27 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (17/31 °C) sonÄ?no, v soboto (14/25 °C) oblaÄ?no, moĹžne plohe.

V nedeljo (12/23 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 9. julija 2020â€

ĹĄtevilka 27 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Virus odpljusknil tudi prireditve na Velenjski plaĹži

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Korona je, korone ni Tina Felicijan

Velenje – Vse do zaÄ?etka tega tedna so na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mestni obÄ?ini Velenje upali, da bodo lahko pripravili tradicionalno, zelo priljubljeno prireditev Pljusk na Velenjski plaĹži, a so jo zaradi slabĹĄanja epidemioloĹĄkega

stanja v drĹžavi odpovedali, prav tako pa so odpovedali ĹĄe nekatere druge naÄ?rtovane prireditve za prihodnje tedne. Upajo, da bo avgusta bolje in da bodo lahko poskrbeli za kakĹĄno popestritev.

Je pa v teh vroÄ?ih poletnih dneh Velenj-

ska plaĹža odliÄ?no obiskana, obiskovalci prihajajo od blizu in od daleÄ?, upravljavci pa seveda bdijo nad uresniÄ?evanjem sprejetih ukrepov, med katerimi je zapovedana tudi varnostna razdalja tako na đ&#x;”˛ mz plaĹži kot v vodi.â€

Hisense Gorenje zaÄ?el postopke za tovarno televizorjev Na Mestni obÄ?ini Velenje pozdravljajo odloÄ?itev vodstva Hisense Gorenje, ki je zaÄ?elo izvajati postopke za vzpostavitev proizvodnje televizorjev na lokaciji v Velenju. ÂťTo je do-

volj dober signal, da Ĺželijo ostati v tukajĹĄnjem okolju in da bodo nadomeĹĄÄ?ena delovna mesta, ki jih bodo s trenutno naÄ?rtovanim prestrukturiranjem izgubili. Ĺ e vedno upa-

mo in si na vse naÄ?ine prizadevamo, da bi bilo teh Ä?im manj,ÂŤ pravi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. đ&#x;”˛

Dijaki Ä?istijo Velenje

vsak dan

ObÄ?ina prejela 240 proĹĄenj, na poÄ?itniĹĄko delo so jih razvrstili 170, drugi so na Ä?akanju Velenje, 29. junija – V Mestni obÄ?ini Velenje si s ĹĄtevilnimi aktivnostmi in Ä?istilnimi akcijami vse leto prizadevajo, da bi bilo mesto Ä?isto in urejeno. Ena od takĹĄnih aktivnosti je tudi izvedba vsakoletnega projekta poÄ?itniĹĄkega dela dijakov ÄŒisto moje Velenje.

Za sodelovanje v projektu so prejeli 240 proĹĄenj, 170 mladih pa so, kot so sporoÄ?ili iz Mestne obÄ?ine Velenje, razporedili v devet tedenskih terminov v Ä?asu med 29. junijem in 28. avgustom.

Ostali so v Ä?akalni vrsti, Ä?e bi priĹĄlo do kakĹĄne odpovedi. PoÄ?itniĹĄko delo bo plaÄ?ano 5,5 evra na uro (bruto znesek), posameznik pa lahko opravi najveÄ? 38 ur oziroma 5 delovnih dni.

Temeljni cilji projekta ÄŒisto moje Velenje so skrb za urejeno in Ä?isto okolje, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja,

mz

Kot reÄ?eno – korona doba je enkratna priloĹžnost za opazovanje odziva oblasti, stroke, gospodarstva ali posameznikov na nenadne krizne razmere, za katere nismo imeli vnaprej pripravljenih protokolov, smo jih pa morali hitro razviti. Pri tem smo se malo zgledovali po tujih, ĹĄe ne nujno dobrih praksah, nekatere pa smo si izmislili sami. OdloÄ?itve, kaj storiti, da bi prepreÄ?ili katastrofalno preobremenjenost zdravstvenega sistema, hkrati pa omogoÄ?ili normalno Ĺživljenje, so zahtevne. Verjetno tudi zaradi obilice informacij razliÄ?nih virov iz vseh koncev sveta, ki ĹĄe zdaleÄ? niso enotne. Da tistih, ki zagovarjajo tezo, da je vse skupaj mojstrsko naÄ?rtovana globalna farsa, sploh ne omenjam. Morda prav zato ni zanesljivega mnenja, kako ravnati. Se zapreti in upati, da bo virus kar izginil, oziroma Ä?akati na po hitrem postopku razvito cepivo in upati, da bo varno? ZaĹĄÄ?ititi najbolj ranljive, sploĹĄni del populacije pa prekuĹžiti? Ĺ˝iveti kot obiÄ?ajno ali nositi maske in se izogibati gneÄ?i?

Recimo, da se je dvomeseÄ?na stroga distanca obrestovala tako, da smo prvi val epidemije lahko obvladali, vendar smo morali Ĺžrtvovati gospodarstvo. Ker si takĹĄne kupÄ?ije ne moremo veÄ? privoĹĄÄ?iti, so ukrepi za zajezitev drugega vala bistveno bolj ohlapni, Ä?eprav so priporoÄ?ila vseskozi jasna: izolirajte se, Ä?e ste bolni ali v stiku z okuĹženo osebo, izogibajte se mnoĹžicam in neposrednemu stiku, ne potujte po nepotrebnem, nosite maske, umivajte si roke ‌ LogiÄ?no. Je po temtakem logiÄ?no po vsej sili izvajati aktivnosti, ki pritegnejo veliko ljudi? Je logiÄ?no, da na (kulinariÄ?ni) trĹžnici niti ponudniki ne nosijo mask, kaj ĹĄele obiskovalci? Ali da se drenjamo na plaĹži? Ker nimajo vsi iste logike, da se bodo izpostavili tveganju le, Ä?e s tem ne bodo izpostavili tudi drugih, najbrĹž ni.

V prvem valu smo besneli in se enaÄ?ili z ovcami, ker smo pridno delali vse, kar so nam naroÄ?ili. Takoj po preklicu epidemije smo opustili preventivne navade, kot da je korona vÄ?eraj bila, danes pa je veÄ? ni, ter se tudi zaradi tega naslavljali z ovcami. Kaj je prav, pa ne bomo vedeli, niti ko bomo preĹĄteli Ä?redo, ki se bo verjetno ĹĄe vedno kregala, ali maske pomagajo ali vse ĹĄe poslabĹĄajo, ali nam jih vsiljujejo, da bi nas zaĹĄÄ?itili ali nam jih prodali, kdo je naiven in kdo sebiÄ?en, kdo paniÄ?en in kdo zdravorazumski.

Hm, kako Ĺže gre tisti pregovor, kjer se prepirata dva ...

Joga v grajskem parku Prenovljen grajski park ni zanimiv le zaradi lepe okolice, ampak vabi tudi z vsebinami. Sodelavci Muzeja Velenje so namreÄ? iznajdljivo izkoristili priloĹžnosti, ki jih sedaj ponuja okolica Velenjskega gradu in pripravili razliÄ?ne aktivnosti za odrasle

Prva skupina je delo zaÄ?ela 29. junija.

sklepanje novih prijateljskih vezi, finanÄ?na pomoÄ? mladim oziroma njihovim druĹžinam, krepitev zavesti o pomenu zdravega in

đ&#x;”˛

Ä?istega bivalnega okolja ter pozitiven odnos do urbane opreme. đ&#x;”˛

mkp

in otroke. Med letoĹĄnjimi novostmi je tudi joga v grajskem parku, ki je brezplaÄ?na in oÄ?itno zanimiva vse veÄ? udeleĹžencem. VeÄ? na strani 21. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Prenova Starega Velenja se nadaljuje

LOKALNE novice

Naziva ÄŒastni obÄ?an letos ne bodo podelili Ĺ oĹĄtanj, 29. junija – Komisija za priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za zbiraje predlogov za podelitev priznanj ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v letu 2020. Na osnovi odloka o priznanjih bo letos podelila najveÄ? tri Priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in najveÄ? tri Plakete ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, naziva Ä?astni obÄ?an pa ne bo podelila.

Predloge lahko podajo obÄ?ani in zdruĹženja obÄ?anov iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, zavodi, politiÄ?ne stranke, gospodarske druĹžbe in druge pravne osebe s sedeĹžem ali organizacijsko enoto v lokalni skupnosti ter subjekti lokalne skupnosti najpozneje do 24. avgusta.

Priznanja bodo podelili na sveÄ?ani seji ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. septembru. đ&#x;”˛

mkp

Zavod za zaposlovanje ima novo direktorico Velenje – 1. julija je mesto direktorice ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje prevzela Blanka PeÄ?nik ÄŒrnko. Na tem mestu je zamenjala NataĹĄo DeteÄ?nik.

PeÄ?nik ÄŒrnkova se je prijavila na razpis, ki ga je Zavod objavil za ĹĄest obmoÄ?nih sluĹžb, med njimi tudi velenjsko. Ves Ä?as delovne kariere, 22 let, je zaposlena v ObmoÄ?ni sluĹžbi, krajĹĄi Ä?as leta 2008 pa jo je tudi vodila. đ&#x;”˛

Velenje – V Ä?etrtek, 9. julija, bodo na Mestni obÄ?ini Velenje pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili trenutne aktivnosti pri prenovi Starega Velenja. PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol bo podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Esotech Markom Ĺ kobernetom, izvajalcem gradbenih del za projekt CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra. Na novinarski konferenci bodo predstavili tudi trenutno situacijo prenove objekta Stari trg 11 (ÄŒuk). Celoten objekt bo po konÄ?ani gradnji namenjen novim podjetjem in obrtnikom za izvajanje razliÄ?nih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. Vrednost projekta je ocenjena na 1.559.397 evrov. Od tega je 986.936,12 evra iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 246.734,03 evra iz sredstev proraÄ?una Republike Slovenije, 325.726,85 evra bo financirano iz proraÄ?una obÄ?ine.

S podpisom pogodbe za izvedbo gradbenih del CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra s podjetjem Esotech pa bo obÄ?ina v prihodnjih tednih zaÄ?ela uresniÄ?evati tudi ta projekt. Vrednost pogodbe znaĹĄa 2.616.221,88 evra. Z obnovo starotrĹĄkega jedra Ĺželijo pridobiti nove

Foto Mitja ÄŒretnik

poslovne povrĹĄine za umetnike in kreativce.

Predvideno je ruĹĄenje dotrajanega objekta Stara pekarna in na tem mestu ureditev trga.

Namen naloĹžbe je vraÄ?anje prebivalcev v stari mestni del, oĹživitev starega mestnega jedra in ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine. Celotna vrednost projekta, z ureditvijo infrastrukture je ocenjena na 2.928.441,29 evra. Financiranje

Ĺ kale – Krajani Ĺ kal so si dolgo Ĺželeli posodobitve ceste SmreÄ?nik–PodurĹĄen, ki je v zelo slabem stanju. ÄŒeprav je kazalo, da je letos ne bodo doÄ?akali, je Mestna obÄ?ina Velenje vendarle naĹĄla sredstva zanjo in dela so prejĹĄnji Ä?etrtek Ĺže stekla, sklenili pa naj bi jih 24. julija. Bo pa zaradi tega cesta popolnoma zaprta.

SoÄ?asno bodo na tem obmoÄ?ju obnovili tudi vodovod. đ&#x;”˛

MoĹžnost poviĹĄanih koncentracij ozona v zraku Na Mestni obÄ?ini Velenje redno spremljajo onesnaĹževanje ozraÄ?ja, prav tako pa tudi poveÄ?ane koncentracije ozona, ki so pogosto prisotne v poletnem Ä?asu, so ĹĄkodljive za Ĺživali in rastline ter negativno vplivajo na zdravje ljudi.

Visoke koncentracije se pojavljajo v vroÄ?ih poletnih dneh z moÄ?nim sonÄ?nim sevanjem v opoldanskem in popoldanskem Ä?asu ob ja-

đ&#x;”˛

mz

snem vremenu. Za obÄ?utljivejĹĄe skupine ljudi (otroci, bolniki z boleznimi dihal in krvnega obtoka) je priporoÄ?ljivo, da v takĹĄnih dneh ostajajo v zaprtih prostorih. Ob zmernem do moÄ?nem severnem ali vzhodnem vetru so koncentracije niĹžje.

K zniĹževanju nevarnosti prekomernih koncentracij ozona v zraku lahko prispevamo

vsi! Vozila na motorni pogon so pomemben vir onesnaĹževanja zraka. Z njihovo manjĹĄo uporabo lahko vsakdo prispeva k manjĹĄi onesnaĹženosti zraka. Zato priporoÄ?ajo, da v toplih in jasnih poletnih dneh uporabljate za prevozno sredstvo kolo, v Velenju pa tudi brezplaÄ?no uporabo mestnega potniĹĄkega prometa Lokalc in brezplaÄ?no izposojo koles BICY. đ&#x;”˛

mz

mz

Obnova PreĹĄernove ceste bo zakljuÄ?ena avgusta

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Velenje – Junija je zaÄ?ela Mestna obÄ?ina Velenje obnavljati odsek PreĹĄernove ceste v Velenju od okrepÄ?evalnice Mladost do odcepa za Jenkovo cesto. SoÄ?asno gradijo tudi meteorni

Ĺ˝ivljenje nam ĹĄe ne puĹĄÄ?a normalnosti Ne eden, kar dva? – Zlata ÂťdestinacijaÂŤ Priznanja in nagrade – Leto J. Ipavca

Hkrati s prenovo ceste gradijo tudi meteorni kanal in menjavajo toplovodne kinete.

kanal in menjavajo toplovodne kinete, kar bo gradnjo nekoliko podaljĹĄalo, a vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik zagotavlja, da bo zakljuÄ?ena najkasneje do konca avgusta.

Sicer pa so z zaÄ?asno prometno ureditvijo omogoÄ?ili stanovalcem in zaposlenim prihod do objektov, kjer Ĺživijo oziroma delajo. Obvozi za peĹĄce so urejeni po obstojeÄ?ih peĹĄpoteh v okolici obmoÄ?ja gradnje. đ&#x;”˛

mz

Najave za prevoz s Kameratom Velenje – Priljubljen prevoz s Kameratom bo do 17. julija, moĹžno naroÄ?iti le ob delavnikih in v dopoldanskem Ä?asu od 9. do 12. ure. Prijave bodo sprejemali na telefonski ĹĄtevilki 080 15 70.

Prevoze izvajajo prav tako ob delavnikih med 7.30 in 15.30 na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline (zdravstveni dom, pokopaliĹĄÄ?e, lekarna, banka, trgovina, BolniĹĄnica TopolĹĄica ipd.). đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

se deli na lastna sredstva Mestne obÄ?ine Velenje v viĹĄini 1.402.953,29 evra in nepovratna sredstva kohezijske politike v viĹĄini 1.525.488 evrov, od tega znaĹĄajo namenska sredstva EU za kohezijsko politiko 1.220.390,40 evra in slovenska udeleĹžba za sofinanciranje kohezijske politike 305.097,60 evra.

mkp

Posodabljati so zaÄ?eli cesto SmreÄ?nik– PodurĹĄen v Ĺ kalah

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

9. julija 2020

mz

Ne vem, kako bi napisal, da bi bilo bolj prav: da je sedanje vreme nestanovitno, kot je politika?! Ali, da je naĹĄa sedanja politika nestanovitna kot letoĹĄnje vreme!? V enem primeru se bodo strinjali drugi, v drugem prvi. PrepriÄ?anje je paÄ? odvisno od strankarske orientacije. To se kaĹže tudi v sedanjih primerih ÂťzaĹĄÄ?itnihÂŤ hiĹĄnih preiskav ali pri upraviÄ?enosti odstopov notranjega ministra ali prvega policista. PrivrĹženci paÄ? vedno vidijo drugaÄ?e kot nasprotniki.

Ob tem bi lahko v tolaĹžbo tudi napisal, da to ni nikakrĹĄna naĹĄa sedanja ÂťspecialitetaÂŤ: tako je Ĺže bilo in tako je tudi drugod. ÄŒe je to sploh lahko kakĹĄna tolaĹžba! Zadnje preiskave niso potekale le v Ljubljani, posegle so tudi na naĹĄe obmoÄ?je. Domovanje gospodarskega ministra je namreÄ? v Imenem pri PodÄ?etrtku. Kljub obtoĹžbam je minister prepriÄ?an, da ne bo padel, saj ima dovolj trdno podporo. KaĹže celo, da bomo iz teh ÂťzapletovÂŤ z naĹĄega obmoÄ?ja lahko dobili ĹĄe enega ministra: po odstopu notranjega ministra AleĹĄa Hojsa nekateri na tem mestu ÂťvidijoÂŤ Vinka Gorenaka, ki je bil veÄ? let zaposlen tudi na policijski postaji Celje. Za uvod seveda ne smemo pozabiti na nesreÄ?ni korona virus. Ko smo Ĺže mislili, da smo ga ÂťdotolkliÂŤ, se uresniÄ?ujejo napovedi, da v poletnem Ä?asu ne bomo v valove skakali le ljudje, svoj drugi val naj bi zaplaval tudi KV. In sliĹĄimo: dokler ga bomo tako brezbriĹžno ÂťkronaliÂŤ, bomo ĹĄe kar ÂťkoronaliÂŤ. Posledice Ĺže obÄ?utimo.

Kozjanskega in Obsotelja pa zadnje dni vsi le niso povezovali z dogajanjem v zvezi z maskami in ventilatorji. ÂťDestinacijaÂŤ PodÄ?etrtek, ta zajema tudi obÄ?ini Bistrica ob Sotli in Kozje, je tudi letos odliÄ?no prestala presojo in zadrĹžala zlato destinacijo Zelene sheme slovenskega turizma. Presojo opravljajo vsaka tri leta, to obmoÄ?je treh obÄ?in pa se z zlatom ponaĹĄa Ĺže veÄ? let. Ta destinacija se je lani izkazala tudi v evropskem merilu, saj je postala zmagovalka tovrstnega evropskega izbora. Zmago so si prisluĹžili z odliÄ?no ponudbo storitev s podroÄ?ja zdravja in dobrega poÄ?utja. V RogaĹĄki Slatini pa se pripravljajo na obÄ?inski praznik; kako slavnostno ga bodo lahko

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

proslavili, ĹĄe ne vedo, znano pa je, kdo bo ob prazniku prejel priznanja. Podelili bodo plaketi in priznanja, naziv Ä?astnega obÄ?ana pa posthumno podelili dolgoletnemu tajniku obÄ?ine Marjanu ÄŒujeĹĄu.

LetoĹĄnje nagrajence so Ĺže potrdili tudi v obÄ?ini Ĺ˝alec. Grb ObÄ?ine bosta prejela DruĹĄtvo upokojencev Ĺ empeter in Magda JeĹžovnik iz Migojnic, plaketi ObÄ?ine pa Friderik Luskar iz Gotovelj in Angela Rebernik iz Ĺ˝alca. So pa v tem mestu Ĺže podelili priznanja inovatorjem Spodnje Savinjske doline za lansko leto. Podelitev zaradi znanih razmer ni bila tako mnoĹžiÄ?na in slovesna, vendar v zelo prijetnem okolju – v Fontani piv Zeleno zlato. Najbolj se je izkazal in osvojil prvo nagrado Igor Pece z navtiÄ?nim sidrom. V Celju pa so sklenili Ĺže 42. raziskovalno leto projekta Mladi za Celje. V tem projektu ne sodelujejo le celjske osnovne in srednje ĹĄole, ampak tudi ÂťpridruĹženeÂŤ osnovne ĹĄole. Ob devetih celjskih OĹ in sedmih srednjih je sodelovalo ĹĄe 7 osnovnih ĹĄol iz krajev zunaj mestne obÄ?ine. Tako je nastalo kar 120 novih raziskovalnih nalog. 61 nalog se je uvrstilo na drĹžavno sreÄ?anje. Sicer pa je v 42 letih delovanja tega projekta nastalo veÄ? kot 4200 raziskovalnih nalog. Precej od teh jih je bilo uresniÄ?enih tudi v praksi. ÄŒeprav marsikatero dejavnost v sedanjem Ä?asu kroji korona virus, bodo v Celju tudi to poletje pripravili brezplaÄ?ne kreativne poÄ?itnice za otroke. Ob sodelovanju veÄ? krajevnih skupnosti in obÄ?ine jih pripravlja celjski Mladinski center, letos se jim je pridruĹžilo ĹĄe obmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?ega kriĹža. Ustvarjalne delavnice, ĹĄportne in zabavne igre bodo potekale v ĹĄtirih mestnih krajevnih skupnostih.

V Šentjurju pa se Şe zdaj veselijo prihodnjega leta. Pa ne le zaradi upanja, da bo do tedaj KV vendarle Şe mimo, leta 2021 se veselijo zato, ker jim je vlada prisluhnila in bo to leto ‚leto Josipa Ipavca›.

Prihodnje leto bo stoletnica smrti tega skladatelja in zdravnika. Te obletnice ne bodo zaznamovali le v Ĺ entjurju, z ustreznimi prireditvami tudi drugod po Sloveniji.

Pa ĹĄe to: v Ä?asu, ko Celje cveti v roĹžicah, je mnoge presenetila vest, da so prodali Vrtnico. Res je steÄ?ajnemu upravitelju uspelo prodati kavarno s tem imenom, a z novim lastnikom naj bi cvetela naprej.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

9. julija 2020

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj zaÄ?ela postopke za soseĹžig SRF Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je 1. julija vloĹžilo na Agencijo za okolje in prostor poroÄ?ilo o presoji vplivov soseĹžiga goriva SRF na okolje in s tem zaÄ?elo tudi uradni postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja – Dosedanje ĹĄtudije so namreÄ? pokazale, da je soseĹžig tako ekoloĹĄko kot ekonomsko upraviÄ?en Mira ZakoĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 1. julija – Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je Ĺže pred Ä?asom obvestila javnost, da prouÄ?ujejo moĹžnost soseĹžiga goriva SRF, ki bo narejeno iz nenevarnih odpadkov. Kot so povedali na novinarski konferenci so dosedanje ĹĄtudije pokazale, da je projekt tako ekonomsko kot ekoloĹĄko upraviÄ?en. Zato so v sredo, 1. julija, Ĺže vloĹžili na Agencijo RS za okolje poroÄ?ilo o presoji vplivov soseĹžiga goriva SRF na okolje. S tem pa so tudi uradno zaÄ?eli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za soseĹžig tega goriva, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, ki bi jih kurili v ĹĄestem bloku TeĹĄa.

NaloĹžba v soseĹžig odpadkov naj bi stala med ĹĄest in 10 milijoni evrov. V elektrarni bi letno porabili do najveÄ? 160.000 ton goriva.

To gorivo bi v elektrarno predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan ĹĄest dni v tednu.

Rezultati presoje vplivov na okolje v prid naÄ?rtovanemu soseĹžigu v TEĹ

Po besedah generalnega direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj dr.

Viktorja VraÄ?arja je naÄ?rtovani projekt soseĹžiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj ne poslabĹĄuje trenutne okoljske slike Ĺ aleĹĄke doline. ÂťV poroÄ?ilu presoje vplivov na okolje so upoĹĄtevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo soseĹžiga goriva SRF nastali v Ä?asu prilagoditve TeĹĄa, tako v Ä?asu izvajanja soseĹžiga kot tudi ob prenehanju.

Vsi vplivi v Ä?asu obratovanja so ocenjeni kot nebistveni. Zaradi spodbudnih rezultatov doseda-

njih analize se je vodstvo TeĹĄa odloÄ?ilo za nadaljevanje postopkov,ÂŤ je povedal VraÄ?ar, ki je tudi potrdil, da so zato na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) Ĺže vloĹžili poroÄ?ilo o presoji vplivov na okolje, s Ä?imer se je tudi uradno zaÄ?el postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za soseĹžig v bloku 6.

Zagotovil je, da je v okviru uradnega postopka celotna dokumentacija, vkljuÄ?no z omenjenim poroÄ?ilom, v celoti dostopna vsej zainteresirani javnosti. ÂťGlede na to, da ima blok 6 nameĹĄÄ?ene najsodobnejĹĄe Ä?istilne naprave in filtre ter velja za eno najsodobnejĹĄih termoelektrarn v Evropi, smo ĹĄe toliko bolj prepriÄ?ani, da je soseĹžig v TeĹĄu smiseln,ÂŤ je ĹĄe poudaril generalni direktor Viktor VraÄ?ar.

zano s Premogovnikom Velenje.

Lignit namreÄ? ostaja primarni energent in brez njega soseĹžig ni moĹžen.

Gorivo bo iz slovenskih odpadkov

Direktor Termoelektrarne Mitja TaĹĄler je zagotovil, da bo nadomestno trdno gorivo SRF proizvedeno z izloÄ?itvijo kovin, drobljenjem in dehidracijo izbranih trdih nenevarnih odpadkov. ÂťGorivo SRF bi prevzemali zgolj

od slovenskih predelovalcev, ki bi zagotavljali predpisano kakovost goriva. Kontrola goriva bi potekala Ĺže pri dobaviteljih, seveda pa tudi v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj v okviru predvidene vhodne kontrole. S tem bi zagotavljali, da bi v TeĹĄu uporabljali zgolj SRF gorivo visoke kakovosti. Ob tem velja omeniti, da smo vseskozi transparentno komunicirali s predstavniki lokalne skupnosti in jih redno obveĹĄÄ?ali o vseh kljuÄ?nih korakih pri projektu.

To je spodbudilo odloÄ?itev za prouÄ?evanje moĹžnosti soseĹžiga samo v bloku 6. Skladno z naĹĄimi zavezami se bomo odzvali na vsa povabila lokalne skupnosti ter rezultate presoje vplivov na okolje predstavili tudi na sejah obÄ?inskih in mestnih svetov,ÂŤ je ĹĄe zagotovil na predstavitvi.

Meritve izvajajo in jih bodo tudi v prihodnje

Tudi Egon JuraÄ?, pooblaĹĄÄ?enec za okolje v TeĹĄu, je zagotovil, da ĹĄtudije kaĹžejo, da bi bile v primeru naÄ?rtovanega soseĹžiga emisije v okviru dovoljenih mejnih vrednosti. V skladu z zakonodajo se Ĺže sedaj nadzirajo dimni plini, ki zapuĹĄÄ?ajo elektrarno. Kontinuirano se izvajajo meritve SO2,

V TeĹĄu bi letno porabili najveÄ? do 160.000 ton SRF oziroma do najveÄ? 6 odstotkov masnega deleĹža k osnovnemu gorivu (lignitu). Za soseĹžig bi uporabili SRF kurilne vrednosti med 14 in 20 MJ/kg, kar ob omejenem masnem deleĹžu predstavlja do deset odstotkov energijske vrednosti glede na celotno energijsko vrednost lignita. Ker bi imelo zahtevano gorivo SRF primerjalno viĹĄjo kurilno vrednost glede na lignit (med 9 in 11 MJ/kg), bi z njegovim dodajanjem izboljĹĄali uÄ?inkovitost pridobivanja elektriÄ?ne energije in toplote za ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline. ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, bi lahko do soseĹžiga goriva SRF v Termoelektrarni priĹĄlo Ĺže leta 2022.

Poskusen soseĹžig pa je predviden Ĺže za konec prihodnjega leta. đ&#x;”˛

Viktor VraÄ?ar

Mitja TaĹĄler

Egon JuraÄ?

Ĺ aleĹĄko EKO gibanje zahteva dokumentacijo Ĺ˝e med novinarsko konferenco je Ĺ aleĹĄko EKO gibanje naslovilo na oba direktorja TEĹ vpraĹĄanje, kdaj bosta prebivalcem ĹĄoĹĄtanjske in sosednjih obÄ?in predstavila rezultate presoje vplivov na okolje. Vodstvo TeĹĄa so prosili tudi, naj jim posreduje poroÄ?ilo o presoji in ostalo dokumentacijo za pridobitev soglasij in dovoljenj za soseĹžig goriva SRF. Oba sta zagotovila, da so vsa gradiva na voljo zainteresirani javnosti.

Zahtevajo tudi udeleĹžbo pri reviziji dokumentacije

Ĺ aleĹĄko EKO gibanje se je obrnilo tudi na ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha, ki ga spraĹĄuje, kdaj bo obÄ?inski svet obravnaval celotno dokumentacijo, ki sluĹži v podporo soseĹžigu, zahtevajo pa tudi udeleĹžbo pri reviziji celotne dokumentacije. SpraĹĄujejo ga tudi, Ä?e je res Ĺže znan izvajalec revizije, ob

So si na kratko?

tem pa jih je tudi zanimalo, Ä?e drĹžijo informacije, da je ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj revizorja oziroma revizorko predlagal direktor TEĹ . Gospod Ĺžupan, priÄ?akujemo, da boste vi osebno in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odloÄ?itev o podpori soseĹžigu odpadkov v TEĹ sprejeli odgovorno in z zavestjo o dolgoroÄ?nih negativnih vplivih na zdravje prebivalcev, predvsem ranljivih skupin, na ponovno degradacijo naĹĄega okolja in prostora ter neperspektiven gospodarski razvoj, so ĹĄe zapisali v svojem pismu.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe ni prejela dokumentacije

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih se je takoj odzval in pojasnjuje, da ĹĄe niso prejeli nobene dokumentacije v zvezi s soseĹžigom, zato tudi ne more odgovoriti, kdaj jo bodo obravnavali na seji obÄ?inskega sveta, dodaja pa, da redne seje pred septembrom ne naÄ?rtuje-

Ĺ oĹĄtanj obravnaval celotno dokumentacijo, ki sluĹži v podporo soseĹžigu odpadkov v TEĹ ?

Šaleťko EKO gibanje je medijem posredovalo vpraťanja, ki jih je naslovilo na Şupana Šoťtanja Darka Meniha – Župan je medijem posredoval odgovore nanje

Ĺ˝upan: ÂťObÄ?ina ĹĄe ni prejela nobene dokumentacije, ki bi sluĹžila v podporo soseĹžigu odpadkov, in tako vam ne znam odgovoriti, kdaj se bo svet lahko seznanil s to dokumentacijo. Redne seje sveta pred septembrom ne naÄ?rtujemo.ÂŤ

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ EG: Zahtevamo, da Ĺ aleĹĄkemu EKO gibanju zagotovite udeleĹžbo pri reviziji celotne dokumentacije za potrebe soseĹžiga odpadkov, ki ste jo javno obljubili. Ali nam boste to omogoÄ?ili? Ĺ˝upan: ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Ĺželi strokovno in neodvisno revizijo ĹĄtudije izbranega revizorja in se v njegovo delo ne bo vme-

Ĺ oĹĄtanj, 1. julija – Ĺ aleĹĄko EKO gibanje je v sredo prejĹĄnji teden na Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha po e-poĹĄti naslovilo veÄ? vpraĹĄanj in zahtev, povezanih z oddajo vloge za okoljevarstveno dovoljenje. Konec tedna, v petek,

Dovoljena letna koliÄ?ina 160 tisoÄ? ton dodanega gradiva

SoseĹžig leta 2022

SoseĹžig zmanjĹĄuje vplive na okolje

PoroÄ?ilo vplivov na okolje potrjujejo napovedi, da naÄ?rtovani soseĹžig zmanjĹĄuje negativne vplive na okolje. To pomeni, da bi bilo v primerjavi s sedanjim stanjem predvsem manj izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Prav tako bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje znotraj okvirov dopustnih mejnih vrednosti. Emisije v primeru dodajanja nadomestnega trdnega goriva SRF k lignitu ne bi bile zgolj v skladu z mejnimi vrednostmi iz slovenskih zakonov in uredb, temveÄ? tudi v skladu z doloÄ?ili in mejnimi vrednostmi, ki so na ravni Evropske unije doloÄ?ene v BAT zakljuÄ?kih (tj. najboljĹĄe razpoloĹžljive tehnologije). Pri tem velja poudariti, da bi delovanje TeĹĄa tudi ob soseĹžigu ostalo ĹĄe naprej tesno pove-

NOX, CO, PM in obÄ?asne meritve Tl, Hg, PCDD/F ter predpisane vsote kovin. Zagotovil je, da bodo ĹĄe naprej zagotavljali redno izvajanje predpisanega monitoringa, skladnega s slovensko kot tudi z EU zakonodajo.

pa se je z odgovori na njihova vpraĹĄanja in zahteve oziroma kot piĹĄe Ĺžupan Âťanonimni dopis ĹĄtevilka?, z dne??ÂŤ javno odzval. VpraĹĄanja in odgovore objavljamo takĹĄne, kot smo jih prejeli (tudi) v uredniĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa. Ĺ EG: Zanima nas, kdaj bo svet ObÄ?ine

jo. V zvezi z revizijo pa pravi: ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Ĺželi strokovno in neodvisno revizijo ĹĄtudije izbranega revizorja in se v njegovo delo ne bo vmeĹĄavala.

Komu bo ĹĄtudija na razpolago, pa je odvisno od lastnika ĹĄtudije.ÂŤ K temu dodaja, da obÄ?ina revizorja ĹĄe ni izbrala, zagotavlja pa ĹĄe: ÂťOdloÄ?itve o podpori soseĹžigu ne bom sprejemal jaz kot Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ampak bo o tem odloÄ?il, Ä?e se bo za to odloÄ?il, svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Zahtevajo javne predstavitve za vso zainteresirano javnost

Po pooblastilu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a se je na generalnega direktorja HSE po novinarski konferenci v TEĹ obrnil tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki ga je ponovno spomnil, da priÄ?akujejo v tukajĹĄnjem okolju javne predstavitve

ĹĄavala. Komu bo ĹĄtudija na razpolago, pa je odvisno od lastnika ĹĄtudije.ÂŤ Ĺ EG: Izvajalec revizije naj bi bil Ĺže znan, zato nas zanima, Ä?e lahko to potrdite in uradno sporoÄ?ite ime in priimek oziroma firmo izdelovalca revizije celotne dokumentacije za podporo soseĹžigu. Ob tem nas zanima, ali drĹžijo informacije, da je ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj revizorja oziroma revizorko predlagal direktor TEĹ ? Ĺ˝upan: ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izvajalca revizije ĹĄe nima izbranega.ÂŤ Ĺ EG: Gospod Ĺžupan, priÄ?akujemo, da boste vi osebno in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odloÄ?itev o podpori soseĹžigu odpadkov v TEĹ sprejeli odgovorno in z zavestjo o dolgoroÄ?nih negativnih vplivih na zdravje prebivalcev,

o projektu za vso zainteresirano javnost. ÂťLe na osnovi tega bi lahko okrepili svoje sodelovanje in medsebojno zaupanje. Zato smo upraviÄ?eno priÄ?akovali, da nam boste celoten dokument, ki vsebuje podrobne rezultate vplivov na okolje, posredovali takoj, ko ga boste prejeli,ÂŤ je zapisal in dejstvo, da so ga prej predstavili na novinarski konferenci, ocenil za slabo prakso iz preteklosti. ÂťObÄ?utek, da nas Ĺželite s takĹĄno prakso stisniti v kot, je Ĺžal znova prisoten. Vsi se moramo zavedati, da obÄ?anke in obÄ?ani Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe niso podali soglasja k projektu, zagotovo pa mora biti njihovo mnenje odloÄ?ilno,ÂŤ je ĹĄe zapisal in izrazil priÄ?akovanja, da na javnih predstavitvah z vsem, kar se dogaja, seznanijo vso zainteresirano javnost, zaprosil pa je tudi za celotno dokumentacijo.

predvsem ranljivih skupin, na ponovno degradacijo naĹĄega okolja in prostora ter neperspektiven gospodarski razvoj. Ĺ˝upan: ÂťOdloÄ?itve o podpori soseĹžigu ne bom sprejemal jaz kot Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ampak bo o tem odloÄ?il, Ä?e se bo za to odloÄ?il, svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. S tem sem vas Ĺže seznanil v prejĹĄnjem dopisu.ÂŤ Ĺ EG: NaĹĄa vpraĹĄanja bomo javno objavili in posredovali medijem. V priÄ?akovanju, da bomo javnosti Ä?im prej lahko posredovali tudi vaĹĄe odgovore, vas lepo pozdravljamo! Ĺ˝upan: ÂťDa vam tega odgovora ne bo potrebno poĹĄiljati novinarjem, ga mi poĹĄiljamo vsem, ki jih imamo v naĹĄi adremi.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

9. julija 2020

Kmetijska zadruga z odliÄ?nimi zgodbami Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je lansko poslovno leto sklenila z dobrimi 100 tisoÄ? evri dobiÄ?ka – Program les in aktivnosti za pripojitev Gozdarske zadruge Vransko – Janez AnĹželak ostaja predsednik upravnega odbora zadruge Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 1. julija – Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina je Ĺže 45 let v sluĹžbi kmetov in tudi ostalih potroĹĄnikov. Slogan: ÂťKZĹ D z vami in za vasÂŤ med drugim potrjujemo z dobrimi poslovnimi rezultati, delamo odliÄ?ne zgodbe,ÂŤ je na obÄ?nem zboru Ä?lanov zadruge v dvorani ĹĄoĹĄtanjskega kulturnega doma med drugim menil njen direktor Ivan Drev.

preseÄ?i lanske poslovne rezultate in uspeti v novi zgodbi, ki so jo zaÄ?eli lani sredi lanskega decembra – odkupu lesa. Tega odkupujejo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke, Zgornje in Spodnje Savinjske doline. KoliÄ?inski kazalci so dobri, ne morejo pa biti zadovoljni z izkupiÄ?kom v Ä?asu korone. Obetajo si, da bo ta boljĹĄi tudi s pripojitvijo Gozdarske zadruge Vransko. Pobudo za to je dala slednja. Ĺ teje 80 Ä?lanov, ima tri zaposlene, ki so ugotovili, da so lahko skupaj na trgu moÄ?nejĹĄi.

UdeleĹženci obÄ?nega zboKljub epidemiji korona ra so glasovali za pripovirusa je zadruga v jitev in to morajo sedaj letoĹĄnjem Ä?etrtletju storiti ĹĄe Ä?lani vranske poslovala bolje kot lani. zadruge. ÄŒe se bo to zgodilo, bosta vodstvi obeh Konec maja je ustvarila zadrug najprej podpisali dobrih 229 tisoÄ? evrov pismo o nameri, nato pa nerevidiranega dobiÄ?ka izvedli potrebne postopali 73 % veÄ? kot leta 2019. ke. ÂťKlasiÄ?en odkup nameravamo nadgraditi ĹĄe z obdelavo in predelavo Dotaknil se je ĹĄe Ĺživinorejske raz- lesa. K sodelovanju smo Ĺže postave v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju, ki vabili TeĹĄ, kjer naj bi kurili odpaje bila Âťzanesljivo selekcijsko in dni material, podporo smo dobili organizacijsko odliÄ?en preseĹžek tudi pri vodstvu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ v slovenskem prostoru.ÂŤ je pojasnil Drev.

LetoĹĄnji obÄ?ni zbor je bil volilĹ˝elijo preseÄ?i lanske ni, saj je Ä?lanom v organih upraposlovne rezultate vljanja zadruge potekel mandat.

Na zadrugi, zagotavlja Ivan Predsednik njenega upravnega Drev, nadaljujejo aktivnosti, ki odbora ostaja naslednja ĹĄtiri leta bodo prispevale k temu, da bo Janez AnĹželak. đ&#x;”˛ ta postala ena vodilnih zadrug v drĹžavi. Med drugim Ĺželijo letos

â?ą

Z 10 % manj zaposlenimi boljĹĄa realizacija

Drev je dejal, da je bilo lansko zelo razgibano. Vodstvo, zaposleni na zadrugi ter Ä?lani njenih organov upravljanja so delo opravili zelo dobro, kar potrjuje ustvarjenih veÄ? kot 16,6 milijona evrov prihodkov in dobrih 102 tisoÄ? evrov dobiÄ?ka, ki ga bodo namenili za rezerve. Poleg prizadevanj biti Ä?im boljĹĄi servis kmetom in ostalim potroĹĄnikom je lansko leto zaznamovala tudi kadrovska politika. ÂťPrecej smo pomladili vodstveno ekipo in dobri letoĹĄnji rezultati so tudi posledica teh ukrepov. Mlada ekipa je dokazala, da Ä?e je dobro vodena, uspehi ne morejo manjkati.

Poleg omenjenega je Drev med

kako smo zadruĹžniki ter kmetje nemoÄ?ni pri nesmiselnem uvozu predvsem mesa, politika pa si zatiska oÄ?i.ÂŤ Lanska veÄ?ja zadruĹžna naloĹžba je bila poveÄ?anje in posodobitev hleva v Ĺ martnem ob Paki. Vredna je bila 377 tisoÄ? evrov. V delovni enoti Turn pa so lani vlagali v ureditev 3 hektarjev eko nasada jabolk v vrednosti 132 tisoÄ? evrov, 48 tisoÄ? evrov je pridobila zadruga nepovratnega denarja.

ObÄ?ni zbor so zaradi epidemije korona virusa izvedli dobra dva meseca kasneje in z zahtevanimi varnostnimi ukrepi.

rezulate, saj z 10 % manj zaposlenimi, ki so odĹĄli zaradi redne ali predÄ?aObetajo si, da bodo sne upokojitve, dosegarezultati ĹĄe boljĹĄi tudi s mo boljĹĄo realizacijo z pripojitvijo Gozdarske viĹĄjo dodano vrednostjo. zadruge Vransko.

In to kljub temu, da se je zadruga v kriznih Ä?asih odpovedala marĹžam pri pomembne odloÄ?itve uvrstil ĹĄe odkupu kmetijskih viĹĄkov.ÂŤ Dopregled poslovnih procesov in bri rezultati jih ne smejo uspavaoÄ?iĹĄÄ?enje dejavnosti, ki jim brez ti, je menil, saj lahko kmetijstvo dodane vrednosti vzamejo pre- in z njim povezane dejavnosti zaveÄ? Ä?asa. ÂťTudi ti ukrepi Ĺže dajejo radi politiÄ?nih razmer, naravnih

â?ą

nesreÄ? in drugih dejavnikov, na katere nimajo vpliva, hitro zaide v teĹžave. Izrazil je prepriÄ?anje, da Ä?lani in poslovni partnerji spremljajo urejeno in stabilno finanÄ?no disciplino ter da so ponosni, ker je zadruga vredna zaupanja. Zanemarljivo ni tudi to, da je odkupila vse trĹžne viĹĄke in jih plaÄ?ala na rok, Ä?eprav je sama imela daljĹĄe roke za prejem plaÄ?il. ÂťTudi pri odkupu je korona pokazala slabosti v slovenski predelovalni industriji in

Na stereotipe se ne ozirata Ob mednarodnem dnevu Ĺženskega podjetniĹĄtva smo mladi podjetnici, ki svoje ideje kalita tudi v razvojnih in spodbujevalnih programih SAĹ A Inkubatorja, povpraĹĄali, kako se poÄ?utita v poslovnem svetu, ki ĹĄe vedno velja za svet moĹĄkih Tina Felicijan

Tako v naravi kot v druĹžbi spol pomembno vpliva na naÄ?in Ĺživljenja. V veÄ?ini plemen in civilizacij so si moĹĄki in Ĺženske dodelili razliÄ?ne vloge in status. V obiÄ?ajno patriarhalnih druĹžbah so moĹĄki prevzemali fiziÄ?no zahtevnejĹĄe naloge, zato pa uĹživali veÄ?ji ugled in imeli doloÄ?ene privilegije. Ĺ e v sodobni druĹžbi, ko vsaj v teoriji prevladuje enakopravnost med spoloma, obstajajo stereotipna priÄ?akovanja od moĹĄkih in Ĺžensk, denimo tradicionalno moĹĄki in Ĺženski poklici, ĹĄporti ali hiĹĄna opravila. PodjetniĹĄtvo je ĹĄe danes stereotipno moĹĄka domena, na kar kaĹže (pozitivna) diskriminacija Ĺžensk v poslovnem svetu – bodisi Âťja, kako boĹĄ pa ti vodila svoje podjetje, Ä?e si Ĺženska,ÂŤ bodisi Âťneverjetno, Ä?eprav si Ĺženska vodiĹĄ svoje podjetje.ÂŤ

raki, s prodajo roÄ?no narejenega nakita na sejmih in v trgovinah, kasneje pa sem v okviru diplomske naloge oblikovala svoje modularno pohiĹĄtvo in se na koncu naĹĄla v grafiÄ?nem oblikovanju.ÂŤ Kot grafiÄ?na oblikovalka oblikuje grafike in oglase za druĹžbena omreĹžja, embalaĹže, izloĹžbe za trgovine, logotipe, celostne grafiÄ?ne podobe in podobno. ÂťTrenutno sem redno zaposlena pri izjemno uspeĹĄnem in hitro rastoÄ?em slovenskem podjetju LiÄ?ila.si. Da mi je to uspelo, so

Kako ju je Ĺživljenje zaneslo v podjetniĹĄtvo?

Želela sem delati po svojem urniku, sama naÄ?rtovati svoj Ä?as za delo in za druĹžino. Pred leti sem se ukvarjala z varstvom otrok na domu, a ko se je naĹĄa druĹžina poveÄ?ala, sem si ĹĄe vedno Ĺželela dela z otroki in zanje. Tako sva s kolegico Rebeko OÄ?ko zdruĹžili moÄ?i in znanja ter ustvarili kartice veĹĄÄ?in TAprava stvar,ÂŤ je povedala Ana BaliÄ?, kaj jo je motiviralo za podjetniĹĄtvo, Tamara SotoĹĄek pa: ÂťZelo hitro sem naĹĄla tisto nekaj, kar me veseli, in vedela sem, da Ĺželim kariero graditi v kreativnem sektorju, oblikovanju. ZaÄ?ela sem z malimi ko-

Ana BaliÄ?: ÂťNajveÄ?ji izziv mi predstavlja spoznavanje trga in njegovo delovanje.

O tem se uÄ?im vsak dan, sem odloÄ?ena in verjamem, da nama bo uspelo. BliĹžnji cilj TAprave stvari je v naslednjem letu prodreti na tuj trg, dolgoroÄ?ni cilj pa je starĹĄem pomagati pri vzgoji otroka v uspeĹĄnega in sreÄ?nega posameznika.ÂŤ

TAprava stvar so pripomoÄ?ek za starĹĄe pri vzgoji otrok. Pomagajo krepiti veĹĄÄ?ine in znanja, kot so iznajdljivost, samozavest, reĹĄevanje teĹžav in predvsem pozitiven pogled na svet. Kartice se uporabijo v igri, vsak komplet pa skriva skrbno preuÄ?eno tehniko za krepitev doloÄ?ene sposobnosti.ÂŤ

S stereotipi se ne obremenjujeta

Tudi poslovni svet je ĹĄe poln spolnih stereotipov, a vendarle jih premagujejo rezultati, ki so pomembnejĹĄi od predsodTamara SotoĹĄek: ÂťVseskozi stremim k temu, da kov. V svetu podjetniĹĄtva pri svojem delu uĹživam in da me izpopolnjuje. pa je ĹĄe veliko drugih, Tako se z izzivi laĹžje sooÄ?am, ker sledim veÄ?jih ovir, razmiĹĄlja tistemu, kar Ä?utim in v Ä?emer sem dobra – to je Tamara. ÂťVerjamem, da grafiÄ?no oblikovanje.ÂŤ je razlikovanj na osnovi spola pri mojem naÄ?inu dela manj kot v velikih podjetjih ali celo drĹžavnih ustanovah. V podjetniĹĄtvu ĹĄteje Ne verjameta, da ima kdo izkljuÄ?no konÄ?ni rezultat, tvoj odnos s v podjetniĹĄtvu prednosti partnerji in strankami. ÄŒe je tvoj produkt in odnos vĹĄeÄ?en, boĹĄ priporoÄ?an ali slabosti samo zaradi naprej, drugaÄ?e ne, ne glede na spol,ÂŤ spola. je prepriÄ?ana Tamara, Ana pa pravi: ÂťNikoli se nisem preveÄ? ukvarjala s tem, kateri stereotipi se drĹžijo moĹĄkih in Ĺženpomagale pretekle reference, ki postaja- sk v podjetniĹĄtvu. Mi je pa znano, da naj jo eno veÄ?jih meril tako pri zaposlova- bi bila obiÄ?ajno Ĺženska tista, ki naj bi jo nju kot pridobivanju novih poslov,ÂŤ je na njeni poslovni poti ovirala skrb za predstavila svoje storitve Tamara, Ana druĹžino. Mislim, da ta stereotip drĹži za pa opisala svoj produkt: ÂťKartice veĹĄÄ?in nekatere Ĺženske, za druge zopet ne. Od-

â?ą

visno je od vsakega posameznika – tako Ĺženske kot moĹĄkega, kako bo postavil svoje prioritete.ÂŤ Ne verjameta, da ima kdo v podjetniĹĄtvu prednosti ali slabosti samo zaradi spola. ÂťZagotovo pa je Ĺžensk v podjetniĹĄtvu manj in zaradi tega so morda na trenutke Ĺženske zgodbe bolj sliĹĄane in opaĹžene. Poleg tega na marketinĹĄkih in druĹžbenih kanalih opaĹžam, da so Ĺženske skupnosti zelo moÄ?ne. Influencerke, denimo, imajo na dekleta moÄ?an vpliv.

Morda bi lahko rekli, da Ĺženska Ĺžensko laĹžje dojema,ÂŤ pravi Tamara in dodaja,

â?ą

ÂťÄŒe je tvoj produkt in odnos vĹĄeÄ?en, boĹĄ priporoÄ?an naprej, drugaÄ?e ne, ne glede na spolÂŤ

da prednosti in slabosti v podjetniĹĄtvu izhajajo iz karakterja posameznika. ÂťSama imam poslovni stik tako z moĹĄkimi kot z Ĺženskami in ne opazim velike razlike. Od tipa Ä?loveka je odvisno, ali lahko dobro sodelujemo.ÂŤ Uspeh je najbolj odvisen od vrste posla, kljuÄ?na zanj pa sta odloÄ?nost in samozavest posameznika, pa razmiĹĄlja Ana, ki nikoli ni imela obÄ?utka, da je moĹĄki kolegi ali konkurenti ne bi resno jemali, ker je mlada poslovna Ĺženska. Kaj pa Tamara? ÂťSama zaenkrat nisem dobila tega obÄ?utka. Morda tudi zaradi segmenta, v katerem delujem. MoĹĄki radi zaupajo Ĺženskemu obÄ?utku za estetiko. V vsakem primeru pa so na koncu tvoje delo, kakovost in odnos s strankami tisto, kar goji zaupanje tako pri sodelavcih kot tudi pri strankahÂŤ. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

9. julija 2020

Zaostanek v proizvodnji bodo Praznik rudarjev letos skuĹĄali nadomestiti do konca leta drugaÄ?e Zahtevni montan-geoloĹĄki pogoji v jami Premogovnika Velenje se odraĹžajo tako v proizvodnji kot financah

Vabljeni k fotografiranju ob rudarskih ÂťcimprihÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Premogovnik se je v vsej svoji zgodovini, letos obeleĹžuje 145 let delovanja, spopadal z najrazliÄ?nejĹĄimi izzivi. NajveÄ?je jim ves Ä?as predstavljala narava.

Zadnji dve leti vladajo v jami zahtevni montan-geoloĹĄki pogoji. TeĹžave, ki jih povzroÄ?ajo, se odraĹžajo tako na proizvodnem kot finanÄ?nem podroÄ?ju. Zaradi oteĹženih pogojev so bile tudi priprave odkopov v zadnjih dveh letih dodatno oteĹžene in prihajalo je do zamikov njihovega zagona. TeĹžave s konca leta 2019 so se nadaljevale v leto 2020. Zaradi tega so v tem letu morali nekoliko zmanjĹĄati naÄ?rtovano proizvodnjo.

Iz prvih petih mesecev letoĹĄnjega leta imajo – pri Ĺže tako nekoliko zmanjĹĄanem proizvodnem naÄ?rtu, nakopali bodo 3.300.000 ton premoga – primanjkljaj v viĹĄini 180.000 ton.

PoslediÄ?no je negativno tudi trenutno obdobno poslovanje druĹžbe ter dodatno oteĹženo zagotavljanje tekoÄ?e likvidnosti. Zaostanek v proizvodnji bodo skuĹĄali v Ä?im veÄ?ji meri nadomestiti do konca leta, napoveduje ge-

neralni direktor Skupine Premogovnik Velenje dr. Janez RoĹĄer. ÂťV teku je priprava razliÄ?nih strategij delovanja Premogovnika, usmerjenih v povsem novi koncept odkopavanja, ki bo upoĹĄteval visoko stopnjo zanesljivosti doseganja proizvodnje,ÂŤ napoveduje.

V zvezi s prestrukturiranjem premogovnih regij pa pravi, da je v celotni skupini HSE pripravljen nabor veÄ? projektov, ki lahko bistveno prispevajo k nadaljnjemu uspeĹĄnemu razvoju

Ĺ aleĹĄke doline. ÂťV postopku priprave strategije bomo tudi v Premogovniku Velenje intenzivno sodelovali, saj smo si zadali cilj, da zagotovimo praviÄ?en, ekonomsko vzdrĹžen in socialno uravnoteĹžen prehod, ki bo prinesel rast, razvoj in vzpostavil nova delovna mesta, hkrati pa ohranil ustrezno raven zanesljivosti oskrbe z elektriÄ?no energijo v Sloveniji.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 3. julija – LetoĹĄnji praznik rudarjev je bil zaradi korona virusa ter z njim povezanih omejitev zbiranja ljudi na javnih krajih drugaÄ?en, kot smo ga vajeni. Tradicionalno prireditev, letos Ĺže 60.

Skok Ä?ez koĹžo, ki si jo ogleda veÄ?tisoÄ?glava mnoĹžica, je preloĹžil na jesenski Ä?as. Samo dvakrat se je v preteklosti zgodilo, da so ga morali prestaviti na pozneje – v Ä?asu osamosvojitvene vojne leta 1991 in zaradi stavke leta 2014.

Letos so 3. julij zaznamovali s kanonado, budnicami pihalnega orkestra in ÂťcimpramiÂŤ - lesenimi podboji, ki simbolizirajo rov. Postavili so jih v Ĺželji po obuditvi rudarske tradicije v Ĺ aleĹĄki dolini. V Velenju sta postavljeni dve, ena na Titovem trgu in ena v

Kljub epidemiji naÄ?rtujejo rast V Skupini Veplas Velenje v Ä?asu epidemije korona virusa niso beleĹžili izpada naroÄ?il, ampak teĹžave zaradi prekinitve nabavne verige – Oprema za avtodome ÂťprehitelaÂŤ program medicinskih kadi – ZaÄ?etek izgradnje tretje tovarne spomladi prihodnje leto Tatjana PodgorĹĄek

Skupina Veplas Velenje je lani naÄ?rtovala blizu 25 milijonov evrov prihodkov, obetavni programi so omogoÄ?ali pogumno zastavljene cilje za letos: 15-odstotno rast je predvidela uprava.

Jih bodo glede na posledice krize, ki jih je povzroÄ?ila epidemija korona virusa, dosegli?

Okvirni izpad prihodkov blizu milijon evrov

ÂťV letoĹĄnjih prvih mesecih smo zastavljenim ciljem povsem sledili, kriza pa nas je v teh prizadevanjih nekoliko ustavila. Junija so se razmere poÄ?asi uredile in kaĹže, da bomo do konca leta lahko nadomestili vrzel, nastalo marca, aprila ter delno tudi maja.

Zato vsemu navkljub ĹĄe vedno naÄ?rtujemo prihodke na ravni

preteklega leta. Se pa ob tem zavedamo, da so lahko rezultati ob morebitnem vnoviÄ?nem izbruhu epidemije slabĹĄi. Nestabilnim razmeram na trgu se prilagajamo sproti in sprejemamo za nas najboljĹĄe odloÄ?itve. Ostajamo optimisti,ÂŤ odgovarja izvrĹĄni direktor Skupine dr. Gregor Vedenik.

Sogovornik je povedal, da je korona kriza povzroÄ?ila skoraj dvomeseÄ?ni izpad proizvodnje.

Marca in aprila niso beleĹžili odpovedi naroÄ?il, so se pa pretrgali nabavni tokovi. Novim razmeram so se prilagodili najprej z izkoriĹĄÄ?anjem kolektivnega dopusta, ki so ga sicer naÄ?rtovali v drugi polovici julija in zaÄ?etku avgusta, v nadaljevanju pa prilagajali proizvodnjo oziroma Âťsmo v proizvodni proces vkljuÄ?evali delavce glede na potrebeÂŤ. Nazadnje so se v normalni delovni

GOSPODARSKE novice Obnovljena napredovalna stroja GPK prodali v Srbijo Velenje – Premogovnik Velenje svoje znanje in tehnologijo Şe vrsto let uspeťno trŞi zunaj slovenskih meja.

Zadnja leta so pri tem zelo uspeĹĄni zlasti na trgih jugovzhodne Evrope. Dva napredovalna

stroja GPK, ki so ju do nedavnega ĹĄe uporabljali, so v remontnih delavnicah hÄ?erinske druĹžbe HTZ v celoti obnovili in prodali v Srbijo.

V rudniku Sokobanja so montaĹžo in izobraĹževanje zaposlenih o uporabi in vzdrĹževanju stroja uspeĹĄno izvedli marca, junija pa so napredovalni stroj dostavili rudniku Ĺ tavalj.

TamkajĹĄnji zaposleni, ki so jih zaposleni iz velenjskega Premogovnika o tem predhodno stro-

hodkov v dveh mesecih bi lahko v Skupini Veplas ocenili na pribliĹžno milijon evrov, s tem, da so bila podjetja znotraj Skupine razliÄ?no prizadeta. Ukrepi, s katerimi ga bodo poskuĹĄali omiliti, pa predvidevajo veÄ?je ĹĄtevilo opravljenih delovnih ur in ĹĄe ve-

kovno pripavili, pa so stroj uspeĹĄno zmontirali in zagnali sami.

V Sloveniji leta 2100 le ĹĄe okoli 1.888.000 prebivalcev?

đ&#x;”˛

mkp

Planet TV MadĹžarom Telekom Slovenije je v torek podpisal pogodbo o prodaji televizije Planet TV madĹžarski medijski druĹžbi TV2 media. Dogovorjena kupnina za 100-odstotni lastniĹĄki deleĹž znaĹĄa pet milijonov evrov. Posel naj bi bil konÄ?an do jeseni.

Projekcije EUROPOP2019, ki jih je Eurostat pripravil za vse drĹžave Ä?lanice EU, Islandijo, LihtenĹĄtajn, NorveĹĄko in Ĺ vico, Sloveniji napovedujejo poveÄ?evanje prebivalstva do pribliĹžno leta 2024. Potem pa naj bi sledil poÄ?asen padec, tako da naj bi imela Slovenija leta 2100 nekaj veÄ?

Ob njih se lahko fotografirate.

– pa lahko do nedelje, 13. julija, poťljete na elektronski naslov: piar@rlv.si. Najboljťe tri bodo nagradili.

Ä?jo fleksibilnost, Âťza kar se za razumevanje Ĺže danes zahvaljujem vsem zaposlenim.ÂŤ Trije sprejeti interventni zakoni slovenske vlade kot pomoÄ? gospodarstvu zaradi posledic epidemije so sicer dobrodoĹĄli, meni sogovornik, a njihovega delovanja v praksi ĹĄe ni v popolnosti Ä?utiti. Premalo je storjenega za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva, od Ä?esar si tudi v Skupini Veplas obetajo najveÄ?. ÂťDogovori z bankami ĹĄe ne dajejo priÄ?akovanih rezultatov, gospodarstvo pa Ä?im prej potrebuje denar.ÂŤ

V Skupini Veplas za zdaj ne predvidevajo odpuĹĄÄ?anj.

ritem vkljuÄ?ili zaposleni v reĹžiji, in sicer ĹĄele junija.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali so Ĺže ocenili posledice korona krize in s kakĹĄnimi ukrepi jih bodo poskuĹĄali omiliti, je Vedenik dejal, da o konkretnih ĹĄtevilkah povzroÄ?ene ĹĄkode ĹĄe teĹžko govorijo. Okvirni izpad pri-

SonÄ?nem parku, eno pa so postavili v Ĺ oĹĄtanju na Trg bratov Mravljakov oziroma po novem na Glavnem trgu. Ob njih se lahko fotografirate in s tem svojstveno tudi sami zaÄ?utite utrip tradicije premogovniĹĄtva. Izbrane fotografije – vabijo na Premogovniku

PovpraĹĄevanje po avtodomih narekuje ĹĄiritev proizvodnje

Morebitnih odpuĹĄÄ?anj v Skupini ne predvidevajo, za zdaj tudi tega ne, da bi odloĹžili izgradnjo tretje tovarne za potrebe hÄ?erinskega podjetja Veplas Lak v novi poslovni coni v Stari vasi, ki jo ureja Mestna obÄ?ina Velenje. Tu so kupili 4500 kvadratnih metrov veliko zemljiĹĄÄ?e, proizvodne

kot 1.888.000 prebivalcev, kar je 207.000 manj kot danes, skoraj tretjina pa naj bi bila starejĹĄih.

PriÄ?akovana Ĺživljenjska doba za deÄ?ke, rojene v tem letu, naj bi bila 89 let, za tega leta rojene deklice pa 93 let, ugotovitve projekcij povzema statistiÄ?ni urad.

Hisense Gorenje Europe na novem naslovu DruĹžba Hisense Gorenje Europe je v sodnem registru spre-

đ&#x;”˛

mkp

prostore naj bi zgradili na 2500 kvadratnih metrih. Vrednost naloĹžbe bo odvisna od vrednosti nakupa strojne opreme, pravi Gregor Vedenik. Do konca tega leta naj bi pridobili potrebno dokumentacijo, spomladi prihodnje leto pa se izgradnje tudi lotili.

Pridobitev bo povzroÄ?ila reorganizacijo v Skupini. V tovarni v Ĺ oĹĄtanju namreÄ? nameravajo zaradi velikega povpraĹĄevanja po avtodomih ĹĄiriti proizvodnjo. ÂťOpaĹžamo, da so se naroÄ?ila po proizvodnji delov opreme za avtodome v zadnjem Ä?asu poveÄ?ala za 25–30 %, Veplas pa sodi med njene vodilne proizvajalce na svetu. V tem programu, ki je v tem trenutku naĹĄ prvi steber, naÄ?rtujemo precejĹĄnjo nadaljnjo rast, seveda Ä?e ne bo nepredvidenih dogodkov. Drugi strateĹĄki program je sedaj medicinski, v katerem zaradi posledic pandemije beleĹžimo dokaj strm padec, vendar ga nameravamo v prihodnje okrepiti. Tretji program, ki ga gradimo, pa je aeronavtika z obrambo,ÂŤ je ĹĄe povedal Gregor Vedenik. đ&#x;”˛

menila naslov sedeĹža druĹžbe s Ĺ martinske ceste 152 v Ljubljani na Pot za Brdom 104, je razvidno iz objave na Ajpesu. Ljubljanska druĹžba je bila ustanovljena kot del preoblikovanja skupine, v kateri so loÄ?ili proizvodni del Gorenja od upravnega, tako da korporacijske podporne funkcije za celoten evropski del skupine Hisense sodijo pod podjetje Hisense Europe s sedeĹžem v Ljubljani. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

ÄŒeprav je bilo okuĹžb s koronavirusom v ZDA vse veÄ?, je Trump vztrajal v prepriÄ?anju, da bo virus izginil.

Pogajanja med ZdruĹženim kraljestvom in Evropsko unijo o prihodnjih odnosih so se konÄ?ali dan prej, kot je bilo sprva predvideno, saj strani nista dosegli napredka.

V ZDA so se spoprijemali z rekordno visokim ĹĄtevilom novih dnevnih okuĹžb s korona virusom, okoli 53.000, predsednik Donald Trump pa je ponovil, da meni, da bo virus izginil.

Petek, 3. julija Za brezplaÄ?no uporabo javnega potniĹĄkega prometa se je Ĺže v zaÄ?etku julija odloÄ?ilo 3500 upokojencev.

Pogajalski skupini vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali dogovor o viĹĄini regresa za letni dopust v letu 2020. Javni usluĹžbenci, ki so umeĹĄÄ?eni do vkljuÄ?no 20. plaÄ?nega razreda, bodo dobili 1050 evrov (enako kot lani), ostali pa 950 evrov.

Gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek se je odzval na hiĹĄne preiskave, ki so v aferi zaĹĄÄ?itne opreme potekale tudi na njegovem domu. Dejal je, da jih vidi kot logiÄ?no posledico Âťvseh dosedanjih politiÄ?nih pritiskov in manevrovÂŤ, ter ĹĄe enkrat zatrdil, da so delovali zakonito in transparentno, cilj pa je bil med epidemijo zagotoviti dovolj zaĹĄÄ?itne opreme.

Evropski proizvajalec letal Airbus je sporoÄ?il, da bo zaradi pandemije korona virusa, ki jo v podjetju ocenjujejo za najhujĹĄo krizo v zgodovini letalske industrije, odpustil 15.000 ljudi po vsem svetu.

Policija v Hongkongu je po uveljavitvi novega zakona o nacionalni varnosti izvedla nove aretacije protestnikov, med drugim tudi moĹĄkega, ki je nosil zastavo za neodvisnost Hongkonga.

ÄŒetrtek, 2. julij Predsednik vlade Janez JanĹĄa je generalnemu drĹžavnemu toĹžilcu Dragu Ĺ keti poslal pismo, v katerem toĹžilstvo opominja na slabo opravljanje dela, ker ne ukrepa ob domnevnih groĹžnjah s smrtjo njemu oziroma Âťspodbujanju k mnoĹžiÄ?nim umoromÂŤ volivcev SDS. Informacijska pooblaĹĄÄ?enka Mojca Prelesnik je po objavi vladnega predloga Ä?etrtega protikoronskega zakona, ki predvideva tudi zagon aplikacije za sledenje stikom z okuĹženimi, izpostavila dvome o sorazmernosti, nujnosti in uÄ?inkovitosti takĹĄnega ukrepa.

Oglasil se je novi vodja policije. V. d. generalnega direktorja policije Andrej JuriÄ? je zagotovil, da namerava policijo usmerjati k delovanju po naÄ?elih pravne drĹžave.

Izvedeli smo, da bo vlada HrvaĹĄko vendarle umaknila s seznama zelenih drĹžav in jo umestila na seznam rumenih.

Predsednik republike Borut Pahor se je mudil na uradnem obisku na MadĹžarskem, kjer je v pogovorih odprl in posebej omenil tudi zaznamovanje obletnice Trianonske pogodbe.

SreÄ?ali sta se nemĹĄka kanclerka Angela Merkel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in pozvali k Ä?imprejĹĄnjemu dogovoru o sveĹžnju za obnovo po pandemiji korona virusa.

Ministrstvo za izobraĹževanje je sporoÄ?ilo, da bo ĹĄole seznanilo s predlogi modelov za pouk v novem ĹĄolskem letu. Ravnatelji so povedali, da so na mizi ĹĄtirje modeli za osnovno in ĹĄtirje za srednjo ĹĄolo.

Predsedniki koalicijskih strank Janez JanĹĄa, Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec so s poslanskima skupinama SNS in narodne skupnosti podpisali sporazum o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov.

Zaradi ĹĄirjenja okuĹžb s korona virusom je vlada potrdila stroĹžje ukrepe na meji. VroÄ?anje karantenskih odloÄ?b bo tako potekalo na samih t. i. karantenskih mejnih prehodih.

V karanteno ne bo treba, Ä?e bo posameznik dokazal, da je bil (le) na HrvaĹĄkem.

Tistim, ki bodo v Slovenijo vstopali iz drĹžav z rdeÄ?ega seznama bodo Ĺže na meji vroÄ?ene karantenske odloÄ?be.

V Levici, LMĹ , SD in SAB so zahtevali sklic izredne seje drĹžavnega zbora, na kateri bi obravnavali predlog novele zakona, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah. Druga obravnava predloga, ki bi morala slediti julija, se je namreÄ? zamaknila.

V javnosti je zaokroĹžil osnutek sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga pripravljajo na ministrstvu za kulturo. Poudarjeno je bilo, da namerava vlada razdeliti del zbranega RTV prispevka tudi med druge medije, s Ä?imer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno.

Zunanji ministri Slovenije, NemÄ?ije in Portugalske so po sreÄ?anju na Brdu pri Kranju zagotovili, da je Evropska unija bolje pripravljena na morebitni drugi val Covida-19.

Protestniki so na ljubljanskih ulicah Ĺže deseti petek zapored izrazili nestrinjanje z vlado, tokrat so protestirali tudi proti faĹĄizmu in nacionalizmu. Pred protestom so se na PreĹĄernovem trgu v podporo vladi zbrali tudi t. i. rumeni jopiÄ?i.

Evropska komisija je odobrila zdravilo remdesivir za zdravljenje hudih oblik koronavirusne bolezni.

Sobota, 4. julija Izvedeli smo, da je bilo dan prej v Sloveniji potrjenih 30 novih okuĹžb, kar je najveÄ? po 16. aprilu. NIJZ je sporoÄ?il, da situacijo budno spremlja, ter ocenil, da je ĹĄirjenje ĹĄe vedno pod nadzorom. Skrbela nas je informaci-

9. julija 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 1. julija V policijskih sindikatih so se odzvali na izjave ministra AleĹĄa Hojsa, da Âťdel policije sodeluje pri ĹĄÄ?itenju kriminala politiÄ?no pravih posameznikovÂŤ. OznaÄ?ili so jih za neprimerne in izrazili priÄ?akovanje opraviÄ?ila.

Z zaÄ?etkom julija je v veljavo stopil ukrep, po katerem imajo upokojenci na voljo brezplaÄ?en prevoz v medkrajevnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem in ĹželezniĹĄkem prometu. Ĺ˝e v zaÄ?etku se je za uveljavitev pravice odloÄ?ilo 3500 upokojencev.

ja, da so se okuŞbe znova pojavile v domu starejťih – tokrat v Vipavi.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podpisal zakon, ki uvaja obvezno noĹĄenje maske v Ä?asu pandemije novega korona virusa, a je prepreÄ?il zapoved obveznega noĹĄenja v trgovinah, cerkvah in ĹĄolah.

Ĺ tevilo okuĹžb je ĹĄe naprej naraĹĄÄ?alo.

Francosko pravosodje je sproĹžilo preiskavo nekdanjega premierja Edouarda Philippa in ĹĄe dveh ministrov zaradi ukrepanja v epidemiji novega korona virusa. Proti njim je bilo zaradi slabega oziroma pomanjkljivega odziva v krizi vloĹženih veÄ? deset pritoĹžb.

Japonski otok KjuĹĄu je zajelo moÄ?no deĹževje, ki je povzroÄ?ilo zemeljske plazove in poplave. Oblasti so odredile evakuacijo za 76.000 prebivalcev, poroÄ?ali so tudi o smrtnih Ĺžrtvah.

V Ĺživalskem vrtu v ZĂźrichu je sibirska tigrica napadla in ubila 55-letno oskrbnico.

V Italiji je potekala najobseĹžnejĹĄa preiskovalna akcija zadnjih let v povezavi z otroĹĄko pornografijo, v okviru katere so preiskovalci izvedli tudi aretacije.

Iz Srbije so poroÄ?ali, da so zadnji dan potrdili 325 okuĹžb s korona virusom, na HrvaĹĄkem pa 86. Medtem so se v BiH spopadali z najviĹĄjim ĹĄtevilom okuĹžb po zaÄ?etku epidemije, v ÄŒrni gori pa z najviĹĄjim dnevnim ĹĄtevilom v drugem valu. Boj s korona virusom so bili tudi v Avstriji – Ĺže tretjiÄ? v tednu dni so potrdili veÄ? kot 100 okuĹžb. V Kataloniji so odredili karanteno za veÄ?je obmoÄ?je.

Nedelja, 5. julija Novinarji so se ozirali proti naĹĄi juĹžni meji. Glede na to, da je bil dan prej prvi dan veljave stroĹžjih ukrepov ob prehajanju drĹžavne meje, so poroÄ?ali, da so zdravstveni delavci v sodelovanju s policisti vroÄ?ili 338 odloÄ?b o karanteni, veÄ?ino priĹĄlekom iz Bosne in Hercegovine. DotiÄ?nega dne so jih izdali ĹĄe 435.

NajveÄ? glasov na volitvah na HrvaĹĄkem je dobila HDZ. V drĹžavah Zahodnega Balkana so znova potrdili precej novih okuĹžb s koronavirusom. Na HrvaĹĄkem 57, v Srbiji 302 in v BiH 141. GrÄ?ija je ob tem sporoÄ?ila, da zapira svojo mejo za drĹžavljane Srbije.

V Severni Makedoniji je zaradi covida-19 umrl zdravnik.

V pokrajini Galicija na severozahodu Ĺ panije so zaradi naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila okuĹžb z novim koronavirusom odredili karanteno za 70 tisoÄ? ljudi v kraju La Marina in okolici.

V Avstriji so okuĹžbe s koronavirusom potrdili v treh klavnicah.

Zaradi nevarnosti virusa je Avstralija sporoÄ?ila, da bo prviÄ? po veÄ? kot sto letih zaprla meje za dve najbolj naseljeni avstralski zvezni drĹžavi Viktorija in Novi JuĹžni Wales.

Indija je po ĹĄtevilu okuĹženih prehitela Rusijo.

Ponedeljek, 6. julija Oglasil se je drĹžavnotoĹžilski svet, ki je obsodil pismo premierja Janeza JanĹĄe, v katerem je ta generalnemu drĹžavnemu toĹžilcu Dragu Ĺ keti oÄ?ital pasivnost toĹžilstva pri pregonu groĹženj s smrtjo in napadih na policiste na protestih.

Potem ko je slovenska vlada dva dni prej HrvaĹĄko, Francijo in ÄŒeĹĄko, Francijo z zelenega uvrstila na rumeni epidemioloĹĄki seznam drĹžav, je zdaj sklenila, da Francijo, delno pa tudi ÄŒeĹĄko, znova vrne na zeleni seznam.

Fiskalni svet je izraÄ?unal, da so javnofinanÄ?ni uÄ?inki prvega in tretjega protikoronskega zakona vredni skoraj 1,1 milijarde evrov, pri Ä?emer na tretji sveĹženj odpade 15 milijonov evrov.

Kitajski Huawei bo ĹĄe naprej sodeloval pri vzpostavljanju omreĹžja 5G v Franciji.

Opozicijski LMĹ , SD, Levica in SAB so vloĹžili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, s katero Ĺželijo ugotavljati finanÄ?no (ne)uÄ?inkovitost ukrepov v povezavi z epidemijo, pravno podlago za imenovanje svetovalnih skupin in sorazmernost ukrepov.

Vodja francoske drĹžavne agencije za kibernetsko varnost je dejal, da sme kitajski Huawei ĹĄe naprej sodelovati pri vzpostavljanju omreĹžja 5G v Franciji, vendar bodo operaterji, ki bodo sodelovali z njim, prejeli le omejeno licenco.

Indija in Kitajska sta zaÄ?eli svoje vojake umikati iz doline Galvan na meji med drĹžavama, kjer je bilo v spopadih junija ubitih 20 indijskih vojakov.

Torek, 7. julija V pokrajinski organizaciji DeSUS Ljubljana so predsednici stranke Aleksandri Pivec izrekli nezaupnico. OÄ?itali so ji neodzivnost, delovanje v nasprotju s programom in poslanstvom stranke ter nepregledno kadrovanje.

Z novim koronavirusom se je okuĹžil tudi brazilski predsednik.

Zavod za ĹĄolstvo je predstavil rezultate ankete o ĹĄolanju na daljavo.

Ugotovitve so razkrile, da se zdi polovica slovenskih uÄ?encev pouk na daljavo zahtevnejĹĄi kot pouk v razredu, podobno pa menijo tudi uÄ?itelji, ki pa obenem pravijo, da jim je veÄ?inoma uspelo doseÄ?i zastavljene cilje.

Hrvaťki premier Andrej Plenković je po uvodnem krogu posvetovanj z vsemi izbranimi predstavniki osmih narodnih manjťin, HNS-jem in Reformisti le dan po parlamentarnih volitvah dobil podporo za oblikovanje vlade.

Italijanska vlada je odobrila nov zakonski dekret, s katerim bo za eno leto moÄ?no poenostavila birokratske postopke pri javnih vlaganjih.

Na jugu Japonske so evakuirali veÄ? kot 1,3 milijona prebivalcev otoka KjuĹĄu, saj je vztrajen deĹž v nekaj dneh zahteval Ĺže 50 Ĺživljenj.

Iz ZDA so poroÄ?ali, da so tam naĹĄteli Ĺže 130.208 smrtnih Ĺžrtev covida-19, ĹĄtevilo okuĹženih s koronavirusom se bliĹža trem milijonom.

S koronavirusom se je okuĹžil tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro.

Rasizem naĹĄ vsakdanji Ljudje si teĹžko priznamo, da imamo predsodke. Jasno, kdo bo pa sam sebi priznal, da sovraĹži temnopolte ali pa geje, da ne mara muslimanov, Avstrijcev, da mu gredo na Ĺživce desniÄ?arji ali pa da res ne mara grdih feministk. Ne vseh Ĺžensk, zgolj tiste, ki ne priznavajo, da med spoli obstajajo razlike. Seveda obstajajo, a boj za pravice Ĺžensk teh razlik ne nagovarja, govori o socialnem statusu, hierarhiji, govori o tem, da so moĹĄki v naĹĄi druĹžbi bolj spoĹĄtovani, bolje plaÄ?ani in bolj vplivni kot Ĺženske. Biologija s tem nima niÄ?, s tem je povezana kultura, socialni ustroj druĹžbe, tradicija, Ä?as, ko so bile Ĺženske primerne za otroke, kuhinjo in cerkve, za ÂťKinder, KĂźche und KircheÂŤ, kakor je v teh krajih odzvanjalo ĹĄe pred 100 leti, v Ä?asu, ki je Ĺže zdavnaj, a hkrati ne zares popolnoma minil.

Vrnimo se k predsodkom. Zadnje mesece v ZDA ponovno odmeva geslo ÂťBlack Life MattersÂŤ, Ĺživljenja temnopoltih so pomembna. ZDA so drĹžava sistemskega rasizma, Jure TrampuĹĄ sistemski rasizem je tiste vrste izkljuÄ?evanja neke skupine ljudi, ki je tako vgrajeno v druĹžbene strukture, da ga, Ä?etudi ga sreÄ?ujem na vsakem koraku, ne prepoznamo. Povsod je, povsod okoli nas, v trgovinah, ĹĄolah, na ulicah, v filmih, podjetjih, tako vsakdanji je, da ga ne vidimo, dokler s prstom ne pokaĹžemo nanj ali pa da nanj opozori ĹĄe eden iz mnoĹžice nesmiselnega nasilja belih policistov nad temnopoltimi osumljenci. To gibanje, to geslo je v zadnjih tednih naletelo na nerazumljiv odmev, zaÄ?eli so mu oÄ?itati, med njimi so tudi slovenski politiki, da ja napaÄ?no; vsa Ĺživljenja so pomembna, ne samo Ĺživljenja temnopoltih. Kar je sprevraÄ?anje, mnoĹžica, ki Ĺže tedne bolj ali manj mirno protestira po ameriĹĄkih velemestih, ne trdi, da so ena Ĺživljenja pomembnejĹĄa od drugih, niÄ? ne govori o tem, da je temnopolti pomembnejĹĄi od belca, sploh ne, govori le o tem, da v relativnem pogledu oblast preganja veÄ? AfroameriÄ?anov kot pa tistih z evropskimi koreninami. Zato je vzklikanje Âťvsa Ĺživljenja ‌ ali pa Âťbela Ĺživljenja so pomembnaÂŤ sprevraÄ?anje pozornosti, ĹĄe ena od oblik poniĹževanja poniĹžanih.

Rasizem je doma tudi v Sloveniji, naĹĄa druĹžba pred njim ni imuna. Malo pred izbruhom epidemije so tukaj po Ljubljani postrani gledali Kitajce, potem so priĹĄli na vrsto Italijani, sedaj Srbi, Bosanci, vsi, ki prihajajo iz drĹžav Balkana. Znanega gledaliĹĄÄ?nika so te dni ustavili na mejnem prehodu v Isti in mu govorili, da mora iti v karanteno. Bolj kot je razlagal o tem, da je bil le v Isti in da Ĺže dolgo leta Ĺživi v Ljubljani, bolj sumljivo so ga gledali, ker je paÄ? Srb. ÂťÄŒe ste Srb, bi morali v karantenoÂŤ. No, v resnici gredo v karanteno tisti, ki prihajajo iz Srbije, in ne vsi Srbi ali paÄ? Bosanci.

Ko brskam po spominu otroka, ki je rastel v Ä?asu bratstva in enotnosti, ki je Ĺživel v multietniÄ?nem mestu brez resnih nacionalnih nesoglasij, se spomnim, da sem leta trdil, da smo mi, VelenjÄ?ani, toleranco pili z maternim mlekom. Pa smo res? Ĺ˝e dolgo nazaj so mi kritiÄ?ni prijatelji v Ljubljani postavili vpraĹĄanje, na katero kot Ä?lan uÄ?iteljsko-sodniĹĄke druĹžine nisem mogel najti odgovora. ÄŒeĹĄ, lepo, da si iz Velenja, a koliko tvojih mladostniĹĄkih prijateljev prihaja iz Bosne? Si se druĹžil s kakĹĄno muslimansko druĹžino? Si dobil takĹĄne prijatelje vsaj na fakulteti? V resnici jih v mladosti nisem, razen beĹžnih soĹĄolcev, ki so se izgubili kdo ve kam. Ĺ˝e sam ustroj slovenske druĹžbe je takĹĄen, da priseljenci teĹžje uspejo kot privilegirani domorodci.

Vsak od nas je lahko priseljenec, vsak lahko v lastnem mestu postane tujec. Jernej Ĺ Ä?ek je mladi slovenski filozof, intelektualec, ki Ĺživi v Trstu. Ko sem ga pred tedni vpraĹĄal, kaj si misli o Âťta Ä?rnihÂŤ, ki prihajajo iz nemirnih deĹžel in ki po dolini reke GlinĹĄÄ?ice trkajo na vrata Evrope (ter umirajo v Kolpi), je dejal, da vse to zavraÄ?anje ljudi, ves ta populizem, vse to sovraĹĄtvo ĹĄkodi vsakemu od nas. Konkretneje, dejal mi je: ÂťTakoj za migrantom iz KaĹĄmirja smo na vrsti mi, Slovenci.ÂŤ Ima prav. Rasizem je eno najodurnejĹĄih Ä?lovekovih prepriÄ?anj in druĹžbenih ravnanj. ÄŒlovek je Ä?lovek, pomembno je, kaj misli, kaj poÄ?ne, ne v kaj veruje, kakĹĄnega spola je, kdo so bili njegovi starĹĄi.

Te lekcijo se moramo nauÄ?it tudi pri nas, ne samo na oni strani luĹže, v drĹžavi, ki zaradi samozaverovanosti in politiÄ?nega sistema, ki omejuje svobodo in Ä?asti prevarante, izgublja tla pod nogami. đ&#x;”˛

Evropska komisija letos v EU priÄ?akuje globljo recesijo Evropska komisija je zaradi epidemije virusa v svojih poletnih napovedih naznanila ĹĄe globljo recesijo v EU, kot je predvidela v prejĹĄnjih napovedih. ObmoÄ?ju evra je sedaj za letos napovedala 7,7-odstotni padec BDP, za celotno EU pa 7,4-odstotnega. Napovedi letoĹĄnjega sedemodstotnega krÄ?enja gospodarstva za Slovenijo pa ni spremenila. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

POLITIKA

9. julija 2020

Nogometa ne more igrati en sam igralec Na pogovor smo povabili poslanca DrĹžavnega zbora iz Ĺ aleĹĄke doline Franca Rosca Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina, 2. julija – Pred parlamentarnimi poÄ?itnicami, ki se zaÄ?enjajo 16. julija in bodo trajale en mesec, smo na pogovor povabili edinega poslanca iz Ĺ aleĹĄke doline Franca Rosca. Je Ä?lan poslanske skupine SDS. To je njegov prvi mandat. ZaÄ?el ga je v vrstah opozicije, od sredine marca, ko je Slovenija dobila sedanjo vlado, pa v drĹžavnem zboru zastopa pozicijo.

PoÄ?itnice bo preĹživljal v Sloveniji Najprej najbolj ÂťaktualnoÂŤ - kje boste preĹživeli poÄ?itnice? ÂťNa svojem. V tisti Âťveliki viliÂŤ, ki jo imam v Moravcih, ki je v resnici manjĹĄi apartma in kjer menda snujem strategijo slovenske energetike ‌ Malo bom kolesaril in uĹžival v prekmurskih dobrotah.

TuristiÄ?ni bon pa bom izkoristil za planine, za Gorenjsko.ÂŤ ÄŒez mejo ne boste ĹĄli? ÂťNe, to pa ne. Saj veste, kakĹĄni Ä?asi so. Covid-19 ĹĄe kar straĹĄi.

Neodgovorno bi bilo, da bi poslanec v parlament prinesel virus iz tujine. Ĺ˝e tako ga lahko kje ujameĹĄ, da bi ga pa prav iskal, se mi pa ne bi zdelo prav. Velikokrat si reÄ?emo, da si bomo za kakĹĄne poÄ?itnice vzeli Ä?as in raziskali naĹĄo prelepo Slovenijo. Letos je za to odliÄ?na priloĹžnost.ÂŤ Vas Ä?as poÄ?itnic kaj skrbi? ÂťMoram priznati, da me res.

Veliko naĹĄih prebivalcev je iz Bo-

sne, Srbije, Makedonije, Kosova, kjer imajo veliko ĹĄtevilo okuĹženih s Covid-19. Skupaj smo se zelo dobro obnaĹĄali v Ä?asu epidemije, zdaj pa me res skrbi, kako bo, Ä?e bodo dopust preĹživljali tam. Kaj Ä?e bodo morali ob vrnitvi v karanteno? Kaj lahko to pomeni za Gorenje? OdpuĹĄÄ?anje?

kar nekaj poslancev iz neposredne bliŞine. Samo v poslanski skupini SDS smo ťtirje – Nada Brinovťek, Ljubo Žnidar, Lidija Ivanuťa in jaz. So pa tudi poslanci drugih poslanskih skupin. Pa tudi predsednik vlade Janez Janťa Şivi tukaj. Škoda, ker se tega to okolje premalo zaveda.

proraÄ?unov za leto 2020 in leto 2021 je poslanski skupini SDS uspelo z dopolnilom, s katerim je za te namene zagotovljenih 5 milijonov evrov. Ker je bila to moja ideja, si jo ĹĄtejem za velik uspeh. Sredstva bodo omogoÄ?ila vpogled v to, kaj se je na LeĹžnju odlagalo, in seveda sanacijo. To

â?ą

V opoziciji si lahko privoĹĄÄ?iĹĄ veÄ?, teĹžje pa kaj doseĹžeĹĄ ÄŒutite kaj osamljenosti, ker ste v parlamentu edini zastopnik Ĺ aleĹĄke doline? ÂťPravzaprav ne, ker je treba gledati ĹĄirĹĄe. Seveda bi bilo bolje, ko bi imeli ĹĄe enega ali dva poslanca in bi bili moÄ?nejĹĄi. ÄŒe imaĹĄ moĹžnost do cilja priti po veÄ? linijah, prideĹĄ hitreje, kot Ä?e greĹĄ po eni. Ko pravim ĹĄirĹĄe, pa mislim na to, da je v parlamentu

â?ą

ÂťDa ne bomo Ä?ez pet let rekli – okej, poskusili smo, se pa zgodba ni izĹĄla.ÂŤ

ÂťStopiti bi morali skupaj in tako, kot to nekatere obÄ?ine Ĺže poÄ?no, skupaj pripraviti projekte z visoko dodano vrednostjo.ÂŤ

Ali pa, Ä?e pogledam na zadevo s staliĹĄÄ?a energetike – kaj Ä?e bi morali zaradi tega zapreti Premogovnik Velenje, Nuklearno elektrarno KrĹĄko ‌? Upam, da se vodstva in lastniki zavedajo, kakĹĄno tveganje za kritiÄ?no infrastrukturo to predstavlja.ÂŤ

rona virusa maksimalno obremenjena z ukrepi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja Covida-19, je bilo usluĹžbence obremenjevati s temi zadevami manj pomembno. Bolj pomembno je, da se Ä?im prej lotimo tega, kako po pameti izkoristiti 350 milijonov evrov, ki so na voljo za prestrukturiranje premogovnih regij, kot da vlado nekaj vpraĹĄam.

Franc Rosec: ÂťVelenje, kot da je svet zase. ÄŒetudi smo razliÄ?nih politiÄ?nih opredelitev, to ne bi smel biti razlog, da ne bi v dobro doline mogli sodelovati.

ZaÄ?eli ste kot poslanec opozicije, zdaj ste na poziciji. KakĹĄna je razlika? ÂťV opoziciji si lahko privoĹĄÄ?iĹĄ veÄ?, lahko izraĹžaĹĄ svoja videnja, v poziciji pa moraĹĄ gledati ĹĄirĹĄe.ÂŤ Iz opozicije je najbrĹž tudi teĹžje uveljaviti svoje ideje. ÂťZelo sem si prizadeval, da bi v drĹžavnem proraÄ?unu za leti 2020 in 2021 Ĺ aleĹĄka dolina za sanacijo odlagaliĹĄÄ?a strupenih in nevarnih odpadkov dobila doloÄ?ena sredstva. Ob potrjevanju

je bila povsem moja ideja, Ä?eprav je bilo Ä?utiti, da komu v dolini tudi ni povsem ustrezala.ÂŤ

Kako po pameti izkoristiti 350 milijonov evrov?

Kaj pa poslanska vpraĹĄanja. Teh ste iz opozicije postavili kar nekaj. Ste kakĹĄnega postavili tudi s pozicije? ÂťZa zdaj ĹĄe ne. Moja vpraĹĄanja so se nanaĹĄala predvsem na ekologijo. Glede na to, da je bila nova vlada v Ä?asu epidemije ko-

Ĺ˝al pa nimam nobenih informacij iz Ĺ aleĹĄke doline, ali obstaja kakĹĄen projekt, ki bi bil takoj uresniÄ?ljiv. Tukaj bi morali stopiti skupaj, in to Ä?im prej, tako kot to nekatere obÄ?ine Ĺže poÄ?no, in skupaj pripraviti projekte z visoko dodano vrednostjo. Ne moremo se iti tega, da bi

â?ą

Škoda, ker se tega, da tukaj Şivi predsednik vlade, to okolje premalo zaveda.

izdelovali aparate za 200 evrov.

Imamo ljudi, ki imajo znanje, so ustvarjalni ‌ Predvsem pa se ne moremo iti vrtiÄ?karstva.ÂŤ Kaj predlagate? ÂťDa v okviru savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije pripravimo nabor projektov, ki bi bili moĹžni. Menda se pripravljajo, a kot poslanec s

tem nisem seznanjen, kot tudi ne vem, kdo si za to kaj prizadeva. Ĺ˝elim si, da bodo sredstva uporabljena koristno, ne pa, da bomo Ä?ez pet let rekli – okej, poskusili smo, se pa zgodba ni izĹĄla.ÂŤ

Vsak obdeluje svoj vrtiÄ?ek To, da nimate informacij iz okolja, iz katerega prihajate, poveste veÄ?krat. Kako to, da jih nimate? ÂťOd Mestne obÄ?ine Velenje sem popolnoma odrezan. VeÄ?krat sem poskuĹĄal navezati stike, a neuspeĹĄno. Velenje, kot da je svet zase. ÄŒetudi smo razliÄ?nih politiÄ?nih opredelitev, to ne bi smel biti razlog, da ne bi za dobro doline mogli sodelovati.

DrugaÄ?e pa je s Ĺ oĹĄtanjem in Ĺ martnim ob Paki. ÂŤ Kako si to razloĹžiti? ÂťOÄ?itno je v dolini precej petelinov, ki se med seboj bojujejo za prevlado, kdo bo glavni, koga se bo posluĹĄalo. Ni pa sodelovanja. Prevladujejo ozki interesi manjĹĄih skupin. Vsak obdeluje svoj vrtiÄ?ek. To pa ni dobro. Nogometa ne more igrati en sam igralec. Tudi politike se ne more iti en sam politik, ker to ni individualna zadeva.

Imate poslansko pisarno? Se ljudje obraÄ?ajo na vas? ÂťPoslanska pisarna tukaj je, a je ljudje ne izkoristijo tako, kot bi jo lahko. Bolj jih zanimajo stvari, ki so lokalnega pomena, ceste, prispevki ‌ Zaradi teh svari pa se obraÄ?ajo na Ĺžupane.ÂŤ đ&#x;”˛

Pogosto zmanjka ambicioznosti ali sodelovanja Predsednica stranke SD in evropska poslanka Tanja Fajon s Ä?lani stranke in simpatizerji iz regije SaĹĄa na Gori Oljki – Recept za razvoj malih obÄ?in: zdruĹževanje pri projektih, vedeti, kaj so priloĹžnosti in kaj ĹželiĹĄ z njimi narediti Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 4. julija – ObÄ?inska organizacija SD Ĺ martno ob Paki je minulo soboto pripravila 4. pohod na Goro Oljko. Njihovemu povabilu so se odzvali predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon ter Ä?lani stranke in njeni simpatizerji iz regije SaĹĄa.

Toliko rdeÄ?e barve na kupu v tukajĹĄnjem okolju Ĺže dolgo ni bilo, je bil komentar enega od tistih, ki so spremljali skupino pohodnikov, ki je na pot krenila s ĹĄmarĹĄke ĹželezniĹĄke postaje proti Podgori in nato na vrh 733 metrov visoke priljubljene pohodniĹĄke toÄ?ke, kjer so nadaljevali druĹženje v sproĹĄÄ?enem pogovoru.

Fajonova nam je ob tej priloĹžnosti povedala, da konce tedna rada preĹživlja v naravi, zato je povabilo kolegov iz ĹĄmarĹĄke obÄ?inske organizacije stranke izkoristila.

Zanjo ni toliko pomembno, ali se pohoda udeleĹžuje kot predsednica stranke ali kot evropska poslanka. Tudi ne, ali sodi obisk med priprave na volitve, kar smo jo med drugim vpraĹĄali. ÂťVsako druĹženje v sproĹĄÄ?enem ozraÄ?ju

je priloĹžnost za drugaÄ?na spoznavanja, pogovore. Tudi sicer sem Ä?lovek, ki rad izkoristi pohode v naravo z ljudmi, ki so mi blizu. ÄŒe pa pri tem ĹĄe koga spoznam, je toliko bolj prijetno.ÂŤ Na preostala naĹĄa vpraĹĄanja je Tanja Fajon takole odgovorila: Na kaj vas na terenu opozarjajo ljudje, katera vpraĹĄanja so najpogostejĹĄa? ÂťPrecej je prisotne apatije, razoÄ?aranja zaradi politike, razmer v drĹžavi. Tudi strah je zaznati, saj je negotovost po teĹžki zdravstveni preizkuĹĄnji, ki je ĹĄe ni konec, ĹĄe veÄ?ja. Ljudi skrbijo njihova delovna mesta, prihodnost.

Tega se zavedam, zato se Ĺželim z njimi pogovarjati, da bi razumela, kaj lahko naredimo za izhod iz tega poloĹžaja ter vrnemo verodostojnost v svoje delo. Kot politiki imamo pri tem veliko odgovornost.ÂŤ ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je majhna obÄ?ina, v kateri se veÄ?krat spraĹĄujejo, kako preĹživeti in se hkrati razvijati ob skromnem proraÄ?unu, velikih obveznostih ter razpisih, ki so bolj pisani na

koĹžo velikim lokalnim skupnostim. Med aktualnimi vpraĹĄanji so tudi izgradnja 3. razvojne osi, odpuĹĄÄ?anje v Gorenju ‌ ÂťVeliko priloĹžnosti sem imela za pogovore z ljudmi v regiji SaĹĄa.

3. razvojna osi je res boleÄ?a rana

vendar je vedno potreben strateĹĄki dogovor o njihovih vlaganjih.

Enako velja za evropski denar.

Glede preĹživetja majhnih obÄ?in in razpisov pa: potrebno je zdruĹževanjem pri projektih z dodano vrednostjo za okolje. Predvsem

ÂťVlada po naĹĄi presoji nima veÄ? ne moralne in ne politiÄ?ne verodostojnosti za vodenje drĹžave.

V zadnjih tednih je bilo preveÄ? izgubljenega Ä?asa z razliÄ?nimi korupcijskimi aferami, odstopi ‌ Ĺ˝e nekaj petkov zapored ljudje na ulicah mest izkazujejo, da ne podpirajo veÄ? politike aktualne vlade, da je preveÄ? posegov v neodvisne medije, neodvisno sodstvo, v vladavino prava ‌ Vse

Utrinek z Gore Oljke

tega dela Slovenije, vendar brez nje ne bo naloĹžb. Potrebna je za razvoj okolja, za spodbujanje zdravih delovnih mest. Zaprtje Premogovnika Velenje bo kljuÄ?no za prihodnost dolin. Potrebno bo najti konsenz, da ljudje ne bodo ostali brez zaposlitvenih priloĹžnosti. Gorenje predstavlja velik izziv.

FinanÄ?na sredstva bodo na voljo,

pa je potrebno vedeti, ali so priloĹžnosti in kaj ĹželiĹĄ narediti. Poleg strateĹĄkega razmisleka drĹžave ali lokalne skupnosti ĹĄtejeta tudi znanje, ambicioznost. V Sloveniji te ali sodelovanja ob koncu pogosto zmanjka.ÂŤ Stranka SD je kritiÄ?na do dela slovenske vlade.

to nakazuje, da je vlada do neke mere presegla svoja pooblastila. Želimo si njenega odstopa, k temu smo Şe pozvali predsednika Janeza Janťo. Upamo, da se zavedajo odgovornosti.

PredÄ?asne volitve so priloĹžnost, da prevzame odgovornost nova vlada, ki bo uĹživala polno zaupanje ljudi in se zaÄ?ela ukvarjati s

kljuÄ?nimi vpraĹĄanji zanje, kot sta, kako preĹživeti, kako imeti varno delovno mesto.ÂŤ KakĹĄna bo ali je pri tem vloga stranke SD? ÂťMi smo konstruktivna opozicija. VloĹžili smo vsaj 100 predlogov za izboljĹĄanje ukrepov. ÄŒe ti niso sprejeti, sodelovanje z vlado ni mogoÄ?e. Zavedamo se, da se je treba povezati z ostalimi opozicijskimi strankami, da moramo nastopiti enotno, Ä?e hoÄ?emo biti moÄ?na alternativa s svojimi ekonomsko-socialnimi ukrepi. Tako bomo delovali tudi naprej.ÂŤ Se Ĺželi stranka pozicionirati bolj desno ali bolj levo glede na vodenje vaĹĄega prehodnika Dejana Ĺ˝idana? ÂťTeĹžko odgovorim. SD ima jasno vizijo. To je socialno praviÄ?na drĹžava, skrb za dostojno Ĺživljenje vseh ljudi, kar pomeni dostop do najnujnejĹĄih Ĺživljenjsko pomembnih storitev. Gotovo je to v tem pogledu leva orientacija. Socialni demokrati smo leva stranka in tako bomo tudi delovali, pri Ä?emer pa ne izkljuÄ?ujemo moĹžnosti povezovanja s sorodnimi idejami, s podobno misleÄ?imi, ki so morda ĹĄe malo bolj levo od nas ali bolj proti sredini.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

Zdaj je Ä?as, da jih zaÄ?nemo ceniti Dejavnost lokalnih turistiÄ?nih druĹĄtev v korona Ä?asu ni zamrla – Vzpostavljajo dobre prakse za delovanje v novi realnosti – Kot veÄ?inski nosilci nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine so pomemben dejavnik za njeno ohranjanje Tina Felicijan

Tudi letoĹĄnjo prireditev Veselo v poletje, ki jo Ĺže nekaj let prireja Regijska turistiÄ?na zveza SaĹĄka z namenom promocije dejavnosti in ponudbe lokalnih turistiÄ?nih druĹĄtev v ĹĄirĹĄi okolici, je pospremilo izobraĹževanje, tokrat na temo organizacije delovanja turistiÄ?nih druĹĄtev v korona dobi. Dejavnost lokalnih turistiÄ?nih druĹĄtev je namreÄ? marsikje zamrla, pri nas pa so pod okriljem TuristiÄ?ne zveze Velenje uspeĹĄno iskala nove smernice, poroÄ?a sekretarka zveze Marija BrloĹžnik in dodaja, da so nekatere vsebine prenesla na splet, nekatere prireditve zdruĹžila in prilagodila, za izvedbo projektov pa zdaj pripravljajo razliÄ?ne scenarije zaradi aktualnih razmer.

Obstati ne smejo

ÂťÄŒe druĹĄtvo obstane, verjetno ne bo veÄ? oĹživelo. VeÄ?inoma so prav druĹĄtva nosilci nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine in pomembno prispevajo tudi k ohranjanju snovne kulturne dediĹĄÄ?ine. VpraĹĄanje je, kaj bo s to dediĹĄÄ?ino, Ä?e delovanje druĹĄtev zamre,ÂŤ pravi Marija BrloĹžnik in poudarja: ÂťPropad turistiÄ?nih druĹĄtev, ki jih sicer mnogi omalovaĹžujejo, bi povzroÄ?il veliko ĹĄkodo. ÄŒeprav se komu

9. julija 2020

Nove razmere zastavljajo veliko vpraĹĄanj

zdi, da prirejajo le veselice, so izjemno pomembna za lokalni utrip, za negovanje skritih kotiÄ?kov, ki se zdaj tako promovirajo. Ne glede na pomembno vlogo druĹĄtev pa niso bila deleĹžna kriznih ukrepov, od ministrstva za gospodarstvo ĹĄe niso dobila denarja, o njih se nihÄ?e ne pogovarja. NaĹĄa druĹĄtva in zveza imajo sreÄ?o, da jim sredstev za delovanje ni zmanjĹĄala obÄ?ina. Nas se spodbuja, da bomo program izvedli.ÂŤ

V teh novih razmerah so turistiÄ?na druĹĄtva v zahtevnem poloĹžaju. ÂťPri izvajanju aktivnosti ne vemo, kaj nas Ä?aka, in ne moremo se pripraviti. Ĺ˝e prej smo bili v negotovosti zaradi vremena, finanÄ?nega vidika ali obiska in odziva.

Pa vendarle so trenutne razmere nova, zelo teĹžka situacija. Kljub temu smo se odloÄ?ili, da bomo naÄ?rtovani program z doloÄ?enimi prilagoditvami uresniÄ?ili.

â?ą

ÂťNe predstavljam si Slovenije brez lokalnih turistiÄ?nih druĹĄtev.ÂŤ

Da bi prepreÄ?ili zamiranje druĹĄtvenih dejavnosti, je bil posvet o delovanju turistiÄ?nih druĹĄtev v novi realnosti namenjen podpori in spodbudi Ä?lanov pri reĹĄevanju dilem, kako v aktualnih razmerah ohranjati druĹĄtveno dejavnost. ÂťZdaj ne smemo obstati. Moramo delati in se pokazati,ÂŤ je odloÄ?na sogovornica, zadovoljna z izkupiÄ?kom posveta. ÂťSpoznavali smo dobre turistiÄ?ne prakse iz Evrope v korona dobi. Dobili smo spodbudo za ĹĄirjenje aktivnosti na

prireditve, ohranjanje ĹĄeg in navad, obrti in druge dediĹĄÄ?ine. Tega ne smemo zanemariti.ÂŤ

splet. Izvedeli smo, kako naÄ?rtovati veÄ? scenarijev za izvedbo aktivnosti v razliÄ?nih pogojih. Spoznavali smo trende v turizmu, ki jih prinaĹĄa nova realnost.ÂŤ

Potencial je v povezovanju

ÂťTuji strokovnjaki v turizmu opozarjajo, da je edina moĹžnost za preĹživetje turizma povezovanje z lokalnim prebivalstvom in ponudniki. DruĹĄtva so preko svojih Ä?lanov najbolj neposredna vez z njimi. Skrbijo za lokalne poti, tematske

Marija BrloĹžnik: ÂťKar se trenutno dogaja v turizmu – da naslavljamo domaÄ?ega gosta, se naslanjamo na lokalno ponudbo, na neodkrite dele Slovenije – je priloĹžnost za turistiÄ?na druĹĄtva, saj so tista, ki skrbijo za ohranjanje nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine, za ohranjanje naĹĄih ĹĄeg in navad, spomina na naĹĄo zgodovino, skrbijo tudi za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine, negovanje spominskih obeleĹžij, arhitekturnih znamenitosti, skrbijo za tematske poti, nenazadnje za urejenost kraja. Vse to je delo druĹĄtev in zdaj je Ä?as, da opozorimo na njihovo vlogo in pokaĹžemo njihovo delo.ÂŤ

Za vsako prireditev imamo tri scenarije. ÄŒe bodo ukrepi to narekovali, bomo prireditve izvajali z manjĹĄim ĹĄtevilom obiskovalcev ali izbirali zunanje prireditvene prostore, prilagodili oglede. ÄŒe bodo prireditve povsem odpovedane, pa bomo ĹĄli na splet. Opisali, fotografirali in posneli ter objavili bomo tisto, kar bi sicer predstavili v Ĺživo. To je dobro tudi za naĹĄ arhiv, pomagalo pa nam bo tudi pri promociji v prihodnjih letih,ÂŤ razlaga.

Vendarle so aktivni

Vsa velenjska turistiÄ?na druĹĄtva so bila dejavna tudi med epidemijo, ko je bilo delo onemogoÄ?eno. TuristiÄ?na zveza je kot partnerica Mestne obÄ?ine Velenje ves Ä?as aktivna pri projektu Zelene sheme slovenskega turizma, s spletno konferenco so izvedli skupĹĄÄ?ino ter sodelovali na skupĹĄÄ?ini regijske zveze SaĹĄka in slovenske zveze. DruĹĄtvo Revivas je na spletu izvedlo aktivnosti ob NoÄ?i knjige, kot nosilec nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine izdelovanja roĹž iz krep papirja pa je v velikonoÄ?nem Ä?asu objavilo tudi prikaz izdelave cvetnonedeljske butare. DruĹĄtvo zeliĹĄÄ?arjev je obdelovalo zeliĹĄÄ?ni vrt na Grilovi domaÄ?iji. TD Vinska Gora je skrbelo za promocijo naj tematske poti 2019 – uÄ?na pot ĹĄkrata Bisera. TD Ĺ entilj je moralo odpovedati tradicionalno ocenjevanje domaÄ?ih suhih salam, so pa v tem obdobju pripravili novo zgibanko, s katero predstavljajo kraj in druĹĄtveno dejavnost. TD Ĺ alek je bilo aktivno pri promociji upravljalskega naÄ?rta za Ĺ aleĹĄki grad, TD Velenje pa se je pripravljalo na akcijo Velenje, mesto cvetja. đ&#x;”˛

Lego robotika – za male in ManjĹĄe velike otroke skupine, veliko dogajanja Ĺ martno ob Paki, 3. julija – ZaÄ?etek julija naj bi bil v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v znamenju dveh poÄ?itniĹĄkih aktivnosti, in sicer dnevnega varstva otrok (v organizaciji tamkajĹĄnjega DruĹĄtva prijateljev mladine) ter lego delavnice javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki.

Prve aktivnosti zaradi premajh-

nih programerjev, saj so morali po navodilih sestaviti avto, ki je na osnovi ustreznih ukaznih nizov sam vzvratno boÄ?no parkiral v zaÄ?rtan prostor. UdeleĹženci in njihovi starĹĄi so bili nad doseĹžki navduĹĄeni in nekateri med njimi so povedali, da Ĺže nestrpno Ä?akajo na avgustovski termin delavnice.

Utrinek z delavnice (foto: AK)

nega ĹĄtevila prijavljenih otrok ni bilo, je pa javni zavod minuli petek (v sodelovanju z Malimi ustvarjalci) pripravil Ĺže tradicionalno delavnico Lego robotika.

Na ustrezni varnostni razdalji in ob upoĹĄtevanju preostalih higienskih navodil je tokrat programiralo 9 udeleĹžencev, in sicer v programu RoboleĹĄnik ter najzahtevnejĹĄem po imenu Robomojster. ÂťLeĹĄnikiÂŤ so se lotili laĹžjih programerskih izzivov, kot so: opica naj premika roke z razliÄ?no hitrostjo, med zvokom grmenja in hrustanja naj bosta dve sekundi premora, ptici naj se vrtita vsaka v drugo smer in podobno. ÂťMojstriÂŤ pa so pokazali, da so na dobri poti do inovativ-

Amadeja Koren iz javnega zavoda je povedala, da je Lego robotika postala skorajda nepogreĹĄljiva aktivnost poÄ?itniĹĄkih aktivnosti v okolju, kar dokazuje to, da se na delavnico vselej vraÄ?ajo tisti, ki so se je Ĺže kdaj udeleĹžili. Vse veÄ? pa je tudi novih obrazov. Lovro, ki je tokrat sodeloval v skupini Robomojstrov, se je delavnice udeleĹžil tretjiÄ? in ga mika tudi naslednji obisk. ÂťPrav to je Ä?ar tovrstnih delavnic – kljub ĹĄtevilnim ponovitvam se namreÄ? aktivnosti na delavnicah ne ponavljajo. Vse kaĹže, da delavnica v prihodnje ne bo veÄ? samo ÂťotroĹĄkaÂŤ, saj so zanimanje zanjo zaÄ?eli kazati tudi najstniki,ÂŤ je dejala Korenova. đ&#x;”˛

Tp

Velenje, 6. julija – V vili RoĹžle Ĺže drugi teden zapored teÄ?e projekt Poletno poÄ?itniĹĄko varstvo.

Na MZPM Velenje so se nanj dobro pripravili, saj pri izvajanju upoĹĄtevajo vsa navodila NIJZ za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja Covida-19. Vzgojitelji, prostovoljci zveze in dijaki iz projekta ÄŒisto moje Velenje se trudijo, da so z otroki veliko na sveĹžem zraku, ko je prevroÄ?e ali Ä?e deĹžuje, pa se umaknejo v spodnje prostore vile. Letos se veliko veÄ? kot prejĹĄnja leta pogovarjajo, berejo, pojejo, igrajo motivacijske in druĹžabne igre, hodijo na kratke izlete ‌ Vsako sredo dopoldne

ÄŒeprav je letos v poÄ?itniĹĄkem varstvu veliko manj otrok kot prejĹĄnja leta, se imajo lepo. Skupine so majhne, da lahko zagotavljajo varno delo tako za otroke kot vzgojitelje.

jih obiĹĄÄ?ejo strokovnjaki iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje, z njimi se sproĹĄÄ?ajo in telovadijo.

PoÄ?itniĹĄko varstvo poteka do konca avgusta. Julija je prostor ĹĄe

zadnji teden tega meseca. Avgusta imajo v vseh tednih varstva ĹĄe prosta mesta, prva dva tedna bo varstvo potekalo v Mladinskem centru Velenje, kjer so nanj tudi Ĺže pripravljeni. Prijavnice za pro-

V Velenju zasadili 80 novih dreves in 300 grmovnic Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje se zavedajo, da so drevesa pomemben gradnik mestnega okolja, in tako so v teh dneh na razliÄ?nih lokacijah zasadili 80 novih dreves in 300 grmovnic. Ĺ˝ivljenjska doba mestnih dreves je zaradi ĹĄtevilnih dejavnikov okolja velikokrat precej krajĹĄa kot v naravi, zato je nujno, da mestni drevesni fond redno obnavljajo in dopolnjujejo.

Pri Beli dvorani so zasadili 10 macesnov in 3 bore, na lokaciji med Trgovskim centrom Jager in trgovino Merkur 32 javorjev, pri Gorenju 15 okrasnih hruĹĄk, 3 breze, 8 lip, 8 javorjev in eno vrbo.

jekt, ki ga omogoÄ?a MO Velenje, so objavljene na spletni strani MZPM Velenje.

Nova zasaditev pri Gorenju

Ob Partizanski cesti pa so zasadili tudi 300 grmovnic.

Drevesa pomembno prispevajo k blaĹženju podnebnih sprememb, posredno in neposredno vplivajo na dobro poÄ?utje prebivalcev, ustvarjajo prijetne prostore ter dopolnjujejo mestno arhitekturo. ObÄ?ani jih imajo radi, zato se obiÄ?ajno tudi razburjajo, ko je treba katerega posekati. PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol pa zagotavlja, da bodo namesto vsakega, ki ga morajo posekati, zasadili vsaj enega novega. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

b

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

9. julija 2020

9

ÂťHvaleĹžna sem, da znam in lahko delam to, kar imam radaÂŤ

Poletni Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru

Vsestranska talentirana glasbenica obiskuje domove za ostarele – Stanovalke in stanovalci so sreÄ?ni in hvaleĹžni – Do sedaj je obiskala dvanajst domov

BrezplaÄ?ne aktivnosti za mlade – Festivalsko dogajanje ĹĄe pod vpraĹĄajem – Kulturno dogajanje bodo popestrili s Festivalom nasedlega kita 25. julija

Ali so kakĹĄni odzivi, zahvale, hvaleĹžnost?

Za takĹĄno poslanstvo mora Ä?lovek imeti posebno energijo, veliko srce?

Jasmina Ĺ karja

ÂťTako je. Skladbe so samo zimzelene, Ä?udovite slovenske. Vedno, ko nastopam, izberem pesmi, primerne za obÄ?instvo v domovih za ostarele, in res sem zadela s temi naĹĄimi evergreeni.ÂŤ

Dunja Vrhovnik je mlada energiÄ?na SlovenjgradÄ?anka, ki v sebi skriva kar nekaj ÂťZahvale so nenehno prisotne, tako od talentov. Je pevka in kantavtorica, ki ji uporabnikov kot od zaposlenih. TeÄ?ejo je mar za marsikaj, ne samo za glasbo, solze sreÄ?e, velikokrat sem bila edina So te s kakĹĄno Ĺživljenjsko zgodbo posebej tudi za ljudi. Je tudi izjemno nadarjena, glasbenica, ki sem obiskala kakĹĄen dom ganili, se te dotaknili? svoj glasbeni talent je med drugim poka- v tem korona Ä?asu, in teh obÄ?utkov, ki zala tudi v oddaji Slovenija ima talent. so res pristni, se ne da opisati. Dejstvo ÂťKer je ĹĄe vedno priporoÄ?ljiva varnoNa Dunaju je doĹĄtudirala stna razdalja, se z uporabkitaro, v Ä?asu epidemije pa niki domov pogovarjamo s svojim glasom in tempepreko glasbe in ko konramentnim nastopom razÄ?am koncert, si izmenjaveseljuje ljudi po domovih mo kratke zahvale, nato pa za ostarele. PridruĹžila se je se napotim naprej v drugi projektu ÂťNarazen, vendar dom, ker so to le riziÄ?ne vedno skupajÂŤ. S petjem in skupine in moramo biti izborom pesmi, med kateriodgovorni do njih.ÂŤ mi se najdejo tudi slovenske Dunja, imaĹĄ poseben talent, zimzelene uspeĹĄnice, ogreje ki si ga podedovala, rada prav vsako srce in razveseigraĹĄ, ustvarjaĹĄ. Ali sedaj ljuje stanovalce. Do sedaj nastaja kaj novega? je obiskala enajst domov.

Na vpraĹĄanje, od kod ideja ÂťJa, meni osebno je ta in Ĺželja po sodelovanju, odkorona Ä?as zelo koristil, govori, da se je ideja sprva Narazen, vendar vedno skupaj. zaÄ?ela sem se intenzivporodila Ani PetriÄ?, ustanonejĹĄe ukvarjati s produkcijo viteljici projekta "Narazen, je, da, toliko, kot glasbe, delam avtorske pesmi, za katere vendar vedno skupaj", ki jo dajem, toliko do- je prej bilo zelo malo Ä?asa in v kratkem ObÄ?utki, ko je povabila v Dom Hmelina bivam nazaj, Ĺže snemam videospot za svojo avtorsko Ä?udovitim ljudem Radlje ob Dravi, da priredi s tem, ko vi- pesem z naslovom "Kralj MatjaĹž, zrihtaj z glasbo polepĹĄam samo kratek koncert za uporabnidim, kako osreÄ?im cesto", ki je napisana v podporo izgradan, so nepozabni. te iskrene ljudi.ÂŤ ke doma. In zaradi odziva dnje tretje razvojne osi, ki jo nestrpno stanovalk in stanovalcev, priÄ?akujemo tako KoroĹĄice in KoroĹĄci Do zdaj si obiskala kot VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani.ÂŤ ki je bil neverjetno srÄ?en in je bilo Ä?utiti precej domov, koliko je vseh oziroma koogromno hvaleĹžnosti, se je odloÄ?ila, da liko jih imaĹĄ namen obiskati?

Kako hvaleĹžna oziroma nehvaleĹžna publikot prostovoljka obiĹĄÄ?e ĹĄe druge domove ka so domaÄ?i obiskovalci? po Sloveniji. ÂťDo sedaj sem obiskala dvanajst domov, med drugim tudi Dom za varstvo ÂťJaz pravim, da je vsaka publika lahko Kako hvaleĹžni so bili v Ä?asu veÄ?je osa- odraslih Velenje in Center Zimzelen hvaleĹžna, Ä?e izvajalec na odru oddaja mljenosti stanovalke in stanovalci? Se je TopolĹĄica, in niti teh dvanajst ni bilo pristno energijo. ÄŒe se ne pretvarjaĹĄ na dalo z njimi vzpostaviti bolj pristen stik? naÄ?rtovanih, vse se je zgodilo spontano, odru in si takĹĄen, kot si, bo publika to ÂťPrisrÄ?no je, da ko pridem pred do- tako da tudi ĹĄtevilke, koliko in kam bom sprejela in delila s tabo. HvaleĹžna sem, move, mi ĹĄe ni treba niti igrati in peti, ĹĄla naprej, vam ne morem povedati, ker da znam in lahko delam to, kar imam a so stanovalke in stanovalci sreÄ?ni in ne vem. Sledim srcu.ÂŤ rada. Tudi kot glasbenica se v prihodnje hvaleĹžni, da se sploh kaj dogaja. Ko pa vidim na odru, kjer sem doma. Ĺ˝elim si, Kaj pa same skladbe? Gre tudi za pred- da bo vse Ĺživljenje tako.ÂŤ zaÄ?nem peti, kar zaĹžarijo in se zaÄ?uti stavitev evergreenov in slovenskih zimzeđ&#x;”˛ takojĹĄnja radost, ki me zelo osreÄ?i.ÂŤ lenÄ?kov?

â?ą

Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru je postal pomembno koncertno, festivalsko in ĹĄportno prizoriĹĄÄ?e na prostem. Med epidemijo je, tako kot druge javne povrĹĄine, sameval, so pa ob sproĹĄÄ?anju ukrepov zaposleni in sodelavci organizirali Ä?istilno akcijo in razna vzdrĹževalna dela. V tem Ä?asu, ko je mladinska in druga infrastruktura zaprta ali pa njeno delovanje okrnjeno, so se v Mladinskem centru odloÄ?ili, da omogoÄ?ijo brezplaÄ?no uporabo in izvajanje aktivnosti za mlade veÄ? ĹĄportnim druĹĄtvom, ki na povrĹĄinah Letnega kina trenirajo karate, taj-Ä?i, izvajajo jogo in podobno. Janez Slivar pove, da je bilo za naslednje mesece naÄ?rtovanih kar nekaj dogodkov, od Indikampa za otroke (ki

ga ne bo), do tradicionalnih festivalov, kot je Vratolom 11. in 12. septembra, ki ga prireja druĹĄtvo Ĺ˝elezni aktivizem, in ekoloĹĄki Festival nasedlega kita 25. julija. 28. avgusta pripravljajo otvoritev naravne inĹĄtalacije Alje Krofl, 4. in 5. septembra Lakefest in 19. 9. dogodek druĹĄtva Universe. ÂťKaj pa bomo dejansko izpeljali in v kakĹĄnem obsegu, pa je zaradi razmer za zdaj ĹĄe nemogoÄ?e toÄ?no povedati,ÂŤ razloĹži Slivar. Program poletnih aktivnosti lahko spremljajte tudi na spletni strani Mladinskega centra Velenje, eMCe plac in na druĹžbenih omreĹžjih, na katerih boste o dogajanju obveĹĄÄ?eni sproti. đ&#x;”˛

jĹĄ

UspeĹĄna prijava Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je skupaj s partnerji uspeĹĄno kandidirala na razpisu za pridobitev sredstev za ureditev knjigobeĹžnice v Ĺ martnem ob Paki.

V operaciji ÂťÄŒebela BERE med!ÂŤ sodeluje pet lokalnih akcijskih skupin z obmoÄ?ja Slovenije. Prijavitelj operacije za obmoÄ?je regije SaĹĄa je LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, partnerji v operaciji na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju pa poleg ĹĄmarĹĄke ĹĄe obÄ?ini Mozirje in Ljubno, KnjiĹžnica Velenje, Osrednja knjiĹžnica Mozirje ter ÄŒebelarska zveza regije SaĹĄa.

V knjiĹžnici Ĺ martno ob Paki so v okviru projekta predvidene prireditve in delavnice predvsem iz kulture in etnologije. Osrednja prireditev bo izvedba etnoloĹĄko-literarnega veÄ?era z inovativnim pristopom (po naÄ?elih STO) oziroma komunikacijskega orodja, to je ‘zgodbarjenja’. Dogodek v Ĺ martnem

se bo imenoval Most (Modrovanje ob stari trti), pred samim dogodkom pa bo za udeleĹžence Lasa regije Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline ter partnerskih Lasov organizirana tudi delavnica na temo priprave in pripovedovanja zgodb.

Poleg osrednjega dogodka bodo zaposleni v knjiĹžnici pripravili ĹĄe tri tematska sreÄ?anja za posamezne cilje skupine, kot so vinogradniki, upokojenci, Ä?ebelarji ‌ Investicijski del operacije zajema ureditev terase pred ĹĄmarĹĄko knjiĹžnico, ki bo namenjena izposoji in branju pisanega gradiva tudi zunaj delovnega Ä?asa knjiĹžnice ter Ä?ebelarskega kotiÄ?ka. Za omenjene aktivnosti je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki pridobila 23 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja, vrednost cele naloĹžbe pa je ocenjena na 33 tisoÄ? evrov. Za vse partnerje skupaj je odobrenih dobrih 90 tisoÄ? nepovratnih sredstev.

ÂťPoudariti moram, da komisija dela resno in temeljito, Ä?eprav dela prostovoljno. Ĺ tirje smo iz turistiÄ?nega druĹĄtva, strokovno oko pa je Simon Ogrizek. Ko pridemo na lokacijo, pojasnimo, zakaj si ogledujemo okolico, povabimo lastnika, da si skupaj ogledamo okolico, komisija jo toÄ?kuje in fotografira,ÂŤ pove, kako potekajo ogledi.

krat so lahko zasaditve zelo Ĺživahnih barv. Pisane hiĹĄe v moÄ?nih tonih pa potrebujejo obilico zelene in le en ali dva barvna tona, ki se skladata s fasado.

Komisija opazuje tudi barvno skladnost celote – tako balkonskih zasaditev kot zasaditev v okolici objekta. ÄŒe se barve skladajo, se med seboj poudarjajo ali z zelenimi toni umirjajo, je to veliko bolje kot roza in vijoliÄ?ni toni na balkonu ter rdeÄ?i in oranĹžni na gredi. Pogled na takĹĄen objekt namreÄ? ne umirja, paÄ? pa vznemirja.

đ&#x;”˛

tp

Skupaj za cvetoÄ?e Velenje Tekmovanje za nazive najlepĹĄe ocvetliÄ?enih se je Ĺže zaÄ?elo – Prijave bodo zbirali do konca avgusta Tina Felicijan

Ljudje se v ozelenjenem okolju dobro poÄ?utimo. V mestih je ĹĄe toliko bolj pomembno, da z zelenjem mehÄ?amo stroge linije stavb, za prebivalce mesta pa je to eden redkih dejanskih stikov z naravo. Glede na to, da Velenje velja za mesto v parku, je cvetliÄ?enje in negovanje zelenih povrĹĄin pomembno, pravi predsednica TD Velenje NataĹĄa DolejĹĄi.

Prav tako pa spodbujanje prebivalcev k zasajevanju zelenih in cvetoÄ?ih rastlin na balkone in terase, v okolice hiĹĄ in kmetij, pa tudi drugih javnih objektov.

Zato TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, Mestna obÄ?ina Velenje, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in PUP Velenje tudi letos vodijo tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja na obmoÄ?ju obÄ?ine.

Stik z naravo

ÄŒe imajo prebivalci zelenjavni vrt ali zasajen balkon, so vsak dan v stiku z naravo, spremljajo rast rastlin, pridelki jim polnijo kroĹžnike z zdravo domaÄ?o hrano, cvetje pa jih osreÄ?uje. Na okenskih

policah in ograjah so obiÄ?ajno cvetoÄ?e lonÄ?nice, vedno veÄ? pa je tudi urbanih vrtiÄ?kov. ÂťNajprej so se v balkonskih koritih zaÄ?ele pojavljati diĹĄavnice. Trend zadnjih let pa je tudi kakĹĄna posoda paradiĹžnika, mogoÄ?e visoka greda za gojenje solate, korenÄ?ka, peterĹĄilja in podobne bolj nezahtevne rastline. Korak naprej pa je zasajevanje kakĹĄne v listju okrasne zelenjave, denimo rdeÄ?elistne blitve ali solatnice, med diĹĄavnice in cvetje,ÂŤ namiguje NataĹĄa DolejĹĄi, da za lepe okenske police in ograje ne bomo poskrbeli le z roĹžami, temveÄ? tudi z uĹžitnimi rastlinami.

Prijave lokacij Ĺže zbirajo

Akcija Velenje, mesto cvetja, se je zaradi epidemije zaÄ?ela ĹĄele junija. V tradicionalnem tekmovanju v urejenosti zunanjega bivalnega okolja lahko s svojimi predlogi sodelujejo obÄ?ani MOV in lastniki objektov v MOV. Komisija bo predloge sprejemala do 31. avgusta, lokacije pa si bo ogledala prvi teden septembra. Svoje lokacije ali lokacije, ki so vam vĹĄeÄ?, lahko prijavite na spletni

strani cvetje-velenje.si, kamor lahko objavite tudi fotografije in zaÄ?nete zbirati vĹĄeÄ?ke, ali z dopisnico, ki jo najdete v KnjiĹžnici Velenje, turistiÄ?no informacijskem centru v vili Bianci, PUP cvetliÄ?arnah in vrtnem centru Kalia. Opozorite na lepo urejeno okolico individualne hiĹĄe, kmetije, balkona ali terase in ostaÂťGospodarji kmetij si vedno bolj prizadevajo, da bi bili prepoznavni po urejenosti. NaĹĄa komisija je velikokrat preseneÄ?ena nad zelo zgledno urejenim posestvom.ÂŤ lih objektov, kot so stanovanjski bloki, gostinski lokali, gospodarski ali razni javni objekti. Kategorijo cvetje v Ä?evljih, pri kateri komisija ocenjuje urejenost okolice vrtcev in ĹĄol, pa bodo letos z ozirom na razmere, v katerih ni bilo mogoÄ?e negovanje gred in korit, izvedli tako, da bodo izvedli likovni nateÄ?aj na temo roĹže, med katerimi bo komisija izbrala finaliste.

PoiĹĄÄ?ite skladnost

Ĺ e namig komisije? Sogovornica pove, da so komisiji veliko bolj vĹĄeÄ?ne pisane cvetliÄ?ne zasaditve balkonov na hiĹĄah, ki imajo nevpadljive barvne fasade. Ta-

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

9. julija 2020

Pomirjen veter v duĹĄi Po stotinah knjig in raznih drugih tiskovin ter celostnih grafiÄ?nih podob, pod katere se je podpisal kot grafiÄ?ni oblikovalec, VelenjÄ?an Stane Hafner izdal in predstavil tudi svoj pesniĹĄki prvenec Tina Felicijan

ÂťNapisati zbirko v tretjem Ĺživljenjskem obdobju zahteva pogum, ker je poezija iskreno razgaljanje samega sebe, odnosa do sveta, ljudi. Vsak, ki izda pesniĹĄko zbirko, nam v dlan poloĹži svoje rane,ÂŤ je na uvodu v pogovor ob predstavitvi pesniĹĄke zbirke Staneta Hafnerja dejal Orlando UrĹĄiÄ?, urednik zaloĹžbe Litera, ki je avtorja vzela pod okrilje, in ga vpraĹĄal, ali lahko zdaj, ko ima knjigo v rokah, reÄ?e, da je poet. ÂťNe. Tudi nikoli nisem razmiĹĄljal, da bi bil poet. To se je zgodilo iznenada,ÂŤ je odgovoril in pojasnil, da je Ĺže v mladosti, ko so se ob veÄ?erih zbirali s prijatelji, napisal besedila za skladbe, ki so jih zloĹžili in igrali ob razliÄ?nih priloĹžnostih. Ko se je podobna ekipa pred nekaj leti znova zaÄ?ela dobivati ob Velenjskem jezeru, so ga druĹžabni veÄ?eri navdihnili, da je zaÄ?el ponovno pisati. A ne le pesmi za preganjanje dolgÄ?asa ob tabornem ognju. ÂťZazrl sem se v tisto, kar vsi nosimo v sebi – v temno in svetlo, prijetno, trpko, vsi smo kdaj bili zaljubljeni, trpeli. RazmiĹĄljanja o tem sem spravil v pesniĹĄko obliko, ki sem jo Ä?util v sebi – v neko pripoved o Ĺživljenju, dogajanju, ljubezni, smrti, odhajanju, ki spregovori z melodijo, ritmom, ki bralca poboĹža in mu zlahka seĹže v duĹĄo.ÂŤ

Tematsko in oblikovno zanimiva

ÂťTo je poezija, ki je preprosta, iskrena, razkrita, ranjena od boleÄ?ine, ki je ne skriva, ne zakriva in ne olepĹĄuje,ÂŤ je o Hafnerjevih pesmih zapisal avtor spremne

besede pesnik Vinko MĂśderndorfer in v njih prepoznal preproste formulacije, jasne metafore in podobe, preprosto rimane verze, urejen metrum in ĹĄtirivrstiÄ?nice s preprostimi verznimi poudarki, pa tudi veÄ?plastnost in veÄ?pomenskost. Samo knjigo pa je

zoreÄ?ega notranjega glasu. ÂťS preprosto pripovedjo sem Ĺželel povedati, kar Ä?utim, s poudarkom na tem, da pesem zveni,ÂŤ je povedal avtor, ki je po svoje pristopil tudi k vizualni obliki pesmi.

Z zamikanjem vrstic je ustvaril dinamiko, pravi. S poveÄ?anim fon-

Rekli so â?ą

Stane Hafner: ÂťV vsakdanjem Ĺživljenju se izogibamo razgovorom o svojih razmiĹĄljanjih in obÄ?utkih. O vetru, ujetem v duĹĄi.

Ali pa jih zapletemo v humor, da se zaĹĄÄ?itimo. Zato sem Ĺželel, da bi bralec mojih pesmi odkril cel kup emocij, spoznanj, ki jih nosi v sebi, jih Ĺživi, a jih ne deli niti s tistimi, s katerimi Ĺživi.ÂŤ Orlando UrĹĄiÄ?: ÂťPesmi niso pesimistiÄ?ne. So resniÄ?ne. Govorijo o Ä?loveĹĄki usodi.ÂŤ oznaÄ?il za vsebinsko in oblikovno domiĹĄljeno – Âťdelo celostnega ustvarjalca, ki gleda in razume svet z duĹĄo in z oÄ?mi.ÂŤ Stane Hafner res ni preĹĄtudiral pesniĹĄkih oblik in se zgledoval po sodobni poeziji, ampak je izumil svojo metodo za izpoved dolgo

tom pa je ĹĄe izpostavil doloÄ?ene verze, besedne zveze ali pojme, tako vsebinske sklope potegnil iz konteksta, da ustvarijo novo pripoved – pesem v pesmi. ÂťTako lahko vsak bralec pesem prebere na svoj naÄ?in – ustvari sovjo dinamiko,ÂŤ pojasnjuje.

Glasbeni svet Marka Volka V Galeriji Velenje je na prazniÄ?ni dan, 25. junija, nastopil VelenjÄ?an Marko Volk – Ustvarjati v skupini, v kateri je veliko svobode, glasbenih izzivov in niÄ? komercialnih direktiv – Philammon: zvrst heavy fusiona, fuzija metala, rocka in jazza Zanima me iskanje razliÄ?nih zvokov. Zelo malo glasbenikov prepleta jazz z metalom.

Miler. V zadnjem Ä?asu smo v projekt vkljuÄ?ili ĹĄe odliÄ?nega kitarista MatevĹža Ĺ taherja, ki sodeluje z Alyo in Evo Boto. Zavedam se, da je bilo na tej poti tudi veliko odrekanja, da sem tu, kjer sem. Na trenutke sem Ĺže skoraj obupal in glasbo postavil v kot, vendar se je vztrajnost poplaÄ?ala. Ogromno Ä?asa in energije sem vloĹžil v to,ÂŤ pove Volk iskreno.

ÄŒas in energija, Ä?esar se niÄ? ne vidi

ÂťNajteĹžje je delati kompleksno glasbo, v kateri ni moĹžen finanÄ?ni uspeh. VeÄ?ina glasbenikov dela nekaj zraven. Meni je glasba

đ&#x;”˛

hobi – Ä?eprav sem napisal Ĺže preko petdeset pesmi – , ker se od nje enostavno ne da Ĺživeti.

Samo z nastopi in studijskim delom ni dovolj denarja. Se pa splaÄ?a zaradi vsega drugega, ker je to umetnost, ki je nekaterim pisana na koĹžo. V zadnjem Ä?asu ugotavljam, da me zanima predvsem filmska glasba, v katero vlagam veliko Ä?asa in energije. Za projekt Preobrazba reĹžiserja Alena PavĹĄarja – premiera projekta je bila v Celju – sem prispeval pribliĹžno dvajset minut glasbe. Ĺ˝elim si sodelovanja v kakĹĄnem celoveÄ?ernem filmu, najraje v kakĹĄnem znanstvenofantastiÄ?nem.ÂŤ

Zanima me iskanje razliÄ?nih zvokov

Jasmina Ĺ karja

Marko Volk je velenjski glasbenik, komponist in klaviaturist, ki Ĺže veÄ? kot dvajset let preizkuĹĄa razliÄ?ne glasbene stile zdruĹžiti in povezati v smiselno celoto in je v preteklosti precej sodeloval v razliÄ?nih glasbenih zasedbah in z razliÄ?nimi glasbeniki. Trenutno najveÄ? Ä?asa posveÄ?a studijskemu delu in komponiranju avtorske glasbe, ki je kombinacija razliÄ?nih glasbenih slogov. Že dolgo igram, tudi z lokalnimi glasbeniki, v zadnjem Ä?asu najbolj delam na daljavo. Moj Ĺživljenjski solo projekt avtorske glasbe je povezan s projektom zasedbe Philammon, v katerem sodelujejo ĹĄe basist Janez ZakoĹĄek in bobnar Grega GorenĹĄek, Alex Argento, Marco Sfogli in Martin

Izraz pesniĹĄke zrelosti, ki jo izkazuje zbirka Veter, ujet v duĹĄi, pa je po urednikovih besedah tudi tematska raznolikost. Zbirka ima namreÄ? ĹĄest ciklov: baladika kot dramatiÄ?na pripoved, lirika kot poezija, erotika kot Ä?utnost, epika kot zgodba, anima kot razmiĹĄljanje o duĹĄi in na koncu kar nekaj, kar nam paÄ? nanese Ĺživljenje, jih je opredelil MĂśderndorfer. ÂťVse pesmi izpovedujejo doĹživljanje bodisi realistiÄ?nega bodisi fantazijskega sveta, so pa veÄ?plastne, polne emocij, Ä?utnosti, dramatiÄ?nosti, asociacij, metaforike, parodije, provokacije, tudi patetike,ÂŤ jih je opisal avtor.

UrĹĄiÄ? je v Hafnerjevi poeziji opazil tudi prepletanje nasprotij v Ä?lovekovih mislih in dejanjih. ÂťTo ni samo pocukrano govorjenje o telesnosti, Ä?utnosti, spolnosti, ampak je raziskovanje meje med erosom in tanatosom,ÂŤ je dal iztoÄ?nico, ki jo je avtor pokomentiral: ÂťÄŒe je eno, mora biti tudi drugo. Brez ravnovesja teĹžko shajamo. V meni so se kot nasprotje sreÄ?i, ljubezni in uspehu kopiÄ?ili obÄ?utki osamljenosti, obupa, hrepenenja, strasti, razoÄ?aranj, prevar, laĹži, moralnih in etiÄ?nih dilem, dokler se ni zgodil trenutek, ko je vse skupaj z neustavljivo silo privrelo na plan in sem o tem zaÄ?el pisati verze.ÂŤ Napisal pa je tudi takĹĄne, v katerih se lirski subjekt pomiri s svetom in samim sabo. ÂťKo sem napisal zadnjo pesem opusa in je bila nenaÄ?rtovano pred menoj knjiga, sta se namesto ujetega vetra vrnila v duĹĄo spokoj in notranji mir,ÂŤ je zapisal na zadnjih straneh Ĺživljenjske pesniĹĄke antologije.

Glasba skupine Philammon zveni progresivneje od klasiÄ?nega metala in rocka predvsem v taktovskih naÄ?inih, ritmu in jazzovskih harmonijah. ÂťGre za vpletenost razliÄ?nih glasbenih zvrsti. Vedno me je motilo zanemarjanje metal glasbe. Danes se stanje malo popravlja; opaĹžam, da je precej metal bendov, ki jim je tudi komercialno uspelo (Slipknot, Jinjer). VÄ?asih je bila to prepovedana glasba. Moji glasbeni izzivi so povezani s preigravanjem meĹĄanice jazza in metala, elementi agresivnih stilov in ritmov. Sem velik oboĹževalec Vangelisa, Jeana Michela Jarra. Tudi slovenska ljudska glasba mi je ljuba. Ĺ˝e nekaj Ä?asa razmiĹĄljam, da bi posnel tudi ploĹĄÄ?o ljudske glasbe, ki je zelo bogata, harmoniÄ?na, a Ĺžal kar preveÄ? zanemarjena.ÂŤ V Galeriji Velenje je Marko Volk v svojem ĹĄtiridesetminutnem nastopu predstavil nekaj svoje avtorske glasbe v povezavi z glasbo Jeana Michela Jarra in nekaj priredb slovenskih đ&#x;”˛ ljudskih pesmi. â€

NekoÄ? je bil jezerski zmaj MatjaĹž Ĺ alej

ÄŒe kreativno ustvarjaĹĄ nekaj, do Ä?esar imaĹĄ Ĺže desetletja pozitiven odnos, notranjo inercijo, in Ä?e si seveda hkrati ĹĄe vedno dovolj vpet v dogajanje, morda celo poznaĹĄ pota in stranpota delovanja in ustvarjanja v druĹĄtvu, to po navadi obrodi lepe in obilne plodove. Pri tabornikih je to pravilo in dobro vodilo, ĹĄe posebej zato, ker je taborniĹĄtvo predvsem vzgojna dejavnost, ki se (Ä?e povem zelo na kratko) ukvarja z zdravim duhom v zdravem telesu ... TaborniĹĄtvo skrbi zato, da mladi odrastejo v kreativne in odgovorne ljudi, stari pa poskuĹĄajo ostati mladi po srcu. Vedno je tako, Ä?e je prisotna dobrĹĄna mera kreativnosti, zdravega razuma in seveda ustvarjalnih moĹžnosti. Ta dejstva in pravila so svojstvena za vse vrste ustvarjanja.

Pred veÄ? kot letom dni sem bil vpet v nekaj takĹĄnega, ko smo s taborniĹĄkimi medgeneracijskimi prijatelji ob okrogli obletnici taborniĹĄtva v Velenju ustvarili lepo monografijo. Na njeni predstavitvi smo bili deleĹžni tudi drobca dokumentarnega gradiva, ki ga je v filmski in vizualni obliki predstavil reĹžiser in avtor (pa tudi snemalec in fotograf), predvsem pa tabornik Peter VrÄ?kovnik. In prav ta zgodba se uspeĹĄno nadgrajuje in nadaljuje.

Pred kratkim smo si na predpremieri ogledali (kje drugje kot v Ribnem) njegov Âťskoraj konÄ?niÂŤ izdelek, dokumentarni film o Ĺživljenju in razvoju taborniĹĄtva v naĹĄem mestu z naslovom NekoÄ? je bilo jezero. Projekt, ki je nastajal kar nekaj let, je bil sprva miĹĄljen kot dopolnilo ob predstavitvi monografije ob 50-letnici velenjskega taborniĹĄkega rodu. Ob obilici kvalitetnega dokumentarnega materiala in dobrih intervjuvancev – informatorjev je prerasel v odliÄ?en dokumentarni film ter tako postal izjemen samostojni projekt. StarejĹĄi taborniki so ga po delih spoznavali in odkrivali Ĺže v bliĹžji preteklosti.

S prepletanjem obilice slikovnega materiala, starejĹĄih video posnetkov, dokumentarnega gradiva ÂťnaĹĄeÂŤ lokalne televizije ter nekaterih taborniĹĄkih avtorjev, ki so taborniĹĄko dokumentarno in igrano posneto gradivo delili z avtorjem, se oblikuje zaokroĹžena zgodovina TaborniĹĄkega rodu Jezerski zmaj. Avtor je nanizal intervjuje vseh pomembnih akterjev in generacij, od Alenke ÄŒas, Sineta, do tete Herme in vseh kljuÄ?nih taborniĹĄkih aktivistov starejĹĄe in srednje generacije. Ustvaril je veÄ? kot uro dolg kvaliteten dokumentarni zapis o enem najĹĄtevilnejĹĄih taborniĹĄkih rodov (nekoÄ? odredov) v Slovenji, o Âťjezerskih zmajihÂŤ.

In ta ÂťfilmÂŤ ĹĄe kar traja. Material ĹĄe kar prihaja. Dokumentarec ima, kljub temu da je zaokroĹžen – tako rekoÄ? dokonÄ?an, ĹĄe vedno moĹžnosti nadgradnje. Izraz Âťskoraj konÄ?ni izdelekÂŤ je morda ĹĄe najprimernejĹĄi, film pa Ĺže zdaj takĹĄen, da bi se lahko zavrtel na nacionalni ÂťjavniÂŤ televiziji, Ä?eprav se kakĹĄen kamenÄ?ek v mozaiku ĹĄe vedno dodaja. V projekt je poleg dobre dokumentarne zasnove, zgovornih intervjuvancev potrebno pohvaliti veliko drobnih strani, predvsem pa dober arhivski material, sveĹže pristope. In ne nazadnje, iz filma diha to, kar v Ĺ aleĹĄki dolini in Velenju Ĺže veÄ? desetletij navduĹĄuje mlade. To, da postajajo odgovorni in ustvarjalni in se identificirajo z veliko taborniĹĄko druĹžino.

Po navadi nas drobne, lokalne, osebne stvari mnogo bolj razveseljujejo in bogatijo, saj so prepletene s spomini, doĹživljanji in nenazadnje z mladostjo, za razliko od vsakodnevnih ÂťaktualnihÂŤ dogodkov, ki nam v bistvu le razmejujejo Ä?as. In pri taborniĹĄtvu in njegovi tradiciji je tudi tako. V filmu, ki je predpremierno ugledal luÄ? sveta, je seveda enako. Prvo pravo publiko je dobil na pravem mestu in zapomnili si ga bomo tudi po tem, da je v tistem letu, ko je bilo ÂťtaborjenjeÂŤ zaradi pandemije malo drugaÄ?no, pa taborniĹĄko prav niÄ? slabĹĄe. Ta Ä?as pa je zato zaznamoval odliÄ?en taborniĹĄki film, posveÄ?en pol stoletja taborniĹĄtva v Velenju.

In medtem (skoraj ta trenutek) nove generacije mladih Ĺže odhajajo na taborjenje in imeli se bodo Ä?udovito. đ&#x;”˛

Dnevni tabor za osnovnoĹĄolce Ĺ oĹĄtanj – Muzej Velenje vabi 16. julija otroke na poÄ?itniĹĄki dopoldan v Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju. Poleg razliÄ?nih ustvarjalno doĹživljajskih dejavnosti, s katerimi se bodo v muzeju spoznavali z bogato dediĹĄÄ?ino usnjarstva, se bodo podali tudi na slikovito obmoÄ?je Goric in si ogledali prenovljeni Mestni trg. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

9. julija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Gospa, ki se je Ä?asopisu le steĹžka odpovedala, ima poravnano naroÄ?nino!

ZaÄ?ela bom, kot sem zaÄ?ela svoj ÂťTako mislimÂŤ na naslovni strani tega Ä?asopisa 18. junija: ÂťStarejĹĄa gospa se je prejĹĄnji teden korakoma, stopnica za stopnico, spuĹĄÄ?ala iz prostorov NaĹĄega Ä?asa. Sama sem vanje vstopala. SreÄ?ali sva se nekje na sredini. Malo prej je odpovedala naroÄ?nino. Da tega ni storila zlahka, mi je hitela pripovedovati. Tega, da ga kot novinarka soustvarjam, ni vedela. Morda je mislila, da prihajam na NaĹĄ Ä?as z enakimi nameni? Pred pol leta ji naroÄ?nino za Ä?asopis poravnal sin. Bilo je eno lepĹĄih daril, ki jih je dobila. V njem je pregledala vse, od osmrtnic do novic o tukajĹĄnjem dogajanju, brala o tukajĹĄnjih ljudeh. Oh, koliko teh, o katerih piĹĄemo, pozna ...

Koliko jih je obudila v spominu, ko je o njih brala, ko jih je uzrla na kakĹĄni fotografiji ...

Zdaj se je podarjena naroÄ?nina iztekla. Nekaj dni pred tem je dobila poloĹžnico za plaÄ?ilo ne-vem-veÄ?-Ä?esa, neÄ?esa paÄ?, kar je treba plaÄ?ati enkrat letno.

Komaj bo za to spravila skupaj, je razlagala. Za naroÄ?nino za

Ä?asopis ne bo. Morala se mu je odpovedati. Ga bo pa kdaj pa kdaj kupila, je rekla, Ä?eprav teĹžko. TeĹžko je bilo tudi meni.

Zaradi nje in tudi zaradi Ä?asopisa. Izgubljati bralce, je hudo.ÂŤ

daljĹĄano za celo leto! Si predstavljate njeno sreÄ?o? Ali pa, si predstavljate mojo, ko se je za to, da gospe poravna naroÄ?nino, ponudil tudi Zdravko KoÄ?evar. Ko sem ga poklicala,

je prihajala na delo, dokler ji tega pred ĹĄestnajstimi meseci ni prepreÄ?ila bolezen. Hvala bogu ni pustila posledic, dobro okreva in kmalu bo spet kot nova. PrejĹĄnji teden je z nami

1. ORLEK – VzhajajoÄ?e sonce 2. MARK ZEBRA – Vitamin 3. ANTONIJA Ĺ OLA – Ponovo

Svoj okrogli jubilej je Rajka Lesnik delila z nami. Stane Vovk ji je priĹĄel voĹĄÄ?it z orglicami.

Res je hudo. A po zaslugi bralke in bralca naĹĄega Ä?asa se je sreÄ?no izteklo! Da gospe poravnata naroÄ?nino, sta se kmalu za tem ponudila gospa in gospod KoÄ?evar, Ä?eprav nista ne v sorodu in tudi poznajo se ne.

Je vsem KoÄ?evarjem skupno veliko srce?

Po zaslugi Irene KoÄ?evar ima gospa naroÄ?nino za Ä?asopis po-

da je zadeva Ĺže urejena, se mu zahvalila in povedala, da jo je poravnala gospa z enakim priimkom, je rekel: ÂťPa ne da moja mama? Me je prehitela?ÂŤ Tega, da radi berete NaĹĄ Ä?as in da ste bralci prijazni ljudje, je vesela tudi naĹĄa Ä?istilka Rajka Lesnik. Ker ga tudi ona rada prebere. Rada pa ima tudi vse zaposlene pri njem. Z veseljem

delila svoj okrogli jubilej. Prav po kraljevsko nas je poÄ?astila, mi pa smo ji povedali, da komaj Ä?akamo, da bo spet z nami.

Da ji NaĹĄega Ä?asa ne bo treba poĹĄiljati na dom, ampak da bo domov ob Ä?etrtkih odĹĄla z njim iz redakcije. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Podelitev nagrad televizije MTV bo konec avgusta v New Yorku

da tekmovanje prihodnje leto bo.

Slovenijo bi morala letos na Evroviziji predstavljati Ana SokliÄ? s pesmijo Voda. Pevka bo tudi prihodnje leto naĹĄa predstavnica, a z drugo skladbo.

Podelitev letoĹĄnjih nagrad za glasbo in video televizije MTV bo kljub pandemiji novega korona virusa 30. avgusta v New Yorku. NewyorĹĄki guverner Andrew Cuomo je na novinarski konferenci povedal, da bo prireditev potekala v veÄ?namenski dvorani v Brooklynu. Na prireditvi bodo upoĹĄtevali vse varnostne in higienske ukrepe. ObÄ?instvo bo omejeno ali pa bo prireditev potekala celo brez obÄ?instva. Na lanski podelitvi so najpomembnejĹĄe nagrade prejele mlada glasbenica Billie Eilish, Taylor Swift in Ariana Grande. Nagrade sicer podeljujejo od leta 1984.

Jubilejne Melodije morja in sonca prestavljene na 2021 britanskih funtov, zagotavljala pa je 210.000 delovnih mest po drĹžavi. Glasbeniki si Ĺželijo jasne Ä?asovnice, kdaj bodo koncertna prizoriĹĄÄ?a ponovno zaÄ?ela delovati brez ukrepa o spoĹĄtovanju varnostne r a z d a lj e , o d vlade pa, da bi podaljĹĄala shemo za pomoÄ? zaposlenim v koncertni industriji, ki so trenutno na Ä?akanju.

Britanski glasbeniki zdruĹžili Evrovizija z novimi moÄ?i za pomoÄ? pravili naproti koncertni industriji spreminjajoÄ?i se Kar 1500 britanskih glasbeni- globalni situaciji

Organizatorji Evrovizije so sporoÄ?ili, da so, da bi zagotovili izvedbo tekmovanja leta 2021 pa tudi v prihodnje, pravila prilagodili spreminjajoÄ?i se globalni situaciji. Med spremembami je tudi moĹžnost predvajanja posnetih spremljevalnih vokalov, s Ä?imer bi zmanjĹĄali ĹĄtevilo nastopajoÄ?ih iz posameznih drĹžav na tekmovanju. Glede tega, kako bo potekalo

tekmovanje leta 2021, se ĹĄe niso natanÄ?no izrekli, saj ne vedo, kakĹĄna bo tedaj globalna situacija, zagotavljajo pa, da so pripravljeni na veÄ? moĹžnih scenarijev. Organizatorji najveÄ?je glasbene prireditve v Ĺživo na svetu so odloÄ?eni,

VzhajajoÄ?e sonce je nova pesem skupine Orlek. ÄŒudovita pesem s Ä?utnim besedilom posluĹĄalca ne pusti ravnoduĹĄnega, prav nasprotno. Za mnoge je VzhajajoÄ?e sonce najlepĹĄa pesem najnovejĹĄega albuma Ĺ˝ivel rokenrol, ki je izĹĄel lani ob 30-letnici skupine.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

kov, med katerimi so tudi Ed Sheeran, Paul McCartney in skupina The Rolling Stones, je na britansko vlado naslovilo odprto pismo, v katerem jo pozivajo, naj poskrbi za koncertno industrijo, ki jo je epidemije novega korona virusa izjemno prizadela. OgroĹženih je veÄ? kot 200.000 delovnih mest, opozarjajo. Koncertna industrija je lani v britanski proraÄ?un prispevala 4,5 milijarde

Izbor poteka vsako soboto dopoldne ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Med ĹĄtevilnimi festivali, ki so morali zaradi novega korona virusa prestaviti dogajanje, se je znaĹĄel tudi priljubljeni poletni festival Melodije morja in sonca. Jubilejni 40. festival bo tako potekal leta 2021. Lastnica blagovne znamke festivala MMS ObÄ?ina Piran in organizator festivala MMS Avditorij PortoroĹž ter soorganizator RTV Slovenija so se za prestavitev odloÄ?ili zaradi nepredvidljivih razmer, povezanih s Covidom-19. Skladbe, ki so jih prejeli na javni razpis za sodelovanje na 40. festivalu MMS, bodo prijaviteljem vrnili, ti pa bodo lahko z njimi prosto razpolagali. Lani je na 39. festivalu Melodij morja in sonca zmagala Tinkara KovaÄ? s skladbo Bodi z mano.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

S.O.S. Kvintet – Nisem, nisem VraŞji muzikanti – Misel nate ne zaspi Ansambel Posluh – Kje boť spala nocoj Ansambel Ponos – Peti slovensko se ne boj Ansambel Vzrok – Ukradel te bom Ansambel Opoj – Godec z duťo Ansambel Trenutek – Na kolena Ansambel Valovi – V najinih srcih sonce sije Ansambel Viharnik – Ker nikogar ni Ansambel Nemir – Trikrat da

www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO SAMANTHA MAYA Glasbenica, ki se je ĹĄirĹĄi Sloveniji lani predstavila z debitantsko skladbo Do neba, predstavlja novo izpovedno zgodbo. Njen naslov je Glas, pod skladbo pa se podpisujeta Kevin Koradin in Clifford Coilo. Videospot zanjo so posneli v RogaĹĄki Slatini.

SKOÄŒIR IN MEGLIÄŒ Frontmana skupin Big Foot Mama Grega SkoÄ?ir in Siddharte Tomi MegliÄ? sta se po konÄ?ani karanteni odloÄ?ila, da je Ä?as, da zdruĹžita moÄ?i. Zaprla sta se v studio, kjer snemata nekaj povsem novega. Za zdaj ostajata skrivnostna in ĹĄe ne razkrivata podrobnosti, sicer pa to ni njuno prvo sodelovanje.

MARTIN PEROVIÄŒ Martin PeroviÄ? je Ĺže leta 2006 prviÄ? nastopil na festivalu MMS, leto kasneje pa je sledil ĹĄe nastop na Emi 2007, na kateri je priĹĄel do finala. Od takrat je izdal kar nekaj pesmi, letoĹĄnje poletje pa je polepĹĄal

s skladbo Balada, ki je posveÄ?ena vsem, ki so izgubili ljubljeno osebo. Besedilo je napisal sam, pod glasbo pa se podpisujeta skupaj z Denisom Horvatom.

KOALA VOICE Skupina Koala Voice, ki prihaja iz Zasavja, letos beleĹži 10-letnico delovanja. Na podelitvi glasbenih nagrad zlata piĹĄÄ?al je letos prejela nagrado za najboljĹĄo skladbo leta 2019 za pesem Ker tu je vse tako lepo. Skladba je v slovenĹĄÄ?ini, Ä?eprav skupina v svojih skladbah veÄ?inoma uporablja angleĹĄÄ?ino.

TRETJI KANU Zasedba Tretji kanu predstavlja nov videospot za skladbo DeĹžnik narobe. Njena posebnost je v tem, da razkriva le del zgodbe, saj jo bodo jeseni povezali z videospotom za skladbo ÄŒuvaji rek. Obe skladbi sta izĹĄli na njihovem drugem albumu Plovemo.

ReĹžiserska spota je Nina Tratnik. Hoteli so ga posneti v Beogradu, a so morali scenarij zaradi zaprtja mej spremeniti in spot posneti na daljavo.

Naš ­čas, 9. 7. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

9. julija 2020

⏩

frkanje

Tina Gjud je nova direktorica družbe Golte.

Gjudova je že vrsto let poslovno vpeta v turizem in tako jo je poslovna pot pripeljala tudi v naše kraje. Doštudirala je na Visoki šoli za turizem v Portorožu, za njo pa je že kar nekaj uspešno izpeljanih projektov. Zato Čvek upa, da morda le lahko spet računamo na dobre poletne turistične in druge poslovne zgodbe, ki se dogajajo bližje nebesom.

» Levo & desno «

Nostalgija Tudi ob letošnjem prazniku rudarjev je bilo ponekod slišati nostalgično vprašanje: Ej, še pomnite kamerati!?

Turki prihajajo Turki prihajajo! Mnogi upajo, da se bodo čim hitreje prebili do Avstrije.

Drugačen virus Ni res, kar širijo nekatere govorice, da se je tudi v našem nekoč paradnem podjetniškem konju pojavil korona virus. Tu razsaja drugačna, morda še hujša bolezen.

⏫

Mitja Tašler, direktor Termoelektrarne Šoštanj, je upravičeno ponosen na svojo brado, ki jo nosi zadnje čase in mu lepo pristaja. Je pa takole razmišljal: »Odkar nosim masko, mi nihče ne verjame, da imam brado. Tale selfi bo kar ok.« Tale slika sicer ni selfi, je pa priložnost za fotografijo izkoristil tudi naš Čvek.

Kako dolgo?

⏩

Farbanje

Srečno! je tradicionalni pozdrav knapov. Spremlja jih v dobrem in slabem. Nekatere je kar strah, da bo zamrl.

Skupaj s premogovnikom, seveda. Sam nikoli.

V poletni vročini se še kako prileže hladna kopel. Če ne v bazenu, pa vsaj v lavorju. Vendar Anže Sever in Žiga Kočevar, ki sta bila nekdaj zagnana člana Društva ljubiteljev petja ob pitju vina, kjer sta očitno nabrala več pivskih kot pevskih izkušenj, se na vročino požvižgata, če je le vino hladno, kot mora biti. Zato namesto da bi v lavor namakala noge, namakata buteljke in pazita, da jima katera ne bi utonila. Da se katera ne bi prehladila, pa jih tudi pridno praznita.

Naši sosedje nam pogosto marsikaj očitajo. Tudi, da jih farbamo. Zadnjikrat menda le zato, ker smo koronavirusno barvo za to državo z zelene spremenili v rumeno.

Težave Velenjski premogovnik je v času delovanja rasel, a večkrat se je boril tudi z različnimi »boleznimi«. Nekateri pravijo, da bi zanj lahko bila usodna ekologija.

»Napad«

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Skrivnostni pogin slonov V Bocvani naj bi živelo okoli 130.000 slonov – več kot v kateri koli drugi državi. A velika populacija seveda ne pomeni, da so sloni samoumevni ali da prebivalci do njih niso skrbni.

Nasprotno, prebivalci Bocvane se vztrajno trudijo pregnati divje lovce, ki iščejo slone zaradi okel.

Pred kratkim pa je vznemirjenje v Bocvani povzročilo nekaj drugega: iz neznanega razloga je naenkrat poginilo več kot 300 slonov. »Dobili smo poročila o 356 poginulih slonih na severu Okavange in potrdili 275 poginov,« je povedal začasni direktor oddelka za nacionalne parke Cyril Taolo. Vzrok za pogin še vedno ni znan, so pa izključili možnost zastrupitve z antraksom oz. metode krivolova. Podobne pogine so zabeležili že maja in tudi junija. »Po dosedanjih ugotovitvah so se živali zgrudile na prsnico, kar je zelo nenavadno,« je povedal Taolo. Bocvana v Afriki sodi med najbolje urejene države

v varovanju narave in živali in je pri turistih vse bolj priljubljena.

8-letni Youtube milijonar Ryan Kaji je 8-letni deček, čigar igra se je na kanalu Youtube razvila v večmilijonski posel.

Deček se je celo že drugo leto zapored povzpel na vrh Forbesove lestvice najpopularnejših yo u t u b e r j e v, kar pomeni, da je največji zaslužkar portala v preteklih dveh letih. Leta 2019 je njegov prihodek znesel 26 milijonov evrov, leto prej pa 22 milijonov evrov.

In kaj Ryan počne, da je tako priljubljen? Objavlja posnetke odpiranja novih embalaž z igračami.

Pred kamero torej odpre paket in podrobno predstavi njegovo vsebino. Kaji, ki s starši živi v Texasu, ima na kanalu kar 23 milijonov sledilcev, široka pre-

poznavnost pa mu je prinesla tudi svojo linijo otroških igrač, oblačil ter svoj šov na enem od ameriških otroških kanalov in tudi pogodbo s ponudnikom spletnih vsebin.

V zrelejših letih se psi starajo počasneje V ZDA so pred kratkim objavili izsledke znanstvene raziskave, ki ugotavlja, da smo se doslej motili o »pasjih letih«, ki smo jih izračunali tako, da smo človeška leta preprosto pomnožili s sedem. Znanstveniki zdaj pravijo, da izračun ni tako preprost in da je enoletni pes pravzaprav star okoli 30 v človeških letih, štiriletni okoli 54 v človeških letih, 14-letni pa okoli 75 v človeških

letih. Kot so pojasnili, so se v raziskavi osredotočili na epigenetske spremembe DNK-ja, pri čemer so bili še posebej pozorni, kako se določene molekule, imenovane metilne skupine, s časom kopičijo v določenih delih človeškega genoma, nato pa so to primerjali s pasjim genomom.

Izsledki, do katerih so prišli z

genetskimi podatki okoli stotih zlatih prinašalcev, so pokazali, da se ne da kar vsakega leta preprosto pomnožiti s sedem. V resnici psi v prvem letu kažejo precej hitrejše kopičenje metilnih skupin v svojem genomu kot ljudje, kar nakazuje, da se starajo precej hitreje, nato pa se hitrost staranja pri psih precej bolj upočasni kot pri ljudeh.

Na Finskem odkrili komarja, ki lahko prenaša malarijo Ko so se znanstveniki na Finskem lotili pregledovanja prisotnosti različnih vrst komarjev po državi v zadnjih petih letih, so odkrili tudi vrsto komarja anopheles daciae, ki je običajno prisotna v vzhodni Evropi in na Balkanu ter naj bi bila sposobna prenašati malarijo. Bolezen so na Finskem sicer izkoreninili v sredini 20. stoletja, zdaj pa se je pojavil strah, da bi se lahko vrnila. Doktorska študentka na univerzi v Helsinkih Lorna Culverwell je pri tem zagotovila, da trenutno še ni treba skrbeti, da bi se malarija začela širiti po državi. »Ker malarija na Finskem ni domača, ob odkritju e ni razloga za paniko. Je pa pandemija korona virusa pokazala, da moramo biti pripravljeni na vse dogodke s področja javnega zdravja,« je

opozorila Culverwellova in dodala, da je pomembno, da se nadzoruje vse vrste komarjev v Evropi, ki so sposobni prenašati patogene snovi, predvsem zaradi podnebnih sprememb.

Polet do »nikamor« Medtem ko je zaradi pandemije korona virusa večina letal v Tajvanu še vedno prizemljenih, je letališče v Tajpeju domačinom ponudilo nenavadno doživetje, s katerim želijo ljudem vrniti občutek potovanj: simulacijo poleta do »nikamor«. Šestdeset izbranih potnikov je tako pred kratkim šlo skozi varnostni pregled, identifikacijski inšpekcijski pregled in druge postopke potrditve priseljevanja, nato pa so se dejansko vkrcali v letalo. Toda potniki so bili prikrajšani za prigrizke

Korona virus ni napadel le ljudi, močno tudi naš proračun. Tudi ko bomo s tem novim virusom končno opravili, bomo njegove posledicami še dolgo zdravili.

Dober znak Naš Premogovnik je tudi za naslednje šolsko in študijsko leto razpisal nove štipendije. To je vsekakor zelo dober znak. Da bi le še dolgo trajalo.

Srečno pot!

Z novimi ugodnostmi bodo upokojenci še verjetno več potovali: prevozi bodo na avtobusih in železnicah zanje brezplačni. Tako bomo verjetno še večkrat slišali upokojenski pozdrav »Nimam časa!«

Vračanje Menda tudi pri nas velja, da je (tudi) v družinskem krogu vse več nasilja nad starejšimi. Nekateri bi to radi enostavno razložili, da gre za »vračanje« mlajših starejšim za tisto, kar so dobili v otroštvu. Tako enostavno pa seveda ne gre.

Mladi lepšajo

na letalu in ključen trenutek – vzlet. Srečneže za doživetje, ki so ga poimenovali »Pretvarjajte se, da greste v tujino«, so izbrali na družbenem omrežju. Za svoj sedež na letalu se je potegovalo približno 7000 uporabnikov, izbranih je bilo 180, tako da bo tajvanski prevoznik po prvem »letu« poskrbel še za dva druga.

Mladi so ponekod že »stopili skupaj« in po naših občinah čistijo okolje. Menda ne dobesedno – vzdržujejo varnostno razdaljo.

Obiski Letos se bodo razni organizatorji različnih prireditev lahko elegantno »rešili«, če bodo imeli slab obisk. Prav jim bo prišel izgovor, da jih več ne sme biti skupaj.

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 13

Tega, da je moÄ? narave neprecenljiva, se zavedajo tisti, ki Ĺživijo z zavedanjem, da lahko ogromno znanja in energije Ä?rpamo iz nje, saj nam ponuja neprecenljivo bogastvo v vseh letnih Ä?asih in prav vseh Ĺživljenjskih obdobjih. V teh po korona Ä?asih se mogoÄ?e tega zavedamo ĹĄe malo bolj, saj nam je v Ä?asu epidemije priĹĄla ĹĄe kako prav, ko smo se lahko na varni distanci gibali, telovadili in sproĹĄÄ?ali. Da nas narava napolni in prinese mir in z njo laĹžje vzpostavljamo ravnovesje, je prav tako sploĹĄno znano. Vedno znova ugotavljamo, da potrebujemo gibanje in druĹženje z njo. Zato danes predstavljamo glamping turizem oziroma moderno kampiranje, ki vkljuÄ?uje namestitev in storitve, ki so bolj razkoĹĄne kot tiste, ki jih navadno enaÄ?imo s kampiranjem v skritih kotiÄ?kih narave, daleÄ? stran od ponorelega sveta. O tem, kdo so turisti, ki jih tak naÄ?in turizma privlaÄ?i, in kakĹĄno prihodnost ima, smo se pogovarjali s Petro KordiĹĄ, mlado podjetnico, izvrĹĄno direktorico Charming Slovenia.

V Ä?em so prednosti ekoloĹĄko in zdravo usmerjenega turizma? ÂťGlamping je namenjen vsem tistim, ki si Ĺželijo oddiha v naravi, stran od ĹĄtirih sten – vendar Ĺželijo obdrĹžati ves luksuz dobro opremljene hotelske sobe. Namenjen je osebam, ki jim narava predstavlja najveÄ?je bogastvo, in vsem tistim, ki cenijo mir, zasebnost in pobeg od urbanega kaosa. Prednost naĹĄih resortov je vsekakor trajnostno naravnana ponudba, ki vkljuÄ?uje mnogo lokalnih ponudnikov in gostom nudi celotno doĹživetje – seveda poleg vrhunske namestitve.ÂŤ Je kaj zanimanja tudi med Slovenci ali je to bolj naÄ?in preĹži-

Turizem v objemu narave Petra KordiĹĄ iz Velenja predstavlja svojo uspeĹĄno poslovno zgodbo turizma v naravi – Veliko gostov prihaja iz velemest, kjer niso v vsakodnevnem stiku z naravo – LetoĹĄnje leto bodo ljudje veÄ? Ä?asa posvetili raziskovanju Slovenije Pet zvezdic poÄ?itniĹĄkega turizma

vljanja dopusta za tujce, tiste, ki Ĺživijo v veÄ?jih mestnih srediĹĄÄ?ih? ÂťPri nas dopustujejo veÄ?inoma turisti iz Belgije in ostalih drĹžav Severne Evrope; veÄ?ji porast smo zabeleĹžili tudi med prebivalci Emiratov. DrĹži tudi, da kar nekaj gostov prihaja iz velemest, kjer niso v vsakodnevnem stiku z naravo in toliko bolj cenijo oddih med prostranimi polji, travniki, gozdovi.ÂŤ Ali bodo letos prevladovali slovenski gostje? ÂťVse kaĹže, da bodo letoĹĄnje leto prevladovali slovenski gostje.

Odvisno seveda od razpleta okoliĹĄÄ?in, odpiranja mej ...ÂŤ Kateri del naĹĄe deĹžele je najbolj primeren za razvoj tovrstnega turizma? ÂťSlovenija je raznolika deĹžela, ki nudi mnogo. Majhnost in obvladljivost sta prednosti, ki ju moramo izkoristiti. Mi smo na tistih

Petra KordiĹĄ

Glamping je sestavljanka iz besed Âťglamorous campingÂŤ, po naĹĄe glamurozno, razkoĹĄno kampiranje, ki nagovarja ciljno skupino gostov, ki si Ĺželijo mir, neokrnjeno naravo, ponudbo in zasebnost.

manj poznanih lokacijah, stran od mestnih ali preostalih nasiÄ?enih turistiÄ?nih srediĹĄÄ?. Tako lahko nudimo avtentiÄ?no doĹživetje in mir, ki si ga vsakdo na oddihu zasluĹži.ÂŤ

doĹživetja ne potrebujemo potnega lista. Seznam izletniĹĄkih destinacij pa ponudimo tudi gostom, ki prenoÄ?ijo v resortih in jim tako ‚personaliziramo‘ oddih.ÂŤ

Kako ste izkoristili karanteno (kako bo videti glamping poletje)? ÂťV obdobju karantene smo snovali projekt #slovenskipotep. Gostom (domaÄ?im in tujim) predstavljamo lepote svoje deĹžele; obiskujemo skrite kotiÄ?ke in pripravljamo slovenski „bucket-list.“ Tako ozaveĹĄÄ?amo, da za najboljĹĄa

V Ä?asu krize se je pokazalo, da znamo ceniti domaÄ?e. Mislite, da se bo tudi miselnost v smislu turizma spremenila? ÂťVerjetno bomo vsi letoĹĄnje leto veÄ? prostih dni posvetili raziskovanju Slovenije in malo manjkrat skoÄ?ili Ä?ez mejo. Verjamem, da se na naĹĄem trgu najde dobra turistiÄ?na ponudba, ki jo je vredno

obiskati in podpreti. Poleg tega smo se zavedali pomena slovenskih proizvodov; mi jih od nekdaj vkljuÄ?ujemo v svojo ponudbo, so sestavni del naĹĄe dodatne ponudbe (kulinariÄ?ne, izkustvene) in veseli me, da se tudi v tem prebuja ozaveĹĄÄ?anje domaÄ?ih prebivalcev.ÂŤ Ĺ˝e kaj obÄ?utite, da je bil turizem v epidemiji ena najbolj prizadetih panog, se bo kriza zavlekla tudi v poletne mesece? ÂťSeveda – predvsem ponudniki, ki gostimo veÄ?ino gostov iz tujine, bomo obÄ?utili hud upad. LetoĹĄnje poletje bo polno izzivov, hkrati pa nas je kriza nauÄ?ila, da moramo hitro reagirati in se znati prilagoditi trenutnim razmeram. Glamping je varna oblika dopustovanja, vse aktivnosti lahko izvedemo na prostem, omogoÄ?amo self check-in in poskrbimo za primerno fiziÄ?no distanco. Koliko Ä?asa bo trajala kriza, je odvisno od prepo-

Urbano Ä?ebelarjenje je modni trend zadnjih let UspeĹĄno sobivanje ljudi in Ä?ebel – Med, pridelan v mestu, je zdrav, okusen in nikakor Ä?rn od smoga – Za varovanje Ä?ebel je pomembno, da jih pribliĹžamo in predstavimo ljudem Po tem ko je urbano Ä?ebelarjenje postalo zelo priljubljeno v svetovnih metropolah, postaja zelo priljubljeno tudi v veÄ?jih mestih po Sloveniji, tako da Ä?ebelarjenje v mestih zadnjih nekaj let ni niÄ? nenavadnega, je pa potrebnega nekaj znanja in pozornosti za uspeĹĄno sobivanje ljudi in Ä?ebel.

Ob tem je zavedanje, kako zelo Ä?udovita je narava in vse povezano v njej ĹĄe kako pomembno.

Ne samo Ä?ebele in cvetje. Narava nagrajuje Ä?ebele za njihovo delo z mediÄ?ino in cvetnim prahom. Tako jim omogoÄ?a obstoj in razvoj, soÄ?asno pa ohranjanje tako rastlinskih kot Ĺživalskih vrst, ne nazadnje tudi Ä?loveka. V njej naj bi vladalo ravnovesje. ÂťÄŒe ne bi bilo Ä?mrljev in Ä?ebel, tudi semen ne bi bilo,ÂŤ pove Ana KoÄ?ar, predsednica Strokovnega sveta za okolje in prostor SD Velenje, ki za zaÄ?etek urbanega Ä?ebelarjenja v Velenju ĹĄteje leto 2016. ÂťTrenutno imamo dva panja, ki sta polna Ä?ebel, ki veselo brenÄ?ijo naokrog. Pri tem ne gre za pridelek, gre za razĹĄirjanje znanja in osveĹĄÄ?anje ljudi, da je urbano Ä?ebelarjenje moĹžno in izvedljivo. Da je med, pridelan v mestu na nekaterih mestih celo boljĹĄi kot med, kjer poteka intenzivno kmetijstvo in je raba fito-

13

REPORTAŽA

9. julija 2020

â?ą

vedi potovanj; Ä?e bodo meje zaprte dlje Ä?asa oziroma bo karantena obvezna, priÄ?akujemo, da letoĹĄnje poletje tujci ne bodo potovali.ÂŤ Kako je videti Ä?isto osebna ponudba za gosta? Lahko izpolnite veÄ?ino Ĺželja, ki zahtevajo luksuz, prestiĹž? ÂťVsak gost je unikaten in prav vsakemu unikatne poÄ?itnice predstavljajo nekaj drugega. Rada poudarjam, da v roku ĹĄtiriindvajset ur izpolnimo ĹĄe tako (na videz) nemogoÄ?o Ĺželjo – pa naj bo to polet s helikopterjem, skok s padalom, adrenalinske vodne aktivnosti, opazovanje medvedov ali veÄ?erjo 160 m pod zemljo v premogovniku. Imamo veÄ? kot dvajset aktivnosti, med katerimi gostje izbirajo in jim nudijo dogodivĹĄÄ?ino, o kateri pripovedujejo ĹĄe dolgo.ÂŤ Se tudi lokalno povezujete – npr. s kmetijami, jih je sploh kaj? ÂťSeveda, uporabljamo slovenske izdelke (pridelovalce hrane, vinsko karto sestavljajo samo slovenska vina). Ob naÄ?rtovanju ponudbe temeljito pregledamo tudi lokalne ponudnike in jih vkljuÄ?imo – npr. pripravimo druĹžinski dan na kmetiji, vkljuÄ?imo lokalne vodiÄ?e (vodenje kolesarskih tur ali pohodniĹĄtva). ÄŒe imamo povpraĹĄevanje in izvajalca ĹĄe nimamo, se hitro poveĹžemo in ga uvrstimo v svojo ponudbo.ÂŤ Ali bodo lahko Slovenci letos tudi pri vas uporabili bone, Ĺže kaj spraĹĄujejo, je zanimanje? ÂťSlovenci bodo pri nas lahko unovÄ?ili bone; zanimanja je ogromno, nad priÄ?akovanji. Iskreno: nisem priÄ?akovala takĹĄnega zanimanja in veseli me, da je naĹĄa ponudba tista, ki tudi pri Slovencih pritegne pozornost.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Na mamografijo tudi v poletnih dneh V programu DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, lahko s presejalno mamografijo, raka odkrijemo v zgodnjem stadiju, ko je zdravljenje manj obseĹžno in bolj uspeĹĄno, kakovost Ĺživljenja pa bistveno boljĹĄa. Zato naredite korak za svoje zdravje in si zagotovite svoj termin v programu DORA tudi v poletnih dneh.

ÄŒebelji vrt in odliÄ?na paĹĄa za Ä?ebele so zelenjadnice, diĹĄavnice, zaÄ?imbnice, zdravilne in medovite rastline.

Ana KoÄ?ar: ÂťSama zagovarjam ozaveĹĄÄ?anje ljudi in sobivanje Ä?ebel in ljudi v mestnem okolju.ÂŤ

farmacevtskih sredstev, ki so Ä?ebelam lahko nevarna, precejĹĄnja, zato je pomen pravilne uporabe sredstev ĹĄe kako pomemben,ÂŤ poudari KoÄ?arjeva, ki je prepriÄ?ana, da je za varovanje Ä?ebel zelo pomembno, da se o njih govori, piĹĄe in razpravlja, da tudi someĹĄÄ?ani izvedo, da so Ä?ebele prijazne, Ä?e z njimi ravnamo prijazno in z njimi tudi bivamo.

Postavitev Ä?mrljnjakov

Zelo pomembno je zavedanje, da lahko urbano Ä?ebelarstvo jemljemo kot prispevek k sodobnemu razvoju druĹžbe, ohranjanju narave in kulturne dediĹĄÄ?i-

ne Ä?ebel. ÂťPredvsem se premalo zavedamo, da ljudje nismo edini na zemlji, da tu bivajo tudi rastline in Ĺživali, med njimi Ä?ebele, ki to bivanje enkratno poveĹžejo. Pri nas za Ä?ebelnjaka skrbi Ä?ebelar Maks ArliÄ?, ki se s Ä?ebelarstvom ukvarja profesionalno.

Mi jih zelo radi opazujemo. Na zaÄ?etku smo imeli nekaj teĹžav, vendar smo se sproti uÄ?ili, v prihodnje se Ĺželimo nauÄ?iti delati s Ä?mrlji in postaviti nekaj Ä?mrljakov, saj menda vsi pravi Ä?ebelarji zaÄ?no s Ä?mrljnjaki. K temu projektu bomo povabili g. ÄŒanÄ?a.

Spoznavanja njihovega pustolovskega Ĺživljenja in brenÄ?anja iz

Ä?mrljnjakov se Ĺže veselimo, saj prav tako naredijo veliko dobrega za naravo.ÂŤ

MĂŠd mestnih Ä?ebel je dober in zdrav

Za Ä?ebele so poleg razliÄ?nih vrst rastlin, ki rastejo na naĹĄih vrtovih in poljedelskih povrĹĄinah, pomembne tudi razliÄ?ne drevesne vrste (lipa, divja Ä?eĹĄnja, jesen, kostanj ...). ÂťV Velenju imamo veliko dreves in zelenja. Je pa zelo dobrodoĹĄlo, da ljudje sadijo rastline tudi na svojih balkonih, vrtiÄ?kih. Vse, kar delamo z naravo in za njo, je velik korak za nas vse, naravo in skupnost. S panji

na strehah in terasah dokazujemo, da se da, in tudi to, da mestni mĂŠd ni Ä?rn od smoga in ne tako onesnaĹžen. Nekatere ĹĄtudije celo kaĹžejo, da je bolj zdrav od tistega z ÂťneokrnjenegaÂŤ podeĹželja, kjer se ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom. NaĹĄ med je dober. Lahko reÄ?em, da celo boljĹĄi, z manj pesticidi in ĹĄkropilnimi sredstvi. ÄŒeprav lanska letina ni bila najboljĹĄa (pridelali smo trinajst litrov), se vseeno lahko pohvalimo, da so ga prejeli vsi Ä?lani, ki so priĹĄli na novoletno sreÄ?anje,ÂŤ ĹĄe poudari KoÄ?arjeva. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

V skrbi za vaĹĄe zdravje, vabljene vse Ĺženske med 50. in 69. letom, ki ĹĄe nikoli niste prejele vabila ali pa ste bile slikane pred dvema letoma, da piĹĄite na dora@onko-i.si ali pokliÄ?ite na 080 27 28 (od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro) in se dogovorite za termin.

Imejte se rade- posluĹĄajte in opazujte svoje telo. đ&#x;”˛

Karmen Petek

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 Naravovarstvena zveza (NZ) Smrekovec zdruĹžuje druĹĄtva in ljubitelje narave, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju SmrekovĹĄkega pogorja, na obmoÄ?ju obÄ?in ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno in Ĺ oĹĄtanj. Letos zveza zaznamuje 15-letnico delovanja. ÂťZamisel se je porodila takratnemu predsedniku Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Bojanu Rotovniku, ko so se na enem od izletov z otroki iz vrtca na poti s Slemena na Smrekovec junija 2003 na ozki grebenski poti sreÄ?ali z ÂťdivjimiÂŤ motokrosisti. To je sproĹžilo iskanje naravi in ljudem prijaznih ukrepov in aktivnosti,ÂŤ pripoveduje predsednik Upravnega odbora naravovarstvene zveze Smrekovec JoĹže MelanĹĄek.

Opozarjati so zaÄ?eli tudi kmetje, lastniki gozdov, lovci, civilna druĹžba

Na to, da motokrosisti s svojo divjo voĹžnjo po nedovoljenih poteh povzroÄ?ajo nepopravljivo ĹĄkodo naravi, so zaÄ?eli opozarjati tudi kmetje, lastniki gozdov, lovci, civilna druĹžba. RazmiĹĄljanje, kaj storiti, da bi bilo drugaÄ?e, se je krepilo in 11. februarja 2005 je bila ustanovljena Naravovarstvena zveza Smrekovec.

V tem Ä?asu so bile opravljene ĹĄtevilne aktivnosti: Ohranimo Smrekovec, Zavzemi se za

â?ą

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. julija 2020

Zamisel sproĹžili divji motokrosisti

jeno ozaveĹĄÄ?anje, vzgoja in izobraĹževanje mladih ter obÄ?anov.

Vse s ciljem, da prizadevanja postanejo gibanje na obmoÄ?ju SmrekovĹĄkega pogorja, usmerjeno v konÄ?ni cilj – spoĹĄtovanje naravnih vrednot, rasti in razvoju naravovarstvene kulture in pozitivni promociji SmrekovĹĄkega pogorja.

Za ta namen bodo izdali letak z naslovom Umno nabiralniĹĄtvo, ki bo sluĹžil kot osnovni napotek o tem, kako spoĹĄtovati in upoĹĄtevati osnovna pravila nabiranja gozdnih sadeĹžev.

Pripravljajo se tudi na 4. dan Smrekovca, ki bo 27. septembra.

Izvedejo ga ob tradicionalnem pohodu Smrekovec ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

15 let delovanja Naravovarstvene zveze Smrekovec

Milena KrstiÄ? - Planinc

Zveza izvaja projekt za osnovnoĹĄolce z naslovom Ohranimo Smrekovec.

Smrekovec, opozarjanja na kulturno vedenje v planinskem svetu, prizadevanja za uveljavljanje zakonskih predpisov ... Opravljeno je bilo veÄ? Ä?istilnih akcij in Ä?iĹĄÄ?enje zaraĹĄÄ?enosti travnikov – paĹĄnikov. Za uspeĹĄno izvajanje strokovnih nalog so jim poleg ObÄ?in v pomoÄ? Geopark Karavanke – z Info toÄ?ko na Smrekovcu, Zavod za gozdove Slovenije OE Nazarje, Zavod RS za

Za prizadevno delo pri ohranjanju gorske narave nam je Komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije leta 2018 podelila najviĹĄje priznanje: diplomo dr. Angele Piskernik.

varstvo narave OE Celje in OE Maribor. UspeĹĄno je tudi sodelovanja gozdarske inĹĄpekcije in lastnikov gozdov.

Razkorak med zakonodajo in ukrepi je prevelik

ÂťV zadnjem Ä?asu pa nastopajo tudi teĹžave. Pojavljajo se zaradi razliÄ?nih gledanj in vrednotenja oziroma pojmovanja varstva narave ter vrednotenja civilne druĹžbe, torej druĹĄtev. ÄŒeprav nas ObÄ?ine podpirajo v polni meri, je odzivnost drĹžave prepoÄ?asna ali pa zelo majhna. Razkorak med uveljavljeno zakonodajo, izvedbenimi nalogami ter ukrepi je ĹĄe vedno prevelik. Zato smo si

Pogorje krasi izjemna in edinstvena narava.

zadali nalogo, da moramo vse bolj razmiĹĄljati o tem, kakĹĄna je vloga in kakĹĄne so naloge NZ Smrekovec v okolju SmrekovĹĄkega pogorja, kjer smo samo del sodelujoÄ?ih pri razvijanju naravovarstvenih nalog in ozaveĹĄÄ?anja,ÂŤ pravi MelanĹĄek.

Posebna pozornost osnovnoĹĄolcem

Posebno pozornost posveÄ?ajo sodelovanju pri vzgoji in izobraĹževanju uÄ?encev v osnovnih ĹĄolah v ÄŒrni na KoroĹĄkem, Ljubnem ob Savinji, Ĺ oĹĄtanju in mestni obÄ?ini Velenje s projektom naravovarstvenega znaÄ?aja pod geslom Ohranimo Smrekovec. ÂťPri izvedbi teh aktivnostih na

prostovoljnih osnovah sodelujemo Ä?lani druĹĄtev, vkljuÄ?eni v NZ Smrekovec kot vodniki planinske vzgoje, varuhi gorske narave,

â?ą

SmrekovĹĄko pogorje je vkljuÄ?eno v NATURO 2000

gozdarji, gobarji, lovci in drugi organizatorji naravovarstvenih aktivnosti.ÂŤ

Spodbujati rast naravovarstveno kulturo

V programu, ki so ga sprejeli, je posebej izpostavljeno in poudar-

Veliko krajevnih cest ĹĄe vedno brez asfalta Milena KrstiÄ? – Planinc

Sedem aktivnih druĹĄtev

V krajevni skupnosti, ki je ena od devetih krajevnih skupnosti obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, deluje sedem druĹĄtev: Kulturno druĹĄtvo Ivana Napotnika, Ĺ portno druĹĄtvo Zavodnje, druĹĄtvo Oktet Zavodnje, RdeÄ?i kriĹž, DruĹĄtvo upokojencev, DruĹĄtvo Invalidov, DruĹĄtvo Prijateljev mladine Zavodnje – Ĺ entvid in Lovska druĹžina Velunja. ÂťZ vsemi druĹĄtvi dobro sodelujemo in jim pomagamo po najboljĹĄih moÄ?eh in finanÄ?nih zmoĹžnostih,ÂŤ pravi predsednik sveta Milan RoglĹĄek, ki je na tej

Milan RoglĹĄek: ÂťNajbolj pereÄ? problem, ki nas muÄ?i Ĺže vrsto let, je drĹžavna cesta Ĺ oĹĄtanj– Zavodnje.ÂŤ

funkciji prvi mandat, pred tem je bil njegov Ä?lan. Ĺ˝e vrsto let pa opravlja naloge predsednika delovnega odbora za oskrbo s pitno vodo. ÂťSmo ena redkih krajevnih skupnosti, ki posedujemo svoja vodna zajetja, ki jih upravljamo brez koncesionarja,ÂŤ ponosno pove in pohvali krajane: ÂťV naĹĄem kraju ĹĄe vedno prevladuje Âťduh solidarnostiÂŤ, saj veliko delo opravimo udarniĹĄko.ÂŤ

MuÄ?i jih drĹžavna cesta Ĺ oĹĄtanj–Zavodnje

ÂťNajbolj pereÄ?e vpraĹĄanje, ki nas muÄ?i Ĺže vrsto let, je drĹžavna cesta Ĺ oĹĄtanj–Zavodnje. MoÄ?no si prizadevamo, da bi nam drĹžava konÄ?no prisluhnila in dejansko priÄ?ela obnovo, ne samo

Aprila so dokonÄ?ali sanacijo odseka ceste PuÄ?ko. Slovesno otvoritev bodo pripravili avgusta.

s praznimi obljubami. Ĺ e vedno imamo tudi veliko odcepov krajevnih cest, ki ĹĄe niso asfaltirani.

Trudimo se, glede na finanÄ?na sredstva, da jih vsako leto vsaj nekaj obnovimo in asfaltiramo.

Brez ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, njihove pomoÄ?i in posluha pa pri tem ne bi ĹĄlo.ÂŤ V obdobju korona krize so pripravili dokumentacijo za asfaltiranje odcepov kmetije Jank, kmetije Prednek in Romana AnĹželak. V tem obdobju pa so z deli Ĺže v zakljuÄ?ni fazi. Izvajalca del

â?ą

sta samostojni podjetnik Cigale in podjetje Andrejc. ÂťIzvajalca dela opravljata korektno, strokovno in v dogovorjenem roku,ÂŤ pravi RogelĹĄek.

Pripravili so tudi dokumentacijo za sanacijo pogrezkov oziroma plazov igriĹĄÄ?a Zavodnje, pri JoĹžetu Grabnerju in kmetiji KoĹželjnik. ÂťAprila smo dokonÄ?ali obnovo odseka ceste PuÄ?ko. Ta odsek je bil zahteven zalogaj za izvajalca, podjetje SlemenĹĄek. Za 300 metrov odseka ceste je Ob-

Zavodnje so ena redkih krajevnih skupnosti, ki posedujejo svoja vodna zajetja in jih upravljajo brez koncesionarja.

Ä?ina Ĺ oĹĄtanj pridobila sredstva Evropskega sklada, 100 metrov pa je financirala Krajevna skupnost Zavodnje s pomoÄ?jo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Slavnostno otvoritev ceste bomo pripravili avgusta.ÂŤ đ&#x;”˛

ÄŒlani sveta KS Zavodnje: Milan RoglĹĄek (predsednik), Gregor RoÄ?nik (podpredsednik), Romana AnĹželak, Franc Juvan, Darinka Kopin, Cveto Grabner in Kristjan VidemĹĄek. Vsak je zadolĹžen za svoje podroÄ?je.

Planinska druĹĄtva ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Savinji, Ĺ oĹĄtanj in Velenje, Savinjsko gozdarsko druĹĄtvo Nazarje, Gobarsko druĹĄtvo Marauh Velenje in Lovska druĹžina Smrekovec – Ĺ oĹĄtanj.

PridruĹžena Ä?lana sta KS Bele Vode ter Kulturno, turistiÄ?no in ĹĄportno druĹĄtvo Vulkan Bele Vode. Podporni Ä?lani pa ObÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno, Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje ter Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj.

Obnova kanalizacije v Malem vrhu

Ob izdatni pomoÄ?i ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se v Zavodnjah trudijo, da jih vsako leto nekaj obnovijo

Zavodnje – Zavodnje so idiliÄ?na gorska vasica z blizu tristo prebivalci, ponosnih na bogato kulturno dediĹĄÄ?ino – obnovljeno KavÄ?nikovo domaÄ?ijo z okoli 400 let staro dimnico, in kot rojstni kraj akademskega kiparja mednarodnega slovesa Ivana Napotnika. Ĺ e v delovanju podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole so se v njej in ob njej odvijale Napotnikove kiparske kolonije. Pri ŽlebnikuÂŤ je obnovljeno obeleĹžje NOB, kjer je padel partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh. V srediĹĄÄ?u kraja stoji bogato okraĹĄena in poslikana cerkev sv. Petra in Pavla, v kateri so bogosluĹžja in drugi cerkveni obredi. Kraj pa je daleÄ? naokoli znan tudi po gostilni Pri Vidi z dobro domaÄ?o in lokalno pridelano hrano.

ÄŒlani NZ Smrekovec:

Ĺ martno ob Paki – Minule dni so se zaÄ?ela dela na obnovitvi kanalizacije v delu Malega Vrha nad osnovno ĹĄolo v Ĺ martnem ob Paki. Na tem obmoÄ?ju je zgrajena Ĺže delno dotrajana meĹĄana kanalizacija, v katero je speljana tudi vsa meteorna voda, ki poslediÄ?no povzroÄ?a teĹžave pri delovanju Ä?istilne naprave v Podgori.

V letoĹĄnjih naÄ?rtih je predvidena izgradnja loÄ?ena fekalne in obnova meteorne kanalizacije na odseku od parkiriĹĄÄ?a za osnovno ĹĄolo do Ĺ˝eleznikov. Zaradi ozkega cestiĹĄÄ?a bo na tem odseku popolna zapora. Na razpis za izvedbo gradbenih del se je prijavilo devet gradbincev. NajugodnejĹĄo ponudbo, vredno dobrih 100 tisoÄ? evrov brez DDV-ja, je oddal samostojni podjetnik Franc SoviÄ?, s katerim so tudi Ĺže podpisali pogodbo. đ&#x;”˛

tp

DVOMOV

PRI NAS NI! OglaĹĄevanje se splaÄ?a! :: Tednik NaĹĄ Ä?as

... veÄ? kot 30.000 bralcev

:: Spletni portal nascas.si ... viden po vsem svetu

:: Radio Velenje

... obmoÄ?je 250.000 prebivalcev

03 898 17 50 / epp@nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 15

Zaradi razmer, povezanih z epidemijo, so Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje, ki pod Ä?astnim pokroviteljstvom Ĺžupana Bojana KontiÄ?a Ĺže veÄ? let izpostavljajo najbolj prizadevne prostovoljce in prostovoljske organizacije minulega leta, nateÄ?aj Naj prostovoljec podaljĹĄali in tako zmagovalce v treh kategorijah namesto ob aprilskem dnevu za spremembe razglasili minuli Ä?etrtek ter namesto v vili Bianci v Letnem kinu, ki so ga mladi prostovoljci pred desetimi leti ponovno uredili v prireditveni prostor.

Na nateÄ?aj je tako kot lani prispelo devet prijav, medtem ko jih je bilo v preteklih letih precej veÄ?. V kategorijo prostovoljcev do 30 let je MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje predlagala BlaĹža Horvata, TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek pa Katarino Aman. V kategoriji starejĹĄih prostovoljcev so bili nominirani Admira Robin (Zavod Krog), Cvetka KoĹželj (MZPM), Janja Rednjak (DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline), Marija BrloĹžnik (TD Ĺ alek) in Marjan Skaza (Planinsko druĹĄtvo Velenje). Za naziv naj prostovoljska organizacija pa je komisija prejela dve prijavi, in sicer TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje na predlog sekretarke TuristiÄ?ne zveze Velenje Marije BrloĹžnik in DruĹĄtvo upokojencev Velenje na predlog predsednika Franca Vedenika.

Vsi nominiranci so prejeli posebno priznanje za naj prostovoljca, darilni bon za namestitev v sobi za dve osebi v obÄ?inski vili Rosa v PortoroĹžu, naj organizacija pa dvodnevni najem celotne vile za 18 oseb.

Prostovoljce zdaj ĹĄe bolj potrebujemo ÂťMed nami je toliko dobre volje in moÄ?ne energije, da se bo prostovoljstvo ĹĄe krepilo in v tem obdobju dobilo dodatno veljavo,ÂŤ je optimistiÄ?na Andreja KatiÄ?

ÂťZadovoljstvo, ki ga najdem pri prostovoljskem delu, je zavedanje, da s tem bogatim sebe in druge. ÄŒe lahko nekomu pomagam, pomagam tudi sebi. NajveÄ?ji izziv pri prostovoljskem delu je doseÄ?i uspeh z vzbujanjem iskrice v oÄ?eh ljudi, za katere narediĹĄ nekaj dobrega. Ĺ˝al so danes razmere takĹĄne, da potrebuje pomoÄ? preveÄ? otrok in starostnikov ter vedno veÄ? ljudi iz srednjega sloja. Ĺ˝elim si, da nihÄ?e ne bi Ĺživel v pomanjkanju. Moramo si pomagati, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo sami v teĹžki situaciji,ÂŤ je povedala naj prostovoljka in poudarila, da je v naĹĄi lokalni skupnosti prostovoljstvo izjemno cenjeno in dobro podprto.

Naj prostovoljska organizacija je Druťtvo upokojencev Velenje Janja Rednjak: Vesela sem, da je lokalna skupnost prepoznala moj delo – delo za dobro ljudi.

lokalno turistiÄ?no vodnico, napisala je zgodbici Grajski ples in Zaklad, ki otroke spodbuja k iskanju zaklada na Ĺ aleĹĄkem gradu, je avtorica Ĺ aleĹĄkih jajc, ki so z roÄ?no poslikavo lokalnih motivov navduĹĄile na sreÄ?anju objezerskih krajev na BukovniĹĄkem jezeru v Prekmurju, z veseljem pa se prelevi tudi v pravljiÄ?no vilo, ciganko ali Ä?arovnico in vedno rada pomaga vsakemu, ki potrebuje pomoÄ?. Svojo ljubezen do umetnosti in ustvarjanja ĹĄiri tudi v KUD Dudovo drevo, DruĹĄtvu Ĺ aleĹĄkih likovnikov, v reviji ProstoÄ?asnik, sodeluje pri razliÄ?nih lokalnih projektih, kot

Katarina Aman: ÂťPriznanje pa mi vsekakor pomeni dodatno motivacijo in prepoznanje dosedanjega truda.ÂŤ

so Mladinska strategija, Pikin festival in pri projekti Zavoda za turizem Šaleťke doline. Že nekaj let je tudi aktivna krvodajalka. Lani je zagotovo opravila vsaj 400 prostovoljskih ur.

Zaradi osebnih okoliĹĄÄ?in se Katarina Aman ni udeleĹžila podelitve priznanj (v njenem imenu je priznanje prevzela Marija BrloĹžnik), je pa ob prejemu laskavega naziva sporoÄ?ila: Že od nekdaj rada pomagam drugim in delam z ljudmi na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Pri delu me Ĺžene dobra druĹžba ostalih Ä?lanov druĹĄtva in seveda pozitivni odzivi ljudi, obiskovalcev dogodkov.ÂŤ

Franc Vedenik: ÂťVeseli me, da je lokalna skupnost s tem priznanjem pokazala, da spremlja in ceni naĹĄa prizadevanja.ÂŤ

Naj prostovoljka pri starejĹĄih je Janja Rednjak

Janja Rednjak, predsednica DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline, je prostovoljnemu delu predana Ĺže skoraj dvajset let.

Kot predsednica je uspela organizirati in poskrbeti za izvedbo razliÄ?nih aktivnosti, ki v druĹĄtvu potekajo celo leto – plesne delavnice, telovadbe, joge, pohodov, sonÄ?niÄ?ne Ä?ajanke. Je tudi prostovoljka velenjskega druĹĄtva za boj proti raku in tako ji je Zveza slovenskih druĹĄtev za boj proti raku marca leta 2008 podelila srebrno plaketo za prizadevno delo

v boju proti raku. Kot predsednica krajevne organizacije Zveze borcev Vinska Gora organizira aktivnosti za ohranjanje vrednot NOB. Ĺ˝e nekaj let je prostovoljka v projektu Donirana hrana v mestni obÄ?ini Velenje, prav tako je prostovoljka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, pod okriljem katere je v Velenju izvedla cikel brezplaÄ?nih delavnic za krepitev duĹĄevnega zdravja ranljivih skupin. V okviru projekta Trije zimski botri je kar nekaj let zapored razveseljevala otroke iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin. Lani je ljudem namenila pribliĹžno 1.500 prostovoljskih ur.

Naj prostovoljka v kategoriji mladih je Katarina Aman

Katarina Aman je prostovoljka Ĺže iz osnovnoĹĄolskih let, ko je bila aktivna v domaÄ?i krajevni skupnosti Konovo. Kot srednjeĹĄolka je obiskovala starejĹĄe v Domu za varstvo odraslih Velenje, med ĹĄtudijem pa je bila tutorka na PedagoĹĄki fakulteti v Mariboru. Po ĹĄtudiju je zaÄ?ela aktivno sodelovati s TuristiÄ?nim druĹĄtvom Ĺ alek, v katerem je pomembna Ä?lanica upravnega odbora, in z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje, v kateri je trenutno zaposlena. Skrbi za promocijo TD Ĺ alek v Ĺ aleĹĄki dolini in ĹĄirĹĄe, s svojimi grafikami in ilustracijami je opremila marsikateri dogodek in spominek druĹĄtva, s kamiĹĄibaj nastopi pogosto dopolni program in vodi najmlajĹĄe skozi spoznavanje Ĺ aleĹĄkega gradu, za potrebe druĹĄtva se je usposobila tudi za

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. julija 2020

ÂťZagotovo imamo prostovoljstvo v krvi, ker se je razvilo iz tovariĹĄtva med knapi, iz same gradnje mesta, pa tudi zato, ker je drĹžava marsikdaj zanemarila doloÄ?ena podroÄ?ja in so se ljudje organizirali v pomoÄ? drug drugemu. Mestna obÄ?ina Velenje je to vseskozi podpirala. MogoÄ?e je bilo letos zaradi razmer malce manj prijavljanjih na nateÄ?aj, so se pa prostovoljci veliko bolj izkazali v vsakdanjem Ĺživljenju, saj so vsakodnevno

ustvarjali dobre zgodbe o pomoÄ?i tistim, ki so bili med epidemijo najbolj nemoÄ?ni. Ĺ e posebno me veseli, da je med prostovoljci veliko mladih. Verjamem, da prostovoljstvo zato ne bo nikoli zamrlo,ÂŤ je dejala svetovalka Ĺžupana Andreja KatiÄ? in pokomentirala tudi tezo, da bomo zaradi stisk v novi realnosti prostovoljce ĹĄe bolj potrebovali in jih bo potrebno ĹĄe bolj podpreti. ÂťZdravstvena in gospodarska kriza sta pokazali, da mora-

mo v druĹžbi marsikaj spremeniti. V Velenju je druĹĄtvena dejavnost zelo razvejana, kar bo v pomoÄ? pri spreminjanju naĹĄih navad in naÄ?ina Ĺživljenja. S pomoÄ?jo prostovoljcev, ki imajo stik z vsemi generacijami, bomo laĹžje usvojili nove navade in se spopadli z izzivi, ki jih bo Ĺživljenje postavilo pred nas – naĹĄli kakovost Ĺživljenja s primernimi oblikami druĹženja, da bomo ĹĄe vedno odprti drug do drugega in se bomo imeli radi.ÂŤ

DruĹĄtvo upokojencev Velenje Ĺže od leta 2009 izvaja program StarejĹĄi za starejĹĄe, preko katerega pomaga starejĹĄim od 69 let do bolj kakovostnega Ĺživljenja. Ĺ˝e veÄ? kot ĹĄest let aktivno sodelujejo v projektu Donirana hrana. Donirano hrano usposobljeni prostovoljci predajajo upokojencem in socialno ogroĹženim posameznikom ter druĹžinam. Predaja poteka trikrat tedensko. Poleg tega ima DruĹĄtvo upokojencev Velenje podpisan tudi dogovor s SIBAHE (Slovensko banko hrane) in tako enkrat meseÄ?no dobivajo hrano tudi iz njihovih skladiĹĄÄ?.

Prejemniki so prav tako socialno ogroĹženi obÄ?ani, druĹžine in skupine. V preteklih letih so organizirali tudi ĹĄtevilne dobrodelne akcije, druĹženja, izobraĹževanja in ĹĄportna sreÄ?anja. V DruĹĄtvu upokojencev Velenje so vsi Ä?lani upravnega odbora prostovoljci in vse naloge opravljajo brezplaÄ?no. ÂťS svojim delom poskuĹĄamo tudi mlajĹĄim, ne le starejĹĄim generacijam, omogoÄ?iti Ä?im boljĹĄo kakovost Ĺživljenja. NaĹĄe druĹĄtvo je v zadnjih dveh letih postavilo nove temelje za delovanje – nove strateĹĄke naÄ?rte in cilje. Eden od njih je medgeneracijsko sodelovanje, prisotno tudi v naĹĄem paradnem programu StarejĹĄi za starejĹĄe. Pomagamo pomoÄ?i potrebnim pripadnikom vseh generacij, hkrati pa pri izvajanju programa in drugih projektov sodelujemo s prostovoljci razliÄ?nih starosti in iz raznih organizacij. Podpisali smo, denimo, sporazum z Mladinskim centrom Velenje in tako bomo lahko znatno poveÄ?ali paleto pomoÄ?i ljudem, ki jo potrebujejo,ÂŤ je Franc Vedenik utemeljil, zakaj si druĹĄtvo z dolgoletno tradicijo prav zdaj zasluĹži najviĹĄje obÄ?insko priznanje, nato pa obljubil, da lahko lokalna skupnost ĹĄe naprej raÄ?una na njihovo prizadevanje. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

SreÄ?anje rodbine Hudej Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Ĺ oĹĄtanj, 20. junija – V soboto se je na igriĹĄÄ?u v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju, rojstnem kraju rodbine Hudej, odvijala Ĺže 39. ÂťHudejadaÂŤ. Za spomin smo naredili skupinsko sliko, na kateri so kar ĹĄtiri generacije. SreÄ?anje je zaznamovala dobra volja in veselje ob ponovnem sreÄ?anju.

Naj Ĺživi rodbina Hudej! đ&#x;”˛

Sonja GerĹĄak

Zbrale so se ĹĄtiri generacije. (foto: Janez GerĹĄak)

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

ÂťSami smo se premagali,ÂŤ je bil razoÄ?aran eden najizkuĹĄenejĹĄih domaÄ?ih igralcev Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, ko je v 76. minuti odhajal z igriĹĄÄ?a in prepustil zadnjih dvajset minut mesto dvanajst let mlajĹĄemu Sandru Jovanoviću. Z njegovo oceno se lahko skorajda v celoti strinjamo. Dogajanje na igriĹĄÄ?u pa bo najbrĹž teĹžko pozabil mladi vratar TomaĹž Stopajnik, ki je zaradi svoje nezbranosti in neodloÄ?nosti prejel dva poceni zadetka. Tega mu igralci s trenerjem vred niso preveÄ? zamerili, kajti po porazu s Triglavom v prejĹĄnjem krogu prav tako na svojem igriĹĄÄ?u so izgubili tudi najmanjĹĄe moĹžnosti, da bi obstali v elitni prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini. Zlasti mlajĹĄi igralci pa sedaj nabirajo izkuĹĄnje.

Stopajniku se je gotovo poznalo, da je prviÄ? branil v nadaljevanju prvenstva, ki je bilo zaradi korona virusa prekinjeno. Aluminij, ki je v prejĹĄnjem krogu v derbiju za visoko uvrstitev izgubil na svojem igriĹĄÄ?u s Celjani, je priĹĄel v Velenje odloÄ?en, da se domaÄ?i proti njemu ne bodo veselili prve zmage v aktualni sezoni. Predvsem po vratarjevi zaslugi pa so svoj cilj dosegli laĹžje, kot so priÄ?akovali.

Njegovo posredovanje so prviÄ? kaznovali v 27. minuti. Ob robu igriĹĄÄ?a je branilec GaĹĄper Jovan hitreje pritekel do Ĺžoge kot gostujoÄ?i igralec David Flakus Bosilj. Takoj jo je poslal vratarju, ki je pritekel daleÄ? pred prvo vratnico. Stopajnik se je hotel Ĺžoge hitro znebiti in jo poslati proti sredini do roba kazenskega prostora, kjer je bil povsem sam Adam VoĹĄnjak. Toda Ĺžogo je udaril prerahlo, prestregel jo je najboljĹĄi nasprotnikov strelec Ante Ĺ˝ivković, in jo pribliĹžno s sedmih metrov brez teĹžav (gol je bil prazen) poslal v mreĹžo. V 34. minuti pa nova napaka domaÄ?ega vratarja in sodnikov (v glavni vlogi je bil KranjÄ?an David Ĺ majc). GostujoÄ?i napadalec Marcel ÄŒermak je z desne strani poslal Ĺžogo pred velenjska vrata. Stopajnik se

9. julija 2020

Tudi po enaintridesetem krogu brez zmage NogometaĹĄi Rudarja po zaÄ?etniĹĄkih napakah izgubili z Aluminijem z 1 : 3 – Danes z Olimpijo, v ponedeljek ob jezeru Mura ‌ Se zgodi

Trener Dominik BerĹĄnjak je bil podobnega mnenja kot igralec ÄŒrnÄ?iÄ?: ÂťPo naĹĄih napakah smo dobili poceni zadetke. Ob koncu prvega polÄ?asa smo se vrnili v igro, vendar nam je v nadaljevanju zmanjkalo znanja in sreÄ?e.

Vratarjeve napake? Se zgodi. Dati mu moramo podporo. Njemu je po tako prejetih zadetkih gotovo najteĹžje. Tudi v dvobojih, ki o niÄ?emer ne odloÄ?ajo, ampak lovimo prvo zmago, on nabira potrebne izkuĹĄnje, tako kot drugi mladi igralci. Do naslednje tekme se bo paÄ? popravil. Gostujemo pri razigrani Olimpiji. TeĹžko je kar koli napovedati. Igrali bomo nadvse zavzeto, upajoÄ?, da ne bo takĹĄnih napak, kot so bile proti Aluminiju.ÂŤ je pognal za njo, a je bil prekratek. Priletela je do Tilna PeÄ?nika, ki je silovito sproĹžil in zadel preÄ?ko. Od nje se je odbila v tla, s polnim obsegom Ä?ez golovo Ä?rto, vendar stranski sodnik o tem ni bil prepriÄ?an in ni prevzel odgovornosti oziroma nakazal, da je bil gol. Gostje so se hitro potolaĹžili s to krivico in Ĺže v naslednjem napadu podvojili vodstvo.

DomaÄ?i so nepotrebno izgubili Ĺžogo ob robu igriĹĄÄ?a in po podaji z leve strani je Ĺ˝ivković z lepim strelom z glavo zadel za 2 : 0. Pri gostiteljih je bil najnevar-

nejĹĄi Matejo Panadić, ki je z imenitnim strelom z glavo po podaji Roberta PuĹĄaverja ob koncu prvega polÄ?asa zniĹžal zaostanek in vlil upanje na morebiten ugoden razplet tekme. Komaj se je drugi polÄ?as zaÄ?el, je bila ta Ĺželja pokopana. Ĺ˝ivković, s hrbtom obrnjen proti Rudarjevim vratom, je poslal Ĺžogo s skorajda sredine igriĹĄÄ?a pred domaÄ?i kazenski prostor. PeÄ?nik je bil hitrejĹĄi od branilcev in tudi vratarja, ki je pritekel ven iz ĹĄestnajstmetrskega prostora, ter mimo njega poslal Ĺžogo v mreĹžo za

Prva moĹĄka rokometna liga bo imela ĹĄtirinajst ekip, Ĺženska enajst Ĺže izĹžrebali pare 1. kroga nove sezone. Predvidoma jo bodo zaÄ?eli 5. septembra, konÄ?ali pa 29. junija.

Pari so: Gorenje Velenje – Ljubljana, Trimo Trebnje – Koper, Jeruzalem-OrmoŞ – Dobova, Ribnica – Loka, Krka – Slovenj Gradec 2011, Celje – Slovan in Izola – Maribor.

V 1. A drĹžavni rokometni ligi za Ä?lanice (konÄ?ali so jo po nepopolnih sedemnajstih krogih) bo zaÄ?etek tekmovanja prav tako 5. septembra. Ĺ tela bo enajst ekip: RK Zelene doline Ĺ˝alec, Ĺ˝RK Izola, Ĺ˝RK Ptuj, Ĺ˝RD Litija, RK Krim Mercator, Ĺ˝RK Krka Novo mesto, Ĺ˝. U. R. D. Koper, Ĺ˝RK Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina, RĹ˝K Zagorje, Ĺ˝RK Velenje in Ĺ˝RK Z'deĹžele Celje. Naslov

ZgoĹĄÄ?en ritem

V uvodni tekmi 32. kroga je v torek Celje z 4 : 1 (1 : 1) premagalo DomĹžale.

VÄ?erajĹĄnja para sta bila Aluminij – Bravo in Mura –Triglav. Rudar bo drevi gostoval v StoĹžicah, pred tem, popoldne, pa bo Tabor gostil Maribor.

V 33. krogu (v ponedeljek, 13. julija, ob 20.00) v Velenje prihaja Mura, v Ä?etrtkovem (16. julija) 34. krogu pa VelenjÄ?ani odhajajo v SeĹžano. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Prva liga Telekom Slovenije, 31. krog Rudar - Aluminij 1 : 3 (1 : 2) Strelci: 0 : 1 Ĺ˝ivković (27.), 0 : 2 Ĺ˝ivković (34.), 1 : 2 Panadić (45.), 1 : 3 PeÄ?nik (47.)

Rudar: Stopajnik, Jovan, Pavlović, VoĹĄnjak, PuĹĄaver, Filipović, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 76. Jovanović), Trifković, Lelić (od 59. Krefl), Kuzmanović, Panadić. Trener: Dominik BerĹĄnjak.

Drug rezultati: Triglav – Olimpija 3 : 7 (2 : 3), Maribor - Mura 3 : 2 (2 : 0), Bravo - Celje 1 : 2 (1 : 0), DomŞale - CB24 Tabor SeŞana 2 : 1 (0 : 0) Vrstni red po 31. krogu: 1. Olimpija 62 (64 : 38), 2. Celje 58 (62 : 30), 3. Maribor 58 (55:31), 4. Aluminij 51 (52 : 36), 5. Mura 47 (48 : 39), 6. Bravo 41 (42 : 46), 7. DomŞale 36 (42 : 54), 8. Tabor 34 (35 : 46), 9. Triglav 31 (39 : 71), 10. Rudar 10 (27 : 71)

Ĺ marĹĄki nogomet v viĹĄjo ligo

Za prvenstvene toÄ?ke spet septembra Zaradi pojave korona virusa in prepreÄ?itve njegovega ĹĄirjenja je vodstvo Rokometne zveze Slovenije predÄ?asno konÄ?alo vsa tekmovanja v vseh Ä?lanskih ligah in tekmovanja mladih za sezono 2019/20. Do te odloÄ?itve so v prvi moĹĄki ligi odigrali 21 krogov. Ĺ˝e sedmiÄ? zaporedoma in ĹĄtiriindvajsetiÄ? sploh so v zgodovini samostojne Slovenije osvojili rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, pred Riko Ribnico, Trimom Trebnje in Gorenjem Velenje. Za njimi so se zvrstili Dobova, Jeruzalem OrmoĹž, Krka, Koper, Slovenj Gradec, Urbanscape Loka, Maribor Branik in Butan plini Izola. Za najboljĹĄega vratarja so izbrali Klemna Ferlina, igralca Josipa Ĺ arca (oba Celje PL), najboljĹĄi strelec pa je bil AndraĹž Kete, dosedanji igralec Krke, ki pa bo v prihodnje igral za Koper.

V novi sezoni bo v moĹĄki ligi NLB nastopilo 14 klubov, ki bodo igrali po dvokroĹžnem sistemu. V njej bodo nastopali: RK Celje Pivovarna LaĹĄko, RD Riko Ribnica, RK Trimo Trebnje, RK Gorenje Velenje, MRD Dobova, RD Koper, MRK Krka Novo mesto, RK Jeruzalem OrmoĹž, RD Urbanscape Loka, RK Maribor Branik, RD Butan plin Izola ter novinca RD LL Grosist Slovan in MRK Ljubljana. Medtem so

3 : 1. S tem je dobil delno zadoĹĄÄ?enje za razveljavljeni gol v prvem delu. V 49. minuti pa se je Stopajnik vendarle zelo izkazal. Gostje so spet pobegnili njegovim soigralcem. PravoÄ?asno je zapusti vrata, se znaĹĄel iz oÄ?i v oÄ?i z Bosiljem in izĹĄel iz tega 'dvoboja' kot zmagovalec. V 52. minuti je kapetanu Damjanu Trifkoviću preÄ?ka prepreÄ?ila zniĹžanje vodstva KidriÄ?anov. S slabih dvajsetih metrov jo je Ĺžoga oplazila z napaÄ?ne, zgornje strani. Po petnajstih minutah igre v drugem polÄ?asu je Ber-

ĹĄnjak na igriĹĄÄ?e poslal hitrega in izkuĹĄenega AljaĹža Krefla, ki je zelo poĹživil Rudarjevo igro. V 62. minuti se je po njegovem predloĹžku z desne strani ob Panadićevem strelu z glavo izkazal Aluminijev vratar Luka JanĹžekoviÄ?. Do konca pa se rezultat ni spremenil in domaÄ?i so vknjiĹžili enaindvajseti poraz.

Gostje so priĹĄli ob jezero po tri toÄ?ke, jih dobili, trener Slobodan Grubor pa je po tekmi vljudnostno zaĹželel rudarjem hitro vrnitev v prvo ligo.

bodo branile Krimovke, ki bodo v uvodnem krogu gostile Izolo, podprvakinje igralke Mlinotesta pa Zagorjanke. Drugi pari so Zelene doline Žalec – ŽURD Koper, Ptuj – Krka Novo mesto in Z'deŞele – Litija. Velenjska dekleta, ki so bila v prejťnji sezoni sedma, bodo v prvem krogu prosta.

Klubi imajo bolj ali manj ekipe za novo sezono Ĺže sestavljene. Tudi v Velenju. V njihovem Ä?rno-rumenem dresu bosta igrala tudi KoprÄ?an Tilen SokoliÄ?

(1996, 180 cm) in obÄ?asni bosanski reprezentant Vladan LonÄ?ar (1997, 200 cm), ki je nazadnje nastopal za Dobovo. Zanj so se odloÄ?ili po odhodu Gregorja OkleĹĄÄ?ena. NovomeĹĄÄ?an je odĹĄel v Katar, kjer bo trenersko pot nadaljeval tudi doslej najuspeĹĄnejĹĄi velenjski trener Branko TamĹĄe. Tri naslove prvaka je osvojil z Gorenjem, pet pa s Celjem Pivovarno LaĹĄko.

Pogodbo z VelenjÄ?ani pa so Ĺže podaljĹĄali David MiklaviÄ?, Matic Verdinek, Aleks KavÄ?iÄ?, Miha KavÄ?iÄ?, Jernej DrobeĹž, Kenan Pajt (vrnili so ga iz Slovenj Gradca, kamor se je po ĹĄtirih sezonah vrnil Vid Levc) in vratarja Emir Taletović ter AljaĹž Panjtar. đ&#x;”˛

vos

Ĺ martno ob Paki – IzvrĹĄni odbor Nogometne zveze Slovenije je na seji na zaÄ?etku tega tedna odloÄ?il, da se v druĹĄÄ?ino drugoligaĹĄev za sezono 2020/2021 uvrstita NK AjdovĹĄÄ?ina in NK Ĺ martno 1928.

Slednje je v 3. slovenski ligi – vzhod prezimilo na prvem mestu prvenstvene lestvice, spomladanskega dela prvenstva pa

Balinanje Vodita Premogovnik in Ĺ oĹĄtanj V prvi ligi je bilo v petem krogu v torek popoldne derbi sreÄ?anje med ekipama BĹ DU Premogovnik in gosti iz BK Polzela. DomaÄ?ine letos res spremlja sreÄ?a, saj jim uspevajo trenutki v igri, ko so Ĺže v povsem izgubljenem poloĹžaju, pa se vendar na koncu sreÄ?no izvleÄ?ejo. Tudi tokrat je bilo tako. Ker so tudi gostje igrali dobro, je bila tekma ves Ä?as enakovredna. Zopet pa so tehtnico prevesili krogi, v katerih pa so bili domaÄ?ini za toÄ?ko boljĹĄi. Tako je bil konÄ?ni rezultat 6 : 4 zanje in toÄ?kovna razlika 38 : 41 za goste.

Naslednje jutro je bilo sreÄ?anje med KU Gorenjem in gosti iz DU Velenja. Tudi to sreÄ?anje je bilo zelo napeto, saj so domaÄ?ini zaÄ?eli silovito, potem pa popustili. Gostom je zato uspelo iz-

zaradi epidemije korona virusa v ligi ni bilo.

Pred tednom dni so o uradnem povabilu krovne organizacije odloÄ?ali organi NK Ĺ martno 1928 in dvignili zeleni karton, kar pomeni, da bo Ä?lanska ekipa ĹĄmarĹĄkih vijolic v sezoni 2020/2021 nastopila v viĹĄjem tekmovalnem razredu. Po informacijah se NK Ĺ martno vraÄ?a

v 2. slovensko nogometno ligo po petih letih.

Priprave na novo prvenstveno sezono je zaÄ?ela Ä?lanska ekipa na zaÄ?etku tega tedna, kar je prej, kot so predvideli. Prva tekma v drugi ligi Ä?aka ĹĄmarĹĄke vijolice 12. avgusta. Kdo bo njihov nasprotnik, pa v tem trenutku ĹĄe ni znano.

id izenaÄ?iti, tako da je bil konÄ?ni rezultat 5 : 5, le razlika toÄ?k 25 : 33 je bila za goste.

Popoldne je bilo ĹĄe sreÄ?anje v Celju, kjer so domaÄ?ini gostili vse boljĹĄo ekipo iz DU Vinske Gore. Tudi tukaj so gostje zaÄ?eli silovito in vodili po polovici sreÄ?anja, potem pa so se domaÄ?ini zbrali in zaigrali bolje. Tudi tokrat so odloÄ?ali krogi, ki so jih gostje dobili za toÄ?ko. Tako je bil konÄ?ni rezultat 4 : 6, pa tudi toÄ?kovna razlika 30 : 34 za goste.

Ekipa BK – Žalca je bila to kolo prosta.

Vrstni red ekip v prvi ligi: 1. BĹ DU Premogovnik 7 toÄ?k, 2. BK Polzela (6), 3. DU Velenje (5), 4. DU Vinska Gora (5), 5. KU Gorenje (5), 6. BK Ĺ˝alec (2), 7.

BK Celeia Celje (0).

V drugi ligi so bila sreÄ?anja v Ä?etrtek. V Konjicah sta se pomerila domaÄ?in BS Vrbno - Vrbice proti gostom iz DU Dobrne.

Odkar se je Vrbica okrepila, igra povsem prerojeno, tako da se gostje sploh niso mogli dovolj upirati. KonÄ?ni rezultat pove vse –

8 : 0, pa tudi razlika toÄ?k 48 : 9 je bila povsem za domaÄ?o ekipo.

V Ĺ oĹĄtanju pa je bil zares pravi derbi med DU Ĺ oĹĄtanj in gosti BK TopolĹĄica. Gostje so zaÄ?eli na vso moÄ?, toda domaÄ?ini niso popuĹĄÄ?ali in tako je bilo celo sreÄ?anje veliko dobrih, pa tudi slabih potez. Na koncu je bil rezultat 4 : 4 kar praviÄ?en za obe ekipi, pa tudi toÄ?kovna razlika 38 – 31 je bila minimalna za domaÄ?o ekipo.

Preostalo je ĹĄe sreÄ?anje na Gorici, kjer je gostovala ekipa PDU KavÄ?e. Tudi tukaj je bilo zelo napeto, saj so gostje igrali zelo dobro. Tako rezultat 4 : 4 ni bil preseneÄ?enje. Razlika v toÄ?kah 34 : 28 pa je domaÄ?inom nekoliko omilila izgubo druge toÄ?ke.

Vrstni red ekip v drugi ligi: 1.

DU Ĺ oĹĄtanj 7 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica (5), 3. PDUKavÄ?e (4), 4. BS Vrbno Vrbica (4), 5. PDU Gorica (3), 6. DU Dobrna (1).

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

T. F.

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

9. julija 2020

ÂťVsak sabljaĹĄki dvoboj je predvsem dvoboj s samim saboÂŤ Ciljna usmeritev kluba je ohranitev sabljaĹĄke ĹĄole prvega nosilca olimpijske medalje Rudolfa Cvetka – Sodelujejo tudi na najveÄ?jih sabljaĹĄkih tekmovanjih – Sabljanje pozitivno vpliva na telesno in psihiÄ?no pripravljenost Jasmina Ĺ karja

Sabljanje je ĹĄport, ki danes ni v ospredju, pa vendar ima za Slovence bogato tradicijo, ne nazadnje smo prav v sabljanju Slovenci dobili prvo olimpijsko medaljo. ÂťTo je bila bronasta medalja Rudolfa Cvetka leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu, po njem pa nosi ime tudi velenjski klub,ÂŤ pove trener Klemen Ĺ peh, ki je ponosen na to, da je bil njegov trener Marjan Salobir uÄ?enec Rudolfa Cvetka, ter se z njegovo pomoÄ?jo znanje in veĹĄÄ?ine sabljanja prenaĹĄajo iz roda v rod. V Ä?em je vzrok za slabĹĄo prepoznavnost tega ĹĄporta? Ĺ peh nadaljuje: ÂťTeĹžko bi rekel, zakaj je ta ĹĄport zapostavljen. Zdi se mi, da tudi na svetovni ravni ni najbolj prepoznaven, pa Ä?eprav je Ĺže od vsega zaÄ?eta prisoten tudi na olimpijskih igrah. V klubu se nenehno trudimo poskrbeti za prepoznavnost, biti prisotni v medijih, v lokalni skupnosti, vendar je teĹžko. Tudi oprema je specifiÄ?na, zahteve za sabljanje so specifiÄ?ne, teĹžko je zagotavljati vso potrebno infrastrukturo za razvoj ĹĄporta.ÂŤ

KljuÄ? do uspeha je trdo delo

Krivci za kup medalj, ki visijo okrog vratu tekmovalcem, in krivci za pomembne doseĹžke so vedno tudi trenerji, ki pristavijo svoj deleĹž. ÂťLahko se pohvalimo, da imamo drĹžavne prvake v vseh starostnih kategorijah. Kot trener se zavedam, da je kljuÄ? do uspeha trdo delo. ÄŒe je ĹĄport mladim prijazen, se radi vraÄ?ajo v ĹĄportne dvorane in so se zanj pripravljeni marsiÄ?emu odreÄ?i in pridno trenirati. Pri nas vpisujemo mlade s sedmimi oziroma osmimi leti, vendar to ni starost,

v kateri bi prednjaÄ?il tekmovalni ĹĄport. Na zaÄ?etku gre za sploĹĄno ĹĄportno vzgojo, ki jo potrebuje vsak otrok, da lahko nekega dne postane vrhunski ĹĄportnik. Tekmovalni ĹĄport se zaÄ?ne od dvanajstega leta naprej. Je pa kot pri vsakem ĹĄportu proces treniranja zahteven, saj treningi potekajo vsak dan, kar za ĹĄoloobvezne otroke pomeni precej odrekanja in usklajevanja s ĹĄolskimi obveznostmi. A vedno se potrudimo poiskati skupni jezik. Tudi otroci se morajo nauÄ?iti, da je ĹĄport ob-

dicije tudi psihiÄ?no kondicijo, biti mora dober taktik, strateg, zelo pomembna je tudi samodisciplina. Vsak sabljaĹĄki dvoboj je predvsem dvoboj s samim sabo. Ĺ portnik mora znati nadzorovati samega sebe, razumeti samega sebe in znati odreagirati ob razliÄ?nih situacijah.ÂŤ

ÄŒas epidemije?

Klemen Ĺ peh pove, da so zaÄ?eli trenirati takoj, ko so se ukrepi v ĹĄportu sprostili. Žal je epidemija pustila posledice tudi v naĹĄi

Klemen Ĺ peh

veznost, ki jo je treba naÄ?rtovati kot vse ostale obveznosti v Ĺživljenju. Potem je vse veliko laĹžje,ÂŤ razmiĹĄlja Ĺ peh.

Dober sabljaÄ? mora biti hiter, nepredvidljiv ‌

KakĹĄne lastnosti, predispozicije mora imeti posameznik, da lahko v tem ĹĄportu uspe? ÂťPomembna je fiziÄ?na pripravljenost, dobra koordinacija, rekreacijskih Ä?as. To je ĹĄport, pri katerem je taktika izrednega pomena, sabljanje izboljĹĄuje tudi psihiÄ?no pripravljenost. Nekdo, ki v tem ĹĄportu Ĺželi uspeti, mora imeti poleg dobre fiziÄ?ne kon-

SkvoĹĄ MoĹĄnik Ĺže desetiÄ? zapored drĹžavni prvak V konkurenci 37 igralk in igralcev iz sedmih slovenskih klubov, ki so se 3. in 4. julija pomerili na 29. Ä?lanskem drĹžavnem prvenstvu Slovenije v ljubljanskem Ĺ portnem centru Squashland, sta lovoriki najboljĹĄih spet prepriÄ?ljivo dvignila Nina Kustec (SqK Ĺ kofja Loka) in VelenjÄ?an Martin MoĹĄnik iz ljubljanskega Squash kluba Konex.Za MoĹĄnika je to Ĺže deseti zaporedni naslov drĹžavnega prvaka.

NajveÄ? dela je imel v Ä?etrtfinalu, v katerem je s 3 : 1 premagal RoĹžleta Langusa (SqK Lesce Bled). V polfinalu in finalu je MoĹĄnik s 3 : 0 premagal klubskega soigralca, VelenjÄ?ana Klemna Kristana, in Ĺ kofjeloÄ?ana Luko Kusteca.DrĹžavno prvenstvo je potekalo v razmerah posebnih ukrepov za omejitev ĹĄirjenja Covida-19, brez gledalcev, a je bil za glavne tekme omogoÄ?en direkten prenos tekem preko spleta, tako da so ljubitelji tega ĹĄporta lahko uĹživali v đ&#x;”˛ mojstrovinah najboljĹĄih slovenskih igralcev.

tudi za podporne Ä?lane. Tistih, ki sabljajo, je okrog trideset. Ponosni so prav na vse, ki se v imenu kluba borijo na sabljaĹĄkih pistah. ÂťS ĹĄtevilnimi aktivnostmi skuĹĄamo poveÄ?ati prepoznavnost tega ĹĄporta, zato v svojo druĹžbo vabimo tudi rekreativne ĹĄportnike.

Trenutno imamo ĹĄest sabljaÄ?ev (razliÄ?ne starosti), ki pridobivajo znanje v naĹĄem sabljaĹĄkem klubu, in ugotavljajo, da je sabljanje lahko tudi dobra rekreacija.

Za nas je to dobra priloĹžnost za promocijo, da jim lahko pred-

Pia in Iza

ĹĄportni panogi. Tekmovanj ni in jih tudi v bliĹžnji prihodnosti ni na vidiku. V Sloveniji smo morali odpovedati drĹžavno prvenstvo, ki bi bilo na sporedu maja, vendar je podobno stanje tudi v tujini, kjer se odvija veÄ?ina tekem. Trenutno je situacija precej nejasna, morda se bodo nekatera tekmovanja izvedla, pri mlajĹĄih pa je veÄ?ina tekmovanja odpovedanih in do jeseni novih ni na sporedu.ÂŤ

Ponosni na vse aktivne in podporne Ä?lane

V sabljaĹĄkem klubu imajo veÄ? kot petdeset Ä?lanov, vendar gre

Hitra lekcija sabljanja

KakĹĄna so pravila in sam potek tekmovanj? ÂťSabljamo v treh oroĹžjih: floretu, meÄ?u in sablji. Pri nas gojimo veĹĄÄ?ino floreta.

SabljaĹĄki dvoboji pa potekajo na posebni stezi, ki mora biti ravna, sabljaÄ?i se razporedijo v skupine po pet, znotraj skupine vsak nastopi proti vsakomur. To je dvoboj na pet zadetkov, ki traja najveÄ? tri minute. Vzpostavi se rang lista po ĹĄtevilu zmag, ĹĄtevilu zadetkov in ĹĄtevilu prejetih zadetkov. Tekmovanje se kasneje prestavi v eliminacijski del in nato nadaljuje na izpadanje. Sablja se na petnajst zadetkov oziroma trikrat tri minute.ÂŤ naenkrat preveÄ? Ä?asa. Zato sem vesela, da sem spet lahko v sabljaĹĄkem elementu.ÂŤ Iza Ĺ erc: ÂťSabljanje mi pomeni ogromno: ĹĄport, zabavo in naÄ?in Ĺživljenja. Treniram Ĺže pribliĹžno ĹĄest let in ugotavljam, da se v tem ĹĄportu najdemo tekmoval-

AnĹže GuÄ?ek

stavimo, kako lep ĹĄport je sabljanje. Upamo, da bo ta skupina ĹĄe rasla.ÂŤ Pia ÄŒretnik: ÂťTreniram ĹĄest let.

Na zaÄ?etku je ĹĄport – kot vsak drug – zahteven, z leti in izkuĹĄnjami postaja laĹžji. Za dobre rezultate je idealno trenirati vsak dan, jaz treniram pet dni tedensko. Moji cilji so stopniÄ?ke na drĹžavnem prvenstvu, tudi kakĹĄnem mednarodnem turnirju, na katerem Ĺželim doseÄ?i vsaj tretje mesto. Do sedaj sem najbolj ponosna na prvo mesto med mladinkami pred dvema letoma.

V Ä?asu epidemije sem ĹĄport precej pogreĹĄala, saj sem imela kar

ni in zagnani posamezniki, ki se trudimo dosegati svoje najboljĹĄe rezultate. Zabavno mi je tudi spoznavati nove ljudi na tekmovanjih, ki jih zdaj precej pogreĹĄam. Ĺ˝elim si Ä?im boljĹĄih rezultatov, stopniÄ?ke na drĹžavnih prvenstvih, pa Ä?im veÄ? mednarodnih tekem in kakĹĄen boljĹĄi rezultat na evropskih tekmah. Moji do zdaj najboljĹĄi so zmage na drĹžavnih prvenstvih.ÂŤ AnĹže GuÄ?ek: ÂťTreniram petindvajset let, ponosen sem na naslov drĹžavnega podprvaka pred dvema letoma, na lansko tretje mesto na drĹžavnem prvenstvu in na veÄ? uvrstitev v Ä?lansko re-

Pohod ob dnevu drĹžavnosti 29 let je minilo, odkar je Slovenija postala samostojna, neodvisna drĹžava, in ponosni drĹžavljani praznujemo ta zgodovinski dogodek s pohodi v naravo, druĹženjem na prostem, s pikniki, ĹĄportnimi igrami ‌ Planinci Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje smo rojstni dan naĹĄe domovine proslavili s pohodom na Mozirsko planino. Vremenska napoved je bila sicer slaba, vendar je dopuĹĄÄ?ala vsaj nekaj ur stabilnega vremena. A bolj ko smo se bliĹžali Savinjski dolini, bolj se je pokrajina zavijala v meglo. V trenutku smo se odloÄ?ili – pohod je treba skrajĹĄati in prilagoditi vremenskim razmeram.

Pot smo zaÄ?eli na juĹžnem delu planote Golte v kraju Juvanje. Z optimizmom smo zrli v oblaÄ?no nebo in upali, da se bo megla razkadila in bo morda celo posijalo sonce. A niÄ? od tega. Ko smo se zaÄ?eli vzpenjati proti Tolstemu vrhu, je priÄ?elo rahlo ĹĄkropiti. OboroĹžili smo se z deĹžniki, vetrovkami in deĹžnimi plaĹĄÄ?i in veselo koraÄ?ili naprej. Povzpeli smo se na razgledno planoto, od koder je bil lep razgled na Ljubno, ki je skrivnostno kukalo iz vedno gostejĹĄe megle. PriÄ?elo je moÄ?neje deĹževati.

Zavetje smo poiskali pod kozolcem lepo urejenega piknik prostora Gril. Zapeli smo Zdravljico in nazdravili domovini za rojstni dan. V upanju, da se nas vreme vendarle usmili, smo zapeli ĹĄe nekaj pesmi, a ni niÄ? pomagalo. Kot da se je narava hotela maĹĄÄ?evati za vse zdrahe in razprtije, ki v zadnjem Ä?asu pestijo naĹĄo ljubo domovino. Kot da protestira, ker ĹĄe vedno pogrevamo stare zamere

Mark Poprask

ter si pojem demokracije razlagamo po svoje, kakor paÄ? komu trenutno paĹĄe.

Polni prazniÄ?nega zanosa smo nadaljevali pot pod obronki Tolstega vrha proti Ljubnemu. SpuĹĄÄ?ali smo se po od deĹžja razriti in razbrazdani gozdni poti in se popolnoma premoÄ?eni zatekli v toplo zavetje Ĺ ramlove domaÄ?ije, kjer smo se preoblekli, pogreli in posuĹĄili. Seveda smo nazdravili domovini in Marjanu za njun jubilej. Praznovali pa nismo samo mi. V neposredni bliĹžini je potekal dobrodelni nogometni turnir, ki sta ga v poÄ?astitev dneva

prezentanco. LetoĹĄnje leto so bile cilj kvalifikacije za olimpijske igre; Ĺžal je cilj prestavljen za leto dni, zaenkrat pa je vse usmerjeno na drĹžavno prvenstvo. Ĺ˝al mi je, da sabljaÄ?i kljub dobrim rezultatom premalo prispevamo k prepoznavnosti tega ĹĄporta, Ä?eprav se trudimo s promocijo. Tako treningi kot tekme so lahko zelo naporni, tekme predvsem psiholoĹĄko, ker se je potrebno sproti prilagajati tekmovalcem in situacijam. Treniram petkrat tedensko od deset do dvanajst ur. V Ä?asu epidemije sem veliko tekel, hodil v hribe, delal vaje za moÄ?, paÄ? vse, kar se je dalo delati doma ali v naravi. Padec forme se pozna, saj Ä?e dobre tri mesece ne treniraĹĄ in nimaĹĄ oroĹžja v roki, se to pozna na telesu, ker ni vajeno gibov, podre se motorika, izgubiĹĄ obÄ?utek za distanco.ÂŤ Mark Poprask: ÂťZa sabljanje sem se odloÄ?il zaradi oÄ?eta, ki je tudi treniral ta ĹĄport; ni mi Ĺžal, saj mi je ĹĄe vedno zelo vĹĄeÄ?. Konkurenca na veÄ?jih tekmovanjih je precej moÄ?na. Najbolj ponosen sem na letoĹĄnje drĹžavno prvenstvo, na katerem sem osvojil naziv mladinskega drĹžavnega prvaka. Cilji so, da bi se uvrstil tudi na olimpijske igre in se veÄ?krat uvrstil v slovensko reprezentanco, saj so pogoji precej strogi.

Treniram vsak dan, razen nedelje. OpaĹžam pa, da je Ä?as epidemije pustil posledice tako kondicijsko kot tehniÄ?no, tako da bo treba kar veliko nadoknaditi.ÂŤ đ&#x;”˛

Po hribih

republike organizirali SLS in ObÄ?ina Ljubno. Na turnirju so se poleg ekip domaÄ?ih podjetnikov in Prekmurcev pomerile ĹĄe ekipe politiÄ?nih strank SLS, SDS in Zelenih Slovenije.

A kislo vreme tudi njim ni bilo naklonjeno.

DeĹževen dan je lahko krasen dan, je zapisala naĹĄa mladinska pisateljica Polonca KovaÄ?. Res je, samo preĹživeti ga moraĹĄ v dobri druĹžbi in z upanjem, da po deĹžju vedno posije sonce. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

9. julija 2020

OÄ?istili hudo onesnaĹženo Aramovo jamo Ĺ oĹĄtanj, 20. junija – V Ĺ aleĹĄkem jamarskem klubu Podlasica TopolĹĄica se vsako leto lotijo ene veÄ?je Ä?istilne akcije in oÄ?istijo vsaj eno onesnaĹženo jamo.

Tu ne gre za pobiranje posameznih kosov papirÄ?kov, ploÄ?evink, plastenk, ki jih iz jam odnesejo sproti, mimogrede, temveÄ? o veÄ?ji koliÄ?ini odpadkov, ki se merijo v kubiÄ?nih metrih.

Lani so oÄ?istili Pasjo jamo na TeĹĄovi, kjer so iz brezna potegnili, kar 4,5 m3 odpadkov. Po tej akciji so, kot pravijo, imeli zares prijeten obÄ?utek, da so za okolje naredili nekaj dobrega. Vendar pa ta obÄ?utek ni trajal dolgo. Med pregledovanjem jam v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so v Aramovi jami na VisoÄ?kem vrhu naleteli na vreÄ?e, v katere so bili zloĹženi kadavri. Bili so zelo razoÄ?arani, da so ljudje taki packi, ĹĄe posebej ker sta obe jami blizu vodnih zajetij.

Aramova jama je 40-metrsko brezno, ki se stopniÄ?asto in spiralasto zavija.

Vhod vanjo pa je oĹžina, zato je bil izvlek vreÄ? s smetmi tehniÄ?no zapleten in fiziÄ?no naporen. Kljub temu so se odloÄ?ili, da Ä?im prej opravijo Ä?iĹĄÄ?enje

tudi te jame. Ob pomoÄ?i obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so se dogovorili za ustrezno izvedbo te zahtevne naloge, saj je bilo poleg primerno pripravljenih jamarjev, zagotoviti tudi ustrezne varnostne ukrepe, morebitno medicinsko pomoÄ? in pripraviti odvoz odpadkov. Naporno nalogo so opravili zelo uspeĹĄno, tako, da so bili ob koncu akcije lahko ponosni, da smo jamo oÄ?istili, in veseli, da so se poslovili od neĹĄtetih muh, ki so jim letale okoli naglavnih svetilk, ki bi jim brez mask zlezle ĹĄe v usta in nos.

Nabrali so okoli 1,5 m3 oziroma 17 sto litrskih vreÄ? smeti, ki so gotovo Ĺže in bi predvsem ĹĄe bolj onesnaĹžile tamkajĹĄnji vodni vir. Upajo, da tudi takĹĄno opozorilo, kot je ta prispevek, prispevajo, da bo onesnaĹževanja in sramotnega uniÄ?evanja naĹĄega naravnega okolja manj in da bodo takĹĄne Ä?istilne akcije vse manj potrebne. ÂťBodimo prijazni do narave in uĹživajmo v njejÂŤ, so nam ĹĄe dejali prizadevni Ä?lani jamarskega kluba Podlasica. đ&#x;”˛

Maks PetriÄ?

V Cirkovcah blagoslovili traktorje Cirkovce – V nedeljo, 28. junija, sta krajevna skupnost Cirkovce in Ĺžupnija sv. Martina pripravili 3. blagoslov traktorjev in traktoristov. Na prireditveni prostor v srediĹĄÄ?u Cirkovc je svoje traktorje pripeljalo 27 traktoristov. Blagoslov je opravil Ĺžupnik Janko Rezar. Ĺ e pred tem pa so organizirali tudi prvi pohod za otroke. Tokrat so jo mahnili na Vodemljo. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Cirkovce Danija Aubrehta bodo takĹĄni pohodi postali tradicionalni, poimenovali pa so jih Pohodi po poteh Ĺ krata OĹžbolta. Vedno jih bodo popestrili z zanimivimi in zabavnimi animacijami. đ&#x;”˛ mz

POLICIJSKA kronika Kazenski ovadbi zaradi nasilja v druĹžini Velenje, 2. julija – Velenjski policisti so v zadnjem tednu obravnavali dve kaznivi dejanji nasilja v druĹžini. Z enim jih je, ko je pri Zdravstvenem domu Velenje videla, kako moĹĄki grozi Ĺženski, v Ä?etrtek seznanila obÄ?anka. Policisti so ugotovili, da je bil njen klic na mestu. Nekdanji partner je namreÄ? svoji bivĹĄi partnerki grozil, da jo bo ubil.

Policisti so mu izrekli prepoved pribliĹževanja, za kaznivo dejanje pa se bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

V nedeljo, 5. julija, pa so nasilje v druĹžini obravnavali na Starem trgu v Velenju, kjer je bil do Ĺžene nasilen moĹž. Tudi njemu so policisti izrekli prepoved pribliĹževanja in tudi njega Ä?aka kazenska ovadba.

Zapeljala v ograjo Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 2. julija – V Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju se je v Ä?etrtek voznik osebnega avtomobila umikal padajoÄ?emu kamenju, pri tem pa trÄ?il v ograjo. K sreÄ?i pri tem ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan.

V petek, 3. julija, okoli 12. ure pa je v Velenju voznik osebnega avtomobila trÄ?il v ograjo pri restavraciji s hitro prehrano na KidriÄ?evi cesti, jo v trÄ?enju poĹĄkodoval in s kraja odpeljal. Policisti so pobeglega voznika izsledili na osnovi registrske tablice.

Vlom v delavnico Velenje, 3. julija – V petek je bilo vlomljeno v vulkanizersko delavnico v Škalah. Vlomilec je odnesel menjalni denar in lastnika oťkodoval za okoli 200 evrov.

Kolo dobilo noge Velenje, 3. julija – V petek je v Velenju dobilo noge, Ä?eprav je bilo zaklenjeno, ĹĄe eno kolo.

Neznanec je moĹĄko gorsko kolo znamke X Fact, modre barve, vredno okoli 250 evrov, ukradel na Kersnikovi.

Pretepli so ju Velenje, 4. julija – Na Cesti talcev v Velenju je bil v soboto pretepen moĹĄki. Pri tem je utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe. Dejanje je zakrivilo veÄ? oseb. Vsi se bodo morali zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

V Zdravstvenem domu Velenje pa je istega dne iskal pomoÄ? ĹĄe en obÄ?an, ki so ga pretepli. Tri osebe bodo policisti ovadili zaradi nasilniĹĄtva.

NesreÄ?i mladoletnih kolesarjev Ĺ˝alec, Velenje, 6. julija – V ponedeljek sta se v prometnih nesreÄ?ah poĹĄkodovala dva mladoletna kolesarja, eden na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec, eden pa Policijske postaje Velenje.

Na Bregu pori Polzeli se je pri padcu s kolesom v veÄ?ernih urah hudo poĹĄkodoval 13-letni kolesar, ki je zaradi poĹĄkodb ostal na zdravljenju v celjski bolniĹĄnici. V Velenju pa se je prav tako v veÄ?ernih urah v bliĹžini glasbene ĹĄole laĹžje poĹĄkodoval 15-letni kolesar. Padel je zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo.

Ukradel suhomesnate proizvode

TrÄ?ila v Ĺ aleku Velenje, 7. julija – Zaradi prometne nesreÄ?e, ki se je zgodila ob 6.54 pri odcepu za Ĺ alek/Konovo, je bila slabi dve uri zaprta regionalna cesta v smeri KoroĹĄke. V nesreÄ?i sta bili udeleĹženi dve osebni vozili. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilne smeri in strani voĹžnje enega od voznikov.

Gasilci PGD Velenje so s tehniÄ?nim posegom iz vozila reĹĄili ukleĹĄÄ?eno osebo. PovzroÄ?itelj in voznica drugega osebnega vozila sta se v trÄ?enju laĹžje poĹĄkodovala.

PoĹĄkodovani osebi so reĹĄevalci odpeljali v nadaljnjo zdravniĹĄko oskrbo. Policisti pa so povzroÄ?itelju prometne nesreÄ?e izdali plaÄ?ilni nalog.

Ĺ martno ob Paki, 6. julija – Iz gospodarskega poslopja na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki je neznanec v ponedeljek ukradel veÄ?

LetoĹĄnji poÄ?itniĹĄko dopustniĹĄki Ä?as se ni niti zaÄ?el niti se ne odvija tako, kot smo bili navajeni v preteklih letih. Ne glede, ali smo med tistimi, ki smo letoĹĄnje poÄ?itnice naÄ?rtovali v preteklem letu ali smo se zanaĹĄali na Âťlast minuteÂŤ tik pred zaÄ?etkom dopusta, naÄ?rti so Ĺže zdavnaj splavali po vodi. Pandemija korona virusa Covid-19 je ustavila turizem ne zgolj pri nas in v Evropi, ampak prav na vseh kontinentih in vseh drĹžavah sveta. Pri nas, pa tudi drugje se zaradi poveÄ?anja ĹĄtevila okuĹženih ukrepi zaostrujejo, ponekod pa ob sproĹĄÄ?anju ukrepov doĹživljajo nepopisno ekspanzijo druĹženja in veseljaÄ?enja, pri katerem ne manjka ekscesnih dejanj in nasilja. ÄŒas je takĹĄen, da bi morali biti bolj sproĹĄÄ?eni in poÄ?itniĹĄko naravnani, a vendarle ne moremo ignorirati trenutnih okoliĹĄÄ?in.

Smo razliÄ?ni in v preteklosti smo doĹživeli in preĹživeli razliÄ?ne izkuĹĄnje, zato danaĹĄnje dogodke dojemamo drugaÄ?e. Pomembno je naĹĄe zavedanje o lastni varnosti, varnosti v drĹžavi in v svetovnem merilu. Ali se poÄ?utimo ogroĹženi od kolesarjev, adrenalinskih motoristov, voznikov pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, kriminalcev, teroristov, bolnikov s korona virusom Covid-19 ‌? DanaĹĄnji Ä?as dojemamo po svoje in marsikdo med nami je, tako kot drugode v svetu, pahnjen v negotovost, tesnobo, strah, obup, pa tudi jezo in agresijo.

LetoĹĄnja kolesarska sezona je zaznamovana s kolesarskimi protesti v Ljubljani, pri katerih pa policisti niso obravnavali hudih prometnih nesreÄ? kot drugje po Sloveniji. Kolesarji so bili zaradi neprevidnosti, neprilagojene hitrosti, izsiljevanja prednosti ter voĹžnje pod vplivom alkohola med povzroÄ?itelji in med smrtnimi Ĺžrtvami prometnih nesreÄ?. To velja tudi za adrenalinske motoriste in ostale voznike motornih vozil, ki vozijo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Vseh teh se moramo zavedati, ko se odpravimo na cesto, predvsem pa, da ne ogroĹžamo sebe niti drugih udeleĹžencev v prometu.

Kriminalci v poletnem Ä?asu ne dopustujejo, zlasti tatovi in vlomilci, ki poletno turistiÄ?no sezono izkoriĹĄÄ?ajo za vlome v prazna stanovanja in hiĹĄe. To velja tudi za tehnoloĹĄko naprednejĹĄe in iznajdljivejĹĄe, ki s pomoÄ?jo tehnoloĹĄkih pripomoÄ?kov in aplikacij izvajajo goljufije in druga kazniva dejanja. Previdni bodite pri nepriÄ?akovanih klicih in e-mailih, v katerih vas prosijo za podatke o raÄ?unu ali geslih, pa tudi, da ste zadeli glavni dobitek na loteriji in da vam Ĺželijo nakazati velikanske zneske. Enako velja za rezervacijo in plaÄ?ilo poÄ?itnic, kajti doloÄ?eni del poslovneĹžev ne oddaja sob in apartmajev, ampak le izvabljajo denar in nato izginejo. To velja tudi za ostalo ponudbo oziroma spletno prodajo razliÄ?nih storitev in artiklov. Epidemija je zasenÄ?ila terorizem in teroristiÄ?ne skupine, kar ne pomeni, da smo lahko brezskrbni.

Globalne posledice pandemije so v nekaterih drĹžavah sveta ustvarile druĹžbene okoliĹĄÄ?ine za razrast nasilja in terorizma, kar ob ĹĄirjenju korona virusa ni niÄ? obetavno.

DrĹžavni ukrepi ter izdaja turistiÄ?nih bonov za ohranitev in hkrati spodbuditev turizma in turistiÄ?ne panoge bodo omilili veÄ? kot 1,5-milijardno izgubo panoge. Vsem nam pa bodo omogoÄ?ili poÄ?itnice znotraj drĹžave, kjer lepih in obiska vrednih krajev ne manjka. PreĹživljanje poÄ?itnic doma ali v enem od naĹĄih turistiÄ?nih krajev ima eno pomembno prednost pred poÄ?itnikovanjem v tujini. Slovenija velja za eno najbolj varnih drĹžav v svetu, kar vpliva na naĹĄe poÄ?utje in obÄ?utek varnosti. To velja tudi za turiste, ki so Slovenijo izbirali in izbirajo za poÄ?itniĹĄko destinacijo, pa tudi gospodarstvenike in vlagatelje, ki so naĹĄo drĹžavo ocenili kot varno okolje za naloĹžbe. Ne glede na to, da se epidemioloĹĄko stanje v naĹĄi in sosednjih drĹžavah spreminja iz dneva v dan in iz ure v uro, vam vendarle Ĺželim, da prihajajoÄ?e poletne dneve preĹživite v poÄ?itniĹĄko-dopustniĹĄkem duhu. Ne vemo, kaj nas Ä?aka v jesenskih in zimskih mesecih. Izkoristite ta Ä?as, ostanite varni in zdravi ter vse dobro!

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iz POLICISTOVE beleĹžke

TeĹžave zaradi neurja Mozirje, Velenje, 6. julija – Ponedeljkovo noÄ?no neurje je nekaj nevĹĄeÄ?nosti povzroÄ?ilo tudi v prometu. Zaradi podrtega drevesa in veÄ?jega kamenja, ki ga je prineslo na cesto, je bila nekaj Ä?asa v celoti zaprta cesta med SolÄ?avo in Logarsko dolino, na obmoÄ?ju Vinske Gore pa so promet ovirale veÄ?je veje, ki so padle na voziĹĄÄ?e.

suhomesnatih izdelkov in karton piva.

OgroĹženost in varnost v poletnem Ä?asu

Svak grozil svakinji Velenje, 2. julija – V Ä?etrtek zveÄ?er je v Velenju svak po telefonu grozil svakinji.

Policisti so groĹžnje obravnavali, o kazni pa bo odloÄ?al prekrĹĄkovni organ.

Na goste metali storĹže Velenje, 3. julija – V petek zveÄ?er so mladostniki s strehe poslovne stavbe Farmin metali na goste lokala storĹže. Polici-

sti so jih opozorili, da se tako ne dela, in jih napotili s terase.

lotili moĹĄkega pri kraji britvic. Dejanje bo moral zagovarjati pred sodnikom.

Zasegli avtomobil

Kuril papir

Velenje, 4. julija – V soboto so VelenjÄ?anu zaradi voĹžnje brez vozniĹĄkega dovoljenja zasegli avto.

Ukradel britvice Velenje, 4. julija – V soboto dopoldne so v trgovini na Cesti talcev v Velenju za-

Velenje, 5. julija – V nedeljo so zaradi kurjenja starega papirja in poslediÄ?no smradu, ki ga je ogenj povzroÄ?al in motil okoliĹĄke prebivalce, ĹĄli policisti v Ĺ alek.

Zadevo bodo predali v obravnavo prekrĹĄkovnemu organu.

Policija svetuje Poletni Ä?as je Ä?as dopustov. Naj vaĹĄe nepremiÄ?nine ne dajejo vtisa, da vas ni doma, po socialnih omreĹžjih ne objavljajte svojih urnikov in fotografij s potovanj, dokler se ne vrnete domov. Socialna omreĹžja so bogat vir informacij za vlomilce. ÄŒe ugotovite, da je nekdo vlomil v vaĹĄo hiĹĄo ali stanovanje, medtem ko vas ni bilo doma, pokliÄ?ite na ĹĄtevilko policije 113, se umaknite in se ne dotikajte niÄ?esar.

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

9. julija 2020

19

V spomin na helikopterski prebeg SreÄ?anje nosilcev spominskega znaka Golte 91 in pripadnikov 151. helikopterske eskadrilje – ÄŒast in slavo sta si zasluĹžila pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar Na Golteh so se 26. junija sreÄ?ali predstavniki obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Zgornje Savinjsko ZadreÄ?ke doline, podpredsednik veteranov vojne za Slovenijo, predstavniki 151. helikopterske eskadrilje, predstavnik generalĹĄtaba Slovenske vojske, nosilci znaka Golte 91, pilota gazele JoĹže Kalan in Bogomir Ĺ uĹĄtar, Ä?lani druĹžin RezoniÄ?nik in Juvan, pri katerih je bil helikopter skrit, predstavnik, poveljnik 20. pehotnega polka iz Celja podpolkovnik Gregor Hafner, predsedniki veteranskih organizacij Velenja, Ĺ oĹĄtanja, Savinjsko ZadreÄ?ke doline, predsednik OZSÄŒ Velenja MatjaĹž KlemenÄ?iÄ?, predsednik OZVVS Velenje Zdenko BrloĹžnik, veterani in Ä?astniki.

Pogumna dejanja ostajajo v spominu

Ob dnevu drĹžavnosti se na najrazliÄ?nejĹĄih ravneh organiziranosti spominjamo ĹĄtevilnih dogodkov, ki so kot kamenÄ?ki povezali v mozaik vso pot od zaÄ?etkov osamosvajanja Slovenije do razglasitve njene samostojnosti.

Letos mineva devetindvajset let od pogumnega dejanja, ko sta se pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar odzvala klicu

Na vaĹĄe poÄ?utje ne bo vplivalo ne razgibano poletno vreme in ne zapleti, ki bodo drugim spodnaĹĄali tla pod nogami. Zato se v ponedeljek vseeno ustavite in razmislite, kaj se dogaja na sluĹžbenem podroÄ?ju. Vsak dan bolj jasno vam bo, da prihodnost ne bo roĹžnata. A se boste zavestno odloÄ?ili, da se ne boste razburjali na zalogo, ampak boste Ĺživeli iz dneva v dan. V torek boste doĹživeli hladen tuĹĄ, ki ga bo omilila pametna razlaga vam drage osebe. Povsem vas bo pomirila. Na trenutno zdravstveno stanje nimate velikega vpliva, a boste vseeno zelo previdni.

DvojÄ?ka, 22. 5. – 21. 6.

domovine in Ĺže drugi dan vojne za Slovenijo 28. junija 1991 iz JLA pobegnila na stran naĹĄe Teritorialne obrambe. V spomin na ta dogodek, ki je povezan s prevzemom, maskiranjem in varovanjem helikopterja Gazella 89, je Poveljstvo sil Slovenske vojske 28. junij razglasilo za dan 151. helikopterske eskadrilje in nosilcev znaka Golte 91. K podobi tega mozaika pa so svojevrstno barvitost seveda dodala pogumna dejanja nekaterih naĹĄih domoljubov med osamosvojitveno vojno.

Na proslavi na Golteh so prisotne nagovorili

poveljnik 151. helikopterske eskadrilje major Matej Hajdinjak, slavnostni govornik podpredsednik ZVVS VenÄ?eslav Vogrinc, ki je poudaril pomen takĹĄnih dogodkov, ki se jih velja spominjati in biti nanje ponosen. Na koncu govorov pa sta podoĹživela dogodke pred 29 leti tudi protagonista pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar. Vsi govorniki so poudarili pomen tega dogodka in to, da moramo biti Slovenci tudi po 29 letih enotni in sloĹžni, kot smo bili takrat.

Slovesnost ob 75-letnici partizanskega preboja na Menini

Valerija Skrinjar Tvrz je poloĹžila venec pred spomenik padlih bork in borcev skupaj s predstavnicama borÄ?evske organizacije Ĺ aleĹĄke doline Lojzko RihtariÄ? in Marjano Koren. (foto: Bojan RajĹĄek/Delo)

Ĺženja za vrednote NOB Velenje.

V njihovem imenu sta Lojzka RihtarĹĄiÄ? in Marjana Koren skupaj z Valerijo Skrinjar Tvrz, udeleĹženko takratnih dogodkov – partizansko telegrafistko, k spomeniku padlih bork in borcev poloĹžile venec.

UdeleĹžence je nagovoril predsednik Zveze zdruĹženj za vrednote NOB Slovenije Marijan KriĹžman. Spregovoril je o krepitvi faĹĄizma, ki ga je mogoÄ?e pre-

Vrnitev izseljenih ptic Ĺ˝e stari rek nam govori, da se izseljene ptice rade vraÄ?ajo v svoje rodno gnezdo. Podobno je tudi z nami, izseljenimi Ĺ kalÄ?ani, ki smo bili pred veÄ? kot 50 leti prisiljeni zapustiti svoja rodna ognjiĹĄÄ?a zaradi posledic rudarjenja.

Zato pa je toliko lepĹĄi obÄ?utek, da nas naĹĄi nekdanji sovaĹĄÄ?ani niso pozabili in nas vsako leto povabijo medse. Pred 38 leti je ta lepa gesta zaĹživela na pobudo takratnega predsednika Ĺ portnega druĹĄtva Ĺ kale-Hrastovec Hermana ArliÄ?a. DandanaĹĄnji to lepo tradicijo nadaljuje druĹĄtvo REVI-

Zdelo se vam bo, da vam niÄ? ne gre tako, kot si Ĺželite. To, kar se vam dogaja v zadnjih dneh, vas psihiÄ?no in fiziÄ?no utruja. Vendar ni vse tako slabo, kot prikazujete vi. VÄ?asih paÄ? pretiravate, pri tem pa vidite le sebe. Prav zato se nikomur ne smilite, za vaĹĄim hrbtom to povedo naglas, vam v obraz pa oÄ?itno premalokrat. TeĹžave, ki jih zadnje dni Ä?utite na zdravstvenem podroÄ?ju, zaupajte le tistemu, ki mu res zaupate. Pri tem bodite povsem iskreni. TeĹžav z denarjem ne boste imeli, na Ä?ustvenem podroÄ?ju pa bo zevala velika praznina. Zato ne boste sreÄ?ni.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

VAS Ĺ kale, ki nas je v soboto, 4. julija, povabilo na naĹĄe 20. sreÄ?anje preseljenih Ĺ kalÄ?anov. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ĺ kale, Muzejem Velenje, Premogovnikom Velenje in Mestno obÄ?ino Velenje so nam predstavili zanimivo predstavitev, poimenovano Škalska pravljica 2020ÂŤ.

Tudi ob naĹĄem letoĹĄnjem, jubilejnem 20. sreÄ?anju, je REVIVAS – druĹĄtvo za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale, pod vodstvom neumorne Verice PogaÄ?ar z njenimi ĹĄtevilnimi prizadevnimi sodelavci, poskrbelo, da smo njihovi

preÄ?iti z miroljubnim, a pokonÄ?nim drĹžavljanskim ravnanjem, okrcal vladno koalicijo, ki izvaja nasilje nad demokracijo in svobodo s poskusi uvajanja represivnih metod. Zavzel se je zoper kaznovanje in pregon protestnikov in zoper javni linÄ? vseh, ki se javno izpostavljajo. Zoperstavil se je tudi bliĹžnjemu poklonu predsednika republike Boruta Pahorja pred bazoviĹĄko fojbo. ÂťRazmere so bile takrat grozne.

nekdanji sovaĹĄÄ?ani v njihovi prijetni druĹžbi preĹživeli nepozabno sobotno popoldne. Kot izseljene ptice smo se ob povratku v svoje rodno gnezdo prijetno poÄ?utili v duhu stihov Ĺžal letos preminulega Dolfeta Lipnika v pesmi SreÄ?anje izseljenih: ÂťK nam pa danes priletela nova jata je nazaj, da ĹĄe enkrat bi objela, svoje gnezdo, rojstni kraj!!ÂŤ V imenu vseh nekdanjih izseljenih Ĺ kalÄ?anov se vsem akterjem, ki ste nam omogoÄ?ili tako prijetno jubilejno letoĹĄnje 20. sreÄ?anje, iskreno zahvaljujem!

Prekipevali boste od sreÄ?e, saj boste leteli na krilih ljubezni. Stare zamere, ki ste jih gojili do nekdanjega partnerja, boste pustili v preteklosti, kjer bo konÄ?al tudi on. OdloÄ?ili ste se prav, saj boste sedaj bolj optimistiÄ?no zrli v prihodnost. ÄŒeprav se boste v naslednjih tednih s prijatelji druĹžili manj, kot si boste Ĺželeli, nikoli ne boste osamljeni. Zato bo poskrbel novi partner. Dovolj vama bo, da sta skupaj. ÄŒe boste morali zaradi ponovnega plesa krona virusa spremeniti poÄ?itniĹĄke naÄ?rte, ne bodite razoÄ?arani. Ugotovili boste, da je tudi doma zelo lepo.

Rak, 22. 6 – 22. 7.

Pri delu ne boste tako natanÄ?ni in uÄ?inkoviti kot sicer. VroÄ?i dnevi bodo terjali svoj davek, pa tudi utrujenost se stopnjuje Ĺže nekaj tednov. Ne iĹĄÄ?ite veÄ? izgovorov, raje se bolj posvetite svojemu telesu in poÄ?utju. Poskusite prej k poÄ?itku, sploh v dneh, ko vas zjutraj Ä?aka delo. Zadnje Ä?ase namreÄ? kar ne morete pravoÄ?asno v posteljo. Zvezde vam ta teden svetujejo previdnost na finanÄ?nem podroÄ?ju. Ne zapravljajte preveÄ?, saj se vam lahko zgodi, da prilivi ĹĄe nekaj tednov ne bodo takĹĄni, kot ste bili vajeni. To bi vam lahko poruĹĄilo tudi naÄ?rte za to poletje.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

TeĹžave so se kopiÄ?ile kar nekaj Ä?asa, sedaj vas bo njihova teĹža zaÄ?ela duĹĄiti. Ĺ˝eleli si boste, da bi vsaj malo laĹžje zadihali, ob tem pa se ne zavedate, da ste za stisko krivi tudi sami. Enostavno ne zmorete veÄ? toliko kot nekoÄ?, zato poskuĹĄajte dnevno naÄ?rtovati manj dela in obveznosti. Svet se ne bo ustavil, Ä?e boste del obveznosti prenesli na druge. Le bolj jim morate zaupati, pa vam bo Ĺže laĹžje. Odslej bolj posluĹĄajte svoje telo. Kmalu boste spoznali, zakaj je to najbolj modro. Ko se boste imeli bolj radi, bo vse laĹžje.

KritiÄ?ni do aktualnih dogodkov

Gornji Grad, 4. julija – Na Menini planini je v soboto potekala slovesnost ob 7. obletnici preboja 500 partizanov in partizank iz sovraĹžnikovega obroÄ?a na Menini med 13. in 15. marcem leta 1945 pod vodstvom takrat komaj 22-letnega komandanta Franca Severja Frante. Zaradi bolezni se spominske slovesnosti, ki jo je s polaganjem vencev v spomin vseh Ĺžrtev na Menini Planini pripravilo ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, ni mogel udeleĹžiti.

Slovesnost so izvedli pod ukrepi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja novega korona virusa in z upoĹĄtevanjem navodil ter priporoÄ?il NIJZ, zato je bila ta letos programsko in ĹĄtevilÄ?no skromnejĹĄa. UdeleĹžilo se je je okrog 300 ljudi.

Med udeleĹženci so bili tudi predstavniki ObmoÄ?nega zdru-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

13. marca smo skuĹĄali zapustiti Menino planino in se med Motnikom in Ĺ pitaliÄ?em prebiti na drugo stran. Ni nam uspelo, priÄ?akala nas je moÄ?na nemĹĄka zaseda. Vnela se je bitka in morali smo se vrniti na Menino. Poskus smo naslednjo noÄ? ponovili pri ÄŒrnivcu. Tudi tokrat ni ĹĄlo. IzÄ?rpani, laÄ?ni in prezebli smo se po globokem snegu vzpenjali proti vrhu Menine planine. Na Menini planini nas je reĹĄilo taktiÄ?no ukrepanje komandanta Franca Severja Frante. Bili smo tik pod vrhom. ÄŒakali smo, da se nam sovraĹžnik pribliĹža, saj nam je to zagotavljalo prednost. Borci so zasedli poloĹžaje na okoli 1.500 metrov visokem Vivodniku v meter in pol do dva metra globokem snegu. Vnel se je srdit boj. Odmevali so puĹĄke, mitraljezi, mine in granate, drhteli so zrak in zasneĹžene smreke.

Ko je premraĹženim, izÄ?rpanim in laÄ?nim partizanom zaÄ?elo zmanjkovati streliva, so v obupu kljubovalno zapeli Hej brigade.ÂŤ Lani so o partizanski epopeji na Menini planini posneli igrano-dokumentarni film. đ&#x;”˛

mkp

V zahvalo svojim nekdanjim dragim sovaĹĄÄ?anom namenjam naslednjo misel: Vi Ĺ kalÄ?ani nikdar se niste uklonili, prelepe ste nove si Ĺ kale zgradili.

Ponosni na vas smo vsi izseljeni, ko druĹž' mo se z vami, smo res poÄ?aĹĄÄ?eni!

V nadaljnjem razvoju Ĺželimo vam mnogo uspeha, naj zagnanost in volja vam nikdar ne upeha.

V duĹĄi in srcu smo vaĹĄi vaĹĄÄ?ani, lepo je, ko zopet med vami smo zbrani! đ&#x;”˛ JoĹže Aristovnik, izseljeni Ĺ kalÄ?an, ReÄ?ica ob Paki

Devica, 24. 8. – 22. 9.

ÄŒudni dnevi so pred vami. Ne boste veÄ? znali loÄ?iti zrnja od plevela, imeli boste obÄ?utek, da vas Ĺželi nekdo pripeljati Ĺžejne Ä?ez vodo. Ker ste nekoga, ki je v vaĹĄe Ĺživljenje stopil pred kratkim, zelo napaÄ?no ocenili, boste sedaj reĹĄevali, kar se bo reĹĄiti dalo. Ja, lepo zmedo vam je naredil, a se ni zavedal, s kom ima opravka. V sluĹžbi se potrudite, da ne prevzamete preveÄ? dela, pa Ä?eprav dobro veste, da vas v teh dneh ni dovolj za vse, kar je treba narediti. ÄŒe ne boste znali reÄ?i ne, ĹĄe na dopust ne boste mogli takrat, ko si Ĺželite. Poskrbite najprej zase.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Prva polovica leta ni bila po vaĹĄem okusu. Po tem, ko ste ĹĄli tudi skozi osebni vihar, se vam bo v naslednjih dneh Ĺživljenje konÄ?no umirilo. To bo vplivalo tudi na vaĹĄe poÄ?utje, ki bo iz dneva v dan boljĹĄe. Partner bo vesel, ker boste pogosto nasmejani, veÄ? energije boste imeli tudi zanj in stvari, ki sta jih vedno rada poÄ?ela skupaj. Najbolj sreÄ?ni boste, ko bo sijalo sonce, poletna vroÄ?ina vas ne bo motila. ObÄ?utek svobode vam bo pomenil najveÄ? na svetu. Sploh, ker tokrat ne bo varljiv, ampak resniÄ?en. Osvobodili se boste namreÄ? okov, ki so vas dolga leta ovirali pri osebni sreÄ?i.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Denarja, ki ga imate naenkrat veÄ? kot sicer, ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko ga boste res potrebovali veÄ? kot sicer.

Dobro veste, da bodo kmalu tu, saj imate neporavnane raÄ?une. K sreÄ?i ne bodo tako visoki, kot se trenutno ĹĄe bojite. Mnogi vam bodo zavidali, ker se boste reĹĄili dela, ki vam ni bilo veÄ? v veselje. Ob tem seveda ne vedo, da ni vse tako roĹžnato, kot je videti od daleÄ?. Plaz teĹžav bo ĹĄele zaÄ?el drseti. Ker boste na to pripravljeni, posledice ne bodo hude, saj jih boste znali reĹĄevati sproti.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

ÄŒeprav se tega ne zavedate, ste si prejĹĄnji teden na svoj urnik dopisali toliko novih obveznosti, da v prihodnjih dneh ne boste mirni. Tudi ko si bo partner Ĺželel vsaj za nekaj dni pobegniti od doma, ne boste naĹĄli Ä?asa zanj. ÄŒeprav je vedno razumevajoÄ?, tokrat ne bo. Sploh, ker veste, kako zelo si Ĺželi na kratek dopust, a boste tokrat na prvo mesto postavili druge. Razpoka v vajinem odnosu se bo ĹĄe poveÄ?ala. ÄŒe ste samski, bo poletje naredilo svoje. Kmalu boste spoznali osebo, ki vam bo veÄ? kot vĹĄeÄ?. Delala se bo, kot da je ne zanimate. Potrudite se, da vas bolje spozna.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

V naslednjem tednu boste morali sodelovati z ljudmi, ki ne bodo imeli poĹĄtenih poslovnih namenov. Preprosteje povedano, Ĺželeli vas bodo speljati na tanek led in poskrbeti samo zase. K sreÄ?i niste od vÄ?eraj, zato jih boste hitro spregledali. ÄŒeprav si boste Ĺželeli konÄ?ati posel, ga boste iz previdnosti raje prekinili. Ĺ e nekaj tednov ne boste vedeli, ali ste storili prav. A vaĹĄa vest bo Ä?ista. Zato se boste predali poÄ?itniĹĄkemu duhu. UĹživali boste v prostih dnevih, sploh Ä?e jih boste preĹživljali na morju. Voda vas bo pomirjala, plavanje pa bo koristilo vaĹĄemu zdravju.

Vodnar od 21. 1. – 18. 2.

ÄŒeprav ste v sluĹžbi zelo prilagodljivi in skoraj nikoli ne oporekate navodilom nadrejenih, bo ta teden na poslovnem podroÄ?ju toliko izzivov, da boste teĹžko opravili z vsemi. Od vas bodo dobesedno zahtevali nemogoÄ?e. TolaĹžili se boste, da bo kmalu bolje. In tudi bo, saj se za veÄ?ino pribliĹžuje Ä?as dopusta.

Vseeno boste utrujeni, kar se vam bo videlo Ĺže na daleÄ?. PsihiÄ?no utrujenost boste premagali ĹĄele, ko boste povsem odklopili vsakdanjik. Vmes pa bosta s partnerjem iskala skupne poti v prihodnost. Zanimivo bo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Ĺ e nekaj dni boste precej pasivni. ÄŒustven sploh ne boste kazali. Vzroka ne boste razkrili nikomur, saj je res takĹĄen, da vam ne more veÄ? biti vseeno.

Zavedate se, da ste razpeti med delovne obveznosti in svojo vest. Slednja vam pravi nekaj Ä?isto drugega, kot priÄ?akujejo od vas. ÄŒeprav imate pogosto drugaÄ?en pogled na svet kot partner, bosta tokrat na istem bregu. Spodbujal vas bo, da se osvobodite strahu in se postavite zase. Nekaj teĹžav z zdravjem bo povezanih s strahom pred prihodnostjo. Zavedati se morate, da gre tokrat za viĹĄjo silo.

Naš čas, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.45 13.00 13.30 13.50 14.35 15.10 15.40 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 00.55 01.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 10. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti z Radom Kočevarjem, dok. odd.

Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 1, 2/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 21/22 Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja: Vičić Mária, portretna odd.

Timi gre, risanka Svetovalka Hana, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 10. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, dok. odd.

Na kratko: Sovražni govor Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika, Šport, Vreme Najglasnejši glas, am. nad., 2/7 Velike osebnosti 20. stoletja: Raziskovalci, brit. dok. ser., 2/8 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 5/8 Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

9. julija 2020

Sobota,

10. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.15 11.15 11.45 13.00 13.30 13.50 14.40 15.00 15.35 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.25 18.50 18.57 20.00 21.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.25 01.20

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 11. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti rodiškega mitskega izročila, dok. odd.

Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 3, 4/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 22/22 TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Špasni učitelj, niz. nan., 3/24 Govoreči Tom in prijatelji: Klub frikov, risanka Zombi Lars, norv. nad., 11. del Mi 4je, nemška nad., 5/6 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional: To je Liam, kopr. magazinska odd.

Izzivalci, EBU dok. film: Jaka: Vedno na dveh kolesih Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Poletni koncerti iz naših krajev Alpski kvintet Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 1/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 6/8 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

11. julija

06.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.15 08.40 08.50 09.15 09.55 10.10 10.35 11.10 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.55 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.05 20.30 21.40 22.00 22.55

04.00 06.00 09.00 09.55 11.10 13.10 13.40 15.35 17.45 18.45 19.55 22.50 22.55 23.40 00.45

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.15 01.05 01.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd.

Zmage so doma: Kolesarstvo dirka po Franciji 2018: 19. etapa Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča Pluti je treba, dok. film Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Rudar, 32. kolo, prenos iz Ljubljane G. Tartini - M. Šparemblek: Vražji trilček Festival Arsana Ptuj: Tango Story Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 1. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 82. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 83. del Ukradena preteklost, 1. sez., 32. del Reka ljubezni, 4. sez., 2. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 123. del Vedno tvoja, 2. sez., 59. del Šverc komerc, 1. sez., 45. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 84. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 85. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 46. del Vedno tvoja, 2. sez., 60. del 24UR zvečer Restavracija Casa Vita, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:05 IZ NAŠEGA ARHIVA: Dama iz Maxima, Gledališče Studenec, 2011 12:55 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 13:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:50 IZ ARHIVA VTV: Ustvarjalne iskrice, Zapestnica iz kravate 14:05 IZ ARHIVA VTV: MIŠ MAŠ, Gasilec na pomoč 14:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Lepote sveta: Kitajska, 3. del 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 21.55 Dobro jutro, ponovitev 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

04.00 06.00 09.00 09.55 11.15 13.15 13.45 14.25 14.50 15.20 17.10 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 23.05 00.00 01.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.45 23.15 23.20 01.05 01.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Alpe-Donava-Jadran Med valovi O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Nogomet - DP: Olimpija : Rudar, 32. kolo, posnetek iz Ljubljane Zvezdana: Mala Danijela z velikim srcem Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. portret Videotrak Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad., 2/10 Več po oglasih, slov. nad., 14/18 Ogorčenje, ameriško-kit. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Josipa Lisac Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 2. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 84. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 85. del Ukradena preteklost, 1. sez., 33. del Reka ljubezni, 4. sez., 3. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 124. del Vedno tvoja, 2. sez., 60. del Šverc komerc, 1. sez., 46. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 86. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 87. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 47. del Princesa in marinec (Princess and the Marine), ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Obseden s šefinjo (Killer Assistant), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:05 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Dušici Kunaver, 2014 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 IZ ARHIVA VTV: Ustvarjalne iskrice, Pohajkovalka iz majice 12:00 IZ ARHIVA VTV: MIŠ MAŠ, Kače 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Miš Maš, Jamske živali 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Japonska 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 22:10 Dobro jutro, ponovitev 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Nedelja,

00.40 01.05 01.55

04.00 06.00 07.00 09.00 11.10 12.00 12.40 14.25 17.10 18.05 18.50 20.00 21.55 22.20 23.40 00.45

Kultura, Odmevi Čudogozd: Kmetija Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcolog, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Ob Dravinji in OŠ Kajetana Koviča, Poljčane Izzivalci, EBU dok. film: Jaka: Vedno na dveh kolesih Mi 4je, nemška nad., 6/6 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, dok. odd.

Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Challe Salle Odstrta starodavna mesta: Kairo, brit. dok. ser., 1/3 TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 5/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Svoboda Slovenski magazin Ozare Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 6/8 Erika: Žejni kamelon, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 90 let Mojmirja Sepeta, pogovor Mojmir Sepe, TV koncert Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 3/13 Sedmi pečat: Pokrpajmo žive, fran.-belgijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Pričevalci: Anton Konda Blisk, slov. nad., 6, 7/15 Muzikajeto: Punk rock / Kukr lhk ti

by Whiteman feat. GF Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 3, 4/12 Placido Domingo, 50. obletnica prvega koncerta v Veronski areni Druga koža, dok. film Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 1/18 Videotrak Simpel, nemški igrani film Sledi: Stanko Čurin - vinski svetovljan s Koga, dok. odd.

Poletna noč: 50 let Slovenske popevke, 1. del Videotrak Info kanal

12. julija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.05 10.20 10.45 11.00 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.25 14.45 15.00 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 21.40 22.25 22.45 00.15 00.45 01.10 02.05

04.00 06.00 06.10 07.05 07.20 07.20 07.50 08.45 09.05 10.30 10.55 11.50 12.20 12.45 13.35 14.10 14.40 15.55

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.10 10.40 11.05 11.30 12.00 13.40 15.20 17.05 18.50 18.55 20.00 22.00 23.55 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 15. del Ljubezen pod košem, kanadski film Restavracija Casa Vita, ameriški film Sinova morilka, ameriški film Kuža Smitty, ameriški film 24UR vreme 24UR Monte Carlo, ameriški film Preden umrem, angleški film Ukradene sanje, kanadski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš Maš, Jamske živali 09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Dušici Kunaver, 2014 11:40 Videospot dneva 11:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 18.40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 18:45 Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 2. del 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Regionalne novice tega tedna 20:25 IZ NAŠEGA ARHIVA: Koncert najboljših dalmatinskih klap, 2011, 1. del 22:10 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 22:15 Popotniške razglednice: Japonska 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Nočni program

16.50 18.50 19.55 22.50 23.00 23.55 00.55

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.10 10.40 11.05 11.35 13.15 15.10 16.50 18.50 18.55 20.00 22.00 23.40 01.20

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:45 11:45 12:15 12:45 13:45 14:35 17:30 17:55 18:00 18:35 18:50 19:50 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 22:30 23:15 23:45

Živalski čira čara, risanka Milan, risanka Lojzek, nariši mi kamelo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodi, risanka Mucika, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 4/24 TV-izložba Prisluhnimo tišini: Uspešni podjetniki invalidi Ozare Obzorja duha: Škof Andrej Glavan Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poletni koncerti iz naših krajev Alpski kvintet Frančevih 80 TV-izložba Biser Bojane, srbski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Družinska kuhinja s Catherine: Rojstni dan, odd. o kuhanju, 7/8 Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Umori na podeželju (XXI.), brit. nad., 1/4 Intervju: dr. Borut Klabjan Poročila, Šport, Vreme Kralj Bibi - življenje in podvigi Benjamina Netanjahuja, izr.ameriški dok. film Za lahko noč: C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Svoboda Glasbena matineja Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertüngealp Vokalna skupina Plamen iz Toronta: Umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, gostja Tanja Činč Družinska kuhinja s Catherine odd. o kuhanju, 6/8 Blisk, slov. nad., 8-10/15 Novi sosedje: Na drugi strani ceste drug svet, dok. ser. Čez planke: Po sledeh Bauhausa, 100-letnica najvplivnejše šole umetnosti Žogarija Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Nogomet - evropska liga, magazin Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 5/12 Ambienti Mogočne ladje: Tanzanija, potopis, 6/6 Svetloba temnih obrazov, dok. odd.

Simpel, nemški igrani film Videotrak Nogomet - DP: Olimpija : Aluminij, 33. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Zvezdana: Mala Danijela z velikim srcem Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 17. del Ukradene sanje, kanadski film Cena dediščine, ameriški film Obseden s šefinjo, ameriški film Monte Carlo, ameriški film 24UR vreme 24UR Geovihar, ameriški film Ime mi je Michael, ameriški film Ljubezen pod košem, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Jamske živali 2770. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Kazimiri Lužnik, 2011 Lepote sveta: Kitajska, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Dušici Kunaver, 2014 Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 Jutranji pogovori 2 Vrtnarski kotiček San Diego, koncert Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

13. julija

06.30 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 15.15 15.25 15.55 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.10 18.25 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.25 00.55 01.50

04.00 06.00 09.00 09.55 11.40 12.20 14.20 15.00 16.45 17.15 18.00 18.55 20.00 20.55 21.20 23.10 00.10 01.10

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.35 00.15 01.05 01.35

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 12. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti z Markom Prezljem, dok. odd.

Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 5, 6/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Turisti, domov! Neznosno oblegani evropski biseri, nemška dok. odd.

S-prehodi: Narodni dom po 100-letnici požiga Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 12. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Simon, Nazrul, Francisco, dok. odd.

Na kratko: Krožno gospodarstvo Malčki:, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 100 let požiga Narodnega doma Trst Peš po ameriških celinah, potopis, 2/4 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma: Dotik je nevaren umetnice danes in nekoč Glasbeni večer: Cellofest ansambel, Gal Gjurin, Zala Vidic, Izak Hudnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 6/8 Poletno jutro Obzorja duha: Škof Andrej Glavan Nogomet - DP: Olimpija : Aluminij, 33. kolo, posnetek iz Ljubljane Glasovi strahu: 60 sosesk samo za Molučane, koprodukcijska ser.

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Pod mostovi, dok. film Videotrak Mogočni vlaki: ZDA - ameriška čezcelinska železnica, potopis, 1/6 Več po oglasih, slov. nad., 15/18 Dediščina Evrope: Tannbach - usoda neke vasi (II.), nemškočeška nad., 1/3 Romi - enakopravni evropski državljani, fran. dok. odd.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 3. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 86. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 87. del Ukradena preteklost, 1. sez., 34. del Reka ljubezni, 4. sez., 4. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 125. del Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez. Šverc komerc, 1. sez., 47. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 88. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 89. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 48. del Vedno tvoja, 2. sez., 61. del 24UR zvečer Ljubezen na prvo tačko, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:05 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš: Pazi, klop!

10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Skandinavija, 1. del 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Aleksandru Videčniku ob 90-letnici 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 22:25 Dobro jutro, ponovitev 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Nočni program

Sreda,

14. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.15 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 14.55 15.10 15.40 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.10 18.25 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.55 01.20 01.45 02.40

04.00 06.00 09.00 09.55 11.15 13.20 15.00 17.10 18.00 18.55 20.00 21.00 21.30 23.10 23.30 00.30

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 13. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na poti slovenske planinske poti, dok. odd.

Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 7, 8/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Očistimo Mount Everest, fran. dok. odd.

Duhovni utrip: Svoboda TV-izložba Potepanja: Visegrád és/in Győr Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 13. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: Simon Kukec, oče laškega piva, dok. odd.

A veš, koliko te imam rad, ris. Čebelice: Rdeča kokoška Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme KGB - meč in ščit, nemško-brit. dok. ser., 1/3 Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad., 2/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Jakob in France Košir Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 6, 7/12 Intervju: dr. Borut Klabjan Arhitekt Mediterana, portret Vojteha Ravnikarja Videotrak Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 1/6 Več po oglasih, slov. nad., 16/18 Svetloba, koprodukcijski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

15. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 15.00 15.10 15.40 16.20 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.55 23.55 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 09.00 09.55 11.20 11.50 13.35 15.50 16.15 16.45 17.55 18.55 20.00 21.05 21.15 21.40 23.15 00.10 01.10

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.20 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 4. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 88. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 89. del Ukradena preteklost, 1. sez., 35. del Reka ljubezni, 4. sez., 5. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 126. del Vedno tvoja, 2. sez., 61. del Šverc komerc, 1. sez., 48. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 90. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 91. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 49. del Vedno tvoja, 2. sez., 62. del 24UR zvečer Zibelka laži, kanadski film Chicaška policija, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.15 01.05 01.35

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:05 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Aleksandru Videčniku ob 90-letnici 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš: Poglejmo v vesolje 12:55 IZ ARHIVA VTV: Modri Jan: Vodooskrba 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Vrtnarski kotiček 18:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Anja Golob, Kaj je sreča 18:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 18:45 Videospot dneva 18:50 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2771. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 3. del 20:50 IZ NAŠEGA ARHIVA: Koncert najboljših dalmatinskih klap, 2011, 1. del 22:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Anja Golob, Kaj je sreča 22:40 Dobro jutro, ponovitev 23:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:10 Nočni program

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka, A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 14. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na vrtičku, dok. odd.

Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 9, 10/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Citarum, najbolj onesnažena reka na svetu, fran. dok. odd.

TV-izložba Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom: 130-letnica Dolnjelendavskih novic Male sive celice: OŠ Ob Dravinji in OŠ Kajetana Koviča, Poljčane Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 14. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Rišem življenje, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vandot: Kekec Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Moj najboljši profil, francoski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 7/8 Rišem življenje, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine: Rojstni dan, odd. o kuhanju, 7/8 Poletno jutro Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 8, 9/12 Sledi: Simon Kukec, oče laškega piva, dok. odd.

Ambienti Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Mario Galunič Otroci iz socialističnega bloka, dok. film Videotrak Na utrip srca: Zveneči gozd, estonski glasbeni dok. film Žrebanje Lota Več po oglasih, slov. nad., 17/18 Ko izgubiš vse, francoski film Mož s krokarjem, portret Jožeta Tisnikarja Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 5. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 90. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 91. del Ukradena preteklost, 1. sez., 36. del Reka ljubezni, 4. sez., 6. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 127. del Vedno tvoja, 2. sez., 62. del Šverc komerc, 1. sez., 49. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 92. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 93. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 50. del Vedno tvoja, 2. sez., 63. del 24UR zvečer Kmetija zaljubljenih src, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:05 2771. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:35 Videospot dneva 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš: Kobilice za malico 12:15 IZ ARHIVA VTV: Modri Jan: Gasilec 12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Ustvarjalne iskrice: Tulipani za mamico 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Jure Jakob, Mračna sončnica 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Regionalne novice 20:05 IZ NAŠEGA ARHIVA: Cvetje v jeseni, Gledališče Studenec 22:55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Jure Jakob, Mračna sončnica 23:00 Dobro jutro, ponovitev 0:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:30 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 21

MARKO RADMILOVIČ: Kolesar

od - Odrasli 821.163.6 Slovenski roman Vir: https://beletrina.si/knjiga/ kolesar Kolesar je RadmiloviÄ?ev romaneskni prvenec. Zgodba romana se naslanja na resniÄ?na dejstva in usodo slovenskega interniranca Janeza Godca. Avtor je pred desetletjem o njem posnel dokumentarni film, nato pa se je lotil ĹĄe romana. Protagonist

EDUARD LOUIS: Opraviti z Eddyjem

VELENJE ÄŒetrtek, 9. julij

od - Odrasli 821-312.6 Biografski roman Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/ recenzije/edouard-louis-opravitiz-eddyjem/526485 Édouard Louis (1992) je gotovo najslavnejĹĄi pisatelj generacije, rojene v devetdesetih letih, Ä?igar literarni prvenec Opraviti z Eddyjem je preveden Ĺže v veÄ? kot trideset jezikov. Roman je avtobiografski, v njem pa pisatelj opisuje odraĹĄÄ?anje na odmaknjenem, revnem francoskem podeĹželju, zaznamovanem s socialnimi stiskami, nestrpnostjo, nasiljem, determiniranostjo, neenakostjo. Portret tega sveta Édouard Louis slika skozi svojo osebno zgodbo in zgodbo svoje druĹžine, v kateri je ena najveÄ?jih vrednot biti pravi moĹĄki, torej zanimati se za dekleta in nogomet, kar njemu vedno znova spodleti, ne glede na to, kako se trudi, da bi ugajal in pripadal. Zaradi feminilnosti, drugaÄ?nih intere-

10.00 Galerija Velenje Montessori urice 18.00 Atrij Galerije Velenje Glasbene slike: Branko BrezavĹĄÄ?ek, violina, Maja TajnĹĄek, klavir (v primeru slabega vremena v galeriji) 20.30 Oder pri Domu kulture Velenje Vid Jamnik Trio, koncert (v primeru slabega vremena v Max klubu ob 21.30)

Petek, 10. julij 10.00 Poletna bralnica KnjiĹžnice Velenje Morning tea at 10am, druĹženje 20.30 Oder pri Domu kulture Velenje Tretji kanu, koncert (v primeru slabega vremena odpade)

Sobota, 11. julij 8.00

Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem

The Addams Family, animirana druĹžinska komedija, 105 minut ReĹžija: Conrad Vernon, Greg Tiernan Slovenski glasovi: Iva Krajnc Bagola, UroĹĄ Smolej, Lija Trunkelj, Rok Suhadolc, Vesna PernarÄ?iÄ?, Klara Ĺ muc, SrÄ‘an Milovanović, Maja KonÄ?ar, Ĺ˝iga BuniÄ?, NeĹža Bukovec, Nina SkrbinĹĄek, Anton Kuntner, Jernej Kuntner Nedelja, 12. 7., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

NEODVISNE Misbehaviour, zgodovinska drama, 106 minut, (Velika Britanija, Francija) ReĹžija: Philippa Lowthorpe sov in ambicij se mu poleg okolice posmehuje ĹĄe lastna druĹžina in spozna, da je edino, kar mu preostane, beg. Ko se mu uspe prebiti na umetniĹĄko gimnazijo, nato pa na prestiĹžne pariĹĄke ĹĄole, Ä?emur sledi tudi sprememba imena iz provincialnega Eddy Bellegueule v meĹĄÄ?ansko Édouard Louis, se ĹĄele zares zave razkola med elito in razredom, iz katerega prihaja.

Gre za politiÄ?no precizno, intelektualno prepriÄ?ljivo in emocionalno osupljivo delo pisca, ki je iskrivo presenetil, zato je resniÄ?no vreden naĹĄe pozornosti. đ&#x;”˛

10.00 Grilova domaÄ?ija Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: ÄŒebula, lutkovno igrana predstava, Lea Menard in KUD Baobab (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

Nedelja, 12. julij 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Odprta vrata domaÄ?ije

Ponedeljek, 13. julij 21.30 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Moj najboljĹĄi profil, drama (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Kina Velenje)

Torek, 14. julij 10.00-12.00 in 17.00- 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje in Torkove igrarije s Slovenskim

KINO spored PRI ADDAMSOVIH, 3D

romana je melanholiÄ?en, osamljen in vsaj delno zafrustriran srednjeĹĄolski uÄ?itelj zgodovine, ki se sooÄ?a tako z banalno vsakdanjostjo Ĺživljenja kot z nabiranjem kilogramov okoli pasu. Obojega se nameni znebiti s kolesom. Ker kupi stanovanje na deĹželi v bliĹžini prestolnice, za pomoÄ? pri plaÄ?evanju obrokov stanovanjskega kredita honorarno vodi zgodovinski kroĹžek v bliĹžnjem domu za ostarele. Nekega veÄ?era, po predavanju, k njemu pridrsa starec in mu skoraj brez pojasnil v roko stisne kljuÄ?.

Naslednje jutro je starec umorjen. Krepsa, uÄ?itelja zgodovine, obiĹĄÄ?e kriminalistiÄ?ni inĹĄpektor Petek in tako se priÄ?nejo zapleti, kmalu pa tudi razpleti dogodkov, ki protagonista vodijo po sledi izjemno Ĺživo opisanih nenavadnih Ä?loveĹĄkih usod, izĹživetih med drugo svetovno vojno. Avtor je tudi prejemnik jeĹžkove nagrade in v utemeljitvi je bilo zapisano, da RadmiloviÄ? ustvarja zvrst, ki zahteva ĹĄiroko razgledanost in izobraĹženost, in zagotovo ga lahko ĹĄtejemo med avtorje, ki ĹĄe premorejo notranjo svobodo in velik smisel za samoironijo.

21

PRIREDITVE

9. julija 2020

druĹĄtvom Hospic, izpostavo Velenje (v primeru slabega vremena odpade)

Sreda, 15. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zabavna sreda: V druĹžbi velenjskih ribiÄ?ev 20.30 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje Magic Pond, koncert Mozzajik Summer festivala (v primeru slabega vremena v Max klubu ob 21.30)

16.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj ZeliĹĄÄ?arna

Ĺ MARTNO OB PAKI Za teden od 9. do 15. julija v Ĺ martnem ob Paki ni predvidenih dogodkov.

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ Petek, 10. julij 21.00 Zunanje razstaviĹĄÄ?e Muzeja usnjarstva na Slovenskem Domoznanski kino na prostem

13. julija, ob 1:29, zadnji krajec

Sreda, 15. julij

Razstava Tajde LekĹĄe na ogled do 18. julija Igrajo: Keira Knightley, Gugu Mbatha-Raw, Jessie Buckley, Kajsa Mohammar, Stephen Boxer .

Nedelja, 12. 7., ob 20.00

ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ ÄŒADI OB DOMU KULTURE (brez vstopnine):

Ĺ oĹĄtanj – Fotografska razstava Tajde LekĹĄe z naslovom ÂťTukaj, kjer semÂŤ bo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj na ogled do 18. julija. LekĹĄetova, ki je v Ĺ oĹĄtanju preĹživljala otroĹĄtvo, zdaj pa Ĺživi in ustvarja v Ljubljani, je imela do sedaj sedem samostojnih razstav, vsako z drugaÄ?no motiviko. V Ĺ oĹĄtanju se predstavlja s ciklom fotografij, v katerih obravnava predvsem obÄ?utje nezavednega, prikritega in neizreÄ?enega. mkp

MOJ NAJBOLJĹ I PROFIL

CITY CENTER Celje

Celle que vous croyez, romantiÄ?na drama, 101 minuta (Francija) ReĹžija: Safy Nebbou Igrajo: Juliette Binoche, François Civil, Nicole Garcia Ponedeljek, 13. 7., ob 21.30

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri

lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Joga v grajskem parku Muzej Velenje je poletno ponudbo dogodkov na Velenjskem gradu popestril s ponedeljkovo jogo v grajskem parku in pripravil pester program poÄ?itniĹĄkih aktivnosti (Nadaljevanje s prve strani) Prenovljen grajski park in grad v celoti sta mamljivi toÄ?ki, ki jih obiĹĄÄ?e vse veÄ? obiskovalcev, ki iĹĄÄ?ejo mir ali kulturni utrinek.

Med letoĹĄnjimi novostmi pa je tudi joga v grajskem parku, ki jo izvaja sodelavka muzeja Nina ÄŒasl. Svoje dolgoletne izkuĹĄnje z vadbo joge pod kroĹĄnjami dreves v grajskem parku prenaĹĄa na odrasle vsak ponedeljek ob 16. uri.

Vadbe, ki seveda potekajo le v lepem vremenu, so brezplaÄ?ne in prijave niso potrebne, udeleĹženci pa sami poskrbijo za udobje in prinesejo svojo podlogo

za vadbo. Na jogo, obogateno z ustvarjalnimi delavnicami in branjem pravljic, pa vabijo tudi osnovnoĹĄolce, ki na aktivnih druĹženjih raziskujejo okolico gradu in spoznavajo grajski park. Naslednje sreÄ?anje bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 10. uri. V nedeljo, 23. avgusta, pa napovedujejo tudi druĹžinsko jogo na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju.

Da bodo poÄ?itnice polne pustolovĹĄÄ?in v okolici domaÄ?ega kraja, bodo muzealci poskrbeli s pestrim poÄ?itniĹĄkim programom, ki ga je navdihnila 45. obletnica izi-

da vodnika po Ĺ aleĹĄki planinski poti. Na ĹĄtirih dnevnih taborih, ki bodo vkljuÄ?evali tudi pohod, bodo obiskali ĹĄtiri kotiÄ?ke Ĺ aleĹĄke doline in ĹĄtiri enote Muzeja Velenje. Za tem, ko so Ĺže spoznali Grilovo domaÄ?ijo, bodo prihodnji Ä?etrtek dan preĹživeli v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, 18. avgusta na KavÄ?nikovi domaÄ?iji, 25. avgusta pa na Velenjskem gradu, ki je zadnja kontrolna toÄ?ka Ĺ aleĹĄke planinske poti. Z izvajanjem poÄ?itniĹĄkih aktivnosti na prostem bodo poskrbeli tudi za varnost in zdravje.

V nedeljo, 5. julija, smo se Ä?lani DPM KavÄ?e odpravili na kolesarski izlet. Izlet smo v druĹĄtvu naÄ?rtovali Ĺže maja, a nam ga zaradi korone ni uspeli izpeljati. Vreme je bilo kot naroÄ?eno in vsi smo se veselili ĹĄportnega druĹženja na prostem. NaĹĄ prvotni naÄ?rt je bil, da se odpeljemo do Ĺ oĹĄtanja, a ker je bilo razpoloĹže-

nje izletnikov res dobro, energije pa smo imeli v izobilju, smo se odloÄ?ili, da pot nadaljujemo do TopolĹĄice.

Tam smo si privoĹĄÄ?ili postanek in zasluĹženo osveĹžitev, nato pa smo se odpravili nazaj proti domu. Z mislijo na nedeljsko kosilo je pot nazaj ĹĄe hitreje minila. NaĹĄ najmlajĹĄi udeleĹženec je bil leto in pol stari AljaĹž,

đ&#x;”˛

Letos pripravlja Muzej Velenje gostujoÄ?e poÄ?itniĹĄke delavnice v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer bodo velenjski muzealci tri julijske sobote predstavili tri muzejske zbirke in z njimi povezano dediĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄke doline.

To soboto bo v srediĹĄÄ?u lan in oblaÄ?ilna kultura na slovenskem podeĹželju, 18. julija bodo predstavili mastodonta, 25. julija pa afriĹĄko zbirko.

tf

Prijeten kolesarski izlet v TopolĹĄico 28 Ä?lanov DruĹĄtva prijateljev mladine KavÄ?e je sonÄ?no nedeljsko dopoldne izkoristilo za kolesarski izlet

ki je seveda z mamino pomoÄ?jo prispel do cilja. Pot pa tudi za najmlajĹĄe kolesarke, NuĹĄo, Vesno in Janjo, kot so same dejale, ni bila preteĹžka.

Ob slovesu smo se DPM-jevci enoglasno strinjali, da bodo kolesarski izleti po naĹĄi okolici zagotovo postali naĹĄa stalnica. đ&#x;”˛

Branka Tratnik Meh

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

9. julija 2020

Nagradna kriĹžanka KZĹ D

RADIO VELENJE

Slovensko goveje ekoloĹĄko meso

V Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina pod blagovno znamko Ekodar trĹžimo sveĹže ekoloĹĄko goveje meso, ekoloĹĄko teleÄ?je meso in mesnine . Smo najveÄ?ji slovenski ponudnik eko govejega mesa s sledljivim izvorom vse do konkretnega eko rejca.

Skupna blagovna znamka EKODAR je postala sinonim za zaupanja vredno slovensko ekoloĹĄko goveje meso visoke prehranske vrednosti. Vsak kos mesa je preko QR kode sledljiv vse do eko rejca, kar lahko preverite s pametnim telefonom. Vsi v verigi – kmet, zadruga in predelava – smo ustrezno certificirani in nadzirani. Vsak dan skrbimo, da bi vsi sodelujoÄ?i tudi v bodoÄ?e ostali vsega zaupanja vredni.

EkoloĹĄko goveje meso, ekoloĹĄko teleÄ?je meso in mesnine Ekodar naroÄ?ite na:

http://trgovina.ekodar.si/ ali preko telefona 03 898 49 76. Na dom vam jih dostavimo brezplaÄ?no.

ÄŒETRTEK, 9. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 10. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. julija

ReĹĄitev kriĹžanke oz. izrezano geslo poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKmetijska zadrugaÂŤ, najkasneje do ponedeljka 20. julija. IzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Microsoft razvil sistem za sledenje poĹĄkodbam avtomobilskih pnevmatik Pri podjetju Microsoft in Bridgestone so s skupnim sodelovanjem razvili sistem za napredni programski nadzor stanja avtomobilskih pnevmatik, ki je sposoben spremljati pnevmatike v realnem Ä?asu in v primeru, da zazna veÄ?jo poĹĄkodbo na pnevmati-

ki, o tem nemudoma obvesti voznika. KljuÄ?ni namen tega sistema je seveda prepreÄ?iti prometne nesreÄ?e, ki bi jih povzroÄ?ila poĹĄkodovana pnevmatika. StatistiÄ?ni podatki kaĹžejo, da je med vsemi nesreÄ?ami s tehniÄ?nim vzrokom za kar 30 odstotkov kriva poĹĄkodovana pnevmatika.

Sistem se opira na tipala v vozilih, podatke pa preraÄ?unava preko Microsoftove platforme za povezana vozila, katere algoritmi lahko natanÄ?no doloÄ?ijo, kje je poĹĄkodovana pnevmatika. Za odkrivanje napak v pnevmatikah pa se uporablja obstojeÄ?a tehnologija, kot so na primer senzorji tlaka v pnevmatikah. ÄŒe proizvajalci avtomobilov Ĺže sodelujejo s podjetjem Microsoft, bodo ome-

njeno in nadvse uporabno funkcionalnost lahko dodali svojim vozilom brez dodatnih naloĹžb ali potrebe po spremembi vozila.

Bo Samsung M41 opremljen z ogromno baterijo?

www.nascas.si

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

InĹženirji podjetja Samsung so pri pripravi Galaxy M41 veliko pozornosti namenili bateriji, ki bo opremljen z nadvse zmogljivo baterijo in s sistemom za hitro polnjenje. Opremljen bo z baterijo zmogljivosti 6.800 mAh in

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

đ&#x;”˛

NEDELJA, 12. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 29. junija do 5. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 29. junija do 5. julija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

sistemom hitrega polnjenja zmogljivosti 15 W. ÄŒeprav danes obstajajo precej hitrejĹĄi sistemi za polnjenje baterij, bo omenjeni telefon treba polniti precej manj pogosto kot primerljive naprave.

Ob obiÄ?ajni uporabi bi ga lahko namreÄ? polnili le dvakrat do trikrat tedensko. Galaxy M41 naj bi bil opremljen ĹĄe s 6,5-palÄ?nim zaslonom OLED in tipalom za prstne odtise. Ponujal naj bi procesor Qualcomm Snapdragon 730, 8 GB pomnilnika in 128 GB prostora. Tu bomo naĹĄli ĹĄe sistem treh fotoaparatov z glavnim tipalom loÄ?ljivosti 64 milijonov toÄ?k.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 29. junija do 5. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. junija do 5. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo. Gsm: 040 465 214.

STANOVANJSKO HIĹ O, tri etaĹže, v Velenju, prodam. Gsm: 031 394 592

HIĹ A veÄ?-sobna stanovanjska v KavÄ?ah pri Velenju, vseljiva takoj, prodamo. Gsm: 040 128 009.

VOZILA GOLF, letnik 2004, prevoĹženih 34000 km, odliÄ?no ohranjen, garaĹžiran, prvi lastnik, prodam.

Tel. 03 588 86 59.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto 11. 7. in nedeljo 12. 7. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 483 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

od 10. 7. do 16. 7.

- 10. julija 1925 se je v Velikem Vrhu v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki rodila politiÄ?arka in udeleĹženka NOB Ela Letonja Ulrih (partizansko ime Atena). Umrla je 22. julija 2009 v Ljubljani; - 10. julija 1979 se je zaÄ?ela lokalna delovna akcija za izgradnjo 'Ĺ aleĹĄke magistrale', na njej pa je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; - 11. julija 1924 je bil rojen slavist in publicist Vinko Ĺ majs iz Velenja, ki je umrl 12. novembra 2016; - 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja Ĺže drugiÄ? zapored osvojila zlato medaljo; - 12. julija godujeta sv. Mohor in Fortunat; tudi trĹĄka oziroma mestna cerkev v Ĺ oĹĄtanju nosi ime sv. Mohorja in Fortunata; cerkev je znana zaradi svojih gotskih fresk iz 14. stoletja v nekdanjem romanskem prezbiteriju – danaĹĄnjem zvoniku, strokovnjaki pa jih uvrĹĄÄ?ajo med najpomembnejĹĄe gotske slikarije na Slovenskem; - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko Ĺže kopali na nekdanjem velenjskem letnem

bazenu, ki ga Ĺžal ni veÄ?; - 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - 13. julija 2006 se v atriju Velenjskega gradu na svojem prvem celoveÄ?ernem koncertu predstavi Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet; - leta 1874 se je 14. julija rodil Ferdo ValenÄ?ak, eden najvidnejĹĄih socialdemokratskih politikov Ĺ aleĹĄke doline v obdobju pred 1. svetovno vojno in po njej, med drugim je bil tudi stari oÄ?e danaĹĄnjega Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a; - 14. julija leta 1913 se je na ÄŒeĹĄkem rodila Irena Foit, Ĺžena FrantiĹĄka Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje, ki je z njim 25 let potovala po Afriki; umrla je 24. julija 2005 na ÄŒeĹĄkem; - 14. julija 1933 se je v Celju rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje; - najprej so nameravali preselitev obÄ?ine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija leta 1963; v ponedeljek, 15. julija leta 1963, pa so v novih prostorih obÄ?ine Velenje zaÄ?eli sprejemati tudi prve stranke;

med vami GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

•

SMRTI • • • •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

9. julija 2020

Bobek Miroslav, roj. 1936, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 186 Medved Olga, roj. 1925, Ĺ oĹĄtanj, Cesta heroja GaĹĄperja 11 Ĺ tih Alojz, roj. 1933, Velenje, Ljubljanska cesta 10 Pokleka Peter, roj. 1980, Vele-

nje, Cesta Simona Blatnika 1A Skok Ĺ tefanija, roj. 1927, TopolĹĄica, TopolĹĄica 107A

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, PESJE, 195,8 m2, zgrajena l. 1971, 639 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 165.000 â‚Ź.

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

đ&#x;”˛

Damijan KljajiČ

POGREBNA SLUŽBA

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo, bliĹžina mesta.

Cena: 35.000 â‚Ź.

www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

SLO

BIOLOĹ KE ÄŒISTILNE NAPRAVE

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

1971 skupaj z Ĺženo Nevo ustanovila Ĺ aleĹĄko folklorno skupino Koleda; umrl je 18. novembra 2012 v Velenju; - velenjski gasilci so v nedeljo, 16. julija 1972, slavili dva jubileja: 75-letnico gasilskega druĹĄtva Velenje in 40-letnico industrijskega gasilskega druĹĄtva; za ta namen je predsednik obÄ?ine Velenje Nestl Ĺ˝gank tudi uradno predal nov gasilski dom v Velenju, - 16. julija 1978 so se druĹžmirski gasilci ob praznovanju 70-letnice druĹĄtva zadnjiÄ? zbrali pred svojim gasilskim domom v DruĹžmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri pa je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Ĺ entvidu nad Zavodnjami zasvetila elektriÄ?na luÄ?.

• Martina Seme, GregorÄ?iÄ?eva 20, 3320 Velenje; • Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Ĺ oĹĄtanj; • Bojan Knez, Male Dole 33 / a, 3212 Vojnik.

Nagrajenci bodo obvestila za prejem nagrade prejeli po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev kriĹžanke: ADRENALINSKI IZIV

• • •

Borojević Dragan, Polzela, Breg pri Polzeli, Savinjska cesta 180 in Krnjaić Duťica, Srbija, Apatin, Prigrevica Stojana Matića 34

Postanite naroÄ?nik

- 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je zaÄ?etek ukvarjanja z velikim rokometom v Ĺ aleĹĄki dolini, ki so ga igrali kar na nogometnem igriĹĄÄ?u; v Ĺ oĹĄtanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz tega pa se je kasneje tudi razvil RK Gorenje; - 15. julija 1975 je bil v prostorih druĹžbene prehrane Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje izbor za najlepĹĄo Slovenko leta 1975; - 16. malega srpana je praznik Karmelske matere boĹžje; Karmelski materi boĹžji je posveÄ?ena tudi cerkev v Starem Velenju; cerkev je bila pozidana najkasneje v 15. stoletju in le malokdo ve, da je to tudi romarska cerkev; - 16. julija 1940 se je rodil znani velenjski glasbenik Mile TrampuĹĄ, ki je leta

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťKamp MeninaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 24. junija 2020, so:

POROKE •

Nekdanji velenjski bazen (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

SUBVENCIJE!

Slovenski proizvajalec.

Lahko, vodotesno in kompaktno ohiĹĄje z dolgo Ĺživljenjsko dobo.

MoĹžnost izbire razliÄ?nih tipov Ä?istilnih naprav.

VARNO

Vrhunska nemĹĄka tehnologija Ä?iĹĄÄ?enja vode – veÄ? kot 90.000 vgrajenih sistemov.

+40

VeÄ? kot 40 let tradicije - zanesljivost, strokovnost in pooblaĹĄÄ?eni servis.

V ponudbi tudi zbiralniki za vodo do 50.000 L.

Prebivalci obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki prijavite se na razpis in si ob nakupu Ä?istilne naprave ZagoĹžen zagotovite subvencijo!

Pogoje preverite na vaĹĄi obÄ?ini, Ä?istilno napravo pa izberite pri nas: www.cistilne-naprave-zagozen.si | www.eshop-zagozen.si | 03 713 14 49

NaĹĄ Ä?as, 9. 7. 2020, barve: CMYK, stran 24

Vinska Gora, 5. julija – Muzej Velenje in ĹĄtevilna druĹĄtva, ki skrbijo za vsebine na Grilovi domaÄ?iji – v eko muzej preurejeni viniÄ?ariji, ki leĹži na nekdaj vinorodnem poboÄ?ju Lipja pri Velenju – Ĺže vrsto let ob vsakem letnem Ä?asu povabijo na etnoloĹĄke prireditve, med katerimi je posebno pestra Poletje na Grilovi domaÄ?iji. Vsako leto je posveÄ?ena eni kulturni rastlini, ki so jo naĹĄi predniki ĹĄe posebno cenili, ohranjanju spomina na Ĺživljenje nekoÄ? in predajanju raznih znanj in veĹĄÄ?in mlajĹĄim rodovom. ÂťSmisel eko muzeja je ravno to, da lokacija Ĺživi. Zato v oĹživljanje Grilove domaÄ?ije vkljuÄ?ujemo druĹĄtva in posameznike, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi dejavnostmi in celo leto skrbijo za Ä?ebelnjak, sadovnjak, zelenjavni in zeliĹĄÄ?ni vrt ter druga opravila,ÂŤ je kustosinja Muzeja Velenje Tanja Verboten povedala, kako nastajajo za domaÄ?ine in obiskovalce zanimive vsebine na Grilovi domaÄ?iji, prilagojene letnim Ä?asom.

RoÄ?no pleteni slamniki

Slama v glavi ni kaj prida, na glavi pa ĹĄe kako. Napravi namreÄ? gosto senco in poskrbi, da je pod njo tudi v hudi pripeki znosno. Slama je stranski produkt poljedelstva za pridelavo hrane za ljudi in Ĺživali, a je ĹĄe kako uporabna. Ne le za hlevsko steljo, paÄ? pa tudi za streĹĄno kritino ali pletenje – odvisno od njene kakovosti. Staro kmeÄ?ko obrt pletenja iz slame ohranjajo v Lukovici, kjer so znani po

Poletje na Grilovi domaÄ?iji tokrat v znamenju jeÄ?mena Minulo nedeljo, ko so druĹĄtva na tradicionalni etnoloĹĄki prireditvi prikazala kmeÄ?ka opravila, obiÄ?aje in veĹĄÄ?ine, je eko muzej Grilova domaÄ?ija prekipeval od Ĺživljenja

rokovnjaÄ?ih, pove Marjana LipovĹĄek, ki je skupaj z drugimi Ä?lanicami KUD Fran Maselj Podlimbarski iz vasi KraĹĄnja priĹĄla na Grilovo domaÄ?ijo, da bi po-

â?ą

kazala, kako se prepleta slamo in kaj vse se da iz nje narediti. ÂťPletenje kit za slamnike, ki so jih ĹĄivali v tovarnah v DomĹžalah in MengĹĄu, je za naĹĄe kraje

Obiskovalci so lahko spoznali jeÄ?men, prisluhnili poeziji, brenkalom in ljudskemu petju, se seznanili z gozdnim bontonom, poskusili Grilovo enolonÄ?nico, se posladkali z medom ter se s prisotnimi strokovnjaki posvetovali o poletnih opravilih na vrtu, v sadovnjaku in vinogradu.

Lovil krapa, prijel je som ÄŒlan RibiĹĄke druĹžine KoroĹĄka iz Ĺ kalskega jezera potegnil ogromno mrcino

znaÄ?ilno. Gospodinje so se tega opravila lotevale predvsem v zimskem Ä?asu, ko drugega vira zasluĹžka ni bilo. Ob tem so se tudi druĹžile. Uporabljale so pĹĄeniÄ?no slamo, danes, ko je pĹĄenica niĹžja in slama prekratka, pa uporabljamo pirino. Ĺ˝ito roÄ?no poĹžanjemo, nato snamemo povrhnjico s stebla in slama je pripravljena, da jo stikamo skupaj in pletemo dolge veÄ?vrstiÄ?ne kite, iz katerih se nato ĹĄivajo razni izdelki – klobuki, cekarji, ĹĄatulje.ÂŤ Pravi, da se veĹĄÄ?ine pletenja

kit za slamnike ni teĹžko priuÄ?iti, potrebni pa so utrjeni prsti. Prikrojiti kite, da se zvrstijo v lep

Po tejle mrcini je v Ĺ kalskem jezeru ĹĄe dolgo zevala luknja. (foto: osebni arhiv G. Skutnika)

krasno. ÂťOÄ?itno je soma pritegnilo prav to,ÂŤ domneva mladi ribiÄ?.

S somom se je, preden mu ga je ob pomoÄ?i dveh, ki sta lovila v bliĹžini, uspelo spraviti iz vode Ä?ez ťkarpoÂŤ, trudil 45 minut. ÂťNajprej smo ga spravili v mreĹžo. Potem sem moral sam v vodo in Ĺžrtvovati hlaÄ?e, da sem mu jih ovil

DomaÄ? viski

JoĹže Laubenstein in TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ entilj pa je pripravil izÄ?rpno predstavitev jeÄ?mena – Ĺžita, ki se je nekoÄ? gojilo predvsem za hrano za Ĺživino, za moko, v industriji se za sirup, pivo, Ĺžganje in kavo uporabljal jeÄ?menov slad, sejali pa so ga tudi za domaÄ? viski. ÂťVsi otroci, ki smo nekoÄ? Ĺživeli na kmetijah, smo tako ali drugaÄ?e imeli opravka z jeÄ?menom. Jaz sem se s tem Ĺžitom zaÄ?el intenzivno ukvarjati leta 1995, ker se je takrat Ĺžganje dobro prodajalo, sadja pa ni bilo. Treba je bilo najti alternativo. Ko sem ugotovil, da se domaÄ? viski odliÄ?no pije, sem zaÄ?el pridelovati jeÄ?men za destilacijo. VÄ?asih se je Ĺžganje kuhalo pozimi. Ponekod so sproti spili, kar so skuhali. Z Ĺžganjekuho pa so povezani tudi razni folklorni obiÄ?aji,ÂŤ je povedal in dodal, da so Ĺžganci ali kruh iz jeÄ?menove moke odliÄ?ni, na kmetijah pa so pogosto kuhali jeĹĄprenj. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Vrhkletna hiĹĄa, delno zidana delno lesena in tako kot gospodarsko poslopje ob njej krita s slamo, je znana tudi po Ä?rni kuhinji. Ob hiĹĄi so zelenjavni in zeliĹĄÄ?ni vrt, Ä?ebelnjak, vinograd in sadovnjak, za katere skrbijo Ä?lani lokalnih druĹĄtev zeliĹĄÄ?arjev, Ä?ebelarjev, vinogradnikov in sadjarjev. Tako je Grilova domaÄ?ija, danes eden redkih dobro ohranjenih primerov dediĹĄÄ?ine viniÄ?arjev na obmoÄ?ju Vinske Gore in kulturni spomenik lokalnega pomena, prizoriĹĄÄ?e druĹžabnih dogodkov in etnoloĹĄkih prikazov obdelovanja zemlje ter spravila in predelave pridelkov.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 3. julija – Kar 234 centimetrov dolgega in 73 kilogramov teĹžkega soma je v petek popoldne iz Ĺ kalskega jezera potegnil Grega Skutnik, Ä?lan RibiĹĄke druĹžine KoroĹĄka. Z bojili je lovil krapa, na trnek pa se mu je obesil velikan, za katerim je ĹĄe dolgo v noÄ? v jezeru zevala luknja, ob njej pa debate velenjskih ribiÄ?ev, kaj bodo storili z mrcino, ki jim jo je ribiÄ? podaril.

Bojili so odliÄ?na vaba za krape in druge sorodne sladkovodne ribe. Bogati so s hranilnimi snovmi, lepega videza, pa tudi diĹĄijo

slamnik, pa zahteva veÄ? spretnosti in izkuĹĄenj.

okoli glave. Ĺ ele tako smo ga lahko spravili ven. Ima veliko glavo, z velikimi usti, v njih pa veÄ? vrst ostrih zob,ÂŤ je opisal, kako so se reĹĄili te nevarnosti. Som je najveÄ?ja sladkovodna riba. Prehranjuje se preteĹžno z drugimi ribami, zato ga ribiÄ?i tam, kamor sami vlagajo ribe, ne marajo preveÄ?.

V Ĺ kalskem jezeru plavajo ogromni somi, ki so temu primerno tudi stari. ÂťMora jih biti kar veliko. Moj pradedek, zdaj Ĺže pokojni Andrej SuĹĄec, ki je bil Ä?lan RibiĹĄke druĹžine Velenje, je bil zraven, ko so leta 1967 vlagali ribe v jezero in med njimi tudi some,ÂŤ je pripovedoval. MogoÄ?e pa je bil prav ta, ki ga je ulovil njegov pravnuk, eden tistih takratnih? ÂťÄŒisto mogoÄ?e, saj za to, da zraste, potrebuje precej let.ÂŤ Som je tudi zelo moÄ?na riba. ÂťV bliĹžini, kjer sem lovil, sta v vodi Ä?ofotala otroka. MogoÄ?e ga je tudi to pritegnilo? Soma takrat, ko gnezdi, privabi hitro Ä?ofotanje in rad zgrabi. Sam sem videl, kako je na Ĺ martinskem jezeru zgrabil psa. Sprehajalka se je z njim igrala tako, da mu je v vodo metala Ĺžogico. Som je priplaval in hop ... Psa ni bilo veÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Bertlovih sto

Tako Ä?ilih stoletnikov res ni veliko.

Velenje, 3. julij – Minuli petek je Rupert TaĹĄler, bolj poznan kot Bertl, rojeni Ĺ kalÄ?an, praznoval 100. rojstni dan. Najprej si je ustvaril dom v Ĺ oĹĄtanju, kjer je opravljal sluĹžbo v elektrarni, nato pa postavil hiĹĄo na GubÄ?evi cesti v Velenju, kjer Ĺživi ĹĄe

danes. S soprogo Barbaro, ki je pred dvema letoma Ĺžal preminila, sta Ĺživela lepo Ĺživljenje, v katerem so jima delali druĹžbo otroci, vnuki, pravnuki, sorodniki, sosedje in prijatelji. Vsi ti so se na stoletnikov rojstni dan zbrali, da so skupaj z njim praznovali in se

poveselili. Elektrikar, ki ĹĄe zmeraj goji ljubezen do avtomobilizma in narodnozabavne glasbe, pravi, da je zabava dobro uspela. Kako je preĹživel stoletje, pa ga bomo povpraĹĄali, ko bo slavje minilo. đ&#x;”˛

tf