26 2019

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (15/29 ÂşC) in soboto (16/30 ÂşC) preteĹžno sonÄ?no. V nedeljo (17/27 ÂşC) moĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 4. julija 2019

ĹĄtevilka 26 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Podnebne spremembe Tatjana PodgorĹĄek

5

ÂťStan rudarski, bodi nam pozdravljen!ÂŤ Velenje, 3. julija – 3. julij je stanovski paznik slovenskih rudarjev. Praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo na ta dan leta 1934 zaÄ?eli zasavski rudarji. V Velenju praznik od leta 1961, ko je v tedanji Industrijski rudarski ĹĄoli konÄ?ala ĹĄolanje prva generacija uÄ?encev, zaznamujejo s Skokom Ä?ez

koĹžo in tako simbolno v svoje vrste sprejmejo novince. 59. Skok Ä?ez koĹžo je bil v Velenju v soboto. ÄŒez koĹžo je skoÄ?ilo 38 dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter inĹženirjev rudarstva in geotehnologije. đ&#x;”˛

mkp

GoriĹĄka je v teh dneh zaprta GoriĹĄko cesto Mestna obÄ?ina Velenje v teh dneh temeljito obnavlja. Za to bodo namenili pribliĹžno 500 tisoÄ? evrov. Kot pravi vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik vzporedno z obnovo ceste poteka tudi obnova komunalne infrastrukture (521 metrov vodovodnega omreĹžja, 152 metrov meĹĄanega kanalizacijskega sistema, na novo je zgrajene 496 metrov meteorne kanalizacije, obnovljeni pa bodo seveda tudi vozni pasovi v dolĹžini 575 metrov, zgrajenih 632 metrov

kolesarskih poti ‌ Pogodbeni rok za izvedbo del te zadnje faze je 20. julij, vendar Brodnik raÄ?una, da bodo dela zakljuÄ?ili nekaj

dni prej. Do takrat pa bo cesta od kriĹžiĹĄÄ?a s Ĺ aleĹĄko cesto (pri Praprotniku) do odcepa za KoĹželjskega ulico zaprta. Vozniki

morajo malo potrpeti, a se splaÄ?a, saj se bodo kmalu vozili po res lepi cesti. đ&#x;”˛

mz

ÂťJe pa tam gor res nekaj hudo narobe, saj Ĺže lep Ä?as vremenske razmere niso normalne. Normalnih prehodov iz enega v drugi letni Ä?as praktiÄ?ne ne poznamo veÄ?. Ĺ e maja je trajala ogrevalna sezona, sedaj pa vroÄ?ina tudi Ä?ez 35 stopinj Celzija. Na Kredarici je termometer pokazal rekordnih 20 stopinj. Normalnih deĹževnih padavin ni, sestavni del neviht je toÄ?a. Le kaj bomo?ÂŤ Tako bi lahko povzela besede prijateljice, ki ji je – tako kot mnogim – vroÄ?ina v teh dneh povzroÄ?ala precejĹĄnje preglavice.

Visoke temperature v minulih dneh so od marsikoga terjale razmislek, obÄ?utek pa je, da Ĺžal predvsem takim, ki imajo zelo malo moĹžnosti pri odloÄ?anju in izvajanju potrebnih ukrepov. Ĺ˝e dalj Ä?asa ogrevano ozraÄ?je in podnebne spremembe opozarjajo na potrebo po nujnem odpravljanju posledic Ä?loveĹĄkih napak iz preteklosti. A v drĹžavi se tisti, ki so najprej poklicani za to, obnaĹĄajo, kot da se jih to ne tiÄ?e. Raje prelagajo odgovornost zdaj na ene, drugiÄ? na druge. Nekateri podnebne spremembe prepoznavajo kot naravna nihanja, neodvisna od Ä?loveĹĄkega ravnanja, reĹĄitev za preĹživetje, tudi slovenskega naroda, pa vidijo v loÄ?enem zbiranju odpadkov, pa v tem, da migrantov iz drugih kulturnih okolij ne spustimo v drĹžavo in da bi morali imeti veliko otrok. ÄŒeprav gori Ĺže rdeÄ?a luÄ?, politiki ĹĄe kar modrujejo, kako je okoljske premisleke treba dati v vsako politiko, ki jo naÄ?rtujejo v drĹžavi – od kmetijske do izobraĹževalne, in kako je za zaÄ?etek ukrepanja potreben druĹžbeni konsenz, kar iz izkuĹĄenj pomeni vrtenje v zaÄ?aranem krogu in iskanje novih in novih izgovorov, da se ja kaj nujno konkretnega ne bi zgodilo, ne glede na to, da gre za preĹživetje naslednjih generacij. Za razliko od politikov so se zganili mladi, ki opozarjajo na podnebno praviÄ?nost in medgeneracijsko odgovornost. Vsakokrat so bolj razoÄ?arani. Njihov oÄ?itek, da manjka konkretnih ukrepov za zmanjĹĄanje izpustov CO2, je upraviÄ?en, prav tako razmiĹĄljanje o dvoliÄ?nem odnosu politike, ki jih pri predlaganju ukrepov v besedah podpira, v vsakdanji praksi pa jih podnebna vpraĹĄanja sploh ne zanimajo. Po besedah okoljevarstvenika, geografa DuĹĄana Pluta, Slovenija v tem presega zmogljivost planeta na prebivalca za veÄ? kot 2,5-krat. VeÄ? kot jasno je, da ne bo izpolnila cilja o 25-odstotnih obnovljivih virih energije do leta 2020. ÂťPri podnebnih spremembah ne gre le za blaĹženje, ampak za prilagajanje. Obravnavati bi jih morali kot groĹžnjo nacionalni varnosti. OgroĹžena je varnost posameznika in mednarodna varnost. V Sloveniji me poleg gordijskega vozla v zvezi z energetiko skrbi ĹĄe prehranska varnost,ÂŤ pravi klimatologinja LuÄ?ka KajfeĹž Bogataj. Spori zaradi vode in virov so Ĺže povzroÄ?ili vojne.

Spopasti se s podnebnimi spremembami je eden najpomembnejĹĄih projektov od osamosvojitve, meni predsednik Borut Pahor.

Enotnosti, kot smo jo izrazili Slovenci takrat, za takojĹĄnje ukrepanje o podnebnih spremembah ni priÄ?akovati, ker ima pri tem skoraj vsak svojo raÄ?unico. Ta pa je pomembnejĹĄa kot zgovorno opozorilo mladih: ÂťVam so bile dovoljene sanje, mi bomo Ĺživeli noÄ?no moro.ÂŤ đ&#x;”˛

Prvi najemniki Ĺže v novih stanovanjih na Kosovelovi ulici

CI Ohranimo zeleno mesto dopolnila zahtevo

Konec junija je 10 prosilcev prejelo kljuÄ?e povsem novih stanovanj na Kosovelovi ulici 4 b. V prihodnjih tednih bo Mestna obÄ?ina k podpisu najemne pogodbe za neprofitno stanovanje pozvala ĹĄe 25 prosilcev z veljavne prednostne liste.

Mestna obÄ?ina Velenje je na zaÄ?etku junija na osnovi pogodbe za najem veÄ?stanovanjskega objekta Kosovelova 4 b od druĹžbe Andrejc vzela v najem 35 stanovanj z vso pripadajoÄ?o dokumentacijo in s kljuÄ?i.

Konec preteklega meseca so 10 stanovanj Ĺže dali v najem prosilcem (druĹžinam in posameznikom) z veljavne prednostne liste, ki je bila objavljena januarja letos. ObÄ?ani imajo na voljo devet stanovanj v velikosti okoli 75 m2, ostala pa so manjĹĄe velikosti – od 35 do 60 m2.

Po teh, manjĹĄih stanovanjih, je tudi najveÄ?je povpraĹĄevanje.

Na veljavni prednostni listi iz leta 2018 ĹĄe kljub temu ostaja veliko prosilcev.

35-dnevni rok za zbiranje podpisov v podporo naknadnemu referendumu o zelenici na Kersnikovi, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov, bo zaÄ?el teÄ?i 1. septembra

đ&#x;”˛

Velenje – Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto je pravoÄ?asno dopolnila zahtevo za razpis naknadnega referenduma in s tem izpolnila pogoje za zaÄ?etek postopka zbiranja podpisov volivcev za podporo zahtevi, so sporoÄ?ili iz Mestne obÄ?ine Velenje.

Konec maja je Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto vloĹžila neskladno pobudo

za vloĹžitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o sploĹĄnem aktu Sveta Mestne obÄ?ine Velenje. Izrazili so nestrinjanje s Sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o naÄ?rtu ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem Mestne obÄ?ine Velenje, ki ga je sprejel Svet Mestne obÄ?ine Velenje na zadnji seji, oziroma konkretno s toÄ?ko, ki vkljuÄ?uje

nepremiÄ?nini, ki sta na Kersnikovi cesti in v naravi predstavljata zelenico, na kateri je predvidena gradnja stanovanjskih objektov.

Pobudo so na poziv Ĺžupana Bojana KontiÄ?a ustrezno dopolnili. Ĺ˝upan je v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi o vloĹženi pobudi ter koledarskem roku za zbiranje podpisov Ĺže obvestil ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice.

35-dnevni rok za zbiranje podpisov bo zaÄ?el teÄ?i 1. septembra, iztekel pa se bo 5. oktobra letos. Podpise bodo evidentirali na Upravni enoti Velenje, zbrati pa jih je treba 1355. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Posvetiti se Ĺželi tudi tukajĹĄnjim pacientom

LOKALNE novice

Nekaterih vlog ni treba ponovno vlagati Iz Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka sporoÄ?ajo, da po novi zakonodaji upraviÄ?encem do otroĹĄkega dodatka, subvencije vrtca in drĹžavne ĹĄtipendije, ni veÄ? treba oddajati vlog za podaljĹĄanje pravice. Pravica se bo obnovila avtomatiÄ?no, pristojni center za socialno delo pa bo izdal novo odloÄ?bo po uradni dolĹžnosti.

Na center tako pridete le v primeru, da morate sporoÄ?iti spremembo, ki vpliva na izraÄ?un pravice do otroĹĄkega dodatka in vrtca. Primeri takih sprememb so: spremembe glede dohodka, izpis otroka iz vrtca, sprememba statusa otroka, sprememba ĹĄtevila druĹžinskih Ä?lanov.

Za ostale socialno varstvene pomoÄ?i pa je treba vloge vloĹžiti v mesecu izteka pravice.

Ĺ tiridnevna krvodajalska akcija Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je v minulih mesecih Ĺže organiziralo veÄ?dnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino RS. Zadnja pred poletnimi poÄ?itnicami bo potekala od ponedeljka, 8., do Ä?etrtka, 11. julija, prav tako v prostorih Restavracije Pod Jakcem v Velenju.

Darja Lipnikar, sekretarka obmoÄ?nega zdruĹženja, je povedala, da bo tokratna v primerjavi z lansko v tem Ä?asu krajĹĄa za en dan, pa tudi Ä?as odvzema bo krajĹĄi. Akcija bo trajala vsak dan od 7. do 13. ure.

Lani se je petdnevne akcije udeleĹžilo 815 krvodajalcev, tokrat njih priÄ?akujejo blizu 600.

29. vaĹĄke igre Ĺ martno ob Paki – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki bo v sodelovanju s tamkajĹĄnjim prostovoljnim gasilskim druĹĄtvom pripravilo v nedeljo, 7. julija, ob 16. uri tradicionalne vaĹĄke igre. LetoĹĄnje bodo Ĺže devetindvajsete, odvijale pa se bodo na prostoru za HiĹĄo mladih oziroma na zelenici pred gasilskim domom v Ĺ martnem ob Paki.

Organizatorji priÄ?akujejo, da se bo vabilu za sodelovanje na igrah odzvalo vseh 10 vaĹĄkih skupnosti. Tako kot na dosedanjih se bodo Ä?lani ekip pomerili v ĹĄaljivih in spretnostnih igrah, rdeÄ?a nit pa ostaja vleka vrvi. Igre so prijetna popestritev poletnih dni v lokalni skupnosti in ena od priloĹžnosti za druĹženje obÄ?anov. đ&#x;”˛

Obvestilo za javnost Na podlagi 2. odstavka 16a. Ä?lena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, ĹĄt.

26/07 - uradno preÄ?iĹĄÄ?eno besedilo, 47/13, 6/18 - odl.

US) Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da bo v Ä?asu od 1. 9. 2019 do 5. 10. 2019 potekalo zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma o delu Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o naÄ?rtu ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem Mestne obÄ?ine Velenje pod toÄ?ko 48. Priloga 1, sprejetega na 4. seji Sveta Mestne obÄ?ine Velenje, dne 14. 5. 2019, ki jo je podal pobudnik Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto, za njo Andrej Vrbec in ostali, dne 28. 5. 2019, z dopolnitvijo z dne 10. 6. 2019.

Enotna raÄ?unalniĹĄka ĹĄifra v Registru stalnega prebivalstva, Evidenci volilne pravice, pod katero se bodo na Upravni enoti Velenje evidentirale podpore za razpis naknadnega referenduma, je 821.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Mag. Milena PeÄ?ovnik zastopnica pacientovih pravic za obmoÄ?je Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Ravne na KoroĹĄkem Milena KrstiÄ? – Planinc

enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, proste izbire zdravnika in Velenje, Ravne na KoroĹĄkem – Vlada Re- izvajalca zdravstvene oskrbe, kakovostne in publike Slovenije je aprila za zastopnico varne zdravstvene oskrbe. Zaradi teh pravic pacientovih pravic za obmoÄ?je Nacionalnega se pacienti veÄ?krat obraÄ?ajo na zastopnika, inĹĄtituta za javno zdravje Ravne na Koro- manjkrat pa denimo zaradi krĹĄitev pravice do ĹĄkem imenovala VelenjÄ?anko, mag. Mileno spoĹĄtovanja pacientovega Ä?asa, obveĹĄÄ?enosti PeÄ?ovnik. in sodelovanja,ÂŤ pravi. sodelovanja,ÂŤ pravi.

Svoje zastopniĹĄko delo na KorozastopniĹĄko delo na KoroMed pravicami, ki jih imamo kot Med pravicami, ki ĹĄkem Ĺže opravlja, glede na to, da opravlja, glede na to, da pacienti, omenja tudi pravico do pacienti, omenja prihaja iz Ĺ aleĹĄke doline, pa pravi, Ĺ aleĹĄke doline, pa pravi, samostojnega odloÄ?anja o zdravljesamostojnega odloÄ?anja da se bo potrudila, in Ä?e bo le potrudila, in Ä?e bo le nju, pravico do upoĹĄtevanja vnaprej nju, pravico do upoĹĄtevanja moĹžno, proti jeseni del svojega jeseni del svojega izraĹžene volje ter do prepreÄ?evanja izraĹžene volje ter delovnega Ä?asa preĹživela tudi na preĹživela tudi na in lajĹĄanja trpljenja. in lajĹĄanja trpljenja. obmoÄ?ju savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. ÂťSlednji dve sta bili nedolgo nazaj, ÂťSlednji dve sta bili ÂťUpam in Ĺželim si, da bodo dogosi, da bodo dogoko se je veliko govorilo o evtanaziko se je veliko govorilo vori z lokalnimi skupnostmi skupnostmi ji, zelo propagirani. Kar precej ji, zelo propagirani. s tega obmoÄ?ja uspeĹĄni, uspeĹĄni, se jih je odloÄ?ilo za podpis se jih je odloÄ?ilo da bom svojo namero namero izjave o vnaprej izraĹženi izjave o vnaprej lahko uresniÄ?ila.ÂŤ uresniÄ?ila.ÂŤ volji o tem, kako Ĺželijo, da volji o tem, Zastopnik omogoomogoso obravnavani ob hudi so obravnavani Ä?a pacientom varovarobolezni.ÂŤ vanje pravic, ki so so jim dane po Za-Mag. Milena konu o pacienPeÄ?ovnik: ÂťPravice tovih pravicah. in dolĹžnosti Nekaj nam jih pacienta naĹĄteje: ÂťTo je izhajajo iz pravica do doZakona o stopa do zdravpacientovih stvene oskrbe, oskrbe, pravicah.ÂŤ

Kako do nje?

Pisarno ima na Ravnah na KoroĹĄkem.

Dostopna je na spletni domeni milena.pecovnik@nijz.si, na spletni strani ministrstva pa so objavljeni tudi drugi podatki (uradne ure, mobilna telefonska ĹĄtevilka).

Tam, kjer so pravice, so tudi dolĹžnosti.

Ali so tudi pacientove dolĹžnosti opredeljene tako natanÄ?no kot pravice? ÂťMogoÄ?e smo malo pozabili, da smo vsi druĹžbena bitja in se vsaka naĹĄa pravica dotika tudi pravic drugih. Ko smo bolni, smo ĹĄe bolj usmerjeni samo k sebi, vendar pa je treba upoĹĄtevati tudi dolĹžnosti, ki jih imamo kot pacienti. Dostikrat prav zaradi nespoĹĄtovanja dolĹžnosti pride do razliÄ?nih neprijetnih situacij,ÂŤ pravi zastopnica pacientovih pravic. Med dolĹžnostmi za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe omeni dejavno sodelovanje z navodili in naÄ?rti zdravljenja, v katere smo ustno ali pisno privolili. ÂťSvojemu zdravniku ali drugim pristojnim zdravstvenim delavcem smo dolĹžni dati vse potrebne in resniÄ?ne informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so nam znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo. Zdravstvene delavce smo dolĹžni obvestiti tudi o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem, in biti obziren in spoĹĄtljiv do zasebnosti in drugih pravic ostalih pacientov ter zdravstvenih delavcev.ÂŤ đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

tp

lokalne novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

4. julija 2019

Papirne priprave na velike podvige PoÄ?itnice v ĹĄoli – Brv in cesta – Bazen in stanovanja – Nov Savus na Savi – Spet vredna imena Poletje je konÄ?no v polnem teku in z vsemi spremljevalci: vroÄ?ino, trdimi padavinami, dopusti in poÄ?itnicami. ÄŒeprav je letos regres v veÄ?ini viĹĄji (za nekatere, ki so viĹĄje in kjer so tudi njihova podjetja ÂťviĹĄjeÂŤ, tudi zelo visoki), si vsi kakĹĄnih razkoĹĄnih dopustov ne bodo mogli privoĹĄÄ?iti. Kajti tudi za turistiÄ?na podjetja velja, da je treba gostom sicer ponuditi veÄ?, a predvsem, da jim ponudijo viĹĄjo ceno.

Zato se mnogim ljudem raÄ?unica ne izide. Nekateri pa bodo sploh regres porabili za nujne izdatke za normalno Ĺživljenje. Pravi dopust za mnoge ĹĄe ne sodi v to kategorijo.

Tudi vsi otroci ĹĄe ne uĹživajo ÂťpravihÂŤ poÄ?itniĹĄkih dni kje na morju ali v kakĹĄni drugi turistiÄ?ni destinaciji, kot radi reÄ?emo. Nekateri tudi med poÄ?itnicami hodijo v ĹĄolo. In nekateri ĹĄe veÄ? ur dnevno kot med ĹĄolskim letom. Vendar hodijo le v ĹĄolo, ne k pouku. In niso ves Ä?as v ĹĄoli, ampak hodijo na izlete in razne prireditve. To so ĹĄolarji, katerih starĹĄi so (ĹĄe) v sluĹžbi, otroci pa se udeleĹžujejo pestre in aktivnosti polne ťoleÂŤ. Tako je tudi v Celju, kjer na tamkajĹĄnji I. osnovni ĹĄoli tako obliko poÄ?itniĹĄkega varstva pripravljajo Ĺže nekaj let. Pa ne le za mlade iz domaÄ?e obÄ?ine, tudi za sosednje.

Morda bo kdo spet rekel, da papir vse prenese – a v Celju in Ĺ entjurju se res pripravljajo na dva velika projekta, ki ju bodo poskuĹĄali Ä?im prej spraviti na papir. Celjski je bolj v zraku, vendar ne v pomenu, da ni uresniÄ?ljiv, le preteĹžno v zraku bo visel, ĹĄentjurski pa bo trdno na tleh. A tudi to ĹĄe ne pomeni, da ga bodo kmalu dobili.

V obeh primerih so najprej na vrsti projektanti. Tako za celjski viseÄ?i most oziroma brv med MiklavĹĄkim hribom in Starim gradom kot tudi za moÄ?no potrebno ĹĄentjursko obvoznico. Celjska obÄ?ina je na portalu javnih naroÄ?il Ĺže objavila ÂťrazpisÂŤ za izdelavo potrebne projektne dokumentacije. Mnenja o ÂťpotrebnostiÂŤ takega objekta so v Celju sicer ĹĄe deljena, a kot kaĹže zdaj, je namera resna. Objekt naj bi ÂťatraktivnoÂŤ povezal turistiÄ?no-kulturno ponudbo mesta ter znameniti stari grad nad njim, in to s prijetno hojo z lepim razgledom.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ĺ entjurski naÄ?rti pa so drugaÄ?ni: tu projektantov za obvoznico ne iĹĄÄ?e obÄ?ina, ampak drĹžavna Direkcija za infrastrukturo. Gre seveda za Ĺže petnajst let star naÄ?rt gradnje navezovalne ceste Dramlje–Šentjur (avtocestni prikljuÄ?ek), ki naj bi sam Ĺ entjur reĹĄila prometne gneÄ?e. Pot do te boljĹĄe in varnejĹĄe prometne povezave bo ĹĄe dolga, saj je gradnja zahtevna in bo zato tudi draga.

Na ureditev nekaterih cestnih odsekov oziroma kroĹžiĹĄÄ? so se ob nedavnem obÄ?inskem prazniku spomnili tudi v Slovenskih Konjicah.

Se pa mnogi v tej obÄ?ini v teh vroÄ?ih dneh bolj ÂťozirajoÂŤ proti bazenu. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, so starega in dotrajanega morali povsem poruĹĄiti, na njegovih ÂťruĹĄevinahÂŤ pa Ĺže raste nov. A letos ĹĄe vanj ne bodo mogli skoÄ?iti. Zagotovo pa, pravijo, prihodnje leto. V Ĺ marju pa so ob svojem prazniku spet veÄ? govorili o varovanih stanovanjih.

Ta v bliĹžini doma za starejĹĄe naÄ?rtujejo Ĺže nekaj let, obÄ?ina je Ĺže pred leti zagotovila zemljiĹĄÄ?e, bili so Ĺže tudi zelo blizu zaÄ?etka gradnje, a je ĹĄe niso zaÄ?eli. Menda je zdaj ta trenutek vendarle blizu.

Je pa povsem blizu Ĺže konec dograditve in obnove nekdanjega gostiĹĄÄ?a. In tako so Ĺže tudi doĹživeli zanimivo selitev: Center za socialno delo se je preselil v gostiĹĄÄ?e Ĺ marski hram. No, da ne bi bilo pomote – v povsem obnovljen objekt tega nekdanjega gostiĹĄÄ?a, v katerem bo dobilo prostore ĹĄe nekaj ustanov, najveÄ?ji del pa bo zasedala ĹĄmarska obÄ?ina. Ta se bo konÄ?no umaknila iz ÂťpoĹĄevnegaÂŤ starega poslopja.

Medtem ko se na Ljubnem pripravljajo na letoĹĄnji Flosarski bal, so svojo podobno prireditev, Splavarjenje, Ĺže pripravili v RadeÄ?ah. Tik pred tem pa so tudi splavili nov splav Savus 4, ki je Ĺže Ä?etrti tamkajĹĄnji splav. Z njim so se ob krstu tudi popeljali po Savi. Izgradnja novega splava (sami so tudi posekali les zanj) je bila del projekta OĹživimo savske zgodbe.

Pa ĹĄe to: kozjanska Planina je zdaj dejansko spet pri Sevnici. Ne le po imenu kraja, dejansko sta se kraja zbliĹžala. Kot sta se spet zbliĹžala Ĺ tajerska in Kozjansko na eni strani ter Posavje in Dolenjska na drugi. Po obnovi ĹĄe zadnjega odseka drĹžavne ceste so ta odsek konÄ?no tudi asfaltirali. In voznikom po ÂťdolgemÂŤ letu ni veÄ? treba po dolgi obvozni cesti preko Ĺ entjurja, Celja in Zidanega Mosta.

Majhna pridobitev za drĹžavo, velika za obÄ?ane!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

27. julija 2019

TEĹ bi s soseĹžigom izboljĹĄeval poslovni rezultat Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so se prejĹĄnji teden seznanili z modelno ĹĄtudijo o soseĹžigu nenevarne industrijske in gospodinjske embalaĹže v blokih pet in ĹĄest Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 26. junija – Svetniki in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so se na sredini seji seznanili z modelno ĹĄtudijo o soseĹžigu nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, s Ä?imer naj bi TEĹ , kot je na seji povedal JoĹže Lenart, ki je ĹĄtudijo predstavil, izboljĹĄeval poslovni rezultat in prispeval k razreĹĄevanju teĹžav z odpadki v Sloveniji.

v TeĹĄu lahko stekel konec leta 2020. Gorivo bi bilo izdelano iz nenevarne industrijske in gospodinjske embalaĹže v obliki granulata v koliÄ?ini najveÄ? 10 odstotkov energetske vrednosti premoga oziroma skupno najveÄ? 150.000 ton goriva letno, je poudaril.

Odprtih je ĹĄe veliko vpraĹĄanj

Idejna ĹĄtudija je zasnova, nadaljnji postopki pa bodo pokazali, ali je smer prava. Odprtih je ĹĄe veliko vpraĹĄanj, med drugim o tehnologiji, logistiki (transport z velikimi tovornjaki po cesti, po Ĺželeznici

manj verjetno), skladiĹĄÄ?enje (popolnoma zaprti prostori), lokacija (ena od variant je zahodni del deponije), izvoru goriva (v Sloveniji so med trinajstimi koncesionarji le dva ali trije taki, ki bi ga lahko zagotavljali), doziranje ‌ Veliko vpraĹĄanj, pomislekov, podpore, pa tudi nasprotovanj je bilo sliĹĄati na seji. Petra Radojo (SDS) je denimo zanimalo, kje in kako bo potekalo loÄ?evanje surovin, primernih za soseĹžig, kdo bodo pripravljalci surovine, kako bo urejeno skladiĹĄÄ?enje ‌

Eni proti, eni za

Bojana Ĺ˝nider (SD) pa je ob predstavitvi modelne ĹĄtudije jasno poudarila, da Ĺželijo biti v Ĺ oĹĄtanju seznanjeni z vsako ĹĄe tako majhno podrobnostjo, povezano s to namero, in je kakrĹĄnemu koli soseĹžigu odpadkov odloÄ?no nasprotovala: ÂťKomaj se bomo okoliĹĄki prebivalci po dolgih letih konÄ?no reĹĄili smradu iz premogovniĹĄkega jaĹĄka, pa tole!

Krajani, ki Ĺživimo v neposredni bliĹžini objekta, temu odloÄ?no nasprotujemo. TEĹ je bil zgrajen za

Ta mesec javni razpis za izdelavo presoje vplivov na okolje

Modelna ĹĄtudija je pokazala, da obstajajo moĹžnosti za soseĹžig premoga in goriva iz nenevarnih odpadkov v blokih pet in ĹĄest, Ä?e bo do tega dejansko priĹĄlo, pa bodo pokazale nadaljnje aktivnosti. Predvidoma julija bodo objavili javni razpis za izdelavo presoje vplivov na okolje, sledila bo izdelava idejnega projekta, priprava investicijskega programa, potrebna bo tudi sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Po najbolj optimalnih naÄ?rtih pa bi soseĹžig, kot je napovedal Lenart,

Bojana Žnider: Najpomembnejťe bi moralo biti zdravje ljudi, ne kapital.

JoĹže Lenart: ÂťRazumem tiste, ki nasprotujejo. NiÄ?esar ne bomo vsiljevali. ÄŒe ne bomo prepriÄ?ani, da je tehnologija Ä?ista, tega ne bomo poÄ?eli.ÂŤ

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se bo zadolĹžila Ker so za projekte prejeli veÄ? denarja, kot so priÄ?akovali, bodo morali zanje tudi sami primakniti veÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so na zadnji seji pred letoĹĄnjimi poletnimi poÄ?itnicami pod streho spravili vseh petnajst toÄ?k dnevnega reda. Najdlje so se zadrĹžali pri predstavitvi modelne ĹĄtudije soseĹžiga nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, o Ä?emer pa piĹĄemo posebej.

Sejo so zaÄ?eli na prav poseben naÄ?in. Alina Urbanc, Ditka Volk ter Andrej RezoniÄ?nik iz 6. razreda Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha, ekipa zmagovalcev okoljevarstvenega projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, so svetnicam in svetnikom predstavili osnutke nalepk za zabojnike za odpadke, ki so jih izdelali pod mentorstvom Anice Pudgar. DeleĹžni so bili dolgega aplavza.

Sprejeli rebalans proraÄ?una

Osrednja toÄ?ka dnevnega reda pa je bil rebalans proraÄ?una za letoĹĄnje leto. Kot je pojasnil podĹžupan Viki Drev, so bile spremembe odloka o proraÄ?unu potrebne, ker se v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj letos odvija nekaj projektov, za katere jim je uspelo pridobiti znatna evropska ali drĹžavna sredstva. Zaradi tega se poveÄ?uje tudi lastni deleĹž, ki ga mora zagotoviti ObÄ?ina. ÂťKot je znano, smo se prijavili na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajne mobilnosti ministrstva za infrastrukturo za preureditev Trga bratov Mravljakov kot obmoÄ?ja, prijaznega prometu. Projekt je bil

sprejet in med 23 prijavljenimi slovenskimi obÄ?inami je prejel najviĹĄji finanÄ?ni deleĹž sofinanciranja, 818.000 evrov.ÂŤ Sprememba nastaja tudi pri glasbeni ĹĄoli. V osnovnem razpisu so predvideli ureditev zunanje okolice samo v enem delu, ker so raÄ?unali, da bo stari del objekta ohranjen.

Ker pa ga je bilo treba poruĹĄiti,

â?ą

Skupna obÄ?inska uprava bo nadaljevala delo v medobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu, urejanju prostora in varstvu okolja.

ĹĄtevilo delovnih podroÄ?ij s pet na enajst. ObÄ?ina je upraviÄ?ena do sredstev drĹžavnega proraÄ?una za financiranje skupnih nalog v viĹĄini 30 odstotkov, Ä?e je v obÄ?insko upravo vkljuÄ?ena z najmanj tremi obÄ?inami in se zanjo opravlja najmanj ena naloga. Sredstva za delo organa skupne obÄ?inske uprave bodo zagotavljale obÄ?ine ustanoviteljice v svojih proraÄ?unih glede na obseg dela.

Skupna obÄ?inska uprava bo nadaljevala delo v medobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu, urejanju prostora in varstvu okolja, ObÄ?ine pa bodo imele moĹžnost s sedeĹžno Mestno obÄ?ino Velenje skleniti dogovor tudi za pravno sluĹžbo, obÄ?insko pravobranilstvo, notranje revizije, proraÄ?unsko raÄ?unovodstvo, civilno zaĹĄÄ?ito, poĹžarno varstvo in urejanje prometa.

ObÄ?ina pomaga pri kritju pogrebnih stroĹĄkov Pred zaÄ?etkom seje je vedno potreben ĹĄe kak posvet in razmislek.

Dopolnili so pravilnik o dodeljevanju denarnih socialnih pomoÄ?i v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v delu, ki se nanaĹĄa

tako da bo glasbena ĹĄola v celoti novogradnja, je smiselno ob tem tudi okolico celovito urediti.

Pri gradnji domov za krajane v Skornem in LajĹĄah pa je priĹĄlo do podraĹžitev. ÂťZaradi tega se druge postavke v proraÄ?unu ne bodo zmanjĹĄale, potrebna pa bo zadolĹžitev obÄ?ine, zato bomo najeli kredit in ga delno v prihodnjem letu, ko bomo imeli manj evropskih projektov, vrnili.ÂŤ

Podprli Skupno obÄ?insko upravo SAĹ A regije

Potrdili so osnutek odloka o ustanovitvi Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije za 14 obÄ?in (Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Na-

Svetniki so z navduťenjem prisluhnili zmagovalcem projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ťestoťolcem OŠKarla Destovnika – Kajuha.

zarje, Prebold, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj, Tabor, Vransko, Velenje). S sprejemom Zakona o financiranju ObÄ?ine so se z namenom krepi-

tve medobÄ?inskega sodelovanja spremenili pogoji za pridobitev sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una za sofinanciranje skupnih obÄ?inskih uprav, poveÄ?alo pa se je tudi

na plaÄ?ilo pogrebnih stroĹĄkov. V prvem delu se spremembe nanaĹĄajo na primere, kadar ni naroÄ?nika pogreba, torej ko pokojnik umre brez svojcev. V tem primeru je

pridobivanje elektriÄ?ne energije iz lignita, ne za pridobivanje iz rjavega premoga in ne za soseĹžig odpadkov ‌ PriĹĄel je Ä?as, ko se moramo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bolj odloÄ?no postaviti zase. Moti me, da seĹžigalnica v prvi vrsti pomeni prihodek, ĹĄele nato nadomestitev lignita in veÄ? energije ‌ VpraĹĄanje tresenja tal, osenÄ?enost in drugo pa zdaj ni veÄ? pomembno. Zdaj so pomembni odpadki, ki pomenijo prihodek. NajpomembnejĹĄe bi moralo biti zdravje ljudi in ne kapital,ÂŤ je dejala in poudarila, da je dolĹžnost svetnic in svetnikov, da naredijo vse za dobrobit obÄ?ank in obÄ?anov, da doseĹžejo dolgoroÄ?ni dogovor z drĹžavo in lastniki obeh podjetij. ÂťNekoÄ?, ko bodo premogovnik zaprli in bo termoelektrarna ugasnila, bomo mi, naĹĄi otroci in vnuki tisti, ki bomo ĹĄe naprej Ĺživeli v takrat Ĺže skoraj potopljeni in sedaj ĹĄe od soseĹžiga odpadkov uniÄ?eni dolini.ÂŤ DrugaÄ?e pa je razmiĹĄljala svetnica mag. Judita ÄŒas KrneĹža (SDS). Dejala je, da so seĹžigalnice vedno bolj vroÄ?a tema, saj je odpadkov vse veÄ?. ÂťSoseĹžigalnica torej da, a pod toÄ?no doloÄ?enimi pogoji, neodvisnim monitoringom in za primerno odĹĄkodnino.ÂŤ đ&#x;”˛

ObÄ?ina prijaviteljica pogreba in plaÄ?a stroĹĄke tako imenovanega socialnega pokopa. V drugem delu pa posegajo na podroÄ?je takrat, kadar pogrebni stroĹĄki presegajo plaÄ?ilne sposobnosti svojcev umrlega. Generalno te pravice urejajo centri za socialno delo, vlagatelji pa vlogo za dodelitev izredne denarne pomoÄ?i kot pomoÄ? pri plaÄ?ilu pogrebnih stroĹĄkov naslovijo tudi na ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj.

Temeljni pogoj pri tem je, da obÄ?ani pred tem pridobijo pravico do pogrebnine ali do posmrtnine na centrih za socialno delo. Ta odloÄ?ba pomeni pravno osnovo za vloĹžitev vloge tudi na ObÄ?ino.

V Ĺ oĹĄtanju ocenjujejo, da te spremembe ne bodo imele vpliva na obÄ?inski proraÄ?un, saj so Ĺže doslej pomagali v obeh primerih, torej kadar pokojnik ni imel svojcev ali kadar ti niso zmogli v celoti palaÄ?ati pogrebnih stroĹĄkov. V zadnjem Ä?asu se obseg teh vlog sicer poveÄ?uje, ampak vpliva na letoĹĄnji proraÄ?un ne bo, so povedali.

PoveÄ?ali normativ ĹĄtevila otrok v oddelkih Vrtca

DoloÄ?ili so tudi poveÄ?an normativ ĹĄtevila otrok v oddelkih Vrtca Ĺ oĹĄtanj v ĹĄolskem letu 2019/2020.

V Vrtec Ĺ oĹĄtanj je za september vpisanih 410 otrok. IzkuĹĄnje iz preteklih let pa kaĹžejo, da starĹĄi vpiĹĄejo v vrtec veliko otrok tudi med letom. Trenutni vpis kaĹže, da bo treba oblikovati 25 oddelkov, kar je dva veÄ? kot v tem ĹĄolskem letu.

Zaradi tolikĹĄnega vpisa so ĹĄoĹĄtanjski svetniki na srĂŠdini seji potrdili poveÄ?an normativ v oddelkih. ÄŒe ga ne bi, bi bilo treba oblikovati ĹĄe veÄ? oddelkov oziroma bi morala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj omejiti vpis. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Odhajam s ponosom Marjan Jakob ne bo svetovalec novega direktorja Mlekarne Celeia iz Arje vasi – Realizacija nad planom, odkup mleka niŞji za 3 do 4 odstotke Tatjana Podgorťek

V ponedeljek, 1. julija, je prevzel vodenje najveÄ?je mlekarne v slovenskih rokah – mlekarne Celeia iz Arja vasi – Vinko But. Na tem mestu je zamenjal Marjana Jakoba, ki je vodil podjetje 20 let. V sporoÄ?ilu za javnost ob menjavi so iz mlekarne sporoÄ?ili, da Jakob ostaja v podjetju kot svetovalec direktorja do avgusta prihodnje leto. A ni tako. Jakob leto. A ni tako. Jakob je iz mlekarne prvi dan tega tedna Ĺže prvi dan tega tedna Ĺže odĹĄel. Povsem pa zakljuÄ?i v podjetju zakljuÄ?i v podjetju po izkoriĹĄÄ?enem dopustu v drugi dopustu v drugi polovici septembra. septembra.

Za direktorja mlajĹĄa oseba

ÂťNa seji upravnega odbora mlekarne upravnega odbora mlekarne so ob imenovanju novega direktorja novega direktorja res sklenili, da ostanem ostanem njegov svetovalec. svetovalec.

Ko pa sem se z njim njim pogovarjal o pogo-jih, so bili ti zame zame nesprejemljivi.

Ugotovil sem, da novi direktor nima interesa za moje svetovanje, zato sem se odloÄ?il, da se upokojim.

Izpolnjujem starostni pogoj, nekaj delovnih let mi ĹĄe manjka. Na podobno delovno mesto ne ne

morem zaradi doloÄ?ila v pogodbi, da ne smem opravljati podobnih nalog 2 leti. ÄŒez 'kapijo' v mlekarni bom zaradi ĹĄtevilnih nasprotovanj odĹĄel laĹžje, predvsem pa s ponosom, saj se je v dveh desetletjih, odkar sem jo vodil, veliko spremenilo tako na njenem dvoriĹĄÄ?u kot v proizvodnji in ponudbi izdelkov. Pri spremembah smo sledili stroki,ÂŤ je Jakob povedal minuli petek, na zadnji delovni dan vv mlekarni. Najbolj ponosen, pravi, mlekarni. Najbolj je na to, da so kot prvi v Sloveniji je na to, da so ponudili mleÄ?ne izdelke brez ponudili mleÄ?ne GSO, da je bila mlekarna med GSO, da je bila vodilnimi v projektu Izbrana vodilnimi v kakovost, sledila je trendom pri kakovost, sledila razvoju fermentiranih izdelkov. razvoju fermentiranih Ohranili so proizvodnjo sirov Ohranili so brez aditivov in konzervansov, brez aditivov zadnjih 23 let je mlekarzadnjih na odkupovala od prona odkupovala izvajalcev le slovensko izvajalcev Marjan Jakob: ÂťV tem trenutku se ĹĄe ne zavedam, kaj mi upokojitev prinaĹĄa. Vem le, da mi vsako jutro in Ä?ez vikend ne bo potrebno misliti o mlekarni. Imam konjiÄ?ke, Ĺživali, vnuke, ki se jim bom sedaj lahko bolj posveÄ?al.ÂŤ

mleko, v posodobitev proizvodnje so v zadnjih letih vloĹžili 21 milijonov evrov, je naĹĄteval.

Na vpraĹĄanje, zakaj, meni, da po izteku mandata ni pridobil vnoviÄ?nega zaupanja pri lastnicah, pravi: ÂťMoram odkrito povedati, da je imela pri tem najveÄ?ji vpliv Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, ki sem jo, menim, uspeĹĄno vodil pred prihodom v mlekarno 15 let. Na zaÄ?etku je bilo kar nekaj naklonjenosti mojemu vnoviÄ?nemu imenovanju, bil sem pripravljen mandat ĹĄe podaljĹĄati, a v kasnejĹĄih pogovorih, ki so jih opravili, je prevladalo mnenje, da je potrebna na direktorskem mestu mlajĹĄa oseba. OdloÄ?itev je stvar lastnic mlekarne, prav tako odgovornost. Novemu direktorju, zaposlenim ter proizvajalcem Ĺželim veliko uspeha in priÄ?akujem, da bo mlekarna nadaljevala razvojno pot.ÂŤ

Realizacija nad planom, odkup manjĹĄi

Jakob je ĹĄe povedal, da je bilo letoĹĄnjih prvih pet mesecev zaradi nadaljevanja negativnih trendov s konca lanskega leta (dvig plaÄ?, dodatki, s katerimi so Ĺželeli ohraniti delovno silo, poveÄ?anje okoljskih stroĹĄkov ...) naporno.

Aprila in maja so se stvari obrnile navzgor.

Bistveno veÄ?ja od naÄ?rtovane je bila prodaja na domaÄ?em trgu, z doloÄ?enimi produkti so uspeli v Srbiji, bistveno boljĹĄa je bila prodaja v ÄŒrni gori, na HrvaĹĄkem se jim je uspelo vkljuÄ?iti v novo trgovsko verigo. Ob koncu letoĹĄnjih petih mesecev je realizacija presegla naÄ?rte, odkup mleka pa se je zmanjĹĄal za 3 do 4 odstotke. Nekateri proizvajalci z obmoÄ?ja Ĺ marja pri JelĹĄah ter Savinjske doline so se odloÄ?ili za drugega odkupovalca, je pojasnil sogovornik. LetoĹĄnjih prvih pet mesecev so zaznamovali ĹĄe novi izdelki na trgovskih policah, hit prodaje je kajmak. Precej bolje kot v preteklosti so nadzorovali zaloge. ÂťIz Agencije za kmetijske trge smo dobili pozitivno odloÄ?bo za vlaganja v novo sirarno, ki mora biti konÄ?ana do maja 2021,ÂŤ je sklenil đ&#x;”˛ Marjan Jakob.

Velenje, 22. junij – ÂťKo smo v samem srediĹĄÄ?u mesta odprli nov poslovni prostor, smo se zavedali, da ima ta frekventna lokacija pomembno mestotvorno vlogo. Tako je nastal koncept naĹĄega izloĹžbenega prostora, ki se imenuje Galerija lepote,ÂŤ je povedala ustanoviteljica Tanja Uranjek, ki se je zavzela za to, da ima izloĹžba salona kulturnoumetniĹĄko noto, kar je podprla tudi Mestna obÄ?ina Velenje. ÂťMenimo, da so naĹĄe storitve tesno povezane z lepoto, ki pozitivno vpliva na samozavest, s tem izhodiĹĄÄ?em pa so povezani

V Gorenju vsem ponudili zaposlitev V Gorenju izvajajo kadrovsko reorganizacijo. Od prvotno naÄ?rtovanih 270 preseĹžnih delavcev jim je uspelo z mehkimi metodami zmanjĹĄati ĹĄtevilo na 104, nato pa s pomoÄ?jo spodbud za upokojevanje in sporazumnimi odhodi ĹĄe na pribliĹžno 80. ÂťPrav vsi od teh preostalih 80 preseĹžnih delavcev bodo dobili ponudbo za drugo delo v proizvodnji, med njimi tudi vsi varnostniki, o katerih je bilo v medijih veliko govora. Odpovedi bomo vroÄ?ali 19. julija, tisti, ki bodo takoj sprejeli ponudbo za drugo delo, lahko zaÄ?nejo delati v proizvodnji takoj, sicer imajo Ä?as do 13. avgusta, da se odloÄ?ijoÂŤ so povedali v Gorenju. Tudi, Ä?e ponudbe ne bodo sprejeli, s tem obdrĹžijo vse pravice iz naslova brezposelnosti in iz naslova odpovedi iz poslovnih razlogov. UpraviÄ?eni so do nadomestila za brezposelnost, odpravnine, odpovednega roka ‌

Svetovno gospodarstvo raste Svetovna gospodarstva se kljub vsem omejitvam tudi letos veÄ?inoma razvijajo. AmeriÄ?ani se lahko pohvalijo s kar 3,1-odstotno rastjo. Tudi Evropa ĹĄe rase. Rast slovenskega gospodarstva, ki je lani blestela, je letos nekoliko bolj umirjena, a napovedi so tudi za naprej dobre.

Drsenje zahtevane donosnosti drĹžavnih obveznic drĹžav z evrom se junija nadaljuje, podobno pa je tudi na drugih trgih. Medtem ko je bilo ĹĄe pred kratkim vpraĹĄanje, kdaj bodo centralne banke konÄ?no dvignile obrestne mere, se zdaj vrstijo ugibanja o rezih v ZDA, Evropska centralna banka pa vztraja pri sedanjih rekordno nizkih obrestih.

Vse to se zrcali tudi v zahtevani donosnosti za slovensko drĹžavno desetletno obveznico. Ta kotira pri 0,2 odstotka zahtevanega donosa.

To je najmanj v zgodovini. Spomnimo, pred ĹĄestimi leti je bil zahtevani donos na slovenske obveznice skoraj sedemodstoten.

Prodaja industrijskih podjetij dosegla 26 milijard evrov Da smo kljub prevladujoÄ?emu drugaÄ?nemu mnenju in vsem teĹžavam navkljub delali dobro, kaĹže tudi podatek, da so industrijska podjetja v Sloveniji lani prodala za okoli 26 milijard evrov industrijskih proizvodov in storitev, kar je ob upoĹĄtevanju poveÄ?anega zajema podatkov okoli desetino veÄ? kot predlani. NajuspeĹĄnejĹĄi so bili proizvajalci motornih vozil, prikolic in polprikolic.

OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju je konÄ?alo preiskavo domnevnih nepravilnosti pri gradnji ĹĄestega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. ObĹĄirno gradivo je sodiĹĄÄ?e prejĹĄnji Ä?etrtek dostavilo Specializiranemu drĹžavnemu toĹžilstvu v Ljubljani, kjer se bodo odloÄ?ili za morebitno vloĹžitev obtoĹžbe ali za odstop od pregona, so sporoÄ?ili s sodiĹĄÄ?a.

Gorenje Orodjarna ĹĄe veÄ? za avtomobilsko industrijo

Ĺ pegel. V obliki scenografskomultimedijske inĹĄtalacije sta interpretirala pogled v estetiko ÂťneĹžnejĹĄega spolaÂŤ. Scena, ki jo je ustvaril PavĹĄek, je zasnovana tako, da ÂťizloĹžba gleda ljudi na ulico in ne obratno,ÂŤ pojasnjuje. ÂťPredimenzionirane oÄ?i vabijo, da se ljudje poglobijo v izloĹžbo.

Ko se pribliĹžajo, opazijo multimedijsko vsebino v zenicah oÄ?i, ki je delo Staneta Ĺ pegla. Zenice so stilizirana prispodoba uni-

V Gorenju Orodjarni, v kateri poleg kompleksnih orodij za preoblikovanje ploÄ?evine za avtomobilsko industrijo izdelujejo tudi manjĹĄe Foto: Ksenija Mikor serije sestavnih delov, Ĺželijo v prihodnjih letih dodati ĹĄe veÄ? orodij za njihove zunanje dele. Tako bodo ĹĄe obseĹžneje prisotni v najpreverzuma, v kateri se prepletajo stiĹžnejĹĄem in najzahtevnejĹĄem segmentu avtomobilske industrije. đ&#x;”˛ mz podobe vesolja in fotografije z dinamiÄ?nimi ilustracijami Ĺženskih obrazov z namenom poudariti lepoto Ĺženskega obraza, ki izĹžareva energijo, privlaÄ?i poglede,ÂŤ je vsebino prve razstave predstavil Velenje – Na Premogovniku Velenje deluje Projektna skupina za Bojan PavĹĄek.

Letos bosta v Galeriji lepote zmanjĹĄanje vplivov emisij na okolje iz ventilatorskih postaj Pesje in razstavljala ĹĄe arhitektka Ana Ĺ oĹĄtanj. V njej sodelujejo tudi predstavniki obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Velenje.

Projekta skupina je zadolĹžena, da raziĹĄÄ?e moĹžnosti tehniÄ?ne reĹĄitve GlinĹĄek, ki je zasnovala tudi notranjo podobo salona, in fotograf za zmanjĹĄevanje vpliva vonjav iz ventilatorske postaje Ĺ oĹĄtanj. To đ&#x;”˛ bodo prikljuÄ?ili na dimnik bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in tako AljoĹĄa VidetiÄ?. zmanjĹĄali vpliv vonjav v okolje za 80 odstotkov.

Neprijetne vonjave bodo usmerili v dimnik

đ&#x;”˛

Nov sestrski klicni sistem Slovenj Gradec, 27. junija – Podjetje Eurotronik iz Kranja je oddelku za zdravstveno nego SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec podarilo najsodobnejĹĄo obliko sestrskega klicnega centra na svetu, vrednega dobrih 10 tisoÄ? evrov.

Po mnenju strokovne direktorice bolniĹĄnice dr. Jane Makuc bo nova tehnologija zaposlenim prihranila Ä?as, ki ga bodo lahko namenili bolj kakovostnemu delu z bolniki.

Anja Jehart, v. d. glavne medicinske sestre v bolniĹĄnici, pa je na vpraĹĄanje, katera je najveÄ?ja prednost klicnega centra v primerjavi z dosedanjim, odgovorila. ÂťNajveÄ?ja prednost klicnega sistema NuseCare v primerjavi s sedanjim je, da lahko v sestrski sobi vidimo, kateri pacient nas potrebuje, saj se nam to izpiĹĄe na glavni enoti. Zagotavlja veÄ?jo varnost pacientov. Ti nas med drugim, lahko pokliÄ?ejo tudi iz

mz

ToĹžba zaradi domnevnih nepravilnosti gradnje bloka 6?

V izloĹžbi kozmetiÄ?nega salona VoilĂ Beauty na Cankarjevi ulici je urejena Galerija lepote, v kateri bodo na temo Ĺženske lepote razstavljali lokalni avtorji mnogi umetniĹĄki pristopi. Zato smo k sodelovanju pozvali razliÄ?ne lokalne umetnike, da naĹĄ izloĹžbeni ambient izkoristijo za prikazovanje svojih umetniĹĄkih projektov in predstavljanje svojih pogledov na Ĺžensko lepoto. Tako je Galerija lepote aktiven arhitekturni element na Cankarjevi ulici, scenografije pa se bodo menjevale glede na letni Ä?as,ÂŤ je ĹĄe povedala in dodala, da bo sodelovanje z umetniki primer uspeĹĄne in inovativne prakse.

Prva v nizu umetniĹĄkih razstav je na ogled razstava z naslovom Poglej vame. Ustvarila sta jo grafiÄ?ni oblikovalec Bojan PavĹĄek in multimedijski umetnik Stane

GOSPODARSKE novice

đ&#x;”˛

Galerija lepote

Tina Felicijan

4. julija 2019

toaletnih prostorov. Sistem omogoÄ?a evidenco celostne obravnave pacienta za Ä?as bivanja na oddelku. Zasnovan je tako, da nam omogoÄ?a beleĹženje negovalnih aktivnosti (jutranja nega, pomoÄ? pri hoji, urejanje posteljne enote ‌), kar za nas v prihodnje pomeni razbremenitev v smislu roÄ?nega beleĹženja dnevnih aktivnosti.

Sistem omogoÄ?a njihov sprotni vnos ter moĹžnost izpisa.ÂŤ Jehartova je ĹĄe povedala, da nov klicni sistem omogoÄ?a individualen naÄ?rt za vsakega pacienta posebej. Tega lahko pripravijo

ob sprejemu skupaj z njim in njegovimi svojci, kar medicinskim sestram omogoÄ?a, da s pacientom vzpostavijo osebni odnos, moĹžnost vnaĹĄanja negovalnih aktivnosti in s tem naÄ?rtovanje ter izvajanje zdravstvene nege.

To pa se odraĹža v kakovostnejĹĄi zdravstveni negi. Ĺ˝elja zaposlenih je, da bi v prihodnje klicni sistem lahko povezali z bolniĹĄniÄ?nim obstojeÄ?im informacijskim sistemom. đ&#x;”˛

tp

mkp

KrajÄ?iÄ? vodja obmoÄ?ne enote Nazarje – BivĹĄi poslanec stranke LMĹ Darij KrajÄ?iÄ?, ki je februarja odstopil zaradi kraje sendviÄ?a iz trgovine nasproti stavbe parlamenta, je novi vodja ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove RS Nazarje. Ĺ tiriletni mandat nastopi v Ä?etrtek, 11. julija. Aktualni vodja obmoÄ?ne enote Toni Breznik se bo namreÄ? upokojil. Na razpis za vodjo obmoÄ?ne enote je prispelo veÄ? prijav, KrajÄ?iÄ?a pa je za omenjeno mesto predlagal direktor slovenskega zavoda za gozdove Damjan OraĹžem. KrajÄ?iÄ?, ki sicer Ĺživi v Grosuplju, naj bi se vozil na delovno mesto v Nazarje iz Mozirja, kjer ima – po informacijah – stanovanje. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019 barve: CMYK, stran 5

5

PRAZNIK RUDARJEV

27. julija 2019

ÄŒez koĹžo skoÄ?ilo 38 novincev V Velenju so praznik rudarjev 3. julij zaznamovali z osrednjo prireditvijo Skok Ä?ez koĹžo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 29. julija – Premogovnik Velenje je s sobotnim 59.

Skokom Ä?ez koĹžo, osrednjo prireditvijo, s katero v rudarski stan sprejemajo novince, zaznmoval letoĹĄnji 3. julij, praznik rudarjev.

pod zemljo, na tiste, ki so kot upokojeni rudarji petsto metrov pod zemljo za vedno pustili svoj peÄ?at, ĹĄe vedno pa radi obleÄ?ejo rudarsko uniformo, ponosni na slehernega, ki v paradi strumno koraka z rdeÄ?im nageljnom na uniformi in sneĹžno belimi rokaÄŒastni skok je letos pripadel mag. Stojanu NikoliÄ?u.

MnoĹžica na stadionu je z aplavzom pozdravila prepotene, a ponosne obraze.

Pred skokom Ä?ez koĹžo vrÄ?ek piva. Tudi to je tradicija.

Dan se je zaÄ?el z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ob 17. uri so se na Titovem trgu v srediĹĄÄ?u Velenja zaÄ?eli zbirati uniformirani rudarji, pol ure za tem pa je njihov odhod pod vodstvom komandanta parade Borisa Satlerja proti stadionu, kjer se je odvijala slovesnost, naznanila kanonada.

S svojimi rudarji, ki kopljejo premog Ĺže 144 let, diha in praznuje vsa Ĺ aleĹĄka dolina. Njeni prebivalci so ponosni na tiste, ki se vsak dan spuĹĄÄ?ajo globoko

vicami na rokah. Pa tudi na nove, mlade rudarje, ki bodo v rudarski stan skoÄ?ili in bodo rdeÄ? nagelj ĹĄele dobili.

Tudi letos jih je ob poti, ki jo je prehodila parada, spremljala in pozdravljala mnoĹžica. Ĺ e veÄ?ja pa jih je priÄ?akala na stadionu in z gromkim aplavzom pozdravila njihove prepotene, a ponosne obraze. NajslavnejĹĄi trenutek je nastopil, ko se je daleÄ? naokoli zasliĹĄalo: ÂťStan rudarski bodi nam pozdravljen, stan rudarski, to je naĹĄa slast ‌.

Letos so tradicionalno, s skokom Ä?ez koĹžo, v rudarski stan sprejeli 38 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektrosmeri ter inĹženirjev rudarstva in geotehnologije.

Od leta 1961, ko je Ä?ez koĹžo skoÄ?ila prva generacija novincev, ki so konÄ?ali rudarsko ĹĄolo, pa jih je Ä?ez koĹžo skoÄ?ilo Ĺže 3.825. Svoj skok so ponovili tisti, ki so prviÄ? Ä?ez koĹžo skoÄ?ili pred petdesetimi leti, Ä?astni skok pa je pripadel generalnemu direktorju Holdinga Slovenske elektrarne in predsedniku nadzornega sveta premogovnika mag.

Stojanu NikoliÄ?u.

Slavnostni govornik – generalni direktor Skupine Premogovnik – mag. Ludvik Golob je spomnil, da so letoťnje leto s proizvodnega

vidika v Premogovniku zaÄ?eli zgodovinsko. Na prvi delovni dan so odkopali 250-milijonto tono premoga. Do sredine junija so nakopali 50.000 ton premoga veÄ?, kot so predvideli v letnem naÄ?rtu, ter izdelali 200 metrov novih prog

veÄ? od predvidenega plana. ÂťLe Ĺželimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje, Ä?eprav poznamo specifiko naĹĄega poklica, v katerem se ves Ä?as sooÄ?amo z zahtevnimi geomehanskimi pogoji, ki seveda vplivajo na proizvodnjo.

Vem, da ne moremo usmerjati vetra, lahko pa prilagodimo jadra, zato pozivam vse zaposlene, da zdruĹžimo moÄ?i tako, kot smo v preteklosti Ĺže veÄ?krat dokazali, da znamo,ÂŤ je med drugim dejal.

D O Ĺ˝ I V E TJ E ZA VSAK DAN

NAJ VAS OÄŒARAJO OKUSI JEDI IZ NOVEGA JEDILNEGA LISTA V prijetnem in umirjenem ambientu JE ODLIÄŒEN IZBOR – ni le za posebne priloĹžnosti, ampak LAHKO POLEPĹ A VSAKDAN.

UĹ˝ IVA JT E DA N V V ILI HE R B E R ST E IN

Pred vrati nova pokojninska zakonodaja Pred vrati je predlog nove pokojninske zakonodaje in nekatere novosti so Ĺže znane. Tako je, da je umaknjen predlog zviĹĄanja upokojitvene starosti, ki je bil postavljen na 67 let. S spremembami pokojninske zakonodaje bodo po oceni ministrstva za delo nove pokojnine leta 2025 v povpreÄ?ju

viĹĄje za pribliĹžno osem odstotkov.

Za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za oba spola naj bi ta znaĹĄala 63,5 odstotka plaÄ?e. Prav tako naj bi doloÄ?ili dodaten odmerni odstotek v viĹĄini 1,36 odstotka za skrb za vsakega otroka (najveÄ?

4,08 odstotka). Spremenjen bo tudi dvojni status upokojencev, ki

bo precej ugodnejĹĄi od sedanjega.

Po novem naj bi zaposleni v prvih treh letih po izpolnitvi pogojev za upokojitev prejemal 40 odstotkov starostne pokojnine. S tem se obrtna zbornica ne strinja, saj zahteva polno pokojnino in bo v zvezi s tem sproĹžila ustavni spor. Sicer pa naj bi bile te in druge spremembe sprejete do jeseni, zakon pa bi đ&#x;”˛ zaÄ?el veljati 1. januarja.

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 26. junija Ĺ e pred sejo vladne koalicije so se poslanci dogovorili, da preloĹžijo razpravo in odloÄ?anje o zakonodajnih spremembah v zvezi s financiranjem zasebnih ĹĄol.

Na severu Evrope so izmerili rekordno visoke temperature, ob Ä?emer so strokovnjaki opozorili, da so vroÄ?inski valovi v porastu povsod po svetu, kar je dodaten dokaz o podnebnih spremembah.

Iranski predsednik Hasan Rohani je ZDA pozval, naj se vrnejo k mednarodnemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015, ki so ga z lanskim odstopom prekrĹĄile. Kot je poudaril, ÂťIran noÄ?e vojne z nobeno drĹžavo, vkljuÄ?no z ZDAÂŤ.

Na Dunaju je eksplozija delno poruĹĄila dva petnadstropna bloka, pri Ä?emer je bilo veÄ? ljudi ranjenih. Parlamentarna skupĹĄÄ?ina Sveta Evrope je s 159 glasovi za novo generalno sekretarko Sveta Evrope izvolila hrvaĹĄko zunanjo ministrico Marijo PejÄ?inović Burić.

Obrambni ministri zveze Nato so se v Bruslju dogovorili o paketu politiÄ?nih in vojaĹĄkih ukrepov za krepitev kolektivne obrambe pred ruskimi raketami srednjega dosega.

ÄŒetrtek, 27. junija Premier Marjan Ĺ arec je obiskal Sveti sedeĹž, ĹĄe prej pa spregovoril o slovensko-italijanskih odnosih.

OznaÄ?il jih je za zelo dobre, a poudaril, da bi si Ĺželel veÄ? skupnega zavedanja o zgodovinskih dejstvih.

Srbski odvetnik DuĹĄan Bratić je na srbskem toĹžilstvu za vojne zloÄ?ine vloĹžil ovadbo zoper Milana KuÄ?ana, ker naj bi bil odgovoren za vojni zloÄ?in proti vojnim ujetnikom v vojni v Sloveniji leta 1991.

Kljub mnoĹžiÄ?nim protestom na ÄŒeĹĄkem je tamkajĹĄnja manjĹĄinska vlada preĹživela glasovanje o nezaupnici, ki ga je predlagala opozicija.

Pozornost javnosti je pritegnila Angela Merkel, ki se je devet dni po podobnem dogodku in le nekaj ur pred odhodom na vrh

ljudi v drĹžavnih institucijah in dejal, da nerad sliĹĄi primerjave z drugimi drĹžavami. ÂťSlovenija nikoli ne bo druga Ĺ vica, ampak vedno prva Slovenija,ÂŤ je dejal.

V Sindikatu vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije so v povezavi s financiranjem zasebnih ĹĄol predlagali, da se staliĹĄÄ?e drĹžavljanov o tem vpraĹĄanju preveri na referendumu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po sreÄ?anju z odhajajoÄ?o britansko premierko Thereso May ob robu dogodka G20 v Osaki dejal, da si Ĺželi izboljĹĄati odnose z ZdruĹženim kraljestvom. Ĺ vicarska policija je proti kamerunskim protestnikom, ki so v Ĺ˝enevi protestirali proti dolgoletnemu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi, ki je bil v ĹĄvicarskem luksuznem hotelu, uporabila vodni top, solzivec in ĹĄok granate.

VroÄ?inski val po Evropi je povEvropo je zajel vroÄ?inski val. zroÄ?il ĹĄtevilne poĹžare v drĹžavah, terjal pa tudi nekaj Ĺživljenj.

Kitajski in ameriĹĄki predsednik G20 v Osaki na slovesnosti ob Ĺ i DĹžinping in Donald Trump prevzemu poslov nove nemĹĄke sta se ob robu zasedanja skupine ministrice za pravosodje Christine Lambrecht spet tresla.

Petek, 28. junija Na Ministrstvu za kulturo so v javno razpravo vloĹžili predlog novele zakona o medijih. Minister Zoran PozniÄ? je zainteresirano javnost ob tem pozval, naj z dejavno udeleĹžbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Po informacijah, da naj bi politiki uvedbo enotne embalaĹže tobaÄ?nih izdelkov zamaknili za tri leta, se je oglasila Koordinacija zdravniĹĄkih organizacij. Izrazila je ostro nasprotuje takĹĄnim spremembam zakona, njihovemu mnenju pa so se pridruĹžili tudi v Levici, v kateri menijo, da bi bila s sprejetjem novele storjena nepopravljiva ĹĄkoda za javno zdravje.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je dejal, da bo v primeru, da meĹĄane patrulje slovenske in italijanske policije, ki bodo zaÄ?ele delovati 1. julija, ne bodo prepreÄ?ile nezakonitih prehodov meje, Italija na meji s Slovenijo postavila fiziÄ?ne ovire.

V Osaki se je s pozdravnim nagovorom japonskega premierja

ZaÄ?el se je vrh skupine gospodarsko najpomembnejĹĄih drĹžav sveta.

Ĺ inza Abeja uradno zaÄ?el dvodnevni vrh skupine gospodarsko najpomembnejĹĄih drĹžav G20.

Evropska unija in juĹžnoameriĹĄki gospodarski blok Mercosur sta po 20 let trajajoÄ?ih pogajanjih sklenila zgodovinski dogovor.

Sobota, 29. junija Na sreÄ?anju pod mogoÄ?no lipo je slavnostni govornik premier Marjan Ĺ arec okoli 300 zbranim poudaril predvsem odgovornost

4. julija 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Premier Ĺ arec je obiskal papeĹža FranÄ?iĹĄka.

Ko se je Ĺ arec nato sreÄ?al s papeĹžem FranÄ?iĹĄkom, so bile med temami pogovorov tudi migracije in odnosi med Cerkvijo in drĹžavo v Sloveniji, vkljuÄ?no s financiranjem zasebnega ĹĄolstva.

DrĹžavni izpitni center je objavil prve grobe analize nacionalnega preverjanja znanja v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu. Kot so poudarili, so bili uÄ?enci, ki so jih pisali, slabĹĄi pri slovenĹĄÄ?ini kot pri tujih jezikih.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost.

Sprejeli so tudi predlog novele zakona o nadzoru drĹžavne meje, ki naj bi zagotavljal hitrejĹĄe in uÄ?inkovitejĹĄe izvajanje postopkov za doloÄ?itev primerne viĹĄine odĹĄkodnine zaradi postavljene ograje na zemljiĹĄÄ?ih ob drĹžavni meji.

Ponedeljek, 1. julija Na meji med Slovenijo in Italijo se je zaÄ?el skupen nadzor meĹĄanih slovensko-italijanskih policijskih patrulj.

Odbor DrĹžavnega zbora za izobraĹževanje je pripravil predlog sprememb financiranja zasebnih osnovnih ĹĄol. Po njem bi drĹžava obvezni del programa financirala 100-odstotno, razĹĄirjenega pa ne bi financirala. ÄŒlani parlamentarnega odbora za zdravstvo niso podprli sprememb zakona o omejevanju uporabe tobaÄ?nih izdelkov. Enotno tobaÄ?no embalaĹžo tako Slovenija vendarle uvaja prihodnje leto in ne tri leta kasneje.

MehiĹĄko zvezno drĹžavo je prizadela toÄ?a, ki je pokrajino pokrila z debelo odejo.

Predmestja Guadalajare v Mehiki je zajelo neurje s toÄ?o, ki jo je bilo toliko, da je pokrajino zasula meter in pol visoka odeja ledu.

Polletno predsedovanje EvropTrump pravi, da novih carin na ski uniji je prevzela Finska. kitajsko blago ne bo.

Japonska je po 31 letih uradno G20 dogovorila, da ZDA ne bodo obnovila kitolov v komercialne uvedle novih carin na kitajsko namene. blago, drĹžavi pa bosta nadaljevali trgovinska pogajanja.

Torek, 2. julija

Nedelja, 30. junija Izvedeli smo, da je 38 poslancev podpisalo predlog, da bi embalaĹžo namesto prihodnje leto poenotili ĹĄele leta 2023. Kot razkriva seznam lobistiÄ?nih stikov, so se pri najmanj petih od njih oglasili predstavniki tobaÄ?ne industrije.

V Madridu se je zbralo na tisoÄ?e ljudi, ki so protestirali proti odloÄ?itvi novega konservativnega mestnega sveta o koncu omejitev za avtomobile, ki moÄ?no onesnaĹžujejo mesto.

Talibani so izvedli samomorilski napad na Bomo vladne prostore embalaĹžo v juĹžni pokrajitobaÄ?nih ni Kandahar. V izdelkov njem je po zanamesto dnjih podatkih prihodnje leto umrlo 28 ljudi, res poenotili ĹĄele leta med njimi osem 2023? volilnih uradnikov. V veÄ? drugih napadih konec tedna je umrlo ĹĄe najmanj 37 ljudi.

Evropska unija in Vietnam sta sklenila sporazum o prosti trgovini, ki omogoÄ?a odpravo carin za 99 odstotkov dobrin.

VeÄ? teĹžav so imeli voditelji drĹžav Ä?lanic Evropske unije. Izredni vrh o kljuÄ?nih poloĹžajih v Uniji so zaÄ?eli z zamikom, nato pa so ga po uri in pol prekinili.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un sta se sestala na demilitariziranem obmoÄ?ju med JuĹžno in Severno Korejo, prestopila pa sta tudi mejo. Tako je Trump kot prvi ameriĹĄki predsednik vstopil v Severno Korejo.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da je zakon o duĹĄevnem zdravju v neskladju z ustavo.

Mediji so poroÄ?ali, da prinaĹĄajo predvidene spremembe pokojninske zakonodaje zviĹĄanje postopno zviĹĄevanje odmernega odstotka za moĹĄke, upokojitvene starosti na 67 let, ni priÄ?akovati, upokojenci, ki bodo Ĺželeli ĹĄe delati, pa ne morejo raÄ?unati na polno pokojnino.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je sporoÄ?il, da so se voditelji Ä?lanic Evropske unije dogovorili o razdelitvi vodilnih poloĹžajev. Za novo predsednico EvropZa novo ske komisije predsednico je predlagana Evropske nemĹĄka konkomisije je ser vativna predlagana o b r a m b n a Ursula von der m i n i s t r i c a Leyen Ursula von der Leyen.

ZDA so sestavile seznam izdelkov iz Evropske unije, vreden ĹĄtiri milijarde dolarjev, ki bi lahko bile po novem ocarinjene.

Na Ĺ vedskem so sprejeli novo protikadilsko zakonodajo, s katero se cigaret ne sme veÄ? priĹžgati ĹĄe na ĹĄtevilnih javnih mestih.

Ker se je DĹžakarta junija uvrstila v sam vrh najbolj onesnaĹženih mest na svetu, so nekateri prebivalci mesta vloĹžili toĹžbo proti predsedniku in vladi, od katerih zahtevajo veÄ? ukrepov.

MadĹžarski parlament je izglasoval sporni zakon, s katerim bo vlada prevzela nadzor nad inĹĄtituti, ki so del MadĹžarske akademije znanosti.

Iztrgan pozabi Rad se ustavljam v Velenju, preredko, a tu in tam se vseeno sprehodim po mestu, opazujem, kaj se je spremenilo, kaj se ni.

Vsako mesto potrebuje intimne javne prostore, tudi Ljubljana ali Maribor jih imata nekaj, potrebuje tiste javne povrĹĄne, na katerih se meĹĄÄ?ani poÄ?utijo kot doma, kamor se morda zateÄ?ejo pred vsakdanom, uliÄ?no mrzliÄ?nostjo, kjer so skratka hkrati sami in skupaj z drugimi. Drevored nad Velenjskim gradom je takĹĄen, tudi obzidje Ĺ aleĹĄkega gradu ali klopi v gimnazijskem parku, promenada ob Paki, steze v okolici Vile Herberstein, senca, ki jo daje velika stavba velenjskega doma kulture. Veliko je teh skritih kotiÄ?kov v mestu. Vsak ima svoje.

Ko smo pripravljali Festival Kunigundo, smo razmiĹĄljali natanÄ?no tako: kateri so tisti mestni prostori, ki so spregledani, a hkrati dovolj zanimivi, da bi bilo vredno tja pripeljati veÄ?

Jure TrampuĹĄ meĹĄÄ?anov? Zato je bil koncert elektronske glasbe v stari elektrarni, zato je nekaj let glasbeni oder stal med stavbo Galerije in kulturnim domom, zato smo bili tudi na terasi nekdanje veleblagovnice Nama, to je toÄ?no tam, kjer so dolgo nazaj potekali ĹĄtudentski akademski plesi.

Seveda moja generacija ni edina, ki razmiĹĄlja tako. VÄ?asih moraĹĄ kam oditi, da se laĹžje vrneĹĄ.

Tako me je petkova noÄ? Ä?isto sluÄ?ajno pripeljala na koncert ob jezeru, ne ob tistem velikem, temveÄ? na koncert, ki so ga priredili ob deseti obletnici revitalizacije letnega kina ob danaĹĄnjem Ĺ kalskem jezeru. Spomnim se, da sem se tam kot mulec preganjal po bodiÄ?astem goĹĄÄ?avju, robidovju, takrat je bila okolica jezera neurejena, nevarna, na kino je spominjal le stopniÄ?asti in zaraĹĄÄ?en amfiteater, zraven je bilo izginjajoÄ?e igriĹĄÄ?e mini golfa.

Slava Âťmalega BledaÂŤ je v Ä?asu mojega otroĹĄtva Ĺže izzvenela, tudi svetilnika, ki je nekoÄ? stal sredi jezera, ni bilo veÄ?, dobro pa se spomnim, kako se je poÄ?asi pogrezala in ruĹĄila lesena stavba nekoÄ? ugledne Restavracije jezero. ÄŒetrt stoletja poprej je bilo drugaÄ?e. Tedanji Ä?asopis Velenjski rudar je meĹĄÄ?ane na jezero vabil z bodrilnimi sporoÄ?ili, ki so zvenela takole: ÂťZa tebe in tvojo druĹžino je zgrajeno vse to, na tvojo sreÄ?o misli naĹĄa domovina, da ne boĹĄ Ĺživotaril v vlaĹžnih beznicah in zakotnih krÄ?mah. Pridi med nas, da bomo sloĹžni v veselju, prav tako, kot smo sloĹžni pri delu.ÂŤ Jezero, kopaliĹĄÄ?e in vse, kar je bilo okoli njega, je bil eden od mnogih socialistiÄ?nih Ä?udeĹžev.

Tega je kasneje, kot vemo, pogoltnilo jezero.

Kakor koli, letni kino je dolgo pozabljen poÄ?ival, dokler ga pred desetletjem z delovno akcijo niso oÄ?istili prostovoljci, zbrani okoli Mladinskega centra.

Danes je nekdanji letni kino postal prizoriĹĄÄ?e koncertov, festivalov, dogodkov, seniorskih akcij, otroĹĄkih delavnic, indijanskih poÄ?itniĹĄkih sreÄ?anj, veselja in radosti, mladih in kulture, postal je ravno takĹĄen intimni javni prostor, kot sem ga omenjal. Tudi zaradi njega je Velenje mesto, je prostor sreÄ?evanje in ustvarjanja, je prostor izkustva.

Kot pravi Hannah Arendt, lahko Ä?lovek svojo identiteto vedno zgradi samo v skupnem prostoru, v stiku z drugim, v javnem prostoru, kjer deluje, Ĺživi, govori, sprejema, ustvarja. Mesto niso le ulice in zidovi. Mesto niso le hiĹĄne ĹĄtevilke in parkirani avtomobili. Mesto so ljudje in prostori, na katerih se ti sreÄ?ujejo.

Letni kino je eden takĹĄnih prostorov. Zdaj Ĺživi svoje drugo Ĺživljenje. Kdo ve, kako dolgo ga ĹĄe bo, morda ga bo v novo pozabo potisnila cesta, ki kani povezati KoroĹĄko s Savinjsko dolino. A to ni bistveno. Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru je javni prostor sreÄ?avanja in dopolnjevanja. Iztrgan je pozabi, ponujen ljudem.

Julijan EriÄ?, kitarist in pevec Prismojenih profesorjev bluesa, ki so takrat, ko se v tisti koncertni noÄ?i, ko se je petek poÄ?asi prelival v soboto, stopili na oder, je po nekaj Hendriksovih rifih in grimasah iskreno preseneÄ?en navrgel, da je plac, kjer ĹĄpilajo, super.

Nato ga je odneslo. Imel je prav. Letni kino je super. đ&#x;”˛

Popravek 20. junija je bil na 8. strani NaĹĄega Ä?asa objavljen novinarski prispevek z naslovom Spomini na preteklost in pogledi na prihodnost, v katerem je napaÄ?no navedeno, da je oÄ?e sogovornika Toneta Ĺ elige utajil praĹĄiÄ?a in vola pri obvezni oddaji kmetijskih pridelkov. OÄ?e je bil Ä?lan komisije za oddajo, ki je skrila oddana praĹĄiÄ?a in vola, zaklana na njihovi domaÄ?iji. Ĺ tudirati je zaÄ?el ĹĄele potem, ko se je poĹĄkodoval, ne medtem ko je delal v jami. V prispevku manjka informacija, da so klopi postavljali pred stanovanjske bloke v mestni Ä?etrti Levi breg, medtem ko je napaÄ?no zapisano, da so ĹĄaleĹĄke kmetije prispevale les za izgradnjo petorÄ?kov in drugih blokov na levem bregu Pake. Ti so namreÄ? na desnem.

Premalo jasno je zapisano, da so mestne krajevne skupnosti prispevale 30 odstotkov sredstev iz samoprispevkov v mestu namenile podeĹželju. Za nejasnosti in napake se opraviÄ?ujem avtorica prispevka Tina Felicijan. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019 barve: CMYK, stran 7

Pravih poÄ?itnic ne bo

V drugi polovici leta v ospredju ‌

‌ kanalizacija Mali Vrh, Gavce in izgradnja ceste v tem naselju, posodobitev dveh krajĹĄih odsekov v Skornem. ÄŒaka jih odloÄ?itev, nato tudi izvedba ureditve obÄ?inskih prostorov, v katerih je bil gostinski lokal. Zanj imajo izdelan idejni projekt in maketo. Uredili naj bi parkiriĹĄÄ?a pri pokopaliĹĄÄ?u, kjer je danes zbirni center. Zagotovo, meni KopuĹĄar, jih Ä?akajo aktivnosti v povezavi z umeĹĄÄ?anjem hitre ceste tretje razvojne osi, saj se bo potrebno odzivati na aktivnosti, ki jih bo vodila drĹžava oziroma Direkcija RS za ceste, ter pri zapiranju omenjenega ĹželezniĹĄkega prehoda. Ukvarjajo se ĹĄe z obÄ?inskim prostorskim naÄ?rtom, ki naj bi ga jeseni javno razgrnili. ÂťPred nedavnim smo prejeli obvestilo o spremembi zakonodaje v zvezi z moĹžnostjo pridobitve sofinancerskega denarja za izgradnjo javnih kanalizacijskih omreĹžij tudi za projekte z manj kot 2.000 populacijskih enot. Sprememba bi nam priĹĄla zelo prav za izvedbo projekta izgradnje kanalizacije v spodnjem delu vaĹĄke skupnosti ReÄ?ica ob Paki, ki ga naÄ?rtujemo skupaj z ObÄ?ino BraslovÄ?e,ÂŤ je sklenil Janko KopuĹĄar.

V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki ocenjujejo, da so bili v prvi polovici leta uspeĹĄni – Nekatere projekte Ĺže izvedli, drugi v izvajanju – Od pribliĹžno 700 tisoÄ? evrov proraÄ?unskega denarja najveÄ? za vlaganja v infrastrukturo Tatjana PodgorĹĄek

ÂťPolletna inventura opravljenega dela je dobra. Menimo, da smo bili uspeĹĄni.

Ugotavljamo, da tudi pravih poÄ?itnic ne bo in da bo glede na predvidene aktivnosti v drugi polovici leta potrebno nadaljevati z enakim tempom,ÂŤ pravi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar.

Odpravljanje posledic drsenja zemlje, nova brv, obnovljene ceste ...

ZaÄ?etek leta so zaznamovali, je povedal KopuĹĄar, predvsem nov mandat, sestava obÄ?inskega sveta in zaÄ?etne teĹžave pri oblikovanju delovnih teles. Kljub temu so pravoÄ?asno sprejeli obÄ?inski proraÄ?un in aktivnosti Âťzagnali na polnoÂŤ zlasti tiste, za katere so imeli Ĺže vse pripravljeno.

Izvedli so vse razpise za sofinanciranje dejavnosti druĹĄtev, za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav, spodbujanje

podjetniĹĄtva, hkrati pa uresniÄ?ili nekaj projektov. Med drugim so odpravili posledice dr drsenja zemlje v Skornem, pridobili novo brv Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki. V tej vaĹĄki skupnosti so obnovili ĹĄe cestni odsek, uredili ploÄ?nik ter prikljuÄ?ek na regionalno cesto.

V Ĺ martnem ob Paki so v so-

ZDUS z novim vodstvom Vera PeÄ?nik ĹĄe ĹĄtiri leta ob boku predsedniku SuĹĄniku Na volilnem zboru Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije (ZDUS) so delegati 20. junija volili novo vodstvo v organe in na vodstvena mesta. Novi predsednik zveze slovenskih upokojencev je do leta 2023 postal dosedanji predsednik Janez SuĹĄnik, vnoviÄ? pa je bila kot podpredsednica za nov ĹĄtiriletni mandat izvoljena Vera PeÄ?nik iz Pustega Polja v obÄ?ini Nazarje, ki je Ĺže doslej zavzeto sodelovala s Ĺ aleĹĄko pokrajinsko zvezo DU ter posameznimi druĹĄtvi v Zgornji Savinjski ter Ĺ aleĹĄki dolini.

Vera PeÄ?nik je bila do letos uspeĹĄna predsednica DruĹĄtva upokojencev Nazarje ter vÄ?lanjena v razliÄ?ne strukture Zveze druĹĄtev upokojencev ter dejavna na obĹĄirnem obmoÄ?ju Ĺ tajerske, v zadnjem letu pa tudi kot edina podpredsednica ZDUS v vsej Sloveniji.

Da je ob svojem kredibilnem poslanstvu in odliÄ?nem operativnem sodelovanju z mnogimi druĹĄtvi upokojencev ter podporo vseh pokrajinskih zvez prejela 100-odstoten izkupiÄ?ek glasov, ni preseneÄ?enje, saj je kot izkuĹĄena nekdanja gospodarstvenica, ekonomistka in predvsem ljudski Ä?lovek v veliki prostovoljski organizaciji Ĺže doslej veliko prispevala k izboljĹĄevanju pogojev Ĺživljenja in socialnega statusa upokojencev, so menili tudi v druĹĄtvih upokojencev v Ĺ aleĹĄki ter Zgornji Savinjski dolini, kjer Vera PeÄ?nik, podpredsednica je delovala Ĺže daljĹĄe obdobje.

ZDUS ÂťKot ponovno izvoljena podpredsednica ZDUS-a, seznanjena z mnogimi teĹžavami upokojencev, si nisem nikoli prej predstavljala, da se naĹĄi ljudje na vseh obmoÄ?jih Slovenije sreÄ?ujejo s toliko teĹžavami in Ĺžal marsikje z revĹĄÄ?ino kljub poudarjanju, da smo socialna drĹžava,ÂŤ je povedala ob sklenitvi prejĹĄnjega mandata. ÂťNaĹĄa in moja prioriteta ostajajo projekt StarejĹĄi za starejĹĄe, Zakon o dolgotrajni oskrbi, bitka za boljĹĄe zdravstvo za vse ljudi, neobdavÄ?eni letni dodatek k pokojninam v skladu z zakonom, vdovske pokojnine, veÄ?ji odmerni odstotek pokojnin z rednim usklajevanjem ter drugi ĹĄtevilni drugi izzivi,ÂŤ pa je PeÄ?nikova dejala ob zadnji izvolitvi na to odgovorno neprofesionalno funkcijo. đ&#x;”˛

www.radiovelenje.com

7

POGOVOR

27. julija 2019

JoĹže Miklavc

88,9 Mhz 107,8 Mhz

delovanju s Komunalnim podjetjem Velenje zamenjali del vodovoda, nadaljujejo izgradnjo kanali kanalizacijskega omreĹžja v Malem Vrhu in v Gavcah, kjer hkrati obnavljajo ĹĄe cesto. V nasle naslednjih dneh naÄ?rtujejo zaÄ?etek izvedbe projekta Las izgradnje

Janko KopuĹĄar: ÂťDela potekajo v skladu s tistim, za kar smo se dogovorili, in glede na razpoloĹžljiva finanÄ?na sredstva.ÂŤ

veÄ?namenskega sanitarnega objekta pri Mladinskem centru. ÂťZavzeto smo se ukvarjali ĹĄe s pridobivanjem dokumentacije za posodobitev regionalne ceste v Ĺ martnem ob Paki in projekt predstavili zainteresirani javnosti. Pri pridobivanju dokumentacije za prizidek k Vrtcu SonÄ?ek se sreÄ?ujemo s teĹžavami pri vodnogospodarskem soglasju, vendar raÄ?unamo, da bomo uspeĹĄni. Vpeti smo v aktivnosti pri zapiranju ĹželezniĹĄkega prehoda proti Slatinam.ÂŤ Tako kot zadnjih nekaj let so za naloĹžbe predvideli blizu 700 tisoÄ? evrov. PriÄ?akujejo, da bodo za omenjeni projekt Las, za odpravo posledic drsenja zemlje v Gavcah ter za obnovo mostu v Tajni (v vaĹĄki skupnosti Skorno) ter za zapiranje ĹželezniĹĄkega prehoda pridobili denar od drĹžave. Tudi za druge projekte se prijavljajo na razpise ministrstev ali skladov EU, zagotavlja sogovornik. Med drugim so pridobili 15 tisoÄ? evrov za ureditev Wi-Fi povezave.

đ&#x;”˛

Obzorja ĹĄirijo vsak dan in vedno dlje Poslanstvo Ljudske univerze Velenje se v ĹĄestdesetih letih ni spreminjalo, spreminjale so se metode in oblike dela Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Pred ĹĄestdesetimi leti, mesec za tem, ko je bilo sveÄ?ano odprto novo srediĹĄÄ?e mesta Velenje z obÄ?insko stavbo in kulturnim domom, je v njem leta 1959 vrata odprla takrat Delavska, danes Ljudska univerza Velenje. Ustanovljena je bila z namenom, da v njej nauÄ?ijo odrasle – takrat predvsem priseljence – neformalnih in formalnih znanj, ki jih je Velenje, njegovo gospodarstvo, potrebovalo, Ä?e se je Ĺželelo razvijati. Sprva, pravi sedanja direktorica Brigita KropuĹĄek – Ranzinger, so znanje omogoÄ?ali predvsem zaposlenim Rudnika lignita Velenje, kasneje tudi Gorenja.

Pa danes? Kaj se je do danes spremenilo? ÂťPoslanstvo niti ne. Spremenile so se le metode in oblike, ki jih uporabljamo.ÂŤ Ĺ tevilo udeleĹžencev pa ‌ Ste preĹĄteli, koliko jih je bilo v vseh teh letih? ÂťTeĹžko bi rekla, koliko v vseh letih, vem pa, da jih je bilo samo lani preko enajst tisoÄ?.

UdeleĹženci so najpomembnejĹĄi del naĹĄe zgodbe. K nam ne prihajajo veÄ? samo iz oĹžjega, ampak tudi ĹĄirĹĄega okolja, iz celotne Slovenije. V VzorÄ?nem mestu smo pred dobrima dvema tednoma gostili Zosiove ĹĄtipendiste, pa uÄ?ence iz DivaÄ?e ... Prihajajo pa tudi iz drugih evropskih drĹžav, celo iz NorveĹĄke. Ĺ irimo naĹĄa obzorja vsak dan in vedno dlje.ÂŤ VeÄ?ina VelenjÄ?anov vas pozna kot RdeÄ?o hiĹĄo. ÂťTudi sami ji, ko se malce poĹĄalimo, reÄ?emo RdeÄ?a hiĹĄa v centru mesta. NaĹĄ slogan je Izobrazba za vse in naĹĄa vrata so dejansko odprta vsem generacijam in ciljnim skupinam, od najmlajĹĄih, ki danes v VzorÄ?nem mestu z navduĹĄenjem uporabljajo nove izobraĹževalne metode, pa do najstarejĹĄih, celo blizu 100 let starih, ki se pridejo k nam nauÄ?it fotografiranja s telefonom.ÂŤ Izjemne rezultate dosegate v ĹĄirĹĄem, tudi mednarodnem prostoru. ÂťNaĹĄa RdeÄ?a hiĹĄa v centru mesta je postala premajhna, zato se nismo zaÄ?eli ĹĄiriti samo po mestu in dolini, ampak tudi po Sloveniji

in Evropi. Med prvimi smo, ki smo zaÄ?eli izvajati evropske projekte. Upam si trditi, da imamo danes najveÄ? evropskih projektov s podroÄ?ja izobraĹževanja odraslih v Sloveniji, veÄ? kot jih imajo osnovne, srednje ĹĄole in tudi fakultete. Na tem podroÄ?ju dela posebna ekipa. Upamo se spuĹĄÄ?ati na ĹĄtevilna podroÄ?ja, od samooskrbe, trajnostnega razvoja, Ä?ebel,

Ljudska univerza danes. Koliko vas je zaposlenih? ÂťMoja desna in leva roka – to rada povem – Nada MaĹžgon, ki je Ĺže dolgo pri nas, je na prireditvi ob 60-letnici dejala: "ZaÄ?enjali so trije, danes pa se preĹĄteti ne moremo, pa v glavnem smo Ĺženske. Slednje ne drĹži povsem, saj smo ekipo okrepili tudi z mladimi moĹĄkimi. Je pa res, da nas je vsak dan veÄ?,

â?ą

ÂťNaĹĄ slogan je Izobrazba za vse.

Vrata so odprta vsem generacijam in ciljnim skupinam, od mladih, ki v VzorÄ?nem mestu z navduĹĄenjem uporabljajo nove izobraĹževalne metode, do najstarejĹĄih, celo blizu 100 let starih, ki se pri nas uÄ?ijo fotografiranja s pametnim telefonom.ÂŤ

vsak dan prijavljamo nove razpise, pred dnevi smo oddali dva, tako da raÄ?unamo ĹĄe na ĹĄest novih zaposliBrigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťNaĹĄa hiĹĄa poka po ĹĄivih.ÂŤ tev ‌ Danes nas je 25 in blizu 100 zunanjih sodelavcev." oblaÄ?imo drevesa, sadimo drevesa, razvijamo Kaj pa prostori? ÄŒe vas je toliko, Ä?e je toliko nove izobraĹževalne metode, kot je VzorÄ?no udeleĹžencev, Ä?e je toliko dogajanja? mesto, ki ste ga mediji poimenovali najbolj sodobna uÄ?ilnica v Evropi.ÂŤ ÂťIzjemno sem hvaleĹžna Mestni obÄ?ini Velenje, ki nam je pri tem v veliko oporo. HiĹĄa Za inovativnost, prodornost ste prejeli tudi Ĺže zelo poka po Ĺživih in nujno se mora prostorsko visoka priznanja, ne samo v Sloveniji. okrepiti. RazmiĹĄljali smo o nadgradnji medÂťSmo dobitniki treh priznanj Jabolko kako- generacijskega centra Planet generacij, kjer vosti, najviĹĄjega priznanja za izobraĹževanje se dejavnost ĹĄiri kot poĹžar. Lani smo v njem odraslih v Evropi. Ta priznanja so kot oskarji naĹĄteli 6.300 razliÄ?nih udeleĹžencev. KonÄ?no v filmski industriji. Prvi v drĹžavi smo prejeli pa bomo zamenjali fasado na objektu. Ta je nagrado evropskega komisarja Sustainable posebna in to bo pravi podvig. NaÄ?rtujemo energy Europe Award za spletno izobraĹževal- ga prihodnje leto.ÂŤ đ&#x;”˛ no igro, ki jo je igralo veÄ? kot 100.000 ljudi.

Na Nizozemskem pa smo prejeli nagrado za najboljĹĄo izobraĹževalno igro.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Preprosto, a zelo uporabno Na Ĺ olskem centru Velenje zakljuÄ?ujejo mednarodni komunikacijski projekt – Nastaja priroÄ?nik – Nadgradnja projekta izziv za mlade raziskovalce Tatjana PodgorĹĄek

Med mednarodnimi projekti, ki jih izvajajo na Ĺ olskem centru Velenje (Ĺ CV) v okviru programa Erasmus+, je tudi projekt AA@ school for social inclusion oziroma nadomestna in dopolnilna komunikacija v ĹĄolskem prostoru.

V projektu sodeluje 10 institucij iz osmih evropskih drĹžav: poleg Ĺ CV iz Slovenije ĹĄe iz Italije, GrÄ?ije, TurÄ?ije, Avstrije, Ĺ panije, Bolgarije in Ĺ vice.

slovarje oziroma komunikatorje, ki jih bodo uporabili pri delu z dijaki tujci, z uÄ?enci s komunikacijskim primanjkljajem in tudi z ÂťobiÄ?ajnimiÂŤ dijaki za tiho in nemoteÄ?o komunikacijo med pisnim ocenjevanjem. Krautbergerjeva je pri tem izpostavila profesorja ĹĄportne vzgoje Francija Oblaka,

Sporazumevanje tudi s sliÄ?icami

Jana Krautberger, strokovna sodelavka pri projektu, je pojasnila, da je po definiciji nadomestna in dopolnilna komunikacija vsaka oblika sporazumevanja, ki nadomesti ali dopolni govorno komunikacijo. Pozna jo vsak med nami, saj uporabljamo kratka sporoÄ?ila, emotikone in prometne znake.

Osebe, ki ne govorijo lokalnega jezika ali niso zmoĹžne komuniciranja zaradi avtizma, moĹžganske kapi oziroma drugih jezikovnih komunikacijskih ovir ali primanjkljajev, se lahko sporazumevajo s pomoÄ?jo pripomoÄ?kov s stikali ali sliÄ?icami. In zakaj se je Ĺ olski center vkljuÄ?il v ta projekt? ÂťKer imamo kar nekaj teĹžav pri komuniciranju z razliÄ?nimi dijaki, predvsem tujci, dijaki avtisti, nekaj pa je tudi dijakov z razliÄ?nimi drugimi jezikovnimi primanjkljaji.ÂŤ Dodala je ĹĄe, da strokovnjaki in terapevti omenjena nadomestna ali dopolnilna komunikacijska orodja poznajo, povpreÄ?ni vzgojitelji in uÄ?itelji pa ne. Zato so zanje v letoĹĄnjem marcu pripravili usposabljaje. Nad enostavnostjo in uporabnostjo sliÄ?ic so bili navduĹĄeni. V praktiÄ?nem delu usposabljanja so ustvarili svoje slikovne

Jana Krautberger: ÂťV bistvu gre za razliÄ?ne naÄ?ine sporazumevanja, ki ni verbalno.ÂŤ

ki je izdelal svoj komunikator in video prikaz njegove uporabe pri pouku. ÂťPri testiranju so sodelovali tudi dijaki in bili nad preprosto, a zelo uÄ?inkovito omenjeno komunikacijo navduĹĄeni. Nekateri so se tako nauÄ?ili jezika.ÂŤ

Sledi nadgradnja projekta?

Projekt, izvedbe katerega so se lotili leta 2017, sedaj praktiÄ?no zakljuÄ?ujejo. MoĹžnosti za njegovo nadaljevanje in nadgradnjo je veliko, meni sogovornica. Ĺ˝elijo si, da bi bil to izziv za mlade raziskovalce. Kot zadnji rezultat projekta sedaj nastaja priroÄ?nik Nadomestni in dopolnilni komunikaciji prijazna ĹĄola, v katerem

Zlata priznanja s tekmovanj iz znanj v ĹĄolskem letu 2018/2019

V teh dneh osnovnoĹĄolci in dijaki Ĺže uĹživajo na poÄ?itnicah. Te so za nekatere bolj, za druge manj zasluĹžne, za vse pa dobrodoĹĄle. Zagotovo si bodo nekateri med njimi zapomnili minulo ĹĄolsko leto tudi po prejetem zlatem priznanju z razliÄ?nih podroÄ?ij tekmovanj iz znanj na drĹžavni ravni. Ĺ ole (objavljamo jih po nakljuÄ?nem vrstnem redu) so nam posredovale naslednje podatke o bodo zbrani vsi v projektu izdelani njihovih prejemnikih. komunikacijski pripomoÄ?ki ter Zlati dijaki ĹĄol Ĺ olskega mednarodno lingvistiÄ?no olimnasveti za njihovo uporabo. Na Osnovne ĹĄole Mestne centra Velenje pijado v JuĹžni Koreji, Vegovo, voljo bo ĹĄolam ter vrtcem po Slo- obÄ?ine Velenje veniji. ÂťZanj smo se med drugim Ĺ ola Gustava Ĺ iliha: Lenart Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geoteh­ zlato na tekmovanju TEMSIG, odloÄ?ili tudi zato, ker so dijaki ob FrankoviÄ? – Vegovo (matema- nologijo in okolje: Marko 1. nagrada na mednarodnem predstavitvi presenetili z mnenjem, tika), razvedrilna matematika; Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, tekmovanju za pianiste Ivan Rijavec; Marko BerkenjaÄ?ević – iz da bi raje kot elektronske upora- Ema Hojan – Vegovo, logika, raziskovalna naloga. bljali papirnate pripomoÄ?ke. Na razvedrilna matematika; Ĺ˝iga Bri- Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola: geografije (uvrĹĄÄ?en v slovensko novĹĄek – Stefanovo (fizika); Tara Danaj ÄŒebular – Cankarjevo, iz reprezentanco za 16. svetovno Rus – angleĹĄÄ?ina; Tina Brezovnik angleĹĄke bralne znaÄ?ke EPI Re- olimpijado v Hong Kongu; Urban – Cankarjevo (slovenĹĄÄ?ina); Zala ading Badge, Nikola Stepanoski, Vesel – uvrĹĄÄ?en v slovensko ekipo PoberĹžnik, StaĹĄa Krajnc, Katja AnĹže GorĹĄek, AndraĹž PodpeÄ?an za srednjeevropsko matematiÄ?no Mogilnicki – raziskovalna naloga; – vsi v znanju iz matematike sre- olimpijado na ÄŒeĹĄkem, Vegovo; Borja Ranzinger – raziskovalna dnjih tehniĹĄkih in strokovnih ĹĄol; AnĹže Krejan – Vegovo, iz astronaloga, Ä?ebelarji; MaruĹĄa Hri- Rok Ĺ˝erdoner – zgodovina; Jure nomije; Igor Jugović – Preglovo, berĹĄek – Ä?ebelarji; Jana BastiÄ?, Majcen – v znanju iz mateznanju mate Proteusovo, 1. mesto na podProteusovo, Lenart GlinĹĄek – Vegovo. matike srednjih tehnitehnijetniĹĄkem tekmovanju jetniĹĄkem Ĺ ola Antona AĹĄkerca: MatjaĹž ĹĄkih in strokovnih strokovnih Hackathon; TjaĹĄa Hackathon; MeĹža – Vegovo, Preglovo (kemi- ĹĄol in 1. nagrada Srotić – iz logike; ja); Hana Marovt – Preglovo; Isak iz razvedrilne Tadej GlinĹĄek – PaĹĄić – geografija. matematike; Vegovo, PregloĹ ola Gorica: AnĹže Maj Blagus Jernej Zajc, vo, iz logike. – Stefanovo, raziskovalna naloga; Tim Turinek Ĺ ola za storit­ Taida Tabaković – angleĹĄÄ?ina; Ele- – v znanju iz vene dejavno­ na VuÄ?etić Djurić – Vesela ĹĄola. matematike sresti: Roki ZabukovĹ ola Mihe Pintarja Toleda dnjih poklicnih poklicnih nik, Kosta Kocev Velenje: Anastazija GraÄ?ner ĹĄol; Miha Jamer in AmbroĹž KavĹĄak in – Vesela ĹĄola, angleĹĄÄ?ina, zgodo- – iz angleĹĄkega angleĹĄkega –– mednarodno tekvina; Manca Cesar – sladkorna jezika, iz nemĹĄke nemĹĄke movanje barmanov movanje bolezen; TjaĹĄ Esih – raziskovalna bralne znaÄ?ke; Vito Droin drĹžavno prvenstvo 2018 naloga. lec – na mednarodnem tekmoFancy drunk na Bledu; TjaĹĄa Ĺ ola Ĺ alek: Maj Mirst – Vegovo; vanju v programiranju mobilnih PristovĹĄek, Mojca Vocovnik, Neli Miha JevĹĄenak – Proteusovo (bi- robotov Lego 2016/2017 in Lego PoliÄ?nik, Sara Hudej, Lea Lah, ologija), Pregljevo, raziskovalna 2018/2019; Patrik Ravnak, TomaĹž Adrian Drago Poprijan in Lenart naloga; Rok Hudournik – Stefano- PleĹĄnik, MatevĹž GlinĹĄek, Maj Ko- Kukovec – 16. mednarodna tuspletu sicer obstaja mnogo brez- vo (fizika), Vegovo, raziskovalna ren – vsi za raziskovalno nalogo. ristiÄ?na trĹžnica ÂťVeÄ? znanja za plaÄ?nih in enostavnih programov naloga; Bruno Ĺ onc – raziskoval- Gimnazija: Ema GluĹĄiÄ? – iz veÄ? turizmaÂŤ; Lara Meh – Canznanja o sladkorni bolezni; Eva karjevo; Kosta Kocev in Jaka Koter aplikacij za uporabo in razvoj na naloga; komunikatorjev s sliÄ?icami, a Ĺžal Ĺ ola Livada Velenje: Nikola Mogilnicki – Proteusovo (bio- ren – mednarodno in drĹžavno niso na voljo v slovenskem jeziku.ÂŤ Crnobrnja – angleĹĄÄ?ina; AljaĹž logija); AljaĹž SoviÄ? – iz logike; tekmovanje v meĹĄanju pijaÄ? na Alenka Cokan – Proteusovo; Bledu; Neli PoliÄ?nik – mednaSnovalci in sodelujoÄ?i v projektu Kos – sladkorna bolezen.

Enej Ĺ˝lebnik JanÄ?iÄ? – Vegovo; rodni kulinariÄ?ni festival Biser si Ĺželijo, da bi bili pripomoÄ?ki v Hana Ĺ˝liÄ?ar – Cankarjevo; Pija mora 2019; Azra IbriĹĄimović – iz Ä?im veÄ?ji meri v pomoÄ? uÄ?iteljem Osnovna ĹĄola bratov in drugim sodelavcem na ĹĄolah Letonja Ĺ martno ob Paki Kotnik – iz nemĹĄkega jezika; tehnike prodaje; MaĹĄa Petkovnik in da bo zaradi tega Ä?im manj Oskar Hudolin – angleĹĄÄ?ina; Man- NeĹža Vipavc – iz logike; Rok – mednarodni kulinariÄ?ni festival komunikacijskih ovir med uÄ?itelji ca PobreĹžnik – geografija; Lara Tadej BrunĹĄek – iz logike, uvr- v Kranjski Gori. đ&#x;”˛ PodgorĹĄek, Ema HoleĹĄek, Manca ĹĄÄ?en v slovensko ekipo za 17. in uÄ?enci, dijaki. đ&#x;”˛ TrebiĹžan, Vida RamĹĄak, Matej Jager – vsi raziskovalne naloge.

Neizmerno veselje

Vsi izdelki na enem mestu Velenje, 19. junija – Varovanci in zaposleni Varstveno- delovnega centra (VDC) JeŞek, ki imajo svoje prostore na sedeŞu regijskega VDC Saťa v Velenju, so na priloŞnostni slovesnosti odprli prodajalno svojih izdelkov.

VrĹĄilka dolĹžnosti direktorice regijskega centra Darja FiĹĄer je povedala, da je odprtje prodajalne logiÄ?na ÂťposledicaÂŤ tega, da imajo v svojem programu veliko izdelkov, ki nastajajo izpod rok uporabnikov. Doslej so jih hranili v eni, drugiÄ? v drugi delavnici, Âťsedaj pa smo se odloÄ?ili, da bomo vse postavili na eno mesto.ÂŤ Ĺ˝e tako bogat program izdelkov so obogatili ĹĄe z izdelki uporabnikov enot VDC-ja SaĹĄa Maksi Ĺ˝alec ter Vrba Nazarje. Omenjene enote namreÄ? tvorijo regijski VDC. Podobno prodajalno nameravajo odpreti tudi v Ĺ˝alcu in Nazarjah, v njihovi ponudbi pa bodo tudi izdelki velenjskih JeĹžkov. Na vpraĹĄanje, kakĹĄno je zanimanje za njihove izdelke, je FiĹĄerjeva odgovorila: ÂťZelo veliko. Tudi pri tako imenovanih ciljnih kupcih, ki so prihajali in naroÄ?ali. V prodajalni si jih lahko sedaj ogledajo na

Velenje, 21. junija – Mineva 16 let od ustanovitve regijskega Varstveno-delovnega centra (VDC) SaĹĄa Velenje, minuli petek pa se je prviÄ? zgodilo, da so uporabniki programov vseh treh enot VDC-ja (JeĹžek, Maksi Ĺ˝alec in Vrba Nazarje) ter Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje pripravili skupno prireditev, poimenovali pa so jo Skok v poletje.

Uporabniki in zaposleni VDC-ja JeĹžek so ponosni na svoje izdelke, ki pridobivajo vse ĹĄirĹĄi krog kupcev.

enem mestu in naroÄ?ijo za daljĹĄe obdobje, ker mi smo paÄ? nekoliko poÄ?asni in ob morebitnem veÄ?jem naroÄ?ilu ne moremo izdelati tega od danes na jutri. Prodajalna je torej namenjena tudi za delovanje Âťna daljĹĄi rokÂŤ, ne samo da prideĹĄ, pogledaĹĄ in odneseĹĄ.ÂŤ Helena PeÄ?nik, vodja enote JeĹžek, je zagotovila, da so uporabniki

4. julija 2019

zelo ustvarjalni in preseneÄ?ajo s svojimi sposobnostmi ter domiĹĄljijo. ÂťZaposleni jim samo pomagamo, da lahko izrazijo tisto, kar je v njih. V ponudbi prevladujejo izdelki iz gline, lesa, papirja, blaga, vsi so unikatni, saj so izdelani roÄ?no.

Vsi so oznaÄ?eni tudi z nalepko, kar pomeni, da so primerni za stik z Ĺživili.ÂŤ Med izdelki niso samo taki,

ki sodijo v darilni program, ampak so primerni tudi za uporabo v gospodinjstvih.

Prodajalna je odprta vsak dan v Ä?asu odprtja enote JeĹžek (od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure). Napovedujejo pa, da bodo njena vrata odprta dlje, ko bodo zgradili ĹĄe bivalno enoto. đ&#x;”˛

Tp

Utrinek s prvega skupnega piknika

Piknika, ki so ga popestrili s ĹĄportnimi igrami, glasbo in dobro hrano, se je udeleĹžilo blizu 130 oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju.

Na igriĹĄÄ?u so potekale ĹĄportne igre (koĹĄarka, nogomet, badminton, tenis, namizni tenis in namizni nogomet), po njih pa druĹženje ob petju, plesu in glasbi. ÂťImeli smo pravi piknik, na katerem so nam iz Gorenja Gostinstvo pekli Ä?evapÄ?iÄ?e in nas pogostili s sladoledom, gasilci pa so nam posodobili klopi. Veselje in zadovoljstvo ob skupnem druĹženju je bilo neizmerno,ÂŤ je povedala vrĹĄilka dolĹžnosti direktorice VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019 barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

27. julija 2019

Obudili spomine na potopljeno Pesje

Podtaknjenci

Tisto Pesje, ki ga veÄ? ni, ostaja v srcih ljudi, ki so tam Ĺživeli, dokler se niso morali umakniti novim premogovniĹĄkim gospodarskim poslopjem ter ugrezninam, ki jih je zalila voda

V Galeriji Velenje bo do 20. julija na ogled slikarska razstava Aleksija Kobala z naslovom Podtaknjenci

Tina Felicijan

Velenje, 19. junij – VeÄ?krat nagrajeni akademski slikar Aleksij Kobal se v Galeriji Velenje predstavlja z razstavo Podtaknjenci, ki je druĹžbeno kritiÄ?na kulisa naĹĄega vsakdanjika, je v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal kustos, pesnik in filozof Andrej Medved, ki je avtorja predstavil tudi na otvoritvi. Po njegovih

jih niza in upodablja na svojih platnih, ne ponavljajo. Prav tako se ne ponavljajo tematika, vsebina in sporoÄ?ila upodobljenih ÂťobjektovÂŤ, ki se v velikem ĹĄtevilu ĹĄirijo, zapolnjujejo ali celo ÂťbrstijoÂŤ v brezzraÄ?nem prostoru slike. ÂťTi objekti so nekakĹĄni lebdeÄ?i mehurji, stekleni baloni ali svetlo temne geometrije, ar-

besedah ima Aleksij Kobal za sabo obseĹžen in raznolik slikarski opus, v katerem se vseskozi zrcali neomajna vera v moÄ? in sporoÄ?ilnost slikarske podobe.

Njegov slog je prepoznaven, vse strukture so podprte s tehniÄ?nimi elementi, ki so avtorjeva stalnica, pa vendar se slikovni vzorci, ki

hitektura, diagonale in premice, ki izraĹžajo nekakĹĄno tesnobo in obÄ?utek izgubljenosti,ÂŤ je zapisal o umetniku.

Razstavi Aleksija Kobala bo 25. julija sledila razstava prostorskih instalacij Borisa Beje z naslovom TiĹĄina v Ä?asu hrupa.

Pesje, 27. junij – Ko je Mestna obÄ?ina Velenje lani prenovila podhod pod ĹželezniĹĄko progo v Pesju, je Muzej Velenje v njem uredil razstaviĹĄÄ?e, posveÄ?eno obujanju spominov na potopljene vasi. Otvoritvena razstava je bila posveÄ?ena Prelogam, prejĹĄnji teden pa se je odprla razstava o tistem delu Pesja, ki ga veÄ? ni.

Pripravil jo je kustos Damjan KljajiÄ?. Namenjena je Âťvsem tistim, ki so imeli nekdanje Pesje radi, in tistim, ki ga nikoli niso imeli priloĹžnost spoznati.ÂŤ Tisto Pesje, ki ga veÄ? ni, je stalo na obmoÄ?ju severno od ĹželezniĹĄke proge. Med 70. in 90. leti so se iz tega dela vasi v razliÄ?ne zaselke po Ĺ aleĹĄki dolini in tudi na druge konce Slovenije izselili vsi prebi- Kako se nekdanjega valci, saj se je obmoÄ?je zaradi Pesja spominjajo izkopavanja premoga ugreznilo domaÄ?ini? in ga je zalila voda. Razstava v Pavla ÄŒas se je rodila v Pesju. podhodu prikazuje domaÄ?ije, ki OtroĹĄtvo v tem kraju je bilo lepo, so nekoÄ? stale v tem delu vasi, pravi. HiĹĄe so bile blizu, veliko so in ljudi, ki so tu Ĺživeli. Izginilo je se druĹžili. ÂťIz ĹĄole smo hodili eno okrog 40 zgradb, med njimi gasilski dom, zadruĹžna hiĹĄa, gostilna.

V Muzeju Velenje bodo Ko so potekali procesi prihodnje leto pripravili spreminjanja terena razstavo o potopljenem in poslediÄ?no izseljeDruĹžmirju, sledile pa vanja, muzealci niso sistematiÄ?no beleĹžili bodo ĹĄe razstave o Ĺ kalah, hitro spreminjajoÄ?ih Gaberkah in Ĺ oĹĄtanju. se podob. Nekateri domaÄ?ini so vendarle posneli kakĹĄno fotografijo, veÄ?ina fotografskih uro, ker smo se potepali in igrali. utrinkov, ki so prikazani tudi na Ko se je Pesje zaÄ?elo ugrezati, je razstavi, pa je hranjena v arhivu ĹĄlo vse prehitro. Takrat niti nisem Premogovnika Velenje. uspela dojeti, da se to dogaja.

â?ą

NaĹĄa hiĹĄa se je cela ugrezala, voda je bila tako blizu, da niti nismo imeli Ä?asa razmiĹĄljati, ali bi ĹĄli ali ne. Mislim, da je bilo najteĹžje starĹĄem. Tudi sama novega kraja nikoli nisem tako sprejela. Nazaj v staro Pesje bi ĹĄla po rokah, Ä?e bi ĹĄe bilo. Kar zavidam tistim, ki imajo rojstne hiĹĄe, pa jih ne obiskujejo. Jaz svoje ne morem, ker je pod vodo.ÂŤ ÂťÄŒasov, ko se je Pesje zaÄ?elo ugrezati, nimam v niÄ? kaj prijetnem spominu. Ko se ti dom ugreza dobesedno pod nogami, ko hiĹĄo, podprto z lesenimi stebri, da se ne sesede, zaliva voda, je Ĺžalostno. So pa spomini na Pesje pred tem toliko lepĹĄi. Ĺ˝iveli smo na ravnici, v bliĹžini je bilo Velenje, imeli smo Ä?ist zrak in vodo, vsi smo se poznali, drug drugemu smo pomagali. Ob dogodkih, kot

so koĹžuhanje koruze ali pobiranje korenja, smo se druĹžili, peli, igrala je harmonika, fantje in dekleta smo se spoznavali, bilo je res lepo,ÂŤ je povedal Drago GluĹĄiÄ?, ki se iz otroĹĄtva dobro spominja poplav Pake. Te so bile dokaj neugodne, za otroke pa vznemirljiv dogodek, saj je bilo po poplavi ogromno rib, ki so jih lahko lovili po mili volji in brez strahu pred ribiÄ?i, ki so jih sicer preganjali. ÂťVedno sem pravil, da je Pesje srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline. Posebnost naĹĄega kraja je bila, da smo v njem Ĺživeli fajn fantje in dekleta.

Lepe spomine imam na Pesje,ÂŤ pa je dejal Franc Lichtenegger in se spomnil tudi, kako se je mladina kopala v jezeru, ki je nastajalo. đ&#x;”˛

Treba se je pogovoriti

đ&#x;”˛

Foto: Ksenija Mikor

Otvoritev muzeja in sedmi Pilihov memorial Ĺ martno ob Paki – ÄŒlani AMD DruĹĄtvo Ljudska tehnika Ĺ martno ob Paki imajo Ĺže nekaj Ä?asa polne roke dela. Pripravljajo se namreÄ? na tradicionalni Pilihov memorial. Ta bo v soboto, 6. julija.

To bo Ĺže 7. sreÄ?anje starodobnih vozil v kraju. Poleg modne revije, kulture oblaÄ?enja v zadnjih 70 letih, bo posebnost letoĹĄnjega sreÄ?anja otvoritev Muzeja 70 let tehniÄ?ne kulture v Ĺ martnem ob Paki, ki so ga uredili v druĹĄtvenih prostorih. Podelili bodo tudi priznanja, in sicer za najatraktivnejĹĄe vozilo ter za k letniku vozila (avtomobila in motorja) najskladnejĹĄe obleÄ?enega voznico oz. voznika.

SreÄ?anje bodo zaÄ?eli Ĺže ob 8. uri v Martinovi vasi ob ĹželezniĹĄki progi v Ĺ martnem ob Paki, otvoritev muzeja pa naÄ?rtujejo ob 13. uri. đ&#x;”˛

Na mladinski izmenjavi je nastala gledaliĹĄka predstava, ki je navduĹĄila tako udeleĹžence kot obiskovalce Velenje, 10.–21. junij – Mladinski center Velenje je v preteklosti izvedel Ĺže veÄ? izmenjav, prostovoljskih delovnih taborov in drugih oblik sreÄ?evanja mladih iz razliÄ?nih drĹžav.

Njihov namen niso le potovanja, spoznavanja razliÄ?nih kultur in krepitev Ä?ezmejnih sodelovanj, paÄ? pa predvsem raziskovanje razliÄ?nih aktualnih druĹžbenih tem in spodbujanje osebnostne rasti. Zato sreÄ?anja navadno potekajo v okviru izbrane teme in se sklenejo s predstavitvijo zakljuÄ?nih izdelkov, ustvarjenih na delavnicah. Na letoĹĄnji izmenjavi mladih iz osmih drĹžav je nastala ganljiva gledaliĹĄka predstava, ki je pustila moÄ?ne vtise tako udeleĹžencem izmenjave kot gledalcem.

Cilj izmenjave z naslovom We need to talk (Moramo se pogovoriti) je bil razpravljati o posledicah travmatiÄ?nih izkuĹĄenj ter se iz osebnih ali posredovanih zgodb nauÄ?iti sooÄ?ati z osebnimi travmami in razvijati empatijo. Prostovoljci so pred prihodom zbrali resniÄ?ne zgodbe iz svojega okolja, o katerih so Ĺželeli spregovoriti. Pod mentorstvom Ä?lanov Kulturnega druĹĄtva GledaliĹĄÄ?e Velenje Nejca Ĺ korjanca, Urbana Hrastnika in Zoje LeĹĄnik so se lotili ustvarjanja gledaliĹĄke predstave na temo ustrahovanja in medvrstniĹĄkega nasilja v ĹĄoli ter spolnih ter psihiÄ?nih zlorab. ÂťNjeno sporoÄ?ilo je bilo, da je o temah, pred katerimi tako posamezniki kot druĹžba velikokrat zatiskamo oÄ?i, potrebno spregovoriti – odloÄ?no in glasno. V predstavi pa so prostovoljci, ki

tp

Triptih Klare Jan Ĺ oĹĄtanj – Nocoj (v Ä?etrtek, 4. julija) ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo Klare Jan, diplomirane oblikovalke vizualnih komunikacij, Triptih. Javnosti se bo predstavila s tremi serijami ilustracij. Dodiplomskim projektom ARThabet, diplomskim delom Zgodbe z Loma in podiplomskim Tri Ä?arovnije na noÄ?. đ&#x;”˛

Zanimivosti iz muzejske gostilne

Muholovec V Velenju se je druĹžilo 35 mladih iz AzerbajdĹžana, Gruzije, Romunije, Ĺ panije, Srbije, Makedonije, TurÄ?ije in Slovenije. Foto: Matija Kompan

so med izmenjavo spoznali vse sestavne dele gledaliĹĄke produkcije, svoje misli in obÄ?utke izraĹžali tudi samo z mimiko, plesom in drugimi mediji,ÂŤ je vodja izmenjave Ĺ pela Verdev iz MCV povzela spoznanja ob izmenjavi, ki je po njenem mnenju resniÄ?no dosegla svoj namen – udeleĹženci so ustvarili prostor, v katerem so se lahko izraĹžali, se posluĹĄali, si zaupali, doĹživljali najrazliÄ?nejĹĄa Ä?ustva in si

bili v oporo. Svoje notranje svetove so odprli drug drugem in na predstavi tudi obÄ?instvu, ki jih je za iskrenost in pogum, da so spregovorili, nagradilo z glasnim aplavzom in ĹĄtevilnimi prisrÄ?nimi kritikami. ÂťVeseli smo, da je Velenje prisluhnilo,ÂŤ je sklenila vodja izmenjave. đ&#x;”˛

Tako so vÄ?asih lovili muhe.

V obroÄ?asto dno posode so nalili sladko vabo. Muha je do nje zlezla pod rahlo dvignjenim dnom, nazaj pa ni veÄ? znala. Pa tudi se ji nikamor ni hotelo, saj je v steklenici imela veÄ?no, a pogubno izobilje. đ&#x;”˛

tf

mkp

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

4. julija 2019

ZaÄ?elo se je poletje Z ÂťveÄ?erom krasne glasbeÂŤ so se zaÄ?ele 35. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje, ki bo do 1. septembra izvedel okrog 50 glasbenih, gledaliĹĄkih, filmskih, ustvarjalnih in drugih dogodkov

ÄŒasovna kapsula 1 Bojan PavĹĄek

Tina Felicijan

Velenje, 27. junij – Nekaj dni po bolj klavrnem koledarskem zaÄ?etku najtoplejĹĄega letnega Ä?asa se je poletje zaÄ?elo tudi zares – do sedaj najbolj vroÄ?emu dnevu v letu je sledil otvoritveni veÄ?er Poletnih kulturnih prireditev, ki so poletje naznanile tudi v srediĹĄÄ?u mesta. Ker glasba najbolj polepĹĄa poletne veÄ?ere, pravijo na Festivalu Velenje, so zaÄ?eli z 18-Ä?lansko zasedbo The Moonlighting Orchestra. Ta je ne le z glasbo, ampak tudi s plesom in celotnim performansom starejĹĄemu obÄ?instvu odprla vrata do spominov na mladost v preteklih desetletjih, mlajĹĄemu pa razkrila, kakĹĄno glasbo so nekoÄ? posluĹĄali na druĹžabnih prireditvah in kako so se zabavali. Z zasedbo je nastopil tudi domaÄ?in, bobnar

Tudi tokrat vreme ni dalo miru. Zaradi popoldanskih bliskov in gromov so koncert namesto na prostem pred kulturnhim domom izvedli v veliki dvorani. Ĺ tevilne posluĹĄalce so tudi sede zasrbele pete. SodeÄ? po obisku otvoritve Poletnih kulturnih prireditev so VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani komaj Ä?akali na tople veÄ?ere druĹženja ob kulturnoumetniĹĄkih degustacijah. Foto: Ksenija Mikor

â?ą

ÄŒesa iz ťiroke pahljaÄ?e kulturnih dobrin za vse okuseÂŤ se Na Festivalu Velenje ljubitelji kulturnih prireditev najso ĹĄe vedno na voljo bolj veselijo? Nekateri Ĺže danes razmiĹĄljajo o zakljuÄ?ku Poletnih poletni kulturni kulturnih prireditev 1. septembra, abonmaji, ki so tudi ko bo na sporedu vedno teĹžko priprenosljivi. Ä?akovani in navadno razprodani veÄ?er z Iztokom Mlakarjem. Drugi komaj Ä?akajo, da se v Velenje David Slatinek, ki se je vodilne- po dolgem Ä?asu vrne Bajaga, ki mu slovenskemu swing orkestru bo nastopil 13. julija, veselijo se pridruĹžil pred kratkim, prav v tudi koncerta kultnega balkanVelenju pa je z njim odigral prvi skega benda Zabranjeno puĹĄenje koncert.

19. julija. Veliko bo priloĹžnosti

tudi za raziskovanje manj znanih glasbenih zvrsti in posluĹĄanje bolj resne glasbe. Ponedeljkovi veÄ?eri bodo rezervirani za filmske projekcije na zunanjo steno kulturnega doma in srkanje pijaÄ? v baru Mozaik, torke bo zaznamovalo otroĹĄko rajanje na travniku pred kulturnim domom, sobotne dopoldneve pa bodo popestrile otroĹĄke predstave. Skratka, poletno dogajanje bo zagotovo pestro, poletje pa naj bo dolgo in vroÄ?e. đ&#x;”˛

Na Ohridu tudi Cankar in PreĹĄeren Na kulturnem festivalu Slovenija na Ohridu so del slovenske literarne dediĹĄÄ?ine uprizorili Ä?lani GledaliĹĄÄ?a Velenje Ohrid, 22.–26. junij – Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje ne miruje tudi v najbolj vroÄ?ih mesecih. ÄŒlani nenehno iĹĄÄ?ejo priloĹžnosti za gostovanja po Sloveniji in tudi tujini. Tako so letos dodali svoj kamenÄ?ek v mozaik slovenske kulture, predstavljene na festival Slovenija na Ohridu ob Âťbalkanskem biseruÂŤ v Makedoniji. Gre za sklop prireditev v okviru Ohridskega festivala, ki so namenjene predstavljanju slovenske kulture v eni od drĹžav nekdanje Jugoslavije. Ob Ohridu se je sreÄ?alo okrog 500 Slovencev – Ä?lanov kulturnih druĹĄtev in skupin, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi panogami ljubiteljske kulture. Pevcem, folklornikom, lutkarjem in drugim ustvarjalcem z razliÄ?nih koncev Slovenije so se pridruĹžili tudi velenjski gledaliĹĄÄ?niki, ki so posebej za festival pripravili dva skeÄ?a.

Pet Ä?lanov GledaliĹĄÄ?a Velenje – igralci Nejc Ĺ korjanc, Jana Flego, Urban Hrastnik in Zoja LeĹĄnik ter luÄ?kar in tonski mojster Jaka Breznik – je pod mentorstvom in reĹžijo Romea GrebenĹĄka uprizorilo dva odlomka iz slovenske literarne dediĹĄÄ?ine. ObÄ?instvo je lahko prisluhnilo odlomku iz znamenitega besedila Ivana Cankarja Dolina Ĺ entflorjanska, po Francetu PreĹĄernu pa so priredili pesem Povodni moĹž. Tako so obiskovalci spoznali prozni in pesniĹĄki utrinek dveh najveÄ?jih slovenskih literatov. ÂťOdziv obÄ?instva je bil dober. Ker se festivala ni udeleĹžilo prav veliko gledaliĹĄkih skupin, smo popestrili program. Mislim,

Ne dolgo nazaj sem pri prelistavanju reklamnega papirovja, ki vsakodnevno migrira v naĹĄe nabiralnike, opazil zanimive marketinĹĄke prijeme za novaÄ?enje srednje in starejĹĄe populacije potencialnih kupcev. Prodajne police so del svojih parcel odstopile retro izdelkom, katerih izvirni predniki datirajo predvsem v obdobje osemdesetih, ko smo naskrivaj Ĺže kukali (in tudi smukali) preko meja naĹĄega sistema. Poplava prodajne “sveĹžineâ€? ima precej simbolno taktiko. Da se namreÄ? dotakne tistih, ki jim nekdanja ponudba dobrin v stari Jugoslaviji ĹĄe prijetno draĹži spomin. ÄŒudodelni Faks pralni praĹĄki, Ä?ajni keksi s francoskim pridihom, bomboni za laĹžje dihanje, sintetiÄ?ni malinovci so skupaj z ostalimi legendarnimi dobrinami sestavljali skromno, a nadvse popularno paleto takratne trgovske ponudbe. Prav zaradi skromnosti so nas nakupi le-teh osreÄ?evali. In na to viĹžo cilja nostalgiÄ?na ponudba.

Da nas popelje v Ä?ase ne samo jugoslovanske, ampak predvsem naĹĄe nepovratne mladosti! V Ä?ase, ko nobel stvari niso bile pogosto na voljo. ÄŒe pa so Ĺže bile, no, takrat je bilo lepo. In trgovec Ĺželi, da nam je lepo tudi danes. Manko takĹĄnega naÄ?ina promocije je, da doloÄ?enim skupinam potroĹĄnikov socialistiÄ?ni retro predstavlja komunikacijski ĹĄum. MlajĹĄim generacijam, ki ĹĄe niso Ĺživele v Ä?asih, ko je bilo na primer igranje gnilega jajca pospremljeno z lizanjem Gringa z dlani, se zdi celo retrograden. Le ti v veÄ?ini primerov ostajajo ob takĹĄnih reklamnih impulzih nezainteresirani, saj se ne sproĹžijo emotivna stikala za priklic spominov. Iz tega sledi, da je injiciranje nostalgije uÄ?inkovito le, dokler je njeno zgodbo doloÄ?ena generacija doĹživela. VeÄ?ini generacije Z, celo milenijcem, se ob prazniÄ?nem obujanju osamosvojitve ne postavljajo dlake pokonci.

Ne spreletava jih spomin na polpreteklo zgodovino, ko so po naĹĄih cestah roĹžljali tanki in je ĹĄlo zelo zares. Ker niso bili del te zgodovine, ne zmorejo ponotranjiti klica domovine in enotnosti, ki sta v tistem obdobju prepredala ozraÄ?je. In Ä?e se to dogaja mlajĹĄim, je na primer moja generacija X le platonsko navezana na dogajanje, ki datira v Ä?as druge svetovne vojne in ĹĄe nekaj desetletij po njej.

Imeli smo sicer intenzivnejĹĄi in precej bolj dirigiran izobraĹževalni program, ki nam je na zelo slikovite naÄ?ine predstavljal domoljubno moralnost vojnih in povojnih aktivnosti (ĹĄe vedno hranim zvezek, ki sem ga v enem samem ĹĄolskem letu popolnil z desetinami risb boja med partizani in Nemci). UÄ?inkovitost vcepljene snovi se je zrcalila tudi v prostem Ä?asu, ko smo se na travnikih med bloki igrali boje med partizani in Nemci. Moj dedek je bil mizar. Dober mizar. Dokler ni postal partizan. Dober partizan. Dokler ni padel v zasedo. Od takrat (nekje v okolici Ĺ˝uĹžemberka) poÄ?iva v miru. In to je pravzaprav edino, kar me globoko v srcu veĹže na tragiÄ?nost takratnega okupiranja in osvobajanja. Resnici na ljubo mi ob vsem dogajanju, ki ĹĄe danes neusahljivo preveva politiÄ?ne diskurze o tem, kdo je bil kdo, takĹĄna generacijska distanca precej ustreza, saj me ob spremljanju razprtij puĹĄÄ?a hladnega. Toda tudi novodobni Ĺživljenjski slog, ki se je v zadnjem Ä?asu zaradi eksplozije tehnologije spremenil v pravo evolucijsko mrcino, povzroÄ?a teĹžave razumevanja bliĹžnje preteklosti Ĺže najmlajĹĄim. Mladina si le s teĹžavo predstavlja, da so bili nedolgo tega telefoni ĹĄe na kable, da je bilo za pozdrave z morja potrebno poslati razglednico ali pa da zasloni na dotik ne obstajajo od pamtiveka. Kljub temu v “Ä?asovni kapsuliâ€? neobremenjeno iĹĄÄ?ejo navdihe. Lep primer je letoĹĄnja poletna erupcija belih nogavic, ki kot modni dodatek oplemenitijo gumijaste natikaÄ?e. Naj sluĹžijo kot hudomuĹĄen povod za poletno debato o Ä?asih naĹĄe in vaĹĄe mladosti. đ&#x;”˛

ÄŒasovna kapsula je zgodovinska hramba informacij in dobrin z namenom odkritja in razumevanja le-teh nekje v prihodnosti.

1

Z lansko celoveÄ?erno predstavo Divjad se je GledaliĹĄÄ?e Velenje uvrstilo na regijsko Linhartovo sreÄ?anje gledaliĹĄkih skupin. Med 27 skupinami so se uvrstili med tri finaliste, na kar so ponosni.

Rezultate za drĹžavno sreÄ?anje v Postojni pa ĹĄe Ä?akajo. da so gledalci bili zadovoljni, ker smo se drzno lotili vsega skupaj in resne slovenske klasike spravili v bolj sproĹĄÄ?eno skeÄ? obliko,ÂŤ je po gostovanju povedal predsednik druĹĄtva Nejc Ĺ korjanc.

Gostovanja so odliÄ?na priloĹžnost za promocijo Velenja in predstavljanje lokalne ustvarjalnosti, hkrati pa za spoznavanje

kulturnoumetniĹĄkega delovanja drugje po Sloveniji, pravi Ĺ korjanc. ÂťTako se ljudem pribliĹža ljubiteljska kultura in se jih navduĹĄi za delovanje v njej. Vzbuja se jim spoĹĄtovanje do ustvarjalcev in njihovih produkcij,ÂŤ je povedal in dodal, da so na gostovanju ob makedonskem Ohridu tudi sami spoznali nove kulture in ustvarjalne prakse, napletli tudi nekaj novih prijateljskih vezi in si obetajo novih sodelovanj in priloĹžnosti za nova gostovanja.

Kljub poletni vroÄ?ini in poÄ?itniĹĄkemu vzduĹĄju se v GledaliĹĄÄ?u Velenje Ĺže pripravljajo na novo sezono. Za oktober napovedujejo premiero otroĹĄke, za november đ&#x;”˛ pa celoveÄ?erne predstave.

Zanimivosti iz muzejske gostilne

Marjanca Takole je videti predhodnik sodobnega fliperja – priljubljene gostilniĹĄke igre, pri kateri je treba kroglico, ki se odbija od ĹĄtevilnih ovir na nagnjeni povrĹĄini, spraviti Âťdomov,ÂŤ vmes pa nabirati toÄ?ke. Igra, imenovana Marjanca, deluje podobno, z njo pa so si krajĹĄali Ä?as v eni od starih ĹĄaleĹĄkih gostiln. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

27. julija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Ĺ oĹĄtanj se predstavi V naĹĄi medijski hiĹĄi se – tako kot v drugih kolektivih – Ĺže pozna Ä?as poÄ?itnic in dopustov. NaĹĄa zunanja sodelavka Tina Felicijan se je komaj dobro vrnila s potepanja po Poljski in SlovaĹĄki, ko je vsa zagorela po tednu dni poÄ?itnic na Jadranski obali sedla na svoje delovno mesto v marketingu Bernarda Matko. Njen sodelavec v omenjeni sluĹžbi Jure BeriÄ?nik na dopust ĹĄe Ä?aka, je pa za ĹĄtevilko tednika, ki jo drĹžite v rokah in jo (upamo) pridno prebirate, ÂťbdelÂŤ nad prilogo Ĺ oĹĄtanj se predstavi.

Jure je povedal, da je letoĹĄnja ťoĹĄtanjskaÂŤ priloga Ä?etrta po vrsti, vedno pa obogati vsebino tednika na zaÄ?etku julija. ÂťGlede na to, da gre za domaÄ? Ä?asopis in predstavitev ene od treh obÄ?in v Ĺ aleĹĄki dolini, je priloga nadvse zanimiva tako za krajane te obÄ?ine kot tudi prebivalce ostalih obÄ?in. To kaĹžejo izkuĹĄnje in odzivi. Te beleĹžimo ne le pri tamkajĹĄnjih bralcih in bralkah, ampak prihajajo tudi iz drugih delov doline.ÂŤ

Na omenjenih straneh namreÄ? predstavljamo tamkajĹĄnja podjetja, podjetnike, trgovine, izvajalce razliÄ?nih storitev, druĹĄtva in razliÄ?ne ustanove. Poleg tega so sestavni del vsebine ĹĄe zanimivosti, ki jih tudi v tamkajĹĄnjem okolju ne manjka in za katere morda ne vedo niti Ĺ oĹĄtanjÄ?ani sami, ter statistiÄ?ni podatki z omenjenega obmoÄ?ja. ÂťZ ugodnimi cenami objav smo se Ĺželeli ob

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. tej priloĹžnosti pravnim subjektom na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja Ä?im bolj pribliĹžati,ÂŤ pove Jure.

Morda bo letoĹĄnji odziv pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anih in naĹĄih partnerjih spodbudil ĹĄe koga, da bo prispeval svoj deleĹž k ĹĄe bogatejĹĄi vsebini priloge ob naslednjih priloĹžnostih. đ&#x;”˛

tp

Jure BeriÄ?nik: Še zadnji popravki in priloga gre lahko v tisk.ÂŤ

GLASBENE novice

Pred desetimi leti umrl kralj popa 25. junija je minilo toÄ?no deset let, odkar je umrl Michael Jackson. Kralj popa se je poslovil pri svojih 50 letih zaradi odpovedi srca, ki je bila posledica prevelikega odmerka zdravil. Za vedno se je v zgodovino glasbe zapisal s ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami, kot so Thriller, Smooth Criminal, Bad, Black or White in druge. Eden najuspeĹĄnejĹĄih pop glasbenikov

vseh Ä?asov je objavil deset studijskih albumov, Thriller iz leta 1982 pa ĹĄe danes velja za enega najbolj prodajanih. Jackson je prejel tudi ĹĄtevilne nagrade in priznanja, med drugimi kar 15 grammyjev. Njegovo ustvarjanje je bilo veÄ?krat preĹžeto s ĹĄkandali, v ospredju so bili predvsem tisti, povezani s spolnimi zlorabami otrok, za katere pa ga je sodiĹĄÄ?e po veÄ? let trajajoÄ?ih sodnih procesih zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.

Rammstein napovedali turnejo Rammstein bodo v letu 2020 svoj najnovejĹĄi album brez naslova predstavili na stadionski turneji po Evropi. Prvi koncert bo 25. maja v bliĹžnjem Celovcu, turnejo pa bodo sklenili 4. avgusta na Danskem. NajnovejĹĄi studijski izdelek kontroverzne zasedbe prinaĹĄa enajst skladb in je ob majskem izidu osvojil prva mesta glasbenih lestvic v 14 drĹžavah.

Njegov izid sta napovedala singla Radio in Deutschland. Slednji je dvignil veliko prahu Ĺže ob objavi promocijskega videa, v katerem Ä?lani skupine stojijo na veĹĄalih, obleÄ?eni kot taboriĹĄÄ?niki v nem-

bodo na albumu s 13 skladbami tudi pesmi Cold, The Darkness Is Revealing ter Idiosyncrasy. Glasbeniki veljajo za eno boljĹĄih skupin v zvrsti nu metala, ki s spojem agresivnih in eksperimentalnih zvokov ob udarnih besedilih ĹĄe po Ä?etrt stoletja delovanja prepriÄ?ajo svoje posluĹĄalce. Na sceno so leta 1994 udarili s prvencem Korn, doslej pa so izdali 12 albumov.

Eva Boto: Naj vedo ĹĄkih koncentracijskih taboriĹĄÄ?ih.

VeÄ?pomenske in temaÄ?ne so tudi ostale skladbe na albumu.

nekaterimi znanimi imeni iz sveta glasbe. Omenja se predvsem Taylor Swift.

Dixie Chicks po 13 letih z novim albumom

Korn za september napovedujejo nov album The Nothing

Ĺ˝enski country trio Dixie Chicks po trinajstih letih napoveduje nov album. Zasedba iz Teksasa, ki jo sestavljajo tri sestre, Martie Maguire, Natalie Maines in Emily Robison, se lahko pohvali s kar trinajstimi grammyji. Svoj zadnji album so izdale leta 2006, nato pa se je Natalie podala na samostojno pot, Martie in Emely pa sta ustanovili novo skupino Court Yard Hounds. Skupina Dixie Chicks je bila znana tudi po svoji politiÄ?nih izjavah. Leta 2003 so se na naslovnicah ameriĹĄkih medijev znaĹĄle zaradi kritike takratnega predsednika ZDA Georgea W. Busha in vojne v Iraku, kar jim je naredilo precej ĹĄkode – od groĹženj s smrtjo do bojkota njihove glasbe na nekaterih radijskih postajah. Izgubile so tudi precej posluĹĄalcev in morale odpovedati nekaj koncertov turneje. Kaj bo prinesel novi album, ni znano, Dixie Chicks pa naj bi v novih skladbah zdruĹžile moÄ?i z

Kalifornijski nu metalci Korn so izdali singel You'll Never Find Me, s katerim napovedujejo izid novega albuma The Nothing.

Novi studijski izdelek zasedbe bo izĹĄel 13. septembra in sledi albumu The Serenity Of Suffering iz leta 2016.

Poleg novega singla You'll Never Find Me

1. MANCA ŠPIK & EROSI – Bela barka 2. MAJA ODERLAP & NAVEZA – NeŞno 3. DAVOR RADOLFI IN KREATIVO – Mila

Mlada koroĹĄka pevka Eva Boto na poti do svojega prvega albuma predstavlja novo skladbo z naslovom Naj vedo. Skladba je nastala v sodelovanju z mladim slovenskim producentom Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em, s kate katerim se sicer po poznata Ĺže devet let. SporoÄ?ilo skladbe je, da je potrebno za dosego ciljev v Ĺživljenju trdo delati in biti vztrajen ter potrpeĹžljiv.

Posebna zgodba pa je videospot, saj gre za ani-

Manca Ĺ pik je po uspeĹĄnem duetu z Isaacom Palmo v skladbi Po tebi mi diĹĄi ljubezen tokrat zdruĹžila moÄ?i s Ä?lani vokalne zasedbe Erosi, ki slovi po ubranem veÄ?glasnem petju. Skupaj so ustvarili znaÄ?ilno poletno skladbo Bela barka, kakrĹĄnih smo od Mance Ĺ pik v zadnjih letih v tem Ä?asu Ĺže kar vajeni. ZnaÄ?ilen mediteranski poletni pridih in nostalgiÄ?no romantiÄ?no besedilo sta odliki skladbe, za katero stoji preverjena avtorska ekipa z Raayem in Rokom LunaÄ?kom. Erosi, ki veljajo za eno najboljĹĄih domaÄ?ih vokalnih zasedb, so sicer z Manco Ĺže sodelovali na Slovenski popevki in prav tam je nastala prava kemija, da so se odloÄ?ili, da skupaj ustvarijo nekaj novega.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Bitenc – Fant od fare Ansambel Dar – Ĺ e enkrat zapojmo Ansambel Tik tak – Dovolj je dni v Ĺživljenju Ansambel VĹžig – PlavĹĄanje po starem Ansambel SaĹĄa Avsenika & Lucija Selak – Skozi leta Ansambel Akordi – Bodimo vsi ponosni na Slovenijo Ansambel Galop – Od ljudi za ljudi Ansambel Opoj – KmeÄ?ki fant muzikant TopliĹĄka pomlad – Taksi Vera & Originali – SrÄ?en trÄ?en

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DEJAN VUNJAK Dejan Vunjak nas je presenetil in nam zaÄ?etek poÄ?itnic polepĹĄal s svojim novim videospotom in energiÄ?no pesmijo, ki nosi naslov ÄŒist' mejÄ?ken. Glasbo za skladbo je napisal sam, besedilo je nastalo v sodelovanju z Igorjem PirkoviÄ?em, aranĹžma pa je delo DuĹĄana Zoreta.

DARE ACUSTIC

macijo, ki je narisana roÄ?no.

Avtorica video zgodbe je mlada likovna umetnica Nela PoberĹžnik – Aire Nebo. Za animirani videospot se je Eva odloÄ?ila zato, ker je takĹĄnih v Sloveniji bolj malo.

Eva Ĺželi z zgodbo ljudem odpreti oÄ?i, da uspeh ni samoumeven in da za vsakim uspehom stoji ogromno dela, ki pa ga drugi ne vidijo. Pomembno je le to, da ne obupaĹĄ na svoji poti.

NovomeĹĄki kantavtor Dare Acustic s skladbo Bitje malo zakljuÄ?uje trilogijo skladb, v katero poleg omenjene spadata ĹĄe Bulim in tulim ter MaÄ?ek. Skladbe, ki skupaj delujejo kot celota, pripovedujejo zgodbo o koncu ljubezni, spoprijemanju s Ä?ustvi, boleÄ?ino in nazadnje o novih ljubeznih.

Ĺ ANK ROCK Skupina Ĺ ank Rock z novo glasbeno zgodbo in videospotom Dvigni pogled osvaja Slovenijo. Skladba osvaja domaÄ?e radijske lestvice, uvrstila pa se je tudi na tedensko

lestvico SLOTOP50 najbolj predvajanih skladb slovenskih radijskih postaj.

INA SHAI Ina Shai bo 6. julija izdala novo pesem in videospot Feel The Love. Pesem je nastala v sodelovanju z nadebudnim slovenskim producentom DJ-jem Ortoxom. Ina jo je Ĺže predstavila v prestiĹžnem West End Apollo Theatru, sedaj pa ji je uspelo zagotoviti ĹĄe nastop na glavnem odru festivala Pride Parade v Londonu, ki ga vsako leto obiĹĄÄ?e veÄ? kot milijon obiskovalcev.

POSKOÄŒNI Po nedavnih uspeĹĄnicah Hulapalu in Pika poka so PoskoÄ?ni presenetili ĹĄe s pesmijo Zagorijo solze. Za ta poletni singel, katerega avtor je Rok LunaÄ?ek, so videospot posneli v Bohinju in tako predstavili tudi delÄ?ek lepot Slovenije.

Do konca leta obljubljajo ĹĄe najmanj dve skladbi in videospota, pri katerih naj bi sodelovali z najboljĹĄimi slovenskimi pevci.

Naš čas, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

4. julija 2019

frkanje » Levo & desno «

Izbira »Nesreča« nikoli nima le enega obraza. Slišimo namreč tudi, da bodo morda Šoštanjčani dobili še večji izbor. Lahko si bodo izbirali, kašnen smrad bodo želeli.

Slavje z vprašajem Skočili smo čez kožo in proslavili praznik rudarjev. Kljub vsemu smo oboje opravili dokaj veselo. A z vprašanjem, kako dolgo še!?

⏺

»Seje občinskega sveta so javne. Volivci, ki jih bo zanimalo, kaj je kdo rekel in kako je kdo glasoval, bodo to lahko videli in slišali na spletu, kjer bomo objavljali posnetke sej, video prenosi pa zaradi nezadostnih tehničnih zmogljivosti sejne dvorane še niso možni,« je svetnice in svetnike seznanil direktor občinske uprave Drago Koren.

Bodo zaradi tega šoštanjski svetniki in svetnice pogosteje za govornico? Zdaj so raje kot razpravljali dvigovali kartončke. Zelene seveda.

⏫

Iztok Mori (direktor velenjske občinske uprave) se je takole strumno zavrtel z Brigito Ranzinger Kropušek (direktorico Ljudske univerze). »Sem mislil, da bom tukaj prisotnim pokazal, da sem kot povodni mož, zdaj pa me ti vrtiš …,« ji je zadihano dejal, predno ga je mokrega spustila s plesišča.

Brigita se je le nasmehnila in se z novim plesalcem ponovno igrivo zavrtela.

Nad državo Menda držijo podatki, da je naša dolina vsaj na nekaterih področjih v državnem vrhu.

Ustvari namreč dobršen del slovenske – izgube. Največ družbe državnega pomena.

⏫

Kristjan Kolenc – pevec in kitarist pri ansamblu Spev, ter njegova izbranka Katja sta se lani preselila iz Podgore v novo hišo v Rečico ob Paki, kjer ne manjka glasbe, saj je pevka tudi Katja. Očitno ugotavljata, da je za življenje na ravnini potrebna druga vrsta kondicije kot za življenje na hribu pod goro Oljko. O čem razmišljata v pripravah na tek? »Če bova tekla tako, kot pojeva, potem bova morala zgraditi še prizidek za vitrino z medaljami in pokali,« meni Čvek.

Nepregledne ovinke na nekaterih cestah so si pristojni že ogledali in se odločili, da bodo za večjo preglednost namestili ogledala. Upajmo, da potem udeleženci v prometu drugih ne bodo več spregledali, ker se bodo gledali.

Cena Že nekakšen pregovor pravi, da ima vse svojo ceno. To slišimo tudi zdaj ob nameri, da bi v dolini kurili odpadke. Če že gre kaj v nos, naj gre tudi v žepe.

Ocenjevanje

ZANIMIVOSTI

Kopira stil Kate Midlleton

Najstnik ujel deklico, ki je padla skozi okno V Carigradu je bil prejšnji teprejšnji teden 17-letni Feuzi Zabaat dobedobesedno na pravem mestu ob ob pravem času. Medtem ko je je delal v bližnji delavnici, je je po naključju opazil, da se v v drugem nadstropju bližnjega bližnjega stanovanjskega bloka skozi skozi okno nevarno nagiba dvedveletna deklica. Odhitel je na na Pink Floyd, in zanje iztržili 21 milijonov. Izkupiček od prodaje je šel v dobrodelne namene, in sicer okoljski organizaciji ClientEarth. Največ so v dražbeni hiši iztržili za črno in belo kitaro Fender Stratocaster. Črno, ki jo je Gilmour uporabljal pri snemanju albumov The Dark Side Of The Moon, Wish You Were Here, Animals in The Wall Bela, so prodali za 3,975 milijona dolarjev, belo, s katero je odigral drugi pomoč in se stavbi približal ravno del Another Brick In The Wall, v trenutku, ko je deklica res padla pa za 1,8 milijona dolarjev. skozi okno. Ujel jo je in deklica jo je odnesla povsem brez poškodb.

Mlad rešitelj je v hipu postal junak ulice, dekličina družina pa se mu je zahvalila z 200 turškimi lirami (približno 30 evri).

Kitare za 21 milijonov

Ogledi

Aplikacija za spremljanje menstrualnega ciklusa

Pred kratkim je podjetje Apple naznanilo, da bo kmalu mogoče na uro Apple Watch namestiti V New Yorku so na dražbi ponu- tudi aplikacijo za spremljanje dili 127 kitar Davida Gilmourja, menstrualnega ciklusa. Z njeno člana nekdanje britanske skupine pomočjo bodo lahko ženske bele-

žile podatke, povezane z njihovo menstruacijo, na osnovi teh pa bodo nato prejemale informacije informacije o svoji naslednji menstruaciji menstruaciji in plodnih dnevih. »Funkcija »Funkcija vsakodnevnega beleženja omoomogoča hitro dodajanje informacij, informacij, povezanih z menstruacijskim menstruacijskim ciklusom, vključno s trajanjem trajanjem trenutne menstruacije, njenim njenim potekom, simptomi, rezultati rezultati testov za ugotavljanje ovulacije in drugih dejavnikov, povezanih s plodnostjo,« je povedala Sumbul Desai, podpredsednica Applove enote za razvoj zdravstvenih rešitev.

Kot je še dodala, bodo lahko aplikacijo uporabljale tudi ženženske, ki nimajo ure Apple Watch, Watch, imajo pa iPhone, opremljen z opremljen z operacijskim sistemom iOS 13.

13.

39-letna Danielle Magnes je veli39-letna ka ka oboževalka modnega stila Kate Midlleton, zato je v zadnjih letih Midlleton, prekopirala že več kot 150 njenih prekopirala videzov. Pri tem je seveda videzov. seveda trpel njen bančni račun, trpel račun, aa Danielle poudarja, da Danielle ne imitira čisto vseh ne stilov, temveč le tistilov, ste, ki so cenovno ste, dostopni, se ujemajo z njenim dostopni, osebnim slogom in so ji všeč. Kot pravi, le redko kupi original – veliko kosov najde na spletnih straneh eBay in Poshmark. »Katein videz je klasičen, vendar so njeni modni kosi zelo trendovski. Njen stil je podoben mojemu, kar je pomembno, ker lahko nosim njene obleke tako za v službo kot takrat, ko sem s svojimi tremi otroki,« še poudarja Danielle. S fotograDanielle.

S fotografotogra fijami, na kafijami, na kaka terih poterih posnema snema oblači oblači-

la vojvodinje Cambriške, je preplavila Instagram, sicer pa ima tudi svoj blog Great Replikate, na katerem objavlja rezultate svojih preobrazb.

Špinača res poveča moč Nemški znanstveniki so z raziskavo potrdili, da uživanje ekdisterona, ki ga med drugim vsebuje tudi špinača, znatno poveča moč. V raziskavi so se atleti udeležili desettedenske vadbe za moč. Tisti, ki so v tem času s prehranskimi dopolnili uživali ekdisteron, naj bi bili trikrat močnejši kot tisti, ki so uživali placebo. Profesorica z berlinske univerze Maria Parr, ki je sodelovala pri raziskavi, je dejala, da so predvidevali, da bo ta snov povepredvidevali, da čala zmogljivost športnikov, a ne čala zmogljivost tako zelo, kot se je izkazalo. tako zelo, kot »Več vrst zelenjave vsebuje »Več vrst zelenjave ekdisteron, najbolj znana ekdisteron, pa je špinača,« je pojasnipa je špinača,« la Parrova, ki je v šali še la Parrova, dodala, da so ustvarjalci dodala, Popaja »morda vedeli Popaja nekaj, kar smo morali nekaj, danes mukoma razidanes skovati«. Na osnovi skovati«. ugotovitev so raziskougotovitev valci predlagali, naj se valci snov doda na seznam snov prepovedanih, saj gre prepovedanih, za nepošteno predza nost pred tistimi, ki nost te snovi ne uporate bljajo. bljajo.

Slovenija dobiva vse višje ocene različnih svetovno znanih bonitetnih agencij. To je že dobro in razveseljivo. A kaj, ko Slovenijo vse slabše ocenjujejo mnogi Slovenci.

Podpora Čudne stvari se dogajajo. Nekateri celo menijo, da je bila zadnja huda železniška nesreča na primorski železnici le v podporo izgradnji drugega tira.

Ogrevanje Dobili smo novo vrsto goriva.

Kupone. Emisijski kuponi namreč dodatno »ogrevajo« našo ceno toplotne energije.

Ne za vse Šole je konce, kot radi rečemo. Otroci, vsaj večina, preživlja brezskrbne počitniške dni. Mnogi starši nikakor ne.

Nesreče Pri nas je vse (pre)več prometnih nesreč zaradi vožnje po nasprotnih pasovih cest. Kot da vozniki ne poznajo pravila, da dve stvari ne moreta biti hkrati na istem mestu.

Alkohol rešuje?

Veliko je prometnih nesreč, katerih povzročitelji so alkoholizirani vozniki. A pogosto se zgodi, da so mrtvi ali ranjeni ostali udeleženci, vinjeni vozniki pa iz njih prihajajo nepoškodovani. Napačno bi bilo seveda sklepati, da alkohol rešuje.

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 13

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

4. julija 2019

13

V Ĺ oĹĄtanju bo poletje pestro, zanimivo, domaÄ?e

140 let ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj leĹži v zahodnem delu Ĺ aleĹĄke doline. Po povrĹĄini je najveÄ?ja obÄ?ina v upravni enoti Velenje in 74. po velikosti v Republiki Sloveniji. Osrednji del obÄ?ine zavzema ravninski svet najniĹžjega in zahodnega dela Ĺ aleĹĄke doline med DruĹžmirskim poljem in TopolĹĄico. ObÄ?ina se na zahodu in severu dviguje v reliefno najviĹĄje obrobje Ĺ aleĹĄke doline, v SmrekovĹĄko pogorje, ki se proti vzhodu nadaljuje proti Slemenu in Ravnam nad Ĺ oĹĄtanjem. Vzhodna meja obÄ?ine poteka med zaselkom Preloge in ob DruĹžmirskem jezeru proti severu ob toku potoka Velunje, vse do njenega povirnega dela. Tam se povzpne do prelaza Sleme in nadaljuje po grebenu proti zahodu do vrha Smrekovca (1577 m). Preko Sv. kriĹža se meja nadaljuje proti Skornemu pri Ĺ oĹĄtanju, kjer

preÄ?ka ob koncu soteske Penk reko Pako in se na jugu zopet dvigne proti Velikemu vrhu v zahodno LoĹžniĹĄko hribovje.

Mesto Ĺ oĹĄtanj je bilo nekoÄ? poselitveno in upravno srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline, pa tudi ĹĄirĹĄe okolice. Tudi reliefno leĹži v srediĹĄÄ?u v bliĹžini najniĹžje dolinske toÄ?ke.

Stoji na obeh bregovih Pake, tik preden se ta izteka v prebojno sotesko Penk ob Ĺželeznici Celje– Velenje. V zgodovini sta razvoj mesta zaznamovali usnjarska in lesna industrija, danes pa Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki je najveÄ?ji termoenergetski objekt v Slo-

ODPAD GOCA d.o.o.

Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 64, Ĺ oĹĄtanj | GSM: 041 242 829 info@odpad-goca.si | www.odpad-goca.si

ODKUP IN PRODAJA SEKUNDARNIH BARVNIH KOVIN BAKER | ALUMINIJ | MESING | ŽELEZO

veniji. Usnjarstvo se je v mestu konÄ?alo leta 1999, lesna industrija pa se nadaljuje z manjĹĄimi obrati. V zadnjih letih se uspeĹĄno razvijajo proizvodnja, obrt, gradbeniĹĄtvo in turizem, ki dobiva v Termah TopolĹĄica Ä?edalje veÄ?ji pomen. Ĺ oĹĄtanj in okolica po veÄ?desetletni recesiji postaja mesto, ki v prihodnosti vidi svoj razvoj. Med devetimi naselji je najveÄ?je mesto Ĺ oĹĄtanj, sledita pa mu TopolĹĄica in Ravne, ki sta poleg obÄ?inskega srediĹĄÄ?a tudi edini naselji, ki presegata 1000 prebivalcev. đ&#x;”˛

VIZITKA Naslov: Trg svobode 12, 3325 Ĺ oĹĄtanj Telefon: 898 43 00 E-poĹĄta: obcina@sostanj.si Spletna stran: www.sostanj.si ObÄ?inski praznik: 30. september ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se razprostira na povrĹĄini 95,6 km2, gostota poselitve znaĹĄa 90,7 prebivalcev/ km2.

Sestavlja jo 9 krajevnih skupnosti (Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno Florjan, Ĺ entvid, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica in Zavodnje).

Naselij je 11, ulic 25, hiĹĄnih ĹĄtevilk pa 2194.

V obÄ?ini Ĺživi 8.667 prebivalcev (v mestu jih Ĺživi 2.836), katerih povpreÄ?na starost znaĹĄa 42,9 let.

Iskrena hvala vsem sponzorjem in donatorjem za prostovoljne prispevke. V avgustu ste prisrÄ?no vabljeni na prireditve ob

praznovanju 140. obletnice druĹĄtva .

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

Torte za vse priloĹžnosti Tradicionalno pecivo in piĹĄkoti Tortice na palÄ?ki PoroÄ?no drobno pecivo Sladice v kozarÄ?kih Kosovne sladice

PREVZEM IN ODKUP ODPADNEGA MATERIALA Pravnim in fiziènim osebam omogoèamo odkup odpadnega materiala po konkurenènih cenah

Vsaka stranka, ki pripelje odpadni material, bo sodelovala v nagradnem Ĺžrebanju

za 500 â‚Ź

Žrebanje bo 14. decembra 2019!

KROVSKO KLEPARSKA DELA p.e. SlaĹĄÄ?iÄ?arna Lili | Kajuhova 5, Ĺ oĹĄtanj | T 05 99 38 799 FB: SlaĹĄÄ?iÄ?arna LILI | www.slascicarnalili.com

ovosti!

Dolgoletna tradicija - jamstvo kak

JPL, d.o.o. | Nizka 10, ReÄ?ica ob Savinji | jpl.gostinstvo@gmail.com

Strip, d.o.o. | Kajuhova 17 a, Ĺ oĹĄtanj | Tel.: 03 898 48 80 | Gsm: 041 636 040

Pred petnajstimi leti sta se dve osnovni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju zdruĹžili pod eno veliko novo streho, ki se od leta 2012 imenuje OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj. PovpreÄ?no ĹĄtevilo uÄ?encev in uÄ?enk skupaj s podruĹžniÄ?no ĹĄolo v TopolĹĄici se giblje okoli ĹĄtevilke 780. Na njej je zaposlenih 87 delavcev pod okriljem ravnateljice mag. Majde ZaverĹĄnik Puc.

Center za zdravljenje Ĺživali www.toplica-vet.net TopolĹĄica 15, TopolĹĄica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 Gsm: 041 736 058

Rumena, modra in oranĹžna barva, ki so barve ĹĄole, v mesto Ĺ oĹĄtanj prinaĹĄajo pozitivno energijo, ki jo uÄ?enci, uÄ?enke in zaposleni krepijo s kulturnim udejstvovanjem (naziv Kulturna ĹĄola), ĹĄportnimi tekmovanji (naziv Ĺ portna ĹĄola) in izrednimi doseĹžki na drĹžavnih tekmovanjih iz znanj.

Na ĹĄoli vsako leto organizirajo BoĹžiÄ?no-novoletni dobrodelni bazar in pevsko prireditev Ĺ ola poje-Ĺ oĹĄtanj poje, ki poveĹžeta ĹĄolo s krajem. S ĹĄolskimi zbori (na ĹĄoli delujejo kar ĹĄtirje) in kulturno skupino sodelujejo na prireditvah znotraj ĹĄole, obÄ?ine in tudi izven meja naĹĄe drĹžave. UÄ?enci in uÄ?enke sodelujejo vsako leto tudi v dobrodelnih akcijah: Pokloni zvezek, Play with us, zbiranju zamaĹĄkov ‌ UÄ?ence in uÄ?enke pedagoĹĄki delavci spodbujajo k spoĹĄtovanju znanja, kulturne dediĹĄÄ?ine in Ĺživljenjskih vrednot kot so prijateljstvo, delavnost in dobrodelnost.

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

4. julija 2019

Spomin na osamosvojitev Ĺ oĹĄtanj – Na domaÄ?iji Juvan, po domaÄ?e Ĺ˝ohar, je v organizaciji OZVVS Ĺ oĹĄtanj, Velenje, zgornjesavinjsko-zadreÄ?ke doline in 151. helikopterske eskadrilje, potekala osrednja proslava v poÄ?astitev 28. obletnice prebega prvega helikopterja iz JLA ter praznika 151. helikopterske eskadrilje in dobitnikov znaka Golte 91.

Povezovalka Milojka Komprej je v uvodu orisala spomine pred 28 leti. Ob dnevu drĹžavnosti se tako rekoÄ? na vsakem koraku in na najrazliÄ?nejĹĄih ravneh organiziranosti spominjamo ĹĄtevilnih

dogodkov, ki so kot kamenÄ?ki povezali v mozaik vso pot od zaÄ?etkov osamosvajanja Slovenije do razglasitve njene samostojnosti. K podobi tega mozaika pa so svojevrstno barvitost seveda dodala pogumna dejanja nekaterih naĹĄih domoljubov med osamosvojitveno vojno. ÄŒast in slavo sta si nedvomno zasluĹžila prav pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar, ki sta se odzvala klicu domovine in Ĺže drugi dan vojne iz JLA prebegnila na stran naĹĄe Teritorialne obrambe.

Na proslavi so udeleĹžence nagovorili poveljnik 151. helikop-

terske eskadrilje, podpolkovnik Igor LaniĹĄnik, slavnostni govornik predsednik ZVVS generalmajor Ladislav LipiÄ?, ki je kritiÄ?no opozoril, da Slovenci premalo govorimo o osamosvojitveni vojni. Na koncu govorov pa sta podoĹživela dogodke pred 28 leti tudi protagonista dogodka pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar. Vsi govorniki so poudarili pomen tega dogodka in menili, da moramo biti Slovenci tudi po 28 letih enotni in sloĹžni, kot smo bili takrat. đ&#x;”˛

SUPERMARKET Šoπtanj

Leon Stropnik

3

NAKUPUJEMO ZBIRNI CENTER VELENJE

ponedeljek - petek od 7.00-18.00 sobota od 8.00-12.00

E�kio��lok�ťdkoi�a

ZBIRNO MESTO Ĺ OĹ TANJ

2. in 4. sobota v mesecu od 9.00-12.00

PAPIR

PLASTIKA

ďż˝

laĹžo pomembno: emba ite. isn st in ite izprazn

BIO

odpadki

AKCIJA NEVARNI Ĺ aleĹĄka dolina in Zgornja Savinjska dolina: MAJ IN SEPTEMBER

ÆE

LET

STEKLO

in

KOVINA

Vaπ slovenski trgovec s pestrim izborom uveljavljenih blagovnih znamk V Tuπu radi nakupujemo. Zato pri nas opravite veË kot 3 milijone nakupov na mesec in izbirate med raznoliko ponudbo, ki jo nenehno πirimo ter nadgrajujemo. Le tako vam lahko Ìe tri desetletja s ponosom nudimo samo najboljπe.

www.pup-saubermacher.si PUP - Saubermacher d.o.o., KoroĹĄka cesta 46, Velenje | Tel.: 03 896 87 11 | E-poĹĄta: podjetje@pup-saubermacher.si

www.tus.si

Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje

Naš čas, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

4. julija 2019

Šaleški aeroklub Lajše

Topolšica 207 c, Šoštanj

Info 041 470 340

www.saleskiaeroklub.si saleskiaer saleskiaeroklub Okusna hrana • kvalitetna postrežba • izvrstni koktajli Vsak petek v juliju večeri morskih dobrot na terasi Gostilne Acman!

7. 7., 10.00, pred Pilon centrom Kultura pod TUŠEM

in motornih brizgaln in veselica z Modrijani

7. 9., Družmirsko jezero Praznik luči

20. 7.

Gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Gaberk in zabava z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami

18. 8.

Praznovanje ob 140. obletnici delovanja društva in prevzem novega gasilskega avtomobila GVM-1, nato veselica z ansamblom Spev in Tanjo Žagar

16.–22. 9.

Prireditve od evropskem tednu mobilnosti

21. 7., 10.00, pred Pilon centrom Kultura pod TUŠEM 4. 8., 10.00, pred Pilon centrom Kultura pod TUŠEM 16. 8. Žur za mlade zabava z ansamblom Rock partizani in San Di Ego Bandom

Skorno pri Šoštanju 62 a, Šoštanj, T 03 5881 393, 041 714 415

Delovni čas: pon., tor., čet., pet., sob. od 12. do 22. ure, ned. od 8. do 22. ure, ob sredah zaprto

Vizualizacija zunanjosti glasbene šole v Šoštanju (MODULAR arhitekti)

ODDELEK ŠOŠTANJ

17. 8.

36. tekmovanje starih ročnih

"V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe.

Ona usmerja človeka v globino njegove duše." Marij Kogoj

21. 9. Šmihelov sejem

18. 8., 10.00, pred Pilon centrom Kultura pod TUŠEM (organizator Zavod za kulturo Šoštanj)

22. 9.

Planinski pohod na Smrekovec ob občinskem prazniku in 3. dan Smrekovca

24. 8.

Lokovica praznuje, zabava z ansamblom Veseli svatje

30. 9.

Dan odprtih vrat Vile Mayer ob prazniku Občine Šoštanj

30. 8.–1. 9. Športno igrišče Bele Vode Športni vikend v Belih Vodah

30. 9.

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku

Lidia Napotnik s.p.

M 031 606 210

September Medena tržnica Otvoritev glasbene šole

objekt Občine Šoštanj, protokolarni in prireditveni prostor, štiri stalne zbirke kulturne dediščine; Odpiralni čas: od torka do petka od 10. do 16. ure. Zunaj odpiralnega časa po dogovoru. Med prazniki zaprto.

Počitniške aktivnosti za otroke v Medgeneracijskem središču Saša Šoštanj

V okviru operacije "Generacije pod krošnjo", ki ima prostore na Trgu bratov Mravljakov 7, bodo v juliju in avgustu med 10. in 14. uro potekale počitniške aktivnosti za otroke.

Pripravljajo pester nabor vsebin: • Postanimo taborniki • Angleščina je lahko zabavna • Kuharske delavnice • Športne igrarije • Turistične delavnice • Kako preživeti v naravi • Kreativne delavnice • Ustvarjalne delavnice • Joga za otroke

www.lingua.si

ANGLEŠČINA • NEMŠČINA jezikovno izobraževanje prevajanje • inštrukcije

Sprejemni preizkus za vpis v glasbeno šolo bo v petek, 23. avgusta 2019, ob 17.00.

Otvoritev nove zgradbe šoštanjskega oddelka velenjske glasbene šole bo v petek, 27. septembra 2019, ob 16.00.

Vila Mayer

Poletne prireditve v Šoštanju

AVTOBUSNI PREVOZI PREVOZNIŠTVO Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net

Vabljeni vsako nedeljo od 14. 7. do 25. 8. ob 11. uri, 14. 7. in 18. 8. tudi ob 16. uri.

informacije: Muzej Velenje, 03 898 26 30

nascas.indd 1

26. 06. 2019 10:03:24

Andrej Križnik s.p., Gaberke 252, 3325 Šoštanj

LEKARNA VELENJE

GSM: 041 390 150

Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Lekarna Šoštanj

Trg Jožeta Lampreta 1, Šoštanj, telefon: 03 897 26 10 Poslovni čas: pon. – pet. 7.30 - 19.00, sob. 7.30 - 12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

VAŠE ZDRAVJE JE NAŠE POSLANSTVO Zdravstvena postaja Šoštanj Trg Jožeta Lampreta 1, 3325 Šoštanj, tel.: 03 588 16 40

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik Križnik Trgovina in predelava mesa

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

Z ljubeznijo do živali Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

Slovenska demokratska stranka je kot politièna stranka slovenske pomladi od samega zaèetka nastanka pa vse do danes nepretrgoma igrala pomembno vlogo za slovensko demokratizacijo. Program stranke, ki temelji na podpori družinam in upokojencem, nižjih davkih, ureditvi zdravstvenega sistema, ohranjanju kmetijstva, varnosti in varovanju državne meje, veèji praviènosti in blaginji za vse državljane, se je izkazal kot zmagovalni.

V Šoštanju se je dosedanje delo Obèinskega odbora SDS izkazalo kot izredno uspešno, saj smo uspeli nanizati že precej zmag. Že na državnozborskih volitvah so volivke in volivci svoje zaupanje izkazali Francu Roscu, sedaj poslancu SDS v DZ RS, ki je v Šoštanju nedavno tega, da bi svoj vsakdan lahko kar najbolj približal vsakemu posamezniku, odprl tudi poslansko pisarno.

Na jesenskih lokalnih volitvah je Darko Menih preprièljivo slavil že v prvem krogu. Po svojih treh mandatih županovanja je bil uspešen tudi èetrtiè, hkrati pa velja poudariti, da je SDS v Obèinskem svetu Obèine Šoštanj poveèala število svetniških mest iz pet na šest.

Dobri rezultati so plod uspešnega dela preteklih mandatov in so pokazatelj, da smo na pravi poti. Hkrati pa se zavedamo, da je zaupanje, ki nam je bilo izkazano potrebno opravièiti v dobro vseh.

Sončni žarek v Mestu svetlobe Mestna knjižnica Šoštanj

ZA VSE GENERACIJE, ZA OBÈINO ŠOŠTANJ.

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT IN REKREACIJA

4. julija 2019

Zadnje bruĹĄenje forme

Nova sezona, viĹĄji cilji

Za velenjske nogometaĹĄe v soboto s srbskim VoĹždovcem zadnja preizkuĹĄnja pred startom v novo sezono

Osvojili tretje mesto v 3. slovenski nogometni ligi – sever je uresniÄ?itev zastavljenega cilja – V novi sezoni z ÂťdaljĹĄoÂŤ klopjo naskok na prvo mesto

Konec prihodnjega tedna bodo v bojih za prvenstvene toÄ?ke znova oĹživele prvoligaĹĄke zelenice. Kot drugi se tudi nogometaĹĄi velenjskega Rudarja nanjo zavzeto pripravljajo. MoĹĄtvo je v primerjavi s tistim, ki je igralo v prejĹĄnji sezoni, zelo spremenjeno. Nekaj nogometaĹĄev je na preizkuĹĄnji, toda za zdaj so se sporazumeli le z 33-letni Elvedinom DĹžiniÄ?em (33), ki je pred nekaj sezonami Ĺže nosil Rudarjev dres. Medtem so odigrali tudi tri prijateljske tekme. Ruski prvoligaĹĄ, moskovski Dinamo, je bil v Gornji Radgoni boljĹĄi od njih s 3 : 0. Z goloma Dominika RadiÄ?a so v Celovcu z 2 : 0 premagali ciprskega prvaka Apoel, v nedeljo pa so z enakim rezultatom izgubili na svojem pomoĹžnem igriĹĄÄ?u s selekcijo hrvaĹĄkega sindikata, za katero igrajo nogometaĹĄi brez kluba.

Leon ÄŒrnÄ?iÄ? je eden najbolj izkuĹĄenih Rudarjevih nogometaĹĄev. Kaj pravi o tem, kako se na treningih in tekmah spopadajo z neznosno vroÄ?ino? ÂťNa treningih nam je seveda zelo vroÄ?e. Ne samo zaradi sonca, ampak tudi zaradi zelo zavzete vadbe. Treningi so zelo zelo

dobri, saj bi bili radi Ä?im bolje pripravljeni. Ne bi radi, da se ponovi prejĹĄnja zelo stresna sezona, ko smo se ĹĄele dva kroga pred koncem izognili kvalifikacijam in potem vendarle konÄ?ali na solidnem sedmem mestu. Se-

Leon ÄŒrnÄ?iÄ?

veda je bilo to manj, kot smo mi in naĹĄi ljubitelji priÄ?akovali, ker smo bili sezono pred tem Ä?etrti. Letos bomo skuĹĄali prejĹĄnjo dobro sezono ponoviti, Ä?eprav vemo, da bo zelo teĹžko. MoĹĄtvo je moÄ?no spremenjeno. Veliko igralcev je odĹĄlo, prihajajo no-

vi, ki pa bodo potrebovali doloÄ?en Ä?as, da se navadijo na novo okolje. Kljub temu si dovolim v imenu vseh obljubiti, da bomo na vsakem dvoboju dali vse od sebe.ÂŤ Rudarju je Ĺžreb 'postregel' z zelo teĹžkim uvodom. Sezono bodo odprli v gosteh s tretjimi DomĹžalami, doma pa v drugem krogu gostili v prejĹĄnji sezoni najboljĹĄe MariborÄ?ane. ÂťJa, resniÄ?no dva izredna teĹžka dvoboja Ĺže na samem uvodu.

Zelo pomembno bo, kako bomo startali v novo sezono. Ĺ˝elimo jo Ä?im bolje zaÄ?eti. Da bi se to zgodilo, bomo morali Ĺže takoj pokazati vse, kar najbolje znamo, in upati ter verjeti v uspeh. To je nogomet. Tudi v njem ne zmagujejo vedno papirnati oziroma dejanski favoriti, kar DomĹžalÄ?ani in MariborÄ?ani gotovo so.ÂŤ Zadnjo preizkuĹĄnjo pred zaÄ?etkom nove sezone bodo rudarji imeli v soboto, ko bodo na Mestnem stadionu ob jezeru (ob 18.00) gostili srbski VoĹždovac, ki je prejĹĄnjo sezono v 16-Ä?lanski najmoÄ?nejĹĄi srbski ligi konÄ?al na devetem mestu, v tem Ä?asu pa je na pripravah v Sloveniji. đ&#x;”˛

S. Vovk

Krtkov kamp odliÄ?no uspel Nogometni klub Rudar Velenje je tudi letos organiziral tradicionalni Krtkov kamp. V sodelovanju z Mlekarno Celeia so imeli otroci moĹžnost spoznati marsikateri ĹĄport, ki ga ponujajo dru-

ĹĄtva v Velenju, obiskali so tudi Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, si v Kinu Velenje ogledali film ter uĹživali ob drugih animacijah.

Seveda pa kamp ne bi bil zakljuÄ?en brez nogometnih treningov,

ki so se povezovali z Ĺže omenjeno vsebino. V klubu so z odzivom in izvedbo zadovoljni in Ĺže komaj Ä?akajo naslednje leto, ko bo na vrsti Ĺže 4. Krtkov kamp.

Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 je v minuli prvenstveni sezoni igrala v 3. slovenski nogometni ligi – sever in osvojila tretje mesto med 10 ekipami. Zbrala je 42 toÄ?k, le toÄ?ko manj od drugouvrĹĄÄ?ene Dravinje in ĹĄest manj od prvouvrĹĄÄ?enega Dravograda, ki bo v novi sezoni nadaljeval v drugi slovenski ligi.

da so bili to osnovni razlogi za nekatere nekoliko slabĹĄe igre.ÂŤ FinanÄ?ne teĹžave ostajajo stalnica, dodaja Trop, a jih reĹĄujejo in zagotavljajo ustrezno financiranje ter delovanje kluba.

V ponedeljek zaÄ?etek priprav na novo sezono

V ponedeljek, 8. julija, zaÄ?enja Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 priprave na sezono 2019/2020.

Okrnjen obisk treningov

Cilji ĹĄmarĹĄkih vijolic so bili najbrĹž viĹĄji, priÄ?akovanja veÄ?je? ÂťDa in ne. Bili smo novinec v 3. slovenski nogometni ligi – sever in naĹĄ prvotni cilj je bil obstanek v ligi, kasneje uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice. Po jesenskem delu tekmovanja je ekipa prezimila na prvem, ob koncu sezone 2018/2019 je osvojila tretje mesto,ÂŤ je odgovoril na zastavljeno vpraĹĄanje predsednik druĹĄtva NK Ĺ martno 1928 Bogdan Trop.

Nihanja v pripravljenosti sicer standardne ekipe so bila v spomladanskem delu prvenstvene sezone precej bolj opazna kot v jesenskem delu, kar so zvesti privrĹženci ĹĄmarĹĄke ekipe ocenjevali kot padec motivacije pri nekaterih igralcih. ÂťZagotovo ni bilo tako. ÄŒlansko ekipo so pestile precejĹĄnje poĹĄkodbe in jo pestijo ĹĄe danes. Poleg tega je dobrĹĄen del ekipe ĹĄtudentov, ki imajo ĹĄtudijske obveznosti v Ljubljani in Mariboru. Zaradi tega je bil okrnjen obisk na treningih. Ocenjujemo,

Bogdan Trop: ÂťNaĹĄ prvotni cilj je bil obstanek v ligi, kasneje uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice. Ekipa je bila ob koncu prvenstvene sezone tretja.ÂŤ

Glavnino treningov bodo opravili v domaÄ?em okolju, poleg tega konec julija naÄ?rtujejo tridnevne priprave zunaj Slovenije. Za zdaj ĹĄe iĹĄÄ?ejo cenovno ugodnejĹĄe ponudbe, se pa pri tem dogovarjajo

s srbskim klubom (in z madĹžarskim), s katerim so lani podpisali dogovor o sodelovanju v pripravah na praznovanje 100-letnice njihovega delovanja.

Cilji za novo sezono so viĹĄji v primerjavi z minulo, zagotavlja sogovornik. Po preoblikovanju 3. slovenske nogometne lige – sever v dve ligi Ĺželijo v 3. slovenski ligi – vzhod osvojiti prvo mesto. Za osvojitev naslova krepijo moĹĄtvo. Glavnina ekipe bo ostala takĹĄna kot v minuli sezoni, zaradi poĹĄkodb pa poskuĹĄajo omogoÄ?iti trenerju veÄ?jo izbiro, torej daljĹĄo klop. ÂťPredvidenih, napovedanih odhodov iz kluba za zdaj ni. S fanti se dogovarjamo za sreÄ?anje na uvodnem treningu, da stvari konkretiziramo, kaj in kako naprej. O novih imenih, ki bodo okrepila Ä?lansko ekipo, pa za zdaj ne bi, ker pogovorov ĹĄe nismo konÄ?ali.ÂŤ So zapolnili kadrovske vrzeli, s katerimi so se sreÄ?evali minulo sezono, tudi pri mlajĹĄih selekcijah? Trop zagotavlja, da ĹĄtevilÄ?no in kakovostno tudi te krepijo. Spodbuden ÂťpridihÂŤ glede tega omogoÄ?a njihov tradicionalni nogometni tabor za otroke Martinko, po katerem so poznani v celotnem slovenskem prostoru. Âť71 otrok, ki so na letoĹĄnjem taboru doĹživeli res pester program druĹženja in spoznavanja nogometnih veĹĄÄ?in, nakazuje, da delamo dobro z mlajĹĄimi selekcijami, zato bi rezultati morali biti vidni,ÂŤ ĹĄe pravi Bogdan Trop. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Kolesarski avtobus Ĺ trekna vozi vsak dan Med Velenjem in Labotom vsak dan vozi kolesarski avtobus, ki omogoÄ?a prevoz koles na KoroĹĄko, od koder se vije kolesarska pot Ĺ trekna

DruĹženje lovcev in domaÄ?inov Ĺ kale (Ljubela) – ÄŒlani lovske druĹžine Ĺ kale se radi pohvalijo, da zelo tesno sodelujejo z domaÄ?ini.

Ohranjajo oziroma krepijo ga tudi z vsakoletnimi sreÄ?anji pri njihovi lovski koÄ?i na Ljubeli. Pred njo so se znova zbrali prejĹĄnjo nedeljo, ko so zaznamovali Ĺže jubilejno, petindvajseto druĹženje. Tudi tokrat so lovci obiskovalce pogostili z okusnim lovskim golaĹžem, prisednik Vinko BlaĹžinÄ?iÄ? pa je nekaterim podelil tudi pisna priznanja za dobro sodelovanje. ÂťVsako leto se veselimo sreÄ?anj z lastniki zemljiĹĄÄ?, gozdov, kmetovalci in prijatelji narave ter lova. Po osamosvojitvi so se odnosi zaÄ?eli malce rahljati, zato se nam je zdelo prav, da se spet bolj pribliĹžamo domaÄ?inom. NaĹĄa dejavnost je paÄ? takĹĄna, da smo v naravi oziroma gozdu zgodaj zjutraj in pozno zveÄ?er. Na teh druĹženjih se ljudje izpovedo, kaj jih teĹži v zvezi z divjadjo, mi pa predstavimo teĹžave, ki jih imamo pri lovu oziroma varovanju narave, in tudi ta vsakoletna sreÄ?anja nas resniÄ?no ĹĄe boj zbliĹžujejo. Seveda pa se tudi poveselimo. Tradicija je, da jih

Predsednik Vinko BlaĹžinÄ?iÄ? je v imenu lovcev podelil pisne zahvale posameznim domaÄ?ijam za dolgoletno sodelovanje.

pogostimo z golaĹžem, ki ga znamo lovci zelo dobro pripraviti. Ljudje se sreÄ?anj radi udeleĹžujejo, hkrati se tudi med sabo spoznavajo. Ob tem smo zelo veseli, ker vsako leto prihaja na ta sreÄ?anja tudi vse veÄ? đ&#x;”˛ vos mladih oziroma otrok.ÂŤ

Kolesarska pot po Mislinjski dolini Ĺ trekna sodi med infrastrukturno najbolje urejene kolesarske poti v Sloveniji. Poteka po delu trase opuĹĄÄ?ene Ĺželeznice OtiĹĄki Vrh–Velenje. Trenutno je urejenih 24 kilometrov kolesarskih stez med OtiĹĄkim Vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo in Gornjim DoliÄ?em, v prihodnjih letih pa se bo Ĺ trekna podaljĹĄala vse do Velenja. Ĺ˝e zdaj pa ni dostopna le KoroĹĄcem, temveÄ? tudi Ĺ tajercem, ki se lahko na kolesarjenje po Ĺ trekni podajo z vlakom iz Maribora ali z avtobusom iz Velenja.

Od letoĹĄnjega maja namreÄ? vozi kolesarski avtobus Ĺ trekna bus, ki je povezal Velenje, Mislinjsko in Dravsko dolino ter Labot na avstrijski strani. Ĺ trekna bus je tridesetsedeĹžni avtobus s prikolico za dvajset koles. Vozi na relaciji med Velenjem, Gornjim DoliÄ?em, Mislinjo, Slovenj Gradcem, OtiĹĄkim Vrhom, Dravogradom ter kopalnim jezerom v Labotu. Potniki lahko vozovnice kupijo po re-

dnih cenah medkrajevnega avtobusnega prometa v Sloveniji na avtobusu ali avtobusnih postajah v Velenju in Slovenj Gradcu, prevoz koles pa je brezplaÄ?en.

Julija in avgusta bo Ĺ trekna bus vozil vsak dan dvakrat dnevno. Iz Velenja ob 8. uri in ob 15.45. Iz Labota se bo vraÄ?al ob 9.40 in ob 17.20. Vozni red na postajaliĹĄÄ?ih na relaciji je dostopen na spletni strani strekna. si. Septembra pa bo ĹĄtrekna bus vozil le ob vikendih in praznikih, tako slovenskih kot avstrijskih.

Lokalni turistiÄ?ni vodiÄ?i Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline bodo vsako soboto dopoldne izvedli brezplaÄ?no enourno tustisiÄ?no vodenje za kolesarje, ki bodo s Ĺ trekna busom priĹĄli v Velenje.

Obiskovalci Velenja bodo na turistiÄ?nem vodenju spoznali srediĹĄÄ?e mesta, vodiÄ? pa jih bo pospremil do velenjske plaĹže. Vodenja se bodo zaÄ?ela po prihodu Ĺ trekna busa na velenjsko avtobusno postajaliĹĄÄ?e ob 10.50. Prvo vodenje so izvedli preteklo sođ&#x;”˛ tf boto.

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT IN REKREACIJA

4. julija 2019 Ĺ martno ob Paki od 26. do 29. junija – ÄŒe Ĺ martno kdo bi rad premagal, to je domiĹĄljija,/ Ĺ marÄ?ani jim pokaĹžejo,/ kako se gol zabija – to je ena od himn, ki jo je bilo v preteklih letih na tribunah nogometnega stadiona pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli sliĹĄati kar pogosto. V Nogometnem klubu Ĺ martno 1928 menijo, da jo bo moÄ? sliĹĄati ĹĄe velikokrat v prihodnje tudi zaradi nogometnega kampa Martinko za otroke od 6. do 13. leta starosti, ki so ga letos organizirali Ĺže ĹĄestiÄ? po vrsti. Tudi letos sta bila njegova ambasadorja domaÄ?a nogometaĹĄa Nik OmladiÄ? in Lara PraĹĄnikar. Tokrat ju zaradi pripravljalnih obveznosti v klubih v tujini ni bilo, sta se pa druĹžila z udeleĹženci prav tako nogometaĹĄa, ki sta se uÄ?ila nogometnih veĹĄÄ?in v ĹĄmarĹĄkem nogometnem klubu – Lana Golob in AljaĹž Krefl, oba Ä?lana drĹžavnih nogometnih reprezentanc.

Vsako leto jih je veÄ?

ÂťPoleg spoznavanja nogometne igre ostaja prednostni cilj kampa odvrniti otroke od raÄ?unalnikov in mobilnih telefonov, Âť je povedal letoĹĄnji vodja kampa Andrej Feldin. Temu so namenjene dejavnosti spremljevalnega programa, ki je bil letos tako pester, da so se zahvalili za pomoÄ? druĹĄtvu prijateljev mladine, s katerim so vedno tvorno sodelovali in so jim bili tudi letos na voljo.

Organizatorji so udeleĹžence med drugim popeljali v adrenalinski park Menina, na kopanje v Terme TopolĹĄica, ko je bilo najbolj vroÄ?e na ogled Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije. Pripravili so jim napihljivo zabavo, nogometno odbojko in biljard, eno jutro so si krajĹĄali z motoriÄ?nimi vajami na bliĹžnji gozdni jasi. Obiskali so jih tudi policisti in jim predstavili opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Na nogometni zelenici pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli pa so se uÄ?ili veĹĄÄ?in nogometne tehnike in nogometne igre, pra-

Še ena dobra zgodba Na ťestem ťtiridnevnem nogometnem kampu Martinko v organizaciji Nogometnega kluba Šmartno 1928 73 otrok iz ťirťe regije Saťa - Gosta Lana Golob in AljaŞ Krefl – Tudi letos kamp s socialno noto

LetoĹĄnjih rekordnih 73 udeleĹžencev kaĹže, da delajo prav in dobro.

vilne tehnike teka (v sodelovanju z AK Velenje – Matija Molnar) ter vaj gibanja, stabilnosti in moÄ?i (s pomoÄ?jo znanega domaÄ?ina Marka Pokleka, ki s svojim druĹĄtvom MP Zone odliÄ?no deluje v Mariboru). ÂťVsako leto je v naĹĄem kampu veÄ? otrok, kar je dokaz, da delamo dobro in v njihovo korist.

LetoĹĄnjih 73 udeleĹžencev nas je presenetilo in je zelo lepa ĹĄtevilka glede na to, da je v tem Ä?asu za otroke ogromno ponudb. NaĹĄ kamp raste, z dodatnimi aktivnostmi pa organizatorji poskrbimo, da se otroci neizmerno zabavajo. Tudi letos so se.ÂŤ UdeleĹženci prihajajo v kamp iz ĹĄirĹĄe regije SaĹĄa, sosednjih obÄ?in in tudi iz Zasavja. Vsako leto se jim pridruĹžijo novi. Letos se jih je kampa prviÄ? udeleĹžilo blizu 20.

Feldin priznava, da je kamp velik organizacijski in finanÄ?ni zalogaj. Organizacijski vozel organizatorjem pomagajo razvezati marljivi prostovoljci, ki delajo s srcem in duĹĄo za nogomet, za

Balinanje Sklenili prvi del tekmovanja Derbi kola v prvi ligi je bil tokrat na Polzeli, kjer sta se sreÄ?ali ekipi BK Balinc Polzela in gosti iz BK Ĺ˝alca. DomaÄ?ini niso pozabili izgubljenega dvoboja v prvem delu, zato so tokrat dali vse od sebe in zmagali s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 46 : 27.

Na Gorici so gostili ekipo BD Ĺ entjurja. DomaÄ?inom ni pomagala niti izrazita borbenost, gostje so bili paÄ? boljĹĄi in so domov odnesli zmago 3 : 7 pa tudi toÄ?kovna razlika 34 : 35 je bila v korist gostov.

Naslednja tekma je bila med DU Velenje in gosti iz KU Gorenja.

Gostje so zaÄ?eli sreÄ?anje zelo dobro, a so prvi del igre dobili bolj po sreÄ?i 3 : 1. V nadaljevanju so povsem popustili, tako v dvojicah in krogih, in doĹživeli zasluĹžen poraz z rezultatom 7 : 3 in toÄ?kovno razliko 40 : 32.

Tekma med ekipama DU Ĺ oĹĄtanj in gosti iz BĹ DU Premogovnika je tudi prinesla zmagoslavje domaÄ?im, ki so se borili bolj srÄ?no in z veÄ? Ĺželje po zmagi kot gostje, ki so se samo pritoĹževali, vendar na kraju je bil rezultat 6 : 4 povsem zasluĹžen, pa tudi toÄ?kovna razlika je bila 37 : 34 v njihovo korist Vrstni red ekip v prvi ligi: 1. BK Polzela 16 toÄ?k, 2. DU Velenje 12

Rekli so â?ą

toÄ?k, 3. KU Gorenje 11, 4. BD Ĺ entjur 11, 5. BK Ĺ˝alec 10, 6. BĹ DU Premogovnik 10, 7. DU Ĺ oĹĄtanj 6, 8. PDU Gorica 4.

V drugi ligi je bila tekma v TopolĹĄici med domaÄ?ini in gosti iz Ĺ martnega ob Paki. Gostje so se najprej zelo upirali, a so jim prehitro poĹĄle moÄ?i, tako da konÄ?ni rezultat pove vse – 8 : 2 in tudi toÄ?kovna razlika je bila velika, 48 : 23 v domaÄ?o korist.

Tekma med BS Vrbno Vrbice in gosti DU Dobrna je bila napeta, gostje pa so se veselili zmage z rezultatom 2 : 8 in tudi toÄ?kovna razlika 28 : 42 je bila v njihovo korist.

Najbolj razburljivo sreÄ?anje je bilo v KavÄ?ah, kjer so prviÄ? gostovali igralci iz BK Celeia Celja. DomaÄ?ini so dali vse od sebe in to se jim je obrestovalo. Slavili so z rezultatom 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 38 : 28.

Ekipa Vinske Gore je bila to kolo prosta.

Vrstni red ekip v drugi ligi: 1. DU Vinska Gora 13 toÄ?k, 2. BK Celeia Celje 13, 3. PDU KavÄ?e 9, 4. BK TopolĹĄica 8, 5. DU Dobrna 8, 6.

BS- Vrbno Vrbica 5, 7. DU Ĺ martno ob Paki 4.

Prvi del balinarskega tekmovanja v Ĺ tajerski ligi za upokojence je sklenjen. Tekmovanje se bo nadaljevalo konec avgusta. Za obe ligi so preostala ĹĄe ĹĄtiri kola. đ&#x;”˛ T. F.

PreizkuĹĄali so se tudi v nogometni odbojki

otroke. PlaÄ?ilo vsem so nasmehi na obrazih slednjih. FinanÄ?ne ovire jim pomagajo preskoÄ?iti podjetja z denarjem, materialom ali storitvami. ÂťPo njihovi zaslugi lahko nudimo otrokom to, kar jim, zaradi njih smo lahko tudi letos omogoÄ?ili kar ĹĄestim iz socialno ogroĹženih druĹžin sodelovanje na kampu. Priskrbeli smo

jim opremo, kar bi bilo najbrĹž brez pomoÄ?i nas in donatorjev to zanje nedosegljivo.ÂŤ Organizatorji tudi po odzivu starĹĄev in samih otrok menijo, da je za njimi ĹĄe ena uspeĹĄna zgodba, ki bo imela nadaljevanje tudi prihodnje leto. Kot pravi Andrej Feldin, bodo v klubu sedaj staknili glave, analizirali le-

Andrej Feldin: ÂťNa kampu Martinko smo otrokom znova priÄ?arali nepozaben, nogometno razigran zaÄ?etek poÄ?itnic. V ĹĄestih letih se je kamp prebil med TOP 5 tovrstnih kampov v Sloveniji.ÂŤ

toĹĄnje dogajanje v kampu glede na mnenje otrok in se njihovim Ĺželjam v prihodnje poskuĹĄali ĹĄe bolj pribliĹžati. Razmislili bodo

Zanimiv pohod na Porezen Planinci in pohodniki UNI 3 poÄ?asi zakljuÄ?ujemo ĹĄolsko leto. ÄŒetrtkovih pohodov smo se redno udeleĹževali, prijetno druĹženje nas je ĹĄe bolj povezalo. Do zdaj smo izvedli veÄ? kot 40 pohodov, vedno je bilo lepo in predvsem brez poĹĄkodb.

Tale Porezen pa nam je dal vetra. PrviÄ? smo se nameravali povzpeti nanj 30. maja, a je bil pohod prestavljen zaradi slabega vremena. Pa najbolj vztrajni kljub deĹžju nismo vrgli puĹĄke v koruzo. OboroĹženi z deĹžniki in odeti v deĹžne plaĹĄÄ?e smo jo mahnili na GraĹĄko goro.

Samo da se hodi. Pri teh letih vsak dan ĹĄteje.

Porezen bo Ĺže poÄ?akal na lepĹĄe vreme. In je res. Ne samo na lepĹĄe, na peklensko vreme.

Nanj smo se povzpeli v Ä?etrtek, 27. junija, ko so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele celo do 37 stopinj Celzija. Vendar nam ni bilo hudega. Vozili smo se po Poljanski dolini, izstopili na Petrovem Brdu in krenili proti Poreznu. Ker je bilo ĹĄe zgodaj in sonce ĹĄe ne premoÄ?no, smo veselo koraÄ?ili po potkah skozi gozd in malo kasneje po pisanih senoĹžetih. Kmalu so se odprli Ä?udoviti razgledi po bohinjskih gorah in v strme globeli pod nami. V daljavi se je ponosno dvigal Triglav, ĹĄe ves pobeljen od snega. Travniki so bili posuti s pisanim cvetjem, vse je diĹĄalo po materini duĹĄici. Res je bilo lepo. Do koÄ?e smo prispeli brez teĹžav, si privoĹĄÄ?ili malico, nato pa smo jo mahnili na 1630 m visoki vrh. Tudi tu smo bili deleĹžni Ä?udovitih razgledov po naĹĄi lepi Sloveniji. V kotlini pod nami se je stiskalo Cerkno, tam daleÄ? proti jugu smo slutili morje. Na vrhu Porezna je spominsko obeleĹžje, ki opozarja na krvave dogodke druge svetovne vojne, vi-

dni pa so tudi bunkerji in kaverne, ĹĄe ostanek nekdanje meje med Italijo in Kraljevino SHS. Tu, na vrhu, pa se je konÄ?alo vse lepo in dobro. Spust v dolino je bil zelo strm in naporen. Bilo je vroÄ?e, vetriÄ?, ki nas je prej prijetno hladil, je kar nekam izpuhtel. Z vsakim korakom je bilo bolj vroÄ?e. PreÄ?kali smo paĹĄnik, poln konjev in krav, nato pa zakoraÄ?ili v blaĹženo senco gozda. Tudi pot po gozdu se je strmo spuĹĄÄ?ala, previdno je bilo potrebno prestopati razpredene korenine in se izogibati kamnom ‌ DavÄ?a, kjer naj bi si ogledali znamenite slapove in se osveĹžili v njihovih tolmunih, se je izmikala in vsaj trikrat smo naleteli na tablo, kjer je pisalo, da je do DavÄ?e ĹĄe pol ure. No, kasneje smo izvedeli, da je DavÄ?a najveÄ?ja slovenska vas, kmetije so raztresene po poboÄ?ju Porezna, v samem centru vasi pa

Nace KovaÄ? iz Ĺ martnega ob Paki: ÂťÄŒe ne bi bilo tako super, kot je, se zagotovo kampa ne bi udeleĹžil tretjiÄ?. In se ga bom tudi prihodnje leto. DruĹžba je fajn, mentorji so prijazni, aktivnosti so odliÄ?ne.

Veliko smo se znova nauÄ?ili.

Spoznal sem nove prijatelje.

Na taboru imamo kaj poÄ?eti, predvsem pa se zelo zabavamo. Ne vem, kaj je bilo boljĹĄe: spoznavanje veĹĄÄ?in nogometa ali kopanje, muzej ‌ Martinko je zakon.ÂŤ Lia Hrastnik iz Gaberk: ÂťSem ena od ĹĄtirih deklet in na kampu sem prviÄ?. Vse mi je zelo vĹĄeÄ?, ĹĄe posebej pa igranje nogometa s fanti, ĹĄola teka, kopanje v reki Savinji, obisk kampa Menina. Veliko se je dogajalo in Ä?as je v kampu kar prehitro minil. Sploh ne bom pomiĹĄljala, Ä?e me bosta starĹĄa tudi prihodnje leto vpraĹĄala, ali bi ĹĄla na kamp. Seveda in z velikim veseljem.ÂŤ tudi o tem, da bi kamp za kakĹĄen dan ĹĄe podaljĹĄali. Doslej je trajal ĹĄtiri dni, od tega so zadnji dan pripravili druĹženje otrok s starĹĄi ter organizatorji na pikniku, na nogometni zelenici glavnega igriĹĄÄ?a v Ĺ martnem. Tudi tokrat ni ĹĄlo brez licitacije 4 klubskih dresov. Prispevali so jih Rudi PoĹžeg VancaĹĄ, Miral SamardĹžić, Lovro Bizjak in kapetan slovenske reprezentance Bojan Jokić. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Po hribih

je etnografski muzej, ki prikazuje Ĺživljenje teh ljudi skozi stoletja. Znani so tudi DavĹĄki slapovi, menda po lepoti ne zaostajajo za drugimi, bolj znanimi in obiskanimi.

Mi si nismo ogledali niÄ?esar od tega. Poklicali smo voznico avtobusa, da je priĹĄla po nas do kmetije JureĹž, kjer smo v prijetni senci poÄ?ivali in se odĹžejali z vodo iz bliĹžnjega studenca. Po serpentinasti in praĹĄni cesti smo se zapeljali v Dolenje Novake in si v dolini Pasice ogledali ostanke legendarne bolnice Franja.

Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem pohodnikom UNI 3, res so carji, da vztrajajo in kljub letom (nekaj jih nalaga Ĺže deveti kriĹž) redno prihajajo na pohode, z dobro voljo ĹĄirijo pozitivno energijo in so polni energije. Z veseljem sem bila vaĹĄa vodnica. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

4. julija 2019

Gasilci PGD Ĺ entilj prevzeli novo gasilsko vozilo Ĺ entilj, 22. junija – Gasilci PGD Ĺ entilj so prevzeli novo gasilsko vozilo, ki je namenjeno prevozu gasilcev in dodatne opreme na intervencije. Mestna obÄ?ina je vozilo sofinancirala v viĹĄini 35.000 evrov. Razliko, nekaj manj kot 10.000 evrov, je druĹĄtvo zagotovilo samo.

Novo vozilo, ki je ĹĄe posebej uporabno ob veÄ?jih naravnih nesreÄ?ah, kot so poplave, neurja ali Ĺžled, je Ĺže tretje vozilo, ki ga je v zadnjih letih v skladu s finanÄ?nimi naÄ?rti gasilskega poveljstva nabavila Mestna obÄ?ina Velenje. Do sedaj so nova vozila tega tipa Ĺže prevzeli gasilci iz BevÄ? in Vinske Gore. V prihodnjih letih je naÄ?rtovana nabava novih vozil tudi za ostala ĹĄtiri velenjska prostovoljna gasilska druĹĄtva. đ&#x;”˛

S posodobitvijo voznega parka se zagotavlja hitro in varno posredovanje na intervencijah.

POLICIJSKA kronika Motorist se je laĹžje poĹĄkodoval Ĺ martno ob Paki, 28. junija – V petek zveÄ?er se je prometna nesreÄ?a zgodila na odseku ceste Skorno–vas Gorenje. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila in voĹžnje po levi strani, zaradi Ä?esar je trÄ?il v motorista. Ta je v nesreÄ?i utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Prerezal pnevmatiki Nazarje, 26. junija – Na parkiriĹĄÄ?u stanovanjskega bloka na ZadreÄ?ki cesti v Nazarjah je neznani storilec v sredo na osebnem avtomobilu prerezal dve pnevmatiki.

PoÄ?ilo v kriĹžiĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj, 27. junija – V Ä?etrtek popoldne je poÄ?ilo v kriĹžiĹĄÄ?u cest v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. Nastala je gmotna ĹĄkoda, povzroÄ?itelja nesreÄ?e pa so policisti oglobili.

Med voĹžnjo padel s traktorja

Hudo poĹĄkodovana 18-letna peĹĄca NesreÄ?o povzroÄ?il voznik z 2,7 promila alkohola v krvi Velenje, 26. junija – V sredo malo pred 15. uro se je v Ĺ aleku zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta se hudo poĹĄkodovala 18-letna peĹĄca. NesreÄ?o je povzroÄ?il 61-letni voznik, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal 2,7 promila alkohola v krvi.

61-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po Ĺ aleĹĄki cesti proti Ĺ aleku. V kriĹžiĹĄÄ?u z GoriĹĄko in cesto v Ĺ alek je pri zeleni luÄ?i zavijal levo, pri tem pa ni dal prednosti osebnemu vozilu,

Velenje, 29. junija – V soboto je v BevÄ?ah voznik pri voĹžnji vzvratno padel z manjĹĄega traktorja. Pri tem mu je vozilo zapeljalo preko noge. Utrpel je laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Kolesar hudo padel Ĺ oĹĄtanj, 1. julija – V ponedeljek zveÄ?er se je v Lokovici pri padcu huje poĹĄkodoval kolesar. Pri voĹžnji po hribu navzdol je na peĹĄÄ?enem delu ceste izgubil oblast nad kolesom in padel po voziĹĄÄ?u. Vozil je brez varnostne Ä?elade.

Zasegli so mu avtomobil Velenje, 2. julija – V torek okoli 3. ure zjutraj je brez osebnega avtomobila ostal voznik, ki ni upoĹĄteval prepovedi voĹžnje. To so mu policisti zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola izrekli Ĺže pred tokratnim sreÄ?anjem. Poleg vozila so mu odvzeli tudi vozniĹĄko dovoljenje. Voznik je imel v litru izdihanega zraka 0,84 miligramov alkohola v krvi.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Razbil vetrobransko steklo Velenje, 26. junija – V sredo proti jutru je na parkiriĹĄÄ?u na Efenkovi neznanec razbil vetrobransko steklo na vozilu in lastniku povzroÄ?il kar nekaj gmotne ĹĄkode.

Sosed z besedami na sosedo Velenje, 28. junija – V petek popoldan so policisti posredovali v stanovanjskem bloku na Cesti talcev, kjer je sosed verbalno napadel sosedo. Krťitelja javnega reda in miru bodo policisti oglobili.

GroĹžnje preko spleta Velenje, 28. junija – V petek je VelenjÄ?anka policistom naznanila kaznivo dejanje groĹženj. Preko spleta ji je grozil neznanec. Policisti bodo skuĹĄali najti uporabnika portala, s katerega so priĹĄle groĹžnje, da ga bodo lahko ovadili.

Spletna goljufija Velenje, 28. junija – Spletne goljufije niso redke, prijave teh pa tudi ne. V petek so velenjski policisti obravnavali ťe eno

tako goljufijo, v kateri je bila obÄ?anka oĹĄkodovana za 121 evrov.

Ukradel kljuÄ?e sluĹžbenega vozila Velenje, 28. junija – Neznanec je v enem od lokalov v Velenju v petek ukradel kljuÄ?e sluĹžbenega vozila.

Policisti so oĹĄkodovanca opozorili na samozaĹĄÄ?itne ukrepe, da ne bi z ukradenimi kljuÄ?i ukradel tudi vozila.

ki je iz nasprotne smeri vozil naravnost in ga je vozil 37-letni voznik. PriĹĄlo je do trÄ?enja, v katerem je vozilo 37-letnega voznika odbilo v desno ven z voziĹĄÄ?a, kjer je na hodniku za peĹĄce najprej trÄ?il v drog semaforja, nato pa v dva peĹĄca, stara 18 let.

Oba sta se v trÄ?enju hudo poĹĄkodovala, 37-letni voznik laĹžje, 61-letni voznik pa v trÄ?enju ni bil poĹĄkodovan.

Stokrat povedano, da alkohol in voĹžnja nikakor ne gresta skupaj, je Ĺžal vse preveÄ?krat presliĹĄano, posledice pa grozljive. Letos je na cestah v pristojnosti Policijske uprave Celje v prometnih nesreÄ?ah umrlo 13 ljudi, skoraj polovico so jih povzroÄ?ili pijani vozniki. đ&#x;”˛

Varno poletje za vse Smo v drugem tednu poÄ?itnic kot tudi preventivne akcije #VarnoV Poletje. ZaÄ?ela se je na prvi poletni dan, 21. junija 2019, pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Izvajajo jo ob sodelovanju Policije, Avto-moto zveze Slovenije, Zavoda Varna pot, Zavoda Vozim, ZdruĹženja DrogArt, Zveze moto klubov Slovenije in Zveze ZĹ AMS. SodelujoÄ?i bodo v Ä?asu akcije izvedli ĹĄtevilne aktivnosti, usmerjene v zagotovitev veÄ?je varnosti v cestnem prometu. Aktivnosti bodo potekale v 16 slovenskih mestih in na kar 40 razliÄ?nih lokacijah, med drugim tudi v Velenju, Ravnah na KoroĹĄkem in LaĹĄkem.

SodelujoÄ?i delujejo v jutranjih, popoldanskih in noÄ?nih urah na javnih mestih in povrĹĄinah, kjer so dovolj opazni, med lokacijami pa so tudi gostinski lokali in javne prireditve. Sodelovali bodo tudi na motoristiÄ?nih delavnicah in dogodkih, ki se bodo zvrstili v poletnem Ä?asu. Predstavniki policije zagotavljajo, da policisti izvajajo poveÄ?an nadzor po vsej Sloveniji, ne glede na njihovo kadrovsko podhranjenost. V tokratni akciji je njihova osredotoÄ?enost usmerjena na okolico gostinskih lokalov in prireditvenih mest veselic, koncertov in drugih javnih prireditev zabavnega znaÄ?aja, na katerih preverjajo psihofiziÄ?no stanje voznikov motornih vozil, nadzorujejo hitrost voĹžnje, pozorni pa so tudi na ostale krĹĄitve cestnoprometnih predpisov.

Poglavitni namen akcije ni zgolj odkrivanje krĹĄiteljev in izrekanje glob, ampak je proaktivno opozarjanje in ozaveĹĄÄ?anje udeleĹžencev v prometu. S tem Ĺželijo opozoriti na najbolj pogoste dejavnike tveganja na naĹĄih cestah, med katerimi so: prehitra oziroma neprilagojena voĹžnja glede na konfiguracijo ceste ali razmere v prometu, voĹžnja pod vplivom alkohola, uporaba mobilnih telefonov in neuporaba varnostnega pasu. Z veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enostjo in upoĹĄtevanjem cestnoprometnih predpisov, predvsem pa zmanjĹĄanjem navedenih dejavnikov tveganja lahko skupaj spremenimo negativen trend prve polovice letoĹĄnjega leta. Pogled izza statistiÄ?nih podatkov nam omogoÄ?a spoznanje, da v realnem Ĺživljenju to pomeni zmanjĹĄanje ĹĄtevila prometnih nesreÄ? s smrtnimi Ĺžrtvami in hudo telesno poĹĄkodovanimi.

V poletnem Ä?asu je tako pri nas kot drugje po Evropi poveÄ?ana gostota prometa. TuristiÄ?ni tokovi so vse izrazitejĹĄi, kar je ĹĄe najbolj opazno na naĹĄem avtocestnem kriĹžu. Sicer pa pogled na registracijske tablice na avtomobilih zunaj avtoceste razkriva dejstvo, da v poletnih mesecih v naĹĄe znane in manj znane (turistiÄ?ne) kraje prihajajo ljudje od vsepovsod. Ob poveÄ?anem prometu je veÄ?ji deleĹž voznikov iz drugih drĹžav dodatni faktor, ki vpliva na varnost. To velja tudi za visoke temperature, ki poleg razgretega asfalta vplivajo tudi na vozne sposobnosti ter slabĹĄo zbranost voznikov. Tako kot voznikov iz drugih drĹžav je na cestah veliko veÄ? tudi motoristov, med katerimi so tudi takĹĄni, ki z agresivno in tvegano voĹžnjo ogroĹžajo sebe in druge udeleĹžence v prometu.

Med ranljivejĹĄimi so zagotovo peĹĄci in kolesarji, ki zahtevajo dodatno pozornost, ĹĄe zlasti, Ä?e gre za otroke in mladostnike, ki so bolj razposajeni in se ĹĄe ne zavedajo vseh nevarnosti, ki preĹžijo na cestah.

Upam, da bodo naĹĄtete aktivnosti pozitivno vplivale na veÄ?je in boljĹĄe zavedanje o varnosti. Varnost je namreÄ? najbolj pomembna zadeva na cesti oziroma v prometu. Kdor se tega zaveda, bo upoĹĄteval cestnoprometne predpise; na zabavo se bo odpravil v druĹžbi in z voznikom, ki na zabavi ne bo pil alkoholnih pijaÄ? ali pa bo za vrnitev domov uporabil taxi; med voĹžnjo ne bo bral in pisal sporoÄ?il ali brskal po spletnih straneh; med daljĹĄo voĹžnjo si bo privoĹĄÄ?il odmore in ne bo brezglavo divjal do poÄ?itniĹĄkega kraja. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe veliko mero potrpeĹžljivosti, bomo nedvomno dodatno poskrbeli za svojo varnost in varnost ostalih udeleĹžencev v prometu. Osebna varnost in Ĺživljenje sta stvari, ki sta najveÄ? vredni, zato naredimo, kar je v naĹĄi moÄ?i, da ju tudi ohranimo. SreÄ?no in varno na poletnih poteh!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Foto: PGD Velenje

Gost napadel varnostnika

Predlog novele zakona o pravilih v cestnem prometu

Velenje, 30. junija – V nedeljo zjutraj je bilo vroÄ?e v lokalu Space bar, kjer je gost napadel varnostnika. Napadeni je zaradi lahke telesne poĹĄkodbe iskal zdravniĹĄko pomoÄ?, napadalca pa bodo kazensko ovadili.

Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje poslalo osnutek novele zakona o pravilih v cestnem prometu, ki med drugim uvaja viĹĄje kazni za uporabo telefona med voĹžnjo. Ta je za voznike, ki ne potrebujejo vozniĹĄkega dovoljenja, dvignjena s 40 evrov na 120 evrov. Kazen za voznike, ki potrebujejo vozniĹĄko dovoljenje, pa se s 120 evrov po predlogu viĹĄa na 250 evrov in tri kazenske toÄ?ke.

Novela tudi ureja voĹžnjo avtonomnih vozil. Ta morajo biti oznaÄ?ena tako, da jih

Pes jo je sam mahnil na sprehod Velenje, 30. junija – V nedeljo zjutraj se je po Velenjski plaĹži brez nadzora sprehajal pes. S pomoÄ?jo Ä?ipa so policisti ugotovili lastnika. Psa so mu vrnili, napisali pa tudi plaÄ?ilni nalog.

drugi udeleĹženci v prometu prepoznajo, vozila ne sme voziti voznik zaÄ?etnik, ves Ä?as pa mora tak avtomobil beleĹžiti voĹžnjo in okolico vozila.

Novela ureja tudi obmoÄ?je skupnega prometnega prostora ter ukinja stroĹžje kaznovanje kolesarjev zaradi alkoholiziranosti v primerjavi z vozniki motornih vozil. Po novem se kazenske toÄ?ke med drugim ne bi izrekale voznikom mopeda, ki ne preseĹžejo hitrosti 25 kilometrov na uro.

Po novem bi uvedli tudi kazen za voznike

motornih vozil in elektriÄ?nih posebnih prevoznih sredstev, kot so elektriÄ?ni skiroji, ki na obmoÄ?ju skupnega prometnega prostora vozijo tako, da ogroĹžajo peĹĄce. Za voznike elektriÄ?nih posebnih prevoznih sredstev, ki so mladoletni, je po noveli obvezna Ä?elada. Z globo 120 evrov bi bili kaznovani vozniki elektriÄ?nih skirojev, Ä?e peĹĄcem ne omogoÄ?ijo varnega preÄ?kanja ceste, Ä?e so ti Ĺže na prehodu za peĹĄce ali stopajo nanj. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. julija 2019

MartinÄ?ki peli na Ĺ vedskem

MaloĹĄtevilne zastave na drĹžavni praznik so me spodbudile, da napiĹĄem nekaj besed o domoljubju, ki bi se ga Slovenci lahko nauÄ?ili od naĹĄih ljudi v tujini. Na zaÄ?etku junija smo MartinÄ?ki (tako se popularno imenujemo Ä?lani pevskega zbora Ĺžupnije Velenje - sv. Martin) romali v Vadsteno na Ĺ vedskem.

Z nami sta bila ĹĄe velenjska Ĺžupnika Janko in Matej in naĹĄi prijatelji. Na pot smo se odpravili na povabilo g. Zvonka Podvinskega, na Ĺ vedskem delujoÄ?ega duhovnika. Za binkoĹĄti je bilo

Ĺže 45. vseslovensko romanje in sreÄ?anje Slovencev, ki pridejo od vsepovsod, celo iz Ĺ vice in tudi Slovenije. Zbor, ki ga vodi Vanja Govek, je s petjem sodeloval pri bogosluĹžju, procesiji in kratkim koncertom v katedrali sv. Brigite Ĺ vedske, ki je bila ob jubileju 2000 imenovana za sozavetnico Evrope. Slovencem je pred 20 leti uspelo pridobiti dovoljenje, da so v parku pred cerkvijo posadili slovensko lipo. Pred lipo, obeleĹžjem in slovensko zastavo je spregovoril veleposlanik Edvin Skrt. Zahvalil se je prizadevnim

duhovnikom in rojakom za napore, ki jih namenjajo slovenski skupnosti. Vsako leto se pri lipi zapoje ÂťLipa zelenela jeÂŤ. Tam, 1800 km daleÄ? od domovine, ima pesem drugaÄ?en Ä?ustveni naboj. Z izborom koncertnih pesmi pa smo MartinÄ?ki poudarili pogum Jakoba AljaĹža, Franceta Cigana in blaĹženega SlomĹĄka.

Zdelo se je, da nam je izredno akustiÄ?na katedrala pomagala priti do vseh slovenskih src. ÄŒe ĹĄe kakĹĄno srce ni zatrepetalo, pa je poskoÄ?ilo ob zvokih ansambla Livada iz Borovnice in naĹĄe-

ga spontanega sodelovanja. Celo sestre brigitinke so se v solzah poslavljale od nas. Brez druĹženja s kulturnim programom ne gre.

Slovenci in gostje smo se zbrali v ĹĄolskih prostorih in slovenska in ĹĄvedska himna sta bili uvod v druĹženje. Da, himna! Pa ĹĄe nekaj je znaÄ?ilno za Slovence. Vsako vadstensko sreÄ?anje izkoristijo za humanitarno nabirko – za potrebne v Sloveniji.

Dan kasneje smo prepevali pri sveti maĹĄi hrvaĹĄke misije v GĂśteborgu. DobrodoĹĄlico nam je izrekel njihov duhovnik in zaÄ?udeno smo posluĹĄali njegovo vĂŠdenje o Velenju in strokovnosti ge. Danice PireÄ?nik. Po mestnih znamenitostih nas je vodil naĹĄ sokrajan Lado LomĹĄek, ki Ĺže veÄ? let Ĺživi na Ĺ vedskem. Hvala, Lado, ni vsak pripravljen po noÄ?nem delu hoditi po mestu.

Naj dopolnim svoj prvi odstavek. Vsakemu Slovencu bi privoĹĄÄ?ila, da enkrat v Ĺživljenju doĹživi pravo ljubezen do domovine. Ko bo to doĹživel, bo samoumevno, da bo na njegovem domu visela slovenska zastava. Tako kot je na Ĺ vedskem samoumevno, da so ĹĄvedske zastave vsepovsod – tudi brez drĹžavnega praznika. đ&#x;”˛

Milena K.

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

V naslednjih dneh se raje ne spuĹĄÄ?ajte v prepire, Ä?eprav bo priloĹžnosti zato veliko. ÄŒe se boste uspeli ugrizniti v jezik, se bo izĹĄlo brez posledic. ÄŒe boste glasno povedali svoje mnenje, Ĺžal ne bo tako. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, Ä?e ga boste le znali izkoristiti. Od vaĹĄe samozavesti bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale na ljubezenskem podroÄ?ju. Po dolgem Ä?asu boste namreÄ? ljubosumni in sumniÄ?avi. Partner se ne bo trudil, da vas prepriÄ?a v nasprotno, saj mu bo to po svoje godilo. Vi pa boste spoznali, da tudi najbliĹžjim ne morete Ä?isto zaupati.

VroÄ?ina vam bo delala vse veÄ? teĹžav.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

PreveÄ? stvari, povezanih tako s sluĹžbenim, kot zasebnim Ĺživljenjem se vam je nabralo, zato teĹžko naÄ?rtujete za dolgo vnaprej. Dobro pa bi bilo, Ä?e bi znali ob vsej stiski s Ä?asom in kopici obveznosti najti Ä?as tudi zase. Predvsem se morate veÄ? ukvarjati sami s seboj na naÄ?in, ki vas umirja, saj ste vse bolj raztreseni in nervozni. Pri delu boste opaĹžali naveliÄ?anost. Izzive, ki lepĹĄajo Ĺživljenje, boste zato iskali v dolgo pozabljenih hobijih. V teh dneh si boste zanje znali vzeti Ä?as. Dvomov v ljubljeno osebo bo vsak dan veÄ?, saj se vam bo zdelo, da vam marsikaj zataji. Zahtevajte, da je povsem iskrena do vas.

Potem se odloÄ?ite, kako naprej.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Energija se vam je v teh vroÄ?ih poletnih dneh vrnila, z njo pa tudi veselje do Ĺživljenja. V naslednjih dneh vas Ä?aka veliko lepih stvari in dogodkov, sploh, ker boste obdani z iskrenimi ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Vseeno boste veliko razmiĹĄljali o prihodnosti. OÄ?itno si nekaj tako moÄ?no Ĺželite, da podzavest dela namesto vas. Ko se vam bo najveÄ?ja Ĺželja uresniÄ?ila, pa boste resniÄ?no sreÄ?ni. Tok dogodkov bo ĹĄe nekaj dni precej nepredvidljiv, a vas to ne bo motilo. Slutili boste, da se bo vaĹĄe Ĺživljenje spremenilo na bolje. Res se bo, tudi po zaslugi tega, da si boste konÄ?no upali pokazati, kdo ste.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Morali se boste bolje organizirati. Zadnje Ä?ase preveÄ? zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaĹĄi naravi, kar je znak veÄ?, da ste res v stiski. Ta se zna ĹĄe poglobiti, ker bo ĹĄe pred odhodom na letni dopust postalo napeto tudi v sluĹžbi. Ob koncu tedna se boste v veÄ?ji druĹžbi nepriÄ?akovano zelo dobro zabavali. Spoznali boste nekoga, ki bo pospeĹĄil vaĹĄ srÄ?ni utrip. To bo kot obliĹž na rano vaĹĄega dosedanjega poÄ?utja, saj boste dobili nov zalet. Tudi zdravje vam ne bo delalo teĹžav, proti vroÄ?ini pa se boste borili z lahko hrano in lenarjenjem v senci, ko bo to le mogoÄ?e. Prav zaĹživeli boste ĹĄele v poznih noÄ?nih urah.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

PredpoÄ?itniĹĄki stres bo vplival na vse pore vaĹĄega Ĺživljenja, ĹĄe najbolj pa na vaĹĄ ljubezenski odnos. Napeto bo, pogosto boste izrekli besede, ki jih v resnici ne boste Ĺželeli. V zaÄ?etku prihodnjega tedna se boste umirili, prej pa tega ne boste zmogli. Ostanite zvesti svojim naÄ?elom! ÄŒe vam dogovor, ki so ga vaĹĄi bliĹžnji sklenili brez vas ni vĹĄeÄ?, imate Ä?as, da si premislite in da v njihovi igri ne sodelujete. Nekaj teĹžav z zdravjem bo povezanih v vroÄ?ino in prehladnimi prostori, v katerih se boste zadrĹževali Ä?ez dan. Dokler ne boste zdravi, raje ne odhajajte na pot, saj bi se morali hitro vrniti.

Praznovali dan drĹžavnosti in krajevni praznik Ravne pri Ĺ oĹĄtanju – V objemu poletja je naĹĄa drĹžava slavila 28. leto svoje samostojnosti. V ponedeljek, 24. junija, ko je ĹĄel vroÄ? poletni dan poÄ?asi h koncu, so v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju pripravili slavnostno prireditev ob dnevu drĹžavnosti. V Ravnah to prireditev posvetijo tudi krajevnemu prazniku. ÄŒlani Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Ravne so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ravne in ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj pripravili program, posveÄ?en naĹĄi deĹželi in domaÄ?emu kraju. Nastopili so MoĹĄki pevski zbor KUD Ravne, Vo-

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Dobro razmislite, komu boste zaupali dobro novico, saj bo ta vĹĄeÄ? predvsem vam, drugim pa veliko manj. Takoj bo namreÄ? prisotna zavist, ki lahko povzroÄ?i tudi plaz problemov. TeĹžko jim boste kos. Dobro veste, kako je, Ä?e ĹželiĹĄ nekaj obdrĹžati zase, pa vsi Ĺželijo, da jim poveĹĄ, zakaj se obnaĹĄaĹĄ drugaÄ?e kot sicer.

Zato tokrat raje molÄ?ite. Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko ga boste res potrebovali veÄ? kot sicer. Kot kaĹže, bodo priĹĄli ĹĄe pred jesenjo, vmes pa boste vseeno nekaj prihrankov namenili ĹĄe za dopust. Partner si bo Ĺželel preveÄ?. Postavite ga na realna tla.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

kalna skupina Planike, recitatorji, po nekajletni prekinitvi pa so mladinci v KUD Ravne znova obudili harmonikarsko sekcijo in izvedli premierni nastop. Kot vsako leto so prireditev na vasi pripravili pod krajevno lipo, ki so jo posadili 25. junija 1992 kot simbol osamosvojitve Slovenije. DruĹĄtvo, ki daje kraju pose-

ben utrip in Ä?lani katerega se trudijo ohranjati vaĹĄko tradicijo in prenaĹĄati bogato kulturno dediĹĄÄ?ino na mlajĹĄo generacijo, je znova dokazalo, kako lepo je, ko pridejo krajani skupaj in se potem ĹĄe poveselijo na vsakoletni jajÄ?eriji pod JazbeĹĄkim kozolcem. đ&#x;”˛

Marko PotoÄ?nik

Ĺ˝al se tisto, kar si najbolj Ĺželite, ĹĄe ne bo zgodilo. Zavedajte se, da so teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. In da ĹĄe ni konec sveta, Ä?e ni vse po vaĹĄe. Spoznali boste nekoga, ki bo veÄ? kot simpatiÄ?en, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako radi ste z njim. Ne, ne bo ĹĄlo za romantiÄ?ne misli, ĹĄlo bo le zato, da boste spoznali sorodno duĹĄo. Denar? Dovolj ga imate, da si privoĹĄÄ?ite vse, kar si boste Ĺželeli. Tudi, Ä?e se boste odloÄ?ili za kaj pregreĹĄno dragega, naj vas ne skrbi. Zdravje?

Solidno bo, obÄ?asne teĹžave vam bodo delali le sklepi.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

VroÄ?ine in poletja boste siti Ĺže v teh dneh, pa je pred nami ĹĄe veÄ? tednov poletja. Premalo se zavedate, da je poletje tudi za vas Ä?as, ko ste lahko bolj sproĹĄÄ?eni. Ĺ˝e kmalu boste lahko dali moĹžgane pogosteje na paĹĄo, a letos niste Ä?isto prepriÄ?ani, Ä?e se tega sploh veselite. Ne bojte se, vse se bo lepo sestavilo in Ĺže v zaÄ?etku prihodnjega tedna bo spet vse tako, kot si Ĺželite. Ker se sami ne boste znali sprostiti, Ĺže ob koncu tega tedna poskrbite, da boste Ä?im veÄ? med ljudmi. Poletje ponuja veliko zanimivih dogodkov, zato jih izkoristite. Tokrat je res vse odvisno od vas, sploh, ker vam bo zdravje sluĹžilo, kot Ĺže dolgo ne.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

GORIVO V VREDNOSTI 1.000 EVROV BREZPLAÄŒNO PODALJĹ ANO JAMSTVO 3+2 FINANCIRANJE BREZ POLOGA

KonÄ?no ste si lahko oddahnili. Sedaj, ko je najhujĹĄi del za vami, se boste poÄ?utili naravnost odliÄ?no. A to ĹĄe ne bo dovolj za sreÄ?o. Doma Ĺžal ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo tako, kot si Ĺželite. Tudi zato, ker partnerju ne boste povedali, kaj priÄ?akujete od njega. Vajini odnosi so se precej zapletli, saj je zaupanje precej omajano.

Ne, ne bo vam vseeno. Trudili se boste, da se stvari postavijo na svoje mesto. Ker bo to poÄ?el tudi partner, bo kriza kmalu mimo. Potrudite se, da bosta veliko skupaj. A ne v druĹžbi, potrebujeta namreÄ? Ä?as drug za drugega. ÄŒe vam bo vroÄ?e, se hladite Ä?im bolj naravno.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Dobro obdobje je pred vami. Na vaĹĄe poÄ?utje ĹĄe nekaj dni ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti, ki vas Ä?akajo v sluĹžbi. ÄŒez vikend, ko boste imeli veÄ? Ä?asa, dobro premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje Ä?ase. Zdi se namreÄ?, kot da si pred resnico spet zatiskate oÄ?i. Tudi zato se bodo odnosi z osebo, ki vam veliko pomeni, po nepotrebnem zaostrili. Razlog bo skoraj smeĹĄen, a ne boste znali priznati, da ste tokrat vi tisti, ki niste imeli prav. Ko boste, se boste resniÄ?no nasmejali, kar bo sprostilo vso napetost v odnosih z nasprotno stranjo. Od sobote dalje bo vse tako, kot si Ĺželite. Poletje zato uĹživajte z veliko Ĺžlico.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100 km in 120-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifiÄ?na emisija duĹĄikovih oksidov (NOx): 0,0089-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00086 g/km, ĹĄtevilo delcev: 0,59-2,46 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifiÄ?ni porabi goriva in specifiÄ?nih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v PriroÄ?niku o varÄ?ni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplaÄ?no pridobite pri pooblaĹĄÄ?enem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simboliÄ?ne.

Reprezentativni primer izraÄ?una za SUZUKI SX4 S-CROSS 1.0 BOOSTERJET COMFORT + kovinska barva: • vrsta financiranja: finanÄ?ni leasing • predraÄ?unska vrednost predmeta financiranja: â‚Ź 17.600 • lastna udeleĹžba (polog): â‚Ź 0 • znesek financiranja: â‚Ź 17.600 • ĹĄtevilo obrokov: 84 • meseÄ?ni obrok: â‚Ź 256,69 • stroĹĄki odobritve: â‚Ź 352 • skupni znesek za plaÄ?ilo brez lastne udeleĹžbe: â‚Ź 21.582 • letna spremenljiva obrestna mera: 5,95% • efektivna obrestna mera: 6,76% na dan 20.06.2019 • v primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plaÄ?ilo poveÄ?a.

Akcija velja do 30.9.2019. Do akcijski ugodnosti (Magna kartica v vrednosti 1.000 eur + brezplaÄ?no podaljĹĄano jamstvo 3+2 leti + financiranje brez pologa) so upraviÄ?eni tisti kupci novih vozil SX4 S-Cross, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen raÄ?un in bo vozilo tudi registrirano. Poleg osnovne 3-letne garancije velja za novo vozilo SX4 S-Cross tudi brezplaÄ?no 2-letno podaljĹĄano jamstvo Suzuki Slovenija v Ä?etrtem in petem letu starosti vozila ali do 100 tisoÄ? prevoĹženih kilometrov (kar nastopi prej).

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

AC FRI-MOBIL, d. o. o., DeÄ?kova cesta 43 3000 Celje

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Tel: 03 425 60 80 GSM: 031 744 048 suzuki@fri-mobil.si www.fri-mobil.si

V teh dneh se boste vpraĹĄali, ali so vaĹĄa priÄ?akovanja res prevelika. NiÄ? od tistega, kar bi moralo biti Ĺže narejeno, namreÄ? ne bo. Nekaj razlogov bo objektivne narave, najveÄ? pa jih bo povezanih z ljudmi, ki so postali neresni. Ĺ˝al so del vaĹĄega vsakdanjika, zato vam ne preostane veliko. Ali se boste s tem sprijaznili, ali pa boste udarili po mizi. Ĺ˝al ste trenutno na eni od Ĺživljenjskih prelomnic, ki ni lahka.

Zavedati se boste zaÄ?eli, da se boste morali spremeniti, saj vas to, kar se dogaja, preveÄ? utruja.

TeĹžav z denarjem ne boste imeli, a vas tokrat to ne bo potolaĹžilo. PoÄ?utje? VeÄ? kot solidno ne bo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Slabo poÄ?utje bo konÄ?no minilo. Veseli boste, ker vam bo uspelo opraviti vse, kar ste si naloĹžili. Tega pa ni bilo malo. Tega ne morete pripisati le sreÄ?i, veliko zaslug imate sami in vaĹĄi najbliĹžji, ki vas tudi tokrat ne bodo pustili na cedilu.

Tisti, ki so pomembni, bodo tudi v prihodnjih dneh na vaĹĄi strani. V nedeljo zaÄ?nite delati naÄ?rte za popoln odklop. Ni vaĹžno, ali bo kratek ali dolg, vaĹĄe telo in duĹĄa ga nujno potrebujeta. Od doma ĹĄe ne boste upali, saj si boste Ĺželeli pomagati nekomu od vaĹĄih najbliĹžjih.

Dobro veste, kako se poÄ?uti in kaj doĹživlja, saj se je nekaj podobnega v preteklosti zgodilo tudi vam. VaĹĄa pomoÄ? bo res dragocena.

Naš čas, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

4. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.05 09.20 10.40 11.30 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 10.45 11.50 12.40 15.15 16.10 18.05 18.55 19.20 20.00 20.50 21.35 22.05 22.35 22.50 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.25 22.55 23.45 00.35 01.25 02.15 02.55

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor Vklopi razum, zahtevaj račun!

TV-izložba Vikend paket Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Zazidan kamen Krasa, dok. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dosje: Cena plastike TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Moj gost/Moja gostja: Prekmurski ljubitelji konjev, odd. TV Lendava TV-izložba Oblakov kruhek, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. odd.

Na kratko: Mreženje Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Sinji planet II, brit. dok. ser.

Dnevnik nekega naroda, dok. ser.

Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Umetnost Francije, brit. dok. ser.

Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami Dobro jutro, poletni izbor Strah ostane, dok. film Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Japonska kuhinja, jap. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Kdo laže? (I.), brit. nad.

Zgoraj brez: Manca G. Renko Ambienti Avtomobilnost Poletje z baletom: Mednarodni poletni baletni seminar Danc's – Piran Slovenska jazz scena: Marko Črnčec Trio feat. Jonathan Hoard, posnetek iz KC Janeza Trdine, Novo mesto Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 11. del Zmorem sama, 1. sez., 124. del In prišla je ljubezen, 98. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 20. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 21. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 12. del In prišla je ljubezen, 99. del Zmorem sama, 1. sez., 125. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 22. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 23. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 9. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 2. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 17. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 18. del Grimm, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Na obisku… pri Branetu Butu 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel (75) 18:50 Mojca in medvedek Jaka: Ježek, teka teka 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Rudi Šantl s prijatelji, ans. Lunca 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel (75) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila

4. julija 2019

Sobota,

5. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.40 11.25 12.00 12.30 13.00 13.35 15.00 15.30 16.05 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.45 23.10 01.00 01.25 02.15

04.00 06.00 10.00 11.10 11.30 14.05 14.45 15.25 15.50 17.35 18.30 19.00 19.25 20.00 21.05 23.00 23.55 01.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.30 23.00 23.05 01.05 02.35 03.05

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Forenziki železne dobe, dok. film Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Codelli, igrano dok. film Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Oblakov kruhek, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Lepši svet, ris.

Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Festival Vurberk Sledi: 100 let SNG Maribor, dok. odd. TV Maribor Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Temni prehod, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami Dobro jutro, poletni izbor Niti, dok. film O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor »Dokler se spet ne srečamo«, koncert v spomin Katarini Avbar Japonska kuhinja, jap. nan.

Uvod v kolesarsko dirko po Franciji 2019, odd.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Videotrak Osvobojeni izbire, avstral. dok. odd.

Django, francoski film Televizijski klub: Ljubim te, čeprav te ne smem Jazz 'ma mlade 2019: Koncert skupine Wckd Nation, odd. TV Maribor Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 12. del Zmorem sama, 1. sez., 125. del In prišla je ljubezen, 99. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 22. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 23. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 13. del In prišla je ljubezen, 100. del Zmorem sama, 1. sez., 126. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 24. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 25. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 10. del 24UR zvečer Eurojackpot Jack in Sarah, ameriški film Paranormalno 3, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kmetijski razgledi 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel (76) 18:50 Miš maš, Kraljestvo živali 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Romunija, biseri Transilvanije 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Poweršok, Clemens 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel (76) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

6. julija

06.00 06.30 07.00 07.10 07.35 07.55 08.15 08.40 09.05 09.50 10.05 10.35 10.50 11.05 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 14.40 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.40 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.05 21.00 22.45 23.10 23.35 01.10 01.40 02.30

04.00 06.00 07.00 09.00 11.35 11.50 12.15 13.05 13.45 14.30 17.40 17.40 18.30 19.00 20.00 21.45 22.35 23.30 01.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.00 08.45 09.05 09.20 09.45 10.10 12.00 14.15 15.45 16.40 17.35 18.50 18.55 20.00 21.45 23.35 01.20

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Šola Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Beltinci Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike TV-izložba Čarokuhinja pri atu: Armenija Prava ideja: Optika Pirc Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional: Mož s harpuno, 7. del, kopr. magazinska odd.

Po Evropi 2019, kopr. mag. odd.

Japonska z Joanno Lumley, brit. dok. ser.

Nova dvajseta, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Babilon.tv: Hitrost Alpe-Donava-Jadran Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Razvedrilna odd.

Melodije morja in sonca 2019 Poročila, Šport, Vreme Melodije morja in sonca 2019 Moja divja noč, španski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: Dušan Puh, 3. del Slastna kuhinja: Slani profiteroli Sledi: 100 let SNG Maribor, dok. odd. TV Maribor Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film Avtomobilnost Uvod v kolesarsko dirko po Franciji 2019, odd.

Kolesarstvo - dirka po Franciji: 1. etapa, vključitev v prenos Tedenski izbor Televizijski klub: Ljubim te, čeprav te ne smem Robanov Joža, dok. feljton Videotrak Program, an.-fr. film Zvezdana: Kje si bila pred desetimi leti?

Aritmični koncert - Narat Kolesarstvo - dirka po Franciji: 1. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Mala miška Mia, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 9. del Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 2. sez., 7. del Naša mala klinika, 2. sez., 8. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Gremo mi po svoje, slovenski film Lepi in grdi, ameriški film Velika Gilly Hopkins, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Astronomija ni astrologija 09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 Napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Žager - oboa (77) 18:50 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:20 Ustvarjalne iskrice, podstavki za kozarce 19:30 Dotiki gora: Soriška planina 19:45 Vrtnarski kotiček 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:20 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, predstava poletnega gledališča Studenec 22:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Žager - oboa (77) 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

7. julija

07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.25 10.00 10.55 11.20 11.35 11.40 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.00 22.35 23.35 23.50 00.15 01.10

04.00 06.00 06.30 07.30 07.50 07.50 08.30 09.45 10.00 11.30 13.00 13.40 15.00 16.50 18.50 20.00 20.55 21.10 22.30 23.15 00.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.50 09.10 09.25 09.50 10.15 13.05 14.45 15.50 17.35 18.50 18.55 20.00 22.25 0.20 1.50

Živ žav Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Balončkovo, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otr. nan.

Nedeljska maša, prenos iz Apač Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico (G. P. Teleman, A. Vivladi) TV-izložba Ozare Obzorja duha: Pozdrav Življenju Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Festival Vurberk, 1. del TV-izložba Moj stric, fr.-it. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstr. nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Galerija podobo (svojo) na ogled postavi: 65 let Umetnostne galeije Maribor, odd. TV Maribor Za tančico mošej, danska dok. odd.

Za lahko noč: Violinist Dan Zhu (H. W. Ernst, The Last Rose of Summer) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Babilon.tv: Hitrost Glasbena matineja 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 3. del Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc, 2. del Slastna kuhinja: Slani profiteroli Rdeča raketa, mladinski film Čez planke: Bahrajn Ambienti Šport Kolesarstvo - dirka po Franciji: 2. etapa, vključitev v prenos Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: finale, prenos iz Lyona Videotrak Amsterdam, London, New York trije veličastni, fran. dok. ser. Žrebanje Lota Koncert: Pankrti - 40 let Zvezdana: Kje si bila pred desetimi leti?

Kolesarstvo - dirka po Franciji: 2. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Mala miška Mia, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Gremo mi po svoje, slovenski film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Napad na Belo hišo, ameriški film Vročica, ameriški film Rdeči boogie, slovenski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Biti tabornik 9:40 2677. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Jutranji pogovori 1 12:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:45 Videostrani, obvestila 18:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18:45 Napovedujemo 18:50 Mojca in medvedek Jaka, Ježek teka teka 19:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Abbas, klarinet (78) 19:35 Dotiki gora, Soriška Planina 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Rudi Šantl s prijatelji, ans. Lunca 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Abbas, klarinet (78) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:20 Kasaške dirke, reportaža 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

8. julija

06.10 06.40 07.00 09.00 09.30 10.50 11.40 12.05 12.30 13.00 13.35 14.15 14.45 15.05 15.35 16.10 16.15 16.30 17.00 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 23.10 23.20

00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 07.45 08.50 09.05 09.30 09.50 12.30 13.50 14.30 18.00 18.50 19.15 20.00 20.55 21.20 23.10 00.10 03.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.45 23.35 00.25 01.15 02.05 02.35

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Joker, kviz Intervju Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: Pozdrav Življenju Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda: Balkanska krčma, dok. ser.

TV-izložba Globus: Malta, reportaža Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Dober dan, odd. TV Maribor Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Človekov najboljši prijatelj, dok. film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Glasbeni večer Letni časi – Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester (S. Šuklar) Glasbeni impulzi - glasba za flavto, violončelo in harfo (EvaNina Kozmus, Karmen Pečar in Mojca Zlobko Vajgl), posnetek koncerta iz atrija Mestnega muzeja Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Šola Zlatko Zakladko: Kuzmin mlin na Lahinji Slastna kuhinja: Palačinke z lososom Dobro jutro, poletni izbor Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Sledi: 100 let SNG Maribor, dok. odd. TV Maribor Kolesarstvo - dirka po Franciji: 3. etapa, vključitev v prenos Japonska kuhinja, jap. nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Videotrak Čez planke: Mit o kralju Matjažu Mame, slov. nan.

Hotel Sacher - v najimenitnejši družbi, avstr.-nem.nad.

Gverilci, slov. TV-film Kolesarstvo - dirka po Franciji: 3. etapa, posnetek Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 13. del Zmorem sama, 1. sez., 126. del In prišla je ljubezen, 100. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 24. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 25. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 14. del In prišla je ljubezen, 101. del Zmorem sama, 1. sez., 127. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 26. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 27. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 11. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 19. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 20. del Grimm, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Kač - klarinet (79) 18:50 Miš maš, Prva pomoč 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 SB Slovenj Gradec z novim strokovnim posegom: venska valvula 20:30 Konferenca o prihodnosti energetike v Šaleški dolini 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Rudi Šantl s prijatelji, ans. Lunca 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Kač - klarinet (79) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Sreda,

9. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.30 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.20 14.35 15.00 15.30 16.05 16.10 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 08.45 09.15 10.00 12.05 12.30 13.30 14.30 17.45 18.15 19.20 20.00 21.00 21.30 22.20 23.25 23.45 02.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.15 22.45 23.35 00.25 01.15 02.05 02.35

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Tednik Začnimo znova, slov. nan.

Opus: Madžarska glasbena kultura Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Človekov najboljši prijatelj, dok. film TV-izložba Babilon.tv: Hitrost Potepanja: Mostje in Banuta, odd.

TV Lendava TV-izložba Oblakov kruhek, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Nevarna Zemlja, brit. dok. ser.

Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Spopad za Luno: Projekt Mercury, fran. dok. ser.

Krvava svatba, fran. nad.

Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Spomini: Dušan Hren, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Palačinke z lososom Dobro jutro, poletni izbor Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Alpe-Donava-Jadran Čez planke: Mit o kralju Matjažu Kolesarstvo - dirka po Franciji: 4. etapa, vključitev v prenos Avtomobilnost Vrtičkarji, slov. nad.

Videotrak 100 let slovenskega poklicnega baleta: Mednarodni koncert baletnih zvezd Mame, slov. nan.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Senida Hajdarpašić - Senidah Prevara (III.), am. nad.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Kolesarstvo - dirka po Franciji: 4. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 14. del Zmorem sama, 1. sez., 127. del In prišla je ljubezen, 101. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 26. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 27. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 15. del In prišla je ljubezen, 102. del Zmorem sama, 1. sez., 128. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 28. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 29. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 12. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 4. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 21. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 22. del Grimm, 5. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.20 10.45 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.20 14.40 15.05 15.35 16.05 17.00 17.30 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.45 23.05 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 08.50 09.20 10.05 12.10 14.05 14.30 17.50 18.55 19.20 20.00 20.50 21.00 21.25 22.05 23.15 00.15 03.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.45 23.35

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 SB Slovenj Gradec z novim strokovnim posegom: venska valvula 10:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 Napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jakob Hauptman klarinet (80) 18:50 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Darilce za rojstni dan (214) 19:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 2678. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Kasaške dirke , reportaža 21:15 Dotiki gora: Kozjek nad Socko 21:30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jakob Hauptman klarinet (80) 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Videostrani, obvestila

00.25 01.15 02.05 02.35

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Začnimo znova, slov. nan.

Ambienti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dok. odd.

Pod drobnogledom: 40-letnica televizijskih oddaj v madžarskem jeziku, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Beltinci Poročila ob petih, Šport, Vreme Življenje na travniku, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Edvard Kocbek: Strah in pogum Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Trajna, am. film Nevidna roka Adama Smitha, kratki igrani film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Profil: Yonatan Gat Življenje na travniku, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Jeseter Dobro jutro, poletni izbor Joker, kviz Čarokuhinja pri atu: Armenija Kolesarstvo - dirka po Franciji: 5. etapa, vključitev v prenos Vrtičkarji, slov. nad.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca: Po poteh slovenske opere, glasbeno-dok. ser. Žrebanje Lota Mame, slov. nan.

Zadnja beseda!

Zapuščina (III.), danska nad.

Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film Kolesarstvo - dirka po Franciji: 5. etapa, posnetek Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 15. del Zmorem sama, 1. sez., 128. del In prišla je ljubezen, 102. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 28. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 29. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 16. del In prišla je ljubezen, 103. del Zmorem sama, 1. sez., 129. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 30. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 31. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 13. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 5. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 23. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 24. del Grimm, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 2678. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Govek - flavta(81) 18:50 Miš maš, Življenje otrok v Afriki 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Ministrski stol, Andreja Katič, ministrica za pravosodje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Nino, Poskočni muzikanti 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Govek - flavta(81) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 21

JAKOB, Jure: Lakota GARCIA, Hector; od - odrasli / 821.163.6-1 Slovensko MIRALLES, Francesc: pesniĹĄtvo IÄ?igo-iÄ?ie Jure Jakob tudi v novi zbirki ostaja zasidran v domaÄ?em in druĹžinskem okolju, upesnjuje prizore iz narave, vsakdanja opravila, vse to pa z obÄ?utenostjo in umirjenostjo, ki jo lahko razumemo tudi kot naÄ?in bivanja ali odmik od danaĹĄnjega ÂťponorelegaÂŤ sveta.

PesniĹĄke podobe so premiĹĄljene, izÄ?iĹĄÄ?ene, na trenutke se zdi, kot bi stali pred naslikanimi krajinami, oĹžarjenimi z mehko svetlobo. Izrisuje spoĹĄtljivost, previdnost, tudi hvaleĹžnost, s katero lirski subjekt vstopa v

od – odrasli / 1 – filozofija

VELENJE ÄŒetrtek, 4. julij 6.00 10.00 13.30 16.00 17.00 18.00 20.30

20.30

Ĺživljenje, ki ga ne jemlje za samoumevnega. Tako ga ne smemo niti bralci oz. nam tega ne dopustijo niti same pesmi, saj nas v ozadju ves Ä?as spremlja obÄ?utek, da nam lahko na mehki travi vsak hip zdrsne in da se lahko krhko ravnovesje vsak Ä?as sesuje, ali, kot beremo v pesmi Korenine: ÂťSinoÄ?i sem verjel, / da nekateri trenutki minejo, / Ä?e jim pustiĹĄ Ä?as. / Danes je moja vera slaba. / Nekateri trenutki / poĹženejo korenine in se razraĹĄÄ?ajo, / dokler ne izÄ?rpajo zadnje stotinke Ä?asa.ÂŤ Izjemna zbirka, ki je gotovo ne gre prezreti.(Povzeto po Bukla).

21

PRIREDITVE

4. julija 2019

Ĺ panska avtorja sta Ĺže napisala knjigo Ikigaj, v kateri sta povzela razlog Ä?lovekovega bivanja, tisti najgloblji smisel, ki nas neprestano Ĺžene dalje. V novi knjigi raziskujeta soroden koncept, ki ima prav tako korenine v japonski kulturi, a je mogoÄ?e manj znan. IÄ?igo-iÄ?ie, ki ga lahko prevedemo kot Âťenkrat, eno sreÄ?anjeÂŤ, predstavlja kljuÄ? do ponovne ubranosti Ĺživljenja in povezanosti z notranjim jazom. Kako do tega pridemo?

Prekiniti moramo z nenehnim hitenjem in poslediÄ?nim stresom, ki mu je naĹĄa druĹžba moÄ?no podvrĹžena. Odklopiti moramo mobilne telefone in se prepustiti trenutku. NajboljĹĄi trenutek je vedno zdaj, in Ä?e ga ne uĹžijemo, je zapravljen. PriroÄ?nik vas bo opomnil na minljivost trenutka, umetnost prisotnosti, uĹžitek dotika, okusa in vonja ter z malo sreÄ?e v vsakdanjo naglico vnesel malo miru. đ&#x;”˛

bzj

PrkiriĹĄÄ?e pri bazenu DeĹžela Petra Klepca - izvir reke Kolpe (UNI 3 I in UNI 3 II) Restavracija pod Jakcem Sprejem zlatih in diamantnih poroÄ?encev Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice Velenjska plaĹža Virtualno doĹživetje na jezeru (VzorÄ?no mesto) Ĺ aleĹĄka 2D Skupina za podporo ĹžalujoÄ?im odraslim KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje Velenjski grad, atrij GuĹĄto gre na romanje, monokomedija PrimoĹža Forteja (PKP) Pred Domom kulture Velenje Jan Kus & The Slavo Rican Assembly, koncert (MoZZAJik Summer Festival)

Petek, 5. julij 10.00 Restavracija pod Jakcem SreÄ?anje upokojencev Ĺ aleĹĄke doline 18.00 Velenjski grad Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje (prireditev za otroke) 18.00 Vila Herberstein, terasa Food & Local beer & Music 21.00 Klub eMCe plac Poil (FR), Slumberland (BE), predfestivalski koncert 22.

Kunigunde

Sobota, 6. julij 5.00

8.00

Avtobusna postaja Velenje (odhodi so tudi iz Ĺ oĹĄtanja, Mislinje, Ĺ kal in Vinske Gore) Varno v gore 2019 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom: ZeliĹĄÄ?na osveĹžitev v mestu

9.00-13.00 Travnik ob Velenjskem jezeru Jezerske slikarije, ustvarjanje za vse generacije 9.00 BaliniĹĄÄ?e Velenje Balinarski turnir v poÄ?astitev dneva rudarjev 10.00 IzletniĹĄka domaÄ?ija LamperÄ?ek Tematsko vodenje za obÄ?ane 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje PoĹĄastozavri in jabolko spora, GledaliĹĄke BiÄ?ikleta (Sobotne lutkarije) 14.30 Gasilski dom Ĺ kale Ĺ kalska pravljica (druĹžabno sreÄ?anje izseljenih Ĺ kalÄ?anov, odprtje razstave o cerkvi sv.

Jurija, delavnice, animacije ‌) 20.00 Klub eMCe plac DJ Mrigo: Classics all nihter, 2 Floors, koncert

Nedelja, 7. julij 8.30

Gasilski dom Ĺ kale Ĺ kalska pravljica (sveta maĹĄa, sveÄ?anost ob vrnitvi slike sv. Jurija v Ĺ kale, druĹžabno sreÄ?anje, ogled razstave ‌) 15.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje Poletje na Grilovi domaÄ?iji, etnoloĹĄka prireditev 20.00 Velenjska promenada, amfiteater 20 let Slovenskega tolkalnega projekta – StoP, koncert z gosti (PKP) 21.30 Pred Domom kulture Velenje Bojevnica, komiÄ?na drama (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 9. julij 9.00 - 12.00 in 16.00- 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Velenje, mesto rudarjev

Ĺ martno ob Paki, 27. do 29. junija – Po letu premora so prizadevne Ä?lanice DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki znova pripravile tridnevni tabor za otroke od 1. do 5. razreda osnovne ĹĄole. Utaborili so se v razredih, avli ter okolici ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole. ÂťNavduĹĄeni in malo utrujeni,ÂŤ nam je ob obisku na zakljuÄ?ku tabora ter v priÄ?akovanju prihoda starĹĄev otrok dejala predsednica DPM-ja Andreja Krajnc in nadaljevala: ÂťSmo

19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Razstava Klara Jan: Triptih

Nedelja, 7. julij Ĺ aleĹĄka dolina Varno v gore 2019, skupna akcija Ĺ aleĹĄkih PD

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 4. julij 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice

Petek, 5. julij 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice

Sobota, 6. julij 9.00

X

Martinova vas (od 12:00 dalje na parkiriĹĄÄ?u pred Mercatorjem) Pilihov memorial – sreÄ?anje ljubiteljev starodobnih vozil s sveÄ?anim odprtjem Muzeja 70 let tehniÄ?ne kulture v Ĺ martnem Zbirno mesto v Martinovi vasi Varno v gore StorĹžiÄ? (2132 m)

Sreda, 10. julij

Ponedeljek, 8. julij

9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS ZapleĹĄite v poletje, delavnica 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

X

Cerkev sv. Martina ZaÄ?etek celotedenskega oratorija za otroke

SVET IGRAČ 4

ke se odvija v tukajĹĄnjem okolju, pa tudi zgodaj so nekateri Ĺže odĹĄli na poÄ?itnice. Nas pa veseli to, da so se zato, ker jih je bilo manj, otroci zelo povezali.ÂŤ Ena od mlajĹĄih udeleĹženk tabora Ajda Kumar je povedala, da se je na taboru imela zelo lepo. Najbolj vĹĄeÄ? ji je bilo iskanje zaklada in vodna osveĹžitev. To, da so prespali kar

Toy Story 4, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Josh Cooley. Slovenski glasovi: AljaĹž Jovanović, Gasper Jarni, Nina ValiÄ?, Jure Mastnak, Goran HrvaÄ?anin Petek, 5. 7., ob 18.00, 3D Sobota, 6. 7., ob 18.00, 3D Nedelja, 7. 7., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

SPIDER MAN: DALEÄŒ OD DOMA Spider-Man: Far From Home, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Watts. Igrajo: Tom Holland, Jake Gyllenhaal, Zendaya, Samuel L. Jackson, Cobie Smulders Petek, 5. 7., ob 19.45 Sobota, 6. 7., ob 22.15 Nedelja, 7. 7., ob 18.00, 3D

Jezerske slikarije Ajda Kumar in Matej PavĹĄek sta na taboru uĹživala.

legla osveĹžitev z vodnimi baloni. Delavnice so jih ÂťpotegnileÂŤ, je pojasnila KrajnÄ?eva, ob igri in drugi vrsti zabav jim je Ä?as v taboru hitro minil.

LetoĹĄnjega tabora se je udeleĹžilo devet otrok. RazoÄ?arani, so priÄ?akovali veÄ?? ÂťNekoliko smo, Ä?eprav na veliko veÄ?jo udeleĹžbo nismo raÄ?unale. Kar nekaj aktivnosti za otro-

• Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junijoktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti.

Ponedeljek- petek: 10:00 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno.

Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

Lunine mene

9.

julija, ob 12:55, prvi krajec

KINO spored

Styx, drama, 127 minuti (Kanada) ReĹžija: Denys Arcand. Igrajo: Maxim Roy,

se pa imeli zelo lepo, otroci so uĹživali, animatorke pa tudi. Skupina je bila zelo motivirana, tudi program, ki so ga pripravili za starĹĄe, so pripravili sami. Le kakĹĄna besedica ali dve sta bili potrebni, da smo jih usmerili.ÂŤ RdeÄ?a nit tabora je bil prosti Ä?as in delo dedkov, babic ter starĹĄev. DruĹženje so zapolnile razliÄ?ne igre, animatorke pa so poskrbe-

• Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica

16.00 prireditveni prostor pred gasilskim domom Ĺ martno ob Paki Tradicionalne vaĹĄke igre in zabavno druĹženje z ansamblom Spev

STIKS

Ob koncu tabora so udeleĹženci starĹĄem pripravili priloĹžnostni kulturni program, razstavili pa so tudi predmete, ki so jih izdelali na delavnicah

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA

Nedelja, 7. julij

Tridnevnega tabora DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki se je udeleĹžilo 9 otrok – RdeÄ?a nit: prosti Ä?as in spoznavanje dela dedkov in babic le ĹĄe za pouÄ?ne trenutke. Tako so ob obisku Ä?lanov folklorne skupine Oljka iz Ĺ martnega ob Paki spoznavali tri ljudske plese, v goste so povabili Katarino Aman, ki jim je predstavila malo drugaÄ?no TV – kamiĹĄibaj, nad katerim so bili zelo navduĹĄeni. Na delavnicah so izdelovali svoje lutke, ljudske instrumente, predmete, ki so jih videli v muzeju na prostem v Rogatcu, kamor so ĹĄli na izlet.

Risali so z ogljem, se odpravili peĹĄ v Gavce, izdelovali so torbice in se pri tem uÄ?ili veĹĄÄ?in ĹĄivanja. Dobro se jim je v vroÄ?ih dneh pri-

ÄŒetrtek, 4. julij

X

CITY CENTER Celje

• Nedelja, 7.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - O polĹžu, ki je kupoval novo hiĹĄko

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 8. julij

NavduĹĄeno in malo utrujeno Tatjana PodgorĹĄek

Zabavna sreda: AngleĹĄke pravljice z Romano 20.00 SonÄ?ni park Godalni kvartet Nova, Piknik Klasika (PKP) 20.30 Pred Domom kulture Velenje WCKD Nation, koncert (MoZZAJik Summer Festival)

v razredu, v katerem je obiskovala pouk, je ni motilo. ÂťProgram druĹženja je bil zelo pester in prav niÄ?esar ne bi dodala ali odvzela.

Animatorke so bile odliÄ?ne.ÂŤ ÂťZelo mi je bilo vĹĄeÄ?. Veliko stvari smo poÄ?eli, se zabavali in igrali. Tabor si bom – med drugim – zapomnil po izletu v Rogatec in sladkanju s sladoledom. ÄŒe sem komaj Ä?akal mamice? Tako, tako. Animatorke so poskrbele, da prevelikega domotoĹžja ni bilo. ÄŒe bo tabor tudi prihodnje leto, se bom z veseljem pridruĹžil,ÂŤ nam je dejal Matej PavĹĄek.

Bo tabor prihodnje leto? ÂťBo, kakĹĄnih podrobnosti pa vam v tem trenutku ĹĄe ne morem izdati,ÂŤ se je odzvala Andreja Krajnc. đ&#x;”˛

Velenje, 6. julij – To soboto ob 9. uri se bodo na travniku ob Velenjskem jezeru zaÄ?ele likovne delavnice Jezerske slikarije. Mali in veliki ustvarjalci bodo spoznali likovno tehniko akvarela in naslikali idiliÄ?no krajino bo Velenjskem jezeru.

Ĺ kalska pravljica Ĺ kale, 6. in 7. julij – DruĹĄtvo Revivas za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale bo to soboto in nedeljo izvedlo projekt Ĺ kalska pravljica. V soboto ob 14.30 bodo v gasilskem domu v Ĺ kalah sprejeli preseljene Ĺ kalÄ?ane in druge goste, sledilo bo odprtje razstave o nekdanjih Ĺ kalah in cerkvi sv.

Éric Bruneau, Maripier Morin| Petek, 5. 7., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 6. 7., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 7. 7., ob 19.00 – mala dvor.

ANNABELLE 3 Annabelle Comes Home, grozljivka, 106 minut (ZDA). ReĹžija: Gary Dauberman Igrajo: Emily Brobst, Patrick Wilson, Mckenna Grace, Vera Farmiga, Madison Iseman Petek, 5. 7., ob 22.15 Sobota, 6. 7., ob 19.45 Nedelja, 7. 7., ob 20.30

BOJEVNICA Kona fer Ă­ strĂ­Ă° , komiÄ?na drama, 121 minut, Islandija, Francija, Ukrajina ReĹžija: Benedikt Erlingsson. Igrajo: alldĂłra GeirharĂ°sdĂłttir, JĂłhann SigurĂ°arson, DavĂ­Ă° Þór JĂłnsson, MagnĂşs Trygvason Eliasen Ponedeljek, 8. 7., ob 21.30 Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Jurija, ob 16. uri pa se bo zaÄ?elo druĹženje ob domaÄ?ih dobrotah in aktivnostih. V nedeljo po sveti maĹĄi za preseljene Ĺ kalÄ?ane in krajane pa bodo v Ĺ kale sveÄ?ano sprejeli sliko sv. Jurija in okrasili kapelo.

Poletje na Grilovi domaÄ?iji Lipje, 7. julij – To nedeljo bodo velenjski muzealci v sodelovanju z druĹĄtvi, ki delujejo na obmoÄ?ju eko muzeja Grilova domaÄ?ije, pripravili tradicionalno etnoloĹĄko prireditev Poletje na Grilovi domaÄ?iji. Od 15. ure dalje vabijo obiskovalce, da ob stari viniÄ?ariji spoznajo poletje, kakrĹĄno je bilo đ&#x;”˛ tf na podeĹželju nekoÄ?.

Naš čas, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. julija 2019

Nagradna križanka "KZŠD"

RADIO VELENJE

V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pod blagovno znamko Ekodar tržimo sveže ekološko goveje meso in mesnine. Smo največji slovenski ponudnik eko govejega mesa s sledljivim izvorom vse do konkretnega eko rejca. V tem letu smo pričeli tržiti tudi sveže EKOLOŠKO TELEČJE meso.

Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Žuber, družinska zdravnica. Tema: vpliv visokih temperatur na zdravje

V ponudbi ekoloških mesnin so: eko goveja hrenovka s sončninčnim oljem, eko mesni sir, eko salama, eko suha klobasica ter eko suha klobasica s čilijem.

Eko goveja hrenovka je odlične kakovosti, izdelana iz ekološkega mesa mlade govedine, ekološkega sončničnega olja, ekoloških začimb in polnjena v naravno ovčje črevo.

Je brez glutena, ne vsebuje alergenov.

Do 22. 7. 2019 lahko ekološke goveje hrenovke kupite 15% ceneje v Velenjkini tržnici v 1. nadstropju, od ponedeljka do petka od 10.00 do 18.00 ure, v soboto od 9.00 do 14.00 ure.

ČETRTEK, 4. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Ekološko TELEČJE meso, ekološko goveje meso in mesnine Ekodar naročite na spletni strani:

PETEK, 5. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

http://trgovina.ekodar.si ali preko telefona 03 898 49 76. Na dom vam jih dostavimo tudi brezplačno.

Ameriške sankcije proti Huaweiu: Kdo bo zmagal? (2) (Nadaljevanje iz prejšnjega NČ) Google popolnoma nadzira sloj programske opreme nad prostokodnim jedrom sistema, zaradi česar je Android privlačen in dragocen za potrošnike. Zemljevidi, elektronska pošta Gmail, iskalnik, tržnica in še veliko drugega so last Googla. Podjetja, ki jih želijo uporabiti in vključiti v svoje izdelke, morajo podpisati, da ne bodo izdelovali telefonov z drugim operacijskim sistemom. Če bo Huaweiu zaradi odločitve ameriške politike onemogočen dostop do vsega, kar naredi telefon z Androidom uporaben, kako potem lahko Googlu še naprej zaupa. Ali se zato lahko v prihodnosti veselimo novega ekosistema, ki bo potrošnikom povečal možnost izbire?

Potrošniki bodo žrtve tehnološke vojne?

Finski strokovnjak za tehnologijo Petteri Jarvinen je ameriške sankcije opisal kot »grob napad« na »nedolžne uporabnike«. Ni pa presenečen, kajti sovražni odnos Washingtona do Huaweia je že dolgo znan. »Vendar je konkretna akcija, od katere bodo imeli največ škode potrošniki, vseeno presenetljiv in grob ukrep«.

Huawei ni le eden največjih izdelovalcev pametnih telefonov, je tudi vodilni dobavitelj opreme za mobilna omrežja pete generacije (5G). Potrošnikom v Evropi z nižjimi in srednjimi dohodki nudi zmogljivejše telefone, kot jih za podobno ceno nudijo

tekmeci. Njihova izbira bo zato omejena, če se bo moral Huawei zaradi ameriških pritiskov umakniti. V svetu proste trgovine je takšna omejitev nesprejemljiva in bo povzročila negativne posledice po vsem tehnološkem svetu.

ZDA izvedle prvi uspešen kibernetski napad Sodobne oblike vojskovanja ne potekajo več samo na tleh, na morju in v zraku, ampak tudi v virtualnem svetu oziroma na svetovnem spletu. To so nedavno jasno pokazale Združene države Amerike, ki so izvedle prvi uspešen kibernetski napad na računalniške sisteme iranske vojske. Kibernetski napad naj bi vsaj začasno onesposobil računalniške sisteme iranske revolucionarne garde, ki nadzirajo izstrelitev raket ter vohunsko mrežo, ki se uporablja za nadzor prehoda ladij preko Hormuške ožine. V tem trenutku še ni znano, kako učinkovit je bil ameriški kibernetski napad na iransko računalniško infrastrukturo. Ameriški mediji sicer poročajo, da so bili računalniški sistemi iranske vojske za kratek čas onesposobljeni, a konkretnejših podatkov o napadu zaenkrat še ni.

Zagotovo pa je, da to ne bo zadnji napad, ki ga bodo ameriške sile izvedle na računalniško infrastrukturo sovražnih držav, saj gre pri tem za enega najučinkovitejših načinov vojskovanja v sodobnem svetu. Zato bodo tovrstni napadi v prihodnje postali pogostejši, posledice napadov pa s tem postale vse bolj »vidne«.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

WEB & MARKETING SOLUTIONS

RGB

a vi zdr

ar

il

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30#5B7332 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 HEX RGB (91, 115, 50) Na svidenje; CMYK (65, 36, 100, 21)14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 HEX #9CBC57 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodiRGB (156, 188, 87) CMYK (44, 10, 85, 0) je; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

HEX #BE1E2D

ODA

dar o

SOBOTA, 6. julija

R

EK

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška«, najkasneje do ponedeljka 15. julija. Izžrebali tri nagrade.

Nagrajenci EKODAR -bomo SLOVENSKO EKO MESO Logotip o nagradi prejeli po pošti. bodo obvestila

a vju in

n

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

www.radiovelenje.com

A B

(190, 30, 45)

CMYK (18, 100, 91, 8) NEDELJA, 7. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; Lobster 1.4 Regular 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

Myriad Pro Bold Condensed

PONEDELJEK, 8. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 24. do 30. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 24. do 30. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 24. do 30. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

4. julija 2019

mali OGLASI industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200 GARSONJERO, 40 m2, opremljeno, oddam v najem. Gsm: 031 747 520.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7mx4mx2.8m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

DVE PRIKOLICI za les, prodam.

Gsm: 031 358 852.

IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEM strokovnjaka, ki bi mi opravil cenitev starih slik in drugih starin na domu. Gsm: 031 002 129.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Avto GlinĹĄek d.o.o., Ĺ kale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

od 5. 7. do 11. 7.

- 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil Ferdo KavÄ?nik, ki je kljub izredni ĹĄirini vedno ostal le ĹĄtudent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v Ä?asu svojega Ĺživljenja ni uspel niÄ?esar objaviti; skoraj veÄ?ino svojega precej nesreÄ?nega Ĺživljenja je preĹživel na KauÄ?elovi dimnici v Zavodnjah, ki danes velja za najjuĹžnejĹĄo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; umrl je 25. avgusta 1986 v Robanovem kotu v Logarski dolini; - 5. julija 1998 je Katarina Srebotnik zmagala na mladinskem teniĹĄkem Grand Slam turnirju v Wimbledonu; - 6. julija 1923 je bil v Mozirju rojen slovenski kipar in

AvtoliÄ?arstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - tel. ĹĄt. 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

Župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgorťek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novozgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejĹĄih hotelov v Sloveniji; - 9. julija 1941 se je v BreĹžicah rodil JoĹže StaniÄ?, nekdanji generalni direktor Gorenja Velenje; - 9. julija 1952 se je v Celju rodil nekdanji Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki Alojz PodgorĹĄek, ki je umrl 29. julija leta 2012; - 9. julija 2013 je bila v Ĺ oĹĄta-

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 84,4 m2, zgrajeno l. 1991, 3/4 nad., ER: (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 95.000 â‚Ź

ZOBOZDRAVNIKI

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure): 6. 7. 2019 in 7. 7. 2019, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.

www.usar-pogrebne-storitve.com

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

nju ustanovljena skupina Ĺ ole zdravja, ki vsak delovni dan ob 8.30 zjutraj telovadi po metodi 1000 gibov (avtor vaj je Nikolay Grishin) v ĹĄportnem parku pod vilo Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju; vadba je brezplaÄ?na, vodijo jo prostovoljke, ki se jim lahko pridruĹži vsak; - 10. julija 1925 se je v Velikem Vrhu v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki rodila politiÄ?arka in udeleĹženka NOB Ela Letonja Ulrih (partizansko ime Atena); umrla je v Ljubljani 22. julija leta 2009; - 10. julija 1979 se je zaÄ?ela lokalna delovna akcija pri izgradnji ŠaleĹĄke magistraleÂŤ, na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; - 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja Ĺže drugiÄ? zapored osvojila zlato medaljo.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

industrijski oblikovalec Ciril Cesar iz Velenja; - 6. julija 1954 so prviÄ? praznovali praznik takratne Mestne obÄ?ine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na zaÄ?etek upora proti okupatorju v Ĺ aleĹĄki dolini leta 1941; - 6. julija 1986 so v Pesju dobili nov dom krajanov in gasilski dom; - v noÄ?i na 7. julij 1941 je bila od Ĺ oĹĄtanja do Ĺ aleka izvedena prva sabotaĹžna in napisna akcija v Ĺ aleĹĄki dolini; - 7. julija 1981 je osnovna ĹĄola v Pesju dobila novo telovadnico; - 7. julija 1983 je Herman Rigelnik postal predsednik zaÄ?asnega poslovodnega organa SOZD Gorenje; - 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc LeskovĹĄek – Luka; 29. avgusta leta 1991 pa so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje;

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: Ĺ OĹ TANJ, TEKAVÄŒEVA, 69,1 m2, zgrajeno l. 1956, 1/1 nad., ER: EI v izd. Cena: 61.000 â‚Ź

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 20. junija 2019, so: •

Marica Lednik, Praprotnikova 11, 3330 Mozirje; • Breda BriĹĄnik, ArneÄ?e 13 / C, 3320 Velenje: • Nada Hribar, Cesta IV / 2, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: TELEKOM SLOVENIJE

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

• • •

OCEPEK ROBERT, ArnaÄ?e 8A, Velenje in TURINEK MATEJA, Velenje, ArnaÄ?e 8A ZEP JOĹ˝E, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 41, Ĺ oĹĄtanj in GRUDNIK EVA, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 41, Ĺ oĹĄtanj NOVAK ROBERT, Fermpass-Strasse 2A (Nassereith, Avstrija) in HADĹ˝OVIĆ AZRA, Fermpass-Strasse 2A (Nassereith, A)

• • •

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

VODEB TILEN, roj. 1998, Velenje, Podkraj pri Velenju 31 Ĺ VENER IRENA, roj. 1954, Velenje, Cesta Bratov Mravljakov 1 PODPEÄŒAN BOĹ TJAN, roj. 1980, Velenje, Ĺ martinske Cirkovce 3 POÄŒIVALNIK LJUDMILA, roj.

1937, Velenje, GoriĹĄka cesta 52 A

• • •

vsak dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

ZAHVALA

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Zapustila nas je draga

OdĹĄel je naĹĄ dragi

IVANKA BIZJAK

DRAGO RING

1936 – 2019

3. 11. 1950 – 25. 6. 2019

Kogar imaĹĄ rad, nikoli ne umre, le daleÄ?, daleÄ? je ...

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveÄ?e in maĹĄe.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je Ĺživljenje.

Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, sveÄ?e ter svete maĹĄe.

Posebna zahvala velja ZD Velenje, patronaĹžni sluĹžbi, g. Nataliji, Viti, Ĺ peli ter socialni delavki g. Romani, Komunalnemu podjetju Velenje, gospodu Mirku Horvatu ter dekanu JoĹžetu PriboĹžiÄ?u za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Volku, LokoviĹĄkim pevkam, praporĹĄÄ?akom, RK Lokovica ter izvajalcu tiĹĄine.

Vsem iskrena hvala. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni.

NaĹĄ Ä?as, 4. 7. 2019, barve: CMYK, stran 24

Dvajset let Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije Prve obiskovalce je eden najsodobnejĹĄih tehniÄ?nih muzejev v Evropi sprejel na praznik rudarjev, 3. julija 1999 Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 29. junija – V soboto so v Velenju v atriju Muzeja, kjer je bila nekoÄ? upravna stavba rudnika in kjer so sprejemali pomembne odloÄ?itve, slavnostno obeleĹžili 20-letnico delovanja Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije. Prve obiskovalce je eden najsodobnejĹĄih tehniÄ?nih muzejev v Evropi sprejel na praznik rudarjev, 3. julija leta 1999.

Podzemni del je Premogovnik Velenje uredil v avtentiÄ?nem okolju, v opuĹĄÄ?enih rovih jame Ĺ kale 160 metrov pod povrĹĄjem zemlje. Do tja se obiskovalci spustijo z najstarejĹĄim ĹĄe delujoÄ?im dvigalom pri nas. V podzemnem delu obiskovalci s pomoÄ?jo vodiÄ?a in multimedijske postavitve nv razliÄ?nih scenah spoznavajo pridobivanje premoga nekoÄ? in danes. V drugem delu muzeja, ki je na povrĹĄju, pa je na ogled stalna razstava o razvoju slovenskega premogovniĹĄtva, posebna pozornost pa je namenjena bivanjski kulturi rudarjev pred letom 1930. ÂťTo, da je bil muzej urejen v avtentiÄ?nih prostorih ĹĄe za Ä?asa delovanja premogovnika, je izjemno velik doseĹžek. Danes vidimo, kako velike teĹžave imajo s

tem tam, kjer so premogovniki je voden, pri Ä?emer, kar je ĹĄe poprenehali delovati,ÂŤ pravi vodja sebej privlaÄ?no, pa so vodiÄ?i timuzeja Stojan Ĺ pegel. sti, ki so bili tudi sami rudarji.

V dveh desetletjih si je muzej Ogled podzemnega dela traja ogledalo nekaj manj kot pol mi- uro in pol, ogled zunanjega dela lijona obiskopa toliko, kolivalcev (pol mikor obiskovalci Muzej omogoÄ?a lijon-tega priĹželijo. Ä?akujejo v kratMuzej v kuldoĹživetje tudi kem). V letoturnem turizinvalidom, ĹĄnjem juniju si mu prikaĹže deslabovidnim in je muzej oglediĹĄÄ?ino rudarnagluĹĄnim. dalo veÄ? kot stva, namenjen 3.600 obiskoje pedagoĹĄki devalcev, lani so javnosti, v zabili med njimi obiskovalci iz 42 dnjem obdobju pa dobiva veljavo drĹžav vsega sveta. Za ogled se je tudi v poslovnem turizmu. Protreba najaviti, imajo pa tudi tako mociji sluĹžijo ĹĄtevilni dogodki, imenovane Âťodprte ureÂŤ. Ogled ki jih organizirajo v podzemnem

â?ą

Slovesnost so pripravili v atriju muzeja. Slavnostni govornik je bil diektor muzeja Stojan Ĺ pegel.

V kulturnem programu sta nastopili harfistka Katja Ĺ umeÄ?nik in operna ter koncerna pevka Dunja Tinauer.

delu. Med takimi je bil ĹĄe posebej odmeven koncert Laibachov.

So dobitniki ĹĄtevilnih pomembnih nagrad. ÂťNajveÄ?ja je nagrada Evropskega muzejskega foruma za nominacijo med pet najboljĹĄih muzejev leta v Evropi, ponaĹĄamo se z Valvazorjevim priznanjem, ki je najviĹĄje slovensko muzejsko priznanje, smo prejemniki Fordove nagrade za ohranjanje tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine in dobitniki zlatega grba Mestne obÄ?ine Velenje, na kar smo tudi zelo ponosni,ÂŤ prvi Ĺ pegel.

Muzej premogovniĹĄtva Slovenije na Starem jaĹĄku nenehno

dopolnjujejo, ob jubileju pa so vanj umestili nekaj novih razstav. V podzemnem delu je na ogled razstava Rudarstvo na znamkah, ki je po zdaj znanih podatkih najgloblje leĹžeÄ?a filatelistiÄ?na razstava na svetu. V zunanjem delu pa so na ogled tudi tri nove razstave, v ÄŒrni garderobi fotografska razstava Foto kluba Ljubljana z naslovom Motivi iz Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije, v Beli garderobi razstava Industrijski motivi avtorja Stojana Ĺ pegla, v Kopalnici pa razstava Jamomerske karte. đ&#x;”˛

Otroci so doÄ?akali pestre poÄ?itnice

Trideset let najuspeĹĄnejĹĄe prireditve v Ĺ kalah

Ĺ˝e v prvem poÄ?itniĹĄkem tednu so razni zavodi, druĹĄtva in druge organizacije zaÄ?eli prirejati poÄ?itniĹĄke aktivnosti, ki bodo otrokom in mladini celo poletje zapolnjevale prosti Ä?as in jih spodbujale k druĹženju, uÄ?enju in gibanju

Nogometno druťtvo Škale bo v soboto predstavilo izvajalce najuspeťnejťe ťportno-rekreativne prireditve – Ni mladih, ki bi nadaljevali eno od odmevnejťih prireditev v Šaleťki dolini

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – PoÄ?itniĹĄki programi MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje v vili RoĹžle v SonÄ?nem parku so se zaÄ?eli 1. julija in bodo potekali do 31. avgusta, medtem pa je prva izmena zdravstvene kolonije Ĺže na morju.

DruĹženje v vili RoĹžle in njeni okolici bo potekalo vsak delavnik med 9. in 12. uro. Ta teden med 8. in 14. uro tam poteka tudi dnevni tabor v angleĹĄkem jeziku. Ta petek, 5. julija, in v ponedeljek, 19. avgusta, bodo v vili RoĹžle gostovali tudi Mali ustvarjalci iz Maribora s poÄ?itniĹĄkimi delavnicami Legorobotike. V vili RoĹžle bo ĹĄe posebno pestro zadnji poÄ?itniĹĄki teden, ko bo zaĹživelo SonÄ?no mesto, v katerem se bodo otroci uÄ?ili preĹživetja v naravi. Na zadnji poÄ?itniĹĄki dan, v soboto, 31. avgusta, pa se bo ob

10. uri zaÄ?el druĹžinski piknik v SonÄ?nem parku.

Vsak delavnik do 30. avgusta med 7. in 16. uro bodo MZPM, Mladinski center in Ĺ portna zveza Velenje izvajali poÄ?itniĹĄko varstvo za otroke od 1. do 5. razreda osnovne ĹĄole.

Jutri bodo otroci in starĹĄi na Velenjskem gradu sanjali grajske sanje. Grad se bo namreÄ? prelevil v slavno Ä?arovniĹĄko akademijo BradaviÄ?arko, ki jo je obiskoval priljubljeni Ä?arovnik Harry Potter. DruĹženje se bo zaÄ?elo ob 18. uri, obiskovalci pa bodo na gradu tudi prespali.

V KnjiĹžnici Velenje se bodo lahko otroci dobivali na Zabavnih sredah – vsako sredo ob 10. uri jih bo Ä?akal nov zanimiv izziv. Ta teden pa tam potekajo delavnice lego robotike in programiranja.

Pravkar pa v Letnem kinu poteka priljubljen dnevni tabor Indicamp. Otroci uĹživajo na ustvarjalnih delavnicah, ĹĄportnih aktivnostih in spoznavajo indijanski naÄ?in Ĺživljenja v tesni povezanosti z naravo.

V Ĺ oĹĄtanju se bodo otroci ves julij in avgust dobivali v Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SaĹĄa Ĺ oĹĄtanj, Generacije pod kroĹĄnjo.

Vsak delavnik med 10. in 14. uro bodo otroci spoznavali taborniĹĄke veĹĄÄ?ine, tuje jezike, kuhanje, jogo in druge ĹĄportne aktivnosti.

V Ĺ martnem ob Paki bo otrokom in mladini vsak dan poÄ?itnic odprt Mladinski center, kjer bodo lahko igrali namizni tenis in druge ĹĄportne in druĹžabne igre. Prav ta teden tam potekajo poÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice, ki se bodo ponovile med 26. in đ&#x;”˛ tf 29. avgustom.

Tatjana PodgorĹĄek

V soboto, 6. julija, ob 17. uri bo Nogometno druĹĄtvo Ĺ kale pripravilo na piknik prostoru (pod kozolcem PodurĹĄan) prireditev in z njo zaznamovalo 30 let najuspeĹĄnejĹĄe prireditve v kraju. Mednje uvrĹĄÄ?ajo sedmo vaĹĄko olimpijado, na kateri so pripravili kmeÄ?ko ohcet ter prve galopske konjske dirke v Ĺ aleĹĄki dolini.

Na njej bodo predstavili izvajalce prireditve, ki je privabila v kraj blizu 4000 obiskovalcev od blizu in daleÄ?, predstavili bodo tudi bilten, zavrteli pa ĹĄe film o dogajanju na prireditvi. Ob tej priloĹžnosti so povabili na dogodek ekipe vseh krajevnih skupnosti, ki so sodelovale na va-

Gozdarsko tekmovanje z motorno Ĺžago Ĺ kalske Cirkovce – DruĹĄtvo lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄka dolina in ObmoÄ?na enota Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje bosta v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje ter Krajevno skupnostjo Cirkovce organizirala gozdarsko tekmovanje z motorno Ĺžago za 5. memorial Milana PogorelÄ?nika ter za 2. prehodni pokal Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Tekmovanje bo v soboto, 13. julija, ob 10. uri na poligonu, igriĹĄÄ?u pri podruĹžniÄ?ni ĹĄoli v Ĺ kalskih Cirkovcah. ÄŒe bo deĹževalo, bo tekmovanje dan kasneje (v nedeljo). Tekmovalci in tekmovalke bodo svoje spretnosti in znanje lahko

pokazali v petih sekaĹĄkih veĹĄÄ?inah, in sicer kombiniranem rezu, preciznem rezu, zaseku in podĹžagovanju, kleĹĄÄ?enju in podiranju na balon. Tekmovali bodo posamezno in ekipe.

NajboljĹĄi posamezniki s tekmovanja v Ĺ kalskih Cirkovcah in LuÄ?ah bodo sodelovali ĹĄe na drĹžavnem prvenstvu, ki bo tudi letos v Gornji Radgoni.

S prireditvijo gozdarji z obmoÄ?ja regije SaĹĄa ohranjajo spomin na svojega preminulega sodelavca in zavzetega organizatorja sekaĹĄkih tekmovanj v preteklih letih – Milana đ&#x;”˛ tp PogorelÄ?nika.

ĹĄkih olimpijadah. Takih je bilo kar 32.

Po besedah predsednika druĹĄtva Hermana ArliÄ?a se jim je zdelo prav, da predstavijo izvajalce te Ä?udovite prireditve, ki je ne nazadnje precej pomenila tudi za Mestno obÄ?ino Velenje.

Bila je zanimiva turistiÄ?na prireditev, odliÄ?na promocijska aktivnost za predstavitev okolja in njegovih zanimivosti ter znamenitosti, ĹĄe dodaja. Poleg domaÄ?inov, obÄ?anov iz ĹĄirĹĄega okolja Ĺ aleĹĄke doline so v kraj zanesljivo prihajali navijaÄ?i, simpatizerji Ä?lanov tekmovalnih ekip. Najbolj oddaljeni so priĹĄli iz Radovcev na GoriÄ?kem ter z Jesenic. Ĺ e danes imajo z nekaterimi stike in se obiskujejo. Herman ArliÄ? je prepriÄ?an, da se prireditve

Herman ArliÄ?: ÂťPrireditev je privabila v kraj tudi do 4000 ljudi.ÂŤ

oziroma kmeÄ?ke ohceti najbolj spominjata oba para, ki sta se takrat poroÄ?ila na njej: Sonja in Zoran Zager ter Marija in Roman Firer. Njuna zaobljuba ĹĄe danes drĹži. Ĺ˝al tudi tokrat vaĹĄke olimpijade, ki so jo pripravljali veÄ? kot 20 let, ne bo. Organizatorji so se postarali, pojasnjuje sogovornik, med mladimi pa nima nihÄ?e interesa, da bi nadaljeval eno od odmevnejĹĄih prireditev v Ĺ aleĹĄki dolini. Na vpraĹĄanje, s Ä?im pa druĹĄtvo danes popestri Ĺživljenje krajanov, je Herman ArliÄ? odgovoril: Še vedno je tako, kot je bilo na zaÄ?etku, ko je dejavnost druĹĄtva slonela na nogometu, Ĺženskem in moĹĄkem. Znotraj tega se Ä?lani ukvarjajo ĹĄe s smuÄ?anjem, atletiko, pohodi in drugimi vrstami rekreacije.ÂŤ đ&#x;”˛