26 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (16/26 °C), soboto (16/24 °C) in nedeljo (15/23 °C) bo delno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 29. junija 2017â€

ĹĄtevilka 26 | leto 64â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Namesto razreĹĄitev druge ÂťreĹĄitveÂŤ Tatjana PodgorĹĄek

Skok v Poletje na Velenjski plaĹži Velenje, 24. junija – Konec tedna je Mestna obÄ?ina na Velenjski plaĹži organizirala sklop prireditev z naslovom Skok v poletje, ki je privabila veÄ? tisoÄ? obiskovalcev. Najbolj obiskan je bil sobotni Pljusk s ĹĄtevilnimi zabavnimi aktivnostmi. đ&#x;”˛

mkp

Foto: Tina Felicijan

Rudarji bodo praznovali V rudarski stan bodo sprejeli 49 novincev – ÄŒastni skakalec mag. Ivan Marin Velenje – V Premogovniku Velenje bodo ob dnevu rudarjev, 3. juliju, v soboto na stadionu ob jezeru pripravili 57. prireditev z naslovom Skok Ä?ez koĹžo. Prireditev se bo zaÄ?ela ob 18. uri, ko bodo na stadion v paradi priĹĄli uniformirani rudarji.

S Titovega trga bodo pod vodstvom komandanta parade mag.

MatjaĹža KoĹželja krenili pol ure prej. Pot jih bo vodila po Rudarski, PreĹĄernovi, Jenkovi, KidriÄ?evi in KoroĹĄki cesti do kroĹžiĹĄÄ?a pri starem kinu, nato pa po Cesti na jezero do stadiona.

PrazniÄ?no obarvana sobota se bo zaÄ?ela Ĺže zjutraj z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika, zakljuÄ?ila pa z druĹžabnim sreÄ?anjem zaposlenih in upokojencev Skupine.

S skokom Ä?ez koĹžo bodo letos sedeminpetdesetiÄ? zapored v rudarski stan sprejeli novince, tokrat 49 dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter inĹženirje rudarstva in geotehnologije. ÄŒastni skok bo opravil mag. Ivan Marin, dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika. Naziv so mu nadeli Ĺže na lanski prireditvi, ki pa se je zaradi zdravstvenih teĹžav ni mogel udeleĹžiti.

Skupaj z letoĹĄnjimi bo ĹĄtevilo novincev v sedeminpetdesetih letih skoka Ä?ez koĹžo 3.750.†đ&#x;”˛

mkp

ÂťNesprejemljivo in nedopustno je, da zdravniki medsebojne slabe odnose reĹĄujejo na raÄ?un otrok in njihovih starĹĄevÂŤ, je pred nedavnim dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in znova poudarila, da je zaskrbljena zaradi razmer na ljubljanski pediatriÄ?ni kliniki. Dogajanje na pediatriÄ?ni kliniki je privedlo do omajanega ugleda in nezaupanja ne samo pacientov, ampak tudi ĹĄirĹĄe javnosti. V delo zdravnikov in zdravstva nasploh, je ĹĄe prepriÄ?ana zdravstvena ministrica.

NajbrĹž ni nikogar, ki bi tem njenim besedam oporekal, je pa mnogo takih, ki bi lahko oporekali njenim predlaganim ukrepom. Namesto da bi razreĹĄila direktorja ljubljanske pediatrije Rajka Kendo, ki je v svojem arogantnem nastopu na TV videl le eno teĹžavo (odstavitev s poloĹžaja dva meseca pred upokojitvijo, kar bi prizadelo tudi njegovo Ĺženo, ne pa tega, da so zaradi zdravniĹĄkih napak in slabih odnosov med zaposlenimi umirali otroci), je pozvala k odstopu vodstvo kliniÄ?nega centra. Ĺ la je ĹĄe dlje. Za tiste programe pediatriÄ?ne klinike, v katerih so se odnosi med zaposlenimi zdravniki povsem poruĹĄili, bo pristojno ministrstvo iskalo druge reĹĄitve, med drugim prenos zdravljenja v tujino! Halo!, sem prav sliĹĄala?, sem ogorÄ?eno povpraĹĄala tiste, ki so sedeli poleg mene, in ob tem takoj pomislila na ĹĄtevilne zgodbe zaskrbljenih starĹĄev, ki niso soglaĹĄali z zdravljenjem svojih otrok v domaÄ?em zdravstvu, ampak so s pomoÄ?jo dobrih ljudi zbirali denar za zdravljenje v tujini. Za ÂťKendoveÂŤ in njemu podobne primere oseb v belem se bo oÄ?itno denar na zdravstveni zavarovalnici naĹĄel brez kakĹĄnega naprezanja, za druge, ki nimajo politiÄ?nega botra, pa je treba Ä?ez ĹĄtevilne kalvarije. Pri takih primerih pa ne trpijo le otroci in njihovi starĹĄi, ampak tudi tisti dobri, odliÄ?ni, izvrstni zdravniki, ki jih ni malo.

In sploh, ali bomo spore med naĹĄimi zdravniki reĹĄevali tako, da bomo paciente poĹĄiljali na zdravljenja v tujino, ali bomo naredili red v naĹĄih bolniĹĄnicah.

Da zdravstvo vodi politika, dokazuje ĹĄe vrsta drugih primerov, med katerimi je tudi BolniĹĄnica TopolĹĄica. Ne nazadnje svoje o teh teĹžavah povedo tudi zbrani v novo organizirani skupini Mladi zdravniki, ki so minulo sredo sprejeti zakon o zdravniĹĄki sluĹžbi komentirali z besedami: ÂťSte sliĹĄali? Neverjetno! Vse bodo uniÄ?ili! Mi pa Ĺželimo delati v sistemu, v katerem bi lahko pacientu ponudili vse, kar znamo.ÂŤ Ljudje smo prisiljeni hoditi k zdravnikom, ker nam ob poĹĄkodbi, bolezni drugega ne preostane. Veliko ljudi pa zdravstvu ne zaupa veÄ?. Potrebna bodo leta in leta, da se bo zaupanje povrnilo. Do takrat pa bodo starĹĄi otrok v pediatriÄ?no ustanovo, ostali bolniki pa v druge zdravstvene ustanove stopali s strahom in nezaupanjem, ki so ga povzroÄ?ili posamezniki, ki so pozabili na Hipokratovo prisego, moralo in ĹĄe kaj. In zato ter tudi zaradi ministriÄ?inih besed: mi vemo, kaj delamo in kam gremo, je javnost lahko upraviÄ?eno ĹĄe dodatno zaskrbljena. đ&#x;”˛

8

Se ministrstvo uÄ?i plavati?

Gorenje spet v Ligi prvakov

Danes tekma Rudar : Hajduk

16

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

29. junija 2017

So podatki javni ali so skrivnost?

Agencija za energijo vseh zahtevanih podatkov, s katerimi je odobrila za 57 odstotkov viĹĄjo ceno daljinskega ogrevanja, ne Ĺželi razkriti – Mestna obÄ?ina vloĹžila pritoĹžbo

Cene vrtca za starĹĄe nespremenjene Ĺ martno ob Paki – ÄŒeprav so cene vrtca v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže vrsto let nespremenjene, ĹĄmarĹĄki svetniki na zadnji seji obÄ?inskega sveta niso potrdili predloga o njihovem poviĹĄanju, kar je predlagala tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola, pod okrilje katere sodi vrtec.

Javni zavod je utemeljeval predlog za poviĹĄanje s sproĹĄÄ?anjem varÄ?evalnih ukrepov, ki so stroĹĄke plaÄ? v zadnjih petih letih ohranjali na isti ravni, ter z moĹžnostjo napredovanja zaposlenih. Na obÄ?inski upravi so opravili analizo stroĹĄkovne cene vrtca, jih primerjali s cenami ostalih vrtcev v Sloveniji in ugotovili, da je ta Ĺže v zgornji polovici povpreÄ?ja v Sloveniji, zato bi bil dvig cene za uporabnike storitev vrtca povsem nesprejemljiv. Primanjkljaj bo do pokritja vseh stroĹĄkov vrtca plaÄ?ala lokalna skupnost neposredno iz proraÄ?una in s tem zagotovila starĹĄem nespremenjeno ceno tudi v naslednjem ĹĄolskem letu. Denar bo lokalna skupnost zagotovila z rebalansom proraÄ?una. đ&#x;”˛

Tp

Hitrost vozil skozi srediĹĄÄ?e se izboljĹĄuje Ĺ martno ob Paki – Uprava obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je lani prisluhnila zahtevi vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki o preverjanju hitrosti skozi srediĹĄÄ?e obÄ?ine in namestila merilec hitrosti.

Lansko preverjanje je pokazalo precejĹĄnja odstopanja, letoĹĄnja analiza podatkov pa kaĹže, da se stanje izboljĹĄuje. Dobrih 80 odstotkov voznikov namreÄ? vozi skozi center v okviru dovoljene hitrosti oziroma ĹĄe dovoljene tolerance. PovpreÄ?na izmerjena hitrosti v zadnjih treh mesecih znaĹĄa za vsa vozila 58 km/h. Ĺ˝al pa se ĹĄe vedno najdejo vozniki, katerih hitrost je na meji verjetnega. Analiza je tudi pokazala na zelo visoke hitrosti v zgodnjih jutranjih ali poznih veÄ?ernih urah.

Pri obravnavi poroÄ?ila Policijske postaje Velenje za preteklo leto so o tem spregovorili tudi ĹĄmarĹĄki svetniki. Komandirju velenjske policijske postaje so naroÄ?ili, naj bo v srediĹĄÄ?u lokalne skupnosti veÄ?krat prisotna policija, ki jo preveÄ?krat opazijo na manj problematiÄ?nih obmoÄ?jih. đ&#x;”˛

tp

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 22. junija – Ne samo uporabniki, tudi vodstvi obÄ?in Velenja in Ĺ oĹĄtanja so bili po tistem, ko je Agencija za energijo Ĺ aleĹĄki dolini oziroma Komunalnemu podjetju Velenje za kar 57 odstotkov podraĹžila toplotno energijo na pragu Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, na nogah. Ta podraĹžitev se za zdaj konÄ?nim uporabnikom ĹĄe ne pozna, je pa vpraĹĄanje, kdaj in za koliko utegne udariti tudi po njih.

Ker so prepriÄ?ani, da je tolikĹĄno poviĹĄanje neupraviÄ?eno, je Mestna obÄ?ina Velenje konec marca na Agencijo za energijo posredovala zahtevo za dostop do informacij javnega znaÄ?aja in terjala, da jim kot odjemalcu in druĹžbeniku javnega Komu-

nalnega podjetja Velenje posredujejo vlogo z vsemi prilogami, na osnovi katerih je TeĹĄu izdala soglasje k izhodiĹĄÄ?ni ceni. Na zaÄ?etku junija pa so prejeli odloÄ?bo, v kateri jim je agencija delno

â?ą

Ali konÄ?ni uporabniki nimajo pravice vedeti, kakĹĄne so osnove za izraÄ?un?

nost. Zaradi zavrnitve zahtevane dokumentacije je Mestna obÄ?ina Velenje vloĹžila pritoĹžbo.

Menijo, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne sluĹžbe, zato ne morejo biti poslovna skrivnost. ÂťJavni interes predstavlja 33 tisoÄ? uporabnikov javne sluĹžbe gospodinjskega odjema in 600 uporabnikov poslovnega in industrijskega

Na zaÄ?etku prihodnjega meseca bo ponovno sklicana seja Sveta ustanoviteljev, na njej pa bodo ponovno razpravljali o ceni toplotne energije.

odjema, ki ne morejo uporabiti drugih virov toplotne energije.

Agencija je ustanovljena za zaĹĄÄ?ito interesov konÄ?nih uporabnikov, ki imajo pravico izvedeti, kakĹĄne so osnove za izraÄ?un cene toplotne energije, TEĹ pa je v 100-odstotni drĹžavni lasti,ÂŤ so v sporoÄ?ilu za javnost utemeljili pritoĹžbo zoper odloÄ?bo Agencije za energijo.

Po mnenju Mestne obÄ?ine bi agencija kljub vedenju oziroma seznanitvi s sklepom druĹžbe TEĹ o poslovni skrivnosti morala prepoznati prevladujoÄ? javni interes, ki je moÄ?nejĹĄi od izjeme poslovne skrivnosti druĹžbe TEĹ ter s posredovanjem podatkov zagotoviti preglednost, nepristranskost in enakopraven poloĹžaj tudi lokalni skupnosti in obÄ?anom.

V Velenju in Ĺ oĹĄtanju zahtevajo prav to. Razkritje vhodnih podatkov za izraÄ?un nove cene toplote. Zahtevajo, da bo cena za Ĺ aleĹĄko dolino praviÄ?na, in zato Ĺželijo vpogled v naÄ?in izraÄ?una. Bojijo se namreÄ?, da vhodni podatki zajemajo stroĹĄke, ki niso neposredno povezani s procesom proizvodnje toplotne energije.

mz

đ&#x;”˛

sicer ugodila, a zaradi varovanja poslovne skrivnosti zavrnila posredovanje tiste dokumentacije, s katero je TEĹ utemeljeval cene vhodnih energentov, uporabljenih v izraÄ?unu izhodiĹĄÄ?ne cene, ker naj bi bili ti poslovna skriv-

Toplota se za uporabnike ťe ne bo podraŞila Velenje, 22. junija – Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje se je seznanil z zadnjimi dogovori o ceni toplotne energije. Glede na dejstvo, da trenutno ťe potekajo pogajanja

in usklajevanja s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj o ceni toplotne energije in da je bil sproĹžen tudi spor, je bil sprejet sklep, da se cena toplotne energije za konÄ?ne uporabnike za zdaj ĹĄe ne spremeni.

đ&#x;”˛

Ĺ tipendije za deficitarne poklice Ljubljana – Dijaki, ki bodo v prihodnjem ĹĄolskem letu prviÄ? obiskovali prvi letnik srednjega poklicnega izobraĹževanja in se bodo izobraĹževali za deficitarne poklice, lahko do 20. septembra oddajo vlogo za ĹĄtipendijo RepubliĹĄkemu javnemu ĹĄtipendijskemu, razvojnemu in preĹživninskemu skladu. S podelitvijo teh ĹĄtipendij drĹžava spodbuja mlade, da bi se bolj mnoĹžiÄ?no odloÄ?ali za izobraĹževanje za deficitarne poklice. Ĺ tipendija znaĹĄa 100 evrov meseÄ?no, za pridobitev ni posebnih pogojev. Ĺ tipendija za deficitarne poklice ne vpliva na viĹĄino otroĹĄkega dodatka in plaÄ?ilo dohodnine, dijaki pa lahko istoÄ?asno prejemajo tudi drĹžavno ĹĄtipendijo. V Savinjski regiji je 230 dijakov, ki prejemajo ĹĄtipendijo za deficitarne poklice. NajveÄ? se izobraĹžujejo za peke, izvajalce suhomontaĹžne gradnje, krovce in orodjarje. đ&#x;”˛

mkp

Redarji izrekli nekaj ustnih opozoril Ĺ martno ob Paki – Minuli konec tedna so na pobudo obÄ?anov in uprave ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki redarji iz MedobÄ?inskega inĹĄpektorata Velenje v tamkajĹĄnjem okolju preverjali spoĹĄtovanje doloÄ?il odloka o sploĹĄnem redu in prometnih predpisih.

Redarji so izrekli kar nekaj ustnih opozoril, ki so se nanaĹĄala predvsem na nepravilno parkiranje ter neprimerno vodenje psov.

Izdali so tudi pisno opozorilo in izrekli globe za parkiranje na mestu za invalide. Prav tako so pomagali pri vzdrĹževanju reda v zbirnem centru za odpadke pri ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u, kjer je opaziti vse veÄ? ljudi, ki Ĺželijo oddati odpadke brezplaÄ?no, pa niso iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. PoslediÄ?no bi ob sprejemu takĹĄnih odpadkov veÄ?jo ceno odvoza plaÄ?evali vsi obÄ?ani v lokalni skupnosti. Ker Ĺželi velika veÄ?ina obÄ?anov bivati v urejenem okolju, so se na obÄ?inski upravi odloÄ?ili, da bodo redarje pogosteje povabili na preverjanje predpisov na terenu. đ&#x;”˛

Tp

Pravobranilci na obÄ?inah Velenje - V skladu z zakonom o lokalni samoupravi lahko obÄ?ine ustanovijo obÄ?insko pravobranilstvo, ki lahko prispeva k zmanjĹĄanju stroĹĄkov za odvetniĹĄke storitve. Po dostopnih informacijah so doslej prve korake k temu naredile le mestne obÄ?ine Velenje, Novo mesto in Kranj. Na velenjski obÄ?ini sta zaposleni dve pravnici, ki ustrezata tudi tem postavljenim zahtevam in lahko po pooblastilu pred sodiĹĄÄ?i zastopata tudi javne zavode, katerih ustanoviteljica je obÄ?ina. Delo sta zaÄ?eli decembra lani. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Da bi sosed sosedu ostal najboljĹĄi sosed Kocka je padla – Med vrtcem in gozdom – Ceste in plazovi – Celjani iz ZOS-a Danes je za nas veliki dan. ArbitraĹžna kocka je padla. Jasno bo, koliko bo pokazala nam, koliko juĹžnim sosedom. Mi sicer pravimo, da bomo vzeli, kar so paÄ? arbitri doloÄ?ili, sosedje pravijo, odloÄ?itve, kakrĹĄna Ĺže bo, ne bodo upoĹĄtevali. Ker da je proces kontaminiran, zanje ni uĹžiten. Sicer pa bodo naslednji dnevi pokazali, kakĹĄna usoda Ä?aka ta sporazum, ki naj bi bil tudi model za morebitne naslednje mejne spore med drĹžavama nekdanje Jugoslavije in morda ĹĄe kje.

Pri nas pa razglasitev sodbe ni edina tema, ki nas okupira, mnogi se bolj ubadajo s kandidati za predsednika drĹžave. Vsa Ä?ast ÂťprijavljencemÂŤ na volilni ĹĄov, s tem so nam malo razvedrili vroÄ?insko poletje. Nekateri kandidati pravijo, da vsak na svoj naÄ?in le posnemajo sedanjega predsednika; on je res mnogo vlog Ĺže odigral, pa ne le klovnovskih. Tudi mnoge dobre, ki jih oni ĹĄe niso. Obetajo se nam torej pestri predvolilni meseci, ko naj bi se nekateri kazali, Ä?eprav nimajo Ä?esa pokazati. A pri nas se seveda dogajajo ĹĄe druge stvari. Na videz vsakdanje, a za navadne drĹžavljane pomembnejĹĄe.

Tudi pogledi po primernejĹĄih plaÄ?ah in pokojninah, saj se hvalimo z lepim razvojem in gospodarsko rastjo. Te sadove pa si smejo (raz) deliti le nekateri. ÄŒeprav mnogi tarnajo, da nimamo kaj slaviti, v tem Ä?asu svoje praznike slavi veliko obÄ?in, tudi z naĹĄega obmoÄ?ja. Kljub kritikam, da jih drĹžava vse bolj privija, vseeno odpirajo nove ceste, igriĹĄÄ?a in ĹĄe kaj. V Celju so Ĺže slavili, Ä?e bi zdaj, bi bil pri mnogih prazniÄ?ni nasmeh bolj teĹžak in grenak. NajveÄ? zaradi nesreÄ?nih teĹžkih kovin in druge nesnage, ki jih je ĹĄe vedno polna zemlja. Najhuje seveda je, Ä?e je ta ob vrtcih. In tako je v Celju Ĺže bilo in spet je. StarĹĄem na Hudinji prekipeva zaradi onesnaĹžene zemlje, pa tudi zaradi obÄ?utka, da jim je obÄ?ina to prikrivala. Zdaj je padla odloÄ?itev, da morajo zemljo zamenjati. Mnogi ob tem opozarjajo, da bi bilo treba zamenjati zemljo v domala vsej obÄ?ini, vsaj osrednjem delu. A opozoril o neprimernosti gojenja vrtnin mnogi sploh ne jemljejo resno.

VrtiÄ?ki ĹĄe kar rastejo.

No, nekaj prijetnega je pa le bilo tudi v tem kneĹžjem mestu. In to na prav posebnem mestu. Pri drevesni hiĹĄi v Mestnem gozdu je bil

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

namreÄ? prvi posebne vrste festival, preplet klasiÄ?ne glasbe, plesa in poezije. In vse to v neokrnjeni naravi. V sosednjem Ĺ˝alcu pa se ljudje od blizu in daleÄ? ĹĄe naprej zbirajo na Ĺže znani lokacijo – pri fontani piv Zeleno zlato. Po dobrem obisku sodeÄ? bi res lahko dosegli visoko zastavljen cilj: da bi letos prodali sto tisoÄ? Kogojevih vrÄ?kov.

Vanje lahko letos toÄ?ijo pivo iz ĹĄestih pip. Nekateri sicer malo tarnajo, da je cena 8 evrov kar visoka, pri obisku se na sreÄ?o zaenkrat to ĹĄe ne pozna. V slabih treh mesecih so prodali Ĺže okoli 30 tisoÄ? vrÄ?kov. Letos so poskrbeli za ĹĄe bolj pestro dogajanje, dodatno ponudbo.

V RogaĹĄki Slatini ne mislijo le na glavno sezono (kolikor lahko v zdraviliĹĄkih krajih govorimo o ÂťsezonahÂŤ), ampak tudi na Ä?as po tem. Zato se bodo ĹĄele jeseni lotili obnove ceste na ZdraviliĹĄkem trgu, med avtobusno postajo in kriĹžiĹĄÄ?em pri Terapiji. Odsek ni dolg, a ga bodo vseeno izvajali v dveh delih. Prvega jeseni, drugega prihodnjo pomlad. Posodobitve bodo gotovo najbolj veseli peĹĄci in kolesarji. V Kozjem pa se zadnji Ä?as pospeĹĄeno lotevajo plazov. Teh je tukaj veliko, pri odpravljanju teh jim z denarjem pomaga drĹžava.

Pred kratkim so konÄ?ali urejanje plazu v RoĹžcah pri Podsredi, Ĺže poleti naj bi se lotili ĹĄe dveh.

V Slovenskih Konjicah ĹĄe ni padla dokonÄ?na odloÄ?itev, kako bo z njihovim kopaliĹĄÄ?em. Pisali smo Ĺže, da naj bi ga letos zaradi dotrajanosti zaprli, a mnogi temu nasprotujejo, ker menijo, da ga potrebujejo. Nejevoljo so nekateri nazorno pokazali, saj so pred obÄ?ino zaÄ?eli nositi vodo. O tej ÂťvodeniÂŤ temi naj bi ta teden razpravljali celo na izredni seji obÄ?inskega sveta, ki je vÄ?eraj menda Ĺže bila. Da bi o tem vpraĹĄanju govorili na slavnostni seji, ki bo v petek, seveda ne bi bilo lepo. Se pa tu v tem Ä?asu ĹĄe kar vrstijo prireditve ob obÄ?inskem prazniku. Pred dnevi so odprli tudi prvi polnilnici za elektriÄ?ne avtomobile.

Pa ĹĄe to: saj nekako razumem, da celjska obÄ?ina izstopa iz ZOS-a, Ä?udno je, da tudi iz SOS-a. Na pomoÄ? bo morda ĹĄe kdaj klicala!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Pripojitev je tiha likvidacija

Rekli soâ?ą

PreddopustniĹĄka seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje v znamenju zavrnitve pripojitve BolniĹĄnice TopolĹĄica k BolniĹĄnici Celje – Pozdravili predstavitev razvoja Golt – Potrdili obÄ?inske nagrajence Mira ZakoĹĄek

Velenje, 27. junija – ÄŒe se ne bo zgodilo niÄ? presenetljivega, se velenjski svetniki do jeseni ne bodo veÄ? sestali. Dogovorili so se o vsem, kar je bilo potrebno, na sejo pa uvrstili tudi problematiÄ?en poloĹžaj BolniĹĄnice TopolĹĄica.

no nego ‌ Prav tako je poudaril, da je to edina sekundarna pljuÄ?na bolniĹĄnica, in nanizal ĹĄe ĹĄtevilne druge podatke, o katerih smo v NaĹĄem Ä?asu Ĺže pisali.

namere ministrstva poslabĹĄalo, zato so dolĹžni ukrepati.

Svetniki so bili o bodoÄ?i organiziranosti BolniĹĄnice TopolĹĄica povsem enotni. Od ministrstva

do obdrĹžali v svoji lasti. Ĺ e bolj se Ĺželijo povezati z okoljem, dopolniti ponudbo in tako izkoristiti sinergijske uÄ?inke. Izrazil je tudi upanje, da bodo v lastniĹĄki

Ena redkih bolniĹĄnic, ki posluje brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk

Pravzaprav je bilo zelo Ĺžalostno, predvsem pa nesprejemljivo, da so o tej problematiki razpravljali brez ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ali kakĹĄnega drugega predstavnika tega ministrstva, Ä?eprav so jih na sejo pravoÄ?asno povabili. ÂťTo kaĹže na odnos do lokalne skupnosti, obÄ?in tega obmoÄ?ja in BolniĹĄnice TopolĹĄica. Stanje je zelo resno, saj Ĺželi ministrstvo za zdravje BolniĹĄnico TopolĹĄica pripojiti celjski bolniĹĄnici. To pomeni, da bi se spremenili vsebina in storitve za obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje in obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ je v uvodu poudaril Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je izrazil tudi dvom o zdruĹževanju dveh bolniĹĄnic, ki sta obe v izgubi.

V. d. direktorja te bolniĹĄnice Jurij Ĺ orli je svetnikom in drugim gostom, med njimi je bil tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, povedal, da izhaja veÄ?ina teĹžav iz nepoznavanja dejavnosti njihove zdravstvene ustanove, ki tekoÄ?e posluje pozitivno. Menda uspeva to zgolj trem bolniĹĄnicam v Sloveniji. Nastala izguba pa je plod nujno potrebne obnove, ki jo je bolniĹĄnica morala financirati preteĹžno sama. Prva sredstva v viĹĄini 1,2 milijona evrov so dobili ĹĄele letos (1,2 milijona evropskih in 700 tisoÄ? evrov drĹžavnih sredstev). Poudaril je tudi, da je BolniĹĄnica TopolĹĄica najstarejĹĄa v Sloveniji, Ä?ez dve leti bodo beleĹžili stoletnico delovanja. V zadnjih treh letih so sprejeli veÄ? kot 11 tisoÄ? bolnikov in v ambulantah obravnavali veÄ? kot 60 tisoÄ? oseb, od tega 10 odstotkov najzahtevnejĹĄih bolnikov, za katere je bilo potrebno zelo zahtevno zdravljenje. Poudaril je tudi, da se posamezni programi med sabo dopolnjujejo in drug brez drugega ne morejo preĹživeti. Zahtevni diagnostiÄ?ni pregledi namreÄ? med drugim zahtevajo intenziv-

Matej Jenko (samostojni svetnik) – Na Bredo Kolar (predsednico tukajĹĄnjega odbora SMC) je naslovil nekaj vpraĹĄanj in od nje priÄ?akoval glede na to, da je iz vladne stranke, odgovore nanje.

Breda Kolar (SMC) – Poudarila je, da je tudi sama prepriÄ?ana, da ta bolniĹĄnica mora ostati samostojna, da se njenega pomena zavemo, ko jo potrebujemo, in sama je imela prijetne izkuĹĄnje, saj je tam naletela na prijazne strokovne ljudi. Na Jenkova vpraĹĄanja ni odgovarjala, za to se tudi ni Ä?utila pristojna, je pa dejala, da se je finanÄ?na sanacija, ki je oÄ?itno vzrok za nastalo stanje, zaÄ?ela leta 2012, ko oni niso bili 'na oblasti'.

Erika RoĹĄkar Kljun (samostojna svetnica) je oznaÄ?ila morebitno prestavitev pljuÄ?nega oddelka iz odliÄ?nega klimatskega okolja, ki ga ima BolniĹĄnica TopolĹĄica, v Celje, kjer imajo pogosto slab zrak, za popoln idiotizem in dejala, da Ä?e bomo tako reĹĄevali slovensko zdravstvo, nam bo ostala samo ĹĄe Bolnica Franja.

Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je poudaril, da je oÄ?itno kriva investicija, in zahteval, da se odkrijejo krivci, ki so v primeru, da ta ni bila dobro vodena, za to odgovorni.

Mihael Letonje (SLS) je ocenil, da gre za povsem politiÄ?no vpraĹĄanja, in se obrnil na predstavnike koalicije, ki bi morali storiti veÄ?, da bi prepriÄ?ali vlado o nesmotrnosti takĹĄnega ravnanja.

Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je poudaril, da s Celjem ĹĄe noben projekt ni uspel in da bi bila ta pripojitev usodna za tukajĹĄnje zdravstvo Tone De Costa (SDS) je bil odloÄ?no proti pripojitvi, takĹĄno potezo pa oznaÄ?il za prikrito likvidacijo.

Bojan KontiÄ? je povedal, da mu je generalni direktor Direktorata za zdravstveno ekonomiko TomaĹž GlaĹžar zabrusil, da se na te zadeve ne spozna, oÄ?itno pa tudi on nima ustreznih razlag, saj jih na sejo v Velenje najbrĹž tudi za to ni bilo, ker nimajo odgovorov na ĹĄtevilna vpraĹĄanja.

Potrdili obÄ?inske nagrajence Osrednjo pozornost so namenili BolniĹĄnici TopolĹĄica. V ospredju na sliki njihovi predstavniki.

ObÄ?ani jim zaupajo, CI je zbrala Ĺže 16 434 podpisov

Marija VrtaÄ?nik, predsednica Civilne iniciative za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, je prav tako okrcala ministrstvo za zdravje in ocenila njihovo poÄ?etje za povsem nesprejemljivo, saj so brez argumentov, brez analiz, po hitrem postopku sprejeli tako pomembne odloÄ?itve. Zato so se tudi lotili zbiranja podpisov in v zelo kratkem Ä?asu so jih zbrali Ĺže 16.344 (do tega torka), kar je najveÄ?ji dokaz, da tukajĹĄnji obÄ?ini tej zdravstveni ustanovi zaupajo in jo hoÄ?ejo takĹĄno, kot je, tudi obdrĹžati. Tako mislijo seveda tudi zaposleni. V njihovem imenu se je Suzana PlatovĹĄek, predsednica sindikata ZSVS, zahvalila vsem, ki so prispevali te podpise, in lokalnim skupnostim, ki so se odzvale. Darko Menih, Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja, je ĹĄe spomnil, kako je ta bolniĹĄnica Ĺže doĹživljala razliÄ?ne organizacijske spremembe, z njimi pa utrpela predvsem izgubo opreme. Povedal je tudi, da se je ministrica tudi na vabilo na njihovo sejo (imeli so jo po zakljuÄ?ku redakcije vÄ?eraj popoldne) opraviÄ?ila. Poudaril je, da se bo zdravstveno stanje njihovih obÄ?anov v primeru uresniÄ?itve

za zdravje so zahtevali, da odstopi od namere pripojitve BolniĹĄnice TopolĹĄica k BolniĹĄnici Celje.

Od vlade so zahtevali, da ohrani vso dejavnost BolniĹĄnice TopolĹĄica v enakem obsegu in ohrani status 240 zaposlenih ter da bolniĹĄnico tudi finanÄ?no uredi. Ob tem pa so podprli ministrstvo, da ugotovi odgovornost za nastalo situacijo (izvedeno obnovo).

Zadovoljni z novim veÄ?inskim lastnikom

Na pobudo svetnika Toneta De Coste (SDS) je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? uvrstil na sejo sveta tudi predstavitev razvoja Golt. Mednje je priĹĄel predsednik nadzornega sveta tega podjetja Samo Krivic, ki je povedal, da so se najprej lotili finanÄ?ne sanacije in med drugim poravnali dolg na NLB ter 80-odstotno Ĺže poravnali tudi obveznosti prisilne poravnave.

Postavili so dolgoroÄ?no razvojno strategijo za zimski turizem (ta v veliki meri temelji na dosedanjih izhodiĹĄÄ?ih). Prenovili so hotel, ki je bil vse od konca aprila zaprt, ravno danes pa ga odpirajo in tudi slovesno zaÄ?enjajo poletno sezono. DokonÄ?ali bodo tudi izgradnji apartmajev, niso se pa ĹĄe odloÄ?ili, Ä?e jih bo-

Premogovnik Velenje zaposluje in ĹĄtipendira Na Premogovniku Velenje si Ĺželijo, da bi znova spodbudili zanimanje za rudarske poklice, ki imajo prihodnost. Za potrebe proizvodnega procesa so maja zaposlili 35 novih sodelavcev, v jesenskem delu leta naÄ?rtujemo dodatne zaposlitve za pripravnike tehniÄ?ne stroke in nekvalificirane delavce. V ĹĄolskem letu 2016/2017 so podelili 19 ĹĄtipendij, v prihodnjem jih bodo

3

AKTUALNO

29. junija 2017

38. Tako so se odloÄ?ili, ker bodo potrebovali usposobljene, inovativne in pripadne zaposlene.

Ustrezno usposobljen kader Ĺže vrsto let pridobivajo predvsem iz nabora svojih ĹĄtipendistov, ki jih preko opravljanja obvezne prakse spremljajo Ĺže med ĹĄolanjem. ÂťOsnovni namen uvajalne dobe je, da se delavec Ä?im prej nauÄ?i delati samostojno s polno delovno storilnostjo. KljuÄ?en je

naÄ?in uporabe in prenos znanja, zato spodbujamo in ustvarjamo priloĹžnosti za izmenjavo izkuĹĄenj ter znanja med zaposlenimi, kjer je le mogoÄ?e. Medgeneracijsko sodelovanje zagotavlja ohranjanje strateĹĄkega specifiÄ?nega znanja delovnega kolektiva,ÂŤ pravi predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. đ&#x;”˛

strukturi tudi v prihodnje ostali dosedanji lastniki, ĹĄe posebej pa obÄ?ine.

Svetniki so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni in izrazili upanje, da se bo ta center ĹĄe naprej uspeĹĄno razvijal.

Predsednica Komisije za priznanja mag. Dragica Povh je predstavila predlog sklepa o podelitvi priznanj Mestne obÄ?ine Velenje v letu 2017. S sklepom je predlagano, da grb Mestne obÄ?ine Velenje prejmejo Janez Poles, Muzej Velenje in skupina Ĺ ank Rock, plaketo Mestne obÄ?ine Ve-

lenje pa prejmejo Hokejski klub Velenje, Matej Mraz in ZdruŞenje slovenskih katoliťkih skavtinj in skavtov – Velenjski skavt. Svetnice in svetniki so predlagani sklep potrdili.

57. SKOK ÄŒEZ KOĹ˝O sobota, 1. julij 2017, ob 18. uri

Vsem zaposlenim V skupini premogoVnik Velenje ter upokojenim sodelavkam in sodelavcem Ä?estitamo ob

3. juliju, dnevu rudarjev!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Letos verjetno ĹĄe bolje kot lani Kazalniki poslovanja gospodarstva v regiji SaĹĄa na vseh podroÄ?jih boljĹĄi od predhodnega leta – Rast BSH HiĹĄni aparati Nazarje zavidanja vredna Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 22. junija – ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so se v prostorih druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje seĹĄli na zadnji seji pred poletnimi poÄ?itnicami. Poleg razvojnih projektov druĹžbe gostiteljice so se seznanili ĹĄe z izvedenimi aktivnostmi Centra za razvoj terciarnega izobraĹževanja SaĹĄa ter lanskimi poslovnimi rezultati gospodarstva v regiji.

poslovanja gospodarstva v regiji.

Obeti za leto 2017 so – tako Kotnik – zelo dobri in kaĹžejo na boljĹĄe rezultate v primerjavi z lanskimi. Optimizem vliva prisotnost na tujih trgih, kjer skokovito naraĹĄÄ?a izvoz v drĹžave EU, raste ĹĄtevilo zaposlenih, pa tudi ostali makroekonomski kazalniki, ki jih spremljajo, zaznavajo rast. ÂťVsaj kratkoroÄ?no se ni

treba bati, da poslovanje v prihodnje ne bi bilo uspeĹĄno. Se bodo pa delodajalci v bliĹžnji prihodnosti sreÄ?ali s teĹžavami pri zagotavljanju delovne sile. Na zavodu za zaposlovanje namreÄ? pravijo, da je povpraĹĄevanje po delavcih tako veliko, da s teĹžavo zagotavljajo kadre,ÂŤ je ĹĄe dejal Franci Kotnik.

Rast je nenormalna

Da bo zagotavljanje ustrezne delovne sile eno od kljuÄ?nih vpraĹĄanj v prihodnje, je menil tudi Matija Petrin, direktor podroÄ?ja tehnike v druĹžbi BSH HiĹĄni aparati Nazarje, zato mu namenjajo precej pozornosti. ÂťMoramo biti kar agresivni, kajti tudi znotraj korporacije Bosch je konkurenca, ki je velikokrat hujĹĄa od zunanje. ReĹĄuje nas produktivnost in naĹĄ cilj je poveÄ?anje slednje za 5 odstotkov vsako leto. Procese optimiziramo tehniÄ?no in organizacijsko.ÂŤ Leto 2017 je za druĹžbo oznaÄ?il za zahtevno. V primerjavi z lanskim letom naÄ?rtujejo namreÄ? dvig proizvodnje za 20 odstotkov (izdelali so veÄ? kot 7,2 mili-

Eno od kljuÄ?nih vpraĹĄanj: zagotovitev delovne sile

Gospodarstvo v regiji je po podatkih Ajpesa po dveh letih neto izgube lani znova poslovalo pozitivno. Po besedah direktorja omenjene zbornice Francija Kotnika so bili kazalniki bistveno boljĹĄi od leta 2015 na vseh podroÄ?jih: pri prihodkih, Ä?istem prihodku na tujih trgih, ĹĄtevilu zaposlenih, neto dodani vrednosti na zaposlenega. Sploh je izstopala predelovalna dejavnost. V primerjavi s predhodnim letom se je znaĹĄlo gospodarstvo v regiji v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah zaradi visoke izgube pri pridobivanju elektriÄ?ne energije. Ta je tudi lani (znaĹĄala je 6 milijonov evrov) vplivala na negativni predznak poslovanja druĹžb, a je ustvarjen dobiÄ?ek samostojnih podjetnikov prispeval k neto pozitivnemu rezultatu

29. junija 2017

ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so tokrat gostovali v druĹžbi BSH HiĹĄni aparati Nazarje, ki piĹĄe vsako leto uspeĹĄnejĹĄo zgodbo o uspehu.

jona kosov), promet pa naj bil veÄ?ji za 30 odstotkov. Veliko si obetajo od predvsem dveh projektov, ki bosta omogoÄ?ila proizvodnjo izdelkov z viĹĄjo dodano vrednostjo ter nova delovna mesta. Gre za skladiĹĄÄ?i gotovih izdelkov na obmoÄ?ju bivĹĄega Glina in Elkroja (zgradili jih bodo v sodelovanju z dvema dobaviteljema), na drugi strani ceste obstojeÄ?e lokacije pa za izgradnjo logistiÄ?nega centra za vhodni material. Izvedba omenjenih projektov bo na obstojeÄ?i lokaciji omogoÄ?ila proizvodnjo od 9,5 do 10 milijonov izdelkov. Po naÄ?rtih naj bi bili skladiĹĄÄ?i gotovih izdelkov nared do konca leta, logistiÄ?ni center pa prihodnje leto. ÂťPrilagajamo se trĹžiĹĄÄ?u. To predstavlja cel svet, glavnina pa je Evropa. V tem trenutku nam gre ÂťfajnÂŤ, beleĹžimo nenormalno rast. Letos smo Ĺže zaposlili veÄ? kot 200 delavcev, v prihodnjih tednih jih bomo v proizvodnji ĹĄe od 60 do 80 ter veÄ? kot 20 v razvoju in spremljajoÄ?ih sluĹžbah. S tem nakazujemo svojo nadaljnjo pot. NaĹĄ izziv so pametni aparati, saj kupci Ĺželijo naĹĄe izdelke povezati v svoj sistem digitalizacije.ÂŤ Sicer pa je Petrin postregel ĹĄe z nekaterimi podatki, ki dokazujejo zavidanja vreden razvoj. V minulih 10 letih so prihodke potrojili, ĹĄtevilo zaposlenih so poveÄ?ali za dvakrat (iz 622 leta 2006 na 1200 zaposlenih v povpreÄ?ju oziroma v tem trenutku zaposlujejo veÄ? kot 1500 delavcev), prav za tolikokrat so poveÄ?ali tudi proizvodnjo izdelkov. Za naloĹžbe (predvsem v nove izdelke) namenjajo od 12 do 13 milijonov evrov na leto.

Na dan proizvedejo 40 tisoÄ? aparatov, sodelujejo pa s 350 dobavitelji. đ&#x;”˛

Odprli prenovljen hotel Plesnik

Hrana za duĹĄo

Logarska dolina – V soboto, 17. junija, so v Logarski dolini predali namenu povsem prenovljen hotel Plesnik in tako sklenili dveletno vlaganje v veÄ? sto tisoÄ?akov vredno naloĹžbo posodobitve notranjosti hotela, velnesa ter poveÄ?anje terase in izgradnje zunanjega bazena.

Za sreÄ?anje z domaÄ?ini, poslovnimi partnerji in prijatelji so za prazniÄ?ni veÄ?er barvno osvetlili hotel, glasbeni izvajalci pa so ĹĄtevilne prisotne presenetili z izjemnim zabavnim programom. Zbranim je spregovorila lastnica hotela Martina Plesnik, vabilo pa je dodala vodja hotela Nina Plesnik, potem pa sta goste povabili na ogled pridobitev. Za zabavni del programa so poskrbeli Manca Izmajlova, Oto Vrhovnik ter kvartet Mijav. Prenovljeni hotel bo gotovo ĹĄe bolj popestril ponudbo v Logarski dolini.

Zdenki Orozel iz Laz pri Velenju kar dva certifikata kakovosti za posladka iz ajde – Vse, kar naredim, naredim z ljubeznijo

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Tatjana PodgorĹĄek

Hotel Plesnik je bil po prenovi prazniÄ?no osvetljen.

Za Ä?etrtino manj brezposelnih Ugodno gospodarsko ozraÄ?je vpliva na pozitivne trende na trgu dela – Zaposlovanje postopoma raste tudi v Mozirju Milena KrstiÄ? – Planinc

Mozirje – Konec maja je bilo na Uradu za delo (UD) Mozirje, enem od ĹĄestih uradov ObmoÄ?ne sluĹžbe (OS) zavoda za zaposlovanje Velenje, v evidencah brezposelnih 646 oseb, kar je za Ä?etrtino manj kot lani tak Ä?as.

V prvih petih mesecih so delodajalci za obmoÄ?je UD Mozirje OS sporoÄ?ili 216 prostih delovnih mest, kar je 32 odstotkov veÄ? kot lani. Urad je sodeloval pri posredovanju brezposelnih oseb na prosta delovna mesta v 72 odstotkih. Med temi potrebami je bilo najveÄ? povpraĹĄevanja po poklicih s podroÄ?ja predelovalnih dejavnosti, voznikih teĹž-

kih tovornjakov in vlaÄ?ilcev v medna- doloÄ?en Ä?as. V istem obdobju je bilo iz rodnem prometu, poklicih v gradbeni- evidence brezposelnih odjavljenih 337 ĹĄtvu, poklicih v gostinstvu in turizmu brezposelnih oseb, od tega 275 zaradi ter poklicih s podroÄ?ja storitev. zaposlitve, kar je za dobrih 8 odstotkov V prvih petih meseveÄ? kot lani tak Ä?as. cih se je v evidenco Med brezposelniPoveÄ?uje se brezposelnih na novo mi izstopajo stari do ĹĄtevilo delovno prijavilo 232 oseb, kar 29 let, iskalci prve zaje skoraj petino manj poslitve, dolgotrajno aktivnega kot lani tak Ä?as. Med brezposelni (prijavljeprebivalstva. novo prijavljenimi je ni veÄ? kot dve leti), bilo 26 iskalcev prve osebe z dokonÄ?ano zaposlitve, 8 oseb, ki so delo izgubile srednjo tehniĹĄko, strokovno oziroma zaradi steÄ?aja oziroma likvidacije pod- sploĹĄno izobrazbo pete stopnje in osejetja, 21 oseb, ki so bile opredeljene kot be z dokonÄ?ano visokoĹĄolsko izobraztrajno preseĹžni delavci, in 151 oseb, ki bo prve stopnje oziroma ĹĄeste stopnje. đ&#x;”˛ se jim je izteklo delovno razmerje za

â?ą

Od kod Zdenki takťna Şilica za peko peciva, potic ‌? Morda je kaj v genih, je razmiťljala glasno. Njena maja je stara 80 let in ťe danes so njeni izdelki vrhunski.

Ni tedna, ko ne bi Ä?esa spekla. Nekaj znanja, ocenjuje, ji je ostalo ĹĄe iz mladosti, ko je obiskovala kuharske teÄ?aje v Ĺ entilju, tudi trije otroci so si vedno Ĺželeli maminih dobrot. ÂťPrvo torto smo kupili, potlej ne veÄ?. ÄŒe

Zdenka Orozel, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Laz pri Velenju, je na letoĹĄnjem ocenjevanju dobrot na Ptuju prejela kar dva kipca oziroma certifikata kakovosti, in sicer za ajdove obroÄ?ke s Ä?okolado in ajdovo potico z orehovim nadevom. ÂťTega sem seveda vesela, saj potrjuje kakovost izdelkov. Trikrat zapored mora namreÄ? dobiti zlato priznanje, da dobi certifikat. Mi je pa to hrana za duĹĄo.

Kajti rada peÄ?em in vse pripravljam z ljubeznijo. Saj mora Ä?lovek dobiti plaÄ?ilo, a mi veÄ? pomeni, Ä?e mi kdo reÄ?e: to je bilo pa tako dobro. Treba pa je ob tem priznati ĹĄe, da stvari, ki jih delam, ni na trgovskih policah,ÂŤ je pripovedovala.

Zakaj izdelki iz ajdove moke? Zato, odgovarja, ker je Ĺže priprava Zdenka Orozel: ÂťVse je treba delati z ljubeznijo. NiÄ?esar s omenjene moke izziv. silo. Tako je veliko manj moĹžnosti, da se ti kaj ponesreÄ?i.ÂŤ Poleg tega, da jo je treba za kvaĹĄene stvari, kot je potica, popariti, imaĹĄ male odjemalce, toliko veselja do imajo tudi izdelki iz nje specifiÄ?en okus, ĹĄe peke, Ä?loveku ni teĹžko niÄ?esar narediti. pojasni. Recepte za nagrajeni sladici je si- TakĹĄne so moje izkuĹĄnje.ÂŤ Ocenjevanju dobrot na Ptuju je hotela cer naĹĄla na internetu, a ju je priredila po svoje, nato pa poskusila enkrat, dvakrat, pomahati v slovo, a jo je hÄ?i opozorila, trikrat in Âťuspelo mi je. Vaja dela mojstra.ÂŤ da glede tega ĹĄe ni vpraĹĄala ĹĄefa. In s Ä?im Vsako soboto ponudi ajdove obroÄ?ke in ĹĄe namerava poseÄ?i po kipcih kakovosti? ajdovo potico na velenjski trĹžnici, saj je z ÂťMorda bom poskusila z janeĹževimi uponjihovo kakovostjo uspela prepriÄ?ati kar gnjenci. Na trĹžnici gredo kar dobro in nekaj strank. Te se po dobrote rade vraÄ?a- vraÄ?anje strank me spodbuja, naj Âťprevejo. Certifikata kakovosti sta tako pika na i. rimÂŤ ĹĄe te.ÂŤ Poleg peciva in potice je Ĺže Na ocenjevanju dobrot slovenskih kme- dala v oceno strokovnjakom marmelado tij na Ptuju sodeluje Ĺže od leta 1992, veÄ?je iz bezgovega cvetja. Letos je zanjo prejeuspehe pa Ĺžanje v zadnjih nekaj letih, ko la srebrno, lani zlato priznanje. Tudi to je je konkurenca vsako leto veÄ?ja. ÂťIzdelke novost na trgu, ni je na trgovskih policah, ocenjujejo strokovnjaki. So kar zahtevni, kar je dodaten motiv za izziv. đ&#x;”˛ gospodinje pa tudi vse veÄ?je mojstrice.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

29. junija 2017

Prihaja Eurofins NajveÄ?ja svetovna veriga okoljskih laboratorijev Eurofins Group velika priloĹžnost za razvoj ERICa Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 23. junija – Eurofins Scientific, vodilna globalna korporacija na podroÄ?ju okoljskega testiranja, je z lastniki druĹžbe ERICo, inĹĄtituta za ekoloĹĄke raziskave Velenje, podpisal sporazum o prevzemu. ÂťPostati nova Ä?lanica druĹžine Eurofins je izredno velikega pomena za nadgrajevanje znanja, pridobivanja novih produktov in odpiranja vrste novih trgov,ÂŤ pravi direktor ERICa mag. Marko Mavec.

Eurofins Group z veÄ? kot 28.000 zaposlenimi v 310 laboratorijih v 39 drĹžavah je vodilno svetovno podjetje za testiranje prehrambnih in farmacevtskih izdelkov ter okoljsko ERICo je bil testiranje in ustanovljen pred tudi eden vo25 leti in ima 46 dilnih neodzaposlenih. visnih ponudnikov testiranj in laboratorijskih storitev za kmetijsko tehnologijo, genomiko, farmakologijo in podporo kliniÄ?nim ĹĄtudijam. Ponuja nabor veÄ? kot 130.000 analitiÄ?nih metod za oceno varnosti, identitete, sestave, pristnosti, izvora ter Ä?istosti bioloĹĄkih snovi in izdelkov.

â?ą

Za ERICo predstavlja dobro priloĹžnost za nadaljnji stabilni razvoj ter pridobivanje dragocenega strokovnega znanja. To je ob podpisu sporazuma poudaril tudi Marjan PenĹĄek, izvrĹĄni pomoÄ?nik uprave v Skupini Gorenje. ÂťERICo bo kot del globalne skupine pridobil veliko: predvsem dostop do ĹĄirokega nabora tehniÄ?nih znanj in moĹžnosti mreĹženja. BivĹĄi skupni lastniki – Skupina Gorenje,

â?ą

51-odsotni lastniĹĄki deleĹž v ERICu prodaja Gorenje, preostala deleĹža Premogovnik in Termoelektrarna.

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj in Premogovnik Velenje – pa bodo z ERICom in Eurofinom ĹĄe naprej poslovno sodelovali.ÂŤ Da ERICo omogoÄ?a skupini Eurofins dober vstop na slovenski trg analitiÄ?nega testiranja ter krepitev njihove prisotnosti v srednji in vzhodni Evropi, pa je sporoÄ?il dr. Gilles Martin, predsednik uprave Eurofinsa. ÂťVeselimo se, da bomo skupaj okrepili poloĹžaj podjetja na trgu in s celovito ponudbo storitev in zmoĹžnostmi skupine razprĹĄili nabor testov, ki jih ERICo ponuja svojim strankam.ÂŤ

Poslovni zajtrk Regija SaĹĄa – ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so se na zadnji seji dogovorili, da bo zbornica za direktorje in podjetnike gospodarstva v regiji SaĹĄa organizirala dva poslovna zajtrka v letu, in si-

cer spomladanskega in jesenskega. Namenjena bosta predvsem sreÄ?anju in medsebojnemu informiranju o predvidenih naloĹžbah in ostalih projektih. Nanje bodo povabili tudi predstavnike negospodarstva ter lokalnih skup-

đ&#x;”˛

nosti. Prvi poslovni zajtrk naj bi bil oktobra letos, na njem pa naj bi pozornost namenili predvsem aktualnim razvojnim sredstvom, medsebojnemu informiranju o predvidenih vlaganjih ter moĹžnostim medsebojnega sodelovanja pri tem. Niso se pa za zdaj ĹĄe odloÄ?ili, ali bo udeleĹžba na zajtrku đ&#x;”˛ tp plaÄ?ljiva ali ne. â€

V LUÄŒI NOVIH IZZIVOV Na lokaciji v Preboldu zaposlimo:

1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V LOGISTIKI 3. STROKOVNE IN TEHNIÄŒNE KADRE S PODROÄŒJA: • Orodjarstva • Brizganja plastike • Kakovosti • Tehnologije montaĹže in brizganja plastike • VzdrĹževanja • Elektronike

ÄŒe Ĺželite ustvarjati svetlo prihodnost na poti polni izzivov, se pridruĹžite naĹĄi kreativni ekipi v dinamiÄ?nem in mednarodnem okolju, polnem priloĹžnosti.

4. Ĺ TUDENTE ZA POÄŒITNIĹ KO DELO V PROIZVODNJI IN LOGISTIKI

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 70 34 647 (03) 70 34 510 031 765 810 041 400 615 www.odelo.si

Foto: BMW Group

PODJETNIĹ KE ZGODBE SAĹ A INKUBATORJA SAĹ A inkubator se je uspeĹĄno prijavil na razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji in tako pridobil 138.007 evrov za zagon, rast in razvoj inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti. V okviru projekta je bila izvedena tudi podjetniĹĄka ĹĄola Mladi podjetnik, kjer so dijake, ki jih zanima podjetniĹĄtvo, spodbudili k razvoju novih idej in produktov.

Power Bank na ovitku telefona

Back to the future

Andrej JukiÄ? je dijak Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje, ki skozi podjetniĹĄko ĹĄolo Mladi podjetnik razvija svojo idejo Power Banka (polnilne baterije) na ovitku mobilnega telefona, ki deluje s pomoÄ?jo sonÄ?ne energije. ÂťKo se baterija naĹĄega mobilnega telefona izprazni, moramo imeti pri sebi polnilec in najti dostop do elektrike. Kaj pa ko smo v naravi? ReĹĄitev je sonÄ?na celica nameĹĄÄ?ena na ovitku telefona, ki jo samo snamemo, damo na sonce in z njo napolnimo baterijo v aparatu,ÂŤ pravi.

Pri razvoju ideje je priĹĄel Ĺže zelo daleÄ?. Ovitek s sonÄ?no celico in elektro vezjem je Ĺže izdelal, naslednji korak pa je izdelava prototipa.

Velik potencial v SAĹ A regiji predstavljajo mladi potencialni podjetniki, ki imajo veliko inovativnih idej, vendar jim primanjkuje znanja o podjetniĹĄtvu.

V ta namen bomo tudi v naslednjem ĹĄolskem letu

izvedli podjetniĹĄko ĹĄolo, ki bo potekala v obliki tedenskih delavnic. Program ĹĄole je zasnovan tako, da vsebinsko temelji na ustvarjalnih in poslovnih veĹĄÄ?inah s podporo pri razvoju poslovne ideje.

Delavnice so usmerjenje v razvoj podjetniĹĄkega razmiĹĄljanja, testiranja idej na terenu oziroma pri potencialnih kupcih, oblikovanja ekipe za izvedbo, razvoja produkta, oblikovanje vitkega poslovnega modela. Cilj programa je, da skozi delavnice potencialne podjetnike urimo v veĹĄÄ?inah podjetniĹĄkega razmiĹĄljanja ter tako prispevamo k zagotavljanju podpornih storitev za mlade talente v lokalnem okolju.

Ekipa SAĹ A inkubatorja vam Ĺželi najbolj odbite in zabavne poÄ?itnice, septembra pa se vrnete polni idej, ki jih bomo skupaj tudi realizirali.

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 21. junija

Petek, 23. junija

Za uÄ?ence osnovnih in srednjih ĹĄol se je konÄ?alo ĹĄolsko leto.

Poslanci so razpravljali o predlogu novele zakona o socialnem varstvu, ki doloÄ?a reorganizacijo centrov za socialno delo.

IraĹĄka vojska je sporoÄ?ila, da je t. i. Islamska drĹžava razstrelila znamenito veliko moĹĄejo s poĹĄevnim minaretom Al Nuri v Mosulu. IS je medtem zatrdila, da je bila moĹĄeja uniÄ?ena v ameriĹĄkem zraÄ?nem napadu.

Britanska premierka Theresa May se je opraviÄ?ila za odziv oblasti na uniÄ?ujoÄ?i poĹžar londonske stanovanjske stolpnice.

Savdski kralj Salman je presenetil z odloÄ?itvijo, ko je z vseh poloĹžajev razreĹĄil dozdajĹĄnjega kronskega princa, neÄ?aka Mohameda Bin Najefa, in za prestolonaslednika imenoval sina Mohameda Bin Salmana.

ÄŒetrtek, 22. junija DrĹžavni zbor je sklenil, da sta predloga gradbenega zakona ter zakona o pooblaĹĄÄ?enih arhitektih in inĹženirjih primerna za nadaljnjo obravnavo.

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so v preiskavah, ki so bile po informacijah nekaterih medijev povezane z lastniĹĄkim prevzemom Perutnine Ptuj, iskali dokaze za sum osemmilijonskega oĹĄkodovanja druĹžbe.

Celjski kriminalisti so v okviru obseĹžne preiskave v zvezi s prepovedanimi mamili opravili 25 hiĹĄnih preiskav in pridrĹžali 22 ljudi, od tega so trem odvzeli prostost.

Za naĹĄe osnovnoĹĄolce in dijake se je konÄ?alo letoĹĄnje ĹĄolsko leto.

Izvedeli smo, da je Slovenija na tretjem razpisu instrumenta za povezovanje Evrope uspeĹĄno kandidirala z 11 projekti in zanje prejela odobrenih 63 milijonov nepovratnih sredstev. Med sredstvi je tudi 44 milijonov evrov za projekt drugi tir.

Sindikat ĹĄportnikov Slovenije je napovedal ustavno presojo sprejetega zakona o ĹĄportu.

Premier Miro Cerar je v Bruslju izrazil veselje, da med njimi prevladuje prepriÄ?anje, Âťda je odloÄ?be mednarodnih sodiĹĄÄ? treba spoĹĄtovatiÂŤ.

Specializirano drŞavno toŞilstvo je zoper paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boťkovića vloŞilo toŞbo za odvzem premoŞenja nezakonitega izvora.

NemĹĄki parlament je sprejel zakon, ki preiskovalcem dovoljuje, da vdrejo v pametne telefone osumljencev in nadzorujejo aplikacije za poĹĄiljanje kodiranih sporoÄ?il.

Italijanska vlada je zaradi vroÄ?inskega vala in izjemne suĹĄe razglasila stanje naravne nesreÄ?e v severnoitalijanskih pokrajinah Parma in Piacenza.

Sobota, 24. junija Na veÄ?erni proslavi ob dnevu drĹžavnosti je predsednik republike Borut Pahor dejal, da je Slovenija Âťv kratkem Ä?asu veliko dosegla, dovolj, da nam daje upanje

ÂťSlovenija ĹĄe ne izpolnjuje vseh naĹĄih priÄ?akovanj. Vendar ...ÂŤ

stranke potrdili dosedanjega vodjo IDS in vodjo poslancev ZL Luko Meseca.

Britanski parlament je bil tarÄ?a kibernetskega napada, katerega namen je bila identifikacija ĹĄibkih gesel elektronske poĹĄte.

Varnostne sile Savdske Arabije so prepreÄ?ile samomorilski napad na Veliko moĹĄejo v Meki.

V pokrajini SeÄ?uan na jugozahodu Kitajske se je po obilnem deĹževju sproĹžil obseĹžen plaz, ki je v vasi Ĺ inmo odnesel 62 hiĹĄ.

PogreĹĄanih je bilo 112 ljudi.

Nedelja, 25. junija Slovenija je praznovala 26. obletnico osamosvojitve.

Na ta dan so nas razveselili odbojkarji. Po zmagi nad Japonsko s 3 : 0 v finalu drugega kakovostnega razreda se je naĹĄa reprezentanca prebila v najviĹĄji rang

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je svojim podpornikom predstavil novo idejo za zid, ki ga namerava postaviti na meji z Mehiko in bi ga po njegovih besedah lahko prekrili s sonÄ?nimi celicami.

in zaupanje v naĹĄo prihodnost.ÂŤ Ĺ˝e prvi poÄ?itniĹĄki konec tedna je bilo treba na mejnih prehodih Ä?akati. ÄŒlani kongresa, na katerem sta se IDS in Trs zdruĹžila v stranko Levica, so za koordinatorja

PlaĹža

Trump je dosegel svojo prvo veliko zmago na sodiĹĄÄ?ih.

drĹžavljanom sedmih muslimanskih drĹžav.

V drugem krogu delnih lokalnih volitev v Italiji, na katerih je ĹĄtiri milijone volivcev in volivk izbiralo nove Ĺžupane, je desna sredina osvojila Ĺžupanske poloĹžaje v 16 od 22 veÄ?jih mest.

Kitajske oblasti so zaradi hude bolezni po skoraj desetletju iz zapora izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Liu Xiaobo.

Slovenija se je uvrstila v odbojkarsko elito.

svetovne lige med najboljĹĄih 12 na svetu.

Nevihte z moÄ?nejĹĄimi nalivi in sunki vetra so povzroÄ?ile teĹžave, najveÄ? na Severnem Primorskem in Gorenjskem.

ZdruĹženi narodi so opozorili, da se Jemen sooÄ?a s hujĹĄim izbruhom kolere kot kjer koli drugje po svetu. Sumov glede primerov te bolezni je veÄ? kot 200 tisoÄ?, do zdaj pa je umrlo veÄ? kot 1300 ljudi.

V mestu na vzhodu Pakistana se je prevrnil tovornjak cisterna z nafto in zagorel ter eksplodiral.

Pri tem je umrlo najmanj 140 ljudi, ki naj bi poskuĹĄali zajeti nafto, ki je iztekala.

Vnel se je poĹžar v ĹĄpanskem narodnem parku Donana, ki je znan po biotski raznovrstnosti in je pod zaĹĄÄ?ito Unesca. Evakuirali so veÄ? kot 1800 ljudi.

Ponedeljek, 26. junija

Trump bi zid na meji z Mehiko prekril s sonÄ?nimi celicami.

29. junija 2017

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Medijem je kost vrgel vodja poslanske skupine SD MatjaĹž Han, ki je napovedal, da bo koalicija v prihodnje posebno pozornost namenila zdravstvu, saj meni, da so ministrici razmere ÂťuĹĄle iz rok.ÂŤ

Koalicija naj bi v prihodnje posebno pozornost namenila zdravstvu.

Zdelo se je, da so vse oÄ?i medijev uprte na mejo s HrvaĹĄko.

Posebej pozorno so citirali izjavo nekdanje hrvaĹĄke premierke Jadrake Kosor, ki je dejala, da se za HrvaĹĄko Âťv Ä?etrtek ne bo zgodilo niÄ? in kakrĹĄni koli pogovori o arbitraĹžnem postopku so pogovori o neÄ?em, kar ne obstajaÂŤ.

Prometni policisti so nadaljevali nacionalno preventivno akcijo Hitrost.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dosegel svojo prvo veliko zmago na sodiĹĄÄ?ih, potem ko je vrhovno sodiĹĄÄ?e delno odpravilo blokado izvajanja njegovega odloka o prepovedi vstopa

Torek, 27. junija HrvaĹĄka je zaÄ?ela uporabljati schengenski informacijski sistem, kar pomeni, da bosta Slovenija in HrvaĹĄka lahko izvajali izmeniÄ?ni mejni nadzor evropskih drĹžavljanov.

Podjetja z vsega sveta so poroÄ?ala, da jih je prizadel kibernetski napad velikih razseĹžnosti. Prvi so o teĹžavah poroÄ?ali iz Ukrajine in Rusije, kasneje pa tudi z zahoda Evrope.

Podjetja z vsega sveta so poroÄ?ala o kibernetskem napadu velikih razseĹžnosti.

V bombnem napadu v ukrajinski prestolnici Kijev je bil ubit pripadnik ukrajinske vojaĹĄke obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe, polkovnik Maksim Ĺ apoval, ki je bil na Ä?elu enote posebnih sil.

Nizozemsko prizivno sodiĹĄÄ?e je Nizozemski pripisalo delno odgovornost za poboj okoli 300 BoĹĄnjakov, ki so bili ubiti v genocidu v Srebrenici julija leta 1995.

V Velenju imamo plaĹžo. Ni peĹĄÄ?ena, je kamenÄ?kasta. Tam ni palm, so pa japke. Do plaĹže vodi pot mimo stadiona, kjer ima blagajna tri razdelke. Na enem piĹĄe “vstopnice domaÄ?iâ€?, na drugem “vstopnice gostiâ€?, na tretjem pa “vstopnice otroci, Ĺženske, upokojenciâ€?. SpraĹĄujem se, kje lahko vstopnice kupijo moĹĄki? Hm. Pot naju pelje po klanÄ?ku navzdol, mimo belo-rdeÄ?e rampe, nato Ä?ez lesen mostiÄ?. Pod njim Ĺžubori potoÄ?ek, ki povezuje Ĺ kalsko jezero z Velenjskim. Na levi se po golf igriĹĄÄ?u vozi golfni avtek, na desni se za ĹžiÄ?nato ograjo v algasti Ĺžlabudri drstijo ribe. Ponavadi okoli drstiĹĄÄ?a kroĹži volÄ?jak in vÄ?asih zalaja. Kmalu za tem preÄ?iva ĹĄe drugi mostiÄ?.

Ob koncu pomladi na tem odseku poti po Kaja AvberĹĄek zraku plava nebroj belih vrbovih puhkov, ki se ob pristanku na trda tla zdruĹžijo v sneĹžno kosmate zaplate. Malo kasneje zadiĹĄi po bezgu. “Woda je!â€? zakliÄ?e mali Ä?uk, ko zagleda taveliko, srebrnkasto jezero. Potem pa ĹĄe: “Din!â€? ko na kulisi zagleda ĹĄoĹĄtanjsko termoelektrarno. Jaz zagledam plavajoÄ?e geodeziÄ?ne kupole – metamesto na vodi, ki po priÄ?evanju zagnanih veslaÄ?ev propada. (Gre za sploĹĄen problem, ki ga v zadnjem Ä?asu pogosto zaznavam: nekdo se nad projektom navduĹĄi, nekdo plaÄ?a, nekdo zgradi, potem pa ni nikogar, ki bi se z zadevo ĹĄe naprej ukvarjal, torej jo vzdrĹževal, Ä?istil, popravljal. Kot na primer premogovniĹĄko otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob vili RoĹžle. Premog iz voziÄ?kov je Ĺže zdavnaj razsut po vsem parku, novega pa ni. In ĹĄe vse tole: ne pokrivajo peskovnika, lesene dele bi bilo treba pobarvati, dodati zaĹĄÄ?ite za vijake, ki so bili odstranjeni, vklopiti elektriko (da bi delovale uÄ?ne table in luÄ?ke v tunelu), popraviti klop, obesiti zastavice. Ĺ koda.) Smer: plaĹža. VrtiÄ?karsko-vikendaĹĄko naselje Kinta Kunte ob Velenjskem jezeru me je od nekdaj privlaÄ?evalo, saj sem ob ograji iz Ĺžive meje tam mimo vselej le hodila, nikoli pa vanj vstopila. Zdelo se mi je tako pravljiÄ?no in romantiÄ?no, kaj pa vem, vse tiste temno rjave hiĹĄke z zaĹĄiljenimi strehami in petelini na vrhu. Pa grmovje, cvetje in drevesa, kot bi tam prebivali malo veÄ?ji palÄ?ki, morda tudi vile in samorogi. Vsekakor imajo vsa ta Ä?udeĹžna bitja rada Ä?evape, faflce in raĹžnjiÄ?e sa roĹĄtilja, vem sedaj. Kot tudi turbo in neturbo folk, seveda pa tudi pop in rock klasike, tega ni presliĹĄati. Hodiva dalje, lepo je, takole ob vodi. Nekdo teÄ?e, nekdo kolesari, nekdo se ziba v viseÄ?i mreĹži, nekdo sedi na klopci in se z nekom drugim poljublja, nekdo doji. “Tamle je bilo ĹĄe eno jezeroâ€?, povem malemu Ä?uku, ki zleknjen v voziÄ?ek po svoje Ä?ebuli in hkrati grizlja zalepko svojega modrega sandala. (Da, mali Ä?uki so rojeni jogiji, sÄ?asoma pa, vsaj veÄ?ina njih, popolnoma zarustajo.) Tam, ja, kjer sedaj stalno stoji veliki beli plastiÄ?ni ĹĄotor za festivalske namene. BliĹžava se odbojkarskim igriĹĄÄ?em, Ä?ukcu Ĺželim pokazati malega in velikega mastodonta pred restavracijo Jezero. Gotovo mu bodo vĹĄeÄ? njuni okli. No, nekaj srednjega, navsezadnje. “Tamle je pa Vila ÄŒira ÄŒara, v njej vÄ?asih Ĺživi Pika NogaviÄ?ka!â€?, mu dalje razkazujem okolico. PribliĹžava se “viliâ€?, Ä?uka najbolj zanima Ĺžagovina po tleh, jaz pa bentim nad sponzorskimi napisi na fasadi Pikine vile, en velik je celo Ä?ez celo streho. Mater, ej. Greva raje gledat tisti super bager, Ĺže moj brat je bil pred petnajst in ĹĄe malo leti navduĹĄen nad njim. Skupaj se spraviva na mini bager in kar nekaj Ä?asa premetavava pesek sem ter tja. Ostala bi lahko do jutri, vem (pa ne zaradi mene), ampak saj ĹĄe niti do plaĹže nisva priĹĄla, kaj ĹĄele, da bi vrgla kakĹĄno Ĺžabico. Malega bagerista komaj prepriÄ?am, da zapustiva deloviĹĄÄ?e, seveda mu obljubim tudi sladoled. “Ladija je!â€?, se razveseli. Kmalu v jezero meÄ?eva kamenÄ?ke, Ä?uk kar obut zabrodi v vodo. PlaĹžnikov in Ä?ofotalcev je veliko. (Koliko ĹĄele Ä?ez nekaj dni, ko mali Ä?uk zelo od blizu in z odprtimi usti prisostvuje tonski vaji Ĺ ank Rockov. Takrat je guĹžva celo prevelika, zame Ĺže, iz ene strani tumc tumc, iz druge bum bum, Ä?evapi ne manjkajo, nujne so tudi gasilsko-veseliĹĄke mize s klopmi.) “Tam je, mamam je!â€? zagleda veliki sladoled, ki je v bistvu koĹĄ za smeti, in Ĺže drvi sladkim radostim naproti. Seveda se odloÄ?iva za sladoledna hita vroÄ?ega velenjskega poletja: pol Titovo Velenje, pol knapovski. “Nimamo otroĹĄkih kepic, lahko pa dam njemu malo manj, vam pa malo veÄ?.â€? Ne bo treba. ÄŒuk je resda mali, kar pa ne pomeni, da ne pojĂŠ odraslega sladoleda.

(Seveda ga mika, da bi kar takoj odgriznil ĹĄkrnicljevo ĹĄpiÄ?ko, za kar vemo, kam vodi.)

Kmalu bova na peĹĄÄ?eni plaĹži na otoku, ravno v Ä?asu, ko bodo domaÄ?ini v Ä?ast njihove svetnice po ulicah v vzorcih posipali roĹže.

Povsod so plaĹže, povsod so feĹĄte, povsod so roĹže, le Ĺželeti si je treba. PlaĹžno–feĹĄtno–roĹžno poletje vama Ĺželim! đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

DOGODKI

29. junija 2017

Dan drĹžavnosti pri Lipi samostojnosti Slavnostni govornik Peter Dermol je pozval k zmanjĹĄevanju razlik, k veÄ?ji enotnosti Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 22. junija – Slovenija v spomin na 25. junij 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti, s Ä?imer je Slovenija formalno postala neodvisna, praznuje dan drĹžavnosti.

Dan po Sloveniji praznujejo s ĹĄtevilnimi slovesnostmi in pro-

slavami, pripravili so jo tudi v Velenju. Pri Lipi samostojnosti so za program poskrbeli uÄ?itelji in uÄ?enci Osnovne ĹĄole Gorica.

Slavnostni govornik je bil Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine. V njem je poudaril, da smo Slovenci v preteklosti velikokrat pokazali, da smo ponosen in odloÄ?en narod, najmoÄ?nejĹĄi pa takrat, ko smo enotni. Te enotnosti pa nam danes manjka,

je poudaril. ÂťVse sile bi morali usmeriti v to, da to spremenimo, se povezati med seboj kot druĹžba in kot ljudje. To bomo lahko dosegli tako, da zaÄ?nemo zmanjĹĄevati druĹžbene razlike. Te so se poveÄ?evale tudi v obdobju samostojnosti. Tisti, ki so postali bogati, so postajali ĹĄe bolj bogati, in tisti, ki so bili revni, so postali ĹĄe bolj revni. Ko bomo premostili

UÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica so s programom nastavili ogledalo nam, druĹžbi in Ä?asu, ki ga Ĺživimo, in nakazali razmislek.

Peter Dermol: ÂťSlovenci smo odloÄ?en narod, najmoÄ?nejĹĄi takrat, ko smo enotni.ÂŤ

te razlike, jih zmanjĹĄali, bomo zagotovo postali spet enotnejĹĄi,ÂŤ je dejal.

Kako se sam spominja osamosvojitvenih Ä?asov? ÂťKot 13-letnemu deÄ?ku mi je najbolj ostal v spominu dan, ko sem na televiziji gledal otroĹĄke programe in je razvedrilo prekinila izredna novica, da se moramo Ä?im hitreje odpraviti na varno, ker obstaja moĹžnost napada agresorja na

slovensko ozemlje. Takrat smo vsi oddrveli v zakloniĹĄÄ?a. Tam bili skupaj in tam so se mi zaÄ?eli porajati novi obÄ?utki, nova spoznanja, ki so mi bili do takrat tuji. Danes pa vem, da so bili usodni in so vodili v to, da imamo danes moĹžnost proslavljati dan drĹžavnosti,ÂŤ je rekel. đ&#x;”˛

Danes bi potrebovali takratno samozavest Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je na proslavi ob dnevu drĹžavnosti v Skornem pozval k poenotenju Ĺ oĹĄtanj, 24. junija – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je slovesnost ob dnevu drĹžavnosti v Skornem pripravilo tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo. Z nastopi so ga obogatili pihalni orkester Zarja, meĹĄani pevski zbor Skorno, trobilni kvartet glasbene ĹĄole in pevec Denis Trap ob kitarski spremljavi Janeza Kramarja.

Slavnostni govornik je bil Ĺžupan obÄ?ine Darko Menih. Âť Leta 1991 smo znali premagati krizo, danes bi potrebovali takratno samozavest in zmoĹžnost poe-

ĹĄnosti, razliÄ?nih dobrodelnih prireditev in zbiranja denarja, pri vsem tem pa bi morala pomagati drĹžava. SluĹžbe na vladi se krepijo brez vidnega uÄ?inka, vse bolj opazna je centralizacija, krepijo se mestne obÄ?ine, na podeĹželje pozabljajo.

Primer za to so evropska sredstva, za katera se lahko potegujejo samo mestne obÄ?ine. Vse veÄ? je prelaganja nalog na obÄ?ine brez finanÄ?ne podpore, kar poslediÄ?no povzroÄ?a poÄ?asnejĹĄi razvoj in njihovo siromaĹĄenje,ÂŤ je bil kritiÄ?en.

UdeleĹžencem proslave je Ä?estital za praznik in jim zaĹželel prijetno druĹženje po njej.

Slavnostni govornik, Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je bil na obÄ?inski proslavi v Skornem precej kritiÄ?en.

đ&#x;”˛

notenja,ÂŤ je poudaril. ÂťVÄ?asih dobimo obÄ?utek, da nas nihÄ?e ne posluĹĄa, da vsak trobi v svoj rog,

da Ĺživimo v drĹžavi, v kateri so na eni strani delavci, na drugi privilegiranci, drĹžavi z vsemi ministri in sekretarji, ki

mkp

imajo zaprta vrata za svoje drĹžavljane.

Imamo pravo poplavo civilnih iniciativ, ĹĄtrajkov, pozivov k drĹžavljanski neposlu-

NaĹĄ mentalni stroj bo treba ‌ narediti bolj optimistiÄ?en Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 23. junija – Proslava v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je bila v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma, priloĹžnostni kulturni program pa so pripravili Ä?lani ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva.

Zbrane je nagovoril njegov predsednik JoĹže Robida, ki je ustanovitev drĹžave svobodnih Slovencev, Slovenk in vseh, ki sobivajo z njimi, oznaÄ?il kot najveÄ?ji dogodek za naĹĄ narod in vse do zdaj ĹživeÄ?e njegove rodove. Po njegovem mnenju morata druĹžba in drĹžava, ki hoÄ?eta preĹživeti, skrbeti za psihiÄ?no in fiziÄ?no zdravje svojega druĹžbenega tkiva brez postranskih trĹžnih ambicij. ÄŒe hoÄ?e biti pri tem uspeĹĄna, se mora zelo samozavestno ter samokritiÄ?no zavedati vseh prehojenih poti, stranpoti, ki so zavirale njen razvoj, vsega dobrega, ĹĄe bolj vsega napaÄ?nega. Varovati mora vse, kar jo je pripeljalo na pot, po kateri

trenutno hodi, in skrbno naÄ?rtovati tisto naprej. ÂťMi se, kot je videti, v 26 letih nismo veliko nauÄ?ili. VeÄ?ina oblastnikov se je vladanja le uÄ?ila, nihÄ?e in nikoli pa tega ni priznal. Ob tem drĹžavljani nimamo druge moĹžnosti, kot da opozarjamo na pomanjkljiv spomin, kar za drĹžavo, ki Ĺželi postati stara demokracija, ni ravno perspektivno.ÂŤ Trenutni Ä?as poraja obÄ?utek,

kot da Ĺživimo v otroĹĄkem vrtcu. Politiki postajajo strokovnjaki, slednji politiki in na koncu ljudje ne vedo veÄ?, kdo je kdo.

Vsekakor pa nihÄ?e – tako Robida – svojega poslanstva ne jemlje veÄ? resno. Kajti v skrbi za delovna mesta se pozablja na uniÄ?evanje najboljĹĄe zemlje, razmiĹĄljamo zgolj o kapitalu in dobiÄ?ku, ne pa o ljudeh. NaĹĄa generacija, je dodal, bo to ĹĄe

nekako preĹživela, Âťvendar mi smo svojo drĹžavo dobili zgolj na posodo od naĹĄih prednikov in jo bomo dolĹžni predati svojim zanamcem.ÂŤ Pri tem se je vpraĹĄal, ali se zavedamo, kaj je naĹĄim prednikom in temu narodu kljub vsem neprijaznostim uspelo, ali smo sposobni lastnino v vsaj kolikor toliko neokrnjeni obliki predati zanamcem? ÂťKo se bomo zavedli, da smo

zgolj tukaj mi in zdaj odgovorni svojim dedom in vnukom, bomo na pravi poti.ÂŤ Da se bo vse to zgodilo, pa moramo, je ĹĄe dejal JoĹže Robida, enkrat za vselej opraviti s pregovorno samo dobrimi lastnostmi Slovencev. Priznati moramo, da smo tudi neÄ?imrni, pohlepni, prepirljivi ‌ Kolektivno trpimo in se ob tem naslajamo ob slabih novicah. ÂťNaĹĄ mentalni stroj bo treba resetirati in ga narediti bolj optimistiÄ?nega. Ozreti se bo treba naokrog, se ponovno ozavestiti o lepotah naĹĄe domovine, o moĹžnostih, ki jih ponuja ta zemlja, o ljudeh ... ÄŒe se ne bomo zgolj po vzorcu ekonomskega liberalizma borili le za lasten interes in bomo ponovno nekaj delali za naĹĄo Slovenijo, imamo veliko moĹžnosti, da bomo obletnice njene ustanovitve obeleĹževali ĹĄe dolgo. MogoÄ?e z veÄ? optimizma, dobre volje, zastavami, veÄ? samozavesti in predvsem veÄ? aktivnega drĹžavljanstva,ÂŤ je sklenil JoĹže Robida. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU

Se ministrstvo uÄ?i plavati?

Civilna iniciativa za ohranitev Bolniťnice Topolťica pripravila okroglo mizo – Ministrstvo ni dalo Şelenih odgovorov – Odpor proti neargumentiranemu zdruŞevanju Tatjana Podgorťek

TopolĹĄica, 26. junija – Civilna iniciativa za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica je poleg zbiranja podpisov (do ponedeljka jih je zbrala Ĺže veÄ? kot 16.430) pripravila ĹĄe okroglo mizo z naslovom Je pripojitev topolĹĄke bolniĹĄnice k SploĹĄni bolniĹĄnici Celje prava izbira? Za koga? Odgovorov na vpraĹĄanja niso sliĹĄali, izpostavili pa so ĹĄtevilne dvome in izrekli ministrstvu za zdravje mnogo oÄ?itkov, med katerimi sta bila glavna hitenje brez rezultatov analiz in pomanjkanje argumentov v podporo zdruĹževanju.

ÂťVelikokrat v Sloveniji skoÄ?imo v vodo in se ĹĄele potem vpraĹĄamo, ali znamo plavati.ÂŤ Kot so ĹĄe podarili, so priÄ?akovali, da bo ministrstvo najprej pripravilo predlog, ki bi ga ĹĄe pred obravnavo na vladi usklajevali z vsemi vple-

29. junija 2017

bolniĹĄnice. ÂťOstala naj bi le dva oddelka, pljuÄ?ni in interni, nega kot nekakĹĄno podaljĹĄano bolniĹĄniÄ?no zdravljenje in neakutna obravnava bolnikov,ÂŤ in dodal, da teĹžave ĹĄe vedno ne izhajajo iz rednega poslovanja, temveÄ?

dili novo bolniĹĄnico v Celju. Seveda pod pogojem, Ä?e se najde sinergija. Mislim, da bi se naĹĄla.

Po naĹĄem mnenju bi bila pripojitev moĹžna ĹĄele v osmih letih,ÂŤ je med drugim dejal Ferjanc.

na vse oÄ?itke odzivali predvsem: ÂťGre zgolj za predlog, kakĹĄen bo konÄ?ni sklep, ĹĄe ni jasno.ÂŤ Zbranih s tem nista prepriÄ?ali. Po besedah Jane Kotnik PodberĹĄiÄ? so na ministrstvu prejĹĄnji petek prejeli analizo obeh omenjenih bolniĹĄnic. V njej so predstavljena vsa tveganja s pripojitvijo bolniĹĄnice TopolĹĄica, ministrstvo pa je naroÄ?ilo neodvisno finanÄ?no analizo, ki bo razkrila vse obveznosti bolniĹĄnice v TopolĹĄici in morebitne potencialne nove obveznosti, ki bi jo lahko bremenile v prihodnosti. V naslednjih dneh

Amaterizem najviĹĄje ravni

ÄŒlani civilne iniciative, predstavniki sindikatov v bolniĹĄnici, zdravniĹĄke zbornice, lokalnih skupnosti, krajani so na okroglo mizo povabili tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, a sta namesto nje priĹĄli zaposleni z direktorata za zdravstveno ekonomiko. Tako kot na vseh dosedanjih dogodkih so tudi tokrat izrazili svoje razoÄ?aranje nad ministrstvom, ki pospeĹĄeno nadaljuje postopek pripojitve brez potrebnih analiz, argumentov, ki bi odgovorili na kljuÄ?na vpraĹĄanja – razloge za zanje strokovno spornega, predvsem pa ekonomsko popolnoma neupraviÄ?enega ukrepa, oziroma kateri so predvideni sinergijski uÄ?inki pripojitve, katere dejavnosti naj bi izvajali v bolniĹĄnici, kaj bo z zaposlenimi, predvsem pa so opozarjali, da bodo s pripojitvijo najveÄ? izgubili bolniki. Dosedanje aktivnosti ministrstva v zvezi s pripojitvijo so oznaÄ?ili za amaterizem najviĹĄje stopnje. Zelo slikovit je bil velenjski podĹžupan Peter Dermol:

Na okrogli mizi so se zavzeli za ohranitev takĹĄne BolniĹĄnice TopolĹĄica, kot je danes.

tenimi. Vsaj tako je tudi obljubilo, a je ostalo le pri besedah. Ĺ e dobrih 14 dni pred obravnavo na pristojnih ravneh ne vedo odgovorov na kljuÄ?na vpraĹĄanja. V svojih staliĹĄÄ?ih so bili jasni: do pripojitve ne sme priti. ÂťPetnajst let smo potrebovali, da smo se s strokovnim napredkom in tudi ostalimi spremljajoÄ?imi zadevami pri izvajanju dejavnosti znebili ÂťimidĹžaÂŤ hiralnice, sedaj pa nam to znova grozi. Upam, da bo prevladal razum in da ne bodo tudi v tem primeru ÂťizrabljaliÂŤ bolnikov, kar se danes dogaja vse prepogosto,ÂŤ je menil primarij Janez Poles, dolgoletni direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica. Jurij Ĺ orli, v. d. direktorja bolniĹĄnice v TopolĹĄici, pa je dejal, da si je sprva predstavljal, da bo zdruĹžitev prinesla paÄ? enotno vodenje in prihranke v zvezi s tem. Sedaj je videti, kot da gre za ukinitev

zaradi energetske sanacije. Opozoril je tudi, da negotovo stanje povzroÄ?a odhod zdravnikov in zdravstvenega osebja iz bolniĹĄnice, kar tudi ni dobro.

Za resne spremembe 8 let

Direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Celje (SB) Marjan Ferjanc se je pridruĹžil mnenju, da do pripojitve tako na hitro in brez izraÄ?unov ne bi smelo priti. ÂťV naĹĄi bolniĹĄnici menimo, da bi moralo ministrstvo najprej poravnati obveznosti BolniĹĄnice TopolĹĄica iz preteklosti, temu bi morala slediti dogovor ali konsenz med vsemi akterji, kaj je dobro za bolnike te regije. MoĹžnost pripojitve vidimo ĹĄele na dolgi rok, kajti obe bolniĹĄnici nimata viĹĄka kadrov in ne prostora. Resna sprememba prestrukturiranja bi lahko priĹĄla v Ä?asu, ko bomo zgra-

Komunikacija velika teĹžava

Da med akterji v ÂťzgodbiÂŤ pripojitve BolniĹĄnice TopolĹĄica k celjski ni prave komunikacije in da so tudi zaradi tega velike teĹžave, je med drugim opozorila poslanka DeSUS-a v drĹžavnem zboru Marija Antonija KovaÄ?iÄ?.

Ta je prisotnim prebrala vsebino sklepa, spisanega letoĹĄnjega 9. maja. ÂťPredvideva datum pripojitve 1. julija, izbris BolniĹĄnice TopolĹĄica iz sodnega registra in pripojitev k celjski bolniĹĄnici.

Predlog je zmeda besed, ki niÄ?esar ne povedo, povzroÄ?ajo pa strah. Vzemite ljudem informacijo, pa boste imeli vojno, je rekel moj profesor.ÂŤ

Gre zgolj za predlog

Predstavnici ministrstva za zdravje Vlasta KovaÄ?iÄ? MeĹžek in Jana Kotnik PodberĹĄiÄ? sta se

se bodo zaÄ?eli do vseh tveganj opredeljevati, jih v postopku pred pripojitvijo poskuĹĄali izniÄ?iti oziroma Ä?im bolj zmanjĹĄati.

Tatjana PodgorĹĄek

Slovenj Gradec, 22. junija – Minuli torek je Janez Lavre po letu dni kot vrĹĄilec dolĹžnost direktorja prevzel vodenje SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec. Na novinarski konferenci pred tednom je povedal, da je vsako odgovorno delo zanj izziv. Med prednostne naloge uvrĹĄÄ?a nadaljevanje dela, finanÄ?no konsolidacijo in priprave na izgradnjo kirurĹĄkega bloka. Komentiral je tudi delo v UKC Maribor, od koder se je vrnil v Slovenj Gradec. Za BolniĹĄnico TopolĹĄica je dejal, da je ta za njihovo bolniĹĄnico vitalnega pomena. Mandat za v. d. ima do konca leta, na razpis za direktorja, ki naj bi bil predvidoma jeseni, pa se bo prijavil, Ä?e se bo tako dogovoril z ekipo. OdloÄ?itev o tem bo, po njegovem mnenju, politiÄ?na.

Janez Lavre: ÂťMi smo pripravljeni sodelovati z BolniĹĄnico TopolĹĄica strokovno, poslovno ali v obliki holdinga, saj je ta za naĹĄo bolniĹĄnico vitalnega pomena.ÂŤ

Ukrepe Ĺže izvajajo

Zadnjih podatkov o finanÄ?nem stanju bolniĹĄnice, pri katerem se sreÄ?ujejo z nekaterimi likvidnostnimi teĹžavami, ĹĄe nima. Po treh mesecih naj bi bila izguba blizu 800 tisoÄ? evrov. Ukrepe –

â?ą

Po treh mesecih naj bi bila izguba blizu 800 tisoÄ? evrov.

po njegovih navedbah – Şe izvajajo, usmerjeni so v stabilizacijo poslovanja, intenzivirajo tudi realizacijo delovnega programa.

Z dobavitelji se dogovarjajo za zamike plaÄ?il, prizadevajo si za Ä?imprejĹĄnji podpis pogodbe z zdravstveno zavarovalnico, kar bi omogoÄ?ilo stabilno financiranje. Denar za izplaÄ?ilo julijskih in avgustovskih plaÄ? imajo. Sicer

pa bo oceno finanÄ?nega stanja lahko podal po seji sveta zavoda na zaÄ?etku julija.

Rezultati po analizah

Pri komentiranju rezultatov dela enoletnega vodenja Univerzi-

tetnega kliniÄ?nega centra Maribor je dejal, da bodo ti pokazali, kaj je naredil, Âťko jih bodo analizirale in pripravile kompetentne osebe.ÂŤ Med najveÄ?ji doseĹžek uvrĹĄÄ?a izbris hipotek na zemljiĹĄÄ?ih, kjer so garaĹžne hiĹĄe, na

đ&#x;”˛

SDS zahteva sejo tudi zaradi BolniĹĄnice TopolĹĄica Ljubljana, 26. junija – Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora DZ za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko zdruĹževanja in ukinjanja javnih zdravstvenih zavodov. Kot pereÄ?a primera izpostavljajo zdruĹžitev kranjske porodniĹĄnice z jeseniĹĄko sploĹĄno bolniĹĄnico ter zdruĹžitev bolniĹĄnice v TopolĹĄici s celjsko bolniĹĄnico.

V SDS opozarjajo, da se v celjski sploĹĄni bolniĹĄnici sami sooÄ?ajo z likvidnostnimi teĹžavami in da bi s pripojitvijo del finanÄ?nih teĹžav BolniĹĄnice TopolĹĄica padel nanje.

Po njihovem mnenju tudi ni nezanemarljivo, da se je v zadnjem Ä?asu oblikovala Civilna iniciativa za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, ki je samo v tednu dni zbrala veÄ? kot 11.000 podpisov podpore. đ&#x;”˛

Vsako odgovorno delo je zame izziv V. d. direktorja Sploťne bolniťnice Slovenj Gradec Janez Lavre nanizal prednostne naloge – Bolniťnica Topolťica vitalnega pomena

ÂťPoleg tega je pripojitev pogojena ĹĄe s finanÄ?no prenovo bolniĹĄnice, ki je pogoj za kakrĹĄne koli statusne spremembe. ÄŒe tega ne bo, Ä?e tveganj ne bomo mogli ustrezno obvladovati, bomo prenehali s projektom. Bomo pa na ministrstvu naredili vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da tveganja odpravimo oziroma jih Ä?im bolj zmanjĹĄamo.ÂŤ Vlasta KovaÄ?iÄ? MeĹžek pa jo je dopolnila z besedami: ÂťDanes se je preuranjeno pogovarjati o projektu. V prvi polovici prihodnjega meseca bodo nakazane smernice in Ä?asovnica. Za zdaj je na papirju samo pripojitev, ne pa tudi njen naÄ?in.ÂŤ Po mnenju Janija Kramarja, podpredsednika Civilne iniciative za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, je okrogla miza dosegla svoj namen.ÂŤ Na njej smo se sreÄ?ali mi, ĹĄirĹĄa javnost in tudi predstavniki celjske bolniĹĄnice v skupni toÄ?ki: to pa je, da ministrstvo v tem trenutku ne dela dobro za nikogar. Zato tudi takĹĄen sklep okrogle mize (iz njega so izvzeli predstavnici ministrstva), v katerem pozivamo ministrico za zdravje, naj vladi RS ne posreduje sklepa o pripojitvi in naj preneha vse aktivnosti, dokler ne bodo na voljo vse analize,ÂŤ je ĹĄe dejal Kramar.

sodiĹĄÄ?u ter to, da se je nekoliko ustavil odhod zdravnikov. Menim, da sem svoje delo opravil pravilno.ÂŤ Po njegovih navedbah bistvene razlike pri vodenju obeh ustanov ni, Âťje pa nekoliko teĹžje delati z ljudmi v UKC Maribor, saj moraĹĄ vse sestanke zapisati in posneti.ÂŤ

Z BolniĹĄnico TopolĹĄica strokovno in tudi poslovno

Glede BolniĹĄnice TopolĹĄica je dejal, da je ta vitalnega pomena za delovanje SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec. Po njegovem morajo okrepiti sodelovanje na podroÄ?ju pulmologije, morda tudi gastroenterologije in neakutne bolniĹĄniÄ?ne obravnave. ÂťUstanovitelj se mora odloÄ?iti, kakĹĄno sodelovanje Ĺželi. Mi smo pripravljeni na vse oblike sodelovanja – poleg strokovnega tudi poslovno ali v obliki holdinga. Z bolniĹĄnico smo leta 2011 Ĺže podpisali pismo o nameri o sodelovanju,ÂŤ je ĹĄe dejal Janez Lavre. đ&#x;”˛

KavĹĄak bo ĹĄe naprej vodil OO NSi Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj – Sredi maja je v Ĺ oĹĄtanju potekal redni in volilni obÄ?ni zbor ObÄ?inskega odbora NSi, ki se ga je kot gostja udeleĹžila poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak.

Na njem so ocenili, da obÄ?inski odbor dobro dela, in tako nameravajo tudi nadaljevati. PrepriÄ?ani so, da ljudje v teh Ä?asih potrebujejo stranko, ki ji lahko zaupajo, ki jim je pripravljena povrniti optimizem, veselje in prihodnost tako na lokalni kot drĹžavni ravni.

Na volilnem obÄ?nem zboru so bili v izvrĹĄilni odbor izvoljeni Zdravko AtelĹĄek, Drago Koren, Anica JevĹĄnik, Andreja Osterc, Miran Stopar, Martin Volk, Marko Brvar, Peter Kotnik, Anton Levar in Roman KavĹĄak.

Na konstitutivni seji so za predsednika ponovno izvolili Romana KavĹĄka, za podpredsednika Draga Korena, tajnica pa bo Andreja Osterc. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Uskladitev programov in potreb okolja

Ambiciozni naÄ?rti tudi za prihodnost KrĹĄko, Velenje, 22. junija – Fakulteta za energetiko s sedeĹžem v KrĹĄkem in dislocirano enoto v Velenju (deluje pa pod okriljem Univerze v Mariboru) je 10-letnico delovanja zaznamovala s prireditvijo v KrĹĄkem.

Pot do nove Ä?lanice mariborske univerze ni bila lahka, za uspeĹĄen proces ustanovitve in tudi njeno delovanje pa sta zasluĹžni obe obÄ?ini, KrĹĄko in Velenje, ter skupina zanesenjakov. Njena posebnost in tudi prednost je individualni pristop do ĹĄtudentov, zato ne preseneÄ?a podatek, da so izvajalci ĹĄtudijskih programov na fakulteti drugi najbolje ocenjeni v okviru univerze. Ponosni so tudi na podatek, da je kar 90 odstotkov vseh diplomantov fakultete zaposljivih, ter na to, da sodijo udeleĹženci izobraĹževanja med najuspeĹĄnejĹĄe raziskovalce na Univerzi Maribor, ki svoje Ä?lanke objavljajo v svetovno uveljavljenih znanstvenih revijah, kar samo potrjuje kakovostno delo na fakulteti. Doslej so ĹĄtudij na fakulteti uspeĹĄno konÄ?ali 303 ĹĄtudenti, od tega 127 na visokoĹĄolskem strokovnem ĹĄtudijskem programu, 78 na univerzitetnem, 97 na magistrskem in 1 ĹĄtudent na doktorskem ĹĄtudijskem programu Energetika.

Po izjemno uspeĹĄnih prvih 10 letih delovanja imajo na fakulteti ambiciozne naÄ?rte tudi za prihodnost. Poleg izvajanja stalnih aktivnosti za izboljĹĄanje kakovosti pedagoĹĄkega in raziskovalnega dela fakulteta naÄ?rtuje izgradnjo dodatne infrastrukture v KrĹĄkem in Velenju, prenovo ĹĄtudijskih programov ter uspeĹĄen zagon Programskega sveta fakultete.

Na slovesnosti ob praznovanju jubileja so podelili ĹĄtevilna priznanja. Med dobitniki priznanja za osebni prispevek pri procesu ustanavljanja in zagon fakultete sta priznanje iz Mestne obÄ?ine Velenje prejela SreÄ?ko Meh in dr. Franc Ĺ˝erdin, za zagotavljanje infrastrukturnih pogojev ter sofinanciranje delovanja pa Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

Novi direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik stavi na sodelovanje zaposlenih in okolja – Novi ravnatelj Strojne ĹĄole izbran na razpisu?

Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da je v drugem krogu glasovanja med ĹĄtirimi kandidati za novega direktorja Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) dobil najveÄ? glasov na svetu javnega zavoda Janko PogorelÄ?nik, aktualni ravnatelj Strojne ĹĄole centra. Od 23 Ä?lanov sveta jih je zanj glasovalo

15. Predvidoma v zaÄ?etku oktobra bo na direktorskem mestu zamenjal Ivana Kotnika, ki odhaja v pokoj.

PogorelÄ?nik je povedal, da je bil nad tako podporo v drugem krogu preseneÄ?en in je je bil hkrati vesel. Ĺ tevilo glasov v

Janko PogorelÄ?nik: ÂťOcenili smo, da morda potrebujemo nov zagon.ÂŤ

â?ą

tp

uporabnike omenjenih lokalnih skupnosti vse storitve brezplaÄ?ne. Vodja centra Sandra Bera je povedala, da so aktivnosti v okviru centra izvajali Ĺže pred podpisom pogodbe. Izvajajo pester program za otroke (poÄ?itniĹĄke aktivnosti, neformalno druĹženje v centru, aktivnosti za zdrav Ĺživljenjski slog), starĹĄem omogoÄ?ajo obÄ?asno varstvo otrok, tudi zanje organizirajo delavnice ter aktivnosti v zvezi z zdravim Ĺživljenjskim slogom. V vseh oblikah delovanja letos priÄ?akujejo od 3500 do 4000 uporabnikov.

Triletni projekt ocenjujejo na blizu 200 tisoÄ? evrov, ministrstvo pa ga bo sofinanciralo z nekaj manj kot 160 tisoÄ? evri.

Po zagotovilih UrĹĄke SeliĹĄnik iz Medgen borze ReÄ?ica ob Savinji izvajajo vsebine Centra za dru-

Ĺžine Medgen hiĹĄa od letoĹĄnjega maja. V prvi vrsti so dejavnosti namenjene druĹženju razliÄ?nih generacij in zagotavljanju potreb razliÄ?nih oblik druĹžin in posameznikov v vseh Ĺživljenjskih obdobjih. V Medgen hiĹĄi zagotavljajo prostor za neformalno druĹženje z namenom sreÄ?evanja oziroma neformalnega prenosa najrazliÄ?nejĹĄih vsakodnevnih pozitivnih praks med otroki, mladostniki, odraslimi oziroma druĹžinami.

Poleg tega pripravljajo izobraĹževalne in praktiÄ?ne delavnice o razvijanju pozitivnega starĹĄevstva, izvajajo poÄ?itniĹĄke aktivnosti za otroke in organizirajo obÄ?asno varstvo otrok ter aktivnosti, namenjene vsem druĹžinskim Ä?lanom za organizirano in kakovostno preĹživljanje prostega Ä?asa. Vrednost njihovega projekta

Jure Majcen drĹžavni prvak v matematiki Na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju vsako ĹĄolsko leto izvajamo tekmovanja v znanjih. NaĹĄi uÄ?enci sodelujejo na ĹĄtevilnih podroÄ?jih, med drugim tudi v matematiki in fiziki. Tekmovanja iz matematike in fizike organizira DruĹĄtvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

53. drĹžavnega tekmovanja iz matematike, ki je potekalo na Osnovni ĹĄoli Polzela, se je udeleĹžilo 8 uÄ?encev naĹĄe ĹĄole od 5. do 9. razreda, ki so bili najboljĹĄi na ĹĄolskem tekmovanju ali so bili dodatno izbrani za drĹžavno tekmovanje. Vsi so dosegli lepe rezultate, saj jih je sedem osvojilo srebrno priznanje, sploh blestel pa je devetoĹĄolec Jure Majcen, ki je dosegel vse moĹžne toÄ?ke in s tem seveda prejel zlato Vegovo priznanje ter se okitil z naslovom drĹžavnega prvaka v znanju iz matematike ter se postavil ob bok ĹĄe trinajstim v Sloveniji, ki

UspeĹĄni tekmovalci ĹĄole (od leve proti desni): AnĹže GorĹĄek, Jure Majcen in Enej Ĺ˝lebnik JanÄ?iÄ? (foto: arhiv ĹĄole)

so v tej kategoriji osvojili vse toÄ?ke. S tem odliÄ?nim rezultatom si je prisluĹžil prvo nagrado DMFA in udeleĹžbo na poletni matematiÄ?ni ĹĄoli na Bledu.

Jure Majcen je bil uspeĹĄen Ĺže v preteklem letu. K zlatima priznanjema iz fizike, ki jih je osvojil v lanskem ĹĄolskem letu, ko je dosegel tretje mesto, in v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu, ko je osvojil deveto

prvem krogu ga je spodbudilo, da je vloĹžil kandidaturo ĹĄe drugiÄ?, o razlogih za prijavo na razpis za direktorja centra pa pravi: ÂťOcenil sem, da ob upokojitvi sedanjega direktorja Ĺ olskega centra potrebujemo nov zagon tudi zaradi precejĹĄnjih sprememb, ki se nam obetajo zaradi demografske slike ter potreb okolja.

Demografska slika kaĹže na veÄ? odhodov dijakov iz srednjih ĹĄol kot tistih, ki bodo po konÄ?ani devetletki vstopili vanje, kadrovska slika v podjetjih pa zahteva uskladitev s programi ĹĄol Ĺ CV. To se mi zdi velik izziv. Upam, da ga bomo pripravili skupaj ter nadaljevali uspeĹĄno delovanje

Kadrovska slika v podjetjih zahteva uskladitev s programi ĹĄol Ĺ CV

Denar tudi za Harmonijo in Medgen borzo Velenje, ReÄ?ica ob Savinji – Pred tednom dni so na ministrstvu za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti podpisali pogodbe o sofinanciranju dejavnosti predstavniki enajstih centrov za druĹžine. Med 23 prijavljenimi vsebinami sta na razpisu ministrstva uspela kar dva projekta iz SaĹĄa regije, in sicer velenjski Center za druĹžine Harmonija, prviÄ? pa je kot prijaviteljem uspelo tudi DruĹĄtvu prijateljev mladine ReÄ?ica ob Savinji ob izdatni pomoÄ?i matiÄ?ne obÄ?ine.

Center za druĹžine Harmonija deluje pod okriljem DruĹĄtva Novus Velenje od leta 2008.

Njegov namen je preventivno delo na podroÄ?ju druĹžine, poleg omenjenega ministrstva program sofinancirata ĹĄe obÄ?ini Velenje in Ĺ martno ob Paki. Zato so za

9

IZOBRAŽEVANJE

29. junija 2017

mesto, je tako dodal ĹĄe zlato priznanje iz matematike.

V naslednjih letih bo ĹĄolanje nadaljeval na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje. Za doseĹžen izjemen uspeh mu Ä?estitamo in Ĺželimo veliko uspeĹĄno strtih matematiÄ?no-fizikalnih orehov. đ&#x;”˛

Mentorica Irena Rotovnik Aplinc

je veÄ? kot 180 tisoÄ? evrov, ministrstvo pa bo delovanje Medgen hiĹĄe v dobrih treh letih sofinanciralo z veÄ? kot 135 tisoÄ? evri. đ&#x;”˛

tp

centra.ÂŤ PogorelÄ?nik stavi na sodelovanje vseh, ki se ukvarjajo z izobraĹževanjem, z okoljem, podjetji, ki ustvarjajo v prostoru regije SaĹĄa. ÂťLe skupaj bomo lahko ustvarjali pogoje, ki nam bodo zagotavljali uspeĹĄnost.ÂŤ Pri dosedanjem vodenju ĹĄolskega centra ga – pravi Janko PogorelÄ?nik – ni izrazito motilo kaj posebnega. Gotovo je ena od odliÄ?nih lastnosti odhajajoÄ?ega direktorja ta, da je omogoÄ?il

dobro klimo na centru. Pri veÄ? kot 1700 dijakih, veÄ? kot 300 ĹĄtudentih in obilici udeleĹžencev izobraĹževanja odraslih pa vÄ?asih zaĹĄepa notranja informiranost.

Kot ravnatelj Strojne ĹĄole, ki izvaja polovico pouka na lokaciji na Trgu mladosti, drugo pa na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru MIC), to obÄ?uti Ĺže znotraj uÄ?iteljskega zbora. ÂťNe domiĹĄljam si, da se bodo stvari ob morebitni boljĹĄi informiranosti bistveno spremenile, menim pa, da lahko naredimo korak naprej, Ä?e se bomo poÄ?utili bolj povezani.ÂŤ Kot direktor se bo zavzemal za vzdrĹževanje pozitivnega ozraÄ?ja, ohranitev in razvoj obstojeÄ?ih izobraĹževalnih programov, za nove programe. Ob interesu podjetij in moĹžnostih, ki jih omogoÄ?a MIC, se kot priloĹžnost ponuja mednarodni mobilni center.

Zdaj, dodaja sogovornik, poĹĄiljajo ĹĄole Ĺ CV dijake ven, z mednarodnim mobilnim centrom pa bi odprli moĹžnosti, da gostijo mlade in s tem izkoristijo poslovne priloĹžnosti za podjetja.

Njegovega naslednika na mestu ravnatelja Strojne ĹĄole bodo najverjetneje iskali z razpisom.

Stvari namreÄ? ĹĄe usklajujejo, ker so na obzorju nekatere organizacijske spremembe na Ĺ CV. Kaj veÄ? pa v tem trenutku Janko PogorelÄ?nik ĹĄe ne more (oziroma ne Ĺželi) reÄ?i. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

29. junija 2017

Barvni pogled na preteklost V atriju Velenjskega gradu bodo do konca avgusta na ogled arhivske fotografije Velenja v Ä?asu izgradnje, ki jih je s posebno metodo obarval Bojan PavĹĄek Tina Felicijan

krat postane pozoren na neopaĹžene detajle.ÂŤ K temu je pravzaprav Ĺželel izzvati gledalce.

Postopek Âťreinkarnacije fotografijeÂŤ je dolPo izobrazbi arhitekta, sicer pa grafiÄ?nega gotrajen in v prvi fazi je treba raziskati vse oblikovalca Bojana PavĹĄka zanimajo Âťstvari, elemente na fotografiji – poiskati zgodovinki naredijo svet boljĹĄi, lepĹĄi.ÂŤ S tega vidika ska dejstva o barvah fasad, vzorcih mu je bil projekt Obarvani spomiin drugih detajlih vedute, ki se pridoni pisan na koĹžo. V barve, ki lepĹĄajo bivajo iz literature, ustnega izroÄ?ila, svet, je z raÄ?unalniĹĄkim programom dokumentov in drugih zgodovinarodel digitalizirane arhivske fotografiskih virov. Nato obdelovalec fotograje ikoniÄ?nih podob velenjskih objekfije oÄ?isti praske, madeĹže in druge tov in prizorov iz Ä?asa pred izgradnjo moteÄ?e elemente. Za tem skuĹĄajo z mesta in med njo. ÂťLjudje so Ĺže od nanaĹĄanjem razliÄ?nih slojev barv na zaÄ?etka razvoja fotografije skuĹĄali Ä?rrazliÄ?ne dele fotografij doseÄ?i kar se no-belim fotografijam dodajati barve, da avtentiÄ?ne odtenke. Na koncu pa a so to bile bolj likovne ekspresije in raziĹĄÄ?ejo Ä?as v dnevu in letu, ko je se niso pribliĹžale realistiÄ?nim podobila fotografija posneta, da obarvajo bam. S tehnoloĹĄkim napredkom pa zelene povrĹĄine in ton svetlobe. ÂťVseso se odprle moĹžnosti za zelo natanÄ?ne barvne reprodukcije Ä?rno-belih fo- Bojan PavĹĄek: ÂťZanesljivo najbolj primerna hrana za osebni eno barvna retuĹĄa ni nadomestek oritografij, kar pred samim procesom in razvoj in razumevanje bistva Ĺživljenja je preseneÄ?anje ginala, ampak dopolnilo, zato je ob med njim zahteva veliko analitiÄ?nega samega sebe.ÂŤ vsaki barvni reprodukciji na ogled tudi original,ÂŤ je ĹĄe povedal Bojan Pavdela,ÂŤ je povedal. toteke izbral predvsem panorame z arhitek- ĹĄek, ki ga v mestu posebno privlaÄ?ijo Âťskriti turnimi elementi. ÂťPri Ä?rno-belih fotografijah mestotvorni potenciali, ki nestrpno Ä?akajo, ÂťReinkarnacija fotografijeÂŤ Predvsem mlajĹĄe generacije lahko podo- se ustvarja nekakĹĄna praznina, ki je gledalec da jih nekdo opazi.ÂŤ đ&#x;”˛ be Velenjskega gradu pred obnovo, Ĺ aleĹĄke ne opazi, dokler je ne zamenjajo barve. Tadoline pred izgradnjo Velenja, arhitekturne doseĹžke in trenutke iz zgodovine prviÄ? vidijo v barvah. Ker programi ĹĄe ne omogoÄ?ajo najbolj realistiÄ?nega barvanja ljudi, je v sodelovanju z Mileno Slatinjek iz muzejske fo-

Herman ÂťoblikovalÂŤ Cesarja

Blagoslovili kapelico

SreÄ?anju dveh likovnih umetnikov, Cirila Cesarja in Antona Hermana (nekoÄ? tudi VelenjÄ?ana), je sledilo ustvarjalno sodelovanje in nastal je portretni kip Cirila Cesarja, znanega slovenskega kiparja in oblikovalca. Ciril Cesar bo 6. julija dopolnil 94 let. đ&#x;”˛

Velenje, 22. junija – V Muzeju premogovniťtva Slovenije v Velenju, skoraj 200 m pod zemeljskim povrťjem je v sredo, 21. junija, potekala slovesnost ob blagoslovitvi kapelice sv. Barbare.

Blagoslovitev je opravil celjski

ĹĄkof msgr. dr. Stanislav LipovĹĄek.

Po stari rudarski tradiciji je v neposredni bliĹžini izvoznih jaĹĄkov postavljena kapelica s kipom sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki jo na Premogovniku ne povezujejo zgolj z varnostjo, ampak tudi s stalnim napredkom in z izobraĹževanjem. V Premogovniku Velenje tako Ĺže vrsto let dan sv. Barbare, zavetnice rudarjev in simbol rudarstva, poÄ?astijo s slovesno podelitvijo priznanj sodelavcem, ki so ob delu pridobili viĹĄjo stopnjo izobrazbe.

Blagoslovljeni kipec je narejen iz lesa in ima upodobljene vse svetniĹĄke atribute – krono, stolp, kelih in meÄ?. Ĺ˝e leta 2012 je potekala blagoslovitev kapelice sv. Barbare tudi ob novem izvoznem jaĹĄku Premogovnika Velenje. đ&#x;”˛

ÄŒari kresne noÄ?i Muzej Velenje in velenjska Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje Ĺže vrsto let na razliÄ?ne naÄ?ine poskuĹĄata obujati in s tem tudi ohranjati ĹĄege in navade, ki so nekoÄ? Ĺživele med ljudmi Ĺ aleĹĄke doline in tudi ĹĄirĹĄe. Med te praznike naĹĄih prednikov prav gotovo sodi tudi praznovanje kresne noÄ?i oziroma praznika sv. Janeza Krstnika.

Delavci Muzeja Velenje so skupaj s Ä?lani velenjske Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje tako letos Ĺže dvajsetiÄ? zapovrstjo poskuĹĄali obuditi Ä?im veÄ? ĹĄeg in navad, vezanih na ta dan in to noÄ?, jih tako iztrgati pozabi in jih ohraniti naĹĄim zanamcem. V noÄ?i s 23. na 24. junij se lahko ljudje menda pogovarjajo z Ĺživalmi, nadnaravnimi bitji, umrlimi predniki, to noÄ? pa naokoli baje letajo celo Ä?arovnice.

Sonce v teh dneh junija doseĹže vrh svoje navidezne poti in zaÄ?ne poÄ?asi pojemati. NaĹĄe prednike so vsa ta spoznanja in seveda razliÄ?na verovanja, povezana s tem

letnim Ä?asom, navdajala s tesnobo in negotovostjo. Soncu je bilo treba pomagati, zato je ohranjenih veliko razliÄ?nih ĹĄeg in navad, vezanih na najkrajĹĄo noÄ? v letu; skorajda pri vseh pa je v ospredju ogenj, s katerim so Ĺželeli pomagati pojemajoÄ?emu Soncu. Kresovanje so 24. junija leta 2017 velenjski muzealci in Ä?lani Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje pripravili na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah, najjuĹžnejĹĄi ohranjeni alpski dimnici v evropskem alpskem prostoru, ki so jo pred tem, prazniku primerno seveda, okrasili s praprotjo in ĹĄtevilnimi roĹžami, ki cvetijo v tem letnem Ä?asu.

V kulturnem programu (nadvse prijazno in iskrivo ga je vodila predsednica III. Ĺživljenjskega obdobja iz Velenja Marija VrtaÄ?nik) so nastopili ĹĄtevilni znani in neznani glasbeniki in drugi nastopajoÄ?i: moĹĄki pevski zbor Kajuh iz Velenja, citrar Ivan Knez p. d.

KoĹželnik iz Zavodenj, pevke sku-

Utrinki s kresovanja na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju (foto: Damijan KljajiÄ?)

pine Jesensko cvetje, ÂťpehtiÂŤ Vera Bandalo, Alenka Tepej, Ä?arodej Bojan GlavaÄ? iz Velenja, Lucija Boruta ter povezovalki programa in glavni za razlago praznovanj v Ĺ aleĹĄki dolini nekoÄ? in danes Marija Kuzman in Anica Podlesnik.

Vsi gostje pa so bili deleĹžni tudi koĹĄÄ?ka slastnega kruha, ki so ga pred tem spekli v ognjiĹĄÄ?u ÂťKauÄ?eloveÂŤ dimnice v Zavodnjah,

koĹĄÄ?ka sira ali domaÄ?ega ÂťtolkecaÂŤ. Ko se je nad domaÄ?ijo in njeno okolico spustila noÄ? je Âťbela ĹženaÂŤ, imenovana tudi ladarica, zanetile ĹĄe ÂťÄ?isto ta pravi kresÂŤ.

Dogorevanje kresa je nato spremljala ubrana pesem kresovalcev, prijetna poletna noÄ? pa je Ä?isto zares vedno bolj dobivala neko posebno moÄ?. đ&#x;”˛

Dak

UmetniĹĄki strokovni svet in njegova vloga NataĹĄa Tajnik Stupar

Galerije, ki so v drĹžavni ali lokalni domeni upravljanja in so njihovi programi, delovanje in obratovanje financirani iz davkoplaÄ?evalskega denarja, imajo navadno poleg sveta zavoda tudi umetniĹĄki svet, ki je navadno sestavljen iz priznanih in vrhunskih zunanjih strokovnjakov, najveÄ?krat umetnikov ali umetnikov pedagogov, likovnih pedagogov, likovnih kritikov, kuratorjev, umetnostnih zgodovinarjev ali strokovnjakov filozofov oz. sociologov ter ostalih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z likovno ali vizualno umetnostjo. UmetniĹĄki svet je organ, ki deluje svetovalno in navadno nima obvezujoÄ?ih obveznosti in dejavnosti, odvisno, kako posamezne institucije generirajo njegovo delovanje. Glede na slovensko obuboĹžano kulturno sceno po navadi delujejo umetniĹĄki sveti prostovoljno ali z minimalnimi honorarji za svoje aktivnosti. UmetniĹĄki svet galerije svetuje programskemu kadru institucije o primernosti in usmeritvah programov, izboljĹĄavah programov, opozarja tudi na konflikt interesov, svetuje o preventivni skrbi za primerno manifestacijo umetnosti in ĹĄirjenju kreativnega razmiĹĄljanja med zainteresirano javnostjo, otroki in mladino. Glede na to, kako je opredeljeno njihovo delovanje, imajo nekateri umetniĹĄki sveti le svetovalno vlogo, drugi pa tudi obvezujoÄ?o pri potrditvah programov delovanja institucij.

V Slovarju slovenskega knjiĹžnega jezika je umetniĹĄki svet definiran kot svet, ki soodloÄ?a o usmeritvi in repertoarju umetniĹĄke ustanove, vendar iz primerov v slovenski praksi velikokrat ni tako.

UmetniĹĄki svet s svojim svetovanjem in delovanjem tudi skrbi za t. i. prepreÄ?evanje privatizacije javnih prostorov, kar je v majhnih lokalnih skupnostih, kot je velenjska, lahko pogost pojav. S tem umetniĹĄki svet sodeluje pri omogoÄ?anju pluralne raznovrstnosti uporabnikov razstavnih in ustvarjalnih prostorov, raznovrstnosti vsebin in prepreÄ?uje individualno zlorabo skupnih javnih prostorov, ki so financirani iz davkoplaÄ?evalskih sredstev. S pomoÄ?jo strokovne kompetence umetniĹĄkih strokovnjakov lahko programski kader najde moÄ?no zaĹželeno oporo pri postavljanju umetniĹĄkih programov in vsebin, ki enakovredno in praviÄ?no zastopajo vse umetniĹĄke zvrsti in naÄ?ine svobodnega, kreativnega delovanja, ustvarjanja in razmiĹĄljanja, ne glede na lokalno zastopanost umetnikov ali Ĺželje posameznikov, ki si jemljejo pravico do izkljuÄ?evalnega delovanja.

V slovenskem prostoru je veliko primerov dobrih praks, ki povezujejo strokovno zainteresirano javnost nekega lokalnega okolja z delovanjem umetniĹĄkih svetov v posameznih institucijah, tako v majhnih lokalnih okoljih kot tudi v veÄ?jih, v katerih s pomoÄ?jo umetniĹĄkih strokovnih svetov ustvarjajo kvalitetne programe in veÄ?je projekte. UmetniĹĄki svet zagotovo ni trn v peti institucijam, temveÄ? moÄ?an in strokoven zaveznik pri iskanju umetniĹĄkih in izvedbenih vsebin, ki presegajo konvencionalnost in dajejo programskemu kadru oporo v razmiĹĄljanju “out of the boxâ€?.

Galerija je prostor, v katerem se predstavljata umetnost in kreativnost neke skupnosti tako lokalno kot ĹĄirĹĄe. Glede na to, da ima Velenje po desetletjih spet v svojih vrstah tudi veÄ? umetnikov, se mi zdi razmislek o ponovni uvedbi umetniĹĄkega sveta v kontekstu delovanja Galerije Velenje nujen. UmetniĹĄki svet bi tako zaĹĄÄ?itil programsko delovanje v smeri predstavitev oz. razstav likovne in vizualne umetnosti, njenih ustvarjalcev in umetnikov, tako domaÄ?ih umetnikov, lokalnih in slovenskih kot tudi tujih ustvarjalcev. Galerija je prostor kreativcev in upam, da tudi ostane tako.

ZadnjiÄ? sem sliĹĄala eno res zabavno pripombo: “Oh, ko bom velik, bom Ĺživel v Galeriji.â€? :) Ker pa plaÄ?amo zanjo raÄ?une davkoplaÄ?evalci, bomo Ĺživeli skupaj.

Upam, da nisem zvenela preveÄ? resna v pisanju, Ä?eprav je to, o Ä?emer sem pisala, zelo resna tema. Bom v naslednji, avgustovski, pisala o kumaricah in gobarjenju. Pa lepo poletje vam Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

29. junija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ÂťNa radio v Velenje prihajam z ljubeznijo in veseljemÂŤ Pred veÄ? kot desetimi leti se nam je na Radiu Velenje za meĹĄalno mizo pridruĹžil Grega Bevc. ÂťÄŒlovek se kar ne zaveda, kako hitro Ä?as beĹži, sploh Ä?e to delo opravljaĹĄ z doloÄ?eno mero ljubezni ter veselja,ÂŤ pravi in se spominja, kako poln nemira pa tudi strahu je takrat potrkal na naĹĄa vrata in bil neizmerno sreÄ?en, ko smo ga izbrali, da je zaÄ?el z uvajanjem za delo tonskega tehnika. Spominja se tudi prve oddaje, ki jo je sam spustil v eter in jo glasbeno opremil. Trema je bila nepopisna, a na koncu obÄ?utek popoln.

Danes je delo za meĹĄalno mizo Ĺže rutina, nikakor pa priprave posamezne oddaje. Skupaj z moderatorkami si prizadeva, da je izvedba oddaj kar najbolj popolna in to velja tudi za glasbo, ki jo najveÄ?krat iz-

bira sam. Ĺ e vedno pa se z grozo spominja nekaterih spodrsljajev, ki so jih seveda sliĹĄali tudi posluĹĄalci. Takrat ga je bolela glava, zdaj pa ima recept, najboljĹĄe se jim je odkupiti s kakĹĄno prijetno glasbo.

Grega nam ostaja zvest, Ä?eprav se je v teh letih njegovo Ĺživljenje zelo spremenilo. Redno se je zaposlil v policiji (pred tem tudi zakljuÄ?il izobraĹževanje, ki ga zdaj nadaljuje na viĹĄjeĹĄolskem ĹĄtudijskem programu), ustvaril si je druĹžino. Zaradi vsega tega, se z Radiom Velenje najpogosteje druĹži ob nedeljah popoldne. Njegova Ĺžena in hÄ?erkica pa ga ne pogreĹĄata preveÄ?, saj ga ves Ä?as spremljata na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz. đ&#x;”˛

1. TOMISLAV BRALIĆ & KLAPA INTRADE – Ti samo si ti 2. DITKA – Po poljube 3. DARE KAURIČ & ANIKA HORVAT - Naj ostane hrepenenje

Kadar ni v sluĹžbi ali na radiu, ga najpogosteje zaposluje hÄ?erkica.

Tomislav Bralić in klapa Intrade so znani po ťtevilnih uspeťnicah, dalmatinski melos pa je bil dovolj tudi za tokratno zmago v izboru pesemi tedna na Radiu Velenje.

Ti samo si ti je nova uspeĹĄnica te zadarske zasedbe, ki s svojimi skladbami navduĹĄuje Ĺže veÄ? kot trideset let.

GLASBENE novice

Dare KauriÄ? vstopa v poletje z novo pesmijo

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Gonilna sila skupine Kingston Dare KauriÄ? v poletje vstopa z novim samostojnim singlom Naj ostane hrepenenje, pri katerem je k sodelovanju povabil znano primorsko pevko Aniko Horvat.

S skladbo napoveduje izid svojega drugega samostojnega albuma, na katerem bodo le dueti, pol leta in pri tem sodelovala s producentom Gregom Kurstinom, znanem po sodelovanju z Adele pri njeni uspeĹĄnic Hello.

Hkrati z izidom albuma zasedba za jesen napoveduje tudi ameriĹĄko turnejo.

Dvorana slavnih rock'n'rolla tudi na Japonskem ki jih bo ustvaril v sodelovanju z razliÄ?nimi avtorji. Za Aniko in Dareta je to prvo glasbeno sodelovanje, oba pa sta navduĹĄena nad konÄ?nim rezultatom. KauriÄ? je sicer avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic, album, ki ga pripravlja, pa bo glasbeno precej raznolik. Od klasiÄ?nih samosvojih pristopov, kot jih ponuja njegov prvi samostojni album Partigiano di amor, pa do skladb s primesmi soula, bluesa in reggeja, ki ga lahko sliĹĄite v novem singlu.

Rok'n'Band predstavljajo Nino Skupina Rok 'n' Band je v devetdesetih letih prejĹĄnjega stoletja nanizala kar nekaj uspeĹĄnic, ki so skupino izstrelile med najpopularnejĹĄe pop skupine tistega Ä?asa. Zadnjih petnajst let prave uspeĹĄnice nimajo, so pa v tem Ä?asu nastopali na raÄ?un preteklih uspehov. Po petnajstih letih prihajajo na sceno z novo pesmijo z naslovom Nina. Za skladbo so Ĺže posneli tudi videospot, gre pa za prvo skladbo z novega albuma, na katerem bodo skladbe z Ĺženskimi imeni. Nekaj so jih v svoji karieri Ĺže obdelali. Se ĹĄe spomnite skladb Nika, Tina, Petra, Moj-

ca? No, zdaj prihaja ĹĄe Nina, za njo pa verjetno ĹĄe katera.

Foo Fighters napovedujejo nov album AmeriĹĄka rock skupina Foo Fighters je za 15. september napovedala nov, deveti studijski album Concrete and Gold. Skupino je leta 1994 ustanovil Dave Grohl, nekdanji Ä?lan skupine Nirvana, kmalu po njenem razpadu. Foo Fighters delujejo torej Ĺže skoraj 23 let, in Ä?eprav je Ĺže kazalo, da bodo zakljuÄ?ili s kariero, je v zaÄ?etku meseca skupina presenetila z novim singlom, s katerim je napovedala nov album. Skupina je album snemala

Dvorana slavnih rock'n'rolla naÄ?rtuje svojo prvo mednarodno ĹĄiritev. Glasbeni muzej s sedeĹžem v Clevelandu bo svojo prvo izpostavo v tujini odprl na Japonskem, ki prestavlja najveÄ?ji svetovni glasbeni trg takoj za ZDA in je kot taka idealna za prvo mednarodno ĹĄiritev Dvorane slavnih rock'n'rolla. Septe-

mbra bodo v Tokiu odprli prvo razstavo, pozneje pa bo Dvorana slavnih rock'n'rolla na Japonskem naĹĄla stalno domovanje.

Dvorana slavnih rock'n'rolla je bila ustanovljena leta 1983 in je posveÄ?ena najbolj vplivnim glasbenikom, producentom in umetnikom, ki so zaznamovali zgodovino te glasbene zvrsti.

Do vpisa so upraviÄ?eni pod pogojem, da so prvi album izdali pred najmanj 25 leti. Kot prvi so bili uvrĹĄÄ?eni Little Richard, Elvis Presley, Fats Domino, Ray Charles, Chuck Berry, Sam Cooke, The Everly Brothers, Buddy Holly in Jerry Lee Lewis.

Jan Plestenjak pripravlja skladbo za novo serijo Eden najpopularnejĹĄih slovenskih glasbenikov Jan Plestenjak poÄ?asi zakljuÄ?uje skoraj leto in pol dolgo koncertno turnejo, ki je sledila izidu albuma Dvigni krila. Za njim je Ĺže petdeset kon-

certov, Ä?aka pa ga ĹĄe dvanajst nastopov, med njimi tudi tisti na festivalu Pivo in cvetje v LaĹĄkem, kjer bo nastopil 13. julija. Je pa Jan sprejel ĹĄe en izziv. Za novo slovensko televizijsko serijo Reka ljubezni, ki je ĹĄe v nastajanju, bo namreÄ? napisal posebno skladbo. Nova serija bo sicer na male zaslone priĹĄla jeseni, nadomestila pa bo priljubljeno serijo Usodno vino. Takrat boste lahko prisluhnili tudi novi Janovi skladbi.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Juhej – Plesalka Ansambel Vikend – Daj povej Ansambel Petra Finka – Ozri se ťe enkrat Ansambel Falant – Trmasta deklica Modrijani – Digidi polka Ansambel Biseri – Poletni plan Topliťka pomlad – Igram se s tabo Ansambel Azalea – Dekle s planin Ansambel Potep – Na potep Victory – Ljubezen niso metri

www.radiovelenje.com

PANKRTI

MODRIJANI

Letos mineva 40 let od ustanovitve legendarne zasedbe Pankrti, ki je leta 1977 svojo glasbeno pot zaÄ?ela z nastopom na Gimnaziji Moste.

Obletnico bodo obeleĹžili z velikim koncertom Pankrti 40 let, ki bo v Areni StoĹžice 20. oktobra, na njem bodo poleg Ä?lanov legendarne zasedbe nastopili ĹĄe posebni gostje.

Modrijani so po viktorju popularnosti, ki so ga podelili aprila v PortoroĹžu, zdaj prejeli tudi gong popularnosti za glasbeno skupino leta 2016. Obe nagradi je izglasovalo obÄ?instvo, ki Modrijane spremlja Ĺže dobrih 17 let.

Nagrado bodo proslavili z novo polko Da mi je, ki sta jo napisla Rok Ĺ vab in Vera Ĺ olinc.

PIRATSTVO OtroĹĄke pesmi Romane KrajnÄ?an, paket petih albumov in skladb Modrijanov ter album 42 skupine Tabu so na vrhu seznama najveÄ?krat nezakonito pretoÄ?enih skladb oz. albumov slovenskih glasbenikov. Na neslavnem seznamu so ĹĄe izdaje Iztoka Mlakarja, Jana Plestenjaka, Don Juana, Vlada Kreslina, Siddharte, Mi2, Lojzeta Slaka in ÄŒukov.

SAĹ A LENDERO SaĹĄa Lendero je svoje privrĹžence lani poleti razveselila s pesmijo Da ne padem dol, letos pa preseneÄ?a z ĹžgeÄ?kljivo pesmijo MiĹĄolovka, ki jo je zapela skupaj s popularno hrvaĹĄko skupino Barabe. Za pesem so posneli tudi igriv, delno animiran videospot.

MIĹ O KONTREC MiĹĄo Kontrec je skupaj s sinom Dominikom posnel balado z naslovom Najina pot. Njuna pot namreÄ? ni bila lahka, saj je MiĹĄo ostal sam s sinom, ko je ta imel le dve leti, in se nato prebijal skozi teĹžko Ĺživljenje oÄ?eta samohranilca. ObÄ?utke, ki sta jih pri tem doĹživljala, sta zlila v balado Najina pot.

GUĹ TI Po skladbah Nova dvajseta, Svet in Navaden obÄ?an se GuĹĄti predstavlja z novim samostojnim singlom. Modro sonce je poletna, lahkotna, neobremenjena pesem, ki kar kliÄ?e k poletnim avanturam. Za skladbo je v sodelovanju z AnĹžetom Verdelom (Benjamin Produkcija) posnel tudi videospot.

Naš ­čas, 29. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

29. junija 2017

frkanje » Levo & desno «

Zdrava iniciativa Na našem območju smo že vajeni različnih civilnih iniciativ. Za nekatere so »nekateri« menili, da so »nezdrave« za razvoj in (so)bivanje. Iniciativa za ohranitev samostojne Bolnišnice Topolšica naj bi bila zdrava.

Udar

⏫

Pred kratkim je bila na našem območju vojaška vaja Jadranski udar. Sodelovali so tudi Hrvati. Slovenci jim zdaj vračamo z udarom na Jadran.

⏫

Velenje brez dvoma slovi po lokalih z dobro kavo. Predsednik države Borut Pahor pa se menda redno, ko ga pot vodi v Velenje ali skozenj, ustavi v lokalu Pit Stop, na bencinskem servisu pri Rdeči dvorani. Pohvala ob kavi gre tudi urejenemu stranišču, se pohvali lastnik Big Joco, ki pa je bil tokrat ob vsem tem visokem obisku videti kar malo prestrašen. Menda se je bal, da ga Pahor povpraša o dovoljenju. Fotka že ne laže.

»Toliko ljudi je ob Velenjskem jezeru, da se trave sploh ne vidi,« je bil slikovit eden od obiskovalcev sobotnega dogajanja na Velenjski plaži. Že mogoče, da se trave ob jezeru ni videlo, se je pa v jezeru opazilo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča. Ta si je kraj za svoj pljusk v jezero izbral stran od bučnega dogajanja, zraven pa je podelil še nekaj strokovnih plavalnih navodil.

⏪

Prazniki so vedno lepi, še najlepši pa, ko se te spomnijo nekdanje sodelavke. Takole sta se na Odprti kuhni na velenjski promenadi razveselili Babika Grebenšek in Ines Ivanovič svojega nekdanjega ravnatelja na Glasbeni šoli mag. Ivana Marina. Pa ne, le da sta se ga razveselili, spomnili sta se tudi, da je praznoval rojstni dan. Vse lepo mu k prazniku želi tudi čvek.

ZANIMIVOSTI

Graditelj peščenih gradov Misli na poletje so tiste, ki običajno vzbudijo tudi misli o gradnji peščenih gradov na plaži – za otroke, seveda. Toda lopatko na plaži rad prime tudi Tošihiko Hosaka iz Japonske, ki že nekaj časa ni več otrok in je gradnjo peščenih gradov dvignil na raven visoke umetnosti. Njegove kreacije so osupljivo natančno izdelane, k o t

Mednarodnem festivalu Fulon v Tajvanu, kjer je sodnike prepričal z upodobitvijo legendarnega japonskega bojevnika Musašija Mijamota.

Našli tisoč let staro stranišče Pri izkopavanju ruralne vikinške naselbine v mestu Stevens na Danskem so arheologi naleteli na tisoč let staro stranišče z iztrebki.

iztrebki segajo v čas Vikingov, ki so območje naseljevali od poznega 8. do sredine 11. stoletja.

Arheologinja Ana Beck iz muzeja severovzhodne Danske je povedala, da je bila najdba precej naključna, saj so iskali ostanke ruralnih naselbin, med katerimi niso pričakovali nečesa, kar bi lahko služilo za stranišče. Zdaj vedo, da so bili kmetje prav tako kultivirani kot urbani prebivalci.

oslepel oz. da bi se mu zgodilo kaj drugega. Doseči želijo prepoved prodaje te igrače. Poročajo, da je napravica, če zobotrebec zamenjaš z iglo, sposobna predreti celo steklo in da lahko ustrezen »naboj« izstreli tudi več kot 20 metrov daleč. Medtem pa prodajalcem zaradi izjemnega povpraševanja že kopnijo zaloge ...

se je na prijavo odzvala preko družbenega omrežja Twitter, kjer so rahlo satirično zapisali, da prijava nima pravne podlage in da domnevni prekršek ni bil storjen na ozemlju, ki je v pristojnosti lokalne policije v Zahodnem Yorkshiru. Kraljica in princ sta se namreč udeležila dogodka v Londonu, medtem ko se okrožje Zahodni Yorkshire nahaja več kot 300 kilometrov severno od britanske prestolnice. Še bolj kot to pa so izpostavili, da je interventna številka namenjena zgolj nujnim zadevam in da to pač ni bila nujna zadeva.

Najgrši pes na svetu

Tudi priznanje Trboveljsko podjetje je prejelo nagrado za razžvepljevalno napravo na bloku 6. Torej ob vseh kritikah tudi vsaj eno priznanje za ta za mnoge tako osovražen blok. Nekatere kot da svetloba iz električne energije iz tega bloka nič ne razsvetli.

Izgubljeni trs Izgubili smo teran, zdaj smo izgubili še trs. Ne le zaradi slane in toče, izgubili smo politični Trs. Zaradi združitve. In dobili smo Levico. Ta naj bi vedela, kaj dela desnica.

Le kje bi vzel V Celju je menda kar okoli vseh vrtcev zemlja onesnažena in jo bo treba zamenjati. Ob tem se mnogi po pesniško sprašujejo: Joj, le kje bi jo vzel!?

Pozor!

Podatki o manj brezposelnih še ne pomenijo, da je pri nas res manj takih, ki ne delajo. Uradno.

Domače je, domače Ne le po vaseh, zadnji čas po domači hrani vse pogosteje zadiši tudi po mestih, tudi takih »pomembnih«. Morda je tudi to priložnost, da se meščani zavedo svojih korenin.

Les – nafta da sploh ne bi bile peščene. Japonec se s svojim talentom ukvarja že dvajset let. Nad peščenimi skulpturami se je navdušil v šoli, kjer je začel z gradovi. Kmalu zatem je začel izdelovati velikanske in zapletene kipe, ne da bi pri tem uporabljal drug material ali kalupe. Tudi danes prav vse izdela z najrazličnejšim kovinskim orodjem. Nekatere kipe izdeluje več ur, za druge pa lahko porabi več dni. Uporablja posebno utrditveno pršilo, ki ga je na njegovo pobudo izdelalo neko kemijsko podjetje, in izdelke vsaj za nekaj dni ohrani pred propadom. Nedavno je Japonec prijel prvo nagrado na

Odkritje je podrlo predstave o podeželskih vikinških naseljih, za katere so menili, da stranišč sploh niso uporabljali. Da ne bo pomote: sicer je znano, da so Vikingi poznali stranišča, a do zdaj so arheologi menili, da so bila ta v uporabi le v mestih in ne v agrarnih naselbinah. Mislili so namreč, da so kmetje potrebo opravljali nekje na prostem ali pa v živalskih hlevih in tako iztrebke uporabljali tudi kot gnojilo. Analize v dvometrski luknji v zemlji so potrdile, da so bili najdeni sedimenti zares človeški iztrebki, datiranje z ogljikovo metodo pa je pokazalo, da

Pravijo, da je les slovenska nafta. No, to ne pomeni, da so lubadarji čudne živali, ki se hranijo z nafto.

Igračka obnorela Policijo obvestil, da otroke na Kitajskem kraljica ni pripeta Pravijo, da bo (po vzoru Fidget spinnerjev) gotovo prišla tudi k nam: nova igračka, v resnici bolj iz obdobja srednjega veka – miniaturni samostrel, ki ga na Kitajskem enostavno mora imeti prav vsak najstnik. Z napravo je mogoče predreti lepenko ali počiti balon. Za izstrelek je sicer mogoče uporabiti zobotrebec, vatirane palčke ali pa tudi iglo ali žebelj. Na Kitajskem so se že zganili starši, ki želijo preprečiti, da bi kateri od njihovih malčkov

Britanska kraljica Elizabeta II. se je s sinom princem Charlesom udeležila uradnega začetka parlamentarnega leta, ki je potekal v prostorih britanskega parlamenta. Ker je nekdo od mimoidočih opazil, da kraljica v avtu ni bila pripeta z varnostnim pasom, je o tem obvestil policijo. Moški je poklical na interventno številko lokalne policije v Zahodnem Yorkshiru ter jih obvestil, da kraljica ne spoštuje cestnoprometnih predpisov. Lokalna policija

Na že tradicionalnem 29. izboru za najgršega psa so sodniki tokrat izbrali neapeljskega mastifa z imenom Martha. Triletna Martha, ki je težka približno 56 kg, je z zmago lastnici priborila 1500 ameriških dolarjev in potovanje v New York, kjer ju čakajo medijske obveznosti. Lastnica Shirley Zindler je povedala, da je bila Martha skoraj slepa, ko je prišla v njen dom, po nekaj operacijah pa je vendarle okrevala.

Statistika Statistika kaže, da se pri nas življenjske razmere izboljšujejo. Vse manj je revnih, vse bolj smo zadovoljni z življenjem. Še en razlog za staro trditev, da statistika laže.

Hvala Blok 6 smo popravili. In plačilo? Alstom části.

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA, INTERVJU

29. junija 2017

SkoÄ?ili v poletje Pretekli konec tedna je Mestna obÄ?ina Velenje z nizom prireditev ob Velenjskem jezeru pozdravila sezono uĹžitkov na vse bolj priljubljeni plaĹži

Tako v petek kot soboto je plaĹža ob Velenjskem jezeru spominjala na srediĹĄÄ?e noÄ?nega Ĺživljenja kakega obmorskega mesta. Ljudje so se peĹĄ ali s kolesi odpravljali iz mesta, registrske tablice avtomobilov na polnem parkiriĹĄÄ?u pa so namigovale, da so na plaĹžo priĹĄli ljudje z razliÄ?nih koncev Slovenije. V petek je obÄ?ina predala v uporabo dopolnjen napihljiv vodni park, ki je ĹĄe bolj atraktiven in lahko sprejme veÄ? uporab-

â?ą

Skok v poletje je privabil veÄ? kot 15 tisoÄ? obiskovalcev, lani pa so na plaĹži zabeleĹžili 65 tisoÄ? obiskovalcev

nikov. Petkov veÄ?er je razsvetlil Klub vodnih ĹĄportov, ki je priredil tradicionalno kresno noÄ?. Tokrat se ni svetlikala le gladina jezera, na katerem so zaplavale sveÄ?ke, ampak tudi jezersko dno, saj je klub poskrbel za atraktivno podvodno osvetlitev. Ĺ˝ivahno je bilo v obeh lokalih, ki tako podnevi kot ponoÄ?i gostita veliko ljudi. Najbolj pestro pa je bilo sobotno dogajanje, ko so se na plaĹži zbrali ljubitelji bodisi vodnih ĹĄportov bodisi

druĹženja na suhem in uĹživali v skoku v poletje.

Pljusk ĹĄe odmeva

Velenjska plaĹža, ki je bila razglaĹĄena za najboljĹĄi kraj za kopanje v Sloveniji, vsako leto sprejme veÄ? ljudi, Mestna obÄ?ina Velenje pa vsako leto dopolnjuje tako gostinsko ponudbo kot tudi moĹžnosti za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa ob Velenjskem jezeru. ÂťZaÄ?eli smo

z malimi koraki. Sprva smo zaÄ?eli spodbujati ljudi h kopanju ter poÄ?asi dodajali vsebine in infrastrukturo. Od zaÄ?etka mojega mandata smo kar nekaj sto tisoÄ? evrov vloĹžili v ta projekt, ki ĹĄe zdaleÄ? ni pri koncu. Ĺ˝e letos bomo zaÄ?eli s prireditvenim odrom in nato s prireditvenim prostorom, kar bo prispevalo k razvoju tega prostora,ÂŤ je povedal Ĺžupan Bojan KontiÄ? in dodal, da se tudi investitorji vse bolj resno zanimajo za ta prostor.

Da ima velik potencial, je dokazal nepriÄ?akovan odziv na povabilo na prvi Pljusk – zabavno ĹĄportno prireditev z atraktivnimi aktivnostmi, kot so driÄ?anje po toboganu, odbojka na vodi, ustvarjanje podvodnih selfijev, hoja po vodi, preizkus simulatorja za deskanje na valovih, najveÄ? pozornosti pa so pri-

tegnili strmi spusti po drÄ?ah z akrobatskimi skoki v vodo. UdeleĹženci, ki so nadvse pohvalili prireditev in se razveselili izzivov, so bili pri tem res kreativni in njihovi pljuski so odmevali daleÄ?.

ZveÄ?er pa je odmeval koncert skupine Ĺ ank Rock, ki je ob jezero tako kot na nekdanjo priljubljeno prireditev NoÄ? ob jezeru privabil obiskovalce vseh generacij, ki so pod velikim odrom ob vodi prav zares preĹživeli prijetno poletno noÄ?.

â?ą

đ&#x;”˛

tf, mkp

Za naloĹžbe in vzdrĹževanje plaĹže in Ä?olnarne bodo letos namenili 120.000 evrov.

Komandant niÄ?esar ne prepusti nakljuÄ?ju Mag. MatjaĹž KoĹželj Ĺže devet let ob stanovskem prazniku 3. juliju strumno koraka na Ä?elu kolone uniformiranih rudarjev in na prireditvi Skoka Ä?ez koĹžo vodi svojstven ceremonial sprejemanja novincev med starejĹĄe, klene, preizkuĹĄene, odgovorne in pokonÄ?ne rudarje. Samozavestno in odloÄ?no.

Premogovniku Velenje je zvest trideset let, njegova neposredna vez z njim pa je precej daljĹĄa. ZaÄ?ela se je leta 1978, ko je po zakljuÄ?eni osnovni ĹĄoli prviÄ?, potem pa vsa srednjeĹĄolska leta, tam opravljal poÄ?itniĹĄko delo.

Na prvo so ga ÂťpelegaliÂŤ v takratno temeljno organizacijo zdruĹženega dela ZraÄ?enje. Neposreden stik z jamo pa je okusil v tretjem letniku na obvezni praksi v elektrodelavnici in takoj po njej, ko se je kot nekvalificirani rudar en mesec potil na odkopu. Tam je delal tudi med vsemi ĹĄtudijskimi poÄ?itnicami. ÂťZa te izkuĹĄnje sem ĹĄe danes hvaleĹžen. Znanja, ki sem ga pridobil, mi ne bi mogla dati nobena fakulteta in noben profesor.

Spoznati delo rudarjev neposredno je bilo neprecenljivo.ÂŤ Kaj pa danes? Je drugaÄ?e? ÂťTakrat smo mlajĹĄi spoĹĄtovali

V soboto bo devetiÄ? na Ä?elu parade ponosno stopal mag. MatjaĹž KoĹželj – Ĺ e danes se spominja na 3. julij, ko so otroci ponosno sedeli ob svojih oÄ?etih in bili deleĹžni knapovske malice V soboto pa boste devestarejĹĄe, ne glede na izotiÄ? kot komandant parabrazbo. Zavedali smo se, de stopali na njenem Ä?eda se lahko veliko nauÄ?imo lu. Se morda spominjate, od njih. Vzgojeni smo bili, kako ste do tega poloĹžaja da se je najprej treba doÂťpriĹĄliÂŤ? kazati z delom. Danes je ÂťV Ljubljani je pred osmidrugaÄ?e. Marsikateri nomi leti potekalo strokovno vinec priÄ?akuje, da se mu posvetovanje ob Skoku Ä?ez bosta najprej pocedila med koĹžo, ki se vsaki dve leti odin mleko, potem pa bo dovija na fakulteti za montakazal svoje vrednote.ÂŤ nistiko. Zaradi nepredvideSte kot ĹĄe marsikateri nih dogodkov sem na poĹ aleÄ?an tudi vi z rudarsvetu predstavil strokovni stvom povezani Ĺže od rojÄ?lanek dveh sodelavcev. stva?

Ker sem bil z vsebino seÂťIzhajam iz rudarske znanjen, pri predstavitvi nidruĹžine. VeÄ?ina moĹĄkih sem imel teĹžav. To je opasorodnikov je delo opravljala v rudniku. Vsi pogo- Mag. MatjaĹž KoĹželj na Ä?elu parade, ponosen nase, Premogovnik, sodelavce in vse, zil takratni direktor Premovori na druĹžinskih sreÄ?aki so v preteklosti delali in ustvarjali v njem. govnika in ocenil, da bi bil pravĹĄnji za vodenje parade njih so slej kot prej zavili v rudarske vode. Rudarja sta bi- leto 1972. OÄ?e je takrat prejel vi- znovanja namenjena druĹžinam. in slavnostne prireditve ob 3. jula tudi moj oÄ?e in brat. Kot naj- soko drĹžavno odlikovanje marĹĄa- Pozdravili smo parado rudarjev, liju, prazniku rudarjev.ÂŤ KakĹĄni so obÄ?utki, ko korakate mlajĹĄemu v druĹžini sta mi bila lata – red dela s srebrno zvezdo. se udeleĹžili slovesne prireditve, na Ä?elu parade? velika vzornika.ÂŤ SreÄ?ala sva se pri bivĹĄem Stan- ki je potekala takrat ĹĄe na kotalÂťZ eno besedo, nepopisni. TaSe kot otrok spominjate prazno- dardu, ko je prihajal s slovesne kaliĹĄÄ?u, potem pa na sreÄ?anjih vanj ob dnevu rudarjev? prireditve v kulturnem domu. ponosno sedeli vsak ob svojem krat sem ponosen nase, na svoje ÂťSeveda. Veliko je teh spomi- Tako ponosnega sem videl red- oÄ?etu in bili deleĹžni knapovske podjetje, sodelavce in vse, ki so v preteklosti delali in ustvarjali v nov. Eden je posebej Ĺživ. Sega v kokdaj. Sicer pa so bila ta pra- pogostitve.ÂŤ

naĹĄem podjetju. Ponosen sem na vse VelenjÄ?ane in naĹĄe Velenje.

Kaj lepĹĄega Ä?lovek teĹžko doĹživi.ÂŤ Je bilo kdaj tudi napeto, stresno? ÂťLahko bi rekel, da je vsako leto napeto in stresno, vendar predvsem zaradi vremena. To je edino, na kar organizatorji nimamo vpliva. ÄŒe pa sem iskren, moram priznati, da vedno obstaja nekaj treme, tiste pozitivne, ki me prisili, da se pripravim maksimalno dobro in niÄ?esar ne prepustim nakljuÄ?ju. Ravno zato se ne bojim nepredvidenih situacij, saj sem prepriÄ?an, da bi jih s soorganizatorji brez teĹžav premostili.

Imate v spominu kak dogodek ali osebo, ki vam je ĹĄe posebej drag in je povezan s skokom? ÂťLepih spominov je ogromno.

Najraje pa se spominjam rudarskih parad, ki sva se jih udeleĹžila skupaj s pokojnim bratom. ÄŒeprav sva se pogosto sreÄ?evala v sluĹžbi ali pri nas doma, sva se kljub razliÄ?nim poloĹžajem v podjetju z veseljem skupaj udeleĹžila parade in nato druĹžabnega sreÄ?anja. Ponosna sva bila drug na drugega in neizmerno sva cenila najin prispevek k razvoju podjetja.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

29. junija 2017

Predsednik drĹžave obiskal Udarnike in starostnike

Nazarje dobilo prvo kroĹžiĹĄÄ?e

Prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje je obeleĹžila obletnico prejema Âťprostovoljske ragljeÂŤ s ĹĄportnim druĹženjem z Borutom Pahorjem v Domu za varstvo odraslih Tina Felicijan

Ob prazniku Krajevne skupnosti Nazarje (praznovali so od 10. do 17. junija) so 15. junija slovesno odprli prvo kroĹžiĹĄÄ?e v tej obÄ?ini, hkrati pa so se veselili temeljite prometno-komunalne prenove osrednjega industrijskega srediĹĄÄ?a Zgornje Savinjske do-

line. To je bil velik praznik tudi za obÄ?ino in njeno vodstvo, saj so se tega projekta lotili Ĺže lani.

Z modernim peterokrakim kroĹžiĹĄÄ?em bo promet v centru potekal bolj varno in hitreje.

Kot je povedal Ĺžupan obÄ?ine Nazarje Matej PeÄ?ovnik, je novo

kroĹžiĹĄÄ?e obÄ?ino in drĹžavo stalo okrog 600 tisoÄ?akov, s tem denarjem pa so poleg prometne varnosti reĹĄili ĹĄe nekatere komunalne in energetske potrebe kraja. đ&#x;”˛

Lansko leto je predsednik drĹžave Borut Pahor Mladinskemu centru Velenje podelil priznanje za Naj prostovoljski projekt 2015, saj je takrat zaÄ?ela delovati izjemno uspeĹĄna prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje, ki jo vodi Andrej Cvernjak.

Udarniki med drugim izvajajo

starejĹĄimi premagujejo skupne teĹžave. ÂťVeÄ?krat se moramo spomniti, da smo preveÄ?krat odvisni drug od drugega, zato moramo negovati medsebojne stike.ÂŤ

DruĹženje srÄ?nih ljudi

Obisk predsednika je bilo tako za Udarnike kot stanovalce doma ter uporabnike programa Center HiĹĄa in Ä?lane kabineta

slih okolje, v katerem se z veseljem druĹžijo srÄ?ni ljudje, kar je ĹĄe kako potrebno. Andrej Cvernjak pa na to, da delo skupine Udarnik MC Velenje tudi leto dni za tem, ko je bilo med drugimi prostovoljskimi projekti izpostavljeno kot najbolj solidarno v drĹžavi, poteka vse bolj intenzivno in na ĹĄe veÄ? podroÄ?jih. ÂťS takimi druĹženji poudarjamo in promovira-

JoĹže Miklavc

Tudi zgornja Savinjska tudi ÂťE-cikliraÂŤ

Predsednik drĹžave Borut Pahor je igral v ekipi Doma za varstvo odraslih in jim z natanÄ?nimi meti zagotovil zmago.

S podpisom posebnih listin o primopredaji uliÄ?nih zabojnikov za E-cikliranje je primarna faza projekta Life-gospodarjenje z e-odpadki v SaĹĄa regiji tako rekoÄ? zakljuÄ?ena. DruĹžba Zeos je namreÄ? s podpisom pogodbe med partnerji v Mozirju v ponedeljek (19. junija) zagotovila namestitev in ravnanje z elektriÄ?no-elektronskimi in baterijskimi odpadki ĹĄe za obmoÄ?jih obÄ?in Mozirje in ReÄ?ica ob Savinji.

Na ponedeljkovi krajĹĄi slavnosti, ki so se je udeleĹžili tudi di-

rektor komunale Mozirje Andrej Ermenc ter Ĺžupana obeh obÄ?in Ivan SuhoverĹĄnik (Mozirje) ter Vincenc Jeraj (Nazarje), so predstavniki druĹžbe ZEOS z direktorjem druĹžbe Emilom Ĺ ehićem predali v uporabo 6 uliÄ?nih kontejnerjev za e-odpadke in odpadne baterije. LIFE projekt nagovarja vsa slovenska gospodinjstva k skrbnemu ravnanju s starimi aparati in baterijami, in sicer preko na novo vzpostavljene obÄ?anom prijazne mreĹže zbiranja tovrstnih odpadkov, ki

nastaja po vsej Sloveniji. SporoÄ?ilo organizatorjev projekta je, da spadajo ti odpadki v posebno skupino in ne sodijo med meĹĄane komunalne odpadke. Vsebujejo surovine, iz katerih se dobijo nazaj reciklati, ki se lahko uporabijo za nove proizvode, s tem pa se ohranjajo naravni viri, prav tako pa ti odpadki vsebujejo tudi teĹžke kovine, ki so za okolje zelo nevarne. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

IzobraĹževanje med prioritetami Ä?ebelarjev Ĺ oĹĄtanj, 16. junija – ÄŒebelarska druĹžina Ravne – Ĺ oĹĄtanj je med tremi najbolj aktivnimi druĹžinami Savinjske in Ĺ aleĹĄke regije, pa tudi dela Zasavske, pravi terenski sodelavec Franjo PodriĹžnik, ki je na domaÄ?iji KonovĹĄek v Lokovici skupaj s Ä?lani te druĹžine pregledal sheme kakovosti v Ĺželji, da bi bil ves med pregledan in oznaÄ?en, kot zahtevajo standardi slovenskega medu. Res je tako, druĹžina z veÄ? kot 110-letno tradicijo je z novim vodstvom s Slavkom Drevom na Ä?elu dobila nov vetra v jadra. Zadnja tri leta so postorili marsikaj, dobili prostore na Trgu svobode 12 v Ĺ oĹĄtanju, predvsem pa je njihova skrb naravnana na Ä?ebele in njihove proizvode.

Letos so poleg vsega drugega naredili kar dve predstavitvi, prva je bila v okviru Metuljevega dne v TopolĹĄici, druga pa pred nedavnim na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju, kjer so se dogodka udeleĹžili skoraj vsi uÄ?enci OĹ KDK

Ĺ oĹĄtanj. Na ĹĄoli poteka tudi Ä?ebelarski kroĹžek, ki ga obiskuje sedem osnovnoĹĄolcev. Kot reÄ?eno, so pri Ivanu KonovĹĄku organizirali predavanje o pripravi medu, ĹĄe prej pa so se organizirano zapeljali v LuÄ?e, kjer so izvedeli veliko o zdravljenju Ä?ebel in ohranjanju Krajnske sivke, avtohtone slovenske Ä?ebele.

Do jeseni si bodo malo oddahnili, vsi Ä?ebelarji in drugi, ki bi se Ĺželeli informirati, pa jih lahko obiĹĄÄ?ejo v njihovi pisarni vsako prvo sredo julija in avgusta, od septembra dalje pa vsako sredo, kot je v navadi. đ&#x;”˛

projekt Medgeneracijsko prijateljstvo, ki poteka v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih Velenje. Redno namreÄ? obiskujejo stanovalce, ki jih pospremijo na sprehod, z njimi igrajo druĹžabne igre, ustvarjajo, se druĹžijo in jim pomagajo pri izvedbi njihovih projektov. Gre za odliÄ?en primer medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, katerih pomen je poudaril predsednik in spodbudil k nadaljevanju teh aktivnosti in ustvarjanju Âťkulture soĹžitja – pogojev, v katerih bomo vsi kakovostno Ĺživeli,ÂŤ je povedal v nagovoru in dodal, da Ĺželi razĹĄiriti glas o podobnih aktivnostih mladih ljudi, ki v sodelovanju s

â?ą

Borut Pahor: ÂťSvet je tak, da potrebuje srÄ?nost, solidarnost in medsebojno skrb, ker je vsak od nas ranljiv in se lahko znajde v teĹžavah.ÂŤ

Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje, ki so se ĹĄe udeleĹžili ĹĄportnega druĹženja, posebno doĹživetje, katerega vrhunec je bilo balinanje z gumijastimi ploĹĄÄ?ki oziroma prstomet. Trudu nasprotnim ekipam navkljub je najbolje igrala ekipa Doma za varstvo odraslih, ki je v svojih vrstah imela predsednika.

Direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc je ponosna, da je velenjski Dom za varstvo odra-

Srebrno priznanje za LogarskoSolÄ?avsko

mo pomen prostovoljnega dela in spodbujamo k solidarnosti, zato se bomo tudi na vabilo naĹĄega danaĹĄnjega gosta na jesensko sreÄ?anje v predsedniĹĄki palaÄ?i z veseljem odzvali,ÂŤ je povedal vodja skupine Udarnik MC Velenje, ki bo poleti imela najveÄ? dela z izvedbo poÄ?itniĹĄkih aktivnosti za otroke Indikamp in pomoÄ?jo pri kmeÄ?kih in opravilih ljudem, ki jim srÄ?nost prostovoljđ&#x;”˛ cev pomeni najveÄ?.

Vila Bayer dobi spominsko tablo

MBK

Maribor - Na nedavnih Zelenih dnevih slovenskega turizma v Mariboru so podelili znake Slovenia Green Destination. Zlato priznanje je prejel PodÄ?etrtek, destinacija Logarska dolina - SolÄ?avsko pa je prejela srebrno priznanje.

V Zeleno shemo slovenskega turizma je vkljuÄ?enih 22 destinacij, v obÄ?ini SolÄ?ava pa so listino o sprejetju 10 trajnostnih naÄ?el zelene politike slovenskega turizma podpisali lani na zaÄ?etku avgusta na prireditvi ob praznovanju obÄ?inskega praznika. Kot je dejala solÄ?avska Ĺžupanja Katarina Prelesnik, je trajnostni razvoj njihov naÄ?in Ĺživljenja. Pridobitev srebrnega priznanja je oznaÄ?ila tudi formalna potrditev izjemne trajnostne naravnanosti na vseh podroÄ?jih delovanja, pri soĹžitju Ä?loveka z naravo, v zadnjem Ä?asu pa tudi soĹžitja turistov z domaÄ?imi. Zagotovila je, da se bodo potrudili in dokazali, da si zasluĹžijo tudi zlato priznanje. đ&#x;”˛

tp

Ĺ martno ob Paki - V obÄ?ini Ĺ martnem ob Paki sta ohranjeni dve veÄ?ji stavbi, ki sodita pod kulturno dediĹĄÄ?ino – poleg Baronije, ki je danes veÄ?stanovanjski objekt, ĹĄe vila Bayer v ReÄ?ici ob Paki. To je zgradila podjetniĹĄka druĹžina Bayer, ki je ob njej postavila tudi manjĹĄo tovarno. Kasneje je vilo prodala, kajti gospodar je nenadoma umrl in druĹžina sama poslovne dejavnost ni veÄ? razvijala naprej. Tudi ta vila je danes stanovanjski objekt.

Pred dobrim desetletjem so se Bayerjevi potomci mudili v Ĺ martnem ob Paki in takrat se je Ĺže porodila ideja o sodelovanju, ki pa za zdaj ĹĄe ni bila uresniÄ?ena. Zato je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar organiziral sreÄ?anje s potomci ĹĄmarĹĄkega gospodarstvenika Bayerja z namenom navezave stikov. ManjĹĄa obÄ?inska delegacija jih je pred nedavnim obiskala na njihovem domu v Avstriji. V prisrÄ?nem sreÄ?anju so se dogovorili, da bodo vilo opremili s spominsko tablo. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

29. junija 2017

Ĺ˝upani sprejeli odliÄ?njake V obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline se Ĺžupani tradicionalno veselijo s tistimi devetoĹĄolci, ki so vsa ĹĄolska leta sklenili z odliÄ?nim uspehom. V Velenju pa tudi z dijaki zakljuÄ?nih letnikov srednjeĹĄolskih programov. Tako je bilo tudi letos.

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je 58 devetoĹĄolcev in 36 srednjeĹĄolcev sprejel v dvorani doma kulture. ÄŒestital jim je in jim zaĹželel, da bi bilo tudi njihovo nadaljnje izobraĹževanje tako uspeĹĄno in da bi se potem vrnili v to okolje in ga pomagali razvijati in nadgrajevati, da bi bilo tudi v prihodnje prijazno obÄ?anom. Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih je vsa leta odliÄ?ne devetoĹĄolce OĹ Karla Destovnika – Kajuha

sprejel v vili Mayer. ÄŒestital jim je za doseĹžen uspeh, v nagovoru pa poudaril vlogo in pomen znanja ter jim zaĹželel lepe in prijetne poÄ?itnice ter uspeĹĄen zaÄ?etek srednjeĹĄolskega izobraĹževanja.

SveÄ?anega sprejema so se poleg najuspeĹĄnejĹĄih uÄ?enk in uÄ?encev, letos je bilo teh 18, udeleĹžili tudi razredniki vseh treh devetih razredov ter ravnateljica ĹĄole. Ĺ˝upan Ĺ martnega ob Paki Jan-

ko KopuĹĄar pa je sprejel 9 odliÄ?njakov v sejni sobi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. ÂťBiti odliÄ?njak pomeni biti zvezda. Bodite zvezde tudi v prihodnje,ÂŤ je med drugim v nagovoru dejal KopuĹĄar in dodal, naj na nadaljnji izobraĹževalni poti ÂťprelivajoÂŤ trud, znanje v ocene, ki jim bodo odpirale Ĺžeđ&#x;”˛ lena vrata.

Janko KopuĹĄar z devetimi odliÄ?njaki

Darko Menih jim je sprejem pripravil v vili Mayer.

58 devetoĹĄolcev in 36 srednjeĹĄolcev odliÄ?njakov Mestne obÄ?ine Velenje skupaj z razredniki in Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em

Mnenja in odmevi

Petdeset odtenkov sive Nadzorni odbor Cankarjeve 2 (v imenu vseh stanovalcev!) ni imel toliko poguma, da bi se v odgovoru na moje kritiÄ?no, a korektno razmiĹĄljanje o obnovi Hartmanovega bloka na Cankarjevi 2 predstavil z imeni in priimki. To seveda ni olikano, je pa razumljivo, ker potem lahko nekomu mirne duĹĄe (brez argumentov) podtikaĹĄ ÂťzmoteÂŤ in ÂťnerganjeÂŤ.

Pa kar po vrsti: • Zakaj so se stanovalci sploh odloÄ?ili, da ne bo rumene barve? Ker je svetla, optimistiÄ?na itd.?

Ali zato, ker izhaja iz nekega drugega obdobja, ki ga Ĺželijo Ä?imprej pozabiti? Nikakor ne razumem namigovanja, Ä?eĹĄ da ÂťoÄ?itno nekateri v Velenju pogreĹĄajo omenjeno rumeno in rumeno-belo kombinacijo, a te barve danes krasijo druge institucijeÂŤ. OÄ?itno podpisani spadam pod te ÂťnekatereÂŤ, vendar pa res nimam pojma, kaj to pomeni in katere so omenjene institucije. ÄŒe bi mi kdo oÄ?ital ljubezen do rdeÄ?e barve, bi ga ĹĄe razumel (hahaha). • Da je blok obnovljen v skladu z arhitekturno podobo obnovljene promenade, je pa sploh zabavna trditev. Ena sama (manjĹĄa) ploskev fasade (zahodne) gleda naravnost na promenado, in ĹĄe to direktno v rdeÄ?o Ljudsko univerzo in rdeÄ? Delavski klub! Njen najbliĹžji sosed je betonsko sodiĹĄÄ?e, v njegovi bliĹžini pa opeÄ?nata Elektrotehna ‌ Ĺ ele daleÄ? tam, Ä?ez reko Pako, je prvi sivo-bel objekt, ki je bil prej tudi rumen, seveda. Ne se hecat. Nekomu paÄ? ostanek socializma ni bil vĹĄeÄ?, in ker zgradbe Ĺže ni mogel podreti, ji je vsaj vzel znaÄ?ilno barvo. Da je pa izbral sivo, je paÄ? modna muha (poglejte po Velenju – kar se dela novega ali obnavlja, je kar v vseh odtenkih sive). Energetska sanacija je paÄ? dober izgovor za doloÄ?ene interese, toda verjemite, Ä?e bi bil objekt ĹĄe naprej rumeno-bel, ne bi bil zato niÄ? slabĹĄe izoliran! In ĹĄe to – pri Hartmanu gre za arhitekturno smer (moderno), ne pa za barvno modno muho. Velenje so v prvem obdobju oblikovali najboljĹĄi slovenski arhitekti, ki so menda vedeli, kaj delajo. • In ĹĄe enkrat: biti lastnik ni samo pravica, ampak tudi velika odgovornost. • Pa gremo k bistvu: pravzaprav sploh niste predvsem krivi nadzorni odbor in stanovalci (so res

Postanite naroÄ?nik

•

•

•

•

vsi odloÄ?ali o tem, da ne bo veÄ? rumene barve?), ki ste glede tovrstnih posegov paÄ? neuki in neizkuĹĄeni. Prva graja gre zanesljivo arhitektu (ki verjetno ni VelenjÄ?an), ki vas ni pouÄ?il o osnovah varovanja kulturne dediĹĄÄ?ine – ali ker tega ne ve ali pa ker je projekt obnove preveÄ? dragocen izziv za njegov ego – ker se je arhitektura zaÄ?ela ĹĄele z njim.

S prstom ste pokazali tudi na Zavod za spomeniĹĄko varstvo (katerega celjske enote direktorica je ÂťVelenjÄ?ankaÂŤ). OÄ?itno tudi ta zavod ni veÄ?, kar je bil (pa se tukaj ne da izgovarjati na zakone ‌). Spomnim se izjemno trdih zahtev istega zavoda pri obnovi hotela Paka, pa pri obnovi Doma kulture pred desetimi leti (njihova kolegica je takrat dobila najviĹĄje stanovsko priznanje za njegovo obnovo!). Po vseh strokovnih kriterijih spada mestno jedro v kulturno dediĹĄÄ?ino, ker je uteleĹĄenje arhitekturnega stila moderne in je osnovna znaÄ?ilnost Velenja. Prav tako kot Velenjski grad na primer.

In tisti, ki menijo, da barva ni sestavni del dediĹĄÄ?ine, bo zanesljivo pristal na to, da Velenjski grad prebarvamo v vijoliÄ?no barvo – ker je le-ta morda vĹĄeÄ? direktorici muzeja. Temeljna stroka torej pristaja na tiho prenovo velenjskega mestnega jedra – bo lahko v prihodnosti odbila Âťbarvne ĹželjeÂŤ bodoÄ?ih prenoviteljev objektov.

Ne. Lovska sezona je odprta.

Po vaĹĄe je vreÄ?o drĹžal tudi mestni arhitekt.

Aha, ta pa je VelenjÄ?an, kdor koli Ĺže je (saj le njihova ĹĄefica ni). Od njega bi pa le priÄ?akoval, da uporabi vso avtoriteto in prepreÄ?i nasilje nad kulturno dediĹĄÄ?ino. ÄŒe bi tako mislil in bil pri volji, bi nekje Ĺže naĹĄel podlago za to. Tako pa isti arhitekt postavi pred obÄ?ino spomenik Ä?loveka (Nestla Ĺ˝ganka, seve), ki je pripeljal najboljĹĄe arhitekte, da ustvarijo mesto, potem pa dovoli, da se njihove izdelke takole ponemari. ÄŒakajte malo, zakaj se Ĺže hvalimo, da smo mesto moderne!? Bo/bodo/ mestni arhitekt odslej poĹžegnal vse boĹžiÄ?ne Ĺželje lastnikov zgradb?

Pa da ne bomo samo o barvi – lotimo se ĹĄe cokla, ki je seveda nasilje nad objektom (o Ä?emer sem pisal Ĺže v prvem pismu). Cokel je na javnem objektu tudi (ali predvsem) zato, da ga oÄ?uva na izpostavljenih mestih. Prani teraco je bil na Cankarjevi 2 do viĹĄine kakĹĄnih treh metrov, z njim so bili obloĹženi vhodi. Vse to se

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

je obdrĹžalo v zelo dobri kondiciji ĹĄestdeset let!

Zdaj pa je ta cokel, obe najveÄ?ji povrĹĄini, obloĹžen s stiroporjem in tankcenim ometom vse do tal!!! Popolnoma butasto in neodgovorno. Na tako frekventnem mestu – tam je namreÄ? ozek prehod med objektom in stojnicami na trĹžnici!

Ne bo dolgo, ko bodo na fasadi luknje – od pedal na kolesih, od brc, od kamenja, od zimskih plugov, pasje in Ä?loveĹĄko scanje bo stalnica, ĹĄe kaĹĄna vĹžigalica se bo naĹĄla ‌ In kako boste takrat? Prani teraco se je dal sprati, oÄ?istiti? Bo takrat, ko bo treba plaÄ?evati raÄ?une za sanacije poĹĄkodb, nadzorni odbor ĹĄe vedno brez imen?

Nevednost in nepoznavanje paÄ? ni izgovor. Arhitekt tega bodisi ni vedel ali pa je zaradi svojega ega ĹĄel preko tega, izvajalec naredi, kar se mu ukaĹže, zakaj bi imel pomisleke – ko bo pa ĹĄe leta in leta lahko sluĹžil s popravili. Nadzorni organ nadzoruje potek adaptacije, zakaj le bi svetoval? Zavodu za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine in mestnemu arhitektu pa oÄ?itno visi dol.

In zato je vaĹĄ zadnji odstavek izjemno pomemben: ÂťÄ?e je odsotnost rumene barve (natanÄ?neje oker) ter pranega teraca poglavitni problem mestne arhitekture, ima Velenje pred seboj resniÄ?no svetlo prihodnostÂŤ. Ne, to ni poglavitni problem, kaĹže pa zelo nazorno na poglavitni problem – odsotnost vsakrĹĄne konsistentne politike arhitekturnega obnaĹĄanja v mestnem jedru.

Kajti po precedensu (Hartman1) se bo zgodil

Hartman2. Potem Ljudska univerza. Delavski klub. Pa Kristlov blok (nekdanja sodobna), kjer bo ĹĄele hecno, ker imajo kar dva hiĹĄna sveta in dva upravnika (bo en del objekta kodrlajsast, drugi pa rdeÄ????) ‌ In moj predlog?

1. MOV (mestna uprava) naj z ustreznimi akti poskrbi za zaĹĄÄ?ito bistvenih arhitekturnih elementov Âťmesta moderneÂŤ ali pa jasno pove, da to ni potrebno.

2. ÄŒe MOV kot soglasjedajalec meni, da ji je do arhitekturne dediĹĄÄ?ine, naj najde naÄ?in, da se Cankarjeva 2 sanira (pobarva v nekdanjo kombinacijo, sanira cokel). StroĹĄek, naj nosijo vsi deleĹžniki, predvsem tisti, ki so stanovalce s svojimi reĹĄitvami in soglasji zavedli.

3. Da MOV Ä?imprej pristopi k sanaciji vseh treh blokov ob Ĺ aleĹĄki cesti, katerih pred leti (s soglasjem MOV) sramotno opravljena nadgradnja zdrĹži samo v arhitekturi absurda. V nekaj letih verjetno ne bo teĹžko najti ustreznega razpisa za sredstva.

To bi bili po moje prvi koraki k sanaciji Âťmesta moderneÂŤ in pokazatelj, da MOV (veÄ?ini na njej) vendarle ni vseeno, kaj se v naĹĄem mestu dogaja. đ&#x;”˛

Vlado VrbiÄ?

P.S. Moje ÂťzmoteÂŤ in ÂťnerganjeÂŤ temeljijo na tridesetletnem ukvarjanju s prenovo kulturnih objektov in kulturne dediĹĄÄ?ine.

S PONY kolesom na piknik Velenje – V Restavraciji Jezero imajo novo ponudbo, Piknik doŞivetje z legendarnim PONY kolesom okoli jezera.

Zanjo je med obiskovalci in turisti Ĺže precej zanimanja, pravi Lidija FuĹžir, ki je konec tedna novo storitev predstavljala obiskovalcem Velenjske plaĹže.

Piknik ponudba vsebuje izposojo kolesa PONY, vkljuÄ?no s tistim, kar mora biti na vsakem pikniku (koĹĄarica z malico, dekica), zraven pa dobite tudi zemljevid s priporoÄ?enimi turami okoli velenjskih jezer in nepozabno piknik doĹživetje se lahko zaÄ?ne. đ&#x;”˛

mkp

Lidija FuĹžir pravi, da je za novo ponudbo veliko zanimanja.

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

29. junija 2017

Gorenje spet v ligi prvakov

Rudar danes s Hajdukom Prva tekma v prvenstvu s pokalnimi prvaki DomĹžalÄ?ani – Novi Ä?lan prve lige Ankaran Hrvatini, Koper kljub ĹĄestemu mestu v novi sezoni v primorski ligi Na Brdu pri Kranju, v tamkajĹĄnjem sodobnem nacionalnem nogometnem centru, so prejĹĄnji teden izĹžrebali tekmovalne pare za novo sezono. V prvi ligi bodo zaÄ?eli boje za prvenstvene toÄ?ke 15. julija, v 2. pa na zaÄ?etku avgusta. Tudi v sezoni 2017/18 bo v elitni druĹžbi tekmovalo deset ekip, ĹĄtevilo ekip pa so v drugi ligi z dvanajst poveÄ?ali na ĹĄestnajst.

Novinca v prvi ligi sta Triglav in Ankaran – Hrvati. Gorenjci so bili nazadnje v prvi ligi pred tremi sezonami, pred AnkaranÄ?ani pa je zgodovinski nastop v njej.

Izpadli so Radomljani, od prvoligaĹĄke druĹĄÄ?ine se je moral posloviti tudi Koper, Ä?eprav je sezono konÄ?al na ĹĄestem mestu. Komisija za licenciranje Nogometne zveze Slovenije mu je zaradi neizpolnjevanja finanÄ?nih obveznosti zavrnila vlogo za nastopanje v prvi ligi. V novi sezoni naj bi tekmoval v Ä?etrti ligi. S to odloÄ?itvijo so odpadle tudi kvalifikacije med Aluminijem, ki je sezono konÄ?al na predzadnjem mestu, s tretjeuvrĹĄÄ?enimi AnkaranÄ?ani v drugi ligi. Dob, ki je bil drugi, se je tudi letos odpovedal dodatnim kvalifikacijam oziroma nastopanju v najmoÄ?nejĹĄi ligi.

Velenjski nogometaĹĄi bodo sezono odprli pred svojo tribuno v tekmi s Ä?etrtimi DomĹžalami.

Gostitelji bodo tudi v drugem

Pari 1. kroga Rudar – DomŞale, Ankaran Hrvatini – Triglav, Maribor – Aluminij, Krťko – Gorica, Olimpija – Celje

krogu, ko bodo imeli vsaj na papirju najlaĹžjega nasprotnika, novinca Ankaran, nato pa v tretjem krogu sledi eno najteĹžjih jesenskih gostovanj pri aktualnem drĹžavnem prvaku Mariboru.

Podobno kot drugi se seveda tudi rudarji Ĺže zavzeto pripravljajo na novo tekmovalno sezono.

Ob menjavi na trenerski klopi je

nekaj sprememb tudi med igralci. S Stjepanom Babićem, ki je ĹĄe imel pogodbo, so se razĹĄli sporazumno, z Denisom Grbićem, Senadom Jahićem, Luko PraĹĄnikarjem, Bojanom VruÄ?ino in Darkom Zecem pa je niso podaljĹĄali. Branilec Jean Claude Billong je zeleno-Ä?rni dres zamenjal z vijoliÄ?astim. K drĹžavnim prvakom je odĹĄel kot prosti igralec.

Kot posojena igralca pa sta jih iz Olimpije okrepila Jakob Novak in Sandi Ćoralić. Nova igralca sta Damijan VukliĹĄević (vÄ?eraj je napolnil 22) in Robert PuĹĄevar, Dominik RadiÄ? (Slaven Belupo, HrvaĹĄka), pa je na preizkuĹĄnji.

Danes s Hajdukom

Medtem so odigrali tudi Ĺže dve moÄ?ni mednarodni prijateljski tekmi. V avstrijskem Beljaku so igrali 1 : 1 z osmo ekipo ruskega prvenstva Lokomotiva iz Moskve (strelec za Rudarje je bil Ilija Markovski). Na drugi tekmi pa so na prazniÄ?no nedeljo v Dravogradu, kjer je doma

tudi njihov trener, premagali s 6 : 0 zadnjeuvrĹĄÄ?eni klub moldavskega prvenstva, ekipo Ungheni. Zadetke so dosegli: Dominik RadiÄ? 2, Jakob Novak, Milan TuÄ?ić, Dovar BokaliÄ?, Ilija Markovski.

Ljubiteljem 'knapov' pa se gotovo danes zveÄ?er obeta zanimiva mednarodna tekma. Gostili bodo v prejĹĄnjem prvenstvu HrvaĹĄke tretji Hajduk, v katerem je bil od decembra predlani do lanskega marca glavni trener prav PuĹĄnik. ZaÄ?etek tekme na Mestnem stadionu ob jezeru bo ob 19. uri. đ&#x;”˛

Maratonec Bogomir Dolenc je uspeťno pretekel deset maratonov v desetih dneh in se ťe naprej pripravlja na zastavljen izziv – 42 maratonov v 42 dneh

Ko je VelenjÄ?an Bogomir Dolenc zaÄ?el spreminjati svoje Ĺživljenje z vse bolj intenzivnimi tekaĹĄkimi treningi in premagovanjem vse daljĹĄih razdaj, se je odloÄ?il, da bo s tem spreminjal tudi Ĺživljenja drugih. Zato vedno znova oblikuje vedno bolj zahtevne rekreativne projekte z dobrodelnim odmevom. Njegove ekstremne teke namreÄ? vedno pospremi humanitarna akcija zbiranja sredstev za materialno ogroĹžene skupine ljudi in druge, ki potrebujejo pomoÄ?. Tako je tudi z zadnjim podvigom, ko je v desetih dneh pretekel deset maratonov, s podporo podjetij in organizacij zbral dovolj denarja, da je sklad toplih obrokov Zavoda Pod Strehco bogatejĹĄi za 1200 toplih obrokov.

Treningi se bodo stopnjevali

Teh deset maratonov je Bogo izkoristil za opazovanje svojega telesa in izvajanje meritev InĹĄtituta za medicino in ĹĄport pred

Ĺ˝elja velenjskega kluba, da bi spet zaigral v ligi prvakov, se je uresniÄ?ila. Po treh sezonah bodo namreÄ? v tem najmoÄ?nejĹĄem klubskem tekmovanju na stari celin znova zaigrali rokometaĹĄi Gorenja, pa Ä?eprav so prejĹĄnje domaÄ?e prvenstvo konÄ?ali 'samo' kot podprvaki. PriÄ?akovano so dobili posebno povabilo glede na to, da je eden od pokroviteljev lige prvakov postala tudi Skupina Gorenje. Nastopili bodo v skupini C ali D, slovenski prvaki Celjani pa v A ali B. Ĺ˝reb skupin bo drevi v Ljubljani, na tamkajĹĄnjem gradu.

V klubu so se povabila, da po treh sezonah znova zaigrajo v ligi prvakov, seveda zelo razveselili.

Milan MeĹža, predsednik: "Ogromno napora smo vloĹžili v to, da bi naĹĄ klub znova

teki in po njih. Podatki o obremenitvah, ki so se v telesu dogajale, so osnova za nadaljnje treninge, ki bodo poleti potekali v obliki rekreativnih triatlonov, za tradicionalnim Pikinim ultra tekom, ki ga organizira Bogo, pa se bodo nadaljevali v fitnesu in na terenu. ÄŒakajo ga ĹĄe meritve obremenitve srca, da bo spopadanje s podvigom, ki ga naÄ?rtuje jeseni prihodnje leto, kar se da varno. ÂťObÄ?utki med temi desetimi maratoni pa so bili fenomenalni. PrepriÄ?an sem, da lahko Ĺže v tem trenutku preteÄ?em teh 42 maratonov. IzkuĹĄnja je potrdila, da so dosedanji treningi ĹĄli v pravo smer,ÂŤ je povedal Bogo, ki je Ĺže izbral naslov, na katerega se bo stekel denar, zbran z dobrodelnim projektom 42/42. S pomoÄ?jo ustanove Mali vitez ga bo namenil zdravljenju raka pri otrocih. đ&#x;”˛

Bogo Dolenc: ÂťVes Ä?as teka sem nadzoroval vsak del telesa in opazoval, kaj se dogaja v miĹĄicah in predvsem v glavi.ÂŤ

naredili zanimiv tudi za evropsko rokometno zvezo. Izjemno smo ponosni, da je slednja to prepoznala in nam dodelila mesto v Ligi prvakov. To priznanje nam sedaj prinaĹĄa nove odgovornosti, saj moramo mesto med rokometno elito upraviÄ?iti tudi na igriĹĄÄ?u. Upam, da v ligi prvakov prikaĹžemo Ä?im boljĹĄe predstave."

Novi trener Željko Babić: "Dodeljeno mesto v ligi prvakov je velika priloŞnost, da se RK Gorenje Velenje vrne v evropski vrh. Obenem bo velika promocija za slovenski rokomet, klub

in generalnega sponzorja. PrepriÄ?an sem, da se vsak v ekipi zaveda, kakĹĄna priloĹžnost se nam ponuja.

Zdaj moramo pokazati vse rokometno znanje, ki ga premoremo.

Vsem v klubu se zahvaljujem za trud, ki so ga vloĹžili v to, da bo Liga prvakov znova gostovala tudi v Velenju. Izredno se Ĺže veselim zaÄ?etka tekmovanja, za Gorenje Velenje bo to velika stvar!" đ&#x;”˛

vos

Za kruh je treba kar garati Slovenski nogometni reprezentant Nik OmladiÄ? zamenjal delodajalca – Povabilo v reprezentanco nagrada za delo v klubu Tatjana PodgorĹĄek

S. Vovk

Testnih deset dobro prestanih

Tina Felicijan

Ĺ˝reb skupin jutri na Ljubljanskem gradu – ZaÄ?etke skupinskega dela septembra

27-letni Ĺ marÄ?an Nik OmladiÄ? ima od nedavnega novega delodajalca. Iz Eintracht Braunschweiga se je preselil k ekipi Greuther FĂźrth, ki prav tako igra v nemĹĄki drugi ligi. Z novimi delodajalci je podpisal triletno pogodbo.

kega povabila slovenskega selektorja je vesel, zanj pa pomeni nastop za reprezentanco nadgradnjo oziroma nagrado za vloĹženo delo v klubu. Je dokaz, dodaja, da dela dobro, da je na pravi poti. ÂťS tem, ali me bo selektor

Želim ťe napredovati

Nekdanji vezist velenjskega Rudarja in ljubljanske Olimpije je v dveh sezonah pri ekipi Eintrachta odigral 65 tekem, dosegel ĹĄtiri zadetke in prispeval osem podaj. Je bil glavni razlog za zamenjavo kluba potek pogodbe, ki je oÄ?itno ni Ĺželel podaljĹĄati? ÂťBilo je veliko dejavnikov, ki so vplivali na odloÄ?itev. Na koncu sem ocenil, da lahko v novem okolju ĹĄe izboljĹĄam igro. Rad bi ĹĄe napredoval, menim, da lahko dam veÄ? od sebe in da mi novo okolje to omogoÄ?a.ÂŤ Sicer pa je bilo – pravi Nik – ponudb veÄ?, a je kot resne jemal le ponudbe iz nemĹĄkih klubov. Ĺ˝elel je ostati v tej drĹžavi. Meni, da se je odloÄ?il za najboljĹĄo. ÂťGre za klub, ki se je boril zame. Ĺ˝e v pogovorih sem dobil dober obÄ?utek.

Pomembno pa je bilo ĹĄe, da sem skrajĹĄal razdaljo do domaÄ?ega kraja. Kajti med prvenstveno sezono iĹĄÄ?em vsako luknjo za skok domov. Luknja pomeni dva do dva in pol prosta dneva.ÂŤ

Osebni cilj – zadetek v dresu reprezentance

Nik je tudi Ä?lan slovenske nogometne reprezentance. Zanjo je doslej odigral ĹĄest tekem. Vsa-

Nik OmladiÄ?: ÂťPovabilo v slovensko nogometno reprezentanco je nagrada za dobro delo v klubu.ÂŤ

povabil ali ne, se ne obremenjujem preveÄ?. Si pa Ĺželim dobro igrati, predvsem pa zatresti nasprotnikovo mreĹžo v dresu slovenske reprezentance. To je moj osebni cilj.ÂŤ

NiÄ? mi ni teĹžko

Sicer pa Nik OmladiÄ? pravi, da je kruh poklicnega nogometaĹĄa v tujini v primerjavi z domaÄ?im kar trd in da je zanj treba garati.

Vendar Ä?e potegne pod vse Ä?rto, mu ni niÄ? teĹžko. Tudi Ĺžal mu ni odloÄ?itve o odhodu v tujino in prav v NemÄ?ijo. Gre za urejeno deĹželo, o nogometni karieri v njej je sanjal od malih nog. ÂťUresniÄ?ile so se mi sanje in se nimam kaj pritoĹževati.ÂŤ Ga zanima kakĹĄno povabilo prvoligaĹĄkega slovenskega kluba? Ne, odgovarja, in da je zadovoljen in vesel, da nadaljuje kariero v tujini.

V teh dneh na stadionu pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli poteka nogometni kamp za otroke Martinko. Trajal bo do sobote, 1. julija, udeleĹžuje se ga blizu 65 otrok. Nik OmladiÄ? je njegov boter. Ponosen in vesel je bil povabila, pravi, rad se je odzval, tudi sodeluje na njem. ÂťNa mladih svet stoji in z njimi je treba delati.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako gleda na razmere v domaÄ?em nogometnem klubu, v katerem se je uÄ?il prvih nogometnih veĹĄÄ?in, in na to, da bo jesensko sezono po veÄ? letih zaÄ?el v MedobÄ?inski nogometni ligi Celje, je odgovoril: ÂťVsi vemo, kako je z denarjem. Vendar menim, da za mlade fante ni toliko pomembno, v kateri ligi tekmujejo, bolj to, da igrajo nogomet s srcem, rezultat pride sam od sebe.ÂŤ Trenutno je na poÄ?itnicah. Nekaj dni si je Ĺže nabiral novih moÄ?i na morju, za preostanek posebnih naÄ?rtov nima. Ĺ˝eli si biti Ä?im veÄ? v domaÄ?em okolju, kjer đ&#x;”˛ se tudi najbolje poÄ?uti.

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 17

Na Slovenski avanturi so bili najhitrejĹĄi Slovenci

Kljub manjĹĄemu ĹĄtevilu udeleĹžencev je 14. Adventure race Slovenia uspel in navduĹĄil tekmovalce Slovenija, 22.–25. junij – 14. pustolovsko ĹĄportno tekmovanje Adventure race Slovenia, ki ga je tudi tokrat priredilo DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje, je potekalo z obilico adrenalina in navduĹĄenja nad lepotami Slovenije. Tokrat se je na progo, ki se je zaÄ?ela v Bovcu, podalo 32 udeleĹžencev oziroma 16 dvojic, ki so premagovale 200 kilometrov dolgo progo. Ta jih je prvi dan vodila na spust s kajakom po SoÄ?i, sledilo je soteskanje z veÄ? kot dobrodoĹĄlo osveĹžitvijo pred vzponom na Polovnik, od koder so krenili proti DreĹžniĹĄkim Ravnam, kjer so se okrepÄ?ali, preoblekli, se posvetovali o nadaljevanju avanture in odkolesarili naprej proti Cerknemu.

Drugi dan so popotniki (tako se imenuje kategorija tekmovanja v dvojicah) s kombinacijo kolesarjenja, jamarstva, trekinga in mestne orientacije dosegli cilj v Ĺ kofji Loki. Adventure race Slovenia oziroma Slovenska avan-

tura se je tradicionalno zakljuÄ?il v Velenju, kjer so ekipe iz Ninozemske, NemÄ?ije, ÄŒeĹĄke, HrvaĹĄke in Slovenije – najhitrejĹĄe bile prav slovenske ekipe – delili svoje izkuĹĄnje s proge in obÄ?utke po uspeĹĄno opravljenem izzivu. Taborniki, ki so tudi tokrat posta-

vili progo, pa so Ĺže zbirali ideje na jubilejno Slovensko avanturo, na katero bodo skuĹĄali privabiti ĹĄe veÄ? ljubiteljev ĹĄportnih pustolovĹĄÄ?in. đ&#x;”˛

tf, foto: Nik JevĹĄnik

StroĹžiÄ? in Grudnik odliÄ?na V soboto, 17., in nedeljo, 18. junija je v Novem mestu na obmoÄ?ju Gorjancev, na glavni cesti proti Metliki, na 4,3 km dolgem odseku potekala tradicionalna avtomobilska gorska hitrostna dirka Gorjanci 2017. SoÄ?asno je potekalo veÄ? prvenstev – FIA Cup, Slovensko in Avstrijsko drĹžavno prvenstvo ter FIA prvenstvo starodobnih vozil. Na startu se je zbralo 100 voznikov iz 9 drĹžav, slovenske barve pa jih je zastopalo 28.

Na sobotnih treningih je nekoliko nagajalo vreme, nedelja pa je bila lepa in sonÄ?na in je zagotovila odliÄ?ne pogoje za vse nastopajoÄ?e in ĹĄtevilne gledalce.

Iz kluba V-Racing sta se dirke udeleĹžila dva dirkaÄ?a. Matej Grudnik je nastopil s Cliom 4 RS CUP in zasedel 3. mesto v generalni razvrstitvi slovenskega drĹžavnega prvenstva, Bojan StroĹžiÄ? z Autobianchijem A 112 Abarth pa je med starodobnimi vozili zmagal v klasi C1.

Kegljanje Premor do jeseni Na igriĹĄÄ?u DU Velenja so domaÄ?ini gostili BD Ĺ entjur. Pregovor, da favoriti ne zmagajo vedno, je tudi tokrat drĹžal, ker domaÄ?inom igra nikakor ni stekla, kot so si Ĺželeli. Tako so morali priznati presenetljiv poraz 2 : 6 proti gostom, ki precej zaostajajo za njimi, pa Ä?eprav so imeli razliko v toÄ?kah boljĹĄo od gostov.

Ĺ ola v zraku

V Ĺ aleĹĄkem aeroklubu si prizadevajo, da bi Ä?im veÄ? predvsem mladih pritegnili v pilotsko ĹĄolo in jih s tem usmerili v bolj discipliniran in umirjen naÄ?in Ĺživljenja, kakrĹĄnega morajo imeti piloti, da so vedno pripravljeni na varen polet, pri katerem ni prostora za lahkomiselnost in povrĹĄnost. ÂťMislim, da je to za mlade ljudi zelo pozitivno, je povedal predsednik kluba Zvonimir Mavri. V letoĹĄnje ĹĄolanje, ki je pribliĹžno na sredini, so skupaj s koroĹĄkim klubom vkljuÄ?ili enajst kandidatov. ÂťKaĹže, da bodo do konca leta vsi priĹĄli do licence,ÂŤ priÄ?akuje in dodaja, da se bo takrat uÄ?enje ĹĄele zares zaÄ?elo in bodo v klubu budno spremljali napredovanje pilotov, saj je prostora za izpopolnjevanje vedno veliko.

ÂťS traveÂŤ v zrak

Z izzivi teoretiÄ?nega dela so kandidati opravili pozimi in se zdaj rokujejo s krmilom. ÂťZdaj se uÄ?ijo letenja naravnost. Pri vzletanju (in pristajanju) je na-

mreÄ? kljuÄ?no, da so krila v vodoravnem poloĹžaju. Vse ostalo je precej enostavno,ÂŤ je povedal uÄ?itelj jadralnega letenja Peter Koren. Temeljno pravilo varnega letenja je Ĺželja po tem, nato pa veliko posluha in odprtosti do kritike. ÂťKandidati so zelo

â?ą

Na drĹžavnem prvenstvu v jadralnem letenju so Ä?lani Ĺ aleĹĄkega aerokluba osvojili 5. in 9. mesto. Za mali klub (ĹĄteje okrog 40 Ä?lanov) je to velik uspeh.

motivirani za letenje. Morajo pa veliko delati pri sebi. Od zaÄ?etka jim dovolimo delati veÄ?je napake, proti koncu ĹĄolanja pa vedno manjĹĄe. Zato imajo kandidati vÄ?asih obÄ?utek, da letijo vedno slabĹĄe, v resnici pa uÄ?itelji vedno veÄ? zahtevamo od njih.

Dokler kandidat ne vidi nagiba letala, ga uÄ?itelj ne more spusti-

Matej Grudnik Clio 4 RS CUP

Zmagovalec na slovenskem drĹžavnem prvenstvu je bil BubniÄ? z Lancio Delto, pred Marcem z Mitsubishijem ter Grudnikom s Cliom.

Zmagovalec dirke je bil Italijan Liber s prototipom Gloria

s Ä?asom 01:39.46, ki pa mu ni uspelo izboljĹĄati lanskega rekorda proge, ki ga ĹĄe vedno ima dirkaÄ? V-Racing Patrik ZajelĹĄnik s Ä?asom 1:38.88.

Druga tekma je bila v Vinski Gori, kjer so gostili BĹ DU Premogovnik. Gostje so zelo odloÄ?no zaÄ?eli sreÄ?anje in niso dali domaÄ?inom nobene moĹžnosti za spremembo. Rezultat je bil 2 : 6 za goste, pa tudi velika toÄ?kovna razlika je bila v njihovo korist.

Na Polzeli je bil derbi med vodilnima moĹĄtvoma BK Polzela in PDU Gorica. Tokrat se ekipa Gorice ni mogla enakovredno kosati z razpoloĹženimi domaÄ?ini, ki so slavili z rezultatom 6 : 2 in tudi z veliko toÄ?kovno razliko.

Vrstni red ekip: 1. PDU Gorica 14 toÄ?k, 2. BK Polzela 12, 3. BĹ DU Premogovnik 11, 4 DU Velenje 8, 5. DU Slovenske Konjice 6, 6. BD Ĺ entjur 5, 7. DU Vinska Gora 4. Ekipa DU Slovenske Konjice je bila v tem kolu prosta.

Tako se je konÄ?al prvi del tudi v prvi ligi balinarskega tekmovanja v Ĺ tajerski ligi za upokojence. Nadaljeval se bo 1. septembra za obe ligi hkrati.

danje Ĺživljenje in delo. Treba je zaÄ?utiti ljubezen do zraka in letenja in takrat ni veÄ? ovir, da ne bi napredoval in v klubu naĹĄel dovolj prostora za svoj nadaljnji razvoj.ÂŤ Ĺ aleĹĄki aeroklub namreÄ? nima le ĹĄolskih letal, ampak tudi visoko sposobna jadralna letala in nudi vsakemu kandidatu moĹžnosti za izpolnitev njegovih ciljev.

Na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah poteka urjenje za jadralne pilote – Kandidati so tik pred samostojnim poletom – Prava ĹĄola se zaÄ?ne ĹĄele po osnovnem ĹĄolanju Tina Felicijan

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

29. junija 2017

Privilegij drugaÄ?nega pogleda na svet

ÂťNajveÄ?ji izziv se je osamosvojiti od inĹĄtruktorja. ÄŒeprav ĹĄe leti z nami, moramo sami opaziti in popraviti napake in biti odgovorni za to, kar se dogaja z letalom,ÂŤ je povedal kandidat Dominik JakĹĄiÄ?, na fotografiji z uÄ?iteljem Petrom Korenom.

ti samega v zrak. To je najveÄ?ja in teĹžka odloÄ?itev uÄ?itelja, navadno pa so kandidati pripravljeni po kakih 35 startih. Prvi samostojni start je navadno daleÄ? najlepĹĄi, se pa nam, ki ostanemo na tleh, takrat najbolj tresejo noge,ÂŤ je priznal uÄ?itelj, ki v teh trenutkih hkrati uĹživa. Ko opazuje napredovanje pilota po konÄ?anem osnovnem ĹĄolanju, pa ĹĄe bolj. ÂťKot uÄ?itelj lahko najveÄ? doseĹžeĹĄ, ko uÄ?enec zaÄ?ne nadgrajevati tvoje znanje, in na to smo najbolj ponosni.ÂŤ

Napredovanje prinaĹĄa nove izzive in uĹžitke

Po osnovnem ĹĄolanju, ko bodo jadralci lahko sami v zraku,

bodo zaÄ?eli pridobivati kilometrino, s tem pa izkuĹĄnje in obÄ?utek za letalo – to je naslednji in najpomembnejĹĄi korak ĹĄolanja, ki se z jadralnega letanja lahko nadaljuje na motorno. Pilot vleÄ?nega letala v pilotski ĹĄoli Mirko MeĹža je v 33 letih preletel dolge ure in nabral ĹĄtevilne pilotske izkuĹĄnje. ZaÄ?el je Âťna traviÂŤ prav tako kot bodoÄ?i piloti, ki jim zdaj pomaga v zrak. Zadnja leta pilotira predvsem motorna letala, saj jadranje zahteva veliko Ä?asa, ki si ga je treba vzeti takrat, ko je vreme primerno. To pa ni vedno mogoÄ?e. ÂťÄŒeprav letenje zahteva celega Ä?loveka, je zame sprostitev. V zraku si napolnim baterije in pridobim moÄ?i za vsak-

Kandidat Dominik JakĹĄiÄ?, po poklicu skladatelj, si Ĺže dolgo Ĺželi leteti. ÂťPogled z neba nudi povsem drugaÄ?en pogled na naravo in ljudi. Iz zraka ti odnosi med ljudmi, ki so dandanes mogoÄ?e ĹĄe posebno napeti, izginejo. VidiĹĄ samo dva Ä?loveka, ki se sprehajata. Izginejo pa tudi meje,ÂŤ je povedal, zakaj ga letenje navduĹĄuje. Pri glasbenem ustvarjanju stremi k vsebini, pri Ä?emer zunanji dejavniki niso tako pomembni. Letalstvo pa ga Ĺže od malega napeljuje k razmisleku o tistem, kar je najbolj pomembno, zato mu pomaga tudi pri profesionalnem udejstvovanju v glasbi in z vsakim uspeĹĄnim startom utrjuje samozavest. Samostojni polet je Ĺže na vidiku, kasneje pa si Ĺželi nadaljevati ĹĄolanje z motornimi in ultralahkimi letali. Kot ljubiteljski fotograf se Ĺželi ukvarjati tudi z aero fotografijo, vse skupaj pa povezati v naÄ?in Ĺživljenja. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

T. F.

Dva zanimiva rekreativna dogodka V petek, 30. junija, bo izpred Galactice organiziran tradicionalni noÄ?ni tek ob velenjskih jezerih. Tudi tokrat se bodo tekaÄ?i ob 21. uri pomerili na 5 in 10 km dolgi progi. V soboto ob 10.

uri bodo tekmovalci od tu lahko krenili na 76-kilometrski kolesarski maraton.

V nedeljo, 2. julija, pa se od 10. ure dalje obeta tradicionalno eden najlepĹĄih slovenskih triatlonov, in sicer na in ob velenjskem jezeru. Triatlon bo kombinacija plavanja v kristalno Ä?isti vodi, kolesarjenja po razgibani kolesarski trasi, za konec pa ĹĄe dokaj nezahteven in v celoti ravninski tek. Tudi tokrat so discipline namenjene za vse starostne skupine in za vse stopnje pripravljenosti, dodan pa je ĹĄe Sprint đ&#x;”˛ triatlon.

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

Stanovalec pregnal vlomilca Velenje, 21. junija – V sredo ponoÄ?i je bilo vlomljeno v stanovanje na Jenkovi. Stanovalec je vlomilca pregnal, tako da mu ni uspelo odnesti niÄ?esar. Policisti po njem kjub temu poizvedujejo.

Povozila plastiko Velenje, 22. junija – V Ä?etrtek je pri voĹžnji na relaciji Polzela–Velenje voznica osebnega avtomobila povozila plastiko, ki je padla na cestiĹĄÄ?e iz zabojnika tovornega vozila in poĹĄkodovala avto. Policisti bodo voznika tovornega vozila skuĹĄali najti. Ob tem primeru pa opozarjajo voznike, da posveÄ?ajo pozornost pri voĹžnji tudi morebitnim predmetom na voziĹĄÄ?u.

Znanec ga je s palico Velenje, 23. junija – V petek ponoÄ?i je k policistom priĹĄel pretepen obÄ?an in jim povedal, da ga je pri lokalu Mia Mia ob jezeru s palico pretepel znanec, ki naj bi bil tam varnostnik. Policisti okoliĹĄÄ?ine preverjajo, storilca pa bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

29. junija 2017

VeÄ? nesreÄ? kolesarjev Nevarna voĹžnja preblizu roba voziĹĄÄ?a Velenje, Nazarje, 22. junija – Sezona kolesarjenj je na vrhuncu in temu primerno so zadnje Ä?ase pogoste tudi nesreÄ?e. Kolesarji sodijo med ranljivejĹĄe udeleĹžence v prometu, zato morajo biti vozniki motornih vozil posebej skrbni in pozorni nanje. Za varno kolesarjenje pa obstajajo pravila tudi zanje. Eno od njih je, da vedno kolesarijo po kolesarskem pasu ali stezi (kjer te obstajajo) ali ob robu cestiĹĄÄ?a pribliĹžno 60 centimetrov od roba, da se lahko izognejo neravninam.

V Ä?etrtek je na poti proti jezeru kolesar trÄ?il v kolesarko. Ta je padla.

Nekaj Ä?asa je bila zaradi padca tudi nezavestna. Kolesar je s kraja pobegnil in ji ni nudil prve pomoÄ?i. Oskrbeli so jo v zdravstvenem domu.

V soboto, 24. junija, okoli 15. ure se je pri padcu v Brdu na obmoÄ?ju Nazarij hudo telesno poĹĄkodovala 53-letna kolesarka. Padla je, ko je zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a zapeljala na bankino.

V ponedeljek, 26. junija, zveÄ?er pa so v deĹžurni ambulanti zdravstvenega doma nudili pomoÄ? mlajĹĄi kolesarki, ki je padla v bliĹžini OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje. Vozila je preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a in izgubila oblast đ&#x;”˛ nad kolesom. Pri padcu je utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Donatorji so se izkazali Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 26. junija – V ponedeljek popoldan so v mestni Ä?etrti Desni breg na slovesnosti, ki so jo pripravili, predali namenu zunanji defibrilator ali AED napravo.

Ta lahko s pomoÄ?jo elektriÄ?nega sunka ponovno poĹžene srce in s tem komu reĹĄi Ĺživljenje. Naprava je enostavna in povsem varna ter jo ob sledenju navodilom lahko uporablja vsakdo. To so nazorno tudi prikazali.

NameĹĄÄ?ena je na proÄ?elju Mercatorjeve TrĹžnice. Denar za nakup so zbrali s pomoÄ?jo donatorjev. ÂťAkcijo smo na pobudo lokalnega odbora stranke SMC Ĺ aleĹĄke doline zaÄ?eli pred dobrim letom in jo skupaj s krajevnim odborom RdeÄ?ega kriĹža in mestno Ä?etrtjo Desni breg tudi uspeĹĄno zakljuÄ?ili. Brez donatorjev, ki so s tem pokazali vso svojo srÄ?nost, akcija ne bi uspela,ÂŤ je dejala predsednica sveta Jelka Sever ÄŒasl.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Pred nami je poletje in turistiÄ?na sezona, z njo pa tudi prometni zastoji ne zgolj v mestnih srediĹĄÄ?ih ali vpadnicah, ampak na glavnih prometnicah, ki povezujejo naĹĄo drĹžavo s sosednjimi in ostalimi evropskimi drĹžavami. Prometni zastoji ne nastajajo zgolj zaradi nujnih vzdrĹževalnih del, ki jih vzdrĹževalci DARS-a izvajajo skladno s strategijo vzdrĹževanja in evropskim prometnim koledarjem, ampak zaradi dejstva, da je avtomobilov na cestah iz leta v leto veÄ?. Po podatkih DARS-a se je ĹĄtevilo avtomobilov, ki v enem dnevu prevozijo doloÄ?en avtocestni odsek, v zadnjem desetletju marsikje poveÄ?alo za veÄ? kot polovico. Najbolj obremenjeni odseki so na avtocestnem kriĹžu, ki povezuje vzhod– zahod in sever–jug Evrope.

đ&#x;”˛

Na slovesnosti so prikazali tudi, kako naprava deluje.

Ĺ oĹĄtanjski veterani so se pomerili UspeĹĄno izvedli 5. strelsko tekmovanje za prehodni pokal ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, OZVVS Ĺ oĹĄtanj ter 2. memoriala Ivana Juvana st.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj sta v sodelovanju s Strelskim druĹĄtvom DoliÄ? v okviru poÄ?astitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 26. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 17. junija, organizirala 5. strelsko tekmovanje za pokal ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, obmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj ter drugega memoriala Ivana Juvana st. v streljanju z malokalibrsko puĹĄko odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na zelo lepo urejenem streliĹĄÄ?u strelskega druĹĄtva DoliÄ? v Gornjem DoliÄ?u v obÄ?ini Mislinja, ki ima vsa potrebna dovoljenja za streljanje z lovskim in ĹĄportnim oroĹžjem. Pokrovitelja 5. tekmovanja z malokalibrsko puĹĄko sta bila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in OZVVS Ĺ oĹĄtanj, pokale in medalje za tekmovalce je prispevala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Tekmovanje je potekalo ekipno (trije Ä?lani) in posamiÄ?no na razdalji 70 metrov. Na tekmovanju je sodelovalo 13 ekip s skupaj 43 tekmovalciv in tekmovalkami. Tekmovalci so streljali leĹže z roko brez naslona na tarÄ?o velikosti 50 x 50 cm. Na voljo je bilo neomejeno poskusnih strelov in deset strelov za oceno v roku dvajsetih minut. Med samo tekmo pa nas je obiskal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Dar-

Avtomobilska industrija je ena najpomembnejĹĄih panog v svetu. Med zadnjo gospodarsko krizo je doĹživela znaten padec, toda poÄ?asi se vendarle pobira in se vraÄ?a na raven, ki jo je imela pred njo. Kot pomembna visokotehnoloĹĄka panoga ustvarja skoraj desetino svetovnega bruto domaÄ?ega proizvoda in ima pomembno vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Leta 2015 je bilo v Sloveniji proizvedenih skoraj 130.000 osebnih avtomobilov, pomemben deleĹž pa predstavlja tudi izdelava avtomobilskih delov, ki jih v naĹĄih tovarnah izdelujejo za ĹĄtevilne avtomobilske gigante. Avtomobili imajo pomembno vlogo tudi v Ĺživljenju veÄ?ine prebivalcev Slovenije, saj kar 86 odstotkov vseh poti opravimo ravno z avtomobilom. Zato ne preseneÄ?a podatek, da je Slovenija celo prva v Evropi po izdatkih gospodinjstev za osebno mobilnost. Po podatkih StatistiÄ?nega urada Republike Slovenije je v Sloveniji registriranih veÄ? kot milijon osebnih avtomobilov, tako da naĹĄa drĹžava med ostalimi drĹžavami Ä?lanicami Evropske unije zaseda deveto mesto.

Slovenski vozni park je dokaj star, saj je bilo leta 2015 najveÄ? avtomobilov starih najmanj 12 let, po povpreÄ?ni starosti pa smo blizu evropskemu povpreÄ?ju, ki znaĹĄa 9 let. Med znamkami prevladujejo avtomobili znamke Renault, sledijo pa vozila znamk Volkswagen in Opel, med katerimi prevladujejo z bencinskim motorjem, med novejĹĄimi pa je veÄ? z dizelskim motorjem. Cestni promet je tudi zaradi tega glavni onesnaĹževalec okolja. DeleĹž elektriÄ?nih avtomobilov je pri nas ĹĄe zelo majhen, saj so tovrstni avtomobili zaenkrat ĹĄe razmeroma dragi, toda prepriÄ?an sem, da se bodo v bliĹžnji prihodnosti tudi na tem podroÄ?ju zgodile spremembe in se bo deleĹž elektriÄ?nih avtomobilov, z drĹžavno subvencijo ali brez nje, poveÄ?al.

Zunanji defibrilator je nameĹĄÄ?en na proÄ?elje Mercatorjeve TrĹžnice

Poldi Jelenko: ÂťSem krajan mestne Ä?etrti Desni breg in danes zelo vesel, da smo tudi tukaj dobili napravo, ki reĹĄuje Ĺživljenje. Gotovo ni bila poceni. Hvala vsem, ki so prispevali denar za nakup.ÂŤ

NaĹĄ mali avto v dolgi koloni

Porast ĹĄtevila avtomobilov poleg pretoÄ?nosti prometa vpliva tudi na varnost v prometu, saj poveÄ?ana gostota prometa poveÄ?uje tudi tveganje za nastanek prometnih nesreÄ? in drugih dogodkov, ki vplivajo tako na pretoÄ?nost kot varnost v cestnem prometu. Nezanemarljiv pa je tudi finanÄ?ni vidik zastojev na cestah, ki je ponekod prav ĹĄokanten, saj zaradi prometnih zastojev vsako leto nastajajo veÄ?stomilijardni stroĹĄki. Slednji so veÄ?ji v veÄ?jih drĹžavah, kjer so daljĹĄi avtocestni odseki, s tem pa tudi zastoji, ki se ponekod merijo v stotinah kilometrov in ne zgolj v petih, desetih ali tridesetih kilometrih, kolikor velja najdaljĹĄi zastoj pri nas in je nastal leta 2016 na odseku Unec–Brezovica zaradi ĹĄtirih prometnih nesreÄ?.

Poletni Ä?as je Ä?as potovanj in zlasti ob vikendih bo promet zelo zgoĹĄÄ?en na naĹĄem avtocestnem kriĹžu in mejnih prehodih z Republiko HrvaĹĄko. NiÄ? manj prometa ni ob dnevih, ki v sosednjih drĹžavah veljajo za prazniÄ?ne. Na letoĹĄnje prometne tokove proti jugu in v obratni smeri bo vplivala tudi sprememba Zakonika o schengenskih mejah in temeljita mejna kontrola. Dolgim kolonam se bo teĹžko izogniti, kar bo nedvomno vplivalo tako na poÄ?utje kot psihofiziÄ?ne sposobnosti voznikov.

Zato pred odhodom preverite informacije o stanju na cestah. Najenostavneje to lahko opravite s klicem na telefonsko ĹĄtevilko 1970, usluĹžbenci Prometno-informacijskega centra vas bodo seznanili s stanjem na cestah ter svetovali morebitne obvoze in alternativne poti. SreÄ?no! đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke PrepreÄ?uje stike z otrokom

ko Menih, ki nam je zaĹželel prijetno poÄ?utje, dobre rezultate in varno vrnitev domov in namig, da se naslednjo leto zopet vidimo.

NajboljĹĄi rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa SDV Kamnik – 1. mesto z 293 zadetimi krogi (Zdravko Vrankar, Renato UraniÄ? in Pavle SerĹĄa) 2. mesto z 292 zadetimi krogi je osvojila ekipa OZVVS Celje (Marjan Zdovc, Drago GuÄ?ek in Cvetko Ĺ˝gajner), tretja pa je bila ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat) z 289 krogi. ÄŒetrta je bila ekipa domaÄ?inov OZVVS Ĺ oĹĄtanj 1 (Franc OĹĄtir, Robert Borovnik in Robert Rutnik) z 283 krogi. V posamiÄ?ni razvrstitvi je bil najboljĹĄi strelec Zdravko Vrankar iz SDV Kamnik s 100 osvojenimi

krogi, 2. z 99 krogi je bil domaÄ?in Robert Borovnik, 3. pa Milan Hrovat z 98 krogi in 6 muĹĄi iz OZVVS Velenje. IstoÄ?asno je potekalo tudi tekmovanje v posamiÄ?ni konkurenci za najboljĹĄega strelca iz ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. NajboljĹĄi trije strelci so bili Robert Borovnik, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, 2. mesto je zasedel Robert Rutnik, 3. pa je bil JoĹže ÄŒanÄ?. V Ĺženski konkurenci je 1. mesto zasedla Marija OĹĄtir, 2. je osvojila Sonja ÄŒanÄ? in 3. Lidija Stropnik. Medalje in pokale je poleg predsednika Leona Stropnika podeljeval tudi vodja strelske sekcije pri OZVVS Ĺ oĹĄtanj Franc OĹĄtir. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Velenje, 21. junija – Ker mu bivĹĄa partnerica ne omogoÄ?a stikov z otrokom, kot je to doloÄ?eno v odloÄ?bi sodiĹĄÄ?a, jo je oÄ?e prijavil policistom. Ti jo bodo ovadili za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe.

Že ob petih si je dal duťka Velenje, 21. junija – Stanovalci na Jenkovi niso imeli nobenega razumevanja do stanovalca, ki si je ob petih zjutraj dal duťka s posluťanjem glasbe. Niso ga kazali tudi policisti, saj so ga za prekrťek oglobili.

Gosta nadlegovala goste Velenje, 21. junija – V sredo zveÄ?er se je gost v lokalu Picadilly nespodobno vedel in nadlegoval druge, v Ä?etrtek pa je obiskova-

lec lokala ÄŒuk tam napadel in udaril gosta.

KakĹĄen raÄ?un so ali pa ĹĄe bodo za prekrĹĄka napisali policisti, ni znano.

Preko vrste na silo ne gre Velenje, 23. junija – V petek okoli 14. ure je v Zdravstvenem domu z razbijanjem po vratih ordinacije in groĹžnjami osebju moĹž terjal takojĹĄen pregled svoje Ĺžene. Policisti so mu pojasnili, da tako ne gre, napisali pa tudi plaÄ?ilni nalog.

Partner jo je udaril Ĺ oĹĄtanj, 24. junija – V soboto zveÄ?er je v Gaberkah partner pred otroki v prepiru udaril partnerko. Ker policistov, ki so se napotili k njim, ni Ä?akal doma, so mu plaÄ?ilni nalog izdali kasneje, o dogodku pa so obvestili tudi center za socialno delo.

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

29. junija 2017

Starodobniki v Martinovi Ĺ martno ob Paki – V soboto, 1. julija, bosta DruĹĄtvo ljudske tehnike in AMD Ĺ martno ob Paki pripravila v Martinovi vasi ob ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ martnem ob Paki peti Pilihov memorial in 14. sreÄ?anje starodobnih vozil v kraju. S prireditvijo bosta hkrati zaznamovala tudi 70-letnico delovanja druĹĄtva.

Ob tej priloĹžnosti si bodo dopoldan udeleĹženci prireditve ogledali znamenitosti obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki jih je v razi-

skovalni nalogi PakÄ?eva pot opisal njen avtor Gaj KolĹĄek, ter retrospektivno razstavo v prostorih Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki. Tistim, ki si bodo Ĺželeli ogledati zbirko Spomini na Tita in JNA v LetuĹĄu, bodo omogoÄ?ili tudi to. Ob 13. uri pa bodo pripravili sveÄ?anost in na njej med drugim predstavili 140 strani obseĹžen zbornik, ki ga je druĹĄtvo izdalo ob jubileju. ÂťKer praznujemo, bo letoĹĄnji Pilihov memorial nekoliko drugaÄ?en kot minu-

19

vasi Oven od 21. 3. do 21. 4.

RazoÄ?arani in prizadeti boste. ÄŒeprav se vam trenutno zdi, da se vam je podrl svet, se bo kmalu vse obrnilo drugaÄ?e, kot je kazalo v minulih dneh. Teden, ki je pred vami, bo Ĺže zato lep, a to boste spoznali ĹĄele v ponedeljek. To bo dan, ko vam bo postalo jasno, da laĹžjih poti v Ĺživljenju ni. Lahko raÄ?unate, da boste kmalu nagrajeni za trud, ki ga mnogi doslej niso niti opazili. Ko ga bodo, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplivalo naravnost blagodejno.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

li ĹĄtirje. Letos nismo pripravili panoramske voĹžnje niti spretnostnega tekmovanja,ÂŤ je povedal

predsednik DruĹĄtva ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki Danilo Arđ&#x;”˛ tp Ä?an.

V sluĹžbi se boste konÄ?no poÄ?utili bolje. ObÄ?utek, da vas sodelavci niso sprejeli, bo splahnel. VaĹĄe finanÄ?no stanje bo tisto, ki vam bo ĹĄe najbolj Ĺžrlo Ĺživce.

TeĹžave na tem podroÄ?ju niso od vÄ?eraj, a se zadnje dni stopnjujejo. Treba se bo odloÄ?iti, kako se jih boste reĹĄili. MoĹžni reĹĄitvi sta tokrat le dve; posojilo ali pa prodaja premoĹženja, ki ste ga ustvarili v boljĹĄih Ä?asih. Nobena ne bo lahka. NajslabĹĄe bo, Ä?e boste teĹžavo spet pometli pod preprogo in jo preloĹžili ĹĄe za nekaj dni. Ĺ li ste Ĺže Ä?ez rob, zato si ne zatiskajte veÄ? oÄ?i in ne Ä?akajte na Ä?udeĹž.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ĺ˝iveli boste iz dneva v dan. Prisluhnite svojim Ĺželjam, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. V teh dneh boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil. Ĺ˝e prvi stik bo prijeten, zato boste polni upanja. Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Zdravniki ne morejo narediti Ä?udeĹža, Ä?e ne sodelujete. Ubogajte njihova navodila.

Gasilci v TUŠ– nekoÄ? in nikdar veÄ? Ĺ oĹĄtanj, 8. junija – V sklopu prireditve Klepet pod Pustim gradom, ki jih vodijo v Muzeju usnjarstva Ĺ oĹĄtanj, so zaznamovali 100. obletnico ustanovitve Industrijskega gasilskega druĹĄtva Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj, ki sicer ne deluje veÄ?, a se spomin nanjo ohranja na veÄ? naÄ?inov. Dogodek je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so odprli razstavo ohranjenih arhivov in predmetov tega druĹĄtva, med katere sodijo razmeroma bogat fotomaterial in razliÄ?ni predmeti, tudi Ä?rpalka Magirus (1938), v drugem delu pa je tekel pogovor o nekdaj moÄ?nem druĹĄtvu, ki je delovalo v sklopu tovarne usnja in tudi ĹĄirĹĄe. Ĺ tevilne brane sta na dogodku pozdravila ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih in direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, katerega enota je ĹĄoĹĄtanjski muzej, realizirala pa kustosa Miran Aplinc in Jernej Hozjan. Razstava v prostorih muzeja vabi k ogledu v prihodnjih mesecih, pogovor, ki so ga oĹživljali nekdanji Ä?lani tega druĹĄtva Franc Mevc, Anton BerloĹžnik in Vojko Komprej, ter Danilo ÄŒebul, ki je kot poznavalec gasilstva v Ĺ oĹĄtanju prispeval k razjasnitvi Ĺživljenja tega druĹĄtva. Ĺ irĹĄi zapis o zgodovini IGD TUĹ bo izĹĄel v biltenu ob simpoziju o Usnjarstvu na Slovenskem.

Znano ali pa manj znano je, da je bilo PIGD tovarne usnja ustanovljeno 15. marca 1917 kot gasilska straĹža, ki jo je ustanovil lastnik tovarne Franz Woshnagg. Ĺ tela je 40 Ä?lanov, po koncu 1. svetovne vojne se je preoblikovala v gasilsko Ä?eto. DruĹĄtvo je bi-

deloval celo pevski zbor, ki ga je vodil Silvo TamĹĄe. Zbrani so se najbolj spominjali poĹžara v tovarni usnja leta 1966, ob katerem se je druĹĄtvo najbolj izkazalo, vodo so Ä?rpali iz Pake, ki baje Âťod tovarne naprej nekaj Ä?asa ni teklaÂŤ. Spominjali so se tudi tekmo-

ÄŒas slabih odloÄ?itev in dejanj je preteklost. Lahko si celo Ä?estitate. Naenkrat se vam bodo poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste ĹĄe bolj ustvarjalni. Jezilo vas bo, ker boste imeli premalo Ä?asa za vse tisto, kar si Ĺželite uresniÄ?iti pred dopustom.

Sploh, ker boste v teh dneh potrebovali veliko poÄ?itka, saj vaĹĄe poÄ?utje ne bo najboljĹĄe. Ja, v vroÄ?ina vam letos ne paĹĄe. Najhuje je ponoÄ?i, zato ste Ĺže precej neprespani. Poskrbite, da se dobro osveĹžite. Morda izlet v hribe ali skok v vodo poskrbita, da bo vsaj malo bolje.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

VaĹĄe zdravje ni takĹĄno, kot si Ĺželite. Namesto da bi veÄ? naredili zanj, Ä?epite doma in se skrivate pred toplim poletjem. Ne izgovarjajte se, da nimate Ä?asa. Res ga nimate veliko, a zase si ga ĹĄe vedno vzamete premalo. Enkrat ste se zaradi tega Ĺže opekli. Boste Ä?akali na ponovitev?

PoiĹĄÄ?ite osveĹžitev in poskrbite, da boste bolj sreÄ?ni. Tokrat je vse v vaĹĄih rokah. Denar? Ne bo slabo, dobro pa tudi ne.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

lo zelo aktivno tako pri gaĹĄenju poĹžarov kot ob naravnih nesreÄ?ah, v njihovi sestavi je bila celo dramska skupina. Po 2. svetovni vojni je druĹĄtvo doĹživelo velik porast, delovale so kar tri operativne skupine, Ĺženska desetina, pionirska desetina, v njegovem sklopu je

vanj in nabave gasilnega avtomobila, izletov, izobraĹževanj in druĹžabnih dogodkov.

Zanimivo je, da druĹĄtvo tudi po zaprtju tovarne usnja leta 1999 ni prenehalo delovati, dokonÄ?no so ga razpustili ĹĄele leta 2003 na 86. zadnjem obÄ?nem zboru, ki ga je vodil Anton BerloĹžnik. ÄŒlani so se prikljuÄ?ili drugim druĹĄtvom, hkrati so razdelili tudi opremo, ki jo nekaj (po zaslugi g. ÄŒebula) hrani Muzej usnjarstva. Ĺ e zanimivost, gasilni dom, ki je stal znotraj tovarne usnja, so leta 2002 poruĹĄili, na mestu nekdaj dobro obiskanega in vzdrĹževanega doma je zdaj zunanji del muzeja, v katerem so izvedli tudi jubilejni 50. klepet.

do jezerca z ÂťmejoÂŤ – za ÂťpraviÄ?noÂŤ napajanje Ĺživali na kamniĹĄki in savinjski strani. Odstrl se nam je prostran razgled na ZadreÄ?ko dolino na levi z bliĹžnjim naseljem Ĺ martno ob Dreti, Volog,

MBK

Po hribih Ĺ avnic, 1427 m visokemu Golemu vrhu, smo se sreÄ?ali s podobno skupino z Vrhnike in z njimi veselo poklepetali. Ogledali smo si informacijsko tablo naravnega spomenika tega obmoÄ?ja, ki je

Planinci UNI 3 na zaÄ?etku poti pri pastirskem stanu na Bibi planini

Veniťe ‌ Sredi poti smo naleteli na spominsko obeleŞje petim borcem, ki so tu umrli na pragu svobode – 4. maja l. 1945.

BliĹžajoÄ? se najviĹĄjemu vrhu

đ&#x;”˛

Teden bo pester, a vam ne bo mar. ÄŒeprav boste vse do odhoda na dopust zelo zaposleni, utrujenosti ne boste Ä?utili. Verjetno zato, ker ste trenutno zelo zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Dobre poti in priloĹžnosti se vam bodo tudi v prihodnjih dneh odpirale ena za drugo. VaĹĄe Ĺživljenje se bo po nedelji spremenilo ĹĄe na bolje. Zagotovo vas ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo veÄ? strah prihodnosti, sploh kar se financ tiÄ?e. O tem ĹĄe ne boste govorili na glas, saj veste, da gre za zelo osebno stvar.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

LetoĹĄnje poletje vas pravzaprav razvaja. Teden bo mineval brez veÄ?jih pretresov. Le na zdravje pazite, saj prehodov iz vroÄ?ine v ohlajene prostore ne prenaĹĄate najbolje. Glavobol bo ĹĄe najmanj, kar vas lahko doleti, zelo verjeten je prehlad. Ta pa je poleti ĹĄe bolj zoprn kot pozimi. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan veÄ?, zato ga boste znali tudi negovati. Obisk vrnite ĹĄele, ko boste k temu povabljeni. Tako bo manj oÄ?itno, da gre za veÄ? kot le simpatijo. V torek priÄ?akujte novico, ki vas bo zelo razĹžalostila.

Ĺ korpijon od 24. 10 do 22. 11.

ÄŒe imate moĹžnost, si hitro bliĹžajoÄ?e poÄ?itnice planirajte tako, da jih boste preĹživeli tako na sveĹžem kot na toplem. Ne tarnajte, da tega ne zmorete, ker ni res. Je pa res, da bo letos partner dvignil roke od planiranja poÄ?itnic in vse prepustil vam. Ker tega ne poÄ?nete radi, boste tarnali. Sploh, ker vam bo letos Ĺžal denarja, ki bi ga raje namenili obnovi doma. Oboje ne bo ĹĄlo, zato odloÄ?itev, kam na dopust, oblikujte tudi na podlagi cen. ÄŒe hoÄ?ete, da bo vaĹĄe intimno Ĺživljenje spet bolj pestro, se odloÄ?ite skupaj s partnerjem. Pri tem se lahko celo zelo zabavata. Zdravje bo trdno,

Strelec od 23. 11. do 22.12.

Razgledna Menina planina V teh prelepih sonÄ?nih dneh planine vabijo in kar teĹžka je odloÄ?itev, katero pot izbrati. OdloÄ?ili smo se, da obiĹĄÄ?emo Menino planino iz Tuhinjske doline, od koder nas je voznica malega avtobusa prepeljala do pastirskih poslopij na Biba planini. Pod njimi so se Ĺže zadovoljno pasle krave, saj tudi one uĹživajo na svobodi z obilico okusne trave.

Miza s klopema nas je privabila na zeleno trato in sledila je pogostitev slavljenke Jelene, ki nam je s svojo energijo v Ä?astitljivih letih pravi vzor pozitivnega Ä?loveka. Prijetnemu vzduĹĄju je prispevala tudi novica o novi babici BoĹži, ki je to postala prviÄ?, pa Ä?eprav je vnuk tam daleÄ? Ä?ez luĹžo. V teh Ä?asih razdalje niso najveÄ?ja teĹžava, vaĹžno je, da je priĹĄel med ljubeÄ?e ljudi!

Na pot smo se podali navzgor sprva vzporedno s cesto, ki pelje do Doma na Menini planini ob ĹĄtevilnih paĹĄnikih s kali, nato pa ÂťPr, veseli bukviÂŤ zavili desno v proti Ĺ avnicam in Golemu vrhu.

Cesta je vijugala po planoti izmenjaje med paĹĄniki in gozdom

Rak od 22. 6. do 22. 7.

poleg le-tega posveÄ?en kamniĹĄki murki, ki je edini endemit med slovenskimi orhidejami. UvrĹĄÄ?ena je na RdeÄ?i seznam ogroĹženih rastlinskih vrst. ZahvaljujoÄ?

njeni zaĹĄÄ?iti jo spet pogosteje videvamo. CvetoÄ?e travniĹĄke preproge so nas zvabile v kotiÄ?ek pod nami s hiĹĄico ÂťJanka in MetkeÂŤ, kamor nas je povabila domaÄ?inka BoĹža. PravljiÄ?no lepo okolje nas je takoj prevzelo in takoj smo se poÄ?utili Ä?isto domaÄ?e. Na mizo so spet priromale dobrote, med nas pa dobra volja.

Po prijetnem druĹženju se je bilo treba posloviti. S prvotne poti smo pri prej omenjenem spomeniku krenili desno navzdol v smeri Vodol in kmalu priĹĄli do izvira hladne BoÄ?nice in se z njo odĹžejali. SpuĹĄÄ?ali smo se globoko v dolino po vijugasti stezi in sÄ?asoma prispeli do prvih urejenih domaÄ?ij, tu nas je Ä?akal prevoz.

Za nami je bil spet nepozaben dan, poln izrednih lepot naĹĄe bliĹžnje Menine planine, predvsem pa prijetnega prijateljskega druĹženja, ki bogati naĹĄo jesen Ĺživljenja, Naj jih bo ĹĄe veliko! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

VÄ?asih se vam Ĺže zdi, da so se vsi zarotili proti vam, saj ste letos imeli kar nekaj velikih naÄ?rtov, ki se niso izĹĄli. A ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. ÄŒe jih nimaĹĄ s kom deliti, kmalu izgubijo svoj Ä?ar in tako bo tudi v vaĹĄem primeru. S partnerjem ĹĄe nekaj dni ne bosta govorila istega jezika, prijatelji pa se vam ne bodo zdeli pravi, da bi jim razlagali svoje osebne zmage. VÄ?asih pomaga, Ä?e misli zlijete na papir. Poskusite. V ponedeljek boste dobili dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete Ä?as za premislek. Ne vzemite si ga preveÄ?. TakĹĄna priloĹžnost se redko ponovi.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Nekaj dni boste veÄ? sami kot sicer. Zato boste iskali druĹžbo ljudi, ki ste jih med letom precej zanemarili. Kako skrivnost, ki vam jo zaupajo, zadrĹžati le zase, je prava umetnost. Vi jo obvladate, zato vam bo nekdo od dobrih prijateljev zaupal svoje najveÄ?je strahove. Tokrat boste ob prijateljevi zgodbi moÄ?no prizadeti tudi vi. Ĺ˝eleli boste pomagati, pa ne boste znali. Naprej je ne boste upali povedati, da ga ne bi izdali. ÄŒe v nekaj dneh ne najdete reĹĄitve, je ne iĹĄÄ?ite veÄ?. Pri delu boste uspeĹĄni kot Ĺže dolgo ne, le da tega tisti, za katere vi najbolj Ĺželite, sploh ne bodo opazili. Zato bo imel uspeh grenak priokus.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ĺ˝al se vam sanje, ki ste jih sanjali kar nekaj tednov, doslej ĹĄe niso v celoti uresniÄ?ile. Ĺ e je upanje, da se bodo. Verjemite, da so teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Tu so le zato, ker jim posveÄ?ate preveÄ? pozornosti. V torek boste spoznali nekoga, ki bo veÄ? kot simpatiÄ?en. PolepĹĄal vam bo dan in se v vaĹĄe misli prikradel tudi v noÄ?eh, ki bodo Ĺžal precej nespeÄ?ne. Tudi zato, ker vam vroÄ?ina letos res preseda. In ker je vaĹĄa glava polna teĹžkih misli. ÄŒas je Ĺže, da mislite nase in na svojo sreÄ?o, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hoÄ?ejo. Zdravje? Dobro bo, bolje kot nekaj preteklih tednov.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Tihi dnevi, ki jih imata s partnerjem Ĺže vse od zaÄ?etka tedna, vam bodo zaÄ?eli presedati. Umaknili se boste v svoj svet, zato boste vsak dan bolj pogreĹĄali klepet in veselo druĹžbo. ÄŒe je ne najdete doma, jo poiĹĄÄ?ite drugje. Je pa res, da bo manj udobno in da boste v to morali veÄ? napora vloĹžiti tudi vi. Tudi poÄ?utje se vam bo moÄ?no izboljĹĄalo. VÄ?asih zaleĹžejo Ĺže dobri nasveti in iskreni pogovori, saj ĹĄe vedno velja, da takrat, ko boli duĹĄa, boli telo. Tisti, ki imate otroke, boste imeli nekaj teĹžav z njimi. Stopite jim nasproti, ker vas tokrat potrebujejo bolj kot sicer. Ne potrebujejo denarja, potrebovali bodo le vaĹĄo podporo in razumevanje.

Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

29. junija

05.50 06.10 07.00 11.20 12.05 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 23.15 00.15 00.40 01.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.10 09.55 10.30 11.40 12.45 15.55 16.30 16.50 18.00 18.55 19.50 22.05 00.05

00.45 01.50 03.35

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 23.10 0.15 1.05 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.20

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poročila Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, dokumentarna odd.

Utrinek: Breja preja, izob. odd.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Dosje: Arbitraža, 2.del, pon.

Slovenci v Italiji: Goriško letališče Težišče, odd. TV Lendava Svetovni popotnik: SV Anglija Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Eko utrinki, pon.

Moj pogled na znanost, dok. odd., pon.

Novice Utrinek - zgodbe priseljencev, izob. odd., pon.

Zu, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Sveto in svet: Cesarica in mati habsburških dežel Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka: Pingvini, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Zlatko Zakladko: Regratov sirup To bo moj poklic: Orodjar, 1. del Žogarija Na lepše Alpe-Donava-Jadran Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film Halo TV Dobro jutro Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci prve polfinalne tekme Ciril Cesar; pot v svetlobo, dok., pon.

Halo TV Male sive celice: OŠ Ljudski vrt, Ptuj in OŠ Koroška Bela, Jesenice, kviz, pon.

Nogomet - FIFA pokal konfederacij: polfinale, prenos iz Sočija Dekle z devetimi lasuljami, belg.-nem. f., pon.

Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Milan Svoboda in Jazz Orchestra praškega Konservatorija Jaroslava Ježka, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - FIFA pokal konfederacij: polfinale, posnetek iz Sočija Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist (Mentalist) 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Hiša iz kart Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2492. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Strokovnjak svetuje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

29. junija 2017

Sobota,

30. junija

05.50 06.10 07.00 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.45 23.15 01.00 01.25 01.50 02.20 02.30 02.40 02.45

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 09.25 09.50 10.30 11.40 12.45 15.20 16.20 16.50 17.15 18.00 18.55 19.00 19.15 19.20 19.45 20.05 21.45 23.00 00.25 01.25

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 22.35 0.35 1.30 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.15 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.20 23.50

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poročila Alpe-Donava-Jadran Moj pogled na znanost, dok. odd.

Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Koncert ansambla Smeh 2017, 2. del Med valovi Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Dvojno Veronikino življenje, kopr. film, pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Bine: Sladkosned, pon.

To bo moj poklic Prisluhnimo tišini, izob. odd.

O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor Na vrtu, odd. TV Maribor Ciril Cesar; pot v svetlobo, dok.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci druge polfinalne tekme Prideš z nočjo, dok. film, pon.

Halo TV Vila Mila, ris.

Pri Slonovih, ris., pon.

Mulčki, ris., pon.

Firbcolog, odd. za otroke, pon.

Infodrom, poletje 2017, pon.

Dve življenji, nem.-norv. film, pon.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Polnočni klub Svetovni popotnik: SV Anglija, pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Eurojackpot Ubij me strastno Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Strokovnjak svetuje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2493. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Vurberk 2016, ponovitev 2. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

1. julija

05.50 05.50 06.10 07.00 07.05 07.25 07.50 08.10 08.35 08.40 09.05 09.15 09.55 10.05 10.50 11.55 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 22.50 00.55 01.20 02.15

06.00 06.00 06.30 07.00 09.15 10.10 11.20 12.30 13.20 13.55 15.30 16.30 19.20 19.30 20.05 22.15 23.50 01.35 02.40 04.15

Tedenski izbor Poletna scena Odmevi Ali me poznaš: Jaz sem brogovitina jagoda, pon.

Biba se giba, ris., pon.

Tabaluga, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Mulčki: Pustite me pri miru, ris.

Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Mulčki, ris.

Male sive celice: OŠ Jurija Dalmatina, Krško in OŠ Vavta vas, kviz, pon.

Infodrom, poletje 2017, pon.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

20 let Slovenije: Po svoji poti Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor Na vrtu, odd. TV Maribor Ambienti Petra, izgubljeno kamnito mesto, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Alen Kobilica Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

Ozare Kalimero, ris., pon.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška Poročila, šport, vreme Poletna scena Diaz - ne počistite krvi, koprodukcijski film, 2012, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Tedenski izbor 10 domačih Med valovi Najboljše jutro Prideš z nočjo, dok. film Zborovski BUM 2017, odd. TV Maribor Nagelj, japonska nad.

Presenečenja, 1. sezona, 4. del Ukane po kanadsko, razvedrilna odd.

Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Markkleeberga Ukane po kanadsko, razv. odd.

Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos Infodrom, poletje 2017 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Butler, am. film, pon.

Vse je mogoče, pon.

Rok'n'Band, posnetek koncerta, pon.

Glasbeni spoti Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Markkleeberga Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 9.05 9.30 9.55 10.20 10.35 11.35 12.35 12.50 13.45 14.45 17.35 18.55 18.58 20.00 21.50 0.25 2.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Zebra Zigbi Robocar Poli Smrkci Turbo Mašine pripovedke Oddbods Heidi Divja brata Kratt Ninja želve Transformers TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Na modni pisti z Rihanno Kuharski mojster Anna in kralj Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Umri pokončno 5, ameriški film Vesoljski kavboji, ameriški film Umetna zvezda, ameriški film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (209), Pohajkovalka iz majice Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice, Indonezija Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Žogarija 7 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Po Slakovi poti, posnetek 1.dela koncerta Strokovnjak svetuje, Trendi v kadrovanju Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (4) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

10.00 10.05 10.10 11.10 11.40 15.30 15.55 17.10 17.40 17.55 18.00 18.40 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 21.50 23.00 23.30 00.00 00.25

2. julija

06.35 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.25 08.40 08.50 08.55 09.10 09.20 10.00 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.20 23.15 23.45 00.10 00.25 00.50 01.45

Poletna scena, pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Vipo, ris.

Niko, ris.

Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris.,pon.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Bacek Jon, ris.

Nabriti detektivi, nem. otroška nan., 13/26, pon.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Zagradec Na obisku: Valček v primorskih šegah in običajih Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Koncert ansambla Smeh 2017, 2. del Bela in Sebastijan, fran.film Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: mag. Rado Pezdir Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar Poročila, šport, vreme Poletna scena Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

07.00 Duhovni utrip, pon.

07.15 Glasbena matineja 07.15 Mediteranski koncert (Maroko, Tunizija, Španija, Francija, Ciper), posn. iz Palače narodov v Ženevi 08.05 Mozartina Simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Maja Kojc in Lior Shambadal (W. A. Mozart, R. Strauss), pon.

09.00 Pregreha brez greha, kuh. odd.

09.45 Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

10.25 Nagelj, japonska nad.

12.30 Zgodovina pokala konfederacij, športni film 13.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: tekma za 3. mesto, prenos iz Moskve 16.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos 18.05 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Markkleeberga 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: finale, prenos iz Sankt Peterburga 22.15 Pogrešana, fran. nad.

23.05 Scott in Bailey, ang. nad., pon.

00.10 Glasbeni spoti 01.15 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: finale, posnetek iz Sankt Peterburga 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 9.05 9.30 9.35 10.00 10.25 10.40 11.35 12.30 13.25 13.45 14.45 17.15 18.55 18.58 20.00 21.50 0.00 1.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Zebra Zigbi Robocar Poli Smrkci Turbo Mašine pripovedke Oddbods Heidi Divja brata Kratt Oddbods Ninja želve Transformers TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Kuharski mojster Vesoljski kavboji, ameriški film Moj zvesti prijatelj, ameriški film 24UR vreme 24UR Gremo mi po svoje, slov. film Tistega čarobnega dne, am. film Težave na zmenku, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Cool knjiga 09.40 Ustvarjalne iskrice (208), Zapestnica iz kravate 10.00 2492. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 Pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem 11.00 Vurberk 2016, pon. 2. dela fest.

12.10 Skrbimo za zdravje: Kožne bolezni 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 V pomlad s smehom, 2. del 15.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Adrenalinski podvigi 18.40 Družina Hlebanja, dok. film o družini iz Sao Paola v Braziliji 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

3. julija

05.35 05.55 06.10 07.00 09.00 10.35 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.10 08.50 09.20 11.40 13.10 14.30 17.40 18.05 18.55 19.10 19.35 20.00 21.00 21.50 23.05 23.55 01.00 02.20

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Graška gora poje in igra 2016, 1. del Moji, tvoji, najini, družinska nad.

10 domačih Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Alma M. Karlin - Samotno potovanje, dok. film, pon.

Dober dan, Koroška Firbcologi: O lubčkanju, gorečih stavbah in začaranih napojih, odd. za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Slovenj Gradec, GŠ Ljubljana Moste-Polje, GŠ Koper Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Od garaže do radijskih valov, odd. za mladostnike, pon.

Novice Govoreči Tom in prijatelji: Preizkusni nastop, ris.

Vila Mila, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Peš po Himalaji, popotniška odd.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Wallander, ang. miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Sprehodi v naravo: Vetrocvetke Mizica, pogrni se, lut. predstava za otroke, pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Polnočni klub Ljudje in zemlja, odd. TV Maribor Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci zadnjega dne Bela sužnja, kol. nad., pon.

Pri Slonovih, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Derren Brown: junak na 9000 metrih, pon.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Goljufija, danska nad.

Večer z lutkami, razv. odd., pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.15 22.45 23.40 0.45 1.35 2.25 2.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Ljubezen po domače 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Šola rolanja Strokovnjak svetuje, Trendi v kadrovanju Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Žogarija 8 O deklici, ki je sovražila Knjige, gledališka preds. Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (159), Moj album Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Pop corn, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Prepovedano – zgodba Nejca Reka Ljubljana po Londonu, koncert Aleksandra Mežka Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.25 12.15 12.40 15.00 15.30 16.30 17.00 17.25 17.50 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.25 23.45 00.10 00.15

Sreda,

4. julija

05.30 05.50 07.00 09.00 10.35 11.00 11.50 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.45 16.05 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.15 00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.10

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Graška gora poje in igra 2016, 2. del Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Obzorja duha Operne arije: Vilma Bukovec, Andrej Debevec, Bernarda Bobro, Jože Vidic Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Belfast Peče na Slovenskem, dok. film Potepanja: Gaberje, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja, dok. odd., pon.

Novice Utrinek: Tkalka, izob. odd., pon.

Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe, ang. nad.

Angela Merkel - kanclerka nepričakovanosti, fran.-nem. dok. odd.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Peter Hribar, dok. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

20.55 21.45 22.40 00.20 01.20

10.35 11.05 11.30 12.30 12.55 13.20 15.00 15.30 16.30 16.40 17.20 17.35 18.25 18.30 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 21.25 22.25 22.55 23.20 23.45 23.50

15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.15 01.25 01.55 02.50

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 23.25 0.25 1.15 2.05 2.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR arbitraža Nepremagljivi dvojec Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo O deklici, ki je sovražila knjige, gledališka preds. Vrtca Velenje Žogarija 8 Ustvarjalne iskrice 159, Moj album Prepovedano, zgodba Nejca Reka Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Brainobrain 2, Urimo spomin s pomočjo slik Nanovo, Ko postanem bruc Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnice iz nogavic Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kaj je bonton?

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro 2494. VTV magazin Popotniške razglednice: Camino Pet prijateljev na razpotju evropskega parlamenta (5) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Ko postanem bruc Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic 2494. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Čas za nas, tabornike Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Prepovedano – zgodba Nejca Reka Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Pop corn Skrbimo za zdravje, Imate urološke težave?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

20.00

15.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.15 0.10 1.05 1.55 2.45 3.15

18.05 19.00 19.25 19.30

12.20 13.00 13.30 14.25

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Alpski večer, 1. del Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Vadim Gluzman, Simfoniki RTVS in Daniel Raiskin (B. Smetana: Vltava, M. Bruch: Koncert za violino št. 1) Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: mag. Rado Pezdir Slovenska narečja: Štajerska narečna skupina, dok. odd., 2/3 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Jurija Dalmatina, Krško in OŠ Vavta vas, kviz Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dok. odd., pon.

Novice Utrinek: Humanitarček, izob. odd., pon. Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Kaj pričakovati, ko pričakuješ, am. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Jan Hus, miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

02.10

02.40

17.35

05.30 05.50 07.00 09.00 10.30 11.15

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Nočko: Zgodba o nebeškem povračilu, pon.

Moje rožnato življenje, dok. film, pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolumb. nad.

10 domačih Večer z lutkami, razv. odd.

Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos Čas za Manco Košir: Napuh Bela sužnja, kolumb. nad.

Vila Mila, ris., pon.

Pri Slonovih, ris., pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. Žrebanje Lota Na utrip srca: Miloš, čustvena navezanost, nem. f.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Jedrska nesreča v Fukušimi, it. dok. odd., pon.

Presenečenja, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek Zabavni kanal, glasbeni spoti

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vetrnica: Kobilica Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš: Jaz sem brogovitina jagoda, pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolum. nad.

Osmica, dok. film Dober dan: Odnosi s taščami Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos Tonga, otočje prijaznih ljudi, potopis Bela sužnja, kolumb. nad.

Tabaluga, ris., pon.

Animiranka, anim. pravljica, pon.

Iz popotne torbe, poučna odd. za otroke, pon.

Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti, dok. odd., pon.

Kjer bom doma, avstral. nad. Čas za Manco Košir: Napuh, pon.

Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek Zabavni kanal, glas. spoti, pon.

08.15 09.00 11.20 12.10 13.15 14.30

5. julija

08.10 08.25 09.10 11.30 12.30 13.15 14.30 17.25 18.15 19.05 19.15 19.25 19.50 20.05 21.00 21.50 22.55 23.50 00.55

11.05 11.20 11.25 11.45 12.15 15.00 15.30 16.30 17.10 17.30 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.00 23.25 23.50 23.55

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 21

CARR, Nicholas: Plitvine Od – Odrasli/ 0 – SploĹĄno "Zadnjih nekaj let imam neprijeten obÄ?utek, da se nekdo ali nekaj poigrava z mojimi moĹžgani, preusmerja ĹživÄ?no vezje, na novo programira spomin. Ne meĹĄa se mi – vsaj tako se mi zdi – a moji moĹžgani se spreminjajo. Ne razmiĹĄljam veÄ? kot nekoÄ?.

To najmoÄ?neje obÄ?utim med branjem. VÄ?asih sem se z lahkoto poglobil v knjigo ali daljĹĄi Ä?lanek. Moje misli so prevzeli zapleti pripovedi ali preobrati v razpravi in ure in ure sem se sprehajal skozi dolge odlomke

CORTÉS, Amunarriz: Greta in cirkus Simba Jo-Jo ml – Mladina / C – Leposlovje do 9 let Ĺ olarka Greta izve, da bo morala ponavljati razred. To jo zelo pretrese. Po koncu pouka je Greta hodila in razmiĹĄljala o starĹĄih, o njihovem razoÄ?aranju ob pogovoru z uÄ?iteljico Pepelnik. Njene noge je niso odnesle domov tako kot obiÄ?ajno, temveÄ? so jo od doma oddaljile. Na svoje preseneÄ?enje je naletela na skupino cirkusantov, ki so postavljali ĹĄotor za svoje poÄ?itniĹĄke nastope. Gospa Simba takoj sprevidi, da jo nekaj moÄ?no tare. Popelje jo po cirkusu in ji predstavi kobro Marjetko, najstarejĹĄega moĹža na svetu Matuja, bradato Ĺžensko Marie, opiÄ?jaka Leonarda, ki sovraĹži potovanja in Ä?arovnika Moskovija. Greta se odpravi domov veliko boljĹĄe volje. Knjiga predstavlja problematiko ponavljanja razreda

MIJATOVIĆ, Miloť: Vladarji: ljudje, ki so spremenili svet ml – Mladina / 94 – Zgodovina srednjega in novega veka

proze. To se danes zgodi le ĹĄe redkokdaj.

Zdaj se po dveh ali treh straneh ne morem veÄ? zbrati. Postanem nemiren, izgubim rdeÄ?o nit, zaÄ?nem iskati nekaj drugega, kaj bi lahko poÄ?el. Poglobljeno branje, ki je bilo nekdaj naravno, je postalo naporno." To so besede publicista in misleca Nicolasa Carra, ki je zbral najnovejĹĄe nevroloĹĄke raziskave in razmiĹĄljanja o tem, kar sicer opaĹžamo pri sebi in bliĹžnjih, da se naĹĄi moĹžgani ob uporabi interneta in zaslonskem branju, spreminjajo. MoĹžgani zahtevajo, da jih hranimo, tako kot jih hrani internet, branje ni veÄ? enako, poti v moĹžganih se preusmerjajo, tudi prehod na e-knjige ga spreminja. TabliÄ?no branje "moti" proces poglobitve in znano staro prakso, ko si v knjigo "padel not". Beremo bolj razprĹĄeno "malo tu, malo tam".

MUSSO, Guillaume: In potem ‌ Od – Odrasli/ 821-311.2 – DruĹžbeni roman Osemletni Nathan pomaga reĹĄiti deklico iz jezera, pri tem pa sam skoraj utone in doĹživi obsmrtno izkuĹĄnjo. ÄŒudeĹžno oĹživi in skuĹĄa dogodek pozabiti. Kasneje se poroÄ?i s to deklico, ki je hÄ?erka bogataĹĄa, pri katerem dela njegova mama. Zaradi obÄ?utka manjvrednosti, ker izhaja iz revne druĹžine, je njegov cilj Ä?im hitreje uspeti in se dokazati Ĺženini druĹžini, ki ga nikoli ni povsem sprejela. Dvajset let pozneje je Nathan uspeĹĄen odvetnik, ki je uspel v Ĺživljenju. Toda zaradi njegove prezaposlenosti in pehanja po uspehu se njegovi odnosi z bliĹžnjimi poruĹĄijo. Odtuji se od mame in loÄ?i od Ĺžene. Nenadoma v njegovo Ĺživljenje stopi skrivnostni zdravnik, ki trdi, da zaÄ?uti prihajajoÄ?o smrt in je poslan, da ljudi pripravi nanjo. Nathan mu sprva ne verjame, toda ko je priÄ?a smrti mlade natakarice, ki ji zdravnik napove smrt, zaÄ?ne dojemati, da skrivnostni Glasnik govori resnico. Avtor se je rodil leta 1974 v Antibesu v Franciji, njegov prvi roman, je izĹĄel leta 2001. Po prometni nesreÄ?i se je zaÄ?el strastno zanimati za obsmrtna doĹživetja in v njegovih tekstih se od takrat resniÄ?nost prepleta z nadnaravnim.

Ĺ˝e od takrat, ko so se naĹĄi davni predniki nauÄ?ili hoditi po dveh nogah, loviti z oroĹžjem, obvladati ogenj, poslikavati stene votlin, so naĹĄa lakota po znanju in pogum, da se podamo v neznano, najveÄ?je gonilo napredka in razvoja. Na Ä?elu te odisejade so vedno stali najbolj odloÄ?ni in domiselni posamezniki, ki so spreminjali Ĺživljenja in

poglede, ne samo svoje generacije, temveÄ? tudi vseh prihodnjih. NaĹĄe Ĺživljenje danes ĹĄe zdaleÄ? ne bi bilo takĹĄno, kot je, Ä?e ne bi bili ti ljudje dovolj pogumni, da so razmiĹĄljali drugaÄ?e. Zbirka Ljudje, ki so spremenili svet, predstavlja Ĺživljenjepise najpomembnejĹĄih osebnosti v zgodovini.

Knjige, namenjena predvsem osnovnoĹĄolcem, otrokom ponujajo priloĹžnost, da na zabaven naÄ?in spoznajo vladarje.

DOCHERTY, Helen: Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti ml – Mladina / C-Sz – Slikanica v zabojniku Leo je bil prijazen vitez v besedah, mislih in dejanju. Ko so se drugi vitezi borili, je Leo sedel in se posvetil branju. Ko sta mu oÄ?ka in mama dejala, da se vitezi morajo boriti, ni razumel zakaj. StarĹĄa sta ga opremila za boj z zmajem. Leo je poleg ĹĄlema in meÄ?a, s seboj vzel ĹĄe kruhke in cel kup svojih najljubĹĄih knjig. Potlej pa z vzdihom osedlal ĹĄe starega, zvestega konja Neda in odĹĄel na pot. đ&#x;”˛

AS

CITY CENTER Celje • • • •

21

PRIREDITVE

29. junija 2017

ÄŒetrtek, 29. 6., BiotrĹžnica Petek, 30. 6., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, Nedelja, 2. 7., od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Nepozabna morska doĹživetja MARACO – MINI AVTOMOBLIÄŒKI, Izposoja mini avtomobilÄ?kov LUXI na osrednjem prostoru od 3. julija dalje, vse do 31. avgusta • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

VELENJE ÄŒetrtek, 29. junij 16.30 Ĺ kalsko jezero, RibiĹĄka koÄ?a Podpora na poti Ĺžalovanja, druĹženje v podporni skupini 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru: Skok v poletje z vokalno skupino Fortuna 21.00 eMCe plac Park spet dogaja: Rock on!

Petek, 30. junij 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru 21.00 Park Vile Herberstein Marko Hatlak & FUNtango z gostom Iztokom Mlakarjem 21.00 eMCe plac RGB Series: Cogo meets Park S5 dogaja / Marko Nastić

Sobota, 1. julij 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom 9.00 Staro Velenje, Stari trg pod kostanjem ZeliĹĄÄ?arna v Starem Velenju 10.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana SreÄ?anje jubilantov skupine Premogovnik Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: S tolkali in pesmijo okoli sveta 14.30 Gasilski dom Ĺ kale

17. sreÄ?anje preseljenih Ĺ kalÄ?anov 17.00 Titov trg Parada uniformiranih rudarjev ob dnevu rudarjev 18.00 Mestni stadion 57. Skok Ä?ez koĹžo 20.00 PlaĹža MiaMia Coctail night s skupino Trnje 20.00 Letni kino Velenje Tribute to Legends, koncert

Nedelja, 2. julij 7.00

Ob Ĺ kalskem jezeru RibiĹĄko tekmovanje 15.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domaÄ?iji

Ponedeljek, 3. julij 7.30

Plesno rekreativni studio Mdance Ĺ portno-plesni tabor v MojÄ?ini deĹželi 8.00 Mestni stadion Ĺ portne poÄ?itnice 9.00 Prostori druĹĄtva NOVUS in travnik OĹ Gustava Ĺ iliha Aktivne poÄ?itnice za otroke 9.00 Letni kino Indicamp, tradicionalni poletni otroĹĄki tabor 9.00 Travnik okoli Vile RoĹžle Poletni Ĺ˝IV-Ĺ˝AV v SonÄ?nem parku 21.30 PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture Velenje Poletni kino ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: Rojeni za ples, plesno glasbeni film

Torek, 4. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: DeĹžela domiĹĄljije

17.00 Galerija Velenje Spoznajte skrite zaklade Galerije Velenje, voden ogled po razstavi 20.30 FiĹĄerjeva kapela Predavanje Lada Planka o FiĹĄerjevi kapeli

Sreda, 5. julij

vajo na duĹĄevno zdravje otrok in mladih.

V program so vabljeni starĹĄi otrok, starih od tri do osem let, ki se jim ob vzgoji porajajo vpraĹĄanja oz. dileme ali jih skrbijo otrokove vedenjske teĹžave.

StarĹĄi se v okviru treninga nauÄ?ijo, kako razvijati otrokovo pripravljenost za ĹĄolo, njegove akademske, Ä?ustvene in socialne veĹĄÄ?ine ter Ä?ustveno izraĹžanje.

Spoznajo, kako pohvaliti in nagrajevati otrokovo vedenje, vzpostavljati hiĹĄna pravila, rutine in meje ter kako ravnati pri neĹželenem vedenju. Prav tako usvojijo spretnosti, kako se spodbudno in otroku prijazno vkljuÄ?evati v njegovo prosto igro. Pozornost na treningih je namenjena

Ĺ OĹ TANJ Ponedeljek, 3. julij 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 4. julij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

GIMME DANGER

The House, komedija, 88 minut (ZDA) ReĹžija: Andrew Jay Cohen Igrajo: Will Ferrell, Amy Poehler, Jason Mantzoukas, Nick Kroll, Allison Tolman Sobota, 1. 7., ob 21.30 Nedelja, 2. 7., ob 18.00

Glasbeni dokumentarni film o skupini The Stooges, 108 minut (ZDA) ReŞija: Jim Jarmush Nastopajo: Ewan McGregor, Iggy Pop, Ron Asheton, Mike Watt, James Williamson, Scott Asheton Petek, 30. 6., ob 22.30 Sobota, 1. 7., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 2. 7., ob 19.00 – mala dvor.

TRANSFORMERJI: ZADNJI VITEZ Transformers: The Last Knight, akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 150 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Bay Igrajo: Mark Wahlberg, Josh Duhamel, Isabela Moner, Stephen Merchant, Jean Dujardin, Peter Cullen, idr.

Petek, 30. 6., ob 19.45 – 3D Sobota, 1. 7., ob 19.00

MEDVED BAMSI IN ÄŒAROVNIÄŒINA HÄŒI Bamse och häxans dotter, sinhronizirani druĹžinski animirani film za najmlajĹĄe, 66 minut (Ĺ vedska), 4+ ReĹžija: Christian Ryltenius Slovenski glasovi: Andrej Murenc, PrimoĹž

Martinova vas 5. Pilihov memorial – sreÄ?anje lastnikov starodobnih vozil in predstavitev zbornika ob 70-letnici DLT Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometni poletni kamp Martinko (od 28. junija do 1. julija)

Torek, 4. julij 19:00 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Predstavitev zgodovine rocka – predavanje z glasbenimi vloŞki

Sreda, 5. julij 17:00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

Lunine mene

Sreda, 5. julij 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 30. junij 18:00 MC Ĺ martno ob Paki

ĹĄe krepitvi dobrega odnosa med starĹĄi in otroki. Treningi potekajo v prijetnem vzduĹĄju pod vodstvom usposobljenih izvajalk. V Velenju je obiskovanje treningov uspeĹĄno zakljuÄ?ila prva skupina starĹĄev, jeseni pa je predviden zaÄ?etek nove skupine.

Treningi so sestavljeni iz 14 do 18 sreÄ?anj, starĹĄi se v skupini sreÄ?ujejo enkrat tedensko po dve uri, udeleĹžba je brezplaÄ?na.

Zainteresirani starĹĄi so vabljeni k prijavi na spletni strani: www. vrtec-velenje.si (pod zavihkom ÂťZA STARĹ EÂŤ), podrobnejĹĄe informacije o vsebini programa pa si lahko preberejo na spletni strani: www.neverjetna-leta.si. đ&#x;”˛

A. B.

in ĹĄansoni. S to kombinacijo in svojo vrhunsko interpretacijo je osvajala in ĹĄe osvaja ĹĄtevilne ljubitelje dobre glasbe. Pravijo, da ima po 55 letih glasbene kariere ĹĄe vedno najlepĹĄi Ĺženski vokal Dalmacije. Izdala je veÄ? kot 30 albumov in veÄ? kot 70 singlov. đ&#x;”˛

KLETNA RULETA

9:00

X

Tereza Kesovija na vrtu Vile Herberstein Prihodnji Ä?etrtek, 6. julija ob 21. uri bodo preplavile vrt Vile Herberstein NeĹžne strune mandoline.

V goste prihaja ena najuspeĹĄnejĹĄih pevk nekdanje drĹžave Tereza Kesovija. Napoveduje vrhunski veÄ?er glasbene elegance, preĹžete z dalmatinskim melosom

Sobota, 1. julij

10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga z Nino

Neverjetna leta tudi v Velenju Mestna obÄ?ina Velenje je letos finanÄ?no podprla izvajanje treningov starĹĄevstva ÂťNeverjetna letaÂŤ (orig. ÂťThe Incredible YearsÂŤ).

Program se je v preteklih dveh letih poskusno izvajal v nekaj slovenskih krajih, in sicer v okviru projekta NorveĹĄkega finanÄ?nega mehanizma, katerega nosilec je bil Univerzitetni kliniÄ?ni center oz. PediatriÄ?na klinika v Ljubljani. Sicer pa se treningi izvajajo in so ĹĄiroko dostopni starĹĄem po ĹĄtevilnih drĹžavah po svetu.

Dokazano krepijo odnos in navezanost med otroki in starĹĄi, zmanjĹĄujejo vedenjske teĹžave otrok, spodbujajo njihovo ĹĄolsko uspeĹĄnost ter dolgoroÄ?no vpli-

Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ, 21:00 MC Ĺ martno ob Paki Poletni kino pod kozolcem: Vse je ĹĄlo k vragu, Pete Tong,

Pirnat, Vesna PernarÄ?iÄ?, Iztok Luzar, GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, idr.

Petek, 30. 6., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 1. 7., ob 19.15 – mala dvor.

VESOLJE MED NAMA The Space Between Us, romantiÄ?na ZF pustolovĹĄÄ?ina, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Peter Chelsom Igrajo: Asa Butterfield, Britt Robertson, Gary Oldman, Carla Gugino, B. D. Wong, Janet Montgomery Nedelja, 2. 7., ob 20.00

DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN Deep: Under Pressure, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Ĺ panija) ReĹžija: Julio Soto Gurpide, Jose Tatay

1.

julija, ob 2:51 (prvi krajec)

DijaĹĄki festival se bliĹža vrhuncu Velenje – Festival DijaĹĄke sekcije Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba Park s5 dogaja se po celem tednu ĹĄportnih, kulturnih in druĹžabnih aktivnosti zakljuÄ?uje. Danes (v Ä?etrtek) ob 21. uri se bo v klubu eMCe plac zaÄ?el koncert za naslovom Rock on!, saj se bodo predstavile okoliĹĄke mladinske rock skupine, kot so Outsiders iz okolice Celja in Lumberjacki iz osrÄ?ja Dolenjske. To bo le uvod v glasbeni vikend, saj se bo festival zakljuÄ?il v petek s partyjem z legendarnim balkanskim tehno DJ-jem Markom Nastićem in slovenskim J-jem in producentom Alexom Rannero, lokalno sceno pa bosta zastopala Tonske in Assembler. Poletno glasbeno dogajanje pa se bo nadaljevalo v soboto v Letnem kinu, kamor se po ĹĄtirih letih vraÄ?ajo legende. Tradicionalni koncert tribute bendov, na katerem bodo letos nastopili Queen, Real Tribute Band in Help! A Beatles Tribute ter odĹĄtekan nemĹĄki bend The Giraffe Men feat. The Marietta Sisters se bo zaÄ?el ob 21. uri. đ&#x;”˛

tf

Slovenski glasovi: Mirko Medved, Maja KuĹĄniÄ?, Aleksander Golja, Tina Ogrin, SaĹĄo PreĹĄeren, idr.

Petek, 30. 6., ob 18.00 Nedelja, 2. 7., ob 16.00 – otroťka matineja

ROJENI ZA PLES Born to Dance, plesno-glasbeni film, 96 minut (Nova Zelandija) ReĹžija: Tammy Davis Igrajo: John Tui, Kherington Payne, Kelvin Taylor, Parris Goebel, Tia Maipi, Stan Walker, Alexandra Carson Ponedeljek, 3. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v veliki dvor. Kina Velenje)

Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

29. junija 2017

Nagradna križanka Pentlja

Praznična in poslovna darila

pon. - pet. | 7.30 - 17.00

RADIO VELENJE Valentina Verhovnik s.p.

Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

• Pisarniški material • šolske potrebščine • fotokopiranje • tiskanje • inštrukcije matematike • izdelava rodovnikov

moja Pentlja

DRAGI STARŠI, UČENKE, UČENCI, DIJAKINJE IN DIJAKI!

Zdravniški nasveti, gost: Dušan Lunder, psihiater iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Tema: urgentna psihiatrija

Vabljeni v Papirnico »moja Pentlja«, kjer že zbirajo naročila za delovne zvezke in učbenike ter vam zagotavljajo dober in ugoden nakup vsega, kar boste potrebovali za novo šolsko leto. Pripravili so posebne ugodnosti in možnost plačila potrebščin na več obrokov.

Ponudba »moje Pentlje« • •

DELOVNI ZVEZKI in UČBENIKI ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezki, mape, peresnice, pisalni, likovni in tehnični pribor, šolske torbe, nahrbtniki ,….

FOTOKOPIRANJE in PRINTANJE IZ KLJUČKA Izdelki priznanih blagovnih znamk: Kaos, faber-Castell, Uni, Pulse,…

• •

Delovni čas: Ponedeljek – petek: 7:30 – 18:00 julij in avgust: 9:00 – 18:00 november – marec: 7:30 – 17:00 Sobota: zaprto Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke oz. izrezano geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »moja Pentlja«, najkasneje do ponedeljka 10. julija.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Postanite naročnik

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Za naročnike do 8 številk zastonj!

„Idilični“ nasvet ...

Sabina Zajc,

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 30. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 1. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 2. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 3. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 4. julija

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

ČETRTEK, 29. junija

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 5. julija

w w w. k p - v e l e n j e . s i

vodja wellnessa Terme Zreče

Kaj potrebuje vaša koža poleti?

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Pripravite kožo na poletno sonce v štirih korakih: 1. Predpriprava kože na izpostavljenost soncu je piling. Vsaj enkrat na teden telo zmasirajte s pilingom, saj se z odstranjevanjem odmrlih celic s površine kože ta hitreje regenerira. Negovana koža je bolj odporna na vplive iz okolja, prav tako pa bolj enakomerno porjavi.

2. Piling kožo navadno nekoliko izsuši. Pomembno je, da sveže očiščeni koži zagotovite vlažnost. Uporabljajte izdelke za nego telesa, ki vsebujejo sestavine za zadrževanje vode v koži, kot so urea, hialuronska kislina, glicerin itd. Bodite pozorni, da izberete izdelek, primeren svojemu življenjskemu obdobju in tipu kože.

3. Poleti smo veliko časa izpostavljeni soncu in škodljivim žarkom UVA in UVB, ki so glavni povzročitelji kožnih bolezni ter prezgodnjega staranja. Nujno je, da se pred škodljivimi vplivi zavarujemo. Zaščitne kreme/losjone/olja moramo nanesti na kožo vsaj 20 minut pred izpostavljenostjo soncu. Sončni zaščitni faktor (SPF) vam pove, kako dolgo ste lahko soncu izpostavljeni, ne da bi vas pri tem opeklo. Tako ste pri zaščitnem faktorju 20 lahko soncu izpostavljeni 20-krat dalj časa kot nezaščiteni.

4. Če ste bili čez dan izpostavljeni soncu, zvečer nadaljujte nego z izdelki za nego po sončenju. Na ta način boste koži povrnili vlago, aktivirali obnovitvene mehanizme za popravljanje poškodb na koži ter podaljšali porjavelost.

V kolikor potrebujete strokovni nasvet ali pomoč kozmetičarke, vas vabimo, da obiščete Idilo, Wellness & Spa v Termah Zreče.

IDILA, Wellness & Spa, T 03/75 76 344 E wellness@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj, presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti in sicer so 20., 21., 22. junija so bile na AMP mobilni postaji Šoštanj 1 uro nad opozorilno vrednostjo, 23. junija pa 3 ure nad opozorilno vrednostjo.

V tednu od 19. do 25. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 19. do 25. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

29. junija 2017

mali OGLASI RAZNO

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIÄŒNINE MANJĹ O KMETIJO na Teharju pri Celju, na ravni sonÄ?ni legi, starejĹĄa hiĹĄa z gospodarskim poslopjem, primerna tudi za obrtnike, prodam. Gsm: 041 323 518.

STANOVANJE v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, prodam ali dam v najem. Gsm: 040 793 643 (po 18. uri).

PARCELO za hiĹĄo (7,36 ara) z vsemi prikljuÄ?ki, prodam za 42 evrov za m². Gsm: 041 355 416.

PARCELO za hiĹĄo (6 arov) s prikljuÄ?ki in leseno stavbo, skupaj prodam za 40.000 evrov. Gsm: 041 355 416.

GARAĹ˝O na TekavÄ?evi v Ĺ oĹĄtanju, prodam. Gsm: 041 643 431.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154.

MLIN ZA SADJE, prodam. Z motorjem ali brez. Gsm: 041 818 899.

GUMI VOZ, primeren za konje ali traktor, in konjsko opremo, prodam. Gsm: 031 539 051.

KOSILNICO Maestral, nerabljeno, leto staro, ugodno prodam za 1000 evrov. Gsm: 041 355 416.

IPHONE 5S, 16 GB, star 2 leti, temno siv, v odliÄ?nem stanju, prodam. Gsm: O41 692 995.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Ĺ˝IVALI MALE KOKOĹ I IN PETELINÄŒKE (okrasne), prodamo. Okolica BraslovÄ?. Gsm: 031 350 928.

TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 896 475.

VOZILA

od 30. 6. do 6. 7.

- dela pri gradnji osrednjega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a v Velenju so zakljuÄ?ili 29. junija, 30. junija 1963 pa so otroĹĄko igriĹĄÄ?e tudi sveÄ?ano odprli.; v 20 delovnih dneh je na deloviĹĄÄ?u delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni; - od 30. junija do 6. julija 1984 je bila v Ĺ martnem ob Paki 4. mladinska delovna brigada Ĺ martno 84; - leta 1956 je 1. julija zaÄ?ela poskusno obratovati 1. faza ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, ki je dajala v omreĹžje 30.000 KW elektriÄ?ne energije; - 1. julija 1968 so zaÄ?eli pokopavati na novem osrednjem pokopaliĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke doline v Podkraju; - radijska postaja Velenje se je

Nogometna tekma na stadionu ob Jezeru (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

prviÄ? oglasila v sredo, 2. julija 1975, ob 15.30 na UKV obmoÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov; - 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona Ob jezeru; v upravljanje ĹĄportnemu druĹĄtvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren, po sveÄ?ani otvoritvi pa je bila odigrana nogometna tekma med moĹĄtvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domaÄ?ega Rudarja, ki so jo dobili gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v

sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri povrĹĄine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke ÂťPo Jugoslaviji; - 3. julija 1984 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo poĹĄto; - 3. julija 1999 so globoko pod zemljo, v jami Ĺ kale v Velenju, odprli Muzej slovenskega premogovniĹĄtva; - 3. julija leta 2011 so ob Velenjskem jezeru pripravili 30. vseslovensko sreÄ?anje upokojencev, na katerem je bilo veÄ? kot 1200 upokojencev; - 4. julija 1975 je bilo na TrebeliĹĄkem pri Velenju prvo tekmovanje v motokrosu; - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil

Ferdo KavÄ?nik, ki je kljub izredni ĹĄirini vedno ostal le ĹĄtudent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v Ä?asu svojega Ĺživljenja ni uspel niÄ?esar objaviti; skoraj veÄ?ino svojega precej nesreÄ?nega Ĺživljenja je preĹživel na KauÄ?elovi dimnici v Zavodnjah, ki danes velja za najjuĹžnejĹĄo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; - v noÄ?i na 7. julij 1941 je bila od Ĺ oĹĄtanja do Ĺ aleka izvedena prva sabotaĹžna in napisna akcija v Ĺ aleĹĄki dolini v spomin na ta dogodek so 6. julija 1954 prviÄ? praznovali praznik takratne mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

FORD Focus karavan 1.6 TDCi Titanium, letnik 12/2012, 330.000 km, rumeno-zlate barve, zelo bogato opremljen. Cena: 6.999 evr.

Gsm: O41 517 248

mali OGLASI

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, Ä?etrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, ŠERCERJEVA, 28,7 m2, zgrajena 1975, VP/8 nad., EI v izdelavi.

Cena: 35.000 â‚Ź

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZAHVALA Poslovil se je naĹĄ dragi moĹž, oÄ?e in dedek

KONRAD KNEZ 23. 2. 1940 – 21. 6. 2017 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani in soÄ?ustvovali.

Hvala vsem, ki ste ga v velikem ĹĄtevilu pospremili na zadnji poti, njegovim zdravnikom, predvsem UrĹĄki Herlah, osebju HematoloĹĄkega oddelka UKC Ljubljana in SB Celje, Ĺžupniku Luki Mihevcu za opravljen obred ter sorodnikom, prijateljem in sosedom. Ĺ˝alujoÄ?i soproga Marija, sinova Miran in Rajko z druĹžinama

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Vzajemna, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 15. junija 2017, so:

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 7., 2. 7. – Para KAMCHEVA, dr. dent. med.

• Slavica Pirh, Šlandrova 12, 3320 Velenje; • Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: ZDRAVSTVENA POLICA

GIBANJE prebivalstva

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

Upravna enota Velenje

POROKE

REHERMAN JANEZ , Velenje, Ljubljanska cesta 25 in HRUSTELJ MILENA, Velenje, GoriĹĄka cesta 46D RAZGORĹ EK URBAN, Velenje, Cesta v BevÄ?e 16 in VETRIH POLONA, Velenje, Paka pri Velenju 37A JELENKO MATEJ, Velenje, Kosovelova ulica 2C in MORI NATALIJA, Velenje, Kosovelova ulica 2C

SEDELJĹ AK JANKO, Vransko, Vologa 8, in BIZIMOSKA TANJA, DomĹžale, KroĹžna cesta 9

SMRTI MIKLAVŽINA DOMINIK, roj. 1934, Šoťtanj, Ravne 120 ŠKOFLEK JOŽEF, roj. 1935, Velenje, Prelska 38 KNEZ KONRAD, roj. 1940, Velenje, Podkraj pri Velenje 5E

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 68,6 m2, adaptirano 2017, 2/5 nad., ER: E (105 - 150 kWh/m2a).

Cena: 86.000 â‚Ź.

NaĹĄ Ä?as, 29. 6. 2017, barve: CMYK, stran 24

Ĺ aleÄ?ani v Ribnem taborijo Ĺže pol stoletja Letos mineva 50 let od ustanovitve Kajuhovega tabora v Ribnem in 40 let od ustanovitve tabora v kampu Veli JoĹže na obali Savudrije – Slavnostni zbor v Ribnem bo 24. junija ob 18. uri Tina Felicijan

TaborniĹĄtvo je med prvimi mladinskimi dejavnostmi, ki so se zaÄ?ele razvijati v nastajajoÄ?em mestu Velenje in danes med najbolj razĹĄirjenimi. Smisel taborniĹĄtva je od nekdaj bilo pripraviti otroke na samostojno Ĺživljenje, v katerem bodo odgovorni do se-

be, solidarni do soljudi in spoĹĄtljivi do narave.

Zato so taborjenja med kljuÄ?nimi aktivnostmi tako mlajĹĄih kot starejĹĄih tabornikov in tako lepa doĹživetja, da se tudi odrasli radi vraÄ?ajo predvsem v legendarni taborni prostor v Ribnem, kjer obujajo mnoge nepozabne spomine.

Da v Ribnem in Savudriji tabori toliko tabornikov (do 250 v eni izmeni v Ribnem in do 120 v Savudriji), je rezultat predvsem odliÄ?ne taborne infrastrukture. Danes lahko oba centra vsako leto sprejmeta okoli 1600 taboreÄ?ih, kar je tretjina vseh taboreÄ?ih v drugih skavtskih centrih po Sloveniji.

Pogoji za taborjenje odliÄ?ni

Ko se je leta 1959 ustanovila Ĺ aleĹĄka zveza tabornikov, je prevzela poslanstvo, da otrokom iz Velenja in okolice omogoÄ?i izkuĹĄnje bivanja in jim da znanje preĹživetja v naravi. Zato so taborniki od nekdaj hodili na veÄ?dnevna taborjenja, na katerih so lahko mlajĹĄi in starejĹĄi taborniki v praksi preizkusili, kar so se vsak petek po osnovnih ĹĄolah uÄ?ili na sestankih voda. Taborili so na razliÄ?nih lokacijah od Vinice do Hvara, a je nenehno menjavanje tabornih prostorov postajalo vse bolj naporno, saj se je taborjenje

Ĺže takrat udeleĹževalo kakih sto otrok. Da bi izboljĹĄali kakovost taborjenj ter otrokom omogoÄ?ili kar se da lepe izkuĹĄnje in jim ponudili Ä?im veÄ? aktivnosti, so potrebovali stalen in urejen taborni prostor. Primerno jaso sta leta 1967 naĹĄla takratni predsednik ĹĄaleĹĄke taborniĹĄke zveze Peter KrapeĹž in DuĹĄan De Costa. ÄŒez slabih deset let so ĹĄaleĹĄki taborniki jaso dobili v najem za daljĹĄi Ä?as in tako leta 1981 zaÄ?eli graditi kuhinjo, Saloon, urejati sanitarije, postavljati ĹĄotore, danes pa imajo tudi solarne panele. Pogoji za mnoĹžiÄ?na taborjenja v Ribnem so bili izpolnjeni in zadnjih 20 let tam tabori veÄ? kot 1200 ljudi letno. Tako je taborjenje v Ribnem tudi danes najveÄ?ji dogodek za ĹĄaleĹĄke tabornike. Zahvala za to gre mnogim obÄ?inam, ki so finanÄ?no podpirale

razvoj tabora, in prostovoljcem, ki so ga gradili, je povedal stareĹĄina Ĺ ZT Marko Ranzinger, v taborniĹĄki vrstah poznan kot Razi. Danes pa je najveÄ?ji izziv prilagoditi vodniĹĄke programe novim potrebam otrok, izvajati taborjenja brez nezgod in na jasi nad taborom postaviti tabor za gostujoÄ?e tabornike in skavte iz tujine, ki vse pogosteje obiskujejo Ribno.

ÂťRibno ima Ä?ar brezÄ?asnostiÂŤ

Ribno je za mnoge mlade VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane prav poseben prostor, saj so se tam oblikovali v zrele odrasle ljudi, ki se ĹĄe vedno radi vraÄ?ajo. ÂťNajlepĹĄi trenutek je, ko preÄ?kaĹĄ most na Savi, se tam ustaviĹĄ in dejansko zadihaĹĄ – takrat se poÄ?utiĹĄ, kot bi se vrnil domov,ÂŤ je o taboru

Rekli so â?ą Marko Ranzinger, stareĹĄina Ĺ ZT: ÂťKo prideĹĄ v Ribno, ni pomembno, kdo si in kaj poÄ?neĹĄ, ampak so pomembni spomini, ki si jih pustil tam. ZaÄ?utiĹĄ pa neprecenljive izkuĹĄnje, ki si jih s taborniĹĄtvom pridobil – od komunikativnosti do vodstvenih in organizacijskih sposobnosti.ÂŤ dejal Razi, ki se (z druĹžino) ĹĄe danes redno vraÄ?a tja. Tudi to poletje bo v Ribnem ustvarjalo spomine veÄ? kot 1150 otrok, v Savudriji pa 400. A prav posebno sreÄ?anje bo ta konec tedna, v soboto, 24. junija, ko se bo ob 18. uri v taboru zaÄ?el slavnostni zbor. đ&#x;”˛

Taborjenje v Ribnem je za marsikaterega najbolj pristen stik z naravo in izjemna priloĹžnost za prenaĹĄanje znanja in pozitivne energije.

Prihaja Ana Desetnica

Ĺ˝iva knjiĹžnica prviÄ? v Velenju

Šoťtanj redno obiskuje Şe trinajst let – V sredo se na Trgu svobode napovedujeta dve predstavi

Klub eMCe plac je v okviru projekta eMCe plac ozaveĹĄÄ?a gostil zasavsko Ĺ˝ivo knjiĹžnico

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ana Desetnica, kot se imenuje mednarodni festival uliÄ?nih gledaliĹĄÄ?, Ĺže dobro desetletje prihaja v Ĺ oĹĄtanj. Ĺ oĹĄtanj je bil tudi eno prvih slovenskih mest, ki se mu je pridruĹžil. PrviÄ? ga je Ana Destnica obiskala leta 2004.

Mednarodni festival predstavlja sodobne ustvarjalne tokove v uliÄ?nem gledaliĹĄÄ?u. Kajetan ÄŒop, direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, ki mednarodni festival v Ĺ oĹĄtanju gosti tudi tokrat, je povedal, da prihajata 5. julija na Trg svobode dve vrhunski predstavi.

Prva bo animacijska predstava na hoduljah. Pet nenavadnih li-

kov, pet starih in zavrĹženih igraÄ? na hoduljah tava po mestu. So se izgubili in iĹĄÄ?ejo nov dom?

Umetniki iz beograjske skupine Cirkusfera in zagrebĹĄke skupine Cikorama, ki Ĺže veÄ? let sku-

â?ą

Trg svobode Ĺ oĹĄtanj, sreda, 5. julij: ob 18.30 Parastilt, ob 20.30 Pobeg v katrci

paj ustvarjajo mednarodno odmeven program CirkoBalkana, v Ĺ oĹĄtanj prihajajo z interaktivno pohodno predstavo Parastilt, polno atraktivnih Ĺžonglerskih in akrobatskih toÄ?k.

Velenjsko jezero ustreza standardom kopalnih voda Velenje – Velenjska plaĹža postaja vse bolj prepoznavna turistiÄ?na destinacija. Lani so na njej zabeleĹžili 65.000 obiskovalcev, razglaĹĄena pa je bila tudi za najboljĹĄi kraj za kopanje v Sloveniji. Kakovost vode redno spremljajo. Vzorce jemljejo pri Ä?olnarni. Prva letoĹĄnja analiza rezultatov opravljenih meritev je potrdila, da kakovost Velenjskega jezera ustreza standardom kakovosti kopalnih voda. đ&#x;”˛

mkp

Druga predstava – poteguje se tudi za nagrado urbANA ljubljANA – nosi naslov Pobeg v katrci in prihaja iz Italije. Posebne enote organov kazenskega pregona in maksimalno varnost, agenta s psevdonimoma Chesterfield in Wellington, sta zadolĹžena, da nevarnega zloÄ?inca prepeljeta iz enega zapora v drugega. ÄŒeprav nista najboljĹĄa agenta, sta gotovo posebna in bosta naredila vse, kar je v njuni moÄ?i, da bo naloga opravljena ...

Predstavi trajata pribliĹžno 45 minut. Prva se bo zaÄ?ela ob 19. uri, za njo pa bo po kratkem premoru druga.

Vsaj za ogled ene si je v sredo vredno vzeti Ä?as. Morda pa tudi đ&#x;”˛ sodelovati?

Tina Felicijan

Za tem, ko je skupina mladostnikov na Danskem pretepla enega od vrstnikov, so njegovi prijatelji na to odgovorili s spodbujanjem razprave o Ä?loveĹĄkih vrednotah in Ä?lovekovih pravicah ter predsodkih in stereoti-

skozi metodo Ĺžive knjiĹžnice. Zato smo nekaj knjig izbrali prav na to temo,ÂŤ je povedala koordinatorka projekta Ĺ˝iva knjiĹžnica Zasavje Lea KoviÄ? in naĹĄtela Ĺžive knjige iz druĹĄtev Projekt ÄŒlovek in Ĺ ent, rekreativnega uporabnika drog, ozdravljeno uporabnico drog, pa tudi biseksualko, transspolno osebo in geja.

Zgodbe, ki premikajo

NajmoÄ?nejĹĄi uÄ?inek Ĺžive knjiĹžnice je osebni stik s pripovedovalcem zgodbe. ÂťKo iz prve roke sliĹĄiĹĄ zgodbo o predsodkih, diskriminaciji, s Ä?imer se Ä?lovek sooÄ?a na vsakodnevni ravni, se

svojenostjo, spremembi spola ali partnerskem odnosu istospolno usmerjenih.

Predvsem tema zasvojenosti in zlorabe nedovoljenih drog se vse pogosteje odpira z razliÄ?nimi aktivnostmi v okviru projekta eMCe plac ozaveĹĄÄ?a, saj veÄ? virov opozarja na vse pogostejĹĄe in vse bolj prostoduĹĄno uĹživanje drog med vse mlajĹĄimi uporabniki. ÂťIskali smo naÄ?in, kako mlade spodbuditi, da sami razvijejo konstruktivno razpravo o tej temi in s tem bolj kritiÄ?en odnos do nje. Tako smo naĹĄe pristope, ki temeljijo na preventivi, nadgradili ĹĄe z aktivnostjo, v katero

Med ÂťknjigamiÂŤ in ÂťbralciÂŤ so se vnele dolge razprave.

pih v druĹžbi v neposrednem dialogu. Koncept Şive knjiĹžniceÂŤ se je razĹĄiril po Evropi, v Sloveniji jo prostovoljci izvajajo Ĺže deset let, v Velenju pa so bile Şive knjigeÂŤ predvsem na temo zasvojenosti prviÄ? na knjiĹžni polici v klubu eMCe plac. ÂťV Velenju so opazili porast uporabe drog med mladimi in Ĺželeli pojav nasloviti

zamisliĹĄ, ker se te dotaknejo,ÂŤ meni Lea in dodaja, da metoda podpira odpiranje dialoga o temah, ki jih je z neznanci teĹžko zaÄ?eti, Ä?eprav nas zanimajo. ÂťTu je prostor, kjer se lahko vsi vse vpraĹĄamo.ÂŤ Tako so tudi v Velenju bralci lahko naĹĄli odgovore na svoja vpraĹĄanja o uÄ?inkih opojnih substanc, Ĺživljenju z za-

smo skuĹĄali vkljuÄ?iti predvsem tiste, ki so droge Ĺže uporabili, da bi na svojo izkuĹĄnjo pogledali z drugega zornega kota,ÂŤ je povedala vodja projekta Ĺ pela Verdev, zakaj so razpravo odprli prav z Ĺživo knjiĹžnico, ki so jo izkoristili tudi za zbiranje koristnih informacij s tega podroÄ?ja. đ&#x;”˛