27 2019 by Naš čas, d.o.o.

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 1

V petek (14/22 ÂşC) in soboto (13/23 ÂşC) preteĹžno oblaÄ?no, moĹžni nalivi. V nedeljo (14/22 ÂşC) delno sonÄ?no.

Ä&#x152;etrtek, 11. julija 2019â&#x20AC;

ĹĄtevilka 27 | leto 66â&#x20AC;

www.nascas.siâ&#x20AC;

naroÄ?nina 03 898 17 50â&#x20AC;

Prijetna druĹženja z muzealci Velenjski muzealci so minuli petek Velenjski grad spremenili v BradaviÄ?arko in gostili nadobudne mlade Ä?arovnike, ki so se urili v Ä?arovniĹĄkih urokih, ĹĄportnih igrah in raziskovali noÄ?ni grad. NajrazburljivejĹĄa je bila seveda noÄ?, ki ima vedno svojo moÄ? (ĹĄe posebej za grajskimi zidovi). Otroci so jo pogumno preĹživeli v grajskih sobanah in zjutraj soglasno ugotovili, da je spanje na gradu res nekaj posebnega in zelo ÂťfajnÂŤ. V nedeljo pa je kljub poletni nevihti lepo uspel dogodek Poletje na Grilovi domaÄ?iji, ki so ga muzealci pripravili v sodelovanju z druĹĄtvi, ki pomagajo pri oĹživljanju tega eko muzeja. ÂťPrav nevihta je bila tista, ki je dala dogodku ĹĄe poseben Ä?ar. UdeleĹženci so lahko izkusili, kako je bilo nekoÄ?, ko so se ob deĹževnih dneh ĹĄtevilÄ?ne druĹžine umakni-

Je prevladal razum? Mira ZakoĹĄek

le pod strehe svojih hiĹĄ, kjer so v dobrem vzduĹĄju delali, ob delu prepevali in se pogovarjali, udeleĹženci tokratnega dogodka pa so se na koncu okrepÄ?ali ĹĄe z odliÄ?no zeliĹĄÄ?no enolonÄ?nico, ki so jo pripravile spretne kuharice DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje,ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ so ob koncu druĹženja povedali velenjski muzealci. â&#x20AC;

V tukajĹĄnjem okolju smo teĹžko razumeli, da bi morali za pridobivanje toplotne energije, ki je vsaj delno stranski produkt proizvodnje elektrike, plaÄ?evati okoljske kupone. Res Ä?udno, mar ne? Ĺ˝e pogled Ä?isto navadnega laika na pokrajino, kjer se ljudje ogrevajo s kuriĹĄÄ?i na trda goriva, in na naĹĄe lepo okolje, pove, da je to zelo Ä?udna logika. Ĺ aleĹĄka dolina je v preteklosti veliko pretrpela, a le zgodnji ozaveĹĄÄ?enosti tukajĹĄnjih prebivalcev, ki so znali pravi trenutek dovolj glasno in odloÄ?no zahtevati ukrepe za sanacijo okolja, se moramo zahvaliti, da Ĺživimo danes v lepem in urejenem okolju. In seveda tistim nekdanjim vizionarjem, ki so Ĺže pred mnogimi desetletji zastavili odliÄ?en sistem toplotnega ogrevanja. Saj se pravzaprav danes, ko Ĺže od rojstva Ĺživimo s tem, teĹžko zavedamo, kako neizmerno udobje je to, da imamo, kadar koli se vrnemo v svoje domove, le-te prijetno ogrevane in da nam iz pip tudi vedno teÄ?e topla voda. Zato upraviÄ?eno ne razumemo, da bi morali za vse, kar smo dosegli in vizionarsko naÄ?rtovali, zdaj plaÄ?evati tako imenovane ekoloĹĄke davke v obliki okoljskih kupov (pa Ä?eprav okolja s tem, ko se ogrevamo na tako moderen in ekoloĹĄko Ä?ist sistem, ne onesnaĹžujemo). Kar prav je, da pohvalimo Komunalno podjetje Velenje in vodstvi obÄ?in Velenja in Ĺ oĹĄtanja, ki so se podraĹžitvam, ki naj bi jih povzroÄ?ili prav ti kuponi, uprli in terjali tudi konkretne podatke, Ä?e je res tako. OÄ?itno so v svoj prav tako verjeli, da so bili pripravljeni, Ä?eprav so s tem pahnili Komunalno podjetje Velenje celo v izgubo, ceno toplote subvencionirati in z njo niso obremenjevali uporabnikov. Nekaj trme oÄ?itno ne ĹĄkodi! Ministrstvo za okolje in prostor jim je pri tem prikimalo. A kot obiÄ?ajno, se ÂťhudiÄ?ÂŤ lahko skriva v podrobnostih. Kljub temu upajmo, da bo imela ta zgodba tudi sreÄ?en konec in se ne bo spet ÂťĹže kjeÂŤ kaj zataknilo. đ&#x;&#x201D;˛

ZaÄ?el se bo nogometni ples Konec tedna se bo zaÄ?ela sezona 2019/20 v Prvi ligi Telekom Slovenije. Na Brdu pri Kranju so prvoligaĹĄi predstavili svoja priÄ?akovanja pred sezono, v kateri

bodo imeli znova najviĹĄje cilje prvak Maribor, podprvak Olimpija in DomĹžale. V tej bo tudi nekaj novosti, kar zadeva sojenja. Devetindvajseta sezona se bo

cena 1,90 â&#x201A;Ź

zaÄ?ela v soboto s tekmama Tabor SeĹžana - Aluminij (18.00) in Maribor - Triglav (20.15). V nedeljo bodo na sporedu ĹĄe obraÄ?uni Bravo - Olimpija (17.45),

Celje - Mura (19.00) in DomĹžale - Rudar (21.00). Rudar se bo Ĺže v naslednjem krogu doma (20. julija ob 20.15), sreÄ?al ĹĄe z vsaj na papirju teĹžjim nasprotnikom, prvim favoritom prvenstva Mariborom. Obe Rudarjevi tekmi bosta imeli neposredni prenos. Klubi bodo znova igrali po ĹĄtirikroĹžnem sistemu, skupno bo 36 krogov. Jesenski del se bo konÄ?al z 22. krogom 14. decembra, spomladanski se bo zaÄ?el 22. februarja, zadnji krog pa bo na vrsti 16. maja 2020. đ&#x;&#x201D;˛

Intervju z Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em 3

ToÄ?a pobelila Mozirje Mozirje, 3. julija â&#x20AC;&#x201C; Neurje s toÄ?o, ki je padala po besedah Ĺžupana obÄ?ine Mozirje Ivana SuhoverĹĄnika prejĹĄnjo sredo popoldne celih petnajst minut, je moÄ?no prizadelo ĹĄtevilne kraje v tej obÄ?ini. Ĺ koda je ĹĄe posebej velika na lokalnih in gozdnih cestah. ÂťÄ&#x152;esa podobnega ne pomnijo niti tukajĹĄnji najstarejĹĄi prebivalci. ToÄ?e je bilo toliko, da se je po posameznih kotiÄ?kih kljub visokim temperaturam zadrĹžala vse do petka. Najbolj prizadeto je bilo Mozirje, pa tudi zaselka Ljubija in Loke. No, pa tudi Golte, ki so bile prav tako obeljene s toÄ?o, ki jo je bilo videti ĹĄe v soboto popoldne,ÂŤ je povedal SuhoverĹĄnik. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 2

OD SREDE DO TORKA

Slovenija potrebuje boljĹĄe Ĺželeznice

LOKALNE novice

V Mislinji popisujejo ĹĄkodo Mislinja,7. julija â&#x20AC;&#x201C; Nedeljsko neurje je na KoroĹĄkem povzroÄ?ilo nekaj teĹžav. NajveÄ? jih je bilo zaradi podrtih dreves, meteorna voda je zalila del prostorov slovenjgraĹĄke bolniĹĄnice (a veÄ?je ĹĄkode ni naredila, potrebno je bilo zgolj Ä?iĹĄÄ?enje). Ponovno so se z nalivom in toÄ?o spopadali na obmoÄ?ju obÄ?ine Mislinja. Tam so sicer stekli postopki za popis in oceno ĹĄkode po ujmi, ki je obÄ?ino prizadela 22. junija. Mestna obÄ?ina Velenje se je na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a odloÄ?ila, da bo sosednji obÄ?ini Mislinja pomagala s 15.000 evri za odpravo najnujnejĹĄih posledic neurja. đ&#x;&#x201D;˛

Sofinanciranje turistiÄ?nih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov turistiÄ?nih druĹĄtev in turistiÄ?ne zveze ter drugih druĹĄtev z registrirano dejavnostjo iz sredstev proraÄ?una. Okvirna viĹĄina razpisanih sredstev je 35.000 evrov. Razpis je odprt do 30. avgusta. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Zbirajo predloge za dobitnike priznanj Ĺ oĹĄtanj, 1. julija â&#x20AC;&#x201C; Komisija za priznanja pri svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Letos bodo podelili najveÄ? tri priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in najveÄ? tri plakete ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Priznanja Ä?astni obÄ?an pa letos ne bodo podelili. Rok za oddajo predlogov se bo iztekel 27. avgusta, priznanja pa bodo podelili na slavnostni seji ob prazniku ObÄ?ine, 30. septembru. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

NaroÄ?ajo opremo za glasbeno ĹĄolo Ĺ oĹĄtanj, 4. julija â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v Ä?etrtek na portalu javnih naroÄ?il objavila razpis za nakup in montaĹžo opreme za Glasbeno ĹĄolo Ĺ oĹĄtanj (za prostore godbe in pevcev ter za prostore glasbene ĹĄole). Ponudbe zbirajo do 7. avgusta. Izvajalec del bo moral naroÄ?ilo konÄ?ati najpozneje do 20. septembra. đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj zaradi letnih dopustov in zagotavljanja nemotenega poslovanja na sedeĹžu upravne enote Velenje v Ä?asu od 11. julija do vkljuÄ?no 8. avgusta ne bo obratoval. Upravne storitve lahko v tem Ä?asu drĹžavljani opravijo na sedeĹžu v Velenju. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

V Cirkovcah praznujejo z gozdarji V Cirkovcah bo to soboto, 13. julija, ob 10. uri pri tamkajĹĄnji Osnovni ĹĄoli tradicionalno praznovanje. ZaÄ?elo se bo s tekmovanji za pokal Zveze zdruĹženj lastnikov gozdov in za memorial Milana PogorevÄ?nika, nadaljevalo pa z druĹžabnimi igrami in sreÄ?anjem krajanov. Ä&#x152;e bo vreme slabo, bodo prireditev prestavili na nedeljo. đ&#x;&#x201D;˛

Na kanalizacijo bo treba ĹĄe poÄ?akati Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; ObmoÄ?je na desnem spodnjem delu reke Pake, v ReÄ?ici ob Paki, je opredeljeno kot obmoÄ?je, za katero je drĹžava predpisala, da ga je treba opremiti z javnim fekalnim kanalizacijskim omreĹžjem. ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se je pri tem za del krajevne skupnosti LetuĹĄ povezala z ObÄ?ino BraslovÄ?e. Ĺ˝e pred leti sta pripravili projekte za izgradnjo in pridobili gradbena dovoljenja. Zaradi drĹžavnih pravil, ki niso omogoÄ?ala pridobitve nepovratnih sredstev za obmoÄ?je z manj kot 2000 prebivalci, finanÄ?ne konstrukcije do sedaj ĹĄe nista pripravili. Obe ObÄ?ini sta na pristojno ministrstvo posredovali vlogo za ureditev meje obmoÄ?ja, kar bi jima omogoÄ?ilo izpolnjevanje osnovnih pogojev za sofinanciranje. Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so pred nedavnim prejeli odgovor, da je uredba, ki doloÄ?a obmoÄ?ja o sofinanciranju vlaganj v ureditev kanalizacijskih omreĹžij, imenovana aglomeracija, znova v preuÄ?evanju in da bodo spremembe moĹžne jeseni. Na ĹĄmarĹĄki obÄ?inski upravi priÄ?akujejo pozitiven razplet, kar bi pomenilo, da bosta obÄ?ini lahko kandidirali za pridobitev nepovratnega denarja in zgradili kanalizacijsko omreĹžje za celo obmoÄ?je naenkrat, vendar se to ne more zgoditi Ĺže kar letos ali prihodnje leto. đ&#x;&#x201D;˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â&#x201A;Ź (9,5Â % DDV 0,16 â&#x201A;Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â&#x201A;Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Ĺ˝upan KontiÄ? je podprl hitrejĹĄo ĹželezniĹĄko povezavo med Celjem in Mariborom in se zavzel za ustreznejĹĄo ĹželezniĹĄko povezavo med Celjem in Velenjem â&#x20AC;&#x201C; Dnevno med Velenjem in Celjem migrira veÄ? kot pet tisoÄ? obÄ?anov Mira ZakoĹĄek

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Pobuda '50 minut med Mariborom in Ljubljano', ki opozarja na zaostalo ĹželezniĹĄko povezavo po Sloveniji in zahteva nujne spremembe, je naletela na podporo tudi v obÄ?ini Velenje. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je podprl ureditev hitre Ĺželeznice med dvema najveÄ?jima slovenskima mestoma, hkrati pa pozval odgovorne, da izboljĹĄajo tudi ĹželezniĹĄko povezavo med Velenjem in Celjem, saj so urejene, zanesljive in hitre ĹželezniĹĄke ter cestne povezave nujno potrebne za nadaljnji razvoj Velenja in celotne regije. ÂťIzboljĹĄanje povezave med Mariborom in Ljubljano z vmesno postajo v Celju vidimo v Velenju tudi kot priloĹžnost za izboljĹĄanje ĹželezniĹĄke povezave med Velenjem in Celjem. Dnevno iz Velenja proti Celju migrira veÄ? kot 1.700 obÄ?anov, v Velenje pa se dnevno vozi veÄ? kot 3.600 obÄ?anov iz smeri Celja. Med Velenjem in Ljubljano (in obratno) potuje dnevno okoli 1.200 ljudi, med Velenjem in Mariborom (in obratno) pa 350,ÂŤ pravi KontiÄ? in dodaja, da bi uÄ?inkovita, hitra in varna ĹželezniĹĄka povezava Velenja z Ljubljano in Mariborom

Kako vozi vlak iz Velenja?

Med tednom ĹĄe kar pogosto, desetkrat med 5.28 in 22.15. V soboto boste vlak teĹžko ujeli, iz Velenja odpelje le ĹĄtirikrat (5.28, 11.37, 14.13 in 15.20). In da se sluÄ?ajno ne odloÄ?ite, da bi na nedeljski izlet peljali svoje malÄ?ke in jih tako presenetili, naj vas opomnimo, da vlak iz Velenja ob nedeljah ne vozi in tudi pripelje seveda ne sem. zniĹžala ĹĄtevilo dnevnih migracij z osebnimi avtomobili, kar bi razbremenilo ceste in zmanjĹĄalo potrebe po parkiriĹĄÄ?ih. PoslediÄ?no bi zmanjĹĄali onesnaĹženosti zraka in tveganja za prometne nesreÄ?e. Prebivalcem bi pribliĹžala in olajĹĄala dostop do ustanov v obeh

mestih. Med voĹžnjo v sodobno opremljenem vlaku lahko potniki opravljajo ĹĄe druge dejavnosti (delo z raÄ?unalnikom, branje) in prispejo na delovno mesto spoÄ?iti in neobremenjeni. Sodobna, varna in hitra potniĹĄka povezava z vlakom med

Velenjem, Celjem, Mariborom oziroma Ljubljano predstavlja tudi moĹžnost za prevoz turistov in poslovnih gostov, ki danes ob prihodu v Slovenijo z javnim prevozom zelo teĹžko ali sploh ne pridejo do Velenja, prav tako bo dobra alternativa za ĹĄtudente in dijake, ki tedensko migrirajo v Maribor in Ljubljano. Pobuda '50 minut med Mariborom in Ljubljano' se prav tako ujema s cilji sprejete Celostne prometne strategije Mestne obÄ?ine Velenje in Regionalne celostne prometne strategije, ki je v izdelavi. đ&#x;&#x201D;˛

Kamerat spet na voljo Velenje, 10. julija â&#x20AC;&#x201C; V sredo je po krajĹĄem predahu znova zaÄ?el voziti Kamerat. BrezplaÄ?ni prevozi so namenjeni starejĹĄim od 65 let in gibalno oviranim VelenjÄ?anom, ki nimajo druge moĹžnosti za prevoz do zdravstvenega doma, pokopaliĹĄÄ?a, lekarne, trgovine, banke, BolniĹĄnice TopolĹĄica â&#x20AC;Ś Z elektriÄ?nim avtomobilom, ki ga je kupila Mestna obÄ?ina Velenje, upravlja Mladinski center Velenje, vozijo pa ga prostovoljci Udarnika. Ti

uporabnikom, Ä?e Ĺželijo, z veseljem pomagajo pri noĹĄnji teĹžjih predmetov, nudijo oporo ob hoji â&#x20AC;Ś Za laĹžjo organizacijo prevozov pa je potrebe po njih obvezno sporoÄ?iti vsaj tri dni prej, preden je prevoz potreben. Klice sprejemajo na brezplaÄ?ni telefonski ĹĄtevilki 080 15 70 od ponedeljka do Ä?etrtka od 8. do 15. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Prevoze izvajajo prostovoljci ob delavnikih med 7.30 in đ&#x;&#x201D;˛ mkp 15.30.â&#x20AC;

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mkp

Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj na poÄ?itnicah

NAĹ Ä&#x152;AS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

11. julija 2019

Malo meĹĄano â&#x20AC;&#x201C; pri vremenu, politiki in ĹĄe kje Hude hude ure â&#x20AC;&#x201C; Pogled po SLO in HR â&#x20AC;&#x201C; Z avta na kolo â&#x20AC;&#x201C; Pivo, cvetje in most â&#x20AC;&#x201C; Anin festival ObiÄ?ajno imamo Âťmalo meĹĄanoÂŤ radi na Ĺžaru â&#x20AC;&#x201C; a take meĹĄanice je veliko tudi v Ĺživljenju. Eni pravijo, da je to dobro, da ni tako dolg Ä?as in ne Ä?istega enoumja, druge vsaj malo moti. Stvar naj bi bila preveÄ? nepredvidljiva. To pa po mnenju nekaterih ni dobro. Nepredvidljivost je bila zadnji Ä?as tudi na evropskem parketu, pa na nekaterih podroÄ?jih tudi pri nas. Ne vemo vsega, kaj vse hoÄ?e desnica, veÄ? vemo, kaj Ĺželi levica. Najbolj meĹĄano pa je tam nekje vmes. Malo (z)meĹĄano je bilo zadnje dni tudi vreme. Od toplotnih udarov do udarov strel, od hladnega vetra do vroÄ?e sopare, od vroÄ?ih suĹĄnih dni do moÄ?nih nalivov. Le tistega vmesnega ÂťzalivalnegaÂŤ deĹžja je bilo malo. Vse to smo zadnji vikend ĹĄe kako Ä?utili tudi na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju, ko je v mnogih krajih klestila toÄ?a, moÄ?an veter je podiral drevesa in razkrival strehe, zaradi vsega tega je bil oviran promet, nastalo je seveda tudi precej ĹĄkode. Ä&#x152;eprav je bilo marsikje hudo, je bilo najhuje v Obsotelju in na Kozjanskem. Upam, da to ni resna napoved, kaj nas ĹĄe pogosteje Ä?aka v prihodnosti. Kot maĹĄÄ?evanje preteklosti in sedanjosti, bi kdo porekel. Ob vsem tem imajo precej teĹžav tudi organizatorji razliÄ?nih prireditev. Nekateri so zadeli ÂťpraviÂŤ dan ali veÄ?er, precej prireditev je dobesedno ali v malo prenesenem pomenu odplavalo po vodi. Na Rudnici, kakĹĄnih deset kilometrov od samega PodÄ?etrtka, so imeli v soboto sreÄ?o. ÂťPod strehoÂŤ so konÄ?no spravili otvoritev razglednega stolpa, ki so ga naÄ?rtovali Ĺže dobro desetletje, letos pa odprtje tudi veÄ?krat preloĹžili. Stolp ni visok le kakĹĄnih 40 metrov, ÂťvisokiÂŤ so bili tudi obiskovalci na otvoritvi. PriĹĄel je celo domaÄ?in, gospodarski minister PoÄ?ivalĹĄek, pa direktorica Slovenske turistiÄ?ne organizacije Pakova in turistiÄ?ne zveze in mnogi drugi; tudi iz sosednje HrvaĹĄke. Z razglednega stolpa je namreÄ? lep razgled ne le po dobrĹĄnem delu Slovenije, tudi HrvaĹĄke. Seveda so bili tudi predstavniki Term Olimia, saj naj bi ta stolp tudi obogatil njihovo ponudbo. Sicer pa so v Termah Tuhelj na HrvaĹĄkem, ki so v lasti podÄ?etrtĹĄkih Term Olimia, pred veliko novo pridobitvijo. Potem ko Ĺže nekaj Ä?asa

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

poskusno deluje, bodo konec meseca tudi uradno odprli nov kamp, ki se bo ponaĹĄal s petimi zvezdicami. To bo prvi kamp tako visoke kategorije v kontinentalnem delu sosednje drĹžave. V Celju pa so se v zaÄ?etku tedna lotili naÄ?rtovanega projekta P + R, park&ride, ali po domaÄ?e â&#x20AC;&#x201C; parkiraj avto in presedlaj na kolo. Na prostoru med staro ĹželezniĹĄko postajo in Savinjo ob Ulici 14. divizije bodo uredili 35 parkirnih mest (tudi za invalide in elektriÄ?na vozila) ter 35 stojal za kolesa v sistemu javne izposoje koles, KolesCE. Prostora bo ĹĄe za nekaj mest za avtodome, polnilno postajo ter servisno dejavnost. Ĺ˝ivahno je ĹĄe vedno tudi v centru mesta, kjer konÄ?ujejo obnovo proÄ?elja znamenitega Celjskega doma, zdaj pa se Ĺže lotevajo ureditve dvoriĹĄÄ?a tega doma. Ob tem so nekateri Celjani nejevoljno zastrigli z uĹĄesi, ko so sliĹĄali, da bo Ĺžrtev te obnove stara platana, ki tam raste. ÂťOdgovorniÂŤ seveda trdijo, da so se trudili, da bi jo zadrĹžali, a da ne gre. Obljubljajo pa po obnovi zasaditev novih dreves. Drevesa pa se bodo od vibracij tresla tla od danes do nedelje v LaĹĄkem. V teh dneh bo tu letoĹĄnja prireditev Pivo in cvetje. V ĹĄtirih dneh se bo zvrstilo veÄ? kot 60 glasbenih dogodkov, veÄ? razstav in drugih prireditev Âťza mlade in stareÂŤ, za posameznike in druĹžine. Zaradi prireditev bo v srediĹĄÄ?u LaĹĄkega seveda gneÄ?a, bodo pa se LaĹĄÄ?ani dokaj gneÄ?e vsaj teĹžkega prometa reĹĄili, ko bo konÄ?an nov most preko Savinje v Marija Gradcu, ki so ga zaÄ?eli graditi. Ta sodi sicer v projekt posodobitve ĹželezniĹĄke proge Zidani Mostâ&#x20AC;&#x201C;Celje. Veliko prireditev se to poletje znova obeta v RogaĹĄki Slatini. V okviru Aninega festivala bo vse do konca avgusta na ĹĄtirih razliÄ?nih mestih 14 glasbenih veÄ?erov. Festival je odprla skupina Tabu, 30. avgusta pa ga bo sklenil New Swing Quartet. Ĺ e to: ne bi mogli ravno reÄ?i, da so zaposleni na ĹĄmarĹĄki upravni enoti priĹĄli z deĹžja pod kap, a ĹĄe vedno delajo v teĹžkih razmerah. Ĺ˝e pred leti so iz pogrezajoÄ?e se obÄ?inske stavbe pobegnili v zabojnike, od tam predlani v poslopje sodiĹĄÄ?a. A ker objekt ni energetsko urejen, poleti ÂťĹĄvicajoÂŤ, pozimi jim hladno piha. Nikakor jim ni tako lepo, kot si za drĹžavne usluĹžbence nekateri predstavljajo. A po energetski sanaciji, ki se je drĹžava loteva, jim bo bolje.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426Â- 0020133854 E-poĹĄta: press@Ânascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;&#x201D;˛

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je â&#x20AC;&#x153;NaĹĄ Ä?asâ&#x20AC;? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 3

INTERVJU

11. julija 2019

Poletje polno naloĹžb, kulture in zabave Pogovarjali smo se z Ĺžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Bojanom KontiÄ?em Mira ZakoĹĄek

Kljub zdravljenju spremljate celotno dogajanje v obÄ?ini in sodelujete pri odloÄ?itvah. KakĹĄno pa je vaĹĄe poÄ?utje? ÂťNajlepĹĄa hvala za vpraĹĄanje. Pravzaprav bi lahko dejal, da je poÄ?utje razmeram primerno. Predvsem je pomembno, tako kot pri vsaki drugi stvari, da razÄ?istiĹĄ sam s sabo, kaj in kako boĹĄ ravnal. Zdravljenje sicer zahteva svoj Ä?as, a to hkrati ne pomeni, da moraĹĄ opustiti vse dotedanje aktivnosti. Ä&#x152;e imaĹĄ pri tem sodelavce, ki so odliÄ?ni in jim lahko zaupaĹĄ, je vse tako, kot je treba. Pravzaprav menim, da moja odsotnost na veÄ?jih prireditvah niti ni tako moteÄ?a. Obisk mnoĹžiÄ?nih prireditev moram veÄ?krat izpustiti, predvsem zaradi nevarnosti kakrĹĄnekoli nepotrebne okuĹžbe. Sem pa v zadnjem Ä?asu kar veliko na delovnem mestu, saj proraÄ?unske in ostale odloÄ?itve sprejemam skupaj s sodelavci. Ĺ e enkrat Ĺželim poudariti, da ima Velenje v svoji upravi in javnih zavodih zelo kvaliteten kader. So me pa nekateri narobe razumeli, ko sem najavil, da bom delo Ĺžupana opravljal nepoklicno, kar seveda ne pomeni, da ga bom opravljal neprofesionalno. V preteklih mesecih mi je veliko obÄ?anov na razliÄ?ne naÄ?ine poslalo pozitivne misli z Ĺželjami po Ä?imprejĹĄnjem okrevanju, za kar se jim tudi tukaj najlepĹĄe zahvaljujem. To mi je veliko pomenilo.ÂŤ Bolezen ni spremenila vaĹĄega smisla za humor. ÂťUpam, da res ne. Smeh je pol zdravja. Sicer pa Ĺživljenje samo poskrbi, da se kdaj pa kdaj nasmehneĹĄ. TakĹĄen primer je bila recimo razprava o rebalansu proraÄ?una, v kateri je Ä?lanica sveta pojasnila, da ne bo podprla proraÄ?una, ker ni uravnoteĹžen in so odhodki viĹĄji od prihodkov. Vsi dobro vemo, da ne more biti tako. Je pa res, da Ä?e ti v preteklem letu ostane pet milijonov evrov preseĹžka prihodkov nad odhodki, jih moraĹĄ vnesti z rebalansom v tekoÄ?i proraÄ?un in za to viĹĄino lahko poviĹĄaĹĄ tudi odhodke v tekoÄ?em letu. In ravno to smo mi storili. Poenostavljeno: imaĹĄ 12 Ä?okolad, pojeĹĄ jih 8 in dobiĹĄ novih 12. Koliko jih imaĹĄ: 16 ali 12? Svetnica meni, da 12.ÂŤ LetoĹĄnje leto je proraÄ?unsko rekordno, skorajda 55 milijonov ĹĄe nikoli ni bilo v njem. Je proraÄ?un naravnan zelo razvojno in naloĹžbeno? ÂťPred leti smo imeli podoben proraÄ?un, ko smo gradili vodovodno omreĹžje in prenavljali mestno promenado. V veliko veselje mi je, da je tudi letos tako in da bomo tudi v tem mandatu izvedli vrsto naloĹžb. VÄ?asih se zdi kar samoumevno, da se dobi evropski denar. Nekateri celo mislijo, da ga lahko porabiĹĄ kar po sistemu 'tu je, vaĹĄe je, da troĹĄite'. Niti pribliĹžno ni tako. Potrebno je veliko prizadevanj, da ta denar na razpisu pridobiĹĄ. Med izvedbo naloĹžbe ves Ä?as dokazujeĹĄ upraviÄ?enost, saj lahko sofinanciranje tudi hitro izgubiĹĄ, Ä?e ne izvedeĹĄ projekta v skladu s prijavo. VeÄ? let traja priprava dokumentacije. Pri CTN projektih je bilo pomembno, da so vlaganja na degradiranem obmoÄ?ju in stroka je doloÄ?ila obmoÄ?je jezera in Starega Velenja. Mestna obÄ?ina Velenje je iz mehanizma CTN uspela pridobiti sofinanciranje v viĹĄini 11.448.260 evrov za projekte v skupni viĹĄini veÄ? kot 17 milijonov evrov, kar je velik uspeh. Za odhodke za naloĹžbe je torej letos namenjenih kar 23,5 milijona evrov oziroma 43 % proraÄ?una.ÂŤ NajobseĹžnejĹĄa je gradnja prireditvenega prostora z odrom. Ta je Ĺže stekla? ÂťNov prireditveni oder in prostor bomo dobili na zelenici ob Velenjskem jezeru.

ObmoÄ?je je zakoliÄ?eno, zaĹĄÄ?itna ograja je postavljena in prva dela se zaÄ?enjajo. Konec maja smo z javnim razpisom izbrali izvajalca gradbenih, obrtnih in inĹĄtalacijskih del. To je podjetje VG5 iz Ljubljane, s katerim imamo dobre izkuĹĄnje, saj so pred nekaj leti Ĺže obnavljali Galerijo Velenje. Z izgradnjo sodobnega prireditvenega odra in prostora bomo v Velenju trajnostno uredili degradirano obmoÄ?je v izmeri veÄ? kot 46 tisoÄ? m2 in mu tako povrnili druĹžbeno, okoljsko in ekonomsko vrednost. PoslediÄ?no bomo zagotovili ĹĄe boljĹĄe pogoje za razvoj objezerskega obmoÄ?ja v smislu izvajanja ĹĄportnih, kulturnih, festivalskih, izobraĹževalnih in zabavnih programov. Ocenjena vrednost projekta CTN Prireditveni oder in prostor znaĹĄa 8,8 milijona evrov, od tega bo sofinanciran v viĹĄini dobrih 6 milijonov evrov.ÂŤ

Prav tako izjemno velik projekt je mestno kolesarsko omreĹžje. To pa je projekt, s katerim prehitevate, saj ga boste sklenili prej, kot ste prvotno naÄ?rtovali? ÂťProjekt Mestno kolesarsko omreĹžje â&#x20AC;&#x201C; vzhod se bo konÄ?al Ĺže letos, ostala dva (center in zahod) pa prihodnje leto. Mestno kolesarsko omreĹžje â&#x20AC;&#x201C; vzhod je delno Ĺže izvedeno, in sicer na odsekih KidriÄ?eva, Stanetova, AĹĄkerÄ?eva, Ĺ alek â&#x20AC;&#x201C;Interspar Ĺ alek in Ĺ aleĹĄka cesta. Trenutno potekajo dela na Cesti na Selo in na GoriĹĄki cesti. Zaradi zahtevne obnove komunalne infrastrukture na GoriĹĄki cesti so se dela malo upoÄ?asnila, vendar izvajalec zagotavlja, da bo ujel

opreme za Center za krepitev zdravja, ki je v prostorih Bazena Velenje. S to naloĹžbo bomo ĹĄe dodatno izboljĹĄali pogoje za ĹĄport in rekreacijo v naĹĄi obÄ?ini. Ne nazadnje smo v preteklih letih za to podroÄ?je izvedli Ĺže nekaj obseĹžnejĹĄih investicij (obnova atletske steze na mestnem stadionu Velenje, obnova smuÄ?arsko-skakalnega centra Velenje idr.).ÂŤ Prav tako v javno-zasebnem partnerstvu izvajate obnovo in energetsko sanacijo podruĹžniÄ?ne ĹĄole v PleĹĄivcu. Kako pa potekajo ta dela? ÂťTudi tam dela potekajo po naÄ?rtu in bodo zakljuÄ?ena do septembra letos, ko

Kdaj raÄ?unate, da se bo na tem prostoru ÂťzgodilaÂŤ prva prireditev? ÂťGradnja naj bi bila zakljuÄ?ena do konca leta 2020. Prvo veÄ?jo prireditev naÄ?rtujemo spomladi leta 2021. Prostor omogoÄ?a izvedbo prireditev za veÄ? kot 30 tisoÄ? obiskovalcev. S svojo atraktivno podobo in bogatimi programskimi vsebinami pa bo privabljal ljudi iz bliĹžnje in daljne okolice, pa tudi tujce. Objekt bo srce mnoĹžiÄ?nih prireditev in bo hkrati omogoÄ?al tudi kakovostno vsakodnevno rabo. Prireditveni oder bo nudil raznoliko dogajanje na kopnem ali na prizoriĹĄÄ?u nad jezerom in bo namenjen ĹĄirĹĄi lokalni skupnosti ter vsem starostnim skupinam.ÂŤ OÄ?itno se zaÄ?enja Ĺže tudi obnova Starega Velenja, vsaj prvega dela. Razpis za ruĹĄitev prvega objekta â&#x20AC;&#x201C; stavbe, v kateri je lokal Ä&#x152;uk, ste Ĺže objavili? Kako je predvidena dinamika tega prvega dela obnove? ÂťZa oba projekta imamo pridobljeno pravnomoÄ?no gradbeno dovoljenje in izdelano investicijsko dokumentacijo. Po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor bomo sklep o sofinanciranju CTN Stari trg 11 prejeli v zaÄ?etku avgusta. V zaÄ?etku julija smo objavili javni razpis za izbor izvajalca gradbenih, obrtnih in inĹĄtalacijskih del. Pogodba z izvajalcem bi se lahko podpisala takoj po prejemu sklepa o sofinanciranju operacije, torej Ĺže avgusta. Gradbena dela bi zaÄ?eli septembra. Vrednost projekta CTN Stari trg 11 je ocenjena na 1.559.397 evrov, od tega je predvideno sofinanciranje iz Kohezijskega sklada v viĹĄini 998.014 evrov in iz proraÄ?una Republike Slovenije v viĹĄini 249.503 evrov. V okviru projekta je predvideno ruĹĄenje objekta in novogradnja objekta Stari trg 11 z ureditvijo okolice.ÂŤ Za drugi del obnove pa ĹĄe nimate potrditve za odobritev nepovratnih sredstev. Kako kaĹže temu projektu? ÂťZa projekt CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra smo na Ministrstvo za okolje in prostor oddali vlogo v 2. fazi. Tudi za ta projekt bomo po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor sklep o sofinanciranju operacije prejeli v zaÄ?etku avgusta. Predvidoma avgusta bomo objavili javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del, pogodba z izvajalcem bi lahko bila podpisana v zaÄ?etku oktobra, konec oktobra bi se lahko zaÄ?elo delati. Vrednost projekta CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra je ocenjena na 2.779.073 evrov, od tega je predvideno sofinanciranje iz Kohezijskega sklada v viĹĄini 1.220.390 evrov in iz proraÄ?una Republike Slovenije v viĹĄini 305.097 evrov. V okviru projekta je predvideno ruĹĄenje Stare pekarne, izgradnja novega objekta in trga z urbano opremo ter ureditev novega prometnega reĹžima s prenovo potrebne infrastrukture.ÂŤ

zastavljene roke. Projekt bo v celoti zakljuÄ?en letos. Za Mestno kolesarsko omreĹžje â&#x20AC;&#x201C; zahod smo oddali vlogo za CTN 2. faza za sofinanciranje ESRR. Vloga je bila oddana in dopolnjena po zahtevah MZI. Pogodbo o odobritvi sofinanciranja priÄ?akujemo do jeseni. Avgusta pa naÄ?rtujemo objavo javnega razpisa za izbor izvajalca. ZaÄ?etek del je predviden oktobra, celovita izgradnja omreĹžja pa naj bi bila dokonÄ?ana do konca prihodnjega leta. Tudi za Mestno kolesarsko omreĹžje â&#x20AC;&#x201C; center smo oddali vlogo za CTN 2. faza za sofinanciranje. Po prejemu sklepa o sofinanciranju naÄ?rtujemo izvedbo prihodnje leto. Seveda si Ĺželimo Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo vseh kolesarskih poti, da bomo lahko vzpostavili povezan in varen sistem kolesarskega omreĹžja za ĹĄe veÄ?jo trajnostno mobilnost in Ä?istejĹĄe okolje.ÂŤ Pokrit bazen Ĺže dobiva novo podobo, veliko lepĹĄo in veliko veÄ?jo. Dela oÄ?itno dobro napredujejo, potekajo pa v javno-zasebnem partnerstvu. Bo bazen zakljuÄ?en do konca septembra, kot je bilo obljubljeno? ÂťEnergetska sanacija Bazena Velenje je v polnem teku in poteka po predvideni Ä?asovnici. Na bazenu bomo izvedli nov ovoj objekta â&#x20AC;&#x201C; zamenjali streho, stavbno pohiĹĄtvo in fasado, energetsko posodobili in zamenjali elektro ter strojne instalacije, kar vkljuÄ?uje tudi posodobitev strojnic za ogrevanje in pripravo bazenske ter sanitarne vode. Za obnovo smo namenili 870.000 evrov, naloĹžbo pa vodi RdeÄ?a dvorana. Aprila smo z Ministrstvom za infrastrukturo podpisali pogodbo o sofinanciranju, in sicer iz EU in SLO v viĹĄini 373.824 evrov. Hkrati potekajo tudi dela za razĹĄiritev fitnesa in podaljĹĄanje objekta bazena, kar bo omogoÄ?alo postavitev montaĹžnih tribun v samem bazenu. Vrednost pogodbe z izvajalcem EJ Projekt znaĹĄa 205.186,72 evra. NaloĹžbo prav tako vodi RdeÄ?a dvorana. Kar nekaj sredstev (45.000 evrov) pa bomo namenili tudi za nakup

se zaÄ?ne novo ĹĄolsko leto. Obnovili bomo ovoj stavbe, zamenjali stavbno pohiĹĄtvo in streho. ObstojeÄ?o razsvetljavo bomo nadomestili z varÄ?nejĹĄo in uredili varÄ?nejĹĄi naÄ?in ogrevanja stavbe na pelete. ViĹĄina naloĹžbe znaĹĄa 230.000 evrov. Treba pa je poudariti, da to naloĹžbo izvajamo na podeĹželju, na kar sem ĹĄe posebej ponosen, saj znamo prisluhniti tudi Ĺželjam in potrebam na obrobju mesta. V tem Ä?asu potekajo tudi ĹĄtevilne obnove in manjĹĄa vlaganja na drugih osnovnih ĹĄolah in podruĹžniÄ?nih enotah.ÂŤ Podobno gradite tudi vrtec v Vinski Gori? ÂťVrtec MlinÄ?ek, novo enoto Vrtca Velenje v Vinski Gori, gradimo v obliki javno-zasebnega partnerstva, torej tako, kot potekata obnovi POĹ PleĹĄivec in Bazena Velenje. Novo enoto smo poimenovali po Dolini mlinov, ki je ena pomembnejĹĄih turistiÄ?nih toÄ?k Vinske Gore. V tem Ä?asu izvajajo dodatna dela (nova meteorna kanalizacija, ureditev prometne infrastrukture in zunanje ureditve dostopov). Poleg gradnje novega vrtca v Vinski Gori bomo med poÄ?itnicami izvedli tudi pripravljalna dela za prenovo centralne kuhinje v enoti LuÄ?ka. Gre za prepreÄ?itev zamakanja v objekt in vgradnjo novega plinohrama. Prenovo kuhinje bomo zaradi velikega obsega potrebnih del opravili naslednje leto.ÂŤ Se bo obÄ?ina zaradi vseh teh velikih naloĹžb morala dodatno zadolĹževati, saj mora za vse naloĹžbe, ki so veÄ?inoma pokrite z nepovratnimi sredstvi, zagotavljati lastno udeleĹžbo? ÂťPri tako obseĹžnih vlaganjih seveda brez zadolĹžitev ne gre. V proraÄ?unu imamo predvideno zadolĹževanje v viĹĄini 2,45 milijona evrov. Ä&#x152;e upoĹĄtevamo ĹĄe letoĹĄnje razdolĹževanje, se bomo neto zadolĹžili za 340.000 evrov. Trenutno smo zadolĹženi za 18,4 milijona evrov, kar pri izvedenih naloĹžbah za 132 milijonov evrov ni pretirano visok znesek. Vsak lahko sam oceni, ali smo z zadolĹževanjem pretiravali. Vsekakor pa smo zadolĹženi manj, kot dovoljuje obstojeÄ?a zakonodaja.ÂŤ

Vsa leta, odkar vodite obÄ?ino, tudi tista najbolj ÂťhudaÂŤ, ste ohranjali socialno naravnanost proraÄ?una in poveÄ?evali ĹĄtevilne brezplaÄ?ne ugodnosti za obÄ?ane. Je ĹĄe vedno tako? ÂťJa, ĹĄe vedno je tako in bo tako, vse dokler bodo ljudje potrebovali pomoÄ?. Pomembno je, da ob vseh naloĹžbah ne pozabimo na ljudi. To pravzaprav naĹĄo politiko razlikuje od tiste, ki jo ponujajo ostale stranke. Solidarnost ima ĹĄe naprej domicilno pravico v Velenju. V Velenju smo vedno pomagali pomoÄ?i potrebnim in socialno ĹĄibkejĹĄim. In to usmeritev bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Tako kot Ĺže nekaj let zapored tudi letos za socialno koĹĄarico namenjamo slab milijon evrov (972 tisoÄ? evrov). Sem priĹĄtevamo delovanje Odbora za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, izvajanje projekta Velenje, starosti prijazno mesto, zavetiĹĄÄ?e za brezdomce, delovanje javne kuhinje, projekt ViĹĄki hrane, enkratne izredne denarne pomoÄ?i, sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov/ projektov, izvajanje dnevnih centrov za posamezne skupine, brezplaÄ?no pravno svetovanje, denarno pomoÄ? ob rojstvu otroka, program OZ RK Velenje, izvajanje projekta ObÄ?ina po meri invalidov, mestno blagajno (plaÄ?evanje poloĹžnic brez provizije), delovanje Centra ponovne uporabe, brezplaÄ?en mestni potniĹĄki promet Lokalc in brezplaÄ?no izposojo koles Bicy.ÂŤ Poletje v Velenju Ĺže tradicionalno zaznamujejo poletne kulturne prireditve. LetoĹĄnje so Ĺže 35. Znova s kar nekaj preseĹžki? ÂťV Velenju se vedno nekaj dogaja in tudi letos poleti ni niÄ? drugaÄ?e. Ekipa Festivala Velenje je letos ponovno pripravila bogat in pester program prireditev na ĹĄtevilnih lokacijah po mestu. Veliko prireditev je brezplaÄ?nih in dostopnih vsakomur, ki si zaĹželi mestnega vrveĹža. Ĺ e bolj veselo in ne nazadnje prazniÄ?no pa bo septembra. PrazniÄ?ni mesec september, mesec praznovanja obÄ?inskega praznika bo letos jubilejen â&#x20AC;&#x201C; Ĺže 60. zapovrstjo. Praznovala pa bo tudi Pika, saj bo v sklopu 30. Pikinega festivala priĹĄla na obisk v srediĹĄÄ?e mesta. PreseĹžkov nam torej res nikoli ne zmanjka.ÂŤ ZaÄ?ela se je tudi Ĺže plavalna sezona na Velenjski plaĹži. ÂťPravkar smo prejeli rezultate Ĺže Ä?etrtega vzorÄ?enja vode. Tudi letos ni preseneÄ?enj, voda je namreÄ? primerna za kopanje. Velenjska plaĹža obratuje Ĺže sedmo leto in to je projekt mojega mandata, na kar sem posebej ponosen. Za vzdrĹževanje plaĹže namenjamo letno 160 tisoÄ? evrov, kar je zanemarljiv znesek v primerjavi z veseljem, radostjo, zabavo, igrivostjo, sproĹĄÄ?enostjo in zadovoljstvom, torej z vsem, kar na tej lokaciji doĹživljajo mladi, druĹžine, otroci, starejĹĄi, obiskovalci in turisti. PlaĹža nudi obilo zabave, veseli smo Ä?isto vsakega od veÄ? kot 80 tisoÄ? obiskovalcev v Ä?asu kopalne sezone in skupaj z zavodi in gostinci nudimo veÄ? kot 60 poletnih prireditev na sezono. Pestra ponudba, veliko zabave, brezplaÄ?ni vodni park so tisto, kar daje plaĹži poseben Ä?ar. V Velenju se glavno poletno dogajanje res prestavi na Velenjsko plaĹžo.ÂŤ Ste z opravljenim v prvem polletju zadovoljni? ÂťĹ˝al mnogokrat ni vse odvisno od nas. Birokratski mlini na drĹžavni ravni meljejo dolgo in vÄ?asih zmeljejo moko, ki je neuporabna. No, tudi v tem se zadeve premikajo na bolje. Na sploĹĄno pa lahko reÄ?em, da sem zelo zadovoljen. Obvladujemo prihodke in odhodke, pozitivno poslujemo in izvajamo veliko projektov. VÄ?asih delamo preveÄ? in je celo moteÄ?e za naĹĄe obÄ?ane. In kar je ĹĄe pomembno: delamo tudi, ko ni volitev.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 4

GOSPODARSTVO

Mladi na poÄ?itniĹĄkem delu

GOSPODARSKE novice Najbolj iskane so Ä?istilke, streĹžnice â&#x20AC;Ś

Mestna obÄ?ina Velenje poÄ?itniĹĄko delo (Ĺže) zagotovila 190 mladim, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj osemdesetim, ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki desetim Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina â&#x20AC;&#x201C; V vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline je Ĺže vrsto let stalnica poletnega obdobja poÄ?itniĹĄko delo. Tako je tudi letos. Preverili smo, koliko mladih bo letos delovno preĹživelo del poÄ?itnic.

Za 'Ä&#x152;isto moje Velenje' ĹĄe sprejemajo vloge

V Mestni obÄ?ini Velenje so letos za poÄ?itniĹĄko delo, ki poteka s sloganom Ä&#x152;isto moje Velenje, prejeli 190 vlog. Vsem, ki so pokazali Ĺželjo, da bi radi delali in z delom zasluĹžili, so to tudi omogoÄ?ili. Ä&#x152;e bi kdo to ĹĄe Ĺželel, lahko

vlogo ĹĄe odda. Najverjetneje pa bo na poÄ?itniĹĄko delo priĹĄel na vrsto avgusta. PoÄ?itnikarji so razdeljeni v veÄ? skupin. Eni Ä?istijo, obrezujejo, pometajo â&#x20AC;Ś, v mestu in krajevnih skupnostih, nekateri v javnih zavodih â&#x20AC;&#x201C; osnovnih ĹĄolah, vrtcih â&#x20AC;&#x201C; pomagajo pri urejanju okolice, zaposliti jih znajo pri gasilcih, na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline, prisotni so na Velenjski plaĹži, v Domu za varstvo odraslih se druĹžijo s starostniki, vkljuÄ?eni so v projekt poÄ?itniĹĄkega varstva otrok, ki pod okriljem MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine poteka v vili RoĹžle in SonÄ?nem parku ...

PoÄ?itniĹĄko delo prilagajajo vremenu. Kadar je zelo vroÄ?e, zaÄ?nejo in tudi konÄ?ajo prej. Delo praviloma traja pet delovnih dni po osem ur, razen delo pri vodenem varstvu otrok, ki je bolj zahtevno in so potrebna specifiÄ?na znanja. Ti delajo deset delovnih dni.

jem ter spodbujajo in utrjujejo pomen Ä?istega in urejenega okolja. Letos so v poÄ?itniĹĄko delo vkljuÄ?ili 80 dijakov in ĹĄtudentov. Organizirano je v osmih terminih po teden dni. Prva skupina je z delom, ki traja en teden po 7 ur dnevno, zaÄ?ela 1. julija. Za nagrado bodo prejeli 4,13 evra neto za uro dela.

'Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico'

'Porihtajmo si Ĺ martno'

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je tudi letos mladim med poÄ?itnicami omogoÄ?ila delovno preĹživljanje prostega Ä?asa. S projektom Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico, spodbujajo medsebojno in medgeneracijsko povezanost in povezanost s kra-

V Ĺ martnem ob Paki poteka poÄ?itniĹĄko delo s sloganom Porihtajmo si Ĺ martno. Vanj je letos vkljuÄ?enih deset mladih, ki bodo poskrbeli, da bodo javne povrĹĄine lepo urejene. đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;uka naj bi ruĹĄili septembra

ciranju z evropskimi in drĹžavnimi sredstvi.ÂŤ Z novim objektom bo obÄ?ina Velenje pridobila nove poslovne povrĹĄine za obrtno dejavnost. Objavljen razpis za izvajalca gradbenih del ruĹĄitve in Objekt je bil Ĺže v preteklosti nanovogradnje objekta Stari trg 11 menjen dejavnosti drobnih obrti in je varovan kot kulturna dediMilena KrstiÄ? - Planinc so bili poslovni prostori za stori- NaloĹžba je ocenjena na blizu ĹĄÄ?ina in del naselbinske kulturne tvene dejavnosti in lokal. EtaĹža 1.600.000 evrov, od tega bo z dediĹĄÄ?ine. Grajen bo v skladu Velenje, 5. julija â&#x20AC;&#x201C; Mestna ob- in podstreĹĄje sta bila namenjena okoli 1.250.000 evri pokrita z ne- s smernicami Zavoda za spoÄ?ina Velenje je objavila razpis za stanovanjskemu delu. Objekt se povratnimi kohezijskimi sredstvi. meniĹĄko varstvo. V sodobnem, izvajalca gradbenih del za ruĹĄitev naslanja na sosednji objekt (Stari Alenka Rednjak, vodja Urada energetsko uÄ?inkovitem in funkin novogradnjo objeta Stari trg 11 trg 13), ki je v etaĹžni lastnini. za razvoj in investicije v Mestni cionalnem objektu bo prostora v Starem Velenju. Objekt je med Novogradnja objekta Stari trg obÄ?ini Velenje, priÄ?akuje, da bodo za ĹĄest podjetnikov. Urejeni bodo VelenjÄ?ani znan kot Ä&#x152;uk. 11 je eden od sedmih projektov, septembra ruĹĄenje objekta Ĺže lah- okolica, nov uvoz, parkiriĹĄÄ?e. DvoetaĹžni objekt z izkoriĹĄÄ?enim s katerimi se je Mestna obÄ?ina ko priÄ?eli. ÂťKonec julija odpiramo ÂťObjekt bo ponos Staremu VepodstreĹĄjem je bil zgrajen okoli Velenje prijavila za sofinancira- ponudbe, pogodbo bi podpisali lenju,ÂŤ je prepriÄ?ana Rednjakova. đ&#x;&#x201D;˛ leta 1876 in je danes v Ĺže zelo sla- nje z mehanizmom Celostnih avgusta. Takrat predvidevamo, da bem gradbenem stanju. V pritliÄ?ju teritorialnih naloĹžb (CTN). bomo prejeli tudi sklep o sofinan-

Na zaÄ?etku poletja so se v Studiu Jantar zopet vrstile Ä?estitke, namenjene nadarjeni, ustvarjalni in z znanjem podkovani Katji VidoviÄ&#x2021; natanÄ?nosti in ustvarjalnosti. Pravi, da zaradi umetniĹĄkega talenta, ki ga je podedovala po babici, ki je igralka, tako dobro opravlja svoje delo, ampak v ozadju je ogromno truda in potrpeĹžljivosti, samodiscipline in vÄ?asih tudi odrekanj. Ĺ˝elja po znanju, odliÄ?ni uÄ?itelji, trud in pozitiven odnos do Ĺživljenja so Katjo izoblikovali v zares vrhunsko mojstrico v svojem poklicu.

UmetniĹĄki talent ima v genih

Katja na nohtih vsake stranke ustvarja prave umetniĹĄke unikate. ÂťZa odliÄ?no poslikavanje nohtov je pomembno dobro poznavanje materialov, s katerimi delaĹĄ, da jih lahko obvladujeĹĄ. Najbolj pomembni pa so Ä?opiÄ?i. Ti morajo biti vrhunski, da lahko z njimi ustvarjaĹĄ natanÄ?ne poslikave. Navdih navadno dobim med samim delom.

Katja Ĺže od samega zaÄ?etka pomaga v druĹžinskem podjetju. V NC Velenje Ĺže osmo leto skupaj z mamo in oÄ?etom ustvarjajo pozitivno vzduĹĄje v prijetnem ambientu salona, ĹĄirijo in izboljĹĄujejo ponudbo in se nenehno izobraĹžujejo. V Studiu Jantar svoje stranke razvajajo z odliÄ?no pedikuro, nego telesa in obraza, masaĹžami, geliranjem nohtov, podaljĹĄevanjem trepalnic in ostalimi storitvami. Tako kot njena mama Jana je tudi Katja Ĺže kot otrok stopila v svet lepotiÄ?enja. Zrasla je v atmosferi lepotnega salona, saj je bila od vrtca dalje zmeraj zraven na kakĹĄnem izobraĹževanju. Bila je zelo pridna in se je lepo igrala z laki ali risala. Po konÄ?ani glasbeni gimnaziji se je Katja odloÄ?ila za ĹĄtudij kozmetike in ambiciozno naÄ?rtuje nadaljnje izobraĹževanje, sama pa Ĺže vodi delavnice in pouÄ?uje druge stilistke za nohte. Izurila se je v pravo umetnico na podroÄ?ju nohtne stilistike in podaljĹĄevanja trepalnic. V salonu izvaja tudi druge tretmaje in je pri strankah zelo priljubljena zaradi pozitivnega odnosa,

Neonsko in abstraktno poletje

V Sloveniji je bilo konec junija registriranih 70.747 brezposelnih, kar je 1,8 odstotka manj kot maja in 5,7 odstotka manj kot junija lani. Na zavod za zaposlovanje se je v prvem polletju prijavilo 35.151 oseb oz. ĹĄtiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Ĺ tevilo prostih delovnih mest se je v tem Ä?asu na letni ravni poveÄ?alo za 0,7 odstotka. Brezposelnost se je najbolj zniĹžala v obmoÄ?ni sluĹžbi Koper za 4,2 odstotka, najmanj pa v obmoÄ?ni sluĹžbi Ljubljana. NadpovpreÄ?no glede na raven drĹžave je brezposelnost upadla med drugim tudi v Velenjski enoti zavoda za zaposlovanje, in sicer za 1,9 odstotka. Po katerih delavcih pa je najveÄ?je povpraĹĄevanje. Najpogosteje so delodajalci iskali Ä?istilce, streĹžnike in gospodinjske pomoÄ?nike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznike teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev ter prodajalce. Ĺ koda, da je delo pri nas na voljo predvsem za manj izobraĹžene kadre.

Slovenija se je dodatno zadolĹžila Slovenija je v ponedeljek izvedla dodatno izdajo referenÄ?ne 10-letne obveznice z zapadlostjo 14. marca 2029. DrĹžava je tako priĹĄla do dodatnih 350 milijonov evrov, potem ko je s to obveznico Ĺže januarja zbrala 1,5 milijarde evrov. Zanimanje vlagateljev je bilo pozitivno, tako je dodatna izdaja presegla sprva naÄ?rtovanih najmanj 250 milijonov evrov.

SmuÄ?iĹĄÄ?e Kope kupilo podjetje Vabo Po skoraj ĹĄtirih letih od zaÄ?etka najema ĹžiÄ?niĹĄke in pripadajoÄ?e infrastrukture na Kopah je prejĹĄnji Ä?etrtek na draĹžbi smuÄ?iĹĄÄ?e Kope kupilo podjetje Vabo. Podjetje je bilo edini draĹžitelj na draĹžbi, smuÄ?iĹĄÄ?e pa je kupilo po izklicni ceni 1,62 milijona evrov.

Stekla proizvodnja novega clia V novomeĹĄkem Revozu so uradno zagnali serijsko proizvodnjo novega clia 5. Vzpostavitev proizvodne linije za novi model Renaultovega avtomobila je stala 90 milijonov evrov, od tega je vlada prispevala ĹĄest milijonov evrov projektne spodbude.

Magna odprla nove prostore Kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna, ki je letos v HoÄ?ah poskusno zagnala svojo prvo tovarno v Sloveniji, je vÄ?eraj uradno odprla prostore, v katerih za zdaj deluje lakirnica. Podjetje trenutno zaposluje nekaj veÄ? kot 200 ljudi, kmalu naj bi zagnali tudi redno proizvodnjo.

ViĹĄja minimalna plaÄ?a, veÄ? prejemnikov Ljubljana, 6. julija - Minimalna plaÄ?a, kot jo poznamo danes, je bila v Slovenji prviÄ? doloÄ?ena leta 1995. Leta 2009 je znaĹĄala 597,43 evra bruto, letos 886,63 evra bruto, leta 2020 pa naj bi dosegla 940,58 evra bruto. V desetih letih je zrasla skoraj za 300 evrov. Slovenija po viĹĄini bruto minimalne plaÄ?e po podatkih Eurofounda v EU zaseda deveto mesto. Ĺ tevilo prejemnikov te plaÄ?e z njenim dvigovanjem vse bolj rase. Leta 2016 je bilo prejemnikov 33.798, letos pa Ĺže 47.539.

Delo s srcem â&#x20AC;&#x201C; vidni rezultati V Nakupovalnem centru Velenje obratuje Studio Jantar â&#x20AC;&#x201C; druĹžinsko podjetje, v katerem delujeta zakonca Jana in Jure VidoviÄ&#x2021; ter hÄ?i Katja. Lani je Katja na mednarodnem tekmovanju dobila posebno diplomo top stilistka leta, letos pa je dosegla nadpovpreÄ?en rezultat, pometla z vso konkurenco in osvojila ĹĄtiri prva mesta v veĹĄÄ?inah vrhunskega oblikovanja nohtov. Priznanja in ĹĄtirje pokali zdaj krasijo recepcijo Studia Jantar, Ä?estitke ponosnih strank pa se ĹĄe kar vrstijo.

11. julija 2019

ViĹĄje cene, veÄ?ji obisk

Najraje pa delam s strankami, ki jih Ĺže dobro poznam in vem, kakĹĄen dizajn se bo ujemal z njihovim okusom in stilom. Te mi tudi najbolj zaupajo, zato mi pustijo prosto pot.ÂŤ Kaj pa je to poletje v vrhu modnih trendov pri urejanju nohtov? Prevladujejo Ĺžive, neonske barve. Namesto ekstremno podaljĹĄanih se vraÄ?ajo krajĹĄi nohti, ki jih je tudi laĹžje in bolj praktiÄ?no nositi. Namesto cvetliÄ?nih in Ĺživalskih motivov se ustvarjajo bolj abstraktni vzorci. ÂťTo mi zelo leĹži. Lahko sem ĹĄe bolj ustvarjalna, saj pri abstraktnih poslikavah praktiÄ?no ni pravil. Vsak noht je lahko nekoliko drugaÄ?en,ÂŤ je ĹĄe povedala Katja in dodala, da so osnova lepih nohtov zdravi nohti. Poleg vsakomeseÄ?nega obiskovanja kozmetiÄ?nega salona priporoÄ?a vsakodnevno uporabo olj za vlaĹženje obnohtne koĹžice, kar pomaga lepĹĄi rasti nohta. đ&#x;&#x201D;˛

Katja VidoviÄ&#x2021; je na letoĹĄnjem 11. mednarodnem tekmovanju Nail design, ki poteka na izjemno visoki ravni, dobila ĹĄtiri prve nagrade mednarodne Ĺžirije. Bila je najboljĹĄa v ekstremnem podaljĹĄevanju, permanentnem lakiranju, geliranju in poslikavi.

Cene dnevnega najema apartmaja ob hrvaĹĄki obali so v letoĹĄnji poletni sezoni odvisno od regije za dva do osem odstotkov viĹĄje kot lani, je pokazala analiza oglasnega portala NjuĹĄkalo. NajviĹĄja povpreÄ?na cena je bila z 79 evri v srednji Dalmaciji, sledili sta Istra z 72 evri in ĹĄirĹĄe obmoÄ?je Kvarnerja z 71 evri. Velike razlike so tudi med kraji. V Novalji, kamor prihajajo ĹĄtevilni zabave Ĺželjni iz vse Evrope in sveta, je cena okoli 80 evrov, v Dubrovniku pribliĹžno isto, v okolici Splita pa 54 evrov. Sicer pa je HrvaĹĄko v prvem polletju obiskalo 6,88 milijona turistov, kar je ĹĄest odstotkov veÄ? kot v prvih ĹĄestih mesecih lani. Turisti so ustvarili 26,6 milijona noÄ?itev, kar predstavlja triodstotno rast. NajveÄ? noÄ?itev so opravili gostje iz NemÄ?ije, Avstrije in Slovenije.

Preverjajo stanje Ĺ˝egnanega studenca ReÄ?ica ob Savinji, 6. julija â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji v okviru projekta Trajnostno zagotavljanje endogenih virov - Ĺ˝egnan studenec ugotavlja stanje aktualne rabe pitne vode, razpoloĹžljivost endogenih potencialnih virov in potrebe po dodatni oskrbi. V okviru projekta, ki je ovrednoten na 72.000 evrov, bodo razvili tudi promocijski lonÄ?ek iz biomateriala. Projekt poleg tega predvideva analizo razmerja med obstojeÄ?o rabo in moĹžnostmi uporabe vseh vodnih virov na obmoÄ?ju operacije ter ugotovljene bioloĹĄke in kemiÄ?ne znaÄ?ilnosti Ĺ˝egnanega studenca in prispevnega zaledja. Dokazane bodo smeri in naÄ?ini podzemnega pretakanja voda proti Ĺ˝egnanemu studencu ter ocenjeni morebitni potrebni posegi za usposobitev vira pitne vode, je zapisano na spletnih straneh obÄ?ine. ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji je nosilec projekta, sodelujejo pa ĹĄe Visoka ĹĄola za varstvo okolja Velenje, Javno podjetje Komunala Mozirje, Plastika Skaza, DruĹĄtvo prijateljev mladine ReÄ?ica ob Savinji ter Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, InĹĄtitut za raziskovanje Krasa. Projekt, za katerega je obÄ?ina pridobila dobrih 55.000 evrov nepovratnih sredstev, bo zakljuÄ?en junija prihodnje leto đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 5

GOSPODARSTVO

11. julija 2019

TaĹĄler: Blok 6 je tehnoloĹĄko in ekoloĹĄko vrhunski S prehodom na nizko ogljiÄ?no druĹžbo se poveÄ?ujejo tudi potrebe po takĹĄnih objektih, kot je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki lahko s proizvodnjo ÂťvskoÄ?iÂŤ â&#x20AC;&#x201C; Sedanji direktor Mitja TaĹĄler je prepriÄ?an, da bi morali biti v Sloveniji na blok 6 ponosni â&#x20AC;&#x201C; Morebitni soseĹžig odpadkov bodo temeljito prouÄ?ili, postopke pa vodili transparentno Mira ZakoĹĄek

Mitja TaĹĄler je domaÄ?in, rojen VelenjÄ?an. Konec februarja je prevzel vodenje Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. ZaÄ?asni mandat se mu izteÄ?e konec avgusta. Si je pa do danes enainĹĄtiridesetletni TaĹĄler nabral ogromno izkuĹĄenj. Kot mlad inĹženir je dobil priloĹžnost, da je v InĹženiringu za energetiko in ekologijo sodeloval pri ekoloĹĄkih projektih. ÂťNa to obdobje sem zelo ponosen. Kot praktikant sem sodeloval z nadzornimi inĹženirji, izrednimi strokovnjaki z razliÄ?nih podroÄ?ij. Delali smo pri ĹĄtevilnih projektih v drĹžavi,ÂŤ pravi. Poleg tega je sodeloval s skupino, ki je ÂťpostavilaÂŤ tudi plinske turbine v TEĹ . Kasneje je dobil priloĹžnost, da je bil vodja projektov pri novih projektih in sodeloval pri pripravi drĹžavnega prostorskega naÄ?rta plinsko-parne elektrarne v Trbovljah ter tudi moĹžnosti izvedbe daljinskega toplotnega ogrevanja za Zasavje. ÂťDelali smo tudi pretovorno postajo za premog. Sodeloval sem ĹĄe pri snovanju planov, kako ohraniti to energetsko lokacijo, a so bile kasneje sprejete odloÄ?itve, da je to zgolj terciarna rezerva.ÂŤ Mitja TaĹĄler je bil zraven tudi pri gradnji bloka 6. V Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj ste se vrnili kar kmalu, ko je stekel projekt TEĹ 6? ÂťV tistem Ä?asu se je zelo poveÄ?ala potreba po strokovnjakih in ponudili so mi vodenje doloÄ?enih paketov. To sem z veseljem sprejel, saj mi je pomenilo velik izziv. TakĹĄen projekt se vendar ne zgodi vsak dan! Se je pa zaÄ?elo zelo garaĹĄko delo, saj smo z ekipo, ki je bila resniÄ?no zelo aktivna in predana, pogosto delali dobesedno dneve in noÄ?i. Izvajalci so bili takrat Ĺže izbrani. Dogovarjali smo se o izvedbi del in jih tudi nadzirali. Moram reÄ?i, da sem na to ekipo ĹĄe danes zelo ponosen, saj je dejstvo, da smo delo odliÄ?no opravili, in dejstvo je tudi, da je bok 6 res vrhunski tako po ekoloĹĄki kot tehnoloĹĄki plati.ÂŤ Ĺ e pred zakljuÄ?kom izgradnje pa ste se prikljuÄ?ili ekipi Alstoma?

ÂťAlstom je iskal slovenske kadre v Ä?asu, ko je bil projekt bloka 6 v takĹĄni fazi, da vsi strokovnjaki pri investitorju nismo bili veÄ? potrebni. Ponudili so mi delo ÂťPTW inĹženirjaÂŤ, kjer sem skrbel za izdajo in pripravo dovoljenj za delo. Delal sem kot inĹženir, ki je odobraval delovanje vseh, tudi najmanjĹĄih prikljuÄ?kov tega bloka, od razliÄ?nih elektro razdelilnikov do ĹĄtevilnih varovalk in drugih komponent. Ä&#x152;isto vsako takĹĄno napravo sem moral lastnoroÄ?no pregledati, jo ÂťzaklenitiÂŤ in podpisati. Pravzaprav sem bil v tistem Ä?asu zelo Âťhud fizikalecÂŤ. Od teh drobnih opravil sem imel prste dobesedno brez blazinic, kot kakĹĄen plezalec. Sem pa spoznal blok 6 Ä?isto do samega drobovja, videl sem vso tehnologijo in jo seveda tudi do potankosti spoznal.ÂŤ Kasneje ste postali vodja obratovanja ĹĄe vedno pri Alstomu oziroma njegovem nasledniku General Electricu. ÂťVodilni so videli, da bi lahko z mojim poznavanjem sistema v TEĹ in odnosi z zaposlenimi naredili nekaj veÄ?. Dobil sem nalogo, da vse te nove naprave preizkusimo in zaĹženemo, preden jih predamo investitorju (TEĹ ). Ĺ e danes sem zadovoljen, da sem dosegel, da so pri tem sodelovali delavci Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (najeli smo njihovo ekipo, torej tiste, ki zdaj delajo s temi napravami). Po konÄ?anih preizkusih smo jih ÂťvrniliÂŤ v TEĹ in veÄ?ina tistih dela na tem bloku ĹĄe danes. In to zelo dobro. Trdim, da obratujemo zelo zanesljivo in da smo odliÄ?na ekipa.ÂŤ Ko so ti fantje odĹĄli, ste vi ĹĄe ostali pri General Electricu? ÂťDa, moja naloga je bila nadzor in spremljanje naprav v garancijski dobi. A mi je bilo to delo monotono, iskal sem nove izzive.ÂŤ

PreplaÄ?ano ogrevanje? Na osnovi dopisa Ministrstva za okolje in prostor Komunalno podjetje Velenje skupaj z obÄ?inama Velenje in Ĺ oĹĄtanj zahteva povrnitev preveÄ? plaÄ?ane toplotne energije, saj naj dvig cene ne bi bil upraviÄ?en Mira ZakoĹĄek

Cena toplotne energije na pragu TEĹ so je v zadnjih letih obÄ?utno podraĹžila, tako zelo, da Komunalno podjetje skupaj z ustanoviteljicama, obÄ?inama Velenje in Ĺ oĹĄtanj, tolikĹĄnega dviga cene obÄ?anom ni zaraÄ?unavalo, ampak sta obÄ?ini to ceno subvencionirali. Ves Ä?as so skuĹĄali dokazati, da tolikĹĄni dvigi niso sprejemljivi in da tudi ekonomsko niso upraviÄ?eni, obenem pa so zahtevali tudi vpogled v izraÄ?un cene toplotne energije. Pa je bil to dolgo boj z mlini na veter, a

se je na koncu vendarle pokazalo, da so do teh podatkov upraviÄ?eni. Na njihovi osnovi pa zdaj tudi dokazujejo, da dvigi cen niso utemeljeni, zato od Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj zahtevajo vrnitev preveÄ? plaÄ?anih stroĹĄkov za toploto.

Cena toplote je letela v nebo

Najbolj obÄ?utno je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj dvignila ceno toplote maja leta 2017, in sicer za kar 57 odstotkov. To je bil pravi ĹĄok za zaposlene in ustanovitelje Komunalnega podjetja, da o potroĹĄnikovih Ĺžepih, Ä?e bi jim to zaraÄ?unali,

In znova ste jih naĹĄli v TEĹ ? ÂťJa. Iskali so vodjo obratovanja. To nalogo sem na novozgrajenem bloku 6 opravljal, preden ga je General Electric predal TeĹĄu. Seveda pa vodja obratovanja ne skrbi le za to, ampak za vse naprave, transport premoga, pripravo vode, blok pet, plinske turbineÂ â&#x20AC;Ś Vse te sisteme sem sicer od prej poznal, a sem se moral ĹĄe veliko nauÄ?iti in se ĹĄe vedno uÄ?im.

sama zakonodaja, tako da moramo biti tukaj v Ĺ aleĹĄki dolini zelo ponosni, da imamo takĹĄen objekt. Zelo vesel sem, da je vse veÄ? tistih, ki jih to zanima. Imamo veliko obiskov in ogledov, tudi dijakov in ĹĄtudentov, in praviloma so vsi, ki to vidijo, preseneÄ?eni in navduĹĄeni.ÂŤ Pa vendar je bilo kar nekaj izpadov bloka 6, ki v javnosti niso bili dobro sprejeti? ÂťV Sloveniji paÄ? imamo takĹĄno navado, da vsako takĹĄno stvar obeĹĄamo na velik zvon, in dejstvo je, da je bila slovenska javnost do bloka 6 vedno kritiÄ?na, tudi takrat, ko bi ga morali pohvaliti. Naj ĹĄe enkrat poudarim, da je zanesljivost obratovanja tega bloka nad evropskim povpreÄ?jem. Je pa dejstvo, da do izpadov pri takĹĄnih napravah prihaja. Nekaj jih naÄ?rtujemo, kakĹĄen pa se tudi zgodi. Gre za izjemno visoke temperature in tlake in seveda tudi obrabe in vsega nikakor ni mogoÄ?e predvideti. Dodati pa moram ĹĄe to, da je bila veÄ?ina dosedanjih izpadov povezanih z garancijskimi popravili. Trenutno obratuje blok 6 zanesljivo Ĺže vse od zadnjega remonta.ÂŤ Zanesljivo obratovanje je bilo zelo pomembno tudi zato, da ste lahko usposobili blok 5? ÂťVsekakor. Ta blok sluĹži kot hladna rezerva in nadomestni blok za blok 6. Ravno v tem tednu smo ga zagnali, saj so trenutne potrebe po elektriki v Sloveniji zelo velike.ÂŤ Prebivalci Slovenije velikokrat pozabljamo, kako veliko vlogo imate pri energetski samooskrbi. V najbolj kritiÄ?nih obdobjih zagotavljate tudi polovico vse energije? ÂťRes vskoÄ?imo, kadar hidrologija ni ugodna, kadar so kakĹĄni izpadi in seveda takrat, ko je nuklearka v remontu.ÂŤ

Mitja TaĹĄler

Predvsem pa se je bilo potrebno zaÄ?eti ukvarjati z ljudmi.ÂŤ

KakĹĄna pa je letoĹĄnja proizvodnja? ÂťMalenkost pod planom zaradi teĹžav na zaÄ?etku leta na bloku 6, ko smo odpravljali pomanjkljivosti. Pa tudi drugi pogoji (hidrologija, nuklearka) so bili ugodni, tako da ni bilo toliko potreb po naĹĄi energiji. Se pa razmere Ĺže spreminjajo in sem prepriÄ?an, da bomo zastavljeni plan izpolnili.ÂŤ

OÄ?itno verjamete v blok 6 in prihodnost Termoelektrarne, zato ste pred dobrimi ĹĄtirimi meseci sprejeli nov izziv, postali ste direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. ÂťNe Ĺželim komentirati vodenja tega projekta, vsekakor pa verjamem, da so se v tistem trenutku odloÄ?ili tako, kot je bilo takrat najbolj primerno. Jaz se predvsem osredotoÄ?am na danaĹĄnje stanje in seveda v prihodnost. Blok 6 je tehnoloĹĄko in ekoloĹĄko vrhunski objekt, ki izpolnjuje vse normative, ki so zahtevani, in ĹĄe veÄ?. Slovenija je namreÄ? ekoloĹĄke parametre postavila ĹĄe na viĹĄjo raven, kot jih zahteva

Sicer pa je ĹĄele zaÄ?etek poletja. Ä&#x152;as, ko so obiÄ?ajno najveÄ?je potrebe po termoenergiji iz Ĺ oĹĄtanja, ĹĄele prihaja? ÂťNatanÄ?no tako. To sta julij, avgust, pa tudi zima. Sicer pa je dejstvo, da se s prehodom na obnovljive vire energije potrebe po termoenergetskem objektu (ki lahko vedno vskoÄ?i in nudi sistemske storitve), poveÄ?ujejo.ÂŤ

sploh ne govorimo. 11. januarja je sledila nova podraĹžitev, tokrat 23,58-odstotna. Takrat so na Komunali prejeli dopis, s katerim so jih seznanili, da uveljavljajo spremembo variabilnega dela cene toplotne energije. Za razlog tokratne ponovne spremembe oziroma dvig cene toplotne energije v TEĹ pa so navedli stroĹĄek nakupa emisijskih kuponov za leto 2019. Nakup emisijskih kuponov naj bi po njihovem izraÄ?unu neposredno vplival na variabilno ceno proizvodnje toplote, izhodiĹĄÄ?no ceno proizvodnje toplote in ne nazadnje tudi na ceno toplotne energije pri konÄ?nih uporabnikih.

elektrarna oproĹĄÄ?ena plaÄ?ila okoljske dajatve za proizvodnjo toplotne energije. ÂťTorej nima stroĹĄkov nakupa emisijskih kuponov za emisije, ki so povzroÄ?ene s porabo goriva za proizvodnjo toplote, ki jo Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj uporablja za daljinsko ogrevanje, ampak ima le stroĹĄek nakupa emisijskih kupov za emisije, ki so povzroÄ?ene s proizvodnjo elektriÄ?ne energije,ÂŤ so zapisali.

S podraĹžitvami se na Komunali in obÄ?inah niso strinjali

Ugovori niso bili uspeĹĄni, saj ĹĄe vedno niso dobili vpogleda v izraÄ?un. Pred nekaj tedni pa se je ÂťploĹĄÄ?aÂŤ obrnila. Pristojna agencija je odloÄ?ila, da so upraviÄ?eni do vpogleda v izraÄ?un cene. Poleg tega pa je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prejela tudi dopis Ministrstva za okolje in prostor, v katerem jih seznanjajo, da je Termo-

O teh prehodih tudi v Ĺ oĹĄtanju veliko razmiĹĄljate, v prvi vrsti o soseĹžigu odpadkov. Kako to potezo zagovarjate vi, ki ste poznan ĹĄportnik in okoljevarstvenik?

Komunalno podjetje in obÄ?ini zahtevajo povrnitev stroĹĄkov

Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. GaĹĄper Ĺ karja ter Ĺžupana Velenja Bojan KontiÄ? in Ĺ oĹĄtanja Darko Menih so na tej osnovi ugotovili, da so bili zahtevki za dvig cene toplotne energije od 1. novembra lani dalje neupraviÄ?eni, zato so naslovili na Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj poziv: ÂťPozivamo vas za povrnitev stroĹĄkov, povzroÄ?enih z dvigom cene toplotne energije zaradi nakupa emisijskih kuponov, ki so bili vkljuÄ?eni v ceno toplote, kar se je odraĹžalo na viĹĄji ceni toplotnega ogrevanja za konÄ?ne odjemalce.ÂŤ Rok za povraÄ?ilo stroĹĄkov je 15 dni so ĹĄe zapisali v odprtem

ÂťRes sem triatlonec, plavalec, kolesar, tekaÄ?, pohodnik â&#x20AC;Ś TukajĹĄnjo naravo naravnost oboĹžujem in ravno zaradi tega okolja ostajam tukaj (Ä?eprav sem imel mnoge druge priloĹžnosti). Ä&#x152;e ne bi bil trdno prepriÄ?an, da je projekt sekundarnih goriv, pridobljenih iz izbranih nenevarnih odpadnih materialov, dober, se vanj sploh ne bi spuĹĄÄ?al. Zagotavljam, da bomo prav vse temeljito preverili, niÄ?esar ne nameravamo poÄ?eti na silo ali brez soglasja lokalne skupnosti. Ä&#x152;e bomo skupaj ugotovili, da je projekt res dober, bomo z njim tudi zelo odprto in celovito seznanili vse udeleĹžene oz. ĹĄirĹĄo javnost.ÂŤ Zakaj je ta soseĹžig sploh potreben, Ä?e je premoga dovolj? ÂťZ dodajanjem sekundarnega goriva v prvi vrsti nadomeĹĄÄ?amo uporabo fosilnih goriv in poslediÄ?no zmanjĹĄujemo emisije toplogrednih plinov, kar je strategija Evropske unije k brezogljiÄ?ni druĹžbi in zmanjĹĄevanju porabe omejenih virov fosilnih goriv. Kot sem Ĺže poudaril, gre za sekundarno gorivo iz izbranih odpadnih materialov, ki bi se odloĹženi razkrajali veÄ? let, njihova uporaba pa ni moĹžna v viĹĄjih nivojih hierarhije ravnanja z odpadki. S tem torej izvajamo Ä?etrti nivo ravnanja z odpadki in sledimo naÄ?elu samozadostnosti na poti v kroĹžno gospodarstvo brez odloĹženih odpadkov. Poleg tega z alternativnim gorivom uravnavamo dinamiko proizvodnje elektriÄ?ne energije in, kar je ravno tako pomembno, iz postavke tega goriva ne izhaja kupovanje CO2 kuponov.ÂŤ Kaj konkretno pa ste na tem podroÄ?ju Ĺže naredili? ÂťNarejena je bila ĹĄtudija moĹžnosti izrabe tega sekundarnega goriva, se pravi goriva, ki nastane iz izbranih nenevarnih odpadnih materialov. Naj poudarim, da gre za natanÄ?no prebrane frakcije (ne tako, kot si mogoÄ?e ljudje predstavljamo, da bomo v peÄ? kar metali cele vreÄ?ke razliÄ?nih smeti). V tej fazi prouÄ?ujemo, kako bi takĹĄen soseĹžig in v kolikĹĄni koliÄ?ini vplival tako na tehnologijo kot ekologijo. Prva ĹĄtudija je pokazala, da bi bilo to povsem sprejemljivo, in to smo tudi Ĺže predstavili na energetski konferenci v Velenju, pa tudi svetnikom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Sledijo ĹĄe ĹĄtevilni projekti, analize in presoje, ĹĄele potem bo Âťpadla Âť odloÄ?itev. Se mi pa Ĺže v tej fazi zdi zelo pomembno, da zelo natanÄ?no definiramo vhodno surovino.ÂŤ S tukajĹĄnjimi lokalnimi skupnostmi imate nereĹĄeno vpraĹĄanje cene toplotne energije. ÂťPreverili smo trenutno veljavne cene, izraÄ?une, projektna ekipa je oblikovana in Ĺže dela tudi na tem podroÄ?ju.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

pismu, ki so ga naslovili tudi na Holding Slovenske elektrarne, ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo in na Agencijo za energetiko.

In kaj na to pravijo v TEĹ ?

ÂťÄ&#x152;e smo v celoti upraviÄ?eni do brezplaÄ?nih emisijskih kuponov, bomo preveÄ? plaÄ?ano ogrevanje komunali vrnili,ÂŤ so pojasnili v ponedeljek. Bodo pa ministrstvo za okolje in prostor prosili za dodatna pojasnila. Ä&#x152;e se bo pokazalo, da je Termoelektrarna v celoti upraviÄ?ena do brezplaÄ?nih emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije, bodo zahtevali povrnitev vrednosti preveÄ? kupljenih emisijskih kuponov, po prejemu vraÄ?ila pa bodo vrednost v celoti povrnili Komunalnemu podjetju. Ob tem pojasnjujejo, da koliÄ?ina brezplaÄ?nih emisijskih kuponov Ĺže od leta 2015 naprej ne pokriva celotne proizvodnje toplotne energije, kar pomeni, da je TEĹ iz leta v leto dolĹžan kupovati Ä?edalje veÄ? manjkajoÄ?ih emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â&#x20AC;

Sreda, 3. julija Bil je dan deljenja poloĹžajev v evropskih institucijah. Izvedeli smo, da bodo novinci med slovenskimi evropskimi poslanci med drugim zasedli mesta v odborih za izobraĹževanje, zunanje zadeve in zaposlovanje. Ponovno izvoljeni poslanci bodo medtem v glavnem nadaljevali delo na istih podroÄ?jih kot do sedaj.

Poznavalci so razdelitev poloĹžajev ocenili kot veliko zauĹĄnico vzhodni Evropi.

Za novega predsednika parlamenta so evroposlanci izvolili socialdemokrata, Italijana Davida Sassolija. Zaradi moÄ?nega deĹževja so na jugu Japonske odredili evakuacijo veÄ? kot 1,1 milijona ljudi. Francoski parlament je potrdil zakon, ki prepoveduje tepenje otrok oziroma vse druge oblike telesnega kaznovanja. V GrÄ?iji so zaradi stavke v pristaniĹĄÄ?ih ob Egejskem morju obstali trajekti, ĹĄtevilni turisti in dnevni migranti pa so obtiÄ?ali na celini in otokih. Na italijanskem otoku Stromboli severno od Sicilije je izbruhnil ognjenik, pri Ä?emer je umrl turist.

Ä&#x152;etrtek, 4. julija Na domaÄ?e poslance so se s pismom obrnili ĹĄtirje nekdanji ministri za izobraĹževanje, ki so trenutno oblast pozvali, naj odloÄ?bo ustavnega sodiĹĄÄ?a o financiranju zasebnih osnovnih ĹĄol uresniÄ?ijo, Âťkot je bila zamiĹĄljenaÂŤ, to pomeni izenaÄ?eno financiranje ĹĄol. Slovenija je poslala odgovor Bruslju, ki jo toĹži zaradi preiskave Banke Slovenije. Pristojni so zatrdili, da so kriminalisti vse fiziÄ?ne in elektronske dokumente ter raÄ?unalnik nekdanjega guvernerja BoĹĄtjana Jazbeca zasegli v skladu z odredbo. Zgodilo se je letoĹĄnje vseslovensko sreÄ?anje izseljencev. Podpredsednica komisije DrĹžavnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ob tem pojasnila, da so pozornost namenili problematiki izseljevanja mladih iz Slovenije in njihovemu vraÄ?anju v matiÄ?no domovino.

Ĺ˝abja perspektiva

Mojca Ĺ truc

z obsodbo torkovega letalskega napada na prebeĹžniĹĄki center v Libiji, v katerem je bilo ubitih najmanj 44 ljudi, veÄ? kot 130 pa ranjenih. Kosovo in Albanija sta se dogovorila, da bosta usklajevala zunanjo politiko in imela skupna veleposlaniĹĄtva.

Petek, 5. julija Na odboru za obrambo je potekala javna predstavitev mnenj o resoluciji o strategiji nacionalne varnosti. Razprava se je vrtela o pripravljenosti na nove varnostne izzive, kot so naravne in industrijske nesreÄ?e, migracije in terorizem. AmeriĹĄko zvezno drĹžavo Kalifornijo je prizadel najhujĹĄi potres v 20 letih. Ĺ˝ariĹĄÄ?e z moÄ?jo 6,4 je bilo v bliĹžini mesta Ridgecrest, 240 kilometrov od Los Angelesa. Zaradi poĹžarov in poĹĄkodb plinovodov so razglasili izredne razmere.

V ZDA so sicer obeleĹžili dan neodvisnosti. Do zdaj najspornejĹĄa vojaĹĄka proslava ob tem prazniku v ZDA, ki so jo nekateri primerjali s tisto na Kitajskem ali v Severni Koreji, je na preseneÄ?enje mnogih minila s spravljivim govorom predsednika Donalda Trumpa. Na obisk v Trst je priĹĄel italijanski notranji minister Matteo Salvini. Ob tem sta potekala protesta v Ĺ kofijah in v Gorici.

Sobota, 6. julija Premier Marjan Ĺ arec je komentiral dogajanje v zvezi z obiskom italijanskega notranjega ministra Salvinija v Trstu, ki je v protimigrantski vnemi znova omenjal

Nedelja, 7. julija Popoldanske nevihte so povzroÄ?ile pravo razdejanje v ĹĄtevilnih slovenskih obÄ?inah, najhuje je bilo na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ptuja ter v Zagorju ob Savi.

NovogoriĹĄka policista sta posredovala pri Vogrskem, kjer naj bi tuji drĹžavljan z noĹžem napadel voznika taksija. Ker se je tujec na njune pozive odzval z groĹžnjami, pozneje pa ju skuĹĄal napasti z noĹžem, ga je policist ustrelil v nogo. Trop volkov je napadel Ä?redo konj v Gorenjih Novakih, Ĺžrtev pa je bila ena od ĹžrebiÄ?k. ObmoÄ?je okoli Ĺživalskega vrta in Evropske centralne banke v Frankfurtu v NemÄ?iji so morali evakuirati zaradi ogromne 500-kilogramske ameriĹĄke bombe iz 2. svetovne vojne. V pristaniĹĄkem predelu Hongkonga se je zbralo veÄ? deset tisoÄ? protestnikov, ki nasprotujejo zakonu o vraÄ?anju osumljencev hujĹĄih kaznivih dejanj in politiÄ?nih prebeĹžnikov na celinsko Kitajsko, kjer naj ne bi bili deleĹžni praviÄ?ne obravnave. ZDA so NemÄ?ijo pozvale, naj na sever Sirije napoti svoje kopenske enote za dodatno podporo v boju proti ostankom dĹžihadistiÄ?ne skupine Islamska drĹžava (IS).

Vlada je potrdila izhodiĹĄÄ?a za pripravo proraÄ?unov za leti 2020 in 2021 ter razrez proraÄ?unskih odhodkov po proraÄ?unskih uporabnikih. ZDA so v Varnostnem svetu ZN prepreÄ?ile sprejetje izjave

Premier Ĺ arec je napovedal okrepitev policijskega nadzora na obmoÄ?ju slovenske juĹžne meje.

DeSUS sta sklenila, da bodo v januarju prihodnje leto v stranki izvedli izredni volilni, statutarni in programski kongres. Pred velikim senatom SodiĹĄÄ?a Evropske unije v Luksemburgu je potekala ustna obravnava glede dopustnosti toĹžbe Slovenije proti HrvaĹĄki zaradi nespoĹĄtovanja arbitraĹžne razsodbe. Nekatere dele naĹĄe drĹžave je znova prizadelo hudo neurje. NajveÄ? teĹžav je bilo na obmoÄ?ju KoÄ?evja. Tudi HrvaĹĄko so zajela moÄ?na neurja z vetrom, deĹžjem in toÄ?o. Pri tem so bili poĹĄkodovani trije ljudje. Venezuelska opozicija je sporoÄ?ila, da je privolila v obnovo pogovorov s predsednikom NicolĂĄsom Madurom, da bi reĹĄili dolgo politiÄ?no krizo. Vodja grĹĄke konservativne stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis je po zmagi na predÄ?asnih parlamentarnih volitvah prisegel kot novi grĹĄki premier in tudi Ĺže predstavil svojo ekipo ministrov.

Torek, 9. julija S poslanskimi vpraĹĄanji predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu in ministrom se je zaÄ?ela zadnja seja DrĹžavnega zbora pred poÄ?itnicami.

Poslanci so se zbrali na zadnji seji pred poÄ?itnicami.

Ob Salvinijevem obisku Trsta so v bliĹžini potekali protesti. FinanÄ?ni minister je dejal, da nihÄ?e ni v celoti zadovoljen, nihÄ?e pa ne bi smel biti nezadovoljen.

Zdravilo pred skrbmi

colasa Madura zaznamovala z vojaĹĄko parado. V drugem delu prestolnice Caracas so se zbrali privrĹženci opozicije pod vodstvom Juana Guaidoja. ReĹĄevalna ladja italijanske nevladne organizacije z 49 prebeĹžniki se je kljub prepovedi zasidrala v pristaniĹĄÄ?u na Lampedusi. Oblasti so jo nato zasegle in prebeĹžnike, ki so bili na krovu, izkrcale.

Narava je spet pokazala zobe.

Mnogi so se obregnili ob Trumpovo proslavo.

moĹžno postavljanje fiziÄ?nih ovir na meji s Slovenijo. Ĺ arec je poudaril, da smo na svoji zemlji gospodarji le Slovenci. TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je odpustil guvernerja centralne banke Murata Cetinkayo, neuradno zaradi nestrinjanja z obrestnimi merami, ki jih turĹĄka vlada Ĺželi zniĹžati. Dan neodvisnosti v politiÄ?no razdeljeni Venezueli je vlada Ni-

11. julija 2019

Ponedeljek, 8. julija Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je obiskal juĹžno mejo in ob tem napovedal okrepitev policijskega nadzora na tamkajĹĄnjem obmoÄ?ju. Poleg veÄ?jega ĹĄtevila policistov in vojakov bodo kupili ĹĄe letalnike in panelne ograje. IzvrĹĄni odbor in svet stranke

V drĹžavnem svetu so zaznamovali 100. obletnico zdruĹžitve prekmurskih Slovencev z matiÄ?nim narodom. Po neurju iz dne prej je KoÄ?evje obiskal minister za okolje Simon Zajc. Kot je ocenil, ĹĄkoda zadoĹĄÄ?a zahtevam za drĹžavno pomoÄ?. NemĹĄka banka Deutsche Bank je mnoge (predvsem zaposlene) ĹĄokirala z novico, da je pred najbolj temeljito preobrazbo do zdaj, saj bo prenehala globalno trgovati z vrednostnimi papirji, zmanjĹĄala bo obseg investicijskega banÄ?niĹĄtva in do leta 2022 ukinila 18 tisoÄ? delovnih mest po svetu. Na HrvaĹĄkem je ĹĄtiriletna deklica, ki jo je oÄ?e nekaj dni pustil zaprto na ĹžgoÄ?em soncu v avtomobilu je zaradi vroÄ?inskega udara v bolniĹĄnici na Reki umrla. Evropska unija je Iran pozvala, naj ustavi vse dejavnosti, ki niso v skladu z omejitvami in zavezami v okviru jedrskega sporazuma.

Slovenski zdravstveni sistem je daleÄ? od idealnega. A vendar vsakiÄ?, ko posluĹĄam o nezasliĹĄanih dvigih cen zdravil v ZDA, hvaleĹžno vzdihnem. V primerjavi z zasebnim zdravstvenim sistemom farmacija pri nas ne uĹživa v moĹžnostih prostega trga. Leta 2015 je podjetje Turing Pharmaceuticals 62 let staremu zdravilu, uporabljanem kot standardna praksa pri obravnavi parazitskih infekcij, ceno zviĹĄalo s 13,5 dolarja na tableto na 750 dolarjev na tableto. Zadnje javno ogorÄ?enje je povzroÄ?ila cena zdravila Truvada, namenjenega preventivi pred okuĹžbami z virusom HIV. V ZDA meseÄ?na zaloga zdravila stane skoraj 2000 dolarjev, v Avstraliji pa denimo le osem dolarjev. New York Times je pred kratkim objavil pismo bralke, ki je navedla cene za njeno Ĺživljenje nujno TjaĹĄa Zajc potrebnega bronhodilatorja: v ZDA je v lekarni plaÄ?ala 100 dolarjev, v Mehiki ĹĄtiri dolarje, v Londonu devet dolarjev, v Ĺ paniji, kjer zdravilo proizvajajo, pa 2,6 dolarja. Ĺ e pred desetletjem v Sloveniji bolniki niti nismo vedeli, koliko stanejo zdravila na recept. Zdelo se nam je samoumevno, da jih dobimo. Kot kroniÄ?ni bolnik vsake tri mesece ob dvigu redne terapije pogledam ceno: pribliĹžno 400 evrov, ki mi jih ni treba plaÄ?ati iz Ĺžepa. DrĹži: slovenski zdravstveni sistem ima ĹĄtevilne teĹžave in v Evropi obstaja veliko zdravstvenih sistemov z univerzalnim kritjem, ki ĹĄÄ?itijo vse bolnike, in marsikateri sistem deluje bolj optimalno. A veliko teh sistemov ima takĹĄna in drugaÄ?na doplaÄ?ila pri zdravilih. Bodisi da gre za participacijo na recepte ali princip z odbitnimi franĹĄizami. Ä&#x152;e bolnik zboli, do doloÄ?ene viĹĄine zdravila plaÄ?a iz Ĺžepa, ĹĄele vse nadaljnje stroĹĄke krije zavarovalnica. Tudi pri nas je politika Ĺže premlevala takĹĄne in drugaÄ?ne predloge za zajezitev stroĹĄkov pri zdravilih, a je bilo nasprotovanje javnosti premoÄ?no. Trg zdravil se razvija izjemno hitro: na trg prihajajo bioloĹĄka zdravila, imunoterapije in genske terapije. Vse bolj specifiÄ?na, posamezniku prilagojena zdravila so tudi izjemno draga, kar javne zdravstvene sisteme postavlja pred izziv zagotavljanja dostopnosti teh zdravil vsem bolnikom, ki jih potrebujejo. V Sloveniji so sprejeti ĹĄtevilni ukrepi za obvladovanje stroĹĄkov in zagotavljanje dostopnosti: generiÄ?na zdravila, ki so po kemiÄ?ni sestavi enaka originalnim, so medsebojno zamenljiva. To pomeni, da Ä?e cena zdravila, ki ga pacient jemlje redno, sluÄ?ajno naraste nad mejo, doloÄ?eno v zavarovalnici, bo farmacevt v lekarni bolniku ponudil cenejĹĄi, a enako uÄ?inkovit ekvivalent, zato da se bo bolnik izognil doplaÄ?ilu. Ĺ e korak dlje gredo terapevtske skupine zdravil: skupine razliÄ?nih zdravil za enako indikacijo s priÄ?akovanim enakim izidom za bolnika. Pri teh so bili zdravniki ob uvajanju bolj skeptiÄ?ni, saj gre za po kemiÄ?ni sestavi razliÄ?na zdravila. A tudi ta ukrep je pri nas uveljavljen in omogoÄ?a dostop do zdravil ob prepreÄ?evanju naraĹĄÄ?anja stroĹĄkov. V Ĺželji obdrĹžati trĹžni deleĹž, pogosto proizvajalci tudi ne dvigajo cen zdravil, saj se zavedajo, da bodo potem njihovi obstojeÄ?i prejemniki dobili drugo zdravilo. Ĺ e bolj poseben primer so bioloĹĄka zdravila: monoklonska telesa z visoko ceno se pojavljajo na trgu v vse veÄ?jem ĹĄtevilu. Z leti jim potekajo patenti in na trg prihajajo tudi njihove kopije. Do prevelike zamenjave podobnih bioloĹĄkih zdravil â&#x20AC;&#x201C; biosimilarjev, so zdravniki ĹĄe najbolj zadrĹžani. Najprej se morajo aktivno odloÄ?iti za prehod na drugo zdravilo pri bolniku. Nato, zaradi specifike velikih molekul, iz katerih so sestavljena bioloĹĄka zdravila (kot pove ime, niso v celoti kemiÄ?ne spojine, ampak imajo bioloĹĄko osnovo), se zdravniĹĄka stroka boji, da bi se ob prehitrih menjavah med bioloĹĄkimi originatorji in biosimilarji izgubila sledljivost pri stranskih uÄ?inkih, ki se pojavljajo po vrstih let uporabe. A zaenkraten se glede na opravljene raziskave prehod iz originatorja na biosimilar kaĹže za varnega. Nekatere drĹžave v Evropi tudi Ĺže uvajajo obvezno zamenjevanje med bioloĹĄkimi zdravili in biosimilarji. Z nelagodjem prebiram vedno nove zgodbe o cenah zdravil v ZDA, ki lahko zelo nepriÄ?akovano in nenadoma zletijo v nebo. Ob vseh moĹžnostih, ki jih ponuja deĹžela sanj, je z mojega vidika njena velika Ä?rna luknja prav zdravstvo, ki se obravnava potroĹĄniĹĄko, ne kot Ä?lovekova pravica. DrĹži, marsikaj je narobe s slovenskim zdravstvenim sistemom. A vsaj pri zdravilih lahko za zdaj ĹĄe mirno spimo. đ&#x;&#x201D;˛

www.nascas.si

online

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 7

AKTUALNO

11. julija 2019

Nasprotujejo gradnji dveh stolpiÄ?ev V Civilni iniciativi 'Ohranimo zeleno mesto' so prepriÄ?ani, da bodo za referendum zbrali dovolj podpisov in zelenico ob Kersnikovi ohranili za igro otrok Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto je zadostila pogojem za zaÄ?etek zbiranja podpisov v podporo naknadnemu referendumu o zelenici na Kersnikovi, kjer je predvidena gradnja dveh stanovanjskih stolpiÄ?ev, Ä?emur v civilni iniciativi nasprotujejo. Prvopodpisanega Andreja Vrbca smo povabili na pogovor. Kako je civilna iniciativa nastala? ÂťPovsem spontano. Stanovalci okoliĹĄkih petorÄ?kov smo sredi marca opazili, da na zelenico prihajajo geodeti in merijo. Na Mestni obÄ?ini Velenje smo se pozanimali, kaj se dogaja, in izvedeli, da nameravajo zgraditi dva stanovanjska stolpiÄ?a, ki sta bila v ta prostor umeĹĄÄ?ena Ĺže leta 1993, a to stvari ne spremeni. OkoliĹĄki prebivalci smo v roku enega tedna prispevali 400 podpisov pod peticijo proti gradnji in ustanovili civilno iniciativo.ÂŤ

vrsto let igrajo otroci. V bistvu smo najbolj proti zaradi tega.ÂŤ Ampak saj so v Velenju skoraj vsi stanovanjski bloki zrasli na zelenicah, na katerih so se tudi igrali otroci, stanovanj je manjkalo in jih ĹĄe danes. ÂťTrenutno je na raznih nepremiÄ?ninskih portalih v prodaji

okoli 50 stanovanj. Stanovanj, ki se prodajajo po trĹžni ceni, v Velenju ne manjka, manjka neprofitnih. Prostora za gradnjo profitnih stanovanj pa je tukaj dovolj. Ko smo preverjali posesti, ki so naprodaj, smo ugotovili, da jih je v Velenju precej. Res pa je, da ne na takĹĄnih lokacijah, kot je ta zelenica.ÂŤ

Kaj je razlog, da ji nasprotujete?

Pogled na zelenico, kjer naj bi stala stolpiÄ?a.

Referendum torej bo, Ä?e bodo predlagatelji zbrali 1355 podpisov. ÂťPred njimi je naloga, ki se zaÄ?ne 1. septembra in bo trajala 35 dni. Ä&#x152;e bodo zbrali dovolj podpisov, ki jih morajo overiti

Kako komentirate odloÄ?itev Civilne iniciative? ÂťNa prvo Ĺžogo bi dejal: naj ljudje odloÄ?ijo. Ä&#x152;e mislijo in bodo tako odloÄ?ili, tam ne bo priĹĄlo

do zamenjave zemljiĹĄÄ?. Nikakor pa to ne pomeni, da potem tam gradnje, ki jo opredeljujejo veljavni prostorski akti, ne bo. Tega ni sprejel obÄ?inski svet in tudi ni predmet akta, ki ga Ĺželi Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto, razveljaviti.ÂŤ

KakĹĄna pa je pravzaprav prednost te zamenjave zemljiĹĄÄ?? ÂťNa ÂťsporniÂŤ zelenici ob Kersnikovi cesti, katere lastnica je obÄ?ina, bi lahko dva stolpiÄ?a sami postavili, a je zasebni lastnik izrazil interes, da to zemljiĹĄÄ?e zamenjamo z delom zemljiĹĄÄ?a med poĹĄto in reko Pako, kjer bi

Naj se nikoli ne ponovi in pozabi! Velenjske kolesarje je pred odhodom v Srebrenico pozdravil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? Velenje, 5. julija â&#x20AC;&#x201C; V petek zjutraj je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? pozdravil 14 VelenjÄ?anov, ki so se odpravili na 7-dnevni kolesarski maraton od Velenja do Srebrenice. Glavni namen projekta je ozaveĹĄÄ?anje o nesmislu vojn in opozarjanje na ĹĄtevilne Ĺžrtve, ki so padle v zadnji vojni na Balkanu, poteka pa pod geslom Naj se nikoli ne ponovi in ne pozabi. Ĺ˝upan je z navduĹĄenjem nagovoril sodelujoÄ?e: ÂťV Velenju si znamo pomagati in bomo solidarnost negovali tudi v prihodnje. Kolesarski maraton ni le promocija zdravja, ampak nosi tudi pomembno sporoÄ?ilo â&#x20AC;&#x201C; naj se tragedije, ki so se dogajale v Srebrenici, Vukovarju, nikoli veÄ? ne ponovijo. Izredno pomembno je, da s takĹĄnimi akcijami ĹĄe vedno opozarjamo na grozljive posledice, ki jih imajo nesmiselne vojne. Politika in vera nas ne smeta razdvajati, potrebno je

spodbujati dialog in spoĹĄtovati medkulturne razlike. VelenjÄ?ani to znamo, na kar sem zelo po-

jim veliko pomeni. Izpostavili so, da s kolesarjenjem promovirajo zdrav naÄ?in Ĺživljenja in promocijo

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je kolesarjem zaĹželel sreÄ?no pot in vse dobro.

nosen. Tudi obiskovalci naĹĄega lepega mesta so navduĹĄeni, ko zaÄ?utijo pozitiven utrip in se k nam radi vraÄ?ajo.ÂŤ Kolesarji so se Ĺžupanu zahvalili za veÄ?letno izkazano podporo, ki

Pa potem, Ä?e pogledamo ĹĄe malo naprej. Referendum? ÂťReferendum kot referendum. Gledali bomo, da bo boj, ko bo Ä?as za referendumsko kampanjo, poĹĄten. Iz Mestne obÄ?ine Velenje danes ni videti, da bo tako. Civilno iniciativo so obtoĹžili, da zavira projekte v Velenju, da smo proti razvoju mesta â&#x20AC;Ś Pa ni tako.ÂŤ

odliÄ?nih kolesarskih poti, ki jih imamo v naĹĄi obÄ?ini. Poleg tega ĹĄport povezuje in zdruĹžuje ljudi, saj so sodelujoÄ?i kolesarji pripadniki razliÄ?nih ver in narodnosti. NajstarejĹĄi velenjski kolesar je

Treba bo na upravno enoto.

lahko postavili veÄ?ji poslovno-stanovanjski kompleks, za katerega bi lahko pridobili tudi soinvestitorstvo stanovanjskega sklada. To smo ocenili za odliÄ?no razvojno priloĹžnost.ÂŤ

Glede na to, da je Civilna iniciativa izpolnila zahtevane pogoje, je Ĺžupan Bojan KontiÄ? Ĺže objavil zbiranje podpisov v podporo referendumu na Upravni enoti skladno z zakonodajo, bomo tudi razpisali referendum.ÂŤ

ÂťSe strinjam, a za to bi morala poskrbeti Mestna obÄ?ina. Sama graditi ta stanovanja. To bi se mi zdelo bolj pametno. Kdo pa bo kupil ta stanovanja, ki naj bi se gradila? V bistvu se s tem dela usluga nekomu, da bo lahko stanovanja trĹžil ali pa jih oddal v profitni najem.ÂŤ

Pet procentov je 1.355 podpisov. Kako jih boste zbrali? ÂťZ lahkoto. Sigurno. Ljudje podpirajo civilno iniciativo, ne upajo pa se izpostavljati.ÂŤ

KontiÄ?: ÂťOdloÄ?ijo naj ljudjeÂŤ Mira ZakoĹĄek

ÂťZato bomo pred njo postavili stojnico in ljudi nagovarjali, jim razlagali, zakaj so potrebni podpisi.ÂŤ

Doslej ste zbrali dovolj podpisov, da boste lahko zaÄ?eli zbirati tiste, ki bodo, Ä?e jih bo dovolj, osnova za referendum. ÂťPotrebnih je bilo 100 podpisov, zbrali smo jih 120. Zdaj pa bo treba zbrati podpise petih odstotkov volilnih upraviÄ?encev. Zbiranje se zaÄ?ne 1. septembra, Ä?asa, da jih zberemo, imamo 35 dni.ÂŤ

Andrej Vrbec: ÂťĹ˝e 37 let Ĺživim v petorÄ?ku, ki bo najbolj obÄ?util posledice te gradnje.ÂŤ

ÂťNi samo eden. Ä&#x152;e ste videli, kako je nameravana gradnja umeĹĄÄ?ena v prostor, boste vedeli, da bo Ä?ez celo zelenico potekala cesta. Stanovalci Jenkove in stanovanjskega bloka pod petorÄ?ki bodo iz stanovanj priĹĄli naravnost na cesto. Moti nas, da izgubimo zadnjo veÄ?jo zelenico v mestni Ä?etrti Desni breg. V njej je bilo pozidano Ĺže vse, kar se je dalo pozidati. Na tej zelenici se Ĺže

Vsi pa ne morejo do stanovanj z lastnimi sredstvi. Nekaterim je treba pomagati z najemnimi stanovanji.

kar 77-letni Zaim KariÄ&#x2021;. Projekt pripravljajo z Ĺželjo po spodbujanju strpnosti v naĹĄi druĹžbi. Cilj projekta je ozaveĹĄÄ?anje slovenske in evropske javnosti o posledicah nepotrebne vojne, ki se je zgodila v Bosni in Hercegovini. S kolesarskim maratonom Ĺželijo spomniti na vse nedolĹžne Ĺžrtve, ki so izgubile Ĺživljenje med vojno v Bosni in Hercegovini, ne glede na versko, nacionalno ali kakrĹĄnokoli drugo pripadnost. Velenjskim kolesarjem so se na 800 kilometrov dolgi misiji miru pridruĹžili kolesarji iz Ljubljane, KrĹĄkega, Prevalj in Maribora. Kolesarski maraton poteka ob 24. obletnici genocida v Srebrenici. LetoĹĄnja odprava ĹĄteje skupaj 350 kolesarjev, ki se bodo udeleĹžili maratona od BihaÄ&#x2021;a do Srebrenice. Maraton ima tudi mednarodni pomen, saj na njem sodelujejo kolesarji iz veÄ? kot desetih drĹžav. đ&#x;&#x201D;˛

Je v Velenju ĹĄe toliko povpraĹĄevanja po stanovanjih? ÂťStanovanja v Velenju uspeĹĄno gradimo in to bomo morali delati tudi v prihodnje. ObÄ?ani nas opozarjajo, da je v mestu premalo stanovanj, to dokazuje tudi lista za pridobitev najemnih stanovanj, na kateri imamo ĹĄe vedno okoli 250 prosilcev. Smo pa na Ĺžalost tudi pri teh vpraĹĄanjih takĹĄni, kot pravi tipiÄ?na slovenska folklora: samo ne na moji zelenici oziroma na zelenici v moji bliĹžini. Seveda je demokratiÄ?no, da se ustanavljajo civilne iniciative, ampak ni pa, da bi kar vsak omejeval svoj prostor in se zanj boril, saj to potem ovira napredek. S podobnimi teĹžavami se sreÄ?ujemo pri umestitvi cest, energetskimi sanacijami â&#x20AC;ŚÂŤ A civilne iniciative so dejstvo in to je treba upoĹĄtevati. ÂťSeveda, ni kaj. Se pa zelo strinjam s premierjem, ki je dejal, da bo treba slej ko prej preveriti,

Ima ta stvar kaj politiÄ?ne konotacije? ÂťKo se je civilna iniciativa ustanovila, sem prav zaradi tega vpraĹĄanja, ki ste mi ga postavili, ustanoviteljem predlagal, da bi bil prvopodpisani nekdo drug. Da se mi tega ne obeĹĄa. Sem svetnik svetniĹĄke skupine SDS, a tudi prebivalec mestne Ä?etrti Desni breg. Ĺ˝e 37 let Ĺživim v petorÄ?ku, ki bo najbolj Ä?util posledice te izgradnje. V civilni iniciativi pa so se odloÄ?ili, naj bom zato jaz tisti, ki se bom izpostavljal in zadevo peljal.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

kaj sploh so civilne iniciative, kakĹĄna je njihova naloga in kako jih je moĹžno organizirati. Danes je tako, da se lahko zmenijo trije, ki ustanovijo civilno iniciativo, ki pa jo potem ÂťprevzemeÂŤ stranka. V naĹĄem primeru je Ĺže tako, ko civilno iniciativo vodi obÄ?inski svetnik (SDS), in zdi se, da gre za bolj politiÄ?no kot kakĹĄno drugo izraĹžanje ljudi. Tako kaĹžejo tudi zbrani podpisi. Ampak na sreÄ?o imamo dober zakon o referendumu, ki pa je takĹĄen, da je volivce bolj teĹžko zmanipulirati. Najprej je treba zbrati 5 odstotkov podpisov volivcev, na referendumu pa o tem tako in tako potem vsi odloÄ?amo. Skratka â&#x20AC;&#x201C; tako peĹĄÄ?ica ljudi ne more ruĹĄiti projektov, ki jih veÄ?ina podpira.ÂŤ Omejeni sklep pa je pravzaprav pravnomoÄ?en, torej ga lahko izvedete? ÂťRes je, a tega nikakor ne mislimo narediti. Vseeno mislim, da je treba dati ljudem moĹžnost, da izrazijo svojo voljo. Nikoli v Ĺživljenju ne bi Ĺželel delovati proti volji ljudi, proti volji tistih, ki so me izvolili na mesto Ĺžupana. Pravzaprav sem njihov glas. Mi moramo slediti skupnim ciljem, torej volji veÄ?ine.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Etos proti kraji druĹžbenega premoĹženja

V soboto, 13. julija, se bo od 9. do 12. ure, na Cankarjevi ulici pred velenjsko trĹžnico, s svojimi staliĹĄÄ?i OÄ?istimo Slovenijo tajkunov, predstavila skupina Etos. Zbrane bodo nagovorili DuĹĄan Egidij Kubot in drugi. Tema je namenjena kraji druĹžbenega premoĹženja. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 8

IZOBRAĹ˝EVANJE

11. julija 2019

Na Ĺ olskem centru Velenje ponosni na zlate maturante Rezultati poklicne mature so znani, sploĹĄne pa bodo danes Mira ZakoĹĄek

Na Ĺ olskem centru Velenje so z rezultati poklicne mature zadovoljni, ĹĄe posebej pa so ponosni na veliko ĹĄtevilo zlatih maturantov. Z njimi se lahko pohvalijo na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli ter na ĹĄoli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje. Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli so se ob koncu ĹĄolanja z zlatom okitili Kamil Kosi (letos je postal tudi izjemni dijak Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole), JaĹĄa Vid Meh Peer, Simon StrmĹĄnik in Miha Unterlehner. Ponosni ĹĄe toliko bolj, ker niso samo ĹĄolske obveznosti â&#x20AC;&#x201C; poklicno maturo â&#x20AC;&#x201C;

zakljuÄ?ili z najveÄ?jim ĹĄtevilom toÄ?k, paÄ? pa so tudi izjemne, vsestranske in uspeĹĄne osebnosti tudi v izvenĹĄolskih dejavnostih na razliÄ?nih podroÄ?jih, od tehnike do umetnosti. ÂťNa Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli lahko govorimo ĹĄe o enem uspeĹĄnem ĹĄolskem letu, katerega zelo dobre rezultate na razliÄ?ni podroÄ?jih potrjuje tudi uspeĹĄnost pri opravljanju poklicne mature. UspeĹĄno jo je opravilo 93,7 % dijakov, svoje pa so dodali ĹĄe 4 zlati maturanti. Povedati je treba ĹĄe to, da smo pri strokovnih predmetih poklicne mature izkoristili moĹžnost, ki je bila v tem ĹĄolskem letu ĹĄe izbira ĹĄole, da smo za 2.

predmet, ki je pri poklicni maturi strokovni predmet, izbrali na vseh treh podroÄ?jih: elektrotehniki, mehatroniki in raÄ?unalniĹĄtvu eksterne izpitne pole, ki so enotne na ravni celotne Slovenije. Tako smo naredili dober prehod v naslednje ĹĄolsko leto, ko bo 2. predmet poklicne mature eksteren za vsa podroÄ?ja, pravi ravnatelj Simon KoneÄ?nik. Na ĹĄoli za strojniĹĄtvo, geotehnologijo in okolje je v spomladanskem roku k poklicni maturi pristopilo 47 dijakov in dijakinj v 6 izobraĹževalnih programih. 43 dijakov (91,5 %) je bilo uspeĹĄnih in so tako zakljuÄ?ili izobraĹževanje. Ponosni so, da je med

uspeĹĄnimi kar 5 zlatih poklicnih maturantov, in sicer: Zvonko Maks Hrustel, Jan Hudobreznik, Amadej Hudolin Pirc, David Kuhar, Rok Rednjak. ÂťZdaj Ĺže lahko pogledujemo proti uspeĹĄnemu koncu prvega ĹĄolskega leta na novi ĹĄoli Ĺ C Velenje. Prihodnje leto bomo pristopili k eksternemu ocenjevanju znanja na poklicni matu-

ri za podroÄ?je strojniĹĄtva. Sam osebno menim, da ÂťstandardizacijaÂŤ strokovnih vsebin, znanj in kompetenc zavira oz. ovira avtonomijo, ustvarjalnost in kreativnost uÄ?iteljev in poslediÄ?no tudi dijakov. Dejstvo pa je, da so vsebinske priprave na napovedan prehod ocenjevanja v polnem teku in da pri snovanju sprememb sodelujejo tudi uÄ?itelji â&#x20AC;&#x201C; kolegi

naĹĄe ĹĄole. Torej nove priloĹžnosti za pobude, predloge, konstruktivne kritike, izhajajoÄ?e iz dolgoletnih pedagoĹĄkih izkuĹĄenj,ÂŤ pravi ravnatelj Peter Rozman. Na Ĺ olskem centru so uspehov svojih dijakov veseli in jim Ĺželijo uspeĹĄno nadaljnjo pot. đ&#x;&#x201D;˛

RazredniÄ?arka Bojana MiklavĹžin in ravnatelj Peter Rozman, med njima pa zlati maturantje: Jan Hudobreznik, David Kuhar, Zvonko Maks Hrustel, Amadej Hudolin Pirc in Rok Rednak.

Med razrednikom mag. Brankom DvorĹĄakom in ravnateljem Simonom KoneÄ?nikom stojijo zlati maturantje: Simon StrmĹĄnik, JaĹĄa Vid Meh Peer in Miha Unterlehner.

Osem idejnih projektov za trajnostno naravnan razvoj Ĺ tudenti Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje na delavnici o okoljsko razvojnih izzivih v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Predlogi zanimivi, a jih je za izvedbo treba ĹĄe izpiliti Tatjana PodgorĹĄek

Pred nedavnim so ĹĄtudenti Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje predstavili rezultate terenske delavnice v okviru uÄ?nega predmeta Okoljsko tehnoloĹĄki projekti na temo okoljsko razvojni izzivi obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Strnili so jih v osem idejnih projektov, Âťki bi lahko prispevali k trajnostno naravnanemu razvoju lokalne skupnosti,ÂŤ je menila doc. dr. Marta Svetina Veder, nosilka in izvajalka omenjenega uÄ?nega predmeta na ĹĄoli.

neslutene razvojne moĹžnosti, saj se bo lokalna skupnost pribliĹžala svetu in obratno.ÂŤ Svetina Vedrova je ĹĄe povedala, da so ĹĄtudenti pri iskanju reĹĄitev izhajali iz lokalnih danosti, tradicije, kmetovanja in to poskuĹĄali v projektih trĹžiti kar se da inovativno.

Zaznali devet okoljskih izzivov

Po besedah sogovornice se je 16 ĹĄtudentov (delali so v parih) na terenskem ogledu v pogovoru z domaÄ?ini ter na delavnici seznanilo z izzivi lokalne skupnosti v okoljevarstvu in potencialnih razvojnih moĹžnosti ter na osnovi tega oblikovalo svoje idejne zasnove za projekte, v njih pa za doloÄ?ene nakazali tudi reĹĄitve. Pri tem so upoĹĄtevali ĹĄe predvidene razvojne smernice obÄ?ine. Devet okoljsko razvojnih izzivov so zaznali, in sicer od onesnaĹženosti zraka zaradi kmetijske dejavnosti, komunalne odplake, degradacijo prostora, pomanjkanje delovnih mest, do odhoda mladih in vse veÄ?jega ĹĄtevila starejĹĄih prebivalcev. ÂťSmo pa na drugi strani ugotovili ogromne moĹžnosti za turizem, zlasti z izgradnjo hitre ceste. Ta bo imela negativen vpliv na okolje, vendar bo po drugi strani prinesla

Doc. dr. Marta Svetina Veder: ÂťIdejni projekti so razvojni in za vse je moĹžno pridobiti dodaten denar. Pobudo pa morajo dati zasebni investitorji.ÂŤ

Najbolj presenetljiv predlog povezan z opuĹĄÄ?enim kamnolomom tufa

Ĺ tudenti so imeli na voljo slaba dva meseca za izdelavo projektnega predloga. Na predstavitvi, ki se je je udeleĹžililo tudi vodstvo in nekateri svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, so bili: Po Martinovi poti z adrenalinskim doĹživetjem, Naravna restavracija v obliki sonca, pilotni projekt Sosedska

topotna Ä?rpalka, Grajska pravljica v povezavi z vilo Bayer, Vinska pravljica z moĹžnostjo nastanitve gostov v vinskih sodih, najbolj presenetljiv predlog (tako ga je oznaÄ?ila sogovornica) pa je bil projekt Hemp Slam, v katerem sta avtorici predlagali reĹĄitev za degradirano obmoÄ?je kamnolom tufa v vasi Gorenje. Tu sta namreÄ? predvideli moĹžnost za predelavo in proizvodnjo izdelkov iz konoplje. Marta Svetina Veder upa, da pripravljeni dokumentni predlogi ne bodo obstali v predalih, ampak da bo lokalna skupnost pri njihovi izvedbi podprla morebitne zasebne vlagatelje. ÂťZa vse je namreÄ? moĹžno pridobiti dodatna sredstva. Sama ocenjujem, da bi lahko v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo SaĹĄa, ki spremlja te aktivnosti, uresniÄ?ili vsaj en projektni predlog,ÂŤ je ĹĄe dejala Svetina Vedrova.

Razen podpore drugih moĹžnosti ni

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je za izdelane idejne projekte dejal, da so zanimivi, da so se ĹĄtudenti potrudili in dokaj dobro spoznali problematiko lokalne skupnosti predvsem okoljevarstveno. Projekti nakazujejo razvojne moĹžnosti okolja, je pa v njih precej teorije. Predloge je potrebno za uresniÄ?itev v realno Ĺživljenje ĹĄe precej dodelati in pridobiti zasebne investitorje. Lokalna skupnost pri tem, razen nudenja podpore, veliko ne more storiti. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 9

KULTURA

11. julija 2019

Sv. Jurij je spet doma DruĹĄtvo Revivas je pretekli konec tedna izvedlo projekt Ĺ kalska pravljica, ki je bil letos posveÄ?en obujanju spominov na potopljeno cerkev sv. Jurija in vrnitvi oltarne slike v Ĺ kale Tina Felicijan

Ĺ kale, 6. in 7. julij â&#x20AC;&#x201C; ÂťV nedeljo avgusta devetega tisoÄ? devetstodevetinĹĄtiridesetega se zruĹĄil je velb in padel na tla, je moÄ?no bobnelo in pokalo, le stene so same ostale tam,ÂŤ je Marija KovaÄ? 17. avgusta 1949 zapisala o

ĹĄkalski cerkvi sv. Jurija, ki je veÄ? ni. Skupaj s celotnim srediĹĄÄ?em tedanjih Ĺ kal je namreÄ? podlegla posledicam izkopavanja premoga in nastajanja jezer. Za njo je ostalo nekaj umetniĹĄkih del, ki so krasila notranjĹĄÄ?ino, pa liturgiÄ?ni predmeti, ki jih od tedaj hranijo ĹĄaleĹĄke cerkve in Muzej Velenje.

Slavko Pocajt: ÂťDoma sem bil na ĹĄkalskem griÄ?u. Med drugim se spominjam, kako so z buldoĹžerji odkopavali okostje mastodonta. Bil sem premlad, da bi se zavedal, kaj se dogaja, ko se je zaÄ?elo preseljevanje. Spomnim pa se, da so stari starĹĄi to teĹžko preĹživeli. OÄ?e je s teĹžavo postavil novo hiĹĄo, uporabljal pa je kar opeko od stare hiĹĄe, ko se je zruĹĄila.ÂŤ Marija Ana DjordjeviÄ?, rojena Ĺ rot: ÂťOtrokom je bilo reÄ?eno, da lahko hodimo le ĹĄe po cesti, ker sicer lahko pademo v kakĹĄno luknjo in nas ne bodo naĹĄli. Prej smo imeli vso svobodo, kar naenkrat pa smo bili povsem omejeni. Cerkev se je tako poÄ?asi ruĹĄila. Ni mi ĹĄlo v glavo, kaj se dogaja. Tista lipa, vodnjak, cvetoÄ?i kostanji, vse mi je bilo tako lepo, a je izginjalo. Ko gledam te slike, me tako presunejo, kot bi bila spet mala punÄ?ka.ÂŤ

Ter seveda veliko spominov, ki jih preseljeni Ĺ kalÄ?ani radi obujajo na sreÄ?anjih. Te prireja druĹĄtvo Revivas, ki si prizadeva za ohranjanje lokalne kulturne dediĹĄÄ?ine ter turistiÄ?ni razvoj kraja. Tudi letoĹĄnja prireditev Ĺ kalska pravljica je zdruĹžila preseljene Ĺ kalÄ?ane in druge krajane. DruĹĄtvo Revivas jo je posvetilo cerkvi sv. Jurija â&#x20AC;&#x201C; s pomoÄ?jo varuhov dediĹĄÄ?ine cerkve in domaÄ?ini so pripravili razstavo dokumentov in fotografskega gradiva ter predmetov iz cerkve. Ta je bila eden kljuÄ?nih umetnostnozgodovinskih spomenikov v Ĺ aleĹĄki REVIVAS â&#x20AC;&#x201C; druĹĄtvo za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale je letos prejelo naziv naj prostovoljska organizacija mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝e desetletje deluje na podroÄ?ju ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine, promocije turizma in razvoja vasi. Ä&#x152;lani zbirajo dokumente, predmete in zgodbe, povezane z nekdanjimi prebivalci, stavbami in dogodki, ter jih predstavljajo javnosti.

Mlad VelenjÄ?an fotografiral milanske modne tedne

Slika sv. Jurija je ena najveÄ?jih sakralnih slik z obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline. Po 70 letih selitev po ĹĄaleĹĄkih cerkvah je ponovno doma â&#x20AC;&#x201C; v Ĺ kalah, a zdaj v cerkvi sv. JoĹžefa, kjer so razstavili tudi nekaj druge opreme iz potopljene cerkve sv. Jurija ter predmete, ki so jih uporabljali pri bogosluĹžju.

dolini, je povedal arhitekt ter poznavalec ĹĄaleĹĄke sakralne dediĹĄÄ?ine Rok Poles. ÂťMed 10. in 11. stoletjem je omenjena kot sedeĹž prafare. Vemo, da je imela romansko jedro, bila je predelana v Ä?asu gotike, konÄ?no podobo pa je dobila z obseĹžnimi prezidavami v baroku. Dobila je visoke oboke, stranski kapeli, ki sta ji dali obliko kriĹža, sredi 18. stoletja pa

je dobila tudi odliÄ?no opremo, iz katere je izstopala oltarna slika sv. Jurija, ki se je zdaj vrnila v Ĺ kale v cerkev sv. JoĹžefa,ÂŤ je povedal. Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart pa je dodala: ÂťĹ kale so s poruĹĄenjem mogoÄ?ne cerkve, srediĹĄÄ?a prafare sv. Jurija, simbol preobrazbe Ĺ aleĹĄke doline po 2. svetovni vojni in vsega, kar je morala Ĺžrtvovati za razvoj drĹžave.

Prav je, da dediĹĄÄ?ino vraÄ?amo tja, kjer je nastajala, kar je tudi svetovni trend muzejske stroke. TakĹĄen korak smo s prenosom slike sv. Jurija nazaj v Ĺ kale storili tudi pri nas. Predvsem pa je pomembno, da je dediĹĄÄ?ina na ogled Ä?im ĹĄirĹĄi javnosti, saj takrat najveÄ? daje in nas najbolj bogati. To bo zdaj mogoÄ?e.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Velenje Underground 5-zvezdiÄ?no doĹživetje Velenje, 8. julija â&#x20AC;&#x201C; TuristiÄ?ni produkt Velenje Underground, ki ga pripravlja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z Muzejem premogovniĹĄtva Slovenije in Gorenjem Gostinstvom, je bil v ponedeljek uvrĹĄÄ?en v zbirko Slovenia UNIQUE EXPERIENCES. Gre za edinstveno kulinariÄ?no

podzemno doĹživetje, ki uresniÄ?uje obljube zelene butiÄ?ne Slovenije za 5-zvezdiÄ?na doĹživetja. S kombinacijo surovega industrijskega okolja in gastronomskih uĹžitkov obiskovalci predramijo vseh 5 Ä?utov 160 m pod zemeljskim povrĹĄjem v edinstvenem Muzeju premogovniĹĄtva Sloveni-

je. Z vsemi brbonÄ?icami in Ä?uti okusijo knapovsko zgodbo in identiteto lokalnega prostora, ki jo pripravijo chefi Vile Herberstein. Ponosni so, da tudi Velenje Underground prinaĹĄa pomembno dodano vrednost spoznavanju đ&#x;&#x201D;˛ mz Slovenije. â&#x20AC;

Zmagal na na nateÄ?aju Kaj ti pomeni moda? Camere Nazionale della Moda Italiana Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Mladi VelenjÄ?an Jernej Jelen nima veÄ? kot dvaindvajset let, pa s fotografijami Ĺže navduĹĄuje modni svet. Je eden prvih Slovencev, ki so fotografirali na modnih tednih v Milanu, tako Ĺženskih kot moĹĄkih. Z njim smo se sreÄ?ali, ko se je komaj dobro vrnil z moĹĄkega. PrviÄ? mu je uspelo priti zraven lani. Za to ima velike zasluge urednica revije Grazia, ki je oÄ?itno prepoznala njegov talent in mu priskrbela akreditacijo za ta velik modni dogodek. ÂťPrepriÄ?an sem bil, da iz te moke ne bo kruha, a mi je bila akreditacija potrjena. Tako se je zaÄ?elo. Potem ko spoznaĹĄ ljudi, naveĹžeĹĄ stike â&#x20AC;ŚÂŤ Potem lahko gre samo naprej. Camera Nazionale della Moda Italiana vsako leto ob tednu mode objavi nateÄ?aj WHAT MENS FASHION TO YOU (Kaj ti pomeni moda?). "Prijavil sem se, dal zadevo na stran, potem pa tri dni pred odhodom v Milano izvedel, da sta bila izbrana dva, eden od teh dveh pa sem bil jaz. Izbor mi je prinesel dostop do petih razliÄ?nih modnih revij, osebnega ĹĄoferja in zagotovilo, da bodo fotografije, ki so nastale ob tednu mode, tudi objavljene. Sicer pa sem v objektiv lovil modno dogajanje na ulicah, za kar sem prejel posebno nagrado." S fotografijo se je zaÄ?el ukvarjati pred petimi leti, ko je dobil prvi fotoaparat. Digitalni. ÂťFotografiral sem roĹžice, naravo, pokrajinoÂ â&#x20AC;Ś Ni, da ni. Fotoaparat

Ponudba

TO-GO PERUTNIÄ&#x152;KE Z BARBECUE OMAKO

Ena od njegovih fotografij, za katero je prejel nagrado Camere Nazionale della Moda Italiana.

sem imel v rokah pogosteje kot mobilni telefon. Vedno je bil z menoj. Ko sem si pred dobrimi tremi leti kupil profesionalni aparat z objektivi, pa sem si rekel, da bo pa treba v kakĹĄen teÄ?aj fotografije. Za motiv Jernej Jelen z Ulo Furlan, s katero sta sem izbral modo.ÂŤ zdruĹžila moÄ?i v enem od projektov. Med imeni, s katerimi je delal, je posebej izpostavil top tedna mode pa bodo poleg Grazie model Italije Fabia Mancinija, Slovenija objavljene tudi v revijah ki Ĺže 10 let dela za Armanija. za moĹĄke Esquire Srbija in GQ ÂťLani sva se sreÄ?ala na eni od NemÄ?ija. revij. Vesel sem bil, ko je vedel, Kot modni fotograf bi se rad da sem iz Slovenije. Naredila sva uveljavil v tujini. ÂťSeveda me nekaj fotografij in ena od njih je zanima tudi Slovenija, a tukaj bila tudi objavljenaÂŤ. za tovrstno fotografijo ni toliko Veliko objavlja na istagramu, moĹžnosti kot v tujini. Se bom pa med tiskanimi revijami pa najveÄ? Sloveniji septembra predstavil s v Grazii, pa tudi Lady, Zvezdah, samostojno razstavo v Ljubljani,ÂŤ Novi. Njegove fotografije z ju- napoveduje. đ&#x;&#x201D;˛ nijskega moĹĄkega milanskega

SOLATA Z MLADIM SIROM Z Ĺ˝ARA

5,00â&#x201A;Ź

POLI DOG (Hod dog s poli hrenovko in namazi)

PIĹ Ä&#x152;ANÄ&#x152;JI NUGGETSI IN POMMES FRITES

2,50â&#x201A;Ź

5,00â&#x201A;Ź

POMMES FRITES (porcija)

2,50â&#x201A;Ź

Vse cene so z DDV.

ZA NEPOZABNE TRENUTKE RAZVAJANJA NA VELENJSKI PLAĹ˝I IN SPREHODIH OB JEZERUâ&#x20AC;Ś R E S TAV R A C I J A

JEZERO

C E S TA S I M O N A B L AT N I K A 2 4 , 3 3 2 0 V E L E N J E T 03 586 64 62

W W W W. G O R E N J E G O S T I N S T V O . S I

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 10

KULTURA

11. julija 2019

Od Avsenika do Metallice OsemÄ?lanska zasedba izvrstnih tolkalcev, ki deluje v Velenju, nastopa pa po celi Sloveniji in tudi v tujini, letos praznuje 20 let izvabljanja ritmov in melodij iz najrazliÄ?nejĹĄih tolkal Tina Felicijan

Ko je Ĺ oĹĄtanjÄ?an Dejan TamĹĄe zaÄ?el pisati tudi zgodbo o Slovenskem tolkalnem projektu SToP, se je tolkalna glasba v Sloveniji ĹĄele razvijala. V Ĺ aleĹĄki dolini pa je bilo na sreÄ?o veliko instrumentov, pravi, ker sta tu delovali ĹĄoĹĄtanjska in rudarska godba. ÂťNaĹĄli smo se zanesenjaki, ki smo si Ĺželeli poleg igranja v orkestrih s tolkali poÄ?eti ĹĄe kaj veÄ?. Spontano se je zaÄ?ela razvijati komorna skupina, ki so se ji sÄ?asoma pridruĹževali novi Ä?lani. Danes nas je osem.ÂŤ Poleg TamĹĄeta so domaÄ?ini tudi TomaĹž Lojen, Davor Plamberger in Marina Golja. Poleg nekdaj obÄ?asno delujoÄ?ega kvarteta Studio za tolkala je SToP zaoral ledino v komornem izvajanju glasbe s tolkali v Sloveniji in jo popeljali na drug nivo. Vzgojili so cel niz generacij tolkalcev, postavili mejnike, s festivalom Bumfest so poveÄ?ali prepoznavnost in priljubljenost tolkal, Âťtako da je naĹĄe 20-letno delo pustilo Ĺže kar nekaj sledi,ÂŤ ocenjuje Dejan TamĹĄe.

ÂťNebo je mejaÂŤ

UÄ?enci niĹžje glasbene ĹĄole spoznajo okrog 50 tolkal. ÂťNato pa je samo nebo meja, saj je tolkalo lahko vse, po Ä?emer lahko udarimo ali podrgnemo in da od sebe pok, tlesk, ĹĄum, zato se odkrivanje novih tolkal nikoli ne konÄ?a. Stopovci imamo navado, da ob razliÄ?nih priloĹžnostih igramo na razliÄ?na tolkala oziroma namesto instrumentov uporabimo predmete. Na predstavitvah raznih podjetij zaigramo kar na njihove izdelke,ÂŤ je dal za primer. Sicer pa so na koncertih nepogreĹĄljiva melodijska tolkala marimbe, ksilofoni, vibrafoni, uporabljajo tudi elektronski instrument malletkat, ki s prirejanjem zvokov imitira bas kitaro, pa seveda komplet bobnov oziroma baterija, nato pa ĹĄe kup

Je preveÄ? prireditev? MatjaĹž Ĺ alej

Menda nihÄ?e ni priÄ?akoval, da bo ustvarjanje Slovenskega tolkalnega projekta trajalo dve desetletji. Zato bodo jubilejno leto zaznamovali s ĹĄtevilnimi izjemnimi koncerti in projekti. Ker vadijo v velenjski glasbeni ĹĄoli, bo osrednji koncert prav v Velenju. Jeseni gredo na turnejo v Francijo s projektom Carmina Burana. V prihodnosti pa si Ĺželijo izvesti projekt iz GoriÄ?kega v Piran. S tovornjakom bodo prevozili Slovenijo in od vzhoda do zahoda delali ÂťrompompomÂŤ.

tolkal razliÄ?nega izvora, kot so kongi, bongi, timbales, zvonÄ?ki, tamburini, timpani in drugi. Tako na koncertih SToP-ovcev ni sliĹĄati le bobnenja, ampak tudi melodije. ÂťSToP lahko zaigra na tolkala

vse od Avsenika do Metallice ter ritme iz vsega sveta. Pri izvajanju glasbe s tolkali ni ovir in meja,ÂŤ pravi Dejan in dodaja, da je prav za SToP nastalo precej skladb, saj je zasedba zaÄ?ela zanimati

Leta 2013 je SToP prejel Ĺ˝upanÄ?iÄ?evo nagrado Mestne obÄ?ine Ljubljana, leto kasneje pa nagrado PreĹĄernovega sklada. Ponosni so tudi na tolkalski festival Bumfest, ki Ĺže 14 let poteka v Ĺ˝alcu, ĹĄtevilne koncerte s filharmoniki, pa gostovanja, med katerimi izstopa pot v JuĹžno Korejo v Ä?asu, ko se je slovenska nogometna reprezentanca udeleĹžila svetovnega prvenstva.

predvsem mlajĹĄe skladatelje, ki so se lotili ustvarjanja za tolkalno zasedbo. Torej izvajajo tako klasiÄ?no kot popularno, pa tudi sodobno resno glasbo.

Ĺ e kamen zapoje

Ä&#x152;e tolkalec pusti domiĹĄljiji prosto pot, lahko iz Ä?esarkoli izvabi zvok. Stopovca Franci Krevh in MatevĹž Bajde preizkuĹĄata najrazliÄ?nejĹĄe variante, tudi litofone â&#x20AC;&#x201C; glasbila, ki temeljijo na kamnitih ploĹĄÄ?ah. Povezali so se s kiparko Alenko Vidrgar, ki izdeluje zveneÄ?e kamnite skulpture. So estetske, pa ĹĄe prijeten zvok oddajajo, pravi Dejan. ÂťPripravili smo kar nekaj butiÄ?nih izvedb in kar nekaj skladb je bilo napisanih prav za te instrumente, na kar smo zelo ponosni. Mislim, da bomo v prihodnosti zaÄ?eli odkrivati tudi zvoke lesenih skulptur,ÂŤ napoveduje, da SToP ne bo prenehal iskati novih izzivov. đ&#x;&#x201D;˛

Ani Desetnici veselje skazilo vreme Ena od dveh predstav pouliÄ?nih gledaliĹĄÄ? je bila pod streho v kulturnem domu Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 3. julija â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj je bilo eno od enajstih mest, ki jih je Ana Desetnica z dvema predstavama Festivala pouliÄ?nih gledaliĹĄÄ? obiskala letos. V Ĺ oĹĄtanj prihaja na povabilo

Zavoda za kulturo Ĺže vrsto let. Obiskovalci in ljubitelji pouliÄ?nih predstav pa so Ĺže navajeni, da jih Ana Desetnica obiĹĄÄ?e na prvo sredo v mesecu. Ĺ˝al pa ji je na letoĹĄnjo ponagajalo vreme. Tako so morali romantiÄ?no zgodbo v izvedbi Nizozemcev â&#x20AC;&#x201C; Springtime, prestaviti v kulturni dom, predstavo Policajki pa so Ĺ panci, ko je nehalo deĹževati, izvedli na Trgu svobode. Bilo je zabavno. Ljudi pa tokrat zaradi vremena Ĺžal bolj malo.

Za red in mir na Trgu svobode sta skrbeli policajki.

đ&#x;&#x201D;˛

Na ÂťfedrihÂŤ se je v kulturnem domu odvila romantiÄ?na zgodba.

Ĺ˝e nekaj let se tako ob kavi, poletni pijaÄ?i ali kako drugaÄ?e veÄ?krat pogovarjamo s prijatelji in znanci o ĹĄtevilu prireditev v naĹĄem mestu. In najpogostejĹĄi zakljuÄ?ek je, da so kvalitetne, da je dobro poskrbljeno za veÄ?ino kulturnih podroÄ?ij. NajveÄ?krat in najpomembnejĹĄa ugotovitev pa je, da jih je preveÄ?. Ker se s to problematiko ukvarjam tudi profesionalno, moram dejati, da veÄ?krat hodimo po ozkem grebenu med kvaliteto in populizmom, med tistim, kar mora vzgajati, in tem, kar ima za izkljuÄ?no vlogo ugajati. Ali pa med Ĺželjo spoznavati in uĹživati v kulturi, ki samo razvedri, sproĹĄÄ?a, zabava, sprosti smejalne miĹĄice, Ä?ez Ä?as pa se morda niti ne boĹĄ veÄ? spomnil, kaj si Ĺže gledal 'za en film' ali katera je Ĺže bila tista predstava, ki je bila tako smeĹĄna. V glasbi je ĹĄe slabĹĄe. Sto ljudi â&#x20AC;&#x201C; sto okusov, od tega morda le ena tretjina z resniÄ?nim smislom za glasbo, s posluhom, smislom za ritem, glasbeno obÄ?utljivostjo ... in veÄ?ina tistih brez, ki jim je domet glasba, ki je sploh ne znajo opisati, zakaj jim je vĹĄeÄ?. 'Besedila so fajna, pevec je lep, super zaĹžgejo, hecni so, taka super, cool, fancy glasba' je v njihovem besednjaku. In kdor teh stvari zaradi preveÄ? znanja ne prepoznava, je celo Ä?uden, zateĹžen, s slabim okusom, Ä?udak ... Imam obÄ?utek, da se vsi borimo samo za statistiko, kdo bo pripravil veÄ? prireditev, veÄ? dogodkov, na katerem bo veÄ? obiskovalcev. Kvaliteta pa je veÄ?krat vpraĹĄljiva. Saj podobno se dogaja tudi drugje, v ĹĄolstvu na primer. Predmetnik za ĹĄolarje je vse daljĹĄi, izbirnih vsebin je vse veÄ?, Ĺže toliko, da so odveÄ?, postavlja pa se vpraĹĄanje o kvaliteti predmetnika, o vzgoji, o kvalitetni osnovi za razvoj, za naprej. Vse pa je odvisno od znanja uÄ?iteljev, pri prireditvah pa o odloÄ?evalcih, kaj bodo uvrstili v program, da bo kvaliteten, da povezuje in razĹĄirja naĹĄa spoznanja. Dogodki, novo znanje morajo odpirati obzorja in zadostiti tudi tiste okuse in poznavalce, ki prepoznavajo ĹĄe kaj veÄ?, kot to, kar nam ponujajo komercialni mediji, to, o Ä?emer se pogovarjajo sleherniki, kaj posluĹĄajo v avtu ali kaj se igra na gasilskih veselicah, abrahamih ... Dogaja se Ĺže to, da v knjiĹžnicah karikirano uprizarjajo mini teÄ?aje borilnih veĹĄÄ?in, v gledaliĹĄÄ?ih nastopajo cirkusi, v muzejih igrajo lokalni rokerji, na obÄ?inskih in drĹžavnih praznikih nastopajo tuje rock skupine ... Veliko sorodnega ali ĹĄe bolj banalnega je najti tudi v domaÄ?em kulturnem okolju. PreveÄ? pomembna je kulisa okoli dogodka in prireditve kot pa vsebina in sporoÄ?ilnost â&#x20AC;&#x201C; kar je osnovni namen dogodka. In dogodkov je vse veÄ?, obiskovalcev dogodkov pa manj ali pa ĹĄtevilo stagnira. Ä&#x152;e malo parafraziram Marka RadmiloviÄ&#x2021;a, bi lahko dejali, da nam manjka kritiÄ?ne analize. Lahko bi se posvetili teoriji javnih prireditev in dogodkov, ki je redkejĹĄa, a uporabna znanost. Teorija dogodkov pravi, da je za neobisk kakĹĄnega dogodka vedno krivo dvoje: da je preveÄ? dogodkov ali da je enostavno premalo ljudi. Ker bi za Velenje ali sorodna mesta teĹžko zatrdili, da v njem Ĺživi premalo ljudi, smo prisiljeni kritiÄ?no pregledati drugo dejstvo: da je v mestu morda preveÄ? dogodkov. Ker pa se nimam namena potopiti v zapletene odnose med mestom in njegovim zaledjem ter prebivalci ali pa promocijo, v kateri vsak, ki kaj iĹĄÄ?e tudi na spletu ali socialnih omreĹžjih, to lahko tudi najde, je kulturni ali druĹžbeni dogodek velik fenomen danaĹĄnjega prostega Ä?asa. Da, moramo biti obÄ?utljivi na to temo! StarejĹĄi smo iz svojega koledarja dogodkov v glavnem izpustili veÄ?ino izobraĹževalnih vsebin. Pustili smo si predvsem zabavo. Ne da bi bilo s tem kaj zelo narobe. Nasprotno, paradoks je le, ker se zabavamo z izgovorom, da s tem izkoristimo svoj resniÄ?no prosti Ä?as, ko to potrebujemo â&#x20AC;&#x201C; in ker to potrebujemo. Dilema, ali je preveÄ? dogodkov ali premalo ljudi, je pravzaprav razreĹĄena. Dogodkov je za dva milijona Slovencev preveÄ?, tudi pri nas v Ĺ aleĹĄki dolini, za tistih nekaj deset tisoÄ? prebivalcev. Ker smo padli v dogodkovno evforijo, bomo dogodke v prihodnosti teĹžko omejili. ReĹĄitev je morda pridelati veÄ? potomcev, to pa Ĺže posega v tanko polje demografske rasti in pogojev za njeno gibanje. ReĹĄitev je lahko tudi zmanjĹĄanje prevelike (tudi dopustniĹĄke) mobilnosti obÄ?anov. Ostali bi doma in lahko obiskovali dogodke. Potrebovali bi torej manj dopustov, da bi bili veÄ? doma in producirali potomce, in manj dogodkov, da bi se nataliteta zaradi zapeÄ?karstva poveÄ?ala. Imeli bi Ä?as za dogodke. PoslediÄ?no bi to prineslo veÄ? bodoÄ?ih obiskovalcev na domaÄ?a kulturna in dogodkovna (mesta) sreÄ?anja. Tako, odhajam na dopust, haha! In spet bom morda bolj malo storil za veÄ?ji obisk prireditev (ki jih obiskujem tudi sluĹžbeno). đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 11. 7. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 11

107,8 MHz

11. julija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Slovenija spreminja medijsko zakonodajo V Sloveniji imamo zelo zastarel medijski zakon, ki je bil sprejet Ĺže davnega leta 2001, potem pa nekoliko dopolnjen leta 2006, opravljenih pa je bilo tudi nekaj popravkov, ki so pravzaprav sledili neuspelim poskusom celovite prenove v letih 2009, 2011 in 2016. To seveda pomeni, da podroÄ?je medijev ureja zelo zastarel zakon (saj sodi v Ä?as, ko na primer ĹĄe sploh nismo poznali elektronski medijev in ko se Âťtuji mediji niso mogli nekontrolirano sprehajati po naĹĄih domovihÂŤ. Tako ima-

mo na eni strani dokaj ostre ukrepe nadzora, na drugi strani pa prav nobenih. Na potrebo po spremembah opozarjamo novinarji, medijske hiĹĄe, radijski in televizijski programi posebnega pomena ter operaterji, ki zagotavljajo storitve distribucije programov, pa tudi predstavniki znanstvenoraziskovalne skupnosti, civilnodruĹžbenih organizacij in javnost. V razmerah majhnega slovenskega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastniĹĄtva in ga obenem zaznamuje vpetost v digitalno ekono-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. TILEN LOTRIÄ&#x152; IN NUĹ A DERENDA â&#x20AC;&#x201C; PokliÄ?i kdaj 2. LUKA BASI â&#x20AC;&#x201C; Kad vidin boga uĹživo 3. TABU â&#x20AC;&#x201C; Na konicah prstov

mijo, ki jo obvladujejo globalni tehnoloĹĄki velikani, so kljuÄ?na vpraĹĄanja dolgoroÄ?na vzdrĹžnost poslovanja in moĹžnosti za razvoj slovenskih medijev in novinarstva. V takem okolju je zagotavljanje pluralistiÄ?nega in transparentnega nacionalnega medijskega prostora z zadovoljivo ravnjo dostopnosti do kakovostnih in raznolikih medijskih vsebin poseben izziv, ki zahteva vrsto ukrepov. Zdaj je v razpravi nova razliÄ?ica spremembe medijske zakonodaje, ki naj bi odprta vpraĹĄanja razreĹĄila. Mi vsekakor upamo, da bomo mali mediji dobili v zakonu dovolj dobro osnovo za svoje nadaljnje delovanje in pri njegovem sprejemanju ne bodo prevladala zgolj staliĹĄÄ?a velikih. đ&#x;&#x201D;˛

NuĹĄa Derenda in mladi talentirani pevec Tilen LotriÄ?, drugouvrĹĄÄ?eni v lanskem ĹĄovu Slovenija ima talent, sta skupaj posnela pesem z naslovom PokliÄ?i kdaj. EnergiÄ?no pop rock skladbo je zanju napisal mladi avtor in vsestranski glasbenik Nino OĹĄlak, besedilo pa je prispeval Igor PirkoviÄ?.

GLASBENE novice

Kevin Koradin in Dare KauriÄ? Kevin Koradin, ki v zadnjem Ä?asu gradi uspeĹĄno samostojno kariero, in Dare KauriÄ?, Ä?lan skupine Kingston in avtor ĹĄtevilnih njihovih uspeĹĄnic, sta zdruĹžila moÄ?i. Glasbenika sta Ĺže nekaj Ä?asa razmiĹĄljala o tem, da bi nekaj ustvarila skupaj, in to se je zdaj uresniÄ?ilo v udarni skladbi Kdo so oni, s katero sta se vrnila k svojim koreninam. Kljub ustvarjanju bolj pop skladb v zadnjih letih namreÄ? oba izhajata iz precej trĹĄih glasbenih zvrsti. Dare KauriÄ? je

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as zaigrali julija 1969 v Hyde Parku v Londonu, le nekaj dni po smrti ustanovnega Ä?lana skupine, kitarista Briana Jonesa. Sicer gre za priredbo pesmi ameriĹĄkega pevca Dona Covaya, ki so jo Stonesi posneli leta 1965. ObÄ?instvo je bilo nad izvedbo skladbe navduĹĄeno. obÄ?instvom portoroĹĄkega avditorija nastopilo 14 izvajalcev.

Ä&#x152;ustveni nastop Kylie Minogue Na nedavno konÄ?anem festivalu Glastonbury je nastopila tudi avstralska pevka Kylie Minogue. OboĹževalcem je postregla s svojimi ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami,

bil nekoÄ? Ä?lan kultnega idrijskega punk benda Kuzle, Koradin pa rockerske zasedbe Tide. Tako je nastala udarna in melodiÄ?na rock pesem Kdo so oni, v kateri pojeta o neznanih silah, ki imajo svet na dlani in se igrajo s Ä?loveĹĄtvom. V skladbi se prepletajo razliÄ?ni klasiÄ?ni in sodobni rockerski stili, ki so posledica vpliva razliÄ?nih izvajalcev na delovanje obeh avtorjev. Oba sta imela iste idole, Ä?eprav je med njima kar nekaj let razlike.

Stonesi obudili pesem, ki je poÄ?ivala skoraj pol stoletja The Rolling Stones obÄ?asno presenetijo obÄ?instvo â&#x20AC;&#x201C; sicer na koncertih vajeno ĹĄtevilnih njihovih uspeĹĄnic â&#x20AC;&#x201C; s kakĹĄno svojo manj znano pesmijo. V okviru turneje No Filter so tako na koncertu v Washingtonu odigrali skladbo Mercy, Mercy, ki je niso igrali Ĺže skoraj 50 let. Nazadnje so jo

Zmagovalka Melodij morja in sonca Tinkara KovaÄ? Dobitnica velike nagrade letoĹĄnjega festivala Melodije morja in sonca, ki je v soboto potekal v portoroĹĄkem avditoriju, je postala Tinkara KovaÄ? s skladbo Bodi z mano do konca. Zmagovalna pesem je odnesla tudi nagradi strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo glasbo avtorja AleĹĄa Klinarja in za najboljĹĄe besedilo same pevke. O zmagovalni skladbi je odloÄ?al seĹĄtevek toÄ?k strokovne Ĺžirije, Ĺžirije radijskih postaj, gledalcev v Avditoriju PortoroĹž in telefonskega glasovanja. Nagrado strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo izvedbo so osvojili Kvatropirci s skladbo Veter je vel, nagrado Danila KocjanÄ?iÄ?a za obetavnega izvajalca oz. avtorja pa sta prejela GaĹĄper in PrimoĹž MiheliÄ? iz dua 2B za skladbo Kot morje. Na Ĺže 39. izvedbi festivala, ki ga je nekoliko zmotilo neurje, je pred ĹĄtevilnim

njen nastop pa je bil ĹĄe posebej Ä?ustven, saj je v Glastonburyju nastopila 14 let po tem, ko ji je prvi nastop na tem znamenitem festivalu prepreÄ?ila diagnoza raka na dojki. Kylie Minogue so namreÄ? leta 2005, ko je bila stara 37 let, diagnosticirali raka na dojki, zaradi Ä?esar se je za nekaj Ä?asa umaknila z glasbenih odrov. Takrat je morala odpovedati tudi nastop na Glastonburyju in po njeni odpovedi so se nekateri glasbeniki odloÄ?ili, da bodo na festivalu zaigrali priredbe njenih pesmi. Eden od njih je bil tudi pevec skupine Coldplay Chris Martin, ki ga je Kylie letos povabila na svoj nastop. Skupaj sta

odpela pesem Can't Get You Out of My Head. V skladbi Where the Wild Roses Grow pa se ji je na odru pridruĹžil tudi avstralski glasbenik Nick Cave.

Umrl brazilski glasbenik Joao Gilberto V Rio de Janeiru je v soboto v 88-letu starosti umrl legendarni brazilski glasbenik Joao Gilberto, eden pionirjev glasbenega Ĺžanra bossa nova. Glasbenik je svetovno slavo med drugim poĹžel s svojo izvedbo skladbe Dekle iz Ipaneme in je eden najbolj zasluĹžnih za priljubljenost bossa nove, ki je nekakĹĄna zmes jazza in sambe. Ta Ĺžanr je vzcvetel, ko

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Dar â&#x20AC;&#x201C; Ĺ e enkrat zapojmo Ansambel Tik tak â&#x20AC;&#x201C; Dovolj je dni v Ĺživljenju Ansambel Bitenc â&#x20AC;&#x201C; Fant od fare Ans. SaĹĄa Avsenika & Lucija Selak â&#x20AC;&#x201C; Skozi leta Ansambel VĹžig â&#x20AC;&#x201C; PlavĹĄanje po starem Ansambel Akordi â&#x20AC;&#x201C; Bodimo vsi ponosni na Slovenijo Ansambel Galop â&#x20AC;&#x201C; Od ljudi za ljudi Ansambel Opoj â&#x20AC;&#x201C; KmeÄ?ki fant muzikant TopliĹĄka pomlad â&#x20AC;&#x201C; Taksi Vera & Originali â&#x20AC;&#x201C; SrÄ?en trÄ?en

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO LUKA BASI Priljubljeni KoroĹĄec Luka Basi je uspeĹĄno nastopil na letoĹĄnjem Splitskem festivalu s svojo aktualno skladbo Vidim boga uĹživo. Ob tem je izĹĄel tudi njegov prvenec s preprostim naslovom Luka Basi, na katerem so ĹĄtevilne njegove uspeĹĄnice, kot so Nisam ja od juÄ?er, RuĹžo bila, Solo, Sedam noÄ&#x2021;i in druge.

RAIVEN

je na glasbeno sceno leta 1958 priĹĄel Gilberto. V kratkem Ä?asu je nanizal ĹĄtevilne hite po vsem svetu. Album, ki ga je posnel z ameriĹĄkim saksofonistom Stanom Getzom, je prodal v milijonih izvodov, leta 1965 pa je prejel nagrado grammy za album leta. Legendarni brazilski glasbenik je zadnja leta Ĺživel sam in moÄ?no zadolĹžen v Riu de Janeiru, kjer je umrl po dolgi bolezni.

Na mednarodnem glasbenem festivalu Exit v Novem Sadu je nastopila tudi Raiven. 23-letnica je sicer harfo pustila doma, je pa zato na odru Fusion Stage uprizorila glasbeno-vizualno predstavo, v kateri je bila v ospredju njena avtorska glasba. Najbolj je obÄ?instvo na noge dvignila pesem Kaos.

BASSLESS Skupina Bassless, ki smo jo lahko spoznali v 4. sezoni ĹĄova Slovenija ima talent, ne poÄ?iva. Po prvi avtorski pesmi v angleĹĄÄ?ini so tokrat pripravili prvo slovensko avtorsko skladbo, ki so jo

premierno predstavili na nedavnem festivalu Melodije morja in sonce, na katerem so osvojili Ä?etrto mesto.

TRKAJ Slovenski raper Roka Trkaj bo pripravil himno o ĹĄportnikih invalidih. Himno pripravlja v sodelovanju z Zvezo za ĹĄport invalidov Slovenije. Pesem bo namenjena uporabi pri razliÄ?nih dejavnostih promocije ĹĄporta invalidov, ki se bodo zvrstile v mesecih pred odhodom na paraolimpijske igre v Tokio prihodnje leto.

Ĺ TEVERJAN Veliki zmagovalec letoĹĄnjega Ĺže 49. festivala Ĺ teverjan 2019 je ansambel Zadetek. S skladbo Mamina pesem so osvojili nagrado za najboljĹĄi ansambel festivala in nagrado obÄ?instva, skladba pa je dobila tudi nagrado za najboljĹĄo melodijo. Nagrado za najboljĹĄe besedilo je osvojila skladba Zapustil si mi spomine v izvedbi ansambla Pik, nagrado za najboljĹĄega debitanta pa so odnesli Mladi Pomurci.

Naš čas, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏪

Oni dan sta si na gradu Vrbovec takole nazdravila in preskusila čisto modro frankinjo, grajsko kapljico vrbovčan, ki jo vinski vitez Mihael Fajfar iz Slatine pri Šmartnem ob Paki skrbno doneguje za svojega gospoda Konrada I. Vrbovškega. Po nasmešku sodeč, je Fajfar hudo preizkušnjo preživel, in če nista pregloboko pogledala v kozarec, se »trpina« vsaj drugo leto spet snideta.

11. julija 2019

frkanje » Levo & desno «

Geslo in resničnost Ob praznovanju rudarskega praznika smo lahko slišali tudi vzneseno geslo: rudarski stan, bodi nam pozdravljen. Za rudnik premoga kaj takega o »pozdravljenju« menda ne velja.

Vaške igre Po mnogih manjših krajih po državi se predvsem v poletnem času vrstijo različne vaške igre. A čeprav jih je veliko, gotovo niso tako »močne«, kot so različne državnopolitične igre in igrice.

⏩

»Zapomnite si, kdaj pa kdaj je treba takole samega sebe potrepljati po hrbtu. Enkrat z leve, enkrat z desne, da bo ja zaleglo. Če vas bo kdo čudno gledal, pa mu povejte, da se dobro blago samo hvali,« je Adnan Buljubašić Buljo demonstriral, kako se to dela. Čvek ga je sicer čudno gledal, a sklenil, da bo očitno nekaj na tem glede na to, kako zadovoljen mladenič je Buljo.

Radodarnost je kriva Čeprav se pogosto pritožujemo, da v razne naše kraje prihaja premalo državnega in evropskega denarja, imajo v Šoštanju očitno drugačno težavo. Morali se bodo zadolžiti za svoj potrebni delež – zaradi preobilice »tujega« denarja.

⏪

Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je perfekcionistka. Vse, česar se loti, mora biti absolutno popolno in to pričakuje tudi od drugih. Pri tem je zelo diplomatska. Tako, kot je bila na enem od dogodkov s kustosom Muzeja Vinkom Mihelakom: »Saj je v redu, ampak tamle … Tamle bi jaz naredila malo drugače ... Pa nasmehni se vendar, saj vidiš, da Čvek že spet lazi naokoli.«

Človek in živali Pri nas je zadnji čas veliko razprav o »nesobivanju« ljudi in divjih zveri, predvsem medvedov in volkov. Nekateri pravijo, da ob tem problemu med mnogimi ljudmi velja geslo: človek človeku volk.

Mleko z grenkobo

ZANIMIVOSTI

Naveličan čakanja na vlak z električnim skirojem na avtocesto

srečo ni povzročil nesreče, se ne bo mogel izogniti kazni.

Neki Nemec je pred kratkim na železniški postaji v mestu Erkelenz v zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija čakal na vlak. A ga ni in ni bilo od nikoder, zato se je Nemec odločil in vklopil

Raziskovalci na norveškem polarnem inštitutu so konec lanskega marca z napravo za sledenje opremili majhno samico polarne lisice, ki so jo nato na otoku Spitsbergen spustili v divjino.

Neverjetno potovanje mlade polarne lisice

Šaljiva opozorila

Nov spletni izziv

Hrvaška gorska reševalna služba je ob tamkajšnjih avtocestah postavila več jumboplakatov, s katerimi ljudi (posebej turiste) duhovito opozarjajo, naj se v gore ne odpravljajo v natikačih in brez vode. »Dragi turisti, z naravno selekcijo se igramo od leta 1950. Najmanj, kar lahko storite, je, da se nam pridružite ter pazite nase in na druge,« so zapisali na plakatu v obliki tvita. Ob besedilu

Se spomnite spletnega izziva z ledeno vodo, ki je obnorel svet in v katerem je želel sodelovati skorajda vsak, saj je šlo za prispevek za dobrodelni namen? Zdaj se je pojavil nov spletni izziv, v katerega so se vključili tako zvezdniki kot najboljši borci na svetu. Gre za trend, ki so ga poimenovali »Bottle Cap Challenge« oziroma »izziv zamaška steklenice«. Kdor želi sodelovati

Preklinjanje koristi, a le v zdravih merah Že večkrat je bilo z raziskavami dokazano, da ima preklinjanje terapevtski učinek. Kletvica, izzvana z močno bolečino, spodbudi namreč veliko količino adrenalina, ohrabrujočega hormona, ki se sprošča v stresnih situacijah in omogoča, da ostanemo prisebni ter se na izziv odzovemo

Za ljubitelje mleka ima ta kravja dobrina prav prijeten okus. Za nekdanjega direktorja Mlekarne Celeia menda zdaj malo bolj grenkega.

Čast in težave Zaradi časti in pripadnosti knapovskemu stanu nekateri še vedno z veseljem skačejo čez kožo. Zaradi težav, v katerih se je premogovniška dejavnost znašla, bi drugi najraje skočili iz kože.

Prireditve bodo Ne glede na to, kakšno bo poletje, različne poletne prireditve tudi to poletje bodo. Razen - če jih ne bo.

Rešitev?

navigacijo ter ji z električnim skuterjem sledil. Pot ga je vodila čez odsek avtoceste A46, a to Nemca ni zmotilo. S skirojem se je po avtocesti vozil okoli sedem kilometrov – čeprav se lahko po nemških avtocestah vozijo le vozila, ki dosežejo hitrost 60 kilometrov na uro, električni skiro pa lahko vozi največ 20 kilometrov na uro. Nenavadno vozilo sta na avtocesti zaščitila dva voznika avtomobilov, tako da je eden zapeljal pred skiro, drugi pa za njega, oba pa sta vključila vse štiri smernike. Ob prvem izvozu sta skiro in njegovega voznika tudi pospremila z avtoceste. Tam je moškega pričakala policija, ki je napovedala prijavo. Nemec, ki na

Lisica je bila takrat stara manj kot leto dni. V iskanju hrane se je odpravila proti zahodu in v 21 dneh dosegla Grenlandijo, ki leži več kot 1500 kilometrov od izhodiščne točke. A mlada lisica tudi po dolgem potovanju ni dolgo počivala – kmalu se je odpravila naprej. Po 76 dneh od izpustitve iz norveškega inštituta je naprava za sledenje pokazala, da je žival prispela na arktični kanadski otok Ellesmere. Skupno je tako lisica prepotovala 3506 kilometrov. Raziskovalcev ni navdušila le dolžina potovanja lisice, temveč predvsem njena hitrost. V povprečju je namreč žival prepotovala dobrih 46 kilometrov na dan, včasih pa je v enem dnevu presegla tudi 150 kilometrov.

v angleškem jeziku je tudi risba pohodnika, ki je popolnoma opremljen za izlet v gore. Podoba na plakatu ima kapo, jakno, rokavice in pohodniške čevlje, pa tudi baterijsko svetilko, nahrbtnik z rezervno obleko, hrano in vodo. Na drugem plakatu so prav tako v angleščini zapisali: »Mi vas spoštujemo. Prosimo, spoštujte sebe in odgovorno obiskujte gore.« Ob tvitu so narisali plastenko, polno vode, baterijsko svetilko in ustrezno napolnjen mobilni telefon z opozorilom »Pakiraj, preden greš v gore«.

v tem spletnem izzivu, potrebuje zgolj steklenico ali plastenko z zamaškom, zamašek pa je treba odviti z nogo. A zadeva ni tako preprosta, kot se sliši: vse to je treba namreč storiti med skokom in obratom v zraku. Izziv je začel modni guru in lastnik podjetja z modnimi oblačili Errolson Hugh, nato pa je k istemu pozval borca v mešanih borilnih veščinah Maxa Hollowaya. Posnetka uspešno opravljenih izzivov sta delila na svojem Instagramu. Holloway je trend predal kantavtorju Johnu Mayerju, ki se je odločil izzvati igralca Jasona Stathama. Zvezdnika sta steklenici odprla brez večjih težav.

razumneje, kot bi se sicer. Enega zadnjih preprostih eksperimentov o blagodejnih učinkih preklinjanja so izvedli na britanski univerzi v Keelu. 64 študentov je moralo držati roke v ledeni vodi, dokler so le zmogli. Na začetku so lahko preklinjali, medtem ko so jim pozneje dovolil izgovarjati zgolj eno samo nedolžno besedo. Izkazalo se je, da so bolečine bistveno lažje prenašali s pomočjo kletvic, in sicer za kar 40 sekund dlje. Psovke namreč zaradi navala adrenalina in pospešenega bitja srca učinkujejo kot analgetiki, toda ... Z novim eksperimentom so odkril tudi pomanjkanje pomirjujočega delovanja težkih besed pri osebah, ki zakolnejo do 60-krat na dan. Čustveni odziv torej s ponavljajočim se preklinjanjem slabi.

Očitno bodo morali Velenjčani z glasovanjem reševati zelenico na Kersnikovi cesti. Če se imenuje po pisatelju Janku Kersniku, bi lahko koristen predlog dal sam, če bi bil še živ.

Med sosedi Kdo pravi, da se sosedje med sabo ne pogovarjajo. Nekateri celo povzdignejo glas in zakričijo, da se bolje slišijo.

Kakor za koga Pred vrati je nova pokojninska zakonodaja. Medtem ko si nekateri, ki so trdo delali tudi v nemogočih razmerah, upokojitve močno želijo, druge bolj zanima, pod kakšnimi pogoji bi lahko delali še naprej. Zaradi slednjega vrat reformi nekateri še ne bi radi odprli.

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 13

Znova podoĹživljali svoje olimpijade

olimpijadi, dogajanje pa so obogatili tudi sestra in brat Katarina (ĹĄtudentka biologije) ter Urban MeĹža (diplomirani glasbenik in profesor kitare), uÄ?enci podruĹžniÄ?ne OĹ Ĺ kale pod vodstvom Eve Kumer, pevke skupine GaberĹĄki cvet in duo Letni Ä?asi. DruĹĄtvo je predstavnikom ekip, ki so se udeleĹževale olimpijad, v spomin podelilo barvno knjiĹžico, nekaterim posameznikom â&#x20AC;&#x201C; JoĹžetu Hudourniku, Frideriku Ĺ umanu, JoĹžetu Aristovniku, Stanku Kerecu, Stanetu Vovku, Miri ZakoĹĄek in Rajku DĹžordĹževiÄ?u, ki so dolga leta pomagali ustvarjati olimpijade oziroma skrbeli za njeno promocijo, pa so hvaleĹžnost izrekli s pisnimi zahvalami.

V Ĺ kalah so v soboto znova podoĹživljali dogodke pred desetletji, ko se je na njihovih ĹĄportno-rekreativnih prireditvah trlo ljudi, tudi veÄ? tisoÄ? jih je bilo v nekaterih letih TamkajĹĄnje ĹĄportno druĹĄtvo je namreÄ? ob 30-letnici 7. vaĹĄke olimpijade povabilo na idiliÄ?en prostor pod PodurĹĄanov kozolec in ob njega tiste, ki so bili najbolj zasluĹžni za te vsakoletne prireditve, zlasti najpomembnejĹĄe, ki so jo obogatili s kmeÄ?ko ohcetjo in prvimi galopskimi konjskimi dirkami v Ĺ aleĹĄki dolini. Ta jim bo vsekakor ostala v veÄ?nem spominu. UpoĹĄtevali so eno od plemenitih resnic, kar ni zapisano, fotografirano, posneto, se ni nikoli zgodilo. Zato so za jubilej izdali zanimiv barvni zbornik z naslovom Olimpijska vas Ĺ kale â&#x20AC;&#x201C; 25. vaĹĄkih olimpijad â&#x20AC;&#x201C; kmeÄ?-

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

11. julija 2019

ka ohcet 1989 â&#x20AC;&#x201C; konjske dirke, ki bo tudi poznejĹĄe rodove spominjal na doloÄ?eno obdobje bogate zgodovine kraja. Zbrani so bili veseli, da sta se prireditve udeleĹžila tudi Sonja in Zoran Zager, ki sta se poroÄ?ila na 4. julija pred tridesetimi leti, in mnogo gostov. Med njimi je bil tudi generalni sekretar Ĺ portne unije Slovenije Janez Ovsenik, ki je v pozdravnem nagovoru posebej omenil pomen takĹĄnih prireditev za promocijo ĹĄporta in rekreacije. Njihov pomen ni bil le v tekmovanju, ampak tudi v druĹženju. ÂťĹ portne olimpijade se ne bi dogodile, Ä?e

ne bi bilo motiva druĹženja. Ni jih bilo enostavno organizirati. Vsaka ekipa ima zadaj en svoj ÂťmotorÂŤ, ki spodbudi dogajanje. TakĹĄnega, ki je dajal energijo dogajanju, ste imeli tudi tukaj. Kapo dol Hermanu ArliÄ?u, vsem prebivalcem, druĹĄtvom v tem

okolju, ki so omogoÄ?ili in vloĹžili mnogo truda v ta Ä?udovita druĹženja. Hvala za vse, kar je in ste storili za ĹĄport v tem okolju,ÂŤ je med drugim poudaril. Predstavili so tudi kratek film o dogajanju na najpopularnejĹĄi in najbolj obiskani

đ&#x;&#x201D;˛

Grad Vrbovec oĹživel s srednjeveĹĄko gostijo PlemiÄ? Konrad 1. VrbovĹĄki s peÄ?enim volom pogostil vse Ĺživo Lepo ĹĄego iz poznega srednjega veka 1. VrbovĹĄki enkrat letno na ĹĄiroko odprl so letos, v prvem julijskem tednu minu- grajska vrata in povabil svoje viteze in lo soboto, NazarÄ?ani ponovili Ĺže Ä?etrtiÄ? vojĹĄÄ?ake, dvorne podloĹžnike, gospostvo in pod naslovom SrednjeveĹĄka gostija iz sosednjih gradov ter vrle rokodelce na gradu Vrbovec ponudili spektakel iz in domala ves kmeÄ?ki Ĺživelj na sveÄ?ano obdobja okrog 14. stoletja, ki mu tudi v gostijo. S tem se je zahvalil vsem, ki so teh Ä?asih ni para. V obÄ?ini Nazarje so mu sluĹžili, ob tem pa pripravil sprejem, Muzej lesarstva in gozdarstva Vrbovec, sejmarjenje, viteĹĄke boje, ples in zabavo nekatera domaÄ?a druĹĄtva ter ĹĄtevilni po- za ves Ĺživelj. samezniki prostovoljci obnovili lepo zgodovinsko navado in verodostojno priredili prikaz Ĺživljenja iz tistega obdobja. Brez kiÄ?a in neskladnih vsebin so ponudili domaÄ?inom in turistom pristno podobo grajskega Ĺživljenja in varovanja njihovega plemstva. S tem je ObÄ?ina po izpetem lesarskem prazniku pred leti nadomestila originalno vsebino in vdihnila nazarski graĹĄÄ?ini ter muzeju prvobitnost nekdanjega Ĺživljenja in kulture sobivanja oblastnikov, lastnikov, rokodelcev in srednjeveĹĄkega podeĹželja. Kot je nekoÄ? SrednjeveĹĄka plemkinja in plemiÄ? na VrbovĹĄki plemeniti plemiÄ? gospod Konrad gostiji v Nazarjah

Nazarje vraÄ?a spomin na pozni srednji vek

A je bil osrednji dogodek pojedina, nekakĹĄna grajska gostija, o kateri so daleÄ? na vse strani neba ponesli dobro ime in sloves. Tokratna, Ĺže Ä?etrta izdaja prikaza nekdanje grajske prireditve, ki je potekala na grajskem dvoriĹĄÄ?u na sotoÄ?ju rek Savinje in Drete, je bila bolje sprejeta, skrbno naÄ?rtovana in v sijajni izved-

S. Vovk

Sonja in Zoran Zager sta se razveselila povabila in ĹĄe enkrat podoĹživela poroko pred 30 leti.

bi tamkajĹĄnjih muzealistk, kulturnikov, srednjeveĹĄkih plesnih skupin, delavnic za mladino in odrasle ter ĹĄtevilnih sodelujoÄ?ih skupin, obrtnikov in kramarjev, ki so pripravili zares originalno in izjemno ozraÄ?je. Prav originalno se je podal tudi mali sejem, na katerem so se predstavili s prodajno ponudbo ĹĄtevilni pridelovalci prehranskih dobrin, kramarije, povrtnin, vrbovĹĄki viniÄ?ar Mihael in Tatjana

Fajfar pa tudi grajsko kapljico VrbovÄ?an s srednjeveĹĄkim prigrizkom. A je bil vrhunec tokratne kulinarike darilo plemiÄ?a Konrada 1. vol na Ĺžaru, ki so ga delili tokrat brezplaÄ?no (tudi kot darilo pokrovitelja domaÄ?ina Dobrinka DanojeviÄ&#x2021;a ter finanÄ?nega vloĹžka ObÄ?ine Nazarje). Ob srednjeveĹĄkih plesih, viteĹĄkih igrah, igrah za mladino in viteĹĄkih bojih so veÄ?erne ognjene mojstrovine tokrat zadovoljile veÄ? obiskovalcev kot doslej, prireditelji pa so si pridobili dragocene nove izkuĹĄnje za prihodnjo gostijo. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

V Nazarjah so skoÄ?ili v srednji vek in se na moÄ? zabavali.

Stotero nasmejanih IndijanÄ?kov Prvi teden v juliju se je Letni kino spremenil v indijanski tabor, v katerem so otroci med 6. in 15. letom starosti spoznavali veĹĄÄ?ine bivanja z naravo, razne ĹĄporte in kulturo indijanskih plemen

Ustvarjalno-ĹĄportni tabor Indicamp Ĺže veÄ? let izvajajo prostovoljci pod okriljem Mladinskega centra Velenje. Njegova rdeÄ?a nit je indijanska kultura, ki jo otroci spoznavajo v naravnost pravljiÄ?nem ambientu indijanskega tabora v Letnem kinu. Ustvarjajo nakit, pleĹĄejo, pojejo in bobnajo, streljajo z lokom, ribarijo, jezdijo konje, plezajo, hkrati pa se uÄ?ijo Ĺživeti v soĹžitju z naravo, spoĹĄtovati vsa bitja in

varovati okolje. V petih dneh se nabere toliko aktivnosti in dogodivĹĄÄ?in, da vseh ni mogoÄ?e naĹĄteti. In tudi nemogoÄ?e bi bilo preĹĄteti nasmehe in izmeriti radost vseh sto otrok, ki so se letos udeleĹžili tabora in sklenili veliko novih prijateljstev ter nabrali nove izkuĹĄnje in znanja. Ä&#x152;etrtini otrok so udeleĹžbo na Indicampu subvencionirali. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

Osho Roschmann Soto, 11 let: ÂťPrviÄ? sem se udeleĹžil Indicampa. Hotel sem dobiti kake nove izkuĹĄnje, se druĹžiti s prijatelji. Pritegnilo me je, kako so organizirane aktivnosti. Najbolj vĹĄeÄ? mi je bilo jezdenje konj. Iz indijanske kulture sem se veliko nauÄ?il: o pogumu, premagovanju strahu, kako so nastala plemena, kako Ĺživijo.ÂŤ Bina Hudarin, 9 let: ÂťMami in ati sta predlagala, da bi letos ĹĄla na Indicamp, mene pa je zanimalo, kako bo. VĹĄeÄ? mi je bil obisk kmetije, kjer smo boĹžali konje, zajÄ?ke in krave, jezdili smo konje, lovili ribe, ĹĄli na pohod in plezali. Indijance sem Ĺže poznala, zdaj pa sem se nauÄ?ila, kako so obleÄ?eni, da govorijo drugaÄ?en jezik, da imajo drugaÄ?ne plese. VĹĄeÄ? so mi.ÂŤ V vloge Indijancev se vĹživijo tako otroci kot mentorji, ki ustvarijo razpoloĹženje, v katerem otroci nepopisno uĹživajo. Foto: Ĺ pela Debelak

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

11. julija 2019

ÂťVem, da sem svoje Ĺživljenje podaril Bogu in ljudem. Pa to je fantastiÄ?en obÄ?utek, nimaĹĄ kaj!ÂŤ ZlatomaĹĄnik JoĹže Ĺ krinjar pravi, da mu je v Velenju lepo â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?utek slovesnosti ob 50. obletnici posvetitve je bil zanj Ä?udovit â&#x20AC;&#x201C; Pravi, da Ä?uti, kako izpolnjeno je njegovo Ĺživljenje Ä&#x152;e ste se kdaj sprehajali po ÂťĹĄmarĹĄkem deluÂŤ Velenja, ste morda sreÄ?ali gospoda nizke rasti. Ä&#x152;e ste se imeli priloĹžnost pogovarjati z njim, pa ste verjetno hitro spoznali, da gre za izjemno velikega gospoda.

Na slovesnosti zlate maĹĄe preseneÄ?en v absolutno pozitivnem smislu

JoĹže Ĺ krinjar je pred kratkim praznoval 50 let duhovniĹĄkega Ĺživljenja. Zadnja ĹĄtiri leta tega obdobja je nastanjen v Ĺžupniji Sv. Martina v Velenju, kjer ga je â&#x20AC;&#x201C; kot pravi â&#x20AC;&#x201C; zelo bratsko sprejel tamkajĹĄnji Ĺžupnik Janko Rezar. ÂťTukaj sem takoj naĹĄel stik z ljudmi in se hitro poÄ?util domaÄ?ega,ÂŤ pove Ĺ krinjar. A vendar je bil ĹĄe nedolgo nazaj prepriÄ?an, da ga, razen tistih, ki so redno v cerkvi, v tukajĹĄnji okolici pozna le redkokdo. Zadnjo nedeljo letoĹĄnjega junija, ko so mu v Ĺžupniji pripravili slovesnost zlate maĹĄe, se je prepriÄ?al, da ni tako. ÂťObÄ?utek je bil res Ä?udovit. Niti sluÄ?ajno nisem priÄ?akoval toliko pozornosti od ljudi. Presenetili so me v absolutno pozitivnem smislu! Prej sem mislil, da me le malokdo pozna. Je pa res, da imam ljudi zelo rad. Ko jih zagledam v

cerkvi, so Ĺže v mojem srcu. Rad tudi klepetam s tistimi, ki hodijo tod mimo. Morda je njihova velika pozornost na mojem praznovanju odmev na to,ÂŤ razmiĹĄlja zlatomaĹĄnik.

pozabil v enem tednu in se pri sv. Martinu poÄ?util kot doma,ÂŤ pravi zlatomaĹĄnik.

Mladi so v njegovem srcu

Ä&#x152;e misliĹĄ resno, pride Bog na pomoÄ?

Medtem ko veÄ?ina duhovnikov pripoveduje o trenutku, ko so zaÄ?utili duhovniĹĄki poklic, JoĹže Ĺ krinjar pravi, da tega ne bi mogel izrecno doloÄ?iti. ÂťIzhajam iz materialno revnih Haloz. Doma nismo imeli dovolj za preĹživetje, zato nas je ata razposlal po svetu. Jaz sem ĹĄel na Ptujsko polje za kravjega pastirja. Tam je bil Ĺžupnik res prijeten moĹžak, veren in prav niÄ? vsiljiv. BoĹžji Ä?lovek med ljudmi. Ä&#x152;e bi Ĺže doloÄ?al, bi rekel, da sem ob njem zaÄ?util duhovniĹĄki poklic,ÂŤ se spominja. Dodaja, da sta ga ob novici, da bi rad postal duhovnik, oÄ?e in mama debelo gledala. Ker niso imeli denarja, si nista znala predstavljati, kako naj bi mu omogoÄ?ila ĹĄolanje. ÂťÄ&#x152;e misliĹĄ resno, pride Bog na pomoÄ?,ÂŤ pravi Ĺ krinjar in pove, da se je takrat naĹĄla gospa, ki je izvedela za njegovo Ĺželjo in stisko starĹĄev ter sama pomagala z nujnimi denarnimi vsotami.

ZlatomaĹĄnik JoĹže Ĺ krinjar je 50 let duhovniĹĄtva praznoval v Velenju.

Svete Gore, Ptuj, Ravne na KoroĹĄkem, Dravograd, Ĺ entilj, Maribor in Velenje

Leta 1969 je bil zdajĹĄnji zlatomaĹĄnik posveÄ?en v duhovnika, le nekaj tednov po tem pa je Ĺže zaÄ?el delati kot spovednik na Svetih Gorah. Od tam je bil poslan na Ptuj, nato pa kot kaplan na Ravne na KoroĹĄkem. ÂťTamkajĹĄnji Ĺžupnik mi je rekel: 'Pa ti samo za mlade ĹživiĹĄ!' In res je vse moje Ĺživljenje svet mladih in tudi moj svet,ÂŤ pravi zlatomaĹĄnik, ki se spominja, kako je bil po ĹĄtirih letih delovanja na Ravnah poslan v Dravograd. Tam je ostal

10 let, nato pa so ga premestili v Ĺ entilj pri Velenju. ÂťTu sem dobil obÄ?utek, da sem se na novo rodil! Res lepo je bilo in dobro sem se poÄ?util med ljudmi,ÂŤ pripoveduje JoĹže Ĺ krinjar, ki se spominja tudi, da ga je nato doletela bolezen, zaradi katere se je primoral umakniti iz Ĺžupnije ter se za kar nekaj Ä?asa naseliti v dom za invalidne in starejĹĄe duhovnike. ÂťKo je bil ta dom ukinjen, je bilo treba poiskati nov prostor. Spomnil sem se, kako me je Janko, ko sem tukaj gostoval kot spovednik, povabil, da lahko pridem k njemu. In na to vabo sem se tudi prijel. Maribor sem

Mnenja in odmevi Rudarski praznik Spet smo podoĹživeli utrip rudarskega Velenja in ob tem tudi vpraĹĄanja, kako dolgo ĹĄe. Gotovo za vedno, tudi takrat, ko iz globin ne bo veÄ? prihajal lignit in bo tako kot v Idriji, MeĹžici, Zasavju. Ĺ˝ivele bodo zgodbe, zgodovina, muzej in velenjska plaĹža z urejenim okoljem, morda â&#x20AC;&#x153;Hotel RUDAR****, Rudarska godba, oktet in nogomet, kdo ve? Ob prazniku doĹživiĹĄ najveliÄ?astnejĹĄi trenutek, ko ugledaĹĄ prapore, dolgo vrsto uniformiranih rudarjev, ki v uglaĹĄenem ritmu koraÄ?nice godbe na pihala prihajajo na prireditveni prostor. Takrat ti zaÄ?ne srce moÄ?neje utripati, Ä?utiĹĄ z njimi, podoĹživiĹĄ posamezne spomine, z mnoĹžico na tribuni pa s skandiranjem pokaĹžeĹĄ dobrodoĹĄlico in spoĹĄtovanje do teĹžkega rudarskega poklica. Tudi moj dedek Janez Strahovnik je bil rudar, takrat ĹĄe v premogovniku D. v. Lappa, pozneje v DrĹžavnem premogovniku Velenje. Tudi on je imel Ä?udovito paradno rudarsko uniformo. Na kapi je bila perjanica, ki se je prelivala v zeleno-Ä?rnih niansah, zraven je bila svetleÄ?a sablja s cofom, Ä?eprav, kolikor vem, ta k rudarski uniformi ne sodi. Znotraj suknjiÄ?a je bil lepo izvezen njegov priimek. Ta komplet je oÄ?e v petdesetih letih posodil takratni â&#x20AC;&#x17E;Svobodiâ&#x20AC;&#x153; za potrebe gledaliĹĄÄ?a. Tam je Ĺžal izginil v neznano. Nehote sem v teh dneh brskala po starih papirjih, ker to rada poÄ?nem, in v eni od dedkovih beleĹžnic zasledila zanimiv zapis:â&#x20AC;&#x153;RudolfĹĄaht pogorel 28. IX. 1903, v 5. tednih odprt in zopet zaprt.â&#x20AC;&#x153; Zanimiv je tudi del vsebine pisma njegovega prijatelja Josipa Kladnika z datumom 29. grudna1918 in sicer: â&#x20AC;&#x17E;Pred nekaj tedni sem bil v Celju in tamkaj sem zvedel, da vas je pri premogokopu zadela velika nesreÄ?a. Kako se je zgodilo, kje je voda vdrla in se je li kaj ljudi ponesreÄ?ilo. Prosim, bodi tako dober, opiĹĄi mi to reÄ? nekoliko. Kaj

pa sedaj? Ali pumpate, ali boste vse skupaj opustili? Kaj pa je z gospodom Ĺ piÄ?kom, je li ostal v Velenju? Sedaj menda ne boĹĄ vedno v sluĹžbo vpreĹžen, boĹĄ imel nekoliko veÄ? Ä?asa, torej mi napiĹĄi odgovor najmanj 10 strani ...â&#x20AC;&#x153; Z velikim spoĹĄtovanjem ohranjam spomin na dedka, posebej na njegovo vpetost in dogodke pri delu v rovih brez primerne varnostne zaĹĄÄ?ite, ko so bili ĹĄe veliko bolj odvisni od Ĺže pregovornega tovariĹĄtva in sopomoÄ?i med kameradi. Vse dobro in SREÄ&#x152;NO! P. S.: Ä&#x152;e sluÄ?ajno omenjena uniforma ĹĄe kje obstaja, bom zelo vesela, Ä?e se bo znaĹĄla v Muzeju premogovniĹĄtva Velenje. đ&#x;&#x201D;˛ I. M.

Nosil bom rdeÄ?o zvezdo Kar na zaÄ?etku bom gospoda SreÄ?ka Meha presenetil, ker mu bom priznal, da se pri nekaterih trditvah z njim strinjam. Recimo o izdajalcih. Ja, res je, med Slovenci so bili izdajalci. Ampak - in to mu ne bo vĹĄeÄ?, ti izdajalci so bili predvsem pripadniki delavskega razreda, ki so bili vneti za Hitlerjev socializem. Natanko zaradi takih izdajalcev je gestapo aretiral mojo mamo. Poslali bi jo v Celje in ustrelili kot talko, Ä?e jim ne bi uĹĄla. Moj brat Vladimir bo gospodu Mehu z veseljem pokazal odlikovanje za hrabrost, ki ga je dobila po vojni. In ko smo ravno pri tem â&#x20AC;&#x201C; najin oÄ?e je bil partizan v TomĹĄiÄ?evi brigadi 14. divizije. Sodeloval je v zadnjem spopadu z Nemci na Polani. Pozneje je sodeloval v pogajanjih z Nemci na KoroĹĄkem. Kot doktor prava bi takrat lahko napravil fantastiÄ?no kariero â&#x20AC;&#x201C; Ä?e bi postal Ä?lan partije, seveda. Zato pa je postal samo odvetnik v takrat podeĹželskem Slovenj Gradcu. Ampak ohranil je Ä?isto vest. Gospod Meh govori o teh stvareh zelo poenostavljeno. Rad bi mu povedal, da ta-

ko kot med partizani veÄ?ina ni bila komunistov in zato ne moremo enostavno enaÄ?iti rdeÄ?e zvezde in partizanstva, tudi domobranci niso bili kar vsi izdajalci naroda. Imeli so paÄ? drugaÄ?ne vrednote, ki so bile slovenskemu narodu Ĺže stoletja svete. Pod ohlapno in nesposobno italijansko okupacijsko upravo so komunisti lahko zaÄ?eli izvajati fazo revolucije, ko je bilo treba ÂťodstranitiÂŤ â&#x20AC;&#x201C; torej pobiti â&#x20AC;&#x201C; vse morebitne nasprotnike. Ne vem, kako bi danes govoril gospod Meh, Ä?e bi mu partizani ustrelili oÄ?eta samo zato, ker bi bil velik kmet ali vnet katoliÄ?an ali pa celo oboje. Ä&#x152;e bi sam sploh preĹživel, kajti tovariĹĄ Kardelj je izdal navodila, da je treba pobijati cele druĹžine. Tudi majhne otroke! In kaj naj bi napravili ljudje na Dolenjskem in Notranjskem? Ä&#x152;akali, da pridejo na vrsto? Organizirali so se in vzeli oroĹžje od okupatorjev in tako proti svoji volji postali njihovi kolaboranti. PridruĹžili so se jim tudi vsi tisti, ki so vedeli, kaj se je dogajalo v Sovjetski zvezi pred vojno â&#x20AC;&#x201C; med drugim so zaradi naÄ?rtno organizirane lakote povzroÄ?ili smrt 7 milijonov kmeÄ?kih ljudi. Sedem milijonov!, gospod Meh! Slovenski ljudje so bili ujeti med dva velikanska ideoloĹĄka in vojaĹĄka valjarja, nemĹĄkega nacional socialistiÄ?nega in sovjetsko socialistiÄ?nega. Tisti, ki so se napaÄ?no odloÄ?ili, so v tisoÄ?ih konÄ?ali v kraĹĄkih jamah, rudniĹĄkih rovih, ustreljeni ali pobiti s krampi in lopatami - brez sodb! In sedaj so tisti, ki so izvedli to najveÄ?jo slovensko tragedijo â&#x20AC;&#x201C; namesto da bi jo priznali in se opraviÄ?ili â&#x20AC;&#x201C; spet priÄ?eli s hujskaĹĄko gonjo. Spet so odkrili svoje komunistiÄ?no bistvo, svojo rdeÄ?o zvezdo, spet zganjajo svoje hujskaĹĄke orgije. Ali ni bilo 700 moriĹĄÄ?, na katerih so komunisti â&#x20AC;&#x201C; po vojni! â&#x20AC;&#x201C; pobijali Slovence dovolj? đ&#x;&#x201D;˛ Borut Korun

Kot zrel duhovnik se JoĹže Ĺ krinjar danes ne ukvarja veÄ? veliko z mladimi. Zdaj je duhovni pomoÄ?nik. ÂťZ mladimi se zdaj ukvarja Janko, so pa ĹĄe v mojem srcu. Vesel sem, ko jih vidim in sreÄ?am. Ko je polno Ĺživljenja med cerkvijo in ĹžupniĹĄÄ?em, se tudi sam poÄ?utim mlajĹĄega,ÂŤ pove JoĹže smeje. Spominja se, kako je nekoÄ? z mladimi hodil v hribe in kako so na redna tedenska sreÄ?anja prihajali tudi tisti mladi, ki jih je druĹžba oznaÄ?ila za odpadnike. ÂťNekateri se res niso znali lepo obnaĹĄati. Pa sem jim vÄ?asih povedal, kaj je narobe in kaj prav, oni pa so rekli: 'Ja, Pepi, ti kar govori, saj v petek spet pridemo!' In res so priĹĄli,ÂŤ pripoveduje Ĺ krinjar. RazmiĹĄlja, da je danes delati z mladimi najbrĹž teĹžje zato, ker je veliko druge ponudbe zanje. ÂťTelevizija, internet in telefoni jim tako zapolnijo Ä?as, da skoraj ne utegnejo misliti na kaj drugega, razen morda na ĹĄtudij ali ĹĄolo. Kot vemo, pa se Bog ne vsiljuje. On Ä?aka, Ä?e mu odĹĄkrnemo delÄ?ek svojega Ä?asa,ÂŤ razmiĹĄlja zlatomaĹĄnik in dodaja, da so mladi po njegovem mnenju ĹĄe vedno odprte du-

ĹĄe. Kot pravi, pa mora biti tisti, ki Ĺželi ljudem pribliĹžati Boga, tudi sam poln te milosti. ÂťLjudem ne moreĹĄ dati tistega, Ä?esar sam nimaĹĄ. Zato je zame molitev vsaj tako nujno potrebna kot dnevni obrok hrane.ÂŤ

Svoje Ĺživljenje podaril Bogu in ljudem

JoĹže Ĺ krinjar po 50 letih duhovniĹĄtva pravi, da je poklic duhovnika Ĺživljenje, ki je najbolj polno Ĺživljenje. ÂťNa stara leta Ä?utim, kako izpolnjeno je to Ĺživljenje. Vem, da sem svoje Ĺživljenje podaril Bogu in ljudem. Pa to je fantastiÄ?en obÄ?utek, nimaĹĄ kaj!ÂŤ pove z iskrenim zadovoljstvom. Deli ga s ĹĄtevilnimi drugimi zlatomaĹĄniki, ki jih je letos kar nekaj. ÂťĹ˝al pa novih ni toliko. Mi se, odkar smo bili posveÄ?eni, sreÄ?amo vsako leto. To so fantastiÄ?na sreÄ?anja, eno samo veselje. Pojemo in se pogovarjamo kot vsi obiÄ?ajni moĹĄki â&#x20AC;&#x201C; no, o Ĺženskah ravno ne, imamo pa drugega materiala dovolj,ÂŤ z nasmeĹĄkom na obrazu zatrdi JoĹže Ĺ krinjar. Pravi, da si Ĺželi, da bi dobro zakljuÄ?il to Ĺživljenje. ÂťDa bi bilo Ä?im manj neizpolnjenega,ÂŤ pravi. ÂťUpam, da ostanem v Velenju do konca. Tu mi je lepo!ÂŤ ĹĄe dodaja. đ&#x;&#x201D;˛

Mojca Ĺ truc

SZĹ Celje opozarja na nedostopnost defibrilatorjev V Sloveniji doĹživi srÄ?ni zastoj vsako leto veÄ? kot 1600 ljudi, veliko takĹĄnih primerov je tudi na velenjskem in celjskem obmoÄ?ju. Pri nenadnem srÄ?nem zastoju, ki se zgodi zunaj zdravstvenih ustanov, je kljuÄ?nega pomena uporaba defibrilatorja. Na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju so preuÄ?ili lokacije in oznake defibrilatorjev na obmoÄ?ju Celja in ugotovili, da je veÄ?ina defibrilatorjev neustrezno oznaÄ?ena, opozarjajo pa tudi na njihovo nedostopnost. Ob nenadnem srÄ?nem zastoju je Ä?im zgodnejĹĄa uporaba avtomatskih zunanjih defibrilatorjev, s katerim opravimo ponovno vzpostavitev uÄ?inkovitega srÄ?nega ritma, pomemben Ä?len tako imenovane verige preĹživetja. Kot pravijo na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju, so podatki o lokacijah defibrilatorjev (AED baza Slovenije) sicer na voljo na spletu, a seznam ni popoln in se ne posodablja, hkrati pa zaradi stresne situacije to tudi ni primerna oblika pridobivanja informacij. V mestni obÄ?ini Celje je 62 defibrilatorjev. VeÄ?ina od njih je na voljo le v delovnem Ä?asu stavbe, v kateri se nahajajo. Izpostavljajo tudi slabo oznaÄ?enost, prav tako dostopnost do nekaterih onemogoÄ?ajo ĹĄtevilne ovire. Po besedah dr. Romana PareĹžnika bodo projekt sklenili s predlogi izboljĹĄav: ÂťLastnikom defibrilatorjev na Celjskem nameravamo poslati poziv k ustrezni oznaÄ?itvi in proĹĄnjo za 24-urno dostopnost do defibrilatorja. Ĺ tudenti na osnovi analize predlagajo tudi nekaj novih lokacij za namestitev defibrilatorjev, kot so denimo mestno pokopaliĹĄÄ?e, kjer so prisotna moÄ?na Ä?ustva in veÄ?inoma starejĹĄa populacija, skratka, potrebno je izboljĹĄati mreĹžo defibrilatorjev.ÂŤ Na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju so lani zaÄ?eli tudi projekt usposabljanja osnovnoĹĄolcev s temeljnimi postopkiv oĹživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja in usposobili veÄ? kot 1500 osnovnoĹĄolcev. đ&#x;&#x201D;˛ Jure BeriÄ?nik

Ä&#x152;lani projektne skupine (ĹĄtudenti, pedagoĹĄki mentor in strokovna mentorica), dekan Visoke zdravstvene ĹĄole izr. prof. dr. Gorazd Voga, predsednik Koronarnega kluba Celje Franjo Luc, direktorica Regijskega ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a Katja Esih (povsem desno)

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

11. julija 2019

Upokojenci Ĺželijo opozoriti nase V Velenju je potekalo 38. druĹženje upokojencev Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev in sreÄ?anje zlatoin diamantnoporoÄ?encev Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje, 4. in 5. julija â&#x20AC;&#x201C; S kakĹĄnim ponosom so prihajali in koliko ljubezni je bilo Ä?utiti v Ä?etrtek v Restavraciji pod Jakcem, kjer je Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev za zlatoin srebrnoporoÄ?ence pripravila slavnostni dogodek, na katerem so jim podelili priznanja. Prisotnih je bilo 42 parov. Ä&#x152;e ne bi vmes posegla bolezen in celo smrt, bi jih priĹĄlo devetinĹĄtirideset. Dan za tem, v petek, pa je pod Jakcem potekalo sreÄ?anje in druĹženje upokojencev Ĺ PZDU, ki se ga je udeleĹžilo blizu 430 upokojencev. ÂťĹ tejemo pribliĹžno 5.300 Ä?lanov. Smo najmanjĹĄa pokrajin-

Vsak par je prejel priznanje, eni zlato, eni diamantno.

Predsednik Ĺ PZDU Franc Vedenik pravi, da je druĹženje tisto, kar potrebujejo.

ska zveza v okviru Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije, kar pa ne pomeni, da nismo opazni. NaĹĄa druĹĄtva so zelo aktivna,ÂŤ pravi predsednik Franc Vedenik. ÂťĹ˝elimo opozoriti nase. Zakaj bi skrivali potenciale, ki jih imamo veliko? V sodelovanju z lokalno skupnostjo jih Ĺželimo pokazati, povedati, da ĹĄe nismo za ÂťodmetÂŤ. Vloga starejĹĄih v druĹžbi je ĹĄe kako pomembna.ÂŤ

Med tistim, kar upokojence tare, so na dnevnem redu pokojnine. ÂťPri tem Zveza druĹĄtev upokojencev zelo trdno sodeluje z vlado. Imamo koncept, kako bi to vpraĹĄanje ustrezno reĹĄili. NajveÄ? pa je osamljenosti. Veliko starejĹĄih ostane samih, brez partnerja, otroci se odselijo â&#x20AC;Ś Tem moramo nuditi pomoÄ?. Za ta namen izvajamo veliko programov. Med njimi je program

StarejĹĄi za starejĹĄe, v katerem skuĹĄamo najti tiste, ki so pomoÄ?i potrebni in jim pomagati z organizirano medsebojno pomoÄ?jo. V druĹĄtvih izvajajo veliko razliÄ?nih programov, od ĹĄportnih, izobraĹževalnih, socialnih do kulturnih. Osnovna oblika delovanja druĹĄtev upokojencev pa je druĹženje. To je tisto, kar ĹĄe kako potrebujemo.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Vse veÄ? se dogaja

Na pragu stotega

Novo vodstvo Mestne Ä?etrti Levi breg - vzhod si je zadalo, da bo naredilo nekaj veÄ? za povezovanje in druĹženje prebivalcev, zato je Ĺže uresniÄ?ilo veÄ? pobud

Bert TaĹĄler, najstarejĹĄi upokojenec Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj

Tina Felicijan

Kardeljev trg, 28. junij â&#x20AC;&#x201C; V Mestni Ä?etrti Levi breg - vzhod so konec junija izvedli prvi veÄ?ji projekt novega vodstva, namenjen povezovanju, druĹženju in sodelovanju med stanovalci, predstavniki blokov in generacijami â&#x20AC;&#x201C; uliÄ?ni ĹĄah. Ĺ tevilni stanovalci se namreÄ? vsak dan zberejo na partiji te druĹžabne igre, novo vodstvo mestne Ä?etrti pa si je zadalo, da bo k igranju in nato vkljuÄ?evanju v druge aktivnosti skuĹĄalo pritegniti veÄ?ji krog ljudi. Zato so izdelali velike ĹĄahovske figure, ki jih igralci pomikajo po orjaĹĄki ĹĄahovnici na Kardeljevem trgu. Na predaji uliÄ?nega ĹĄaha stanovalcem sta prvi potezi potegnila ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? in podĹžupan Peter Dermol. Predsednica mestne Ä?etrti Zofija Ĺ uligoj si je Ĺže v prejĹĄnjih mandatih, ko je bila Ä?lanica sveta, prizadevala za bolj odprto delovanje mestne Ä?etrti. Zato je svetnike in stanovalce pozvala k posredovanju predlogov za aktivnosti, ki bodo okrepile vezi med vodstvom mestne Ä?etrti in prebivalci, predvsem pa povezalo slednje. Poleg orjaĹĄkega ĹĄaha so Ĺže uresniÄ?ili tudi pobudo ocvetliÄ?enja balkonov. Razpisali so tekmovanje med bloki mestne Ä?etrti za najbolj ocvetliÄ?en balkon in najlepĹĄi videz balkonov ter okolice blokov s kar najveÄ? cvetja in okrasnega zelenja. Potekalo bo vse do septembra. PreseneÄ?ena je bila nad natanÄ?nim pregledom okolice v mestni Ä?etrti, v katerem je stanovalec navedel vse pomanjkljivosti, ki bi jih radi odpravili. Prebivalci mestne Ä?etrti menda znajo biti precej zahtevni, ko pride do ureja-

nja okolja. ÂťÄ&#x152;e ne bi bili packi, bi imeli ĹĄe lepĹĄo mestno Ä?etrt. Sicer pa smo s koncesionarjem zelo zadovoljni, saj sproti popravljajo naĹĄe napake,ÂŤ je povedala predsednica.

Predsednica Mestne Ä?etrti Levi breg - vzhod Zofija Ĺ uligoj

Povezali so se tudi s predstavniki drugih mestnih Ä?etrti in krajevnih skupnosti, pri katerih spoznavajo dobre prakse in si delijo izkuĹĄnje. Dijake in ĹĄtudente na poÄ?itniĹĄkem delu urejanja okolice bodo spremljali trije gospodarji mestne Ä?etrti, da se bodo mladi veÄ? nauÄ?ili o skrbi za okolje in bo ĹĄe veÄ? postrojeno. Izvedli bodo sreÄ?anje stanovalcev, starejĹĄih od 96 let, ki jih je bilo 2017. leta 137, lani pa Ĺže 184. ÂťLetos jih bo zagotovo Ä?ez 200, kar pomeni, da se prebivalstvo mestne Ä?etrti precej stara,ÂŤ pravi predsednica. Novost pa bo priĹžig prazniÄ?nih luÄ?i na Kardeljevem trgu, je predsednica izpostavila le nekaj prireditev, naÄ?rtovanih za to leto, dodala pa je, da k aktivnemu delovanju v mestni Ä?etrti spodbujajo tudi druĹĄtva in

druge interesne skupine, ki lahko od lanskega leta sodelujejo na razpisu za sofinanciranje svojih programov.

Kaj bi radi izboljĹĄali?

ÂťKar se infrastrukture tiÄ?e, je najveÄ?ji problem Stantetova ulica. Ta je povsem zamrla. A preden se lotimo urejanja, moramo poÄ?akati na odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a v zvezi z lastniĹĄtvom garaĹž in dela zemlje okrog blokov. Civilna iniciativa nasprotuje, da bi bilo to obÄ?insko. Ker to ni razreĹĄeno, prenova Stantetove ulice ne more steÄ?i, Ä?eprav so garaĹže in pohodne povrĹĄine Ĺže zelo dotrajane. TeĹžave imamo tudi z voĹžnjo po teh povrĹĄinah. Ä&#x152;eprav so povsod zaĹĄÄ?itene z ovirami, jih nekateri ne upoĹĄtevajo in se po ploĹĄÄ?adih vozijo z avtomobili, celo s tovornjaki. Zato so tudi na Kardeljevem trgu, ki je bil prenovljen, ploĹĄÄ?e Ĺže razmajane,ÂŤ poroÄ?a Zofija Ĺ uligoj, ki je sklenila, da so prebivalci mestne Ä?etrti naÄ?eloma strpni, sodelovalni, ĹĄe vedno pa je Ä?etrt ÂťpreveÄ? spalno naselje,ÂŤ pravi. Prav zato si prizadevajo, da bi se tam đ&#x;&#x201D;˛ veÄ? dogajalo.

Mestna Ä?etrt Levi breg - vzhod je ena najveÄ?jih v mestni obÄ?ini Velenje. 3800 prebivalcev iz skoraj 1000 gospodinjstev bo krajevni praznik 20. september zaznamovalo 28. septembra z dogajanjem na Kardeljevem trgu med 10. in 14. uro. Predstavila se bodo vsa druĹĄtva, ki delujejo v mestni Ä?etrti, kulturni program bodo pripravili otroci OĹ Livada, vrtcev LuÄ?ka in Enci benci, pa tudi Ä?lani kulturnih druĹĄtev, potekale bodo otroĹĄke delavnice in orientacija.

Ĺ oĹĄtanj, 3. julij â&#x20AC;&#x201C; Gospod Rupert, Jaroslav TaĹĄler iz Velenja, je 3. julija praznoval svoj 99. rojstni dan. Lep jubilej si je kot najstarejĹĄi upokojenec popestril z obiskom Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, v kateri je sluĹžboval od leta 1952 do leta 1976. V upravni zgradbi ga je poleg direktorja termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Mitja TaĹĄlerja pozdravil tudi Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. V nadaljevanju obiska si je ogledal strojnico in se z dvigalom povzpel na vrh kotlovnice. Na viĹĄini 127 m so ta dan stale tri generacije TaĹĄlerjev. Gospod Rupret, ki so mu v termoelektrarni pravili Bertek, sin Bert, ki se je v njej izuÄ?il in nekaj Ä?asa delal kot elektriÄ?ar, in slednji Mitja TaĹĄler, diplomirani inĹženir elektrotehnike, sedanji direktor. Slednji je tudi sprejel pobudo, da je svojemu vzorniku in dedu polepĹĄal rojstni dan. Obisk termoelektrarne je zbudil lepe spomine. Na rodne Ĺ kale, kjer se je rodil na kmetiji pri OremuĹžu in kasneje Ĺživel na GlinĹĄkovem. V meĹĄÄ?ansko in obrtno ĹĄolo je hodil v Ĺ oĹĄtanj, izuÄ?il se je za elektriÄ?arja in bil hkrati kot petnajstleten zaposlen na ÂťrudnikuÂŤ. To so bili ĹĄe Ä?asi Kraljevine Jugoslavije, v kateri je tudi sluĹžil vojsko. Kapitulacijo ÂťstareÂŤ Jugoslavije, leta 1941, je doĹživel kot vojak v Radovljici in kam drugam naj bi ĹĄel kot Ä?im prej v Velenje. Ker je v vojski vozil avtomobil, DKV meisterklasse cabriolet, ga je uporabil za hitrejĹĄo pot domov. Avto je pustil na rudniku, ki so mu Ĺže vladali Nemci, sam pa je vojno v glavnem preĹživel v njem. Leta 1944 se je pridruĹžil partizanom. Ko je zasijala svoboda, je zasijala tudi zanj. Iz rudnika se je preselil na delo v Elektrarno Velenje. Leta 1950 sta se poroÄ?ila z Barbaro in dve leti kasneje je zaÄ?el delati v Termoelek-

trarni Ĺ oĹĄtanj. S tem je priĹĄla tudi selitev na Cankarjevo, kjer je druĹžina Ĺživela dvanajst let. Med tem je v Velenju zrasla hiĹĄa, Bert pa je iz elektriÄ?arja napredoval v vodja del na visokonapetostnih napravah in se s te funkcije po uspeĹĄnem delu tudi upokojil. Med prvimi v Ĺ oĹĄtanju je imel avto, opla je vozil, pravi pa, da je vedno Ĺželel imeti hiĹĄo in avto.

Ĺ e pred nedavnim je bil na morju, dnevno sledi novicam na radiu. In ima veliko spominov tudi na ljudi, ki so krojili in gradili zgodbo Ĺ aleĹĄke doline v teh 99 letih. Pri tem kar zamolÄ?i, da je veliko prispeval sam. Poleg zlatega znaka za delo, ki ga je prejel v Termoelektrarni, krasita gospoda TaĹĄlerja njegova skromnost in poĹĄtenost, ki sta ga mogoÄ?e kdaj

Leta 1952, ko se je zaposlil v termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, te ĹĄe ni bilo. Delati je zaÄ?el v delavnici, ĹĄele kasneje na gradnji in vzdrĹževanju bloka dva, tri in ĹĄtiri. Petega, ki je zaÄ?el obratovati leta 1977, je doÄ?akal Ĺže v pokoju. DruĹžina je bila vedno na prvem mestu. Ĺ˝ena Barbara je bila enako stara kot on, Ĺžal ga je lani po teĹžki bolezni zapustila. Trije otroci â&#x20AC;&#x201C; Bert, Bernarda in Milena, njihove druĹžine, vnuki, pravnuki, mu radostijo dni. Vsak dan se uredi in gre na sprehod, do lani je vozil elektriÄ?no vozilo.

stali boljĹĄega poloĹžaja v sluĹžbi, a sta mu skozi Ĺživljenje ravnali hrbtenico. VÄ?asih so ga za njegov rojstni dan obiskali predstavniki lokalne oblasti, Ĺžal je te prisrÄ?ne stike ÂťvzelÂŤ zakon, ki ne dopuĹĄÄ?a vpogleda v osebne podatke, a zaradi tega se gospod TaĹĄler ne vznemirja. Okoli sebe ima druĹžino, njej je bil vedno steber in ona mu je to vraÄ?ala. đ&#x;&#x201D;˛

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 16

Ĺ PORT

11. julija 2019

V Rudarju spet velik osip igralcev Generalka pred zaÄ?etkom nove sezone uspela - ZaÄ?eti jo Ĺželijo bolje kot lani â&#x20AC;&#x201C; V uvodni tekmi v nedeljo gostovanje pri tretjih DomĹžalah, v prvi domaÄ?i s prvakom Mariborom Ljubitelji okroglega usnja najbrĹž Ĺže komaj Ä?akajo konec tedna, ko bo stekla nova nogometna sezona. Naslov bo v prvi slovenski ligi branil Maribor, iz prvoligaĹĄke druĹĄÄ?ine sta se poslovila KrĹĄko in ĹĄtirikratni prvak Gorica, ligo pa sta zapolnila ljubljanski Bravo in seĹžanski Tabor. Prvotni cilj nogometaĹĄev velenjskega Rudarja, ki so si v prejĹĄnji sezoni obstanek zagotovili ĹĄele dva kroga pred koncem, bo, da bi sezono konÄ?ali v prvi polovici lestvice, v najslabĹĄem primeru pa vsaj ponovili sedmo mesto. Rudarji bodo na veliki preizkuĹĄnji Ĺže v sobotnem uvodnem krogu, saj bodo gostovali pri tretjih DomĹžalah, v drugem pa gostili aktualnega prvaka. PrejĹĄnji teden so odigrali ĹĄe dve prijateljski tekmi. Najprej so novega Ä?lana druge lige Dravograd premagali s 6 : 4; dva zadetka je dosegel AljaĹž Krefl po enega pa Nemanja TomaĹĄeviÄ&#x2021; (igralec na preizkuĹĄnji), Luka Lovenjak, Abu Kamara in Nejc PuĹĄnik. V generalki pred zaÄ?etkom prvenstva pa so prav tako na svojem igriĹĄÄ?u z 1 : 0 premagali srbski VodĹždovac, ki je v prejĹĄnjem prvenstvu v tako

imenovani najmoÄ?nejĹĄi 16-Ä?lanski srbski super ligi osvojil 11. mesto. Ä&#x152;e imamo v mislih rezultat, je generalka pred gostovanjem v DomĹžalah uspela. Zadovoljen je bil tudi trener Almir SulejmanoviÄ?, ki je med igralce, potem ko je spomladi postal glavni trener, med drugim vnesel pravega moĹĄtvenega duha. ÂťVedno ĹželiĹĄ zmagati, pa naj bo to prijateljska tekma ali boj za prvenstvene toÄ?ke. To je bila naĹĄa tretja zmaga zapored v pripravljalnem obdobju, kar je gotovo spodbudno za naĹĄo samozavest, pa Ä?eprav vemo, da bo boj za toÄ?ke povsem drugaÄ?en in bomo morali ĹĄe naprej zelo zavzeto vaditi. Pred nami je nov zaÄ?etek in ena teĹžjih tekem Ĺže v uvodnem krogu. DomĹžale so zelo kakovosten nasprotnik. Ĺ˝e nekaj let to dokazujejo s svojimi visokimi uvrstitvami. Za nas bo uvodno gostovanje velik izziv. Moja nogometna filozofija je, na vsaki tekmi doseÄ?i Ä?im veÄ?. Ĺ˝elimo se predstaviti v Ä?im boljĹĄi luÄ?i, da bi se domov morda vrnili vsaj s toÄ?ko. Skratka, Ä?im bolje zaÄ?eti novo sezono.ÂŤ Trener Almir SulejmanoviÄ&#x2021; ĹĄe ne ve povsem, katere in koliko

Dem Pljava

igralcev bo imel na voljo. Kar deset jih je odĹĄlo, v priprave je vkljuÄ?il nekaj domaÄ?ih nadarjenih igralcev, edini okrepitvi od drugod pa sta za zdaj 33-letni branilec Elvedin DĹžiniÄ?, ki je povratnik v Rudar, nazadnje pa je nosil celjski dres, in 18-letni otrok Drave Luka Lovenjak. ÂťNe vemo, kaj se bo v prihodnje zgodilo. Videli bomo, Ä?e bo ĹĄe kdo odĹĄel. Za zdaj paÄ? imam na voljo te, ki so ostali, in raÄ?unamo nanje.ÂŤ Vsekakor je za trenerja spodbudno, da je vendarle ostalo okostje ekipe, tudi najboljĹĄa strelca Milan TuÄ?iÄ&#x2021; ter Ĺ˝iga Ĺ koflek. Slednji na zadnji preizkuĹĄnji zaradi laĹžje poĹĄkodbe ni igral. Tudi spomladi eden najboljĹĄih igralcev Rijad Kobiljar (23) marljivo trenira. Kot je neuradno sliĹĄati, je prvi na seznamu, ki ga vodstvo kluba Ĺželi (seveda

Mladi velenjski ĹĄportniki na igrah ĹĄolarjev v Rusiji

Ekipo ĹĄportnikov 53. poletnih mednarodnih iger ĹĄolarjev sestavlja 18 ĹĄportnikov in 4 trenerji, vodi jih Katka GerĹĄak iz Ĺ portne zveze Velenje. Na igre so od-

Se po jutru dan pozna (?)

Edini zadetek v dvoboju s Srbi je dosegel 20-letni Dem Pljava, ki je otrok Rudarjeve nogometne ĹĄole. V prejĹĄnji sezoni je nosil dres ravenskega FuĹžinarja, Ä?lana druge lige, pred novo pa ga je trener spet vkljuÄ?il v svoje priprave. ÂťZadetek!? Ta trenutek je bil zame nekaj posebnega. Ĺ˝e to, da sem dosegel prvoligaĹĄki prvenec, je bilo zame navduĹĄujoÄ?e. Toda to je bil zgolj prijateljski dvoboj. Ĺ˝elimo si, da bi ritem z zadnjih prijateljskih tekem nadaljevali v

prvenstvu in da bomo osvojili Ä?im veÄ? toÄ?k.ÂŤ Tudi ta igralec ima Ĺže profesionalno pogodbo z Rudarjem. ÂťVsak mladi igralec si Ĺželi Ä?im veÄ? igrati. Zato je bilo kar prav, da sem zadnjo sezono nabiral izkuĹĄnje pri koroĹĄkem drugoligaĹĄu. Zelo sem vesel, da me je trener uvrstil kar v prvo postavo in da sem se mu oddolĹžil z zadetkom. Vem, da bom moral ĹĄe zelo trdo trenirati in se dokazovati tako trenerju kot tudi gledalcemÂŤ

Nimajo Ä?esa izgubiti

Tudi kapetan Damjan TrifkoviÄ&#x2021; je proti VoĹždovcu poÄ?ival. ÂťDobro so igrali. To je bil primeren nasprotnik pred zaÄ?etkom sezone,ÂŤ je bil njegov komentar po spodbudni zmagi in dodal: ÂťPred nami je zahteven start. Sezono zaÄ?enjamo s tretjim najmoÄ?nejĹĄim nasprotnikom, nato z aktu-

alnim prvakom. Tudi v prejĹĄnji sezoni so bili DomĹžalÄ?ani in MariborÄ?ani naĹĄi prvi nasprotniki, vendar v obratnem vrstnem redu. Obe tekmi smo izgubili, s prvaki celo 's petardo' (0 : 5). Upam, da bomo letoĹĄnji start zaÄ?eli bolje. V DomĹžalah nimamo Ä?esa izgubiti, domaÄ?i pa 'morajo' zmagati. Morda bomo zato lahko igrali bolj sproĹĄÄ?eno, brez posebnega pritiska, Ä?eprav ga je vedno nekaj. Gremo po tri toÄ?ke, ÂŤ je optimistiÄ?en pred uvodnim gostovanjem. đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

OdĹĄli so: Klemen Bolha, Matej Radan, AnĹže PiĹĄek, David Arap, Tim Vodeb, Li Haoran, Evans Adamako, Haris DediÄ&#x2021;, Matic Mlakar, Josip TomaĹĄeviÄ&#x2021;, AndraĹž VrabiÄ?.

Neustavljiva Janja Garnbret

Pred odhodom jim je v mestni hiĹĄi pripravila sprejem podĹžupanja Darinka Mravljak â&#x20AC;&#x201C; Tekmovali bodo v atletiki, judu, plavanju in plezanju Velenje, 5. julija â&#x20AC;&#x201C; Od 9. do 14. julija potekajo v Rusiji, v mestu Ufa, mednarodne igre ĹĄolarjev. Letos bodo velenjski ĹĄportniki na njih tekmovali v atletiki, judu,

Ä?im draĹžje) prodati in s tem izboljĹĄati finanÄ?no stanje. Okrepili pa so tudi strokovno vodstvo. Novi trenerjev pomoÄ?nik je (za zdaj ĹĄe neuradno) nekdanji odliÄ?ni napadalec Ĺ˝ivojin VidojeviÄ&#x2021;. Pred Ä?asom je v klubu Ĺže bil ĹĄportni direktor.

KrstiÄ&#x2021;em ter plezalca in plezalka Bine Maher, Lovro Ä&#x152;rep in Gaja Ĺ taleker skupaj s trenerjem Damjanom Maherjem. S sodelovanjem si bodo mladi

Lozana, 7. julija â&#x20AC;&#x201C; Ĺ portna plezalka Janja Garnbret je zmagala na uvodni tekmi sezone svetovnega pokala v teĹžavnosti v Villarsu v kantonu Vaud v Ĺ vici. Dvajsetletnica je bila najboljĹĄa Ĺže v kvalifikacijah in polfinalu, v finalu pa je z najviĹĄjo viĹĄino smeri potrdila ĹĄe sedmo zmago za neprekinjen letoĹĄnji niz zmag v svetovnem pokalu, tokrat v svoji paradni dosciplini teĹžavnost. ÂťTo je kar noro, da sem lahko nadaljevala s takĹĄnim nizom, kot sem konÄ?ala balvansko sezono. Nisem vedela, kaj naj priÄ?akujem na prvi tekmi sezone v te-

Ĺžavnosti. Med Vailom in Villarsom je bilo nekaj Ä?asa, ki sem ga seveda posvetila treningu teĹžavnosti in plezanju dolgih smeri. Sem samo uĹživala in je vse ĹĄlo odliÄ?no,ÂŤ je bila s ĹĄe Ä?etrto zmago v Villarsu zadovoljna najboljĹĄa slovenska ĹĄportna plezalka. V finalu je kar sedem finalistk padlo na istem oprimku. Ta pa ni predstavljal teĹžav za nepremagljivo Janjo. ÂťFinalna smer, moram reÄ?i, da je bila obupna. Postavljalci so naredili ogromno napako, da so postavili tak gib, na katerem je padlo sedem finalistk. Meni ta

gib niti ni bil tako teĹžek, mi je pa bil zelo teĹžek naslednji gib. Bi si Ĺželela drugaÄ?no smer,ÂŤ je opisala dogajanje v finalu. ÂťVedno reÄ?em, da je treba uĹživati. Ker Ä?e ne uĹživaĹĄ, delaĹĄ nekaj narobe. Jaz bom samo rekla, da bom tudi vnaprej tako uĹživala in da bom tudi v Chamonixu tako uĹživala, kot sem uĹživala v Villarsu, in potem upala na najboljĹĄi rezultat,ÂŤ pa je pred naslednjo preizkuĹĄnjo svetovnega pokala konec prihodnjega tedna ĹĄe dejala Janja Garnbret.

bodo ekipe na turnirju, te so namreÄ? odliÄ?ne. V Velenju bodo med drugim igrali slovenski pokalni prvaki ter bosanski ligaĹĄki prvaki. Vabljeni prav vsi, ki imajo radi dober nogomet.ÂŤ V torek in sredo bosta tekmi odigrani ob 17.30 in 19.15, v Ä?e-

trtek pa bosta zadnji tekmi odigrani ob 10.00 in 11.30. Tekme bodo odigrane na naravni travi. VeÄ? informacij o dogodku najdete na spletni strani in facebooku Nogometnega kluba Rudar Velenje.

đ&#x;&#x201D;˛

Cviklov memorial UdeleĹžence 53. poletnih mednarodnih iger ĹĄolarjev je pred odhodom v Rusijo v v petek sprejela podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak.

plavanju in plezanju. Na mednarodnih igrah ĹĄolarjev se Ĺže od leta 1968, ko so bile prve takĹĄne igre organizirane v Celju, povezujejo ĹĄportniki iz vsega sveta in s tem ĹĄirijo idejo o prijateljstvu, soĹžitju ter medkulturnem dialogu. Pred odhodom v Rusijo jim je sprejem v mestni hiĹĄi pripravila podĹžupanja Mestne obÄ?ine Darinka Mravljak.

potovali atleti in atletinje: Sebastjan Turinek, Tijan Skaza, Gal Golob, Kristjan Bah, Manca Cesar, Hana Marovt, Tinkara MiklavĹžin in MaĹĄa GorĹĄek skupaj s trenerko Natalijo Bah, judoist in judoistki Jaka TevĹž, Eva Ciglar in Sara Budinski skupaj s trenerjem AljaĹžem Slatnarjem, plavalci in plavalke Ĺ˝an Skledar, Luka AÄ?imoviÄ&#x2021;, Sara Navodnik in Ema Jovan s trenerjem Markom

ĹĄportniki nabirali izkuĹĄnje, saj bodo tekmovali in se druĹžili z veÄ? kot 1.200 mladimi ĹĄportniki, starimi od 12 do 15 let iz 85 mest in 30 drĹžav sveta. Mestna obÄ?ina Velenje spodbuja sodelovanje velenjskih ĹĄportnikov na teh igrah Ĺže vrsto let, Velenje pa je mednarodne ĹĄportne igre organiziralo leta 1999. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje organizira Ĺže 9. tradicionalni nogometni turnir v spomin na nekdanjega Ä?lana ter legendo kluba MatjaĹža Cvikla. Mednarodni mladinski turnir bo potekal med 16. in 18. julijem na stadionu ob jezeru v Velenju. Sodelovali bodo NK Rudar Velenje, NK Maribor, NK Rijeka in NK Zrinjski. Vodja nogometne ĹĄole Igor Fenko je ob tem povedal: ÂťMatjaĹž je zagotovo najveÄ?ja legenda kluba in poskrbeli bomo, da bo temu primerna tudi raven turnirja. NaĹĄi fantje so se letos uvrstili nazaj v prvo ligo, v katero po svoji kvaliteti vsekakor sodijo. Prva preizkuĹĄnja zanje

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 17

Jerica Koren iz Lokovice pri Ĺ oĹĄtanju se ukvarja z veliko stvarmi. Poleg poklicnega in ĹĄtudijskega podroÄ?ja â&#x20AC;&#x201C; najprej je konÄ?ala pravo, potem pa se, kot pravi, za duĹĄo in veselje in zaradi Ä?istega zanimanja odloÄ?ila ĹĄe za ĹĄtudij geografije. Rada se ukvarja z jamarstvom, hodi v hribe, gibanje v naravi ji je zelo pomembno. Rada bere, se druĹži s svojimi domaÄ?imi, s prijatelji. Nenehno nekaj poÄ?ne. Dolg Ä?as ji ni. Kaj je tisto, kar jo vleÄ?e v jame, v ta Ä?isto poseben svet? ÂťTo, da greĹĄ v neznano. Nikoli ne veĹĄ, kaj bo tam, kakĹĄno bo tam. Ta svet mi je lep â&#x20AC;&#x201C; votlina, prazen prostor, lepe formacije, bodisi v skali ali narejene iz sige, voda, slapovi, jezerca â&#x20AC;Ś Izziv pa mi je tudi fiziÄ?ni napor, da prideĹĄ do tja. VÄ?asih je lahko Ĺže dostop do jame teĹžek. Na odpravi v Albaniji smo, preden smo sploh priĹĄli do jame in si postavili tabor, prvi del poti po zelo slabi cesti opravili s pomoÄ?jo malega zmogljivega tovornjaka, naloĹženi skupaj z nahrbtniki na prikolici, najpogumnejĹĄi pa v kabini. Temu je sledila ĹĄe hoja, prtljago pa so nam tovorili konji. Tudi na Kaninu do jame prehodimo velike razdalje s teĹžkimi nahrbtniki, potem pa nas Ä?aka ĹĄe pot po jami. Gre za premagovanje samega sebe.ÂŤ Zanimivo ji je razmiĹĄljanje kolega, jamarja iz AjdovĹĄÄ?ine, ki pravi, da so jamarji pravzaprav hecni lovci na zaklade. IĹĄÄ?ejo prazen prostor v skali. Kako se spominja iskanja svojega prvega zaklada? ÂťTo je bila KamniĹĄka jama pod ZeleniĹĄkimi ĹĄpicami v KamniĹĄko-Savinjskih Alpah, ki so jo naĹĄli, raziskali in poimenovali kamniĹĄki jamarji. Ti na obletnico odkritja vanjo povabijo tudi nejamarje. Povabil me je prijatelj, ki je vedel, da me to zelo zanima. UĹživala sem! Zanimivo mi je bilo izogibanje breznom in prepadom, spretnost, da preÄ?iĹĄ globine, poplezavanje Ä?ez velike balvane â&#x20AC;Ś V jami so aragonitni jeĹžki, kar v Sloveniji ni pogosto. NavduĹĄila pa sta me tudi dva lepa slapova v jami. To me je zaznamovalo.ÂŤ

Ĺ PORT, REKREACIJA

11. julija 2019

SreÄ?anje z Jerico Koren, navduĹĄeno jamarko ÂťTa svet mi je lep - votlina, prazen prostor, lepe formacije v skali ali narejene iz sige, voda, slapovi, jezerca â&#x20AC;Ś Izziv pa mi je tudi fiziÄ?ni napor, da prideĹĄ do tja.ÂŤ Koliko je bilo strahu? ÂťTakrat ne. MogoÄ?e kasneje, ko se mi je v njej kak del zdel nevarnejĹĄi kot prviÄ?. V kakĹĄni drugi jami ga je bilo vÄ?asih veÄ?.ÂŤ Kaj pravijo doma, jo vpraĹĄam. ÂťNavadili so se. Na zaÄ?etku so bili zadrĹžani, morda jih je bilo strah. Potem so v pogovorih z drugimi jamarji spoznali, da je najvarnejĹĄi naÄ?in ukvarjanja z jamarstvom tak, da se jim prikljuÄ?iĹĄ. Tisti, ki je v klubu, se nauÄ?i tehnike, postane spreten in tako je obiskovanje jam varen.

Jerica Koren (foto: Maks PetriÄ?).

menjen poÄ?itku.ÂŤ Kako je, ko po toliko dneh ugledaĹĄ svetlobo? ÂťTo je najbolj sreÄ?en trenutek. No, ne â&#x20AC;Ś DrugaÄ?e moram reÄ?i. Vedno je fajn, ko prideĹĄ iz jame, bodisi ponoÄ?i, ko luna sveti, bodisi podnevi, ko sije sonce. ObÄ?utek je super. Vesel si, da boĹĄ lahko konÄ?no ĹĄel pod tuĹĄ.ÂŤ Ampak ĹĄestnajst dni Ĺživeti v jami? ÂťĹ e dobro, da nismo vedeli, za koliko Ä?asa sploh gremo. Mislila sem, da zagotovo za pet, najveÄ? pa za deset, ĹĄtirinajst dni. Na-

â?ą

Bolj nevarno je, ko si adrenalinski pustolovci, ki niso jamarji, zadajo cilj, da bi ĹĄli v jamo, in pri tem uporabljajo tehnike, ki za to niso primerne. Recimo alpinistiÄ?no ali kaj podobnega â&#x20AC;Ś Ä&#x152;e gre kaj narobe, imajo manj znanja o tem, kako se reĹĄiti iz situacije, pa tudi nadzora ni takega, kot je, ko jamarski kolegi toÄ?no vedo, kam gremo in poznajo jamo.ÂŤ Doslej je bila na dveh jamarskih odpravah tudi v tujini. Lani v Ĺže omenjeni Albaniji, kjer so raziskovali njihovo najdaljĹĄo jamo in eno najbolj zahtevnih. ÂťDolga je, izmuÄ?i te â&#x20AC;Ś Vmes je treba v jami postaviti bivake in prespati. Raziskovali smo nove dele, kamor Ä?loveĹĄka noga ĹĄe ni stopila.ÂŤ Pravi podvig pa je bil v leto-

vadiĹĄ se â&#x20AC;Ś Vsega. Tega, kje spiĹĄ, navadiĹĄ se taborov, meĹĄanja hrane vsako jutro in vsak veÄ?er, sredi dneva smo jedli tablice, oreĹĄÄ?ke, navadiĹĄ se dela, ki ti je dodeljeno. Odprave niso opazovanje in obÄ?udovanje, ampak delo, raziskovanje, odkopavanje tam, kjer je zasuto. Nove dele je treba izmeriti, poiskati prehode naprej. V delu te jame je bil zelo labirinten svet. V enem podrtih kanjonov so bili ogromni balvani, med njimi smo iskali pot naprej.ÂŤ Bi se lahko po sedmih dneh odloÄ?ila â&#x20AC;&#x201C; zdaj grem pa ven? ÂťLahko, Ä?e bi bila kriza. Bi pa trajalo. Dva Ä?lana slovenske odprave sta bila vmes bolna, odleĹžala sta en dan in bila potem v redu. 'Zgodi se vse sorte, a se tudi preĹživi vse sorte',ÂŤ pravi in se zasmeje. Kdaj so spali? Podnevi ali ponoÄ?i? ÂťPonoÄ?i. Gledali smo na uro

ÂťVÄ?asih se jamarji poĹĄalimo, da smo edini, ki poveÄ?ujemo ozemlje Slovenije, ker raziskujemo nov teritorij pod zemljo.ÂŤ

V torek, 25. junija 2019 ob dnevu drĹžavnosti, se je pri planinskem domu na Menini odvil 10. dan Menine, ki se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 350 prijateljev te planine in ljubiteljev narave. VeÄ?er pred tem je potekala prireditev 8. noÄ? Menine, ki je zdaj Ĺže trden sopotnik osrednjega praznika. Prireditvi je organiziral odsek za varstvo gorske narave Planinskega druĹĄtva Gornji Grad v sodelovanju z druĹĄtvi ObÄ?ine Gornji Grad in drugimi soorganizatorji ter podporniki. Obe prireditvi sta letos po veÄ? letih potekali ob izredno lepem, sonÄ?nem vremenu, kar je omogoÄ?ilo uspeĹĄno izvedbo in dober obisk. Namen je preĹživeti dan ali dva v naravi ter opozoriti na veÄ?stranski pomen Menine ter doseÄ?i Ä?im bolj usklajeno trajnostno rabo in sodelovanje med razliÄ?nimi uporabniki ter obiskovalci tega lepega planinskega kotoiÄ?ka. Hkrati so s prireditvijo obeleĹžili 28. obletnico slovenske drĹžavnosti, 23. obletnico protesta proti radarjem na Menini ter 13. obletnico prvega Dneva Menine.

Planinski dom na Menini je tudi izobraĹževalno srediĹĄÄ?e za ĹĄtajersko sredogorje

Planinski dom na Menini je leta 2013 pridobil certifikat druĹžinam prijazne planinske koÄ?e, kar pomeni odliÄ?ne pogoje za druĹženje druĹžinskih Ä?lanov in mladine v tem zelenem raju. Ob strokovnem

ÂťV Mehiki mi je najveÄ?ji izziv predstavljalo dolgotrajno bivanje v jami. V njej smo bili kar 16 dni.ÂŤ

V akciji (foto: Miha Staut)

ĹĄnjem aprilu, ko se je udeleĹžila mednarodne jamarske odprave v Mehiki. ÂťTo je bila moja najveÄ?ja dogodivĹĄÄ?ina in izkuĹĄnja ogromne odprave. Organizirala jo je ekipa za globoke jame iz ZDA, udeleĹženci smo bili iz sedmih drĹžav. Zame je bila to najdaljĹĄa in

najgloblja jama. NajveÄ?ji izziv je predstavljalo dolgotrajno bivanje v jami. V njej smo bili kar 16 dni. V tem Ä?asu se Ĺže povsem navadiĹĄ Ĺživeti â&#x20AC;&#x201C; na jamski naÄ?in ali kako bi temu rekla? Od najbolj oddaljenega tabora ven smo hodili tri dni, od tega je bil eden na-

Menina je proslavljala 23 let po protestih proti radarju Menina Ĺživi za trajnostni razvoj in ohranjeno okolje

vodstvu prvega gozdarja Zveze gozdarskih druĹĄtev Slovenije Lojzeta Gluka je v okolici planinskega doma potekalo vodenje v naravi po naÄ?elih gozdne pedagogike, udeleĹženci so se podali do najviĹĄjega vrha Menine Vivodnika ter na razgledni stolp, spoznavali so Ĺživali, rastlinje, doĹživljali naravo z vsemi Ä?utili idr. Nato se je dogajanje prestavilo v planinski dom, kjer so si ob predavanju Bernarda Ĺ tigli-

ca, predsednika Jamarskega kluba Tirski zmaj z naslovom ÂťPodzemno bogastvo Menine in nova odkritjaÂŤ ogledali projekcijo fotografij. 10. Dan Menine se je zaÄ?el z organiziranim pohodom iz Vologa v ZadreÄ?ki dolini (v okviru 5. Festivala pohodniĹĄtva v KamniĹĄko-Savinjskih Alpah v sodelovanju s PD Nazarje), nadaljeval pa s sveto maĹĄo ter predstavitvami sodelujoÄ?ih druĹĄtev in organizacij.

10. sreÄ?anje s poudarkom na jamskem svetu Menine in Zgornjesavinjskih draguljev

Za osrednji del prireditve in kulturni program so letos poskrbeli Ä?lani Jamarskega kluba Tirski zmaj, saj je bila osrednja tema letoĹĄnjega Dneva Menine podzemno bogastvo Menine. Ob tem so ĹĄtevilni sodelujoÄ?i pripravili tudi prijeten kulturni program. Prisotne

in si ponavljali â&#x20AC;&#x201C; aha, danes je ta in ta dan, tega in tega meseca â&#x20AC;Ś Uro imam vedno na roki. Predstavlja mi pomemben nadzor Ä?asa. Okvir pa daje tudi Ä?as, ko se moraĹĄ obvezno javiti v bazni tabor. Vsako jutro ob 9h in vsak veÄ?er ob 21h se je bilo treba javiti iz vsakega tabora v jami po telefonu, ki je napeljan po Ĺžici v bazni tabor. Vsaj nekdo se je moral ob 9. uri zjutraj zbuditi, da je poklical, do 10. ali 11. ure smo se zagotovo vsi zbudili, do 12. ure pa Ĺže ĹĄli na delo. Spanja smo imeli kar dovolj. V zadnjem taboru, kjer so bile pa malo bolj nore akcije in je bilo Ĺže do samega deloviĹĄÄ?a daleÄ? in smo hodili tri do ĹĄtiri ure Ä?ez oĹžine, naredili tisto, kar je bilo naĹĄe delo in toliko Ä?asa potrebovali tudi za povratek, smo bili aktivni sicer 12 ur, a smo naslednji dan poÄ?ivali.ÂŤ V tem Ä?asu stiki z domaÄ?imi niso bili mogoÄ?i. ÂťDokler nismo po konÄ?ani odpravi priĹĄli v dolino, nismo mogli imeti nobenega stika, ker ni bilo signala. NaĹĄi domaÄ?i so vajeni tega, da ko gremo v jame, se ne moremo javiti.ÂŤ Njeni naslednji cilji, pravi, niso jamarsko obarvani, bolj ĹĄtudijsko, poklicno in za sproti. Taki za sprostitev med ostalimi obveznostmi. Ampak saj to so pa spet hribi ali pa kakĹĄna jama. Avgusta jo Ä?aka vseslovenski jamarski tabor na Kaninu. ÂťTo mi je pa eden najlepĹĄih izzivov. Tam iskati globine slovenskih gora. VÄ?asih se jamarji poĹĄalimo, da smo edini, ki poveÄ?ujemo ozemlje Slovenije, ker raziskujemo nov teritorij pod zemljo.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Rekli so â?ą ÂťDoma so

se navadili. Na zaÄ?etku so bili zadrĹžani, strah jih je bilo. Potem so v pogovorih z drugimi spoznali, da je najvarnejĹĄi naÄ?in ukvarjanja z jamarstvom to, da se vkljuÄ?iĹĄ v kak klub.ÂŤ

je v uvodu pozdravil in predstavil namen pobudnik in vodja prireditve, naÄ?elnik odseka za varstvo gorske narave Lojze Gluk. Osrednji govor je imel Bernard Ĺ tiglic, ki je predstavil aktivnosti odkrivanja in Ä?iĹĄÄ?enja jam na Menini v zadnjem obdobju. V imenu Planinskega druĹĄtva Gornji Grad pa je prisotne nagovorila predsednica Slavica SuhoverĹĄnik ter se vsem zahvalila za obisk in uspeĹĄno sodelovanje pri organizaciji ter izvedbi obeh prireditev. UdeleĹženci prireditve so si lahko ogledali nekaj zanimivih razstav, predstavitev in gradiv (gobarsko, lovsko in jamarsko razstavo, razstavo starodobnih smuÄ?arjev, Ä?ebelarstvo, risbice in izdelke otrok planinskega kroĹžka, razstavo plakatov o 25-letnici delovanja javne gozdarske sluĹžbe, plakate o Menini idr. Lojze Gluk je ob tem povedal: ÂťS prireditvama smo Ĺželeli opozoriti na pomen gorskega sveta, na varstvo narave ob usklajeni sonaravni rabi na obmoÄ?ju Menine, na spodbujanje aktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa v naravi, medgeneracijsko povezovanje, promocijo turizma in naravnih znamenitosti, pomen lokalne samooskrbe, okoljevarstvene vidike izobraĹževanja, ozaveĹĄÄ?anje o pomenu ohranjanja narave in zdravega okolja ter na sodelovanje v ĹĄirĹĄem lokalnem prostoru. Menim, da nam je to v veliki meri tudi ob malem jubileju to uspelo. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 18

REPORTAĹ˝A, KRONIKA

11. julija 2019

Tradicionalni Pilihov memorial in odprtje muzeja LetoĹĄnje sreÄ?anje prineslo tudi rekordno udeleĹžbo â&#x20AC;&#x201C; Postavili muzej tehniÄ?ne kulture

Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Prvo julijsko soboto AMD DruĹĄtvo ljudske tehnike redno organizira sreÄ?anja lastnikov starodobnih vozil â&#x20AC;&#x201C; zadnjih sedem let po imenu Pilihov memorial. Tudi letos je bilo tako, a ĹĄe bolj sveÄ?ano kot navadno. Prizadevni Ä?lanice in Ä?lani so v slabem letu postavili Muzej tehniÄ?ne kulture obdobja po 2. svetovni vojni, v katerem so javnosti dali na ogled delÄ?ek svojih bogatih rezultatov. Odprtje muzeja je bilo prav gotovo razlog za rekordno udeleĹžbo. Na prireditvenem prostoru pri ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ martnem ob Paki se je zbralo skoraj 200 udeleĹžencev, ki so se tja pripeljali z veÄ? kot 100 vozili â&#x20AC;&#x201C; 69 avtomobili in 33 motornimi kolesi. Ob deseti uri so zaÄ?eli z modno revijo, ki so jo poimenovali 'kultura oblaÄ?enja zadnjih 70 let'. Sledila je panoramska

Del avtomobilistov in motoristov na panoramski voĹžnji

voĹžnja do parkiriĹĄÄ?a pred Mercatorjem in odprtje muzeja, ki je zaradi ĹĄtevilnih obiskovalcev pokal po ĹĄivih. DobrodoĹĄlico novi prireditvi je v imenu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki povedal podĹžupan Janko AvberĹĄek, pomen malega muzeja za ohranjanje tehniĹĄke kulture in dediĹĄÄ?ine pa izpostavil Franci Ĺ krjanec, predsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze. SreÄ?anje se je zakljuÄ?ilo popoldne po kosilu. Muzej s predmeti, dokumenti in zgodbami predstavlja sedem desetletij delovanja druĹĄtva, sekcije, ki so delovale v po-

sameznih Ä?asovnih obdobjih, pomembne dogodke in posameznike, ki so pri razvoju sodelovali. Vlogo kustosinje je prevzela Jerneja Ĺ˝agar, uÄ?iteljica na tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli in tajnica druĹĄtva. Strokovno pomoÄ? so ji brezplaÄ?no nudili na Muzeju Velenje, v imenu katerega je pri projektu sodeloval dr. Miran Aplinc. Za vso koordinacijo je skrbel predsednik Danilo ArÄ?an, ki je povedal: ÂťIntenzivno

smo zaÄ?eli delati septembra lani. Kakor povsod, tudi pri tem ni ĹĄlo brez dodatnih del. Najprej smo morali izolirati stene z zunanje strani, nato smo prenovili prostore, zamenjali dotrajano elektriÄ?no inĹĄtalacijo in ogrevalni sistem. Vzidali smo nova vrata, uredili dvoriĹĄÄ?e, potem je ĹĄele priĹĄla na vrsto postavitev zbirke. Investicija bi gotovo presegla 10.000 EUR, a naĹĄi Ä?lanice in Ä?lani so priskoÄ?ili na pomoÄ? s prostovoljnim delom, pomagali pa so tudi dobrotniki, ki so postali prijatelji muzeja.ÂŤ Jerneja Ĺ˝agar, duĹĄa muzeja, je obisko-

Z redarji na terenu

doloÄ?eni pogoji. ÂťKrĹĄitelj mora izkazati obĹžalovanje za prekrĹĄek, mora se zavedati, da je ravnal napaÄ?no. Ne moremo pa vsakega opozoriti,ÂŤ je povedal Ĺ uĹĄelj. Gospo so opozorili. Povedali pa ji, da je globa za voĹžnjo v enosmerno cesto160 evrov. Potem smo ĹĄe Ä?akali, a so vozniki redarja opazili in so raje zavili, preden so privozili morebitni globi naproti. Koga od prekrĹĄka odvrne Ĺže njihova prisotnost. To je tudi namen. ÂťNihÄ?e ni vesel, Ä?e ti kdo kaj potegne iz Ĺžepa. NaĹĄe delo je paÄ? tako. Izpeljati moramo postopek in izreÄ?i glo-

ObiÄ?ajno ne gredo 'na prvo Ĺžogo' â&#x20AC;&#x201C; Najprej poskusijo z opozorilom Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja je skupni organ veÄ? obÄ?in iz Ĺ aleĹĄke, Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Poglavitna naloga tega organa je bdenje nad obÄ?inskimi odloki. Redarje medobÄ?inske inĹĄpekcije lahko sreÄ?ujete podnevi in ponoÄ?i, odvisno od potreb posamezne obÄ?ine ustanoviteljice in v dogovoru z njo. NajveÄ?krat pa jih sreÄ?ujemo v obÄ?ini ustanoviteljici, mestni obÄ?ini Velenje, kjer so prisotni podnevi in tudi ponoÄ?i. ÂťNaĹĄe zadolĹžitve so odvisne od tega, v kateri izmeni delaĹĄ. Dopoldne so to modre cone, cone kratkotrajnega parkiranja, ploÄ?-

niki, okolica javnih ustanov, ĹĄol. Popoldan je veÄ?ji poudarek na vandalizmu na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih, dogajanju na intervencijskih poteh, parkiriĹĄÄ?ih za invalide, peĹĄpoti, poleti smo prisotni v okolici Velenjske plaĹže, Ĺ kalskem jezeru, ponoÄ?i pa je naĹĄa naloga predvsem prepreÄ?evanje vandalizma v garaĹžnih hiĹĄah, javnih sanitarijah â&#x20AC;Ś,ÂŤ naĹĄteva Marjan Ĺ uĹĄelj. Z njim in redarjem Borisom Fedranom smo se dogovorili, da mali del njihovega dela na terenu opravimo skupaj. ZaÄ?eli smo na parkiriĹĄÄ?u pri poĹĄti, ki je obmoÄ?je kratkotrajnega parkiranja in kjer so redarji pogosto. A tokrat so lahko bili brez skrbi. Namenili smo se drugam. ÂťPredlagam, da gremo na

POLICIJSKA kronika Tatvina udarnega kladiva Velenje, 3. julija â&#x20AC;&#x201C; V sredo je neznanec iz tovornega dela kombija, parkiranega pri Nakupovalnem centru Velenje, ukradel udarno kladivo. Za storilcem poizvedujejo.

Voznik s pestmi nad voznika Velenje, 4. julija â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek je priĹĄlo do ÂťbliĹžnjegaÂŤ sreÄ?anja dveh voznikov osebnih avtomobilov. Pa ne z avtomobiloma, ampak s pestmi. Zgodilo se je, ko je niÄ? hudega sluteÄ?i voznik drugega voznika v Arji vasi opozoril, da je vozilo parkiral na voziĹĄÄ?u tako, da predstavlja nevarnost. To je opozorjenega tako razburilo, da je zapeljal za njim in ga v Vinski Gori, kjer se je ustavil, najprej ozmerjal, potem

pa veÄ?krat udaril v predel obraza. Agresivnega voznika Ä?aka kazenska ovadba.

Kolesarji, previdno! Velenje, 4. julija â&#x20AC;&#x201C; Na obmoÄ?ju Velenja so se konec prejĹĄnjega tedna zgodili trije dogodki, v katerih so bili tako ali drugaÄ?e udeleĹženi kolesarji. V Ä?etrtek, 4. julija zveÄ?er, je v bliĹžini OĹ Gustava Ĺ iliha peĹĄko s kolesom zbil kolesar. V nesreÄ?i je utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe in iskala zdravniĹĄko pomoÄ?. Za kolesarjem poizvedujejo. V petek, 5. julija, je kolesarka pri padcu utrpela zlom stopalnice. Ko sta s sinom kolesarila v smeri vrtca LuÄ?ka, ga je opozorila, naj vozi poÄ?asneje. Fant je zavrl, sama tudi, izgubila je oblast nad kolesom in padla. V soboto, 6. julija, pa se je pri padcu, ker mu je pred kolo skoÄ?ila maÄ?ka, poĹĄkodoval kolesar, ki

valcem ob odprtju z navduĹĄenjem delila brezplaÄ?ne broĹĄure in komentirala: ÂťĹ˝e od nekdaj imam rada zgodbe. S prijatelji iz druĹĄtva mi je naĹĄo zgodbo uspelo predstaviti drugim. Pri delu sem neizmerno uĹživala in upam, da se iz muzejske zbirke to vidi. Svoje navduĹĄenje bi rada prenesla tudi na naĹĄe obiskovalce, da bi naĹĄo zgodbo pripovedovali naprej.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

E. Ĺ .

bo, ki je doloÄ?ena z zakonom, ko je to potrebno.ÂŤ Sta doĹživela Ĺže kdaj kakĹĄno ÂťnerodnoÂŤ sreÄ?anje s kakĹĄnim krĹĄiteljem? ÂťTakĹĄnih sreÄ?anj je bilo precej. Smo le represivni organ.ÂŤ Dodala pa sta, da redarji nikoli ne gredo neposredno z globo, vedno poskusijo najprej z opozorilom, bodisi ustnim, bodisi pisnim. Ko ju vpraĹĄam glede na to, da globe polnijo obÄ?inske proraÄ?une, Ä?e dobita kdaj navodilo, koliko naj prispevata v proraÄ?un, sta to odloÄ?no zavrnila. ÂťNikoli. Ne bi bilo primerno in đ&#x;&#x201D;˛ tudi zakonito ne.ÂŤ

Z Borisom Fedranom in Marjanom Ĺ uĹĄljem smo se dobili na parkiriĹĄÄ?u pri poĹĄti, obmoÄ?ju kratkotrajnega parkiranja.

pereÄ?o Splitsko na Gorici, kjer je enosmerni promet z obvozom na TrebuĹĄo. Veliko voznikov tega ne upoĹĄteva. Tam je tudi veliko otrok, ki se igrajo. Omejitev hitrosti je 30 kilometrov na uro, ampak â&#x20AC;Ś Predvsem zaradi varnosti otrok imamo tam pogoste kontrole,ÂŤ je rekel Fedran. Pa smo ĹĄli. Ne veÄ? in ne manj

kot minuto je trajalo, ko je po enosmerni pripeljala voznica. ÂťPrviÄ? je bilo tole, res je bilo prviÄ? ... Ne bom veÄ?. Kontrolo imam. Mudi se mi. Res imam kontrolo. Naredila sem napako. Vem. Oprostite. Res se opraviÄ?ujem â&#x20AC;ŚÂŤ Za to, da krĹĄitelja redarji samo opozorijo, morajo biti izpolnjeni

je vozil iz Gaberk proti Ĺ kalam. Utrpel je laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Lastniki pogreĹĄajo zbirko znamk

Po levi v nesreÄ?o Velenje, 4. julija â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek proti veÄ?eru se je v Podkraju pri Velenju zgodila prometna nesreÄ?a. Zakrivil jo je voznik z voĹžnjo po levi strani cestiĹĄÄ?a. K sreÄ?i je v nesreÄ?i nastala zgolj materialna ĹĄkoda.

Nasilni partner v priporu Velenje, 6. julija â&#x20AC;&#x201C; V soboto, malo pred poldnevom, so ĹĄli policisti v Ĺ alek, kjer je v enem od stanovanj partner pretepal partnerko in ji onemogoÄ?al, da bi odĹĄla domov. Utrpela je veÄ? razliÄ?nih poĹĄkodb po telesu. Gre za starega znanca policije, ki mu tovrstna kazniva dejanja niso tuja. Zaradi predhodnih kaznivih dejanj so ga policisti privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor.

Mozirje, 6. julija â&#x20AC;&#x201C; V Mozirju je bilo v soboto vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo. Lastniki pogreĹĄajo zbirko znamk, album s starim denarjem in nekaj gotovine.

OgroĹžanje z nevarnim predmetom Velenje, 8. julija â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek zjutraj je priĹĄlo na Jenkovi do nevarnega spora in ogroĹžanja z nevarnim predmetom med dvema mlajĹĄima osebama. MladeniÄ?a sta se sprla zaradi dekleta, pri Ä?emer je eden drugega napadel, ga vrgel po tleh, segel po noĹžu in stekel za njim, ko se je pobral. Po nekaj korakih se je ustavil. Policisti ga bodo ovadili za kaznivo dejanje ogroĹžanja z nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu.

Na enosmerni Splitski je omejitev 30 kilometrov na uro. Veliko voznikov pravil ne upoĹĄteva.

Vse veÄ? kraj koles Velenje â&#x20AC;&#x201C; Kolesa poleti niso le priljubljeno prevozno sredstvo, ampak tudi pogosta tarÄ?a nepridipravov. Policisti lastnike koles opozarjajo na samozaĹĄÄ?itno rav-

nanje. Kolesa naj zaklepajo, puĹĄÄ?ajo pa na primernih mestih. Da bodo policisti pri raziskavi tatvin lahko uspeĹĄni, pa lastnikom svetujejo, da imajo ob prijavi osnovne podatke o kolesu in morebiti tudi fotografijo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zoper lastnico psa uvedli postopek Velenje, 3. julija â&#x20AC;&#x201C; Ker se lastnica psa, ki je napadel drugega psa, z lastnikom ni hotela pogovarjati o stroĹĄkih, ki so zaradi posledic napada nastali pri veterinarju, jo je ta prijavil policiji. Policisti bodo zoper lastnico agresivnega psa uvedli prekrĹĄkovni postopek po Zakonu o zaĹĄÄ?iti Ĺživali.

Sosed se nespodobno vede Ĺ oĹĄtanj, 4. julija â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanjÄ?anki je v zadnjem tednu nekdo veÄ?krat poĹĄkodoval pnevmatike na kolesu, zato je dogajanje naznanila policistom. Obenem pa je

naznanila tudi soseda, ki se do nje nespodobno vede.

Kazenski pregon za 5,77 evra Velenje, 5. julija â&#x20AC;&#x201C; V petek zjutraj je varnostnik v trgovini Lidl zalotil obÄ?anko pri tatvini izdelka, vrednega 5,77 evra. Ker je trgovina zahtevala kazenski pregon, bodo gospo z lepljivimi prsti ovadili.

Vinjen vpil na partnerko Velenje, 6. julija â&#x20AC;&#x201C; V soboto zveÄ?er so ĹĄli policisti na PreĹĄernovo, kjer je ob prihodu domov vpil na partnerko in se do nje nedostojno vedel vinjen partner. Policisti bodo podali odloÄ?bo o prekrĹĄku v skrajĹĄanem postopku.

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

11. julija 2019

Varnega sonÄ?enja ni Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih druĹĄtev za boj proti raku in v sodelovanju z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana pozivamo, da se seznanite s priporoÄ?ili proti raku, ki naj ne obvisijo v zraku. PriporoÄ?ila poleg nekajenja, vzdrĹževanja normalne telesne teĹže, telesne dejavnosti, zdravega prehranjevanja, omejevanja uĹživanja alkohola, zaĹĄÄ?ite pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu in varovanjem pred ionizirajoÄ?imi sevanji spodbujajo tudi previdnost pri sonÄ?enju. VeÄ?ina ljudi se zaveda moĹžnih posledic prekomernega izpostavljanja sonÄ?nim Ĺžarkom. Toda soncu se ne moremo in tudi ne Ĺželimo povsem izogniti, ĹĄe posebej v poÄ?itniĹĄkih dnevih, ki so pred nami.

in drugih UV filtrov. Ustrezna zaĹĄÄ?ita koĹže je zlasti pomembna pri otrocih, katerih koĹža je tanjĹĄa in bolj obÄ?utljiva kot koĹža odraslih. V vsakem primeru pa velja zlato pravilo, da je treba varovalne pripravke nanaĹĄati na Ä?isto in suho koĹžo pol ure pred sonÄ?enjem in nato ĹĄe veÄ?krat Ä?ez dan (na 3 do 4 ure), predvsem pa po kopanju in Ä?e se moÄ?no znojimo. Izbira pripravka za sonÄ?enje je odvisna od starosti, tipa koĹže, stopnje porjavelosti, Ä?asa

oÄ?ali. SonÄ?ni Ĺžarki lahko poĹĄkodujejo oÄ?esno roĹženico in povzroÄ?ijo nastanek sive mrene v poznejĹĄih letih. Izberite oÄ?ala, ki zagotavljajo 100-odstotno zaĹĄÄ?itno pred UV Ĺžarki. â&#x20AC;˘ Uporabljajte zaĹĄÄ?itni faktor vsaj 15. â&#x20AC;˘ Krema za sonÄ?enje naj ĹĄÄ?iti naĹĄo koĹžo tako pred UVA kot UVB Ĺžarki. Voda in pesek namreÄ? odbijata sonÄ?ne Ĺžarke, s tem pa poveÄ?ujeta koliÄ?ino nevarnih UV

Ustrezna zaĹĄÄ?ita koĹže

Poleg senÄ?ne lege, ustrezne obleke, pokrival in oÄ?al so varovalni pripravki za sonÄ?enje najpomembnejĹĄa zaĹĄÄ?ita pred posledicami prekomernega sonÄ?enja. Najbolj uÄ?inkoviti so pripravki, ki vsebujejo kombinacijo enih

Partner vam bo hvaleĹžen, Ä?e boste pozabili na obveznosti in se posvetili le vama. V mislih boste velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vaĹĄo podporo in vso pomoÄ?, ki mu jo lahko nudite. Ä&#x152;e boste storili tudi kaj bolj konkretnega, bo ĹĄe bolje. To namreÄ? od vas priÄ?akujejo vsi okoli vas. Vi pa ne boste Ä?isto prepriÄ?ani, da se je tokrat dobro meĹĄati v precej osebne teĹžave drugih. VaĹĄe finanÄ?ne teĹžave bodo kmalu preteklost. Na tem podroÄ?ju se bo kljub vaĹĄemu strahu izĹĄlo bolje, kot ste raÄ?unali. Zato boste Ä?ez poletje poÄ?ivali ĹĄe veÄ?, kot ste nameravali. KonÄ?no boste uĹživali tudi v majhnih stvareh.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Po nekaj razgibanih tednih se boste umirili. Veseli boste, ker bosta s partnerjem spet Ä?utila in ravnala enako. Nesoglasja med vama bodo preteklost, poleg tega si bo spet pridobil vaĹĄe zaupanje. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse teĹžave, ki so zaznamovale prvo polovico leta. Tudi dobrohotnih nasvetov ne boste veÄ? posluĹĄali, saj ste spoznali, da je najbolje, Ä?e zaupate svojemu srcu. Poslovna priloĹžnost, ki se vam bo ponudila danes, je vredna razmisleka. Ne zavrzite je takoj. Zdela se vam bo kot slaba ĹĄala, v resnici pa se za ponudbo skriva odliÄ?na priloĹžnost, ki bi vam lahko Ĺživljenje obrnila na bolje. Zdravje bo odliÄ?no.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Zadnje Ä?ase ste se precej dolgoÄ?asili. Dnevi so bili podobni drug drugemu, to pa vas je zaÄ?elo mentalno utrujati. Od jutri dalje ne bo veÄ? tako. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo v naslednjih dneh in tednih veliko. Ne bo drĹžalo, da gre v tem letnem Ä?asu na poslovnem podroÄ?ju vse bolj poÄ?asi. Za vas bo to letos najbolj ugoden Ä?as za nove posle. Zato se ne dajte zmotiti, ko se boste zaÄ?eli ukvarjati z njimi. Letos lahko tudi dopust ĹĄe malo poÄ?aka, saj boste imeli zanj dovolj Ä?asa, ko boste doma uredili vse, kar ne more Ä?akati. Ä&#x152;e partner tega ne bo razumel, potem je v vajini zvezi nekaj krepko narobe. Predvsem pa bo dokaz njegove sebiÄ?nosti.

Dobri in slabi uÄ?inki

Sonce ima nesporno pozitiven uÄ?inek na naĹĄo duĹĄo in telo. Krepi obÄ?utek dobrega poÄ?utja in vitalnosti, blaĹži depresijo in aktivira sintezo vitamina D, ki je pomemben za sestavo kosti. Ĺ˝al pa ima izpostavljenost soncu tudi negativne uÄ?inke, kot so opekline, razne fotoalergijske in fototoksiÄ?ne reakcije, prezgodnje staranje koĹže, poĹĄkodbe genetskega materiala in celo pojav koĹžnega raka. Zaradi tega moramo poskrbeti za primerno zaĹĄÄ?ito pred sonÄ?nimi Ĺžarki. Skoraj vsak peti Evropejec ima preobÄ?utljivost na sonce ali t. i. alergijo na sonce. Podobno kot pri sonÄ?nih opeklinah, pri katerih nimamo opravka s tipiÄ?no opeklino, tudi alergija na sonce ni tipiÄ?na alergija (reakcija organizma na alergen), paÄ? pa gre pri tem za preobÄ?utljivost koĹže na sonce. Reakcija je obiÄ?ajno najmoÄ?neje izraĹžena spomladi ali na zaÄ?etku poletja, ko pa se koĹža deloma prilagodi soncu, ta reakcija obiÄ?ajno izzveni. KoĹža moÄ?no srbi. NajveÄ?krat je prizadeta koĹža dekolteja, rok, hrbtne strani dlani, nog in obraza. SproĹžijo jo UVA Ĺžarki. Druga oblika alergije na sonce so t. i. akne mallorca. Pojavijo se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh in po obrazu. SproĹžilec so UV Ĺžarki, pa tudi sestavine kozmetiÄ?nih proizvodov in sredstev za zaĹĄÄ?ito pred soncem, zlasti mastne kreme in losjoni.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

(zjutraj, opoldne; pozimi, poleti itd.) in mesta (ob morju, v gorah, na snegu itd.) sonÄ?enja, pa tudi individualnih posebnosti osebe. Porjavela koĹža torej ni znak zdravja, ampak znak obrambe organizma.

Da bi prepreÄ?ili ali vsaj zmanjĹĄali negativne posledice izpostavljenosti soncu, upoĹĄtevajte pravila varnega sonÄ?enja:

â&#x20AC;˘ ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro. Umaknite se v hladne in zaprte prostore ali v senco. Nadenite si klobuk, sonÄ?na oÄ?ala ter lahko in gosto tkana oblaÄ?ila. â&#x20AC;˘ Vsaj 30 minut pred sonÄ?enjem oziroma izpostavljanju soncu na suho in Ä?isto koĹžo nanesite kremo za zaĹĄÄ?ito pred soncem, da se vpije v koĹžo in jo zaÄ?ne ĹĄÄ?ititi. Krema naj bo ustreznega faktorja, pri nanosu pa pazite, da kakĹĄnega dela telesa ne pozabite namazati. Nanos ponovite veÄ?krat na dan, zlasti, Ä?e ste ob vodi. â&#x20AC;˘ Pijte dovolj tekoÄ?ine, najbolje vodo. â&#x20AC;˘ ZaĹĄÄ?itite oÄ?i s kakovostnimi sonÄ?nimi

Ĺžarkov. Odbiti Ĺžarki zadenejo in poĹĄkodujejo koĹžo. â&#x20AC;˘ Kremo nanesite po kopanju ali namakanju, kljub temu da ima vaĹĄa krema oznako vodoodporno. Krema se v vodi malce izpere in zato nima veÄ? takĹĄnega uÄ?inka. â&#x20AC;˘ Tudi v senci se ustrezno zaĹĄÄ?itimo, saj nas lahko tudi v senci ulovijo sonÄ?ni Ĺžarki. Imejte senÄ?nik. â&#x20AC;˘ ZaĹĄÄ?itite se tudi na dopustu v gorah. Tam veljajo enaka pravila kot ob vodi, pravzaprav je tam zaĹĄÄ?ita ĹĄe bolj pomembna. Velja namreÄ?, da je naravna zaĹĄÄ?ita na vsakih 1000 metrov nadmorske viĹĄine zmanjĹĄana za sedem odstotkov, zlasti na snegu, saj je takrat obseg ĹžarÄ?enja poveÄ?an za 100 odstotkov. Za primerjavo, voda in skale poveÄ?ajo UV sevanje za 50 odstotkov. â&#x20AC;˘ Ä&#x152;e opazite, da vaĹĄa koĹža postaja roĹžnata, se Ä?im hitreje umaknite s sonca v senco. Na opeÄ?eno koĹžo pa dajte hladne mokre obkladke. PreĹživite prijetne in zdrave poÄ?itniĹĄke dni! đ&#x;&#x201D;˛ Karmen Petek, mag. zdr. nege Zdravstveno vzgojni center Velenje

OdloÄ?ili se boste, da se v teh poletnih dneh brez slabe vesti odmaknete od ljudi, ki od vas le jemljejo, niÄ? pa vam ne vrnejo. S tem vas moÄ?no utrujajo. Kako zelo, boste spoznali ĹĄele, ko se boste umaknili iz njihovega Ĺživljenja, saj boste naenkrat veliko laĹžje dihali. DopustniĹĄki naÄ?rti bodo zato veliko bolj veseli in sproĹĄÄ?eni. Dobro veste, da se vam zna zgoditi ĹĄe marsikaj, kar lahko prekriĹža popolno sreÄ?o, ki jo boste Ä?utili v teh dneh. Zato bodite pozorni, kaj se dogaja okoli vas, sploh v sluĹžbi. Ne pustite se presenetiti z dejstvi, za katera ne bi niÄ? vedeli. Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite, a konÄ?no boste odkrili, kjer je vzrok vaĹĄih tegob.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Lep poletni konec tedna vas Ä?aka. Zato bo poskrbel nekdo od prijateljev, s katerim ste v preteklosti imeli zelo malo stikov, saj se je zdelo, da se vas izogiba. Tokrat on naredil prvi korak. To vam bo izjemno vĹĄeÄ?, zato boste hitro pozabili, da ste mu zamerili, ker vas je skoraj odrezal iz svojega Ĺživljenja. V teh dneh boste spoznali tudi, da iz velikih idej in naÄ?rtov, ki jih kujete Ĺže nekaj mesecev, letos ne bo niÄ?. Presenetilo vas bo, da sploh ne boste Ĺžalostni, celo oddahnili si boste. Res je, da ste lahko zadovoljni Ĺže s tem, kar vam je uspelo dokonÄ?ati v prvi polovici leta. A ne boste. Zato boste naÄ?rte le zaÄ?asno zamrznili.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Predolgo ste Ä?akali, da bi lahko partnerja prepriÄ?ali, da tokrat s spremembami v vaĹĄem domu mislite resno. Ko bo v teh dneh spoznal, da ne gre za ĹĄalo, se bo umaknil v svoj svet. Zato, ker si on ne Ĺželi istih sprememb kot vi. PoÄ?utili se boste izdanega, ob tem pa se ne boste znali postaviti v partnerjevo koĹžo. Vsaka zgodba ima dve plati in tudi tokrat je tako. Spremembe vkljuÄ?ujejo tudi njega in njegove Ĺživljenjske navade, zato morata nujno najti srednjo pot, s katero se bosta strinjala oba. Dobra plat zgodbe bo, da se bosta prisiljena veÄ? pogovarjati. Ob tem bosta spoznala marsikaj prijetnega, pa tudi neprijetnega. Predvsem pa se bosta veÄ? posveÄ?ala drug drugemu.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Nikoli si niste mislili, da bo letoĹĄnje poletje Ä?as za korenite spremembe. A bo. Nove naÄ?rte boste podprli z denarjem, ki ste ga privarÄ?evali v preteklih letih. Dovolj ga je, da bo zaÄ?etek laĹžji. Ni pa ga ĹĄe dovolj, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili vse, kar si Ĺželite, zato bodite razumni. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate Ĺže nekaj Ä?asa, vendar se bo v naslednjih dneh zaÄ?elo premikati. Ko boste spoznali, da gre zares, pa se boste kar malo ustraĹĄili. Veliko stvari, ki ste jih vsak dan poÄ?eli povsem rutinsko, bo naenkrat preteklost. Pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi, saj vam marsikaj, kar se bo dogajalo, ne bo vĹĄeÄ?.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju z nekom, ki ga ne poznate dolgo. To ne bo Ä?isto nedolĹžno, saj vam bo oseba iz dneva v dan bolj vĹĄeÄ?. V preteklosti ste Ĺže spoznali in na lastni koĹži obÄ?utili, kaj vse se lahko zgodi, Ä?e vas Ä?ustva zanesejo tako daleÄ?, da odpove razum. Ker pa boste zaradi svoje samozavesti potrebovali zaĹĄÄ?ito in tolaĹžbo, vam bo druĹžba nove simpatije veÄ? kot godila. Skrb vam bo delalo finanÄ?no podroÄ?je, kjer ĹĄe vedno ne veste, kako globoko boste morali seÄ?i v Ĺžep. Sedaj Ĺže veste, da se nasprotna stran z vaĹĄim predlogom ne bo strinjala in da bo treba dati veÄ?, kot ste raÄ?unali. A zato se vam ni treba odreÄ?i dopustu.

sko j i c k a z o ro! bav a a t i z V o i k e u p Suz V igrivo

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

LetoĹĄnje poletje zagotovo ne bo dolgoÄ?asno. MoĹžgane Ä?im prej poĹĄljite na paĹĄo, telesu pa vseeno privoĹĄÄ?ite Ä?im veÄ? gibanja. Sploh, ker boste kmalu potrebovali veliko energije in zdravo telo, saj se pripravljate na velik, Ĺživljenjsko pomemben dogodek. Ä&#x152;e se vam trenutni niti sanja ne, kako se bo odvil, pa vam je Ĺže jasno, da je nujen. Zato vas bo vsak dan manj strah. Za tistega, ki ga imate resniÄ?no radi, si boste v teh dneh znali vzeti Ä?as. Obrestovalo se bo obema. Da je med vama vse tako, kot si Ĺželite, pa boste spoznali, ko boste opazovali, kako se obnaĹĄata vaĹĄa dobra prijatelja. TeÄ?noba vas bo takoj minila.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

VrĹženi boste v vrtinec dogodkov in Ä?ustev. Ko boste morali splavati, boste. In to brez teĹžav. Prvi koraki bodo malce teĹžki, potem pa boste videli, da se da. Od ponedeljka dalje boste vsem dokazali, da niste tako neĹžni in obÄ?utljivi, kot se zdite marsikomu, ki vas ne pozna dobro. Ko branite, kar imate radi, ste namreÄ? kot tiger. Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od vaĹĄih lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Zvezde pa vam priporoÄ?ajo previdnost na poslovnem podroÄ?ju. Ponudba bo skoraj preveÄ? dobra. Zato dvakrat preverite, Ä?e vse drĹži. Ä&#x152;asa imate dovolj, saj se vam ne bo treba odloÄ?iti Ä?ez noÄ?. Bodo pa prav zaradi nje noÄ?i precej nemirne.

GORIVO V VREDNOSTI 500 EVROV BREZPLAÄ&#x152;NO PODALJĹ ANO JAMSTVO 3+2

Ĺ˝E OD

14.950 â&#x201A;Ź *

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-7,9 l/100 km in 121-179 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifiÄ?na emisija duĹĄikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00035-0,00065 g/km, ĹĄtevilo delcev: 0,82-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifiÄ?ni porabi goriva in specifiÄ?nih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v PriroÄ?niku o varÄ?ni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplaÄ?no pridobite pri pooblaĹĄÄ?enem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simboliÄ?ne. Akcija velja do 30.9.2019. Do akcijski ugodnosti (Magna kartica v vrednosti 500 eur + brezplaÄ?no podaljĹĄano jamstvo 3+2 leti) so upraviÄ?eni tisti kupci novih vozil Vitara, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen raÄ?un in bo vozilo tudi registrirano. Poleg osnovne 3-letne garancije velja za novo vozilo Vitara tudi brezplaÄ?no 2-letno podaljĹĄano jamstvo Suzuki Slovenija v Ä?etrtem in petem letu starosti vozila ali do 100 tisoÄ? prevoĹženih kilometrov (kar nastopi prej). *Cena velja za model Suzuki Vitara 1.0 Boosterjet Comfort.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

AC FRI-MOBIL, d. o. o., DeÄ?kova cesta 43 3000 Celje

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Tel: 03 425 60 80 GSM: 031 744 048 suzuki@fri-mobil.si www.fri-mobil.si

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zadnje Ä?ase ste postali pravi nergaÄ?. Prav niÄ? vam ne paĹĄe. S tem spravljate ob Ĺživce vse okoli sebe, tudi partnerja, pa tega sploh ne opazite. Kako nenavadno se obnaĹĄate, boste spoznali ĹĄele, ko vam bo to v obraz povedal bliĹžnji sorodnik, ki vam bo hkrati nalil Ä?istega vina, kar se odnosov tiÄ?e. Vi pa se boste najprej ozrli vase. Ĺ ele, ko si boste priznali, da ste svoje obnaĹĄanje spremenili predvsem zaradi strahu pred prihodnostjo, se bosta lahko zaÄ?eli spreminjati. Ĺ e dobro, da je poletni dopust ĹĄe pred vami. To bo idealen Ä?as, da se umirite in si postavite nove Ĺživljenjske cilje. Partner vam bo pri tem v veliko pomoÄ?, saj vas bo podprl prav v vsem, kar boste predlagali. Zdravje pa vam bo dobro sluĹžilo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

NaveliÄ?ani boste ljudi okoli sebe, pa tudi vsakdanjika, ki se kljub poletju ni prav niÄ? spremenil. Ker boste utrujeni, vam bo redko kaj predstavljalo izziv, ki bi vam pognal kri po Ĺžilah in vas napolnil z energijo. Vseeno pa teden ne bo slab. Danes boste opravili veliko delo, pa se tega niti zavedali ne boste. Dragoceni vam bodo vsi, ki bodo do vas iskreni. Zadnje Ä?ase imate namreÄ? obÄ?utek, da ste obdani predvsem z ljudmi, ki govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega. Najbolj sreÄ?ni boste, ko boste sami s seboj. Da to ni dobro, vam je jasno, a drugaÄ?e ne boste znali. Ĺ ele prihodnji teden se boste sprostili in zaÄ?eli uĹživati v poletju.

Naš čas, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.25 10.40 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.30 14.45 15.15 15.45 16.15 16.25 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 09.00 09.30 10.15 11.35 13.00 14.30 17.55 19.00 19.25 20.00 20.50 21.20 22.05 22.30 23.05 23.25 00.00 03.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.25 22.55 23.45 00.35 01.25 02.15 02.45

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih, dok. film Začnimo znova, slov. nan. Življenje na travniku, dok. odd. Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dosje: Televizija TV-izložba Slovenci v Italiji; o problematiki beguncev z Veroniko Martelanc Moj gost/Moja gostja: Ljubitelji nogometa, odd. TV Lendava TV-izložba Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nogometaš in pol, niz. otroška ser. Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost, dok. odd. Na kratko: Hipster Žanov svet, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Sinji planet II, brit. dok. ser. Dnevnik nekega naroda, dok. ser. Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Umetnost Francije, brit. dok. ser. Moj pogled na znanost, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Jeseter Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Senida Hajdarpašić Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film Festival Vurberk 2019, 1. del Kolesarstvo - dirka po Franciji: 06. etapa, vključitev v prenos Vrtičkarji, slov. nad. Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Kdo laže? (I.), brit. nad. Mame, slov. nan., 4/18 Z Mišo...: Goran Janus Ambienti Avtomobilnost J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, dueta (solisti Baleta SNG opera in balet Ljubljana) Slovenska jazz scena: 20. Jazz Cerkno 2015 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 6. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 4. sez., 16. del Zmorem sama, 1. sez., 129. del In prišla je ljubezen, 103. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 30. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 31. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 17. del In prišla je ljubezen, 104. del Zmorem sama, 1. sez., 130. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 32. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 33. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 14. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 6. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 1. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 2. del Grimm, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Ministrski stol, Andreja Katič, ministrica za pravosodje 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nika Oder - flavta (82) 18:50 Mojca in medvedek Jaka, Praznično rajanje 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Frajerke, ans. Petan 21:15 Regionalne novice 21:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nika Oder - flavta (82) 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

11. julija 2019

Sobota,

12. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.25 10.45 11.35 12.05 12.30 13.00 13.35 14.50 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 17.55 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.20 21.55 22.00 22.45 23.10 00.55 01.20 02.10

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dok. film Začnimo znova, slov. nan., 4/20 Moj pogled na znanost, dok. odd. Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Iskalca, dok. film TV-izložba Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Oblakov kruhek, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nogometaš in pol, niz. otr. ser. Poročila ob petih, Šport, Vreme Čist zares: Youtuberji Izzivalci, dok. film: Deskar Jonas Lepši svet, ris. Frfra in Cufek, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Festival Vurberk 2019, 2. del Sledi, dok. odd. TV Maribor Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Key Largo, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

13. julija

06.05 06.35 07.00 07.05 07.30 07.55 08.15 08.40 09.05 09.45 10.05 10.30 10.45 11.00 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.10 14.40 15.10 15.55 16.30 17.00 17.20 17.40 18.05 18.15 18.40 18.55 19.00 20.05

04.00 06.00 09.00 09.30 10.15 12.40 13.25 13.50 14.30 17.20 19.30 20.00 20.55 22.20 23.20 02.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.20 22.50 22.55 01.15 02.45 03.15

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Klasični ratatouille Dobro jutro, poletni izbor Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, vključitev v prenos Judo: svetovni pokal, vključitev v prenos iz Budimpešte Videotrak Ali imajo živali pravice, fran. dok. odd. Pobalina, irski film Televizijski klub: Ljubim te, vendar nisem več zaljubljen(a) Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 4. sez., 17. del Zmorem sama, 1. sez., 130. del In prišla je ljubezen, 104. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 32. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 33. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 1. del In prišla je ljubezen, 105. del Zmorem sama, 1. sez., 131. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 34. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 15. del 24UR zvečer Eurojackpot Poročna priča, ameriški film Napoleon, avstralski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kmetijski razgledi 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik - fagot (83) 18:50 Miš maš, Prazniki pri nas 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Via Alpina 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Nino, Poskočni muzikanti 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik - fagot (83) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

22.00 22.20 23.20 00.20 00.45 01.40

14. julija

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Počitnice Telebajski, lutkovna nan. Biba se giba, risana nan. Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in OŠ Rada Robiča Limbuš Izzivalci, dok. film: Deskar Jonas Čist zares: Youtuberji TV-izložba Čarokuhinja pri atu: Ciper Prava ideja: Berryshka, destilarna in čokoladnica Tednik NaGlas: Zlatan Čordić Zlatko Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional, 8. del, kopr. magazinska odd. Po Evropi 2019, kopr. mag. odd. Indija z Joanno Lumley, brit. dok. ser. Nova dvajseta, slov. nad. Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Babilon.tv: Pokrivalo Slovenski magazin Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris. Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Dobrodošli pri Hartmannovih, nemški film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad. Sirija – zadnji branik dediščine človeštva, fran. dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.20 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50

Zabavni kanal Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: Dušan Hren, dok. odd. Slastna kuhinja: Klasični ratatouille Sledi, dok. odd. TV Maribor Karmela, dok.-igrani film Televizijski klub: Ljubim te, vendar nisem več zaljubljen(a) Avtomobilnost Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Judo: svetovni pokal, vključitev v prenos iz Budimpešte Videotrak Športno plezanje - svetovni pokal: težavnostno plezanje, prenos iz Chamonixa NST Zvezdana: Strast na vozičku Aritmični koncert - Nula Kelvina Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

04.00 06.00 06.05 07.05 07.25

11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 14.40 14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.45 22.10 23.45 00.20 00.45 01.40

Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Lojzek, ris. Oblakov kruhek, ris. Jurij in Pavel, ris. Mišo in Robi, ris. Timi gre, ris. Profesor Baltazar, ris. Rija in Krokodil, ris. Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris. Zmajči zmaj, ris. Reaktivčki, ris. Knjiga o džungli, ris. Ernest in Celestinca, ris. Vse o Rozi, ris. Muk, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan. TV-izložba Prisluhnimo tišini: Najlepše zgodbe, ki jih piše življenje Ozare Obzorja duha: 25. pomladansko romanje Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Festival Vurberk 2019, 2. del TV-izložba Playtime, fran.-ital. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris. Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad. Intervju: Lojze Peterle Poročila, Šport, Vreme Žvižgači digitalne dobe, nemški dok. film Za lahko noč: Iz noči klavirjev: Pianist Danijel Brecelj, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 15. julija

06.10 06.40 07.00 09.00 09.15 10.30 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.40 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.05 21.55 22.00 22.45 23.05 23.15 23.15 23.20 23.45 00.15 01.10

04.00 06.00 08.45 08.50 09.20

04.00 05.55 07.00 09.00 10.20 10.35 11.30 12.55 13.45 14.30 17.40 18.10 19.05 20.30 22.35 23.15 00.25 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.45 09.10 10.45 13.20 14.55 16.00 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 22.25 00.10 01.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Telebajski, ris. Robovlaki, ris. Mala miška Mia, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. 7. palček, nemški film Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 2. sez., 9. del Naša mala klinika, 2. sez., 10. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Petelinji zajtrk, slovenski film Annabelle, ameriški film Izdana, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Prva pomoč 09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik - fagot (84) 18:50 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Darilce za rojstni dan (214) 19:30 Dotiki gora: Kozjek nad Socko 19:45 Vrtnarski kotiček 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:20 44. SPIN SHOW Nekje za mavrico 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik - fagot (84) 21:55 Popotniške razglednice, Via Alpina 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

00.55

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Babilon.tv: Pokrivalo Slastna kuhinja: Račje prsi z marelicami Glasbena matineja Festival Godibodi 2015: Letni vrt Skupnosti Italijanov, Koper Pesmi iz Beneške Slovenije: Nediški puobi in Barski oktet Mame, slov. nan., 1-4/18 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dok. film Čez planke: Mit o kralju Matjažu Ambienti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, vključitev v prenos Nogomet - državno prvenstvo: Bravo : Olimpija, 1. kolo, prenos iz Ljubljane Po etapi, analiza dirke po Franciji Judo: svetovni pokal, posnetek iz Budimpešte Žrebanje Lota Hommage Pengov - Tomažu Pengovu v spomin Zvezdana: Strast na vozičku Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 08.30 08.50 09.15 09.30 09.45 10.10 10.35 12.35 14.00 15.10 17.35 18.50 18.55 20.00 21.45 23.00 00.40 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara 7. palček, nemški film Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Dirka Monkart, ris. Pirati iz soseščine, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Mia in jaz, ris. Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Petelinji zajtrk, slovenski film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Naključni milijonar, ameriški film Ljubezen po domače Poskusi ljubezni, kanadski film Hišna zajčica, ameriški film Zvoki noči

07.40 07.40 08.35 09.25 11.35 12.25 13.50 14.30 17.35 19.35 20.00 21.00 21.10 22.40 23.20

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Življenje otrok v Afriki 09:40 2678. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 SB Slovenj Gradec z novim strokovnim posegom: venska valvula 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Jutranji pogovori 1 12:20 44. SPIN SHOW Nekje za mavrico 13:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:40 Videostrani, obvestila 18:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18:45 Napovedujemo 18:50 Mojca in medvedek Jaka, Praznično rajanje 19:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Matej Ferlež - klavir (85) 19:35 Dotiki gora, Kozjek nad Socko 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Frajerke, ans. Petan 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Matej Ferlež - klavir (85) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:20 Kasaške dirke, reportaža 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Videostrani, obvestila

Torek,

10.05 12.35 13.30 14.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.55 21.20 22.15 23.50 02.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.10 22.40 23.30 00.20 01.10 02.00 02.30

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Joker, kviz Intervju: Lojze Peterle Začnimo znova, slov. nan. Obzorja duha: 25. pomladansko romanje Zlata dekleta (VII.), am. hum.nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda, dok. ser. TV-izložba Globus: Madžarska in Orban Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nogometaš in pol, niz. otroška ser. Poročila ob petih, Šport, Vreme Festival Artstays 2019, odd. TV Maribor Bacek Jon, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Otroci Sredozemlja: Albanija Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Žar legende Glasbeni večer Moj klasični hit: Borut Pahor Sozvočje svetov, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Čudogozd: Počitnice Zlatko Zakladko: Čaj panoramske ceste Slastna kuhinja: Račje prsi z marelicami Dobro jutro, poletni izbor Sledi, dok. odd. TV Maribor Ljudje in zemlja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, vključitev v prenos Vrtičkarji, slov. nad., 7-8/12 Studio kriškraš, odd. za otroke Videotrak Čez planke: Flores Mame, slov. nan., 5/18 Votla krona (II.), brit. nad., 1/8 Vaja zbora, slovenska TV-igra Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 1. del Zmorem sama, 1. sez., 131. del In prišla je ljubezen, 105. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 34. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 35. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 2. del In prišla je ljubezen, 106. del Zmorem sama, 1. sez., 132. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 36. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 11. del Vedno tvoja, 1. sez., 16. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 7. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 3. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 4. del Grimm, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič klavir (86) 18:50 Miš maš, Kraljestvo živali 2 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Robotska operacija oči, gost Marjan Irman, oftalmolog 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Frajerke, ans. Petan 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič klavir (86) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Sreda,

16. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.25 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.20 14.45 15.05 15.35 16.10 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 01.40 02.05 02.55

04.00 06.00 10.00 11.05 11.50 14.05 14.30 15.10 15.40 16.40 17.50 18.55 19.25 20.00 21.10 21.40 22.30 23.30 23.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.15 22.45 23.35 00.25 01.15 02.05 02.35

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Tednik Začnimo znova, slov. nan. Umetni raj: 72. canski filmski festival Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja: Albanija TV-izložba Babilon.tv: Pokrivalo Potepanja: Sopron in Budimpešta, mesto kulture, odd. TV Lendava TV-izložba Oblakov kruhek, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nogometaš in pol, niz. otr. ser. Poročila ob petih, Šport, Vreme Nevarna Zemlja, brit. dok. ser. Ernest in Celestinca, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Spopad za Luno, fran. dok. ser. Krvava svatba, fran. nad. Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Pričevalci: Pavla Simčič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato Dobro jutro, poletni izbor Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Slovenski magazin Avtomobilnost Čez planke: Flores Športno plezanje - svetovni pokal: težavnostno plezanje, posnetek iz Chamonixa Vrtičkarji, slov. nad., 9-10/12 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Videotrak 100 let slovenskega poklicnega baleta: Mednarodni koncert baletnih zvezd Mame, slov. nan., 6/18 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Damian Merlak Prevara (IV.), am. nad. NaGlas: Zlatan Čordić Zlatko Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka (Tickety Toc), ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila (Super Wings), ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 2. del Zmorem sama, 1. sez., 132. del In prišla je ljubezen, 106. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 36. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 37. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 3. del In prišla je ljubezen, 107. del Zmorem sama, 1. sez., 133. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 38. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 12. del Vedno tvoja, 1. sez., 17. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 8. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 5. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 6. del Grimm, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Robotska operacija oči, gost Marjan Irman, oftalmolog 11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič klavir (87) 18:50 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Knjižna kazalka (201) 19:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 2679. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Kasaške dirke , reportaža 21:15 Dotiki gora: Čelo nad Drago 21:30 Koncert Marka Škugorja, posnetek 1. dela 22:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 1, balet (87) 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

17. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.25 10.45 11.35 12.00 12.30 13.00 13.35 14.20 14.45 15.10 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.45 23.05 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 08.55 09.25 09.40 12.10 14.05 14.30 17.50 18.55 19.25 20.00 20.45 20.55 21.20 22.05 22.15 23.15 00.20 03.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.10 11.05 12.00 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.15 22.45 23.35 00.25 01.15 02.05 02.35

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Ljudje in zemlja Začnimo znova, slov. nan. Ambienti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Lojze Peterle TV-izložba City folk - Obrazi mest: Ljubljana Pod drobnogledom: 40-letnica televizijskih oddaj v madžarskem jeziku, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in OŠ Rada Robiča Limbuš Poročila ob petih, Šport, Vreme Tujerodne vrste v gozdovih, dok. odd. 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler Knjiga o džungli, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Moški ne jočejo, kopr. film Srečno pot Nedim, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Profil: Urša Menart Tujerodne vrste v gozdovih, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato Dobro jutro, poletni izbor Joker, kviz Čarokuhinja pri atu: Ciper Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, vključitev v prenos Vrtičkarji, slov. nad., 11-12/12 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca, glasbeno-dok. ser. Žrebanje Lota Mame, slov. nan., 7/18 Zadnja beseda! Žar legende Zapuščina (III.), danska nad. Nočemo belega kruha, dok. film Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, posnetek Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Robovlaki, ris. Super krila, ris. Mašine strašljivke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Lepo je biti sosed, 5. sez., 3. del Zmorem sama, 1. sez., 133. del In prišla je ljubezen, 107. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 38. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 39. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 4. del In prišla je ljubezen, 108. del Zmorem sama, 1. sez., 134. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 40. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. sez., 13. del Vedno tvoja, 1. sez., 18. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 9. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 7. del Klub srečnih ločenk, 2. sez., 8. del Grimm, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 2679. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 1, balet (88) 18:50 Miš maš, Vse o mačkah 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Evropska unija in slovensko gospodarstvo 20.45 Regionalne novice 20:50 Program Dora 20:55 POP CORN, Vili Resnik, Bomb Shell 21:55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 1, balet (88) 22:00 Videospot dneva 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

11. julija 2019

KING STEPHEN: Tisto od - Odrasli / 821-312.4 - Kriminalni romani Stephen King (1947) velja za enega najbolj uspeĹĄnih pisateljev vseh Ä?asov. Literarna ikona, pisatelj, prevajalec, igralec, producent in reĹžiser, ki je s svojimi 70 naslovi

VÄ?asih ni bil Ä?isto prepriÄ?an.ÂŤ Knjiga, ki je kljub obsegu bralec ne more odloĹžiti, saj ga vleÄ?e in ne izpusti. Citirano: Beletrina, katalog 2019

HUDOLIN JURIJ: O smehu Zlatka Ä&#x152;ordiÄ&#x2021;a od - Odrasli / 821-312.6 - Biografski romani Zlatko, ki ima na Instagramu veÄ? kot 12.800 sledilcev, si z Jurijem Hudolinom izmenjuje besedo â&#x20AC;&#x201C; o FuĹžincu, ki ni primitivec. Iz geta, kjer so bolj kot ne na socialnem dnu Ĺživeli priseljenci, imigranti, brezdelneĹži,

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 11. julij 6.00 7.00 16.00 17.00 19.19

20.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Deska, Lastovc (UNI 3 - I) Restavracija pod Jakcem Krvodajalska akcija Ĺ kalsko jezero (pri RibiĹĄkem domu) Testiranje aerobnih telesnih zmogljivosti Galerija Velenje FuturistiÄ?na krajina, ustvarjalna delavnica (12+) KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ĺ rilanka skozi moje oÄ?i, potopisno predavanje Jolande Ĺ tusaj Waththuhewage Velenjski grad Hotel Paka se predstavi (projekcija filma, pogovor, degustacija)

Avtobusna postaja Velenje OroĹžnova koÄ?a - Planina za Liscem (Gorenje) 20.00 PlaĹža Mia Mia Erosi, koncert

Sobota, 13. julij

Torek, 16. julij

6.00

9.00-12.00 in 16.00-19.00

6.00

The Secret Life of Pets 2, sinhronizirana animirana komedija, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Renaud, Jonathan Del Val Slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Gregor SkoÄ?ir, Ajda Toman, Vid ValiÄ?, Lana Hribar, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, Andrej Murenc, UroĹĄ Smolej, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, Marjan BuniÄ?, Sobota, 13. 7., ob 18.00 Nedelja, 14. 7., ob 16.00,3D â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

SPIDER MAN: DALEÄ&#x152; OD DOMA Spider-Man: Far From Home , akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Jake Gyllenhaal, Zendaya, Samuel L. Jackson, Cobie Smulders Petek, 12. 7., ob 18.00, 3D Sobota, 13. 7., ob 22.00 Nedelja, 7. 7., ob 20.00

CARMINE STREET GUITARS Dokumentarni film, 80 minut (Kanada) ReĹžija: Ron Mann

CITY CENTER Celje â&#x20AC;˘ Vsak Ä?etrtek â&#x20AC;&#x201C; BIO TRĹ˝NICA â&#x20AC;˘ Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja,14.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Goska Noska dobi oÄ?ala â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. â&#x20AC;˘ BUNGEE TRANPOLIN junij-

Avtobusna postaja Velenje

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Mesto v barvah 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ä&#x152;okolada: da ali ne?, pogovorna delavnica 20.00 Atrij Galerije Velenje Duo Zajtrk, koncert (Poletne kulturne prireditve)

Sreda, 17. julij 6.00

Avtobusna postaja Velenje Poljanski rob (potepanje ob sredah) 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ali se otroci v danaĹĄnjem Ä?asu dovolj gibajo?, pogovorna delavnica 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Izdelajmo si zeliĹĄÄ?ni medaljonÄ?ek (Zabavna sreda)

20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas Podelitev priznanj in druĹžabno sreÄ?anje z ansamblom Greh

Sobota, 13. julij 20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi z ansamblom Veseli svatje

Ĺ OĹ TANJ Ni prireditev

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 12. julij 17.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas Tekmovanje starih roÄ?nih in motornih brizgaln za memorial Rudija JeĹžovnika starejĹĄega

16. julija, ob 23:38,

polna luna - ĹĄÄ?ip

Na oratoriju letos donelo: ImaĹĄ moÄ?! prestopniki in kriminalci, se je z ljubeznijo do Cankarja, PleÄ?nika, slovenske kulture in jezika odliÄ?no vkljuÄ?il v druĹžbo, ki FuĹžince potiska na obrobje. ÂťZlatko, nekoÄ? princ FuĹžinc, zdaj eden od svetih treh kraljev slovenskega rapa â&#x20AC;ŚÂŤ - (Delo). ÂťZavedam se, da so besede velikokrat moÄ?nejĹĄe od udarcev.ÂŤ - (Zlatko za Jano). Citirano: Beletrina, katalog 2019 Izbor: DS

KINO spored SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE HIĹ NIH LJUBLJENÄ&#x152;KOV 2

Ponedeljek, 15. julij 9.00-13.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij PoÄ?itniĹĄke igrarije za osnovnoĹĄolce 21.30 Pred Domom kulture Velenje Zabranjeno puĹĄenje v Sarajevu, dokumentarni film (Zvezde pod zvezdami)

Petek, 12. julij

presegel 300 milijonov prodanih knjig in ĹĄe vedno navduĹĄuje bralce po vsem svetu. Kultna Kingova kriminalka, po kateri je bila 2017 posneta istoimenska filmska uspeĹĄnica (letos sledi nadaljevanje), konÄ?no v slovenĹĄÄ?ini! Sedem najstnikov doĹživi grozljivo izkuĹĄnjo v domaÄ?em kraju Derry v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Maine. Spopasti se morajo z neÄ?im groznim, kar Ĺže stoletja ustrahuje in mori. Vsakih 27 let se zbudi in se hrani z ljudmi, najraje z otroki. Ko Georgie postane Ĺžrtev, se njegov brat Bill in ĹĄest njegovih prijateljev odloÄ?i, da bodo izsledili zlo. Skoraj trideset let kasneje se groza ponovi. Ĺ˝e odraslih sedem prijateljev se vrne, da bi enkrat za vselej obraÄ?unali s tistim. Kljub nevarnostim jih nazaj vleÄ?e takĹĄna sila, da se ji ne morejo upreti: ÂťBill je verjel, da je vse pobila ista oseba ... Ä?e je sploh bila oseba.

Veliko Ĺ piÄ?je - 2 dni (Pilates) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00-12.00 Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem 10.00 Ĺ portni igriĹĄÄ?e v Cirkovcah 5. gozdarsko tekmovanje za memorial Milana PogorelÄ?nika in 2. tekmovanje za prehodni pokal Zveze lastnikov gozdov Slovenije 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Princeska na zrnu graha, lutkovna predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje (Sobotne lutkarije) 21.00 Vila Herberstein Bajaga in InĹĄtruktorji, koncert (Poletne kulturne prireditve) 7.00

Nastopajo: Rick Kelly, Eszter Balint (Bolj Ä?udno od raja), Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill, Jaime Hince (The Kills Jim Jarmusch, Marc Ribot in Charlie Sexton (Bob Dylan Band) Petek, 12. 7., ob 20.00 Sobota, 13. 7., ob 18.15 Nedelja, 14. 7., ob 19.00

STUBER: DIVJA VOĹ˝NJA Stuber, komedija, 105 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Dowse Igrajo: Dave Bautista, Kumail Nanjiani, Betty Gilpin, Natalie Morales Petek, 5. 7., ob 20.30 Sobota, 13. 7., ob 20.00 Nedelja, 14. 7., ob 18.00

ZABRANJENO PUĹ ENJE V SARAJEVU Zabranjeno puĹĄenje u Sarajevu, dokumentarni film, 75 minut (Francija, Italija,Bosna in Hercegovina) ReĹžija: Gianluca Loffredo Nastopajo: Seja Sexon, Neleta KarajliÄ&#x2021;, Zenit Ä?oziÄ&#x2021; Ponedeljek, 15. 7., 21.30 - zvezde pod zvezdami

oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 â&#x20AC;˘ KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

V Velenju se je oratorija udeleĹžilo 85 otrok, v Ĺ oĹĄtanju 164 â&#x20AC;&#x201C; Mladi animatorji svoj Ä?as in energijo podarili prostovoljno â&#x20AC;&#x201C; Zgodba letoĹĄnjega leta v ospredje postavila lik Petra Klepca Mojca Ĺ truc

V prvem julijskem tednu letoĹĄnjega leta je med otroki iz Velenja in Ĺ oĹĄtanja zavladalo nepopisno veselje â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝upnija sv. Martina Velenje in Ĺ˝upnija Ĺ oĹĄtanj sta namreÄ? pripravili oratorij. Gre za teden veselega krĹĄÄ?anskega Ĺživljenja, ko ozraÄ?je napolnjujejo pesem, igra, molitev, zgodba, ustvarjanje in kateheza oziroma poglabljanje v sliĹĄano. Da prijavljene osnovnoĹĄolce priÄ?akajo dobro pripravljeni, se mladi animatorji vsak dan zberejo vsaj uro pred njimi, na poletni oratorij pa se pripravljajo veÄ? mesecev prej. ÂťLetos smo priprave zaÄ?eli Ĺže februarja, ko smo imeli Ĺ olo za animatorje. Od takrat smo se sreÄ?evali vsakih 14 dni, zadnji teden pred oratorijem pa smo imeli ĹĄe pripravo celoten vikend,ÂŤ je povedala Katarina Mihelak iz Ĺ˝upnije sv. Martin Velenje. Kot je ĹĄe dodala, na njihovem oratoriju pod vodstvom Ĺžupnika Janka Rezarja za 85 otrok

skrbi okrog 30 animatorjev, med katerimi so tako tisti, ki so v tem letu zakljuÄ?ili osnovno ĹĄolo, kot dijaki, ĹĄtudentje in tudi kakĹĄen zaposleni. ÂťGlede na to, da je vsako leto z nami kar nekaj mla-

dih animatorjev, se za prihodnost oratorija pri nas ni bati,ÂŤ je ĹĄe dejala Katarina. V Ĺ oĹĄtanju je za 164 otrok letos skrbelo okrog 35 animatorjev. Njihov oratorij je od veÄ?ine drugih

oratorijev po Sloveniji drugaÄ?en, ker se ne dogaja v ĹžupniĹĄÄ?u, temveÄ? v prostoru tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. ÂťNi bilo teĹžko priti spet nazaj v ĹĄolo, ker je oratorij drugaÄ?en kot pouk. Tukaj se zabavamo pri igrah, ustvarjamo in tudi zgodbo je zanimivo gledati,ÂŤ je povedala ena od mlajĹĄih udeleĹženk. Oratorijsko dogajanje se vsak dan zaÄ?ne z dvigom zastave, ob Ä?emer otroci s pomoÄ?jo animatorjev zapojejo aktualno oratorijsko himno. Nato mladi zaigrajo delÄ?ek zgodbe, na osnovi katere kasneje v katehezah odkrivajo in krepijo vrednote. Sledijo ĹĄe delavnice, kosilo in velike igre. LetoĹĄnja zgodba je v ospredje postavila Petra Klepca, s pomoÄ?jo katerega so oratorijci po vsej Sloveniji odkrivali moÄ? proĹĄnje, pomoÄ?i, odpuĹĄÄ?anja, zakona in spoznanja. Da, tudi v Velenju in Ĺ oĹĄtanju je donelo geslo ÂťImaĹĄ moÄ?!ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Naš čas, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

11. julija 2019

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

PAKETI NEO+MOBILNI PAKETI NAJ *

Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Žuber, družinska zdravnica. Tema: počitniške tegobe

Internetu, televiziji in fiksni telefoniji dodajte še mobilni paket NAJ in si ustvarite najboljšo kombinacijo.

AKCIJA: 50 € na mesec

prodajalne mobtel

* več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. 7. 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

mali OGLASI

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Za novi Firefox bo treba mesečno plačati Pred kratkim so se na svetovnem spletu pojavile govorice, da naj bi organizacija Mozilla ponudila plačljivo različico spletnega brskalnika Firefox. Pla-

Napredni spletni brskalnik Mozilla Firefox seveda ne bo brezplačen. Ta bo na voljo v obliki mesečne naročnine, pri čemer bodo vse napredne storitve že privzeto vključene. Mesečna naročnina bo znašala preračunanih 4,5 evra, pri čemer se bo del naročnine delil s spletnimi založniki. Prenos napredne različice

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

107,8 MHz

čljiva različica spletnega brskalnika Mozilla Firefox bo dopolnjevala brezplačno različico, saj bo vključevala hitro in zanesljivo storitev navideznega omrežja VPN ter napredne storitve v okviru računalništva v oblaku. Strežniki za storitev VPN naj bi bili dovolj zmogljivi, da uporabniki ne bi smeli imeti težav niti pri prenosu visokoločljivih videoposnetkov v realnem času. Poleg tega naj bi novi Firefox vseboval napredne filtre za spletne oglase, kar pomeni, da naj bi zagotovil izjemno izkušnjo pri deskanju po svetovnem spletu, partnerstva z nekaterimi najboljšimi založniki na svetu pa naj bi omogočila boljšo novičarsko izkušnjo.

spletnega brskalnika Mozilla Firefox zaenkrat še ni omogočen, vendar pa lahko vsak, ki se zanima zanj, izpolni kratek vprašalnik, ki je na voljo na spletni povezavi https://qsurvey.mozilla.com/s3/2019-new-product-interest/. Vsi uporabniki, ki bodo izpolnili omenjeni vprašalnik, bodo obveščeni tako, ko bo novi Firefox nared za vsakdanjo uporabo, pri čemer naj bi se to zgodilo že jeseni. Na srečo bo še vedno na voljo za prenos tudi brezplačna različica spletnega brskalnika Mozilla Firefox. Ta pa žal potrebuje še nekaj "dodelav", saj v primerjavi s konkurenčnimi rešitvami ne ponuja nekaj edinstvenega in nadvse uporabnega.

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ČETRTEK, 11. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. junija julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 1. do 7. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 1. do 7. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 1. do 7. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄ&#x152;NINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200 GARSONJERO, 40 m2, opremljeno,

oddam v najem. Gsm: 031 747 520. LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7mx4mx2.8m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65

RAZNO JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 14. 7. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

IĹ Ä&#x152;EM IĹ Ä&#x152;EM strokovnjaka, ki bi mi opravil cenitev starih slik in drugih starin na domu. Gsm: 031 002 129.

AVTO SHOP ERKO

d.o.o.

ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA

031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje

od 12. 7. do 18. 7. - 12. julija godujeta sv. Mohor in Fortunat; tudi trĹĄka oziroma mestna cerkev v Ĺ oĹĄtanju nosi ime sv. Mohorja in Fortunata; cerkev je znana zaradi svojih gotskih fresk iz 14. stoletja v bivĹĄem romanskem prezbiteriju â&#x20AC;&#x201C; danaĹĄnjem zvoniku, ki jih strokovnjaki uvrĹĄÄ?ajo med najpomembnejĹĄe gotske slikarije na Slovenskem; tudi baroÄ?na katedrala v Gornjem Gradu je posveÄ?ena svetnikoma, ki godujeta 12. malega srpana; - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko Ĺže kopali na nekdanjem velenjskem letnem bazenu, ki ga Ĺžal ni veÄ?; - Ä?lani predsedstva obÄ?inske konference SocialistiÄ?ne zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center imenovan Ĺ alek II poimenovali po Edvardu Kardelju; - v Termah TopolĹĄica so 12. julija 2010 naselili prve goste v nove hiĹĄice na Ocepku; - 13. julija 1999 je Velenje obi-

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13. 7. 2019 in 14. 7. 2019, Andreja Kuhar Prislan, dr. dent. med.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

â&#x20AC;˘

GAVRANOVIÄ&#x2020;, SAFET, Velenje, Kardeljev trg 3 in MEĹ IÄ&#x2020;, AMRA, Velenje, Kardeljev trg 2 OMERZEL, DAVID, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 135 in RIHTAR, TONIJA, Velenje, KoroĹĄka cesta 8A

â&#x20AC;˘

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 84,4 m2, zgrajeno l. 1991, 3/4 nad., ER: (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 89.000 â&#x201A;Ź

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: Ĺ OĹ TANJ, TEKAVÄ&#x152;EVA, 69,1 m2, zgrajeno l. 1956, 1/1 nad., ER: EI v izd. Cena: 61.000 â&#x201A;Ź

DOLINĹ EK, BLAĹ˝, roj. 1933, Velenje, Ĺ marĹĄka cesta 51 PAVLIÄ&#x152;, MARIJA, roj.1927, Velenje, Kardeljev trg 3 JELENKO, MARIJA, roj.1925, Velenje, Paka pri Velenju 67 JEVĹ EK, VINCENC, roj. 1954, Velenje, Selo 5

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

skala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - 13. julija 2006 se je v atriju Velenjskega gradu na svojem prvem celoveÄ?ernem koncertu predstavil Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet; - leta 1874 se je 14. julija rodil Ferdo ValenÄ?ak, eden najvidnejĹĄih socialdemokratskih politikov Ĺ aleĹĄke doline v obdobju pred 1. svetovno vojno in po njej; - 14. julija 1913 se je na Ä&#x152;eĹĄkem rodila Irena Foit, Ĺžena FranÄ?iĹĄka Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje, ki je z njim 25 let potovala po Afriki; - 14. julija 1933 se je v Celju rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje; - 15. julija 1963 so v novih prostorih obÄ?ine Velenje zaÄ?eli sprejemati prve stranke; s prestavitvijo obÄ?ine v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj; - 15. julija leta 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je zaÄ?etek

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPapirnica Moja PentljaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 27. junija 2019 so: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva â&#x20AC;˘

Tia Voler, SolÄ?ava 77, 3335 SolÄ?ava Melita Praznik, Lokovica 105, 3325 Ĺ oĹĄtanj Polona Drofelnik, Gorenje 11, 3327 Ĺ martno ob Paki

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrado dvignejo v Papirnici Moja Pentlja v Ĺ oĹĄtanju. ReĹĄitev kriĹžanke: VSE ZA Ĺ OLO.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ski gasilci ob praznovanju 70. obletnice druĹĄtva zadnjiÄ? zbrali pred svojim gasilskim domom v DruĹžmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Ĺ entvidu nad Zavodnjami zasvetila elektriÄ?na luÄ?; - 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupĹĄÄ?ine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 18. julija leta 1931 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil turistiÄ?ni delavec in pedagog Avgust TanĹĄek. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

ukvarjanja z velikim rokometom v Ĺ aleĹĄki dolini, ki so ga igrali kar na nogometnem igriĹĄÄ?u; v Ĺ oĹĄtanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje; - 16. malega srpana je praznik Karmelske Matere boĹžje; Karmelski Materi boĹžji je posveÄ?ena tudi cerkev v Starem Velenju; cerkev je bila pozidana najkasneje v 15. stoletju in le malokdo ve, da je to tudi romarska cerkev; - 16. julija 1940 se je rodil znani velenjski glasbenik Mile TrampuĹĄ, ki je leta 1971 skupaj z Ĺženo Nevo ustanovila Ĺ aleĹĄko folklorno skupino Koleda; umrl je v Velenju 18. novembra 2012; - 16. julija 1978 so se druĹžmir-

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

POGREBNA SLUĹ˝BA

Kopalci na nekdanjem velenjskem letnem bazenu (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ZAHVALE â&#x20AC;˘ OSMRTNICE â&#x20AC;˘ V SLOVO â&#x20AC;˘ V SPOMIN

Tiho in mirno nas je zapustil naĹĄ dragi moĹž, oÄ?e, dedi in pradedi

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

11. julija 2019

BLAĹ˝ DOLINĹ EK 26. 7. 1933 â&#x20AC;&#x201C; 29. 6. 2019

Biti Ä?lovek je najveÄ?ja sreÄ?a, v njem pretakajo se vse globine, z njim se vse zaÄ?enja, vse z njim mine, vsak gori in dogori kot sveÄ?a. (Vida Taufer)

Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v Ä?asu njegovega Ĺživljenja njegovi prijatelji, ga imeli radi, spoĹĄtovali, mu prisluhnili, in vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu izrazili soĹžalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. GroĹĄlju, dr. med., in medicinski sestri Miri, g. Ĺ˝upniku Janku Rezarju, govorniku Vladu VidemĹĄku, pevcem Eros, pogrebni sluĹžbi Usar ter cvetliÄ?arni GradiĹĄnik. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 11. 7. 2019, barve: CMYK, stran 24

VroÄ?e, vroÄ?e â&#x20AC;Ś Kljub pasji vroÄ?ini je bilo zdravstveno letovanje otrok iz Ĺ aleĹĄke doline pestro in osveĹžujoÄ?e â&#x20AC;&#x201C; V torek 80 otrok potuje v Savudrijo Velenje, 9. julija â&#x20AC;&#x201C; V petek popoldne so se po desetdnevnem letovanju v PoreÄ?u v Velenje vrnili otroci iz Ĺ aleĹĄke doline in njihovi spremljevalci. Celih 10 dni jim je bilo zelo vroÄ?e, k sreÄ?i pa je bilo morje kljub 28 stopinjam Celzija ĹĄe vedno osveĹžujoÄ?e. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je v prvi izmeni zdravstvene kolonije priÄ?arala nasmehe na obrazih 75 predĹĄolskih otrok in ĹĄolarjev iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Za njihovo dobro poÄ?utje in varnost je skrbelo 11 vzgojiteljev in plavalni uÄ?itelj Gorazd, ki je v Ä?asu letovanja poskrbel, da je kar 15 od 16 neplavalcev splavalo. Tudi letos je bilo zanimanje za letovanje ob morju veliko, sploh za poreĹĄko izmeno, ki je bila polno zasedena Ĺže v zaÄ?etku maja. Ĺ tevilni otroci iz Ĺ aleĹĄke doline se v kolonijo vraÄ?ajo vsako leto, saj so v njej naĹĄli poletne prijatelje, s katerimi se imajo res lepo. Zato si sploh ne znajo predstavljati poletnih poÄ?itnic brez letovanja ob morju. ÂťNa MZPM Velenje smo veseli, ker med letovanjem nihÄ?e ni imel resnejĹĄih zdravstvenih teĹžav in nobene poĹĄkodbe, sploh, ker smo na letovanje peljali tudi otroke z dokaj resnimi zdravstvenimi diagnozami. Domov so se vsi vrnili zdravi, polni lepih spominov. Stkali so ĹĄtevilna nova prijateljstva, tudi z vrstniki iz Maribora, ki so v letoviĹĄÄ?u VIRC letovali skupaj z njimi. Dnevi in veÄ?eri, polni razliÄ?nih dogodkov, pa so bili kar prekratki. Tako vroÄ?e kot letos nam je bilo doslej v PoreÄ?u, kjer vedno letujemo takoj ob zaÄ?etku poletnih poÄ?itnic, le redko. Vseh deset dni smo imeli temperature nad 30 stopinj Celzija, zato brez sonÄ?ne kreme, pokrival in veliko vode ni ĹĄlo,ÂŤ je poveda-

la sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel, ki je prvih pet dni letovanja preĹživela z velenjsko ekipo v PoreÄ?u. ÂťDnevno smo se morali prilagajati vroÄ?ini, a nismo iz programa Ä?rtali prav niÄ?esar. Najstniki so morda prve dni ĹĄe pogreĹĄali mobilne telefone, saj naĹĄi otroci deset dni preĹživijo brez vse sodobne tehnologije. Zadnje dni pa so se Ĺže navadili, da jih nimajo. So se pa zato veÄ? druĹžili in pogovarjali s sovrstniki,ÂŤ ĹĄe izvemo. Nove prijatelje in poletne spomine bodo zagotovo pridobili tudi tisti ĹĄolski otroci iz doline, ki se v kolonijo v Savudrijo odpravljajo v torek. Skupina otrok bo ĹĄe veÄ?ja, v njej bo namreÄ? kar 80 otrok iz doline. Spremljalo jih bo 11 vzgojiteljev in plavalna uÄ?iteljica. V obeh izmenah je kar nekaj otrok, ki bodo letos morje videli prviÄ?. V teh dneh v Vili RoĹžle Ĺže teÄ?ejo priprave na letovanje v Savudriji, vzgojitelji pripravljajo popoldanske ustvarjalne delavnice in pestre veÄ?erne programe, ki so vsak veÄ?er tematsko drugaÄ?e obarvani. Tudi letos bodo letovanje popestrili z izleti, ĹĄportnimi animacijami, starejĹĄi bodo obiskali disko, vsi pa bodo lahko doĹživeli tudi noÄ?no kopanje. V Savudriji se bodo otroci iz Ĺ aleĹĄke doline druĹžili z vrstniki iz Ljubljane, nekaj aktivnosti bodo pripravljali skupaj. Vsi pa gredo na letovanje ne le zato, da bodo bolj zdravi, ampak tudi zato, da bodo poÄ?itnice kratkoÄ?asne, spomini nanje pa Ä?im lepĹĄi. Kar 47 otrokom iz doline so letos donatorji omogoÄ?ili, da bodo brezplaÄ?no videli in doĹživeli morje, kar je veÄ? kot pohvalno. ÂťV imenu otrok in druĹžin, ki si poÄ?itnic ob morju ne morejo privoĹĄÄ?iti, se jim iskreno zahvađ&#x;&#x201D;˛ ljujemo,ÂŤ ĹĄe poudarjajo na MZPM Velenje.

Letos je bilo v PoreÄ?u zelo vroÄ?e. Zato so otroci veliko Ä?asa preĹživeli v vodi in senci. VeÄ?ina od skupaj 16 neplavalcev je splavala, na kar je bil plavalni uÄ?itelj Gorazd upraviÄ?eno ponosen. Vzgojitelji so poskrbeli, da jim prav nikoli ni bilo dolg Ä?as. Tudi VeÄ?erni programi so bili zelo raznoliki; med drugim so imeli tudi 'kokice in sladkorna pena party'.

Poletje je Ä?as za polnjenje shramb z zeliĹĄÄ?i Plavi Jadran Katera zeliĹĄÄ?a nabirati v tem Ä?asu, kako jih uporabljati in skladiĹĄÄ?iti Tina Felicijan

Ä&#x152;lani DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje Ĺže dobrih dvajset let gojijo in nabirajo zdravilne rastline, jih suĹĄijo za Ä?aje, predelujejo v naravno kozmetiko, izvleÄ?ke, svetujejo o uporabi zdravilnih zeliĹĄÄ? in z raznimi aktivnostmi izobraĹžujejo ljudi o njihovih uÄ?inkih. Ponosni so na zeliĹĄÄ?ni vrt v sklopu eko muzeja Grilova domaÄ?ija, ki ga veĹĄÄ?e negujejo. Njihovo poslanstvo je ĹĄirjenje strokovnega znanja in kodeksa o nabiranju in zaĹĄÄ?iti zdravilnih rastlin. Zato je predsednik DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje Zvonko Skrt pripravil nekaj sezonskih nasvetov.

Kaj nabirati poleti?

Materino duĹĄico, timijan, ĹĄetraj, Ä?rno kumino, meliso citronko, razne mete, ameriĹĄki slamnik, repit, veliki oman, konopljo, smilj, ognjiÄ?, naĹĄteje zeliĹĄÄ?ar. ÂťTe zdravilne rastline so na vrtovih najbolj pogoste in tradicionalne. Na travnikih najdemo tudi Ä?rno in belo deteljo, rumeno in belo lakoto, navadni potroĹĄnik, ki so ga vÄ?asih uporabljali kot kavni nadomestek, cvetove robide, maline, jagode, borovnice, ki so odliÄ?en diuretik, regrat, ki ga lahko uĹživamo celo leto.ÂŤ Na domaÄ?em vrtu lahko rastlino v celoti oberemo. Divje travniĹĄke rastline pa lahko oberemo le eno tretjino.

Kdaj nabirati?

Vsaj dva dni po deĹžju, svetuje sogovornik. Najbolje dopoldne, a ko se rosa Ĺže posuĹĄi in pridejo na paĹĄo Ä?ebele. Zdravilne rastline se nabirajo nekaj dni po

ZeliĹĄÄ?ar Zvonko Skrt opozarja: zdravilne rastline ne zdravijo, ampak pomagajo lajĹĄati nekatere tegobe ali pa jih pomagajo prepreÄ?evati. So dopolnilna hrana, ne zdravila, pravi. Smiselno jih je uporabljati preventivno. ÂťZdravo prehranjevanje pomeni tudi vsakodnevno uĹživanje zdravilnih rastlin v primernih koliÄ?inah. Tako ves Ä?as krepimo imunski sistem. Za zdravje pa je pomemben celostno zdrav naÄ?in Ĺživljenja s Ä?im manj stresa in Ä?im veÄ? zadovoljstva,ÂŤ svetuje. zaÄ?etku cvetenja. ÂťTakrat imajo najveÄ? eteriÄ?nega olja in koristnih snovi,ÂŤ pojasnjuje.

Kako shranjevati?

Nabrane rastline je potrebno oÄ?istiti osuĹĄenih, orumenelih, rjavih delov in primesi, ki lahko pokvarijo pridelek. SuĹĄimo jih v zraÄ?nih zabojÄ?kih na temperaturi do 30 stopinj in v senci. Poskrbimo, da ne pridejo v stik s smetmi ali mrÄ?esom. Suhe so, ko med prsti zaĹĄelestijo in se zlahka

Bujen zeliĹĄÄ?ni vrt na Grilovi domaÄ?iji

drobijo. Ä&#x152;e hranimo ĹĄe vlaĹžne, bodo splesnele. ÂťÄ&#x152;e je v zraku veliko vlage, lahko zeliĹĄÄ?a pred skladiĹĄÄ?enjem ĹĄe za kratek Ä?as suĹĄimo na suĹĄilnem aparatu, a le na temperaturi do 35 stopinj,ÂŤ pravi in svetuje shranjevanje v steklenih in dobro zaprtih posodah. Vsako rastlino hranimo posebej. Na posodo zapiĹĄemo ime in datum hrambe. Postavimo jih v temno in suho omaro. Ko si pripravljamo Ä?aj, vsako sestavino posebej tehtamo, jih nato zmeĹĄamo in prav tako spravimo v tesno zaprto posodo. Za Ä?aje, zeliĹĄÄ?ne soli in podobno so primerne tudi posebne plastificirane vreÄ?ke, ki ne prepuĹĄÄ?ajo vlage v vreÄ?ko, omogoÄ?ajo pa odvajanje vlage. Zaloge je najbolje pođ&#x;&#x201D;˛ rabiti do naslednje sezone.

ZeliĹĄÄ?ni Ä?aj za dobro jutro Bezgov cvet, plahtica, lipov cvet, origano, poprova meta, zlata rozga.

ZeliĹĄÄ?ni ĹĄopek za zelenjavno zaÄ?imbo Origano, timijan, peterĹĄilj, Ĺžajbelj, zelena, luĹĄtrek, roĹžmarin, majaron, ĹĄetraj.

OgnjiÄ?evo mazilo Olivno olje (v katerem smo vsaj pet tednov namakali suhe ognjiÄ?eve cvetove in pridobili macerat) (100 gramov), Ä?ebelji vosek (15 gramov), E vitamin (4 kapljice), eteriÄ?no olje roĹžnega lesa (10 kapljic).

je ĹĄe vedno zakon Ĺ aleÄ?ani ĹĄe vedno najraje dopustujejo na jadranski obali, vse bolj mamljivi pa postajajo grĹĄki otoki Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; PoÄ?itnice so tukaj! Obdobje, o katerem smo razmiĹĄljali Ĺže nekaj mesecev prej, naÄ?rtovali, kje jih bomo preĹživeli in zanje dajali na stran. Ko smo doÄ?akali ĹĄe regres, pa ĹĄli v akcijo. Eni sami, eni s pomoÄ?jo turistiÄ?nih agencij. V nekaj tistih, ki imajo poslovalnice na obmoÄ?ju Velenja, smo v zaÄ?etku tedna povpraĹĄali, katere so tiste destinacije, ki so prebivalcem Ĺ aleĹĄke doline letos najbolj ljube. Nekatere na lestvicah priljubljenosti kraljujejo Ĺže leta, nekatere privabljajo v zadnjem Ä?asu, v nekatere se dopustniki spet vraÄ?ajo, nekatere pa â&#x20AC;&#x201C; letos predvsem zaradi cen â&#x20AC;&#x201C; tudi zavraÄ?ajo. Anja HanĹžekoviÄ? iz TuristiÄ?ne agencije Palma je povedala, da bo letos veliko njihovih gostov poÄ?itnice preĹživljalo na grĹĄkih otokih. ÂťDruĹžine imajo zelo rade tudi TurÄ?ijo, hrvaĹĄka obala pa je tako ali tako stalnica vseh poletnih letovanj,ÂŤ pravi. Veliko je to poletje zanimanja za kriĹžarjenje po Sredozemlju, vsako leto veÄ? pa se jih odloÄ?a za potovanja, pri katerih med najbolj priljubljenimi destinacijami prednjaÄ?ijo Irska, Ĺ kotska, Skandinavija in Baltske drĹžave. Darja Ĺ˝olgar Cankar iz Agencije Manager je povedala, da se pri njih daleÄ? najbolj ĹĄe vedno prodaja HrvaĹĄka. ÂťZaradi bliĹžine pa predvsem Istra, Kvarner in Severna Dalmacija. Med priljubljene destinacije se znova vraÄ?a Egipt, Ä?eprav so poletja tam zelo vroÄ?a. PoÄ?itnikarji imajo radi tudi GrÄ?ijo in TurÄ?ijo. Manj pa je letos

zanimanja za Tunizijo, Ciper in Ĺ panijo,ÂŤ pravi. Stalnica v njihovi ponudbi vse leto je Ĺ rilanka, kjer ima agencija svojo poÄ?itniĹĄko hiĹĄo. Zelo veseli so, da se gostje po velikonoÄ?nih teroristiÄ?nih napadih, ki so prizadeli to azijsko deĹželo, tja spet vraÄ?ajo. ÂťIn kar je ĹĄe bolj pomembno, zadovoljni vraÄ?ajo,ÂŤ pravi. Meta Ĺ oster iz Agencije SonÄ?ek pa pravi, da je letos veliko zanimanja za letovanja z avtobusnimi prevozi v Neum, OmiĹĄ in Ugljan ter z lastnim prevozom po vsem Kvarnerju. ÂťNa obmoÄ?ju Mediterana je letos na prvem mestu Egipt, sledita GrÄ?ija in Ĺ panija. Precej zanimanja je tudi za kriĹžarjenja po Sredozemlju. To, da so poÄ?itnikarji vsak dan v drugem kraju, ima poseben Ä?ar. Veliko zanimanja je tudi za bolj oddaljena kriĹžarjenja, ki se v tem Ä?asu zelo dobro prodajajo Ĺže za december, denimo Karibe, ZdruĹžene arabske emirate, Tajsko z Malezijo.ÂŤ Milena Ĺ kafar iz TuristiÄ?ne agencije je povedala, da je letos pri njih pravi poÄ?itniĹĄki hit GrÄ?ija. ÂťPredvsem veÄ?ji otoki - Rodos, Kreta, Kefalonija, Zakintos, Santorini ...ÂŤ Meni, da je tako predvsem zaradi varnosti. Med najbolj priljubljenimi destinacijami prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline pa tudi to poletje ostaja HrvaĹĄka, in to navkljub precej visokim cenam. ÂťMorda je na Jadranu zaradi cen malo manj zanimanja za Istro in bolj oddaljene jadranske otoke, ker so cene trajektnih prevozov do njih zelo visoke. Sicer pa HrvaĹĄka, ja.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛