26 2022

Pljusk na Velenjski plaži

Knapovščina je globoko zakoreninjena

V Šaleški dolini je rudarska dediščina izredno bogata – in skorajda ni prebivalca, ki si ne bi bil v sorodu vsaj s kakim knapom. Rudarski kruh je v preteklosti preživljal in še danes preživlja številne družine. Knapovščina nam je tako hote ali nehote zlezla pod kožo.

V 147 letih pridobivanja premoga iz nedrja zemlje so roke in znoj naših rudarjev naredili našo regijo takšno, kot je. Razvoj Velenja je tesno povezan s premogovništvom, saj so rudarji mesto zgra dili s svojimi rokami, ob neštetih urah prostovoljnega dela. Po men rudarske tradicije – v katerem se zrcalijo temeljne vrednote, kot so tovarištvo, solidarnost, spoštovanje in medsebojna pomoč – vedno globlje spoznavamo in jo v teh časih znamo še bolj ceniti.

V Sloveniji je premog že od nekdaj eden poglavitnih virov energije, saj zagotavlja nemoteno in zanesljivo oskrbo z do mačo električno energijo tretjini Slovenije, v sušnih obdobjih tudi več. Energija preteklosti je bila nekoč naša prihodnost, energija sedanjosti je tukaj in zdaj, energija prihodnosti pa nas motivira, nam daje zagon in upanje. Čas črnega zlata se bo iztekel, o tem ni dvoma, vendar ne z danes na jutri, sicer bi se Slovenija znašla v nezavidljivem energetskem položaju.

V tem času pa že razmišljamo o možnostih, ki nam jih dolina po nuja. Vnaprej nihče ne more vedeti, katera ideja se bo na koncu izkazala za uspešno, toda najbolj ustvarjalnih ljudi ni strah ne uspeha. Zvestoba lastnim načelom, prepričanjem, razmišljanju, dejanjem in ciljem stane. Če želimo razmišljati s svojo glavo in hoditi po poti, za katero smo prepričani, da nas bo pripeljala tja, kamor smo se namenili, stane veliko. Toda ravno zaradi knapo vskih značilnosti in vrlin ne dvomim, da bo Šaleška dolina tudi v prihodnje našla poti in energijo za svetlo prihodnost. Le-ta bo zagotovo vsaj nekoliko – če že ne popolnoma – drugačna kot zdaj, toda nič za to, spremembe so edina stalnica v življenju. Ni dvoma o tem, da gresta Šaleška dolina in rudarstvo z roko v roki, zato prijazno vabljeni v našo družbo v soboto, 2. julija, ko bo na Mestnem stadionu Velenje izveden že 61. Skok čez kožo. Naj živi nam večno naš rudarski SREČNO!

�� dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje

Spodbuditi je treba pozitivne energije za skupne cilje

Velenje, 23. junija

svečanost ob dnevu dr žavnosti se je odvila v Domu kulture Velenje. Uvod so naredili pra porščaki, za kulturni program pa so poskrbeli plesalci in glasbeniki Šaleškega folklornega društva Koleda. Slavnostni govornik je bil minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Najprej je poudaril, da je Slovenija danes država vseh državlja nov, solidarna in vključujoča, z vladavino prava in s spoštovanjem človekovih pravic. »Takšne cilje smo imeli leta 1991 in takšne cilje imamo tudi danes,« je dejal in nadaljeval, da nas vsi primerjalni po datki z razvitimi državami v EU kažejo v pozitivni luči, iz česar lahko črpamo samozavest. »Žal pa je naša sposobnost sporazumevanja o skupnih ciljih prešibka. Naša skupna sposobnost oblikovati resničen in dolgoročno vzdržen državni interes ni dovolj široka. Vse preveč je pesimizma, parcialnih političnih interesov in z njimi destruktiv nosti. Premalo je pripravljenosti na spremembe,« je bil kritičen. Nadaljevanje na strani 3

TAKO mislim

Velenje, 25. junija – Ob Velenjskem jezeru je bilo pretekli konec tedna ponovno pestro, saj je potekal že tradici onalni Pljusk na Velenjski plaži. Vzporedno so potekali

tudi Beach Food Festival, dobrodelna akcija Odreži dru gačnost ter številne vodne in obvodne aktivnosti. Več na strani 13

Navdušenci nad supanjem in »sup mojstri« so se med seboj pomerili na SUP tekmovanju.

– Osrednja občinska

Goličnik bo kandidiral za župana

Šoštanj – Na zadnji seji Občine Šoštanj je svetnik Boris Golič nik javno izpostavil, da bo na naslednjih volitvah kandidiral za župana. Želi si, da bi skupaj z občani in občankami Šoštanja soustvarjali lepšo prihodnost in nekatere stvari spremenili na bolje. Za kaj se bo zavzemal? »Predvsem za to, da se spoštujemo, povezujemo, sodelujemo in skušamo narediti čim več dobrega za našo prihodnost in prihodnost naših otrok. Kot svetnik tudi na sejah vedno sodelujem in opominjam na pomanjkljivosti, tudi pohvalim in podpiram vse dobre odločitve in sem zadovoljen, ker sodelujemo konstruktivno,« je odgovoril Goličnik in pouda ril, da se je v preteklih obdobjih v občini Šoštanj veliko naredilo, kar spoštuje. Drastičnih sprememb ne bi uvajal, bi pa nadaljeval dobro delo in kakšne stvari spremenil. Zdi se mu prav, da na stopi mlajša generacija z osveženim pogledom na prihodnost. �� jš

Vaške igre v Šmartnem

Šmartno ob Paki – Po dveh covidnih letih bo Turistično društvo Šmartno ob Paki v nedeljo, 3. julija, znova organiziralo tradicionalne Vesele vaške igre. Odvijale se bodo na prireditve nem prostoru pred gasilskim domom. Organizatorji pričaku jejo, da se bodo zabavnih iger udeležile ekipe vseh 10 vaških skupnosti in da jih bo pri preverjanju spretnosti spodbujalo čim več gledalcev. Vesele vaške igre se bodo začele ob 16. uri. �� tp

Zelena zaveza v Gornjem Gradu

Gornji Grad - 1. julija ob 18. uri bodo v parku pred kate dralo Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu podpisali Zeleno zavezo slovenskega turizma, s katero občina Gornji Grad sprejema 10 načel za trajnostno delovanje in nenehno prizadevanje za izboljšave. Podpisu zaveze bo sledila predsta vitev digitalnega zaslona v neposredni bližini gornjegrajske katedrale, ki bo virtualno pripovedoval tisočletno zgodovino Gornjega Grada. Postavitev digitalnega zaslona je del projek ta »Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina 2«, ki ga vodi Razvojna Agencija Saša regije. Sredstva za njegovo izvajanje je agencija pridobila v okviru Javnega razpisa za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021 Ministr stva za gospodarski razvoj in tehnologijo. ��

Kakšna bo energetska oskrba Šaleške doline v prihodnje

27. seja sveta Mestne občine Velenje - Dvig cen za toplotno ogrevanje nujen, a ne velik – Akcijski načrt Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline je treba sprejeti do konca leta

Diana Janežič

Velenje, 28. junija – 27. sejo mestnega sveta, ki je vsebova la 36. točk dnevnega reda je vo dil župan Peter Dermol. Med uvodnimi točkami so svetniki sprejeli predloga Statuta in Po slovnika Mestne občine Velenje, v nadaljevanju potrdili predloge sklepov o podelitvi priznanj Me stne občine Velenje v letu 2022, o imenovanju Občinske volilne komisije ter o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi volilnih enot in števila članov Sveta v Krajevnih skupnostih in Mestnih četrtih.

Osrednji del seje sveta se je v več točkah nanašal na ener getsko oskrbo v Šaleški dolini. Najprej je mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje (KPV), podal poročilo o poslovanju v letu 2021. Prejšnji teden ga je predstavil tudi na seji sveta Občine Šoštanj, o če mer pišemo v članku s te seje. Iz postavimo, da je Škarja poudaril pozitiven podatek, da 17 odstot kov letnih prihodkov ustvarijo pri tržni dejavnosti, da je Vele nje ena najbolj pokritih občin pri oskrbi z vodo, odvajanjem odpadne vode in čiščenjem od plak ter da se vsa pobrana omre žnina in najemnina vlagata v vzdrževanje in nove projekte. V prihodnjem obdobju bo njihov največji projekt prenova siste ma daljinskega ogrevanja, na področju komunale pa investi cije v oskrbo s pitno vodo, obno ve cest in ostale infrastrukture.

Višje cene so dejstvo, rezerve so tudi v varčevanju Mag. Gašper Škarja je dejal, da je Termoelektrarna Šoštanj 1. junija uveljavila povišanje cene toplotne energije, in sicer za 40,7 odstotka, kar je posledica vedno dražjih emisijskih kuponov za izpuste, ki jih mora plačevati za ogrevanje, kljub prizadevanjem,

da bi bili plačila kuponov za ogrevanje opravičeni, saj je da ljinski sistem ekološki.

»Glede na izračune višine stro škov toplote je predviden od 3 do 3,5-odstotni dvig stroška to plotne energije za uporabnike gospodinjskega odjema, poslov nega in industrijskega odjema, ob že predvideni in upoštevani subvenciji toplote lokalnih sku pnosti v višini 708.405 evrov (z DDV). Dvig variabilnega dela cene toplote pa kljub temu ne bo zadoščal za pokrivanje polnega povišanja nakupne cene toplote, zato bomo skupaj z lokalnima skupnostnima iskali ustrezno rešitev za ne oteženo poslovanje podjetja,« je dejal mag. Škarja. Nekateri svetniki so pri tem opozarjali na težak materialni položaj mnogih občanov, ki jih bo povišanje položnice za to plotno energijo še bolj obreme nilo. Kot je povedal župan, za izvzetje emisijskih kuponov iz stroška za toplotno ogrevanje v državi še nismo našli ustrezne ga sogovornika, sicer pa obči na občanom pomaga na različ ne načine – subvencije k ceni ogrevanja, možnost obročnega plačevanja stroškov, socialne pomoči –, poleg tega nadaljuje energetsko sanacijo stavb, načr tuje oblikovanje energetske pi sarne. Ob tem je svetnica Breda Kolar, SD, poudarila, da mora tudi vsak občan pri sebi pre misliti, kako bi zmanjšal višino položnice. “Obnašajmo se raci onalno, varčujmo z energijo, lo kalna skupnost pa mora občane ozaveščati glede tega.”

Vprašanja svetnikov in odgovori

Aleksandra Vasiljević, SD, je povedala, da je zdravstvena zavarovalnica s 1. junijem ukinila dejavnost delovne terapije na domu. Storitev še ostaja v Zdravstvenem domu, težava pa je ta odločitev za 45 pacientov, ki na delovno terapijo zaradi zdravstvenih težav ne morejo od doma, in za vse nove.

Ti pacienti ostajajo brez terapije in rehabi litacije na domu. Vprašala je, ali je v občin skem proračunu na voljo vir, ki bi omogo čal financiranje delovne terapije na domu? Odgovorila je namestnica vodje urada za družbene dejavnosti Katja Remic Novak, in sicer, da so o tem v navezi z drugimi mestnimi občinami, zahtevali bodo od govore ZZZS o vzrokih za tako odločitev,

Ključni dokument za pravični prehod

Tematika se je nadaljevala v točki dnevnega reda Predstavi tev osnutka Akcijskega načrta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki sta jo opravila mag. Gašper Škarja in Janez Ramšak, tehnični di rektor KPV. V zaključni fazi je potrjevanje območnega načrta za pravični prehod Saša regije s strani evropske komisije, kar je podlaga za črpanje nepovrat nih sredstev iz sklada za pravič ni prehod in drugih virov, zato mora biti dokument potrjen pra vočasno. Vrednost projekta je okoli 100 milijonov evrov. “Ak cijski načrt vsebuje vse aktiv nosti, tehnologije in korake, ki bodo pripeljali do preobrazbe daljinskega sistema, načrt pa je zastavljen na dveh scenarijih. Eden je popolna neodvisnost od trenutnega vira iz TEŠ, druga pa souporaba lastnih virov in odvisnost v naprednih tehno logijah obnovljivih virov iz TEŠ, kot na primer lesna biomasa, sončni kolektorji, večje toplotne črpalke za izkoriščanje odpadne vode iz čistilnih naprav in jeze ra …,” je povedal mag. Škarja in še, da gre za 10-letni projekt ter da bodo septembra organizira li mednarodno konferenco za širšo javnost s strokovnjaki in primeri dobrih praks iz tujine.

Lokalni energetski koncept in Trajnostna urbana strategija mesta

Ines Ahmić iz Zavoda Ksse na je v nadaljevanju predstavila predlog Lokalnega energetskega

poleg tega v uradu pripravljajo izračun, kaj bi to pomenilo za občinski proračun.

Veronika Juvan, NSi, je pohvalila skrb za varnost pešcev, kolesarjev in gradnjo kolesarskih poti, a opozorila, da obstajajo odseki, kjer ni pločnika in kolesarskih stez. KS Šentilj je dobila del pločnika, krajane pa zanima, zakaj pločnik ni zgrajen do konca?

Tone Brodnik, vodja urada za komu nalne dejavnosti, je odgovoril, da je bila dokumentacija pripravljena za gradnjo pločnika od mrliške vežice do gasilskega doma, a je bila rekonstrukcija velik zalogaj in so jo razdelili v dve fazi. Prva faza je bila zdaj končana, druga faza – 350 metrov od seka ceste in pločnika od mrliške vežice do križišča pri Pleteršku – je v planu 2023-24.

koncepta Mestne občine Velenje, ki pomeni dolgoročno načrtova no usmeritev občine na podro čju energetskega in z energijo povezanega okoljskega razvoja in ki lokalno skupnost in njene prebivalce usmerja k sistemat skemu oblikovanju in vzdrževa nju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, energetskih pre novah stavb, nizko energijskih in pasivnih gradnjah, skrbnemu ravnanju z energenti in energi jo, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, višanju energijske učinkovitosti in uvajanju obno vljivih virov energije.

Svetniki so predlog podprli, prav tako pa tudi Osnutek Trajno stne urbane strategije mesta Vele nje 2030, ki jo je predstavila Karla Sitar, vodja Urada za gospodar ski razvoj in prestrukturiranje. Namen strategije je prispevanje k razvoju urbane mobilnosti in pomoč pri vzpostavitvi traj nostnega prometnega sistema, ki stremi med drugim k izbolj šanju kakovosti zraka v mestu, zmanjšanju izpustov toplogre dnih plinov in porabe energije, izboljšanju povezanosti urbanih območij z njegovim zaledjem, izkoriščenosti prometne infra strukture, zmanjšanju stroškov za mobilnost, prometnih zasto jev, povečanju prometne varno sti …

Ob koncu seje so se svetni ki seznanili še s poročilom o delu Zavoda za turizem Ša leške doline, poročilom o re zultatih meritev onesnaževal v zraku ter poročilom o delu Razvojne agencije Savinjsko -šaleške regije, vse za leto 2021.

Brigita Tretjak, Naša dežela, je opozori la, da kolesarska pot od Velenja do Dobrne še ni končana, kolesarji pa jo že upora bljajo. Vidnost kolesarjev je pri prehodu križišč s stranskimi cestami in glavno ce sto majhna in bo še slabša, ker so na vsa ki strani njive koruze. Ali bo postavljena signalizacija?

Tone Brodnik je odgovoril, da investi cijo vodi Direkcija RS za ceste, izvaja se vertikalna in horizontalna signalizacija, uradni prevzem naj bi bil septembra. Ko lesarji se po njej do takrat vozijo na lastno odgovornost, ker je cesta še gradbišče in je vožnja po njej nevarna, posebej v temi. Predvidene so sicer talne ovire, zamejitve in oznake, da kolesar nima prednosti.

Spodbuditi je treba pozitivne energije za skupne cilje

Strategija za pravični prehod z novimi projekti prinaša upanje – Slovenski narod je skozi zgodovino dokazal veliko življenjske energije, delavnosti in trme

Diana Janežič

Nadaljevanje s strani

1

Ob tem je Bojan Kumer pouda ril spremembe, ki čakajo Šaleško dolino, ki jih prinaša in zahte va narava, namreč podnebne spremembe. Te so postale ena od poglavitnih skrbi za obstoj planeta in prebivalcev. Prido bivanje premoga in električne energije sta pomembno vlivala na oblikovanje značaja, identite te in navad prebivalcev doline.

»Upravičeno smo lahko ponosni na delo naših dedov, očetov in sokrajanov, ki so v zadnjem sto letju in pol pomembno prispeva li k razvoju Slovenije,« je dejal.

Na očitne podnebne spremem be, ki jih lahko vsak dan občutimo tudi v našem okolju – rekordno vi soke temperature, daljši vročinski valovi, poplave, suše, ujme – v 75 odstotkih vpliva energetski sek tor z izpusti toplogrednih plinov.

»Dejstvo je, da kurjenje premoga za proizvodnjo električne energije

onesnažuje okolje, zato bo treba s to dejavnostjo v srednjeročnem obdobju prenehati. To bo imelo močan vpliv na našo regijo, na drugi strani pa se nam s tem po nuja velika priložnost. Na vas, prebivalcih, je, da to priložnost sprejmete, na nas, odločevalcih, pa, da bo prehod na nove dejav nosti pravičen,« je dejal Kumer. Vlada RS je januarja spreje la Nacionalno strategijo za iz stop iz premoga. »Nova vlada bo to odločitev spoštovala, si

Z dnevom državnosti obeležujemo dogodke izpred 31 let, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, in sicer Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni RS, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.

bo pa zagotovo prizadevala, da ustrezno pripravi in izpelje vse potrebne mehanizme za pravi čen prehod. V prihodnjih mese cih bosta pripravljena predloga zakonov o zapiranju Premogov nika Velenje in prestrukturira nju SAŠA regije, pri čemer bo so delovanje z lokalnimi deležniki ključnega pomena,« je poudaril Kumer in dal svojo zavezo, da bo

poskrbel za skupno iskanje reši tev ter za pravičen proces dolgo ročnega energetskega, okoljske ga, gospodarskega in družbenega prestrukturiranja regije.

Dodal je še, da je v postopku izdelave tudi območni načrt za SAŠA regijo, ki bo omogočil čr panje sredstev iz sklada za pra vični prehod. Celotni postopek naj bi bil zaključen jeseni. ��

Ponosno praznujmo in negujmo priborjene vrednote

Mlade naj vodita strpnost in načelo domovine, da delajo pošteno in v dobrobit vseh ljudi - V življenju največ šteje, da živimo v miru in svobodni državi

Skorno, 24. junija - V Občini Šoštanj vsako leto poteka več pro slav ob dnevu državnosti, s kate rimi počastijo spomin na nasta nek države Slovenije. Zbrane na prireditvenem prostoru na osre dnji proslavi v Skornem, ki jo že deset let skupaj pripravljajo s KS Skorno in Turističnim društvom Skorno, je v uvodnem govoru pozdravil župan Darko Menih, ki je poudaril pomen dneva dr žavnosti, ki vsakemu državljanu

pomeni veliko. »Pred enaintride setimi leti smo dobili svojo drža vo. Ponosno praznujemo in negu jemo priborjene vrednote. Tako mora ostati tudi v bodoče. Gre tudi za sporočilo mlajšim gene racijam,« je povedal župan. V imenu veteranov vojne za Slovenije je zbrane nagovo ril Leon Stropnik, predsednik Območnega združenja vetera nov vojne za Slovenijo Šoštanj, ki se mu zdi prav, da se ob naj večjem in najpomembnejšem državnem prazniku spominja mo zgodovinsko pomembnih

dogodkov pred enaintrideseti mi leti. »Praznik mi ogromno pomeni, saj so generacije hre penele po samostojni Sloveniji in leto 1991 je bilo prelomno za vse Slovence in Slovenke. Pri znam, da so danes spomini še vedno živi. Časi so bili negotovi, saj nismo vedeli, kaj nas čaka. Dobili smo orožje, nihče pa ni vedel, kako dolgo bo trajala voj na in koliko bo žrtev. Mlajšim generacijam sporočam, naj jih vodi strpnost in načelo domo vine, da delajo pošteno in v do brobit vseh ljudi.«

primeren dan, da se spomnimo tudi na borce, ki so se leta 1945 ali še prej borili na fronti in vse veterane, ki so dali svoja življe nja za našo lepšo prihodnost.«

Lastna država in svoboda nista bili samoumevno podarjeni

in svobode. V življenju namreč največ šteje to, da živiš v miru in svobodni državi.«

Dobrodošlo,

da pozabimo na politiko

Turistično društvo Skorno vsa ko leto organizira nekaj priredi tev, med drugim sodelujejo pri organizaciji dneva državnosti. Predsednik Srečko Stropnik se spominja tistih časov: »Spomi njam se preletavanj letal, danes, po enaintridesetih leti gledam na vse drugače. Kot predsednik društva se trudim, da se ukvarja mo manj s politiko in več s spro ščenimi druženji. Takšne priredi tve so dobrodošle, da pozabimo na politiko. Je pa dan državnosti

Imamo dokaze, da to zmoremo in znamo

V občini Šmartno ob Paki s proslavo zaznamovali dan državnosti in Evropsko leto mladih

Šmartno ob Paki, 24. junija – Letošnjo prireditev v počasti tev dneva državnosti na pred večer praznika je bila v občini Šmartno ob Paki nekoliko dru gačna v primerjavi z minulimi. Pripravili so jo mladi, z njo pa so zaznamovali omenjeni praznik in hkrati Evropsko leto mladih. Zbrane pod šotorom na prire ditvenem prostoru za Hišo mla dih sta nagovorila župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopu šar in v okviru projekta Mladi vabijo – Evropa v Šmartnem

ob Paki Nataša Šip, sodelavka Predstavništva Evropske komi sije v Sloveniji.

S pridom izkoriščamo dane priložnosti

Po Kopušarjevem mnenju so dopolnjenih 31 let samostojne Slovenije zrela leta, ko se za četniške napake ne smejo več

pojavljati, ko že imamo dolo čene izkušnje, izoblikovana stališča, jasne usmeritve, ko se nekdo lahko zanese nate in ti zaupa … To so najbolj plodna in ustvarjalna leta, ko sta fizična moč in kondicija na vrhu, leta, ko se vrstijo priložnosti in jih tudi veliko uresničimo.

»Takšno smo sanjali našo

domovino leta 1991 in tako si želimo danes. Imamo trdna dej stva in dokaze, da to zmoremo in znamo.« Prepričan je, da se v pravo smer razvija lokalna skupnost. S pridom izkoriščajo dane priložnosti, ki se kažejo v urejenosti kraja, dobri komu nalni opremljenosti, prometnih povezavah, številnih projektih,

Tudi svetnik Boris Goličnik se je strinjal, da je dan držav nosti največji praznik države Slovenije. »Osebno mi veliko pomeni tudi, da ga na takšen način v občini praznujemo. Gre za praznik, ki povezuje in spomi nja, da nam lastna država in svo boda nista bili samoumevno po darjeni, kar moramo spoštovati, se zavedati in prenašati vrednote na mlajše rodove. Tudi prazno vati in navduševati se moramo nad tem, da imamo samostojno Slovenijo, v kateri radi živimo in radi ustvarjamo. Mladi se da nes gotovo zavedajo, kaj pomeni država, posebej v časih, ko se v naši bližini odvija vojna. Ob tem se še bolj zavedajo pomena miru

To, kar si je Slovenija pribo rila leta 1991, je nekaj, na kar moramo biti ponosni, pa je na prireditvi poudaril tudi posla nec Franc Rosec. »Zame je to eden najlepših praznikov. Vsak narod upa, da bo imel svojo dr žavo, večini je to samoumevno. Zdi se mi, da smo jo prelahko dobili in jo premalo cenimo. Ne vemo, kaj imamo, čeprav smo lahko ponosni, da je Slovenija tako lepa država. Tudi veliko mladih se po študiju rado vra ča iz velikih mest na podeželje, kar kaže, da se časi spreminja jo, razvoj je hitrejši. Bolj znamo ceniti domačnost, podeželje in sproščene pogovore. Tudi sam se vedno rad vračam med ljudi, sodelavce in prijatelje v domači kraj. Čeprav imamo različne po glede, je na koncu naš cilj enak - gledati v prihodnost.«

�� Jasmina Škarja

dobrinah, javnem zavodu Mla dinski center, tudi v letošnjih pridobitvah - prizidek k javne mu vrtcu in energetska sanacija obstoječega vrtca.

Mladi so prihodnost in nanje računajo. Evropsko leto mladih je označil kot priložnost za sre čanje, pogovor, »da naredimo kaj dobrega zase in za vse sku paj. Skrb za mlade je bila ena od prednostnih nalog kmalu po nastanku samostojne občine. Zrcali se predvsem v ustanovi tvi in delovanju Mladinskega centra. Vem, da so bila vaša pri čakovanja in želje drugačne od naših pogledov in zmožnosti, toda skupaj smo naredili veliko na različnih področjih delova nja. Letos imate posebno prilo žnost, da se izpostavite na lokal nih volitvah.« Pozval je mlade, da se aktivno vključijo vanje in kandidirajo, kajti le z izvo litvijo bodo lahko neposredno soodločali o svojih ter skupnih zadevah.

Nič o mladih brez mladih

Nataša Šip je v svojem govoru odgovorila predvsem na vpraša nje: zakaj evropsko leto mladih. Po njenih navedbah se jim želi Evropska unija v tem letu po kloniti, ker so v času epidemije pokazali toliko solidarnosti, ker so se morali odreči marsičemu, kar potrebujejo za zdravo od raščanje. Mlade je pozvala, naj izkoristijo številne priložnosti, ki jih ponuja EU.

»Mladi ste nosilci novih idej in sprememb. Cilj leta mladih je, da vas bolj vključimo v odločanje o naši skupni prihodnosti in v iskanju konkretnih rešitev v do mačem okolju, na nacionalnem parketu ali v Evropi. Nič o mla dih brez mladih, torej.«

V nadaljevanju dogodka so sle dile še nekatere aktivnosti za mla de po letih in po srcu, več kot 100 predstavnikov različnih genera cij pa je »žuralo« na koncertu Za kon›c šole z glasbeno skupino LPS . �� Tatjana Podgoršek

Mag. Bojan Kumer je poudaril, da je pri prestrukturiranju SAŠA regije ključno sodelovanje z lokalnimi deležniki in z vsemi prebivalci. (Foto Maša Škotnik)

Zbrani na prireditvi so se strinjali, da je prav, da dan državnosti vsakemu državljanu veliko pomeni.

S proslave, ki so jo tokrat pripravili mladi.

V Šoštanju bodo razvijali staro mestno jedro

Višina predlaganega rebalansa proračuna Občine Šoštanj je 19.529.760 evrov, kar je za 180.299 evrov manj, kot je bil sprejet proračun – Svet se je seznanil s postopki in načini spodbujanja razvoja mestnega jedra

Jasmina

Škarja

Šoštanj, 22. junija – Svetnice in svetniki Občine Šoštanj so na 23. redni seji, ki jo je vodil župan Darko Menih, obravnavali 15 točk, med drugim predlog Od loka o spremembah in dopolni tvah Odloka o proračunu Obči ne Šoštanj za leto 2022, osnutek Odloka o spremembi Odloka o razglasitvi kulturnih spomeni kov v Občini Šoštanj, predlog Pravilnika o spodbujanju razvo ja starega mestnega jedra, o po trditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe rav nanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst ko munalnih odpadkov v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki za leto 2022, predstavili so predlog Sklepa o Lokalnem energetskem konceptu Občine Šoštanj, še ne kaj osnutkov in predlogov pra vilnikov ter poročila o delu ne katerih javnih zavodov.

Ponovili bodo razpis za gradnjo garažne hiše

Uvodoma je Irena Skornšek, višja svetovalka za finance, predstavila rebalans proraču na, ki je potreben zaradi višine nekaterih prihodkov, dejanske višine prenosa sredstev iz pre teklega leta in zaradi sprememb na nekaterih proračunskih po stavkah. Višina predlaganega re balansa proračuna je 19.529.760 evrov, kar je za 180.299 evrov manj, kot je bil sprejet proračun. Vrednostno najvišje spremembe pri prihodkih so višji nedavč ni in kapitalski prihodki, nižji pa so planirani prihodki iz dr žavnega proračuna. Prihodek sofinanciranja gradnje kanali zacije v Florjanu in vodovoda v Belih Vodah iz kohezijskega sklada se prenese v prihodnje leto, za sofinanciranje plazov je znesek nižji, ker gre za sanacijo štirih plazov, vključen pa je so razmerni del prihodka najemni ne komunalne infrastrukture za obnovo komunalnih vodov na Cesti heroja Gašperja in Ma tije Gubca, ki se izvaja sočasno z obnovo obeh cest.

Župan je povedal, da je bil

znesek za gradnjo garažne hiše previsok, zato bodo razpis po novili. Na področju krajevnih skupnosti potekajo dela na cesti šču, planiranih je tudi nekaj in vesticij za zelene transformacije kanalizacije in vodovoda. »Tudi prihajajoči načrti so pripravlje ni, jeseni, ko se bo delal prora čun za leto 2023, bo projektov kar nekaj. Med pomembnejšimi je rekonstrukcija in energetska sanacija OŠ Karla Destovnika - Kajuha, poteka gradnja Kaju hovega parka.« Podžupan Vik tor Drev je dodal, da v sklopu OPPN predvidevajo nekaj stano vanjskih enot, manjših blokov v Metlečah, in projektirajo stano vanjski objekt v neposredni bli žini avtobusnega postajališča v Metlečah. Projekt bodo prijavili na javni stanovanjski sklad RS, stanovanja pa bodo namenje na predvsem mladim družinam v Občini Šoštanj, ki jih najbolj potrebujejo.«

Spodbujali bodo razvoj starega mestnega jedra Svet se je seznanil tudi s po stopki in načini spodbujanja ra zvoja mestnega jedra. Sredstva za spodbujanje ekonomskega razvoja starega mestnega jedra Šoštanj se namreč zagotavlja jo v proračunu Občine Šoštanj. Ukrepa sta: sofinanciranje naje mnin poslovnih prostorov v ož jem območju starega mestnega jedra Šoštanja in sofinanciranje obnove stavb v njem. Na vpra šanje, kdo so upravičenci, je župan odgovoril, da so do po moči za ukrep sofinanciranja najemnin poslovnih prostorov upravičeni samostojni podjetni ki, fizične osebe ter mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so organizirana kot gospodarske družbe, nadalje zavodi in soci alna podjetja, ki bodo na podla gi sklenjene najemne pogodbe izvajali dejavnost v poslovnih prostorih na ožjem območju sta rega mestnega jedra Šoštanja. Župan je pojasnil tudi, da od lok predvideva subvencije za najem prostorov lokalov, ob nove fasad in stavbnega pohi štva. »Na tak način želimo ljudi spodbujati, da svojo dejavnost preselijo v mestno jedro. Malim

podjetnikom gremo naproti tako, da jim subvencioniramo mesečno najemnino. Intenziv nost dodeljene pomoči se določi v javnem pozivu, vendar ne sme presegati 50 odstotkov upraviče nih stroškov.«

Dvorec Gutenbuchel s parkom je spomenik državnega pomena

Vlada Republike Slovenije je 10. maja letos sprejela Odlok o razglasitvi Dvorca Gutenbuchel s parkom v Ravnah pri Šoštanju

leto 2022, ki ga je pripravil iz vajalec javne službe ravnanja z odpadki, družba PUP-Sauber macher, d. o. o. Direktor Janez Herodež: »Glede na spremem be na trgu, podražitve cen ben cina in nafte ter s tem poveza ne stroške ogrevanja, glede na trende dviga minimalne plače, v povezavi z investicijami, smo morali občinskemu svetu pre dlagati korekcijo lastne cene na področju ravnanja s komunalni mi odpadki. Izračun je pokazal, da bodo občanke in občani to

stroški zajemajo stroški toplo tne energije (29,1 %), sledijo stroški najemnine (22,8 %) in stroški plač (18 %). Strošek na jemnine infrastrukture znaša 6.475.819 evrov, neproizvodni stroški pa 1.394.538 evrov, kar je 96,2 % planirane vrednosti. Mag. Škarja je poslovno leto oce nil kot dobro. »Ugotovimo lah ko, da smo omogočili nemoteno dobavo komunalnih storitev, v celoti smo izpolnili plan naložb, poslovni izid je bil pozitiven in lahko celotno leto ocenimo kot uspešno. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Socialna kriza se zaenkrat še ne odraža v po večanem številu zapadlih obve znosti, bomo pa skrbno sprem ljali, kaj se bo dogajalo na trgu.«

bralna značka in predšolska bralna značka, letovanja otrok in mladostnikov na morju, ki jih zveza uspešno izvaja že skoraj šest desetletij, ter počitniško varstvo otrok, ki so ga izvajali četrto leto zapored. V času ve selega decembra pa so razdelili vseh dva tisoč daril. »Veliko smo delali na humanitarnem pod ročju, vključevali veliko družin iz občine Šoštanj, razdelili smo 214 računalnikov, večino novih za učenje na daljavo. S pomočjo Zveze prijateljev mladine Slove nije smo plačali veliko položnic, nekaj tudi s sredstvi donacij. Ne vladne organizacije se znamo odzvati na razmere v družbi, s svojim delom pa vračamo zau panje v ljudi,« je poudarila se kretarka Bojana Špegel.

Pobude in vprašanja svetnikov

za kulturni spomenik državnega pomena. »Glede na to je prav, da ga v Odloku o razglasitvi kultur nih spomenikov v občini Šoštanj brišemo kot spomenik lokalnega pomena. Ukinja se tudi Falkov klošter, ki je pod vodo, in ni več spomenik lokalnega pomena,« je razložil župan.

Dvig položnic za med pet in deset odstotkov

Ena izmed točk je bila tudi po trditev Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe rav nanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst ko munalnih odpadkov v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki za

nekoliko čutili na svojih polo žnicah, saj gre za dvig položnic za med pet in deset odstotkov. Izkoristili smo vse notranje re zerve in se podražitvam nismo mogli izogniti. To je cena, ki bo veljala letos.«

V celoti izpolnili plan naložb

Letno poročilo 2021 je predsta vil direktor Komunalnega podje tja Velenje mag. Gašper Škarja Lani je družba dosegla pozitiv ni poslovni izid v višini 404.069 evrov, čisti poslovni izid po ob računu davka od dohodkov pravnih oseb in odloženih dav kih znaša 377.542 evrov. Celotni stroški znašajo 28.361.405 evrov. Največji delež med dejanskimi

Pomagajo otrokom in družinam

Prvič se je s svojim delom na seji sveta v Občini Šoštanj pred stavila tudi sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel, zado voljna, ker jih pri njihovem delu občina močno podpira, še posebej na področju družine in otrok. Temeljno vodilo pri priza devanjih za uresničitev progra ma MZPM Velenje v letu 2021 je bilo ustvarjanje boljših razmer za kvalitetno življenje otrok, mladostnikov in družin v Šale ški dolini. Špeglova je predsta vila bogate programe, ki so jih v celoti izpeljali, nekatere zaradi pandemije tudi na sodobne in inovativne načine.

Omenila je akcije Kajuhova

Članica Sveta Urška Kurnik je pohvalila predlog vodje Skupne občinske uprave SAŠA regije o študentskem delu in povedala, da računa na to, da bodo tudi letos uspešno izpeljali aktivno sti in delo mladih. Pripomnila je, da bi bilo dobro, če bi v plan dodali tudi očiščevalne akcije študentov, ki bodo imeli prilo žnost skrbeti za vsakodnevno čistočo mesta. Peter Radoja je spraševal, kako poteka načrto vanje kolesarskih stez. Članico Sveta Bojano Žnider pa je zani malo, če imajo v občini Šoštanj zaklonišče, koliko jih je in kako so vzdrževana. Viktor Drev je odgovoril, da zaklonišč nimajo, kar so tudi javili na Center za zaščito in reševanje Celje. Po vedal je, da je bilo pred časom treba imeti zaklonišče, ki je bilo v Termah Topolšica in POŠ To polšica. V zvezi s kolesarskimi povezavami je pojasnil, da je v Penku samo označba kolesarske steze, za katero so letos izvedli razpis, in se ne bo posegalo v ce stno delo. Povedal je tudi, da se z Mestno občino Velenje povezu jejo na območju Gaberke–Škale, kjer se kolesarske poti in pešpo ti stkejo. Izpostavil je, da niso zanemarili Lokovice, saj so na sestanku na direkciji povedali, da bodo s projektom nadaljeva li po zaključku odvodnjavanja, verjetno še letos. Nato bodo na daljevali s študijo pešpoti.

Predstavitev Lokalnega energetskega koncepta Občine Šoštanj

Šoštanj, 22. junija – Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj je univ. dipl. ekon. Nejc Jurko iz Ener getske agencije Kssena predsta vil energetski koncept lokalne skupnosti občine, ki pomeni dol goročno načrtovan razvoj obči ne na energetskem in z energijo povezanem okoljskem področju. Lokalni energetski koncept (LEK) lokalno skupnost in nje ne prebivalce usmerja k sis tematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije,

energetskih prenovah stavb, nizko energijskih in pasivnih gradnjah, skrbnem ravnanju z energenti in energijo, uvajanju ukrepov učinkovite rabe ener gije, višanju energijske učinko vitosti in uvajanju obnovljivih virov energije.

Izpostavil je, da je treba dolgo ročne cilje na področju energet ske učinkovitosti zastaviti gle de na njen potencial učinkovite rabe energije in izrabe obnovlji vih virov energije. Cilji so obli kovani tako, da bo odpravljenih

čim več šibkih točk na posame znih področjih. »Dolgoročni cilji znižanja rabe toplotne energi je v stavbah in znižanja emisij CO2 zaradi rabe toplotne in ele ktrične energije so osredotoče ni predvsem na negospodarski sektor, kjer ima na rabo energije neposreden vpliv tudi Občina Šoštanj. Podjetja v zastavljenih ciljih niso zajeta, saj so količi ne porabljene energije in pro izvedenih emisij odvisne tudi od obsega proizvodnje, na kar ni mogoče neposredno vplivati.

V Občini Šoštanj je največja raba električne energije v go spodinjstvih, sledi industrija. V analizi porabe posameznih energentov za pripravo toplo tne energije v gospodinjstvih je bilo ugotovljeno, da je pretežni del gospodinjstev priključen na sistem daljinskega ogrevanja. Del gospodinjstev si toplotno ener gijo pripravlja s kotli na bioma so, del z ekstra lahkim kurilnim oljem ter zemeljskim plinom.

V analizi porabe posameznih energentov za pripravo toplotne

energije v javnih stavbah, ki so v lasti Občine Šoštanj, je bilo ugotovljeno, da je pretežni del javnih stavb priključen na da ljinsko ogrevanje. Pretežni del podjetij v občini je priključen na sistem za daljinsko ogrevanje, manjši del pa si toplotno ener gijo za ogrevanje in tehnološke procese proizvede z zemeljskim plinom.« ��

Višji prihodki, višji odhodki

Svetniki Občine Šmartno ob Paki že v prvi polovici leta potrdili rebalans občinskega proračuna – Višje ekonomske cene v vrtcu ter za ravnanje s komunalnimi odpadki

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 20. junija – Minuli ponedeljek je v sejni sobi Občine Šmartno ob Paki potekala letošnja druga in hkra ti zadnja seja tamkajšnjega ob činskega sveta pred poletnimi počitnicami. Najbolj so jo za znamovale tri točke dnevne ga reda, in sicer rebalans leto šnjega občinskega proračuna ter višje cene v vrtcu in za rav nanje z odpadki.

Razlogov za rebalans občinskega proračuna več

Občinski svetniki so rebalans občinskega proračuna obrav navali tokrat prej kot običajno. Po pojasnilu šmarškega župana Janka Kopušarja je bilo razlo gov za to več. V jeseni bodo lo kalne volitve, nenazadnje pa zaokrožujejo vse načrtovane investicije, predvsem gradnjo prizidka k javnemu vrtcu in energetsko sanacijo starega dela vrtca. Občinski proračun

za leto 2022 so svetniki spreje li na lanski zadnji seji sveta, in takrat vseh aktualnih dogodkov niso mogli predvideti. Za letos so v lokalni skupnosti načrtovali dobrih 4 milijone evrov prihod kov, z rebalansom so jih poveča li na 4,43 milijonov evrov. Višji so tudi odhodki. Ti so iz načrto vanih 5,26 milijona evrov nara sli na nekaj manj kot 6 milijonov evrov. Se pa zmanjšuje zadolže vanje od predvidenega, nespre menjeno ostaja odplačilo dolga. Na prihodkovni strani se, po

Kopušarjevih besedah, pove čujejo obračun komunalnega prispevka in prilivi iz države (za energetsko sanacijo obsto ječega vrtca, odpravo posledic naravnih nesreč, Las projek ti), na odhodkovni strani pa so višji stroški gradnje prizidka in

obljubo, bomo pogodbo podpi sali in začeli projekt izvajati. Za projekt imamo sami rezervira nih približno 160 tisoč evrov.« Med ostalimi projekti je Kopušar naštel še odpravo posledic po neurju, zaključujejo obnovo ko munalne infrastrukture v Rečici ob Paki iz naslova najemnine Komunalnega podjetja Velenje, v Malem Vrhu pa dograditev vo dovoda. Prav tako imajo podpi sane vse pogodbe za obnovo lo kalnih cest oziroma javnih poti v občini, med katerimi je tudi posodobitev ceste proti kmetiji Ježovnik v Velikem Vrhu.

seznanil s tem, da ostajajo pri osmih oddelkih, fleksibilni del pa predvideva za vsako sku pino dva otroka več. Potrjena sistematizacija pomeni delov no mesto več za kuharja in či stilca. Povišanje cene progra mov pa narekujejo podražitve energentov, hrane in delno tudi plače zaposlenih v vrtcu. Kljub povišanju je povprečna cena primerljiva s cenami v vrtcih ostalih občin in je tudi malen kost pod državnim povprečjem. Povišanje bo občinski proračun obremenilo za dodatnih skoraj 40 tisoč evrov.

Okoli 16 % več za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov

Nesprejemljivo je varčevanje pri prehrani

Manjše porcije in slabša kvaliteta – Vsak znesek, višji od 6,12 evra, za delavce ni davčno upravičen

Jasmina Škarja

V Sindikatu delavcev rudar stva in energetike Slovenije (SDRES) so prejšnji teden vod stvu Skupine Premogovnik Vele nje predali podpise pod peticijo za dostojno malico. Odziv na pe ticijo je presenetil tudi Asmira Bećarevića, saj so na delovnih mestih zbrali okrog 1000 podpi sov zaposlenih.

»Peticijo je podprla slaba polo vica zaposlenih, in to kljub priti skom, zaradi katerih so nekateri prosili za umik podpisa zaradi strahu pred povračilnimi ukre pi. V SDRES tako prakso najo streje obsojamo in se bomo na te pritiske tudi ustrezno odzva li,« je povedal Asmir Bećarević in poudaril, da dober odziv na peticijo dokazuje, da gre pri ma licah za perečo problematiko.

S peticijo zahtevajo dvig nado mestila za malico in možnost, da se neporabljeni bloki za malico knapom izplačajo na tekoči račun.

Asmir Bećarević je še povedal, da so se 28. junija sestali z vodstvom Premogovnika, na katerem so se dogovorili za nov sestanek v krat kem in kaže, da bodo našli skupno rešitev, ki bo dobra za vse.

Delodajalec plačuje malico v višini 6,12 evra

Iz Službe za odnose z javnost mi Skupine Premogovnik Vele nje odgovarjajo, da so se zara di povišanja cen prehrambnih artiklov že maja sestali z doba viteljem in se dogovorili, da se trenutno cene osnovnih malic ne povišajo in ostajajo na ceni 4,62 evra za malico. Posledič no je ponudnik začel dosledno upoštevati normative in podra žil dodatno ponudbo (artikli izven pogodbe), ki zdaj znaša do 6 evrov. Poudarjajo, da delo dajalec vsem zaposlenim v Sku pini Premogovnik Velenje plaču je malico v višini 6,12 evra, kar pri vrednosti ponudnika mali ce 4,62 evra pomeni, da vsak

zaposleni za opravljen delovni dan prejme pri plači razliko v višini 1,5 evra. Zahteva sindi kata SDRES za nadomestilo za prehrano v višini 7,91 evra je nerazumna. Pri določanju pre hranskih vrednosti so posebej imeli v mislih rudarje, ki delajo v težkih delovnih razmerah. Ker toplih malic ni možno vnašati v jamo, imajo rudarji na voljo 40 različnih vrst hladnih malic po ceni 4,62 evra. Zaposleni lahko dobroimetje koristijo v različnih lokalih v Šaleški dolini, s kate rimi upravlja ponudnik (Hotel Paka, Restavracija Jezero, Bistro Arkada, Delavski klub).

Splošno povišanje cen vpliva tudi na ceno malic

»Malica je v naših delovnih raz merah izredno pomembna in predstavlja standard kakovosti delovnih razmer, zato poslovod stvo ne bo pristalo na to, da zapo slenim ni dostopna organizirana

prehrana med delovnim časom in bo prepuščena skrbi posame znika,« dodaja dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovni ka Velenje, in še, da naj bi ponu dnik zaposlenim zagotavljal 40 različnih vrst hladnih malic po ceni 4,62 evra in tri različne to ple menije prav tako po ceni 4,62 evra. Poleg tega pa še iz dodatne ponudbe 18 hladnih malic.

»Razumemo, da vsesplošno po višanje cen vpliva tudi na ceno malic. Ker se cene osnovnih ma lic niso spremenile, je ponudnik povišal cene dodatne ponudbe, ki se gibljejo med 5 in 6 evri. Tako kot na nivoju države poteka de bata o dvigu višine neobdavče nega dela malice, to je 6,12 evra, na kar je vezana kolektivna po godba, se tudi poslovodstvo do govarja s ponudnikom o drugih možnostih, ki bi zagotavljale kva litetno in količinsko primerno malico po primerni ceni. Ocenju jemo, da bomo rešitev našli do konca junija.« ��

Asmir Bećarević: »Nesprejemljivo je, da se varčuje na pre hrani, ki je osnova za to, da lahko rudarji opravljajo svoje delo. Topla malica še vedno stane 4,62 evra, a ob manjših porcijah in slabši kvaliteti, za hladne malice pa je cena višja. Zahtevamo, da poslovodstvi družb Premogovnik Velenje in HTZ Velenje zagotovita povračilo stroškov za prehrano v višini 7,91 evra, in sicer s 100-odstotnim izplačilom nadomestila za prehrano na TRR delavca ali z nakazilom na delavčevo kartico in izpla čilom neporabljenih sredstev preteklega meseca pri plači.«

Vodstvo PV: »V aprilu smo zaključili pogajanja na ravni de javnosti, kjer so poleg sindikata SPESS sodelovali tudi pred stavniki sindikata SDRES in pobud v zvezi z višino zneska za malico niso izpostavili. Dogovor je postavljen na ravni de javnosti, zato se tudi vse spremembe urejajo na tem nivoju. Vsak znesek, ki je višji od 6,12 evra, za delavce ni več davčno upravičen. Takšen način izpostavljanja zahtev ne prispeva h konstruktivnemu socialnemu dialogu in ne kaže na iskreno željo za reševanje težav. Prav tako je nerazumljivo, da največje nezadovoljstvo z malico izražajo sodelavci, ki niso razporeje ni na jamska delovna mesta ali so že več mesecev odsotni z dela. Vsekakor je v našem skupnem interesu, da zaposlenim med delovnim časom zagotavljamo organizirano prehrano.«

energetske sanacije vrtca, kjer je pogodbena vrednost presežena za 7,5 %.

»Med ostalimi načrtovanimi investicijami ostaja največja ne gotovost podhod pod železniško progo. Po zagotovilih naj bi v teh dneh dobili še en dokument s podpisom novega infrastruk turnega ministra. Če bo država kot glavna investitorka držala

Ekonomska cena v vrtcu višja za 10 % Svetniki so soglasno potrdili tudi predlog vodstva šmarške osnovne šole glede fleksibilne ga normativa v oddelkih jav nega vrtca Sonček, 10 % višjo ekonomsko ceno programov od 1. septembra letos in sistemati zacijo delovnih mest. Bojan Ju ras, ravnatelj šole, je svetnike

Od 1. julija dalje bodo občani plačevali za storitev zbiranje in odvoz odpadkov za 16 % več, kot so plačevali do zdaj. Janez Hero dež, direktor podjetja PUP Sau bermacher Velenje, je pri pred stavitvi elaborata o oblikovanju cen storitev omenjene obvezne občinske gospodarske javne služ be svetnike prosil za razume vanje in soglasje ter oboje tudi 'dobil'. Potrditev soglasnega po višanja cen za občane, ki imajo le črne zabojnike, predstavlja 1,7 evra več na mesec na položnici (namesto 10,72 evra 12,5 evra), pri tistih, ki imajo poleg črtnih še rjave zabojnike, bo položnica viš ja za 10 centov. Herodež je še po vedal, da so se količine odpadkov v obdobju april 2021–april 2022 zmanjšale za 7 %, kot novost pa je omenil, da bo cena za storitev enaka v vseh treh občinah.

Svetniki občine Šmartno ob Paki naj bi se na seji občinskega sveta predvidoma ponovno zbrali v septembru.

Svoboda in mir ne prideta sama od sebe

V Šmartnem ob Paki vsem na takšen ali drugačen način vpetim v vojno za osamosvojitev Slovenije v čast odkrili tetraeder – Čeprav ni bil na območju izstreljen noben naboj, so občani v mozaik dogajanj dodali pomemben kamenček

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 24. junija – Pri kulturnem domu v Šmar tnem ob Paki so na priložnostni slovesnosti na predvečer prazni ka dneva državnosti tamkajšnji župan Janko Kopušar, predstav nika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Franc Kačičnik - Anti ter Policijskega veteranskega društva Sever Dejan Potočnik odkrili spominsko obeležje – te traeder – v spomin na enotnost in dejanja ljudi, ki so se bili pred 31 leti pripravljeni žrtvovati za samostojno, svobodno, sodobno in v Evropo ter svet zazrto Slove nijo. Prireditev so obogatili pred stavniki Garde Slovenske vojske in trobilni kvintet Orkestra Slo venske vojske.

Tetraeder v spomin in opomin

V lepem številu zbranih je slav nostni govornik Janko Kopušar obudil spomin na zgodovinske dogodke leta 1991 in pojasnil, zakaj so v lokalni skupnosti prisluhnili najbolj zaslužnima – podžupanu občine Janku Av beršku ter idejnemu pobudniku Francu Kačičniku – za postavi tev spominskega obeležja. »To je namenjeno vsem, ki so v pr vih bojnih vrstah sodelovali kot pripadniki takratne Teritorialne obrambe in takratne policije; ti stim, ki so v zaledju skrbeli, da so stvari tekle, kot so morale, ki

so varovali pomembne komunal ne, infrastrukturne ter logistične objekte, v času osamosvojitvene vojne opravljali druga pomem bna opravila; tistim, ki so sode lujočim na takšen ali drugačen način nudili oporo, si prizade vali, da bi bila agresija čim prej končana in da bi mlado državo čim prej priznali tudi v Evropi ter v svetu. Prav tako obeležje namenjamo vsem, ki se v času osamosvojitvene vojne za našo

lepo domovino še niso rodili. Te traeder naj jim bo v opomin, da svoboda in mir ne prideta sama od sebe, ampak da je treba za las tno državo mnogo storiti. Upam, da bodo ta pomnik dobro sprejeli in bo njegovo sporočilo naletelo na plodna tla,« je med drugim dejal Kopušar.

Brez vprašanj, delitev, preračunljivosti … Za nastanek samostojne države

Pomen občanov občine Šmar tno ob Paki v osamosvojitveni vojni pred 31 leti sta poudarila tudi major Slavko Hudarin (v omenjeni vojni poveljnik 891. Odreda TO za posebne name ne, ki je sodelovala s koroškimi enotami v blokadi, pogajanjih in

končnem vojnem spopadu z mo torizirano kolono JLA do preda je) ter predstavnik Veteranskega društva Sever Aleksander Cvar Hudarin je med drugim na vedel, da so pri ustanavljanju države veterani vojne za Slo venijo brez vprašanj, delitev in preračunljivosti aktivno sodelo vali ter branili slovenski narod in tako omogočili nastanek sa mostojne države. Pri tem so po memben kamenček dodali obča ni občine Šmartno ob Paki, ki so v času osamosvojitvene vojne na območju lokalne skupnosti delovali v vodu TO in enoti Na rodne zaščite krajevnih skupno sti Šmartno ob Paki in Gorenje. Vod TO je imel nalogo blokade ceste v Letušu, enota pa izvi dniško dejavnost in varovanje

Franc Kačičnik - Anti: »V zadnjih časih slišimo razne zgod bice o veteranih vojne za Slovenijo. To in dejstvo, da se jim ne priznava njihovega prispevka za osamosvojitev države, je šmarške veterane spodbudilo k temu, da sebi in vsem našim občanom, ki so v tej vojni kakorkoli sodelovali, postavimo spomenik. Naš skupni prispevek v tej osamosvojitveni vojni namreč ni bil tako majhen. Zakaj šele po toliko letih? Postavi tev obeležja smo načrtovali lani, a nam je to preprečila covid kriza. Sicer pa menimo, da za taka dejanja ni nič nikoli prepo zno storiti. Dan državnosti je pomemben praznik in odkritje spomenika primerno zanj. Nenazadnje je Občina Šmartno ob Paki ena redkih v državi, ki spomenika osamosvojiteljem vojne pred 31 leti še ni imela. Hvala za razumevanje vodstvu občine, saj je bila postavitev tetraedra velik zalogaj.«

vodohrama pitne vode. Veliko občanov zdajšnje občine je bilo razporejenih v enotah 89. ob močnega štaba TO Velenje pred vsem v jurišnem odredu, proti desantni četi, enoti za posebne namene, pri zavzetju karavle v Logarski dolini in mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Prav tako pri predaji in varovanju helikopterja na Golteh, zavaro vanju letališča Slovenj Gradec … Cvar je dodal še, da so bili iz

Šmartna ob Paki prepeljani v zbirne centre prvi vojni ujetniki, zajeti v Slovenj Gradcu. Oba sta izrazila zadovoljstvo za podporo in razumevanje vodstvu občine Šmartno ob Paki, občinskim sve tnikom ter vsem, ki so podprli pobudo za postavitev tetraedra – protitankovske betonske ovi re kot simbola osamosvojitvene vojne za Slovenijo.

V Šentilju nova cesta za večjo varnost

V KS Šentilj prenovili cesto in zgradili pločnik – Gasilci so obeležili 90 let delovanja – Malo je krajevnih skupnosti v Sloveniji, ki počastijo dan državnosti

Velenje, 24. junija – Za kraja ne Krajevne skupnosti Šentilj je bil predpraznični petek že pra znik. Skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Šentilj so pripravili veliko praznovanje v Športnem parku Šentilj, razlo gov pa so imeli več: obeležili so dan državnosti, 90-letnico PGD Šentilj in odprtje prenovljenega cestnega odseka.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predsednik Krajevne skupnosti Šentilj Janez Podbornik sta namenu predala obnovljeno cesto in nov pločnik, s čimer je bistveno izboljšana prometna varnost vseh udele žencev v prometu, predvsem šolarjev na poti v šolo in iz nje.

Mestna občina Velenje je lani začela z rekonstrukcijo ceste v središču naselja. Zgrajeni so bili pločnik s prehodi za pešce in dve avtobusni postajališči ter urejena meteorna kanalizacija in javna razsvetljava na odse ku lokalne ceste Pirh – mrliška vežica. Vrednost investicije je bila 400 tisoč evrov proračun skih sredstev.

Spoštovanje do domovine

Osrednji govornik na prireditvi je bil župan Peter Dermol. Čestital je prisotnim ob novi pridobitvi v kraju, ob 90-letnici gasilskega društva, v čestitki za dan držav nosti pa med drugim poudaril: »Prav je, da ob dnevu državnosti pokažemo spoštovanje do svoje domovine, naroda in do vsega, kar je že bilo dobrega narejene ga. Žal je malo občin, ki pripra vijo osrednjo slovesnost ob tem

prazniku, še manj je krajevnih skupnosti, a v naši regiji je bilo proslav kar nekaj.« O rekonstruk ciji ceste v Šentilju pa je dodal, da je naloga občine, da skrbi za varnost udeležencev v prometu, posebej najmlajših, in za to si bo v vseh koncih občine prizadeval še naprej.

Gasilci gonilna sila kraja

Gasilci so bili glavni organiza torji dogodka, a, kot so poudarili,

z velikim sodelovanjem krajanov. »Gasilsko društvo je gonilna sila kraja, združuje pionirje, mladin ce, člane, veterane. Na drugi stra ni so močni podporniki društva tudi krajani, ki z nami sodelujejo pri organizaciji različnih delov nih in družabnih akcij,« je izpo stavil Roman Koren, poveljnik PGD Šentilj, ki je z delovanjem gasilskega društva, članov in kra janov zadovoljen. Veliko vlagajo v izobraževanje – mladi imajo re dne vaje, kjer spoznavajo opre mo, člani pa se izobražujejo v spe cialnih veščinah. Redno se tudi udeležujejo tekmovanj na vseh nivojih, kjer so uspešni. Povedal je še, da je med inter vencijami v zadnjih letih malo požarov, trije ali štirje na leto, več pa je posredovanj pri odpra vljanju posledic naravnih ujm –močnega vetra, odkrivanja streh, podrtih dreves, zalivanja objek tov. Ob pozivu na pomoč pa se odzovejo vedno, na vse lokaci je, tudi izven svojega požarne ga rajona, če jih kdo potrebuje. Sicer pokrivajo območje Šenti lja in Kavč, kar pomeni obširen,

razgiban teren.

Dejan Miklavžina, predse dnik PGD Šentilj, je navedel ne kaj podatkov o društvu: »Šteje 344 članov, od tega 31 operativ cev in 22 rezervnih operativcev. Lani je društvo iz prve prešlo v drugo kategorijo, kar pomeni več obveznosti. Poleg nalog, ki nam jih nalaga gasilstvo, skrbi mo za povezanost ljudi v kraju pri številnih aktivnostih. Pono sen sem na dosežke vseh tekmo valnih desetin in zadovoljen, da smo v preteklih letih temeljito prenovili gasilski dom in poskr beli za dobro opremo. Za to gre zahvala Mestni občini Velenje in krajevni skupnosti za posluh in finančno podporo.«

Gasilcem sta ob visoki obletnici čestitala tudi Aleksander Ose tič, poveljnik GZ Šaleške doline, in Janko Žuntar, predstavnik

Gasilske zveze Slovenije, ki je med drugim dejal, da so sloven ski gasilci med prebivalci Slove nije izjemno cenjeni, to pa jim vračajo tako, da jim stojijo ob strani s poštenim in družbeno odgovornim delom. »Zahvala velja županom vseh treh občin v Šaleški dolini, da je vseh 14 ga silskih društev dobro opremlje nih, usposobljenih in vedno na razpolago ljudem, ki potrebujejo pomoč gasilcev, gasilska zveza Šaleške doline pa je trdna, močna in povezana v enotno organiza cijo,« je dejal Žuntar.

Na praznovanju so kulturni program izvedli učenci podruž nične osnovne šole Gustava Šili ha v Šentilju ter pevska skupina Cvetke, krajani pa so se dolgo v noč zabavali ob zvokih ansam bla Modrijani.

Slovesnosti pri šmarškem kulturnem domu se je udeležilo precej občanov.

Simbol Slovenske vojne za Slovenijo so odkrili (od leve proti desni): Franc Kačičnik, Janko Kopušar in Dejan Potočnik.

Trak na novi cesti sta prerezala župan Peter Dermol in predsednik KS Šentilj Janez Podbornik.

Gasilci so v sprevodu prišli na slovesnost po novi cesti, od gasilskega doma do športnega igrišča.

Skice za tetraeder je izde lala domača študentka ar hitekture Urša Irman, pri izdelavi pa sta pomagali še tukajšnji podjetji Gradbe ništvo Franjo Volk in Lima.

Občina Mislinja je praznovala

Veliko je ljudi, ki si zaslužijo priznanja – Srčnost jih povezuje tako z Mestno občino Velenje kot z Občino Slovenj Gradec – Zlati grb Občine Mislinja je prejelo PGD DoličŠentflorjan, ki praznuje 90-letnico delovanja

Jasmina Škarja

Mislinja, 18. junija – Na sveča ni seji Občinskega sveta občine Mislinja so podelili občinska pri znanja za leto 2022, priznanja na področju športa za leto 2021 ter Zlate petke 2022, priznanja, ki jih prejmejo učenci, ki so ime li vsa leta šolanja povprečje za ključenih ocen 4,5 ali več in bili hkrati aktivni na različnih po dročjih v šoli in izven nje.

Občino čakajo ogromni izzivi

Župan Bojan Borovnik je pre pričan, da nagrajencev ni bilo težko izbrati, saj je veliko tak šnih, ki si zaslužijo priznanja, in tako bo tudi prihodnje leto. »Ni samoumevno dobiti prizna nje, zavedamo se, da lahko le s povezanostjo lokalna skupnost normalno deluje in diha v dobri kondiciji. Čakajo nas ogromni iz zivi. Neurje je napravilo znova veliko škode – že od lani je je za več kot tri milijone evrov, letos je ocenjena na več kot dva mili jona štiristo tisoč evrov. Vem, da bomo skupaj z državo sanirali škodo, čeprav ne bo šlo naen krat. Z upanjem, da se nam ne zgodi ponovno kaj podobnega, s strahom ob vsaki nevihti pogle dujem v nebo,« razloži župan, ki pohvali tudi dobro sodelovanje s sosednjima občinama, tako z Velenjem kot s Slovenj Gradcem. »Združuje nas srčnost, ki je naše skupno vodilo, da znamo stopi ti skupaj, kadar je to potrebno. Ponosen sem, da imam takšne prijatelje v obeh občinah, in ver jamem, da bo prijateljstvo traja lo še mnogo let.«

Velenje in Mislinja sodelujejta in si pomagata

Direktor občinske uprave Me stne občine Velenje mag. Iztok Mori se zaveda pomena dobre ga sodelovanja. »Sodelujemo tako na nivoju občinske uprave kot tudi oba župana. V zadnjih dveh letih sodelujemo in dela mo na skupnih projektih. Tako smo skupaj realizirali projekt kolesarske steze med Doličem in Velenjem, katere vrednost je 13 milijonov evrov. Trdno sem prepričan, da sta za to, da je prišlo do gradnje kolesarske steze, zaslužni tako Občina Mi slinja kot Mestna občina Vele nje,« doda Mori, ki ne pozabi omeniti, da si pomagajo tudi v težkih časih. »Občino Mislinja je znova prizadela ujma, zato bom velenjskemu županu pre dlagal, da namenimo določen znesek za popravilo škode, ki so jo v ujmi utrpeli Mislinjčani. To smo v preteklosti že storili in bomo ponovili. Kaže, da je

Priznanja župana Občine Mislinja

Priznanje župana je prejelo Planinsko društvo Mislinja, ki šteje okoli 370 članov. Osem markacistov zgledno skrbi za okoli 60 kilometrov planin skih poti in okoli 15 kilometrov evropske pešpoti E6. V sodelova nju z Občino Mislinja so v letu 2019 postavili razgledno ploščad na Tolstem vrhu, prepoznavnost pa okrepili zlasti z organizacijo zimskega pohoda doktorja Stan ka Stoporka na Črni vrh. Prav tako tradicionalno z občino in KD Završe organizirajo prvo majski pohod in shod občanov v Završah.

Petdeset let lekarniške podru žnice Mislinja je pomemben mejnik, zato si je tudi podružni ca Mislinja zaslužila priznanje. Pred tremi leti je bila delno pre novljena in posodobljena, v času epidemije pa so tudi v Mislinji uspeli zagotavljati nemoten do stop do zdravil in lekarniških storitev ter bili hkrati najbolj dostopni zdravstveni delavci v tem času.

Magister Matjaž Jež, biolog, upokojeni naravovarstvenik in ustanovitelj Društva narava Po horja, je bil prav tako med pre jemniki županovih priznanj. V času od leta 2012 do danes je na območju občine Mislinja dosegel veliko zastavljenih ciljev. Med drugimi je poskrbel za uredi tev šolskega in zeliščnega vrta pri Osnovni šoli Mislinja in pri Centru Kope na Pungartu, usta novil Društvo narava Pohorja, v soavtorstvu s Faniko Jeromel pripravil knjigo V vrtu z ljube znijo, uredil Zoisov vrt in v sode lovanju s Turističnim društvom

Mislinja tudi Zoisovo spomin sko pot.

Mirko Tovšak je v javnem in društvenem življenju kraja pu stil precejšnje sledi. Leta 1984 je, v takratni Občini Slovenj Gradec, prevzel funkcijo načelnika za go spodarstvo in po končanem man datu nastopil službo direktorja Kmetijsko-gozdarske zadruge v Slovenj Gradcu, kjer je ostal vse do upokojitve leta 2006. Pomemb no je vplival na razvoj in napre dek domačega kraja, saj je kot direktor Koroške kmetijsko-goz darske zadruge zagotovil gradnjo novega, sodobno opremljenega trgovskega centra za oskrbo z reprodukcijskim in gradbenim materialom v Mislinji.

Anika Matvoz je bila do upo kojitve aprila v Sloveniji edina, ki je vlogo sekretarke Območ nega združenja Rdečega križa opravljala kar 38 let. V času služ bovanja na tako odgovornem mestu se je dnevno soočala z družbeno zelo občutljivimi te mami, vselej v korist najbolj ran ljivih posameznikov in družin.

Družinska zdravnica Leo narda Pirmanšek je tista, ki je v času pandemije dokazala, kako pomembna je prilagoditev zdravnikov in osebja na izredne razmere, družinska medicina pa žal v zadnjem času ponu ja skrb zbujajočo prihodnost. Najmanj 1.000 zdravnikov je v Sloveniji premalo, večina am bulant družinske medicine je preobremenjena.

Marija Tasič pa je učiteljica razrednega pouka, ki v letoš njem šolskem letu zaključuje poklicno pot, na kateri je poleg poučevanja zavzeto skrbela tudi za prometno vzgojo učencev, po leg priprave otrok na aktivno vključevanje v promet pa sode luje pri ureditvi varnih šolskih poti šolskega okoliša Mislinja in pri vsakoletnem pregledu le-teh.

Priznanja Občine Mislinja

Podelili to tudi priznanja Ob čine Mislinja.

Herman Hrustel si je najbolj prizadeval za obnovo ceste Po toški jarek, ki je že skoraj v celoti obnovljena, vseskozi je poma gal društvom, predvsem s Koz jaka, s svojimi donacijami v obli ki lesa za razne projekte. Bil je eden od pobudnikov in kasneje

tudi član gradbenega odbora za obnovo cerkve sv. Mohorja in Fortunata na Kozjaku.

Tanja Meh se aktivno vklju čuje v delo Vaške skupnosti Za vrše, pa tudi društev v Občini Mislinja. Trenutno je članica upravnega odbora Turistične ga društva Mislinja, v Završah na Mehovi domačiji pa nadal juje tradicijo starših staršev na področju gostinstva.

Bronasti grb Občine Mislinja so podelili Dragotinu Pogorev cu, ki je sodeloval pri ustana vljanju Smučarsko skakalnega kluba Mislinja, bil sodnik smu čarskih skokov na državni ravni ter vodja mednarodne tekme v klasični kombinaciji. Še danes je aktiven rekreacijski smučar in tekač na smučeh. Je dobitnik nagrade za aktivno sodelovanje pri organizaciji Gozdnega teka v Mislinji in član Turističnega društva Mislinja, ki ga je vodil dva mandata.

Bronasti grb Občine Mislinja je prejelo tudi Strelsko društvo Dolič, ki bo julija obeležilo 40-le tnico neprekinjenega delovanja. V društvu se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati, izobraženi mi in certificiranimi inštruktorji športnega strelstva ter strelski mi sodniki na državnem nivo ju. Kljub majhnosti gre za eno izmed najuspešnejših športnih društev, z udeležbo na tekmo vanjih širom Slovenije in izven meja pa uspešno skrbijo tudi za prepoznavnost Občine Mislinja in Doliča.

Bronasti grb Občine Mislinja v imenu župana so prejeli Aleš in Tomaž Rakovnik (oba člana

Prostovoljnega gasilskega druš tva Dolič-Šentflorjan), ki sta se uspešno povezala z gasilskimi kolegi v Nemčiji ter v Doliču ustvarila eno prepoznavnej ših društev z dobro usposoblje nim članstvom, ki je kos naj zahtevnejšim organizacijskim nalogam. Aleš letos zaključuje mandat predsednika v društvu, Tomaž pa mandat poveljnika, ki ga bo z naslednjim letom predal nekomu izmed prizadevnih dru štvenih kolegov.

Zlati grb Občine Mislinja

PGD Dolič-Šentflorjan letos praznuje 90-letnico delovanja in je prejemnik zlatega grba Ob čine Mislinja. V vseh teh letih je bilo v društvu precej vzponov in padcev, a se delovanje ni nikoli ustavilo. Uspešno so izvedli ne kaj večjih projektov, o katerih so sanjale pretekle generacije. Od leta 2010 ni bilo tekmovanja, na katerem ne bi sodelovala vsaj ena enota društva, v letu 2014 pa so članice enote A osvojile naslov državnih podprvakinj. Društvo veliko pozornosti na menja tudi najmlajšim gasilcem, ki se redno udeležujejo tekmo vanj, kvizov, gasilske orientaci je, vsako leto pa pripravijo še tabor mladine. Ponos društva so tudi starejši člani in članice, ki so s svojim delovanjem v dru štvu pustili pomembne sledi. V času epidemije je bilo v društvu potrebne precej iznajdljivosti za nemoteno delovanje, operativ na enota je bila namreč vedno v pripravljenosti za morebitne intervencije.

Občina Mislinja bolj na udaru kot Velenje, tako da bomo vse kakor pomagali občankam in občanom Mislinje.«

Prejemniki so si priznanja zaslužili z delom in s požrtvovalnostjo v lokalni skupnosti.

Mleko, kot je bilo včasih

Zavod Seneno mleko in meso promovira pridelke živali, krmljenih s senom – Kupci spoznavajo in že cenijo seneno mleko in izdelke – Mlekarna Celeia edina v Sloveniji odkupuje seneno mleko

Diana Janežič

Gaberke, 25. junija – Na Turi stični kmetiji Apat v Gaberkah so na praznični dan odprli svoja vrata. Pripravili so predstavi tev dejavnosti Zavoda seneno mleko in meso. Dopoldanski del je bil namenjen kmetovalcem s predstavitvijo senene prireje, krmljenja živali in sušenja trave, popoldanski del pa je bil dan od prtih vrat za potrošnike mleka in pridelkov iz senenega mleka – jogurtov, sira, sladoleda, skute. To predstavitev so pripravili v sodelovanju z Mlekarno Celeia, zato je bila gostja letošnja mleč na kraljica Aleksandra Matan, prisotni pa sta bili tudi Kmetij ska zadruga Šaleška dolina, ki je predstavljala večkrat nagrajeni cider, in kmetija Cvetka s Koro ške, ki je ponujala jagodičevje in izdelke iz njega.

Pri Apatih tečejo na dolge proge

Kmetijstvo je v družini Apat že nekaj generacij. Pred četrt stole tja so se odločili, da živinoreji in pridelavi mleka dodajo tudi turi zem na kmetiji. Danes se lahko pohvalijo s ponudbo tradicional ne domače slovenske hrane. Od nekdaj so pri Apatovih razmi šljali in delovali malo drugače, kot je to navada na slovenskih kmetijah. Tako sta si že pred 30 leti gospodarja kmetije med pr vimi v Sloveniji olajšala delo s sušilnico za seno na topel zrak izpod strehe.

»Apate cenim predvsem zato, ker se gredo tek na dolge proge,« je njihovo usmeritev pohvalil tudi direktor KZ Šaleška dolina Ivan Drev. »S kmetijo Apat nas vežejo dolgoletne vezi, so dolgo letni člani zadruge, Ivan je bil 42 let v organih upravljanja zadru ge. Njihova kmetija je presežek in od njih se moramo učiti pred vsem vztrajnosti, inovativnosti.

Sin Peter je delal v velikem med narodnem podjetju, nato pa je –kot sam reče – zamenjal salonar je za gumijaste škornje. Na to je zelo ponosen in kmetijstvo mu kot mlademu gospodarju prina ša koristi, je zanj privilegij, da je lahko doma, z družino,« je še dejal Drev.

Krmljenje s senom dobro za krave, seneno mleko za ljudi

Način razmišljanja, prava mera izkušenj in znanja prej šnjih rodov, mladostne ener gije in inovativnosti pa se tudi danes, ko kmetijo vodi sin Pe ter z družino, niso spremenili.

Odločili so se, da iz konvenci onalne reje preidejo v seneno prirejo mleka in mesa. Od prve ideje do uresničitve je trajalo 4 leta, z začetkom leta 2019, in da nes na Turistični kmetiji Apat ni več neprijetnega vonja po silaži, ampak samo še vonj po senu vr hunske kvalitete.

Kot pravijo domači, krave ne skrivajo navdušenja nad kva litetnim senom, saj ga nimajo nikoli dovolj. Zadovoljstvo po kažejo tudi tako, da dajejo sene no mleko vrhunske kakovosti. Iz želje, da bi družina in njeni gostje jedli bolj kvalitetno, da bi bile živali bolj zdrave, so za črtali tudi prihodnost, ki so jo prepoznali v prodaji izdelkov iz senenega mleka in mesa. Tako je

napihovanje v pridelavi kvali tetnih, staranih, zorjenih sirov. V Avstriji, Švici, Franciji, to je v državah, kjer proizvedejo veliko sira, so prepoznali dodano vred nost senene reje. V Avstriji je 15 odstotkov mleka že senenega. Krmljenje živali v poletnih me secih s svežo krmo na paši in v zimskih s senom ima dobrobiti tudi zanje, so bolj zdrave, imajo manj zakisane vampe. Seveda s takim načinom prehrane gove di ne moremo dosegati takšne mlečnosti kot s silažo in z dru gimi dodatki k hrani, toda večja kakovost in s tem višja cena mle ka in mlečnih izdelkov pokrije razliko. Glavni odjemalec mle ka je Mlekarna Celeia, ki je tudi edina slovenska mlekarna, ki

za kmete. Po hribih, območjih, kjer je kmetovanje omejeno, že danes na veliko kmetijah goji jo seneno prirejo, ker je to za nje naravno, mi pa želimo, da bi kmetje strošek certifikaci je senene reje prepoznali kot upravičen. Pomagamo jim pri vzpostavljanju odkupnih poti, ozaveščanju kupcev, skratka sestavljanju uspešne zgodbe.«

Država objavlja razpise za spodbujanje prenosa generacij in mladi prevzemniki kmetij vidijo v tem dodano vrednost. »Je pa treba biti iznajdljiv,« opo zarja Apat. »Najprej moraš biti kmetovalec, poljedelec, veteri nar, tržnik, sirar … Zato je tu Za vod seneno, za podporo.«

Samo skupaj moramo stopiti

Na kmetiji Apat imajo 15 do 20 molznic in 15 glav mlade živine.

V zadnjih dveh letih, ko zaradi korone niso mogli prodati toliko hrane na krožniku, so priložnost izkoristili za prodajo mešanih paketov senene govedine. Od ziv je bil zelo dober, saj so ljudje prepoznali razliko in kakovost. Enkrat na leto pripravijo pake te steakov iz zorjene govedine.

Glavni plus senenega mleka je ugodnejša sestava maščob nih kislin. V pregledu osnovne literature o Senenem mesu in mleku profesorja Aleša Kuharja je navedeno, da seneno mleko z avstrijskih kmetij vsebuje do dvakrat več maščobnih kislin omega 3, hkrati ima boljše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Seveda je vsebnost maščobnih kislin odvisna od kakovosti sena oziroma zaužite krme. Seneno mleko je cenjeno in dosega višjo ceno zlasti v sirar sko razvitih deželah. Trdi siri, narejeni iz surovega senenega mleka, se ne napihujejo. Napihovanje trdih sirov povzroča bakterija klostridij Clostridium tirobutiricum, ki se razmno žuje v silažah, narejenih iz premalo uvele trave in ko je trava za siliranje onesnažena s prstjo. Veliko študij kaže, da mleko krav, krmljenih izključno s senom ali pašo, vsebuje veliko manj spor klostridija od mleka krav, krmljenih s krmo iz silaže.

Ko enkrat začneš čebelariti, ne nehaš

Vinska Gora, 26. junija – Ob prazniku zavetnika domače cer kve sv. Janeza Krstnika so v Vin ski Gori praznovali lepo nedeljo. Začela se je z mašo za domovino ob dnevu državnosti, nadaljeva la pa pred cerkvijo, kjer je Čebe larska družina Vinska Gora pri pravila predstavitev medenih pridelkov, odprti panj, ponujali so medico, kruh z medom, me denjake in promocijski material, vinogradniki pa so krajane po vabili v klet pod cerkvijo.

Aleksander Osetič , pred sednik Čebelarske družine, je povedal, da je glavni namen njihove predstavitve ozave ščanje ljudi o pomenu čebel za

opraševanje, čebelarjenja kot dejavnosti ter promocija medu za zdravo prehrano in zdravlje nje. »Naša družina je leta 2018 praznovala 90 let delovanja. Vsako leto pripravimo podob no prireditev in sodelujemo tudi na drugih prireditvah s čebelar sko tematiko. Res nas je malo, le 16, a smo s srcem čebelarji. Veseli smo, da bo letos dobra le tina medu, potem ko sta bili dve precej slabi, tako da se bo poleg medu za domačo rabo našel tudi kakšen za prodajo.«

Sandi Presker, praporščak Čebelarske družine, je vnet če belar: »Sem ljubiteljski čebe lar, imam osem panjev, a sem s

srcem pri tem hobiju. Čebelar stvo mi pomeni veselje, spro stitev po službi, umiritev. Res lep hobi. Ko enkrat začneš, ne nehaš. Potrebni pa so vztraj nost, volja, učenje. Ob čebelah se vedno naučiš nekaj novega, čebele zahtevajo skrb, nego, tudi pomoč v težkih letih; takšni sta bili pretekli dve, ki sta ljudi za znamovali s korono, letos pa bo odlična letina medu. Na leto pri delam največ 200 kilogramov medu, to je za domače potre be, nekaj malega prodam. Rad imam predstavitve čebelarjenja, tudi sam se jih udeležujem, me nim pa, da se Slovenci že dobro zavedamo pomena čebel.«

turistična kmetija Apat postala prvi pridelovalec s certifikatom Seneno mleko v Šaleški dolini, Peter Apat pa je s somišljeniki ustanovil Zavod seneno.

V čem je kakovost senene ga mleka in izdelkov iz njega? Peter Apat: »Mleko, ki ga dajo krave, krmljene s senom, ima drugačen okus. Težko ga je opi sati, a starejši ljudje ga ocenijo preprosto z besedami, da je to mleko, kakršno je bilo včasih. Kemijska analiza razliko poka že. V vsakem mleku so spore klo stridija. V silažnem mleku jih je do desetkrat več kot v sene nem mleku. Te spore povzročajo

odkupuje seneno mleko. Mnogi pridelovalci senenega mleka po Sloveniji pa ga tržijo tudi sami.«

Čebelarska družina Vinska Gora ima svoje zametke v letu 1928, ko so čebelarji iz Škal, Velenja in Šentjanža na Vinski gori ustanovili prvo čebelarsko

Senena

prireja je v Sloveniji še dokaj v

povojih

Kot je še povedal Apat, imajo nekateri pridelovalci senenega mleka za seboj že deset let izku šenj, združevanje pridelovalcev senenega mleka in oblikovanje blagovne znamke pa se razvija zadnja štiri leta. »Mladi pridelo valci smo se povezali, ustanovili Zavod seneno, katerega naloga je promocija senenega mleka, izdelkov, povezovanje kmetov za ustvarjanje močne blagov ne znamke. Promocijo Zavoda opravljamo s takšnimi dogodki, kot je bil na naši kmetiji, poja vljamo se na različnih sejmih, organiziramo izobraževanja

Peter Apat: »Zemlja v Slove niji je bistveno bolj rodovitna kot, na primer, v Braziliji, v ZDA, kjer je uničena z umetnimi gno jili in s škropljenjem. Kmetje v Sloveniji smo sposobni, pridni, znamo narediti marsikaj, zna mo prodati, na drugi strani pa tudi dobro jesti in se zabavati.« Temu pritrjuje tudi Ivan Drev: »Kupci spoznavajo seneno mle ko in izdelke; starejši ljudje še poznajo to mleko, ki ima pose ben okus, mlada ekipa na čelu z Apati pa bo naredila zgodbo o uspehu. Zavod seneno dela odlično, to je tržna niša. Sloveni ja je premajhna za velike zgod be, prava usmeritev je butična ponudba, in kupci to znajo ceni ti. Z našimi člani smo bili pred kratkim v Švici, videli marsikaj zanimivega in lepega, a kmetje so rekli, da komaj čakajo vrnitev v domače hleve – mi smo Švica, karkoli že to pomeni. V Sloveni ji imamo res lepo življenje, nič nam ne manjka, le skupaj mo ramo stopiti.« ��

društvo. Predsednik je postal Franc Mlinšek, učitelj iz Vele nja. Tokratna lepa nedelja je pri vabila veliko krajanov Vinske Gore, ki so z veseljem poskusili

medene pridelke, nato pa se za držali še na druženju ob glasbi in pogovoru.

Peter Apat pravi, da krave ne skrivajo navdušenja nad kvalitetnim senom, saj ga nimajo nikoli dovolj.

Ivan Drev: »Slovenija je premajhna za velike zgodbe, prava usmeritev je butična ponudba, in kupci to znajo ceniti.«

Čebelarjev v Vinski Gori ni veliko, a so čebelam predani z vsem srcem.

CEMLO (Connect, enjoy mountains & learning outdoors)

Velenje, 12. junija – V Velenje so prispeli dijaki iz držav, ki po leg Slovenije sodelujejo v projek tu CEMLO (Connect, enjoy mo untains & learning outdoors), ki je sofinanciran v okviru progra ma Erasmus+. Dijaki s Hrvaške in iz Italije so bivali v dijaškem domu, dijaki iz Turčije in Litve pa v Hotelu Paka.

Program se je začel v ponede ljek, ko smo dijaki 3. b razreda Gimnazije Velenje pripravili uvodni del z igranjem na citre, kitaro in petjem, sledile pa so predstavitve dijakov omenjenih držav. Vsaka država je prinesla svojo značilno hrano, poslad kali pa smo se tudi s potico in štrudlom. Po kosilu v jedilnici Gaudeamus smo pripravili fo to-orientacijo po mestu. Kljub temu da je bil vzpon na Velenj ski grad za nekatere pravi zalo gaj, so bili dijaki zelo sproščeni, zato smo spletli tudi dobre pri jateljske vezi. Orientacija se je končala na Velenjskem jezeru, kjer smo se kopali in skupaj vo zili s kanuji. Nekateri dijaki so bili prvič na jezeru, zato je bila

dolini. Vmes smo se ustavili v Sol čavi, kjer so si naši gostje lahko ogledali kratek film o dolini. Z avtobusom smo se nato odpeljali do Doma planincev, od tam pa smo pot peš nadaljevali do slapa Rinka. Pri slapu smo nato imeli malico in se malo odpočili, po tem pa smo se z avtobusom od peljali nazaj proti domu. Zvečer sta se slovenska in hrvaška eki pa srečali v Sončnem parku, kjer

opoldne pospremili do Muze ja premogovništva Slovenije, kjer so spoznavali zgodovino in pomen kopanja premoga v Velenju. Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpeljali do alpskega vrta na Golteh, od tam pa smo se naprej odpravili peš. Najprej smo se ustavili pri hotelu, kjer smo izvedeli nekaj osnovnih podatkov o območju in o smučišču, nato pa smo se

Sloveniji, na kar so tudi pravilno odgovorili. Za tem so bili še vsi našeškani s palico. Potem ko so se nadihali sveže ga zraka in poslikali čudovit raz gled, smo mimo dvosedežnice Smrekovec krenili proti Mozir ski koči. Ker je ta še vedno v gra dnji, smo svojo zasluženo ma lico dobili pri koči GRS, ki zdaj obratuje kot nadomestna koča. Za malico smo dobili piščančjo

V četrtek smo ob zgodnji uri že krenili proti Postojni. Po stonjska jama velja za eno od najlepših slovenskih jam, s či mer se mirne volje strinjam. Obisk jame je popestrila vo žnja z vlakcem, ki nas je pope ljal skozi ozke prehode, mimo stalaktitov in stalagmitov. Ko smo pomalicali, smo se z avto busom odpeljali proti staremu središču Ljubljane. Ogledali smo si Tromostovje in si pri voščili kosilo v zaželeni resta vraciji. Domov smo se odpravili pozno popoldne.

V petek smo pripravili zaključ ni program za vse dijake. Pripra vili smo več glasbenih točk, med drugim je igral naš band Žugam ti s pestjo, ki je tako dvignil vzdušje v dvorani, da smo sku paj tudi zaplesali. Pred zaključ kom smo podelili še priznanja in darilca vsem sodelujočim v projektu ter se poslovili od novo pridobljenih prijateljev. Upam, da je bila tudi za njih – tako kot za nas – ta izkušnja nepozabna.

Najboljši mladi talenti zasluženo prejeli priznanja

Ljubljana, 19. junija – Svečana prireditev ZOTKINI TALENTI 2022 je organizirana v čast najboljšim mladim talentom Šolskega centra Velenje, ki so se s svojim znanjem, sposobnostmi, z inova tivnostjo in ustvarjalnostjo najbolje izkazali v tekočem šolskem letu na državnih tekmovanjih iz znanj z različnih področij in na srečanju mladih raziskovalcev. Zbrane je med drugim nagovoril tudi prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik upravne ga odbora ZOTKS, ki je povedal, da je izjemno ponosen, da imamo take talente in da je treba včasih tudi pasti, da se naučimo pobrati.

Dijaki, ki so bili med dobitniki zlatih priznanj iz našega gibanja mladih raziskovalcev, so bili:

Bruno Šonc, za raziskovalno nalogo Vprašanje pravičnosti in svo

V projektu z namenom povezovanja, uživanja v naravnih znamenitostih in učenja na prostem sodelujejo dijaki iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Turčije in Litve

�� Ania Marinčić Barič, Urška Grudnik in Manca Trebižan

Bolj kot diplome in pokali jih povezuje želja po petju in druženju

Mešani pevski zbor Gorenje Velenje šteje 43 članic in članov, vselej pa se razveselijo novega člana – Omejitve v času epidemije so na zbor učinkovale kot dodatna stimulacija

Jasmina Škarja

Velenje, 11. junija – Meša ni pevski zbor Gorenje Vele nje je zbor s 45-letno tradicijo. V vseh teh letih je vselej dose gal visok nivo in kvaliteto, kar je dokazoval s svojimi nastopi in udeležbami na tekmovanjih in s projekti, ki so umetniško in kulturno bogatili dogajanje v Ša leški in Savinjski dolini. Zaradi

Članstvo zbora je po starostni in lokalni zastopanosti pisano

Najmlajši člani mešanega zbora so komajda postali pol noletni (enemu še manjkajo tri leta), medtem ko bo najstarejši član, ki je v zasedbi že od usta novitve leta 1977, kmalu dopol nil 80 let. Od kod prihajajo čla ni? »Nekateri prihajajo na vaje peš, spet drugi se pripeljejo iz

smo kar malo pozabili, kako smo se v zadnjih dveh letih so očali s prepovedjo zbiranja in posledično izvajanja vaj, ki so jih morali pevci zato prestaviti v virtualno okolje ali pa v krat kih obdobjih sprostitve ukrepov prepevati z vezirji in v omeje nem številu. Paradoksalno so te omejitve na Mešani pevski zbor Gorenje Velenje učinkovale kot dodatna stimulacija. Člani so se

Čisto enostavno druženje z zbo rovskimi prijatelji – s to pisano druščino posameznikov, ki na odru deluje kot eno. Seveda starejši člani radi obudijo spo mine na nekatera tekmovanja, kot je recimo tisto na Kitajskem leta 2011, ki ga je močno podprl glavni sponzor. Danes je kaj tak šnega zaradi zdravstvenih raz mer in skope finančne podpore za izvajanje kulturnih dejavno

Skriti nazori potrošništva

Nazori potrošništva že desetletja kreirajo naš življenjski stil. Vsakodnevno smo odvisni od materialnih dobrin, proizvajal cem pa je v interesu, da jih prodajo v čim večjem številu. V ta namen se z različnih strani širi miselnost potrošnistva, ki te melji predvsem na konceptu: »Kupovati moramo nove stvari, tudi če jih ne potrebujemo.« To je najlažje doseči s spodbuja njem ideje, kako bomo boljši, če neko stvar imamo in da lahko imamo vedno nekaj več.

Ko opazujem družbo danes, se mi zdi, da je ta miselnost v ljudeh prisotna že sama po sebi, s spodujanjem pa postane vedno močnejša in se počasi prenaša tudi na druge ravni življe nja. Tako se lahko skrije v naš način razmišlja nja in delovanja. To se vidi že pri idealiziranju življenja, ki ga lahko prikaže že petminutno brskanje po družabnih omrežjih. Ustvarjena je nerealna ideja, da moramo kupiti in imeti čim več, saj bomo le tako zares srečni.

Mladi smo že skoraj vzgojeni v to miselnost, kar se ne opazi le pri nakupovanju, pač pa tudi pri izbiri po klicne poti, življenjskega prostora, izleta ter tudi v prijateljskih in partnerskih odnosih. Če nismo pozorni, so naše življenske odločitve zelo hitro narejene na podlagi ideje o tem, kaj vse še moramo doseči, da bomo boljši. To nas lahko kmalu pripelje do spoznanja, da z vsem, kar imamo, nismo zadovoljni, saj bi lahko imeli več. Občutek sreče je tako navezan na uspešnost doseganja ciljev, ki ustrezajo našemu ali družbenemu idealu.

Naš notranji monolog poteka po načelu »Srečen bom šele, ko...«, s tem je sreča racionalizirana, zadovoljstvo pa prihaja s pričakovanjem nečesa, kar se še ni zgodilo. Na podlagi uspe šnega doseganja ideje pa je zgrajena tudi naša samopodoba.

tradicije, kvalitete in kontinui tete predstavlja zbor eno izmed jeder pevske kulture v lokalnem okolju in velja hkrati za redko stalnico med mešanimi vokal nimi zasedbami, saj ni veliko kulturnih društev s tako dolgo in bogato tradicijo. Ob 45-letnici zbora so v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski pripravili letni koncert, ki je bil povzetek nji hovega dela.

Priredbe so v zadnjem obdobju njihova posebnost

Peter Lojen uvodoma pojasni, da je bil letošnji letni koncert poseben. »Zbor se je predstavil s širokim izborom programa. Ta je obsegal priredbe sloven skih ljudskih skladb, sodobne pesmi tujih in slovenskih av torjev, novitete, pa tudi prired be slovenske in tuje popularne glasbe. Prav priredbe, ki so av torsko delo zborovodkinje Katje Gruber, so v zadnjem obdobju delovanja zbora njegova svoje vrstna posebnost, ki navdušuje tako člane kot tudi poslušalce,« razlaga Lojen in spomni, da se je zbor včasih zbiral ob pone deljkovih in sredinih večerih. »Zdaj potekajo vaje že nekaj let zgolj ob ponedeljkih zvečer. Enkrat mesečno pa ima zbor še celodnevno intenzivno sobotno vajo.«

Zgornje Savinjske doline. Naj daljšo pot opravijo vsak teden študentke, ki se na vaje pripe ljejo iz Ljubljane in se po vajah vračajo. Trenutno šteje zbor 43 članic in članov, v društvu pa se vselej razveselimo novega člana, ki je željan obogatiti zborovske pevske vrste. Najpomembnejšo vlogo pri umetniškem snovanju in izbiri programa nosi umetni ška vodja zbora, ki je zadnja štiri leta Katja Gruber. To odgovorno delo opravlja že drugič pri tem zboru, ki ga je od nastanka do danes vodilo že šest zborovodji,« odgovori Peter Lojen.

Pesmi so zapete s pravo energijo

Vsak poslušalec in vsak član zbora ima pesmi, ki najbolj ogrejejo njegovo srce, zato se zbor in zborovodja po svojih najboljših močeh trudita, da je nabor pesmi raznolik. Še bolj pomembno je, da so pesmi za pete dobro in s pravo energijo, saj se le na ta način lahko dota knejo src poslušalcev in tudi pri pevcih potešijo pevsko strast in upravičijo vse vložene ure in trud, ki je potreben, da se lahko na odru zgodi pevska glasbena čarovnija.

Zakaj je bil letni koncert pose ben? »Zaradi omejitev delova nja pevskih zborov v času pan demije koronavirusa. Mogoče

V prihodnji sezoni se nameravajo udeležiti regionalnega tek movanja na Prevaljah. V začetku novembra načrtujejo nastop v Novem Sadu, Srbija, v sklopu Dnevov slovenske kulture, ki pa je odvisen od epidemioloških razmer – saj je bil zaradi zdrav stvenih omejitev že večkrat prestavljen. V začetku decembra bodo v sodelovanju s Festivalom Velenje zdaj že tradicionalno priredili Ta veseli dan kulture, za leto 2023 in 2024 pa imajo v načrtu še nekaj projektov.

razveselili vsake priložnosti, ki je bila na voljo za druženje in skupinsko prepevanje. Zaradi tega je bil zbor sposoben tudi ob najmanjši možnosti za izvedbo koncerta strniti svoje vrste in se predstaviti občinstvu.«

Sodelovanje na pevskih tekmovanjih bo cilj zbora v prihodnje

Zbor se ves čas svojega delo vanja udeležuje raznih tekmo vanj doma in po svetu, od ko der redno prinaša odlikovanja in priznanja za svoje izvedbe. Sodelovanje na domačih in tu jih pevskih tekmovanjih bo cilj zbora tudi v prihodnje. Ni pa to njegova prioriteta. »Ravno čas med pandemijo je pokazal, da člane zbora bolj kot diplome in pokali v zborovski vitrini pove zuje želja po petju in druženju.

sti težje izvedljivo. Vsak projekt tako številčne zasedbe, kot je MePZ Gorenje, je namreč velik logističen in finančni zalogaj,« razmišlja Lojen in povabi nove pevce. »Vsako jesen, ko se zbor ponovno zbere po zasluženih poletnih počitnicah, poteka tudi sprejem novih članov. Dobro došel je vsak, ki rad poje. Ker je MePZ Gorenje amaterski pevski zbor, se od novih članov ne pri čakuje predhodnega glasbenega znanja – kot je poznavanje not ali kaj podobnega. Pravzaprav je ravno zbor tisto mesto, kjer se je mogoče tega priučiti ter se vokalno in glasbeno izpopolniti. Seveda ob vodstvu vrhunske ga umetniškega vodje, ki ga mi imamo, in med člani, ki so res odlični pevci.« ��

V Ravnah pri Šoštanju je doma kultura

Tudi v Ravnah pri Šoštanju so 24. junija praznovali krajevni praznik in dan državnosti. Ker je v Ravnah kultura doma, so pripravili slavnostno prosla vo in koncert Eve Boto, ki jo je v živo spremljal bend Tomi ja Puricha. Kulturno-umetni ško društvo Ravne in Krajevna skupnost Ravne sta kot glavna organizatorja odprla tudi letni oder in novo asfaltiran cestni odsek, ki pelje do odra. Slavno stni govornik je bil predsednik Krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič, prisotne pa je pozdravil

tudi župan Občine Šoštanj Dar ko Menih. Predstavile so se tudi sekcije KUD-a Ravne; vokalna skupina Planike, harmonikar

Sam po sebi koncept na prvi pogled ni tako problematičen, vendar je ob natančnem opazovanju viden vzorec, ki predpo stavlja: »Sebi nisem dovolj, saj je moja vrednost odvisna od do seganja ciljev.« Šele če nečesa ne dosežemo, se ideja razblini, z njo pa tudi občutek sreče in zadovoljstva. Nadomesti ga občutek nesposobnosti, razvrednotenja, sramu ali jeze, v katerem se vr tinčimo, dokler si ne ustvarimo nove ideje, ki bo naš novi cilj

Poleg tega se je na tem mestu pomembno vprašati: »Kaj pa zdaj, ko sem to dosegel?« Pogost odgovor je namreč: »Potrebu jem nov cilj.« S tem se pokaže odvisnost od ideje. Sreča v tem primeru traja kratek čas in jo kmalu nadomesti občutek pra znine. Tako se vrtimo v začaranem krogu, v konceptu »Hočem več in še, saj nikoli ni dovolj!« Poslednično je občutek sreče pri posamezniku vezan na specifično stvar, občutka splošne sreče in zadovoljstva pa kmalu ne znamo več prepoznati.

A le občutek notranje sreče je tisti, ki nas resnično napolni. V filozofiji joge je v Joga Sutrah zapisano: »Ni pomembno, koliko materialnih stvari imaš, dokler lahko izgubiš vse in vseeno ostaneš srečen.« Prav to je misel, h kateri se na svoji poti iskanja notranjega zadovoljstva pogosto zatekam in mi pomaga pri ustvarjanju širšega pogleda na svet.

Na tem mestu bi morda dodala še pomislek, da je ne glede na problematičnost predstavljenega koncepta vseeno pomemb no, da kot družba rastemo in se izpopolnjujemo. Vendar je za uspešno rast bistveno, da ta izvira iz dejanskih potreb in ne iz brezglavega iskanja novih ciljev. K temu pa lahko pripomore notranje zadovoljstvo vsakega posameznika, saj tako soustvar jamo tudi kolektivno zadovoljstvo. ��

»Prireditev

Letošnji letni koncert je bil zaradi dvoletne odsotnosti kulturnih prireditev poseben.

ska sekcija in Tamladi KUD-ovci.

je bila najbolj obi skana do zdaj, kar pomeni, da smo na pravi poti, s svojim pro gramom pa se znamo dotakni ti src mnogih ljudi,« je povedal

predsednik KUD Ravne Marko Potočnik, ki je vodil celotno or ganizacijo dogodka.

Eva Boto se je s svojo koncertno turnejo ob deseti obletnici kariere ustavila tudi v Ravnah pri Šoštanju. Na fotografiji (desno) skupaj z Amadejo in Špelo Sovič ter Markom Potočnikom.

Janja Vranjek

Radijski in časopisni MOZAIK

Dobro jutro na Našem času …

… ali Naš čas v Dobro jutro. Naša radijska in časopisna hiša se je v četrtek, 23. junija, pred stavila tudi na televiziji. Nekaj minut čez sedmo smo gosto vali v priljubljeni dopoldan ski oddaji Dobro jutro na TV Slovenija.

Letos je oddaja praznovala 20. rojstni dan. Od septembra do konca junija jo od ponedelj ka do srede pripravlja ekipa v Ljubljani, ob četrtkih mari borska in ob petkih primorska ekipa.

Le trije so tisti novinarji v mariborskem studiu, ki po skrbijo za vsebino in jih redni gledalci dobro poznajo: Vero nika K. Žajdela Katja Treer in Andrej Geržina. Poti jih vodijo do dogodkov, zgodb in ljudi s Štajerske, iz Pomurja, Prekmurja, pa tudi z Dolenjske.

23. junija so pripravili zadnjo oddajo pred poletnim premo rom in Veronika K. Žajdela je bila na terenu – v Velenju. V scenariju sta bila zapisana pri spevka iz Muzeja Velenje in Ve lenjske plaže, v obisk pri nas pa so vključili tudi redno jutranje li stanje časopisov, tokrat lokalnih, in ta je pri nas, seveda, Naš čas.

dan v letu in tudi časopisi re dno izhajajo.

A nisva tarnali, bolj sogla šali, da je novinarstvo, kljub nenehni naglici in časovnim pritiskom lep poklic, ki daje priložnost spoznati veliko ljudi, biti prisoten na veliko

lepih, veselih, svečanih, tudi žalostnih dogodkih – vse to pa z željo, da jih gledalcem, poslu šalcem in bralcem prenesemo v zanimivih zgodbah. �� Diana Janežič

Radio Velenje praznuje 47 let!

Radio Velenje je edini radio s statusom posebnega pome na v t.i. statistični regiji SAŠA. Ustvarja in oddaja raznovrstne informativne, gospodarske, po litične, izobraževalne, kulturne, športne, verske pa tudi zabavne vsebine. Pokriva celotno obmo čje Šaleške, Koroške in Zgornje -Savinjske doline. Slišen pa je še mnogo dlje, tudi čez mejo.

Njegova radijska zgodba se je začela v sredo, 2. julija, leta 1975 ob 15.30, takrat na fre kvenci 88,9 MhZ, ko se je prvič oglasila radijska postaja Vele nje. Drugič pa naslednji dan ob 8. uri s poudarkom na osrednji slovesnosti ob 100-letnici rudar jenja v Velenju. Nato se je ogla šala vsak četrtek ob 15.30. Ta krat je imel radio lepe prostore na vrhu stanovanjske stolpnice Šaleška 19a. Odprli so jih 27. ju nija 1975. Podjetje, v katerem je bil tudi Naš čas, se je imenova lo Center za informiranje, pro pagando in založništvo, njegov sedež pa je bil v prostorih Dela vske univerze.

»Prva oddaja z napovedjo za četka oddajanja Radia Velenje je bila sicer v soboto, 5. oktobra 1974, ko smo iz Doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine ter s ploščadi pred Domom kulture osrednjo pro slavo ob občinskem prazniku,« nam o začetkih pove dolgoletna odgovorna urednica Mira Zako šek, ki takrat na radiu še ni bila zaposlena, danes pa že uživa za služen pokoj. »Oddaje so bile v tistem času zelo drugačne, pov sem informativne, te vsebine so zajemale večino programskega časa. Program smo zastavljali

zelo skrbno, vanj smo vključe vali informativne vsebine celo tne Šaleške doline in tudi pokrili vse, kar se je tu zanimivega do gajalo. Med prebivalci smo bili dobro sprejeti in tudi dobro po slušani,« še dodaja.

Kako se je v etru ustvarjalo nekoč?

»Direktor ter glavni in od govorni urednik je bil Ljuban Naraks, ki je bil tudi avtor in urednik prve oddaje, prvi na povedovalci, ki smo jih dobro usposobili na RTV Ljubljana, pa so bili Lučka Marinšek, Vi tomir Kolšek in Ciril Zdovc. Ti so tudi vodili program in pre birali poročila. Zelo poglobljeno smo usposobili tehnično ekipo s pomočjo tehnikov RTV. Montaže prispevkov so bile zelo zahtev ne, prepovedani so bili vsi šumi. Vse to pa se je izvajalo ročno, s studijskimi trakovi, ki so jih teh niki pogosto rezali, da so se tako znebili tudi najmanjših šumov, premorov, besednih nepravil nosti in besednih mašil,« se za četkov spominja Mira. Ja, nekoč je bilo vse precej dru gače. A lokalni radio je vsekakor bil na tem območju nekaj nove ga in zaželenega. Radio Velenje v novi podobi, kot ga poznamo danes, pa s pestro programsko shemo ostaja izjemno prilju bljen, kar so pokazale tudi ura dne meritve, saj so se poslušalci v letošnjem letu celo podvojili. �� mo

ČETRTEK, 30. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 1. julija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 2. julija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 3. julija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 4. julija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 5. julija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 6. julija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Diana in Veronika sva si imeli potem, ko je ugasnila kamera, seveda še veliko povedati, raz pravljati o novinarstvu in sta nju na RTV Slovenija, o tem, kaj in kdaj je dopust pri novinarjih, saj, navsezadnje, televizijski in radijski program tečeta vsak

Stane Vovk, nikoli brez legendarnega fotoaparata. Foto iz leta 2007

Mira Zakošek bo letošnja dobitnica Grba Mestne občine Velenje.

Foto Stane Vovk, 2009

Foto Tanja Verboten

ALI VESTE?

Največja sladkovodna riba na svetu

V reki Mekong v Kambodži je ri bič ujel 300-ki logramskega morskega biča, ki je po stal največja sladkovodna riba, ki so jo kdajkoli za beležili. Pred tem je bil re korder 293-ki logramski som, ki so ga leta 2005 ujeli v tajskem delu Mekon ga. Velikansko ribo, dolgo 3,98 metra in široko 2,2 metra, je v noči na 13. junij ujel Koh Preah, lokalni ribič, ki je o svojem ulovi obvestil razisko valce projekta za ohranjanje biotske raznovrstnosti Čudesa Mekonga. Ti so morski bič izmerili, mu namestili od dajnik za spremljanje njegovega giba nja in ga izpustili nazaj v reko. Vodja

⏺ Čvek je na svojem ogledovanju srečal štiri zanimive gospode, zaposlene na različnih področjih, a vsekakor uspešne pri svojem delu.

Vija vaja ven

Robi Pungartnik, snemalec VTV, je bil končno ujet brez kamere na ramenih in pri obveznem opravilu po napornem delu;

⏪

Pregreto ozračje

Mišo Melanšek, glasbe nik in uspešen poslovnež, je poskrbel za letnemu času primerno in nujno opremo – klobuk in sončna očala;

⏩

Razprava o načinih in virih ogrevanja v Šaleški dolini v prihodnje je v tem razbeljenem poletju nekaterim pregrela tudi glave.

Toča

⏪

Gašper Koprivnikar z Urada za komunalne dejavnosti prav tako ve, kakšno poletje imamo, na sprehodu po mestu ga namreč spremlja še ena nujna oprema – dežnik;

⏩ Tadej Hor vat, direktor VonPharme, je nedavno odkupil kolesarski dres svojega soimenjaka. Nasmejan se veseli skorajšnjega prihoda svoje firme v Velenje.

Kako napolniti garažne hiše po Velenju? Ko se nad mestom začnejo zgrinjati črni oblaki in grozi toča, so vse hiše v nekaj minutah polne avtomobilov.

Kolesarji

Da so kolesarji težko čakali na »svoje« ceste, dokazujejo z vožnjo po še ne dokončanih kole sarskih stezah. Po teh - še gradbiščih – in skrita med koruznimi polji pa je vo žnja skoraj bolj nevarna kot po glavni cesti.

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

projekta biolog Zeb Hogan je povedal, da sta najdba in dokumentiranje te ribe redek pozitiven znak upanja, še posebej, ker so ga našli v reki Me kong, ki se trenutno soo ča s številnimi izzivi.

Poudaril je tudi, da odkritje velikih rib pomeni, da je vodno okolje še vedno rela tivno zdra vo. Uradne evidence ali baze po datkov o naj večjih sladko vodnih ribah na svetu sicer ni, ven

svetu. S svojo »ljubko gr doto« je sodnike naj bolj navdušil pes z imenom Gospod Veseli obraz (Mr. Happy Face), ki je v Kalifornijo s svojo lastni co, glasbenico Jenedo Benal ly, pripotoval iz Flagstaffa v Ari zoni. Lastnica ga je posvojila leta 2021 iz zavetišča v Arizoni, kjer pravijo, da ljubko grd pes bolj kot na psa spominja na vesoljca. So dnike je prepričal s svojo skrivenčeno glavo, mozoljastim in brezdlakavim truplom, sivo irokezo in z nerodnim premikanjem ter dihanjem, ki spomi nja na smrčanje.

Najgrši pes na svetu

Na Floridi ujeli rekordno velikega pitona

Znanstveniki so na Floridi našli najve čjega pitona, ki so ga kadarkoli odkrili

v državi. Raziskovalci so samico bur manskega pitona ujeli s »podtaknje nim« samcem. Z biologi se je borila 20 minut, preden so si jo končno podredili. Pitoni na Floridi veljajo za škodljivce brez plenilcev, ki izpodrivajo avtohto ne vrste. Plenijo celo aligatorje. Pot v tamkajšnjo divjino so našli na račun neodgovornih lastnikov, ki so jim pred leti dovolili pobegniti. Ker naj bi bilo tam teh plenilcev preveč, se je življe nje 98-kilogramske in pet metrov dol ge samice končalo. Samica je bila sicer

Vabljeni

v hotel z nič

zvezdicami

Na jugu Švice lahko najamete »sobo«, kjer se zagotovo ne boste naspali. In ne, ne gre za žurersko sobo, v kateri bi prebedeli in preplesali noč, temveč za prostor, namenjen premišljevanju o svetu. Apartma z nič zvezdicami po nuja posteljo z nočnima omaricama, a je brez zidov in brez zasebnosti. Ume tnika Frank in Patrik Riklin sta v sode lovanju s hotelirjem Danielom Char bonnierjem v Saillonu veliko posteljo postavila kar na platformo ob cesti. Po besedah bratov Riklin je bistvo izkušnje razmišljanje o trenutni situaciji o svetu in o svetovnih problemih. Za nemirno noč premišljevanja boste odšteli dobrih 325 švicarskih frankov, v ceno pa sta vključena tudi butler in zajtrk.

breja s 122 jajci, stara pa naj bi bila več kot 20 let.

Pljusk na Velenjski plaži

Velenje, 25. junija – Pljusk na Velenjski plaži tudi tokrat ni razočaral s pestrim dogajanjem in z raznolikimi aktivnostmi, ki so privabile množico kopalcev, adrenalinskih navdušencev in gledalcev. Osrednje gibalo Plju ska je bil tobogan s skakalnico v jezero, po katerem so se poleg obiskovalcev spustili tudi tek movalci – prekaljeni mojstri pljuskanja – ki so s svojimi triki navduševali štiričlansko žirijo v zasedbi Pine Umek Tima Nuča Luke Avguština in Velenjčana Uroša Kuzmana. Na tekmi so se z zahtevnimi akrobatskimi sko ki in triki predstavili tekmovalci iz šestih držav. Žirijo je najbolj prepričal Avstrijec Johannes Luethi, drugo mesto je osvojil Američan Trace Arbon, tretji pa je bil Slovenec Miha Jan »Obisk je super, plaža poka po šivih. Ljudje se vsako leto vrača jo, tudi nekateri tekmovalci so se ponovno vrnili, tako da smo lahko res zadovoljni,« je pove dal Tomaž Pančur iz agencije Extrem, v kateri so v sodelova nju z Mestno občino Velenje že petič organizirali Pljusk. »Agen cija je leta 2017 z idejo, primer no za Velenjsko jezero, pristopi la k Mestni občini Velenje, kjer so jo z veseljem podprli oziro ma jo tako finančno kot idejno podprejo vsako leto, skupaj pa jo tudi nadgrajujemo. Tudi ska kalnico vsako leto nadgradimo, jo izboljšujemo, da omogoča res dobre skoke in izvajanje akroba cij vsem športnikom. Verjetno bo kakšna izboljšava tudi nasle dnje leto, mogoče bo še kakšen meter daljša,« je že naslednji Pljusk napovedal Tomaž Pančur. Vzporedno ob adrenalinskem vrvežu in kupu obvodnih in vo dnih aktivnosti – odbojka na vodi, supanje, hoja po vodi – je letos potekal tudi Beach Food Fe stival, kjer so različni ponudniki poskrbeli za razvajanje brbončic.

»Na Zavodu za turizem smo v sodelovanju z Mestno občino Velenje poskusili zadostiti vsem okusom in ob številnih dogaja njih poskrbeli tudi, da smo na hranili lačne želodce. Obiskoval ci so lahko tukaj našli številne jedi, vse od hitrih in sodobnih jedi, jedi za na plažo pa do tradi cionalne slovenske kuhinje. Na svoj račun pa so prišli tudi tisti z bolj eksotičnimi željami,« je povedala Tina Belina iz Zavoda za Turizem, ki je z obiskom tudi letos izredno zadovoljna. »Tako spektakularen in atraktiven do godek na velenjsko plažo vsako leto pripelje res številne obisko valce iz vse Slovenije. Ta dogo dek je vrhunec letošnje sezone, skok v poletje in hkrati uvod v poletno sezono, v kateri bo še veliko pestrega dogajanja.«

Odreži drugačnost

V sklopu Pljuska se je že tre tjič odvijala tudi dobrodelna akcija Odreži drugačnost. Z

Lepota znotraj

Jernej Jelen je perspektiven mladenič, ki si utira pot v svet fotografije – Sit naličenih obrazov se je lotil novega projekta – Pred njegovim objektivom so se znašle znane slovenske igralke

Tea Rednak

Iskrica do fotografije je v Jerneju Je lenu preskočila že v otroštvu, ko se je igral s fotoaparatom, s katerim je nare dil tudi svojo prvo fotografijo, ki jo ima danes shranjeno v albumu. Fotografija ga je ponovno navdušila v osnovni šoli, ko je obiskoval fotografski krožek, lju bezen do nje pa je nato za nekaj časa poniknila. »Potem sem šel v srednjo šolo, kjer me je dve leti nekako bolj nav duševalo kuhanje. Nato pa smo dobili novega profesorja za slovenščino, ki se je precej zanimal za fotografijo, tako da sem se vsakič, ko sem imel kakšno prosto minuto, obrnil nanj za ‚čvek‘ o fotografiji, in takrat se je nekako začelo zares,« pove mladi fotograf, ki sta ga že lja in zagon pripeljala vse do slovitega tedna mode v Milanu.

brezplačnim striženjem in ure janjem pričesk je okoli 30 frizer jev zbiralo prostovoljne prispev ke za letovanja otrok iz socialno

ogroženih družin. Z donacija mi za nove pričeske in s prilo žnostno peko palačink so zbrali dobrih 1.800 €, Mestna občina

Velenje pa je projekt podprla še z dodatno donacijo v znesku 2.000 €. Polovico zbranih sred stev so namenili Medobčinski zvezi prijateljev mladine Vele nje, polovico pa Zvezi prijateljev mladine Slovenije.

»Na tradicionalnem projektu, kjer smo se ponovno zbrali sta novski kolegi, je bilo res vrhun sko vzdušje, vse je potekalo ne moteno,« je povedal idejni vodja projekta Marko Hriberšek, ki povezuje frizerje iz celotne Slo venije. »Gremo v pravo smer, saj pomagamo tistim, ki so ranlji vejša skupina. Občutek, ko lah ko otrokom polepšaš vsaj malo življenja, je res dober. Sploh pa so otroci tisti, ki pokažejo vese lje in so najbolj iskreni z malen kostmi,« je še dodal.

Vrata v fotografski svet mu je odprla tujina

»Najprej sem delal v Celju na komerci alnem tednu mode, nato še v Ljubljani, potem pa sem leta 2017 gledal prenos s tedna mode v Milanu in vzniknila je velika želja, da grem tja. In tako sem bil že naslednje leto prvič na tednu mode. Najprej se je zdelo nemogoče, nisem niti verjel, da bom dobil akreditacijo, ampak se je na koncu vse izšlo,« pove Jernej Jelen, ki mu je vrata v svet foto grafije odprla ravno tujina, kjer so bili zanj bolj dostopni kot pri nas.

»V Milanu pa tudi v Zagrebu je bilo vse res presenetljivo tekoče in na viso kem nivoju, tako organizacija kot tudi komunikacija, sploh če primerjam z Ljubljano. Je bilo pa tudi tako, da so me v Ljubljani posedli v četrto vrsto, kjer ni možno ujeti tega, kar želiš, v Zagrebu pa sem sedel v prvi vrsti.«

V Milanu najprej kot ulični fotograf

»Prvo leto sem bil ulični fotograf, nato pa so imeli leta 2019 natečaj, na kate rega sem se prijavil s svojo prvo foto grafijo iz Milana. Bil sem eden izmed dveh izbranih, dobil akreditacijo, po skrbeli pa so tudi za mojo promocijo, in tako sem že drugo leto tedna modne

dejansko fotografiral za njih.« Za ome njeno fotografijo je Jernej Jelen dobil tudi prestižno fotografsko nagrado Ca mere Nazionale della Moda Italiana. Ta mu je dala nov zagon in voljo, da s svo jim delom nadaljuje, a popolni, močno naličeni obrazi so mu presedli in dali idejo za povsem drugačen projekt …

Popolnost v nepopolnosti

Jernej Jelen se je od nekdaj navduše val za gledališče, zato se je odločil, da bo svojo ljubezen do gledališča in fotogra fije združil v novem projektu – Lepota znotraj. V svetu, v katerem stremimo k brezhibnosti, je želel narediti nekaj pri stnega in drugačnega. Pred svoj objek tiv je postavil znane slovenske igralke brez ličil, ki na črno-belih fotografijah – brez kasnejših popravkov in obdelave – prikazujejo vse njihove drobne nepo polnosti, ki jih delajo popolne.

»Črno-bela fotografija poudari gu bice in pegice, hkrati pa še bolj izra zi pristnost in vse tisto, kar prihaja od znotraj,« pove Jernej, ki je s projektom začel oktobra leta 2019. »Najprej sem imel idejo, da bo teh portretov 23. To številko sem do februarja 2020 dosegel, a potem je prišla korona in sem nekako razmišljal, da bi šel do številke 50, zato sem z delom nadaljeval.« K projektu je med drugim povabil Alenko Tetičkovič, Lučko Počkaj, Pio Zemljič in Jožico Av belj, in z njimi pritegnil dovolj pozor nosti tudi v Sloveniji – pred kratkim je omenjenih 50 portretov predstavil na razstavi v sklopu 57. Festivala Borštni kovo srečanje.

Jernej Jelen: »Črno-bela fotografija poudari gubice in pegice, hkrati pa še bolj izrazi pristnost in vse tisto, kar prihaja od znotraj.«

K projektu je med drugim povabil slovenske igralke Alenko Tetičkovič (na fotografiji), Lučko Počkaj, Pio Zemljič in Jožico Avbelj.

Za dodatno adrenalinsko noto so poskrbeli člani akrobatske skupine Dunking Devils, ki so z ruske skakalnice atraktivno pljusknili v Velenjsko jezero.

Beach Food Festival je poskrbel za lačne želodčke.

za lepše življenje

V juliju nas čakajo pasji dnevi. Bodo letos res pasji?

vraževerij.

Kaj pravijo pregovori?

Star slovenski pregovor pravi, če je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno in ako je drugi dan julija lepo, še štirideset dni bo tako.

Četrtega v mesecu goduje sveti Urh, zavetnik vinogradnikov, ribi čev in tkalcev. Prijel se ga je pregovor, da ako do takrat slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. Na praznik sve tega Cirila in Meto da, 7. julija, pa pra tika pravi takole: Če takrat dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. Če pa je Aleš sedemnajstega suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Če tri dni za njim, 20. julija, na Marjeto dež lije, seno na travniku zgnije. Sveta Marjeta namreč grom in strelo obeta.

V juliju, natančneje 25. julija, goduje Jakob. In če je ta lep, bo božič mrzel, a obilna jesen, to je znano vsem ljudem. O malem srpanu je že davno nazaj pi sal tudi Valentin Vodnik. Povedal je, da se v teh »konjskih dnevih« nabere ogro mno dela, kot so košnja, žetev, oranje, setev in okopavanje poljščin ter zelišč. Poudaril je, da moramo biti v tem času še posebno pozorni na živino. Prašičem je treba preprečiti, da bi jedli lan, ko nje in krave moramo zavarovati pred vročino, perutnino pa pred jastrebi in dihurji. Prav tako nas opozarja tudi na pravilno prehrano.

Prihajajo pasji dnevi

V drugi polovici julija se začenjajo pasji dnevi. Trajajo od 23. julija do 23. avgusta. Danes so splošno znani kot najbolj vroči dnevi poletja. Pravijo, da kakšno vreme bo prvi pasji dan, takšno bo vse do 23. avgusta. Če pasji dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu odvze mo. Če so pasji dnevi mrzli in deževni, viničarji bodo revni.

Pomemben mesec za vinogradnike

Od 24. julija naprej se po vinogradih začne postavljanje klopotcev. Klopotec je lesena naprava, podobna mlinu na veter, ki ima nalogo, da iz vinogradov preganja škorce in druge ptiče, ki radi

kljuvajo

Mesec sivke

Julij je znan kot mesec sivke. Sivka je dostikrat znana kot mati eteričnih olj. Prav tako vzpostavlja psihofi zično ravnovesje, znana pa je povsem po svo jem aromatičnem vonju. Ima še ogromno dru gih pozitivnih

zdravilnih učinkov.

Znana je kot analge tik, antide presiv, anti septik, obnavlja kožo in še bi lahko naštevali. Ste vedeli, da veliki nasadi sivke rastejo tudi v Za vodnju pri Šoštanju? O podrobnostih bomo pisali v prihodnjih številkah.

Izkoristite dolge poletne dneve in poč nite predvsem tiste reči, ki vas veselijo in vam dajejo veliko motivacije in pozi tivne energije. Naša dolina jih ponuja ogromno. Le poiskati je treba.

Čebelarji se pripravljajo na zamenjavo matic

V začetku julija je poletna paša če bel na kostanju in čeprav ponekod do nos ni največji, se bodo čebele na njej najboljše pripravile na daljšo julijsko

brezpašno dobo. V ko likor pa kostanj do bro zamedi, čebelarje čaka točenje. Čebelar v juliju poleg pregledova nja in točenja medu opra vlja zamenjavo matic. Dan danes morajo čebelarji redno obnavljati čebelje družine. To lahko naredijo na različne načine, med kate rimi je eden izmed uporabnejših pri prava ometencev, tj. umetnih rojev iz suhih čebel. Ta način je zelo uporaben predvsem pri čebelarjenju v panjih z omejeno prostornino, saj z odvzemom presežka čebel razbremeni osnovno čebeljo družino.

Vrtičkarji že razmišljajo o jeseni

Vrtnarski zagon v poletnih dneh mal ce upade. Nastopil je čas dopustov, vro čine, plevel ‚‘pritisne‘‘, mame in babice že ponujajo viške pridelkov z vrtov, v

trgovinah je obilje poceni hrane in na enkrat je zelenjave preveč. Obilje! Mo dri vrtičkarji pa morajo ravno zdaj že razmišljati o jesenskih pridelkih ter o pripravi ozimnice. Najvažnejše opra vilo je gotovo redno namakanje. Ne smemo dovoliti, da se zemlja na vrtu preveč izsuši, zato uporabimo zastirke in z namakanjem začnimo pravi čas. Gredice nikoli ne smejo ostati pra zne. Plodovke – paradižniki, paprike, kumare, bučke – pa tudi druge rastline, na primer grah in fižol, bodo obrodile izdatneje in dlje, če bomo plodove spro ti pobirali, zato vsako jutro preglejmo svoje gredice in poberimo zrele plodo ve. Julija je čas tudi za pobiranje špi nače – surovo lahko uživamo v svežih poletnih solatah, lahko pa jo poparimo, sesekljamo in zamrznemo za zimske omake, juhe in priloge. Julija na na ših vrtovih dišijo tudi zelišča, katera pobiramo zjutraj z zato namenjenimi škarjicami, da rastlin ne poškodujemo.

Druga polovica julija je primeren čas za sajenje in sejanje jesenske zelenja ve. To je čas „drugega kroga setve“, predvsem čas za sejanje solatnic, ki

Pravi čas za pridelavo domačih semen

Če bomo na svojih gredah letos vzgo jili še posebej slastne paradižnike ali solato, premislimo o shranjevanju semena. Za pobiranje semena solate moramo pustiti, da ta zacveti, seme iz paradižnika pa poberemo iz zrelega, velikega plodu. Da semena ne bi zgni la, z njih odstranimo čim več sluzi, ki jih obdaja in jih osušimo na pivniku ali na nekaj plasteh kuhinjske papir nate brisače. Naše najljubše sorte ze lenjave bodo tako na našem vrtu tudi naslednje poletje.

Vedno ob začetku meseca pogledamo v stare pratike. Kaj prinašajo? Kateri svetniki napovedujejo vreme? Julij je sedmi mesec v Gregorijanskem koledarju in šteje 31 dni. Poznan je kot najtoplejši mesec na severni in najhladnejši na južni zemeljski polobli. Ime je dobil po Juliju Cezarju, ki pa ni bil zgolj rimski vojskovodja, pač pa je zaslužen za julijanski koledar, ki je v Evropi obveljal več kot 1500 let. Od takrat naprej ima leto 12 mesecev. Slovensko ime za julij je mali srpan. Kmetom je nekdaj naznanjal začetek košnje. Z njim povezujemo kar nekaj tradicij in

grozdje. V marsikaterem kraju je običaj postavljanja klopotca prerasel v veselico in praznovanje.

nas bodo razveseljevale vse do zime. V tem času na vrt posadimo sadike zelja, ohrovta in zelene. To zelenjavo bomo, če jo bomo pravilno zaščitili, lah ko pobirali dolgo v pozno jesen. V juliju še vedno sejemo korenček, nizek fižol, rdečo peso in radič, na začetku meseca pa še endivijo in letne solate.

Na prvi pasji dan lepo, še štirideset dni bo tako. Če na Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.

Čebele v juliju nabirajo kostanjev med, čebelarje čaka zamenjava matic.

za naše zdravje

Napovedanih je celo 37 stopinj Celzija

Da nas je zajel vročinski val, opozarjajo vremenoslovci, velja oranžni alarm – Nacionalni inštitut za zdravje daje navodila, kako ravnati ob tako visokih temperaturah – Sindikat KS 90 delodajalce pozivajo k sprejetju ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja Slovenija, 27. junij – “Prihaja dotok vročega in suhega afriškega zraka z ob močja med Alžirijo in Tunizijo, prihaja zelo topla zračna masa, tako da danes pričakujemo enega od vrhuncev vro čine letošnjega poletja,” je vremensko sliko 27. junija opisal meteorolog Bra ne Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso). In ta vročinski val res preživlja mo ta teden.

Opozorila Nacionalnega inštituta za zdravje

Vročina najbolj prizadene starejše, otroke, bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in spo sobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, dia betiki, bolniki z obolenji ledvic, dušev nimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdra vil), osebe s socialno-ekonomskimi pro blemi (ljudiz nizkim socialno-ekonom skim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov), ose be, dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja: onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne razmere, bivajo v podstrešnih stanovanjih, slab še prezračenih ali prenatrpanih pro storih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in pre bivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzro či različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vro činsko izčrpanost, omedlevico – krat kotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap.

Težave preprečimo tako, da zmanj šamo obremenitev telesa s toploto: zmanjšamo izpostavljenost vročini, se umaknemo v senco ali hladnejše pro store, zmanjšamo nastajanje toplote.

Fizično aktivnost na prostem omeji mo na jutranje in večerne ure. Uživa mo lahko hrano, v manjših obrokih.

Telesu omogočimo odvajanje toplote: s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.

Pomagamo drugim: Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bo dimo posebej pozorni na znake priza detosti pri njih.

Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.

V primeru pregretja bolnika umakne mo na hladno (v senco ali hladen pro stor). V primeru vročinske kapi takoj

pokličemo zdravniško pomoč, obole lega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičaj ne težave, ki ne minejo ali se večajo.

Ne pozabimo na zaščito pred soncem.

V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospek tralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim za ščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.

V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozor ni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.

Zdravila shranjujemo na primerni tempera turi v skladu z navodi

li proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.

Spremljamo napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.

Sindikati pozivajo delodajalce k ukrepom

V sindikalni organizaciji – KS 90 delo dajalce v času, ko temperatura presega 30 stopinj Celzija, pozivajo k sprejetju ustreznih ukrepov za zagotavljanje var nega in zdravega delovnega okolja. Kot navajajo, vsaka stopinja nad 25 stopi njami Celzija v delovnem okolju pome ni dveodstotno izgubo produktivnosti, pri temperaturi nad 27 stopinj Celzija pa se predvsem pri predelovalnih de javnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša celo za od štiri do

devet odstotkov.

Visoka tempe ratura je še posebej nevarna za delavce, starejše od 50 let, kronične bolnike, delavce s čezmerno telesno težo in delavce, ki opravljajo delo na prostem, opominjajo. Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči utrujenost, vročinske krče, motnje za vesti, slabost, glavobol, bruhanje, vro činsko izčrpanost in celo vročinsko kap, dodajajo.

Po njihovih navedbah so razmere po sebej kritične v dejavnosti gostinstva in turizma, ki jo je med epidemijo co vida-19 zapustilo več tisoč zaposlenih, zaradi česar je zdaj pritisk na zaposle ne, ki so ostali, v smislu količine dela izjemno velik, posebej poleti. Zahtevne so tudi razmere v dejavnosti trgovine, kjer opažajo, da določeni delodajalci pretiravajo s hlajenjem prostorov.

V sindikalni organizacijiKS 90 posebej opozarjajo na dejavnost grad beništva, kjer se večina dela opravlja na prostem ali v delov nih strojih, ter dejavnost komunale, kjer urejevalci zuna njih površin delajo ne glede na vre menske vplive.

Posebej omenjajo tudi dela v pisar niških prostorih in proizvodnih halah, kjer pogosto opažajo, da se temperatu ra in vlažnost zraka uravnavata izključ no s pomočjo klimatske naprave, «na mesto da bi se vsaj dvakrat na dan odprla okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata», ter da so klimatske naprave po stavljene tako, da so delavci izpostavljeni neposrednemu zrač nemu toku, «kar je v nasprotju z delovno zakonodajo».

Ukrepi delodajalca ob

visokih

temperaturah na delovnem mestu

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarja, da Pravilnik o zahtevah za zagotav ljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim oprede ljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim

časom, da ustre za biološkim potrebam de lavcev glede na naravo dela in fizične obremeni tve, razen v hladilni cah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zah tev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za to plotno udobje.

Omenjeni pravilnik v 25. členu kon kretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme pre segati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‚vročih delovnih prosto rih‘, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo tempe rature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih tempe ratur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekorače nih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezal koholnih napitkov, zmanjšanje inten zivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega pro cesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, kate re ukrepe bo izvedel, je delodajalče va, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Ženski nogomet se igra v Škalah

40 let ŽNK Rudar Velenje – Ženska nogometna reprezentanca boljša od moške, del te zgodbe so tudi Škalčanke

Diana Janežič

Škale, 26. junija – »Ko sem leta 1978 priredil v Škalah prvo tekmo v ženskem nogometu med poročenimi in neporoče nimi krajankami, so mnogi de jali, da nisem čisto pri pravi,« je v smehu obujal spomine na začetke ženskega nogometa v Škalah njihov 'oče' Herman Ar lič. Pod kozolec Poduršan v Ška lah je povabil igralke tistih prvih dveh ekip pa tudi zadnje, ki so žele velike uspehe, ter goste iz Športne unije Slovenije in kraja ne. Minilo je 40 let, odkar so žen ske v Škalah začele brcati žogo. Da je nogomet še kaj več kot brcati žogo in da nogomet je tudi za ženske, so Škalčanke dokaza le vmes in čisto na koncu – leta 2017 so postale pokalne prvaki nje Slovenije.

Nizale uspehe in naslove

ŽNK Rudar Škale je moštvo, ki je v Sloveniji delovalo praktično od začetka prve slovenske žen ske nogometne lige. V letih od obstoja kluba do konca je vod stvo pod taktirko Hermana Arli ča skupaj s trenerji in predvsem zahvaljujoč igralkam doseglo izjemne uspehe: 1993. leta je v Sloveniji potekalo 1. državno pr venstvo v velikem nogometu, v katerem so med 10 ekipami do segle 2. mesto, istega leta so bile evropske prvakinje delavske olimpijade v Berlinu. 1995. leta so bile 3. na evropskih mladin skih igrah v Zaragosi v Španiji. 6-krat so bile državne prvaki nje v malem nogometu, 4-krat pokalne prvakinje v velikem

nogometu, 3-krat državne prva kinje v velikem nogometu. Med letoma 2004 do 2007 so klub v državnem prvenstvu zastopali le mladinski pogoni, od leta 2008 pa je v državnem prvenstvu zo pet nastopala članska ekipa, ki se je združila z NK Rudarjem.

V sezoni 2013/14 je bil velenj ski ženski nogomet izjemno močan. V rdeče-belem dresu so nastopale nogometašice ŽNK Rudar Velenje, ki so pustile velik

pečat v slovenskem ženskem prostoru. Pod taktirko Dušana Uršnika so velenjski dres na za dnji tekmi za Pokal Slovenije v Beltincih nosile Tena Horvat, Saša Ljubec, Nina Aberšek, Lara Prašnikar, Moira Murić, Maruša Sevšek, Tina Marolt, Zala Gomboc, Maja Bric, Maša Praprotnik in Barbara Nagy Na klopi so bile Zdenka Tra tar, Larissa Šoronda, Ana Ber dnik, Lavra Zagajšek, Fatima

Rudarji že v polnem teku

Velenjski nogometaši so začeli s pripravami – V boj za prvo ligo se podajajo z novim trenerjem

Velenje - Slovenski drugoligaši so že zakorakali v priprave na novo sezono, ki se bo pričela zadnji vikend julija. V polnem pogonu so tudi nogome taši Rudarja, ki so s pripravami začeli 20. junija, že ta vikend pa se bodo preizkusili na prvem pri pravljalnem obračunu.

Kot je povedal direktor kluba Dajan Pavlović, bodo knapi v novo sezono vstopili v nekoli ko spremenjeni zasedbi. »Ekipo smo že skoraj povsem sestavili, mogoče se še v času priprav zgo di kakšna sprememba. Uspeli smo zadržati jedro ekipe iz prejšnje sezone, je bilo pa ob tem tudi nekaj odhodov. Iz kluba sta odšla vratarja Kristjan Sekulić in Karlo Žiger, ki je bil posojen iz Chelseja. Odšli so tudi Nace Koprivnik, Gašper Jovan, Vito Štrakl, Rob Rudonja, Lovro Musa, Vito Batistić, Drilon Kryeziu, Andre Đođ in Nikola Pejović.« Mrežo velenjskega moštva bo v novi sezoni bra nil Duje Biuk, ekipo je okrepil tudi Murat Baj raj, ki je bil v pretekli sezoni drugi strelec sedaj že novega drugoligaša Ketty Emmy Bistrice. »V klub so prišli še Vinko Bičanić, branilec s Hr vaške, Marin Karabatič, Armin Kahvedžić in Matija Kanceljak, ki je prišel kot okrepitev, ker

z nami ni več Gašperja Jovana. V klub je prišel tudi branilec Stefan Kladar, ki je prejšnjo sezono igral v Biljah. Z nami trenirata tudi Tarik Abbas in Elmir Avdič, ki sta debitirala na zadnji tekmi proti Gorici.«

V novo sezono z novim trenerjem

V klubu so poskrbeli tudi za spremembo v trenerskem štabu. Knape sta v pretekli sezoni vodi la Milan Petrović in Željko Mitra ković, v novi pa se bodo med pr voligaše poskušali prebiti s Simonom Dvoršakom, ki je v minuli sezoni med drugoligaše pripeljal ekipo Bistrice. »Je ambiciozen trener z igralskimi izkušnjami, ki želi osvojiti prvo ligo, kar sovpada tudi z našimi cilji. Zaenkrat ga ekipa dobro spre jema, fantje so od njega že ogromno pobrali, ver jamem, da bodo še več v prihodnosti.«

Rudar se bo v novo sezono in v odkrit boj za prvo ligo tako podal z novim trenerjem, prenovljena zasedba pa se bo lahko preizkusila že to soboto, ko bo v sklopu prijateljskih tekem gostovala pri ekipi Beltincev, s katero se bodo v gosteh pome rili tudi v prvem krogu nove sezone, 31. julija. �� tr

Dervić, Anja Levačič in Loti Lukek. Zmagale so Pomurke, a Škalčanke so svoje dočakale leta 2017, ko so po izvajanju z bele točke osvojile cenjeno lovoriko.

»In samo nekoliko let zatem

je velenjski Rudar usahnil. To liko talenta in potenciala odide v nič, pred očmi krovne organi zacije je na smetišče zgodovine odšel še en klub. Klub, ki je slo venskemu ženskemu nogometu dal veliko,« so zapisali v kroniki ženskega nogometa pri Športni uniji Slovenije.

Ženska nogometna reprezentanca boljša od moške

Trmasti Herman Arlič je stal za vsem tem, ker se ni dal prepri čati, da z ženskim nogometom ne bo nič. »Poglejte danes, žen ska nogometna reprezentanca prekaša moško – na FIFI-ni les tvici za 20 mest, na UEFI-ni za 15 mest. V svoji kvalifikacijski skupini za svetovno prvenstvo je na 3. mestu in odloča o sebi sama. Del te zgodbe smo tudi mi,« je ponosno povedal.

Praznovanje je bilo priložnost za obujanje spominov, zgodo vinskih trenutkov in srečanje nekdanjih igralk in funkcionar jev. Pa tudi krajanov, ki so po membno prispevali k uspehom. »Pred štiridesetimi leti je bilo življenje v Škalah drugačno kot danes. Vaščani so bili zadovoljni,

veseli, pripravljeni sodelovati v športnih in kulturnih društvih. Na jesenskih krosih so tekli vsi …« piše med drugim v bilte nu ob 40-letnici ŽNK.

Ko so se tej zagnanosti za šport in rekreacijo pridružile še vaške olimpijade, maškarade in dru ge velike prireditve kot način za zbiranje denarnih sredstev, ko so zgradili telovadnico, se je začela zgodba o uspehu.

Čestitke Hermanu Arliču za vztrajnost, pogum in inovativne ideje, ki so rodile velike uspehe, ter nogometašicam so na sreča nju izrekli podžupanja Aleksan dra Vasiljević, predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik, generalni sekretar Špor tne unije Slovenije Janez Ovsenik in zadnji predsednik TVD Parti zan Slovenija Rado Cvetek. Preden sta se na nogometno igrišče podali ekipi ŽNK Škale in moški nasprotniki kot vete rani, je zadnja beseda pripadla Hermanu Arliču: »Morda je to kratno srečanje tudi priložnost, da skušamo oživiti ženski nogo metni klub. Seveda pa so 'škal ske' finance za to premajhne … Upanje pa imam, da bomo v Ška lah še gledali ženski nogomet!«��

Nogometni kamp Martinko vabi

Šmartno ob Paki – Od 1. do 3. julija bo pod okri ljem Nogometnega društva Šmartno ob Paki na stadionu pri tamkajšnji osnovni šoli potekal tra dicionalni nogometni kamp Martinko. Primeren je za fante in dekleta od 6. do 14. leta, ne glede na nogometno znanje. Sodi med najboljših pet tovrstnih kampov v Sloveniji. Letošnji bo že de veti zapored.

Vsako leto se ga udeleži blizu 90 otrok iz oko liških krajev. »Tudi letos beležimo izredno za nimanje za Martinka. Število prijav smo morali omejiti. Otvoritev kampa bo jutri (v petek) ob 9. uri, ko bodo otroci prejeli vsak svoj dres in hlačke ter nekaj praktičnih daril. Poleg treningov bomo udeležence peljali tudi na izlet, in sicer starejše

skupine v Tehnopark Celje, mlajše pa na nepo zabno doživetje v Velenje. Ponosni smo na naše ambasadorje, domačine: na odlična nogometaša Nika Omladiča in Klemna Bolho ter nogometaši ci Laro Prašnikar in Lano Golob. Tudi ti se nam bodo po svojih časovnih zmožnostih pridružili na treningu. Presenečenje za vse bo zagotovo obisk igralca, ki je nosil dres šmarških vijolic, ko so te nastopile v 1. slovenski nogometni ligi,« je povedal vodja letošnjega kampa Mitja Ločičnik.

Nogometni kamp Martinko bodo v nedeljo skle nili tako kot dosedanje: s tekmami med udeležen ci, podelitvijo medalj, srečelovom ter z druženjem s starši na pikniku in v športnih igrah.

V Salzburgu osvojili 6 medalj

Salzburg, 25. junija – Na dan državnosti smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na največjo karate tekmo v Avstriji – AUSTRIA JUNIOR OPEN 2022 v Salzburgu. Tekma slovi po izvrstni organi zaciji, močni mednarodni konkurenci in izkuše nih sodnikih, ki sodijo po celem svetu. Na tekmi je sodelovalo 811 tekmovalcev iz 75 klubov in 17 držav. Na tekmo smo šli skoraj s kompletno prvo ekipo devetih tekmovalcev in pod vodstvom tre nerke Seki osvojili 3 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti

medalji. S tem izkupičkom smo zasedli 10. mesto med klubi in Slovenijo uvrstili na šesto mesto med sodelujočimi državami. Karate klub Seki je bil edini slovenski klub na tekmi.

Dosežki naših tekmovalcev: Tadej Mavsar 1. mesto kata U10, 1. mesto - borba U10 - 28 kg; Ka rolina Kristić 1. mesto - kata U10; Tajda Mavsar 2. mesto - kata U14; Jure Sluga 3. mesto - kata mladinci; Andjela Miljatović 3. mesto - kata U12. Z malo manj sreče so mesta pod stopničkami zasedli: Gabrijela Kregar in Aleksa Miljatović 5. mesti, Enej Rizvanović 7. mesto in Eva Toma žič 11. mesto.

Sledijo zaslužene počitnice!

Na igrišču pri kozolcu Poduršan so pravo nogometno vzdušje pripravili moška in ženska ekipa in pri Hermanu Arliču zbudili upanje, da se bo v Škalah in Velenju še igral ženski nogomet.

Na srečanje je prišlo tudi nekaj tistih, ki so začele zgodbo ŽNK s tekmami med neporočenimi in poročenimi 'nogometašicami'.

V klubu ostaja Brian Sousa Saramago, drugi strelec lige pretekle sezone.

ŠPORT IN REKREACIJA

Velenje del Slovenia Green Wellness Route

Slovenia Green Wellness Rou te je nov 16-dnevni načrt poti v dolžini 680 kilometrov, ki pove zuje destinacije z zelenim certi fikatom Slovenia Green, in to na najbolj 'zelen' način – s kolesom. Za pomoč pri navigaciji je posa meznikom, družinam in skupi nam na voljo brezplačni inte raktivni zemljevid s približno 500 zanimivostmi ob poti. Nova kolesarska pot je predstavljena danes, 22. junija 2022, na sve tovni dan vod, na spletni strani Slovenia Green Wellness Route – Slovenia green (slovenia-gre en.si).

Nova kolesarska pot povezuje slovenska naravna zdravilišča, lokalno gastronomsko ponud bo, kolesarjenje po čudovitem naravnem okolju in trajnostno naravnano gostoljubnost. Krožna pot Slovenia Green Wellness Route (SGWR) se prič ne v Ljubljani in popotnika naj prej usmeri na sever, proti Ka mniško-Savinjskim Alpam, nato proti vzhodu, preko Štajerske do goric nad Panonsko nižino v skrajno severovzhodnem delu Slovenije. Od tam gre proti jugu, se zapelje skoraj do južne meje in se nato vrne v prestolnico. V 16 dneh pot vijuga mimo nasle dnjih destinacij: Kamnik, Ljub no ob Savinji, Rečica ob Savinji, Velenje, Zreče, Maribor, Lenart, Sveta Ana, Moravske Toplice,

Ljutomer, Jeruzalem, Ptuj, Ča tež in Brežice, Kostanjevica na Krki, Novo mesto, Laško, Celje, Šentjur in Žalec.

Dnevne etape so dolge pribli žno 40 kilometrov, trasa pa vodi tako po ravni kot gričevnati po krajini, po kolesarskih stezah, cestah in lepo prevoznih ma kadamskih poteh izven glavnih prometnih cest. Na koncu vsake

etape popotnik lahko izbira med ponudniki, ki imajo trajnost vi soko med prioritetami pri sno vanju svoje ponudbe, najsi bodo to restavracije ali nastanitveni ponudniki. Mnogi izmed njih se ponašajo s certifikatom Slove nia Green, ki združuje zeleno naravnane ponudnike. Posame znik lahko s pomočjo načrta poti pot opravi sam, lahko pa tudi v

organizaciji lokalne turistične agencije.

Nova kolesarska pot je nastala v sodelovanju Slovenske turi stične organizacije, Združenja slovenskih zdravilišč, Konzor cija Slovenia Green, sodelujočih destinacij in Tovarne trajnostne ga turizma GoodPlace. ��

Ameriški nogomet na velenjskih tleh

Ekipa mladih fantov je v želji, da bi ameriški nogomet zaživel tudi pri nas, lani novembra usta novila društvo Klub ameriškega nogometa Črni rudarji – Black Miners. Na pobudo Lazarja Sto janova, ki ima z ameriškim no gometom kot igralec in trener že večletne izkušnje, je ob pomoči njegovih prijateljev, sodelavcev, ostalih navdušencev in danes soigralcev tako v Velenju nastal klub, v katerem so med drugim obudili tudi brezkontaktno raz ličico ameriškega nogometa 'flag football'.

Velenjčani so že prvo leto svo jega delovanja s pomočjo mur skosoboške ekipe Storksov tek movali v Balkanskem prvenstvu, v sklopu katerega so organizirali tudi prvo uradno tekmo ameri škega nogometa pri nas. Sredi maja so tako na igrišču nogomet nega kluba Rudar gostili zasedbo Patriotsov iz Zagreba. Črni ru darji se sicer niso uspeli uvrstiti v drugi del sezone Balkanskega prvenstva, v kateri si je mlada zasedba nabirala predvsem nove izkušnje. Je pa v tekmovalno se zono vstopila tudi ekipa brezkon taktne različice, ki nastopa v Slo venski Flag Football ligi – tudi ta turnir smo lahko junija sprem ljali na velenjskih tleh.

Klub je šele na začetku svoje poti, a so njegovi člani s svojo angažiranostjo, željo in zano som uspeli v kratkem času se staviti ekipo, organizirati prvo domačo tekmo, hkrati pa so na kazali, da lahko s takšnim na daljevanjem v naslednjih letih postanejo resna konkurenca tekmecem.

V ameriškem nogometu ozi roma v njegovi brezkontak tni različici se, kot pravi Lazar Stojanov, najde mesto prav za vsakega, ne glede na spol, ve likost in moč, saj različni po ložaji zahtevajo tudi različne telesne predispozicije. Gre za ekipni šport v pravem pomenu besede – za zmago je pomem ben prav vsak posameznik na igrišču, odločilna pa je moštve na kohezivnost. »Vsak, ki se pri druži družini ameriškega nogo meta, bo v njem ostal do konca življenja. Ameriški nogomet ni samo šport, je način življenja,« pravijo v klubu, kjer upajo, da jim bo uspelo ameriški nogo met približati lokalnemu oko lju, navdušiti čim več mladih, se udeleževati različnih tekmovanj v državi in širše, predvsem pa razviti in spodbuditi ljubezen do športa nasploh.

Sabljanje je eden najbolj varnih športov

Pogovarjali smo se s Klemnom Špehom, trenerjem v Sabljaškem klubu Rudolf Cvetko Velenje – Za velenjskimi tekmovalci je uspešna sezona – Želijo si svoj prostor za treninge

Kako gledate na svoje varovance in sabljaški klub v Velenju?

Lahko rečem, da z velikim po nosom in zadovoljstvom vsak dan spremljam šport, za kate rega verjamem, da se razvija. Kljub temu da mogoče nismo tako izpostavljeni kot drugi športi oziroma nismo v ospred ju, smo zelo uspešni na našem področju in rastemo kot klub in šport nasploh.

Kako zahtevno je delo trenerja, sploh po epidemiji?

Delo trenerja je vedno zah tevno, a če to počneš rad in si pri stvari s srcem, to odtehta vse težave, s katerimi se redno srečuješ. Je pa seveda epidemija zadala hud udarec tako športu nasploh kot našemu klubu, kar se pozna v upadu tekmovalcev začetnikov in tudi finančno.

Koliko tekmovalcev imate in v katere kategorije so razporejeni?

V našem klubu trenutno delu je več kot 20 aktivnih članov, od tega jih je največ v kategoriji tek movalcev – gre za zelo raznoliko starostno kategorijo, ki sega od kadetov do odraslih, ki so blizu 40. leta. Imamo tudi kategorijo začetnikov, ki ne tekmujejo, se

pa pripravljajo na tekmovalno obdobje. Imamo še kategorijo veteranov, ki je po starosti pre cej raznolika, naš najstarejši tek movalec se bliža 70. letu.

Tudi sabljanje kot vsak šport najbrž zahteva odrekanja za vrhunske rezultate?

Seveda. Odrekanj je veliko, vloženega časa in truda še več. Naši tekmovalci trenirajo vsak dan, s tem da so treningi ločeni na specifične treninge sabljanja, kondicijsko pripravo in indivi dualne treninge s trenerjem. Brez vsakodnevnih treningov v kategoriji tekmovalcev seve da ne bi šlo.

Kaj je pri sabljanju ključnega pomena? Katere predispozicije ali lastnosti morajo imeti tekmovalci?

Marsikdo pravi, da je sablja nje šport, ki krepi tako telo kot duha. Pomembna je fizična pripravljenost, torej sposob nost, ki je vezana na hitrost, eksplozivnost, moč, tudi moto riko. Pomembni sta še taktika in obvladovanje samega sebe. Dober sabljač mora obvladati obe področji, tako fizično pri pravljenost kot nadzor nad vse mi ostalimi stvarmi, ki se doga jajo v glavi med borbo. Pri naših

najmlajših je pomembno, da se najprej navadijo na šport in na redno udejstvovanje v njem, predvsem pa da ga vzljubijo. Brez tega, da se otroci treninga udeležujejo radi in brez radosti ni vrhunskega športa.

tega in poskušajo nadoknaditi zamujeni dve leti. Letos smo bili res aktivni, takoj ko so se zadeve umirile in sprostile, smo se ude ležili vrste turnirjev in zabeležili tudi odlične rezultate.

ena naših najboljših tekmovalk, Iza Šerc, zaradi poškodbe ni mo gla nastopiti na državnem pr venstvu. Pri veteranih je zgodba podobna. Tadej Knez je postal državni prvak v kategoriji flo ret veterani, Maja Šerc je v tej kategoriji postala podprvaki nja, Jerneja Čretnik je zmagala. Tudi naš najstarejši tekmovalec Franc Rogan je svoj nastop za ključil z bronasto medaljo. Eki pa v sestavi Luka Mravljak, Jure Mravljak, Mark Poprask in Anže Guček je stopila na najvišjo sto pničko. Naša druga ekipa v za sedbi Tadej Knez, Leo Čretnik in Matej Gorjan je osvojila bron.

Sabljamo v treh orožjih – flo retu, meču in sablji, vendar v Velenju praviloma gojimo ve ščino floreta. To je prvo orožje, s katerim se začetniki spoprimejo, kasneje pa lahko nadgrajujejo svoje znanje z mečem in s sabljo. Mi vztrajamo pri floretu, člani pa tekmujejo tudi v meču in sa blji in tudi tam dosegajo dobre rezultate.

Kakšno je v vašem klubu zanimanje mladih?

Covid je bil za nas precej ne gativna izkušnja, kar se pozna pri upadu vpisa in v najmlajših vrstah. Je pa za razvoj športa in kluba potrebna predvsem ta ka tegorija. Tega se zavedamo, tako da pripravljamo aktivno strate gijo novačenja mladih. Poskuša mo se udeležiti čim več prire ditev, se predstaviti v osnovnih šolah, skratka povsod, kjer se lahko.

Treninge imate v telovadnici Šolskega centra Velenje. Bi si morda želeli tudi kakšen dodaten ali svoj prostor?

Junija ste se udeležili državnega prvenstva v sabljanju v Kamniku. Tudi sicer ste v zadnjem obdobju imeli veliko tekmovanj. Kako zahtevna so in s kakšnimi vtisi se vračate z njih?

Zaradi vseh ukrepov, poveza nih z epidemijo, so nekaj časa trpela tudi tekmovanja in udej stvovanja tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Zdaj pa se mi zdi, da so tekmovalci zelo željni

Kdo so tisti, ki lahko posežejo po najvišjih mestih?

Veliko jih je. Med člani ima mo v kategoriji floret Marka Popraska, ki je letos na držav nem prvenstvu članov, čeprav je še kadet, dosegel odlično dru go mesto, in Lea Čretnika, prav tako kadeta, ki je dosegel odličen rezultat.

Med dekleti je mladinka Pia Čretnik v kategoriji članice do segla odlično drugo mesto. Žal

Kako pogoste so pri sabljanju poškodbe?

Poškodbe so del športa, ampak lahko povem, da jih je pri nas malo. Poškodbe se dogajajo, ven dar je sabljanje eden najbolj var nih športov, kar dokazuje tudi olimpijska statistika, ki beleži število poškodovanih v olimpij skih športih.

Katera orožja poznamo pri sabljanju?

Izredno smo hvaležni Šolske mu centru Velenje, da lahko gostujemo v njihovi mali telo vadnici. Omogočajo nam, da jo uporabljamo redno in brez ome jitev. Seveda pa bi si kot klub že leli več. Tudi narava sabljanja je takšna, da bi potrebovali svoj prostor. Sabljanje namreč po teka na pistah, ki so dolge okoli 17 metrov, ogromno je sabljaške opreme, ki potrebuje svoj pro stor. Že dlje časa iščemo prosto re, v katerih bi si kot klub lahko ustvarili svoj dom in ki bi bili resnično naši.

jš

Klemen Špeh

Imate tudi vi kakšno vprašanje?

Popravilo pločnika na lastne stroške izvajalca Gaberke - Bralec Franc nas je opozo ril, da na delu na vezovalne ceste na bodočo hitro cesto na odseku D – Ga berke poteka po novno razkopava nje že narejenih in asfaltiranih delov pločnika. Zanimalo ga je, zakaj se že narejena zadeva ponovno vrača v delo in kdo bo to plačal? Pristojni so nam sporočili, da gre za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri nadzoru Družbe za upravljanje in razvoj investicij DRI. Izvajalec, podjetje Kolektor je dolžan pomanjklji vosti odpraviti na lastne stroške. Dela že potekajo. ��

Imate tudi vi kakšno vprašanje pa nanj ne najdete odgovora? Naša novinarska ekipa ga poišče za vas. Oglasite se nam preko elektronske pošte resitev@na scas.si ali pokličite v naše uredništvo. Odgovore na vaša vprašanja lahko poslušate tudi v oddaji Rešitev na dlani, vsako sredo ob 11.20 na radiu Velenje.

Kradel je

Velenje, 20. junija – V trgovi ni Jager je zaenkrat še neznani mlajši moški odtujil prodajne izdelke v vrednosti 40 evrov.

Stepli so se

Velenje, 20. junija – V lokalu na Koroški cesti se je pretepalo več oseb. Pri tem so uporabili tudi nevarne predmete. Policisti so za eno osebo odredili pridr žanje, podali pa bodo kazensko ovadbo zaradi nasilništva. Zo per enega udeleženca bodo uve dli tudi prekrškovni postopek, zaradi kršitve Zakona o javnem miru in redu.

Ukradel tisočaka

Šoštanj, 21. junija – Neznanec je oškodovancu iz denarnice od tujil tisoč evrov gotovine.

Narisal kljukasti križ

Velenje, 21. junija – Nezna nec je na eno izmed šol narisal kljukasti križ. Za storilcem še poizvedujejo.

Ukradel električni skiro

Velenje, 21. junija – Pred pod jetjem na Partizanski cesti so ukradli električni skiro znamke Velociptor Trevi PLUS ES100W, vreden okoli 400 evrov.

Trk zaradi neprimerne hitrosti

Šoštanj, 21. junija – Na relaciji Šoštanj–Zavodnje se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo, do katere je prišlo zaradi neprimerne hitrosti. Povzroči telju so policisti izdali plačilni nalog, drugi udeleženki pa prav tako, saj ji je poteklo vozniško dovoljenje.

Ozmerjal jo je

Velenje, 21. junija – Pred vrt cem v Velenju je znanec ozmer jal prijaviteljico z raznimi ža ljivkami. Zoper kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek.

Kradejo električne skiroje

Velenje, 22. junija – Na Efenko vi cesti je neznanec ukradel ele ktrični skiro PRO2 B, vreden 480 evrov. Policisti so bili ta dan ob veščeni še o kraji dveh električ nih skirojev, in sicer je neznanec odtujil zaklenjen e-skiro znamke XIAOMI, model I, bele barve. Z dejanjem je lastnik oškodovan za 300 EUR. Neznanec je odtujil tudi zaklenjen električni skiro znamke Xiaomi, tip PRO 2, črne barve.

Prekratka varnostna razdalja

Vinska Gora, 22. junija – Na vinskogorskem klancu je zara di prekratke varnostne razda lje prišlo do prometne nesreče, ki se je končala le z materialno škodo. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Izsiljevanje prednosti

Velenje, 22. junija – Na Cesti talcev je prišlo do prometne ne sreče zaradi izsiljevanja pred nosti. Policisti so povzročitelju napisali plačilni nalog.

Izsilila prednost kolesarju

Velenje, 22. junija – Na križišču Kersnikove in Tomšičeve ceste je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost vozniku kolesa. V nesreči ni bil nihče telesno po škodovan, povzročiteljici pa so izdali plačilni nalog.

Izsilil prednost voznici skiroja

Velenje, 23. junija – Na križišču Kersnikove in Stanetove ceste je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost voznici skiroja in pobegnil s kraja, kamor se je kasneje vrnil. Voznica skiroja se je v nesreči poškodovala. Zoper povzročitelja bodo podali kazen sko ovadbo.

Kričala in žalila občane

Velenje, 23. junija – Na Škalski cesti je občanka kršila javni red in mir, saj je kričala in žalila ob čane. Izdali so ji plačilni nalog.

Spor zaradi preglasne glasbe

Velenje, 23. junija – Na Jenko vi cesti je prišlo do spora med dvema družinama zaradi pre glasne glasbe. Zaradi več krši tev bodo zoper več oseb uvedli prekrškovne postopke.

Kršil javni red in mir

Velenje, 24. junija – Pri Beli dvorani je oseba kršila javni red in mir, nato pa ni upoštevala ukaza varnostnika. Zoper osebo bodo uvedli prekrškovni posto pek. Pri tem so policisti ugotovi li, da je kršitelja pred tem udaril in telesno poškodoval neznanec.

Odvzeli so mu avtomobil

Velenje, 24. junija – Policisti so v petek zvečer vozniku od vzeli osebni avtomobil, saj nima veljavnega vozniškega dovolje nja. Za svoje dejanje se bo mo ral zagovarjati pri sodniku za prekrške.

Sprla sta se oče in sin

Veliki vrh, 25. junija – V Veli kem vrhu sta se sprla oče in sin. Sin, ki je bil pod vplivom alkoho la, se ni pomiril in ni upošteval zakonitega ukaza policista, za radi česar so mu odredili pridr žanje. Izrekli so mu tudi ukrep prepovedi približevanja.

Nasilen do partnerke

Šoštanj, 26. junija – Izvenza konski partner je bil psihično in fizično nasilen do partnerke. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo.

Udeležena otrok in voznik avtomobila

Velenje, 26. junija – Na Rudar ski cesti je prišlo do nesreče, v kateri sta bila udeležena otrok s kolesom in voznik osebnega avtomobila. Policisti bodo uve dli postopek zoper starše otroka ter o zadevi obvestili Center za socialno delo.

Padel zaradi neprimerne hitrosti

Bele vode, 26. junija – Zaradi neprimerne hitrosti je padel vo znik kolesa z motorjem. Vozil je pod vplivom alkohola, kolo z motorjem pa ni bilo registrira no. Sledi prekrškovni postopek.

Počitnice –dolgčas in nepotrpežljivost

Adil Huselja

Po zadnjem šolskem dnevu so se začele počitnice in z njimi počitniško-dopustniški dnevi. Bolj ali manj vsi upamo, da bodo resnično počitniški ter da bodo sproščeni in prijetni, ne glede na to, ali jih bomo pre živeli v domačem okolju ali kje drugje. Poči tnice so za marsikoga edini čas v letu, ko ni treba delati, pa naj imamo v mislih učenje ali konkretno delo v službi ali na projektih, ki omogočajo zaslužek in s tem zagotavljanje finančnih sredstev za preživetje. Toda tudi v času počitnic ne smemo prezreti skrbi za lastno varnost in varnost premoženja.

Počitniški čas je poleg sproščenosti in počitniških pričako vanj zaznamovan tudi z dolgčasom in nepotrpežljivostjo, ki marsikdaj negativno vplivata tako na naše počutje kot varnost. Dolgčas se lahko hitro pojavi, ko »izstopimo« iz našega vsako dnevnega ritma obveznosti in ustaljenih vzorcev, ko večino dneva skorajda preživimo na »avtopilotu«. Če se ne pripravi mo na to in če si ustrezno ne načrtujemo časa in opravil, se lahko začnemo dolgočasiti. Pri tem lahko zapademo v apatijo in brezvoljnost, kar lahko v nadaljevanju ustvari več negativ nih in neprijetnih posledic.

Nasprotje dolgočasju je prezaposlenost in preobremenjenost, kar ravno tako slabo vliva na počutje in varnost. Preobreme njenost preprečuje umirjenost, osredotočenost na sedanji trenutek, osredotočenost le na eno opravilo … V tem stanju funkcioniramo povsem drugače in ravno to stanje marsikdaj botruje in vpliva tudi na nesreče pri delu, prometne nesreče in druge nevarne in škodljive posledice tudi v počitniškem času. Že v preteklih dneh in tednih spremljamo novice o povečani gostoti prometa na naših cestah. Predstavniki pristojnih služb že opozarjajo, da bodo prihajajoči tedni in zlasti vikendi na naših cestah nadpovprečno obremenjeni s številom motor nih vozil in da se gneči na cestah in mejnih prehodih ne bo mogoče izogniti. Upoštevajmo nasvete o načrtovanju poti, iz biri časa potovanja, ko se ne pričakujejo zgostitve prometa, upoštevanju možnosti, da lahko v času potovanja na relaciji pride tudi do nenačrtovanih in izrednih dogodkov (prometne nesreče, neugodne vremenske razmere in pojavi). Poleg zado stne količine goriva je dobro vselej imeti tudi dovolj vode ali brezalkoholne pijače, nekaj hrane ali prigrizkov, če obtičimo v daljšem zastoju. Če smo na to pripravljeni, se niti dolgčas niti nepotrpežljivost ne bosta pojavila in čas bomo preživeli veliko lažje in predvsem bolj varno.

Nepotrpežljivost na cesti je zagotovo eden izmed dejavnikov za neprilagojeno hitrost, agresivno vožnjo, nepravilno prehi tevanje, nezadostno varnostno razdaljo in še bi lahko našteva li. Vse našteto pa vpliva na prometno varnost in povzročitev številnih prometnih nesreč, tudi tistih z najhujšimi posledica mi. Zato je dobro, da nepotrpežljivost izločimo ali vsaj dobro obvladujemo v življenju, še zlasti v dopustniško-počitniškem času. Ali pridemo 30 minut prej ali pozneje, ujamemo prvi ali drugi trajekt … ni toliko pomembno, kot je pomembno, da pri demo varno na želeni cilj. To je pravzaprav najpomembneje, čeprav se tega marsikdo niti ne zaveda.

Dopust ali počitnice se začnejo že doma in s potjo proti poči tniški destinaciji. Pot je že doživetje, zato bodimo pozorni na pokrajino, ki šviga mimo nas. Čas izkoristimo tudi za pogovor, izmenjavo pogledov, vtisov … saj med letom zaradi številnih obveznosti nimamo veliko priložnosti za to. Tako bomo pri speli sproščeni, manj utrujeni, polni vtisov in radostni, da nas čaka oddih in preživljanje časa na način, kot si ga bomo sami izbrali in določili. Če se pri tem uspešno izogibamo skrajnostim dolgočasja in nepotrpežljivosti, bomo čas preživeli veliko bolj kvalitetno, vključujoč tako sproščenost kot varnost.

Na te občutke v veliki meri vplivamo sami, od nas je odvisno, kaj si bomo izbrali in ali bomo dovolili zunanjim okoliščinam, da nas »vržejo« iz ravnovesja in dobrega počutja, s tem pa tudi občutka in okvirja naše varnosti.

Varnostno ogledalo

UTRIP

Vstajati sredi noči – tega se ne navadiš

Veronika K. Žajdela, sicer igralka, je dve desetletji kot novinarka zvesta televiziji –Oddajo Dobro jutro v Mariboru pripravljajo le trije, jeseni bo težko nadaljevati

Diana Janežič

Velenje, 23. junija – Gledalci priljubljene oddaje na TV Slovenija Dobro jutro so lahko prejšnji četrtek za nekaj minut spremljali tudi vsebino Našega časa. Sveža izdaja ča sopisa s prilogo Poletje v Šaleški dolini je bila predstavljena v redni rubriki Prelistaj mo časopise.

Ob četrtkih oddajo Dobro jutro pripravlja ekipa mariborskega studia. Trije novinarji jo sestavljajo, so uredniki, teren ski delavci, studijski gostitelji … Redni gledalci oddaje jih dobro poznajo, to so Veronika K. Žajde la, Katja Treer in Andrej Gerži na. 23. junija so pripravili zadnjo oddajo pred poletnim premorom in Veronika je bila na terenu – v Velenju.

Njen obisk je bil tudi priložnost, da tokrat mikrofon obrnemo v drugo smer in nam Veronika predstavi nastajanje in ozadje od daje Dobro jutro in del televizij skega novinarskega dela nasploh.

Slučajna 'poroka' s televizijo

Veronika je za uvod povedala, da dela na televiziji dlje, kot bi želela priznati, pričela je namreč pred 21 leti, in to, lahko bi rekli, po spletu okoliščin. Po izobraz bi je namreč igralka in je že kot srednješolka igrala v SNG Drama Maribor. Nato je odšla na študij na igralsko akademijo v London v Veliko Britanijo. »Ko sem se vr nila, so ravno odpirali lokalno televizijo v Mariboru in z avdici jo iskali kader. Zakaj pa ne, sem rekla, in se prijavila. Bila sem iz brana in tako se je moja 'poroka' s televizijo zgodila čisto slučajno. Po pol leta na lokalni televiziji so začeli pri RTV Slovenija z od dajo Dobro jutro in iskali so voditelje. Tudi ta avdicija je šla uspešno mimo in tako se je moja nacionalna televizijska pot začela v oddaji, ki jo delam še danes, z vmesnim nekajletnim premorom.«

Televizijsko novinarstvo je malo tudi igralsko …

»Ja in ne,« odgovarja Veronika. »Glavna povezava, ki jo vidim, je improvizacija. Niso pa vsi igralci in vsi voditelji improvizatorji. Zagotovo mi izkušnja obvladovanja prosto ra, ki je sploh na odru zelo pomembna, pride prav predvsem pri delu na terenu, kjer nisi omejen s stenami studia.«

Veroniki je oddaja Dobro jutro pri srcu, ker se lahko loteva veliko različnih tem, zelo rada spoznava nove ljudi, zgodbe in s tega vidika je ta poklic zanjo odličen. »Večina oddaj na televiziji je specifičnih – znotraj razvedrilnega, izobraževalnega, svetoval nega programa, seveda – in so vezane na določeno tematiko. Mi pa se lotevamo kul ture, športa, razvedrila, socialnih tem, in formativnih vsebin …. Če pogledam svoje delo s tehničnega vidika, pa najraje delam oddaje v živo, javljanja, vklope s terena.« Takšno delo je dinamično in resnično zani mivo, če si živahen, zgovoren in radoveden, kot je Veronika. A to, kar vidimo gledalci na programu, je že skoraj končni izdelek dela novinarjev in sodelavcev. Kako priti do končnega izdelka?

»Ironija mojega poklicnega dela je, da ab solutno nisem jutranji tip, začela pa sem de lati v jutranjem programu in še vedno sem v njem. Veliko bolje funkcioniram, če sem vso noč pokonci in grem zjutraj spat, kot da zgodaj vstajam. Oddaja Dobro jutro pa ima seveda naslov, ki pove, kdaj je na sporedu.

Imam še to 'smolo', da že nekaj let živim 50 kilometrov od Maribora. Ob četrtkih, ko z oddajo Dobro jutro iz mariborskega stu dia začenjamo ob 7. uri, vstajam ob 3. uri. Zdaj gledalci vedo, zakaj sem mogoče ob pol osmih še vedno videti zaspana … Vstajati sredi noči – tega se ne navadiš.«

Adrenalinsko ni le zgodnje vstajanje in nastopanje pred kamero v živo, temveč tudi sestavljanje oddaje. Aktualna oddaja, ki jo

V živo gre kaj tudi narobe

Kadar oddaje tečejo v živo, so kot gledali ške predstave. Ni popravka, koncentracija je na višku, nepredvidene dogodke je tre ba speljati brez velike drame, še najbolje obrniti v smeh.

Dve zgodbi, ki jih je sicer kar nekaj, je Ve ronika obudila za nas: »S snemanja v studiu mi je ostala najbolj v spominu dogodivšči na s pevko, mislim, da je bila Irena Vrčk ovnik, a nisem prepričana. Med pogovorom v živo je v njenem mikrofonu začela pešati baterija. Režiser mi je v povezavi v uho povedal, da ji bo prišel tonski teh nik menjat baterijo. Vhod v stu dio je bil za njenim hrbtom, tako da ga ni videla, seveda pa tudi ni vedela, kaj se bo zgodilo, ker ji nismo mogli povedati. Skratka, režiser je malo prepozno menjal kader, ki bi kazal le mene, in ko je gostja na svojem hrbtu začu tila roke, ki jih ni pričakovala, je burno reagirala. Ta prizor je bil zelo simpatičen. Zgodba s terena pa je moja. Po vezave niso delale in nisem sli šala režiserja, da sem že v živo. Klepetala sem s sogovorniki, si šarila po obrazu in popravljala lase … vse pred živo kamero. No, ko sem le zaslišala, da kamera že teče, mislim, da sem se kar dobro znašla.«

Ko ugasne kamera in je oddaje Dobro jutro konec, pa še ni ko nec dela za novinarje in druge. Čaka jih še kup birokratskih za dev, treba je oddajo objaviti na Facebooku, in že se začne iskanje novih zgodb …

Bodo dobro jutro voščili tudi jeseni?

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Zdi se vam, da nikakor ne najdete dovolj moči in energije, da bi se lahko lotili vsega, kar si želite. Že vsaka najmanjša stvar vam predstavlja obre menitev, hkrati pa imate občutek, da vam prav vsak in vse stoji na poti ter vas ovira pri doseganju vaših ciljev. Hrepeneli boste po brezskrbnosti in harmoničnih odnosih, hkrati pa se boste zavedali, da je pred vami še ogromno problemov, ki jih ne morete rešiti iz danes na jutri. Na srečo je vsaka težka situacija tudi dober učitelj, ki vam bo na dolgi rok pokazal, kako se soočati s takšnimi ali drugačnimi stiskami. Bik, 21. 4. – 20. 5.

Partner ali prijatelj bo v vas sprožil dobro počutje, kar vam bo prineslo dobro mero dodatne motivacije, da se aktivirate tudi na drugih podro čjih svojega življenja. Pozitivna naravnanost bo prinesla nove ideje in začutili boste, da jih lahko končno uresničite. To vas bo spodbudilo, da se boste zelo intenzivno lotili novih stvari, a bodite pozorni, da poslušate svoje telo, ki potrebuje tudi nekaj počitka. Če si boste znali uskladiti prosti čas z delom, se vam obetajo odlični rezultati, sicer pa se lahko znajdete na razpotju, kjer se boste morali odločiti zgolj za eno ali drugo.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Obljubljajte le to, česar se boste potem res držali. Ljudje, sploh vaš partner, imajo do vas velika pričakovanja, vi pa ste v obdobju, ko se želite bolj kot drugim posvečati sebi. Imate namreč občutek, da ste se zadnje mesece preveč izgubili v željah drugih in ob tem pozabili nase. Vaš imunski sistem bo rahlo oslabljen, zato poskrbite, da zaužijete dovolj vitaminov in svežega zraka. Večere izkoristite za daljše sprehode, ki vas bodo napolnili z energijo, hkrati pa vam ponudili dovolj časa, da razmislite o stvareh, ki vas obremenjujejo. Rak, 21. 6. – 22. 7.

Končno se boste znebili skrbi minulih tednov in ustvarile se bodo pri ložnosti za nekaj novega in spodbudnega. Že v začetku tedna vas na službenem področju čakajo novi izzivi, ki se jih boste lotili brez strahu in pomislekov. Z lahkoto boste opravili vse obveznosti, saj se bo medtem dogajalo toliko vsega, da še opazili ne boste, kako hitro ste vse postorili. Tudi na ljubezen skem področju bo več sproščenosti, ki vas bo zbližala z vašo simpatijo ali partnerjem, to pa bo še okrepilo vaše splošno počutje in vas napolnilo s pozitivno energijo. Lev, 23. 7. – 22. 8.

Zadnje čase se počutite precej odmaknjeni od ljudi in okolice. Tudi ko ste v družbi ne najdete skupne točke in povezave s soljudmi. Okoli sebe ste postavili ščit, ki vam preprečuje, da bi se pred ljudmi zares sprostili, kar vpliva tudi na medosebne odnos z vašimi najbližjimi. Ne bojte se izraziti svojih čustev in ne skrivajte se za oklepom, ki vas bo zgolj še bolj oddaljil od tistih, ki vam nekaj pomenijo. Koristil vam bo tudi pogovor z določeno osebo, saj boste spoznali, da ni vse tako, kot je v tem trenutku videti.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Ponovno spoznavate, da nikoli ne boste mogli ugoditi prav vsem, zato je pravi čas, da se nehate obremenjevati z malenkostmi, ki v vašem življenju nimajo nikakršnega pomena. Ne predajajte se več pritiskom iz okolice in se ne ozirajte na to, kar govorijo ljudje, ki ne poznajo vaše zgodbe. Raje sledite svojim občutkom in željam. Pogum, da poslušate sami sebe in počnete stvari na svoj način, vam lahko na dolgi rok prinese ogromno spoštovanja, predvsem pa osebnega zadovoljstva. Tudi na zasebnem področju se bodo stvari uredile takoj, ko se boste znebili bremen okolice.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

gledajo gledalci, začne nastajati kakšen te den pred tem, ko je treba najti zanimive, aktualne teme, dogodke, obletnice in odprtja ter poiskati sogovornike, goste.

»Ob sredah se pripravljamo vsebinsko, pišemo besedila, uredimo slikovni materi al za podlago, ilustracijo pogovora z gosti v studiu. Ker v Mariboru nimamo uredni ka, delamo vse to mi trije, ki nas poznate iz oddaje, torej Katja, Andrej in jaz. To lahko pomeni tudi, da grem spat ob polnoči, ob treh pa vstanem za novo oddajo,« razlaga Veronika.

Kaj je najlepše pri tem delu?

A biti dve desetletji pri 'istem' delu zagoto vo pomeni, da je nekaj na njem, da je kljub vsemu privlačno in še ne izpeto. Kaj je torej najlepše? »Ravno ta čar različnih vsebin. Ne spomnim se oddaje, ki bi zajemala toli ko pestrih vsebin, dinamike, zanimivih so govornikov kot Dobro jutro. Primer, imam pogovor z Bogdanom Finkom o kolesarski dirki Po Sloveniji, drugi dan sem na Bor štnikovem srečanju, se javljam s filmskega festivala v Cannesu – filmi so mimogrede moja velika strast, nato sem v muzeju, ga leriji, se pogovarjam o socialni problematiki in skušam pomagati nekomu, opozarjam na določene akcije, govorim o tekmovanjih in validov … To je ta raznolikost tem, nikoli ni dolgčas in vsi trije voditelji se v tej oddaji najbolje počutimo.«

Veroniko privlači kultura, posebej filmi, predvsem to, kako nastajajo, scenariji, sne manja. Druga ljubezen so živali in nekaj časa je sodelovala tudi pri oddaji O živalih in ljudeh. Doma ima dve 4-letni nemški ovčar ki, Lee in Lou, ki skrbita za njeno sproščanje, rekreacijo in odklop od poklicne napetosti.

Oddaja v živo se do jeseni posla vlja, poleti bodo objavljali odlomke oddaj, novinarji bodo lahko šli malo na dopust. »Ja, dopust, počitek,« se zasmeji Veronika.

»Ne vemo, kaj in kako bo jeseni. V mari borskem uredništvu smo kadrovsko pod hranjeni in na tak način bo zelo težko na daljevati oddajo. Smo brez urednika, le trije smo in delati triurno oddajo v živo in v ce loti, torej vsebinsko, izvedbeno na terenu, v studiu, reportaže – to je preveč in smo že izžeti. Če bomo dobili pomoč, bomo lahko nadaljevali, sicer pa …«

In za konec se, seveda, nisva mogli izogniti vprašanju o stanju na RTV Slovenija, ki ni rožnato in je z vsemi pritiski, neurejenimi odnosi privedlo tudi do stavke novinarjev, ki naj bi med drugim opozorila javnost na nerazrešene situacije, menjave urednikov, krčenje oddaj, programa …

Veronika je odgovorila zelo odkrito: »Tudi mi, ki spadamo v razvedrilni program, doži vljamo izjave, da nas je preveč, da nič ne de lamo. Javno pozivam vsakega, ki misli, da na RTV ne delamo nič oziroma (pre)malo, naj pride pogledat, kako nastajajo oddaje. Naj se najavi, z veseljem mu bomo predstavili naše delo, delo vseh, ki so za kamerami in jih gledalci ne vidijo. Naj se seznanijo s situ acijo, ko je en človek v več funkcijah: tonski tehnik, snemalec, montažer ali novinar, ki vstane ob treh zjutraj, dela triurno oddajo v živo, gre na teren … V nekajminutni pri spevek je vloženega veliko dela več ljudi. Zavedam se, da je moje delo privilegij, in v tem delu uživam, a to ne spremeni dejstva, da je velikokrat garanje.« ��

Z ljubljeno osebo se boste zapletli v precej resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če se boste odzvali mirno in premišljeno. Trma vam bo v tem primeru samo škodovala. Prisluhnite tudi drugi plati in ostanite razumevajoči. Na delovnem mestu vas čaka prijetno presenečenje, doma pa se boste počutili precej zmedeno. Tudi zato, ker je pred vami kar nekaj pomembnih odločitev in sprememb, ki lahko dodobra razburkajo vaše življenje. Nervoza, ki jo občutite, je v tem primeru normalna, a ne dopustite, da vas prevzame. Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Težko se boste prilagajali zahtevam drugih, saj stvari radi počnete po svoje. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, niste namreč navajeni na tako velike kompromise. Ne odgovarjajte na provokacije in se ne spuščajte v konflikte. Pazite na svoje zdravje in privoščite miren oddih v naravi, ki vas bo razbremenil stresa in napolnil z novo energijo. Osredotočite se na svetle trenutke dni. Ko boste pretirano zaskrbljeni ali obremenjeni se ustavite in jih poglejte z druge perspektive.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pred vami so stresni dnevi, ki vam bodo povzročali kar nekaj preglavic. Teh se ne bo možno znebiti kar čez noč, saj določene zadeve niso odvisne le od vas. Lahko pa se sami pri sebi odločite, koliko pozornosti jim boste namenjali in kako se boste z njimi spoprijeli. Na nekatere stvari se žal ne da vplivati – prej, kot boste to sprejeli, lažje vam bo. Ne dopustite, da vas malenkosti spravijo iz tira. Na začetku tedna vas čaka tudi nekaj presenečenj, ki vam ne bodo najbolj všeč, a se boste lahko iz njih naučili marsikaj koristnega.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh se bo zgodilo nekaj nepričakovanega, kar vas bo postavilo v položaj, ko ne boste več vedeli kako naprej. Obrnite se na svoje najbližje, ki vam bodo znali svetovati in vam stati ob strani. Ob tem je nujno, da se angažirate in zadev ne prepuščate naključju. Postavite si cilje, se na novo organizirajte in nato sledite temu, kar ste si zadali. Morda se boste morali na določeni točki prilagoditi potrebam drugih in zapostaviti svoje, a na dolgi rok bo vse skupaj dobro tudi za vas.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Pred vami je končno malce bolj sproščeno obdobje, v katerem boste uspeli priti do nekaterih spoznanj, ki bodo razprla pogled na vašo tre nutno situacijo. Tudi na čustvenem področju boste doživeli premik v pozitivno smer, če se boste prepustili toku dogodkov in sledili svoji sproščenosti. Ker boste polni energije, boste pritegnili mnoge nove priložnosti. Malce bolj pozorni pa morate biti na področju zdravja, nihajoče poletne temperature vas znajo namreč precej utruditi.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Ne skrivajte več svojih skrbi in strahov, temveč jasno izrazite svoje ob čutke, saj se boste s tem močno razbremenili, hkrati pa boste le na ta način lahko prišli do odgovorov in rešitev za nastalo situacijo. Prikrivanje vaših tegob vam bo na dolgi rok zgolj škodovalo, saj se bodo negativni občutki nabirali v vas do točke, ko jih ne boste morali več kontrolirati. Pogovorite se s partnerjem ali s svojimi najbližjimi, ki bodo zagotovo razumeli vašo stisko, vi pa boste ob tem veliko lažje zadihali in iskali načine, da se izvijete iz trenutne situacije.

Veronika Žajdela se je v zadnjo oddajo Dobro jutro pred poletjem javljala z Velenjskega gradu in Velenjske plaže, najprej pa prelistala Naš čas.

Skozi tančice ženskega pogleda

Sebična

»Se ti ne zdi, da si postala malo sebična?« me prestreli vpra šanje. Nasmejim se. V bistvu pritrdim. Če je sebičnost to, da sem začela misliti (tudi!) nase, potem sem legitimno sebična. Danes te nagovarjam, da razmišljaš o svoji 'sebično sti'. Kdaj po-misliš nase? Kolikokrat? Ali narediš kaj zase? Kolikokrat?

Ženska energija je kot magnet. Povezuje, vse želi urediti tako, da bo v ravnovesju. Zato ženska hitro zazna in zasluti, ko so njeni družinski člani v neravnovesju. Ko se skregajo, ko si zamerijo, ko ni prijaznosti. Ko se naseli odtujenost. Takrat ženske vklopimo svoj prirojeni radar in aktivi ramo vse sile v smer ravnovesja. Se pogovorimo, skuša mo najti premirje, namenjamo čas za posluh, empatijo in razumevanje.

Vse za višji cilj, da bo naša družina o. k. Kdaj se tako angažiraš zase? Za sebe? Kdaj aktiviraš vse sile, da si TI ok? Kdaj pa kdaj pa ... ne pa pogosto? Še manj pa redno?

Welcome to the club!

Ženska narava je ljubeča. In ta ljubečnost je usmerjena v lju di, ki jih imamo radi. Želimo, da so o. k. Da vedo, da jih nek do podpira, jim stoji ob strani, je zanje vedno brezpogojno prisoten in na voljo.

Pride pa čas, ko zaslišimo tih, nežen, a vztrajen glas v nas samih, ki šepeta ... tudi ti moraš biti o. k. Tudi ti moraš biti zase ob svoji strani.

Kaj potrebuješ, da si o. k.? Nagovarjam te, da iščeš, najdeš in vztrajaš! In če kdo ta o. k. v tebi zamenja za 'sebičnost', se nasmehni in pritrdi. Zdrava mera 'sebičnosti' je o. k. �� Ines Vugrinec Sžm Društvo

9. Pilihov memorial v znamenju 75-letnica društva

Šmartno ob Paki – V soboto, 2. julija, bodo Martinovo vas v Šmartnem ob Paki 'zasedli«'starodobniki. Tamkajšnje AMD Druš tvo ljudske tehnike bo namreč pripravilo 9. Pilihov memorial. S srečanjem lastnikov starodobnih vozil bodo hkrati zaznamovali tudi 75-letnico delovanja društva.

Omenjeno društvo sodi med najstarejša s tehniko povezana druš tva v Sloveniji. Član AMZ Slovenije je že od leta 1947 in od takrat društvo deluje z vzponi in padci ves čas. »Pilihov memorial je v našem okolju stalnica in vse bolj prepoznavna prireditev v širšem okolju ter tudi najodmevnejši društveni dogodek v letu. Nima le zgolj devetletne tradicije, saj so pred tem člani društva organizi rali že dvanajst srečanj ljubiteljev starodobnih vozil,« je povedal vidnejši član društva Emil Šterbenk. Lani se ga je udeležilo največ ljubiteljev starodobnikov doslej, kar 100, pred covid krizo pa jih je bilo največ leta 2006, in sicer 84.

Tudi za letošnji memorial je veliko zanimanja, kar dokazuje, da so člani AMD Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki dobri orga nizatorji. Za udeležence so tudi tokrat pripravili zanimiv program. Popeljali jih bodo v Žalec, kjer bodo obiskali Hmeljarski muzej, si ogledali staro mestno jedro in se odžejali na fontani piva. Obiskovalcem bodo starodobna vozila na ogled od 8.30 do 10. 00 ter po vrnitvi iz Žalca, predvidoma od 13.00 do 15.00. Po 13.00 bodo člani društva še na široko odprli vrata njihovega Muzeja tehnične kulture po 2. svetovni vojni. Ogled bo brezplačen. �� tp

VELENJE

Četrtek, 30. 6. 9.00-11.00

Vila Rožle

Lego robotika, počitniška delavnica, prijave: mzpm,velenje@vilarozle.si

18.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Leteče lutke: O psičku in muci, predstava za otroke

20.00 Park Vile Herberstein

Tadej Toš v prostem slogu, predstava stand-up komedije Petek, 1. 7.

19.00 Vista Rock na Visti: Siddharta, Big Addiction, Takeoff band, koncert, 30. dnevi mladih in kulture

19.00 Pred Gasilskim domom Škale Škalska pravljica, pogovor o pesniku Kajuhu in branje njegovih pesmi

20.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje

Spinov salsa večer, plesni večer pod zvezdami

Sobota, 2. 7.

8.00 Vista SoundGarden, Festival kreativnih prebojev

8.00 Ploščad pred Centrom Nova Poletna zeliščna osvežitev, spremljevalni program na mestni tržnici

10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Marko Skače, glasbeno-igrana predstava za otroke

14.30 Pred Gasilskim domom Škale Škalska pravljica, tradicionalno srečanje preseljenih Škalčanov

18.00 Mestni stadion Velenje 61. Skok čez kožo, tradicionalna prireditev ob dnevu rudarjev, zbor uniformiranih rudarjev ob 17. uri na Titovem trgu

20.30 Park Vile Herberstein

Ta noč je moja: Jure Pukl malo drugače, koncert

Nedelja, 3. 7.

10.00 Ob Velenjskem jezeru SoundGarden, Festival kreativnih prebojev 11.00 Mestni stadion Velenje 52. srečanje GERES, tekmovanje

KINO spored

gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije 15.00 Graška Gora, športno igrišče Graška Gora poje in igra 2022 16.00 Grilova domačija Poletje na Grilovi domačiji Ponedeljek, 4. 7. 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Inventura, komična drama Torek, 5. 7. 7.00 - 13.00 Mladinski center Velenje Krvodajalska akcija 10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Galerija Velenje 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna

Sreda, 6. 7. 9.00 Pred Gasilskim domom Škale Počitniške aktivnosti za otroke, prijave: info@revivas-skale.si 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Poletna pravljična joga 10.00 Vila Bianca (zbirno mesto) Vodenje po Pozojevi grajski poti –1. del

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Največji mednarodni plesni dogodek »Break the Floor« pred glavnim vhodom, 1. in 2. julij od 17.00 ure dalje

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

BARABE

Sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA), režija: Pierre Perifel Petek, 1. 7., ob 17. uri, velika dvorana Redna predstava (4 eur)

JURSKI SVET: PREVLADA

Epska akcijska avantura, 146 min (ZDA), režija: Colin Trevorrow Petek, 1. 7., ob 20. uri, velika dvorana Redna predstava (4 eur)

2017

Športni dokumentarni film, 113 min (SLO), režija: Goran Vojnović Sobota, 2. 7., ob 17. uri, velika dvorana Redna predstava (4 eur)

ELVIS

Biografska glasbena drama, 159 min (ZDA, Avstralija), režija: Baz Luhrmann Sobota, 2. 7., ob 20. uri, velika dvorana Redna predstava (5 eur)

ČEBELICA MAJA

3: ZLATO JAJCE

Sinhronizirana animirana pustolovščina, 88 min (ZDA), režija: Noel Cleary Nedelja, 3. 7., ob 16. uri, velika dvorana

BILO JE NEKOČ V SRBIJI

Komična drama, 135 min (SRB), režija: Petar Ristovski Nedelja, 3. 7., ob 19. uri, velika dvorana Redna predstava (4 eur)

INVENTURA

Komična drama, 106 min (SLO), režija: Darko Sinko Ponedeljek, 4. 7., ob 21.30, ploščad pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami (brez vstopnine). V primeru slabega vremena bo projekcija v veliki dvorani Kina Velenje.

Povabilo na FB, IG profil

Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Poletje v knjižnici

Zabavne srede za otroke v knjižnici Velenje!

V velenjski knjižnici so pripravili pester program za otroke, ki doma preživljajo počitnice. Vsaka sreda v juliju in avgustu je za bavna sreda, namenja mladim, ki so radi aktivni. Dogajanje se pri njih začne ob 10. uri.

Prva julijska zabavna sreda je rezervirana za poletno pravljič no jogo. Nina Časl bo otroke popeljala v svet, kjer je vse mogoče.

Sledila bo angleška pravljična zabavna sreda, kjer bo Vesna Mi helak predstavila angleško pravljico, tretja zabavna sreda bo pra vljična ustvarjalnica Barčica po morju plava, kjer bodo otroci ustvarjali tudi na temo morja.

Zadnja zabavna sreda v juliju pa je posvečena Eli Peroci.

Naj spomnimo, da je aktualen tudi poletni delovni čas knjižnice. ��

Lunine mene julija ob 4.14, prvi krajec 7.

Otroška matineja (4 eur)

- 1.

odprtju

8.00 do

Sobota

Poletno razigrana modna oblačila v Saxu, namenjena vsem ženskam za vse priložnosti. Ponudba je zelo pestra in vsaka bo z lahkoto našla nekaj lepega za zase.

Vabljenje po obleke za vaše najlepše trenutke. Ljubiteljice elegance, ženstvenosti in udobja hkrati, izberite Sax in bodite opažene.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 11. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Prva velenjska vzgojiteljica

V Našem času smo prebrali, da je velenjski vrtec na Visti praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Čestitke so deževale z vseh strani, otroci pa so rajali, se igrali, ustvarjali in preži veli nepozaben dan. Velenjski vrtec je menda drugi največji v Sloveniji in obsega 89 oddelkov na različnih lokacijah. Šteje rojstne dneve po končani drugi svetovni vojni.

A če se ozremo nazaj, izvemo, da je prvi vrtec v našem kraju začel delovati že med prvo svetovno vojno, v rajnki Avstro -Ogrski. Takrat je prišla v Velenje rosno mlada vzgojiteljica Ivanka, ki se je šolala v ljubljanskem Lichtenturnskem samo stanu. K nam jo je poslala neka slovenska organizacija, da bi kot protiutež nemškemu vrtcu priklicala v življenje slovenskega. Obiskovala je zavedne slovenske družine in jih pridobivala, da bi svoje otroke pošiljali v njen vrtec, kjer se je slišala do mača beseda. Kljub hudemu nasprotovanju nemškega življa je Ivankin vrtec zaživel kar doma pri Šinkovcih v Stari vasi. Po končani prvi svetovni vojni in nastanku Kraljevine Jugosla vije se je Ivankin vrtec preselil v staro enonadstropno nemško šolo, ki je sestavni del novega vrtca. Leta 1935 ga je obiskoval danes dvaindevetdesetletni Starovaščan Kortnikov Puba, ki ima vzgojiteljico Ivanko v najlepšem spominu.

Trojarjeva družina je stanovala v Cviklovi vili ob železniškem prehodu in se po vojni preselila na Jesenice. Pokojni sin Šte fan, izredni profesor na ljubljanski Univerzi, moj sošolec na velenjski osnovni šoli, ki smo jo nekoč bosonogi obiskovali v nekdanji grajski konjušnici, mi je pred leti povedal zgodbo o svoji materi in poklonil njeno fotografijo. Dal sem jo povečati in uokvirjeno izročil ravnateljici velenjskega vrtca. Na zadnji strani fotografije je pripis o delovanju Ivanke Trojar, prve po gumne velenjske vzgojiteljice, ki je s slovensko besedo bogatila najmlajše. Zraven je tudi pripomba, da bi ne bilo narobe, če bi se kakšen vrtec poimenoval po njej.

Bojan Glavač

- 1. julija 1901 se je v Šoštanju rodila glas benica in operna pevka Franja Burja Kocu van. Umrla je leta 1970 na Češkem; - 1. julija 1951 se je v Zavodnju pri Šo štanju rodil metalurg, pedagog, direktor in alpinist Ivan Kotnik Ivč;

- leta 1956 je 1. julija začela poskusno obratovati 1. faza šoštanjske termoelek trarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije;

- 1. julija 1968 so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške do line v Podkraju pri Velenju, istega dne pa je bil dokončno ustavljen potniški promet na železniški progi Velenje – Dravograd;

- 2. julija 1920 je v švicarskem Glionu umrl poslanec, politik in gospodarstvenik Mihael Vošnjak, ki je bil rojen v Šoštanju 18. septembra 1837;

- 2. julija 1946 se je rodil kulturni dela vec, literat, svetovni popotnik in politik dr. Borut Korun iz Velenja;

- radijska postaja Velenje se je prvič ogla sila v sredo, 2. julija, 1975 ob 15.30 na UKV področju na frekvenci 88,9 megaherzov; - 3. julija 1955 je bilo v Velenju pred 4000 gledalci odprtje stadiona Ob jezeru. V upravljanje športnemu društvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora

odigrana nogometna tekma med moštvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in doma čega Rudarja, ki so jo dobili gostje z re zultatom 3:1;

- 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine;

- 3. julija 1984 so v Velenju svečano od prli novo pošto;

- 3. julija 1999 so globoko pod zemljo, v jami Škale, v Velenju odprli Muzej premo govništva Slovenije;

- 4. julija 1944 je v Poljčanah umrl peda gog in funkcionar Ivan Koropec. Od leta 1899 do 1918 je poučeval v Šoštanju, v šol skem letu 1918/1919 pa je bil imenovan za nadučitelja v Velenju. V letih 1901 do 1919 je bil predsednik Šaleškega učiteljskega društva. Leta 1911 je postal ravnatelj šo štanjske Hranilnice in posojilnice, v letih 1904 do 1914 je bil prvi predsednik Šaleške podružnice Slovenskega planinskega druš tva v Šoštanju. Rojen je bil 12. decembra 1873 v Studenicah; - 4. julija 1975 je bilo na Trebeliškem prvo tekmovanje v motokrosu, ki ga v Velenju že dolgo ni več; - 5. julija 2012 je umrl duhovnik in dekan

Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju;

- 5. julija 1947 se je v Zavodnju nad Šo štanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini vedno ostal le študent filo zofije, pesnik, pisatelj in esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti. Skoraj večino svojega življenja je preživel na Kaučelovi dimnici v Zavodnju, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko di mnico v evropskem prostoru;

- 6. julija 1923 je bil v Mozirju rojen slo venski kipar in industrijski oblikovalec Ciril Cesar iz Velenja;

- 6. julija 1986 so v Pesju dobili nov Dom krajanov in gasilski dom;

- 7. julija 1907 se je v Sežani rodila pe dagoginja, kulturna delavka, gledališka ustvarjalka Boža Kmecl. Kot osnovnošol ska učiteljica je od leta 1945 poučevala v Velenju, poučevala je tudi klavir in violino na glasbeni šoli. Organizirala je in vodila številne otroške, ženske in moške pevske zbore. Umrla je v Ljubljani 4. junija 1959;

- 7. julija 1984, na praznik krajevne sku pnosti Pesje, so jo preimenovali v krajevno skupnost Franc Leskovšek – Luka. 29. av gusta 1991 so ji vrnili ime Krajevna skup nost Pesje.

Pripravlja: Damijan Kljajič

��

Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 16. junija 2022 so:

• Brigita Slemenšek, Topolšica

• Matilda Majhen, Velenje

• Dušan Mrak, Šoštanj

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: VARNO V TUJINO.

julija 1896 je umrl duhovnik Lavren cij Lovro Vošnjak. Služboval je v Šoštanju od 1868 do 1872. V tem času je spisal kro niko Župnije svetega Mihaela v Šoštanju, po kateri se je kasneje zgledoval in jo za svoje zgodovinske opise uporabil šoštanj ski učitelj in ravnatelj Franc Hribernik. Rojen je bil na Konovem pri Velenju 8. ja nuarja 1830;

Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren. Po svečanem

je bila

od 1. do 7. julija

Odprtje Pošte v Velenju (Foto Alojz Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI

BIKCA, Sivorjavega, težkega okrog 70 kg, prodam. Gsm: 031 553 732.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 3. 7. 2022 od 8.00

do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute.

Cena je 8,50 €/kom.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031 653 250.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovan ke, spoštovani zavarovanci, obvešča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bole zni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informaci je v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 2. 7. 2022 in nedeljo, 3. 7. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba med 8. in 12. uro – 03 899 54 98. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno pokli cati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi

OBVEŠČEVALEC

V Velenju praznujemo rudarski praznik

3. julija praznujejo rudarji svoj praznik. Praznovanje se bo v soboto, 2. julija, v Ve lenju začelo ob 6. uri zjutraj z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Ob 8.40 bo orkester zaigral tudi na Titovem trgu, kjer jih bo nagovoril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in jim čestital ob rudarskem prazniku. Ob 17. uri se bodo uniformirani rudarji zbrali na Titovem trgu v središču Velenja, od koder bodo ob 17.30 krenili proti stadionu. Odhod parade s trga bodo naznanili s kanonado. Ob 18. uri se bo na stadionu začel 61. Skok čez kožo, kjer

bodo med svoje vrste v rudarski stan spre jeli 34 novincev. V soboto z začetkom ob 10. uri bo v Muze ju premogovništva Slovenije tudi srečanje delovnih jubilantov in jubilantov Rudarske reševalne službe. Družabno srečanje za poslenih v družbah Skupine Premogovnik Velenje in upokojencev Skupine PV bo po Skoku čez kožo na parkirišču pod Galactico. Zaradi rudarske parade bo od 17. do 18. ure veljala začasna popolna zapora ob činskih in državnih cest iz Titovega trga proti mestnem stadionu, in sicer bodo

zaprte Rudarska, Prešernova, Jenkova in Kidričeva, cesta ter Cesta pod parkom in cesta v Škale.

Praznično bo tudi že dan prej, v petek, 1. julija, saj bodo v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju ob 18. uri pripravili pra znovanje 90-letnice Prostovoljnega indu strijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje. Na dogodku jih bo nagovoril in jim čestital tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Vabljeni na praznovanje v Velenje! Srečno! ��

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 20. do 26. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO 2, izmerjene v avto matskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 v dneh od 20. junija do 26. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

V tednu od 20. do 26. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji v Šoštanju, niso presegleopozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA v dneh od 20. junija do 26. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

V Mozirju je dišalo po golažih

Golažijada

Jože Miklavc

Mozirje, 11. junija – Orga nizator turistično-kulinarične prireditve Pust Mozirski je v so delovanju z društvom Mlajevci ter podjetnimi podporniki uspe šno pripravil festival Golažija da 2022. Predsednik, etnograf etnološkega društva Pust Mo zirski Marko Presečnik, je bil s pripravami in potekom prire ditve zadovoljen: »Tako z ude ležbo elite prijavljenih ekip kot v popoldanskem času z obiskom prvih turistov in tradicionalni mi gosti – gurmani, ki že 12 let prihajajo v Mozirje okušat spe cialiteto in se ob tem prijetno zabavat. Obisk golažijade ima vpliv na obisk Mozirskega gaja in obratno. Tokrat pa smo imeli v gosteh prav posebne goste iz številnih krajev Slovenije, ki so se pripeljali s starimi bicikli in v gvantih iz časov po 2. svetovni vojni. To nas je kot častilce Pusta Mozirskega zelo razveselilo, saj so se ‹old-kolesarji› predstavili v najlepši možni formaciji.«

Več izkušenj pomeni bolje in okusneje

Dogodek se je uradno pričel –po pripravah v dopoldanskem času ter po skupinskem fotogra firanju vseh sodelujočih – toč no opoldne. Nato je zadišalo po čebuli in nekaj zatem po znano neznanih začimbah. Sodelujoče ekipe so se predstavile z ureje nostjo improviziranih stojnic, s pokušino lokalnih specialitet za pod zob, nekateri v popolnih ku harskih oblačilih ter z imidžem pravih gostincev.

Ves čas pa je prizorišče, to naj večjo ‚mozirsko kuhno‘, nadzo roval sodniški par Srečko Le šek in Slavko Sinkovič, ki sta na koncu ocenila vsak kotliček in s točkovanjem razvrstila zmago valne golaže oz. njihove kuhar je. Po dveh urah, ko so iz enakih sestavin in količin mesa, čebu le in nujnih začimb že nastajali vrhunski izdelki ter je brbotalo po vsem prostoru Sejmišča, se je

značilni vonj po golažih razširil čez vse Mozirje, od Kolovrata do Lok ter od Preseke do Brez ja. Sredi popoldneva pa so plac napolnili tudi tradicionalni go stje, prijatelji prireditelja Pusta Mozirskega in številni naključni obiskovalci Mozirja.

Srečko Lešek, ki ima s kolegom Sinkovičem že dolgoletne bogate izkušnje tako s pripravo golažev kot z ocenjevanjem, je razodel skrivnosti te naloge: »Ocenje valci lahko hitro ugotovimo, če ekipa iz istega materiala nare di bistveno drugačno jed, ker

Sedmo srečanje Koceve rodbine

otrok. Trije otroci so umrli, preden so si ustvarili družino, šest otrok je rod poneslo naprej. Danes je vseh članov s partnerji skupaj kar 74. Na stari lovski koči v Zavodnju, v želji po povezovanju in ohranja nju vezi, se je srečalo kar pet rodov rodbine Koc. Nekateri se sreča nja žal niso mogli udeležiti, saj so preseljeni na drugo stran luže. Srečanje je bilo že sedmo po vrsti, prvič so se sestali leta 1997, ko je bil najmlajši četrti rod, in nazadnje letos skupaj s petim rodom. Rodbina je vseskozi med seboj zelo povezana, zato je bilo srečanje zelo prijetno. Druženje je bilo od dopoldanskih do večernih ur ob dobri hrani in zvokih harmonike. Želja vseh sorodnikov je, da se tradicija srečevanja rodbine ohranja in s tem tudi stiki med vsemi. �� P. Hudournik

improvizira ali poizkuša s svo jimi dodatki pretentati gurmane in nas, ki dajemo prednost sta rim, preizkušenim receptom. Ko so nekateri vzorci jedi že odlični in bi lahko bili vsi nagrajeni, od ločajo podrobnosti, predvsem pa tudi organiziranost kuhinje, urejenost ekipe in približek vr hunski vrsti tega priljubljenega slovenskega obroka. Več izku šenj pomeni bolje in okusneje. Vsaj polovica udeležencev v Mo zirju se je odrezala prav dobro, ekipa – prvak celo nad pričako vanjem, odlično!«

Največ 64, tokrat le 17 kuharskih ekip

Medtem pa so prireditelji za malico že ponudili svoj golaž, iz velikega, 300-litrskega kotla (iz kar 120 kg specialnega mesa), po preizkušenem receptu moj strov velike žlice Grega Mike ka, Polda Zgojznika in Jožeta Vodeba Pepija. Ko so organi zatorji Marko Presečnik, Dra go Poličnik in Andrej Parašuh Džeda izdali certifikat za ‚jav ni golaž‘, se je prava prireditev prevesila v drugo, zabavnejšo polovico. Veliko dvorišče se je

v času sobotnega kosila, ko so nekateri obiskovalci opustili do mači obrok, polnilo. Zabavneje, ob glasbi, z izzivom doživetja in v družbi prijateljev so za le nekaj evrov sedli za mizo in iz menjaje izkušnje o kuhanju go lažev ‚pametovali‘, kdo naredi najboljšega.

Ocenjevanje 17 tekmovalnih golažev je žirija izvedla glede na urejenost stojnic ob kotlu, golaž-mojstre oz. ekipe, sesta vo, ustreznost izbire sestavin, gostoto in barvo, tehnološko ob delavo, okus in začinjenost, iz virnost jedi, časovno izvedbo in prezentacijo obroka. Na dobro oceno lahko vpliva tudi obeležje kuhalnega mesta z detajli pro mocije ter referencami gostišč oz. kuharskega osebja. Ocenje vanje in presoja sta potekala več ur, dokler dežurni pustni

Zmagali sta mladost ekipe in ljubezen para Trogar

Na zares prijetnem dogodku so se pomerile skupine Lima iz Topolšice, ekipa ŠD in KD Lepa Njiva, Bistro Franček, Mlajev ci, Šolski center Velenje, ekipa Žekovec, Martin in Žiga-Marti ga, Radegunda, Bar Mlajček, Mi zarstvo Stopar & Gradbeništvo Mavrič, Lessi bar Kasaze, Mister Chef, Trio MJM, pa Tito, Dans Fotr kuha, Pizzerija Izoles ter Vista & Stanko Bizjak.

Kot zmagovalce je žirija pozno popoldne razglasila tri najboljše golaže: prvo mesto Bar Mlajček drugo ekipa Lima ter tretje Vi sta. Od 100 možnih točk so po vrstnem redu dosegli 97 (!), 89 in 84 točk. Tudi z večino drugih golažev sta bila mojstra Srečko in Slavko zadovoljna. Slavko Sinkovič je dejal, da je pri pri pravi golaža pomembna vsaka podrobnost, a najbolj kakovost živil ter tradicionalni pristop, torej recepti starih mam. Naj boljši so prejeli poleg priznanj tudi lepe nagrade pokroviteljev

Celje, družbe BSH

v Mozirju je gostila 17 kuharskih ekip – Obiskovalci so zmazali tudi po več različnih golažev – Pri kuhanju golaža je pomembna vsaka podrobnost, a najbolj zaležejo recepti starih mam

moderator Robert Klemenak ni oznanil, »da je vrag vzel šalo in bomo sporočili, kdo je šam pion 12. Golažijade Mozirje 22«.

Kovintrade

Nazarje ter prireditelja.

Zmagovalci ekipa Bar Mlajček

Tako kuhata prijatelja z delovnim imenom Vista partner.

Ekipa ŠCV Šole za storitvene dejavnosti – dijaka Ian Žvipelj in Nik Hrovat ter mentor Janez Jevšnik – so presenetili z imidžem golaž-kuhinje.

Slavko Sinkovič in Srečko Lešek sta bila stroga ocenjevalca golaža.

Danes je vseh članov rodbine Koc s partnerji skupaj kar 74.