26 2014

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (15/30 °C), soboto (14/31 °C) in nedeljo (14/32 °C) bo sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 2. julija 2015

ĹĄtevilka 26 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

ZaÄ?enja se vroÄ?e poletje

cena 1,80 â‚Ź

Se cesta spet odmika?

Bojana Ĺ pegel

Ĺ e 10 dni je Ä?as, da tisti, ki se ne strinjajo s predlogom trase tretje razvojne osi in z njo hitre ceste do Velenja, o njej vloĹžijo svoje pripombe. Ni veÄ? dvoma, da jih bo veliko. In ni veÄ? dvoma, da tudi tokrat ne bo ĹĄlo gladko. Zgodba, ki ima Ĺže (pre)dolgo brado, je stara Ĺže vsaj 13 let. V tem Ä?asu pa v drĹžavi, kjer Ĺžal niÄ? ne gre veÄ? gladko, afere in okostnjaki, ki padajo iz omar, pa so postali vsakdanjik, nismo uspeli niti z dogovorom, kje naj cesta sploh ÂťpeljeÂŤ.

V poletje smo v Ĺ aleĹĄki dolini skoÄ?ili s kopico odliÄ?nih dogodkov, polnih veselja, zabave in zadovoljstva. Eni so se veselili med grajsko gospodo na Velenjskem gradu, drugi na otvoritvenem koncertu Poletnih kulturnih prireditev – koncertu ciganske glasbe in plesa Ĺ ukarja in Balerime, tretji na Skoku v poletje, ki ga je pripravila naĹĄa medijska hiĹĄa ob 40-letnici Radia Velenje. Veli-

ko pa je bilo tudi takĹĄnih, ki so bili kar povsod in ĹĄe kje drugje.

Sicer pa se veliko preseĹžnih dogodkov obeta tudi v prihodnje. Eden je Ĺže nocoj, ko bo na Titovem trgu nastopila Ä?eĹĄka skupina The Beatles (skupina odliÄ?no interpretira nekdanjo legendarno skupino The Beatles). V veÄ?erih v amfiteatru pa se bo predstavil glasbeni center GoliÄ?nik. V

Rudarji bodo praznovali Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – 3. julij je praznik rudarjev. V Ĺ aleĹĄki dolini ga Ĺže petinpetdeset let poudarjajo s staro knapovsko tradicijo sprejemanja mladih v rudarski stan s skokom Ä?ez koĹžo.

Prvega so pripravili leta 1961, ko je ĹĄolanje konÄ?ala prva generacija takratne Industrijske rudarske ĹĄole.

LetoĹĄnja prireditev bo na prazniÄ?ni dan, na petek, 3. julija. Ob 18. uri se bo zaÄ?ela na mestnem

stadionu. Ĺ˝e prej se bodo na Titovem trgu zbrali ÂťuniformiranciÂŤ in v povorki krenili proti prizoriĹĄÄ?u. ÄŒez koĹžo bo skoÄ?ilo 57 dijakov in ĹĄtudentov.

V preteklih letih se je ob rudarskem prazniku poleg tega osrednjega dogodka zvrstilo ĹĄe niz drugih prireditev. Letos bo skromneje. Sicer pa spomnimo: lani so rudarji na praznik stavkali, zato so skok Ä?ez koĹžo prestavili na primernejĹĄi Ä?as, a speljali so ga.

Da ne bo tako razkoĹĄno, se je odloÄ?il odbor za organizacijo prireditev zaradi insolventnosti

torek ob 21. uri se bo prav tako na Titovem trgu ustavil belgijski plesni ansambel Aglaja z znaÄ?ilnim plesom z zastavami. To je le nekaj prihodnjih poslastic, obeta pa se jih ĹĄe veliko vse tja do jeseni se jih bo zvrstilo kar 60. PridruĹžili pa se jim bodo ĹĄe ĹĄtevilni drugi dogodki, veÄ?eri pri Luciferju pa ĹĄtevilne ĹĄportne in druĹžabne prireditve, ki jih napovedujejo razliÄ?na druĹĄtva. đ&#x;”˛ mz

VeÄ? na straneh 4 in 5 druĹžbe pred sejo skupĹĄÄ?ine druĹžbenikov Premogovnika, na kateri bodo 9. julija odloÄ?ali o dokapitalizaciji druĹžbe.

Premogovnik Velenje je za novo ĹĄolsko leto razpisal tudi manj ĹĄtipendij, kot jih je vÄ?asih, le 14, od tega 8 za geostrojnika rudarja in 6 za geotehnika.

Kljub vsem teĹžavam, s katerimi se sreÄ?ujejo in jih razreĹĄujejo, pa v Premogovniku na prihodnost gledajo z optimizmom. SreÄ?no, rudarji! đ&#x;”˛

Vsakdo od nas ve, da je nova cesta tujek, ki zareĹže v mnoga Ĺživljenja.

Predvsem tistih, ki v imenu napredka in Âťskupnega dobregaÂŤ izgubijo dom. Gre za ĹĄok in boleÄ?ino, ki jo mnogi prebivalci Ĺ aleĹĄke doline dobro poznajo. Domove so v preteklosti izgubljali zato, da je imela Slovenija poceni elektriko. PremogovniĹĄtvo je potopilo veÄ? kot le dve vasi, tudi del Ĺ oĹĄtanja, hiter razvoj modernega Velenja je ÂťpreselilÂŤ veÄ? kmeÄ?kih druĹžin, ki so imeli zemljo tam, kjer je raslo mesto. Takrat so znali pospeĹĄiti planiranje; Ä?e se kdo ni strinjal s preselitvijo, so podkurili. Dobesedno. Goreli so vedno le hlevi in kozolci, a opozorilo so vsi vzeli resno.

In podpisali. Ko pa gre za traso hitre ceste, se niÄ? ne premakne. Sedaj javna razprava spet teÄ?e o razliÄ?ici Velenje–Šentrupert, ki so jo naÄ?rtovalci spet malo spremenili. V Ĺ martnem ob Paki so povedali, da se s sedanjo razliÄ?ico ne strinjajo, podprli pa so tisto iz leta 2008, ko naj bi pod Goro Oljko tekel predor. Sedaj, ko naj bi cesta tekla po obronkih te gore, trase ne podpira niti obÄ?inski svet, civilna iniciativa pa je tako Ä?isto ÂťprotiÂŤ. Ne le ĹĄmarĹĄka, tudi braslovĹĄka.

Tiste, ki nasprotujejo spet aktualni trasi, razumem. Da je najboljĹĄa, so odloÄ?ili strokovnjaki. Vendar bodimo realni. Kdo pa sploh ĹĄe verjame slovenskim strokovnjakom? V preteklih letih se je veÄ?krat pokazalo, da so jih pri velikih projektih vodili lobiji. In ker so tudi pri slabih projektih dobre toÄ?ke, so te spretno zavili v celofan, da je izdelek postal vĹĄeÄ?en.

Zato so bili projekti pogosto neustrezni, preplaÄ?ani, ÂťviĹĄekÂŤ pa je ĹĄel v Ĺžepe tistih, ki so bili pri koritu. Cena niti 14 kilometrov dolgega odseka ceste od Velenja do Ĺ entruperta bo astronomska. Meter ceste bo stal 22 tisoÄ? evrov. Nekdo je upraviÄ?eno vpraĹĄal, ali bo posuta z zlatom. Mi pa smo hitro izraÄ?unali, da bi lahko po celotni trasi postavili niz novih hiĹĄ, druga do druge, pa bi bilo to verjetno celo ceneje. Slovencev zato zadnje Ä?ase ne vodi le tisto znano vodilo ÂťÄ?e meni krava crkne, naj ĹĄe soseduÂŤ, pri Ä?emer bo cena ÂťkraveÂŤ, ko bo v Ĺ aleĹĄki dolini in na KoroĹĄkem Ĺže tako vedno bolj ĹĄibko gospodarstvo ĹĄe bolj ĹĄibko, astronomska. Sedaj nas vodi tudi nezaupanje. Ne verjamemo veÄ?. In tisti, ki bi jim cesta moÄ?no spremenila Ĺživljenje, pa Ä?eprav za skupno dobro, verjamejo ĹĄe manj in ĹĄe moÄ?neje dvigajo glas. Ĺ aleĹĄko dolino od ceste, ki hitreje vodi v razvito Slovenijo in Evropo, loÄ?i le slabih 14 kilometrov, KoroĹĄce ĹĄe dobrih 20 veÄ?. A trasa od Velenja do KoroĹĄke je Ĺže nekaj Ä?asa znana, premika pa se niÄ?. Navsezadnje bi lahko drĹžava med tem, ko iĹĄÄ?e traso do Velenja, zaÄ?ela graditi cesto vsaj do Slovenj Gradca. ÄŒe bi seveda imela interes in denar. Vse bolj se spet zdi, da so bile v Velenju sliĹĄane zahteve gospodarstvenikov, da hitro cesto do Velenja zgradijo v dveh, najpozneje treh letih, poboĹžne Ĺželje. In utopija. Argumentov za in proti smo se v veÄ? kot desetletju na ĹĄtevilnih javnih razpravah naposluĹĄali tako novinarji kot vsi ostali. Zato vseeno drĹžim pesti, da se zgodba konÄ?a. Vsaj pri tem, da bomo vedeli, kje bo tekla cesta. Kdaj? To bo pa ĹĄe vedno vpraĹĄanje za vedeĹževalce. đ&#x;”˛

Gorenje in Bobinac med najuglednejĹĄimi DruĹžba Gorenje in njen predsednik uprave Franjo Bobinac sta se v raziskavi Ugled 2015, ki jo Ĺže dvajseto leto zapored izvaja raziskovalna druĹžba Kline & partner, uvrstila v vrh najuglednejĹĄih v drĹžavi.

V oÄ?eh poslovne javnosti je Gorenje na tretjem mestu, za dvema farmacevtskima podjetjema, izstopa predvsem zaradi kakovosti, inovativnosti in privlaÄ?nosti ponudbe. Pri Franju Bobincu, pred katerim je na lestvici le predsednik uprave Krke JoĹže ColariÄ?, pa najbolj cenijo, da Âťpoudarja kakovost izdelkov in storitevÂŤ in Âťpodpira vlaganja v raziskave in razvojÂŤ.

V Gorenju so tega zelo veseli, saj pravijo, da nadpovpreÄ?no visoki uvrstitvi Gorenja in Bobinca pomembno prispevata k dvigu ugleda industrijske proizvodne panoge in ugleda menedĹžerskega poklica. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

2. julija 2015

ÂťMed seboj si moramo pomagatiÂŤ Pa se je zaÄ?elo!

Osrednja ĹĄoĹĄtanjska slovesnost ob dnevu drĹžavnosti je bila v Skornem Ĺ oĹĄtanj, 24. junija – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj vsako leto poteka veÄ? proslav ob dnevu drĹžavnosti; z njimi poÄ?astijo spomin na nastanek naĹĄe drĹžave, osrednja pa je tista, ki jo pripravijo v Skornem. Na tamkajĹĄnjem igriĹĄÄ?u pod ĹĄotorom so po tradiciji najprej zaigrali Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja.

V imenu organizatorja je Matej SkornĹĄek, predsednik TuristiÄ?ne-

sni smo od peĹĄÄ?ice bogataĹĄev. Sistemske korupcije, ki povzroÄ?a naĹĄo vedno veÄ?jo revĹĄÄ?ino in zadolĹževanje, ne more premagati nobena vlada. Tako imamo kaj malo vzroka za slavje. Pravijo, da se gospodarstvo poÄ?asi pobira iz krize, ĹĄtevilo Slovencev, ki Ĺživijo na robu preĹživetja, pa se poveÄ?uje, mladi intelektualci odhajajo v tujino, postajamo apatiÄ?ni za teĹžave, le-te naĹĄih bliĹžnjih

Franci SkornĹĄek, podpredsednik TD Skorno in Matic MeĹžnar, predsednik KS Skorno-Florjan so poloĹžili venca k spomeniku veteranov vojne za Slovenijo v Ĺ oĹĄtanju in k spomeniku NOB v Skornem.

V kulturnem programu so poleg PO Zarja sodelovali domaÄ?i umetniki: MePZ Skorno pod vodstvom Vesne PireÄ?nik, Miha OvÄ?ar in Nejc SlemenĹĄek iz Glasbene ĹĄole Gvido

pod mentorstvom Marka Berzelaka in Folklorno druĹĄtvo Oglarji iz Ĺ oĹĄtanja.

Proslavo ob dnevu drĹžavnosti so pripravili ĹĄe v Ravnah, kjer 25. junija praznujejo tudi krajevni praznik in poleg slovesnosti organizirajo pohod po Ravenski poti. V Zavodnjah pa so dan drĹžavnosti poÄ?astili z zalivanjem lipe. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so na obnovo Trga svobode teĹžko Ä?akali. Zdaj, ko se je obnova zaÄ?ela, bodo imeli sto dvajset koledarskih dni bivanje nekoliko omejeno, a bo vredno potrpeti.

Obnova bo stala veÄ? kot milijon evrov, denar zanjo so zagotovili v đ&#x;”˛ mkp proraÄ?unu, dela pa izvaja Nival iz Vidma pri Ptuju.

Finski veleposlanik obiskal Velenje Velenje, 22. junij 2015 – PrejĹĄnji ponedeljek je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol z direktorjem uprave mag. Iztokom Morijem v mestni hiĹĄi sprejel veleposlanika Republike Finske v Republiki Sloveniji Pekka Metsa. ZaĹželela sta mu dobrodoĹĄlico in predstavila glavne znaÄ?ilnosti mesta, ĹĄe posebej izobraĹževanje, kulturo,

gospodarstvo in ĹĄport. Veleposlanik Pekka Metso je pokazal zanimanje za nadaljnji razvoj mesta. Ĺ e posebej je Ĺželel izvedeti, katere ukrepe izvajajo, da bi Ä?im veÄ? mladih zadrĹžali v obÄ?ini. Vsi prisotni so ugotavljali, da je izgradnja 3. razvojne osi nujno potrebna tako za napredek mesta kot tudi za ohranjanje delovnih mest in privabljanje potencialnih investitorjev. Veleposlanik je pred sprejemom v obÄ?inski upravi obiskal tudi podjetje Gorenje in Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Ponosni so, da lahko organizirajo osrednjo obÄ?insko proslavo. (Foto: Matej VraniÄ?)

ga druĹĄtva Skorno, poudaril, da je proslava priloĹžnost, da se ozremo okrog sebe in vase in se vpraĹĄamo, kaj si Ĺželimo, Ä?esa smo zmoĹžni in kaj smo pripravljeni storiti, da bi se nam upanja uresniÄ?ila.

Osrednji govornik je bil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih: Številni politiki izkoriĹĄÄ?ajo slavnostne prireditve za podpihovanje, delitev na Ä?rne in rdeÄ?e, desne in leve, naĹĄe in vaĹĄe. Enotni smo samo v tem, da se naĹĄa priÄ?akovanja ob samostojnosti niso izpolnila, ĹĄe veÄ?, vedno veÄ? je reveĹžev, srednji razred izginja, odvi-

sosedov, prijateljev ter znancev nas ne zanimajo. Postajamo vedno veÄ?ji egoisti, kar pa ni dobro. ÄŒlovek je v osnovi druĹžabno bitje in se ne sme zapirati vase. Moramo si med seboj pomagati, verjeti drug v drugega, v boljĹĄi jutri,ÂŤ je poudaril.

V imenu veteranov vojne za Slovenije je zbrane nagovoril Leon Stropnik, predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja Ĺ oĹĄtanj, Anton BerloĹžnik pa v imenu Zveze borcev za vrednote NOB Skorno-Florjan in Bele Vode.

Darko Menih, Matej SkornĹĄek, Leon Stropnik, Anton BerloĹžnik,

Okrogla miza o priseljevanju Velenje, 19. junija – V vili Bianci je potekal strokovni dogodek ÂťIzzivi poveÄ?anega ĹĄtevila priseljencev v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini. Okroglo mizo in druge zanimive delavnice je organizirala Ljudska univerza Velenje v sodelovanju z AndragoĹĄkim centrom Slovenije in Ministrstvom za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport.

UdeleĹženci so ugotavljali, da je osnova dobrega vkljuÄ?evanja priseljencev poznavanje naĹĄega jezika, kulture in navad ter da bi uresniÄ?itvi teh usmeritev morali nameniti najveÄ? pozornosti in denarja. Pri tem pa bi morala đ&#x;”˛ svoj deleĹž primakniti tudi drĹžava.

Le vkup, le vkup, uboga Slovenija VABILO NA FORUM

ÂťIzzivi, ki jih prinaĹĄa Osnutek energetskega koncepta SlovenijeÂŤ V Sloveniji Ĺže veÄ? kot 40 let ne poznamo redukcij elektriÄ?nega toka. Zasluga za to gre strukturi proizvodnje elektriÄ?ne energije, ki je tretjinsko razporejena na hidro oziroma obnovljive vire energije, na termo in jedrsko energijo.

V osnutku Energetskega koncepta Slovenije so glede strukture proizvodnih virov napovedane korenite spremembe.

Cilji, da bomo v Sloveniji do leta 2055 zmanjĹĄali izpuste toplogrednih plinov za minimalno 70 % glede na leto 2005, da bomo dosegli 100-odstotno elektriÄ?no mobilnost v osebnem in javnem prometu, se 100-odstotno greli z nizkoogljiÄ?nimi viri, dosegli 100-odstoten izkoristek trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije v Sloveniji, da bomo za energetsko rabo v celoti prenehali uporabljati naftne derivate in da bo leta 2055 konec domaÄ?e proizvodnje premoga, so za drĹžavo velik izziv. So tudi uresniÄ?ljivi? In Ä?e, kakĹĄna bo cena elektriÄ?ne energije za potroĹĄnike? Jo bomo drĹžavljani Slovenije zmogli plaÄ?ati? KakĹĄno vlogo energetski naÄ?rtovalci v energetiki namenjajo Ĺ aleĹĄki dolini?

O teh in drugih pomembnih vpraĹĄanjih o energetiki bomo razpravljali na Forumu z naslovom ÂťIzzivi, ki jih prinaĹĄa Osnutek energetskega koncepta SlovenijeÂŤ Forum bo v veliki predavalnici Visoke ĹĄole za varstvo okolja v objektu Gaudeamus (Trg mladosti 7, Velenje) v Ä?etrtek, 9. julija 2015, med 9. in 12. uro.

K sodelovanju v razpravi vljudno vabimo vse, ki vas navedena tema zanima.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

skoÄ?ili gasilci. Kasneje ĹĄe drugi s teĹžko mehanizacijo, saj je bilo treba odstraniti veliko zemljine. Tudi pri tem pa bo treba za trajnejĹĄo reĹĄitev narediti ĹĄe veliko.

Ĺ e kar se delimo – Svinjina in svinjarija – Malo deĹžja, velik plaz – Kartuzija drĹžavna – Kolesarji in konjeniki Tudi spomin na mrtve in drĹžavna proslava ob dnevu drĹžavnosti nista mogla miniti brez delitve. Ĺ˝e prireditev na prostoru, kjer naj bi stal spomenik vsem Ĺžrtvam vojn oziroma naÄ?rtovan spomenik sam, nista bila po godu vsem, zato na slovesnost vsi, ki naj bi bili tam, niso priĹĄli.

Podobno je bilo na drĹžavni proslavi ob Âťdnevu vseh dniÂŤ. Dnevu drĹžavnosti. Ali ob sreÄ?anju pod Najevsko lipo. Vedno so nekateri manjkali. V skladu z letoĹĄnjo visoko obletnico kmeÄ?kih uporov bi lahko malo posodobili geslo puntarjev: Le vkup, le vkup, uboga Slovenija. Ne zaradi Ĺželje po puntu, Ĺželje, da bi vendarle bolj stopili vkup.

Ne obtoĹžite me takoj, da si Ĺželim kakĹĄnega vnoviÄ?nega enoumja. A Ä?e Ĺželimo premagati teĹžave, ki so ĹĄe pred nami, bi pa le morali malo bolj strniti vrste. Saj se Ĺželimo uÄ?vrstiti v druĹžbi modernih evropskih drĹžav? In zasnovati moderen sistem, ki bo prijazen drĹžavljanom, kajne?!

Razdeljeni pa smo bili zadnje dni tudi potroĹĄniki. InĹĄpektorji za varno hrano so nas presenetili s podatki, da je med prodajalci veliko greĹĄnikov, ko gre za prodajo mesa. Mnogi sploh nismo vedeli, da smo nasedali in kupovali meso v prepriÄ?anju, da je slovensko. Pa ni bilo! Ocena, ki sem jo sliĹĄal: to, da nisem dobil slovenske svinjine,

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ä?eprav naj bi to bila, je prava svinjarija – ta ocena se sliĹĄi malo groba, a bi se z njo kar strinjal.

Mnogi so nas prepriÄ?evali, naj kupujemo slovensko, potem pa to. Upajmo le, da bo opozorilo inĹĄpektorjev zaleglo. Saj so jim lepo pogledali skozi prste, ker niso objavili imen.

Ne imena, ampak svojstven naÄ?in ministrovanja pa je napovedal naĹĄ gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. Da ne bo ministroval le v Ljubljani, tudi v Mariboru. Do tja je iz njegovega rodnega PodÄ?etrtka bliĹže kot do Ljubljane!

MariborÄ?ani so ĹĄe bolj veseli obljube, da jim bo pomagal pri razvoju. Menda tudi pri uvrĹĄÄ?anju mariborske zraÄ?ne luke. Saj bi ta lahko bila v korist tudi ÂťnjegovimÂŤ slovenskim naravnim zdraviliĹĄÄ?em, ki so bliĹže temu kot ljubljanskemu letaliĹĄÄ?u.

Vreme nekako ĹĄe niÄ? kaj noÄ?e biti poletno, obilnejĹĄe padavine so zadnje dni naredile precej ĹĄkode tudi na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju. Predvsem v tovarni Fragmat Tim v ReÄ?ici pri LaĹĄkem si bodo zapomnili naravno nesreÄ?o, ki je k njim spolzela z brega. Oziroma je jalovina iz ÂťpokojnegaÂŤ rudnika spolzela v potok ReÄ?ico. Blatna voda pa je potem povzroÄ?ila veliko teĹžav v podjetju. Seveda so tudi tukaj najprej na pomoÄ? pri-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

V Slovenskih Konjicah pa so veseli. Kot smo Ĺže pisali, so tudi dolgo Ä?akali, da bi drĹžava Ĺ˝iÄ?ko kartuzijo proglasila za spomenik drĹžavnega pomena – in zgodilo se je. Tako bodo tudi laĹžje ÂťnaskakovaliÂŤ evropska sredstva za nadaljnjo obnovo te znamenite kartuzije. Ĺ˝elijo pa si tudi, da bi kartuzija pridobila ĹĄe znak evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. Obnova bo ĹĄe dolgotrajna, nekaj novega pa naj bi bilo na obmoÄ?ju kartuzije ĹĄe letos. Tja naj bi znova prestavili staro kamnito mizo, ki je zdaj pred obÄ?ino v Slovenskih Konjicah.

Evropski denar pa Ĺže imajo zagotovljeni Kozjanci. Razvojna agencija Kozjansko in RA Sotla sta namreÄ? partnerja slovensko-hrvaĹĄkega projekta (s slovenske strani ĹĄe Javni zavod iz Sevnice) za razvoj ne le kolesarjenja, ampak tudi konjeniĹĄtva. V sklopu tega projekta bodo uredili poÄ?ivaliĹĄÄ?a za konje, digitalizirali kolesarske steze in konjske poti ter storili ĹĄe marsikaj drugega za veÄ?jo prepoznavnost tega obmoÄ?ja. S tem pa seveda Ĺželijo na to obmejno obmoÄ?je privabiti ĹĄe veÄ? gostov. Drugim, ki so Ĺže tu – najveÄ? v zdraviliĹĄÄ?ih, ki jih je na tem obmoÄ?ju veliko, pa nuditi ĹĄe veÄ? moĹžnosti za aktivne poÄ?itnice.

Pa ĹĄe to: Celje se Ĺže dolgo ponaĹĄa s tem, da je tu sedeĹž naĹĄe najpomembnejĹĄe cestne druĹžbe, Darsa. Ima v lasti veliko poslopje ob udarni Ulici 14. divizije, v njem pa le malo zaposlenih.

Kmalu naj bi jih bilo veÄ?: vÄ?asih so se iz Celja vozili, zdaj naj bi bila pot obratna. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

2. julija 2015

3

S ponosom zazrti v zgodovino Slavnostna govornica na osrednji proslavi ob dnevu drĹžavnosti Andreja KatiÄ? se je s ponosom zazrla v zgodovino in pohvalila tudi velenjske teritorialce in veterane Mira ZakoĹĄek

Velenje, 23. junija – MoÄ?an naliv, ki je prejĹĄnji torek kar ves dan straĹĄil po Velenju, ni bil ovira na vse, ki so se kljub temu udeleĹžili osrednje proslave Mestne obÄ?ine Velenje ob dnevu drĹžavnosti. NaÄ?rtovana je bila v amfiteatru, a so jo ravno zaradi slabe vremenske napovedi prestavili v dom kulture.

ResniÄ?no se je bilo vredno potruditi. UÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda so poskrbeli za odliÄ?no razpoloĹženje, med udeleĹžence pa ponesli obilje energije in ljubezni do domovine. Svoje pa je k vsemu temu dodala ĹĄe slavnostna govornica, VelenjÄ?anka in ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. ÂťPoÄ?aĹĄÄ?ena in vesela sem, da vas lahko kot ministrica za obrambo Republike Slovenije in kot VelenjÄ?anka nagovorim pred dnevom drĹžavnosti,ÂŤ je dejala in spomnila na 25. junij pred 24 leti, ko so bili sprejeti temeljni osamosvojitveni dokumenti v slovenski skupĹĄÄ?ini, Slovenija pa je postala samostojna in neodvisna drĹžava. Temu zgodovinskemu dogodku je sledil oboroĹžen spopad, v katerem so pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in slovenske milice z oroĹžjem zavarovali plebiscitarno odloÄ?itev in junaĹĄko obranili mlado drĹžavo. Zaradi temeljitih priprav v obdobju pred osamosvojitvijo so v vojno, ki se ji ni bilo mogoÄ?e izogniti, stopili vojaĹĄko pripravljeni.

ÂťOb dnevu drĹžavnosti in 25. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaĹĄÄ?ite sem ĹĄe posebno ponosna na Velenje in njegovo

vojna postala dejstvo, to oroĹžje nepogreĹĄljivo za samozavesten nastop na bojiĹĄÄ?u. ObmoÄ?ni ĹĄtab Teritorialne obrambe Velenje je celo izdatno

pomagal sosednjim obmoÄ?nim ĹĄtabom, ki jim je oroĹžja primanjkovalo. Velenjski teritorialci ste tudi zavarovali in na varno mesto umaknili

Med slovesnostjo

vlogo v pripravah na osamosvojitev ter v vojni za samostojno Slovenijo.

V dneh okrog 15. maja 1990 je takratni 89. obmoÄ?ni ĹĄtab Teritorialne obrambe Velenje zavrnil ukaz o premestitvi oroĹžja v vojaĹĄnice JLA. To domoljubno in drĹžavotvorno odloÄ?itev takratnega poveljnika velenjske Teritorialne obrambe majorja JoĹžeta Prislana so podprli vsi obÄ?inski politiÄ?ni organi. ÂťOroĹžja ne damo, oroĹžje je last obÄ?anov Velenja,ÂŤ so velenjske oblasti in poveljnik Teritorialne obrambe takrat sporoÄ?ali tudi preko medijev. In to kljub temu, da je bil ukaz JLA oznaÄ?en s stopnjo strogo zaupno. Izkazalo se je, da je bilo Ä?ez dobro leto, ko je

helikopter Gazela SA-341, s katerim sta pilot JoĹže Kalan in letalski tehnik Bogo Ĺ uĹĄtar prebegnila iz JLA,ÂŤ je dejala KatiÄ?eva in dodala, da je dobil ta helikopter oznako slovenske Teritorialne obrambe 001 Velenje, dogodek pa je zapisan med najpomembnejĹĄe mejnike za nasta-

Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?

Program, preĹžet z ljubeznijo do domovine, so pripravili uÄ?itelji in uÄ?enci osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda.

jajoÄ?e vojaĹĄko letalstvo samostojne Slovenije. Spomin je obudila tudi na druge pomembne dogodke iz tistega Ä?asa in se zahvalila veterankam in veteranom vojne za Slovenijo iz vrst teritorialne obrambe in policije, ki so odloÄ?ilno prispevali k temu, da danes Ĺživimo v samostojni in suvereni Republiki Sloveniji.

Dodala je, da so za danaĹĄnjo Slovensko vojsko izkuĹĄnje, pridobljene v vojni za samostojno Slovenijo, zelo dragocene, da pa ima Slovenska vojska ĹĄe globlje korenine. ÂťDva najpomembnejĹĄa mejnika v razvoju slovenske vojaĹĄke sile sta gotovo boj generala Maistra in njegovih bor-

Za prave cilje se je vredno potruditi Vodovodno omreĹžje najveÄ?ji projekt samostojne obÄ?ine doslej – PaĹĄka vas dobila novo podobo – Vlaganj za blizu 1,4 milijona evrov

zvoj in tehnologijo. Zgradili so 2,5 kilometra kanalizacijskega omreĹžja, na katerega se je na novo prikljuÄ?ilo 49 objektov. Z glavnim vodom kanalizacije so preÄ?kali reko Pako in tako omogoÄ?ili prikljuÄ?itev dela naselja Veliki Vrh ter zagotovili moĹžnost kasnejĹĄega ĹĄirjenja omreĹžja proti Gorenju. Hkrati so obnovili 300 metrov vodovoda, ploÄ?nik in vse ceste v PaĹĄki vasi.

Tatjana PodgorĹĄek

PaĹĄka vas, 24. junija – Za obÄ?ane obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je bil letoĹĄnji dan drĹžavnosti ĹĄe posebej slovesen. Na predveÄ?er praznika so namreÄ? na prireditvi na prostoru ob gasilskem domu v PaĹĄki vasi predali svojemu namenu dve zelo pomembni naloĹžbi v komunalno infrastruktur: vodovodno omreĹžje v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini ter

‌ dolgotrajna ureditev vodooskrbe

Z otvoritve

kanalizacijo PaĹĄka vas.

Slavnostni govornik – Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar, je v svojem nagovoru najprej

spregovoril o pomenu praznika, s katerim zaznamujemo zaÄ?etek samostojne poti drĹžave. IzkuĹĄnje kaĹžejo, da ta ni lahka, a se je za prave

cilje vredno potruditi. S povezovanjem in sodelovanjem je mogoÄ?e marsikaj uresniÄ?iti. ÂťRezultati ne pridejo sami od sebe. Potrebno je veliko volje, znanja, delavnosti in vztrajnosti, medsebojnega spoĹĄtovanja in pomoÄ?i. Zato smo danes tukaj. Zadovoljni, ponosni in veseli, da nam je skupaj uspelo.ÂŤ

Med uspehi nova podoba Paťke vasi in ‌

Z udeleĹžbo na slovesnosti so krajani dokazali, da so pridobitev veseli.

Praznovanja se bodo dolgo spominjali v PaĹĄki vasi, kjer so na novo zgradili kanalizacijsko omreĹžje v vrednosti 532 tisoÄ? evrov. Glavnino nepovratnega denarja je lokalna skupnost za naloĹžbo v Ä?istejĹĄe okolje pridobila na osmem javnem pozivu ministrstva za gospodarski ra-

V okviru kohezijskega projekta so zgradili nov povezovalni cevovod in ga prikljuÄ?ili na centralni vodovodni sistem Velenje–ŠoĹĄtanj, na novo so zgradili primarno in sekundarno omreĹžje. Z vlaganji so v lokalni skupnosti zagotovili gospodinjstvom dolgotrajno varno, zanesljivo ter kakovostno oskrbo s pitno vodo. To je – je poudaril KopuĹĄar – doslej najveÄ?ji projekt v zgodovini samostojne obÄ?ine.ÂŤ V okviru tega so zgradili 12,3 kilometra vodovodnega omreĹžja in zanj iz proraÄ?una prispevali pribliĹžno 800 tisoÄ? evrov brez DDV-ja. Poleg povezovalnega voda vodovoda je ObÄ?ina sofinancirala ĹĄe posodobitev magistralnega vodovoda v Ljubiji ter Paki in Ä?istilni napravi Grmov Vrh ter ÄŒujeĹž v viĹĄini 8,7 odstotka. TeĹžave, do katerih je prihajalo med gradnjo, so reĹĄevali s kar se da najveÄ?jim konsenzom. ÂťNezadovoljstvo in jezo smo skupaj zgladili in verjamem, da smo s pridobljenimi dobrinami

cev za severno mejo ter narodnoosvobodilni partizanski boj. Generacije slovenskih vojakov so se namreÄ? prej stoletja borile predvsem za interese drugih narodov. Tudi to so naĹĄe vojaĹĄke izkuĹĄnje. In tudi v teh bojih se je oblikovala naĹĄa vojaĹĄka tradicija. Vendar je v slovenski zgodovini jasna loÄ?nica, ko so naĹĄi predniki tudi na bojnem polju zaÄ?eli braniti interese svojega naroda. To je bilo po koncu prve svetovne vojne, ko je bila usoda Slovencev zelo negotova. Takrat je general Rudolf Maister prevzel oblast v Mariboru in s svojo vojsko osvobodil velik del slovenskega etniÄ?nega ozemlja. Vodilo ga je prepriÄ?anje, da si je treba pravico do narodovega samostojnega odloÄ?anja o svoji usodi izboriti.

Prav to zavedanje, domoljubje in hrepenenje po svobodi so Slovenke in Slovence med drugo svetovno vojno vodila v narodnoosvobodilni partizanski boj. Z oroĹžjem so se uprli okupatorju, ki je slovensko ozemlje raztrgal na tri dele, slovenski narod pa obsodil na uniÄ?enje, Âť je ĹĄe dodala Andreja KatiÄ? in poudarila, da smo 70 let po osvoboditvi zadovoljni in ponosni, da je bila Slovenija na strani svobodoljubnih in demokratiÄ?nih narodov, ki so se uprli faĹĄizmu in nacizmu. Poudarila je, da je danaĹĄnja Slovenska vojska obrambna sila, usposobljena za obrambo domovine, priborjene v zgodovinskih prizadevanjih, izkuĹĄnje preteklosti pa kaĹžejo, kako pomembna je primerna obrambna usposobljenost.

Zbranim je Ä?estitala ob dnevu drĹžavnosti pa tudi ob bliĹžajoÄ?em se dnevu rudarjev. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Franci Drofelnik, predsednik vaĹĄke skupnosti PaĹĄka vas: ÂťVeseli in ponosni smo, ker smo v vasi na en mah uredili celotno komunalno infrastrukturo. Zamenjali smo dotrajane vodovodne cevi, na novo zgradili kanalizacijo, v zemljo smo poloĹžili vse elektrovode, poloĹžili smo nekaj cevi za meteorno vodo, preplastilo cesto skozi vas in asfaltirali odseke, ki so bili doslej makadamski. Hkrati smo uredili ploÄ?nik ob obvoznici, ki je bil za uporabnike Ĺže nevaren. Iskreno povedano, pred zaÄ?etkom del sem se bal, kako bodo vse to sprejemali krajani. So ÂťpadleÂŤ kdaj pa kdaj kakĹĄne ÂťteĹžkeÂŤ besede, ampak vse v korist dobrih reĹĄitev. Zelo dobra udeleĹžba krajanov na otvoritveni slovesnosti je dokaz, da smo ostali dobri sosednje, prijatelji vaĹĄÄ?ani. Vsi smo potrpeli, ker smo vedeli, da gre za skupno dobro. Med krajani je Ä?utiti, da vedo, da ni niÄ? veÄ? vse umevno samo po sebi, ampak da je do dobrin teĹžko priti.

Zato jih znamo ceniti.ÂŤ zadovoljni vsi, predvsem pa uporabniki.ÂŤ KopuĹĄar se je vsem zahvalil za sodelovanje pri izvajanju naloĹžb, ki so bile za vse velik zalogaj.

Pridobitve je blagoslovil dekan Ivan Napret, za kulturni program pa so poskrbeli Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje in moĹĄki zbor Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

Naš čas, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

INTERVJU

2. julija 2015

»Verjamem v ponoven vzpon Premogovnika Velenje« Na pogovor smo povabili predsednika uprave premogovnika mag. Ludvika Goloba in člana uprave Borisa Štefančiča – V prvih petih mesecih poslovali v skladu z načrtom prestrukturiranja – Vzdržno poslovanje naj bi dosegli prihodnje leto, dobiček pa leta 2017 – Prioritetno se bodo posvetili osnovni dejavnosti, pridobivanju premoga – Programi, ki niso s tem povezani, so predvideni za odprodajo – Na skupščini 9. julija predvidena dokapitalizacija – Jutri 55. Skok čez kožo Mira Zakošek

Stanje na velenjskem Premogovniku je težko, a ne nerešljivo, ste mag. Ludvik Golob dejali velenjskim svetnikom tik pred koncem lanskega leta, ko so razpravljali o zapletenem položaju obeh energetskih kolektivov Šaleške doline. Zadnje mesece smo pogrešali informacije o dogajanju na Premogovniku. Ste še vedno enakih misli?

Mag. Ludvik Golob: »Informacij ne skrivamo, a smo jih morali najprej predstaviti socialnim partnerjem. Potrditve smo morali dobiti na nadzornem svetu, najpomembnejše odločitve pa bodo sprejete na skupščini, ki je sklicana za 9. julij. Vsekakor verjamem v ponoven vzpon Premogovnika Velenje.«

Izguba že leta 2011 Konec marca ste razglasili insolventnost.

Kaj se je pravzaprav zgodilo, zakaj je družba postala insolventna? Težko je razumeti, zakaj se je to zgodilo kar naenkrat?

Boris Štefančič: »Ni se zgodilo kar naenkrat. Vzroki za to segajo nekaj let nazaj.

Iz analiz, ki smo jih pripravili ob začetku priprave ukrepov finančnega prestrukturiranja, se jasno vidi, da je Premogovnik posloval z izgubo že leta 2011, ko so začeli zniževati ceno premoga, da bi se prilagodili ciljni ceni 2,25 evra na GJ. To so zameglili s sproščanjem rezervacij za zapiralna dela (gre za računovodsko kategorijo brez denarnega toka). Že leta 2010 so jih sprostili 1,2 milijona, naslednje leto 2 milijona, leta 2012 že dobrih 8 milijonov evrov. Če tega ne bi storili, bi izkazovali leta 2011 milijon izgube (so pa milijon dobička), v letu 2012 7,6 milijona izgube (so pa 20 tisoč evrov dobička).

Družba se je v tem obdobju zadolževala s kratkoročnimi krediti, da je lahko financirala izpad likvidnosti. Leta 2013 pa banke niso bile več pripravljene odobravati kreditov, začele so se likvidnostne težave, ki so se leta 2014 že neobvladljivo povečale.« Kako ste v tako zapletenem finančnem stanju sploh še lahko zagotavljali redno poslovanje?

Boris Štefančič: »Že leta 2013 ni bilo druge možnosti, kot da je družbi pomagal HSE s krediti in predplačili. Ker pa se je razkorak med prihodki in odhodki v lanskem letu stopnjeval, poleti lani niso bili sposobni izplačati regresa, zaradi česar so rudarji spontano stavkali.«

Dodatna težava: zatesnitev jamske proge Stavko ste prekinili s podpisom aneksa k tripartitni pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med HSE-TEŠ-PV. Zagotovili ste si povišanje cene na 2,95 evra na GJ, kar naj bi zadoščalo za vzdržno poslovanje, a je to preprečila nesreča.

Boris Štefančič: »Prišlo je do zatesnitve odvozne proge enega od dveh odkopov, dva in pol meseca je trajala pretesarba proge in s tem izpad proizvodnje s tega odkopa, zaradi česar smo tako ostali brez 22 milijonov evrov, kar pomeni skoraj četrtino vseh načrtovanih prihodkov v letu 2014. Tako smo

morali izgubi v višini 37 milijonov evrov iz leta 2013 prišteti še dodatnih 36 milijonov evrov (od tega je izguba iz poslovanja znašala 23,5 milijona evrov in je neposredna posledica zatesnitve odvozne proge).

S tem pa smo dosegli kapitalsko neustreznost (vsota prenesenih izgub je presegla polovico osnovnega kapitala) in razglasiti smo morali insolventnost.« Vam zavarovalnica škode ni pokrila?

Boris Štefančič: »Zavarovalnice žal ne zavarujejo rudarske dejavnosti, če kopanje poteka globlje od 200 m, v Premogovniku Velenje pa kopljemo 500 m pod zemljo, pa tudi do 200 m so zelo omejene možnosti za zavarovanje. Premogovnik Velenje je opravil veliko pogovorov o tej temi, a neuspešno.

Vse izpade proizvodnje in nastop višje sile financiramo sami.«

nju, ki ne podpira osnovne dejavnosti Premogovnika (Gost, Golte, PV Invest in na nepremičninah Vila Široko, Hotel Barbara Fiesa. Te naložbe niso bile donosne in jih je treba prestrukturirati oziroma odprodati.« Vse tole je zajeto v reviziji, ki ste jo opravili.

Kaj ste poleg tega še pregledali?

Boris Štefančič: »Poslovanje Premogovnika Velenje med letoma 2010–2014 pri donacijah in sponzorstvih, poslovanje preko posrednikov in ekskluzivnih dobaviteljev.

Izredna revizija ekonomsko-finančnega dela je zaključena, nadaljuje se pravni pregled teh zadev, zato o njih bolj konkretno še ne morem govoriti.« So predvidene odškodninske tožbe?

Boris Štefančič: »Kot sem dejal, je zaključena revizija v ekonomsko-finančnem delu, sledil bo pravni pregled, ki bo dal odgovor tudi na vaše vprašanje. Predvidevam, da bi to lahko bilo jeseni.«

Skupna finančna luknja 82 milijonov evrov Cena 2,25 evra ni Koliko torej znaša skupna finančna lu- dosegljiva knja?

Boris Štefančič: »82 milijonov evrov.

Ustvarjena je bila v zadnjih petih letih (od leta 2010 dalje). Od tega smo odšteli 11

Prejšnje vodstvo je zagotavljalo ceno premoga v višini 2,25 evra na GJ, ta je celo v pogodbi z evropsko investicijsko banko, je

milijonov v letu 2013. V celotni skupini PV pa so se kratkoročne finančne obveznosti povišale iz 7 milijonov v letu 2010 na 45 milijonov evrov v letu 2013, skupna zadolženost skupine s kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank pa je znašala kar 70 milijonov evrov. Težava pa so bile tudi naložbe v programe zunaj osnovne dejavnosti, za katere so porabili 40 milijonov, od njih pa samo Center starejših Zimzelen posluje rentabilno. Naložba v ta center je znašala četrtino vseh investicij.«

"Hčere pred poslovnim in finančnim zlomom" V kakšnem položaju pa so bila hčerinska podjetja v času, ko je dobil Premogovnik novo upravo?

Boris Štefančič: »Ko je bila imenovana nova uprava, so bile odvisne družbe HTZ, Gost in Golte tik pred poslovnim in finančnim zlomom, kar je zelo vplivalo na sodelovanje s Premogovnikom Velenje in celotno finančno sliko Skupine Premogovnik Velenje. S številnimi ukrepi smo dosegli, da je poslovanje HTZ v letošnjih prvih petih mesecih pozitivno. Gost je pred prodajo in

ki je še poslabšal našo finančno sliko, dopolnili). Ta temelji na že prej omenjeni dokapitalizaciji, ki smo jo utemeljili s tehtnimi ekonomsko-finančnimi, poslovnimi (procesnimi) in socialnimi razlogi. Ukrepe za odpravo insolventnosti bo uprava predlagala na seji skupščine Premogovnika Velenje 9. julija letos, na njej pa bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji družbe s stvarnim in denarnim vložkom. S predlaganimi ukrepi mora družba doseči finančni položaj, ki bi omogočil izpeljavo srednjeročnih in dolgoročnih ciljev prestrukturiranja in bi pomenil začetek obdobja poslovno ter finančno stabilnega in uspešnega poslovanja.«

Dokapitalizacija je nujna Kakšno dokapitalizacijo pa predlagate in kdaj naj bi spet dosegli rentabilno poslovanje?

Boris Štefančič: »Premogovnik Velenje bo dokapitaliziran s stvarnim in denarnim vložkom. Stvarni vložek v višini 37,6 milijona evrov predstavlja konverzija kreditov in opreme, ki jih je HSE dal, opremo pa odkupil v letih 2013 in 2014, ko Premogovnik Velenje ni mogel več financirati svojih obveznosti. Ostalo predstavlja denarni vložek v višini 34 milijonov evrov, katerega vplačilo bo omogočeno vsem obstoječim delničarjem do višine njihovih obstoječih deležev. Celotna dokapitalizacija znaša 71,6 milijona evrov. Denarni vložki bodo namenjeni poplačilu obveznosti do HSE in drugih upnikov. Ob tem pa je treba poudariti, da je zaradi težkih geomehanskih razmer v Premogovniku Velenje tudi v tem letu, 2015, načrtovana izguba v višini 12 milijonov evrov. Premogovnik Velenje bi dokončno posloval pozitivno od leta 2017 dalje, leta 2016 pa že predvidevamo rezultat okoli ničle.«

Za hotel Barbara je zanimanje

Uprava Premogovnika Velenje: predsednik mag. Ludvik Golob in član Boris Štefančič

milijonov rezervacij, ki so bile sproščene v tem obdobju. Nepokritih pa tako ostaja 71 milijonov evrov, ki so tudi predmet dokapitalizacije na prihodnji skupščini.« Premogovnik Velenje je torej že pet let posloval z izgubo, pa tega nismo vedeli. Kako pa je ta nastajala?

Boris Štefančič: »Izpad zaradi izpada proizvodnje v lanskem letu je pomenil 22 milijonov evrov, za 37 milijonov je bilo med letoma 2010 in 2014 različnih slabih naložb (slabitev vrednosti odvisnih družb) in sredstev (slabitev nepremičnin), razlika med stroškovno in prodajno ceno premoga pa znaša 23 milijonov evrov. Največje slabitve premoženja so bile narejene na premože-

pa tudi osnovna poroštvene državne pogodbe. Ali ta cena res ni dosegljiva?

Boris Štefančič: »Pri današnjih pogojih v jami ni dosegljiva. Poudariti je treba, da stanje v jami ni takšno, kot bi moralo biti, saj se je v preteklosti premalo vlagalo v osnovni proces, ampak več v dejavnosti zunaj osnovne panoge. Hkrati se je odločalo za bolj produktivne odkope, ki pa so bolj tvegani zaradi stebrnih udarov in geomehanskih pritiskov.« Težava je bila očitno tudi zadolževanje?

Boris Štefančič: »Res je. Premogovnik se je začel po letu 2010 intenzivno zadolževati, še posebej so se povečale kratkoročne finančne obveznosti, in sicer iz štirih na 37

dokončno sanacijo. Tudi družba Golte se je lotila celovitega prestrukturiranja, ki je povezano z reprogramom kreditiranja, in v obdobju od januarja do maja letos posluje pozitivno.

Druge družbe imajo zelo specifične razmere. PV Invest posluje pozitivno, medtem ko družbo RGP pestijo pretekla dela in posli pri projektu TEŠ 6, ki so ostali nerazrešeni. Tudi to družbo bomo prodali.« Kakšne ukrepe pa ste sprejeli za odpravo insolventnosti?

Boris Štefančič: »Decembra lani smo sprejeli celovit načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja (načrt je bil izdelan že sredi leta, a smo ga zaradi zatesnitve odkopa,

Premoženje ste že začeli prodajati. Kako pa poteka prodaja? Rok za zbiranje ponudb za hotele Barbara in Oleander je že potekel?

Boris Štefančič: »Prvi krog zbiranja smo zaključili 10. junija, a s podaljšanim zbiranjem ponudb za hotela Barbara in Oleander. Postopke vodimo transparentno in kot dobri gospodarji. Prispele ponudbe je skrbno pregledala komisija, vse ponudnike pa je pozvala h končni dopolnitvi ponudb. V skladu z razpisom smo ponudnike pozvali v drugi krog, ki se je zaključil 29. junija. Za hotel Barbara v Fiesi je izkazano ustrezno zanimanje, tako da se postopek lahko izpelje konkurenčno in transparentno, medtem ko za hotel Oleander ni bilo ustreznih ponudb, zato bomo postopek razpisa ponovili v začetku julija. Rok za oddajo ponudb za Vilo Široko je bil 29. junij, za Center starejših Zimzelen pa je 12. avgust.« Je zdaj že jasno, kaj še nameravate prodati?

Boris Štefančič: »Vsi podatki za ostalo poslovno nepotrebno premoženje, ki je predvideno za dezinvestiranje, bodo postopoma objavljeni v Uradnem listu RS, na spletnih straneh družbe Premogovnik Velenje in na nekaterih mednarodnih portalih. Za prodajo predvidene nepremičnine družb v Skupini Premogovnik Velenje so še Restavracija Jezero, Bela dvorana, upravna zgradba Gosta, steklena direkcija, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki in zemljišča. Za prodajo je predvidena tudi družba RGP, dejavnost družbe Gost ter vsi lastniški deleži, ki jih ima Premogovnik Velenje v družbah Sipoteh, Karbon, PLP in Erico.«

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 5

INTERVJU

2. julija 2015

Doslej prodali za dobra dva milijona premoĹženja Koliko pa ste doslej Ĺže iztrĹžili?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťSkupina PV je lani in letos prodala sonÄ?no elektrarno, poslovne prostore na Ĺ terbenkovi in apartma na Rogli v vrednosti 2.150.000 evrov. Vsako dokonÄ?no odprodajo mora potrditi nadzorni svet Premogovnika Velenje na osnovi transparentno prikazanega postopka pravne druĹžbe in ponudb s trga. KljuÄ?ni cilj, ki mu sledimo pri dezinvestiranju, je, da se zaĹĄÄ?iti interes druĹžbe in ne razprodajamo premoĹženja pod realno trĹžno ceno, hkrati pa iĹĄÄ?emo strateĹĄko naravnanega investitorja, ki bo dejavnost razvijal naprej.ÂŤ Za kaj boste porabili denar, ki ga boste dobili z dezinvestiranjem?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťPredvsem za razdolĹževanje skupine Premogovnik Velenje, torej za odplaÄ?ilo glavnic do bank. Vse premoĹženje je zastavljeno pri komercialnih bankah.ÂŤ

Razmere v jami ĹĄe zaostrene KakĹĄno pa je letoĹĄnje poslovanje premogovnika v primerjavi z lani in kakĹĄen je letoĹĄnji proizvodni naÄ?rt?

Mag. Ludvik Golob: ÂťZaradi zahtevnosti odkopne fronte in geomehanskih razmer je v Premogovniku Velenje za letos predviden negativen rezultat v viĹĄini dvanajstih milijonov evrov. V prvih petih mesecih poslujemo po naÄ?rtih. Ustvarili smo 41,3 milijona evrov (lani v enakem obdobju 38,1 milijona evrov) prihodkov. Ĺ tevilo zaposlenih se je od konca leta 2014 do konca maja letos zniĹžalo iz 1321 na 1296. NaĹĄ osnovni naÄ?rt proizvodnje predvideva odkop 3 571 106 ton premoga povpreÄ?ne kaloriÄ?ne vrednosti 10,27 GJ na tono oziroma v energiji 36.677 TJ.ÂŤ KolikĹĄna pa je proizvodnja?

Mag. Ludvik Golob: „Do zdaj (23. junij) smo letos nakopali 1.531.075 ton, v TEĹ pa so ga porabili 1.438.000 ton. Na deponiji imamo trenutno 375.000 ton premoga, doseĹžena kurilnost pa je do 15. junija 11,2 GJ/t, kar pomeni, da je za 2,7 odstotka viĹĄja od naÄ?rtovane.ÂŤ Kaj pa cena premoga?

Mag. Ludvik Golob: Âť2,75 evra na /GJ. Ta cena je dogovorjena v naÄ?rtu poslovnega in finanÄ?nega prestrukturiranja za daljĹĄe obdobje prestrukturiranja.ÂŤ So se razmere v premogovniku po lanskih teĹžavah izboljĹĄale?

Mag. Ludvik Golob: ÂťTudi v letoĹĄnjem letu imamo podobne teĹžave s stebrnimi udari, ki se obÄ?asno pojavljajo z razliÄ?no intenziteto predvsem na obmoÄ?ju priprave novega odkopa E k.-80, Ä?eprav izvajamo razliÄ?ne preventivne ukrepe. Prihaja do deformacij prog, ki jih je treba sanirati. Tako nastajajo novi stroĹĄki, dodatna dela, nov odkop pa bomo zaradi tega vkljuÄ?ili v obratovanje tudi kasneje od naÄ?rtov. Prav tako bo za doseganje letnega naÄ?rta zelo pomemben pravoÄ?asni zagon odkopa B k.-80. Oba navedena odkopa naj bi zaÄ?ela obratovati na zaÄ?etku septembra. Trenutno (od sredine junija pa do konca avgusta) je in bo v obratovanju samo odkop A k.-80, saj smo morali odkop CD 1, s katerim smo imeli Ĺže v preteklem letu veliko teĹžav, predÄ?asno ustaviti, prav tako pa bo zelo zahtevna tudi demontaĹža tega odkopa. ManjkajoÄ?o proizvodnjo bomo dosegli z nekoliko boljĹĄo kurilnostjo, spremenjeno organizacijo dela ter pravoÄ?asnim vkljuÄ?evanjem novih odkopov.ÂŤ

V prestrukturiranju vse hÄ?erinske druĹžbe Kako poteka prestrukturiranje druĹžbe in kdaj naj bi bilo konÄ?ano?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťVse druĹžbe v Skupini Premogovnik Velenje imajo izdelane in potrjene naÄ?rte finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja. Ti predvidevajo finanÄ?no prestrukturiranje (ukrepe za dolgoroÄ?no reprogramiranje finanÄ?nih obveznosti, predloge poveÄ?anja vrednosti lastniĹĄkega kapitala z dokapitalizacijo). Poslovno prestrukturiranje je usmerjeno na osnovno dejav-

nost pridobivanja premoga, procesno prestrukturiranje, ukinjanje nedonosnih programov poslovanja, dezinvestiranje vseh poslovno nepotrebnih stvari premoĹženja in dejavnosti, predvsem tistih, ki niso vezane na osnovno dejavnost.

Ukrepi stroĹĄkovne racionalizacije intenzivno potekajo Ĺže od drugega polletja lanskega leta. V okviru sploĹĄnih ukrepov za zniĹžanje stroĹĄkov je Premogovnik Velenje lani zniĹžal stroĹĄke za 1,2 milijona evrov, letos pa naj bi jih ĹĄe za 2,8 milijona evrov. S poslovnimi ukrepi centralizacije in drugaÄ?nega, uÄ?inkovitega obvladovanja procesov nabave smo izdatno zniĹžali predvsem stroĹĄke materiala in storitev.ÂŤ ZniĹžujete pa tudi stroĹĄke dela?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťOsnova za naÄ?rtovano zniĹžanje mase stroĹĄkov dela je januarja letos podpisani socialni sporazum, kar na letni ravni prinaĹĄa 7,8 milijona evrov na Premogovniku, na ravni celotne skupine pa 13 milijonov evrov. ZniĹžali smo osnovne bruto plaÄ?e vsem delavcem, ki so zaposleni po doloÄ?ilih kolektivne pogodbe premogovniĹĄtva in enote enostavnega dela, s tem da osnovna bruto plaÄ?a ne sme biti niĹžja, kot jo doloÄ?a Zakon o delovnih razmerjih. Sestavni del ukrepov je tudi nova sistemizacija delovnih mest in zmanjĹĄanje povpreÄ?nega ĹĄtevila zaposlenih z mehkimi ukrepi.

Skupno bi z naÄ?rtovanim zniĹžanjem stroĹĄkov dela na Premogovniku v letoĹĄnjem letu v primerjavi z lani prihranili 13,7 odstotka. PlaÄ?e in bonitete smo zniĹžali tudi v poslovodstvu. S spremembo sistemizacije pa smo ukinili nekatera vodilna in vodstvena delovna mesta.ÂŤ BoljĹĄo likvidnost zagotavljate tudi z reprogramiranjem kreditov?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťTo je sestavni del finanÄ?nega reprogramiranja. To intenzivno izvajamo in z veseljem lahko povem, da so povratne informacije dobre. Ravno pred dnevi smo dobili informacijo, da je najveÄ?ja banka upnica odobrila reprogram.ÂŤ

VarÄ?evanje na vseh podroÄ?jih VarÄ?ujete pa tudi na vseh ostalih podroÄ?jih?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťRacionaliziramo stroĹĄke proizvodnih storitev, ki jih opravljajo odvisne druĹžbe. Prav tako varÄ?ujemo v vsem, kjer je to mogoÄ?e, kot na primer pri stro-

sprememb na vodstvenih poloĹžajih tako v Premogovniku Velenje kot v druĹžbah v Skupini PV. Tako je v odvisnih druĹžbah HTZ Velenje, Gost in PV Invest priĹĄlo do sprememb v vodstvu druĹžb.ÂŤ KakĹĄna bo videti Skupina Premogovnik po konÄ?anem poslovnem prestrukturiranju?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťPovsem se osredotoÄ?amo na osnovno dejavnost izkopa premoga.

To pomeni, da bomo vse, kar ni s tem povezano, odprodali ali pa ukinili dejavnosti (RGP, Gost, Golte ‌). Skupino naj bi tako v bodoÄ?e sestavljale druĹžbe Premogovnik Velenje, HTZ IP in delno PV Invest.ÂŤ Poglejmo vaĹĄe druĹžbe podrobneje. Kako je s hÄ?erinsko druĹžbo HTZ, I. P., ki je imela lani velike teĹžave?

druĹžbe v viĹĄini 1,94 odstotka ter zniĹžanje enote enostavnega dela za 5 odstotkov. Za delavce, ki delajo skrajĹĄani delovni Ä?as in zaradi invalidnosti prejemajo nadomestilo, velja, da njihova neto plaÄ?a in nadomestilo ne smeta biti manjĹĄa od minimalne neto plaÄ?e.

Sestavni del ukrepov je nova sistematizacija delovnih mest in zmanjĹĄanje povpreÄ?nega ĹĄtevila zaposlenih z mehkimi ukrepi. Uprava si je na osnovi sporazumnega dogovora z nadzornim svetom Premogovnika Velenje Ĺže lani maja zniĹžala plaÄ?e za 10 odstotkov.

Hkrati je prilagodila maksimalno ĹĄtevilo dopusta na 30 dni v koledarskem letu. Enak ukrep je uprava izvedla tudi za vse druge podpisnike individualnih pogodb (direktorji hÄ?erinskih podjetij). S podpisom sporazuma se vsem podpisnikom individualnih pogodb osnovno plaÄ?ilo zniĹža ĹĄe za dodatnih 1,94 odstotka.ÂŤ

Socialni sporazum velik doseĹžek

Mag. Ludvik Golob: ÂťKljub zahtevnemu poloĹžaju bomo ohranili veÄ? kot polstoletno tradicijo sprejemanja novincev v rudarski stan.ÂŤ

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťHTZ, I. P., smo lani dokapitalizirali in ukinili nekatere programe ter tako dosegli, da je to podjetje obdobje letoĹĄnjih petih mesecev zakljuÄ?ilo z 950 tisoÄ? evri dobiÄ?ka. Seveda pa tam proces preoblikovanja ĹĄe ni zakljuÄ?en, nekatere nedobiÄ?konosne programe bomo ĹĄe ukinili. Predvsem pa se ta druĹžba trenutno ubada z dokonÄ?anjem in izterjavo plaÄ?il pri velikih gradbenih projektih, kakrĹĄnih v prihodnje ne bo veÄ? izvajala. Pomemben sestavni del prestrukturiranja druĹžbe je tu-

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťVarÄ?ujemo na vseh podroÄ?jih.ÂŤ

ĹĄkih tiskanja, reklami, sponzorstvu, reprezentanci, Ä?iĹĄÄ?enju jamske vode. V izvajanju je racionalizacija stroĹĄkov telefonije in interneta, optimizacija stroĹĄkov za potrebe izobraĹževanja, zmanjĹĄanje Ä?lanarin. DoseÄ?i skuĹĄamo niĹžje nabavne cene, iĹĄÄ?emo alternativne dobavitelje, centraliziramo pa tudi nabavo. Lahko reÄ?em, da smo v prvih petih mesecih zastavljene cilje v celoti dosegli, kar pomeni, da smo dosegli 5/12 naÄ?rtovanih prihrankov za to leto.ÂŤ Kako pa je s kadrovsko prenovo, tudi to ste napovedali?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťCelovito smo jo zastavili in tudi Ĺže opravili kar nekaj organizacijskih

preostalo nepotrebno premoĹženje in skuĹĄali pridobiti posel zunaj skupine PV, predvsem v geodetskih storitvah.ÂŤ Predstavili ste hÄ?erinska podjetja, ki jih nameravate obdrĹžati, Gost pa boste prodali?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťDejavnost druĹžbe Gost je predvidena za prodajo strateĹĄkemu kupcu, ki bo na lokaciji Premogovnika Velenje lahko zagotavljal kakovostno in cenovno konkurenÄ?no malico. Tudi Gost je letos izboljĹĄal poslovanje, a v obdobju ĹĄe vedno ni pozitivno. V mesecu aprilu in maju je bilo poslovanje sicer pozitivno, kar kaĹže na to, da so ukrepi prestrukturiranja uÄ?inkoviti.

VeÄ?ino njihovih objektov Ĺže prodajamo, za preostale pa bomo javno zbiranje ponudb objavili v nekaj tednih.ÂŤ

5

di kadrovsko prestrukturiranje v dejavnostih, ki jih izvajajo za osnovni proces pridobivanja premoga v Skupini Premogovnik Velenje. Je pa ta druĹžba Ĺže dezinvestirala veÄ?ino svojega poslovno nepotrebnega premoĹženja.ÂŤ Kaj pa PV Invest, tudi tam so imeli izgubo?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťTudi ta druĹžba izkazuje v obdobju do konca maja dobiÄ?ek v viĹĄini dobrih 350 tisoÄ?akov. DruĹžba prodaja stanovanjske enote, ki jih upravlja in so v najemu pri zaposlenih in bivĹĄih zaposlenih. V postopku dezinvestiranja je Center starejĹĄih Zimzelen (ponudbe javno zbirajo), ki je sestavni del PV Investa. Odprodali pa bodo ĹĄe

Med tistimi, ki jih nameravate prodati, je tudi RGP? Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťTa druĹžba tudi v letoĹĄnjih petih mesecih izkazuje izgubo, direktorju pa so naloĹženi ukrepi za sanacijo poslovanja. DruĹžba je predvidena za prodajo, v nekaj tednih bomo objavili javno povabilo za zbiranje ponudb, tudi na nekaterih mednarodnih portalih.ÂŤ Sem sodijo so ĹĄe Golte. Kaj boste pa z njimi?

Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?: ÂťDruĹžba Golte je v intenzivnem finanÄ?nem in poslovnem prestrukturiranju. Zaradi razglasitve insolventnosti je proĹžila postopke za odpravo insolventnosti s predlogi sklepov na skupĹĄÄ?ini druĹžbenikov. Dokapitalizacija s konverzijo terjatev v kapital ni bila izglasovana zaradi nejasnosti v reprogramiranju kredita. Prvi pogoj za dolgoroÄ?no vzdrĹžno poslovanje je namreÄ? reprogramiranje kredita, ki so ga najeli za izgradnjo hotela. Banka se je po skupĹĄÄ?ini odzvala pozitivno, teÄ?ejo sklepna pogajanja o novih kreditnih pogojih. Poslovno prestrukturiranje druĹžbe Golte pomeni vzpostavitev letnih in celoletnih aktivnosti, ki so bile do sedaj zapostavljene, in doseÄ?i podaljĹĄanje sezone za noÄ?itve v hotelu, ki se je do sedaj polnil veÄ?inoma le med smuÄ?arsko sezono.

Golte imajo glede na zadnje dogodke zelo velike moĹžnosti, da vzpostavijo kratkoroÄ?no in dolgoroÄ?no plaÄ?ilno sposobnost. Tudi druĹžba Golte je po uspeĹĄni sanaciji predvidena za odprodajo.ÂŤ Kako pa gledate na morebitno zdruĹžitev Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj?

Mag. Ludvik Golob: ÂťTo je seveda stvar naĹĄega veÄ?inskega lastnika. Sam o tem teĹžko govorim, saj Premogovnik Velenje nima nobene ĹĄtudije o zdruĹžitvi omenjenih druĹžb niti je doslej ni obravnaval na nobeni ravni.ÂŤ

Dober socialni dialog Kako pa poteka socialni dialog v druĹžbi?

Mag. Ludvik Golob: ÂťS socialnimi partnerji smo 15. januarja podpisali socialni sporazum, ki je bil nujen za uspeĹĄno finanÄ?no in poslovno prestrukturiranje celotne skupine. To nikakor ni bilo enostavno, saj so socialni partnerji pristali na zniĹžanje osnovnih bruto plaÄ?, ukinitev stimulacije

Brez takĹĄnega dogovora bi teĹžko zagotovili normalno poslovanje?

Mag. Ludvik Golob: ÂťTa podpis je bil velik doseĹžek pogajalcev na obeh straneh in je bil ena od kljuÄ?nih osnov za normalizacijo delovanja Premogovnika Velenje. UÄ?inki prihrankov iz postavke socialnega sporazuma so izjemnega pomena, kar pozitivno vpliva tudi na urejanje odnosov do razliÄ?nih dĂŠleĹžnikov, kot so kreditodajalci, lastniki in drugi upniki v procesih finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja. S podpisom sporazuma, s katerim smo se vsi odrekli delu plaÄ?e, smo dokazali, da v teĹžkih trenutkih razmiĹĄljamo preudarno. Seveda pa s sporazumom ne posegamo v izhodiĹĄÄ?ne plaÄ?e in druge pravice, zapisane v pogodbah o zaposlitvi, ki so jih podpisali delavci ob sklenitvi delovnega razmerja. Za vse ukrepe, ki posegajo v pravice, zapisane v kolektivni pogodbi, sta sindikat in vodstvo podpisala anekse h kolektivni pogodbi. Pravna osnova za podpis aneksov je Zakon o kolektivni pogodbi.ÂŤ

Regres so Ĺže izplaÄ?ali Ste Ĺže izplaÄ?ali letoĹĄnji regres in jubilejne nagrade?

Mag. Ludvik Golob: ÂťRegres je tudi letos minimalen v vseh druĹžbah Skupine HSE, izplaÄ?ali pa smo ga 30. junija. Jubilejne nagrade in nagrado ob 3. juliju bomo zaradi zahtevnega poloĹžaja predvidoma izplaÄ?ali do konca avgusta.ÂŤ

Jutri skok Ä?ez koĹžo Lani ste tradicionalni Skok Ä?ez koĹžo prestavili s 3. julija, ko slovenski rudarji praznujejo svoj praznik? LetoĹĄnjega, Ĺže 55., boste pripravili toÄ?no na ta dan?

Mag. Ludvik Golob: ÂťKljub zahtevnemu poloĹžaju bomo ohranili veÄ? kot polstoletno tradicijo sprejemanja novincev v rudarski stan. LetoĹĄnji Ĺže 55. Skok Ä?ez koĹžo bomo izvedli v petek, 3. julija 2015, ob 18. uri na mestnem stadionu v Velenju. Ĺ˝e sedaj vas vabim, da se nam pridruĹžite in si ogledate naĹĄo tradicionalno prireditev, na katero smo v Ĺ aleĹĄki dolini izjemno ponosni, saj praktiÄ?no ne najdemo druĹžine, ki ne bi bila z rudarstvom vsaj posredno povezana. Praznik rudarjev se bo zaÄ?el z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ob 17. uri pa se bodo na Titovem trgu v srediĹĄÄ?u Velenja zbrali uniformirani rudarji, od koder bodo ob 17.30 krenili proti stadionu. Zaradi teĹžkega poloĹžaja, v katerem smo, bomo praznovali razmeram primerno, zaposleni bodo pogostitev po prireditvi plaÄ?ali s svojimi bloki za malico, pijaÄ?o za uniformirane rudarje pa bo sponzorsko zagotovila Pivovarna LaĹĄko, Premogovnik pa zaradi teĹžke situacije Ĺžal ne more financirati nobene aktivnosti Skoka Ä?ez koĹžo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 24. junija Dan pred dnevom drĹžavnosti so ĹĄolarji zadnjiÄ? v tem ĹĄolskem letu sedli v klopi, zveÄ?er pa je potekala osrednja proslava. Govornik je bil predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da smo 24 let po ustanovitvi lastne drĹžave na razpotju, Âťa krizo smo premagali sami, kar je znak za optimizemÂŤ. Ĺ˝e pred tem so se v oĹžjem krogu sestali voditelji SMC in SD. Premier Cerar je po pogovoru zavrnil namige o mogoÄ?i rekonstrukciji vlade.

V obeh strankah so namreÄ? zatrdili, da je sodelovanje trdno in zavzeto.

Vlada je na seji potrdila predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov, podraĹžila prispevek gospodinjstev za zeleno energijo ter potrdila novelo zakona o varstvu okolja.

Gospodinjstva bodo za plaÄ?ilo elektrike odĹĄtela nekaj veÄ?.

Ruski predsednik Vladimir Putin je kot ukrep zaradi krize v Ukrajini podpisal odlok, s katerim je za eno leto podaljĹĄal embargo na uvoz hrane iz EU. Potem ko je grĹĄki premier Aleksis Cipras sporoÄ?il, da mednarodni posojilodajalci niso sprejeli grĹĄkih predlogov reform, s katerimi bi se drĹžava lahko izognili bankrotu, dogovora v Bruslju ni bilo.

ÄŒetrtek, 25. junija Zaznamovali smo dan drĹžavnosti.

Predsednik republike Borut Pahor je na ljubljanskih Žalah poloŞil venec k Pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991, v njegovem uradu pa je potekal tudi dan odprtih vrat.

Zaznamovali smo dan drĹžavnosti.

Miro Cerar je spregovoril o vpraĹĄanju sprejema beguncev. Zatrdil je, da bo Slovenija vztrajala, da drĹžave same prostovoljno odloÄ?ijo o ĹĄtevilu. ÂťZagotovo pa bomo solidarni,ÂŤ je dejal.

Obrambna ministrica Andreja KatiÄ? je napovedala konec varÄ?evanja Slovenije pri obrambnih izdatkih in postopno dvigovanje slovenskega obrambnega proraÄ?una.

2. julija 2015

Mojca Ĺ truc

Iz Kolumbije so sporoÄ?ili, da so po ĹĄtirih dneh tavanja po deĹževnem gozdu naĹĄli 18-letno Ĺžensko in njenega dojenÄ?ka, ki sta preĹživela strmoglavljenje manjĹĄega letala.

Borci skrajne Islamske drĹžave so strli veÄ?meseÄ?ni odpor kurdskih sil in znova prodrli v mesto Kobane na severu Sirije.

Petek, 26. junija Na slovesnosti v poÄ?astitev dogodkov med osamosvojitveno vojno v Vrhpolju pri Vipavi je Janez JanĹĄa opozoril na dogodke pred 24 leti ter na tedanji pogum ljudi.

Dan po razkritih naÄ?rtih ministrice za obrambo je v javnost priĹĄlo poroÄ?ilo Nata, ki razkriva, da Slovenska vojska nima denarja za posodobitev in nakup opreme ter oroĹžja, 80 odstotkov obrambnega proraÄ?una pa nameni plaÄ?am.

KPK je pri vnoviÄ?nem nadzoru premoĹženjskega stanja JanĹĄe spet ugotovil, da se mu je premoĹženje glede na ugotovljene uradne vire dohodkov nepojasnjeno poveÄ?alo za 210 tisoÄ? evrov.

Napadalec, oboroĹžen s kalaĹĄnikovko, je vdrl v priljubljeno turistiÄ?no srediĹĄÄ?e Sousse v Tuniziji in ubil najmanj 39 ljudi.

V Tuniziji je napadalec umoril 39 turistov.

V Franciji pa je v plinarno vdrl napadalec, ki je obglavil lastnika podjetja.

Beograjsko sodiĹĄÄ?e za vojne zloÄ?ine je na 15 let zapora obsodilo Dragana Mitrovića, na devet pa Ĺ˝arka MiloĹĄevića zaradi umora 16 civilistov v Sotinu blizu Vukovarja leta 1991.

Sobota, 27. junija SreÄ?anja drĹžavnikov pod Najevsko lipo sta se tokrat – prviÄ? po letu 1991 – udeleĹžila tako predsednik republike kot predsednik vlade. ÂťMogoÄ?e je to obet za prihodnost,ÂŤ je ob tem dejal Borut Pahor.

V spomin na spopad policistov z JLA na mejnem prehodu Holmec med osamosvojitveno vojno leta 1991 so slovenski policisti praznovali dan policije. Bil pa je to tudi dan, ko se je pred 24 leti zaÄ?ela vojna za Slovenijo.

Svojevrstno bitko so bĂ­li Grki.

Medtem ko njihova pogajanja s posojilodajalci ĹĄe vedno niso bila dokonÄ?ana, je grĹĄki premier Aleksis Cipras napovedal referendum, Ä?eĹĄ

S����i�kubator�d�o�o� objavlja��rosto���lov�o���sto� direktorja/direktori�e�dru�be� �s�bi�a�ra��isa�j��objavlj��a��a�s�l�t�i�� stra�����avo�a��a��a�oslova�j����.� Ka��i�ati�s��la��o��rijavijo��o��1.�j�lija���15.

dil, da je naredil vse, kar je lahko, in da se zaradi ÂťegoistiÄ?neÂŤ poteze grĹĄke vlade poÄ?uti ÂťizdanegaÂŤ.

S Ĺ paniji in na Portugalskem so se borili z vroÄ?inskim valom, ki je prinesel temperature tudi do 40 stopinj.

PodaljĹĄanja programa pomoÄ?i za GrÄ?ijo ne bo.

da bo Âťultimat voditeljev EUÂŤ prepustil odloÄ?itvi ljudstva. Medtem je iz Bruslja Ĺže priĹĄel odgovor: podaljĹĄanja programa pomoÄ?i za GrÄ?ijo ne bo, tako da se ta izteÄ?e konec meseca. Evroskupina je namreÄ? zavrnila grĹĄko proĹĄnjo za podaljĹĄanje.

Islamska drĹžava je prevzela odgovornost za napad na hotelski kompleks v tunizijskem letoviĹĄÄ?u.

Nedelja, 28. junija TurĹĄka policija je v Carigradu s solzivcem in vodnimi topovi prepreÄ?ila naÄ?rtovano Parado ponosa.

Ĺ panijo in Portugalsko je zajel vroÄ?inski val.

Torek, 30. junija Odbor za delo, druĹžino, socialne zadeve in invalide je obravnaval noveli zakona o vojnih veteranih ter zakona o prikritih vojnih grobiĹĄÄ?ih in pokopu Ĺžrtev.

HrÄ?ek Dobro, preseliti se bo treba. “Kam greĹĄ? Kaj eksotiÄ?nega?â€? “NadeksotiÄ?no! Velenje! Pridite na obisk! Peljala vas bom na jezero, na sladoled pol tinki binki pol modro nebo in k Titotu!â€?

Do mojega ljubljanskega gnezda s pogledom na Ä?udovito zeleneÄ?i parkasti vrt hrvaĹĄkega veleposlaniĹĄtva vodi Ĺže preveÄ? stopnic. Konkretno sem ga videla uporabljenega – parkec s paviljonÄ?kom in najmanj eno kamnito Ĺžensko skulpturo namreÄ? – le enkrat. Morda je ĹĄlo za praznovanje ob prikljuÄ?itvi bratov Hrvatov k mami pujsi Evropi.

(Ah, in preĹĄine me misel na komad bosanskega Dubioze kolektiva, ravno zadnjiÄ? sem si ga na plejbek popevala v avtu, gre pa takole: “Op, op, opa, dolazi Evropa, sa‘će da nas biju sile svjetske milicije! ‌ LuĹĄkano, a ne!)

Kaja AvberĹĄek

Nekaj sem urednikovala po raÄ?unalniku, ko je skozi balkonska okna zavel topel zgodnjepoletni poznopopoldanski vetriÄ? in mi pod nos prinesel vonj po fini jedaÄ?i, v uĹĄesa pa prijetno dalmatinsko melodijo. “Na morju sem, na morju!â€? “Nisi, nisi, draga nostalgiÄ?no-romantiÄ?na duĹĄa moja! V Ljubljani si, za kompjuterjem in malo te Ĺže boli hrbet ter skelijo oÄ?i!â€? Pogledala sem torej na ambasadorski vrt. OkraĹĄen je bil z baloni narodnih barv. Po njem so se sprehajale lahno obleÄ?ene gospice in galantni gospodje, tik pred sestradanjem, vsaj tako so nakazovali na debelo obloĹženi kroĹžniki v njihovih rokah. Gospa pevka v dolgi oprijeti Ĺžametasto rdeÄ?i obleki je zelo lepo izgledala. Po becirku so bili parkirani veliki in dragi avtomobili.

Ostala pa sem pri stopnicah. (Ti vrtinÄ?asto miĹĄljenje v plasteh, ti! Ĺ e sreÄ?a, da obstajajo oklepaji za vrinjene misli, prav bi mi priĹĄli tudi okoklepaji, Ä?e ne Ĺže okokoklepaji za trodimenzionalno izkuĹĄnjo branja!)

Kaj pa je to drugo nadstropje za klen predalpski telesni ustroj, niÄ?! Pa ja da! Mali Pipi si je v mojem trebuhu uredil Ĺže tako prostorno hiĹĄko, da do drugega nadstropja prisopiham kot lokomotiva.

Parado ponosa v TurÄ?iji so ustavili policisti.

V Tajvanu se je na zabavi v vodnem parku vnel barvni prah, s katerim so se obsipavali obiskovalci.

Ranjenih je bilo 519 ljudi, od tega jih je 180 ostalo na intenzivni negi.

Po petkovem teroristiÄ?nem napadu je tunizijsko letoviĹĄÄ?e Sousse zapustilo 11 Slovencev, ostali so sporoÄ?ili, da se poÄ?utijo varne in bodo ostali v tujini.

Potem ko ECB ni poveÄ?al sredstev za pomoÄ? grĹĄkemu banÄ?nemu sistemu, so grĹĄke banke sporoÄ?ile, da bodo zaprte do 7. julija ter da bodo Grki lahko na dan dvignili do 60 evrov.

Ponedeljek, 29. junija Odbor drĹžavnega zbora za finance in monetarno politiko je obravnaval predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naloĹžb drĹžave.

Francoski drĹžavljan Yassin Salhi, ki je priznal, da je v petek obglavil svojega ĹĄefa in njegovo glavo obesil na ograjo, je zanikal, da ga je k dejanju vodil kakrĹĄen koli verski motiv.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je Grkom zatr-

Podatki statistiÄ?nega urada so razkrili, da je Slovenija v obliki poroĹĄtev prek evropskega sklada EFSF in z neposredno pomoÄ?jo do GrÄ?ije izpostavljena za 925 milijonov evrov.

In ravno ta dan je GrÄ?ija upnike nepriÄ?akovano zaprosila za dveletni program pomoÄ?i iz evropskega mehanizma stabilnosti, s katerim bi poplaÄ?ala drĹžavni dolg in hkrati zaprosila za prestrukturiranje dolga.

Merklova se pred nedeljskim referendumom ni Ĺželela pogovarjati.

A teĹžav oÄ?itno ni imela le GrÄ?ija: Portoriko je sporoÄ?il, da je pred bankrotom, saj ne more poplaÄ?ati okoli 72 milijard dolarjev dolga.

V indonezijskem mestu Medan je tik po vzletu strmoglavilo vojaĹĄko transportno letalo s 133 ljudmi na krovu in zgrmelo na dve hiĹĄi v gosto naseljenem predelu.

NaÄ?rt je jasen: Ä?imprej bo treba na morje. Letos sem v morju Ĺže plavala. Joj, sem bila radovedna, kako v vodi deluje moj-trebuh-je-lahko-balon! Nekako sem si zamislila efekt boje – lebdeÄ?e in lahkotno se bom pozibavala v neĹžnih valovih in vdihovala blagodejni jod ‌ Zadeva pa se je izkazala za drugaÄ?no. V obzir sem namreÄ? pozabila vzeti dejstvo, da moj trebuĹĄni balon ni napolnjen z zrakom temveÄ? z vodo in da se v tej vodi uĹžitkarsko namaka veÄ? kot polkilska zverinica ‌ Pozabimo torej na lahkotno bojo, v vodi sem kit! PribliĹžno tak kot tisti, ki je v sebi prevaĹžal OstrĹžka in Pepeta pa ĹĄe njegovo mizo iz masivnega lesa po vrhu!

Jah, pred morjem pa se bo treba ĹĄe preseliti. Spakirati, stran pometati, poÄ?istiti, izprazniti. Pa ne spet ‌ pa ja spet ‌ Saj kaj tako korenitega nisem poÄ?ela Ĺže celih pet let, saj je skrajni Ä?as! Sploh, dokler se podnevi ĹĄe da dihati, dokler se ĹĄe lahko pribliĹžno po Ĺžabje sklonim in za par centimentrov prestavim Ä?isto preteĹžek kufer v desno ali levo. Kje sploh zaÄ?eti ‌ Drek na palci, kar pri cotah! Tegale nisem oblekla Ĺže nekaj let, vendar se mi pri pospravljanju vedno znova zasmili. Ne! Tokrat brez usmiljenja. Grem v trgovino po zavoj zelenih smrdeÄ?ih stopetdesetlitrskih vreÄ? za smeti. Z oblaÄ?ili v pol dneva napolnim tri. Nesla jih bom (natanÄ?neje, nekdo drug jih bo nesel, jaz ne smem) v tiste prijazne kesone z velikimi gobci, ki bodo oblaÄ?ila velikoduĹĄno izbljuvali v drĹžave tretjega sveta, kot je Bolgarija (se reĹživa z bolgarskim oÄ?etom mojega otroka). ÄŒakajo me ĹĄe Ä?evlji. Nato knjige, uf knjige. (Kam naj s tistimi, ki jih noÄ?em? Lepo za v gaĹĄperÄ?ek pozimi? Seveda, pa za kak roĹĄtilj v piknik sezoni, potrebno je zavedno reciklirati!) Pa kupi porisanega in popisanega papirja – kaj je pomembno in kaj ni? Pa posodje, joj, portugalska keramika in avstroogrski porcelan, kroĹžniki, ki jih je za poroko v dar dobila moja babi, kozarci in kozarÄ?ki iz vseh mogoÄ?ih bolĹĄjakov ‌ Pa moja zasebna zbirka kuriozitet – zelo star velikonoÄ?ni Ä?okoladni zajec, odpadla glava glinenega ÄŒrnogorca, orgija plastiÄ?nih dinozavrov, pepelnik v obliki maÄ?je glave z bleĹĄÄ?eÄ?imi se rdeÄ?imi oÄ?mi, kalejdoskop, mali poljski leseni ptiÄ?ek, velik koÄ?evski leseni medved, jeĹžek-piĹĄÄ?alka, Novi Sad v stekleni sneĹženi krogli, jaslice iz Ä?ebeljega voska s svetimi Tremi kralji v obliki kiÄ?astega indijskega slona, Ĺžabe-kompasa ter ĹĄÄ?urka na baterije ‌, da Ä?udes ne naĹĄtevam do zadnje strani tegale izvoda Ä?asopisa (in ĹĄe kakĹĄnega naslednjega); sicer pa me ĹžgeÄ?ka misel o mini muzeju z vodenimi ogledi za javnost, zakaj pa ne ... Potem je ĹĄe pohiĹĄtvo – najboljĹĄega jogija na svetu, takega spominskega s srebrnimi vlakni ne bom mogla vzet, ker je prevelik. Tudi kavÄ?a se ne bo dalo odpeljat, gramofon Ĺže, to ja, nujno ‌ Joj, pa ĹĄe iz kuhinjskih omar bo treba pobrati albanske konjake, japonske kaÄ?ine napoje, turĹĄke sezamove paste ‌ in kaj vse mi bo najti v zmrzovalniku ‌!

HrÄ?ek, hrÄ?ek, hrÄ?ek frdamani nakopiÄ?evalski! Le zakaj Portugalci hrÄ?ku reÄ?ejo “nemĹĄki svizecâ€?? Ha! Sicer pa, ja. Selitve so pomembne zato, da spoznamo, s kolikĹĄno koliÄ?ino nepotrebnih stvari se obdajamo. Vse, kar imam, nosim s sabo.

Mater, vse to je preteĹžko. Bomo zloĹžili v velikega enoprostorca. Ker jaz potrebujem gnezdo. In v gnezdo se lahko namontira marsikaj in jaz potrebujem polno, pisano, toplo gnezdo! Nisem samo hrÄ?ek, ampak tudi malo srake. Mora se ĹĄe zasvetiti, da kaj velja! ÄŒakaj, kaj pa naj z vsemi kamni in ĹĄkoljkami, popotovalnimi spominki? Ah, v Ljubljanico z njimi! Plup, plup, plup! Ne boĹĄ jih vendar vlekla do Pake!

En korak nazaj, za zalet, za tri korake naprej, kajneda! (Potem se bomo spet preselili, ampak nas bo veÄ?.) đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 7

7

POLITIKA

2. julija 2015

SreÄ?ko Meh bo Ä?astni obÄ?an Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se na torkovi seji dogovorili 23 zadev in s tem tudi povsem izpolnili polletni plan, naslednjiÄ? naj bi se dobili oktobra Mira ZakoĹĄek

Velenje, 30. junija – Osrednja toÄ?ka torkovega zasedanja je bila potrditev letoĹĄnjih obÄ?inskih nagrajencev. Tako je zdaj Ĺže znano, da bo Ä?astni obÄ?an po novem nekdanji Ĺžupan SreÄ?ko Meh, grbe Mestne obÄ?ine Velenje bodo prejeli Rajko DjordjeviÄ? (glasbenik in direktor VTV) ter ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje. Dobitniki plakete Mestne obÄ?ine Velenje pa bodo Valter Golob (aktivist za skrb do invalidov), Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet in Slavica Ĺ˝ivko (prostovoljka).

Predlagani predlog komisije za priznanja, ki jo vodi mag. Dragica Povh, so svetniki potrdili z 22 glasovi, pet jih je bilo proti, in sicer iz vrst SDS. Franjo Bartolac je v njihovem imenu pojasnil, da je v gradivu nekaj netoÄ?nih podatkov, zmotilo pa jih je tudi to, da so kot ÂťreferenceÂŤ predlagatelji poudarjali tudi funkcije v nekdanji partijski organizaciji in sindikalnih organizacijah nekdanje Jugoslavije. S konkretnimi podatki, ki v gradivu (zaÄ?etek funkcije predsednika izvrĹĄnega sveta) niso bili toÄ?ni, pa je svetnike seznanil prav tako Ä?lan SDS mag. Albin VrabiÄ?.

Anita LemeĹž nova svetnica Glede na to, da zaradi nezdruĹžljivosti funkcij Andreja KatiÄ? ob prevzemu dolĹžnosti ministrice za ob-

Ob koncu seje sveta so Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, direktor Uprave Mestne obÄ?ine Velenje mag. Iztok Mori in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje Drago Seme podelili priznanja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, ki se pode-

rambo ne more biti veÄ? svetnica, je ta dolĹžnost pripadla naslednji z liste Socialnih demokratov. To je Anita LemeĹž, ki so ji svetniki na danaĹĄnji seji Ĺže potrdili mandat.

DoloÄ?ili fleksibilne normative v vrtcih Glede na to, da zakon to omogoÄ?a, so svetniki potrdili fleksibilne normative v vrtcih in dovolili manjĹĄe kvadrature igralnih povrĹĄin na ot-

ljujejo najbolj zasluĹžnim posameznikom za njihovo veÄ?letno neprekinjeno delo na preventivnem podroÄ?ju in za njihov prispevek k veÄ?ji varnosti v prometu. Zlati znak je prejel Rado Jeromel, srebrnega Ivan Planinc in bronastega MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja.

roka. S tem bodo omogoÄ?ili vpis do najveÄ? dveh dodatnih otrok v skupini, s tem pa tudi sprejem vseh otrok, ki jih Ĺželijo starĹĄi vpisati v vrtce.

Prostorske normative sicer v veÄ?ini novejĹĄih vrtcev v celoti izpolnjujejo, v kakĹĄnem starejĹĄem vrtcu pa morda pride na otroka manj kot zahtevani trije kvadratnih metri.

Sprejeli so tudi sklep, ki bo omogoÄ?al delovanje vrtca v Cirkovcah.

Ta ima vpisanih le osem otrok (to je

tudi minimum, da enota vrtca lahko obstaja). Ker pa se „ťtorklja“ v zadnjem Ä?asu v kraju pogosteje ustavlja,

je ta vrtec smiselno ohraniti. Tam bo ostala v naslednjem ĹĄolskem letu tudi podruĹžniÄ?na ĹĄola.

upraviÄ?eni. Prav zato so ta pravilnik dopolnili in tako omogoÄ?ili praviÄ?nejĹĄo delitev teh sredstev.

Dopolnili cenik spominkov in turistiÄ?nega vodenja

Parkiranje v garaĹžnih hiĹĄah ne brezplaÄ?no

V TuristiÄ?no informacijskem centru se lahko pohvalijo z velikim izborom turistiÄ?nih spominkov, ki so jih pred nedavnim dopolnili z izdelki Varstveno-delovnega centra SaĹĄa, majicami Lepo je v naĹĄi domovini biti mlad, Ä?epicami in kapicami – kot dopolnitev novega turistiÄ?nega produkta DoĹživetje socializma v Velenju. Cenik tako ponudbe kot turistiÄ?nega vodenja so svetniki potrdili. Potrdili pa so tudi ceno elektronske kartice za brezplaÄ?ni sistem Bicy. Ta bo po novem plaÄ?ljiva, veljala bo 6 evrov. Tako so se odloÄ?ili, ker nekateri obÄ?ani z njimi ne ravnajo skrbno.

Dopolnili pravilnik o denarni pomoÄ?i Mestna obÄ?ina Velenje je ena tistih, ki tudi v svojem proraÄ?unu zagotavljajo sredstva za izredno denarno pomoÄ?. Teh potreb je vse veÄ?, vse veÄ? pa je tudi sumniÄ?enj, Ä?e so vsi, ki jih dobijom, do njih tudi zares

Svetniki so potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah cestnega prometa in varstvu prometnih povrĹĄin posebnega pomena. NajpomembnejĹĄa razlika je, da bo parkiranje v garaĹžnih hiĹĄah na Gorici in pri Zdravstvenem domu v srediĹĄÄ?u mesta plaÄ?ljivo. Osnovna letna karta znaĹĄa 300 evrov (meseÄ?na 30 evrov).

Koncesija za razsvetljavo Mestna obÄ?ina Velenje ima trenutno pogodbo z Elektrom Celje za vzdrĹževanje javne razsvetljave v mestu. S tem pa niso v celoti zadovoljni, saj preteÄ?e mnogo preveÄ? Ä?asa od prijav do odprave napak.

OdloÄ?ili so se, da bodo tudi to podroÄ?je uredili z oddajo koncesije, in sicer za dvajsetletno obdobje. S tem bodo prihranili kar blizu 50 tisoÄ?akov na leto, poleg tega pa naj bi bila ÂťoskrbaÂŤ zanesljivejĹĄa in bolj kvalitetna. đ&#x;”˛

Svetniki za boljĹĄe lokalne ceste Ocenjena vrednost celotne koncesije znaĹĄa 28 milijonov evrov, od tega za investicijska vlaganja 16,4 milijona evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 29. junija – NajveÄ? pozornosti na ponedeljkovi seji (zadnji pred poletnimi poÄ?itnicami) so bile deleĹžne obÄ?inske ceste, njihovo redno in investicijsko vzdrĹževanje. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namreÄ? Ĺželi s podelitvijo posebne in izkljuÄ?ne pravice za opravljanje javne sluĹžbe

â?ą

Investicijski program z oceno finanÄ?nih posledic podelitve koncesije so pripravili v mariborskem inĹĄtitutu IRIS.

Ĺ oĹĄtanj–TopolĹĄica (1,5 km), TopolĹĄica– Hliť–Bolha–LajĹĄe (1,4 km), Ruml TopolĹĄica–Ravne–Dvornik (2,3 km), Ĺ oĹĄtanj–Sanatorij–Mlinar–Cigler (6,1 km), Velenje–Gaberke–Ravne –TopolĹĄica (4,1 km), Gaberke–Velenje–KonovĹĄek Ravne (2,7 km), Lokovica–Velenje–Šmartno ob Paki (1,5 km), Ĺ oĹĄtanj kriĹžiĹĄÄ?e–KriĹžnik–Penk (1,1 km), Ĺ o-

Na junijski seji so svetnice in svetniki postavili okvire za razpis.

izboljĹĄati obstojeÄ?i standard obÄ?inskih lokalnih cest. OdloÄ?ili so se, da bodo ceste obnavljali in vzdrĹževali v javno-zasebnem partnerstvu, za to pa morajo pred objavo razpisa za izbiro koncesionarja pripraviti ustrezne podlage.

Koncept javno-zasebnega partnerstva se v Sloveniji v Ä?asu omejenih proraÄ?unskih moĹžnosti financiranja lokalnega razvoja vse bolj uveljavlja. Z njim imajo dobre izkuĹĄnje v Mestni obÄ?ini Velenje, kjer so to zaÄ?eli med prvimi.

Pri podelitvi koncesije in pri tem, da ne bo zapletov, ima zelo pomembno vlogo investicijski program z oceno finanÄ?nih posledic podelitve koncesije, doloÄ?itev primernega nadomestila koncesionarju in doloÄ?itvijo ekonomskih pogojev za pripravo razpisa.

Koncesijo bodo podelili za obdobje 15 let, zajela pa bo redno vzdrŞevanje 120 kilometrov cest in prometnih povrťin ter investicijsko obnovo 15 odsekov cest v skupnem obsegu 44 kilometrov. Tako bi obnovili odseke Florjan–Bele Vode (5,6

â?ą

Koncesionar bo ceste obnovil v treh do petih letih, opravljeno delo bo dobil plaÄ?ano v petnajstih letih.

km), VisoÄ?ki vrh–Bele Vode (1,5 km), Zavodnje–Strmina–TopolĹĄica (6,4 km), TopolĹĄica–Lom–Bele Vode (1,2 km), Florjan–Petkovnik–PunÄ?ek–Pohrastnik (2,8 km),

ťtanj (Petrol)–Penk–Šmartno ob Paki (3,6 km) in Šmartno ob Paki–Stanovťek (2 km).

Ocenjena razpisna vrednost celotne koncesije znaťa 28 milijonov evrov, od tega za investicijska vlaganja v obnovo in razvoj Şe omenjenih petnajstih cestnih odsekov 16,4 milijona evrov. NajdraŞji bo blizu ťest kilometrov dolg odsek lokalne ceste Florjan–Bele Vode, ki je ovrednoten na 3,7 milijonov evrov.

RaÄ?unajo, da bi razpisno dokumentacijo in javni razpis objavili avgusta, koncesijskega partnerja izbrali oktobra, medtem ko bi koncesijsko pogodbo podpisali Ĺže decembra letos, veljati pa bi zaÄ?ela najpozneje marca prihodnje leto. đ&#x;”˛

Naš čas, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

OBJAVA

2. julija 2015

Prenova Trga svobode v Šoštanju Občina Šoštanj je pristopila k prenovi Trga svobode. Trg svobode je bilo nujno preurediti, saj zelenice niso imele mestotvorne fukcije, parkiranje je bilo ponekod stihijsko, drevnina je zastirala poglede na ključni točki območja: spomenik NOB in stolpič na stari mestni hiši, javna razsvetljava pa je bila dotrajana.

Na novo se bo uredila kanalizacija in izvedlo novo tlakovanje. Odstrani-

li bodo likovne in fizične prepreke v prostoru, postavili novo razsvetljavo, ozelenitev in urbano opremo (koše, klopi, ograje).

Osrednji del trga pred občino bo enotno tlakovan s kamnitimi kockami in ploščami, na delu trga bo začasno še dopustno parkiranje, globlje pa bodo z avtomobili smeli samo stanovalci in dostavna vozila. Škarpo pred Občino

bodo nadomestile tribune, na katerih se bo lahko posedalo in bodo s stopnišči povezale zgornji in spodnji del trga, ki sta zdaj ločena. Stopnišče proti blokom se bo preoblikovalo v plitvo klančino, po kateri bodo lahko na višji nivo trga prišli tudi invalidi in mamice z vozički. Vzpostavili bodo povezavo med Levstikovo cesto in trgom skozi južni podhod občine – do pločnika

se bo zgradilo novo stopnišče. Izvoz na Trg bratov Mravljakov bo postal enosmeren. Uredilo se bo parkirišče na območju nekdanjega Zadružnega doma ter izvedlo navezave na projekt nove tržnice. Želimo si, da bi bili to koraki, s katerimi bo Šoštanj počasi dobil svoje pravo središče.

OBČINA�ŠOŠTANJ

Občina Šoštanj

Faza C2 F Faza C1 Banka NLB

Faza A

Faza E Faza B Faza D Faza C1 V času prenove so zagotovljeni in označeni dostopi do vseh objektov (občina, banka, lokali, zasebni objekti…). Vse uporabnike prosimo za strpnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije.

Trgovina Mercator

Predvidena faznost izvedbe gradnje v skladu s terminskim planom Gradnja Trga svobode Šoštanj bo potekala v sedmih fazah.

Prva in s tem najobsežnejša faza bo faza A. To je prenova osrednjega dela trga, ki bo trajala predvidoma od 22. 6. do 12. 10. 2015. Ta faza zajema gradbena, obrtniška in elektro dela. V tej fazi bodo omogočeni dostopi do objektov NLB, Občine in lokalov ob gradbiščni ograji. Vsi dostopi so za mimoidoče tudi označeni. Ko se bodo izvajala dela pred vhodi lokalov, bo izvajalec uredil dostopno pot do posameznega lokala z I profili, tako da bo omogočeno nemoteno poslovanje lokalov.

Faza B se bo izvajala na koncu samega projekta.

Izvajalec ima namreč na tem delu postavljen gradbiščni kontejner ter vso ostalo deponijo, kjer bo v času gradnje najmanj moteče. V sklopu faze B se bo izvedla obnova ceste, kjer je predvidena popolna zapora ceste, predvidoma od 13. 7. do 17. 8. 2015.

Dostop do bližnjih objektov bo omogočen s ceste Trga svobode. Vhodi v objekte ob cesti, ki se jo bo urejalo, pa bodo dostopni za nemoteno delovanje.

Predvidoma od 20. 7. do 12. 10. 2015 se bodo izvajale faze C, C1 in C2. Fazi C1 in C2 se bosta izvajali s polaganjem betonskih tlakovcev ob Občini, kar ne bo predstavljalo bistvene ovire za mimoidoče. Z mrežno gradbiščno ograjo bo omogočen dostop do Občine in ostalih objektov. Ureditev faze C poteka ob trgovskem objektu Mercator in gostinskem lokalu. Dostopi do teh objektov bodo prav tako urejeni z I profili, kar pomeni, da bodo lahko nemoteno obratovali.

Pri ureditvi faze D se spremeni prometni režim, kar pomeni, da bo pri obnovi delna zapora ceste.

Promet bo do Občine potekal enosmerno, naprej pa dvosmerno. Cesta bo delno izmenično zaprta predvidoma od 3. 8. do 28. 9. 2015. V dotične objekte bodo ponovno urejeni dostopi za nemoteno obratovanje.

Ureditev faze E bo potekala predvidoma od 31. 8. do 12. 10. 2015. Dostopi do objektov bodo prav tako urejeni in dostopni, vendar fizično omejeni z I profili.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

2. julija 2015

S ÂťfotokopirnimiÂŤ metodami se ne da veÄ?

Za nekatere uÄ?itelje poÄ?itnic vse manj – TrĹžne dejavnosti postajajo potreba – Vpis procentualno veÄ?ji kot lanski Tatjana PodgorĹĄek

Med tistimi, ki pravijo, da ĹĄolskega leta 2014/2015 niti sluÄ?ajno ĹĄe ni konec, je tudi Ivan Kotnik, direktor Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV). ÂťZa veÄ?ino dijakov so se poÄ?itnice Ĺže zaÄ?ele, je pa kar nekaj takih, ki vsega ĹĄe niso uspeli konÄ?ati. Za te drĹžimo pesti, prav tako za dijake, ki so opravljali zakljuÄ?ni izpit in sploĹĄno ali poklicno maturo. Rezultati slednje bodo znani 6. julija, sploĹĄne pa 13. julija. ÂťObraÄ?unÂŤ ĹĄolskega leta nas Ä?aka po 1. septembru in verjamem, da bomo na prste rok preĹĄteli po ĹĄolah dijake, ki bodo razred ponavljali ali se bodo odloÄ?ili za prekinitev izobraĹževanja iz drugih razlogov. V nadaljevalnih strokovnih programih je namreÄ? nekaj dijakov, ki to storijo, ko dobijo zaposlitev in se kasneje vkljuÄ?ijo v sistem izobraĹževanja odraslih.ÂŤ

– truditi za vsakega posameznika vsako leto bolj. Vsaka generacija je drugaÄ?na in s ÂťfotokopirnimiÂŤ metodami se ne da veÄ? delati. Poleg tega, da morajo dati vse od sebe za uspeĹĄnost dijakov, je med izzive nedavno konÄ?anega ĹĄolskega leta uvrstil finanÄ?ne teĹžave. ReĹĄevanje teh terja od njih preveÄ? dragocenega Ä?asa, ki bi ga sicer lahko koristneje porabili za dijake, uÄ?itelji pa za ĹĄe veÄ?jo uÄ?inkovitost. Par tisoÄ? evrov, ki jim ostane po izplaÄ?ilu plaÄ?, je bistveno premalo za vse nujne potrebe. ÂťZato so za nas trĹžne dejavnosti vse veÄ?ja priloĹžnost in potreba. Trg deluje vse dni v letu in za naĹĄe uÄ?itelje, ki delajo v projektih v razliÄ?nih storitvenih dejavnostih, je poÄ?itnic vse manj.ÂŤ Eden takih projektov je Simulator varne voĹžnje, pa projekt Bicy, ki ga ĹĄirijo iz Ĺ aleĹĄke doline na KoroĹĄko.

Trg deluje vse dni v letu

MoĹžnosti le za geografsko ĹĄiritev

Za to, da je uspeĹĄnih Ä?im veÄ? dijakov, se morajo – zatrjuje Kotnik

Kljub zaostrenim finanÄ?nim razmeram in dobri opremljenosti bo-

do med poÄ?itnicami dopolnili in posodobili predvsem IKT tehnologijo, z Gorenjem se dogovarjajo o nadgradnji dijaĹĄke izkaznice. Ta naj bi bila neke vrste kreditna kartica, na katero bi starĹĄi, ki to zmorejo, nalagali svojim otrokom denar

za poravnavo stroĹĄkov. NajveÄ?ji so s prehrano, Gorenje pa je dobavitelj prehrane dijakom. ÄŒeprav je vpis za novo ĹĄolsko leto v programe praktiÄ?no konÄ?an, so vrata ĹĄol novincem povsod na streĹžaj odprta. ÂťGlede na ponudbo programov v drĹžavi, na manj otrok, smo z vpisom zadovoljni. Ta je procentualno veÄ?ji, kot je bil lani. V prihodnje se bomo morali ĹĄe zavzeteje

Kadilnica - zgodba na dolgi rok Velenje – V tukajĹĄnjem okolju je v zadnjem Ä?asu med zaposlenimi Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) in obÄ?ani dvignila kaj nekaj ÂťprahuÂŤ kadilnica, ki so jo uredili med objektoma Gaudeamus in strojno ĹĄolo. Poleg zgraĹžanja se spraĹĄujejo, kakĹĄen vzgojni uÄ?inek je lahko ureditev pokritega prostora za mlade kadilce.

Ivan Kotnik, direktor Ĺ CV, na oÄ?itke in vpraĹĄanja odgovarja: ÂťKadilnica je v Sloveniji novost, v svetu pa Ĺže dolgo ne. FinanÄ?ni zalogaj ni velik, njen uÄ?inek pa, verjamemo, bo zgodba na dolgi rok.ÂŤ Kot je pojasnil, je na obmoÄ?ju ĹĄolskega prosto-

ra kajenje prepovedano, dva metra stran pa ne. Ob razmiĹĄljanju, kako mlade kadilce osvestiti o ĹĄkodljivosti kajenja, poskrbeti za manj smeti in ĹĄtevilne pljunke, se jim je porodila ideja o prostoru, kjer bi se ti zbirali na enem mestu.

V nadaljevanju nameravajo pokriti prostor opremiti z ÂťzgovornimiÂŤ fotografijami, modeli, ki bodo mlade ob priĹžigu cigarete ÂťspomniliÂŤ na uniÄ?evanje svojega zdravja. Tudi tako jih bodo poskuĹĄali pridobiti na svojo stran. Ko se bo preobrazil ĹĄe zadnji kadilec, bodo v kadilnici uredili prostor za prodajo izdelkov dijakov Ĺ o-

Minulo sredo se je ĹĄe zadnjiÄ? oglasil ĹĄolski zvonec in naznanil konec ĹĄolskega leta 2014/2015. Za veÄ?ino 167.700 osnovnoĹĄolcev in dobrih 75.300 dijakov so se zaÄ?ele teĹžko priÄ?akovane poÄ?itnice. Med njimi tudi za blizu 1.400 dijakov ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje in pribliĹžno 3.800 uÄ?encev osnovnih ĹĄol v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Zanimalo nas je, kakĹĄno je bilo ĹĄolsko leto in kaj bodo v posameznih okoljih poÄ?eli med poÄ?itnicami.

In kaj je najbolj zaznamovalo ĹĄolsko leto 2014/2015 na osnovnih ĹĄolah v MOV? ÂťImamo odliÄ?ne osnovne ĹĄole. Ne delajo le tistega, za kar so poklicane, ampak sodelujejo

za plaÄ?e. VarÄ?evanje vpliva na kakovosti? ÂťMislim, da ne. Morda trpijo nekateri nadstandardni programi, ki smo si jih v Velenju zaÄ?rtali Ĺže pred leti, a morda v tem trenutku niso tako aktualni.ÂŤ V pravkar konÄ?anem ĹĄolskem le-

Mestna obÄ?ina Velenje: dobrih 450 tisoÄ? evrov ÂťZa ustanoviteljico – Mestno obÄ?ino Velenje (MOV) – se pravo delo ĹĄele zaÄ?ne. V poletnih mesecih potekajo intenzivnejĹĄa investicijsko-vzdrĹževalna dela na objektih. NaÄ?rtujemo jih na vseh ĹĄolah in vrtcih,ÂŤ je povedal vodja Urada za druĹžbene dejavnosti MOV Dragan MartinĹĄek in dodal, da so se z ravnatelji skupaj in z vsakim posebej dogovorili, kaj bodo postorili za izboljĹĄanje pogojev. Po zbranih podatkih naj bi v objekte ĹĄestih matiÄ?nih in prav toliko podruĹžniÄ?nih ĹĄol vloĹžili dobrih 450 tisoÄ? evrov, od tega pribliĹžno 250 tisoÄ? evrov ustanoviteljica, ostalo same ĹĄole. NajveÄ? (148 tisoÄ? evrov) je rezerviranih za ĹĄolo Livada Velenje. Na seznamu potrebnih vzdrĹževalnih del so predvsem sanacija elektro in strojnih inĹĄtalacij, oken, posodobitev kuhinj, ureditev zunanjih igriĹĄÄ?, nekaj denarja pa je predvidenega za nakup uÄ?ne opreme. O vsebinskih izzivih bo veÄ? znanega – pravi sogovornik – pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta, ko se uÄ?itelji in ravnatelji vrnejo. RaÄ?una, da bodo ti znova zelo pogumni.

la. Na podruĹžnici v TopolĹĄici bodo prenovili kuhinjo in jedilnico, na matiÄ?ni v Ĺ oĹĄtanju pa prebelili nekaj uÄ?ilnic in hodnikov ter opravili nekatera manjĹĄa vzdrĹževalna dela.

Obe omenjeni ĹĄoli bodo tudi generalno poÄ?istili. ÂťZa zdaj ĹĄe delamo v okviru finanÄ?nega naÄ?rta. Bomo pa morali zaprositi pristojno ministrstvo za poveÄ?anje, saj imamo veÄ? oddelkov, prav tako uvajamo v prvi razred tuji jezik. V bodoÄ?i prvi razred so za zdaj vpisali na matiÄ?ni ĹĄoli 90, na podruĹžnici TopolĹĄica pa 13 novincev.

v paleti raznih projektov v kulturi, ekologiji, ĹĄportu, raziskovanju. ÄŒas, ki ga Ĺživimo, je tudi zanje turbulenten,ÂŤ se je odzval MartinĹĄek.

K temu je dala svoj peÄ?at socialna kriza, meni. Precej veÄ? denarja je potrebnega za socialno vkljuÄ?evanje uÄ?encev vkljuÄ?no z brezplaÄ?nimi malicami, kosili. Pomembno se je v zadnjem letu poveÄ?alo priseljevanje v rudarsko mesto, zlasti tujcev.

Ker pristojno ministrstvo ni zagotovilo denarja za odpravo plaÄ?nih nesorazmerij, so ravnatelji precej varÄ?evali, ĹĄe ugotavlja. Februarja letos so denar ĹĄole dobile, zato je v tem trenutku po besedah MartinĹĄka njihovo finanÄ?no stanje dobro. A se boji, da se bo zgodba letoĹĄnjo jesen ponovila in ĹĄole bodo znova prisiljene ob koncu leta zagotoviti denar

tu je v MOV zapustilo osnovno ĹĄolo 255 devetoĹĄolcev. Konec prejĹĄnjega tedna je bilo vpisanih v prvi razred novega ĹĄolskega leta 369 otrok, kar je veÄ? kot lani (334). Do 1. septembra se bo ĹĄtevilo ĹĄe spremenilo predvsem zaradi preseljevanja.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj: veÄ? oddelkov Po besedah ravnateljice osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj Majde ZavrĹĄnik Puc jih Ä?akajo prve aktivnosti v okviru ĹĄolskega leta 2014/20 Ĺže 6. in 7. julija. To je namreÄ? prvi rok za pet uÄ?encev s popravnim izpitom. ÄŒe kdo v tem ne bo uspeĹĄen, ima na voljo ĹĄe avgustovski rok. DevetoĹĄolcev so imeli 76 (lani 115). PoÄ?itnice bodo med drugim izkoristili za vzdrĹževalna de-

ÄŒe bo kadilnica dosegla svoj namen, mi je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? obljubil, da bodo v Velenju namestili ĹĄe katero.ÂŤ Po oceni Ivana Kotnika kadi tretjina dijakov (blizu 500). Kadilcev med sodelavci pa naj bi bilo malo. đ&#x;”˛

tp

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj si je prizadevala, da do tega ne bi priĹĄlo, Ä?eprav z ekonomskega vidika ĹĄola s petimi uÄ?enci ne upraviÄ?uje obstoja Milena KrstiÄ? - Planinc

Na osnovni ťoli bratov Letonja Šmartno ob Paki so – zagotavlja ravnatelj Bojan Juras – priprave na novo ťolsko leto v polnem zamahu. Minulo ťolsko leto je najbolj zaznamovalo praznovanje 180-letnice delovanja ťole in vrsta projektov.

Osrednja novost v novem ĹĄolskem letu bo pouÄ?evanje angleĹĄÄ?ine tudi v prvem razredu. NaÄ?rtujejo nekaj obnovitvenih in vzdrĹževalnih del na ĹĄolski stavbi (zamenjava kritine nad tehniÄ?no uÄ?ilnico in vrtcem, zamenjava nekaterih oken, odprava pomanjkljivosti za pridobitev uporabnega dovoljenja, ureditev okolice ‌). Z ustanoviteljico – lokalno skupnostjo – se o manjkajoÄ?em denarju ĹĄe dogovarjajo. Ĺ olska vrata bodo odprta vse dni med poÄ?itnicami.

Sicer pa je bilo nedavno konÄ?ano ĹĄolsko leto po uspehu dobro, povpreÄ?na ocena je bila 3,93. Negativnih je sedem uÄ?encev, ki bodo opravljali devet popravnih izpitov. Ĺ olo je zapustilo 33 devetoĹĄolcev, vanjo pa prihaja 35 prvoĹĄolcev.

Ĺ oĹĄtanj – V novem ĹĄolskem letu bo podruĹžniÄ?na ĹĄola v Ravnah zaprla vrata in vpraĹĄanje je, ali jih bo ĹĄe kdaj odprta. StarĹĄi so v ĹĄolo za novo ĹĄolsko leto vpisali samo enega otroka, skupaj z njim bi jo v novem ĹĄolskem letu obiskovali ĹĄtirje. Eden premalo, da bi lahko ĹĄola v kraju ĹĄe lahko nadaljevala svoje poslanstvo. ÄŒeprav v Ĺ oĹĄtanju govorijo o zaÄ?asnem prenehanju ĹĄole, pa je vpraĹĄanje, ali bo ta ĹĄe sploh kdaj odprla vrata. Pogoji za delovanje ÂťstarihÂŤ podruĹžnic so namreÄ? precej bolj mili od tistih, ki omogoÄ?ajo odpiranje novih podruĹžnic.

Konec februarja, ko je bil konÄ?an vpis novincev, je vodstvo OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ ole brez o tem obvestilo ustanoviteljico, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, uÄ?encev ni ki je potem skupaj s Krajevno skupnostjo Ravne sklicala sestanek s starĹĄi bodoÄ?ih prvoĹĄolcev. Na tem sestanku je Ĺžupan Darko Menih povedal, da z ekonomskega vidika ĹĄola prav gotovo ne opraviÄ?uje obstoja, tudi Ä?e bi jo obiskovalo pet otrok, a bi jo bila ObÄ?ina zaradi ĹĄtevilnih pozitivnih uÄ?inkov pripravljena ĹĄe naprej zagovarjati. Pri tem je imel v mislih druĹžbeni in kulturni utrip, ki ga ĹĄola prinaĹĄa kraju in je viden na ĹĄtevilnih kulturnih in krajevnih prireditvah v kraju.

A tudi po tem sestanku, ki so se ga resnici na ljubo udeleĹžili le ĹĄtirje starĹĄi od trinajstih ÂťkandidatovÂŤ za vpis v ravensko ĹĄolo, do spremembe ĹĄtevila vpisanih v ĹĄolo ni priĹĄlo. Je pa dejstvo, da se je nekaj podobnega, kot se bo zgodilo tokrat, nakazovalo Ĺže lani. Tudi takrat je bil po konÄ?anem vpisu sklican sestanek s starĹĄi zaradi enakega vpraĹĄanja. A je bil za razliko od tokratnega uspeĹĄen, saj je eden od starĹĄev spremenil odloÄ?itev in otroka vpisal v Ravne.

Kaj so povedali starĹĄi tistih prvoĹĄolcev, ki so na sestanek priĹĄli? Kaj je tisto, kar je pretehtalo pri odloÄ?itvi, da so svoje otroke vpisali v veliko ĹĄoĹĄtanjsko ĹĄolo? Izpostavili so predvsem organizirano varstvo otrok po konÄ?anem pouku do prihoda starĹĄev, ki je na voljo v Ĺ oĹĄtanju, Ĺželjo otrok, da so v 1. razredu skupaj z vrstniki, ki jih poznajo Ĺže iz vrtca, in dejstvo, da imajo v ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju Ĺže brate ali sestre. StarĹĄi pa so izpostavili tudi lastno izkuĹĄnjo, ki jo imajo iz Ä?asov, ko so sami priĹĄli iz podruĹžnice v 5. razred v Ĺ oĹĄtanj. Povedali so, da so potrebovali kar nekaj Ä?asa, da so se vĹživeli. To pa bi radi svojim otrokom, zdaj ko so moĹžnosti povsem drugaÄ?ne, kot so bile nekdaj, prihranili.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki: priprave na novo ĹĄolsko leto v polnem zamahu

V Mestni obÄ?ini Velenje bo najveÄ? pozornosti med poÄ?itnicami deleĹžna ĹĄola Livada.

đ&#x;”˛

POĹ Ravne zapira vrata

Mestna obÄ?ina Velenje za obnovo ĹĄol 450 tisoÄ? evrov – Ĺ oĹĄtanjska ĹĄola bo zaprosila za poveÄ?anje sredstev – V ĹĄmarĹĄki ĹĄoli osrednja novost pouÄ?evanje angleĹĄÄ?ine v prvem razredu VeÄ? denarja za socialno vkljuÄ?evanje

le za storitvene dejavnosti. ÂťTo ne bo Ä?ez noÄ?, bomo morali prej k pepelnikom postaviti tudi pljuvalnike, kar je v drĹžavi zelo moderno. Tudi v tem se bomo morali oÄ?itno vsi vzgajati.

Ĺževanje pri njih. Zavedajo se, pravi Kotnik, da bo razpoloĹžljive prostore teĹžje napolniti, kot jih je bilo pred leti zgraditi. Pri tem si bodo pomagali tudi s pripravo projektov, s katerimi bodo lahko uspeĹĄno konkurirali na razpisih za pridobitev evropskega denarja v novi finanÄ?ni perspektivi.

Pokrita kadilnica naj bi Ä?ez leta sluĹžila kot prodajni prostor za izdelke dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti.

Tudi med poÄ?itnicami ĹĄole ne poÄ?ivajo Tatjana PodgorĹĄek

truditi za veÄ? dijakov, kajti velikih moĹžnosti za programsko ĹĄiritev nimamo, le geografske. Konkurenca je velika in vse veÄ? ĹĄol po drĹžavi zanima naĹĄ sistem trĹženja dejavnosti.ÂŤ Naslednje ĹĄolsko leto bodo izobraĹževali blizu 40 dijakov iz Srbije in Bosne. Upajo, da bodo z novimi prijemi (morda tudi s ĹĄtipendijami) pridobili iz tujine ĹĄe veÄ? dijakov, ki jim bodo lahko starĹĄi plaÄ?ali izobra-

â?ą

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

V Velenju manjka punka Mesto rocka bo gostilo slovenske punk legende – Skromna in podtalna scena vendarle ima zveste pripadnike Tina Felicijan

Ustvarjalci Festivala mladih kultur Kunigunda so Ĺže leta 2010 opozorili, da nam manjka punka – uporniĹĄke energije, kritiÄ?ne misli in alternative sistemu. Geslo takratnega festivala ÂťPunka nam man‘ka!ÂŤ so revitalizirali za zdaj Ĺže tradicionalni julijski koncert v Letnem kinu, ki bo letos, kakopak, punkerski, saj danes niÄ? manj kot v 80-ih ali pred petimi leti potrebujemo energiÄ?nost in sporoÄ?ilnost punka, pravijo organizatorji v eMCe placu. Po predstavitvi zadnje ploĹĄÄ?e Res Nullius Prekletih bazar, dveh tribute koncertih in lanski predstavitvi kompilacije Lignit 3 bo peti poletni koncert v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru v znamenju stisnjenih pesti. RazliÄ?ne zvrsti punka bodo po ‚velenjskih KriĹžankah‘ razmetavali Niet, Repetitor, Pink Panker, Krik Disneylanda in The Fugitives.

Velenje je punk zaobĹĄel Medtem ko se je v gospodarski krizi sredi sedemdesetih tudi v Sloveniji punk Âťvzpostavil kot politiÄ?na drĹža in kulturna formaÂŤ in je bil njegov namen Âťpredvsem ĹĄirjenje

pod vplivom punk rock skate core skupin ter skate snowboard scene.

Elektro dance punk so ob koncu 80ih igrali Look green ko purple. MeĹĄanico noise rocka, punka in hard cora ĹĄe danes igra Nakajima, nekdanji Wreck. Od leta 2006 do danes pa v ĹĄtevilnih postavah ustvarja punk rock bend The Fugitives. Da so zaradi Ĺžanra in vztrajnosti fenomen velenjske glasbene scene, jim priznava tudi punk starosta SaĹĄo Aleksander Misja.

The Fugitives

Zadnji koncert The Fugitives v Velenju je bil na lanski predstavitvi kompilacije Lignit, za katero so prispevali komad World Of Tears.

Foto: Tilyen Mucik

javnega prostora in izraĹžanje drugaÄ?nosti zunaj okvirov uradnih institucij,ÂŤ se v Velenju zaradi pomanjkanja kljuÄ?nih pogojev punk ni razvil kot prepoznaven Ĺživljenjski stil, piĹĄe Andreja AĹžber v zGodbah Velenja. JoĹže Vogrinc v Esejih ob posluĹĄanju pravi, da je punk nastal v najzahodnejĹĄih veÄ?jih mestih v Jugoslaviji, Âťkjer so ljudje lahko vsak dan primerjali rastoÄ?o vrzel med jugoslovanskim in zahodnjaĹĄkim Ĺživljenjskim standardom sosedov in vsak dan spremljali deregulirano in amerikanizirano italijansko me-

Jutri ob 21.00 v Letnem kinu koncert Panka nam manka Tako so povabili kultni bend Niet, ki so se leta 1983 po zmagovitem nastopu na tedaj najveÄ?jem slovenskem rock festivalu Novem Rocku prebili med glavna imena slovenske glasbene scene. Ko je maja leta 1991 umrl pevec PrimoĹž HabiÄ?, je kazalo, da Niet ne bodo veÄ? nastopali, a so se leta 2008 vrnili z novim pevcem Borutom Maroltom in od takrat aktivno ustvarjajo novo glasbo, raziskujejo zven svojih komadov z godalnim kvartetom in klavirjem, pripravili pa so tudi punk muzikal RokovnjaÄ?i. V Letnem kinu bo nastopil tudi eden najbolj prominentnih bendov nove srbske scene Repetitor, ki od leta 2005 igra indie, noise in

dijsko krajino.ÂŤ Edini pravi punk bend v Velenju – Krvava rosa – je igral v zaÄ?etku 80-ih, ko prostora za punk koncerte ni bilo prav veliko, se spominja pevec in bobnar ter punker po duĹĄi SaĹĄo Aleksander Misja. ÂťPunk ni bila muzika za ĹĄolske plese, ki so bili v 80-ih ena redkih mladinskih prireditev v Velenju.ÂŤ Tako so le redki bendi naĹžigali punk, kako njegovo podzvrst ali vkomponirali njegove prvine v kak drug Ĺžanr. DrĹžava v malem, ki je igrala sredi 90-ih in se kdaj pa kdaj sestane ĹĄe danes, je ustvarjala

garage rock ter post-punk, Ĺžanje nagrade in priznanja ter niza albume. Da z njimi stopite v novo revolucijo, vas bodo povabili street punkerji Pink Panker, ki se od ostalih bendov razlikujejo po moÄ?ni energiji, direktnosti in surovi sporoÄ?ilnosti. ÂťGovorimo o uporu, vojni, propadu sistema, borbi, revoluciji, ki ni nujno krvava, in spodbujamo k uporabi lastnih moĹžganov,ÂŤ pravijo. O vaĹĄih materah bo kriÄ?ala banda neotesana – Krik Disneylanda, ki igra od leta 1997, ko se je bend odloÄ?il Âť(pri)zadet ustvarjat nekaj Ä?im bliĹžje glasbi, za razliko od vaĹĄih starĹĄev, ki so se v takem stanju potrudili narediti nekaj Ä?im bliĹžje otroku.ÂŤ Lokalno sceno pa bodo zastopali punk rockerji The Fugitives, ki so danes morda edini punk bend na mnogozvoÄ?ni velenjski glasbeni sceni, zagotovo pa najdlje vztrajajoÄ?i.

Danes triÄ?lanska zasedba, skozi katero je v skoraj desetih letih ustvarjanja preĹĄlo veliko basistov in kitaristov, srce benda pa sta od samega zaÄ?etka bobnar Gorazd Pan - PiÄ?i in kitarist Ĺ˝iga Sivka, tesna prijatelja in Ĺže od nekdaj posluĹĄalca punk rocka v stilu NoFx in Pennywise, Ĺže od samega zaÄ?etka ustvarjata avtorsko glasbo, ki je odraz Ĺživljenja, kakrĹĄnega Ĺživita. V zadnjem obdobju pri nastajanju novih komadov sodeluje basist Matic Mravljak - Motka. ÂťTrenutno smo edini na tej sceni. Kolikor se spomnim, so bolj hard core punk igrali ĹĄe GolaĹž iz nekoliko starejĹĄe generacije,ÂŤ pripoveduje Ĺ˝iga. ÂťTudi mi smo zaÄ?eli igrati metal. Ampak ko pomisliĹĄ: v Velenju se itak igra samo metal. Zato smo se odloÄ?ili, da bomo igrali nek melodiÄ?ni punk, skate punk, da bomo igrali nekaj drugaÄ?nega, ker tega tu ni,ÂŤ razlaga. Zato je njihova glasba bolj svetla, besedila pa govorijo o bolj sproĹĄÄ?enih temah. ÂťEni bendi glasbo navezujejo na politiko, mi pa se nikoli nismo ukvarjali s tem. Lahko bi kritizirali, ampak se mi zdi, da ĹĄe vedno preveÄ? fajn Ĺživimo za to.ÂŤ The Fugitives so samouki, ki so vedno igrali za svojo duĹĄo, zato ĹĄe danes niso scenski bend. ÂťNismo zelo dobri in zelo uspeĹĄni, pa tudi nikoli nismo igrali, da bi bili zvezde.

Gre bolj za druĹženje, dobivanje na vajah, ko popijemo kako pivo, zaĹĄpilamo par komadov, se imamo fajn.ÂŤ Na jutriĹĄnjem koncertu bodo igrali krajĹĄi repertoar starih in novih komadov, ki so nastajali zadnje leto. đ&#x;”˛

Ĺ ole s5 konec, dijaki s5 v parku V torek se je zakljuÄ?il edinstven dijaĹĄki festival Park s5 dogaja – DrĹžavni praznik so praznovali s slovenskim kebabom Tina Felicijan

DijaĹĄka sekcija Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba je ob koncu ĹĄolskega leta Ĺže osmo leto priredila festival za intenziven prehod iz ĹĄolskih klopi v proste dni. Podobnega dogajanja, ki bi bilo namenjeno posebej dijakom ob koncu pouka, v Sloveniji ni, pravijo klubovci, ki so program sestavili v sodelovanju z eMCe placom.

Park s5 dogaja sicer obuja park pred velenjsko gimnazijo, kjer se dijaki zadrĹžujejo celo leto, ob koncu ĹĄole pa priredijo ĹĄe zanimive vsebine. A ker letos zaradi deĹžja park ni bil ravno vabljiv, so veÄ?ino dogodkov izvedli pred eMCe placom.

Program, ki je sestavljen tako iz kulturnih kot druĹžabnih in kulinariÄ?nih dogodkov, je ekipa pripravila pod vodstvom predsednice dijaĹĄke sekcije Ĺ Ĺ K-ja UrĹĄe Verdev. Pri organizaciji jih sodeluje kakĹĄnih deset, odvisno od dogodka, vsak pa se trudi po najboljĹĄih moÄ?eh in se tudi veliko nauÄ?i o prirejanju dogodkov.

Za stike z javnostjo skrbi Anja Anika Krenker. ÂťPrirejamo koncerte, sproĹĄ-

ÂťNaĹĄ namen je, da popestrimo poletne dni dijakom in tudi starejĹĄim v Velenju in okolici.

Trudimo se, da so vsi dogodki brezplaÄ?ni, saj si ne Ĺželimo, da nas povezuje naĹĄa finanÄ?na zmogljivost, ampak druĹženje,ÂŤ razlaga Anja Anika Krenker.

DruĹženje v gimnazijskem parku je ob koncu pouka s festivalom Park s5 dogaja ĹĄe posebej prijetno.

Tako pa je videti slovenski kebab, s katerim so dijaki poÄ?astili drĹžavni praznik.

Ä?ena druĹženja ob glasbi, pripravimo kako zanimivo jed, imamo tudi razstave, tako da mladim skuĹĄamo pribliĹžati razliÄ?ne kulture, s katerimi se ne sreÄ?ujejo vsak dan,ÂŤ je povedala in naĹĄtela dogodke. V desetih dneh so izvedli ĹĄtiri koncerte – Sans Serif, tribute skupin Pearl Jam in Alice In

Chains, StonalizejĹĄn, povezali pa so se tudi s festivalom Sound Arson – Ĺžur ob koncu ĹĄole se je zaÄ?el v parku, nadaljeval pa na trasi eM-

Ce placa, kjer so na dan drĹžavnosti pripravljali slovenske kebabe s kranjsko klobaso, v parku pa so vrteli rege glasbo, si ogledali humoristiÄ?no predstavo in posluĹĄali predavanje Lane Ĺ pital o skrbi za koĹžo. Tako so poÄ?itnice zaÄ?eli res intenzivno, za mlade pa se bo to poletje ĹĄe veliko dogajalo, zato je bilo ogrevanje đ&#x;”˛ ĹĄe kako potrebno.

2. julija 2015

Asfaltne Ĺžile Urban Novak

Ob vsakokratnem vraÄ?anju v Velenje po glavni cesti Velenje–Arja vas me zbode v oÄ?i zastoj pred mostom pri odcepu za Ĺ entilj. Enostavno nisem mogel verjeti, da je naĹĄa drĹžava sposobna tako dolgo postavljati nov most na tako obremenjeni, prometni in ne nazadnje pomembni cesti. Enako, kot se mi je zdelo neverjetno, da je drĹžava sploh dopustila propad tako pomembnega objekta. Vsak dobri gospodar namreÄ? ve, da mu bo z rednim vzdrĹževanjem uspelo obdrĹžati stvari v delujoÄ?em stanju dolgo Ä?asa.

A ta enostavna in dokazana logika vsekakor ne velja pri omenjenem mostu, na za Velenje tako pomembni lokaciji. Tako pa sedaj sedimo v avtomobilih in se s hvaleĹžnostjo Ä?udimo novozgrajenemu mostu.

Saj smo v vmesnem Ä?asu, ko je bil most ponovno zgrajen, Ĺže pozabili, kako je bila cesta nekoÄ? videti.

Tako, kot se bomo verjetno nekoÄ? s hvaleĹžnostjo Ä?udili novozgrajeni hitri cesti do Velenja, ki naj bi morebiti le bila zgrajena. NekoÄ?. Potem ko so se zadnji razliÄ?ici trase hitre ceste uprle civilne iniciative v obÄ?inah, skozi katere poteka predvidena trasa, je zamrl ves hrup okoli trase hitre ceste. Ko smo priÄ?akovali nov predlog, pa so nas vrli drĹžavni usluĹžbenci presenetili z novo traso – z oĹživitvijo predloga trase, ki je bil predmet spotike in skoraj upora. KozmetiÄ?ni popravki na trasi in predlog je romal ponovno na javno razgrnitev. Kar preseneÄ?a, je naivnost drĹžave, da na javno razgrnitev poĹĄlje predlog trase, ki mu je javna iniciativa moÄ?no in odloÄ?no nasprotovala. Saj so vendar pomislili, da so ljudje nanjo Ĺže pripravljeni in jih ni moÄ? presenetiti. A ne. OÄ?itno ne. PazljivejĹĄi razmislek lahko postreĹže ĹĄe z enim moĹžnim odgovorom.

Kaj pa, Ä?e je drĹžava klonila pred kapitalom? Podjetniki in gospodarstveniki Ĺže leta opozarjajo drĹžavo na pomembnost te hitre ceste. In seveda upraviÄ?eno. Ne more vendar vsako malce moÄ?nejĹĄe deĹževje ustaviti prometa zaradi poplavljene ceste v PireĹĄici. Ustavljen promet pa danes pomeni tudi ustavljeno proizvodnjo. S stojeÄ?o proizvodnjo je teĹžko biti konkurenÄ?en v danaĹĄnjem globalnem svetu. Verjetno je drĹžava s svojo neaktivnostjo in pomanjkanjem posluha gospodarstvenike stisnila v poloĹžaj, v katerem so jo enostavno prisiljeni izsiljevati.

Tovrstno dogajanje pa je na koncu koncev teĹžava navadnega obÄ?ana, ki mu bo trasa hitre ceste potekala skozi gozd, vrt ali pa morebiti kar Ä?ez hiĹĄo. Ljudem torej ne ostane drugega, kot da se organizirajo in se takĹĄnemu naÄ?inu delovanja uprejo. Pa smo zopet pri civilni iniciativi, ki je na koncu tudi dokaj priroÄ?en in srednje uspeĹĄen greĹĄni kozel.

Resnici na ljubo pa ni tako. Civilne iniciative niso krive za zamude in leta usklajevanj. Ĺ e manj za grobe in dostikrat nepremiĹĄljene projekte gradenj novih cest. Prav tako niso krive za gospodarsko ĹĄkodo, ki nedvomno nastaja zaradi zamikov pri gradnji cest. Civilnim iniciativam bi morali biti pravzaprav hvaleĹžni, saj graditeljem cest in drĹžavi vsaj nekdo gleda pod prste. Brez njih bi bil verjetno pri gradnjah cest popolni kaos, v katerem bi lahko poÄ?eli, kar bi se jim zljubilo.

Prst je treba usmeriti v drĹžaVir: Internet / genius.com vo in njeno neaktivnost pri reĹĄevanju cestnih vpraĹĄanj. V svetu, kjer Ĺže veÄ? kot polovica ljudi Ĺživi v mestih, se je potrebno zavedati, kaj ceste tem mestom pomenijo. Pravzaprav niso samo pobarvani trakovi asfalta, po katerih vozijo avtomobili. So veÄ? kot to. So Ĺžile mest, po katerih v mesta priteka hrana, ljudje, dobrine ... NevzdrĹževane Ĺžile pa se hitro zamaĹĄijo in mesto se znajde pred kolapsom. Tega se tujina dobro zaveda, zato namenja veliko energije reĹĄevanju problematike cest in njihovega vzdrĹževanja. Od poskusov gradnje cest z vgrajenimi talnimi obvestili do ĹĄtetja prevoĹženih kilometrov po posameznih cestah. Ĺ tetje prevoĹženih kilometrov se sliĹĄi pusto, a je koristno orodje pri naÄ?rtovanju obnove in vzdrĹževanja drĹžavnih in lokalnih cest. Tega seveda pri nas nihÄ?e ne poÄ?ne. Zato pa to poÄ?no AmeriÄ?ani, ki si tako ustvarijo boljĹĄo sliko, kje vse bo potrebno obrabljene elemente in objekte zamenjati ali obnoviti. In s tem seveda laĹžje naÄ?rtovati aktivnosti in predvidene posege tudi poceniti.

V Sloveniji pa se zdi, kot da naĹĄi birokrati ĹĄe niso vzeli prave uÄ?ne ure. UÄ?ne ure, ki bi jim razloĹžila pomembnost pretoÄ?nosti asfaltnih Ĺžil, ki napajajo mesta. In pomembnost naÄ?rtovanja prostora posameznih tras cest, ki na koncu botrujejo malodane ljudskim uporom.

Z malce veÄ? spretnosti in posluha ter daljnovidnosti bi lahko takĹĄne projekte vodili zelo ekonomiÄ?no in uspeĹĄno. Tako pa so obiÄ?ajni ljudje na koncu postavljeni pred dejstva, ki jih zelo teĹžko spremenijo. Pa Ä?etudi to pomeni, da jim bo trasa ceste postavila na domaÄ?i vrt steber viadukta. In podoben scenarij se obeta tudi Velenju, ki naj bi ga hitra cesta odrezala od jezerskih vod in rekreacijskih povrĹĄin ob njih.

Dragi snovalci trase, pamet v roke. Pripravljeni smo se peljati tudi kak kilometer dlje do hitre ceste, Ä?e ste le sposobni izpeljati traso, ki bo res pameten premislek vseh okoliĹĄÄ?in ob tako velikem posegu v Ĺže đ&#x;”˛ sedaj obremenjenem prostoru.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 11

Ne Ĺželim si biti vezana na en prostor Z zaÄ?etkom poletnih poÄ?itnic se zaÄ?enjajo tudi dopusti. Novinarka BojaBoja na Ĺ pegel je nekaj dni tega tudi letos zamenjala za kolonijo Zveze druĹĄtev prijateljev mladine Velenje v PoreÄ?u.

Njeno odsotnost zapolnjuje v naĹĄi ra radijski in Ä?asopisni hiĹĄi Ĺže ÂťpreverjenaÂŤ Tina Felicijan. ÂťZa zdaj se mi letos ĹĄe ni zgodilo kaj posebnega. Za ZakljuÄ?ujem letnik podiplom podiplomskega ĹĄtudija novinarstva in ne bom imela veÄ? izgovorov za pisanje ma magistrske naloge. Skrajni rok, ki sem si ga zadala zanjo, je spomladi pri priTina Felicijan za zdaj o dopustu ne razmiĹĄlja.

hodnje leto, ker grem ob koncu leta v Mehiko na krajĹĄi ĹĄtudijski obisk.

V magistrski nalogi namreÄ? Ĺželim primerjati poroÄ?anje slovenskih kazniin tamkajĹĄnjih medijev o kazni etiÄ?vih dejanjih. Zanima me etiÄ? ni vidik poroÄ?anja, standardi razkriza objavo fotografij, razkri vanje identitet Ĺžrtev,ÂŤ je povedala Tina. Ideja se ji je porodila na osnovi izkuĹĄenj iz Peruja.

Sicer pa je v Ä?asu tranzicije – pravi – iz ĹĄtudentske v poklicno pot, kar pomeni, da se nekabo morala odreÄ?i neka lagodnoterim oblikam lagodno nekosti in se navaditi na neko liko niĹžji ÂťproraÄ?unÂŤ. Vsaj z enim oÄ?esom spremlja

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

povpraĹĄevanje po novinarjih v medijih. Ob pogovorih o alternativnem novinarstvu na spletu razmiĹĄlja o samostojni poti. ÂťO tem bolj kot o postranski dejavnosti. Ĺ˝elim namreÄ? ĹĄe nekaj Ä?asa piliti in pridobivati izkuĹĄnje, tako da se lahko zanesem na urednika, sodelavce v klasiÄ?nem novinarskem okolju. Kasneje pa se vidim kot samostojna novinarka, saj si ne Ĺželim biti vezana na en prostor. Po naravi sem taka, da se mi mora ves Ä?as kaj novega dogajati, da lahko zgodbe pripovedujem drugim.ÂŤ Ob tem se ĹĄe vedno ukvarja s pripravo mladinskih projektov v mestni obÄ?ini Velenje. Festival Kunigunda jo je Ĺže povsem ÂťvsrkalÂŤ vase. Popotniku Daretu Bencinku pomaga pri pripravi zgodb, ki jih bo izdal v knjigi. O poletnih poÄ?itnicah pa za zdaj ĹĄe ne razmiĹĄlja, saj Ĺželi Ä?im veÄ? Ä?asa preĹživeti v naĹĄi hiĹĄi. Na morje gre raje ob koncu sezone, jeseni pa morda ĹĄe na krajĹĄe potovanje z avtom. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Tanja Ĺ˝agar predstavlja nov videospot Tanja Ĺ˝agar s svojega zadnjega albuma Ĺ tevilka 3 predstavlja Ĺže tretji videospot. Tokrat ga je posnela za pesem Dadi Ladi, za katero je besedilo napisala kar sama. V videospotu se ji je pridruĹžil tudi Dj Dadi, s katerim sta se na snemanju odliÄ?no ujela. Snemanje je bilo zelo sproĹĄÄ?eno, potekalo je hitro in v noÄ?nih urah, kar Tanji ustreza. ReĹžijo spota je tudi tokrat prevzel Niko Karo, ki je s Tanjo posnel tudi njena zadnja dva videospota spota.

um in Pogumno srce. Star je bil 61 let, njegovo letalo pa je strmoglavilo v bliĹžini Santa Barbare v Kaliforniji. Horner je prejel oskarja za pesem My Heart Will Go On, ki je gotovo prispevala k prepoznavnosti in uspehu filmske uspeĹĄnice Titanik. Skladbo je zapela Celine Dion.

Horner je sicer napisal glasbo za veÄ? kot sto filmov, prejel pa je tudi veÄ? nominacij, nazadnje za glasbo za film Avatar Jamesa Camerona.

vse to so stvari, ki se nam sprehajajo po mislih, tik preden zaspimo in se zazibljemo v sanje. In natanko o teh stvareh poje najnovejĹĄa Vladova pesem.

Iron Maiden pripravljajo dvojni album OboĹževalci britanskih legend metala Iron Maiden so se razveselili novice, da se skupina vraÄ?a na sceno z novim, dvojnim albumom. The Book of Souls, kakrĹĄen je naslov albuma, naj bi vkljuÄ?eval veÄ? kot 90 minut Ä?istega metala. Material zanj so zaÄ?eli snemati Ĺže lani poleti v Parizu, a so morali snemanje zaradi bolezni frontmana skupine Brucea

Priljubljena pevka trenutno snema skladbe za nov album, ki bo izĹĄel do konca leta. Tako bo veÄ?ji del poletja preĹživela v studiu, potrudila pa se bo, da pripravi ĹĄe kakĹĄno Ĺ˝agarijo. Vsaj na kratko pa se bo odpravila na morje, in to kar s svojo skupino Avantura.

Vlado Kreslin predstavlja novo skladbo Vlado Kreslin, ki je trenutno na turneji po Argentini, kjer nastopa po slovenskih klubih, predstavlja novo skladbo z naslovom Preden zaspim. Besedilo zanjo je napisal Vlado sam, glasba pa je delo njegovega dolgoletnega glasbenega partnerja ĹĄe iz Ä?asov skupine Martin Krpan, Mira Tomassinija.

Nekdanje ljubezni, sonÄ?ni zahodi in cvetoÄ?i travniki, zaobljube ...,

11

107,8 MHz

2. julija 2015

Dickinsona za nekaj Ä?asa postaviti na stranski tir. Na dvojnem albumu bo sicer le enajst skladb, kar pomeni, da so nekatere precej dolge.

Tako denimo pesem The Red and the Black traja 13 minut, Empire of the Clouds pa kar 18 minut. To bo sicer Ĺže 16. album britanske zasedbe, uradno pa bo izĹĄel 4. septembra.

Svetovna promocija albuma bo ĹĄele prihodnje leto.

Umrl avtor glasbe za film Titanik Med pilotiranjem svojega letala se je 22. junija smrtno ponesreÄ?il skladatelj James Horner, ki je napisal glasbo za svetovne filmske uspeĹĄnice, kot so Titanik, Avatar, ÄŒudoviti

Deep Purple bodo izdali 2 filma s posnetki z dveh koncertov Legendarna britanska zasedba Deep Purple bo svoje oboĹževalce razveselila z dvema filmoma s koncertov v nemĹĄkem Wacknu in Tokiu. Prvi film, posnet na festivalu leta 2013, bo nosil naslov The Setting Sun, drugi, posnet aprila 2014, pa To The Rising Sun. Filma bosta na voljo v razliÄ?nih formatih.

Skupina, ustanovljena leta 1968, se je na zemljevidu svetovnega rocka ustalila s skladbami, kot so Smoke on the Water, Black Night, Woman from Tokyo, Child in Time, Strange Kind of Woman in druge. V veÄ? kot ĹĄtiri desetletja dolgi karieri se je v zasedbi zgodilo precej sprememb.

Skupina je leta 1976 razpadla, Ä?lani pa so znova zdruĹžili moÄ?i leta 1984.

Leta 1993 je skupino zapustil Richie Blackmore, ki ga je zamenjal Joe Satriani, leta 2002 pa je odĹĄel ĹĄe John Lord (1941–2012). Skupina je izdala veÄ? kot 20 studijskih albumov, v Ĺživo pa smo jih videli in sliĹĄali tudi v Sloveniji.

1. JELENA ROZGA - Kraljica 2. RADIO JAM - I ljubezen 3. JASON DERULO - Cheyenne

Popularna splitska pevka Jelena Rozga je pred kratkim predstavila svojo novo skladbo Kraljica in videospot zanjo. Pesem je premierno izvedla na superfinalu ĹĄova X factor Adria. Skladba je delo uspeĹĄnega avtorskega para TonÄ?i in Vjekoslava Huljić, videospot, v katerem je pevka dodobra poudarila svoje najmoÄ?nejĹĄe adute, pa je reĹžiral Dario Radusin.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Vihar – Ljubiti muzikanta Vikend – Sin Mladika – Tvoje sanje Veseli Dolenjci – Najin veÄ?er Ĺ˝lindra & Slavko IvanÄ?iÄ? – Dober dan PoskoÄ?ni muzikanti – Lubi Unikat – Kar je moje je tvoje KlateĹži – Punca pojdi z mano Naveza – Daj mi Vitezi Celjski in Irena VrÄ?kovnik – Sprejmi dlan

www.radiovelenje.com

INMATE Inmate predstavljajo svoj drugi videospot za novi single Tomorrow Never Comes z drugega albuma Tree Of Life. To je Ĺže Ä?etrti single s prihajajoÄ?ega albuma, ki bo luÄ? sveta ugledal 26. avgusta, ko bodo velenjski metalci album predstavili pred domaÄ?im obÄ?instvom v eMCe placu.

NIET Skupina Niet bo septembra po ťtirih letih izdala nov studijski album z naslovom V bliŞini ljudi. Na njem bo ťtirinajst skladb, ki so bile marca letos posnete pod producentsko taktirko Žareta Paka v studijih Marsh in Kif Kif. Prvi singl, ki ga poťiljajo med posluťalce, je skladba Mislila sva, da nama bo uspelo .

PANKA NAM MANKA Ljubitelji punka boste na svoj raÄ?un priĹĄli jutri, v petek, 4. julija, ko bo v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru potekal koncert Panka nam manka.

Poleg kultnih slovenskih pankerjev Niet in prominentnih predstavnikov srbske nove scene Repetitor bodo nastopili ĹĄe Pink panker, Krik Disneylanda in The Fugitives.

ALEX VOLASKO Alex Volasko je s svojo spremljevalno skupino snemal videospot v Medijskih toplicah. Za potrebe videospota, ki ga je reĹžiral Andrej Pratnemer, je pevec na snemanju zaĹžgal 160 let star klavir. Alex sicer pospeĹĄeno zakljuÄ?uje drugi album, na katerem bo tudi pesem Tatu.

Album bo na prodajnih policah Ĺže letoĹĄnjo jesen.

MMS 2015 V soboto, 4. julija, bo v Avditoriju PortoroĹž potekal Ĺže 35. festival Melodije morja in sonca. Za nagrade se bodo tokrat potegovali Alja KruĹĄiÄ?, Bilbi, Easy, Eva Boto & GaĹĄper Rifelj, Francesco Squarcia, Ina Shai, Katrinas, KlepaÄ? in GustinÄ?iÄ? KinG, Monika PuÄ?elj, Polona Furlan, skupina Mozaik, Ĺ turle, Tulio FurlaniÄ? in Ĺ˝iga Rustja.

Naš čas, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

⏩

⏫

Zelo tehten razlog za slavje sta imela direktorja podjetij Andrejc – Mirko Andrejc (levo), in dr.

Uroš Rotnik, Komunalno podjetje Velenje. Čvek pa ne ve, ali sta se tudi na otvoritvi kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju ali čem drugem. Če bi bila ženski, bi čvek sicer sumil, da je beseda morda tekla o usklajenih oblekah, ki sta si jih nadela za slovesnost, tako pa sta verjetno rekla kvečjemu kaj o tem, da vsaj pri izbiri oblek ni potrebno razpisov in iskanja soglasij.

Članice A Prostovoljnega gasilskega društva Gaberke so po več letih v svoji konkurenci na tekmovanju v Šmartnem ob Paki znova osvojile pokal, in to zlatega. Bolj kot same se je uspeha veselil njihov mentor, zavzet gasilec in dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Gaberke Pavel Župevc. »No, dekleta, danes se kar postavite spredaj, bom jaz povsem zadaj. Fotografija me bo spominjala na to, kako je, če imam jaz zadnjo besedo.

Pred regijskim tekmovanjem v oktobru vam jo bom pokazal, da tega ne bi pozabile.«

⏩

Tomislav Bralič, ki je s skupino Intrade nastopil na prireditvi Skok v Poletje na Titovem trgu to nedeljo, je bil navdušen nad glasovi Rudarskega in Šaleškega študentskega okteta, pa tudi nad glasom velenjskega župana Bojan Kontiča. Takole mu je prigovarjal, da bi skupaj zapeli. Kontiča je sicer mikalo, a se ni ojunačil.

2. julija 2015

frkanje » Levo & desno «

Pozor!

Pazi na glavo! Sodbe padajo.

Prihodnost Upam, da ni res, kar pravijo nekateri, da imajo nogometni knapi manj negotovosti za bližnjo prihodnost kot pravi?!

»Ženske« težave Pregovor pravi, da ženske podpirajo tri vogale v hiši. Nekateri (moški) si prizadevajo, da bi podpirale čim manj »vogalov« v naši državi.

Opozorilo Julij nas znova opozarja: manj oziroma slabše bomo sejali, manj in slabše bomo želi. To, da bo naslednji mesec že veliki srpan, naj nas ne zavede.

Nič novega O trasi hitre ceste nič novega. Hvala bogu, pravijo eni. Škoda, menijo drugi. Zaradi trase, ne zaradi potrebe po cesti. Odločujoči pa nič.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Najgrši pes na svetu je Quasi Modo Na pasjem tekmovanju v kalifornijskem mestu Petaluma so minuli petek razglasili najgršega psa na svetu: naslov si je priboril desetletni mešanec med pitbulom in ovčarjem

po imenu Quasi Modo. Rjavi štirinožec, ki zaradi ukrivljenega hrbta spominja na hijeno, je bil tisti, ki je premagal ostalih 26 izzivalcev, saj po mnenju žirije »uteleša izstopajočo grdoto«. Lastnikom psa, ki so štirinožca našli v zavetišču za živali, je naslov prinesel 1500 dolarjev (okoli 1350 evrov) nagrade. Tekmovanje za izbor najgršega psa poteka sicer že od 70-ih let prejšnjega stoletja.

V bolnici zaradi kavbojk Avstralka je oblekla kavbojke, ko se je odpravila na pomoč k sorodnikom pri selitvi. Pri delu je veliko čepela, ko pa se je skozi park vračala domov, je padla, saj so ji noge zače-

le hrometi. To se je zgodilo zaradi utesnitvenega sindroma, saj so bile kavbojke zelo tesne. Njenega padca ni opazil nihče in tako je na mestu ležala kar nekaj ur. A na koncu se ji je uspelo privleči do ceste, kjer je priklicala taksi in se odpeljala do bolnišnice v mestu Adelaide, kjer so ji morali kavbojke odrezati s telesa. Zdravniki so povedali, da zaradi hlač kri ni mogla normalno pri-

tekati do mišic v mečih, zato so te tako otekle, da so pritisnile na dva od najpomembnejših živcev v spodnjih delih nog. To pa je posledično povzročilo šibkost in ohromelost nog. Oteklost mišic je v roku treh, štirih dni minila in bolnica je lahko bolnišnico zapustila.

Kitajska goba bi lahko pomagala hujšati?

Tuji raziskovalci so te dni razkrili, da je goba, ki jo v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo že stoletja, upočasnila pridobivanje teže pri živalih. Njen učinek so preučili na miših, ki so bile na dieti z veliko

maščobami. Tiste, ki so bile zgolj na tej dieti, so v prvih dveh mesecih prišle do teže 42 gramov, medtem ko so tiste, ki so jih hranili tudi z visokimi dozami gobjega izvlečka, dosegle zgolj 35 gramov. Tiste miši, ki so jedle običajno hrano brez dodatka gobjega izvlečka, so bile medtem še vedno bolj suhe. Kot je ob tem še pojasnila ekipa znanstvenikov, je dodajanje gobe v mišje obroke spremenilo tipe črevesnih bakterij. Raziskovalci menijo, da bi lahko gobo, imenovano ganodermo lucidum, v prihodnosti uporabili za zdravljenje debelosti, ob tem pa posebej poudarjajo, da ekstrakt gobe v pločevinkah kokakole ljudem vendarle ne bo pomagal izgubiti teže.

Tovornjak, skozi katerega se vidi

73-letnik splezal na 50-metrski drog

Verjetno vsi poznamo neprijetno situacijo, ko po regionalni cesti pred nami vozi tovornjak, ki je tako velik, da ni mogoče videti, ali je prehitevanje varno. Argentinska veja tehnološkega podjetja Samsung je predstavila tehnološko rešitev za takšne situacije: na tovorno vozilo so namestili kamero, ki brezžično in v realnem času prenaša dogajanje pred vozilom na zadek prikolice, na katerem so nameščeni štirje zasloni, namenjeni delovanju tudi v slabih vremenskih razmerah. Voznik, ki se pripravlja na prehitevanje, tako vidi, ali je to varno storiti. Rešitev je še v fazi testiranja, strokovnjaki pa že svarijo, da se v tovrstnih situacijah vendarle ne gre zanašati samo na tehnologijo, temveč še vedno najprej na lastne oči.

Na jugu Francije je 73-letni moški splezal na 50 metrov visok visokonapetostni električni drog in razobesil napis s pozivom »Charlesa de Gaulla za predsednika«. Za vzpon je potreboval dve uri, na »cilju« pa se je namestil deset metrov od električnih vodov, ki prenašajo 400 tisoč voltov. Oblasti so morale urgentno ukrepati, da je bližnje

Na glavo Finančno ministrstvo ukinja četrti dohodninski razred. Da ne bo pomote – v njem so taki z najvišjimi dohodki, ne tisti z najnižjimi. In po novem bodo njihovi dohodki še višji. Saj pač ne smemo biti Slovenci preveč enaki.

Čisto ni dobro Sploh ni res, da je čisto vedno tudi najboljše. Še posebno ne, če je veliko.

To še posebno velja za čisto izgubo. No, tudi če je na kakšnem položaju »čista zguba«, ni dobro.

Prehitevanje mesto Narbonne, kjer živi okoli 50 tisoč ljudi, ostalo preskrbljeno z elektriko. »Zaradi varnostnih razlogov so bile linije izklopljene, kar pa ni imelo nobenih posledic pri oskrbi z električno energijo v regiji ali izvozu elektrike v Španijo,« je pojasnila družba, ki skrbi za distribucijo elektrike. Možakar se je z droga spustil s pomočjo posebnih enot gasilcev in policijskih pogajalcev.

V mnogih krajih so se že začele poletne prireditve. Le pravega poletja še od nikoder.

Inovacija Primer iz Vrbja kaže, da lahko konopljo uporabljamo še za druge namene. Na primer za dvigovanje ljudi.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

UTRIP

2. julija 2015

Cvetje v Ä?evljih Prihajajo Indijanci Akcija Velenje – mesto cvetja nadgrajena z Poletne poÄ?itnice se bodo za otroke zaÄ?ele po indijansko – Navade, obrti in vrednote navihano akcijo, v kateri uĹživajo tudi otroci ÂťresniÄ?nih otrok naraveÂŤ bodo spoznavali v Letnem kinu iz vrtcev in ĹĄol Lani se je Letni kino prviÄ? spremenil v indijanski tabor. Mladinski center Velenje, prijateljske organizacije in prostovoljci so pripravili Indikamp s pestrim kulturnim in ĹĄportnim programom ter ustvarjalnimi delavnicami. Otroci bodo indijansko kulturo tudi letos spoznavali zabavno, aktivno in vzgojno, pravi idejni vodja Andrej Cvernjak. Za to bodo poskrbeli Mladinski svet Velenje, konjeniĹĄki in atletski klub, ribiĹĄka druĹžina, lokostrelski klub Sokol, Klub vodnih ĹĄportov in taborniki rodu Jezerski zmaj.

PouÄ?na avantura Ko cvetje, ki so ga posadili mladi v vrtcih in ĹĄolah, zacveti v Ä?evljih, nastanejo lepe kreacije.

Velenje, 26. junija – V letoĹĄnji akciji Velenje – mesto cvetja so organizatorji (TD Velenje, MOV in podjetje PUP) uvedli novost, ki so jo poimenovali ÂťCvetje v Ä?evljihÂŤ. Gre za idejo, da vrtci in ĹĄole pripravijo postavitev, ki je navihana in dopadljiva.

22. junija je strokovna komisija Ĺže obiskala prijavljeni lokaciji: Vrtec Tinkara in OĹ Vinska Gora. Nad iznajdljivostjo in prisrÄ?nostjo nastalih stvaritev so bili Ä?lani komisije navduĹĄeni. Vrtci in ĹĄole se akciji na temo Cvetje v Ä?evljih lahko pridruĹžijo do 15. septembra, komisija pa bo opravila oglede konec septembra.

Do 15. julija ťe zbirajo prijave za letoťnjo akcijo Velenje – mesto cve-

tja. Na dopisnicah, ki jih dobite v PUP-ovih cvetliÄ?arnah, na MO Velenje, v KnjiĹžnici Velenje in na sedeĹžu TIC-a, prijavite hortikulturno urejeno individualno stanovanjsko hiĹĄo, balkon, teraso, kmetijo, stanovanjski blok, poslovni objekt, bencinsko Ä?rpalko ‌ Prijavo lahko oddate tudi preko spleta. Prijavam ni treba dodati fotografij, so pa zaĹželene tam, kjer gre za prijavo v veÄ?stanovanjskih objektih. Komisija si bo prijavljene lokacije ogledala avgusta in septembra.

Slovesna podelitev priznanj in nagrad akcije Velenje – mesto cvetja in akcije Cvetje v Ä?evljih bo oktobra v vili Bianci. đ&#x;”˛

bĹĄ

Roka v Ĺžepu

Ustvarjalci Indikampa Ĺželijo otroke popeljati v predmoderni Ä?as, ko ljudje ĹĄe niso poznali hitenja in so prevladovale Ä?isto druge vrednote.

Razumeli so govor vetra, Ä?ustva Ĺživali in ĹĄepetanje rastlin. Da bi se otroci zbliĹžali z naravo, bodo postali pravi Indijanci. Opremili se bodo s peresi in drugim indijanskim nakitom, ki si ga bodo izdelali sami,

Pester program Indikampa bo vodilo 8 mladih mentorjev in dva prostovoljca, ki bodo otroke vodili skozi zabavno in pouÄ?no pustolovĹĄÄ?ino.

pobarvali si bodo liÄ?ka in kot resniÄ?ni otroci narave, kakor se imenujejo Indijanci, raziskovali Letni kino in ĹĄaleĹĄka jezera z okolico.

Najprej bodo postavili in uredili

Indikamp bo potekal 6.–10. julija od 9.00 do 15.00 v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru. Cena 5 evrov na dan vkljuÄ?uje vse aktivnosti, pijaÄ?o, malico in kosilo. Prijavnico lahko izpolnite v Mladinskem centru Velenje (Efenkova 61a) ĹĄe do konca tedna, informacije pa dobite tudi na telefonskih ĹĄtevilkah 070 801 126 in 031 844 153.

tabor, v srediĹĄÄ?u katerega bosta indijanski tipi in totem, ki ga bodo izdelali sami. Seveda ne bo manjkalo kuriĹĄÄ?e, ob katerem se bodo druĹžili, si pripovedovali zgodbe, plesali okrog ognja, bobnali in peli ter poĹĄiljali dimne signale. Obiskovali bodo indijanskega vraÄ?a, ki je poln modrosti o duhovnosti, preĹživetju v naravi, uĹžitnih gozdnih plodovih in zdravilnih rastlinah. Spoznavali bodo naravo – sprehodili se bodo v amazonsko dĹžunglo, se uÄ?ili o jezer-

skem ekosistemu in sreÄ?ali Ĺživali, ki domujejo ob ĹĄaleĹĄkih jezerih. NauÄ?ili se bodo jezditi in pluti ter se preizkusili v lokostrelstvu in ribolovu.

Tako bodo z eno kulturno, ĹĄportno in vzgojno avanturo dobili popotnico, ki jim bo za vselej ostala v srcih, so prepriÄ?ani mladi animatorji, ki se Ĺže veselijo druĹženja z IndijanÄ?ki. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

GonĹžarjeva peÄ? kot galerija Ideja o njej vzklila iz nagajive debate med fotografi in plezalci

V mraku sem se na zaÄ?etku sedemdesetih let peljal v francoskem Renaultu R6, mojem drugem avtomobilu, prvi je bil nepozabni SpaÄ?ek, proti domu. Nekaj sto metrov od slovenjgraĹĄke ĹželezniĹĄke postaje zagledam moĹžakarja v deĹžnem plaĹĄÄ?u, ki dviguje roko. Ocenil sem, da ima morda reveĹž pred sabo ĹĄe dolgo pot, zato ustavim, da bi opravil dobro delo. Ko prisede, desnico je imel v Ĺžepu, ga vpraĹĄam, kam. Ne da bi me pogledal odvrne: ÂťTi samo terajÂŤ. Na ponovno vpraĹĄanje sledi enak odgovor. PreĹĄinilo me je, da je morda tip eden od tistih, ki so prihajali iz zahoda, da bi zruĹĄili socialistiÄ?ni reĹžim v povojni Jugoslaviji, kot so poroÄ?ala sredstva obveĹĄÄ?anja. Ko sva se v molku pripeljala do Velenja, sem potniku dejal, da sem tu doma, on pa mi je preteÄ?e ukazal, naj Âťteram prema CeljuÂŤ, pri tem pa vidno premikal desnico. OÄ?itno se mi ni obetalo niÄ? dobrega. ZnaĹĄel sem se v hudi zagati, kaj naj storim. Zadnji hip sem se domislil in zavil v velenjski trg, ki je bil tisti Ä?as ĹĄe prevozen. Sredi trga je stal avtobus, v katerega so vstopali na delo odhajajoÄ?i rudarji. Sunkovito sem ustavil, skoÄ?il iz avtomobila in zaÄ?el na glas vpiti: ÂťPrimite ga, primite ga!ÂŤ Preden so se rudarji osvestili, za kaj gre, je moj sopotnik v deĹžnem plaĹĄÄ?u stekel proti velenjski cerkvi in izginil v temo.

Ni dolgo trajalo, ko smo sliĹĄali po radiu in smo lahko brali v Ä?asopisih, pa tudi televizija je o tem poroÄ?ala, da je priĹĄlo nekje v osrÄ?ju Jugoslavije do obraÄ?unavanja s tujimi oboroĹženci, ki so se po raznih poteh vtihotapili v drĹžavo. V boju je umrlo precej pripadnikov naĹĄih specialnih enot, preden jim je uspelo onesposobiti ĹĄtevilne priĹĄleke.

Po hudi izkuĹĄnji z avtostoparjem dolgo nisem ustavljal, tudi Ä?e mi je palec kazalo prikupno bitje v kratkem krilu. SÄ?asoma sem malo popustil, a vselej me je preveval droben dvom, kaj se morda skriva v bliĹžnjem grmu.

NekoÄ? so ĹĄtudentje na vseh izhodih iz Ljubljane, najveÄ? ob petkih po predavanjih, v vrsti Ä?akali na prijazne in dobrosrÄ?ne voznike, ki so jim radi ustavljali. Najbolj podjetni in korajĹžni so celo z avtostopom potovali po Evropi. Odkar so se zaÄ?ele pojavljati kraje, nasilje in ĹĄe hujĹĄe stvari, je dvignjeni palec onemel. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Vinska Gora – Danes, v Ä?etrtek, 2. julija, ob 17h, se v GonĹžarjevi peÄ?i nad Vinsko Goro, v eni najteĹžjih, a lahko dostopnih slovenskih ferat napoveduje otvoritev prav posebne razstave. Take, ki je daleÄ? naokoli ĹĄe ni bilo, vpraĹĄanje pa je, Ä?e je bila sploh Ĺže kje. Postavljanje razstave je bilo vidno Ĺže na daleÄ? in Ĺže opa-

zovanje alpinistov, ki ÂťvisijoÂŤ na ĹĄtrikihÂŤ in veĹžejo fotografije v vertikalo, je bilo vredno pogleda.

Priljubljenost lokacije, kjer bo razstava, je med ljubitelji ÂťplezarijeÂŤ zelo velika. Obiskovalci se morajo marsikdaj poĹĄteno naÄ?akati, da pridejo na vrsto za plezalni uĹžitek v njej, zato bo to gotovo tudi ena bolj obiskanih galerij.

Ideja o vertikalni fotografski raz-

Marko Rebov in Iztok ÄŒurÄ?i: ÂťTakĹĄnega projekta daleÄ? naokoli ĹĄe ni bilo. VpraĹĄanje, Ä?e je sploh Ĺže kje bil.ÂŤ

DruĹĄtvo fotografov SVIT Ĺ˝e takoj ob ustanovitvi 2006 je skoÄ?ilo v sam slovenski vrh, po letu ali dveh pa ga Ĺže doseglo. Uvrstitve Ä?lanov na Âťmerljivih tekmovanjihÂŤ so segale okoli desetega mesta v svetovnem rangu.

DruĹĄtvo ima moÄ?no bazo odliÄ?nih fotografov. Trenutno je v njem pet mojstrov fotografije, kar je najviĹĄji naziv v Sloveniji, imajo pa tudi mojstra fotografije na svetovni ravni.

Kar nekajkrat so bili proglaĹĄeni za najboljĹĄe druĹĄtvo fotografov v Sloveniji.

po kateri se pleza, bo na ogled enajst fotografij veÄ?jega formata (60 krat 80 centimetrov) s posebnim postopkom tiskanim na platno. Razstavo so postavljali po alpinistiÄ?no, v razpoke so nabili nekaj klinom podobnega in z vrvjo privezali platna na steno ob poti navzgor. Tisti, ki si bodo Ĺželeli razstavo ogledati, bodo morali plezati, od spodaj bo mogoÄ?e videti eno fotografijo, dve Ĺže precej teĹžje.

Ker GonĹžarjeva peÄ? sodi v naravno dediĹĄÄ?ino, so morali za razstavo dobiti posebno dovoljenje. Pri tem so jim ÄŒlanica druĹĄtva Andreja Ravnak med pomagali v Planinpregledom lokacije. skem druĹĄtvu Vinska Gora, za kar se stavi se je porodila med fotografi jim posebej zahvaljujejo. in plezalci povsem spontano. ÂťS ÂťTema fotografij so lepote slovenhecom med alpinisti in fotogra- skih gora, ohranjanje flore in favne fi na druĹžbenih omreĹžjih,ÂŤ pravi ter spoĹĄtljive Ä?loveĹĄke aktivnosti v Iztok ÄŒurÄ?i, alpinist in vodja pro- gorah. Prioriteto smo dali planinjekta. ÂťKer je v druĹĄtvu fotografov stvu pred umetnostjo,ÂŤ pravi Marko SVIT Celje tudi nekaj plezalcev, Rebov, dolgoletni predsednik drusmo zdruĹžili moÄ?i, ĹĄalo spremenili ĹĄtva fotografov SVIT. v idejo, idejo pa uresniÄ?ili v dobrih ÄŒe bo zadeva zanimiva, bodo pritreh tednih.ÂŤ hodnje leto poskusili ĹĄirĹĄe in morDelo so si razdelili – za fotografi- da tudi z odprtim razpisom za fojo so poskrbeli fotografi, za posta- tografijo. đ&#x;”˛ vitev alpinisti. Ob poti ob vertikali,

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

2. julija 2015

Grad Âťse je vrnilÂŤ v preteklost

Ĺ˝e nekaj Ä?asa so Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje na vseh veÄ?jih prireditvah odeti v grajska oblaÄ?ila vabili na srednjeveĹĄki dan, ki so ga uspeĹĄno izvedli to nedeljo. Grad je za ves dan spet ÂťzavzelaÂŤ grajska gospoda, ki je v goste povabila viteze GaĹĄperja Lambergerja, srednjeveĹĄko konjenico, druĹĄtvo srednjeveĹĄkih najemnikov, Ĺže nekaj let pa vkljuÄ?uje v te aktivnosti tudi ĹĄtevilne Ä?lane svojega druĹĄtva, ki, to je treba priznati, gosposka oblaÄ?ila ponosno nosijo in k temu prilagajajo tudi svoj korak. Skrbno izbirajo, ali so tisti, ki jih sreÄ?ajo, dovolj gosposki, da jim seĹžejo v roke.

Res je bilo kaj videti in se v marsi-

kakĹĄnem starem opravilu in vojskovanju tudi preizkusiti. Ob pomoÄ?i delavcev Muzeja Velenje je bila to prava praktiÄ?na uÄ?na ura zgodovine. Ĺ e posebej so bili navduĹĄeni otroci, pravzaprav pa je kar vsakdo lahko naĹĄel kaj zase, si napasel oÄ?i in duha.

Seveda so tudi tokrat navduĹĄevale plesalke, pa grajska konjenica, prodajalci razliÄ?nih izbranih predmetov in dobrot. Res ĹĄkoda, Ä?e ste ta dan zamudili. Lahko samo upate, da ga organizatorji pod vodstvom predsednika UroĹĄa Prislana prihodnje leto znova pripravijo. đ&#x;”˛

mz

ZaÄ?ele so se 31.

Poletne kulturne prireditve Kar ĹĄestdeset razliÄ?nih kulturnih dogodkov se bo zvrstilo v prihodnjih dveh mesecih v organizaciji Festivala Velenje. 31.Poletne kulturne

prireditve je odprla ciganska glasbena skupina Ĺ ukar in plesalke KUD Balerina. Vreme je sicer prepreÄ?ilo, da bi dogodek pripravili na Ti-

tovem trgu, a je povsem uspel v dvorani doma kulture, ki so jo obiskovalci povsem napolnili. đ&#x;”˛

Cela skupnost za druĹžinski dan Na TuristiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo so v nedeljo priredili druĹžinski dan – Za pestro dogajanje je skrbela vsa Vinska Gora – Velikoo aktivnosti za vse druĹžinske Ä?lane

pnosti. Ĺ˝e 13 let delujoÄ?e druĹĄtvo je namenjeno druĹženju in izvajanju aktivnosti – ĹĄport, predavanja, ustvarjalne delavnice, Ä?istilne akcije, izleti, pikniki, pravi predsednica Anica Lamot. Ponosna je na marÄ?evski obÄ?ni zbor, ki se ga udeleĹži 200 Ä?lanov, Ä?lanice pa razstavijo roÄ?ne izdelke. ÂťNajveÄ? mi pomeni decembrsko sreÄ?anje starejĹĄih krajanov, ko otroci pripravijo program, tiste, ki

oroĹžjem, je povedal predsednik Bernard Drev.

NorÄ?ave igre ÄŒlani DruĹĄtva podeĹželske mladine so s starodobniki pripeljali stara kmeÄ?ka orodja, s katerimi obujajo tradicijo kmeÄ?kih opravil. ÂťPrizadevamo si za ohranjanje starih ĹĄeg in navad in obujamo zavedanje, da smo drug drugemu lahko v po-

Tina Felicijan

Z Velenjem na dlani, soncem na nebu in vse polno vedrih ljudi okrog sebe je bilo druĹžabno sreÄ?anje na TuristiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo Ĺže osmiÄ? zapored zabavno, aktivno in pouÄ?no. VinskogorÄ?ani so spet stopili skupaj in z veliko srÄ?nosti priredili nedeljski druĹžinski dan, poln druĹžabnih iger in ĹĄportnih aktivnosti, glasbe in plesa, skrbi za zdravje in stika z naravo, pohodniki pa so se na TuĹĄevem zbrali Ĺže v soboto.

ÂťDobro poÄ?utje je v Vinski Gori domaÂŤ DruĹžinski dan na TuĹĄevem povezuje ustvarjalce v lokalnem okolju in druĹži krajane, Âťsaj druĹĄtva zdruĹžijo moÄ?i in pripravijo program za

Da tudi slepa kura zrno najde, so pokazale ekipe tekmovanja v druĹžabno-ĹĄportnih kmeÄ?kih igrah, ki jih je pripravilo DruĹĄtvo podeĹželske mladine.

vse generacije, zato je to Ä?udovito medgeneracijsko druĹĄtveno sreÄ?anje,ÂŤ pravi Mateja UÄ?akar, predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora, ki organizira prireditev. Med drugim sodelujejo ĹĄe DruĹĄtvo ljubiteljev pasemskih Ĺživali z razstavo domaÄ?ih Ĺživali in ljubljenÄ?kov, RdeÄ?i kriĹž izmeri krvni tlak in sladkor, mladinski TIC pa pripravi delavnico za otroke. Tako Ĺželijo pritegniti

Na TuĹĄevem je razvajanje na dnevnem sporedu TuristiÄ?na kmetija TuĹĄevo, na kateri se radi pohvalijo s skoraj 90 odstotki na kmetiji pridelane hrane, deluje veÄ? kot deset let. Obiskovalci navadno pokusijo kuho po receptih babic, odigrajo koĹĄarko ali nogomet, pri sosedih pa tudi tenis, vozijo gokart, jezdijo, streljajo z lokom ali se sproĹĄÄ?ajo v sobi za razvajanje. Lahko tudi pomagajo pri kmeÄ?kih opravilih, a zaenkrat ĹĄe ni bilo velikega zanimanja, pravi gospodar UroĹĄ Drev, ki je na nedeljskem druĹžinskem dnevu poskrbel za veselico. Kmetija je tudi kolesarjem prijazna in posoja kolesa, a v silnem klancu marsikdo hitro obupa.

ljudi iz okolice, ne le iz domaÄ?ega kraja, da preĹživijo dan na kmetiji in se spoznajo s ĹĄegami, kulinariko, Ĺživalmi, se druĹžijo in sprostijo v naravi ter si povrnejo dobro poÄ?utje. Prav tega je v Vinski Gori polno, zato je tudi delo 19 druĹĄtev dobro, pravi predsednik tamkajĹĄnje krajevne skupnosti JoĹže OgrajenĹĄek. ÂťVesel sem, da se ljudje druĹžijo in se razumejo, kajti le s skupnimi moÄ?mi se lahko naredi kaj dobrega za kraj.ÂŤ

Da bi znali reĹĄiti Ĺživljenje ÄŒlani PGD Vinska Gora so krajanom predstavili svojo dejavnost, razkazali gasilno cisterno in vso opremo, ki jo imajo. Posebej pa so se posvetili prikazu temeljnih postopkov oĹživljanja in uporabi avtomatskega defibrilatorja. ÂťZa prvo pomoÄ? je najpomembneje, da najprej poskrbimo za svojo varnost, potem pa pristopimo k poĹĄkodovanemu, preverimo zavest, dihanje in

po potrebi oÄ?istimo dihalno pot, nato pa v razmerju 30 stiskov in 2 vpiha oĹživljamo. Avtomatski defibrilator uporabljamo po navodilih, ki jih daje aparat sam,ÂŤ razlaga Lovro Fajfar. ÄŒeprav se zdi enostavno, je obnavljanje znanja pomembno, da v realni situaciji lahko ravnamo kar najbolje. Treba je tudi povedati, da imamo v Velenju avtomatski defibrilator shranjen v elektronskem panoju na Cankarjevi ulici, pa v Centru za socialno delo, v nakupovalnih centih, imeti pa ga morajo tudi ĹĄportne dvorane in kopaliĹĄÄ?a.

Nabiranje toÄ?k za pokal krajevne skupnosti DruĹĄtvo upokojencev z druĹžabno-ĹĄportnimi igrami Ĺže vrsto let sodeluje na druĹžinskem dnevu. Letos so se obiskovalci pomerili v pikadu, balinkadu in krogih, prvi dve disciplini pa skupaj s ĹĄahom, igranjem kart, ruskim kegljanjem in balinanjem ĹĄtejeta za pokal krajevne sku-

ÂťÄŒe ne bi vedeli, da bo fajn, ne bi priĹĄli,ÂŤ pravijo za veselim omizjem, za katerim sta se druĹžili dve druĹžini. Avbrehti so se iz Vinske Gore preselili v Dol pri Borovnici, a se na druĹžinski vikend, ko jih obiĹĄÄ?ejo tudi prijatelji iz Ĺ entilja, radi vraÄ?ajo in preĹživijo prijetno popoldne v naravi, navijajo na igrah, zveÄ?er pa zapleĹĄejo.

na sreÄ?anje ne morejo, pa obiĹĄÄ?emo na domu in jih obdarimo.ÂŤ Poleti bodo priredili ĹĄe sreÄ?anje zlato- in bisernoporoÄ?encev.

Ĺ portno streljanje K programu druĹžinskega dne je prispevalo tudi Lovsko-ĹĄportno druĹĄtvo, ki je priredilo mini strelsko tekmovanje in podelilo kolajne.

Obiskovalce pouÄ?ijo o varnosti pri ĹĄportnem streljanju in rokovanju z

moÄ?,ÂŤ je povedal Edo Rednak. Na to bodo opominjali na uprizoritvi koĹĄnje po starem, ko bodo v sodelovanju s starejĹĄimi krajani razkazali orodje, prikazali klepanje in bruĹĄenje kose, nato pa fantje kosili, dekleta pa grabila, in bodo videli, komu bo ĹĄlo bolje. ÄŒe bo poletje v Vinski Gori tako, kot je bil druĹžinski dan na TuĹĄevem, bo povezovanja in druĹženja na priđ&#x;”˛ jetnih sreÄ?anjih ĹĄe veliko.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 15

PoÄ?itniĹĄkega dela vsako leto manj KlasiÄ?no poÄ?itniĹĄko delo nudita le ĹĄe velenjska in ĹĄoĹĄtanjska obÄ?ina – Tudi priloĹžnostnih del od uvedbe novega zakona manj Tina Felicijan

V velenjski poslovalnici Ĺ tudentskega servisa Maribor Ĺže ĹĄtiri leta beleĹžijo upad poÄ?itniĹĄkega dela, kakrĹĄnega so dijaki in ĹĄtudenti opravljali nekoÄ?. ÂťNi veÄ? tistih poÄ?itniĹĄkih del, ki smo jih bili vajeni v zlatih Ä?asih, ko je bilo dela dejansko na pretek in ga je nudilo vsako veÄ?je podjetje,ÂŤ spremembe beleĹži vodja poslovalnice Bojana Pocajt. Takrat so mladino v Ä?asu poÄ?itnic (med veÄ?ji-

mi) za dva tedna zaposlili ERA, Premogovnik, Gorenje, PUP, Komunalno podjetje, v Zgornji Savinjski dolini pa mozirska kmetijska zadruga, BSH in KLS Ljubno.

Danes sta edini, ki ĹĄe nudita klasiÄ?no po-

Delovni preizkus za mlade Velenje – Brezposelni, prijavljeni na uradih za delo po Sloveniji, vedno teĹžko Ä?akajo priloĹžnosti, ki jih z javnimi povabili delodajalcem, omogoÄ?a drĹžava. Pa tudi delodajalcem so taka povabila dobrodoĹĄla. Trenutno pa je odprto samo eno javno povabilo, in sicer Delovni preizkus za mlade. Javno povabilo bo odprto do porabe sredstev, najdlje pa do 10. septembra. Program delodajalcem omogoÄ?a, da z delovnim preizkusom mlade brezposelne osebe pred dopolnjenim 30. letom starosti pred zaposlitvijo preizkusijo in spoznajo na konkretnem delovnem mestu. Povrnjene bodo dobili upraviÄ?ene stroĹĄke delovnega preizkusa, udeleĹženci pa dodatek za aktivnosti in za prevoz.

Program traja od najmanj 100 ur do najveÄ? en mesec. đ&#x;”˛

mkp

Ä?itniĹĄko delo, Mestna obÄ?ina Velenje in letos prviÄ? tudi obÄ?ina Ĺ martno ob Paki, ki dijake in ĹĄtudente napotijo na urejanje mestnih srediĹĄÄ? in okoliĹĄkih druĹžabnih prostorov ter na pomoÄ? pri poletnih aktivnostih raznih zavodov. A le za en teden, ker je denarja, namenjenega za to, glede na ĹĄtevilo prosilcev za delo sorazmerno malo. ÂťFebruarja se je zakonodaja spremenila in so stroĹĄki ÂťObrnite se neposredno za delodajalca veÄ?ji, zato na kadrovske sluĹžbe podjetij, piĹĄite proĹĄnje,ÂŤ se je ĹĄtevilo prostih mest svetuje dijakom in zniĹžalo oziroĹĄtudentom Bojana ma se je skrÄ?il Pocajt. obseg dela. Tako bodo otroci v projektu ÄŒisto moje Velenje in v Ĺ oĹĄtanju opravili 38 ur.ÂŤ Da poÄ?itniĹĄko delo izginja, je kriva celotna gospodarska situacija, saj denarja enostavno ni. ÂťPodjetja tudi veÄ?ja naroÄ?ila poskuĹĄajo izvesti z reorganizacijo dela znotraj Ĺže obstojeÄ?ih kadrov. Ĺ ele v skrajnem primeru se obrnejo na nas, saj vsak dodaten

Ä?lovek v delovnem procesu predstavlja nov stroĹĄek,ÂŤ pojasnjuje Pocajtova.

Ne vreÄ?i puĹĄke v koruzo ÄŒeprav je za iskanje poÄ?itniĹĄkega dela Ĺže nekoliko pozno, saj so podjetja, ki so ga ponudila, kandidate veÄ?inoma Ĺže izbrala, ne obupati. Ponujajo se priloĹžnosti za dela v streĹžbi, prodaji, promociji, pa v skladiĹĄÄ?ih, proizvodnji in administraciji, a je s podraĹžitvijo zaÄ?asnega in obÄ?asnega dela dijakov in ĹĄtudentov tudi teh manj. ÂťVÄ?asih je bila povpreÄ?na urna postavka v Velenju 3,5 evra, zdaj pa je z zakonom doloÄ?ena minimalna bruto urna postavka za en evro viĹĄja. Poleg tega so se poviĹĄali stroĹĄki na raÄ?un prispevkov in davkov.ÂŤ Bojana Pocajt sklepa, da je ravno minimalna urna postavka najbolj problematiÄ?na za delodajalce. Poleg tega je tudi poÄ?itniĹĄke delavce najprej potrebno seznaniti z varstvom pri delu in jih nauÄ?iti opravljati naloge, preden so lahko samostojni, to pa vzame nekaj Ä?asa.

Zelo redko je povpraĹĄevanje po specifiÄ?nih kadrih in doloÄ?enem znanju, navadno pa imajo delodajalci tudi veÄ?je zahteve pri ponudbi takih del, ki se vseeno hitro oddajo. Tako je najpomembneje, da se dijaki in ĹĄtudenti Ä?imprej pozanimajo za poÄ?itniĹĄko delo in ga aktivno iĹĄÄ?ejo, da ujamejo ponudđ&#x;”˛ be, ki jim ustrezajo.

EVS karavana

PrejĹĄnji teden so se v Mladinskem centru Velenje za tri dni ustavili EVS prostovoljci iz Estonije, Finske, Portugalske, Italije, Cipra in Albanije, ki so Ĺže slaba dva meseca na poti po Sloveniji. Od Jesenic do Pirana, od AjdovĹĄÄ?ine do KrĹĄkega, od Celja do Radelj ob Dravi in ĹĄe marsikje vmes so spoznavali mladinsko delo v Sloveniji in mladim na ĹĄolah ter v mladinskih centrih skuĹĄali pribliĹžati evropsko mobilnost. EVS je namreÄ? program Evropske unije, ki vsem drĹžavljanom Ä?lanic in tudi nekaterih

drugih drĹžav, starim od 17 do 29 let, omogoÄ?a prostovoljno delo v drĹžavah EU za najveÄ? eno leto, izbirajo pa lahko med razliÄ?nimi projekti z razliÄ?nih podroÄ?ij. StroĹĄkov praktiÄ?no nimajo, koordinatorji in mentorji jim pomagajo urediti dokumentacijo, v organizaciji, ki jih sprejme, prav tako imajo podporo za vse svoje aktivnosti, zato se lahko v celoti posvetijo svojemu delu. ÂťNavadno delajo od 6 do 8 ur na dan, imajo mentorja, zato se lahko veliko nauÄ?ijo o podroÄ?ju, ki jih zanima. Nekateri se za EVS odloÄ?ijo pred zaÄ?etkom ĹĄtudija, da ugotovijo, kaj Ĺželijo poÄ?eti v Ĺživljenju,

Jessica Monteiro, Heidi Jyrkkä in Joona Niininen so v Velenju preĹživljali ĹĄe zadnje delovne dneve, zakljuÄ?ili video produkcijo promocijskega materiala o Evropski prostovoljni sluĹžbi, ki so ga v eMCe placu tudi premierno predstavili, zdaj pa jih Ä?aka teden poÄ?itnic in priloĹžnost za sprostitev, preden se polni novih (spo)znanj vrnejo domov.

drugi po ĹĄtudiju nabirajo praktiÄ?ne izkuĹĄnje,ÂŤ razlaga koordinatorka programa pri mreĹži MAMA Heidi Jyrkkä. Tako se mladi opremijo s samozavestjo in ustvarjalnim zagonom, spoznajo sebe in druge kulture, so bolj samostojni in motivirani

ter tudi bolj pripravljeni na zaposlitev. EU pa s spodbujanjem mednarodne mobilnosti in prostovoljnega dela zbliĹžuje drĹžavljane, jih vzgaja v evropskem duhu, pa tudi nekoliko blaĹži brezposelnost med mladimi in pomanjkanje delovnih izkuĹĄenj.

LetoĹĄnji praznik eden veselejĹĄih V Krajevni skupnosti Ravne 50 gospodinjstev ĹĄe Ä?aka na javni vodovod – Radi bi speljali cesto mimo Reksa 25. junij je od leta 1998 praznik Krajevne skupnosti (KS) Ravne pri Ĺ oĹĄtanju. Vse od takrat ga zaznamuje z dvema prireditvama, in sicer proslavo na predveÄ?er praznika ter pohodom po Ravenski poti. Tudi letos je bilo tako.

Za 50 gospodinjstev reĹĄitev ĹĄe iĹĄÄ?ejo JoĹže SoviÄ?, predsednik KS, nam je ob tej priloĹžnosti med drugim dejal, da je bil letoĹĄnji praznik eden od veselejĹĄih, saj so z izvedbo kohezijskega projekta Celovita

Med enim zadnjih odmorov v tem ĹĄolskem letu smo v parku pred velenjsko gimnazijo ujeli dijake umetniĹĄke gimnazije, ki so se za poÄ?itniĹĄko delo Ĺže pozanimali.

Kje bodo delali?

Klemen Tomic, 16 let: ÂťNameravam se prijaviti na ÄŒisto moje Velenje, ker se mi zdi primerno delo. Imam pa ĹĄe druge obveznosti, tako da drugega dela ne bom iskal niti si nisem pogledal ostalih moĹžnosti. Vem, da ne bi rad delal v knjiĹžnici, ker se med knjigami ne znajdem najbolje.ÂŤ Taja ObliĹĄar, 16 let: ÂťPrijavila sem se za poÄ?itniĹĄko delo pri Mestni obÄ?ini Velenje in upam, da me bodo izbrali. Sicer pa nameravam spremljati ponudbo del na ĹĄtudentskem servisu in se prijaviti, Ä?e bo kaj na voljo. Nimam kakĹĄnih zahtev, tudi Ä?e je Ä?iĹĄÄ?enje ali kako preprosto delo, samo da je in da je plaÄ?ano. Od prej pa nimam izkuĹĄenj s poÄ?itniĹĄkim delom, ker nisem bila izbrana.ÂŤ Valentina Kotnik, 16 let: ÂťTudi letos bom poÄ?itniĹĄko delo opravljala v podjetju, kjer je zaposlena moja mama, ki mi je pomagala priskrbeti delo v skladiĹĄÄ?u. Imam ĹĄe izkuĹĄnje z delom v streĹžbi, bila pa sem tudi hostesa.ÂŤ

Svet je tam zunaj

Skozi Velenje je ĹĄlo deset mednarodnih prostovoljcev, ki so po vsej Sloveniji predstavljali Evropsko prostovoljno sluĹžbo in mlade spodbujali, da postanejo evropski prostovoljci Tina Felicijan

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

2. julija 2015

oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini v veliki meri reĹĄili dolgoletne teĹžave v oskrbi s pitno vodo. V zgornjem delu Raven, v okolici ĹĄole, se je na javno vodovodno omreĹžje prikljuÄ?ilo veÄ? kot 60 gospodinjstev, poleg teh pa tudi gospodinjstva, ki so bila Ĺže pred tem prikljuÄ?ena na severno vejo javnega omreĹžja. ÂťPo sedmih letih od zaÄ?etka aktivnosti smo doÄ?akali dan, ko se lahko pohvalimo, da ima sedaj zagotovljeno nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo 80 odstotkov gospodinjstev. Za 50 ali za 20 odstotkov, ki so bolj odmaknjena, pa nas

ta tehniÄ?no in finanÄ?no velik zalogaj ĹĄe Ä?aka. Odgovor na to, kako ga bomo reĹĄili, bodo dali potrebni izraÄ?uni,ÂŤ pravi JoĹže SoviÄ?. V povpreÄ?ju je stal prikljuÄ?ek vsako gospodinjstvo dobrih 1100 evrov. Sogovornik je opozoril na teĹžave, ki so se in se ĹĄe porajajo zaradi tega, ker se vsa predvidena gospodinjstva ĹĄe niso prikljuÄ?ila na javno omreĹžje in uporabljajo svoja zajetja.

Cestni odseki, plazovi V sklopu izgradnje omreĹžja so posodobili in uredili tudi 650 metrov dolgo cesto proti podruĹžniÄ?ni ĹĄoli. Ta je bila v najslabĹĄem stanju, vendar je morala poÄ?akati na poloĹžitev cevi za vodovod. Obnovili so ĹĄe 250 metrov dolg cestni odsek proti LimovĹĄku, lani so konÄ?ali izgradnjo kanalizacije na de-

Skupinski EVS projekt z naslovom There si a world outside your window (Svet je pred tvojim oknom) se je ob koncu nomadenja po Sloveniji ustavil ĹĄe v Velenju. Na svoji poti so vzpostavili profile na druĹžabnih omreĹžjih in blog, ki sluĹžijo promociji programa in povezovanju zainteresiranih, prebivalcem mest, ki so jih obiskali, pa so predstavili idejo o mednarodni mobilnosti, prostovoljnem delu, jih seznanili s spletno stranjo www.evs.com, delili letake, na ĹĄolah organizirali izobraĹževalne delavnice, se druĹžili in delili izkuĹĄnje, ves Ä?as pa so ustvarjali tri videe o mladih, njihovem delu, organizacijah in infrastrukturi. V Velenju so zajeli Mladinski center s hostlom, eMCe plac, HiĹĄo bendov in Pekarno, ustvarjali pa so v multimedijskem centru Kunigunda.

18-letna Jessica Monteiro iz Portugalske je ta skupinski projekt izbrala, ker je Ĺželela biti v stiku z ljudmi in jim predstaviti moĹžnosti za mednarodno mobilnost, hkrati pa jo zanima medijska produkcija. ÂťSpoznali smo veliko krajev in ljudi.

Otroci na nekaterih ĹĄolah, kjer smo

snem bregu Raven in na omreĹžje prikljuÄ?ili 13 gospodinjstev.

SoviÄ? je zelo vesel tvornega sodelovanja z obÄ?insko upravo. S skupnimi pomoÄ?mi so uredili plazove pri Trapu, ob ce-

na delavnicah predstavljali EVS, so pokazali veliko zanimanja in so bili aktivni, nekateri pa niso izrazili Ĺželje, da bi kdaj izkoristili to priloĹžnost,ÂŤ je opazila. Joona Niininen iz Finske si je Ĺže dolgo Ĺželel v tujino in poÄ?eti nekaj novega in drugaÄ?nega. ÂťSem brezposeln, obÄ?asno ĹĄtudiram in delam v prodajalnah, kjer sem od mladinskega delavca tudi izvedel za EVS, ki se mi je zdel dobrodoĹĄla sprememba,ÂŤ pravi 25-letnik, ki je v Sloveniji nabral veliko izkuĹĄenj in naredil veliko novega.

Slovenija je obema vĹĄeÄ? zaradi lepe narave in prijaznih ljudi, ki veÄ?inoma znajo angleĹĄko in so se lahko sporazumevali z otroki in starejĹĄimi. ÂťJe zelo raznolika – imate vse, od Alp do morja, gozdove, ravnine.

Povsod je oÄ?arljiva,ÂŤ opaĹža Joona, ki je navduĹĄen nad velenjsko Pekarno in HiĹĄo bendov. ÂťV primerjavi s Portugalsko imate v Velenju veliko krajev, kjer se mladi lahko sreÄ?ujejo.

Vidim, da imajo mladi umetniki tu veliko podpore in dobro infrastrukturo, kar se mi zdi krasno,ÂŤ pa je dodala Jessica. đ&#x;”˛

sti Ravne–Gaberke in od Podbregarja proti PodvinĹĄku. Vsako leto namenijo nekaj denarja tudi za vzdrĹževanje in nakup opreme za dom krajanov Reks. ÄŒeprav so v zadnjih letih veliko postorili za dvig kakovosti Ĺživljenja krajanov, je Ĺželja in potreb ĹĄe veliko. Letos se bodo lotili posodobitvei dveh cestnih odsekov, radi bi uredili dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije na levem kraku KS, ÂťmuÄ?iÂŤ jih cesta pri domu krajanov. Radi bi jo speljali mimo doma in uredili igriĹĄÄ?e za mivko.

Zadnja leta ima KS v proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ÂťrezerviranihÂŤ 100 tisoÄ? evrov. Ta vsota zdaj visi v zraku, saj ĹĄe ni dogovora med ObÄ?ino in TeĹĄem. đ&#x;”˛

JoĹže SoviÄ?: ÂťÄŒakali smo in po sedmih letih tudi doÄ?akali nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

2. julija 2015

Verjamejo, da bodo konkurenÄ?ni Novo Rudarjevo vodstvo krepko zavihalo rokave – Na treningih veÄ? kot trideset igralcev PrvoligaĹĄka moĹĄtva se Ĺže zelo zavzeto pripravljajo na novo tekmovalno sezono.

Prvenstvo bodo zaÄ?eli 18. julija. Uvodni pari so: Maribor – ZavrÄ?, DomĹžale – Koper, Olimpija – Gorica, Rudar – Krka, Celje pa bo v uvodnem krogu gostilo KrĹĄko.

Velenjski nogometni rudarji so se med zadnjimi, Ä?e ne Ĺže kar zadnji, zaÄ?eli pripravljati na novo sezono, saj so ĹĄele pred ĹĄtirinajstimi dnevi na izredni skupĹĄÄ?ini izvolili novo vodstvo. V vlogi predsednika je sedaj namesto Dejana RadovanoviÄ?a Mitja Kamenik, zaposlen na Premogovniku. ÂťZavedamo se, da je v klubu trenutno zahteven poloĹžaj, zato bomo zavihali rokave in poizkuĹĄali narediti vse, da bo Rudar stabilen in

te dni podpisalo pogodbo o nadaljnjem sodelovanju. ÂťRes smo krepko zavihali rokave. MoĹĄtvo je doĹživelo precejĹĄnje spremembe. Kar nekaj igralcev je odĹĄlo, zato si zelo prizadevamo, da bi Ä?im prej sestavili Rudarjev mozaik. Sestaviti Ĺželimo konkurenÄ?no moĹĄtvo, ki bo Ĺže v prvem krogu sposobno napadati vse tri toÄ?ke. Ob tem se zavedamo, da je njegovo ustvarjanje proces, ki traja nekaj Ä?asa. Upamo, da bomo pri tem Ä?im bolj uspeĹĄni in da bodo v njem pomembno vlogo imeli tudi domaÄ?i igralci,ÂŤ pravi novi tehniÄ?ni vodja. ÄŒeprav je veliko igralcev odĹĄlo, med njimi tudi Denis Klinar, AljaĹž Krefl (oba v Olimpi-

V ponedeljek je bilo na treningu kar 36 igralcev.

Jernej Javornik z novim pomoÄ?nikom Ramizom Smajlovićem

konkurenÄ?en prvoligaĹĄ, je ob prevzemu dolĹžnosti poudaril med drugim novi predsednik.

Priprave so zaÄ?eli v okrnjeni zasedbi, saj so ĹĄele po skupĹĄÄ?ini zaÄ?eli sestavljati novo moĹĄtvo. Vadijo pod vodstvom Jerneja Javornika, s katerim naj bi vodstvo kluba kot tudi z njegovim novim pomoÄ?nikom Ramizom Smajlovićem (trener mlajĹĄih selekcij) in tehniÄ?nim vodjem Spasojem BulajiÄ?em

jo), Ivan Firer (Celje), ki je bil skupaj z Draganom JeliÄ?em najboljĹĄi klubski strelec, Dalibor Radujko (Koper) in vratar MatjaĹž Rozman (Slaven Belupo, HrvaĹĄka), bo moĹĄtvo po vsej verjetnosti celo boljĹĄe od prejĹĄnje zasedbe. Ostali so Ivan Knezović (32), Mario Babić (23), Milan Kocić (25), David KaĹĄnik (28), Nejc Plesec (21) in vratar Matic ÄŒretnik (24). Pogodbe so medtem podalj-

Spasoje Bulajić, novi tehniÄ?ni vodja kluba

ĹĄali za ĹĄtiri leta Klemen Bolha (22), Leon ÄŒrnÄ?iÄ? (25) za dve leti in pol, vratar Matej Radan (25) pa za dve leti. Zvesti Rudarju bodo verjetno ostali tudi Senad Jahić (28), Nikola Tolimir (26) in Rusmin DediÄ? (32).

Znova naj bi Rudarjev dres nosili njihovi nekdanji igralci Denis Grbić (29), ki je po konÄ?ani sezoni 2011 nekaj Ä?asa najprej igral v Istri, nato pa v Zalaegerszegu (MadĹžar-

Martinko je zakon!

Na nogometnem taboru sodelovalo veÄ? kot 60 otrok Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, od 26. do 28. junija – ÂťMartinko je zakon!ÂŤ je bil najpogosteje izreÄ?en stavek, ki smo ga sliĹĄali ob obisku udeleĹžencev nogometnega tabora Martinko, ki ga je drugiÄ? zapored organiziral mladinski pogon Nogometnega kluba Ĺ martno 1928. Zagorelih obrazov in vidno zadovoljni so otroci pod vodstvom izkuĹĄenih trenerjev na nogometnem igriĹĄÄ?u pri ĹĄmarĹĄki

osnovni ĹĄoli spoznavali nogometne veĹĄÄ?ine, se druĹžili z vrstniki pri druĹžabnih igrah, v ustvarjalnih delavnicah, na predavanjih in tako koristno preĹživljali prve poÄ?itniĹĄke dni. Tako kot otroci so bili zadovoljni tudi njihovi starĹĄi, ki so se udeleĹžili piknika ob zakljuÄ?ku tabora.

ÂťOdliÄ?no, vse ťtima: organizacija, vsebina ‌ Ob prihodu domov ni raÄ?unalnika, je le postelja in nekaj stav-

kov o tem, kako se imajo lepo,ÂŤ so komentirali. Zadovoljstvo je izrazil ĹĄe predsednik kluba Ĺ martno 1928 Ferdinand Krbavac: ÂťTabor je povsem uspel. Zadovoljni smo vsi. To je lepa promocija kluba in dokaz zavzetega dela z mladimi.ÂŤ Na letoĹĄnjem taboru je sodelovalo veÄ? kot 60 otrok iz regije SaĹĄa in obÄ?in Polzela, Ĺ˝alec in Vransko.

Stari so bili od 6 do 13 let, Ä?as od 9. do 17. ure pa so jim organizatorji zapolnili z dopoldanskim in

ska), UroĹĄ RoĹĄer (29), ki se je zadnjega pol leta dokazoval v Avstriji, in Jaka Ihbeisheh (28) (Krka, DomĹžale). V Rudar se Ĺželi vrniti tudi Mate Eterović, pred odhodom iz Velenja ob koncu lanske sezone tedaj najboljĹĄi strelec lige (Ä?ez nekaj dni bo dopolnil 31 let). Iz Velenja je odĹĄel v Iran, nato se je vrnil v Slovenijo, v domĹžalski klub. V teh klubih pa se ni naigral, skupaj je zbral le 21 tekem, vendar se ni nastreljal. A v Rudarju verjamejo, da vendarle ni pozabil, kako se dosegajo goli, in da bo morda postal spet najboljĹĄi strelec lige. Z domĹžalskim klubom se skuĹĄali dogovoriti, da bi zanje igral kot posojeni igralec. 'Novi' igralec je tudi Luka PraĹĄnikar (28), ki je bil Ä?lan Rudarja Ĺže v sezoni 2006–2010, nazadnje je igral za Aluminij (druga liga), pred tem je nekaj Ä?asa igral v Avstriji. Na preizkuĹĄnji pa je ĹĄe nekaj igralcev, med njimi tudi Matic Ĺ˝itko (25), prej Celje, in Amer Krcić (26), ki je v zadnji sezoni igral za drugoligaĹĄki Dob, pred tem pa je bil tudi v Krki, DomĹžalah ‌ Sicer pa ima trener trenutno na vadbi veÄ? kot trideset igralcev. Vanjo je namreÄ? vkljuÄ?il tudi nekaj mladincev oziroma tistih, ki za to selekcijo ne morejo veÄ? igrati oziroma so v prejĹĄnji sezoni igrali za NK Ĺ martno

popoldanskim treningom, druĹžabnimi aktivnostmi, kreativnimi delavnicami, kopanjem na bazenu v Termah TopolĹĄica, med drugim jih je obiskal policist, ki jim je pre-

â?ą

Zadovoljni otroci, starĹĄi in organizatorji

daval o pravilnem obnaĹĄanju na ĹĄportnih terenih. ÂťZdruĹžili smo ĹĄport, zabavo ‌ Otroci so se uÄ?ili dela v skupini, pridobivali potrebne delovne navade, ki jim bodo koristile v Ĺživljenju. Hkrati smo promovirali klub, nogomet in vzgajali bodoÄ?e klubske kadre,ÂŤ je povedal vodja tabora JoĹže PireÄ?nik. Tabor

Zadovoljni udeleĹženci tabora

1928 (Alen Bukťek, Gaťper KureŞ, Semin Omerović, Safet Gavranović ‌). Nekatere bo trener najbrŞ zadrŞal, drugi pa naj bi izkuťnje nabirali v kaťnem drugem klubu.

Skratka, dogovarjajo se ĹĄe z nekaterimi igralci. Seveda pa bo vse odvisno od tega, koliko denarja bodo imeli na voljo. Z odhodom Klinarja in Krefla v Olimpijo pa bodo vsekakor igralcem lahko poravnali precejĹĄen del dolga.

Pripravljalni tekmi Medtem so odigrali tudi Ĺže dve prijateljski tekmi. Najprej so v MengĹĄu domaÄ?i niĹžjerazredni klub premagali z 8 : 0.

Strelci so bili: Babić (2), PraĹĄnikar, Knezović, KaĹĄnik, OmeroviÄ?, GrbiÄ?, Irman (1).

V soboto pa so gostovali v Kranjski Gori, kjer je na pripravah Reka. Aktualni hrvaĹĄki podprvak je zmagal s 5 : 0, po prvem polÄ?asu je bilo 0 : 0. Rudarjev trener Jernej Javornik je dal priloĹžnost za igro kar dvajsetim igralcem, veÄ?ina pa je tako kot tri dni pred tem v MengĹĄu prviÄ? igrala skupaj.

je finanÄ?no in tudi sicer velik zalogaj. Pri tem so jih podprli nekateri sponzorji, nekaj denarja so prispevali starĹĄi, nekateri so sodelovali ĹĄe pri sami izvedbi aktivnosti. Za zanimive trenutke sta poskrbela nogometaĹĄa: Klemen Bovha, sicer domaÄ?in, in Antonio Delamea Mlinar, igralec ljubljanske Olimpije. V taboru so priÄ?akovali ĹĄe Luka Zahovića in Markosa Tavaresa iz NK Maribor, ki sta svoj prihod odpovedala tik pred zdajci. Zaradi pre-

đ&#x;”˛

S. Vovk

stavitve zaÄ?etka treningov v Ĺ martno ob Paki tudi ni bilo Ä?lanov slovenske nordijske reprezentance, s katerimi so naÄ?rtovali prijateljsko tekmo ob koncu tabora.

Po besedah JoĹžeta PireÄ?nika snujejo Ĺže tretjega ÂťMartinkaÂŤ. Ĺ˝elijo si kakĹĄno stvar ĹĄe izboljĹĄati, dvigniti tabor na ĹĄe viĹĄjo raven in poskrbeti za ĹĄe veÄ?je zadovoljstvo vseh sodelujoÄ?ih.

Tiana MilenkoviÄ?: ÂťSem drugiÄ? v taboru, v katerem mi je vĹĄeÄ? prav vse: druĹženje, igranje nogometa, druĹžabne igre, kopanje. Rada igram nogomet, moj vzornik je stric Tadej. Fantje niso do deklet prav niÄ? prizanesljivi, a se jim ne pustimo. ÄŒe bo tabor tudi prihodnje leto, bom zanesljivo zraven.ÂŤ Ĺ˝an Jurinec: ÂťIzjemno teĹžko sem Ä?akal poletne poÄ?itnice. Za mano je naporno ĹĄolsko leto, a se je vse odliÄ?no izĹĄlo. Nogometni tabor je vsemu pika na i. Ko igramo bosi, uĹživam. Sicer pa smo se veliko nauÄ?ili. Za nekatere je bilo kar naporno. Pa saj mora biti, Ä?e Ĺželimo slediti vzornikom. Moj je Neymar. Ni vpraĹĄanje, ali bom prihodnje leto znova udeleĹženec Martinka. Seveda!ÂŤ Kristjan Rojnik: ÂťPrihajam iz Polzele. Na taboru sem prviÄ? in o njem vse naj naj. Prostega Ä?asa boljĹĄe ne bi mogli preĹživeti. NauÄ?ili smo se zelo veliko, druĹženje z vrstniki in igranje nogometa pa sta zakon. ZaÄ?etek poÄ?itnic je odliÄ?en.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

2. julija 2015

Cilj: Peking in olimpijske igre

Tabor mladih ribiÄ?ev

Atletinja Maja Mihalinec uspeĹĄna na stezah in v ĹĄtudentskih klopeh

Stalnica delovanja RibiĹĄke druĹžine Velenje je skrb za podmladek

Normi za nastop sta 11.33 na 100 metrov ter 23.20 na 200 metrov, Ä?as za izpolnitev pa ima do 10. avgusta,ÂŤ je povedala.

Ob ĹĄportu ĹĄe ĹĄtudij

Atletsko pot je zaÄ?ela pred 12 leti in si v Tatjana PodgorĹĄek teh letih pritekla ĹĄtevilne naslove drĹžave prvakinje v mladinskih kategorijah, za 26-letno MozirÄ?anko, Ä?lanico Atletskenjo so Ĺže nastopi za slovensko Ä?lansko reprezentanco na tekmovanjih za evropga kluba Velenje Majo Mihalinec, uvrĹĄÄ?ajo med velike upe domaÄ?e kraljice ski pokal, evropski in svetovni nastopi za ĹĄportov. Ne kar tako. Dekle (trenira mlajĹĄe ter starejĹĄe mladinke, v katerih se je v teku na 100 in 200 metrov uvrstila pod vodstvom Srdjana DjordjeviÄ?a) v letoĹĄnji sezoni niza uspeh za uspehom, ĹĄtirikrat v polfinale. V lasti ima pet podira slovenske rekorde. Hkrati zamladinskih drĹžavnih rekordov. kljuÄ?uje magistrski ĹĄtudij komuPo konÄ?ani srednji ĹĄoli je sprenikologije na Fakulteti za druĹžjela ponudbo ameriĹĄke univerbene vede v Ljubljani, kolikor ze Nebraska – Omaha, na kateji Ä?as dopuĹĄÄ?a, pa opravlja ĹĄe ri je vzporedno konÄ?ala ĹĄtudij ĹĄtudentsko delo. komunikologije in ĹĄpanĹĄÄ?ine.

Maja Mihalinec je velik up domaÄ?e kraljice V petih letih ĹĄtudija je zastoV lovu za normo ĹĄportov pala univerzo na atletskih tekZa letoĹĄnjo dvoransko sezomovanjih in se redno uvrĹĄÄ?ala no pravi, da je zelo napredovala in v teku na 60 metrov na AmeriĹĄko univerzitetno drĹžavno prvenstvo. Junija dosegla osebni rezultat 7,26, ki jo na slovenski lestvici 2013 se je vrnila v Slovenijo in Ĺže prvo sezono osvojila vseh Ä?asov uvrĹĄÄ?a na 4. mesto. Na evropskem prven- naslov drĹžavne prvakinje v tekih na 60 in 100 metrov stvu marca v Pragi se je uvrstila v polfinale in dosegla ter avgusta lani nastopila na evropskem prvenstvu v konÄ?no 16. mesto, kar je zanjo najveÄ?ji doseĹžek v atlet- Zurichu, kjer je zgreĹĄila polfinale za stotinko sekunde. ski karieri. ÄŒeprav se je sezona na prostem ĹĄele zaÄ?e- Kako ji uspe vse to? ÂťKjer je volja, je tudi pot.ÂŤ la, je na uvodnih tekmah tekla povsem blizu osebnih Njena velika Ĺželja je nastop na olimpijskih igrah v Rio rekordov na 100, 200 metrov, v teku na 100 metrov de Janeiru prihodnje leto. Normi za nastop sta enaki za Atletski pokal Slovenije je zmagala, v teku na 200 kot za svetovno prvenstvo v Pekingu. đ&#x;”˛ metrov je bila druga. ÂťMoj glavni cilj letoĹĄnje sezone je nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Pekingu.

Peter se bori s stotinkami VÄ?eraj je odpotoval v JuĹžno Korejo na ĹĄtudentsko Univerzijado – – Upa, da bo tekmoval tudi na olimpijskih igrah Bojana Ĺ pegel

Velenje – V velenjskem atletskem klubu je veliko mladih perspektivnih atletov. Letos odliÄ?ne rezultate dosega Peter HribarĹĄek iz Vinske Gore , ki je vÄ?eraj odpotoval v JuĹžno Korejo na ĹĄtudentsko Univerzijado, zato ga na velenjskem atletskem

mi ni nikoli uspelo odteÄ?i norme za veÄ?ja tekmovanja, igra stotink nikoli ni bila na moji strani. Ko sem pred tremi leti preĹĄel v Ä?lanske vrste, kjer so tudi ovire pri teku viĹĄje, sva se s trenerjem odloÄ?ila, da zaÄ?nem tekmovati tudi na 400 metrov z ovirami.ÂŤ Da je bila odloÄ?itev prava, so potrdili Ĺže lanski rezultati, saj mu je

nale in osebni rekord. ÂťÄŒe bo vse na moji strani, si Ĺželim priti tudi v finale. Letos imam dobre rezultate, saj sem na 400 metrov z ovirami letos dosegel 51 sekund in 82 stotink.

Letos sem to disciplino odtekel le dvakrat, tako da imam ĹĄe kar nekaj rezerve,ÂŤ pripoveduje Peter. Zaradi atletike se je odloÄ?il, da bo ĹĄtudiral

Milena KrstiÄ? Planinc

Velenje, 27. junija – Tabor mladih ribiÄ?ev, ko ti tri dni preĹživljajo ob vodi, se uÄ?ijo ribiĹĄkih veĹĄÄ?in in spoznavajo pomen Ä?istega okolja, je stalnica dela RibiĹĄke druĹžine Velenje. Tokratni je potekal od petka do nedelje in je predstavljal zakljuÄ?ni del obeleĹžitve 20. junija, dneva slovenskih ribiÄ?ev.

Mi smo bili z njimi, ko so se ob Ĺ kalskem jezeru preizkuĹĄali v lovlje- Tole sem pa jaz ujela – Aleja Kumer, nju rib. Vse aktivnosti Aleksander RoĹžman in JoĹže Ĺ umah. so potekale pod skrbnim mentorstvom starejĹĄih ribiÄ?ev. Aleksander RoĹžman, eden od njih, je v delu in prenaĹĄanju znanja in veĹĄÄ?in nanje uĹžival prav tako kot otroci.

Desetletna Aleja Kumer se Ĺže od malega, kot je rekla, zgleduje po dedku. ÂťKo sem enkrat videla, kaVleci, vleci, a poÄ?asi – Andrej Tunanović. ko lovi ribe, se mi je zdelo tako fajn, da sem si zaĹželela, da tudi mene nauÄ?i.ÂŤ Z njim je skoraj vsak dan ob moji druĹžini so vsi ribiÄ?i, razen ma- Ĺžno tri tone rib, tono in pol znaĹĄa vodi, v taboru pa je bila tokrat Ĺže me. Zdaj to postajam tudi jaz,ÂŤ je letni izlov. Nekaj jih poberejo krivodrugiÄ?. ÂťUÄ?imo se, kako trnke zave- ponosno povedal. lovci, nekaj jih vzame narava, nekaj zati, pravilno loviti, metati ...ÂŤ Aleja Tabor mladih ribiÄ?ev je ena od jih pojedo roparice – som, smuÄ? in to obvlada, ribe pa jo imajo oÄ?itno oblik, s katero Ĺželijo v RibiĹĄki dru- ĹĄÄ?uka.ÂŤ tudi rade. Vedele so, da bo vse an- Ĺžini Velenje pomladiti svoje vrste.

Prva naloga ribiÄ?ev ni ribolov, podroge, rdeÄ?eoke, rdeÄ?eperke, zelen- Tako kot v Sloveniji je namreÄ? tu- udarjajo naravovarstvo. ÂťÄŒe ne boke, ostriĹže, ki so se ujeli na njeno di pri njih popreÄ?na starost ribiÄ?ev mo imeli Ä?istih vod, ne bomo imevabo, vrnila vodi. Osemletni Andrej veÄ? kot petdeset let, pravi predse- li Ä?esa loviti in s Ä?im gospodariti,ÂŤ đ&#x;”˛ Tunanović je bil na taboru prviÄ?. ÂťV dnik JoĹže Ĺ umah, ki je budno spre- pravi predsednik.

Balinanje Vodilni ne popuĹĄÄ?ajo Pretekli teden je bilo odigrano trinajsto kolo Ĺ tajerske lige upokojencev v balinanju. V zahodni skupini je bilo v ponedeljek popoldne sreÄ?anje med Vinsko Goro in KavÄ?ami. ÄŒeprav so bili gosti favoriti, so po zelo izenaÄ?enem dvoboju morali priznati poraz z rezultatom 5 : 3.

V Ä?etrtek je bilo potem zelo zanimivo sreÄ?anje med Premogovnikom, prvim na lestvici, in Gorico,

Skoki Solidni v Kranju Odkar je Peter HribarĹĄek zaÄ?el tekmovati tudi na 400 metrov z ovirami, dosega vse boljĹĄe rezultate. V naslednjih dneh si Ĺželi v JuĹžni Koreji priteÄ?i nov osebni rekord.

mitingu letos ne bo. Z letoĹĄnjimi rezultati v teku z ovirami je zelo zadovoljen, njegova Ĺželja pa je, da vsaj enkrat nastopi na olimpijskih igrah.

Peter je bil kot otrok hiperaktiven.

Redko je zdrĹžal v zaprtih prostorih, rad pa je tekal po naravi. Zato ga je mama v tretjem razredu osnovne ĹĄole vpisala v velenjski atletski klub, saj gimnastike, ki je bila prva izbira, takrat v Velenju ali Celju ni bilo mogoÄ?e trenirati. Petrov trener Sergej Ĺ alamon je hitro ugotovil, da mu tehnika pri teku Ä?ez ovire ni tuja, zato se je osredotoÄ?il na to disciplino. Ĺ˝e kot pionir je dosegal dobre rezultate; bil je pionirski drĹžavni prvak na 100 metrov z ovirami, pozneje tudi mladinski drĹžavni prvak. Žal

uspelo odteÄ?i normo za evropsko prvenstvo do 23 let. Tam je dosegel 25. rezultat.

Ĺ˝eli odteÄ?i osebni rekord Peter se je prejĹĄnji ponedeljek vrnil iz Bolgarije, kjer je bil Ä?ez vikend ekipno Evropsko prvenstvo. Povedal nam je: Žal ekipa Slovenije ni bila v polni postavi, sam pa sem s svojim nastopom ĹĄe kar zadovoljen.

Uvrstil sem se v obe disciplini, tako da sem tekmoval na 100 in 400 metrov z ovirami. VoĹžnja je bila zelo dolga, skoraj 17 ur, zato je to Ĺžal pustilo tudi posledice pri rezultatih.ÂŤ Za njim je ĹĄe nekaj treningov, saj si Ĺželi na ĹĄtudentski Univerzijadi v JuĹžni Koreji uvrstitve v polfi-

menedĹžment v Celju. Ĺ tudij uspeĹĄno konÄ?uje, vse izpite je opravil v prvem roku. Svoj Ä?as mora zaradi treningov skrbno razporejati, saj trenira vsaj 9-krat tedensko, kadar ni tekem. Sedaj ko so, pa opravi do 4 treninge, Ä?ez vikend pa se preizkuĹĄa na tekmah. Po diplomi sluĹžbe ĹĄe ne bo iskal, vpisal bo magisterij. ÂťTako bom lahko ĹĄe nekaj let treniral. Rad bi namreÄ? vsaj enkrat sodeloval na Olimpijskih igrah. Zaenkrat se ta cilj zdi ĹĄe daleÄ?, koliko bliĹžje sem mu, pa bomo videli po rezultatih v letoĹĄnjem letu,ÂŤ je za konec povedal Peter, ki se mu veÄ? kot desetletno trdo treniranje letos dobro obrestuje. đ&#x;”˛

mljal dogajanje v taboru in ob vodi. DruĹžina trenutno ĹĄteje 136 Ä?lanov, proti koncu leta pa jih bo ĹĄe veÄ?. Nekateri se za ÂťpodaljĹĄanjeÂŤ Ä?lanstva odloÄ?ijo kasneje. OkoliĹĄ, s katerim gospodarijo, je velik, zajema Ĺ kalsko jezero, ki meri 16 hektarjev, Velenjsko jezero, ki meri 132 hektarjev, in reko Pako do mostu pri Esotechu z gojitvenimi potoki. ÂťV te vode vsako leto vloĹžimo pribli-

Kranj, 20. junija – V soboto so Ä?lani in mladinci do 18 ter 20 let SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje tekmovali v Kranju na 40. med-

Judo DrĹžavno prvenstvo najmlajĹĄih in veteranov Puconci – Na zakljuÄ?ku sezone je bilo pretekli vikend drĹžavno prvenstvo za najmlajĹĄe judoiste U10 in U12. V ĹĄportni dvorani v Puconcih se je med sabo v judo borbah merilo preko 250 najmlajĹĄih tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov.

Zelo dobro so se odrezali mladi tekmovalci iz judo kluba Velenje.

trenutno zadnjo. DomaÄ?ini so priÄ?akovali zmago, vendar ni ĹĄlo tako zlahka, kot kaĹže konÄ?ni rezultat 6 : 2 za Premogovnik.

V petek pa je bil derbi kola med TopolĹĄico in Gorenjem. GorenjÄ?ani so se zelo upirali, a so kljub minimalni razliki toÄ?kah na koncu morali priznati poraz 6 : 2.

Ekipa Ĺ martno ob Paki je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. Premogovnik – 16 toÄ?k, 2. TopolĹĄica – 15 toÄ?k, 3 Gorenje – 14 toÄ?k ...

Zanimivo je bilo v vzhodni skupini. V Ĺ entjurju je gostovala trenutno prva na lestvici Polzela. Po izenaÄ?enem dvoboju je bil na koncu izena-

Ä?eno, tako v toÄ?kah kot konÄ?nem rezultatu 4 : 4.

Tudi Gorica pri Slivnici ne popuĹĄÄ?a. Tokrat je premagala goste iz Prebolda z 8 : 0. Presenetljivo pa je doma proti Slovenski Bistrici prepriÄ?ljivo izgubila Dobrna Rezultat je bil 2 : 6. Prav tako Vrbica iz Vrbnega ni imela moĹžnosti za uspeh proti Slovenskim Konjicam.

Te so rutinirano zmagale z rezultatom 1 : 7.

Vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici – 17 toÄ?k, 2. Polzela – 17 toÄ?k, 3. Slovenske Konjice – 16 toÄ?k ...

narodnem tednu skokov. Med Ä?lani je Niko HiĹžar zasedel 28. mesto. Pri mladincih do 20 let je MatevĹž Samec zasedel 8. mesto, pri mladincih do 18 let pa je bil Vid Vrhovnik 6.

Ostali: 15. GaĹĄper Brecl, 18. Patrik Vitez in 21. David Strehar.

V nedeljo, 21. 6., so prav tako v

Kranju mladinci do 16 let in deklice do 15 let tekmovali v pokalu Cockta. Pri mladincih do 16 let so bili 8. Denis Pikelj, 10. OĹžbej Jelen in 12. Rok Jelen. Pri deklicah do 15 let je Jerneja Brecl osvojila odliÄ?no 2. mesto.

Na koncu je zmanjkalo vsaj malo sreÄ?e in koncentracije, da bi si priborili tudi kakĹĄen drĹžavni naslov.

So pa osvojili pet srebrnih medalj, kar je gotovo velik uspeh.

V starostni skupini U12 – mlajĹĄi deÄ?ki, so se v finale prebili TjaĹž Medved, Vid PuĹĄnik in Ilan Praznik. Na petem mestu je bil Rok Medved. Pri cicibanih U10 sta se uvrstila v finale Urh MeĹĄelj in Eva Ciglar.

Pet srebrnih medalj na drĹžavnem prvenstvu je odliÄ?en obet za prihodnost velenjskega juda. Pohvaliti velja tudi mladega trenerja Nika

LemeĹža, ki odliÄ?no prenaĹĄa svoje tekmovalne izkuĹĄnje na svoje naslednike.

Maribor – V Mariboru pa je bilo drĹžavno prvenstvo za najstarejĹĄe judoiste veterane. Ĺ˝eljko Zgonjanin in Ivan PetroviÄ? sta uspeĹĄna tekmovalca Ĺže veÄ? kot ĹĄtirideset let. V svojih starostnih kategorijah sta tudi tokrat gladko zmagala. V absolutni konkurenci brez omejitev let sta se odliÄ?no kosala z mlajĹĄimi tekmovalci in osvojila srebrno (Zgonjanin) in bronasto (PetroviÄ?) medaljo.

đ&#x;”˛

T. F.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

2. julija 2015

Dva brez ustreznega izpita Pijanega voznika bodo Velenje, 24. junija – Policista, ki sta v sredo iz- ovadili vajala kontrolo prometa na Partizanski cesti, sta

sin pa s kolesom ni mogel pravoÄ?asno zavreti, zato se je zaletel v zadnji del avtomobila. K sreÄ?i je nosil kolesarsko Ä?elado.

ustavila voznika kombija s prikolico. Ta je imela nosilnost veÄ? kot 750 kilogramov, za kar pa voznik ni imel ustreznega znanja oziroma izpita, s katerim bi znanje dokazal. Policista sta mu vozilo zasegla in napisala obdolĹžilni predlog.

V ReÄ?ici ob Paki pa so policisti v nedeljo, 28. junija, ustavili voznika, ki je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Avto sta mu zasegla.

Voznik je pot nadaljeval peĹĄ, priÄ?akuje pa lahko tudi vabilo na sodiĹĄÄ?e.

Vlomil v vrtno uto ĹĄole

Eden se je umikal maÄ?ki, drugi psu Velenje, 25. junija – Kolesar, ki je v Ä?etrtek padel s kolesom v mestu in se pri tem poĹĄkodoval, se je umikal maÄ?ki. Te so menda postale v mestu Ĺže prava nadloga.

V Lipju pa je v petek, 26. junija, padel motorist in se laĹžje poĹĄkodoval. Ta se je umikal psu, ki je pritekel na cesto. Lastniku psa bodo policisti napisali kazen.

Velenje, 25. junija – ZveÄ?er se je pijani voznik na Cesti Simona Blatnika zaletel v voznika, ki mu je pripeljal naproti. K sreÄ?i je bil laĹžje poĹĄkodovan le eden od udeleĹžencev trÄ?enja. Pijani voznik bo zaradi kaznivega dejanja nevarna voĹžnja v prometu ovaden.

ÄŒebelar se je opekel PaĹĄki Kozjak, 25. junija – V Ä?etrtek zveÄ?er so policisti na PaĹĄkem Kozjaku ugotavljali, zakaj se je poĹĄkodoval Ä?ebelar. Ugotovili so, da se je pri delu s Ä?ebelami opekel z voskom. Zaradi opeklin je moral na zdravljenje v bolniĹĄnico.

S kolesom v oÄ?etov avto Ĺ oĹĄtanj, 26. junija – V petek se je v prometni nesreÄ?i v Lokovici laĹžje telesno poĹĄkodoval mladoletni kolesar, ki je trÄ?il v avto, ki ga je vozil oÄ?e.

Od doma sta se odpeljala istoÄ?asno. OÄ?e se je po nekaj metrih voĹžnje z avtomobilom ustavil,

Velenje, 26. junija – V petek zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v vrtno hiĹĄko Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja – Toleda. Neznanec je odnesel vrtno orodje, kosilnico in pihalnik za listje.

Ostala brez pnevmatik Velenje, 26. junija – Neznanec je obÄ?anki, ki je imela avtomobil parkiran pred pokopaliĹĄÄ?em v Podkraju, ukradel vse ĹĄtiri pnevmatike s platiĹĄÄ?i.

OĹĄkodoval jo je za 800 evrov.

NatoÄ?il si je kar na parkiriĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj, 28. junija – Neznanec je vlomil v rezervoar tovornega vozila, parkiranega v Florjanu.

Ukradel je 350 litrov dizelskega goriva.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Niso se potikali, delali so Paka pri Velenju, 24. junija – V sredo je zaskrbljen obÄ?an poklical policiste in povedal, da se neznanci, predvideval je, da so Romuni ali Italijani, potikajo okoli Ä?istilne naprave v Paki. Policisti pa so ugotovili, da je ĹĄlo le za delavce, ki so opravljali vzdrĹževalna dela.

Niso bili vlomilci Velenje, 24. junija – VelenjÄ?anka, ki ni mogla odpreti vrat stanovanja pokojne mame, je posumila, da so bili na delu vlomilci, in poklicala je policiste. Kaj hitro pa je ugotovila, da jih ne potrebuje, saj se vrata stanovanja niso odprla zaradi zatiÄ?a na notranji strani.

Grozilno pismo v vednost Velenje, 24. junija – V sredo zveÄ?er je obÄ?an na vetrobranskem steklu svojega avtomobila naĹĄel grozilno pismo. Samo v vednost je s tem seznanil policiste, sicer pa je, kot je rekel, veĹĄÄ? samoobrambe.

ÄŒokolado nadomestila z rumom Velenje, 24. junija – V sredo je tatica v trgovini Spar hotela ukrasti Ä?okolado, vredno 10 evrov. Namero ji je prepreÄ?il varnostnik. Ker je tatvina Ä?okolade spodletela, se je tatica skuĹĄala potolaĹžiti z rumom, vrednim 5 evrov. Zalotili so jo in

ostala je tudi brez ruma. Ne bo pa ostala brez ovadbe.

Glasna debata motila sosede Velenje, 24. junija – V sredo so v Šaleku nekoga motili sosedje, ki so se glasno pogovarjali in predvajali glasbo. Opozorilo policistov je zaleglo.

Turistka pregloboko pogledala v kozarec Velenje, 24. junija – V sredo zveÄ?er so policiste potrebovali reĹĄevalci Zdravstvenega doma Velenje, ki nikakor niso mogli ugotoviti, kdo je oseba, ki je pred RdeÄ?o dvorano potrebovala in tudi dobila njihovo pomoÄ?. Policisti so na podlagi osebne izkaznice ugotovili, da gre za turistko iz Estonije, ki je pregloboko pogledala v kozarec.

Premetaval inventar Velenje, 24. junija – V sredo zveÄ?er je gost v lokalu vile Biance razgrajal in razmetaval inventar. Posredovala je policija. Pri razgrajaÄ?u so naĹĄli zavojÄ?ek s snovjo, podobno prepovedani drogi. Dali so jo v analizo.

Spekel veÄ?, kot je nameraval Ĺ oĹĄtanj, 24. junija – Ĺ oĹĄtanjÄ?an, ki je priĹĄel v sredo po prekrokani noÄ?i domov

na Partizansko pot, si je zaĹželel ocvrtega krompirja. Na ĹĄtedilnik je pristavil olje, potem pa ĹĄel spat. Medtem je v kuhinji zagorelo. Po nakljuÄ?ju se je oÄ?im prebudil. Videl je, da je hiĹĄa v dimu, in poklical gasilce. Na prizoriĹĄÄ?e je priĹĄla tudi zdravnica, a je k sreÄ?i ugotovila, da v poĹžaru ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan. LaÄ?ni ljubitelj krompirja pa je vse skupaj prespal.

ukradli. Policisti so zadevo preverili, Ĺžal pa se je pokazalo, da avto ni bil njen.

Pljunil v natakarico

OÄ?im ga je napadel

Velenje, 24. junija – V sredo zveÄ?er je obÄ?an poklical policiste in si zaĹželel njihovo intervencijo, ker naj bi bil prej napaden pred eMCe placom. Ti pa so ugotovili, da je bil on tisti, ki je pljunil natakarico.

PrisluĹžil si je plaÄ?ilni nalog.

KriÄ?anje na javnem kraju Velenje, 29. junija – Policisti so v ponedeljek na Cankarjevi opozorili fanta in dekle, da kriÄ?anje na javnem mestu ni primerno. Na to jih je opozoril obÄ?an, ki ga je kriÄ?anje motilo.

Velenje, 29. junija – V ponedeljek zveÄ?er je fanta na Cesti X napadel oÄ?im. Fantovo prijavo so policisti preverili in oÄ?imu napisali kazen.

Najdeno je treba Nista se mogli dogovoriti vrniti V ponedeljek, 29. junija, je VelenjÄ?an o ograji izgubil iPad in s tem seznanil policiste.

Velenje, 26. junija – To, da se Slovenci radi prepirajo za zemljo, je znano. Da ta dejavnost ne bi povsem zamrla, sta v Ĺ kalah poskrbeli krajanki. Nista se mogli dogovoriti o ograji in tem, ali je ta postavljena na pravi parceli. Ker policija sporov zaradi lastniĹĄtva ne reĹĄuje, pa se bosta morali obrniti na sodiĹĄÄ?e.

Ĺ˝al ni bil njen Velenje, 28. junija – V nedeljo je obÄ?anka policistom povedala, da je v Ĺ aleku naĹĄla avtomobil, ki so ji ga pred Ä?asom

Ob tej priloĹžnosti policisti ĹĄe enkrat opominjajo, da so najditelji razliÄ?nih stvari te dolĹžni vrniti lastniku. ÄŒe lastnik ni znan, lahko najdeno stvar prinesete na policijsko postajo, kjer bodo lastnika skuĹĄali ugotoviti. ÄŒe si najdeni predmet prilastite, ste odgovorni za storitev kaznivega dejanja zatajitve. ÄŒe pa najdete kreditno kartico, lahko to odnesete tudi v banko.

V drugi polovici junija so policisti obravnavali poveÄ?ano ĹĄtevilo vlomov v stanovanja in stanovanjske hiĹĄe, na katere so se vlomilci dobro pripravili. O tem smo lahko Ĺže brali na straneh modro-bele kronike pa tudi v drugih medijih. Veliko je bilo napisanega o predrznosti storilcev in tudi o lahkomiselnosti oĹĄkodovancev. Zato naj ne bo odveÄ?, Ä?e se te tematike Âťdotaknemo ĹĄe enkrat in iz drugega zornega kota.

Tudi pred letoĹĄnjo turistiÄ?no sezono oziroma poÄ?itniĹĄkem obdobjem policisti opozarjajo na ustrezno varovanje doma v Ä?asu, ko za krajĹĄi ali dalji Ä?as zapustimo dom in odidemo v kraje, kjer preĹživimo kratkotrajni oddih ali daljĹĄe poÄ?itnice.

Policisti opozarjajo na samozaĹĄÄ?itne ukrepe, med katerimi so tisti osnovni in tisti Âťta praviÂŤ. Med najbolj pomembnimi je ustvarjanje videza, da so v stanovanju ali hiĹĄi tudi njeni stanovalci. Poleg lastnikov, da na vhodna vrata ali poĹĄtni nabiralnik ne napiĹĄejo obvestila, da jih ni doma in da se vrnejo Ä?ez ĹĄtirinajst dni, imajo pri tem pomembno vlogo sorodniki, sosedje ali prijatelji. Prva reÄ?, za katero je treba poskrbeti, je poĹĄtni nabiralnik, da se vsakodnevno pobere prispela poĹĄta. Nabiralnik, ki poka od poĹĄtnih poĹĄiljk in reklamnih oglasov, je prvi znak, da nikogar ni doma.

Poleg tega je priporoÄ?ljivo, da osebe, ki skrbijo za dom, poskrbijo tudi za okolico hiĹĄe in balkone. Zalivanje roĹž, dvigovanje in spuĹĄÄ?anje rolet, obÄ?asno priĹžiganje luÄ?i ali celo krajĹĄe zadrĹževanje v notranjosti doma, na terasi, vrtu ali balkonu ustvarja videz ÂťobljudenostiÂŤ, kar odvraÄ?a potencialne vlomilce in tatove.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Pred profesionalnimi vlomilci dom sicer teĹžko zavarujemo zgolj z ustvarjenjem videza, da smo doma. ÄŒe hoÄ?emo dvigniti raven varnosti naĹĄega doma, moramo vkljuÄ?iti dodatne varnostne ukrepe, med katerimi strokovnjaki izpostavljajo predvsem: kakovostno alarmno napravo, protivlomna vhodna vrata, opremljena s kakovostno kljuÄ?avnico, zaĹĄÄ?itnim okovjem in ĹĄÄ?itom proti lomljenju; zaĹĄÄ?itena okna z varovalnimi folijami in mehansko zaĹĄÄ?ito na okenskih krilih; senzorske luÄ?i (pri vhodnih vratih, oknih, dvoriĹĄÄ?u ali ograji); hrambo vrednejĹĄih predmetov v domaÄ?em vgrajenem sefu ali v najetem sefu v eni od banÄ?nih ustanov. Vsi naĹĄteti ukrepi predstavljajo oviro potencialnim vlomilcem, saj varovalni mehanizmi dvignejo raven zaĹĄÄ?ite objekta, da zaradi njih vlomilci izberejo ÂťlaĹžji plenÂŤ.

NaĹĄteti nasveti in ukrepi pa ne pomenijo niÄ?, Ä?e so lastniki lahkomiselni in svojega dopustovanja ne oglaĹĄajo na velik zvon. Marsikdo svoje poÄ?itnice ÂťoglaĹĄaÂŤ od samega zaÄ?etka, od pakiranja in konÄ?nega videza prtljaĹžnika in poÄ?itniĹĄke prtljage, vmesnih postankov na poti, do prvih fotografij hotelske sobe ali apartmaja, restavracij, plaĹž in ostalih vtisov, ki jih delijo s svojimi prijatelji in znanci. Slabost tega je, da te fotografije lahko spremljajo tudi tisti, ki niso v Âťprijateljski skupiniÂŤ in jih tovrstne fotografije in obvestila zanimajo zaradi drugih razlogov. Z zavedanjem, da je to popolnoma v nasprotju s socialnimi omreĹžji in predvsem uporabo ÂťfacebookaÂŤ, v katerem je aktualnost na prvem mestu, da ostalih ne omenjam, je priporoÄ?ljivo, da vse poÄ?itniĹĄke vtise objavljamo z zamikom oziroma takrat, ko smo Ĺže doma. Ali Ĺželimo, da naĹĄi prijatelji in znanci takoj izvedo, kje smo in kaj poÄ?nemo, ali poÄ?itniĹĄki fotografski kolaĹž sestavimo in objavimo po prihodu domov, je naĹĄa odloÄ?itev, ki vpliva tudi na varnost naĹĄega doma. Fotografije jedi, koktejlov ali utripa na plaĹži nam lahko zagrenijo poÄ?itnice ob prihodu domov.

To je razlog, da smo na poÄ?itnicah pozorni na svoje poÄ?etje, pa tudi na dogajanje v naĹĄi okolici ali celo prej, preden se odloÄ?imo, kam bomo odpotovali. Posnetki trupel na tunizijski plaĹži sicer niso ÂťselfijiÂŤ, so pa grozljiva in tragiÄ?na posledica neÄ?loveĹĄkega dejanja s teroristiÄ?nim ali kakĹĄnim drugim ozadjem, ki opozarjajo, da je tudi na poÄ?itnicah varnost na prvem mestu. ÄŒeprav se tega marsikdo med nami ne zaveda, je prav, da tega ne spregledamo in ne pozabimo, ko se odpravljamo od doma.

Veterani na spominskem pohodu Po obeleĹžjih vojne za Slovenijo na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Pretekli vikend so veterani obmoÄ?nega zdruĹženja vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj organizirali 2. Tradicionalni Prislanov pohod po obeleĹžjih vojne za Slovenijo leta 90/91. Pohod ima spominski, druĹžabni in rekreativni pomen. Namen je obiskati domaÄ?ije, na katerih se je v vojnem Ä?asu hranilo in skrivalo oroĹžje Teritorialne obrambe in kjer so se v tem obdobju dogodili pomembni dogodki tistega odloÄ?ilnega in prelomnega Ä?asa za novo nastajajoÄ?o drĹžavo. Pohod je poimenovan po takratnem, danes Ĺžal Ĺže pokojnem, poveljniku 89. ObmoÄ?nega ĹĄtaba TO JoĹžetu Ervinu Prislanu.

Letos se je pohoda udeleĹžilo lepo ĹĄtevilo veteranov in njihovih druĹžinskih Ä?lanov. Zborno mesto je bilo pri veteranskem obeleĹžju v Kajuho-

ÂťSelfieÂŤ z dopusta

đ&#x;”˛

Upajo, da bo prihodnje leto bolje

vem parku v Ĺ oĹĄtanju. Pravi pohod pa se je zaÄ?el na izhodiĹĄÄ?ni toÄ?ki na Spodnjem BrloĹĄkem. Od tu so se pohodniki podali do kmetije RezoniÄ?nik, po domaÄ?e pri LeskovĹĄku.

Tam nam je gospodar Roman RezoniÄ?nik obnovil dogodke, ko je njegova druĹžina sprejela prebegli helikopter, ki so ga teritorialci za nekaj dni zamaskirali in pozneje prestavili na drugo skrivno lokacijo. Pot so nadaljevali proti MrĹĄnemu vrhu,

kjer so jih medse sprejeli vedno prijazni lovci LD Smrekovec. Pogostili so jih na svojem lovskem bivaku.

Od tu so krenili ĹĄe proti planinski koÄ?i na Smrekovcu. Vsi udeleĹženci so se odpravili ĹĄe na vrh Smrekovca, ki je tudi najviĹĄja toÄ?ka obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Po lovskih poteh je sledila vrnitev na koÄ?o. Tudi na koÄ?i na Smrekovcu spominska tabla spominja, da so pripadniki belovodske Ä?ete TO tu Ä?uvali in skrivali helikop-

ter, s katerim sta prestopila na stran TO pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogo Ĺ uĹĄtar. Prijazni oskrbnik koÄ?e Tomo Drolc je vse postregel ĹĄe z vojaĹĄko-planinskim pasuljem. Pohodniki so se dobre volje podali ĹĄe na izhodiĹĄÄ?no toÄ?ko pri Spodnjem BrloĹžniku, kjer se je pohod konÄ?al.

OZVVS Ĺ oĹĄtanj bo takĹĄno sreÄ?anje zagotovo organiziral tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

Zdenko Slatnar

SolÄ?ava, LuÄ?e, od 23. do 28. junija – TuristiÄ?ne organizacije v obÄ?inah Kamnik, Preddvor, Jezersko, LuÄ?e in SolÄ?ava so v sklopu vseslovenskega projekta Slovenija hodi organizirali prvi Festival pohodniĹĄtva v KamniĹĄko-Savinjskih Alpah. Petdnevni festival, ki so ga odprli v torek s strokovnim posvetom na temo vkljuÄ?evanja planinskih koÄ? v turizem in gorniĹĄkim veÄ?erom v Termah Snovik, je postregel s pribliĹžno petdesetimi razliÄ?nimi dogodki, med njimi seveda tudi vĂłdenimi pohodi. NeĹžika Kladnik, v. d. direktorice Centra Rinka SolÄ?ava, je povedala, da je bil osnovni namen festivala povezovanje info centrov in promocija pohodniĹĄtva v KamniĹĄko–Savinjskih Alpah kot enega od ukrepov trajnostnega razvoja obmoÄ?ja: Želeli smo tudi spodbuditi Ä?im veÄ? ljudi, da se na pot v naravo, v hribe odpravijo peĹĄ in ne z avtomobili.ÂŤ V svojih namerah niso bili najbolj uspeĹĄni, saj je bil odziv pod priÄ?akovanji. Razloge za to pripisujejo slabim vremenskim napovedim, preskromni promociji festivala in tudi temu, da so ga organizirali prviÄ?. RazmiĹĄljajo o drugem festivalu in upajo, da bo takrat udeleĹžba boljĹĄa. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

2. julija 2015

19

Pohod ob meji KS Gorica Oven 21. 3. - 20. 4.

ÄŒe imate trenutno finanÄ?ne teĹžave, se ne sekirajte preveÄ?, saj je to le prehodno obdobje. ÄŒe ne prej vas proti koncu julija Ä?akajo dobri finanÄ?ni uspehi, ki jih trenutno ĹĄe ne priÄ?akujete. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Sedaj bodo sami naĹĄli pot do vas, kar bo izjemno dobro. Sploh, ker jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva teĹžko najti. SreÄ?a bo do konca prihodnjega tedna na vaĹĄi strani in vse, Ä?esar se boste lotili, se bo odvijalo toÄ?no tako, kot si Ĺželite. Paziti morate le na svoje zdravje, saj vas zna neprijetno presenetiti kakĹĄen prehlad ali migrena. Tudi teĹžave z zobmi niso izkljuÄ?ene.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Slovesnost ob prazniku krajank in krajanov Gorice smo poÄ?astili s tradicionalnim pohodom ob meji KS Gorica. Pohod je preizkuĹĄeno dobra rekreacija za stare in mlade. OzaveĹĄÄ?enost o pomenu gibanja na sveĹžem zraku je na viĹĄji ravni,

kot je bila. Opazila sem, da je bilo med pohodniki veliko mladih, in vsi so uĹživali v naravi.

Ob zakljuÄ?ku pohoda me je simpatiÄ?en mladeniÄ? vpraĹĄal, Ä?e smo opazili, da so se mladi lepo vedli do starejĹĄih. Zahvalila sem se mu za prija-

znost z Ĺželjo, da naj ostanejo takĹĄni tudi v prihodnje. Pohod smo sklenili po dveh urah pri dobri malici. ZaĹželeli smo si, da se v prihodnjem letu spet sreÄ?amo na pohodu v spremstvu mladih. đ&#x;”˛

Marija SkorniĹĄek

Precej nemirni boste. Zato boste teĹžko komunicirali z drugimi, tudi z najbliĹžjimi.

PoÄ?utili se boste, kot da imate rahlo preganjavico. Vzemite si nekaj Ä?asa samo zase in si privoĹĄÄ?ite sprostitev. To je najboljĹĄe, kar lahko storite v teh dneh. Proti koncu prihodnjega tedna boste spoznali osebo, ki bo ĹĄe moÄ?no vplivala na vaĹĄo prihodnost. ÄŒeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resniÄ?no dobrega prijatelja, ki vam je pripravljen iskreno pomagati. PreveÄ? pa boste spet priÄ?akovali od ljudi, ki vas obdajajo. Razumite jih, saj tudi njim ni lahko ob vseh vaĹĄih Ĺželjah in muhah. Vse preveÄ?krat v srediĹĄÄ?e sveta postavljate sebe, na druge pa pozabite. In zato se vam dogaja vse to, kar vas bega v zadnjih dneh. Zdravje? Brez pripomb.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

V teh dneh boste pogosto zamiĹĄljeni, saj se boste pogosto vraÄ?ali v preteklost. ÄŒas je, da se poslovite od nekaterih dogodkov in spominov. PreveÄ? namreÄ? razmiĹĄljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete veÄ? popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj nauÄ?ili in se osredotoÄ?ite na prihodnost. V naslednjem tednu vas na poslovnem podroÄ?ju Ä?aka prijetno preseneÄ?enje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi prihodnje poletne mesece. Kar se ljubezni tiÄ?e, teden ne bo takĹĄen, kot si Ĺželite. Tudi zato, ker boste verjetno vsaj za nekaj dni stran od partnerja, ki tega ne bo dobro prenaĹĄal. Zato ga poskuĹĄajte razumeti. Pazite na svoje zdravje, saj ne bo tako trdno, kot si Ĺželite. Zakaj je tako, najbolje veste vi. Odpravite Ĺživljenjske navade, ki vam preverjeno ĹĄkodijo, pa se bo poÄ?utje hitro izboljĹĄalo.

Dan drĹžavnosti in ĹĄe kaj Vinska Gora, 25. junija – V sredo, na predveÄ?er dneva drĹžavnosti, je bila na prireditvenem prostoru pod cerkvijo v Vinski Gori slavnostna prireditev. V organizaciji krajevne skupnosti Vinska Gora in ob pomoÄ?i ObÄ?ine Velenje, druĹĄtva podeĹželske mladine, Kulturno prosvetnega druĹĄtva in konjenice iz PireĹĄice se je zbrala velika mnoĹžica krajanov in gostov, ki so Ĺželeli skupaj praznovati dan drĹžavnosti. Med kulturnim programom je prisotne najprej pozdravil predsednik sveta KS Vinska Gora JoĹže OgrajenĹĄek, slavnostni govornik, direktor obÄ?inske uprave MO Velenje mag. Iztok Mori, pa je poudaril pomen dneva drĹžavnosti in dobrega sodelovanja med MOV in KS. V veÄ?ernih urah je sledil ĹĄe 10. jubilejni noÄ?ni blagoslov konj. Zbrana mnoĹžica se je nato ob zvokih ansambla Smeh zabavala pozno v noÄ?. đ&#x;”˛

Rak 22. 6. - 22. 7.

Zelo boste radovedni. To niti ni slabo, Ä?e se ne boste ob tem preveÄ? meĹĄali v Ĺživljenje vaĹĄih prijateljev in k tistemu, kar ste izvedeli, dodali ĹĄe kaj nepreverjenega. Saj veste, kako hitro se mnoĹžijo govorice. Ĺ˝al te hitro prizadenejo in to se zna zgoditi prav v teh dneh. Ne zamahnite z roko, Ä?e bo priĹĄlo do tega, ampak dokaĹžite, kaj je res in kaj ne. ÄŒe vam finanÄ?no stanje to dovoljuje, se odpravite na krajĹĄe potovanje, ki bo poteĹĄilo vaĹĄe skrite Ĺželje po doĹživetjih. S partnerjem boste imeli nekaj teĹžav, saj se bodo vajina mnenja te dni precej razhajala. ÄŒe Ĺželite, da se situacija razreĹĄi mirno, boste morali pristati na kompromis. Sicer pa boste veÄ?ino dni v tem tednu izredno dobre volje. Zdravje? ToÄ?no takĹĄno bo, kot si Ĺželite.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Spoznali boste, da ste za marsikatero oviro v Ĺživljenju krivi Ä?isto sami. Tega vam tokrat ne bo lahko priznati. Ĺ ele, ko se boste zavestno odloÄ?ili, da prekinete z omejitvami, ki ste si jih postavili sami, se boste lahko sprostili in prepustili toku Ĺživljenja. PokaĹžite, da ste odrasli, in da lahko po svoji vesti sprejemate tudi pomembne odloÄ?itve. Brez pritiskov tokrat ne bo ĹĄlo, a boste Ĺže zmogli. BliĹžnji osebi se boste zelo zamerili, ker bo hladna do vas, Ä?eprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. PoloĹžaj lahko popravi le iskreno opraviÄ?ilo. ÄŒe imate moĹžnost in Ä?e ĹĄe ni Ä?as za vaĹĄ letni dopust, si vzemite ĹĄe vsaj kakĹĄen prost dan in zbeĹžite od doma! Poletje je treba izkoristiti, sploh lepe sonÄ?ne dni, ki jih bo v prihodnjih dneh spet dovolj.

JoĹže OgrajenĹĄek

V prijetnem veÄ?eru sta navzoÄ?e nagovorila JoĹže OgrajenĹĄek in mag Iztok Mori.

Devica 24. 8. - 23. 9.

od 3. 7. do 9. 7.

- 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona Ob jezeru; v upravljanje ĹĄportnemu druĹĄtvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren; po sveÄ?ani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moĹĄtvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domaÄ?ega Rudarja, ki so jo dobili gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri povrĹĄine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke ÂťPo Ju-

goslaviji; - 3. julija 1984 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo poĹĄto; - 3. julija 1986 je bilo v Velenju na novi 55-metrski skakalnici, prevleÄ?eni s plastiÄ?no maso, prvo uradno tekmovanje; predsednik PlaniĹĄkega komiteja Niko BelopavloviÄ? pa je zasadil tudi prvo lopato za izgradnjo 75-metrske skakalnice; - 3. julija 1999 v jami Ĺ kale v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovniĹĄtva; - 4. julija 1967 je bil slovenski izseljenski piknik ob Velenjskem jezeru; - 4. julija 1975 je bilo na TrebeliĹĄkem pri Velenju prvo tekmovanje v motokrosu; - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil Ferdo KavÄ?nik, ki je kljub izredni ĹĄirini vedno ostal le ĹĄtudent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v Ä?asu svojega Ĺživljenja ni uspel niÄ?esar objaviti; skoraj veÄ?ino svojega precej nesreÄ?nega Ĺživljenja je preĹživel na KauÄ?elovi dimnici

VaĹĄe razpoloĹženje bo ves Ä?as nihalo. ÄŒeprav si tega ne boste priznali, boste z Ĺživci precej na tleh. Niti vam ne bo jasno, kje je pravi vzrok za nemir v vas. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, povejte ji vse. Takoj vam bo laĹžje. V drugi polovici tedna vas bo razveselila nepriÄ?akovana novica, o kateri niste niti sanjali. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje. Kljub temu boste veliko razmiĹĄljali o zapletih iz preteklosti, ki ĹĄe vedno vplivajo na vaĹĄe Ĺživljenje in poÄ?utje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo moĹžnosti, da dokonÄ?no razÄ?istite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na slepo.

Molk je ĹĄe vedno zlato, sploh pri poslih. Pri ljubezni pa ne vedno. V teh dneh bo najslabĹĄe, Ä?e s partnerjem ne boste govorili. Potrudite se.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Spoznali boste, da ste konÄ?no lahko mirne vesti in zadovoljni z vsem, kar se vam dogaja v Ĺživljenju. Veselili se boste Ä?asa z druĹžino in prijatelji, saj samoto vedno teĹžje prenaĹĄateTudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav boste ob koncu tega tedna sumili, da se vas nekaj loteva. Hitro bo minilo. Kmalu boste spoznali, da stvari tudi v poslovnem Ĺživljenju niso tako Ä?rne, kot jih vidite vi. Pustite, da se odvijejo same od sebe. Morda se Ĺže v teh dneh iz njih razvije nekaj novega. Tudi pri financah vam kaĹže dobro, zato izkoristite razvajanje zvezd. Sploh pri poslu.

PriloĹžnost, da si zagotovite finanÄ?no stabilno prihodnost, imate pred nosom. Ne spreglejte je, saj se take redko ponovijo. Slabo vest pri tem postavite na stranski tir. VaĹĄi sodelavci bi storili enako, ne dvomite o tem.

Otvoritev stadiona ob jezeru pred 60 leti (Foto Arhiv Muzeja Velenje) v Zavodnjah, ki danes velja za najjuĹžnejĹĄo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; - 5. julija 1998 je Katarina Srebotnik zmagala na mladinskem teniĹĄkem Grand Slam turnirju v Wimbledonu; - 6. julija 1954 so prviÄ? praznovali praznik takratne Mestne obÄ?ine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na zaÄ?etek upora proti okupatorju v Ĺ aleĹĄki dolini leta 1941;

- 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc LeskovĹĄek – Luka; 29. avgusta leta 1991 so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje; - 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejĹĄih hotelov v Sloveniji. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Ĺ˝al vas v naslednjih dneh Ä?aka razoÄ?aranje, ki ga ne boste dobro prenesli. Najbolj razoÄ?arani boste zaradi nekega sodelovanja, ki se ni odvijalo po vaĹĄih priÄ?akovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom, najpozneje na zaÄ?etku avgusta. Sami pri sebi veste, da je vÄ?asih z ljudmi, ki vam le jemljejo energijo, vraÄ?ati pa je ne znajo, bolje prekiniti stike. Zberite pogum in storite prav to! ÄŒeprav se boste poÄ?utili ujeto, kljub temu dobro premislite, Ä?e se vam splaÄ?a kregati. Sploh, ker ne bo ĹĄlo za vaju s partnerjem, ampak za nekoga od druĹžinskih Ä?lanov. ÄŒe boste preveÄ? nepopustljivi, lahko pride do nerazreĹĄljivega spora. Vezanim se na Ä?ustvenem podroÄ?ju ne bo zgodilo niÄ? pretresljivega, samski pa boste polni hrepenenja. Nekdo vam je res padel v oko. Bo kmalu zavzel tudi vaĹĄe srce?

Strelec 23. 11. - 21. 12.

ZaÄ?eli boste Ä?utiti nelagodje, kar bo za vas precej nov obÄ?utek. Veste namreÄ?, da bo lepega obdobja, v katerem ste bili bolj sproĹĄÄ?eni kot po navadi, kmalu konec. Gloda pa vas tudi slaba vest. Poskusite se sprostiti na naÄ?in, ki vam najbolj ustreza. Ker se vaĹĄe Ĺželje spreminjajo, najprej sami pri sebi ugotovite, kaj je to. VpraĹĄajte se, kaj sploh potrebujete - tako materialno kot na Ä?ustvenem podroÄ?ju. Tu je namreÄ? srĹž problema vaĹĄe zmedenosti, ki bo v teh dneh bolj intenzivna pri tistih, ki boste loÄ?eni od partnerja. Ĺ ele, ko boste priĹĄli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaĹživeli. Sredi prihodnjega tedna si boste oddahnili, vendar bo neko breme iz preteklosti ĹĄe vedno rahlo vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. Zadovoljni boste vsaj nad trenutnim finanÄ?nim stanjem.

Ne bo vas veÄ? strah, naÄ?rtovano naloĹžbo boste sedaj zagotovo izpeljali ĹĄe v tem poletju.

Kozorog 22. 12.- 20. 1.

terenu DeŞurstvo 24 ur • delo na 041 618 772

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

C. Leona Dobrotinťka 12, Šentjur 03 749 32 10 • 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si

Med ostalim: ¡ Zdravstveni in laboratorijski pregled Şivali ¡ RTG slikanje skeleta in kolkov Şivali ¡ Kirurťki posegi na Şivalih ¡ Diagnostika notranjih organov Şivali

Ugodno – strokovno – Şivalim prijazno!

KlasiÄ?na mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tel.: 03 5875 630

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

ÄŒaka vas nekaj razgibanih dni, v katerih boste redko sami. Ob novih poznanstvih boste dobili veliko novih moĹžnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreÄ? priĹĄla ĹĄe kako prav. ÄŒeprav se boste tu in tam poÄ?utili nekoliko raztreseno, boste z lahkoto delali in reĹĄevali stvari, ki jih prej niste mogli.

Julij se bo zaÄ?el brez veÄ?jih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finanÄ?ne teĹžave, saj ste v zadnjem Ä?asu precej nekontrolirano zapravljali. Kljub temu si z nakupi niste kupili sreÄ?e. Pozabite, saj vas v naslednjih tednih Ä?aka izjemno uspeĹĄno in sreÄ?no obdobje. Tako bo tudi zato, ker si boste konÄ?no priznali, kaj vam v Ĺživljenju najveÄ? pomeni. ÄŒeprav je sluĹžba nuja, denar pa potreben, vam ljubezen pomeni veliko veÄ?.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

SveĹže meso za piknike Meso slovenskega porekla Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

Zadnje Ä?ase Ĺživite sto na uro. Ustavite se. ÄŒas je za preudaren razmislek. Dobro bo, Ä?e sprejmete neke odloÄ?itve ĹĄele takrat, ko boste premislili o vseh moĹžnih izhodih iz trenutne druĹžinske situacije. Naglica je najslabĹĄa moĹžna izbira. Tudi zato bi bilo dobro, da boste ĹĄele takrat, ko boste zaÄ?utili, da je primeren trenutek, dopustili, da se vaĹĄi naÄ?rti tudi uresniÄ?ijo. Poskusite se sprostiti v druĹžbi prijateljev, ki jim povsem zaupate. Ti bodo vedeli, kaj se dogaja z vami, zato bo pretvarjanje odveÄ?. V sluĹžbi boste verjetno morali povzdigniti glas in se zavzeti za svoj poloĹžaj. Sredi prihodnjega tedna boste s pomoÄ?jo pomembnih dogovorov dokonÄ?ali neko delo, ki vam ni bilo po godu. Tokrat celo plaÄ?ilo ne bo poplaÄ?alo Ĺživcev, ki ste jih izgubili ob njem. VeÄ? vam bo pomenil obÄ?utek svobode, ker ne boste veÄ? obremenjeni z njim.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Z majhnimi teĹžavami, ki jih bo najveÄ? na zaÄ?etku prihodnjega tedna, se ne boste preveÄ? obremenjevali. VaĹĄi bliĹžnji se bodo Ä?udili, da ste tako razigrani in veseli, saj ste po navadi Ĺže za manjĹĄe stvari zganjali paniko. Dobili boste obÄ?utek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveÄ? samozavestni in ohranite kakĹĄno misel tudi zase. Niso vsi iskreni od vas, nekateri komaj Ä?akajo, da vam spodleti, ker so ljubosumni na to, kar imate.

VaĹĄa priÄ?akovanja pri nekem pomembnem sluĹžbenem projektu bodo velika. ÄŒeprav se bodo delno uresniÄ?ila, boste na koncu razoÄ?arani. Zelo pa boste zadovoljni z vaĹĄim poÄ?utjem. K temu je zagotovo pripomoglo to, da ste se spopadli s stresom in odgnali strahove, ki so tokrat imeli le velike oÄ?i, v resnici pa vas niso ogroĹžali.

Naš čas, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

2. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 10.05 10.40 12.00 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.20 17.00 17.15 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 22.45 23.15 23.45 00.00 00.35 01.00 01.20 02.15 03.05 03.55 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.50 09.05 09.35 10.25 12.45 13.25 14.20 17.00 17.35 19.05 20.00 21.30 22.30 00.00 00.55 01.40

06.00 07.00 07.05 07.15 07.35 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.40 23.15 00.10 01.00 01.35 02.10

08.40 08.55 09.00 09.05 09.50 10.20 10.25 11.25 11.25 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.30 19.35 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.15 23.15 22.45 23.50

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 9/17 Slovenski pozdrav Zdravje Slovencev: Ženske spolne motnje Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito: Odkrito o energetski prihodnosti Slovenije Slovenci v Italiji: Galeb Poročila Mostovi Hidak Penelopa, ris.

Firbcologi: O lovcih, princih in vzletanju Poletna scena Poročila ob petih Šport Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Nataša Golob, dok. odd.

Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Fina gospa (V.), 4/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 13/60 Pozabljeni Slovenci: Luiza Pesjakova, ponov.

Podoba podobe: Stojan Batič in Karel Zelenko Slovenski vodni krog: Piranski zaliv Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Sveto in svet Odkrito Življenje umetnin, dok. feljton Vikend paket, ponov.

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poni z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veselo Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Male sive celice, kviz Skok, dok. film Slovenski vodni krog: Piranski zaliv Točka, glasb. odd.

Dobro jutro NaGlas!

Zgodovina smeha, dok. odd.

Pričevalci: Stanko Sivec Začnimo znova: Keksolog, 4/20 Atletika, mednar. miting, posn. iz Velenja Točka, glasb. odd.

Nočne dirke, nem. film Konec parade, 2/5 Romanovi, blišč in propad carstva, dok. odd.

Atletika, mednar. miting, posn. iz Velenja Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška Zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Drugi moški, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Žalostna mafija, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Čas za nas, tabornike! Četa Divji volk Škale praznuje Ustvarjalne iskrice (68), Ježki Napovedujemo Skrbimo za zdravje: O revmatizmu Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, Kvak kvak Ustvarjalne iskrice (71) Predpasnik iz rutke Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Besede miru: Tel Aviv Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prepovedano: Zgodba Nejca Reka Migaj raje z nami, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

2. julija 2015

Sobota,

3. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 10.00 10.30 11.50 12.15 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 22.45 23.20 00.30 01.05 01.30 01.50 02.40 03.40 04.10 05.25

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.00 09.25 10.10 12.10 13.15 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 17.15 17.45 18.15 19.05 20.00 21.00 21.30 22.25 00.20 01.35 02.20

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.10 23.15 23.50 02.20 04.15 04.50

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 12.15 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.20 19.45 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 23.05 23.30 00.20 00.25

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 10/17 Slovenski pozdrav Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 10/13 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Fina gospa (V.), 10/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Ansambel Smeh, 2. del Slovenska polka 2015 Odmevi, vreme, šport Poletna scena Polnočni klub: Pretiran dvom Strasti, 14/60 Slovenski vodni krog: Mirna Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Čez planke: Hamburg 10 domačih Ansambel Smeh, 2. del Slovenska polka 2015

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Firbcologi Moja soba: Zavod Janeza Levca Slovenski vodni krog: Mirna Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Panoptikum: Zapojmo eno po slovensko Mozartine: simfoniki Rtv Slovenija in Uroš Lajovic Razkrivanje preteklosti: Bronasti kartel, 10/12 Podoba podobe: Stojan Batič in Karel Zelenko Slovenci v Italiji: Galeb Slovenci po svetu: Na obisku med argentinskimi Slovenci v Mendozi in Barilochah, dok. odd.

Migaj raje z nami Zvezdana Začnimo znova: Rep Evrope, 5/20 Ambasadorji Črne gore, dok. film Točka, glasb. odd.

Izsiljena priznanja, dok. odd.

Da, gospod premier: Brez Škotov, 5/6 Broadchurch (II.), 6/8 Ptiči, am. film Ansambel Smeh, 2. del Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Hitrost, am. film Eurojackpot 24ur zvečer 007 – Samo za tvoje oči, ang. f.

Rezglednice iz pekla, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kvak kvak Ustvarjalne iskrice (71) Predpasnik iz rutke Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2 Miš maš, Kaj se skriva v gozdu?

Ustvarjalne iskrice (72), Dojenček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 V Ljubljano jo dajmo, Poletno gledališče Studenec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz arhiva VTV, Dedci zmorejo 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

4. julija

5. julija

05.55 Poletna scena 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.20 Pika Nogavička, ris.

07.45 Biba se giba, nan.

08.05 Studio Kriškraš: Pust po indijansko 08.30 Ribič Pepe 08.50 Izjemne dogod. Sama Foxa, 1/26 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Tončka Balončka, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 10/13 10.50 Šifra: pustolovščina – Indija, dok. film 11.20 Kulturni vrhovi: Šmarna gora, dok. ser.

11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.50 O živalih in ljudeh 14.25 Paradiž (II.), 6/8 15.20 Kamen – kapa – streha, dok. odd.

15.50 Svet, kot ga je videl Kolumb, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Južna Bolgarija, ponov.

17.15 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na lepše 21.00 Melodije morja in sonca 2015 23.00 Poročila, vreme, šport 23.35 Poletna scena 00.05 Strasti, 15/60 00.35 Koncert Jana Plestenjaka s spremljevalno skupino in Simf.

Rtv Slovenija 02.25 Ozare, ponov.

02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Dnevnik, ponov.

03.45 10 domačih 05.00 Zvezdana, ponov.

05.05 Na lepše

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.10 09.15 09.20 09.25 09.40 10.00

06.55 Najboljše jutro 09.00 Začnimo znova: Danes bom povedal, 1/20 09.30 Začnimo znova: Nevede mama, 2/20 10.00 Začnimo znova: Dr. Ekologija, 3/20 10.30 Začnimo znova: Keksolog, 4/20 11.00 Začnimo znova: Rep Evrope, 5/20 11.30 Platforma: NSK od kapitala do kapitala 12.25 Kajak kanu, sp, prenos iz Liptovskega Mikulaša 13.50 Formula 1, velika nagrada Velike Britanije, kvalif., prenos iz Silverstona 15.05 Kolesarstvo, dirka po Franciji, oddaja 15.40 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.35 Moondance Alexander, am. film 19.10 Sam Sebastian: Šesti ču 20.00 Osebni trener ljubezni, finski film 21.35 Mojster pravice, 1/2 23.05 Zvezdana 23.35 Točno popoldne, ponov.

00.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

02.05 Zabavni kanal

07.50 Polka film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. film 09.25 Tv-poroka 10.00 10. domačih 10.40 Na lepše 11.30 Glasbena matineja 12.00 Atletika, mednar. miting, posn. iz Velenja 12.55 Kajak kanu, sp, prenos iz Liptovskega Mikulaša 13.50 Formula 1, velika nagrada Velike Britanije, prenos iz Silverstona 15.50 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.40 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Otvoritveni koncert EXPO 2015 21.10 Opus: Weimar med preteklostjo in sedanjostjo, 3/5 21.40 Poirot, 3/5 23.10 Ne se hecat', ponov.

00.30 Wanted, anim. film 00.40 Aritmični koncert: Hulahoop 01.35 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.10 08.15 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 12.30 12.45 13.40 16.10 17.45 18.55 18.58 20.00 21.50 00.00 02.40

08.40 08.55 09.00 09.45 10.10 10.40 10.45 11.15 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 19.15 19.40 19.55 20.00 20.20 21.10 22.55 23.25 23.30

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izurimo svojega zmaja, ris.

Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem, ang. ser.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

Test ničevosti, am. film Obljuba ljubezni, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Doktor Dolittle, am. film Hanna, am. film Rojen četrtega julija, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Kaj se skriva v gozdu?

Ustvarjalne iskrice, Mavrični medvedki (74) O polžu, ki je kupoval novo hiško Oglasi Žogarija (1), Ljubljana Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Kvak, kvak , kvak Dotiki gora: Konj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Veliki koncert ob 10. obletnici glasbenega ustvarjanja ans.

Golte Besede miru: Tel Aviv Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.15 18.05 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.25 22.50 23.20 23.55 01.00 02.10 02.35 03.30 05.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.15 10.35 10.50 11.05 12.30 12.45 13.40 16.10 17.45 18.55 18.58 20.00 22.10 23.45 02.00

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Peter Zajc, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Muk, ris.

Kapitan Sabljezobi, 9/26 Kapitan Sabljezobi, 10/26 Nedeljska maša iz zamejstva, prenos iz Bistrice v Zilji Na obisku: Kraški šopek Jakob Aljaž, dok. odd.

Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Ansambel Smeh, 2. del Moja draga Klementina, am. film Poročila, vreme, šport Daulagiri, dok. film Na vrtičku, dok. ser.

Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta: Naša hiša je naša, 9/18 To naše življenje, 9/13 Grapa, dok. film Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 16/60 Oblast, 21. del Vojne igre, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Mozartine: Simf. Rtv Slovenija in Uroš Lajovic Madagaskar, dok. odd.

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Mojster Miha, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Pravljična šola, ris.

Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem, ang. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

007 – Samo za tvoje oči, ang. film Rezervat panda medvedov, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Ta nora ljubezen, am. film Domača naloga, am. film Brez strahu, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako nastane bučno olje?, otroška oddaja 09.30 Ustvarjalne iskrice, Obešalnik za shranjevanje rutk in šalov (78) 09.45 Pikin studio, Otvoritev Pikinega festivala 2014 10.30 Napovedujemo 10.35 2310. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Pogledi svetniške skupne SD na dogajanje v MO Velenje 12.00 Iz arhiva VTV: Pesem za ljubezen: Davor Radolfi 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Prodajno TV okno 14.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.30 Mladi za Veleje, Premikamo meje 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, Dejan Vunjak, Alma 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, ans, Rosa, ans. Žargon 23.05 Prepovedano: Zgodba Nejca Reka 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

6. julija

05.50 06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.35 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 00.55 01.10 01.35 02.00 02.55 03.45 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.15 08.35 08.50 09.00 09.45 10.25 12.30 13.05 13.30 14.35 14.50 15.30

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 11/17 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Pretiran dvom, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Pust po indijansko Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 17/60 Slovenska jazz scena Duhovni utrip Slovenski vodni krog: Radulja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Tednik Studio city Vikend paket

21.55 23.25 01.05 01.50

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Juvi, anim. ser.

Zgodbe iz školjke Mali detektiv, igrani film Infodrom Slovenski vodni krog: Radulja Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Jakob Aljaž, dok. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd. Čez planke: Južna Bolgarija Z vrta na mizo Začnimo znova, 6/20 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Nogomet, sp (Ž), finale, posn. iz Vancouvra Točka, glasb. odd.

Pozabljeni Slovenci: Albin Belar Dediščina Evrope: Volčji dvorec, 4/4 Quirke, 1/3 Narkokultura, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.35 10.50 11.45 12.15 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.35 00.25 01.15 01.45 02.20

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Doktor Dolittle, am. film Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Vohun v nemilosti, am. nan. Žametna mafija, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

17.30 19.10 20.00 20.30

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.40 12.30 12.45 12.50 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00 19.30 19.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.45 23.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Kdaj potrebujem očala ali leče?

Iz arhiva VTV, Dedci zmorejo 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 2 (Trst) Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (79), Dišeča sovica Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Ekološka samooskrba Kuhinjica, izobraževalna oddaja Spev 2014, Po Slakovi poti 1 Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

7. julija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.30 12.00 12.25 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.50 16.00 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 01.20 01.45 02.05 03.00 03.50 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05

Poletna scena Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Moji, tvoji, najini, 12/17 Slovenski pozdrav Na obisku: Kraški šopek Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Bisergora: Kdo je prijatelj?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Poletna scena Poročila, vreme, šport Zapeljevanje pogleda: Vadim Fiškin in Sašo Sedlaček, dok. ser.

Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 10/12 Srečo pot Nedim, igrani film Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 2. del Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 18/60 Pričevalci: Alojz Arko Slovenski vodni krog: Mislinja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 2. del Življenje umetnin, dok. feljton Vikend paket, ponov.

19.05 20.00 20.50 21.20 22.35 23.20 00.10

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Studio Kriškraš: Pust po indijansko Vetrnica: Igranje v kampu Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Mislinja Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Na vrtu Melodije morja in sonca 2015 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Začnimo znova: Veliki osvajalec, 7/20 Svet, kot ga je videl Kolumb, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Odkrito Čokoladne sanje, 6/10 Skoraj moški, norv. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.55 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.45 23.20 00.15 01.05 01.35 02.10

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Žametna mafija, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05 09.30

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 2 (Trst) Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (79), Dišeča sovica Napovedujemo Ekološka samooskrba Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Tudi mladi lahko pomagamo Ustvarjalne iskrice (83), Posteljica za hišnega ljubljenčka Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice. Ukrajina 2311. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja, Festival vezenja Kuhinjica, izobraževalna oddaja iz arhiva VTV: Štrkova noč, 20 let ans. Štrk -1. del Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.25 08.30 08.55 09.00 09.40 10.25 12.35 13.20 15.30 17.50 18.15

10.00 10.15 10.20 11.20 11.45 11.50 12.05 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.20 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.30 23.35

8. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.35 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 22.00 22.50 23.15 23.50 01.55 02.20 02.40 03.35 04.40

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 13/17 Slovenski pozdrav Intervju: Jože Kozina Poročila, vreme, šport Grapa, dok. film City folk: Minks Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zdravje Slovencev Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Vrtičkarji, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Izgubljen v Sibiriji, ruski film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 19/60 Melodije morja in sonca 2015 Slovenski vodni krog: Polskava Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Intervju: Jože Kozina Vikend paket

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.10 08.30 08.35

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Ribič Pepe Vetrnica: Skrivalnice Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov Ali me poznaš, jaz sem pajčevina Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Polskava Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Na vrtičku Daulagiri, dok. film Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Začnimo znova: Morala je zakon!, 8/20 Madagaskar, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Lola Gala koncert ob otvoritvi Mariinskega gledališča II., ponov.

Se zgodi: Nedelja, 4/15 Antoninovi drobci spominov, franc. film Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

08.55 08.55 09.00 09.45 10.30 12.50 13.20 14.30 15.30 17.40 18.05 19.00 19.50 20.00 22.00 22.30 00.00 01.30 02.20

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.15 11.35 11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.05 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Slovenija Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

40 dni in 40 noči, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Žametna mafija, nan. Žametna mafija, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Tudi mladi lahko pomagamo Ustvarjalne iskrice (83), Posteljica za hišnega ljubljenčka 2311. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Čas za nas, tabornike! Četa Pojoče travice Ustvarjalne iskrice (84), Klobuki – takšni in drugačni Zmigajmo Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, Bassless, Samuel Lucas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Alzheimerjeva bolezen Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 21

GOLD, Jodi: Vzgoja v MOYES, Jojo: Skupaj digitalni dobi od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni od – odrasli / 37 – Vzgoja in izobraĹževanje NajbrĹž ni starĹĄa, ki si za svojega otroka ne bi Ĺželel le najboljĹĄe. Poplava najrazliÄ?nejĹĄe tehnologije marsikoga postavi pred dilemo, kaj izbrati za svojega otroka, kako primerno omejiti Ä?as, ki ga otrok porabi za tovrstne aktivnosti in predvsem, kako potegniti iz digitalne dobe najboljĹĄe. Dejstvo je namreÄ?, da se razvoju in uporabi tehnologije ne moremo upirati in to tudi ne bi bilo smiselno.

Vzgoja v digitalni dobi je priroÄ?nik, ki podaja praktiÄ?ne nasvete za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniĹĄkih let. Opozarja, da ima lahko pametna uporaba sodobne tehnologije seveda tudi pozitivne uÄ?inke, od jezikovnega razvoja, odzivnega Ä?asa, uspeĹĄnejĹĄega reĹĄevanja problemskih nalog, ustvarjalnosti in ĹĄe kaj.

RODEN, Cesar in Nadia: 50 sladolednih luÄ?k od – odrasli / 641– Priprava Ĺživil Knjiga je posledica uspeĹĄnega projekta, ki se ga je avtorica lotila skupaj s svojim neÄ?akom, in sta ga poimenovala Ledena kuhinja. Idejo za zanimive kombinacije okusov je dobila, ko je nekoÄ? videla fotografijo prosojne luÄ?ke, v kateri je bil ujet zamrznjen list. Spodbudila

romani

Avtorica izjemno branega romana Ob tebi je tudi tokrat zadela v polno. Zgodbo, ki je Ĺže sama po sebi zanimiva in aktualna, opiĹĄe nadvse pretanjeno. Jess je mati samohranilka, ki skuĹĄa z veÄ? sluĹžbami nuditi pribliĹžno

BISERNI GUMB El botĂłn de nĂĄcar (ÄŒile, Francija, Ĺ panija) Dokumentarni film, 82 minut ReĹžija Patricio GuzmĂĄn Nastopajo: Gabriela Paterito, Christina Calderon, Martin G. Calderon, Gabriel Salazar, Raul Zurita idr.

Petek, 3. 7., ob 21.00 – mala dvorana Sobota, 4. 7., ob 21.00 – mala dvor.

Nedelja, 5. 7., ob 19.00 – mala dvor.

JURSKI SVET 3D Jurassic World (ZDA) Akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 123 minut ReĹžija: Colin Trevorrow Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Judy Greer, Jake Johnson, Vincent D'Onofrio, Katie McGrath idr.

Petek, 3. 7., ob 19.00

PRDOPRAĹ EK DOKTORJA PROKTORJA Doktor Proktors prompepulver (NorveĹĄka) DruĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 87 minut ReĹžija: Arild FrĂśhlich

17.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Predavanje Ines Vugrinec Ali splav prizadene tudi moĹĄke 18.00 KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Amfiteater na promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Predstavitev Zasebnega glasbenega centra GoliÄ?nik 21.00 Titov trg Velenje Koncert The Beatles Revival (31. PKP)

17.30 18.00 20.00 21.00

dostojno Ĺživljenje sebi in dvema odraĹĄÄ?ajoÄ?ima otrokoma. Ob vseh stroĹĄkih seveda komaj shajajo iz meseca v mesec, vendar se Jess pogumno bori in ne obupa niti za trenutek. Ko izve, da je njena najstniĹĄka hÄ?i nadpovpreÄ?no nadarjena za matematiko in bi jo lahko, Ä?e bi seveda zmogli stroĹĄke, poslala na znamenito zasebno ĹĄolanje, vidi priloĹžnost v denarni nagradi matematiÄ?nega tekmovanja na Ĺ kotskem.

SimpatiÄ?na slikanica ne samo da otroke nauÄ?i, kakĹĄne sestavine se skrivajo v tradicionalni slovenski potici, temveÄ? nevsiljivo vkljuÄ?uje zanimivosti, ki so znaÄ?ilne za Slovenijo. Skozi celo slikanico se namreÄ? pojavljajo oblaÄ?ki, v katerih so te zanimivosti napisane. Na primer: ÂťAli ste vedeli, da je Ä?loveĹĄka ribica najveÄ?ja jamska Ĺžival na svetu?ÂŤ Ali pa: ÂťAli ste vedeli, da ima rjavi medved odtis stopala zadnje noge podoben Ä?lovekovemu? V Sloveniji Ĺživi 550700 medvedov.ÂŤ Hkrati je v zgodbo neĹžno prepletena nit prijateljstva, sodelovanja in vztrajnosti, ki je danaĹĄnjim otrokom vÄ?asih malce primanjkuje. đ&#x;”˛

Metka Pivk Srdić

KINO spored Akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina (ZDA), 119 minut ReĹžija: Alan Taylor Igrajo: Emilia Clarke, Arnold Schwarzenegger, Jai Courtney, Jason Clarke, Matt Smith, J.K. Simmons Petek, 3. 7., ob 21.30 Sobota, 4. 7., ob 21.15 Nedelja, 5. 7., ob 18.00

ÄŒetrtek, 2. julij

8.00

ml – Mladina / C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

TERMINATOR: GENISYS

VELENJE

Petek, 3. julij

ORTER, Tina: Medvedek peÄ?e slovensko potico

je njeno domiĹĄljijo, da je zaÄ?ela kombinirati najrazliÄ?nejĹĄe okuse, ki bi jih bilo mogoÄ?e zamrzniti. Nastala je cela paleta raznobarvnih ledenih poslastic na palÄ?ki z zanimivimi imeni: napojena lubenica, limona in ingver, vietnamska kava, burbonski tvist, mleÄ?na meta, pistacija z roĹžno vodo, in ĹĄe in ĹĄe. Kot naroÄ?eno za vroÄ?e poletne dni!

21

PRIREDITVE

2. julija 2015

Igrajo: Eilif Hellum Noraker, Emily Glaister, Marian Saastad Ottesen, Linn SkĂĽber, idr.

Petek, 3. 7., ob 19.15 - mala dvorana Sobota, 4. 7., ob 19.15 - mala dvorana

LEDENO KRALJESTVO 3D Frozen (ZDA) Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 108 minut ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: Tanja Ravljen, Klara Ĺ muc, Alenka Kozolc Gregurić, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek Rojko, Jan BuÄ?ar, Klemen Slakonja, Jernej Kuntner idr.

Nedelja, 5. 7., ob 16.00 – otr. mat.

CENA SLAVE La rançon de la gloire (Francija, Belgija, Ĺ vica) KomiÄ?na drama, 114 minut ReĹžija: Xavier Beauvois Igrajo: BenoĂŽt Poelvoorde, Roschdy Zem, SĂŠli Gmach, Chiara Mastroianni, Nadine Labaki, Peter Coyote idr.

Sobota, 4. 7., ob 19.00 Nedelja, 5. 7., ob 20.15

DIVJA SALSA Cuban Fury (VB) Komedija, 98 minut ReĹžija James Griffiths Igrajo: Nick Frost, Rashida Jones, Ian McShane, Chris O'Dowd, Olivia Colman, idr.

Ponedeljek, 6. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (ob slabem vremenu v mali dvorani Kina Velenje)

ZOO Station Velenje Joga na SUPih Titov trg Velenje Parada uniformiranih rudarjev ob dnevu rudarjev Mestni stadion ob jezeru 55. Skok Ä?ez koĹžo Havana bar Velenje Tekila Party z DJ Mrkyjem Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Punk koncert Niet, Repetitor, Pink Panker, Krik Disneylanda in The Fugitives

Sobota, 4. julij 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Slemenova ĹĄpica 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Fallbach, Maltatal (Avstrija) 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ul.

Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom Od klasa do kruha 8.30 Na Velenjskem jezeru SUP regata iz serije pokala Slovenije 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Kolovnovska predstava: Profesorica SfrÄ?kljana (31. PKP – Sobotne lutkarije) 20.00 Oder pod magnolijami pri Domu

kulture Velenje Koncert POP Garage (moZZAJik festival 2015) 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er 21.00 Start in cilj: Ĺ portni center Galactica NoÄ?ni tek

Nedelja, 5. julij 6.00 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – StorĹžiÄ? ob Ĺ kalskem jezeru RibiĹĄko tekmovanje – Tekmovanje za rudarsko svetilko

Ponedeljek, 6. julij 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje Slavnostna podelitev spriÄ?eval Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Pred Domom kulture Velenje Odprtje poletnega kina ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: romantiÄ?na komedija Divja Salsa (31. PKP)

Torek, 7. julij 10.00 – 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Kiparimo z glino (31. PKP – Torkove igrarije)

gostjo Melito Praznik

Sobota, 4. julij X 8.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Obir 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Zabavna sreda: PravljiÄ?na joga z Nino ÄŒasl

Ĺ OĹ TANJ

7.00

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom Prireditveni prostor ob Mladinskem centru TeÄ?aj rolanja (zaÄ?etni in nadaljevalni)

8.30

Sreda, 8. julij 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Microsoft Word 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 2. julij 7.00

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom

8.

julija, ob 4:21, polna luna - Ĺ Ä?ip

Petek, 3. julij 7.00

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom 21.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Poletni kino pod kozolcem (slovenski dokumentarni film Tehnika ljudstvu)

Nedelja, 5. julij

Petek, 3. julij

15.00 Prireditveni prostor pri gasilskem domu Ĺ martno ob Paki VaĹĄke igre in druĹžabno sreÄ?anje s PoskoÄ?nimi muzikanti; TD Ĺ martno ob Paki in PGD Ĺ martno ob Paki

7.30

Ponedeljek, 6. julij

8.30

8.30

Sreda, 8. julij

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

X

Park pri Vili Ĺ iroko Jutranja telovadba Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica skupaj z

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom Prireditveni prostor ob Mladinskem centru TeÄ?aj rolanja (zaÄ?etni in nadaljevalni)

8.00

ÄŒetrtek, 2. julij Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj DruĹžinski planinski tabor (Zlatorog) (planinski tabor), do 5. 7.

7.00

Ponedeljek, 6. julij

Sreda, 8. julij 6.00

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Stol (zahtevna pot) Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pirografska delavnica (Ĺžganje v les) skupaj z gostom Tinijem

Torek, 7. julij

7.00

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom

CITY CENTER Celje • Petek, 3.7., od 14.00 dalje kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 5.7. 11.00, pravljiÄ?ne urice: Zmajska obara • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

SreÄ?anje zborov na Velenjskem gradu Velenje, 17. junija – Kot lani so se tudi letos ob koncu pevske sezone sreÄ?ali trije zbori: zbor Kajuh, lovski pevski zbor iz Ĺ kal in moĹĄki zbor upokojencev iz Velenja. Vse tri pevske zbore vodi energije polna gospa Metka Smirnov. SreÄ?anje

Ob koncu so nastopili skupaj.

je bilo na Velenjskem gradu, zbore pa je pri petju spremljal glasbenik Franc Žerdoner. Prijetno prireditev

je vodil Drago Seme. Zbori so zapeli po ĹĄtiri pesmi, od obÄ?instva pa so se poslovili s skupnim nastopom.

Kdor ustvarja, dvakrat Ĺživi Ĺ oĹĄtanj, 23. junija – JoĹže Svetina, slikar iz Zavodenj, se v ĹĄoĹĄtanjski Mestni galeriji predstavlja s pregledno razstavo, ki jo je postavil ob minulem jubileju. Na razstavi je videti tako njegova starejĹĄa kot novejĹĄa dela ter vse tehnike, ki jih avtor uporablja pri svojem ustvarjanju. NajveÄ? je olja na platno, lesu in tudi steklu, kar je njegova posebnost, posebnost pa su tudi njegovi Drobljanci, otroci, s katerimi je slikar opozoril nase v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju. Slikarju, ki so mu blizu realizem in motivi iz narave, so blizu tudi motivi iz bliĹžnje okolice. O avtorju in njegovem delu je spregovorila Katja AnĹželak, krajanka in hkrati ĹĄtudentka na podiplom-

skem ĹĄtudiju oblikovanja in interaktivne komunikacije, ki je obseĹžno in nazorno predstavila posebnosti Svetinovega Ĺživljenja in ustvarjanja.

TankoÄ?utno je spregovorila o potezah njegovega Ä?opiÄ?a, ki mojstrsko opravijo svoje delo, hkrati pa ga je predstavila tudi kot Ä?loveka, upokojenega uÄ?itelja, ki je veliko prispe-

val za kraj in lepĹĄe otroĹĄtvo ĹĄolarjev.

Razstavi na pot je spregovoril tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, ki je JoĹžetu Svetini, je med drugim je tudi Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Ä?estital za njegovo delo, v kulturnem dogodku pa je sodeloval tudi Oktet Zavodnje. Zvest kraju in ljudem v njem, se je slikar na koncu ganjen

Ob tem dodajmo, da zbor Kajuh praznuje 95-letnico obstoja. đ&#x;”˛

zahvalil tudi ĹĄtevilnim prijateljem, ki so priĹĄli na odprtje.

JoĹže Svetina je rojen leta 1934 v Ĺ martnem pod Ĺ marno goro, konÄ?al je uÄ?iteljiĹĄÄ?e v Ljubljani in se zaposlil kot uÄ?itelj v Vitanju. Ĺ˝e leta 1963 je priĹĄel v Zavodnje, kjer je bil vodja podruĹžniÄ?ne ĹĄole, upokojitev pa je doÄ?akal na OĹ Karla Destovnika Kajuha. V Zavodnjah Ĺživi ĹĄe danes.

Prvo razstavo je imel v Velenju leta 1967, od takrat se jih je zvrstilo Ĺže preko 250, samostojnih ali skupinskih. Leta 2013 je razstavljal tudi v New Yorku in Washingtonu, njegova dela pa razveseljujejo obiskovalce ĹĄtevilnih javnih ustanov. Leta ga odlikujejo tako kot njegovo delo, saj z istim Ĺžarom kot nekoÄ? sledi zaÄ?rtanim smernicam Ĺživljenja.

Razstava bo na ogled do 15. avgusta. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

Naš čas, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

2. julija 2015

Nagradna križanka ERICo

RADIO VELENJE

ERICo Velenje, d. o. o.

Koroška 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si Inštitut ERICo v prvi vrsti deluje v varstvu okolja, vendar v pomembnem delu obravnava tudi druga dva stebra trajnostnega razvoja – socialo in gospodarstvo. Osnova za trajnostni razvoj je tako ravnovesje v naravi – med posameznimi sestavinami okolja – kot usklajenost med nosilnostjo okolja, ekonomskim in družbenim razvojem. ERICo sodeluje s podjetji in ustanovami ter jim pomaga razvijati njihove dejavnosti v okviru okoljskih zmogljivosti. Z našo pomočjo naročniki ostajajo na varni strani, tako z vidika zakonskih omejitev kot z vidika čim manjšega obremenjevanja narave in okoliških prebivalcev.

ERICo opravlja široko paleto storitev – od osnovnih okoljskih monitoringov, okoljskega svetovanja pri različnih dejavnostih, širših analiz, do zahtevnih obratovalnih monitoringov, celovitih okoljskih študij, sanacijskih in razvojnih programov ter konkretnih zmanjšanj pritiskov na naravo.

Med drugim smo usposobljeni in akreditirani za vzorčenja ter analize tal in v tem okviru določamo vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujemo pri gnojenju.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 13. julija 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade (osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

ČETRTEK, 2. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 3. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 4. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 5. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 6. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtomoto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

TOREK, 7. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 8. julija

Postanite naročnik

03 898 17 50 | press@nascas.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas , 18.6.so: •

1. NAGRADA: elektronski termometer: Saša Jazbec, Kosovelova 2d, Velenje • 2. NAGRADA: led svetilka za kolo: Franc Črep, Lokovica 136, Šoštanj • 3. NAGRADA: majica Vzajemna: Jože Jelen, p.p. 531, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade.( tel. 898 76 20).

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. do 28. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

2. julija 2015

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRAŠIČE težke od 25 do 30 kg, pro-

PRIDELKI

PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za

JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

PODARIM

vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLO podarimo. Tel.: 03 5868 077

ŽIVALI

NUDIM

KUPIM telička starega do 14 dni.

Gsm: 031 398 506 PRODAJA nesnic v nedeljo, 5. 7. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 DVA prašiča, težka 150 kg in 20 letošnjih silažnih bal prodam.

Gsm: 031 810 364 TELIČKO simentalko, staro 8 mesecev, ekološke reje, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 375 072 ali 041 393 047

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro

železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold,

dam. Gsm: 031 398 506

dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372

RAZNO ŽARNI grob (betonski zid G/001/002/004) na pokopališču Podkraj s popustom prodam.

Gsm: 041 364 878 MINI kosilnico Muta (nerabljena), primerna za hribe, kosa 1 m, puhalnik za seno in traktorski vitel prodam. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364 MOTORNO žago F61 Husqvarna, lepo ohranjeno, prodam.

Gsm: 031 389 780

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

(Zasebna zobna ordinacija Velenje, Efenkova 61, od 8. do 12. ure 4. in 5. 7. – Ivan Janežič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

• Hišo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , še nevseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr.

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

• 3-sobno stanovanje v Šaleku, 83 m2, adaptirano l. 2005, 4/4, energ. razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a. Cena: 77.000 evr.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI Pušnik Marija, roj. 1932, Velenje, Škalske Cirkovce 27; Podpečan Rudolf, roj.

1932, Polzela, Andraž nad Polzelo 7; Divjak Jože, roj. 1945, Velenje, Kersnikova cesta 25; Kolar Karl, roj. 1936, Žalec, Griže 33; Sušec Alojzij, roj. 1946, Velenje, Škalska cesta 30; Plahuta Miha-

mali OGLASI

el, roj. 1933, Šentjur, Straška Gorca 34; Mohorič Bogomila, roj. 1939, Vitanje, Brezen 35.

POROKE

Kedačič Zoran, Šoštanj, Kajuhova cesta 7a in Pocak Tamara, Šalovci, Domanjševci 28; Boček Jure, Velenje, Ložnica 7a in Ževart Tanja, Velenje, Šlandrova cesta 14 a.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALA

V SLOVO

Prerano nas je zapustil mož, ati, brat, dedi, sosed in prijatelj

Za vedno je odšel od nas

DRAGO JEVŠNIK

ALOJZ SUŠEC

iz Laz

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.

Ob tem žalostnem dogodku ste nam nudili oporo dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in sodelavci. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se osebju UKC Maribor za skrb in nego, pomoč in prijaznost v času zdravljenja, kot tudi v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, šentiljskim planincem in Pogrebni službi Usar. Hvala tudi vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in ustavili korak ob njegovem preranem grobu.

1946–2015

Hvala dr. Zupančiču, Bolnici Topolšica in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali.

Žena, hčeri z družinama, mama in sestra

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

V 69. letu je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedi in tast

Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre

FRANC PRAUNSEIS

MARIJE PUŠNIK

23. 4. 1946 – 16. 6. 2015

Mar prav zares odšel je tja, v neznano?

Kako je mogel, ko smo mi še tu …?

Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.

(S. Makarovič)

roj. Avbreht

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje in za podarjene sveče in cvetje.

Hvala gospodu Kolarju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, hvala častni straži, gospodu župniku Jožetu Škrinarju za opravljen obred in mašo zadušnico, pevcem skupine Flamingo in godbi Zarja za odpete in odigrane žalostinke. Hvala tudi Pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba. Hvala za vsak stisk roke, sočuten objem, hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: Vsi njegovi

26. 8. 1932 – 21. 6. 2015 Solza na licu pove, da omagalo tvoje je dobro srce.

Tudi ko solza na licu se posuši, za vedno ostala v naših srcih boš ti.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sokrajanom in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala osebju internega oddelka Splošno bolnišnice Slovenj Gradec, osebju Doma ostarelih Velenje, gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo, govorniku g. Kolarju, družini Grašič, Pogrebni službi Usar, Ivici Avbreht ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: hčerke Zdenka, Vladka in Marija z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2015, barve: CMYK, stran 24

Radio Velenje praznoval 40-letnico delovanja

27. junija leta 1975 je zaÄ?el Radio Velenje redno oddajati 40-letnico smo zaznamovali s Skokom v poletje, koncertom, ki smo ga pripravili v nedeljo na Titovem trgu v srediĹĄÄ?u mesta, na katerem ste se nam mnoĹžiÄ?no pridruĹžili in skupaj z nami tudi uĹživali v Ä?udovitem veÄ?eru, zapolnjenem z dobro glasbo Zbrane je nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je napovedal pestro kulturno, ĹĄportno in zabavno poletje, Ä?estital nam je ob jubileju in poudaril pomen Radia Velenje za lokalno skupnost.

Direktor NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje Boris ZakoĹĄek pa je obudil spomin na zaÄ?etek delovanja Radia Velenje, ko je skupina mladcev s takratnim direktorjem Ljubanom Naraksom na Ä?elu sklenila, da zaorje ledino na medijskem podroÄ?ju v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťIz truda je nastala zgodba in ĹĄtirideset let informativnega medija, ki je med vas prinaĹĄal lokalne vsebine, ki jih drugje paÄ? ne bi mogli sliĹĄati. Danes je seveda marsikaj drugaÄ?e. Nove tehnologije odpirajo nove moĹžnosti, obilje dogodkov in informatorjev vas spremlja povsod. VeÄ?

si Ĺželite zabave, a vendar je dobra in preverjena informacija ĹĄe vedno tudi Ĺželena in to bo tudi v prihodnje naĹĄa pot. Tlakovali smo jo ĹĄtirideset let, naĹĄi novinarji, naĹĄi moderatorji, naĹĄi sodelavci (preko dvesto se jih je v teh letih zvrstilo) so bili z vami ne samo v lepem, ampak tudi v najteĹžjih trenutkih, ki so tresli to dolino in ĹĄirĹĄe. In Ä?e tudi kdaj zamahnete z roko, nas izkljuÄ?ite, veÄ?inoma dobro veste, da smo tu, ko iĹĄÄ?ete prvo, pravo in ne prenapihnjeno lokalno vest,ÂŤ je dejal Boris ZakoĹĄek in se zahvalil vsem radijcem za vse izbrane besede, iskrive misli, opravljene ure, preÄ?ute noÄ?i. Pa seveda tudi posluĹĄalcem za vsa prijazna druĹženja doslej in vsa druĹženja poslej. đ&#x;”˛

mz

Rudarski oktet je lansko leto slavil 35 let delovanja, kar kaĹže na Ĺžlahtnost njihovega petja. Poznajo jih tudi v tujini. In obiskovalce Titovega trga so dodobra ogreli.

NaĹĄi osrednji gostje so bili Tomislav BraliÄ? in dalmatinska klapa Intrade, ki so prinesli na Titov trg pravo dalmatinsko poletje. Ĺ˝e trideset let navduĹĄujejo obÄ?instvo na ĹĄtevilnih koncertih ne le doma, ampak po vsej Evropi, Kanadi, ZDA in Avstraliji, zelo priljubljeni so tudi v Sloveniji.

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je Radiu Velenje Ä?estital ob jubileju, Boris ZakoĹĄek, direktor NaĹĄega Ä?asa pa se je med drugim zahvalil sodelavcem in posluĹĄalcem Radia Velenje.

Za zabavo najmlajĹĄih je poskrbela Mojca RobiÄ? s plesalkami plesne ĹĄole Spin, ki jo vodi Ĺže 15 let. Na njenih plesnih uricah je bilo narejenih Ĺže stotine prvih plesnih korakov.

Tudi mladi so z zanimanjem spremljali program.

Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, v katerega imenu je, kot so se poĹĄalili, resnica zgolj ĹĄe to, da radi pojejo, je zaznamoval glasbeno podobo Ĺ aleĹĄke doline in tudi naĹĄega koncerta, ne le z odliÄ?no glasbo, ampak tudi s humorjem.

S svojo Ĺživahno glasbo je na koncu zbrane ogrel ĹĄe domaÄ?i priljubljeni ansambel Spev, ki se lahko pohvali z vrsto uspeĹĄnic in nagrad.