27 2018

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (15/22°C) moĹžne nevihte, v soboto (15/26°C) delno oblaÄ?no, v nedeljo (14/26°C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. julija 2018

ĹĄtevilka 27 | leto 65

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

PriloĹžnost zamujena ali dobljena?

Tina Felicijan

Ponos ob dnevu rudarjev Velenje – 3. julij, dan rudarjev, s ponosom zaznamujejo generacije, ki so svoje Şe ’nakopale’, kot tudi generacije, ki to ťe bodo.

V stotriinĹĄtiridesetih letih pridobivanja premoga v Ĺ aleĹĄki dolini so rudarji iz nedrij zemlje iztrgali Ĺže veÄ? kot 248 milijonov ton

premoga. Praznik so zaznamovali v soboto s tradicionalnim, letos Ĺže 58. Skokom Ä?ez koĹžo, prireditvi, na kateri izkuĹĄeni rudarji v svoje vrste simbolno sprejmejo novince. đ&#x;”˛

mkp

V Ä?etrtek zveÄ?er smo v Velenju imeli obÄ?utek, da Ĺživimo v kakem svetovljanskem mestu z Ĺživahnim noÄ?nim utripom, saj so se prebivalke in prebivalci radovedno sklanjali Ä?ez balkonske ograje in okenske police, mnogi pa so se celo sprehodili po Cankarjevi ulici in promenadi na Titov trg. Tja so se namreÄ? po enourni voĹžnji po mestu v soju in migetanju luÄ?i ter ob spremljavi najrazliÄ?nejĹĄih hup, siren in glasbe pripeljali ljubitelji znamenitih goldwing motorjev iz veÄ? kot 30 drĹžav. Oba prizora – tako zbiranje prijetno vznemirjenih in radovednih ljudi kot zbiranje preĹĄerno razpoloĹženih motoristov – sta bila veliÄ?astna. Eden zato, ker je tako redek, drug pa zato, ker je najbrĹž neponovljiv.

VzduĹĄje med motoristi je teh nekaj dni menda bilo odliÄ?no. Nad lokacijo, mestom, okolico so bili navduĹĄeni in topel sprejem domaÄ?inov jim je pustil prijeten vtis. Vseeno pa je obisk pustil nekoliko grenak priokus. Pa ne zaradi obiskovalcev in tudi ne njim, temveÄ? zaradi gostiteljev in predvsem tem. V mislih imam vse, ki so se vpletli v priprave na veliki dogodek in njegovo izvedbo, pa tudi tiste, ki bi se morali vplesti, pa se morda niso Ĺželeli ali pa so si tega Ĺželeli, pa se niso mogli.

Porajali so se namreÄ? dvomi, da je bila priloĹžnost, ki se je ponudila z obiskom okoli dva tisoÄ? turistov takega profila in s takĹĄno kupno moÄ?jo, v celoti izkoriĹĄÄ?ena. Zastavila so se vpraĹĄanja, kako dobro so velenjski gostitelji in vezni Ä?leni med njimi pripravljeni na napovedovani zaĹželeni turistiÄ?ni razcvet, ki da bo zgradil nov nivo ĹĄaleĹĄkega gospodarstva. Kako resno mislijo s povezovanjem in sodelovanjem, naÄ?rtovanjem in nadgrajevanjem ponudbe, medsebojno podporo in drugimi tako pogostimi poudarki zgodbe o turizmu, ki nastaja.

Mnogi ponudniki turistiÄ?nih doĹživetij in prireditelji raznih zabavnih in kulturnih dogodkov so namreÄ? bili razoÄ?arani, ker niso uspeli pritegniti novih obiskovalcev. Tako je rudarska parada, najbolj tradicionalna, znaÄ?ilna, z zgodovino doline najbolj povezana prireditev v mestu, ĹĄla mimo motoristov. Ne dobesedno, temveÄ? figurativno. Na koncert zvezdnika balkanskega hip-hopa in multikulturne in multiĹžanrske skupine v Letni kino, zgrajen in obnovljen z udarniĹĄkim delom, kljuÄ?nim poudarkom zgodbe o nastanku mesta, je priĹĄlo nekaj sto bolj ali manj stalnih Ä?lanov velenjskega koncertnega obÄ?instva, med katerimi so bili turisti v neznatni manjĹĄini. RazoÄ?arani pa vsaj niso bili ponudniki hotelskih namestitev tako v naĹĄi kot sosednji dolini in gostinci, ki so imeli polne roke dela. đ&#x;”˛

Ĺ estka Ĺže obratuje Danes dan odprtih vrat Po sicer neuradnih informacijah so v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj resno razmiĹĄljali, da Ĺže v teh dneh trajno ugasnejo Ä?etrti blok, ki naj bi skupaj letos proizvedel 687 GWh elektriÄ?ne energije, a je bo morda celo veÄ?, saj so trenutno potrebe po elektriÄ?ni energiji v Evropi tako visoke (cene pa temu primer-

ne), da je njegova ustavitev nesmiselna, ĹĄe posebej, ker bo blok 5 po opravljenem remontu (ta blok naj bi skladno s sprejeto strategijo obratoval do leta 2030) zaÄ?el obratovati avgusta. So pa pohiteli z deli na bloku 6 in ta je poskusno ta teden Ĺže zaÄ?el delovati. Po prvotnih naÄ?rtih je bilo

Foto JK

sicer predvideno, da bodo jeseni v omreĹžje sinhronizirali revitaliziran blok pet in takrat iz omreĹžja trajno odklopili blok ĹĄtiri.

Je pa danes v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj tradicionalni dan odprtih vrat. Za tiste, ki jih zanima delovanje elektrarne in letoĹĄnji naÄ?rti ogleda pripravljajo ob 11. in 16. uri. đ&#x;”˛

mz

Ĺ oĹĄtanj se predstavi 15 16 17

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

5. julija 2018

Velenju dodatnih 3,8 milijona evrov Poletno poÄ?itniĹĄko varstvo Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Letos je poletno poÄ?itniĹĄko varstvo prviÄ? na voljo tudi v Velenju in Ĺ oĹĄtanju. Skupaj ga bodo izvajali MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine, Mladinski center in Ĺ portna zveza Velenje.

Namenjeno je otrokom iz obÄ?in Velenja iz Ĺ oĹĄtanja od zakljuÄ?enega 1. razreda do vkljuÄ?no 5. razreda osnovne ĹĄole, torej starim od ĹĄest do deset let. Varstvo bo organizirano ob delavnikih julija in avgusta od 7. do 16. ure. đ&#x;”˛

mkp

Voda je ustrezna za kopanje Velenje – ObÄ?ina Velenje monitoring jezerske vode za namen kopanja izvaja Ĺže sedmo leto in kopalna voda ves Ä?as ustreza merilom za kopanje ter kriterijem za uvrstitev med kopalne vode.

Skladno z veljavno zakonodajo je za kopalne vode doloÄ?ena pogostost vzorÄ?enja, tj. 4-krat na kopalno sezono. V obÄ?ini Velenje pa so se zaradi varnosti kopalcev odloÄ?ili za kar 10 do 12 vzorÄ?enj v Ä?asu kopalne sezone. Prvi letoĹĄnji rezultati vzorÄ?enj, 4. in 18. junija, so pokazali, da je voda na Velenjski plaĹži in Velenjskem jezeru za kopanje primerna in ustreza merilom za kopalne vode.

Velenjska plaĹža je Ĺže leta 2016 na tekmovanju ÂťBest of summer in Slovenia 2016ÂŤ, ki ga organizira ekipa ÂťInYourPocketÂŤ (mestni vodiÄ?i), prejela naziv najboljĹĄi kraj za kopanje v Sloveniji. đ&#x;”˛

ÄŒistijo naplavine v reki Paki Velenje – Direkcija RS za vode je konÄ?no zaÄ?ela Ä?istiti naplavine v regulirani strugi Pake v mestni obÄ?ini Velenje v skupni dolĹžini 4,5 kilometra. S tem se bo poveÄ?ala pretoÄ?nost reke in poslediÄ?na zmanjĹĄala poplavna ogroĹženost.

RazĹĄirili bodo Poslovno cono Stara vas in zgradili regionalni kolesarski povezavi do Mislinje in proti Ĺ oĹĄtanju ter Ĺ martnemu ob Paki Mira ZakoĹĄek

znaĹĄa dobrih 6,5 milijona evrov. Iz dogovora za razvoj regij je za ta namen Mestna obÄ?ina Ljubljana, 21. junija – Mestna obÄ?ina Vele- Velenje pridobila poltretji milijon evrov nenje je pripravila tri projekte, ki jih je tudi prija- povratnih sredstev. vila na razpise za sofinanciranje prednostnih Tretji sofinancirani projekt pa bo izgradnja regionalnih naloĹžb in bila pri tem uspeĹĄna. regionalne kolesarske povezave med VelenSkupno je pridobila 3 milijone 800 tisoÄ? evrov drĹžavnih in evropskih nepovratnih sredstev.

S pomoÄ?jo nepovratnih Projekte bodo udejanjili do leta 2022. evropskih in drĹžavnih Minister za gospodarski razvoj in tehnosredstev bo Ĺ aleĹĄka dolina logijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je Ĺže podpisal pogodbo za projekt Spodbujanje podjetniĹĄtva, povezana s kolesarskimi podporno okolje za podjetniĹĄtvo – poslovna potmi s KoroĹĄko. infrastruktura. Gre za nadaljnjo razĹĄiritev poslovne cone Stara vas, ki je ocenjena na Za ĹĄiritev Poslovne skoraj milijon evrov, Evropa in Slovenija pa bosta od tega prispevali dobrih 800 tisoÄ?akov. cone Stara vas 800 tisoÄ?

Naslednji sofinancirani projekt je regionalna nepovratnih sredstev. kolesarska povezava med Velenjem in Mislinjo, katere skupna investicijska vrednost

â?ą â?ą

jem, Ĺ oĹĄtanjem in Ĺ martnim ob Paki. Projekt je vreden dober milijon evrov, Slovenija in Evropa pa ga podpirata v viĹĄini pol milijona evrov.

Vsi trije projekti so Ĺže pripravljeni in zanje Ĺže pridobivajo projektno dokumentacijo. Sklenili jih bodo, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, leta 2022. ÂťSeveda smo upali, da bomo pri pridobivanju nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev uspeĹĄni, a dokler ni rezultatov, o tem ne moreĹĄ biti prepriÄ?an,ÂŤ pravi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki se ob tem tudi zahvaljuje sodelavcem, ki so dobro opravili svoje delo. Hkrati s pripravami na te projekte pa seveda intenzivno pripravljajo tudi vse potrebno za zaÄ?etek ruĹĄenja in novogradnjo v Starem Velenju ter prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru. đ&#x;”˛

UroĹĄ Rotnik jutri na sodiĹĄÄ?u Po letu dni kar je bila vloĹžena obtoĹžnica zaradi suma kraje dokumentov o premoĹženjskem stanju FinanÄ?ni upravi, se bo nekdanji direktor Termoelektrarne dr. UroĹĄ Rotnik, jutri zagovarjal na sodiĹĄÄ?u.

Grozi mu do 8 let zapora.

Proti Rotniku je po poroÄ?anju medijev vloĹženih veÄ? obtoĹžnic, prva pa je pravnomoÄ?na postala obtoĹžnica v zadevi, ki sicer ni neposredno povezana s in financiranjem TeĹĄa 6, temveÄ? se nanaĹĄa na domnevno krajo dokumenta na FinanÄ?ni upravi RS (Furs) v letu 2013. Nekdanji direktor TeĹĄa se bo v petek na predobravnavnem naroku lahko izrekel o krivdi. V primeru priznanja krivde in dogovora s toĹžilstvom bi se sojenje zanj konÄ?alo, v nasprotnem primeru pa se bo nadaljevalo z

glavno obravnavo. FinanÄ?na uprava je pri Rotniku pokazala za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoĹženja, eden od dokumentov, ki je to potrjeval pa naj bi izginil iz sodnih spisov, kar sedaj bremenijo Rotnika. Furs je kljub temu Rotniku leta 2014 naloĹžil plaÄ?ilo 1,4 milijona davka, kar je ta pred kratkim poravnal.

Kot poroÄ?a Dnevnik naj bi imel Rotnik ĹĄe eno hiĹĄno preiskavo, intenzivne kriminalistiÄ?ne preiskave zaradi odĹĄkodovanja premoĹženja Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj pa naj bi potekale tudi na drugih podroÄ?jih.

Med drugim tudi pri Rudisu, ki naj bi pri poslih v TEĹ zelo dobro zasluĹžil. Delo je sicer menda opravil zelo korektno.

Rojstvo z zapleti ali brez – to je zdaj vpraĹĄanje Izvajalec Ä?isti naplavine na treh prioritetnih odsekih, in sicer pri Mizarstvu Meh v Velenju (v bliĹžini Ceste talcev), pri Gorenju in Hoferju ter na zahodni strani obÄ?ine v Pesju (pri Esotechu).

Predvidena je vzpostavitev prvotnega reguliranega korita vodotoka s Ä?iĹĄÄ?enjem naplavin, vkljuÄ?no z ureditvijo morebitnih poĹĄkodb.

Vrednost del znaĹĄa dobrih 170 tisoÄ? evrov, izvaja jih Nivo Celje, sklenili pa naj bi jih do 10. julija. đ&#x;”˛

Prihodnji teden krvodajalske akcije Velenje – V dneh od 9. do 13. julija bodo v prostorih Restavracije pod Jakcem v Velenju potekale krvodajalske akcije za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino iz Ljubljane.

Z ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje so sporoÄ?ili, jih je zavod obvestil, da bodo Ä?as akcij prilagodili obstojeÄ?im vremenskim razmeram. Odvzemna mesta bodo tako odprta Ĺže od 6.30 do 12.30. S tem ukrepom se Ĺželijo izogniti nezaĹželenim uÄ?inkom in zagotavljanju varnega odvzema krvi. đ&#x;”˛

tp

Razsvetlili PokopaliĹĄko cesto Velenje – V mesecu juniju je obÄ?ina Velenje uredila novo javno razsvetljavo na PokopaliĹĄki cesti v Pesju, ki vodi do PokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Na dolĹžini 550 metrov je zasvetilo 22 novih, energijsko varÄ?nih LED-svetilk (18 W), ki ne povzroÄ?ajo svetlobnega onesnaĹževanja in omogoÄ?a veÄ?jo varnost peĹĄÄ?ev in ostalih udeleĹžencev v prometu na tem obmoÄ?ju. Dela so stal 43 tisoÄ? evrov, izvedlo pa jih je podjetje SCR. ObÄ?ina bo uredila tudi razsvetljavo pri avtobusnem postajaliĹĄÄ?u v KS Paka pri Velenju (predvidene so 4 uliÄ?ne svetilke) in osvetlitev odcepa s Celjske ceste proti BevÄ?am do kriĹžiĹĄÄ?a (predvidenih je 7 uliÄ?nih svetilk). Ta dela bodo zakljuÄ?ena do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

JanĹĄa ali Ĺ arec? – Start ĹĄe enih volitev – Lepo tudi mesto – Ni vse odpadek Lastovka bo odletela Zdaj pa menda gre res zares! Mislim seveda na velik dogodek za Slovenijo, na rojevanje nove vlade. Predsednik drĹžave je z vodji poslanskih skupin Ĺže zaÄ?el s ÂťtipanjemÂŤ, koga bi podprli za mandatarja. Bo predlagal JanĹĄo ali Ĺ arca? Z Âťmerjenjem politiÄ?ne temperatureÂŤ bo gotovo priĹĄel ĹĄe do kakĹĄnih drugih spoznanj, ki mu bodo v korist pri nadaljnjih odloÄ?itvah. DrĹžavljani, tisti paÄ?, ki smo ĹĄli na volitve, smo svoje Ĺže povedali. Zdaj je njihova usoda v rokah drugih.

Seveda se lahko zgodi, da bo ĹĄe enkrat v naĹĄih rokah. Ponovne volitve so ob tej politiÄ?no razdrobljenosti paÄ? ĹĄe vedno mogoÄ?e. In morda bo jesen pametnejĹĄa od pomladi.

In tako bi lahko imeli v skrajnem primeru jeseni dvojne volitve: parlamentarne in lokalne. Seveda bomo volili tudi Ĺžupane. Tudi pri teh se lahko glede na strankarsko pripadnost marsikaj spremeni.

Ponekod Ĺže zdaj pravijo, da se je boj za Ĺžupanski stolÄ?ek Ĺže priÄ?el.

Zares v Celju, kjer je Ĺže znan eden od ÂťnasprotnikovÂŤ sedanjega Ĺžupana, ki se bo za nov mandat potegoval znova tudi sam. Nekateri kot del predvolilnih opravil tudi vidijo ovadbo ÂťogorÄ?enih CeljanovÂŤ proti sedanjemu Ĺžupanu. Ovadba je anonimna, ustrezni postopki pa bodo vseeno stekli. Tudi nekateri v RogaĹĄki Slatini ÂťnapadeÂŤ na projekt najviĹĄjega stolpa v drĹžavi vidijo kot predvolilni boj. Znano je namreÄ?, da je (bil) Ĺžupan najveÄ?ji pobudnik za to posebnost, ki naj bi bila v korist temu turistiÄ?nemu kraju. In Ĺže na zaÄ?etku je bilo sliĹĄati, da si z njim trasira pot za nov mandat. Zdaj tega argumenta ni veÄ?, saj je Ĺžupan ÂťpopustilÂŤ: obÄ?ina se je odloÄ?ila, da naÄ?rtovani projekt ustavijo. NajveÄ?ja teĹžava naj bi bila lokacija, na kar so opozarjali tudi varuhi kulturne dediĹĄÄ?ine. Mnoge pa tudi sicer ob letoĹĄnjih Ĺžupanskih volitvah zanima, ali bo naĹĄa najbolj ljudska politiÄ?na stranka ĹĄe naprej ÂťobvladovalaÂŤ tako veliko obÄ?in kot doslej. Ali pa se bo tudi pri izvoljenih Ĺžupanih pokazal polom te stranke na parlamentarnih volitvah.

Ne glede na te bliĹžajoÄ?e se jesenske volitve in ÂťtradicionalnoÂŤ

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tarnanje, da od drĹžave dobijo premalo denarja, po naĹĄih obÄ?inah ne pojenja investicijski in sicerĹĄnji zagon. V obÄ?ini ZreÄ?e tudi zato, ker Ĺželijo biti ĹĄe lepĹĄe in bolj urejene. Zato so se tudi letos prijavili na evropsko ÂťlepotnoÂŤ tekmovanje Entente florale. Tekmujejo v kategoriji mest do 5000 prebivalcev, evropska komisija jih je Ĺže obiskala, ZreÄ?ani upajo na dobro uvrstitev. Vsaj nekaj takega kot pred ĹĄtirinajstimi leti, ko so osvojili srebrno odliÄ?je. Vendar takrat ĹĄe v kategoriji vasi. ZreÄ?ani sicer pravijo, da bodo visoke uvrstitve veseli, da pa v akciji sodelujejo zaradi sebe, ker Ĺželijo Ĺživeti v lepem in urejenem okolju. Pa da bodo zadovoljni seveda tudi obiskovalci.

Blesti tudi sosednja konjiĹĄka obÄ?ina. Po novem se kot peta v drĹžavi ponaĹĄa z zlatim certifikatom upravljalske spodobnosti. V ocenjevanju je najviĹĄje ĹĄtevilo toÄ?k dosegla pri skupini kazalnikov javnih storitev, med drugim tudi z vkljuÄ?itvijo v Zlato mreĹžo oziroma projekt Prostofer, v katerem prostovoljci brezplaÄ?no prevaĹžajo starejĹĄe in onemogle obÄ?ane. ObÄ?ina je za ta namen kupila tudi elektriÄ?ni avto. VeÄ?ino sokrajanov vozijo v zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah in LoÄ?ah.

LepĹĄe in bolj varno je tudi, Ä?e je vse na svojem mestu. Da ne konÄ?a nekontrolirano v naravi, kjer bi lahko onesnaĹževalo okolje in ĹĄkodilo. To so gotovo tudi nevarni odpadki razliÄ?nih vrst. Zato tudi celjski Simbio redno izvaja zbiranje tovrstnih odpadkov iz gospodinjstev. Na pomladanski (ĹĄe ena bo jeseni) akciji so na obmoÄ?ju 12 obÄ?in zbrali najveÄ? premazov, lepil in smol, pa strojnega in gospodinjskega olja. Zbirali so predvsem manjĹĄe odpadke, za veÄ?je tovrstne odpadke Ĺželijo, da jih obÄ?ani sami pripeljejo v zbirne centre. Je pa Simbio ob svetovnem dnevu okolja skupaj z obÄ?ino Vojnik in tamkajĹĄnjim Centrom ponovne uporabe odprl Eko kotiÄ?ek z zabojnikom ponovne uporabe. Vanj lahko obÄ?ani prinesejo izdelke, ki jih ne potrebujejo veÄ?, so pa ĹĄe dobri in morda z malo popravki uporabni za druge. Vanj lahko odloĹžijo tudi knjige.

Pa ĹĄe to: predvsem mlade lastovke se ĹĄele dobro uÄ?ijo letenja in ĹĄe ne mislijo na zahtevno selitev v toplejĹĄe kraje; znana polzelska lastovka pa bo odletela menda Ĺže ta mesec. In to na let brez vrnitve.

Izdelki tovarne nogavic z znakom lastovke so ÂťleteliÂŤ po vsem svetu, zdaj je tovarna dokonÄ?no naĹĄla svoj tragiÄ?ni pristan.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

5. julija 2018

Zemljina (tudi) v Ĺ oĹĄtanju Svetniki so na seji v sredo izrazili zaskrbljenost zaradi nedovoljenega navoza zemljine na pregrado med jezeroma, za katero izvajalec ni pridobil okoljevarstvenega soglasja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 27. junija – Ĺ oĹĄtanjski svetniki so na dnevni red srĂŠdine seje dodatno uvrstili poroÄ?ilo Premogovnika Velenje in pojasnilo Toming inĹženiringa o spornem navozu zemljine na nasip med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. Gre za vroÄ?o temo, ki je v Ĺ aleĹĄki dolini v zadnjih dveh tednih sproĹžila veliko vpraĹĄanj in ĹĄe veÄ? zaskrbljenosti, ko je bilo razkrito, da je bila na pregrado med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom navoĹžena tudi zemljina, za katero izvajalec ni pridobil okoljevarstvenega dovoljenja. Ali je ta (ne)onesnaĹžena s teĹžkimi kovinami (svincem, kadmijem, cinkom), bo pokazala analiza, ki jo je Premogovnik Velenje naroÄ?il pri podjetju Eurofins Erico.

Ĺ˝upan Darko Menih je na sejo, ki se je je udeleĹžil mag. Drago PotoÄ?nik iz Premogovnika Velenje, za Toming inĹženiring pa je zadevo pojasnjeval Janez HerodeĹž, direktor PUP Saubermacherja, povabil

Brez vednosti Premogovnika

Zemljino z obmoÄ?ja vrtca v celjski Hudinji je na nasip brez vednosti Premogovnika Velenje navozil Toming inĹženiring TomaĹža RoÄ?nika. Da so Ĺželeli z navozom poveÄ?ati potrebne koliÄ?ine kakovostnega materiala za sanacijo pridobivalnega prostora nad jamo Pesje, so iz druĹžbe pisno sporoÄ?ili Ĺžupanu in podĹžupanu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in zatrdili, da gre za neoporeÄ?no zemljino.

nik Premogovnika, ki je tudi pred svetniki (ponovno) zatrdil, da o pribliĹžno 1.400 kubiÄ?nih metrov iz Celja pripeljane in prikrito vmeĹĄane in v nasip vgrajene zemljine niso vedeli.

Svetnika Petra Radojo (SDS) in tistega, ki zelo dobro pozna nasip in naÄ?in dela na njem, saj ga je veÄ?krat opazoval (kot je rekel), je zanimalo, kje je ’toÄ?ka’ nadzora – je ta na rampi ali deponiji? ÂťDeponija je ogromna in v tem prostoru skriti kakĹĄen odpadek je zelo enostavno. Glede na to, da je oÄ?itno ’slepe potnike’ z lahkoto uvoziti v ta prostor, me zanima, ali je moĹžno ĹĄe dodatno poveÄ?ati nadzor?ÂŤ Roman KavĹĄak (NSi) je dejal, da je Ĺže utrujen od laĹži in dvomov, zato je podvomil tudi o tem, da na Premogovniku niso vedeli, da se na nasip vozi zemlja iz Hudinje,

takimi reÄ?mi. Zanimalo ga je, ali so bili v Premogovniku seznanjeni vsaj s tem, da je Toming inĹženiring podal vlogo za razĹĄiritev okoljevarstvenega dovoljenja.

Tudi on pa se je vpraĹĄal, kaj vse ĹĄe utegne biti v nasipu.

Franca Rosca (SDS, poslanca drĹžavnega zbora) je zanimalo, zakaj Premogovnik ni sam pridobil okoljevarstvenega dovoljenja in zakaj se je zemljina vozila

â?ą

PotoÄ?nik: ÂťPremogovnik ni vedel! Izvajalec je delal na svojo roko in s tem izigral tudi naĹĄe zaupanje.ÂŤ

je za dejanje odgovoren Toming inĹženiring, objektivno pa Premogovnik. Ta bi moral vedeti, kaj se dogaja na njegovem zemljiĹĄÄ?u.ÂŤ Jasmino ÄŒernoĹĄa (SDS) pa je zanimalo, kaj bo sledilo, Ä?e se izkaĹže, da je zemljina onesnaĹžena, ĹĄkodljiva?

ÄŒe je onesnaĹžena, jo bo treba odpeljati

Na to vpraĹĄanje je predstavnik Premogovnika nedoumno odgovoril: ÂťPotem jo bo treba odpeljati. KakĹĄen bo stroĹĄek, pa naj izraÄ?una izvajalec.ÂŤ V Ä?asu od izbruha afere, kot so jo nekateri imenovali, so bile na deponiji prekinjene vse aktivnosti, povezane z dovozom zemljine, in tako bo ostalo, dokler ne bodo znane analize sporne zemljine.

Svetniki so pred sejo prejeli pisno pojasnilo Toming inĹženiringa, ustno jim je zadevo osvetlil Janez HerodeĹž, direktor PUP Velenje.

tudi predstavnika InĹĄpektorata RS za okolje in prostor in InĹĄpekcije za energetiko in rudarstvo.

Tako Aleksander Bukanovsky kot mag. Suzana MacoliÄ?, prvi zaradi kadrovske podhranjenosti inĹĄpekcije, druga zaradi Ĺže prej dogovorjenih obveznosti, sta udeleĹžbo na seji odpovedala.

V uvodu je zadevo osvetlil Ĺžupan, ĹĄirĹĄe okvire ji je dal predstav-

Že dolgo se ni zgodilo, da bi bila seja v ťoťtanjskem svetu tako Şiva.

HerodeĹž: ÂťGreh je v tem, da razĹĄirjeno okoljevarstveno dovoljenje ĹĄe ni bilo izdanoÂŤ

Za Toming inĹženiring je zadevo predstavil Janez HerodeĹž, direktor PUP Saubermacherja Velenje. Povedal, da je druĹžba za 200.000 kubiÄ?nih metrov neoporeÄ?nega materiala iz Arnovskega gozda pridobila okoljevarstveno dovoljenje, za zemljino, ki jo je navozila, pa podala vlogo za razĹĄiritev. V tem Ä?asu je na nasip navozila 1.400 kubiÄ?nih metrov zemljine iz vrtca Hudinja v Celju. ÂťNe gre za nevaren odpadek. Greh je samo v tem, da je bila zemljina prepeljana brez tega dovoljenja, ker to v Ä?asu dovoza ĹĄe ni bilo izdano.ÂŤ

Mag. Drago PotoÄ?nik: ÂťIzvajalec nas je zavajal!ÂŤ

Svetniki so imeli veliko vpraĹĄanj

Razprava je bila tokrat – glede na to, da so svetnice in svetniki na sejah obiÄ?ajno bolj molÄ?eÄ?i – zelo Ĺživahna, svetnice in svetnike pa je zanimalo marsikaj.

ÂťNajprej so nas hoteli utopiti, zdaj nas nameravajo zastrupiti,ÂŤ je rekel in predlagal, da obÄ?ina sama naroÄ?i analize zemljine.

Bojana Ĺ˝nider (SD) je izrazila bojazen, da se je tja Ĺže prej vozila kakĹĄna sporna zemljina ali drug material, pa se za to ĹĄe ne ve. ÂťZ odpadki se da veliko zasluĹžiti, Je bil v tem primeru vmes tudi zasluĹžek?ÂŤ Borisu GoliÄ?niku (Lista Borisa GoliÄ?nika) se zdi nesprejemljivo, da se Ĺ aleĹĄka dolina po vsem, kar je doĹživela in utrpela, ukvarja s

pred pridobitvijo razĹĄirjenega. ÂťProblem je, ker ni sledljivosti, V drĹžavnem zboru bom postavil vpraĹĄanje, povezano s tem, in tudi vpraĹĄanje, povezano z delom inĹĄpekcijskih sluĹžb,ÂŤ je napovedal.

Mag. Judita ÄŒas KrneĹža (SDS), po stroki kemiÄ?arka, je podvomila, Ä?e bodo v analizi navedene prave vrednosti svinca, kadmija in cinka.

Bojan KugoniÄ? (SMC) pa je to, kar se je zgodilo, oznaÄ?il za kriminalno dejanje: ÂťNajlaĹže je reÄ?i – nismo vedeli. Subjektivno

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je obravnavo poroÄ?ila zakljuÄ?il z napovedjo, da bodo vsa vpraĹĄanja, ki so zanimala svetnike, pisno posredovali tistim, ki morajo poznati odgovore nanje, pobude po naroÄ?ilu analize, ki naj bi jo naroÄ?ila obÄ?ina, pa bodo ĹĄe prouÄ?ili, Premogovniku pa naloĹžil, da jih o rezultatih analize, ki so jo naroÄ?ili pri njih, takoj, ko bodo znani, seznani. đ&#x;”˛

Dovoz dodatne zemljine zaÄ?asno Zemljina na nasipu ni oporeÄ?na ustavili Z materialom iz LeĹžnja in Arnovskega gozda so v zadnjih mesecih uredili veÄ?ino depresij na obmoÄ?ju nad jamo Pesje Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 27. junija – Po konÄ?ani obravnavi poroÄ?ila o zemljini, pripeljani z Vrtca Hudinja v Celju in nasuti na nasip med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom, je na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mag. Drago PotoÄ?nik iz Premogovnika Velenje odgovoril na nekaj vpraĹĄanj tudi za Radio Velenje.

Za NaĹĄ Ä?as jih povzemamo.

Pri tem spomnimo, da so imeli ĹĄe pred nekaj meseci Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki so bila povezana s tem, ali bo Premogovnik lahko zagotovil zadostne koliÄ?ine materiala, s katerim bo zapolnil vedno veÄ?je vodne depresije na obmoÄ?ju med jezeroma.

Najprej: kaj se v Ä?asu, ko Ä?akate na analizo stanja pripeljane zemljine iz Celja, dogaja v prostoru med jezeroma?

Potekajo vsakdanje aktivnosti – navoz in vgradnja stabilizata, stanskega produkta iz Termoelektrarne Šoťtanj.

Vse ostale aktivnosti, ki so povezane z dovozom dodatne zemljine, pa smo zaustavili.ÂŤ Veliko je bilo na seji vpraĹĄanj, povezanih s tem, ali v Premogovniku za dovoz dodatnih koliÄ?in res ni nihÄ?e vedel? ÂťNi. V Premogovniku o tem ni nihÄ?e niÄ? vedel. Pogodbo smo imeli za zemljino iz Arnovskega gozda, za katero ima izvajalec Toming inĹženiring okoljevarstveno dovoljenje. PrepriÄ?ani smo bili, da samo ta zemljina konÄ?a na naĹĄem obmoÄ?ju.ÂŤ Kako pa nadzirate, kaj se nanj pripelje? Kje to kontrolirate in kako? ÂťPrva kontrola je pri vstopu na varovano obmoÄ?je, kjer popiĹĄemo vsak tovornjak in vsakega voznika.

Druga kontrola, vizualni pregled

pripeljanega, je na mestu, kjer se material odloĹži.ÂŤ Seveda pa se na tak naÄ?in ne da ugotavljati kemijske lastnosti zemljine. ÂťTo je moĹžno izkljuÄ?no s kemijsko analizo.ÂŤ Pred nekaj meseci ste bili prisotni, ko so na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj izpostavili zaskrbljenost zaradi premalo navoĹženega materiala in izrazili bojazen, da bi zaradi tega priĹĄlo do prelitja Velenjskega jezera v Ĺ oĹĄtanjsko. KakĹĄna je slika danes? ÂťV tem Ä?asu smo iz neposredne bliĹžine, z obmoÄ?ja LeĹžnja, zagotovili veÄ? kot 150.000 kubiÄ?nih metrov materiala, 90.000 kubiÄ?nih metrov pa iz Arnovskega gozda, torej skupaj okoli 240.000 kubiÄ?nih metrov dodatnih koliÄ?in. Z njimi smo uredili veÄ?ino depresij. Danes je na tem obmoÄ?ju bistveno manj vodnih povrĹĄin, kot đ&#x;”˛ jih je bilo takrat.ÂŤ

Za morebitne nadaljnje ukrepe oziroma kazni so pristojne inĹĄpekcijske sluĹžbe Velenje, 29. junija – Premogovnik Velenje je naroÄ?il posnetek stanja primernosti nasute zemljine na nasipu med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. Analiza stanja, ki jo je izvedla druĹžba Eurofins ERICo Slovenija, je pokazala, da obravnavana sporna zemljina kljub VzorÄ?enje nedovoljenemu dovoje bilo zu iz Vrtca Hudinja ni opravljeno onesnaĹžena, vrednosti vseh analiziranih pa15. julija rametrov pa so niĹžje na ĹĄtirih od predpisanih. Za odvzemnih morebitne nadaljnje mestih. ukrepe oziroma kazni so pristojne inĹĄpekcijske sluĹžbe, saj se izdano okoljevarstveno dovoljenje nanaĹĄa le na zemeljski izkop, ki nastane na obmoÄ?ju gradnje LogistiÄ?nega centra Arja vas, so sporoÄ?ili s Premogovnika.

VzorÄ?enje je bilo opravljeno 15. junija v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja tal. Izvedeno je bilo do globine nasutja zemljine od 2 m do 4,5 m na ĹĄtirih

â?ą

odvzemnih mestih, razporejenih na obmoÄ?ju, kjer poteka nasipavanje zemeljskih izkopov.

Skupno je bilo na vzorÄ?nem mestu izkopanih 17 talnih profilov. Odvzeti so bili 4 sestavljeni vzorci tal.

Rezultati opravljenih analiz (As, Pb, Cd, Cr, Cu, Ni, Hg, Zn, Co, Mo, PCB, PAH, BTX, mineralna olja), primerjani s predpisom, ki ureja stanje tal, potrjujejo, da obravnavana zemljina ni onesnaĹžena, vrednosti vseh analiziranih parametrov pa so niĹžje od predpisane đ&#x;”˛ mejne imisijske vrednosti.

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

5. julija 2018

LogistiÄ?no-skladiĹĄÄ?ni centri prostori za nove projekte V druĹžbi BSH HiĹĄni aparati, d. o. o., Nazarje se pripravljajo na proizvodnjo novih aparatov viĹĄjega cenovnega razreda – Tassimo aparati na Poljsko Tatjana PodgorĹĄek

Ob lanskem majskem obisku predstavnikov slovenske vlade so v druĹžbi BSH HiĹĄni aparati Nazarje podpisali tri pogodbe za izgradnjo treh skladiĹĄÄ?no-logistiÄ?nih centrov, od tega sta investitorja za dva objekta poslovna partnerja, najveÄ?ji objekt pa gradi sama druĹžba. Zanimalo nas je, kako daleÄ? so naloĹžbe, kaj prinaĹĄajo. Hkrati smo preverili nekatere informacije v zvezi s spremembami v tovarni in poslovnimi rezultati. VpraĹĄanja smo zastavili Matiji Petrinu, direktorju druĹžbe, odgovornem za podroÄ?je tehnike.

Do konca tega leta naj bi za potrebe druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje pridobili tri nove skladiĹĄÄ?no-logistiÄ?ne objekte. Jih potrebujete za veÄ?jo proizvodnjo, ĹĄiritev te z novimi izdelki? Kako daleÄ? so naÄ?rtovane naloĹžbe? ÂťDrĹži, da smo podpisali tri pogodbe. Investitorja za dva nova objekta sta naĹĄa logistiÄ?na poslovna partnerja in oba skladiĹĄÄ?no logistiÄ?na prostora sta od konca lanskega leta Ĺže v funkciji. Eden je lociran na lokaciji bivĹĄega Elkroja v Nazarjah, investitor je podjetje Pfeifer, transport in logistika s Prihove pri Nazarjah, investitor drugega na lokaciji bivĹĄega Glina Nazarje pa je Transport Melavc z ReÄ?ice ob Savinji. Obe skladiĹĄÄ?i sta namenjeni vhodnim materi-

alom za potrebe naĹĄe tovarne.

Obe sta razbremenili obstojeÄ?e proizvodne prostore, ki jih bomo namenili novim projektom. V zaÄ?etku leta pa smo se sami lotili gradnje tretjega takĹĄnega objekta nasproti naĹĄe tovarne v velikosti 4500 kvadratnih metrov. Tudi to halo gradimo zaradi optimizacije

prednostmi naloĹžb bomo z novim Lani je druĹžba dosegla odliÄ?ne objektom pocenili tudi obstojeÄ?e poslovne rezultate. Bili so boljĹĄi logistiÄ?ne procese, ki potekajo v od naÄ?rtovanih. KakĹĄni so letoNemÄ?iji. Gradnja teÄ?e po naÄ?rtih. ĹĄnji in kaj kaĹžejo ĹĄestmeseÄ?ni Do konca septembra naj bi bila rezultati poslovanja? konÄ?ana gradbena dela, oktoÂťLetoĹĄnji poslovni naÄ?rt je bra bomo testirali vse procese nekoliko manjĹĄi od lanskega, skladiĹĄÄ?enja in samo skladiĹĄÄ?e, ki je bil res izredno dober, nad manjĹĄo otvoritveno slovesnost vsemi priÄ?akovanji. Letos smo

Matija Petrin: ÂťLansko leto je bilo zelo dobro, letoĹĄnje je drugaÄ?no in temu se moramo prilagoditi.ÂŤ

Nov skladiĹĄÄ?no-logistiÄ?ni objekt nasproti tovarne bo namenjen konÄ?nim izdelkom.

notranjih procesov, namenjena bo skladiĹĄÄ?enju in distribuciji gotovih izdelkov, z njo pa bomo prav tako razbremenili obstojeÄ?e proizvodnje prostore in s tem omogoÄ?ili nadaljnji razvoj tovarne na tej lokaciji, kjer Ĺže veÄ? kot ĹĄtiri desetletja proizvajamo in razvijamo male gospodinjske aparate za pripravo hrane. Hkrati z omenjenimi

predvidevamo sredi novembra.

Vrednost vlaganj ocenjujemo na pribliĹžno 5,3 milijona evrov.ÂŤ PrinaĹĄa pridobitev tudi nove zaposlitve? ÂťSeveda. V naĹĄem skladiĹĄÄ?no-logistiÄ?nem centru bo naĹĄlo novo zaposlitev pribliĹžno 15 sodelavcev, od tega bodo ĹĄtirje upravljali vse nove procese, 11 pa bo transporterjev, ki bodo manipulirali z gotovimi izdelki.ÂŤ

zaÄ?eli proizvodnjo prav tako na visoki ravni, a v zadnjih dveh, treh mesecih Ĺže Ä?utimo napovedi o novi gospodarski krizi zlasti na evropskem trgu, ki je naĹĄe glavno trĹžiĹĄÄ?e. ÂťOhlajanjuÂŤ tega smo prilagodili naĹĄe proizvodne zmogljivosti in kazalci kaĹžejo, da smo po prvih 6 mesecih za slaba 2 odstotka pod letoĹĄnjim poslovnim naÄ?rtom.ÂŤ Bo manjĹĄa v primerjavi z lansko

Lovijo lanski rekord

dvoĹĄtevilÄ?no odstotkovno rast prodaje doma in v tujini predvsem Âťpo zaslugiÂŤ fermentiranih izdelkov. Ti so naĹĄli kupce tudi v tujini, kjer je blagovna znamka mlekarne poznana kot kakovostna, kar se je odrazilo pri prodaji novih izdelkov. Za dober odstotek veÄ? od naÄ?rtovanega so odkupili mleka. ÂťZaradi tega smo imeli nekaj teĹžav z viĹĄki, a smo jih uspeĹĄno obvladovali. V mleÄ?ni branĹži je Ĺže nekaj Ä?asa tako, da je v prvi polovici leta odkup mleka veÄ?ji in prodaja malo slabĹĄa, v drugi polovici leta pa je ravno obratno.

Z aktivnostmi smo stvari uravnoteĹžili, in Ä?e ne bo veÄ?jih neprilik, tudi vremenskih, se nam obeta, da se bomo letos pribliĹžali lanski rekordni realizaciji, ki je dosegla 60 milijonov evrov prihodka ali jo celo presegla.ÂŤ NaÄ?rtujejo 63,7 milijona evrov prihodkov ali za 6 odstotkov veÄ? v primerjavi z letom 2017. Kot pravi, po programu izvajajo tudi bogat naloĹžbeni program.

Na nedavnem mednarodnem ocenjevanju mleka in mleÄ?nih izdelkov Agra 2018 je mlekarna Celeia iz Arje vasi znova dosegla zavidljive rezultate. V oceno je poslala 38 izdelkov, med drugim pa prejela zanje 7 velikih zlatih in 11 zlatih medalj. ÂťSmo zadovoljni,ÂŤ pravi direktor mlekarne Marjan Jakob in dodaja, Âťpri tem je za nas zelo pomembno, da so dobili visoko oceno izdelki, ki smo jih postavili na prodajne police lani jeseni in letos spomladi. Sicer pa se trudimo vsako leto presenetiti s paleto novih produktov.ÂŤ Med novostmi je sogovornik izpostavil napitke v velikih plastenkah, s katerimi si mlekarna dvigujejo trĹžni deleĹž, jogurte brez dodanega sladkorja, z odprtimi rokami pa so trgovci sprejeli tudi jogurt LCA z dodanimi beljakovinami, po katerih posegajo zlasti rekreativci. ÂťGre za izdelke viĹĄjega kakovostnega razreda, s katerimi sledimo trendom. Moram pa ob tem povedati, da so navadni kla- Letos Ĺže drugi dvig siÄ?ni jogurti ĹĄe vedno v porastu.ÂŤ odkupnih cen Lani je mlekarna odkupila veÄ?

Rast prodaje doma in v kot 100 milijonov litrov mleka, tujini dvoĹĄtevilÄ?na letos ga namerava odkupiti ĹĄe Jakob je izrazil zadovoljstvo, ker milijon litrov veÄ?. Jakob pravi, so tudi kazalci poslovanja nad da bodo oÄ?itno tudi to ĹĄtevilko naÄ?rtovanimi. BeleĹžijo namreÄ? presegli, kar pa zanje pomeni ĹĄe

veÄ? prizadevanj za to, da bodo Ä?im veÄ? viĹĄkov tudi sami predelali. Lani so predelali 7 milijonov litrov viĹĄkov, letos naj bi jih ĹĄe za ĹĄtiri oziroma pet milijonov veÄ? v

evrov na dvoriĹĄÄ?u proizvajalca.ÂŤ V primerjavi s konkurenco Ĺže nekaj Ä?asa plaÄ?ujejo za liter mleka najveÄ?. ÄŒe bi mleko plaÄ?evali tako, kot ga drugi, bi bil – zagotavlja Jakob – dobiÄ?ek bistveno veÄ?ji, kot ga beleĹžijo. Lani so dali kmetom za mleko veÄ? kot 5 milijonov evrov.

Zadruge 99,7-odstotne lastnice mlekarne

Marjan Jakob: ÂťSmo najveÄ?ja kmeÄ?ka mlekarna v drĹžavi.

Upamo, da nam bo ta status priznala tudi politika in nam zagotovila enake pogoje, kot jih imajo individualne mlekarne.ÂŤ

primerjavi z lani. Vplivajo viĹĄki na odkupno ceno mleka? ÂťGlede na to, da se mleÄ?ni trg umirja, bomo Ĺže drugiÄ? zapored dvignili odkupno ceno. Ta trenutno znaĹĄa nekaj Ä?ez 30 centov za liter. ÄŒe bi bila kakovost mleka takĹĄna, kot je obiÄ?ajno oktobra, novembra in decembra, bi cena presegla 32

naĹĄa visoka sezona druga polovica leta, v kateri proizvedemo in prodamo veÄ? kot 60 odstotkov izdelkov. Zaradi takĹĄnih gibanj v prvem delu leta proizvajamo kar nekaj na zalogo.ÂŤ Boste namesto Tassimo aparatov na lokaciji v Nazarjah proizvajali nove izdelke? ÂťDa, zaradi tega izvajamo prestrukturiranje v tovarni. Prihajajo novi izdelki predvsem za pripravo hrane z veÄ?jo dodano vrednostjo, bolj celoviti. Prihajajo tudi novi projekti, iĹĄÄ?emo nove priloĹžnosti.

Ob tem naj poudarim ĹĄe, da je tovarna v Nazarjah bolj razvojna lokacija oziroma smo prva izbira za proizvodnjo novih izdelkov.ÂŤ KakĹĄni so torej naÄ?rti do konca leta? Kako bo z zaposlenimi? ÂťLansko leto je bilo zelo dobro, letoĹĄnje je drugaÄ?no. Glede na to, da se trenutno trĹžiĹĄÄ?e ohlaja, bomo seveda prilagodili proizvodnjo naroÄ?ilom. NaĹĄa prodajna sluĹžba ne spi, ampak iĹĄÄ?e nove moĹžnosti. Po trenutnih kazalcih ocenjujemo, da bomo konec leta sklenili pod poslovnim naÄ?rtom za pribliĹžno 2 do 3 odstotke. V tovarni, kot je ta v Nazarjah, moramo biti fleksibilni in optimistiÄ?ni, da se bo trĹžiĹĄÄ?e ÂťpobraloÂŤ. Ĺ tevilo zaposlenih bomo prilagodili potrebam znotraj koncerna. Trenutno imamo 1400 zaposlenih, priÄ?akujemo, da bomo do konca leta pristali pri pribliĹžno 1350 delavcih, kar pomeni, da 50 sodelavcem, ki imajo danes zaÄ?asne pogodbe in so najeti preko agencije, teh đ&#x;”˛ ne bomo podaljĹĄali.ÂŤ

Vsak je svoje sreÄ?e kovaÄ?

Izdelki mlekarne Celeia na letoĹĄnjem mednarodnem ocenjevanju mleka in mleÄ?nih izdelkov znova odliÄ?ni – Odkupna cena mleka trenutno najviĹĄja v drĹžavi – Sprememba lastniĹĄtva ne bo bistveno spremenila strategije Tatjana PodgorĹĄek

tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov? ÂťSeveda tudi to prilagajamo razmeram na trgu. Lani smo izdelali na lokaciji v Nazarjah 8 milijonov aparatov, letos jih naÄ?rtujemo blizu 6,8 milijona.ÂŤ Konkurenca na tem podroÄ?ju je velika. KakĹĄne so vaĹĄe prednosti pred njo? ÂťMenimo, da je naĹĄa glavna prednost pred konkurenco ta, da proizvajamo tam, kjer so naĹĄi kupci. Glavnina jih je v Evropi.

Poleg fleksibilnosti, prilagodljivosti izdelujemo aparate viĹĄjega cenovnega razreda, ki zadostijo vsem zahtevam kupcev.ÂŤ Predvidevate kakĹĄne spremembe v proizvodnji, organizaciji dela? SliĹĄi se namreÄ?, da selite proizvodnjo Tassimo aparatov za pripravo toplih napitkov, ki so bili vaĹĄi paradni izdelki, na drugo lokacijo. Tudi napovedi o prodaji izdelkov naj ne bi bile v skladu s priÄ?akovanji. ÂťTovarna oziroma lokacija v Nazarjah je sestavni del korporacije BSH in znotraj nje imamo predvidene doloÄ?ene razvojne naÄ?rte.

V skladu z razvojno usmeritvijo tovarne v izdelke viĹĄjega cenovnega razreda bomo po uspeĹĄnih 10 letih proizvodnje in veÄ? kot 8 milijonov proizvedenih aparatov, le-tega ob koncu letoĹĄnjega leta preselili znotraj skupine BSH, v sestrsko tovarno na Poljsko.

Sodelavce, ki danes delajo na teh proizvodnih linijah, bomo prerazporedili na druga delovna mesta znotraj organizacije. V zvezi s prodajo je treba povedati, da je

Od prejĹĄnjega meseca dalje so kmetijske zadruge veÄ?inske lastnice mlekarne v Arji vasi.

16 od 17 kmetijskih zadrug, s katerimi posluje, je namreÄ? odkupilo Ä?etrtinski deleĹž Skupine KD Group. S tem so postali najveÄ?ja kmeÄ?ka mlekarna v drĹžavi. NajveÄ?ji lastniĹĄki deleĹž ima KoroĹĄka kmetijsko-gozdarska zadruga, tej sledita kmetijski zadrugi Ĺ marje pri JelĹĄah in Ĺ aleĹĄka dolina. Zaradi spremembe lastniĹĄtva Marjan Jakob ne priÄ?akuje bistvenih sprememb v strategiji mlekarne.

Zadruge so bile Ĺže pred tem njene 74-odstotne lastnice. Âť Sedaj je status mlekarne ĹĄe bolj kmeÄ?ki oziroma podeĹželski, zato priÄ?akujemo, da bomo imeli enake pogoje delovanja, kot jih imajo danes individualni predelovalci mleka na podeĹželju, ki jih politika podpira,ÂŤ je sklenil Marjan Jakob. đ&#x;”˛

ÂťVedno sem v stiku z ljudmi. Tudi razpored delovnega Ä?asa mi ustreza. ÄŒeprav je vÄ?asih malo naporno, ni nikoli monotono, zadovoljen pa sem tudi z zasluĹžkom. Dinamika in razliÄ?ni karakterji, to je tisto, kar me Ĺžene naprej, in mi predstavlja velik izziv,ÂŤ je povedal Aleksander Markus iz Velenja, ki se je uvrstil med ĹĄest najboljĹĄih zavarovalnih agentov v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Skupina Generali je v Globalni tekmi odliÄ?nosti v ospredje postavila kljuÄ?no vlogo svojih agentov, najboljĹĄi Slovenec, ki je Ĺže 18 let v zavarovalniĹĄtvu, pa se bo skupaj s 25 izbranci z vsega sveta pomeril za uvrstitev v zakljuÄ?ni del tekmovanja.

KonÄ?ni zmagovalec bo znan oktobra v Italiji.

V Gorenjev nadzorni svet imenovali ĹĄe ĹĄtiri predstavnike zaposlenih Velenje, 22. junija – Svet delavcev Gorenja je izvolil predstavnike zaposlenih, ki bodo v naslednjem mandatu opravljali funkcijo Ä?lanov nadzornega sveta Gorenja. ÄŒlani nadzornega sveta Gorenja so za mandat do 21. julija 2022 tako postali: dosedanja nadzornika – predstavnika zaposlenih KreĹĄimir Martinjak in Jurij Slemenik, ter novoizvoljeni Ä?lan Ĺ˝an Zeba.

PridruĹžuje se jim ĹĄe Ä?etrti Ä?lan – predstavnik zaposlenih, ki je v nadzorni svet imenovan po funkciji, to je predsednik sveta delavcev Gorenja Drago Krenker.

Na skupĹĄÄ?ini Gorenja 12. junija so delniÄ?arji v nadzorni svet Gorenja za prihodnji ĹĄtiriletni mandat Ĺže izvolili ĹĄtiri predstavnike kapitala: Bachtiarja Djalila, Corinno Claudio Graf, Miho KoĹĄaka ter Bernarda Charlesa Pasquierja.

Nov nadzorni svet bo zaÄ?el mandat 21. julija letos. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

5. julija 2018

Ponosno, pokonÄ?no in s spoĹĄtovanjem do tradicije Na 58. skoku Ä?ez koĹžo so v rudarski stan sprejeli sedemintrideset novincev – ÄŒastni skok je opravil dr. UroĹĄ BajĹželj – Ĺ e enkrat Ä?ez koĹžo skoÄ?ila generacija, ki je prvi skok opravila leta 1968 Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 30. junija – Ob dnevu rudarjev 3. juliju so v Premogovniku na tradicionalnem Skoku Ä?ez koĹžo v rudarski stan sprejeli 37 novincev, Ä?ez koĹžo je skoÄ?ilo tudi osem upokojenih rudarjev, ki so svoj skok prviÄ? opravili pred petdesetimi leti, torej leta 1968.

Zanje je bila to posebna Ä?ast, zato si Ĺželijo, da bi tovrstno priloĹžnost dobile tudi druge generacije. ÄŒastni skok je izvedel dr. UroĹĄ Ba-

â?ą

V 143 letih so rudarji iz globin Ĺ aleĹĄke doline pridobili veÄ? kot 248 milijonov ton premoga.

jĹželj, eden vodilnih slovenskih rudarskih strokovnjakov, ki je svojo poklicno pot posvetil inovativnim reĹĄitvam v rudarstvu in geotehnologiji.

Prireditev je tudi tokrat spremljala mnoĹžica ljudi in ĹĄtevilni gostje. Med njimi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne MatjaĹž Marovt, finanÄ?ni direktor HSE mag. Stojan Nikolić, Ĺžupani vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in Bojan KontiÄ?, Darko Menih in Janko KopuĹĄar, pa nekdanji direktorji Premogovnika in direktorji hÄ?erinskih druĹžb, nekdanji Ä?astni skakalci, pa ravnatelji, profesorji, inĹĄtruktorji, gospodarstveniki in tudi stanovski kolegi iz Trbovelj, ki so bili z njimi tudi v paradi.

Rekli so â?ą

Kaj pravita novinca?

Jan Stropnik, rudar geotehnik: ÂťObÄ?utki danes so odliÄ?ni, upam, da bodo tudi rezultati mature dobri. Potem pa v sluĹžbo ... V Ä?asu ĹĄolanja je bilo sodelovanje Ĺ olskega centra in Premogovnika z nami odliÄ?no. Veliko so nam pomagali inĹĄtruktorji, vez med nami je bila trdna.

Za poklic in ĹĄolanje sem se odloÄ?il potem, ko sem obiskal nekaj informativnih dnevov. Najprej sem se Ĺželel izobraziti za strojnika, ko pa sem spoznal delo rudarja in videl, da je tudi plaÄ?a dobra, sem si premislil. Ni mi Ĺžal.ÂŤ Marko PuĹĄnik, rudar geotehnik: ÂťSluĹžba, zaposlitev ...

To si zdaj Ĺželim. Za ta poklic sem se odloÄ?il zaradi ĹĄtipendije in moĹžnosti zaposlitve.

Za poklic pa sta navijala tudi strica, oba rudarja.ÂŤ Na Ä?elu parade je prviÄ? kot vodja ceremoniala stopal Boris Sotler. Na Premogovniku opravlja dela vodje razvoja, skrbi pa predvsem za izgradnjo novih jamskih prostorov. ÂťBiti na tem mestu je posebna Ä?ast. Nadvse sem ponosen, da so mi jo stanovski kolegi zaupali. Na tem mestu sem imel izjemne predhodnike, ki so postavili visoka merila,ÂŤ je dejal na koncu, ko je ĹĄlo vse tako, kot je treba.

VrÄ?ek piva so za pogum in "sreÄ?no" pred skokom izpili tudi novinci.

ÂťPa poglejmo, koga bomo tokrat dobili v naĹĄe vrste, v naĹĄ stan.ÂŤ Boris Sotler, novi vodja parade in ceremoniala.

Slavnostni govornik na Şe oseminpetdeseti prireditvi ob dnevu rudarjev – ta praznik pa je tisti, ki rudarjem poleg godu njihove zavetnice sv. Barbare veliko pomeni, je bil generalni direktor Skupine Premogovnik mag. Ludvik Golob.

Med drugim je poudaril, da se

v Skupini ĹĄe kako zavedajo, da je za razvoj in obstoj njihovih druĹžb nujno potreben ustrezen in usposobljen kader. ÂťTega Ĺže ĹĄest desetletij zagotavljamo tudi s Ĺ olo za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje, s katero vseskozi zgledno sodelujemo. Kljub zahtevni situaciji zaposlujemo nove ljudi, ki so

Tako se je glasilo geslo Ä?astnega skakaÄ?a dr. UroĹĄa BajĹžlja. Je eden vodilnih slovenskih rudarskih strokovnjakov, Ä?igar poklicna pot puĹĄÄ?a moÄ?an peÄ?at v rudarstvu in geotehnologiji. Razvil je novo podetaĹžno odkopno metodo z uporabo utrjenega zasipa in predlagal ter raziskal uporabo novega osebnega zaĹĄÄ?itnega sredstva proti param Ĺživega srebra v jamskem zraku.

â?ą

Posebno Ä?ast je imelo osem predstavnikov generacije 1968. ÄŒez koĹžo so ĹĄe enkrat skoÄ?ili po 50 letih.

Trenutna kondicija je zahtevna

V Premogovniku so zadnji dve leti zakljuÄ?ili s pozitivnim poslovnim izidom, naÄ?rtovana proizvodnja, ki je odvisna predvsem od porabe premoga v TEĹ , je bila doseĹžena. Danes se giblje okoli 3,5 milijona ton letno. ÂťDruĹžba zaradi preteklih izgub kljub temu posluje na robu insolventnosti. Temu primerno zahtevna je tudi trenutna kondicija druĹžbe, tako s poslovnega kot likvidnostnega vidika, in sicer zaradi prenizke proizvodnje premoga in prenizke proizvodnje elektriÄ?ne energije v TEĹ glede na naÄ?rtovano. Dodatni vpliv na likvidnost pa je imel remont bloka 6, ki je potekal maja in junija letos,ÂŤ pravi generalni direktor mag. Golob.

ÂťRudarstvo je znanost in stroka, brez katere ni napredka.ÂŤ

Po skoku Ä?ez koĹžo je Ä?astnemu skakaÄ?u dr. UroĹĄu BajĹžlju darilo – nadzorniĹĄko palico – podaril generalni direktor Skupine Premogovnik mag. Ludvik Golob.

nujni v procesu pridobivanja premoga. Lani smo zaposlili 96 novih sodelavcev, letos pa v celotni Skupini Ĺže 67. Jeseni jih bomo zaposlili ĹĄe 25, v drugi polovici leta pa naÄ?rtujemo ĹĄe dodatno zaposlovanje invalidov v HTZ.ÂŤ Spomnil je, kako pomembno je pridobivanje in izobraĹževanje strokovnega kadra. ÂťZ lastnim inĹženirskim znanjem ter na osno-

vi dolgoletnih izkuĹĄenj s podzemnim pridobivanjem premnoga smo v Premogovniku po svoji odkopni metodi konstruirali in izdelali sekcijo za odkopavanje debelih slojev premoga s ĹĄirokoÄ?elno metodo.ÂŤ Ob tem ni pozabil omeniti, kako ponosni so, ker so se njihovi inovatorji po enoletnem premoru vnoviÄ? vmeĹĄali v druĹžno najboljĹĄih v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji.

Nagovor je konÄ?al z besedami: ÂťPraznujmo vsi skupaj naĹĄ rudarski praznik, tako kot znamo – ponosno, pokonÄ?no in s spoĹĄtovanjem do tradicije, ki nam Ĺže desetletja daje kruh.ÂŤ

Kitajska skupina Hisense pridobila veÄ? kot 95 odstotkov Gorenja Ljubljana, 26. junija – Prevzemna ponudba kitajske druĹžbe Hisense za odkup vseh delnic Gorenja se je uspeĹĄno zakljuÄ?ila. Hisense je pridobil dodatnih 15.254.871 delnic podjetja Gorenje, d. d., tako da jih ima zdaj skupaj 23.304.88, kar predstavlja 95,42-odstotni deleĹž druĹžbe Gorenje. Za delnice so odĹĄteli malo manj kot 280 milijonov evrov. Seveda pa posel ĹĄe ni v celoti sklenjen, saj ga morajo potrditi ĹĄe nekatere institucije, med drugim Evropska komisija.

V Hisenseju napovedujejo poveÄ?anje uÄ?inkovitosti in uporabe virov s povezovanjem proizvodnih zmogljivosti in naroÄ?il obeh druĹžb. Skupini bosta zdruĹžili svoje znanje z namenom izboljĹĄanja

produktivnosti in optimizacije stroĹĄkov proizvodnje. Po prevzemu bo Gorenje lahko izkoristilo distribucijsko mreĹžo Skupine Hisense na globalnem trgu in tako razĹĄirilo in okrepilo svoje trĹženjske in promocijske aktivnosti. Obe skupini bosta razvili svoje poslovanje v Evropi z izkoriĹĄÄ?anjem komplementarnih prednosti. Gorenje bo tako lahko v celoti izkoristilo uveljavljeno globalno prodajno mreĹžo Skupine Hisense. Z novo lastniĹĄko strukturo bo okrepilo podroÄ?je raziskav in razvoja. NaÄ?rtujejo tudi, da bo Gorenje postalo center za raziskave in razvoj ter proizvodni center Skupine Hisense v Evropi. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

Samo najsodobnejĹĄe reĹĄitve niso veÄ? dovolj

GOSPODARSKE novice

DruĹžba Geoenergetika iz PetrovÄ? prejela za uliÄ?no svetilko prestiĹžno nagrado – Energetske prihranke svetilke med drugim Ĺže lahko preverjajo v mestni obÄ?ini Velenje Tatjana PodgorĹĄek

bienalnem sejmu Light + Building 2018 Frankfurt smo dobili jasno potrditev pravilnosti odloÄ?itve, da DruĹžba GeoEnergetika iz PetrovÄ? je letos na morajo naĹĄi produkti poseÄ?i v najviĹĄji oblikovni seprestiĹžnem oblikovalskem ocenjevanju, na katerem gment, Ä?e Ĺželimo doseÄ?i plan rasti v tujini. Upam pa se je letos predstavilo veÄ? kot 6.300 oblikovalcev in si trditi ĹĄe, da izdelek dodatno nagovarja arhitekte, proizvajalcev iz 60 drĹžav sveta, prejela urbaniste, projektante za svojo uliÄ?no svetilo GeoLux Plain in tudi konÄ?ne kupce nagrado Red Dot. Svetilo je oblikoval k izbiri. Inovativni dizajner GaĹĄper Puhan, tudi solastnik oblikovalski pristop in direktor omenjene druĹžbe s trenutno nam je omogoÄ?il tudi 26 zaposlenimi. Pri oblikovanju sta sodelovanje s tujimi sodelovali tudi oblikovalska druĹžba proizvajalci svetil, za Medias kreativ in razvojni oddelek katere trenutno izvajadruĹžbe GeoEnergetika mo razvoj, v prihodnje pa upamo ĹĄe na moSodobna in inovativna reĹĄitev Ĺžnost sodelovanja pri za urbana okolja proizvodnji.ÂŤ Puhan je Svetilo Geolux Plain je mednarodno dodal, da ima prestiĹžna strokovno Ĺžirijo Red Dot prepriÄ?alo nagrada bistveno veÄ?jo z inovativnim oblikovnim pristopom, teĹžo v tujini kot doma. ki omogoÄ?a napredne tehnoloĹĄke reĹ˝e na omenjenem ĹĄitve, enostavno namestitev produkta frankfurtskem sejmu, v okolje, enostaven tehnoloĹĄki proces, na katerem so izvedeli ki omogoÄ?a niĹžje proizvodne stroĹĄke zanjo, je dosegla odziv, ter prinaĹĄa energetske prihranke. Po ki jih je presenetil. besedah GaĹĄperja Puhana je prestiĹžna Sicer druĹžba zaposlunagrada velik doseĹžek, saj je pribliĹžno GaĹĄper Puhan: Âť Doma velikokrat pri je interdisciplinarno 40 najboljĹĄih strokovnjakov s podroÄ?ja izbiri ponudbe pretehta cena pred skupino strokovnjakov oblikovanja ocenjevalo inovativnost, tehniÄ?no-tehnoloĹĄkimi reĹĄitvami in in aktivno razvija profunkcionalnost, kakovost, ergonomijo in obliko.ÂŤ dajno mreĹžo po svetu. vzdrĹžljivost izdelkov. ÂťV mnoĹžiÄ?ni konTrenutno Ĺže izvaĹžajo kurenci proizvajalcev uliÄ?ne in urbane razsvetljave v Luksemburg, NemÄ?ijo, Avstrijo, Ĺ vico, Izrael, je boj za pridobitev novih distribucijskih partnerjev Makedonijo, na Nizozemsko, HrvaĹĄko, Irsko in v kljuÄ?, da se diferenciramo od njih. Zagotavljanje druge drĹžave. V Sloveniji so s produktno skupino najsodobnejĹĄih tehnoloĹĄkih reĹĄitev za preboj na Plain Ĺže opremili nekaj obÄ?in, kot sta na primer globalni trg ni veÄ? dovolj. Na nedavnem najveÄ?jem mestna obÄ?ina Velenje in obÄ?ina ZreÄ?e. Prednosti

Agencija potrdila uspeĹĄnost prevzema Gorenja

pa so prepoznali tudi drugi pomembni naroÄ?niki in partnerji, kot so Petrol, Spar ‌ ÂťNaj ob tem povem, da veÄ?ino naĹĄih izdelkov prodamo na osnovi javnih naroÄ?il, kjer pa trÄ?imo na to, da velikokrat pretehta pri izbiri cena pred tehniÄ?no-tehnoloĹĄkimi reĹĄitvami in obliko.ÂŤ

Program dopolnjujejo s komplementarnimi dejavnostmi

Spirit vabi na sejme

HrvaĹĄki delavci prosto v Slovenijo

Tudi tretja draĹžba Polzele neuspeĹĄna

Zasebni inovator SreÄ?ko Pisnik iz Zgornje Savinjske doline prejel za pas za razbremenitev hrbtenice in ergonomsko sedenje EASEBelt vrsto zlatih priznanj na mednarodnih sejmih – Razvija nove izdelke

Na letoĹĄnjem sreÄ?anju inovatorjev regije SaĹĄa je zasebni inovator SreÄ?ko Pisnik iz Krope v Zgornji Savinjski dolini prejel zlato priznanje za inovacijo brez profesionalne podpore – za pas za razbremenitev hrbtenice in ergonomsko sedenje EASEBelt. Pa to za omenjeni izdelek ĹĄe zdaleÄ? ni bilo edino zlato priznanje. Inovacijo jo prviÄ? predstavil pred dvema letoma na sejmu inovacij v NĂźrnbergu v NemÄ?iji in zanjo med 664 predlogi prejel zlato predlogi prejel zlato medaljo in certifikat za najboljĹĄi inovanajboljĹĄi inovainova tivni izdelek tistega leta. Kasneje je Kasneje je sodeloval ĹĄe na ĹĄtirih mednarodnih mednarodnih sejmih (V Koreji, Romuniji, na Romuniji, na ÄŒeĹĄkem in HrvaĹĄkem) in zanj in zanj prejel 2 zlati medalji, posebno posebno priznanje najveÄ?jega zdruĹženja zdruĹženja kitajskih inovatorjev ter druĹĄtva ter druĹĄtva Arhimed. Z omenjenim pasom pasom si je odprl vrata pri medmednarodnem zdruĹženju inovatorjev IFIA in lani prejel vabilo za prvi sejem inovacij v Makedoniji, kjer je

prav tako prejel zlato medaljo ĹĄe za nadgradnjo projekta. Tu je namreÄ? predstavil ĹĄe nekaj prototipnih izdelkov, vezanih na ergonomijo. Temu je sledilo povabilo na letoĹĄnja sejma v Moskvi, kjer je poleg zlatega prejel ĹĄe posebno priznanje tamkajĹĄnje univerze za tehnologijo, pred minulim praznikom pa se je vrnil s sejma na ÄŒeĹĄkem. Tudi tu je inovacija prejela zlato priznanje.

tarje. Marsikje sem bil deleĹžen posebne pozornosti, sprejemov, za inovacijo so mi med drugim Ä?estitali zdravniki, ki delajo v vojski v Moskvi. Vem, da je moj izdelek odliÄ?en tudi zaradi dokazanih uÄ?inkov. Povsod sem Ä?lane komisij ali druge odgovorne prepriÄ?al z argumenti. Za nadgradnjo obÄ?utkov Ä?lanov komisij ĹĄtejem ugotovitve s testiranja na Univerzi za ĹĄport v Ljubljani, kjer so dejali, da pas poleg osnovne funkcije – razbremenitev hrbtenice Vesel, ĹĄe bolj ponosen na – zelo dobro vpliva na dihanje, delokomentarje vanje srca in poslediÄ?no na delovanje ÂťVesel sem zlatih priÂťVesel sem zlatih pri- moĹžganov.ÂŤ Je pas Ĺže mogoÄ?e kupiti? znanj, ĹĄe bolj ponosen znanj, ĹĄe bolj ponosen Ĺ˝e, odgovarja sogovornik, vendar za se na prejete komense na prejete komen- zdaj le preko spletne prodaje. Tako sta se odloÄ?ila poslovna partnerja iz Mozirja, SreÄ?ko Pisnik: ÂťNa Fakulteti za ki s svojo ekipo ĹĄivata ĹĄport v Ljubljani so pri testiranju pasove. Pojasnil je ĹĄe, pasu ugotovili, da poleg osnovne da je osnovni model iz funkcije – razbremenitev materialov, ki jih izdehrbtenice – ugodno vpliva lujejo le na Kitajskem, na dihanje, delovanje dokonÄ?no pa dobi pas srca in poslediÄ?no svojo podobo v Mona delovanje zirju.

V obrazloĹžitvi Savinjsko-gospodarske zbornice, zakaj je inovacija prejela zlato priznanje, med drugim piĹĄe: Pas EASEBelt je prvi izdelek na trgu, ki poveĹže telo in stol v celoto, ob tem pa omogoÄ?a nemoteno gibanje in opravljaje vseh nalog. ElastiÄ?ni trak prenaĹĄa silo teĹže na naslon sedala in s tem prisili hrbtenico v optimalno drĹžo, v kateri je sposobna uÄ?inkovito amortizirati statiÄ?no in dinamiÄ?no gravitacijo sile okolja. Uporablja se za oporo in razbremenitev hrbtenice pri vsakodnevnem delovanju. ElastiÄ?nost pasu dovoljuje potrebno razgibavanje in zaradi razbremenitev hrbteniÄ?nih vretenc ugodno vpliva na prekrvavitev celega telesa.ÂŤ

Agencija za trg vrednostnih papirjev je ugotovila, da je prevzemna ponudba druĹžbe Hisense Luxembourg Home Appliance Holding za Gorenje uspela.

Prevzemnik je odloÄ?bo agencije prejel v ponedeljek.

Do formalnega prevzema velenjskega proizvajalca bele tehnike potrebuje Hisense ĹĄe soglasje varuha konkurence (AVK) - tega bi lahko po neuradnih informacijah dobila ĹĄe avgusta. Kot poroÄ?a Ä?asnik Finance je Hisense je zbral skupaj 95,42 odstotka kapitala Gorenja. Neuradno, naj bi Hisense ĹĄel v iztisnitev manjĹĄinskih delniÄ?arjev - torej tistih, ki se na prevzemno ponudbo niso odzvali, in to po isti ceni, kot je znaĹĄala prevzemna, 12 evrov za delnico. Razlika je, da ti delniÄ?arji ne bodo imeli stroĹĄka sprejema prevzemne ponudbe.

Sicer pa se druĹžba Geoenergetika s sedeĹžem v Murski Soboti in dvema poslovnima enotama (Celje in PetrovÄ?e) ukvarja ĹĄe z drugimi dejavnostmi.

Kot pojasnjuje Puhan, prodaja svetil iz meseca v mesec niha, zato to vrzel poskuĹĄajo zapolniti s komplementarnimi dejavnostmi. ÂťPonaĹĄamo se z odliÄ?no razvojno in tehnoloĹĄko ekipo, sodobno proizvodnjo, ki so kos izzivom tudi na drugih podroÄ?jih. Smo eden pomembnejĹĄih dobaviteljev za plastiÄ?ne in kovinske dele za velenjsko Gorenje, na podroÄ?ju bele in rjave tehnike sodelujemo ĹĄe z Javna agencija Spirit Slovenija zbira predloge drugimi druĹžbami, prav tako v drugih panogah.ÂŤ podjetij za skupinsko udeleĹžbo na mednarodnih sejmih v tujini v letu 2019. Zbrani predlogi bodo Med cilji pametne svetilke podlaga za pripravo programa agencije. Rok za NaÄ?rti v prihodnje so, tako GaĹĄper Puhan, v zbiranje predlogov se izteÄ?e 21. septembra. razliÄ?nih segmentih zelo kompleksni. Energetsko in oblikovno uÄ?inkovita svetila nameravajo nadgraditi, pri prodaji pa osvojiti nekaj trgov.

Pri proizvodni dejavnosti naÄ?rtujejo vsako leto vlaganja v novo strojno opremo in s tem ĹĄirijo tehnoloĹĄko sposobnost. ÂťPostajamo namreÄ? vse HrvaĹĄki delavci lahko od 1. julija prosto dostopajo hitrejĹĄi, bolj prilagodljivi in tudi naĹĄim kupcem na slovenski trg, saj DZ ni podaljĹĄal prehodnega laĹžje zagotavljamo celovitejĹĄe reĹĄitve pri razvoju, obdobja, v katerem hrvaĹĄki drĹžavljani niso imeli v proizvodnji in pri sestavi razliÄ?nih sklopov,ÂŤ je prostega dostopa. Gospodarstveniki in gospodarsko sklenil GaĹĄper Puhan. ministrstvo novost zaradi pomanjkanja kadra pozđ&#x;”˛ dravljajo. Po ocenah GZS bo v treh letih v Slovenijo priĹĄlo ĹĄe med 1000 in 2000 hrvaĹĄkih delavcev.

Živeti in delati v objemu udobja

Tatjana PodgorĹĄek

5. julija 2018

moĹžganov.ÂŤ

Inovacija iz lastnih potreb

SreÄ?ko pravi, da je prvi na svetu, ki je izdelal elastiÄ?no povezavo Ä?loveĹĄkega telesa z naslonjalom z namenom razbremenitve hrbtenice. Do inovacije so ga vodile potrebe. Pretekla leta je veliko Ä?asa preĹživel za krmilom tovornega avtomobila, s katerim je potoval po svetu, nato je sedel z boleÄ?inami v kriĹžu ĹĄe za raÄ?unalnik, od koder je bilo ĹĄe teĹžje vstati in se ÂťspravitiÂŤ do postelje. Kupil je pasove za kriĹž, bilo

je malo bolje, a ni bilo tisto, kar je priÄ?akoval. ZaÄ?el je razmiĹĄljati kot statik, namestil pas preko naslona, prouÄ?eval delovanje hrbtenice ‌ ÂťÄŒe to drĹžimo v pravi legi, se hrbtenica obnavlja, kar se mi je zgodilo. Sebe sem postavil na noge, prepreÄ?il boleÄ?ine in s testiranji to danes samo potrjujem.ÂŤ Namerava strojni tehnik po poklicu inovacijo nadgraditi? Zatrdil je, da je Ĺže izdelal ĹĄe boljĹĄo stvar in pas nadgradil z detajli. Povabil na sejme mu ne manjka, a se jih ne namerava udeleĹžiti, ker razvija nove produkte. Za prihodnje leto naÄ?rtuje sodelovanje na sejmu v NĂźrnbergu, kjer bo predstavil blazino in stol, marca prihodnje leto pa se z inovacijama Ĺželi udeleĹžiti sejma ergonomije v ZdruĹženih drĹžavah Amerike. Njegov Ĺživljenjski slogan je: Ĺživeti in delati v udobju, brez boleÄ?in.

PoskuĹĄal ga bo dobesedno prenesti iz teorije v prakso.

Polna usta spodbujanja

O inovativni dejavnosti v Sloveniji nima pohvalnih besed. VeÄ? ima slabih izkuĹĄenj. Je bil pa pozitivno preseneÄ?en nad odzivom na Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici, kjer mu je podpredsednica upravnega odbora Karla Sitar takoj prisluhnila. ÂťSpodbud so odgovornih v drĹžavi polna usta. Prav tako izgovorov, da ni denarja. Tega se da dobiti iz Evrope za te namene, vendar ocenjujem, da so naĹĄi odgovorni v drĹžavi preveÄ? zadovoljni sami s sabo, da bi se bolj potrudili,ÂŤ je sklenil pogovor SreÄ?ko Pisnik. đ&#x;”˛

Polzela – Tudi tretja javna draĹžba za prodajo Tovarne nogavic Polzela ni bila uspeĹĄna, ker ni bilo nobenega draĹžitelja, je povedal steÄ?ajni upravitelj Zlatko Hohnjec. Zdaj bo preveril morebitni interes kupcev in se potem odloÄ?il o novi prodajni ponudbi.

Za manj dela na Ä?rno v kmetijstvu Ljubljana, 1. julija – 1. julija je zaÄ?ela velajti doloÄ?ba novele zakona, ki se nanaĹĄa na zaÄ?asno ali obÄ?asno delo v kmetijstvu. MoĹžnost tega dela je le v rastlinski proizvodnji, in sicer v sadjarstvu, vinogradniĹĄtvu, hmeljarstvu in zelenjadarstvu.

Nova oblika bo omogoÄ?ila opravljanje tistih del v kmetijstvu, ki po svoji naravi trajajo kratek Ä?as in se jih opravlja obÄ?asno. Novela definira najdaljĹĄo dolĹžino trajanja zaÄ?asnega dela, in sicer v trajanju 120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca. Urna postavka pa ne sme biti niĹžja od 4,79 evra bruto.

Roboti so Ĺže tu Roboti, ki bodo nadomestili delovno silo, Ĺže dolgo niso znanstvena fantastika. Leta 2013 sta profesorja z Oxfordske univerze Carl Benedikt Frey in Michael Osborne ugotovila, da je mogoÄ?e strojno uÄ?enje vpeljati v veÄ? kot 700 poklicih v ZDA. Dejala sta, da je mogoÄ?e v naslednjih desetih do dvajsetih letih popolnoma avtomatizirati 47 odstotkov dela. Nov delovni dokument Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporablja podoben pristop, pri Ä?emer so se osredotoÄ?ili na razvita gospodarstva. Ob sedanjih stopnjah zaposlenosti je v 32 drĹžavah, zajetih v ĹĄtudiji, ogroĹženih 210 milijonov delovnih mest, pri Ä?emer so delavci v bogatih drĹžavah v manjĹĄi nevarnosti.

In kateri poklici so v prihodnosti najbolj ogroĹženi? SodeÄ? po analizi, imajo zaposleni v industriji priprave hrane kar 60-odstotno moĹžnost, da jih bo nadomestil robot. Podobno velja za gradbince in Ä?istilno industrijo. S krepko nad 50 odstotki sledijo prevozniĹĄtvo, kmetijstvo in tekstilna industrija.

41-odstotna moĹžnost za avtomatizacijo obstaja tudi v informacijski tehnologiji, znanosti in inĹženirstvu, 35-odstotna v zdravstvu, 30-odstotna v politiki in vodilnem menedĹžmentu in 28-odstotna v prosveti. đ&#x;”˛

mkp, mz

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

DOGODKI

5. julija 2018

RdeÄ?a nit je praznovanje jubileja JoĹžeta Tisnikarja V ObÄ?ini Mislinja oznaÄ?ujejo leto kot naloĹžbeno intenzivno – Izziv do prihodnjega obÄ?inskega praznika preselitev knjiĹžnice, dejavnosti zdravstvene postaje, ceste, predvsem za aktivnosti za izgradnjo novega vrtca Tatjana PodgorĹĄek

Mislinja, 30. junija – V veliki dvorani PC Lopanj v Mislinji je bila minulo soboto osrednja slovesnost ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku. Tako kot vse ostale prirediteve v lokalni skupnosti, s katerimi so zaznamovali praznik, je bila rdeÄ?a nit tudi te 90-letnica rojstva JoĹžeta Tisnikarja, enega najbolj prepoznavnih slikarjev slovenske umetnosti 20. stoletja. Na proslavi so postavili v ospredje tudi letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence. Med njimi ni bilo dobitnika grba, ker se za podelitev te nagrade letos Ä?lani posebne komisije niso odloÄ?ili.

ObÄ?inska priznanja pa so prejeli: Ĺ portno druĹĄtvo Kozjak Ĺ pik, ljudske pevke kmetice Mislinjske doline BrĹĄljanke, JoĹže Jeromel, druĹžinsko podjetje Centernormi in Kulturno druĹĄtvo PaĹĄki Kozjak. Razglasili so tudi ĹĄportnike leta v posameznih kategorijah.

ĹĄportne dvorane. Izgradnja je v polnem zamahu, svojemu namenu pa naj bi sluĹžila Ĺže konec leta.

V Centru za zdravje in ĹĄport, kot so poimenovali objekt, ki ga gradijo pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli, bo potekal pouk ĹĄportne

in odvodnjavanje meteornih voda.

Sanirajo ĹĄe voziĹĄÄ?e in utrjujejo breĹžine na odsekih gozdne ceste GoriÄ?nik–KriĹžan–ZajamĹĄek ter na odseku javne poti Ĺ iman– Mrakov jarek. V jeseni skupaj z Mestno obÄ?ino Slovenj Gradec naÄ?rtujejo zaÄ?etek izvajanja ĹĄe enega velikega projekta – obnovo vodovodnega omreĹžja v Mislinjski dolini. Za naloĹžbe namenjajo – tako Borovnik – veÄ? kot 40 odstotkov obÄ?inskega proraÄ?una, ta pa je letos ÂťteĹžakÂŤ slabih 6,5 milijona evrov.

Izzivov jim ne manjka

Bojan Borovnik: ÂťVeliko smo naredili, a bo kljub temu v lokalni skupnosti potrebno postoriti ĹĄe veliko stvari.ÂŤ

Ĺ˝elje po veÄ?namenski ĹĄportni dvorani se uresniÄ?ujejo

Mislinjski Ĺžupan Bojan Borovnik nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da bi lahko letoĹĄnje leto oznaÄ?ili za naloĹžbeno intenzivno. UresniÄ?ujejo namreÄ? Ĺželjo in prizadevanja po izgradnji veÄ?namenske

Izgradnja Centra za zdravje in ĹĄport bo velik finanÄ?ni zalogaj in tudi zelo pomembna pridobitev.

Meh na Ä?elu zbornice ĹĄe 4 leta Ljubljana, 2. julija – VelenjÄ?an Branko Meh, ki je predsedoval Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije v minulih ĹĄtirih letih, tudi po volilni skupĹĄÄ?ini zbornice ostaja na tem poloĹžaju do leta 2022. Tako so odloÄ?ili poslanci iz vrst obrtnikov in podjetnikov, ki so Mehu namenili 56 glasov, njegovemu protikandidatu Milanu Ĺ kapinu pa 22 glasov.

Meh je v predstavitvi svojega programa med drugim dejal, da je njegov cilj tudi v novem man-

vzgoje, ustrezne prostore bodo dobile tudi druge ĹĄportne dejavnosti, ki jih zdaj izvajajo v PC Lopan, in tiste, ki jih izvajajo v stari telovadnici. NaloĹžba je velik zalogaj, saj je vredna 3 milijone evrov. Dober milijon evrov so

poÄ?asi dobiva nove vsebine tudi PC Lopan. V njem bo pridobila nove prostore knjiĹžnica, v izdelavi je projektna dokumentacija za potrebe zdravstvenega doma, katerega dejavnost bodo preselili v center. Trenutno energetsko obnavljajo ĹĄe kulturni dom v Ĺ entilju in staro telovadnico pri osnovni ĹĄoli. Minuli mesec so zaÄ?eli tudi rekonstrukcijo Pohorske ceste v Mislinji, izgradnjo podpornega zidu v Ĺ entilju, sanirali so enega

datu ustvariti moderen, uÄ?inkovit in stabilen zborniÄ?ni sistem.

Nadaljeval bo na temeljih, ki so jih zgradili v minulih letih. Srce zbornice so Ä?lani in za njihove interese ter boljĹĄe pogoje poslovanja si bodo tudi v prihodnje prizadevali na vse moĹžne naÄ?ine.

Med osrednjimi cilji je izpostavil zagotovitev sistemskega vira financiranja, ohranitev zborniÄ?nega sistema, poveÄ?anje vpliva zbornice, nadgradnjo dogodkov, pritegnitev mladih v Ä?lanstvo,

sekcijsko povezovanje, okrepitev svetovalnih storitev, ustanovitev vajeniĹĄke ĹĄole in nadgradnjo kartice Mozaik podjetnih.

Med doseĹžke minulega mandata je Meh poleg stabilizacije zbornice, poĹĄtenega in povezovalnega vodenja uvrstil pridobivanje novih Ä?lanov. Samo v letoĹĄnjih prvih mesecih se jjih je zborniÄ?nemu sistemu pridruĹžilo 500, po ĹĄtevilu Ä?lanov pa je zbornica tudi najveÄ?ja zbornica gospodarstva v đ&#x;”˛ tp Sloveniji.

pridobili za projekt od Eko sklada, 448 tisoÄ? evrov je primaknilo Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, nekaj malega je primaknila Fundacija RS za ĹĄport, preostalo polovico denarja bo zagotovila lokalna skupnost, ki je za ta namen najela tudi kredit. Po besedah Borovnika

od plazov, ki je ogroĹžal stanovanjsko hiĹĄo. Dokaj uspeĹĄni so bili pri posodabljanju cestnih odsekov.

Skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje so posodobili blizu 3 kilometre mejne ceste, gradbiĹĄÄ?e je tudi od kriĹžiĹĄÄ?a s Ĺ olsko cesto proti PirĹĄevemu domu, kjer bodo zgradili ploÄ?nik, uredili javno razsvetljavo

Na vpraĹĄanje, kateri bodo izzivi do prihodnjega obÄ?inskega praznika, je Bojan Borovnik odgovoril, da jim teh ne manjka.

Imajo jih praktiÄ?no povsod. ÂťSicer pa ima zame prednost, poleg Ĺže omenjenih preselitev vsebin v PC Lopan, reĹĄevanje prostorske stiske vrtca. ZaÄ?asno jo bomo reĹĄili z ureditvijo ene uÄ?ilnice pri izgradnji nove telovadnice, sicer bi morali oddelek vrtca izseliti iz ĹĄole drugam. S preselitvijo knjiĹžnice v Lopan bomo pridobili prostor za oblikovanje ĹĄe dveh oddelkov vrtca. Vendar vse to so zaÄ?asne reĹĄitve. Za naslednji mandat bo morala biti izgradnja novega vrtca nujno na prednostni listi.ÂŤ Tudi v prihodnje bodo v lokalni skupnosti posodabljali cestne odseke. đ&#x;”˛

Obsojamo plakate z nacistiÄ?no vsebino Velenje – Domoljubne in veteranske organizacije, ki delujemo na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, ostro obsojamo javno izraĹžanje strinjanja in simpatiziranja z nacistiÄ?no ideologijo, do kakrĹĄnega je z razobeĹĄanjem plakatov z nedvoumno neprimerno, sporno in sovraĹžno nastrojeno vsebino pred dnevi priĹĄlo v Velenju.

Ob tem opozarjamo, da je vsakrĹĄno tovrstno dejanje nujno jemati resno in da je vsakrĹĄna toleranca do javne rabe nacistiÄ?nih simbolov nedopustna in nevarna.

Domoljubne in veteranske organizacije zato vse pristojne institucije pozivamo, da ob vsakem primeru takĹĄnega izraĹžanja nezadovoljstva, nestrpnosti in

ksenofobije, pozivanja k skrajnim staliĹĄÄ?em in dejanjem, motenja javnega miru ter spodbujanja sovraĹĄtva odloÄ?no in uÄ?inkovito ukrepajo ter zagotovijo tudi vse potrebne zakonske podlage za prepreÄ?evanje kakrĹĄnihkoli podobnih pojavov v prihodnje. đ&#x;”˛

DuĹĄan Ajtnik

OĹživljanje nacizma v Velenju Plakati z nacistiÄ?no vsebino v Velenju so vznemirili skoraj vso slovensko javnost, ki z gnusom zavraÄ?a oĹživljanje spomina na Ä?ase, ko so nacifaĹĄisti terorizirali, pobijali, izseljevali Slovence in jim namenili popolno izginotje z zemljevida narodov.

Kaj je avtorja plakatov privedlo do tega dejanja in kaj nam Ĺželi sporoÄ?iti, saj to ni vandalizem ali prestopniĹĄtvo – gre za nadaljevanje razpeÄ?evanja nacistiÄ?ne vsebine, ki se poÄ?asi in vztrajno ĹĄiri?

PriÄ?e smo skrunitvam spomenikov Ĺžrtvam in obeleĹžij, posveÄ?enih boju proti nacifaĹĄizmu med narodnoosvobodilno vojno. TakĹĄni primeri so bili uniÄ?evanje spomenika v Jelenovem Ĺžlebu, pa v Bazi 20 in ĹĄtevilnih drugih krajih. Ĺ tevilne spominske ploĹĄÄ?e NOB izginjajo.

Pobuda ZB NOB Slovenije za prepoved nacistiÄ?nih in faĹĄistiÄ?nih simbolov ne pomeni zgolj prepovedi javnega izpostavljanja ter noĹĄenja oznak in napisov pripadnikov faĹĄistiÄ?nega in nacistiÄ?nega okupatorja in kolaborantskih enot, ki so v okupatorjevih sestavih delovale proti lastnemu narodu. Tukaj ne gre zgolj za prepoved simbolov, lepljenje plakatov s sovraĹžno vsebino, izobeĹĄanje nacistiÄ?nih zastav, temveÄ? tudi za potrebo preganjanja sovraĹžnega govora in ĹĄirjenja nestrpnosti med ljudmi. Skrajni Ä?as je, da naĹĄ parlament tudi na tem podroÄ?ju sprejme zakon, ki bo kaznoval zavrĹžna dejanja, kot smo mu priÄ?e v Velenju, ter omogoÄ?i organom pregona in sodstvu, da tako poÄ?etje obravnava kot kaznivo in storilce obsodi. đ&#x;”˛

Tit TurnĹĄek, predsednik ZZB NOB Slovenije

BODY SENSOR Klimatske naprave Titan Energijski razred

Samodejno zniĹžanje moÄ?i ob zaznavanju daljĹĄe odsotnosti oseb v prostoru.

Ogrevanje do -30°C zunanje temperature

Wi-Fi upravljanje

BREZPLAÄŒNE INFORMACIJE

www.gorenje.si

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 27. junija Potem ko je dan prej odstopil z mesta predsednika RdeÄ?ega kriĹža, DuĹĄan Keber ni Ĺželel govoriti o podrobnostih odstopa.

Je pa bil zato mnogo bolj zgovoren Milan Brglez. Medijem je zaupal, da je prepriÄ?an, da je bila njegova izkljuÄ?itev iz stranke SMC skrbno naÄ?rtovana, kar nakazuje tudi hitro menjavanje Ä?lanov posameznih organov stranke, Ä?emur je sledil sklep, po katerem je bil izkljuÄ?en iz stranke.

Milan Brglez je dejal, da je bila njegova izkljuÄ?itev iz SMC skrbno naÄ?rtovana.

Ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoÄ?e posle, Vesna GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar je na osrednji slovesnosti ob dnevu Policije dejala, da je Policija danes v bistveno boljĹĄem poloĹžaju, kot je bila pred ĹĄtirimi leti.

Predsednik republike Borut Pahor je na pogovor o postopkih oblikovanja nove vlade sprejel predsednika DrĹžavnega zbora Mateja Tonina.

Po petih dneh nejasne usode se je ladja nemĹĄke nevladne organizacije Lifeline z veÄ? kot 230 prebeĹžniki na krovu vendarle zasidrala na Malti.

Poljski poslanci so sprejeli amandma k spornemu zakonu o holokavstu, ki je predvideval zaporne kazni za tiste, ki bi trdili, da je Poljska sodelovala v nacistiÄ?nih zloÄ?inih in je zanje soodgovorna.

ÄŒetrtek, 28. junija Premier Cerar je novinarjem povedal, da je v nedeljo pred tem na mini migracijskem vrhu predsedniku komisije Junckerju izrekel Âťnekaj kar moÄ?nih kritiÄ?nih besedÂŤ o nedejavnosti komisije v zvezi z arbitraĹžno razsodbo.

Marjan Ĺ arec se je sreÄ?al s predstavniki strank SMC, SD, DeSUS, NSi, SAB in Levica.

Na volitvah za predsednika Narodnega sveta koroĹĄkih Slovencev in Zbora narodnih predstavnikov je najveÄ? glasov znova dobil Valentin Inzko.

V ZDA je priĹĄlo do napada na Ä?asopisno hiĹĄo. V streljanju v redakciji je bilo ubitih pet ljudi, trije so bili ranjeni. Kot smo izvedeli kasneje, naj bi bil motiv streljanja maĹĄÄ?evanje po neuspeli toĹžbi.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

NajveÄ?ji svetovni proizvajalec cementa, francosko podjetje Lafarge, je bil obtoĹžen sokrivde v zloÄ?inih proti Ä?loveÄ?nosti v Siriji, saj je ISIS-u pomagal pri oskrbovanju z oroĹžjem.

Bil je velik dan za Evropsko unijo. Predstavniki so na zasedanju iskali reĹĄitve migracijskega vpraĹĄanja.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem posvaril pred neokolonializmom.

Petek, 29. junija

Ĺ˝ive vode Protestniki so Trumpu sporoÄ?ali, da druĹžine sodijo skupaj.

Po vseh ZDA so potekali mnoĹžiÄ?ni protesti proti priseljenski politiki Donalda Trumpa. Protestniki so sporoÄ?ali, da druĹžine sodijo skupaj.

Kanada je proti ZDA uvedla povraÄ?ilne carine v vrednosti 12,2 milijarde dolarjev, kanadske carine pa naj bi prizadele predvsem zvezne drĹžave z republikanskim vodstvom.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je sporoÄ?ila, da bo 14 drĹžav sprejemalo prebeĹžnike, zavrnjene v NemÄ?iji. Med temi drĹžavami ni Slovenije, sta pa ÄŒeĹĄka in MadĹžarska, ki sta pripravljenost za sodelovanje v tem primeru zanikali.

Nova italijanska vlada je prepreÄ?ila vplutje ladji ĹĄpanske humanitarne organizacije v eno od italijanskih pristaniĹĄÄ?.

katerem se pogaja ĹĄest strank pod vodstvom Marjana Ĺ arca. Izvedeli smo, da osnutek predvideva oblikovanje novih ministrstev za digitalizacijo, energetiko in regionalni razvoj.

Evropska komisija je za spopadanje z migracijskimi izzivi Ĺ paniji dodelila 25,6 milijona evrov, za pomoÄ? GrÄ?iji pa so 20 milijonov nakazali Visokemu komisariatu ZdruĹženih narodov za begunce.

Na Tajskem so naĹĄli vseh 12

Ĺ˝e zjutraj smo izvedeli, da se je ob robu vrha Evropske unije hrvaĹĄki premier Andrej Plenković sreÄ?al s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem. Govorila sta o sploĹĄni polititiÄ?ni situaciji, mejnem sporu in sprostitvi slovenskega trga dela za hrvaĹĄke drĹžavljane.

Izvedeli smo tudi za izkupiÄ?ek razprav o migrantskem vpraĹĄanju.

Premier Miro Cerar je v Bruslju izpostavil, da je Slovenija pripravljena sprejeti nekaj beguncev, a zgolj po svojih integracijskih Evropska komisija je Ĺ paniji in zmoĹžnostih.

GrÄ?iji namenila 45,6 milijona NemÄ?ija pa je sporoÄ?ila, da je s evrov. Ĺ panijo in GrÄ?ijo dosegla dogovor o vraÄ?anju prebeĹžnikov, ki so bili pogreĹĄanih deÄ?kov in njihovepred prihodom na nemĹĄko mejo ga nogometnega trenerja, a je Ĺže registrirani v teh dveh drĹžavah. kljub veselju, da so Ĺživi ostalo Predstavniki ĹĄestih strank - vpraĹĄanje, kako naj jih spravijo LMĹ , SD, SMC, NSi, SAB in na povrĹĄje.

DeSUS, ki so se pogovarjali o Zveza zdruĹženj borcev za Romunijo je zajelo obilno dekoalicijskem sodelovanju, so se vrednote NOB je s proslavo na Ĺževje, pri Ä?emer so umrli ĹĄtirje zaÄ?eli usklajevati o vsebini pro- Kongresnem trgu v Ljubljani za- ljudje, veÄ? kot 250 pa jih je mojektne koalicijske pogodbe. znamovala 70-letnico. ralo zapustiti svoje domove.

Novinarji so izbrskali informacijo, da je vodja KrĹĄÄ?anskosocialne unije v NemÄ?iji Horst Seehofer, ki je na sestanku stranke dejal, da kljub dogovorom Angele Merkel z Evropsko unijo ne vidi druge moNa prvi izredni seji se je sestal Ĺžnosti kot zaprtje nemĹĄke meje, DrĹžavni zbor. Ustanovili so tri ponudil svoj odstop kot minister zaÄ?asna parlamentarna delovna in predsednik stranke. telesa, pri Ä?emer je bil na mesto V Franciji je razvpiti kriminalec podpredsednika zaÄ?asnega odboPredstavniki ĹĄestih strank so se usklajevali o vsebini projektne Redoine Faid uprizoril spektakula- ra za zunanje zadeve imenovan koalicijske pogodbe. ren pobeg iz zapora v okolici Pari- Zmago JelinÄ?iÄ?. za, pri Ä?emer so trije njegovi do zob Svet Evrope je izkljuÄ?il 14 nek- oboroĹženi pomoÄ?niki na dvoriĹĄÄ?u danjih Ä?lanov parlamentarne zapora pristali s helikopterjem. skupĹĄÄ?ine Sveta Evrope, ker so bili vpleteni v korupcijski ĹĄkandal, povezan z AzerbajdĹžanom. Med njimi tudi Zmaga JelinÄ?iÄ?a.

DeĹželna vlada Furlanije–Julijske krajine je sporoÄ?ila, da bo zaprosila Rim, naj poostri nadzor Za podpredsednika zaÄ?asnega na meji z Avstrijo in Slovenijo. odbora za zunanje zadeve je bil

Nedelja, 1. julija

Torek, 3. julija

Sobota, 30. junija Zgodilo se je tradicionalno sreÄ?anje pod Najevsko lipo pri ÄŒrni na KoroĹĄkem, ki je Ĺže 28-iÄ? zdruĹžilo predstavnike nacionalnih in lokalnih oblasti ter drĹžavljane in obÄ?ane.

Mediji so poroÄ?ali, da umaĹĄki ĹĄkoljkarji svoje ĹĄkoljÄ?iĹĄÄ?e podaljĹĄujejo v slovensko morje.

imenovan Zmago JelinÄ?iÄ?.

ZloveĹĄÄ?i zlikovec je iz zapora pobegnil Ĺže drugiÄ?.

Na Tajskem je ĹĄe vedno potekalo reĹĄevanje 12 otrok in njihovega nogometnega trenerja, ki so bili Ĺže veÄ? kot teden dni ujeti v poplavljeni jami na severu drĹžave.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je Savdsko Arabijo pozval, naj poveÄ?a Ä?rpanje nafte, da bi s tem ustavila vse viĹĄje cene pogonskih goriv.

Ponedeljek, 2. julija

Po deveturnih pogajanjih so dosegli pogovor o priseljevanju.

5. julija 2018

Komisija za prepreÄ?evanje korupcije je sporoÄ?ila, da bo predsednika SNS Zmaga JelinÄ?iÄ?a v zvezi z nakazilom 25 tisoÄ? evrov, ki naj bi jih ta prejel za ruski prevod knjige Ukana, pozvala k pojasnilu.

V roke novinarjev je priĹĄel osnutek koalicijske pogodbe, o

Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetovanju z vodji poslanskih skupin odloÄ?il, da bo pred svojo odloÄ?itvijo o kandidatu za mandatarja opravil ĹĄe drugi krog posvetovanj.

Pogovore o programu koalicijske pogodbe so nadaljevali predsedniki ĹĄestih strank. Sklenili so, da med njimi ni nepremostljivih ovir in da se bodo ĹĄe sreÄ?ali. Ĺ est ur so se gasilci ukvarjali z gaĹĄenjem poĹžara v grad hotelu Union v Ljubljani.

Italijanska vlada je potrdila, da bo libijski obalni straĹži podarila ĹĄe 12 ladij, s katerimi bodo lahko prestregli prebeĹžnike pri nedovoljenem preÄ?kanju Sredozemskega morja.

Po doseĹženem dogovoru v nemĹĄki koaliciji o vzpostavitvi tranzitnih centrov na nemĹĄko-avstrijski meji je avstrijska vlada sporoÄ?ila, da Ĺže pripravlja ukrepe za nadzor svoje juĹžne meje s Slovenijo in Italijo.

ÂťGreste ne plaĹžo? Danes je res vroÄ?e! Ampak previdno, Ĺžive vode so se vrnile!ÂŤ Ĺ˝ive vode, Ĺžive vode ... (sosed seveda govori po ĹĄpansko, kanarsko ĹĄpansko – pomemben detajl, kar pomeni, da namesto Şive vodeÂŤ reÄ?e Âťaguas vivasÂŤ.) Trenutek ali dva mi moĹžgani divje utripljejo, delajo povezave, sestavljajo sliko ... da! Ĺ˝ive vode so seveda meduze! ÂťMeduze, ne? Mislim, da so Ĺže odpotovale ...ÂŤ ÂťMerluze, ja! KroĹžijo, kroĹžijo, jaz bi bil vseeno previden ...ÂŤ SimpatiÄ?ni sosed besede ÂťmeduzaÂŤ, ki se v podobni obliki pojavi tudi v ĹĄpanĹĄÄ?ini (le da ÂťzÂŤ zamenja ÂťsÂŤ) izgleda ne uporablja dosti, saj jo zamenja z ÂťmerluzoÂŤ, kar pa pomeni ÂťosliÄ?ÂŤ.

Kakorkoli, navsezadnje obe Ĺživali Ĺživita v morju in pikolovstvo se na tem mestu ne splaÄ?a. Ĺ˝iva voda – kako poetiÄ?no in lepo, Kaja AvberĹĄek si mislim. Ljudje, ki Ĺživijo obkroĹženi z oceanom, imajo zanj in za v njem ĹživeÄ?a bitja posebne izraze. Tako tudi morje, ki je v uradni ĹĄpanĹĄÄ?ini moĹĄkega spola (el mar) kdaj ljubeÄ?e spremenijo v Ĺžensko, Âťla marÂŤ. ÂťImate kruh, ki ubije grozdje?ÂŤ ÂťSeveda! Veste, da mu nekateri ljudje pravijo janeĹžev kruh?ÂŤ ÂťVem, da ... dajte mi tri ĹĄtruÄ?ke, prosim!ÂŤ Zanimivo, kaj? ÂťMata la uvaÂŤ, Ä?emur bi lahko rekli Âťubije grozdjeÂŤ, je kanarski izraz za janeĹž in janeĹžev kruh je tu tipiÄ?en. RazmiĹĄljam, na kakĹĄen naÄ?in janeĹž ubije grozdje ... ga ne marajo grozdne muĹĄice? Morda janeĹževa rastlinica ovira rast trte? Dvomim. Popijemo veliko vina, ki nam razdraĹži prebavni sistem, nato pa popijemo janeĹžev Ä?aj in ta ubije efekt alkohola v vinu? Ta razlaga se mi zdi ĹĄe najbolj logiÄ?na, po vsej verjetnosti pa nima zveze z resniÄ?nim izvorom pomena.

UĹživam v brskanju po jezikih, toliko presenetljivih Ĺžmohtnosti odkrijem, takih finih, ki me vzradostijo, pa tudi takih malo manj finih, o katerih nadaljujem.

Eden od jezikovnih ĹĄokov (jezik nosi kulturo naroda), ki sem ga doĹživela, ko sem se pred veÄ? kot desetletjem uÄ?ila portugalĹĄÄ?ine, je bil jezikovni maÄ?izem. Ko sem pred pol desetletja iz portugalĹĄÄ?ine zaÄ?ela izpeljevati ĹĄpanĹĄÄ?ino (ĹĄ-je spremenimo v s-je, Ĺž-je spremenimo v h-je, vsaj za zaÄ?etek, nato pa ugotovimo, da je potrebno zamenjati tudi marsikatero besedo in ĹĄe kaj), se mi je spomin na tisti zgoraj omenjeni ruker vrnil, le da v omiljeni obliki, saj sem ga Ĺže spoznala. Takole gre: Âťmoja starĹĄaÂŤ se po portugalsko reÄ?e Âťmeus paisÂŤ, po ĹĄpansko pa Âťmis padresÂŤ. Dobesedno prevedeno: Âťmoji oÄ?etjeÂŤ. Naprej: Âťmoji otrociÂŤ se po portugalsko reÄ?e Âťmeus filhosÂŤ, po ĹĄpansko pa Âťmis hijosÂŤ. Dobesedno prevedeno: Âťmoji sinoviÂŤ. UAU!! Ne, res? Je to odĹĄtekano ali kaj?

Mamo oÄ?e v jeziku kar poĹžre, potem pa ĹĄe sin hÄ?er? Mati moja.

No, saj poznam primere, ko sta oÄ?e ali mati ali pa kar oba hÄ?er nazivala kot ÂťsinaÂŤ. Skorajda sin, z dodatkom repka.

Prijateljice smo ĹĄle na kavo. PridruĹžil se nam je prijatelj in smo ĹĄli skupaj. MoĹĄki prijatelj nam je ťleÂŤ spremenil v ťliÂŤ. MoĹĄki smo ĹĄli na pivo. PridruĹžila se nam je prijateljica in smo ĹĄli skupaj. Ĺ˝enska prijateljica nam na ťliÂŤ seveda ni vplivala, enostavno se je skrila v obliko glagola za moĹĄke. Tako je to, v to kulturo, v ta jezik, v ta kolektivni spomin smo se rodile, niÄ? od tega ne moremo spremeniti, le same sebe, pa ĹĄe to zelo malo, zelo poÄ?asi, zelo vztrajno in zelo konstantno. Morda naĹĄa sprememba kaj sproĹži tudi v kom v naĹĄi bliĹžini, da se tudi ta zaÄ?ne spreminjati, potem pa ĹĄe nekdo v njeni ali njegovi bliĹžini in tako dalje, v vedno veÄ?jih krogih. Mikro mehurÄ?ki se zdruĹžijo v mini mehurÄ?ke, ti v makro mehurÄ?ke in tako dalje, do mehurjev velikanov. In potem bo priĹĄel velik val, moÄ?an veter, vroÄ? vulkan, gromska strela, moÄ?na toÄ?a, Ĺžive vod ... mati narava ni oÄ?e. đ&#x;”˛

V Sloveniji najmanj beguncev v Evropi, v TurÄ?iji najveÄ?

V Sloveniji je po podatkih Statiste konec leta 2017 bivalo 892 beguncev oziroma prosilcev za azil, kar je najmanj izmed drĹžav EU. NajveÄ? beguncev je v TurÄ?iji, kjer biva veÄ? kot 3,78 milijonov prosilcev, sledi NemÄ?ija (1,41 milijonov prosilcev) in Francija z nekaj veÄ? kot 402 tisoÄ? sprejetih beguncev ali prosilcev za azil. Izmed naĹĄih sosednjih drĹžav je najveÄ? beguncev sprejela Italija (veÄ? kot 354 tisoÄ?), sledi Avstrija (okoli 172 tisoÄ?), HrvaĹĄka (veÄ? kot 11 tisoÄ?) in MadĹžarska, ki je sprejela nekaj đ&#x;”˛ veÄ? kot 6 tisoÄ? beguncev oziroma prosilcev za azil.

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 9

Kako dragi in uÄ?inkoviti so naravni dezodoranti

Video kamera v hladilniku Mlada raziskovalca Alen Fuks in Patrik Ravnak z Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ CV korak bliĹže k umetni inteligenci

Mlada raziskovalka Benjamina Breznikar pravi, da so naravna kozmetiÄ?na sredstva uÄ?inkovita, so pa bolj prijazna in cenovno ugodnejĹĄa kot mnoga druga Tatjana PodgorĹĄek

Na seznamu avtorjev raziskovalnih nalog, ki so sodelovale na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev iz Ĺ aleĹĄke doline, je med prejemniki najĹžlahtnejĹĄega priznanja s pohvalo tudi uÄ?enka osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Benjamina Breznikar. Pri izdelavi naloge z naslovom Naravni dezodoranti s cenovnega vidika in vidika uÄ?inkovitosti sta ji stali ob strani mentorici mag.

Anita PovĹĄe in Irena SuĹĄec. ÂťTakĹĄnega uspeha nisem priÄ?akovala. Nisem si hotela postaviti previsokih ciljev, da ne bi bila preveÄ? razoÄ?arana. Za nalogo sem izbrala temo, ki me zanima, za trud pa prejela zelo lepo nagrado,ÂŤ je komentirala uspeh.

Kot pravi Benjamina, je Ä?lovek, ki prisega na bolj naravne izdelke. Kozmetika je zanimiva za dekleta, na trgu pa obstaja veÄ? razliÄ?nih vrst dezodorantov, ki lahko vsebujejo zdravju ĹĄkodljive sestavine, pa tudi po ceni ne sodijo ravno med cenejĹĄe produkte.

Pri nalogi je postavila v ospredje vpraĹĄanja, kot so: ali lahko doma pripravi naravne dezodorante, ki vsebujejo njej dostopne sestavine, so doma pripravljeni dovolj uÄ?inkoviti, da bodo uporabniki z njimi zadovoljni, nazadnje je Ĺže-

9

IZOBRAŽEVANJE

5. julija 2018

lela primerjati oziroma preveriti, ali so cene doma pripravljenih izdelkov niĹžje od kupljenih. ÂťNa vsa tri vpraĹĄanja sem pravzaprav dobila pritrdilne odgovore. Pridobila sem jih na osnovi rezultatov analiz in anketnih odgovorov testirancev.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

najbolj ustrezal vzorec, ki je vseboval vse omenjene sestavine in veÄ?jo koliÄ?ino sode bikarbone.

Najbolj vĹĄeÄ? pa jim je bil vonj limone.

Benjamina pravi, da je dosegla namen. Verjame, da je za uporabo naravnih dezodorantov navduĹĄila testirance, domaÄ?e in ĹĄe koga. Prednosti te kozmetike in nagrada za raziskovalno nalogo so razlogi za ĹĄe veÄ?je navduĹĄenje, kot ga je imela pred znanimi rezultati. So pa zanjo tudi spodbuda za nadaljevanje aktivnosti, saj se je nauÄ?ila, da Ä?lovek ne sme obupati pred ovirami, ampak nadaljevati in vztrajati. ÂťOb vsem, kar sem z nalogo pridobila, sem tudi spoznala, da za uÄ?inkovite dezodorante ni potrebnih toliko razliÄ?nih kemikalij, saj z uporabo preprostih naravnih sestavin lahko doseĹžemo enake cilje,ÂŤ je ĹĄe menila Benjamina Breznikar. đ&#x;”˛

Benjamina Breznikar: ÂťZa temo raziskovalne naloge sem izbrala podroÄ?je, ki me zanima, za trud pa sem prejela lepo nagrado.ÂŤ

Benjamina je izdelala tri vrste dezodorantov, njihove osnovne sestavine pa so bile soda bikarbona, kokosovo olje, karitejevo maslo in eteriÄ?na olja sivke ter limone. Po sestavi je testirancem

radio velenje com

Ideja o uporabi video kamere v hladilniku je bila za Alena Fuksa in Patrika Ravnaka (dijaka Elektor in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje) izziv, zaradi katerega sta se odloÄ?ila za sodelovanje v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. K trenju ÂťorehaÂŤ sta povabila ĹĄe mentorja Nedeljka Grabanta in Dejana Dreva, rezultat skupnega dela pa je raziskovalna naloga, za katero sta mlada raziskovalca na drĹžavnem sreÄ?anju prejela med nalogami z interdisciplinarnega podroÄ?ja zlato priznanje. ÂťTema za raziskovalno nalogo se nama je zdela ĹĄe dokaj neraziskano, a zanimivo podroÄ?je.

Sploh, ker naju zanima raÄ?unalniĹĄtvo. Zadela sva glavico na Ĺžebljico zaradi znanja, ki bi ga pri rednem pouku teĹžko pridobila, priznanje pa je nagrada za vloĹžen trud ter Ä?as in hkrati spodbuda za nadaljevanje zaÄ?etega dela,ÂŤ sta povedala mlada raziskovalca.

Z nalogo sta Ĺželela izdelati raÄ?unalniĹĄko aplikacijo, s pomoÄ?jo katere bi kamera prepoznala doloÄ?en izdelek v hladilniku in ga za uporabnika tudi izpisala. ÂťCilj oziroma eno od treh zastavljenih hipotez sva potrdila.

Drugo, da bi kamera prepoznala izdelke v temi s pomoÄ?jo infrardeÄ?e kamere, sva ovrgla, za tretjo hipotezo, koliko bi vgradnja kamere podraĹžila izdelek, pa

nama ni uspelo pridobiti vseh potrebnih podatkov.ÂŤ Poleg zastavljenih hipotez ju je zanimalo ĹĄe, kakĹĄna tehnologija v zvezi z uporabo video kamere v hladilniku Ĺže obstaja, kako natanÄ?no je prepoznavanje izdelkov in Ä?e

pri pametnih telefonih, pametni asistenti nam olajĹĄajo delo, tudi samovozeÄ?i avtomobili zaznavajo objekte, znake ‌ Skratka, gre za stvari, pomembne za umetno inteligenco,ÂŤ sta sklenila pogovor Len Fuks in Patrik Ravnak in

Alan Fuks in Patrik Ravnak: ÂťPri nalogi smo se poglobili predvsem v vpraĹĄanje, kako raÄ?unalnik nauÄ?iti, da iz slike prebere in nasploh prepozna posamezne izdelke.ÂŤ

jo je moĹžno uporabiti doma s pridobljenim znanjem s spleta. ÂťUgotovila sva, da tehnologija obstaja, tudi uporabiti jo je mogoÄ?e s pridobljenim znanjem s spleta, precejĹĄnjo omejitev pa predstavlja podatkovna baza. Je pa dejstvo, da je razvoj tega podroÄ?ja zelo v porastu. Uporabo tehnologijo sreÄ?amo danes Ĺže

dodala, da sta Ĺže razmiĹĄljala o nadgradnji naloge oziroma o tem, kako bi program nadgradila tako, da bi video kamera uporabniku sporoÄ?ila tudi rok trajanja Ĺživil, ki so v hladilniku.

Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo?

Vpliv okolja na razvoj Ĺžabe sekulje

David Kosi, uÄ?enec osnovne ĹĄole Gorica Velenje, pojasnil besede svoje mame: pojdi spat, ker boĹĄ drugaÄ?e zbolel – Oblikoval tudi zloĹženko Spanje je zdravje

Ania MarinÄ?ić Barić, uÄ?enka osnovne ĹĄole Gorica Velenje, v raziskovalni nalogi potrdila vpliv vremenskih razmer in okolja na razvoj paglavcev

Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

UÄ?enec osnovne ĹĄole Gorica Velenje David Kosi ta Ä?as – tako kot vsi ÂťpridniÂŤ uÄ?enci in dijaki – Ĺže uĹživa na zasluĹženih poÄ?itnicah. Dobro konÄ?ano ĹĄolsko leto je bilo zanj ĹĄe posebej uspeĹĄno, saj je v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline izdelal raziskovalno nalogo Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo? in za vloĹžen trud prejel na regijskem srebrno, na drĹžavnem tekmovanju mladih raziskovalcev pa zlato priznanje.

Njegovi mentorici sta bili Branka Mestnik in Iwona Ewa Kosi, dr. med., specialist.

David je povedal, da je bilo razlogov za izbrano temo veÄ?: ker ga mama navduĹĄuje za ĹĄtudij medicine, ker je o temi naloge veliko bral, a ni dobil vseh podatkov, ki jih je Ĺželel, motiv zanjo pa je bilo tudi sodelovanje na tekmovanju iz sladkorne bolezni. V pripravah nanj je namreÄ? zaznal, da ostaja povezava med pomanjkanjem spanja in presnovnimi motnjami. Âť Z veseljem sem si v nalogi zadal cilj, da pojasnim

besede moje mame, ki je vedno govorila: ÂťPojdi spat, ker boĹĄ drugaÄ?e zbolel.ÂŤ

David Kosi: ÂťSedaj se zavedam pomena besed svoje mame: pojdi spat, ker boĹĄ drugaÄ?e zbolel.ÂŤ

Zastavil si je ĹĄtiri hipoteze in na osnovi poskusov potrdil, da je pomanjkanje spanja stres za organizem, prav tako je debelost posledica tega, pomanjkanje spa-

nja pa lahko vpliva na spomin in pomanjkanje pozornosti. Z rezultati ankete je ugotovil, da 35 odstotkov trinajstletnikov, kolikor je star tudi sam, spi premalo. Zaradi tega ima podoben odstotek fantov poviĹĄan indeks telesne teĹže, med dekleti pa je takih 19 odstotkov. In koliko spanja potrebujejo 13-letniki? ÂťOd 9 do 10 ur, zadovoljivih je tudi 7 oziroma 8 ur,ÂŤ je odgovoril.

David je zelo zadovoljen, ker se je pri izdelavi raziskovalne naloge nauÄ?il nekaj novega, si razĹĄiril obzorje. Zagotovo se bo lotil ĹĄe kakĹĄne raziskovalne naloge, a ne sam, ampak skupaj ĹĄe s kom. ÂťDelo je naporno, in Ä?e nas bo veÄ? v skupini, si bomo lahko razdelili naloge in tako laĹžje priĹĄli do Ĺželenega cilja.ÂŤ Kot je ĹĄe pojasnil, je oblikoval tudi zloĹženko z naslovom Spanje je zdravje, z njo pa Ĺželi Ä?im ĹĄirĹĄi krog ljudi opozoriti na pomen spanja. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

travnika ob potoku TrebuĹĄnica in v dveh nadzorovanih okoljih – v steklenih posodah na odprti Ania MarinÄ?ić Barić, uÄ?enka osnovne ĹĄole Gorica terasi veÄ?stanovanjske stavbe in v stanovanju. Po Velenje, pravi, da se pogosto sprehaja po gozdu. V dveh mesecih spremljanja razvoja je ugotovila, naravi se sprosti, rada pa opazuje tudi Ĺživel v njej. da so paglavci v stekleni posodi pri konstantni Na enem od takih sprehodov temperaturi vode 22 stopinj se je je ĹĄe posebej dotaknilo Celzija in 24 stopinjah Celzija onesnaĹženo okolje na obmoÄ?zraka v stanovanju vsi preĹžiju, kjer mresti Ĺžaba sekulja. V veli in se razvili v mlade Ĺžabe; pogovoru z uÄ?iteljico Branko tisti v stekleni posodi na teraMestnik je ÂťpadlaÂŤ ideja o razissi so zaradi niĹžjih temperatur kovalni nalogi z naslovom Vpliv razvili samo zadnje okonÄ?ine, okolja na razvoj Ĺžabe sekulje. paglavci v naravnem okolju pa Poleg omenjene uÄ?iteljice je kot so zaradi neugodnih Ĺživljenjmentorica pri izdelavi naloge skih razmer (hladnejĹĄi zrak, sodelovala ĹĄe Gabrijela Triglav suĹĄa, krÄ?enje vode v mlaki) BreĹžnik. Delo so opravile odliÄ?v velikem ĹĄtevilu poginili. ÂťZ no, saj je naloga na drĹžavnem doslednimi vsakodnevnimi sreÄ?anju mladih raziskovalcev meritvami temperature zraka in vode sem ugotovila, da rast prejela zlato priznanje. in razvoj paglavcev Ĺžabe sekulje ÂťTrud se je poplaÄ?al. Nalogo sem izdelovala veÄ? kot leto v kontroliranih pogojih poteka dni. PoplaÄ?al se je tudi zaradi hitreje kot v naravi.ÂŤ tega, ker sem mnoge okoli sebe Naslednje ĹĄolsko leto gibanju opozorila, naj pazijo na okolje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aAnia MarinÄ?ić Barić: ÂťOkolje je in poskrbijo, da bo to Ä?isto, pomembno za vse, ne le za Ä?loveka. leĹĄke doline Ania MarinÄ?ić Basaj ima zelo pomembno vlogo Zato moramo zanj skrbeti, da bo Ä?im riÄ? ne bo vkljuÄ?ila. Kdaj kasneje v Ĺživljenju vsega Ĺživlja, tudi bolj Ä?isto.ÂŤ pa zagotovo, saj je prepriÄ?ana, naĹĄega,ÂŤ je povedala avtorica da so pridobljene izkuĹĄnje pranaloge. va popotnica za njeno nadaljnjo Ĺživljenjsko pot. đ&#x;”˛ Razvoj od jajÄ?eca do Ĺžabice je raziskovala v treh razliÄ?nih okoljih: v naravnem v mlaki moÄ?virnega

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

5. julija 2018

Pikin festival tokrat v Beogradu

OcvetliÄ?imo Velenje!

Velenjsko turistiÄ?no druĹĄtvo, obÄ?ina, zavod za turizem in podjetje PUP tudi letos nagovarjajo prebivalce Velenja in okolice, da s cvetjem na svojih gredicah ali balkonih polepĹĄajo celostno podobo okolice Tina Felicijan

Tudi letos poteka akcija Velenje, mesto cvetja, ki spodbuja k urejanju zunanjega bivalnega okolja v velenjski obÄ?ini. Do 15. julija lahko obÄ?anke in obÄ?ani v ocenjevanje cvetliÄ?nih zasaditev na svojih gredicah in balkonih ali lokacije, ki so jim vĹĄeÄ?, prijavijo v kategorijah individualni stanovanjski objekt, kmetija, balkon oz. terasa in ostalo, kamor spadajo stanovanjski bloki, gospodarski objekti, gostinski lokali, domovi krajevnih skupnosti, gasilski domovi, bencinske Ä?rpalke in podobni objekti. Velenjski vrtci in osnovne ĹĄole se lahko prijavijo v sklopu projekta Cvetje v Ä?evljih.

Strokovna Ĺžirija si bo predlagane lokacije ogledala do konca avgusta. Razglasitev rezultatov pa bo v oktobru.

Tradicionalno lepo urejene lokacije so Ĺže v cvetju

Predsednica TuristiÄ?ne zveze Velenje NataĹĄa DolejĹĄi pravi, da so na lokacijah, ki so Ĺže tradicionalno lepo urejene, rastline Ĺže v bujnem cvetenju. ÂťMislim, da so ljudje pobudo sprejeli. Po negovanih rastlinah se vidi, kje

NataĹĄa DolejĹĄi: ÂťVsi smo ponosni, Ä?e imamo lepo urejeno okolico. Ker drobci v celotni podobi mesta veliko pomenijo, s spodbudo obÄ?anom k ocvetliÄ?enju in prijavi svoje ali njim vĹĄeÄ?ne lokacije v izbor akcije pripomoremo k prepoznavnosti naĹĄega mesta po urejenosti.ÂŤ Prijavnico v akcijo Velenje, mesto cvetja, lahko oddate na spletni strani cvetje-velenje.si ali z dopisnicami, ki jih najdete v cvetliÄ?arnah PUP, vili Bianci in KnjiĹžnici Velenje. so doma pridne roke oziroma ljudje, ki jim je mar za okolico.

NaĹĄe akcije spodbudijo ljudi, da zasadijo kako korito ali ocvetliÄ?ijo kako okno veÄ?. Mislim pa, da je kultura urejenosti bivalnih okolij vsekakor veÄ?ja pri individualnih stanovanjskih objektih. Tudi v

blokovskih naseljih doloÄ?eni res izstopajo, v veÄ?ini blokov pa bi bilo zelo dobrodoĹĄlo, da bi se ustvarilo neko cvetliÄ?no gibanje in bi bili s cvetjem obraĹĄÄ?eni vsi balkoni ali pa vsaj veÄ?ina. Po drugi strani pa se vsi zavedamo, da je nega cvetja obveza. Vzame kar

nekaj Ä?asa in zahteva pozornost vsak dan, zato je razumljivo, da nekateri urejanju cvetja ne Ĺželijo posvetiti toliko Ä?asa, mnogi pa bodo poleti tudi dlje Ä?asa odsotni in morda nimajo koga, ki bi za rastline lahko skrbel.ÂŤ Ne gre zanemariti, da cvetoÄ?e rastline privabljajo tudi Ä?ebele.

Sploh letos, ko so Ä?ebele po zaslugi Slovenije dobile mednarodni dan, mnogi opozarjajo, da lahko k ohranjanju Ä?ebel pripomoremo tudi z zasaditvijo medovitih rastlin na domaÄ?ih dvoriĹĄÄ?ih ali balkonih. Morda je to ĹĄe ena spodbuda k ocvetliÄ?enju okolice.

Velenje, 19. junija – Pikin festival se je 23. junija predstavil na poletnem festivalu BELEF v Beogradu. Velenje in Beograd zadnja leta v kulturi odliÄ?no sodelujeta, kar se kaĹže tudi z mednarodno plesno produkcijo Balkan Dance Project in razstavo slikarskih del VelenjÄ?anke Majde Kurnik, ki je dolga leta Ĺživela in delovala tudi v Beogradu. Tokrat pa je Beograd obiskala tudi navihana Pika in ponesla Pikin festival iz Velenja v Beograd.

Na BELEF-u, ki sicer poteka od 22. junija do 15. julija, so si obiskovalci lahko ogledali otroťko plesno predstavo Pika praznuje rojstni dan, ki je nastala v produkciji Festivala Velenje – Plesnega teatra Velenje, nato pa se tudi preizkusili v kreativnih delavnicah, kakrťne pripravljajo na Pikinem festivalu.

S predstavitvijo Pikinega festivala v Beogradu se je poÄ?asi Ĺže zaÄ?elo predfestivalsko dogajanje 29. Pikinega festivala, ki bo letos od 23. do 29. septembra kot vsa leta potekal tudi na TRC Jezero.

đ&#x;”˛

ÂťUre v dvorani me res sproĹĄÄ?ajoÂŤ Neja Veternik je 16-letnica iz okolice Velenja, ki je na zadnjem mednarodnem plesnem tekmovanju Opus za svojo toÄ?ko ÄŒrno zlato prejela nagrado generacijske Ĺžirije za najboljĹĄo miniaturo Mojca Ĺ truc

ples veliko veÄ?, kot si je predstavljala prej. ÂťPostal je del mene in z vsakim Neja Veternik rada pleĹĄe. PleĹĄe v ĹĄoli, dodatnim tednom delovanja v Ljubljani po ĹĄoli in med vikendi. sem bolj prepriÄ?ana, da je to tisto pravo,ÂŤ PrejĹĄnji teden je zakljuÄ?ila 2. letnik poudarja Neja.

Srednje vzgojiteljske ťole in gimnazije Ljubljana – smer sodobni ples. Kot pravi, je med izobraŞevanjem v Ljubljani v plesu zelo napredovala.

ali kaj drugega. Bistveno je, da me ure v dvorani res sproĹĄÄ?ajo. Ko se vrnem v dom, se poÄ?utim pripravljeno na vse,ÂŤ pravi mlada plesalka. Dodaja, da nekateri njeni soĹĄolci in soĹĄolke po pouku raje ne delajo

Od prvih plesnih korakov do izbire srednje ĹĄole

Neja se rada spominja tudi svojih zaÄ?etkov. Ko je bila stara tri leta, jo je mama vpisala v plesno pripravnico. ÂťKo sva priĹĄli, so ravno potekale vaje in tako sem z obÄ?udovanjem opazovala moje sovrstnice, ki sem se jim kmalu tudi sama pridruĹžila,ÂŤ pravi Neja. Prva jo je pod okrilje vzela Dragica Mavec, mlada plesalka pa se spominja, da je takrat na ples gledala predvsem kot na sprostitev in zabavno preĹživljanje prostega Ä?asa. ÂťV tem sem uĹživala in zato sem tudi nadaljevala,ÂŤ dodaja.

V Velenju je plesala ĹĄe pod mentorstvom Polone in Lucije Boruta ter Nine Mavec Krenker. ÂťOne so mi bile zgled in z njimi rada sodelujem tudi danes,ÂŤ pravi Neja.

Ni pa bila samo plesalka. Pridno in z uĹžitkom je trenirala tudi sinhrono plavanje, v zadnjih letih osnovne ĹĄole pa ĹĄe ĹĄportno streljanje. Ob koncu osnovne ĹĄole je razmiĹĄljala, da bi se vpisala v velenjsko gimnazijo. ÂťPotem pa mi je mama povedala, da obstaja gimnazija s smerjo sodobnega plesa, in takoj mi je bilo jasno, da je to edina prava ĹĄola zame,ÂŤ je povedala Neja. Kot je dodala, je Ĺže v prvem letniku ugotovila, da je

da je pri obÄ?instvu najbolj izpostavljeno njeno umetniĹĄko ustvarjanje. ÂťKo ustvarjam, razmiĹĄljam o temi, ki me v tistem obdobju zaznamuje. Na odru Ĺželim ljudem, ki me gledajo, nekaj sporoÄ?iti,ÂŤ pravi Neja in dodaja, da pri kreiranju obiÄ?ajno kritiÄ?no razmiĹĄlja o doloÄ?enih temah Ĺživljenja. Pri nastopih je najraje solistka, udejstvuje pa se tudi v skupnih plesih.

Od 10. leta starosti vsako leto tekmuje na Opusu – tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev. Gre za mednarodno tekmovanje. Do zdaj sem si prisluŞila nekaj bronastih in srebrnih priznanj, zadnji dve leti sta bili priznanji zlati, letos pa sem prejela tudi nagrado generacijske Şirije

đ&#x;”˛

za najboljĹĄo miniaturo,ÂŤ pojasnjuje Neja in dodaja, da vidi nagrado kot dobro vodilo za nadaljnje ustvarjanje v plesu.

V Velenje se bo gotovo vraÄ?ala

Z vpraĹĄanjem, kam toÄ?no jo bo v prihodnje vodilo Ĺživljenje, se Neja Veternik ne Ĺželi preveÄ? obremenjevati. ÂťPles mi daje veliko. Daje mi samozavest, daje mi misliti in me uÄ?i za Ĺživljenje,ÂŤ pravi mlada plesalka. Brez zadrĹžkov se zato tudi prek vikendov, ko se vraÄ?a domov, plesno udejstvuje. ÂťTrenutno v Velenju pleĹĄem v predstavi Pika praznuje rojstni dan, drugaÄ?e pa tu sodelujem pri razliÄ?nih produkcijah, obÄ?inskih predstavah in ĹĄe kaj,ÂŤ naĹĄteva Neja.

Zaveda se, da ji bo s Ä?asom verjetno vse bolj zmanjkovalo priloĹžnosti za delo v domaÄ?em kraju, vendar je prepriÄ?ana, da bodo moĹžnosti za sodelovanje v Velenju ostale. ÂťTudi Ä?e me bo pot zanesla v tujino, mislim, da se bom nekoÄ? nedvomno vrnila,ÂŤ ĹĄe pravi. đ&#x;”˛

Foto TomaĹž ÄŒrnej

Talent je izhodiĹĄÄ?e, predvsem pa je pomembno delo

veÄ?, sama pa razmiĹĄlja, da je talent pri plesu le izhodiĹĄÄ?e. ÂťV plesu je pomembno, koliko delaĹĄ. In delati je treba. Kot mlada plesalka menim, da so pomembni tako baletni treningi kot treningi za moÄ? in vse ostale vaje,ÂŤ ĹĄe pravi Neja. Priznava, da se ji veÄ?krat zgodi, da je tudi sama brez volje ali utrujena. ÂťPosebej, ko pride tisto obdobje neprespanih noÄ?i zaradi uÄ?enja in je treba zjutraj vseeno vstati in se odpraviti v razred, je teĹžko. Ampak vem, Ä?esa si Ĺželim,ÂŤ poudarja.

Zadnji leti, od vpisa v srednjo ĹĄolo, je imela Neja Veternik ples priloĹžnost trenirati v okviru uÄ?nih ur. ÂťÄŒeprav imam treninge Ĺže v okviru pouka, poskuĹĄam redno trenirati tudi popoldne. Ko pride Ä?as testov, moram seveda ĹĄtevilo ur treninga nekoliko omejiti in se bolj posvetiti uÄ?enju, sicer pa rada treniram in dodatno delam tudi sama,ÂŤ pripoveduje Neja.

NajveÄ? dela v sodobnem plesu, letos pa je zaÄ?ela tudi z modernim. ÂťNa treningih je naÄ?rt dela jasen. Ko pa delam sama, Nagrade so dobro vodilo kakĹĄen dan morda ustvarim koreografijo, Neja Veternik je v plesu prepoznavna morda samo improviziram, delam tehniko po delovanju v sodobnem plesu. Upa,

Foto Kaja Ĺ korjanc

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

5. julija 2018

Kunigunda se je napovedala s koncertom v Letnem kinu Kultur Shock, Edo Maajka in Mrigo so nastopali na letoĹĄnjem koncertu zavoda eMCe plac ob koncu ĹĄolskega leta, ki je poleg poÄ?itnic napovedal tudi 21. Festival mladih kultur Kunigunda Tina Felicijan

Velenje, 29. junij – Kunigunda je letos zgodaj napovedala svoje kulturno interveniranje v Velenju, ki bo potekalo med 24. avgustom in 1. septembrom. Predfestivalski dogodek je ekipa pod vodstvom MaruĹĄe SkorniĹĄek, ki Ĺže tretje leto drĹži roko nad programom, pripravila v sodelovanju z Zavodom eMCe plac. V Letnem kinu so nastopili kultna veÄ?narodna

in veÄ?Ĺžanrska zasedba Kultur Shock, legenda balkanske hip-hop scene Edo Maajka in prodoren lokalni ustvarjalec v hip-hopu Mrigo. ÂťVrhunski glasbeniki so poskrbeli za odliÄ?en koncert, Edo Maajka pa je s Kultur Shocki odrepal tudi obe pesmi, ki so ju ustvarili skupaj, kar je precej izjemen dogodek tako za izvajalce kot tudi za obÄ?instvo, saj se njihove glasbene poti bolj malokrat kriĹžajo na koncertnih odrih. Z

nastopom smo zelo zadovoljni, saj je bilo vzduĹĄje odliÄ?no, manj zadovoljni pa smo z obiskom. Upamo, da se vrste pod odrom okrepijo Ĺže 26. julija, ko

pripravljamo nov predfestivalski koncert v eMCe placu: Battalion of Saints (ZDA), The Cryiptics (ZDA) in It's Not 4 Sale,ÂŤ poroÄ?a MaruĹĄa in dodaja, da se ekipa

REKLA JE â?ą MaruĹĄa SkorniĹĄek: ÂťKunigunda bo tudi letos mednarodno obarvana, saj bomo gostili mednarodni tabor mladih prostovoljcev iz razliÄ?nih koncev sveta, ki bodo med festivalom v sodelovanju s Plesnim studiem N pripravili plesno-glasbeno produkcijo na temo Cankarjeve Skodelice kave.ÂŤ

Damaja (ZDA), Bolesna BraÄ?a (HR), Ĺ irom v Hudi luknji, Samuel Blues, Cvinger (KAN), Kontradikshn in Beatmyth ter razstave in uprizoritveno umetnost v Pekarni, kjer bo potekal tudi paintball, predvsem pa gledaliĹĄko predstavo Svetlane MakaroviÄ?

Prekleti kadilci v izvedbi SNG Drama Ljubljana. đ&#x;”˛

Foto: Tilyen Mucik

Sem vse, sem niÄ?

Oblike lesa

Do 13. julija je v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj ĹĄe na ogled kiparska razstava Oblike lesa, skupinski projekt trinajstih avtorjev. Zbrana dela so nastala na nedavni delavnici v lesu, ki je bila izvedena v organizaciji obmoÄ?ne izpostave JSKD Velenje in MC Ĺ martno ob Paki.

Na ogled so veÄ?je in manjĹĄe skulpture Veronike Beda, Petra Gojkovića, Janeza Graufa, Alenke Laboda, Larisa Morosinija, Petra OstrovrĹĄnika, Ksenije Pfeifer,

na festival Kunigunda pripravlja Ĺže od januarja, v tem Ä?asu pa se osredotoÄ?a na povezovanje programske ekipe s tehniÄ?no in piarovsko, sklepanje dogovorov o izvedbi, nabiranje tehniÄ?nih in drugih zahtev nastopajoÄ?ih Âťter se pripravljamo na divje poletje, ki bo tudi letos dopustniĹĄko-delovno,ÂŤ je ĹĄe povedala programska vodja in iz letoĹĄnjega festivala izpostavila koncerte Demolition Group, Bitch Boys, Jeru The

Franca Solina, Miha Ĺ tepca, Milana Ĺ tepca, Marije Ĺ tiglic, Petre Ĺ utar, Nadje Urbas, ki so ustvarjali pod mentorstvom Dragice ÄŒadeĹž Lapajne. Ta je v vabilu za razstavo med drugim zapisala: "Les je Ĺživ material, ki sledi organski rasti in predstavlja Ĺživljenjsko silo. Za vse vrste lesa je pomembno, da je posekano decembra ali januarja, ko je v njem najmanj sokov."

Na odprtju, ki je bilo konec minulega meseca, je zbrane pozdra-

GraĹĄka gora poje in igra Na GraĹĄki Gori bo letos v petek, 17. avgusta, in v nedeljo, 19. avgusta, potekal Ĺže 43. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka gora poje in igra 2018. Gostil bo izjemna imena domaÄ?e in tuje narodnozabavne glasbe. Na petkovem tekmovanju bo v tekmovalnem programu nastopilo dvanajst glasbenih skupin, od tega dva ansambla iz tujine. Ob zakljuÄ?ku festivalskega dogajanja in pestrega poletja na GraĹĄki gori bo v nedeljo, 19. avgusta, v tem idiliÄ?nem obmejnem kraju med Mislinjsko in Ĺ aleĹĄko dolino ĹĄe velika glasbena prireditev z imenom Popoldne z glasbenimi gosti. Kot vedno tudi letos priÄ?akujejo veliko obiskovalcev, ĹĄe posebej v nedeljo pa naj bi jim postreglo tudi vreme. đ&#x;”˛

mz

lokalne novice

vila Tatjana Vidmar, dolgoletna vodja projekta, ki je povedala, da delavnica poteka Ĺže od leta 2001.

Na harmoniko je zaigral Emil Ĺ trbenk, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih pa je Ä?estital vsem avtorjem in organizatorjem. Hkrati je povedal, da v Ĺ oĹĄtanju letos praznujejo Napotnikovo leto, v katerega sklop prireditev sodi tudi ta razstava. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

Ĺ oĹĄtanj, 28. junija – Stojan Knez iz Velenja je v uvod svoje tretje knjige Svetlobne nitke zapisal: ÂťSem marsikaj, sem vse, sem niÄ?, poet razpet, oaza v puĹĄÄ?avi, seme v pustinji, zrak, ki ga diham ‌ O tem je tekel tudi pogovor ob predstavitvi prej omenjene knjige v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, kjer je sicer skromnemu, a zato bolj pozornemu obÄ?instvu razodel marsikaj iz svojega Ĺživljenja, ki ga je poleg sluĹžbe posvetil zdravilstvu. Na vpraĹĄanje Milojke B. Komprej, s Ä?im se ukvarja, je odgovoril, da bi bilo laĹžje odgovoriti na vpraĹĄanje, s Ä?im se ne. Ĺ˝e pred veÄ? kot tridesetimi leti je zaÄ?el z radiestezijo, nato z energoterapijo, s ĹĄirokim razponom tehnik in videnj. Ukvarja se s postavitvijo druĹžine, mediacijo druĹžinskih odnosov, komunikacijo z angeli in ne nazadnje je tudi mojster hoje po Ĺžerjavici.

Je pa tudi vodja delavnic za osebno rast, pesnik, pravljiÄ?ar in pisatelj. Veliko tega je zdruĹženega v knjigah Kamaj, Ĺžarek, ki nikoli ne ugasne, In DuĹĄe v Tvoje Srce in Svetlobe nitke, ki je razdeljena na ĹĄtiri dele. Deli med seboj niso loÄ?eni, ampak se

Zarja na festivalu Slovenija na Ohridu Šoťtanj, Ohrid, 24. julija – Pihalni orkester Zarja je sodeloval na Festivalu Slovenija na Ohridu 2018, ki je potekal pod pokroviteljstvom predsednika Republike Makedonije dr. Gjorgjea Ivanova.

Na festivalu je sodelovalo 31 skupin iz Slovenije – godbe, pevski zbori, folklorne in tamburaťke skupine ‌

povezujejo, pa naj gre za motivacijske zgodbice, pesmi v jeziku svetlobe ali besedila za narodnozabavne pesmi. Knjiga je bila izdana letos in sluĹži, tako kot prejĹĄnji dve, zdravljenju. Posvetil pa jo je svoji Ĺženi Mileni.

VeÄ?er je bil preplet pogovora, izkuĹĄenj in nasvetov, predvsem pa je zbrane napolnil z zavedanjem, da je vsako Ĺživljenje darilo in majhen Ä?udeĹž. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

Ohrid je bil navduĹĄen nad njimi, Ä?lanice in Ä?lani Zarje pa nad Ohridom.

Zarjo je doletela posebna Ä?ast.

Igrali so na otvoritvi festivala v Ä?ast dneva drĹžavnosti Republike Slovenije. Zaigrali so slovensko in makedonsko himno in nadaljevali

s polurnim koncertom. NavduĹĄili so kakĹĄnih tisoÄ? posluĹĄalcev, tudi veleposlanika Republike Slovenije v Makedoniji prof. dr. Milana Jazbeca, od organizatorjev festivala

pa so Ĺže prejeli vabilo na festival prihodnje leto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

5. julija 2018

Skozi afriĹĄko zbirko zapihal sveĹž veter Muzej Velenje je predstavil prenovljeno in dopolnjeno zbirko Afrika, ki je ena od treh na slovenskih tleh in v ĹĄirĹĄem prostoru vse bolj prepoznavna Tina Felicijan

Muzej Velenje hrani pomembno in zanimivo zbirko predmetov, ki jih je v Velenje prinesel Ä?eĹĄki kipar in raziskovalec FrantiĹĄek Foit. Ta je Afriko obiskal dvakrat – pred drugo svetovno vojno in po njej. Bil je zagrizen zagovornik pristne afriĹĄke umetnosti in si pri domaÄ?inih prizadeval za ohranjanje predkolonialnega umetniĹĄkega izraĹžanja.

Ko je lokalno prebivalstvo Kenije zaÄ?elo prevzemati politiÄ?ne vajeti in belcem odreklo gostoljubnost, se je Foit Ĺželel vrniti domov, a na ÄŒeĹĄko zaradi ruske okupacije ni mogel. Zato mu je slovenski etnolog Boris Kuhar pomagal v Slovenijo, kjer je dobil stanovanje v razcvetajoÄ?em se Velenju. Tako je Foit svojo bogato zbirko afriĹĄke umetnosti predal Muzeju Velenje, ki jo je prviÄ? postavil na ogled v 70. letih in nazadnje prenovil v 90., zdaj pa predstavil preÄ?iĹĄÄ?eno in dopolnjeno stalno razstavo Afrika.

membna je zbirka v ĹĄirĹĄem prostoru. Zaradi novih raziskovanj v povezavi s Foitovo zapuĹĄÄ?ino diapozitivov na steklu, ki jih je muzej pred dvema letoma predstavili javnosti z razstavo in tiskovino, se je zaÄ?elo sodelovanje tako z ljubljanskim etnografskim

pomen treh afriĹĄkih zbirk pri nas – ena je ĹĄe v slovenjgraĹĄkem muzeju, veÄ?ja pa v slovenskem etnografskem muzeju. V prihodnjem letu nameravamo vse tri zbirke povezati in jih predstaviti najprej slovenski javnosti in nato v sosednjih drĹžavah,ÂŤ je dejal

je FrantiĹĄek Foit, kaj afriĹĄka zbirka poÄ?ne v Velenju in kaj obsega.

Presortirali smo predmete in jasneje nakazali meje med Foitovim umetniĹĄkim delom in v Afriki zbranimi predmeti. V razstavo smo vkljuÄ?ili del projekta Afrika 1931 – fotografije z diapozitivov

MatjaĹž Ĺ alej

Nova spremna besedila, poslikave in fotografije

Foit se v Afriki ni gibal med elitno manjĹĄino, temveÄ? med veÄ?inskim prebivalstvom in domorodci. Tako je naĹĄel marsikatero zanimivost. Ena od njegovih najpomembnejĹĄih in v muzeju razstavljenih najdb je lutkovno gledaliĹĄÄ?e iz pragozdov Konga, ki velja za prvi stik evropskih civilizacij s prvobitno afriĹĄko gledaliĹĄko umetnostjo. Pomembne so tudi afriĹĄke maske, ki obsegajo veÄ?ji del zbirke.

Etnolog in kulturni antropolog BlaĹž VerbiÄ?, ki se kot kustos velenjskega muzeja ukvarja s temami med Ä?rno kuhinjo in Ä?rno Afriko, kar je zanj velik izziv, vedno bolj ugotavlja, kako po-

â?ą

na steklu. Slikar Stojan KneĹževiÄ? iz konservatorsko-restavratorske delavnice muzeja pa je poskrbel za stenske poslikave z afriĹĄkimi vzorci, ki jih je Foit zabeleĹžil na svoji poti.ÂŤ V prihodnje lahko priÄ?akujemo nova poglavja stalne razstave, saj se v zabojih v muzejskem depoju skriva ĹĄe muzejem kot tudi s Ä?eĹĄkimi ins- VerbiÄ? in predstavil prenovo raz- veliko neraziskanih zanimivosti, titucijami. Z razstavo Afrika stave: ÂťOpazili smo, da ima nekaj je ĹĄe povedal kustos BlaĹž VerbiÄ?, 1931 je muzej zaÄ?el gostovati pomanjkljivosti. PogreĹĄali smo na fotografiji skrajno desno. đ&#x;”˛ po Sloveniji ter razĹĄirjati glas spremno besedilo, zato smo na o afriĹĄki zbirki v Velenju. Tako zaÄ?etku odgovorili na tri najbolj so se meje razstave razĹĄirile. pogosta vpraĹĄanja, ki nam jih ÂťSkupaj poskuĹĄamo poudariti obiskovalci muzeja zastavijo: kdo

Med novimi razstavnimi eksponati je fotoaparat, s katerim je Foit posnel dragocene utrinke iz Ĺživljenja v Afriki v prvi polovici 20. stoletja. Muzeju ga je podaril Ĺ tefan DolejĹĄi, ki je fotoaparat odkupil od prijatelja Foita.

Maraton slovenske folklore Prvi veÄ?er letoĹĄnjega Maratona slovenskih folklornih skupin je v soorganizaciji Mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Ĺ˝alca in Festivala Velenje potekal v Velenju Tina Felicijan

Velenje, 28. junij – Maraton slovenskih folklornih skupin je projekt, ki je lani nastal pod okriljem medobÄ?inskega kulturnega druĹĄtva Od Celja do Ĺ˝alca, pretekli Ä?etrtek pa je s prvim v nizu letoĹĄnjih veÄ?erov ponovno stekel. ZamiĹĄljen je kot nizanje nastopov folklornih skupin s Celjskega na razliÄ?nih atraktivnih lokacijah v Celju, Ĺ˝alcu, LaĹĄkem in Velenju, ki jih tradicionalno obiĹĄÄ?e tudi Mednarodni folklorni festival Od Celja do Ĺ˝alca. Namenjen je predstavljanju dela folklornih skupin v regiji ĹĄirokemu krogu obÄ?instva, ne omejujejo pa se le na lokalno folkloro, temveÄ? v plesih uprizarjajo vse posebnosti slovenske folklore. Za zdaj se je karavani pridruĹžilo 15 skupin, do septembra, ko bo vrhunec maratona, pa priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄno.

Folklorna skupina KUD Do-

Pika N. praznuje Kmalu bo leto naokoli, pribliĹžujejo se Pikini dnevi. Literarna Pika NogaviÄ?ka sicer praznuje vsak dan v letu, vsak dan je zanjo praznik. V Velenju pa Piko letno praznujemo vsaj septembra.

Meni pa je mali praznik prinesla prebrana knjiga – novi prevod Pike NogaviÄ?ke, izĹĄel pred slabimi tremi leti v prevodu Nade GroĹĄelj. Sicer vsako leto poseĹžem po kakĹĄni tehtni mladinski literaturi, da obudim in osveĹžim otroka v sebi, ampak branje Pike NogaviÄ?ke je pa vsaj za VelenjÄ?ana, ki je menda ÂťpremaloÂŤ (v narekovajih) vpet v Pikin festival, svojevrsten bralni dogodek.

Veliko je stvari v aktualnem prevodu, ki so drugaÄ?ne od prvega prevoda Kristine Brenkove. Nekatere stvari, recimo imena, so kompromis in posledica prvega prevoda. Ostajajo. Pa vendar je treba poudariti, da je bil prevod Brenkove ustvarjen iz nemĹĄkega prevoda Pike NogaviÄ?ke, aktualen prevod GroĹĄljeve pa iz ĹĄvedĹĄÄ?ine, iz originala, napravljen s skrbno prevajalsko izkuĹĄnjo, s poznavanjem literarnega materiala, z logiÄ?nimi kompromisi starega in novega prevoda, da se preveÄ? ne oddalji od pri nas popularne literarne junakinje. S tega vidika je relevantnejĹĄi, pomembnejĹĄi in aktualiziran, pribliĹžuje se ideji oblikovanega literarnega lika, kot si ga je zamislila Astrid Lindgren. Zanimivi so kompromisi pri prevodih imen glavnih in malo manj glavnih junakov. Imena glavnih so povzeta iz prevoda Brenkove, imen drugih in nekateri izrazi pa so novi. Tako recimo v knjigi ni veÄ? otoka Taka–Tuka (nemĹĄko poimenovanje), ni veÄ? kroglic pregelk in ĹĄe Ä?esa. So pa povzete nekatere literarne domislice Andreja Rozmana Roze, ki se je tudi ukvarjal s Piko NogaviÄ?ko. In nekatere stvari so bliĹžje sodobnemu literarnemu jeziku oz. prevodu, Ä?eprav so se nam starejĹĄa imena moÄ?no vtisnila v spomin. Meni je ime ladje Kapitane NogaviÄ?ke – Hopakrota celo bolj vĹĄeÄ? kot staro ime Hoparosa. No, otok Taka–Tuka in njegovi prebivalci pa so v novem prevodu Kurekuredut ‌ V novem prevodu so me najbolj zmotili prevodi pesmi, ki jih Pika poje, ki so vpeti v tekst, saj se v prevodu pojavljajo (ter so v spremni besedi tudi obrazloĹženi razlogi za to) imena znanih slovenskih, skoraj ponarodelih pesmi, recimo dveh KekÄ?evih, narodne ÂťKaj nam pa morejoÂŤ, pa Avsenikove ÂťNa mostuÂŤ (Bila sva mlada oba ...). Celo taborniĹĄka himna ÂťDviga plamen se iz ognjaÂŤ se znajde v knjigi. Na tem mestu se zdi, da je prevod preveÄ? zaĹĄel s stare poti v posodobitev. Kot glasbeno subtilnega posluĹĄalce (in bralca) so me te glasbeno prevajalske posebnosti kar zmotile, res pa je, da se vsebinsko morda bolj pribliĹžujejo izvirniku, a so hkrati v slovenĹĄÄ?ini preveÄ? prepoznavne, obrnjene k izvirni rabi in razumevanju teh pesmi.

Pa vendar se je meni zgodba tega literarnega bisera zgodila na koncu knjige, z zadnjim poglavjem Pike. Hvala kolegu Frenku za opozorilo, kajti on je ĹĄe kot fantiÄ? prebral nemĹĄki prevod v originalu. Pika je praznovala boĹžiÄ?! ÄŒeprav ga je zamudila ob povratku z ladjo. V novem prevodu na sreÄ?o ni ÂťsilvestrovegaÂŤ, kot je v starejĹĄem ideoloĹĄkem, Ä?e hoÄ?ete socialistiÄ?nem prevodu. Pika se ni ukvarjala z ideologijo, Ä?eprav je zaradi tega trpel prvi slovenski zapis Pikinih zgodb Lindgrenove. Pika se tudi ni ukvarjala z vero, Ä?eprav je spoĹĄtovala (so)naravno in druĹžinsko tradicijo. In prav zaradi tega je zadnje poglavje novega prevoda velik preseĹžek. V novem prevodu v eni najlepĹĄih scen in detajlov knjige Pika ne ugasne luÄ?i, ampak upihne svojo sveÄ?o. BoĹžiÄ? za razliko od silvestrovega predstavlja nekakĹĄne univerzalnejĹĄe vrednote. Pika praznuje ne samo rojstni dan, tudi druĹžinske praznike in je simbolno ne zanima ideologija, a jo spoĹĄtuje, kot spoĹĄtuje tradicijo, ki si jo po svoje prilagodi.

Zato odrasli, ki ste nekoÄ? brali Piko, berite novo Piko NogaviÄ?ko.

Primerna je tudi med poÄ?itnicami. Preberite si zgodbe, pa tudi prevajalkino spremno besedo. Ne bo vam Ĺžal, tudi Ä?e berete v obratnem vrstnem redu. To bi bilo Piki NogaviÄ?ki celo vĹĄeÄ?. đ&#x;”˛

brna je uprizorila gorenjske plese. Celjska folklorna skupina je pripravila splet koroĹĄkih plesov iz Sel pri Borovljah. Folklorna skupina kulturnega druĹĄtva Galicija je zaplesala plese med BoÄ?em in Podravjem. Vzhodno-

ĹĄtajerske plese iz VuÄ?je vasi je predstavila folklorna skupina KUD Ĺ martno v RoĹžni dolini. Ĺ empetrska folklorna skupina Grifon je prikazala ĹĄtajerske plese, ki jih je v delovnih noĹĄah hmeljarjev iz Ĺžalskega okoliĹĄa

odplesala tudi folklorna skupina Kobula iz PetrovÄ?, ki je svoj splet poimenovala Ĺ krjanÄ?ek poje, Ĺžvrgoli. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

5. julija 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Poletna zgodba v paketu Simon Ogrizek, generalni sekretar evropske cvetliÄ?arske asociacije Florint, predsednik Sekcije za izobraĹževanje pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije, Ä?lan odbora pri evropski agenciji za poklicno izobraĹževanje CEDEFOB, mednarodni sodnik za podroÄ?je cvetliÄ?arstva, je naĹĄ zunanji sodelavec, ki deli v torkovih dopoldanskih oddajah Radia Velenje nasvete za vzgojo in nego cvetja, vrta, lonÄ?nic – skratka vsega, za kar pravimo, da je paĹĄa za oÄ?i. Je ljubitelj poletja, kar pa ne pomeni, da tudi morja. Nadvse rad, pojasnjuje, poletni dopust preĹživi v krogu svoje druĹžine, ÂťskoÄ?iÂŤ na vrĹĄace naĹĄih gora, njegova strast so potovanja. In letoĹĄnja poletna destinacija njegove druĹžine bo Francija. Seveda iz njemu ter Ĺženi Blanki znanih razlogov.

Za poletno zgodbo v paketu, kot oznaÄ?uje ureditev domaÄ?ega okolja poletnemu Ä?asu primerno, je sam kot ljubitelj poletja poskrbel Ĺže februarja. Na teraso je postavil aromatiÄ?ne mediteranske rastline, kot so obvezno sivka, smilj, Ĺžajbelj, timijan, ki jih je moÄ? uporabiti izvrstno tudi v kulinariki. ÂťV

prijetno toplem veÄ?eru ne sme manjkati Ĺživ ogenj – sveÄ?ke, ki jih postavimo v zanimive sveÄ?nike, steklene kozarce, saj naredijo veÄ?er domaÄ? in poÄ?utje, ki nas sproĹĄÄ?a, obdaja z lepimi mislimi. Lahko dodamo tudi aromatiÄ?na olja in s tem naredimo veÄ?er ĹĄe bolj doĹživet. Tudi v notranjih prostorih lahko s tem poskrbimo za doĹživete trenutke.ÂŤ Nostalgijo po morju si lahko tisti, ki so Ĺže bili na dopustu, in drugi, ki se nanj ĹĄe pripravljajo – pojasnjuje Simon – podaljĹĄajo z obmorskimi rastlinami, s kosi tistega, kar spominja na dopust, ter dekoracijami obojega.

V poletnem Ä?asu nam ni, kot pravi sogovornik, treba toliko razmiĹĄljati o negi rastlin.

Zanj so najprimernejĹĄe cvetlice z velikimi zalogami vode. Med takĹĄne sodijo kaktusi. ÂťTrend so orientalske zgodbe. ÄŒe vse to skupaj z dekoracijami vnaĹĄamo v poletne zgodbe, bomo v trendu.ÂŤ Pred nedavnim se je mudil na seji Florinta v Amsterdamu, kjer so kaj rekli tudi o novostih letoĹĄnje jeseni. Nove sorte rastlin

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. BIG FOOT MAMA – Normalen 2. ORLEK feat. 6PACK ČUKUR – Kjer trte rastejo 3. MEGHAN TRAINOR – All the ways

Simon Ogrizek v okolju, v katerem vedno neizmerno uĹživa

pripravljajo v posebnih vrtnarijah. ÂťEna od takih super hitov, ki nam bo ozaljĹĄala okolje, bo ĹĄkrlatnolistna zamija,ÂŤ nam je ĹĄe izdal Simon Ogrizek. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice veÄ? kot dvajsetih letih jim je oÄ?itno uspelo zgladiti spore do te mere, da so se lahko lotili snemanja novega albuma, naÄ?rtujejo pa tudi nekaj koncertov. Kot je povedal zdaj Ĺže 74-letni Ray Davies, jih je k ponovni zdruĹžitvi spodbudila evropska turneja veÄ?nih Rolling Stonesov.

Severina objavila videospot za novi singel Tutorial

Orleki in 6pack ÄŒukur Svoje glasbene moÄ?i so zdruĹžili zasavski Orleki in velenjski raper 6pack ÄŒukur. Skupaj so posneli skladbo Kjer trte rastejo in zanjo posneli videospot, ki so ga premierno predstavili na otvoritvi letoĹĄnjega mariborskega festivala Lent. Skupaj naÄ?rtujejo tudi nastope. Orleke in 6pack ÄŒukurja boste lahko prviÄ? videli 7. septembra v Velenju in verjetno po tem ĹĄe veÄ?krat. Zaenkrat pa si lahko Orleke ogledate in posluĹĄate na poletnih koncertih v Ankaranu, Trbovljah, Kranjski Gori, Ĺ entjerneju, Ljubljani, RuĹĄah. Med njimi sta tudi dva Frpruha z MatjaĹžem JavĹĄnikom.

Prvi v Trbovljah, drugi pa v JavĹĄnikovem domaÄ?em kraju RuĹĄe.

Ed Sheeran v boju za avtorske pravice Ed Sheeranse je spet znaĹĄel v boju za avtorske pravice. Podjetje Structured Asset Sales ga je obtoĹžilo, da naj bi bila skladba Thinking out loud kopija uspeĹĄnice Let's Get It On. Skladbo sta leta 1973 ustvarila Marvin Gaye in Edward Townsend, Sheeran pa naj bi uporabil podobno melodijo in ritem. Podjetje ga toĹži za 86 milijonov evrov. Sheeran se je Ĺže leta 2016 spopadel z enakimi obtoĹžbami, ko ga je napadel sorodnik pokojnega Townsenda, a je glasbeniku takrat uspelo toĹžbo ovreÄ?i. Lani pa je Matt Cardle, zmagovalec britanskega ĹĄova iskanja talentov, Sheerana obtoĹžil, da je njegova uspeĹĄnica Photograph plagiat Cardlove pesmi Ama-

Severina je s prihajajoÄ?ega novega albuma, ki bo nosil naslov Halo, predstavila ĹĄe en nov singel.

Za skladbo, ki nosi naslov Tutorial, je glasbo in besedilo napisal Jala Brat, s katerim sta sodelovala Ĺže lani pri uspeĹĄnici Otrove. V

pesmi Tutorial pa je priĹĄlo tudi do Ä?isto novega sodelovanja – hrvaĹĄki pevki se je v videospotu pridruĹžil ĹĄestletni Ljuba Stanković, za katerega Severina pravi, da je Ä?udeĹžni otrok, Ä?udovit in nadvse talentiran, poln emocij in veselja in bodoÄ?a velika zvezda.

Videospot, v katerem Severina nastopa v vlogi sabljaÄ?ice, je reĹžiral Petar PaĹĄić, ki je Severini izpolnili veliko Ĺželjo – od nekdaj si je namreÄ? Ĺželela sabljati.

Marko Hatlak Band z novim singlom Po sledeh 29. septembra bo izĹĄel novi album Marka Hatlaka, ki ga bo isti dan predstavil na koncertu v Kinu Ĺ iĹĄka. V novem projektu zasedbe Marko Hatlak Band bomo videli znanega harmonikarja v povsem novi luÄ?i. Predstavil se bo kot harmonikar in kot pevec, obljublja pa tudi bolj glasno, rokersko in mladostno plesno izkuĹĄnjo v pop, latino, rock in funk maniri. Prvi singel s prihajajoÄ?ega albuma, ki je za Marka Ĺže deveti samostojni album po vrsti, je skladba z naslovom Po sledeh, za skladbo pa je napisal tako tekst kot glasbo,

zing. Ed Sheeran je pozneje za poravnavo plaÄ?al 20 milijonov dolarjev in se izognil nadaljnjim postopkom.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel KlateĹži – Pravi muzikant Ansambel VĹžig – Sine moj oprosti Ansambel BorĹĄt – Tja Ä?ez Suhokranjske griÄ?e Ansambel Galop – Novo Ĺživljenje Ansambel Jelen – Zakaj si odĹĄla Ansambel Nalet – Zabava Hozentregarji – Moja dohtarca Potepini – Kako naj ti povem Pvaninski abuhi – V naroÄ?ju topline Zaka pa ne – Bodi in

www.radiovelenje.com

NIKA ZORJAN Prekmurska pevka Nika Zorjan se ponovno vraÄ?a v latino vode in predstavlja novo skladbo Luna, v kateri se ji je pridruĹžil mlad glasbenik Jonatan Haller Pereira. Nika in Jonatan sta v pesmi zdruĹžila moderno kombinacijo umirjenih ritmov s pridihom ĹĄpanskega temperamenta, saj Jonatan del pesmi odpoje tudi v ĹĄpanĹĄÄ?ini.

XEQUTIFZ

Ponovna zdruĹžitev skupine The Kinks Rokerski veterani The Kinks so napovedali, da se bodo po veÄ? kot 20 letih znova zdruĹžili. Skupino sta leta 1964 v Londonu ustanovila brata Ray in Dave Davies.

Do leta 1996, ko so razpadli, so posneli 24 albumov, v veÄ? kot tridesetih letih pa so nanizali ĹĄtevilne uspeĹĄnice. Najbolj znana ja Lola iz leta 1970, ki jo je med drugimi predelala tudi velenjska skupina Chateau, velike uspeĹĄnice pa so bile tudi You Really Got Me, Sunny Afternoon in Waterloo Sunset.

Zasedba se je leta 1996 razĹĄla zaradi sporov med bratoma Davies, pa tudi ostalimi Ä?lani skupine. Po

Po odliÄ?nih odzivih na uspeĹĄnico Sanja se ti ne in celoten album Plameni v raju, ki je izĹĄel marca, skupina Big Foot Mama predstavlja novo skladbo Normalen. Pesem je bila posneta v Berlinu, glasbo in besedilo je napisal Alen SterĹžaj, aranĹžma pa celotna Big Foot Mama s producentom Ĺ˝aretom Pakom. Skladbo promovira tudi poseben videospot s posnetki iz Berlina, ki ga je zmontiral Jani Ugrin.

zasluĹžen je tudi za aranĹžma. Singel je plesno energiÄ?na skladba, ki je nastala ob oboĹževanju skupine Jamiroquai. Gre za preplet funky, disko in pop stilov, ki puĹĄÄ?a prostor za virtuoznost instrumentov v plesnem energiÄ?nem ritmu.

PrviÄ? v Hatlakovem projektu sliĹĄimo tolkala, elektriÄ?no kitaro in klaviature.

Skupina Xequtifz predstavlja svoj novi, peti single in spremljevalni video z naslovom Ti lahko vse (Alone with you).

DevetÄ?lanski urban funk, dance soul band, katerega najbolj prepoznavni obraz je pevka Hannah Mancini, obljublja, da bo nova pop funk pesem vsem polepĹĄala letoĹĄnje poletje.

2CELLOS Potem ko sta 2cellos s koncertnim spektaklom navduĹĄila veÄ? kot 13.000 oboĹževalcev na posebnem prizoriĹĄÄ?u pri stadionu Bonifika v Kopru, se zdaj podoben spektakel obeta ĹĄe v Mariboru. 15. sep-

tembra bosta svetovno znana violonÄ?elista nastopila na posebej zgrajenem prizoriĹĄÄ?u na sneĹžnem stadionu v Mariboru, kjer si domaÄ?in Luka Ĺ ulić Ĺže dolgo Ĺželi nastopiti na velikem koncertu.

MMS 2018 Letos mineva 40 let od prvega festivala MMS. To sicer ne pomeni, da bo letoťnji festival jubilejni, saj vmes festivala ni bilo. Tako bo amfiteater portoroťkega Avditorija v soboto, 14. julija, gostil 38. izvedbo MMS-ja. Za pet nagrad strokovne Şirije in veliko nagrado festivala se bo potegovalo 14 novih melodij, prireditev pa bosta vodili Lorella Flego in Bernarda Žarn.

TRKAJ Izpod peresa avtorja Trkaja prihaja nova pesem z naslovom Migi, ki spodbuja pripadnike vseh generacij, naj obrnejo nov list v knjigi Ĺživljenja in zaÄ?nejo pisati bolj svetlo in aktivno prihodnost.

Pod produkcijo pesmi se je podpisal Damjan Jović, za videospot pa je poskrbela ekipa SquareMe in posnela zabaven videospot.

Naš čas, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

5. julija 2018

⏺

Ja, te dni se mnogi ozirajo v nebo in se sprašujejo, s čim jih bo presenetilo. Nedolžni oblaki se namreč lahko kaj hitro umaknejo nevihtnim. V enem trenutku je poletno vroče, v drugem pa se zdi, kot da se poletje pravkar poslavlja. Tu sije sonce, tam dežuje. Tako je tudi direktor občinske uprave Iztok Mori, preden se je prvič sprehodil skozi prenovljeni podhod v Pesju, pogledal v nebo. »Upam, da pridem ven na sončni strani,« se mu je pletlo po glavi.

frkanje » Levo & desno «

Stabilnost Imamo zelo stabilno poletno vreme. Vsak dan plohe, nevihte, veter, velika verjetnost toče, morda malo vedrine. Upam, da nas ne čaka tudi podobna stabilnost nove vlade.

Drži!

Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je slišati uradne trditve, da »uvožena« zemljina med jezeroma ni oporečna. Drži kot pregrada.

(Ne)razumna

⏫

Tudi nekateri politiki pravijo (ali vsaj razmišljajo): kar lahko storiš danes, ne odlašaj na Janšo.

»Moram pohiteti, da mu stisnem roko, preden odbrzi naprej,« si je rekel generalni direktor HSE Matjaž Marovt, ko je pred prireditvijo Skok čez kožo ugledal mag. Franca Avbrška. Slednji je bil vso svojo kariero tesno povezan z rudarji in energetiko, zato praznovanja rudarjev ne bi izpustil za nobeno ceno. Bil je minister za energetiko, direktor Premogovnika, direktor ERICa, direktor Rudnika Žirovski Vrh.

Kraljevski klub Velenjski rokometaši imajo (tudi) letos visoke cilje. Zato tudi »visoko« vodstvo. V strokovno vodstvo so vključili celo kralja. Le malo čudno se sliši, da bo kralj skrbel za vzdržljivost »podložnikov«. No, saj tudi kralj ni navaden kralj – je Kralj.

⏪

Vodja županovega kabineta Saša Sevčnikar in podžupan Peter Dermol sta očitno res potrebna odklopa. Njuna telefona jima ga namreč ne privoščita prav dosti. Neprestano kličeta k delu, družini, sledilcem na družbenih omrežjih … Kdo ve, ali ju bosta na dopustu pustila pri miru in ali bosta lahko sama pri miru pustila telefona.

Slavje z grenkobo Velenjski knapi so tudi letos po stari navadi praznovali svoj praznik. Veliko je bilo takih, ki so se morali zelo potruditi, da so bili veseli.

ZANIMIVOSTI

Na Antarktiki še nikoli tako mrzlo

od odkritja okostja arheologi našli tudi ostanke male torbice, ki jo je moški stiskal k svojim prsim.

Vsebovala je 20 srebrnih in 2 bronasta kovanca, ki so vredni toliko, da bi celotna družina lahko preživela od dva do tri tedne.

Raziskovalci z univerze Kolorado so na Antarktiki zabeležili najnižjo temperaturo na zemeljski obli doslej – izmerili so minus 98,6 stopinje Celzija. Znanstveniki so pojasnili, da so skupno

v obdobju med letoma 2004 in 2016 zabeležili več kot 150 primerov temperature, nižje od minus 90 stopinj Celzija, tokratno rekordno nizko temperaturo pa so ugotovili med analizo satelitskih meritev na Antarktiki. Pred tem so najnižjo temperaturo na isti celini zabeležili 23. julija 1983 na ruski postaji Vostok, in sicer 89,2 stopinje pod lediščem.

Beli morski pes v španskih vodah uspehov, se lahko pohvalijo z resnično slikovitimi nogometnimi tereni. Med njimi izstopata predvsem igrišči v vasi Eiði, kjer živi manj kot 700 prebivalcev.

Novejše igrišče je sredi vasi, pred gradnjo tega igrišča pa so nogometaši uporabljali igrišče, ki so ga na Ferskih otokih razglasili za najlepše na svetu. To je tik ob morju, odkar je v vasi novo igrišče, pa je prvo igrišče postalo prostor za avtokamp. Otoki, ki ležijo med Norveško in Islandijo, namreč postajajo vse bolj priljubljena destinacija za tiste, ki si želijo pobega v še neokrnjeno naravo.

Najlepše nogometno igrišče na svetu

V Veliki Britaniji težave pri proizvodnji piva, gaziranih pijač in mesa

V času, ko so oči večine ljubiteljev nogometa zazrte v Rusijo, prihaja zanimiva zgodba s Ferskih otokov. Čeprav tamkajšnji nogometaši niso nikoli dosegli omembe vrednih mednarodnih

V proizvodnji piva, gaziranih pijač in tudi za pakiranje nekaterih prehranskih izdelkov, kot je meso, se uporablja ogljikov dioksid. Tekoči CO2 sicer nastaja kot stranski produkt pri prido-

Največjega nesrečneža v zgodovini ni ubila skala bivanju amonijaka, ki ga uporabljajo za proizvodnjo gnojil. Ker pa gnojila proizvajajo predvsem med avgustom in marcem, čez poletje tovarne stojijo, tako pa ne nastaja niti CO2. V Veliki Britaniji se tako že soočajo s težavami pri proizvodnji piva, gaziranih pijač in mesa, ki jih v nekaterih britanskih supermarketih ni več mogoče dobiti. Številni proizvajalci mesa, piva in gaziranih pijač ter podjetja, ki pakirajo proizvode, so politike tako pozvali, naj pritisnejo na proizvajalce CO2, da bodo znova zagnali tovarne.

S pomanjkanjem ogljikovega dioksida se sicer spoprijemajo tudi v Nemčiji, vendar le na papirju; večina nemških varilcev piva je namreč samozadostnih, saj pri fermentaciji piva nastaja presežek ogljikovega dioksida.

Znanstveniki so med odpravo v bližini španskih Balearskih otokov opazili belega morskega psa.

Kot so sporočili, so znanstveniki iz petih držav, ki so trenutno na odpravi, belega morskega psa Ko so arheologi konec maja fotografirali in posneli v bližini odkrili okostje moškega iz Pom- otoka Cabrera, ki leži južno od pejev, ki mu je uspelo zbežati pred priljubljenega turističnega otoka vulkanom, nato pa ga je zadela Majorka. Da so morskega psa v in ubila padajoča skala, se ga je hitro oprijelo ime največjega nesrečneža v zgodovini. Strokovnjaki so sprva verjeli, da je skala presekala telo moškega ter strla njegov zgornji del, ki naj bi bil pod skalo, ter zdrobila njegovo glavo. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da moški po vsej verjetnosti ni umrl zaradi padajoče skale, ampak zaradi zadušitve, ki naj bi jo povzročil tok izjemno španskih vodah morebiti opazili, vročega plina, ki lahko doseže se je govorilo tudi v preteklih letemperaturo do 1000 stopinj Cel- tih, vendar to ni bilo potrjeno. »To zija, zmešan pa je z delci lave in pa je prva znanstvena potrditev drugimi vulkanskimi ostanki. V prisotnosti belega morskega psa arheološkem parku Pompeji zdaj v španskih vodah v najmanj 30 analizirajo najdeno okostje, ki letih,« je dejal eden od znanstvekaže znake zlomov kosti, ki jih nikov in vlil strah v kosti turistom. skušajo identificirati, „da bodo lahko natančno rekonstruirali njegove zadnje trenutke“. So pa

Dobra klima Že res, da letošnja klima ni najboljša. A dokler bo ugodna vsaj gospodarska klima, bo še kar šlo.

Dvignjena ograja Slovenija je odstranila mejno zaporo s Hrvaško. A le za hrvaške delavce, ki bi radi delali pri nas. In ki jih mi seveda potrebujemo.

Drugje Skoraj v vseh evropskih državah se strinjajo s posebnimi centri za migrante. Samo ne pri njih.

Dvojnost Nekateri pri nas so nejevoljni zaradi visokih ograj ob glavnih cestah, ker vozniki, predvsem tujci, ne vidijo naše lepe pokrajine. Mnogi domači stanovalci blizu avtocest pa so nejevoljni, ker se kljub protihrupnim ograjam doma slabo slišijo med sabo.

Velika želja Vsakdo ima svojo željo. V Bolnišnici Topolšica si želijo, da bi lahko zadihali s polnimi pljuči.

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

5. julija 2018

V Ĺ oĹĄtanju bo poletje tudi letos pestro in zanimivo

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj leĹži v zahodnem delu Ĺ aleĹĄke doline. Po povrĹĄini je najveÄ?ja obÄ?ina v pristojnosti Upravne enote Velenje in 74. po velikosti v Republiki Sloveniji. Osrednji del obÄ?ine zavzema ravninski svet najniĹžjega in zahodnega dela Ĺ aleĹĄke doline med DruĹžmirskim poljem in TopolĹĄico. ObÄ?ina se na zahodu in severu dviguje v reliefno najviĹĄje obrobje Ĺ aleĹĄke doline, v SmrekovĹĄko pogorje, ki se proti vzhodu nadaljuje proti Slemenu in Ravnam nad Ĺ oĹĄtanjem. Vzhodna meja obÄ?ine po-

teka med zaselkom Preloge in ob DruĹžmirskem jezeru proti severu ob toku potoka Velunja, vse do njenega povirnega dela. Tam se povzpne do prelaza Sleme in nadaljuje po grebenu proti zahodu do vrha Smrekovca (1577 m).

Preko Sv. kriĹža se meja nadaljuje proti Skornemu pri Ĺ oĹĄtanju, kjer preÄ?ka ob koncu soteske Penk reko Pako in se na jugu zopet dvigne proti Velikemu vrhu v zahodno LoĹžniĹĄko hribovje.

Mesto Ĺ oĹĄtanj je bilo nekoÄ? poselitveno in upravno srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline, pa tudi ĹĄirĹĄe okoli-

ce. Tudi reliefno leĹži v srediĹĄÄ?u v bliĹžini najniĹžje dolinske toÄ?ke.

Stoji na obeh bregovih Pake, tik preden se ta izteka v prebojno sotesko Penk ob Ĺželeznici Celje– Velenje. V zgodovini sta razvoj mesta zaznamovali usnjarska in lesna industrija, danes pa Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki je najveÄ?ji termoenergetski objekt v Sloveniji. Usnjarstvo se je v mestu konÄ?alo leta 1999, lesna industrija pa se nadaljuje z veÄ? manjĹĄimi obrati. UspeĹĄno se v zadnjih letih razvijajo proizvodnja, obrt, gradbeniĹĄtvo in turizem, ki dobiva v Termah TopolĹĄica vse veÄ?ji pomen. Ĺ oĹĄtanj in okolica po veÄ?desetletni recesiji postaja mesto, ki v prihodnosti vidi svoj razvoj.

Med devetimi naselji je najveÄ?je mesto Ĺ oĹĄtanj, sledita pa TopolĹĄica (1284 preb.) in Ravne (1090 preb.), ki sta poleg obÄ?inskega srediĹĄÄ?a tudi edini naselji, ki presegata ĹĄt. 1000 prebivalcev. đ&#x;”˛

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

21. julija Gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Gaberk in zabava z ansamblom Mladi korenjaki

Organizator: PGD Gaberke

18. avgusta Tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami; zabava z Akordi in Isaacom Palmo Trg svobode 12, 3325 Ĺ oĹĄtanj Telefon: 898 43 00; Faks: 898 43 33

Organizator: PGD Šoťtanj – mesto

E-poĹĄta: obcina@sostanj.si Spletna stran: www.sostanj.si ObÄ?inski praznik: 30. september PovrĹĄina obÄ?ine: 95,6 km2 Gostota poselitve: 90,4 preb./km2 Ĺ tevilo vaĹĄkih skupnosti: 9 Ĺ tevilo naselij: 9

24. in 25. avgusta Ĺ portni vikend v Belih Vodah; Ĺ portno igriĹĄÄ?e Bele Vode

Ĺ tevilo prebivalcev: 8.641 (1. 1.

2017), od tega ĹĄt. tujih drĹžavljanov v obÄ?ini: 572 (1. 1. 2017) Mesto Ĺ oĹĄtanj: 2.849 prebivalcev (1. 1. 2017) Sosednje obÄ?ine: Polzela, Ĺ martno ob Paki, Mozirje, Ljubno, Velenje, Slovenj Gradec, ÄŒrna na KoroĹĄkem Naselja v obÄ?ini: Bele Vode, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica, Zavodnje Ĺ˝upan: Darko Menih

Organizator: DruĹĄtvo Vulkan Bele Vode

25. avgusta Lokovica praznuje (110. let PGD Lokovice z gasilsko parado in veliko veselico z ansamblom Veseli svatje in skupino M. J. A. V.) Organizator: PGD Lokovica

27. - 31. avgusta Poletni koĹĄarkarski tabor pri igriĹĄÄ?u in telovadnici

OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj

Organizator: KoĹĄarkarski klub Elektra

27. - 31. avgusta Pozdrav jeseni z nogometno Ĺžogo (brezplaÄ?na nogometna vadba za otroke, deÄ?ke in deklice); stadion pod vilo Ĺ iroko Organizator: Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj

2. septembra Veselica

Organizator: Ĺ D Ravne

Od 16. do 22. septembra Prireditve ob Evropskem tednu mobilnosti

Organizator: ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

22. septembra Ĺ mihelov sejem

Organizator: ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanjj

23. septembra Pohod na Smrekovec

Organizatorja: PD Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

Vabijo vas Ĺžupan Darko Menih, svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe TopolĹĄica 207 c

KROVSKO KLEPARSKA DELA o kakovosti!

Dolgoletna tradicija - jamstv

Strip, d.o.o. | Kajuhova 17 a, Ĺ oĹĄtanj | Tel.: 03 898 48 80 | Gsm: 041 636 040

Panoramski leti Ĺ olanje pilotov Piknik prostor Darilni boni Info 041 470 340

Elkos d.o.o.

Kamini, vodnjaki, fontane, korita, okrasne figure

Andrej KriĹžnik s.p., Gaberke 252, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 041 390 150

031 786 180 • 041 352 897 • 03 588 30 34

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik KriĹžnik Trgovina in predelava mesa

TrĹžnica je med poletjem odprta: ÄŒetrtek in petek od 8. do 17. ure Sobota od 8. do 13. ure PrisrÄ?no vabljeni!

www.elkos.si • info@elkos.si Lokovica 100, Šoťtanj

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ OĹ TANJ SE PREDSTAVI

5. julija 2018

V medgeneracijskem srediĹĄÄ?u je Ĺživo

Bogato turistiÄ?no in druĹĄtveno Ĺživljenje

Teden od 9. do 13. julija bo ustvarjalno slikarski. Namenjen je otrokom od 6. do 15. leta starosti, ki Ĺželijo poÄ?itnice preĹživeti zabavno, aktivno in kreativno. Pripravili so pouÄ?en, zanimiv in pester teden, zaÄ?injen z obilico smeha in druĹženj.

Teden od 16. do 20. julija bo cirkuĹĄko igriv s cirkusom, glasbo in plesom. ÂťZa znoret,ÂŤ pravijo organizatorji.

Teden od 30. julija do 3. avgusta bo minil v znamenju ustvarjalnosti. Naslovili so ga Sam svoj mojster.

Teden od 20. do 24. avgusta pa bo razgiban. Otroci se bodo Ä?ez drn in strn podali v naravo, si na sveĹži trati podajali Ĺžogo, po mestu iskali zaklad.

Delavnice bodo potekale med 9. in 14. uro.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj delujejo ĹĄtevilna turistiÄ?na druĹĄtva, ki skrbijo za pestro dogajanje v kraju in ĹĄtevilne etnografske prireditve, s katerimi Ĺželijo utrgati pozabi zanimive ĹĄege in navade. ÄŒlani kulturno-turistiÄ?no-ĹĄportnega druĹĄtva Vulkan Bele Vode so delovni celo leto. Skrbijo za kulturen in druĹžaben utrip kraja, radi hodijo v hribe, organizirajo ĹĄportne prireditve in turnirje ‌ Pripravljajo simpatiÄ?no kuharsko tekmovanje Belovojska kuhla, z delavnicami za otroke poskrbijo za najmlajĹĄe, ne pozabijo na Ĺžene in matere ob njihovih praznikih, pozimi se zabavajo na sankanju s Svetega kriĹža ‌ Na pobudo skupine krajanov Ĺ entvida in drugih ljubiteljev narave, ki radi zahajajo v ta del prelepe Ĺ tajerske in KoroĹĄke, so v Ĺ entvidu leta 2004 ustanovili TuristiÄ?no razvojno druĹĄtvo Raztok – Ĺ entvid. Vanj so povezali ljudji dobre volje z Ĺželjo, da bi skupaj premagovali vsakodnevne teĹžave in ustvarjali gostoljubne in prijazne pogoje za tiste, ki k njim prihajajo na obisk. ÂťTurizem smo ljudje!ÂŤ je geslo TuristiÄ?ne zveze Slovenije, Ä?lani TRD Raztok pa dodajajo: ÂťZa svoj kraj moramo skrbeti krajani!ÂŤ LajĹĄe so vse bolj znane po stari druĹžabni pastirski igri ĹĄkuljanje. NekoÄ? so jo radi in pogosto igrali tako otroci kot odrasli. Ĺ kulja je lahko kamen, pobran iz narave, za boljĹĄi met nekoliko obdelan. Danes se ĹĄkuljada igra povsod, na sreÄ?anjih upokojencev, invalidov, veteranov, upokojencev, uÄ?encev, razliÄ?nih druĹžabnih sreÄ?anjih in druĹžinskih praznovanjih.

Redno jo igrajo tudi v LajĹĄah. PridruĹžite se jim kdaj! ÄŒlani tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva prirejajo tekmovanja doma, udeleĹžujejo pa se jih tudi drugod po Sloveniji.

đ&#x;”˛

Kako velika so naselja?

đ&#x;”˛

AVTOBUSNI PREVOZI ZAUPANJA VREDEN UPRAVNIK

PREVOZNIĹ TVO OvÄ?jak Edi s.p. | Ravne 173 B | Ĺ oĹĄtanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net

Med naselji v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je najveÄ?je mesto Ĺ oĹĄtanj z 2.849 prebivalci, sledijo TopolĹĄica s 1284, Ravne s 1090, Lokovica z 928, Florjan z 838, Gaberke s 688, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju s 362, Zavodnje z 285, Bele vode z 271 in Ĺ entvid pri Zavodnjah s 46. Ĺ e vedno seveda ÂťobstojaÂŤ tudi DruĹžmirje, kjer ne Ĺživi nihÄ?e veÄ?. đ&#x;”˛

TrĹĄka pot okoli Ĺ oĹĄtanja TrĹĄka pot, ki obkroĹža mesto Ĺ oĹĄtanj, je speljana, kolikor je bilo to mogoÄ?e, po mejah ĹĄoĹĄtanjskega mestnega ozemlja. KroĹžno pot lahko izkoristite za malo daljĹĄi ali veÄ? krajĹĄih sprehodov.

Za celotno pot, ki je dolga pribliĹžno 13 km, boste potrebovali ĹĄtiri ure. Ob poti je pet kontrolnih toÄ?k z Ĺžigi, in sicer pri Domu ribiÄ?ev v Ĺ oĹĄtanju, pri Vrhovniku, pri PuĹĄniku, pred Rotovnikovo jamo in pri Falentu. Za pot in oznaÄ?be na njej zgledno skrbi Planinsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj.

Ob poti je kar nekaj zanimivosti. Poleg lepih razglednih toÄ?k pot vodi mimo cerkve sv. Mihaela v Pohrastniku, rova opuĹĄÄ?enega rudnika svinca in cinka na zaÄ?etku soteske Penk, Pustega gradu, vile Ĺ iroko, ĹĄaleĹĄkih jezer‌ đ&#x;”˛

Tematske poti po TopolĹĄici Jakobova pot je sprehajalna pot, ki jo prehodite v eni uri. Potem so tam ĹĄe Pujsina pot (2 uri), SonÄ?na pot (3 ure), Lomska pot (4,5 ure) in Lovska pot (4,5 ure), ki je Ĺže zahtevna. Najdaljđ&#x;”˛ ĹĄa pa je Metuljeva pot (6 ur).

Vse za ĹĄolo!

Zbiramo naroÄ?ila za delovne zvezke in uÄ?benike.

TURISTIÄŒNO DRUĹ TVO LAJĹ E Bar LetaliĹĄÄ?e LajĹĄe

TopolĹĄica 207 D, Ĺ oĹĄtanj

Info: 041 813 922

Piknik prostor

Hrana in pijaÄ?a za piknik – tudi za veÄ?je druĹžbe

Apartma Kavnik

080 62 20

Muzej Velenje vabi tudi v Ĺ oĹĄtanju!

ObiĹĄÄ?ite Muzej usnjarstva na Slovenskem, KavÄ?nikovo domaÄ?ijo in Spominsko sobo v TopolĹĄici!

Topolťica 197, Šoťtanj – apartma od 4 do 8 oseb

ÄŒevljarski muzej in Ä?rna kuhinja

Ravne 28 B, Ĺ oĹĄtanj

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 • www.nivig.si

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna Ĺ oĹĄtanj

Trg JoĹžeta Lampreta 1, Ĺ oĹĄtanj, telefon: 03 897 26 10 Poslovni Ä?as: pon. – pet. 7.30 - 19.00, sob. 7.30 - 12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

Gradimo, da bi vam bilo bolje. • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

SonÄ?ni Ĺžarek v Mestu svetlobe Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj

Z ljubeznijo do Ĺživali Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

VAĹ E ZDRAVJE JE NAĹ E POSLANSTVO Zdravstvena postaja Ĺ oĹĄtanj Trg JoĹžeta Lampreta 1, 3325 Ĺ oĹĄtanj, tel.: 03 588 16 40

Soviè Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoťtanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net

GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIĹ TVO NIZKE GRADNJE

Naš čas, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

5. julija 2018

Engrotuπ d. o. o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

Sveæe izdelke iz bliæine poiπËite v TU© SUPERMARKETU ©oπtanj

Doma v Sloveniji

www.tus.si

Nagradna križanka Osmica

Lidia Napotnik s.p.

M 031 606 210

www.lingua.si

Trgovina Osmica, PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

ANGLEŠČINA • NEMŠČINA jezikovno izobraževanje prevajanje • inštrukcije

Center za zdravljenje živali

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu!

IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 16. julija 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

www.toplica-vet.net www Topolšica 1 T 15, Topolšica T 1 Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 Gsm: 041 736 058 T Center za zdravljenje živali, živ Toplica - Center od ustanovitve r januarja 1999, deluje kot specialistièna in referenèna veterinarska bolnišnica za medicino malih družnih živali, predvsem na podroèjih:  laboratorijske in slikovne diagnostike (rtg, ultrazvok, raèunalniška tomografija - CT),  diagnostiènih endoskopij,  endoskopskih operacij,  internih bolezni,  dermatoloških bolezni,  ortopedije,  nevrologije,  nevrokirurgije,  ter na podroèju bolezni eksotiènih živali.

Sodelujemo z mnogimi strokovnjaki in institucijami, ki delajo v medicini družnih živali v Sloveniji, Evropi in v svetu.

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

VI PIĹ ETE

5. julija 2018

ÂťGozdalnica HrastovjeÂŤ v Ĺ entilju Vrtec Velenje bogatejĹĄi ĹĄe za eno gozdno igralnico V Vrtcu Velenje se zavedajo, da dober vrtec poleg varstva zagotavlja in omogoÄ?a preplet ustvarjalnosti in sodelovanja med otroki, njihovimi straĹĄi, vzgojitelji in lokalno skupnostjo. Eden takĹĄnih projektov, v katerem se prepleta vse zapisano, je zagotovo postavitev gozdne igralnice, tako imenovane ÂťGozdalnice HrastovjeÂŤ za otroke Ĺ entilja. Naravno okolje oziroma gozd je tako postal s svojimi mnogoterimi pozitivnimi uÄ?inki del vrtÄ?evskega vsakdana in ena od moĹžnosti, ki je otrokom na voljo prav vsak dan, v razliÄ?nih letnih Ä?asih ter ob razliÄ?nih vremenskih razmerah.

Danes veliko otrok izgublja stik z naravo in poslediÄ?no tudi stik s sabo. Pomanjkanje gibanja in bivanja na prostem vodi v slabĹĄi razvoj motoriÄ?nih in socialnih zmoĹžnosti, v pomanjkanje motivacije za delo in ustvarjalnosti ter poslediÄ?no krepi bivanje v virtualnem svetu. Bivanje v ÂťGozdalnici HrastovjeÂŤ pa otroke popelje nazaj k naravi, kar jim omogoÄ?a veÄ? svobodnega gibanja in kreativnega razmiĹĄljanja.

Kot pravijo v Vrtcu, je ÂťnajboljĹĄa naloĹžba v prihodnost vsekakor uÄ?enje v gozdu, z njim gradimo temelje uÄ?ljivosti ter navduĹĄujemo, inspiriramo in povezujemo otroke ter mlade Ĺ entilja.ÂŤ Zato so nadvse hvaleĹžni KS Ĺ entilj in krajanom Ĺ entilja, ker so jim pomagali pri nastajanju novih zgodb, ki bodo polnile mala đ&#x;”˛ srca z mirom in velikim veseljem.

VeÄ? kot le druĹženje Velenje, 23. junija – V prireditvenem ĹĄotoru na zelenici med osnovno ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda in Domom za varstvo odraslih Velenje se je odvijalo sedmo sreÄ?anje stanovalcev dĂłma in njihovih sorodnikov, prijateljev ter zaposlenih. ÂťKer smo minula leta ugotovili, da je prostor pred domom, kjer smo doslej organizirali sreÄ?anja, premajhen, smo se letos odloÄ?ili za ĹĄotor. OdloÄ?ili smo se prav, saj smo zabeleĹžili rekordno ĹĄtevilo udeleĹžencev, veÄ? kot 400. Odziv sorodnikov naĹĄih stanovalcev je bil pohvale vreden,ÂŤ je med drugim povedala direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc. Ob tej priloĹžnosti

so pripravili obilo glasbe, ki jo imajo stanovalci najraje, izdali novo ĹĄtevilko domskega glasila Ĺ truklji, vse pa so presenetili s torto velikanko, ki jo je za to priloĹžnost spekla Stanka PotoÄ?nik (mama direktorice). Poleg zelo dobre udeleĹžbe si bodo letoĹĄnje sreÄ?anje zapomnili po samih pohvalah. Izrekli so jih gostje, sta-

novalci, njihovi svojci, predstavnik Mestne obÄ?ine Velenje Dragan MartinĹĄek in ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. ÂťZagotovo bomo sreÄ?anje pripravili tudi prihodnje leto, saj gre za veÄ? kot le druĹženje,ÂŤ je ĹĄe dejala Violeta PotoÄ?nik Krajnc. đ&#x;”˛

Tp

Ĺ portno sreÄ?anje Ä?astnikov Pripadnice in pripadniki 20.

Pehotnega polka SV iz Celja so na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih ob Velenjskem jezeru v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Zvezo slovenskih Ä?astnikov Velenje pripravili ĹĄportno in druĹžabno

Mnenja in odmevi

Preobrat v desno?

Ne bo drĹžalo.

Po zadnjih volitvah se pojavljajo ĹĄtevilni komentarji v sredstvih obveĹĄÄ?anja, na druĹžabnih omreĹžjih, celo bolj razgledani ÂťanalitikiÂŤ ugotavljajo, da je na drĹžavnozborskih volitvah v Velenju priĹĄlo do politiÄ?nega preobrata, kar seveda nekateri spretno dodatno ÂťkurijoÂŤ in med ljudmi ustvarjajo vtis, da je ĹĄe vÄ?eraj rdeÄ?e Velenje danes rumeno-modro. In kot dokaz izpostavljajo, da je v prejĹĄnjem mandatu imela velenjska SD dva poslanca, zdaj nobenega. Pa je vse to res? ÄŒe pogledamo najprej volilni okraj Velenje I – to je v bistvu mesto Velenje. Letos je veljavne glasovnice oddalo 8655 volilcev, pred ĹĄtirimi leti 8488. Osnovna znaÄ?ilnost v primerjavi z volitvami iz leta 2014 je ta, da je SMC izgubila 2075 volilcev, Desus pa 662 volilcev. NajveÄ? volilcev pa je pridobila Lista Marjana Ĺ arca – 996, sledi ji SD – 604, SDS je pridobila 587, SNS 248 glasov, Levica 234, stranka AB 89 in NSi 81 glasov.

Toda niti kandidatka SD KatiÄ?eva, ki je dobila 604 glasove veÄ? kot pred ĹĄtirimi leti (!), niti KavaĹĄeva iz SDS, ki je dobila 587 glasov veÄ? kot Tone Decosta pred ĹĄtirimi leti (!) in je bila s 24,36 % glasov najuspeĹĄnejĹĄa, nista bili izvoljeni za poslanko – to je paÄ? volilna matematika.

Pred ĹĄtirimi leti je za SDS volilo 17,92 % volilcev, letos 24,36 %, SD je pred ĹĄtirimi leti volilo 11,68, letos 18,43 % volilcev. Kje je tukaj preobrat? SDS in SD (celo malo bolj) sta pribliĹžno enako okrepili svoj poloĹžaj! Mimogrede: velenjska SD lani ni imela dveh izvoljenih poslancev – izvoljena je bila KatiÄ?eva, Ĺ koberne jo je le zamenjal v parlamentu, ko je postala ministrica, prav tako je bila v zadnjem mandatu ÂťnadomestnaÂŤ poslanka iz Velenja KovaÄ?iÄ?eva (Desus).

In okraj Velenje II – preteĹžno Ĺ oĹĄtanj z okolico. Tudi tu je najveÄ?ja znaÄ?ilnost, da sta v primerjavi z volitvami leta 2014

izredno veliko izgubila SMC (1851 glasov) in Desus (774 glasov), leta 2014 je veljavne glasovnice oddalo 9063 volilcev, letos pa 9435 volilcev. Ĺ˝e leta 2014 je bila SDS s 23,67 % blizu SMC (27,83 %), letos pa je Franc Rosec (v primerjavi s takratnim kandidatom SDS Mirom Petkom dobil ĹĄe 963 glasov veÄ? in zmagal z 32, 94 %, sledi pa mu s 13,20 % kandidat SD Jan Ĺ koberne, ki je dobil 441 glasov veÄ? kot na volitvah leta 2014 (!). NajveÄ? glasov pa je pridobila Lista Marjana Ĺ arca – Mateja Kumer 1155 glasov. SMC je izgubila 1851 glasov, Desus 774 glasov in SLS 148 glasov.

O preobratu od rdeÄ?ega v rumeno-modro torej ne more biti govora – res je sicer, da se je v doslej sicer Ĺže precej konzervativnem okraju Velenje II SDS precej okrepila, a okrepila se je tudi SD, v Velenju I pa se je SD okrepila celo malenkost bolj kot SDS. OÄ?itno nekaterim ni v interesu, da bi objektivno analizirali volilne rezultate, drugi so se morda Ĺže vdali usodo, tretji si za to ne vzamejo Ä?asa. Ampak, na bliĹžajoÄ?ih se lokalnih volitvah, ki seveda niso le preslikava parlamentarnih, se bo treba za uspeh moÄ?no potruditi.

NajveÄ?ja poraĹženca drĹžavnozborskih volitev sta SMC in Desus in oÄ?itno bo velik del njihovih dosedanjih volilcev tarÄ?a drugih strank. Na voljo je skoraj tretjina volilcev! đ&#x;”˛

V. VrbiÄ?

Ni problem kapitalizem V danaĹĄnjem Ä?asu, ko se v globalnem svetu pospeĹĄeno poveÄ?ujejo razlike in neenakost med ljudmi in je svetovno bogastvo koncentrirano pri vedno oĹžjem krogu ljudi, ko raste strah, medsebojno nezaupanje in neravnovesja, ob tem pa nobena politika ne ponuja izhoda iz tega, se krepi prepriÄ?anje, da je za stanje kriv kapitalizem. Hkrati tako prepriÄ?a-

nje in naravna Ĺželja po varnosti in sreÄ?i ljudi vraÄ?ajo v iskanje reĹĄitev, ki jih je v svoji ideji ponujal socializem. To se bo ĹĄe bolj krepilo, ko bomo zaĹĄli v novo krizo. Svet se prav niÄ? ni spremenil po zadnji krizi. Ĺ e naprej je finanÄ?na industrija tista struktura, ki obvladuje gospodarstvo, politiko in programira druĹžbeno zavest. Ĺ e naprej se vedno veÄ?ji deleĹž novo ustvarjene vrednosti v realnem sektorju steka v finanÄ?ni sektor.

Prav to pa je bil izvirni vzrok krize. Virtualna akumulacija v finanÄ?nem sektorju raste bistveno hitreje kot druĹžbeni proizvod. To nujno poveÄ?uje zadolĹženost. Zato je neizbeĹžno, da bo kmalu priĹĄlo do trganja finanÄ?nih tokov, kot v zadnji krizi, in s tem do sploĹĄne krize.

Gospodarska rast namreÄ? ne temelji na tem, da bi investicijska, javna in osebna potroĹĄnja temeljila na realnih prihodkih. Velik in vedno veÄ?ji del temelji na zadolĹževanju. Rast kreditov in drugih naloĹžb finanÄ?nih institucij je zaradi nenehne rasti akumulacije v finanÄ?nem sektorju nujna za njegov obstoj, ker bi sicer bankrotiral in bi stagniralo gospodarstvo. Tak model razvoja je v svojem bistvu model kriz, prekomernega troĹĄenja naravnih virov, nesvobode, strahu, konfliktov in neravnovesja na vseh ravneh Ĺživljenja.

Na svetu ni veÄ? kapitalizma. Starih dobrih kapitalistov ni veÄ?. V svetu danes vladajo odnosi finanÄ?nega kolonializma. Kdo je lastnik multinacionalk? FinanÄ?ni skladi. Tudi tista podjetja, v katerih so posamezniki formalno ĹĄe lastniki, so ujetniki finanÄ?ne industrije. ÄŒe se ne zadolĹžijo in kupijo konkurenÄ?no, ga bo kupilo konkurenÄ?no. ÄŒe se ne zadolĹžuje in vlagajo v razvoj, ga bo na trgu izloÄ?ilo konkurenÄ?no. Zato so se vsi prisiljeni zadolĹževati in razvoj graditi na denarju, akumuliranem v finanÄ?ni industriji, in zato zniĹževati plaÄ?e in jamrati o visokih davkih. Gospodarske rasti ne potrebujemo drĹžavljani. Ĺ˝e danes je veÄ?ina naĹĄih potreb v naĹĄo zavest programirana naÄ?rtno. Tretjino hrane konÄ?a v smeteh. ÄŒloveĹĄtvo troĹĄi bistveno veÄ? naravnih virov, kot jih je narava zemlje

sreÄ?anje, ki se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 300 Ä?lanov.

Pomerili so se v petih ĹĄportnih disciplinah: teku trojk, nogometu, koĹĄarki, odbojki in vleki vrvi.

Za rekreativce pa so pripravili pohod in voĹžnjo s kolesi. Sode-

sposobna obnoviti. Gospodarsko rast, nova in nova vlaganja v razvoj zaradi rasti in ne zaradi naravnih potreb Ä?loveka potrebuje finanÄ?na industrija. Ta brez rasti bankrotira. S tem pa finanÄ?ne oligarhije, z njimi vazalske politiÄ?ne strukture, izgubijo moÄ? obvladovanja in programiranja kulture zavesti Ä?loveĹĄke druĹžbe, njenih politiÄ?nih, ekonomskih in socialnih sistemov. FinanÄ?ni sistem z vsemi svojimi institucijami in finanÄ?nimi instrumenti ni naravna struktura Ä?loveĹĄke druĹžbe, je kot rakov tumor v Ä?loveĹĄkem organizmu.

Ni problem lastnina in komu pripada dobiÄ?ek, problem je, da je finanÄ?ni sektor iz servisa realnemu postal gospodar vsega. Zato nenehna rast zadolĹženosti drĹžav, gospodarstva in drĹžavljanov. V ZDA vsak dan izdajo za veÄ? kot milijardo drĹžavnih obveznic, da lahko zniĹžujejo davke in ustvarjajo trg za njeno finanÄ?no industrijo. Zato veÄ?ina politiÄ?nih strank napoveduje zniĹževanje davkov. Od tod izvirajo zahteve po lastninjenju podjetij in drĹžavnih bank. Vse finanÄ?ne luknje je v naĹĄih bankah programirano ustvarila prav ta svetovna finanÄ?na industrija. Pokrili smo jih drĹžavljani.

Prvi korak osvobajanja iz okupacije finanÄ?ne industrije bi lahko bil, da nova vlada lastnini NLB. Pa ne tako, kot zahtevajo nedemokratiÄ?ne institucije finanÄ?ne industrije. DrĹžava naj NLB proda drĹžavljanom za dva milijona evrov in vsak drĹžavljan kupi neprenosljivo delnico po evro. Tako bi NLB postala javna banka v upravljanju ljudi ne drĹžave, ki bi opravljala finanÄ?no funkcijo v javno dobro, zbirala od podjetij, drĹžave, drĹžavljanov in drugih subjektov prosta denarna sredstva in jih posojala za projekte, ki so v javno dobro. Vem, da tega ne bodo storili. Spomnite se, kako so bili politiki prestraĹĄeni, ko je trojka trkala na njihova vrata, ker niso z javnim denarjem takoj pokrila banÄ?nih lukenj.

Ti, ki so zmagali na volitvah, so jo celo vabili v goste. Trojka pa je nekaj podobnega, kot je bila Udba v Jugoslaviji.

So institucije, ki zagotavljajo oblast fi-

lujoÄ?e sta s spodbudnimi besedami pozdravila poveljnik podpolkovnik TomaĹž RadoĹĄeviÄ?in in predsednik PO ZSÄŒ zahodno Ĺ tajerske pokrajine, stotnik DuĹĄan Ajtnik. đ&#x;”˛

nanÄ?nim oligarhom. FinanÄ?na industrija potrebuje trg kot Sahara vode, zato zahteve po lastninjenju drĹžavne lastnine. Vem, da je ideja za veÄ?ino utopiÄ?na.

Utopija pa je le fikcija, je to, kar naĹĄa zavest sprejme kot nemogoÄ?e. Vse je mogoÄ?e, kar si Ĺželimo. To vam bodo potrdili vsi uspeĹĄni ĹĄportniki. Vse, kar se manifestira v materialnem Ĺživljenju, je slika naĹĄe in kolektivne zavesti. Ĺ˝al v parlamentu ni ljudi tako svobodne zavesti, razen morda Levice, ki bi videla, da je izvor vsega slabega v finanÄ?nem kolonializmu in naĹĄi ujetosti v njegovo ideologijo. đ&#x;”˛

Silvester

Poklon dnevu drĹžavnosti Proslave kot poklon dnevu drĹžavnosti naj bi bile odraz naĹĄega spoĹĄtovanja tradicije in pripadnosti. S tem se spominjamo na dogodke v letu '91 ter nekaj let prej, ki so pripeljali do ustanovitve naĹĄe sedanje drĹžave.

Tradicija takĹĄnih praznovanj se ohranja tudi v KS Ĺ entilj. Proslava ob tem spominu je bila 22. junija pod okriljem KS in prosvetnega druĹĄtva ÂťFranc SchreinerÂŤ. Prireditelji so ob tem sicer nekako pozabili, da naj bi bile takĹĄne proslave predvsem javne, namenjene vsem krajanom. Tako pa veÄ?ina ljudi sploh ni vedela zanjo, saj javnega obveĹĄÄ?anja ni bilo dovolj. V LoĹžnici ni bilo nobenega obvestila! So pa dogodki leta '91 znani tudi kot desetdnevna vojna.

Vsaka vojna na Ĺžalost prinese tudi Ĺžrtve. Na sreÄ?o teh pri udeleĹžencih iz Ĺ entilja ni bilo. Imamo pa nekaj veteranov, ki jih je na proslavah vsako leto manj, kot da bi se jih sramovali. Menim, da smo prav veterani tisti del prebivalstva, ki najbolj oznaÄ?uje vojno in dogodke okrog nje. Ali pa gre za namerno prikrivanje dogodkov iz leta '91 oziroma drugaÄ?no razlago zgodovine. đ&#x;”˛

Ivan GlinĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

5. julija 2018

Malo za ĹĄpas, malo zares

Kljub deĹžju ustvarili pravo SonÄ?no mesto

Na vaĹĄkih igrah TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki nastopilo ĹĄest ekip

Dnevni otroĹĄki tabori na Golteh za zaÄ?etek ĹĄolskih poÄ?itnic – Tokrat so udeleĹženci iskali izgubljeno gozdno vilo

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 1. julija – Minulo nedeljsko popoldne so v Ĺ martnem ob Paki zaznamovale tradicionalne vaĹĄke igre na prostoru za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih in na zelenici pred ĹĄmarĹĄkim gasilskim domom. Lani so jih zaradi slabega vremena odpovedali, letos pa je bilo to organizatorjem – Ä?lanom tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva – to precej bolj naklonjeno. Za prijeten zakljuÄ?ek nedelje so v nadaljevanju vaĹĄkih iger poskrbeli ĹĄe ĹĄmarĹĄki gasilci z druĹžabnim sreÄ?anjem. ÂťKazalo je dokaj slabo. V roku sta se prijavili le dve ekipi, danes jih je na prizoriĹĄÄ?u ĹĄest. O razlogih, zakaj jih ni veÄ?, ne bom razmiĹĄljala, si pa ti, ki so se odzvali, zasluĹžijo priznanje. Na igrah pred dvema letoma je sodelovalo devet ekip od desetih vaĹĄkih skupnosti. PrepriÄ?ana sem, da je vaĹĄke igre treba organizirati ne glede na ĹĄtevilo sodelujoÄ?ih ekip, saj gre za tradicionalno prireditev,ÂŤ nam je dejala predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki BoĹža Polak.

Tako kot na minulih so tudi letoťnje razdelili na dva dela – na druŞabne igre in vleko vrvi. Tek-

V vleki vrvi so tudi tokrat slavili PodgorÄ?ani.

Zakaj ima gozdna vila Ä?rne lase? To je zgodbica, ki je bila navdih za temo letoĹĄnjega SonÄ?nega mesta, ob zakljuÄ?ku pa jo je otrokom predstavila avtorica Katarina Aman.

Slalom z leseno lestvijo ĹĄe zdaleÄ? ni bil enostaven.

movalce in tekmovalko, ki so sestavljali ekipo, so v druĹžabnem delu Ä?akale tri spretnostne preizkuĹĄnje, in sicer igre slalom z leseno lestvijo, hoja po lesu in prenos vode. ÄŒeprav je veÄ?ina med njimi menila, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, so bili nekateri drugaÄ?nega mnenja.

Tudi s tekmovaliĹĄÄ? je bilo sliĹĄati: ÂťAli bi bil potreben video posnetek?ÂŤ Ob koncu so bili vsi zadovoljni, ĹĄe najbolj zmagovalci –

ekipa vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki, ki se je menda ÂťsestavilaÂŤ tik pred zdajci. Zbrala je 27 toÄ?k, ĹĄtiri manj so jih v skupnem seĹĄtevku imeli tekmovalci vaĹĄke skupnosti PaĹĄka vas, tretja pa je bila ekipa vaĹĄke skupnosti Slatina z 20 toÄ?kami.

V igri vleke vrvi so sodelovale le tri ekipe, ÂťhrustiÂŤ iz vaĹĄke skupnosti Podgora pa v nobeni od nasprotnic niso imeli dovolj đ&#x;”˛ moÄ?ne konkurence.

Velenje, Golte, 29. junija – Zadnji teden v juniju, prvi v letoĹĄnjih poÄ?itnicah, smo na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje na Golteh ustvarili SonÄ?no mesto. Od torka do petka smo zvedli dnevne otroĹĄke tabore v Mozirski koÄ?i in njeni okolici na Golteh. LetoĹĄnja tema tabora je bila Âťizgubljena gozdna vilaÂŤ, ki smo jo po ĹĄtevilnih dogodivĹĄÄ?inah naĹĄli in ĹĄe pred slovesom izvedeli, kakĹĄna je njena zgodba.

Otroci so se skupaj z vzgojitelji dnevno vozili na Golte, za-

dnji dan pa so prespali v Mozirski koÄ?i. Vsak dan so imeli zanimive obiske. Prvi dan jih je obiskal gozdar; pogovarjali so se o gozdu in drevesih, jih premerili v debelino in viĹĄino ter spoznali nekaj zanimivosti o samem gozdu. Drugi dan jih je obiskala likovnica. Iz naravnih materialov so naredili odtise (grafike) na temo gozdne vile. Tretji dan so priĹĄle na obisk ĹĄtiri tabornice iz rodu Lilijski griÄ? iz Pesja in jim predstavile vse o taborniĹĄtvu (taborniĹĄko opravo, himno, osnovne popotniĹĄke znake ‌). Ko se

je zveÄ?erilo, jih je Ä?akal ĹĄe noÄ?ni orientacijski pohod, na katerem so s pomoÄ?jo svetilk iskali izgubljeno gozdno vilo in zaklad. Ja, vilo so naĹĄli, a ĹĄele, ko je bila zunaj Ĺže trda tema. V petek popoldne smo SonÄ?no mesto zakljuÄ?ili s kamiĹĄibajem – papirnatim gledaliĹĄÄ?em, prav posebno pravljico avtorice Katarine Aman, ÂťZakaj ima gozdna vila Ä?rne laseÂŤ, mlada udeleĹženka Ota Blatnik pa je predstavila svojo zgodbico. Otroci so bili s taborom navduĹĄeni. Obljubili so, da se naslednje leto spet vidimo. đ&#x;”˛

Abitura in FKPV o pomenu varnostne kulture Abitura in Fakulteta za komercialne vede Celje sta junija organizirali okroglo mizo na temo Pomen varnostne kulture v cestnem prometu danes – jutri Ekipa vaťke skupnosti Šmartno ob Paki (v oranŞnih majicah) je zmagala tudi v prenosu vode.

Medved Pretekla sezona je bila za gobarje pravi raj. Tudi letoĹĄnja se obetavno nasmiha. Spotikali so se ob gobanih in jih domov prinaĹĄali zvrhane koĹĄare, Ä?eprav velja predpis, da jih sme gobar nabrati najveÄ? dva kilograma. Z gobarskimi inĹĄpektorji je pribliĹžno tako kot s tistimi, ki bi nas naj kontrolirali, Ä?e imamo blagajniĹĄke listiÄ?e. Nobenega ĹĄe nisem sreÄ?al.

V gozdu lahko Ä?lovek doĹživi marsikaj. Bolje je, da hodita dva skupaj in si pomagata, Ä?e se ob korenini zvije noga ali pride do kakĹĄne druge nezgode. Pred leti, ko na Pohorju ĹĄe ni bilo veliko gobarjev, sva s prijateljem Maksom tavala med smrekami, kar nekaj nabrala in utrujena sredi gozda sedla na manjĹĄo vzpetinico, da bi pomalicala. Pogovor je stekel tudi o medvedu, ki so ga sem in tja videvali v pohorskih gozdovih. TiĹĄina je vladala vse naokoli, ko nenadoma zasliĹĄiva, da nekaj lomasti. Zdelo se je, kot

da bi se suhljad lomila pod medvedovimi tacami.

SliĹĄalo se je vedno glasneje in Ĺže sva se ozirala, na katero drevo se bova pognala, ko zagledava glavo in za tem Ä?loveĹĄko telo s koĹĄaro in nahrbtnikom.

Pred nama je zrasel najin dobri znanec KogoniÄ?ev Oto. Globoko sva si oddahnila in v troje je dolgo tekla beseda o nesojenem kosmatincu.

Med drugim sem povedal rusko basen, ki pripoveduje, kako sta v gozdu prijatelja sreÄ?ala velikega medveda. Prvi je nemudoma zlezel na drevo, drugi pa se je naredil mrtvega. Medved ga je nekaj Ä?asa ovohaval okoli uĹĄes, nato pa odhlaÄ?al. Ko je nevarnost minila, se je prijatelj spustil z drevesa in mrtvaka vpraĹĄal, kaj mu je mrcina povedala na uho. Ta mu je odgovoril, da mu je medved priĹĄepnil, kako v sili spoznaĹĄ prijatelja. ÄŒe boste kdaj v dvoje naleteli na medveda, zaigrajte mrtvaka. Medved bo zabrundal, da sta nerazdruĹžljiva prijatelja. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

V razpravi na okrogli mizi, ki jo je vodil mag. Fadil MuĹĄinović, so sodelovali predstavniki Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Ministrstva za notranje zadeva – Policije Celje, Mestnega redarstva Celje, Centra varne voĹžnje ZĹ AM Celje, predavatelji Abiture – ĹĄtudijskega programa Varovanje, predavatelji FKPV – ĹĄtudijskega programa Varnostni menedĹžment, ĹĄtudenti in diplomanti Abiture in FKPV. Med ostalim so govorili o tem, ali je mogoÄ?e ustvariti takĹĄno varnostno kulturo in kako, v kateri bo vsakemu posamezniku nedvomno jasno, katera dejanja so sprejemljiva in katera ne, kulturo, v kateri lahko vsakdo brez strahu pred sankcijami prijavi nesprejemljivo vedenje. Varnostna kultura, kot je poudaril mag.

AleĹĄ Kotnik, predavatelj varnostne kulture na FKPV, izhaja iz nas samih, zato bi jo lahko izboljĹĄali z zgodnjim izobraĹževanjem Ĺže od vrtca dalje. Raziskave kaĹžejo, da je Ä?lovek glavni dejavnik tveganja, ki povzroÄ?i veÄ?ino nesreÄ?, tehnika le v dveh odstotkih, okolje le v treh. Direktor Javne agencije RS za varnost v prometu mag. Igor Velov je prav tako poudaril pomen vozniĹĄke kulture in zavedanja posameznika, da smo sami odgovorni za svoja

dejanja in vse posledice. Mag. Elvis Alojzij Herbaj, predstavnik Policije in predavatelj na Abituri in FKPV, verjame, da ljudje vemo, kaj je prav, da pa pravil ne

varne voĹžnje. ÂťVarnostna kultura v cestnem prometu jutriÂŤ pa se tesno povezuje tudi z avtonomnimi vozili, pri katerih se poraja veliko vpraĹĄanj ob morebitnih

Simulator prevraÄ?anja vozila ÂťvrtavkoÂŤ

spoĹĄtujemo, kar se potrdi, ko se kot vozniki znajdemo v razliÄ?nih okoliĹĄÄ?inah, saj premalo razumemo in upoĹĄtevamo ostale udeleĹžence v prometu. PodaljĹĄana roka policije je redarstvo, ki po besedah Janeza KuĹĄarja zaznava najveÄ? hude krvi pri napaÄ?nem parkiranju na ploÄ?nikih, na prehodih za peĹĄce, mestih za invalide ‌ Kam je ĹĄlo znanje, pridobljeno v avto ĹĄolah, se ĹĄe spraĹĄuje, enako kot mag. TomaĹž LotriÄ?, predstavnik ZĹ AM Centra

nesreÄ?ah. Skratka, v sklepnih mislih so bili sodelujoÄ?i enotnega mnenja, da je izobraĹževanje temelj kulture.

Na parkiriĹĄÄ?u je bil postavljen tudi simulator prevraÄ?anja vozila ÂťvrtavkoÂŤ. Ob njem se je lahko vsak prepriÄ?al, kaj pomeni nepravilna uporaba ali celo neuporaba varnostnega pasu. đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

5. julija 2018

Danes znan Rudarjev nasprotnik v evropski ligi

V novo sezono s spremenjenim in pomlajenim moĹĄtvom

Sobotna prijateljska tekma s Hajdukom test za Sanmarince oziroma ValiĹžane

Velenjsko Gorenje, za katerim je s tretjim mestom najslabĹĄa sezona zadnjih deset let, bo zaÄ?elo novo prvenstvo v zelo spremenjeni zasedbi ZaÄ?etek novega tekmovalnega obdobja bo 8. septembra, velenjski rokometaĹĄi pa bodo enako kot celjski prvenstvo zaÄ?eli Ĺže na samem zaÄ?etku in sicer v OrmoĹžu. Zaradi nastopanja v regionalni ligi Seha so se v preteklih dveh sezonah vanj vkljuÄ?ili ĹĄele v konÄ?nici za prvaka. Gotovo bo s tem domaÄ?e tekmovanje spet veliko bolj zanimivo.

ski in trenerski vlogi vratarjev.

Kralj, ki se je moĹĄtvu pridruĹžil konec prejĹĄnjega tedna, pa je bil nazadnje pomoÄ?nik v moĹĄtvu iz Obale.

Kot smo Ĺže omenili, je veliko sprememb doĹživela igralska za-

Jeruzalema-OrmoĹža, in Hrvat Vlado Matanović (23). Rokometno pot je zaÄ?el na Reki, do prihoda v Velenje pa je bil Ä?lan Umaga, kluba tako imenovane hrvaĹĄke Premier lige. Sklenil je dveletno pogodbo z moĹžnostjo

Balinanje

MoĹĄtvo je v primerjavi s prejĹĄnjim doĹživelo precej 'pretresov'

S Hrvatom Željkom Babićem so se zaradi slabih iger ťe pred koncem prejťnjega prvenstva dogovorili za sporazumno prekinitev sodelovanja.

Najmanj dve naslednji sezoni bo imel dirigentTudi dosedanjega kapetana Gorenja Nika Medveda, ki je imel s klubom ĹĄe sko trenersko pokalico dveletno pogodbo, je zamikala tujina. Za Ä?lansko moĹĄtvo je zaÄ?el igrati Ĺže v roki 42-letni Zoran Jopri 17 letih, odslej pa bo s svojim znanjem skuĹĄal pomagati k Ä?im boljĹĄi igri viÄ?iÄ?, ki je bil nazadnje makedonskemu podprvaku Metalurgu. trener Slovana, pred tem pa je novonastali Koper 2013 vr- sedba. OdĹĄli so Gregor PotoÄ?nik, prekinitve po prvi sezoni. Zanil v prvo ligo. Vodstvo kluba se Nejc Cehte, Rok ZaponĹĄek, Alem dnja okrepitev je AndraĹž Kete je razĹĄlo tudi s prejĹĄnjima po- Toskić, BlaĹž KleÄ?, Rok GolÄ?ar, (26). Rokomet je zaÄ?el igrati v moÄ?nikoma AleĹĄem AnĹžiÄ?em in Klemen Ferlin, Ĺ˝arko Pejović, AjdovĹĄÄ?ini, nazadnje pa je bil v Mortenom Seierjem Larsenom. kot zadnji pa tudi kapetan Ni- mariborskem Braniku. ZvestoJoviÄ?iÄ?u bosta pomagala pri vr- ko Medved. Vrnili so se David bo klubu je obljubil za leto dni z nitvi VelenjÄ?anov na stara po- MiklavÄ?iÄ?, Vid Levc in vratar moĹžnostjo podaljĹĄanja za dodata Gregor ÄŒudiÄ? (38) in Vanja Emil Taletović. Nove okrepitve tno sezono. đ&#x;”˛ vos Kralj (41). ÄŒudiÄ? je bil nazadnje so 22-letni Aleks KavÄ?iÄ? (Loka), v mariborskem Braniku v igral- Miha KavÄ?iÄ? (22), ki je priĹĄel iz

Tekmovanje za kegljaĹĄki pokal Slovenije postaja tradicionalno DruĹĄtvo upokojencev Ĺ entilj je za najboljĹĄe ekipe z drĹžavnega prvenstva priredilo 2. tekmovanje za pokal Slovenije v kegljanju s kroglo na vrvici Tina Felicijan

Ĺ entilj, 26. junij – 2. tekmovanja za pokal Slovenije v kegljanju s kroglo na vrvici, ki ga DruĹĄtvo upokojencev Ĺ entilj prireja za ekipe druĹĄtev upokojencev, ki so bile na drĹžavnem prvenstvu v tej ĹĄportni panogi najbolj uspeĹĄne, se je udeleĹžilo veÄ? kot sto tekmovalcev iz Spodnje Polskave, Rogoze, Dupleka, OstroĹžnega, AndraĹža, Ĺ oĹĄtanja, Ĺ kal, PireĹĄice, Brezovcev, Bodoncev, StarĹĄ, Marjete na Dravskem polju, tekmovali pa so tudi ĹĄentiljski gostitelji. Ti vedno nekaj Âťnagruntajo, da ljudje skupaj pridejo,ÂŤ je povedal njihov predsednik Luka LeskoĹĄek, ki je napovedal ĹĄe sreÄ?anji Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze in Celjske pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev. Potekali bosta jeseni v ĹĄentiljskem ĹĄportnem parku. ÂťLjudje radi pridejo k nam, mi pa tudi radi gremo kam na obisk. Zato z veseljem gostimo tekmovanja in sreÄ?anja,

NogometaĹĄi Rudarja se tako kot drugi nadvse zavzeto pripravljajo na novo tekmovalno sezono, ki se bo zaÄ?ela Ĺže Ä?ez dobra dva meseca. V prvem krogu (22. julija) bodo v ĹĄtajerskem derbiju gostili aktualne podprvake, nogometaĹĄe Maribora.

V sklop priprav sodijo tudi pri-

razmiĹĄljamo pa, da bomo kegljaĹĄko tekmovanje za pokal Slovenije naslednje leto izvedli ĹĄe kje drugje, da popestrimo naĹĄe druĹženje z novo lokacijo,ÂŤ je ĹĄe povedal.

Med enajstimi moĹĄkimi skupinami so bili najboljĹĄi upokojenci iz Dupleka, ki so tudi trikratni drĹžavni prvaki, drugouvrĹĄÄ?ena je bila ekipa iz Polskave, na tretje mesto so se zavihteli Ĺ oĹĄtanjÄ?a-

ni, gostitelji iz Ĺ entilja pa so zasedli Ä?etrto mesto. Tekmovalo je tudi deset Ĺženskih skupin. NajboljĹĄe so bile Ä?lanice upokojenskega druĹĄtva iz StarĹĄ, na drugo mesto so se uvrstile upokojenke iz Dupleka, tretje mesto so zasedle Ä?lanice upokojenskega druĹĄtva OstroĹžno, Ĺ entiljÄ?anke pa so bile Ä?etrte. đ&#x;”˛

Prva tekma v 10. krogu je bila na igriĹĄÄ?u BK TopolĹĄica, kjer so domaÄ?ini gostili BĹ DU Premogovnik. Pregovor, da favoriti ne zmagajo vedno, je tudi tokrat drĹžal, saj domaÄ?inom igra nikakor ni stekla. Na koncu je bilo neodloÄ?eno 4 : 4, gostje pa so pokazali, kako uspeĹĄno napredujejo s svojimi zavzetimi treningi.

Na Gorici so samozavestno gostovali igralci ekipe Gorenja, ki pa so se morali zadovoljiti s kar poĹĄtenim porazom 6 : 2, pa ĹĄe toÄ?kovna razlika je bila velika. Presenetljiv rezultat je v KavÄ?ah tokrat napravila gostujoÄ?a ekipa Konjic. DomaÄ?ini niso uspeli izkoristili svojega teĹžkega terena, konÄ?ni rezultat 4 : 4 ni bil preseneÄ?enje, veÄ? toÄ?k pa je vseeno ostalo doma. Tekma med Velenjem in Polzelo je bila prestavljena, ker domaÄ?a ekipa zaradi odsotnosti dveh igralcev ni mogla igrati.

Vrstni red: 1. BK Polzela 15 toÄ?k, 2. PDU Gorica 11, 3. BĹ DU Premogovnik 11, 4 KU Gorenje 11, 5. DU Slovenske Konjice 9, 6. DU Velenje 8, 7. BK TopolĹĄica 7, 8. PDU KavÄ?e 6.

pravljalne tekme. Te so zanje ĹĄe zlasti zelo pomembne, saj bo trener Marijan PuĹĄnik podobno kot zelo uspeĹĄno lansko sezono tudi novo zaÄ?el z zelo spremenjeno in pomlajeno zasedbo. Do zaÄ?etka novega prvenstva bodo predvidoma odigrali osem prijateljskih tekem. V prvi in edini bodo v soboto (ob 17.00) na igriĹĄÄ?u ob jezeru gostili moĹĄtvo splitskega Hajduka. Ta tekma bo trenerju sluĹžila tudi kot preizkuĹĄnja pripravljenosti za evropski dvoboj.

Po presenetljivem Ä?etrtem mestu in dvojnem naslovu Olimpije (drĹžavna in pokalna prvaki-

V drugi ligi je tokrat v Ĺ entjurju domaÄ?a ekipa Vrbice le dosegla svojo prvo zmago letos proti gostujoÄ?i ekipi Ĺ martnega ob Paki, in to kar z rezultatom 8 : 0. DomaÄ?ini so se med sezono okrepili in bodo verjetno presenetili ĹĄe koga.

V Vinski Gori so gostili izredno moÄ?no ekipo iz Ĺ oĹĄtanja. Gostje so zmagali z 2 : 6 in tudi toÄ?kovna razlika je bila velika v njihovo korist.

V Ĺ˝alcu so domaÄ?ini zlahka premagali Ĺ entjur, ki je sicer prejĹĄnje tekme igral zelo dobro.

Tokrat pa se domaÄ?inom niso moÄ?no upirali, kar kaĹže rezultat 8 : 0, pa tudi toÄ?kovna razlika je bila obilna – 42 : 14. Ekipa Dobrne je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. BK Ĺ˝alec 15 toÄ?k, 2. DU Ĺ oĹĄtanj 13, 3. BD Ĺ entjur 12, 4. DU Vinska Gora 8, 5. DU Dobrna 5, 6. BS Vrbno Vrbica 4, 7. DU Ĺ martno ob Paki 4.

Prvi del balinarskega tekmovanja v Ĺ tajerski ligi za upokojence je tako konÄ?an. Nadaljevanje se zaÄ?ne prvega septembra, ostala pa so ĹĄe ĹĄtiri kola. đ&#x;”˛

T. F.

OmiĹĄ in njegove gore II. Sobota je bila najbolj sproĹĄÄ?en dan, saj smo se z ladjico prepeljali do otoka Ĺ olta. Izstopili in postali smo v bliĹžnjih lokalih male luke Stomorska, iz nje pa krenili na pot do Gornjega Sela. Mimo pokopaliĹĄÄ?a s cerkvijo smo ĹĄli po protipoĹžarni cesti in si sproti ogledovali kamnite podobe kriĹževega pota. Na najviĹĄjem vrhu Ĺ olte z imenom Vela straĹža na 237 m viĹĄine nas je priÄ?akal velik kamnit kriĹž s stopniĹĄÄ?em, od koder smo se razgledovali po zelenomodri pokrajini vse tja do Biokova. Sonce ni popuĹĄÄ?alo, a poraĹĄÄ?enost otoka nas je branila pred njim, da smo se sproĹĄÄ?eni vrnili na naĹĄo ladjico, kjer so nam pripravili okusno morsko kosilo. Po njem smo se prepeljali do bliĹžnje plaĹže, se na njej po Ĺželji nakopali in sprostili. Po vrnitvi v naĹĄ hotel smo na bliĹžnji plaĹži lahko dejavnost ponovili.

V nedeljo nismo poÄ?ivali, ampak smo se navsezgodaj prepeljali do Splita, ki je bil za nekatere tudi ciljna toÄ?ka. Ostali smo voĹžnjo nadaljevali do kraja Klis Grlo, v bliĹžini katerega je mogoÄ?na trdnjava, znana iz turĹĄkih Ä?asov. NaĹĄ cilj je bil zahodni Mosor z Debelim brdom s 1044 m nadmorske viĹĄine in izjemnim razgledom na Klis, Solin in Split ter na masiv celotnega Mosorja.

Nanj smo se podali po Solinski planinski poti in ga preÄ?ili v smeri planinske koÄ?e Lugarnica. Od nje smo pot nadaljevali do Gornjega Sitna, kjer smo se okrepÄ?ali v vaĹĄki gostilnici in sedli v Ä?a-

kanju na avtobus. Žal sem imela na tej poti smolo in sem si poťkodovala stopalo desne noge.

Naslednji dan sem zato imela ÂťprostoÂŤ, kar tudi ni bilo slabo ‌ Ostali so se z izhodiĹĄÄ?a PodaĹĄpilje nad kanjonom reke Ceti-

nja) bodo nogometaĹĄi Rudarja v novi sezoni znova nastopili v ligi Evropa. V prvem krogu kvalifikacij so bili prosti, v drugem, 12. julija, ob 17.30 pa se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja SP Tre Fiori (San Marino) – Bala Town (Wales). MoĹĄtvo iz San Marina si je v prvem dvoboju na svojem igriĹĄÄ?u prejĹĄnji Ä?etrtek z zmago s 3 : 0 priigralo veliko prednost. ÄŒe bo to dovolj za napredovanje in obisk Velenja, bo znano danes zveÄ?er, ko bodo v gosteh branili ta rezultat. đ&#x;”˛

vos

Petanka OdliÄ?ni Slovenci

Ĺ e en lep ĹĄportni vikend je za tekmovalci petanke. V Ljubljani se je namreÄ? odvijalo prvenstvo v petanki za CCup. Sodelovalo je devet evropskih drĹžav. Tekmovalci so priĹĄli iz Avstrije, MadĹžarske, Poljske, SlovaĹĄke, ÄŒeĹĄke, Belgije, Nizozemske, Ukrajine, HrvaĹĄke in Slovenije. VeÄ? kot 160 petankarjev se je pomerilo na peĹĄÄ?enih igriĹĄÄ?ih ljubljanske Sloge. DomaÄ?i tekmovalci so pokazali, da so izjemno konkurenÄ?ni. Tudi VelenjÄ?ani so sodelovali na tej mnoĹžiÄ?ni tekmi in uspeli doseÄ?i zalo dobre rezultate, saj so po napetih bojih dosegli eno 5. mesto, tri ekipe pa so se uvrstile med 20 najboljĹĄih ekip od ĹĄestdesetih sodelujoÄ?ih. Sicer pa je 1. in 3. mesto pripadlo Slovencem, 2. mesto pa ekipi iz MadĹžarske. ÄŒeprav je tekmovalce med tekmo zmotila nevihta, so uspeĹĄno sklenili zelo uspeĹĄno in prijetno sreÄ?anje. đ&#x;”˛

A. Č.

Po hribih teden dni, ĹĄe ni nastopilo.

Naj za konec prenesem zadovoljstvo udeleĹžencev, ki smo bili z organizacijo in izvedbo planinarjenja po Srednji Dalmaciji zelo zadovoljni, saj sta vodnika Mateja Grat (PD Ĺ marje pri

Cetina se v OmiĹĄu zlije z morjem.

ne podali na OmiĹĄko Dinaro z najviĹĄjim vrhom Kula (863 m).

Tudi ta vzpon ni bil od muh, vsekakor pa zelo zanimiv s prekrasnim razgledom na morje, dolino Cetine, Mosor in otok BraÄ?.

Po sestopu so se v OmiĹĄ vrnili z ladjico, ki jih je po Cetini pripeljala vanj. Vreme je bilo vse dni izredno toplo in sonÄ?no, kar neverjetno za ta Ä?as.

Torek je bil dan slovesa od enkratnega okolja, ki smo ga zapustili opoldne. Kot bi se tega zavedalo tudi vreme, so nebo zaÄ?eli prekrivati oblaki in zastirati sonce. Vse do doma so temnili nebo in nas opozarjali, da (koledarsko) poletje, ki smo ga uĹžili

JelĹĄah) in Miha DjuheriÄ? (PD Velenje) s svojimi pomoÄ?niki odliÄ?no opravila svojo vlogo.

Zelo smo se razveselili vsakega ÂťobhodaÂŤ Silve Zupanc, saj nas je ves Ä?as druĹženja razvajala z domaÄ?imi sladkimi dobrotami. Ĺ ofer avtobusa Peter je veĹĄÄ?e sukal volan po zvitih in ozkih cestah kraĹĄke pokrajine, da nam je nekoliko prikrajĹĄal pot, ki ima polno pasti. V eno od njih se je ujela moja noga, zato ĹĄe posebej hvala vsem, ki so mi pri tem kakorkoli pomagali. Spomini na Dalmacijo pa ostajajo kljub temu nepozabni! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT

5. julija 2018

Plavalni klub Velenje ĹĄe naprej z visoko mero profesionalizma Kratek bazen jih usmerja v kratke discipline

Tekmovalci Plavalnega kluba Velenje ob profesionalnem pristopu trenerjev zelo uspeĹĄni – Klub ima ugled, tekmovalci pa ga imajo radi – Poleg tekmovalnega ĹĄporta skrbijo tudi za strokovno izvedbo plavalnih teÄ?ajev in ĹĄe kaj Mojca Ĺ truc

Pravzaprav si je teĹžko predstavljati. Klub obiÄ?ajno pomeni skupnost ljudi s podobnimi vrednotami in cilji, ki se trudijo nekaj doseÄ?i. NajveÄ?krat v glavnem prostovoljno. V prostem Ä?asu.

In zato le izjemoma zares profesionalno.

Plavalni klub Velenje ima dolgoletno tradicijo. Ĺ˝e vrsto let imajo tako organizacijsko kot strokovno znanje, ki jih uvrĹĄÄ?a med boljĹĄe plavalne klube v drĹžavi. Letos obeleĹžujejo 42 let delovanja in tako kot prejĹĄnja leta so lahko tudi tokrat na svoj naÄ?in dela in rezultate izjemno ponosni.

V srediĹĄÄ?u aktivnosti je tekmovalno plavanje

V Plavalnem klubu Velenje je trenutno v tekmovalno plavanje vkljuÄ?enih pribliĹžno 200 plavalcev v starosti od 6 do pribliĹžno 25 let. V glavnem trenirajo pod

Šmartno ob Paki – V senci svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji je od srede do sobote prejťnji teden tudi v Šmartnem ob Paki utripalo nogometno dogajanje.

Na programu je bilo namreÄ? ĹĄe zadnje dejanje praznovanja 90-letnice igranja nogometa v tamkajĹĄnjem okolju – 5. nogometni kamp Martinko. Glavnina aktivnosti se je odvijala na ĹĄportnem stadionu pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli, kosilo in ustvarjalne delavnice pa so pod mentorstvom ustvarjalnih animatork izvajali v dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki. ÂťKamp postaja del tradicije, ki jo ima nogomet v tukajĹĄnjem okolju. Namenjamo ga otrokom iz bliĹžnje in daljne okolice – deklicam in deÄ?kom, starim od 6 do 13 let, ne glede na nogometno znanje in Ä?lanstvo v drugih klubih, saj je na prvem mestu druĹženje, koristno preĹživljaje prostega Ä?asa,ÂŤ je povedal vodja kampa JoĹže PireÄ?nik. Poleg tega ga med drugim odlikuje ĹĄe dobrodelnost. Nanj so namreÄ? povabili nekaj otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin in s tem poskrbeli za vsaj nekaj dni prijetnih poÄ?itnic po njihovi meri.

Dva ambasadorja

Novost letoĹĄnjega kampa sta bila dva ambasadorja, dva znana obraza slovenske in tudi mednarodne nogometne scene, oba pa sta naredila prve nogometne korake v domaÄ?en klubu – poleg Nika OmladiÄ?a, ki je to vlogo prevzel lani prviÄ?, se mu je letos pridruĹžila ĹĄe Lara PraĹĄnikar. ÂťMenim, da je prav, da pomagam, da se vkljuÄ?im in delim svoje izkuĹĄnje z njimi. Morda bo kdo od njih ĹĄel po moji poti,ÂŤ nam je dejala. Pohvalila je dobro organiziranost kampa, dobre trenerje in izrazila prepriÄ?anje, da so udeleĹženci pri druĹženju prijetnega s koristnim Âťveliko odnesliÂŤ in se zabavali.

okriljem petih rednih trenerjev, ki so svoje znanje izpopolnjevali pri zdaj Ĺže pokojnem beloruskem trenerju dr. Dimitriju ManceviÄ?u. ÂťZelo sem zadovoljen s trenerji,ÂŤ pravi predsednik kluba Marko PrimoĹžiÄ? in dodaja, da so vsi trenerji nekdanji plavalci, ki imajo klub zares radi.

Trenutno se pripravljajo predvsem na drĹžavno prvenstvo v

â?ą

Vsi trenerji so nekdanji plavalci, ki imajo klub res radi.

plavanju, ki bo konec avgusta.

Med najboljĹĄe tekmovalke uvrĹĄÄ?ajo Nastjo GovejĹĄek, ki se je vrnila s ĹĄtudija v ZDA, in mladinko Aido Jusić, ki pa se bo Ĺže pred drĹžavnim prvenstvom predstavila na evropskem mladinskem prvenstvu v Helsinkih.

Sicer pa predsednik kluba pra-

vi, da trenerji ne Ĺželijo pretiravati z udejstvovanjem na tekmovanjih – tekmovalce prijavljajo na tista tekmovanja, ki so zanje dobra, primerna in koristna. In tekmovalci to cenijo. Radi trenirajo, nekateri tudi veliko. ÂťNajboljĹĄi trenirajo tudi po pet ur dnevno ĹĄest dni v tednu,ÂŤ pravi PrimoĹžiÄ?. Ja, nekateri mladi plavajo tudi dve uri pred poukom in nato trenirajo ĹĄe popoldne. ÂťPri plavanju je treba veliko trenirati, vendar samo koliÄ?ina ur v vodi ni bistvena. Pomembno je, da so pravilne tudi tehnike, zato so trenerji na treningih prisotni ves Ä?as,ÂŤ ĹĄe dodaja Marko PrimoĹžiÄ?.

Vedno veÄ? se trenira tudi zunaj vode, tudi v tem pa v Plavalnem klubu Velenje niÄ?esar ne prepuĹĄÄ?ajo nakljuÄ?ju. ÂťStrokovnjaki za podroÄ?je fitnesa pripravijo za boljĹĄe plavalce individualne naÄ?rte, da se tako izognemo morebitnim poĹĄkodbam in treninge maksimalno izkoristimo za dobro pripravljenost telesa,ÂŤ pra-

Kot je za plavanje edino logiÄ?no, tekmovalci veÄ?ino treninga opravijo v vodi. V Velenju jim je na voljo 25-metrski bazen. Žal v mestu Ĺže vrsto let nimamo zunanjega bazena, ki bi vsaj v letnem Ä?asu omogoÄ?al treninge na daljĹĄe razdalje,ÂŤ razmiĹĄlja PrimoĹžiÄ? in dodaja, da za tekmovalce po-

â?ą

DelfinÄ?ki, v kateri plavajo otroci s posebnimi potrebami. Slednji so najboljĹĄi paraplavalci v drĹžavi, delujejo Ĺže pribliĹžno 10 let, trenirajo trikrat tedensko in sodelujejo tudi na evropskih in mednarodnih tekmovanjih. Za njihovo pripravljenost v glavnem skrbijo prostovoljci, skupino pa vodi Katarina Praznik.

Za tiste, ki jih tekmovanja ne

Nekateri mladi plavajo tudi dve uri pred poukom in nato trenirajo ĹĄe popoldne.

Marko PrimoĹžiÄ? – Predsedniku kluba se mandat ob koncu letoĹĄnjega leta izteka. A doslej ga je ponovil Ĺže veÄ?krat in morda bo tako tudi tokrat.

vi predsednik Plavalnega kluba Velenje.

Kot pravi, mora tekmovalec za moĹžnost doseganja velikih uspehov v plavanju priÄ?eti trenirati vsaj v zaÄ?etku osnovne ĹĄole. V Velenju imajo otroci prav v tem obdobju odliÄ?no priloĹžnost, da se s klubom pobliĹžje spoznajo.

Mestna obÄ?ina Velenje namreÄ? vsem prvoĹĄolcem in drugoĹĄolcem omogoÄ?a 10-urni teÄ?aj plavanja (v tretjem razredu takĹĄen teÄ?aj financira drĹžava).

leti organizirajo treninge na Ravnah na KoroĹĄkem in na Ptuju.

Poleg tega so se v klubu danim pogojem prilagodili tako, da se v glavnem usmerjajo v kratke tekmovalne discipline.

DelfinÄ?ki so najboljĹĄi paraplavalci v drĹžavi

Plavanje je za zdravje zelo koristna aktivnost. Tudi v Velenju zato ne plavajo le tisti, ki tekmujejo na najvidnejĹĄih prvenstvih.

V okviru Plavalnega kluba Velenje delujejo tudi veteranska sekcija (v kratkem se odpravljajo na evropsko prvenstvo v Kranj), sekcija vodne koĹĄarke in skupina

Nogomet je zakon, ostalo pa super Nogometni kamp Marinko NK Šmartno 1928 privabil 60 otrok – Dobrodelnost in draŞba originalnih dresov – Prihodnje leto novosti?

zanimajo, deluje v okviru kluba tudi skupina Plavanje za zdravje. Konec leta jih Ä?aka volilna skupĹĄÄ?ina.

Marko PrimoĹžiÄ? v ĹĄali pravi, da skoraj ne ve toÄ?no, koliko mandatov je Ĺže na mestu predsednika kluba. Z letoĹĄnjim letom se mu sedanji izteka, saj Ä?aka Plavalni klub Velenje ob koncu letoĹĄnjega leta volilna skupĹĄÄ?ina. ÂťÄŒe se bodo Ä?lani strinjali in me ĹĄe Ĺželeli, bom morda ostal predsednik tudi naprej,ÂŤ razkriva PrimoĹžiÄ?. đ&#x;”˛

terih takĹĄnega projekta ne mogli izvesti. Vsako leto pridobijo kakĹĄnega na novo, kar dokazuje, da so na pravi poti in da delajo dobro.

Sestavni del aktivnosti zakljuÄ?ka kampa je bila draĹžba dresov.

DraĹžili so dres Luke ZahoviÄ?a s podpisi veÄ?ine igralcev NK Maribor, drese obeh ambasadorjev kampa, originalne drese s podpisi ukrajinske reprezentance, nogometnih reprezentanc Makedonije, Slovenije in MadĹžarske, originalni dres AS Monako za ligo prvakov.

Že danes razmiťljajo o prihodnjem kampu

Letos prviÄ? so se zabavali tudi v adrenalinskem parku v kampu Menina v Varpolju. (Foto: A. Feldin)

Rekli so â?ą NataĹĄa Kotnik iz Ve-

lenja: ÂťSin se Martinka udeleĹžuje letos drugiÄ?, lepo mu je, uĹživa, uĹživamo pa tudi starĹĄi. PrepriÄ?ana sem, da mu je tu bolje kot sedeti doma za raÄ?unalnikom, igrati igrice in podobno.

Tisti, ki ne poskusijo, ne vedo, kaj zamujajo. Organizatorji so poskrbeli, da so se otroci poleg nogometa seznanili ĹĄe z atletskimi veĹĄÄ?inami, doĹživeli poletno osveĹžitev na kopanju v termah, da posebej ne omenjam adrenalinskega parka, ki je navduĹĄil vse po vrsti.ÂŤ Med ĹĄestimi deklicami sta bili Lea EmerĹĄiÄ? in Laura Verdev: ÂťPrviÄ? sva na kampu in imava

Za spoznavanje in urjenje nogometnih veĹĄÄ?in so poskrbeli trenerji, kondicijo so nabirali pod vodstvom trenerja Marka Pokleke, spoznali so ĹĄolo teka (pred-

se super. Nogomet ni le igra za fante, vĹĄeÄ? je tudi nama. Prav tako druĹženje z Laro, za katero je igranje nogometa tako enostavno.ÂŤ Lian BakariÄ?: ÂťStar sem pet let in ati mi je rekel, da grem lahko na kamp, Ä?e Ĺželim, ali pa v vrtec. OdloÄ?il sem se za kamp in ful fajn je. Nogomet je seveda zakon, ostale stvari so super. StarejĹĄi mi malo nagajajo, a se jim ne pustim. Ob prihodu domov nisem utrujen in vedno komaj Ä?akam naslednjega dne.ÂŤ

stavila jim jo je Jerneja Smonkar iz Atletskega kluba Velenje), veliko o nogometni tehniki jim je razloĹžil Miki KondiÄ?. ÂťZ raznimi aktivnostmi smo poskrbeli,

LetoĹĄnjega kampa se je udeleĹžilo 60 otrok iz Ĺ martnega ob Paki, njegove bliĹžnje in daljne okolice, tudi iz drugih delov Slovenije. Ĺ e posebej ponosni so na brata, ki so ju starĹĄi Ĺže petiÄ? zapored vozili na kamp iz Kisovca.

Po besedah PireÄ?nika Ĺže danes razmiĹĄljajo, kako bi kamp ĹĄe popestrili. Doslej so vztrajali pri shemi 3 + 1 oziroma tri dni treniranja, druĹženja, zadnji dan kampa pa igranje nogometnih tekem in ĹĄportno druĹženje s starĹĄi ter drugimi ljubitelji nogometa. Za prihodnje leto razmiĹĄljajo o ĹĄiritvi kampa na cel teden in moĹžnosti, da bi udeleĹženci od drugod morebiti v kraju tudi prenoÄ?ili. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Atletika Lara PraĹĄnikar in JoĹže PireÄ?nik menita, da je takĹĄno ĹĄportno-druĹžabno druĹženje, kot ga izvajajo na kampu, prava oblika koristnega preĹživljanja poÄ?itnic.

da se jim je nenehno nekaj dogajalo: od nogometne odbojke, nogometnega biljarda, kopanja, do obiska adrenalinskega parka Menina, kamor smo letos prviÄ?

peljali celo skupino,ÂŤ je dodal PireÄ?nik in se ob tem zahvalil vsem prostovoljcem, ki so si za druĹženje z otroki vzeli tudi dopust, ter pokroviteljem, brez ka-

Horvatova zmagala na SlovaĹĄkem

Bratislava, 29. junija - Slovenska rekorderka Anita Horvat (Velenje) je na atletskem mitingu v slovaĹĄkem Ĺ amorinu zmagala v teku na 400 m in se s Ä?asom 52,26 sekunde znova zelo pribliĹžala svojemu slovenskemu rekordu (51,94), ki ga je dosegla 14. julija lani v Bydgoszczu. Obenem je premagala tudi nekdanjo svetovno prvakinjo Amantle Montsho iz Bocvane (52,55).

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

5. julija 2018

Zaprli bodo nevarni prehod Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v sodelovanju s Slovenskimi Ĺželeznicami posodabljajo in ukinjajo nevarne ĹželezniĹĄke prehode. Med te sodi tudi ĹželezniĹĄki prehod v vaĹĄki skupnosti Slatine, in sicer na lokalni cesti Ĺ martno ob Paki– Slatine. Je nevaren, ker je sredi kmetijskih zemljiĹĄÄ?, na njem so se v preteklosti Ĺže zgodile nesreÄ?e, tudi s smrtnim izidom.

V zvezi z ukinitvijo omenjenega ĹželezniĹĄkega prehoda so na zadnji seji sredi prejĹĄnjega meseca ĹĄmarĹĄki svetniki sprejeli podroben obÄ?inski prostorski naÄ?rt. V obrazloĹžitvi je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar med drugim povedal, da sta za zagotovitev varnosti pri preÄ?kanju ĹželezniĹĄke proge lokalna skupnost in Direkcija RS za infrastrukturo maja lani podpisali sporazum o financiranju nadomestne cestne infrastruktu-

NaÄ?elni dogovor o odkupu objekta je sprejet, in Ä?e bodo stvari stekle po predvidevanjih, bodo k izgradnji nadomestne cestne infrastrukture morda pristopili ĹĄe letos

re zaradi zapiranja ĹželezniĹĄkega prehoda na cesti proti Slatinam.

Pri tem je obÄ?ina prevzela nalogo priprave projektne dokumentacije in pridobitve zemljiĹĄÄ?a, vsa ostala dela pa bo financirala direkcija. ÂťPriprava dokumentacije oziroma sprejem podrobnega

obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta se je nekoliko zavlekel, ker so potrebna zemljiĹĄÄ?a v lasti drĹžavnega sklada kmetijskih zemljiĹĄÄ? in gozdov. Poleg tega je bilo treba izdelati ĹĄe hidravliÄ?no-hidroloĹĄko ĹĄtudijo, saj gre za obmoÄ?je, na katerem so tudi teĹžave z me-

teornimi vodami oziroma razlivanjem voda. ObÄ?inski podrobni prostorski naÄ?rt bo stopil v veljavo, ko bodo podale pozitivno mnenje ĹĄe Slovenske Ĺželeznice.

Potrebno bo pripraviti ĹĄe projekt za ureditev povezovalne ceste in seveda dogovor o odkupu objekta. NaÄ?eloma smo tega Ĺže opravili. ÄŒe bodo stvari stekle po predvidevanjih, bomo morda zaÄ?eli graditi povezovalno cesto ĹĄe letos, zanesljivo pa prihodnje leto.ÂŤ Sprejet naÄ?rt predvideva izgradnjo nove povezovalne ceste tik ob ĹželezniĹĄki progi od kriĹžiĹĄÄ?a Ä?ez Ĺželeznico v Ĺ martnem ob Paki do opuĹĄÄ?enega vodnega Ä?rpaliĹĄÄ?a v vaĹĄki skupnosti Slatine ter rekonstrukcijo ceste do Grudnovege mostu. Projektantska ocena naloĹžbe znaĹĄa dobrih 300 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Tp

POLICIJSKA kronika Pri ĹĄoli zbil otroka Ĺ oĹĄtanj, 28. junija – V Ä?etrtek okoli 13.30 je pred osnovno ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju voznik osebnega avtomobila zbil otroka. Utrpel je hujĹĄo telesno poĹĄkodbo. Policisti so se po ogledu kraja prometne nesreÄ?e odloÄ?ili, da bodo vozniku zaradi malomarnosti napisali kazensko ovadbo.

Pri plaÄ?evanju s karticami bodite zraven!

Velenje, 28. junija – V Ä?etrtek so velenjski policisti obravnavali (ĹĄe eno) neÄ?edno spletno dejanje, ko je nekdo z uporabo tujega negotovinskega sredstva obÄ?ana oĹĄkodoval za slabih 100 evrov. Na spletu je opravil devet nakupov v imenu in s podatki oĹĄkodovanÄ?eve kartice.

Policisti ob tem primeru opozarjajo, naj bodo tisti, ki plaÄ?ujejo s plaÄ?ilnimi oziroma kreditni-

Iz POLICISTOVE beleŞke Tujci se bodo prostovoljno vrnili domov Šoťtanj, 29. junija – V petek so policisti v Termoelektrarni Šoťtanj obravnavali 21 tujcev, ki so v Sloveniji bivali nezakonito.

Napisali so jim odloÄ?be o prostovoljni vrnitvi v njihovo drĹžavo.

Uporabili prisilna sredstva Mislinja, 30. junija – V soboto so morali velenjski policisti posredovati v Mislinji, kjer se je obÄ?an, ki je pregloboko pogledal v kozarec, nedostojno vedel na javnem kraju, se prepiral in Ĺžalil tudi policiste, ko so ti priĹĄli, da bi ga umirili. Da so ga, so morali uporabiti prisilna sredstva.

mi karticami, pri tem vedno prisotni, spremljajo pa naj tudi, kaj poÄ?ne oseba, ki so ji zaupali kartico, saj lahko vedno izkoristi trenutek nepazljivosti in s kartice prepiĹĄe ali kopira podatke, potem pa jih uporabi na spletu.

Prebolda. Ko ju je opazil, je pobegnil.

Dan za tem, v soboto, pa je bilo vlomljeno v ĹĄe eno stanovanjsko hiĹĄo, tudi v Preboldu.

Storilec, ki je v hiĹĄo vlomil skozi terasna vrata, je ukradel veÄ? kosov zlatnine.

V petek poÄ?ilo petkrat

Izginile traktorske verige

Velenje, 29. junija – V petek se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo pet prometnih nesreÄ?, ki so jih obravnavali policisti. V njih se je ena oseba laĹžje telesno poĹĄkodovala, v dveh pa sta povzroÄ?itelja s kraja pobegnila.

Mozirje, 30. junija – Policisti so v soboto zjutraj na Raduhi obravnavali tatvino traktorskih verig, ki jih je obÄ?an po opravljanju del pustil v gozdu.

Enkrat pobegnil, enkrat ne Ĺ˝alec, 29. junija – V petek okoli 21.30 je neznanec med tem, ko sta bila lastnika doma, vlomil v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju

Mozirje, 1. julija – V nedeljo popoldan se je v Logarski dolini huje poťkodoval 44-letni kolesar, ki je pri voŞnji po klancu navzdol, v blagem levem ovinku zapeljal na bankino, izgubil oblast nad kolesom in padel.

Podpis pogodbe V Ĺ oĹĄtanj pridejo za ureditev 14 redarji trikrat kolesarskih postajaliĹĄÄ? tedensko Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je lani sprejela Celostno prometno strategijo, v kateri velik poudarek namenja trajnostni mobilnosti. V sklopu strategije se je Ĺže lotila ureditve parkiriĹĄÄ? za kolesa v mestu Ĺ oĹĄtanj, za ta namen pa pridobila tudi finanÄ?na sredstva kohezijskega sklada (kot soudeleĹžbo).

Kolesarska postajaliĹĄÄ?a bo uredilo podjetje Nivig iz Ĺ oĹĄtanja. Na ĹĄtirinajstih lokacijah letos in prihodnje leto bo postavilo stojala za parkiranje koles in poskrbelo za urbano opremo s klopmi, koĹĄi za smeti in zasadilo drevesa. Ureditev bo stala blizu 180.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Za druge je bilo preglasno TopolĹĄica, 30. junija – V soboto okoli polnoÄ?i so ĹĄli policisti zaradi glasne glasbe, ki jo je predvajala in s katero je motila druge, v TopolĹĄico. ObÄ?anki so napisali plaÄ?ilni nalog.

Zamenjal nakupovalni voziÄ?ek Velenje, 1. julija – V nedeljo je policiste poklical varnostnik iz ene od velenjskih trgovin, kjer naj bi nekdo stranki iz nakupovalnega voziÄ?ka, kot se mu je potoĹžila, ukradel nahrbtnik. Pa se je izkazalo, da ni ĹĄlo za tatvino, ampak je stranka sama po pomoti zamenjala nakupovalni voziÄ?ek.

Hudo poĹĄkodovan kolesar

Pogodbo sta podpisala Ĺžupan Darko Menih in direktor Niviga Luka Petrak. (foto: arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

Lani so napisali 116 plaÄ?ilnih nalogov in izrekli 59 opozoril Ĺ oĹĄtanj – MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje opravlja naloge v obÄ?inah ustanoviteljicah, v katerih opravlja nadzor nad izvajanjem doloÄ?b sprejetih obÄ?inskih odlokov ter nekaterih veljavnih drĹžavnih prepisov.

Za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj so v lanskem letu inĹĄpektorji in redarji opravili 362 aktivnosti, najveÄ? v medobÄ?inskem redarstvu (252), sledi podroÄ?je varstva okolja (62) in komunalne inĹĄpekcije (21).

MedobÄ?insko redarstvo je nadzore v Ĺ oĹĄtanju v popreÄ?ju izvajalo trikrat tedensko, dopoldan in popoldan ob razliÄ?nih urah. Redarji so izrekli 59 opozoril in izdali 116 plaÄ?ilnih nalogov. ObÄ?inski redarji so v dogovoru z vodstvom obÄ?inske uprave izvajali represivne ukrepe za vse krĹĄitve, za katere so pristojni. Tako je obÄ?inski redar za vsako ugotovljeno krĹĄitev izdal plaÄ?ilni nalog, razen ko je na kraju samem presodil, da so bile podane okoliĹĄÄ?ine, ki so omogoÄ?ale izrek opozorila.

Najpogosteje so opozorila ali kazni izrekli zaradi neoznaÄ?enega Ä?asa prihoda na parkiriĹĄÄ?e oziroma odvoza po izteku dovoljenega Ä?asa (83-krat). Druge krĹĄitve so se nanaĹĄale na parkiranje na mestu, kjer je to prepovedano s prometno signalizacijo, na prehodu za peĹĄce ali ploÄ?niku, na prometnih povrĹĄinah, ki niso namenjene prometu, parkiranju na mestu za invalide in tudi v kriĹžiĹĄÄ?u. đ&#x;”˛

mkp

Naj pot na poÄ?itnice ostane v lepem spominu Julij je prvi mesec glavne turistiÄ?ne sezone, ko je na naĹĄih, pa tudi evropskih (avto)cestah veÄ? avtomobilov in zastojev.

Ob poveÄ?ani gostoti prometa se poveÄ?ajo tudi tveganja in nepredvidljivost prometnih okoliĹĄÄ?in, od okvar vozil, prometnih nesreÄ?, rednih in intervencijskih vzdrĹževalnih del. V zadnjih letih so vse bolj nepredvidljive, a niÄ? manj neugodne in celo nevarne vremenske razmere. Poletne nevihte so vselej bile spremljevalke toplega in vroÄ?ega poletja, toda v zadnjem desetletju so se poletne vroÄ?ine nekako modificirale. Postale so bolj intenzivne in imajo praviloma manjĹĄi obseg, koliÄ?ina padavin, silovitost vetra ali koliÄ?ina in velikost toÄ?e pa povzroÄ?ajo veliko veÄ? nevĹĄeÄ?nosti in materialne ĹĄkode. Preden se odpravimo na pot, pomislimo na vse naĹĄteto, in Ä?e Ĺželimo zmanjĹĄati tveganje, da nas ujame poletna nevihta, se odpravimo v zgodnjih jutranjih urah.

Ko izberemo poÄ?itniĹĄki kraj, se moramo zavedati dejstva, da bomo morali priti do tja. ÄŒe ne potujemo s turistiÄ?no agencijo in se odpravljamo na pot z lastnim vozilom do konÄ?nega cilja ali zgolj do letaliĹĄÄ?a, od koder bomo odleteli proti poÄ?itniĹĄki destinaciji, se moramo na pot pripraviti. ZaÄ?etek potovanja je naÄ?rtovanje relacije potovanja. Ali bomo izbrali najhitrejĹĄo relacijo po avtocestnih odsekih ali magistralne, regionalne in celo lokalne ceste, je odvisno od tega, kam in kdaj se odpravljamo na poÄ?itnice. Na spletu lahko najdemo ĹĄtevilne vire informacij, ki omogoÄ?ajo naÄ?rtovanje poti. Na spletni strani slovenske policije www.policija.si lahko najdemo aktualne podatke o prometnih zastojih na mejnih prehodih in Ä?akalnih dobah. Ĺ tevilne in vsestransko uporabne informacije o aktualnem dogajanju na slovenskih cestah lahko najdemo tudi na spletni strani www.amzs. si, kjer je vrsta nasvetov, ki se nanaĹĄajo na ceste in stanje v prometu zunaj naĹĄih meja. ÄŒe potujemo v druge drĹžave, imamo danes moĹžnost, da se sami seznanimo z informacijami avto-moto zdruĹženj, klubov in drĹžavnih prometnoinformacijskih centrov o aktualnih prometnih razmerah na relaciji naĹĄega potovanja. Pred potovanjem je priporoÄ?ljivo, da se seznanimo tudi z naÄ?inom plaÄ?ila cestnin. Ali se cestnina plaÄ?uje klasiÄ?no na cestninskih postajah, z nakupom nalepke (vinjete) ali ob vstopu v drĹžavo, je odvisno od drĹžave, kamor potujemo. V nekaterih drĹžavah se cestnina plaÄ?a prav za vse ceste, ponekod se plaÄ?ujejo le odseki, predori, mostovi ali prelazi, ponekod boste morali plaÄ?ati za vstop v nekatera mesta, v doloÄ?enih drĹžavah pa se boste peljali povsem brezplaÄ?no. Zato je priporoÄ?ljivo, da se seznanimo s temi podrobnostmi, da se izognemo morebitnim nevĹĄeÄ?nostim ob zapornicah, ob krĹĄitvah pa tudi postopkom nadzornih sluĹžb in organov, ki nam bodo poleg denarja vzeli tudi nekaj Ä?asa, s tem pa tudi poÄ?itniĹĄkega rzpoloĹženja.

Pomembno je, da se na pot odpravimo, kolikor se da dovolj spoÄ?iti, umirjeni in pripravljeni. S predhodno pripravljenim tehniÄ?no brezhibnim vozilom, pa tudi z odsevnim brezrokavnikom pri roki ali na vrhu prtljaĹžnega prostora, poleg varnostnega trikotnika, rezervnih Ĺžarnic in kompleta prve pomoÄ?i. Ne zaradi policijske kontrole, ampak da nam je pri roki, Ä?e bi karkoli od tega potrebovali. Prostor med potovalnim in prtljaĹžnim delom vozila naj bo loÄ?en s pregrado ali mreĹžo, da ob sunkovitem zaviranju ali morebitnem trÄ?enju kosi prtljage ne priletijo v voznika in sopotnike. Ustrezne priprave zahteva tudi prevaĹžanje streĹĄnih kovÄ?kov, koles ali drugih ĹĄportnih rekvizitov na strehi vozila, saj streĹĄna prtljaga vpliva na stabilnost vozila. UpoĹĄtevajmo tudi spremenjeno viĹĄino vozila, zlasti ob moÄ?nejĹĄem vetru ali pri voĹžnji pod podvozi, na trajektih, parkirnih hiĹĄah ali nadstreĹĄkih.

V avtu naj ne manjka voda in hladilna torba s hrano, saj ne moremo predvideti morebitnih zastojev. Dobre priprave so namreÄ? zagotovilo, da bo pot na poÄ?itnice poleg prijetnega spomina tudi bolj varna. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

PokopaliĹĄka z novo razsvetljavo Velenje, 27. junija – Mestna obÄ?ina Velenje je na PokopaliĹĄki cesti v Pesju uredila novo javno razsvetljavo. Na dolĹžini 550 metrov je v sredo prviÄ? zasvetilo 22 novih energijsko varÄ?nih LED svetil, ki ne povzroÄ?ajo svetlobnega onesnaĹževanja. S tem so zagotovili veÄ?jo varnost peĹĄcem in drugim udeleĹžencem v prometu na obmoÄ?ju, ki je zaradi bliĹžine pokopaliĹĄÄ?a gostejĹĄi. Vrednost del znaĹĄa 43.000 evrov, izvedlo pa jih je podjetje SCR. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

5. julija 2018

23

Vsak se lahko znajde v finanÄ?nih teĹžavah NajslabĹĄe bo naredil, Ä?e si bo pred dolgovi zatiskal oÄ?i – V Zvezi potroĹĄnikov Slovenije svetujejo, da v takih primerih poiĹĄÄ?ete pomoÄ? in si izdelate reĹĄevalni naÄ?rt Milena KrstiÄ? - Planinc

ÂťSlovenci veljamo za precej varÄ?en narod. A ko smo na temo zadolĹženosti opravili anketo, se je pokazalo, da je imela polovica vpraĹĄanih vsaj eno vrsto dolga.

Vsi dolgovi seveda niso enaki.

Nekateri so smiselni, ker nam izboljĹĄajo Ĺživljenje, drugi pa popolnoma nesmiselni in nepotrebni,ÂŤ pravi Alina MeĹĄko iz Zveze potroĹĄnikov Slovenije (ZPS).

Nekateri se res teĹžko odpovedo nepotrebnim stvarem (poÄ?itnice, ki trajajo en teden, odplaÄ?ujemo pa jih dve leti, drag avto, ki si ga ne moremo privoĹĄÄ?iti ...), za katere mislijo, da jih bodo osreÄ?ile. Od tu do prezadolĹženosti pa ni veÄ? daleÄ?.

Ĺžave z odplaÄ?evanjem kredita.

Namenjajo jo vsem tistim, ki so preobremenjeni s krediti in drugimi dolgovi, ki ne vedo, kako bodo kredit odplaÄ?ali, ki zaradi dolgov ne najdejo sredstev za sprotno Ĺživljenje in so v nenehnem stresu.

Premislek, Ä?e je nujno

ÂťKredit in drugi dolgovi prinaĹĄajo tveganja za posameznika in njegovo druĹžinsko okolje, zato je pomembno, da potroĹĄnik,

ReĹĄitev ni v zatiskanju oÄ?i in odlaganju poloĹžnic na kup, ampak v ukrepanju, pravijo v Zvezi potroĹĄnikov Slovenije (ZPS). V

â?ą

okviru izvajanja javne sluĹžbe obveĹĄÄ?anja in izobraĹževanja potroĹĄnikov so s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru projekta 'Vem veÄ?' pripravili broĹĄuro z naslovom Te-

Naredite seznam svojih dolgov

V ZPS tistim, ki so se znaĹĄli v primeĹžu zadolĹženosti, svetujejo, da naredijo seznam svojih dolgov in jih razporedijo po pomembnosti. ÂťNajpomembnejĹĄi so stanovanjski kredit, saj lahko izgubite svoj dom, raÄ?uni za tekoÄ?e stroĹĄke, da vam ne odklopijo elektrike, ogrevanja ‌ in dolgovi, za katere so Ĺže izdani pre-

â?ą

ZPS je nevladna organizacija.

Financirajo se s Ä?lanarino, nekaj sredstev pa pridobijo iz projektov.

BroĹĄura TeĹžave z odplaÄ?evanjem kredita

Ne glede na vzrok, zaradi katerega se je posameznik znaĹĄel v finanÄ?nih teĹžavah, je pomembno, da si pred njim ne zatiska oÄ?i, ampak poiĹĄÄ?e pomoÄ? in naredi reĹĄevalni naÄ?rt.

naÄ?rt, kako stopiti iz zaÄ?aranega kroga.ÂŤ

Alina MeĹĄko: ÂťNikoli ne ignorirajte raÄ?unov, izvrĹĄb, poloĹžnic ...ÂŤ.

preden se odloÄ?i za zadolĹžitev pri banki ali nebanÄ?nem dajalcu kreditov, dobro prouÄ?i morebitne nevarnosti ter premisli, ali je to res nujno potrebno,ÂŤ pravi Alina MeĹĄko.

Dobro je prej, preden se zadolĹžimo, preuÄ?iti morebitne nevarnosti in si vzeti Ä?as za premislek, kaj dejansko potrebujemo in ali se je za to vredno zadolĹžiti. ÂťÄŒe pa se znajdete v situaciji, ko kreditnih ali lizing obrokov ne morete veÄ? odplaÄ?evati, takoj poiĹĄÄ?ite pomoÄ? in naredite

ÂťPogosto dobimo vpraĹĄanje v smislu – s fantom iĹĄÄ?eva kredit za stanovanje, kako naj to narediva? Enostavnega odgovora na to vpraĹĄanje ni. Vzeti si je treba Ä?as. Najprej poiskati informacije, ZPS je en vir, banka drug, mogoÄ?e vpraĹĄate znance, ki so Ĺže vzeli kredit, koga, ki se na to spozna ‌ Najpomembneje je, da o tem pridobite znanje. Potem je treba pridobiti konkretne ponudbe bank in jih znati med seboj primerjati. Hitra odloÄ?itev vas lahko zelo drago stane in vpliva tudi na vaĹĄe osebno Ĺživljenje.ÂŤ

dlogi za izvrĹĄbo oziroma izdani sklepi za izvrĹĄbo. Vse preostale dolgove pri kreditih, plaÄ?ilnih karticah, limitih ter morebitne dolgove, ki jih imate na Ä?rnem trgu, razvrstite po viĹĄini obrestne mere. Tisti, ki imajo viĹĄjo obrestno mero, so draĹžji in jih je smiselno poravnati prej,ÂŤ pravijo na ZPS.

Preglejte svoje finanÄ?no stanje

ÂťTo pomeni, da upoĹĄtevate vse prihodke, ki jih imate vi in Ä?lani vaĹĄe druĹžine, in tudi premoĹženje. Enako bodo namreÄ? naredili vaĹĄi upniki. UpoĹĄtevali ne bodo le vas, temveÄ? tudi vaĹĄe bliĹžnje,ÂŤ pravi MeĹĄkova.

Pomembno se je zavedati, da je prodaja premoĹženja za poplaÄ?ilo dolgov veliko ugodnejĹĄa, Ä?e jo izvedete sami. ÂťKadar je prodaja neizogibna, prevzemite odgovornost ne glede na to, kako teĹžko vam je prodati avto ali stanovanje.ÂŤ

Izdelajte Ä?asovni naÄ?rt za odplaÄ?ilo dolgov

Glede na svoje finanÄ?no stanje izdelajte Ä?asovni naÄ?rt za odpla-

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Ä?ilo dolgov. IzraÄ?unajte, koliko lahko odplaÄ?ate meseÄ?no in v kolikĹĄnem Ä?asu bi s takim tempom dolg poplaÄ?ali v celoti. ÂťBodite realni – ne priÄ?akujte od sebe preveÄ?, a tudi ne premalo. Pripravite gospodinjski proraÄ?un za naslednje leto in ga meseÄ?no posodabljajte. Spremljate svoje prihodke in izdatke.ÂŤ

ÄŒim prej vzpostavite stik z upniki

Morda boste ugotovili, da odplaÄ?evanje kredita na dosedanji naÄ?in za vas ni izvedljivo. Upnikom lahko predlagate eno naslednjih moĹžnosti: reprogram kredita, moratorij ali konsolidacijo.

Za odplaÄ?ilo dolgov ne najemajte novih kreditov ali limitov. ÂťZelo pomembno pa je, da Ä?im prej vzpostavite stik z upniki. Morda ga je upnik Ĺže skuĹĄal navezati z vami, pa ste se temu izognili. Nikar ne poÄ?nite tega!

Ne odlaĹĄajte, ampak zaÄ?nite z njim komunicirati.ÂŤ

Skrivanje ni smiselno

Nikoli ne ignorirajte raÄ?unov, izvrĹĄb, poloĹžnic ‌ ÂťV sebi vemo, da nas to ne bo peljalo daleÄ?. Dolgovi bodo ostali. Treba jih bo slej ko prej poravnati. Pa ne smo to. Zraven pridejo ĹĄe obresti, stroĹĄki opominov, izvrĹĄb ‌ Nobeno odlaĹĄanje, skrivanje pred samim seboj ni smiselno. ÄŒim prej je treba ukrepati in sproti poravnavati obveznosti, kolikor je to le mogoÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛

Na spletni stani www.vemvec.si, ki je kljuÄ?na informacijska toÄ?ka javne sluĹžbe obveĹĄÄ?anja in izobraĹževanja potroĹĄnikov, lahko najdete vrsto koristnih informaciji, tudi broĹĄuro TeĹžave z odplaÄ?evanjem kredita si lahko na njej ogledate v celoti.

V broĹĄuri so navedeni tudi kontakti razliÄ?nih organizacij, ki lahko potroĹĄnikom pomagajo v stiski.

Poleti najveÄ? smrtnih Ĺžrtev zaradi prehitre voĹžnje

Lani se je samo v poletnih mesecih zgodilo 4.849 prometnih nesreÄ?, v katerih je bilo 31 smrtnih Ĺžrtev. V prometnih nesreÄ?ah, ki se zgodijo v poletnih mesecih, v zadnjih petih letih izstopa ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev zaradi neprilagojene hitrosti. Ĺ tevilo umrlih zaradi neprilagojene hitrosti se je predvsem poveÄ?alo lani, saj je v primerjavi s poletjem 2016 naraslo iz 9 na 14 umrlih. Od tega se je najveÄ? prometnih nesreÄ? zgodilo v naselju z uliÄ?nim sistemom (3.100 nesreÄ? oz. 49 %), v naselju brez uliÄ?nega sistema (963 nesreÄ? oz. 15 %) in na avtocesti (618 nesreÄ? oz. 10 %). Na ostalih cestah je deleĹž znaĹĄal manj kot 6 %.

Motoristi so najbolj ogroĹženi, naraĹĄÄ?a pa ĹĄtevilo Ĺžrtev med tujimi drĹžavljani

Lani poleti je bilo najveÄ? smrtnih Ĺžrtev med vozniki enoslednih motornih vozil, skupaj 13 umrlih oz. 4 veÄ? kot v enakem obdobju lani. Pri ostalih skupinah udeleĹžencev pa beleĹžimo zmanjĹĄanje v primerjavi s prejĹĄnji-

Bik od 21. 4. do 21. 5.

V teh dneh se boste resno vpraĹĄali,ali so vaĹĄa priÄ?akovanja res previsoka. To vam namreÄ? oÄ?itajo nadrejeni. Ne jezite se nase in na druge, saj si vse skupaj preveÄ? Ĺženete k srcu. Ste paÄ? na eni od Ĺživljenjskih prelomnic, kar nikoli ni lahko. Tudi vi se boste morali spremeniti, Ä?e Ĺželite, da se vse izteÄ?e tako, kot si Ĺželite. Uteho boste iskali v ljubezni. Partner bo na vaĹĄi strani, stvari pa bo videl bolj Ä?isto kot vi. TeĹžav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, a vam to ne bo dovolj, da bi bili Ä?isto sreÄ?ni. V nedeljo se boste imeli izjemno lepo, saj vam partner pripravlja preseneÄ?enje.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ker presliĹĄite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo najbliĹžji, vam bo zdravje ta mesec ĹĄe naprej precej nagajalo. V naslednjih dneh boste tudi izvedeli, da ni niÄ? resnega. Ker gre le za prehodne teĹžave, se boste v nekaj dneh pomirili.

Samskim se obeta prava poletna avantura. ÄŒeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v niÄ? resnejĹĄega, boste v njej zelo uĹživali. Sploh, ker boste ugotovili, da ĹĄe vedno znate flirtati.

Vezane Ä?aka miren, skorajda dolgoÄ?asen teden, sploh, Ä?e ga boste preĹživeli v sluĹžbi. Za tiste, ki ste Ĺže na dopustu, to ne velja. UĹživali boste na polno, dnevi bodo Ä?isto prekratki.

Rak od 22. junija do 22. julija

Ĺ e vedno ne boste imeli prave energije. V naslednjih dneh boste teĹžko opravljali vse naloge, ki vam jih bodo postavljali v sluĹžbi. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Po nekaj dneh boste ĹĄe bolj nesreÄ?ni, predvsem pa telesno izÄ?rpani. Spoznali boste, da pogosteje potrebujete spremembo okolja in ljudi, saj vam tisti, s katerimi preĹživite veÄ?ino dneva, niso najbolj naklonjeni. Zato zaÄ?nite bolje izkoriĹĄÄ?ati proste vikende. ZaÄ?nite Ĺže ta teden. Kako ga boste preĹživeli, planirajte vnaprej, da vas ne bo kaj neprijetno presenetilo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zvezde vam svetujejo, da umirite svoj temperament. V naslednjih dneh se ne spuĹĄÄ?ajte v prepire, Ä?eprav bo priloĹžnosti zato veliko. ÄŒe se boste uspeli ugrizniti v jezik, se bo izĹĄlo brez posledic, Ä?e boste povedali svoje mnenje, pa ne. Od vaĹĄe samozavesti bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale na ljubezenskem podroÄ?ju. Po dolgem Ä?asu boste namreÄ? ljubosumni in sumniÄ?avi. Partner se ne bo prav niÄ? potrudil, da vas prepriÄ?a v nasprotno. To bo kot olje na ogenj, zato boste ponovno spoznali, da ni vse zlato, kar se sveti. In da tudi najbliĹžjim ne morete v celoti zaupati. Ali so vaĹĄi sumi pravi ali ne, pa ta teden ĹĄe ne boste vedeli.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Dobro obdobje je pred vami, saj bo letoĹĄnji julij res vaĹĄ mesec. Na vaĹĄe poÄ?utje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti, ki vas Ä?akajo na vaĹĄi poslovni poti. PrepriÄ?ani boste v svojo zgodbo, zato jo boste spretno peljali naprej, tudi preko Ä?eri. Ĺ˝al vam jih bodo nastavljali tudi ljudje, ki ste jim doslej zaupali. Zato ob koncu tedna naredite obraÄ?un z bliĹžnjo preteklostjo. Kar se vam dogaja, boste videli Ä?isto po svoje. To pomeni, da si pred resnico zatiskate oÄ?i. Optimizem vam bodo vlivali le druĹžinski Ä?lani, vsi ostali pa se bodo ĹĄe naprej obnaĹĄali, kot da vam ne privoĹĄÄ?ijo uspeha. Pri tem bodo iskreni, saj vam ga res ne. Vam pa ne preostane niÄ? drugega, kot da greste naprej.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Ni vse za vsaka uĹĄesa, zato zelo pazite, komu boste zaupali dobro novico, ki ne bo vĹĄeÄ? niti vam. Ĺ e manj se je bodo razveselili vsi, ki bodo z njo dobili potrditev, da se stvari spreminjajo na slabĹĄe. Dobro veste, kako je, Ä?e ĹželiĹĄ nekaj obdrĹžati zase, pa vsi Ĺželijo, da jim poveĹĄ, zakaj se obnaĹĄaĹĄ drugaÄ?e kot sicer. Vztrajajte in vsaj ĹĄe nekaj dni modro molÄ?ite. Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, saj zaloge ĹĄe naprej kopnijo. ÄŒe ne boste varÄ?evali, boste kmalu spreminjali naÄ?rte, ki ste si jih zastavili Ĺže pred Ä?asom.

Partner vas bo v soboto zelo presenetil, saj bo naredil nekaj, kar je pogosto poÄ?el na zaÄ?etku vajine zveze. Oba bosta uĹživala.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. Morali se boste bolj organizirati, saj preveÄ? zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaĹĄi naravi. A tokrat ste Ĺželeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo reagiral drugaÄ?e, kot je vedno prej. Poleg tega zadnje Ä?ase veliko denarja vlagate vase, s tem pa si le kupujete sreÄ?o. Niste namreÄ? zadovoljni s tem, kar se vam dogaja na Ä?ustvenem podroÄ?ju, a praznine pregreĹĄno dragi nakupi ne bodo zapolnili. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, zato boste imeli dovolj energije za vse, kar ne bo ĹĄlo, tako kot si Ĺželite.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Nekdo od vaĹĄih bliĹžnjih vas bo v naslednjih dneh resniÄ?no potreboval. Ne bo vam teĹžko pomagati, saj bi zanj storili vse. ÄŒe boste ostali mirni, bo vse dobro, vaĹĄa pomoÄ? pa bo res dragocena. Problem bo le v tem, da vam bo spet zmanjkovalo Ä?asa za vse, kar ste si zadali za naslednje dni, sploh, ker sta s partnerjem konÄ?no zaÄ?ela preĹživljati veÄ? Ä?asa skupaj. OdliÄ?no vama gre, saj so vajina Ä?ustva zelo iskrena. To, da sta se odtujila, ker nista bila dovolj skupaj, je bila velika napaka, ki jo bosta tudi v prihodnje uspeĹĄno odpravljala. Zadihajte s polnimi pljuÄ?i, najhuje je za vama.

Naj bo voĹžnja na dopust varna in poÄ?itnice brezskrbne Prehitra voĹžnja je najpogostejĹĄi vzrok prometnih nesreÄ? z najhujĹĄimi posledicami. V poletnih mesecih, ko je promet poveÄ?an, daljĹĄe poti pa pogostejĹĄe, ĹĄe posebej v smeri turistiÄ?nih krajev, je na cestah potrebna ĹĄe dodatna previdnost.

Zaradi nekoga, ki vas ima rad, se boste znaĹĄli v srediĹĄÄ?u pozornosti. Na glas ne boste priznali, a dejstvo je, da vam bo to sprva zelo ugajalo. V druĹžbi boste izjemno prepriÄ?ljivi, zato bodo naslednji dnevi pravi Ä?as za nova poznanstva, pa tudi za obnovo starih. Vabili vas bodo na vse strani in vi boste obljubljali, da se vabilom odzovete. Glejte, da se tokrat tega res drĹžite. Pazite pa na zdravje. Najbolj obÄ?utljivo bo v teh dneh grlo. Nihanje temperatur bo precejĹĄnje, vam pa bo najbolj godilo, kadar bo sveĹže, torej zjutraj in zveÄ?er. V torek raje ostanite doma, saj vabilo ne bo tako iskreno, kot bo zvenelo.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

mi obdobji. Ĺ tevilo umrlih voznikov osebnih avtomobilov se je zmanjĹĄalo s 13 umrlih v poletju 2016 na 5 umrlih poleti 2017. ZmanjĹĄanje beleĹžimo tudi pri kolesarjih (4 manj), potnikih (2 manj) in peĹĄcih (2 manj).

Od leta 2014 pa je v porastu deleĹž smrtnih Ĺžrtev med tujimi drĹžavljani. Lani se je v poletnih mesecih smrtno ponesreÄ?ilo 7 tujih drĹžavljanov – deleĹž umrlih tujcev je znaĹĄal 23 %, kar je najveÄ? v zadnjih 5 letih.

PoÄ?itniĹĄki Ä?as je obdobje, ko vozniki zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo laĹžen obÄ?utek varnosti in pogosteje vozijo prehitro. UpoĹĄtevanje hitrosti je nujno vse leto, ĹĄe posebej pa poleti, saj so takrat naĹĄe ceste najbolj obremenjene, zaradi vroÄ?ine ter veÄ?je prisotnosti kolesarjev in motoristov pa moramo biti ĹĄe bolj pozorni in previdni. Ravno drobne razlike v hitrosti in dojemanje le-teh so pogosto odloÄ?ilne pri prepreÄ?evanju prometnih nesreÄ? in njenih posledic. đ&#x;”˛

V teh dneh boste pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti vam bodo pognali kri po Ĺžilah. Stres, po svoje pa tudi zasanjanost, bosta Ĺžal vplivala tudi na vaĹĄ ljubezenski odnos, zato si vsak dan vzemite vsaj kakĹĄno uro za sprostitev in razvajanje. Ko boste mirnejĹĄi, se vam bo kmalu zdelo Ĺživljenje ponovno lepo. ÄŒe vam dogovor, ki so ga sklenili brez vas, ne paĹĄe, ĹĄe imate Ä?as, da si premislite. Pri tem vsekakor upoĹĄtevajte tudi partnerja in njegove Ĺželje, saj bo tokrat prav vaĹĄ partner tisti, ki bo najbolj navduĹĄen. ÄŒe boste reagirali prav, vas kmalu Ä?akajo drugi medeni tedni. Nekaj teĹžav bo z zdravjem. K sreÄ?i bodo prehodne narave.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

ÄŒeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vaĹĄega partnerja to Ĺže nekaj Ä?asa zelo moti. Rutina pa bo v teh dneh zaÄ?ela dolgoÄ?asiti tudi vas. Partnerju pripravite preseneÄ?enje, saj bo zelo vesel, Ä?e bosta skupaj poÄ?ela kaj novega.

Ob tem bo spoznal, da do njega niste ravnoduĹĄni. PoskuĹĄajta skozi pogovor priti do spremembe v naÄ?inu Ĺživljenja. Dogovorjenega se drĹžite, saj ste tokrat vi ĹĄibki Ä?len, ki bo hitreje popustil. Vsak dan bolj vam bo jasno, da si Ĺželite v vaĹĄem Ĺživljenju veÄ? sprememb. In to kmalu.

Kar nekaj podroÄ?ij je, kjer jih lahko pospeĹĄite. Najbolj se to odraĹža pri delu, s katerim res niste veÄ? zadovoljni. ZaÄ?nite iskati nove poslovne izzive, saj ne drĹži, da poletje ni pravi Ä?as za to.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Naredili boste za vas nekaj zelo nenavadnega. Ne boste hiteli. Tokrat se boste odloÄ?ili za pot, ki bo v dobro in korist vseh vaĹĄih bliĹžnjih, pa tudi vaĹĄih sodelavcev.

Vzela vam bo veliko energije, a jo boste imeli za vse, kar vas Ä?aka v prihodnjih dneh. Tudi zato, ker vas bo z energijo izpolnil vsak uspeĹĄno konÄ?an dogovor in posel. ÄŒaka pa vas veliko izdatkov, tudi povsem nepriÄ?akovanih. Ĺ e dobro, da imate kje vzeti. A radi imate tudi zlato rezervo, zato se boste ukvarjali z vpraĹĄanjem, kje bi lahko dodatno zasluĹžili. Ena od idej ima potencial. Preden jo zaÄ?nete uresniÄ?evati se vpraĹĄajte, ali ste to sploh sposobni, saj ima dan ĹĄe vedno le 24 ur.

Naš čas, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. julija

05.50 07.00 09.25 09.35 11.05 11.55 12.25 13.00 13.35 15.10 15.55 16.30 17.00 17.25 17.45 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.30 09.10 10.30 13.15 13.55 14.25 15.30 16.20 17.00 18.20 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 21.15 21.45 22.15 00.00 01.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

08.25 08.55 09.00 09.05 09.55 10.25 10.40 10.45 11.45 12.10 15.00 15.25 15.30 16.15 16.20 17.00 17.25 17.40 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vklopi razum, zahtevaj račun!

Vikend paket Vem!, kviz Mestne promenade: Ptuj, dok. s.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), špan. nad.

Moj gost/Moja gostja: Lado Klar, odd. TV Lendava Slovenski utrinki, odd. madž. TV Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, dok. odd.

Kulturne miniature: Ljubljanski zmaj Novice Utrinek: Pod strehco Mala kraljična, ris. Živalski čira čara, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Planet Zemlja (II.): Otoki, kopr. dok. ser.

Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Skrivnosti mest: Barcelona, dok. ser.

Strasti, TV-nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Kalimero, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko Čisto novi športni copati, kratki igrani film Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Začnimo znova, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Slovenski vodni krog: Radulja, dok. nan.

Zdravje Slovencev: Zdravilna zelišča, dok. odd.

Z Mišo...: Cankarjeva pisma Lizbona, 12 točk!

Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dok. odd.

Ivana Kobilca - portret slikarke, igrano-dok. film Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Čudovita Japonska, jap. nan.

Prizma Optimizma, posn. radijske prireditve iz Velenja Avtomobilnost Ambienti Serena, fr.-am. film Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko), risanka Tika taka, risanka Super krila, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 48. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 11. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 12. del TV prodaja Moč in strast (Passion y poder), 1. sez., 1. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 38. del Usodno vino, 3. sez., 8. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 12. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 8. del 24UR popoldne Moč in strast (Passion y poder), 1. sez., 2. del Ukradena preteklost, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 45. del Moja boš, 2. sez., 46. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 10. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 4. del Princ podzemlja, 1. sez., 23. del Princ podzemlja, 1. sez., 24. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Miš maš, so kače res strupene? Čas za nas, tabornike, Škalska liga ka te briga Ustvarjalne iskrice, zapestnica iz kravate Napovedujemo Pop Corn, Antonija Šola, Nino Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Vabimo k ogledu Nanovo, Sam na potovanje?

Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, napisne rožice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2585. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Slikarski urok Majde Kurnik Regionalne novice 3 Naj viža: ans. Javor, Fantje izpod Lisce Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videospot dneva Videostrani, obvestila

5. julija 2018

Sobota,

6. julija

05.50 07.00 09.30 11.00 11.50 12.25 13.00 13.35 15.00 15.35 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.20 08.40 09.15 10.25 12.55 13.20 14.00 14.25 15.30 18.30 19.00 19.00 19.30 22.30 23.00 23.35 00.25 01.30 02.00

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 22.25 0.40 2.30 3.00

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, dok. odd.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), špan. nad.

Platforma: 1968: Umetnost življenja - Upor!

Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Evropski dan judovske kulture Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Erfan, dok. film za otroke in mlade, Slovenija Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Čez planke: Mit o kralju Matjažu Nočni receptor, brit.-am. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena M. Butterfly, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Kalimero, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Iz popotne torbe: Nogometna žoga Ribič Pepe, odd. za otroke Moja soseda, kratki igrani film Začnimo znova, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Slovenski vodni krog: Mislinja, dok. nan.

O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tina Maze Nogomet - SP 2018: Četrtfinale, prenos iz Nižnega Novgoroda Kolesarska dirka po Franciji 2018, odd. pred začetkom dirke Nogomet - SP 2018 Četrtfinale, vrhunci Četrtfinale, prenos iz Kazana Četrtfinale, vrhunci Četrtfinale, vrhunci Lizbona, 12 točk!

Videotrak Kolesarska dirka po Franciji 2018, odd. pred začetkom dirke Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko), risanka Tika taka, risanka Super krila, risanka Pod košem, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 49. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 13. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 14. del TV prodaja Moč in strast (Passion y poder), 1. sez., 2. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 39. del Usodno vino, 3. sez., 9. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 13. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 9. del 24UR popoldne Moč in strast (Passion y poder), 1. sez., 3. del Ukradena preteklost, 1. sez., 40. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 47. del Moja boš, 2. sez., 48. del 24UR zvečer Eurojackpot Ločitev po francosko (Le Divorce), ameriški film Nora Roberts: Padli angeli (Nora Roberts Collection: Angels Fall), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, vremenska napoved 10.45 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.10 Ustvarjalne iskrice, napisne rožice 11.20 Naj viža: ans. Javor, Fantje izpod Lisce 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, varnostni pas – vez z življenjem 17.10 Ustvarjalne iskrice, Podstavki za kozarce 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Imate urološke težave?

19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 1. del 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Pop Corn, Antonija Šola, Nino 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Nedelja,

7. julija

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o pesini juhi 07.15 Telebajski, lutkovna nan.

07.35 Leonardo, ris.

08.05 Studio kriškraš: Kam je izginil šopek?

08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Mulčki, ris.

09.30 Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz 10.15 Erfan, dok. film za otroke in mlade 10.35 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 11.05 Z Mišo...: Cankarjeva pisma 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Se zgodi, slovenska nan.

14.55 Ambienti 15.40 Profil: Axel Scheffler 16.05 Durrellovi (I.), britanska nad.

17.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj 17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.45 Simfonorije: Zmaj, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Zarotnica, ameriški film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Iz pozabe (II.), angleška nad.

23.40 Strasti, TV-nad.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.35 Info-kanal

06.30 10 domačih 07.00 Slovenski vodni krog: Mirna, dok. nan.

07.25 Začnimo znova, slovenska nan.

09.00 Četrtfinale, posn. iz Nižnega Novgoroda 11.05 Četrtfinale, posn. iz Kazana 13.30 Kolesarska dirka po Franciji, vključitev v prenos 15.30 Nogomet - SP 2018: Četrtfinale, prenos iz Samare 18.30 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posn. iz Augsburga 18.55 Nogomet - SP 2018 18.55 Četrtfinale, vrhunci 19.30 Četrtfinale, prenos iz Sočija 22.30 Četrtfinale, vrhunci 23.30 Prizma Optimizma, posn. radijske prireditve iz Velenja 00.45 Videotrak 01.45 Kolesarska dirka po Franciji, posn.

03.50 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.45 08.10 08.35 08.55 09.20 09.45 10.45 11.40 14.20 15.30 15.45 17.40 18.55 18.58 20.00 21.55 23.35 2.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Oddbods, ris.

Grozni Gašper, ris. Živalice, 1. sez., 9. del Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Jaz sem Luna, 1. sez., 15. del Jaz sem Luna, 1. sez., 16. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Aquamarine, ameriški film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Poroka na hitro, ameriški film Gravitacija, ameriški film Večernica, ameriški film Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca medved Jaka, Pikin skok v svet knjig 09.40 Miš maš, varnostni pas, vez z življenjem 10.20 Napovedujemo 10.25 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice (207) Jedilnik 11.15 Jesen življenja, Ida Kotnik iz Nazarij 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 16.30 Pikin studio 2017/1 17.05 Nanovo, Sam na potovanje?

17.50 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 Po Slakovi poti (2015), 1. del 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Fantje, srečno! Koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda 22.50 Kmetijski razgledi 23.20 Videospot dneva 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

8. julija

06.35 07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.50 10.00 10.15 10.50 11.25 11.30 12.00 13.00 13.40 14.05 17.00 17.20 17.40 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 20.45 21.35 22.00 23.00 23.35 23.55 00.25 01.15

Poletna scena Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Liza, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška otroška nan.

Prisluhnimo tišini: Gluhi in pravosodje, izob. odd.

Ozare Plamen žive vere, portret msgr.

Franca Boleta, dok. odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Glasbeni pozdrav Moja draga dama, am. film Prvi dnevnik, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje: Detroit Peš po Himalaji, popotniška odd.

Bacek Jon, ris.

Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avst.-nem. nad.

Intervju: Ivan Simič Poročila, šport, vreme Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dok. film Strasti, TV-nad.

Za lahko noč: R. Wagner – M. Šparemblek: Matilda, tv balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.45 Slovenski vodni krog: Mislinja, dok. nan.

07.10 Duhovni utrip: Evropski dan judovske kulture 07.25 Glasbena matineja: 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije: Tamburaška skupina kulturnega društva KUD Međimurje Velenje, Tamburaška skupina metliške folklorne skupine Ivan Navrati 07.50 Začnimo znova, slovenska nan.

09.10 Slastna kuhinja: Piščančji zvitki 09.40 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj 10.20 Prizma Optimizma, posn. radijske prireditve iz Velenja 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Augsburga 13.15 Nogomet - SP 2018: Četrtfinale, posn. iz Samare 15.00 Kolesarska dirka po Franciji, vključitev v prenos 18.00 Nogomet - SP 2018: Četrtfinale, posn. iz Sočija 20.05 Otok Ellis – zgodba o ameriškem snu, dok. odd.

20.55 Žrebanje Lota 21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Umor, je napisala - Umor Sherlocka Holmesa, am. film 23.10 Zackovo čarovniško popotovanje: Detroit 23.30 Lasje, kratki igrani film AGRFT 00.00 Videotrak 01.05 Kolesarska dirka po Franciji, posn.

04.10 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.45 08.10 08.35 08.40 09.00 09.25 09.50 10.45 11.45 14.30 15.40 15.55 17.50 18.55 18.58 20.00 22.00 0.25 2.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Oddbods, ris.

Grozni Gašper, ris. Živalice, 1. sez., 10. del Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Heidi, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Jaz sem Luna, 1. sez., 17. del Jaz sem Luna, 1. sez., 18. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Poroka na hitro, ameriški film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Mi smo Millerjevi, ameriški film Razkritje, ameriški film Nora Roberts: Nebo nad Montano, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved 09.40 Miš maš, Vse o mravljah 10.25 Ustvarjalne iskrice (208), Zapestnica iz kravate 10.40 Napovedujemo 10.45 Videospot dneva 10.50 2585. VTV magazin regionalni informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Prehranski IQ, o hrani malo drugače 12.15 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 1. del 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.30 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca velenje 16.50 Nanovo, Kako do študentskega dela 17.30 Ustvarjalne iskrice (202), Napisne rože 17.45 Videospot dneva 17.50 Ekonagajivček, otroška oddaja 18.25 Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Javor, Fantje izpod Lisce 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Antonija Šola, Nino 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

Torek,

9. julija

06.10 07.00 09.40 11.05 11.50 12.25 13.00 13.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.05 23.45 00.40 01.05 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 08.50 10.10 11.00 12.45 13.55 15.00 17.45 18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 20.55 21.45 22.40 23.35 02.20

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.40 2.10

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz 10 domačih Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), špan. nad.

Dober dan, Koroška Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Barok, glasbena dok. ser.

Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Dolga alpska transverzala: Glava in noge, dok. ser.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Glasbeni večer: Imago Sloveniae: Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra in Vlado Kreslin Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Kalimero, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Sprehodi v naravo: Sekvoje Firbcologi, odd. za otroke Muzozlet: Linorez v Portorožu Začnimo znova, slovenska nan.

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Umor, je napisala - Umor Sherlocka Holmesa, am. film Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. film Televizijski klub: Tek kot praznik Kolesarska dirka po Franciji, prenos Avtomobilnost Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Kam je izginil šopek?

Raca po Lucyjino, kratki igrani film Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Utah in Kolorado Oproščen (II.), norveška nad.

Umor, je napisala (I.): Smrtonosna dama, am. nan.

Tehnika ljudstvu, dok. film Kolesarska dirka po Franciji, posn.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris.

Super krila, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 50. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 19. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 20. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 3. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 40. del Usodno vino, 3. sez., 10. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 14. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 4. del Ukradena preteklost, 1. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 49. del Moja boš, 2. sez., 50. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 11. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 5. del Princ podzemlja, 1. sez., 25. del Princ podzemlja, 1. sez., 26. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10. julija

05.50 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.10 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.20 09.05 10.25 12.40 13.50 14.30 15.00 17.50 18.20 18.40 19.00 23.00 23.55 00.50 01.50 04.35

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.40 2.10

08.25 08.55 09.00 09.05 09.35 10.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 12.10 12.35 15.00 15.25 15.30 16.30 16.55 17.10 17.40 17.45 18.30 18.35 19.25 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.55 00.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Kako nastane gumb?

Ustvarjalne iskrice (202), Napisne rožice Po Slakovi poti (2015), 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (203), Stojalo za telefon Žogarija (6), Murska Sobota Videospot dneva Videostrani, obvestila Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 50 let CUDV Črna na Koroškem Kuhinjica, izobraževalna oddaja 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

10.10 10.20 10.50 11.50 12.15 15.00 15.25 15.30 16.10 16.30 17.10 17.20 18.25 18.30 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.35 00.00 00.05

11. julija

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Plamen žive vere, portret msgr.

Franca Boleta, dok. odd.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), španska nad.

Potepanja: Čikečka vas, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Kam je izginil šopek?

Inside - Offside, dok. odd.

Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Zdravje Slovencev: (Ne)varnost kozmetike, dok. odd.

Novice Eko utrinki: Pasivna hiša, izob. odd. Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Inšpektor Banks (V.), brit. nad.

Gospa pisateljica, portret Mimi Malenšek, dok. odd.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Janez Winkler, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

05.50 07.00 09.30 11.05 11.50 12.20 13.00 13.35 15.00

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Kalimero, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o pesini juhi Martina in ptičje strašilo: Na počitnice Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz Začnimo znova, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.): Smrtonosna dama, am. nan.

Slovenski vodni krog: Polskava, dok. nan.

3 x ekstremno, dok. feljton Kolesarska dirka po Franciji, vključitev v prenos Alpe-Donava-Jadran Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Nogomet - SP 2018: polfinale, prenos iz Sankt Peterburga Umor, je napisala (I.): Gliha vkup štriha, am. nan.

Dolga alpska transverzala: Glava in noge, dok. ser.

Videotrak Kolesarska dirka po Franciji, posn.

Zabavni kanal, videotrak

01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris.

Super krila, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 21. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 22. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 4. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 41. del Usodno vino, 3. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 15. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 11. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 5. del Ukradena preteklost, 1. sez., 42. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 51. del Moja boš, 2. sez., 52. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 12. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 6. del Princ podzemlja, 2. sez., 1. del Princ podzemlja, 2. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (6), Murska Sobota Ustvarjalne iskrice, Stojalo za telefon Napovedujemo O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Vse o mravljah Kuhinjica Nanovo, Mladi in spolnost Ustvarjalne iskrice, Poletni nakit Videostrani, obvestila Napovedujemo 50 let CUDV Črna na Koroškem Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Od Himalaje do Smrekovca 2586. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Družina Hlebanja, dokumentarna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Vesele Štajerke, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.35 21.55 22.00 22.50 23.10 23.45 00.15 00.45

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 08.50 09.50 12.10 13.20 13.55 14.25 15.00 17.45 19.00 22.30 22.35 23.10 00.05 01.10 04.00

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.20 11.25 11.55 12.20 15.00 15.25 15.30 16.30 17.15 17.50 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.25 23.50 23.55

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), špan. nad.

Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Mestne promenade: Škofja Loka, dok. ser.

Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Tjaša Ferme, izob. odd.

Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Marie-Francine, kopr. film Zgodba o uspehu, kratki igrani film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Mestne promenade: Škofja Loka, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Kalimero, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Vesela hišica: Pastirček ima smolo Studio kriškraš: Kam je izginil šopek?

Popravni dom za starše, kratki igrani film Začnimo znova, slovenska nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.): Gliha vkup štriha, am. nan.

Osvatina, poganski ogenj, dok.igrani film 10 domačih Ambienti Kolesarska dirka po Franciji, vključitev v prenos Nogomet - SP 2018: polfinale, posn. iz Sankt Peterburga Nogomet - SP 2018: polfinale, prenos iz Moskve Žrebanje Lota Nogomet - SP 2018: polfinala, vrhunci Umor, je napisala (I.): Hura, umor, am. nan., 3/21 Videotrak Kolesarska dirka po Franciji, posn.

Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris.

Super krila, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 52. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 23. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 24. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 5. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 42. del Usodno vino, 3. sez., 12. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 16. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 6. del Ukradena preteklost, 1. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 53. del Moja boš, 2. sez., 54. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 13. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 7. del Princ podzemlja, 2. sez., 3. del Princ podzemlja, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Mladi in spolnost Ustvarjalne iskrice, Poletni nakit 2586. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Družina Hlebanja, dokumentarna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Kaj je bonton? Čas za nas, tabornike! Taborniki za lepši svet Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Popotniške razglednice: Od Kimalaje do Smrekovca Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Vse o revmatičnih obolenjih Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 25

TEKAVEC, Heather: Sraka tatinska! ml – Mladina / C-Sz – Slikanice v zabojnikih Prikupna slikanica za naĹĄe najmlajĹĄe bralce je bogata tudi ilustrativno. Glavni junak je kuĹža Maks, ki se na vso moÄ? trudi, da bi ujel kradljivca na kmetiji, ki se je lotil njihovega korenja, jagod, fiĹžola in Ä?eĹĄenj. Pri korenÄ?ku zasaÄ?i hroĹĄÄ?ka med ĹžveÄ?enjem lista. Na poziv: ÂťPoÄ?akaj sraka tatinska!ÂŤ je le-ta seveda odletel. Iz skrivaliĹĄÄ?a pa se je prikazal zajec s korenÄ?kom v gobcu in obljubil, da bo pazil na korenÄ?ek, medtem

ko bo Maks lovil hroĹĄÄ?ka. V nadaljevanju Maks v bliĹžini jagod najde pujska, ki je ravnokar pogoltnil jagodo. Tudi on ponudi prijateljsko pomoÄ? pri Ä?uvanju pridelka.

HroĹĄÄ?ek se je medtem pomaknil do polja fiĹžola, kjer je presenetil kozo pri slastnem ĹžveÄ?enju. Tudi ona je v skrbi za fiĹžol takoj ponudila varstvo. Nazadnje Maksu enako pomoÄ? ponudijo vrane v Ä?eĹĄnji. In ker se vse Ĺživali tako zelo bojijo kradljivca, med lovljenjem hroĹĄÄ?ka, ki mimogrede seveda pobegne, vso hrano spravijo na varno v Ĺželodce. Pravljica na humoren naÄ?in predstavi naivnost, vendar z dobrimi nameni.

TOPOLOVEC, SABINA: Zdravilna moÄ? zaÄ?imb za otroke od – Odrasli / 615.89 – Alternativna medicina Seriji knjig o uporabnosti in zdravilnosti zeliĹĄÄ? z naslovi Ĺ Ä?epec reĹĄitve, Ĺ Ä?epec vedenja in Ĺ Ä?epec ustvarjanja, ki jih je s soavtoricami napisala Sanja LonÄ?ar, se je tokrat pridruĹžila ĹĄe knjiga o zaÄ?imbah, posebej namenjena otrokom, ki predstavlja prvo tovrstno knjigo na slovenskem knjiĹžnem trgu. To je zelo specifiÄ?no podroÄ?je in glede na to, da se zaÄ?imbe Ĺže same po sebi dozirajo v majhnih koliÄ?inah, je ta vidik pri majhnih otrocih ĹĄe posebej pomemben. Majhni ĹĄÄ?epci veÄ?ine zaÄ?imb namreÄ? neĹžno odiĹĄavijo prve otroĹĄke jedi in imajo hkrati blagodejen zdravilni uÄ?inek, zato priporoÄ?am priroÄ?nik v branje in kasnejĹĄo konstantno uporabo. Poleg samih predstavitev zeliĹĄÄ? so zelo uporabna ĹĄe poglavja, ki opisujejo natanÄ?no starostno Ä?asovnico doziranja, odmerjanje zeliĹĄÄ?; dobrĹĄen del knjige pa zajemajo tudi ĹĄtevilni priroÄ?ni recepti.

INDIA / INDIJA od – Odrasli / 913 (100)(036) – Svetovna geografija, turistiÄ?ni vodniki Vsi turistiÄ?ni vodniki, ki jih je izdala prestiĹžna britanska druĹžba Dorling Kindersley (DK) so zelo kvalitetni in tudi vodnik Indija ni nobena izjema. Pred nami je najnovejĹĄa posodobljena izdaja, ki predstavlja nujno Ä?tivo pri pripravi na potovanje v to deĹželo oziroma jo je najbolje vzeti kar s sabo, da lahko priroÄ?nik v vsakem trenutku opraviÄ?i svojo vrednost. S svojo vsebino in z lepimi fotografijami lahko zadovolji ĹĄe tako zahtevnega popotnika. Poleg uporabnosti na terenu je zanimiva in pouÄ?na tudi

25

PRIREDITVE

5. julija 2018

za tiste, ki nimajo moĹžnosti obiskati teh daljnih krajev, saj mu nazorno v besedi in sliki pribliĹža neznano, nedosegljivo in ga predvsem veliko nauÄ?i. DK Eyewitness travel – popotniĹĄki vodniki so znani po tem, da vam pokaĹžejo to, o Ä?em drugi le govorijo, saj je vkljuÄ?enih mnogo ilustracij, fotografij, zemljevidov in celo 3D prikazov. PriporoÄ?am, da si ogledate ĹĄe druge vodnike iz te kvalitetne zbirke.

SIERA, JAVIER: Gospa v modrem od – Odrasli / 821-311.6 – Zgodovinski romani Zgodovinski roman Gospa v modrem je bil leta 2008 v Los Angelesu izbran za najboljĹĄi zgodovinski roman leta in je rezultat avtorjevega sedemletnega raziskovanja zgodovine. Glavna tema dogajanja, ki mestoma spominja Ĺže na pravo kriminalko, je bilokacija, s pomoÄ?jo katere so se nune v 17. stoletju pojavljale med Indijanci v Novi Mehiki in jih spreobraÄ?ale v kristjane, ne da bi pri tem zapustile svojo samostansko celico. Dokumenti o tem so v cerkvi ĹĄe danes skrbno varovana skrivnost. Iz Narodne knjiĹžnice v Madridu so ukradli kopijo PoroÄ?ila o tem nenavadnem pokristjanjevanju. Raziskovalni novinar Albert Carlos se loti raziskovanja, se po spletu okoliĹĄÄ?in sreÄ?a z Jeniffer, nekdanje Ä?lanice ameriĹĄke obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe, ki se je ukvarjala

VELENJE ÄŒetrtek, 5. julij 17.00 Velenjska plaĹža Ustvarjalno druĹženje na plaĹži 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.00 Velenjska plaĹža Migajmo na Velenjski plaĹži 19.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Velika Ä?rta 20.00 Pred Domom kulture Velenje Mladinski simfoniÄ?ni orkester Raanana (Izrael)

Petek, 6. julij 17.00 Gasilski dom Ĺ kale Ĺ ola nekoÄ? in danes, okrogla miza 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Podelitev spriÄ?eval poklicne mature dijakom Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole 18.00 Velenjski grad Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje 18.30 Gasilski dom Ĺ kale Odprtje razstave Ĺ kalska pravljica z ustvarjalnimi delavnicami 21.00 Mia Bianca MehiĹĄki veÄ?er z Mariachi 21.00 Pred Domom kulture Velenje TomaĹž Domicelj, koncert

Sobota, 7. julij 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje O lisiÄ?ki zviti tiÄ?ki in drugih

TI LOVIĹ

z ameriĹĄkim vohunskim projektom Âťdaljnega videnjaÂŤ, pa tudi s skrivnim projektom Cerkve v Vatikanu. Njene sanje o gospe v modrem so nedvomno povezane z njima, preko nje pa bi tudi nekatere duĹĄe iz preteklosti rade naĹĄle svoj mir. Nenavadna poĹĄiljka, v kateri prejme ukradene verske dokumente, je morda kljuÄ? zapletene uganke. Zanimivo je tudi prepletanje dogajanja v sedanjosti z dogajanjem v daljni preteklosti.

MOORE, LAURA: NoÄ?no plavanje od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Morska biologinja Lily po spletu okoliĹĄÄ?in sluĹžbeno pristane v mestu, kjer je nekoÄ? odraĹĄÄ?ala. Ĺ e vedno ji je vĹĄeÄ? Sean, ki je pred 10-timi leti ni niti opazil oziroma ji je samo nagajal, sedaj pa je Ĺžupan mesta in nekdanja sovraĹžnika sta v dobrobit mesta prisiljena skupaj raziskati sumljive okoliĹĄÄ?ine zaradi propadanja koralnega grebena. Kmalu postane jasno, da lahko oba Ä?aka strastna prihodnost, Ä?e le oba pustita preteklost za seboj. V usodni noÄ?i potapljanja in fotografiranja dokazov Lily napade skat in pristane v bolniĹĄnici. Ĺ ele takrat si tudi Sean prizna, da ne more brez nje. Konec je sreÄ?en, Lily se odloÄ?i, da bo ostala v mestu in pripravila naÄ?rt za reĹĄitev koralnega grebena. Skratka pred nami je ljubka ljubezenska zgodba, nadvse primerna za popestritev poletnih dni. ÄŒe vam bo knjiga vĹĄeÄ?, lahko preberete ĹĄe njene tri knjige iz serije Rosenwood z naslovi Spomni se me, Verjemi vame in Ne spravljaj me v skuĹĄnjavo. đ&#x;”˛

Darinka Bizjak

107,8 MHz

Tag, akcijska komedija, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Jeff Tomsic Igrajo: Isla Fisher, Annabelle Wallis, Jeremy Renner, Jon Hamm, Leslie Bibb Petek, 6. 7., ob 22.45 Sobota, 7. 7., ob 21.00 Nedelja, 8. 7., ob 18.00

KRIŽANJE The Crucifixion, grozljivka, 90 minut (ZDA) ReŞija: Xavier Gens Igrajo: Sophie Cookson, Corneliu Ulici, Ada Lupu, Brittany Ashworth, Catalin Babliuc

zverinicah, lutkovna predstava 14.00 Gasilski dom Ĺ kale SreÄ?anje preseljenih Ĺ kalÄ?anov ter soĹĄolcev in uÄ?iteljev nekdanjih ĹĄkalskih ĹĄol 15.00 Gasilski dom Ĺ kale Ĺ kalska pravljica – kulturni program in druĹženje 16.00 Velenjska plaĹža Triatlon in akvatlon za otroke

Nedelja, 8. julij

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 9. julij 10.00 Galerija Velenje Reciklirani svet umetnosti, poletne poÄ?itniĹĄke likovne delavnice 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: KakrĹĄna mati, takĹĄna hÄ?i

Torek, 10. julij 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Dober odnos med starĹĄem in otrokom 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Vilinsko rajanje s Ä?arovnicami, v primeru deĹžja odpade 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Vilinsko rajanje s Ä?arovnicami, v primeru deĹžja odpade 20.30 Atrij Velenjskega gradu Pismo rosno! Vsega je kriv poĹĄtar ‌, komedija z Borisom Kobalom

Sreda, 11. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vilinsko rajanje s Ä?arovnicami, delavnica

Petek, 6. 7., ob 21.00 Sobota, 7. 7., ob 19.00 Nedelja, 8. 7., ob 20.00

FERGI: DIRKA GrĂĽtass gir gass, druĹžinski film sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 78 minut (NorveĹĄka) ReĹžija: Peder Hamdahl NĂŚss Petek, 6. 7., ob 19.15 – mala dvorana Sobota, 7. 7., ob 19.15 – mala dvor, Nedelja, 8. 7., ob 16.00 – otroĹĄka matineja NEVARNE IGRE Za granyu realnosti, ZF akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 101 minuta (Rusija) ReĹžija: Aleksandr Boguslavskiy, Francesco Cinquemani

CITY CENTER Celje

Sobota, 7. julij 6.10

10.00 Gasilski dom Škale Škalska pravljica – vodenje po razstavi in ustvarjalne delavnice

Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ 10.00 - 20.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana SveÄ?ana podelitev maturitetnih spriÄ?eval dijakom Gimnazije Velenje

AP Ĺ oĹĄtanj Pohod na Raduho

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 5. julij 10.00 - 12.00 MC Ĺ martno ob Paki - dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice ter LEGO prosto sestavljanje (do petka, 6. julija)

Sobota, 7. julij 8.00

Martinova vas 6. Pilihov memorial – sreÄ?anje ljubiteljev starodobnih vozil, AMD DruĹĄtvo ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 9. julij X

• ÄŒetrtek, 5.7. BiotrĹžnica • Petek, 6.7. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Medved in mali • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

Cerkev sv. Martina Oratorij za otroke (do petka, 13. julija)

Torek, 10. julij 19.00

KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Vsak dan od ponedeljka do petka

6.

10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00 MC Ĺ martno ob Paki

Igrajo: Lyubov Aksyonova, Anastasiya Anikhovskaya, Sergey Astakhov, Antonio Banderas Petek, 6. 7., ob 19.00 Sobota, 7. 7., ob 21.30 – mala dvor.

Nedelja, 8. 7., ob 19.00 – mala dvor.

GLASBA JE ÄŒASOVNA UMENTNOST 3, LP FILM LAIBACH Dokumentarni film, 52 minut (Slovenija) ReĹžija: Ugor Zupe Natopajo: Ä?lani skupine Laibach (Dejan Knez, Ivan Novak, Andrej Lupinc, Marjan BenÄ?ina, Milan Fras) Petek, 6. 7., ob 21.15 – mala dvorana

julija, ob 9:51, zadnji krajec

Sobota, 7. 7., ob 20.35 – mala dvor.

Nedelja, 8. 7., ob 17.45 – mala dvor.

KAKRĹ NA MATI, TAKĹ NA HÄŒI Telle mère, telle fille , komedija, 94 minut, Francija ReĹžija: NoĂŠmie Saglio Igrajo: Juliette Binoche, Camille Cottin, Lambert Wilson, Stefi Celma, Catherine Jacob Ponedeljek, 9. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob domu kulture Velenje (Ä?e bo slabo vreme, v mali dvorani Kina Velenje)

Dopolnili Napotnikovo stalno razstavo Šoťtanj – Od leta 2011 je v Vili Mayer razstavljena stalna zbirka del akademskega kiparja Ivana Napotnika, enega pomembnejťih kiparjev v slovenskem umetniťkem prostoru prve polovice 20. stoletja, znanega po mali plastiki v lesu.

Doslej je bilo v stalni zbirki v vili na ogled 60 od okoli 400 evidentiranih del umetnika, ĹĄoĹĄtanjskega rojaka, od danes jih bo veÄ?. Ob 19. uri bo v Vili Mayer potekala otvoritev dopolnjene zbirke. Dogodek posveÄ?ajo 130. obletnici kiparjevega rojstva. đ&#x;”˛

POLETNA PETKOVA PLESNA NOČ OB JEZERU

mkp

Sodelujte na fotografskem nateÄ?aju Velenje – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline vas vabi, da sodelujete na fotografskem nateÄ?aju Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini 2018. Z nateÄ?ajem Ĺželijo pridobiti fotografije, ki prikazujejo poletno obdobje v Ĺ aleĹĄki dolini na eno od naslednjih razpisanih tem: Rudarska dediĹĄÄ?ina, DoĹživetje socializma in Retro sprehod skozi SocialistiÄ?ni Ä?udeĹž, Usnjarska dediĹĄÄ?ina druĹžine Woschnagg (VoĹĄnjak) v Ĺ oĹĄtanju, Pozojeva grajska pot, GonĹžarjeva peÄ?, Jezera v Ĺ aleĹĄki dolini z okolico, PodeĹželje Ĺ aleĹĄke doline, Festivalsko dogajanje, Terme TopolĹĄica in Wellness center Zala, ÄŒutno razvajanje v historiÄ?ni Vili Herberstein in LonÄ?arska delavnica Bahor. NateÄ?aj bo sklenjen 10. septembra letos, najboljĹĄe fotografije pa nagrajene. đ&#x;”˛

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Poletni - dvo hodni meni 10 eur

13. JULIJ OB 19. URI

Naš čas, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

5. julija 2018

Prodajalne MOBTEL

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Urška Trebičnik, dr. med., specializantka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: poletne poškodbe in zaščita pred soncem

MODRI FON

1. julij – 15. julij 2018 Samsung Galaxy J3 2017* Samsung Galaxy S9* * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. 7. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

PRALNICA IN SUŠILNICA PERILA Za najnižji možen strošek lahko kakovostno in hitro operete in posušite tudi največje kose in količine perila (18 kg, 9 kg).

Kidričeva 57 a, Velenje | GSM 051 252 210

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 6. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 7. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 8. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 9. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 10. julija

Dežurna

ŠTEVILKA

SAMOPOSTREŽNA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

ČETRTEK, 5. julija

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

lokalne novice

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SERVIS in PRODAJA

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke

V tednu od 25. junija do 1. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 25. junija do 1. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 25. junija do 1. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. junija do 1. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. julija 2018

mali OGLASI NEPREMIÄŒNINE

VOZILA

DEL HIĹ E s svojim vhodom, lepim stanovanjem, 35/m2, komunalno opremljeno, 1 km iz Mozirja v Ljubiji-Kolovrat, primerno tudi za vikend, prodam.

Cena 21.000 â‚Ź. Gsm: 070 777 281 STANOVANJE cca 80m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam. Cena 30.000 â‚Ź. Gsm: 040 677 046.

Ĺ PORTNO KOLO, Ä?rno-bele barve, znamkeTM7000 HICKER, 28 prestav, zraven dodana ĹĄportna torbica, prodam. Cena po dogovoru. VeÄ? inf. na 004367 64 173 513.

TRAKTOR IMT Deluxs letnik 1980, 2600h in traÄ?ni obraÄ?alnik 2,20m, prodam. Gsm: 031 799 476 ali tel.

03 587 15 56

ŽIVALI TELICO, brejo 8 mesecev, sivorjava pasma, teŞka 500 kg, prodam.

Gsm: 031 774 520 NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 8.

7. 2018, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO VINO DOMAÄŒE, kraĹĄki teran in otroĹĄko kolo, malo rabljeno, zelo ugodno, prodam. Gsm: 070 250 817 BUKOVA DRVA, prodam.

Gsm: 041 577 305

manjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http:// www.zau.si

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

PODARIM PROSIMO, Ä?e nam kdo lahko podari rabljeno starejĹĄo diatoniÄ?no harmoniko.

Gsm: 030 457 282

STIKI-POZNANSTVA IĹ ÄŒEM Ĺžensko za obÄ?asno pomoÄ? v gospodinjstvu. ZaĹželen lasten prevoz.

Marjan Gsm: 041 628 277 ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, pri-

KLET FURLAN vabi na pokuĹĄino refoĹĄka, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure.

Nedelja in ponedeljek zaprto.

Tel. 03 58 62 411

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i.

Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo.

Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7.7. do 8.7.2018, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PAĹ KI KOZJAK, 216,2 m2, zgrajena l.

2000, 1.405 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 106.000 â‚Ź

VETERINARSKA POSTAJA Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

Nagrajenci kriĹžanke ÂťPRO-ZiR – HondaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 21. junija 2018, so: • Franc PavĹĄek, Ĺ alek 81, 3320 Velenje (gasilni aparat S1); • Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje (zaĹĄÄ?itne rokavice za vrt); • JoĹžef MikoletiÄ?, PreĹĄernova 22 / b, 3320 Velenje (majica (PRO-ZiR).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: PODKRAJ PRI VELENJU

od 6. 7. do 12. 7.

- 6. julija 1923 je bil v Mozirju rojen slovenski kipar in industrijski oblikovalec Ciril Cesar iz Velenja; - 6. julija 1954 so prviÄ? praznovali praznik takratne Mestne obÄ?ine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na zaÄ?etek upora proti okupatorju v Ĺ aleĹĄki dolini leta 1941; - v noÄ?i na 7. julij 1941 je bila od Ĺ oĹĄtanja do Ĺ aleka izvedena prva sabotaĹžna in napisna akcija v 2. svetovni vojni v Ĺ aleĹĄki dolini; - 7. julija 1981 je osnovna ĹĄola v Pesju dobila novo telovadnico; - 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc LeskovĹĄek – Luka; 29. avgusta 1991 so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje; - 7. julija 1983 je Herman Rigelnik postal predsednik zaÄ?asnega poslovodnega organa SOZD – a Gorenje; - 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejĹĄih hotelov v Sloveniji; - 9. julija 1941 se je v BreĹžicah rodil JoĹže StaniÄ?, nekdanji generalni direktor Gorenja Velenje;

GIBANJE prebivalstva

Alojz PodgorĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 9. julija 1952 se je v Celju rodil nekdanji Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki Alojz PodgorĹĄek, ki je umrl 29. julija 2012; - julija 1973, ko so v Muzeju na Velenjskem gradu odprli afriĹĄko zbirko FrantiĹĄka Foita, so v Velenju izbirali idealno Ĺženo Jugoslavije, IvÄ? Kotnik in Franc Verko pa sta preplezala najzahtevnejĹĄo smer Eigerja; - 9. julija 2013 je bila v Ĺ oĹĄtanju ustanovljena skupina Ĺ ole zdravja, ki vsak delovni dan ob 8.30 zjutraj pripravi telovadbo po metodi 1000 gibov avtor (avtor vaj je Nikolay Grishin) v parku vile Ĺ iroko; vadba je brezplaÄ?na, vodimo jo prostovoljke in se nam lahko pridruĹži vsak; - 10. julija 1979 se je zaÄ?ela lokalna delovna akcija pri izgradnji ŠaleĹĄke magistraleÂŤ, na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; - 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja Ĺže drugiÄ? zapored osvo-

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

POROKE

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

29. 5. 1949 – 26. 6. 2018

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in Ä?utili naĹĄo boleÄ?ino. PrisrÄ?na hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, kolektivom BolniĹĄnice TopolĹĄice, Domu starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica, Gorenju IPC ter dr. Ivanu Urbancu in sestri Stanki.

Za nesebiÄ?no pomoÄ?, izreÄ?eno soĹžalje, podarjeno cvetje, sveÄ?e, darove ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Ĺ kruba Anton, roj. 1933, TopolĹĄica 194A, Ĺ oĹĄtanj Sitar Marija, roj. 1928, Kosovelova ulica 14, Velenje

RUDOLF PERGOVNIK

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

S

ZAHVALA

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

OGL A

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

SMRTI

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

maliI

Upravna enota Velenje Donko BoĹĄtjan, Lackova cesta 168, Pekre in BoĹžiÄ? Simona, Vrata 16, Dravograd

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

jila zlato medaljo; - 12. julija godujeta sv. Mohor in Fortunat; splet legend, ki je nastal okoli njiju, je brez zgodovinske osnove, zato tudi ne drĹži, da sta misijonarila v naĹĄih krajih; na Slovenskem jima je posveÄ?eno nad 30, v glavnem podruĹžniÄ?nih cerkva; v mariborski ĹĄkofiji je najstarejĹĄa romarska cerkev sv. Mohorja in Fortunata nad DoliÄ?em, ki je iz 13. stoletja; tudi trĹĄka oziroma mestna cerkev v Ĺ oĹĄtanju nosi ime sv. Mohorja in Fortunata; cerkev je znana po svojih gotskih freskah iz 14. stoletja v bivĹĄem romanskem prezbiteriju – danaĹĄnjem zvoniku, ki jih strokovnjaki uvrĹĄÄ?ajo med najpomembnejĹĄe gotske slikarije na Slovenskem; tudi baroÄ?na katedrala v Gornjem Gradu je posveÄ?ena svetnikoma, ki godujeta 12. malega srpana; - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko Ĺže kopali na nekdanjem velenjskem letnem bazenu, ki ga Ĺžal ni veÄ?; - julija leta 1958 so izdelali naÄ?rte za izgradnjo suĹĄilnice lignita v Velenju; s suĹĄenjem naj bi njegovo kaloriÄ?no vrednost s 3200 zviĹĄali na 5200 kalorij; vse pa je ostalo le pri naÄ?rtih; - Ä?lani predsedstva obÄ?inske konference SocialistiÄ?ne zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center, imenovan Ĺ alek II, poimenovali po Edvardu Kardelju; - v Termah TopolĹĄica so 12. julija 2010 naselili prve goste v novih 27 hiĹĄicah na Ocepkov gaj. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Posebna zahvala velja Prostovoljnemu Gasilskemu druĹĄtvu TopolĹĄica, Jamarskemu klubu Podlasica TopolĹĄica, DruĹĄtvu Invalidov Ĺ oĹĄtanj, DruĹĄtvu Upokojencev Ĺ oĹĄtanj, gospodu Ĺ˝upniku za lep obred, Pogrebni sluĹžbi Usar, govornici za tolaĹžilne besede slovesa, pevcem ter praporĹĄÄ?akom. Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Anica, hÄ?i Simona z druĹžino, hÄ?i Mihaela z druĹžino, brata Anton in Ladislav z druĹžinama

NaĹĄ Ä?as, 5. 7. 2018, barve: CMYK, stran 28

Velenjska plaĹža tudi letos hit sezone

Spektakularni motoristiÄ?ni obisk V Velenju je potekalo sreÄ?anje ljubiteljev goldwingov, ki so z atraktivnimi motocikli izvabljali pri opazovalcih navduĹĄene vzklike

V lanski sezoni so na Velenjski plaĹži zabeleĹžili pribliĹžno 100 tisoÄ? obiskovalcev. Ĺ tevilni organizatorji so v neposredni bliĹžini jezer na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje skupaj organizirali kar 60 prireditev. NajveÄ?ja je bila Skok v poletje, ki se je je udeleĹžilo kar 15 tisoÄ? obiskovalcev.

Velenjsko plaĹžo upravlja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki je

storitev 110 tisoÄ? evrov, 60 tisoÄ? evrov pa bodo letos namenili za obnovo objekta Ä?olnarne in pridobivanje projektne dokumentacije. Tako kot v preteklih letih obÄ?ina tudi letos skrbi za urejenost in varnost na plaĹži, zagotavlja reĹĄevalca iz vode, omogoÄ?a brezplaÄ?no parkiranje in uporabo vodnih igral. Okolica Velenjske plaĹže omogoÄ?a ĹĄtevilne ak-

v letoĹĄnji sezoni obiskovalcem omogoÄ?il Informacijsko hiĹĄko na Velenjski plaĹži (TIC Velenjska plaĹža). Turistom in obiskovalcem so na voljo informacije o turistiÄ?ni ponudbi v Velenju in Ĺ aleĹĄki dolini. Poleg tega je moĹžno kupiti spominke, si izposoditi kolo ('rent a bike') ter dobiti promocijski material.

Mestna obÄ?ina Velenje je lani beleĹžila velik porast obiskovalcev. Vseh noÄ?itev v letu 2017 je bilo 23.397 (od tega kar 5.123 v kampu) – leto prej 19.375.

Mestna obÄ?ina Velenje za urejanje Ä?olnarne in kopaliĹĄÄ?a ob Velenjskem jezeru letno namenja 170 tisoÄ? evrov. Od tega predstavljajo stroĹĄki upravljanja plaĹže ter plaÄ?ilo komunalnih

tivnosti. Poleg brezplaÄ?nega kopanja in uporabe vodnega parka obiskovalcem omogoÄ?ajo tudi jadranje na deski in SUP-anje.

LetoĹĄnja nova pridobitev je elektriÄ?no plovilo znamke Alfasteer energy 18. ÄŒoln z elektriÄ?nim pogonom, dolĹžine 5,4 metra, ki sprejme do osem potnikov. ElektriÄ?no plovilo predstavlja dodatno ponudbo poleg voĹžnje z elektriÄ?no pletno, ki goste po jezeru prevaĹža Ĺže veÄ? let. Ĺ tevilni obiskovalci Velenjskega jezera menijo, da je to trenutno najlepĹĄa slovenska plaĹža z naravnost neverjetno Ä?isto vodo. Temu navduĹĄenju vse bolj pritrjujejo obiskovalci iz razliÄ?nih krajev, ne le Slovenije, amđ&#x;”˛ pak tudi iz tujine.

Tina Felicijan

ZdruĹženje Gold Wing Slovenija je letos dobilo Ä?astno nalogo organizacije sreÄ?anja Ä?lanov evropske Gold Wing federacije GWEF, ki praznuje 35-letnico povezovanja ljubiteljev po vsem svetu priljubljenega modela potovalnega motocikla Gold Wing. Po besedah predsednika slovenskega zdruĹženja JoĹžeta Planinca so se namreÄ? Slovenci vedno izkazali kot kakovostni prireditelji in dobri gostitelji sreÄ?anj. OdloÄ?ili so se, da ga priredijo v Velenju, ki jih je pritegnilo z okolico in moĹžnostjo namestitve tako velikega ĹĄtevila udeleĹžencev. ÂťV tem tednu smo samo pri nas zabeleĹžili preko 3000 noÄ?itev, v Ĺ aleĹĄki dolini in ĹĄirĹĄe pa jih je po naĹĄih ocenah zaradi tega dogodka moralo biti vsaj ĹĄe enkrat toliko,ÂŤ je povedal vodja velenjskega kampa BoĹžo OvÄ?ar. Nekaterim organizacijskim zapletom navkljub so bili gostje po besedah sekretarja zveze GWEF Edwina Deveya nadvse zadovoljni z namestitvijo in gostoljubjem domaÄ?inov.

Od srede do nedelje je v kampu ob Velenjskem jezeru zarohnelo krepko Ä?ez tisoÄ? motorjev, s katerimi so mnogi prepotovali dobesedno na tisoÄ?e kilometrov, da so prispeli na sreÄ?anje, okrog sto pa jih je pripotovalo

z avtodomi, da so si olajĹĄali pot z Otoka, iz Skandinavije, celo z BliĹžnjega vzhoda. PriĹĄli so iz veÄ? kot 30 drĹžav, veÄ?inoma evropskih.

SreÄ?anje je bilo za javnost zaprto, so se pa motoristi zapeljali po mestu in dolini ter prebivalcem pripravili pravo paĹĄo za oÄ?i. Ta je bila ĹĄe posebno obilna v Ä?etrtek zveÄ?er, ko so se motoristi podali na noÄ?no voĹžnjo po Velenju in prebivalce navduĹĄili z atraktivno osvetljenimi motocikli in glasbo.

Ljubitelji goldwingov so se v Velenju dru-

Ĺžili vse do nedelje. V soboto so se po Ĺ aleĹĄki dolini zapeljali ĹĄe v Paradi narodov, ki je ĹĄla mimo klasirnice v Pesju proti Ĺ oĹĄtanju in mimo osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha v TopolĹĄico, peljali pa se so tudi skozi naselja LajĹĄe, Ravne, Gaberke in Ĺ kale ter krog sklenili mimo KonjeniĹĄkega kluba Velenje, velenjskega mestnega stadiona in starega kina nazaj do Velenjskega jezera. đ&#x;”˛

Najprej zagorel avto

Gmotna ĹĄkoda znaĹĄa vsaj 100.000 evrov.

Pred enim letom Tajnikovi izgubili moĹža in oÄ?eta, zdaj jim je ogenj skoraj uniÄ?il dom – Ĺ kode za okoli 100.000 evrov – Stisko pomagajo blaĹžiti dobri ljudje Milena KrstiÄ? – Planinc

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 3. julija – V noÄ?i iz sobote na nedeljo, 1. julija, je v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju zagorelo. Najprej se je vnel osebni avtomobil pod lesenim objektom ob stanovanjski hiĹĄi Tajnikovih, se zelo hitro razĹĄiril do nadstreĹĄka in od tam preskoÄ?il na ostreĹĄje stanovanjske hiĹĄe. Milka Tajnik je spala. ÂťDeset, pet minut pred eno sliĹĄim, kako mladi, druĹžina sina Damjana, letajo gor in dol ‌ Vstanem. VpraĹĄam, kaj je narobe. SnaPomoÄ? je prihajala z vseh stani. Utrinek s torkovega dopoldneva.

ha Saťa mi odgovori: ’Mama, avto gori, pa uta. V tistem mi Drago, ki je bil Şe tam, pravi: ’Gospa, hitro, gremo, gremo, hitro ven ‌ Šla sem kar v piŞami in copatih, pa kuŞka sem zgrabila. Mislila sem, saj bom ťla potem nazaj noter.

NiÄ? nisem vzela. V tem pa je zagorela hiĹĄa ‌ Ne vem, ne vem ...,ÂŤ je vsa pretresena v torek dopoldan pripovedovala gospa, ki je lani tak Ä?as izgubila moĹža.

Na morju sta bila, ko je utonil. ÂťZdaj pa tole,ÂŤ je rekla in spet so jo oblile solze.

Pride Damjan. Zdaj pa tole ‌, pono-

vi za njo. ÂťVse je uniÄ?eno. Lani smo na novo obnovili spodnjo etaĹžo hiĹĄe, leto prej streho, fasado, vgradili nova okna.

KaĹže, da ti ne sme biti preveÄ? fajn.ÂŤ Ĺ kode je po prvih ocenah okoli 100.000 evrov. PoĹžar je popolnoma uniÄ?il vozilo opel insignijo, ki je zagorela zaradi napake na motorju, nadstreĹĄek, dve motorni kolesi, kosilnico in drugo

Damijan Tajnik: ÂťVse je uniÄ?eno.ÂŤ

opremo pod nadstreĹĄkom, streho stanovanjske hiĹĄe, celotno mansardno stanovanje, veliko ĹĄkode je povzroÄ?il v prostorih pod njim, poĹĄkodoval tudi sosednji objekt, kjer so popokala stekla, uniÄ?ene so Ĺžaluzije.

Tajnikovi zdaj prenoÄ?ujejo pri Damijanovem bratu, ki ima hiĹĄo malo niĹž-

Milka Tajnik: Šla sem kar v piŞami in copatih, pa kuŞka sem zgrabila.

je. Cele dneve pa so v svojih Ravnah 188 s tistimi, ki so jim takoj nesebiÄ?no priskoÄ?ili na pomoÄ?. Damijan mi jih je zaÄ?el naĹĄtevati – sosedi, prijatelji, gasilci, sodelavci, podjetniki, obrtniki ‌: ÂťLep je obÄ?utek, da jih je toliko, ki so nam priskoÄ?ili na pomoÄ?. Vsa Ä?ast jim.

Sploh ne spraĹĄujejo, kaj potrebujemo.

Pridejo ali pa pripeljejo, zavihajo rokave. V ponedeljek so od osmih zjutraj pa do osmih zveÄ?er delali kot Ä?rnci, priskrbeli hrano. Napredek je viden. Moral bi si vse zapisati. Nekaj imam zaznamovano, veÄ? bom, ko bo Ä?as za to. Takrat se bom spomnil slehernega. Ni v svetu takih ljudi, kot so naĹĄi, vam povem. Ob nesreÄ?i stopijo skupaj in pomagajo. To je najveÄ? vredno.ÂŤ Damijan in Ĺžena SaĹĄa sta zaposlena na Premogovniku. ÂťSin je poroÄ?nik v Slovenski vojski. VpraĹĄal je, Ä?e potrebujemo kaj, Ä?e pridejo. Pa sem mu rekel, da imamo zaenkrat okoli sebe toliko dobrih ljudi, da ni treba.ÂŤ Ob poĹžaru so bili takoj aktivirani gasilci. V intervenciji so posredovala vsa ĹĄtiri prostovoljna gasilska druĹĄtva obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – Gaberke, Ĺ oĹĄtanj mesto, TopolĹĄica, Lokovica. ÂťSkupaj je v intervenciji sodelovalo 43 gasilcev z desetimi gasilskimi vozili. Vodja intervencije je bil poveljnik PGD Gaberke Janko Jan. V intervenciji se je poĹĄkodoval gasilec Igor Rezman. Prvo pomoÄ? so mu najprej nudili gasilci sami, nato ga je oskrbela enota NMP Velenje in ga prepeljala na zdravljenje v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje. Utrpel je opekline rok, vsi mu Ĺželimo, da Ä?im prej okreva,ÂŤ je dogajanje v tisti noÄ?i povzel Boris GoliÄ?nik, poveljnik obÄ?inskega gasilskega poveljstva. đ&#x;”˛