NČ 26/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 1

Sončno in vroče bo. Predvsem v soboto popoldne možna tudi kakšna vročinska nevihta.

številka 26

četrtek, 1. julija 2010

Poletje bo kulturno, pa tudi zabavno in športno

1,50 EVR

Vsak prihranjen cent šteje Milena Krstič – Planinc

Tako mislim

Bilo je v eni od velenjskih trgovin. Večjih. Pred pultom za kruh je pred menoj stala gospa. Kar se da tiho - videti je bilo, da ji je nerodno - je pobarala trgovko na drugi strani, kateri kruh je najcenejši. Ko je izvedela, jo je zaprosila, plaho in skoraj neslišno, da ji ga odreže za 67 centov. Kaj mislite, kako je ravnala ona na oni strani? »Tega tukaj imam že odrezanega, a je lahko 83 centov? A ne? Kaj pa tale, je zelo dober, 92 centov ...?«. Da znoriš. Baba »glupa«, sem si rekla ... in med zobmi, tudi po tiho a odločno zahtevala, da ji ustreže. Odreže do centa toliko kot želi. Lahko bi ji dala tudi zraven. Seveda. Ona ali pa jaz. Mene je imelo za hip. Ona na oni strani na to možnost ni niti pomislila ... Če bi vedela, da bo sprejela, bi. A kaj, ko bi jo lahko spravila v še večjo zadrego.

Ja, vsak cent je pomemben. Če ga nimaš, še bolj. Podražili so se naftni derivati. Dizel za 1,7 centa, 95-oktanski bencin za cent. Mnogi bodo spet prizadeti. Mimogrede, tudi pivo bo dražje. Vlada je uresničila napovedi s trošarinami, pol litra piva bo podražila za pol centa. A za pivo se bo pol centa že našlo?

(Foto: S. Vovk)

Drevi se v Velenju začenjajo 26. Poletne kulturne prireditve. 30 organizatorjev bo pripravilo kar 140 kulturnih prireditev, od tega Festival Velenje več kot 50. Seveda pa brez športa ne gre. Začelo se je prejšnji petek s tridnevnim konjeniškim tekmovanjem, v soboto in nedeljo so na državnem prvenstvu ob Škalskem jezeru srečo iskali ribiči. Nadaljevalo se je v torek s praznikom nogometa na mestnem stadionu. Drevi bo na mestnem stadionu ob jezeru velika mednarodna atletska prireditev, na kateri bodo ljubitelji kraljice športov lahko občudovali tudi nosilce medalj z največjih tekmovanj. Konec tega zelo natrpanega dogajanja bodo v nedeljo zaokrožili smučarski skakalci iz predvidoma 15 držav (tudi z Japonske) na reviji skokov ob Velenjskem gradu. TURČIJA HOTEL GRAND ATILLA 3* Odhoda: 5., 12.7., polpenzion

359€

GRČIJA, OTOK KOS HOTEL EVRIPIDES BEACH 3* Odhoda: 3., 10.7., polpenzion

Mnogi, premnogi, tudi tisti, ki niso odvisni od slehernega centa, znajo pa z njim umno ravnati, ker vsak pride prav, zaslužiti ga je treba in za to imeti priložnost, pozdravljamo uvedbo mestne blagajne. Občani bomo lahko brez provizije plačevali položnice za različne storitve. Ne vse, veliko pa jih bomo lahko nesli tja. V mestni blagajni bo mogoče plačevati položnice, ki jih izstavljajo osnovne šole, glasbena šola, krajevne skupnosti, ljudska univerza, Elektro Celje, Habit, komunalno podjetje, PUP Saubermacher, stanovanjsko podjetje, pa položnice, ki jih bo občanom izstavljala Mestna občina Velenje, T-2 in tudi naročnino za Naš čas boste lahko poravnali tam. Prihranki bodo precejšnji. Vsaj za dve štruci najcenejšega kruha na mesec. Kar računajte, pet položnic krat toliko centov provizije ... Pa si mislim, da je to ena od večjih stvari, ki jih je mestna občina omogočila občanom. Škoda le, da si jo niso omislili že prej. Menda bo gospa, tista z začetka, ja zvedela za tole?

Petdeseti skok čez kožo Velenje – Jutri, v petek, 2. julija, ob 18. uri bodo zaposleni v družbah Skupine Premogovnik Velenje svoj stanovski praznik že petdesetič zaznamovali s skokom čez kožo. Skok čez kožo se bo začel s tradicionalnim zborom uniformiranih rudarjev ob 17. uri na Titovem trgu in s parado, ki bo na pot proti mestnemu stadionu krenila pol ure po tem. Letos bo čez kožo skočilo 64 novincev, častni skok pa bo opravil Borut Pahor, predsednik vlade Republike Slovenije.

mkp

od 379€

BOLGARIJA HOTEL BONITA 3* Odhoda: 7., 14.7., polpenzion

369€

PETRČANE HOTEL PINIJA 4* Termin: 10.7. - 24.7., polpenzion

od 56 €/dan

www.palma.si

VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04

Nositi rudarsko uniformo je posebna čast

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Velenjski center v evropskem parlamentu Velenje - V Sloveniji deluje 62 centrov za socialno delo. Med njimi je tudi velenjski, ki se bo na povabilo enega od javnih zavodov v Angliji kot edini tovrstni center iz Slovenije septembra udeležil predstavitve svoje dejavnosti v evropskem parlamentu. Direktorica centra mag. Zlatka Srdoč Majer je povedala, da so med prednostne naloge centra uvrstili njegovo promocijo. Povabilo je dokaz, da zastavljeno nalogo uresničujejo, da postaja center prepoznaven po svoji dejavnosti med domačimi uporabniki in tudi v širšem slovenskem prostoru. Kaj delajo, kako s storitvami pomagajo občanom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki iščejo pri njih kakšno storitev ali pomoč, so predstavili v brošuri, ki jo je ob tej priložnosti izdal angleški zavod. »Od predstavitve v evropskem parlamentu precej pričakujemo. Predvsem večjo prepoznavnost in lažje sodelovanje na razpisih za partnerstvo oziroma za pridobitev evropskih sredstev za izvajanje socialnih projektov,« je dejala Srdoč Majerjeva.

Mlekarna Celeia najuspešnejša doslej Gornja Radgona - Na nedavnem 48. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so že 24-ič ocenili tudi mleko in mlečne izdelke. Od 142 izdelkov, ki jih je v ocenjevanje poslalo 24 podjetij, je mednarodna komisija podelila 78 velikih zlatih medalj, od tega 7 šampionov, 27 srebrnih in le 4 bronaste medalje, kar priča o izjemni kakovosti teh izdelkov. Strokovna žirija je naziv šampion podelila trem proizvajalcem, in sicer Pomurskim mlekarnam, Vindiji s Hrvaške in mlekarni Celeia iz Arje vasi. Vsa tri podjetja so že tretje leto dosegla najvišje število možnih točk v svojih kategorijah. Direktor celjske mlekarne Marjan Jakob je povedal, da je bilo letošnje sodelovanje na kmetijsko-živilskem sejmu najuspešnejše doslej. Na ocenjevanje so poslali 18 izdelkov, zanje pa so prejeli 12 velikih zlatih, 3 zlate in 3 srebrna priznanja. Naziv šampion sta dobila dva njihova izdelka, in sicer desertni jogurt kokos in 30-odstotna kisla smetana mileram. Poleg omenjenih so vseh 20 možnih točk dosegli še desertna jogurta čokolada in borovnica ter vanilijev jogurt. »Na rezultate smo zelo ponosni, potrjujejo kakovost naših izdelkov, prepoznavnost in potrjujejo pravilnost naših usmeritev,« je komentiral uspeh Marjan Jakob.

1. julija 2010

»Jaz ločujem že« Na mestnem otroškem igrišču postavili prve koše za ločeno zbiranje odpadkov v mestu in novo celostno podobo ločenega zbiranja odpadkov »Korak za korakom« Velenje, 23. junija – V sredo popoldne so na velenjskem mestnem otroškem igrišču predstavili novo celostno podobo ločenega zbiranja odpadkov v MO Velenje. Postavili so tudi prvi koš za ločeno zbiranje odpadkov. V naslednjih mesecih jih bodo po mestu namestili še več, označili pa jih bodo z novim znakom, ki so ga predstavili prav na predstavitvi projekta. In to s pomočjo malčkov iz Vrtca Velenje. V uvodu je nekaj pesmi zapel pevski zborček iz vrtca Vrtiljak, potem pa je več o novi celostni podobi ravnanja z odpadki povedal župan Srečko Meh. Malčke je pohvalil, ker se pridno vključujejo v prizadevanja za bolj čisto okolje, v katerem živimo. Nove koše za ločeno zbiranje odpadkov so namenu predali tako, da so otroci polepili pot do njih z živobarvnimi nalepkami v obliki stopal. Nova celostna podoba je res zelo simpatična. »Živimo v času, ko je kopičenje odpadkov postalo velik problem. Ni se potrebno ozreti daleč naokoli, da bi videli, da je ta zelo pereče. Uvajanje novih postopkov in pravil, ki nam krojijo vsakdan, je dolgotrajna in zahtevna naloga Zato se je osveščanja potrebno lotiti postopno. Ločeno zbiranje odpadkov je priložnost, da v sebi ponovno najdemo občutek odgovornosti do

Koši za ločeno zbiranje odpadkov so lepi, pa tudi »odporni« proti vandalom. Namenu so jih predali malčki iz Vrtca Velenje. S pesmijo in simbolnim lepljenjem nalepk, ki označujejo pot do košev.

Biološko blato na predelavo v Avstrijo in na Madžarsko

narave, da zmanjšamo količino odpadkov in s tem pripomoremo k ustvarjanju lepšega in čistejšega okolja. Vsak droben korak za posameznika ne predstavlja bremena, množica teh drobnih korakov pa za vse nas pomeni lepši jutri,« nam je povedala Mirjam Britovšek, strokovna sodelavka za področje ravnanja z odpadki na MO Velenje. Da bi mladim čim bolj približali idejo in sporočilo, je napisala tudi besedilo za pesem, ki jo je odrepal 6 Pack Čukur, na dogodku pa so jo zavrteli premierno. »Želeli smo, da mladim to pove nekdo, ki jim je blizu. In Boštjan Čukur jim je,« je še dodala Mirjam Britovšek.

Velenje - Da bi preprečili emisije v okolici kompostarne, je Komunalno podjetje Velenje prenehalo kompostirati biološke odpadke iz Centralne čistilne naprave Šaleške doline na lokaciji bivšega odlagališča komunalnih odpadkov v Velenju. Od 1. junija dalje blato iz čistilne naprave vozi na sežig in kompostiranje v Avstrijo in na Madžarsko podjetje Pup Saaubermacher Slovenija, ki so ga izbrali na javnem razpisu. Pogodbo s Pup Saubermacherjem so sklenili za tri leta, na leto pa bo stala ta storitev 256 tisoč evrov.

bš

V stanovanjski skupnosti vsi zadovoljni Velenje, 23. junija – Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je tik pred začetkom šolskih počitnic obiskal Stanovanjsko skupino Velenje, v kateri trenutno biva sedem mladostnikov, za njih pa skrbijo štirje vzgojitelji. Stanovanjsko skupino Velenje je pred petimi leti ustanovil Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru, ki deluje pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport RS. V skupino je lahko vključenih 8 mladostnikov – srednješolcev. V stanovanjsko skupino so nameščeni na podlagi odločbe centra za socialno delo. Največkrat sta razlog namestitve vzgojna nemoč staršev ter nasilje v družini. Mladostniki v stanovanjski skupini bivajo do zaključka šolanja na ravni srednjega in poklicnega izobraževanja. Mladostniki so z bivanjem v Stanovanjski skupini Velenje zelo zadovoljni. Povedali so, da so odnosi med njimi dobri in da so med seboj povezani, dobro sodelujejo in si radi pomagajo. Županu so se zahvalili, ker jim MO Velenje zagotavlja brezplačne prostore za bivanje, ter izrazili upanje, da bo tako tudi v prihodnje, saj so z bivanjem v stanovanjski skupnosti dobili novo priložnost, da dokončajo šolanje in si uredijo življenje.

Velenje dobilo mestno blagajno Velenje, 30. junija - V kletnih prostorih velenjske mestne hiše je z današnjim dnem začela delovati Mestna blagajna. Občanom in občankam Velenja v njej omogočajo gotovinsko plačevanje položnic za različne storitve na enem mestu in to povsem brez provizije. Mestno blagajno so uradno odprli včeraj popoldne.

bš

Menina 2010 Gornji Grad - V soboto, 3. julija, bo na Menini planini spominska proslava. Pripravili jo bodo Občina Gornji Grad in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje ter borčevski organizaciji Bočne in Gornji Grad, z njo pa bodo zaznamovali 65-letnico legendarnega preboja Šlandrove in Zidanškove brigade iz nemškega obroča marca 1945 na omenjeni planini. Slavnostni govornik bo predsednik RS dr. Danilo Türk. Za priložnostni kulturni program bodo poskrbeli člani Zgornjesavinjske godbe, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, moški pevski zbor Bočna, mladinski pevski zbor osnovne šole Gornji Gard in recitatorji Kulturnega društva Mozirje. Množična udeležba na prireditvi v minulih dveh letih je spodbudila organizatorje, da so srečanje uradno razglasili za shod borcev Štajerske, Koroške, Kozjanske in Kamniške regije, ki bo vsakič počastil katerega od pomembnih dogodkov iz časov NOB. tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Ob vročini nogometna mrzlica malo popustila Tudi priznanja inovatorjem ne vedno v prave roke - Nogometni mir v Šmarju – V Rogatcu igrišče več – V Žalcu za šolo brez partnerstva – Oživljanje kartuzij v Žičah in Jurkloštru Tako, pa je mrzlica malo popustila. Naši so ob vrnitvi iz zimske Južne Afrike sicer doživeli vroč sprejem, a nogometna mrzlice le ni več tako močno čutiti. Zdaj namesto za naše navijamo za lep nogomet in ob tem pogosto pomislimo, da bi bili ekipam, ki se še podijo za žogo na svetovnem prvenstvu, kos tudi naši. A žoga je okrogla (čeprav se nekateri pritožujejo, da za te vrste, s katero zdaj igrajo, to povsem ne velja) in sreča je opoteča. In se je zgodilo, kar se je. Še sreča, da se ni ponovila znana zgodba, da bi po izpadu našo ekipo s selektorjem na čelu popljuvali. Na srečo je zvestoba ostala in ni šla čez rob. Zadnji čas so delili tudi priznanja inovatorjem. Nekateri menijo, da vsa niso prišla v prave roke. Prave inovatorke so mnoge gospodinje, pa upokojenci, da o delavcih, ki ostajajo brez delovnih mest in zaslužka niti ne govorimo. Ob svetovnem nogometnem spektaklu so se nekatere nogometne stvari dogajale tudi na domači sceni. Pa ne s prestopi ali pripravami, tudi na drug način. V Šmarju, na primer, je zavladal nogometni mir. Po golfovsko-nogometnem spopadu, ker je sklad kmetijskih zemljišč območje pomožnega igrišča dodelil golf klubu, so v bližini osnovne šole vendarle našli zemljišče za tako igrišče. Na tem gričevnatem območju ustrezne ravnice ni bilo lahko najti. V povsem vzhodnem koncu naše statistične regije, v Rogatcu, pa so se ob novem nogometnem igrišču lotili še gradnje spremljevalnega pokritega objekta. In to v v zadnji čas vse bolj popularnem javno-zasebnem partnerstvu.

taka gradnjo znatno dražja od klasične. In ko se v Grižah take šole šele lotevajo, šolarji pa že eno leto obiskujejo pouk v dobri stari žalski osnovni šoli, bo podružnična osnovna šola v Šentrupertu nad Laškim zagotovo končana že do naslednjega šolskega leta. In otroci, mnoge so starši iz stare in nevarne šole vozili k pouku v druge šole, se bodo spet lahko vrnili v šolo v domačem kraju. Zadnji čas je precejšnje zanimanje tudi za nekatere nekoč znane cerkvene objekte, ki pa so bili znani tudi po kulturni in zdravstveni dejavnosti. Mislim predvsem na kartuziji v Jurkloštru in Žičah. Tista v Jurkloštru je sicer močno dotrajana, prizadevanja, da bi jo obnovili in oživili, pa potekajo zelo počasi. Zdaj vendarle v njej pripravljajo razne prireditve, pretekli vikend je bila tu prireditev Pod zvezdami Celjanov, saj je bila ta kartuzija povezana tudi s Friderikom II. in njegovo Veroniko. Celjani so bili povezani tudi z drugo kartuzijo, z Žičko. Ta je veliko bolj ohranjena in v njej je tudi več prireditev. Zadnje dni so jo predstavili tudi v Ljubljani, v atriju mestnega muzeja. In sicer razstavo Žička kartuzija – evropski in kulturni epicenter na naših tleh. Z njo so želeli tudi v slovenski prestolnici, kjer se v znatni meri deli denar, prikazati možnost prenove širšega območja Žičke kartuzije. Ta ima vse možnosti, da pridobi znak Evropske kulturne dediščine, in tudi, da postane del Unescove svetovne kulturne dediščine. Razstava je iz Ljubljane že prišla v Slovenske Konjice. Ob 850-letnici prihoda kartuzijancev k nam in začetku gradnje samostana v Dolini svetega Janeza pa so pripravili tudi pomembno mednarodno konferenco o zgodovinskem pomenu te kartuzije. Na celotnem območju še vedno enotne regije pa se te dni že vrstijo najrazličnejše poletne prireditve. Tako se imenujejo, čeprav si po vremenu tega imena niti vedno ne zaslužijo. V Celju že nekako velja, da napovedi raznih poletnih prireditev na Starem gradu pomenijo, da bo tisti večer zagotovo slabo vreme. Na srečo imajo alternativne rešitve, saj dvoran v Celju res ne primanjkuje. Res pa je tudi, da mnoge prireditve v okolju Starega gradu, ob Vodnem stolpu ali Savinji, izzvenijo povsem drugače. A kaj hočemo, ne le ljudje, tudi vreme je muhasto.

Niso pa se za tako partnerstvo odločili v žalski občini, ko so iskali rešitev za gradnjo nove osnovne šole v Grižah. Ugotovili so, da bi bila

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

1. julija 2010

Večer radosti, veselja in ponosa Osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu državnosti v Velenju zaznamovali odlični mladi glasbeniki – »Državna himna ljudem pomeni več kot katerakoli glasba,« je dejal slavnostni govornik Bojan Kontič Velenje, 25. junija - »Dan je le še redkokdaj in za redko koga enak drugemu dnevu. Veliko se dogaja, imamo številne naloge, vedno je kaj novega. Mnogo je posebnih, drugačnih dni, ki jih zaznamujejo posebni dogodki, ljudje. In veliko je tudi dni, ko čemu posvetimo posebno pozornost.« S temi besedami je na sam praznični večer v petek, ko smo praznovali 19. dan državnosti, nagovoril mnoge Šalečane in Šalečanke velenjski podžupan in poslanec v

DZ RS Bojan Kontič. Prizorišče osrednje občinske proslave pri lipi samostojnosti v središču mesta je bilo tokrat lepo, drugačno. Tudi razpoloženje, ki so ga z glasbo in besedo ustvarili nasto-

pajoči, je bilo odlično. Zdravljico je zapela odlična Manca Dremel, izvrsten koncert pa so pripravili velenjski Big band Vox s solistko Sanjo Mlinar Marin in svetovno priznanim saksofonistom Juretom

Puklom. Z besedo je dogajanje usmerjala Tanja Postružnik. Pod prireditev se je podpisal Festival Velenje, saj je MO Velenje letos vse proslave zaupala javnim zavodom in drugim organizatorjem kul-

turnih dogodkov v mestu. Vsi skupaj pa so nam res pričarali lep poletni večer.

»Velenje odločno stopa v prihodnost« ”Dan državnosti je spomin na najveličastnejši trenutek slovenske

Velenjski Big band Vox sestavljajo študentje in profesorji glasbe. Skupaj s solistoma Sanjo Mlinar Marin in Juretom Puklom so poskrbeli za nostalgičen, res lep glasbeni dogodek.

bš

Na območju prvih urejenih občinskih vrtičkov na meji med Gorico in Bevčami bodo do konca avgusta dobili večnamensko stavbo

Osrednjo proslavo ob dnevu državnosti v občini Šoštanj vsako leto pripravijo v Skornem Slavnostni govornik pa je bil župan in poslanec Darko Menih, ki si je v svojem govoru zaželel, da bi Slovenci spoštovati svoje simbole in ob praznikih ponosno izobešali zastave. »Mlačne odločitve vlade v času gospodarske krize (dvig trošarin, podaljševanje delovne dobe, omejitve malega dela, zniževanje plač …), ne smejo biti razlog, da bi se sramovali svojih simbolov,« je menil. Dotaknil se je tudi

izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Dejal je, da je dolina pred leti propadala, izumirali so gozdovi, izginjale vasi, nastalo je jezero … »Danes je škodljivost zmanjšana na minimum. Elektrarna pomeni preživetje za vso dolino.« Izpostavil je, da nekateri želijo, da bi o izgradnji bloka 6 odločala cela Slovenija. »Nihče pa ne vpraša, kaj si o tem mislimo ljudje, ki v tej dolini živimo.« Zbrane je nagovoril tudi

»To kar kliče k združevanju naših moči in pomeni tudi odgovornost do naših občanov in občank. Prepričan sem, da to zmoremo,« je še dejal Alojz Podgoršek.

Velenje, 28. junija – Mestna občina Velenje bo v juliju začela gradnjo skupnega objekta na območju prvih urejenih občinskih vrtičkov, ki so ga lani odprli med naseljema Gorica in Bevče. Domačini predel imenujejo Krajnca, v prvi fazi pa so tam uredili 81 vrtičkov, jih ogradili in uredili dovozno cesto ter parkirišča. Novo vrtičkarsko naselje je dobro zaživelo že lansko leto, letos pa so na občini oddali še nekaj prostih vrtov, tako da so sedaj v uporabi prav vsi. Kot so obljubili že spomladi, pa bodo v juliju začeli graditi skupen večnamenski objekt, ki bo vrtičarjem prišel zelo prav. V lesenem objektu bodo uredili shrambo za orodje, sanitarije, pokriti skupni prostor za druženje, pokrito teraso ter prostor za upravljalca. V objektu bodo uredili tudi vse inštalacije za priključitev na elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ki jih bodo izvedli hkrati z rekonstrukcijo ceste v Bevče, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto in v letu 2012. Poleg objekta bodo v zemljo vgradili tudi zbiralnik za meteorno vodo, ki se bo vanj stekala s strehe stavbe. Predviden rok za dokon ča nje več na men ske hiš ke je 31. avgust letos. Trenutno teče izbira izvajalca, na občini pa pravijo tudi, da bodo poskrbeli, da bodo dela vrtičkarje čim manj motila. Na nedavnem sestanku z najemniki vrtov so izbrali tudi petčlanski odbor vrtičkarjev, ki bo pri postavitvi objekta aktivno sodeloval. Sicer pa imajo na MO Velenje še vedno v načr tu, da uredijo še nekaj vrtičkarskih naselij, a ne tako velikih, kot je ta na Krajnci. Zavzemajo se namreč za to, da je prav, da vrtičke uredijo na več koncih mesta. Tako še vedno ostajajo v igri lokacije v Pesju, na začetku Kavč, pa tudi na Krajnci je še prostor za ureditev novih vrtičkov.

bš

predsednik KS Skorno – Florjan Valter Pirtovšek, v kulturnem programu pa so sodelovali Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Mešani pevski zbor Skorno, flavtistka Klara Gregorc in trobilna komorna zasedba glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, oddelek Šoštanj. Proslavi ob dnevu državnosti so pripravili tudi v Ravnah in Zavodnjah.

mkp

Čas je za vrnitev sloge iz osamosvojitvenih časov Šmartno ob Paki, 24. junija – Slovesnost, s katero so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali dan državnosti, so tokrat pri tamkajšnji Hiši mladih pripravili člani kulturnega društva Gorenje. Osrednji govornik, šmarški župan Alojz Podgoršek, je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da je bilo v letih samostojnosti opravljenega veliko dela. V veliki želji čim prej dohiteti razviti svet so se prikradle tudi napake. Morda je preveliko hitenje s popravljanjem krivic povzročilo nove, spreminjanje lastniških odnosov pa nebrzdano pridobitništvo. »Gotovo si nismo želeli, da tako rekoč preko noči nastane sloj premožnih ljudi in na drugi strani nemajhna skupina ogroženih sodržavljanov in sodržavljank. Svoje je k temu dodala še kriza. Mogoče je sedaj čas, da se vrne tista sloga, ki nas je krasila v osamosvojitvenem času. Vsi skupaj moramo reševati vitalne težave te države in njenih ljudi. Če že imamo državno, potem jo suvereno upravljajmo, v korist vseh nas.« Podgoršek je še izrazil zadovoljstvo, ker so se kritiki zmotili glede drobljenja občin. Prepričan je, da je občina Šmartno ob Paki

zgodovine, na uresničitev večstoletnih sanj, na večer, v katerega se je prelilo upanje številnih generacij naših rojakov,« je nadaljeval slavnostni govornik in v svojem obširnem govoru pohvalil slovenske nogometaše, obudil spomin na rojstvo naše države in dodal: »Sami se moramo odločiti, kako naprej. Govoriti o tem, da smo zamudili najugodnejša leta vsesplošnega gospodarskega razvoja in smo zaradi tega danes v globlji krizi, kot bi sicer bili, nam ne pomaga veliko. Tu smo in zdaj. Ukrepanje je neizogibno. Spremembe so nujne. Naj pa bodo rezultat dogovora, socialnega dialoga. In pravilno predstavljene. Ne dovolj premišljene napove di lah ko učin kujejo rav no drugače, kot bi si želeli!« Proti koncu govora je govoril o prihodnosti Velenja. »Naša prizadevanja za tretjo razvojno os bodo počasi le obrodila sadove. Še letos bo znan predlog umestitve hitre ceste do Velenja v prostor. Pred nami je obnova naše najprometnejše Šaleške ceste in, ne boste verjeli, uspelo nam je doseči tudi pripravo primernejše rešitve za izvoz in uvoz na avtocesto v Arji vasi …«. Končal pa je z mislijo: “Slovenija gre naprej! Velenje odločno stopa v prihodnost!”

Nov objekt za vrtičkarje

Dan državnosti v Skornem

Šoštanj, 24. junija - Zbrane je na prireditvenem prostoru v Skornem na predvečer praznika dneva državnosti pozdravila predstavnica organizatorjev, predsednica Turističnega društva Skorno Maša Stropnik, ki je v svojem nagovoru izpostavila pomen domovine. »Biti sam svoj gospodar v svoji domovini je vrednota, ki je nenadomestljiva,« je poudarila.

Slovesnost ob dnevu državnosti je bila tokrat pri Hiši mladih.

od leta 1994 dosegla zavidljivo raven razvoja, ki zagotavlja tudi ustrezne pogoje za kakovostno življenje občanov in občank ter ustrezno socialno in pravno varnost. Doseženi uspehi so plod dobrega dela vseh

tistih, ki so v tem času stopili iz svoje življenjske anonimnosti in zaupane naloge opravili, kot so najbolje zmogli. Čas, v katerem živimo, terja od vseh dodatne napore in premišljeno ter v razvoj usmerjeno delo.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 4

SEJE

1. julija 2010

Velenje bo imelo dva zbirna centra za odpadke Ob prazniku MO Velenje bodo 20. septembra podelili tri zlate grbe in tri plakete – Znana nova pravila za ravnanje z odpadki - Jutri začetek postavitve prve sončne elektrarne Bojana Špegel

Velenje, 29. junija – V torek so se še zadnjič pred poletnimi počitnicami sestali velenjski mestni svetniki in svetnice. Opravili so veliko dela, saj so najprej končali majsko sejo, potem pa še obsežno junijsko. V prvem delu so tako prisluhnili poročilu o delu v Knjižnici Velenje in v. d. direktorja izglasovali tudi nagrado za uspešno delo. Vodja urada za okolje in prostor Marko Vučina je mestni svet seznanil s potekom postopka za prostorsko urejanje v KS Šmartno, kjer so svetniki leta 2007 soglasno potrdili odlok, v katerem je zapisana tako imenovana recipročnost pri pridobivanju soglasij za gradnjo med sosedi. Če sosed da sosedu soglasje za gradnjo skorajda do meje parcele, lahko brez posebnih zapletov in pridobivanja podpisov dobi

tudi, ko jo želi sam. Na to pa se je pritožila družina iz KS Šmartno – na sodišču so tožbo izgubili, potema pa ukrepali še preko Ministrstva za okolje in prostor in presoja ustav nos ti odlo ka je sedaj v rokah Ustavnega sodišča RS. Od tam so aprila sporočili, da še vedno lahko v Velenju izdajajo dovoljenja za gradnjo po spornem odloku, ali je ta res ustavno sporen, pa še niso odločili. Če je, bodo v MO Velenje spremenili odlok. Alenka Rednjak, vodja urada župana, je predstavila več projektov: obnovo sejne dvorane v mestni hiši je lepo zamišljena; ne le da bo sodobna in lepa, bo tudi energetsko bolj varčna. Na vrsto bo prišla šele po letu 2012. Bodo pa kar kmalu začeli graditi dom krajanov v Podkraju; poleg prostora za delo KS in druženje krajanov bo v stavbi lepa športna dvorana, ki jo bodo uporabljala tudi velenjska športna društva.

Tri sončne elektrarne V prvem delu seje smo med drugim slišali, da začne podjetje Bisol na strehi občinske hiše jutri postavljati prvo sončno elektrarno na javnih stavbah v mestu. Končana naj bi bila v mesecu dni, njena moč pa bo 14,7 kilovatov. Investicija naj bi se kmalu povrnila, elektrarna pa naj bi bila končana do konca julija letos. Sončne elektrarne pa naj bi še letos postavili tudi na strehe osnovnih šol Livada in Gustava

Šiliha. Vrednost vsake bo 140 tisoč evrov.

Kavčani zahtevajo rušitev hiše Junijsko sejo so kot ponavadi začeli z vprašanji in pobudami. Predstavili vam jih bomo, ko dobimo tudi odgovore, vseeno pa omenimo najzanimivejše. Andrej Kuzman (Nsi) je v imenu KS Kavče povedal, da se v kraju počutijo izigrane zaradi načr tov z zapuščeno hišo tik ob odcepu za Kavče. Šele iz medijev so izvedeli več o ureditvi hiše za brezdomce, bivše kaznjence in bivše zasvojence. Ne moti jih populacija ljudi, ki naj bi v hiši dobili nov dom in novo priložnost, moti pa jih, da je hiša močno propadla, brez elektrike in vode ter urejene kanalizacije, praktično brez okolice, zato se jim zdi povsem neprimerna za bivanje. »Tudi brezdomci si zaslužijo boljše pogoje za življenje, hišo pa je občina odkupila, ker naj bi jo porušila, da bi končno razširili in obnovili cesto v Kavče, ki je v zelo slabem stanju,« je dodal Kuzman. A obnovitvena dela v hiši že potekajo, zato bo odgovor prav zanimiv. Slišali pa smo tudi pobudo Stanislava Videmška (SDS), da ukinejo začasni parkirni prostor na travniku pri avto bus ni pos ta ji, saj je garažna hiša slabo zasedena. Tone De Costa (SDS) pa je predlagal, da tam postavijo letni bazen, saj ta po njegovem mnenju sodi v središče in ne na obrobje mesta.

Zahtevno področje »smetarije« Janez Herodež, direktor podjetja PUP, ki je koncesionar za zbiranje in odvoz odpadkov, je mestnemu svetu nazorno razložil številne spremembe, ki so se v letu 2009 in 2010 dogajale na področju »smetarije«, kot jo je slikovito imenoval sam. Izvedeli smo, da so porodni krči po tem, ko smo letos začeli smeti

Direktor PUP-a Janez Herodež: “Smetarije so zapletena reč!”

odvažati v Celje in se aprila resno lotili ločevanja odpadkov, že mimo. Povsem normalizirale pa naj bi se do konca tega leta, saj tako na MO Velenje kot v podjetju PUP dnevno sledijo dogajanju na terenu in se mu tudi prilagajajo. Na PUP-u so letos dodatno zaposlili 12 ljudi, enega le zato, da bodo dopolnili

Manjša kanta še ne pomeni manj stroškov Zaradi ukinitve RR-ja najkrajšo potegnila Občina Šmartno ob Paki Tatjana Podgoršek

Šmar tno ob Paki, 28. junija – Svetniki Občine Šmartno ob Paki so sešli na zadnji seji pred poletnimi dopusti namesto v sejni sobi kar na hodniku oziroma v galeriji tamkajšnje nove stavbe Centra za mladinski turizem.

Smeti so “živa” stvar Med predvidenimi 12 točkami dnevnega reda so se zadržali najdlje pri obravnavi poročila o izvajanju gospodarske javne službe za ravnaje z odpadki v lokalni skupnosti lani ter Poslovnega načrta za zbiranje, odvoz in predelavo odpadkov v občini. Po mnenju šmarškega župana Alojza Podgorška »... gre za celovito zadevo, ki je že doslej zahtevala veliko usklajevanja in dogovarjanja. V zadnjem obdobju skorajda ni seje občinskega sveta, na kateri ne bi govorili o odpadkih.« Očitno tudi tokrat razprav na to temo niso končali, saj so se pojavile nekatere nove okoliščine (spremembe tehničnega pravilnika, nova koncesijska pogodba, priprave projekta za prekladno napravo, gradbeni in strojni del ...), ki bodo vplivale predvsem na izvajanje koncesije v tem letu. »Smeti in vse, kar je povezano z njimi, so zelo »živa« stvar, zato sem prepričan, da bomo o tem še večkrat raz-

Zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami so imeli kar na hodniku nove stavbe Centra za mladinski turizem.

pravljali,« je med drugim dejal Janez Herodeš, direktor družbe Pup Saubermacher Velenje, ki v občini izvaja dejavnost ravnanje z odpadki. Presenetil je s podatkom, da so obča ni lani odloži li več odpadkov, kot so jih leta 2008 in da so zmotna razmišljanja tistih, ki menijo, da »če bodo odložili več smeti na ekološke otoke, sami pa bodo imeli doma na pol prazne kante, bodo plačali manj za storitev. Plačujejo se vsi odpadki, odloženi na zbirni center. Manjše kante za smeti torej še ne pomenijo nižjih stroškov odlaganja in odvoza odpadkov.« Svetniki so v razpravi menili, da bi izbran koncesionar poskrbel za več reda na ekoloških otokih, če bo povečal volumen posod, na neka te rih oto kih pa namesto posode za steklo namestil še s kakšno posodo za plastiko. Večina pa je tudi prepričanih, da dokler ne bo kazni, se kaj bistvenega pri zbiranju in odvozu smeti

ne bo spre me ni lo. Poro či lo in poslovni načrt za leto 2010 so potrdili.

Solidarnosti ni več Na poročilo o poslovanju Komunalnega podjetja Velenje v preteklem letu, ki ga je predstavil direktor podjetja Marijan Jedovnicki, svetnikih niso imeli tehtnih pripomb. Pridružili so se županovemu mnenju, da varčevanje pri vzdrževanju in obnovi komunalne infrastrukture ne pride v poštev. So pa izrazili veliko zaskrbljenost v zvezi z nadaljnjim urejanjem kanalizacijskega omrežja ter zagotavljanjem sredstev za vzdrževanje komunalnih sistemov ter objektov v občini glede na obveznosti, povezane s prenosom infrastrukture na občine. »Pri tem je potrebno upoštevati načelo nedeljivosti in enotnosti, torej 7,16-odstoten delež, ki ga ima občina v Komunalnem podjetju in je bil dogovorjen z delitveno bilan-

co. Vse bolj nam je tudi jasno, zakaj je bil prispevek za razširjeno reprodukcijo pri nekaterih takšen kamen spotike. Z njegovo ukinitvijo smo potegnili najkrajši konec prav v naši občini, ki je vrsto let pomagala pri urejanju komunalne infrastrukture v mestu Velenje. Sedaj, ko ni več solidarnosti, ko ni denarja, pa moramo za vse poskrbeti sami,« bi lahko strnili njihove ugotovitve iz razprave. Stanje v občinski blagajni je v letošnjih petih mesecih podobno stanju že nekaj zadnjih let. V tem trenutku so odhodki višji za nekaj manj kot 50 tisoč evrov od prihodkov. Glavni krivec za takšno stanje naj bi bila država, ki zamuja z nakazili. Takšna obrazložitev župana Alojza Podgorška je bila svetnikom sprejemljiva, saj razprave o realizaciji občinskega proračuna v letošnjih prvih petih mesecih ni bilo.

register podjetnikov in obrtnikov in z vsemi, ki še nimajo pogodb za ravnanje z odpadki, te tudi sklenili. Od leta 2000 naj bi bilo takih skoraj polovica. »Leto 2010 lahko označim kot burno leto. Prve tri mesece smo se ukvarjali z uvedbo novega standarda na področju bioloških odpadkov, logistiko odvoza v Celje in novimi cenami za ravnanje z odpadki. Ko smo s tem uspeli, smo v začetku maja z novo uredbo o ravnanju z biološkimi odpadki spet pri novih spremembah. Prejšnja uredba je zahtevala rjav zabojnik na za to določenih predelih mesta. Nova uredba daje prednost kompostiranju v lastnih kompost ni kih. Zato bomo čez poletje pripravili nov režim, svetniki pa so nov pravilnik že sprejeli,« je dodal Herodež. Med prvimi v državi je PUP dobil soglasje za nove cene, ki naj ne bi bile bistveno višje kot doslej. Kmalu naj bi stekla gradnja zbirnega centra na območju nekdanjega komu-

nalnega odlagališča. Končan naj bi bil še to jesen. Še en zbirni center pa bodo uredili sredi mesta, ob železniški progi, na prostoru nekdanje trgovine in skladišča Era gradbeni material. Ta bo odprt le ob sobotah.

Julija položnice za junij Prvič bo podjetje PUP občanom Velenja izdalo položnice za zbiranje in odvoz ter za odlaganje in pre de lavo odpad kov. Doslej je namreč obračun za te storitve še tekel po starem, položnice pa je izdajalo Komunalno podjetje Velenje. Sedaj bodo položnice za predhodni mesec brez pavšala, ampak po dejans kih količinah zbranih in odloženih odpadkov. »Izračuni kažejo, da bistvenih odstopanj v višini položnic ne bo. Največja sprememba bo tam, kjer so plačevali po številu oseb v stanovanju, in je bilo teh oseb malo. Sedaj pa bomo obračunavali po volumnu zbranih odpadkov in frekvenci odvozov, kar je bolj korektno,« je še povedal Janez Herodež.

Znani letošnji občinski nagrajenci 20. septembra bo MO Velenje praznovala svoj 51. rojstni dan. Ob prazniku bodo tudi letos podelili najvišja občinska priznanja, tokrat tri grbe in tri priznanja, saj Velenje častnega občana dobi le vsaka štiri leta in v tem mandatnem obdobju so ga že dobili. Predsednica občinske komisije za priznanja je pojasnila, da so na razpis prejeli pet predlogov za najvišje občinsko priznanje zlati grb in prav toliko za plakete MO Velenje. »Vsi predlogi so bili dobri, utemeljeni in upravičeni. Do končnega predloga letošnjih nagrajencev smo prišli z glasovanjem članov komisije,« je še pojasnila. Tudi letos mestni svet ni odločal o posameznih nagrajencih, ampak so sklep sprejemali za vse predloge skupaj. Brez pripomb in brez razprave so se strinjali, da letos Zlati grb prejmejo zavzeti kulturni delavec iz Škal Adolf Lipnik, nekdanji direktor podjetja ERA Miha Krofl ter vsa leta uspešen Atletski klub Velenje. Plaketo MO Velenje pa bodo na proslavi ob občinskem prazniku – pripravili naj bi jo v obnovljeni Vili Bianci - prejeli Šaleški študentski klub, Alojz Hudarin in Jože Kandolf.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

1. julija 2010

Višja kakovost, več netehnoloških inovacij Od 21 prijavljenih inovacij 5 zlatih – Pobuda za oblikovanje projektne skupine za vzpostavitev inovativnega kulturnega okolja na ravni Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana Podgoršek

Velenje, 22, junija - Na priložnostni slovesnosti v dvorani velenjske glasbene šole je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podelila priznanja in diplome avtorjem najboljših inovacij v regiji Saša za leto 2009. Priložnostni kulturni program so pripravili godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in solo pevka Dunja Tinauer. Bojan Stropnik, predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri zbornici, je med drugim povedal, da je v primerjavi s preteklim letom spodbudno večje število netehnoloških inovacij, višja pa je tudi njihova kakovost, kar naj bi bil odraz načrtnega spodbujanja inovacijskega ozračja. Škoda je, da tokrat ni prijavilo inovacij nekaj stalnih sodelujočih podjetij, so pa na drugi strani zelo spodbudne prijave novih. Stropnik je še menil, da je potrebno z razpisom za leto 2010, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta, inovativnost še naprej promovirati. Na javni razpis je letos pripelo 21 predlogov (4 manj kot lani), izdelalo jih je 106 avtorjev iz 9 podjetij in en samostojen inovator iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Predsednica zbornice dr. Cvetka Tinau er je v nagovo ru naved la nekaj najbolj značilnih podatkov o poslovanju regijskega gospodarstva v preteklem letu. Rezultati niso spodbudni, saj je neto celotni dobiček v regiji Saša v primerjavi z letom 2008 manjši za dobrih 66 odstotkov, neto dodana vrednost pa za sko raj 12 odstot kov. Za ponovno rast bo potrebno spremeniti odnos celotne družbe do konkurenčnosti in inovativnosti, pri tem pa bo pomembna tudi vloga politike. Preboja brez organiziranega, sistematičnega in trdega dela na področju inovativnosti ne bo, zato je Tinauerjeva predlagala oblikovanje projektne skupine za vzpostavitev inovativnega kulturnega okolja na ravni Gospodarske zbornice Slovenije. Na pomen inovativnosti je opozoril tudi velenjski župan Srečko Meh. Generalni direktor Gospodarske zbor nice Slovenije mag.

Boštjan Gorjup, direktor za področje gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje o inovativnosti: »Nadaljujemo tradicijo. Izdelovanje inovativnih izdelkov in biti z njimi poslov no uspe šen je naša osnovna strategija. Če inovacije ne znaš tudi inovativno tržiti, ti nič ne pomeni. Za razvoj namenjamo na leto približno 5 milijonov evrov in vložimo v posodobitev opreme blizu 11 milijonov evrov. Zaposlene spodbujamo na več načinov: s samim odnosom do dela in nagrajevanjem inovativnih delavcev. Nudimo možnost nadaljnje kariere. Število inovacij je odvisno od tega, koliko izdelkov ponudimo na trgu. Na leto prijavimo od 10 do 20 patentov, samih inovacij pa je več.«

Zlato priznanje za inovacijo rokavica Vibra Stop podjetja HTZ Velenje

Samo Hribar Milič pa je dejal, da je slovensko gospodarstvo nekonkurenčno, zato ga je potrebno raz-

bremeniti in poenostaviti, če želi biti zanimivo za tuje investitorje in konkurenčno na globalnih trgih.

Eden od vzvodov za to je inovativnost, ki bi morala postati sestavni del našega življenja in dela že od osnovne šole dalje. Komisija za ocenjevanje inovacij pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je med prijavljenimi inovacijami podelila 5 zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih priznanj. Na državno tekmovanje so se uvrstile štiri inovacije, in sicer Športna plastenka Aqua Vallis (podjetja HTZ Velenje), Prenova poslovnega modela servisne mreže v Sloveniji (Gorenje, d. d., Velenje) iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje pa sta inovaciji Nova generacija ročnega mešalnika BOSCH MFQ4xxx in Nov sesekljalnik »kockaste« oblike MCM 4.

Letos se je pod inovacije podpisalo 106 avtorjev.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

1. julija 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 23. junija Poslanci so govorili o spreminjanju namembnosti zemljišč v Ljubljani. Kmetijski minister Židan jim je zagotovil, da iščejo rešitev, s katero bi »preprečili velike apetite po spremembi namembnosti«. Ame riš ki pred sed nik Barack Obama je razrešil poveljnika zavezniških sil v Afganistanu generala Stanleyja McChrystala. Slovaški premier Roberto Fico je sporočil, da mu ni uspelo oblikovati vlade, zato je predsedniku države vrnil mandat.

Slovenija je praznovala dan državnosti.

Izrael je uspešno izstrelil svoj zadnji vojaški satelit in tako okrepil vohunske sposobnosti, saj mu grožnjo predstavlja iranski jedrski program. Belorusija je sporočila, da je Rusiji plačala 187 milijonov dolarjev, a ob tem opozarja, da bo prekinila pretok ruskega plina in nafte, če tudi Rusija ne bo plačala svojega dolga.

v nizkoogljično družbo, sta med drugim mogoča prepoved ustekleničenih vod ter neobvezno nošenje suknjičev in kravat na sejah. Voditelji skupine G-8 so na letnem srečanju v Torontu sedli za mizo. Predsednik ZDA Barack Oba ma je pred tem ude ležen ce pozval k sprejetju reforme celostnega finančnega sistema. V gruzijskem mestu Gori, v katerem se je rodil Josip Stalin, so ponoči na skrivaj odstranili Stalinov kip. Nezadovoljstvo so tokrat na ulicah izražali v Italiji, Španiji in Romuniji. Nemško zvezno sodišče v Karlsruheju je v zgodovinski razsodbi razveljavilo obsodbo odvetnika, ki je svojcem bolnice v komi svetoval, naj prerežejo cevko, prek katere so jo hranili.

Četrtek, 24. junija

Sobota, 26. junija

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je na vlado naslovila več vprašanj glede nižanja plač. Vlada je sprejela načrt aktivnosti za odpravo administrativnih ovir, pri čemer je kot prednostna področja med drugim opredelila pridobitev gradbenega dovoljenja in delovno ter davčno zakonodajo. Združenje delodajalcev Slovenije poziva k deblokadi pogajanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, saj je zaradi odsotnosti socialnega dialoga stanje za socialne partnerje škodljivo. Predsednik vlade Borut Pahor je z vladno in gospodarsko delegacijo prispel na svetovno razstavo Expo v Šanghaju, kjer se je udeležil praznovanja slovenskega dneva državnosti. Ostali smo proslavljali doma. Dan državnosti namreč, nogometaši so popoldne izgubili proti ekipi Anglije in izpadli s tekmovanja. V eksploziji bombe na sedežu grškega ministrstva za javni red, ki ga vodi Mihalis Chryssohoidis, pod katerega sodi tudi policija, je umrl policist.

Volilci v samooklicani državi Somaliland niso upoštevali svaril islamskih skrajnežev in so se v visokem številu udeležili predsedniških volitev. Papež Benedikt XVI. bo imenoval predstavnika Svetega sedeža za Vietnam, kar se bo zgodilo prvič v zgodovini težavnih odnosov med Vatikanom in Hanojem. Podpisu sporazuma o prosti trgovini med Kitajsko in Tajvanom je na ulicah Tajpeja nasprotovalo več desettisoč protestnikov. Poplave v Bosni in Hercegovini so tamkajšnjim prebivalcem prines le novo nevar nost. Števil ni zemeljski plazovi so odnesli zemljo, v kateri so zakopane mine in za katere zdaj ne vedo, kje so.

Slovaški premier je obupal.

Evropsko sodišče za človekove pravice: evropske države niso zavezane, da bi morale dovoliti poroke homoseksualnih parov.

Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da Evropske države niso zavezane, da bi morale dovoliti poroke homoseksualnih parov.

Petek, 25. junija Slovenija je praznovala svoj 19. rojstni dan. Mediji so nas opozarjali, da vlada razmišlja vse bolj ekološko: da bi postali vzorčni model za prehod

Ob robu vrha G20 se bo britanski premier David Cameron sestal s predsednikom ZDA Barackom Obamo. Govor bo tekel predvsem o razlitju nafte v Mehiškem zalivu in umiku britanskih vojakov iz Afganistana.

Nedelja, 27. junija V spomin na organiziran upor agresorju na slovenskem ozemlju in na spopad policistov z JLA na mejnem prehodu Holmec leta 1991 so policisti praznovali dan policije. ZDA so po koncu zasedanja G8 in ob zasedanju vrha G20 še kar vztrajale pri svojem: Japonska in Evropa morata trošiti in ne varčevati, če se želimo izogniti novi recesiji. Obamova administracija je pri-

znala, da je podjetje British Petroleum pri čiščenju naftnega madeža v Mehiškem zalivu sežigal žive želve, ki so sicer ogrožena živalska vrsta.

pogodbe. Računsko sodišče je ugotovilo, da okoljsko ministrstvo pri sanaciji odlagališč med letoma 2004 in 2008 ni bilo uspešno. Pa ne le to; računsko sodišče je sprejelo sklep o uvedbi revizije pravilnosti in smotrnosti najema stavbe za NPU. Kot povračilo za napad na človekoljubni konvoj ladij, namenjenih v Gazo, je Turčija zaprla svoj zračni prostor za izraelsko vojaško letalo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je po referendumu v Kirgiziji izrazil dvom o parlamentarni republiki v tej nemirni državi in o njenem delovanju.

Nogomet JE za punce! Tjaša Zajc

Če bi mi kdo še pred mesecem dni rekel, da bom spremljala svetovno prvenstvo v nogometu, bi mu rekla »Ja, in tvoja najljubša jed bo postala brokolijeva juha z borovničevim sladoledom.« Nekatere kombinacije so pač nemogoče. Vendar pa … Borovničev sladoled lahko poješ po brokolijevi juhi (in mogoče še čem), jaz pa sem se, malo za šalo, malo za res, vključila v skupino Nogomet za punce na Facebooku. In glej ga zlomka. Čeprav ne jem veliko kruha, se je tokrat na mojem jedilniku znašel tisti, znani – zarečeni kruh ... Nogomet za punce bi mogoče ostala povsem neopažena skupina, še ena mnogih, ki se vsakodnevno formirajo na Facebooku. Vendar so jo njene članice vzele resno, s kančkom ženskosti, ko pa so v skledo hotele vmešati še ščepec igrivosti, se je ta kar vsul in bistveno presegel spr va pričakovano količino. Namreč – teme se v tej skupini res vrtijo okrog nogometa, vendar predvsem o tem, kdo od nogometašev je bolj postaven, kateri dresi so bolj primerni in kako fantje za svoje dobro počutje skrbijo tudi zunaj igrišča. Kemija med dekleti je že na internetu delovala tako močno, da se je Nogomet za punce prestavil v realno življenje in smo članice vse tekme Slovenije spremljale skupaj, v Ljubljani.

Spet so (nekaj) priznali: gorele so tudi zaščitene želve.

Po razglasitvi neodvisnosti Gvineje so prebivalci prvič po 52 letih volili novega predsednika. Na referendumu v Kirgiziji je večina volilcev glasovala za ustavne spremembe.

Torek, 29. junija

Ponedeljek, 28. junija Na Fakul te ti za humanistične vede so opozarjali, da naj bi prihodnje študijsko Janković pravi, da bo stadion v enem leto kar 46 zaposlenih mesecu končan. pedagoških delavcev ostalo brez avtorske ali podaljšane Oglasil se je Zoran Janković in dejal, da ni razočaran, »da stadion do jutri ne bo končan, saj sta objekta vrhunska« V NLB-ju ob tem še vedno niso želeli razkriti, ali so odobrili kreditiranje projekta. Odbor za delo je nada lje val obravnavo družinskega zakonika, ki jo je začel 4. maja. A nasprotniki in zagovorniki zakonika so bili še vedno na nasprotnih bregovih. Državna volilna komisija je sprejela poročilo o izidu referenduma o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško, ki je bil 6. junija. Izidi Zasedal je vrh G20. so tako postali uradni. Delovno in socialno sodišče je zavr nilo ugovor RTVS, ki ga je podal predsednik programskega sveta Pikalo, in potrdilo začasno odredbo iz 1. junija, ki je Guzeja vrnilo na čelo RTV. Konrad Kuštrin je dejal, da bo jesen ključna za status zdravniškega pokli ca, zdrav ni ki pa bodo morali pokazati, kam spadajo - ali so hlapci neke politične oblasti ali zdravniki. Po objavi novice, da so v ZDA are ti ra li 10 domnev nih ruskih vohunov, so prišle na dan nove podrobnosti, medtem ko je uradna Moskva vse obtožbe zanikala. Računsko sodišče je ugotovilo, da okoljsko ministrstvo pri sanaciji odlagališč ni bilo uspešno.

Prvo srečanje je bilo na otvoritveni tekmi, ki je bila bleščeča. Kaj več pa ne bi mogle povedati (Ker se je odvijala popoldne, se je svetloba bleščala od TV ekrana v kavarni, kjer smo “spremljale” tekmo, zato pač nismo mogle videti, kako se igra odvija.). Pozitivne energije je bilo veliko, gin tonica pa še več in tako je bilo jasno, da bomo z veseljem vse tekme Slovenije spremljale skupaj. In kako je to izgledalo: Uradna pijača: gin tonic (kot nasprotovanje stereotipu, da mora ob nogometu po grlu teči pivo). Spremljevalni prigrizek: piškoti članice Tamare in na zadnji tekmi tudi čokoladne nogometne žogice, ki jih je prinesla Simona. Ob prihodu na našo skupno izkušnjo z nogometom si je vsaka na nalepko napisala, kateri nogometaš je njej najbolj kul, in tako so nastali: Team Handanović, team Jokić, Team Samir in tako naprej, vsaka udeleženka je nalepko nosila na sebi. Zakaj? Zakaj pa ne! Za vzdušje! Za veselje! Pač. Da pa ne bo izgledalo, kot da je bil vse skupaj babji čvek ob TV ekranu, smo nogomet vseeno začele spremljati tudi s športnega vidika. Torej je sama igra zanimanje zbudila tudi pri tistih, ki jih prej sploh ni zanimala. Ob dobrih piškotih in čokoladi je bila tudi tekma proti Angliji družabno sladek dogodek, čeprav se je ob novici, da zaradi ameriškega gola ne gremo v osmino finala, končal z grenkimi nasmeški. S koncem svetovnega prvenstva se zgodba Nogometa za punce niti približno ne bo končala. V njem so namreč ženske (tudi kakšen moški se znajde vmes, ker pa gre za redek pojav, so fantje takoj ob prijavi ‘častne članice)! In kako bi ženske opisali drugače kot odgovorne, vztrajne, šaljive, polne idej, kreativne, delovne, pripravljene na sodelovanje, prijetne, nasmejane, zabavne, tudi resne, predvsem pa s srcem pri stvari, za projekte, ki izgledajo kul in se za takšne tudi izkažejo. No, Nogomet za punce je zelo zelo kul in zanimiv, pritegnil je celo pozornost različnih medijev, med drugim agencije Reuters, dvakrat oddaje 24 ur, za katero je članica Tamara pojasnila, da je za nas “pomembno tudi, kako fantje pojejo himno, kakšno koreografijo izvajajo, ko dajo gol. To, da nam Cesar pomežikne med himno, pa je sploh pomembno!” Čeprav se je svetovno prvenstvo končalo, bi bila škoda, ki bi nastala s prenehanjem delovanja skupine, prehuda, saj je bilo preveč fino fajn, in ker je fino fajn stvari fino fajn nadaljevati, bomo za to tudi poskrbele. Stožice prihajamo!, bi bila hitra najava naše naslednje akcije. Nogomet za punce bo definitivno na tekmi Slovenije z Avstralijo. Do 11. avgusta je še dovolj časa, da se bomo domislile marsikaterega presenečenja. In tako lahko rečem nekaj, kar si še pred mesecem dni niti v sanjah ne bi predstavljala, da bom kdaj rekla: Komaj čakam na našo naslednjo nogometno tekmo!

Dnevu državnosti v čast Velenje, 26. junija – V soboto so na prireditvenem prostoru TRC Jezero velenjski odbor SDS pripravil celodnevno sproščeno druženje s svojimi člani in simpatizerji. Ponudili so jim topel obrok in osvežilno pijačo, tako pa so počastili 20 letnico samostojnosti Slovenije in 19. dan državnosti. Tokrat so vse skrbi pustili ob strani, saj so se zbrale cele družine, zato so se družili tudi na športnih igriščih.

bš

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

1. julija 2010

Nositi rudarsko uniformo je posebna čast Od leta 1961, odkar velenjski rudarji stanovski praznik 3. julij praznujejo s skokom čez kožo, jih je na čelu parade uniformiranih rudarjev stopalo le pet – Od leta 1947, ko je bila ustanovljena rudarska četa, pa jih je čast nositi uniformo doletela kakšnih 1.500 Milena Krstič - Planinc

3. julij je rudarski praznik. V Velenju ga bodo že petdesetič zapored zaznamovali na osrednji prireditvi s skokom čez kožo. Po mestnih ulicah bo krenila parada uniformiranih rudarjev. Pogled na parado in rudarje v njihovih svečanih uniformah je za prebivalce Šaleške doline vedno nekaj posebnega, veličastnega, čeprav so njihove ponosne drže, strumnega koraka, pogleda, usmerjenega naravnost naprej, že vajeni. Tudi časti, da nosi uniformo, nima vsak. Kje pa. Na čelu parade bo kot vodja ceremoniala, ki poteka ob osrednjem dogodku skoku čez kožo, drugo leto zapored stopal mag. Matjaž Koželj. Nositi uniformo je čast, biti komandant parade pa posebna čast. Peti vodja parade v zgodovini Premogovnika Velenje je. Prvi je bil Ciril Grebenšek, od leta 1961 do 1977, v letu 1978 ga je zamenjal mag. Franc Avberšek, ki je vodil parado do leta 1988, do leta 2003 jo je dr. Milan Medved, do leta 2008 inženir Marjan Lampret, od lani pa mag. Matjaž Koželj. Velenjski rudarji so prve uniforme dobili v začetku 20. stoletja. Tako je sklepati po fotografijah, ki so na voljo. V letu 1947, ko se je organizira-

Biti vodja parade je posebna čast. Mag. Matjaž Koželj bo parado in ceremonial vodil drugič.

la rudarska četa, njen ustanovitelj je bil Ciril Grebenšek, ki je bil potem trideset let tudi njen vodja, pa so rudar ji dobi li uni for me, podobne tem, ki jih imajo danes. »Prvi dve leti so imeli rjave uniforme, potem so dobili črne, takšne, kot jih imamo še sedaj,« pripoveduje Matjaž Koželj. »To so uniforme, ki so poznane v vseh rudarskih mestih v Evropi.« Rudarji nosijo uniforme ob različnih priložnostih. Najbolj svečano in najbolj s ponosom si jo nadenejo 3. julija, na dan rudarjev. Oblečejo jo tudi 4. decembra, na dan

sv. Barbare, zavetnice rudarjev, v njej so na skoku čez kožo na fakulteti za rudarstvo, pa sprejemih kakšnih tujih državnikov so si jo že tudi nadeli. V njej pa se poslovijo tudi od svojih stanovskih kolegov. Rudarsko uniformo sestavljajo črn suknjič, črne hlače, bele rokavice in črna kapa. »Posebnost uniforme pa so zlatorumeni gumbi. Teh je 28. Ponazarjalo naj bi starost sv. Barbare ob njeni smrti,« pripoveduje mag. Koželj. S temi gumbi na uniformi je povezana anekdota. Pred leti je bil benificiran staž za rudarje večji, kot je danes. Rudar

je moral do upokojitve delati 28 polnih let in 2 meseca, da se je lahko upokojil. Danes ni več tako, treba je delati dlje. Pa so rudarji, ki so iznašli že marsikatero domislico, leta povezali z gumbi. Da jih je na uniformi zato toliko. Pa jih zdaj, ko morajo delati dlje, ni nič več. Uniforma je dragocena. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Ne more je dobiti vsak. »Da prejmeš rudarsko uniformo, se moraš izkazati kot dober delavec, kot dober sotovariš. Predlagati te mora skupina. V preteklosti so predloge za uniforme sestavljali nadzorniki. Novinci uniforme nikoli ne dobijo. Še nimajo zaslug.«

»Vse svoje stanovske kolege in vse, ki želijo praznovati z nami, vabim, da se nam pridružijo na jubilejnem skoku čez kožo.« O tem, koliko uniform je »zunaj«, natančnega podatka ni. Zapisano pa je, da je bilo od leta 1949 do leta 1978 podeljenih 585 rudarskih uniform. Potem se je podatek nekoliko izgubil. »Imamo pa natančen podatek, da je bilo od leta 1988 do letošnjega leta podeljenih 627 uniform.« Do stečaja M cluba so jih šivali tam. Letos pa so poiskali drugega krojača. Tudi ta je uniforme lepo in kakovostno izdelal. Naloga vodje parade je, da kot

komandant na Titovem trgu zbere uniformirane rudarje in jih potem v paradi skozi mesto vodi do osrednjega prizorišča skoka čez kožo, na prireditvi pa vodi ceremonial. »Najljubši del tega mi je skok novin-

cev čez kožo.« Biti vodja parade je odgovorna naloga. Je kaj treme? »Malo treme je že prisotne. A to je taka zdrava trema. Tista, ki kaže na odgovornost.«

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 8

V SREDIŠČU

1. julija 2010

Grešni kozel je tisti, ki največ vlaga v ekologijo Jasen in nedvoumen odziv Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) na memorandum skupine državljanov »Vlada naj spremeni smer energetske politike« - V njem pozivajo vlado, da ustavi naložbo v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj - Borut Meh: »En razred, podpisnikov je namreč za en razred, ne more blokirati razvojnih načrtov države.« salno in slovensko.« Iz memoranduma bode v oči podatek, da se blok 6 gradi samo za obdobje desetih let ... »Tisti, ki jo to napisal, bo moral to tudi argumentirati. Kje je že spet našel teh deset let? Nekaj drugega bi rad povedal; to, da okolja Slovenci ne bomo uredili. To je težava, ki je globalna. Če se elektrarna ne bi delala v Šoštanju, sem prepričan, da bi takšen ali pa še večji objekt nastal kje drugje, v kakšni drugi državi, kjer ne spoštujejo ekoloških omejitev oziroma zahtev. Mislim, da tisti, ki ni sposoben gledati na vprašanje onesnaževanja kot na globalno težavo, nima tudi pravice vršiti takega pogroma proti energetskim projektom.«

Milena Krstič - Planinc

Ljubljana, Šoštanj, 23. junija – Medtem ko naložba v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj teče, se še vedno vrstijo tudi pozivi vladi, naj jo ustavi. Med podpisniki memoranduma »Vlada naj spremeni smer energetske politike« so denimo Anton Komat, Mihael Tomšič in Spomenka Hribar. Od vlade zahtevajo, da pripravi alternativni program brez bloka 6. Če ne bo razumevanja za spremembo energetske politike, pa »grozijo« celo z referendumom. Kaj predlagajo? Naj energetska politika temelji na treh stvareh: učinkoviti rabi energije; plinsko-parnem agregatu z dodano enoto za kurjenje lesnih ostankov in naložbah v obnovljive vire energije (OVE).

»Če bomo želeli trošiti energijo, jo bomo morali tudi proizvajati.«

Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Na memorandum in poziv vladi, da ustavi naložbo v blok 6, so se odzvali tudi v Holdingu Slovenske elektrar ne (HSE). Pogovarjali smo se z Borutom Mehom, generalnim direktorjem. Odziv HSE je bil nedvoumen. Argumenti, že ničkolikokrat ponovljeni, pa tudi. »Vsak razred, ker podpisnikov je samo za en razred, pa res ne more blokirati razvojnih načrtov države. Vedno sem bil za to, da se civilne iniciative izrazijo o projektih, ki so pomembni za državo, da povedo

Borut Meh: »Ni problem proizvodnja električne energije, problem je poraba.«

mnenje, vendar pa od ljudi, ki so podpisniki tega memoranduma, pričakujem, da razumejo tudi argumente. Občutek imam, da ne gre več za argumentirane strokovne predloge, da gre bolj za nagajanje in da je v ozadju tudi nekaj tako imenovanega »plinskega« lobija. Težko bi namreč kdor koli oporekal temu, da se uporablja domači energent, da se zaščitijo delovna mesta, nenazadnje so to delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Tistim, ki tako skrbijo za okolje, je pa treba povedati, da če kdo, potem prav gotovo v energetiki delamo vse, da bi bilo okolje čim bolj čisto. Naše investicije so eko-

loško naravnane. Ni problem energetika, ni problem proizvodnja električne energije, problem je njena uporaba. To pa je točka, v kateri pa se s podpisniki strinjam. V državi in svetu bo potrebno biti mnogo bolj pazljiv pri porabi energije, ne samo električne. Ko gledam porabo energije in kaj vse se z njo dogaja ... Niso energetski objekti tisti, ki bi emitirali največ ogljikovega dioksida in strupenih plinov. Ogromne emisije so tako v kmetijstvu, prometu, gradbeništvu ... Pa to nikogar ne moti. Grešni kozel je tisti, ki dejansko danes največ vlaga v ekologijo, in to je smešno, paradok-

»Ne gre več za argumentirane strokovne predloge, bolj gre za nagajanje.«

Pa obnovljivi viri energije? V HSE do leta 2030 načrtujete tudi kar nekaj projektov na tem področju. »Za tole vprašanje pa res hvala. Ko se govori o HSE, vsi vidijo samo TEŠ, pa je to zgolj eden od termoenergetskih objektov v Sloveniji. V HSE se zavedamo pomena trajnostnega razvoja ali, kot pravijo pisci memoranduma, zelene Slovenije. Da je tako, kažejo tudi podatki, da smo v Sloveniji daleč največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Do leta 2030

Sedanjost in tradicija sta na skupni poti

načrtujemo kar nekaj objektov za proizvodnjo električne energije iz OVE. Pretežni del proizvedene električne energije iz obnovljivih virov bo temeljil na hidroelek-

»Naše naložbe so usmerjene v obnovljive vire.«

trarnah, predvsem na reki Savi, kjer se projekti izgradnje hidroelektrarn že izvajajo. Ali drugače: naše naložbe so usmerjene v obnovljive vire, kajti blok 6 je nadomestni objekt za obstoječo TEŠ, objekt, ki bo zmanjšal porabo premoga, ki bo zmanjšal emisije, vse ostale investicije pa gredo v smer obnovljivih virov. Prav zdaj se pogovarjamo o biomasi v Trbovljah, ne nazadnje pa smo soustanovitelj firme, ki se ukvarja s fotovoltaiko, se pravi koriščenjem sončne energije. V okviru Soških elektrarn načrtujemo izgradnjo Parka obnovljivih virov, kjer bi radi postavili tudi vetrno elektrarno. Pa spet pridemo na tisto našo specifiko ... Ampak enkrat se bomo morali odločiti. Če bomo želeli trošiti energijo, jo bomo morali tudi proizvajati. Če bomo šli v smer učinkovite rabe energije, pa ne bo potrebnih toliko objektov, kot se jih planira. Objektov ne gradimo zato, da investiramo, delamo jih zato, ker trendi kažejo, da bomo energijo potrebovali.«

Tako kot mlajše generacije navdihujejo izkušnje starejših. Ob 50. jubilejnem Skoku čez kožo vam voščimo: Srečno naprej!

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 9

OBJAVA

1. julija 2010

AKCIJSKE PONUDBE WENICE /TROÛKAÑPOLETNAÑOBLAĂILA V trgovini Wenice smo poskrbeli za pravi POLETNIÒODDIH ÒSAJÒVASÒÞEÒPRIāAKUJEJOÒIZJEMNOÒ NIZKEÒCENEÒIZBRANIHÒOTROÛKIHÒPOLETNIHÒOBLAāILÒ INÒTOÒSÒKARÒDOÒ ÒODSTOTNIMÒPOPUSTOM Ò !KCIJAÒ VELJAÒ DOÒ Ò OZ Ò ODPRODAJEÒ ZALOG

PRVA LIGA !DIDASÑ/RIGINALS

ROMA *ULIJSKAÑAKCIJA

Izkoristite akcijsko ponudbo in kupite svoj model retro superg Adidas Originals!

0OLETJEÒÒ Sonce 3ONāNIÒÞARKI

-40%

-50

.EOBREMENJENOÒUÞIVAJTEÒ na soncu! /BÒNAKUPUÒNAJMANJÒ ÒKOSOVÒNUDIMOÒ ÒPOPUSTÒNAÒCELOTNOÒPONUDBOÒÒ2/-!Ò SONāNEÒLINIJE

DOÑ

-20%

!KCIJAÒTRAJAÒODÒ ÒDOÒ ÒJULIJAÒ

CHARLES VÖGELE ÙENSKAÑBLUZA

Bluza z dolgimi rokavi, brez pasu, tudi v rumeni barvi, lan/ BOMBAÞ ÒÛT Ò Ò Ò Ò.AMES TOÒ ÒSAMOÒ Ò€ 6ELJAÒDOÒRAZPRODAJEÒZALOG

1500 €

SAMOÑ

MOBTEL 6ROĂAÑPONUDBA

SIMPLE 6SAKOÑSREDOÑFENÑFRIZURA

OPTIKA CLARUS 6ELIKIÑSEZONSKIÑPOPUST

V terminu od Ò DOÒ Ò vsako sredo od Ò DOÒ Ò &%.Ò &2):52!Ò ZAÒ SAMOÒ ÒEUR

V poslovalnicah Optike Clarus lahko izbira TEÒ MEDÒ ÛIROKOÒ PONUDBOÒ VEāÒ KOTÒ DEVETDE SETIHÒ BLAGOVNIHÒ ZNAMKÒ RAZLIāNIHÒ MODELOVÒÒ SONāNIHÒOāAL ÒÖEÒVEā ÒODÒ ÒDOÒ Ò smo za vas v Optiki Clarus pripravili veliki SEZONSKIÒPOPUSTÒDOÒ ÒÒ0RIāAKUJEMOÒVASÒ VÒVAÛIÒNAJBLIÞJIÒPOSLOVALNICIÒ/PTIKEÒ#LARUSÒkÒ 6ELEJAPARKÒ6ELENJE ÒÒ

SAMOÑ

€

TRGOVINA BETI ÙENSKAÑPIÞAMA

-OBITELÒ.OKIAÒ ÒODLIKUJEJOÒKOMPAKTNAÒ oblika, izvrstna kakovost izdelave in dober OBāUTEK ÒKOÒGAÒDRÞITEÒVÒROKAH Ò:ÒNAMENSKOÒ TIPKOÒZAÒSPROÞITEVÒFOTOAPARATAÒZÒLOāLJIVOSTJOÒ ÒMILIJONAÒSLIKOVNIHÒPIKÒINÒ KRATNOÒDIGI TALNOÒPOVEāAVOÒUJEMITEÒPOSEBNEÒTRENUTKE Ò KOÒSTEÒNAÒPOTI Ò

900 €*

ODÑ

* Cena velja za nakup pod posebnimi POGOJI ÒOBJAVLJENIMIÒNAÒWWW ÒMOBITEL SI

DOÑ

-50%

SPEKTER .OVAÑKOLEKCIJA

-ODRAÒ ÞENSKAÒ PIÞAMAÒ kÒ MAJICAÒ kratek rokav in HLAāEÒ Ò Ò BOMBAÞÒ Ò Ò elastan)

0RIāAKAJTEÒPOLETJEÒZÒNOVOÒKOLEKCIJOÒSWATCHÒ ")*/58 A ÒKIÒGAÒODLIKUJEJOÒKVALITETNAÒIZDE lava, atraktivni modeli, modne barve in UGODNEÒCENE Ò$AÒBOSTEÒLAÞJEÒIZPOLNILIÒSVOJEÒ ÞELJE ÒVAMÒDOÒ ÒNAÒNAKITÒ")*/58Ò NUDIMOÒ ÒPOPUST

-40%

-20%

NAJBOLJŠO PONUDBO ZA VROÈE POLETNE DNI NAJDETE V VEÈ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.

WWW VELEJAPARK COM

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

1. julija 2010

Fakulteta za energetiko deluje tri leta Zanimanje za študij relativno dobro - Drugi prijavni rok od 20 do 28. avgusta Tatjana Podgoršek

Druga najmlajša fakulteta Univerze v Mariboru, Fakulteta za energetiko, letos slavi tretje leto delovanja. Sedež fakultete je v Krškem, dislocirano enoto pa ima v Velenju. Fakulteta si je izbrala za svoj praznik (dan fakultete) 22. junij, ko jo je državni zbor RS leta 2007 potrdil in tako formalno ustanovil. Uradno je začela delovati 1. oktobra 2007, leto dni kasneje pa je vpisala prvo generacijo rednih in izrednih študentov na visokošolski, univerzitetni ter magistrski bolonjski stopnji študijskega programa Energetika. Danes je na fakulteto vpisanih 279 študentov, od tega 144 študentov v prvem in 135 študentov v drugem letniku. Še posebej pa so ponosni na svojega prvega diplomanta, ki je prav te dni zagovarjal svojo magistrsko nalogo drugostopenjskega bolonjskega študija. Diplomanti študijskih programov Energetik, odvisno od izbrane stopnje izobraževanja, pridobijo potrebna znanja za opravljanje zahtevnih tehnoloških ter vodstvenih nalog s področja ener-

getike. Vsi programi, ki jih izvajajo na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, so – po besedah Sonje Novak, pomočnice tajnika za splošne zadeve - pripravljeni po bolonjski shemi. »Vsi programi omogočajo specializacijo na področju hidroenergetskih, termoenergetskih, alternativnih in jedrskih energetskih sistemov. » Za študijsko leto 2010/2011 je fakulteta razpisala 420 prostih mest, od tega 160 za redni in izredni študij v univerzitetnem programu, 180 za redni in izredni študij v visokošolskem strokovnem in 80 za redni in izredni študij magistrskega programa. Prvi prijavni rok na visokošolski in univerzitetni študijski program je že mimo, možna pa je prijava na drugi prijavni rok (od 20. do 28. avgusta). Če vsa razpisana mesta ne bodo zasedena, bo razpisan tretji prijavni rok (od 1. do 5. oktobra). Prijava na magistrski študijski program 2. bolonjske stopnje je možna najkasneje do 15. septembra letos. Kot je še povedala Novakova, je zanimanje za študij Energetike razmeroma dobro, saj so bila vsa razpisana mesta na rednem visokošol-

skem študijskem programu Energetika v študijskem letu 2009/2010 zasedena, na univerzitetnem študijskem program Energetika pa je nekaj razpisanih mest ostalo praznih. V prvi letnik univerzitetnega študijskega programa je vpisanih tudi 9 študentov iz Črne gore. »Da bi bili študentje čim bolj vpeti v znanstveno raziskovalno delo, je pomemben razvoj ustanov, v katerih se bodo pripravili na konkretno delo v gospodarstvu. S tem namenom bo letos v jeseni stekla rekonstrukcija stare elektrarne v Velenju, kjer bodo kasneje tudi prostori Fakultete za energetiko. Tam bo deloval najsodobnejši tehnološko energetski inštitut s poudarkom na termoenergetiki in alternativnih virih energije. Podoben projekt pripravljajo tudi v Krškem, kjer bo poudarek na nuklearni in hidroenergetiki. Poslanstvo inštitutov nima le izobraževalni, temveč tudi znanstvenoraziskovalno delovanje, katerega cilj je ponujati storitve, ki bodo pomembno prispevale k zanesljivi, kakovostni ter ekološko in ekonomsko sprejemljivi oskrbi prebivalstva z energijo,“ je še poudarila Sonja Novak.

Poletje bo kulturno, pa tudi zabavno in društev pojavljajo tudi podjetja

Drevi se začenjajo 26. in zasebniki, že znanim prizoriščem pa dodajajo nova. Poskrbeli Poletne kulturne bodo, da se jih bo čim več dogajalo pod milim nebom, če jim vreprireditve – 30 me ne bo naklonjeno, pa bodo priorganizatorjev reditve izpeljali na rezervnih lokapripravilo kar 140 cijah, pod strehami. kulturnih prireditev, Kar nekaj od tega Festival glasbenih vrhuncev Velenje več kot 50 Velenje, 1. julija - Na velenjskem Titovem trgu bodo drevi ob 20.30 s koncertom ljubljanskega orkestra Mandolina odprli že 26. Poletne kulturne prireditve. Tradicijo Kulturnega centra Ivana Napotnika in Knjižnice Velenje na tem področju že tretje leto zapored nadaljuje najmlajši javni zavod v mestu, Festival Velenje. Prevzeli so tudi vlogo koordinatorja med različnimi organizatorji dogodkov v tem poletju in pripravili bogato bero dogodkov, ki vsem, ki bodo poleti doma, zagotavljajo veliko duhovne hrane in glasbenih užitkov. Izdali so tudi programsko knjižico, ki ste jo v teh dneh zagotovo že prejeli na dom. Nam pa je glavne poudarke letošnjega kulturno obarvanega poletja v Velenju predstavila direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. »Ko smo pripravljali programsko knjižico Poletnih kulturnih prireditev in drugih poletnih dogajanj v Velenju, smo sešteli, da se letos obeta kar 140 kulturnih prireditev, 14 različnih večdnevnih sklopov prireditev, ki bodo obarvani s koščki kulture, in več kot 30 drugih športnih, turističnih in izobraževalnih prireditev. Zato lahko zatrdim, da bo letošnje poletje eno najbolj pestrih kulturno obarvanih poletij doslej. Verjamem, da bodo Velenjčani in Velenjčankie ponudbo, ki jo je pripravilo kar 30 različnih organizatorjev, dobro izkoristilo,« nam je Barbara Pokorny povedala v uvodu. Samo na Festivalu Velenje so pripravili kar 50 kulturnih dogodkov, ki bodo na različnih lokacijah v mestu potekali v juliju in avgustu. Med organizatorji kulturnih prireditev se letos poleg javnih zavodov

Festival Velenje med vrhunce letošnjih glasbenih dogajaj uvršča koncert hrvaške zasedbe Jinx, ki bo na Titovem trgu nastopila 23. julija zvečer. Zanimiv bo tudi glasbeni večer s hrvaškim umetnikom Dubravkom Lapajnetom, ki sodi med deset najboljših glasbenikov, ki igrajo na instrument didgeridoo. Nastopil bo 29. julija. Koncert legende slovenske zabavne glasbe Ota Pestnerja na Velenjskem gradu bo 13. avgusta, zanimiv pa bo tudi nastop kubanske skupine Mariachi Real Jalisco ter dva koncerta stare glasbe v okviru festival Sevicq Brežice … » Ob tem so nam povedali, da bodo vstopnice za tradicionalni koncert Iztoka Mlakarja, ki bo v nedeljo, 29. avgusta, v atriju Velenjskega gradu, začeli na festivaliu Velenje prodajati jutri. Pohitite, če jih želite dobiti, saj je število majhno. Bogato koncertno dogajanje se v Velenju obeta tudi zadnji teden v avgustu, ko bo Mladinski center Velenje pripravil letošnji festival

Kunigunda z zelo kvalitetnim glasbenim programom. Med drugimi bodo nas to pi le zased be Let 3, Katalena, Bambi Molesters, Demolition Group, Edo Majka, Šus … Poletno glasbeno dogajanje bosta zaključila 22. Citrarski festival v začetku septembra ter mini jazz festival velenjskega kluba Max.

in obiskovalci mesta pa bodo lahko vsak ponedeljek zvečer uživali ob gledanju filmskih projekcij v kinu pod zvezdami. Zvezde pod zvezdami letos ponujajo veliko odličnih filmov, prvega že v ponedeljek, ko bodo zavr teli muzikal Devet. Vabljeni na ploščad ob kulturnem domu. Poleti bodo zaživeli še številni drugi velenjski prireditveni prostori – star letni kino ob Škalskem jezeru, atrij ob Centru Nova, mestno otroško igrišče, kotalkališče … »Prireditve in dogodke pripravljajo tudi številni velenjski gostinci, ki so se letos vključili v skupni projekt Poletje v Velenju, česar smo še posebej veseli,« dodaja sogovornica.

Veliko prireditev za otroke in mlade

»Letošnje kulturno obarvano poletje bo bogato kot še nikoli doslej.«

Nova prizorišča, novi dogodki Letošnje poletje v mestu bo pestro tudi za ljubitelje gledaliških predstav in literarnih dogodkov. Poletna branja na prostem ob torkih pripravlja Kulturnica, potekajo pa tudi pri kavarni Lucifer. Več bo potopisnih predavanj, občani

Organizatorji bodo v tem poletju največ prireditev pripravili za otroke. Pester sklop počitniških dogajanj ponujata Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ter Športna zveza Velenje, otroci se bodo lahko vsak ponedeljek, sredo in petek skupaj s knjižničarkami zabavali na igralnih urah v mestni knjižnici. Galerija Velenje pripravlja prvi teden v avgustu malo šolo risanja. Mestna občina Velenje in MZPM Velenje bosta vse delovne dneve v juliju in avgustu na otroškem igrišču v dopoldanskem času prirejali zabavne ure za otroke. V Muzeju Velenje bodo dve poletni nedelji poskrbeli za tematske delavnice … »Festival Velenje bo tudi letos vsak torek pripravljal projekt za otroke in starše Poletje na travniku. Na različne zanimive teme bodo lahko ustvarjali na travniku ob kulturnem domu. Ob sobotah bomo organizirali lutkovne predstave v središču mesta, 1. avgusta pa bomo odprli vrata Vile Čira čara v TRC Jezero, kjer bomo pripravili nedeljsko popoldne s Piko Nogavičko, ki se že pripravlja na letošnji Pikin festival. Naj spomnim, da bo potekal med 19. in 25. septembrom,« nam je ob koncu pogovora še zaupala naša sogovornica.

bš

Katedrala pragozda Urban Novak

Letos mineva 50 let od izgradnje in dokončanja še enega modernega mesta v zgodovini. Pred 50 leti je bila namreč dokončana nova prestolnica ogromne države v Južni Ameriki, Brazilije. Sredi brazilske džungle je na politično pobudo tedanjega predsednika brazilije Juscelino Kubitschek de Oliveira zrasla nova, moderna prestolnica države. Leta 1956 je Kubitschek prosil Oscarja Niemyerja, da zasnuje novo prestolnico. Niemayer je postavil pogoj, da mora biti za zasnovo mesta izveden javni urbanistični natečaj. Na natečaju je s svojo urbanistično rešitvijo zmagal prav tako precej znani arhitekt Lucio Costa. Nagrajena rešitev je imela vzore v rimskih zasnovah mest, kjer je bil temelj mesta križanje dveh glavnih ulic t. i. cardo in decumanus. Enostavna rešitev, ki je narekovala racionalno in funkcionalno zasnovo mesta, se je popolnoma ujemala z racionalno arhitekturo Niemayerja. V osnovi je Costa mesto zasnoval tako, da je oblikoval posamezne cone (stanovanjska, trgovska, upravna, gospodarska, športna, itd.) ter zanje tudi predpisal ustrezne pogoje, pod katerimi se je v coni lahko gradilo. Prav tako je bila v vsaki coni predvidena izgradnja javnih objektov reprezentativnega značaja, ki te cone zaznamujejo.

Zgodba Brasilie, kot se imenuje glavno mesto države, je pravzaprav zgodba Oscarja Niemayerja. Niemayer je postal sodelavec Coste, še preden je zaključil študij arhitekture v Riu. Skupaj sta projektirala stavbo ministrstva za izobraževanje in zdravje v Riu, kjer je kot sodelavec sodeloval tudi precej bolj znani Le Corbusier. Skupaj sta zasnovala tudi paviljon za Svetovno razstavo v New Yorku, ki jima je prinesel svetovno slavo. Po tem so se njune poti ločile in Niemayer je začel s samostojnim delom. Njegovo prvo veliko naročilo pa je bilo povezano prav s Kubitschkom, ki je bil takrat še župan mesta Belo Horizonte. Na njegovo željo je Niemayer zasnoval novo moderno predmestje z imenom Pampula v letu 1941. Od tega uspešno izpeljanega projekta, ki je pokazal, da so lahko moderna mesta človeku prijazna, se je sodelovanje med Niemayerjem in Kubitschkom samo še okrepilo ter na koncu rezultiralo v izgradnji nove prestolnice Brasilie. Mestna katedrala je še danes ena najbolj poznannih svetovnih stavb in jasno odslikava princip dela Oscarja Niemayerja. Vedno je namreč trdil, da je tudi igra v vseh življenskih obdobjih osnovna človeška funkcija ter da je pomembna za uspešno delovanje človeka. Stavbe, ki jih je zasnoval, kažejo njegov odnos do igre, saj odsevajo jasne, a igrive rešitve, ki so nemalokrat začinjene s precej domišljije. Kljub vsemu mu je uspelo stavbe zasnovati tako, da so postale klasičen zgled modernim graditeljem. Vendar pa se prebivalci mesta Brasilie pritožujejo nad tako imenovanim mestom, ki je grajeno po meri človeka. Grajeno po meri človeka že, a človeka, ki je opremljen z motornim prevoznim sredstvom. Razdalje v mestu so namreč odločno prevelike, da bi jih lahko človek vsakodnevno premagoval peš. Za mesto Velenje je zanimiva primerjava velikosti obeh mest, ki sta bili zgrajeni na različnih celinah, v različnih okoljih in z različnimi pogoji, a vendarle z enako idejo. Zgraditi moderno mesto za modernega človeka in mu pri tem nuditi veliko udobja. Obisk Brasilie pa le pokaže na razlike, ki ločijo mesti. Pristnost domišljije v snovanju Brasilie je vidna na vsakem koraku in neizmerne ravnice džungle v Braziliji so omogočile izgradnjo mesta, ki ima neverjetne proporce. Vse, kar se zdi na prvi pogled majhno, je ob resničnem snidenju ogromno. Razdalje med posameznimi objekti so obvladljive samo z avtomobili. Pa vendar je neustrašen duh prebivalcev mesta omogočil obstanek ter razvoj glavnega mesta države, da le to ni klonilo in odšlo v pozabo. Prav tako je delaven in neumorni duh prebivalcev doline omogočil obstanek mesta Velenje, ki je zgrajeno na temeljih socializma, a s presenetljivim posluhom za modernizem v arhitekturi v bdobju, ko se je mesto gradilo. In tako praznujemo obletnice ustanovitev mesta tako v Velenju kot v Brasili in ne boste verjeli, tudi v najstarejšem mestu – Rimu. Le da se lahko Rim pohvali z nekaj stoletji obstoja, Velenje in Brasilia pa z nekaj desetletji.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

1. julija 2010

Glasbene novičke

Kaj pikniki, dogodki, prireditve, nastopi kandidatov … Lani tak čas smo v tej rubriki poročali o presenečenju, ki nam ga je za rojstni dan pripravila »fantastična« četvorica sodelavcev (Jure, Nina, Stane in Rajka), ko nas je povabila na piknik v naravi. Na »dekah« smo sedeli, poslušali ptičje petje in okušali pripravljene dobrote praktično sredi mesta. Rojstni dnevi omenjenih (nekateri so dočakali tudi okroglo) so mimo, mi pa, vsaj za zdaj, na takšno presenečenje še čakamo. Morda pa slavljenci čakajo, da bo

posadka družbe Naš čas številčnejša, kot je danes. Tisti, ki smo v željnem pričakovanju dopusta, nestrpno čakamo na prvo počitniško moč – na našo sta ro znan ko Ves no Glinšek, ki bo v »prvi rundi« vskočila ob krajši odsotnosti novinarke Bojane Špegel. Sicer pa, roko na srce, za piknike in podobne »sprostitvene tehnike« kljub začetku počitnic ni časa. Veliko je takih in drugačnih dogodkov: kultur nih, športnih, obletnic, vse pogostej-

Leto dni od smrti kralja popa Ob prvi obletnici smrti Michaela Jacksona so v zgodovinskemu muzeju Motown (Motown Historical Museum) v Detroitu pripravi-

ši pa so tudi nastopi kandidatov za župane. Eni odkrito »vlečejo« na svoj mlin, drugi pa poskrbijo za svojo promocijo na bolj pretkan način. Ni bojazni, da bi ostalo le pri tem. Bomo poročali, zato le pozorno prelistajte vsako šte vil ko Naše ga časa in poslušajte oddaje Radia Velenje, da boste o vsem na tekočem in dobro obveščeni.

rava skupina izdati v decembru. Na njem bo dvajset novih avtorskih skladb, od tega deset v angleškem in deset v slovenskem jeziku. Angleški cd bo nosil naslov Fallen, slovenski se bo imenoval Angel, združena pa Fallen Angel. Skladbe se ne bodo podvajale, albuma

Kdo bo nastopil z Axlom? PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

LEELOOJAMAIS Skupina je posnela novo skladbo z naslovom Still I Try, ki napoveduje novo ploščo. Skladba je pred kratkim dobila tudi videospot, v katerem nastopa atraktivna plesna skupina Maestro. Novi album bo izšel predvidoma konec leta.

DMP Predpremierno so predstavili najnovejši videospot za pesem Superheroj, ki je že peti spot z aktualnega albuma Vojna in mir. Režisersko palico je tudi tokrat vihtel Klemen Dvornik, ki je režiral že spote za skladbe Naftalin, Kisik, Sveče, 25, Ti si vse in Me že ma da bi te.

ELECTRIX Trio, ki s pomočjo avtentičnih analognih instrumentov v svoje skladbe vna ša zvok 80 -ih let, se po kratkem ustvarjalnem premoru vrača z novo skladbo Resetiraj me. Skladba je nastala v kooperaciji mojstra elektronike Iztoka Turka, vsestranskega Dareta Kauriča in zasedbe Electrix.

1. K'NAAN - Wavin Flag 2. YOLANDA BE DOOL & D CUP - We No Speak Americano 3. JASON DERULO - Ridin Solo Skladba Wavin Flag kanadsko-somalskega izvajalca K'naana je ena najpogosteje izvajanih skladb zadnjih nekaj mesecev. Pesem, ki je sicer nastala v začetku leta 2009, je namreč v promocijske namene ob letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu uporabila Coca cola in skladba je postala velika uspešnica. Dobro se je ob nogometni mrzlici prijela tudi pri nas, kar dokazuje tudi tokratna zmaga v izboru pesmi tedna na Radiu Velenje.

Ena najbolj znanih in uspešnih rock skupin Guns'n'Roses bo 18. septembra nastopila na Dunaju. Kdo bo nastopil z Axlom Roseom kot edinim članom prvotne zasedbe, še ni znano, skupina pa bo na kon cer tu izva ja la tako sta rej še uspešnice kot nove skladbe. Skupina se je v 80. in 90. letih s skladbami Patience, November Rain, Civil War, Sweet Child O Mine in drugimi vpisala v zgodovino rock glasbe. Njihov prvenec Appetite For Destruction je še danes najbolje prodajani debitantski album vseh časov, saj so ga prodali kar 28 milijonov izvodov. Skupino so kasneje zaznamovale številne afere z drogami in notranjimi spori, kar je privedlo do njenega razpada. Leta 2008 je izšel album Chinese Democracy, na katerega so privrženci skupine čakali kar 15 let, album pa se ni približal komercialnemu uspehu predhodnikov.

Eminem rekordno Najbolj znani beli raper Eminem je 21. junija izdal svoj novi album Recovery, ki je takoj po izidu dose-

METALCAMP 2010 Vse bliže je največji slovenski metal festival, ki se bo, tako kot vsako leto, dogajal v Tolminu, in sicer med 5. in 10. julijem. Zaenkrat so nastop potrdile skupine Immortal, Hammerfall, Six Feet Under, Sonata Arctica, Nevermore, Cannibal Corpse, Behemoth, Paradise Lost, Obituary, Over Kill, Sabaton, Korpiklaani, Leave's Eyes, Ensiferum, Equilibrium, The Exploited, Rotting Christ in še nekatere druge.

JINX Priljubljena skupina Jinx bo, podobno kot lani Cubismo, s svojim nastopom poskušala razgibati letošnji poletni utrip Velenja. Zagrebška zasedba prihaja ravno v času, ko pripravlja nov album, ki naj bi izšel septembra, na Titovem trgu pa bo nastopila 23. julija.

107,8 MHz

li razstavo z naslovom Jackson 5. Na razstavi je mogoče videti fotografije, nagrade in kostume, ki zaznamujejo kariero skupine. Razstava slavi življenje in delo Michaela Jacksona in obenem daje priznanje zasedbi Jackson 5 za njihov prispevek k zgodbi glasbene založbe Motown. Michaela Jacksona pa so se spomnili tudi v newyorškem muzeju voščenih lutk Mada me Tussauds, kjer so ob obletnici njegove smrti odprli raz stavo Micha el Jack son Tr i b u t e Exhibit.

bosta v prodaji ločeno, vez med njima pa bo naslovnica. Slovenski vokal bo v celoti posnel Primož Romšak, ki se je lani vrnil v Requiem, angleškega pa Sergej Škof ljanec, ki je Primoža nadomestil po odhodu iz skupine.

April ne bi

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Requiem napovedujejo dvojni cd

1. Ansambel Wankmüller - Vlak 2. Zlati Muzikanti & Irena Vrčkovnik - Jadraj z menoj 3. Mladi odmev - Zavrti me v zvezde 4. Ansambel Roka Žlindre - Naša dežela 5. Zreška pomlad & Langa - Tajkun 6. Vagabundi - Za češnjevo mizo 7. Igor in Zlati zvoki - Naprej, naprej 8. Ansambel Braneta Klavžarja - Moja rodna dolina 9. Iskrice - En krasen dan 10. Euro Kvintet - Glasba druži ljudi

… več na: www.radiovelenje.com tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO GOOD VIBRATIONS VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Skupina Requiem je po uspešnem nastopu v Križankah v začetku junija, kjer je nastopila kot poseben gost skupine Deep Purple, pričela promovirati novi singl z naslovom All Night Long. Skladba bo izšla na novem dvojnem cd-ju, ki ga namegel izjemno zanimanje in zavidljivo prodajo. Že drugi teden je kraljeval na vrhu glasbenih lestvic z veliko prednostjo in dosegel najvišjo tedensko prodajo letošnjega leta. Obstaja celo možnost, da bi Recovery presegel prodajo Eminemovega prejšnjega albuma Relapse, ki se je v prvem tednu prodal v kar 608.000 izvodih. Ta album bo tako Eminemov šesti, ki je posegel po prvem mestu. Njegov edini album, ki je vrh lestvice za las zgrešil, je Slim Shady LP, ki je leta 1999 zasegel drugo mesto na lestvici najbolje prodajanih albumov.

Po skladbi Sam boš šel domov prihaja na radijske valove že druga skladba domžalske pevke April z naslovom Ne bi. Pevka, ki jo nekateri mediji imenujejo kar slovenska Lady Gaga, je sicer projekt producenta Raaya. Pri ustvarjanju nove skladbe je ob Igorju Potočniku, ki je miksal prvenec, sodeloval še en prekaljeni studijski mojster Gregor Zemljič, tako da bomo lahko novo skladbo 20-letne študentke fakultete za varnostne vede lahko slišali vsaj v dveh verzijah.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 12

1. julija 2010

odlaganje bioloških odpadkov. Kruh odlagajo v Pako in jezera. Pa niti ne na trnkih.

Vsak po svoje Tako ali drugače smo proslavili dan državnosti. Izkazalo se je, da imamo sicer eno državo, a (vsaj) dve vrsti državljanov. Ali vsaj politikov.

Blagajna Čvek je ujel Braneta Napotnika (prvi z leve) in Toneta Korošca v prijetnem razpoloženju. Razloga zanj ne pozna. Glede na to, da je eden bolj vnet gobar kot drugi, se morda pogovarjata, če imata kandidata za kakšno posebno gobo. Če ne to, pa se jima zdi morda zabavna misel, da bi morala kot člana Športnorekreacijskega društva Gavce – Veliki Vrh poskrbeti še za kakšno drugo obliko rekreacije.

Ob Škalskem jezeru so v nedeljo kovali nove podvige, posvečene predvsem mladim: predsednik tekmovalne komisije ZRD Celje Zdenko Mak, podpredsednik RZS Bojan Javornik, predsednik RD Velenje Jože Šumah in predsednik RD Paka Šoštanj Franc Ravnjak. Velenjčani so se v soboto in nedeljo izkazali kot odlični organizatorji državnega prvenstva mladih v lovu rib s plovcem, Šoštanjčane pa velik zalogaj, svetovno mladinsko prvenstvo v castingu, čaka v teh dneh.

Ježovnikova domačija nad samostanom v Olimju je znana daleč naokoli po kmečkem turizmu in veliki prijaznosti. Ob gospodarju Borutu Ježovniku, ki je vedno poln zamisli, vas prijazno sprejmejo tudi številni jeleni, ko pridete k njim. Celo tako so domači, da vam jedo iz roke. Nad tem so še zlasti navdušeni otroci, saj se pri njih prvič v živo srečajo s to zanimivo gozdno živaljo, sploh pa se je prvič v življenju lahko celo dotaknejo.

Končno je tudi Velenje dobilo mestno blagajno. Občinsko je seveda že imelo. A tudi mestna blagajna bo za občane. Manj jih bo oskubila.

Strah Uradno v Velenju še ni kandidatov za župana, a ob raznih ugibanjih je nekatere strah. Bojijo se Medveda. Takega z veliko začetnico, čeprav so nevarnejši taki z malo. Z malo začetnico pa z veliko šapo.

Odpadki Nekateri Velenjčani si očitno na svoj način razlagajo ločeno

Drug za drugim Turistični teden je mimo. Zdaj lahko pridejo turisti.

Nasprotje Vegrad za mnoge ni več vreden svojega imena. Več kot gradi – ruši. Pa niti ne le objekte.

Čakajo jesen Mozirjani težko čakajo na letošnjo jesen. Konec septembra bodo v Italiji izvedeli, kako lep je njihov domači kraj.

Zlate roke Bodo imeli naši župani zdaj res še (bolj) zlate roke, ko so segali v roke toliko zlatim učencem?!

Preprost odgovor Zakaj je toliko smeti ob jezeru? Ker se kopalci in drugi obiskovalci držijo navodil, da je odpadke prepovedano metati v vodo!

Nogometno prvenstvo robotov Ja, nogometno prvenstvu je dobro poznana tema – kaj pa nogometno prvenstvo robotov? Tega izvajajo na Kitajskem in tam domačim izredno dobro gre. Tisto, kar namreč ni uspelo reprezentatov kitajskega nogometa, je uspelo njihovim robotov, saj so na SP-ju osvojili prvo mesto. Svetovni prvaki so premagali reprezentanci robotov Južne Koreje in ZDA. Lastnik zmagovalne ekipe nogometnih robotov Guo Veičao je ob zmagi povedal, zakaj so robotski nogometaši boljši od človeških: »Naša ekipa je boljša od igralcev iz krvi in mesa, saj se roboti ne morejo utruditi, temveč so ves čas na vrhuncu moči.« Ekipa robotov se razlikuje od človeške tudi po tem, da na malem nogometnem igrišču moči meri le šest igralcev - vratar in dva igralca iz vsake ekipe.

Prvi fitnes na prostem odprt Devet naprav za vadbo odraslih že vabi – Vadba je varna - Kmalu tudi fitnes za otroke

Hujšanje je bilo uspešno V torek, 22. junija, so v Topolšici končali akcij »Hujšajmo skupaj«, ki jo je organiziralo domače turistično društvo Topolšica – Podeželje pod vodstvom Petre Lipičnik. 10-dnevne akcije se je udeležilo 23 žensk in 2 moška. Vsi so pridno telovadili in izgubljali kilograme. Enkrat na teden smo imeli skupinsko rekreacijo v telovadnici hotela Term Topolšica. V najem smo jo dobili brezplačno.

Najbolj uspešna kandidatka je bila Kompan Smiljka (na sliki) iz Topolšice. Izgubila je 6,2 kg in, kot se spodobi, je prejela zavidanja vredno nagrado »Stilsko preobrazbo«, ki jo je podaril City Center Celje in masažo telesa. Druga najbolj uspešna je bila Gorničec Marija, ki je izgubila 5 kg in je prejela bon za masažo telesa. S šopkom pa smo nagradili tudi najstarejšo udeleženko Starič Ano, ki ni rekre-

acije zamudila niti enkrat in je shujšala za 4 kg. Gle de na uspeš nost akcije in prošnje udeležencev, da bi rekreacijo nadaljevali takoj jeseni, smo se odločili, da bomo to tudi storili. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli, da smo lahko dejavnost izpeljali do konca in podelili lepe nagrade.

Petra Lipičnik

Velenje, 23. junija – Prejšnjo sredo pozno popoldne so na mestnem otroškem igrišču v Velenju odprli prvi fitnes na prostem. Tako to res lepo igrišče ne bo namenjeno le otrokom, ampak se bodo lahko na njem sprostili in razgibali tudi odrasli. Čeprav je otvo ri tev nove mestne pridobitve potekala med nogometno tekmo Slovenija : Anglija, ni bilo tako malo tistih, ki so z zanimanjem pogledali predstavitev Med igro otrok bodo odslej lahko odrasli tudi sami naredili nekaj devetih fitnes naprav. Pravizase. Vaje na fitnes napravah na prostem niso težke, vsekakor len način izvajanja vaj na njih pa so koristne. je predstavil inštruktor fitnesa Branko Čumirdžić ob pomoči asis- in njihovo postavitev porabila sla- najmlajše. Branko Čumurdžić je tenta in asistentke, sicer pa je vsa- bih 10 tisoč evrov, se je pred naku- ob tem dodal, da je to zelo dobro, ka naprava opremljena tudi z nalep- pom naprav posvetovala s strokov- saj so mladi vse preveč pred račuko, ki nazorno opiše vadbo na njej. njakom s področja fitnesa, saj so nalniki in TV ekrani, fitnes pa jim Inštruktor fitnesa je zelo pohvalil želeli, da bi bil ta fitnes primeren bo zagotovo zanimiv. »Vabdba je naprave, ki so jih postavili v Vele- za čim širši krog uporabnikov. In ti za otroke v dobi odraščanja zelo nju, in dodal, da so varne za upo- naprave že pridno uporabljajo. Na pomembna, zato je to dobra ideobčini pa že načrtujejo postavitev ja,« je še dodal. rabnike. MO Velenje, ki je za te naprave posebnega fitnesa na prostem za bš

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 13

LJUDJE

1. julija 2010

Zaleščanski portreti2

ANTON SEHER Vlado Vrbič Seherjev rod po očetovi in mamini strani že več stoletij živi onstran meje, v Rožu, med Borovljami in Svečami. Martin Seher in Katarina Klančnik sta živela v isti fari in vnela se je ljubezen. Leta 1906 se jima je rodila Mici, potem dva otroka, ki sta umrla še majhna, nato leta 1912 Pep, Keti leta 1915, Anton 19. januarja 1918 in še Rezi 1919. leta. Mama je gospodinjila, oče je bil najprej organist v Hodišah južno od Vrbskega jezera, potem so se pred prvo vojno preselili v Borovlje, kjer je delal v Žičarni. Seherji so se nezadovoljni z izidom plebiscita preselili na slovensko stran, s sabo so v novo domovino vzeli celo čebele in kozo. Oče je dobil službo v novem premogovniku na Senovem, najprej tesaril, po prebolelem tifusu pa je delal kot poštar na premogovniku in zato so se iz delavske kolonije preselili v upravno zgradbo. To je za desetletnega Tonija pomenilo manj druženja s sovrstniki iz kolonije, manj sankanja, rabutanja sadja, ravbarjev in žandarjev ... Skoraj edina družba mu je bil odslej Emil Vojtkovski, s katerim sta se rada sprehodila ali pa zaigrala namizni tenis. Toni je imel na skrbi urejanje dvorišča in dovoznih poti, natančno in vztrajno je izpulil vsako bilko trave, ki je silila v pesek in pobral vsako konjsko figo, ki je ostala za konji službene kočije. Šest osnovnošolskih let je za fanta minilo brez pretresov, potem je oče hotel, da se izuči kakšnega poklica, a domači kaplan Jakob Zidanšek je mamo pregovoril, da so ga leta 1930 poslali na gimnazijo v Ljubljano in mu uredil bivanje v internatu pri lazaristih. Tonija strogi red v internatu ni nič motil, že iz osnovne šole pa se je rad držal bolj zase. Več se je družil le z Antonom Balohom, sošolcema Žabkarjem in Klincem, ki je bil kar pri denarju in ga je kdaj po sprehodu povabil v gostilno pod Rožnikom. Z veseljem so si fantje ogledali tudi nogometne tekma, Toni pa je zelo rad tekel in je za Ilirijo uspešno tekmoval. V šoli mu ni bilo hudega, zelo rad je imel latinščino in zgodovino in zemljepis. V prostem času pa je po Reštanju že brskal za fosili … Domov je šel le za velike praznike in počitnice, ki jih je dvakrat preživel tudi pri sorodnikih na avstrijskem Koroškem … Denarja seveda nikoli ni imel, zato se je navadno hranil v Ljudski kuhinji, kar pa je bilo kasneje zanj usodno, saj je tam stregla Prekmurka Sreševa Katarina. Po štirih letih se je moral iz internata izseliti, sobico mu je dal samski stric Jože Rutar, a ker je ta po dveh letih umrl, si je Toni najprej našel sobo pri sorodnikih Štajerjih v Rožni dolini, potem pa se preselil v podružnico Oražnovega akademskega doma na Dolenjski cesti. Hranil se je še vedno v Ljudski kuhinji … Začetek druge vojne ga je zalotil na vlaku proti Splitu, kjer naj bi s kolegi in profesorjem Baturičem delal na terenu. Po nekaj tednih se je vrnil v Ljubljano, se preživljal s pomočjo Rdečega križa in inštrukcij ter opravljal izpite, dokler ga niso konec junija leta 1942 Italijani v maščevalni akciji za bombni napad na restavracijo Pri levu med splošno racijo po Ljubljani zajeli in poslali v taborišče Gonars. Tam je po štirinajstih dneh dobil

grižo - kot zelo natančen človek si je zabeležil, da je v najhujšem dnevu na improvizirano stranišče tekel kar dvainpetdesetkrat! V ambulanti je potem odležal kar tri mesece in pol, pri čemer mu je bil v veliko pomoč sošolec s tehnike Ludvik Mali, ki je bil tam bolničar. Domneva, da so ga Italijani iz taborišča odpustili s posredovanjem ljubljanskega škofa Rožmana, ki je bil očetov znanec še iz časov, ko so živeli na avstrijskem Koroškem. Skoraj trideset kilogramov lažji se je ustavil v Ljubljani, v bolnišnici je odležal dva meseca in pol, potem pa je devet mesecev okreval pri sorodnikih Zdešarjevih v Horjulu. V Ljubljano se je vrnil v pozni jese-

ni leta 1943 in dobil brezplačno stanovanje v Akademskem kolegiju na Kolodvorski ulici. Nadaljeval je študij, hranil pa se je še vedno največ v Ljudski kuhinji pri Katarini, s katero sta postala par. Po vojni se je vrnil na Senovo, kjer se je pripravljal na diplomo, ki jo je uspešno zagovarjal 22. februarja leta 1947 in postal diplomirani inženir montanistike oziroma rudarstva, kot so takrat rekli. Prvega maja istega leta se je zaposlil pri senovskem premogovniku, a že julija je dobil dekret, s katerim so ga premestili v Kakanj v Bosni in Hercegovini. Pred odhodom so mu dali le toliko časa, da sta se s Katarino 26. julija lahko poročila. V Kaknju je bil kot mlad inženir najprej asistent, potem pa tehnični vodja zelo zahtevne Stare jame. Po dveh letih je zbolel in po okrevanju najprej prevzel planski sektor in nazadnje skupino za rudarska dela. Novi dekret Generalne direkcije za premog ga je leta 1951 poslal v premogovnik Miljevina pri Foči za tehničnega vodjo in ravnatelja. Tja so odpotovali že trije, saj se je v Kaknju 15. februarja 1949 rodila Ana Katarina, kasneje kar Alenka. Premogovnik je bil šele na začetku delovanja, marsikaj je bilo neurejenega. Standard delavcev je bil nikakršen, najbližja železniška postaja je bila v petnajst kilometrov oddaljeni Foči, avtomobilov ni bilo. Ničkolikokrat je Toni hrano sredi noči peš tovoril po progi iz Foče do doma. Delavci so bili na delu izredno prizadevni, lepo se je razumel z njimi, zato jih je pridobil za udarniško delo. V Miljevino so pripeljali progo Jugoslovanskih železnic, zgradili so kolonijo hiš, šolo. Po enem letu je zaradi preobilice dela opravljal le še funkcijo tehničnega direktorja in v enajstih letih je premogovnik proizvodnjo povečal s trinajst na stosedemdeset tisoč ton premoga letno. Iz stanovanja v koloniji so se Seherji selili v posebno, ograjeno hišo, kjer

so jim družbo delale tri srnice in celo štorklja Lora. V Miljevini se je 7. marca 1954 rodila še Margareta. Družina je na poletne dopuste vsaj vsaki dve leti odšla v Slovenijo k sorodnikom, redno pa so hodili na enomesečna letovanja v Budvo, Brele ... Vse je bilo lažje potem, ko si je inženir Seher lahko kupil fiata 1100. V začetku šestdesetih let je bilo treba razmišljati o šolanju otrok, zato je sprejel ponudbo za tehničnega vodjo v premogovniku Mostar in decembra leta 1962 se je družina preselila v Mostar, kjer pa so ostali le leto in pol. Seher je bil razočaran nad premogovnikom in sodelavci in je leta 1964 sprejel vabilo inženirja Ludvika Malija za službo v velenjskem premogovniku. Selitev na Cankarjevo ulico 2 v Velenju je bila zadnja. Tudi služba. Najprej je delal v tehničnem sektor ju, potem sedem let vodil plansko-analitski sektor in leta 1979 aktivno službo zaključil s pripravo dokumentacije za gradnjo Novih Prelog. Za svoje delo je še v Kakanju dvakrat prejel Red dela, v Velenju pa Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Seherji so si omislili parce lo na Kun ta Kin te, kamor so radi zahajali, toda delo na zem lji za Tonija ni bilo, raje je imel razmišljanje in je delo prepustil ženi in hčerama, ki sta vztrajno rasli. Alenka je postala biologinja, Margareta zdravnica, prišli so vnuki Primož, Tjaša in Andreja. Sredi sedemdesetih let so inženirja Seherja zadolžili za pripravo zapisa o delovanju velenjskega premogovnika. Čeprav je že od leta 1947 pisal svoj dnevnik, se z zgodovino ni nikoli ukvarjal, toda zdaj ga je to delo navdušilo. Z njemu lastno natančnostjo je leta 1986 nastala Zgodovina Premogovnika Senovo, leta 1995 in 1998 pa prvi in drugi izjemno obsežen del Zgodovine premogovnika Velenje. V svojem raziskovalnem delu je enoprstno na pisalnem stroju izpisal tudi stotine strani člankov iz časopisov, revij, odlomkov iz knjig, ki so mu jih posodile prijazne knjižničarke v Celju. Vse podatke je skrbno preveril, poiskal ozadja in šele potem dodal nastajajočim knjigam. Zgodovina je postala in ostala njegov način življenja. Zgodovino svoje in Katarinine družine je raziskal za dve stoletji nazaj in še vedno jo raziskuje … Stanovanje je prenatrpano z gradivom, v delu ima seveda tretjo knjigo o Premogovniku Velenje. Velenje je zanj še vedno mesto brez duše, tudi sicer nikoli ni imel ne vem koliko prijateljev. Celo v bloku se ne poznajo vsi med sabo. Z ženo sta prepotovala kar precejšen del Evrope, saj je rad vozil – po fiatu 1100 je imel le še mazdo 1300 in mazdo 1500. Zdaj že dobrih deset let ne vozi več, tudi za sprehode po mestu ni več moči. Ima rad enostavno hrano, za zajtrk si najraje nadrobi kruha v kavo - ampak bog ne daj ga siliti s korenčkom, cveta čo, porom in podob ni mi neokusnimi in nepotrebnimi zadevami. Dnevi minevajo v brskanju po gradivu in pisanju, pri čemer mu je bilo vedno v pomoč dobro znanje nemščine, latinščine, italijanščine in francoščine. S politiko se nikoli ni ukvarjal, a je rad na tekočem, zato tudi pogleda televizijo, njegov (delovni) dan se zaključi proti enajsti uri zvečer ... Stavili bi lahko, da so njegove zadnje večerne misli: kdo? kje? zakaj? kako?

Uspevamo predvsem zato, ker smo boljši od drugih

Priznanja za odličnjake

Izjemna dijakinja centra za šolsko leto 2009/2010 glasbenica Aleksandra Šuklar Tatjana Podgoršek

Velenje, 23. junija – Že nekaj let zapored šole Šolskega centra Velenje zaznamuje konec tekočega šolskega leta z zaključno slovesnostjo, na kateri podelijo priznanja dijakom, ki so v njem izstopili iz sivine povprečja na najrazličnejših področjih izobraževanja. Takih je bilo v šolskem letu 2009/2010 108, prvič pa so podelili tudi pet skupinskih priznanj. Zbrane v domu kulture v Velenju je nagovoril direktor Šolskega centra Velenje (ŠCV) Ivan Kotnik. Med drugim je menil, da je ŠCV predvsem po zaslugi odličnih dijakov in njihovih visoko zastavljenih ciljev eden največjih in najuglednejših izobraževalnih ustanov v

Sloveniji. Pri tem pa ni mogoče prezreti še nenehnega sledenja izobraževalnim potrebam v okolju, kjer živijo in delajo, razvoja in uvajanja novih programov, metod in odlik dela ter zagotavljanja kakovosti. Po Kotnikovem mnenju Medpodjetniški izobraževalni center, ki je edinstven tudi zunaj slovenskih meja, ni edini produkt ŠCV-ja, saj želijo dati dijakom še cel niz drugih znanj, potrebnih za uspešno in zadovoljno življenje. Še zdaleč ni res, da imajo kot javni zavod vnaprej zagotovljen obstoj v sistemu državnega šolstva. Ker je šol vedno več, dijakov pa vedno manj, morajo za vsak nov program v konkurenčni boj z ostalimi izvajalci »... in uspevamo predvsem zato, ker smo dobri, boljši od drugih. Zato se še kako zavedamo, da je visoko usposobljen, inovativen in motiviran učitelj, profesor, predvsem pa odličnost naših dijakov edini porok za naš obstoj in nadaljnji razvoj.« Po mnenju velenjskega župana Srečka Meha dijaki vplivajo na utrip v mestu priložnosti. Okrog ŠCV-ja, ki je dose gel izje men

vzpon, se pletejo mnoge zgodbe, pred vsemi pa je skupen dogovor o razvojnih sposobnostih in možnostih ter priložnostih.

Izjemni dijaki V šolskem letu 2009/2010 se je na petih šolah ŠCV izobraževalo 1928 dijakov. Med njimi jih je 108 doseglo zavidanja vredne rezultate na najrazličnejših področjih izobraževanja in usposabljanja. Tistim, ki so dosegli vsa štiri leta šolanja odličen uspeh, takih je bilo 36, so prejeli še knjižno darilo Mestne občine Velenje. Med najboljšimi dijaki posamezne šole so naziv izjemen dijak, dijakinja za minulo šolsko leto prejeli: strojna šola - Uroš Gril; elektro in računalniška šola - Matic Knap; šola za storitvene dejavnosti - Maša Ferme; splošna gimnazija - Živa Petkovšek, umetniška gimnazija Tina Benko. Naziv izjemna dijakinja ŠCV za šolsko leto 2009/2010 pa je prejela glasbenica tolkalistka Aleksandra Šuklar.

Barve za lase – kaj nam skrivajo? Ženske, ki si pogosteje barvajo lase, so bolj izpostavljene raku na mehurju, pravi mlada raziskovalka Vesna Arlič Tatjana Podgoršek

Osnovnošolci in večina srednješolcev je že postavila šolske torbe v kot in možgane »na pašo«. Za to vendar so počitnice. Dijakinja gimnazije Velenje Vesna Arlič pri tem ni izjema. »Malo na morje, v Španijo … Bom uživala,« je povedala. Pravkar končanega šolskega leta se bo z veseljem spominjala zaradi zlatega priznanja, ki ga je prejela za raziskovalno nalogo z naslovom Barve za lase – kaj nam skrivajo? na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Pri iskanju odgovorov na zastavljeno vprašanje sta ji pomagali mentorica Melita Šešerko in Vesna Rožič. Idejo zanjo se ji je porodila ob prebiranju revije na lanskem dopustovanju na morju, k temu pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je barvanje las vse večji trend. In kaj skrivajo barve? “Naravnih barv ni. Tiste, ki jih je moč kupiti v trgovini, so pravzaprav barvni prelivi, ki po približno šestih pranjih las začno bledeti. Kljub temu niso brez kemikalij, te pa vplivajo na nastanek raka. Po podatkih, ki sem jih našla pri nekem britanskem podjetju, so ženske, ki si redno barvajo lase, dvakrat bolj pogosto izpostavljene raku na mehurju kot druge. Poleg tega

barve uničujejo kakovost las. Merila sem trdnost in razteznost in pri obeh poskusih dokazala, da uporaba barv negativno vpliva na kakovost las.” V bistvu je pridobljene rezultate pričakovala. Morda jo je

Vesna Arlič: »Barve, ki jih kupujemo za barvanje las v trgovini, so v bistvu barvni prelivi, ki po šestih pranjih počasi zbledijo.«

od vsega presenetil vpliv barvanja las na rakava obolenja. Pričakovala je, da bo manjši, kot se je izkazalo. Prav tako je predvidela, da bodo barve povzročile alergijo le

pri nekaterih, a se je v bistvu pri vseh. Jo je pa pri tem recenzentka raziskovalne naloge opozorila, da je lahko opeklino povzročil amonijev hidrokis, ne pa bar vna krema. Rezultate raziskovalne naloge je Ves na pred stavi la sošol cem in sošolkam, vendar večjega odziva, da bi si morda katera od sošolk pustila naravno barvo las, ni dočakala. »Za lepoto je potrebno potrpeti,« je komentirala. Si sama barva lase? Doslej si jih je enkrat v življenju. Si jih najbrž še bo kdaj, »ker si ne barvam redno in je tveganje precej manjše.« Pred dvema letoma je izdelala raziskovalno nalogo skupaj s sošolcem, tokrat je bila za vse sama. Naloga ji je vzela kar nekaj časa, vendar ji ni žal. Nova spoznanja širijo obzorja, nove izkušnje so prava popotnica za življenje. Vseh idej za še kakšno raziskovalno nalogo Vesna ni izčr pala. Upa, da ji bo uspelo v zvezi z njo kaj narediti med počitnicami. »Med šolskim letom si ne bom upala toliko časa nameniti raziskovalni nalogi, ker bom že v tretjem letniku in uspeh v njem se že upošteva pri vpisu za nadaljevanje študija,« je sklenila pogovor Vesna Arlič.

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

1. julija 2010

Psiholog odgovarja (10)

Mladi dopisniki poročajo

Poezija je govorica za dva Devetošolka OŠ Gorica Aleksandra Panić izdala drugo pesniško zbirko Velenje, 15. junija - Knjižne police so bogatejše za še eno knjigo mlade velenjske pesnice Aleksandre Panić, ki se je pred dnevi poslovila od šolskih klopi OŠ Gorice z izjemnim literarnim večerom v Knjižnici Velenje. Skrivna pisava je druga pesniška zbirka mojstrice besed, ki je svoj knjižni prvenec dobila že kot petošolka. Na literarnem večeru so ljubitelji poezije skozi rime, ples in glasbo spoznali deklico, ki je zrasla ob prebiranju knjig. Nato je sama začela pisati pesmice, čičke in čačke, kot jim sama pra-

Mlada pesnica Aleksandra Panić med literarnim večerom, ki je razkril še več njenih talentov.

Tudi pred koncem šolskega leta smo dobili od vas precej zanimivih prispevkov. Zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki nekatere objavljamo šele danes. Mladim dopisnikom pa hura – lepe, zanimive in razigrane počitnice. Uredništvo

Naše prvo raziskovanje Velenjskega jezera Tako smo poimenovali naravoslovni tabor, ki smo ga letos prvič organizirali za mlade naravoslovce OŠ Antona Aškerca. Z nahrbtniki, obloženimi s spalnimi vrečami, armaf leksi in nepogrešljivimi gumijastimi škornji, smo se zbrali v avtokampu Jezero. Nastanili smo se v šotorih, ki so nam jih prijazno posodili taborniki rodu Jezerski zmaj. In naša naravoslovna dogodivščina se je v čudovito sončnem vremenu začela. Najprej sta nas okoli jezera vodila dr. Boštjan Pokorny, vodja oddelka za raziskovalno dejavnost na inštitutu Erico, in mlada raziskovalka Ida Jelenko.

Med potjo, ki nas je vodila po območju sanacije ugreznin, smo se v prijetnem razgovoru seznanili z vzroki nastanka Velenjskega jezera, s kamninsko sestavo, o načrtih za Vodno mesto … S pomočjo informativnih tabel smo spoznali nekaj značilnih ptic, ki stalno ali občasno živijo ob jezeru. Z daljnogledi smo poskušali ptice opazovati tudi v njihovem naravnem okolju, vendar čas ni bil najbolj ugoden. Kljub temu smo se polni prijetnih vtisov vrnili v tabor, kjer so nas že čakali taborniki Maja, Vid in Nik. In že smo bili na poti v gozd. Pripravili smo si palice, ki so nam bile v pomoč pri pripravi večerje. Seveda, večerjo si je vsak pripravil sam! In kaj smo si privoščili? Taborniki so polni idej in naučili so nas, kako si iz moke, soli in vode pripravimo zanimiv kruh »tvist« in ga

na tabornem ognju sami spečemo. Sledile so hrenovke, ki so rade padale v ogenj, in za posladek še pečene banane. Njami, še bi, mami! In ko se je dovolj stemnilo, je bilo na vrsti opazovanje neba z gospodom Petrom Jeričem iz astronomskega društva Gostosevci iz Velenja. Prav prijetno je bilo zreti v jasno nebo, posuto z zvezdami, in poslušati o skrivnostih vesolja. S teleskopom smo si ogledali Saturn, zvezdne kopice, dvozvezdja … Ura je bila že krepko čez polnoč, ko smo še zadnji zaprli zadrge na šotorih in zviti v spalnih vrečah sladko zaspali. Zjutraj nas je pri ribiški koči že čakal gospod Ivan Kumer, ki nam je predstavil pomen in naloge Ribiške družine Velenje. In nato smo se v ribolovu preizkusili tudi mi. Vsak je ulovil eno velikansko ribo (ta je

bolj ribiška!), ki smo jo nato previdno spustili nazaj v vodo. Sedaj bolj razumemo ribiče, ki ure in ure presedijo ob vodi in čakajo na tisto največjo ribo. Občutek, ko riba zagrabi vabo in jo počasi vlečeš k sebi, je res poseben! Dopoldan je kar prehitro minil in že nas je čakalo kosilo. Po njem smo obuli gumijaste škornje, se otovorili s pladnji, lupami, termometri … in odšli na raziskovanje rastlin in živali ob jezeru in v njem. Merili smo temperaturo zraka in vode, ugotavljali vonj in barvo vode, popisali in poslikali obvodne rastline, z mrežicami ulovili ličinke žuželk, ribje mladice, vodne hrošče in vmes je v marsikatere škornje pritekla voda in malo ohladila razgrete noge. Bilo je še toliko zanimivih stvari, vendar nas je čas že priganjal in vrniti smo se morali nazaj v tabor.

vi. Pesniški svet devetošolke se je razkril v venčku recitacij, ki so z glasbenimi vložki goste popeljali med kratkohlačne genije, do metulja na cvetoči trati in igre sončnih žarkov. Ozvezdja, sonce in oblaki so plesali ples ljubezni, ko so po črnih in belih tipkah igrale vse te pesmi zlate, vse te pesmi zate. Poseben gost večera je bil gledališčnik Tomaž Potočnik, ki je z interpretacijami avtoričinih pesmi pričaral čaroben afriški svet v Baladi o Nrami … Pesnica se je predstavila v intervjuju, v katerem je razkrila prve poskuse rimarij, svoje muze, kako postaviti knjigo »na noge«, razkrila še svojo slikarsko žilico, saj se je poskusila tudi z ilustracijami, ki domiselno popestrijo pesniško zbirko, in na koncu čisto skromno, kakršna je pesnica kljub številnim talentom, spregovorila o številnih uspešnih sodelovanjih na literarnih natečajih. Na enem o teh – Z domišljijo na potep – so ji kot posebno pohvalo komisije natisnili tudi knjigo. Le kje se to zgodi, sta se spraševala gosta iz skeča Tone in Zvone, prvi iz pesniških vod in drugi zgolj kot zunanji opazovalec, da te povabijo na predstavitev ene knjige, razkrijejo pa še drugo. V sanjah. V tistih, ki smo jih budni sanjali Aleksandra in njena ekipa iz OŠ Gorica.

V dveh dneh se nam je toliko dogajalo. Bilo je super.

Mentorica Mladih naravoslovcev Sonja Zager

Dunaj skozi oči osnovnošolcev Že kar tradicionalno se učenci Osnovne Šole Antona Aškerca ob zaključku šolskega leta odpeljemo čez mejo. Učenci izbir nih predmetov, in sicer šolskega novinarstva, turistične vzgoje in raziskovanja domačega kraja smo odpeljali proti Dunaju. Zbrati smo se morali že kar zgodaj, a pot je bila dolga in čas je zlato v takšnih primerih, kajne. Peljali smo se mimo Maribora proti Dunaju. Najprej smo se zapeljali po mestnem obroču in opa-

zovali avstrijski parlament, dunajsko mestno hišo in univerzo, številne razkošne parke ter mestne palače. Sledil je orientacijski ogled starega mestnega jedra, ki se kiti z nepredstavljivim bogastvom dediščine dolgoletne vladavine družine Habsburžanov. Ena najbogatejših zapuščin je nedvomno dvorec Schönbrunn. Mogočne, bogato opremljene sobane so bili prostori, kjer so živeli cesarji in sklepali pomembne odločitve in dogovore. Po ogledu smo se napotili proti akvariju, ki se razprostira na več kot 3.500 m2 in v njem domuje preko 6.000 različnih živali. Pred

Vesna Penec slovesom smo se povzpeli na 160m visok razgledni stolp, ki nudi čudovit pogled na mesto. Kar prehitro smo se morali posloviti od Dunaja in se odpeljati proti domu. Vide li smo ogro mno; bogastvo arhitekture, lepoto urejenih parkov, pisan podvodni svet in razprostranost milijonskega mesta. Bilo je nepozabno.

Mladi novinarji

Hiphop karaoke V Osnovni šoli Antona Aškerca se že kar peto leto zapovrstjo odvijajo priljubljene karaoke. Letos smo jim dodali naziv hip hop, saj nismo smeli pozabiti na naše plesalce. S svojimi plesnimi in glasbenimi točkami so sodelovali učenci razredne in predmetne stopnje. Poslušali in gledali smo kar 23 točk. Pra-

vo presenečenje pa je bilo, ko je na oder stopil 6Pack Čukur in nas vzpodbudil še s svojim nastopom. Najprej so se učenci predstavili v kulturnem domu, kjer smo z glasovanjem izbrali tudi zmagovalce. Sledil pa je seveda še nastop pred nakupovalnim centrom Interspar. Oder so postavili kar pred trgovino in nastopajoče je vzpodbujala velika množina gledalcev. Čeprav nam je malo ponagajal dež, je prireditev neovirano potekala. Učenci so sproščeno nastopili in pokazali, kaj znajo in zmorejo.

Mladi novinarji

Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com Spoštovana gospa, Sem v poznih letih, 70., in bi vam rad povedal, da živim sam že 10 let in me ta samota vedno bolj načenja. Žena mi je umrla in od takrat sem izgubljen. Bila sva zelo povezana, v vseh 35 letih najinega zakona sva se imela lepo. Rad bi verjel, da obstaja možnost druge ljubezni, samo ko o tem resno razmišljam, vem, da je bila moja Anica zlata in edina prava. Otroka sta poročena in sta se odselila. Malo se vidimo, nočem jim bit v nadlego, zato se ne pritožujem. Pretežen čas sem sam, kar je težko. Kam je šlo moje življenje, ali me čaka le še osamljenost? Odgovora na to ne najdem. Živim iz dneva v dan in upam, da sprememba pride. Ker drugače, lahko čakam samo še na konec. Nočem razmišljati o tem, vendar je misel na to odrešujoča. Ko bi le lahko ponovno ugledal luč v svojem življenju. Morda mi vi lahko pomagate. Hvala.

Osamljenost Dragi gospod Marjan, Težko mi je bilo ob branju vašega pisma in ob tem, kaj doživljate. Vaša zgodba nosi veliko bolečine in nemoči in morda je lahko prva tolažilna misel že ta, da niste edini, ki mu je življenje postalo težko, samotno in brez luči na obzorju. V bolečini se počutimo izolirane in same ter se sprašujemo, zakaj se to dogaja prav nam. Odgovora na to ne bomo dobili, saj če pogledamo življenja drugih ljudi, vidimo, da so na svoji poti prav tako doživljali zelo težke in brezupne trenutke. Žal so naša življenja spremenljiva in ciklična, iz obdobij sreče, izpolnjenosti v obdobja žalosti, obupa. Tako nam preostane le, da se prilagodimo in vedno znova najdemo pot iz teme. Želim vam, da zberete energijo in odrinete misli, ki vas delajo pasivnega in nemočnega ter zavzamete bolj aktivno vlogo v vašem življenju. Odprite svoje srce in vrata, da vstopijo v vaš svet novi prijatelji. Vsi smo unikatna bitja, kar ste imeli z ženo, je posebno in neprecenljivo, a to ne pomeni, da je drugačna ljubezen nemogoča. Viktor Frankl je govoril o iskanju smisla tudi v trpljenju. Skozi bolečino se učimo in se odločamo za spremembe. Naj vas vaša pelje v iskanje novega smisla in poti v vašem življenju. Zaslužite si!

Območni odbor hospica Velenje deluje 13 let V juniju praznuje Območni odbor hospica Velenje 13 let delovanja. Povezujemo se v slovensko društvo hospic in uresničujemo programe za pomoč hudo bolnim, umirajočim, njihovim svojcem ter žalujočim. Na teh področjih opravlja svoje poslanstvo povprečno 10 prostovoljk. Letos smo imele devet spremljanj umirajočih, pravkar zaključujemo delo s skupino žalujočih, ki se bo poslej srečevala v obliki kluba. Ena izmed naših prostovoljk se letos prvič pripravlja za sodelovanje na Taboru za levjesrčne, to je tabor za otroke med 7. in 17. letom, ki so doživeli smrt bližnje osebe. Nenehno skrbimo za izobraževanje nas samih in za ozaveščanje družbe, da bi čim več ljudi umiralo tam, kjer si želi. Vemo, da premalo poslušamo ljudi, kaj želijo. Pogoji za umiranje doma so res zelo neugodni, toda umreti doma je za večino ljudi vrednota. Medicina močno napreduje in njen cilj je podaljševati življenje, ne pa tudi skrb, da je to življenje kakovostno. Spremlja le fizično udobje bolnika in ob tej zgolj medicinski negi socialne, čustvene in duhovne potrebe ostajajo nepotešene. Ob koncu življenja potrebujemo ob sebi spremljevalca, ki z nami čuti, upa, lajša trpljenje. Za umirajočega je to čas razreševanja odnosov do sebe, svojcev, skupnosti, morda tudi do Boga. To, da nismo sami, nam daje zaupanje, da se bo vse dobro izteklo. V Območnem odboru hospica Velenje smo pripravile izjavo o vnaprejšnji volji ali zdravstveno oporoko, kjer natančno opredelimo, kakšno zdravniško oskrbo želimo v času morebitne nezmožnosti komuniciranja. To izjavo overovimo pri notarju. Čeprav zaenkrat izjava nima pravne podlage, temveč le moralno, je vzbudila precejšnje zanimanje in to zanimanje želimo širiti tudi med ljudmi. Letošnje leto je najbolj zaznamovalo odprtje prve Hiše hospic v Ljubljani. Biti poleg ob umiranju je izkušnja, ki nas vodi v premislek o lastnem odnosu do smrti. Pustiti oditi je včasih dejanje ljubezni. Če imate v družini bolnika in čutite, da potrebujete pomoč, ne odlašajte in nas pokličite na tel.št. 051 418 445, na kateri smo vedno dosegljivi. Tu smo zato, da vam pomagamo. Vse, ki jim je filozofija hospica blizu, vabimo na seminar za prostovoljce, ki bo jeseni v Slovenj Gradcu. Majda Menih

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

1. julija 2010

Zalivanje lipe v Zavodnjah Mladi že urejajo mesto Letos v Velenju počitniško delo za 550 dijakov in študentov – Mesto bodo urejali vse do konca septembra

Foto (Darko Vučina)

Na praznični večer 25. junija, na dan državnosti, je bilo zelo svečano tudi v sedišču Zavodenj pri Šoštanju. Spet so se zbrali krajani, ki so skupaj z županom Občine Šoštanj Darkom Menihom zalili lipo, posvečeno dnevu državnosti. To je zdaj že tradicionalna navada, ki se zgodi vedno na večer praznika, zdaj že devetnajstič. Še pred zalivanjem pa je navada tudi ta, da se izmeri obseg lipe, ki raste in raste in je iz leta v leto večja in debelejša. V kulturnem programu, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Ivana Napotnika iz Zavodenj, so nastopili nekateri najvidnejši predstavniki različnih kulturnih društev.

Dak

Velenje, 28. junija – Sejna dvorana je bila v ponedeljek zjutraj polna dijakov, ki so ta dan začeli 14dnevno počitniško delo v okviru projekta Čisto moje Velenje. V času, ko je skoraj nemogoče dobiti počitniško delo, so v Mestni občini Velenje letos sprejeli prav vse vloge dijakov in študentov, ki želijo v tem poletju pomagati pri urejanju mesta in pri tem obogatiti tudi družinski in lasten žep. Do konca septembra se bo tako na počitniškem delu zvrstilo kar 550 dijakov in študentov, kar je skoraj 100 več kot lani in 500 več kot leta 2002, ko so v MO Velenje projekt pripravili prvič.

N začetku je prva skupina dijakov na počitniškem delu slišala predavanje iz varstva pri delu, potem pa jih je, ob glasnih vzklikih navdušenja, pozdravil velenjski župan Srečko Meh. Povedal jim je, da je vesel, da so se odločili pomagati k lepši podobi mesta in del počitnic preživeti delovno. »Najboljši ste,« jim je še zaklical, preden se je poslovil od njih. Potem jim je vodja urada župana in splošnih zadev MO Velenje Alenka Rednjak podrobneje predstavila letošnje novosti in cilje projekta.

Dodajajo nove vsebine Mladi bodo tudi letos urejali okolico šol, vrtcev, domov krajevnih skupnosti, pomagali v Domu za

varstvo odraslih in sodelovali pri počitniških aktivnostih Medobčinske zveze prijateljev mladine. 11 od skupno 105 dijakov prvega termina pa je delo začelo v Ribnem, kjer bodo pomagali tabor nikom pri izvedbi tamkajšnjega tradicionalnega taborjenja. »To je novost, ki smo jo dodali letos, saj želimo, da delo omogočimo čim več mladim iz MO Velenje,« je k temu dodal župan Srečko Meh iIn dodal, »temeljni cilji projekta so skrb za urejeno in čisto okolje, vzpodbujanje razvijanja medgeneracijskih vezi, sklepanje novih prijateljskih vezi, finančna pomoč mladim oziroma njihovim družinam, krepitev zavesti o pomenu zdravega in čistega bivalnega okolja ter pozitiven odnos do urbane opreme.« Projekt Čisto moje Velenje, za

15 katerega zanimanje dijakov in študentov iz leta v leto narašča, letos poteka od 28. junija do 30. septembra 2010. V tem času se bo na počitniškem delu izmenjalo sedem skupin dijakov in študentov. Vsak udeleženec lahko opravi največ 80 ur oziroma 10 delovnih dni, saj na občini želijo omogočiti delo čim večjemu številu mladih, ki bodo zaslužili 3 evre na uro. Za vodenje mladih in koordinacijo njihovega dela pa bo tudi letos skrbelo več mentorjev. V prihodnje v Velenju načrtujejo raz ši ri tev projek ta na nova področja in vključitev vseh dijakov in študentov, ki bodo želeli sodelovati v projektu. Pogoj za sodelovanje pa je seveda, da so mladi občani MO Velenje.

Bojana Špegel

Prvo skupino dijakov na počitniškem delu je pred odhodom na teren pozdravil župan Srečko Meh. Skoraj polovica je bila takih, ki so v projektu že sodelovali.

Dijaki gimnazije pred kresno Spoznavajo svojo krajevno skupnost nočjo na Žovneku

Druš tvo upo kojen cev Šmartno s pomočjo krajevne skupnosti Šmartno dvakrat na leto orga ni zi ra pohod po krajevni skupnosti. Ob druženju še bolj spoznamo svojo krajevno skupnost. Med letoš njim prvim pohodom se je 50 udeležencev podalo na severozahodni Šmartna. Vmes smo na Gubčevi cesti izročili šopek vrtnic in zapeli Barbari ter Rupertu Tašler ob njuni 90-letnici.V imenu kra jev ne skup nos ti, druš tva upo kojen cev in naše borčevske organizacije smo jima zaželi še mnogo zdravih let.

Slovenci imamo bogato kulturno tradicijo, zato je prav, da jo ohranjamo. Tako je bila kresna noč lepa priložnost, da se podamo na grad Žovnek in užijemo kulturni dogodek. Iz Velenja smo se najprej pripeljali v Braslovče, kjer smo spoznali kraj z znamenito cerkvijo. Od tam pa smo se odpeljali po ozki cesti do vznožja hriba, na katerem so razvaline gradu Žovnek. Po makadamski poti smo se skozi gozd vzpenjali h gradu, pri čemer so nam v mraku pot kazale kresničke. Na enem od dvorišč je bilo postavljeno prizorišče, na katerem je bila uprizorjena pravljica o Jagi babi. Pravljico je prebirala dr. Gizela Podpečan, ob glasbi pa so jo v plesni obliki izvajale gimnazijke 3. C razreda z dvema plesnima mentoricama. Predstava je bila v mraku in ob svečah prav čarobna. V nadaljevanju smo lahko na drugem prizorišču prisluhnili še glasbenemu delu 2. U razreda, ki se je predstavil v treh glasbenih točkah in navdušil številno občinstvo. V soju bakel in ref lektorjev smo doživeli pravo poletno kulturno prireditev.

Z. Z.

Udeleženci pohoda skupaj s Tašlerjevima

Jože Hohkraut

Že 11. kresni večer na Kavčnikovi domačiji 24. rožnika je kresni dan in po ljudskem izročilu velja, da je to najdaljši dan v letu. “O kresi se dan obesi”, pravi star slovenski pregovor, in spoznanje, da je Sonce doseglo vrh svoje navidezne nebesne poti in da dan zopet začenja pojemati, je človeka navdajalo s tesnobo, strahom za obstoj, in da bi Soncu pomagal ohraniti moč ,se je zatekal tudi na pomoč k magičnim sredstvom oziroma k čarom. Pravijo, da se v tej noči podijo okoli tudi čarovnice, lahko se pogovarjate z živalmi in nadnaravnimi bitji, ta dan se tudi vedežuje s svincem, jajci, repo, zelmi, vodo, poleni, bezgom, kavno usedlino, s coklo itd. Delavci Muzeja Velenje so skupaj s članicami Univerze za III. življenjsko obdobje iz Velenja letos 26. junija že enajstič zapored obujali to prastaro ljudsko navado. Na štiristo let stari Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah, okrašeni s praprotjo, so se zbrali ljudje iz različnih koncev Šaleške doline, da bi skupaj doživeli čar kresne noči. Ob zanimivem kulturnem programu, strokovni razlagi o vsebini in pomenu le-teh so številni obiskovalci nestrpno pričakovali višek večera, ko so ob gorečem kresu zapeli stare slovenske narodne pesmi in čisto zares doživeli čar kresne noči. Skupna misel vseh prisotnih po koncu kresovanja pa je bila, da se prihodnje leto »o kresi« spet snidejo na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah.

Dak

Nastop Konovskih štrajharjev na kresnem večeru v Zavodnjah (foto Damijan Kljajič)

Park še naprej dogaja Otvoritveni dogodek festivala, ki ga pripravlja naša dijaška sekcija, se je pričel v četrtek, 24. 6., ko so dija ki po celi Slove niji zaključili šolsko leto. Začelo se je opoldne, ko sta DJ in animator popestrila dogajanje v parku pred gimnazijo Velenje. V popoldanskem času se je tako zbralo preko 400 obiskovalcev, ki so park napolnili in poživili. Ob tem je vodja dijaške sekcije Žiga Kočevar povedal : »Česa takega res že dolgo nisem videl, fantje in dekleta so plesali v parku ob 13.00, kot da je bil petek zvečer. In s tem smo dokazali, da pri zabavi ne potrebujemo ne alkohola, substanc in teme, na obrazih ljudi pa smo opazili zadovoljstvo, kar je meni najpomembnejše. Takšni in drugačni dogodki čez dan niso tako slaba stvar, tako da jih želimo prirejati še pogosteje.« Večerni program smo nato pre-

stavili v Mladinski center Velenje, kjer so po zelo dolgem času na svoj račun prišli poslušalci punk glasbe. Gostili smo domačine the Fugitives in pa punkerje iz Ribnice - Golliwog. Tudi večerni program je privabil lepo število obiskovalcev, ki se še niso utrudili po dnevnem rajanju v parku. Kot je naslov letošnjega festivala Mladih kultur Kuniginda – »Punka nam manka« lahko rečemo, da za nas to ne velja. Festival je že v osnovi dijaški in alternativen, saj v Velenju ni bilo underground punk scene že vsaj dve leti, zato smo se za punk odločili kar na otvoritveni dan. S tem smo pokazali, da podpiramo vse alternativne zvrsti ter se ne prepuščamo toku komerciale.

Nedeljski »Ola Bičola« mehiški žur pa se je izredno prestavil pred Mladinski center, kjer smo obiskovalcem postregli s čili konkar nejem, ki smo ga pripravili sami. Dogajanje smo nadaljevali tudi v ponedeljek in postregli z reggae maratonom ter se rekreirali. V torek smo pripravili kulturni dan z velenjsko pisateljico Lauro Kregar, zvečer pa so se predstavili dijaki ŠCV-ja s svojo gledališko predstavo, sledila pa jim je impovizacijska skupina Mamoo-Ti. Da ne bi bila za bližnje stanovalce sreda preveč glasna, smo dogajanje prestavili v MC Velenje, saj je bil na sporedu metal. V prihodnjih dnevih vas vabimo še na debato in delavnico »Več glav več ve«, dotaknili se

bomo socialnih tem, izvedli bomo elektronski Park par ty in Hip Hop foro z domačimi izvajalci. Zadnji dan, 4. 7., pa bomo festival sklenili s Simonom s kitaro in veseljem nad dogajanjem v Velenju. Vsi dogodki se bodo ob slabem vremenu prestavili v Mladinski center Velenje. Vabimo pa vas tudi že na Gravitom Fest, ki se bo v naslednjih mesecih odvijal po celi Evropi in združuje glasbene talente s celega sveta. 17. 7. pa se bo odvijal ob letnem kinu pri Velenjskem jezeru. Nastopili bodo LastDayHere, Eyes of solace, Inmate, Florian Hofer band in Decontrolled.

Nika Penšek

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

1. julija 2010

Prašnikar zelo zadovoljen Po višinskih pripravah rudarji spet vadijo doma – V nedeljo z Rijeko Za nogometaši Rudarja je dobra dva tedna in pol priprav, prav toli ko pa je do začet ka nove ga prvenstva. Za zdaj po besedah trener ja Boja na Praš ni kar ja zelo uspešnih. »Vse teče po načrtu. Priprave so v polnem teku, obremenitev igralcev je zelo velika. Zelo zadovoljen sem z njihovim odno-

nadaljevali, bomo zelo dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono,« je povedal po prihodu z Rogle. Uvodni del so opravili na svojih igriščih, drugi teden so odšli na višinske priprave na Roglo, ta teden pa so spet v Velenju. Na Rogli je bilo kar 32 nogometašev, saj je Prašnikar s pomočnikom Rober-

iz Rudarjeve mladinske šole, poleg tega pa se je kar nekaj igralcev zvrstilo na preizkušnji. Po odhodu petih (Mihe Goloba, Davida Tomažiča Šeruge, Nedzbedina Selimija, Jana Vidica, Petra Stojnića in vratarja Sebastjana Čelofige) je vodstvo kluba v svoje vrste privabilo šest novih obrazov. Iz Celja je pri-

Predsednik Rudarja Dejan Radovanovič je pred torkovo prijateljsko tekmo podaril kapetanu Šmartna 1928 Mateju Kolencu nove drese ter jim zaželel čim boljše igre v 2. ligi. Tudi ta Rudarjeva gesta je potrditev dobrega sodelovanja med kluboma.

som na treningih, delom vseh, tako starih kot mladih. Če bomo tako

tom Pevnikom vključil v vadbo prvega moštva tudi sedem igralcev

šel Uroš Korun (23), iz drugoligaša Krško Dejan Djermanovič, nova

Rudar z Olimpijo, Šmartno s Krškim Jubilejna, 20. sezona, v prvi nogometni ligi se bo začela 17. julija, končala pa s 36. krogom 29. maja. Torkov žreb Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju je nogometašem velenjskega Rudarja za uvod določil Olimpijo, v drugem krogu pa Maribor, ki bosta ob aktualnem prvaku Kopru gotovo največja kandidata za novega prvaka. Drugi pari 1. kroga so: HiT Gorica – Nafta Lendava, Maribor – Triglav Gorenjska, CM Celje – Domžale in Luka Koper – Primorje. »Žreb je lahko dober, lahko tudi slab. Res pa je, da imamo na začetku dve težki gostovanji, najprej pri Olimpiji, nato pri Mariboru. V vsakem primeru je to nov izziv za maksimalno delo v preosta-

okrepitev pa je tudi 23-letni Rok Roj, nekdanji mladinec Olimpije. V novi tekmovalni sezoni bodo Rudarjev dres nosili še Nenad Novaković (23), ki je nazadnje igral za prvoligaško moštvo BSK (BiH), člana prve lige; Mariborčan Sebastjan Berko (25), prišel s Cipra ter Domžalčan, vratar, Mihael Hertelendi (22). S temi okrepitvami v Rudarju potrjujejo, da so se odločno lotili pomlajevanja ekipe. Seveda pa trenerja ne namenjata pozor nosti samo telesni pripravljenosti igralcev, ampak tudi taktični, zato so doslej odigrali že pet prijateljskih tekem. V prvi so v avstrijskem Lienzu igrali 2 : 2 (vodili so z 2 : 0) z večkratnim ruskim prvakom Dinamom iz Moskve. V drugi (igralo je drugo moštvo) so v Zrečah z 1 : 0 premagali celjski Simer Šampion, ki je izgubil bitko s Šmartnim 1928 za uvrstitev v drugo ligo. Z madžar-

lem delu priprav,« je dejal o žrebu Rudarjev trener Bojan Prašnikar. Prvenstvo v 2. ligi se bo začelo 8. avgusta, novi drugoligaš Šmartno 1928 je bil pri žrebu srečnejši od rudarjev. V 1. krogu bo gostitelj. Pari: Šmar tno 1928 – Krško, Aluminij – Roltek Dob, Garmin Šenčur – Bela krajina, ND Mura 05 – IB Interblock in Dravinja Kostroj – Labod Drava.

Pokal Hervis V prvem krogu Hervis pokala Slovenije (25. avgusta) bo Rudar gostoval pri Tromejniku, članu 3. lige – vzhod. Ostali pari: Krka – Ankaran, Postojna - Triglav Gorenjska, Dravinja – Šenčur, Dogoše – Primorje, Zavrč - Mura 05, Bistrica – Aluminij, Brda – Nafta, Hotiza – Interblock, Drava – Dob, Malečnik – Domžale, Krško – CM Celje.

skim prvoligaškim moštvom ZTM, ki se je uvrstilo v kvalifikacije za Liga Europa, so v Cilovcih izgubili z 1 : 3. Za konec višinskih priprav pa so v Zrečah v četrti pripravljalni tekmi premagali z 1 : 0 hrvaški Slaven Belupo iz Koprivnice. Zelo natrpan program so imeli v torek. Drugo moštvo se je dopoldne v Zrečah pomerilo z Belupom (0 : 1), ki je prav tako igral z rezervisti. Popoldne pa je bil na mestnem stadionu ob jezeru pravi nogometni praznik pred približno več kot 1300 gledalci. Med drugim se je člansko moštvo Rudarja v tekmi z novim drugoligašem Šmartnim (4 : 1) prvič predstavilo domačim gle dal cem v spre me nje ni zasedbi. Začetni udarec je izvedel Robert Hrgota, odličen smučarski skakalec in velenjski športnik leta 2009. V spomin na ta dogodek mu je kapetan Almir Sulejmanovič podaril Rudarjev dres. Za doma-

Tridnevni turnir v preskakovanju ovir Četrta tekma za Pokal Slovenije - Zopet odlična udeležba - Okrog 500 štartov

Konjeniški klub Velenje tradicionalno vsako leto pripravi turnir v preskakovanju ovir. Letošnji je bil pretekli vikend. Na njem so svoje jahalno znanje in sposobnosti merili jahači iz vseh koncev Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi iz sosednjih držav. V treh dneh se je zvrstilo šestanjst tekem, med katerimi so bile najpomembnejše tri pokalne za mlajše mladince, mladince in člane. Med mlajšimi mladinci, ki so tekmovali v parkurju kategorije A2, je tako Velenjčanka Sara Jambrovič na trenutno 8. mestu v državi, mladinec Tadej Skaza na tretjem, člana Robi Skaza na petem, Aleš Pevec pa na 14. mestu. Napeto pa ni bilo samo v pokalu, temveč tudi na drugih tekmah.

Med predstavniki domačega kluba sta dvakrat za lep zaključek dneva poskrbela brata Skaza. Tadej je z Armagedonom S v kategoriji Ma v petek premagal vse stare prekaljene mačke. Na drugem mestu je namreč sla bo sekun do zaos tal Tomaž Laufer z Linteo Tequilo (KK Vele bi ro), tret ji pa je bil Andrej Kučer z Baroness (ŠD Center konjeniškega športa Celje). Robi pa je dal pose ben pečat zad nji sobotni tekmi, kajti z Aragonom sta zmagala v kategoriji S*, drugi je bil prav tako predstavnik KK Velenje Aleš Pevec (Lady Baloubet), tretja pa Hana Travner s Pastellom (KK Velebiro). S tem pa konjeniškega dogajanja v Velenju še ni konec. Tisti, ki so zamu di li tur nir v orga ni za ciji Konjeniškega kluba Velenje, si lah-

če sta zadela Rok Kronaveter (trikrat) in mladi Elvis Bratanovič, za goste pa Matej Kolenc. V predtekmi so se ‘udarili’ veterani obeh klubov. ‘Stari’ rudarji so zmagali s 3 : 2. Pri domačih so bili strelci Stjepan Pranjić, Dragan Kovačević in Ismet Ekmečić, pri gostih pa dvakrat Franc Korber. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli člani harmonikarskega orkestra Premogovnika Velenje Barbara in plesna skupina Zvezdice. Na koncu so bili vsi gledalci deležni še okusnega bograča ter dobre pijače, ki jo je iz Šmartnega ob Paki pripeljal župan Alojz Podgoršek. Novega, zelo zanimivega nasprotnika, bodo imeli velenjski nogometaši v nedeljo. V prijateljski tekmi bodo gostili člana hrvaške prve lige z Reke. Začetek tekme bo ob 18. uri.

vos

Velenjčani na igrah v Bahrajnu

Dve zmagi bratov Skaza

Vesna Glinšek

vos

Robi Skaza, zmagovalec sobotne tekme kategorije S* (Foto: vos) Mlajša mladinka Sara Jambrovič

Rezultati Velenjčanov na kratko ko ta vikend ogledajo tekme, ki jih bo na prostoru ob jezeru pripravil Konjeniški klub Slovenj Gradec.

Najbolj napeto tekmo kategorije S* si je prišlo ogledat kar nekaj ljubiteljev konjeniškega športa. (Foto: vos)

Petek: A2, tekmovalci z licencami M in S: 9. Robi Skaza (Admiral As), 11. Borut Gajšt (Daltron), 15. Tadej Skaza (Karina); tekmovalci z licencami A in L: 11. Nina Jovovič (Teraccina H), 12. Iva Magašič (Casper), 14. Tomaž Sovič (Cann), 16. Sara Jambrovič (Alexandra 37); mladi konji 4 in 5 let: 2. Aleš Pevec; L, tekmovalci z licencami L in M: 11. Barbara Krašek (Revange), 15. Tomaž Sovič (Cann), 16. Borut Gajšt (Daltron), 18. Iva Magašič (Casper), 19. Sara Trobec (Rival 13); tekmovalci z licenco S: 15. Robi Skaza (Crayon de Couleur), 18. Gašper Kolar (Rolex); Ma: 1. Tadej Skaza (Armagedon S), 4. Gašper Kolar (Rolex), 18. Aleš Pevec (Lady Baloubet), 24. Robi Skaza (Catarina), 27. Gašper Kolar (Smarty) . Sobota: A2, tekmovalci z licencami M in S: 3. Borut Gajšt (Daltron), 5. Robi Skaza (Winetou); tekmovalci z licencami A in L: 8. Iva Magašič (Casper), 9. Sara Jambrovič (Alexandra 37), 23. Nina Jovovič (Teraccina H); mladi konji 4 in 5 let: 2. Aleš Pevec (Ramido); L, tekmovalci z licencami L in M: 4. Tomaž Sovič (Cann), 7. Borut Gajšt (Daltron), 8. Barbara Krašek (Zabina 2); Ma: 4. Gašper Kolar (Smarty), 7. Robi Skaza (Catarina), 15. Tadej Skaza (Armagedon S), 19. Sara Trobec (Rival 13); S*: 1. Robi Skaza (Aragon), 2. Aleš Pevec (Lady Baloubet). Nedelja: A2, tekmovalci z licencami M in S: 7. Tadej Skaza (Karina), 12. Borut Gajšt (Daltron); tekmovalci z licencami A in L: 14. Iva Magašič (Casper); mladi konji 4 in 5 let: 4. Aleš Pevec (Ramido); Ma: 5. Tadej Skaza (Armagedon S), 22. Gašper Kolar (Rolex); S*: 11. Robi Skaza (Aragon), 15. Gašper Kolar (Smarty), 16. Aleš Pevec (Lady Baloubet); L: tekmovalci z licencami L in M: 2. Borut Gajšt (Daltron), 4. Nina Jovovič (Teraccina H), 7. Sara Trobec (Rival 13), 16. Barbara Krašek (Zabina 2), 20. Tomaž Sovič (Cann); tekmovalci z licenco S: 5. Robi Skaza (Alexandra 37).

Velenje, Manama, 27. junija – Mladi velenjski športniki in športnice sodelujejo na 44. Mednarodnih igrah šolarjev, ki od pone delj ka pa do te sobote potekajo v Manami, pres tol ni ci Kra lje vi ne Bahrajn, ki ji domačini pravijo »kraljevina dveh morij«, mnogi pa jo poznajo tudi kot gostiteljico dirk formule ena. V Manamo se je v nedeljo zjutraj podala 18-članska zasedba mladih športnikov, trenerjev in predstavnikov Velenja. Na 44. športnih igrah mladih se bo predstavilo 65 mest s celega sveta. V osmih športnih panogah tekmuje 1.500 otrok. Mestno občino Velenje v atletiki, namiznem tenisu in plavanju zastopa 13 otrok, starih med 12 in 15 let. Generalni pokrovitelj mladih velenjskih športnikov je Mes tna obči na Vele nje. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh se je pred dnevi sestal z udeleženci iger in nji hovi mi star ši ter jim podaril športna oblačila - komplet trenirk, s katerimi bodo na igrah zastopali barve mesta. Športniki in njihovi spremljevalci se bodo v Velenje vrnili v nedeljo, 4. julija. Na velenjsko avtobusno postajo bodo prispeli predvidoma ob 19. uri.

bš

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

1. julija 2010

Brez pozornosti mladim ribičem tudi starih ne bo

Nosilci medalj z največjih tekmovanj Danes (začetek ob 19.30) na mestnem stadionu v Velenju že 15. atletski miting v počastitev dneva rudarjev Prireditelji, člani velenjskega atletskega kluba, edinega atletskega mitinga v Sloveniji, ki ima status Evropske atletske zveze (EA) in šteje tudi za točkovanje mednarodne atletske lige, ki jo organizira Atletska zveza Slovenije, so se ob 135. obletnici velenjskega Premogovnika še posebej potrudili, da bi bil bilo današnje mednarodne tekmovanje v kraljici športov najboljše doslej. Z vsemi najboljšimi slovenskimi atleti se bo v atletsko obar vanem današnjem večeru na mestnem stadionu ob jezeru pomerilo veliko mednarodno uveljavljenih atletinj in atletov iz več kot 20 držav. V teku na 100 m bosta ob Maticu Osovnikarju nastopila Jamajčana Darrel Brown, nosilec medalje s svetovnega prvenstva, ter Michael Frater, član zlate jamajške olimpijske štafete iz Pekinga v teku na 100 m. S tretjo najboljšo metalko kopja letos Martino Ratej bosta tekmovali finalistki svetovnega prvenstva v Berlinu, Južnoafričanka Justine Robbeson in Belorusinja Marina Novik. V teku na 400 m bodo s Sebastijanom Jagarincem tekmovali Kubanec William Collazo, drugi z letošnjega dvoranskega svetovnega prvenstva v Dohi in eden najbolj talentiranih tekačev na tej razdalji na svetu, Madžar Marcell DeaK Nagy. Tek na 3000 m z ovirami bo zaznamoval dvoboj treh atletov, ki so na letošnji svetovni lestvici te discipline uvrščeni v prvo petnajsterico. Etiopski državni prvak Roba Gary, ki je letos že premagal svetovnega rekorderja v tej disciplini Shaheena, ter Kenijca Bernard Mbugua in Collins Cosgei so zagotovilo za odličen rezultat v tej disciplini. Posebej razburljivi pa bosta preizkušnji v skoku v daljino. Kar štirje udeleženci v moški konkurenci so letos že preskočili znamko osmih metrov, favorit pa je vsekakor Rus Pavel Shalin, ki je s svojim letošnjim dosežkom 826 cm v samem svetovnem vrhu. Vrhunec tekmovanja bo gotovo ženski skok v daljino, v katerem bodo z najboljšima Slovenkama Nino Kolarič in domačinko Nino Kokot tekmovale kar tri nosilke medalj z največjih tekmovanj (olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo). Brazilka Maureen Higa Maggi olimpijska prvakinja iz Pekinga, večkratna nosilka in ena najboljših skakalk v daljino vseh časov, ter drugo uvrščena iz olimpijskih iger v Pekingu, Rusinja Tatyana Lebedeva in ena najboljših evropskih skakalk v daljino Estonka Ksenia Balta so zagotovilo za spektakel svetovnega formata.

Revija smučarskih skokov Že kar nekaj časa je zelo živahno v smučarsko skakalnem centru ob Velenjskem gradu, kjer pridni starši tekmovalcev z vso vnemo pripravljajo HS 94 m skakalnico. Na njej bo v nedeljo, 4. julija, tekmovanje celinskega pokala za pokal Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). Prijavljenih je 15 reprezentanc iz Evrope in Japonske, zato se pričakujejo izjemni boji med tujimi in slovenskimi skakalci. Začetek tekmovanja bo že ob 9. uri s trening skokom, nadaljevalo se bo ob 10. uri s poizkusno serijo in ob 11.30 s prvo serijo v konkurenci. Vstop bo prost, ljubitelje smučarskih skokov pa člani velenjskega smučarsko skakalnega kluba vabijo, da pride vzpodbujati tekmovalce za uspešen uvod v novo tekmovalno sezono.

Mladi še naprej uspešni V večini slovenskih smučarsko skakalnih centrih potekajo revijalna tekmovanja, na katerih skakalci in skakalke SSK Velenje dosegajo vrhunske rezultate. Na pokalu Kranja so dosegli naslednje uvrstitve: Cicibanke do 9 let: 1. Pia Slamek, Deklice do 11 let: 2. Jerneja Brecl, Cicibani do 9 let: 26. Lan Vrčkovnik, Dečki do 10 let: 7. Domen Oblak, Dečki do 11 let: 3. Ožbej Jelen, 5. Sven Zagomilšek, 15. Denis Pikelj, 26. Alex Vučkovič, Dečki do 12 let: 3. Vid Vrhovnik, 5. Aljaž Osterc, 9. Gašper Brecl, 13. Sven Zagomilšek, 16. Ožbej Jelen, Dečki do 13 let: 7. Patrik Vitez, 14. David Strehar, 17. Blaž Sluga. Dečki do 14 let: 1. Matevž Samec, Mladinci do 18 let: 8. Niko Hižar, 14. Robi Vitez, 19. Žan Zagomilšek, Mladinci do 20 let: 12. Marjan Jelenko, 13. Klemen Omladič, Člani: 17. Robi Hrgota. Pokal Tržiča: deklice do 11 let: 3. Jerneja Brecl; dečki do 10 let: 11. Domen Oblak; dečki do 11 let: 3. Rok Jelen, 5. Ožbej Jelen, 7. Sven Zagomilšek, 12. Denis Pikelj; dečki do 12. let: 3. Aljaž Osterc, 4. Vid Vrhovnik, 8. Gašper Brecl; dečki do 13 let: 5. Patrik Vitez, 8. David Strehar, 9. Blaž Sluga; dečki do 15 let 2. Matevž Samec; mladinci do 16 let: 3. Urh Krajnčan. Pokal Mosteca: cicibani do 9 let: 23. Lan Vrčkovnik; dečki do 10 let: 7. Domen Oblak; deklice do 11 let: 1. Jerneja Brecl; dečki do 11 let, 4. Sven Zagomilšek, 5. Rok Jelen, 7. Ožbej Jelen, 16. Denis Pikelj, 23. Alex Vučkovič; dečki do 13 let: 1. Vid Vrhovnik, 3. Aljaž Osterc, 4. Gašper Brecl; dečki do 14 let: 4. Matevž Samec; absolutno: 15. Robi Vitez. Vizore – pokal Krajevne skupnosti Nova Cerkev: cicibani do 8 let 3. Lan Vrčkovnik; dečki do 10 let: 5. Domen Oblak; dečki do 12 let: 1. Tomi Jovan; deklice do 11 let: 1. Jerneja Brecl. Dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, z veseljem sprejmejo v klub. Vaditi lahko začnejo z alpskimi smučmi. Več o klubu lahko najdete na spletni strani www: velenje-skijump.si.

Ribiška družina Velenje izvrstno organizirala državno prvenstvo v lovu rib s plovcem v kategorijah U14 in U18 – ZRD Celje, v katero sodi tudi RD Velenje, osvojila naslov državnega prvaka v obeh kategorijah

Žan Ružič ob glavnem sodniku Vojku Kranjcu.

movanje, ki predstavlja vstopnico za sve tov no prven stvo. To bo naslednje leto.« Tam bo tudi mladi Velenjčan Žan Ružič, tretje leto član ribiške družine. Za ribolov ga je navdušil ati, tudi ribič. »Tehtnica je pokazala 5.460 gramov. Ribe so bile majhne, bilo pa jih je blizu 30.« Pravi, da k uspehu pripomore, če nenehno hraniš ribe (v svojem rajonu, ki ga pokaže žreb, seveda), da imaš dobro vabo (sam je imel črva, kostnega črva, gnojnega črva in koruzo) ter tehnika ribolova. Pomembna, je dodal, je sicer tudi oprema. »A loviti je tudi treba znati.« Veliko pohval tako za organizacijo tekmovanja kot za skrb za podmladek pa je požela Ribiška družina Velenje. Predsednik Jože Šumah je povedal, da so v družini zadovoljni, ker so bili zadovoljni tudi mladi. V tej družini mladim ribičem posvečajo veliko pozornosti. Takšna tekmovanja jim dajejo novega poleta. »Zavedamo se, da če mladim ne bomo posvečali pozornosti, tudi starih ribičev ne bo. Vsako leto pripravimo zanje nekajdnevni,

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 27. junija - V soboto in nedeljo je bilo živahno ob Škalskem jezeru. Ribiška družina Velenje je organizirala državno prvenstvo mladih (kategoriji U14 in U18) v lovu rib s plovcem. Na tekmovanju so se izvrstno izkazali tekmovalci Zveze ribiških družin Celje, v katero sodi tudi Ribiška dru ži na Vele nje. ZRD Celje je namreč osvojila naslov državnega prvaka v obeh kategorijah. Žan Ružič, član Ribiške druži ne Vele nje, je pos tal držav ni prvak v kategoriji U14, Žiga Irman iz Ribiške družine Paka Šoštanj pa vice prvak U18, 3. mesto v kategoriji U18 je osvojil Marko Mikac, prav tako RD Velenje oziroma Zveza ribiških družin Celje. Glavni sodnik na tekmovanju Vojko Kranjc je povedal, da se je v kategoriji U14 državnega prvenstva udeležilo 20 tekmovalcev, v kategoriji U18 pa 25. »Najboljši s tega tekmovanja bodo odšli na izbirno tek-

Svetovno mladinsko prvenstvo v castingu Šoštanj – Ribiška družina Paka je organizator svetovnega mladinskega prvenstva v castingu, ki bo potekalo od 1. do 4. julija. Mladinci in mladinke bodo tekmovali v peteroboju po posameznih disciplinah (D1 Muha cilj, D2 Muha daljava, D3 Obtežilnik natančnost, D4 Obtežilnik cilj, D5 Obtežilnik daljava) in v ekipnem mnogoboju. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci iz devetih držav (Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Poljske, Nemčije, Norveške, Švedske in Slovenije). Tekmovanje bo potekalo na nogometnem igrišču v Šoštanju. Uradna otvoritev bo danes (četrtek, 1. julija) ob 17.45. V petek in soboto se bo tekmovanje pričelo ob 9. uri in bo trajalo do 16. ure. Zaključek bo v soboto ob 16. uri.

mkp

Vaška olimpijada in srečanje preseljenih Škalčanov Škale – V sklopu letošnje Vaške olimpijade bo v Škalah v soboto, 3. julija, potekalo tudi 14. srečanje preseljenih Škalčanov. Veselo in zanimivo popoldne se bo začelo ob 15. uri z otvoritvijo 28. Vaške olimpijade ter otvoritvijo razstave Škale nekoč v dvorani KS v gasilskem domu Škale.

najmanj pa traja dva dni, tabor ob naših ribnikih. Obenem jim omogočamo, da se udeležujejo tekmovanj. Ponosni smo nanje. Dobri so.« Tekmovanje je spremljal podpredsednik Ribiške zveze Slovenije Bojan Javornik: »Odlično je bilo

izpeljano, tudi rib je bilo dovolj, vreme naklonjeno ... Vse, kar smo si želeli, se je strnilo v enem dogodku. Taka tekmovanja organiziramo, da otrokom prikažemo tudi ribičijo v povsem drugačni obliki, kot so jo morda doživljali njihovi starši. Kot tekmovalno dejavnost in sproščanje adrenalina. Ampak ko gremo od ribnik,a vse, kar smo ulovili, vrnemo vodi, da veselo plava naprej ...« Zdenko Mak kot predsednik tekmovalne komisije spremlja tekmovanja v vseh kategorijah. »Ribiči stremimo za tem, da je na teh tekmah veliko fair-playa, da bi bil ta na prvem mestu. Zelo zadovoljni smo s potekom državnega prvenstva. Velenjčani so ga resnično organizirali na najvišji ravni. Da ga bodo, pa smo vedeli že, ko smo izbirali organizatorja. Res jim zaupamo.«

Tehtanje je bilo natančno.

Ponosni na število članov Minulo leto znova pestro, ugotavljajo v Športno-rekreacijskem društvu Gavce - Veliki Vrh – Letos v ospredju tudi tesnejše sodelovanje z nekaterimi društvi Tatjana Podgoršek

Športno društvo Gavce – Veliki Vrh bo prihodnje leto praznovalo 10-letnico delovanja. »Za to priložnost se bomo še posebej potrudili,« je med drugim na nedavnem občnem zboru društva poudaril njegov predsednik Bojan Voglar. Pri oce ni oprav lje ne ga dela v preteklem letu je izpostavil število članov. Blizu 300 jih že šteje društvo (na red nem zbo ru so med se Tudi letos je bil obisk na občnem zboru odličen. sprejeli znova 12 novih), kar je – po mnenju Voglarja – dokaz, da delajo zelo zadevamo za druženje in zdrav način življenja krajanov.« dobro. Letošnji delovni program se od lanskega bistve»Leto 2009 je bilo znova pestro, v njem pa smo no ne razlikuje. Še najprej se bodo, po zagotoviuresničili vse zastavljene naloge.« Začrtali so jih na petih področjih delovanja; lih Bojana Voglarja, trudili organizirati aktivnopoleg organizacije društvenih prireditev (sreča- sti na pobudo članov, skrbeli za družabno in športnje krajanov Gavc in Velikega Vrha, kostanjev pik- no življenje čim večjega števila krajanov. S pronik, srečanje gobarjev …) in prireditev v okviru stovoljnim delom in upajo, da tudi s pomočjo občine Šmartno ob Paki (vaške igre, liga v košar- sponzorjev, bodo skrbeli za urejenost športnega ki, šahovski hitropotezni turnir ob občinskem objekta, kjer so uredili otroška igrala, igrišče za prazniku, Vesela Martinova sobota) še športne odbojko, mali nogomet in košarko. Še več pozoraktivnosti, kot so zimska in letna rekreacija, zim- nosti kot lani pa bodo namenili tesnejšemu sodeska liga v namiznem tenisu, meddruštveno sode- lovanju z nekaterimi društvi v občini. V nadaljevanju občnega zbora so izvedli še volilovanje, izleti ter urejanje in vzdrževanje športnega centra. »Prepričan sem, da se lahko najdete v tve novih članov v organe društva. Še naprej ostanaših aktivnostih, saj jih po najboljših močeh pri- ja njegov predsednik Bojan Voglar. lagajamo potrebam, željam članov. Z njimi si pri

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

1. julija 2010 Iz policistove beležke

Priznanja ob 27. juniju, dnevu policije Celje – Na Policijski upravi Celje so letošnji 27. junij, dan policije, zaznamovali 22. junija s svečanim sprejemom, ki ga je pripravil direktor uprave mag. Karol Turk, in s podelitvijo priznanj zaposlenim in zunanjim partnerjem. Najvišje priznanje, zlati ščit policije, sta za dol go let no uspeš no delo prejela Zvonko Cirkulan iz Sektorja kriminalistične policije in Vidko Lezjak iz Sektorja uniformirane policije. Poleg zlatih so podelili še srebrne in bronaste ščite policije ter znake policije za 30 let dela v policiji. Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi mnogih preventivnih aktivnosti so znak policije za sodelovanje podelili Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske in delniški družbi Celjski sejem. Sprejema se je udeležil tudi generalni direktor policije Janko Goršek.

Počasneje je varneje Številne nesreče pretekli teden povzročila (tudi) hitrost Velenje - Začel se je drugi del akcije Hitrost, počasneje je varneje, ki bo po vsej Sloveniji trajala do 4. julija. Policisti bodo v tem času poostreno nadzorovali hitrost. Ta je vzrok za šte vil ne pro met ne nesreče. Povzročila je tudi nekate-

Niso mogli spati V torek, 22. junija, okoli pol tretje ure zjutraj je bližnje stanoval ce pri noč nem počit ku motila glasna glasba, ki je odmevala iz Sončnega parka v Velenju. Da so lahko spali, so poskrbeli policisti.

Prepoved približevanja bivšemu partnerju

Zaspal za volanom? Velenje, 29. junija – V torek, okoli 5.40, se je na regionalni cesti Velenje–Arja vas zunaj naselja Črnova pripetila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri vozila. V njej sta se dve osebi huje

re tiste, ki so se minuli teden zgodili na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje. V torek, 22. junija v zgodnjih jutranjih urah, sta na odseku ceste Kamnolom Paka–Paški Kozjak pri srečevanju čelno trčili dve vozili. V nesreči je bila ena oseba lažje poškodovana. V četrtek, 24. junija, je voznik osebnega avtomobila zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom v Topolšici. Trčil je v pločnik, se prevrnil in zadel še dva droga javne razsvetljave. Voznik in sopotnica sta se v nesreči lažje poškodovala. V petek, 25. junija okoli 11. ure sta zaradi nepravilnega srečevanja trčili dve vozili na cesti za Škale. Posledici trčenja sta bili k sreči le zvita pločevina in obdolžilna predloga za oba voznika. V soboto, 26. junija, je mlajša deklica pri padcu s kolesom v Velenju utrpela lažje poškodbe. Malo pred polnočjo pa je v bližini Turna voznik zaradi vinjenosti in prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z vozišča in trčil v dva prometna znaka. Voznik in sopotnica sta v nesreči utr pela lažje poškodbe, vozilo pa popolnoma

V torek, 22. junija okoli 2. ure zjutraj, je v Velenju bivši partner iz vozila »vrgel« in zapeljal preko noge bivši partnerki. Pred tem jo je v vozilu tepel in ji vzel mobilni telefon. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

poškodovali, ena pa lažje. Voznik kombiniranega vozila, ki je pripeljal iz smeri Črnove, je najverjetneje za volanom zaspal, zapeljal levo in trčil v osebni avto, ki je pripeljal nasproti. Tega je odbilo v še en osebni avto. Foto: PGD Velenje

uničila. V nedeljo, 27. junija popoldan, se je pri padcu v Velunjskem grabnu huje poškodoval motorist, ki naj bi padel zaradi neprimerne hitrosti. V ponedeljek, 28. junija okoli 16. ure, je počilo v križišču Šaleške in Kopališke ceste v Velenju. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. V nesreči se je eden od voznikov lažje poškodoval, promet pa je bil zaradi nesreče nekaj časa oviran.

Hudo poškodovan motorist Polzela, 28. junija – V ponedeljek, ob 14.15, se je na regionalni cesti zunaj naselja Polzela zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 54-letni voznik motornega kolesa. Voznik motornega kolesa, ki je na motorju vozil 12-letnega sopotnika, je vozil iz smeri Andraža proti Polzeli. Po prehitevanju osebnega avtomobila je v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom ter padel po vozišču. Pri padcu se je voznik huje, sopotnik pa lažje telesno poškodoval.

Kaj pa samozaščita?

Družinski prepir motil sosede

Velenje – Ljudje lahko tatvine preprečimo tudi tako, da denar in vrednejše predmete puščamo na primerno zavarovanem in zaklenjenem mestu. Pa še tako so nepridipravi včasih v prednosti. V petek, 25. junija okoli 15. ure, je neznanec zaposlenemu v hotelu Paka v Velenju iz odklenjene garderobne omarice odtujil 60 evrov. V ponedeljek, 28. junija okoli 20. ure pa je Velenjčan obvestil policiste, da mu je iz najverjetneje odklenjenega stanovanja v času njegove odsotnosti neznanec odtujil kovinsko blagajno, v kateri je bila večja količina denarja in nekaj zlatnine.

V sredo, 23. junija okoli 18. ure, so se sprli, si izmenjali nekaj žaljivk in zbadljivk ter vznemirjali sosede v družini na Kersnikovi v Velenju. Policisti so »udeležence« kaznovali za nespodobno vedenje, enega pa zaradi alkohol ne utruje nos ti napo ti li k počitku.

Poškodoval stropno ploščo trgovine Velenje, 26. junija – V soboto je neznanec poškodoval stropno ploščo v trgovini Eurospin na Gorici. Poškodoval jo je tako, da je v trgovino padel omet. O kaznivem dejanju bodo policisti napisali poročilo tožilstvu.

Rajski Dolomiti – Tre Cime Polni pričakovanj smo te dni planinci UNI 3 Velenje hiteli z avtobusom preko Avstrije do Italije, kjer so lepote narave Južne Tirolske neverjetne. Za začetek smo se odpeljali do jezera Wildsee, kjer se v njegovi modrini zrcali mogočen Seekofel s svojimi 2810 m nad morjem. Vrnili smo se do Innichena in zavili v smeri Sextena do našega izhodišča. Oprtali smo nahrbtnike in se podali na pot. Ta se je počasi vzpenjala in se lepšala z bogatimi cvetovi sleča. Ciljna koča Zsigmundy Comici se nam je skrivala na skalni polici, po prihodu do nje pa smo se očarani razgledovali na mogočne vrhove, ki jih je pozlatilo zahajajoče sonce. Okusna večerja nam je zelo teknila in z veseljem smo nazdravili paru, ki je obhajal obletnico poroke. Še pesem za lahko noč in počasi umirjajoč razposajen smeh nas je zazibal v sladek sen. Zjutraj nas je pozdravilo sonce na brez hib no jas nem nebu in pospremili smo sedmerico (drugih udeležencev), ki se je pred nami podala na težko pot. Čakala jo je osvojitev 2744 m visokega Paternkof la. Mi smo imeli časa na pretek in spotoma smo se šli skrival-

Ustrelil psa V četrtek, 24. junija, je neznanec v bližini Ceste pod parkom v Stari vasi ustrelil psa, pasme pritlikavi šnavcer, črno-bele barve, starega eno leto. Za storilcem policisti še poizvedujejo, v pomoč bi jim bil kakršen koli podatek.

Pogovori pozno v noč V četrtek, 24. junija, se je končal pouk, nastopile so počitnice. Mladi so se veselili ob glasbi, nekateri pogovori, ki so trajali pozno v noč, so bili tudi glasnejši. Policisti so kršitelje napotili k nočnemu počitku.

V petek, 25. junija okoli 17. ure, so šli policisti v Plešivec. Starejši domačin , ki je malo bolj globoko pogledal v kozarec, je razgrajal ter ustrahoval družinske člane. Ker ni nič kazalo na to, da bo s kršitvami prenehal, so ga policisti pridržali do iztreznitve. Čaka pa ga tudi plačilo kazni.

V Žalcu zasedeno, v Velenju ne V soboto, 26. junija, so velenjski policisti v svojih prostorih gostili Žalčana. Žalski policisti so imeli svoje zmogljivosti za pridr ža nje krši te ljev namreč popolnoma zasedene. Proste nočitvene zmogljivosti v prostorih za pridržanje pa so velenjski policisti oddali tudi v nedeljo, 27. junija. Uporabila sta jih dva kršitelja sosednih policijskih postaj.

Ukradena zastava, stoli pa v jezeru V nedeljo, 27. junija, je neznanec z Ribiškega doma ob Škalskem jezeru ukradel slovensko zastavo. Kraje ne gre pripisati nogometni evforiji, bolj vandaliz mu. Nezna nec je namreč poleg kraje v jezero zmetal tudi nekaj stolov.

Eden z zobmi, drugi bi z nožem V ponedeljek, 28. junija, sta se pred trgovino Peko v Šoštanju najprej sprla, potem pa stepla znanca. Prvi je drugega ugriznil, drugi pa je segel po nožu i n z njim grozil. Zoper oba sledilobdolžilni predlog, lahko pa celo ovadba. Slednje bo odvisno o teže poškodb.

Kam na izlet? Nedelja, 4. julija.: Mrzla gora (PDV - sekc. Topolšica); 18. julija: »Varno v gore« - Pokljuško pogorje; 23. – 31. julija: Makedonija (PD Vinska Gora, so še prosta mesta).

Težko smo pričakovali naše junake in jim pripravili sprejem, da se je marsikomu utrnila solza. Veseli, da smo vsi srečno prispeli, smo se podali proti visokogorskem parkirišču Auronzo na višini 2320 m in se po prelepi gorski cesti podali v dolino. Spotoma smo se sprehodili še ob jezeru Misurina in se nato odpravili proti domu. Vož-

Pohodniška skupina v planinskem raju

nice z radovednimi svizci. Prispeli smo do koče blizu prelaza Cengia, po postanku pa smo pot nadaljevali po melišču, ki ga je na mestih še prekrival sneg. Na dnu doline so se nahajala jezera, obdana z gorami, in kmalu smo bili ob še zapr ti koči Drei Zinnen oz. A.

Preglobok pogled v kozarec

Locatelli, čeprav jo je že oblegala množica ljudi. Saj ni čudno, ker je tu osrčje »planinskega raja«. Posebno vzdušje smo doživeli, ker je plezalna skupina dosegla ciljni vrh istočasno in nas z viška opazovala. Po radijski zvezi smo si izmenjali čestitke in navdušeno mahali v

pozdrav. Na nasprotni strani so stale veličastne Tre Cime, neverjetna stvaritev narave. Prečili smo prelaz z debelo snežno odejo. Ob spuščanju proti planinski koči Lavaredo je manjši zbor pred njo zapel čudo vi to pesem, ki nas je povsem očarala.

njo smo izkoristili za temeljito »analizo poti«, saj smo si imeli kaj povedati. Naj se ob tej priliki še enkrat zahva lim vod ni ko ma Mila nu Domitroviču in Miju Kovačeviču, da sta nas varno popeljala v resničen planinski raj.

Marija Lesjak

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZA RAZVEDRILO

1. julija 2010

Nagradna križanka Oven od 21. marca do 20. aprila Poletje vztraja, vročina tudi, vi pa se boste počutili jesensko. Precej otožni boste, za kar boste težko krivili sebe. Splet okoliščin bo res čuden in naporen. Zdelo se vam bo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. Tudi prijatelji se bodo začeli do vas vesti dokaj čudno. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljudi, ki vam v tem trenutku res ne godijo in vas delajo še bolj živčne. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, v resnici ne bo tako. Veliko se vam bo dogajalo, a to ne bodo dogodki, ki bi vas osrečevali. Se bojite dopustniških dni?

19 Cesta talcev 28 tel.: 03/ 898 26 00 EUROSERVIS - BOLJE, HITREJE, CENEJE • deli direktno od proizvajalcev • naša strokovna in cenovno ugodna vgradnja RABLJENI AVTOMOBILI Z GARANCIJO

Bik od 21. aprila do 21. maja Novica, ki bo do vas prišla v začetku prihodnjega tedna, bo v sebi nosila grenak priokus, v bistvu pa bo dobra. A to boste spoznali šele čez nekaj dni. Zato se ne vznemirjajte preveč. Nekega obiska, ki bo čisto nepričakovan, se boste razveselili kot že dolgo ne prav ničesar. Sicer pa se boste letos prav posebej pripravili na praznovanje, ki bo čisto drugačno kot prejšnja leta. Tudi zato, ker je za vami življenjsko zelo pomembno obdobje. In ker ste ponovno res srečni v ljubezni, kar vam mnogi zavidajo. Tudi najboljši prijatelji.

CELOTNA PONUDBA NA ENEM MESTU • prodaja novih in rabljenih avtomobilov • pooblaščeni servis • kleparsko ličarske storitve • prodaja nadomestnih delov • svetovanje o načinu financiranja

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Vročina vam gre počasi na živce, a na vašo delovno storilnost ne vpliva kaj dosti. Čeprav se vam zdi, da je obdobje, ki ga pravkar doživljate, resnično naporno, se bo izkazalo, da ne boste utrujeni. Celo zelo srečni boste, saj boste zelo uspešni. Bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Vse se vam bo izšlo skoraj po načrtih, celo bolje od njih. Tudi na čustvenem področju vam bo lepo, saj vas ima partner iskreno rad. To vam bo dokazal že v naslednjih dneh in to z dejanjem, ki si ga boste še dolgo zapomnili. Pred vami je lep vikend.

Rak od 22. junija do 22. julija Stvari v vašem življenju se bodo začele umirjati, z njimi pa tudi vi. A pri načrtih za dopust se tisti, ki še ne veste, kje ga boste preživeli, ne boste mogli odločiti, kako naprej. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj konec koncev tudi tam uživate. Morda pa se bo rešitev našla tik pred zdajci, kar bi bilo še najlepše. Kot kaže, bodo neke uradne zadeve kmalu rešene v vaš prid, potem pa se lahko spet posvetite iskanju ljubezni. To ste kar malo zanemarili, saj se že predolgo vrtite okoli povsem nedosegljive osebe.

RENAULT SPECIALIST

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Vzdrževanje in popravila avtomobilov Renault, po standardih in navodilih proizvajalca. Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za celotno paleto Renault. Najdaljša tradicija vzdrževanja znamke, v šaleško-koroški regiji.

Ne boste najboljše volje. Jezilo vas bo, ker se načrt, ki ste si ga zastavili že pred časom, ne bo iztekel tako kot ste želeli. In to predvsem zaradi birokratskih zapletov, ki jih res niste pričakovali. Poskušajte rešiti kar se bo rešiti dalo. In to prijazno. Če boste vzrojili, boste stvari le še poslabšali. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. Nikar se ne umaknite, če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost. Letošnje poletje bo še razburljivo, pa ne le zaradi ljubezni. Kar nekaj življenjskih prelomnic je pred vami, vse pa žal ne bodo prijetne.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja AVTO DOM in«, najkasneje do ponedeljka 12. julija. Nagrade: popust pri servisnih storitvah v vrednosti 30, 20 in 10 evrov. Vrednost nagrade vnovčite na sedežu podjetja AVTO DOM in Velenje.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Pripravite se, kajti prihaja precej naporno obdobje, ki ste ga pravzaprav že pričakovali. V partnerju se je že nekaj časa nabirala jeza, sedaj bo izbruhnil. Ne bodite presenečeni, saj ste ga s svojim obnašanjem pripeljali do roba. Stalna slaba volja res ni najboljša, če želite ohraniti zvezo. Česar pa se premalo zavedate tudi zato, ker je partner doslej vse potrpel in zdržal. Nekaj zdravstvenih težavic se bo pojavilo tudi zato, ker boste nezadovoljni s svojim življenjem. Kar nekaj načrtov boste spet morali v naslednjih tednih spremeniti. Predvsem pa boste morali spremeniti svoje obnašanje do najbližjih.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 17. junija: 1. nagrado, nakup v vrednosti 15 evr prejme: SLAVKO FILIPČIČ, Ravne 42 a, Šoštanj; 2. nagrado, nakup v vrednosti 15 evr prejme: OLGA ŽNIDARIČ, Stritarjeva 3, Velenje; 3. nagrado, nakup v vrednosti 15 evr prejme: BORIS ŠTEMBERGER, Tavčarjeva 4, Velenje. Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju, vsak dan med 7.30 in 18.uro (odmor od 11.30 do 12.30), v soboto pa med 8. in 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade.

V naslednjih dneh bo od vas odvisno le malo stvari. Odvisni boste od vremena, pa razmer na cestah in predvsem tistih v službi. Vsekakor bo sobota lepa, če boste le rekli da in se odzvali vabilu, ki velja že nekaj časa. Tudi tokrat se bo izkazalo, da kdor jezika špara, kruha strada. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi, tudi zaradi tega, ker jim ne boste spet na glas povedali, kar jim gre, ostali isti. Vam pa to para živce. Tega, da stvari, ki vas morijo, ne smete zadržati zase, pa menda že veste. Šola, ki ste jo že dali skozi, ni bila prijetna. Zato ne dovolite, da splet okoliščin spet naredi svoje.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Začutili boste, da so napori preteklih tednov na vas pustili krepke sledi. Vzeli ste si nekaj dni le zase in si res napolnili baterije. Da poležavanje in brezdelje človeka sicer tudi utrudi, pa ste že pozabili. A verjemite, da ste to potrebovali. Pred vami je namreč obdobje, ko se boste morali razdajati tako pri delu v službi kot doma. Ni kaj, projekt, ki ste se ga lotili, je velik. In od vas bo zahteval natančnost in veliko energije. Zato jo čuvajte. Tudi tako, da s partnerjem poskušate najti skupno točko, še preden ta vzkipi. Vzrok njegovega obnašanja vam ni znan, ker ga nočete videti!

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Naslednje dni boste delovali precej raztreseno, ker taki tudi boste. Zato se ne čudite, če vas bodo sodelavci in domači čudno gledali in velikokrat nič rekli, ko boste zraven. Ko vas ne bo, bo drugače. A našel se bo nekdo, ki bo dovolj iskren in vam bo povedal, kaj delate narobe. Tega pa je kar za cel spisek. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Pa dobro veste, da si to tudi zaslužite. Najhujši strah pri vas je, da bi ostali sami. In zato še ne boste ukrepali.

Zgodilo se je ...

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Poletja, tistega daleč od doma, se veselite kot že dolgo ne. Vsak lep dan vas napolni z energijo, zlahka prenašate pasjo vročino, ki vztraja in vztraja. Letošnje leto je poletje res po vaši meri, saj ste človek, ki potrebuje veliko gibanja na svežem zraku. Želeli si boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli že od lanskega leta. Pa ne bo šlo čez noč. Tudi projekt, ki ste se ga lotili že pred časom, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve točke. Bo pa zato veliko bolje kazalo na ljubezenskem področju. Tu se boste težko pritoževali in že to bo veliko. Ljubezen je za vas res motor življenja.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja V teh dneh so vaši dnevi tako polno zasedeni, da se vam zdi, da še dihati nimate pravega časa. To je pravzaprav zelo dobro, saj boste vsak večer v posteljo zlezli utrujeni, a srečni. Ukvarjali se boste namreč s stvarmi, ki vas resnično veselijo, v službi pa tudi ne bo tako naporno kot nekaj tednov nazaj. Počasi se bo vse postavilo tako, kot si želite. Vseeno se boste močno veselili počitnic, ki se za večino hitro bližajo, eni pa že uživate v njih. Morda bi letos izbrali kaj novega. Novi izzivi vam letos prav godijo. In tudi najbolj neverjetni načrti se iztečejo v vaš prid. Tudi zato, ker je partner naredil ogromno za to, da vama je lepo. Vi se namreč niste pretirano trudili.

Ribi od 19. februarja do 20 marca Dogodek, ki bo zaznamoval ta teden, je že za vami. Rahla utrujenost bo prišla prav tako za vami, zna se zgoditi, da boste imeli nekaj zdravstvenih težav. Kljub temu boste srečni in izjemno zadovoljni. Privoščili si boste celo, da boste nekaj dela potisnili na stranski tir, saj dobro veste,m da ni nujno. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste tja do konca tedna preživeli nekaj zelo lepih dni, ki vam bodo še nekaj časa ostali v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsem, kar se tam dogaja. Tudi domači bodo ponosni na vas!

od 2. julija do 8. julija - radijska postaja Velenje se je prvič oglasila v sredo, 2. julija 1975, ob 15.30 na UKV področ ju na fre kvenc i 88,9 megaherzov; - 3. julija 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona ob jezeru. V upravljanje športnemu društvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren. Po sve ča ni otvo rit vi je bila odigra na nogo met na tek ma med moštvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja, dobili pa so jo gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno

halo z 12.500 kvadratnimi metri površine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke »Po Jugoslaviji; - 3. julija 1986 je bilo v Velenju na novi 55-metrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso, prvo uradno tekmovanje. Predsednik Planiškega komiteja Niko Belopavlovič pa je zasadil tudi prvo lopato za izgradnjo 75metrske skakalnice; - 3. julija 1999 so v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovništva; - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki

Šoštanja do Šaleka izvedena prva protiokupatorska sabotaž na in napis na akcija v Šaleški dolini; - 7. julija 1983 je Her man Rigelnik postal predsednik začas ne ga poslo Hotel Paka v Velenju (arhiv Muzeja vod ne ga orga na Velenje) SOZD Gorenje; - 7. julija 1984, na praz nik kra jev ne skup nos ti v času svojega življenja ni uspel Pesje, so krajevno skupnost ničesar objaviti. Skoraj večino Pesje preimenovali v krajevno svojega precej nesrečnega življeskupnost Franc Leskovšek – nja je preživel na Kaučelovi Luka. 29. avgusta 1991 pa so jo dimnici v Zavodnjah, ki danes ponovno preimenovali v krajevvelja za najjužnejšo ohranjeno no skupnost Pesje; alpsko dimnico v evropskem - 8. julija 1961 je bila v Velenju prostoru; otvoritev novozgrajenega hote- 6. julija 1954 so prvič praznovala Paka, ki je bil v tistih letih li praznik takratne občine Veleeden najmodernejših hotelov v nje, ki so ga praznovali v spoSloveniji. min na začetek upora proti okupatorju v Šaleški dolini leta Pripravlja: Damijan Kljajič 1941; - v noči na 7. julij 1941 je bila od

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 1. julija

06.40 06.45 07.30 08.50 09.00 09.05 09.15 09.40 10.15 10.20 10.45 11.05 11.40 13.00 13.30 14.00 14.25 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 21.00 21.45 22.00 23.15 23.45 00.15 00.45 01.10

Kultura Odmevi Na zdravje! Sporočamo Nuki in prijatelji – Nukijeve sanje Mojster Miha – kavboj Miha Marči Hlaček – Žirafe Modro poletje Bibiji: dokaz, risanka Telebajski: Janini lončki, otr. nan. Mladi up, igrani film Berlin: junak leta Omizje, ponovitev Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Vrtičkarji: Tammara Vrtičkarji: Kihanje Poročila Mostovi Cofko Cof, 24/26 Nogometni čarodej, dok. film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: zaprtost Žrebanje deteljice Bela, risanka Oči in sine, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Ko potrka vojna, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Tv dnevnik 1.7.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 12.00 13.20

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 1.7.1992 90 let strojne fakultete, posn. Spominski koncert ob 80. letnici rojstva Carlosa Kleiberja 16.00 Evropski magazin 16.30 Pomagajmo si, tv Koper 17.00 Mostovi 17.30 To bo moj poklic: elektroinštalater 18.00Prava ideja 18.25 Nenavaden um za nenavaden poklic 19.00 Dr. Who: Vojska duhov, nan. 20.00 Jar: SP v nogometu 21.00 Velenje: atletski miting, prenos 22.15 Obiralka češenj, nem. film 23.45 Šivankino uho, angl. film 01.35 Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.45 23.05 23.55 00.50 01.40 02.40

Tv prodaja 24ur, pon. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resničnostna serija 24ur ob enih V nevarnosti, am. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Zdravnikova vest, nan. Nevarna igra, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, Skupina Tide, Marijan Novina 11.25 Skrbimo za zdravje 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (437) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 438. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev, gostje: ansambel Petra Finka, ans. Spomini 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

1. julija 2010

PETEK, 2. julija

06.40 06.45 07.30 08.50 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.15 10.30 10.40 10.55 11.20 11.45 12.10 12.15 13.00 13.35 14.20 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 20.30 22.00 22.10 00.25 00.40 01.05 01.35 02.00

Kultura Odmevi Na zdravje! Sporočamo Nuki in prijatelji – Nukijeva sestavljenka Mojster Miha – Malči ima delo Marči hlaček: Dinozavri Modro poletje, nad. Bibiji: Ciklame, ris. Bisergora, lutkovna igrana nan. Martin in ptičje strašilo: dolgčas Nogometni čarodej, kratki film Enajsta šola To bo moj poklic: elektroinštalater, 1. del To bo moj poklic: elektroinštalater, 2. del Minute za jezik Osmi dan Poročila, šport, vreme Zdravje v Evropi, nenadna smrt v športu Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor Pes, ris. nan. Iz popotne torbe: športne napake Šola Einstein, 18/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 9. odd. Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 29. del Festival Vurberk, 1. del Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: vrednote Duhovni utrip Tv dnevnik 2.7.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otročki infokala 09.00 Zabavni infokanal 10.20 Tv prodaja 10.50 Evropski magazin 11.20 Črno beli časi 11.35Tv dnevnik 2. 7. 1992 12.40 Nenavaden um za nenavaden poklic 13.10 (Ne)pomembne stvari: zaprtost 14.00 Žogarija, otr. odd. 15.00 Jar: SP v nogometu 15.00 Nogometni studio 15.50 Jar: W53 – W54, četrtfinale 17.50 Nogometni studio 20.20 Jar: W49 – W50, četrtfinale 22.20 Nogometni studio 23.00 Vrhunci 00.00 Zakon v modrem: primer medenih tednov, it. nad., 1.del 00.50 Zakon v modrem: primer medenih tednov, it. nad., 2.del 01.45 Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.45 23.05 00.00 02.05 02.35 03.35

Tv prodaja 24ur, ponov. V imenu ljubezni Čarovnija ljubezni Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Šampon, film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Past za kaznjenca Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Naj viža, glasbena oddaja 11.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (438) 12.20 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 439. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz glasbenega arhiva: Vranski poletni večeri – 2.del 21.25 Regionalne novice 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 3. julija

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: športne napake 07.15 Zgodbe iz školjke – Janko, Metka in Pavliha 07.40 Križ kraž: sledi Pravljice iz mavrice: Ostržek sledi Mihec in Maja: Špela marela sledi Notkoti: harmonija sledi Ribič Pepe 09.25 Ropar iz močvirja, am. film 10.40 Polnočni klub: izpadanje las 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Žejna dežela, južnoafriški film 16.00 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Kuhajmo 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Pokvarjenca, avstralski film 21.40 Prvi in drugi 22.05 Poročila, vreme, šport 22.40 Magnifico in Balcountry quartet, posnetek 23.50 Gandža, 25/28 00.20 Gandža, 26/28 00.55 Tv dnevnik 3.7.1992 01.25 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

06.30 07.25 07.55 08.05 08.35 08.55 10.00 12.00 14.00 15.00 15.00 15.50 17.50 20.20 22.20 23.00 00.00 01.30 03.45

07.30 08.00 08.25 08.35 08.50 09.00 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 11.10 12.15 13.20 15.10 16.10 17.05 18.55 19.00 20.00 21.45 00.10 02.00 03.00

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 3.7.1992 Posebna ponudba Primorski mozaik Jar: SP v nogometu, četrtfinale, posnetek Četrtfinale, posnetek iz Johanesburga Augsburg: kajak kanu, SP v slalomu, prenos Jar: SP v nogometu Nogometni studio Cape Town: četrtfinale, prenos Nogometni studio Johanesburg: četrtfinale, prenos Nogometni studio Vrhunci Koncert Corinne Bailey Rae Sobotno popoldne, pon. Zabavni infokanal

Tv prodaja Pingvini v vesolju, risanka Profesor Baltazar, ris. ser. Poštar Peter, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Hevreka! Kim Possible, ris. ser. Safari s pingvini Mega strukture, dok. ser. Trdno v sedlu, am. film Poirot Monk Umori na podeželju: Ples z mrtvimi 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?! gost Matjaž Javšnik Mandžurski kandidat, am. film Škorpijon ubija, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (439) 11.00 Videospot dneva 11.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 12.00 Videostrani, obvestila 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Videospot dneva 18.50 To bo moj poklic: Zidar – 2. del, izobraževalna oddaja 19.15 Pravljica za lahko noč 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1850. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev, gostje: ansambel Petra Finka, ans. Spomini 21.45 Iz našega arhiva: Na obisku pri … 22.35 Jutranji pogovori 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 4. julija

07.00 sledi 09.20 09.55 11.00 11.15 11.20 12.00 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.15 18.10 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.05 21.25 21.40 22.40 23.15 00.45 01.10 01.30 02.00

06.30 09.00 09.30 09.40 10.00 10.45 12.40 13.10 13.35 15.00 16.00 18.00 20.00 21.05 22.20 23.05 00.35

Živ žav Telebajski, 65/90 Mulčki: Kranj, otr. ser. Nedeljska maša, prenos iz Števanovcev Zvočnost Slovenske duše poleti Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Festival Vurberk, 1. del Prvi in drugi Anne z zelene domačije, kan. film Poročila, šport, vreme Dokumentarna oddaja Monika, dok. film Katkina šola, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Primer Feliks Langus ali kako ujeti svobodo, tv film Žrebanje lota Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Kri in nafta, angl. mini serija, 2/2 Tv dnevnik 4.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni ifokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 4.7.1992 39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov Človek Pelikan, finski film Pomagajmo si, tv Koper Alpe-Donava-Jadran Zdravje v Evropi: nenadna smrt v športu Augsburg: SP kajak kanu, slalom Jar: četrtfinale, posnetek iz Cape Towna Jar: četrtfinale, posnetek iz Johanesburga Nogometni studio Na utrip srca: koncert iz Schonbrunna 2010 Podkralji, it. nad. Dežela sanj, am. film Zabavni infokanal

PONEDELJEK, 5. julija

07.00 07.10 07.30 08.50 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.30 11.05 11.30 12.00 13.00 13.30 13.40 15.00 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.15 23.40 00.15 00.45 01.15

06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 10.30 13.10 13.40 14.50 15.10 16.10 16.40 17.05 17.25 18.00 18.40 18.45 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.20 01.05

07.30 08.00 08.25 08.40 08.50 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.50 13.45 15.15 15.45 16.15 17.10 18.55 19.00 20.20 21.40 00.15 01.50 02.45 03.45

Tv prodaja Pingvini v vesolju, ris. serija Poštar Peter, ris. serija Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. film Kim Possible Preverjeno, ponov. Ponarejevalec, am. film Moto GP, prenos VN Katalonije Najbolj nori športi Najbolj odbite reklame Monk, nan. Princ in deskar, am. film 24 ur vreme 24ur As ti tud not padu?, gostja Špela Grošelj Jerry Maguire, am. film Temna snov, am. film Palača, angl. nad. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1849. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1850. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.10 Aktualno dogajanje v MO Velenje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev, gostje: ansambel Petra Finka, ans. Spomini 13.30 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 19.55 Pop corn, glasbena oddaja, skupina Tide, Marijan Novina 20.45 Iz našega arhiva : Na obisku pri … 21.35 Graška Gora poje in igra 2009, - posnetek 1. dela 23.00 Videostrani, obvestila

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.50 22.50 23.10 00.05 00.55 01.55

Utrip Zrcalo tedna Na zdravje! Sporočamo Nuki in prijatelji, Nuki je požrešen, ris. Mojster Miha: Miha reši ježke, ris. Marči hlaček: lavinski psi, ris. nan. Modro poletje, španska nad. Cofko Cof, ris. nan., 24/26 Mulčki: Ljutomer, otr. ser. Iskanje izumrlih ljudstev, 7/25 Šola Einstein, 8/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogled na cerkev sv. Mihaela na Lj. Barju Polnočni klub Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 3/26 Buba Guba: bazen, 4/10 Podstrešje: šport, 4/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Starši v manjšini, 8/13 Človek, ko zmore več, dok. feljton Odmevi, vreme, šport Opus Tv dnevnik 5.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne, pon. Naši vrtovi: Alenka Gorza in Samo Jereb 39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov Posebna ponudba Tv dnevnik 5. 7. 1992 Osmi dan Slovenski magazin Prvi in drugi To bo moj poklic: oblikovalec kovin, 1.del Praznovanje, angl. film Rožnati panter, ris. Rožnati panter, ris. Rožnati panter, ris. Iz sobotnega popoldneva Jar: SP v nogometu Studio City Otvoritev festivalskega poletja 2010:Mahler v Lj. Nenavaden zločin, it. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, venezuelska nad, pon. Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Razbojniki za vse čase, angl. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Ljubezen je slepa, am. film 24ur zvečer Terminator: Kronike Sare Connor, am. nad. Nevarna igra, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 1850. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Nanovo, mladinska oddaja 11.45 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.45 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Otroški program: Srečna miška 19.00 Videospot dneva 19.05 Mladi upi, otoška oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Regionalne novice 2 21.35 Popotniške razglednice 22.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 440. oddaja 23.00 Country folk blues festival, Plava trava zaborava, Lynard Skynyard tribute band, Tadej Vesenjak 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

SREDA, 7. julija

TOREK, 6. julija

06.40 06.45 07.30 08.50 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.10 10.25 10.40 10.50 11.10 11.55 13.00 13.35 14.00 14.15 15.00 15.10 15.45 16.05 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.20 21.00 22.00 23.15 00.10 00.40 01.05 01.35 02.00

06.30 07.00 08.00 09.00 12.50 13.20 13.50 14.15

Kultura Odmevi Na zdravje! Sporočamo Nuki in prijatelji Mojster Miha: Mihova trobenta, ris. Marči Hlaček: levi Modro poletje, španska nad. Bibiji: luknje, ris. Na potep po spominu, Šest služabnikov, lut. nan. Risanka Feliksova pisma, ris. ser. Zgodbe iz školjke – Kaznovana trdosrčnost Zgodbe iz divjine, dok. nan., 2/20 Družinske zbodbe Poročila, šport, vreme Opus Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, ris. nan., 1/26 Profesor pustolovec, 5/10 Potplatopis, 5. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zgodovina arhitekture: barok, dok. ser. Naši vrtovi: Janez Bevc, Gustav Gnamuš, dok. ser. Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vrtičkarji: Trava, nad. Vrtičkarji: Oktoberfest, nad. Mednarodna obzorja: Grčija Odmevi, šport, vreme Zadnji dnevi slavnih: Malcolm X, dok. odd. Zgodovina arhitekture: barok Tv dnevnik 6.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.45

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodja Dober dan Koroška Tv dnevnik 6.7.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Studio City Mostovi Festival Vurberk, 1. del Jar: SP v nogometu Nogometni studio Cape Town: polfinale, prenos Nogometni studio Nevarno življenje dečkov iz semenišča, am. film Zabavni infokanal

06.55 07.25 08.30 09.25 10.15 10.45 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.10 00.05 00.55 01.55

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Ljubezen je slepa, am. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Brezno laži, am.- kan. film 24ur zvečer Kronike Sare Connor, am. nad. Nevarna igra, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

15.10 16.40 17.15 18.30 18.30 20.20 22.20 23.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar dogodkov 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski nasveti (440) 10.30 Mladi upi, otroška oddaja 11.10 Popotniške razglednice 12.10 Country folk blues festival, Plava trava zaborava, Lynard Skynyard tribute band, Tadej Vesenjak 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Otrokom za lahko noč 19.05 Nanovo, mladinska oddaja 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 1851. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Šport, informativna športna oddaja 21.40 To bo moj poklic:Slikopleskar – črkoslikar , 1.del, izobraževalna oddaja 22.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, 441. oddaja 22.35 Iz glasbenega arhiva 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.40 06.45 07.30 08.50 09.00 09.05 09.15 09.40 10.10 10.15 10.20 10.45 11.05 11.25 11.55 13.00 13.25 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 21.40 22.00 23.15 23.45 00.35 01.00 01.30 01.55

06.30 07.00 08.00 09.00 11.30 12.00 12.25

Kultura Odmevi Na zdravje! Sporočamo Nuki in prijatelji Mojster Miha, Mihov rojstni dan Marči Hlaček Modro poletje Bibiji: med, risanka Obisk v akvariju, poučna oddaja Kot ata in mama: žur najžurejši, nan., 2/7 Profesor pustolovec, 5/10 Potplatopis, 5. odd. Zgodovina arhitekture: barok Mednarodna obzorja: Grčija Poročila, šport, vreme Polemika Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zdravje v Evropi – onesnaženje, dihati ali ne dihati, dok. odd. Bojan, risanka Leni in Čivka, risanka Vrtni palček Primož, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Modro nebo, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Brez reza: Huda jama Zdravje v Evropi – onesnaženje, dihati ali ne dihati stud. odd. Tv dnevnik 7.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

15.10 15.40 16.00 16.30 16.30 18.30 20.20 22.20 23.00 00.00 00.45

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 7. 7. 1992 Antologija slovenske violinske glasbe, 9/10 Magnifico in Balcountry Quartet, posnetek Slovenci po svetu Črno beli časi Mostovi Jar: SP v nogometu Polfinale posnetek Nogometni studio Jar: polfinale, prenos Nogometni studio Vrhunci Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.45 23.05 00.00 00.55 01.45 02.45

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resnič. ser. 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Lak za lase, am. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent 24ur zvečer Na kraju zločina Kronike Sare Connor, am. nad. Nevarna igra, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

13.35

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar dogodkov 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (441) 10.30 Nanovo, mladinska oddaja 11.10 1851. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Šport, informativna športna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Iz našega arhiva 13.30 Videostrani, obvestila 18.15 Videospot dneva 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Pozdrav pomladi, 1. del nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov 19.15 Čas za nas, mladinska oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Country folk blues festival, Little Pigeon's Forhill Blues 23.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, 442. oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

1. julija 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Manca Košir: Objemi srca Knjiga Objemi srca je knjiga, za katero si je treba vzeti čas in jo brati počasi, o prebranem pa razmišljati. To je že druga zbirka kolumn, ki jih je, vsem nam dobro znana avtorica Manca Košir, objavila v reviji Obrazi v letih 2008 - 2009. Njena prva knjiga kolumn Otoki svetlobe je doživela topel sprejem in zelo dober, pozitiven odziv pri bralcih. Manca piše vse svoje zgodbe iz življenja – iz našega vsakdana – in vse zgodbe so resnične, ker izhajajo iz vsakdanjega življenja. Vse zgodbe so umeščene v aktualni kontekst našega prostora in časa. Piše in razgovori se o aktualnih problemih, ki se dogajajo pri nas in po svetu. Razglablja o finančni in gospodarski krizi in predlaga, naj kriza postane priložnost za nov začetek. Veste, kaj je resnično najpomembnejše na svetu? Govoriti in biti z ljudmi, ki jih imamo radi. Spregovori tudi o Čefurjih. Meni, da Čefur biva v vsakem izmed nas. Saj ob tujih težavah smo vedno silno pametni, o svojih pa najraje molčimo. Težko je videti lasten problem. Današnji čas, v katerem prevladuje hiter tempo, za celotno družbo pomeni tudi preizkus solidarnosti, sočutja in prijaznosti. Veliko je napotkov, kako do boljšega medsebojnega razumevanja in posledično do ljubezni. Učimo se z odprtim srcem. Vsak objem naj bo topel in iskren, kot je tudi tale knjiga. Manca Košir, kot prostovoljka, veliko svoje energije vlaga v delovanje v Slovenskem druš tvu Hospic, ki sprem lja neozdravljivo bolne in njihove svojce. Avtorski honorar obeh Mancinih čudovitih knjig je namenjen temu društvu.

Alice Kupiers: Življenje na vratih hladilnika Knjiga je zasnovana v obliki sporočil, ki si jih na vratih hladilnika puščata mama in hči. Petnajstletna Claire se mora na svoj način bolj ali manj sama spopasti s svojimi najstniškimi težavami, prijatelji, fantje, šolski vsakdan … Medtem, ko je mama samo hra nil ka, raz pe ta med domom in službo v porodnišnici. Preko sporočil na hladilniku si sporočata čisto vsakdanje stvari, velikokrat pa tudi bolj osebna, intimna sporočila, ki so prežeta z jezo, razočaranjem ali z veseljem. Obe sta preveč zaverovani v svoje »zaposle-

da včasih pozabijo oziroma pozabimo, da je najdragocenejši čas in trenutki, ki jih preživimo skupaj.

Dagmar Geisler: S komerkoli pa ne smem! Deklica Lučka čisto sama stoji pred šolo in čaka na starše. Lučka ve, da ne sme iti domov s komerkoli. Mamica ji je naročila, da mora počakati pred šolo. Deklico kar nekaj ljudi, ki jih ne pozna prav dobro, povabi, naj gre z njimi proti domu. Na primer gospa Kovač, ki sicer stanuje v isti soseski. Prav tako gospod Rudi, ki njenemu očku pomaga graditi kolesarnico na vrtu. Povrhu vsega začne še rositi in možak, ki se pripelje mimo z avtom in pozna njeno mamico, jo bi prav rad odpeljal domov. Tudi gospa Nergač, ki živi le dve hiši naprej od Lučke, jo želi vzeti pod dežnik. Kljub temu Lučka z nikomer ne odide, saj ji je mamica naročila, naj jo počaka pred šolo. Vsakemu pojasni, kaj ji je naročila mamica. Končno se, namesto mamice, pred šolo pojavi Lučkin starejši brat Tlesk. Njega čisto zares dovolj dobro pozna in z njim lahko gre varno domov. Mamica ji je pravzaprav rekla, da mora počakati ravno na Tleska, ki pa je bil zelo pozen. Slikanico skupaj z otrokom preberemo in se pogovorimo, zakaj otroci ne smejo iti, se družiti, z neznanci ali z ljudmi, ki jih navidez poznajo, ne da bi prej vprašali mamico ali očka.

Sean Covey: Sedem navad srečnih otrok V knjigi je zbranih sedem zabavno poučnih zgodbic in predstavljenih sedem živalskih junakov, s katerimi se lahko otroci poistovetijo. Veveriček Sašo in njegova sestra dvojčica Veverička Saša, Medved Bumbar, Jež Janez, Dihurka Lili, Zajec Skokec in Klop Alja, ki je v bistvu miška, ki se te prime kot klop, so dobri prijatelji. Vsak izmed njih opisuje, skozi svojo zgodbo, eno navado. Živijo pri 7 hrastih, vedno se zabavajo in se ob igri kaj novega naučijo. Na primer zgodba o veveričku Sašu, ki se zelo rad igra z vsem, kar je na elektriko in popravlja

VELENJE

21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer: Glasba & klepet

Četrtek, 1. julija

Nedelja, 4. julija

7.00 – 16.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola Varstvo otrok, poskrbljeno za ples, športne in likovne aktivnosti ... (Dejavnosti bodo potekale do 5. avgusta) 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca Poletnemu dogajanju v Vili Mojca se lahko pridružite vsak delovni dan do konca počitnic. 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču Zabavno-ustvarjalni počitniški dopoldnevi – vsak dan od ponedeljka do petka. 13.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice za starejše 15.00 – 21.00 Mladinski center in kotalkališče Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 0102 Izdelovanje zapestnic z Bisilo in Gabriello 18.00 – 24.00 Park pred Gimnazijo Park s5 dogaja: Več glav več ve 19.30 Mestni stadion Velenje Miting mednarodne atletske zveze 20.30 Ploščad pred Domom kulture Slavnostni začetek 26. Poletnih kulturnih prireditev v Velenju Orkester Mandolina Ljubljana

9.00 Skakalnica Velenje Revija smučarskih skokov 2010 11.00 Ob Velenjskem jezeru Velenjska regata 18.00 – 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja: Simon s kitaro 20.30 Atrij Velenjskega gradu 26. Poletne kulturne prireditve Koncert stare glasbe Zefiro Torna (Belgija)

Petek, 2. julija 7.00

Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje za rudarsko svetilko 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 12.00 – 24.00 Park pred Gimnazijo Park s5 dogaja: Park party elektronika 18.00 Mestni stadion Velenje Rudarski praznik 50. Skok čez kožo 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer: Glasba & klepet

Sobota, 3. julija 9.00 Ploščad pri Centru Nova Glasbeno poletno dopoldne na Kmečki tržnici 11.00 Ob Velenjskem jezeru Velenjska regata 18.00 – 24.00 Park pred Gimnazijo Park s5 dogaja: Hip – hop fora

Športni tabor Zmaga Kuštrina poteka vsak dan do 9. julija od 8. do 14. ure na športnih igriščih ob TRC Jezero, stadionu in v Beli dvorani.

Ponedeljek, 5. julija 9.00 Vila Mojca Začetni tečaj računalništva za otroke 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 12.00 – 24.00 Park pred Gimnazijo Park s5 dogaja: After matura party 15.00 – 17.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult – Kreativis Svetovno prvenstvo v nogometu JAR 15.00 – 21.00 Mladinski center in kotalkališče Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 0102 Predstavitev Mva seminarja: Now and Here z Jasmino 21.00 Pred Domom kulture Velenje 26. Poletne kulturne prireditve Odprtje poletnih filmskih projekcij Zvezde pod zvezdami: Muzikal Devet

Torek, 6. julija 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Travnik pri Domu kulture 26. Poletne kulturne prireditve in začetek otroškega programa 16.00 – 20.00 Poletje na travniku Vstopimo v svet lutk! 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 15.00 – 21.00 Mladinski center in kotalkališče Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 0102 Igrajmo se z Jasmino 20.00 Kulturnica – literarna kavarnica Poletna branja

PREDMESTNI KROKODILI

no življenje« in se le redko znajdeta skupaj doma. Sploh ne opazita, kako življenje hitro teče mimo njiju. Njuna vsakdanjost pa se nenadoma postavi na glavo, saj mama zboli za rakom na dojki. Claire mora čez noč odrasti, sama se mora spopasti z življenjem in postati močno dekle, marsikaj mora prehitro razumeti … medtem, ko se njena mama bori za življenje. Na žalost ji mama umre, še preden Claire dopolni sedemnajst let. Ona pa ji vseeno še vedno piše pismo, v katerem pripoveduje, kako živi, kako je v šoli, da jo pogreša in da počasi skuša razumeti, kaj se je zgodilo v tem kratkem času. Čas se ne vrne več, izgubljena priložnost je izgubljena za vedno. Pretresljiva zgodba za najstnike in njihove starše, ki mor-

stvari. Sašu je dolg čas, ne ve kaj bi počel, da bi se zabaval. Ugotovi, da je za svojo zabavo odgovoren sam. Svoji bolni prijateljici popravi radio, da bo hitreje ozdravela. Vsaki zgodbici je dodan Kotiček za starše, v katerem spoznamo navado, ki je predstavljena v zgodbici pa tudi vprašanja in napotki za pogovor z otrokom. Na koncu knjige je še prikaz 7 navad s katerimi je prikazano, kako navade delujejo v povezavi druga z drugo. Starši in otroci lahko tako spoznajo, da je vsak otrok lahko srečen in uspešen, če upoštevamo in vpletemo 7 navad oziroma načel, ki so predstavljene v knjigi tudi v naše vsakdanje življenje. Uspešni otroci bodo tudi lažje komunicirali s starši in učitelji. Avtor knjige, Sean Covey, je pred leti napisal zelo uspešno in brano knjigo z naslovom 7 navad zelo uspešnih najstnikov. Ta je temeljila na očetovi (Stephen R. Covey) uspešnici 7 navad zelo uspešnih ljudi. Kot pravi avtor, »Združimo se v skupnem in častnem poslanstvu: pomagajmo otrokom, da bodo srečni!«

Pripravila: Edita Š. P.

(Vorstadtkrokodile) Mladinski avanturistični film 98 minut Režija: Christian Ditter Igrajo Nick Romeo Reimann, Fabian Halbig, Leonie Tepe, Manuel Steitz, Javidan Imani, Robin Walter, Nicolas Schinseck, David Hürten, Jacob Matschenz, Axel Stein idr.

Petek, 2. 7., ob 19.00 Sobota, 3. 7., ob 19.00 Nedelja, 4. 7., ob 16.00- otroška matineja Desetletni Hannes živi s svojo mamo. Njegova največja želja je, da bi postal član Krokodilov – najbolj frajerske klape na svetu. Da pa bi postal Krokodil, mora sprejeti izziv in priplezati po zidu na vrh visoke opuščene tovarne. Vendar gre vse narobe in Hannes se znajde v resni nevarnosti. Zadnji trenutek ga reši Kai, ki dogajanje opazuje od daleč in pokliče gasilce. Tudi Kai si želi postati Krokodil, vendar je priklenjen na invalidski voziček in ga drugi otroci ne jemljejo resno. Zanje je Kai pohabljenec, ki ni za nobeno rabo, ko gre zares, saj ne more niti pobegniti. Nekega večera pa se v trgovini, v kateri dela Hannesova mama, zgodi rop. Kai skozi okno opazi zakrinkane roparje, ki pobegnejo na motorjih. Zdaj ima Kai informacije, ki jih Krokodili nujno potrebujejo,

Koledar imen Poletje na kotalkališču 0102 Gledališko-plesne delavnice z Jasmino 19.00 Kavarna Lucifer Poletni večer ob zvokih klavirja Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

ŠOŠTANJ

Četrtek, 1. julija x

Stadion Šoštanj Svetovno mladinsko prvenstvo v Castingu 11:00 in 16:00 Termoelektrarna Šoštanj Dan odprtih vrat TEŠ 19:00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer – Literarni gost Rade Vučkovac

Sobota in nedelja, 3. in 4. julij

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 2. julija

Petek, 2. 7., ob 21.00 Nedelja, 4. 7., ob 18.00 Poročnik Terrence prejme medaljo za hrabrost med divjanjem orkana Katrina, toda zaradi poškodbe hrbta se znajde v začaranem krogu mamil. Med raziskovanjem krutega umora priseljenske družine se zaradi ljubezni do dekleta, ki se ukvarja s prostitucijo, zameri vplivnemu mestnemu veljaku, prav tako pa si s športnimi stavami priigra velikanski dolg. Številne težave ga naposled prisilijo, da stopi na drugo stran zakona, toda usoda še enkrat več poskrbi za nova presenečenja.

4. julija, v petek, ob

16:34 zadnji krajec

16.00 in 20.30 Letni vrt ob Hiši mladih Ogled četrtfinalnih tekem svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu

Sobota, 3. julija 16.00 in 20.30 Letni vrt ob Hiši mladih Ogled četrtfinalnih tekem svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu 17.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih KŠŠF-jev piknik pod kozolcem

Ponedeljek, 5. julija Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ustvarjalne delavnice,…)

Torek, 6. julija 2010 Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje 20.30 Letni vrt ob Hiši mladih Ogled polfinalnih tekem svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje 20.30 Letni vrt ob Hiši mladih Ogled polfinalnih tekem svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu V času poletnih počitnic, od 28. junija 2010 do 31. avgusta 2010, bo vsak dan od ponedeljka do petka, od 16.00 do 20.00 ure, odprto otroško igrišče ob vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki.

(Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans) Kriminalka, 122 minut Režija: Werner Herzog Igrajo: Nicolas Cage, Val Kilmer, Eva Mendes, Fairuza Bak, Jennifer Coolidge, Brad Dourif, Michael Shannon, Shawn Hatosy idr.

Lunine mene

19:00 Trg Svobode Ana desetnica – festival uličnih gledališč

Sreda, 7. julija

POKVARJENI POROČNIK: NEW ORLEANS

1. Četrtek - Bogoslav 2. Petek - Marija 3. Sobota - Irenej 4. Nedelja - Urh 5. Ponedeljek - Anton 6. Torek - Bogomila 7. Sreda - Ciril, Metod

Sreda, 7. julija

9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 15.00 – 21.00 Mladinski center Velenje in kotalkališče Mladi v popoldanskem centru in

če želijo pomagati Hannesovi mami in rešiti zločin. Toda Kai jim bo pomagal poiskati roparje in osvojiti nagrado, ki jo je razpisala policija, le pod pogojem, da postane član Krokodilov….. S podporo Ministrstva za kulturo!

Julij/mali srpanj

Kamniško Savinjske Alpe Velika Planina, Konj, Ojstrica (tura, zelo zahtevna pot)

Sreda, 7. julija

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

UBIL SEM SVOJO MAMO (J’ai tue ma mere) Drama, 96 minut Režija: Xavier Dolan. Igrajo: Anne Dorva, Xavier Dolan, François Arnaud, Suzanne Clément , Patricia Tulasne, Niels Schneider, Monique Spaziani idr. Petek, 2. 7. , ob 19.30 – mala dvorana Sobota, 3. 7., ob 21.00 Nedelja, 4. 7., ob 20.15 Zabavna in trpka avtobiografska pripoved o težavnem razmerju med materjo in sinom, ki jo je spisal, zrežiral in v njej odigral glavno vlogo dvajsetletni samouk, moralni zmagovalec Štirinajstih dni režiserjev v Cannesu. Šestnajstletni Hubert naravnost prezira svojo mamo Chantale. Ob pamet ga spravljajo njeni načičkani puloverji, drobtinice, ki se ji med žvečenjem nabirajo v kotičkih ustnic, njena obsedenost s solariji in to, da vedno le napol posluša, kaj ji ima povedati. A po drugi strani tudi Hubert trmasto molči o svoji zasebnosti. Vprašanje je, kdaj bi mama izvedela, da je njen sin gej, če ji ne bi tega pomotoma izčvekala mama njegovega fanta. S podporo Ministrstva za kulturo! REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3,5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)

CITYCENTER Celje • četrtek, 1. 7. Biotržnica • nedelja, 4. julij ob 11. uri pravljične urice v Džungli • do 5. julija napovejte zmagovalca JAR 2010, sodelujte v žrebu za lepe nagrade 13.7. • do 11. julija ogledi nogometnih tekem v gostinskih lokalih Citycentra z »ugodno nogometno ponudbo« • od 12.julija poletna razprodaja • do 17. julija Nogometni utrinki SP JAR 2010 • preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra

PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE, ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija):

DEVET (Nine) Muzikal, 118 minut Režija: Rob Marshall Igrajo: Daniel Day-Lewis, Marion Cotillard, Penelope Cruz, Judi Dench, Nicole Kidman, Kate Hudson, Sophia Loren idr. Ponedeljek, 5. 7., ob 21.00 Avtor s šestimi oskarji nagrajenega muzikala Chicago z glasbo, plesom in zvezdniško zasedbo spremlja kaotično življenje priznanega režiserja Guida, ki zabrede v vrtinec krize srednjih let. Med reševanjem zasebnih in ustvarjalnih težav skuša krmariti med kapricami in domislicami številnih žensk, ki ga obdajajo: zahtevna žena Luisa, ljubosumna ljubimka Carla, težavna igralska muza Claudia, priletna zaupnica Liliane, zvedava novinarka, priležnica iz mladih let La Saraghina in posesivna mama. 4 nominacije za oskarje! V primeru slabega vremena bo projekcija v kulturnem domu!

Naslednji vikend, od 9.7. do 11. 7. napovedujemo dramo NA POTI, akcijsko pustolovščino BOŽJI BOJEVNIK, romantično komedijo ROMANCA V RIMU, animirano pustolovščino KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA. V ponedeljek, 12.7. ploščad ob Domu kulture Velenje, romantična komedija SNAHA, DA TE KAP, v vsakem vremenu!

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC www.banka-koper.si

1. julija 2010 +00.386.5.666.10.00

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 1. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. julija:

KONČNO DOMA. Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper

Stanovanjski kredit.

ŽE OD 3 MESEÈNI EURIBOR + 1,9 ODSTOTNE TOÈKE. PAKET DODATNIH UGODNOSTI. KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti. Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita to šele postali. Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo predčasnega preklica.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 21. jun. 2010 do 27. jun. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. jun. 2010 do 27. jun. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA

VELENJE

LOKOVICA -

GORA

21.jun

22.jun

23.jun

ŠKALE

PESJE

MOBILNA

VELIKI VRH

24.jun

25.jun

26.jun

27.jun

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

1. julija 2010

mali OGLASI

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

* DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

POŠTENEGA najditelja petih ključev na obesku z malo baterijo prosim, da mi jih proti nagradi vrne. Gsm: 031/351-846

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

IŠČEMO IŠČEMO čistilko za enkrat tedensko čiščenje stanovanja. Tel: 03/587-62-07

RAZNO SAMONAKLADALKO sip 16, kosilnico bcs dizel in domačo koruzo (naravno sušeno) prodam. Gsm: 041/261-676 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Gsm: 041/818-899 ZEMELJSKI vrtalnik iskra, nerabljen, prodam. Gsm: 031/619-115

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 3. in 4. julij – Mojca Koprivc-Bujan, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje

STIKI-POZNANSTVA 64-LETNI moški išče žensko staro od 50 let dalje za skupno življenje. Tel: 03/587-60-71 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov za 2 letno sodelovanje, ugodno tudi za moške. Gsm: 031/836-378, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) USPEŠEN podjetnik z otrokom išče prijazno punco za skupno delo in življenje. Gsm: 041/229-649 KDOR si resne trajne ljubezni želi naj nemudoma pokliče. Gsm: 031/505495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/ minuto) 39-LETNA vdova se preseli tudi na kmetijo in je pripravljena dobremu moškemu roditi potomca. Gsm: 031/505-495

Poroke: Dijana Višnar, Velenje, Sončni grič 4 in Dušan Tepić, Velenje, Sončni grič 4; Ines Sotošek, Velenje, Paški Kozjak 44 d in Andrej Brišnik, Velenje, Paški Kozjak 44 d.

Zlata poroka ZLATA POROKA: Amalija in Jožef KOK, Prešernova cesta 7 b, Velenje.

PRIDELKI

Smrti:

VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

Jožefa Potočnik, roj. 1917, Celje, Ul. V.

Prekomorske brigade 9 a; Štefan Domanjko, roj. 1930, Celje, Kraigherjeva ulica 26; Sonja Muhar, roj. 1933, Jesenice, Cesta Cirila Tavčarje 2; Marija Gajšek, roj. 1927, Celje, Miklošičeva c. 4; Jožef Stopar, roj. 1933, Šoštanj, Ravne 42 c; Alojz Dolinšek, roj. 1950, Vransko, Jeronim 39 a, Jožef Šmigovc, roj. 1951, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 51; Ivan Avberšek, roj. 1939, Velenje, Lopatnik pri Velenju 8; Ljubomir Javornik, roj. 1937, Velenje, Paški Kozjak 38; Alojzija Marija Eberlinc, roj. 1929, Velenje, Pokopališka c. 3.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 4. 7., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/876-12-02 BIKCA težkega 100 kg in 130 kg prodam. Gsm: 031/835-757 BIKCA simentalca, 160 kg težkega, prodam. Gsm: 031/398-506 PRAŠIČE težke od 100 do 120 kg, prodam. Gsm: 031/337-201

898 17 50 V SPOMIN Minilo je žalostno leto dni, odkar nas je zapustil življenjski sopotnik, ati in stari ati

V SLOVO

MARTIN VRABIČ

Ob boleči izgubi dragega očeta Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.

IVANA JAMNIKARJA 23. 9. 1933 – 11. 6. 2010

27. 5. 1952 – 28. 6. 2009 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo, podarite cvet ali prižgete svečo.

Thomas Carlyle

Hči Milena z družino in njegovi. Milena in otroci: Tina, Anja, Stojan in Nataša z družinami

Ni te več pred hišo ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija

Ob boleči izgubi

JOŽETA STOPARJA

MILANA JAVORNIKA

iz Raven 13. 4. 1933 – 21. 6. 2010

s Paškega Kozjaka 8. 9. 1937 – 23. 6. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Pirtovšku, dr. med., govornikom za poslovilne besede, praporščakom, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala župnikoma za opravljen obred, pevcem in govornikom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi

Vsi njegovi

Naš čas, 1. 7. 2010, barve: CMYK, stran 24

Vila Mayer oživela V sredo so v Šoštanju slovesno odprli prenovljeno vilo Mayer z vrtom – Odprtje je spremljala množica Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 23. julija - Župan in poslanec Darko Menih je v sredo, skupaj z generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Damjano Pečnik, odprl prenovljeno vilo Mayer. Slovesnosti so se udeležili številni Šoštanjčani, navdušeni nad prenovljeno meščansko vilo s konca 19. stoletja, ki ji poseben pečat dajejo v njej razstavljene zbirke. Obiskovalcem bodo v Mayerjevi vili na ogled stalne muzejske zbirke kiparskih del Ivana Napotnika ter izbor likov nih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne domoznanske zbirke Zvoneta A. Čebula in hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarja Alojza Kojca. V preddverju bo informacijska točka, v osrednjem salonu v prvem nadstropju poročna dvorana in večnamenski protokolarni prostor. V vili je tudi Mayerjeva soba, posvečena spominu na prvega lastnika in nje-

govo družino. Odvetnik dr. Fran Mayer pa je bil tudi šoš tanj ski župan. »S projektom prenove vile in vrta, ki mu bo sledila še prenova preostalega dela nekdanjega vrta, ter s postavitvami stalnih zbirk izkazuje mo izjem no naklo nje nost do bogate kulturne tradicije in ohranjanja naših arhitekturnih biserov. Stalna postavitev del kiparja Ivana Napotnika predstavlja poklon lokalne skupnosti velikemu umetniku in prispeva k trajnemu ohranjanju njegovega spomina. Nobena skrivnost ni, da je kultura ena od prednostnih nalog občinske politike, saj želimo Šoštanj spet potegniti iz kulturnega mrtvila zadnjih nekaj desetletij«, je dejal župan Menih. V prenovo vile je Občina Šoš tanj vloži la 230.000 evrov. Ministrstvo in evropski skladi so prispevali 398.000 evrov. Slavnostna govornica Damjana Peč nik je prav tako pouda ri la pomen ohranjanja bogate kulture

Svet Občine Šoštanj je leta 2006 vilo Mayer z vrtom razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena, februarja leta 2007 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje izdelal konservatorski program prenove. Prenova je bila zaključena v pogodbenih rokih. Pri tem so sodelovali arhitekti in projektanti podjetja Atelje Piano in Area Ars Velenje, strokovnjaki podjetij Triptih – restavratorski atelje Bogovčič iz Ljubljane, za izvedbo zahtevnih gradbenih, obrtniških in restavratorskih del so poskrbeli Vegrad, d. d., Elektro Jezernik, Instalacije Krevzel, Mizarstvo Silvo Pergovnik iz Raven pri Šoštanju, Stavbno kleparstvo in krovstvo Deželak iz Braslovč, Vrtnarstva Sadika iz Velenja in Studia 69 iz Velenja za izvedbo opreme ter podjetji PV Invest Velenje in CEE Ljubljana. Vseskozi je nad prenovo bdel Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje in odgovorna konservatorka prenove Branka Primc. Končni rezultat prenove je izjemno kvalitetna in celostna prezentacija arhitekture iz konca 19. stoletja. Vila Mayer z vrtom sodi med najlepše ohranjene klasične meščanske vile iz tega obdobja in je kot taka zagotovo vredna obiska. Do nadaljnjega bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro. V vili pa je urejena tudi info točka.

Vsebina daje vili pečat. Ob vseh zbirkah tudi protokolarni prostor in poročna dvorana. Vila bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro.

preteklosti, pri projektu prenove pa pohvalila delo vseh, še posebej konservatorjev. »Ministrstvo za kulturo je prepoznalo posebno vrednost vile in prizadevnost občine, ki se zadnja leta izjemno trudi, da bi gradila tudi kulturno dediščino.« Dodala je, da takšnih občin, žal, ni veliko. Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje - Premogovnik je leta 2002 s pogodbo o brezplač-

Otvoritev prenovljene vile z vrtom in vsebinami v njej je spremljala množica.

nem prenosu vilo izročil v last Občini Šoštanj z namenom, da se v njej odvijajo dejavnosti s področju umetnosti, izobraževanja in kulture - je poskrbel za prijetno presenečenje. Občini je podaril enega od kipov (Ikarus) Ivana Napotnika, ki ga je imel v lasti Premogovnik. S tem je zbirka Napotnikovih del v vili Mayer še dopolnjena.

Vilo je občini podaril Premogovnik, zdaj ji je podaril še Ikarusa.

Ponosni: Damjana Pečnik, Darko Menih, Alenka Verbič.

Gregor Gojevič, arhitekt: »Dela so bila zelo zahtevna tako v gradbenem smislu kot v smislu prezentacije detajlov. Objekt je bil precej dotrajan.« Alenka Verbič, višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti: »Za Šoštanj je danes velik in srečen dan. Uspelo nam je obnoviti arhitekturni biser in vanj umestiti vsebine, ki sem sodijo.« Zvone A. Čebul, lastnik domoznanske zbirke: »Vesel sem uresničene ideje. Veliko mi pomeni, da bom lahko del svoje zbirke predstavil domačinom in tujcem.«

Saša Piano, krajinska arhitektka: “Najtežje se mi je bilo pri iskanju rešitev za oblikovanje vrta odločiti, kaj je pravo. Pri rekonstrukciji smo si pomagali s pričevanji Toneta De Coste in foto materialom, ki pa ga je bilo malo. Smo risali, popravljali, risali, popravljali ...«. Tone de Costa, eden zadnjih stanovalcev vile: »Presrečen, vesel sem. Vila je vedno izžarevala umetniško dušo. Majka Mayer, ki je bila tukaj zadnja od Mayerjev, je bila umetnica. Prepričan sem, da ji zdajle srce igra, ko vidi, kaj se je zgodilo z njeno hišo ... Res sem ganjen. Veliko spominov me veže na to hišo.”

Ravenčani dočakali svojega REKS-a Veselje Ravenčanov je bilo v nedeljo popoldne nepopisno - Prisotnost mladih in starejših na otvoritvi potrdila, da bo REKS služil medgeneracijskemu druženju Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 27. junija - S simpatično prireditvijo, ki sta jo sproščeno povezovali ravenski maturantki gimnazije Špela in Jana, so v Ravnah pri Šoštanju v nedeljo popoldne slovesno predali namenu novozgrajeno Rekreacijsko kulturno središče (REKS) Ravne. Predsednik KS Ravne Jože Sovič je bil med najbolj zadovoljnimi. »Končno smo ga dočakali. REKS je že in še bo ponos kraja. V njem bodo našla prostor številna društva, ki jih je v Ravnah veliko, v njem se bodo družile generacije. Gotovo je po letu 1971, ko smo odprli ravensko osnovno šolo, to največji dogodek v kraju. Prav vsi se ga veselimo.« Gradnjo so krajani, najbolj seveda svet KS in gradbeni odbor, budno spremljali. Darko Menih, župan in poslanec državnega zbora, je na svečanosti pouda ril izjem no sode lova nje Ravenčanov pri gradnji. »Prisluhnili smo željam, predvsem pa potrebam krajanov, delali smo z roko v roki. Sicer pa si v Šoštanju želimo,

da bi vsaka krajevna skupnost dobila nekaj, kar v mestu že obstaja, na podeželju pa še ne. Prizadevamo si, da bi čim več občanov imelo dostop do vodovoda, kanalizacije, interneta …«. »Tihi« vodja projekta je bil podžupan Vojko Krneža. »Z arhitekti smo skušali najti nekaj, kar se bo podalo v to okolje, v naravo in s čimer ne bi preveč segali v prostor. Mislim, da smo zadeli bistvo.« Da so Ravenčani na to pridobitev komaj čakali, sta potrdili Štefka Koren in Jožica Lenko: ... »Fajn bo, bolj živahno bo. Bo pa prejšnji dom - bil je čisto premajhen za nas; ko je bila kakšna prireditev, je moralo biti veliko ljudi zunaj - zdaj osamljen. Ampak, kaj hočemo ... Ravenčani se radi družimo, naša društva pa so tudi zelo aktivna.« Za posebno atrakcijo sta na svečanosti poskrbela člana Planinskega društva Šoštanj, ki sta se spustila s strehe doma in simbolično predala predstavnikom domačih društev žogo in knjigo, simbola športa in kulture, otvoritveni trak so prerezali župan Darko Menih, predsednik KS Ravne Jože Sovič,

REKS se izvrstno poda v okolje. Največji dogodek po letu 1971, ko so v Ravnah odprli šolo.

Krajanom tudi ob večjih prireditvah ne bo treba več biti zunaj.

Majhna občinska uprava in toliko projektov ... »Formula za uspeh je dobro delo zaposlenih v občinski upravi, ki sledijo vsem razpisom, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in želja po razvoju podeželja. Izdelani so tudi že projekti za dom v Zavodnjah, imamo gradbeno dovoljenje za gasilski dom in dom krajanov v Topolšici.«

Otvoritev je spremljala množica, v prvi vrsti so bili (skoraj) vsi, ki so sodelovali.

podžupan Vojko Krneža, predsednik uprave Esotecha, d. d., Marko Škoberne in predsednik gradbenega odbora Marjan Kotnik, dom pa je blagoslovil naddekan Jože Pribožič. REKS, z urejenimi parkirišči in zunanjim igriščem, bo priljubljeno zbirališče Ravenčanov in tudi drugih. O tem ni nobenega dvoma.

Navdušuje tudi notranjost, kjer je med drugim večnamenska dvorana s koši, goli, mizami za namizni tenis in tudi manjšim odrom za številne športne, kulturne in družabne prireditve. Izvajalci del so bili Esotech, d. d., za strojne in elektro instalacije ter Mins No. 1, d. o. o., za gradbeni del, odgovorni projektant je bil

Arhena, Marijan Kac, s. p., gradbeni nadzor pa je opravljalo podjetje Zipex, d. o. o., iz Šempetra v Savinjski dolini. Marko Škoberne, predsednik uprave Esotecha, d. d., se je tudi veselil: »Zelo zadovoljni smo, da smo objekt končali v roku in pričakovano kakovostno. Prepričan sem, da bo krajanom dobro služil.«

Gradnjo so pričeli lanskega maja. Dve leti pred tem je Občina Šoštanj odkupila zemljišče. »Vrednost del je bila približno 600 tisoč evrov, Občina je prispevala slabo polovico, slabo polovico smo dobili iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, nekaj pa so prispevali sponzorji,« je povedala Marija Anžej iz uprave Občine Šoštanj.