26 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 8. 7. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (19/27 °C) delno oblačno, možne plohe, v soboto (16/27 °C) sončno, v nedeljo (17/28 °C) delno oblačno.

Četrtek, 8. julij 2021

številka 26 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Bi se odrekli avtomobilu? Mira Zakošek

Dobrodošli v rudarski stan, srečno! Letošnji rudarski praznik z jubilejnim skokom čez kožo so zaznamovali neposredni pozivi in tudi hudomušni dovtipi o prihodnosti velenjskega premogovnika in rudarskega poklica ter s tem lokalnega gospodarstva in slovenske energetike. Minulo soboto je s skokom čez kožo, ki je letos dobil status nesnovne kulturne dediščine, v rudarski stan vstopilo 42 mladeničev. Boter novincem Mitja Kamenik (zgoraj desno), 21. avgust 1979, Velenje: »Nekoč je rekel France: Od nekdaj lepe so parade slovele,

a lepše od rudarske bilo ni nobene. Karkoli bo z nami storila država, jaz vam povem: tale parada bo večno ostala.« Kot boter je s ponosnim stiskom roke izrekel dobrodošlico novim kameradom. »To je naš podmladek, ki nas bo zamenjal, ko bomo mi šli v pokoj, zato je treba z njimi lepo ravnati,« je povedal, da izkušeni knapi zelencem nič več ne grenijo prvega šihta kot nekoč. No, malo pa še. Več na strani 4. 🔲

Moje današnje razmišljanje bo za marsikoga močno sporno. A bi bilo v času, ko toliko govorimo o onesnaževanju okolja, vsekakor vredno razmišljati – če že ne o tem, da bi se odrekli svojemu ljubljenemu »konjičku« – vsaj o omejitvi njegove uporabe. Ob tem pa tudi pretirane potrošnje, o kateri vedno razmišljam, ko se vozim po naših cestah, kjer se vse več velikih tovornjakov »kotali« sem in tja in prevaža seveda vse tisto, kar sodobna družba potrebuje na tem in na drugem koncu sveta. O kakšni samooskrbi, katere so nas sicer prav tako polna usta, res ni mogoče govoriti. Pa tudi pretirana sla po potovanjih (zdaj jih je koronavirus sicer malce priškrnil) je oporečna, saj je praviloma povezana z ekološko spornimi prevozi, od avtomobilov do letal, ladij … V tem trenutku, ko toliko govorimo o izstopu iz premoga (a so kriteriji v Evropi za to zelo različni), me resnično moti, da nismo pripravljeni glede prometa, ki je prav tako velik (in vse večji) onesnaževalec našega okolja, reči skorajda ničesar. Pa imamo škarje in platno v svojih rokah. Kar 71 odstotkov vseh »prometnih« izpustov prispeva cestni promet, na drugem mestu je vodni (velike tovorne ladje, križarke, da o gliserjih, s katerimi nekateri razkazujejo svoje »mišice«, so pa izjemni potrošniki goriva, ne govorimo). Dejstvo je, da onesnaževanje zraka škodi zdravju ljudi in ekosistemom. Uničujemo se iz dneva v dan, bolj, kot smo pripravljeni priznati in pripraviti celovite rešitve. Pravzaprav se mi pogosto zdi, da ko se česa lotimo, celo pospešimo nepotrebno uporabo. To recimo velja za plastiko, ki je v naši vsakodnevni uporabi kljub drugačnim usmeritvam ni bilo še nikoli toliko, kot je je danes. Velja tudi za porabo mesa, čeprav vemo, da tudi živina zelo onesnažuje naše okolje … Enako bo na koncu verjetno veljalo tudi za tako opevane električne avtomobile, za proizvodnjo katerih že trpijo nam sicer bolj odročni deli sveta. Pa se vrnimo k prometu. Zanimivo je, da smo ravno prebivalci najmanjših evropskih držav najbolj zasvojenimi z osebnimi avtomobili (prvi je Ciper, druga Irska, tretja Slovenija, kjer avtomobil uporabljajo okoli tri četrtine prebivalstva). Obstajajo tudi svetle izjeme, ki bi nam vsekakor lahko bile za zgled. To so recimo Dunajčani, kjer se je število družin brez avtomobila v zadnjih desetih letih povzpelo za četrtino in znaša 47 odstotkov (430.000 gospodinjstev). S 40 na 52 odstotkov pa se je v tem času povečalo število prebivalcev, ki imajo letno vozovnico za javni promet. Imetnikov letnih vozovnic je na Dunaju več kot registriranih avtomobilov. Lani so Dunajčani kar 73 odstotkov vseh poti opravili peš, z javnim prevozom ali s kolesom, kar je skoraj trikrat več kot z avtomobilom. To je le nekaj primerov iz trajnostno naravnanega mesta, vrednih posnemanja, po katerih bi se morali zgledovati tudi prebivalci takšnega malega mesta, kot je Velenje, ki občanom že ponuja celo brezplačna prevozna sredstva (Bicy, Lokalc), kjer je tudi skoraj vse na dosegu roke in je marsikaj brez večjih naporov mogoče opraviti peš. Koristilo bo nam in našemu okolju! Na nas je, da to storimo, na Občini, da še bolj spodbuja našo zavest. 🔲

Blestijo z Odo radosti

Ob koncu šolskega leta je 450 mladih glasbenikov, učencev, dijakov in profesorjev Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Umetniške gimnazije Velenje na novi Visti v Velenju posnelo Odo radosti. »Predstavili smo se z vsemi inštrumenti, ki se jih učijo na glasbeni šoli, manjkali niso niti balerine in pevski zbori, izvedli pa smo domiselno priredbo Beethovnove znamenite Ode radosti, ki jo je za to priložnost pripravil profesor Tilen Slakan. S projektom smo na izviren način dokazali moč povezovanja in sodelovanja, predvsem pa moč glasbe. Projekt je uvod v začetek praznovanja 70. obletnice glasbene šole,« je ponosen ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih. 🔲 Video si lahko ogledate na spletnem portalu YouTube.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Velenjski svetniki so vprašali …

LOKALNE novice

Stanovanja za starejše Velenje – Mestna občina Velenje je že začela pridobivati dokumentacijo za gradnjo novega objekta na Žarovi 12, ki bo namenjen stanovanjem za starejše občane. Računajo, da bodo vlogo za gradbeno dovoljenje oddali oktobra 2021. Takoj ko ga bodo pridobili, bodo začeli z rušenjem dotrajane hiše, na njenem mestu pa bodo postavili nov objekt. Računajo, da bo gradnjo sofinanciral republiški stanovanjski sklad.

… Kaj je s pokopališčem v Šmartnem in brunarico na Debercah, kako poteka uveljavljanje pripomb na strategijo za izstop iz premogovništva in v kakšnem stanju je velenjsko gospodarstvo Tina Felicijan

Povzemamo vprašanja, ki so jih na 19. redni seji Sveta na Mestno občino Velenje naslovili svetniki, ter odgovore, ki so jih podali odgovorni.

Ureditev pokopališča v Šmartnem?

Idejna rešitev podjetja Dans, arhitekti.

V objektu bo med 8 in 10 stanovanj velikosti od 30 do 50 kvadratnih metrov, bodo pa prilagojena starejšim in invalidnim osebam. Tudi to gradnjo zastavljajo na osnovi zbranih rešitev javnega razpisa. Po mnenju komisije se je željam naročnika najbolj približalo podjetje Dans, arhitekti. Poleg vseh arhitekturnih rešitev je bilo treba predvideti tudi ureditev parkirišč, zelenih površin in prostora, namenjenega druženju. 🔲

Podpora turističnim društvom Šoštanj – Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov turističnih društev, turistične zveze in drugih društev z registrirano turistično dejavnostjo. Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci s sedežem na območju občine, ki tam delujejo najmanj eno leto, so registrirani, imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino, zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo programa ter so včlanjeni v Turistično zvezo Občine Šoštanj. Okvirna višina sredstev, ki so na voljo letos, je 35.000 evrov. Razpis se izteče 25. avgusta. 🔲

mkp

Obnovljena terasa Vile Biance Velenje – Mestna občina Velenje je zaključila obnovo terase Vile Biance. Zamenjali so dotrajan les in na terasi postavili zunanji točilni pult, dodali pa so tudi nove stole in mize. Bistro Bianca pod taktirko kuharskega mojstra Igorja Stankoviča s svojo poletno ponudbo vabi na prenovljeno teraso in na poletno dogajanje, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Zavodom za turizem Šaleške doline. 🔲

V Citycentru pripravljeni na vroče dni Celje – Da se lahko nakupovalno središče opredeli kot ‚najbolj kul prostor v mestu‘, potrebuje več kot le trendovsko izbiro prodajaln: pri visokih zunanjih temperaturah so nakupovalna središča priljubljena tudi zaradi prijetne klimatizacije. Na to kažejo posnetki gibanja, ki jih koncern SES, ki v Sloveniji upravlja pet nakupovalnih središč (ALEJA Ljubljana Šiška, Citypark Ljubljana, Citycenter Celje, Europark Maribor in Center Interspar Vič), na določenih lokacijah analizira že več let. Ob vročini izstopa delež obiskovalcev nakupovalnega središča, ki so stari več kot 60 let. Ta delež se pri višjih temperaturah poveča za 3 pa vse do 5 odstotkov. Še posebej veliko pozornosti je usmerjeno na uporabo moderne klimatske opreme in optimizacijo porabe električne energije. 🔲

Čebela bere med Šmartno ob Paki – V knjižnici Šmartno ob Paki bodo v naslednjih dneh uredili otroški čebelarski kotiček. Gre za skupen projekt LAS-ov in knjižnic z nazivom Čebela bere med. V času odprtja knjižnice bo kotiček na voljo otrokom za igranje, za otroke iz vrtca pa bodo organizirali srečanja s šmarškimi čebelarji. Ob tej priložnosti bodo lahko prebirali še slikanico s čebelarsko tematiko, ki otrokom na zabaven način predstavi pomen čebel za naše okolje in tudi to, kako lahko sami prispevajo k njihovi ohranitvi. Slikanico bodo otroci, ki bodo obiskali knjižnico, dobili v dar. V okviru projekta bo v Šmartnem ob Paki konec poletja zgrajena še knjigobežnica, v začetku jeseni pa bo Knjižnica Velenje izvedla še etnološko-literarni večer MOST (Modrovanje ob stari trti). 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

8. julija 2021

Bojan Voh (SD) je posredoval vprašanje lastnikov grobov na pokopališču pri cerkvi sv. Martina v KS Šmartno. Zanima jih, ali se bo nekoč predstavljena zamisel o ureditvi dela pokopališča v spominski park uresničila. Ali so še predvideni prekopi grobov? Govorilo se je celo o ponovni možnosti pokopa na pokopališču Šmartno, kjer naj bi zaradi prostorske stiske na podkrajskem pokopališču postavili žarni zid. »Sedaj se je infrastruktura v okolici pokopališča in cerkve uredila – razširila se je cesta, uredilo se je križišče, zgradil se je pločnik, parkirna mesta. Zato se lastniki grobov in krajani KS Šmartno sprašujejo, ali je sedaj na vrsti ureditev pokopališča,« je navajal okoliščine, ki so porajale vprašanje, in sporočil tudi pripombo, da je pokopališče slabo vzdrževano, »trava pokošena samo nekajkrat na leto, poti so slabo urejene, nekaterih grobov ne vzdržuje nihče in so zapuščeni, posamezna spominska obeležja že ogrožajo varnost obiskovalcev.« Pokopališče v Šmartnem je bilo aktivno do leta 1968, ko se je začelo pokopavanje v Podkraju. Zapiralni čas je tekel 30 let – do julija leta 1998. V tem času naj bi opravili prekope vseh posmrtnih ostankov z opuščenega pokopališča na novo pokopališče v Podkraju. »Ker veliko svojcev v 30-letni dobi mirovanja pokopališča tega ni storilo, je MOV leta 2000 financirala izdelavo ureditvenega načrta za širše območje opuščenega pokopališča Šmartno, ki je predvidel ureditev spominskega parka iz pietete do neprekopanih posmrtnih ostankov pokojnih. Ponovna oživitev pokopališča ni bila predvidena in ni niti danes,« je dejstva navedel vodja urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik in pojasnil, zakaj se ni uresničila. »Da bi skladno z ureditvenim načrtom uredila spominski park na območju pokopališča, si je občina v sodelovanju z vodstvom KS Šmartno prizadevala pridobiti zemljišče v last od sedanjega lastnika – Župnije sv. Martina Velenje. Do danes žal nismo bili uspešni, saj župnija ni sprejela predloga. Predvideli smo naložbo v vrednosti milijon 200 tisoč evrov, vendar ne moremo vlagati v zemljišče, ki ni občinsko. Zato smo od leta 2018 vlagali le v infrastrukturo. Letos bomo uredili cestišče, odvodnjavanje in pločnike na Šmarški cesti, naslednje leto pa bomo nadaljevali proti Graškogorski cesti. Medtem je župnija v sklopu prenove župnišča in cerkve uredila brezplačno parkirišče za župljane in tudi druge obiskovalce Šmartnega.« Občina se je tedaj zavezala, da bo financirala redno urejanje opuščenega pokopališča. Pogodba narekuje košenje vsaj šestkrat letno.

So pripombe na strategijo za izstop iz premoga upoštevane?

Dr. Franc Žerdin (SD) se je pozanimal, kako potekajo razgovori na ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z oddanimi pripombami na osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga. Sam ocenjuje, da ne gre za dialog, temveč za vztrajanje pri stališčih, ki s pravičnim prehodom nimajo nič skupnega. »Člani operativne skupine SAŠA regije na teh razgovorih niso poslušani, še manj slišani. Niti niso slišani pri uveljavljanju številnih pripomb, ki smo jih sprejeli na izredni seji sveta MOV. Sprašujem se, ali se je stališče Občine Šoštanj v zvezi z letnico prehoda, ki

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

naj bi se po njihovem zgodil leta 2033, spremenilo. Če se ni, to pomeni, da glede letnice še vedno nismo poenoteni niti v Šaleški dolini. Zakaj ne?« Odgovoril je župan Peter Dermol in najprej povzel dosedanji potek dogodkov. Potem ko so sredi aprila oddali pripombe in nato ugotovili, da v osnutku strategije niso upoštevane (opredeljena je letnica izstopa iz premoga, manjkajo pa zaveze, vezane na delovna mesta, toplotno ogrevanje, finančne vire), je delovna skupina za SAŠA regijo na ministrstvo za infrastrukturo poslala zahtevo za sestanek in izrazila nezadovoljstvo. Predstavniki sindikatov, Razvojne agencije SAŠA regije in šaleških občin so se s predstavniki ministrstva sestali sredi junija. »Zavzeli smo stališče, da zahtevamo, da se naše pripombe v čim večji meri vključijo, predvsem pa da vezane na zahteve in naloge, da bo državi uspelo zagotoviti dovolj finančnih virov, da bo sodelovala pri nadomestnem toplotnem ogrevanju in zagotovila vsaj 5000 delovnih mest, v čim večji možni meri vključijo in upoštevajo. V strategiji je opredeljenih zgolj 1000 delovnih mest, kar je za nas premalo. Na tem sestanku sicer nismo dosegli napredka, z izjemo tega, da so predstavniki ministrstva za infrastrukturo sklicali sestanek z Evropsko komisijo in operativni sestanek, v okviru katerega bi pregledali naše pripombe.« Nadaljeval je, da je nekaj dni kasneje gostil župane Šaleške doline in Zasavja, na sestanku so se poenotili glede skupnega nastopa, na naslednjem srečanju pa bodo dogovor formalizirali. Dobrodošli so vsi nasveti in izkušnje zasavskih županov, ki bodo pomagali, da v SAŠA regiji napak v procesu prestrukturiranja ne ponovijo. Istega dne je potekal tudi sestanek z Evropsko komisijo in ministrstvom za infrastrukturo, na katerem so bili prisotni tudi sindikati, RA SAŠA

in MOV. »Ugotovljeno je bilo, da je določena letnica za izstop iz premoga pogoj, da lahko črpamo sredstva, istočasno pa je bilo potrjeno, da se Evropska komisija ne opredeljuje do letnice izstopa – to je suverena pravica in naloga države, ki mora pripraviti vse akcijske načrte in operativne programe, ki so potrebni, da se sredstva lahko začnejo črpati. Nato smo bili še na sestanku s Tino Sršen z ministrstva za infrastrukturo, kjer smo podali jasne zahteve, kaj mora biti v strategiji. Nekaj malega se je že korigiralo, ostalo pa pričakujemo, da se še bo in bomo nato strategijo prejeli v ponoven pregled. Do dne seje ni bilo odziva.« Odločitve Sveta Občine Šoštanj, ki je v prid predlagani letnici 2033 za izstop iz premoga, pa ni želel soditi. »Zakaj so šoštanjski svetniki sprejeli takšen sklep, sicer pod določenimi pogoji, predvsem vezano na ventilatorski zrak, ne vem. Pomembno je, da pogojujemo delovna mesta, nadomestni toplotni vir, finančne vire. Strategija mora zagotavljati strokovne podlage, s katerimi se bomo imeli možnost prijavljati na projekte in črpati finančna sredstva. Trenutno je vse nedorečeno, vendar ne bomo obupali, ampak bomo vztrajali naprej, da se naše ključne pripombe upoštevajo.«

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Kdo bo poskrbel za red na Debercah?

Veronika Juvan (Nsi): »Na Debercah stoji objekt nekdanjega Društva ljubiteljev malih čistokrvnih pasemskih živali. Ta objekt je danes videti katastrofalno. Ne morem našteti vsega, kar smo tam našli med marčevsko čistilno akcijo. Vse je bilo tam, od igel do trave. Pobrali smo več smeti kot vsi ostali drugje. Zanima me, kdo je lastnik tega zemljišča. Ali se da kaj urediti? Tam se dogajajo vlomi, razna druga kazniva dejanja, prepovedne droge. Zdaj, ko so covid ukrepi sproščeni, je tam manj zbiranja. Prej je bilo pa vse mogoče – alkohol, razbite steklenice, pretepi, verjetno je policija dostikrat parkirala tam, pa se nič ni uredilo.« Vodja urada za urejanje prostora Branka Gradišnik je povedala, da je nepremičnina v lasti treh občin: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Objekt se nahaja na območju okoljske infrastrukture in je skladno s prostorskim aktom predviden za rušenje, na podlagi dogovora občin predvidoma že letos. Vlagatelju, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev, je bilo pred kratkim izdano dovoljenje za urejanje, košnjo in vzdrževanje celotnega sklopa zemljišč na tem območju. Urejeno območje pa običajno ni tako zanimivo za druge uporabnike. Vsekakor pa bodo uporabo tega območja pozorno spremljali.«

Kaj se župan pogovarja z gospodarstveniki?

Mateja Jenka (DD) pa je zanimalo, kakšne vtise ima župan, ki obiskuje gospodarske subjekte, o stanju gospodarstva v Velenju in kako načrtuje obiske v prihodnje. Meni, da bi moral župan svetnike z izsledki obiskov podrobneje seznaniti, predlagal pa je tudi,

da bi župan o obisku poročal tudi odboru za gospodarstvo. »Zakaj v Svetu MOV ne nadaljujemo s predstavitvami podjetij, kar se je precej redno izvajalo? Mislim, da je to velika škoda za svetnike, ker nismo seznanjeni s stanjem, pa tudi za podjetja. Nekaj o obiskih lahko izvemo iz sredstev javnega obveščanja. Mene pa zanima, kakšen je bil županov namen obiska, kaj se je pogovarjal, kaj so mu predstavili, kakšne načrte imajo in kaj pričakujejo od občine, predvsem pa, kaj se je dogovoril.« Župan je v odgovor na vprašanje, zakaj na sejah sveta ni predstavitev podjetij, dejal, da so na vsaki nedavni seji razpravljali o območnem razvojnem načrtu, ki je povezan z razvojem podjetništva in mesta nasploh. »Za obiske posameznih podjetij sem se odločil sam, da se seznanimo z aktualnimi dogodki, stanjem v posameznih družbah in preverimo, ali lahko kot lokalna skupnost kaj postorimo,« je pojasnil in zavrnil pobudo, da bi o izsledkih obiskov poročal na sejah mestnega sveta, saj v kabinetu prav zato pripravljajo sporočila za javnost, na podrobnejša vprašanja pa bo odgovarjal individualno. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 8. 7. 2021 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

8. julija 2021

Kaj bo stalo na zelenici med Pako in pošto? Vodstvo Mestne občine Velenje želi kar najbolj racionalno izkoristiti dragocene razpoložljive površine znotraj mesta, ki jih je vse manj – Idejne rešitve za pozidave išče s pomočjo javnih razpisov – To velja tudi za prostor med reko Pako in pošto Mira Zakošek

Iskanje rešitev za dragocen prostor, ki ga je v mestu ostalo še bolj malo, je postalo stalnica v prostorskem načrtovanju Mestne občine Velenje. Trenutno je to aktualno za prostor med reko Pako in pošto. Nagrajene idejne rešitve so bile prejšnji mesec tudi razstavljene v občinski avli in so vzbudile med občani veliko zanimanja, bodo pa vsekakor osnova za nadaljnje načrtovanje. O tem smo se pogovarjali z vodjo Urada za okolje in prostor mag. Branko Gradišnik. V zadnjem obdobju se torej odločate, da za najbolj dragocena zemljišča znotraj mesta iščete idejne rešitve z javnimi natečaji. Zakaj? »Javni natečaji in povabila za pridobitev konceptualnih arhitekturnih in urbanističnih rešitev so priložnost tako za nas, naročnike natečajev, kot strokovnjake, da se soočimo z različnimi pogledi na reševanje zahtevne prostorske problematike. Ko gre za posebej pomembne, centralne mestne površine, ki jih dnevno uporablja veliko ljudi, ki so izrazito mestotvorne in razvojne, je odgovornost za realizacijo toliko večja. Možnih rešitev je običajno več, toda šele narisane in predstavljene postanejo material, o katerem

letu 2021 nadaljujemo z iskanjem arhitekturno urbanistične rešitve pozidave nekdanjih sadovnjakov ob celjski vpadnici, tako imenovanega Zlatega griča.« Kako je bilo s tokratnim natečajem za območje pri pošti, ki je že zaključen? »Območje pri pošti je izjemno pomembna lokacija, ki ponuja veliko možnosti, a ob tem poraja nešteto vprašanj. Je bolj smiselna utilitarna stanovanjska gradnja ali je to prostor reprezentančne

Mag. Branka Gradišnik: »Ker je šlo pri tokratnem zbiranju za idejne, konceptualne rešitve območja, nobeden od predstavljenih predlogov ne odgovarja na vse probleme, zato bo v končnem dokumentu gotovo združenih več rešitev.«

lahko stečejo ustrezne razprave. Javni natečaj je tako oblika pridobivanja različnih strokovno podprtih idej iz širokega državnega prostora. Tega v mestni občini ne počnemo le v zadnjem času, ampak je to redna praksa, ki smo jo uporabili tako pri iskanju rešitev prenove Promenade in športnega centra kot pri ureditvi okolice velenjskih jezer in gradnji varovanih stanovanj, lani pa nadaljevali iskanje rešitev pozidave zelenice med pošto in reko Pako in jo v

❱

da je možna raba zelo široka, od stanovanj do poslovnih ali javnih objektov. Da bi vizualizirali možne rešitve, smo k sodelovanju pri iskanju konceptnih rešitev povabili širok krog strokovnjakov, ki so za zelo odprto zastavljeno projektno nalogo pripravili 13 predlogov. Komisija je po vnaprej določenih kriterijih izbrala nagrajene rešitve, ki bodo služile kot podlaga oz. osnova za pripravo novega občinskega podrobnega prostorskega akta, ta pa bo natančneje določil način pozidave tega prostora. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, saj morajo pri tem sodelovati zainteresirani bodoči investitorji.«

V prostorskih aktih je ta prostor vseskozi definiran kot prostor centralnih vsebin, kar pomeni, da je možna Kako ste bili zadovoljni s preraba zelo široka, od dlaganimi rešitvami? stanovanj do poslovnih »Komisija je bila pozitivno presenečena nad odzivom ali javnih objektov.

gradnje? Je to prostor za novo mestno dominanto, za sodobno, ambiciozno arhitekturo? Ko je enkrat prostor pozidan, je pot do morebitne spremembe izjemno težka. Vsa ta leta je to območje ostalo nepozidano iz vrste razlogov, v prostorskih aktih pa je vseskozi definirano kot prostor centralnih vsebin, kar pomeni,

podlagi meril ocenjevali predloge in bili pri zmagovalnem predlogu skoraj enotni. Ostale nagrade so bile dodeljene na podlagi seštevanja podeljenih točk posameznih članov komisije.«

stroke, saj je na poziv prispelo kar 13 različnih rešitev. Predlogi so pokrili celoten spekter pristopov, od tistega, ki meni, da Velenje ne potrebuje nič, do za mesto netipične karejske gradnje visoke gostote, večina predlogov pa je mesto dogradila z več ločenimi objekti z velikim naborom vsebin ter s podzemnimi garažami. Člani komisije smo vsak zase na vnaprej pripravljenih obrazcih na

V pripravo podrobnega prostorskega akta za to območje bo vključena tudi javnost.

Kakšne so značilnosti nagrajenih rešitev? »Zmagovalni predlog podjetja Efekt arhitektura iz Ljubljane je po mnenju komisije prepričljivo združil arhitekturno in urbanistično zrelo rešitev, vse skupaj podprl z natančno izdelano analizo prostora in prikazal način sodobne, funkcionalne estetske pozidave, ki upošteva kontinuiteto prostora in ga nadgrajuje z ekološkim momentom (deloma) zelenih fasad. Drugo nagrajeni predlog podjetja Medprostor iz Ljubljane je v mesto uvedel novo prostorsko dominanto – ambiciozno oblikovano večfunkcionalno visoko stolpnico, ki jo je ob cesti nadaljeval s pritličnimi objekti javnega programa, ob tem pa ohranil velik del zelenice in jo spremenil v mestni park. Tretje nagrajeni predlog velenjskega arhitekta Roka Polesa je preslikal stanovanjske stolpiče čez Kidričevo, mednje postavil garaže, na njih pa zeleno streho z drevesi in igrišči. Uredil je dostope do reke

in v predlogu poskrbel za različne tipe parkiranja. Komisija ga je ocenila kot zelo praktičnega.« Nagrajene rešitve ste tudi javno razstavili v občinski avli, se lahko v razpravo o tem vključijo tudi občani? »Ker smo želeli s povabilom v prvi fazi pridobiti idejne rešitve, javna razprava v tej fazi ni predvidena, saj bi se iztekla le v novo ocenjevanje že ocenjenih predlogov. Bo pa javnost povabljena k sodelovanju in razpravi v procesu sprejemanja novega prostorskega akta, ki bo urejal pozidavo tega območja – takrat bodo aktualna vsa vprašanja in ideje, ki jih je prikazalo tokratno zbiranje rešitev. V ta namen smo v naši vhodni avli pripravili že omenjeno razstavo, ki naj zainteresirani javnosti prikaže širok spekter možnih rešitev ureditve tega območja.« Kakšen bo nadaljnji postopek? Kdaj bo izbrana prostorska rešitev? »Ko se bo v prihodnje zgodilo konkretna odločitev za posege v prostor na tem območju, bo MOV pristopila k postopku izdelave novega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ta je zakonodajno natančno predpisan in vključuje tudi sodelovanje javnosti. Ker je šlo pri tokratnem zbiranju za idejne, konceptualne rešitve območja, nobeden od predstavljenih predlogov ne odgovarja na vse probleme, zato bo v končnem dokumentu gotovo 🔲 združenih več rešitev.«

Nagrajene idejne rešitve

Potrebujemo kri! Drugi teden julija bo v Velenju potekala krvodajalska akcija, na katero so zvesti in novi krvodajalci posebno toplo vabljeni, saj krvi primanjkuje Tina Felicijan

Ko se je začela epidemija, se je bilo treba prilagoditi tudi na področju preskrbe s krvjo. Prilagodili so organizacijo in potek odvzemov krvi, tako na terenskih krvodajalskih akcijah kot tudi v transfuzijskih centrih in postajah. Izvajali so jih varno, tako za prostovoljce kot za zdravstveno osebje. »Kri lahko odvzamemo po predhodni najavi in preverjanju zdravstvenega stanja krvodajalcev, ki so to kar dobro sprejeli, kajti postopek odvzema je zdaj hitrejši. Ko krvodajalci dobijo SMS ali osebno vabilo po pošti, jim posredujemo telefonske številke, na katere lahko pokličejo, da jih zdravstveno osebje povpraša po zdravstvenem stanju in jim

dodeli termin s točno uro odvzema,« je Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri zvezi druženj Rdeči križ Slovenije, predstavil eno od posledic, ki jih je preskrbi s krvjo prinesla epidemija. Trenutno so namreč zaloge vseh krvnih skupin oslabljene. Posebno zaželeni pa so krvodajalci krvnih skupin 0-, 0+ in A+. Šaleška dolina je bila po številu krvodajalcev in odvzemov krvi dolgo v slovenskem vrhu. To še drži? »V Sloveniji imamo res plemenito tradicijo prostovoljnega krvodajalstva. To je vrednota, ki se prenaša iz roda v rod. Sploh v Šaleški dolini je veliko krvodajalskih družin, društev, poklicnih

Krvodajalska akcija pod okriljem Območnega združenja Rdeči Križ Velenje bo potekala do 8. julija v Čuku v Starem Velenju. Naročite se na telefonskih številkah 051 671 147, 030 716 796 ali 051 389 270. Novicam o potrebah po krvi in krvodajalskih akcijah pa sledite na spletnem naslovu daruj-kri.si. Na odvzem krvi se je treba naročiti in priti ob uri. Krvodajalci ne smejo biti tešči. Zaužijejo lahko lahek, nemasten obrok in spijejo veliko brezalkoholne tekočine. Kri lahko darujejo osebe med 18. in 65. letom starosti, morajo pa biti težje od 50 kilogramov. Moški lahko darujejo vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri.

❱

Vsak delovni dan mora na odvzem vsaj 350 ljudi, da imamo vedno na voljo dovolj krvi.

skupin, gasilcev, rudarjev, podpornikov krvodajalstva, posameznikov, skratka v Šaleški dolini potekajo izjemno uspešne krvodajalske akcije. Akcije pa so lahko uspešne, če jih v lokalnem okolju podpirajo lokalna skupnost, družbeno odgovorni delodajalci, društva, ki nagovarjajo ljudi. Zato velik delež krvodajalcev na vašem območju ne

preseneča. Solidarnost je vtkana v družbo.« Julijska krvodajalska akcija je posebno pomembna. Zaloge krvi namreč pojenjajo. Zakaj? »S koncem epidemije in rahljanjem ukrepov se življenje počasi normalizira. Zato se potrebe po krvi povečujejo. Operativni programi bodo večji. Žal bo, kot opažamo zadnje tedne, vedno več hudih prometnih nesreč. Pričakujemo lahko nenadno povečano potrebo po krvi in krvnih pripravkih. Zato velja poziv: preden odidete na dopust, darujte kri, da je bomo tudi v poletnih mesecih imeli dovolj. Pri preskrbi s krvjo smo odvisni samo

Rekli so ❱

Boštjan Novak: »Pri krvodajalstvu smo ljudje odvisni drug od drugega. Če ljudi ni na krvodajalske akcije, krvi ni. Kljub izjemnemu napredku medicine umetne krvi, ki bi nadomestila krvodajalstvo, še ni. Zavedati se moramo, da s krvodajalstvom lahko pomagamo ohraniti ali rešiti življenje. Z obiskom krvodajalske akcije pa naredimo tudi kontrolo svojega zdravja. Če smo zdravi in sposobni darovati kri, pomagajmo.«

❱

V Sloveniji vsako leto izvedejo okrog 370 terenskih krvodajalskih akcij, na katere se je treba predhodno naročiti, prav tako pa na odvzem v transfuzijskih centrih in postajah. Odziv je dober.

drug od drugega. Krvodajalska akcija, ki bo v Velenju potekala drugi teden julija, je izjemno pomembna. Če se bo akcije udeležilo vsaj 150 ljudi na dan, bo naš največji porabnik krvi, to je

UKC Ljubljana, zbral vsaj za deset dni krvi.« V javnosti se porajajo vprašanja, kot so: Ali lahko cepljeni daruje kri? Ali jo lahko necepljeni prejme? Ali prejem cepiva sploh igra kakšno vlogo pri darovanju in porabi krvi? »Ne. Pri krvodajalstvu potrebujemo varno in zdravo kri. Darujemo jo lahko že 24 ur po prejemu odmerka cepiva proti covidu-19, če po cepljenju nimamo neželenih učinkov. Sicer pa čez nekaj tednov. Tudi oseba, ki je prebolela covid, lahko daruje kri. Bolezen se namreč ne prenaša s krvjo. Prav tako lahko necepljeni bolniki prejmejo kri cepljenih darovalcev in obratno.« 🔲

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 4

PRAZNIK RUDARJEV

Pa živel bo večno, naš rudarski Srečno? Med novinci je 8 geostrojnikov rudarjev, 4 geotehniki, inženir rudarstva in geotehnologije ter 29 dijakov elektro strojne smeri – V času šolanja so se po mnenju inštruktorjev praktičnega izobraževanja najbolj izkazali Klemen Pavlič, David Zupanc, Vid Rošer, Timotej Cure in Matjaž Aristovnik, za nagrado pa jih prve v generaciji čaka zaposlitev Tina Felicijan

Velenje, 3. julija – Potem ko je 3. julij lani prvič po letu 1961 minil brez ene največjih in najbolj priljubljenih prireditev z eno najdaljših tradicij v Velenju – skoka čez kožo ob rudarskem prazniku – je bil veliki dogodek letos toliko bolj slovesen. Lani bi namreč novinci že šestdesetič skočili čez kožo v knapovski stan, jubilejni skok pa so naposled izvedli letos. »Korona je bila pretrd oreh tudi za nas knape,« je pojasnil komandant parade Boris Sotler, ki je z rudarsko palico iz leta 1961 poveljeval okrog 460-članski povorki velenjskih rudarjev v slavnostnih uniformah, dijakov in študentov, ki so na stadionu preskočili usnjeni prag med »brezskrbnimi šolskimi dnevi in odgovornim delom življenja«, upokojencev, ki so ostali zvesti črno-zeleni stanovski zastavi, godbenikov in praporščakov.

42 novincev

Letos Premogovnik Velenje obeležuje 146 let, v katerih je iz globin Šaleške doline izkopal že 257.718.692 ton premoga. Do danes so v rudarski stan »po starem in trdem običaju« sprejeli 3.825 novincev – dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. Na 60. Skoku čez kožo pa še 42 tistih, »ki mislijo, da vse vedo, pa vendar potrebujejo brušenje starejših, izkušenih kameradov, da bodo zasijali kot diamanti,« jim je komandant ceremonije dal vedeti, da se prava šola zdaj šele začne. Za starešine jim je določil Mirana Sešla, Kristjana Cvetkoviča, Renata Rožiča, Aleša Zupana, Boštjana Potočnika, Janeza Tratnika, Matjaža Jeromla in Aleša Avberška – rudarske mojstre, »ki so zaslužni, da so zelenci prišli do enega svojih ciljev«. Botri pa so stanovski kolegi, »ki z zvestim delom, znanjem in ljubeznijo do rudarskega poklica premagujejo vse ovire in so vzorni člani našega podjetja«. To so pripadniki nove generacije tehničnih vodij: tehnični vodja obrata sanacija in zračenje Mitja Kamenik, tehnični vodja strojne službe in transporta Gregor Železnik, tehnični vodja OUTN Matej Skornšek in tehnični vodja pridobivalnega prostora ter vodja jamomerstva in rudarskih škod mag. Aleš Lamot. Vodja

novincev pa je Boris Verdnik, »ki »Mag. Albinu Vrabiču je po- približal bodočim dijakom in njijih je kljub njihovi neugnanosti slanstvo izjemnega pedagoga, hovim staršem. Znal je vzbuditi skupaj z rudarskimi mojstri uspe- mentorja in ravnatelja položeno strast do učenja in novih načinov šno pregnetel za današnji dan«. v zibelko. Poklicno pot je začel razmišljanja. Verjame, da lahko v Termoelektrarni Šoštanj, na- uspeš samo, če imaš znanje in Častni skok je pripadel daljeval in sklenil pa na Šolskem metode, ki so drugačni od povmag. Albinu Vrabiču centru Velenje. Je zgled za učin- prečnega znanja. O njegovem izNa častni skok, ki ga izvajajo kovito sodelovanje med šolstvom jemnem prispevku pričajo številod leta 1994 in se s simboličnim in gospodarstvom. Zanj je učitelj- na priznanja – Šilihovo priznanje sprejemom v rudarski stan po- ski poklic pomenil razvoj vseh za posebne uspehe v vzgojno-izklonijo tistim, »ki si to čast pose- potencialov, ki jih v sebi skriva obraževalnem delu, priznanje za bno zaslužijo«, so povabili mag. posameznik. Kot učitelj strokov- učinkovito, kvalitetno in uspešno Albina Vrabiča, ki je na vzgojno- nih predmetov strojništva je pre- vodenje Srednje strojne šole, pri-izobraževalnem področju pustil poznal pomembnost povezave znanji Primus – zaslužni ravnamočno sled, saj se je vseskozi za- izobraževanja z industrijo, gospo- telj in učitelj svetnik ter nagrada vzemal za zagotavljanje kakovo- darstvom, podjetništvom. Skupaj Republike Slovenije za življenjstne vzgoje in izobraževanja na s PV je kreiral programe, učne sko delo na področju srednjega vseh ravneh, dvajset let tudi kot načrte, učbenike, celotno praktič- šolstva, ki so mu jo podelili lani.« ravnatelj Šole za rudarstvo in varno izobraževanje in usposabljanje Kako je doživel častni skok? stvo okolja na Šolskem centru Ve- dijakov v premogovniku. Ima zalenje. Kot starešini sta mu ob bok sluge za uvedbo vajeniškega sisstopila glavni tehnični vodja PV tema, ki je v PV že leta primer Ivan Pohorec in tehnični vodja dobre prakse, v Sloveniji pa se proizvodnje Stanko Amon, njegov uveljavlja šele v zadnjem obdoboter pa je generalni direktor PV bju. Prizadeval si je za to, da bi dr. Janez Rošer. poklice, povezane z rudarstvom,

ponovno stopili štirje predstavniki prve generacije, ki je bila v Velenju leta 1961 sprejeta v rudarski stan po šegi, katere korenine na Slovaškem segajo v 18. stoletje. »Tovariši rudarji, čestitam ob našem prazniku! Zadovoljen sem, da lahko s skokom čez kožo po 60 letih ponovno pokažem pripadnost rudarskemu stanu. Nam, rudarjem, nikoli ni bilo lahko. Nismo le trgali črnega zlata iz zemlje. Skrbeli smo za varnost, vseskozi borili bitke za naše delo, za plačilo, za prihodnost. Spominjam se, da je bilo moje prvo srečanje s politiko takrat, ko so v premogovniku v 60-ih letih prejšnjega stoletja odpustili 500 mladih, neporočenih rudarjev. Desetletja si rudnik ni opomogel. Pa stavka za pošteno plačilo rudarskega dela v 70. letih. Ekološki protest v 80. letih.

Mag. Albin Vrabič, 26. januar 1955, Pesje: »Zdrava pamet nam govori, da naj v naši Šaleški dolini energetika do 2050 živi, zato bomo v Premogovniku Velenje premog še naprej kopali in v šoštanjski termoelektrarni elektriko za vso Slovenijo proizvajali!«

Vid Rošer, 7. december 2003, Kozje: »Biti ali ne biti, mi za jamo smo dovolj nabriti. Pri prvi plači vse zapravimo na pijači.« Gašper Dragič, 22. julij 2001, Lokovica: »Jaz rudar bom postal, ko skok čez kožo bom prestal. Sveta Barbara naj z lučko bedi, ko s kameradi kopljemo mi. Osemnajstega v mesecu se mi smeji, ko šaht colngo nakaže mi.« Žiga Kunej, 20. oktober 2002, Podkraj: »60 let je že minilo, dolgo je, odkar pri naši hiši prvi je čez kožo skočil. Zdaj še sam si nekaj bom natočil, od treme suha usta si bom

zmočil. Delo vestno in varno bom opravljal, plačo bom po pameti zapravljal. To čast sem si zaslužil, ker se danes bom rudarskemu stanu pridružil.« Matevž Meh, 26. julij 2003, Gaberke: »Nas pandemija je prizadela, nam ni veselja vzela. Smo v jamo mi hodili, da bi se kaj naučili. Vmes smo še korono fasal, zato bo tale vrček zdaj prav pasal.« Anže Pečnik, 10. junij 2001, Lepa Njiva: »Če se v jami kaj pokvari, ni je take stvari, ki je tapravi strojnik ne popravi. Tut na šahtu se nas, običnih šlosarjev, nuca, če ne se tk al tk vse znuca. Brez nas vse bi se pokvarlo, srečo imate, da smo tu, da namesto vas razmišljamo preudarno.«

dajte se, z vami smo upokojeni rudarji, prebivalci Šaleške doline, delovni ljudje! Srečno naslednjih 30 let!« je požel glasen aplavz, na vprašanje, kako se po 60 letih, ko je prvič skočil čez kožo, počuti ob današnji priložnosti, pa odgovoril: »Doma.«

Potrebujemo optimalni scenarij

Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je v svojem nagovoru dejal, da je letošnje leto bolj kot vse drugo zaznamovalo iskanje letnice, ko se bo izkopavanje premoga v Šaleški dolini prenehalo: »Nadejam se, da bomo znali prisluhniti vsem deležnikom, predvsem pa stroki, ter si postavili cilje, ki bodo zmagovalni za vse vpletene. Danes še nimamo jasnega odgovora na to,

Dr. Janez Rošer: »Prebivalci in okolje v Šaleški dolini smo torej v preteklosti že plačali precejšnjo ceno zaradi proizvodnje električne energije, saj je bila dolina močno onesnažena. Nepravično bi bilo, da bi zaradi politike globalnega onesnaževanja morali ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji, saj kar tretjina električne energije prihaja iz te doline, v sušnih obdobjih pa včasih celo polovica.«

Srečko Meh, Ivan Kunej, Ivan Kališnik in Ivan Osetič – pripadniki rudarskega stanu, ki so bili zelenci na prvem skoku čez kožo leta 1961.

»Ta skok mi ogromno pomeni. Bil sem presenečen, ko me je dr. Rošer povabil, obenem pa neizmerno vesel. Hvala!« Z geslom pa je pozval, naj se zgodba o velenjskem premogovništvu in šaleški energetiki ne konča pred letom 2050. »Verjamem, da bo vodstvo države dovolj pametno, da se ne bomo odrekli tretjini električne energije, pridobljene iz premoga, ki nam zagotavlja stabilnost. Tisti trenutek, ko bomo to storili, bodo to vedele okoliške države, in elektrika, ki jo zdaj tu in tam uvažamo, ne bo več tako poceni kot sedaj, temveč nekajkrat dražja. Zato sem prepričan, da so različna ugibanja o predhodnem zapiranju premogovnika na podlagi pritiskov Evrope brez pomena. Vztrajati moramo pri letnici 2050 in prepričan sem, da bomo uspeli, saj si je to izpogajalo tudi veliko drugih držav,« je izrazil prepričanje, da bo skok čez kožo, ki je letos dobil status nesnovne kulturne dediščine, ostal živa tradicija.

8. julija 2021

Vedno so nas omejevali politiki, praviloma brez poznavanja rudarske in energetske stroke. Danes je stanje zelo podobno preteklim dogodkom. Tudi danes o zapiranju premogovnika največ razpravljajo politiki. Moje sporočilo je: rudarji nikoli nismo prosili in ne jemali miloščine. Delali smo, kar znamo – kopali smo premog. Zahtevali pa smo spodobno plačilo, spodoben družbeni standard – stanovanja, vrtce, šole, kulturo, šport, lepo okolje, komunalno oskrbo, infrastrukturo, čist zrak, čiste vode, čisto okolje, urejene posledice ugrezanja. Danes politika ponovno zahteva, naj zapremo rudnik. Mi, rudarji, prebivalci Šaleške doline, pa sporočamo odločevalcem: pridite v Šaleško dolino in povejte, kje so nova delovna mesta, kdaj bo konec odkopavanja premoga in proizvodnje električne energije, kdo bo saniral ugreznine. Zahtevamo od države, da sprejme zakon, ki bo na ta in druga vprašanja odgovoril in zagotovil sredstva. Zahtevamo odgovornost,« je zbrane na velenjskem stadionu Čez kožo je ponovno nagovoril Srečko Meh in preneskočila prva generacija sel tudi pozdrave in čestitke ob Jubilejni skok čez kožo je bil prazniku najstarejšega direktorja posebno slovesen, saj so na sode PV Slavka Janežiča. »Rudarji, ne

kdaj se bo to res zgodilo. Država bo še naprej potrebovala energijo, verjamem, da je bomo del pridobivali tudi s pomočjo premoga. Prepričan sem, da bomo znali najti prave odgovore tudi za izzive prihodnosti. Da bomo znali najti in ustvarjati tudi druge dejavnosti in delovna mesta, ki nam bodo zagotovila dostojna življenja. Sleherni od nas gradi in soustvarja po svojih najboljši močeh, še posebno uspešni pa smo, kadar stopimo skupaj.« Poudaril je, da PV sledi usmeritvam EU in Slovenije ter podpira prehod v brezogljično družbo, hkrati pa zagovarja stališče, da je pri tem treba zasledovati realne cilje, ki bodo skladni z načeli pravičnega prehoda. »Premogovnika ne moremo zapreti z danes na jutri, ampak po zaključku odkopavanja potrebujemo še najmanj dekado, dve, da lahko uspešno saniramo površino, likvidiramo jamske objekte in premogovnik dokončno zapremo. Pomembno je, da v luči dogovorov, ki prihajajo, na novo določimo strategijo PV in pripravimo nabor projektov, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji v Šaleški dolini, ter določimo optimalni scenarij odkopavanja premoga v prihodnje. Upamo in želimo si, da bodo odločevalci pred dokončno potrditvijo letnice poleg okoljskih upoštevali tudi tehnične in socialne vidike PV in njegovih hčerinskih družb. Ne glede na vse pa je treba čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika, ki mora zagotoviti ustrezne vire financiranja zapiranja, sanacije okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v PV in TEŠ ter pripraviti tudi Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije.« 🔲

Naš čas, 8. 7. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

8. julija 2021

»Zdaj si tlakujemo pot v prihodnost« 8. kongres največjega industrijskega sindikata na Slovenskem je ob 30. obletnici ustanovitve potekal v njegovem rojstnem mestu – 78 delegatov je okvirno zastavilo delo v naslednjih petih letih – Za predsednico je bila ponovno izvoljena Lidija Jerkič, ki je napovedala svoj zadnji mandat Tina Felicijan

Velenje, 15. junija – Sindikat kovinske in elektroindustrije SKEI se že od 9. februarja leta 1990 »solidarno, kakovostno, enotno in borbeno« zavzema za uveljavljanje in zastopanje ekonomskih, gospodarskih, socialnih, stanovskih, kulturnih in drugih interesov zaposlenih v podjetjih iz kovinarske, metalurško livarske in elektro industrije. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, medtem ko njegova tradicija sega še v prejšnjo skupno državo. Od preoblikovanja Sindikata obdelave in predelave kovin v Sindikat kovinske in elektroindustrije se je SKEI dokazal kot konstruktiven, dobro organiziran in učinkovit pogajalec, ko gre za zaščito interesov svojih članov. Že v prvih letih delovanja je stopil na pot kolektivnega dogovarjanja, katerega praksa je bila do takrat neznana, je v nagovoru ob jubileju zapisala predsednica Lidija Jerkič in spomnila na podpis prve kolektivne pogodbe za dejavnost kovinske in elektroindustrije ter livarne že leta 1991. »V času ustanavljanja SKEI smo prehajali v nov družbeno-ekonomski red. Tako politično kot gospodarsko smo državo postavljali na novo. Mislim, da je bilo takratnim vodstvenim ekipam v sindikatih jasno, da preteklega sindikalizma, ko je bil sindikat ena od ustavnih kategorij, članstvo pa praktično obvezno, ne bo več. SKEI je leta 1990 začel delovati iz nič, saj nismo podedovali članstva prejšnje organizacije. Sindikalne strukture so bile šibke. Večina kadra je bila na zavodu za zaposlovanje in sindikat se je postopoma postavljal nazaj na noge. Začeli smo z ustanovitvijo Zveze svobodnih sindikatov in nato sindikatov dejavnosti.« SKEI ves čas deluje kot »stabilen steber obrambe delavskih pravic«. Medtem ko so različne sindikalne organizacije, politične opcije, pa tudi podjetja odšla v pozabo, je SKEI ostal najmočnejši industrijski sindikat ter edini reprezentativni sindikat na državni ravni v panogah kovinske in elektroindustrije ter kovinskih materialov in livarn. »V tedanji politični in socialni transformaciji smo iz socializma prešli v zelo grobo obliko kapitalizma. Nič

več ni bilo družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov. Treba je bilo poprijeti za kolektivna pogajanja in SKEI je praktično oral ledino na področju pogodbenega urejanja delovnih razmerij. Sama sem v sindikat vstopila nekoliko kasneje, a se zelo dobro spomnim protestov zaradi lastninjenja, množičnih demonstracij, v katere smo sindikati vložili ogromno energije, saj protestov tudi državljani niso

❱

»Slovenski sindikati imamo isto težavo kot evropski: vse, kar dosežemo, velja za vse zaposlene, ne glede na članstvo v sindikatih. Zato marsikdo iz preračunljivosti ni član sindikata, mnogokrat pa prav ti največ kritizirajo.« ravno pozdravili. Spomnim se krize med letoma 1992 in 1996, ki je bila po moji oceni še hujša od krize med letoma 2008 in 2012 – propada praktično polovice industrije in potem tajkunskih zgodb, velikih nepravilnosti, ki so se dogajale klub opozorilom sindikata. Država je sama sebi spodrezala mehanizme nadzora, ko je ukinila službo družbenega knjigovodstva, inšpekcije pa so bile šibke,« je utemeljila, da so bili sindikati edini, ki so še skušali braniti delavsko dostojanstvo. Danes je SKEI največji industrijski sindikat, ki se je uveljavil kot prepoznaven in upoštevan socialni partner na vseh nivojih.

GOSPODARSKE novice Geomehanski pogoji oklestili cilj rudarjem Velenje – V Premogovniku Velenje se zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev zadnja leta spopadajo s številnimi težavami in izzivi pri zagotavljanju načrtovane proizvodnje premoga. Narava jim ne prizanaša niti letos. Zaradi tega, kot pravi vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični

vodja Premogovnika Velenje Ivan Pohorec, letošnja načrtovana proizvodnja v višini 3.180.000 ton premoga ne bo dosegljiva. Njihov novi cilj je 3.040.000 ton, za kar pa bo treba v jesenskem času uvesti najmanj sedem dodatnih delovnih dni. 🔲

mkp

Manj brezposelnih Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih registriranih 71.094

»Prepričana sem, da smo po 30 letih, ko je bil kot posledica nemirov vzpostavljen tripartitni socialni dialog, ohranili vrsto stvari, na katere so lahko ponosni tudi sindikati v Zahodni Evropi, pri čemer ti tradicionalni zahodnoevropski sindikati nikoli niso delovali v razmerah, v kakršnih smo mi zadnjih 30 let. Morda na začetku, ampak vendarle je njihov kapitalizem kar nekaj korakov pred našim – bolj človeški, bolj

odstraniti‘, ki je v zadnjem času zelo eskaliral.« Najbrž je višina plač tisto, s čimer delavci najlažje izmerijo, 'koliko so vredni'. So danes zadovoljni s plačami v sektorju? »Plače so ena od stvari, s katerimi se ukvarjamo, in zagotovo najbolj pomembna, dokler niso urejene. Ko so plače relativno zadovoljujoče, v ospredje stopijo druge stvari. V tem trenutku jih

Delegati 8. kongresa SKEI so potrdili tri resolucije: o digitalizaciji, delu z mladimi in o varnem ter zdravem delu. Za predsednico Skei za obdobje petih let je bila ponovno izvoljena Lidija Jerkič, ki je napovedala, da bo to njen zadnji mandat, podpredsednik, zadolžen za dejavnost kovinskih materialov in livarn, je kot edini kandidat ostal Vili Novak, za podpredsednika, odgovornega za dejavnost elektroindustrije, je bil izvoljen Dejan Sirk in je nadomestil Žana Zebo, za podpredsednika, zadolženega za kovinsko industrijo, pa Dušan Kaplan. Imenovali so še nov, osemindvajsetčlanski republiški odbor sindikata. Slovesno pa so podelili več sindikalnih odličij, med drugim Alešu Klopčiču, predsedniku sindikalne podružnice SKEI BSH, Marijanu Globačniku, bivšemu predsedniku sindikalne podružnice SKEI Orodjarna, in Vinku Jeličiću, bivšemu predsedniku SKEI Gorenje GA. demokratičen, medtem ko se pri nas še vedno prav trudimo ustvarjati kapitaliste, neko novo kasto, ki je nikoli nismo imeli. Skratka, sindikati smo ves čas na tem robu boja za to, da se ustvarjeno vendarle bolj pravično porazdeli med kapital in zaposlene. Včasih smo uspešni, včasih ne. Morda smo bili preveč razumevajoči, da je treba gospodarstvo postaviti nazaj na noge, delati za boljši jutri, ki potem nikoli ni prišel. Ampak vendarle menim, da je vloga sindikatov izjemno pomembna. Da smo trn v peti, pa se vidi zlasti pri aktualni vladi, delujoči po sistemu ‚če nisi za nami, te je treba

oseb, kar je 5,4 odstotka manj kot maja in 20,5 odstotka manj kot junija lani, so objavili na Zavodu RS za zaposlovanje. Brezposelnost se je zmanjšala po vsej državi. Delodajalci so zavodu v prvi polovici leta medletno sporočili 35 odstotkov več prostih delovnih mest. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ prodajalcev, tajnikov, natakarjev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuhinjskih pomočnikov,

je veliko – od varnosti in zdravja pri delu do boljših delovnih pogojev, izobraževanja. Žal pa smo vsaj zadnjih deset let zelo veliko energije vložili v določanje minimalne plače kot spodnje cene dela. Lahko rečem, da je plača z letošnjim letom, ko smo z napovedjo generalne stavke preprečili spremembo zakona, določena na dostojni ravni. Nikoli ne bom rekla, da so plače previsoke, ker

niso. Vendarle pa nam je v zadnjih nekaj letih uspelo spodnje plače dvigniti za 400 evrov, kar ni nepomembna številka. Vedeti pa je treba, da so tu največji odpori. V Sloveniji se skuša prikazati, da imamo ljudem prijazen kapital. Včasih zveni, kot da si vsa podjetja zelo prizadevajo skrbeti za delavce in jim dajati visoke plače – čim več dobička pretočiti v plače. To seveda ni res. Tudi v Sloveniji imamo delodajalce, katerih glav»Zakonodaja in kolektivne na skrb je, da podjetje deluje z dobičkom in pogodbe, socialni lastnik dobi čim več. dialog, pravice delavcev, Včasih tudi znotraj brezposelnih, upokojencev sindikata težko najde– vse to so stvari, s katerimi mo mejo, na kateri je treba zahtevati večje se ukvarjamo, in pogosto se zdi, da smo pri tem sami. plače ali razumeti, da Velikokrat je zavzemanje za je treba nekoliko počakati. Ne glede na to delavske pravice razumljeno pa je tisto, kar delavci kot ovira napredku. Pa ni.« prodajamo, naše delo. In delo mora biti dostojno plačano takrat, ko je opravljeno.«

❱

Kaj od človeka zahteva zoperstavljanje kapitalu? »Živim pošteno. Zato puščice, ki bi lahko letele na različne spodrsljaje, letijo v prazno. Nikoli si nisem privoščila vzeti enega evra iz sindikalnih vrst za svojo korist, kvečjemu ga dam. Predvsem pa sem dokaj odporna na klevete. Osebno me ne bolijo, nanje se ne odzivam, razen če postanejo nevarne za organizacijo,« o uspehu svojega dolgoletnega prizadevnega dela v sindikatu razmišlja predsednica SKEI Lidija Jerkič. Foto: Anže Kovač

Kako kitajski prevzem Gorenja, ko v ospredje prehajajo drugačne vrednote, izhajajoče iz kulturnih razlik med delodajalci in delavci, vpliva na delo sindikalistov, odgovarja predsednik Konference SKEI Poslovni sistem Gorenje in predsednik SKEI Regijske organizacije Velenje Žan Zeba, ki je na volilnem kongresu mesto podpredsednika za elektro industrijo predal Dejanu Sirku. »Zdaj je že preteklo neko časovno obdobje postavljanja Hisensa v Gorenju na noge in mislim, da si bo zdaj treba vzeti čas, da se stvari prilagodi našemu okolju, kajti nekdo, ki pride delati v naše okolje, ne more prenesti svojih navad in kulture vanj. Pričakujem, da bo tu veliko dela. Potekajo velike spremembe, o katerih se z vodilnimi veliko pogovarjamo, pogajamo, kajti

komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo ter kuharjev. V primerjavi z lanskim junijem se je brezposelnost najbolj zmanjšala v Območni službi Velenje (-31,4 odstotka). V prvem polletju letošnjega leta je bilo uradno brez dela v povprečju 81.286 ljudi, kar je 3,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju so delodajalci zavodu sporočili 71.870 delovnih

Ko slovensko podjetje prevzamejo tujci, ki imajo drugačna družbena in ekonomska ozadja, izhajajo iz drugačne kulture, je doseči dogovor, ki gre na roko slovenskemu delavcu, najbrž še težje. »Zagotovo. Včasih je izrinjanje interesov delavcev in sindikatov iz podjetij brutalno. Sindikaliste, posebno pa tiste, ki se bolj trudijo, postavljajo v položaj, iz katerega sploh ne morejo priti do besede, podati predlogov, začeti pogajanj. Marsikje zasledimo izrecne prepovedi organiziranja sindikata. Zavedati se moramo, da je kapital v multinacionalkah brezobličen. Mi ne vemo, kdo je v resnici njegov lastnik. Gre za brezosebne korporacije, katerih edino vodilo je dobiček. V Sloveniji puščajo le toliko, kot je nujno potrebno, in prav nič več. Prav utopično je računati na drobtine, ki jih kapital prepušča zaposlenim. Treba se je postaviti za več. Izkušnje kažejo, da je v podjetjih z organiziranim sindikatom standard bistveno boljši, nivo pravic 🔲 višji in kršitev manj.«

pod vprašajem je kar nekaj delavskih pravic. Po dolgih pogovorih smo podali predlog, ki je kompromis za zaposlene in ugoden tudi za delodajalca. Ker za podjetje ni bilo druge rešitve, je bil prihod Hisensa dobrodošel. Dela je ogromno, zaposluje se. Bi pa bilo dobro, da bi se že zdaj začeli pogovarjati o prihodnosti Gorenja, da bomo pravočasni in pripravljeni, sicer lahko pridemo v podobno situacijo kot premogovnik. O zagotovilu delovnih mest je treba razmišljati dolgoročno,« je povedal in dodal, da bo moral pri tem pomembno vlogo odigrati tudi sindikat, saj ga bodo ljudje vedno bolj potrebovali. V Gorenju je približno polovica delavcev, če ne štejemo agencijskih, ki trenutno predstavljajo zelo visok delež zaposlenih, včlanjenih v sindikat.

mest, kar je 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Delodajalske organizacije pozivajo k cepljenju Ljubljana – Delodajalske organizacije so pozvale prebivalce Slovenije, naj ravnajo odgovorno in se cepijo proti covidu-19. S tem bodo po njihovem mnenju prispevali k temu, da se v jesenskem času gospodarske razmere zaradi porasta okužb ne bodo ponovno zaostrile.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije, slovensko gospodarstvo morebitnih ponovnih ukrepov, ki bi prinesli omejitve ali celo prepovedi opravljanja določenih dejavnosti, ne bi več preneslo, saj je glede na trenutne finančne razmere težko pričakovati dodatno pomoč iz proračunskih virov. 🔲

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 30. junija Poklicni gasilci so začeli dvodnevno opozorilno stavko. Stavki so se pridružile vse gasilske poklicne enote, ki delujejo kot javni zavodi. Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Radio City znova pozval k cepljenju proti covidu-19. »Če se bomo cepili, bodo jeseni šole in vrtci odprti, če pa se ne bomo, ne bodo odprti,« je opozoril. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je danes skupaj s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco od predhodnice Portugalske simbolno prevzel parlamentarno dimenzijo predsedovanja Svetu Evropske unije. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so začeli s postopkom pošiljanja tiskanih digitalnih covidnih potrdil. Do konca tedna in v začetku naslednjega jih bo prejelo okoli milijon državljanov.

Rekordne temperature v Kanadi povzročajo številne požare.

Številne različice novega koronavirusa se zelo hitro širijo po vsem svetu, določene med njimi so po oceni NIJZ skrb vzbujajoče in zahtevajo takojšen odziv ter ustrezno ukrepanje. V Evropski uniji je stopilo v veljavo digitalno covidno potrdilo (DCP), ki bo v sedanji korona krizi olajšalo pretok ljudi. Kitajski predsednik Xi Jinping je v govoru ob 100. obletnici komunistične partije posvaril tuje sile, da Kitajska ne bo dopustila vplivanja ali zatiranja. Turčija je uradno odstopila od Istanbulske konvencije, katere namen je zaščititi ženske pred nasiljem.

Petek, 2. julija Slovenija si bo v času predsedovanja Svetu EU prizadevala za rešitev bolgarske blokade Severne Makedonije na poti v EU, je povedal predsednik republike Borut Pahor. Sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, nasprotujejo vladnemu predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Ugotavljajo namreč, da vlada v njem ni upoštevala rešitev, ki so bile že usklajene z njimi. Hrvaška agencija za varstvo konkurence je slovenskemu Petrolu odobrila prevzem hrvaškega trgovca z naftnimi derivati Crodux.

Sodni senat v Haagu je nekdanja vodilna moža srbske varnostne službe Franka Simatovića in Jovico Stanišića obsodil na po 12 let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih v BiH. Višegrajska skupina ostaja pomemben igralec v Evropski uniji in ima dovolj teže, da vpliva na evropsko politiko, je po sreV javni obravnavi je predlog čanju četverice v Katovicah postrateškega načrta skupne vedal poljski minister Mateusz kmetijske politike. Morawiecki. V Kanadi, ki sicer velja za eno Kmetijsko ministrstvo je v javod držav z najhladnejšim vreme- no obravnavo dalo predlog stranom, so v torek namerili rekor- teškega načrta skupne kmetijske dnih 49,5 stopinje Celzija. politike. Predlog je ambiciozen, za ukrepe je predvidenih 1,2 milijarde evrov. Višje sodišče je v t. i. zadevi Slovenija je od Portugalske odrezana roka razveljavilo prvoprevzela polletno predsedovanje stopenjsko obsodbo Sebastiena Svetu Evropske unije, v ospredju Abramova in Julije Adlešič. katerega bodo boj s pandemijo Opozicijska preiskovalna komicovida-19 in okrevanje, krepitev sija, ki se ukvarja z ukrepanjem odpornosti unije na krize ter ši- vlade v epidemiji covida-19, je ritev EU. začela zaslišanja. Evropska komisija je pozitivno Vodje 16 evroskeptičnih desnih ocenila slovenski načrt za okre- strank iz 15 držav EU so podpivanje, ki bo podlaga za korišče- sali skupno deklaracijo o prihonje 2,5 milijarde evropskih evrov dnosti Evrope in z njo postavili za spoprijemanje s posledicami pravne temelje za sodelovanje na covida-19. ravni Evropskega parlamenta.

Četrtek, 1. julija

Sobota, 3. julija

8. julija 2021

konca poletja potrebujemo 70-odstotno precepljenost. Minuli teden je v Sloveniji minil brez smrtnih žrtev covida-19, kar se je nazadnje zgodilo v drugem tednu lanskega HSE je postavil temeljni kamen za največjo septembra. Vodja sk upine sončno elektrarno pri nas. Evropskega parlaDobrodošli doma, ki je letos no- menta za spremljanje spoštovasila naslov Sloveniji za 30 let. nja demokracije Sophie in 't Veld Nekdanji poljski premier in je za oktober napovedala misijo nekdanji predsednik Evropske- v Sloveniji. Gre za vprašanja o ga sveta Donald Tusk je prevzel različnih tematikah, od svobode vodenje poljske opozicijske stran- medijev in domnevnih pritiskov ke Državljanska platforma. Umik na tožilce do stanja v pravosodju ameriške vojske iz Afganistana se in ustavnosti nekaterih vladnih bo končal že do konca avgusta, je protikoronskih ukrepov. v petek povedala tiskovna predSindikat upokojencev Slostavnica Bele hiše. venije ostro protestira zaradi onemogočanja stanovalcem domov za starejše, da bi lahko izrazili svojo voljo na refeKošarkarjem Slovenije je uspel rendumu o zakonu o vodah. zgodovinski podvig. Z zmago nad Zglajen je spor spora v zvezi z Litvo so se prvič v zgodovini uvr- večdnevno blokado Sueškega prestili na olimpijske igre, ki bodo kopa, ki jo je konec marca povtokrat v Tokiu. Na olimpijskih zročila nasedla ladja Ever Given. igrah bo nastopilo le dvanajst Vpleteni strani sta dosegli dogoreprezentanc. vor o odškodnini.

Nedelja, 4. julija

Košarkarji Slovenije so se uvrstili na olimpijske igre.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je v deževnem večeru potekal koncert Nosil bom rdečo zvezdo, ki ga je pripravila Svetlana Makarovič s številnimi gosti. Osrednje sporočilo dogodka je bilo, da je rdeča zvezda moralni in ne politični simbol. V Kanadi, na zahodu Britanske Kolumbije, pustoši že več kot 170 gozdnih požarov. Glavna vzroka zanje sta visoke temperature in številne strele. Kitajski astronavti so uspešno opravili prvi vesoljski sprehod s svoje vesoljske postaje Tiangong, kar po kitajsko pomeni nebeška palača. Papež Frančišek je bil v nedeljo zvečer operiran na debelem črevesu, operacijo pa je uspešno prestal in se počuti dobro, so sporočili iz Vatikana.

Ponedeljek, 5. julija

Predsednik vlade Janez Janša je poslancem predstavil proHolding Slovenske elektrarne gram predsedovanja Svetu EU, (HSE) je položil temeljni kamen odgovarjal pa je tudi na vpraza 3,036-megavatno sončno elek- šanji o spopadanju z epidemitrarno, ki jo bodo gradili na re- jo covida-19. Ocenil je, da do kultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku. Naložba je ocenjena na približno 2,5 V Evropski uniji je stopilo v milijona evrov brez DDV. Predsednik republike Borut Paveljavo digitalno covidno hor je na vseslovenskem srečanju potrdilo (DCP). pod Najevsko lipo nad Črno na Že prvi dan slovenskega predse- Koroškem v nagovoru poudaril dovanja Svetu EU pa je zaznamo- pomen spoštljivega dialoga in Premier Janez Janša val incident s fotografijo, zaradi medsebojnega poslušanja. ocenjuje, da do konca poletja katere se podpredsednik komisije Slovenci iz zamejstva, sveta potrebujemo 70-odstotno Frans Timmermans ni udeležil in domovine so se zbrali v Ribprecepljenost. skupinskega fotografiranja. nici, na tradicionalni prireditvi

Torek, 6. julija Premier Janez Janša je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta predstavil prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja Svetu EU. Prva kratkoročna prednostna naloga je narediti vse, da ne bo četrtega vala pandemije covida-19, je poudaril. Predsednik republike Borut Pahor je danes Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za 170 let povezovanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva doma in v svetu.

Na referendumu odločamo, kaj bo z našimi vodami v prihodnje.

Začelo se je predčasno glasovanje pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vodah. Novela zakona je neprimerna, saj ne prispeva k vzpostavitvi boljših okvirjev za upravljanje z vodnimi viri, temveč učinkuje ravno nasprotno, pa je ocenil oddelek za geografijo ljubljanske filozofske fakultete. V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so ponovno pozvali prebivalce Slovenije, naj se v čim večjem obsegu odločijo za cepljenje proti covidu-19. Sveži podatki Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo kažejo, da se delta različica pri nas širi. SD zaradi izjav o »ukradeni judovski vili« od premierja Janeza Janše zahteva opravičilo in odškodnino.

Moja, naša država. Bila sem na alternativni proslavi. Bilo nas je devet tisoč. Napolnili smo prostor pod Prešernom. In peli, ploskali, se veselili. Veteran vojne za Slovenijo je v desetminutnem govoru ubesedil vse naše misli o slovenski politiki, začenši z vsemi grehi vseh tridesetih let; od trgovine z orožjem do ograj na meji. Ko je našteval afero za afero, prsti na obeh rokah niso bili dovolj. Jap, prav vse vlade je okrcal, tudi prejšnjo, čeprav so bili njeni predstavniki tam. Mi pa smo vzklikali. In ko je zahteval spremembo volilnega sistema, je »ušel« najglasnejši – bravo! In ko so začeli zvoniti zvonovi okoliških cerkva, je na Prešercu odmevala: Revolucija ...! Malo pred njo pa še skoraj celotna Zdravljica. Ko smo odhajali s trga, si videl le nasmeške. Resnično lepa proslava, smo prikimavali eden Špela Kožar drugemu. Bili smo volilci različnih velikosti, starosti, strank, če želite, prav zato je bil občutek nekaj posebnega; ni šlo za »klasičen« protest, med nami je vela energija proslavljanja lastne države. Naše države. Ki ni enaka tisti od povabljencev na sosednjem, »uradnem« trgu, ob drogovih zastav držav Unije. Naša namreč ne prezira demokratičnih načel, na njihovi pa so to preprosto prezrli – kako si sicer razložiti ne le vabila, ampak celo odločitev dati besedo madžarskemu premierju, ki jih prav ta trenutek z lahkoto spodkopava. Naravnost sprevrženo pa je ob tridesetletnici moje, naše države ploskati nekomu, ki Prekmurje riše v svoji državi! In potem označite za sramoto nekaj alternativcev, ki so odšli žvižgat pred ograjo v času uradne proslave? Ograja je bila postavljena na način, da prav nihče od njih ni videl prizorišča ali povabljenih, v vidnem polju je bil le del rdeče preproge, ki se je vila iz parlamenta. Žvižgi so bili torej namenjeni vsesplošnemu dogajanju in ne kot odziv na neko točno določeno dogajanje na proslavi. Seveda je On to vedel, a kaj boljšega, kot na družbenem omrežju zaplesti klopčič okoli nespoštljivosti državljanov. Ki jih Onidrugi označi za svinje. In pozornost je (ponovno) preusmerjena! Ob tem pa se legitimira še do nedavnega nepredstavljiv politični diskurz do lastnih državljanov. Na marsikaj smo se že navadili. A očitno še tli uporništvo, kar se v teh dneh kaže pri glasovanju na referendumu o vodi – četudi oblast poskuša storiti vse, da volivce od njega odvrne! Kako si drugače razlagati dozdajšnje poteze: najprej pozen poletni datum (a ljudje stojijo v vrstah na predčasnih volitvah), premalo volišč in na neznanih krajih, poskus onemogočenja dati svoj glas varovancem v domovih. Kakšno spodkopavanje vladavine prava! Medtem ko se On predstavlja pred evropskimi kolegi, ki vpijejo v nebo: Vladavina prava in svoboda medijev!, ker menda Evropska komisija od tega ne odstopa. Dovolj sprenevedanja – Slovenija je od njiju že odstopila in to vedo tako oni kot mi vsi! Način o(ne)mogočanja dostopnosti do z ustavo zagotovljene pravice je le nova, milo rečeno, blamaža za neko demokratično evropsko državo. In STA še vedno ni prejel denarja za opravljanje javne službe. Da, krasno je bilo slišati iz ust von der Leynove: Danes so dovoljenje sanje, jutri je nov dan. A ta nov dan je bil za nas začetek vojne. In kdo jo je bojeval? Oglejte si dokumentarni film Žige Virca v arhivu javnega servisa s prav tem naslovom – Nov dan. Ko spregovorijo otroci pokojnih. Ko govorijo o tem, da so takrat, ko smo drugi slavili, nazadnje videli očeta. In da še vedno čakajo na vojno odškodnino. Menda jim je politična elita dejala, da ob tridesetletnici pač. Sramotno za vse vlade doslej, ker tega niste uredili. Prav o tem je bilo največ slišati na tisti alternativni proslavi; da je vseh in vsega dovolj! Dovolj strankokracije, dovolj ambicij kratkohlačnikov in ozkoumnežev! Dovolj skrajne desnice in kvazi levice! Civilna družba se je prebudila. Aktivno državljanstvo se je prebudilo. Naj nikoli več ne zaspi. 🔲

Obdavčeni spletni nakupi Marsikdo precej nakupov opravi preko spleta, zato opozorilo, če ste naslednjo novico morda spregledali. S tem mesecem je začela veljati največja davčna reforma, odkar je bil leta 1993 vzpostavljen notranji trg EU. Reforma zadeva vse trgovce, ki po spletu prodajajo v Evropo blago iz tretjih držav, pa tudi izvajalce poštnih storitev, carinske in davčne uprave ter ne nazadnje potrošnike. Cene za nekatere izdelke se bodo namreč zvišale. Doslej je veljalo, da je blago z vrednostjo manj kot 22 evrov, ki ga v EU uvozijo podjetja iz tretjih držav, oproščeno plačila davka na dodano vrednost. V skladu z novimi pravili za spletno nakupovanje pa te oprostitve ni več. Tako bo treba odslej za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika, kot so denimo izvajalci poštnih storitev in kurirske službe. 🔲

Naš čas, 8. 7. 2021 barve: CMYK, stran 7

Občina Mislinja praznuje

postal medgeneracijsko središče. Računamo tudi na nova delovna mesta, zaposlili naj bi okrog 70 delavcev različnih profilov. Pri zaposlovanju in sprejemu v dom bodo imeli prednost lokalni prebivalci,« je povedal župan Borovnik, ki je na svečani seji podelil tudi številna priznanja zaslužnim v lokalni skupnosti in se jim zahvalil za ves njihov prispevek.

Gradec, v tem času mu tudi predseduje. Je aktiven član DeSUS-a, pred kratkim je za svoje delo v stranki prejel srebrno plaketo. Njegovo dolgoletno kulturno in družbeno delovanje je vsekakor pomembno vplivalo na razvoj občine ter tudi širše, hkrati pa je s svojim nesebičnim delom na tako raznolikih področjih v korist občank in občanov pripomogel tudi k promociji občine v širšem koroškem in tudi slovenskem prostoru. »Priznanje mi veliko pomeni, vedno sem rad sodeloval z ljudmi in z njimi našel skupno besedo. Druženje je bilo tisto, kar nas je povezovalo nekoč, nas povezuje danes in nas bo tudi jutri. Živeti kot častni občan je nekaj, na kar sem resnično ponosen,« je povedal Križaj.

Z ljudmi sem rad sodeloval in vedno našel skupno besedo

Lokalno prebivalstvo si želi posodobitve makadamskih cest

Na svečani seji podelili številna priznanja, med njimi tudi naziv častnega občana – Veseli jih, da v mesecu novembru začenjajo gradnjo doma starostnikov, v katerem bodo nudili tudi dnevne namestitve Jasmina Škarja

26. junija je v Mislinji potekala svečana seja Občinskega sveta občine Mislinja, na kateri so podelili občinska priznanja za leto 2021, priznanja na področju športa za leto 2020 in Zlate petke 2021. Župan Bojan Borovnik je izpostavil tudi izvedene naložbe preteklega leta in poudaril, da jih tudi letos čaka še kar nekaj pomembnih. »Predvsem bi izpostavil tiste na področju posodobitve cest, v Mislinji načrtujemo prestavitev knjižnice, ki jo bomo prestavili v Poslovni center Lopan, obnoviti želimo vaško jedro Šentilj. Zelo me veseli, da v mesecu novembru začenjamo gradnjo doma starostnikov. Namenjen bo institucionalnemu varstvu starejših in začasnim namestitvam, saj bomo nudili tudi dnevno varstvo. Dom bo imel 150 postelj, od tega bo 130 enoposteljnih. Gradnja naj bi bila zaključena konec leta 2022, selitev naj bi se zgodila v začetku leta 2023. Naša želja je, da bi dom v lokalni skupnosti

Naziv častnega občana je prejel Marjan Križaj, dolgoletni učitelj, pomočnik ravnatelja in vodja podružnične šole v Završah, ki je učencem šolanje bogatil tudi s kulturnimi dejavnostmi. Že 52 let igra vlogo dedka Mraza, vrsto let je vodil novinarski krožek in interni šolski radio ter pri učencih skrbel za utrjevanje maternega jezika in lepo slovensko besedo. Za uspešno pedagoško delo je prejel Vrunčevo plaketo, udejstvoval pa se je tudi v Društvu prijateljev

Bojan Borovnik: »Vsi, ki so prejeli priznanja, so si jih zaslužili. Čestitam vsem občankam in občanom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k razvoju naše lokalne skupnosti.«

mladine. Kot član Socialistične zveze delovnega ljudstva je izpolnjeval zahtevne naloge, bil je med zagovorniki rojstva samostojne Občine Mislinja, deloval je kot svetnik. Na prvi svečani seji Občine Mislinja je prejel bronasti grb Občine Mislinja. Od mladosti je bil tudi član kluba OZN. Kot podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Občine

Mislinja si že desetletja prizadeva za ohranitev vrednot narodnoosvobodilnega boja in resnične zgodovine, zato je prejel zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. Že 40 let deluje v vrstah Rdečega križa Mislinja, lep čas pa predseduje tudi Območnemu združenju Rdečega križa Slovenj Gradec. Že četrti mandat je tudi v Svetu knjižnice Ksaverja Meška Slovenj

Ljudi skrbi izguba delovnih mest Tanja Fajon in Socialni demokrati so 3. julija v Velenju nadaljevali s turnejo pogovorov z ljudmi Slišimo vas – Če danes zapremo TEŠ, izgubimo tretjino elektrike v državi, kar predstavlja precejšen finančni zalogaj Jasmina Škarja

Z akcijo Slišimo vas želi predsednica SD Tanja Fajon med ljudmi ugotoviti, kakšne so njihove skrbi, pričakovanja in ideje. »Želela sem si preživeti lep dan z Velenjčani in Velenjčankami, kar je bila zame lepa izkušnja,« je v uvodu povedala in ob prazniku rudarjev tudi njim namenila nekaj besed. »Zavedam se, da je prav zaradi premogovnika v Velenju živelo gospodarstvo, odpirala so se delovna mesta, kar je bil vir razvoja in blagostanja ljudi. Priznam, da smo pred težkimi odločitvami. Pred nami so ambiciozni cilji, ko se zavedamo, da moramo zavarovati okolje zaradi podnebne krize, zmanjšati moramo izpuste toplogrednih plinov, preiti v nizkoogljično družbo, sprejeti odločitve o zapiranju premogovnika, termoelektrarne. Vlada ima načrte za zapiranje do leta 2033. Pogovarjala sem se s predsednikom Sindikata Premogovnika Velenje Simonom Lamotom, ki je povedal, da jih skrbi, kajti ljudi ne bo enostavno prezaposliti. Skrbi jih izguba delovnih mest, če izpostavim samo socialni vidik pravičnega prehoda. Kako zagotoviti zadostno oskrbo z elektriko, je drugo vprašanje. Če danes zapremo TEŠ, izgubimo tretjino elektrike v državi, kar predstavlja precejšen finančni zalogaj. Zagotoviti moramo nadomestne, obnovljive vire, kar je izjemen finančni zalogaj, denarja za pravičen prehod za Šaleško dolino pa ta hip ni dovolj,« je razložila Fajonova. Kje vidite rešitev?

DOGODKI

8. julija 2021

»Slovenija mora sama poskrbeti za zadosten obseg proizvedene električne energije, da ne poveča uvozne odvisnosti. Vsekakor pa mora obdržati nadzor nad cenami energije in ohraniti stabilnost preskrbe. Redukcije morajo postati zgodovina. Preden izklopimo TEŠ, potrebujemo nove naložbe v nizkoogljične vire. Zavzemamo se za varno in stabilno preskrbo, ki je strateškega pomena za državo. Potrebujemo pametne načrte brez populizma – čeprav zagovarjamo čimprejšnje zaprtje Teša, se to mora zgoditi takrat, ko bomo na to pripravljeni, z zadostnimi zmogljivostmi nizkoogljičnih virov. Pri tem ne gre samo za okoljevarstveni vidik, izjemno pomemben je tudi socialni vidik. Glede na to da je več kot dva tisoč ljudi vezanih na in povezanih z rudarstvom, ki zaposluje tudi štiristo invalidov, gre za resna socialna vprašanja.«

Čaka nas zelena tehnologija. Bo prijazna do ljudi?

»Vse je odvisno od dialoga in strateških odločitev ter virov financiranja. Potrebna bo iskrena razprava vseh in iskanje skupnih rešitev. Vemo, da si vsi želimo živeti v čistem okolju z varno vodo in čistim zrakom, kar zahteva ambiciozne in pogumne odločitve. Tudi referendum o vodah 11. julija je zelo pomemben, saj se borimo za vodo, ki je glavni vir našega življenja. V kampanjo smo vstopili zelo ambiciozno, z vrsto nevladnih organizacij. Sam zakon ogroža izvor čiste vode.

Dovoljuje namreč gradnjo preblizu bregov rek, jezer in morij, zaradi česar je lahko ogrožena podtalnica. Voda je naša svoboda, na kar smo ponosni. Smo ena redkih držav, kjer lahko odpremo pipo in spijemo čisto vodo. Gre za pomembno akcijo, pomembno odločitev za našo in prihodnjo generacijo.«

je počel tudi z ljudstvom na protestih v Ljubljani – tega si ne bi smeli privoščiti. Priznam, da je moj telefon pregorel s klici zelo zaskrbljenih kolegov. Namesto da bi promovirali državo, je podoba Slovenije, ki jo nosimo v svet, ravno nasprotna od naših želja. Želela sem si, da bi predsedovanje izkoristili odgovorno.

Priznanje občine Mislinja je prejel Albert Mirkac, ki pri delovanju kraja in občine sodeluje že vse svoje življenje. Od leta 1983 je ob službovanju kot revirni gozdar aktivno sooblikoval idejo in sodeloval pri realizaciji o medsebojni povezavi cest v Završah, t. i. Šentviški križ, ki je pomenil povezavo nepovezanih cest med Legnarjem in Merzdovnikom (Jenina) ter ceste Zajamšek–Križan. Le-to se je potem nadaljevalo leta 1987 z izgradnjo ceste

načrt ni ambiciozen, temveč zgolj povprečen izdelek, ki nima razvojnega naboja. Zavedati se moramo, da so nam na voljo velika evropska sredstva. Žal so projekti premalo ambiciozni, da bi lahko izkoristili deset do dvajset let vlaganja v zeleno in digitalno infrastrukturo, da bi tisto, kar je za razvojni preboj države pomembno, naredili bolje. Razdeljevanje malih projektov vidim zgolj kot kupovanje volitev.« Ob prazniku rudarjev jim čestitamo za prispevek, ki ga dajejo mestu, Sloveniji in okolju. Lahko smo ponosni nanje, na to, kakšne vrednote smo z njimi ustvarjali vsa leta. Prepričan sem, da bomo vse, kar imamo in smo dosegli na področju rudarstva, ohranjali. Vedno bomo ponosni na rudarski praznik. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje, ne glede na to, kaj se bo dogajalo v dolini, ta praznik obeležili, kot si zasluži.

Težko je gledati kritičen in skrb vzbujajoč odziv tujih diplomatov in novinarjev Zagotoviti moramo nadomestne, obnovljive vire, kar je izjemen finančni zalogaj, denarja za pravičen prehod za Šaleško dolino pa v tem trenutku ni dovolj.

Začetek predsedovanja Svetu Evropske unije »Razočarana in zaskrbljena

sem prve dni predsedovanja Svetu EU, predvsem zaradi arogance in nepremišljenih ravnanj, ki so razburila evropsko javnost. To, da predsednik vlade maha s fotografijami pred komisarji, da se zgodi incident, ko komisar ne želi stati ob njem na skupinski fotografiji, da naslednji dan minister simbolično primerja visoke birokrate EU s svinjami, kar

Žal zadnjih nekaj mesecev vlada z vsemi poskusi vpletanja v pravosodje, tožilstvo, svobodo medijev, rušenje temeljnih evropskih vrednot in dostojanstvo s cinično in arogantno retoriko kaže slabo sliko,« je bila kritična Fajonova. Evropska komisija je kljub vsemu pozitivno ocenila naše načrte za okrevanje. Kako to? »To je pričakovano. Gre za simbolično sporočilo državi. Sama sem bolj kritična, delim mnenje uglednih ekonomistov, ki pravijo, da naš

Evropski mediji so zelo kritično ocenili sam sprejem in začetek predsedovanja. Kaj to pomeni za Slovenijo? »Evropski mediji so izjemno kritični. Po prvem dnevu predsedovanja so znani ugledni mediji pisali o sporu med Brusljem in Ljubljano, tudi o tem, da nekateri že odštevajo dneve do konca predsedovanja. Skupina Zelenih načrtuje demonstracije proti prihodu predsednika vlade v Bruselj. Petnajst let sem tesno povezana z Brusljem, ves čas sem zastopala in ponosno branila interes Slovenije, kar bom delala še naprej. Težko mi je, ko spremljam kritičen in zaskrbljujoč

Jenina–Graška Gora. Od leta 1981 se je aktivno vključeval v politično in družbeno življenje ter v razne gradbene odbore, bil je ustanovni član in predsednik Kulturnega društva Završe. Med letoma 1998 in 2010 je bil član Vaške skupnosti Završe, v mandatu 2002–2006 pa član Občinskega sveta Občine Mislinja. »Priznanje za življenje v lokalnem okolju mi veliko pomeni. V prihodnjih letih si najbolj želim posodobitve cest, da bi se kmalu namesto po prašnih makadamskih cestah, ki so zelo frekventne, vozili po sodobno asfaltiranih.« Priznanje župana pa so prejeli: Špela Resnik, specialista družinske medicine, za prispevek na področju zdravstva v občini Mislinja, ki zaključuje svoje triletno delovanje v ambulanti Zdravstvene postaje v Mislinji, Rok Pajer, mladi doktorand, Odbojkarski klub Mislinja in Smučarski klub SMUK Mislinja. Športnica leta v mladinski kategoriji je postala Jerneja Brecl iz SSK Mislinja, priznanje za tekmovalne uspehe v športu med mlajšimi dečki je prejela ekipa Strelskega društva Dolič, priznanje za trenersko in strokovno delo pa David Čuk, ki trenutno vodi ekipe od male odbojke pa do članic in za ta šport navdušuje mlade. 🔲

odziv tuijih diplomatov in novinarjev. Želim si, da bi vlada spoznala, da dela škodo Sloveniji, in izkoristila pol leta za to, da naredi najbolje, kar je mogoče – za vse, kar si ljudje zaslužijo pri nas.«

Šaleška dolina je še vedno paradni konj gospodarstva

Vesel, da je stranka SD tudi na državni ravni prepoznala pomen rudarstva za Šaleško dolino in na ta dan tudi obiskala naše mesto ter pozvala k takojšni pripravi načrta za socialno pravičen zeleni prehod in prestrukturiranje doline, je bil tudi velenjski župan Peter Dermol, ki je srečanje s predsednico SD takole ocenil: »To je dobra priložnost, da povemo, kakšen način razvoja vidimo v Velenju, kaj moramo postoriti in kakšni izzivi nas čakajo. Vsekakor pričakujemo podporo državne politike. Zato smo se podali tudi med ljudi, to je edinstven način, da jih poslušamo in rešujemo težave. To bomo počeli tudi v prihodnje. Znotraj lokalne skupnosti so vprašanja povezana z nepremičninskimi, družbenimi in socialnimi vprašanji, socialno varnostjo. Dobro je, da na takšen način dobi predsednica neposreden vpogled v to, kaj ljudje pričakujejo od stranke na državni ravni. Pomembno je, da pride do spremembe politike, načina vodenja politike, da se družbeni odnosi sanirajo in bomo imeli zaupanje v politiko. To je ključ, da lahko živimo, kot si sami želimo,« je po srečanju z občani in predsednico SD povedal župan, ki je poudaril, da je Šaleška dolina še vedno paradni konj gospodarstva. »Še vedno smo velik neto izvoznik. Lahko smo ponosni, čeprav se zavedamo, da bo potrebno prestrukturiranje.« 🔲

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 8

DOGODKI

Na mladih stoji prihodnost turizma Dijakinja Šole za storitvene dejavnosti prejela nagrado za izvedbo turističnega vodenja po Radovljici – Mladi so velik potencial za slovenski turizem – Iščejo predvsem inovativna doživetja, da bodo vodenja čim bolj zanimiva Jasmina Škarja

V Portorožu in Piranu je 18. junija potekala izobraževalna delavnica v obliki prikaza turističnega vodenja na terenu. Namen delavnice je bil pripraviti kandidate na državno tekmovanje Mladi turistični vodnik v organizaciji Turistične zveze Slovenije, ki bo potekalo meseca septembra. Delavnice so se udeležile dijakinja 2. letnika programa Gastronomija in turizem Maja Šmon ter dijakinji 4. letnika Tjaša Pristovšek in Tea Čerenak. Maja in Tjaša sta se na državno tekmovanje o turističnem vodenju uvrstili z uspešno pripravljenima načrtoma vodenja po Slovenj Gradcu oz. Velenju v obliki seminarskih nalog, Tea se je pridružila kot opazovalka. Praktična terenska delavnica je bila zelo zanimiva in koristna tako za dijake kot za mentorje, ki držijo pesti za svoje kandidate, ki se bodo preizkusili v izvedbi vodenja po Portorožu in Piranu jeseni 2021. Je pa dijakinja Tjaša Pristovšek teden dni prej prejela nagrado za izvedbo turističnega vodenja po Radovljici. Tekmovanje najprej poteka na regionalni ravni, na kateri morajo kandidati in kandidatke pripraviti seminarsko nalogo o poljubnem

kraju in obdelati vse podrobnosti, ki jih mora turistični vodnik opraviti pred vodenjem, zatem pa so mladi povabljeni k spoznavanju določenega kraja (za letošnje tekmovanje je bila izbrana Radovljica), za katerega morajo na državni ravni pripraviti načrt vodenja, čemur sledi samo vodenje. Po uspešno pripravljenem načrtu vodenja po domačem kraju (Velenju) in udeležbi na pripravah za vodenje v Radovljici je Tjaša predelala vire in gradiva o Radovljici in zelo uspešno izvedla tudi vodenje.

Mladih turističnih vodnikov je premalo

❱

Ko razmišljamo o razvoju turizma, ne smemo pozabiti na mlade, ki so velik potencial za slovenski turizem. Raziskave že nekaj let dokazujejo, da so mladi popotniki izjemno pomembni za uspešnost turizma in predvsem za prepoznavnost destinacije. Tjaša Pristovšek v uvodu pove, da se ji zdi, da je mladih turističnih vodnikov premalo in bi se morali zanje bolj zavzeti. »Iščemo predvsem izvirne priložnosti in doživetja, saj s šolskih ekskurzij

obnovile pridobljeno znanje in izkušnje s šolskih izvedb vodenja, pove profesor Šole za storitvene dejavnosti Marko Gams, ki hkrati poudari, da dijaki v sklopu pouka izvajajo simulacije turističnih vodenj v slovenskem in angleškem jeziku, ob določenih priložnostih pa izvajajo vodenja tudi za prave goste, zlasti v primeru dijaških izmenjav in priprave izvirnih tematskih vodenj za občane. »Opažam, da se mladi radi vključujejo v projekte, še posebej, če so jim blizu in se v njih prepoznajo. Za prave goste smo izvajali med drugim kostumizirane ture, kjer smo udeležence popeljali skozi preteklost našega mesta, predstavili območje Šolskega centra Velenje in MIC-a in vodenje s pomočjo posebej zasnovane mobilne aplikacije. Pri teh vodenjih so dijaki pripovedovali zanimive zgodbe in

za tuje turiste,« razmišlja. Zaveda se, da se promocija v današnjem Tjašina izvedba vodenja svetu širi predvsem po socialnih je bila posebna, saj je omrežjih, vsekakor tudi tako, da udeležence in strokovno mlade privabijo in ponudijo kakšno doživetje – tudi glasbeno. komisijo očarala z »Dobro je ohraniti nekaj tradienergičnim nastopom, cionalnega, vendar če želimo nasmehom na obrazu in privabiti mlade k ustvarjanju v turizmu, se bomo morali prilaiskricami v očeh. goditi tudi njim in jim ponuditi, kar jim je všeč,« zaključi mlada nimamo najboljših spominov. turistična vodnica. Tudi zato iščemo inovativna doživetja, da bodo vodenja čim bolj Mladi se radi vključujejo zanimiva. V Sloveniji vidimo veli- v projekte, še posebej, ko priložnosti prav v turizmu, saj če so jim blizu je Slovenija zanimiva dežela tudi Vse tri dijakinje so z udeležbo

Referendum Zakona o vodi

🔲

Mnenje

Prejeli smo gradivo Državne volilne komisije ob razpisanem zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Poslano gradivo DVK nudi le vpogled v spremembe, zato sem oblikoval tabelo za vzporedno primerjavo z dosedanjimi določbami zakona in z barvo označil spremembe in dopolnitve. Slika je postala enostavnejša in privlačna, vendar je kljub omejitvi na samo 14. in 37. člen še vedno preobsežna za ciljno razmišljanje, zato sem tabelo skrčil na same spremembe navedenih dveh členov z nujno potrebnima prvima odstavkoma oziroma uvodnim stavkom. Pojasnila k prikazu: - ⇨ nespremenjene (enake) določbe - spremembe in dopolnitve zakona (2021) - navedba členov in odstavkov: drugi odstavek 14. člena navajam 14./2 člen

dosedanje določbe

spremembe in dopolnitve 2021 (ZV-1G)

PRIOBALNO ZEMLJIŠČE CELINSKIH VODA (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (→ priobalno zemljišče). (2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.

Brez vode ni svobode Referendumska kampanja o Zakonu o vodah, v katero SD stopa s sloganom Brez vode ni svobode, je sklenjena – Zavzemajo se za naravo, vodo, krajino in vsa živa bitja Jasmina Škarja

Meseca junija so tudi Socialni demokrati začeli referendumsko kampanjo o Zakonu o vodah, s sloganom Brez vode ni svobode, saj si ljudje zaslužijo, da povedo, ali pristajajo na ogrožanje naravnih vodnih virov in nižanje že doseženih standardov varovanja slovenskih voda. Andreja Katič, podpredsednica SD in predsednica občinske organizacije SD Velenje se je akciji v Velenju skupaj z ostalimi člani pridružila v petek, 18. junija, pri mostu čez reko Pako na Promenadi Velenje.

člen

⇨ ⇨

(6) Ne glede na določbe 14./2 lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če 1. gre za poseg na obstoječem stavb-nem zemljišču znotraj obstoječega naselja, 2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, 3. se s tem ne poslabšuje stanje voda, 4. je omogočeno izvajanje javnih služb, 5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in 6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

se črta

(7) V predlogu iz 14./6 morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

se črta

dosedanje določbe

spremembe in dopolnitve 2021 (ZV-1G)

POSEGI NA VODNO IN PRIOBALNO ZEMLJIŠČE 37. »Žal kot dekle zaradi onesnaženja nisem mogla namočiti nog v reko Pako, danes jih lahko, saj je bistra in čista. Gre za sporočilo, da se splača truditi izpostaviti glas in vrednote, kajti zavedam se, da lahko skupaj dosežemo marsikaj. Verjamem, da bomo preprečili uničevanje demokracije, preprečili škodljivemu zakonu, da stopi v veljavo. Le tako lahko poskrbimo za sožitje v družbi, za kar se bomo borili tudi v prihodnje.«

Zakon o vodah je bil sprejet na podlagi hitrega, nepremišljenega in nestrokovnega procesa. Šlo je za zgolj štirinajstdnevno javno razpravo, neupoštevanje argumentov in opozoril strokovne javnosti ter javnih pozivov in vsa živa bitja. Zavedamo se, da smo imeli civilne družbe, sporne spremembe v medre- v Velenju nekoč mrtvo jezero, danes imamo sorskem usklajevanju na predlog ministrstva čudovito Velenjsko plažo in prireditveni proza gospodarstvo, skrajšan zakonodajni po- stor Vista. Imamo lepo reko Pako, po kateri stopek v državnem zboru in rahljanje ustav- lahko tudi hodimo, k čemur je pripomogla ne pravice do pitne ekološka sanacija naše vode. Drugačen nadoline. Zato računam, Transparente so postavili čin razmišljanja in da smo tudi v lokalnem ravnanja je nujen okolju dovolj osveščeše v Sončnem parku, na za naš boljši jutri. ni, da bomo 11. julija prireditvenem prostoru »Zelena razvojna šli na referendum. Vsak Vista in ob jezeru in s tem politika predstavlja glas je pomemben. Ljupovabili na referendum, 11. sodobno interpredi nagovarjamo tudi k julija, za ohranitev naših rek. predčasnemu glasovatacijo socialdemokratskega boja. Že nju in glasovanju po s preteklimi dogodpošti. Naša naloga je, ki, ko smo se borili za razpis referenduma, da ohranimo zanamcem in otrokom lepo in ko smo poskušali vlado prepričati, da je za- čisto okolje, v katerem bodo kakovostno žikon škodljiv in ni dober za nadaljnji razvoj veli, v sožitju, solidarnosti, tovarištvu. Zato Slovenije in naše zanamce, smo pokazali, verjamem, da bomo vsi skupaj glasovali proda se zavzemamo za naravo, vodo, krajino ti škodljivemu zakonu,« je v okviru petkove

❱

svoje občutenje mesta ter aktivno vključevali udeležence skozi animacijske točke,« razloži profesor Marko Gams in izpostavi še, da morajo dijaki turistične smeri poznati sodobne digitalne pripomočke, ki jih bodo uporabljali pri delu v turizmu. Pri praktičnem delu pouka strokovnih modulov tako uporabljajo spletne strani ter aplikacije za načrtovanje počitnic in potovanj. Dijaki uporabljajo za iskanje turističnih storitev med drugim portal Tripadvisor, aplikacijo ViaMichelin za načrtovanje poti in razdalje med destinacijami, za iskanje letov in cen letalskih kart uporabljajo različne spletne posrednike, nastanitve pa izbirajo na spletnih portalih, kot sta Booking.com in AirBnb.«

Vse tri dijakinje so z udeležbo na izobraževalni delavnici obnovile pridobljeno znanje in izkušnje s šolskih izvedb vodenja.

14.

Za zanamce in otroke moramo ohraniti lepo in čisto okolje

8. julija 2021

akcije, ki se je je udeležila skupaj z ostalimi člani SD Velenje, povedala Katičeva.

S sprejetimi spremembami se začenja omejevanje dostopa do vode kot javne dobrine

Podobne terenske akcije izobešanja transparenta in osveščanja bodo ne samo člani SD, ampak tudi različna gibanja izpeljali tudi v naslednjih tednih – na mostovih čez večje reke, jezerih, priobalnih območjih, ki so z uveljavitvijo spornih določb Zakona o vodah najbolj ogrožena. Janja Rednjak, predsednica Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja, je opozorila, da se s sprejetimi spremembami začenja omejevanje dostopa do vode kot javne dobrine. »Medtem ko smo pravico do pitne vode zapisali v Ustavo RS, vlada ne razume, da je to nerazdružljivo povezano z največjo možno mero varovanja 🔲 vodnih virov.«

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: 3. gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, 4. gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, (2) Za posege iz 37./1 je treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda, če: 1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, 2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, 3. se s tem ne poslabšuje stanje voda, 4. je omogočeno izvajanje javnih služb, 5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in 6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. (3) Za posege iz 37./1 morajo biti v vodnem so-glasju določeni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

Kaj ugotovimo? 1. Vlada ne določa več drugačne zunanje meje priobalnih zemljišč (črtana odstavka 14./ 6 in 14./7). 2. Primeri, v katerih je prej vlada lahko odločala, postanejo primeri, za katere je treba pridobiti vodno soglasje (37./2 in 37./3). 3. Po dosedanjih določbah zakona je po 37./1 možno na vodnem in priobalnem zemljišču graditi sedem kategorij objektov, povezanih z varstvom vode in narave; sedaj sta dodani dve novi kategoriji objektov po 3. (enostavni objekti) in 4. točki (objekti v javni rabi), za gradnjo katerih je kot za ostalih sedem (predhodnih) kategorij treba pridobiti vodno soglasje. 🔲 Jakob Grošl

Naš čas, 8. 7. 2021 barve: CMYK, stran 9

DOGODKI

8. julija 2021

Gradbišče – razstavišče

Na državnem tekmovanju tri zlata priznanja

V Starem Velenju s spomini tlakujejo pot v prihodnost

Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline na državnem tekmovanju zelo uspešni

Sprehod mimo prizorov iz preteklosti vodi v prihodnost.

Velenje, 2. julija – Gradbena dela pri prenovi starotrškega jedra Starega Velenja bodo kmalu gotova, za zdaj pa gibanje po Starem trgu še omejujejo gradbiščne ograje. Ker domačini, rokodelci, trgovci, muzealci, pesniške duše, radijci, umetniki, gostinci in drugi, ki delujejo na Starem trgu, že nestrpno pričakujejo vdihovanje novega življenja v Staro Velenje, pa je gradbišče postalo razstavišče. Medtem ko Mestna občina Velenje v Starem Velenju na novo tlakuje poti prepletanja ustvarjalnosti, nad novim okoljem navdušeni kulturno-umetniški ustvarjalci že opremljajo prenovljeno starotrško jedro s prebivalcem

in obiskovalcem prijaznimi vsebinami. Na pogled surove in stroge gradbiščne ograje, ki motorni promet usmerjajo na vozišče, tlakovano z granitnimi kockami z grobo štokano površino, medtem ko so stranski pasovi (nekda-

30 fotografij osmih avtorjev (Roman Bor, Sebastjan Kurmanšek, Milan Marič, Ksenija Mikor, Tilyen Mucik, Bojan Pavšek, Goran Petrašević in Stane Špegel) je izbral Bojan Pavšek in jih natisnil na ceradna platna, s katerimi je opremil v razgiban koridor postavljene mreže. Na fotoRazstava Utrinki starotrškega grafijah, posnetih tako v dojedra že zdaj vabi, da pridete kumentarni kot umetniški maniri in v različnih tehnibliže Staremu Velenju. kah, se razkrivajo stavbna dediščina, poulične podrobnji pločniki) iz gladkih granitnih nosti, zastali vsakdanji trenutki, plošč, primernih za pohodne po- ujeti utrinki trškega utripa, pavršine in občutljivih na obreme- tina minevanja in tudi spomini nitev vozil, so zdaj zmehčane s na starovelenjske markacije, ki fotografskimi utrinki lepe stare so podlegle zobu časa. 🔲 tf ulice, ki so jih zabeležili lokalni fotografi.

❱

Zasadili potomko Maistrove vinske trte Po (volilni) skupščini Šaleškega društva »general Maister« Velenje in predavanju dr. Pavla Carja so člani z zdravico zalili cepič žametne črnine

Velenje, 30. junija – Leta 2016 ustanovljeno Šaleško društvo »general Maister« Velenje danes povezuje 90 članov, »ki jim je blizu in mar za narodno pomembno dediščino generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo ter vseh, ki so delovali za Zedinjeno Slovenijo, proti nacizmu in fašizmu in za samostojno Slovenijo.« V prvem mandatnem obdobju je odlično delovalo, zato so na letošnji volilni skupščini vodenje društva tudi za naslednje mandatno obdobje do leta 2021 zaupali dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru: predsedniku Dragu Martinšku, novoizvoljeni podpredsednici Ireni Poljanšek Sivka, tajniku Ivu Stropniku, blagajniku

Robertu Bahu, članoma upravnega odbora Mojci Ževart in Jožetu Zupančiču ter dosedanjim članom nadzornega odbora: Jožetu

Melanšku (predsedniku), Marku Mrazu in Aleksandri Gačić. Po skupščini so prisluhnili predavanju dr. Pavla Carja: Odlikovanja pred generalom Maistrom in po njem (Slovenci, junaki avstrijskih armad in njihova odlikovanja ter odlikovanja Maistrovih borcev v bojih za severno mejo). Po predavanju pa so na terasi Vile Bianca zasadili potomko Maistrove vinske trte – cepič žametne črnine, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu iz Maribora, pridobljenega pod Maistrovim stolpom na Zavrhu v Slovenskih goricah – in v družabnem pomenku domoljubno nazdravili. 🔲 tf Foto: IvoS

Murska Sobota – Letošnje državno srečanje je potekalo na Gimnaziji Murska Sobota ter Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Predstavitve oz. zagovori raziskovalnih nalog so potekali ločeno po področjih in tudi ločeno za osnovnošolske in srednješolske avtorje. V drugi krog srečanja se je iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline uvrstilo 13 nalog (7 osnovnošolskih in 6 srednješolskih). Skupno so prejeli 3 zlate, 10 srebrnih in 14 bronastih priznanj. Prejemniki zlatih priznanj so: Maj Mirst za raziskovalno nalogo Zračna prepustnost različnih mask, mentor Igor Košak (OŠ Šalek), Matic Bajsić za raziskovalno nalogo Izdelava prototipa naprave za izdelavo filamenta za 3D-tisk iz parafinskega voska, mentorja Viljem Osojnik in

Klemen Hleb (ŠCV, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje) ter Dejan Mežnarc za raziskovalno nalogo Pametna kuhalna naprava, mentor Klemen Hleb (ŠCV, Elektro in računalniška šola). Kot je povedala Karmen Hudournik, koordinatorka gibanja na ŠCV, so organizatorji zelo veseli, da so dijaki in učenci sodelovali in v teh ‘čudnih’ časih izdelali raziskovalne naloge. »Še bolj pa veseli dejstvo, da so ravno zaradi vseh preprek in težav pri svojem delu morali biti še bolj iznajdljivi, inovativni in kreativni. Ne obupajte, saj lahko pri vsaki stvari najdete kaj dobrega in koristnega. Bodite ustvarjalni tudi v prihodnje. Za dosežene rezultate vsem iskrene čestitke«, je še dejala Karmen Hudournik. 🔲

Počitnice po umetniško Takoj po zaključku šolskega leta je Galerija Velenje povabila na petdnevno druženje, na katerem so otroci spoznavali kulturnoumetniške zvrsti Velenje, 28. junija – 2. julija – Če so otroci v počitnice skočili s petdnevno mestno umetniško dogodivščino, za katero so poskrbeli sodelavci Galerije Velenje, so skočili tudi v mesto, na tuje, na Velenjski grad, v Dom kulture Velenje in v svet animacij. Dopoldanski program Počitnice po umetniško jih je namreč vsak dan popeljal drugam in jim predstavil drugo zvrst kulturno-umetniškega izražanja. Na prvi dan počitnikovanja so spoznavali zanimivosti Velenja, nato pa so v prijetni senci mestnega parka z akvarelnimi barvami izdelovali lastne razglednice. Ustvarili so tudi svojo skulpturo iz teraton mase, za kar so se navdihovali med spomeniki v središču mesta.

tanzanijskem safariju in spoznavali živali Afrike. Po predavanju so se ob glasbeni spremljavi spretnega mojstra Roka Rednaka sprostili in z različnimi risarskimi materiali plesali po papirju, podobe živali pa so prepletli tudi na lesu. Za arhitekturo in drugo likovno opremo urbanega okolja, zgodovino in kulturno dediščino v muzeju, fotografijo, glasbo in likovno figuro je prišlo na vrsto gledališče. Predzadnji dan so preživeli v kulturnem domu, kjer so spoznavali različne gledališke poklice

in dela za zakulisjem dramske umetnosti. Lahko so si ogledali celo vajo Lutkovnega gledališča Velenje, ki pripravlja novo premiero. Pod mentorstvom igralke Noemi Čop so se tudi sami preizkusili v vlogi igralca. Nato so ustvarili prstne lutke in jih oživeli v ljubki predstavi. Zadnji dan Počitnic po umetniško pa so skočili v svet animacije. Sodelavci Kina Velenje so jih namreč povabili na ogled zakulisja kina in jim pokazali, kako deluje. Poučili so jih o zanimivostih in izzivih risanih filmov, da so lahko z novim znanjem zasnovali lastno risanko. Prvi počitniški teden pa so sklenili v galeriji, kjer so si izdelali še poletni spomin. 🔲

V Galeriji Velenje so potekale Počitnice po umetniško. Otroci so radovedno spoznavali tako likovno umetnost kot muzej, gledališče in film. Ustvarili so tudi veliko izdelkov, s katerimi si bodo popestrili počitnice.

Naslednji dan so se sprehodili na Velenjski grad, kjer so si ogledali prostore za grajskimi zidovi in spoznali stalno zbirko Galerije Velenje. Po ogledu so stopili v čevlje umetnikov in na platno naslikali unikatne gradove svoje domišljije. V galeriji pa so spoznali še portretno ustvarjanje. Po ogledu aktualne razstave portretov Tine Maze so namreč z akvarelnimi barvicami dopolnili svojo portretno fotografijo. Tretji dan Počitnic po umetniško so skočili na tuje. Na poučnem potopisnem predavanju Matjaža Šaleja so ob spremljavi barvitih slik potovali po

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

8. julija 2021

Ana Desetnica navdušila Šoštanjčane Zavod za kulturo je že osemnajstič poskrbel za nepozaben dogodek Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 1. julija – V Ljubljani in še nekaterih mestih v Sloveniji se je zadnji dan junija odvil mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Festival, ki ga pripravlja Gledališče Ane Monro, je letos potekal pod sloganom »Še znamo biti skupaj?« Program 24. mednarodnega festivala je letos (so)ustvarjalo več kot 80 odličnih umetnikov iz Slovenije, Italije, Nemčije, Španije, Nizozemske, Francije, Švice, Rusije, Čila, Gane, Velike Britanije in Kolumbije. S predstavami so med 25. junijem in 4. julijem gostovali v enajstih slovenskih mestih. Med njimi je bil tudi Šoštanj, ki pod okriljem Zavoda za kulturo Šoštanj Ano Desetnico nepretrgoma gosti že celih osemnajst let. Občinstvo si je imelo tokrat priložnost ogledati dve atraktivni predstavi mednarodnega festivala. Gledalci so bili navdušeni nad improvizacijskim rokovskim cirkusom čilskega umetnika Mr. Copinija, ki je v energičnem in napetem uličnem šovu ob divjih rokovskih ritmih mojstrsko prepletal improvizacijo ter presenetljive cirkuške veščine in humor. Vanj je aktivno vključeval občinstvo in ga nagovarjal v

Oda radosti Matjaž Šalej

Mr. Copini je navdušil z improvizacijskim rokovskim cirkusom, Theater Labaaz pa z glasbeno klovnažo. (foto: JKŠ)

tudi v predstavi Theater Labaaza iz Nemčije, kjer sta umetnika v glasbeni klovnaži poskrbela, da je občinstvo spoznalo ekscentrična čudaka. Skozi glasbo in glas ter z obilico smeha, kančkom odbitih akrobacij, predvsem pa s pantomimo, mimiko in nepričakovanimi preobrazbami sta na Trgu svobode gradila svoje čudovito absurdno vesolje.

univerzalnem jeziku giba in smeha, ki ga razume svetovno občestvo vseh generacij. Šoštanjčani pa, ki zdaj že zelo dobro vedo, kako je pri uličnih predstavah pomembna interakcija med umetniki in občinstvom, so svoje vloge odlično odigrali

🔲

Marš na ples! V okviru plesne platforme Balkan Dance Project je nastala nova predstava, ki so jo plesalci iz štirih republik bivše Jugoslavije uprizorili v idealnem ambientu Titovega trga

Mnogi so komaj čakali priložnost za pristni stik z umetnostjo, vsem znanaglasba pa je ustavljala tudi mimoidoče. Tina Felicijan

Velenje, 30. junija – Mednarodni plesni projekt Balkan Dance Project v koprodukciji sarajevskega združenja za afirmacijo baleta in sodobne umetnosti Živimo Balet in Festivala Velenje združuje (mlade) koreografe, plesalce in druge ustvarjalce uprizoritvenih in scenskih umetnosti, ki raziskujejo skupno izkušnjo bivanja na območju bivše Jugoslavije in jo posredujejo v plesnih predstavah, s katerimi

gostujejo po nekdanjih republikah. Ustvarili so jih že sedem, v Sloveniji pa smo jih videli šest. Prvo in izjemno uspešno predstavo He he helium so uprizorili leta 2013, sledili so projekti od BDP vol. 1 do BDP vol. 3, leta 2013 plesna predstava za otroke Zvezdica zaspanka, predstava Se spomniš spomina zaradi epidemije ni doživela predstavitve na slovenskih odrih, najnovejši projekt Svi marš na ples pa so zadnjo junijsko sredo uprizorili tudi v Velenju.

Nastopali so Mojca Majcen (SLO), Emir Fejzić, Teodora Radivojević, Zulejha Kečo, Branko Mitrović (BIH), Luka Živković, Jakša Filipovac, Ana Kuzmanović (SRB) in Endi Schrotter (HRV). Dramaturg predstave je Goran Golovko, gledališki režiser in izredni profesor na Akademiji za umetnost v Splitu. Pod koreografijo se podpisuje najvidnejši makedonski koreograf Igor Kirov, dobitnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj na področju koreografije.

»Svi marš na ples je plesni hit, ki temelji na uspešnicah največje jugoslovanske rock skupine Bijelo Dugme. Zaplet je postavljen v namišljeno »omladinsko« delovno brigado med poletno akcijo sredi 80-ih let, kjer se srečujejo mladi iz vseh bivših republik Jugoslavije. Plesna zgodba vas bo potegnila v eklektični izmišljeni svet, v katerem pesmi kultne balkanske zasedbe postanejo osnova za pripovedovanje zgodbe o nekem času in neki generaciji. Ker je tema večine njihovih pesmi ljubezen, so ljubezen in ljubezenski odnosi vseh vrst iztočnica predstave,« so njen vsebinski kontekst opisali ustvarjalci. Titov trg, zgrajen v malodane gverilski udarniški akciji sredi mesta, ki je kot »socialistični čudež« nastajalo v zlati dobi jugoslovanskih sanj bratstva in enotnosti,

blaginje in enakosti, je pod največjo različico upodobitve zamišljenega maršala na svetu res idealno prizorišče za pripoved o vedno izmuzljivi mladosti, ki ima tudi na tirih poveličevanega družbenega reda svojo lokomotivo. Kdor je odraščal »na liniji izgradnje socializma,« je v prepletu glasbe, ki med ljubezenskimi vrsticami poje tudi o tedanjih družbeno-političnih razmerah, plesa in dramskih vložkov zlahka prepoznal tedanji diskurz in njegovo prehajanje v sodobnega. Privzgajanje družbenotvornih vrednot z delom na najvišjem piedestalu, (razdrto) bratstvo, (ne)enakost, (ne)mir, (prepovedane) ljubezni in hrepenenja po svetu za propustnimi stenami mehurčka, skromnem uživaštvu ob divjem plesu, ki se je končal, in treba je poprijeti za – delo. 🔲

Zapisane besede v naslovu so tu zaradi evropske himne, Beethovnove Ode radosti iz njegove 9. simfonije. Ode radosti v preobleki učencev, dijakov in zaposlenih Glasbene šole Velenje. Nedavni glasbeni in video projekt je bil tako močan in odmeven, da je treba zapisati besedo in čestitati vsem ključnim v projektu – vodstvu šole in režiserju, produkcijskim ekipam (zvok in kamera) in avtorju priredbe za izjemno prezentacijo resne glasbe, lepe kulture in osmislitve predvsem resne (klasične) glasbe, ki ni muha enodnevnica, za razliko od popularne kulture, ki lahko izzveni v pozabo že po nekaj tednih ali mesecih. Ta glasba sicer ne bo nikoli napolnila prireditvenega prostora ob jezeru, ga je pa v projektu napolnila z izjemnim estetskim in umetniškim smislom ter osmislila prireditveni prostor ob jezeru v največji meri, napolnila ga je z idejo vsebine. Projekt snemanja Beethovnove Ode radosti, ki ga je izjemno odmevno pripravila velenjska Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, je nekako sovpadel s približevanjem šole okrogli sedemdeseti obletnici, ki jo bodo obeležili v prihodnjem letu. Pomemben je seveda zaradi promocije in popularizacije glasbene vzgoje ter resne glasbe tudi v luči koronskega obdobja in pokoronskih ukrepov. Ti so močno zaznamovali tudi pedagoški proces v glasbenih šolah. Poleg vsega tega je vse skupaj nekako sovpadlo s približevanjem predsedovanja Evropski uniji, zato tudi izbor skladbe, ki poveličuje mir, bratstvo in slogo, ni naključen. Velik kulturni projekt, ki nas je v zadnjih dveh tednih prijetno presenetil, je scensko in režijsko koordiniral Miha Koren, še pred tem pa je bilo treba koordinirati in posneti priredbo, za kar ima veliko zaslug Miran Šumečnik. Seveda me je tehnična (tako zvočna kot vizualna) snemalna odličnost zelo razveselila, še bolj pa seveda priredba, ki je bila zapisana in ustvarjena izpod skladateljskega peresa mladega, odličnega in obetavnega ter v Sloveniji že prepoznavnega skladatelja Tilna Slakana. Partitura je ravno dovolj dolga (oz. kratka), da je primerna za tovrsten glasbeno-vizualni projekt, namenjen predvsem promociji na družbenih omrežjih, in ravno toliko celovita, da zajame vse instrumente ter orkestralne sekcije, ki jih predstavljajo tako učenci kot profesorji naše domače glasbene šole. Ne nazadnje je tudi kulisa novega prireditvenega prostora celo nekako pozitivno izpadla, kljub temu da se je malo manj kot petsto nastopajočih skorajda izgubilo v prireditvenem prostoru. Snemalna tehnika je namreč omogočila vizure in kadre, ki izstopajo in ustvarjajo celovit in zaokrožen glasbeno vizualni projekt. Pa vendar so bili zanimivi in zelo zgovorni tudi bližnji snemalni kadri in ne le dronski snemalni posnetki. Kar pa ser mi zdi še posebej pomembno in kar so izvajalci projekta poudarjali ter velja za vodilo glasbene pedagogike in tudi naše glasbene šole, je neminljiva glasbena umetnost. Takšna, ki motivira mlade, ki ostane za vedno, takšna, ki sta ji pridala dva velikana svetovne umetnosti Beethoven in pesnik Schiller in ki so jo zaokrožili ustvarjalci in poustvarjalci ter mladi umetniki in učenci glasbene šole. Namen projekta je bil poudariti pomembnost ohranjanja kulture, glasbe, ki nas osmišlja, nam daje človečnost, nas združuje, tolaži, vzgaja in nam navsezadnje nastavlja ogledalo. Čestitke še enkrat glasbeni šoli in še na veliko takšnih presenečenj. 🔲

Pestro poletje Muzeja Velenje Velenje - Danes, v četrtek, 8. julija, ob 21. 30 velenjski muzealci vabijo na Glavni trg v Šoštanj na Poletne filmske projekcije. Na sporedu bo film z naslovom »Rodbina Vošnjak in šoštanjska tovarna usnja« avtorice Pine Špegel, kustosinje Muzeja usnjarstva na Slovenskem. V petek, 9. julija, ob 19. uri, pa vabijo na odprtje razstave »Srebrni vrt: plevel« v Galerijo F-bunker. Razstava litovske fotografinje Emilije Petrauskiene predstavlja zanimivo področje botanične fotografije. Muzealci so z mesecem julijem ob sobotah in nedeljah odprli tudi vrata dveh enot – Grilove in Kavčnikove domačije. Grilova domačija je odprta ob sobotah, Kavčnikova domačija pa ob nedeljah, obe med 10. in 17. uro. Čez poletje pa tudi ob ponedeljkih vabijo na obisk muzeja na Velenjskem gradu. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 8. 7. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

8. julija 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Ko je vročina, rada »crkne« klima

1. LJUBAVNICI – Lijepa žena Dalmatinko 2. TINE KOBAL – Afera 3. MIHA HERCOG – Podpisana si name

Ja, natanko to se nam je zgodilo pred dnevi, takrat, ko so »zavladale« res zelo visoke temperature in pustile naše oblikovalce in propagandiste na cedilu. Malo smo jim tu in tam sicer puščali odprta vrata drugih prostorov, a ob tem po izmučenih obrazih videli, da to ni kaj veliko zaleglo, zato smo jih raje zaprli in sočustvovali ob njihovem trpljenju. Na srečo to ni trajalo dolgo. V podjetju Leva Mijoča (Klimatiziran.si), ki tudi sicer skrbi za redno vzdrževanje naših klimatskih naprav, so bili res prijazni in so se takoj odzvali, ob tem pa sicer dodali, da so do konca poletja povsem zasedeni. Dela sta kot vedno dobro opravila njihova montažerja Izidor - Izi in Simon, ki sta bila tisti dan najbolj dragocena gosta v našem uredništvu. Spet je vročina, a jo kroti klima, delovna vnema pa je še posebej velika, saj se večini ne ljubi zapuščati delovnih mest niti za kavico ali »cigaret«. 🔲

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Izidor in Simon sta hitro rešila naše težave.

Lijepa žena Dalmatinko je naslov nove skladbe vse bolj popularne hrvaške zasedbe Ljubavnici. Videospot za skladbo so snemali v prelepem ambientu, ki ga nudita dalmatinski mesti Trogir in Split, s skladbo pa so nastopili tudi na nedavnem CMC festivalu v Vodicah.

GLASBENE novice V New Yorku veliki koncert po pandemiji covida-19 New York bo avgusta v počastitev praznovanja ponovnega rojstva mesta po pandemiji covida-19 gostil veliki koncert v Central Parku. Koncert je pred nedavnim napovedal župan New Yorka Bill de Blasio, na njem pa bodo med drugimi nastopili Bruce Springsteen, Paul Simon in Jennifer Hudson. Pri pripravah sodeluje znani glasbeni producent Clive Davis.

prvi Iglesiasov singel po pesmi Después Que Te Perdí, ki je izšla marca 2019. Zadnji studijski album Sex and Love je priljubljeni glasbenik, ki se je leta 2018 mudil tudi v Sloveniji, izdal leta 2014. 46-letni Enrique se septembra skupaj z Rickyjem Martinom odpravlja na severnoameriško turnejo, ki je bila zaradi pandemije covida-19 lani prestavljena. umrl naravne smrti, zaradi težav s srcem, v starosti 27 let. Velja prepričanje, da naj bi umrl zaradi predoziranja. Pevec, znan po svojih poetičnih besedilih, značilnem vokalu in odrski karizmi, velja tako za glasbene kritike kot tudi za oboževalce za eno najbolj

2020 na platformi Spotify. Med petimi najbolj prodajanimi pesmimi v ZDA se je zadržala 43 tednov, s čimer je zrušila rekord dueta The Chainsmokers in Eda Sheerana.

Enrique Iglesias združil moči s Farrukom Španski pevec Enrique Iglesias je oboževalce razveselil z novo poletno pesmijo Me Pasé (Pretiraval sem), v kateri je moči združil s portoriškim pevcem Farrukom. Plesni ritmi nove pesmi kar kličejo po vročih poletnih zabavah na plaži, v videospotu pa je moč videti prizore rajske plaže v Dominikanski republiki, na kateri se zabavajo mladi. Me Pasé je

Datum koncerta še ni potrjen, a po pisanju časnika The New York Times ga okvirno načrtujejo 21. avgusta. Koncert bodo predvajali po vsem svetu, veliko od 60.000 vstopnic pa naj bi razdelili brezplačno.

Mineva 50 let od smrti Jima Morrisona Letos mineva 50 let od smrti ameriškega pevca Jima Morrisona, frontmana legendarne skupine The Doors. Umrl je 3. julija leta 1971, in čeprav se njegov grob nahaja v skritem kotičku pariškega pokopališča Pere-Lachaise, ga pol stoletja po njegovi smrti še vedno obiskuje na tisoče ljudi. Okoliščin njegove smrti niso nikoli popolnoma razjasnili, saj obdukcija ni bila opravljena, v mrliškem listu pa je pisalo, da je

vplivnih osebnosti v zgodovini popularne glasbe.

The Weeknd scenarist, producent in zvezda nove serije HBO Kanadski pevec The Weeknd bo eden od scenaristov, producent in zvezda nove serije HBO. Serija z naslovom The Idol bo prikazala razmerje med pop pevko in lastnikom losangeleškega nočnega kluba, ki naj bi bil voditelj skrivnega kulta. Poleg glasbe so velika strast kanadskega glasbenika, čigar pravo ime je Abel Tesfaye, tudi filmi. No, za zdaj je bolj uspešen na glasbenem področju. Pesem Blinding Lights z njegovega zadnjega albuma je bila najbolj poslušana pesem leta

Dejan Dogaja skladbo Nenormalno lepo ponuja tudi v narodnozabavni različici Minili so trije meseci, odkar je Dejan Krajnc oz. Dejan Dogaja v svet poslal svojo prvo solo skladbo Nenormalno lepo. V tem času si je videospot zanjo na YouTubeu ogledalo že pol milijona obiskovalcev. Tokrat je s pomočjo koroške zasedbe S.O.S. kvintet ustvaril še narodnozabavno priredbo svoje aktualne uspešnice in, kot pravi, je z opravljenim delom zelo zadovoljen. Originalno skladbo so ustvarili Maj Vlašič, Rok Lunaček, Miha Gorše in Jan Plestenjak, pri novi različici pa je delo aranžerja in producenta prevzel Dejanov dober prijatelj Alen Klepčar, član Ansambla Biseri. Videospot, ki je bil tokrat posnet kar med snemanjem skladbe, je delo Matica Treplja in videoprodukcije IN:SPIRE.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Prebrisani muzikanti – Najlepša na svetu Ansambel Glas – Srečno mlada Slovenija Igor in Zlati zvoki – Lepa soseda Ansambel Mladi korenjaki – Hladna kot špricer Ansambel Fehtarji – Sladoled Ansambel Naglas – Slovenija je domovina tvoja Ansambel Posluh – Kje boš spala nocoj Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Vzrok – Ukradel te bom S.O.S. kvintet – Nisem, nisem

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SPEV Ansambel Spev predstavlja novo pesem, ki bo popestrila letošnje poletno dogajanje. Naslov nove skladbe je Špelca, glasbo zanjo je napisal Jure Mlinšek, avtorica besedila pa je Vera Šolinc. Spevovci, ki delujejo že 19 let, se veselijo nastopov, ki so se spet začeli vrstiti.

POSKOČNI S svežo močjo Dejana Goloba so Poskočni dobili novo energijo in so kljub temu da je za njimi težavno obdobje v tem času ustvarili novo avtorsko skladbo Usojena. Avtorja glasbe sta Nejc Tratnjek in Martin Juhart, avtor besedila pa je njihov dolgoletni glasbeni prijatelj Rok Lunaček. Videospot so posneli na italijanski obali.

CHALLE SALLE Slovenski raper Challe Salle je le nekaj dni po svojem 30. rojstnem dnevu izdal novi

videospot, že 30. v njegovi 11-letni karieri. Tokrat predstavlja videozgodbo za pesem Brez skrbi, v kateri se pojavi v vlogi poštarja. Že prvi dan si ga je na Youtubeu ogledalo več kot 25 tisoč ljudi.

JOKER OUT Joker Out, prejemniki zlate piščali za glasbenega izvajalca leta 2020, predstavljajo nov videospot in pesem z naslovom A sem ti povedal. Producent skladbe je Žare Pak, s katerim mladi glasbeniki ustvarjajo svoj prvi album, ki bo izšel še letos.

UROŠ IN TJAŠA Duet Uroš in Tjaša Steklasa v vroče poletne dni vstopa z novo skladbo Naj ti bo lepo. Videospot za novo skladbo so posneli na čudovitem Zanzibarju, v njem pa poleg Masajev lahko vidimo tudi aktualno Femme Fatale 2021 Patricijo Pangeršič.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏩

frkanje

Ne, ne gre za kampanjo, povezano z referendumom za čisto vodo ... Svetnika Občine Šoštanj Janez Zelcer in David Ravnjak sta na sejo Sveta prejšnji teden prišla zelo žejna, tako kot tudi drugi svetniki in svetnice. Ta je potekala v kulturnem domu in skoraj vsak, ki je iz zunanje vročine prišel v dvorano, je najprej vprašal, ali je na voljo kaj vode. Na Upravi Občine so zanjo nemudoma poskrbeli, poskrbeli pa so tudi, da se ne bi kdo prehladil. Čeprav so dostavili bolj mlačno, je zalegla.

» Levo & desno «

Virus in Pljusk Če je virus še živ, potem so ga na velenjskem pljusku pomljaskali.

Starodobna železnica

⏬

Vodja redakcije Lista Šoštanj Milojka B. Komprej in urednik Jože Volk nista mogla manjkati na Ani Desetnici. Kako bi le lahko? Celih osemnajst let, torej je letos postala polnoletna, Ano Desetnico v Šoštanj vabi Zavod za kulturo Šoštanj. List pa izhaja pod njegovim okriljem. Šefu zavoda, Kajetanu Čopu, najbrž ne bi bilo prav, če ju na dogodku ne bi bilo. Za izostanek bi morala imeti tehten razlog.

8. julija 2021

V Martinovi vasi so se pretekli teden pohvalili s starodobniki, pa tudi s 130-letnico železnice. Sedaj upajo, da se bo vsaj ta pomladila.

Smrad Šoštanj se zelo huduje zaradi smradu iz premogovnih rovov. Upravičeno! Je pa ob navdušujočih spominih ob 110-obletnici mesta pozabil na tiste iz usnjarskih časov.

Oh, ta nogomet

⏩

Lahko je res, lahko pa tudi ne. Mogoče je res samo delno, mogoče pa še to ne. Šoštanjčana Dejana Tonklija je Čvek ujel, ko je pred svečanostjo ob 110-letnici mesta Šoštanj preverjal, kako nana rediti dobro fotografijo. Prever Preverjal je s kužkom v naročju. »Ja, moj je. Nimam ga v varstvu, ker bi bili lastniki na potovanju. Kupil sem si ga, ko me je zapustilo dekle,« je rekel. Če to ne drži, naj posledice pripiše sebi. Sicer pa je Tonkli velik po po-potnik, ki na svoja potovanja rad popelje manjše skupine.

Nogometni rudarji obljubljajo naskok na vrh. Navijači pa so v strahu. Prevečkrat se je to potem slabo končalo.

Voda Po referendumu o vodi se bo videlo ali je obala naša ali vaša.

Novi rudarji Novi rudarji so v Velenju skočili v rudarski stan. Včasih se jim je ob tem klanjal republiški vrh, danes zmorejo toliko ponosa le stanovski kolegi in domačini.

ZANIMIVOSTI

Slovenski startup leta je podjetje Bird Buddy

spletni platformi za množično financiranje Kickstarter, kjer je v dobrem mesecu dni zbral neverjetnih 4,2 milijona evrov. Cena hišice je v prednaročilu 130 evrov, Zmagovalec letošnjega izbora kasneje bo 60 evrov dražja. za slovenski startup leta je podjetje Bird Buddy, ki je ustvarilo istoimensko pametno ptičjo krmilnico. Bird Buddy je pametna ptičja krmilnica, katere osnovni komplet zajema sodobno zasnovano ptičjo hišico s posodo za hrano in snemljivim modulom, ki vključuje majhno videokamero z mikrofonom in senzorjem za zaznavanje gibanja. Washington, 1. julija – PredseSenzor zazna prihod ptice in dnik ZDA v času državljanske o tem po brezžični povezavi in vojne Abraham Lincoln je po oceni zgodovinarjev še vedno najboljši med vsemi 44 bivšimi predsedniki ZDA. Ameriška javna kongresna televizija C-SPAN je anketo opravila med 142 zgodomobilni aplikaciji obvesti ime- vinarji in političnimi opazovalci. tnika krmilnice. Ta lahko ptico Med drugim so ugotovili, da je s pomočjo aplikacije fotografira. Donald Trump zasedel neslavno Z umetno inteligenco aplikacija 41. mesto. prepozna vrsto ptice, uporabniC-SPAN anketo izvaja od leta kom pa omogoča urejanje in de- 2000, in sicer vsakič, ko v Belo ljenje fotografij ptic ter jim ponu- hišo pride nov predsednik. Linja nasvete glede primerne hrane coln je bil doslej vedno na vrhu, za posamezne vrste ptic. letos pa so se za njim v prvo Ustanovitelja družbe sta Žiga deseterico uvrstili še George Vrtačič in Franci Zidar. Washington, Franklin RooseBird Buddy je svojo ptičjo hi- velt, Theodore Roosevelt, Dwišico ponudil tudi na globalni ght Eisenhover, Harry Truman,

Za ameriške zgodovinarje najboljši predsednik še vedno Abraham Lincoln

Odkrite najstarejše slikarije na svetu

Thomas Jefferson, John F. Kennedy, Ronald Reagan in Barack Obama. Trump ni najslabši, saj sta za njim še Franklin Pierce in AnDivji prašič in odtisa človeških drew Johnson, na zadnjem, 44. dlani na steni jame Leang Tedonmestu, pa James Buchanan. gnge na indonezijskem otoku Trump se je najbolje odrezal v kategoriji prepričevanja javnosti, in sicer na 32. mesto, in pri upravljanju gospodarstva, kjer je 34. Zadnji pa je glede moralne avtoritete in vodstvenih sposobnosti. Letos je največji skok navzgor uspel nekdanjemu generalu iz državljanske vojne in kasnejšemu predsedniku Ulyssesu S. Grantu, ki se je s 33. mesta v letu 2017 prebil na 20. mesto. George Bush mlajši je napredoval s 33. na 29. mesto, Bill Clinton pa nazadoval s 15. na 19. mesto.

Sulavesi so starost prvih poskusov človeške umetnosti postavili še nekaj stoletij dlje v preteklost. Prašič vrste Sus cebifrons, ki je nekoč poseljeval širna območja JV Azije, danes pa je na robu izumrtja, je upodobljen v naravni

velikosti. V Indoneziji ga ni več, najdemo pa ga lahko zgolj še na nekaj filipinskih otokih. Jamska slikarija je stara vsaj 45.500 let, kar je najstarejši znani primerek pripovedne umetnosti. Ista ekipa je pred nekaj leti odkrila tudi poslikavo, starost katere so ocenili na 43.900 let in je do odkritja upodobitve prašiča veljala za najstarejšo znano na tem območju. Gre za prizor lova na bizona, ki ga zasledujejo pol človeške pol živalske figure s kopji.

Povišane temperature in solni kristali uničujejo upodobitve Kot so sporočili raziskovalci, jamske poslikave na tem območju z naraščanjem temperature zraka tudi propadajo hitreje, kot so pričakovali. Njihove ugotovitve opominjajo, da bi bilo treba za ohranjanje teh neprecenljivih umetnin narediti več, piše BBC. Soli, ki so v teh kamninah, nabrekajo in se krčijo, ko se okolje segreva in ohlaja. V vročih dneh se lahko kamninske soli povečajo trikrat več od začetne velikosti. Ti kristali, ki so tako na površini poslikav kot pod njimi, lahko nato povzročijo, da deli teh stvaritev odstopajo od jamskih sten, so zapisali raziskovalci. Slikarije so tako po 40.000 letih bolj ogrožene, kot so bile ves ta čas.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 13

ŠOŠTANJ - 110 LET

8. julija 2021

Šoštanjsko poletje v znamenju 110. obletnice mesta Dogodkov bo verjetno nekoliko manj, dovolj pa bo priložnosti za raziskovanje skritih kotičkov Milena Krstič - Planinc

Šoštanj - »Žal bo virus covid-19 do neke mere krojil tudi letošnje poletje. K sreči se ukrepi sproščajo, kar se vidi tudi na obrazih in razpoloženju ljudi. Časi pa so negotovi, zato dogodkov letos (še) ne bo toliko kot v preteklih letih,« pravi župan Občine Šoštanj Darko Menih. Letošnje poletje bo v Šoštanju minevalo v znamenju 110. obletnice mesta. Temu jubileju je bilo posvečenih že kar nekaj dogodkov: plakatne razstave na trgu, predstavitve knjig in dogodki v Muzeju usnjarstva na Slo-

venskem, izdaja knjige 110-krat o Šoštanju v enem odstavku, izdaja jubilejne znamke, kartice in poštnega žiga, vodeni ogledi mesta in seveda osrednja slovesnost na Glavnem trgu. »Potekala je točno 110 let po tem, ko so na tem istem trgu slovesno razglasili pridobitev mestnih pravic. Bil je vroč, a izjemno lep večer, v katerem sta odličen kulturni program pripravila Mešani pevski zbor Svoboda in Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Več, predvsem tudi družabnih dogodkov, pa skupaj s Krajevno skupnostjo Šoštanj načrtujemo v septembru.« Društva se organizirajo, ko-

likor lahko, za daljše obdobje vnaprej načrtovati ne morejo, z danes na jutri pa je večjo prireditev ali veselico težko organizirati. Mnogi se poletja veselijo tudi zaradi gasilskih veselic. Žal bo zaradi znanih vzrokov letos marsikatera odpadla, v Topolšici pa upajo, da bodo v septembru vendarle lahko organizirali nekoliko večje slavje, saj letos praznujejo 90. obletnico delovanja društva. Ob tej priložnosti bodo s pomočjo Občine kupili nov avto GVM-1 in motorno brizgalno ter prikolico za njen prevoz. Prireditev ob pomembnem društvenem jubileju v To-

Darko Menih: »Z danes na jutri je večjo prireditev ali veselico težko organizirati.«

polšici načrtujejo v septembru. Društvo Mladinski center Šoštanj nekaj dogodkov pripravlja ob 20. obletnici delovanja. V juniju so poskrbeli za zabaven stand-up večer na dvorišču Vile Lučka, osrednjo prireditev ob jubileju pa bodo organizirali v poletnem ali jesenskem času. »Dogodkov bo verjetno nekoliko manj, dovolj pa bo priložnosti za raziskovanje skritih kotičkov naše občine in širše. Občina ponuja veliko možnosti za pešce in kolesarje. Zanimiva novost letošnjega poletja je BICIKEL BUS, ki bo vsak vikend vozil iz Velenja do Logarske doline. Na njem bodo uporabniki lahko prevažali do 10 koles.« 🔲

📨 Trg svobode 12, Šoštanj 📞 898 43 00

📧 obcina@sostanj.si 🌐 sostanj.si

Občinski praznik: 30. september Število krajevnih skupnosti: 9 Število naselij: 9 Sosednje občine: Polzela, Šmartno ob Paki, Mozirje, Ljubno, Velenje, Slovenj Gradec, Črna na Koroškem Naselja v občini: Bele Vode, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne pri Šoštanju, Skorno pri Šoštanju, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje Župan: Darko Menih

Ste nezadovoljni s svojim upravnikom in ne veste, kako naprej?   

Več kot 20 let izkušenj na področju upravljanja z večstanovanjskimi objekti. 50 objektov v upravljanju v občinah Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje, Braslovče in Celje. Že tretjo leto zapored smo pridobili CERTIFIKAT »ZAUPANJA VREDEN UPRAVNIK«, ki ga podeljuje Zbornica za poslovanjem z nepremičninami.

Nadaljujemo tradicijo. Ustvarjamo prihodnost.

Naše konkurenčne prednosti:     

konkurenčne cene upravljanja; oseben pristop v sodelovanju z vami; aktivno vključevanje lastnikov v upravljanje objektov; transparentno obveščanje strank o računih dobaviteljev; reden obisk upravnika na vašem objektu.

Stopite v stik z nami in nam zaupajte vaše želje in pričakovanja!

Mako Turnšek d.o.o.

Preserje 1/a, Braslovče Poslovna enota Šoštanj: Trg Svobode 5, Šoštanj

GSM: 041 646 016 E: mako.turnsek@gmail.com

Lepotni Attelje Tanja Trg Svobode 5, Šoštanj (ob banki NLB d.d.) Delovni čas: po naročilu | GSM: 041 352 889 FB: Lepotni attelje Tanja | INSTAGRAM: lepotniatteljetanja

Specializirani smo za MEDICINSKO PEDIKURO:   

odprava glivičnih stanj, otiščancev, kurjih očes in ragad oskrba deformiranih in vraščenih nohtov oskrba diabetičnega stopala

Opravljamo tudi:  



Z veliko mero predanosti, natančnosti in topline skrbimo za dobro počutje vseh, ki nas obiščejo. Nudimo tudi storitve na domu!



estetsko pedikuro in nohtno protetiko različne vrste nege obraza in dekolteja (problematična koža mladostnikov, antiage tretmaji,...) anticelulitnim tretmajem v kombinaciji s kavitacijo, depilacijo masaže

Turna d.o.o., Primorska cesta 6b, SI – 3325 Šoštanj, T: +386 3 89 85 600, E: info@turna.si, W: turna.si

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 14

ŠOŠTANJ - 110 LET

Tudi danes nas pritegnejo lepe in nove stvari okoli nas. Za lepoto v mestu in prostoru so odgovorni arhitekti, prostorski načrtovalci in mestno vodstvo. »Mesto samo mora danes omogočiti ljudem, ki v njem živijo, da bodo predvsem varni in tudi srečni. Da bi to dosegli, izgradnja mest ne bi smela biti zgolj stvar tehnike, temveč bi morala biti tudi stvar umetnosti v najbolj popolnem smislu,« je dejal avstrijski arhitekt C. Sitte. Sam estetski učinek namreč nudi človeku užitek, s tem pa tudi pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Ljudje smo bitja sedanjosti, ukoreninjeni v preteklost in hrepeneče zazrti v prihodnost. Vse to nas izoblikuje večdimenzionalno. S tem posledično vplivamo oz. oblikujemo prostor in čas, v katerih živimo. Ko govorimo o prostoru, je treba vedeti, da ta ni le refleksija družbe, temveč je sestavni del same družbe, prav tako pa so tudi prostorske forme rezultat in istočasno prostor človeškega delovanja.

Zgodba in identiteta mesta Šoštanj temeljita na usnjarstvu Če želimo videti prihodnost, moramo poznati in spoštovati delo, ki so ga ustvarili naši predhodniki. Šoštanj nam ponudi izjemno bogat nabor stavbne dediščine, ki ni le del preteklega časa in zgodovine, kot jo radi označujemo, ampak je le-ta močno vpeta v današnji čas. Te stavbe so tu in zdaj. Nekateri jih, brez najmanjše vesti in spoštovanja, rušijo in s tem popolnoma izbrišejo karakter in smisel mesta. Za vedno. Tudi če bomo v prihodnosti ustvarili rekonstrukcijo te dediščine, patine in duše, ki so gradile zgodbe teh

8. julija 2021

Lepo je imeti rad mesto Šoštanj V preteklosti je znan francoski izraz »flaneur« označeval ljudi, ki so si vzeli čas za lahkotno pohajkovanje po mestu – Uživali so v estetiki, ki jih je obdajala v prostoru stavb, nikoli ne moremo povrniti. Slikovite vedute in prostorske dominante mesta, kot so grad in trg pod njim, graščina Turn ter nekoč grajska kapela, danes mestna cerkev sv. Fortunata in Mohorja, nam pripovedujejo zgodbe veličastnega Šoštanja skozi zgodovino. Kot arhitektk vidim v našem mestu veliko priložnosti skozi misel Jane Jacobs, ameriške urbanistke in aktivistke, ki pravi: »Nove ideje potrebujejo stare stavbe.« Ob pogledu na staro fotografijo nekdanje mogočne Woschnaggove usnjarne lahko opazimo, da je od nje danes ostal le skromen, vogalni del celotnega kompleksa. Ohranjeni so: glavni vogalni del, vhod v usnjarno in zgledno preurejeni del k obstoječi stavbi nekdanjih tovarniških kopalnic. V slednjem je svoj prostor našel čudoviti Muzej usnjarstva na Slovenskem. Če porušimo še tako majhen del te prečudovite in edinstvene industrijske dediščine, izgubimo vso identiteto mesta, ki so jo ustvarili pretekli gradniki našega Šoštanja. Pri prenovah stavbne dediščine potrebujejo arhitekti večplastno znanje, predvsem pa odnos in spoštovanje do grajenega. Le najbolj pogumni in drzni kreativni načrtovalci znajo združiti staro z novim. Obstoječ del industrijske zapuščine kar kliče po prenovi, ki bi lahko mestni grajeni strukturi dala svežino in sodobni duh časa v stari industrijski podobi.

Prikaz veličastnega kompleksa Woschnaggove usnjarne. Kopijo fotografije hrani Muzej Velenje, lastnik originala je Vlado Kojc iz Šoštanja.

Če prenovimo javni prostor, zgradimo novega ali odkupimo starega, še ne pomeni, da smo naredili vse in zadovoljili nalogi oz. projektu. Zadnja leta se v mestu Šoštanj kažejo tudi velike težave na področju vzpostavljanja vsebin v javnih prostorih in na javnih površinah. Vsi ti projekti bi se morali začeti z razmislekom o vsebini, za katero je nujno, da je trajnostna in namenjena uporabnikom. Ambicije javnih stavb ali prostorov morajo imeti namenski program, biti morajo varne in prijetne uporabnikom. Ni dovolj, da skromno izrazimo željo po vzpostavitvi vsebin in življenja v teh javnih prostorih, temveč si moramo to iskreno želeti. Ko se bo rodila ta odločna želja, ki bo kot bodica, ki nikoli ne bo dala miru, ki ne bo nikoli dopuščala, da bi kadar-

koli odnehali, takrat bomo na pravi poti. Pri vzpostavitvi modela vsebin pa je nujno sodelovanje z vsemi deležniki, kar seveda terja ogromno znanja, energije in trdega dela.

Prihodnost, ki ne sme mimo nas – prestrukturiranje premogovnih regij V okviru Evropske platforme premogovnih regij v tranziciji je velika finančna pomoč na voljo tudi občini Šoštanj, vendar le v primeru dobro zastavljenih projektov. Platforma, ki jo je pripravila Evropska komisija, je zasnovana tako, da regijam pomaga pri ohranitvi delovnih mest, izobraževanju in rasti gospodarstva. Ključni stebri platforme evropske kohezijske politike zahtevajo programe, ki imajo pri-

oritete na področjih digitalizacije, gospodarske diverzifikacije, uvajanja naprednih in novih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, strukturne preobrazbe itd. Šoštanjčani spremljamo okolje in krajino, ki dnevno spreminja obliko in izginja. Zato je nujen in potreben temeljit razmislek o tem, kako bomo razvijali degradirani prostor, ki nastaja na obrobju občine, in kako bomo zapeljali zgodbo vseh omenjenih programov, da bo prehod na nivoju zaposlitvene sekcije in v gospodarstvu čim manj boleč. Če bosta kdaj prava volja in srčna želja odgovornih, si sme Šoštanj v okviru omenjenih kohezijskih politik prihodnost zastaviti velikopotezno in strateško dovršeno, tudi na področju okolja in prostora. Imamo vse, kar imajo veliki. Če vključimo še potencial naravne krajine, pa smemo govoriti o presežkih. Območje jezera, ki je samo po sebi z vidika naravne izoblikovanosti izjemno; rahlo skrito s kotički »Račjega polotoka« in odmaknjeno od vsakodnevnega vrveža. Tak prostor je zelo cenjena vrednota v mestni promenadi in pomemben v dnevniku življenja nas Šoštanjčanov. Panorama jezera ponudi dva pogleda. Prvi, v katerem se narava spoji z monumentalno industrijo in se skozi podobo zrcali na gladini jezera, in drugi, ki se spogleduje z okoliškim zelenim obrobjem občine Šoštanj, vse od pobočja Smrekovca in od Sv. Križa do vrha Uršlje

gore. Vsak si lahko izbere sebi ljub pogled. Takšni prostori v mestu so danes bogastvo in kakršnikoli nepremišljeni in nepravilni posegi v ta čudovit naraven biotop bi lahko bili usodni. Na tem mestu so potrebne le drobne intervencije, ki lepoto krajine samo še bolj poudarijo. Šoštanj zaradi majhnosti, kar je prednost, ne potrebuje »cirkusa« in mase turistov. Svojo veličino sme pokazati skozi butične zgodbe, ki so danes v svetu izjemno cenjene. Na drugi strani jezera pa imamo še eno pomembno prostorsko in zgodovinsko komponento. To je prostor spominov – potopljena vas Družmirje. To je prostor, ki si zasluži spoštovanje, predvsem pa najvišjo stopnjo pietete. Želim si, da bodo spomine nanj ohranili tudi naši zanamci. Nikakor ne smemo dovoliti, da še ti izginejo pod gladino jezera. Vas Družmirje si zagotovo zasluži spomenik, kajti njena potopljena zgodba je zapečatena v srcu Šoštanja in vseh tistih, ki so izgubili svoj dom. Moja odločna želja je, da se skozi naše mesto Šoštanj ponovno sprehodijo »pohajkovalci«, ki bodo občudovali lepo, živahno in privlačno mestno jedro. To je ta želja, ki mi ne da miru, ki potiska vse sile naprej in ob tej želji se nikakor ne morem ustaviti. Prepričana sem, da lahko naše srčno mesto ponovno oživi in pokaže vse svoje do danes zamolčane in prezrte atribute. Lepo je imeti rad svoje mesto. Iskrene čestitke ob 110-letnici želim vsem meščankam in meščanom mesta s tremi srci – mesta Šoštanj. 🔲

Mateja Kumer, mag. inž. arh.

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Slovenska demokratska stranka je kot politièna stranka slovenske pomladi od samega zaèetka nastanka pa vse do danes nepretrgoma igrala pomembno vlogo za slovensko demokratizacijo. Program stranke, ki temelji na podpori družinam in upokojencem, nižjih davkih, ureditvi zdravstvenega sistema, ohranjanju kmetijstva, varnosti in varovanju državne meje, veèji praviènosti in blaginji za vse državljane, se je izkazal kot zmagovalni. V Šoštanju se je dosedanje delo Obèinskega odbora SDS izkazalo kot izredno uspešno, saj smo uspeli nanizati že precej zmag. Že na državnozborskih volitvah so volivke in volivci svoje zaupanje izkazali Francu Roscu, sedaj poslancu SDS v DZ RS, ki je v Šoštanju nedavno tega, da bi svoj vsakdan lahko kar najbolj približal vsakemu posamezniku, odprl tudi poslansko pisarno. Na zadnjih lokalnih volitvah je Darko Menih preprièljivo slavil že v prvem krogu. Po svojih treh mandatih županovanja je bil uspešen tudi èetrtiè, hkrati pa velja poudariti, da je SDS v Obèinskem svetu Obèine Šoštanj poveèala število svetniških mest iz pet na šest. Dobri rezultati so plod uspešnega dela preteklih mandatov in so pokazatelj, da smo na pravi poti. Hkrati pa se zavedamo, da je zaupanje, ki nam je bilo izkazano potrebno opravièiti v dobro vseh.

Šoštanjèankam in Šoštanjèanom iskreno èestitamo ob 110. obletnici mesta Šoštanj.

ZA VSE GENERACIJE, ZA OBÈINO ŠOŠTANJ.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 15

8. julija 2021

Podoba grba mesta Šoštanj ob podelitvi mestnih pravic, 1911

ŠOŠTANJ - 110 LET

PONOSNI NA OBLETNICO 2 7. M A J A 1 9 1 1 J E AV S T R O O G R S K I C E SA R F RA N C J OŽ E F I Z DA L R A Z G L A S , S K AT E R I M J E P O V Z D I G N I L T R G Š O Š TA N J V MESTO IN MU S TEM PODELIL V S E P R AV I C E , K I M E S T U P R I PA DA J O . / . . . /

Privoščite si posebno doživetje! Vabljeni na šoštanjsko muzejsko poletje!

— d r. TO N E R AVN I KA R

8. 7.

‣ Projekcija filma »Rodbina Vošnjak

in šoštanjska tovarna usnja« na Glavnem trgu 22. 7. ‣ Odprtje razstave »50 let Šaleškega aerokluba« 5. 8. ‣ Projekcija filma »100 let Mesta Šoštanj« na Glavnem trgu 26. in 27. 8. ‣ 10. poletni filmski večeri ‣ Vsako nedeljo v juliju in avgustu brezplačen ogled Kavčnikove domačije!

www.muzej-velenje.si

MuzejVelenje

Trg Jožeta Lampreta 1, Šoštanj, telefon: 03 897 26 10 Poslovni čas: pon. – pet. 7.30 - 19.00, sob. 7.30 - 12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

Čestitamo vam ob 110-letnici mesta Šoštanj.

Lidia Napotnik s.p. M 031 606 210

Vaš PGD Šoštanj - mesto

www.lingua.si

Okusna hrana • kvalitetna postrežba • izvrstni koktajli Vsak petek v juliju večeri morskih dobrot na terasi Gostilne Acman!

Z vami že 40 let Skorno pri Šoštanju 62 a, Šoštanj, T 03 5881 393, 041 714 415 Del. čas: pon., tor. 12:00–16:00, sreda zaprto, čet., pet., sob. 12:00–22:00, ned. 8:00–16:00

DOMAČA MESNICA »JANKO« ŠOŠTANJ • Okusno, zdravo in kakovostno sveže slovensko meso • Izvrstni suhomesnati izdelki • Priprava mesa za vaš piknik Janko Kaker s.p., Kajuhova 7, 3325 Šoštanj

GSM: 031/ 749 751

Šaleški aeroklub Lajše

Topolšica 207 c

Panoramski leti Šolanje pilotov Darilni boni

(za panoramske polete)

041 470 340 Šolski in pisarniški program Fotokopiranje Darilni program NOVO! Inštrukcije matematike

Andrej Križnik s.p., Gaberke 252, 3325 Šoštanj

GSM: 041 390 150 • 031 368 139

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik Križnik Trgovina in predelava mesa

Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna Šoštanj

muzejvelenje

ANGLEŠČINA • NEMŠČINA jezikovno izobraževanje prevajanje • inštrukcije

LEKARNA VELENJE

Sovič Franc, s.p. | Florjan 256, Šoštanj | franc.sovic@telemach.net | 041 624 151

GRADBENA MEHANIZACIJA • PREVOZNIŠTVO • NIZKE GRADNJE Pa potegnimo zopet črto. Črto čez še eno šolsko leto na OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj. Kakšno je bilo?

Čestitamo ob 110. obletnici mesta Šoštanj!

Čudno. Posebno. Drugačno. Leto sprememb, hitrih preobratov, za marsikoga težko, postavljeno na glavo. Pa vendarle leto s trudom priborjenih novih spoznanj, veščin in tudi prijateljstev. Ni bilo vedno enostavno. A znanje je tisto, česar nam nihče ne more nikoli vzeti. Je najmočnejše orodje, s katerim lahko spreminjamo svet. Že stara ljudska modrost pravi, da kar seješ, to tudi žanješ. To pomeni, da se človeku povrne vse, kar naredi. Zato smo kajuhovci – 790 učencev in 81 zaposlenih pod vodstvom ravnateljice mag. Majde Zaveršnik Puc - skozi šolsko leto 2020/2021 pridno sejali, nabirali nova znanja in si pridobili ogromno priznanj in nagrad na različnih tekmovanjih iz znanj. Jeseni bo zapihal nov veter, drugačen. Kaj bo prinesel? Bomo videli. Pustimo se presenetiti. Vedno je še prostor za izboljšave, nove veščine, nova znanja in nova prijateljstva. Vsem želimo le sproščen vstop v poletje. Počnite tisto, kar vam je najljubše in za kar med šolskim letom niste imeli časa. Naberite si nove energije, potrebovali jo bomo. Pa srečno!

100 95 75

25 5 0

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠOŠTANJ - 110 LET

8. julija 2021

OKREPČEVALNICA NA RIBIŠKI, ŠOŠTANJ

Mesto Šoštanj letos praznuje 110. obletnico, temu jubileju je že bilo in še bo posvečenih veliko dogodkov v mestu samem. V poletnih mesecih je na Trgu svobode na ogled razstava Šoštanj 2121. Gre za zanimive fotografije, posnete v preteklosti, in fotografije z enake perspektive danes. Razstava zelo slikovito in nazorno pokaže, kako se je Šoštanj v zadnjih sto letih spremenil. Zakaj 2121? Z željo, da zanamci čez 100 let pripravijo enako razstavo, dopolnjeno z aktualnimi fotografijami sodobnega časa. Izbrani podatki po: MERITVE, OBČINA ŠOŠTANJ, LETO 2019 Površina (km ) – 1. januar 2

Šoštanj

Slovenija

20271

Število prebivalcev – 1. julij

8735

2089310

Število moških – 1. julij

4455

1045835

Število žensk – 1. julij

4280

1043475

103

43,3

43,4

966

Število otrok v vrtcih (po izvajalcu predšolske vzgoje)

410

87708

Število učencev v osnovnih šolah

787

187783

Število dijakov (po prebivališču)

335

72738

Število študentov (po prebivališču)

314

76728

2214

801909

368

92320

4714

1165371

Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) – 31. december

10,5

10,2

Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (tone)

2512

749169

288

359

Gostota naseljenosti – 1. julij Povprečna starost prebivalcev – 1. julij Število vrtcev

Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu) Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu) Število osebnih avtomobilov – 31. december Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev) – 31. december

Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca)

Ambient v naravnem okolju s pogledom na jezero Cankarjeva cesta 22 a, 040 897 984 Delovni čas: vse dni v tednu tudi prazniki od 8.00 do 22.00 ure

KROVSKO KLEPARSKA DELA ovosti! Dolgoletna tradicija - jamstvo kak

Èestitamo ob 110-letnici mesta Šoštanj! Strip, d.o.o. | Kajuhova 17 a, Šoštanj | Tel.: 03 898 48 80 | Gsm: 041 636 040

• Burgerji, perutničke, ribja ponudba, lignji, več kot 30 vrst piva, 20 različnih ginov, cocktaili • »Team buildingi« do 25 oseb

Center za zdravljenje živali www.toplica-vet.net Topolšica 15, Topolšica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 Gsm: 041 736 058

Z ljubeznijo do živali.

Šaleška Veterina d.o.o. Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 17

ŠOŠTANJ - 110 LET

8. julija 2021 Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o. Koroška cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si | www.pup-saubermacher.si

PAPIR IN KARTONSKA EMBALAŽA

STEKLENA EMBALAŽA

GP Fajdiga, prevozništvo in gradbeništvo, d.o.o. Skorno pri Šoštanju 63b | Šoštanj | GSM: 041 650 830 e-pošta: f.fajdiga@gmail.com

BIO

Sprejem gradbenih odpadkov (asfalt, beton) Prodaja recikliranih gradbenih odpadkov Kiper prevozi

odpadki

PLASTIČNA, KOVINSKA EMBALAŽA IN TETRAPAKI = MEŠANA EMBALAŽA

Nizke gradnje | Sanacije plazov | Rušenje objektov Možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije

Iztoči in stisni! Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje. Po standardu in konkurenčnih cenah!

(nabijaèi - žabe, vibra plošèe, valjarji, vodne èrpalke, rezalniki za asfalte in betone, ...)

ODPAD GOCA d.o.o. Skorno pri Šoštanju 64, Šoštanj | GSM: 041 242 829 info@odpad-goca.si | www.odpad-goca.si

ODKUP IN PRODAJA SEKUNDARNIH BARVNIH KOVIN BAKER | ALUMINIJ | MEDENINA | ŽELEZO

PREVZEM IN ODKUP ODPADNEGA MATERIALA Pravnim in fiziènim osebam omogoèamo odkup odpadnega materiala po konkurenènih cenah

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline • izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, pločnikov in dvorišč

Vsaka stranka, ki pripelje odpadni material,

sodeluje v NAGRADNEM ŽREBANJU

Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

za 50, 100 ali 200 € Nagradna igra traja do 31. avgusta 2021.

VAŠE ZDRAVJE JE NAŠE POSLANSTVO Zdravstvena postaja Šoštanj Trg Jožeta Lampreta 1, 3325 Šoštanj, tel.: 03 588 16 40

Drobci šoštanjske preteklosti

Z dogodki in prireditvami v čast 110-letnice mesta nadaljujejo v juliju

Spremenjene linije šoštanjskega brezplačnega avtobusa

Med drugim vabijo na ogled razstav Slovenska književnost na znamkah, Drobci šoštanjske preteklosti in projekcijo filma o Vošnjakih

Šoštanj, 1. julija – Občina Šoštanj je s prvim julijem uvedla spremenjene testne brezplačne avtobusne prevoze do pokopališča Podkraj, in sicer tako, da je s to storitvijo pokrila večji del občine. Brezplačni avtobus vsak dan v tednu vozi v drugo krajevno skupnost (enkrat dopoldan, enkrat popoldan), do Podkraja in nazaj. Ob ponedeljkih vozi iz Gaberk in Raven, ob torkih iz Zavodnja in Lajš, ob sredah iz Belih Vod in Florjana, ob četrtkih iz Skorna ter ob petkih iz Lokovice in Penka. Obstoječi avtobus pa pelje iz Topolšice do Podkraja, od koder kot velenjski Lokalc potnike brezplačno pelje do Gorice in nazaj. Pogodbeno dela izvaja podjetje APS Velenje z vozilom mercedes sprinter temno sive barve. Vožnje pa, posebej poudarjajo na Občini Šoštanj, izvajajo poskusno. Število potnikov sproti preštevajo ter ugotavljajo smotrnost posameznih voženj in relacij.

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Končala se je prva polovica leta, v katerem se v Šoštanju spominjajo 110. obletnice pridobitve mestnih pravic. Organizacijski odbor, ki ga je v januarju za izvedbo dogodkov in prireditev imenoval župan Darko Menih, je imel zahtevno delo, saj so bili že na samem začetku, pri načrtovanju praznovanj, omejeni in negotovi zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo. Zato so, kot pravi vodja organizacijskega odbora Alenka Verbič, v prvi polovici leta posebno pozornost namenjali razstavam na prostem in oglasnim sporočilom. »Pripravili smo dve plakatni razstavi na temo Šoštanja. V začetku leta je izšla knjižica 110-krat o Šoštanju v enem odstavku. 27. maja, na dan obletnice podpisa listine o pridobitvi mestnih pravic, smo na nekaj vidnejših lokacij v mestu namestili platna večjih dimenzij z logotipom 110-letnice. Sporočila velikih dimenzij smo junija namestili tudi na mestne vpadnice v Šoštanj in v delu savinjsko-šaleške regije. Tako informiramo in obveščamo lokalno javnost in širše območje, da Šoštanj letos praznuje pomembno obletni-

co,« pravi Verbičeva. Osrednjo slovesnost so pripravili 28. junija, takrat in tam (Glavni trg), kjer so pred 110 leti slovesno in ponosno praznovali ter se veselili pridobitve mestnih pravic. Občina Šoštanj je za to priložnost pri Pošti Slovenije izdala tudi jubilejno znamko in poštni žig, ki skupaj z razglednico tvo-

❱

Da Šoštanj letos praznuje pomembno obletnico, obveščajo sporočila velikih dimenzij na mestnih vpadnicah in v delu savinjskošaleške regije.

rita maximum karto. Z dogodki in prireditvami nadaljujejo v juliju. Ob 100. obletnici smrti Mihaela Vošnjaka je Muzej Velenje o njem izdal knjigo, avtorice dr. Aleksandre Gačić. V Vili Mayer je na ogled razstava znamk z naslovom Slovenska književnost na znamkah, v Mestni Galeriji Šoštanj razstava Drobci šoštanjske preteklosti. Obiskovalce vabijo

tudi na ogled Poletnih filmskih projekcij, katere v Šoštanju, na Glavnem trgu, začenjajo danes, v četrtek, 8. julija, ko bo projekcija filma o Vošnjakih, avtorice Pine Špegel. Jubilejne prireditve v mesecu juliju bodo zaključili z odprtjem razstave 50 let šaleškega aerokluba, ki jo pripravlja Muzej usnjarstva na Slovenskem. 🔲

🔲

mkp

Šoštanj – V Mestni galeriji Šoštanj bo v nizu prireditev, ki jih v Šoštanju pripravljajo v jubilejnem letu, v katerem se spominjajo 110. obletnice mestnih pravic, od torka, 6. julija, na ogled razstava z naslovom Drobci šoštanjske preteklosti. Razstava, ki bo obiskovalcem na ogled ves mesec julij, bo na podlagi gradiva iz zasebnih in javnih zbirk prikazala družbeni in gospodarski utrip Šoštanja v obdobju med letoma 1900 in 1915. Posebna pozornost bo namenjena prizadevanjem za pridobitev statusa mesta in osebnostim, ki so Šoštanj na začetku 20. stoletja najbolj zaznamovale. 🔲

mkp

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 18

18 Šmartno ob Paki, 3. julija – Ljubitelji tehnične kulture oziroma starodobnikov na štirih ali dveh kolesih so imeli minulo soboto v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki kaj videti. »Si videl tegale lepotca«? To pa je paša za oči,« je bilo slišati med mnogimi, ki jih je pritegnilo vabilo šmarškega AMD Društva ljudske tehnike na 8. Pilihov memorial. Lepotcev za prevoz oseb ali tovora – koles, motorjev, traktorjev, gospodarskih vozil tudi s častitljivimi letnicami, z registrskimi tablicami iz raznih krajev po Sloveniji in tudi tujini – ni manjkalo. Vsi so se svetili v pripekajočem soncu, vsi so bili vredni občudovanja. Za popestritev na ogled postavljene tehnične kulturne dediščine so poskrbeli tudi člani šmarškega konjerejskega društva, ki so se po dveh letih s svojimi konji in vozovi znova lahko »mudili« na kakšni prireditvi. Tam niso bili po naključju. »Naša prireditev sovpada s praznovanjem 130-letnice železnice v tem kraju, ki je bila pomembna ne samo za Šmartno ob Paki ter njegovo širšo okolico, ampak tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, od koder so s konji pripeljali na železniško postajo milijone kubičnih metrov lesa,« je prisotnost konjev in vozov pojasnil predsednik AMD društva ljudska tehnika Šmartno ob Paki Danilo Arčan.

Prireditev, namenjena varuhom tehnične kulture in tudi drugim

Arčan je še dejal, da je letošnja prireditev dosegla polnoletnost. Prvič so jo organizirali pred 20

KRONIKA

8. julija 2021

Paša za oči Na 8. Pilihovem memorialu v Šmartnem ob Paki pisana zbirka raznoraznih vozil – Tehnična kulturna dediščina članov tamkajšnjega AMD Društva Ljudska tehnika zelo bogata – Vse več je mladih

Nekateri primerki so bili prava paša za oči.

Rekli so ❱

Danilo Arčan: »Bera tehnične kulturne dediščine naših članov je izjemno bogata.«

leti, a je dvakrat odpadla: enkrat zaradi smrti prejšnjega predsednika Marjana Piliha, drugič pa lani zaradi covida-19. V Pilihov

Letos so sodelovali tudi lastniki starodobnih traktorjev.

Viktor Jager: »Doma imam kar bogato zbirko primerkov, ki sodijo med tehnično kulturno dediščino. Ponosen sem nanje, a še bolj na to, da s svojim zgledom, žarom in skrbjo za starodobnike privabljam v društvo mlade. Ti bodo nadaljevali naše delo in skrbeli, da bo tehnična

kultura ohranila svoje mesto v družbi, ki ji pripada. Sam sem očitno podedoval skrb zanjo od očeta. Po izobrazbi sem kuhar, mladostna leta sem preživel v gostinstvu, ki mi je v nekem obdobju povzročilo toliko muk in težav, da sem izzive iskal drugje. Med drugim sem jih našel tudi v ljubezni do starodobnikov.«

memorial so jo preimenovali pred osmimi leti. Dogodek je namenjen ljubiteljem starodobnikov oziroma varuhom tehnične

kulture in tistim, ki jo občudujejo. »Tudi spremljanju razvoja tehnične kulture. Sami se lahko prepričate, kako pisana zbirka

POLICIJSKA kronika Motorist zapeljal s ceste

Po nesreči pobegnil

Bele Vode, 1. julija – Policisti so na krajevni cesti v Bele Vode nekaj pred 12.30 obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je lažje telesno poškodoval voznik motornega kolesa, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal izven vozišča.

Podkraj, 5. julija – V Podkraju pri Velenju so velenjski policisti v popoldanskih urah obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo in pobegom. Povzročil jo je voznik osebnega vozila, ki je zapeljal na nasprotno vozišče in trčil v obcestno ogledalo ter ga seveda poškodoval. Povzročitelja so po nesreči izsledili na domu. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel v krvi skoraj 3 promile alkohola.

Policisti še zbirajo podatke o okoliščinah prometne nesreče Romunski voznik krepko Velenje, 1. julija – Velenjski policisti so na Prešernovi ulici v Velenju obravnavali pro- prehiter metno nesrečo, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega vozila in pešec. O okoliščinah prometne nesreče obvestila še zbirajo in prosijo morebitne očividce, da pokličejo na velenjsko policijsko postajo (03 898 61 00) ali številko 113.

Ni ustavil Velenje, 2. julija – Oškodovanka je bila na poti v službo udeležena v prometni nesreči, pri kateri je v zadnji del njenega vozila trčil voznik motornega kolesa. Dogovorila sta se, da se ustavita na primerni lokaciji in se dogovorita glede krivde, vendar je voznik motornega kolesa s kraja odpeljal. Ona je posredovala registrsko številko motornega kolesa, policisti pa so motorista izsledili. Seveda ga čaka ustrezna kazen.

Nesreče s skiroji in motorji Šoštanj, 2. julija – Mladoletnici sta se z električnim skirojem zaleteli v objekt in se pri tem lažje poškodovali. Šmartno ob Paki, 3. julija – Zaradi prehitre vožnje je padel motorist in se lažje telesno poškodoval. Andraž pri Polzeli, 2. julija – Motorist se je izognil srni, ki mu je skočila pred motor, in se ob tem lažje telesno poškodoval.

Celje, 5. julija - Policisti Postaje prometne policije Celje in policisti Uprave avtocestne policije so v ponedeljek v večernem času ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila

raznoraznih vozil je v Martinovi vasi, res nekaj izjemnih primerkov med motorji, med avtomobili Ford iz leta 1923 in še bi lahko

kaj omenil. Organizatorji smo veseli tolikšnega odziva lastnikov starodobnih vozil, za katere vzorno skrbijo, in seveda tudi pozornosti obiskovalcev.« Udeleženci so se med drugim podali na panoramsko vožnjo in si na Polzeli ogledali muzej starodobnih traktorjev ter grad Komenda. Po besedah sogovornika premorejo člani društva, ki sodi med najstarejše organizacije s tehniško usmeritvijo v Sloveniji, izjemno bogato bero tehnične kulturne dediščine. V društvu, v okviru katerega je delovala tudi avto šola, so v začetku delovanja namenjali pozornost izobraževanju. Z razvojem tehnike so se znotraj njega rojevale in tudi »ugašale« različne sekcije. Članom kino sekcije je prav železnica omogočila »oskrbo« s filmskimi trakovi, ki so jih nato fantje z društvenim avtomobilom razvažali po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Delovali so še foto sekcija, radioamaterji, največji pečat pa so pustili modelarji. Zadnja leta pa v društvu namenjajo skrb varovanju tehnične kulture. V ta namen so med drugim uredili tovrstni muzej, ki je presenetljivo dobro obiskan. V prihodnje nameravajo nadaljevati začeto delo. »Vsako leto je kaj novega, zato se trudimo, da gremo v korak s časom, da pridobivamo nove člane. Zelo sem ponosen, ker so med nami fantje, stari 18, 19 let, ki se pripeljejo s starodobnikom, ki so ga sami restavrirali,« je še dejal Danilo Arčan. 🔲

Tatjana Podgoršek

Iz POLICISTOVE beležke znamke BMW, romunskih registrskih številk, po avtocesti A1, iz smeri Maribora proti Ljubljani, vozil z občutno povečano hitrostjo. Prva meritev je bila opravljena na stacionarnem merilniku hitrosti izven naselja Polskava, kjer je voznik pri omejitvi 130 km/h, vozil 180 km/h. Hitrost je bila ponovno izmerjena na stacionarnem merilniku izven naselja Slatina, kjer je voznik, pri omejitvi 100 km/h, vozil 171 km/h. S takšno hitrostjo je nadaljeval vse do Šentruperta, kjer sta policista Postaje prometne policije Celje z laserskim merilnikom izmerila hitrost 195 km/h. Da sta policista voznika lahko zaustavila, sta se vozila za njim do izvoza Trojane, kjer sta ga zaustavila in mu opisane prekrške tudi predstavila. Vozniku sta izrekla globo v višini 1.950 evrov in 17 kazenskih točk. Globo je plačal takoj v polovičnem znesku.

S kombijem oviral pomet, sprehajal je psa ... Celje, 2. julija – Policiste je poklicala občanka in opozorila na nevarno vožnjo voznika kombiniranega vozila, ki je vijugal po cesti, vozil po nasprotnem voznem pasu in po bankinah. Kmalu zatem so bili obveščeni, da je omenjeni voznik kombinirano vozilo parkiral na voznem pasu krožišča na Teharju in po vozišču sprehajal dva psa ter s tem oviral promet. Policista, ki sta prišla na kraj, sta mu zaradi nezanesljivega vedenja odredila preizkus alkoholiziranosti, ki ni pokazal prisotnosti alkohola, preizkus za prisotnost prepovedanih drog pa je 53-letni voznik odločno odklonil, kakor tudi strokovni pregled. Zaradi storjenih prekrškov sta 53-letniku policista začasno odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo, česar pa ta ni upošteval in je sedel v vozilo ter z neprilagojeno hitrostjo odpeljal proti Skalni kleti. Policista sta ga poskušala večkrat pravilno ustaviti, vendar znakov za ustavljanje ni upošteval. Med vožnjo je storil več cestnoprometnih prekrškov. Najmanj petkrat je v križišča zapeljal pri rdeči luči, vozil po nasprotni strani vozišča ter storil še več drugih prekrškov. Policistoma ga je uspelo ustaviti na Čopovi ulici v Celju. V postopku se je nedostojno vedel in policista ves čas žalil. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je bil v nadaljevanju hospitaliziran. Za oba psa, ki ju je prevažal, so poskrbeli v zavetišču. Zoper 53-letnika so podali obdolžilni predlog. Prav tako bodo zanj podali predlog 🔲 za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled.

Zasegli sumljivo rastlino

V trgovino brez maske

Velenje, 30. junija – Okoli 18.30 so policisti občanu na Rudarski cesti zasegli zeleno rastlino, za katero sumijo, da je prepovedana droga marihuana. Po opravljeni analizi bodo ukrepali.

Velenje, 5. julija – Varnostnik v trgovskem centru Velenjka je poklical policiste, ker občanka ni upoštevala ukrepa nošenja maske v zaprtem prostoru trgovine, do njega pa se je tudi neprimerno vedla. Policisti so ji napisali plačilni nalog.

Grozil ji je pastorek Lipje, 30. junija – Okoli 8.30 je občanka obvestila policijo, da ji je grozil pastorek. Zoper njega bodo po zbiranju obvestil podali kazensko ovadbo.

Na avto vrgel vazo Velenje, 30. junija – Malo ped 14. uro je policiste poklicala občanka s Šaleške 19, ker ji je nekdo na avto vrgel vazo in ga poškodoval. Storilca še iščejo.

Vlomil v vrtno uto Velenje, 2. julija – Neznani storilec je vlomil v vrtno uto in ukradel več kosov vrtnega orodja, vrednega okoli 300 evrov.

Ukradel 400 evrov Velenje, 4. julija – Doslej neznani storile je vlomil skozi dvižna vrata avtopralnice APS in iz blagajne ukradel 400 evrov.

Hči se je znesla nad staršema Velenje, 5. julija – Policisti so posredovali, ker je hči izvajala psihično nasilje nad staršema. Pri tej družini so tovrstno kaznivo dejanje že obravnavali. Osumljeni je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, zanjo pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 19

V Velenju se je 1. in 2. julija odvijalo pestro atletsko dogajanje – potekal je Atletski pokal Slovenije za člane in članice. Velenjski atleti so se odlično borili, padlo je tudi nekaj klubskih rekordov. Tomaž Turinek je za 2 stotinki izboljšal klubski rekord v teku na 400 m, klubski rekord pa je debelo izboljšala moška štafeta v teku na 4 x 100 m. Glavni organizator tega tekmovanja z močno tradicijo je bil letos Atletski klub Velenje, ki slovi kot prizadeven organizator atletskih prireditev na mednarodni ravni, kar se je pokazalo tudi letos. Žal letos zaradi epidemioloških omejitev ni bilo prisotnih veliko gledalcev. Vodja tekmovanja Natalija Bah je ocenila, da je letošnji pokal potekal gladko, tekmovanje je bilo odlično organizirano in izpeljano, kar pričajo tudi visoke ocene, ki so jih kot organizator prejeli. »Tudi vreme je kljub slabi napovedi dobro služilo, predvsem v petek, ko je za sprinterje pihal ugoden veter. Lahko smo zadovoljni z rezultati, tako posamičnimi kot končnimi uvrstitvami. Posebej bi izpostavila odlične rezultate atletov, ki so kljub epidemiji vztrajali in pridno trenirali. Tako so kar štirje naši atleti letos dosegli norme za večja tekmovanja. Med njimi je Anita Horvat, ki potuje na OI, kjer bo tekla na 400 m, Dino Subašič, ki je dosegel normo v skoku v daljino in s skokom, dolgim 767 cm, potuje na EP za mlajše člane v Estonijo, 17-letni Tomaž Turinek, ki si je z odličnim rezultatom 47,84 na 400 m pritekel vstopnico za EP za mladince, ki bo od 15. do 18. julija v Estoniji, ter Filip Dominkovič, ki je v metu kopja dosegel obe normi, tako za EP za mladince (Estonija) kot tudi za SP za mladince, ki bo letos v Keniji.

Atletika v Velenju še vedno živi

Atletski pokal Slovenije je dober trening za evropsko prvenstvo

V Velenju je potekal dvodnevni Atletski pokal Slovenije – Športniki so največji promotorji, ki s športnimi udejstvovanji nosijo ime mesta v svet – Tekmovanje je bilo odlično organizirano, o čemer pričajo tudi visoke prejete ocene

Seveda so tu še Agata Zupin, ki ji je le za las ušla uvrstitev na OI, ter odlična Tilen Ovniček in Jerneja Smonkar, ki jima je zdravje preprečilo nastop na Balkanskih igrah v Beogradu, sta pa že pozimi potovala na EP za člane in članice v dvorani, prav tako pa so vsi trije, skupaj z Anito, zastopali barve Slovenije v Stari Zagori, na evropskem pokalu, kjer si je slovenska reprezentanca priborila vstop v prvo ligo,« je naštela Bahova.

Dosežki domačih tekmovalcev so zelo dobri

Predsednik Atletskega kluba Velenje mag. Marjan Hudej je povedal, da ga veseli, ker gostijo eno najprestižnejših atletskih tekmovanj. »Gre za veliko tekmovanje, ki je prepoznavno v lokalnem okolju. Dobri rezultati velenjsko občinstvo in ljubitelje športa prepričujejo, da atletika v Velenju še vedno živi. Skozi celotno zgodovino smo v Velenju prepoznani po odličnih rezultatih na 400 in 800 metrov, tudi po

❱

Dino Subašič

Z zvenečimi imeni in športnim udejstvovanjem športniki predstavljajo tudi svoje mesto. To, da že sedem let gostimo Atletski pokal Slovenije, je za Velenje izjemna čast in veliko pripomore k prepoznavnosti. Tudi Atletski klub Velenje je znan kot odličen organizator tovrstnih dogodkov, na kar smo zelo ponosni.

teku na daljše proge. Z Jolando Čeplak se je pred časom tovrstni tek zelo ukoreninil. Veliko je pripomogel tudi trener Tomo Popetrov. Atletski klub Velenje je dobro organiziran, dosežki naših tekmovalcev so zelo dobri, zato tudi nekateri športniki od drugod želijo tekmovati za naš klub,« je prepričan Hudej. Kljub temu da smo se v zadnjem letu zaradi epidemije znašli v globalni krizi, ki je prizadela tudi šport, v velenjskem klubu računajo na svetlo obdobje kraljice športov. »Čeprav ni uspel veliki projekt celotne prenove prostorov za nov atletski in nogometni stadion, ostajamo optimisti. Veseli smo, da je steza prenovljena,

oprema na stadionu nova in so vsi pogoji izvrstni za treninge in tekmovanja. Naš stadion spada med boljše v Sloveniji, zato so tekmovanja v Velenju izredno pomembna za tekmovalce, saj se zavedajo, da bodo lahko v dobrih pogojih dosegli dobre rezultate,« je poudaril predsednik kluba.

Atletski klub Velenje je prepoznan kot odličen organizator športnih dogodkov

S pozdravnim govorom je atletsko tekmovanje skupaj s predsednikom AK Velenje Marjanom Hudejem in direktorjem Atletske zveze Slovenije Nejcem Jerašo

Nogometaši v polnem zamahu priprav Prva preizkušnja Velenjčanov z Brežicami, za točke z Novomeščani – Vse več pozornosti vzgoji mladih nogometašev Po sprejetem koledarju se bo nova prvenstvena sezona v drugi nogometni ligi začela vrteti 1. avgusta, torej že čez dobre tri tedne. Gotovo si vsi želijo, da je ne bi tako kot prejšnje krojil koronavirus. Na to ta čas nihče nima odgovora, se pa lahko glede na premajhno precepljenost proti covidu-19 v državi zgodi marsikaj. »Le če bomo kolektivno precepljeni, bomo varni vsi,« poudarja minister za zdravje Janez Poklukar, ki hkrati poziva k premagovanju predsodkov, pomislekov in strahov. Uvodni nasprotnik Velenjčanov bo nesojena prvoligašinja Krka. Kot podprvaki druge lige so Novomeščani igrali kvalifikacije za popolnitev prve s predzadnjim Koprom, vendar je bilo moštvo z Obale v seštevku dveh tekem boljše in je ostalo v družbi najboljših moštev (izpadla je Gorica, novi član drugega kakovostnega razreda pa je ljubljanska Ilirija 1911). Dolenjci bodo gotovo skušali to željo uresničiti v novi sezoni. Takšno željo bodo seveda imeli tudi drugi, vključno z Velenjčani. Predvidenega pripravljalnega srečanja v Novem mestu tako ni bilo, prvič pa se bodo rudarji predstavili v novi

ŠPORT

8. julija 2021

zasedbi, ki sicer še ni dokončna, v soboto, ko bodo na prijateljski preizkušnji za zaprtimi vrati gostili v prejšnji sezoni pete Brežičane. Tekma bo na glavnem, torej mestnem stadionu Ob jezeru, po dolgem času pa bodo lahko na tribuni tudi gledalci. Kakšna bo zasedba Velenjčanov, še ni povsem znano, saj je nekaj igralcev še na preizkušnji, sicer pa prestopni rok traja do 31. avgusta. Njihov glavni cilj je bil v prejšnji sezoni obstanek v drugoligaški konkurenci. Z osmim mestom v ligi za prvaka (po prvem

delu so ligo namreč razdelili na skupini za prvaka in obstanek) so si tega zagotovili, v novi sezoni pa naj bi se spogledovali s prvo. Na novo sezono se pripravljajo nadvse zavzeto; to potrjujejo tudi besede nadarjeIgor Vinojčić Sandro Jovanović nega Sandra Jovanovića (19): »Noge so še malo težke. Priprave smo zače- Moštvo je kar precej spremenjeli zelo zavzeto, dobro delamo, no. Toda z novimi igralci smo se predvsem pomembno pa je, da dobro ujeli in verjamem, da nas je med nami pravo vzdušje ta- bo kolektivni duh preveval tudi ko na zelenici kot v garderobi. v nadaljevanju. Naše ambicije so

otvorila podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, ki je posebej poudarila pomen športa za lokalno okolje: »Zavedamo se, da Atletski klub Velenje rojeva številna zveneča imena v atletiki, ki so prepoznavna tudi izven Slovenije, na kar smo zelo ponosni. MO Velenje se ves čas trudi ohranjati finančna sredstva za šport, za njegova razvoj in vzdrževanje. Lansko leto smo za to namenili dodatnih 300.000 evrov (100.000 evrov več, za nadpovprečne športne rezultate, športnike in športnice). Zavedamo se, da so športniki naši največji promotorji, zato se jim želimo zahvaliti za ves prispevek v lokalnem okolju. Zavedamo se, da je pokrita dvoraona velika neizpolnjena želja kluba. Veliko je pogovorov na to temo, trenutno ni nič dorečenega, se pa zavedamo pomembnosti pokrite športne dvorane za atlete in atletinje ter tega, da je Atletski klub Velenje prepoznan kot odličen organizator tovrstnih dogodkov, na kar smo zelo ponosni,« je prepričana podžupanja Aleksandra Vasiljević.

seveda velike. Ciljali bomo na najvišja mesta, saj je naša želja, gotovo pa tudi navijačev, da bi se čim prej vrnili v najboljšo ligo. Želimo si, da bi v njej zaigrali že v naslednji sezoni.« Tako kot v članskem moštvu želijo v Rudarju na višjo raven igranja, torej v prvo ligo, dvigniti tudi mladinsko in kadetsko ekipo. V pretekli sezoni jim to ni uspelo, edini slabši od njih so bili sovrstniki celjskega Šampiona. Prav zaradi tega je z mesta vodje njihove šole odstopil Dragan Kovačević, ki je pojasnil: »Menim, da smo skupaj naredili veliko dobrih stvari, žal pa nam ni uspela vrnitev kadetov in mladincev v prvo ligo. Poleg tega nam ni uspelo zadržati večine perspektivnih igralcev letnika 2006, kar sta bila glavna cilja pred sezono.« Odslej bo v klubu skrbel za selekcijo U14. Njegovo nalogo je prevzel dosedanji pomočnik glavnega trenerja članskega moštva Igor Vinojčić, ki je ob tem dejal: »Zavedam se, da je pred mano zelo odgovorna naloga, ampak se veselim novih izzivov. Nogometna šola mora biti skrbno in urejeno okolje, v katerem bodo otroci uživali, hkrati pa se osebnostno ter nogometno razvijali. Temelji so dobri, pogoji so fantastični, na nas vseh pa je, da s trudom, željo in nadaljnjo podporo dvignemo šolo na nivo, ki si ga naša regija zasluži.« 🔲

S. Vovk

Velenjski atleti so dokazali, da jih upravičeno lahko uvrščamo med najboljše. Dino Subašič, ki je zmagal v skoku v daljino, v štafeti 4 x 100 metrov, v teku na 100 m pa pristal na tretjem mestu, je predstavil svoje načrte za letošnjo sezono: »Moj letošnji cilj je evropsko prvenstvo v Tallinu (Estonija), kamor odhajam ta teden. Norma je dosežena, naslednji cilj je finale. Čeprav sem imel vmes nekaj težav z zdravjem, sem dobro pripravljen. Ker je atletika individualen šport, v času epidemije nismo imeli preveč težav s treningom. V skupini smo se držali razdalje in upoštevali ukrepe. Atletski pokal Slovenije je dober trening za evropsko prvenstvo in zadnji trening pred njim.« 🔲

Jasmina Škarja

Tilen Ovniček je zmagal v teku na 100 m, Dino Subašič v skoku v daljino, v teku na 100 m je zasedel 3. mesto, Anita Horvat je bila druga v tekih na 100 in 200 m, Agata Zupin je zmagala v tekih na 400 m in 400 m z ovirami, Teodor Majcenovič je zasedel 2. mesto v teku na 1500 m in 3. mesto v teku na 800 m, Jaka Grabner je bil 3. v teku na 3000 m z ovirami, Filip Dominkovič pa je zasedel 2. mesto v metu kopja. V štafeti na 4 x 100 m je moška postava Turinek, Subašič, Subašič in Ovniček zmagala, ženska postava Jenko, Marovt, Zupin in Horvat pa je zasedla 2. mesto. V štafeti na 4 x 400 m je moška postava Turinek, Majcenovič, Enci in Subašič zasedla 3. mesto, ženska postava Jenko, Zupin, Šmerc in Horvat pa je zmagala. Moška ekipa je zasedla skupno 2. mesto, ženska ekipa pa 3. mesto.

Uspešnejša športna društva bodo dobila več Šoštanj – Svetniki in svetnice Občine Šoštanj so na junijski seji sprejeli Odlok o postopku za sofinanciranje letnega programa športa in Letni program športa za leto 2021. Kot je povedala razlagalka Tjaša Rehar, slednji prinaša precej sprememb, saj zakonodaja natančno opredeljuje, kaj lahko in česa ne sme sofinancirati lokalna skupnost. Priloga letnemu programu športa so kriteriji, ki so naravnani tako, da društva, ki delajo več, so številčnejša in dosegajo boljše rezultate, dobijo tudi več sredstev. Kaj bo to posameznemu društvu prineslo v finančnem smislu, bo pokazal javni razpis. Objavili ga bodo v teh dneh. 🔲

mkp

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. julija

06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.35 15.05 15.45 15.55 16.00 16.10 16.25 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.55 00.35 01.00 01.30 01.45 01.50 01.55

04.00 10.30 12.40 14.00 15.00 18.05 20.05 21.05 21.35 22.05 23.10 00.15 01.15

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko hočeš normalno živeti Kostarika, Biodiverziteta v tropskem gozdu, dokumentarni film Danes dol, jutri gor, Kdor mlati, ta ljubi Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Moje mnenje, Ob 30. obletnici Slovenske tiskovne agencije Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Ljubi domek Slovenci v Italiji, Mikser – 30 let samostojne Slovenije Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja Timi gre, Novi prijatelj Simon, Brez pomožnih kolesc Žanov svet, Smrad Tib in Tamtam, Sabljezobi tiger Mulčki, V šolo Zombi Lars, Jaz sem tujec, norveška otroška nadaljevanka, 28. del Poročila ob petih Šport Vreme Izzivi srebrne generacije, Kakovost bivanja, dokumentarnoizobraževalna oddaja Na kratko, Starizem V Goščavi, Lešniki, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ujet (I.), britanska nadaljevanka Antična velemesta, Aleksandrija, francoska dokumentarna serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija Izzivi srebrne generacije, Kakovost bivanja, dokumentarnoizobraževalna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro Poletni pozdrav Profil, Marjan Ogorevc Kolesarstvo - dirka po Franciji, 12. etapa, vključitev v prenos Nov dan, dokumentarni film Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija Avtomobilnost Ambienti Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka Slovenska jazz scena: Postojna Blues festival: Sonny Rhodes (USA), posnetek iz dvorane Jamskega dvorca Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 2. del Solze v raju, 1. sez., 3. del Usodni diamanti, 1. sez., 142. del Usodni diamanti, 1. sez., 143. del Vedno tvoja, 3. sez., 2. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 42. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 10. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 144. del Usodni diamanti, 1. sez., 145. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 11. del Vedno tvoja, 3. sez., 3. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 4. del 01.15 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 9. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:45 11:50 12:15 12:45 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:45 22:25 22:30 23:20 23:20

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zaščitimo se pred soncem 2861. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Esad Babačič, Umiranje na položnice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: Mladi Dolenjci, Lojze Slak, Štirje kovači (4) Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Esad Babačič, Umiranje na položnice LEPOTE SVETA: Skandinavija, 3. del Kratek koncert, Klape v Stožicah: Oliver Dragojevič Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sobota,

9. julija

06.15 06.25 07.00 09.00 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.35 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.05 00.50 01.15 01.45 02.00 02.05 02.10

04.00 10.20 12.30 13.10 13.50 15.00 17.30 18.10 20.05 22.00 22.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.55 08.45 09.45 10.35 11.40 12.45 13.00 14.00 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.35 23.05 00.20

8. julija 2021

00.20 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.20 08.05 08.20 09.20 10.15 11.20 12.30 12.45 13.45 15.05 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.20 22.50 22.55 00.30 02.15 02.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:55 11:20 11:50 12:40 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko si me zaprosil za roko Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Neapelj, obali, kulinarično-popotniška oddaja Izzivi srebrne generacije, Kakovost bivanja, dokumentarnoizobraževalna oddaja Danes dol, jutri gor, Zen počitnice Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dokumentarna oddaja Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Pohota Prisluhnimo tišini, Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo! Mostovi - Hidak Timi gre, Zmajček Simon, Paradižniki Šola za pošasti, Očka zamuja Žanov svet, Recikliranje Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Kuhinjski tat Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Lilija Izzivalci, EBU dokumentarni film, Adrian: Namizni tenis je zakon Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip, Svetovni etos Bacek Jon, Duh Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Predstavitev slovenskih olimpijcev Slovo od zelenice zgodba Francesca Tottija, italijanska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Halimina pot, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Edward Clug Kolesarstvo - dirka po Franciji, 13. etapa Po etapi, analiza dirke po Franciji Neskončne širine, dokumentarni film Plavaj po moško, francoskobelgijski film Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka Biti George Clooney, ameriški dokumentarni film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Solze v raju, 1. sez., 4. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 5. del Usodni diamanti, 1. sez., 144. del Usodni diamanti, 1. sez., 145. del Vedno tvoja, 3. sez., 3. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 43. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 11. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 146. del Usodni diamanti, 1. sez., 147. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 12. del Vedno tvoja, 3. sez., 4. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez. Ko bi le ... ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Čas za nas, O otroškem parlamentu, 2004 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Tone Škrjanec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nova Zelandija, 1999, 1. in 2. del Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN: Tinkara Kovač, Bepop, 2003 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Tone Škrjanec Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

10. julija

07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Tista o bolhah 07.10 Timi gre, Mojster 07.20 Žanov svet, Dom 07.30 Kalimero, Škatla s Podganci 07.45 Nejko, Izguba spomina 07.50 Zmedi gre v Zakajzato, Mostovi 08.00 Z kot Zofka, Pilot 08.25 Ribič Pepe, Čarovnice 08.50 Firbcologi 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Breg pri Ptuju in OŠ Leskovec pri Krškem 10.30 Izzivalci, EBU dokumentarni film, Adrian: Namizni tenis je zakon 10.50 Osvežilna fronta, Glasba in zvok 11.30 Koncerti za mlade, Kdaj je glasba simfonična?, glasbenoizobraževalna serija L. Bernsteina 12.40 NaGlas!, Hatije Ismaili 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Sledi, Orgle - inštrument za dušo, dokumentarna oddaja 14.55 Starodavno nebo, Naš položaj v vesolju, nemško-ameriška dokumentarna serija 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dokumentarna oddaja 17.50 Free spirits - Samosvoji, Nastija, dokumentarna oddaja 18.00 Na sončni strani, dokumentarno, informativna oddaja 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Spet na vrtu 2. del 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 35 vrtnic za Melodije morja in sonca, glasbena oddaja 21.00 Melodije morja in sonca 2021 23.10 Poročila 23.20 Šport 23.30 Vreme 23.35 Džungla, koprodukcijski film 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik 02.20 Sobotni Dnevnikov izbor 02.30 Utrip 02.40 Šport 02.50 Vreme 02.55 Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Najboljše jutro 09.00 Pričevalci, Zoran Dernovšek Raketka 10.50 Danes dol, jutri gor, Komanda mora bit' 11.20 Danes dol, jutri gor, Danes na zdravje, jutri na zdravljenje! 12.05 Circom Regional, Otroški direndaj v domu za ostarele 13.20 Avtomobilnost 13.50 Slovensko olimpijsko stoletje 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 14. etapa 17.05 Po etapi, analiza dirke po Franciji 18.10 Kaj pa Mojca?, dokumentarni film 20.05 Nepričakovano očka, francoskoangleški film 22.45 So najlepše pesmi že napisane, koncert Alenke Godec 00.55 Videotrak 01.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.45 10.35 11.25 12.15 13.15 13.30 14.35 14.50 15.15 15.45 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 22.00 23.05 01.20 03.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 53. del Betty v New Yorku, 1. sez., 54. del Betty v New Yorku, 1. sez., 55. del Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Vesna, slovenski film Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Poročna priča d.o.o., ameriški film Ljubezen po domače Dekle v pajkovi mreži, nemški film Rop iz ljubezni, ameriški film Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Ob razglasitvi samostojne Slovenije, dokumentarni zapis IZBRANO IZ ARHIVA: Rekonstrukcija pobega vojaškega helikopterja Gazela, 1998 Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Za smeh v otroških očeh, dobrodelni koncert OŠ Nazarje, 2009, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ferida Duraković, Književnost v hotelu Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Podvratnik, Pikin festival Dotiki gora: Olševa Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Magda Šalamon, Ogrnjena svetloba IZBRANO IZ ARHIVA: Klobasekov Pepi praznuje, 2003, 1. del Popotniške razglednice: Nova Zelandija, 1999, 1. in 2. del Letni koncert MeMPZ Šolskega centra Celje, 2002, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10:15 10:35 12:05 12:30 13:50 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:25 20:30 22:00 23:00 23:45 0:15

Ponedeljek,

11. julija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.20 10.35 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.25 15.20 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.45 22.10 22.20 22.25 00.00 00.15 00.45 01.00 01.10 01.25 01.35

Ava, Riko, Teo, Žaba na suhem Mandi, Leteča preproga Niko, Nerodni Niko Timi gre, Super zajček Trala trali, Vse najboljše! Zajček Belko, Prvič, ko sem se razjezil na sestrico, Bratca, Izlet Mucika, Mrož za dobrodošlico Ezopovo gledališče, Gorazda izuči - Leni pes, Nejko, Nejko je varuška Pujsa Pepa, Kokoške babi Pujse A veš, koliko te imam rad, Najljubša stvar Sovice, Živalska preobrazba Knjiga o džungli, Mavglijev oboževalec Simon, Skrivnost Kalimero, Medaljon Šola za pošasti, Glog Dinotačke, Kar je bilo na koncu sveta Nejko, Šaljivec Tib in Tamtam, Zabava za rojstni dan Vrtne prigode, Opala! Bacek Jon, Velika bitka Govoreči Tom in prijatelji, Ljubezenska vožnja Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Džungla Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Valdemar Ozare Obzorja duha, Frančiškova ekonomija Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, E-Agronom Prvi dnevnik, šport, vreme Poletni koncerti iz naših krajev Vražji muzikanti na Ptuju Čez planke, S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 1. del: Lima Let domov, belgijsko-nemški film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Kalabrija Šola za pošasti, Laži Frfra in Cufek, Gozd iz blazin Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Midva, britanska nadaljevanka Intervju, Alenka Puhar Odmevi Šport Vreme Kraljevi vlak, avstr.-rom. dok. film Za lahko noč: Poletje z baletom: Mednarodni poletni baletni seminar Danc's Piran Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Svetovni etos 07.15 Izzivi srebrne generacije, Kakovost bivanja, dokumentarnoizobraževalna oddaja 07.40 Le plesat me pelji! 2018 09.20 Cvetje v jeseni, Orkester Mandolina, Ljubljana 09.40 Danes dol, jutri gor, Mojca in njena dediščina 10.05 Danes dol, jutri gor, Kdor mlati, ta ljubi 10.30 Danes dol, jutri gor, Zen počitnice 11.15 Melodije morja in sonca 2021 13.55 Slovensko olimpijsko stoletje 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 15. etapa 17.50 Po etapi, analiza dirke po Franciji 18.25 Ambienti 20.05 Orient Express, vlak, ki je pisal, zgodovino, nem.-avst. dok. odd. 21.05 Žrebanje Lota 21.15 Umori na podeželju (XXI.), Prikazen iz globin 22.55 Zvezdana, Tečem k sebi 00.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.45 10.35 11.25 12.15 12.45 13.00 14.10 14.25 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 56. del Betty v New Yorku, 1. sez., 57. del Betty v New Yorku, 1. sez., 58. del Pavza! Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Njena najboljša poteza, am. film Rop iz ljubezni, ameriški film Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija, ameriški film 22.35 Naključni mož, ameriški film 00.15 Vesna, slovenski film 02.05 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:45 11:45 12:15 13:45 14:35 15:55 17:30 17:55 18:00 18:15 18:45 18:50 19:30 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:20 23:50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2861. VTV magazin Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zaščitimo se pred soncem Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Za smeh v otroških očeh, dobrodelni koncert OŠ Nazarje, 2009, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 26 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Esad Babačič, Umiranje na položnice IZBRANO IZ ARHIVA: Čas za nas, O otroškem parlamentu, 2004 Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: Mladi Dolenjci, Lojze Slak, Štirje kovači (4) Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Tone Škrjanec Jutranji pogovori 2 Letni koncert MeMPZ Šolskega centra Celje, 2002, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek,

12. julija

06.30 06.45 07.00 09.00 10.15 11.10 11.35 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.15 16.00 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko sem te povabil na morje Obzorja duha, Frančiškova ekonomija Danes dol, jutri gor, Irma zapeljuje Mileta v napačno smer Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Intervju, Alenka Puhar Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Mamino prekletstvo Rojaki, oddaja o zamejcih Dober dan, Koroška Timi gre, Rojstni dan Žanov svet, Skrivanje Kozmo (III.), Brezskrbne počitnice, belgijska otroška nan. Poročila ob petih Šport Vreme Sledi, dr. Manica Špendal, dokumentarna oddaja Pujsa Pepa, Nagajiva želva Simon, Trema Nejko, Nejko in bananova torta Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Wisting, koprodukcijska nadaljevanka Glasbeni večer: Bojan Gorišek igra, Philipa Glassa Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.50 Poletno jutro 13.00 Prisluhnimo tišini, Diskriminacija gluhih dijakov v rednih šolah 13.30 Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del 15.25 Mojster in njegov Gašper, portret 16.35 Ljudje in zemlja 17.25 #Zelena generacija/Young Village Folk, E-Agronom 17.50 Mama Evropa, dokumentarni film 20.00 Nepal blizu neba, Iz Iláma v Katmandú, nemška dokumentarna serija 20.50 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na Mladi Picasso, malem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija 21.45 Transverzala Sarajevo - Ljubljana - Tomaj, portret Josipa Ostija 22.35 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka 23.30 Circom Regional, Ubijmo tišino, koprodukcijska dokumentarna oddaja 00.25 Šampanjski twist, kratki igrani film 00.45 Videotrak 01.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.40 09.40 10.30 11.30 12.30 12.45 13.55 15.10 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 22.30 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 6. del Solze v raju, 1. sez., 7. del Usodni diamanti, 1. sez., 146. del Usodni diamanti, 1. sez., 147. del Vedno tvoja, 3. sez., 4. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 44. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 12. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 148. del Usodni diamanti, 1. sez., 149. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 2. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 5. del 00.30 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 10. del 01.20 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 21:25 21:30 22:15 22:20 23:10 23:40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2861. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program LEPOTE SVETA: Islandija, 1. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Semolič, Elegija v času starega Rima Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU Regionalne novice, dnevno informativni program Kratek koncert, Klape v Stožicah, klapa Maslina Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Semolič, Elegija v času starega Rima IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 2 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

13. julija

06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 10.50 11.20 11.50 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.35 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.05 00.40 01.05 01.35 01.50 01.55 02.00

04.00 11.00 13.10 13.55 15.00 18.00 20.30 22.30 23.25 23.45 00.55 01.55

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.) Ko sem dojela, da me res ljubiš Pisave, Borut Kraševec, Ana Schnabl in Sarival Sosič Danes dol, jutri gor, Osvobojene ženske, slovenska nanizanka Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Iskanje Duhovni utrip, Svetovni etos Potepanja - Barangolasok, Bükk hegység és Szekszárd/Hribovje Bükk in Szekszárd Timi gre, Avionček Simon, Nočem v bazen Šola za pošasti, Človečka hočem Žanov svet, Pošta Nejko, Nejkova zbirka Kozmo (III.), Piroman, belgijska otroška nanizanka Poročila ob petih Šport Vreme Free spirits - Samosvoji, Marc, Ron, Rafsan, dokumentarna oddaja Tib in Tamtam, Nepričakovani gost Bacek Jon, Velika bitka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ločitve (I.), britanska nadaljevanka Zapuščina arabske pomladi - med preporodom in kaosom, nemška dokumentarna serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Srečko Lisjak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.15 06.25 07.00 09.00

Info kanal Poletno jutro Slovenski magazin Nara Petrovič človek, dokumentarni film Kolesarstvo - dirka po Franciji, 16. etapa Jezik enakopravnosti, dokumentarni film Športno plezanje, svetovni pokal - težavnostno plezanje, prenos iz Chamonixa Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka NaGlas!, Hatije Ismaili Ljubezen in spolnost v Indiji, francoska dokumentarna oddaja Videotrak Info kanal

04.00 Info kanal 10.30 Poletno jutro 12.40 Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Kalabrija, obali, kulinarično-popotniška oddaja 13.20 Otvoritveni koncert Cellofesta, Ljubljana 2016: Cellofest ansambel, Gal Gjurin, Zala Vidic, Izak Hudnik (A. Vivaldi, J. Brahms, F. 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 17. etapa, vključitev v prenos 17.10 Vikend paket 18.30 Vprašanje identitete, dokumentarno-igrani film 20.00 Na utrip srca: Lebdenje, baletna zgodba, Rut Vavpotič, igranodokumentarni film 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Tereza Kesovija 21.50 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka 22.45 Na koncu ceste, dokumentarni film 00.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.50 08.05 09.00 10.00 10.50 11.55 12.55 13.10 14.35 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.20 22.25 22.55 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 8. del Solze v raju, 1. sez., 9. del Usodni diamanti, 1. sez., 148. del Usodni diamanti, 1. sez., 149. del Usodno vino, 1. sez., 45. del TV prodaja Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Gorski zdravnik, 14. sez., 2. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 150. del Usodni diamanti, 1. sez., 151. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 13. del Vedno tvoja, 3. sez., 5. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 6. del 00.55 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 11. del 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11.35 12.05 12:55 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:30 20:50 22:20 22:25 22.30 23:20 23:50

14. julija

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Medved Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2862. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Pršivec IZBRANO IZ ARHIVA: Klobasekov Pepi praznuje, 2003, 1. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Medved Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10.15 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.35 15.00 15.50 16.00 16.05 16.10 16.25 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.35 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.45 00.20 00.45 01.15 01.30 01.35 01.40

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko si spremenila pričesko Free spirits - Samosvoji, Marc, Ron, Rafsan, dokumentarna oddaja Danes dol, jutri gor, Kdor drugemu jamo koplje Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Slovenija - 30, Kako smo (z)gradili državo Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Srečni ljudje Obrazi naših rojakov, Karl Hren Pod drobnogledom - Nagyito alatt, A koronavírus / Koronavirus Timi gre, Pospravljanje Simon, Zmagovalec Šola za pošasti, Grozovita predstava Žanov svet, Umetnika Mulčki, Vsaj malo ljubezni Zombi Lars, Raje bi bil mrtev, norveška otroška nadaljevanka, 29. del Poročila ob petih Šport Vreme Kostarika, Vrnitev v pragozd, dokumentarni film 50 knjig, ki so nas napisale, France Prešeren: Poezije Slastne medvedje zgodbe, Sladkorno drevo Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Dobrodošli v MarlyGomont, francoski film Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Renato Zanella Kostarika, Vrnitev v pragozd, dokumentarni film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.20 07.35 07.50 08.40 09.40 10.35 11.40 12.40 12.55 13.55 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.35 23.05 00.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 10. del Solze v raju, 1. sez., 11. del Usodni diamanti, 1. sez., 150. del Usodni diamanti, 1. sez., 151. del Vedno tvoja, 3. sez., 5. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 46. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 13. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 152. del Usodni diamanti, 1. sez., 153. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 14. del Vedno tvoja, 3. sez., 6. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 7. del 01.00 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 12. del 01.55 24UR zvečer, ponovitev 02.25 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2862. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program ROBO TV 27 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Dekleva, Vermeerjev smeh Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN: Bepop, 2003 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Dekleva, Vermeerjev smeh Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 21

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Ob koncu tedna se lahko pojavi nekaj težav, s katerimi se boste morali soočiti sami. Pri reševanju nastalih problemov ne boste mogli računati na pomoč prijateljev ali družinskih članov. To vas bo sprva morda nekoliko spravilo s tira, na koncu pa boste ugotovili, da je bila izkušnja vseeno dragocena in pozitivna. Kakšnih večjih zdravstvenih težav ni na obzorju. Kljub temu se izogibajte nezdravim razvadam in uživajte zadostne količine naravnih vitaminov, ki jih je poleti največ. Morda boste končno ugotovili, da je tudi voda dobra in da nekatere vrste zelenjave, ki jim prej niste dali priložnosti, nimajo tako slabega okusa.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Teden se bo začel nekoliko razburljivo, a pozitivno naravnano. Ugotovili boste, kako pomembni so družinski odnosi in kako dragocena je podpora najbližjih. V zasebnem življenju boste zelo srečni, saj bosta s partnerjem uživala v harmoničnih odnosih. Ves prosti čas si bosta želela preživeti skupaj, najlepši pa bodo skupni večeri. Če imate otroke, se med vikendom skupaj odpravite na kakšen izlet. Ljudje okoli vas bodo zaznali, da iz vas kar kipi pozitivna energija. Pri delu bo prišlo do nekaj manjših težav, ki jih boste poskušali rešiti vse naenkrat. Pripravite si natančen seznam prednostnih nalog in jih potem tudi pravočasno izvedite.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Pripravite se na veliko delovnih izzivov. Nadrejeni bodo od vas pričakovali učinkovito timsko delo. Delati boste morali veliko več, kot bi si želeli za te vroče poletne dni, ko vam bo energijo jemala tudi vročina. Če se boste zares potrudili, bodo nadrejeni vseeno hitro opazili vašo zagnanost. Kmalu se boste lahko veselili napredovanja ali nagrade v obliki dodatnega finančnega priliva. Vaš partner bo zaradi vaše predanosti delu zaskrbljen in vas bo ob večerih razvajal z masažami in domačimi večerjami. To vas bo sprostilo in vam dalo dovolj energije, da boste vse delovne obveznosti uredili brez prevelikega stresa.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Poletje bo za vas čustveno zelo bogato. Najti pa boste morali pravo ravnovesje med srcem in razumom. Oči imejte odprte, saj imate kar veliko možnosti, da se bo nedolžno spogledovanje razvilo v trajnejšo zvezo. Pazite le, da se ne zapletete z napačno osebo, ki nima nobenih resnih namenov in vas bo na koncu s svojimi dejanji zelo prizadela. Na vašo pobudo boste obudili tudi nekatera stara prijateljstva. Uživali boste ob obujanju spominov na skupne dogodivščine iz mladih dni. Večkrat boste obedovali v restavracijah in uživali v izbrani kulinariki, zato pazite na težo. Če se bo nabral kakšen kilogram preveč, se potrudite in se ga čimprej tudi znebite.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pridobili boste nekaj dragocenih izkušenj, ki pa bodo tokrat žal bolj neprijetne. Nekdo, ki vam je blizu in ste mislili, da mu lahko zaupate, vam bo morda v težkih trenutkih obrnil hrbet. Čeprav vam bo sprva zelo hudo, boste kmalu spoznali, da je bil zadnji čas, da to osebo izključite iz svojega življenja. Naučili se boste ceniti prave prijatelje in se za trenutek ustavili ter premislili, kaj je v življenju resnično pomembno. Konec tedna bo v medsebojne odnose vnesel harmonijo, prosti čas boste namenili najbližjim. Zelo radi se boste preprosto pogovarjali z njimi. Notranje umirjeni boste kmalu pripravljeni na nove izzive.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V službi ne poskušajte zlorabiti svojega položaja, saj vas to lahko drago stane. Obvladovati boste morali svojo trmo in temperamentni značaj. Ne sprejemajte sami pomembnih odločitev glede izvedbe nekega projekta, nujno prisluhnite tudi ostalim sodelavcem. Izkazalo se bo, da ima tokrat nekdo drug iz vašega kolektiva veliko boljše ideje za uspešno izvedbo delovnih nalog kot vi. Sprijaznite se, da ne morete vedno imeti popolnega nadzora nad vsem. Ko boste ugotovili, da je timsko delo najboljša rešitev za cel kolektiv, se boste tudi nekoliko umirili. Vročino boste prenašali vsak dan težje, zato čez vikend poiščite osvežitev ob vodi.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Konfliktna situacija z enim od sorodnikov vas bo popolnoma izčrpala. Obvladajte se, da ne boste po nepotrebnem izbruhnili in že tako zapletene situacije še poslabšali. K ugodni razrešitvi spora boste morali pristopiti pazljivo in tej osebi na umirjen način pokazati, da ste se pripravljeni pogovoriti in najti skupno rešitev. Načeti družinski odnosi bodo pustili posledice tudi na vašem zdravju, ki vas bo zaradi nenehnega stresa počasi začelo izdajati. Ne zatekajte se k zdravilom, ampak poskušajte svoje življenje spraviti v red z zdravo prehrano in sprostitvenimi aktivnostmi. Če boste več prostega časa preživeli v naravi, se bo počutje počasi izboljšalo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Morda se vam bo v teh poletnih dneh, ki so po navadi precej dopustniško obarvani, pokazala možnost za spremembo vašega življenja. Z njim že nekaj časa niste več zadovoljni. Če boste dobili zanimivo ponudbo za novo službo, jo sprejmite z odprtimi rokami. Čeprav vam sedanja služba precej odgovarja, vam že dolgo ne predstavlja nobenega izziva več. Ker sicer ne marate sprememb, odločitev za vas vseeno ne bo lahka. Zato boste ob sebi potrebovali nekoga, ki vam bo znal svetovati. Obrnite se na prijatelja ali družinskega člana, ki mu zaupate. Bodite previdni, okoli vas se lahko pojavijo tudi goljufi in ljudje, ki vam uspeha ne bodo privoščili. Ne nasedajte prehitro.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Dokončno presekajte vezi s preteklostjo. Zaradi čustvenih blokad nikogar ne spustite blizu, kar vpliva na vsa področja vašega življenja. Izkoristite poletje za sproščanje in počitek, poskusite si zastaviti nove načrte, saj je novi koronavirus močno posegel na področje dela, ki ste ga opravljali pred pandemijo. Vaša bojevita narava vam bo v veliko pomoč pri postavljanju stvari na svoje mesto. V nobenem primeru se ne smete predati in se utapljati v slabi volji. Ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi ljudi, ki vas obkrožajo in vam želijo le najboljše. V želji po spremembah boste morda spremenili stil oblačenja ali pa si privoščili novo frizuro.

VELENJE Četrtek, 8. 7. 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Nažgani, črna komedija (na voljo do 31. 8.) 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Hop z volkom v pravljico, premiera Lutkovnega gledališča Velenje

Petek, 9. 7. 19.00 Galerija F-bunker Srebrni vrt: Plevel, odprtje fotografske razstave Emilije Petrauskiene 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Črna vdova, znanstvenofantastična akcija 20.30 Pred Domom kulture Velenje Slavko Ivančić kvartet, koncert (PKP)

Sobota, 10. 7.

Nedelja, 11. 7.

Ponedeljek, 12. 7.

7.00

9.00

17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku 17.00 Vila Bianca Kakšne barve je rokenrol?, odprtje razstave: KD Fortis, Umetniško društvo Artus in Društvo šaleških likovnikov 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Izbrisati zgodovino, satirična komedija (Zvezde pod zvezdami)

Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 1001 pravljica, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Tri (Sobotne lutkarije) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Priklicano zlo 3: Kriv je Satan, akcijska grozljivka 20.00 Galerija Velenje Glasbeno popotovanje v Francijo: Inga Ulokina – violina, Marina Igritskaya – sopran, Leto Križanič Žorž – harfa, Inga Ulokina – klavir, koncert (PKP)

Delati več in čutiti manj ... Kako prepoznati, da ti je delo postalo varno zatočišče in prigoden nadomestek ter izgovor za izogibanje družinskemu življenju? Lažje se je namreč vreči v delo kot se soočati z realnim, konkretnim in čustvenim družinskim vsakdanom. Lažje je obvladovati manever svoje pisarne kakor se spoprijemati z nepredvidljivostjo družinskih in partnerskih izzivov. Kako se odzvati na žalost partnerja? Kako se povezati z otrokom, ki se izogiba pogovoru in se vse bolj zapira vase? Kako začeti obnavljati izgubljeno zaupanje v starše? Kako oprostiti prevaro? Vse to so različni primeri, ki imajo nekaj skupnega: bolečino, čustveno rano. Ob takšnih situacijah vsaka reagira na svojstven način. Ni enačbe, ki bi vsem zagotovila pozitivno rešitev. Vsaka ženska se sooča s

Velenje, 12. julija – V ponedeljek ob 17. uri se bo v razstavišču Vile Bianca odprla razstava z naslovom Kakšne barve je rokenrol?, ki je v sodelovanju velenjskega KUD Fortis, Društva šaleških likovnikov in šoštanjskega Umetniškega društva Artus nastala pred nekaj leti in je bila doslej na ogled v mladinskih prostorih v Velenju in Šoštanju. Z njo so glasbeni in likovni ustvarjalci pokazali, kako lahko različne veje umetnosti sovpadajo in se združijo v eno. Gre namreč za poslikavo glasbil, ki tradicionalno sestavljajo rock'n'roll bend – bobni, električna in bas kitara. Likovno opremo je glasbilom dodalo 16 likovnih ustvarjalcev, ki so posegli po raznolikih motivih in tehnikah. »Razstava nam kaže, da umetnost ne pozna meja, ne pozna starostnih, spolnih, verskih in še kakšnih razlik. V svetu umetnosti smo vsi eni, vsi smo ustvarjalci,« sporočajo soavtorji. 🔲

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Konec tega tedna bo fantastičen, saj si boste privoščili vse, kar ste v zadnjem letu res pogrešali. V službi boste prihodnji teden imeli odlične ideje, s katerimi boste navdušili sodelavce in nadrejene. To vam bo pomagalo pri uresničevanju vaših ambicij, ki nikakor niso skromne. Prav je tako. Se boste pa zaradi tega morali že kmalu odreči prostemu času in brezskrbnemu druženju s partnerjem in prijatelji. Morda se boste celo pripravljeni odreči načrtovanemu dopustu. Tudi to vas ne bo spravilo s tira, saj se zavedate, da si najbolj od vsega želite poslovnega uspeha in potrditve na delovnem mestu. Verjemite, da se vam bo vse, kar boste v delo vložili v prihodnjih dneh, kmalu dvojno povrnilo.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Za samske bo to poletje idealen čas za ljubezenske avanture. Odprti boste za nova poznanstva, uživali boste tudi ob spogledovanju z osebami nasprotnega spola. Zna se vam zgoditi, da boste spoznali človeka, ob katerem boste začeli resno razmišljati o skupnem življenju. Pustite, da se stvari odvijajo počasi, in ga ne silite takoj v resno zvezo. Če boste prehitro in preveč pritiskali nanj, se vam zna zgoditi, da ga boste s tem odgnali od sebe. Privoščita si čim več skupnega prostega časa, saj se bosta le tako lahko bolje spoznala. Vse ostalo bo prišlo samo od sebe. Ta teden se posvetite tudi financam, imate nekaj zaostalih obveznosti.

KINO spored Black Widow, znanstvenofantastična akcija, 133 min (ZDA) Režija: Cate Shortland Igrajo: Florence Pugh, Scarlett Johansson, Robert Downey Jr., Rachel Weisz, David Harbour Petek, 9. 7., ob 20. uri

PRIKLICANO ZLO 3: KRIV JE SATAN The Conjuring The Devil Made Me Do it, akcijska grozljivka, 112 min (ZDA) Režija: Michael Chaves Igrajo: Patrick Wilson, Vera Farmiga, Ruairi O’Connor, Sarah Catherine Hook Sobota, 10. 7., ob 20. uri

KRUDOVI 2: NOVA DOBA The Croods 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 96 min (ZDA) Režija: Joel Crawford

10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Mehurčki in morska pena, ustvarjalnica in ogled Pikine vile 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Krudovi 2: Nova doba, sinhronizirana animirana pustolovščina (otroška matineja) 17.00 Strževa domačija v Škalah Degustacija lokalnih zgodb: Strževa domačija in dr. Jožef Krajnc 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Undine, drama

svojim notranjim svetom na svoj način. Nekatere se odzovejo z jezo, nekatere z odhodom, nekatere spet z depresijo. Nekatere pa se povsem predajo delu in lastni službi. Eno je biti dober na svojem poslovnem področju, spet drugo je, ko ti služba predstavlja pobeg, zatočišče in edino področje, kjer se počutiš veselo, uspešno in suvereno. Neka gospa mi je zaupala, da je njena služba njen »happy place«. Kaj pa ostala področja? No, tam se pa matram, je rekla s solznimi očmi. Preteklo je kar nekaj let, preden jo je šele izgorelost privedla do tega, da se je ustavila in naredila evalvacijo svojega življenja. Spoznala je, da je v poslovnem smislu dosegla vse, kar je želela, in obenem presegla vse svoje visoke ambiciozne cilje. V letih, ko je poslovno »cvetela«, pa je doživela tudi ločitev ter izgubila stik s svojima otrokoma, ki sta raje ostajala pri svojem očetu kakor v prazni hiši svoje mame.

Kakšne barve je rokenrol?

ČRNA VDOVA

Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo

Torek, 13. 7. 10.00-12.00 in 17.00-19-00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Galerija Velenje 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna, ogled rastlin na terenu

Sreda, 14. 7. 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Velenjske glinene ploščice

Skozi tančice ženskega pogleda

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Več časa boste preživeli z družino, ki ste jo v zadnjem času zaradi preštevilnih obveznosti kar nekoliko zanemarili. Veliko se boste ukvarjali s čustvenimi zadevami. Majhne težave boste znali zatreti že v kali. Pripravljeni boste tudi na kompromise, ki jih v preteklosti ne bi nikoli sprejeli. V medosebnih odnosih boste uspešni, predvsem zato, ker boste službo dali na stranski tir. To ne bo pogodu vašim nadrejenim, ki vam bodo dali jasno vedeti, da niso zadovoljni z vašimi rezultati. Tokrat vam bo vseeno, veste namreč, da to ni vaša glavna skrb. Trenutno imate veliko večje skrbi, povezane z zdravjem in financami. Rešujte jih postopoma.

PRIREDITVE

8. julija 2021

Igrajo: Leslie Mann, Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Catherine Keener, Emma Stone, Peter Dinklage, Kat Dennings, Cloris Leachman, Clark Duke Nedelja, 11. 7., ob 16. uri

»Skoraj nič me ni bilo doma. Nisem cenila, da otroka odraščata, in zamudila sem njuna najpomembnejša obdobja. Z možem sva se skregala vedno, ko sva bila skupaj. Sedaj vem, da mi je vsa leta želel le sporočiti, da me grozno pogreša.« Gospa danes obnavlja odnose s svojima otrokoma. Čas z njima ji je izjemno dragocen. Pravi, da spet »čuti«. V letih, ko je delala, delala in delala, ni čutila. Ne življenja na splošno ne svoje družine in ne svojega moža. Pravi, da prvič v življenju zares čuti hvaležnost. Možnosti, da razrešite družinske ali partnerske izzive znotraj delovnega okolja, so ničelne. Pripravljenost na to, da si sploh priznate, da ste v tem vrtincu, pa je prvi in odločilni korak k ustvarjanju ravnovesja zase in vam najbolj ljube osebe.

IZBRISATI ZGODOVINO Effacer l'historique Satirična komedija, 106 min (Francija) Režija: Benoît Delépine, Gustave Kervern Igrajo: Blanche Gardin, Denis Podalydès, Corinne Masiero, Vincent Lacoste, Benoît Poelvoorde, Bouli Lanners, Vincent Dedienne, Philippe Rebbot Ponedeljek, 12. 7., ob 21.30

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

Med nesnovno dediščino tudi Lučko petje na štrto Luče – Od nedavnega je v registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije tudi Lučko petje na treko in štrto. Omenjeno petje ima v tamkajšnjem okolju dolgoletno tradicijo, na širšem območju pa sloves edinstvenosti. V Kulturno umetniškem društvu Toneta Mlačnika pojasnjujejo, da je petje na štrto pevski način, ko se osnovnemu štiriglasju v najvišji legi pridružita tretji (treki) in četrti (štrti) glas nad basom oziroma »eden od pevcev začenja naprej, nekaj jih gre čez osnovni napev v intervalu terce, hkrati spodaj dodajo prvi bas in drugi bas. Ob zaključkih fraz pa dodajajo okrasek, pri čemer se nekateri glasovi povzpnejo čez vodilni glas kot tretji glas nad njim (treka) in drugi še čez kot četrti glas nad vodilnim (štrta)«. Te vrste ljudskega petja se pevci naučijo od starejših generacij, morajo pa za to imeti dobre glasbene sposobnosti. Začetke Lučkega petja je zaradi le ustnega prenosa nemogoče izslediti, pravijo. Leta 1975 je dr. Zmaga Kumer zapisala, da so si starejši pevci pripovedovali, kako so včasih prepevali po vrheh zaselkov v Lučah in si tako bogatili družabno življenje. 🔲

Lunine mene

UNDINE Undine, romantična drama, 91 min (Nemčija, Francija) Režija: Christian Petzold Igrajo: Paula Beer, Franz Rogowski, Maryam Zaree, Jacob Matschenz Nedelja, 11. 7., ob 20. uri

🔲

10. julija, ob 3:17 - prazna luna (mlaj)

vsak dan

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

8. julija 2021

Nagradna križanka »RILE SERVIS«

RADIO VELENJE

Jasmin Jakupović s. p. Preloška cesta2, 3320 Velenje

03 897 58 20 | 031 68 26 26 rile.servis@siol.net

AVTOMEHANIČNA DELAVNICA, VREDNA ZAUPANJA

POLNJENJE AV KLIMATSKIH NAPR

• • • • • • • • • •

Popravila vseh vrst vozil Hitri servis in preventivni pregledi Priprava vozila za tehnični pregled Servis izpušnih sistemov in katalizatorjev Računalniška diagnostika Najsodobnejša laserska avtooptika Premontaža in centriranje pnevmatik Specialisti za mehanična popravila oldtimerjev Dobava in vgradnja kakovostnih rezervnih delov Na vse kupljene in vgrajene dele nudimo 12 mesečno jamstvo

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »RILE SERVIS«, najkasneje do ponedeljka 19. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. junija do 4. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

RUGELJ SAMO: Na prepihu: zgodba o spremembi, krizi in novem začetku

Skupna občinska uprava SAŠA regije

od – Odrasli | 821-94 – Spomini | Vir: www.bukla.si

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Samo Rugelj (1966) je dolgoletni slovenski publicist in avtor knjig s področja filma in založništva, v zadnjem obdobju pa se je premaknil proti izpovednim in leposlovnim knjigam, kot sta literarni potopis Triglavske poti (2018) in roman Resnica ima tvoje oči (2018). V svoje knjige pogosto vpleta osebno izkušnjo, ki jo skuša približati bralcu v biografskem (denimo Delaj, teci, živi) ali pa leposlovnem žanru (Na dolge proge). S knjigo Na prepihu pa je izpisal svojevrsten literarni hibrid, ki je po eni strani hvalnica moči narave, po drugi pa (samo)kritična izpoved človeka, ki v teh težkih časih dela na področju kulture in je postavljen pred preizkušnjo, da na novo premisli smisel svojega bivanja. Začetek te avtobiografske pripovedi je postavljen v poletje leta 2020, v tisto na videz idilično obdobje po prvem valu epidemije, ki je pretresla nazorske in eksistencialne temelje vsega sveta ter postavila pod vprašaj tudi avtorjevo prihodnje delo. Zamajala je njegova četrtstoletna prizadevanja, obenem pa ga potisnila v stres zelo blizu travmatičnemu. Celitev zadanih ran je avtor v različnih kombinacijah s svojimi bližnjimi našel v napol zavestnem, napol intuitivnem obiskovanju narave in tistih slovenskih gora, za katere v pol stoletja hribolazenja še ni našel časa. Z vsakim dnem, preživetim v vsestransko zdravilni naravi, se je z njega odluščila plast frustracij, ki so se nabrale čez epidemično pomlad. Ob tem je na marsikaterem pohodu naletel na samonikle ljudi, ki so tudi v teh časih znali iz narave potegniti nekaj zase. Konec poletja se je že počutil skoraj osvobojenega in ozdravljenega, potem pa sta ga zlovešči drugi val in vnovična karantena spet odpeljala v neznano.

SVIT BRINA: Ne želi si lahke poti

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. junija do 4. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 28. junija do 4. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Uveljavljena in svetovno priznana pisateljica, ki živi in ustvarja v mestu luči in ljubezni, nam v branje ponuja resnično pripoved iz svojega življenja. Začne se v začetku marca 2020, ko se je odpravila v ajurvedski center Ajurmana Dharma v Kerali na skrajnem jugu Indije. Pozabiti želi na neuspešen izid knjige, bolečo založnikovo zavrnitev (prvo v pisateljski karieri!) ter si s pomočjo ajurvedske medicine ozdraviti bolečine v hrbtu. Prvič se odpravi na tako dolgo potovanje, v deželo koksa, kar je beseda za glavno mesto Kerala. Na pot jo pospremijo prijateljičine besede: »Ne želi si lahke poti. Želi si lahkega koraka.« Znajde se v neokrnjeni naravi, džungli pravzaprav, in niti sanja se ji ne, kakšna pustolovščina jo čaka. Čedalje več je novic o nenavadnem virusu, ki se neobvladano širi po severni Italiji. Po nekaj brezskrbnih dneh se zaprejo železna vrata centra, nebo se stemni in obiskovalci se spremenijo v ujetnike, ko se pandemija nezadržno širi kot požar po vsem svetu. In pisateljica se lahko poda na nepričakovano notranje potovanje … 🔲

ČETRTEK, 8. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (o zlorabah drog se bomo pogovarjali z Anjo Strmšek, dr. med. iz Območne enote Celje NIJZ); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 9. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 10. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 11. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor (Z nami bo Univerza za tretje življenjsko obdobje); 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 12. julija

Skupna občinska uprava SAŠA regije

od – Odrasli | 821-312.6 – Slovenski roman | Vir: www.dobreknjige.si

24 ur

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 28. junija do 4. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 13. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (Z nami bo Simon Ogrizek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 14. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI RAZNO

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

ŠKROPILNICO na kolesih, več vrst žganja in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

NEPREMIČNINE

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

GARAŽO v Velenju, kupim. Prednost ima lokacija v Šaleku (Selo). Gsm: 041 517 248

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO – Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 10. 7. in nedeljo, 11. 7. 2021, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 14 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

•

POROKE

•

Porok ni bilo za objavo.

•

SMRTI • •

OBVEŠČEVALEC

8. julija 2021

Nežmah Lucija, roj. 1934, Šmartno ob Paki, Gavce 49C Flis Jernej, roj. 1933, Velenje, Kajuhova cesta 16 Drovenik Evgen, roj. 1954, Velenje, Janškovo Selo 24 B

Miklavžina Rozalija, roj. 1926, Velenje, Ložnica 5B Krajnc Stanislava, roj. 1938, Vojkova cesta 3

od 9. 7. do 15. 7. - 9. julija 1941 se je v Brežicah rodil Jože Stanič, nekdanji generalni direktor Gorenja Velenje; - 9. julija 1952 se je v Celju rodil nekdanji župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek. Umrl je 29. julija 2012; - 9. julija 1985 je v Velenju umrl slikar in pedagog Aristid Zornik. V Zornikovem slikarskem opusu prevladujejo tihožitja, krajine in žanrski motivi. Rojen je bil v Kopru, 24. februarja 1913; - 9. julija 1993 je umrl ekonomist in zbiratelj Valter Demšar. Kot prvi diplomirani ekonomist na Rudniku lignita Velenje je od leta 1945 do upokojitve leta 1974 delal na različnih delovnih mestih, zadnja dva mandata pa je bil član poslovodstva RLV. Organiziral je več srečanj in filatelističnih razstav v Velenju. Svojo zbirko je razširil tudi na zbiranje rednih in priložnostnih poštnih žigov. Rojen je bil v Velenju, 6. septembra 1917; - 9. julija 2013 je bila v Šošta-

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 24. junija 2021, so: •

Irena Marič, Ljubljanska 34, 3320 Velenje; • Edvard Vodišek, Šalek 84, 3320 Velenje; • Marjana Kremer, Dušana Kvedra 9, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ODLIČNA IZBIRA PIJAČ

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

nju ustanovljena skupina Šole zdravja. Vadba je brezplačna, vodijo jo prostovoljke in se jim lahko pridruži vsak; - 10. julija 1925 se je v Velikem Vrhu v občini Šmartno ob Paki rodila političarka in udeleženka NOB Ela Letonja Ulrih (partizansko ime Atena). Umrla je v Ljubljani, 22. julija 2009; - 10. julija 1979 se je začela lokalna delovna akcija za izgradnjo »Šaleške magistrale«, v kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; - 10. julija 1988 je bila v Velenju prva prireditev na novi 75-metrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso; - 10. julija 2013 je v Topolšici umrla pedagoginja in ravnateljica Leopoldina Lukič. Končala je Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, smer Defektologija. Med letoma 1958 in 1979 je bila ravnateljica na Posebni osnovni šoli Velenje. Zaslužna je za uvajanje in razvoj posebnega šolstva v Šaleški dolini. Rodila se je 29. avgusta 1934, na Lokah pri Zagorju; - 11. julija 1924 je bil rojen slavist in publicist Vinko Šmajs iz Velenja. Umrl je 12. novembra 2016; - 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz

Alojz Podgoršek (Arhiv Muzeja Velenje) Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo; - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko že kopali na nekdanjem velenjskem letnem bazenu, ki ga žal ni več; -12. julija 2010 so v Termah Topolšica v Ocepkovem gaju v novih 27 hišic naselili prve goste; - 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v okviru tekmovanja Entente Florale. Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - 13. julija 2006 se je v atriju Velenjskega gradu na svojem prvem celovečernem koncertu predstavil Šaleški študentski oktet; - 14. julija 1874 se je rodil Ferdo

Valenčak, eden najvidnejših socialdemokratskih politikov Šaleške doline v obdobju pred in po 1. svetovni vojni, ki je bil med drugim tudi stari oče nekdanjega župana Mestne občine Velenje, zdaj žal pokojnega Bojana Kontiča; - 14. julija 1913 se je na Češkem rodila Irena Foit, žena Františka Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje. Z njim je 25 let potovala po Afriki. Umrla je leta 2005 na Češkem; - 14. julija 1933 se je v Celju rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje; - 15. julija 1963 so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati prve stranke. S prestavitvijo občine iz Šoštanja v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Šoštanj; - 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje. To je začetek ukvarjanja z velikim rokometom v Šaleški dolini, ki so ga igrali kar na nogometnem igrišču. V Šoštanju so leta 1958 pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub, iz katerega se je kasneje razvil RK Gorenje. 🔲 Damijan Kljajič

Urški Bandalo v spomin Minila sta že dva meseca … Razum je že dojel, srce pa ne more in noče sprejeti, da te ni več, naša draga Urša, Urška, Uršika … Kakorkoli že smo te imenovali. Ostala je nedoumljiva praznina, ki je nič ne more zapolniti. Smrt te nam je vzela, ne more pa vzeti vseh lepih spominov na tvoj prešerni smeh, žareče oči in prekrasne lase – tvoj ponos. Nisi nam bila samo prijateljica, ampak tudi predavateljica, vaditeljica, učiteljica zdravega življenja. Spoznali sva se na CINDI, nadaljevali kot soustanoviteljici ŠKK, skupaj sva prebijali led novih GIO vaj za srčne bolnike v času, ko v Velenju še nihče niti slišal ni zanje. Vaje so s tvojim odhodom iz društva žal sicer skoraj ugasnile, ostalo pa nam je znanje, pink majice in nešteti spomini na skupne ure, preživete na vadbi in ob poglabljanju in učenju novosti z avtorico vaj. Iz znanstva je kaj hitro nastalo prijateljstvo, kljub veliki razliki v letih. Skupaj sva se veselili tvojih osebnih in službenih uspehov, skupaj bili žalostni, ko je šlo kaj narobe. Niso bili samo s soncem obsijani dnevi, prišli so trenutki, ko so te

obhajale črne misli. Takrat sem ti v šali zagrozila, da te bom dala čez koleno. Z rojstvom tvoje deklice je posijala luč vate in v tvoje življenje. Vse se je vrtelo okrog nje. Skupaj sva se veselili njenega prihoda, vsakega napredovanja, prvega šolskega dne, prvih uspehov v glasbi. Mi, ki smo te imeli radi in te spoštovali, pa si seveda ne moremo niti približno predstavljati, kaj se dogaja v srcih tvoje družine. Vsi smo vedeli za resnost tvoje bolezni, pa vendar smo upali, upali na nov čudež v medicini, vse do zadnjega trenutka. Včasih si se povsem umaknila in bila tako nekje daleč, da te nismo mogli doseči. Bolelo nas je, toda spoštovali smo tvoj način spopadanja z boleznijo. Zdaj, ko smo te za zmeraj izgubili, so seveda še toliko dragocenejši spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Veliko si ustvarila v svojem vse prekratkem življenju in upam, da nam bo vsaj nekaj tega uspelo ohraniti in nadgraditi. V imenu vseh, ki smo te imeli radi, 🔲

tvoja Inge.

ZAHVALA Življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat

V SPOMIN

ZDRAVKO KUGONIČ

MIROSLAV OMAN

10. 2. 1936 – 20. 6. 2021

iz Topolšice

iz Šoštanja

15. 1. 1970 – 3. 7. 2020 Mnogo, mnogo prerano tiho brez besed si odšel in me za vedno zapustil, dragi sin. Življenje je trpljenje, sreča / mladost, a kratko le trpi / na veji kapljica viseča, potegne veter, pa je ni. Josip Stritar

Ni ure, dneva in noči, povsod si z mano ti. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Tvoja mama

Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za vse darovane sveče, svete maše, denarne prispevke, vse ustne in pisne izraze sožalja, hvala vsem, ki ste mu izkazali poslednjo čast ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala velja v času bolezni medicinskemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, internemu oddelku bolnišnice Topolšica, posebej še za vso skrb dr. Urbanu, domu Zimzelen za kratko bivanje pri njih, g. dekanu Pribožiču za lepo opravljen obred in pogrebno sveto mašo, gospe Majdi Menih za izbrane besede slovesa, pevcem skupine Kamerati za občuteno odpete pesmi, pogrebni službi KP Velenje, praporščakom DI in DU Šoštanj.

Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.

Pogrešali te bomo tvoja žena, otroci, vnuki in pravnuki.

Naš čas, 8. 7. 2021, barve: CMYK, stran 24

Pljusk in mljask Minuli konec tedna so v Velenjsko jezero pljuskali adrenalinski navdušenci, na Visti pa mljaskali sladokusci Tina Felicijan

Velenje, 3. in 4. julija – V poletnih dneh je obala Velenjskega jezera množično obiskana. V soboto, ko je bila ponudba vodnih aktivnosti in kopenskih vsebin posebno pestra, pa je Velenjska plaža pokala po šivih. Na vodi je mrgolelo teh in onih veslačev, pontoni so bili polni sonca želj-

nih kopalcev, na plaži pa je bil okupiran sleherni kotiček sence. Mokro preživljanje prostega časa je bilo minuli konec tedna še bolj aktivno kot sicer, saj je prireditev Pljusk, ki jo je Mestna občina Velenje v sodelovanju z več partnerji organizirala že četrto leto, tako pa poskrbela, da se je dober glas o lepotah in ponudbi »velenjskega morja« razle-

gel širom Slovenije, tako otrokom kot odraslim ponujala brezplačno uporabo raznih vodnih igral in možnost družinske rekreacije. Mnoge so pritegnili vratolomni akrobacijski šovi svetovno znanih Dunking Devils, ki so tudi ambasadorji Pljuska. Obiskovalce so zabavali na trampolinu in »ruski skakalnici«, sedli pa so tudi med žirante tekmovanja v drznih in domiselnih skokih z

Tomaž Pančur iz Agencije Extrem, ki že od prvega Pljuska sodeluje pri ustvarjanju atraktivnega dogajanja ob otvoritvi kopalne sezone na Velenjski plaži, je povedal, da so letos postavili »slip'n'slide« tobogan s skakalnico s kar devet in pol metrov visokim zaletiščem. Na njej je lahko ne le pogum, temveč tudi veščine preizkusil vsakdo, ki je mojstre akrobacij – člane skupine Dunking Devils – prepričal, da zmore varno pljuskniti. Gledalci so lahko videli kar nekaj izjemno posrečenih skokov, pa tudi precej ponesrečenih. Tako je bila konkurenca za obe nagradi, torej za najboljši skok in najhujši »ploh«, močna. »Vzdušje je zabavno, sproščeno, energije polno,« je bil zadovoljen z odzivom množice. Kakšne vtise pa ima o Velenjski plaži? »Zasluži si še kak Pljusku podoben dogodek, ki bo poživil dogajanje. Velenjčani ste lahko ponosni, da je ta prostor ob jezeru tako lepo urejen in ponuja pravo morje sredi mesta,« odgovarja Savinjčan.

»Juhuhu, tabor je spet tu. Letošnji bo nekoliko drugačen od minulih. Vabljeni otroci od 1. do 5. razreda, ki si želite zabave.« Tako so med drugim zapisali na vabilo na tradicionalni dnevni tabor člani Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki. Izdali so le to, da se bodo udeleženci za tri dni prelevili v kavboje in indijance, vse ostalo pa naj ostane skrivnost. Tabor se je odvijal od 28. do 30. junija pri javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki. Mahanje v pozdrav, tudi kakšna solzica, predvsem pa nasmejani in zadovoljni obrazi udeležencev tabora so nazorno odgovorili na najpogosteje zastavljeno vprašanje staršev – kako je bilo – na zaključni prireditvi tabora minulo sredo popoldan. »Vse je bilo tipi-topi,« smo slišali reči Jakoba Pera. Zgovorna

Med 50 tekmovalci v akrobatskem skakanju z drče v jezero je bil tudi Velenjčan Ivan Razbornik, ki se šteje med navdušence nad adrenalinskimi športi. Niti buška, ki si jo je predelal s ponesrečenim skokom, ga ni odvrnila od »divjega obnašanja na skakalnici s poskusom trojnega salta,« kakor je komentator opisal njegov nastop. »Pljusk je majka,« je zatrdil s pestmi v zraku, pohvalil skakalnico, celotno zamisel in organizacijo dogodka. Da je sama plaža vedno bolj urejena, ponudba pa se nenehno nadgrajuje, pa meni tudi domačinka Tamara Logar, ki sicer nima izkušenj s podobnimi skakalnimi podvigi, a se je spontano prijavila na tekmovanje in se še kako zabavala. mokrega tobogana, na katerem so adrenalinske izkušnje željni dobili zalet za polet nad vodno gladino in kar se da mehak pristanek v vodo, kar pa se ni posrečilo vsem. Medtem ko je pri čolnarni pljuskalo, pa je na Visti mljaskalo. Tam je namreč Zavod za turizem

Vse je bilo tipi-topi Na tridnevnem taboru Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki kar 18 otrok – Otroci so še živahni, se radi družijo, a … je bila tudi Nina Rant, ki je povedala, da ji je bilo najbolj všeč »špricanje« z vodo in igranje enke. Pa tudi ustvarjalne delavnice. »Predvsem pa smo se veliko družili,« je še dodala Nina. Po besedah Zoje Lešnik, vodje tabora, so bile članice društva nad odzivom na dogodek presenečene. »Zaradi epidemije covida-19 tabora lani nismo pripravile, zato se tolikšnega števila prijav nismo nadejale. Prejele smo kar 19 prijav,

Na prireditvi ob zaključku so otroci staršem na svoj način pokazali, da so se imeli na taboru lepo.

Zoja Lešnik: »Menim, da smo kljub nekaterim še vedno veljavnim ukrepom tabor odlično izpeljale.«

tabora pa se je udeležilo 18 otrok. Kljub doslednemu izvajanju še veljavnih ukrepov mislim, da smo pripravile 'ful fajn' tabor, na katerem so se otroci resnično zabavali in se imeli lepo«. Njihov drugi dom sta bila za tri dni dvorana Marof in Hiša mladih, spali so v mladinskem hostlu. S čim so si krajšali čas? Izdelovali so indijanske perjanice, ostale predmete, povezane s kavboji in indijanci, jahali

Šaleške doline priredil zdaj že tradicionalno kulinarično tržnico ob jezeru Beach food festival, ki je pritegnila mnoge ljubitelje bogatih okusov sodobne lokalne, slovenske in mednarodne kuhinje. 🔲

konje na ranču Veniše, ogledali so si film, igrali družabne igre, si prepevali indijansko himno … Za omenjeno temo tabora so se v društvu odločili že lani, saj so junaki s kavbojskimi klobuki, usnjenimi hlačami, indijanci z loki in zanje tipičnimi oblačili med pogosto izbranimi pustnimi maskami. So morda štiri animatorke, ki so skrbele za prijetno druženje otrok na začetku počitnic, zaznale kakšne posebnosti v primerjavi z minulimi tabori? »Ja in ne. Dejstvo je, da so otroci kljub epidemiji covida-19 in ukrepom še vedno živahni, da se radi družijo in zabavajo. Je pa res, da je bilo, ko je bilo treba nekaj narediti bolj na hitro, slišati: 'Ali lahko uporabim telefon? Jaz bi bil raje za računalnikom …'« je še povedala Zoja Lešnik. 🔲

Tatjana Podgoršek

Pripravili so tudi razstavo izdelkov, narejenih na ustvarjalnih delavnicah.