26 2020

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (18/230C) delno oblaÄ?no - moĹžne plohe, v soboto (15/260C) in nedeljo (14/270C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 2. julija 2020

ĹĄtevilka 26 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

SreÄ?no rudarji!

Mira ZakoĹĄek

Bodimo sloĹžni in solidarni Na predveÄ?er dneva drĹžavnosti je pri Lipi samostojnosti v Velenju potekala obÄ?inska slovesnost kot spomin na 25. junij pred devetindvajsetimi leti, ko je takratna skupĹĄÄ?ina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev. Slavnostni govornik na prireditvi je bil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je prisotnim ob dnevu, ko slavimo ustanovitev naĹĄe drĹžave, ponudil nekaj iztoÄ?nic za razmislek o tem, kako zelo pomembno je zavedanje, v kakĹĄni druĹžbi smo se znaĹĄli

in kaj ugotovimo, ko se ozremo okrog sebe in sooÄ?imo z realnostjo. ÂťNove izzive in nove priloĹžnosti, ki se jih ne smemo ustraĹĄiti, temveÄ? iskati vrednote, ki nas krasijo in bodrijo, da bo drĹžava takĹĄna, kot si Ĺželimo, in bodo tisti, ki so nam priborili neodvisnost in samostojnost, ponosni na naĹĄo sedanjost,ÂŤ je povedal in prisotnim izrekel prisrÄ?ne Ä?estitke ob prazniku, ki so ga popestrila ĹĄe dekleta Vokalne skupine Cvetke. đ&#x;”˛

Program preseŞnih delavcev ťe ni bil sprejet Velenje – V proizvodni druŞbi Gorenje, kjer pripravljajo program preseŞnih delavcev in so tudi Şe izdelali seznam 322 preseŞnih delavcev, v torek programa, kot je bilo predvideno, niso sprejeli. Kot so za STA pojasnili v Hisense Gorenju, preverja-

jo, koliko naroÄ?il bodo dejansko prejeli za avgust, september in oktober. Ĺ ele nato se bodo odloÄ?ali naprej.

Preverjanje dejanskih naroÄ?il za trimeseÄ?je avgust–oktober bo trajalo vsaj dva tedna in bo pokazalo, koliko ljudi bodo v druĹžbi v

prihodnjem obdobju potrebovali za izpolnitev naroÄ?il, je pojasnila Mateja Celin iz korporativnega komuniciranja v druĹžbi Hisense Gorenje Europe. đ&#x;”˛

Jutri praznujejo rudarji svoj stanovski praznik, z njimi pa tudi VelenjÄ?ani, ki smo ponosni nanje, ponosni na vse, kar so v zgodovini naredili za nas. Z njihovimi Ĺžulji je v petdesetih letih nastalo eno najsodobnejĹĄih mest v Sloveniji, pa tudi v svetu, zasnovano po tedaj najmodernejĹĄih arhitekturnih, okoljskih in bivalnih kriterijih. Ĺ tevilne dejavnosti so se v tistem Ä?asu zaÄ?ele pod njihovim okriljem. To velja tako za razvoj trgovine, gradbeniĹĄtva, stanovanjske gradnje ‌ in ne nazadnje tudi informiranja. Tudi naĹĄe podjetje ima korenine pri njih, saj smo zrasli iz njihovega internega Ä?asopisa. Bili so vsekakor gonilna sila doline in nujnost razvijajoÄ?e se republike Slovenije.

Po takratni drĹžavi niso bili znani le kot moderen in uspeĹĄen premogovnik, ampak tudi po prepoznavnih udarniĹĄkih akcijah, s katerimi so spreminjali podobo tukajĹĄnjega okolja. StarejĹĄi ĹĄe pomnimo, da je bil eden od zelo pomembnih kriterijev za pridobitev stanovanja opravljeno ĹĄtevilo udarniĹĄkih ur. UdarniĹĄke akcije so tlakovale podobo temu mestu, bile pa so obenem talilni lonec za soĹžitje ĹĄtevilnih priseljencev.

ZaÄ?etki premogovnika segajo v daljno leto 1860, organiziran zaÄ?etek podzemnega pridobivanja pa je leta 1885 zaÄ?el Danijel Lapp, ki je tri leta kasneje zgradil prvi jaĹĄek, v naslednjih treh letih pa poskrbel za ĹželezniĹĄko povezavo Velenje–Celje.

Leta 1914 je priĹĄel rudnik v last avstrijskega cesarja (prodali so mu ga Lappovi nasledniki). Leta 1928 je bila zgrajena termoelektrarna Velenje, zanimiva stavba in kulturna dediĹĄÄ?ina, ki je Ĺžal ne znamo uporabiti. 1955. so rudarji nadvse ponosno prviÄ? nakopali milijon ton premoga, leto kasneje pa je bila zgrajena prva faza ĹĄoĹĄtanjske elektrarne. Premogovnik se je naglo ĹĄiril in leta 1981 so rudarji nakopali Ĺže 5 milijonov ton premoga. Z izkopom je seveda raslo tudi ĹĄtevilo zaposlenih. NajveÄ? delavcem je premogovnik dajal kruh leta 1984, kar 5.458. Toda to ni bilo vse. Na njegovo delovanje je bilo vezano ĹĄe mnogo drugih podjetij in posameznikov. Leta 1961 so organizirali prvi Skok Ä?ez koĹžo, ki je z leti prerasel v eno najbolj prepoznavnih prireditev, na njej pa smo skupaj z rudarji praznovali uspeĹĄen razvoj mesta mnogi VelenjÄ?ani. Ĺ˝al letos te prireditve ne bo v Ä?asu praznika, saj je korona virus tudi njim prekriĹžal naÄ?rte.

Napovedujejo ga za jesen.

Seveda ima celotna zgodba, kot skoraj vse, tudi temno plat. Ta je najbolj oÄ?itna v ekologiji, ki v vse bolj bliĹžnjo prihodnost postavlja neizprosen konec obratovanja.

Velikokrat se spraĹĄujem, kakĹĄno neverjetno moÄ? je imelo to podjetje za razvoj celotne Ĺ aleĹĄke doline in tudi Slovenije in kako zelo je bila nekoÄ? cenjena tukaj proizvedena energija. Zato je prav, da vlogo premogovnika, njegov pomen in predvsem tudi odrekanja tukajĹĄnjih prebivalcev sebi in Sloveniji znova in znova poudarjamo. To sedaj postaja nujno tudi zato, da bomo ĹĄe pred Ä?asom, ko bo treba premogovnik zapreti, naĹĄli odgovore na najbolj kljuÄ?na vpraĹĄanja prihodnjega razvoja doline in da si bomo znali izboriti ustrezna sredstva, potrebna za prestrukturiranje premogovne regije. Tako bomo tudi v jutriĹĄnji dan lahko rekli: Rudarji, sreÄ?no! đ&#x;”˛

Na Ĺ olskem centru dve novi ravnateljici ÄŒlani Sveta Ĺ olskega centra Velenje so za novo ravnateljico Gimnazije Velenje potrdili Gabrijelo Fidler, ki je do sedaj na Gimnaziji opravljala delo psihologinje in nastopi mandat 13. julija. Na Ĺ oli za storitvene dejavnosti pa 1. septembra prevzema ravnateljsko mesto đ&#x;”˛ Helena Zupanc, profesorica francoĹĄÄ?ine.

â?ą

Na gimnaziji so dobili odobren nadnormativni vpis, tako da omejitve vpisa ne bo.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Zadovoljni z urejanjem in Ä?iĹĄÄ?enjem javnih povrĹĄin

Uspehe ĹĄtudentov bo laĹžje ovrednotiti Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju so dopolnili Pravilnik o nagradah za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov. Sprejeli so ga leta 2015, do sedaj pa je to Ĺže njegova Ä?etrta sprememba. Ta se nanaĹĄa na merila za vrednotenje doseĹžkov in uspehov tako, da jih bo laĹžje ovrednotiti. Tudi v prihodnje bodo podelili najveÄ? ĹĄest nagrad ĹĄtudentom, od tega ĹĄtirim ĹĄtudentom viĹĄjih letnikov in dve nagradi ĹĄtudentom 1. letnika. Slednjim za nagrado pripada 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, ĹĄtudentom viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e. đ&#x;”˛

Na vsakega prebivalca nameni Mestna obÄ?ina Velenje letno 1.162 evrov za vzdrĹževanje javnih povrĹĄin Svetnike so vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik in izdelovalca projektne dokumentacije Katja HodoĹĄÄ?ek (InĹĄtitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak) ter Dejan PodhraĹĄki (ROC, ekonomske analize in pravno svetovanje) seznanili z osnutkom Odloka o koncesiji za izvajanje lokalne gospodarske javne sluĹžbe urejanja in Ä?iĹĄÄ?enja javnih povrĹĄin v mestni obÄ?ini Velenje.

mkp

Urejen most pod graĹĄÄ?ino Ĺ oĹĄtanj – ÄŒlani TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj so uredili most pod graĹĄÄ?ino, ki je bil Ĺže dlje Ä?asa podrt. Ta most je pred leti uredila KS Ĺ oĹĄtanj, tokrat pa so za njegovo obnovo poskrbeli marljivi Ä?lani druĹĄtva. đ&#x;”˛

mkp

Manj taks, manj denarja za TD

Pripravljajo novo koncesijo

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo letos turistiÄ?nim druĹĄtvom in zvezi ter drugim druĹĄtvom z registrirano turistiÄ?no dejavnostjo, ki delujejo na obmoÄ?ju obÄ?ine, za delovanje in izvajanje programov iz proraÄ?una namenila 25.000 evrov, kar pa je manj kot prejĹĄnja leta. Programe financira iz turistiÄ?ne takse. Letos, ko so nastanitvene objekte ob razglasitvi pandemije korona virusa 12. marca zaprli, postopno pa so se zaÄ?eli odpirati ĹĄele junija, se je tako iz turistiÄ?ne takse v proraÄ?un nateklo tudi manj sredstev.

Vloge za sofinanciranje programov lahko druĹĄtva oddajo najpozneje do 14. avgusta. Sredstva bodo upraviÄ?encem razdelili v dveh obrokih, prvega po podpisu pogodbe, drugega pa po izvedenem programu. đ&#x;”˛

Svetniki so potrdili akte, ki so potrebni za novo koncesijo za izvajanje lokalne gospodarske javne sluĹžbe urejanja in Ä?iĹĄÄ?enja javnih povrĹĄin v mestni obÄ?ini Velenje. Akt so imeli na dnevnem redu sicer v obliki osnutka, a so ga prekvalificirali v predlog in ga tudi potrdili. Z njim so bili namreÄ? zadovoljni. Prilagodili so ga novonastalim razmeram.

V koncesijsko pogodbo (najprej pa seveda razpis) bodo vkljuÄ?ili kar veÄ? kot 30 tisoÄ? kvadratnih metrov veÄ? zelenih povrĹĄin in vse novozgrajene kolesarske steze. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Mestne obÄ?ine Vele-

mkp

Krvodajalska v Kolodvorski restavraciji Velenje – RdeÄ?i kriĹž Velenje sporoÄ?a, da naslednja krvodajalska akcija zaradi doslednega izvajanja ukrepov proti ĹĄirjenju korona virusa tokrat ne bo v prostorih Restavracije Pod Jakcem Gorenje, temveÄ? v prostorih Kolodvorske restavracije na Cesti talcev v Velenju. Potekala bo od 6. do 9. julija. V ponedeljek, 6. julija, bodo za odvzem vpisovali od 8. do 13. ure, v torek in sredo od 7. do 13. ure, v Ä?etrtek, 9. julija, pa od 7. do 15. ure. đ&#x;”˛

nje Anton Brodnik je povedal, da se desetletna koncesija izteka in morajo pravoÄ?asno pripraviti novo, da zagotovijo nadaljnje nemoteno urejanje in Ä?iĹĄÄ?enje javnih povrĹĄin. Pravilnik so nadgradili na osnovi izkuĹĄenj zadnjih deset let in natanÄ?neje definirali minimalne normative za izvajanje lokalne gospodarske sluĹžbe.

S pravilnikom so doloÄ?ene tudi posamezne cone urejanja in Ä?iĹĄÄ?enja ter pogostost izvajanja posameznih storitev.

V okviru investicijskega programa so stroĹĄki izvajanja javne sluĹžbe na prebivalca ocenjeni na 28,90 evra brez DDV oziroma 35,26 evra z DDV, kar na letni ravni znaĹĄa 1.162.068 evrov z DDV, koncesija pa se bo sklenila za obdobje najveÄ? 11 let.

Od bodoÄ?ega koncesionarja bodo zahtevali nemoteno delovanje gospodarske javne sluĹžbe varstva okolja, urejenost in Ä?istoÄ?o javnih povrĹĄin, ustrezno urbanistiÄ?no podobo in urejen videz mesta, ohranjanje obstojeÄ?e ravni stanja javnih povrĹĄin, zasaditve in drevnin ‌ Podobo mesta in njegovo turistiÄ?no ponudbo Ĺželijo ĹĄe izboljĹĄati, skrbeti za prometno varnost, nemoten transport uporabnikov javnih povrĹĄin in kakovost Ĺživljenja obÄ?anov.

Svetniki pohvalili dokument

Svetniki so bili s predstavljenim gradivom zadovoljni, ĹĄe posebej, ker so v pripravo (predvideli pa so tudi njihovo sodelovanje pri sami izvedbi) vkljuÄ?ili strokovnja-

Svetnik Franc Kos (Desus) je opozoril na ĹĄtevilne pomanjkljivosti v mestu, konkretne primere napaÄ?no postavljenih prometnih znakov, poĹĄkodbe cestiĹĄÄ?, ki ĹĄe posebej ovirajo invalide. PridruĹžil se mu je tudi Matej Jenko (Dobra drĹžava), ki je opozoril na vdolbino na Ĺ aleĹĄki cesti, zaradi katere se bliĹžnji blok trese, kot da bi bil potres. Oba sta menila, da bi bilo smiselno, da bi “pregledna sluĹžbaâ€?, ki bdi nad obÄ?inskimi cestami, pregledovala tudi drĹžavne in na to opozarjala upravljalca. Tone Brodnik je pojasnil, da je odpravljanje veÄ?ino omenjenih pomanjkljivosti Ĺže v teku, da jih poznajo in da so na to upravljalca drĹžavnih cest Ĺže opozorili in jim je tudi obljubljeno, da bodo pomanjkljivosti odđ&#x;”˛ pravili.

Še vedno smo talci novega virusa KV se ne da – Obnova cerkve – Ne Sotla, bober – Novo Celje – Brez vode

đ&#x;”˛

BrezplaÄ?no energetsko svetovanje za obÄ?ane sarni, ki se nahaja v prostorih Mestne Ä?etrti Levi breg vzhod (Kardeljev trg 7), se lahko naroÄ?ite na telefonski ĹĄtevilki 041 232 176 ali na elektronskem naslovu robert.spegel@ensvet.si (na kratko opiĹĄite problematiko, ki jo Ĺželite obravnavati na sestanku).

Na osnovi podatkov bo svetovalec analiziral rabo energije v gospodinjstvu, ocenil moĹžne prihranke, predlagal ukrepe in preveril ekonomiÄ?nost predlaganega ukrepa z enostavno vraÄ?ilno dobo investicije. Svetovalec bo pripravil tudi zapisnik, na osnovi katerega izdela pisno poroÄ?ilo.

VeÄ? kot 90 odstotkov prejetih vlog za nepovratna sredstva ali posojila je reĹĄenih pozitivno.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Nadzor tudi nad republiĹĄkimi cestami

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Velenje, 30. junija – Od jutri, 1. julija, velja v garaĹžni hiĹĄi Avtobusna postaja spremenjen reĹžim pariranja. Prva etaĹža garaĹžne hiĹĄe bo ĹĄe vedno namenjena vsem uporabnikom, med tem ko bo druga etaĹža namenjena kupcem tedenskih in meseÄ?nih parkirnih kart, v tretji etaĹži pa bodo lahko parkirali samo kupci letnih kart, ki bodo imeli svoje stalno oznaÄ?eno parkirno mesto.

Uporabniki modrih con in garaĹžnih hiĹĄ lahko vso potrebno dokumentacijo in natanÄ?ne podatke o parkiranju urejajo na sedeĹžu Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. (KoroĹĄka cesta 37/b, pisarna Modre cone).

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

ke. Prav tako so po besedah vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika zelo natanÄ?no predvideli, kaj vse mora koncesionar izvajati (skrb za celotno urbano opremo, urejanje, povrĹĄin, pometanje, izobeĹĄanje zastav ‌).

Posebej so opredelili naloge, ki Ä?akajo bodoÄ?ega koncesionarja na obmoÄ?ju SonÄ?nega parka, vile Biance in grajskega parka). Dokument je posebej pohvalila Breda Kolar (SD), ki je v preteklosti pogosto opozarjala na pomanjkljivosti na tem podroÄ?ju, predvsem pa na premajhno vlogo strokovnjakov pri opredelitvi konkretnih aktivnosti (rezanje grmovnic in drevja, podiranje in nadomeĹĄÄ?anje dreves ‌)

tf

Spremenjen reĹžim parkiranja

Velenje – V okviru mreĹže ENSVET je za obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje organizirano brezplaÄ?no strokovno svetovanje o uÄ?inkoviti rabi energije v gospodinjstvih. Neodvisni strokovnjaki in energetski svetovalci nudijo nasvete in pomoÄ? pri izboru, naÄ?rtovanju in uresniÄ?evanju investicijskih ukrepov uÄ?inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada.

Teme svetovanja so ogrevanje, energetska obnova stavb, obnovljivi viri energije, moĹžnosti pridobitve nepovratnih finanÄ?nih spodbud Eko sklada, mobilnost in varÄ?evanje energije.

Za razgovor v svetovalni pi-

2. julija 2020

Ko smo Ĺže mislili, da si bomo lahko maske sneli za stalno, so se stvari obrnile in brez njih spet ne smemo v javne prostore in ĹĄe kam. In v nekaterih bolniĹĄnicah, tudi celjski, so znova zaostrili reĹžim. Ne le zaradi neposluĹĄnosti nekaterih, ki se niso drĹžali ÂťpravilÂŤ o obiskih in jih izigravali, tudi sicer so zaostritev terjale nove razmere. Tudi v Sloveniji se ĹĄtevilo obolelih za korona virusom znova veÄ?a. Obstaja strah, da ne bomo imeli brezskrbnih dopustniĹĄkih in poÄ?itniĹĄkih dni. Sicer pa smo Âťtako in takoÂŤ proslavili dan drĹžavnosti. V Ljubljani ni bila le ena, bili sta kar dve proslavi – med njima pa ni bilo pretirane napetosti. Bilo pa je med njima pretirano veliko Ĺželeznih ograj. Ob tem je imela naĹĄa policija neke vrste delovne priprave na svoj praznik, ki so ga slavili dan kasneje. Do vnoviÄ?nega zamika pa je priĹĄlo pri izstrelitvi rakete Vega, ki bi morala ponesti v vesolje (tudi) dva slovenska satelita. Ĺ e pri tem nimamo sreÄ?e.

Ne vemo ĹĄe tudi, kako bodo nove razmere vplivale na najrazliÄ?nejĹĄa dela, ki so jih Âťpo korona virusuÂŤ naÄ?rtovali v nekaterih krajih na naĹĄem obmoÄ?ju. V Ĺ˝iÄ?ki kartuziji je KV kar za dva meseca premaknil sicer teĹžko priÄ?akovani zaÄ?etek obnove cerkve svetega Janeza Krstnika. Izbrali so Ĺže izvajalca del, a res je tudi, da so ĹĄe Ä?akali na podpis (sicer s sklepom Ĺže odobrene) pogodbe z drĹžavo o sofinanciranju. Gre za pomemben kulturni spomenik drĹžavnega pomena, zanj bo drĹžava prispevala dva milijona evrov. Obnovitvena dela naj bi konÄ?ali v dveh letih. Konec maja pa so konÄ?ali obnovo zgornjega gospodarskega poslopja, ki so ga obnavljali veÄ? let. Korona virus meĹĄa ĹĄtrene tudi celjskim gledaliĹĄÄ?nikom. TeĹžave je povzroÄ?il Ĺže v tej sezoni, ko je ÂťodneselÂŤ tudi Dneve komedije, pod vtisom te pandemije je tudi snovanje nove. Za veÄ? razvedrila naÄ?rtujejo v novi sezoni, ko slavijo 70-letnico: kar tri komedije; v novo sezono bodo uvrstili ĹĄe Tolstojevo predstavo Oblast teme, dolg iz te sezone.

V RogaĹĄki Slatini, kjer naj bi imeli ĹĄe vedno veliko teĹžav z naÄ?rtovano gradnjo rekordno visokega stolpa Kristal in kjer vsi tudi niso enotni, ali naj za ureditev oskrbovanih stanovanj (na mestu, kjer naj bi po prvi inaÄ?ici stal Kristal) obnovijo staro poslopje ali ga poruĹĄijo in zgradijo novega, so pred otvoritvijo naravovarstvenega cen-

tra ob (bodoÄ?em vnoviÄ?nem) Vonarskem jezeru. A je tudi tu priĹĄlo do spremembe: novi center se ne bo imenoval po reki Sotli, ampak bodo novi center poimenovali po posebnih ÂťprebivalcihÂŤ tega obmoÄ?ja, bobrih. Bobrov center! Ureditev tega centra je del projekta Vezi narave, ki ga izvajajo v okviru mednarodnega programa Interreg Slovenija – HrvaĹĄka. Dela na naĹĄi strani potekajo dobro, tako da bodo Bobra odprli jeseni.

Tudi Celje je korona virus precej ustavil, pa vendar je v tem mestu zelo Ĺživahna gradbena dejavnost. ZaĹživela bo kmalu tudi nekoÄ? daleÄ? naokoli znana veleblagovnica T, saj bodo v obnovljenem poslopju kmalu odprli celjsko novost – Tehnopark. Ob tem so popolnoma posodobili tudi ulici ob njem. ZaÄ?enja se tudi gradnja nove stanovanjske soseske, v kateri bo ĹĄest blokov s 142 stanovanji, skoraj 600 kvadratnih metrov pa bo kmalu pridobila Glasbena ĹĄola.

ObÄ?ina je namreÄ? odkupila del sosednjega poslopja in jim ga dala v upravljanje. ÂťObleÄ?enaÂŤ zgradba na GregorÄ?iÄ?evi ulici pa Ĺže nekaj Ä?asa dokazuje, da to poslopje resno obnavljajo. Tu bo dodatne zelo potrebne prostore dobil celjski Zdravstveni dom. Kmalu bo konÄ?an tudi drĹžavno-obÄ?inski projekt obnove ozkega grla drĹžavne ceste Ĺ marjeta–Škofja vas. GradbiĹĄÄ? pa je ĹĄe veÄ?.

Dosedanje poletne dneve sicer kar dokaj pogosto moÄ?i deĹž, a ta brezskrbnosti dobrĹĄnega dela Spodnje Savinjske doline ni prinesel. V veÄ? obÄ?inah, za katere je pristojno Javno komunalno podjetje Ĺ˝alec, namreÄ? Ĺže kar nekaj Ä?asa Ä?utijo suĹĄo. Tudi v vodovodnih ceveh. Imeli so Ĺže kar nekaj pogovorov in iskali reĹĄitve, ki pa menda niso tako enostavne. SliĹĄati je namreÄ?, da bi sistem ĹĄe nekako vzdrĹžal, Ä?e bi jim bila bolj naklonjena narava. Najhuje naj bi jih prizadeli zadnji ÂťbrezsneĹžniÂŤ zimi. Pri naslednjih iskanjih dolgotrajnih reĹĄitev bodo vsekakor morali upoĹĄtevati tudi to. Proti naravi smo paÄ? moÄ?no nemoÄ?ni.

Pa ĹĄe to: Tudi slednje znova dokazuje, kako smo si ljudje razliÄ?ni.

Pogosto besede, da nekomu teÄ?e voda v grlo, ne pomenijo niÄ? dobrega. Na tem obmoÄ?ju pa bi ljudje ĹĄe kako radi, da bi jim lahko voda v grlo res tekla vsak dan!

đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 3

ÄŒastni obÄ?an bo Ciril Cesar Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so pred dopusti opravili vse predvidene naloge – Znani so Ĺže obÄ?inski nagrajenci, pogoji novih koncesij za urejanje javnih povrĹĄin, sprejeli so fleksibilne normative v vrtcih in tako omogoÄ?ili veÄ?ji vpis otrok Mira ZakoĹĄek

Velenje, 23. junija – Tokratna seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje je bila vsebinsko zahtevna, svetniki pa so opravili vse, kar so si zastavili. Poleg tridesetih toÄ?k, ki so jih imeli na dnevnem redu, o katerih so glasovali in nekatere celo prekvalificirali iz osnutkov v predloge (ocenili so, da so dovolj dobro pripravljeni in nanje niso imeli pripomb), so se dogovorili, da na sejah letos ne bodo obravnavali ĹĄtevilnih poroÄ?il proraÄ?unskih uporabnikov, ampak so jih objavili na spletu, svetnike pa pozvali, da jih pregledajo.

PremoĹženje obÄ?ine vredno dobrih 238 milijonov evrov Vodja Urada za javne finance in sploĹĄne zadeve Amra Kadrić je svetnikom predstavila premoĹženjsko bilanco Mestne obÄ?ine Velenje na dan 31. 12. 2019.

V premoĹženjski bilanci obÄ?ine se izkazuje knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti do

Iz mestne obÄ?ine Velenje veÄ? kot 4429 ton meĹĄanih odpadkov Vsak prebivalec mestne obÄ?ine Velenje povpreÄ?no odvrĹže 140 kg meĹĄanih odpadkov in 70 kg biorazgradljivih letno

21 predlogov za obÄ?inska priznanja Komisija za priznanja Mestne obÄ?ine Velenje je na osnovi javnega razpisa za zbiranje pobud za letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence pripravila predlog, ki so ga svetniki tudi potrdili. Predloge je komisija oblikovala izmed 21 predlogov, ki so jih posredovali razliÄ?ni predlagatelji.

Predloge jim je predstavila predsednica komisije za priznanja Aleksandra Vasiljević. Nagrade in priznanja bodo podelili ob praznovanju praznika Mestne obÄ?ine Velenje septembra. Naziv Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje bo prejel Ciril Cesar, grb Mestne obÄ?ine Velenje Pikin festival, RdeÄ?i kriĹž Velenje in Zdravstveni dom Velenje, plaketo Mestne obÄ?ine Velenje pa DruĹĄtvo brigadirjev Velenje, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica in Vid – vseĹživljenjsko izobraĹževalno druĹĄtvo Velenje za mreĹžo skupin starejĹĄih ljudi za samopomoÄ?.

3

SEJA

2. julija 2020

â?ą

ObÄ?ina je postala tudi lastnica Vile Herberstein in Avtobusne postaje Velenje.

virov sredstev proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje, enotnega zakladniĹĄkega raÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje, oĹžjih delov lokalne skupnosti (16 krajevnih skupnosti) in javnih zavodov (20 javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna obÄ?ina Velenje). PremoĹženje Mestne obÄ?ine Velenje je na zadnji dan v lanskem letu znaĹĄalo nekaj veÄ? kot 238 milijonov evrov, kar je malenkost manj kot leto pred tem. Manj je bilo naloĹžb, na drugi strani pa so premoĹženje pomembno poveÄ?ali s posodobitvami v javnih zavodih, energetskimi prenovami, izgradnjo oskrbovanih stanovanj in kolesarskih poti. V njihovi lasti pa sta po novem tudi Vila Herberstein in Avtobusna postaja Velenje.

Ĺ ola v Cirkovcah ĹĄe ne bo delovala Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti, je svetni-

kom predstavil predlog o zaÄ?asnem prenehanju delovanja podruĹžnice Osnovne ĹĄole Livada v Cirkovcah tudi v naslednjem ĹĄolskem letu. Ta podruĹžnica namreÄ? tudi v tem ĹĄolskem letu ni delovala. Na tej ĹĄoli Ĺže nekaj let spremljajo ĹĄtevilo vpisanih uÄ?encev in demografske podatke o ĹĄtevilu ĹĄoloobveznih otrok v tem ĹĄolskem okoliĹĄu. Za delovanje podruĹžnice je v skladu s pravilnikom o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih ĹĄol normativ najmanj pet uÄ?encev. Tega po zakljuÄ?enem vpisu v novo ĹĄolsko leto ne dosegajo.

Ä?etkom korona krize so sicer Ĺže zaÄ?eli postopek izbire koncesionarja za naslednje obdobje, a so se postopki upoÄ?asnili in ne bi bili pravoÄ?asno konÄ?ani.

Glede na veljavno koncesijsko pogodbo znaĹĄajo ocenjeni stroĹĄki izvajanja javne sluĹžbe mestnega avtobusnega prometa in ĹĄolskih prevozov meseÄ?no 60.000 evrov za ĹĄolske prevoze in 30.000 evrov za mestni prevoz. Pri podaljĹĄanju veljavne koncesijske pogodbe za 12 mesecev znaĹĄa stroĹĄek za ĹĄolske prevoze 600.000 evrov, za mestni prevoz pa 360.000,00 evrov.

V vrtcu v Cirkovcah je lahko samo pet otrok

Del garaĹžne hiĹĄe abonentom

Svetniki so tudi za novo ĹĄolsko leto potrdili fleksibilne normative v oddelkih Vrtca Velenje. DoloÄ?ili so, da lahko ĹĄtevilo otrok presega veljavne normative za najveÄ? dva otroka; v oddelku prvega starostnega obdobja lahko tako presega dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok.

Ob tem pa so sprejeli tudi sklep, s katerim so dovolili, da lahko Vrtec Cirkovce obratuje, Ä?e bo vanj vpisanih 5 otrok.

PodaljĹĄali koncesijo za avtobusne prevoze V Ĺželji, da bi ĹĄe naprej zagotovili brezplaÄ?ni Lokalc in nadaljnje nemotene ĹĄolske avtobusne prevoze takoj od 1. septembra, so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje podaljĹĄali trenutno pogodbo za najveÄ? eno leto s koncesionarjema Nomago in APS. Pred za-

Po skrajĹĄanem postopku so svetnice in svetniki potrdili Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih povrĹĄin posebnega pomena v mestni obÄ?ini Velenje, ki s tokratno spremembo ureja reĹžim parkiranja v garaĹžni hiĹĄi Avtobusno postajaliĹĄÄ?e. Prva etaĹža garaĹžne hiĹĄe bo kot doslej namenjena vsem uporabnikom, po novem pa bo druga etaĹža namenjena kupcem tedenskih in meseÄ?nih parkirnih kart. V tretji etaĹži pa bodo lahko parkirali samo kupci letnih kart, ki bodo imeli svoje stalno oznaÄ?eno parkirno mesto.

Na zadnji seji so potrdili tudi poslovni naÄ?rt lokalne gospodarske javne sluĹžbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje podroÄ?nega centra za ravnanje z odpadki ter program dela javne sluĹžbe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, nastalih na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje za letoĹĄnje leto.

Lani je bilo v regijski center za ravnanje z odpadki iz mestne obÄ?ine Velenje pripeljano 4.429.344 kilogramov meĹĄanih komunalnih odpadkov in 2.115.447 kilogramov biorazgradljivih odpadkov.

Janez HerodeĹž, direktor podjetje PUP Saubermacher, je poudaril, da je delo lani potekalo po naÄ?rtih in da so uspeĹĄno implementirali nov tehniÄ?ni pravilnik. Ĺ e vedno velik poudarek pri svojem delu namenjajo izobraĹževanju in osveĹĄÄ?anju obÄ?anov o pravilnem ravnanju z odpadki.

Zaradi spremenjenega tehniÄ?nega pravilnika so lani spremenili frekvenco odvoza odpadkov, kar so obÄ?ani dobro sprejeli. ObÄ?ani uspeĹĄno uporabljajo tudi moĹžnost odvoza kosovnih odpadkov, ki ga omogoÄ?ajo od marca do novembra.

Kljub temu da se trend loÄ?evanja odpadkov razvija v pozitivno smer, ugotavljajo, da je v Ä?rni posodi ĹĄe vedno preveÄ? plastike in organskih odpadvanja SAĹ A Velenje so imenovali Karmen Grabant in Bredo Kolar, v Svet zavoda OĹ Ĺ alek pa Veroniko Juvan. V Svet zavoda OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje so imenovali Tejo Strgar.

Ksseno bo ĹĄe naprej vodil BoĹĄtjan Krajnc Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so soglaĹĄali, da Energetsko agencijo za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko tudi naslednji mandat vodi dosedanji direktor BoĹĄtjan Krajnc. Z njegovim delom so zadovoljni.

Imenovali Ä?lane v svete zavodov Vodotoki so Na predlog Komisije za mandakakovostni tna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja (na seji je predloge predstavil predsednik Bojan Ĺ karja) so svetniki imenovali v Svet javnega zavoda Festival Velenje Irmo Mehić, Zvonka Hranjeca, Nado ZavolovĹĄek Hudarin in Dimitrija Amona.

V Svet javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraĹže-

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže vrsto let spremlja kakovost stanja vodotokov. Rezultati monitoringa, ki ga je lani izvedlo podjetje Eurofins ERICo Slovenija, so pokazali, da je kemijsko in ekoloĹĄko stanje reke Pake ter vodotokov Lepena in Sopota na vseh merilnih mestih dobro.

kov. Prav zaradi tega bodo tudi v prihodnje zelo aktivni pri osveĹĄÄ?anju.

Posodobili bodo poĹžarnovarnostni sistem

V tem letu naÄ?rtujejo ĹĄe kar nekaj vlaganj. NajveÄ?je bo v poĹžarnovarnostni sistem z infrastrukturo zbirnega centra Velenje. NaÄ?rtujejo tudi pripravo idejnega projekta spremenjenega naÄ?ina zbiranja loÄ?eno zbranih frakcij in logistike. Ĺ e naprej bodo izvajali nadzor loÄ?enega zbiranja odpadkov in nadaljevali tudi preverjanje vsebin posod pri individualni in blokovni gradnji.

Za odpadke poskrbijo v Simbiu

Izvajalec gospodarske javne sluĹžbe predelave komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave je podjetje Simbio, ki ima podeljeno koncesijo in opravlja tudi storitve v okviru regijskega centra za ravnanje z odpadki v Celju.

Vodja sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter naloĹžbe podjetja Simbio Tina Kramer je predstavila aktivnosti v lanskem letu in program dela za letos. Lani so prevzeli vse zbrane meĹĄane in biorazgradljive odpadke, na podobne koliÄ?ine kot lani pa raÄ?unajo tudi letos. đ&#x;”˛

V reki Paki so vzorce odvzeli na treh lokacijah: v naselju Selo, pod Cesto talcev in v Pesju.

Iz vodotoka Lepena so bili vzorci odvzeti na dveh mestih, in sicer pred iztokom v Ĺ kalsko jezero in pred iztokom v Velenjsko jezero.

Na vodotoku Sopota je monitoring potekal na lokaciji v Ĺ kalah pred izlivom v Velenjsko jezero.

Lani so odvzeli vzorce reke Pake ĹĄtirikrat, Lepene in Sopote pa dvakrat.

Spremljali so fizikalne in kemijske parametre, ki med drugim zajemajo vsebnosti anorganskih hranil, organskih snovi in kovin ter sestavo zdruĹžbe organizmov, ki Ĺživijo na dnu vodotokov.

Primerjava veÄ?letnih rezultatov monitoringa je pokazala, da se stanje reke Pake in Lepene od leta 2006, odkar se izvajajo redni letni monitoringi, ni bistveno spremenilo, saj na obeh vodotokih ostaja dobro kakovostno stanje voda, tako s kemijskega kot ekoloĹĄkega vidika. Tudi na vodotoku Sopota, ki je bil leta 2019 prviÄ? vkljuÄ?en v monitoring, je bilo ugotovljeno dobro kakovostno stanje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

2. julija 2020

Kako zaĹĄÄ?ititi delavce na delovnih mestih Podjetje Eurofins Erico omogoÄ?a podjetjem Ä?im varnejĹĄe vraÄ?anje zaposlenih in druĹžbe v novo realnost – ÄŒe Ĺželijo reagirati pravi Ä?as, morajo imeti prave, verodostojne in hitre informacije – Izvajajo laboratorijsko testiranje oseb, odpadnih voda, povrĹĄin, prostorov in zaĹĄÄ?itnih sredstev Jasmina Ĺ karja

Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., kot laboratorijski izvajalec kliniÄ?no-diagnostiÄ?nih, farmacevtskih, Ĺživilskih, okoljskih in kmetijskih laboratorijskih testov ponuja podjetjem storitve, nasvete in pomoÄ?, kako omogoÄ?iti Ä?im varnejĹĄe in predvsem Ä?im hitrejĹĄe vraÄ?anje zaposlenih in celotne druĹžbe v novo realnost. Slednje zajema sklope ukrepov, da do vnosa virusa v podjetje ne pride, zgodnje odkrivanje prisotnosti virusa in ukrepe, ko je virus Ĺže zaznan v organizaciji. Direktor podjetja Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ? se zaveda, da so v informacijah in znanju imeli veliko prednost pred ostalimi, saj izhajajo iz skupine s preko osemsto laboratoriji po svetu (z laboratoriji tudi na Kitajskem), zato so informacije k njim priĹĄle zelo hitro. ÂťTako z nakupom dezinfekcijskih sredstev kot z uvedbo razliÄ?nih ukrepov v samem podjetju smo se zelo hitro odzvali. Vsak zaposleni si je vodil evidenco, s kom je v posrednem stiku, kar je pomenilo tudi to, da smo imeli ves Ä?as na voljo podatke, s kom je bil kdo v stiku, in bi lahko v Ä?asu korona krize zelo hitro odreagirali.ÂŤ Kako so se podjetja odzivala na krizo, s kakĹĄnimi teĹžavami so se sooÄ?ala? Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ? odgovori: ÂťZelo razliÄ?no, odvisno od panoge.

Ena od teĹžav, ki jo je prinesel korona virus, so bile prekinjene dobaviteljske verige zaradi zaprtja meja, proizvodnje ali nadpovpreÄ?nega povpraĹĄevanja po doloÄ?enih izdelkih. Vsem je dobro znan problem z dobavo zaĹĄÄ?itno varovalne opreme in dezinfekcij-

skih sredstev. Pri nas smo uvedli protokole, kako bi lahko sami pripravili dezinfekcijsko sredstvo, Ä?e bi priĹĄlo do teĹžav z dobavo, in tako prepreÄ?ili ĹĄirjenje virusa in zagotovili varne delovne pogoje. Drugi pomembni ukrep, ki smo ga vpeljali v podjetju, je bila ocena tveganja zaposlenih.

Na osnovi slednje smo se v dogovoru z zaposlenimi dogovorili, da delo zaÄ?asno opravljajo na domu. Kakovostne informacije so nam omogoÄ?ile, da smo se pravoÄ?asno in kakovostno odzvali na prvi val, vendar to ne bi bilo mogoÄ?e brez izjemnega odziva in razumevanja zaposlenih.

Zelo smo lahko zadovoljni, da v Sloveniji nikjer v podjetjih nismo imeli veÄ?jih izbruhov.ÂŤ

Kako ukrepati, da bomo odreagirali pravi Ä?as?

ÂťÄŒe Ĺželimo odreagirati pravi Ä?as, moramo imeti prave, verodostojne, predvsem pa hitre informacije. Znotraj skupine Eurofins smo izoblikovali iniciativo SAFER@WORK, ki omogoÄ?a delodajalcem preko razliÄ?nih

â?ą

â?ą

Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?: ÂťMeni se zdijo trenutno najpomembnejĹĄi testi povrĹĄin, za katere je pomembno, da so ustrezni in imamo nad njimi nadzor. Zaradi zaĹĄÄ?ite in varnosti ljudiÂŤ.

vzpostavljene sklope mehanizmov za zaĹĄÄ?ito pred Covid-19, Ä?e virus potrdimo. Nudimo celostno storitev, ki zajema testiranje povrĹĄin na prisotnost virusa,

V drugi polovici julija odpiramo tudi ÂťmikrobioloĹĄki laboratorijÂŤ, na katerega smo zelo ponosni, saj smo kljub Covidu-19 nadaljevali investiranje.

kontrolnih toÄ?k ugotoviti, ali je kdo od zaposlenih kuĹžen in ali je virus prisoten v podjetju. S programom zagotavljamo, da so delovni procesi, delovno okolje, izdelki in zaposleni redno testirani oz., kot strokovno reÄ?emo – obvladovani, in da imamo vnaprej

omogoÄ?amo tudi testiranje oseb, tako da si sami lahko vzamete vzorec, ga poĹĄljete v naĹĄ laboratorij, mi vam naredimo test in potrdimo ali ovrĹžemo, Ä?e imate virus ali ne. S testiranjem odpadne vode odkrivamo potencialno prisotnost virusa v skupinah ali

v doloÄ?eni skupnosti. Dejstvo je, da se virus izloÄ?a z naĹĄimi izloÄ?ki. Iz analiz odpadne vode lahko tako ugotovimo potencialno okuĹženo osebo v doloÄ?eni skupini in nato s testiranjem posameznikov v skupini okuĹženo osebo.

Ustrezna zaĹĄÄ?itna oprema, primerna varnostna razdalja in higiena so tisti pomembni ukrepi, ki onemogoÄ?ajo ĹĄirjenje virusa in omogoÄ?ajo, da smo bolj zaĹĄÄ?iteni in da do prenosov virusa ne prihaja.ÂŤ

Pomembno je varno delovno okolje

Virus je med nami. Za potrditev ali izkljuÄ?itev okuĹžbe z novim korona virusom je potrebno laboratorijsko testiranje. ÂťPred

Virtualna povezava mikro lesarjev Projekt namenjen dvigu dodane vrednosti lesu – NaÄ?rtujejo skupno prijavo z Avstrijsko KoroĹĄko in Furlanijo – Julijsko krajino na razpis Intereg programa Alpski prostor Tatjana PodgorĹĄek

Od lanskega aprila do konca letoťnjega maja je v okrivu LAS-a Zgornje Savinjske in Šaleťke doline potekal projekt VPI – LES: virtualni poslovni inkubator za inovativne lesne izdelke in tehnologijo.

Gre za enega od treh med sabo povezanih lesnih projektov, katerih cilj je ustvarjanje novih inovativnih podjetij, enot lesne in lesne oblikovalske stroke ter novih zaposlitev v Zgornji Savinjski, Ĺ aleĹĄki dolini ter tudi ĹĄirĹĄe. Glavnino denarja je zanj namenil Evropski sklad za regionalni razvoj.

UpraviÄ?eni stroĹĄki projekta znaĹĄajo 117 tisoÄ? evrov, od tega 80 % denarja prispeva omenjeni sklad, preostalih 20 % pa partnerji v projektu. Ti so ĹĄtirje: vodilni je ObÄ?ina Nazarje, ostali pa ObÄ?ina Gornji Grad, SaĹĄa inkubator ter Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica.

Ne gre za projekt zaradi projekta

Matej PeÄ?ovnik, Ĺžupan ObÄ?ine Nazarje, je povedal, da so v projektu Ĺželeli povezati mala in mikropodjetja s podroÄ?ja predelave lesa v regiji SaĹĄa. V projektu so jim strokovnjaki, mentorji nudili podporo, jim omogoÄ?ili pridobivanje novih znanj, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri predelavi lesa v butiÄ?ne izdelke, kot so spominki, igraÄ?e, ĹĄportni pripomoÄ?ki iz lesa in podobno, a tudi druge lesne konstrukcije. ÂťTo ni projekt zaradi projekta, ampak projekt v pomoÄ? vsem zainteresiranim. Verjamem, da bodo udeleĹženci odpirali ĹĄe nova tematska podroÄ?ja v povezavi z lesom.ÂŤ

Od pribliĹžno 110 potencialnih v inkubator vkljuÄ?enih 15

Po besedah vodje projektne pisarne oziroma gonilne sile VIP-LES projekta Mirana R. Zagerja

testiranjem je potrebna ocena gicidno proti glivam, algicidno tveganja, da izberemo primerno proti algam) in tako uniÄ?ujejo Ĺživrsto testa. Testiranje povrĹĄin je ve celice, ki po uniÄ?enju ne povpomembno tam, kjer je veÄ?ja fre- zroÄ?ajo veÄ? okuĹžb. Pri virusu pa kvenca ljudi. S testiranjem lahko gre za neĹživo bitje, zato takĹĄno npr. zagotavljate tudi primernost uniÄ?evanje ne pride v poĹĄtev in dezinfekcijskih sredstev, kar je moramo poiskati mehanizme, obiÄ?ajna praksa v tujini (Ĺ panija, ki povzroÄ?ajo virulenco, in le-te Francija). Ko se prostor dezinfi- uniÄ?iti. Infektivnost virusa je vecira, se odvzame bris in opravi lika, ker ga naĹĄ organizem slabĹĄe test, ki potrdi ali ovrĹže prisotnost prepozna kot tujek, zato je povirusa na povrĹĄini. Tudi povrĹĄine membno, da ko se odloÄ?amo za v naĹĄem podjerazkuĹžilno sredtju redno testistvo, prepoznaGlobalizacija je ramo, da zagomo lastnosti oromogoÄ?ila hitro tovimo ustreganizma in izbeĹĄirjenje virusa. znost in varremo razkuĹžilo, Mi kot druĹžba pa nost okolja za ki uniÄ?uje te lazaposlene in stnosti organizse moramo hitro naĹĄe obiskoma. Ogromno odzvati na moĹžna valce. Do sepa lahko naretveganja. daj nismo imedi Ĺže vsak z reli nobenega podnim zraÄ?enjem zitivnega brisa. To informacijo prostorov, rednim umivanjem delimo z naĹĄim obiskovalcem na rok, Ä?im manj dotikanja itd. Ko vhodu v podjetje in v sejno sobo, govorimo o tem, kako dolgo bo kar jim daje obÄ?utek varnosti,ÂŤ virus prisoten v druĹžbi, je potrebpove direktor Eurofins Erico Slo- no poudariti, da govorimo o viruvenija Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?. Kako do- su, ki je podoben virusu gripe – bro poznajo podjetja storitev te- slednji ima viĹĄjo frekvenco mutastiranja povrĹĄin, izdelkov, zapo- cij. Na osnovi analogij z virusom slenih? ÂťGre za nov produkt, ki gripe lahko sklepamo, da se bo je v veljavi dober mesec. DoloÄ?e- virus modificiral v razliÄ?ne rahlo na podjetja ga poznajo in so se spremenjene oblike, za katere, Ĺže odloÄ?ila za testiranje povrĹĄin. upamo, da bodo manj infektivne, Prednostna obmoÄ?ja za vzorÄ?e- lahko pa bodo mutacije vodile tunje vkljuÄ?ujejo povrĹĄine, za kate- di v razvoj bolj infektivnih oblik, re je verjetno, da se jih pogosto Ä?esar si ne Ĺželimo. Ker bo virus dotika, npr. roÄ?aji vrat, ograje na ostal v naĹĄi druĹžbi, se moramo stopniĹĄÄ?u, tipkovnice, telefoni, nanj pravilno odzvati, ĹĄirjenje pa mize. Znotraj naĹĄega nabora te- Ä?im bolj omejiti. Ne vemo, v kastiranj je moĹžno tudi testirati za- tero smer se bo razvijal, v katero ĹĄÄ?itno opremo (maske, rokavice, smer modificiral in kaj bo prinehalje, pripomoÄ?ke in opremo za sel,ÂŤ je ob koncu strnil misli dizaĹĄÄ?ito dihal) in razkuĹžilna sred- rektor Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?, ki je prepriÄ?an, stva, ki morajo biti uÄ?inkovita.ÂŤ da je njihova iniciativa (safer@ work) odliÄ?en naÄ?in celostnega Virus je podvrĹžen hitrim odgovora na Covid-19, ki se je v mutacijam, ki bodo nekaterih drĹžavah Ĺže dobro uvelahko povzroÄ?ile razliÄ?ne ljavila, so pa razlike od drĹžave do oblike virusa drĹžave zelo velike. đ&#x;”˛ ÂťPomembno je poudariti, da razkuĹžila delujejo proti doloÄ?enim skupinam organizmov (baktericidno proti bakterijam, fun-

Miran R. Zager: ÂťTakĹĄne oblike povezave mikrolesarjev v treh projektih v Sloveniji doslej ĹĄe ni bilo.ÂŤ

so k sodelovanju povabili ĹĄe neuveljavljena mikropodjetja ĹĄtirih organizacijskih oblik, in sicer samostojne podjetnike, druĹžbe z omejeno odgovornostjo, take, ki jim predelava lesa predstavlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, in fiziÄ?ne osebe z veseljem za

obdelavo lesa. V Zgornji Savinjski dolini je potencialnih kandidatov pribliĹžno 110, vkljuÄ?ili so jih blizu 40, v virtualni poslovni inkubator pa jeprijavljenih 15, takih, ki so se s podjetniĹĄtvom ĹĄele zaÄ?eli ukvarjati. Med njimi je 6 dijakov oziroma ĹĄtudentov.

Poleg njih je v projektu pasivno sodelovalo ĹĄe 13 gostov iz KoroĹĄke, Gorenjske, osrednje Slovenije. Za udeleĹžence so organizirali 12 sploĹĄnih in 9 Âťco-workingÂŤ delavnic s treh podroÄ?ij: tehnologija lesne obdelave (s poudarkom na uporabi novih tehnologij, postopkov in materialov), ekonomika poslovanja ter promocija in e-marketing.

Mentorji inĹĄtruktorji so bili priznani strokovnjaki iz regije SaĹĄa, iz mednarodnega Centra za odliÄ?nost s sedeĹžem na Primorskem, Oddelka za lesarstvo BiotehniÄ?ne fakultete Ljubljana ter iz Furlanije - Julijske krajine. ÂťPosebnost projekta VIP-LES je uvajanje nove organizacijske

Gospodarske novice oblike – virtualni inkubator. Za obmoÄ?je regije SaĹĄa imamo dober inkubator v Velenju, vendar je nemogoÄ?e priÄ?akovati, da bo nekdo iz SolÄ?ave ali LuÄ? tam fiziÄ?no prisoten, kar je za lesno branĹžo neizvedljivo, prav tako ni na voljo dovolj prostora. NaĹĄ VPI-LES sedaj projektno deluje v okviru velenjskega inkubatorja. Naj ob tem ĹĄe povem, da takĹĄne oblike povezave mikrolesarjev v treh projektih v Sloveniji doslej ĹĄe ni bilo.ÂŤ Sledi nadaljevanje projekta? ÄŒeprav so konec prejĹĄnjega meseca izvedli zadnjo Âťco-workingÂŤ delavnico, projekt tudi formalno ĹĄe ni konÄ?an, odgovarja Zager.

Trajal bo ĹĄe 2 leti oziroma morajo poroÄ?ati o rezultatih ĹĄe vsaj 5 let, kar pomeni, da bodo udeleĹžence spremljali. Prav tako razmiĹĄljajo, da bi v nadaljevanju v sodelovanju s Furlanijo - Julijsko krajino izvedli ĹĄe kakĹĄen mednarodni projekt s podroÄ?ja promocije, marketinĹĄkih akcij in mreĹženja novih tehnologij.

V sodelovanju z avstrijsko KoroĹĄko pa naÄ?rtujejo skupno prijavo na razpis Intereg programa Alpski prostor. đ&#x;”˛

DrĹžavni proraÄ?un z velikim primanjkljajem UÄ?inki epidemije covida-19 se moÄ?no poznajo na drĹžavnem proraÄ?unu. ProraÄ?unski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka niĹžji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se poveÄ?ali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. ProraÄ?un je tako v petmeseÄ?ju izkazal primanjkljaj v viĹĄini okoli 1,27 milijarde evrov.

Furs poslal ĹĄe zadnji sveĹženj dohodnin FinanÄ?na uprava RS (Furs) je v torek razposlala tretji in zadnji sveĹženj informativnih izraÄ?unov dohodnine za leto 2019, v katerem je 69.087 izraÄ?unov. Skupno je Furs letos izdal 1.554.991 informativnih izraÄ?unov. V zadnjem sveĹžnju so vkljuÄ?ene zlasti fiziÄ?ne osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davÄ?no osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

2. julija 2020

Na praznik rudarjev letos kanonada, budnice in ÂťcimpriÂŤ Pred 3. julijem smo na pogovor povabili generalnega direktorja Skupine Premogovnik Velenje dr. Janeza RoĹĄerja Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – LetoĹĄnji 3. julij, praznik rudarjev, bo v Velenju minil brez tradicionalne prireditve Skok Ä?ez koĹžo, na kateri bi Ĺže 60. zapored v rudarski stan sprejeli novince. Korona virus in s tem povezana omejitev ĹĄtevila udeleĹžencev na javnih prireditvah je dogodek, ki si ga vsakiÄ? ogleda veÄ?tisoÄ?glava mnoĹžica, prestavila na jesen. Kljub temu pa se bo v petek sliĹĄalo in videlo, da je Velenje rudarsko mesto.

Pred praznikom rudarjev smo – tako kot se spodobi in kot veleva tradicija – na pogovor povabili generalnega direktorja Skupine Premogovnik Velenje dr. Janeza Roťerja.

ObÄ?utek ponosa in pripadnosti naredita moÄ?an vtis So z rudarjenjem povezane tudi vaĹĄe korenine? Kaj vam rudarski poklic pomeni? Že kot otrok sem spremljal parade uniformirancev ob dnevu rudarjev in glede na to, da v moji druĹžini ni bilo rudarjev, ĹĄe s toliko veÄ?jim zanimanjem opazoval te klene moĹže. Ta obÄ?utek ponosa in pripadnosti, ki so ju izĹžarevali, je name napravil moÄ?an vtis. Po konÄ?ani gimnaziji sem se vpisal na ĹĄtudij geotehnologije in rudarstva, saj so me privlaÄ?ili inĹženirski izzivi gradnje podzemnih objektov. Po konÄ?anem ĹĄtudiju se mi je ponudila priloĹžnost, da se zaposlim v Skupini Premogovnik Velenje v programu jamomerstvo. Ko danes pogledam nazaj, sem res zadovoljen, da sem izkoristil to priloĹžnost, saj je naĹĄe delo polno izzivov, je zahtevno, pa vendar ĹĄe vedno med nami veje duh tovariĹĄtva, medsebojne pomoÄ?i in ponosa, kar so gotovo obÄ?utki,

Dr. Janez RoĹĄer, generalni direktor: ÂťOb prazniku rudarjev Ä?estitam vsem zaposlenim v druĹžbah Skupine, nekdanjim zaposlenim in vsem, ki praznujejo z nami. Verjamem, da bomo usmerjeni v prihodnost in z novimi znanji ĹĄe vrsto let ohranjali tradicijo rudarstva, na kateri je zrasla ta dolina. SreÄ?no!â€?

ki bogatijo in izpopolnjujejo slehernega posameznika.ÂŤ Kako se spominjate svojega skoka Ä?ez koĹžo? ÂťÄŒez koĹžo sem skoÄ?il leta 2005 kot absolvent Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo na NaravoslovnotehniĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani. Na to me veĹžejo lepi spomini. Kot predsednik organizacijskega odbora 39. Skoka Ä?ez koĹžo sem imel priloĹžnost doĹživeti skok ne samo kot ÂťskakaÄ?ÂŤ, ampak tudi skozi prizmo organiziranja prireditve za pribliĹžno 800 povabljencev. Med pripravami smo takrat s celotnim odborom resniÄ?no zaÄ?utili to tradicijo, ki povezuje generacije montanistov in predstavlja posebno vez med skakaÄ?i.ÂŤ

Zaostanek v proizvodnji bodo skuĹĄali nadoknaditi do konca leta

LetoĹĄnje leto je za Premogovnik zahtevno tako z vidika proizvodnje kot organiziranja dela v posebnih pogojih, globoko pod zemljo, v Ä?asu epidemije koronavirusa. ÂťV Ä?asu epidemije smo svoje delo organizirali tako, da smo zagotovili nemoteno izvajanje dejavnosti, hkrati pa smo upoĹĄtevali vsa priporoÄ?ila in ukrepe za organizacijo dela, ki so prispevala k zmanjĹĄanju hitrosti ĹĄirjenja virusa. Varnost zaposlenih v druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje je bila vedno na prvem mestu in tako je bilo tudi v izrednih razmerah. Zelo veseli

Generalni direktor Skupine Premogovnik dr. Janez RoĹĄer je doktor znanosti s podroÄ?ja geotehnologije, na Premogovniku zaposlen od leta 2010. Od leta 2018 je tudi docent na Oddelku za geotehnologijo, rudarstvo in okolje na Naravoslovno-tehniĹĄki fakulteti v Ljubljani.

Skupina Premogovnik razpisuje kadrovske ĹĄtipendije

Digitalna preobrazba Premogovnika Velenje MoĹžnost za daljĹĄe obratovanje podjetja, ohranjanje kvalitetnih delovnih mest in ustvarjanje novih Velenje – V druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje sledijo trendom v digitalizaciji. Projekte digitalizacije izvajajo tako na poslovnih kot tudi varnostno-tehnoloĹĄkih sistemih. Na poslovnem delu izvajajo celovito prenovo poslovanja z uvajanjem poslovno-informacijskega sistema SAP, na varnostnem in tehnoloĹĄkem podroÄ?ju pa so letos prenovili raÄ?unalniĹĄko infrastrukturo svojega podatkovnega centra.

V jamskem delu so z vzpostavljenim komunikacijskim omreĹžjem, ki je sestavljen iz obĹĄirnega optiÄ?nega omreĹžja in je na pomembnejĹĄih deloviĹĄÄ?ih nadgrajeno z brezĹžiÄ?nim omreĹžjem, referenÄ?na toÄ?ka med premogovniki v Evropi.

Vsa ta infrastruktura omogoÄ?a zanesljivo delovanje informacijskega sistema ter s tem celovit nadzor in upravljanje varnostnih in tehnoloĹĄkih parametrov procesa izkopa premoga.

Na Premogovniku pravijo, da kot podjetje, ki prihaja iz panoge in se bo moralo v naslednjih desetletjih prestrukturirati, vidijo v digitalni preobrazbi moĹžnost daljĹĄega obratovanja podjetja, ohranjanja doloÄ?enih kvalitetnih delovnih mest in ustvarjanja novih. đ&#x;”˛

mkp

Velenje – V Premogovniku se skupaj s Ĺ olskim centrom Velenje trudijo, da dijakom nudijo pridobivanje razliÄ?nih znanj, ustrezno usposobljen kader pa Ĺže vrsto let pridobivajo predvsem iz nabora svojih ĹĄtipendistov. Za ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2020/2021 so v druĹžbah Skupine razpisali kadrovske ĹĄtipendije. Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki se bodo prviÄ? vpisali v prvi letnik, bodo podelili dvakratni znesek osnovne ĹĄtipendije, v programih strojni mehanik in elektrikar pa bodo omogoÄ?ili izvajanje vajeniĹĄtva. đ&#x;”˛

mkp

smo, da nam je uspelo to zahtevno obdobje preĹživeti brez okuĹžbe med zaposlenimi. Zaradi zahtevnih montan-geoloĹĄkih pogojev v jami, predvsem v zadnjih dveh letih, so bile priprave odkopov dodatno oteĹžene, zaradi Ä?esar je prihajalo do zamikov njihovega zagona. TeĹžave s konca leta 2019 so se nadaljevale tudi letos. Zaradi tega smo v tem letu prisiljeni nekoliko zmanjĹĄati naÄ?rtovano proizvodnjo in priÄ?akujemo konÄ?no proizvodnjo v viĹĄini okoli 3.300.000 ton premoga.

Zakaj zmanjĹĄanje proizvodnje in kako se bo to odrazilo v poslovanju? ÂťV prvih petih mesecih tega leta proizvodnja premoga ne dosega naÄ?rtovane dinamike. Na letni ravni imamo primanjkljaj v proizvodnji v viĹĄini okoli 180.000 ton premoga. Manko glede na letni naÄ?rt se zmanjĹĄuje zaradi niĹžjega meseÄ?nega letnega naÄ?rta in spremembe delovnega koledarja. Marec je bil pri pripravi novih prog celo nadpovpreÄ?en, saj smo izdelali kar 781 m jamskih prog.

VeÄ? kot 700 metrov novih prog v enem mesecu smo nazadnje izdelali marca 2012.

Zaostanek je predvsem posledica zamika zagona odkopa k. –95/C, zatesnitve dostavne proge na odkopu CD3/J in zatesnitve odvozne proge na odkopu E k. -110. PoslediÄ?no je negativno

tudi trenutno obdobno poslovanje druĹžbe in s tem dodatno oteĹženo zagotavljanje tekoÄ?e likvidnosti. Zaostanek v proizvodnji bomo skuĹĄali v Ä?im veÄ?ji meri nadoknaditi do konca leta.ÂŤ NaloĹžbe? ÂťVeÄ?ina investicij v letoĹĄnjem letu je namenjenih zagotavljanju obratovalne zanesljivosti proizvodnega procesa. Namenjene so nadomeĹĄÄ?anju izrabljene rudarske opreme, zagotavljanju rezervnih delov in obnovi jamskih infrastrukturnih objektov. Med veÄ?je sodi projekt optimizacije prezraÄ?evanja jam Premogovnika Velenje.ÂŤ Kako vidite prihodnost? ÂťNarekujeta nam jo prestrukturiranje celotne Ĺ aleĹĄke doline in prehod v brezgoljiÄ?no druĹžbo. ObstojeÄ?a znanja Ĺželimo oblikovati v nove programe z visoko dodano vrednostjo, da bomo zagotovili delovna mesta tudi za Ä?as, ko bo Premogovnik Velenje prenehal odkopavanje. V teku je priprava razliÄ?nih strategij delovanja premogovnika, v katerih bomo doloÄ?ili scenarije obratovanja in dolgoroÄ?no dinamiko odkopavanja premoga, na katerih bo nadalje temeljilo naÄ?rtovanje potrebnih kadrov in investicij, vse s ciljem zagotavljanja visoke stopnje zanesljivosti pri doseganju đ&#x;”˛ zastavljene proizvodnje.ÂŤ

SliĹĄalo in videlo se bo, da rudarji praznujejo LetoĹĄnjega, tradicionalnega in Ĺže 60. Skoka Ä?ez koĹžo zaradi slabĹĄanja epidemioloĹĄke slike in odloka o omejitvi zbiranja ljudi na javnih mestih Ĺžal ne bodo mogli izvesti na rudarski praznik. Si pa Ĺželijo, da bi jim to razmere dopuĹĄÄ?ale jeseni. Kljub temu pa se bo sliĹĄalo in videlo, kdaj praznujejo rudarji.

V petek, 3. julija, bo ob 6. uri z Velenjskega gradu zadonela kanonada, v prazniÄ?no jutro se bodo prebivalci prebujali ob zvokih rudarske godbe. V Velenju in Ĺ oĹĄtanju bodo postavljeni takimenovani “cimpriâ€?, leseni podboji, ki simbolizirajo rov. V Velenju bodo postavljene na Titovem trgu in v SonÄ?nem parku, v Ĺ oĹĄtanju na enem od osrednjih trgov. Ob njih se boste lahko fotografirali.

Tako bosta obe mesti zaÄ?utili utrip tradicije premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini.

SREÄŒNO,

Ĺ ALEĹ KA DOLINA! VSEM ZAPOSLENIM V DRUĹ˝BAH SKUPINE PREMOGOVNIK VELENJE IN NAĹ IM NEKDANJIM SODELAVCEM ÄŒESTITAMO ZA

3. JULIJ, DAN RUDARJEV!

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Petek, 26. junij

Vlada je sprejela nekatere ukrepe za zamejitev ponovnega ĹĄirjenja korona virusa, med katere je uvrstila tudi obvezno noĹĄenje zaĹĄÄ?itnih mask v zaprtih javnih prostorih.

Na vladi so bili sprejeti tudi predlogi, ki naj bi prenovili tretji sveĹženj zakonskih ukrepov za blaĹžitev posledic korona virusa. Med drugim je bilo podaljĹĄano nadomestilo za Ä?akanje na delo.

Na veÄ?erni osrednji prireditvi ob dnevu drĹžavnosti je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Vse je pozval, naj se odreÄ?ejo ravnanju, ki bi poglabljala medsebojno nezaupanje ali spodbujala sovraĹĄtvo. ÂťTega si ne zasluĹžimo. NiÄ? od tega nam ne bo koristilo,ÂŤ je poudaril.

Poleg osrednje drĹžavne proslave je ob Vlada je sklenila, da PreĹĄernovem spomeso zaĹĄÄ?itne maske niku v Ljubljani potev zaprtih prostorih kala tudi t. i. antiprospet obvezne. slava.

Svet se je medtem ĹĄe naprej ukvarjal s ĹĄirjenjem korona virusa. Podatki, ki jih je zbrala ameriĹĄka univerza, so pokazali, da je skupno ĹĄtevilo smrti, povezanih s Covidom-19, v Latinski Ameriki in na Karibih preseglo 100 tisoÄ?.

Kitajsko podjetje China National Biotec Group je medtem sporoÄ?ilo, da je prejelo odobritev za izvedbo tretje faze obseĹžnih kliniÄ?nih preizkusov svojega novega kandidata za cepivo proti novemu korona virusu v ZdruĹženih arabskih emiratih.

Predsednik Kosova Hashim Thaci je bil obtoĹžen vojnih zloÄ?inov in zloÄ?inov proti Ä?loveÄ?nosti. ToĹžilstvo posebnega sodiĹĄÄ?a v Haagu je poleg Thacija obtoĹžnico vloĹžilo ĹĄe proti devetim drugim posameznikom, ki naj bi v vojni na Kosovu zagreĹĄili zloÄ?ine.

Izvedeli smo, da so dan prej, torej na dan drĹžavnosti, neznanci vdrli v Facebook raÄ?un poslanca Evropskega parlamenta Milana Brgleza in ga nekaj ur pozneje izbrisali. TarÄ?a kibernetskega napada je bila tudi evroposlanka in predsednica stranke SD Tanja Fajon.

UredniĹĄtvo Mladine je na drĹžavno toĹžilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega poloĹžaja pri nabavi zaĹĄÄ?itne in medicinske opreme poslalo kazensko ovadbo zoper gospodarskega ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka.

Ker je ĹĄtevilo okuĹžb s korona virusom naraĹĄÄ?alo in se je znova bolj govorilo o uvedbi aplikacije za sledenje, se je oglasila informacijska pooblaĹĄÄ?enka. Poudarila je, da tovrstne aplikacije vzbujajo veliko vpraĹĄanj o zasebnosti posameznikov in varovanju osebnih podatkov in so sprejemljive le na osnovi prostovoljne vkljuÄ?itve uporabnikov.

Policija je na osrednji slovesnosti ob dnevu policije podelila 51 medalj za hrabrost in poĹžrtvovalnost.

Ker je bil znova petek, so v prestolnici znova potekali protivladni protesti. Zbrani so se

V Sloveniji smo praznovali dan drĹžavnosti, spomin na 25. junij pred 29 leti, ko je takratna skupĹĄÄ?ina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev.

Odstavljeni generalni direktor statistiÄ?nega urada Bojan Nastav je napovedal, da bo na upravno sodiĹĄÄ?e vloĹžil toĹžbo zaradi predÄ?asne in domnevno nezakonite odstavitve.

Zaskrbelo nas je, ko smo izvedeli, da je bilo dan prej pri testiranjih na korona virus potrjenih ĹĄest novih okuĹžb. Ĺ e bolj skrb vzbujajoÄ?a je bila slika na HrvaĹĄkem. Tam so v zadnjih 24 urah potrdili 95

S sprejemom drĹžavne pomoÄ?i bodo letalskega prevoznika skuĹĄali reĹĄiti pred bankrotom.

novih primerov okuĹžb s korona virusom, kar je drugo najveÄ?je ĹĄtevilo okuĹžb po zaÄ?etku pandemije. Ĺ tevilo okuĹžb je naraĹĄÄ?alo tudi v Srbiji, BiH ter Severni Makedoniji.

Tudi ĹĄtevilo novookuĹženih v ZDA se je pribliĹžalo ravni iz aprila, ko je bil vrh epidemije.

V ZDA so tako skupno naĹĄteli veÄ? kot 2,4 milijona okuĹženih, tamkajĹĄnji Center za nadzor nad boleznimi pa je ocenil, da 10-krat viĹĄje.

Na Korejskem polotoku so se spomnili zaÄ?etka vojne pred 70 leti, ki je terjala okoli 3,2 milijona smrtnih Ĺžrtev in tehniÄ?no ĹĄe vedno traja.

V Rusiji je potekal referendum o spremembi ustave, ki bi predsedniku Vladimirju Putinu omogoÄ?ila, da ostane na oblasti do leta 2036.

DelniÄ?arji nemĹĄke letalske druĹžbe Lufthansa so se na skupĹĄÄ?ini odloÄ?ili za sprejem drĹžavne pomoÄ?i, vredne devet milijard evrov, s katero bodo letalskega prevoznika reĹĄili pred bankrotom.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 24. junij

ÄŒetrtek, 25. junij

2. julija 2020

bilo tako v naĹĄi juĹžni sosedi aktivnih primerov okuĹžbe 435, tamkajĹĄnji zavod za javno zdravje pa je ob tem sporoÄ?il, da jih je ĹĄtevilo novookuĹženih presenetilo.

Skupno je ĹĄtevilo potrjenih okuĹžb s korona virusom po svetu preseglo 10 milijonov. Z obseĹžnim izbruhom so se spopadali v Braziliji in Indiji, daleÄ? najveÄ? okuĹžb pa je bilo v ZDA, in sicer Ĺ tevilo potrjenih okuĹžb veÄ? kot 2,5 milis korono je po svetu jona.

Po skoraj Ä?etrt preseglo 10 milijonov. stoletja so v Vatikanu objavili nove smernice za verski pouk in vzgojo v KatoliĹĄki cerkvi. Te so poudarile vlogo druĹžine kot prvega vzgojitelja vere ter doloÄ?ile, da se od drugih verskih uÄ?iteljev priÄ?akuje temeljita predhodna priprava.

Na Poljskem so potekale predsedniĹĄke volitve. NajresnejĹĄa tekmeca za zmago sta bila dosedanji predsednik Andrzej Duda in novi kandidat opozicije, Ĺžupan VarĹĄave Rafal Trzaskowski.

Ponedeljek, 29. junij

V Indiji so strele v enem dnevu ubile veÄ? kot sto ljudi.

zavzeli proti ograjam, PreĹĄernu nadeli okove, odzvanjalo je Âťna volitveÂŤ.

Spodnji dom ameriĹĄkega kongresa je potrdil reformo policije kot odziv na proteste proti rasizmu in policijskemu nasilju, ki jo je sproĹžila aretacija in umor Georgea Floyda.

Na severu in vzhodu Indije, kjer se zaÄ?enja deĹževno monsunsko obdobje, so strele ubile najmanj 107 ljudi.

Vlada je sporoÄ?ila, o Ä?em je razmiĹĄljala veÄ?er pred tem, ko se je pripravljala na zajezitev morebitnega drugega vala korona virusa.

Tako je med drugim napovedala, da bo od dne kasneje zbiranje ljudi na javnih krajih ponovno omejeno na 50.

Uradni vladni govorec Jelko Kacin je potrdil, da bo HrvaĹĄka umaknjena z zelenega seznama, ter dodal, da ob slabĹĄanju epidemioloĹĄke slike v soseĹĄÄ?ini priÄ?akuje, da bo HrvaĹĄka ukrepe zaostrila.

Odmevale so posnete besede predsednika SNS Zmaga JelinÄ?iÄ?a, ki je dejal, da je bila Âťnapaka, da je narod dobil denarÂŤ, Ä?eĹĄ da je narod neumen.

Sobota, 27. junij Minister za obrambo Matej Tonin se je v Lenartu udeleĹžil programsko-volilnega zbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Ob tem je izrazil obĹžalovanje, da na osrednji drĹžavni slovesnosti zaradi ukrepov ob zajezitvi ĹĄirjenja korona virusa niso mogli sodelovati praporĹĄÄ?aki.

V Bruslju so na virtualni donatorski EU je pripravila seznam drĹžav, iz katerih je mogoÄ?e konferenci zbrali dodatnih 6,15 milijar- pripotovati v Unijo. Med njimi ni Brazilije ali ZDA. de evrov za pomoÄ? pri razvoju in zagotavljanju enakovrednega dostopa do cepiva Kitajska vojska je za uporabo med svojimi proti novemu virusu. pripadniki odobrila cepivo proti korona viruV Italiji so se odloÄ?ili, da se bodo tam ĹĄole su, ki sta ga razvili njena raziskovalna enota znova odprle 14. in biotehniÄ?no podjetje CanSino Biologics. septembra, in to Visoka komisarka ZdruĹženih narodov za z vsemi ustrezni- Ä?lovekove pravice Michelle Bachelet je spomi ukrepi fiziÄ?ne roÄ?ila, da so izraelski naÄ?rti za prikljuÄ?itev razdalje in okre- delov zasedenega Zahodnega brega nedvopljene higiene. mno nezakoniti.

V ameriĹĄki zveNemĹĄka kanclerka Angela Merkel in franzni drĹžavi Nova coski predsednik Emmanuel Macron sta se Mehika so po na sreÄ?anju nedaleÄ? od Berlina pogovarjala zauĹžitju razkuĹži- o sveĹžnju za okrevanje Evrope po pandemiji Obrambni minister je la za roke umrli novega korona virusa. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev Covida-19 po svetu dejal, da mu je Ĺžal, da trije ljudje, en Ä?lona osrednji proslavi ob vek je trajno osle- je preseglo pol milijona. EU pa je pripravidnevu drĹžavnosti ni bilo pel, ĹĄe trije pa so la seznam drĹžav, od koder bodo ljudje lahpraporĹĄÄ?akov. bili v kritiÄ?nem ko pripotovali v unijo; med njimi ni Brazilistanju. je ali ZDA. Novinarji so nas opozorili, da naj bi Evropa svoje zunanje meje zaÄ?ela postopoma odpirati 1. julija, a bodo skoraj zagotovo na Ä?rnem seznamu tako ZDA kot Rusija, za katere pristojIzvedeli smo, da je bilo dan prej pozitivnih ni organi pri EU menijo, da (ĹĄe) niso uspeĹĄno 15 testiranih na korona virus pri nas, med njizajezile svojih izbruhov novega korona virusa. mi sedem zdravnikov iz Zdravstvenega doma Facebook se je odloÄ?il, da bo doloÄ?enim v Mariboru, od katerih so trije konec tedna spornim objavam dodal oznake z opozorili. deĹžurali na urgenci.

Kriminalisti so izvedli hiĹĄne preiskave zaradi domnevno spornih poslov z medicinsko opremo. Po neuradnih informacijah so SveĹži podatki so nam prinesli informacije, preiskave potekale na 11 naslovih, tudi na da je bilo dan prej v Sloveniji potrjenih devet Zavodu za blagovne rezerve, Ministrstvu za novih okuĹženih s korona virusom. gospodarstvo in na domaÄ?iji ministra.

Na HrvaĹĄkem so medtem v zadnjih 24 urah Ob dogajanju se je minister za notranje potrdili 67 novih primerov okuĹžbe. Skupno je zadeve AleĹĄ Hojs odloÄ?il za odstop. Dejal

Torek, 30. junij

Nedelja, 28. junij

Nenadne misli o drĹžavi Pred devetindvajsetimi leti smo razglasili drĹžavo.

Letos so bili lahko ÂťnavadniÂŤ drĹžavljani le na alternativni proslavi, drĹžavne proslave niso smeli spremljati in situ.

Pod Preťernovim kipom je nekdo dvignil desnico – zig heil!

Pod PreĹĄernovim kipom je nekdo slovenski Ĺ pela KoĹžar razliÄ?ici rumenih jopiÄ?ev pokazal golo rit!

PrejĹĄnjo sredo se je v srediĹĄÄ?u Ljubljane zgodil nepozaben veÄ?er.

Le s pomoÄ?jo policije je bilo mogoÄ?e priti iz enega na drugi konec malega mestnega jedra; Ä?e si prijazno prosil za hipno odprtje reĹžnja med dvema ograjama. Pa ne le enkrat. Mesto bodeÄ?e Ĺžice je bilo ponovno ograjeno. KakĹĄen neprijeten obÄ?utek, kakĹĄen nepotreben performans sedanje vlade (kolikor je je ĹĄe ostalo ...).

PolitiÄ?na paranoja je verjetno res najslabĹĄa od moĹžnih karakteristik nekega politika, ki naj bi delal za dobrobit drĹžave. DoĹživljati svet kot zaroto pomeni, da na enak naÄ?in doĹživljaĹĄ drĹžavljane, ki niso tvoji volivci. Kje ste, sovraĹžniki?!

Eni trgujejo z maskami, drugi se bahato rogajo lastnemu narodu, Ä?eĹĄ da je glup, tretji orbanizirajo – takĹĄna je trenutna politiÄ?na drĹža Âť priklenjenih na drĹžavne jasliÂŤ. Vi boste govorili o trdem delu, o zasluĹženih evrih? Aroganca polpismenih, ki jim je uspelo popolnoma amaterizirati izvrĹĄno in zakonodajno vejo oblasti, je na vrhuncu. Kdaj, kako smo jo dovolili?

In zdaj se spraĹĄujete, koga naj volite? Tudi jaz.

Intelektualna ĹĄirina, strokovne predispozicije in kritiÄ?ne misli izpuhtevajo nekje med GregorÄ?iÄ?evo in Trgom res publice. V poslanskih klopeh pristanejo tisti, ki so v ĹĄolskih osamljeno Ĺždeli; izĹživljanje nad narodom je torej logiÄ?na posledica. Vsaj tako si razlagam popolno odsotnost politiÄ?ne zrelosti. Niste v privat firmi, okej? Niste velikoduĹĄno delili ÂťvaĹĄegaÂŤ denarja, okej?

Koga torej voliti, Ä?e pa so eni Ä?rni in drugi rdeÄ?i, jaz pa imam raje zeleno? Pa ne mislim zelene stranke, zelena je res meni ljubĹĄa barva. ÄŒeprav bi bil pravi Ä?as tudi za stranko barve matere narave ... ali je ta prej modra, ker veÄ?ino Zemljinega povrĹĄja sestavlja voda?

Bomo res, kot je pel LaÄ?ni Franc: Zajebali vse, kar se je zajebat dalo? Smo pozabili plavati ali je teĹžava v tem, da plavamo le proti toku? Zdi se, da se vendarle spet uÄ?imo ... in tako se zbuja aktivno drĹžavljanstvo, Ä?etudi nekateri protestnike enaÄ?ijo le z anarhisti in antifaĹĄisti in nanje poĹĄiljaje neonaciste, preobleÄ?ene v rumene jopiÄ?e; jap, od plakatov po Velenju do dvignjene desnice na osrednjem slovenskem trgu je minilo le leto dni ... Veliko veÄ? druĹžbenih skupin razliÄ?nih starosti in poklicev je zdruĹženih v protestniĹĄko gibanje pod enim simbolom, ki ni zvezda, ni kriĹž, ni panter – je slovenska zastava. Zato z njo vihrajo, ko iĹĄÄ?ejo predsednika drĹžave, ko vzklikajo proti predsedniku vlade, ko zahtevajo novo politiÄ?no elito. Zatorej, dragi levi in srednji blok, kljuÄ?no sporoÄ?ilo se tiÄ?e tudi vas.

A Ä?e razmiĹĄljaĹĄ o samem narodu, iz misli, ki se nenadno utrnejo, veje vse, kar se tiÄ?e solidarnosti in medsosedske pomoÄ?i. Slovenci namreÄ? le v nekaj dneh zberemo denar za Krisa. Kot da stisko sodrĹžavljana, ki ga sicer radi ÂťpoĹĄinfamoÂŤ, zaÄ?utimo sami.

Tak narod si zato lahko zgradi drugo prihodnost. Tak narod mora zato najprej tistim iz ĹĄolskih klopi, Ä?igar biografije ne izkazujejo popolnoma nobenega doseĹžka, konÄ?no reÄ?i: NauÄ?il te bom marĹĄ na Drino ...

Ta narod je ĹĄe kako Ĺžilav. In Ĺživ. đ&#x;”˛

se, da damo HrvaĹĄki priloĹžnost, da z doslednimi ukrepi zameji rast in s tem pokaĹže tudi drugim drĹžavam, kaj je treba storiti,ÂŤ je pojasnil Jelko Kacin.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je kot odziv na nove sankcije Evropske Notranji minister se je odloÄ?il za odstop. unije proti 11 venezuelskim uradnikom odje, da vidi preiskave kot politiÄ?- zval z izgonom vodje diplomatno motivirane. Odstopno izjavo ske misije EU v Caracasu Isabele je podal tudi generalni direktor Brilhante Pedros. policije Anton Travner.

Svetovna zdravstvena organizaSlovenija vendarle ni umaknila cija je znova opozorila, da pandeHrvaĹĄke s seznama drĹžav, var- mije ĹĄe zdaleÄ? ni konec. nih za potovanje. ÂťOdloÄ?ili smo

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 7

Prireditve se vraÄ?ajo, ukrepi ostajajo Sebastjan Bernjak: ÂťÄŒe poenostavim: gasilske veselice v tem trenutku niso dovoljene.

Razen Ä?e organizator zagotovi, da bodo obiskovalci drĹžali fiziÄ?no distanco, torej niÄ? plesa, niÄ? druĹženja ...ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 24. junija – V Ĺ aleĹĄki dolini se vse leto odvijajo najrazliÄ?nejĹĄe prireditve in dogodki, kulturni, ĹĄportni, zabavni ‌ Letos pa jih je pandemija korona virusa preklicala, nekatere prestavila na kasnejĹĄi Ä?as, nekatere omejila, tiste, ki se ĹĄe napovedujejo, pa bodo zaradi Covida-19 potekale drugaÄ?e, kot smo navajeni.

â?ą

higienskih priporoÄ?il NIJZ, nujnih za zajezitev ĹĄirjenja virusa. ÂťPo domaÄ?e povedano: gasilske veselice v tem trenutku niso dovoljene, razen Ä?e organizator zagotovi, da bodo obiskovalci drĹžali socialno distanco, torej niÄ? plesa, niÄ? druĹženj. To pa ni ravno smisel veselic,ÂŤ pravi Bernjak.

Kontrolo nad izvajanjem ukrepov izvajajo pristojne inĹĄpekcijske sluĹžbe, Policija in Upravna enota.

Spoznavali so dobre prakse

OdliÄ?no je sodelovanje s Policijsko postajo Velenje, Nujno medicinsko pomoÄ?jo Zdravstvenega doma Velenje in Gasilsko zvezo Ĺ aleĹĄke doline. Ker si ne Ĺželijo, da njihovo delo postane rutina, veÄ?krat ÂťpreÄ?eĹĄejoÂŤ predvidene ukrepe.

Eni od veÄ?jih prireditev julija bosta reli in Pljusk na Velenjski plaĹži.

Ĺ˝ivljenje se poÄ?asi vraÄ?a v stare tirnice, s tem pa se vraÄ?ajo tudi razliÄ?ni dogodki, ki pa morajo biti tako kot vedno, tudi v Ä?asu Covida-19, bolj varni.

Dejstvo je, in to poudarja tudi Sebastjan Bernjak z UE Velenje, da nikoli ni moÄ? zagotoviti 100-odstotne varnosti za vse udeleĹžence. ÂťSkuĹĄamo pa predvideti Ä?im veÄ? moĹžnih nepredvidenih dogodkov in se nanje pripraviti, da bo za vse kar najbolj varno. Vsi, ki jih pripravljajo, si Ĺželijo, da bi bilo tako. Zato je zelo pomembno, da organizator ob prijavi prireditve poda natanÄ?en

7

PRIREDITVE

2. julija 2020

â?ą

Dobre prakse so na posvetu na prizoriĹĄÄ?ih prireditev in dogodkov delili z drugimi upravnimi enotami, policijo in ministrstvom. (Foto: arhiv UE Velenje)

program, na osnovi katerega izdelajo oceno tveganja. Organizatorji jih obiÄ?ajno Ĺželijo speljati s Ä?im manj stroĹĄki. A to nikakor ne sme biti v ĹĄkodo zagotavljanja varnosti.ÂŤ

Upravni organi terjajo natanÄ?en opis zagotavljanja varnosti

Zaradi Covida-19 morajo organizatorji pristojnemu organu (Policijski postaji ali Upravni enoti) predloĹžiti tudi podroben in natanÄ?en opis naÄ?ina zagotavljanja varnosti udeleĹžencev

Organizator je dolĹžan shod ali prireditev prijaviti oziroma zaprositi za izdajo dovoljenja za izvedbo.

prireditve v skladu z navodili in priporoÄ?ili Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje (zagotavljanje ustrezne razdalje med udeleĹženci, uporaba zaĹĄÄ?itnih sredstev ‌).

Kot upravi organ za vsak dogodek presodijo, Ä?e organizator na prireditvenem prostoru ne bo zbral veÄ? ljudi, kot je dovoljeno.

Trenutno je to ĹĄtevilo 500, pri Ä?emer je vkljuÄ?eno tudi osebje organizatorja. Preverijo, ali bo organizator lahko zagotavljal minimalen stik med ljudmi glede na velikost prireditvenega prostora, priÄ?akovano ĹĄtevilo obiskovalcev in program ter kakĹĄne ukrepe je predvidel, da bo minimalni stik med ljudmi, zagotovljen ves Ä?as dogodka ob seveda hkratnem upoĹĄtevanju in spoĹĄtovanju vseh

Prazniki priloĹžnost za okrepitev pripadnosti drĹžavi

â?ą

Od 12. marca do konca maja sta na obmoÄ?ju UE Velenje potekali 2 prireditvi, lani v enakem obdobju 75.

V prvi polovici junija so organizirali posvet s predstavniki bliĹžnjih upravnih enot, policijo in ministrstvom ter udeleĹžencev, blizu 30 jih je bilo, prikazali dobre prakse pri varni izvedbi prireditev. Ogledali so si prizoriĹĄÄ?a nekaterih tradicionalnih prireditev – Velenjski amfiteater, Titov trg, RdeÄ?o dvorano, Mestni stadion, Velenjsko plaĹžo in gradbi-

â?ą

UdeleĹžence prireditev pozivajo, da upoĹĄtevajo navodila organizatorjev in NIJZ ter ravnajo samozaĹĄÄ?itno.

ĹĄÄ?e novega prireditvenega prostora ob jezeru, med ogledom pa predstavili ukrepe in reĹĄitve, ki jih predvidijo za varno izvedbo dogodka. ÂťOgled smo zakljuÄ?ili v Muzeju premogovniĹĄtva, v katerem so nam predstavili, kako za varno izvedbo prireditve poskrbijo 150 m pod zemljo.ÂŤ

Prijava ali dovoljenje za prireditev?

Zakon o javnih zbiranjih doloÄ?a, da je javni shod vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izraĹžanja mnenj in staliĹĄÄ? o vpraĹĄanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kamor je dostop dovoljen vsakomur, javna prireditev pa je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, ĹĄportne, zabavne, izobraĹževalne, verske ali druge aktivnosti, tako da je udeleĹžba brezpogojno ali pod doloÄ?enimi pogoji dovoljena vsakomur.

Za manjĹĄe prireditve je dovolj prijava na policijski postaji, za ostale pa je treba zaprositi na upravni enoti.

SvetniĹĄka skupina

KD Ĺ martno ob Paki letos poskrbelo za spletno proslavo

Ĺ martno ob Paki, 24. junija – V poÄ?astitev dneva drĹžavnosti so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pripravili virtualno proslavo, ki so jo lahko obÄ?ani spremljali na predveÄ?er praznika na spletni strani tamkajĹĄnjega kulturnega druĹĄtva – organizatorja prireditve. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je v nagovoru obÄ?anom in obÄ?ankam med drugim dejal, da je vse enkrat prviÄ?. ÂťTudi, ko smo se pred 29 leti podajali na pot samostojne drĹžave, smo bili pripravljeni na marsikaj. Vedeli smo, da nas Ä?akajo ĹĄtevilne teĹžave, preizkuĹĄnje, a verjeli smo, da bomo zmogli vse ter da nas Ä?aka boljĹĄe Ĺživljenje. Da znamo stopiti skupaj in biti enotni, smo ponovno dokazali letos v Ä?asu nepredvidljive epidemije. Odgo-

vornost vsakega od nas je bila velika in z odliko smo jo prenaĹĄali.

Vedeli smo in prepriÄ?ani smo bili, da bomo virus premagali, toda naĹĄe Ĺživljenje ne bo nikoli veÄ? takĹĄno, kot je bilo pred tem,ÂŤ je poudaril KopuĹĄar in se dotaknil Deklaracije o neodvisnosti Slovenije, Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti drĹžave ter veÄ? zakonov in dodal, da nas dogodki v zadnjih mesecih ĹĄe kako prepriÄ?ujejo o pravilnosti odloÄ?itev. Pomenijo temelj za opravljanje najpomembnejĹĄih nalog, ki omogoÄ?ajo, da lahko sami odloÄ?amo o svoji usodi, prihodnosti in razvoju.

Po KopuĹĄarjevem mnenju so prazniki enkratna priloĹžnost za okrepitev pripadnosti drĹžavi, da se zavedamo pomena domoljubja in da smo ponosni na narod, ki mu pripadamo. ÂťImamo le-

po deĹželo, veliko moĹžnosti, ĹĄtevilne priloĹžnosti ter prednosti.

Bodimo boljĹĄi drĹžavljani in bolj ponosni na svoje doseĹžke. Podarimo lepo popotnico in vzor domovinske ter drĹžavljanske vzgoje tudi mlajĹĄim rodovom, saj na njih svet stoji,ÂŤ je sklenil Janko KopuĹĄar.

12-minutno virtualno proslavo so popestrili Ä?lani domaÄ?ih meĹĄanega pevskega zbora (svoj ÂťnastopÂŤ so posneli pod vznoĹžjem Gore Oljke) ter moĹĄkega pevskega zbora (nastopili so na prireditvi v ĹĄmarĹĄki dvorani kulturnega doma), Ä?lanica literarne sekcije druĹĄtva Potke in mlade glasbenice Zarja ter Eva Savina PotoÄ?nik in Ana Krenker (posnetek je z njihovega zadnjega nastopa v dvorani velenjske glasbene ĹĄole). đ&#x;”˛

BrezplaÄ?ni javni medkrajevni promet za upokojence V sredo je stopila v veljavo brezplaÄ?na vozovnica IJPP Slovenija za upokojence, invalide, starejĹĄe od 65 let in vojne veterane. Do brezplaÄ?ne vozovnice so upraviÄ?eni predstavniki katego-

rij, ki niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso poslovodne osebe gospodarske druĹžbe ali direktorji zasebnih zavodov. Vlogo za vozovnico lahko oddate

Iskrene Ä?estitke ob 3. juliju, rudarskem prazniku!

po poĹĄti ali na prodajnih mestih.

Vozovnica je veljavna eno leto od zaÄ?etka meseca, v katerem je bila izdana. Enkratni stroĹĄek upraviÄ?enca za izdelavo kartice đ&#x;”˛ znaĹĄa tri evre.

NaroÄ?nik oglasa: SvetniĹĄka SD Velenje

Tatjana PodgorĹĄek

SREÄŒNO! SREÄŒNO!

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

2. julija 2020

ÄŒestitke odliÄ?njakom velenjskih srednjih in osnovnih ĹĄol OdliÄ?en uspeh v vseh letih srednjeĹĄolskega izobraĹževanja

V Domu kulture Velenje je Mestna obÄ?ina Velenje pripravila sprejem za uÄ?ence velenjskih srednjih in osnovnih ĹĄol, ki so vsa leta ĹĄolanja dosegli uÄ?ni uspeh s povpreÄ?no oceno 4,5 in 5.

Velenje – To pomeni, da je ta izjemni uspeh doseglo 21,66 % letoĹĄnjih devetoĹĄolcev. OdliÄ?ne srednjeĹĄolce, osnovnoĹĄolce, starĹĄe in ravnatelje je nagovoril podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol in jim Ä?estital ob izjemnem uspehu. ZaĹželel jim je, da tako uspeĹĄno nadaljujejo tudi nadaljnje izobraĹževanje in da se potem tudi vrnejo v tukajĹĄnje okolje, ki ponuja ĹĄtevilne moĹžnosti za njihov nadaljnji razvoj. Seveda tukajĹĄnje okolje od njih priÄ?akuje in si Ĺželi, da bodo kot mladi strokovnjaki pri tem razvoju s svojim pridobljenim nadaljnjim znanjem

Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola

Miha Medved, Žan Rebernik, Tim Turinek, Vid Pejovnik, Luka Lah, Lenart Golob, Tilen Kelc, Belmin HadŞimuratović, Kaja Škoflek

Gimnazija

in izkuĹĄnjami pomagali.

Kulturni program sta pripravila uÄ?enca Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje Mia Koper in Nace ApĹĄner, ki sta odliÄ?na osmoĹĄolca, pod mentorstvom Monike Krajnc Ĺ tih. Poudarjeno je bilo, da je to tokrat prav posebna generacija, ne zgolj

odliÄ?njakov devetoĹĄolcev, ampak vseh ĹĄolarjev, ki se je v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu zaradi pandemije koronavirusne bolezni spopadla z izobraĹževanjem na daljavo, devetoĹĄolci pa Ĺžal tokrat tudi niso imeli priloĹžnost za veÄ?inoma zelo Ĺželeno sveÄ?a no valeto. đ&#x;”˛

mz

Urťka Nerat, Adel Habibović

OdliÄ?en uspeh v vseh letih osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja Osnovna ĹĄola Antona AĹĄkerca

MatjaĹž MeĹža, Mojca MikliÄ?, TevĹž RadĹĄel, Tim RamĹĄak, BlaĹž Peter BrunĹĄek, Ema Pibernik, Nik RamĹĄak Rotenhajzer

Tina JurkoĹĄek, Maja Rotovnik, Teodora Vandjija, NeĹža Vipavc, MatjaĹž ÄŒelan, MaĹĄa Kaiser, Nina Smrekar, Anja Zaverla, Petra Drev, Anja VodoĹĄek, JaĹĄa GradiĹĄek, Jan Kukavica

Osnovna ĹĄola Gorica

Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje

Osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha

Marko Hrovat, GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, Luka RamĹĄak, AndraĹž BrunĹĄek, Nejc PritrĹžnik, Nina Ocvirk, Zala KaÄ?, Ĺ˝iga Golob

Ĺ ola za storitvene dejavnosti

AnĹže SkoÄ?ir, Dominik Gashi,

AnŞe Maj Blagus, Ajda Maher, Ajda Osojnik, Januť Purg, Gregor Štukovnik, Viktorija Brecl, Luana Djordjević, Lana Jenko, Ema Jovan, Jan Mrkonjić

Lara Grudnik PritrĹžnik, Katja Mogilnicki, Sara Navodnik, MaĹĄa Plaznik, Borja Ranzinger, Urban SuĹĄec, Petja EmerĹĄiÄ?, Zala Rauter, Enej Plazl, Lara Zaverla, Vid Ĺ logar, Leon BulajiÄ?, Ĺ pela Tratnik, Ĺ pela Zilli, Timotej Kompare, MaruĹĄa HriberĹĄek,

Miha PodgorĹĄek, MaĹĄa Meh, Klara Vidmajer

Osnovna ĹĄola Livada

Azra Zulić, Ema Logar, Kasiopeja Forťtner, Urban Krepel, Sara Selimović, Živa Centrih, NeŞa Kikec, Kim Fricelj, Ines Klisarić, Nikola Crnobrnja

Osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda

Zarja ApĹĄner, Tit DoberĹĄek, Ana Jurjovec, Mia Koper, AndraĹž Ĺ˝eleznik, Nace ApĹĄner, Ajda BoĹžiÄ?ek, TjaĹĄ Esih, Sarah Galinec, Ĺ pela GojeviÄ?, Sara OmeroviÄ?, Marko PeÄ?nik, Svit PoliÄ?nik

Osnovna ĹĄola Ĺ alek

Klara Kuhar, Klara Vodovnik, Tadej Cimperc, Neja PoprŞen, Lara Govek, Hana Juhart, Miha Lamot, Urban Verboten, Lajla Suljić, Kaja Briťnik

Ĺ˝upan nagradil devet let odliÄ?ne osnovnoĹĄolce Enajst vsa leta odliÄ?nih, trije zlati na drĹžavnih tekmovanjih, naj uÄ?enka in uÄ?enec Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha pa sta Dominika Rak in AmbroĹž SoviÄ? Ĺ oĹĄtanj, 15. junija – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih vsako leto pripravi sprejem za najboljĹĄe osnovnoĹĄolce – tiste, ki so v vseh letih ĹĄolanja dosegli povpreÄ?ni uspeh vsaj 4,6 (odliÄ?ni uspeh), in prejemnike zlatih priznanj na tekmovanjih na drĹžavni ravni.

Kot veÄ?ina stvari to pomlad je tudi ta sprejem zaradi epidemije potekal nekoliko drugaÄ?e kot v preteklosti, ko je Ĺžupan uÄ?ence povabil na sprejem v Vilo Mayer. Tokrat se je podelitev Ä?asovno ujela z zakljuÄ?no prireditvijo ĹĄoĹĄtanjskih devetoĹĄolcev, na kateri je najboljĹĄe nagradila tudi ĹĄola.

V letoĹĄnji generaciji devetoĹĄolcev je bilo enajst takĹĄnih, ki so bili vsa leta odliÄ?ni. To so: Tim BritovĹĄek, TjaĹĄa JuriÄ?, Anja Kosi, AmbroĹž SoviÄ?, Dominika Rak, JoĹže KlavĹž, Sanja Kotnik, Teja RoĹžiÄ?, NeĹža Flis, AljoĹĄa PeÄ?nik in Jaka PeÄ?nik.

Tekmovanja iz znanj so bila letos nekoliko okrnjena, a kljub temu so uÄ?enci OĹ Karla Destovnika-Kajuha osvojili tri zlata priznanja, in sicer: Teo DvorĹĄak (osmoĹĄolec) na tekmovanju iz angleĹĄkega jezika, Dominka Rak na tekmovanju iz znanja kemije in AmbroĹž SoviÄ? na tekmovanju iz matematiÄ?nega razmiĹĄljanja Bober.

Ob podelitvi je Ĺžupan Darko Menih povedal, da je ponosen na ĹĄolo, uÄ?ence, uÄ?itelje in vodstvo, da se v njej izobraĹžuje dober kader. Dotaknil se je tudi izobraĹževanja na daljavo, za katerega je dejal, da je v Ĺ oĹĄtanju potekalo dobro, da je to nova izkuĹĄnja za vse – uÄ?ence, uÄ?itelje in starĹĄe, in da je vesel, da so tudi to s skupnimi moÄ?mi zmogli in premagali.

Ob koncu je vsem zaĹželel, da bi se tudi v nadaljnjem izobraĹževanju dobro poÄ?utili, in dodal: ÂťZnanje je vrednota, ki vas bo spremljala ves Ä?as, negujte jo, saj jo boste v Ĺživljenju potrebovali na vsakem koraku.ÂŤ

Podelitev se je letos Ä?asovno ujela z zakljuÄ?no prireditvijo ĹĄoĹĄtanjskih devetoĹĄolcev.

Ĺ˝upan je vsem podaril knjiĹžne nagrade, odliÄ?njakom roman Vlada VrbiÄ?a Prestreljene sanje.

Od osnovne ĹĄole se je tako poslovila ÂťGeneracija 20ÂŤ ali ÂťCovid generacijaÂŤ, kot so se poimenovali, saj je epidemija zaznamo-

Ĺ olo zapustila ena boljĹĄih generacij Ĺ martno ob Paki, 17. junija – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je tudi letos sprejel odliÄ?njake zakljuÄ?nih razredov tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole bratov Letonja. Od 40 devetoĹĄolcev je bilo takih 12, od tega je bilo osem odliÄ?nih ves Ä?as ĹĄolanja.

KopuĹĄar jim je ob tej priloĹžnosti med drugim dejal, da so premagali prvo stopnico v Ĺživljenju in bodo morda imeli zaradi odliÄ?nega uspeha pri nadaljnjem izobraĹževanju manj teĹžav. Ni pa uspeh jamstvo za laĹžje premagovanje izzivov, ki so pred njimi. ÂťUpam in verjamem, da boste dosegli zastavljene cilje. Ĺ e bolj pa upam, da se boste kot izobraĹženi ljudje vrnili v domaÄ?e okolje in prevzeli bremena bodisi v lokalni skupnosti ali v druĹĄtvih

OdliÄ?njaki z Ĺžupanom, ravnateljem ter razredniÄ?arkama

in s tem prispevali k razvoju ter kakovostnejĹĄemu Ĺživljenju obÄ?anov in obÄ?ank. Trudimo se sliĹĄati glas mladih, Ä?eprav imate verjetno vi obÄ?utek, da premalo.ÂŤ KopuĹĄar je menil, da imajo uÄ?enci

v lokalni skupnosti dobre pogoje za izobraĹževanje. ÄŒestital jim je za doseĹžen uspeh in jim zaĹželel vse dobro na nadaljnji poti. V spomin na sreÄ?anje jim je izroÄ?il knjiĹžno darilo.

Bojan Juras, ravnatelj ĹĄole, nam je dejal, da odhaja iz ĹĄole ena boljĹĄih generacij osnovnoĹĄolcev. Sicer pa je bilo iztekajoÄ?e se ĹĄolsko leto zaradi epidemije korona virusa posebno. Kljub temu

vala njihov zakljuÄ?ek ĹĄolanja. Ob zakljuÄ?ku ĹĄolanja jih je nagovorila tudi ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik Puc, ki jim je v pouÄ?ni zgodbi zaĹželela, naj v Ĺživljenju ohranjajo dobre stvari in spomine, slabe pa skuĹĄajo Ä?im prej pozabiti.

NajboljĹĄe je nagradila tudi ĹĄola, uÄ?iteljski zbor je za uÄ?enko in uÄ?enca ĹĄole izbral Dominiko Rak in AmbroĹža SoviÄ?a. đ&#x;”˛

T. R.

Vseh 9 let so bili odliÄ?ni: NeĹža Centrih, Gal Golob, Oskar Hudolin, Nika KaÄ?iÄ?nik, Ĺ˝iva MatjaĹž, Manca PoberĹžnik, Vida RamĹĄak in Jure ZapuĹĄek; v 9. razredu so bili odliÄ?ni: Marko Kolar, Eva Kozelj, Tadej Kumer in Sara Mandelc. so, vsaj do sredine marca, uresniÄ?ili ves zastavljeni program, v ostalih mesecih so ga prilagodili nastalim razmeram. ÂťKljub temu menim, da smo lahko zadovoljni, da smo uspeĹĄno delali na daljavo in da je kolektiv pri tem pokazal kar veliko truda.ÂŤ Zaradi manj strogega ocenjevanja v Ä?asu epidemije predvideva boljĹĄe povpreÄ?ne ocene v primerjavi z lansko, ki je bila slaba ĹĄtirica.

Bera uspehov, ki so jih dosegli uÄ?enci na najrazliÄ?nejĹĄih tekmovanjih, pa bi bila gotovo veÄ?ja, Ä?e ne bi bilo epidemije, saj je bilo kar nekaj tekmovanj na drĹžavni ravni zaradi nje odpovedanih.

Na vpraĹĄanje, po Ä?em je ĹĄmarĹĄ-

ka osnovna ĹĄola najbolj prepoznavna, je Bojan Juras odgovoril: ÂťMenim, da smo sonÄ?na ĹĄola, ki je prijazna do vseh, in da se, Ä?e se le da, na vpraĹĄanja odzivamo ter ustrezno reagiramo.ÂŤ In kam bo vodila ĹĄmarĹĄke devetoĹĄolce nadaljnja izobraĹževalna pot? NajveÄ? se jih je vpisalo v program predĹĄolske vzgoje, sledijo programi sploĹĄne, ĹĄportne in umetniĹĄke gimnazije, po eden pa v program elektro in zdravstvene ĹĄole. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 9

9

MED VAMI

2. julija 2020

Nasilje nad starejĹĄimi je prisotno bolj, kot v druĹžbi zaznavamo Svetovni dan ozaveĹĄÄ?anja o nasilju nad starejĹĄimi – Najpogosteje se dogaja med ĹĄtirimi stenami, ko so povzroÄ?itelji najbliĹžji – StarejĹĄi ljudje se pogosto poÄ?utijo odveÄ? in tudi postanejo odveÄ?

Jasmina Ĺ karja

ZdruĹženi narodi so leta 2011 razglasili 15. junij za svetovni dan ozaveĹĄÄ?anja o nasilju nad starejĹĄimi. Raziskave kaĹžejo, da je zaradi starajoÄ?e se druĹžbe nasilja nad starejĹĄimi vsako leto veÄ?, letoĹĄnja epidemija pa je ĹĄe dodatno izpostavila ranljivost starejĹĄe populacije. V preteklosti je nasilje mnogokrat ostalo skrito za ĹĄtirimi zidovi, v zadnjih mesecih, ko se ves svet sooÄ?a z zdravstvenimi izzivi, ki jih je povzroÄ?ila epidemija, pa je nasilje nad starejĹĄimi postalo bolj izpostavljeno. Da so starostniki pogosto odvisni od bliĹžnjih, sorodnikov in njihove pomoÄ?i, Ä?etudi so povzroÄ?itelji nasilja, pove direktorica Centra Zimzelen TopolĹĄica Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?, ki poudari primer krizne namestitve pred kratkim, ko se je izvajalo teĹžko nasilje nad starejĹĄim, ki izhaja iz teĹžav v druĹžini, kjer ne znajo in ne zmorejo pomagati. ÂťTudi reĹĄevanju teh teĹžav bo namenjen gerontoloĹĄki center. Da pomaga sorodnikom, ki ne zmorejo, s podporo reĹĄiti tovrstne teĹžave, da ne pride do najhujĹĄih oblik nasilja. Gotovo nihÄ?e ne Ĺželi namenoma storiti sile drugemu, Ä?lovek jo povzroÄ?i v grozni stiski, obupu, ko je nemoÄ?en,ÂŤ razmiĹĄlja Ĺ tefan BukoviÄ?eva.

Žrtve iz sramu in strahu ne Şelijo glasno spregovoriti

Da se o zlorabah starejĹĄih v institucionalnem okolju zelo veliko govori, o tistih v domaÄ?em okolju, za ĹĄtirimi stenami pa skoraj-

da niÄ?, izpostavi asistentka na Fakulteti za socialno delo dr.

Anamarija KejĹžar. ÂťStari ljudje se znajdejo v stiski, ko doĹživljajo razliÄ?ne vrste zlorab v domaÄ?em okolju od ljudi, od katerih so tudi odvisni. Zato iz obÄ?utka sramu in odvisnosti ne Ĺželijo o tem spregovoriti glasno. VÄ?asih namesto njih to sporoÄ?ijo sosedje.

Gre za poloĹžaj starejĹĄega Ä?loveka v domaÄ?em okolju, ki je potisnjen v kot, v svojo sobo, morda edini prostor, kjer je zaĹželen, pa ni ustrezen.ÂŤ Kako razbijati molk o nasilju? KejĹžarjeva odgovarja: ÂťPrepoznati moramo svoje pravice in razliÄ?ne moĹžnosti, ki jih ponuja mreĹža pomoÄ?i, ki jo sestavljajo tako prostovoljske organizacije kot institucionalna okolja, tudi domovi za starejĹĄe.

GerontoloĹĄki center, ki nastaja v Centru Zimzelen, pa predstavlja ĹĄe eno obliko pomoÄ?i za svojce in stare ljudi v domaÄ?em okolju, ki Ĺživijo sami. Razlogi izhajajo Ĺže iz same preteklosti. Ne gre samo za nemoÄ?, tudi za to, da nekdo drug dobi moÄ? vplivanja in odloÄ?anja. StarejĹĄi ljudje se poÄ?utijo odveÄ? in tudi postanejo odveÄ?.ÂŤ

Nasilje se dogaja tudi v domovih za starejĹĄe

Nasilje nad starejĹĄimi se dogaja tudi v domovih za starejĹĄe, v katerih prav tako prihaja do zlorab kot v kateremkoli drugem okolju. Žal pa se o posameznih primerih zlorab v institucijah veliko govori, vendar preveÄ? posploĹĄuje, da je to vsakdan v domovih, kar pa ne drĹži; v domovih so le transparentne situacije veliko bolj opazne kot v druĹžinskih okoljih,ÂŤ

pove dr. KejĹžarjeva. Pomembno je o tej vrsti nasilja spregovoriti glasno, pomembno je sodelovanje drĹžavnih organov in nevladnih organizacij. Ljudje lahko pomagajo po telefonu, mreĹži pomoÄ?i, pomagajo lahko prostovoljci, druĹĄtva upokojencev, socialne oskrbovalke, sosedje, ki ne zamiĹžijo in pogledajo stran.

Pomembno je, da starejĹĄi niso prepuĹĄÄ?eni sami sebi in da upoĹĄtevamo njihovo dostojanstvo do samega konca Ĺživljenja.

Kaj vse je nasilje?

Za nasilje nad starejĹĄimi smatramo telesno zlorabo (klofutanje, udarjanje, dajanje preveÄ? pomirjeval ‌), psiholoĹĄko, Ä?ustveno zlorabo (groĹžnja z zapustitvijo in institucionalizacijo), spolno zlorabo (spolni stik z osebo, ki ni zmoĹžna dati svoje privolitve, zmotno je miĹĄljenje, da starejĹĄi ne morejo biti spolno zlorabljeni), finanÄ?no oz. ekonomsko zlorabo (prilastitev dohodka, pravni posli, v katere so stari ljudje prisiljeni) ter zanemarjanje in zapustitev (odrekanje hrane, potreb po zdravljenju, pomanjkljiva nega). Navedene oblike nasilja se pogosto prepletajo, s Ä?asoma pa dinamika nasilja pripelje do ÂťnormalizacijeÂŤ nasilja v odnosu.

O nasilju nad starejĹĄimi je treba govoriti odprto

Ana Planinc, koordinatorka za prepreÄ?evanje nasilja v druĹžini – vodja interventne sluĹžbe s Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka, poudari, da na centru vsakrĹĄno nasilje dosledno obravnavajo, seveda prilagojeno Ä?lovekovim potrebam. ÂťNa nasilje nad starejĹĄimi smo ĹĄe posebej pozorni in obÄ?utljivi, saj gre za ranljivejĹĄo skupino prebivalstva.

Velikokrat zanj izvemo po nakljuÄ?ju oz. je vstopna toÄ?ka kakĹĄna druga teĹžava. S problematiko se spopadamo tako, da se povezujemo z drugimi sluĹžbami, kot so pomoÄ? na domu, domovi za varstvo odraslih, patronaĹžna sluĹžba, policija, druĹĄtva itd., ki imajo vpogled v dogajanje na terenu, tudi kadar se oseba sama

Nasilje lahko vedno prijavi oseba, ki izve zanj

Ana Planinc: ÂťVse sluĹžbe so dolĹžne prijaviti vsakrĹĄno nasilje, ki ga zaznajo.ÂŤ

ne obrne na nas. VkljuÄ?itev zunanje pomoÄ?i lahko deluje kot varovalni dejavnik in hkrati tudi razbremenilni, saj pomembno vpliva v smislu pomoÄ?i svojcem in osebi,ÂŤ odgovori PlaninÄ?eva.

StarejĹĄe je strah selitve v domove

ÂťV zadnjem Ä?asu je veÄ? prijav nasilja nad starejĹĄimi, o katerem

ÄŒe so bili v Ä?asu nomadov in plemen stari ljudje tisti, ki so predstavljali nekoga, ki jemlje prepotrebno hrano in sredstva za preĹživetje, je danes podobno. ÄŒe ljudje nimajo sredstev za Ĺživljenje, predstavljajo finanÄ?no breme in skrb tudi za preostale Ä?lane druĹžine.

Mladi Ĺže lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico

Dr. Anamarija KejĹžar: ÂťNe gre samo za nemoÄ?, gre tudi za to, da nekdo drug dobi moÄ? vplivanja in odloÄ?anja.ÂŤ

se odprto govori, in menimo, da je posledica veÄ?je ozaveĹĄÄ?enosti starejĹĄih. Je pa res, da se starejĹĄi ljudje teĹžje odloÄ?ajo za spremembo. Gotovo ostaja le-to dalj Ä?asa neodkrito. Pomemben dejavnik pri starejĹĄih je prisotnost strahu pred institucionalnim varstvom.

Pri tem se odraĹžajo obÄ?utku sramu in krivde z vidika starĹĄa, saj so to njihovi otroci, ki so jih sami vzgojili. Stari ljudje tudi bolj skrivajo nasilen odnos, tudi nasilje v dogi partnerski vezi. V nekaterih primerih pa so po dolgotrajnem nasilnem odnosu v vezi Ĺžrtve po toliko letih Ĺže odloÄ?ene, da za vedno gredo iz ĹĄkodljivega odnosa,

Prva skupina poÄ?itnikarjev je zaÄ?ela delati v ponedeljek.

OdloÄ?ili so se, da bodo na poÄ?itniĹĄko delo sprejeli vseh 115 mladih, ki so pravoÄ?asno oddali vlogo Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je letos kljub posebnim okoliĹĄÄ?inam v poepidemijskem Ä?asu zaradi koronakrize Ĺže 12. leto zapored organizirala poÄ?itniĹĄko delo za dijake in ĹĄtudente. Zanimanje je bilo letos ĹĄe veÄ?je kot pretekla leta. Vlogo je oddalo 115 mladih. ÄŒeprav so na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v razpisu predvideli, da lahko zagotovijo poÄ?itniĹĄko delo osemdesetim, so dali priloĹžnost, da 35 ur prostega Ä?asa preĹživijo delovno in za to zasluĹžijo 159 evrov, vsem. ÂťS projektom Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico Ĺželimo pri mladih ĹĄe naprej spodbujati medsebojno ter medgeneracijsko povezanost in povezanost s krajem, v katerem Ĺživijo. To je tudi priloĹžnost za ustvarjanje novih poznanstev in sklepanje novih prijateljstev. Eden od glavnih namenov poÄ?itniĹĄkega dela pa je spodbujanje in utrjevanje pome-

na Ä?istega in urejenega okolja, v katerem Ĺživimo,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih.

Prva skupina je zaÄ?ela delati v ponedeljek, 29. junija, zadnja skupina ga bo zakljuÄ?ila 4. septembra. Potekalo bo, kot se je izrazil Ĺžupan, pod strogimi koronavarstvenimi ukrepi. ÂťUpam, da bodo vsi, ki so se prijavili za delo in so Ĺže razvrĹĄÄ?eni v skupine, delali odgovorno in s pripadnostjo Ĺ oĹĄtanju. Upam in Ĺželim si tudi, da zaradi Covida-19 poÄ?itniĹĄkega dela ne bo treba prekiniti.ÂŤ V letoĹĄnjem letu ponovno ne bo zunanjega nadzora, ne bo zagotovljena voda v plastenkah (tudi v Ĺželji po ustvarjanju manjĹĄe koliÄ?ine odpadkov), saj je na voljo kvalitetna pitna voda na pitnikih v mestu (pri Vili Mayer, pri Glasbeni ĹĄoli Ĺ oĹĄtanj, na ĹĄportnem in otroĹĄkem igriĹĄÄ?u Tresimir, pri vodohranu na Goricah, na Trgu bratov Mravljakov in pri TrĹžnici Ĺ oĹĄtanj). Za vse, ki niso imeli opravljenega usposablja-

in to tudi izpeljejo. Pri starejĹĄih ljudeh je eden od riziÄ?nih dejavnikov tudi veÄ?ja ekonomska odvisnost od partnerja ali od otrok, ki sedaj skrbijo zanje. Potrebno pa je opozoriti, da sistemska ureditev moĹžnosti institucionalnega varstva ali drugih oblik skrbi za starega Ä?loveka ne zajema vseh obstojeÄ?ih potreb in poslediÄ?no vzpostavlja ugodnejĹĄe razmere za nastanek in vzdrĹževanje nasilja. Potrebno pa je biti pozoren tudi na zdravstvene dejavnike, upoĹĄtevati celostno sliko, pridobiti vse informacije, saj so obÄ?asno stiske starejĹĄih lahko posledica razliÄ?nih bolezni (demenca ali druge bolezni) in ne gre vedno nujno za nasilje.ÂŤ

nja iz varstva pri delu in varstva pred poĹžarom, so ga za prvo skupino organizirali ta ponedeljek, za drugo skupino ga bodo v pođ&#x;”˛ nedeljek, 6. julija.

Äż(16.$ $5(1$

Ăł0zÂłk xÂ…#z Xz Â…(nÂ…#z $WULM YHOHQMVNHJD JUDGX

_ -8/,- _ Ŀ(16., )2580 6' 6$Ģ$

Pomembno je, da se na nasilje opozarja, o njem spregovori, da se lahko izvedejo vsi potrebni ukrepi za zaĹĄÄ?ito Ĺžrtve in naÄ?rt pomoÄ?i. Pomembna je razvita socialna mreĹža oz. ostali varovalni dejavniki, ki prepreÄ?ujejo nasilje. Kako ga prepreÄ?iti, kam prijaviti, Ä?e ga Ĺžrtve same ne morejo, pa vemo, da se dogaja? ÂťNasilje je vedno mogoÄ?e prijaviti policiji, obvestiti CSD ali nevladne organizacije, ki delujejo na podroÄ?ju problematike nasilja. Pomembno je, da oseba, ki doĹživlja nasilje, o njem spregovori vsaj sosedu, svojcu, sorodniku, znancu ‌, ki ji je lahko v oporo pri nadaljnjih korakih. Nasilje lahko vedno prijavi tudi druga oseba, ki izve za nasilje. Prav tako imajo vse sluĹžbe dolĹžnost prijavljati za vsakrĹĄno nasilje, ki ga zaznajo,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?i Ana Planinc, koordinatorka za prepreÄ?evanje nasilja v druĹžini s Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

2. julija 2020

Na sonÄ?ni steni originali in kopije Milan Jenko: ÂťRedkokateremu je dano, da si lahko privoĹĄÄ?i originalno delo velikega umetnika. Repliko njegove slike, Ä?e nam je vĹĄeÄ?, pa si lahko.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Do 31. julija si lahko v KnjiĹžnici Velenje ogledate razstavo z naslovom Original, kopija, ponaredek iz zbirke Milana Jenka. Slikar ima v svoji zbirki celo vrsto originalov in del, ki jim lahko reÄ?emo kopija, replika. Sestavljal jo je veÄ? kot 40 let, del te je zdaj na ogled.

V KnjiĹžnici sva pred SonÄ?no steno, na kateri Ĺžarijo dela iz njegove zbirke, prejĹĄnji teden sedla na poÄ?ivalnik in si vzela Ä?as za pogovor.

Najprej mi je povedal, da je razstavo postavil zato, da bi obiskovalcem razloĹžil predvsem to, kaj je replika. Da je to poustvaritev originalne umetnine. Redkokateremu je dano, da si lahko privoĹĄÄ?i original velikega umetnika.

Repliko njegove slike, Ä?e nam je delo vĹĄeÄ?, pa si lahko. ÂťNi vaĹžno, kdo je delo naslikal, vaĹžno je, da ob njem uĹživaĹĄ,ÂŤ preprosto resnico razloĹži Jenko. Tudi sam ni imel toliko denarja, da bi lahko kupoval originale, je pa del svojega dohodka vedno dajal na stran, da je lahko kupil poustvaritev originalne umetnine, ki mu je bila vĹĄeÄ?. NajveÄ?krat starejĹĄih del tujih slikarjev. ÂťS tem nisem imel nikoli teĹžav. ÄŒe mi je bilo vĹĄeÄ?, Ä?e je bilo cenovno sprejemljivo, sem ga kupil.ÂŤ Velikokrat je imel sreÄ?o, da je kupil kakĹĄno kopijo, ki jo je potem naĹĄel v leksikonu. ÂťTo mi je bilo v posebno zadovoljstvo.

Pa ne zato, da bi iz tega delal biznis, ampak zato, ker jo imam jaz.ÂŤ V svojo zbirko je vloĹžil veliko

denarja. Kupoval je premiĹĄljeno. ÂťSlike se kupujejo po navadi takrat, ko je kriza. Takrat cene padejo in takrat je Ä?as za nakup.

Krize, ki so pri nas kar pogoste,

noÄ?i privoĹĄÄ?il Montmartre, pariĹĄko slikarsko Ä?etrt. Tam sem sreÄ?al deĹžurnega Makedonca, ki mi je pomagal, da sem priĹĄel do slike, ki jo zelo cenim. Tudi Avstrij-

Razstava 'Original, kopija, ponaredek' Milana Jenka bo v KnjiĹžnici Velenje na ogled do konca julija.

sem izkoristil. Marsikdaj pa sem z nakupom komu tudi pomagal, da je lahko potoval nazaj v NemÄ?ijo, Francijo, Italijo ... Ali pa sva kompenzirala. VÄ?asih me je kdo potem poklical, Ä?eĹĄ, prodal sem tvojo sliko, zdaj pa grem nazaj.ÂŤ Na enega od nakupov – in to originala – ga veĹžejo prav posebni spomini. Tudi zato, ker je povezan z dragim Parizom. ÂťTiste slike zdajle ne morem pokazati, ker sem jo odnesel domov. SluĹžbeno sem bil v Parizu, ves dan na sejmiĹĄÄ?u, potem pa sem si opol-

ci so takoj, ko so jo videli, rekli - oh, ti imaĹĄ od Erike Milerjeve original ‌ Slika je bila ĹĄe mastna, dal mi je distanÄ?nike, ploĹĄÄ?o, plaÄ?al sem in jo odnesel na letalo.

Te ne prodam. Sem pa naredil replike in sem tudi napisal, da sem delal po originalu. V Sloveniji sem uspeĹĄno prodal dve.ÂŤ Jenko je Ĺže veÄ? kot tri desetletja slikar samouk. Svoja dela razstavlja, kot pravi, po potrebi doma in na tujem. Žal je tukaj, v Velenju, zame osrednja galerija zaprta. PosluĹževati se moram dru-

gih razstavnih prostorov,ÂŤ mi je povedal. Zakaj, ga vpraĹĄam, ko vidim boleÄ?ino ob tem, ko to izreÄ?e. Ker ste samouk? ÂťVaĹžno je, da smo pomagali Kulturni dom zgraditi, da smo vsak popoldan toliko in toliko opek zloĹžili ... To je bilo vaĹžno. Ni pa bilo vaĹžno, ali boĹĄ kdaj lahko kakĹĄno sliko predstavil v svojem domaÄ?em kraju. Prvo razstavo doma sem naredil v vili Bianci. Bila je zelo odmevna. Zelo sem bil vesel, da sem lahko v tako lepih prostorih pokazal svoja dela, miniature. In to prav v objektu, v katerem je bila rojena moja Ĺžena, in v Ä?asu, ko je taĹĄÄ?a dopolnila 100 let. Vse se je lepo ujelo.ÂŤ Sicer pa – tudi o tem sva se pogovarjala – postavitve razstav niso poceni. ÂťDanes galeristi ne prodajajo, niti ne znajo, niti niso k temu zavezani. Danes so galerije narejene za galeriste, ne pa za nas, ki se s tem preĹživljamo.

Pri nas ni tako kot v Avstriji ali Ĺ vici, ko reÄ?e galerist – pet slik ti bom prodal, potem se bova pa pomenila za eno tvojo. Pri nas pa prej reÄ?ejo – eno sliko boĹĄ dal za tistih par araĹĄidov, steklenico vina in prostor, ki je drĹžavni, ne zasebni. To je razlika. Potem nima smisla, da bi jaz nekomu dekoriral prostore, pa imel s tem velike stroĹĄke. Zame je pomembno, da lahko ĹĄe kaj naredim, da imam svoj mir in da so kupci mojih del zadovoljni. Pred nedavnim sem po znanem originalu delal za Italijane grafiko Tartinija s hudiÄ?em, ki mu igra na violino.

Rekli so, drago je, a to moramo đ&#x;”˛ imeti.ÂŤ

Poletje vabi na prireditve Festivala Velenje Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje, ki so se zaÄ?ele Ĺže junija, bodo vrhunec dosegle julija in avgusta – Raznolik program bo zajel veÄ? kot 80 razliÄ?nih prireditev Velenje – Med vidnejĹĄimi dogodki, ki so jih vkljuÄ?ili tudi v Abonma Poletnih kulturnih prireditev, velja izpostaviti monokomedijo Mihe FirĹĄta z naslovom Komedijo o artu (21. 7.), koncert odliÄ?ne jazz zasedbe Ana Bezjak kvartet (31. 7.), etno glasbeno poslastico skupine dna (20. 8.) in Ĺže tradicionalni VeÄ?er z Iztokom Mlakarjem, ki bo 30. 8. in s katerim bodo tudi sklenili poletno kulturno ponudbo. Vse abonmajske dogodke bodo pripravili na Velenjskem gradu. Prenosljivi abonma PKP je obiskovalcem Ĺže na voljo na blagajni Festivala Velenje. Ti dogodki so tudi edini plaÄ?ljivi, sicer pa bo vsa ostala ponudba obiskovalcem na voljo brezplaÄ?no. Nanizajmo tokrat nekaj dogodkov, ki se bodo zvrstili do pribliĹžno sredine julija.

Prva dva julijska Ä?etrtka so festivalovci namenili Glasbenim slikam s terase Galerije Velenje, 2. 7. bodo gostili kantavtorja Petra Dirnbeka, 9. 7. pa violinista Branka BrezavĹĄÄ?ka in pianistko Majo TajnĹĄek.

Posebno doĹživetje bo gotovo predstava pouliÄ?nih umetnikov.

Na Titovem trgu bo na ogled

uliÄ?ni ĹĄov ZUM Kreativa, 360 stopinj cirkusa Arbakadarba (8.

7.).

Za glasbene uĹžitke bo poskrbela priljubljena zasedba Tretji kanu, ki bo pred Domom kulture Velenje nastopila 10. 7., za ljubi-

telje trĹĄih ritmov pa skupina Imset (amfiteater na Velenjski promenadi, 17. 7.).

V obliki sproĹĄÄ?enega piknika v SonÄ?negim parku vabijo festivalovci 10. 7. na etnoglasbeni piknik z glasbenimi ÂťarheologiÂŤ – skupine PraĹĄnati.

Pestro poletje se obeta tudi ljubiteljem jazza. Na odru pred kulturnim domom Velenje bo 9. 7.

nastopila zasedba Vid Jamnik Trio, avgusta pa sledijo ĹĄe trije odliÄ?ni nastopi.

Seveda bodo ĹĄtevilni dogodki namenjeni tudi otrokom. Ustvarjalnost in poletne umetniĹĄke dejavnosti bodo ponovno doma na

travniku pred kulturnim domom.

Torkove igrarije bomo vsak torek med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro pripravili ob pomoÄ?i razliÄ?nih velenjskih javnih zavodov in druĹĄtev, ob sobotnih dopoldnevih pa si bodo najmlajĹĄi v okviru Sobotnih lutkarij na zelenem prizoriĹĄÄ?u v senci dreves lahko ogledali zanimive lutkovne in igrane predstave (Ä?e bo vreme slabo,

bodo v veliki dvorani kulturnega doma). Med njimi velja ĹĄe posebej omeniti premierno uprizoritev Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje O majhni Anici (18. 7.).

Galerija Velenje ob tem pripravlja ĹĄe razliÄ?ne umetniĹĄko razigrane sklope, med 29. 6. in 3.

7. poletne poÄ?itniĹĄke likovne delavnice z naslovom UmetniĹĄki poÄ?itniĹĄki vrtiljak, 9. 7. in 13.

8. Montessori urice, 4. 7. se bodo slikarji vseh generacij z naslovom Jezerske kratkoÄ?asnice ustvarjalno druĹžili na travniku ob Velenjskem jezeru. Galerija bo julija gostila razstavo del Tine Mohorović z naslovom Prestopanja/Crossings. VeÄ? o njeni vsebini bodo obiskovalci lahko izvedeli na predavanju z delavnico 7. 7., ko jih bo v svet grafike in globokega tiska popeljala sama umetnica.

Poletni kino na prostem Zvezde pod zvezdami bo ob ponedeljkih ob Domu kulture Velenje na ogled brezplaÄ?no ponudil devet Ĺžanrsko raznolikih filmskih produkcij. ÄŒe bo vreme slabo, bo projekcija v veliki dvorani Kina Velenje. đ&#x;”˛

Onstran AleĹĄ OjsterĹĄek

Sem se razveselil ukrepanja obmoÄ?ne razvojne agencije SAĹ A in njenega konkretnejĹĄega vzpostavljanja ustroja in gibanja, ki naj premogovniĹĄko regijo popelje v novi svet. Proti gospodarskim panogam, ki naj prihodnjim generacijam zagotovijo dostojen razvoj. Razveselilo je tudi poveÄ?anje viĹĄine finanÄ?nih sredstev, ki (so) naj bi bila namenjena prehodu regij.

Manj razveseljivo je dejstvo, da Ä?asa, ki ga imamo na voljo za izvedbo preobrazbe, prekvalifikacije, preusmeritve, razvoj novih izdelkov in iskanje trga zanje, nova strateĹĄka povezovanja ni veÄ? ravno veliko. Generacija otrok, ki bo deleĹžna drugaÄ?ne doline, je namreÄ? Ĺže rojena. Dvoma, da se bo preobrazba doline dotaknila veÄ?ine, ne bi smelo veÄ? biti. Mednarodna politika bo vse pogosteje izpostavljala zaveze trajnostnega razvoja in energetske uÄ?inkovitosti, v ospredje pa bodo prihajali izdelki, ki bodo izpolnjevali pogoje in bodo del prihajajoÄ?ega kroĹžnega principa delovanja gospodarstva.

Ni mi povsem znano, kolikĹĄen del tukajĹĄnje industrije je aktiven Ä?len v zdruĹženjih, v katerih nastajajo partnerstva pametnih specializacij – prostora, kjer se druĹžita znanje kljuÄ?nih nacionalnih raziskovalnih inĹĄtitutov in podjetniĹĄka pobuda.

Verjamem sicer kolegom podjetnikom in njihovi strasti, nekoliko manj pa izkuĹĄnjam politike, da v procesu prehoda regije iz premogovniĹĄke v ÂťzelenoÂŤ ne bo klonila dobronamernim pritiskom zunanjih svetovalcev. ÄŒe je kaj gotovo, je dejstvo, da bo teh ÂťpriloĹžnostiÂŤ veliko proti ena.

Izzivi za danaĹĄnje Ä?ase, ki se kaĹžejo v potrebi izobraĹževanja odraslih in posebej spreminjanju njihove nizke motivacije za vstop v proces, so mogoÄ?e lahko prvi korak. Ni videti veÄ?jih nevarnosti in odgovarjajo na veÄ?ino potreb. Tak izziv ni drag in je trajnosten, lahko spreminja navade in gradi spodbudno okolje.

Izziv je seveda najti mentorje in uÄ?itelje, ki v preobrazbe verjamejo. S ĹĄirjenjem proizvodnih okolij, v katerih bodo potrebne transformacije iz delovno intenzivnih delovnih mest v taka, ki bodo odgovorila na povpraĹĄevanja t. i. pametnih izdelkov in storitev, pa se bo vnela bitka zanje. Niso v veÄ?ini in veljalo bi jih pritegniti, ohraniti. Vzgojiti jih je teĹžko, Ä?e ne nemogoÄ?e.

V prihodnje bi bilo priÄ?akovati veÄ? informacij za ĹĄirĹĄo javnost o naÄ?inu vodenja procesa prehoda doline, ĹĄe posebej pri vkljuÄ?evanju razliÄ?ne javnosti, prav tako tudi o kljuÄ?nih razvojnih dokumentih. Medijske objave so namreÄ? vse preskope in ne nudijo dovolj. Izpostavljam posebej, ker smo na tem mestu Ĺže veÄ?krat izpostavljali potrebo Ĺživljenjskega sloga naslednje generacije (voditeljev), ki Ĺželijo biti vkljuÄ?eni, predvsem pa Ä?im bolj neposredno informirani. NaÄ?in komuniciranje s pomoÄ?jo navajanj podĹžupanovih govorov je tako zelo za Ä?asom, 100-znaÄ?na hitra sporoÄ?ila v socialnih medijih pa tako preplitka, da je potrebno opozoriti na oÄ?itno pomanjkanje dovolj zgodnjih kakovostnih informacij. Tudi na zvodenele obljube obÄ?inske uprave bo potrebno opozarjati, saj s skopo odmerjenimi informacijami zadevno ne ustvarjajo vtisa, kako da je proces pod nadzorom in so pristojnosti naÄ?rtovanja in upravljanja zdavnaj jasno vzpostavljene. Dobro je, da se na regijski razvojni ravni dogaja, za zaÄ?etek pa bi bilo bolje, Ä?e bi informiranje o tem bilo Ä?asu primerne in izdatnejĹĄe. đ&#x;”˛

Zbiranja, ki se jih udeleĹži veÄ? kot 50 ljudi zaÄ?asno prepovedana Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji izdala odlok o zaÄ?asni sploĹĄni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, ki je zaÄ?ela veljati v torek, 30. junija.

ZaÄ?asno so tako prepovedana vsa zbiranja na javnem kraju, ki se jih udeleĹži veÄ? kot 50 ljudi. Izjema so prireditve za do 500 ljudi z dovoljenjem NIJZ, kjer bodo organizatorji lahko zagotovili upoĹĄtevanje varnostne razdalje med obiskovalci.

Izvajanje odloka bo lahko nadzorovala tudi policija v okviru svojih pristojnosti, so sporoÄ?ili po ponedeljkovi dopisni seji vlade. Prepovedana so tudi vsa zbiranja ne glede na ĹĄtevilo udeleĹžencev, Ä?e tam ni mogoÄ?e zagotoviti minimalnega stika med ljudmi v skladu z navodili NIJZ. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Uporabljate Facebook, Twitter, Instagram, TikTok ‌?

1. GAĹ PER RIFELJ IN JANA Ĺ UĹ TERĹ IÄŒ – Moje dobro in slabo 2. BATISTA CADILLAC - Magnolije 3. GORAN KARAN – Dugo nisam bio mlad

V zadnjih desetletjih se je naÄ?in Ĺživljenja in tudi medsebojnega komuniciranja moÄ?no spremenil in tisti malo starejĹĄi se vÄ?asih kar teĹžko prilagajmo vsem novostim. VÄ?asih pa se jih tudi branimo, ko opazujemo, kam pravzaprav vse to gre.

Seveda si mi, ki ustvarjamo Ä?asopis NaĹĄ Ä?as in program Radia Velenje, Ĺželimo, da prebirate predvsem ta Ä?asopis in pridobivate informacije ob posluĹĄanju Radia Velenje, a se zelo dobro zavedamo vpliva druĹžbenih omreĹžij. Zato imata oba medija tudi svoji spletni strani (nascas.com in radiovelenje.com), Radio pa tudi ostala druĹžbena omreĹžja.

Na temo druĹžbenih omreĹžij in nujnosti njihove uporabe v Ĺživljenju se je naĹĄ kolek-

GaĹĄper Rifelj v letoĹĄnjem letu pripravlja svoj prvi album, ki bo luÄ? sveta ugledal jeseni. Poleg ostalih novih skladb je z ekipo ustvaril tudi Ä?udovit duet Moje dobro in slabo, pri katerem je zdruĹžil moÄ?i z glasbenico Jano Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?, ki jo bolje poznamo kot zmagovalko ĹĄova Slovenija ima talent 2014. Glasbo za novo skladbo je napisal Nermin PuĹĄkar, besedilo pa Eva Klinc.

tiv tudi izobraĹževal. Medse smo povabili izkuĹĄenega medijskega, predvsem pa radijskega voditelja SaĹĄa Pappa, ki nas je skuĹĄal prepriÄ?ati, kako pomembno je tudi v medijskem vsakdanu, da imamo svoje profile na spletu in da jih neprestano dopolnjujemo.

Seveda pa je njihov pomen in delovanje treba jemati tudi z rezervo, saj je dejstvo, da toliko laĹžnih novic, kot jih je sedaj, ĹĄe

nikoli ni kroĹžilo po svetu.

Preverjene novice, za katerimi z imeni in priimki stojimo novinarji in drugi programski delavci in sodelavci kolektiva NaĹĄ Ä?as, pa zagotovo najdete v NaĹĄem Ä?asu in posluĹĄate na Radiu Velenje. To pa vsekakor velja tudi za obe naĹĄi spletni strani. In to gotovo tudi nekaj ĹĄteje. đ&#x;”˛

mz

LESTVICA domaÄ?e glasbe

GLASBENE novice v zadnjih dveh letih nanizala Ĺže ĹĄest avtorskih skladb. Poleg pisanja besedil in glasbe je Ella tudi soavtorica aranĹžmajev svojih del.

BQL predstavljata novo poletno skladbo Ko bo to za nama Rolling Stonesi Trumpu grozijo s toĹžbo Po ĹĄtirih letih neuspeĹĄnega opozarjanja so britanski rockerji Rolling Stones ameriĹĄkemu predsedniku Donaldu Trumpu zdaj zagrozili s toĹžbo, Ä?e bo na svojih shodih ĹĄe naprej brez njihovega dovoljenja vrtel njihovo glasbo. Nazadnje je 74-letni Trump eno od uspeĹĄnic Rolling Stonesov You Can't Always Get What You Want predvajal na sicer slabo obiskanem predvolilnem shodu v Tulsi. A to nikakor ni prviÄ?, da je skuĹĄal ameriĹĄki predsednik vzduĹĄje na svojih shodih ogreti s kakĹĄnim od ĹĄtevilnih hitov britanskih rokerjev. Med drugim je njihov hit Heart of Stone zadonel celo na Trumpovi prisegi za predsednika ZDA leta 2017. .

Ella RoĹĄ vstopa v poÄ?itniĹĄke dni s poletju primerno skladbo Spomladi sta priljubljena brata Rok in Anej PiletiÄ?, bolj znana kot BQL, navduĹĄila z uspeĹĄnico Na friĹĄno, ki se po ogledih na Youtubeu Ĺže bliĹža magiÄ?ni ĹĄtevil-

11

107,8 MHz

2. julija 2020

ki milijon, zdaj, ob zaÄ?etku poletja, pa stavita na nov singel Ko bo to za nama. Zgodba o poletni romanci, zdruĹženi s poletnimi reggaeton ritmi, pomeni sveĹž pristop dua BQL. V novi glasbeni zgodbi, pod katero se podpisujeta Anej in Raay, sta zdruĹžila moÄ?i s ĹĄtevilnimi talenti, ki sta jih iskala po Sloveniji v sklopu akcije ÄŒas, da zablestiĹĄ 2020. Videospot so posneli v ÄŒokoladni vasi na LimbuĹĄkem nabreĹžju na Ĺ tajerskem, KoroĹĄca pa sta se tokrat prviÄ? odrezala tudi kot plesalca in zaplesala v latino ritmih ob plesalcih Plesne ĹĄole Leaders Unified.

Spice Girls ob jubileju na turnejo brez Victorie Beckham Tik pred poletnimi poÄ?itnicami je mlada pevka Ella RoĹĄ izdala pesem, ki kar kliÄ?e po plesnih ritmih, poletju in zabavi. S pesmijo, ki nosi naslov Kiara, Ella dokazuje, da se drĹži obljube, da z novim desetletjem vstopa v dobo moderne glasbe. Januarja je nov stil glasbe nakazala Ĺže s pesmijo Trnov cvet, z novo skladbo pa se je ĹĄe bolj zasidrala v drugaÄ?ne zvoke. Ella RoĹĄ je svojo glasbeno pot zaÄ?ela pred dvema letoma, ko je z izdajo svojega prvega singla stopila pod okrilje zaloĹžbe Menart.

V sodelovanju z znanima producentoma Alexom Volaskom in Ninom OĹĄlakom je

Spomladi sta priljubljena brata Rok in Anej PiletiÄ?, bolj znana kot BQL, navduĹĄila z uspeĹĄnico Na friĹĄno, ki se po ogledih Ĺže bliĹža magiÄ?ni ĹĄtevilki milijon na Youtubeu, zdaj, ob zaÄ?etku pole-

tja, pa stavita na nov singel Ko bo to za nama. Zgodba o poletni romanci, zdruĹženi s poletnimi reggaeton ritmi, pomeni sveĹž pristop dua BQL. V novi glasbeni zgodbi, pod katero se podpisujeta Anej in Raay, sta zdruĹžila moÄ?i s ĹĄtevilnimi talenti, ki sta jih iskala po Sloveniji v sklopu akcije ÄŒas da zablestiĹĄ 2020. Videospot so posneli v ÄŒokoladni vasi na LimbuĹĄkem nabreĹžju na Ĺ tajerskem, KoroĹĄca pa sta se tokrat prviÄ? odrezala tudi kot ple-

salca in zaplesala v latino ritmih ob plesalcih Plesne ĹĄole Leaders Unified.

Prodani ikoniÄ?ni kitari Kurta Cobaina in Princea Na draĹžbi Julien's Auctions, naslovljeni Glasbene ikone, so prodali kitari, ki sta bili nekoÄ? v lasti frontmana Nirvane Kurta Cobaina in legendarnega Princea. Elektro-akustiÄ?no kitaro, ki jo je Cobain igral v oddaji MTV Unplugged, so prodali za rekordnih ĹĄest milijonov dolarjev. Doslej je za najdraĹžjo na draĹžbi prodano kitaro veljala Ä?rna kitara Fender Stratocaster, ki je bila v lasti Davida Gilmourja iz skupine Pink Floyd. Novi lastnik je zanjo odĹĄtel 3,95 milijona dolarjev.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL JAVOR - Daj otroku vso ljubezen 2 ANSAMBEL DAR - Pomlad 3 ANSAMBEL KLATEĹ˝I - DrugaÄ?na in privlaÄ?na 4 ANSAMBEL SLOVENSKI ZVOKI - Daj mi srce 5 ANSAMBEL IGOR IN ZLATI ZVOKI - Vse v Ĺživljenju se obrne 6 HALO KVINTET - Ĺ˝ivljenje naj bo tvoje veselje 7 ANSAMBEL MLADI POMURCI - Mamin roĹžmarin 8 ANSAMBEL ÄŒUDEĹ˝NI DEÄŒKI - Pomladne radosti 9 ANSAMBEL OPOJ - Godec z duĹĄo 10 TRIO Ĺ UBIC - Najina pomlad

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ANDRAŽ HRIBAR AndraŞ Hribar, znan po uspeťnicah Življenje je, Moja moja, Kaj mi delať ... in drugih, v poletje vstopa z novim singlom Da si ťe, s katerim napoveduje tudi nov album, ki izide jeseni.

AndraĹž je tudi avtor besedila in glasbe nove skladbe.

NINO Med ĹĄtevilnimi zanimivimi predmeti je bila na draĹžbi za 563.500 dolarjev prodana tudi kitara z imenom Blue Angel, ki je pripadala legendarnemu, prav tako Ĺže pokojnemu glasbeniku Princeu.

Vsestranski glasbenik Nino OĹĄlak v poletne mesece stopa s skladbo Midva, ki je prva Ä?isto nova pesem po izidu njegovega tretjega albuma Nekaj je na tebi.

Pesem, ki se Ĺže vrti v etru ĹĄtevilnih radijskih postaj, je zdaj dobila ĹĄe vizualno podobo. Nino je tokrat prviÄ? sodeloval z reĹžiserjem Lukom Blatnikom.

DRUGO DUGME Skupina Drugo dugme predstavlja novo avtorsko skladbo z naslovom Ĺ tajerci. Besedilo zanjo je napisal Igor PirkoviÄ?, glasba in

aranĹžma pa sta delo Zvoneta Hranjeca, nekdanjega Ä?lana skupin Chateau in Ĺ ank Rock.

NINA DONELLI Nina Donelli v vroÄ?e poletje vstopa s klubsko pesmijo Ima da te nema, s katero se bo predstavila na glasbenem festivalu CMC v Vodicah, ki pa so ga zaradi epidemije novega koronavirusa s poletja prestavili na zaÄ?etek jeseni. Ker gre za klubsko skladbo, so videospot zanjo posneli v diskoteki.

DAVID Mladi hip-hop glasbenik David, ki je v lanskem letu predstavil EP Dej se premakn, predstavlja novo pesem Idealen dan. Pesem je posnel z Alexom Volaskom, s katerim sodeluje Ĺže od leta 2015. Alex Volasko je tudi avtor glasbe in soavtor besedila, ki ga je pomagal napisati tudi David sam.

Naš čas, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

2. julija 2020

frkanje » Levo & desno «

Konec skrbi Velenjski nogometaši so zdaj lahko povsem brezskrbni.

Nič ves se jim ni treba bati, nič upati. Po tem, ko se jim ni uspelo »vzpeti« na Triglav, so dokončno zadnji.

Prehitro dol

⏫

»Ah, dam jih pa ne. Jih bomo kar v domačem krogu zmazali,« je dejal Franc Vugrin, ki se je tokrat Čveku pohvalil s prelepim »ulovom«. »Takšnega trojčka še videl nisem, torej tudi pobral nikoli. Letos bera sicer ni tako bogata, a se najde – za kosilo je vedno dovolj, « se je še nasmehnil. "In kje?", je Čvek kar najbolj naivno vprašal. Odgovora pa od nikoder – saj veste, gobarji so bolj molčeči ljudje.

⏫

Brata Milan in Matej Meža, znana podjetnika družbe MegaTel, podjetniški vodstveni tandem brez primere v Šaleški dolini, v Velenju pa itak … sta zelo nevsiljivo prijazna in prijetna sogovornika ter uspešna poslovneža, zavzeta za posel in rešitve. Tako še med srebanjem kofetka tuhtata vsak svojo verzijo, kaj in kako bi lahko bilo boljše, naprednejše, novo, inovacija ali celo izum, da bi bila blagovna znamka »Mega-M« še naprej v vrhu telekomunikacijske tehnologije; še med posvetom gospodarstva v SAŠI pred dnevi sta bila vsa zatopljena v »zoc« kave, če tudi ta ne pokaže zamisel za nov biznis.

V ZDA so uslužbenci narodnega parka obiskovalce Velikega kanjona prek spletnih omrežij opozorili, da lahko velika vročina predstavlja nepričakovano, predvsem pa nenavadno nevarnost – razpadanje čevljev. »Okolje Velikega kanjona je neprizanesljivo.

Vročina v kanjonu lahko povzroči razpadanje obutve (posledi-

ca topljenja lepila), v robustnih pohodniških čevljih pa se lahko zadrži obilo znoja, ki povzroči nastanek bolečih žuljev. Preden se odpravite na pohod, se zavedajte svojih zmožnosti in zmožnosti opreme,« so zapisali v luči zavedanja, da se bodo temperature na njihovem območju v teh dneh gibale okrog 45 stopinj Celzija. Na visoke temperature je opozorila tudi tamkajšnja vremenska služba, ki je zapisala, da bo najnevarneje na območjih pod 1200 metri nadmorske višine. »Temperature na gre-

Zlobna Ob proslavi dneva državnosti v naši metropoli se je še nebo zjokalo nam njimi (nami)!

Rast uvoza Slovenija ima v razmerju z mnogimi državami pozitivno razmerje med uvozom in izvozom. Vendar se z več državami zadnji čas to razmerja slabša. Slišimo, da je pri nas vse več uvoženih okuženih s korona virusom.

⏩

Dve Velenjčanki, nekdaj v vrtcih in šoli na Gorici, mlajša ekonomistka Alja, starejša profesorica in že dolga leta mariborska kulturnica Vojka, velenjski taborniški kader iz Ribnega, sta nerazdružljivi prijateljici, ki se še radi podružita s sošolci in prijatelji iz gimnazijskih klopi iz Velenja … Karantena jima je malo zožila vsakdanje poti, a so jima moderne tehnologije blizu. In ko je bilo omejitev konec (no, skoraj konec), ju je Čvek ujel v čisto pravem domačem vzdušju. Da je bil to še Aljin rojstni dan, pa so potrdili šampanjski mehurčki.

Čudno geslo Se ne sliši malo čudno, če tudi naše turistične družbe oglašujejo geslo: Ostanite doma!

Gasilska Gasilci so z mnogimi bolj ali manj slovesnimi prireditvami pred kratkim proslavili svoj dan. Dobro bi bilo, če bi se res lahko večkrat družili na raznih prireditvah kot pa na gašenjih in reševanjih.

Končno Glavni

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Velika vročina lahko povzroči tudi razpadanje čevljev

Ker so si nekateri prehitro sneli maske, jih moramo zdaj spet resno nameščati. No, vsaj mask naj bi bilo zdaj dovolj.

benih in v gorah so lahko precej drugačne od tistih v globini kanjonov in dolinah, saj s spustom v kanjon očitno naraščajo,« so pojasnili in ljudem priporočili, naj dovolj pijejo, naj imajo primerno opremo in zaščito pred soncem.

Kitara za dobrih pet milijonov evrov Nedavno je potekala dražba, na kateri so ponujali instrumente preminulih znanih in uspešnih glasbenikov. Med drugim je bila naprodaj tudi kitara, na katero je med oddajo MTVV Unplugged v New Yorku igral Kurt Cobain.

Izklicna cena za to elektro-akustično kitaro Martin D-18E iz leta 1959 je bila milijon ameriških dolarjev, na dražbi pa so jo ponudili skupaj s črnim kovčkom za hranjenje. V kovčku, na katerega je glasbenik nalepil letak s podobo albuma Feel the Darkness skupine Poison Idea, so bili trije zavitki nadomestnih strun ter z vilicami, žlico in nožem okrašen usnjen mošnjiček, v katerem naj bi Cobain hranil heroin, od katerega je bil odvisen zadnja leta življenja. Kitaro je kupil Avstralec Peter Freedman, zanjo pa odštel

5,3 milijona evrov. Glasbila ne namerava skriti pred očmi javnosti, temveč ga bo predstavil na svetovni turneji v galerijah in razstavnih prostorih.

Izdajal se je za zobozdravnika Na Hrvaškem je policija pred kratkim prejela kazensko ovadbo 45-letnice proti študentu stomatologije, ki se je izdajal za zobozdravnika. Sredi junija ji je v

stomatološki ordinaciji svojega bolnega očeta skušal urediti zobne vsadke. Ženska, ki ga je zdaj kazensko ovadila zaradi mazaštva, je ordinacijo obiskovala v prepričanju, da se je za zobozdravniški poseg, vreden več tisoč kun, dogovorila z resničnim lastnikom ordinacije. Toda ko so se stomatološka dela končala, ni bila zadovoljna. Kmalu je v pogovoru z družinskimi člani študenta izvedela, da je ordinacijo odprl na svojo roko in sprejemal paciente, čeprav ni končal ustrezne fakultete. Ženska je nato opravila pregled na stomatološki polikliniki v Zagrebu, kjer so ugotovili, da je zaradi nestrokovnega posega utrpela resne poškodbe zob

in dlesni. Študentova družina se brani, da je drzni stomatolog opravil že vse izpite na fakulteti, zaradi pandemije korona virusa pa da še ni diplomiral. »Bilo mu je dolgčas, ker je bilo vse zaprto.

Nekemu prijatelju je očistil zobni kamen, drugemu pa popravil zob,« so še dodali.

Nalašč kašljala v otroka Policija v San Joseju v Kaliforniji išče žensko, ki je zanalašč zakašljala na enoletnega otroka v vozičku, potem ko se je besedno sprla z njegovo mamo. Osumljenko, staro okoli 60 let, je v enem od lokalov zmotilo, da ženska v

vrsti za njo ni držala zadostne fizične distance, zato si je snela masko in večkrat zakašljala v enoletnega otroka v vozičku. Mati otroka je sicer prepričana, da je v ozadju dogodka rasizem. Rekla je, da jo je belopolta osumljenka začela nadlegovati, ko je z babico začela govoriti špansko. Po dogodku je imel otrok rahlo vročino, vendar se

zdaj počuti dobro. Njegova mama upa, da se ni okužil s korona virusom.

Prva izmena povsem ženske gasilske brigade Gasilska brigada iz Pasadene v Kaliforniji se je pred kratkim vpisala v zgodovino, ko so prvič celotno izmeno sestavljale samo ženske pripadnice brigade. »Zdelo se je kot nekaj, do česar bi moralo priti že zdavnaj. Da smo bile vse skupaj, naenkrat ... No, veliko ponosa je bilo čutiti in veliko izpopolnjenosti,« je povedala pasadenska gasilka Christina Terrazas. Kot je še povedala, dela kot gasilka že 19 let, a še nikdar ni bila v izmeni samo z ženskami.

Glede na podatke ameriške gasilske zveze, da je bilo leta 2018 le 8 odstotkov gasilcev ženskega spola, to seveda ni presenetljivo. V teh letih se je Terrazasova močno angažirala, da bi za gasilski poklic spodbudila več deklet. »Krasno bi bilo imeti povsem žensko brigado,« je dejala zavzeta gasilka, ki noče, da bi bil njihov zgodovinski trenutek zgolj enkratna zadeva.

Glavni šoštanjski trg je zdaj tudi uradno Glavni. Mnogi so se tega zavedali in se tako vedli do njega že doslej. Ne glede na to, kako se je imenoval.

Odpreti in zapreti Za rešitev težav v naši dolini bi bilo po mnenju nekaterih treba čim prej urediti za nekatere nasprotni »zadevi«: odpreti in zapreti. Zgraditi in odpreti hitro cesto 3. razvojne osi ter zapreti Premogovnik.

A oboje bo še dolgo trajalo.

Pogonska goriva Za pogon različnih motornih vozil mnogi uporabljajo vse bolj različna goriva. Policisti pogosto še vedno opažajo, da mnogi vozijo na alkoholni pogon. Voznikom najbolj potegne.

Premislek!

Zaradi koronavirusnih težav so mnogi, ki so si sicer že obljubili ljubezen, morali dati usodni »da« na čakanje. Ni pa podatka, koliko od teh si je med čakanjem premislilo.

V sili V času (prve) KV krize se je precej ljudi vrnilo h koreninam: začeli so obdelovati svoj kos zemlje. Večina jih je kmalu spoznala, da se ne splača. Nakup se jim je zdel vendarle enostavnejši. Če so morali domače delo tudi »zalivati« – tudi cenejši.

Odpuščanje Odpuščanje je dobra lastnost človeka. Ni pa seveda dobro, če gre za odpuščanje zaposlenih.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

2. julija 2020 Evropska poslanka in voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je 22. junija udeleĹžila sreÄ?anja s Ä?lani in simpatizerji Socialnih demokratov Velenje, pred tem pa sta jo v mestni hiĹĄi gostila direktor obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine Velenje mag. Iztok Mori in svetovalka Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Andreja KatiÄ? s sodelavci. Prva dama Socialnih demokratov je poudarila, da ni nov obraz politiÄ?nega parketa, da ima znanje, izkuĹĄnje z evropskega politiÄ?nega parketa in ve, kako delovati. ÂťV zadnjih desetih letih sem precej hodila po Sloveniji, povabil v teh dneh je veliko, tako nameravam delovati tudi v prihodnje. Do poletja bom obiskala kar nekaj mest s ĹĄirĹĄim zaledjem Ä?lanstva. Zadovoljna sem, da mi Ä?lanice in Ä?lani dajejo podporo in vlivajo zaupanje, da so moji odzivi in odgovornost na aktualne izzive pravilni in iskreni.ÂŤ

Nisem politiÄ?ni eksperiment Tanja Fajon obiskala mestno hiĹĄo in Ä?lane stranke, ki ji dajejo podporo in vlivajo zaupanje – Ĺ˝eli si veÄ? zaupanja v politiko in socialno demokracijo – DrĹžava je odgovorna, da skrbi za enakomeren razvoj vseh regij

â?ą

Naj naĹĄ glavni cilj in nacionalni hobi ne bo metanje polen pod noge.

Tanja Fajon je povedala, da Po Ä?em bo vaĹĄe vodenje drugaÄ?je jeseni pripravljena prevzeti no od vodenja predhodnika Devodenje stranke s polnim jana Ĺ˝idana? mandatom. ÂťNe verjamem, da bo bistveno drugaÄ?no. Si pa Ĺželim veÄ? zau- nismo bili sposobni zaradi popanja v politiko in socialno de- manjkanja poguma in volje. Zamokracijo. Ĺ˝idanu je v ĹĄestih le- vedam se, da tega ne bo mogoÄ?e tih uspelo stabilizirati stranko, narediti Ä?ez noÄ? in da bosta pona volitvah smo imeli soliden re- trebna razumevanje in posluh kozultat, okrepili legov stranke. ĹĄtevilo poslanTo je ĹĄele zaÄ?eŽelim si veÄ? cev v parlamentek. Po jesenzaupanja v tu, vendar to ne skem kongresu sme biti naĹĄa politiko in socialno bo veliko laĹžje zadnja ambicirazmisliti, kako demokracijoÂŤ ja. Mi lahko kot prenoviti notrastranka s potennje zadeve.ÂŤ cialom in znanjem doseĹžemo veKako dvigniti raven politiÄ?ne liko veÄ?. Po tej poti bi rada ĹĄla, kulture? da smo lahko na strani opozicije najmoÄ?nejĹĄa povezovalna stranÂťPredvsem tako, da tisti, ki smo ka in imamo priloĹžnost, da na na odgovornih poloĹžajih, in tivolitvah tudi zmagamo. VeÄ? se sti, ki nastopamo na javnih funkbomo morali ukvarjati s sabo, cijah, delujemo z zgledom, ker prenoviti strukture stranke, na- nas ljudje vsak dan sodijo. Da ne rediti stvari, ki jih v preteklosti vnaĹĄamo sovraĹĄtva, ne ĹĄirimo la-

â?ą

V Centru Zimzelen v TopolĹĄici so v torek, 16. junija, predstavili projekt Topol – gerontoloĹĄki center in model prenosa znanja v skupnosti, ki je potekal v okviru Fakultete za socialno delo in Fakultete za druĹžbene vede, ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Deos, Centra starejĹĄih TopolĹĄica. Direktorica doma Andreja Ĺ tefan BukoviÄ? je prepriÄ?ana, da jim gerontoloĹĄki center predstavlja izziv, tudi zaradi tega, ker smo starajoÄ?a se druĹžba, Evropa ali svet, in se bo v prihodnje potrebno tudi zato zelo sistematiÄ?no ukvarjati s starostjo. ÂťNe samo z razliÄ?nimi programi za starejĹĄe, zavedati se moramo, da bo potrebno sistematiÄ?no prevzeti znanje in izkuĹĄnje starejĹĄih ljudi in jih prenesti na mlajĹĄe, ki bodo v tej dejavnosti dobili zaposlitvene priloĹžnosti.ÂŤ Kaj potrebuje Center Zimzelen za vzpostavitev gerontoloĹĄkega centra? ÂťPotrebujemo Ä?as, da spravimo ideje v Ĺživljenje, podporo lokalne skupnosti in dober kader, ki ga imamo, ki ves Ä?as stanovalcem nudi vso potrebno pomoÄ? in podporo.ÂŤ

Slovenski domovi za starejĹĄe so zelo dobri

ÂťZa stanovalce domov za starejĹĄe je zelo dobro poskrbljeno, tako v programskem kot arhitekturnem smislu, veÄ? pomoÄ?i potrebujejo starejĹĄi ljudje doma, v domaÄ?em okolju. Podporo potrebujejo tudi svojci. V tem jaz

mo vsi enakovredne pogoje za Ĺživljenje,ÂŤ je poudaril Dermol, ki si Ĺželi, da bi tudi v Ljubljani vedeli, kateri projekti so za nas prioritetni, kaj VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani potrebujemo in kaj Ĺželimo ter da bi nam uspelo kakĹĄen projekt uspeĹĄno realizirati in izpeljati tudi brez izgubljanja prepotrebne energije in prepriÄ?evanja. ÂťTanja Fajon je s pozitivno energijo pokazala, da ima pravi pristop. Zavedamo se, da delovati drugaÄ?e in neuÄ?inkovito je enako kot prej, zato si Ĺželimo drugaÄ?nega nastopa, hkrati pa uÄ?inkovitega. To pa je izvedljivo le tako, da sliĹĄiĹĄ ljudi,

Fajonova je predstavila svoj pogled na socialno demokracijo v prihodnje in Ä?lanom stranke odgovorila na mnoga vpraĹĄanja. Njena Ĺželja je, da se Ä?im prej odgovorno lotijo najteĹžjih izzivov.

Ĺži, ne dajemo nizkotnih udarcev, temveÄ? da vodimo z vzgledom, da smo sposobni kulturnega pogovora. Zavedam se, da so med nami razlike, ki so dobrodoĹĄle, saj z njimi najdemo boljĹĄe priloĹžnosti, boljĹĄo pot naprej.ÂŤ Vam bodo znanje, izkuĹĄnje, sodelovanje in poznanstva iz Bruslja priĹĄle prav pri vodenju stranke? ÂťPrepriÄ?ana sem, da. Po dvajsetih letih delovanja imam izjemno veliko povezav, ne samo v politiÄ?nih strukturah, tudi sicer.

Zadnje dni dobivam zelo veliko podpore od evropskih kolegov, ponujajo pomoÄ?, ki bo predvsem pomembna, da se od njih nauÄ?imo dobrih zgodb in jih pripeljemo tudi v Slovenijo. Menim,

da te mednarodne dimenzije kot stranka do sedaj nismo dobro izkoriĹĄÄ?ali.ÂŤ S kakĹĄnimi vtisi odhajate iz Velenja? ÂťZelo pozitivnimi. Zdi se mi, da Ä?etudi ljudje znajo biti kritiÄ?ni, da nastavljajo ogledalo, dajejo tudi veliko spodbude in energije.

Zato se mi zdi, da je bilo sreÄ?anje s Ä?lani in Ä?lanicami dobra popotnica za naprej, da kot stranka ostajamo enotni. Pokazali smo zrelost, tudi z menjavo na Ä?elu stranke, in se kot stranka zavedamo odgovornosti, ki je pred nami. Ostajamo povezani in se kot stranka odpiramo ljudem, kar smo pokazali in kar zadnja dva tedna Ĺže delamo, saj je to Ĺže moj tretji obisk Ä?lanov.ÂŤ

RaÄ?unamo, da Fajonova prinaĹĄa v vodstvo stranke poleg drugaÄ?nosti tudi uÄ?inkovitost

Predsednik ObmoÄ?ne organizacije Socialnih demokratov SAĹ A Peter Dermol je sreÄ?anje oceni za zelo spodbudno, kot poziv, da si v Velenju Ĺželimo tesnejĹĄega sodelovanja in povezovanja, predvsem pa drugaÄ?nega pristopa vodenja. ÂťDrĹžava je vkljuÄ?ujoÄ? z naĹĄo stranko tista, ki je odgovorna skrbeti za enakomeren razvoj vseh regij, da ni Ljubljana vse, kar Slovenija premore, da so tudi v lokalni skupnosti ljudje, ki si Ĺželijo kvalitetno Ĺživljenje in bivanje in da bo treba v razliÄ?ne regije vlagati, da se razvijajo in da ima-

Pomembna je tudi kakovost Şivljenja starejťih ljudi Potrebe starejťih ljudi predstavljene v projektu gerontoloťkega centra ťtudentk Fakultete za druŞbene vede in Fakultete za socialno delo – Ljudje si zasluŞijo kakovostno staranje – PriloŞnost je v kadrih in izkuťnjah

Znanje mladih je dobrodoĹĄlo, zato se povezujejo s fakultetami.

Sodelovanje je kljuÄ?nega pomena tudi zaradi pridobivanja novega kadra, znanja in idej.

vidim poslanstvo gerontoloĹĄkega centra, da prenesemo znanje, izkuĹĄnje in servis v lokalno okolje, ljudem, ki prebivajo doma,ÂŤ pove Ĺ tefan BukoviÄ?eva. Miha Kranjc, koordinator procesov v podjetju Deos, pa o prednostih gerontoloĹĄkega centra doda: ÂťDomovi za starejĹĄe imajo primerno opremo, izobraĹžen kader in izkuĹĄnje

v lokalnem okolju, zato se je potrebno zavedati, da so domovi v najboljĹĄem poloĹžaju, da v svojem lokalnem okolju zagotavljajo celostno in celovito oskrbo. Ne samo institucionalno varstvo, temveÄ? vse oblike pomoÄ?i v lokalnem okolju (od preventive do pomoÄ?i na domu). Gre za idejo, ki je v slovenskem prostoru Ĺže dlje Ä?a-

sa prisotna, ni pa ĹĄe realizirana v obliki, ki je bila predstavljena tudi s pomoÄ?jo ĹĄtudentk na predstavitvi. V druĹžbi Deos se poÄ?asi spreminjamo iz tradicionalnih oblik institucionalnega varstva prav v te oblike – torej razĹĄiriti Ĺželimo svojo ponudbo na vse oblike pomoÄ?i, ki jo starejĹĄi potrebujejo, in delati dobro tudi obstojeÄ?e stori-

tve. NaĹĄ cilj je, da se ĹĄe razĹĄirimo in poveÄ?amo dostopnost storitev in opolnomoÄ?imo svojce pri oskrbi bliĹžnjih, predvsem pa postavimo model gerontoloĹĄkega centra v vseh domovih, poveĹžemo druĹĄtva iz lokalnega okolja, organizacije in obÄ?ino, ter zagotovimo boljĹĄo dostopnost storitev v lokalnem okolju,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja Kranjc.

delavke in delavce in prisluhneĹĄ lokalnim skupnostim,ÂŤ je bil kritiÄ?en Dermol in hkrati zadovoljen, da je Fajonova Ä?lanom in Ä?lanicam predstavila svoj pogled na socialno demokracijo v prihodnje in odgovorila na mnoga vpraĹĄanja. Njena Ĺželja je, da se Ä?im prej odgovorno lotijo najteĹžjih izzivov. S samim obiskom evropske poslanke in voditeljice Socialnih demokratov v Velenju so bili Ä?lani stranke, ki so se regijskega sreÄ?anja udeleĹžili v precejĹĄnjem ĹĄtevilu, zelo zadovoljni. Fajonova pa je poudarila tudi, da je Velenje primer dobre prakse na mnogih podroÄ?jih, ĹĄe posebej pa jo veseli, da je znano po solidarnosti in skrbi za soÄ?loveka, zato raÄ?una na dobro sodelovanje v prihodnje. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

StarejĹĄim omogoÄ?iti Ä?im boljĹĄo jesen Ĺživljenja

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je zadovoljen, da je dobil kar nekaj idej in informacij o tem, kaj se ĹĄe lahko stori za starejĹĄe na tem podroÄ?ju, kako izboljĹĄati poÄ?utje in Ĺživljenje v domovih. ÂťVesel sem ideje, da bi se lahko na naĹĄem obmoÄ?ju organiziral gerontoloĹĄki center. Zavedamo se, da si starejĹĄi ljudje zasluĹžijo, da zanje zgledno poskrbimo in jim nudimo kar najveÄ?. V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj smo kljub temu, da imamo dobro organizirane socialne sluĹžbe in medgeneracijska sreÄ?anja, naklonjeni ideji, da se starejĹĄim omogoÄ?i Ä?im boljĹĄo jesen Ĺživljenja. Ideja je dobra, zato raÄ?unam, da bomo kmalu priĹĄli tudi do ustanovitve centra.ÂŤ Barbara Robek, Fakulteta za druĹžbene vede: Âť PriĹĄle smo do zakljuÄ?ka, da veliko aktivnosti in vsebin v domu Ĺže poteka, zdaj je pomembno le ĹĄe, da storitve in svoja znanja ponudimo svojcem, ljudem, ki niso v sklopu doma, in razblinimo stigme, ki so povezane s staranjem in Ĺživljenjem v domu, kar je moĹžno le tako, da se pribliĹžamo mladim, svojcem in tistim, ki na tem podroÄ?ju ĹĄe nimajo znanja. Znanja, ki so znotraj doma in se dobro izvajajo, pa je potrebno ohraniti in prenesti v prakso.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

2. julija 2020

Kako oĹživiti Ĺ oĹĄtanj in vanj pritegniti vlagatelje?

S tem vpraĹĄanjem se na ObÄ?ini ukvarjajo dnevno, pravi Ĺžupan Darko Menih Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju se trudijo, da bi v obÄ?ino privabili vlagatelje, a kot pravi Ĺžupan Darko Menih, so pri tistem, kar jim lahko ponudijo, precej omejeni. Vseeno pa z optimizmom gledajo naprej in pripravljajo pogoje za to, da bi Ĺ oĹĄtanj oĹživili, vanj pa pritegnili vlagatelje.

Da bi bilo v Ĺ oĹĄtanju tako, kot je bilo nekdaj? ÂťV preteklosti smo imeli na obmoÄ?ju obÄ?ine veliko gospodarskih druĹžb. Ĺ˝al jih je veliko propadlo. Zelo sta nas prizadela zaprtje Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj, Vegrada. Danes sta najveÄ?ji gospodarski druĹžbi na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja Tovarna usnja in Turna. Slednja – in to nas zelo veseli, naÄ?rtuje ĹĄirjenje proizvodnje. Na naĹĄem obmoÄ?ju pa deluje, in to uspeĹĄno, veÄ? manjĹĄih podjetij, Seveda pa si jih Ĺželimo ĹĄe veÄ?.ÂŤ Ĺ˝elje so eno ... ÂťDrĹži. Ĺ˝elja je, da privabimo vlagatelje, teĹžava pa, da nimamo zemljiĹĄÄ?, ki bi jim jih lahko ponudili. Na obmoÄ?ju hmeljiĹĄÄ?a se je sicer izboljĹĄala poplavna varnost, zato je tam moĹžna gradnja proizvodnih obratov v smislu predelave lesa in podobnega. Ostane tudi deponija, na kateri je predvidena proizvodnja visokotehnoloĹĄkih produktov, za kar pa je treba zagotoviti ustrezne pogoje. Da bi tudi na nekaterih drugih obmoÄ?jih investitorji lahko

â?ą

V nastajanju je ureditev trgovskoposlovno-ĹĄportnega centra v hladilnem stolpu bloka 4.

Darko Menih: ÂťÄŒeprav za izgradnjo poslovnih con nimamo primernih zemljiĹĄÄ?, pa imamo kar nekaj obmoÄ?ij, na katerih je moĹžna stanovanjska gradnja.ÂŤ

gradili poslovne objekte, da bi jim lahko ponudili zemljiĹĄÄ?a, naÄ?rtujemo spremembo ObÄ?inskega prostorskega naÄ?rta (OPN). V mislih imam predvsem obmoÄ?je ob jezeru in v MetleÄ?ah. Ker se sooÄ?amo s poplavljanjem BeÄ?ovnice in Toplice, bo treba zgraditi zadrĹževalnike. Trenutno je zelo aktualno prestrukturiranje premogovnih regij, v kar je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj aktivno vkljuÄ?ena s projekti na naĹĄem obmoÄ?ju.ÂŤ Turizem? ÂťV turizmu smo zelo aktivni. Skupaj s TEĹ in HSE urejamo prostor okrog DruĹžmirskega jezera. V nastajanju pa je ĹĄe en velik projekt, in sicer ureditev trgovsko-poslovno-ĹĄportnega centra v hladilnem stolpu bloka 4, kjer bi prostor lahko naĹĄle tudi raziskovalne institucije. Idejni projekt pripravljamo skupaj s TEĹ in HSE.

â?ą

ÂťNaĹĄa Ĺželja je privabiti vlagatelje, teĹžava pa, da nimamo zemljiĹĄÄ?, ki bi jih lahko ponudili.ÂŤ

Zavedamo se, da je turizem gospodarska panoga. Za njen razvoj imamo kar nekaj moĹžnosti tudi v naĹĄi obÄ?ini. Za to dejavnost pridno delajo turistiÄ?na druĹĄtva, osem jih imamo, turistiÄ?na zveza in tudi Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, s katerimi naÄ?rtujemo skupne projekte.ÂŤ Kaj pa prenovljen Glavni trg, kot se bo po novem imenoval? Nanj si Ĺželite privabiti Ĺživljenje, Ä?im veÄ? ljudi. Kako ste si to zamislili? ÂťEden od naÄ?inov so prireditve. Na trg bomo prestavili vse tri ĹĄoĹĄtanjske sejme, na njem bodo potekali glasbeni, pevski nastopi, prireditev PrviÄ? v ĹĄolo ‌ Tudi Pust Ĺ oĹĄtanjski se bo vrnil na staro lokacijo, pa festival piva, golaĹžijada ...

Druga stvar pa je vsakodnevna uporaba prostora, ki bo trgu dala Ĺživljenje. Tam Ĺže deluje Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e, ki je pred svoje prostore na trg postavilo mize in na prostem izvaja veliko svojih aktivnosti. Mestna galerija pripravlja meseÄ?ne razstave. Otvoritve, kadar bo to dopuĹĄÄ?alo vreme, bo-

do potekale na trgu. DruĹĄtvo upokojencev naÄ?rtuje ponovno odprtje gostinskega obrata z mizami na njem. K oĹživitvi trga z izvajanjem dejavnosti bomo skuĹĄali pritegniti tudi lastnike zasebnih objektov. Ĺ˝e po nekaj tednih od odprtja trga pa je opaziti, da se ljudje radi zadrĹžujejo na njem.

Z izgradnjo bloka za trgom bo obmoÄ?je ĹĄe dodatno zaĹživelo. Verjamem, da bo trg poln in Ĺživahen, kot je nekoÄ? Ĺže bil.ÂŤ V Ĺ oĹĄtanj, to veÄ?krat reÄ?ete, bi radi pritegnili mlade druĹžine. ÂťZato bo ObÄ?ina izvedla povpraĹĄevanje po investitorju za izgradnjo stanovanj na obmoÄ?ju od Glavnega trga proti Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Eno takĹĄnih obmoÄ?ij pa vidimo tudi v prostoru v MetleÄ?ah pod vilo Ĺ iroko, ki je v lasti Premogovnika Velenje, kjer je Ĺže sprejet OPPN za gradnjo individualnih hiĹĄ. ÄŒeprav za izgradnjo poslovnih con v Ĺ oĹĄtanju nimamo primernih zemljiĹĄÄ?, pa je ĹĄe nekaj obmoÄ?ij, na katerih je mogoÄ?a stanovanjska gradnja. Prav z namenom spodbujanja le-te smo na zadnji seji obÄ?inskega sveta sprejeli zniĹžanje plaÄ?ila komunalnega prispevka na polovico. Upamo, da bo to spodbudilo ljudi, da se bodo đ&#x;”˛ lotili gradnje.ÂŤ

Naš čas, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

2. julija 2020

V Šoštanju še več priložnosti za nove zgodbe

Mesto Šoštanj Ime izhaja iz nemške besede »Schönstein« ali lepi kamen. Upodobljeno je na mestnem grbu v obliki treh srčkov, ki ponazarjajo lego starega šoštanjskega gradu iz 12. stoletja, danes znanega kot Pusti grad. Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, na ravnici ob reki Paki. Ravninski del je obdan s predalpskim hribovjem, ki predstavlja zahodno obrobje Šaleške doline.

Struga reke Pake se na izteku iz Šoštanja spusti v ozko sotesko Penka, čez katero poteka povezava s sosednjo Savinjsko dolino.

Na vzhodnem delu Šoštanja se proti Velenju razprostira Družmirsko jezero, najgloblje jezero v Sloveniji, ki je nastalo zaradi ugrezanja tal nad opuščenimi rovi Premogovnika Velenje.

Mesto Šoštanj s površino 3,7 km2 leži 358 metrov nad morjem in ima 790 prebivalcev na kv. kilometer (skupaj 2918 prebivalcev, po podatkih SURSa, junija 2020).

VIZITKA OBČINE Naslov: Trg svobode 12, 3325 Šoštanj Telefon: 898 43 00 E-pošta: obcina@sostanj.si Spletna stran: www.sostanj.si Občinski praznik: 30. september Površina občine: 95,6 km2

Občino Šoštanj sestavlja 9 krajevnih skupnosti (Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno Florjan, Šentvid, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje).

Naselij je 11, ulic 25, hišnih številk pa 2194.

V občini živi 8667 prebivalcev (v mestu jih živi 2918), katerih povprečna starost znaša 42,9 leta.

Gostota poselitve: 90,7 prebivalcev/km2.

Sončni žarek v Mestu svetlobe Mestna knjižnica Šoštanj

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna Šoštanj

Trg Jožeta Lampreta 1, Šoštanj, telefon: 03 897 26 10

VAŠE ZDRAVJE JE NAŠE POSLANSTVO

Poslovni čas: pon. – pet. 7.30 - 19.00, sob. 7.30 - 12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

Zdravstvena postaja Šoštanj Trg Jožeta Lampreta 1, 3325 Šoštanj, tel.: 03 588 16 40

ODPAD GOCA d.o.o.

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

Skorno pri Šoštanju 64, Šoštanj | GSM: 041 242 829 info@odpad-goca.si | www.odpad-goca.si

ODKUP IN PRODAJA SEKUNDARNIH BARVNIH KOVIN BAKER | ALUMINIJ | MEDENINA | ŽELEZO

PREVZEM IN ODKUP ODPADNEGA MATERIALA Pravnim in fiziènim osebam omogoèamo odkup odpadnega materiala po konkurenènih cenah

Vsaka stranka, ki pripelje odpadni material,

sodeluje v NAGRADNEM ŽREBANJU

za 50, 100 ali 200 € Nagradna igra traja do 31. avgusta 2020.

ZA VSE GENERACIJE, ZA OBÈINO ŠOŠTANJ.

Slovenska demokratska stranka je kot politièna stranka slovenske pomladi od samega zaèetka nastanka pa vse do danes nepretrgoma igrala pomembno vlogo za slovensko demokratizacijo. Program stranke, ki temelji na podpori družinam in upokojencem, nižjih davkih, ureditvi zdravstvenega sistema, ohranjanju kmetijstva, varnosti in varovanju državne meje, veèji praviènosti in blaginji za vse državljane, se je izkazal kot zmagovalni.

V Šoštanju se je dosedanje delo Obèinskega odbora SDS izkazalo kot izredno uspešno, saj smo uspeli nanizati že precej zmag. Že na državnozborskih volitvah so volivke in volivci svoje zaupanje izkazali Francu Roscu, sedaj poslancu SDS v DZ RS, ki je v Šoštanju nedavno tega, da bi svoj vsakdan lahko kar najbolj približal vsakemu posamezniku, odprl tudi poslansko pisarno.

Na zadnjih lokalnih volitvah je Darko Menih preprièljivo slavil že v prvem krogu. Po svojih treh mandatih županovanja je bil uspešen tudi èetrtiè, hkrati pa velja poudariti, da je SDS v Obèinskem svetu Obèine Šoštanj poveèala število svetniških mest iz pet na šest.

Dobri rezultati so plod uspešnega dela preteklih mandatov in so pokazatelj, da smo na pravi poti. Hkrati pa se zavedamo, da je zaupanje, ki nam je bilo izkazano potrebno opravièiti v dobro vseh.

Andrej Križnik s.p., Gaberke 252, 3325 Šoštanj

GSM: 041 390 150 • 031 368 139

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik Križnik Trgovina in predelava mesa

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

2. julija 2020

Ĺ oĹĄtanj, prostor spominov in plemenite dediĹĄÄ?ine ŠoĹĄtanj, metropola Ĺ aleĹĄke doline; Ozrimo se ĹĄe okoli sebe! Z vzhoda nas pozdravlja Kozjak, s severa gleda dolince UrĹĄka, a na zahodu vidimo Sv. KriĹž in za njim Smrekovec, ki bo postal vse vabljivejĹĄi, Ä?im bo na njem zgradila Ĺ aleĹĄka podruĹžnica SPD koÄ?o. Proti jugu je razgled omejen; zapirajo ga LokoviĹĄki hribi, ob katere se stiska prijazni Ĺ oĹĄtanj, ki te vabi, da prideĹĄ in preĹživiĹĄ v njem nekaj uric. Ne bo ti Ĺžal in ĹĄe boĹĄ priĹĄel, saj boĹĄ prijazno sprejet in dobro postreĹžen.ÂŤ To je zapisano v zakljuÄ?ku predstavitve Ĺ oĹĄtanja v prilogi Ilustrirani Slovenec; 25. Oktober 1931 – Leto VII , ĹĄt. 43.

Duh preteklega Ä?asa skozi doĹživetja

Danes smo priÄ?a Ä?asu, ko se vsak slej ko prej zagleda v prihodnost, hkrati pa se vpraĹĄa ÂťKje sem in kam spadam?ÂŤ Sled prvih zapisov o mestu Ĺ oĹĄtanju nas vodi Ĺže v prazgodovinsko obdobje. ArheoloĹĄki ostanki priÄ?ajo, da je bilo obmoÄ?je Ĺ oĹĄtanja Ĺže v antiki precej pestro, predvsem v podobah manjĹĄih naselbin. PrviÄ? je kraj omenjen v 12. stoletju, vzpon pa doseĹže v 19. stoletju. DanaĹĄnje mesto Ĺ oĹĄtanj ĹĄe vedno oznaÄ?uje duh preteklega Ä?asa, ki ponuja priloĹžnosti za nove zgodbe, priloĹžnosti in doĹživetja ob dejstvu, da je pri tem upoĹĄtevana zgodovina in dediĹĄÄ?ina, ki so nam jo zapustili spoĹĄtovanja vredni predniki.

Edinstvena kulturna, profana tudi sakralna in naravna dediĹĄÄ?ina Ĺ oĹĄtanja nudijo izjemne priloĹžnosti za razvoj mesta v gospodarstvu in turizmu.

Turizem danes niso prenoÄ?iĹĄÄ?a in zajtrki, so doĹživetja in zgodbe. Programi, ki temeljijo na Ä?ustvenih odzivih in dojemanjih, ter vsebine, v katerih so glavni igralci obiskovalci sami. Vse draĹžljaje in doĹživetja lahko krasno implementiramo s kulturno dediĹĄÄ?ino.

Spomnimo se, kako preĹživljamo dopust ali poÄ?itnice v tujih krajih.

Na prvem mestu je identiteta krajev, njihova arhitekturna dediĹĄÄ?ina, okusi, glasba, vonji ter ostali vtisi, ki nam jih ponuja lokalni kraj in njegovo prebivalstvo. Vse to je celostna dediĹĄÄ?ina, vpeta v turizem in gospodarstvo.

Digitalizacija kulturne dediĹĄÄ?ine – neizogibna prihodnost

Pretekli teden je pod okriljem Ministrstva za javno upravo potekal seminar z naslovom ÂťOdpiranje podatkov za sodelovanje v turizmu 4.0ÂŤ, na njem pa je bilo predstavljeno dejstvo o nujnosti digitalizacije mesta na vseh podroÄ?jih. SliĹĄi se fantastiÄ?no in zapleteno, pa ni tako. Podatkovna ekonomija nam z novimi tehnologijami in obdelavo podatkov omogoÄ?a boljĹĄe spoznavanje krajev, veÄ?jo optimizacijo stroĹĄkov, hkrati pa poveÄ?uje priloĹžnosti za dodaten zasluĹžek in nova delovna mesta. Razvoj na tem podroÄ?ju je izjemno hiter, priloĹžnosti pa je mnogo in prav nobene ne smemo izpustiti, Ä?e Ĺželimo, da se mesto Ĺ oĹĄtanj razvija konkurenÄ?no ostalim. Strokovnjaki, ki so bili gostje seminarja, so predstavili odprte podatke kot dodano vrednost obÄ?inam, pomoÄ?

strateĹĄkemu naÄ?rtovanju in prihodnost, ki se ji se ne bo mogoÄ?e izogniti. Posebno izpostavljena tema pa je bila digitalizacija kulturne dediĹĄÄ?ine in njena vrednost. Leta 2019 sem ob Dnevih evropske kulturne dediĹĄÄ?ine v Muzeju usnjarstva na Slovenskem predstavila sistem oznaÄ?evanja pomembnih nepremiÄ?nih kulturnih spomenikov v Ĺ oĹĄtanju, v katerega sem vkljuÄ?ila tudi ÂťQR codeÂŤ za laĹžjo, predvsem pa bolj zanimivo interakcijo z obiskovalci. OdliÄ?en primer dobre prakse pri tej vrsti oĹživljanja stavbne dediĹĄÄ?ine je trĹĄko jedro Slovenskih Konjic.

Zakaj je oznaÄ?itev stavb in spomenikov pomembna? Gre za vrsto promocije, tako za prebivalce, uporabnike kot obiskovalce mesta. Promocija kulturne dediĹĄÄ?ine za lokalno prebivalstvo oznaÄ?uje dolgoroÄ?no turistiÄ?no-ekonomsko uspeĹĄnost kraja oz. lokacije. Prav prebivalci so prvi vtis obiskovalcu

o kraju, hkrati pa se prebivalci ob spoznavanju svoje dediĹĄÄ?ine in zgodovine poÄ?utijo pripadni, pomembni in so kot takĹĄni izjemni nosilci zgodb in lokalnih identitet. Vsak od njih bo v mestu naĹĄel svoj prostor spominov.

Ne pozabimo, da Ĺ oĹĄtanj premore vrsto ustvarjalnih in izjemno pridnih ljudi, ki se povezujejo v razliÄ?na druĹĄtva. Prav ta socialna komponenta in lokalna zavest je naĹĄa moÄ? in gradnik prihodnosti za razvoj mesta.

Ĺ e Ĺžive zgodbe Ĺ oĹĄtanja

Spomnimo, da imamo v Ĺ oĹĄtanju edinstvene in ĹĄe Ĺžive zgodbe polpretekle zgodovine, na katero moramo biti ponosni. ÂťÄŒlovek je vreden toliko, kolikor ceni svoje predhodnike,ÂŤ je dejal mojster JoĹže PleÄ?nik.

Tako so v Ĺ oĹĄtanju zapisana imena velikih ljudi in zgodb: Karel Destovnik - Kajuh, akademski kipar Ivan Napotnik, zgodbe

starega trĹĄkega jedra in zgodba DruĹžmirja, izbrisane in potopljene vasi, ki mora biti vsem v spomin in opomin ter s tem pravilno in pietetno oznaÄ?ena v naĹĄem prostoru. V kvoto velikih sodijo ĹĄe Franc Hribernik – zgodovinar in uÄ?itelj, Peter Musi, Fran Mayer in z njim povezan okoliĹĄ, v katerem je deloval, ter ostali.

Vas zanima zgodba, kako je imel Ĺ oĹĄtanj svoj 15 m visok Eifflov stolp, ali morda zgodbe letalstva in tehniÄ?nega napredka? Kaj imajo skupnega predsednik nekdanje Jugoslavije in vrtna arhitektura Ĺ oĹĄtanja? Morda zgodba, kako se je v naĹĄem kraju s pomoÄ?jo redovnic pojavil prvi paradiĹžnik na slovenskih tleh?

Vse to ima naĹĄ bogati Ĺ oĹĄtanj.

Zagotovo pa je najpomembnejĹĄa zgodba, prepletena v duhu Ä?asa, ta, ki povzema konglomerat dediĹĄÄ?ine druĹžine Woschnagg.

Zgodba nekoÄ? vrhunskih usnjarskih industrialcev, ki so s svojo industrijo in plemenitostjo ponesli ime Ĺ oĹĄtanja v svet in prispevali najveÄ? k razvoju mesta

Ĺ oĹĄtanj.

V detajlih zapuĹĄÄ?ine druĹžine Woschnagg v Ĺ oĹĄtanju se odkrivajo nova velika imena, ki imajo v evropskem prostoru posebno in pomembno teĹžo: Alfred Nobel, TomĂĄĹĄ BaĹĽa, Herman Noordung PotoÄ?nik, Jospi Broz – Tito, Ignaz Gridl, Paul Schmidtbauer. Slednji je tudi avtor slike ÂťLov na sreÄ?oÂŤ, ki danes (upam da ĹĄe) visi na zidu restavracije vile Herberstein v Velenju. Slika ki je kot vsa ostala dediĹĄÄ?ina last Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, je v zgodovini imela velik povezovalni element. Vrnitev slike mestu bo zagotovo kljuÄ?ni moment, ki bo vrnil smer razvoja lastne identitete, ki smo jo izgubili nekje na Ä?asovnici do danes. Ĺ e vedno v meni tli upanje, da zgodovinsko bogato mesto Ĺ oĹĄtanj s slikovito krajino ponovno Âťulovi to sreÄ?oÂŤ. ÂťPrva dolĹžnost vsakega odraslega Ä?loveka je, da ostane zvest svoji identitetiÂŤ, je zapisal Boris Pahor. đ&#x;”˛

Mateja Kumer

7. ‣ Domoznanski kino na prostem PrivoĹĄÄ?ite in10.brezplaÄ?en ogled Muzeja usnjarstva na si posebno Slovenskem 7. ‣ Dnevni tabor za osnovnoĹĄolce v doĹživetje! 16.

Muzeju usnjarstva na Slovenskem Vabljeni na 18. 8. ‣ Dnevni tabor za osnovnoĹĄolce na domaÄ?iji ĹĄoĹĄtanjsko KavÄ?nikovi 23. 8. ‣ DruĹžinska joga na KavÄ?nikovi domaÄ?iji muzejsko 27. in 28. 8. ‣ Poletni filmski veÄ?er ‣ Vsako nedeljo v juliju in avgustu brezplaÄ?en poletje! ogled KavÄ?nikove domaÄ?ije

www.muzej-velenje.si

MuzejVelenje

muzejvelenje

TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj Lidia Napotnik s.p.

M 031 606 210

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe

TopolĹĄica 207 c

www.lingua.si

ANGLEĹ ÄŒINA • NEMĹ ÄŒINA jezikovno izobraĹževanje prevajanje • inĹĄtrukcije

Panoramski leti Ĺ olanje pilotov Darilni boni

(za panoramske polete)

041 470 340

TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj je z vami Ĺže od leta 1902.

Vse generacije, ki so se izmenjale do danes so kraju prispevale urejenost, negovanje tradicij ter obilo zabave na prireditvah kot so: Advent, MiklavĹž, turistiÄ?ni ribolov, podoknico nedeljskega, praznik luÄ?i ter karneval pust ĹĄoĹĄtanjski, ki je presegel lokalne meje in se zazrl v Evropo. Dogodkov je bilo ĹĄe mnogo veÄ?. Vse prireditve so namenjene vam, mi pa smo tukaj za vas. V bodoÄ?e bomo v naĹĄem mestu organizirali ĹĄe veliko lepih dogodkov.

Ponosni Ä?lani druĹĄtva in naĹĄega mesta.

Okusna hrana • kvalitetna postreĹžba • izvrstni koktajli Vsak petek v juliju veÄ?eri morskih dobrot na terasi Gostilne Acman!

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

Z ljubeznijo do Ĺživali Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 62 a, Ĺ oĹĄtanj, T 03 5881 393, 041 714 415 Del. Ä?as: pon., tor. 12:00–16:00, sreda zaprto, Ä?et., pet., sob. 12:00–22:00, ned. 8:00–16:00

DOMAÄŒA MESNICA ÂťJANKOÂŤ Ĺ OĹ TANJ • Okusno, zdravo in kakovostno sveĹže slovensko meso • Izvrstni suhomesnati izdelki • Priprava mesa za vaĹĄ piknik Janko Kaker s.p., Kajuhova 7, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 031/ 749 751

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 17

Krajevni praznik in dan drĹžavnosti v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju Slovenija praznuje devetindvajseti rojstni dan – Pod Lipo samostojnosti je bilo Ĺživahno – Program posveÄ?en spremembam, ki jih od nas zahteva letoĹĄnje leto V objemu poletja so v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju praznovali devetindvajset let osamosvojitve Slovenije in krajevni praznik. ObÄ?inska prireditev, ki jo vsako leto pripravi Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Ravne, je pod Lipo samostojnosti privabila ĹĄtevilne krajane, obÄ?ane in nastopajoÄ?e. Predsednik druĹĄtva Marko PotoÄ?nik je v prireditev vkljuÄ?il MoĹĄki pevski zbor KUD Ravne, Ĺžensko vokalno skupino Planike, recitatorje, nastopili so tudi Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj, zadnji dve leti pa so v Ravnah obudili tudi avtohtoni slovenski instrument – harmoniko. K vodenju je povabil Amadejo SoviÄ?, s katero sta uteÄ?en voditeljski par. ÂťProgram je bil posveÄ?en spremembam, ki jih je od nas zahtevalo letoĹĄnje leto. Zbranim na prireditvi sva Ĺželela prenesti sporoÄ?ilo, da je ta Ä?as, ki nam ga je ÂťkoronaÂŤ vzela, namenjen potovanju navznoter, v globino in ne

v ĹĄirino in viĹĄino. UÄ?imo se, da se da Ĺživeti z manj, kar se vsi zdravi v teh Ä?asih ĹĄe predobro zavedamo.ÂŤ

Ponosni na dobro sodelovanje krajevne skupnosti z ravenskimi druĹĄtvi

Predsednik KS Ravne JoĹže SoviÄ? je poudaril pomembnost sodelovanja med krajevno skupnostjo in ravenskimi druĹĄtvi. Izpostavil je pomen takih sreÄ?anj, ki jih je v teh Ä?as resniÄ?no teĹžko organizirati. Tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih se je udeleĹžil prireditve in opomnil na zgodovino drĹžave in pomen slovenskega jezika. Zarja Ĺ oĹĄtanj, ki je letos na tej prireditvi sodelovala prviÄ?, je zbrane ob zvokih instrumentov ogrela za kasnejĹĄe druĹženje na jajÄ?eriji pod JazbeĹĄkim kozolcem. Tradicionalno jajÄ?erijo na vasi, na kateri je ob zvokih harmonike poletni veÄ?er

trajal ĹĄe dolgo v noÄ?, je pripravila Mladinska sekcija KUD Ravne.

SreÄ?anja so vedno dobrodoĹĄla, ĹĄe posebej v teh Ä?asih

V KUD Ravne pripravljajo letos ĹĄe dve veÄ?ji prireditvi; 19. septembra ob zakljuÄ?ku poletja in prazniku Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj veliki koncert Tinkara KovaÄ? in KUD Ravne za Ĺ oĹĄtanj, 21. novembra pa veliko prireditev druĹĄtva Lepo je biti skupaj, ki bo v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju s ĹĄtevilnimi glasbenimi gosti. TakĹĄna sreÄ?anja so bila v Ravnah vedno dobrodoĹĄla, letoĹĄnja izjemno obiskana prireditev ob dnevu drĹžavnosti pa je le ĹĄe dokaz, da so po vseh teh mesecih tak veÄ?er nujno potrebovali. Zase, za brezskrben vstop v poletje, za en veÄ?er, ko so dovoljene sanje.

Vse najboljĹĄe, Slovenija! đ&#x;”˛

Ĺ tirinajstica se bo ob koncu poletja poÄ?asi prevesila v ĹĄtevilko petnajst. Morda se res ne sliĹĄi veliko, a za njo bo ostalo ogromno lepih in nepozabnih spominov, skupaj preĹživetih trenutkov, prireditev in ostalih dogodkov, ki so oblikovali in zaznamovali iz dveh manjĹĄih osnovnih ĹĄol pod eno streho zdruĹženo veliko Osnovno ĹĄolo Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj. ÄŒas in okolje, v katerem Ĺživimo, oblikujemo uÄ?enci, uÄ?itelji, ostali zaposleni v ĹĄolstvu, starĹĄi in vsakdo, ki s svojo prisotnostjo, pomoÄ?jo ali kakĹĄnim drugim delom pokuka skozi osnovnoĹĄolska vrata. Skupaj oblikujemo pisani mavrico idej, odnosov, doseĹžkov ‌ TeĹžko bi presodili, katere zgodbe so lepĹĄe. Tiste, ki so nastale pred leti, ali tiste od danes. Vsekakor se razlikujejo, saj nam to narekuje drugaÄ?en naÄ?in Ĺživljenja.

Vse te zgodbe piĹĄe pod ubrano taktirko ravnateljice mag. Majde ZaverĹĄnik Puc vsako leto pribliĹžno 780 uÄ?encev centralne OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj in podruĹžniÄ?ne ĹĄole v TopolĹĄici ter 86 zaposlenih. Rumena, modra in oranĹžna barva so barve ĹĄole in v mesto Ĺ oĹĄtanj prinaĹĄajo svetlobo ter pozitivno energijo, ki jo uÄ?enci, uÄ?enke in zaposleni ĹĄe dodatno krepimo s kulturnim udejstvovanjem (naziv Kulturna ĹĄola), ĹĄportnimi tekmovanji (naziv Ĺ portna ĹĄola) in izrednimi doseĹžki na drĹžavnih tekmovanjih iz razliÄ?nih znanj.

Na ĹĄoli vsako leto organiziramo dobrodelni BoĹžiÄ?no-novoletni bazar in pevsko prireditev Ĺ ola poje - Ĺ oĹĄtanj poje, ki poveĹžeta utrip Ĺživljenja na ĹĄoli in v kraju. S ĹĄtirimi ĹĄolskimi zbori in kulturno skupino Na odru sodelujemo na prireditvah v ĹĄoli, obÄ?ini in tudi izven meja naĹĄe drĹžave. UÄ?enke in uÄ?enci sodelujejo vsako leto tudi v razliÄ?nih dobrodelnih akcijah, kot so Pokloni zvezek, zbiranje zamaĹĄkov, Play with us ‌ PedagoĹĄki delavci na razliÄ?ne naÄ?ine spodbujamo uÄ?ence in uÄ?enke k spoĹĄtovanju znanja, kulturne dediĹĄÄ?ine in Ĺživljenjskih vrednot, kot so prijateljstvo, delavnost in dobrodelnost.

107,8 MHz

Predsednik druĹĄtva Marko PotoÄ?nik s sovoditeljico Amadejo SoviÄ?.

ZBIRNI CENTER VELENJE ob Škalskem jezeru OD APRILA DO KONCA SEPTEMBRA – od ponedeljka do petka do 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure, dan pred praznikom odprto do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto; OD OKTOBRA DO KONCA MARCA – od ponedeljka do petka do 8. do 17. ure; v soboto od 8. do 12. ure, dan pred praznikom odprto do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.

E�kio��lok�ťdkoi�a

ďż˝

laĹžo pomembno: emba ite. isn st in izpraznite

AKCIJA NEVARNI Ĺ aleĹĄka dolina in Zgornja Savinjska dolina: MAJ IN SEPTEMBER

PAPIR

Center za zdravljenje Ĺživali www.toplica-vet.net

STEKLO

BIO

odpadki

in

TopolĹĄica 15, TopolĹĄica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 Gsm: 041 736 058

K U P O N

KOVINA

ENKRAT OD PETKA, 3. 7.

DO PONEDELJKA, 6. 7. 2020 EngrotuĹĄ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje

PLASTIKA

17

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

2. julija 2020

www.pup-saubermacher.si PUP - Saubermacher d.o.o., KoroĹĄka cesta 46, Velenje | Tel.: 03 896 87 11 | E-poĹĄta: podjetje@pup-saubermacher.si

10-99

%

Velja v trgovinah in franĹĄizah TuĹĄ.

SploĹĄni pogoji kupona so na www.tus.si.

ZA ÄŒLANE TUĹ KLUBA

NAKUPA VAM KOT D*NAR VRNEMO na TuĹĄ klub kartico ob nakupu nad 20 â‚Ź.

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 18

18 Pravimo, da je upanje kot noÄ?no nebo. Nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. S to mislijo so se v Rudarju najbrĹž vseskozi tolaĹžili in verjeli, da se bodo obdrĹžali v druĹžbi najboljĹĄih prvoligaĹĄkih moĹĄtev. Po porazu z Gorenjci, ki je bil njihov Ĺže dvajseti doslej, so se morali sprijazniti, da so ĹĄest krogov pred koncem prvenstva Ĺže novi drugoligaĹĄ. Sedaj ne bodo veÄ? iskali zvezde za obstanek, ampak skuĹĄali v preostalih ĹĄestih krogih proti Aluminiju, Olimpiji, Muri, Taboru, Celju in Bravu 'izkopati' vsaj eno zmago.

Tudi dvoboj s KranjÄ?ani je bil brez gledalcev. Podobno kot nekatere prejĹĄnje so ga Ä?rno-zeleni zaÄ?eli zelo odloÄ?no, upajoÄ?, da bodo vendarle prekinili boleÄ? niz porazov in si upanje za obstanek podaljĹĄali vsaj do sobote, ko bo ob jezeru gostoval Aluminij. Toda tudi na tem ĹĄaleĹĄko-gorenjskem dvoboju jim je sreÄ?a v obliki (ne)natanÄ?nosti obrnila hrbet. V 5. minuti so gorenjski nogometni orli prepreÄ?ili nevaren napad knapov z izbijanjem Ĺžoge iz svojega kazenskega prostora. Priletala je pred Josipa Filipovića, ki jo z razdalje skoraj tridesetih metrov silovito poslal – na svojo Ĺžalost v levo vratnico vratarja Luka ÄŒadeĹža. Takoj za tem je nevarno prodrl z desne strani pred bliĹžnjo vratnico Mićo Kuzmanović, a je bil vratar dobro postavljen. Nato se je zgodilo po v tej sezoni za domaÄ?e Ĺže izpetem uliÄ?nem pravilu, da Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ. V 19. minuti so gostje dokonÄ?no zapeÄ?atili njihovo prvoligaĹĄko usodo. Po kotu z

Ĺ martno ob Paki od 25. do 28. junija – ÂťMartinko ne pozna meja,ÂŤ je navduĹĄen ob zakljuÄ?ku 7. nogometnega kampa za otroke od 6. do 13. leta minulo nedeljo dejal predsednik Nogometnega kluba Ĺ martno 1928 Bogdan Trop ter se ozrl na zelenico domaÄ?ega nogometnega stadiona, na katerem so kljub sonÄ?ni pripeki udeleĹženci dogodka igrali najpomembnejĹĄo postransko stvar na svetu – nogomet. Na tribunah so jih pri tem bodrili mnogi njihovi starĹĄi. LetoĹĄnjega kampa v organizaciji omenjenega kluba se je udeleĹžilo veÄ? kot 90 otrok iz regije SaĹĄa in njene bliĹžnje okolice.

Ambasadorji kampa so bili letos kar ĹĄtirje igralci, ki so zaÄ?eli nogometne korake v NK Ĺ martno in danes nosijo drese bodisi slovenskih ali tujih nogometnih klubov: Nik OmladiÄ?, Lara PraĹĄnikar, Lana Golob in Klemen Bovha.

To je vrhunsko ÂťBiti na nogometnem kampu s toliko navduĹĄenimi otroki, je vrhunsko. Prav je, da je takih dogodkov veÄ?, saj imajo od tega vsi koristi: otroci, njihovi starĹĄi in ne nazadnje tudi okolje. Na ĹĄmarĹĄkem stadionu sem znova po nekaj letih, praktiÄ?no od takrat, ko sem igral za tukajĹĄnji klub, in obÄ?utki so nepopisni,ÂŤ je povedal preseneÄ?enje kampa Denis Klinar – vezist, branilec NK Maribor in eden tistih, ki je zaÄ?el svojo nogometno pot v Ĺ martnem ob Paki. Menil je, da so organizatorji znova opravili dobro delo in kamp, ki je zagotovo velik zalogaj, ĹĄe nadgradili. ÂťUpam, da bodo tradicijo negovali in nadaljevali, starĹĄi otrok, ki jih igranje nogometa zanima, privlaÄ?i, pa jih bodo pri tem podpirali,ÂŤ je ĹĄe dodal Klinar.

PrimoĹž Jelen, inĹĄtruktor pri Nogometni zvezi Slovenije in

Ĺ PORT

2. julija 2020

Vsaj za eno sezono: 'sreÄ?no' prva liga Po porazu s Triglavom (0:1) Rudar za njimi zaostaja za neulovljivih enaindvajset toÄ?k

ĹĄe ĹĄest tekem. Ne glede na to, da se selimo na niĹžjo raven tekmovanja, bomo do konca igrali na vso moÄ?, dali vse od sebe. ÄŒe kdo misli, da si bo proti nam zlahka nabiral toÄ?ke, se zelo moti. Vse bomo storili, da prekinemo dolg niz porazov oziroma da sezono konÄ?amo vsaj z eno zmago. V soboto bomo gostili Aluminij. Gotovo so bili igralci doslej zaradi lovljenja polne bere toÄ?k pod pritiskom in morda tudi zato pri strelih premalo zbrani.

Ker moĹžnosti za obstanek ni veÄ?, bodo lahko zaigrali bolj sproĹĄÄ?eno in neobremenjeno. Upam, da nas bo proti Aluminiju konÄ?no le objela sreÄ?a.Âť đ&#x;”˛

Dominik BerĹĄnjak

desne strani je bil v skoku za Ĺžogo najviĹĄji branilec Milan Milanović ter z glavo dosegel edini gol na tem 'derbiju' zadnjih dveh. Vratar Matej Radan kljub poskusu moÄ?nega strela Ĺžoge ni mogel zaustaviti oziroma ji prepreÄ?iti poti v mreĹžo. Z roko ji je le nekoliko spremenil smer in v mreĹžo je zletela pod preÄ?ko. Kljub rezultatskemu zaostanku se domaÄ?i fantje niso predali. A so bili nenatanÄ?ni. V 28. minuti si je Kuzmanović na levi strani pred kazenskim prostorom izboril Ĺžogo, prodrl z njo pred vratnico in jo poslal vanjo namesto v gol. V 63. minuti je imel Luka Majcen sijajno priloĹžnost za podvojitev vodstva. Vratar Radan

Radić konÄ?al sezono je zaplaval v prazno, najboljĹĄemu gostujoÄ?emu strelcu pa je zadetek prepreÄ?il Robert PuĹĄaver. V 70. minuti so bili domaÄ?i blizu izenaÄ?itve.

Po kotu z desne strani je Ĺžoga priletela povsem na drugo stran pred GaĹĄperja Jovana, ki je takoj udaril po njej. Verjeten gol je prepreÄ?il izkuĹĄeni AleĹĄ Mertelj. Na 'pamet' jo je odbil nazaj do domaÄ?ega mladinca. Jovan je takoj zaposlil neoviranega Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a, ki pa jo je s petih metrov poslal Ä?ez preÄ?ko. V 72. minuti se je ĹĄe tretjiÄ? zatresel okvir vrat, tokrat domaÄ?ih, zadel ga je rezervist GaĹĄper UdoviÄ?. V 82. minuti so imeli rudarji ĹĄe zadnjo veliko priloĹžnost, da se reĹĄijo vsaj

novega poraza. Povsem z desnega roba je PuĹĄaver poslal Ĺžogo v Triglavov kazenski prostor. ÄŒrnÄ?iÄ? je z glavo podaljĹĄal njen let do Naceta Koprivnika, ki jo je preusmeril proti vratom. Vratar ÄŒadeĹž se je vrgel nanjo, vendar je ni uspel zaustaviti. To je uspelo Ĺ˝anu Roglju, ki jo je izpred golove Ä?rte poslal nazaj v polje. Do konca se rezultat ni spremenil in gostje so se veselili pomembne zmage.

Bodo proti Aluminiju (konÄ?no) prekinili urok porazov?

Rudarji so bili blizu in daleÄ? od prve zmage. Imeli so priloĹžnosti, dva-

krat zadeli okvir, a kot je ugotavljal trener Dominik BerĹĄnjak: ÂťTo ni dovolj. Moramo v okvir, gol moramo doseÄ?i. Samo to ĹĄtetje, niÄ? drugega.

Druge stvari se hitro pozabijo, ostane pa rezultat.ÂŤ In nadaljuje: ÂťIgralci so pokazali veliko voljo, trudili so se? Nimam jim kaj oÄ?itati. A so bili znova neuÄ?inkoviti. Ob okvirjih smo imeli ĹĄe ogromno priloĹžnosti.

Nismo jih izkoristili in seveda smo sami krivi za novo izgubo toÄ?k.ÂŤ Skratka, imate igro, Ĺžoga pa noÄ?e in noÄ?e v gol? ÂťVsekakor bi igro zamenjal za rezultat. S tem porazom je konec naĹĄih upov za obstanek. Do konca je

Martinko ne pozna meja Na 7. nogometnem kampu Martinko v Ĺ martnem ob Paki veÄ? kot 90 otrok iz regije SaĹĄa in ĹĄirĹĄe – Koristi za vse – Prihodnje leto nadaljnja rast, nove vsebine

Rekli so â?ą JaĹĄa Je-

len, NK Rudar Velenje: ÂťTreningi so bili kar naporni. Tako je tudi prav, saj smo zaradi pridobivanja nogometnih veĹĄÄ?in na kamp tudi priĹĄli. Je pa za mano ĹĄtiri dni prijetnih druĹženj, zanimivih aktivnosti, med katerimi naj omenim supanje. Prihodnje leto znova pridem.ÂŤ

eden od letoĹĄnjih trenerjev na kampu, nam je dejal, da je glavni cilj takih dogodkov druĹženje otrok, ki so si morda med tekmovalno sezono nasprotniki, na kampu pa prijatelji. Ta cilj nogometni kamp Martinko povsem uresniÄ?uje, zato ne preseneÄ?a, da se uvrĹĄÄ?a v zgornji del top lestvice tovrstnih kampov po Sloveniji. Vsako leto raste po ĹĄtevilu udeleĹžencev in po vsebini, ki je bila letos na zavidljivi ravni.

Stane Vovk

Bor Ĺ krbot iz Ĺ martnega ob Paki: ÂťNa kampu sem bil prviÄ?, bil sem med najmlajĹĄimi udeleĹženci, a v skupini mnogih, ki smo bili nad vsem navduĹĄeni.

Zapomnil si ga bom po izletu na Celjsko koÄ?o ter napornih treningih.

Moj vzornik je Ronaldo, kar pomeni, da bom moral ťe dolgo pridno trenirati. Ni dvoma – prihodnje leto bom znova na kampu.

ÂťFantje ter dekleta, ki bodo nadaljevali nogometno pot ali jim bo v prihodnosti ta postala pomemben del vsakdana, v kratkem Ä?asu pridobijo dragocene izkuĹĄnje.ÂŤ Pomemben adut kampa sta, po njegovem mnenju, tudi povezovanje klubov, predvsem pa sproĹĄÄ?enost, zdrava zabava za udeleĹžence.

Presegli naÄ?rte Želja otrok nas je vodila pri odloÄ?itvi, ali bomo zaradi omejitev

Toni Zupan iz Ĺ martnega ob Paki: ÂťSem ÂťpovratnikÂŤ na kampu in znova navduĹĄen. Izlet z vlakom v Celje, kopanje na tamkajĹĄnjem bazenu, druĹženje z vrstniki, igranje nogometa in ĹĄe bi lahko kaj naĹĄtel. Ĺ e najbolj me je ÂťutrudilaÂŤ sonÄ?na pripeka. Ker ta mojega vzornika Messija ne moti, tudi mene ne sme. Na svidneje prihodnje leto.ÂŤ

epidemije korona virusa kamp izvedli ali ne. Odziv nanj kaĹže, da smo se odloÄ?ili prav. UdeleĹženci so bili iz regije SaĹĄa, obÄ?in Prebold, Polzela, Celje, eden tudi iz Strunjana. Ob koncu kampa ugotavljamo, da smo zastavljene naÄ?rte presegli. Privabili smo neĹĄteto nasmehov na obraze zadovoljnih otrok in starĹĄev. Vsi so nam v en glas zatrdili, da se bodo prihodnje leto vrnili,ÂŤ je ugotavljal vodja kampa Andrej Feldin.

Po Feldinovem menju je posebnost ĹĄmarĹĄkega Martinka ta, da imajo moĹžnost sodelovati na njem otroci od 6. do 13 leta starosti ne glede na nogometno znanje in Ä?lanstvo v drugih klubih. Letos prviÄ? so omogoÄ?ili priloĹžnost urjenje nogometnih veĹĄÄ?in tudi 14-letnikom, ki Ĺže igrajo v klubih. Ti so imeli specializirane treninge z vrhunskimi trenerji. Prav tako je udeleĹžba na kampu omogoÄ?ena otrokom iz socialno ĹĄibkejĹĄih dru-

Napadalec Dominik Radić (23) je v tej sezoni zaradi poĹĄkodbe (zapestja na roki, kar je pokazal ĹĄele pregled pri zdravniku) zadnjiÄ? nosil zeleno-Ä?rni dres. Namesto njega je trener na zaÄ?etku drugega polÄ?asa poslal Vida PleĹĄnika (19), ki mu je bil to krstni nastop za Ä?lansko moĹĄtvo.

Zelo pomlajeni

Rudarjev trener je proti Gorenjcem zaigral s precej pomlajeno zasedbo, brez izkuťenih AljaŞa Krefla (26), Davida Kaťnika (33) in Elvedina DŞinića (34).

Ĺžin. Nekaterim med njimi omogoÄ?ajo brezplaÄ?no udeleĹžbo.

Vsebino dejavnosti prilagajajo udeleĹžencem. Letos so zaradi zahtev NIJZ program nekoliko omejili. Tako so nekatere popeljali na izlet na Celjsko koÄ?o, na tamkajĹĄnji letni bazen, starejĹĄi so se s kolesom podali v kamp Menina, manjkalo ni preseneÄ?enj, veliko zabave.

StarejĹĄim so prviÄ? omogoÄ?ili tudi noÄ?itev v kampu v Mozirju. Tu so ti opravili tudi del treningov. ÂťKamp smo torej razĹĄirili na dve lokaciji, ga s tem naredili ĹĄe zanimivejĹĄega.ÂŤ Kot letoĹĄnjo novost je Feldin omenil ĹĄe povezovanje z okoliĹĄkimi nogometnimi klubi.

Odzvali so se Polzelani, Ĺže omenjeni Mozirjani ter Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje.ÂŤ Kamp tudi ni majhen finanÄ?ni zalogaj, priznava Andrej Feldin.

Poleg tega, da delajo vsi prostovoljno, jim pri tem stojijo ob strani prijatelji in podporniki kampa.

Teh je bilo letos veÄ? kot 20, s svojim majhnim, a za kamp pomembnim prispevkom pa vsa leta omogoÄ?ajo, da kamp raste, da otroci zdruĹžujejo prijetno s koristnim ter spomine nanj obujajo dolgo Ä?asa.

Kamp v prihodnje? ÂťSnujemo, zbiramo ideje. Zagotovo naÄ?rtujemo njegovo nadaljnjo rast, ĹĄe popestritev vsebin, kaj veÄ? pa ta trenutek ne bomo izdali.ÂŤ Zgodba o Martinku oÄ?itno ĹĄe zdaleÄ? nima konca. Organizatorji namreÄ? zagotavljajo, da kamp ni veÄ? zgolj njihova obveznost, ampak je njihovo poslanstvo. Po njihovi zaslugi, zaslugi otrok, prijateljev Martinka lahko ljubitelji nogometa v Ĺ martnem ob Paki ter njegovi ĹĄirĹĄi okolici upajo na ÂťdomaehÂŤ Messije, Ronalde, Benzemajeve ‌ in obilo nogometnih uĹžitkov. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 19

19

Ĺ PORT, KRONIKA

2. julija 2020

Atletika Drugi v drĹžavi V soboto, 20. junija, je v Slovenj Gradcu potekal Atletski pokal za mlajĹĄe mladinke in mladince. Velenjski atleti kategorije U18 so se odliÄ?no odrezali, saj so v skupnem seĹĄtevku tako fantje kot dekleta osvojili 2. mesto v drĹžavi med vsemi klubi. Poleg odliÄ?ne pokalne uvrstitve so navduĹĄevali tudi odliÄ?ni posamezniki, ki so se povzpeli na stopniÄ?ke in osvojili kar deset kolajn. Tako so pokalni zmagovalci postali: leto mlajĹĄi obetavni tekaÄ? na 800 m z odliÄ?nim rezultatom 1:56,94 Sebastjan Turinek, v tekmovalni hoji na 5000 m je zmagal Jaka Grabner, Hana Juhart je zmagala v suvanju krogle ter Sara Navodnik v teku na 3000 m. V teku na 400 m si je TomaĹž Turinek pritekel 2. mesto,

Jadranje DomaÄ?i jadralci se Ĺže vihtijo na vrh PortoroĹž, Koper – Minule vikende so Ä?lani Ĺ portnega druĹĄtva Zoo Station Velenje izkoristili za tekmovanja, ki so potekala na slovenski obali. 6. in 7. junija je v PortoroĹžu potekala regata za pokal Slovenije v razredu jadranja na deski D2. Med 16 tekmovalci se je na 1. mesto v kategoriji A uvrstil zastopnik velenjskih barv Matic MeĹža, na 3. mesto v kategoriji C pa se je uvrstil Igor Horvat.

Izkazalo se je, da je bila ta regata le trening pred drĹžavnim prvenstvom v jadra-

Balinanje NajboljĹĄi ĹĄe ne uhajajo Velenje, 25. junija – Na igriĹĄÄ?u DU Velenja je bil tokrat derbi med domaÄ?o ekipo in gosti iz BK Ĺ˝alca. Vendar igra gostov imena derbi ni upraviÄ?ila, saj so domaÄ?ini sreÄ?anje odigrali suvereno in premagali goste z rezultatom 8 : 2, tudi razlika v toÄ?kah 52 : 25 pove vse. Bolj napeto je bilo v Vinski Gori, kjer so domaÄ?ini gostili zelo moÄ?no ekipo BĹ DU Premogovnik.

Gostje letos igrajo zares dobro, kar so potrdili tudi tokrat. KonÄ?ni rezultat precej izenaÄ?enih ekip je bil 5 : 5, razlika toÄ?k pa le 44 : 39. Na Polzeli so tokrat gostili ekipo KU Gorenja.

Gostje so nastopili z zelo oslabljeno ekipo in veÄ? kot poraz tokrat niso priÄ?akovali. Bilo je 8 : 2 in razlika toÄ?k 46 : 28 za domaÄ?o ekipo. Ekipa BK Celeia Celje je bila to kolo prosta.

Trenutni vrstni red ekip prve lige: 1.

BK Balinc Polzela 6 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik (5) , 3. DU Velenje (4), 4. KU Gorenje (4), 5. DU Vinska Go-

Lara SkornĹĄek in Tim Dolar pa sta zasedla 2. mesto v metu diska. Sandra Ĺ merc si je pritekla 3. mesto v teku na 2000 m z zaprekami, Naida NiĹĄiÄ? pa je zasedla 3. mesto v metu kladiva.

Pokalni zmagovalci so z odliÄ?nim rezultatom (2:29,28, postali tudi fantje v ĹĄtafetnem teku na 4 x 300 m (v postavi BlaĹž Pusovnik, Luka SkornĹĄek, Sebastjan Turinek in TomaĹž Turinek).

Velenjski atleti so osvojili tudi kar nekaj nehvaleĹžnih 4. mest, a z odliÄ?nimi rezultati. Hana Marrov je za las zgreĹĄila kolajno v moÄ?ni konkurenci teka na 400 m, moĹĄka ĹĄtafeta 4 x 100 m v enaki postavi kot 4 x 300 m je prav tako le za ĹĄtiri stotinke zgreĹĄila bron, tudi BlaĹž Pusovnik je v teku na 800 m pristal na nehvaleĹžnem 4. mestu.

Posebej pa je potrebno poudariti, da so se prav vsi maksimalno potrudili, izboljĹĄevali svoje osebne doseĹžke in đ&#x;”˛ nabirali toÄ?ke za domaÄ?i klub.

nju na deski, ki je bilo na sporedu teden kasneje – 13. in 14. junija v Kopru. ÄŒlani domaÄ?ega druĹĄtva Zoo station Velenje so v razredu D2, kategoriji A, zasedli vsa tri prva mesta med 12 tekmovalci – Janko PristuĹĄek, Miro Ĺ korjanc in Matic MeĹža.

IstoÄ?asno je v sosednjem zalivu v PortoroĹžu potekalo odprto drĹžavno prvenstvo Slovenije razreda seascape, na katerem je Ä?lan Zoo station Velenje Gal PotrÄ? Pajk v dvojcu s Titom Plevnikom pometel s konkurenco in đ&#x;”˛ tf si prijadral prvo mesto.

ra (3), 6. BK Ĺ˝alec (2), 7. BK Celeia Celje brez toÄ?k.

V drugi ligi pa se je kolo zaÄ?elo z velikim preseneÄ?enjem na Gorici, kjer so gostili ekipo BS Vrbice -Vrbno, ki je do tega kola trdno zasedala zadnje mesto. Gostje so priĹĄli z okrepljeno ekipo in zaigrali tako, da jim moÄ?na ekipa Gorice ni mogla slediti. KonÄ?nega rezultata 2 : 6 in razlike toÄ?k 24 : 31 so se moÄ?no veselili gostje. Nadaljevanje je sledilo na igriĹĄÄ?u v KavÄ?ah, kjer so gostili ekipo DU Ĺ oĹĄtanj.

Gostje letos zares ne popuĹĄÄ?ajo, kar so prikazali tudi tokrat. ÄŒeprav se je rezultat pogosto menjaval, so na koncu slavili gostje s 3 : 5 in razliko toÄ?k 27 : 39 ter osvojili pomembno zmago. V TopolĹĄici so gostili ekipo DU Dobrna. Gostom letos igra nikakor ne steÄ?e dovolj dobro in tudi tokrat je bilo tako. DomaÄ?ini so igrali na vso moÄ? in konÄ?ni rezultat 8 : 0 ter razlika toÄ?k 49 : 19 pove skoraj vse.

Vrstni red v drugi ligi: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 6 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica 4 toÄ?ke, 3. PDU KavÄ?e 3 toÄ?ke, 4. PDU Gorica 2 toÄ?ki, 5. BS Vrbno Vrbica 2 toÄ?ki, 6. DU Dobrna 1 toÄ?ka. đ&#x;”˛ T.F.

TAKO so igrali 1L Telekom Slov., 30. krog Rudar Velenje – Triglav Kranj 1:0 (1:0)

Strelec: 0:1 Milanović (19.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, Trifković, Jovan, VoĹĄnjak, ÄŒrnÄ?iÄ?, Filipović, Radić (od 46. PleĹĄnik), Lelić (od 63. Kuzmanović), Jovanović (od 77. Koprivnik), Pavlović. Trener: Dominik BerĹĄnjak.

Triglav: ÄŒadeĹž, Milanović, Mertelj, Rogelj, Mlakar (od 90. Ahmetaj), Gajić, M. Wilmots (od 65. UdoviÄ?), Majcen (od 87. Petric), ÄŒerimagić, R. Wilmots (od 65. BeÄ?iri), Gliha.

Trener: Vlado Ĺ mit.

Drugi rezultati: CB 24 Tabor SeŞana – Bravo 0:0, Aluminij – Celje 0:2 (0:2) Mura – DomŞale 0:1 (0:0), Olimpija – Maribor 1:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 59 (57:35), 2. Celje 55 (60:29), 3. Maribor 55 (52:29), 4. Aluminij 48 (49:35), 5. Mura 47 (46:36), 6. Bravo 41 (41:44), 7. Tabor 34 (34:44), 8. DomĹžale 33 (40:53), 9. Triglav 31 (36:68), 10. Rudar 10 (26:68).

31. krog: Rudar – Aluminij (sobota, 4. julija, 20.00) ‌

V Soteski konÄ?no manj nevaren 120-stopinjski ovinek za tovornjake in avtobuse Mozirje – Na nevarnost za ÂťbliĹžnja sreÄ?anjaÂŤ, ki so se v preteklosti v Ljubiji pri Mozirju, na meji z obÄ?ino Ĺ martno ob Paki, Ĺže dogajala, so Ĺže veÄ?krat opozarjali tudi Ä?lani ZdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline. Zdaj je konÄ?no popravilo te ceste v dolĹžni 50 m steklo, razĹĄiritev pa bo pomenila normalno sreÄ?evanje avtobusov in tovornjakov ter drugih gabaritnih transporterjev. Gradbeni izvajalec cestno-komunalnih del VOC vzdrĹževanje in obnova cest Celje je v okviru rednih vzdrĹževalnih del ter nujne reĹĄitve nevarnega prometnega odseka na meji

tovornih motornih vozil (vlaÄ?ilcev) in avtobusov so se Ĺže daljĹĄe obdobje pritoĹževali nad zelo nevarnim sreÄ?evanjem z velikimi in dolgimi vozili. Investitorju in izvajalcu del pa se lahko zahvalijo, da bosta teĹžava in nevarnost konÄ?no odpravljeni, saj bo ĹĄirĹĄa cesta omogoÄ?ala varno sreÄ?evanje najveÄ?jih vozil, Ä?e jih bodo vozniki upravljali s primerno hitrostjo in previdnostjo. ÂťSekanjeÂŤ nepreglednega ovinka pa bo ĹĄe naprej pomenilo veliko tveganje za hude nesreÄ?e. obÄ?in Ĺ martno ob Paki, Mozirje in BraslovÄ?e v kraju Ljubija (ÂťSoteskaÂŤ) trenutno v zakljuÄ?ni

fazi izvajanja gradbenih del, razĹĄiritve cestnega profila v ostrem dolgem ovinku. Mnogi vozniki

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ujeli so ga pri preprodaji drog V hiĹĄni preiskavi naĹĄli in zasegli 90 kosov ekstazija in 35 gramov amfetaminov Velenje, 29. junija – Policisti PP Velenje so z zbiranjem obvestil ugotovili, da se 32-letni obÄ?an z obmoÄ?ja Velenja ukvarja s preprodajo droge. Na osnovi zbranih obvestil so pretekli teden opravili hiĹĄno preiskavo pri osumljencu.

V njej so policisti osumljenca neposredno zalotili pri prodaji prepovedane droge. V stanovanju je bila namreÄ? tudi oseba, ki je priĹĄla kupit prepovedano drogo. Skupno so policisti pri osumljenem naĹĄli in zasegli 90 kosov ekstazija, 35 gramov spe-

eda (amfetamina), tehtnico in ostale pripomoÄ?ke za uĹživanje droge.

Osumljeni je bil po opravljeni hiĹĄni preiskavi zaradi suma storitve veÄ? kaznivih dejanj neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v ĹĄportu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. Ä?lenu Kazenskega zakonika priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.

Drogo so zasegli, osumljenec je v priporu.

POLICIJSKA kronika Vlomilec odnesel 1.500 evrov Šmartno ob Paki, 23. junija – V sredo je bilo v Šmartnem ob Paki vlomljeno v enega od poslovnih prostorov. Vlomilec je odtujil okoli 1.500 evrov gotovine.

22-letni voznik umrl na kraju nesreÄ?e Ĺ oĹĄtanj, ÄŒrna na KoroĹĄkem, 26. junija – V petek ob 10.42 se je zunaj naselja Javorje iz smeri ÄŒrne na KoroĹĄkem proti Slemenu zgodila tragiÄ?na prometna nesreÄ?a. V njej je umrl 22-letni voznik osebnega vozila z obmoÄ?ja ÄŒrne na KoroĹĄkem.

Zaradi neprilagojene hitrosti je izgubil oblast nad vozilom in trÄ?il v nasproti vozeÄ?e tovorno vozilo, ki ga je vozil 55-letni voznik.

Voznik tovornega vozila je bil z reĹĄevalnim vozilom odpeljan v bolniĹĄnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju, saj je bil laĹžje telesno poĹĄkodovan, voznik osebnega avtomobila pa je na kraju nesreÄ?e umrl.

Zatajitev je kaznivo dejanje Velenje, 26. junija – V petek so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje zatajitve. ObÄ?anka je 10. junija ob 13.56 na

bankomatu Addico banke na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju dvignila 100 evrov. Denar je pozabila vzeti iz reĹže bankomata. Ko se je Ä?ez Ä?as vrnila ponj, denarja ni bilo.

Neznanca, ki si je denar prilastil, bodo policisti skuĹĄali izslediti.

Gotovina in oÄ?ala Ĺ oĹĄtanj, 26. junija – V petek zveÄ?er je neznani storilec iz vozila v Ĺ oĹĄtanju odtujil veÄ? evrov gotovine in sonÄ?na oÄ?ala Ray Ban.

Motorist prehitel v nesreÄ?o Ĺ˝alec, 27. junija – V soboto zjutraj ob 7.30, se je v kraju PariĹžlje na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec v prometni nesreÄ?i huje poĹĄkodoval 65-letni voznik motornega kolesa, doma z obmoÄ?ja Velenja. Nepravilno je prehiteval voznico osebnega vozila v Ä?asu, ko je ta pravilno zavijala levo.

Udarec v HiĹĄi Velenje, 27. junija – V soboto okoli poldneva je priĹĄlo do prerivanja med brezdomci v zavetiĹĄÄ?u HiĹĄa v Velenju. Eden od tam nastanjenih je udaril drugega in ga pri tem laĹžje telesno poĹĄkodoval. Osumljenega Ä?aka kazenska ovadba za kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe.

đ&#x;”˛

Poziv oÄ?ividcem prometne nesreÄ?e Velenje, 30. junija – V torek okoli 14. ure se je na kroĹžiĹĄÄ?u pri glavnem vhodu v podjetje Gorenje pripetila prometna nesreÄ?a. Voznica kolesa je vozila po kolesarski stezi, vzporedno z Partizansko cesto. Ko je pripeljala na kroĹžno kriĹžiĹĄÄ?e, je zapeljala naravnost, v smeri Ĺ oĹĄtanja. V tem trenutku je po njem iz smeri glavnega vhoda Gorenja pripeljal neznani voznik veÄ?jega osebnega avtomobila, modre barve (v vozilu so bili voznik, mlajĹĄa Ĺženska in mlajĹĄi moĹĄki), ki je zavijal desno, v smeri Partizanske ceste. Pri tem je s sprednjim delom vozila trÄ?il v sprednje kolo kolesarke, ki je pri trÄ?enju padla po voziĹĄÄ?u in se poĹĄkodovala. Po trÄ?enju sta se udeleĹženca na kraju pogovarjala, vendar si podatkov nista izmenjala. Kolesarka je zaradi boleÄ?in naknadno iskala zdravniĹĄko pomoÄ? v ZD Velenje. Zaradi razjasnitev okoliĹĄÄ?in prometne nesreÄ?e policisti naproĹĄajo vse oÄ?ividce, da se zglasijo na Policijski postaji Velenje ali pokliÄ?ejo na 03 898 61 00 ali ĹĄtevilko 113. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Za krajo dveh limon in pet krompirjev bo kazensko preganjan Velenje, 25. junija – Varnostnik v trgovini TUĹ je v Ä?etrtek zalotil obÄ?ana pri kraji 2 (z besedo dveh) limon in 5 (z besedo pet) krompirjev. Ker je trgovina zoper njega zahtevala kazenski pregon, bodo policisti obÄ?ana ovadili drĹžavnemu toĹžilstvu.

Vinjen brez vozniĹĄkega dovoljenja povzroÄ?il nesreÄ?o Velenje, 26. junija – V petek zveÄ?er okoli 21.30 se je v Podkraju zaradi nepravilnega premika z vozilom zgodila prometna nesreÄ?a, ki k sreÄ?i ni terjala veÄ?jih posledic. Je pa povzroÄ?itelju povzroÄ?ila precejĹĄnje dodatne teĹžave. Vozil je namreÄ? brez vozniĹĄkega dovoljenja in pod vplivom alkohola, in to precej nad dovoljeno mejo.

Avto zapeljal na cesto in oviral promet Velenje, 26. junija – V petek zveÄ?er ob 23.40 je lastnik osebnega avtomobila v bliĹžini podjetja Telemach pustil vozilo v prostem teku. To je samo zapeljalo na voziĹĄÄ?e, tam obstalo in oviralo promet. Policisti bodo lastniku vozila izdali plaÄ?ilni nalog.

Sobota je bila marsikje precej glasna Velenje, 27. junija – Sobotni veÄ?er in del noÄ?i je bil v Velenju na veÄ? krajih precej ÂťnaporenÂŤ. Policisti so obravnavali ĹĄtevilne primere, ko je glasna glasba odmevala z domaÄ?ih zabav. V veÄ?ini primerov so krĹĄiteljem policisti izrekli opozorilo. To je zadostovalo, da so obÄ?ani z motenjem noÄ?nega miru in poÄ?itka drugih prenehali.

Spet malo prepovedane substance Velenje, 27. junija – V soboto zveÄ?er so policisti VelenjÄ?anu zasegali nekaj prepovedane substance – domnevno marihuane. Po analizi bodo zanj podali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Naš čas, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

2. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.05 11.30 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.05 15.40 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.55 23.55 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 12.50 13.30 14.25 16.00 18.00 18.55 20.00 20.55 21.30 23.30 00.30

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.15 01.05 01.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.05 11.30 12.00 12.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.20 21.50 21.55 22.15 23.25 23.55

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 5. del TV-izložba Ko se svetovi srečajo ... zgodbe priseljencev, dok. odd.

Na poti z Boso nogo, dok. odd.

Makroregije - Podonavska: Rečni sediment - od zlata do blata Vrtičkarji, slov. nad., 1-2/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 15/22 Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja: Mihael Hadik, portretna odd.

Timi gre, risanka Svetovalka Hana, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 5. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko, izob.-dok. f.

Na kratko: Lažne novice Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Najglasnejši glas, am. nad., 1/7 Velike osebnosti 20. stoletja: Voditelji, brit. dok. ser., 1/8 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 2/8 Tipično slovensko, izob.-dok. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Meja je samo nebo, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Zmage so doma: Ritmična gimnastika - SP 2019, mnogoboj Zmage so doma: OI 2000 Rokomet: Slovenija - Francija, posnetek iz Sydneyja Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Mama je ena sama, slov. dok. povest Videotrak Tamponi, naši najbližji sovražniki, fran. dok. odd.

Več po oglasih, slov. nad., 9/18 Otvoritev 68. Ljubljana Festivala, Beethovnov 3. klavirski koncert in 9. simfonija Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 71. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 72. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 73. del Ukradena preteklost, 1. sez., 27. del Reka ljubezni, 3. sez., 72. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 118. del Vedno tvoja 2. sez., 55. del Šverc komerc, 1. sez., 40. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 74. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 75. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 41. del Vedno tvoja 2. sez., 56. del 24UR zvečer Posebna dostava, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Aktualno: Robotska kirurgija v Splošni bolnišnici Celje Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Sonce, vir energije Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Druženje malo drugače Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Šteger, Na kraju zapisano 6.

Solovski, Rusija Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Lepote sveta: Kitajska, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Šteger, Na kraju zapisano 6.

Solovski, Rusija Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

2. julija 2020

Sobota,

3. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.00 11.35 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.00 15.35 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.55 23.55 00.25 01.20

04.00 06.00 09.00 09.55 10.40 12.30 13.10 13.40 14.10 14.40 15.35 17.15 18.05 18.55 20.00 20.50 21.25 23.00 23.55 00.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.00 23.30 23.35 01.15 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.25 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.20 23.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 6. del TV-izložba Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob.-dok. film Na poti z Mepijem kranjskih gimnazijcev, dok. odd.

Makroregije - Podonavska: Kolesarjenje ob železni zavesi Vrtičkarji, slov. nad., 3-4/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 16/22 TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. odd. Špasni učitelj, niz. nan., 2/24 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 6. del Mi 4je, nem. nad., 4/6 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional, kopr. mag. odd.

Infodrom, poletje 2020, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 3/8 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Slovenski magazin Prisluhnimo tišini, mag. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Zmage so doma: Kajak-kanu - SP 2019 Zmage so doma: OI 2000 Rokomet: Slovenija - Švedska, posnetek iz Sydneyja Zvezdana: Povezani v bolečini Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Videotrak Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nad., 1/10 Več po oglasih, slov. nad., 10/18 Gasilska brigada, fran. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Alen Kobilica Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 72. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 74. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 75. del Ukradena preteklost, 1. sez., 28. del Reka ljubezni, 3. sez., 73. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 119. del Vedno tvoja 2. sez., 56. del Šverc komerc, 1. sez., 41. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 76. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 77. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 42. del Prezrti zmagovalec (Sunday Horse), ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Peklenski medeni tedni (Deadly Honeymoon), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Kmetijski razgledi Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Razstava afriških mask F. Foita Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Vse o vodi Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivo Stropnik, Drevo Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Ignacijeve poti Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik, Drevo Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

4. julija

06.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.00 08.25 08.45 08.55 09.20 10.05 10.20 10.45 11.15 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.55 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 21.50 22.10 23.05 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 07.00 09.00 11.30 12.30 13.15 14.20 15.20 17.50 18.55 20.00 21.50 22.15 00.25 01.25

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.20 10.45 11.15 11.40 12.10 13.05 13.55 15.30 17.15 18.50 18.55 20.00 22.10 23.55 01.35

Kultura, Odmevi Čudogozd: Na čiščenje Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Knjiga o džungli, risanka Mimi in Liza, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Tabor Logatec Infodrom, poletje 2020: Prosti čas, inf. odd. za otroke in mlade Mi 4je, nem. nad., 5/6 Čist zares: Fitnes Tipično slovensko, izob. film Tednik NaGlas!: Andrej Nikolaidis Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Senida Hajdarpašić Senidah Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 17/22 TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 4/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Sveto pismo na zaslonu Alpe-Donava-Jadran Ozare Družinska kuhinja s Catherine: Žar, odd. o kuhanju, 5/8 Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Bolno srce, nemški film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 2/13 V Ciambri, kopr .film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: Anica Mikuš Kos Blisk, slov. nad., 1-2/15 Muzikajeto: Japonska glasba Petra, dok. portret Nogomet - FIFA SP 2018: Zgodbe iz Rusije, dok. film Stota obletnica rojstva Leonarda Bernsteina, praznovanje v Tanglewoodu, 2018 Hotel Palace, dok. film Videotrak Koncert iz Pariza 2019 Sledi: JNA - večna armada, ki je ni več, dok. odd.

Poletna noč: Elda Viler - 50 let na odru, posnetek koncerta Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratts, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 9. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 19. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 20. del Nikoli odposlano pismo, ameriški film Peklenski medeni tedni , ameriški film Beethoven 2, ameriški film 24UR vreme 24UR Pripravnika, ameriški film Gilmore igra golf, ameriški film Nogometna varuška, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Vse o vodi 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Na obisku … pri Naniju Poljancu 12.10 Videospot dneva 12.15 Kuhinjica, izob. oddaja 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Karol Chmel, Sramotilni steber leta 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Druženje malo drugače 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jakub Kornhauser, Kvasarna, Rdeči kvadrat na beli podlagi 18.45 Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 1. del 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 Koncert Zorana Predina 22.15 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Dragan Potočnik, Pesem za Sinin džan 22.20 Popotniške razglednice: Ignacijeve poti 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Nočni program

5. julija

07.00 07.03 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.25 08.35 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.10 15.25 17.00 17.20 18.35 18.55 18.57 20.00 21.00 21.50 22.10 23.50 00.10 00.35 01.30

Živalski čira čara, risanka Mandi, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 3/24 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Križevci Med valovi Ozare Obzorja duha: Deklica s piščalko, posebna odd. o Kočevski, 2020 Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča TV-izložba Svet pred vrati, kan. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Košnikova gostilna Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Gospa Wilson, brit. nad., 3/3 Intervju: dr. Matija Ogrin Poročila, Šport, Vreme Brezmejno, dok. film Za lahko noč: Operne arije: Mezzosopranistka Mirjam Kalin, tenorist Branko Robinšak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 6. julija

06.30 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.15 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.05 15.20 15.55 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.55 23.30 23.30 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 06.30 07.30 07.45 07.45 08.40 10.00 10.30 11.50 12.20 12.45 14.00 15.00 15.30 16.30 19.15 20.00 20.55 21.05 22.55 23.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.20 10.45 11.15 11.40 12.10 13.50 15.25 17.10 18.50 18.55 20.00 22.05 23.45 01.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.45 11.25 11.55 12.25 13.55 14.45 17.30 17.55 18.00 18.15 18.40 18.50 19.40 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.00 23.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Sveto pismo na zaslonu Glasbena matineja 35. srečanje tamburašev Slovenije, izbor posn. iz KC Laško Tartini Festival: Ansambel ‘Il terzo suono’ z gosti Družinska kuhinja s Catherine: Žar, odd. o kuhanju, 5/8 Blisk, slov. nad., 3-5/15 Žogarija Novi sosedje, dok. ser. Čez planke: Mit o kralju Matjažu Mogočne ladje, potopis, 5/6 Ambienti Katastrofa ob jezeru Kivu, dok. odd.

Nogomet - DP: Triglav : Olimpija, 31. kolo, prenos iz Kranja Videotrak Neronov dosje - po sledeh antične zarote, kopr. dok. odd. Žrebanje Lota Poj mi pesem, dok.-glasb. film Zvezdana: Povezani v bolečini Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 12. del Nogometna varuška, ameriški film Nevarne lekcije, ameriški film Posebna dostava, ameriški film Gilmore igra golf, ameriški film 24UR vreme 24UR Življenje, kot ga poznaš, ameriški film Naključna varuška, ameriški film Domov za praznike, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Vse o vodi 2769. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek oddaje Lepote sveta: Kitajska, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Pod medvedovim dežnikom, gledališka predstava Vrtca Velenje Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Šteger, Na kraju zapisano 6.

Solovski, Rusija Aktualno: Robotska kirurgija v Splošni bolnišnici Celje Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik, Drevo Jutranji pogovori 2 Vrtnarski kotiček Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

04.00 06.00 09.00 09.55 11.30 12.00 14.05 14.55 15.25 17.10 18.00 18.55 20.00 20.55 21.30 23.00 23.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.25 00.05 00.55 01.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 10.40 10.45 11.35 12.05 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.25 23.50

7. julija

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 7. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti z Vladom Poredošem, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 5-6/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 18/22 S-prehodi: Doberdob Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 7. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Gil, Nastija, Sumon, dok. odd.

Na kratko: Meritokracija Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Tednik Peš po ameriških celinah, potopis, 1/4 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma: Moja slika je moja koža Glasbeni večer Letni časi – Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine: Žar, odd. o kuhanju, 5/8 Poletno jutro Obzorja duha: Deklica s piščalko, posebna odd. o Kočevski, 2020 Glasovi strahu: Pravica, kopr. odd.

Nogomet - DP: Triglav : Olimpija, 31. kolo, posnetek iz Kranja Ljudje in zemlja To nisem jaz, portret Evalda Flisarja Videotrak Mogočne ladje, potopis, 6/6 Več po oglasih, slov. nad., 11/18 Klimt in Schiele, it. dok. film Stacey Dooley preiskuje: Romski otroci v stiski, brit. dok. odd.

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 12.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 73. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 76. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 77. del Ukradena preteklost, 1. sez., 29. del Reka ljubezni, 3. sez., 74. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 120. del Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez. Šverc komerc, 1. sez., 42. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 78. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 79. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 43. del Vedno tvoja, 2. sez., 57. del 24UR zvečer Kdo bo skrbel zame?, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 09.15 10.10 11.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Miš maš, Kaj se dogaja v zraku Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Kazimiri Lužnik, 2011 Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

11.10 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 14.50 15.05 15.40 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 23.50 00.15 01.10

14.45 16.15 17.15 18.00 18.55 20.00 20.55 21.30 23.25 23.45 00.45

12.10 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.25 00.05 00.55 01.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 11.15 11.20 11.45 12.15 12.25 13.05 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 20.50 22.40 22.45 23.45 00.15

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 8. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti z dr. Nado Praprotnik, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 7-8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 2018, 19/22 Duhovni utrip: Sveto pismo na zaslonu TV-izložba Potepanja: Gradiščanski Madžari Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 8. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: Stanko Čurin - vinski svetovljan s Koga, dok. odd.

A veš, koliko te imam rad, ris. Čebelice: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Meso in kri, brit. nad., 4/4 Farah Diba Pahlavi - zadnja iranska cesarica, fr.-nem. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Slovenija - 30 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro AFS France Marolt: Prepletanja: Slavnostni koncert Zmage so doma: OI 2000 Rokomet: Slovenija - Španija, posnetek iz Sydneyja Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 1/12 Intervju: dr. Matija Ogrin 14+1, Nives Meroi in Roman Benet, dok. film Videotrak Lesna industrija proti naravi, fran. dok. odd.

Več po oglasih: Stave, slov. nad., 12/18 Blaznost, koprodukcijski film NaGlas!: Andrej Nikolaidis Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 74. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 78. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 79. del Ukradena preteklost, 1. sez., 30. del Reka ljubezni, 3. sez., 75. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 121. del Vedno tvoja, 2. sez., 57. del Šverc komerc, 1. sez., 43. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 80. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 81. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 44. del Vedno tvoja, 2. sez., 58. del 24UR zvečer Sinova morilka, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Na obisku … pri Kazimiri Lužnik, 2011 Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Ustvarjalne iskrice, Podstavki za kozarce Miš Maš, Od A do Ž o Prešernu Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Vrtnarski kotiček Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2770. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 2. del Koncert Zorana Predina Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

8. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 14.50 15.05 15.40 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.55 23.55 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 11.20 13.30 13.55 15.20 16.45 17.30 18.00 18.55 20.00 21.00 21.05 21.35 23.10 00.10 01.10

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.25 23.55 00.45 01.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 10.35 10.40 11.00 11.30 11.45 12.25 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.40 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.05 22.55 23.00 00.00 00.30

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 9. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti s Hermanom Gvardjančičem, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 9-10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 20/22 TV-izložba Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom - Nagyító alatt Male sive celice: OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Tabor Logatec Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 9. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Janko Kersnik: Kmetske slike Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Trenerjeva hči, poljski film, 2018 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 4/8 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine: Žar, odd. o kuhanju, 5/8 Poletno jutro Sledi: Stanko Čurin - vinski svetovljan s Koga, dok. odd.

Košnikova gostilna Zmage so doma: OI 2000 Rokomet: Slovenija - Tunizija, posnetek iz Sydneyja Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 2/12 Ambienti Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič?, dok. film Videotrak Na utrip srca: Offenbachove pripovedke, ang. portretni film Žrebanje Lota Več po oglasih, slov. nad., 13/18 Oh, Lucy, japonsko-am. film Karpopotnik, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 75. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 80. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 81. del Ukradena preteklost, 1. sez., 31. del Reka ljubezni, 4. sez., 1. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 122. del Vedno tvoja, 2. sez., 58. del Šverc komerc, 1. sez., 44. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 82. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 83. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 45. del Vedno tvoja, 2. sez., 59. del 24UR zvečer Italijanska avantura, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2770. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Ustvarjalne iskrice, Jedilnik Miš Maš, Vse o silah Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Dama iz Maxima, Gledališče Studenec, 2011 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 21

Oven 21. 3. – 20. 4.

To, da lahko letoĹĄnje poletje uĹživate tudi v majhnih dozah, vam ĹĄe ni priĹĄlo do zavesti. Sprijaznite se s tem, da ni treba, da imate do Ä?asa poletnih poÄ?itnic velika priÄ?akovanja. Sploh, ker jih tudi v letih, ko ĹĄe ni kroĹžil korona virus, pogosto niste uresniÄ?ili. ÄŒez vikend boste veÄ? med ljudmi, a se boste drĹžali navodil in potrebne razdalje. Spoznali pa boste osebo, ki bo vplivala na vaĹĄe odloÄ?itve o prihodnosti. Ĺ˝ivljenjske izkuĹĄnje bodo krive, da ji ne boste zaupali na prvi vtis. Tokrat bo previdnost odveÄ?. Vsak dan bolj boste prepriÄ?ani, da ste konÄ?no naĹĄli sorodno duĹĄo. LetoĹĄnje poletje zagotovo ne bo dolgoÄ?asno.

Bik 21. 4. – 20. 5.

Svoje poslovne cilje boste uresniÄ?evali po naÄ?rtu, ki ste si ga sami zaÄ?rtali. ÄŒe ne boste naĹĄli osebe, ki jo pri tem potrebujete, boste vseeno ĹĄli naprej. Ĺ˝e nekaj dni ste namreÄ? na vrhuncu moÄ?i in uÄ?inkovitosti. Zato ste pripravljeni na nove Ĺživljenjske tokove in izzive, vsemu, kar vam bo prineslo Ĺživljenje, se boste zlahka prilagodili. Ob koncu tedna se boste pri neki odloÄ?itvi tiho obraÄ?ali vase, saj ne boste nikomur zaupali, kaj vas muÄ?i. OdloÄ?itev bo Ä?isto prava, Ä?e bi se odloÄ?ili drugaÄ?e, bi vaĹĄe najbliĹžje spravili v zadrego.

Tako pa boste vse reĹĄili sami, ne da bi kdo vedel, kakĹĄne bitke bijete.

DvojÄ?ka 21. 5. – 21. 6.

Ĺ˝elite si, da bi se vaĹĄ vsakdanjik Ä?im prej spremenil. Rutina vas namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa utruja. Zaradi vaĹĄe intuicije in zdrave kmeÄ?ke pameti boste odloÄ?itev, kje si letos poleti nabrati novih moÄ?i, sprejeli v zadnjem hipu. A bo zelo premiĹĄljena.

Izkazalo se bo, da se bolje sploh ne bi mogli odloÄ?iti. ÄŒaka vas kratek dopust, ki bo kot nalaĹĄÄ? za vaĹĄo duĹĄo, zato boste ĹĄe nekaj dni razmiĹĄljali o tem, kdaj ga boste lahko ponovili.

Ja, tako zelo vam bo vĹĄeÄ?. Partner nad vaĹĄimi idejami ne bo najbolj navduĹĄen. Vi pa se ne boste pustili motiti. RazmiĹĄljali boste o tem, da bi partnerja pustili doma in si privoĹĄÄ?ili nekaj dni samote.

Pazite, igrate se z Ĺžerjavico.

21

UTRIP, PRIREDITVE

2. julija 2020

VELENJE ÄŒetrtek, 2. julij 08.00-14.00 Grilova domaÄ?ija Dnevni tabor za otroke (prijave: info@muzej-velenje.si) 18.00 Terasa Galerije Velenje Peter Dirnbek, kantavtor, cikel Glasbene slike

Petek, 3. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, poletna bralnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle 22.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Pavarotti, glasbeni dokumentarec (Glasbeni filmi na prostem)

Sobota, 4. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Volk in kozliÄ?ki, Sobotne lutkarije Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje) 10.00-13.00 Travnik ob Velenjskem jezeru

Retro na ĹĄilt (Jezerske kratkoÄ?asnice), ustvarjalnica za otroke in odrasle

delavnico

Sreda, 8. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba AngleĹĄke pravljice z Romano 19.00 Pred Domom kulture Velenje ZUM Kreativa, 360 stopinj cirkusa, uliÄ?ni show Arbadakarba

Nedelja, 5. julij 15.00 Grilova domaÄ?ija Poletje na Grilovi domaÄ?iji, etnoloĹĄka prireditev

Sobota, 4. julij X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Varno v gore (Logarska dolina; ĹĄtiri smeri glede na teĹžavnost poti)

Ponedeljek, 6. julij X

MC Ĺ martno ob Paki M-Dance plesni kamp, M-Dance studio (do petka, 10. julija)

Ponedeljek, 6. julij 16.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku 21.30 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Jadralke, dokumentarni film

ÄŒetrtek, 2. julij

Torek, 7. julij

Petek, 3. julij

Ĺ MARTNO OB PAKI

Lunine mene

10:00 Dvorana Marof OtroĹĄka poÄ?itniĹĄka delavnica

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije z Galerijo Velenje 17.00-19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 18.00 Galerija Velenje Tina Mohorović: Prestopanja v globokem tisku, predavanje z

10:00 Dvorana Marof Delavnica LEGO robotike za otroke 17:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Strokovne zeliĹĄÄ?arske delavnice ÂťOd hobija do poklica je lahko samo korakÂŤ, MC Ĺ martno ob Paki in TD Ĺ martno ob Paki

5.

julija, ob 6:44, polna luna (ĹĄÄ?ip)

Rak 22. 6. – 22. 7.

Zaradi nekoga, ki vas ima rad, se boste znaĹĄli v srediĹĄÄ?u pozornosti. Na glas ne boste priznali, a dejstvo je, da vam bo to sprva zelo ugajalo. V druĹžbi boste izjemno prepriÄ?ljivi, zato bodo naslednji dnevi pravi Ä?as za nova poznanstva, pa tudi za obnovo starih. Vabili vas bodo na vse strani in vi boste obljubljali, da se odzovete. Glejte, da se tokrat tega res drĹžite, saj ste se Ä?isto preveÄ? oddaljili od prijateljev. Pazite pa na zdravje. Najbolj obÄ?utljivo bo grlo. Nihanje temperatur bo precejĹĄnje, vam pa bo najbolj godilo, kadar ne bodo previsoke. V torek raje ostanite doma, saj vabilo ne bo tako iskreno, kot bo zvenelo.

Cel teden bodite previdni pri odloÄ?itvah, sploh poslovnih.

Lev 23. 7. – 23. 8.

Naslednje dni izkoristite za aktiven poÄ?itek. MoĹžgane poĹĄljite na paĹĄo, telesu pa privoĹĄÄ?ite Ä?im veÄ? gibanja. Veliko se boste posveÄ?ali nasprotnemu spolu, saj boste po dolgem Ä?asu spoznali osebo, ob kateri vam bodo v trebuhu plesali metuljÄ?ki. Da ljubezen dela Ä?udeĹže, je znano, a za vas doslej tega ne bi mogli reÄ?i. Sedaj pa jih bo. To vam bo pomagalo tudi pri odloÄ?itvi, kako zastaviti naÄ?rte za prihodnost pri premagovanju teĹžav z zdravjem, saj bo poÄ?utje vsak dan boljĹĄe. Nova normalnost vam ni vĹĄeÄ?, zato se zna zgoditi, da boste razmiĹĄljali o selitvi v kakĹĄen bolj miren in ne tako poseljen koĹĄÄ?ek drĹžave.

Nova ljubezen bo pri tem pomemben jeziÄ?ek na tehtnici.

PETKOVI GLASBENI FILMI NA PLOĹ ÄŒADI OB DOMU KULTURE

Petek, 3. 7., ob 22.00

PAVAROTTI

TAÄŒKE NA PATRULJI: PRIPRAVLJENI, DIRKA, REĹ EVANJE!

Biografski glasbeni dokumentarec, 114 minut ReĹžija: Ron Howard Igrajo: Luciano Pavarotti, Zubin Mehta, PlĂĄcido Domingo, JosĂŠ Carreras, Bono, Madelyn RenĂŠe, Nicoletta Mantovani, Lorenza Pavarotti, Giuliana Pavarotti, Cristina Pavarotti, princesa Diana, Nelson Mandela

Buh, MaĹĄa Tiselj Nedelja, 5. 7., ob 16.00 - otroĹĄka matineja

REDNE PREDSTAVE

KUBANSKIH PET

Paw Patrol: Ready, Race, Rescue!

Sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina3 risanke, 64 minut (Kanada) ReĹžija: Charles E. Bastien Slovenski glasovi: Rok Mlinar, Vesna Slapar, Katarina Bordner, Lija Trunkelj, UroĹĄ

Wasp Network Triler, kriminalka, 127 minut, (Francija, Brazilija,Ĺ panija, Belgija) ReĹžija: Olivier Assayas Igrajo: Ana de Armas, Gael GarcĂ­a Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura Nedelja, 5. 7., ob 20.00

ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ ÄŒADI OB DOMU KULTURE

JADRALKE Maiden, dokumentarni film, 97 minut (VB) ReĹžija: Alex Holmes Nastopajo: Tracy Edwards, Jo Gooding, Nancy Harris, Angela Heath, Marie-Claude Heys, Sally Hunter Ponedeljek, 6. 7., ob 21.30

Devica 24. 8. – 23. 9.

Marsikaj se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, saj bo teden intenziven kot Ĺže dolgo ne. Ob koncu tedna boste spoznali, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju, zato boste neverjetno mirni. Povod za veselje bo tudi dogodek, ki vas bo nepriÄ?akovano doletel v nedeljo. Zelo prijeten bo, ĹĄe nekaj dni vam bo jemal dih in privabljal nasmeh na obraz. Veselili se boste Ä?asa, ki ga boste lahko preĹživeli z druĹžino in prijatelji. Ko boste veÄ? z njimi, boste spet videli smisel Ĺživljenja. Vrnila se bo skrb za zdravje, vaĹĄe in vaĹĄih najbliĹžjih. Zato se boste drĹžali vseh novih navodil, Ä?etudi vam ne bo lahko.

Tehtnica 24. 9. – 23. 10.

Tokrat boste res vztrajni, saj se boste v naslednjih dneh drĹžali vsega, kar ste se odloÄ?ili spremeniti v svojem Ĺživljenju. Cena tokrat ne bo vaĹžna. Na napakah, ki so se v zadnjem Ä?asu kar vrstile, ste se veliko nauÄ?ili. Predvsem pa ste se nauÄ?ili loÄ?iti dobro od slabega, zato bo odloÄ?itev, da boste v svoje Ĺživljenje odslej spuĹĄÄ?ali le stvari, ki so pozitivne in dobre za vas, dobra. Uprli se boste tudi sorodniku, ki ima velik vpliv na vas in mu teĹžko reÄ?ete ne. Vsi argumenti so tokrat na vaĹĄi strani. Uteho boste iskali v ljubezni. Partner bo na vaĹĄi strani, stvari pa bo videl bolj Ä?isto kot vi. TeĹžav z denarjem ne boste imeli, a vam to ne bo dovolj, da bi bili Ä?isto zares sreÄ?ni.

Škorpijon 24. 10. – 22. 11.

Zaradi nekoga, ki vas ima rad, se boste znaĹĄli v srediĹĄÄ?u pozornosti. Glasno ne boste priznali, a dejstvo je, da vam bo to sprva zelo ugajalo. V druĹžbi boste izjemno prepriÄ?ljivi, zato bodo naslednji dnevi pravi Ä?as za nova poznanstva, pa tudi za obnovo starih. Vabili vas bodo na vse strani in vi boste obljubljali, da se vabilom odzovete. Glejte, da se tokrat tega res drĹžite. Pazite pa na zdravje. Najbolj obÄ?utljivo bo v teh dneh grlo. Nihanje temperatur bo precejĹĄnje, vam pa bo najbolj godilo, kadar bo sveĹže, torej zjutraj in zveÄ?er. V torek raje ostanite doma, saj vabilo ne bo tako iskreno, kot bo zvenelo. Bolje, da ste sami kot v slabi druĹžbi.

Strelec 23. 11. – 21. 12.

V teh dneh si boste priznali, da so vaĹĄi naÄ?rti o spremembi naÄ?ina Ĺživljenja za vas in vaĹĄo druĹžino teĹžko uresniÄ?ljivi. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e boste tokrat ĹĄe bolj vztrajni kot po navadi. ReĹĄitev vaĹĄih teĹžav ste pred dnevi imeli pred nosom, pa je niste videli. Ĺ˝al. K sreÄ?i ĹĄe ni vse zamujeno. V ponedeljek vam bo sprva slaba novica nakazala, kaj morate storiti, da se najpomembnejĹĄe stvari v vaĹĄem Ĺživljenju spet postavijo na svoje mesto. Zdravje bo rahlo. Skrbelo vas bo, ker ne boste vedeli, zakaj se slabo poÄ?utite. Poskusite vsaj pred spanjem izklopiti skrbi in umiriti misli. Brez obiska specialista pa verjetno tokrat ne bo ĹĄlo.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

Dobro obdobje je pred vami, saj bo letoĹĄnji julij res vaĹĄ mesec. Na vaĹĄe poÄ?utje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti, ki vas Ä?akajo na vaĹĄi poslovni poti. PrepriÄ?ani boste v svojo zgodbo, zato jo boste spretno peljali naprej, tudi preko Ä?eri. Ĺ˝al vam jih bodo nastavljali tudi ljudje, ki ste jim doslej zaupali. Zato ob koncu tedna naredite obraÄ?un z bliĹžnjo preteklostjo. Kar se vam dogaja, boste videli Ä?isto po svoje. To pomeni, da si pred resnico zatiskate oÄ?i. Optimizem vam bodo vlivali le druĹžinski Ä?lani. Zavedali se boste, da vam ne preostane niÄ? drugega, kot da greste naprej. Pa Ä?eprav cilja ĹĄe nekaj mesecev ne boste videli pred sabo.

Vodnar 21. 1. – 20. 2.

Potrudite se in umirite svoj temperament. V naslednjih dneh se ne spuĹĄÄ?ajte v prepire, Ä?eprav bo priloĹžnosti zato veliko. ÄŒe se boste uspeli ugrizniti v jezik, se bo izĹĄlo brez posledic, Ä?e boste povedali svoje mnenje, pa ne. Od vaĹĄe samozavesti bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale v ljubezni. Po dolgem Ä?asu boste namreÄ? ljubosumni in sumniÄ?avi. Partner se ne bo prav niÄ? potrudil, da vas prepriÄ?a o nasprotnem. Celo uĹžival bo, ko bo videl, kaj doĹživljate ob njegovih dejanjih. Ali so vaĹĄi sumi pravi ali ne, ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste vedeli. Boste pa zato veliko bolj previdni, ko boste kazali svoja Ä?ustva. Julij bo naporen.

Ribi 21. 2. – 20. 3.

Dolgo si niste priznali, da pretiravate z delom predvsem zato, ker doma niste veÄ? radi. Kriv je partnerski odnos. Vse bolj hladen je, Ĺživita druga mimo drugega. V teh dneh pa bosta oba ugotovila, da tako ne gre veÄ? naprej. Krivde ne morete zvaliti le na partnerja, saj ste mu Ĺže velikokrat obljubili, da se boste spremenili, potem pa se tega niste drĹžali. Sedaj se boste morali odloÄ?iti, kaj si Ĺželite. Nobena pot ne bo lahka in tudi hitra ne. A boste ĹĄli po pravi. Vsak dan znova boste sebi in partnerju dokazovali, da mislite resno. Strah, da se vam Ĺživljenje sesuje v prah, je prevelik, da ne bi. V sluĹžbi boste dnevno morali reĹĄevati precej zapletene situacije. Zmogli boste vse.

Sklenili projekt Kinozaver Velenje, 23. junija – Festival Velenje – Kino Velenje je ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje tudi letos, Ä?eprav v omejenem obsegu, uspeĹĄno izvedel kulturno-vzgojni projekt Kinozaver, namenjen najstarejĹĄi generaciji otrok vseh enot Vrtca Velenje.

Program filmske vzgoje zajema teoretiÄ?no in praktiÄ?no seznanjanje s sedmo umetnostjo, predpripravo in poustvarjanje v vrtcih.

Namesto tradicionalne zakljuÄ?ne slovesnosti so letos pripravili razstavo likovnih izdelkov otrok kar na prostem.

Projekt Kinozaver je naÄ?rtni in strokovno zasnovani proces filmske vzgoje za vrtÄ?evske otroke, sestavljen iz treh sklopov. Vzgojitelji so predhodno prejeli pedagoĹĄko gradivo, ki je sluĹžilo kot osnova za spoznavanje razlik med igranim in animiranim filmom, spoznavanje kljuÄ?nih izraznih sredstev, kot so ideja, sinopsis, scenarij, sekvenca, kader, posnetek, montaĹža in filmski plan. Tako pripravljeni otroci so se z vzgojitelji v zaÄ?etku marca podali v Kino Velenje na celovito doĹživetje filmske izkuĹĄnje. VrtÄ?evske skupine, skupno veÄ? kot 350 otrok, sta tu sprejela maskota Kinozaver in strokovna delavka, ki sta jih popeljala skozi zabavno izkustveno izobraĹževanje. Otroci so odkrivali skrivnosti animiranega filma, spoznali razliÄ?na filmska izrazna sredstva in tehniÄ?no plat projekcij. Sledil je ogled z analizo ĹĄtirih animiranih projekcij: Koyaa: Spolzko milo in Ĺ˝ivahna kanta, Pinc Ki-ki-do: Begunec ter Kralj MatjaĹž. Tretji del projekta se je v nadaljeva-

JULIA PHILLIPS: Izginuli svet

nju odvijal po vrtcih. Otroci so z vzgojiteljicami naredili ÂťdomaÄ?o kino nalogoÂŤ in pod vtisom filmske izkuĹĄnje razvili svojo zgodbo o junaku in njegovi Ä?arobni moÄ?i, ki so jo v treh delih narisali na pripravljeno shemo. Zaradi epidemije nismo mogli izpeljati zakljuÄ?ka projekta kot v preteklih letih, ko so otroci v druĹžbi starĹĄev ĹĄe enkrat obiskali kino in si tam ogledali razstavo svojih likovnih del in projekcijo sklopa umetniĹĄkih risank. Namesto tega smo v torek, 23. junija, na travniku pri domu kulture Velenje pripravili razstavo otroĹĄkih umetnin kar na prostem, saj so se skupaj z vzgojiteljicami res potrudili in tudi letos dokazali, kako bogata in brezmejna je otroĹĄka domiĹĄljija.

Projekt Kinozaver marsikateremu otroku omogoÄ?a prvi stik s kinom in vse udeleĹžence programa popelje na nepozabno filmsko-vzgojno popotovanje, hkrati pa sledi zastavljenim ciljem Lokalnega programa kulture Mestne obÄ?ine Velenje 2014–2020 in uresniÄ?uje cilje s podroÄ?ja kulturne vzgoje za vse generacije ter ĹĄirjenja dostopnosti kulturnih dobrin. đ&#x;”˛

od – Odrasli 821-311.2 – DruŞbeni romani Vir: www.emka.si/webapp/wcs/ stores/servlet/sl/emkasi

Ko nekega avgustovskega dne na kamÄ?atski obali izgineta dve deklici, sestri, policijske preiskave kmalu zajamejo bliĹžnjo in ĹĄirĹĄo okolico in pretresejo malo mesto.

Med brezplodnim poizvedovanjem, ki se vleÄ?e vse leto, se pred nami nizajo razliÄ?ne Ĺženske zgodbe, vsaka tako ali drugaÄ?e po-

vezana z izginotjem. Mesec za mesecem, koĹĄÄ?ek za koĹĄÄ?kom gradijo pisani mozaik raznolike kamÄ?atske druĹžbe, obenem pa pletejo mreĹžo tesno povezane Ĺženske skupnosti, ki nazadnje preraste okvire tega skrivnostnega konÄ?ka sveta.

AmeriĹĄka pisateljica Julia Phillips nas po sledeh izginulih deklic popelje na razburljivo popotovanje skozi deĹželo neukrotljive

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

lepote in velikih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etniÄ?nih manjĹĄin, okostenelega ĹĄovinizma in prebujajoÄ?ega se feminizma – do ĹĄe bolj razburljivega konca.

TESS GERRITSEN: Igranje z ognjem od – Odrasli 821-311.2 – DruŞbeni romani Vir: www.emka.si/webapp/wcs/ stores/servlet/sl/emkasi

Julia je violinistka iz Bostona. Ko s kvartetom glasbenic obiĹĄÄ?e Rim, med brskanjem po starinarnicah naleti na notni zapis Ä?udovitega valÄ?ka. Ob vrnitvi domov ga prviÄ? zaigra in skladba v njeni triletni hÄ?eri sproĹži nasilne izbruhe. Julio dogajanje moÄ?no pretrese in odpravi se v Italijo raziskat preteklost avtorja skladbe.

Benetke, 1938. Lorenzo je mlad, zagnan violinist. StarĹĄi prepoznajo njegov talent in ga poĹĄljejo na tekmovanje skupaj z lepo in nadarjeno Ä?elistko Lauro. Toda Lorenzo je Jud in Ä?rnosrajÄ?niki, ki spodbujajo protijudovsko razpoloĹženje, jima hoÄ?ejo nastop prepreÄ?iti ‌ Tess Gerritsen, ki jo poznamo po seriji kriminalk z likoma policistke Jane Rizzoli in patologinje Maure Isles, je napisala napet psiholoĹĄki triler, v katerega je vpletla ĹĄe elemente zgodovinskega romana. Gerritsenova, tudi sama pianistka in violinistka, je napisala skladbo, ki nastopa v knjigi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

2. julija 2020

Nagradna kriĹžanka Kamp Menina

RADIO VELENJE

Kamp Menina, Varpolje 105 ReÄ?ica ob Savinji 051 219 393 info@campingmenina.com PESTRO POLETJE V KAMPU MENINA ‌‌. ÂťNI DA NIÂŤ TOP 5 AKTIVNOSTI: • ADRENALINSKI PARK (ZIP LINE PROGE) • TEAM BUILDING • RAFTING, SUP • OTROĹ KA ANIMACIJA • KOPANJE IN PLAVANJE v JEZERU v KAMPU RESTAVRACIJA s prostorno teraso, menijem lokalnih jedi in bogato obloĹženimi picami.

ObÄ?asno tudi Âťfotr kuhaÂŤ • WELLNESS (BIO SAVNA, PEDIKURA, MASAĹ˝A) • IZPOSOJA KOLES • PLEZANJE

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKAMP MENINAÂŤ, najkasneje do ponedeljka 13. julija. IzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

ÄŒeĹĄnje in Korada Konec maja se v GoriĹĄkih brdih obarvajo Ä?eĹĄnje in zaradi prvih slastnih plodov privabljajo ljudi od vsepovsod. Spomin na zadnji majski dan v letu 2007 je ĹĄe vedno lep in treba ga je bilo obnoviti. S kroĹžkom Planinarjenje UNI 3 smo takrat z njihovim lokalnim vodnikom vijugali med zelenimi griÄ?i in se sladkali s Ä?eĹĄnjami, ki so nam bile dane kar na drevesih ob poti.

Na lep sonÄ?en dan sva se s prijateljem odpravila na ÂťizvidniĹĄkoÂŤ pot in zaradi sonÄ?nega vremena, predvsem pa lepot narave, v tistih koncih ostala kar tri dni. Seveda sva se oglasila tudi na kmetiji, kjer ponujajo odliÄ?ne rdeÄ?e plodove po pet evrov za kilogram. Ob vraÄ?anju domov sva se oglasila tudi v Kamniku, kjer je ob cesti kmetija iz GoriĹĄkih brd ponujala enake plodove za ceno dvanajst evrov ‌!

Vse je za nekaj dobro in iz tega se je porodila ideja, da gremo z vnuki v ta Ä?eĹĄnjev raj in skupaj opravimo ĹĄe prijeten planinski pohod na Korado, kar je bila odliÄ?na odloÄ?itev.

Ob preÄ?enju lepotice SoÄ?e smo prispeli v Ä?udovito pokrajino GoriĹĄkih brd, ki jim ni para! Zaradi boljĹĄe preglednosti nad njo smo se najprej odpeljali v GonjaÄ?e z razglednim stolpom. Pod njim so se v sobotnem dopoldnevu nahajale prikupne stojnice z domaÄ?imi pridelki, med katerimi so izstopale Ä?eĹĄnje. S tem dnem se je v teh krajih namesto vsakoletnega Praznika Ä?eĹĄenj priÄ?elo enotedensko dogajanje ?Naredi si svoj praznik Ä?eĹĄenj‘ in vsakdo si ga je napravil po svoji volji. Mi smo

Po hribih

se po poteĹĄitvi s slastnimi plodovi in lepot razgledov iz stolpa odpravili na sever GoriĹĄkih brd, kjer se na KambreĹĄkem nad Desklami oz. Kanalom nahaja 812 m visoka Korada. Nad njo so se namreÄ? zaÄ?eli zbirati temni oblaki in ni bilo kaj odlaĹĄati. Nanje smo takoj pozabili, saj je bila pot zelo zanimiva, ĹĄe posebej za vnuke, ki so spotoma raziskovali temne kaverne,

in sprememb v razporeditvi zemeljskih mas.

Po vrnitvi s Korade smo se odpeljali v bliĹžnje Ĺ martno, ki je biser med briĹĄkimi naselji. Je slikovita starodavna obzidana vas s petimi ohranjenimi stolpi in vsestransko vredna ogleda!

Ozke Ĺživahne uliÄ?ice z razno turistiÄ?no ponudbo in prisrÄ?nostjo te potegnejo vase, da jih ne pozabiĹĄ.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ÄŒETRTEK, 2. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 3. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 4. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 5. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 6. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 7. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 8. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SLO

Pogled na Ĺ martno v GoriĹĄkih brdih (Foto TomaĹž Kumer)

vdolbene v Ä?asu 1. svetovne vojne v skalnat teren, ki so sluĹžile za zakloniĹĄÄ?e. Po nenaporni poti smo priĹĄli do zavetiĹĄÄ?a, ki ga obnavljajo. Prilegel se je poÄ?itek, nato pa odhod do razglednega vrha Korade, na kateri je toÄ?ka drĹžavne kombinirane geodetske mreĹže 0 (niÄ?tega) reda.

Ta mreĹža vsebuje ĹĄest podobnih toÄ?k, pribliĹžno enako razporejenih po celotnem ozemlju drĹžave. Razdalja med toÄ?kami je pribliĹžno sto kilometrov. NatanÄ?nost tega sistema je nekaj milimetrov. Ravno ta natanÄ?na meritev na teh toÄ?kah omogoÄ?a spremljanje geodinamiÄ?nih premikov (delovanje tektonike)

Sledil je obisk kmetije na Humu. Tu so nam pripravili predhodno naroÄ?ene Ä?eĹĄnje in uĹživali smo ob pogledu na bogastvo narave, ki sama vabi po ponovnih obiskih. Sem se moraĹĄ vraÄ?ati!

ZakljuÄ?ili smo v briĹĄki hiĹĄi, v kateri je imelo osebje polne roke dela, saj se na koncu lepo preĹživetega dne oglasi Ĺželodec. ÄŒe je ta zadovoljen z okusno hrano in prijazno postreĹžbo, je pot domov polna lepih vtisov, ki obetajo vraÄ?anje v te prelepe kotiÄ?ke Slovenije. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

BIOLOĹ KE ÄŒISTILNE NAPRAVE

SUBVENCIJE!

Slovenski proizvajalec.

Lahko, vodotesno in kompaktno ohiĹĄje z dolgo Ĺživljenjsko dobo.

MoĹžnost izbire razliÄ?nih tipov Ä?istilnih naprav.

VARNO

Vrhunska nemĹĄka tehnologija Ä?iĹĄÄ?enja vode – veÄ? kot 90.000 vgrajenih sistemov.

+40

VeÄ? kot 40 let tradicije - zanesljivost, strokovnost in pooblaĹĄÄ?eni servis.

V ponudbi tudi zbiralniki za vodo do 50.000 L.

Prebivalci obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki prijavite se na razpis in si ob nakupu Ä?istilne naprave ZagoĹžen zagotovite subvencijo!

Pogoje preverite na vaĹĄi obÄ?ini, Ä?istilno napravo pa izberite pri nas: www.cistilne-naprave-zagozen.si | www.eshop-zagozen.si | 03 713 14 49

NaĹĄ Ä?as, 2. 7. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

PRIDELKI SILAŽNE bale prodam.

Gsm: 041 968 305.

RAZNO

DEL SOBE, po moĹžnosti s kakĹĄno omaro ali garaĹžni prostor, najamem. Gsm: 041 858 231.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

STROPNA LUÄŒ z retro pridihom nemĹĄkega proizvajalca Orion, grlo E27. Dva kosa. Cena:35 â‚Ź. Gsm: O41 692 995 CISTERNA ZA OLJE, 2000 litrov, nerabljena. Znamke ITPP Ribnica.

Dimenzije 2000x712x1594. Gsm: 031 554 121

NEPREMIÄŒNINE

ŽIVALI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NAJAMEM

STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo. Gsm: 040 465 214.

STANOVANJE, veliko 40 do 50 m2, v niĹžjem nadstropju, v mirnem centru Velenja, primerno za dva upokojenca, kupim.

Gsm: 041 878 303.

TELETA BIKCA, mesne pasme, teĹžkega 180 kg, prodam. Tel. 03 589 32 79.

TELIÄŒKO LIMUZIN, staro 14 dni, prodam. Gsm: 064 110 515 ZAJÄŒKE za zakol, stare 3 mesece, prodam. Gsm: 040 684 008

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo.

Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto 4. 7. in nedeljo 5. 7. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 484 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00

uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

• •

KNEZ ANĹ˝EJ, Velenje, Kardeljev trg 1 in TIMPRAN Lucija, Ĺ oĹĄtanj, MetleÄ?e 20 ESKIĆ ARLEN ,Ĺ oĹĄtanj, Kajuhova cesta 19 in POTOÄŒNIK TANJA, Ĺ oĹĄtanj, Kajuhova cesta 5 ZAKRAJĹ EK TOMAĹ˝, Dobrna,

- 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju otvoritev stadiona ob jezeru; v upravljanje ĹĄportnemu druĹĄtvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren; po sveÄ?ani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moĹĄtvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domaÄ?ega Rudarja, dobili pa so jo gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri povrĹĄine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke Po Jugoslaviji; - 3. julija 1984 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo poĹĄto; - 3. julija 1999 so globoko pod zemljo v jami Ĺ kale v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovniĹĄtva;

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, stavbno zemljiĹĄÄ?e, sonÄ?na lega. Cena: 35.000 â‚Ź.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje •

od 3. 7. do 9. 7.

LEKARNA VELENJE

GIBANJE prebivalstva POROKE

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

2. julija 2020

Vrba 2 in JUVAN Lidija, Slovenj Gradec, Spodnji razbor 67

SMRTI • • •

BEZJAK PETER, roj. 1948, Ĺ martno ob Paki, PaĹĄka vas 14 C OBĹ TETER FRANÄŒIĹ EK, roj. 1930, Velenje, Cesta IX 9 LOÄŒAN IVAN, roj. 1953, TopolĹĄica, TopolĹĄica 6

- 4. julija 1967 je bil slovenski izseljenski piknik ob Velenjskem jezeru, Velenje pa je dobilo svojo turistiÄ?no zastavo, ki jo je narisala Tatjana LuĹžnik – Ĺ mid; - 4. julija 1975 je bilo na TrebeliĹĄkem prvo tekmovanje v motokrosu; - 4. julija 1988 so odprli ĹželezniĹĄko postajaliĹĄÄ?e Skorno–Florjan; - 5. julija 2012 je umrl duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju; - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil Ferdo KavÄ?nik, ki je kljub izredni ĹĄirini vedno ostal le ĹĄtudent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v Ä?asu svojega Ĺživljenja ni uspel niÄ?esar objaviti; skoraj veÄ?ino svojega precej nesreÄ?nega Ĺživljenja je preĹživel na KauÄ?elovi dimnici v Zavodnjah, ki velja danes za najjuĹžnejĹĄo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; Ferdo KavÄ?nik je umrl 25. avgusta 1986; - 5. julija 1998 je Katarina Srebotnik zmagala na mladinskem teniĹĄkem Grand Slam turnirju v Wimbledonu; - 6. julija 1923 je bil v Mozirju rojen slovenski kipar in industrijski oblikovalec Ciril Cesar iz

Nagrajenci nagradne kriŞanke Papirnica Moja Pentlja, objavljene 18. junija 2020. so: • Katja Stropnik, Bele vode 9, 3325 Šoťtanj • Katja Župevc, Vodnikova 1, 3325 Šoťtanj • Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Šoťtanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poťti. Reťitev kriŞanke: PRIPRAVA NA ŠOLO.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 76,3 m2, zgrajeno l. 1983, 4/6 nad., dvigalo, ER: EI v izdelavi. Cena: 95.000 â‚Ź.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

V tednu od 22. do 28. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 22. do 28. junija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 22. do 28. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

veniji; - 9. julija 1952 se je v Celju rodil nekdanji Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki Alojz PodgorĹĄek, ki je umrl 29. julija leta 2012; - julija 1973, ko so v Muzeju na Velenjskem gradu odprli afriĹĄko zbirko FrantiĹĄka Foita, so v Velenju izbirali idealno Ĺženo Jugoslavije, IvÄ? Kotnik in Franc Verko pa sta preplezala najzahtevnejĹĄo smer Eigerja; - 9. julija 2013 je bila v Ĺ oĹĄtanju ustanovljena skupina Ĺ ola zdravja, ki vsak delovni dan ob 8.30 zjutraj telovadi po metodi 1000 gibov (avtor vaj je Nikolay Grishin); vadba je brezplaÄ?na, vodijo jo prostovoljke in tudi vsak se jim lahko pridruĹži. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

ONESNAŽENOST ZRAKA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Velenja; - 6. julija 1986 so v Pesju dobili nov dom krajanov in gasilski dom; - v noÄ?i na 7. julij 1941 je bila od Ĺ oĹĄtanja do Ĺ aleka izvedena prva sabotaĹžna in napisna akcija proti okupatorju v Ĺ aleĹĄki dolini; - 7. julija 1981 je osnovna ĹĄola v Pesju dobila novo telovadnico; - 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc LeskovĹĄek – Luka; 29. avgusta leta 1991 pa so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje; - 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novozgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejĹĄih hotelov v Slo-

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

KONCENTRACIJE OZONA MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Hotel Paka (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

107,8 MHz

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

PlastiÄ?ne vreÄ?ke menjali za trajne vreÄ?ke

Poletna noÄ? med graĹĄÄ?aki Poletna muzejska noÄ? je obiskovalce Velenjskega gradu, Galerije Velenje in Muzeja usnjarstva na Slovenskem navdihovala s kulturno dediĹĄÄ?ino in sodobno umetnostjo Velenje, 20. junij – Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini so obeleĹžili tradicionalno Poletno muzejsko noÄ? – najveÄ?jo skupno promocijsko akcijo slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki izvajajo programe s podroÄ?ja kulturne dediĹĄÄ?ine, umetnosti, kulture in zgodovine.

Najbolj Ĺživahno je bilo na Velenjskem gradu, kjer so kljub slabĹĄemu vremenu ponudili bogat in raznolik program, ki je obiskovalce popeljal stoletja nazaj.

Prisluhnili so glasbi iz 16. in 17. stoletja v izvedbi violonÄ?elistov Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje iz razreda Tamare GombaÄ?. Grajski gospodi, vitezom in podanikom je kostumirani glasbenik James Bowen na lutnjo igral renesanÄ?no in ba-

roÄ?no glasbo. ÄŒlani plesne skupine Ĺ aleĹĄka gospoda so prikazali srednjeveĹĄke plese. V srednjeveĹĄkem taboru DruĹĄtva Vitezi Ĺ a-

Sobotna akcija 'Ne pozabi – ponovno uporabi' je bila uspeťna – V odnosu do narave ravnajmo odgovorno – S ponovno uporabo prispevamo k ohranjanju narave

leĹĄki pa so si obiskovalci ogledali meÄ?evanje vitezov ter se preizkusili v srednjeveĹĄkih igrah. đ&#x;”˛

tf, foto: Tanja Verboten

Lepa bera odliÄ?nih kamiĹĄibajev Velenje, 21. junij – S 4. KamiĹĄibaj festivalom, ki ga je KUD Dudovo drevo priredilo na Velenjskem gradu, so se zaÄ?eli regijski predizbori za letoĹĄnje drĹžavno sreÄ?anje slovenskih kamiĹĄibajkarjev. Ĺ˝e 8. slovenski festival kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a, ki je doslej potekal v Ĺ tanjelu, se letos seli v Velenje na Velenjski grad. Prvi vikend septembra se bodo tam sreÄ?ali predstavniki regij in nastopali za najviĹĄjo nagrado zlati kamiĹĄibaj ter posebna priznanja v veÄ? kategorijah.

Letos je velenjski kamiĹĄibaj festival, ki ĹĄteje za predizbor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, zaradi aktualnih razmer trajal le en dan.

Nastopilo je 9 kamiťibajkarjev in uprizorilo 14 predstav – 8 za otroke in 6 za odrasle. Ogledala si jih je drŞavna selektorica Metka Damjan, gledaliťka selektori-

ca v Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Maribor in dobitnica BorĹĄtnikove nagrade za dramaturĹĄki koncept, ki je ob zakljuÄ?ku velenjskega festivala dejala, da je ponudil lepo

bero odliÄ?nih kamiĹĄibajev in se septembra obeta krasen drĹžavni festival. đ&#x;”˛

tf

Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje Velenje se je predstavilo na promenadi V Velenju obstajajo Ĺže triindvajset let – Prepoznavni so na vseh podroÄ?jih – Ĺ˝elijo si, da bi mlajĹĄi rodovi prevzeli pobudo v druĹĄtvu, da bi ohranili svoje korenine Negovanje in ohranjanje tradicije je osnovna naloga Ä?lanov Kulturnega druĹĄtva MeÄ‘imurje, priseljencev, ki imajo svoje korenine v MedĹžimurju, ZĂĄgorju in Podravini, razloĹži predsednik druĹĄtva Matija Blagus. ÂťNaĹĄa Ĺželja ostaja prepoznavnost tako v lokalnem kot ĹĄirĹĄem okolju. V Velenju obstajamo Ĺže triindvaj-

set let in vsako leto izpolnimo svoj plan dela. DruĹĄtvo ĹĄteje sto petinĹĄtirideset Ä?lanov in ima pet sekcij (tamburaĹĄka, folklorna, kulinariÄ?na, foto sekcija in ĹĄportna sekcija), vsaka ima svoj naÄ?rt dela, ki ga uresniÄ?uje, Ä?eprav ga je letoĹĄnja epidemija postavila na glavo. Prepoznavni smo na vseh podroÄ?jih, Ä?lani pa se tudi sicer

druĹžimo in sreÄ?ujemo na piknikih, izletih in glasbenih veÄ?erih.ÂŤ V okviru dogajanja VeÄ?eri v amfiteatru so se 23. junija predstavili z enournim programom glasbeno zelo razliÄ?nih medĹžimurskih, dalmatinskih, slavonskih in domaÄ?ih slovenskih pesmi. đ&#x;”˛

Ob Svetovnem dnevu okolja 5. tudi Ä?istilne akcije takoj po kon- Strokovnega sveta za okolje in juniju so Ä?lani Strokovnega sveta cu epidemije in Ĺžal med odpadki prostor, opaĹža, da smo VelenjÄ?aza okolje in prostor SD Velenje naĹĄli veliko v naravo odvrĹženih ni vedno bolj osveĹĄÄ?eni. ÂťVsako razdelili tristo vreÄ?k za veÄ?kratno mask in rokavic. Zato so akcije leto skuĹĄamo zamenjati Ä?im veÄ? uporabo. Da gre za tradicionalno dobrodoĹĄle, da ljudi spomnimo plastiÄ?nih vreÄ?k za vreÄ?ke za veÄ?akcijo, s katero skuĹĄajo ozavesti- na pravilno in odgovorno ravna- kratno uporabo. Zavedati se moti obÄ?anke in obÄ?ane o odgovor- nje. Majhni podvigi, velika deja- ramo, da so majhni koraki tisti, ki nem ravnanju ne samo do kraja nja. OpaĹžam, da je med mladimi lahko pomagajo, da so naĹĄi oceain obÄ?ine, ampak do sveta, pove predsednica ObÄ?inske organizacije SD Velenje Andreja KatiÄ?, ki Ä?uti odgovornost do okolja tudi zaradi ohranjanja vrednot za naĹĄe zanamce. ÂťVsakdo lahko prispeva svoj kamenÄ?ek v mozaiku, Ä?e Ĺže nekaj malega pomaga k odgovornemu ravnanju, sploh v okolju, ki je zibelka ekologije in ekoloĹĄkih gibanj. Tukaj smo protestirali, ko smo imeli mrtvo dolino in mrtvo jezero. Potrebnega je bilo precej napora, da imamo danes okolje, kot ga imamo, in najlepĹĄo Tistih, ki uporabljajo plastiÄ?ne vreÄ?ke, je vedno manj, kar je zelo spodbudno. plaĹžo v Sloveniji, zato si bomo prizadevali, da skrb za okolje prenesemo na vsake- precej prisotno zavedanje, da je ni, morja, reke in naĹĄe okolje bolj ga posameznika, ki Ĺživi v naĹĄem narava nepredstavljivo bogastvo, Ä?isti, brez mikroplastike, in da mestu: z menjavo vreÄ?k (gre za veliko jih tudi protestira za Ä?isto smo vsi udeleĹženi pri tem, da Ä?usimboliÄ?no menjavo), s katero okolje. Tudi sama podpiram to vamo in skrbimo za svoj planet. pokaĹžemo, da nam je mar za na- zavedanje. Vsakdo lahko pri se- Vsak je dolĹžan do okolja ravnati ĹĄo dolino in da ne smemo prista- bi, v druĹžini, v vrtcu, ĹĄoli in ka- odgovorno. Pomembno je ozaveti na nikakrĹĄno onesnaĹževanje, sneje v Ĺživljenju privzgoji Ä?ut za ĹĄÄ?anje z Ĺželjo, da izboljĹĄamo odtemveÄ? ohranjati svet za bodoÄ?e varstvo in ohranjanje narave in nos do okolja in obÄ?ane spomnirodove.ÂŤ KakĹĄno je zavedanje ob- se prikljuÄ?i akcijam, na katerih mo, da lahko veliko prispevajo Ä?ank in obÄ?anov? ÂťMislim, da se osveĹĄÄ?a druge. Ni res, da posa- sami,ÂŤ je ĹĄe povedala KoÄ?arjeva, pomena Ä?istega okolja zavedamo, meznik ne more narediti niÄ?esar. ki ob tej priloĹžnosti ĹĄe raÄ?una, da vendar se bojim, da je tako kot z Nasprotno. Naredi lahko veliko, bodo obÄ?ani zamenjane vreÄ?ke z marsikaterimi priborjenimi pravi- kajti vsak med nami je odgovo- veseljem uporabljali, akcijo pa bocami – da je samoumevno. ÄŒlani ren za prihodnost bivanja in Ĺži- do zagotovo ĹĄe ponovili. đ&#x;”˛ Jasmina Ĺ karja SD Velenje smo se letos udeleĹžili vljenja.ÂŤ Ana KoÄ?ar, predsednica

Varno v gore 2020 Solidarnostni planinski pohodi za pomoÄ? domu na OkreĹĄlju Planinska druĹĄtva iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja, Vinske Gore, Ĺ martnega ob Paki, Ĺ kal, Mislinje, letos pa tudi PD Celje na Ä?elu z Gorsko reĹĄevalno sluĹžbo (GRS) Celje, Ĺže vrsto let izvajajo skupno akcijo Varno v gore 2020. PohodniĹĄke prireditve imajo vsakiÄ? za cilj druĹženja planincev, opozarjanje na pomen planinarjenja in ohranjanje zdrave narave ter varnost za vse obiskovalce gora in planin. ÂťNa vsakokratnem skupnem druĹženju planincev iz vseh PD Ĺ aleĹĄke planinske regije in ĹĄirĹĄe skuĹĄamo izbrati zanimive cilje, ki so s svojo zahtevnostjo privlaÄ?ni za vse teĹžavnostne kategorije. Vsako leto je glavni organizator drugo druĹĄtvo. Letos smo organizatorji tega skupnega druĹženja planinci iz Planinskega druĹĄtva Velenje (PDV). OdloÄ?ili smo se, da v soboto, 4. julija obiĹĄÄ?emo priljubljeno Logarsko dolino ter se povzpnemo na vrhove nad njo, z naĹĄim obiskom pa pomagamo zgraditi nov planinski dom na OkreĹĄlju, nam je v kratki izjavi dejal Marjan KarlovÄ?ec - Kara, podpredsednik PDV. Cilj letoĹĄnje akcije Varno v gore je torej tudi dobrodelne narave.

Ob razpisu pohodov, ki se bodo

vsi konÄ?ali pri planinskem domu PD Celje Matica v Logarski dolini (sredi doline pod Ojstrico in Mrzlo goro) na skupnem zakljuÄ?nem sreÄ?anju, predvidenem med

Marjan KarlovÄ?ec - Kara

15. in 16. uro pri planinskem domu, bo tudi izobraĹževalna predstavitev novosti s prikazom reĹĄevalne opreme in delovanjem GRS, za kar bo poskrbel dr. Samo Fokter s sodelavci s predavanjem na temo o delu GRS. Organizatorji so zaÄ?rtali ĹĄtiri za nekatere manj obiÄ?ajne po-

ti in vzpone, a vse privlaÄ?ne in takĹĄne, na katerih se lahko najdejo vsi planinci v svojih zahtevah po ÂťteĹžavnostniÂŤ. Prva poteka od izvira potoka ÄŒrna na Orlovo gnezdo in do doma planincev; druga od Razpotja na KlemenÄ?o jamo ter Strelovec s povratkom do planinskega doma; tretja pot vodi iz Logarskega Kota na RjavÄ?ki vrh s povratkom v dolino. ÄŒetrta, Ä?asovno najzahtevnejĹĄa pot, pa bo vodila od Doma planincev na planino KrofiÄ?ka s povratkom na izhodiĹĄÄ?e. Ture bodo v celoti trajale od 4 do 7 ur, odvisno tudi od vremenskih pogojev. Na vseh vzponih bodo skupine spremljali izkuĹĄeni gorski vodniki PZS, ki bodo pred zaÄ?etkom pohodov preverili pripravljenost in opremo pohodnikov. Podrobne podatke o prijavah, prevozih iz Mislinje, Vinske Gore, Ĺ kal, Velenja, Ĺ oĹĄtanja ter Ĺ martna ob Paki in druge organizacijske podatke prejmejo udeleĹženci v svojih planinskih druĹĄtvih oz. osrednjem organizatorju PD Velenje (Marjan KarlovÄ?ec 041 663 601). ÄŒe bo napovedano zelo slabo vreme, bo akcija preloĹžena za teden dni. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc