27 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/26 °C), soboto (14/28 °C) in nedeljo (16/30 °C), bo sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 9. julija 2015â€

ĹĄtevilka 27 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Skok kot simbol neuniÄ?ljive trdoĹživosti

cena 1,80 â‚Ź

VroÄ?ina in ozon Milena KrstiÄ? – Planinc

Misliti je bilo zadnje dni teĹžko. Ĺ e teĹžje delati. VroÄ?ina je pritiskala, asfalt se je grel, dihanje je bilo oteĹženo, pot je tekel v potokih. Najbolj so trpeli in bili ogroĹženi starejĹĄi, bolniki ... Iskati je bilo treba senco, osveĹžitev z vodo in v vodi. Ali pa iti v trgovino. V njih je bilo, kot bi priĹĄel v hladilnico. Ĺ ok, ko si jo zapustil, te ni Ä?akal samo na raÄ?unu, Ä?e si se predolgo hladil in ne zgolj hodil med policami.

Potem pa ĹĄe ozon. PoviĹĄane koncentracije. Pri marsikom so sproĹžale teĹžko dihanje, tesnobo v prsnem koĹĄu, kaĹĄljanje, pekoÄ? obÄ?utek v oÄ?eh.

Pri ĹĄtevilnih so se kroniÄ?ne bolezni, bronhitis, astma, srÄ?ne bolezni ... ĹĄe poslabĹĄale. V Mestni obÄ?ini Velenje so ljudem svetovali, da izmerjene vrednosti ozona v zraku spremljajo na njihovi spletni strani, kjer so objavljali najnovejĹĄe informacije in dali nekaj napotkov, kadar so te preseĹžene.

Klen stisk rok mladih s starejĹĄimi je tradicija in tudi nekaj, kar drĹži.

Velenje, 3. julija – ÂťKljub zahtevnemu poloĹžaju smo se odloÄ?ili, da ohranimo tradicijo sprejemanja novincev v rudarski stan. Petinpetdeseti skok Ä?ez koĹžo bo v letu, ko praznujemo 140 let kopanja premoga. S prvim dokazujemo, da smo zvesti tradiciji sprejemanja mladih rudarjev v rudarski stan, z drugim

pa, da smo v svoji zgodovini nemalokrat dokazali, da znamo, zmoremo in tudi uspemo prebroditi teĹžave, ki nas tarejo. Skok je simbol neuniÄ?ljive trdoĹživosti in ponosa vseh zaposlenih v Skupini,ÂŤ je v govoru ob prireditvi ob dnevu rudarjev dejal đ&#x;”˛ mkp predsednik uprave mag. Ludvik Golob. â€

V takih primerih je najbolje ostati doma in se izogibati naporom na prostem. Ozon in ozonsko luknjo smo povzroÄ?ili sami. Je posledica Ä?lovekove dejavnosti, prometa, industrije. Z manj pogosto in manj mnoĹžiÄ?no uporabo vozil na fosilna goriva v prometu bi lahko bistveno prispevali k manjĹĄi onesnaĹženosti zraka, s tem pa tudi k zmanjĹĄanju potencialnih nevarnosti zaradi prekomernih koncentracij ozona v zraku. V Velenju se trudijo. To je treba priznati. Ljudem omogoÄ?ajo brezplaÄ?ni mestni prevoz, postavljajo polnilna mesta za vozila na elektriÄ?ni pogon, spodbujajo uporabo brezplaÄ?ne izposoje mestnih koles.

Tanja Skaza Naj menedĹžerka Sarajevo – Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza, je v Sarajevu na sveÄ?ani prireditvi prevzela nagrado za evropsko Naj menedĹžerko v regiji jugovzhodne in srednje Evrope. Nagrado – tokrat 32. – ji je podelila Neodvisna regionalna

agencija zdruĹženja evropskih menedĹžerjev in Ä?asopisa Euromanager.

Tanja Skaza je ob podelitvi dejala: ÂťVesela sem, da so tudi na evropskem obmoÄ?ju prepoznali naĹĄo uspeĹĄnost in angaĹžiranost. Verjamem, da nam bo nagrada poma-

gala pri globalni prepoznavnosti z namenom, da si malo laĹžje utremo pot do naĹĄih bodoÄ?ih poslov. Cilj je, da razĹĄirimo poslovanje, odpremo nova delovna mesta in razĹĄirimo razvojne in proizvodne kapacitete.ÂŤ

Velenjska plaĹža, izvrstna priloĹžnost, kjer se da lepo in zastonj preĹživljati poletne dneve, se v vodi ohladiti, je blizu. Ni Ä?udno, da se ob njej tare ljudi. VeÄ? kot jih je, bolj polno je parkiriĹĄÄ?e. Parkiranje je zastonj. Tudi zato najbrĹž prepolno. Pa se da do Velenjske plaĹže tudi z lokalcem.

Za razmisliti. MogoÄ?e bi k skrbi za Ä?istejĹĄe okolje kanÄ?ek pripomoglo tudi tam plaÄ?ljivo parkiranje? Pa ĹĄe kdo bi dobil delo. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

DelniÄ?arjem Gorenja 6 centov dividend Velenje, 3. julija – Na 22. skupĹĄÄ?ini delniÄ?arjev Gorenja, na kateri so bili prisotni predstavniki 50,09 odstotka kapitala s pravico glasovanja, so odloÄ?ili, da bilanÄ?ni dobiÄ?ek za leto 2014 v viĹĄini 4.219.490,55 evrov razdelijo tako, da se 1.458.198,12 evra nameni za dividende, 2.761.292,43 evra pa ostane nerazporejenih. Tako bo Gorenje letos izplaÄ?alo dividende v viĹĄini 0,06 evra đ&#x;”˛ bruto na delnico.â€

Vsak dan bolj mamljivo jezero SAMO NARAVNE SUROVINE

Velenjsko jezero s svojo plaĹžo, ki postaja vedno veÄ?ja in lepĹĄe urejena, je po obisku preseglo vsa priÄ?a-

kovanja. Verjetno je peklenska vroÄ?ina, ki nas je zajela, pripomogla, da so jo obiskovalci od blizu in daleÄ? (po regi-

strskih tablicah na parkiriĹĄÄ?u sodeÄ?), zelo zapolnili. OdloÄ?itev obÄ?inskega vodstva je bila vsekakor zadetek v pol-

no. Polna plaĹža pa je tudi uspeĹĄen uvod v projekt turizma ob velenjskih jezerih. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

9. julija 2015

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani terjajo izpolnitev zavez Pred zaÄ?etkom gradnje bloka 6 so zagotavljali, da iz zraÄ?ilnega jaĹĄka ne bo smrdelo in da ogrevanje ne bo moteno

Naj se nikoli ne ponovi Velenje, Srebrenica – Od genocida v Srebrenici mineva letos Ĺže dvajset let. V spomin na tragiÄ?ni dogodek se je v nedeljo, 5. julija, ob 8. uri na pot odpravilo 15 kolesarjev, ki so v spomin na najhujĹĄi genocid na tleh Evrope po drugi svetovni vojni prekolesarili pot iz Velenja v Srebrenico. Zbrali so se na Titovem trgu ob zvokih godbe Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Pozdravil jih je tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. S tem dejanjem so kolesarji poÄ?astili tudi 18 nesreÄ?nih rudarjev Premogovnika Velenje, ki so v kriznih Ä?asih reĹĄevali druĹžine in izgubili Ĺživljenja. Velenjskim kolesarjem so se pridruĹžili ĹĄe kolesarji iz Ljubljane, Dobrne, Prevalj, Grosuplja, Idrije in z Jesenic. Ekipa je na 800 km dolgi poti prenesla sporoÄ?ilo miru z geslom ÂťNaj se nikoli ne ponovi in ne pozabiÂŤ. ÄŒastni pokrovitelj tega projekta je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. đ&#x;”˛

Dodatno brezplaÄ?no parkiranje Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje vsem obÄ?ankam in obÄ?anom ter obiskovalcem od 1. julija dalje omogoÄ?a brezplaÄ?no parkiranje tudi v garaĹžni hiĹĄi nad avtobusno postajo. Tako sedaj v Mestni obÄ?ini Velenje omogoÄ?ajo brezplaÄ?no parkiranje Ĺže v dveh garaĹžnih hiĹĄah. Za to so se odloÄ?ili, ker v poletnem Ä?asu mesto obiĹĄÄ?e veÄ? obiskovalcev, veÄ? pa je tudi razliÄ?nih prireditev. BrezplaÄ?no parkiranje je moĹžno tudi v garaĹžni hiĹĄi Mercator (kletna etaĹža).

Predvidoma do konca leta bodo enotno uredili mirujoÄ?i promet na celotnem obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, zato so garaĹžno hiĹĄo nad avtobusno postajo prevzeli v brezplaÄ?no uporabo do 31. decembra 2015. Mestna obÄ?ina Velenje bo plaÄ?evala le stroĹĄke tekoÄ?ega vzdrĹževanja, vezanega na uporabo garaĹžne hiĹĄe (stroĹĄki Ä?iĹĄÄ?enja, elektrike, zavarovanja, stroĹĄke upravljanja) v viĹĄini 1.900 evrov na mesec. V garaĹžni hiĹĄi nad avtobusno postajo so tri parkirne etaĹže, v katerih je skupno 291 parkirnih mest in 16 parkirnih mest za invalide. V 3. etaĹži je nameĹĄÄ?ena zapornica, ker je namenjena abonentom, ki bodo tudi v prihodnje imeli v tej etaĹži zagotovljena parkirna mesta.

ObÄ?ina seveda ĹĄe naprej spodbuja okolju prijazno uporabo brezplaÄ?nega mestnega avtobusnega prevoza Lokalc in brezplaÄ?no izposojo koles Bicy.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki od Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj terjajo izpolnitev zavez, ki so jim bile dane v fazi sprejemanja prostorskih aktov za gradnjo bloka 6. Ĺ e zlasti so obÄ?utljivi do dveh, ki ĹĄe vse do danes, ko blok Ĺže obratuje, niso izpolnjene.

Ena se nanaĹĄa na prikljuÄ?itev izstopnega zraÄ?ilnega jaĹĄka iz odkopnih mest Premogovnika, ki se

nahaja na obmoÄ?ju TEĹ , v kotel tega bloka. Ĺ˝e pred zaÄ?etkom gradnje so opozarjali in se pritoĹževali nad tem, da se iz sedanjega zraÄ?ilnega jaĹĄka ĹĄiri neprijeten in moteÄ? vonj. Dobili so zagotovilo, da bo po konÄ?ani gradnji drugaÄ?e. A ni.

Ob tem od Premogovnika zahtevajo tudi, da jih seznani z rezultati meritev zraka na izstopnem zraÄ?ilnem jaĹĄku, tako imenovanem Ĺ oĹĄtanju II. Ena zadeva pa se nanaĹĄa na ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline. Spomnili so na dva letoĹĄnja izpada ogre-

vanja, ko so radiatorji ostali hladni, ljudi je zeblo, posredno pa je zaradi tega nastajala gospodarska ĹĄkoda (turisti so denimo zapuĹĄÄ?ali terme). Zato zahtevajo zagotovitev vroÄ?evodnega napajanja Ĺ aleĹĄke doline tudi v Ä?asu, ko bloka 6 in 5 ne bosta v obratovanju. Konec koncev poudarjajo, je bila tudi ta zaveza dana v Ä?asu, ko je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj naredila vse za sprejem prostorskih aktov kot osnove za zaÄ?etek gradnje projekta bloka 6. đ&#x;”˛

Predstavniki Baise iz Kitajske v Velenju Velenje, 3. julija – Na dvodnevnem obisku v Velenju je bila delegacija mesta Baise. Pridobiti so Ĺželeli veÄ? informacij o razliÄ?nih izobraĹževalnih institucijah v naĹĄem mestu. IĹĄÄ?ejo tudi nove poslovne priloĹžnosti in moĹžnosti sodelovanja v izobraĹževanju z Velenjem in drugimi evropskimi mesti. IzobraĹževalni sistem namreÄ? prenavljajo. PomoÄ?nik tajnika obÄ?inskega odbora CPS Baise Ou Bo je povedal, da spoĹĄtuje izjemen napredek in razvoj, ki ga je Velenje doseglo v zadnjem Ä?asu.

Predstavil je mesto Baise in provinco Guangxi. Baise, najveÄ?je mesto

Delegacija kitajskega mesta Baise

v provinci Guangxi, ima malo manj kot 4 milijone prebivalcev, od tega sedem manjĹĄin, in najveÄ?ji deleĹž stoletnikov na Kitajskem. Baise je veliko rudarsko mesto in ima najveÄ?ji rudnik aluminija v Aziji, sooÄ?ajo pa se z veliko onesnaĹženostjo okolja.

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je pozdravil njihovo pobudo za podpis pisma o nameri o dolgoroÄ?nem sodelovanju na razliÄ?nih podroÄ?jih. Mesti Velenje in Baise mogoÄ?e res nista primerljivi po ĹĄtevilu prebivalcev, sta pa zagoto-

vo primerljivi po rudarski dejavnosti, moÄ?ni industriji in veÄ?nacionalni sestavi. Izmenjava medsebojnih izkuĹĄenj je po Ĺžupanovem mnenju vsekakor priloĹžnost tudi za Velenje. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Prednostna lista v avgustu Šoťtanj – Na letoťnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavijo ga vsaki dve leti, so v Šoťtanju prejeli 70 vlog prosilcev.

Nekaj jih ni ustrezalo razpisnim pogojem in so jih izloÄ?ili, nekateri so podali vlogo za zamenjavo stanovanja, tako da je priÄ?akovati, da bo na novo prednostno lestvico za dodelitev uvrĹĄÄ?enih okoli 45 prosilcev.

Po ogledih bivanjskih razmer pri nekaterih prosilcih je komisija zaÄ?ela toÄ?kovanje. OdloÄ?be o doseĹženem ĹĄtevilu toÄ?k so v pripravi, vsak prosilec pa bo odloÄ?bo prejel tudi na dom. ÂťIz nje bo razvidno, koliko toÄ?k je dosegel, na osnovi ĹĄtevila toÄ?k pa bo uvrĹĄÄ?en tudi na prednostno lestvico,ÂŤ pravi Andrej Volk iz uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Prednostna lista naj bi bila objavljena na zaÄ?etku avgusta. ÂťSeveda pa bomo objavili samo ĹĄtevilke vlog, saj zaradi varstva osebnih podatkov prosilcev imen in priimkov ne moremo objavljati.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

KrĹĄitelji tudi v Velenju Velenje – Od 22. aprila do konca maja letos so inĹĄpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvedli poseben nadzor pri oznaÄ?evanju in sledljivosti praĹĄiÄ?jega ter perutninskega mesa v obratih za razsek mesa in mesnicah. Pregledali so 40 razsekovalnic praĹĄiÄ?jega, 4 razsekovalnice perutninskega mesa ter 69 mesnic. Pred dvema dnevoma so objavili zajeten seznam krĹĄiteljev predpisov. Na njem so tudi krĹĄitelji iz tukajĹĄnjega okolja.

Interspar Ĺ alek Velenje in Mesarstvo PozniÄ? sta se znaĹĄla na seznamu, ker dokumenti poĹĄiljke niso vsebovali vseh podatkov ali so bili napaÄ?ni o poĹĄiljatelju, prejemniku ali Ĺživilu, kot to zahteva uredba. V Intersparu so inĹĄpektorji poleg tega ĹĄe ugotovili, da na oznaÄ?bi mesa na prodajnem mestu oziroma mesu ni bilo razvidno, ali gre za poreklo Slovenija ali vzrejeno v Sloveniji. V Mercatorju na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju je bilo poreklo mesa oziroma oznaÄ?ba Ĺživila v vitrini drugaÄ?na, kot je bilo zapisano na dokumentih, ki so spremljali poĹĄiljko mesa. Prav tako je bilo pred mesom v prodajni vitrini napaÄ?no oznaÄ?en oziroma ni bil naveden dobavitelj/proizvajalec. V Eurospinu na Celjski cesti v Velenju pa mesu v prodajni vitrini/na deklaraciji oziroma Ĺživilu ni bilo oznaÄ?eno poreklo ali vzreja ter zakol Ĺživali.

Ker so inĹĄpektorji pregledali le del obratov, lahko samo ugibamo, koliko je takĹĄnih ali podobnih krĹĄiteljev po vseh koncih Slovenije in koliko je pravzaprav tistih, ki Âťsledijo Ä?rki zakonaÂŤ. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Odpis dolga, a naĹĄim revnim Drugi tir iztiril - Odpis dolga, manj laÄ?nih - Tudi med poÄ?itnicami v ĹĄolo - Pahor v kartuziji - Pred velikim laĹĄkim tednom V nedeljo ni bil poseben dan le za GrÄ?ijo, po svoje tudi za Slovenijo. Mi sicer nismo ĹĄli na glasovanje, smo pa grĹĄki referendum budno spremljali. Saj so mnogi prepriÄ?ani, da so Grki glasovali tudi o naĹĄem denarju. Tistem, ki smo jim ga Ĺže neposredno posodili, pa tudi o tistem, ki ga bomo izgubili zaradi naĹĄih poroĹĄtev. Res pa je tudi, da Slovenija oziroma Slovenci letos ĹĄe posebno pomagamo tej drĹžavi, da bi vendarle priĹĄla do denarja. Letos naj bi bilo namreÄ? tam ĹĄe posebej veliko slovenskih turistov. Seveda v resnici ne mislijo na kakĹĄno pomoÄ?, vidijo bolj priloĹžnost, ki jo velja izrabiti.

Ta teĹžava z naĹĄim posojilom in poroĹĄtvom je kar nekako potisnila v drugi plan naĹĄ ĹželezniĹĄki drugi tir, ki nam ga je Evropa postavila na stranski tir.

Nekateri so bili prepriÄ?ani, da nam bo Violeta Bulc ÂťzrihtalaÂŤ denar za ta tir, a vse in povsod se le ne da delati po domaÄ?e. Ĺ e dobro, da so pri nas nekateri veÄ?ni optimisti in so Ĺže prepriÄ?ani, da bomo priĹĄli do denarja na drugem razpisu. Ali pa tretjem. Ali – ko bomo paÄ? spoznali, da moramo biti bolje pripravljeni.

Dokaj pripravljeni pa naj bi Ĺže bili za odpis dolgov najrevnejĹĄim. Pri nas.

Zadeva naj bi ĹĄla po hitrem postopku, stvar naj bi uredili tako, da ne bi bila potuha za neplaÄ?evanje. Ustrezen zakon naj bi sprejeli Ĺže do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta, tako da bi tudi starĹĄi s ĹĄolarji z manj skrbi priÄ?akali zaÄ?etek pouka. Nekateri pa Ĺže tudi zbirajo podpise za dvig cenzusa za brezplaÄ?ne malice in kosila ĹĄolarjev. Da res ne bi bilo toliko mladih laÄ?nih. In ko si na teh ravneh prizadevajo za ÂťprijetnejĹĄiÂŤ zaÄ?etek pouka, skoraj 150 celjskih otrok preĹživlja poÄ?itnice v ĹĄoli. Kot smo Ĺže pisali, na eni od celjskih osnovnih ĹĄol lahko ĹĄolarji med poÄ?itnicami hodijo v ĹĄolo. Seveda ne k pouku, ampak k poÄ?itniĹĄkemu varstvu – zabavnemu in pestremu preĹživljanju Ä?asa, ko so njihovi starĹĄi (ĹĄe) na delu. Dober obisk je dokaz, da je tako varstvo potrebno, saj so tako starĹĄi bolj brez skrbi.

Brez pravega poÄ?itka in poÄ?itnic pa niso v celjski Civilni iniciativi, ki opozarja na onesnaĹženo okolje ter nevestno okoljevarstveno ravnanje. Pred dnevi je naslovil pismo na premierja, vlado ter na razne druge institucije

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tudi pristojin organ Evropske komisije in opozoril na dogajanje oziroma nove analize zemljine in odcednih voda na deponiji BukovĹžlak, ki tam sploh ne bi smela biti. In kot vedno seveda terjajo ukrepanje.

Manj zaskrbljeni so bili zadnji Ä?as v Slovenskih Konjicah oziroma Ĺ˝iÄ?ah.

V soboto so, tudi z obiskom predsednika Pahorja, pripravili osrednjo prireditev ob 850-letnici prihoda menihov iz Velike Kartuzije v Franciji v odmaknjeno Dolino svetega Janeza Krstnika v Ĺ˝iÄ?e. To je bila sploh prva kartuzija zunaj matiÄ?nih deĹžel in prva pri nas. Pestre slovesnosti, na kateri so tudi prikazali nekdanje Ĺživljenje menihov in sploh Ĺživljenje v nekdanjih Ä?asih, so se udeleĹžili tudi predstavniki iz Francije.

Obiskovalce pa na Kozjansko Ĺže nekaj Ä?asa znova vabi prenovljeni grad Podsreda, slovenski Âťnaj gradÂŤ, kot ga imenujejo nekateri. S pomoÄ?jo evropskega denarja so ga zadnji Ä?as dokaj ÂťpopraviliÂŤ, tako da bo bolj zaĹĄÄ?iten, varen in tudi ĹĄe bolj zanimiv za obiskovalce. V njem je tudi novo informacijsko srediĹĄÄ?e Kozjanskega parka.

V LaĹĄkem pa Ĺže odĹĄtevajo dneve do njihovega velikega tedna. Trajal bo sicer le od Ä?etrtka do nedelje, a dogodkov bo toliko, da bodo ti dnevi polno ÂťzasedeniÂŤ. In noÄ?i. Gre seveda za vsakoletno prireditev Pivo in cvetje, ki bo letos od Ä?etrtka, 16. julija, do nedelje, 19. julija. Napovedujejo ĹĄtevilne koncerte domaÄ?ih in tujih estradnikov, ĹĄportna tekmovanja, razstave in druge prikaze. Seveda ne bo ĹĄlo brez povorke in prave ohceti po starih ĹĄegah. In – seveda – razen Savinje bo vse dni v velikih koliÄ?inah teklo tudi pivo. Za nekatere bo ta letoĹĄnja prireditev nekaj posebnega tudi zato, ker jo je ĹĄe pripravila Pivovarna LaĹĄko. ÂťTista dobra Pivovarna LaĹĄkoÂŤ, ki je zdaj Ĺže v rokah tujcev. Vsi seveda upajo, da ta prireditev, letos je Ĺže enainpetdeseta, vseeno ne bo zadnja.

Pa ĹĄe to: Pivo in cvetje (ĹĄe) ne bo v znamenju rdeÄ?e peterokrake.

Heinekenove!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

9. julija 2015

3

AKTUALNO

Poleti v obÄ?ini ĹĄtevilna veÄ?ja in manjĹĄa gradbiĹĄÄ?a Polletni naÄ?rt so v Mestni obÄ?ini Velenje v celoti uresniÄ?ili, v veliki meri s pomoÄ?jo nepovratnih sredstev – Poslovni center Standard dobro napreduje – Stanovanja na Gorici bodo kmalu vseljiva Mira ZakoĹĄek

Velenje, 3. julija – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je skupaj s svojo ekipo predstavil uspeĹĄno uresniÄ?en letoĹĄnji polletni investicijski program, za katerega so pridobili tudi precej evropskih in drĹžavnih sredstev. Poudaril je tudi, da obveznosti dosledno poravnavajo v zakonskih rokih, tako tudi konec junija niso imeli neporavnanih obveznosti. S preseĹžkom lanskih sredstev v proraÄ?unu jim uspeva zagotavljati likvidnost tudi v primerih, ko drĹžava ali Evropa svoje obveznosti poravnavata z zakasnitvijo, izvajalce pa je treba plaÄ?ati prej. ÂťTudi za ÂťGoricoÂŤ imamo poravnane vse obveznosti, to poudarjam zato, ker se vÄ?asih sliĹĄi, da imajo hÄ?erinska podjetja Premogovnika teĹžave zaradi nas. V resnici jih ima v tem trenutku na tem projektu IGEM, ker mu HTZ ĹĄe ni poravnal vseh obveznosti,ÂŤ je poudaril KontiÄ?, ki je spomnil tudi na neuresniÄ?en projekt ustanovitve skupnega podjetja za vzdrĹževanje parkiriĹĄÄ? in garaĹžnih hiĹĄ, katerega nosilec je bilo Premogovnikovo hÄ?erinsko podjetje PV Invest. Predstavil pa je tudi trenutne aktivnosti zdruĹženja obÄ?in pri zagotovitvi potrebnega denarja za njihovo delovanje. Vlada sporazum o tem obravnava enostransko, kar bi po njenem pomenilo, da bi dobila Mestna obÄ?ina letos za svoje delovanje milijon evrov manj.

KontiÄ? je zatrdil, da na to ne bodo pristali, saj je bilo dogovorjeno, da mora vlada v tem primeru zmanjĹĄati tudi fiksne stroĹĄke, ki jih nalaga obÄ?inam (ĹĄole, vrtci ...)

Bo 'zlati griÄ?' velenjski?

SodiĹĄÄ?e je razsodilo (to ĹĄe ni pravnomoÄ?no), da se mora Kmetijska zadruga odpovedati 7 ha zemljiĹĄÄ? sadovnjaka nad RdeÄ?o dvorano.

in tako prispevali k zmanjĹĄanju pritiska na cene komunalnih storitev.

Stanovanja na Gorici skoraj konÄ?ana Po besedah direktorja obÄ?inske uprave mag. Iztoka Morija je stanovanjsko-poslovni objekt na Gorici skoraj zakljuÄ?en. 19. junija je bil tehniÄ?ni pregled, na katerem so bile ugotovljene manjĹĄe pomanjkljivosti.

Za druĹžbene dejavnosti dobre 3 milijone

denarjem (pridobili so 1,320 milijona evrov), mora biti zgrajen do konca septembra, a je vodja sluĹžbe za razvojne projekte in gospodarstvo Karla Sitar prepriÄ?ana, da ga bodo konÄ?ali ĹĄe prej. Instalacije so Ĺže skoraj konÄ?ane, Ä?eprav so bila potrebna dodatna dela. ZakljuÄ?ujejo Ĺže pisarne, prostore so dodatno energetsko zaĹĄÄ?itili in jih zato tudi dvojno zasteklili. S tem so pridobi-

Mag. Branka GradiĹĄnik, Tone Brodnik, Peter Dermol, Bojan KontiÄ?, mag. Iztok Mori, Drago MartinĹĄek, Alenka Rednjak, Karla Sitar

ÂťObÄ?ina raÄ?una, da bo to kmalu postala njena lastnina, vsekakor pa gre za eno najlepĹĄih lokacij v Velenju,ÂŤ je povedal Bojan KontiÄ?.

Na Komunali 10 odstotkov manj zaposlenih Komunalno podjetje dobro posluje, svet ustanoviteljev pa terja dodatne racionalizacije. Med drugim naj bi ĹĄe v tem mandatu zmanjĹĄali ĹĄtevilo zaposlenih za 10 odstotkov

ÄŒakajo na uporabno dovoljenje, nato bodo opravili ĹĄe en skrbni pregled stanovanj, potem pa zaÄ?eli seliti. ObÄ?ina bo v objektu pridobila 132 neprofitnih stanovanj in v prvi fazi 200 garaĹžnih mest (vseh parkiriĹĄÄ? je 460).

Poslovni center Standard bo zgrajen pred koncem septembra Glede na to, da financirajo Poslovni center Standard z evropskim

li izloĹžbe, ki jih bodo izkoristili za podjetniĹĄko promocijo. Ob tem poudarjajo, da ĹĄtevila parkirnih mest niso zmanjĹĄevali (nova podjetja ne bodo dobila parkirnih abonmajev). ÂťSicer pa sem prepriÄ?ana, da bodo stanovalci Âťvalilnico novih idejÂŤ z navduĹĄenjem sprejeli in da bo to res sedeĹž novih podjetniĹĄkih idej in odpiranja novih delovnih mest,ÂŤ je dejala Sitarjeva. Tu bo tudi sedeĹž MedpodjetniĹĄkega inkubatorja in trgovina centra ponovne uporabe.

Manj brezposelnih, a tudi manj delovno aktivnih Velenje, Mozirje – Konec maja je bilo na Uradih za delo Velenje in Mozirje registrirano brezposelnih 3.558 oseb, kar je 3 odstotke manj kot maja leto pred tem. Po podatkih StatistiÄ?nega urada RS je stopnja registrirane brezposelnosti na obmoÄ?ju Urada za delo Velenje znaĹĄala 13,4 odstotka, na obmoÄ?ju Urada za delo Mozirje 13,2 odstotka, oboje pa je ĹĄe vedno nad slovenskim popreÄ?jem, ki znaĹĄa 12,5 odstotka.

V popreÄ?ju na delo Ä?akajo 20 mesecev Registrirano brezposelnim osebam v Velenju in Mozirju gre Âťna rokoÂŤ podatek, da na teh dveh uradih popreÄ?en Ä?as brezposelnosti traja 19,7 meseca, saj je to precej manj kot na ravni drĹžave, kjer znaĹĄa 25,8 mesecev, in tudi manj, kot je popreÄ?je celotne obmoÄ?ne sluĹžbe Velenje (ta poleg teh dveh uradov zajema tudi ĹĄtiri koroĹĄke), kjer popreÄ?en Ä?as brezposelnosti oseb traja 22,7 meseca.

Novih 1.300 brezposelnih V prvem Ä?etrtletju letoĹĄnjega leta se je na obeh uradih v evidenco brezposelnih na novo prijavilo

1.300 oseb, kar je za 168 oseb oziroma 11,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med novo prijavljenimi je bilo najveÄ? – 769 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje

Vir: SURS

za doloÄ?en Ä?as (16 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta), 210 oseb pa je bilo opredeljenih kot trajno preseĹžni delavci (13 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani).

Med na novo prijavljenimi je bilo 142 iskalcev prve zaposlitve (18 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta).

Zaposlilo se jih je 1.185 V obdobju od januarja do maja je bilo na Uradih za delo Velenje in Mozirje iz evidence brezposelnih odjavljenih 1.636 brezposelnih oseb, kar je dobrih 11 odstotkov veÄ?

Zavodu sporoÄ?ili 600 prostih mest V prvem Ä?etrtletju so delodajalci z obmoÄ?ja Uradov za delo Velenje in Mozirje sporoÄ?ili 606 delovnih mest. Ob tem je treba poudariti, da prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu zadnji dve leti ni veÄ? obvezna za delodajalce, ki ne sodijo v javni sektor ali niso druĹžbe v veÄ?inski lasti drĹžave. Zato zavod nima veÄ? podatkov o vseh prostih delovnih mestih.

Med objavljenimi na omenjenih dveh uradih pa je bilo najveÄ? povpraĹĄevanja po krojaÄ?ih, ĹĄiviljah in njim sorodnih poklicih, voznikih

Vse ceste, ki sodijo v koncesijsko pogodbo med obÄ?ino in PUP, morajo biti konÄ?ane do konca avgusta in Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, je prepriÄ?an, da bo res tako. Maja in junija so asfaltirali 18 tisoÄ? kvadratnih metrov, z deli hitijo, na terenu imajo pet ekip. VeÄ?ja naloĹžba je bila obnova Jenkove ceste, ki bo ta teden v celoti zakljuÄ?ena. ÄŒaka pa jih ĹĄe izgradnja ploÄ?nika ob Cesti talcev in sanacija Malgajeve ceste. V Vinski Gori bodo namenili 583 tisoÄ? evrov v izgradnjo vodovoda za 80 uporabnikov in s tem dosegli 99-odstotno pokritost z vodooskrbo, kar so dosegli z uspeĹĄno udejanjenim kohezijskim projektom, ki ga bodo sklenili jeseni s predajo ĹĄe treh Ä?istilnih naprav v uporabo. Seveda pa bodo opravili tudi ĹĄtevilne druge manjĹĄe posege

Vilo RoĹžle bodo namenili DPM Sanacija vile RoĹžle v SonÄ?nem parku, za katero so pridobili okoli 300 tisoÄ?akov nepovratnih sredstev (naloĹžba bo veljala 314 tisoÄ?akov), dobro poteka in gre h koncu.

V prihodnje bodo ta objekt namenili Zvezi prijateljev mladine, saj bodo sedanji objekt Mojca znova uporabili za potrebe predĹĄolskega varstva. đ&#x;”˛

Ljubljana, Velenje – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je junija skupaj z Obrtno-podjetniĹĄko zbornico Slovenije in ZdruĹženjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije organiziral 'Dan pri malih in mikro podjetjih', ki so ga poimenovali Skupaj iĹĄÄ?emo priloĹžnosti.

Namen obiskov je bil okrepiti sodelovanje s tem pomembnim delom slovenskega gospodarstva, ki na ravni drĹžave zaposluje pribliĹžno 230.000 delavcev. Obiskali so 690 malih in mikro podjetij, znotraj ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje kar 51.

Sodelovanje z delodajalci pa Ĺželijo okrepiti tudi na daljĹĄi rok, pravi Sabina Tomlje iz ObmoÄ?ne enote Velenje: ÂťDelodajalci so bili zelo zadovoljni z osebnim pristopom ter moĹžnostjo neposrednega pogovora s sodelavci zavoda. Ĺ˝elijo si predvsem pomoÄ?i pri iskanju primernih in ustreznih kandidatov, saj jim s strokovnim pristopom ter celovito obravnavo lahko pomagamo, da prihranijo Ä?as in izberejo optimalne kandidate glede na njihove potrebe. Ĺ˝elijo pa si tudi, da bi jih redno obveĹĄÄ?ali o novostih, saj sami nimajo dovolj Ä?asa, da bi vsak dan spremljali vse aktualne novice,ÂŤ

kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji slab odstotek manj). Od tega se jih je 1.185 odjavilo zaradi zaposlitve (14 odstotkov veÄ? kot lani v enakem obdobju).

Na zaÄ?etku maja je bilo na obmoÄ?ju ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje (upravne enote Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na KoroĹĄkem, Slovenj Gradec, Velenje) 47.655 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 449 oseb oziroma 0,9 odstotka manj kot v zaÄ?etku maja 2014 (v Sloveniji za 0,8 odstotka veÄ?).

V popreÄ?ju je bilo v obdobju od januarja do aprila letos delovno aktivnih 47.612 oseb oziroma 0,2 odstotka manj kot leto prej (v Sloveniji za 1,5 odstotka veÄ?).

li 250 tisoÄ?akov (v teh dneh bodo objavili mednarodni razpis), to igriĹĄÄ?e pa bodo tudi prenovili in nakupili nekaj atletske opreme. To bo z 62 tisoÄ?aki sofinancirala fundacija za ĹĄport. Pripravljajo pa tudi Ĺže razpis za skakalni center (dela so predvidena za prihodnje leto). 100 tisoÄ?akov imajo rezerviranih za sofinanciranje nakupa urgentnih vozil Zdravstvenega doma Velenje, sofinancirali bodo tudi ureditev prostorov delovne terapije. Zamenjali bo-

Ceste morajo biti obnovljene do konca avgusta

Skupaj iĹĄÄ?emo priloĹžnosti

Za prosta delovna mesta ni dovolj le vpogled v objave zavoda za zaposlovanje Milena KrstiÄ? - Planinc

Na Uradu za druĹžbene dejavnosti bo po besedah vodje Draga MartinĹĄka poleti zelo Ĺživahno. Do oktobra bodo udejanjili kar za 3 milijone 156 tisoÄ? evrov veÄ?jih in manjĹĄih naloĹžb. Od tega bo osnovnim ĹĄolam namenjenih 457 tisoÄ?akov (253 tisoÄ? proraÄ?unskih) in vrtcem 337 tisoÄ? (222 tisoÄ? proraÄ?unskih) evrov. Prenovi RdeÄ?e dvorane namenjajo 105 tisoÄ?akov (prenova vhoda in igriĹĄÄ?a v nadstropju), zamenjavi umetne trave na velenjskem stadionu ob nogometnem igriĹĄÄ?u oko-

do nekaj oken na Velenjskem gradu, glasbena ťola bo jeseni bogatejťa za koncertni klavir ‌

teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev, sestavljavcih strojev in naprav, delavcih za preprosta dela pri nizkih gradnjah, natakarjih, delavcih zdravstvene nege, kuharjih in prodajalcih.

V APZ 847 vkljuÄ?itev V ukrepe Aktivne politike zaposlovanja (APZ) je bilo v obdobju od januarja do maja letos v celotni ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje vkljuÄ?enih 847 oseb, od tega na uradih v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem delu 451 oseb. Med njimi jih je bilo veÄ? kot 300 vkljuÄ?enih v ukrep usposabljanje in izobraĹževanje, 80 v institucionalno usposabljanje, 144 v javna dela.

ÄŒetrtina z nadomestilom Ob koncu aprila je 841 brezposelnih oziroma 23 odstotkov vseh prijavljenih na tukajĹĄnjih dveh uradih prejemalo denarno nadomestilo (v Sloveniji 20 odstotkov), popreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega denarnega nadomestila je znaĹĄala 685 evrov (v Sloveniji 681 evrov). đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mkp

PodeĹželje teĹžko Ä?aka Pravilnik sprejet, razpis morda ta teden Ĺ oĹĄtanj – Ta teden bodo v Ĺ oĹĄtanju objavili razpis za dodeljevanje pomoÄ?i za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeĹželja v obÄ?ini. Na razpis, ĹĄe bolj pa na denar kmetovalci Ĺže teĹžko Ä?akajo, Ä?eprav ga bodo letos lahko razdelili le toliko, kot so ga zadnja leta, 26.000 evrov.

Z razpisom v Ĺ oĹĄtanju letos kasnijo, ker je bilo treba na novo sprejeti pravila dodeljevanja pomoÄ?i za programsko obdobje 2015–2020.

Pravila morajo biti skladna z evropskim pravnim redom in nacionalno zakonodajo in predstavljajo izhodiĹĄÄ?no podlago za dodeljevanje drĹžavnih pomoÄ?i na lokalni ravni. Priglasitvene sheme pa so morale ÂťprestatiÂŤ tudi obravnavo in potrditev drĹžavnih pomoÄ?i pri ministrstvih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter finance.

Pravilnik so v Ĺ oĹĄtanju sprejeli na seji sveta ObÄ?ine konec junija in takoj zaÄ?eli intenzivne priprave za objavo razpisa. Tega naj bi objavili ĹĄe ta teden, vloge zbrali do 3. avgusta, vlagatelji pa bi naj odloÄ?be prejeli do 20. avgusta. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

9. julija 2015

Rudarji nikoli ne klonejo Skok Ä?ez koĹžo, s Ä?imer izkaĹžejo pomen in Ä?ast rudarskemu poklicu, so kljub zahtevnemu poloĹžaju ob prazniku izvedli tudi letos

Nagelj za ljubezen. Letos sta Ä?ez koĹžo skoÄ?ili dve dekleti.

ZavrĹĄalo je, ko je na mestni stadion prikorakala parada.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. julija – V Ä?rnih sveÄ?anih uniformah je bilo vroÄ?e. VroÄ?e, kot se za julij spodobi. Pa vendar letos ĹĄe bolj. Tudi uniformo si je nadelo ĹĄe veÄ? tistih, ki jo imajo – ker, je nimajo vsi. Korak v paradi pod taktirko mag. MatjaĹža KoĹželja je bil odloÄ?en. Zmogli bomo, je govoril.

V Premogovniku so kljub zahtevnemu poloĹžaju, v katerem je celo-

ÄŒastni skok je pripadel dolgoletnemu vodji rudarskega inĹĄpektorata mag. Antonu Planincu.

Mladi skakaÄ?i. Pivo je plaÄ?ala Pivovarna LaĹĄko.

Mag. MatjaĹž KoĹželj je suvereno vodil ceremonial.

tna Skupina, ohranili veÄ? kot polstoletno tradicijo sprejemanja novincev v rudarski stan. Zaradi nelikvidnosti tudi stroĹĄkov tradicionalnega sreÄ?anja, ki sledi ceremoniji skoka Ä?ez koĹžo, niso mogli plaÄ?ati. Pa so ga zaposleni sami. Iz svojega Ĺžepa.

Pivo je plaÄ?ala Pivovarna LaĹĄko. Na knape se je lahko vedno zanesla. Ĺ ega sprejemanja novincev v rudarski stan, bolj znano kot skok Ä?ez koĹžo, v Velenju traja od leta 1961, ko je ĹĄolanje konÄ?ala prva generacija danaĹĄnje rudarske ĹĄole in tudi le-

toĹĄnjo so simboliÄ?no in tradicionalno tako sprejeli v rudarski stan. PridruĹžila se je 3.598 predhodnikom. ÂťStan rudarski, bodi nam pozdravljen,ÂŤ je pesem preplavila mestni stadion in pomenljivo napovedala: ÂťKo bo naĹĄe delo dokonÄ?ano in pred nami polno svetlih rud, nam zamena za to bode dana, venec slave venÄ?al bo naĹĄ trud ...ÂŤ Spremljalo jo je veliko Ĺ aleÄ?anov, le na Ä?astni tribuni tokrat pomembneĹžev ni bilo toliko, kot jih je bilo vÄ?asih. Poleg vseh treh Ĺžupanov je bilo opaziti

generalnega direktorja HSE BlaĹža KoĹĄoroka, priĹĄla je tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?.

Direktor mag. Ludvik Golob, ki je imel na 55. Skoku Ä?ez koĹžo nagovor, je rekel, da je v pozdravu SreÄ?no! skrito vse tisto, kar rudarje v Ĺ aleĹĄki dolini krasi Ĺže 140 let – srÄ?nost, resnica, enotnost, Ä?loveÄ?nost, naÄ?elnost in odloÄ?nost. Povezovala jih bo tudi v prihodnje. Druge ni.

Za delovno silo se jim ni bati. Sedeminpetdeset novincev – dijakov rudarske, strojne in elektro smeri,

inĹženirjev rudarstva in geotehnologije, med njimi dekleti – se jim je s simboliÄ?nim skokom in pristankom v rudarski stan pridruĹžilo letos. Pred njimi ga je Ä?astno, tako kot je Ä?astno opravljal poklic, izvedel mag. Anton Planinc, dolgoletni vodja Rudarskega inĹĄpektorata Republike Slovenije. Zdaj je Ĺže eno leto upokojenec. Na premogu je, kot pravi, gor zrasel. S ĹĄestnajstimi leti je zaÄ?el prakso v jami, jo opravljal tudi med ĹĄtudijem na fakulteti in po konÄ?anem ĹĄtudiju nadaljeval tradicijo rudarske druĹžine. ÂťOstaneĹĄ to, kar si in kar si opravljal celo delovno dobo s srcem. Biti rudar je nekaj posebnega, Ĺže zato, ker so v nas vzgojili tisto, Ä?esar verjetno v drugih poklicih ni, tovariĹĄtvo, pripravlje-

nost pomagati.ÂŤ Veliko lepih, a tudi teĹžkih trenutkov, ki jih je doĹživel pri opravljanju dela, ga je za vedno povezalo z njimi.

Skok Ä?ez koĹžo je prireditev, s katero izkaĹžejo pomen in Ä?ast rudarskemu poklicu. Prebivalci Ĺ aleĹĄke doline jim s svojo udeleĹžbo pokaĹžejo, kako jih cenijo. Tokrat so jim povedali tudi, da Velenje je in ostaja rudarsko mesto tudi v prihodnje, in da ne dvomijo, da bodo znali, zmogli in uspeli prebroditi teĹžave, ki jih tarejo. Skok je poleg tradicije tudi simbol neuniÄ?ljive trdoĹživosti in ponosa vseh zaposlenih v Skupini Premogovnik in zaupanja vanje. đ&#x;”˛

Na tribuni je tokrat manjkalo kar nekaj obrazov, ki smo jih videvali na prejĹĄnjih skokih.

Kako se bomo ogrevali?

Nas Ä?akajo hladni radiatorji in viĹĄje cene?

NajbrĹž se vam zdi v tejle vroÄ?ini tole vpraĹĄanje smeĹĄno, a je Ĺžal zelo resno! Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je sredi prejĹĄnjega tedna odpovedala dolgoletno pogodbo o dobavi toplotne energije, predlog nove pa napoveduje poviĹĄanje cene iz sedanjih 11 na 14 evrov. Poleg tega predvideva, da ne bodo zagotavljali veÄ? nemotene oskrbe s toplotno energijo. V predlogu pogodbe je namreÄ? predvidena moĹžnost intervalov, ko TEĹ toplotne energije ne bi zagotavljal tudi do 72 ur.

To so predlogi, ki jih obÄ?ani v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj gotovo ne morejo sprejeti, zato sta vodstvi obeh Ĺže dvignili glas. Ugotavljata,

da med drugim ne razumeta dviga cene. ÂťVes Ä?as so nam govorili, da pomeni blok 6 za 30 odstotkov boljĹĄi izkoristek premoga, zakaj torej poviĹĄanje?ÂŤ pravi predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Bojan KontiÄ?, ki motene oskrbe nikakor ne namerava spre-

Kdo so najveÄ?ji izvozniki?

jeti, sicer pa je tudi ni moĹžno. Cela obÄ?ina je grajena s predpostavko, da bo TEĹ zagotavljal nemoteno daljinsko ogrevanje in torej alternativnih moĹžnosti nikoli v preteklosti nihÄ?e iskal.

Termoelektrarna bo vsekakor morala uresniÄ?iti zaveze, ki jih je dala ob zaÄ?etku gradnje bloka 6. Seveda pa je lokalna skupnost pripravljena sodelovati pri zagotovitvi tehnoloĹĄkih moĹžnosti za stabilen vir toplotne energije.

Informacijo smo preverili tudi pri direktorju termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj dr. MatjaĹžu Eberlincu, ki je potrdil teĹžave pri zagotavljanju toplotne energije ob morebitnem izpadu bloka iz omreĹžja. Za pogodbo pa je dejal, da je to ĹĄele predlog, o katerem se bodo ĹĄe pogovarjali. đ&#x;”˛

mz

Ljubljana – Lani so bili naĹĄi najveÄ?ji izvozniki Krka (1,09 milijarde evrov prodaje na tujih trgih), Gen-I (1,03 milijarde evrov prodaje v tujini) in HSE (nekaj manj kot 760 milijonov evrov prodaje v tujini). Trojici sledijo Revoz, Lek in Gorenje. Gorenje je na tujem ustvarilo malo veÄ? kot 610 milijonov evrov prometa in je imelo 4,2-odstotno rast izvoza. Deseti na lestvici so BSH HiĹĄni aparati, ki pa jim je deleĹž izvoza v prihodkih padel skoraj za đ&#x;”˛ 20 odstotkov. â€

V HSE bo ĹĄe treba zmanjĹĄati ĹĄtevilo zaposlenih Ĺ oĹĄtanj – Generalni direktor HSE BlaĹž KoĹĄorok meni, da je verjetnost unovÄ?enja drĹžavnega poroĹĄtva za ĹĄesti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj trenutno manjĹĄa, kot je bila lani julija, ko je bila veÄ? kot 50-odstotna. Skupina bo sicer morala zmanjĹĄati ĹĄtevilo zaposlenih in odpuĹĄÄ?anja se Ĺže dogajajo. O konkretnih ĹĄtevilkah KoĹĄorok ne govori, pravi pa, da ima TEĹ 450 zaposlenih, primerjalne analize pa kaĹžejo, da naj bi bilo na vsak tak blok đ&#x;”˛ zaposlenih od 80 do 100 ljudi. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

9. julija 2015

5

GOSPODARSTVO

Danes ĹĄtejeta znanje in tradicija Ĺ˝e imate malo komunalno Ä?istilno napravo?

Malo podjetje Avto Glinťek prisega na kakovost – Stanko mojstrske izkuťnje prenaťa tudi na sina Sandija Bojana Špegel

Ĺ kale pri Velenju – Osnovna dejavnost druĹžinskega podjetja Avto GlinĹĄek je vse od ustanovitve avtokleparstvo in avtoliÄ?arstvo. To, da imajo podjetje na podeĹželju, v Ĺ kalah, je vÄ?asih prednost, zagotovo pa se morajo bolj potruditi, da jih stranke najdejo. Toda potem se vraÄ?ajo, nam je ob obisku povedal mlajĹĄi Ä?lan druĹžine GlinĹĄek. Sandi, ki danes z veseljem dela ob boku oÄ?etu Stanku, ki je na samostojno podjetniĹĄko pot stopil pred skoraj 26 leti – toliko bodo stari avgusta, je prepriÄ?an, da se kakovostno in poĹĄteno delo vedno obrestujeta.

ZaÄ?etek ni bil lahek Ko se oglasimo v njihovih prostorih, so na delu vsi ĹĄtirje redno zaposleni. Veseli so, kadar imajo veliko dela, pravijo. Stanko pravi: ÂťKo sem se odloÄ?al za poklic, sem Ĺželel imeti takega, ki v tistem Ä?asu ni bil prepogost. V Ĺ oĹĄtanju sem se izuÄ?il za avtoliÄ?arja pri gospodu Polancu. Vsa leta delam tudi avtokleparska dela.

Moja prva zaposlitev po opravljeni vojaĹĄÄ?ini je bila sluĹžba v Avtoparku. Ĺ˝e pri 20 letih pa sem si Ĺželel zgraditi delavnico. Pri 23 letih sem se poroÄ?il in z Ĺženo sva zaÄ?ela ustvarjati dom in delavnico praktiÄ?no iz niÄ?. ÄŒasi so bili teĹžki, zato sva se veliko odrekala. 10 let si niti dopusta nisva mogla privoĹĄÄ?iti, saj sva gradila. Ko sem se odloÄ?al za obrt, sem zaÄ?el sam, saj nisem bil prepriÄ?an, ali bo dejavnost ĹĄla ali ne. Ĺ ele po petih letih sem si upal zaposliti prvega sodelavca,ÂŤ se spominja Stanko. Kot tudi, da takrat, ko je zaÄ?el, opreme, ki bi olajĹĄala velikokrat teĹžko roÄ?no delo, ĹĄe ni bilo.

OÄ?e Stanko in sin Sandi GlinĹĄek rada delata drug ob drugem. Sandi se je za avtomobile navduĹĄil Ĺže kot otrok. Nikoli mu ni bilo Ĺžal, da je poklicno stopil v oÄ?etove Ä?evlje.

Ob dveh sinovih je veÄ? zanimanja za delo v delavnici pokazal Sandi. ÂťVesel sem bil, da se je izuÄ?il za avtokleparja, konÄ?al je tudi tehniÄ?no ĹĄolo. Danes je moja desna roka, prej je bila vsa leta to moja Ĺžena Martina, ki je veliko pomagala v delavnici. Specializirala se je za meĹĄanje avto barv; specializacijo sva oba opravila na Nizozemskem, saj Ĺže od zaÄ?etka uporabljamo njihove barve Sikkens,ÂŤ ĹĄe pove. PoÄ?asi so delavnico opremili z meĹĄalnico, dvigalom in drugo sodobno opremo. Martina se je Ĺže upokojila, posel pa vse bolj prevzema Sandi. ÂťSam sem se kar malo umaknil, prav je, da mladi prevzamejo niti,ÂŤ doda ob tem Stanko, ki je pridobil tudi naziv ÂťavtoliÄ?arski

mojsterÂŤ. Vsa druĹžina je ponosna, ker ga je leta 2010 republiĹĄka Obrtna zbornica predlagala za podjetnika leta. Izmed ĹĄtevilnih nominirancev je priĹĄel med prvih pet najuspeĹĄnejĹĄih podjetnikov v drĹžavi.

Priznanje krasi steno pisarne kot tudi certifikati kakovosti. ÂťNajbolj ponosni smo na SQ certifikat, ki smo ga dobili Ĺže pred desetletjem, saj je v storitveni dejavnosti malo servisov, ki so ga pridobili,ÂŤ doda Sandi GlinĹĄek

Z veseljem izbral oÄ?etov poklic Prizna, da je od malega rad opazoval starĹĄe pri delu. ÂťKot vsakega otroka so tudi mene zanimali avtomobili in njihovo popravljanje. ÄŒe

Lo-ko osvaja lokalni trg Nekdanja hmeljska princesa danes pivovarka – Nobene kemije, vse naravno, zatrjujejo v zasebni pivovarni v Lokovici Tatjana Podgorťek

Pivo je pijaÄ?a z veÄ?tisoÄ?letno tradicijo, poznali so ga Ĺže Sumerci. V Evropo so pivo iz Karpatov prinesli Slovani in tako se je udomaÄ?ilo tudi na Slovenskem. V zadnjem Ä?asu postajajo vse bolj privlaÄ?ni lokalni proizvajalci piva. Ena takih je Marija Irman, ki je skupaj s partnerjem uredila manjĹĄo varilnico piva v Lokovici, na meji med obÄ?inama Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Marija pravi, da se ji je ideja o ureditvi manjĹĄe pivovarne, v kateri vari pivo bolj kot hobi od leta 2013, porodila ob razmiĹĄljanju, kaj naj poÄ?ne s podedovano kmetijo, na kateri sta njena starĹĄa na pribliĹžno tri hektarjev velikem polju gojila hmelj, na preostalih njivah pa je rasel tudi jeÄ?men. ÂťZnana sem po tem, da moram vsakih 10 let v svojem Ĺživljenju kaj spremeniti. Za ukvarjanje z Ĺživinorejo mi ni bilo. Prej omenjena dejstva in to, da sem si kot Bra-

se to ves Ä?as dogaja doma, te to ĹĄe bolj navduĹĄi. Ko sem se odloÄ?al za poklic, mi je bilo kmalu jasno, da bi bilo neumno, Ä?e ne bi nadaljeval druĹžinske tradicije. Za poklic sem se odloÄ?il sam, nihÄ?e me ni silil vanj.ÂŤ Aprila je minilo 10 let, odkar je zaposlen v podjetju. Lani jeseni, kmalu po praznovanju 25-letnice, so opustili oÄ?etov s. p., preoblikovali so se v Avto GlinĹĄek, d. o. o. Želimo si, da bomo ĹĄe dolgo uspeĹĄni na trgu, zato nenehno skrbimo tudi za posodobitve. Sploh, ker danes ni veÄ? teĹžko dobiti sodobne opreme, je pa res, da velikih novosti v naĹĄi dejavnosti pri opremi ni.ÂŤ Zato pa, ker so v koraku s Ä?asom, dodajajo nove dejavnosti. ÂťZ leti smo ponudbo razĹĄirili, zato sedaj opravljamo tudi premontaĹžo pnevmatik, servisiranje klimatskih sistemov na vozilih, poliranje in ĹĄe marsikaj. Vedno se trudimo, da stranki ponudimo Ä?im veÄ?.ÂŤ Sodelujejo z veÄ?ino slovenskih zavarovalnic in opravljajo tudi cenitve ĹĄkode. ÂťVelikokrat se zgodi, da nas prav zato, ker smo doma ob delavnici, kliÄ?ejo takoj po nesreÄ?i, pa Ä?e je tudi ponoÄ?i ali med prazniki.ÂŤ VeÄ?ina njihovih strank je iz Ĺ aleĹĄke doline, nekaj tudi iz KoroĹĄke.

Veseli so, ker se veÄ?ina k njim vraÄ?a. Želimo si, da se dobra tradicija nadaljuje, ob tem pa upamo, da se bodo Ä?asi obrnili na bolje. Dokler se ne, tudi veÄ?ji naÄ?rti Ä?akajo. Ĺ˝elimo pa ohraniti kakovost, po kateri smo znani,ÂŤ ĹĄe doda Sandi, ki nam pove, da dobro sodelujejo tudi z velenjskim Ĺ olskim centrom. BodoÄ?i avtomehaniki pri njih opravljajo prakso, pri tem pa jim ne predajajo le avtoliÄ?arskega znanja. UÄ?ijo se tudi odnosa do strank in odgovornosti. Oboje je v druĹžini GlinĹĄek zelo pomembno. đ&#x;”˛

prostorih obnovljene hiĹĄe, v njej pa varita pivo po potrebi. V poletnem Ä?asu je tega veÄ?, v preostalih letnih Ä?asih manj. Po Ä?em se lokoviĹĄko pivo oziroma Lo-ko, kot sta ga poimenovala, loÄ?i od piva znanih pivovarn? Po tem, pravi Irmanova, da je nefiltrirano, nepasterizirano, brez kakrĹĄnekoli kemije. Izdelujejo ga po domaÄ?em receptu iz jeÄ?mena, kvasa, vode in eteriÄ?nih olj hmelja. ÂťPivo je res naravno, zato ima omejen rok trajanja. Pri ĹĄestih stopinjah Celzija je uporabno najveÄ? dva meseca.ÂŤ Vse sestavine so domaÄ?e, zatrjuje, tako hmelj kot slad.

Po poklicu je ekonomistka in proizvodnja piva je zanjo nov izziv. Potrebno znanje in izkuĹĄnje si ĹĄe nabira in jih prepleta z lastnimi idejami.

Za zdaj o pivovarni, ki bi prestopila lokalne meje, ĹĄe ne razmiĹĄlja. đ&#x;”˛

NajteĹžja je in najdlje traja odloÄ?itev, kakĹĄno izbrati in kje jo postaviti Milena KrstiÄ? – Planinc

Do konca leta 2017 morajo biti vsi objekti po drĹžavi prikljuÄ?eni na kanalizacijo ali imeti svojo malo Ä?istilno napravo. Tisti, ki Ĺživijo na vodovarstvenih obmoÄ?jih in niso prikljuÄ?eni na kanalizacijo, pa Ĺže prej – do konca letoĹĄnjega leta.

Zanjo je doslej v Ĺ aleĹĄki dolini poskrbelo malo ljudi, Ä?e je sklepati po ĹĄtevilu tistih, ki so uporabili nepovratna sredstva. Enim se morda zdi leto 2017 ĹĄe daleÄ?, drugi mogoÄ?e o tem sploh ĹĄe ne razmiĹĄljajo, tretji morda kljub subvenciji nimajo denarja za razliko, ki jo je treba zagotoviti ...

Uredba, ki je uvedla reĹĄitev z MKÄŒN, seveda ne gre na roke tistim, ki si je ne bodo priskrbeli pravoÄ?asno.

Predpisana kazen sega do 1.500 evrov, kar je ogromno v primerjavi s tem, da solidna in dobro delujoÄ?a MKÄŒN stane med 2.700 in 3.000 evri (brez vgradnje).

Na trgu je ogromno ponudnikov naprav, na enem od seznamov na gospodarski zbornici jih je naĹĄtetih kar 57! Kako se potem odloÄ?iti?!

Cena je gotovo eden od dejavnikov, ne sme pa biti edini, da ne bo nevĹĄeÄ?nosti. Vsaj o dveh stvareh se je pred odloÄ?itvijo dobro pozanimati – o tem, kolikĹĄna je velikost naprave in na koliko Ä?asa je treba prazniti blato. Tudi posvet s kom, ki si je napravo Ĺže priskrbel in ima z njo izkuĹĄnje, je na mestu.

Strokovnjaki najveÄ?krat opozarjajo, da je treba biti pozoren, da volumen naprave ne bo premajhen. V tem primeru bo treba blato, ki nastaja, odvaĹžati pogosteje, pogostejĹĄe pa utegnejo biti tudi hidravliÄ?ne obremenitve v ÂťkonicahÂŤ. Recimo da bomo kakĹĄno soboto ali nedeljo, ko bomo veÄ? doma, veliko kuhali in prali. ÄŒe je koliÄ?ina vode, ki priteÄ?e

Marija Irman: ÂťKer se ĹĄe uÄ?im, je zame proizvodnja zahtevna. Ne bi je priporoÄ?ila vsakemu.ÂŤ

slovÄ?anka pri 17 letih nadela krono hmeljske princese, so pripeljali do logiÄ?ne odloÄ?itve. S parterjem pa sva tudi zaznala priloĹžnost v proi-

zvodnji piva. Glede na to, da sem na posestvu ohranila tudi slive in hruĹĄke, iĹĄÄ?em izzive ĹĄe v Ĺžganjekuhi.ÂŤ Pivovarno sta uredila v spodnjih

đ&#x;”˛

DrĹžava breme preloĹžila na drĹžavljane?

Ljudje niso sami krivi, da se ne morejo prikljuÄ?iti na javno kanalizacijo, iz Ĺžepa pa bodo morali potegniti toliko in toliko evrov in zadevo urediti, ker jim je to drĹžava predpisala. S tem je nekako breme preloĹžila na drĹžavljane.

A eni menijo drugaÄ?e. Da so, preden so se sami selili v hiĹĄe, ki so jih zgradili, za priklop na kanalizacijo morali poravnati prispevek, ki na komunalno urejenih parcelah ni bil ravno majhen. Na tistih, ki niso bile opremljene s kanalizacijo, je bil niĹžji.

Seveda pa je teĹžje, Ä?e je treba nekaj urejati naknadno. Na to pred leti niso raÄ?unal. Za marsikoga predstavlja to veliko obremenitev.

Lokalne skupnosti gredo investitorjem na roko s 1.000 evri nepovratnih sredstev. Naprava pa mora delovati po vseh predpisih.

Dr. Janez RoĹĄer novi Ĺ ampion, 11 velikih direktor PV Invest in 14 zlatih medalj HÄ?erinsko podjetje Premogovnika Velenje PV Invest od zaÄ?etka junija vodi dr. Janez RoĹĄer, ki je v tem podjetju zaposlen od leta 2010, zadnja tri leta pa je vodil program Jamomerstvo in geodetske storitve.

Dosedanji direktor mag. Drago PotoÄ?nik je s funkcije odstopil iz osebđ&#x;”˛ mz nih razlogov.â€

v napravo, veÄ?ja, kot je aktivni volumen, bo ĹĄlo Ä?ez. S tem bomo obremenili okolje, saj preobremenjena naprava vsega ne bo mogla predelati. ÂťDejansko je za odloÄ?itev potrebnega najveÄ? Ä?asa,ÂŤ pravi NataĹĄa Ĺ˝evart Uranjek iz Komunalnega podjetja Velenje, kjer investitorjem MKÄŒN tudi svetujejo brez plaÄ?ila. ÂťOsnova je, da vemo, koliko ljudi bo v hiĹĄi, ki bo imela malo komunalno Ä?istilno napravo, Ĺživelo naslednjih 15, 20 let. Se bo ĹĄtevilo spreminjalo? Dobro si je vzeti malo rezerve, denimo eno ali dve populacijski enoti,ÂŤ pravi in doda: ÂťV teh primerih je populacijska enota Ä?lovek in tudi MKÄŒN so oznaÄ?ene s populacijskimi enotami.ÂŤ Postavitev MKÄŒN ne zahteva veliko Ä?asa. NajveÄ? ga terja odloÄ?anje o tem, kakĹĄno napravo izbrati in kam jo vgraditi. ÂťJasno je, da bo morala biti nekje na naĹĄem zemljiĹĄÄ?u in imeti iztok. Najbolj enostavno je v primeru, Ä?e je kje v bliĹžini kakĹĄen vodotok, ker je lahko potem iztok iz MKÄŒN speljan direktno, Ä?e ga ni, je treba na koncu urediti ĹĄe ponikalnico.ÂŤ Koliko pa je smiselno, da ima v zaselkih z nekaj hiĹĄami, kjer javne kanalizacije ne bo, vsaka hiĹĄa svojo Ä?istilno napravo? ÂťNi treba. Lahko se dva ali trije stanovalci poveĹžejo in to uredijo skupaj z eno Ä?istino napravo velikosti 16 do 18 populacijskih enot. Posebej smiselno je to v primerih, ko so hiĹĄe blizu skupaj in kanalizacijski vodi niso dolgi.ÂŤ Dobro pa je to tudi zato, ker v Ä?asu, ko gre kdo od hiĹĄe, naprava vseeno dobiva hrano, odpadno vodo, ki jo predelujejo mikroorganizmi. Tako bo tudi bolje delovala. Pred odloÄ?itvijo o tem pa se morajo lastniki uskladiti, verjetno tudi podpisati kak dogovor.

Arja vas – Strokovna komisija je Şe ocenila izdelke, ki jih je prejela za letoťnji mednarodni kmetijsko-Şivilski sejem v Gornji Radgoni.

Znova so blesteli izdelki mlekarne Celeia iz Arje vasi. Od 40, ki jih je poslala v ocenitev, jih je 26 prejelo prestiĹžno priznanje, in sicer naziv ĹĄampion (kisla smetana Mileram),

11 veliko zlato, 14 pa zlato medaljo.

V mlekarni so z rezultati zelo zadovoljni, saj so med nagrajenimi tudi izdelki, s katerimi so obogatili police v trgovinah letoĹĄnjo pomlad: trajno UHT mleko s 3,5- in 1,5-odstotno mleÄ?no maĹĄÄ?obo, trajna smetana UHT za stepanje s 3,5-odstotno mleÄ?ne maĹĄÄ?obe in nova sadna jogurta mango-marakuja ter suha sliva (125-gramski lonÄ?ek). đ&#x;”˛

tp

Naš ­čas, 9. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

INTERVJU

9. julija 2015

»Odgovornost politike, če bo Gorenje zaradi Na pogovor smo povabili predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca – Prvo letošnje polletje zaznamovali ruska in ukrajinska kriza, kjer se je prodaja prepolovila – V juliju več povpraševanja, zato tudi dodatno zaposlovanje – Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo Mira Zakošek

Najprej iskrene čestitke, gospod Bobinac, sodite med najuglednejše v državi (raziskava Ugled 2015), to velja tudi za Gorenje.

Kaj vam to pomeni? »Od medalj se sicer ne preživi. Vsi skupaj v Gorenju se dobro zavedamo, da je treba delati dobro, uspešno in kvalitetno. Treba je razvijati izdelke, odpirati nove trge in predvsem veliko delati z ljudmi. Skrbeti je treba, da so na koncu zadovoljni tudi naši delničarji. Takšna priznanja so kot plaha ptica, ki je sicer dobrodošla in se je človek razveseli, a v hipu lahko odleti. Tako je tudi z ugledom podjetja. Vsekakor je lepo, da smo tako vodstvo Gorenja kot tudi podjetje skupaj z obema farmacevtskima družbama na vrhu najuglednejših v državi, pa čeprav naša panoga ni niti lahka niti privlačna. Prehiteli smo vse trgovce, storitvena podjetja, zavarovalnice in banke, tiste, ki se ukvarjajo z naftnimi derivati … Vsekakor je to lepo in utrjuje našo dolgoročno gradnjo prepoznavnosti in ugleda s trdim delom in dobrim rezultatom.« Se pa zadnje čase v medijih bolj malo pojavljate! »Da, mogoče sem zato tudi višje uvrščen na lestvici (smeh). Potrebno je, da vsak dela svoje delo in moje delo je vodenje desettisoččlanskega kolektiva. Nalog je veliko, so tako strateške kot povsem operativne. Tu so zaposleni pa delničarji, bankirji, poslovni partnerji, neposredni sodelavci … Dela je res veliko, časa za vse ostalo je bolj malo.

Kar pa se medijev tiče, mislim, da sem svoje nastope kar dobro uravnotežil.«

Pred kratkim ste imeli skupščino, na kateri ste ocenjevali lansko leto. Kakšno je bilo? »Lansko leto je bilo v mnogočem prelomno in tudi dobro. Naredili smo nekaj pomembnih korakov naprej. Povečali ali pa zadržali smo tržne deleže na pomembnih trgih. V primerjavi z letom 2013 smo za 25 milijonov evrov povečali dobičkonosnost in prišli v zeleno polje, za 30 milijonov smo znižali dolgove, uvedli veliko novih izdelkov, prodali bistveno več premijskih in inovativnih izdelkov, začeli uveljavljati blagovno znamo Asko tudi zunaj Evrope, v Avstraliji, ZDA, na izbranih trgih Azije … Vse to smo lahko naredili, ker smo uspešno udejanjili prestrukturiranje, zaprli proizvodnjo na Švedskem in Finskem in večino tega prenesli v Slovenijo, okrepili pa smo tudi proizvodnjo na lokaciji v Srbiji in na Češkem.

Vse to nam je prineslo stabilno osnovo, in če se v zadnjem kvartalu lanskega leta ne bi začela dogajati ruska kriza, bi načrte celo presegli. No, kljub vsemu so lanski rezultati, kot sem dejal, dobri.«

Ruska in ukrajinska kriza prepolovili prodajo na teh trgih Kako pa doživljate letošnje leto, za katerega smo upali, da bomo pometli s krizo, ta pa nas še naprej nosi malo po svoje? »Ruska kriza se je z letošnjim letom še poglobila, ukrajinska pa je bila »globoka« že prej. Ruski trg je v primerjavi z lani (ko je že padel) padel še za polovico. Na teh dveh trgih smo v zadnjih dveh letih izgubili kar 100

milijonov evrov, kar je praktično nemogoče nadomestiti drugje. Lepo sicer rastemo v Avstraliji, solidna je Amerika, dobro pa smo zasidrani tudi v Aziji, centralni in vzhodni Evropi, bivši Jugoslaviji … A vse to izpada na ruskem in ukrajinskem trgu ne more nadomestiti, zato ponovno »krvavimo«. V letošnjem prvem polletju je bila tako prodaja nižja kot lani, to smo v načrtih predvideli, a je padec še večji. Naše prvo letošnje polletje torej ni dobro, malce optimizma nam vliva junij, ki je bil prodajno gledano najuspešnejši letos, podoben trend pa nakazujejo tudi naročila za tretje četrtletje.« Finančno vas verjetno obremenjujejo tudi tečajne razlike? »Od gibanj tečajev bo v veliki meri odvisen tudi rezultat ob koncu leta. Lani je rubelj proti evru izgubil več kot 37 odstotkov vrednosti, največ proti koncu leta. Negativne vplive smo delno omilili s hitrimi ukrepi in ščitenjem valute, a ker se je rubelj na začetku letošnjega leta okrepil, s temi tečajnimi razlikami znova izgubljamo. Dejstvo je, da bo naš letošnji finančni rezultat v veliki meri odvisen od tečajnih gibanj in njihovega potencialno negativnega vpliva, a je hkrati to danes največja neznanka.« Čutite tudi grško krizo? »Po analizi našega sveta za obvladovanje tveganj je naša izpostavljenost zelo majhna. Veliko z Grčijo nismo poslovali. Bi pa lahko morebiten izstop Grčije iz evrskega območja zamajal celotno Evropo in to bi lahko pomenilo podražitev denarja in dvig obrestnih mer. Prav zato je za nas tako zelo pomembno, da smo se lani toliko razdolžili.

Dobro tudi obvladujemo zaloge, z bankami pa se dogovarjamo za refinanciranje, ki bi ga naj sklenili do jeseni.«

Gospodarstvo potrebuje stabilnejše poslovno okolje Kaj poleg omenjenega še negativno vpliva na poslovanje Gorenja v Sloveniji? »V Sloveniji ima Gorenje sedež podjetja in tudi največ zaposlenih. Ponosen sem, da smo tu število zaposlenih lani povečali, med tem ko smo v Skupini zaposlenost znižali. Z vidika zaposlenosti je Gorenje odvisno od slovenskih razmer. Obdavčitev dela je tista rak rana, ki povzroča, da je Gorenje manj konkurenčno kot drugi, ki proizvajajo na primer v Romuniji, Bolgariji, pa če hočete tudi v kakšnih drugih centralnoevropskih državah, kjer je obdavčitev dela bistveno nižja. Vlada sicer poskuša vzpostaviti stabilnejše razmere s privatizacijo in drugimi ukrepi, zagotovo pa bo morala ugrizniti tudi v tisto kislo jabolko, ki pomeni drastične strukturne reforme v zdravstvu, … Tega se nobena vlada ne loti dovolj odločno. Želel bi si, da se vlade ne bi tako hitro menjavale, da bi imeli enotno, močno koalicijo, ki bi bila tudi bolj stabilna. V gospodarstvu od države torej pričakujemo predvsem stabilno okolje in razvojno naravnano davčno zakonodajo.« Kako pa je v Srbiji? »Tam smo zelo zadovoljni. Naše tovarne so dobro vodene, imamo pa tudi, podobno kot v Sloveniji, kakovostno delovno silo.

Proizvodnjo povečujemo, imamo stabilno poslovno okolje in dobre odnose z lokalni-

mi oblastmi. Srbska vlada velike investitorje (Gorenje je eno najhitreje rastočih) podpira s subvencijami, davčno zakonodajo in hitrim zagotavljanjem potrebne infrastrukture.

Srbske lokacije so dobre in dobro vplivajo tudi na trdnost Gorenja v Sloveniji.« Kaj pa je na Češkem? »Tam je položaj stabilen. Delamo dobičkonosno, regijska blagovna znamka Mora pa je dobro uveljavljena tako na Češkem kot Slovaškem. Čehi so zelo dobri delavci. Vemo, da so bili nekoč industrijska velesila, in mislim, da to ponovno postajajo. Lahko rečem, da so bili prevzemi More, Ataga, Aska ter izgradnja tovarn v Srbiji absolutno dobre poteze. Brez njih bi bili verjetno na poti nekaterih naših konkurentov, ki so v velikih težavah ali pa celo izbrisani iz panoge.«

V Gorenju zaposleni delavci 42 narodnosti Kako sploh koordinirate ta svoja podjetja, ki so postala seveda zelo različna, saj so tudi okolja, v katerih poslujete, povsem neprimerljiva? »Smo multietnična mednarodna skupnost, prodajamo v 70 držav na vseh celinah.

V tej veliki družini imamo 42 narodnosti, zastopane pa so tudi skoraj vse religije.

Usklajevanje vseh teh različnih interesov mi je tudi osebno največji izziv.

Vzpostavili smo dober poslovni model.

Uprava, ki jo nadzira nadzorni svet, ki je tudi mednarodno sestavljen, deluje po eni strani funkcijsko (po poslovnih področjih: prodaja, razvoj, proizvodnja, nabava, logistika, oskrbna veriga, finance, kadri …), hkrati pa imamo zelo dobro vzpostavljeno mrežo korporacijskega upravljanja, ki poteka tako, da je uprava Gorenja hkrati nadzorni svet naše holdinške organizacije na Dunaju. Ta je lastnica vseh naših filial v tujini. Skupaj

ADIJO, STARI, PA NE V NARAVI! VAŠA DOBRA DEJANJA SI ZASLUŽIJO NAGRADO

Kuhinje Gorenje + do konca meseca julija posebno ugodno -50% popust in še dodatni 20% popust

Narava ni prostor za odpadke. Poskrbimo zanje skupaj. Pripeljite odsluženo električno in elektronsko opremo in v zameno boste prejeli vrednostne BONE za nakup novega aparata Gorenje, ki je energijsko varčnejši in prijaznejši tako do okolja kot vašega računa za električno energijo.

In to še ni vse. Vsi, ki boste v času od 15. junija do 30. oktobra 2015 izbrali nov aparat v Studiu Gorenje, sodelujete tudi v nagradnem žrebanju, kjer bomo petim izžrebancem plačali polletni strošek odvoza odpadkov. BONI so unovčljivi izključno v studiih Gorenje do 31. decembra 2015.

• SNAGA d.o.o., Maribor, ZC Lahova ali ZC v Melju, na Plinarniški ulici, www.snaga-mb.si • SNAGA d.o.o., Ljubljana, ZC Barje ali ZC Povšetova, www.snaga.si • Komunala Koper d.o.o., ZC Sermin ai ZC Dvori, www.komunalakoper.si • PUP Saubermacher d.o.o., ZC Velenje 1 (ob Škalskem jezeru) ali Velenje 2 (ob bivšem skadišču ERA), www.pup-saubermacher.si • Saubermacher-Komunala Murska Sobota, ZC Murska Sobota, www.saubermacher-komunala.si •

PRIDRUŽITE SE NAM NA DAN SUPER POKALA SLOVENIJA 2015, PRIDRUŽITE SE NAM TO SOBOTO, V NEDELJO, 5. JULIJA, PRED 11. JULIJA PRED STUDIEM GORENJE. ARENO BONIFIKA. OGLEJTEIN SI OGLEJTE SI E-TRANSFORMER E-TRANSFORMER IN SE SEZNANITE SE SEZNANITE S POMEMBNOSTJO S POMEMBNOSTJO PRAVILNEGA PRAVILNEGA RAVNANJA RAVNANJA Z ODPADNO E-OPREMO Z ODPADNO E-OPREMO IN IN ODPADNIMI BATERIJAMI. ODPADNIMI BATERIJAMI.

Odlični Odlični pogoji nakupa gospodinjskih aparatov aparatov in kuhinj Gorenje.

Krediti Krediti do do 36 mesecev brez obresti in brez dodatnih stroškov. zamudite enkratne priložnosti NeNe zamudite enkratne priložnosti in pohititev vStudio StudioGorenje GorenjeVelenje.

Koper. in pohitite

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

9. julija 2015

7

INTERVJU

ceste prisiljeno seliti proizvodnjo, bo hudaÂŤ z ekipo z Dunaja usmerjamo aktivnosti vseh naĹĄih druĹžb, med katerimi je veÄ? zelo velikih, recimo ruska, nemĹĄka, nizozemska, skandinavska, ki vsaka ustvari okoli 100 milijonov evrov prihodkov.

Kako vpliva na vse to vaĹĄ partner Panasonic? ÂťPanasonic je naĹĄ pomemben strateĹĄki partner. Sodelovanje z njim se dobro razvija, lani smo ustvarili blizu 6 milijonov evrov prometa, letos pa bomo presegli 10 milijonov. Imamo pa ĹĄe bistveno viĹĄje cilje. Ĺ˝e sedaj proizvaja Gorenje za Panasonic pralne stroje, hladilno-zamrzovalne in kuhalne aparate, razmiĹĄljamo pa o ĹĄiritvi sodelovanja ĹĄe na nekatera druga podroÄ?ja.ÂŤ Snujete z njim kakĹĄno novo zgodbo? ÂťRazmiĹĄljamo, da bi nekatere komponente in materiale nabavljali skupaj in bili tako ĹĄe bolj konkurenÄ?ni. Sodelujemo tudi pri razvoju, o veÄ?anju kapitalske povezave pa se v tem trenutku ne pogovarjamo.ÂŤ

Razvojno v svetovnem vrhu Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja ste ĹĄe razvojno naravnani in na tem podroÄ?ju v svetovnem vrhu? Napovedujete znova kaj novega? ÂťLetos bomo na IFI predstavili predvsem veliko novosti s podroÄ?ja kuhalnih aparatov pod blagovnima znamkama Gorenje in Asko in sveĹžo elegantno dizajnsko linijo, ki smo jo ustvarili v sodelovanju z enim najbolj zveneÄ?ih oblikovalcev na svetu. Veliko novosti v izdelkih uvaja na trg tudi Atag, naĹĄa vrhunska blagovna znamka v drĹžavah Beneluksa. Delamo pralne stroje veÄ?jih polnitev, razvijamo hladilnike z novimi upravljalskimi moduli, kmalu bomo pomivalne stroje proizvajali tudi pod blagovno znamko Gorenje.

Seveda nas v tem okolju zanima predvsem Gorenje tukaj v Velenju, kjer ste poslali spomladi na Ä?akanje kar nekaj delavcev, zdaj pa menda celo dodatno zaposlujete. Kaj se je dogajalo spomladi in kaj se zdaj?

ÂťKot sem dejal, nam je prodaja moÄ?no upadla predvsem zaradi ruske in ukrajinske krize. Trg je tam padel za polovico (ne samo nam, na sploĹĄno) in treba je bilo ukrepati. Izbrali smo za zaposlene najbolj sprejemljivo reĹĄitev, za katero smo se dogovorili tudi s socialnimi partnerji – Ä?akanje na domu za 136 delavcev. Zdaj so se naroÄ?ila poveÄ?ala, vsi ti so Ĺže priĹĄli nazaj, na novo pa zaÄ?asno zaposlujemo ĹĄe 171 delavcev. To pomeni, da ima trenutno delo 300 delavcev veÄ? kot spomladi.ÂŤ

ju skuĹĄamo kar najbolj uravnoteĹžiti interese vseh dĂŠleĹžnikov, torej lastnikov, kupcev in seveda delavcev.ÂŤ

Selitve izpolnile priÄ?akovanja Od teh selitev ste si veliko obetali, kakĹĄna je danes slika? So izpolnile priÄ?akovanja? ÂťSo. V lanskem letu smo prihranili preko 20 milijonov evrov, kar smo tudi naÄ?rtovali. ÄŒe ne bi bilo krize v

okoli 40 zaposlenih. Razvijamo takĹĄne produkte in storitve, pri katerih je vedno prostor za mlade, mlade po srcu in idejah, seveda. Tu ne delimo ljudi na mlade in stare, ampak tiste, ki so se pripravljeni prilagajati, se spreminjati in prispevati k novostim Gorenja. Zaposlujemo ĹĄtipendiste, v zadnjih letih smo zaposlili preko 40 diplomiranih inĹženirjev elektrotehnike, strojniĹĄtva, kemije in ostalih predvsem naravoslovnih

Zaradi slabe ceste manj konkurenÄ?ni Na lokaciji tukaj v Velenju je za vas ena najveÄ?jih ovir slaba cestna povezava. Na to Ĺže dolgo opozarjate, Ĺžal neuspeĹĄno? ÂťNa to teĹžavo smo z drugimi v tem okolju resno in odgovorno opozorili Ĺže pred desetletjem, a se Ĺžal niÄ? ne zgodi. Po obisku ministra ene prejĹĄnjih vlad na regijski gospodarski zbornici sem bil globoko razoÄ?aran; razumel je razvojne potrebe in nujnost infrastrukture, minister drugega podroÄ?ja pa sploh ne ali pa ni hotel. Vlada bi morala o nekaterih kljuÄ?nih projektih razmiĹĄljati manj resorsko in bolj enotno, predvsem pa posluĹĄati stroko.

Med te projekte zagotovo sodi tretja razvojna os. Odgovornost, ki jo bo nekoÄ? treba nekomu pripisati, Ä?e bo Gorenje prisiljeno zaradi ceste seliti proizvodnjo proti jugu, bo zagotovo huda. Vsekakor bo treba v Sloveniji bolj misliti na interese gospodarstva in manj na svoje vrtiÄ?ke. Preprosto egoistiÄ?no je, Ä?e nekdo iz BraslovÄ? razmiĹĄlja samo o svoji njivi, ne pa, da bo nekdo iz Dravograda zaradi tega na dolgi rok hendikepiran.ÂŤ Ste zakljuÄ?ili procese prestrukturiranja, s tem mislim seveda tudi na selitve proizvodnje? ÂťTe aktivnosti niso nikoli do konca zakljuÄ?ene. Okolje, v katerem Ĺživimo in delamo, je takĹĄno, da se mora ves Ä?as kaj dogajati. To velja za posameznika in podjetje. ÄŒe kdo meni, da se mu ni treba spreminjati, potem je obsojen na propad. V Gorenju se ves Ä?as spreminjamo in ĹĄe veliko se bo dogajalo. Pri naÄ?rtovan-

Franjo Bobinac

Rusiji in Ukrajini in negativnih teÄ?ajnih gibanj, bi bilo Gorenje visoko profitabilno podjetje Ĺže danes. Tako pa se spet borimo, ali bomo v zelenem polju ali ne. Dejstvo pa je, da Ä?e teh selitev ne bi izvedli, bi imeli v tem trenutku hude teĹžave.ÂŤ Ĺ aleĹĄka dolina je v zadnjih letih izgubila veliko delovnih mest, podjetij, ki bi zaposlovala, praktiÄ?no ni. Mladi so brez dela, ali mislite kaj nanje? ÂťKot sem omenil, ravno ta Ä?as ponovno zaposlujemo. Tudi sicer se je Gorenje lani v Sloveniji poveÄ?alo za

znanosti. ÂťSveĹža kriÂŤ je vedno potrebna, v tem trenutku se lotevamo prestrukturiranja v korporacijskem marketingu.ÂŤ

Kljub krizi ohranili ugoden socialni sporazum Kljub vsem teĹžavam, ki jih omenjate, ste ohranjali za delavce zelo ugoden socialni sporazum, kolikor vem, se ta izteÄ?e letoĹĄnje leto, kakĹĄna bodo pogajanja? ÂťSocialni dialog pravzaprav ves Ä?as poteka. Ves Ä?as se pogovarja-

Usmeritev ostaja nespremenjena V podjetju BSH HiĹĄni aparati Nazarje lansko poslovno leto sklenili s skromnejĹĄim dobiÄ?kom – Okolju prijazno podjetje Tatjana PodgorĹĄek

V podjetju BSH HiĹĄni aparati Nazarje so z rezultati lanskega poslovnega leta zadovoljni, Ä?eprav ti kaĹžejo na upad prihodkov in s tem tudi niĹžji Ä?isti dobiÄ?ek. Ta je leta 2013 znaĹĄal veÄ? kot 32 milijonov, lani pa 7,3 milijona evrov. Poleg posledic ukrajinske in ruske politiÄ?ne krize razloge za to v veÄ?ji meri pripisujejo spremenjenim transfernim cenam. ÂťPodjetje v Nazarjah pro-

da 90 odstotkov izdelkov v druge drĹžave v okviru skupine BSH po transfernih cenah, metoda kalkulacije teh cen pa se je zniĹžala. NemĹĄki BSH se je sprememb lotil sistematiÄ?no in v vseh drĹžavah poenotil

omenjeno metodo cen,ÂŤ so pojasnili v podjetju. Zaradi politiÄ?ne krize v Ukrajini in Rusiji so v ĹĄe veÄ?ji meri kot minula leta zaposlovali po potrebah naÄ?rtovanega obsega naroÄ?il ter dogovorjenih projektov.

Njihova proizvodnja ima sezonski znaÄ?aj, obseg zaposlovanja pa poslediÄ?no sledi dogovorjenemu obsegu naroÄ?il. Letos so Ĺže zaposlili 70 novih sodelavcev, dodatne zaposlitve predvidevajo v drugi polovici

mo s sindikati, svetom delavcev, jeseni pa bodo aktivno stekla pogajanja med pogajalskima skupinama delavcev in delodajalcev. DoseĹžki zadnjih dveh let so, da smo kljub zaostrenim razmeram ohranjali ali pa celo poveÄ?evali standard naĹĄih zaposlenih. Seveda to niso samo plaÄ?e (te so redne) in regresi (tudi ti so redni in nadstandardni). Lani sicer nismo dosegli zastavljenega dobiÄ?ka, a smo zaposlenim ob koncu leta vseeno dali nagrado, katere na Ĺžalost polovico vzame drĹžava s svojimi dajatvami. Ob vsem tem skrbimo za varno in zdravo delo ter zaposlenim prijazno delovno okolje. Ne bom rekel, da bo jesen vroÄ?a, a potrebno bo najti kompromise zato, da bomo lahko zagotovili trajnostni razvoj Gorenja na tej lokaciji.ÂŤ Veliko tudi izobraĹžujete? ÂťNaĹĄi MenedĹžerski akademiji, ki je Ĺže dobro poznana, smo dodali ĹĄe Kreativno akademijo, ki deluje znotraj Korporativne univerze Gorenja. Tu se zaposleni iz najrazliÄ?nejĹĄih delovnih podroÄ?ij iz delovnih sredin vseh naĹĄih podjetij (Ĺ vedske, Nizozemske, NemÄ?ije, Slovenije ‌) izobraĹžujemo, sreÄ?ujemo in nadgrajujemo. Potem imamo ĹĄolo vodenja in pisano paleto najrazliÄ?nejĹĄih izobraĹževanj in usposabljanj na vseh ravneh. Lani smo v Skupini Gorenje opravili skupaj preko 250 tisoÄ? izobraĹževalnih ur (leto prej 205 tisoÄ?). Ob tem pa mnogim, ki to Ĺželijo, omogoÄ?amo izobraĹževanje za dosego Ĺželene izobrazbe. Vsekakor pa bomo morali narediti ĹĄe veÄ?, da bomo bolj znali loÄ?iti dobro delo od slabega, in to tudi primerno nagrajevati.ÂŤ Ves Ä?as Gorenje krepi svojo blagovno znamko tudi z razliÄ?nimi sponzorstvi, med drugim ĹĄporta. S tem seveda pomaga tudi ĹĄportnikom. ÂťVsekakor. Smo ponosni sponzor nordijskih reprezentanc Ĺže veÄ? kot dve desetletji, tako takrat, ko so dobri (recimo letos), kot takrat, ko ne gre najbolje. To se mi zdi dobro.

Potem je tu Rokometni klub Gorenje, ki je naĹĄa druga velika zgodba. Tu ostajamo ne samo zaradi tekmovalne ekipe, ampak tudi 250 mladih, ki delujejo v okviru ĹĄol tega

kluba. Sodelujemo tudi z nekaterimi drugimi ĹĄportnimi panogami, vlagamo v kulturo, z manjĹĄimi donacijami pa pomagamo tudi lokalnim druĹĄtvom.ÂŤ

leta, seveda Ä?e bodo naroÄ?ila tudi potrjena.

davnim prejeli zlato priznanje za inovacije Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice. Ti aparati viĹĄjega cenovnega razreda nastajajo na novi platformi.

Letos za raziskave in razvoj 15 milijonov evrov V podjetju poudarjajo, da je njihova prednost pred konkurenco med drugim razvojna dejavnost. V zadnjih petih letih je razvojni center v Nazarjah vloĹžil 72 patentnih prijav, ki so v veliki meri odraz uspeĹĄnega povezovanja dobrih izkuĹĄenj iz gospodarstva in znanosti, pridobljenih v rednem sodelovanju z domaÄ?imi in tujimi univerzami in inĹĄtituti. Za vlaganje v raziskave, razvoj in tovarno so letos, podobno kot prejĹĄnja leta, namenili 15 milijonov evrov.

NaÄ?rte za to so prav tako prilagodili spremenjenim okoliĹĄÄ?inam, ki jih narekuje kriza v Ukrajini in Rusiji.

NaÄ?rte za letos, zagotavljajo, presegajo predvsem zaradi dobre prodaje novejĹĄih produktov z viĹĄjo dodano vrednostjo. Gre za kavne aparate nove generacije – popolnoma avtomatska kavna aparat EQ.6 in vgradni IC6, za katera so pred ne-

V Sloveniji zaposlenost poveÄ?ali, zaposlujejo 6500 delavcev Ste torej druĹžbeno odgovorno podjetje? ÂťDa, Ä?e se to meri s tem, vsekakor. Ampak jaz vidim naĹĄo druĹžbeno odgovornost bolj v tem, da smo uspeĹĄno podjetje, da smo v zadnjih desetih letih ves Ä?as rasli, da smo promet poveÄ?ali od 900 milijonov na milijardo 250 milijonov. V tem, da smo ves Ä?as zaposlovali, da zaposlujemo v Sloveniji 6.500 delavcev in da ob tem dosegamo tudi rezultate, ki bodo sprejemljivi za lastnike.ÂŤ Tudi z lokalno skupnostjo dobro sodelujete? ÂťAbsolutno, zelo dobro, veÄ?krat letno se dobimo z Ĺžupanom in njegovimi sodelavci, sodelujemo pa tudi z drugimi lokalnimi institucijami, s katerimi se vkljuÄ?ujemo v razreĹĄevanje skupnih teĹžav (na primer tretja os). Vesel sem, da se vodstvo lokalne skupnosti zaveda pomena Gorenja na velenjski lokaciji.

Za konec se vrniva ĹĄe k rokometu.

Gorenje ima odliÄ?no rokometno moĹĄtvo, a navijaÄ?i menijo, da z nekaterimi odloÄ?itvami vodstvo kluba prepreÄ?uje ĹĄe veÄ?je uspehe? ÂťPreko upravnega odbora, ki bo na novo formiran avgusta, se bomo zelo potrudili, da bomo rokomet v Ĺ aleĹĄki dolini bolj popularizirali in znova okrepili. Nagovorili bomo navijaÄ?e in ostale prebivalce in skuĹĄali na tekme privabiti veÄ? gledalcev.

Skupaj z lokalno skupnostjo pa bomo skuĹĄali zagotoviti tudi boljĹĄe pogoje za delo. Nedvomno gre z vidika uspehov za najpopularnejĹĄo ĹĄportno panogo v tem okolju, kar pa je treba marketinĹĄko bolj izkoristiti. Upam, da se bomo z lokalno skupnostjo dogovorili o klimatizaciji RdeÄ?e dvorane.ÂŤ đ&#x;”˛

Aparati za pripravo hrane in termiÄ?nih aparatov Lani so proizvedli 7,2 milijona aparatov, v teh okvirih pa naÄ?rtujejo tudi letoĹĄnjo proizvodnjo. Usmeritev podjetja ostaja proizvodnja aparatov za pripravo hrane in termiÄ?nih aparatov za pripravo napitkov.

Bodo trg letos presenetili s kakĹĄnim novim? ÂťBSH bo na sejmu IFA septembra letos predstavil veliko novosti, med njimi tudi te iz tovarne v Nazarjah.ÂŤ Vsako leto v podjetju potrjujejo, da so druĹžbeno odgovorno podjetje. To dokazujejo s premiĹĄljenim izkoriĹĄÄ?anjem naravnih virov in zmanjĹĄevanjem vplivov na okolje.

Zato ne preseneÄ?a lani pridobljena nagrada Okolju prijazno podjetje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 1. julija Odbor za pravosodje je podprl veÄ? zakonskih predlogov, in sicer predloge novel kazenskega zakonika, zakona o izvrĹĄevanju kazenskih sankcij in novelo zakona o izvrĹĄbi in zavarovanju.

Vlada je sprejela predlog zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki med drugim poenostavlja s tem povezane postopke in odpravlja dodatne stroĹĄke.

RTV je dobil novo vodstvo: odgovorni urednik 1. programa Radia Slovenija je postal Andrej Stopar, informativni program TV Slovenija bo vodila Jadranka Rebernik, ťtiriletni mandat za ťportni program pa je dobil Miha Žibrat.

V poslanski skupini SMC so potrdili, da je Bojan DobovĹĄek zapustil njihove vrste.

Veliko Britanijo, Francijo in Pirenejski polotok je zajel hud vroÄ?inski val.

Kitajski parlament je sprejel nov zakon o nacionalni varnosti, s katerim oblasti dobivajo nove pristojnosti za zaĹĄÄ?ito Âťtemeljnih pravic ljudstvaÂŤ ter nadzor nad spletom in celo vesoljem.

zalivu leta 2010. PlaÄ?ala bo 18,7 milijarde dolarjev.

Petek, 3. julija Pred predstavniĹĄtvom Evropske komisije v srediĹĄÄ?u Ljubljane je bil shod v podporo grĹĄkemu prebivalstvu. UdeleĹženci so menili, da je treba izsiljevanje grĹĄkega ljudstva ustaviti.

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je za zaprtimi vrati seznanil z dejavnostmi pri razsodbi arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko.

Islandski parlament je kljub nasprotovanju opozicije in nekaterih islandskih cerkva odpravil zakon o bogokletstvu.

DĹžihadisti skrajne Islamske drĹžave so v antiÄ?nem mestu Palmira v osrednji Siriji uniÄ?ili znamenit in nenadomestljiv starodavni kip leva, ki je stal pred tamkajĹĄnjim muzejem.

Francija je zavrnila proĹĄnjo za azil ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea. Ocenili so, da mu trenutno ne grozi nevarnost.

Ruski energetski velikan Gazprom je potrdil, da je ustavil dobavo plina Ukrajini, potem ko drĹžavi na pogajanjih nista dosegli dogovora o novih pogojih dobave ruskega plina za prihodnjo zimo.

ÄŒetrtek, 2. julija Odbor za notranje zadeve ni podprl priprave zakonskih sprememb o delovanju KPK in Informacijskem pooblaĹĄÄ?encu.

Vlada je izbrala kandidate za nadzornike SDH: Barbaro Smolnikar, Damjana BeliÄ?a, Draga Ferfoljo, DuĹĄka Kosa in Lidio Glavina.

Vlada se je odloÄ?ila, da bo zaprosila za polnopravno Ä?lanstvo v Evropski vesoljski agenciji – ni pa ĹĄe bilo jasno, kako se bo finanÄ?no breme Ä?lanarine razdelilo med ministrstva ali celotno gospodarstvo.

Z izstopom DobovĹĄka SMC in DeSUS nimata parlamentarne veÄ?ine.

Odmeval je izstop Bojana DobovĹĄka iz SMC. V SD so hitro ugotovili, da SMC odslej skupaj z DeSUS nima veÄ? zagotovljene veÄ?ine v DZ, in ocenili, da niso veÄ? pogreĹĄljivi.

Po teroristiÄ?nem napadu na hotel v tunizijskem kraju Sousse je tamkajĹĄnja policija aretirala 12 osumljencev.

Britanska naftna druĹžba BP je z ameriĹĄkimi oblastmi dosegla poravnavo za razlitje nafte v MehiĹĄkem

9. julija 2015

Mojca Ĺ truc

DĹžihadisti uniÄ?ujejo brez premisleka.

Gazprom je Ukrajini znova zaprl pipico.

Sobota, 4. julija Ĺ˝e dopoldne se je na IĹžanski cesti v Ljubljani zgodila tragedija. MoĹĄki je na pomoÄ? poklical policiste, ko pa so se ti pripeljali, je s svojim avtomobilom namenoma trÄ?il v njihovega. En policist je na kraju nesreÄ?e umrl, drugi je bil poĹĄkodovan – policija je sporoÄ?ila, da dogodek obravnava kot umor policista.

Pretresel nas je dogodek na IĹžanski cesti, v katerem je policist izgubil Ĺživljenje.

Na Ptujskem gradu so se zbrali povabljeni na sejo vlade za Slovence po svetu, s katero so zakljuÄ?ili teden sreÄ?evanja Slovencev iz sveta in zamejstva s predstavniki vlade in drugih drĹžavnih institucij.

Dober teden dni po napadu na plaĹži je predsednik Tunizije razglasil izredne razmere.

Potem ko je Svet ZN za Ä?lovekove pravice podprl poroÄ?ilo, ki ugotavlja, da sta tako Izrael kot Hamas lani storila vojne zloÄ?ine, je izraelski premier ostro napadel ta organ.

V Kijevu se je zbralo okoli tisoÄ? provladnih borcev in pripadnikov skrajne desnice, ki so od vlade zahtevali, da prekliÄ?e dogovor iz Minska in upornikom na vzhodu napove vojno.

Nedelja, 5. julija Doma so se oglasili sindikati javnega sektorja, ki so ĹĄe enkrat opo-

zorili, da so vladne predloge za spremembe v plaÄ?nem sistemu in naÄ?rte za omejitev mase sredstev za plaÄ?e v letu 2016 Ĺže zavrnili. Obenem so opozorili, da dogovor, kot kaĹže, ne bo kmalu doseĹžen.

OdloÄ?itev Grkov je zanimala vso Evropo.

OÄ?i vse Evrope so bile medtem uprte v GrÄ?ijo, kjer so drĹžavljani glasovali na referendumu. Po izidih razliÄ?nih povolilnih anket naj bi zmagal referendumski ÂťneÂŤ trojki, a z razliko le treh odstotkov.

Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA je izvedla veÄ? letalskih napadov na Rako, oporiĹĄÄ?e Islamske drĹžave v Siriji. Ubitih je bilo tudi ĹĄest civilistov.

V ÄŒrni gori je v eksploziji v tovarni oroĹžja v mestu Mojkovac umrl en Ä?lovek, veÄ? ljudi pa je bilo poĹĄkodovanih.

Ponedeljek, 6. julija Na evropskem politiÄ?nem parketu odmeva predvsem izid referenduma v GrÄ?iji, na katerem so zavrnili pogoje posojilodajalcev. ÄŒlanice obmoÄ?ja evra Ä?akajo na naslednjo potezo Aten.

Aleksis Cipras je po referendumu dejal, da se bo „spremenil ton dialoga v Evropi“. Oglasili pa so se tudi tisti, ki pravijo, da bi bilo treba spremeniti tudi ton in iskrenost dialoga v GrÄ?iji.

prejĹĄnji mesec izenaÄ?ena s SDS na vrhu, nekoliko zaostala MadĹžarski parlament je podprl zaostritev azilne politike. V tem okviru je sprejel tudi dopolnila, potrebna za izgradnjo 175 kilometrov dolge in ĹĄtiri metre visoke ograje na meji s Srbijo, s katero Ĺželi vlada v BudimpeĹĄti zajeziti dotok beguncev.

Ta teden je Slovenijo zadel hud vroÄ?inski val. Temperature pa so se do srede gibale tudi do 40 stopinj.

Torek, 7. julija V Begunjah na Gorenjskem so na tamkajĹĄnjem pokopaliĹĄÄ?u pokopali Slavka Avsenika, velikana slovenske narodno zabavne glasbe.

V belgijski prestolnici nocoj poteka izredni vrh drĹžav z evrom na temo GrÄ?ije.

V stavbi nekdanje beĹžigrajske obÄ?ine na Linhartovi cesti v Ljubljani je bila vÄ?eraj ustanovna skupĹĄÄ?ina nove medijske hiĹĄe, ki bo ponudila televizijo, radio in spletni portal, je v izjavi za medije povedal koordinator projekta Boris TomaĹĄiÄ?. Projektu je Ĺže pred Ä?asom izrekel podporo predsednik SDS Janez JanĹĄa.

GrĹĄka kriza negativno vpliva tudi na dogajanje na azijskih borzah.

Najbolj dramatiÄ?no je na obeh kitajskih borzah, kjer vsi indeksi dramatiÄ?no drsijo navzdol.

Vsi opozicijski poslanci in nepovezani poslanec Bojan DobovĹĄek so prispevali podpis za sklic izredne seje DZ, na kateri bi opravili drugo obravnavo predloga sprememb za zviĹĄanje cenzusa za brezplaÄ?na osnovnoĹĄolska kosila.

Predstavniki vlade in obÄ?in na sreÄ?anju niso zbliĹžali staliĹĄÄ? o viĹĄini povpreÄ?nine v drugem polletju. V

Od Slavka Avsenika so se priĹĄli poslovit ĹĄtevilni ljudje, ki se jim je s svojo glasbo zapisal v srca.

Za funt demokracije Kdo je kriv za to, kar se dogaja v GrÄ?iji? Njihova politiÄ?na elita, bogata plutokracija, lastniki ladjedelnic, navadni ljudje, ki so se delali, da je vse prav, ali pa je kriva druga stran, banke, mednarodne finanÄ?ne institucije, ki so GrÄ?iji ÂťposojaleÂŤ denar, zato da je grĹĄka drĹžava kupovala njihove izdelke, Ä?etudi so hkrati vedeli, da ga GrÄ?ija nikoli ne bo v celoti vrnila.

Jure TrampuĹĄ

Ko je priĹĄla gospodarska kriza, ki je razgrnila tisto, kar je bilo v Ä?asu, ko je ves svet jezdil na valu uspehov kazino kapitalizma, zakrito, so isti posojilodajalci Ĺželeli svoj denar, od GrÄ?ije pa zahtevali varÄ?evale ukrepe, ki so drĹžavo zaduĹĄile? Ko da bi bil glavni cilj posojilodajalcev ne vraÄ?anje dolgov, paÄ? pa permanentna kontrola nespametne drĹžave in njenih drĹžavljanov.

Pravzaprav je dilema bolj preprosta. Ali so krivi tisti, ki so se v krÄ?mi do onemoglosti napili, ali oni, ki so jim naslonjeni za ĹĄankom velikoduĹĄno kupovali pijaÄ?o, pa Ä?etudi se je prvim vedno bolj majalo pred oÄ?imi.

NajpreprostejĹĄi odgovor je seveda, da so krivi leni Grki, ki noÄ?ejo vrniti izposojenega. Le malo intelektualnega napora je potrebno, da ta odgovor postane nesmiseln.

Drugi, bolj sofisticiran, je, da so krivi oboji, prvi, ker so Ĺživeli preko svojih zmoĹžnosti (zveni znano, kajne), ter drugi, ki so to dopuĹĄÄ?ali. V odnosu med dvema partnerjema je odgovornost vedno deljena.

A pri GrÄ?iji je vpraĹĄanje odgovornosti ĹĄe bolj zapleteno. VeÄ?jo odgovornost bi morala vedno nositi moÄ?nejĹĄa stran, tista, ki ima politiÄ?no in finanÄ?no moÄ?, tista, ki je, z razliko od grĹĄkega demosa, nedemokratiÄ?na.

Trojke v vseh institucionalnih permutacijah na oblast niso prinesle volitve – v dobrem in slabem so volitve vsaj privid demokracije, ki vÄ?asih celo deluje; trojko so na poloĹžaj postavili neosebni interesi kapitala, ki z demokracijo, interesi slehernika niso povezani. Nasprotno! FinanÄ?nim trgom je demokracija, samo spomniti se je treba obdobja vojaĹĄkih diktatur v JuĹžni in Latinski Ameriki, v napoto. ToÄ?no to se je zgodilo z grĹĄkim referendumom. Bruseljski eliti se zdi referendum prevara, populistiÄ?no izsiljevanje. A vse skupaj je perverzno, o tem, kako naj drĹžava varÄ?uje in ureja svoje gospodarstvo, odloÄ?ajo tisti, ki sami Ĺživijo drugaÄ?e.

Christine Legard, neizprosna ĹĄefica Mednarodnega finanÄ?nega sklada, tiste organizacije, ki postavlja in odstavlja vlade, od Grkov upraviÄ?eno zahteva veÄ?jo davÄ?no disciplino, medtem ko je njena pol milijonov evrov vredna letna plaÄ?a (brez dodatkov) neobdavÄ?ena.

Zato rezultata grĹĄkega referenduma in upora ne smemo razumeti kot Âťbizantinsko dvoliÄ?nostÂŤ, kakor je zapisal eden od slovenskih politikov, ampak je njihov boj boj nas vseh. Kot uÄ?i Internacionala: ÂťNihÄ?e ne da nam odreĹĄenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naĹĄih lastnih rokÂŤ.

Pretiravam? Morda, a namenoma. Pri vpraĹĄanju GrÄ?ije namreÄ? ne gre za ekonomijo, ampak za politiko, za poskus neoliberalne politiÄ?ne elite, tiste, ki interese kapitala postavlja pred interese ljudi, da utiĹĄa nove leve politiÄ?ne stranke, ki se pojavljajo v obrobnih, pozabljenih, perifernih delih Evrope. Tudi v Sloveniji. Glavni argument naĹĄega finanÄ?nega ministra, zakaj je potrebno nadaljevati politiko varÄ?evanje in privatizacije, je, da nam lahko v nasprotnem primeru zrastejo obrestne mere. Zakaj Ĺže? Kdo postavlja te nevarne obrestne mere? Kdo so lastniki bonitetnih agencij? Kdo trguje, kdo upravlja z drĹžavami? Ljudstvo ali nedoloÄ?na, od ljudi umaknjena in v kravate zavita bruseljsko-finanÄ?na aristokracija, ki noÄ?e razumeti, da morata ekonomija in humanizem hoditi z roko v roki. Slovenija z GrÄ?ijo in njeno usodo ni povezana zgolj preko Ä?arterskih linij. Kar se je zgodilo z njo, se lahko hitro zgodi nam.

GrÄ?ija se je odloÄ?ila, da politika varÄ?evanja ne vodi iz krize. Popolnoma legitimno, podprla sta jih dva nobelovca za ekonomijo. Prava bitka pa se ĹĄele zaÄ?enja, in, naj ponovim, odgovornost za prihodnost Evrope ni v rokah male GrÄ?ije in neke radikalno leve stranke, kot radi pravijo slovenski mediji (pri Ä?emer je seveda radikalno vztrajati na poti nepraviÄ?nega sveta), paÄ? pa je najveÄ?ji deleĹž odgovornosti v rokah vplivnih in moÄ?nih, ki so, to priznavajo tudi sami, do GrÄ?ije vodili ekonomsko napaÄ?no politiko. ÄŒe ti ne razumejo tega, jih je potrebno zamenjati. Bankrot GrÄ?ije bi namreÄ? pomenil bankrot evropskih vrednot, nato bi zaÄ?ele padati domine, ena za drugo ‌

Grki so rekli NE

GrĹĄko poreferendumsko ozraÄ?je pa je Ĺže zahtevalo prvo Ĺžrtev. Vodja grĹĄke skupine za pogajanja s posojilodajalci je postal Evklid Cakalotos, saj je dosedanji finanÄ?ni minister Janis Varufakis presenetljivo odstopil.

V julijski raziskavi javnega mnenja, ki jo je objavilo Delo, opozicijska SDS ĹĄe vedno vodi, a se je razlika med njo in vladno SMC v primerjavi z mesecem prej zmanjĹĄala na minimum in sta skoraj izenaÄ?eni. Medtem je ZL, ki je bila ĹĄe

obÄ?inah vztrajajo, da se ta ohrani na ravni prvega polletja, saj ne beleĹžijo prihrankov.

Zavod za gozdove Slovenije je na novinarski konferenci opozoril, da je v drugi polovici junija zaznal velik razmah podlubnikov.

Bruto zunanji dolg HrvaĹĄke se je konec marca povzpel na 49,34 milijarde evrov in dosegel rekordnih 114,5 odstotka BDP.

Kdor GrÄ?ijo ĹĄe vedno razume zgolj kot vpraĹĄanje poslovnega odnosa med posojilodajalcem in nemĹĄko-francoskimi bankami, pa lahko na svoj dopust vzame neko klasiÄ?no delo svetovne literature. Naj prebere BeneĹĄkega trgovca in zgodbo o tem, ali se lahko dolg vrne tudi z odrezanimi, po funt teĹžkimi deli Ä?loveĹĄkega mesa. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9. julija 2015

9

SOCIALA, IZOBRAŽEVANJE

PriloĹžnost za najbolj ranljive skupine

Projekt paliativne oskrbe Snujejo ustanovitev mobilnega teama

Zaposleni invalidi, ki za zdaj nimajo moĹžnosti vkljuÄ?itve v proces invalidskega podjetja – Cilj: priprava ĹĄe veÄ? obrokov zdrave hrane in izobraĹževanje ljudi

Tatjana PodgorĹĄek

Dom za varstvo odraslih Velenje se tvorno vkljuÄ?uje v lokalno skupnost tudi s projekti. Zadnji, ki so ga zasnovali skupaj z Zdravstvenim domom Velenje in Mestno obÄ?ino Velenje, je paliativna oskrba. V drugi polovici leta naÄ?rtujejo dneve tovrstne oskrbe, na katerih bodo predstavili ĹĄtevilne novosti, hkrati pa utrdili Ĺže pridobljeno znanje.

Za ta namen so v minulih dneh povabili na sreÄ?anje strokovnjake institucij iz zdravstva in socialnega podroÄ?ja, ki delujejo pod okriljem ObmoÄ?ne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na KoroĹĄkem in delujejo na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline. Na njem so se med drugim dogovorili o ustanovitvi mobilnega paliativnega tima, za katerega imajo podporo tudi v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec, s celjsko in BolniĹĄnico TopolĹĄica pa se ĹĄe dogovarjajo. Paliativna oskrba je tista, za katero je treba ĹĄe veliko narediti, meni direktorica Doma za varstvo odraslih PotoÄ?nik KrajnÄ?eva.

Ker imajo v domu nov koncept dela z umirajoÄ?imi in njihovimi svojci, se jim je zdelo nujno potrebno vkljuÄ?iti vanj ĹĄirĹĄo okolico. Ĺ˝elijo si primerov dobrih praks, sodelovanja vseh, ki lahko pomagajo pri pravilnem razumevanje paliativne oskrbe. ÂťVerjamemo, da se bo iz tega izluĹĄÄ?ilo kakovostno sodelovanje, ki se bo pokazalo tudi na terenu.ÂŤ V svetu teĹžijo k temu, da ostanejo pomoÄ?i potrebni starostniki Ä?im dlje v domaÄ?em okolju. Prav tako vsi nimajo moĹžnosti nastanitve v domu. V teh primerih je treba zdruĹžiti moÄ?i in pomagati svojcem, ki se v teĹžkih trenutkih obraÄ?ajo na deĹžurnega zdravnika. Ta pa za pogovor kot najpogostejĹĄo obliko pomoÄ?i svojcem, znancem, ki izvajajo paliativno oskrbo, nima Ä?asa, ker reĹĄuje Ĺživljenje komu drugemu. ÂťTo je tisto, Ä?emur bi radi namenili najveÄ? Ä?asa. PrepriÄ?ana sem, da nam bo to v sodelovanju z ustanovami đ&#x;”˛ tp povsem uspelo,ÂŤ je ĹĄe dejala Violeta PotoÄ?nik Krajnc. â€

PravoÄ?asnost prijave in socialni poloĹžaj

Tatjana PodgorĹĄek

V minulih dneh so imeli v zaposlitvenem centru Gea, ki deluje pod okriljem InĹĄtituta Integra Velenje, veÄ? dela kot obiÄ?ajno. Poleg obrokov malic bolj ali manj stalnih abonentov so namreÄ? pripravljali tudi obroke za nekatere udeleĹžence atletskega mitinga.

Omenjeni zaposlitveni center je prvo socialno podjetje v Ĺ aleĹĄki dolini, nastalo pa je leta 2013 po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov iz leta 2006 kot odgovor na potrebe po zaposlitvi invalidov, ki nimajo moĹžnosti za delo niti v invalidskem podjetju. ÂťZ njimi smo se kot strokovnjaki sreÄ?evali v postopkih ocene in izdaje ekspertnih mnenj zanje,ÂŤ je povedala direktorica InĹĄtituta Integra Velenje Sonja Bercko Eisenreich. V tem trenutku podjetje zaposluje 8 invalidnih oseb in strokovnega delavca, ukvarjajo pa se s pripravo zdravih obrokov hrane. Dostavljajo jo ne-

Po letoĹĄnjem kolektivnem dopustu ta mesec bodo preuredili svojo ponudbo z obroki viĹĄjega kakovostnega in s tem tudi cenovnega razreda.

katerim posameznikom, usluĹžbencem v javni upravi, podjetnikom.

Pripravili so jih tudi Ĺže za razne do-

godke, kot so konference, obiske mednarodnih komisij ‌ S pridelki podjetje oskrbujejo predvsem lokal-

Bilo je zabavno in pouÄ?no UdeleĹženci tabora ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva prijateljev mladine nadgradili znanje o Ä?ebelarstvu in Ä?ebeljih pridelkih

Med veÄ? kot 50 prijavami izbrali 10 kandidatov – ÄŒistili bodo predvsem javne povrĹĄine Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da so se v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki letos prviÄ? odloÄ?ili za poÄ?itniĹĄko delo, na katerem bodo omogoÄ?ili dijakom skromen zasluĹžek.

Odziv je presenetil obÄ?insko upravo, saj je na razpis prispelo veÄ? kot 50 prijav, izbrali pa so 10 kandidatov. Za poÄ?itniĹĄko delo so se odloÄ?ili prviÄ? in Ĺže na samem zaÄ?etku naleteli na nekaj slabe volje in nezadovoljstva med neizbranimi ter njihovimi starĹĄi. ÂťPriznamo, da takĹĄnega odziva nismo priÄ?akovali, vendar je slaba volja odveÄ?. Verjamem, da bi bilo lahko bolje, a smo se Ĺže pred objavo razpisa odloÄ?ili za 10 udeleĹžencev. V razpisu smo objavili pogoje in se jih pri izboru tudi drĹžali. Osrednji merili pri tem sta bila pravoÄ?asnost prijave in socialni poloĹžaj kandidata. Menim, da smo ravnali pravilno,ÂŤ je pojasnil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Zagotovil je, da bodo pridobljene izkuĹĄnje prve tovrstne aktivnosti koristno uporabili Ĺže prihodnje leto.

Na uvajalnem sestanku prejĹĄnji teden so se z izbranimi kandidati dogovorili, da bodo opravljali poÄ?itniĹĄko delo v treh izmenah: eno v drugi polovici julija, dve v avgustu. V skladu z naslovom akcije ÂťPorihtajmo si Ĺ martnoÂŤ bodo Ä?istili okolico, predvsem javne povrĹĄine v lokalni skupnosti. Poleg malice bodo za pet delovnih dni oziroma za 40 ur dobili po 152 evrov neto nagrade. Sicer pa je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu za poÄ?itniĹĄko delo đ&#x;”˛ namenjenih 1.800 evrov.â€

Vabijo krvodajalce Od torka 7. julija do petka 10. julija v prostorih restavracije ÂťPod JakcemÂŤ poteka krvodajalska akcija. 7., 8. in 9. julija za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, 10. julija pa za potrebe bolnice Maribor.

Krvodajalce lahko vpiĹĄete ĹĄe danes od 7,00 do 15,00 ure in jutri (petek) 10. junija, od 7. do 14. ure. đ&#x;”˛

ZmanjĹĄajmo uporabo plastiÄ?nih vreÄ?k 3. julija smo obeleĹžili mednarodni dan brez plastiÄ?nih vreÄ?k. Ekologi brez meja vseskozi opozarjajo na problematiko pretirane uporabe plastiÄ?nih vreÄ?k. Slovenci smo veliki onesnaĹževalci, na leto namreÄ? porabimo med 130 in 150 plastiÄ?nih vreÄ?k, ki jih obiÄ?ajno ne uporabljamo dlje kot 30 minut. VeÄ?ina svojo pot konÄ?a med meĹĄanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let. đ&#x;”˛

Na zakljuÄ?ku tabora so udeleĹženci starĹĄem ÂťporoÄ?aliÂŤ o vsem, kar so na njem doĹživeli in Ä?esar so se nauÄ?ili.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, od 29. junija do 1. julija – V osnovni ĹĄoli bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki kljub poÄ?itnicam ni bilo miru. V nekatere uÄ?ilnice so se namreÄ? za tri dni ÂťnaseliliÂŤ udeleĹženci tradicionalnega poÄ?itniĹĄkega tabora tamkajĹĄnjega druĹĄtva prijateljev mladine. Bil

je 13. po vrsti, tema pa Ä?ebelarstvo.

UdeleĹžilo se ga je 16 otrok od 1. do 5. razreda osnovne ĹĄole, kar je nekaj manj kot lani. Izjemoma, ker sta si tako Ĺželela, so vanj vkljuÄ?ili 5-letnega deÄ?ka iz vrtca in ĹĄestoĹĄolko. ÂťImeli smo se super. Bilo je zabavno in pouÄ?no. Veliko smo si zapomnili o Ä?ebelji druĹžini in nalogah njenih Ä?lanov. Nismo pa izvedeli,

kako moramo ravnati, Ä?e nas piÄ?i Ä?ebela,ÂŤ smo izvedeli na zakljuÄ?ku tabora, ki so se ga udeleĹžili tudi starĹĄi otrok. Na snidenju z njimi poleg mahanja v pozdrav, toplega objema ni manjkala tudi kakĹĄna solzica.

Predsednica DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki in vodja tabora Anja Molnar nam je zaupala, da s taborom Ĺželijio doseÄ?i nekaj

ObÄ?ina za vse nima denarja V Ĺ oĹĄtanju 150 vlog za poÄ?itniĹĄko delo – Delalo jih bo lahko le 80 Ĺ oĹĄtanj, 1. julija – V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer so zadnja leta poÄ?itniĹĄko delo mladim omogoÄ?ali v sodelovanju s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, so se letos znaĹĄli v precejĹĄnji zagati.

Holding Slovenske elektrarne je na vseh podroÄ?jih skrÄ?il stroĹĄke in med njimi se je znaĹĄlo tudi poÄ?itniĹĄko delo. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je vse do zaÄ?etka julija upal,

ni pridelovalci. ÂťNaĹĄa glavna usmeritev temelji na pripravi obrokov iz ekolopĹĄke in bio hrane, dejavnost pa dopolnjujemo ĹĄe z osveĹĄÄ?anjem ljudi o pomenu in pripravi Ĺživil, pridelanih na naraven naÄ?in, za naĹĄe zdravje.ÂŤ V minulih dveh letih so ponudili moĹžnost socialno ogroĹženim obÄ?anom v mestni obÄ?ini Velenje nakup kosila po zniĹžani ceni.

Izkoristilo jo je veÄ? kot 30 obÄ?anov na mesec. Do kosila za od 2,30 do 2,80 evra so bili upraviÄ?eni obÄ?ani z niĹžjimi pokojninami oziroma invalidninami. Po letoĹĄnjem kolektivnem dopustu vjuliju bodo preuredili svojo ponudbo, katere prednostni cilj bo predvsem priprava obrokov viĹĄjega kakovostnega in s tem tudi cenovnega razreda.ÂŤ Svojo dejavnost zaposleni sedaj izvajajo v najeti kuhinji hotela RazgorĹĄek v Velenju, njihov partner pa sta ĹĄe Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti ter Sklad za spodbujanje in zaposlovanje invalidov.

V prihodnje nameravajo pripraviti ĹĄe veÄ? zdravih obrokov, veÄ? obrokov zdrave hrane za razne dogodke – storitev, pri kateri so se doslej Ĺže izkazali v ĹĄirĹĄem prostoru. Poleg tega naÄ?rtujejo veÄ? predavanj, organiziranja raznih izobraĹževalnih dogodkov in na njih predstaviti izsledke ter primere dobrih praks v priprave zdravi prehrane iz razvitih drĹžav.

da bodo naĹĄli skupno reĹĄitev tudi letos, a je do 1. julija ĹĄe niso. ÄŒe je ne bi, bi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poÄ?itniĹĄko delo organizirala sama, seveda pa v tem primeru ne vsem 150

đ&#x;”˛

ciljev. V ospredju je koristno preĹživljanje prvih poÄ?itniĹĄkih dni, predvsem pa Ĺželijo ponuditi udeleĹžencem ĹĄe nekatera nova znanja. Tako so lahko tokrat nadgradili vedenje o Ä?ebelarstvu. ÂťÄŒeprav otroci o tem Ĺže kar nekaj vedo, smo se s Ä?ebelarjem TomaĹžem Lesnjakom dogovorili, da jim bo izdal nekatere skrivnosti. Podrobneje so lahko spoznali tudi poklic Ä?ebelar.ÂŤ Poleg ogleda Ä?ebelnjaka, pogovora s Ä?ebelarjem so na ustvarjalnih delavnicah risali na to temo, izdelovali sveÄ?e iz satnice, pokuĹĄali med in ugotovili, da vsem najbolj prija akacijev. Gostili so tudi zobozdravnico, se odpravili na izlet v VolÄ?ji Potok, pekli medenjake, izvedli lov na Ä?ebelo z velikim zobom, prijateljsko Ĺ portno-rekreativno druĹĄtvo Gavce – Veliki Vrh je poskrbelo za ĹĄportne aktivnosti pri brunarici druĹĄtva ‌ ÂťOtroci so bili pridni, zvedavi, animatorke odliÄ?ne,ÂŤ je vse pohvalila sogovornica in ob tem izrazila zadovoljstvo nad razumevanjem, na katerega so naleteli pri sponzorjih in lokalni skupnosti. ÂťKo ljudje vidijo, da se trudimo, da smo prostovoljke, so bolj odprti za sodelovanje. Nam pa s tem pomagajo izvesti tabor z niĹžjimi obremenitvami za starĹĄe otrok.ÂŤ O prihodnjem taboru se v druĹĄtvu ĹĄe niso pogovarjali. So se pa s predsednikom Ĺ portno-rekreativnega druĹĄtva Gavce – Veliki vrh dogovorili za ĹĄportno obarvano druĹženje otrok in starĹĄev prihodnji mesec. †đ&#x;”˛

mladim, ki bi radi med poÄ?itnicami zasluĹžili kak ĹĄe kako potreben evro.

Zadnji dan prejĹĄnjega tedna pa je bil dogovor vendarle sklenjen in Ĺže v ta ponedeljek je z delom priÄ?ela prva skupina. Ĺ˝al pa bo letos zaradi manj denarja dobilo priloĹžnost le 80 poÄ?itnikarjev, za razliko od lani, ko jih je med poÄ?itnicami delalo 200. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

9. julija 2015

Zaznamovali osmo obletnico ustanovitve KrĹĄko, Velenje – Tudi letos je Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru s priloĹžnostno slovesnostjo zaznamovala obletnico ustanovitve, osmo po vrsti. Na njej so med drugim podelili priznanja najuspeĹĄnejĹĄim ĹĄtudentom, ki so ĹĄtudij konÄ?ali v lanskem letu, in ĹĄtudentom za vidne uspehe pri raziskovalnem delu. Prav tako se je fakulteta zahvalila podjetjem in zavodom, ki so z zavzetim sodelovanjem pripomogli k njenemu uspeĹĄnemu delu in razvoju. Priznanja so prejeli ĹĄtudenti Rok Menih, Matic Slatinek, Franc ÄŒebulj in Domen KavĹĄek, med prejemniki zahvale za pomoÄ? oziroma sodelovanje pa sta bila iz Ĺ aleĹĄke doline zavod KSSENA, Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko ter Premogovnik Velenje.

Fakulteta za energetiko s sedeĹžem v KrĹĄkem in dislocirano enoto v Velenju je vkljuÄ?ena v razvoj mnogih projektov. Med drugim v zadnjih dveh letih sodeluje pri Ä?ezmejnem projektu Promocija energije iz foto-

Oblike valovanj se razlikujejo po koristnosti AleĹĄ OjsterĹĄek

LetoĹĄnji nagrajenci

napetostnih sistemov skozi optimizacijo z neto merjenjem elektriÄ?ne energije (PV- NET), ki razkriva moĹžnost za veÄ?ji donos v fotovoltaiki.

Neto merjenje je izraz za merjenje razlike med proizvedeno in pora-

bljeno elektriÄ?no energijo z ustrezno drĹžavno regulativo.

Projekt je tudi za Slovenijo obetajoÄ?a shema spodbud za zagon naloĹžb v nove sonÄ?ne elektrarne. V okviru projekta so na omenjeni fa-

kulteti razvili posebne merilne sisteme za spremljanje karakteristik pilotnih objektov s sonÄ?nimi elektrarnami. đ&#x;”˛

Tp

Zadovoljni z rezultati poklicne mature Velenje, 6. julija – Dijake, ki so opravljali poklicno maturo, so v zaÄ?etku tedna na njihovih ĹĄolah obvestili, ali so bili pri tem uspeĹĄni ali ne. Med ĹĄolami Ĺ olskega centra Velenje so se ĹĄe posebej razveselili rezultatov na ĹĄolah za storitvene dejavnosti ter za rudarstvo in var-

stvo okolja. Na obeh imajo namreÄ? po eno zlato maturantko.

Na storitveni je vseh 22 toÄ?k dosegla Amela EskiÄ?, na ĹĄoli za rudarstvo in varstvo okolja pa Katja Ocepek.

Sicer pa so z rezultati poklicne mature zadovoljni. Na Ĺ oli za rudar-

stvo in varstvo okolja je bilo od 27 uspeĹĄnih 24 dijakov, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti je poklicno maturo opravljalo 57 dijakov, v prvem roku se jih je veselilo 49. Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli jih je od 60 dijakov uspeĹĄno opravilo poklicno maturo v junijskem roku 56 , od 40 na strojni

ĹĄoli pa 31. Na slednji so ĹĄe povedali, da je najveÄ? neuspeĹĄnih dijakov iz programa 3 + 2.

Dijaki, ki so opravljali sploĹĄno maturo, bodo za rezultate izvedeli v noÄ?i iz nedelje na ponedeljek, 13. julija. đ&#x;”˛

tp

Denar je, ĹĄtipendij pa ĹĄe ne bo Financiranje iz javnih sredstev potrebuje podlago Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Mladi v Ĺ oĹĄtanju si Ĺželijo, da bi ObÄ?ina ĹĄtipendirala nadarjene, jim olajĹĄala ĹĄtudij in pripomogla, da bi kdo od njih po konÄ?anem ĹĄtudiju ostal v Ĺ oĹĄtanju. Radi bi strategijo, razpise za mladinske projekte ... Po tem, ko so na lokalnih volitvah gladko priĹĄli v obÄ?inski svet, so v njem takoj zaÄ?eli opozarjati na to in terjati reĹĄitve.

Dosegli so, da je Ĺže v proraÄ?unu za letoĹĄnje leto rezerviran denar za ĹĄtipendije, ni pa ĹĄe sprejet pravilnik

o tem, kako ĹĄtipendije deliti. Da jim je bilo obljubljeno, da se bo to Âťv osnutkuÂŤ uredilo Ĺže na junijski seji, s predlogom pa dogovorilo na septembrski, s Ä?imer bi lahko bilo Ĺže novo ĹĄtudijsko leto za koga manj stresno, je spomnil svetnik Ĺ˝an Delopst.

Pa tako hitro ne bo ĹĄlo. Financiranje z javnimi sredstvi terja trdno podlago. Stvari je treba sprejeti in zastaviti na novo. Predstavniki ObÄ?ine so na seji zatrjevali, da ne delajo s figo v Ĺžepu in da iĹĄÄ?ejo reĹĄitev, vendar se jim je v sooÄ?enju

s temi zadevami odprlo veÄ? vpraĹĄanj. NajveÄ? jih je bilo povezanih z odlokom za mladinske projekte in dilemo – ustanoviti v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe en javni zavod? Je potreben?

Bi bilo moĹžno delovanje v okviru zdajĹĄnjega Zavoda za kulturo? Je moĹžna ĹĄe kakĹĄna drugaÄ?na pot?

Dogovorili so se, da bodo ĹĄe to poletje za isto mizo s pravniki sedli vsi nosilci list v obÄ?inskem svetu in se dogovorili, kaj in kako. đ&#x;”˛

S poletjem na viĹĄku tudi poletne kulturne prireditve V teh julijskih dneh se v Velenju zares dogaja. V torek je na Titovem trgu navduĹĄeval plesni ansambel Aglaja iz Bruggesa s tradicionalnim in znamenitim spektaklom – ples z zastavami. Nocoj ob 20.30 si lahko na Velenjskem gradu ogledate monokomedijo Renata JenÄ?ka, v torek, 14. julija, pa napoveduje Festival Velenje znova velik prese-

Ĺžek American Music Abroad. Gre za popularno orkestralno kulturno dediĹĄÄ?ino. SliĹĄali boste popularne skladbe od skladb z Broadwaya do sodobnih skladb ameriĹĄkih mojstrov. LetoĹĄnjo turnejo po Evropi so poimenovali Bronze Tour. Prireditev bo ob 20.30 v atriju Centra Nova, v primeru slabega vremena đ&#x;”˛ mz pa v Kulturnem domu. â€

Ĺ˝an Delopst, svetnik liste Mladi za Ĺ oĹĄtanj, je priÄ?akoval, da bodo ĹĄtipendije mladim na voljo Ĺže jeseni.

V teh dneh v medijski krajini beleĹžimo pomembno obletnico s 40-letnico delovanja Radia Velenje. Tako kot je teĹžko domiĹĄljati skupni prostor brez aktivne vloge medijev, je lokalnega skoraj nemogoÄ?e. Mediji so v tem obdobju odraz naĹĄe skupne dejavnosti in namen obstoja ter delovanja v obdobju prejĹĄnje druĹžbene ureditve se pomembno razlikuje od namena danes. Ĺ˝e zato, ker je drugaÄ?na tudi lastniĹĄka podoba.

Pustimo ob strani dejstvo, da za slovenski prostor velja, da nam ni bilo dano, da bi z osamosvojitvijo dobili sodobno medijsko politiko, ki bi zmogla ustrezno zaĹĄÄ?ititi javni interes. Namesto tega smo bili priÄ?e pogromom, najprej nad mediji in potem ĹĄe nad drĹžavo. Ĺ aleĹĄka lokalna raven, primerjalno slovensko, ĹĄe vedno velja za posebnost, ki jo pomembno zaznamuje visoka mera povezovanja akterjev in skupna skrb za robne skupine prebivalcev. Vlogo povezovanja in skrbi je bilo ves Ä?as mogoÄ?e zasledovati tudi skozi uredniĹĄke politike tukajĹĄnjih medijskih hiĹĄ, vsekakor pa NaĹĄega Ä?asa (tednik NaĹĄ Ä?as, Radio Velenje) in VTV. Iz obeh je bilo mogoÄ?e jasno in glasno zaznavati, da so se poistovetili s to platjo svojega poslanstva in manj s pretenzijo, da so gotovi pes Ä?uvaj. Da takĹĄni vlogi na drugi strani ni nihÄ?e glasno oporekal, je jasno, z nekaj zgodovinskega spomina pa je mogoÄ?e najti tudi za vzorec drugih uredniĹĄkih praks, ki pa niso mogla vzdrĹžati, predvsem ne ekonomsko.

Osebno se bolje poÄ?utim v okolju, kjer je stopnja povezanosti veÄ?ja in skrb za kakovost Ĺživljenja Ä?im ĹĄirĹĄega kroga velika. Da je sploĹĄna naravnanost naĹĄega okolja podobna temu, je mogoÄ?e zaznati v veliko ozirih. To nam priznavajo ĹĄtevilni zunanji obiskovalci. Ne mine leto, ko tukajĹĄnje okolje ne prejme vidnejĹĄega priznanja za to ali ono aktivno urejenost, najveÄ?krat gre za skrb za invalidne, za osebe s posebnimi potrebami, mlade ali starejĹĄe obÄ?ane, socialno ĹĄibkejĹĄe, migrante ipd. Na drugi strani naÄ?ela transparentnosti le poÄ?asi prihajajo v ospredje lokalne druĹžbene stvarnosti in lahko je priÄ?akovati, da se kakovost praks priÄ?ne odraĹžati tudi na tem podroÄ?ju. V tem oziru lahko najavim, da bi teĹžko naĹĄel prijetnejĹĄe okolje bivanja in delovanja. Gre namreÄ? za eno od kljuÄ?nih naÄ?el, ki pa ĹĄe ni videti osvojena.

Da je mogoÄ?e takĹĄno naĹĄe skupno ravnanje ves Ä?as doĹživljati tudi skozi radijski eter frekvence 107,8, je osebno prijetna izkuĹĄnja. Alternative so mi v tem primeru znane, v veÄ?ini primerov gre za reĹĄitve na slabĹĄe, za infotainment, dnevno zabavljaĹĄtvo tipa Âťvreme-radar-miĹĄko sceneÂŤ z bore malo dodane druĹžbeno povezovalne vrednosti.

Kaj ĹĄele izobraĹževalne! Zagotovo je mogoÄ?e misliti, da bo zgodovina najboljĹĄi razsodnik, a vendarle si upam tudi sam podati oceno. DruĹžbo si razvijamo v smeri veÄ?je storilnosti, a tudi v smeri sodelovanja in sposobnosti razumevanja razliÄ?nosti in v tej smeri bo vloga Radia Velenje, kot jo uredniĹĄtvo ohranja in gradi, zagotovo ĹĄe naprej javno prepoznana in ustrezno visoko umeĹĄÄ?ena. Ni lahko biti zabaven, a teĹžje je biti koristen. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

9. julija 2015

Na obisku udeleĹženci Oratorija Ĺ oĹĄtanj 2015 V naĹĄem uredniĹĄtvu smo vedno veseli obiska, ĹĄe posebej otrok, ki jih zanima, kako nastaja Ä?asopis ali kaj vse je potrebno postoriti za to, da lahko posluĹĄalci preko radijskih valov sliĹĄijo kaj o dogajanjih v njim bliĹžnji in daljni okolici.

NaĹĄa radijska in Ä?asopisna sodelavka Mojca Ĺ truc je v studio Radia Velenje v Starem trgu v Velenju in v uredniĹĄtvo Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as minuli konec tedna pripeljala skupino 30 otrok, udeleĹžencev Oratorija Ĺ oĹĄtanj 2015. ÂťGre za Ä?lane novinarske delavnice. Kar dve smo letos oblikovali, tolikĹĄno je bilo zanimanje za medije. Sami so se tako odloÄ?ili in mislim, da jim ni Ĺžal. LetoĹĄnjega Oratorija se bodo gotovo spominjali po tem, da so izdali svojo ĹĄtevilko Ä?asopisa, posneli dva krajĹĄa filma, in po obisku medijske hiĹĄe NaĹĄ Ä?asÂŤ je povedala Mojca.

Poleg ogleda radijskega studia in seznanitve s tehniko (za kar je poskrbel vodja tehnike Mitja ÄŒre-

tnik) je bila za vse lepa izkuĹĄnja priprava oddaje Duhovna iskanja, ki so jo tudi posneli. Ker jih je zanimalo, kako ÂťizgledaÂŤ prava Ä?aso-

pisna redakcija, so se pomudili ĹĄe tu. Tu jim je razkril drobec ÂťskrivnostiÂŤ nastajanja Ä?asopisne ĹĄtevilke glavni in odgovorni urednik ter

direktor naĹĄe medijske hiĹĄe Boris ZakoĹĄek.

In odziv? ÂťSliĹĄali smo nekaj novih informacij, predvsem pa smo lahko potrdili svoje vĂŠdenje o delu novinarjev.ÂŤ Prav nobena od sogovornic, s katerimi smo ĹĄe posebej pokramljali, za zdaj ne razmiĹĄlja o novinarskem poklicu. Le Zalo zanima fotografija. đ&#x;”˛

Tp

Zanimalo jih je, kako ÂťizgledaÂŤ prava Ä?asopisna redakcija

Umrl je Slavko Avsenik

di nagrado za najboljĹĄi aranĹžma, ta je ĹĄla v roke Aleksandra ValenÄ?iÄ?a.

Nagrado za najboljĹĄe besedilo je dobil Angelo Misteriozo (v resnici Mef) za skladbo Nekaj med nama, nagrado za najboljĹĄo izvedbo pa je prejel Easy za izvedbo prav te skladbe. Posebno nagrado za najboljĹĄega debitanta – nagrado Danila KocjanÄ?iÄ?a – je prejela mlada pevka Ina Shai. koncertno publiko poĹĄiljajo ĹĄesti singel z njihove aktualne, Ĺže sedme studijske ploĹĄÄ?e ÄŒista jeba. ÂťUdarni kitarski komad Moje muze se ironiÄ?no in samokritiÄ?no ukvarja z navdihom kot veÄ?nim umetniĹĄkim vpraĹĄanjem. Je svojevrsten poklon vsem damam in dekletom, ki so v preteklosti poskrbele zanj,ÂŤ pravijo Mi2, ki so sredi koncertne sezone in jih lahko vsak konec tedna sliĹĄite na razliÄ?nih koncih Slovenije.

Inmate posneli nov videospot 600 predelav in velja za najveÄ?krat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Slavko Avsenik je leta 1953 s klavirsko harmoniko prviÄ? nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Skupaj z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal ĹĄe znameniti Gorenjski kvartet, ki je po posluĹĄanosti potolkel vse rekorde. Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleÄ? in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe.

Avseniki so gorenjsko glasbo ponesli v najprestiĹžnejĹĄe in najveÄ?je koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije.

Mi2 za poletje ponujajo Moje muze Mi2 so pred kratkim prejeli glasbeni nagradi zlata piĹĄÄ?al za izvajalca in skladbo leta, kar je postala ÄŒista jeba. Zdaj, v zaÄ?etku poletja, med posluĹĄalce radijskih postaj in

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. SAĹ A LENDERO - Ona ali jaz 2. MAGNIFICO - Tivoli 3. MI2 - Moje muze O SaĹĄi Lendero smo zadnje Ä?ase sliĹĄali predvsem novice, povezane z njenim delom v tujini, kjer s partnerjem Miho Hercogom ustvarjata glasbo za nemĹĄka govorna podroÄ?ja.

Njen zadnji domaÄ?i radijski singel je izĹĄel Ĺže pred dobrim letom, zdaj pa se konÄ?no vraÄ?a z novo poletno skladbo Ona ali jaz. Skladba, ki jo je napisal Rusko Richie, je zlitje veÄ? glasbenih Ĺžanrov, besedilo je tudi tokrat napisala SaĹĄa sama, pod aranĹžma pa se je podpisal Miha Hercog.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

V 86. letu starosti je v Ä?etrtek, 2. julija, umrl velikan slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik, ki se je podpisal pod ĹĄtevilne uspeĹĄnice, med njimi tudi pod Ĺže ponaredelo Na Golici. Brata Avsenik, Slavko in Vilko, veljata za najveÄ?krat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi. Napisala sta veÄ? kot tisoÄ? skladb, med katerimi je najbolj znana prav Na Golici, ki je doĹživela kar

11

107,8 MHz

Velenjski metalci Inmate predstavljajo svoj drugi videospot, ki so ga posneli za novi single Tomorrow Never Comes z drugega albuma Tree of Life. Videospot je ponovno posnel in zmontiral Marko DupliĹĄak, s katerim so v preteklosti posneli Ĺže tri videospote, poleg tega je kot back vokalist sodeloval tudi

na albumu Tree of Life. Spot je bil posnet na deponiji premoga Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ter v stanovanjskem bloku v Celju. To je Ĺže Ä?etrti single s prihajajoÄ?ega albuma, ki bo luÄ? sveta ugledal 26. avgusta, ko bodo velenjski metalci novi album predstavili pred domaÄ?im obÄ?instvom v eMCe placu v Velenju. Release par-

ty bo potekal v okviru vsakoletnega festivala Kunigunda, poleg Inmate pa bodo nastopili ĹĄe Curse of Instict in domaÄ?ini Kholn.

Guns N' Roses naj bi imeli dovolj skladb za dva do tri Easy je zmagovalec albume 35. festivala MMS

V soboto je v portoroĹĄkem Avditoriju potekal Ĺže 35. festival Melodije morja in sonca (MMS). Velika zmagovalka tokratnega festivala je postala pesem Nekaj med nama, ki jo je zapel primorski glasbenik Easy ob pomoÄ?i lanskoletnega zmagovalca Rudija BuÄ?arja. Zmagovalno skladbo je doloÄ?il seĹĄtevek toÄ?k telefonskega glasovanja, glasovanja obÄ?instva v Avditoriju, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne Ĺžirije. Poleg glavne nagrade so podelili ĹĄe pet nagrad strokovne Ĺžirije. Nagrado za najboljĹĄo glasbo je prejel Francesco Squarcia za skladbo Innamorarsi di te, ista skladba pa si je priborila tu-

Guns N'Roses naj bi po navedbah kitarista Richarda Fortusa imeli dovolj novega materiala za dva do tri albume. Kdaj bo nadaljevanje albuma Chinese Democracy izĹĄlo, pa po navedbah Fortusa ve le legendarni frontman skupine Axl Rose, ki je bil do povratka Dizzyja Reeda edini Ä?lan prvotne zasedbe.

To so vseskozi spremljale ĹĄtevilne afere z drogami in notranjimi spori, kar je privedlo do razhajanj in nastajanja novih zasedb. TakĹĄna je bila tudi Velvet revolver, v kateri je razen Axla Rosea kariero nadaljevala veÄ?ina Ä?lanov: kitarist Slash, Duff McKagan (bas) in Matt Sorum (bobni). Guns N' Roses so se v zgodovino rock glasbe v 90-ih letih minulega stoletja vpisali z uspeĹĄnicami, kot so Patience, Sweet Child Of Mine in November Rain. Njihov album Appetite For Destruction pa ĹĄe danes velja za enega najbolje prodajanih debitantskih albumom vseh Ä?asov.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Nalet – Ne dam Ansambel Ĺ˝argon – Le veter ve za tvoje sanje Ekart & Fliser – Ĺ e eno rundo daj toÄ?ajka Krjavelj – Upanje je pol Ĺživljenja Raubarji – Ke se prijatli ukop naberema Rosa – Zdaj Rosa vam igra Slovenski klas – Za mojo drago Slovenski muzikantje – NaĹĄe D’brwte Trio Ĺ ubic – ÄŒarobna pravljica

10. Jodel express & Zoran Zorko – Nora na polke

www.radiovelenje.com

MOZZAJIK FESTIVAL V okviru letoĹĄnjega Mozzajik festivala bo to soboto ob 20. uri pred Mozaikom nastopila skupina Pop Garage, ki jo sestavljajo talentirani mladi glasbeniki: pevki Manca Dremel in Anja Bukovec ter kitarista David Kocmur in TomaĹž Plesec. PriÄ?akujemo lahko izbor skladb z meĹĄanico popa, soula, funka in jazza.

PIVO IN CVETJE LetoĹĄnji Ĺže 51. tradicionalni festival Pivo in Cvetje v LaĹĄkem bo potekal od 16. do 19. julija. NajveÄ?ja zvezda letoĹĄnjega dogajanja bo gotovo pevka Natalie Imbruglia, nastopili pa bodo ĹĄe ĹĄtevilni izvajalci razliÄ?nih Ĺžarnrov: Europe, Ĺ ank Rock, Mi2, Magnifico, Tanja Ĺ˝agar, Modrijani, klapa Maslina in drugi.

RUDOLF GAS Rudolf Gas, nekdanja gonilna sila zasedbe k.u.t. Gas, se predstavlja z novim videospotom in tako dodaja tudi vizualni del svojemu zadnjemu

singlu Del neba. Tokratno video kreacijo je prepustil ĹĄtudentom AGRFT-ja Vidu HajnĹĄku, Domnu MartinÄ?iÄ?u, Katarini Morano in Ĺ˝igi Divjaku, ki so ga navduĹĄili z idejo o pripravi videa v stop-motion tehniki.

SCHENGENFEST Tradicionalni festival Schengenfest, ki ga vsako leto pripravljajo v Vinici, bo letos potekal od 27. julija do 1. avgusta in postregel s ĹĄtevilnimi domaÄ?imi in tujimi zvezdami. Nekaj imen: Guano Apes, Asian Dub Foundation, Siddharta, Elemental, Magnifico, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Rudimental DJ, S.A.R.S. in drugi.

PATTI SMITH BliĹža se slovenski nastop legendarne Patti Smith, glasbenice, pesnice, botre punka, revolucionarke, borke za pravice, umetnice, aktivistke in ĹĄe kaj.

V ljubljanskih KriĹžanka bo nastopila v nedeljo, 2. avgusta, v okviru turneje, na katero se je podala ob 40-letnici izida svojega prelomnega prvenca Horses.

Naš ­čas, 9. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

9. julija 2015

frkanje » Levo & desno «

Kaj pa zdaj?

V petek so knapi praznovali. Upajmo, da po današnji skupščini razpoloženje ne bo zamrlo.

Lahko je še bolj optimistično.

Prvi, drugi, tretji …

⏫

Čeprav pravijo, da voda še za čevelj ni dobra, so predsednik Vaške skupnosti Paška vas Franci Drofelnik, direktor družbe Kostmann Bernhard Jakopitsch, šmarški župan Janko Kopušar, šmarški svetnik Jože Slemenšek ter Gašper Škarja, vodja Splošno kadrovskega sektorja Komunalnega podjetja Velenje (od leve proti desni) po službeni obveznosti nagnili kozarec šaleškega bisera. Hočeš ali ne, protokol je protokol. V teh vročih dneh pa je voda tako ali tako bolj hvaležna pijača kot kakšna druga kapljica.

Drugi tir je izpadel, s tretjo osjo so že dolgo časa težave … Bomo zaradi vsega tega sploh kje postali prvi?!

Prave počitnice Vse več mladih ima v tem času prave počitnice. Saj je zanje počitniškega dela vse manj. A take brezdelne počitnice se ne bodo poznale le v žepih mladih, tudi v denarnicah njihovih staršev.

Nič ni zastonj

⏫

Tudi poslanec državnega zbora Jan Škoberne si je z zanimanjem prišel pogledat ceremonial skoka čez kožo ob prazniku rudarjev. Sedel je v isti vrsti kot ministrica za obrambo Andreja Katič, od katere je prevzel poslanski sedež. Mogoče bo pa kdaj v prihodnosti tudi ministrskega? Vse je mogoče.

◎

Nekateri še vedno pravijo, da je sončna energija zastonj.

Ampak (tudi) zaradi sončnih elektrarn je električna energija za potrošnike vse dražja.

Z žago gredo eni v gozd po drva, drugi pa po veliko solato. Jože Navodnik že ve, kako se stvari streže.

Brez bank

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Prvo javno wi-fi omežje na Kubi Kuba je dobila prvo javno wi-fi omrežje, ki je na voljo prek 35 dostopnih točk po vsej državi.

Uporabniki, ki se želijo nanj priključiti, se morajo registrirati pri državni družbi Etecsa, za kar je treba odšteti 1,50 ameriškega dolarja, nato pa je seveda plačljiva tudi vsaka ura povezave. Cena je za državo, kjer je povprečna mesečna plača 20 ameriških dolarjev, precej visoka: 4,50 dolarja. A predvsem mladi Kubanci so očitno navdušeni – v okolici 150 javnih medmrežnih kavarn, kjer se je mogoče povezati s

odstotka kubanskih gospodinjstev, kar je ena najnižjih številk na svetu.

Umetniški kavni aparat Na trgu se je pojavil nov kavni aparat, ki pravzaprav ne kuha kave, temveč le izboljša njeno podobo.

Imenuje se Ripple in je vreden 1000 dolarjev, od uporabnika pa zahteva

z različni motivi, vse od besednih sporočil do likov iz risank, celo fotografije, posnete z mobilnikom, bodo brez težav odtisnjene na črnem napitku. Ustvarjalci ne dvomijo, da bo eden priljubljenih napisov gotovo »ali bi se poročila z mano«.

Za popolno podobo kave potrebuje aparat manj kot deset sekund.

Delfin skočil v čoln V Kaliforniji je družina Dirka Frickmana s čolnom opazovala jato delfinov, ki so se igrali. Nenadoma je eden od delfinov skočil v čoln, Frickmana je prevrnilo, žival pa je pristala na nogah njegove že-

stan, sta pomagala še dva človeka in tako so delfina vendarle spravili nazaj v morje – žival je nato odplavala brez težav, Dirk in njegova žena pa sta odhitela v bolnišnico.

32 milijonov za dobrodelne projekte Savdski princ Alvalid bin Talal je minuli teden obljubil, da bo svoje premoženje, vredno 32 milijard dolarjev (28,8 milijarde evrov), namenil za dobrodelne projekte. Kot je dejal, bo s tem pomagal zgraditi mostove, ki bodo spodbujali med-

ki ima lastniške deleže v številnih podjetjih, med drugim v Twitterju, hotelski verigi Four Seasons in banki Citigroup.

Kosili travo in kidali sneg na isti dan?

Na Hrvaškem so odkrili številne nepravilnosti občinskega vodstva.

Točneje: na dogajanje prejšnjega vodstva občine Čeminec v Baranji je opozoril novi župan Zlatko Pinjuh, ki je vodenje občine prevzel oktobra lani po izrednih volitvah.

Njegov predhodnik je pred tem storil samomor. Nova občinska oblast je našla nenavadne fakture za plači-

Celje je izgubilo svojo banko. Maribor je izgubil svojo banko. Oba brez resnih pretresov. Bo vse mirno tudi, ko bo še Ljubljana izgubila svojo!? Če jo sploh bo.

Na trgu Za premog bi Premogovnik rad iztržil čim več. Za svoje »hčerke«, ki jih je poslal na trg, tudi.

Iz zabojnikov Slišimo, da je v zabojnikih za odpadke veliko hrane, ki je še primerna za prehrano ljudi. To seveda ne pomeni, da bi se moral kdo res hraniti iz zabojnikov oziroma smetnjakov.

Trdo in mehko

spletom, se zbira na ducate mladih z mobilniki ter tabličnimi in prenosnimi računalniki. Kuba zatrjuje, da namerava do leta 2020 omogočiti dostop do medmrežja vsem prebivalcem, medtem ko je imelo še prejšnje leto dostop do spleta le 3,4

še 75 dolarjev mesečne naročnine.

Naprava ima posebne kartuše, napolnjene s kavnim ekstraktom, aparat pa ga potem izjemno natančno posuje na razpenjeno mleko, s tehnikami, ki so izposojene od 3Dtiskalnikov in inkjeta. Kavo okrasi

ne. »Komaj sem jo rešil izpod delfina, ki je bil verjetno težak okoli 150 kilogramov,« je dejal Dirk. Žena je imela ob dogodku polomljene gležnje, delfin pa je v obraz udaril tudi hčer. Poškodoval se je tudi sam; krvavel je iz več ran po telesu, iz repa in gobca. Frickman ga ni mogel spraviti nazaj v morje, zato je hitro obrnil čoln proti obali in delfina med potjo vseskozi močil z vodo, da ne bi poginil. Ob prihodu v pri-

kulturno razumevanje, razvijali skupnosti, krepili vlogo žensk, usposabljali mlade, zagotavljali pomoč v katastrofah ter ustvarjali strpnejši svet. Sam bo vodil odbor zaupnikov, ki bo odločal o porabi denarja.

Kot je poudaril, časovno dobrodelnost ni omejena, ‚raztezala‘ pa se bo tudi ‚čez njegovo smrt‘. Alvalid je sicer nečak pokojnega savdskega kralja Abdulaha; je lastnik investicijske družbe Kingdom Holding,

lo storitev vzdrževanja javnih površin: med drugim sta dva zaposlena v občinskem komunalnem podjetju zapisala, da je bil vsak od njiju dežuren 31 dni februarja 2012. Na podlagi 496 ur dežurstva sta prejela nekaj manj kot 25 tisoč kun (3300 evrov). Decembra 2012 so za košenje trave zaračunali približno enak znesek, obenem pa zahtevali tudi več kot 80 tisoč kun (10.500 evrov) za storitve zimske službe.

V trdih časih je še sreča, če lahko gre kje le z mehkim odpuščanjem.

Začasno ali stalno To, ali bo šola v Ravnah pri Šoštanju zaprta začasno ali za stalno, je v rokah staršev. No, ne le v rokah.

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

9. julija 2015

Pot najlepĹĄih razgledov Pol milijona evropskih sredstev za ureditev SolÄ?avske panoramske ceste – PravljiÄ?na deĹžela z Lintverjem

MnoĹžica ljudi je promocijsko obiskala panoramska razglediĹĄÄ?a pod OlĹĄevo.

To, kar so v treh letih uspeĹĄno uresniÄ?ili na obmoÄ?ju obÄ?ine SolÄ?ava, sega vrsto let nazaj, ko je idejo in prve dejavnosti zaÄ?el Ĺže tedanji Ĺžupan Alojz Lipnik. VeÄ? kot 120 tisoÄ?akov je morala primakniti lokalna skupnost, a je okrog petsto tisoÄ? evrov evropskega denarja dodobra osveĹžilo projekt, ki bo dolgoroÄ?no prinesel pospeĹĄitev turistiÄ?ne ponudbe na SolÄ?avskem ter ĹĄe posebej v

vencu panoramske ceste pod OlĹĄevo. V naÄ?rtovanje in izvedbo je bilo vkljuÄ?enih veliko institucij, podjetij, veliko ljudi. Pomembno nalogo so opravili tudi svetniki ObÄ?ine SolÄ?ava ter delavci in sodelavci urada Ĺžupanje Katarine Prelesnik. Pridobljeni turistiÄ?ni ÂťÄ?udeލ bo nedvomno omogoÄ?il turistiÄ?ni preskok na viĹĄjo kakovostno raven ter poveÄ?al obisk. Panoramska cesta je bila s

svojo slikovito lego Ĺže doslej pojem izletniĹĄtva, z oplemenitenim projektom, ki vodi obiskovalce do 20 razglednih ter vsebinskih destinacij, pa bo gotovo ĹĄe bolj mamljiva in bo pritegnila nove obiskovalce.

Sistem informiranja bo to uÄ?inkovito omogoÄ?al, na obisk pa so pripravljene domala vse turistiÄ?ne kmetije in druĹĄtva, ki delujejo na SolÄ?avskem. Skozi zgodbo zmaja

Lintverja in pastirÄ?ka KriĹĄtofa, oba imata na vsaki od dvajsetih ÂťpostajaliĹĄÄ?ÂŤ svojo vlogo animatorja in usmerjevalca, bo obiskovalec izvedel izjemno zanimive zgodbe, povesti in bajke iz zgodovine treh dolin; Robanovega in Matkovega kota ter Logarske doline. Center Rinka bo tako imel ĹĄe posebej odgovorno nalogo koordinacije med dejavniki, ki bodo v navezi s ponudniki turistiÄ?nih storitev, pohodniĹĄtva, hribolazenja, ĹĄporta, kulture, in etnografskega izroÄ?ila. Ob uradnem odprtju poti in celodnevni predstavitvi na terenu prejĹĄnji teden so bili prisotni tudi nekateri Ĺžupani obÄ?in Zgornje Savinjske doline, domaÄ?a Ĺžupanja Katarina Prelesnik, Ĺžupan sosednje obÄ?ine Jezersko Jurij Rebolj ter veleposlanika TurÄ?ije Serra Kaleli in Republike Avstrije dr. Clemens Koja. Slednja je bila odkrito navduĹĄena, ko je izvedela, da je nekdanje jezero v dolini Matkovega kota izteklo potem, ko je zmaj Lintver razjarjen udaril z repom po KlemenÄ?i peÄ?i in Orlovcu, ki sta zapirali dolino in je nastala luknja, skozi katero je odtekla vsa voda. Zakaj tak zmajev bes, si zgodovinarji in bajeslovci ĹĄe kar skaÄ?ejo v lase. Pastir KriĹĄtof pa je izgubljene ovce spet zbral in od takrat je ovÄ?ereja ovce solÄ?avske pasme ĹĄe posebej cenjena tod in povsod drugod. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Projekt je vreden 613 tisoÄ? evrov, od tega je lokalna skupnost zanj pridobila 85 odstotkov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Mateja Brlec Suhodolnik iz obÄ?inske uprave je povedala, da je bil osnovni namen projekta ureditev SolÄ?avske panoramske ceste, ene najlepĹĄih razglednih cest v Sloveniji. Je drĹžavna in bila je v zelo slabem stanju. Na to je vplival tudi znani Macesnikov plaz. K njeni ureditvi so jih ves Ä?as ÂťnagovarjalaiÂŤ ĹĄe dve prekrasni dolini (Matkov in Robanov kot) ter dobra obiskanost ceste. ÂťÄŒeprav so ob njej ĹĄtevilni turistiÄ?ni ponudniki, ti doslej niso bili opredeljeni kot integrirani turistiÄ?ni produkt na SolÄ?avskem. Zato se ni dalo doĹživeti niÄ? drugega kot tisto, kar ponuja sama narava. Poslej bo drugaÄ?e,ÂŤ pojasnjuje SuhodolÄ?eva.

V okviru projekta so uredili 37 kilometrov poti, na novo uredili 20 toÄ?k, od koder je najlepĹĄi razgled po SolÄ?avskem, hkrati pa so to tudi toÄ?ke, na katerih lahko turisti in pohodniki Âťdobijo kaj lepega in okusnegaÂŤ. Na vseh dajejo poudarek naravnim danostim, jih opozarjajo na kulturno dediĹĄÄ?ino, prav tako ne manjka informacij o moĹžnostih za ĹĄe kakĹĄna doĹživetja. đ&#x;”˛

V povpreÄ?ju devet otrok

Pod okriljem Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj se je v prostorih OĹ Karla Destovnika Kajuha v Ĺ oĹĄtanju z naslovom ÂťHoÄ?em biti svet!ÂŤ ves prejĹĄnji teden zbiralo 171 otrok, 27 animatorjev in dva voditelja

ZaÄ?eli so v ponedeljek. PoÄ?itnicam navkljub je v prostore ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole veselo vkorakalo 171 prijavljenih otrok, ki jih je sprejelo 27 mladih animatorjev pod vodstvom dveh voditeljev. Seznanili so se s pravili obnaĹĄanja, spoznali zgodbo, ki je ostala rdeÄ?a nit ves teden in v vseh dejavnostih, se nauÄ?ili aktualno oratorijsko himno, molili, se razdelili po skupinah in tam vsak dan najprej izvajali katehe-

ze in nato delavnice. Slednje so bile tudi letos posebej zanimive, saj se je vsak od otrok Ĺže prej odloÄ?il, v kateri Ĺželi sodelovati: nekateri

so izbrali glasbo, drugi kuhanje, tretji likovno ustvarjanje, izdelovanje roĹžic pa novinarstvo ali ples. T. i. veterani, torej uÄ?enci, ki so v tem letu zakljuÄ?ili 7. ali 8. razred, so imeli ĹĄe dodaten program: v sredo in Ä?etrtek po oratoriju niso ĹĄli do-

tp

Panoramska cesta vabi k ĹĄtevilnim zanimivim toÄ?kam: SolÄ?ava, zaÄ?etek poti – starodavna vas na pragu brezmejne lepote; turistiÄ?na kmetija RamĹĄak – voda in hrana posebnih moÄ?i; kmetija Macesnik – moÄ? vode, lepota lesa; izletniĹĄka kmetija Bukovc – najviĹĄji vrh in najviĹĄja kmetija na Slovenskem; planina Grohat in planinska koÄ?a na Grohatu – pastoralna idila; turistiÄ?na kmetija Rogar – pot do bivaliĹĄÄ?a jamskega medveda in ledenodobnega lovca; cerkev Svetega Duha in turistiÄ?na kmetija Strevc – beli golob in meditacija; izvir kisle vode – vir Ĺživljenja; razgledna toÄ?ka in izletniĹĄka kmetija Na KlemenÄ?em – najlepĹĄi panoramski razgled; razgledna toÄ?ka Pastirkovo – tradicija slovenskih visokogorskih kmetij; turistiÄ?na kmetija Ĺ˝ibovt – najboljĹĄe iz mleka in okamnele gorske lilije; planinski dom Majerhold – gozd in gozdni sadeĹži; razgledna toÄ?ka in turistiÄ?na kmetija Perk – zeliĹĄÄ?a in Ä?aji; razgledna toÄ?ka Matkov kot in turistiÄ?na kmetija Matk – osupljiva igra narave; turistiÄ?na kmetija GradiĹĄnik – lov in lokostrelstvo na obali jezera, ki ga veÄ? ni; soteska Lamotje – bivaliĹĄÄ?e zmaja Lintverja z navezo na ĹĄe ĹĄtevilne druge naravne in krajevne znamenitosti SolÄ?avskega in Logarske doline.

Dvesto navduĹĄenih oratorijcev Mojca Ĺ truc

13

mov, temveÄ? proti Ĺžupnijskim prostorom sv.

Florjana v Florjanu – a spali niso prav veliko, predvsem so se druĹžili v ĹĄportnih igrah, samostojni pripravi veÄ?erje in zajtrka ter kartah in klepetu. Zanje je bila izkuĹĄnja bogata (priznajo, da tudi izÄ?rpajoÄ?a), niÄ? manj obogateni pa niso bili ostali. Oratorijske popoldneve so vsem krajĹĄale velike igre, med njimi tudi najbolj priljubljene vodne. Dogajanje se je zakljuÄ?ilo s prireditvijo v petek popoldne in z obljubo, da se prihodnje leto oratorij v Ĺ oĹĄtanju znova zgodi.

Ĺ martno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki bo v poletnih poÄ?itnicah organiziral 15 dogodkov, med njimi nekatere veÄ?dnevne, kot so ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke od 1. do 5. razreda osnovne ĹĄole. ÂťLani smo skoÄ?ili v neznano in ob koncu ugotovili, da smo navduĹĄili

đ&#x;”˛

Utrujeni, a navduĹĄeni ĹĄoĹĄtanjski oratorijci po vodnih igrah

otroke in pustili obilo zadovoljstva pri njihovih starĹĄih. Zato smo letos omenjene delavnice znova organizirali,ÂŤ so se odzvali v zavodu na vpraĹĄanje, kaj se pri njih dogaja.

Ena petdnevna delavnica z varstvom za otroke je Ĺže mimo, drugo konÄ?ujejo jutri, tretja bo zadnji teden v avgustu. Lani je bilo v povpreÄ?ju v njih 9 otrok, takĹĄno udeleĹžbo pa priÄ?akujejo tudi letos.

Varstvo (traja od 7. do 15.30) izvajajo strokovno usposobljeni delavci, otroci pa ustvarjajo in uĹživajo v mnogih raznolikih dejavnostih: riĹĄejo, prepevajo, hodijo na izlete, se igrajo z vodo, sadijo rastline, pripravljajo tortice na palÄ?ki ‌ Popolna skrb za otroke v omenjenem Ä?asu (tudi s ĹĄtirimi obroki hrane) stane starĹĄe 50 evrov na teden. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

9. julija 2015

Ljubezen vse premaga

Ĺ e vedno zaljubljena

Marija in Stanko AvberĹĄek iz Pake pri Velenju, sta 13. junija vedela le to, da bosta ponovila poroÄ?ne zaobljube. Pa tudi, kdo vse ne sme manjkati na slavju. Vse ostalo sta prepustila svojim petim otrokom, Ä?eĹĄ, da bodo ti Ĺže najbolje vedeli, kako in kaj. A ko ju je vnukinja pripeljala na parkiriĹĄÄ?e pri Jakcu in

Ni vsem dano doÄ?akati 60 let skupnega Ĺživljenja.

Zato sta JoĹžica in Alojz Ĺ vajgelj iz Velenja s toliko veÄ?jo radostjo pred nedavnim zaznamovala jubilej, h kateremu so svoje bisere dodali njuni najbliĹžji, predvsem pa priÄ?e – vnukinje Kaly KoloniÄ?, Lorena JenĹĄterle in Maja Ĺ vajgelj.

Tokrat si zvestobe in ostalih zaobljub nista izmenjala na poroÄ?nem obredu 157 metrov pod zemljo v rudniĹĄkem rovu kot ob praznovanju zlate poroke, ampak v cerkvi v Ĺ aleku, kjer Ĺživita Ĺže dobrĹĄen del Ĺživljenja.

Nikogar ni presenetila njuna odloÄ?itev, da bosta znova stopila pred oltar, saj sta po ĹĄestih desetletjih ĹĄe vedno zaljubljena, vzor mnogim parom. Ljubezen, dobra volja in spoĹĄtovanje, ki so – pravita – pravi kljuÄ? za reĹĄevanje morebitnih teĹžav na skupni poti, prenaĹĄata na otroke, vnuke in tudi Ĺže na pravnuke. ÂťVsem nam sta za zgled, saj postavljata ljubezen in druĹžino na prvo mesto. Za takĹĄno popotnico jima bomo vedno neizmerno hvaleĹžni,ÂŤ je povedala Kaly KoloniÄ?, znana TV voditeljica. ÄŒeprav je Alojza pri delu v rudniku nesreÄ?a skoraj stala Ĺživljenje, vi-

slavljenca in ju spomnila na njuno teĹžko Ĺživljenje. Komaj 26 let je ĹĄtela Marija, ko ji je umrl prvi moĹž in je ostala sama s tremi otroki. NajmlajĹĄa Darja je ĹĄtela komaj mesec dni, naĹĄa sogovornica Nada je imela petnajst mesecev, Marjan - najstarejĹĄi pet let. ÂťÄŒe ne bi imela otrok ...ÂŤ se s solzami v oÄ?eh spominja ti-

slavljenca, ko so v PetrovÄ?ah znova sedli na avtobus in se odpeljali. Ĺ ele ko sta videla, da se bliĹžata Brdu pri Kranju, kraju, ki je za oba neznansko lep in za katerega sta nekoÄ? rekla - in glej ga vraga - nista bila presliĹĄana - da bi se tu bilo pa res lepo 'vzeti', jima je bilo jasno, kakĹĄno preseneÄ?enje so jima pripra-

Po poroÄ?ni maĹĄi pa ĹĄe posnetek za spomin

sta videla, da poleg povabljenih Ä?aka tudi avtobus, nista niti v sanjah slutila, kakĹĄno preseneÄ?enje so jima pripravili.

Avtobus z zlatoroporoÄ?encema in preĹĄerno razpoloĹženimi svati je najprej krenil proti baziliki Matere boĹžje v PetrovÄ?ah. V pesmijo zaznamovana poroÄ?na maĹĄa je ganila

stih Ä?asov Marija. A je tudi zanjo in za njene tri otroke posijalo sonce. Spoznala je Stanka, ki se je zaljubil v Marijo in imel vse Ĺživljenje iskreno rad tudi njene tri otroke. Ĺ e dva je povila z njim; Sonjo in MatjaĹža in otroke uÄ?ila, da so vsi bratje in sestre. ÂťKam pa zdaj?ÂŤ sta se spraĹĄevala

vili., sta si rekla, da in svojo ljubeznijo brĹžkone prepriÄ?ala tudi tiste nejeverne TomaĹže, ki so takrat, ko je Stanko vzel mlado vdovo, nejeverno zmigovali z glavo. Ljubezen vse premaga, ljubezen preobrazi Ä?loveĹĄki um. đ&#x;”˛

Darja ÄŒrep

Mnenja in odmevi Poletje prireditev Pod zapisom s tem naslovom bi si brŞkone predstavljali uvod, napovednik ali kaj tretjega v zvezi s poletnimi prireditvami. V resnici jih je dovolj, priljudnih in manj priljudnih, zahtevnih in zabavnih, glasnih in manj glasnih, tako tistih s profesionalno noto kot amaterskih ‌ Vendar mi gre za nekaj drugega.

Kot (so)zaÄ?etniku poletnih prireditev v Velenju mi je predvsem v veselje, da je iz skromno zastavljene ideje zraslo precej veÄ?, da so se mestne ambicije poveÄ?ale in da je mesto v t(r)eh desetletjih stopilo korak, celo dva ali tri naprej. Morda lahko ĹĄe komu, ki je doĹživel prvo uteleĹĄenje poletnih prireditev leta 1985, osveĹžim spomin: v Sloveniji se je razen Ljubljane s poletnim festivalom takrat lahko pohvalilo komajda katero (beri: nobeno) mesto. Iz danes ne Ä?isto razumljivih razlogov je prevladovalo mnenje, da poleti paÄ? ni dovolj zanimanja za prireditve, ker so obiskovalci (vÄ?asih tudi izvajalci) na dopustih, ker je prevroÄ?e, pa ĹĄe kak podobno tehten razlog se je naĹĄel.

Potem sva z Vanetom GoĹĄnikom – pri pripravi je sodelovalo sicer veÄ? dobrih (=dobronamernih) znancev – Velenje zapiÄ?ila na slovenski poletni kulturni zemljevid s Tednom kitare, ki je v zaÄ?etku julija prinesel nekaj koncertov in poletno ĹĄolo v novi glasbeni ĹĄoli, ter z nekaj manjĹĄimi dogodki v preostalem delu poletja. Prireditvam smo odkrili oÄ?arljivo arhitekturo in brezhibno akustiko pred tem neznanega in neizkoriĹĄÄ?enega atrija Velenjskega gradu.

Razvoju, ki sem ga ob mnogih zanimivih in veÄ?krat vrhunskih doseĹžkih v okviru poletij v Velenju posebej vesel, sem pa bil priÄ?a v Ä?etrtek. Pri tem nimam v mislih nastopa ansambla Ĺ ukar in njihovih go-go girls (tudi ti oÄ?itno imajo svojo publiko, podobno kot Pink TV), paÄ? pa enega od dogodkov jazza, ki ima – predvsem zahvaljujoÄ? prizadevnim posameznikom z Markom KolĹĄkom na Ä?elu – v Velenju Ĺže okroglo dvajsetletno tradicijo.

Koncert PrimoĹža GraĹĄiÄ?a in BlaĹža JurjevÄ?iÄ?a se je kot vrhunski nastop zapisal v stoletni koledar dobre muzike, Ä?e le kje obstaja. TehniÄ?na popolnost v paru z muzikalnostjo, demonstracija ustvarjalnega uĹžitka, ki Ä?rpa iz bogate zakladnice znanja in ni nikdar v zadregi za idejo, reĹĄitev, domislico, glasba kot prijazno povabilo posluĹĄalcu, kot humor in nagajivost hkrati z intimnim hommageom mojstrom zvrsti, vse to se je poĹžviĹžgalo na zunanji bliĹĄÄ?, poziranje, glasnost (kdor zna, zna tako, da te ne bolijo

uĹĄesa od ozvoÄ?enja) ipd., zato pa tembolj osredotoÄ?ilo navznoter, na muziko, na mirno, spokojno zrenje zvoÄ?nega sveta v nastajanju. Takih koncertov se Ä?lovek spominja ĹĄe leta – v lepem, seveda.

Ena sama podrobnost se ni skladala s to predstavo, ki ni pustila dihati: komajda omembe vredna, zasanjana reakcija publike, ki si je izprosila en sam dodatek. Smo kot publika doumeli vso glasbeno razseĹžnost dogodka, ki smo mu bili priÄ?a? Je bila vrnitev iz glasbenega Ä?udeĹža v materialni svet, to ‚poÄ?asno prebujanje‘, preveÄ? za nas? Odgovora pri najboljĹĄi volji ne vem. Upam le, da bo ĹĄe kdaj priloĹžnost za njegovo iskanje. đ&#x;”˛ Lado Planko

DokaĹžite, da ste dobri ljudje DruĹĄtvo za zaĹĄÄ?ito Ĺživali na razliÄ?nih lokacijah po velenjski obÄ?ini hrani zavrĹžene maÄ?ke. Vedno pogosteje se dogaja, da brezsrÄ?ni ljudje (Ä?e si sploh zasluĹžijo naziv ÂťljudjeÂŤ) odmetavajo in odnaĹĄajo posodice, v katerih mucam puĹĄÄ?amo hrano. Vsem takim bi rada sporoÄ?ila: svojo hudobijo in nehumanost usmerite proti lastnikom teh zavrĹženih maÄ?k.

Torej proti ljudem, ki so Ĺživali nabavili, potem pa jih zavrgli tako neÄ?loveĹĄko.

ZaÄ?nite Ĺže vendar spoĹĄtovati ljudi, ki darujejo svoja sredstva, svoj Ä?as, in pomagajo zavrĹženim mucam. Velenjska obÄ?ina nima azila za prosto ĹživeÄ?e Ĺživali. Vsa zahvala Ä?lanom druĹĄtva za zaĹĄÄ?ito Ĺživali, saj samo zaradi njihovega prostovoljnega dela te Ĺživali preĹživijo na ulicah mest. So tudi zdrave in site, zato ne ogroĹžajo nikogar.

Na koncu vam postavljam vpraĹĄanje. Bi tako, kot ravnate z mucami brez doma, ki jih je v Velenju vse veÄ?, ravnali tudi z brezdomcem, ki bi vas prosil za kos kruha? Vsi, ki odnaĹĄate in meÄ?ete stran posodice za hranjenje maÄ?k ali kako drugaÄ?e nehumano ravnate z njimi, se zazrite vase. Kdo ste, kaj ste postali? Zakaj ste izgubili dobroto in humanost do Ĺživih bitij? S svojim poÄ?etjem ogroĹžate lokacije za hranjenje maÄ?k, s tem pa moĹžnost lovljenja tistih, ki ĹĄe niso sterilizirane ali zdravljene. đ&#x;”˛ ÄŒlanica druĹĄtva za zaĹĄÄ?ito Ĺživali JoĹžica VodonÄ?nik

Slovenska glasba Kje je naĹĄa domovina? Kaj je z naĹĄo domovino?

NaĹĄa domovina je prav tukaj, kjer Ĺživimo, naĹĄa domovina je Slovenija. Kako Slovenija, kje so naĹĄe

prave slovenske vrednote, slovenska tradicija in slovenski ponos. Borili smo se za samostojno drĹžavo, jo izborili. Samo kakĹĄna je ta drĹžava?

Ko se vozim po naĹĄi ljubi Sloveniji, vidim in sliĹĄim vse mogoÄ?e. Imam priĹžgan radio in kaj sliĹĄim, predvsem glasbo iz drĹžav bivĹĄe Jugoslavije. KliÄ?em tja, zakaj ne sliĹĄim nobene slovenske glasbe, pa mi reÄ?ejo, da to, kar sliĹĄim, ljudje radi posluĹĄajo. Kako je to mogoÄ?e, da mi to odgovorijo na slovenskem radiu? Nekateri Ĺže mogoÄ?e radi posluĹĄajo tujo glasbo, ne pa vsi. Ljudje, ki se priselijo v drugo drĹžavo, morajo v javnem Ĺživljenju prevzeti naÄ?in Ĺživljenja drĹžave, kamor so se priselili, pri nas bi pa kar vsi radi prevzeli naÄ?in Ĺživljenja, navade in glasbo bivĹĄe Jugoslavije. Sicer pa tudi na volitvah (v Ljubljani) in raznih praznikih in drugih javnih prireditvah ne igra slovenska glasba in raje povabijo tuje goste, najpogosteje iz drĹžav bivĹĄe Jugoslavije. Kamor grem, skoraj povsod se vrti glasba bivĹĄih jugoslovanskih republik. Pa kje sem, se vpraĹĄam. Kako je to mogoÄ?e? Ali ni nobene zavesti veÄ? v ljudeh? Ali bomo tujcem, ki prihajajo na obisk, predstavljali tujo glasbo, tako, da sploh ne bodo vedeli, kaj je slovensko. Morajo res naĹĄi glasbeniki hoditi v tujino, da kaj zasluĹžijo?

PosluĹĄam razliÄ?ne slovenske radije, grem v velike ali male trgovine, grem v gostilne, povsod se vrti predvsem tuja, najpogosteje Âťjugo glasbaÂŤ. Slovenci, kje ste? Kje je vaĹĄa zavest in ponos?

Ker je slovenska glasba v Sloveniji zelo zapostavljena in ker Ĺželim, da se to spremeni, pozivam, da se uredi, da na javnih prireditvah, javnih prostorih in proslavah igra predvsem slovenska glasba, naj pridejo do izraza slovenski umetniki, naj zasluĹžijo slovenski glasbeniki.

Seveda so vabljeni tudi drugi pevci, vendar naj bo pesem predvsem v naĹĄem jeziku.

Tako pa se zgodi, da na lep sonÄ?en dan ob jezeru veÄ? ur vrtijo balkansko glasbo kljub moji Ĺželji, da bi posluĹĄal ĹĄe kaj drugega, pa me nekdo od odgovornih odslovi z besedami Âťkaj tebe to briga, nam je to vĹĄeÄ?ÂŤ. V vseh veÄ?jih mestih – Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Ptuj, Nova Gorica – je veÄ?ji del plakatov, ki vabijo na nastope glasbenikov iz prejĹĄnje drĹžave, slovenskih glasbenikov pa malo. Kako potem razumeti slogan Âťkupujte SlovenskoÂŤ, Ä?e te v vseh trgovinah nagovarja tuja glasba.

Vse ljudi je treba spoĹĄtovati, vendar Slovenci ne smemo biti hlapci tujih kultur, bodimo ponosni na svojo, na svojo narodnost, na lasten jezik in naĹĄe pesmi. đ&#x;”˛ Andrej JevĹĄenak

Alojz in JoĹžica s priÄ?ami – vnukinjami Kaly, Majo in Loreno

talnih zakoncev poĹĄkodba ne ovira pri zelo pestrem preĹživljanju jeseni Ĺživljenja. Skupne trenutke si lepĹĄata s sprehodi, delom okoli hiĹĄe, plesom, redno hodita v zdraviliĹĄÄ?a, lovita ribe. Mimogrede, JoĹžica se ponaĹĄa z nazivom absolutne prvakinje v ribolovu v celjski regiji. RibiĹĄka ÂťcaricaÂŤ velja tudi za pravo inovatorko rokodelko pri ĹĄivanju, kvaÄ?kanju in pletenju. Alojz pa, preobleÄ?en v

MiklavĹža in BoĹžiÄ?ka, popestri praznike vsej druĹžini. Vedno rad pripoveduje tudi o vojnih grozotah v taboriĹĄÄ?u Auschwitz, kjer je bil zaprt.

Takoj ko sta 85-letni Alojz in 77-letna JoĹžica izrekla ponoven da, sta ob spustu belih golobov v mislih zaÄ?ela naÄ?rtovati naslednjo obletnico, ki bo znova ĹĄe bolj povezala vse njune najdraĹžje. đ&#x;”˛

Ĺ e mnogo lepih let 19. junija je minilo natanko 50 let, odkar sta si veÄ?no zvestobo obljubila Alojz in Stanislava Novak.

Alojz se je rodil leta 1941 v domaÄ?i hiĹĄi v KavÄ?ah. Stanislava Maurer (poroÄ?ena Novak) pa leta 1948 v Ponikvi pri Ĺ˝alcu.

Alojz je otroĹĄtvo preĹživljal v KavÄ?ah skupaj z dvema sestrama. Ĺ olal se je za kovaÄ?a, nato pa se je zapo-

PoroÄ?ila sta se 19. 6. 1965 v Velenju. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Andrej in Alojz mlajĹĄi.

StarĹĄa sta sedaj Ĺže vrsto let v pokoju, svoj prosti Ä?as pa rada preĹživljata na vikendu, kjer skrbita za trto in polno njivo pridelkov. V veselje jima je druĹženje s prijatelji, ki so bili z njima tudi na 50. obletnici poroke.

Svoj Ä?as najraje preĹživljata obdana

slil na Premogovniku Velenje. Stanislava je otroĹĄtvo preĹživela v Gotovljah skupaj z dvema sestrama in enim bratom. Pri 15 letih se je preselila k teti v Podkraj, kmalu zatem se je zaposlila v vrtnariji v Velenju. Nekega dne sta se oba vraÄ?ala iz sluĹžbe domov, Stanislava peĹĄ, Alojz pa z motorjem. Kot pravi kavalir je Lojze Slavki ponudil prevoz.

Tako se je zaÄ?ela romanca, ki sedaj traja Ĺže veÄ? kot 50 let.

z druĹžino, dvema sinovoma, njunima Ĺženama, ĹĄtirimi vnuki in pasjim prijateljem Reksom. Ob okroglem jubileju sta obnovila svoje zaobljube v glasbeni ĹĄoli in cerkvi sv. Marije v Velenju. Po slavnostnih zaobljubah sta se zlatoporoÄ?enca s svati veselila ĹĄe pozno v noÄ?. Vsi njuni jima Ĺželimo obilo zdravja, razumevanja in ljubezni, ki naj trajajo do konca njunih dni. đ&#x;”˛

Maja Novak

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 15

Ĺ˝elijo, da se imajo vsi ÂťfajnÂŤ Ohranjajo stare ĹĄege in navade in skrbijo za tehniÄ?no dediĹĄÄ?ino – Imajo Ĺže 6 obnovljenih ťtajerjevÂŤ in ĹĄe nekaj starejĹĄih traktorjev Velenje, 24. junija – PrejĹĄnji teden, na Ĺželimo, da nam nobena punca ne bi uĹĄla iz kraja, da torej ťrangeÂŤ sploh predveÄ?er dneva drĹžavnosti, so ne bi potrebovali. Jo pa obÄ?lani druĹĄtva podeĹželske mlavladamo,ÂŤ pove med smedine Vinska Gora (DPM Vinhom in hitro doda, da je ska Gora) pripravili 10. noÄ?ni bil prikaz le delÄ?ek tega, kar blagoslov konj, ki mu je sledila mladi v Vinski Gori znajo pokrajevna proslava in zabava. Malo je Ä?eti. ÂťPriprav je bilo veÄ? kot obiÄ?ajprireditev v kraju, na katerih vse ĹĄtevilÄ?no, ker gre za prikaz podeĹželskih nanejĹĄi Ä?lani druĹĄtva ne pomagajo pri izvedvad v mestu, zato smo si Ĺželeli, da to nabi. Ker so drugaÄ?ni in izvirni, jih vse bolj redimo Ä?im bolj doĹživeto. Ĺ˝eleli pogosto vabijo tudi drugam. Tako so lesmo, da mestu pokaĹžemo, tos prviÄ? sodelovali tudi v velenjda je Ĺživljenje na vasi skem TuristiÄ?nem tednu, spontano in veselo,ÂŤ na katerem so pomaje dodal simpatiÄ?ni gali prikazati ĹĄege ob mladeniÄ?, ki se je kmeÄ?ki ohceti. Tam izkazal tudi kot dosmo tudi poklepetali s predsedniber igralec, saj je kom druĹĄtva Mapri ĹĄrangi odigral ticem PleĹĄnikom. eno pomembnejĹ˝e na prvi poĹĄih vlog vaĹĄkega gled se je zdefanta, ki Âťprodalo, daĹĄege, sploh jaÂŤ nevesto. TuťrangeÂŤ, fantje di sicer so druniso izvedli prĹĄtvo ustanovili viÄ?. Matic nam to Predsednik druĹĄtva podeĹželske mladine Matic PleĹĄnik: z namenom, da potrdi. ÂťV naĹĄem ÂťOĹživljamo stare obiÄ?aje in druĹženje na vasi, kar prenaĹĄamo oĹživljajo stare tudi v mesto.ÂŤ kmeÄ?ke ĹĄege in druĹĄtvu si fantje

poskrbijo za veÄ? druĹženja na vasi. ÄŒeprav je druĹĄtvo ÂťmladoÂŤ tudi po Ä?asu delovanja, je Ä?lanov in Ä?lanic Ĺže veÄ? kot 60.

Fantje in dekleta iz druĹĄtva, ki je tudi del Mladinskega sveta Velenje, pa znajo ĹĄe marsikaj; pod krajevno cerkvijo decembra pomagajo pripraviti Ĺžive jasli, znajo jezditi konje, kar tudi pokaĹžejo, odliÄ?no restavrirajo stare lojtrne vozove pa tudi starodobne traktorje. Kamorkoli se z njimi pripeljejo, so atrakcija, sploh, ker jih je veÄ?. ÂťDela imamo res vedno veÄ?, saj nas vabijo na vse konce in kraje. Vedno se potrudimo, da damo vse od sebe.

Ponosni smo, da imamo sedaj Ĺže 6 ťtajerjevÂŤ, rdeÄ?ih starodobnih traktorjev, nekaj pa je ĹĄe starejĹĄih.

Imamo namreÄ? skupino, ki uĹživa pri prenovi teh traktorjev. Ĺ˝elimo si, da tudi stara tehniÄ?na kulturna dediĹĄÄ?ina ne bi ĹĄla v pozabo,ÂŤ doda Matic. Kot tudi, da imajo v svojih vrstah veliko muzikantov, od harmonikarjev do pihalcev in drugih. ÂťGlasba nas spremlja na vsakem koraku, vedno poskrbimo, da nam in vsem okoli nas ni dolg Ä?as. Ĺ˝elimo paÄ?, da se imamo vsi fajn.ÂŤ

ÂťKoĹĄ'naÂŤ bo v soboto

V juniju so Ĺželeli Ä?lani DPM Vinska Gora izvesti tudi prvo ÂťKoĹĄn'oÂŤ, prikaz koĹĄenja po stari navadi.

Prireditev, ki so jo pripravljali skupaj z MO Velenje, so morali zaradi deĹžja odpovedati. Matic nam pove, da jo bodo sedaj izvedli 11. julija, na njej pa bodo sredi kraja ne le kosili, ampak tudi klepali in brusili kose in predstavili najboljĹĄe slovenske kosce. Vabijo, da se jim pridruĹžite, ne boste jih mogli zgreĹĄiti.

Imajo rdeÄ?e majice in Ä?rne klobuke! đ&#x;”˛

Veliko Ä?lanov potrjuje dobro delo Ĺ martno ob Paki – Med 27 registrirani druĹĄtvi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se po aktivnostih uvrĹĄÄ?a v sam vrh Ĺ portno-rekreativno druĹĄtvo Gavce – Veliki Vrh. ÂťO dobrem delu priÄ?a med drugim ĹĄtevilo Ä?lanov. Blizu 300 jih Ĺže imamo,ÂŤ je na nedavnem obÄ?nem zboru dejal njegov predsednik Franc Mori. ÄŒlane vabijo na aktivnosti, ki jih organizirajo na ravni lokalne skupnosti (Ä?istilna akFranc Mori: ÂťVeÄ? nas je, veÄ? je idej, veÄ? druĹžabnega Ĺživljenja, cija, obÄ?inski praznik, turnirji ‌), na meddru- kar je eden od pogojev za dobre medsebojne odnose v okolju.ÂŤ. ĹĄtvene oblike sodelovanja ter ĹĄtevilne ĹĄportne aktivnosti. Pod okriljem druĹĄtva delujeta ĹĄe gobarska in planinska sekcija, ki prav tako organizirata svoje akcije. Precej pozornosti namenjajo urejanju in vzdrĹževanju ĹĄportnega centra, kjer imajo druĹĄtvene prostore. ÂťTe s pridom koristijo tudi drugi obÄ?ani. Vse kaĹže, da bomo reĹĄili teĹžave z nekaterimi sosedi v obojestransko zadovoljstvo.ÂŤ Podobne oblike druĹženja krajanov, Ä?lanov, obÄ?anov in delovanja nameravajo organizirati tudi letos.

Bojana Ĺ pegel

Vstopite v Menjalni krog Z izmenjavo dobrin in storitev proti potroĹĄniĹĄtvu in za krepitev skupnosti Tina Felicijan

Velenje – Menjalni krog je pravzaprav trĹžnica domaÄ?ih dobrin in storitev, na kateri ne potrebujemo denarja, saj v Menjalnem krogu zamenjujemo, ne kupujemo. Organizira ga januarja letos nastalo socialno podjetje Zadruga Vez, ki zdruĹžuje ljudi z razliÄ?nim znanjem iz Zasavja in Velenja. Trenutno jih je v zadrugi 5 – dve ekonomistki, dva lesarja, Tina SirĹĄe pa skrbi za razpise. ÂťZaÄ?eli smo izdelovati vertikalne vrtove, namenjene ljudem,

ki nimajo vrtov, saj jih lahko uporabljajo na balkonih ali terasah, primerni pa so za gojenje zeliĹĄÄ? in solat ali druge zelenjave,ÂŤ pripoveduje Tina.

Menjalni krog Ĺže dobro teÄ?e v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah, kjer so si izmenjevali novoletna darila, pustna in druga oblaÄ?ila, obutev, semena in sadike, domaÄ?e pridelke in izdelke iz domaÄ?ih surovin ter knjige. V soboto pa so ga prviÄ? pripravili ob Velenjskem jezeru. ÂťMenjalni krog je sistem, ki vzpostavlja uravnoteĹženo odpr-

to skupnost za izmenjavo dobrin in storitev ter sosedsko pomoÄ?,ÂŤ pojasnjuje Tina in dodaja, da podpira zadovoljevanje materialnih potreb zunaj uveljavljenega trĹžnega sistema. Do danes se je v Menjalni krog vkljuÄ?ilo 150 izmenjevalcev, sodeluje pa lahko vsakdo. ÂťNe poslujemo z denarjem. Dobrine in storitve ovrednotimo z menjalno enoto kuolm, ki je vreden en evro in velja v vseh Menjalnih krogih po Zasavju in v Velenju.ÂŤ Ker Ĺželijo vzpostaviti izmenjalni krog, kuolma ni mogoÄ?e kupiti z denarjem, ampak pridobiti v menjavi za dobrino ali storitev, ĹĄe dodaja Tina SirĹĄe. Kar imamo v izobilju, lahko zamenjamo za tisto, kar potrebujemo, ne da bi troĹĄili

VraÄ?a se v Firence Po enem letu se od Velenja poslavlja evropska prostovoljka Ilaria – Na obisk Festivala mladih kultur Kunigunda se vrne Ĺže konec avgusta Tina Felicijan

SimpatiÄ?na in 'odĹĄtekana' Ilaria Balestra z juga Italije je preteklo leto preĹživela na Evropski prostovoljni sluĹžbi v Mladinskem centru Velenje, kjer je popoldne preĹživljala Ä?as z otroki in sodelovala pri organizaciji aktivnosti, ukvarjala pa se je tudi z multimedijo. Umetnica po duĹĄi je deset let Ĺživela v Firencah, kjer je doĹĄtudirala oblikovanje izdelkov in sredstev za sporazumevanje, tako da zdruĹžuje umetniĹĄko

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. julija 2015

izraĹžanje z oglaĹĄevanjem izdelkov. ÂťLani februarja sem zakljuÄ?ila ĹĄtudij, zaÄ?asno sem se zaposlila pri enem projektu, nato pa iskala sluĹžbo, a je nisem naĹĄla. OdloÄ?ila sem se, da pridem v Slovenijo, ker nisem hotela ostati doma v brezdelju. Slovenija se mi je zdela zanimiva, projekt pa podoben mojemu zakljuÄ?nemu ĹĄtudijskemu projektu, ki je bil povezan s prehrano za otroke. Takrat sem le risala in oblikovala, nisem pa delala z otroki,ÂŤ pripoveduje Ilaria, ki s prosto-

voljnim delom ni imela veliko izkuĹĄenj. En mesec je v Firencah v hiĹĄi za romunske imigrante otroke uÄ?ila italijanĹĄÄ?ino.

Spoznavala je glasbo in spet zaÄ?ela risati V Mladinskem centru jo je navduĹĄilo, da mladinski delavci in obiskovalci podpirajo ideje mladih in jim pomagajo, da jih uresniÄ?ijo. ÂťOdloÄ?ili smo se za izdelavo mozaika in smo ga izdelali. Organizirali smo kuharske delavnice za otroke. Melita je Ĺželela prebarvati igralnico in Ĺže smo lahko zaÄ?ele ustvarjati. Sicer je vse bilo zunaj mojega podroÄ?ja, a sem svoje interese umestila v aktivnosti in bilo je super.ÂŤ Velenje se, jasno, zelo razlikuje od Firenc, saj je tam konkuren-

đ&#x;”˛

tp

Kako lahko vstopim v Menjalni krog? ÄŒe imam, denimo, kozarec domaÄ?ih vloĹženih kumaric, ocenim njegovo vrednost in ga v Menjalnem krogu zamenjam za kuolme. S temi kuponÄ?ki lahko kupim, denimo, krompir. Lahko pa kumarice neposredno zamenjam za krompir.

Menjalni krog bo vsako prvo soboto v mesecu pred Avtokampom Jezero. Za sodelovanje se ni treba prijaviti, le prinesti kako domaÄ?o dobroto in jo zamenjati za kuolm ali ponuditi svoje znanje in veĹĄÄ?ine, pravi Tina SirĹĄe (desno).

je okrog tebe toliko ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo, ampak ne sodelujejo.

Veliko je rivalstva.

Tu pa umetniki sodelujejo. Ljudje ne obsojajo tvoje umetnosti, ampak skuĹĄajo delati s tabo, kar je krasno.ÂŤ Ker je imela veliko prostega Ä?asa, je prav v Velenju spet zaÄ?ela risati z roko, medtem ko je doma veÄ?inoma uporabljala raÄ?unalnik. Prav pri delu posluĹĄa veliko razliÄ?ne glasbe, ÂťNaĹĄla sem prave ljudi, vsi so bili prijazni z ki jo ima zelo rada. mano, zato sem zadovoljna tako z ljudmi kot z Tu je spoznala ljudi, Velenjem.ÂŤ Ilaria Balestra ki so jo nauÄ?ili ogromno o glasbi, pravi. ca tako moÄ?na, da vÄ?asih zaduĹĄi ÂťMislim, da sem tu ustvarjalnost, razlaga. ÂťPoÄ?utiĹĄ se spoznala ljudi, s katerimi lahko denesposobnega, da bi kaj poÄ?el, ker lim veliko idej o Ĺživljenju, umetno-

denar. Na stojnicah pa navadno najdemo sadike, semena, domaÄ?e marmelade ali vloĹženo zelenjavo, sadje, lesene izdelke, skratka, kar je proizvedeno doma in iz domaÄ?ih surovin. đ&#x;”˛

sti in glasbi. Kadar greĹĄ v tujino, je teĹžko najti nekoga s podobnimi interesi, aktivnostmi, pristopom do Ĺživljenja.ÂŤ Zdaj se mora odloÄ?iti, ali se bo vrnila na jug ali v Firence. Pravi, da na jugu zanjo ni prihodnosti. ÂťPoleti je Ä?udovito, zime pa ne maram,ÂŤ se je stresla ob misli na mraz. Zato se bo verjetno vrnila v Firence, kjer bo skuĹĄala poiskati sluĹžbo izven svojega podroÄ?ja, da bo zasluĹžila za preĹživetje in izobraĹževanje o grafiÄ?nih animacijah.

Nato pa bo v sodelovanju s ĹĄtudijskim prijateljem zaÄ?ela razvijati kakĹĄen program ali projekt. Morda kaj prav za otroke, s katerimi je v Mladinskem centru preĹživela toliko Ä?asa. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

9. julija 2015

V soboto generalka, v ponedeljek novinarska

Dve medalji TomaĹža Hudalesa

ÄŒeprav bo moĹĄtvo Rudarja dokonÄ?no sestavljeno tako rekoÄ? tik pred prvenstvom, novi (stari) trener Jernej Javornik verjame v njegove dobre igre Konec prihodnjega tedna bodo spet oĹživela prvoligaĹĄka nogometna igriĹĄÄ?a.

V velenjskem Rudarju ĹĄe vedno sestavljajo moĹĄtvo za novo sezono. V torek sta Jernej Javornik, in novi tehniÄ?ni vodja Spasoje Bulajić, podaljĹĄala zvestobo Rudarju najmanj za dve leti, Marko ÄŒepelnik pa ostaja kot sekretar. Mate Eterović, ki je na koncu lanske sezone odĹĄel iz Rudarja z devetnajstimi goli kot najboljĹĄi strelec lige. Rudarjev dres bo kot posojeni igralec DomĹžal nosil poldrugo leto, kluba morata urediti le ĹĄe nekaj formalnosti, kot je v torek povedal Bulajić, ki ima te dni seveda polne roke dela. Eterović je pol leta igral v iranskem prvoligaĹĄkem moĹĄtvu Paykan in v DomĹžalah, svojo bogato nogometno pot pa je zaÄ?el v splitskem Hajduku. Rudarjev dres bodo nosili tudi Rusmin Dedić, Senad Jahić, Nikola Tolimir, Matic Ĺ˝itko, Luka PraĹĄnikar ... ÂťRes je, da ĹĄe ne vemo, kakĹĄno bo moĹĄtvo na zaÄ?etku prvenstva. Verjamem pa, da se bodo stvari te dni uredile in da bomo tudi v novi sezoni konkurenÄ?ni. Ker je veliko igralcev, ki so bili nosilci igre, odĹĄlo, seveda na uvodnih tekmah ĹĄe ne bomo dovolj uigrani. Proces spoznavanja in prilagajanja drug drugemu in novemu sistemu igre traja nekaj Ä?asa. Upam pa, da ne dolgo.

Sedaj trdo treniramo, na prvih tekmah pa priÄ?akujem, da bomo s poĹžrtvovalnostjo nadomestili neuigranost,ÂŤ pravi Jernej Javornik. V uvodnem krogu bodo gostili Krko.

Rudarji na treningu

KakĹĄen bo Rudarjev mozaik, naj bi bilo dokonÄ?no znano do konca tega tedna, saj bo trener Javornik imel zadnjo preizkuĹĄnjo zelo spremenjenega moĹĄtva v soboto. V Velenju bo gostoval v prejĹĄnjem prvenstvu petouvrĹĄÄ?eni ukrajinski klub Vorskla Poltava. ZaÄ?etek tekme na mestnem igriĹĄÄ?u ob jezeru bo ob 18. uri.

V ponedeljek pa bodo na javni novinarski konferenci (zaÄ?etek ob 20. uri)

v prostorih 'Galactice' predstavili vizijo đ&#x;”˛ S. Vovk kluba.

Prijateljske tekme Partizan (Beograd) – Rudar 1:0 (1:0); Roltek Dob – Rudar Velenje 0:6 (0:2) Strelci: Babić 8. (11 m), PraĹĄnikar 31.,75., Ĺ˝itko 65., GrbiÄ? 82. in TrifkoviÄ? 84; Rudar – Sloboda (Tuzla) 1:1 (0:0); strelec za Rudar: Denis GrbiÄ?

Ĺ portni utrip Velenja Na junijskem tematskem vodenju so obÄ?ani spoznavali mestni stadion – Izjemoma so si ogledali garderobo NK Rudar – Streljali so enajstmetrovke na ÂťtavelikiÂŤ gol Tina Felicijan

Kdo bi si mislil, da imamo v mestni obÄ?ini Velenje 150.000 kvadratnih metrov ĹĄportnih povrĹĄin. To je kar pet na obÄ?ana, od tega pa pol kvadratnega metra na pokritem prostoru. In da je na mestnem stadionu kakih 120 nogometnih Ĺžog.

Ste vedeli, da je klub Rudar Ĺ kale najstarejĹĄi Ĺženski nogometni klub

â?ą

Da je Velenje mesto ĹĄporta, priÄ?a 54 klubov, ki so povezani v Ĺ portno zvezo Velenje.

v Sloveniji? Na spoznavanju ĹĄportnega utripa Velenja smo izvedeli ĹĄe veliko zanimivosti o mestnem stadionu, ki jih niti domaÄ?ini ne poznamo.

Zanimive podrobnosti o mestnem stadionu Poleti leta 1953 se je ob Ĺ kalskem jezeru zaÄ?ela akcija, ki je trajala do leta 1955, ko je 3. junija takratno Ĺ portno druĹĄtvo Rudar pred 4.000 obiskovalci prevzelo upravljanje novega mestnega stadiona. Delavci,

ogromno je bilo udarnikov, so morali najprej izsuĹĄiti Tajht, zaradi moÄ?virnosti pa je bil gradbeni projekt zahteven. Kasneje so pokrili tribuno in dodali razsvetljavo. Danes k

â?ą

PrejĹĄnji teden je na mestnem stadionu potekal 20. mednarodni atletski miting, stadion je praznoval 60 let, v soboto pa je bil Ĺže 55. Skok Ä?ez koĹžo.

stadionu sodi ĹĄe pomoĹžno nogometno igriĹĄÄ?e ter na igriĹĄÄ?e z umetno travo in koĹĄarkarsko igriĹĄÄ?e, upravlja pa ga NK Rudar.

Velenjski stadion je pogosto prizoriĹĄÄ?e nogometnih tekem, na katere imajo Ĺženske prost vstop. Ima 1.864 sediĹĄÄ?, a je prostora ĹĄe za kakih 600 veÄ?. Rekordno ĹĄtevilo gledalcev je sprejel v 80-ih, ko si je 5.000 ljudi ogledalo tekmo z Ĺ˝elezniÄ?arjem.

Velike tekme so zahtevne za organizacijo, saj potrebujejo do 60 ljudi, od katerih je polovica redarjev, ostali pa gasilci, zdravniĹĄka ekipa pa usmerjevalci in prodajalci kart.

Tekme prenaĹĄa od 6 do 8 kamer, ki s podestov zajemajo dogajanje in spremljajo tako tekmo kot navijaÄ?e. Priljubljeni poletni prireditvi pa sta mednarodni atletski miting in rudarski Skok Ä?ez koĹžo.

Ekskluzivna izkuĹĄnja UdeleĹženci tematskega vodenja so si ogledali stadion z VIP tribune in imeli privilegij, da so si ogledali garderobo Nogometnega kluba Rudar, kjer igralci hranijo opremo, se po treningu sproĹĄÄ?ajo v kadi, tam pa jih tudi masirajo. Ogledali so si fotografije veÄ? generacij in moĹĄtev ter rekvizite, ki jih uporablja kakih 300 nogometaĹĄev, od juniorjev do veteranov, ki trenirajo v klubu.

Klub so ustanovili leta 1948. Preden so dobili stadion, so nogometaĹĄi trenirali v Pesju, pa kjer je danes Gorenje in ob jezeru, pripoveduje ekonom NK Rudar JoĹže Kos.

Velenjski karateisti so se konec maja in konec junija udeleĹžili dveh velikih tekmovanj v karateju v Hercegnovem v ÄŒrni gori in v Umagu. Najprej je od 29. do 31. maja v Ĺ portnem centru Igalo pri Herceg Novem v ÄŒrni gori potekalo 20. balkansko karate prvenstvo v katah in borbah za otroke do 14 let. Prvenstva se je pod okriljem drĹžavnih reprezentanc udeleĹžilo 755 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 drĹžav Balkana (Slovenije, HrvaĹĄke, Srbije, Bosne in Hercegovine, ÄŒrne gore, Makedonije, Kosova, Albanije, Bolgarije, Romunije in TurÄ?ije). Reprezentanca Slovenije se je z osvojenimi 3 srebrnimi in 1. bronasto medaljo uspela uvrstiti na 8. mesto, kar je velik uspeh, saj se veÄ?ina balkanskih drĹžav (zlasti pa TurÄ?ija in Srbija) uvrĹĄÄ?a v sam svetovni in evropski vrh v karateju. Tekmovanja so se udeleĹžili tudi ĹĄtirje mladi velenjski karateisti, ki so se uspeli uvrstiti med Ä?lane Karate reprezentance Republike Slovenije; med njimi iz Karate kluba Velenje Kaja ÄŒesko in Pia Cesar ter TomaĹž Hudales in Nemanja ToÄ?aković iz Karate kluba Shotokan Velenje. Vsi ĹĄtirje so tekmovali pri mlajĹĄih kadetih v katah, TomaĹž Hudales in Nemanja ToÄ?akoviÄ? pa tudi v borbah (oba mlajĹĄi kadeti -45 kg). Njihovi nastopi so bili glede na to, da so prviÄ? nastopili na tako velikem tekmovanju solidni, TomaĹž Hudales pa je v katah v svoji kategoriji – deÄ?ki 13 let – med 25 tekmovalci osvojil srebrno medaljo.

V petek in soboto, 3. in 4. julija, se je veÄ?ina velenjskih Ä?lanov reprezentance Karate zveze Slovenije udeleĹžila ĹĄe mednarodne WKF (World Karate Federation) poletne ĹĄole in turnirja za karateiste, mlajĹĄe od 21 let, ki vsako leto poteka v Umagu.

Pred turnirjem so se mladi karateisti tri dni udeleĹževali treningov, ki sta jih vodila veÄ?kratna svetovna prvaka v katah Luca TomaĹž Hudales si je na Valdesi in Hoang NganNguyen ter svetovna in evropka prvavelikem turnirju WKF priboril ka v borbah Predrag Stojadinov in Davide Benetello. Tekme bronasto medaljo. se je nato udeleĹžilo 639 tekmovalcev iz 35 drĹžav ter iz vseh petih celin! Slovenska reprezentanca si je priborila eno zlato in eno srebrno medaljo ter sedem bronastih medalj. V druĹžbi veÄ?ine najuspeĹĄnejĹĄih drĹžav v karateju je s tem dosegla odliÄ?no deseto mesto. Od velenjskih karateistov so se tokrat tekmovanja udeleĹžili Pia Cesar iz Karate kluba Velenje ter mlajĹĄa kadeta TomaĹž Hudales in Nemanja ToÄ?aković ter kadetinji Tina ÄŒater in Ĺ pela Pisanec MeĹžnar, vsi iz Karate kluba Shotokan Velenje. V hudi konkurenci sta v katah po dva kroga zmagala TomaĹž Hudales in Tina ÄŒater, ki se je uvrstila tudi v repasaĹž, a je v borbi za bron Ĺžal izgubila in se uvrstila na 9. mesto. TomaĹž Hudales pa je bil tokrat boljĹĄi v borbah, kjer je izgubil le proti kasnejĹĄemu zmagovalcu v kategoriji Hasanu Nouh-u iz Kuvajta. TomaĹž se je s tem uvrstil v repasaĹž in po izjemno dramatiÄ?ni borbi z odliÄ?nim Pandey Dhruwom iz Indije v zadnji sekundi izenaÄ?il rezultat na 1 : 1 in nato zmagal po sodniĹĄki odloÄ?itvi đ&#x;”˛ 4 : 1 ter si tako priboril ĹĄe eno bronasto medaljo.

Plezanje NajveÄ?ji uspeh kluba je osvojeni slovenski nogometni pokal v sezoni 1997/98. Danes imajo tudi svojo navijaĹĄko skupino Velenjski knapi, ki je vÄ?asih ĹĄe kako potreben dvanajsti igralec. Zaradi spremembe logotipa Premogovnika Velenje so zamenjali barvo dresa za rdeÄ?o. ÄŒe so se obiskovalci kdaj spraĹĄe-

â?ą

Najbolj prepoznavni obraz velenjskega stadiona je dobitnica bronaste olimpijske kolajne Jolanda ÄŒeplak

vali, kakĹĄen je obÄ?utek umetne trave, kako velik je v resnici nogometni gol in kako teĹžko je zadeti z enajstih metrov, so vse to lahko obÄ?utili na lastni koĹži. Umetna trava se na soncu segreje, da igriĹĄÄ?e kar puhti.

Gol z enajstih metrov ni prav velik, sploh, Ä?e ga Ä?uva vratar. Z njegove perspektive pa je veliko veÄ?ji, kot je videti. UspeĹĄen strel na gol pa zahteva veliko natanÄ?nosti, ustrezno taktiko, upoĹĄtevanje cele vrste dejavnikov in tudi nekaj sreÄ?e.

Tematska vodenja za obÄ?ane pod okriljem Mestne obÄ?ine Velenje potekajo Ĺže drugo leto. ÂťKo smo izvajali vodenja za obiskovalce, so tudi domaÄ?ini veÄ?krat z zanimanjem pristopili. Zato smo se na TIC-u odloÄ?ili za vodenja, namenjena obÄ?anom,ÂŤ pojasnjuje lokalna vodnica Marija BerloĹžnik. Vsak mesec izberejo novo aktualno temo, mestno Ä?etrt, stavbo ali institucijo in jo predstavijo v sobotnem dopoldnevu.

Tako je vsako vodenje edinstveno, dokler ne izÄ?rpajo idej, pa jih ne bodo ponavljali.

11. julija bodo obÄ?ani ob Ĺ kalskem jezeru spoznavali zgodbe potopljene vasi, zadnji vikend avgusta pa bodo obiskali NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje.

đ&#x;”˛

TjaĹĄa SlemenĹĄek zlata Langenfeld - Pet plezalcev Ĺ AO Velenje je pretekli vikend v avstrijski dolini Ă–tz tekmovalo na prvi letoĹĄnji tekmi za evropski mladinski pokal v balvanskem plezanju. OdliÄ?no se je izkazala TjaĹĄa SlemenĹĄek, ki je v kategoriji kadetinj osvojila svojo prvo

zmago na tekmah za evropski mladinski pokal. V finalu se je v isti kategoriji prav tako odliÄ?no izkazala Sara LukiÄ? s 4. mestom. Med kadeti si je Zan Sudar priplezal 6. mesto. Na 8. mesto se je pri starejĹĄih deÄ?kih uvrstil Kilian ÄŒop. Nejc DvorĹĄek je s tekmovanje zakljuÄ?il v kvalifikacijah in zasedel 29. mesto. đ&#x;”˛

Kegljanje NiÄ? ĹĄe ni odloÄ?eno Velenje 3. julija – S ĹĄtirinajstim kolom Ĺ tajerske lige upokojencev v balinanju se je prvi del tekmovanja konÄ?al.

V zahodni skupini je bilo v Ä?etrtek zjutraj sreÄ?anje med Gorenjem in gosti iz Vinske Gore. ÄŒeprav so ti priĹĄli nekoliko oslabljeni, so po izenaÄ?enem dvoboju morali priznati poraz z rezultatom 6 : 2. Popoldne pa je bilo zelo zanimivo sreÄ?anje v KavÄ?ah med domaÄ?ini in Premogovnikom. DomaÄ?i so priÄ?akovali prepriÄ?ljivo in lahko zmago, vendar ni bilo tako. Kljub moÄ?nemu odporu pa je zmaga vseeno ostala doma KavÄ?e 6 : 2. Podobno je bilo tudi na Gorici, kjer so gostovali igralci Ĺ martnega ob Paki. Tekmo so gladko dobili domaÄ?ini z rezultatom 6 : 2. Ekipa TopolĹĄice je bila to kolo prosta, ker je Ĺže v prejĹĄnjem kolu konÄ?ala predtekmovanje.

KonÄ?ni vrstni red po prvem delu tekmovanja: 1. Premogovnik – 16

toÄ?k, 2. Gorenje – 16 toÄ?k, 3. TopolĹĄica – 15 toÄ?k ‌ V vzhodni skupini je bilo zanimivo v Slovenskih Konjicah, kjer je gostovala Dobrna, ki pa se ni mogla resneje upirati domaÄ?inom, ki so upali, da bodo zasedli drugo mesto na lestvici. Kljub izdatni zmagi 7 : 1 jim to ni uspelo.

Slovenska Bistrica je v tem kolu gostila ekipo iz Ĺ entjurja in presenetljivo izgubila, saj so gostje zmagali z rezultatom 2 : 6. Tudi Gorica pri Slivnici si je zelo prizadevala, da ohrani prvo mesto na lestvici. Po napetem sreÄ?anju na Polzeli in negativni punt razliki (43 : 24) je vendar iztrĹžila neodloÄ?en izid 4 : 4. Zadnja sta se pomerila ĹĄe Prebold in Vrbica iz Vrbnega. Ekipa Vrbice tokrat na teĹžavnem igriĹĄÄ?u v Preboldu ni imela nobenih moĹžnosti, da bi se reĹĄila zadnjega mesta na lestvici, kar pove tudi rezultat 8 : 0.

KonÄ?ni vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici – 18 toÄ?k, 2. Polzela – 18 toÄ?k, 3.

Slovenske Konjice – 18 toÄ?k ‌ đ&#x;”˛ T. F.

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

9. julija 2015

17

Kraljica ĹĄporta navduĹĄevala VelenjÄ?ane in ĹĄtevilne goste Velenje, 1. julija – V Velenju je potekalo najveÄ?je atletsko tekmovanje pri nas in edino, ki sodi v serijo mitingov Evropske atletske zveze (EA). Ob najboljĹĄih slovenskih predstavnikih na Ä?elu z Martino Ratej je tekmovala ĹĄe kopica izjemnih tujcev, vkljuÄ?no z dvema olimpijskima zmagovalcema. Poleg olimpijske, svetovne in evropske prvakinje v metu diska Sandre Perković iz HrvaĹĄke je na dvajseti izvedbi mitinga nastopil tudi dvakratni olimpijski prvak v suvanju krogle Poljak Tomasz Majewski, tu pa je bil tudi svetovni dvoranski prvak in trikratni evropski prvak v teku na 400 metrov ÄŒeh Pavel Maslak.

Ob dobri organizaciji, ki je v Velenju Ĺže tradicionalna, in ĹĄtevilnem obÄ?instvu, ki je navduĹĄeno navijalo, so bili

tudi rezultati dobri. Med slovenskimi tekmovalci je bilo sicer kar nekaj razoÄ?aranih obrazov, saj so priÄ?akovali boljĹĄe rezultate, dva pa sta se le lahko veselila izpolnjene norme, ki ju bo popeljala na svetovno prvenstvo avgusta v Peking. Med tistimi, ki jim je norma uĹĄla le za dlako, je bila tudi domaÄ?inka Maja Mihalinec.

Normo sta dosegla Ĺ˝an Rudolf, 3. na 800 m z novim slovenskim rekordom in Luka JaneĹžiÄ?, edini Slovenec v glavnem teku na 400 m, Maja Mihalinec je na 200 m slavila s 23,22 metra in le za dve stotinki zgreĹĄila normo za SP. Dobro uro prej je prepriÄ?ljivo zmagala ĹĄe v slovenski konkurenci na 100 m z 11,54, kar je le stotinka pod njenim osebnim rekordom in dobri dve desetinki nad normo za SP (11,33).

RazoÄ?arane so bile tri Slovenke, ki so Ĺže imele norme za SP. Druga je bila Tina Ĺ utej, vendar je s palico preskoÄ?ila le 4,27 m, Martina Ratej je bila s 57,77 m ĹĄele Ä?etrta v metu kopja, MaruĹĄa MiĹĄmaĹĄ pa je bila na prvi tekmi na 3000 m zapreke po poĹĄkodbi gleĹžnja v zaÄ?etku maja zadnja, ĹĄesta (10:28,45).

Maja Mihalinec, prva na 100 in 200 m: ÂťMalo grenkega priokusa je, ker sem na 200 m le za dve stotinki zaostala za normo za SP. Toda sicer je Ä?as zelo dober, to je bil moj najboljĹĄi tek na 200 m v karieri. S tem sem zelo zadovoljna in verjamem, da mi bosta ti dve stotinki vrnjeni na naslednji tekmi. Danes sem se osredotoÄ?ila predvsem na start, ker sem na prejĹĄnjih dveh tekmah tu najveÄ? izgubila. Tokrat mi je start veliko bolje uspel in to se je zelo poznalo pri izidu.ÂŤ Miting je tudi tokrat odliÄ?no uspel. Predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor BonÄ?ina je bil zelo zadovo-

Gostovali na Jadranskih igrah v Rabcu

Stara, dobra Peca

Ekipa Velenja se je izkazala – Priljubljeni med tekmovalci in pri obÄ?instvu Sezona Jadranskih iger na HrvaĹĄkem je v polnem teku. Letos je bilo Ĺže nekaj kvalifikacij. Veliko pozitivne energije, odliÄ?na zabava in ĹĄe boljĹĄi duh tekmovanja so zaokroĹžili tekme Jadranskih iger v Rabcu, na njih je poleg istrskih in hrvaĹĄko primorskih ekip sodelovala tudi velenjska ekipa.

O atmosferi na tekmah se je v petek, 26. junija, na igrah v Rabcu (Istra) prepriÄ?ala v moÄ?ni konkurenci petih ekip, med katerimi je ekipa Velenja osvojila tretje mesto, hkrati pa so se vrhunsko zabavali s hrvaĹĄkimi ekipami.

DomaÄ?ini enega od slovenskih polfinalov so se pomerili v igrah moĹĄarka, tek sodov, ribiĹĄke gajbice, tek oslov ter vrv. Najbolje so se odrezali v igri tek oslov, skupni rezultat pa jih je pripeljal do konÄ?nega tretjega mesta.

Ekipo so gledalci in navijaÄ?i priÄ?akali z ovacijami, odliÄ?no so se ujeli tudi s konkurenco iz HrvaĹĄke.

NajboljĹĄi dokaz zabave in veselja je, da so vse ekipe skupaj zaplesale in pokazale tisti pravi duh Jadranskih iger – druĹženje in zabava! ÂťLetos smo prviÄ? na tekmovanjih in super nam je! Zagotovo nismo zadnjiÄ?!ÂŤ Vsi tekmovalci so se strinjali, da so Âťekipe fantastiÄ?ne in da ni pomembno, od kod si in kdo si, ampak je to v prvi vrsti velika zabava.ÂŤ V ĹĄali so velenjski tekmovalci dodali, da je edina razlika med tek-

Polfinalno tekmovanje Jadranskih iger bo 28. avgusta potekalo na velenjski plaĹži. Takrat bo velenjska ekipa ob podpori domaÄ?ih navijaÄ?ev naskakovala prvo mesto. mami v Sloveniji in na HrvaĹĄkem v tem Âťda je voda na HrvaĹĄkem zelo slanaÂŤ. ÄŒeprav so tekmovali zunaj konkurence, jih v avgustu Ä?aka tisto „pravo“ tekmovanje v polfinalu na domaÄ?em terenu v Velenju. ÂťV Velenju smo doma, priÄ?akujemo odliÄ?no zabavo. Poznamo teren in valove (smeh), tam smo na svojem. PriÄ?akujemo, da bomo dosegli dober rezultat in zelo verjetno tudi zmago,ÂŤ je povedal kapetan ekipe.

Na dveh trening tekmovanjih doslej (Ljutomer in Rabac) so osvojili dve medalji.

Po tistem, kar smo videli doslej, ima ekipa Velenja velike moĹžnosti, da poseĹže po vrhu, morda celo zmaga na Jadranskih igrah v Sloveniji. Pozitivna energija, ki jo ĹĄirijo, pa jih dela priljubljene pri obÄ?instvu, ki si bodo to ekipo gotovo dobro zapomnili. đ&#x;”˛

Ines BreĹžnjak

ljen. Dejal je: ÂťPonosni smo, da postaja to tekmovanje eno najbolj prepoznavnih vsakoletnih ĹĄportnih dogodkov v Sloveniji.ÂŤ Seveda tudi predsednik organizacijskega odbora dr. Marjan Hudej ni skrival zadovoljstva: ÂťKraljica ĹĄporta je na stadionu ob jezeru Ĺže dvajsetiÄ? zapored kot miting evropske atletske zveze zablestela v polnem sijaju.ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje podpira takĹĄne prireditve. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? pravi: Želim si, da bi ta tradicionalna atletska prireditev, po kateri je mesto Velenje prepoznavno po ĹĄirĹĄi slovenski in mednarodni javnosti, tudi v prihodnje predstavljala naĹĄe mesto v najboljĹĄi luÄ?i.ÂŤ Zadovoljen pa je bil ob zakljuÄ?ku seveda tudi idejni oÄ?e te prireditve, direktor mitinga Martin Steiner: ÂťVesel sem, da je v tem okolju toliko zanimanja za atletiko.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Po hribih

Ĺ e ena Ĺželja se nam je v tem Ä?asu cvetjem. Na skalni strmini smo pod macijskimi tablami Geoparka KauresniÄ?ila. Kljub zadnje Ä?ase april- sabo uzrli deseterico gamsov, ki so ravanke, ki je pod okriljem Unesca skemu vremenu je na ÂťnaĹĄ Ä?etrtekÂŤ skupaj z mladino hiteli navzdol v in prvi Ä?ezmejni. Tu poteka pot mibilo dokaj sprejemljivo vreme. NaĹĄi smeri Koprivne, na katero nas ve- mo Knipsovega izvira ter ruĹĄevin cilji so bili ÂťvisokiÂŤ ‌ Ĺžejo lepi spomini. nekdanje koÄ?e.

Iz MeĹžice smo jo mahnili preko Po dosegu najviĹĄje toÄ?ke smo si Na prikupnem stiku obeh poti drĹžavne meje z Avstrijo in v bliĹžini vzeli Ä?as za poÄ?itek in uĹžitek, saj smo se zbrali in se spustili do vzpePliberka poiskali bliĹžnjico do spo- smo se lahko razgledovali na vse njaÄ?e, ki nas je zadovoljne popeljala dnje postaje kroĹžne kabinske ĹžiÄ?ni- strani neba. Pogled je segal na Svin- v dolino. Za nami je bil krasen izce ob vznoĹžju Pece, ki obratuje tudi ĹĄko planino, Golico in naĹĄo UrĹĄljo let, ki smo ga zakljuÄ?ili pri Dularju Ä?ez leto. To je bila najboljĹĄa reĹĄitev, goro, se nadaljeval preko Raduhe v Podgori pri Kotljah in se Ĺže vesesaj smo se z njeno pomoÄ?jo dvignili Ä?ez greben OlĹĄeve in vso verigo Ka- lili naĹĄega zakljuÄ?nega izleta julija. preko tisoÄ? metrov visoko. mniĹĄko-Savinjskih Alp za njo. Na Naj ĹĄe priĹĄepnem, da DruĹĄtvo foOb izstopu na zgornji postaji vzpenjaÄ?e so se nam nudili razgledi v dolino Podjune in na del ostenja mogoÄ?ne Pece – desno na BistriĹĄko ĹĄpico in levo preko KonÄ?nikovega vrha in Knipsa vse do najviĹĄje, 2126 m visoke KordeĹževe glave. Pogorje Pece se dviga nad MeĹžiĹĄko dolino na meji z Avstrijo.

Da je vsa preluknjana, ve vsakdo in tudi speÄ?i kralj MatjaĹž nam je vsem dobro znan.

Sprva ob vzpenjaÄ?i, kjer je tu pozimi smuDel skupine na poti po vrĹĄnem grebenu Pece z BistriĹĄko ĹĄpico v ozadju. Ä?arski raj, smo se podali v sonÄ?en dan in priĹĄli do razpo- severu se raztezajo Ĺže avstrijske Al- tografov Svit iz Celja pripravlja potja poti. Izbrali smo levi odcep, saj pe. ÄŒez nekaj Ä?asa se nam je pridru- stavitev fotografske razstave na zasmo imeli namen najprej osvojiti Ĺžil Marjan, ki je ÂťskoÄ?ilÂŤ do doma varovani plezalni poti – uÄ?nem ponajviĹĄji vrh, potem pa mu dodati ĹĄe na Peci na kavico ‌ Dan je bil res ligonu GonĹžarjeva peÄ? na LopatnikakĹĄen uĹžitek. Ob prihodu na Knip- lep in vsak si je vzel koĹĄÄ?ek, ki mu ku na obmoÄ?ju Krajevne skupnosti sovo sedlo, kjer smo se Ĺže sreÄ?ali s je najbolj ustrezal. Zadovoljni smo Vinska Gora. Predvidena otvoritev slovenskimi planinskimi smernimi se vraÄ?ali z vrha, se po Ĺželji spoto- razstave bo v Ä?etrtek, 2. julija, v potablami, smo se podali proti vzho- ma povzpeli ĹĄe na vrh Knips, neka- poldanskih urah in bo odprta cel du, kjer smo na poti vseskozi uĹži- teri Ĺže prej celo na BistriĹĄko ĹĄpico mesec, morda ĹĄe dlje. đ&#x;”˛ Marija Lesjak vali. Ta poteka po travnati planoti in izbrali pot do vzpenjaÄ?e po drugi med nizkim ruĹĄevjem in ĹĄtevilnim strani. Ta pot je obogatena z infor-

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

9. julija 2015

Lastniki vse bolj veĹĄÄ?i in skrbni Na prvem spominskem sekaĹĄkem tekmovanju sodelovalo 29 lastnikov gozdov iz nazarske obmoÄ?ne enote Tatjana PodgorĹĄek

Gaberke, 4. julija – DruĹĄtvo lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline in Krajevna enota Zavoda za gozdove RS Ĺ oĹĄtanj sta v sodelovanju z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj organizirala prvo gozdarsko tekmovanje v sekanju z motorno Ĺžago v spomin na Milana PogorelÄ?nika. Skupaj s tekmovanjem v LuÄ?ah (avgusta) je ĹĄtelo kot izbirno za posameznike, ki bodo zastopali obmoÄ?no enoto Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje na drĹžavnem tekmovanju v Gornji Radgoni.

dovih veÄ?ji ‌ Gozd njemu veliko pomeni. ÂťOd tega Ĺživi cela druĹžina, to je naÄ?in Ĺživljenja. Je zahtevno, saj je odpravljanje posledic morebitnih napak, napaÄ?nih odloÄ?itev dolgotrajno. A Ä?e z njim znaĹĄ, ti daje tudi mnogo zadovoljstva.ÂŤ

Ne koliÄ?ina, kakovost Po besedah predsednika DruĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline Franca SevÄ?nikarja je njihov cilj Ä?im veÄ? strokovnosti pri skrbi za gozd, delo v njem ter Ä?im manj nesreÄ?. Se skrb med lastniki gozdov poveÄ?uje? ÂťSe. Sploh med veÄ?jimi raste,

zujejo, da jim ni vseeno, kako gozd diha. Tudi ti postavljajo v ospredje kakovost pred koliÄ?inami, skrbijo, da je gozd v Ä?im boljĹĄi kondiciji. Ob ustanovitvi leta 2011 je druĹĄtvo ĹĄtelo 22 Ä?lanov, danes jih je Ĺže 115 in ĹĄe prihajajo.

Rezultati: Med 13 ekipami je zbrala najveÄ? toÄ?k ekipa Ĺ oĹĄtanj – Duseti pred ekipo DruĹĄtva lastnikov gozdov Gornji Grad (DLGGG) in ekipo Gros. Med posamezniki je slavil Marko JelĹĄnik (DruĹĄtvo lastnikov Gornji Grad 1) pred Andrejem GoliÄ?nikom (Ĺ oĹĄtanj – Duseti) ter Domnom ArniÄ?em (DruĹĄtvo lastnikov Gornji Nemarno. Milo reÄ?eno.

Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se v zadnjem Ä?asu ĹĄtevilni zgraĹžajo nad povzroÄ?itelji odpadkov, ki jih ti, namesto da bi jih pravilno oddali v Zbirnem centru v Ä?asu, ko ta obratuje (ob sobotah med 10.30 in 12.30), nemarno odloĹžijo kar pred Zbirni center v Ä?asu, ko ta ni odprt. Tako nastajajo kupi in kupi najrazliÄ?nejĹĄe ĹĄare. Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pravijo, da se jih nabere tudi po dva kontejnerja, ki jih morajo potem sortirati in pravilno odloĹžiti.

To pa lokalno skupnost stane. Odlaganje komunalnih odpadkov v zbirnih centrih v Ĺ aleĹĄki dolini je za obÄ?anke in obÄ?ane brezplaÄ?no. Najmanj, kar je, se od obÄ?ank in obÄ?anov priÄ?akuje, da jih bodo odlagali pravilno. ÄŒe zbirni center v njihovi obÄ?ini ni odprt, imajo ĹĄe vedno moĹžnost, da jih pripeljejo v Zbirni center Velenje 1, ki obratuje praktiÄ?no vsak dan, razen nedelj in praznikov.

Lastniki vse bolj veĹĄÄ?i in skrbni Na tekmovaliĹĄÄ?u pri kozolcu Kulturnega druĹĄtva Kulturnica v Gaberkah je nastopilo 29 tekmovalcev iz nazarske obmoÄ?ne enote. Vsak je nastopil v disciplinah kombinirani rez, precizni rez, zasek in podĹžagovanje, kleĹĄÄ?enje in podiranje na balon. Ob koncu je bilo ĹĄe ekshibicijsko tekmovanje v paralelnem kleĹĄÄ?enju. ÂťTo pa so mojstri svojega kova. Z njimi ne bi bilo dobro Ä?eĹĄenj zobati,ÂŤ so izvajanje gozdarskih veĹĄÄ?in moĹž in tudi deklet z motorno Ĺžago v rokah komentirali obiskovalci. Janko Mazej, veÄ?kratni uspeĹĄni udeleĹženec tovrstnih drĹžavnih tekmovanj, je povedal, da sodi izbirno tekmovanje v regiji SaĹĄa med najkakovostnejĹĄe v drĹžavi. ÂťPoleg druĹženja pomeni za mlajĹĄe pridobivanje novih izkuĹĄenj, za vse pa seznanjanje s primeri dobrih praks za varno delo v gozdu.ÂŤ Po njegovih besedah so lastniki gozdov vse bolj veĹĄÄ?i pri tem in tudi bolj skrbni. Posledice Ĺžledoloma so v tukajĹĄnjih gozdovih Ĺže v dobrĹĄni meri odpravljene, red v goz-

Prometni dogodki Velenje, 2. julija – Konec tedna se je na obmoÄ?ju v prisotjnosti Policijske postaje Velenje zgodilo nekaj prometnih dogodkov, k sreÄ?i brez hujĹĄih posledic in le z malo zveriĹžene ploÄ?evine, V Ä?etrtek je v Ĺ kalah voznik osebnega avtomobila trÄ?il v drugo vozilo in s kraja zbeĹžal. Policisti so na podlagi registrske tablice vozila ugotovili, kdo je strahopetni voznik. Napisali mu bodo precej zajetno kazen zaradi pobega in nepravilnega premika z vozilom.

V petek so se zgodile tri prometne nesreÄ?e, dve v Velenju, ena v Vinski Gori, vse pa so se konÄ?ale z gmotno ĹĄkodo.

V ponedeljek so velenjski policisti zasegli vozilo, ker voznik ni imel veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom.

Tatovom ni vroÄ?e Velenje, 3. julija – V petek je obÄ?anka izgubila denarnico. Ko jo je naĹĄla, v njej ni bilo denarja.

Veliko jih v soboto nakupuje. Eni skuĹĄajo gneÄ?o, ki obiÄ?ajno vlada na ta dan, izkoristiti za krajo. Tako so policisti v soboto obravnavali kar tri tatvine v trgovinah. Najprej v Daichmanu, kjer

đ&#x;”˛

Tudi Ĺženske se na gozdarska opravila dobro spoznajo: Majda SuhoverĹĄnik v ÂťakcijiÂŤ.

kar kaĹže udeleĹžba na strokovnih ekskurzijah, na katerih se seznanimo s primeri dobrih praks, na predavanjih, delavnicah pod vodstvom mentorjev. Ekonomski in socialni pomen gozda postaja pomemben. Samo poseÄ?i vanj, pri tem pa ne vlagati oziroma zanj skrbeti, je kratkotrajen ukrep tako zanj kot za druĹžbo. Od 20 hektarjev dalje se ekonomska raÄ?unica Ĺže izide.ÂŤ Po njegovih besedah ÂťljubiteljskiÂŤ lastniki prav tako doka-

Grad 1). Tekmovale so tudi tri Ä?lanice ekipe Savinjske vlcerke. Zmagala je Majda SuhoverĹĄnik pred LuÄ?ko JelĹĄnik ter Pavlo Voler. Zmagovalci v posameznih disciplinah pa so bili: kombiniran rez: Domen ArniÄ?; precizni rez: Marko JelĹĄnik; kleĹĄÄ?enje: Toni SuhoverĹĄnik (vsi DLGGG); zasek in podĹžagovanje: Andrej GoliÄ?nik (Ĺ oĹĄtanj – Duseti); podiranje na balon: Klemen Podkriđ&#x;”˛ Ĺžnik (ekipa Gros).

so pri kraji natikaÄ?ev zalotili moĹĄkega. V Sparu je varnostnica pri tatvini ĹĄminke zalotila obÄ?anko.

V Mullerju pa je neznanka ukradla dva parfuma.

Krajo je zabeleĹžila varnostna kamera.

Ta ponedeljek je neznanec na Kraigherjevi cesti v Velenju ukradel nezaklenjeno kolo z motorjem.

vo Ä?ez celotno voziĹĄÄ?e, kjer je z motornim kolesom trÄ?il v varovalno ograjo. Ob tem ga je vrglo po zraku, Ä?ez varovalno ograjo na obreĹžje reke Savinje. V prometni nesreÄ?i je utrpel tako hude poĹĄkodbe, da je kljub nudeni nujni medicinski pomoÄ?i umrl na kraju. Zaradi ogleda kraja prometne nesreÄ?e je promet na tem odseku ceste potekal izmeniÄ?no, fiziÄ?no pa so ga urejali policisti Policijske postaje Mozirje.

Dimnik na avto Ĺ oĹĄtanj, 5. julija – V nedeljo je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka policistom naznanila, da je avtomobil, ki ga je imela na parkiriĹĄÄ?u, poĹĄkodovan. A tokrat za poĹĄkodbe na vozilu ni bil kriv drug voznik ali peĹĄec, ampak dimnik, ki se je zruĹĄil z bliĹžnjega objekta.

Pri LuÄ?ah umrl motorist Mozirje, 5. julija – V nedeljo malo pred 9. uro se je na regionalni cesti v LuÄ?ah zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je umrl 52-letni voznik z obmoÄ?ja LaĹĄkega.

Motor znamke Yamaha FZ1-S je vozil kot tretji v skupini petih motoristov iz smeri LuÄ? proti SolÄ?avi. Zunaj naselja LuÄ?e je prehitel enega od motoristov, nato pa zaradi neprilagojene hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na le-

Prevrnjeno tovorno vozilo Šempeter, 6. julija – V ponedeljek okoli pol devete se je na avtocesti okoli dva kilometra naprej od izvoza Šempeter prevrnilo tovorno vozilo.

36-letni voznik iz Lukovice je med voĹžnjo z Vranskega proti Celju iz neznanega razloga zapeljal na bankino, kjer se je vozilo prevrnilo. Utrpel je posebno hude poĹĄkodbe glave.

Zaradi ogleda je priĹĄlo do zapore avtocestnega odseka in daljĹĄih zastojev prometa.

Mozirje, 6. julija – V Mozirju je bilo vlomljeno v poÄ?itniĹĄko hiĹĄo. Neznanec je odtujil elektriÄ?ni ĹĄtedilnik in povzroÄ?il ĹĄkodo pri vlamljanju.

Velenje, 2. julija – V Ä?etrtek je pomoÄ? policistov, ker pacient ni bil zadovoljen z njenimi storitvami, potrebovala zdravnica v Zdravstvenem domu Velenje. Policisti so pacienta pomirili in ga opozorili na posledice, Ä?e bo nezadovoljstvo ĹĄe naprej izraĹžal na naÄ?in, kot ga je.

Sin se na hiťni pripor poŞviŞga Velenje, 4. julija – V soboto je sin v Velenju doma razbijal inventar in se grdo obnaťal do starťev. Policisti, ki so posre-

dovali, so se odloÄ?ili, da pijanega sina odpeljejo v pridrĹžanje do streznitve. Ker pa je krĹĄil tudi pravila hiĹĄnega pripora, ki mu ga je dosodilo sodiĹĄÄ?e, so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta se kljub temu, da moĹžakar hiĹĄnega pripora ni krĹĄil prviÄ?, ni odloÄ?il za pridrĹžanje.

Niso spali Velenje, 4. julija – Sobotna noÄ? je bila vroÄ?a tudi zaradi krĹĄitev, povezanih s preglasno glasbo in hrupom, zaradi katerega ljudje niso mogli spati v Ĺ oĹĄtanju, ArnaÄ?ah, KavÄ?ah in na Stantetovi cesti v Velenju.

Seveda ni niÄ? narobe, Ä?e se ljudje zabavajo. Morajo pa biti obzirni do tistih, ki se ne in bi radi poÄ?ivali. Policisti svetujejo, da se

morda pred organiziranjem zabave v strnjenih naseljih in stanovanjskih blokih o tem pogovorite s sosedi.

Muca popraskala lastnika Velenje, 5. julija – V nedeljo je VelenjÄ?an na sprehod peljal maÄ?ko, ki jo je imel na povodcu. Pes, ki ni bil na povodcu, je stekel proti njej, ta pa je od strahu popraskala svojega lastnika. Brez posledic pa ni ostal tudi lastnik psa. Dobil je plaÄ?ilni nalog.

Za zabavo plezali skozi okno Ĺ oĹĄtanj, 6. julija – V ponedeljek je policiste poklical zaskrbljen Ĺ oĹĄtanjÄ?an in po-

vedal, da v enega od stanovanj na KoroĹĄki cesti ljudje plezajo v stanovanje skozi okno. Ko so policisti dogajanje preverili, so ugotovili, da ni ĹĄlo za vlomilce ali tatove, ampak za zasebno zabavo.

Nasvet policistov Policisti v vroÄ?ih dneh voznike pozivajo, da se na pot odpravijo spoÄ?iti, uĹživajo veliko tekoÄ?ine in vozijo strpno. Visoke temperature so eden od dejavnikov, zaradi katerih lahko postanete neprevidni.

Pred voĹžnjo prezraÄ?ite vozilo.

V nobenem primeru v avtomobilih ne puĹĄÄ?ajte otrok in Ĺživali. V zelo kratkem Ä?asu lahko temperatura v vozilu doseĹže stopnjo, ki je lahko usodna.

mkp

Brezpilotni letalniki dobijo pravila Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo pravila za uporabo brezpilotnih letalnikov pripravilo v prihodnjih mesecih, predvidoma jeseni pa naj bi bil pravilnik Ĺže potrjen, je na dogodku na ljubljanski fakulteti za druĹžbene vede povedal vodja sektorja za letalstvo Alojz KrapeĹž. đ&#x;”˛

GD Ĺ kale praznuje 60-letnico Ĺ kalski gasilci praznujejo 60 let delovanja. Jutri bodo pripravili sveÄ?ano sejo, v soboto, 11. julija, s priÄ?etkom ob 16. uri pa ĹĄe veliko prireditev na prostoru pred gasilskim domom. V goste so povabili Godbo veteranov univerze za 3. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, ki bo pospremila eĹĄalon uniformiranih gasilcev. Prireditev bodo popestrili ĹĄe orkester glasbene ĹĄole GoliÄ?nik, meĹĄani pevski zbor Kulturnega druĹĄtva Ĺ kale ter ansambel Ĺ epet z Robertom GoliÄ?nikom. Blagoslov gasilskega vozila in kipca sv. Florjana bo opravil celjski ĹĄkof msgr. dr. Stanislav LipovĹĄek, slavnostna govornica pa bo ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja KatiÄ?. Zahvalili se bodo botrom, donatorjem in vsem krajanom poĹžarnega rajona, pa tudi vsem ostalim, ki so pomagali pri nakupu vozila in opreme, ter tistim, ki z njimi sodelujejo Ĺže vrsto let. Slovesnosti bo sledila velika vrtna veselica z ansamblom Smeh. đ&#x;”˛

Vlomilec odpeljal ĹĄtedilnik

Iz POLICIJSKE beleĹžke Pacienta pozdravili policisti

Odpadke odlagajo pred vrata zbirnega centra

mz

BrezplaÄ?en telefon za starejĹĄe, ki so Ĺžrtve nasilja Z zaÄ?etkom julija je starejĹĄim, ki so Ĺžrtve nasilja, na voljo brezplaÄ?ni anonimni telefon. Na brezplaÄ?ni ĹĄtevilki 080 51 16 jim omogoÄ?ijo brezplaÄ?no pomoÄ? in svetovanje.

Na omenjeni brezplaÄ?ni ĹĄtevilki – storitev izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, so dosegljivi vsak dan od 8. do 14. ure, v kombinaciji z interaktivnim odzivnikom pa je storitev na voljo 24 ur na dan. Klicatelji bodo na odzivniku dobili osnovne informacije, lahko bodo pustili tudi svoje sporoÄ?ilo, svetovalka pa jih bo poklicala nazaj. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

9. julija 2015

19

Slovensko-belgijska naveza Oven 21. 3. - 20. 4.

Taborniki rodu Lilijski griÄ? gostijo skavte iz Belgije – V Sloveniji si bodo ogledali tri taborniĹĄke prostore in nato skupaj odpotovali v Belgijo – Na poti bodo 16 dni Tina Felicijan

Na lanski taborniĹĄki izmenjavi v ÄŒrni gori so taborniki rodu Lilijski griÄ? spoznali skavte iz Belgije.

Ker jih je zanimalo, kako se njihove taborniĹĄke prakse razlikujejo, so v okviru programa Evropske unije Erasmus+ organizirali mobilno mednarodno izmenjavo, ki se je udeleĹžuje ĹĄestnajst slovenskih tabornikov in devet belgijskih skavtov. ÂťNamen naĹĄega druĹženja je, da

Triglavski narodni park, v Bohinj, od tam pa v Benetke, so ugotovili, da so Belgijci veliko bolj oprti in topli. ÂťVeliko se dotikajo, ob sreÄ?anju se poljubijo, Ä?esar mi nismo vajeni. Poleg tega so veliko bolj skromni. SreÄ?ujejo se veÄ?krat na teden

skavtstvo uÄ?enje Ĺživljenja v skupini in medsebojnega sprejemanja. ÂťVsi so veseli in se skupaj trudijo, da bi nekaj dosegli, atmosfera pa je zelo prijetna,ÂŤ pravi o velenjskih tabornikih.

Belgijski del izmenjave se zaÄ?ne v

di orientiring s podzemno Ĺželeznico.ÂŤ Da so slovenski tabori Ĺže urejeni, je presenetilo Marie Flandrov. ÂťPri nas tabor postavljamo tudi pet dni,ÂŤ pravi 24-letnica, ki si bo Velenje zapomnila po vroÄ?ini, Ä?istih ulicah in lepi panorami.

- 10. julija 1979 se je priÄ?ela lokalna delovna akcija za izgradnjo ŠaleĹĄke magistraleÂŤ, na njej pa je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; - 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja Ĺže drugiÄ? zapored osvojila zlato medaljo; - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko Ĺže kopali na nekdanjem velenjskem letnem bazenu, ki ga Ĺžal ni veÄ?; - julija leta 1958 so izdelali naÄ?rte za izgradnjo suĹĄilnice lignita v Velenju; s suĹĄenjem naj bi njegovo kaloriÄ?no vrednost s 3200 zviĹĄali na 5200 kalorij; vse pa je

Zdravi boste, tudi teĹžave z zobmi bodo konÄ?no preteklost. Denarja vam ne bo veÄ? primanjkovalo, kar bo precejĹĄnja sprememba od nekaj preteklih mesecev. Zvezde vam svetujejo, da se pri poslovnih odloÄ?itvah v teh dneh ne obremenjujete z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, da delate prav. Pri tem pa vam ĹĄe vedno ne bo vseeno, kaj si o tem mislijo vaĹĄi sodelavci. Zavedajte se, da vam tokrat niso veliko pomagali in da tudi zato vaĹĄih poÄ?etij nimajo pravice komentirati. PomoÄ? prijatelju v stiski, ki sega Ĺže v pretekli teden, se vam bo v prihodnosti moÄ?no obrestovala. Radi boste z njim, saj je postal povsem drug Ä?lovek. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna priÄ?akujte rahle zdravstvene teĹžave. Minile bodo hitreje, kot boste sprva verjeli.

V ljubezni bo ob koncu tedna priĹĄlo do nesporazumov, ki pa jih boste kmalu zgladili.

Napetost bo popustila Ĺže v nedeljo. Sledil bo naporen delovni teden, saj se boste morali ĹĄefu vedno znova dokazovati. To velja le za tiste, ki ĹĄe niste na poletnih poÄ?itnicah. Tisti, ki niste, boste delali in mislili na oddih. Sploh, ker bodo pretekli vroÄ?i dnevi dvojno naporni, saj boste vroÄ?ino teĹžko prenaĹĄali. VaĹĄ trud pa se bo obrestoval, zato ne popustite, Ä?etudi boste morali vloĹžiti veliko napora. Sprostitev poiĹĄÄ?ite ob vodi, ki vam bo v teh dneh res godila. Dnevi so ĹĄe dolgi, zato imate dovolj Ä?asa zato tudi po napornem delavniku. Izgovori bodo tokrat odveÄ?. Tudi, ko bo partner Ĺželel, da obiĹĄÄ?eta kakĹĄno prireditev, se raje ne izgovarjajte.

â?ą

od 10. 7. do 16. 7.

Bik 21. 4. - 20. 5.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

ÂťSkavtstvo je spoznavanje novih ljudi, izmenjevanje izkuĹĄenj, zabava in skupna pot skozi Ĺživljenje.ÂŤ (Marie Flandrov)

delimo taborniĹĄko izkuĹĄnjo in spoznavamo razliÄ?ne prakse. Izdelali bomo beleĹžko taborniĹĄkih dobrih praks, ki jo bomo delili po Evropi, da lahko Ä?im veÄ? tabornikov vkljuÄ?i nove ideje v svoje programe,ÂŤ razlaga vodja izmenjave Polona Krenker.

V prvih dneh druĹženja v Velenju, preden so odĹĄli v Ljubljano, od tam v Ribno, nato na Bled in v

V teh dneh vam bo godilo, da boste imeli velik vpliv na potek dogodkov. V vaĹĄi druĹžini in bliĹžnjem sorodstvu vam bodo priznali, da so vaĹĄe Ĺživljenjske izkuĹĄnje veliko vredne.

Ker boste ob tem spet povsem samozavestni, boste ĹĄe bolj prepriÄ?ljivi. Predvsem pa boste uÄ?inkoviti. PoÄ?utili se boste fantastiÄ?no. Od ponedeljka dalje vam bo uspelo prav vse, Ä?esar se boste lotili. SreÄ?o boste imeli tudi glede financ, saj bo priteklo na vaĹĄ raÄ?un nekaj nepriÄ?akovanega denarja, ki ga v teh dneh res potrebujete. Pa ne zase, predvsem za svoje najbliĹžje, saj jim Ĺželite pomagati. ÄŒe boste ĹĄe malo stisnili, primanjkljaja na raÄ?unu ne boste Ä?utili ĹĄe nekaj mesecev. V sonÄ?nih dnevih se veÄ? zadrĹžujte v senci.

Rak 22. 6. - 22. 7.

OdloÄ?iti se morate, kako boste reagirali v neki osebni zadevi, ki vam sicer ni preveÄ? vĹĄeÄ?. Ĺ˝al ne bo moĹžnosti, da se ji izognete. Tokrat ne bo ne Ä?as in ne priloĹžnost, da bi imeli veliko Ä?asa za naÄ?rtovanje, prisluhniti boste morali osebnemu obÄ?utku in reagirati takoj. Rezultat bo presenetljivo dober. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri ĹĄportnih aktivnostih kot pri hrani. Sploh pri slednji, saj znate z njo tolaĹžiti stres, ki bo v teh dneh neizogiben. Ta bo predvsem posledica nezadovoljstva s tem, kar se vam zadnje Ä?ase dogaja tako v sluĹžbi kot doma. Saj bo minilo, ne skrbite preveÄ?. Ĺ˝ivÄ?na napetost bo minila, ko bodo temperature padle in ko bo vroÄ?ina popustila.

Prvi dan izmenjave so preĹživeli v Velenju, kjer so jim razkazali mesto in jezera. PrenoÄ?ili so v hostlu in v taboru na Lilijskem griÄ?u, kjer so jim prikazali naÄ?in taborniĹĄkega Ĺživljenja, z manjĹĄim koncertom pa tudi znaÄ?ilno slovensko glasbo.

in se druĹžijo po deset ur, medtem ko se mi dobimo enkrat na teden za eno uro,ÂŤ Ĺže odkrite razlike naĹĄteva Polona. 24-letni Louis De Rudder o razlikah ĹĄe ne Ĺželi govoriti, opazil pa je veliko podobnosti. Zanj je

ostalo le pri naÄ?rtih; - 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - 14. julija 1993 so zaÄ?eli gradbena dela pri izgradnji Ä?istilne naprave na Ä?etrtem bloku ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne; - najprej so nameravali preselitev obÄ?ine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija leta 1963; v ponedeljek, 15. julija leta 1963, pa so v novih prostorih obÄ?ine Velenje zaÄ?eli sprejemati tudi prve stranke, s prestavitvijo obÄ?ine v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj; - 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela

Bruslju, kjer bodo VelenjÄ?ani videli, kako Belgijci postavijo tabor. ÂťZaÄ?nejo iz niÄ? – sami zgradijo pionirske objekte, dva metra visoke stebre, na katere postavijo ĹĄotore, izkopljejo jame za straniĹĄÄ?e. Za nas bo nov tu-

Na poti domov se bodo taborniki rodu Lilijski griÄ? ustavili ĹĄe v Parizu in tako sklenili odisejo po razliÄ?nih tabornih prostorih po Sloveniji in Belgiji. đ&#x;”˛

Lev 23. 7. - 23. 8.

Pazite, kaj poÄ?nete. Partner ima namreÄ? do vas v naslednjih dneh velika priÄ?akovanja, vi pa si boste hoteli vzeti nekaj Ä?asa le zase in za prijatelje, ki vam Ĺže oÄ?itajo, da jih zanemarjate. In to prav zaradi partnerja. SreÄ?a bo sicer v teh dneh na vaĹĄi strani predvsem na finanÄ?nem podroÄ?ju, kar ste si tudi najbolj Ĺželeli. ÄŒe ne boste storili stare napake, bo to tudi trajalo, sicer se boste kmalu spet znaĹĄli v zaÄ?aranem krogu istih teĹžav. Iskanje poti iz dolgov, ki vam ne morejo biti vĹĄeÄ?, vas je v zadnjem Ä?asu Ĺže krepko utrudila. Zato se tokrat vzemite v roke, preden se spet zavrtite na napornem finanÄ?nem vrtiljaku. VpraĹĄajte se, ali Ĺželeno reÄ? res tako nujno potrebujete. Ob koncu tedna se umirite, spoÄ?ijte in premislite. Potem naredite naÄ?rt. Vse, kar si boste zadali, zapiĹĄite. Ne odstopajte od zaÄ?rtanega, Ä?etudi vas bo moÄ?no mikalo. Verjemite, da zmorete.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Na obzorju so spet srÄ?ne teĹžave, ki bodo zasenÄ?ile vse druge v vaĹĄem Ĺživljenju. Dobro veste, da zadnje Ä?ase v vajini zvezi ni veÄ? tako kot bi moralo biti. Partnerju povejte, da vam mora posvetiti veÄ? Ä?asa. Pa ne le zato, ker si to zasluĹžite, ampak predvsem zato, ker si to Ĺželite. Tako boste morda le premaknili steno, ki sta jo postavila na poti vajini sreÄ?i. Res je skrajni Ä?as za resen pogovor. Ne prelagajte ga na jutri, nakopiÄ?ilo se je preveÄ? zamer in nerazÄ?iĹĄÄ?enih zadev, ki jih morata Ä?im prej razÄ?istiti. ÄŒe tega ne boste storili v nekaj dneh, se bo to krepko odrazilo na vaĹĄem zdravju in sploĹĄnem poÄ?utju. Ĺ e vedno drĹži, da lahko iskren pogovor reĹĄi marsikatero teĹžavo. Tokrat bosta s partnerjem odkrila, da sta bila vsak na svojem bregu Ä?isto po nepotrebnem. Kriv je bil nesporazum.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Nekaj brezskrbnih dni je za vami, pred vami pa naporen teden v sluĹžbi in doma.

Povsod ste namreÄ? v zaostanku z delom. ÄŒe boste delali tudi ob koncu tedna, boste vse nadomestili. In ko boste laĹžje zadihali, se boste tudi umirili. Prej nikakor. V sluĹžbi vas motijo sodelavci, ki se do vas obnaĹĄajo neprijazno. VÄ?asih vas to spravlja v obup in slabo voljo, v teh dneh pa vas bo njihovo obnaĹĄanje moÄ?no jezilo. Ne zadrĹžujte v sebi, kaj vas moti, povejte jim. Zamera gor ali dol. ÄŒisti raÄ?uni so ĹĄe vedno edina moĹžnost, da stvari, ki so odvisne od veÄ? posameznikov, spet zaÄ?nejo teÄ?i kot je treba. Ko pride tako daleÄ?, nikoli ni lahko, je pa lahko zadovoljstvo ob uspeĹĄni spremembi resniÄ?no veliko. Kot kaĹže, potrebujete spremembe. Predolgo ste capljali na mestu. ÄŒas je, da resno razmislite o bliĹžnji prihodnosti.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Nekdanji velenjski bazen (Foto Arhiv Muzeja Velenje) sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je zaÄ?etek ukvarjanja z rokometom v Ĺ aleĹĄki dolini in zaÄ?etek rokometnega kluba Gorenje (v Ĺ oĹĄtanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje); - 16. julija 1978 so se druĹžmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice druĹĄtva zadnjiÄ? zbrali

pred svojim gasilskim domom v DruĹžmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Ĺ entvidu nad Zavodnjami zasvetila elektriÄ?na luÄ?. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

VaĹĄi bliĹžnji bodo prvi opazili, da ste zadnje Ä?ase precej raztreseni. Vzrok poznate le vi, a ga v teh dneh ĹĄe ne boste pripravljeni deliti z nikomer, niti s partnerjem. Strah bo velik, minil pa ne bo, dokler ne dobite odgovorov. Zato niÄ? ne prelagajte na jutri.

Tudi pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. ÄŒe boste iskreni, boste hitro ugotovili, da preveÄ? zapravljate za stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Zato proÄ? od trgovin, sploh razprodaj. Te vas vedno znova dobijo na limanice. Tudi v sluĹžbi zna priti do problemov, ki pa se bodo razreĹĄili brez veÄ?jih posledic. In to hitro, najpozneje do srede. VÄ?asih je bolje, da ste tiho, saj vam lahko priÄ?kanje bolj ĹĄkodi kot pa pomaga. In tokrat bo tako. Prijatelji vas bodo pregovorili, da z njimi preĹživite veÄ? Ä?asa. ToÄ?no to boste potrebovali.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Dobili ste dokaz, da vas in vaĹĄe delo cenijo. Tega ste se iskreno razveselili. Verjemite, da so tudi vaĹĄi najbliĹžji res veseli za vas, saj ste bili zadnje Ä?ase precej brez Ĺživljenjskega elana. Ta se vraÄ?a. Naenkrat boste imeli idej in dela vrh glave, in to ne glede na to, da je Ä?as poletja in poÄ?itnic, ko po navadi vse malo obstane. Delo boste v naslednjih dneh opravljali z lahkoto. Ne boste pa se ĹĄe mogli otresti obÄ?utka, da vam pogosto drugi narekujejo tempo Ĺživljenja. Sprijaznite se raje, da drugaÄ?e ne gre. V prostem Ä?asu, ki ga Ĺžal ne bo veliko, si privoĹĄÄ?ite razvajanje.

Partner bo poskrbel, da vam bo res lepo. Obeta se vam obisk dobrega prijatelja, ki ga redko vidite. Zabavno bo, sploh, ko boste spoznali, da vaju tudi razdalja ni spremenila. Ĺ e vedno se bosta smejala istim reÄ?em.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

terenu DeŞurstvo 24 ur • delo na 041 618 772

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

C. Leona Dobrotinťka 12, Šentjur 03 749 32 10 • 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si

Med ostalim: ¡ Zdravstveni in laboratorijski pregled Şivali ¡ RTG slikanje skeleta in kolkov Şivali ¡ Kirurťki posegi na Şivalih ¡ Diagnostika notranjih organov Şivali

Ugodno – strokovno – Şivalim prijazno!

KlasiÄ?na mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tel.: 03 5875 630

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa se vse vaĹĄe misli vrtijo le okoli vaĹĄih Ä?ustev. Veste, da ste zadnje Ä?ase postali bolj obÄ?utljivi, kot ste bili kdajkoli doslej, ĹĄe vedno pa ne veste, zakaj je tako. VÄ?asih ste znali skriti, kaj se vam dogaja. Sedaj tega ne znate veÄ?. To vas dela ranljivega, kar vam ni vĹĄeÄ?. A iz svoje koĹže ne morete. In ne znate. Ĺ˝elite si pozornosti neke osebe, ki ni dolgo v vaĹĄem Ĺživljenju, vendar vas je strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da vÄ?asih tveganje obrodi najslajĹĄe sadove. ÄŒe ĹĄe niste pripravljeni, poÄ?akajte na pravi trenutek.

Brez skrbi, zaÄ?utili boste, kdaj bo napoÄ?il. Samski se pripravite na sreÄ?anje, ki vam bo morda spremenilo Ĺživljenje. Pazite na svoje zdravje. Od nedelje dalje vam na tem podroÄ?ju zvezde ne bodo stale ob strani.

Ribi 21. 2.-20.3.

SveĹže meso za piknike Meso slovenskega porekla Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno preseneÄ?enje in vam polepĹĄala nekaj dni v tem tednu. Odkrila bosta novo strast, ki vaju bo spet moÄ?no povezala. Ravno pravi Ä?as, saj bodo tudi zato vaĹĄe letoĹĄnje poÄ?itnice zelo lepe. Tudi zdravje vam ta teden ne bo preveÄ? nagajalo. Paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika moĹžnost, da boste imeli teĹžave z Ĺželodcem. Te bi bile lahko tudi posledica stresa, ki se mu ob vaĹĄem delu in obÄ?utku odgovornosti paÄ? ne morete izogniti. Lahko pa poskrbite za sprostitev. Ne le tu in tam, ampak redno. Tu delate najveÄ?jo napako; ko vam ponagaja zdravje, ste nekaj Ä?asa pridni in res skrbite zanj. Potem pa spet opustite zdrave navade in se vrnete k tistim, ki vam preverjeno ĹĄkodijo. Finance? Ne boste imeli razloga, da se pritoĹžujete.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

ZaÄ?eli se boste spet odpirati in se veÄ? druĹžiti z ljudmi. Samota ne bo veÄ? vaĹĄe zatoÄ?iĹĄÄ?e, pogosteje boste Ä?as preĹživljali v druĹžbi. PriloĹžnosti bo veliko, prav posebna pa bo v soboto, ko bo res prav poseben dan. VeÄ?er bo najlepĹĄi del tega dne. Ponosni boste na svojega partnerja, kar mu boste tudi pokazali. Brez oklevanja. Le najbliĹžji bodo prihodnji teden opazili, da vas ĹĄe vedno skrbi glede doloÄ?enih stvari iz preteklosti. Tudi zato, ker vas bo spet skrbelo za nekoga od vaĹĄih najbliĹžjih. Naredite vse, da ne boste pretiravali in zganjali panike, ker ta res ne bo potrebna. ÄŒe vas bo prihodnji teden strah nekega pomembnega koraka, dobro pretehtajte pluse in minuse. Verjemite, da je plusov veÄ?. Recite si, da pogumni vedno zmagujejo, zajemite sapo in skoÄ?ite. Brez oklevanja.

Naš čas, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.45 12.00 12.35 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.50 15.55 16.20 17.00 17.15 17.30 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 22.45 23.10 23.45 00.15 00.45 01.10 01.30 03.15 04.05 04.45

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.45 09.00 09.40 10.30 12.30 13.25 14.35 15.30 17.30 19.05 20.00 21.25 22.25 23.50 01.25 02.10

06.00 07.00 07.05 07.15 07.35 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20

08.40 08.55 09.00 09.05 09.40 09.55 10.20 10.25 11.25 11.25 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.45 23.50

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 14/17 Slovenski pozdrav Zdravje Slovencev: Motnje erekcije, 2/2 Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenski utrinki Poročila Moj gost: Roman Ilona Penelopa, ris.

Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 1/26 Poletna scena Poročila ob petih Šport Moj pogled na znanost: Akad. prof. dr. Ivan Bratko Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vrtičkarji: Mesto žensk, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 20/60 Pozabljeni Slovenci: Albin Belar Pisave: Katarina Marinčič, Milan Dekleva in Aleš Šteger Slovenski vodni krog: Voglajna Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Sveto in svet: Sožitje Moj pogled na znanost: Akad. prof. dr. Ivan Bratko Vikend paket, ponov.

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poni z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veselo Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Male sive celice, kviz Grmenje in bliskanje, dok. film Slovenski vodni krog: Voglajna Točka, glasb. odd.

Dobro jutro City folk: Ljubljana Svet, kot ga je videl Kolumb Začnimo znova: Žepobol, 9/20 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Pričevalci: Alojz Arko, ponov.

Točka, glasb. odd.

Osamljeni ljubimec, am. film Konec parade, 3/5 Bernhard Oranjski, kraljeva baraba, ½ Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška Zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Tvegana ljubezen, am. film 24ur zvečer Mentalist, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Čas za nas, tabornike! Četa Pojoče travice Ustvarjalne iskrice (84), Klobuki – takšni in drugačni Zmigajmo Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Alzheimerjeva bolezen Pop Corn, Bassless, Samuel Lucas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, Želvice Ustvarjalne iskrice (85). Maska za spanje Videostrani, obvestila Napovedujemo Matura in učenje čez počitnice Regionalne novice 3 Naj viža, ans, Golte Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru, Barcelona Migaj raje z nami, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

9. julija 2015

Sobota,

10. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.40 12.00 12.20 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 22.45 23.20 00.35 01.05 01.30 01.50 03.15 03.35 04.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.05 08.10 08.30 09.00 09.20 10.15 11.55 12.40 13.55 14.20 14.45 15.30 17.40 18.10 18.40 19.10 20.00 20.55 21.30 22.20 00.25 01.40 02.30

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.25 23.30 00.05 02.35 04.15 04.50

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 12.15 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 23.30 23.55 00.00

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 15/17 Slovenski pozdrav Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 11/13 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vrtičkarji: Kufri gor, kufri dol, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Festival Vurberk, 1. del Na lepše Odmevi, vreme, šport Poletna scena Polnočni klub: Multiinštrumentalisti Strasti, 21/60 Slovenski vodni krog: Unica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Na lepše Čez planke: Južna Bolgarija Festival Vurberk 2015, 1.del

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Vetrnica: Ponoči v akvariju Fribcologi: O novinckih, mečih in poštnih poteh Moja soba: Saška in Robi Slovenski vodni krog: Unica Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Slovenski utrinki Mozartine: simfoniki Rtv Slovenija in Primož Zalaznik Razkrivanje preteklosti: Ledeniška mumija, 11/12 Moj pogled na znanost: Akad. prof. dr. Ivan Bratko Pisave: Katarina Marinčič, Milan Dekleva in Alše Šteger Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Začnimo znova: Na kmetiji je lepo, 10/20 Zvezdana: Salome Kulturne terase, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Koreja – nikoli več ena?, 1/2 Da, gospod premier: Nadzornik je rojen, 6/6 Broadchurch (II.), 7/8 Marnie, am. film Festival Vurberk 2015, 1. del Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Mumija, am. film Eurojackpot 24ur zvečer 007 – Octopussy, ang. film Pogledi nazaj, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Želvice Ustvarjalne iskrice (85) Maska za spanje Naj viža, ans, Golte Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Miš maš, Kajenje ubija Ustvarjalne iskrice (86), Papirnata lučka Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

11. julija

12. julija

05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.20 Vetrnica: Čarobno kolo 07.25 Pika Nogavička, ris. nan.

07.50 Biba se giba, nan.

08.10 Studio Kriškraš: Zaklad 08.30 Ribič Pepe 08.55 Izjemne dogod. Sama Foxa, 2/26 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Papirnati žerjavi, igrani film 10.20 Infodrom 10.30 Presneto štirinajsto, 11/13 10.55 Šifra: pustolovščina – Peru, dok. film 11.20 Kulturni vrhovi: Mengore, dok. ser.

11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.50 O živalih in ljudeh 14.20 Paradiž (II.), 7/8 15.15 Zakriti premogovniki Krasa, dok. ser.

15.55 Po Kubi s Simonom Reevom, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Izrael, ponov.

18.15 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zlata šestdeseta – Nostalgija z Elzo Budau 21.00 Poletna noč, poklon Elzi Budau 22.45 Poročila, vreme, šport 23.15 Poletna scena 23.45 Strasti, 22/60 00.15 Siddharta, ob 30. obletnici Vala 202, s sinf. Orkestrom RTV Slovenija 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Dnevnik, ponov.

03.25 Zvezdana, ponov.

03.55 Zlata šestdeseta, nostalgije z Elzo Budau 04.50 Poletna noč, poklon Elzi Budau

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.10 09.15 09.40 09.45 09.50 10.15 10.30 10.45

07.00 Najboljše jutro 09.10 Začnimo znova: Za vrste sesalcev, 6/20 09.40 Začnimo znova: Veliki osvajalec, 7/20 10.05 Začnimo znova: Morala je zakon, 8/20 10.30 Začnimo znova: Žepobol, 9/20 10.55 Začnimo znova: Na kmetiji je lepo, 10/20 11.30 Operno poletje: R. Wagner Lohengrin 15.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.30 Snežna past, kanad. film 19.15 Sam Sebastian: Šesti čut, odd. tv Maribor 20.00 Vsak petek in svetek, ital. film 21.40 Mojster pravice, 2/2 23.10 Zvezdana 23.40 Točno popoldne, ponov.

00.35 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

02.10 Zabavni kanal

07.00 Vrtičkarji: Ninanana, nad.

07.30 Vrtičkarji: Avto za stanovanje, nad.

08.00 Vrtičkarji: Tudi kozle streljajo, mar ne?, nad.

08.30 Vrtičkarji: Mesto žensk, nad.

09.00 Vrtičkarji: Kufri gor, kufri dol, nad.

09.35 Tv-poroka 10.05 10. domačih 10.40 Glasbena matineja: Rože sočutja, koncert ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne – Solisti, zbor Consortium musicum 12.50 Vlomilci delajo poleti, druž. komedija 14.30 Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Helsinki 1983, šp. film 15.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.30 Veslanje, sp, prenos iz Luzerna 19.00 Ulična košarka, reportaža iz Pirana 19.05 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Otvoritveni koncert EXPO 2015, 2. del 21.20 Poirot, 4/5 22.55 Ne se hecat', ponov.

00.15 Aritmični koncert: The Tide 01.15 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 11.00 12.25 12.40 13.35 16.10 17.45 18.55 18.58 20.00 21.35 00.15 02.30

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 10.25 10.30 10.55 11.25 11.45 12.00 12.05 17.40 17.55 18.25 18.30 19.15 19.40 19.55 20.00 20.20 21.10 23.00 23.30 23.35

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Mojster Miha, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izurimo svojega zmaja, ris.

Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem, ang. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

Za ljubezen do igre, am. film Ljubezen je dolgo potovanje, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Doktor Dolittle 2, am. film Jej, moli, ljubi, am. film Vsi ti lepi konji, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš, Kajenje ubija Ustvarjalne iskrice, Papirnata lučka (86) Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Napovedujemo Zmigajmo Jesen življenja, Festival vezenja v Velenju Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Želvice Žogarija 2 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Koncert Big banda Slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski Besede miru: Barcelona Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.35 22.25 22.55 23.20 23.55 01.00 02.20 02.45 03.35 04.55

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.15 10.35 10.50 11.05 12.30 12.45 13.40 16.10 17.40 18.55 18.58 20.00 22.15 00.00 02.10

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo: Grčija, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Muk, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Kapitan Sabljezobi, 11/26 Kapitan Sabljezobi, 12/26 Prisluhnimo tišini: (Ne) dostopnost medijev, spleta in javnega prometa Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Festival Vurberk 2015, 1. del Moški imajo raje plavolaske, am. film Poročila, vreme, šport Mount Everest, dok. film Na vrtičku, dok. ser.

Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta: Ptički brez gnezda, 10/18 To naše življenje, 10/13 Intervju: Boštjan Penko Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 23/60 Oblast, 22. del Ruby Blade, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Mozartine: Primož Zalaznik Madagaskar, dok. odd.

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Baba, ris.

Mojster Miha, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Pravljična šola, ris.

Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem, ang. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov 007 – Octopussy, ang. film Simpsonovi, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Čaka te pošta, am. film Zapiski o škandalu, ang. film Pravniški orli, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Muziciranje je zabavno - pihala 09.30 Ustvarjalne iskrice, (87), Romantično ogledalce 09.45 Pikin studio 2/2014 10.30 Napovedujemo 10.35 2311. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Ekološka samooskrba 12.00 iz arhiva VTV: Štrkova noč, 20 let ans. Štrk -1. del 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Mladi in popotništvo 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, Bassless, Samuel Lucas 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, ans, Golte 23.05 Matura in učenje čez počitnice 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

13. julija

05.50 06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.45 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.15 23.45 00.30 00.45 01.10 01.35 02.30 03.20 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.05 08.15 08.30 08.45 09.00

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 16/17 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Multiinštrumentalisti Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Darilo za rojstni dan Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Slovenski magazin: Kočevska Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 24/60 Slovenska jazz scena Duhovni utrip Slovenski vodni krog: Osapska reka, dok. nan.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Tednik Studio city Vikend paket

01.20 02.00

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Juvi, anim. ser.

Zgodbe iz školjke Jirka in bele miši, igrani film Infodrom Slovenski vodni krog: Osapska reka Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Na lepše Mednarodna baletna šola Bled Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Marta Graf Obzorja duha O živalih in ljudeh Z vrta na mizo Čez planke: Izrael Na poti: Na poti z Nežo in Dušanom Dober dan, Koroška Začnimo znova: Tema dneva, 11/20 Koreja, nikoli več ena?, 1/2 Točka, glasb. odd.

Pozabljeni Slovenci: Tošo Primožič Dediščina Evrope: Renoir, fr. film Quirke, 2/3 Ultramaraton skozi puščavo, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.25 07.50 08.15 08.45 09.00 09.40 10.40 10.55 11.50 12.20 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Doktor Dolittle 2, am. film Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

09.25 10.05 12.10 12.50 14.00 14.15 14.45 15.20 15.35 16.45 17.10 17.45 18.10 19.10 20.00 20.30 22.20 23.50

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 12.10 12.25 12.30 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00 19.20 19.35 19.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, kaj so internetni piškotki?

Migaj raje z nami, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 3 (Koper) Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (88), Pomladni venček Zmigajmo Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Dodajati življenje dnevom – Hospic Koroške Kuhinjica, izobraževalna oddaja Spev 2014, Po Slakovi poti 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

14. julija

05.50 06.15 07.00 07.01 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.40 12.00 12.25 13.00 13.30 14.25 14.40 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 02.05 02.30 02.50 03.40 03.55 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.05

Poletna scena Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Moji, tvoji, najini, 17/17 Slovenski pozdrav Prisluhnimo tišini Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Bisergora: Vsak ob svojem času Evropski magazin Poročila Potepanja - Barangolasok Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Poletna scena Poročila, vreme, šport Zapeljevanje pogleda: Uršula Berlot in Metka Golec in Miha Horvat, dok. ser.

Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 11/12 Kolo: Pesem za Matijo Jamo, dok. film Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 2. del Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 25/60 Pričevalci: Tone Mlakar Slovenski vodni krog: Martuljak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Evropski magazin, ponov.

Zapeljevanje pogleda: U. Berlot in M. Golec in M. Horvat Vikend paket, ponov.

19.10 20.00 20.50 21.20 23.15 00.05 00.55

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Studio Kriškraš: Darilo za rojstni dan Vetrnica: Viličar Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Martuljek Dobro jutro Na vrtu V ritmu volovske vprege Poletna noč, poklon Elziu Budau Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Začnimo znova: Pustimo se presenetiti, 12/20 Potepanja – Barangolasok: Harmasmalom - Trimlini Po Kubi s Simonom Reevom, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Odkrito Čokoladne sanje, 7/10 Skrito, franc. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.55 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05 09.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 3 (Koper) Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (88), Pomladni venček Zmigajmo Napovedujemo Dodajati življenje dnevom – Hospic Koroške Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Europe Direct Ustvarjalne iskrice (89), Okrasni lonček Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, S kolesom do Walesa 2312. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja, Dom upokojencev Podčetrtek Kuhinjica, izobraževalna oddaja iz arhiva VTV: Štrkova noč, 20 let ans. Štrk -2. del Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.25 08.30 08.50 09.00 09.40 11.40 12.35 13.10 15.00 17.20 17.45 18.20

09.55 10.10 10.20 10.25 11.25 11.45 11.50 12.05 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.25 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.25 23.30

15. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.45 10.25 11.50 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 22.00 22.50 23.15 23.50 01.25 01.55 02.15 03.10 04.15 04.40

06.00 07.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.35 08.50 08.55 09.05 09.45 10.25 12.30 13.15 14.45 17.20 17.45 18.10 19.05 19.50 20.00 21.35 22.10 00.25 01.55 02.40

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.05 11.25 11.30 11.50 12.10 12.15 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 1/35 Slovenski pozdrav Kolo: Pesem za Matijo Jamo, dok. film Poročila, vreme, šport Intervju: Boštjan Penko City folk: Lizbona Poročila Pod drobnogledom Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zdravje Slovencev: Multipla skleroza Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Vrtičkarji, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nerodna tajnica, franc. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 26/60 Poletna noč, poklon Elzi Budau Slovenski vodni krog: Obrh Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Intervju: Boštjan Penko Slovenski magazin: Kočevska Vikend paket

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Ribič Pepe Vetrnica: Čedne noge Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov Ali me poznaš, jaz sem jesensko jutro Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Obrh Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Slovenski magazin: Kočevska Mount Everest, dok. film Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Na vrtičku: Irma in Mišo, dok. ser.

Začnimo znova: Ribolov in betkolov, 13/20 Avstralija na slovenski način, potopis Točka, glasb. odd. Žrebanje Lola Poletni koncert iz Schoenbrunna 2015 Se zgodi: Praznovanje, 5/15 Vrtnica, am. film Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Slovenija Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Grozljiva jasa, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Europe Direct Ustvarjalne iskrice (89), okrasni lonček 2312. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga Ustvarjalne iskrice (91), Buče in pajki Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, MI 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Koristna športno gibalna aktivnost Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 21

STEINHOFEL, Andreas: Mulca

MAILE, Peter: Leto dni v Provansi

ml – Mladina / P – Leposlovne knjige od 10. leta dalje

od – Odrasli / 821 – 311.2 – DruŞbeni romani

VELENJE ÄŒetrtek, 9. julij 6.00

Peter Mayle je eden uspeĹĄnejĹĄih sodobnih avtorjev, njegova dela so prevedena v ĹĄtevilne svetovne jezike. Za knjigo Leto dni v Provansi je leta 1989 prejel britansko nagrado za najboljĹĄi potopis leta, posneta pa je bila tudi televizijska nadaljevanka.

Roman pa ni obiÄ?ajen potopis, gre za zabavno in iskrivo branje s prekrasnimi opisi krajev, navad in utripom Ĺživljenja v Provansi. Potopisni dnevnik se zaÄ?ne z mesecem januarjem, ko za priseljeni angleĹĄki par, ki si kupi v majhni vasici prekrasno staro hiĹĄo, prijazni sosedje priredi-

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – CelovĹĄka koÄ?a 17.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Predavanje Ko noseÄ?nost pomeni breme 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 20.30 Titov trg Velenje Monokomedija Renata JenÄ?ka Samohranilec (31. PKP)

Petek, 10. julij 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Kepa 20.00 Havana bar Velenje Coctail Clubbing z DJ Mrkyjem 21.00 ob Domu kulture Velenje Koncert Rudi BuÄ?ar in Istraband

Sobota, 11. julij 6.00

Andrej in Domen sta brata, stara sedem in ĹĄest let, pravi zaklad, kot jima pravi njuna mamica, ki je zaradi njiju doĹživela Ĺže marsikaj. Ĺ˝ivljenje pri njih doma ni nikoli dolgoÄ?asno, posebno, ko se jim pridruĹži ĹĄe bratec Brin in morski praĹĄiÄ?ek Skoki.

Povsod kjer se Andrej in Domen pojavita, je kmalu pravi kaos. Polomita sanke, teĹžave nastanejo, ko se preobleÄ?eta v MiklavĹža in se igrata detektiva.

Gre za veÄ? kratkih, duhovitih zgodbic, polnih norÄ?ij in novih dogodivĹĄÄ?in, ki bodo navduĹĄile mlade bralce. Prava knjiga za teĹžko priÄ?akovane poÄ?itnice.

BEISER, Rudi: UĹžitne divje rastline ml – Mladina / 58 – Rastlinstvo UĹžitne divje rastline, rastoÄ?e na travnikih in v gozdovih so bile veÄ? desetletij nazaj malo cenjene in so veljale za manj vreden vir hrane, ki pride prav le v Ä?asih revĹĄÄ?ine in lakote. Zadnja leta pa so se zelo uveljavile, uporabljajo jih poklicni kuharji in so vir zdrave hrane. Ĺ tevilne so izjemno okusne in aromatiÄ?ne, zato jih uporabljamo tudi kot zaÄ?imbe. V Evropi najdemo v naravi veÄ? kot 12 000 rastlinskih vrst in med njimi je najmanj 1500 vrst uĹžitnih rastlin, strupenih rastlin pa je komaj 200. Pri nabiranju je zelo pomembno, da nabiramo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo.

V priroÄ?niku imamo opisane osnove nabiranja divje rastoÄ?ih rastlin, njihovo pripravo in konzerviranje, opise 150 rastlinskih vrst in njim podobnih neuĹžitnih in strupenih dvojnic, 620 fotografij za laĹžje prepoznavanje rastlin, razvrstitev rastlin po obliki njihovih listov, 98 preizkuĹĄenih receptov, nasvete za zdravilnost, koledar nabiranja, listov, cvetov, stebel, plodov, semen in korenin ter drugih podzemnih delov. Izkoristimo lepe poletne dneve in se s priroÄ?nikom v roki odpravimo nabirat rastline.

21

PRIREDITVE

9. julija 2015

jo imenitno gostijo. Peter in Jennie, ki sta vajena mesta in angleĹĄkega naÄ?ina Ĺživljenja, potem skozi leto spoznavata Ĺživljenje v Provansi, ki je zelo zabavno in polno oÄ?arljivih dogodkov. Obnavljata dvesto let staro hiĹĄo, spoznavata ĹĄtevilne domaÄ?e mojstre, ki se jim z delom nikamor ne mudi.

Dnevnik se zakljuÄ?i z decembrom, nekaj dni pred boĹžiÄ?em, ob polni mizi in lepimi Ĺželjami pri Petru in Jenni v obnovljeni hiĹĄi.

NELSON, Jandy: Nebo je povsod ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Sedemnajstletna Lennie Ĺživi z babico in stricem. Mama jo je zapustila, ko je bila ĹĄe majhna. Zelo rada bere in je odliÄ?na glasbenica. NajstniĹĄka leta preĹživlja v senci svoje dve leti starejĹĄe sestre Bailey in ko ji ta nepriÄ?akovano umre, ostane sama in izgubljena. Zanjo se zanimata dva fanta, ki sta si zelo razliÄ?na. Prvi je Toby, sestrin fant, ki jo tolaĹži in iĹĄÄ?e podobnost z Bailey.

Drugi fant pa je Joe, novi soĹĄolec in glasbeni genij, ki kipi od mladosti in ji je v uteho.

Lennie se svet sesuje, ko se fanta sreÄ?ata.

Pisateljica je napisala knjigo na podlagi Ĺživljenjskih izkuĹĄenj. Ĺ˝elela je napisati knjigo, kjer si Ĺžalost in sreÄ?a podajata roko, kjer se hitro menjuje razpoloĹženje, tako kot v resniÄ?nem Ĺživljenju. đ&#x;”˛

BL

V soboto bo veselo pred Studiem Gorenje

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Varno v gore 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem 10.00 Zbirno mesto: pred RibiĹĄkim domom ob Ĺ kalskem jezeru Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane Ĺ kalsko jezero in zgodbe potopljenih vasi 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Lutkovno igrama predstava LG Velenje O ljudeh, Ĺživalih in kamnih (31. PKP – Sobotne lutkarije) 16.00 Prireditveni prostor pred gasilskim domom Ĺ kale Prireditev ob 60-letnici PGD Ĺ kale z

đ&#x;”˛

mz

Nedelja, 12. julij 9.00

SrediĹĄÄ?e Cirkovc Krajevni praznik Krajevne skupnosti Cirkovce

Ponedeljek, 13. julij 20.00 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: komedija AvtoĹĄola (31.

PKP)

Torek, 14. julij 10.00 – 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Klicanje deĹžja po afriĹĄko (31. PKP – Torkove igrarije) 17.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Predavanje Pomen aktivne vkljuÄ?enosti oÄ?etov pri vzgoji 19.00 Velenjski grad Duo Najoua, koncert afriĹĄke glasbe 20.30 Atrij Centra Nova Velenje American Music Abroad, koncert (31. PKP)

Sreda, 15. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Zabavna sreda: Nagajivi kuĹžki

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 11. julij X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Skupna akcija Ĺ aleĹĄkih PD

(zahtevne in lahke poti)

Ponedeljek, 13. julij Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

8.30

8.30

Sreda, 15. julij 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Microsoft Excel 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 9. julij 7.00

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z

CITY CENTER Celje • Petek, 10.7., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 12.7., 11.00, PravljiÄ?ne urice: TaÄ?ka in Ä?uden dan • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

varstvom Prireditveni prostor ob Mladinskem centru TeÄ?aj rolanja

Petek, 10. julij 7.00

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru TeÄ?aj rolanja 17.00 Prireditveni prostor pri gasilskem domu PaĹĄka vas Tekmovanje starejĹĄih gasilcev s starimi motornimi in roÄ?nimi brizgalnami (liga SAĹ A regije s SMBR); PGD PaĹĄka vas 20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas Gasilska veselica z ansamblom Glas; PGD PaĹĄka vas

Sobota, 11. julij 20.00 Prireditveni prostor pri gasilskem domu PaĹĄka vas NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi z ansamblom Modrijani

Lunine mene

16. julija, ob 3:25,

Prazna Luna - Mlaj

The Beatles Revival na Titovem trgu Festival Velenje tudi to poletje preseneÄ?a z bogato ponudbo poletnih prireditev. Med gosti so mnoga zveneÄ?a imela. Mednje vsekakor sodi Ä?eĹĄka skupina The Beatles Revival, odliÄ?na imitatorka nekdanje legendarne skupine The Beatles. Tudi VelenjÄ?ane so navduĹĄili z nastopom in dobro glasbo. đ&#x;”˛

KINO spored VROÄŒI MIKE XXL

MESSI (Ĺ panija)

Magic Mike XXL (ZDA) KomiÄ?na glasbena drama, 115 minut ReĹžija: Gregory Jacobs Igrajo: Channing Tatum, Matt Bomer, Elizabeth Banks, Amber Heard, Joe Manganiello, Jada Pinkett Smith, Andie MacDowell idr.

Petek, 10. 7., ob 19.00 Sobota, 11. 7., ob 21.00 Nedelja, 12. 7., ob 20.15

Dokumentarna biografija, 93 minut ReŞija: à lex de la Iglesia Nastopajo: Víctor Alcaraz, Julia Azar, Marc Balaguer, Ramon Besa, Mia Agustina Bressi, Àlex BurguÊs, Johan Cruyff, Agustín Dalmasio Sosa idr.

Petek, 10. 7., ob 21.00 – mala dvor.

Sobota, 11. 7., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 12. 7., ob 17.00 – mala dvor.

POĹ TARJEVE BELE NOÄŒI

Verjetno Ĺže poznate akcijo Gorenja "Adijo stari. Ampak ne v naravi". Pripravljajo jo z lokalnimi zbiralci odpadkov po vsej Sloveniji, tukaj v Velenju s PUP Saubermacher. Akcija bo potekala vse do konca oktobra. Z njo Ĺželijo spodbuditi obÄ?ane, da starih gospodinjskih aparatov in elektronskih odpadkov ne bi odlagali v naravi. Vsem, ki jih oddajo v Studiu Gorenje ali v zbirnih centrih ob bivĹĄem skladiĹĄÄ?u Ere in ob Ĺ kalskem jezeru, Gorenje podari bone v vrednosti 100, 60 in 20 evrov, unovÄ?ijo pa jih lahko pri nakupu novih aparatov Gorenja.

Pripravil so tudi nagradno Ĺžrebanje – petim sreÄ?neĹžem bodo izplaÄ?ali poletni odvoz odpadkov. To soboto pa pripravljajo pred Studiem Gorenje v Velenju ogled vozila E-transformer. Gre za predstavitveno vozilo, v katerem si lahko preko multimedije ogledate pomembnost pravilnega ravnanja z E-odpadki. Seveda si boste lahko ogledali tudi Studio Gorenje z vso bogato in akcijsko ponudbo. Vas pa bodo med 8. in 12. uro ĹĄe razvajali s kavo in kakĹĄnim prigrizkom.

ansamblom Smeh 20.00 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje Koncert Jure Pukl trio feat. Melissa Aldana (moZZAJik festival 2015) 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

VRVEĹ˝ V MOJI GLAVI 2D in 3D

Belye nochi pochtalona Alekseya Tryapitsyna (Rusija) Drama, 90 minut ReĹžija: Andrey Konchalovskiy Igrajo: Aleksey Tryapitsyn, Irina Ermolova, Timur Bondarenko, Viktor Kolobkov, Viktor Berezin, Tatyana Silich idr.

Petek, 10. 7., ob 19.15 – mala dvor.

Sobota, 11. 7., ob 21.15 – mala dvor.

Nedelja, 12. 7., ob 19.00 – mala dvor.

Inside Out (ZDA) Animirana komedija, 102 minut ReĹžija: Pete Docter Slovenski glasovi: Lija PeÄ?nikar, PrimoĹž Pirnat, Alenka TetiÄ?ković, Jernej Kuntner, Pika KovaÄ?,Tanja Ä?urić RibiÄ? idr.

Sobota, 11. 7., ob 19.00 Nedelja, 12. 7., ob 16.00 3D – otroťka matineja

TED 2 (ZDA)

Komedija, 78 minut ReĹžija: Janez Burger Igrajo: MaruĹĄa Majer, Gregor ÄŒuĹĄin, Vesna PernarÄ?iÄ?, Ivo Ban, MatjaĹž TribuĹĄon, Vlado Novak, Vladimir VlaĹĄkalić idr.

Ponedeljek, 13. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje

Komedija, 115 minut ReĹžija: Seth MacFarlane Igrajo: Liam Neeson, Mark Wahlberg, Amanda Seyfried, Morgan Freeman, Seth MacFarlane idr.

Petek, 10. 7., ob 21.15 Nedelja, 12. 7., ob 18.00

AVTOĹ OLA (Slovenija)

(v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

erna Klapa Lant

RIBARSKA FEĹ TA NA GOLTEH S KLAPO LANTERNA Nedelja, 19. julij 2015 ob 17.00 uri Terasa hotela Golte

KUPON ZZA PREVOZO NIHALK is 1 + 1 grat

ROĹ TILJ NA TERASI Dalmatinske dobrote, ribe, lignji, girice in druge specialitete.

MINI PLAĹ˝A ZA OTROKE Igre na bazenÄ?ku in sonÄ?enje na leĹžalniku.

NAGRADNA IGRA Glavna nagrada Sezonska smuÄ?arska vozovnica (med tednom) za Golte in druge atraktivne nagrade.

V VSEH LETNIH ÄŒASIH!

www.golte.si Golte informacije: t: 03 839 11 00; e: golte-recepcija@golte.si)

Kupon lahko izkoristite v nedeljo, 19. 7. 2015 od 14.00 ure dalje. Ob nakupu ene odrasle vozovnice za nihalko, prejmete drugo vozovnico brezplaÄ?no.

Naš čas, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

9. julija 2015

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 18,95 € mesečno.

Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20.7. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke Burritos & Slice, objavljene v tedniku Naš čas, 24. junija 2015, so: •

Jasna Gruden, Slatina 13 A, 3327 Šmartno ob Paki • Tina Videmšek, Gaberke 133, 3325 Šoštanj • Ema Meh, Podkraj pri Velenju 8, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

TV Naš čas

Košarica Pesje Špeglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40

Iz naše pestre ponudbe:

TV kanal Naš čas

Mi ustvarimo sliko!

24 ur na dan

• • • • •

Sladkor, 25 kg Radenska classic, 1,5 lit Sladoled Tuš, 2 lit Kis za vlaganje, 3 lit Krmilo TL-PIT, 30 kg

12,49 0,49 2,69 1,30 8,90

čno Prisr ni! e vablj

Sprejemamo naročila za kokoši nesnice 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, črne, štajerke) in enodnevne piščance.

• •

365 dni na leto v analogni in digitalni shemi

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

info: 898 17 50

ČETRTEK, 9. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 10. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 11. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 12. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 13. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

TOREK, 14. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 15. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. junija do 5. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. junija do 5. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

9. julija 2015

mali OGLASI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM RAZNO DVOPOSTELJNO otroško sobo »Mali princ«, rdeče barve, prodam.

Gsm: 031 226 335

ŽIVALI PIŠČANCE domače reje in tri zajce prodam. Gsm: 031 542 798

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

VOZILA FORD FOCUS 1.6 Trend, l. 2009, srebrn, 100.000 km, klima, ABS, elek., Cena: 5300 evr. Gsm: 041 517 248

PRIDELKI KORUZO za silažo, 4 ha, prodam.

Gsm: 041 726 806 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

DEŽURSTVA ZD VELENJE

LEKARNA VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

11. in 12. 7. – Jernej Dobelšek, dr. dent. med.

• 1-sobno stanovanje na Jenkovi v Velenju, 70 m2, z veliko lastniško teraso, 5/5 nad., adaptirano leta 2002, ER F (150-210 kWh/m2a).

Cena 68.000 evr.

VETERINARSKA POSTAJA

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

• Hišo v Ravnah pri Šoštanju, K+P+M, 212 m2, s 1246 m2 zemljišča. Leto izgradnje 1991, ER E (105 - 150 kWh/m2a).

Cena 129.000 evr

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Urbanc Damjan, Velenje, Goriška cesta 61 in Cencelj Andreja, Velenje, Goriška cesta 61; Medved Darko , Šoštanj, Partizanska pot 7 in Videmšek Mihelca, Šoštanj, Partizanska pot 7.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

SMRTI Lesjak Marjan, roj. 1945, Velenje, Bevče 23; Pahovnik Štefan, roj. 1933,

Velenje, Graškogorska cesta 30; Pocajt Frančiška, roj. 1943, Velenje, Podgorje 3; Florjan Franc, roj. 1930, Mozirje, Cesta na vrhe 28; Satler Kristina, roj. 1938, Velenje, Prešernova cesta 6; Geratič Ivana, roj. 1930, Velenje, Subotiška cesta 22; Miklavžina Ivanka, roj. 1931, Velenje, Šenbriška cesta 18; Strožič Terezija, roj. 1931, Šoštanj, Florjan 182; Vilč Daniel, roj. 1938, Polzela, Glavni trg 32; Juhant Ludvik, roj.

1927, Celje, Na otoku 6.

mali OGLASI

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Za vedno nas je zapustila

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

TINKA SATLER

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

13. 12. 1938 — 2. 7. 2015

A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže …

Od tega menda človek umre, od tega z neba se zvezda ospe.

(Tone Pavček)

Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, ki ste ji v času njene bolezni stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Družini Oštir in Tamše

ZAHVALA Našel je svoj mir v večnosti tišine naš mož, oči, ata, brat in tast

ZAHVALA

MARJAN LESJAK

Svojo bogato življenjsko pot je sklenila naša draga mama

25. 8. 1945 – 29. 6. 2015

Strti od bolečine, a s hvaležnostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, pomoč, Spi, naš dragi oči spi, darovane sv. maše, sveče, cvetje in zadnje slovo. Iskrena hvala zapri se v tihe, globoke osebnemu zdravniku dr. Petru Friškovcu, Patronažni službi sanje, ki si jih sanjal Velenje, gospodoma župnikoma Mateju Dečmanu in Jožetu vse svoje dni. Tu se Vehovarju za opravljen obred, PGD Bevče in KS Bevče, g. Vladu dobrota plačuje z dobroto.

Videmšku in g. Dragu Kolarju za tople besede slovesa, pevcem Tu se ne more zgoditi zlo.

Vzemi nas kdaj za trenutek skupine Eros, Pogrebni službi Tišina, gospe Zdenki Praprotnik. vanje, ko nam bo na tem Hvala vsem, ki ste imeli našega očija radi in ga pospremili na svetu hudo! njegovi zadnji poti.

Z bolečino v srcu žena Darinka, hčerke Mateja, Urška in Metka z družinami, vnuki Anja z Lukom, Monika in Maks ter brat Gusti z družino

ALOJZIJA ROŽIČ Trubarjeva 13, Velenje

20. 6. 1926 – 27. 6. 2015 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.

Hvala ti, mama, da si nam brezmejno podarjala svojo plemenito srce.

Spomin nate bomo za vedno nosili v svojih srcih. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Petru Friškovcu za dolgoletno zdravljenje, vso pomoč in podporo, patronažni in reševalni službi ZD Velenje, vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem.

Žalujoči: sin Franci s Patricijo, hči Darinka, vnukinja Mateja z možem Lukom in ostalo sorodstvo

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2015, barve: CMYK, stran 24

Ana Desetnica v Ĺ oĹĄtanju

Edinstveni trije so pozabili, kaj, kam in komu je treba dostaviti ...

Tank in Edinstveni trije navduĹĄili obÄ?instvo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 1. julija – Ĺ˝e dvanajsto leto zapored je Ĺ oĹĄtanj obiskala Ana Desetnica, festival uliÄ?nih gledaliĹĄÄ?, ki ga gosti deset slovenskih mest. Ĺ oĹĄtanj je bil eno prvih, ki se je pridruĹžilo Ljubljani in Mariboru. Njen prihod predstavlja svojevrsten in ve-

dno teĹžko priÄ?akovan uvod v poletno dogajanje.

Kljub vroÄ?emu popoldnevu se je v sredo streljaj od Trga svobode, ki so ga letos zasedli gradbinci, zbralo lepo ĹĄtevilo obiskovalcev. Nekateri prviÄ?. Bili pa so tudi taki, ki predstave Ane Desetnice spremljajo vsa leta.

Ivana Jegovnik pride vedno. ÂťLepo

PatetiÄ?no popotovanje v vesela sedemdeseta s predstavo Tank.

mi je, da se dogaja. Ĺ e veÄ? bi se lahko. Tukaj se lepo vidi, da so ljudje Ĺželjni takih dogodkov.ÂŤ Pa ne samo Ĺželjni. Pripravljeni so tudi sodelovati, kar je nekaj povsem drugega kot leta 2003, ko je Ana Desetnica priĹĄla v mesto prviÄ?. Kajetan ÄŒop, direktor Zavoda za kulturo, pravi, da je prav to Ä?ar uliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a, Ä?eprav je zadrega vedno prisotna. ÂťJih je pa res vedno veÄ?, ki si upajo in potem so predstave

toliko bolj zanimive.ÂŤ Tudi sam, kot gledaliĹĄÄ?nik, z Ano Desetnico sodeluje Ĺže dvanajst let.

Previdno, iz ozadja, se je ob belgijsko-nemĹĄkih The Primitives Edinstvenim trem nasmihal Ĺžupan Darko Menih. Se je bal, da bi moral sodelovati? MoĹĄkim srednjih let, uglajenim, urejenim, ki bi morali nekaj nekam dostaviti, pa se nikakor niso mogli spomniti, ne kaj ne kam in ne komu. Izgubljeni in zmedeni so te-

Ivana Jegovnik: ÂťKo pride Ana, sem tukaj.ÂŤ

Kajetan ÄŒop kot gledaliĹĄÄ?nik z Ano Desetnico sodeluje Ĺže dvanajst let.

kali naokoli, padali, plesali, se spotikali in celo borili za Ĺživljenje. Vse, da bi le izpolnili pozabljeno nalogo. Ĺ˝e pred tem pa sta obiskovalcem skomine na poÄ?itnice vzbujala Poljaka Scene C s predstavo Tank. Mini prikolica, stoli za piknik, po domaÄ?e prirejen Ĺžar, hiti iz veselih sedemdesetih ... Vse bi bilo, kot je treba, a je zmanjkalo piva. KonÄ?alo se je dobro. Obiskovalci so jima pomagali, da sta reĹĄila veliko zadrego. đ&#x;”˛

Naj se ve, kdo je korenjak Po skoraj desetih letih slavila ekipa Slatin – V vleki vrvi pokal PodgorÄ?anom Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 5. julija – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki je v sodelovanju s tamkajĹĄnjim gasilskim druĹĄtvom pripravilo Ĺže 25. vaĹĄke igre. Z njimi Ĺželijo organizatorji ohraniti poletni utrip Ĺživljenja na vasi. ÂťPri vseh igrah naj vam bo vodilo, da je pomembno sodelovati, se veseliti, zabavati in druĹžiti,ÂŤ je bilo eno od napotil predsednice ĹĄmarĹĄkih turistov BoĹže Polak Ä?lanom devetih ekip vaĹĄkih skupnosti (VS) v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki so se kljub sonÄ?ni pripeki na travniku za

HiĹĄo mladih pomerile v treh zabavnih igrah ter v vleki vrvi kot rdeÄ?i niti iger. Odbojka z baloni in brisaÄ?o, streljanje teniĹĄke Ĺžogice s fraÄ?o v steklenice vode in metanje obroÄ?ev na klin so zahtevale kar nekaj spretnosti. OÄ?itno so te imeli najveÄ? Ä?lani ekipe VS Slatina, ki so zbrali 35 toÄ?k. Na drugo mesto sta se po prvem krogu uvrstili dve ekipi s po 34 toÄ?kami. Komu bo pripadel pokal za 2. in komu za 3. mesto, je odloÄ?ila ponovitev zadnje igre – metanje obroÄ?a na klin. Pri tem so bili boljĹĄi tekmovalci in tekmovalka ekipe VS Gavce – Veliki Vrh, na tretje mesto pa so se uvrstili njihovi sosednje –

Martini Krpani iz Podgore letos niso pustili veselja ÂťrivalomÂŤ iz ReÄ?ice ob Paki.

Po skoraj desetih letih so slavili SlatinÄ?ani.

ekipa VS Veliki Vrh – Gavce.

Pri vleki vrvi so obiskovalci iger videli ponovitev lanskega finala, le

Igre niso le tekmovanje Na drŞavnem tekmovanju nastopilo 18 ekip druťtev podeŞelske mladine – Zmaga v Slovenske Konjice Tatjana Podgorťek

Ĺ mihel nad Mozirjem, 4. julija – DruĹĄtvo podeĹželske mladine (DPM) Ĺ mihel nad Mozirjem in Zveza slovenske podeĹželske mladine sta v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje organizirala 29. drĹžavne in 8. mednarodne kmeÄ?ke igre. Igre so prviÄ? pooteekale v Zgornji Savinjski dolini, glavni ÂťkrivecÂŤ zanje pa je bila zmaga ĹĄmihelske ekipe na lanskih. Na letoĹĄnjih je sodelovalo 18 ekip, med njimi ni bilo

Igra Mama prihajam domov je poĹžela obilo smeha.

da tokrat Martini Krpani iz Podgore niso prepustili veselja za nekaj kilogramov laĹžji ekipi ReÄ?ice ob Paki.

Tudi tokrat so Ä?lanice ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva poskrbele za sladke dobrote, predstavniki sodelujoÄ?ih ekip pa za zanimive predstavitve VS. BoĹža Polak je ob koncu igre izrazila zadovoljstvo, Âťker sodeluje vse veÄ? mladih. Menjajo se zmagovalne

ekipe, kar je dobro. Tudi to, da je na igrah sodelovalo devet ekip VS od 10, je pohvalno. Sicer pa so vaĹĄke igre uvod v vroÄ?o jesen za ĹĄmarĹĄke turistiÄ?ne delavce. Pred nami so namreÄ? kar veliki projekti. đ&#x;”˛

ke igre skupen in osrednji projekt, ki povezuje mlade v zvezo. Dogodek je priloĹžnost za predstavitev regije v kulturnem, ĹĄportnem in seveda tradicionalnem kmeÄ?kem opravilu, koĹĄnji in grabljenju. ÂťPomemben del kmeÄ?kih iger je ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine.

Kljub sodobni mehanizaciji, ki nam je na voljo in nam omogoÄ?a laĹžje in bolj ergonomiÄ?no delo, moramo mladi podeĹželani ohraniti zavest, kako se je kmetijstvo razvijalo.

KoĹĄnja je lep primer, kaNa igrah je sodelovala tudi ekipa DruĹĄtva podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄke doline, ko je tradicija lahko zaki je sledila geslu olimpijskih iger: pomembno je sodelovati, ne zmagati. vita tudi v tekmovalno panogo, pri kateri pa je nobene iz tujine. lĹĄah, tretji pa so bili TaborÄ?ani iz pomemben rezultat, ne hitrost.ÂŤ Tekmovalce in tekmovalke so Ä?a- Spodnje Savinjske doline. Posebej KmeÄ?ke igre torej niso le tekmokale razliÄ?ne preizkuĹĄnje: roÄ?na so nagradili ĹĄe zmagovalca v roÄ?- vanje, ampak druĹženje in spoznakoĹĄnja, grabljenje, predstavitev re- ni koĹĄnji in grabljico. DrĹžavni pr- vanje, hkrati pa se tako krepi predgije ... Organizatorji so se odloÄ?ili vak v koĹĄnji je postal Jani Vivod vsem skupinsko delo. za vlcarsko spretnost. Zmage so (DPM Mislinjske doline), najboljOb tej priloĹžnosti so se predstase veselili Ä?lani DPM Slovenske ĹĄa grabljica pa je postala Bernarda vili ĹĄe nekateri proizvajalci kmetijKonjice, ki bodo organizatorji ju- PaÄ?nik iz Ĺ mihela nad Mozirjem. ske opreme. đ&#x;”˛ bilejnih 30. iger, na drugo mesto Na Zvezi slovenske podeĹželske se je uvrstila ekipa Ĺ marja pri Je- mladine so povedali, da so kmeÄ?-