Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 1
V petek (15/23 0C), soboto (17/23 0C) in nedeljo (17/25 0C) bo pretežno oblačno. Možne plohe in nevihte. Hladneje bo.
Četrtek, 15. julija 2021
številka 27 | leto 68
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Indijanske počitnice
Senca in voda Tina Felicijan
Foto: Špela Debelak
Velenje - Ves minuli teden je bil Letni kino indijanski tabor, v katerem je 110 otrok iskalo poti do stika z naravo in boljših medsebojnih odnosov. Počitniške dni so med spoznavanjem indijanske kulture preživeli ustvarjalno, poučno in aktivno, spletli so nova prijateljstva in se urili za sonaravno življenje. Tabor so tako otroci kot mentorji zapustili odločeni, da se ponovno vrnejo. 🔲
Zakon o vodah padel V nedeljo, 11. julija, smo državljani Slovenije na referendumu odločali o uvedbi novega zakona o vodah, ki so ga volivci s prepričljivo večino zavrnili. Presenetila je volilna udeležba, ki je bila glede na izkušnje zadnjih referendumov, zelo visoka, kar 46-odstotna. Za vladni zakon je glasovalo 13,4 odstotka tistih, ki so oddali svoj glas, proti pa 86,6 odstotka. Kvota, koliko jih mora glasovati proti, da zakon ni veljaven, je bila presežena skoraj za dvakrat. Proti je moralo glasovati 340 tisoč volivcev, jih je pa 670 tisoč. In kako smo glasovali na tukajšnjem območju? Velenje I (vzhodni in osrednji del Velenja): ZA 11,59 odstotka, PROTI 88,41 odstotka. Velenje 2 (zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki): ZA 16,68 odstotka, PROTI 83,32 odstotka. Mozirje: ZA 19,19 odstotka, PROTI 80,81 odstotka.
tf
🔲
mz
Taborniki v Ribnem veseli in razigrani
Brez sonca ni življenja. Pa vendar je v poletni pripeki življenje le v senci, ki je v teh dneh še kako zaželena dobrina. O tem se lahko prepričamo s preprostim opazovanjem obiskovalcev Velenjske plaže, recimo. S tem ko se drug k drugemu stiskajo v senco velikih dreves v okolici, kažejo, da je senca pomembnejša od zasebnosti, udobja, bližine vode ali stranišč, ne nazadnje varnosti pred okužbo z novimi različicami koronavirusa, katerih razmah je vrgel senco na zaslužene počitnice maturantov in ponekod na celotno turistično sezono. Ko sonce pregreva ozračje, je senca drevesa (drevesa, ne senčnika s toplogrednim učinkom) na travi (travi, ne betonu ali asfaltu, od katerih puhti še dolgo po sončnem zahodu) vrednota, ki presega druge. A jo očitno prepoznamo le takrat, ko sonce prisil možgane, da se osredotočijo na to življenjsko potrebo. Takrat sklenejo kompromise med idejami in realnostjo ter najdejo rešitve za prioritetne naloge, pa naj stane, kar hoče. Morda ne nazadnje dojamejo, da je vir znosnih pogojev za življenje drevo, visoko drevo s široko krošnjo. Tam, kjer so zalite vse pore tal pod nami, še posebno. Hm, kaj pa, če infrastrukturnega razvoja, denimo, ne bi načrtovali v prijetnem hladu, ko lahko misli prepustimo potrebam, ki hitro zasenčijo primarne. Ko lahko v oblake (včasih dima nenavadne barve) dvigamo gradove, ne da bi se ozirali k tlom. Mogoče bi vzpostavili boljše razmerje med vrednotami, ki gradijo razvoj – proces ustvarjanja vseobsegajoče blaginje, ki krepi vire, iz katerih se napaja. Mogoče bi sklepali boljše kompromise med arhitekturnimi presežki, denimo, in zelenimi površinami. Ali pa ravnimi linijami in sencami dreves. Še ena dobrina je poleti priljubljen vir ohladitve. Voda. Te pa je v našem okolju še na pretek. Toliko, da jo lahko delimo. Nanjo stavimo, ko si zamišljamo turistični razvoj doline. Smo jo pripravljeni tudi zastaviti? Lokalni skupnosti ob Šaleških jezerih sta novelo zakona, ki smo jo volivci odločno zavrnili, podpirali. Kljub nekaterim zadržkom sta v njej videli priložnost za to, kar imenujeta razvoj, ureditev, nadgradnja ponudbe, tudi sanacija jezerskega območja in vrednotita kot temelj prihodnosti turizma. Ta bo šele terjal tehtnih odločitev in ukrepov, da bo prinesel trajno blaginjo! Kaj, ko bi bili tisti, ki bodo morali razvrščati vrednote in sklepati kompromise med njimi, žejni, da bodo mislili na vodo.
O tem se je prepričal tudi župan Peter Dermol, ki jih je obiskal
🔲
Vlada poziva župane k promociji cepljenja
Ribno pri Bledu, 7. julija – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavci obiskal tabornike, ki taborijo v Ribnem. Zveza taborniških društev Šaleška zveza tabornikov regionalna skavtska zveza, skupaj z rodovi, ki so vključeni v to zvezo, že 55 let organizira taborjenja. To poletje bo v Ribnem taborilo okoli 1.000 mladih tabornic in tabornikov iz rodov, ki so vključeni v Šaleško zvezo tabornikov in od drugod. Kot vsako leto jih je Mestna občina Velenje obdarila z domačimi piškoti.
Ker je bilo sončno in zelo vroče, so se otroci ob obisku župana hladili v Blejskem jezeru. Mladi taborniki so županu zastavili številna iskrena otroška vprašanja in mu povedali tudi nekaj šal. Med drugim jih je zanimalo, kje ima župan pisarno in če ga lahko obiščejo, kdo je spekel kekse, ki so jim jih za darilo prinesli v tabor, zakaj so izbrali ime Vista za prireditveni prostor, kdaj bodo v Velenju zgradili Skate park … Najpogumnejši taborniki so županu tudi zaplesali.
Dejavnost Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj sofinancira tudi Mestna občina Velenje. Za izvajanje letnega programa športa so letos prejeli 2.317 evrov, za projekt Nazaj v naravo s taborjenji v Ribnem 3.750 evrov in za projekt Vodniška šola: s taborniškim pristopom do izobrazbe za življenje 1.438 evrov. Društvo tabornikov rodu Lilijski grič Pesje pa v okviru enakih razpisov 2.000 evrov za projekt Naj živi prostovoljstvo! 🔲
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je župane na delovnem srečanju pozval, da lokalne skupnosti pomagajo pri čim boljši organizaciji cepljenja ter spodbudijo občanke in občane, da se cepijo. Ocenjuje namreč, da je cepljenje ključno, da preprečimo jesenski četrti val epidemije. V mestni občini Velenje, očini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki, kjer je 45.799 prebivalcev, je s prvim odmerkom cepljenih 18.200 občanov, oba odmerka cepiva pa je prejelo 16.000 oseb. Cepljenje ves čas promovirajo. Cepilni center so uredili v prostorih Mladinskega hotela Velenje (Efenkova 61a). Urnik cepljenj redno objavljajo na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje www.zd-velenje.si. Predsednik vlade je župane seznanil, da veliko vlad po Evropi te dni že razpravlja o možnostih, da bi bilo vsaj za nekatere kategorije ljudi cepljenje obvezno. Zdravstveni minister Janez Poklukar pa je opozoril, da so razmere resne, saj število okuženih znova narašča. 🔲
107,8 MHz
mz
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
Šaleška dolina je sicer nad povprečjem, a je še vedno premalo zaščitenih
Vina znova posegla po odličjih Šmartno ob Paki – Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis je pred nedavnim pripravila četrto meddruštveno ocenjevanje vin. Posebna strokovna komisija je ocenila 264 vzorcev iz 40 društev vinogradnikov vseh treh vinorodnih dežel Slovenije. Na njem je sodelovalo tudi sedem članov Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki s 13 vzorci. Dosegli so izjemen uspeh. Naziv šampion in veliko zlato priznanje je prejel za dišeči traminec (suhi jagodni izbor, letnik 2018) Mihael Fajfar, Jože Kugler pa za chardonnay letnik 2020. Dobitniki zlatega priznanja so bili: Vinotoč Primožič za traminec in modro frankinjo, letnik 2020, Alojz Slemenšek za kerner in sivi pinot, letnik 2020, Anže Podgoršek za sauvignon, letnik 2020, Boštjan Kocuvan za rumeni muškat, letnik 2019 in Marko Juvan za rumeni muškat, letnik 2020. 🔲
tp
Andrejc še naprej za red v mestu Velenje – S podjetjem Andrejc, d. o. o., je Mestna občina Velenje podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Mestni občini Velenje, ki je začela veljati s 1. julijem 2021. Vrednost koncesije, ki so jo sklenili za 11 let, na letni ravni znaša 1.331.233,28 evra.Koncesija zajema pregledniško službo, urejanje utrjenih površin, pometanje in čiščenje utrjenih in drugih površin, urejanje in čiščenje zelenih površin, vzdrževanje urbane opreme, vzdrževanje igral in fitnes naprav ter izobešanje zastav.
Zbirajo kandidate za sodnike porotnike Celje – Okrožno sodišče v Celju je v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo ponovni dodatni poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Celju za mandatno obdobje 2021–2026. Navedeno sodišče želi, da poleg že predlaganih pridobi dodatne kandidature za sodnike porotnike. Kandidature je treba oddati do konca tega tedna.
Ob jezeru plačljivo parkiranje Velenje – Na osnovi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin posebnega pomena v Mestni občini Velenje je občinska uprava že poskrbela vse potrebno za vzpostavitev plačljivega parkiranja na območju Velenjske plaže. Sredstva, ki bodo zbrana s parkiranjem, bodo namenjali za urejanje in nadgradnjo Velenjske plaže ter nadaljnji razvoj te turistične destinacije, ki skupaj z Visto postaja ena izmed najbolj prepoznavnih takih lokacij. Parkiranje bodo zaračunavali v obdobju od 1. maja do 30. septembra vse dni v tednu med 8. in 22. uro. Parkiranje do 60 minut je brezplačno.
Parkiranje plačljivo tudi za stavbo ŠCV Velenje – Po novem sodi v modro cono B tudi parkirišče za stavbo C Šolskega centra Velenje (od Tomšičeve ceste do zapornice pri Glasbeni šoli Velenje) in parkirišče pri pumptracku. To parkirišče doslej ni bilo razglašeno kot parkirišče posebnega pomena in parkiranje ni bilo plačljivo, zato je pogostokrat prihajalo do nereda pri parkiranju, kar je oviralo cestni promet in zmanjševalo varnost udeležencev v prometu. Ta parkirišča bodo plačljiva od 1. septembra, in sicer od ponedeljka do petka med 7.30 in 15.30. Do 30 minut bo parkiranje brezplačno.
Muzej odprt tudi ob ponedeljkih Velenje – Z julijem je Muzej Velenje svojim obiskovalcem omogočil, da več časa preživijo v njihovi družbi. Tako julija in avgusta vrata muzeja na Velenjskem gradu odpirajo tudi ob ponedeljkih, ko bodo obiskovalce sprejemali med 10. in 18. uro. Ob koncih tedna pa vabijo na ogled dveh enot, ki sta sicer skozi leto za obiskovalce odprti samo ob predhodni najavi. Obiskovalci so tako vabljeni, da v mesecu juliju ter avgustu Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju obiščejo ob sobotah med 10. in 17. uro, Kavčnikovo domačijo v Zavodnju pri Šoštanju pa ob nedeljah prav tako med 10. in 17. uro. Obisk omenjenih enot Muzeja Velenje je za posameznike brezplačen.
Bicikel bus vsako soboto in nedeljo Velenje – Prejšnjo soboto je začel med Velenjem in Logarsko dolino voziti Bicikel bus, ki omogoča prevoz do 10 koles. Bicikel bus je seveda namenjen tako kolesarjem kot tudi potnikom brez koles. Projekt so na predlog župana Mestne občine Velenje Petra Dermola podprle tudi Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki in Terme Topolšica. Bicikel bus bo z Avtobusnega postajališča Velenje vsako soboto in nedeljo julija in avgusta startal dvakrat, in sicer ob 7.15 in 12.00. Cena prevoza za eno osebo bo iz Velenja do slapa v Logarski dolini znašala 7,90 evra. Prevoz koles je brezplačen. 🔲
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
15. julija 2021
mz
Cepljenje tudi v teh dneh poteka pospešeno, tudi za nenaročene – Razporedi so objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma Mira Zakošek
Vse glasneje se slišijo napovedi, da nam morda jeseni grozi že tretji val epidemije koronavirusa z novimi, bolj nalezljivimi sevi. Tudi sicer se je trend okužb znova obrnil navzgor, precepljenost pa žal ni takšna, kot bi si želeli. O tem smo se pogovarjali z dr. Heleno Poličnik, koordinatorico cepljenja v velenjskem zdravstvenem domu. V Sloveniji smo še daleč od zastavljenih ciljev v precepljenosti prebivalstva, tudi v Šaleški dolini ne moremo biti v celoti zadovoljni, smo pa kar nekaj nad slovenskim povprečjem? »Drži, v skupinah starejših nad 60 let smo kar precej nad slovenskim povprečjem – v skupini 7075 let imamo recimo kar 89 odstotkov oseb cepljenih s prvim odmerkom, v Sloveniji je to povprečje 72-odstotno. V vseh starostnih skupinah, v katerih smo osebe povabili na cepljenje in se jim torej ni bilo potrebno nikjer posebej prijaviti, smo krepko nad povprečjem Slovenije.« To se pravi, da je bila vaša odločitev, da občane vabite na cepljenje (bili ste med prvimi v Sloveniji), zelo dobra. Izrazito pozitivno na primer izstopa starostna skupina med 70 do 74 let, zaščitenih je namreč skoraj 90 odstotkov prebivalcev. »Izrazito izstopa ta starostna skupina, drži, in tudi prav je tako. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je pri osebah nad 50 let tveganje za težji potek bolezni večje. In to tveganje s starostjo narašča. Ocenjujemo, da je starostna skupina oseb med 70 in 75 let tista skupina, v kateri so ljudje še zelo aktivni, hkrati pa sodijo med bolj ogrožene osebe, zato se resnično želijo zaščititi. Zelo smo veseli in ponosni, da je tolikšen delež oseb cepljenih.« Tudi sicer ste lahko z odstotki starejših od 60 let zadovoljni? »Glede na povprečje Slovenije seveda smo lahko zadovoljni. Če pa pomislimo, da je ravno to skupina, ki je potencialno v največji nevarnosti, pa menimo, da bi lahko naredili še več. Zato se bomo v Zdravstvenem domu Velenje aktivno lotili še enkrat in bomo vse starejše od 60 let, ki še niso bili cepljeni, na cepljenje še enkrat povabili. Izkušnje drugih cepilnih centrov po Sloveniji namreč kažejo, da je odziv na cepljenje brez predhodnega naročanja nad pričakovanji – kar pomeni, da kljub enostavnosti same prijave na cepljenje to ljudem predstavlja prvo malo oviro, zaradi česar prej na cepljenje niso prišli.« Precej drugačna pa je slika med mlajšimi? »Drži, pri mlajših je slika neko-
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
SKUPAJ DO 4. 7. 2021 Št. prebivalcev Velenje, Šoštanj, Šmartno/Paki
1. odmerek Zaščiteni s 1. odm.
Zaščiteni s 1. odm. v %
2. odmerek Zaščiteni s 1. odm. v % Slovenija*
Zaščiteni z 2. odm. + JANSSEN*
Zaščiteni z 2. odm. + JANSSEN* v%
Zaščiteni z 2. odm. + JANSSEN* v% Slovenija*
0-17
8.293
99
1,2
2,1
62
0,7
0,6
18-24
2.870
813
28,3
28,7
644
22,4
19,2
25-29
2.366
511
21,6
26,6
415
17,5
19,5
30-34
3.110
664
21,4
27,5
543
17,5
20,4
35-39
3.557
883
24,8
31,5
741
20,8
23,5
40-44
3.490
1.177
33,7
37,3
973
27,9
28,6
45-49
2.995
1.312
43,8
43,1
1.043
34,8
34
50-54
3.167
1.452
45,8
49,2
1.282
40,5
41,7
55-59
3.640
1.919
52,7
54,3
1.730
47,5
46,9
60-64
3.641
2.362
64,9
59,5
2.101
57,7
52,6
65-69
3.137
2.355
75,1
65
2.216
70,6
60,7
70-74
2.052
1.838
89,6
71,8
1.727
84,2
67,4
75-79
1.514
1.207
79,7
70,7
1.123
74,2
65,9
80-84
1.102
923
83,8
70
873
79,2
64,6
85+
865
Skupaj
45.799
693
80,1
64,4
611
70,6
55,8
18.208
39,8
39,3
16.084
35,1
33,1
3.227 cepljenih s 1. odmerkom in 2.633 z 2. odmerkom – osebe, ki imajo stalno prebivališče zunaj naših občin (cepljenje v domovih za starejše, cepljenje učiteljev in cepljenje v drugih podjetjih). Ta cepljenja NISO vključena v podatke v zgornji tabeli.
Kako pa izvajate cepljenje v teh poletnih dneh? »Cepljenje izvajamo tudi v teh dneh. Urnik cepljenja prilagajamo potrebam in ga objavljamo na spletnih straneh zdravstvenega doma Velenje vsak ponedeljek zjutraj za tekoči teden. Vse, ki se še niso cepili in to želijo, ali pa še čakajo na 2. odmerek (ki so ga iz kakršnih koli razlogov morali odložiti), vabimo, da si urnik pogledajo na spletu. V tem tednu smo cepili z drugimi odmerki v torek
Dr. Helena Poličnik: »Občane prosimo, da se držijo naročenih ur.«
liko drugačna. Pri njih v Velenju za nekaj odstotkov zaostajamo za povprečjem Slovenije. Kljub vsemu pa je s prvimi odmerki že cepljenih okoli 45 odstotkov starih od 45 do 60 let, še nekoliko nižji delež, okoli 25-odstoten, pa je pri starih med 18 in 45 let. Težko je soditi, zakaj se nekateri ne odločijo za cepljenje, vsekakor pa upamo, da se bodo za to čim prej odločili.« Kaj pa svetujete mlajši populaciji? »Seveda stroka svetuje cepljenje v čim večjem številu. Če pa se kljub vsemu ne odločijo za cepljenje, je resnično izjemnega pomena, da se po vrnitvi iz tujine ali tudi iz okolij, v katerih je veliko ljudi (dopust ali koncerti, prireditve), za nekaj dni samoizolirajo, četudi ne dobijo karantenske odločbe. Tako lahko naredijo največ, da se ob morebitni okužbi virus ne bo širil. In to je lahko za starejše, ki še niso cepljeni, usodno.«
❱
Doslej na nenaročena cepljenja ni bilo veliko odziva, prejšnji četrtek pa je prišlo kar okoli 200 občanov.
s cepivom Moderna, včeraj prve in druge odmerke s cepivom Pfizer. Danes dopoldne bomo cepili s cepivoma Astrazeneca in Johnson&Jonhnson. Točen razpored in ura pa, kot rečeno, na spletnih straneh ZD Velenje.« Se vam pa včasih tudi malo zaplete, to vsekakor velja za pretekli četrtek, ko je bilo ekstremno vroče, vrste pred cepilnim centrom pa dolge. Kaj se je pravzaprav zgodilo? »Ja, včasih ne gre vse po pričakovanjih. Pretekli četrtek je bil splet več okoliščin. Izjemno je bilo vroče, ljudje so prihajali na cepljenje krepko pred določeno uro, za nameček pa je tudi na cepljenje brez predhodnega naročanja prišlo preko 200 oseb – kar je bilo za nas sicer zelo pozitivno presenečenje. Prej 14 dni
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
na ta cepljenja brez naročanja praktično ni bilo odziva. Vse občane in občanke zato prosimo, da na cepljenje, če dobijo uro, pridejo ob naročeni uri, ni treba hoditi prej. Nadalje jih prosimo, da ob tako vročih dneh prinesejo s sabo pokrivala ali dežnike za senco in vodo. In da so strpni. Takšna gneča, kot je bila v četrtek, ni bila nikomur všeč, niti cepljenim v vrsti niti cepiteljem v vroči dvorani.« Kaj svetujete občanom? »Kot rečeno, držite se ur, poskrbite zase – senčnik, klobuk, voda. In mogoče, če vidite, da je velika vrsta, greste prej po drugih opravkih in se vrnete kasneje. Tudi to je v Velenju, kjer je vse blizu skupaj, možno izvesti.« Kako boste cepili v prihodnjih dneh? Katera cepiva imate na voljo, lahko občani izbirajo? »Cepimo z vsemi cepivi. Občani lahko izbirajo, vendar ne morejo izbirati ob prihodu na cepilno mesto. Odločiti se morajo prej doma in priti na cepljenje na dan, ko se cepi s cepivom, ki ga želijo. Vse to je objavljeno na spletni strani.« Vse bolj se sliši, da bo potreben tudi tretji odmerek cepiva, in to že prav kmalu. Imate že kaj navodil v zvezi s tem? »V bistvu za zdaj stroka in rezultati raziskav kažejo, da ni potrebe po tretjem odmerku. Res pa je, da so proizvajalci cepiv že zaprosili za odobritev tretjih odmerkov. Tako nimamo prav nobenih navodil in se še ne pripravljamo na tretje odmerke.« 🔲
Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 3
3
AKTUALNO
15. julija 2021
Predsedniku vlade župan izpostavil ključne teme
Mladi aktivno zastopajo svoje interese
Pred sprejemom nacionalne strategije za izstop iz premoga naj bi vlada obiskala Velenje Angažirani predstavniki velenjske mladine so se maja sestali z županom in – Poroštveni zakon za odsek hitre ceste Šentrupert–Velenje naj bi bil sprejet to jesen – mu predstavili svoj pogled na aktualno Zagotovili bodo sredstva za nadaljnjo izgradnjo kolesarskih poti mladinsko problematiko Mira Zakošek
Brdo pri Kranju, 7. julija – Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša je povabil na sestanek slovenske župane. Udeležil se ga je tudi velenjski župan Peter Dermol, ki je opozoril na ključne teme za razvoj tukajšnjega okolja. To je vsekakor čimprejšnja izgradnja 3. razvojne osi, nacionalna strategija za izstop iz premoga, dodatna finančna sredstva za dokončanje kolesarskih poti ter izpad tržnih prihodkov osnovnih šol. Pristojni ministri so mu odgovorili, da bo poroštveni zakon za odsek Šentrupert–Velenje jeseni v proceduri v državnem zboru, strategija je v medresorskem usklajevanju, prav tako so povedali, da bodo zagotovili finančna sredstva tako za kolesarske poti kot za osnovne šole. Predsednik in ministri vlade so obljubili, da bodo kmalu obiskali Velenje, kjer se bodo pogovarjali tudi o tem, kako v procesu prestrukturiranja nadomestiti delovna mesta.
Dermol je predsednika vlade pozval, da naj vlada, preden sprejme nacionalno strategijo za izstop iz premoga, opravi razgovore znotraj SAŠA regije. Trenutni dokument namreč ne obravnava nujnih segmentov – delovna mesta, socialna in gospodarska vprašanja, finančna sredstva, nadomestni toplotni vir – za pravičen prehod, am-
pak opredeljuje samo letnico zapiranja Premogovnika Velenje. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec mu je odgovoril, da je trenutno nacionalna strategija v medresorskem usklajevanju. Se pa strinja, da Slovenija ob zapiranju premogovnikov, ki so v primerjavi s tistimi po svetu majhni, izgublja konkurenčnost. Kitajska v tem času celo odpira
veliko večje premogovnike. Minister meni, da je alternativa premogu nuklearna energija. Minister za delo in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je ob tem dodal, da bo tudi njegovo ministrstvo sodelovalo pri prestrukturiranju in da se zavedajo svoje vloge pri preusmerjanju zaposlenih iz premogovnih v nove 🔲 dejavnosti.
🔲
Več kot tretjina maturantov odličnih Kljub dvomom v uspeh na zrelostnem izpitu, ki so jih zasadile izredne razmere v šolstvu, so velenjski gimnazijci dosegli zgodovinski rezultat Tina Felicijan Foto: Milan Njenjić
Velenje, 12. julija – »Uspeh pride, ko se zavemo, da so vse ovire samo izzivi, ki nam pomagajo postati boljši,« je ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler nagovorila letošnje maturante, ki so premagali še večji izziv od predhodnikov. Šolanje na daljavo jih je namreč postavilo pred posebno preizkušnjo. »Delo na daljavo je utrujajoče, od nas zahteva dosti več samoorganizacije in odgovornosti. Dlje ko ta način dela traja, bolj motivacija upada,« je pojasnila in dodala, da so bili prikrajšani tudi za sladkosti maturantskega življenja. Maturanti pa so dokazali, da ovir ne vidijo kot omejitve, temveč kot izzive. Rezultat letošnje splošne mature je namreč glede na okoliščine res izjemen. Od 70 kandidatov jih je bilo uspešnih 69, torej 98,6 odstotka, kar presega sicer visoko državno povprečje (97 odstotkov). Kar 26 kandidatov je doseglo V imenu župana Petra Dermola je maturantom in Gimnaziji Velenje čestital vodja urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik: »Bodite drzni, uporni, bodite ogledalo družbe. Glede na to, kako ste se lotili mature, verjamem, da boste uspeli.«
Velenje, 1. julija – Svoje poglede so osnovali s poudarkom na stanovanjski politiki, ustvarjanju novih delovnih mest in trajnostnem razvoju regije ter podali predloge za ukrepe. Minuli četrtek pa sta se dijaka Bruno Šonc in Tjaš Esih sestala z vodjo urada za družbene dejavnosti Markom Pritržnikom in mu predstavila izpopolnjene programske smernice, ki so jih oblikovali člani Dijaške sekcije Šaleškega študentskega kluba. »Predala sva skupno resolucijo Dijaške sekcije ŠŠK in preostalih pobudnikov (dijakov), s katero na občino naslavljamo željo po vzpostavitvi Mladinskega odbora na Festivalu Velenje (programski in delno organizacijski prispevek, ki se nanaša na Abonma Mladost, ter ostale projekte). Pri omenjeni pobudi je ključno vlogo odigral Tjaš Esih, dijak iz Velenja, ki je občini predstavil idejo kot neodvisen predstavnik mlajših generacij,« je sporočil Bruno Šonc. Mladi so programske smernice strnili v 14 točk, s katerimi izražajo, da želijo biti bolj neposredno vključeni v obravnavo ključnih mladinskih vprašanj stanovanjske politike, aktivnega državljanstva, zaposlovanja, kulture in drugih vidikov družbenega življenja. Dijaka sta med drugim člana širše sestave programskega sveta prireditvenega odra in prostora, zato je beseda tekla tudi o udeležbi (ne) organizirane mladine pri pripravi in izvedbi vsebin v parku Vista. Občino sta prosila za pomoč pri promociji aktivnosti dijaške sekcije, izkazala zanimanje za delovanje komisije za mladinska vprašanja in skrb za prihodnost mladih v regiji. »S Tjašem sva z izkupičkom sestanka zadovoljna, saj dobro veva, da bomo mladi slišani. Tako smo zadevo od sestanka z županom premaknili stopnjo višje,« je sklenil Šonc.
več kot 25 točk, torej odličen uspeh, kar predstavlja dobrih 37 odstotkov, in takšnega uspeha na velenjski gimnaziji ne pomnijo. »To je dokaz, da smo delali dobro, da ste dijaki dali vse od sebe in ste pripravljeni na polet v širni svet. Opravili
ste zrelostni izpit, saj matura ni le preizkus znanja, tudi preizkus vztrajnosti, vzdržljivosti in življenjske zrelosti. Zato se ne bojim za vas, saj vas je ta preizkušnja dodobra prekalila. Tudi od vas je odvisno, kam bo šla smer razvoja, kako se bodo raz-
pletala nasprotja, ki nastajajo v našem svetu. Zdaj ste dozoreli in zmorete prevzemati svoj del odgovornosti. Priložnost imate, da svet, v katerem živimo, ustvarite po svoji meri,« je maturantom ob slovesu dejala ravnateljica.
Ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler: "Rezultat mature kaže, da smo se na delo na daljavo zelo dobro pripravili in organizirali že takoj po prvem valu, imeli že v avgustu izobraževanja, vzpostavili enoten komunikacijski kanal, zato so lahko učitelji suvereno pristopili tudi k pouku na daljavo. Potrebno je bilo veliko truda, iznajdljivosti in ustvarjalnosti,
❱
tf
da so snov kakovostno podajali. Rezultat kaže tudi, da nam je mar za naše dijake, da smo se tudi na daljavo z njimi dobro povezali (mogoče še bolje, saj smo na ta način vstopali tudi v domove drug drugega) in uspešno komunicirali. Predvsem pa je to uspeh dijakov, ki so dokazali, da so zreli, odgovorni in pripravljeni na polet iz domače🔲 ga gnezda."
Rezultat na splošni maturi je izjemen – več kot tretjina je odličnih.
Odlični so: Eva Hrženjak, Katja Jevšenak, Anže Krejan, Alenka Cokan, Nina Jakop, Igo Jugović, Anika Pajer, Florjan Plešnik (4. A), Marko Berkenjačević, Urban Vesel, Vita Burič, Manca Glinšek, Ana Rožič, Neža Skaza (4. B), Dani Matanović, Matevž Sušec, Kaja Česko, Tamara Logar, Pavel Vižintin, Pia Brusnjak, Aleksandra Nika Rajković (4. Š), Nika Oder, Anja Reberšak, Maja Lucija Tomanič, Pija Kotnik, Hana Žličar (4. U).
Marko Berkenjačević, z 32 točkami najuspešnejši maturant generacije 2002: »Vedel sem, da snov znam. Strah me je bilo posledic mature, saj je to pomemben izpit. Če ga ne opraviš dobro, ti spremeni življenje, lahko ti celo vzame eno leto. Po izpitih sem imel dober občutek, znal sem za odličen uspeh. Ko sem dobil rezultat, je bil občutek res dober,« pove bodoči študent splošne medicine v Ljubljani. »Medicina me res zanima. Delo
ni monotono. Področje dela je široko – po študiju lahko opravljaš raziskovalna dela, lahko si specialist. Nekako mi pač gre in zdi se mi, da je v tem pogledu moja dolžnost, da če že imam glavo, delam nekaj, kar je koristno za družbo,« pojasni, zakaj ga je nagovorila medicina. Eva Hrženjak, 31 točk: »Matura me je skrbela, ker sem potrebovala točke za vpis. Po izpitih sem imela kar dober občutek, a si nisem mislila, da bom zlata ma-
turantka. Tega sem se selo razveselila. Zdaj, ko je matura mimo, nimam več občutka, da je bilo tako hudo.« Študirala bo splošno medicino v Mariboru. Poklic zdravnice me kljub aktualnim razmeram v zdravstvu ni odvrnil. »Rada zapolnim svoj čas z delom – mislim, da sem kar delovna. Najbolje, da ta svoj čas porabim zato, da nekomu pomagam. Zato se mi medicina zdi dobra izbira, ponuja pa tudi veliko možnosti specializacije.« Katja Jevšenak, 30 točk: »Pred maturo in med izpiti me je bilo precej strah, kako bom vse izpeljala, ali mi bo uspelo. Nisem pričakovala, da bom zlata matu-
rantka – to je presenečenje. Zdaj, ko je končno konec, sem seveda zadovoljna in upam, da bom tudi študirala tako dobro.« Vpisala se je na študij farmacije v Ljubljani. Zanima jo namreč predvsem kemija in druge naravoslovne vede. Ker težko prenaša kri, ni izbrala medicine, temveč farmacijo, ki je, kot kaže, prav tako poklic prihodnosti in še kako na udaru. Izbrala jo je prav zato, ker ji postavlja izziv, ki ga mora preseči, pove.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 4
4
GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO
15. julija 2021
Kakšne so zakonske omejitve glede temperature na delovnem mestu? Ko v delovnih prostorih temperature presežejo 28 stopinj Celzija, tudi če samo občasno, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe Jasmina Škarja
V vročih poletnih dneh si pogosto zastavimo vprašanje, ali obstajajo omejitve glede temperature na delovnem mestu, ter kakšne so izjeme. Poleg tega da mora delodajalec z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu, je tudi temperatura zraka v delovnih prostorih eden od dejavnikov, ki jih mora delodajalec z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev upoštevati tako pri načrtovanju, oblikovanju in opremljanju delovnih mest kot tudi pri njihovem vzdrževanju.
Meja je 28 stopinj Celzija
Jadranko Grlić, glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za delo, najprej pojasni, da Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo v prostorih. »Delodajalec mora tako zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov
za toplotno udobje. Pravilnik določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‹vročih delovnih prostorih›, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe,« pojasni Grlić.
časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.«
Katere ukrepe mora delodajalec uvesti? »Delodajalec lahko izvede
Grlić glede stalnih delovnih mest opozori tudi, da je določeno, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi, pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo
začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim
Delavcem je treba zagotoviti varnost in zdravje pri delu
Pravilnik posebej obravnava delovna mesta na prostem, in sicer v 93. in 94. členu, ki določata, da mora delodajalec (če delavci delajo na prostem) delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu, da lahko v primeru nevarnosti hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno območje, da je tistim, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prva pomoč in reševanje, poskrbeti pa morajo tudi za to, da delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.
ali prahom, pred padci v globino in na ravnem, možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces. »Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C,« pove Grlić in opozori, da ZVZD-1 daje delavcu pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga pa je treba ustrezno obravnavati. Inšpektorat RS za delo (IRSD) ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi preko 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja na primer za kronične bolnike. Delodajalec mora glede na konkretne razmere izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev. Sicer pa ZVZD-1 določa globo v razponu od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalce ter od 500 do 4.000 evrov za odgovorno 🔲 osebo delodajalca.
Vstavljanje srčnih zaklopk skozi žilo tudi v celjski bolnišnici Celjski kardiologi pod mentorstvom kardiologov iz UKC Ljubljana in Maribor uspešno izvedli prva dva posega, na leto naj bi jih blizu 50 V tretji največji bolnišnic v državi – v Splošni bolnišnici Celje – je tamkajšnja ekipa kardiologov pod mentorstvom vodje katetrskega laboratorija Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in vodje sekcije za interventno kardiologijo pri Združenju kardiologov Slovenije Matjaža Bunca ter kardiokirurga Gorazda Koširja iz UKC Maribor pred nedavnim izvedla prva posega vstavitve biološke srčne zaklopke skozi žilo (TAVI). Gre za klinično metodo zdravljenja bolnikov s pomembno zožitvijo aortne zaklopke, ki sta jo do zdaj izvajala le oba klinična centra. Posega sta bila uspešna in bolnika sta tri dni zate lahko zapustila bolnišnico. Po zaključenem obdobju edukacije bodo lahko iz-
dnje umiranje ljudi. V regiji, ki jo s kardiološkimi zdravstvenimi storitvami pokriva Splošna bolnišnica Celje, kardiokirurški poseg potrebuje od 300 do 350 bolnikov na leto. V to število pa niso všteti bolniki, ki potrebujejo urgentno zdravljenje, potencialni bolniki za zdravljenje s to metodo in bolniki, ki bi potrebovali hibridno zdravljenje motenj ritma. Z njimi se skupno število bolnikov, ki danes iz celjske zdravstvene regije odhajajo na obravnavo v druge bolnišnice, poveča na 450 do 500 na leto. Na kardiološkem oddelku čakajo na enega izmed urgentnih kardioloških posegov v povprečju 3 do 4 bolniki na dan. Demografski kazalniki in ocene iz preteklih let pa nakazujejo, da bo v prihodnjih
Poseg v laboratoriju za interventno kardiologijjo
Velenje vzpodbuja mlade podjetnike pri razvijanju idej Ekipa Gift Buddy ponuja spletno stran, ki rešuje problem izbiranja izvirnih daril – Uporabnik v obrazec vnese parametre o obdarovancu, stran pa mu s pomočjo umetne inteligence ponudi predloge in omogoča enostaven spletni nakup Gift Buddy je spletna stran za vse, ki potrebujejo pomoč ali navdih pri iskanju pravega darila. Rešuje probleme tistih, ki imajo težave s pomanjkanjem idej ali časa za nakup darila. Kot rešitev na omenjena problema ponuja spletno stran, ki uporabniku priporoča ideje za darila. »Gre za idejo štirih mladih podjetnikov, študentov računalništva,« pove eden izmed njih, Ožbej Golob, ki se mu pridružujejo še Gal Lindič, Bian Klančnik in Jan Weissenbach. »Spomnim se, da se je vse skupaj začelo na srednji Elektro in računalniški šoli v Velenju, kjer so nas precej spodbujali pri samem razvijanju idej, kar je bilo zelo dobrodošlo. Tako je posledično prišel tudi Startup Generator, na katerem smo se letos uvrstili med šest finalistov. Gift Buddy smo začeli resno razvijati 1. marca letos, ko smo se prijavili na nacionalno podjetniško tekmovanje Popri,« pove Golob, ki se mu zdi, da je
Velenje (kar se tiče mladih podjetnikov) zelo aktivno mesto, še posebej pa izpostavi SAŠA Inkubator. »Zelo nas spodbujajo. Ves potencial, ki smo ga v tem času pridobili, bomo z veseljem izkoristili tudi v prihodnje.«
Ljudje najraje izbirajo posebna in izstopajoča darila
Spletna trgovina Gift Buddy ne prodaja le izdelkov, primernih za darila, temveč jih tudi priporoča glede na parametre. Uporabniku
Na letošnji Startup Generator smo se prijavili z namenom, da osvojimo prvo nagrado, a smo ugotovili, da smo v programu pridobili toliko dragocenih kompetenc, ki so vredne več od denarne nagrade.
ponudi le izbrane in prilagojene zanj, saj ta v obrazec vnese parametre o obdarovancu, stran pa mu s pomočjo umetne inteligence ponudi predloge in omogoča enostaven spletni nakup. Od kod ideja? »Do ideje smo prišli skozi lastno izkušnjo, saj nismo vedeli, kaj bližnjim podariti za darilo. Vedno smo trpeli, ko smo morali bližnjim kupiti darila. Trenutno opažamo, da ljudje najraje izbirajo posebna, izstopajoča darila, kot so parfumi in ure.« Kaj pa želje? »Naše želje in pričakovanja so zaenkrat uspeti in postati prepoznavni v Sloveniji, šele kasneje bi se podali na ostale evropske trge. Tudi v lokalnem okolju želimo postati prepoznavni,« še odvrne Golob, ki se zaveda, da je podobnih spletnih trgovin, ki ponujajo izdelke, precej, vendar je njihova posebna zato, ker je izbor prilagojen obdarovancu. 🔲
jš
vedli blizu 50 tovrstnih posegov, pravijo med drugim v bolnišnici. Prednost vstavitve srčnih zaklopk skozi žilo na nogi je minimalna invazivnost posega v telo. Pri tem posegu skozi eno od večjih arterij na stegnu uvedejo umetno biološko aortno zaklopko in jo po žilah vodijo do srca in mesta vstavitve, drugi (kirurški načini) pa zahtevajo odprtje prsnega koša, zunajtelesni obtok in dolgotrajno splošno anestezijo. Predstojnik kardiološkega oddelka celjske bolnišnice Dragan Kovačić je ob prvih izvedenih posegih dejal, da so »medsebojno sodelovanje, pomoč, požrtvovalnost in kolegialnost pokazali medicino v najlepši luči in dokazali, da tudi pandemija covida-19 ni ustavila naše želje po napredku, učenju in reševanju življenj ter velike moči in odgovornosti javnega zdravstva, da slednji cilj tudi uresničuje.« Srčne bolezni so še vedno med vodilnimi vzroki za prezgo-
letih število bolnikov, ki bodo potrebovali tak poseg, naraščalo. Stanje je močno poslabšala tudi pandemija covida-19. Novo dejavnost v bolnišnici je podprl tudi v. d. strokovnega direktorja Radko Komadina in ob tem poudaril, da je »možnost implantacije srčnih zaklopk v domači bolnišnici za kardiološke bolnike te regije velika in pomembna pridobitev. Hkrati pa sem vesel, da iz tako imenovane katastrofne medicine, s katero se ukvarjamo že dobro leto dni, počasi spet prehajamo v dokaj normalno delovanje, v katerem je prostora tudi za takšne novosti, ki pomenijo strokovno rast bolnišnice.« V Sloveniji trenutno izvedejo približno 400 TAVI posegov na leto, še dodajajo v celjski bolnišnici. 🔲
Tatjana Podgoršek
Gospodinjstva varčujejo Evropejci smo v obdobju krize še posebej varčevalno naravnani. Stopnja varčevanja gospodinjstev v območju evra se je v prvem četrtletju letos še povečala in je dosegla 21,5 odstotka, potem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju pri 19,5 odstotka. Najvišjo raven je Eurostat zabeležil v drugem četrtletju lani, ko je bila stopnja varčevanja gospodinjstev 25-odstotna. 🔲
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 5
5
GOSPODARSTVO
15. julija 2021
PLP razvija lesno predelovalni center
GOSPODARSKE novice Za dobri dve milijardi projektov Velenje – Območni razvojni program Savinjsko-šaleške regije za obdobje 2021–2027 naj bi omogočil pravičen prehod v energetsko in prehransko samooskrbno regijo z delovnimi mesti visoke dodane vrednosti in kvalitetnim življenjem za vse generacije, s skrbjo za najšibkejše in naravo ter s poudarkom na zelenem butičnem turizmu. Več kot 100 strokovnjakov z različnih področij je program pripravilo z namenom, da uskladijo cilje na področjih gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javnozdravstvenega, prostorskega, okoljskega in kulturnega razvoja ter opredelijo najpomembnejše razvojne ukrepe in projekte za spodbujanje razvoja. Evidentirali so za več kot 2 milijardi evrov različnih projektov.
Gradili bodo podhod pod železnico v Šmartnem ob Paki Šmartno ob Paki – Vlada je šest projektov s področja javne železniške infrastrukture uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov 2021–2024. Med njimi sta tudi ukinitev nivojskega prehoda Polzela 2 ter gradnja podhoda pod železniško postajo Šmartno ob Paki.
Suša uničuje pridelke Preživeli smo že drugi vročinski val letos. Kar pošteno ga je bilo čutiti, posebej je bil naporen za tiste, ki so morali delati na soncu ali ki v pregretih prostorih niso imeli klim. Pogost veter in pomanjkanje padavin pa že od druge polovice junija stopnjujeta tudi izsušenost površinskega sloja tal in s tem vplivata na vodno bilanco kmetijskih rastlin.Zaradi suše so prizadete skoraj vse poljščine in travinje, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer škodo zaradi suše okvirno ocenjujejo na od 20 do 50 odstotkov.
Razvijajo programe z višjo dodano vrednostjo, s katerimi bodo konkurenčni tudi po prenehanju odkopavanja premoga Mira Zakošek
Dejavnost predelave lesa se je skozi celotno zgodovino pridobivanja premoga v Šaleški dolini razvijala skupaj s Premogovnikom Velenje. To dejavnost so združili v podjetju PLP, ki je v stoodstotnem lastništvu Premogovnika Velenje, osnovno dejavnost pa nadgrajujejo s programi z višjo dodano vrednostjo in tržno zanimivi programi, ki jim bodo »dajali kruh« tudi po prenehanju odkopavanja premoga. Tako sodelujejo tudi pri pripravi Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda kot Akcijskih načrtov. Prijavili so več projektnih idej, s katerimi bodo nadgradili in razširili obstoječe proizvodne
Hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje vidi svojo prihodnost tudi po zaprtju Premogovnika Velenje.
programe s programi višje stopnje predelave lesa, ki bo omogočala doseganje ustrezne konkurenčnosti na trgu, rast proda-
je in ustrezno donosnost, imel pa bo tudi pozitiven vpliv na lesno in pohištveno industrijo v regiji ter širše.
Projekt predvideva do 10 novih delovnih mest, ki jih bodo pridobili s prezaposlitvijo zaposlenih v družbi PLP in na trgu dela. Projekt zajema štiri ključna področja – uporabo biomase za potrebe sušenja lesnih proizvodov, kar omogoča višjo stopnjo lesne predelave, koriščenje toplotne energije (del toplote za ogrevanje in toplo vodo), zmanjšanje količine lesnih odpadkov ter v sodelovanju s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) vključitev lesne biomase kot energenta pri proizvodnji električne energije in toplote daljinskega ogrevanja, s čimer se že od leta 2022 dalje postopoma zmanjšuje odvisnost od premoga in s tem vpliva na dekarbonizacijo Šaleške doline.
243 milijonov za pomoč turizmu Vlada skuša reševati gospodarstvo, ki je prizadeto zaradi epidemije koronavirusa. DZ je potrdil zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu. Skupaj 243,5 milijona evrov pomoči prinaša predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci pa bodo prejeli nove bone, ki jih je že možno uporabiti. Polnoletni državljani so jih prejeli v višini 100, mladoletni pa v višini 50 evrov. Slovenci smo doslej unovčili za dobro polovico, natančneje 50,2 odstotka vseh turističnih bonov, ki jih je lani država uvedla kot obliko pomoči turističnemu gospodarstvu po epidemiji covida-19.
ZAPOSLUJEMO V TOVARNI TV APARATOV HISENSE EUROPE ELECTRONICS
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so razočarani Poudarjajo, da sprejeti ukrepi ne zajemajo celotnega gospodarstva in ne vključujejo vseh njihovih pripomb in predlogov. Kot med drugim ugotavljajo, zakon ne vsebuje podaljšanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračila nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratnega dodatka za vse prizadete panoge (kritje izpada prihodkov), ukrepa nekritih fiksnih stroškov, podaljšanja moratorijev kreditov in subvencioniranja regresa za vse dejavnosti.
Kljub vsemu gospodarstvo raste Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 5,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,8-odstotne točke več, kot je predvidela v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 5-odstotno rast, kar je sicer za 0,1-odstotno točko manj kot v majski napovedi. Rast trenutno poganjajo predvsem potrošnja, naložbe in izvoz.
Brezposelnost se še naprej zmanjšuje Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih registriranih 71.094 oseb, kar je 5,4 odstotka manj kot maja in 20,5 odstotka manj kot junija lani, sporoča Zavod RS za zaposlovanje. Brezposelnost se je zmanjšala po vsej državi. Med tistimi, ki so se zaposlili, pa je bilo največ prodajalcev, tajnikov, natakarjev, čistilcev, strežnikov, gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, pa delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuhinjskih pomočnikov, komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, skladiščnikov, uradnikov za nabavo in prodajo ter kuharjev.
Velika sončna elektrarna Holding Slovenske elektrarne, največji slovenski proizvajalec električne energije tudi iz obnovljivih virov, je od minule sobote bogatejši za projekt izgradnje največje sončne elektrarne v Sloveniji. Naložba v sončno elektrarno Prapretno sodi v sklop novogradnje novih proizvodnih virov električne energije iz obnovljivih virov, ki je skladna tudi z usmeritvami strateških dokumentov na nivoju države. Elektrarna bo postavljena na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno in je dober primer oživitve degradirane lokacije: ne le zato, ker je na tej lokaciji nekoč delovala Termoelektrarna Trbovlje, ki je veljala za ekološko neprijazen objekt, temveč tudi zato, ker bo oživitev te lokacije skladna s smernicami EU za zmanjševanje ogljičnega odtisa države. 🔲
mz
ZAPOSLIMO VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI (sestavljanje TV aparatov) IN LOGISTIKI (transporterje in voznike delovnih strojev).
Delo je dvoizmensko, kandidati bodo začeli z delom 9. avgusta 2021. Delovno razmerje bomo sklenjenili za določen čas 4 mesecev, z enomesečnim poskusnim delom. Ponujamo tudi možnost dolgoročnega sodelovanja. Vloge sprejemamo na e-naslovu tv.hr@gorenje.com, kamor se lahko obrnete tudi za podrobnejše informacije. Na voljo smo vam tudi na telefonski številki 03 899 2314.
PRIDRUŽITE SE NAM
IN POSTANITE DEL SKUPINE HISENSE EUROPE
🔲
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 6
6
PREGLED TEDNA
15. julija 2021
Žabja perspektiva
OD SREDE do torka
Sreda, 7. julija DZ je potrdil zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Skupaj 243,5 milijona evrov pomoči prinaša predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z zdravstveno stroko na posvetu z župani pozval predstavnike lokalne skupnosti, da pomagajo pri še boljši organizaciji cepljenja ter s tem k povečanemu odzivu občanov na pozive k cepljenju. V GZS so izračunali, da če bi jeseni vnovič prišlo do zaprtja
Plačanci so ubili predsednika Haitija Jovenela Moisa.
gospodarstva, bi to pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 5,7-odstotno rast BDP, kar je 0,8-odstotne točke več, kot je predvidela pomladi. Predsednik Haitija Jovenel Moise je bil ponoči ubit v napadu na svojem domu. Svet je presegel "tragični mejnik" štirih milijonov zabeleženih smrti zaradi covida-19, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Četrtek, 8. julija Slovenija bo mednarodni pobudi za pravično porazdelitev cepiv proti covidu-19 Covax letos in prihodnje leto skupno namenila 500.000 evrov, je sklenila vlada. Cepljenje je trenutno življenjsko pomembno za družbo, pa poudarja vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović.
Evropske komisije diskriminira ljudi na osnovi njihove spolne usmerjenosti in zaradi katerega se v EU vrstijo pozivi k ukrepanju proti Budimpešti. Evropska centralna banka (ECB) je po skoraj 20 letih zvišala inflacijski cilj, in sicer na dva odstotka.
Petek, 9. julija Predsedniki vlad članic višegrajske skupine so na srečanju s slovenskim premierjem Janezom Janšo v Ljubljani podprli prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU. Voditelji so na novinarski konferenci posebej opozorili na vprašanje migracij. Pozvali so tudi k čim
Joe Biden je določil, da bo 31. avgusta končana ameriška vojaška misija v Afganistanu.
bolj množičnemu cepljenju proti covidu-19. Vzdržna javnofinančna situacija si ne more privoščiti še enega zaprtja gospodarstva, je ocenil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Predsednika Haitija Jovenela Moiseja je po najnovejši navedbi policije v državi ubila 28-članska skupina plačancev. Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bodo ameriško vojaško misijo v Afganistanu končali do 31. avgusta, voditelje Afganistana je pozval, naj se poenotijo in preprečijo državljansko vojno.
Sobota, 10. julija Premier Janez Janša je na dogodku v organizaciji iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988. Opozoril je tudi na vlogo no-
sonca je postala Tatjana Mihelj s skladbo Ples v dežju. Evropska unija je državam članicam doslej dostavila dovolj cepiva proti covidu-19 za cepljenje 70 odstotkov odraslega prebivalstva. V Rusiji trenutno divja več kot 316 gozdnih požarov, ki so posledica vročinskega vala. Zahod ZDA pa je zajel že drugi vročinski val. Temperature dosegajo 50 stopinj in več. Tudi tu divja več požarov.
Nedelja, 11. julija Skoraj 675.000 volivcev je na referendumu zavrnilo novelo zakona o vodah, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Proti noveli se je izreklo več kot 86 odstotkov udeležencev referenduma. Iran je zaradi izjav Janeza Janše poklical na zagovor slovensko veleposlanico v Teheranu. Za vstop v Slovenijo odslej velja pogoj preboleli, cepljeni in testirani (PCT). Med udeleženci maturantskega izleta iz Dolenjske, ki so se iz španskega letovišča Lloret de Mar vrnili 3. julija, je bila do vključno sobote potrjena 101 okužba z novim koronavirusom. Nogometna reprezentanca Italije je novi evropski prvak. Italijani so v velikem finalu Eura 2020 na londonskem Wembleyju po enajstmetrovkah premagali Anglijo s 3 : 2 (1 : 1, 1 : 1, 0 : 1).
Na Madžarskem je začel veljati sporni zakon, ki diskriminira ljudi po njihovi spolni usmerjenosti.
Na GZS interventni zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 sicer pozdravljajo, a izpostavljajo, da ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki dopolnil. Tudi na OZS pričakujejo, da se bo vlada čim prej lotila priprave novega interventnega zakona, ki bo vključeval ukrepe za vse dejavnosti, prizadete zaradi epidemije. Na Madžarskem je začel veljati sporni zakon, ki po oceni
voizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v pogovoru za Delo dejal, da tako kontroverznega začetka predsedovanja Svetu EU kot prejšnji teden s škandalom v Sloveniji še ni doživel. Tržaški župan Roberto Dipiazza je predsedniku republike Borutu Pahorju vročil najvišje mestno priznanje Trije grbi Trsta, ki ga mesto podeljuje najzaslužnejšim posameznikom. Velika zmagovalka 40. izvedbe festivala Melodije morja in
Torek, 13. julija
Minuli teden je v Sloveniji znova začelo naraščati število okužb z novim koronavirusom. Potrdili so 390 novih primerov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v tednu prej. Kandidat za novega ustavnega sodnika Janez Kranjc v DZ ni dobil dovolj poslanskih glasov za izvolitev. Policija je zaradi več ponižujočih ravnanj in groženj, ki so jih bili deležni poslanci DZ izvedla tudi več ukrepov za zaščito varovanih oseb in okrepila varovanje okolice DZ ter njihovih zaposlenih. DZ je s sprejetjem zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja med drugim omogočil, da Volivci so na regerendumu odločno glasovali bo v prihodnje osebproti noveli zakona o vodah. na izkaznica postala nosilec digitalnega Srbski teniški zvezdnik Novak potrdila za elektronski podpis, Đoković je prišel do 20. naslova delovala bo lahko tudi kot karna turnirjih velike četverice, s tica zdravstvenega zavarovanja. čimer se je izenačil s Švicarjem DZ je sprejel predlog resolucije Rogerjem Federerjem in Špan- o dolgoročni podnebni strategiji cem Rafaelom Nadalom. Slovenije do leta 2050. Slovenija Začel se je vesoljski turizem. Britanski 70-letni milijarder Richard Branson je z vzletišča v zvezni državi Nova Mehika poletel v vesolje in po približno enournem poletu varno pristal na Zemlji.
Ponedeljek, 12. julija Premier Janez Janša je pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988.
Državni svet je na izredni seji z 18 glasovi za in 13 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih V sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko-socialnega sveta, pozivajo k umiku predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za zdravje, saj se ne strinjajo z izločitvijo predstavnikov delavcev iz organov upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na Kubi so potekali množični protesti zaradi pomanjkanja hrane in visokih cen v času pandemije covida-19. To so bili eni od največjih protestov v zadnjih desetletjih. Haitijska policija je aretirala domnevnega naročnika umora predsednika Jovenela Moiseja. Umor naj bi naročil 63-letni haitijski zdravnik, ki živi na Floridi.
Splošno maturo je v spomladanskem roku letos uspešno opravilo 5461 dijakov četrtih letnikov oz. 97,26 odstotka (lani 93,92 odstotka dijakov četrtih letnikov). Vse točke je na maturi zbralo 15 maturantov, na mednarodni maturi pa 10 slovenskih dijakov.
Na Kubi so potekali množični protesti zaradi razočaranja nad omejitvami pandemije, hitrostjo cepljenja proti Covid-19 in neukrepanjem vlade.
Predlog resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije predvideva zmanjšanje toplogrednih plinov do sredine stoletja za 80 do 90 odstotkov.
si s podnebno strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do sredine stoletja zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005. Ministrstvo za zdravje ZDA pa je po sestanku vladnih strokovnjakov s predstavniki podjetja Pfizer sporočilo, da tretji odmerek cepiva proti covidu-19 trenutno ni potreben. Na Kubi so po podatkih nevladne organizacije Amnesty International v povezavi s prvimi protivladnimi množičnimi protesti po desetletjih aretirali 115 ljudi. Med njimi so vidnejši aktivisti in novinarji.
Iskre v očeh Zdaj, ko smo se malce odpočili od slavnih obletnic, torej tridesete obletnice osamosvajanja in spomina na vojno, ki mu je sledila, ko smo se nekako pregrizli skozi vse to postavljanje spominskih plošč, častne salve, gostovanja osamosvojiteljev, ki v obujanju spominov na ta sveti čas postajajo podobni nekdanjim borcem, ki so se še dolgo po letu 1945 spominjali Jure Trampuš poka vsake puške, ki se je oglasila za tem ali onim vogalom ali grmom, se lahko malce ustavimo in razmislimo, za kaj je pred 30 leti pravzaprav šlo. Zakaj se je začel konflikt, zakaj so se na koncu ljudje, ne pa politična elita, odločili, da je čas, da se Slovenija osamosvoji. Takšni ali drugačni nacionalizmi so vedno politični programi družbenih elit, nič naravno izpolnjujočega ni v njih. Ne morejo pa biti uspešni, če jih ne podpre množica, ljudstvo. In točno to se je zgodilo na prelomu devetdesetih. Ljudje so se odločili, da ne želijo živeti v državi, ki omejuje osebne, religiozne, ekonomske, politične ali kakšne druge prav tako pomembne svoboščine. Dovolj jim je bilo časa, ko so vsi – vključno s komunističnimi funkcionarji – dobro vedeli, da politično-ekonomski sistem v državi ne deluje, a se hkrati delali, da verjamejo vanj. Nato so namesto komunistične ideologije politične elite prevzele nacionalistično ideologijo, ki je bila ponekod bolj, drugje pa malo manj krvava. Izključevalni nacionalizem je šel najdlje v Srbiji in na Hrvaškem, ljudi je popeljal v vojne, čeprav tudi Slovenija ni brez madežev. Tisti, ki si danes postavljajo spomenike, namenoma pozabljajo na zgodovinski kontekst. Slovenija je postala demokratična država predvsem zaradi demokratičnega gibanja, ki je vzklilo že sredi osemdesetih let, če ne celo malo prej. Demokratična je postala, ker so ljudje začeli zavračati svet ene resnice. Po zgodovinskem naključju je to gibanje na koncu izvrglo neko osebo, ki je danes predsednik vlade, a vodja tega demokratičnega vrenja bi lahko postal nekdo drug. Zgodovina je velikokrat igra naključji. Je pa precej bizarno gledati, kako tisti ljudje, ki so se nekoč pogumno uprli Jugoslovanski ljudski armadi, njenim generalom in zveznim oblastem, danes postajajo karikature samega sebe. Gradijo zid enoumja, zid, ki so ga v mladosti pomagali zrušiti. Zvezde ne spadajo na kape, ne, zvezde naj gorijo v očeh. »Kresnička ali iskra v očeh, pomembno je, da žari, da žari,« je o tem leta 1988 pel Martin Krpan. In če komu danes žarijo zvezde v očeh, so to mladi, ki so organizirali, vodili in na koncu zmagali na referendumu o zakonu o vodah. Niso bili sami, podprli so jih strokovnjaki, zadržano tudi opozicija, a brez mladih bi škodljivi zakon obveljal. Nedvoumno. Tako se dela politika, prepričljivo, spoštljivo, nepopustljivo, z iskrami v očeh. 30 in še nekaj let je od tega, ko se je v Sloveniji zbudila družba, ko je bilo ljudem dovolj nesvobode. Zvenim optimistično, a kaj naj, morda pa je ta referendum vseeno ta iskra, dramilo, ki bo zbudilo množice in jih spomnilo, da politika ne spada le v parlament, da politika ni le igra političnih elit, ampak da je politika ukvarjanje z javnimi zadevami, z državo, z ljudstvom, s tem, kar je zares pomembno. In če politiki ne delajo za ljudi, je čas, da se jih zamenja. Politike seveda, ne pa ljudi. Naj mlade in vso Slovenijo z njimi vred še naprej nosi voda. 🔲
Bo naša vrsta uspevala ali zgolj preživela? Podnebne spremembe bodo v prihodnjih desetletjih bistveno preoblikovale življenje na Zemlji, tudi če bo ljudem uspelo omejiti izpuste toplogrednih plinov, piše v osnutku poročila ZN. V njem se opozarja, da se uničujoči podnebni vplivi, kot so izumrtje vrst, bolj razširjene bolezni, huda vročina, propad ekosistema, mesta, ki jim grozi naraščajoče morje, ter drugi, pospešujejo in bodo postali »boleče očitni« preden bo otrok, rojen danes, dopolnil 30 let. Odločitve, ki jih družbe sprejemajo zdaj, bodo določile, ali bo naša vrsta uspevala ali zgolj preživela. Ena takšnih je gotovo tudi naša skrb za vodo, ki je marsikje že občutno primanjkuje.
Slovenija po neto premoženju na 16. mestu V najboljšem finančnem položaju v EU so Danci. Neto finančno premoženje Dancev je bilo ob koncu minulega leta blizu 172 tisoč evrov na prebivalca. Slovenija je z neto finančnim premoženjem 25.600 evrov na prebivalca na 16. mestu. Tik pred Slovenijo sta Portugalska in Finska, tik za njo pa Češka in Estonija. Povprečno neto finančno premoženje v EU je 58.800 evrov na prebivalca. 🔲
mz
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 7
Največja izziva lokalne družbe sta staranje prebivalstva in prestrukturiranje Na pogovor o njegovem delu in prostem času smo povabili Marka Pritržnika, ki je maja prevzel vodenje Urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Velenje Tina Felicijan
Novi vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Marko Pritržnik se je tako pri svojem poklicnem delovanju kot v prostem času vpletel globoko v sektor, ki ga danes pokriva v lokalni skupnosti ter zajema vzgojo in izobraževanje, kulturo, šport in drugo društveno delovanje, zdravstvo in mladino. Kot študent je bil aktiven član Šaleškega študentskega kluba in se angažiral tako v Velenju kot v študijskem mestu. Že od prvega razreda osnovne šole je zvest tabornik, ki se danes z družino rad vrača v Ribno, saj je odgovoren za organizacijo družinske izmene (bivših) tabornikov. »Ko enkrat doživiš to ribensko pravljico, ti za vedno ostane v srcu. Zato si taborniki, ki smo starši, želimo tako lepo izkušnjo omogočiti tudi našim otrokom, ko vsako leto skupaj preživimo nekaj dni v Ribnem,« pravi. Lani je s ponosom prevzel tudi funkcijo namestnika starešine v Šaleški zvezi tabornikov. Pri folklornem društvu Koleda, katerega je bil nekaj let predsednik, se je zavzemal za ohranjanje kulturne dediščine ne le kot plesalec, temveč tudi kot tamburaš. »Kolednikom sem se malo na pobudo mame, bolj pa na pobudo sošolk pridružil v prvem letniku gimnazije. Predvsem na račun tedanjih potovanj, spoznavanja ljudi in pridobivanja novih izkušenj pa me je delo v društvu močno prevzelo in aktiven sem bil dolga leta. Veseli me, da se društvo letos pripravlja
Družba Deos skupaj z Zavodom za aktivno starost in nekaterimi kmetijami izvaja projekt Identifikacija pogojev vključenosti uporabnika v programe celodnevnega bivanja starejših na kmetiji oziroma krajšega bivanja starejših na kmetiji. Andreja Štefan Bukovič, direktorica Centra starejših Zimzelen, predstavi projekt Bivanje starejših na kmetiji. »Gre za nov projekt, ki je ravno zaživel in ponuja možnost bivanja starejših, v katero se lahko vključijo starejši uporabniki. Ena kmetija se nahaja v okolici Lenarta v Slovenskih goricah (Senior Turizem), druga v okolici Sevnice (kmetija Grobelnik), tretja pa v okolici Šempetra v Savinjski dolini. Kmetija Cilenšek se ukvarja z dnevnimi aktivnostmi, izleti za skupine in tudi z apiterapijo. Ponujajo predstavitev čebelarstva, pokušino medenih izdelkov itd. Vse omenjene kmetije imajo zanimive programe, prilagojene starejšim osebam. Uporabniki lahko sodelujejo tudi pri lažjih opravilih. Poudariti moram, da za bivanje na kmetiji niso primerni ljudje, ki potrebujejo zdravstveno nego in pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil.« Kje so prednosti tovrstnih nastanitev? »S takšno nastanitvijo lahko starejši pridobijo prijaznejše bivalno okolje kot v institucijah,
7
POGOVOR
15. julija 2021
na praznovanje 50-letnice. Zato s partnerko razmišljava, da bi se ponovno aktivirala, sicer v skupini SOK – starejši osiveli Koledniki,« razkrije, da je Katarino Ostruh spoznal prav v folklornem društvu. Rekreativno igra košarko in odbojko, tudi nogomet, odkar je Velenje dobilo pravo ledeno ploskev, pa pod okriljem Hokejskega kluba Velenje aktivno igra curling. Tudi z zdravstvom ima stika več, kot bi si želel, saj imata njegova otroka redko gensko bo-
Preden je leta 2008 postal direktor Mladinskega centra Velenje, za kar se je odločil v želji po novih izzivih, je pet let poučeval na OŠ Mihe Pintarja Toleda, kar mu je dalo veliko pozitivnih izkušenj, pravi. Za-
Postavljali mejnike na področju mladinskega dela
Med študijem se je še bolj vnel za potovanja in spoznavanje drugih kultur, za kar je imel veliko možnosti tudi v mladinskem
❱
Kot direktor javnega zavoda, ki na različne načine podpira (ne)formalno delovanje mladih, je imel tesne (ne) formalne stike tudi s člani raznih interesnih društev in posamezniki.
lezen. Sicer je družinski človek, doma v Vinski Gori, kjer ga je tašča, ki je družino presenetila z vpisom v čebelarski tečaj in k hiši začela nositi panje, navdušila za čebelarstvo in se včlanila v Čebelarsko družino Vinska Gora, v kateri Marko sedaj deluje kot tajnik. Danes skupaj že pridelata dovolj medu za domače in bližnje. Pa tudi sicer poskušajo živeti kar se da samooskrbno, zato veliko prostega časa z veseljem posveti tudi sadjarstvu in vrtnarjenju.
Marko Pritržnik: »Od svojega predhodnika Draga Martinška sem slišal, da si ob ustanovitvi Mladinskega centra Velenje leta 1996 niso predstavljali, da bo ta javni zavod imel toliko vpliva na lokalno skupnost. Na to sem res ponosen.«
kaj se je odločil za učiteljski poklic? Začelo se je pri tabornikih, kakopak. »Ko sem kot dijak prvega letnika postal vodnik skupine prvega razreda, ki sem jo vodil vseh osem let, sem pridobil izjemno veliko izkušenj. Naučil sem se osnov pedagoških znanj. Kazalo je, da mi delo z otroki gre dobro in bilo mi je v veselje, zato sem se odločil za pedagoški študij zgodovine in geografije v Mariboru,« pojasnjuje.
centru, ki sodeluje tudi v raznih mednarodnih projektih, sicer pa se zavzema predvsem za dobrobit lokalne mladine. »Hvaležen sem ekipi, s katero sem sodeloval slabih 13 let, da smo na področju mladinskega dela naredili ogromno. Z velikim ponosom gledam na vse, kar nam je uspelo tako programsko kot organizacijsko, infrastrukturno, kadrovsko,« pravi in med največje dosežke celotnega lokalnega mladinskega sektorja v času njegovega vode-
nja MCV šteje ustanovitev Zavoda eMCe plac v sodelovanju s ŠŠK in Mladinskim svetom Velenje ter rast mladinskega kulturnega kluba v prvotnih prostorih mladinskega centra v Rdeči dvorani in s tem celotne mladinske (kulturne) scene, izpostavi pa tudi pripravo, uresničevanje in nadgrajevanje mladinskih strategij, ki so podprte s sofinanciranjem mladinskih projektov spodbudile in močno okrepile mladinsko delo. In ne pozabi na preureditev Doma učencev v Mladinski hotel Velenje in Študentsko dijaški dom, ki zgrajena iz evropskih sredstev delujeta pod okriljem MCV. Kot direktor javnega zavoda, ki na različne načine podpira (ne) formalno delovanje mladih, je imel tesne (ne)formalne stike tudi s člani raznih interesnih društev in posamezniki. Ker se je v mladosti tudi sam prišteval med angažirano mladino, ki je avtoritetam postavljala zahteve po zadovoljevanju potreb generacije, je znal razumeti njihova pričakovanja in jih zagovarjati pred odločevalci. Zdaj je sam med tistimi, ki presojajo ideje in pobude, ki jih zagotovo ne bo malo. Kako bo krmaril med prejšnjo in novo funkcijo? To bo izziv, pravi, a je nanj pripravljen. »Ker prihajam iz mladinskega sektorja in ga dobro poznam, bom lažje razumel potrebe mladih. Mnoge zamisli, ki jih imajo mladi, namreč veliko doprinesejo širši skupnosti. Ne morem pa dopustiti privilegijev. Podpiral bom prioritete v lokalni skupnosti. Ne bom pa pozabil na mlade, ki bodo morali dokazati, da želijo vse, kar smo do sedaj ustvarili, dvigniti na še višji nivo. Mladi v Velenju smo namreč že pokazali,
Bivanje starejših na kmetiji – nova možnost začasne namestitve Celodnevna namestitev in dnevne aktivnosti za starejše, ki pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil niso odvisni od tuje pomoči, so v Slovenij nekaj novega, v tujini pa je to že uveljavljena oblika bivanja druženje, medsebojno pomoč pri vsakdanjih opravilih, občutek doma, pripadnosti, varnosti, koristnosti in rešitev začasne stanovanjske problematike,« našteva Štefan Bukovičeva.
ki opozori na stiske in krhkost starostnikov v času epidemije. »Veliko jih je. Zato v tem času pomagamo, kolikor lahko, tudi z nasveti. Kadar se svojci in bodoči stanovalci želijo pogovoriti in informirati, radi pomagamo in svetujemo. Opažamo tudi, da se pojavlja več povpraševanja pri tistih, ki so sicer vitalni, pa so bi-
So prihodnost starejših začasne namestitve?
»Glede na to da je to v Slovenij nekaj novega, v tujini pa gre za že uveljavljeno obliko bivanja starejših, tudi na kmetijah, bi rekla, da je model bivanja zelo primeren, saj je kmetija umeščena v naravno okolje in imajo uporabniki, ki se odločijo za tovrstno bivanje, možnost sodelovanja pri opravilih. Je pa res tudi, da je za začasne namestitve v času poletnih počitnic tudi sicer veliko zanimanje. Na začetku smo lahko ljudem omogočili začasne namestitve, saj smo bili zasedeni sedemindevetdesetih odstotkih, zdaj smo že nekaj let polno zasedeni, povpraševa-
Andreja Štefan Bukovič: »Ko bo storitev Bivanje starejših na kmetiji prepoznana v slovenskem prostoru, bo zanimanje precejšnje, povprašujejo pa predvsem svojci uporabnikov oziroma starejših ljudi. Vsi, ki bi jih namestitev zanimala, se lahko obrnejo na naš center.«
nje je enako veliko, vendar teh mest ne moremo več zagotoviti. Zato so takšni projekti, ki ponujajo možnost bivanja starejših, zelo dobrodošli. Ko bo storitev
prepoznana v slovenskem prostoru, bo zanimanje precejšnje, predvsem je zanimivo svojcem uporabnikov oziroma starejših ljudi,« oceni Štefan Bukovičeva,
❱
da se znamo vključevati na različna družbena področja.« Veseli ga, da ga je v MCV nadomestil Janko Urbanc, ki je prej vodil Zavod eMCe plac, zato sta dolga leta tesno sodelovala in si bosta še naprej prizadevala za rast mladinskega sektorja, ki je tesno prepleten s širšim družbenim področjem. Dobre odnose pa ima tudi z zastopniki drugih področij pod okriljem urada za družbene dejavnosti, ki ima odlične sodelavce.
»Stopil sem v velike čevlje«
S prihodom na novo delovno mesto, na katerem so standardi uspeha postavljeni zelo visoko, je naredil velik korak, pravi. »Drago Martinšek je izjemno angažirano in kakovostno vodil ta urad. Med vsemi čermi je krmaril to ladjo tudi v obdobju zelo razburkanega morja. To mu priznavajo tudi direktoriji drugih javnih zavodov, ki jih ne smem razočarati. Sicer pa med večjimi izzivi vidim staranje prebivalstva, kar je pravzaprav globalni pojav, k njemu pa moramo pristopiti na lokalni ravni. Na družbenem področju javnega delovanja se moramo temu prilagoditi s stanovanjsko politiko, omogočanjem aktivne starosti, medgeneracijskim sodelovanjem. Naša pomembna naloga bo priprava strategije za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti ter strategije razvoja socialnega varstva. Veliko vlogo pa bomo morali odigrati tudi pri prestrukturiranju. Šaleška dolina se sooča s prehodom iz industrijskih gospodarskih dejavnosti v storitvene in kvartarne dejavnosti. Ustvariti bomo morali okolje, v katerem bodo prebivalci lahko iskali možnosti zaposlovanja v dejavnostih, ki danes še niso v ospredju, bodo pa v prihodnosti nosilne. Kultura in šport sta lahko med njimi, saj je infrastruktura že vzpostavljena, vlagati pa je treba v človeške vire,« razmišlja 🔲 o prihodnosti.
li v tem času zelo osamljeni. To pomanjkanje stika je predstavljalo precejšno težavo. V porastu je tudi demenca, vedno več je ljudi, ki se srečujejo z njo, tudi mlajših. Zato bi izpostavila še eno pridobitev Centra starejših Gornji Grad, ki meseca julija odpira sodobno enoto za osebe z demenco, moderni center z oseminštiridesetimi mesti. V slovenskem prostoru bo predstavljal novost prav na področju koncepta dela z osebami z demenco. Ključni element za ustvarjanje stimulativnega okolja bo stalno osebje, ki bo skrbelo za aktivnosti in udobje stanovalcev glede na njihove individualne potrebe.« 🔲
Jasmina Škarja
»Starejši pridobijo prijaznejše bivalno okolje kot v institucijah, druženje, medsebojno pomoč pri vsakdanjih opravilih, občutek doma, pripadnosti, varnosti, koristnosti in rešitev začasne stanovanjske problematike.«
Čakalna doba za domove je odvisna od stanja in situacije ljudi. Gledamo na nujnost in tudi na to, da imajo prednost prebivalci Šaleške in Savinjske doline – s tem namenom je bil Center starejših Zimzelen tudi zgrajen. Včasih je namestitev možna v nekaj dneh, včasih traja tudi mesec ali dva. Za nenujne primere je čakalna doba tudi nekaj mesecev.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 8
8 Velenje, 5.–9. julija – Po tem, ko je lansko druženje otrok z Indijanci, ki se v počitniških dneh radi naselijo Letni kino, zaradi epidemije odpadlo, je Mladinski center Velenje s sodelavci, člani prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje in mnogimi lokalnimi društvi ponovno pripravil počitniški tabor Indikamp, na katerem otroci v duhu indijanske kulture spoznavajo razne veščine in naravi prijazen način življenja. Gre za izjemno priljubljen projekt, ki vsako leto pritegne več otrok in prostovoljcev. Vodi ga sodelavec MCV in vodja Udarnikov Andrej Cvernjak. »Letos smo organizirali že osmi počitniški tabor za otroke različnih starosti. Naša vizija je otrokom ponuditi aktivnosti, s katerimi se v šoli, doma ali na prostočasnih dejavnostih običajno ne srečajo, predvsem pa vrednote, ki pri sodobnem načinu življenja ne pridejo do izraza. V ospredje postavljamo medsebojno spoštovanje, skrb za živali, ljubezen do narave, čisto okolje,« pojasnjuje, da prav s tem, ko se otroci in mentorji vživijo v Indijance, prevzamejo bolj pozitivne poglede nase, na odnose z drugimi in naravo, kar je temelj mnogih staroselskih kultur. V Indikamp se iz leta v leto radi vračajo tako otroci kot mentorji in drugi sodelavci, ki z roko v roki poskrbijo za nepozabne dni. Vse, kar dajo za en teden indijanske sreče, se jim bogato povrne, pravijo. Med mentorji je tudi 30-letna Nataša Kondič iz Velenja, ki pri izvedbi tabora pomaga
MLADI
15. julija 2021
Vrnili so se Indijanci Priljubljen poletni otroški tabor Indikamp je tako udeležencem kot mentorjem pustil trajne vtise Indikamp je gostil kar 110 otrok različnih starosti, med njimi tudi mnoge člane iz socialno šibkejših družin, ki so se pestrega počitniškega dne udeležili brezplačno. Zanje je vsak dan skrbelo okrog 30 mentorjev.
Tajda, 9 let, Boletina: »Prvič sem na Indikampu. Zdelo se mi je zanimivo in mami me je spodbudila, da se ga udeležim. Indijanci imajo poglavarja, svoje kipe, duhove, uporabljajo poseben zvok: u-u-u! najbolj všeč mi je bil ribolov, ampak nisem ujela nobene ribe.« Tim, 10 let, Velenje: »Jaz sem že bil na Indikmapu in sem se zelo zabaval, letos pa je prišel tudi brat. Meni so Indijanci všeč, ker so tako povezani z divjino. Imajo veliko veščin. Prej sem se nau-
čil streljati z lokom, letos pa smo igrali na bobne in kiparili. Tudi drugo leto pridem.« Mak, 10 let, Velenje: »Ko sem bil prvič na Indikampu, je bilo zelo zabavno, veliko smo počeli, se učili o Indijancih, tudi na ribolov smo šli in ujel sem dve ribi. Letos sem spet poskusil in mi je uspelo. Imam pa tudi več novih prijateljev.« Filip, 5 let, Zavodnje: »Indijanci nas učijo, da ne smemo metati smeti v naravo. Radi moramo imeti živali in biti prijazni. Vesel sem, da sem
Počitnice naj bodo predvsem čas za igro Za uravnotežen razvoj otroci poleg strukturiranih dejavnosti potrebujejo tudi nestrukturiran čas – V času poletnih počitnic otroke vključimo v načrtovanje in jim zaupajmo, da bodo dogovorjeno tudi zmogli izpeljati Poletje in počitnice so čas, ki ga večina otrok in mladih lahko posveti dejavnostim, ki jih veselijo. Za otroke je vsekakor najpomembnejša igra. Igra je otrokova naravna dejavnost, ki je notranje motivirana in prijetna. Izvaja se zaradi igre same. V tem procesu otrok uživa, hkrati pa igra otroka spodbuja v razvoju na različnih področjih: kognitivnem, čustvenem, socialnem, telesnem … Počitnice naj bodo torej predvsem čas za igro. Dr. Andreja Grobelšek, socialna pedagoginja z opravljenim študijem psihoterapije, razloži, da vsi otroci in mladi potrebujejo čas brez obveznosti, šolskih pritiskov, pričakovanj odraslih in ocenjevanj. »Zato naj bo poletje čas za sprostitev. Za uravnotežen razvoj otroci potrebujejo poleg strukturiranih aktivnosti tudi nestrukturiran čas. Nič hudega, če kdaj občutijo dolgčas. Tudi če nekaj časa samo lenarimo, se v naših glavah dogajajo procesi, ki bodo spodbudili našo kreativnost, da dolgčas premagamo. Smo pa zelo različni in eni potrebujejo več dejavnosti kot drugi. Ne poskušajte rešiti težave v zvezi s tem, kaj početi, namesto otrok. Prisluhnite jim, kako se počutijo, in se pogovarjajte z njimi o tem,« o poletnem času in času za oddih tudi brez delovnega programa pove dr. Grobelškova, ki se ji zdi zelo pomembno (če je le mogoče) preživeti čim več časa skupaj z otroki. »To, da kam odpotujemo in raziskujemo nove kraje, za večjo povezanost v družini ni nujno. Je pa lepo. Predvsem pa je pomembno, da se otrokom posvetimo, počnemo kaj skupaj, jim damo občutek, da so sprejeti in ljubljeni. To je tudi naložba za čas, ko nam delovni in drugi pritiski skupni čas omejujejo.«
na Indikampu in še bom prišel.« Urh, 4 leta, Rečica ob Savinji: »Najbolj všeč mi je, da smo spali v šotorih in jahali konje. Moja najljubša žival je dinozaver, ampak videli smo orla in dobil sem pero.« Špela, 5 let, Šmartno ob Paki: »Všeč mi je, ker spoznam nove prijatelje, se igram in družim. O Indijancih sem izvedela, da imajo radi naravo, igrajo na bobne in piščali. Pa konje imajo.«
tem času starši lahko dovolimo manj strukture. To je lahko tudi pomemben trenutek za razvijanje samostojnosti in odgovornosti pri otrocih. Seveda je pri tem treba upoštevati otrokovo starost in zrelost, vendar pa otrokom zaupajmo, da bodo zmogli nekaj časa preživeti sami, opraviti kakšno zadolžitev, poskrbeti za neke svoje osnovne potrebe, morda prevzeti skrb za hišnega ljubljenčka itd. Z otroki se pogovorimo, kako bodo stvari potekale in kaj od njih pričakujemo. Vključimo jih v načrtovanje in jim zaupajmo, da bodo dogovorjeno tudi zmogli izpeljati. V času počitnic si lahko otroci pridobijo nove, drugačne izkušnje, pa tudi znanje.« Ali so tabori in razni jezikovni tečaji pametna izbira za nabiranje izkušenj? »Nekateri starši se odločijo otroke vključiti v razne organizirane dejavnosti, kot so razni tečaji, delavnice in tabori. Tovrstne dejavnosti podpirajo otrokov razvoj, hkrati pa otrokom omogočajo vzpostavljanje novih odnosov z odraslimi in vrstniki. Predstavljajo priložnost za drugačno učenje, ne le pridobivanje akademskega znanja. Ob tem pa je pomembno, da je sodelovanje v aktivnostih otrokova izbira in ne prisila,« opozarja socialna pedagoginja, ki se ji zdi še kako pomembno, da otrok ne preživi celotnih počitnic v organiziranih dejavnostih.
Kaj storiti pred začetkom šole? Andreja Grobelšek: »Tudi nestrukturiran prosti čas, ki ga otrok preživi povsem po svoje, ima svoj pomen. Nekateri otroci potrebujejo več spodbude in usmerjanja pri preživljanju počitniškega časa, spet drugi morda le spremljanje. Vsi pa potrebujejo stik s starši in prijatelji, prijetne izkušnje in sprostitev.«
Postavljanje pravil v času počitnic
Počitnice so čas, ko lahko običajna pravila nekoliko prilagodimo in povečamo občutek svobode. Jih lahko čez poletje naučimo samostojnosti, kako je z zaupanjem? »To ne pomeni, da v času počitnic v družini ni več pravil, saj je vedno pomembno z otroki vzpostaviti jasne dogovore, vendar pa si v
»Otroci se učijo na mnogo različnih načinov, predvsem skozi raziskovanje sveta okoli sebe. Zato možgani tudi med počitnicami ne počivajo. Vendar pa je ob koncu počitnic pomembno, da se pripravimo na novo obdobje v letu in drugačen tempo življenja. Doma se pogovorimo o tem, kako se bomo organizirali, pripravimo šolske potrebščine, uredimo prostor za šolsko delo itd. Postopoma vnašajmo več strukture v vsakdan, da bo prehod nekoliko lažji, na primer omejimo določene dejavnosti, zjutraj nastavimo budilko in podobno. Predvsem pa se z otroki pogovarjajmo o njihovih občutkih pred vrnitvijo v šolo. Pri tem ostanimo optimistično naravnani in poudarimo tiste pozitivne vidike, ki jih šola prinaša,« še zaključi dr. Andreja Grobelšek. 🔲
Jasmina Škarja
že šest let. »Ko sem ostala brez študentskega statusa in se še nisem zaposlila, sem se pridružila Udarnikom. Takrat mi je bilo delo z otroki tuje. Danes pa z veseljem delam tako z malčki kot z mladostniki. Ker pedagoškega znanja nimam, sledim občutku. Na Indikampu sem velik otrok – vživim se v vzdušje, v katerem uživam tako kot naši udeleženci, za katere skrbim, da se čim bolj zabavajo, čim več doživijo, a da se jim ne zgodi kaj hudega. Všeč mi je, da otrokom predajamo vrednote, ki pri vsakdanjem načinu življenja ne pridejo do izraza. Indijanci so imeli čudovit pogled na svet, običaje, nauke. Tako otroke učimo, da morajo biti do ljudi in narave prijazni, saj bodo dobili, kar bodo dali,« je pojasnila, zakaj ji sodelovanje na Indikampu pomeni toliko, da se vrača tudi sedaj, ko je že zaposlena. Indijančki so tudi letos dodobra spoznali okolico Škalskega jezera. Učili so se pozornega opazovanja živali in rastlin, prepoznavanja sledi v naravi, orientacije, ribolova, ježe, borilnih veščin, izdelovanja glasbil, obdelovanja gline – vsak dan, ki se je začel in končal s srečanjem plemena v središču tabora, je prinesel nove izkušnje ne le otrokom, temveč vsem udeležencem. Indikamp namreč povezuje člane širše lokalne skupnosti, ki delujejo na območju Škalskega jezera, pa tudi zanimive goste od drugod. Veliko pa da tudi mentorjem, večinoma brezposelnim prostovoljcem, ki pri delu z otroki dobijo nove izkušnje in reference. 🔲 Tina Felicijan Foto: Špela Debelak
Prva pametna podeželska učilnica v Sloveniji Ljubno – Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje je skupaj s partnerji – družbo KLS Ljubno, Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, tamkajšnjo lokalno skupnostjo ter Društvom NOVUS Velenje v okviru Las-a Zgornje Savinjske in Šaleške doline – na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prijavil projekt ureditve prve pametne podeželske učilnice v Sloveniji. Vrednost projekta je dobrih 173 tisoč evrov z DDV-jem, od tega bo zanj Evropski sklad za regionalni razvoj primaknil nekaj manj kot 124 tisoč evrov ali 80 % vrednosti upravičenih stroškov. Na Zavodu Savinja Ljubno so povedali, da so izdelali pameten, sodoben virtualni program za promocijo turizma in izobraževanja. Ta bo dopoldan omogočal, da se bo vsaj 80 oseb iz upravičenega področja (od tega 40 žensk in 40 učencev s posebnimi potrebami iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje) usposobilo za ambasadorje turizma in varovanja okolja v SAŠA regiji. Upravičenci bodo pridobili veščine, znanja in poklicne kompetence z omenjenega področja. V popoldanskem času in ob vikendih pa bo prostor namenjen turističnemu petzvezdičnemu doživetju. Kot še dodajajo, bodo z operacijo odgovorili na nekatere razvojne izzive. »Pametna učilnica bo v okolju dvignila stopnjo inovativnosti že v učno najbolj dojemljivih letih in s tem izboljšala podporno okolje za izobraževanje in razvoj.« Pametna učilnica naj bi najmanj 5 let pozitivno vplivala na izobraževanje mladih in razvoj turizma v SAŠA regiji. Prvo pametno podeželsko učilnico bodo uredili v dosedanji krajevni knjižnici v prostorih ljubenske osnovne šole. Letos naj bi jo opremili s sodobnimi učnimi programi, prihodnje leto pa se lotili izvedbe vsebine projekta v praksi. 🔲
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 9
Velenje, 10. julija – Program Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje je tudi letos raznolik in privlačen za občinstvo vseh generacij in okusov. Medtem ko je minuli petek pred kulturnim domom Slavko Ivančić vzbujal nostalgijo s popevkami, ki so zaznamovale širok časovni pas od prehoda iz skupne Jugoslavije v samostojno Slovenijo, je dan kasneje komorna zasedba vrhunskih klasičnih glasbenic popeljala na zvočni izlet v zgodovino francoske glasbe. Violinistka Inga Ulokina, ki je del svoje glasbene poti oblikovala tudi v Velenju, in mlada obetavna harfistka Leto Križanič Žorž sta namreč s sopranistko in operno solistko Marino Igritskaya in gostjo, pianistko in violinistkino mamo, domačinko Olgo Ulokino, pripravili klasični koncert posebej prefinjene in elegantne instrumentalne glasbe francoskih impresionistov – od Debussyjeve Mesečine preko skladatelja Saint Saena do francoskega šansona. S številnimi prepoznavnimi glasbenimi zgodbami in brezčasnimi melodijami iz bogate zakladnice resne in popularne glasbe so poslušalce kljub aktualnim omejitvam popeljale v Pariz, pospremili pa so jih tudi plesni gostje iz plesne šole Spin. Akademska violinistka ruskih korenin Inga Ulokina je glasbenica mednarodnega kova in de-
9
KULTURA
15. julija 2021
Glasbeno popotovanje v Francijo Soustvarjalka sobotnega glasbenega večera Inga Ulokina nosi Velenje v srcu Inga Ulokina: »Nimam občutka, da je klasična glasba namenjena ozko izbranemu krogu poslušalcev. V svetu je zelo popularna. Samo poglejte odziv na otvoritev ljubljanskega festivala s koncertom Orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga na Kongresnem trgu. Zdaj v Slovenijo vse pogosteje prihajajo tudi velika imena, ki so res toplo sprejeta. Klasična glasba je izjemno cenjena v azijatskih državah, tudi v Evropi jo poslušajo ljudje zelo različnih družbenih profilov, ne le glasbeno bolj izobraženi, saj je to del tradicije in kulture.
Sobotni glasbeni večer v Galeriji Velenje z naslovom Le ciel de Paris je postregel s programom, ki je poslušalce popeljal v deželo čutnosti. Foto: Ksenija Mikor
luje globalno, ima pa tudi tesno vez z našim lokalnim okoljem. »Velenje je zame mesto, ki ima poseben prostor tako na moji glasbeni poti kot v mojem srcu. Na velenjski glasbeni šoli namreč delata oba starša in tu sem se tudi sama izobraževala, preden sem odšla na študij v Köln. Mislim, da je Velenje mesto, ki vedno gleda v prihodnost in ima odprto srce, zato se z veseljem
vrača sem in zaigram za velenjsko občinstvo, ki predstavljeni program vedno dobro sprejme,« je povedala koncertna mojstrica Zagrebškega komornega orkestra in umetniška vodja Ljubljanskega godalnega ansambla, ki je magistrirala summa cum laude na Akademiji za glasbo v Zagrebu ter se izpopolnjevala na visoki šoli za glasbo v Kölnu in na zasebni univerzi Anton
Klasična glasba sicer zahteva malce več poglobljenega poslušanja, pa tudi stik, ki naj bi se zgodil v otroštvu. Tako sem tudi jaz, ko smo z družino še živeli v Sankt Peterburga, kjer je obisk klasičnih koncertov običaj, že kot deklica obiskovala klasične koncerte. To je kulturna dediščina naše civilizacije. Zato o klasični glasbi ni treba razmišljati kot o nečem, kar je daleč od ljudi. Nasprotno – to je bogastvo, ki je na dosegu roke in nas bogati.« Bruckner v Linzu. Na svoja leta v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje, o kateri ima visoko mnenje ima lepe spomine. »Velenjska glasbena šola zagotovo sodi v evropski vrh po svojih zmožnostih, izvrstnem kadru in vodstvu, ki gleda vedno naprej in zelo široko. Zato glasba tako v lokalnem prostoru kot tudi širše, zahvaljujoč tej glasbeni ustanovi, ki
goji ljubezen do glasbe, podpira in odpira vrata mnogim glasbenikom, nikoli ne bo zamrla,« je povedala, da se tudi sama s ponosom šteje med nekdanje učence, ki so šli v svet. Inga Ulokina je aktivna na več področjih glasbenega udejstvovanja. Nastopa v raznih sestavih, kot solistka pa je nastopila s številnimi avstrijskimi, hrvaškimi in slovenskimi orkestri.
Je tudi umetniška vodja ORIP – mednarodnega projekta Oskar Rieding, v okviru katerega poteka mednarodno tekmovanje. Svoje znanje pa kot pedagoginja na Glasbeni šoli Rogaška Slatina predaja mlajšim generacijam. »Blizu mi je Mozartova misel, da glasbenik ne sme biti le pedagog, ampak mora biti tudi izvajalec. Poleg svojega pedagoškega dela, ki sicer je osnova glasbenega delovanja mene in moje družine, delamo pri raznih glasbenih projektih, s katerimi se trudimo popestriti slovensko in širšo glasbeno sceno. Med njimi je mednarodno tekmovanje Oskar Rieding, ki je letos praznovalo peto obletnico. Sodelovala sta 102 mlada violinista iz 33 držav, kar nas opredeljuje kot največje mednarodno glasbeno tekmovanje na Slovenskem. Zaradi razmer je tekmovanje potekalo na daljavo, zdaj pa se vrstijo koncerti nagrajencev, med katerimi je tudi učenec velenjske glasbene šole, mladi violinist Žiga Osojnik, ki je na tekmovanju prejel bronasto plaketo,« je o svojem delu povedala glasbenica, tudi sama dobitnica nagrad mednarodnih in državnih tekmovanj ter prejemnica Rektorjeve nagrade Akademije za glasbo v Zagrebu. 🔲
Tina Felicijan
Pravljični dan na gradu Žovnek V objemu gradu Žovnek so se zbrali jamarski klubi iz Kamnika, Ljubnega ob Savinji, Topolšice in izobraževalnega jamarskega centra Vransko z gosti
Praznovanje na Grilovi domačiji Velenjski muzealci so v nedeljo na Grilovi domačiji v Lipju pri Velenju pripravili tradicionalno prireditev Poletje na Grilovi domačiji Vinska Gora, 4. julija – Muzej Velenje na Grilovi domačiji – v eko muzej preurejeni stari vničariji na nekdaj vinorodnem pobočju Lipja – v vseh letnih časih prireja srečanja društev, ki s soustvarjanjem vsebin pomagajo ohranjati kulturno dediščino in jo predstavljati vsem generacijam. Nedeljsko popoldne na Grilovi domačiji je vedno tematsko obarvano. Tokrat so člani številnih društev, ki delujejo na domačiji in jo pomagajo oživljati, ustvarjali na temo priprave domačije na praznovanje, k organizaciji pa je veliko pripomogla tudi Turistična zveza Velenje. »Članici TD Šentilj sta pokazali, kako so nekoč počistili hiše, članice društva Revivas iz Škal pa so zgradbo Grilove domačije tudi okrasile z rožami iz krep papirja. Člani Društva zeliščarjev Velenje so obiskovalcem predstavili zeliščni vrt Grilove domačije, pravilno uporabo zelišč in poskrbeli za odlično enolončnico. Marija Kuzman iz Univerze za III. življenjsko obdobje, ki skrbi za zelenjavni vrt domačije, je udeležence razveselila z recitacijo svojih
pesmi. Predsednica TD Vinska Gora Ana Žerdoner je pripovedovala o tem, kako so na domačijah ob praznikih uporabljali »šnops«, predsednica TD Šalek Breda Kolar pa je vsem zbranim približala peko kruha z drožmi. Ker so bili na praznovanjih z domačo govejo juho vedno nepogrešljivi domači »nudeljci«, smo skrivnosti dobrih rezancev odkrivali s članico TD Šmartno ob Paki. Zanimivo znanje o čebelah v tej slabi sezoni je obiskovalcem zaupal predstavnik Čebelarskega društva Fran Mlinšek Velenje, o pomenu biodinamike pa je spregovorila predstavnica Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Štajerska. V prijetnem okolju eko muzeja so obiskovalci prisluhnili tudi kitaristu Gorazdu Planku in pevki Anji, manjkala pa ni niti frajtonarica, ki si jo iz rok v roke podajali tudi obiskovalci prireditve. Marsikoga je vzdušje spodbudilo tudi k plesu. Veselo vzdušje je pospremilo tudi petje gostov iz društva zeliščarjev v Olimju, ki so se prireditve udeležili kot obiskovalci, saj so bili na Grilovi domačiji na strokovni ekskurziji, prilo-
žnost pa so izkoristili za predstavitev svoje dejavnosti,« je prikaz priprav na praznovanje nekoč povzela sodelavka Muzeja Velenje Ona Čepaityte Gams. V Muzeju Velenje so zelo veseli, da je prireditev odlično uspela, zahvaljujejo se vsem za obisk, predvsem pa Turistični zvezi Velenje za odlično sodelovanje pri organizaciji dogodka in članom vseh sodelujočih društev za vso pozitivno energijo in trud pri pripravi dogodka. Vsi skupaj se že zdaj veselimo prihodnjih aktivnosti in dogodkov na Grilovi domačiji, to poletje pa ste vabljeni, da si jo vsako soboto, med 10. in 17. uro brezplačno ogledate. 🔲
tf, foto: Tanja Verboten
V muzeju so veseli, da so lahko po dolgem času povabili na Grilovo domačiji. Zabeležili so več kot 130 udeležencev. To poletje bo Grilova domačija odprta vsako soboto med 10. in 17. uro. Vabljeni na brezplačen ogled.
Braslovče, 3. julija – Na vročo poletno soboto so jamarji povabili prijatelje na grad Žovnek, kjer so proslavili izid pravljice o pastirici Bibi izpod peresa Alenke Jelen in izpod čopiča Klemena Volovška. Na družabni prireditvi so pravljico slavnostno ponesli med ljudi, dogodek pa združili s promocijo mednarodnega leta jam in krasa in 45-letnice Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica. Mihael Koprivnikar, ki je je povezoval program, je najprej poklical na oder dva imenitna gosta: Aleksandra Reberška, poslanca državnega zbora, in Natašo Juhart, podžupanjo Občine Vransko. »Aleksander nas je med lepim nagovorom tudi pozval, da ga pospremimo v jamo Veternico, da z nami doživi pravi jamarski čar podzemlja. Nataša je z nami že bila v Veternici, povedala je, da goji lepe spomine na dogodivščino, ki smo jo doživeli v podzemnem svetu občine Vransko. Nato nas je s pozdravom razveselil tudi domačin Franci Kralj, zgodovinar in glavna gonilna sila obnove gradu Žovnek. Proslavo so s svojim zvenečim glasom glasbeno popestrila dekleta kvarteta Štiglic. V uvodnem delu smo slišali jamarsko himno, nato pa še dve pesmi. Jože Zotler pa nas je z branjem odlomka pravljice ponesel v tisti pravljični svet, ki ga bomo doživeli
skupaj s pastirico Bibo. Franci Horvat, ki je med nami, jamarji, že zelo domač, je trenutke na dogodku ujel v fotografski objektiv. Z nami je bilo tudi kar nekaj novinarjev, ki se jim zahvaljujemo, da bodo naše sporočilo ponesli med ljudi. Hvala vsem, ki so pri projektu sodelovali. Hvala Občini Šoštanj, Občini Vransko, Občini Ljubno ob Savinji, Jamarski zvezi
Slovenije in vsem ostalim sponzorjem, ki so finančno podprli izdajo pravljice o pastirici Bibi. Tako za nami ostaja sled in ne živimo v prazen nič,« so zapisali člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica. 🔲
tf, foto: Franci Horvatf
vsak dan
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 10
10
KULTURA
15. julija 2021
Če bi volk zapustil pravljice … Premiera Lutkovnega gledališča Velenje, načrtovana za lanski december in onemogočena zaradi epidemije, se je končno zgodila in občinstvu Lutkovnega gledališča Velenje prinesla nekaj novega Tina Felicijan
Velenje, 8. julija – Mnogi kulturno-umetniški kolektivi so se stežka spopadli z novimi razmerami za ustvarjanje. To pa ne velja za Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Ves čas epidemije so namreč ustvarjali na daljavo, kar še zdaleč ni bilo enostavno, je pa bilo tudi zabavno, pravi umetniška vodja Alice Čop. V predstavah namreč veliko pojejo in plešejo, na spletnih konferencah pa zvok in slika nista vedno usklajena, zato jih je »kanon« igralcev na malih ekranih velikokrat nasmejal do solz, pojasnjuje. »Ta izkušnja je okrepila našega timskega duha. Če smo zmogli to, zmoremo vse,« gleda na okoliščine s svetle plati in je zadovoljna, da je nova predstava nastala kljub vsem omejitvam. Predstave velenjskega lutkovnega gledališča so zadnja leta vse bolj eksperimentalne. Lutkovna igra se prepleta z dramsko in plesom, govorna interpretacija s pevsko, zgodbe bogati avtorska glasba, ustvarjalci pa raziskujejo razne scenografske elemente, lutke in druge rekvizite. Tudi pri ustvarjanju najnovejše predstave Hop z volkom v pravljico so si
zastavili nove izzive. »Naše predstave so zelo raznolike. Ko so se začele nove razmere, pa smo se odločili, da poleg klasičnega lutkovnega gledališča raziščemo še kaj novega. Začeli smo ustvarjati še bolj eksperimentalne predstave. K sodelovanju sem povabila
vek) in marionetts (marionete). Igralci si telo lutke obesijo pod vrat, da njihova glava nadomešča glavo lutke, njeno telo pa upravljajo z rokami. Nastane velika disproporcija med veliko glavo in majhnim telesom, ki ga igralci animirajo na trdi ravni podlagi.
številnih (ljudskih) pravljicah – postavila v vlogo protagonista. Zgodba se dogaja v knjigi pravljic, ki se imenuje Hop z volkom v pravljico. »Naši liki živijo v knjigi pravljic Trije prašički, Rdeča kapica in Volk in sedem kozličkov. Kadar starši otrokom berejo pravljice, poprimejo za delo in nastopajo v zgodbi. Če več otrok želi slišati različne zgodbe iz iste knjige, pa nastane kaos. Naš volk je dobra duša in skrbi, da so vsi ti liki, ki ga vrtijo okrog mezinca, pravočasno na pravem mestu. Ker mu prekipi, se odloči, da bo zapustil knjigo Hop z volkom v pravljico in šel v svet drugih pravljic. Kaj doživi, pa ne izdam – pridite pogledat predstavo,« je sklenila. 🔲
plesno koreografinjo Lucijo Boruta, saj sem želela, da bi igralci napredovali še gibalno, plesno. Že zadnja predstava O majhni Anici, ki smo jo premierno uprizorili lani poleti, je bila zelo gibalna, uporabili pa smo čisto drugačno scenografijo, kot smo navajeni, in le eno lutko ter veliko rekvizitov. V novi predstavi Hop z volkom v pravljico pa prvič uporabljamo lutke, imenovane humanetts – iz human (člo-
S temi lutkami v predstavi igrata Tajda Podvratnik in Noemi Čop, Borut Ring, ki se veliko giba po odru, pa nosi obrazno masko in igra s svojim telesom. Ustvarili smo zanimiv kontrast,« je režiserka in scenaristka Alice Čop opisala raziskovanje novih pristopov k lutkovni igri. Tudi tokrat je za uprizoritev ustvarila avtorsko dramsko besedilo, v katerem je volka – praviloma negativen lik, prisoten v
vojno in še po njej. Izpostavljena sta dva častna občana iz tistega obdobja, predvsem je zanimiva zgodba družine Rajšter, skozi zapise Zalke Rajšter, potomke uspešnega gospodarja in vizionarja. Z od tal do stropa segajočih samolepilnih tapet je mogoče videti podobe Šoštanja in ljudi, način oblačenja in sejemske dogodke iz obdobja, ko je Šoštanj iz trga postal mesto. Za osnovo služijo fotografije, ki jih je Občina Šoštanj pridobi-
la iz fototeke Muzeja Velenje in od zasebnih lastnikov Zvoneta Antona Čebula in Vlada Kojca. Avtorica idejne zasnove je Alenka Verbič, oblikoval pa je Marko Marinšek, ki je s svojim pristopom prispeval potrebno sporočilnost. Razstavo je odprl šoštanjski župan Darko Menih, ki je med drugim povedal: »Kar nekaj nas je, ki se, nekateri celo po osebnih doživetjih, večina pa po pripovedovanju staršev in starih staršev še spominjamo Šoštanja, kakršen je bil nekdaj,
Foto: Ksenija Mikor
Premieri lutkovne predstave Hop z volkom v pravljico že to soboto, 17. julija, sledi še ena svežina na repertoarju Lutkovnega gledališča Velenje: lutkovno-igrana predstava Repa Velikanka. Premierno jo bodo uprizorili ob 10. uri na odru parka Vista.
Mesto znanih in naprednih ljudi Šoštanj, 6. julij – Razstava Drobci Šoštanjske preteklosti, sodi v sklop praznovanj 110. obletnice podelitve mestnih pravic Šoštanju. Postavljena je v Mestno galerijo Šoštanj, Občina Šoštanj pa se je z njo želela pokloniti Šoštanjčankam in Šoštanjčanom ter vidnim osebnostim, ki so na prelomu stoletja s svojimi dejanji in aktivnostjo ustvarjali utrip življenja v Šoštanju. Nekaj zanimivosti o vsebini je na odprtju prispeval dr. Miran Aplinc, ki je osvetlil meščanski utrip Šoštanja pred 1. svetovno
v času pred drugo svetovno vojno. Mesto znanih in uspešnih tovarnarjev, naprednih kmetov, živahno sejemsko središče. Mesto z bogatim kulturnim dogajanjem in družabnim življenjem. Mesto, ki je skupaj z bližnjo Topolšico privabljalo številne turiste.« Na koncu je povabil k obisku in ogledu razstave, ki bo na ogled do začetka septembra. 🔲
Milojka B. Komprej
Taborniška poletja Ona Gams Čepaitytė
Pa sta šli letos dve od treh punc v Ribno. Prvič. Dolga leta sem navijala za taborniška poletja, očitno pa je moral napočiti pravi čas za to. Tudi sama sem postala skavtinja (pri nas so namreč obstajali in še vedno obstajajo samo skavti) precej pozno – šele pri štirinajstih, a je to bila zagotovo ena boljših odločitev v mojih mladostnih letih. Skavte je takrat odkrila mlajša sestra, pridružili smo se jim pa vsi trije, torej še mlajši brat. Tako so tudi starši imeli rešenih nekaj poletnih tednov, saj smo na glavne poletne tabore seveda hodili vsi skupaj. Te dni, ko še vedno poslušam navdušene vtise iz Ribnega, se spominjam mojih, ki so bili prav tako zmeraj točno takšni. Neprimerljivi z ničimer drugim. Kot da so te dvignili iz enega povprečnega vsakdana in v svojem mehurčku držali v nedogled. Posebej letos, po vsem tem za marsikoga precej težkem letu, po vseh neštetih urah, preživetih pri računalnikih in na mobilnih telefonih skupaj z »najboljšima prijateljema« MS Teamsom in Zoomom, po številnih stiskah in omejitvah je deset dni v čisti naravi brez ekranov in v dobri družbi najboljše, kar se ti lahko zgodi. Da se otroci regenerirajo, se nadružijo, nadihajo svežega zraka, počnejo to, česar doma verjetno ne bodo, se popolnoma odklopijo in s to prevetreno glavo in duhom gledajo naprej, novim doživetjem in izzivom naproti. To bi letos skoraj moral biti obvezen program za vse naše šolarje, študente, morda pa kar za nas vse. En popoln odklop v naravi z le osnovnimi pogoji za preživetje. Skavtstvo oz. taborništvo te zagotovo zaznamuje. Četudi to zgodbo morda aktivno zaključiš s koncem osnovne ali srednje šole. Še danes imam shranjeno svojo rutico, saj, kot pravijo, če si enkrat skavt, si za vedno skavt - ali pa tabornik. Se spomnim, ko sem se selila, imela sem jo shranjeno posebej, večkrat prelagala sem in tja, a zmeraj je imela posebno mesto. Resnično upam, da bom še kdaj imela priložnost, da si jo spet zavežem. Sicer je moja rutica še tista iz zgodnjih devetdesetih, ko nismo imeli skoraj ničesar, kar naprej smo improvizirali in kombinirali, rutice so bile v različnih odtenkih, saj so bile še popolnoma »home made« – tako kot tudi kroji, pogosto izposojeni kar od vojakov. Bila so prva leta po osamosvojitvi, ko se je iz entuziazma dalo marsikaj pričarati skoraj iz nič, ko si bil zadovoljen z majhnim in se veselil vsakega podviga. Takrat smo z zavistjo gledali skavte iz Poljske, ki so bili od nogavic do klobukov opremljeni v profi uniforme, ki so jih s ponosom nosili še na rojstnodnevnih praznovanjih. Kakšna pripadnost! To, da si del ene skupnosti, in lahko najdeš »svoje« po celem svetu je res nekaj posebnega. Se spomnim, ravno to me je na začetku tako navdušilo – da kjerkoli po svetu lahko srečaš kolege skavte in sta že v startu kolega, saj … sta skavta. Odgovornost, samostojnost, neobčutljivost na malenkosti, vzdržljivost, volja in vztrajnost, iznajdljivost in kreativnost, delavnost, pripadnost, duhovitost, pripravljenost pomagati in sočutnost do drugega … seznam vrednot in veščin, ki jih skavtstvo in taborništvo vzgajata in spodbujata, je dolg. Vsak si odnese nekaj svojega, a vsi, ki poznamo koga iz njihovih vrst, lahko potrdimo, da nekaj od tega zagotovo drži. Eni pridobijo prijatelje za vse življenje, drugi najdejo celo svoje zakonske partnerje, skoraj vsi pa veščine, ki jim koristijo v službi, karieri in vsakdanjem življenju. Nekateri morda spomine na prigode na taborjenjih zaradi poplavljenih šotorov, kakšno večjo ureznino ob ukvarjanju z gozdnim materialom, vozel prijateljstva na rutici, ki mu ga je namenila kakšna sorodna duša ali prepevanje in druženje ob tabornem ognju dolgo v noč. Taborniška poletja so zakon. 🔲
Monokomedija o di(v)jakih in (m)učiteljih
Vabijo tudi na Grilovo in Kavčnikovo domačijo
Nova vodja muzeja
Kdo ne pozna profesorja Uroša Kuzmana, ki že nekaj let nadvse uspešno razveseljuje slovensko občinstvo? Tokrat se bo na Visti v organizaciji Festivala Velenje predstavil z monokomedijo o di(v)jakih in (m) učiteljih. Slovenski pedagogi so se leto dni ubadali z vprašanjem, kako predavati preko spleta. Med njimi je bil tudi profesor Kuzman mlajši, ki
Velenje - Muzej Velenje v mesecu juliju in avgustu obiskovalcem ponuja še več možnosti, da poletne dni preživijo v njihovi družbi. Tako so v tem času vrata muzeja na Velenjskem gradu odprta tudi ob ponedeljkih, in sicer med 10. in 18. uro. Ob koncih tedna pa vabijo na ogled dveh enot, ki sta drugače za obiskovalce odprti samo ob predhodni najavi. Obiskovalci lahko Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju obiščejo ob sobotah med 10. in 17. uro, Kavčnikovo domačijo v Zavodnju pri Šoštanju pa ob nedeljah prav tako med 10. in 🔲 17. uro. Obisk je za posameznike brezplačen.
Velenje - Muzej Velenje ima od 1. julija dalje novo vodjo. Vodenje ustanove je prevzela Tanja Verboten, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, ki je bila doslej v Muzeju Velenje zaposlena kot višja kustosinja za strokovno področje etnologije.
si je zadal še dodaten izziv: pri podajanju snovi (in svojih spominov) vas bo skušal tudi razvedriti. Za vnovično prisotnost na odru bo seveda zadostil PCT pogojem, kar mu za predavanja po spletu ni bilo potrebno. In bodite brez skrbi, edina nalezljiva bolezen, ki jo lahko prinese do vas, je smeh. Pridružite se mu v osveženi in podaljšani učni uri,
ki bo ponudila vpogled v trenutni šolski vsakdan, predvsem pa veliko nostalgije in spominov, kako lepo je v resnici bilo takrat, ko so bila šolska vrata še na široko odprta. Izjemno poletno razvedrilo se bo na Visti začelo to nedeljo, 18. julija, ob 19.30. Predstava, ki je brezplačna, traja 90 minut in nima odmora. 🔲 Prežene jo lahko le dež.
🔲
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 11
11
107,8 MHz
15. julija 2021
Radijski in časopisni MOZAIK
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Ekipa »Naj kopališče« je bila na velenjski plaži Kot smo že poročali, je Radio Velenje del poletnega projekta, s katerim iščemo najboljša slovenska kopališča. V projektu sodeluje seveda tudi Velenjska plaža, ki jo je ekipa obiskala zadnjo soboto, ko je bil tam prekrasen dan, obisk pa izjemno velik, zato ni čudno, da je voditeljica vse skupaj poimenovala kot pravi raj. Seveda je oddaja, ki jo pripravlja nacionalni radio v sodelovanju z lokalnimi, tudi odlična priložnost za promocijo. To je Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem, dobro izkoristila. Povedala je, da bodo na Velenjski plaži, ki je v tej akciji zmagala že trikrat, storili vse, da tega laskavega naslova ne izgubijo. Sicer pa Mestna občina Velenje izdatno vlaga vanjo, vsako leto ji namenijo okoli 200 tisočakov, ki jih
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. 7ŠRIT – Rabim te 2. CHALLE SALLE – Brez skrbi 3. NEŽA PANČUR – Honolulu Začetki skupine 7šrit, kar v prevodu iz avstrijskega narečja pomeni 7 korakov, segajo v leto 2004. Od takrat skupina pretežno preigrava priredbe drugih izvajalcev, lani pa so se člani odločili, da je čas, da naredijo tudi kaj svojega. Najprej so predstavili skladbo Tvoji promili, ki ji zdaj sledi še poletna Rabim te. Videospot zanjo so posneli v vasici Šmartno v Goriških brdih in kraški vasici Štanjel.
namenijo obratovalnim stroškom in nadgradnjam. Letos so tako uredili v jezeru manjši bazen za otroke, kupili plovilo za invalide, znova pa so namestili tudi tako zelo priljubljena vodna igrala, ki jih je od 18. junija, ko so kopališče uradno odprli, obiskalo že več kot 8.000 otrok. Seveda so ponosni na tudi na čudovit prireditveni prostor – Visto z razgledom,
okrog katere se prav tako kar naprej nekaj dogaja. Veliko je tudi sprehajalcev, ki se radi povzpnejo na razgledno ploščad, kjer lahko z višine občudujejo okolico in seveda tudi Velenjsko plažo. Kot sestavni del projekta seveda tudi mi navijamo za Velenjsko plažo. Glasujte zanjo na naj.kopališčee.si 🔲
mz
GLASBENE novice
Na Melodijah morja in sonca slavila Tatjana Mihelj Velika zmagovalka 40. izvedbe festivala Melodije morja in sonca je postala Tatjana Mihelj s skladbo Ples v dežju. Pevka je sicer prejela enako število glasov kot Eva Boto za skladbo Kdo ti bo dušo dal, a je za zmago pretehtalo višje število točk, ki jih je
pisal Domen, besedilo pa Steffanio, nekdanji član skupine Game over. Gre za njun tretji duet, videospot zanj pa sta posnela pod režijsko taktirko Janija Pavca. Za lokacijo snemanja novega videospota je ekipa izbrala vodni park blizu Benetk, ki spominja na Karibe.
Razbita bas kitara muzejski eksponat Tatjani Mihelj dodelila strokovna žirija. Ples v dežju je pobral tudi nagrade strokovne žirije, in sicer je Tatjana Mihelj prejela nagrado za najboljšo izvedbo, Žiga Pirnat, Andraž Gliha in Željko Mladenović so si razdelili nagrado za najboljšo glasbo, Pirnat pa je prejel še nagrado za najboljše besedilo. Nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega avtorja oziroma izvajalca je prejela Saša Lešnjek za skladbo Kaj bi svet brez upanja.
Špela Grošelj in Domen Kumer spet sodelovala Špela Grošelj in Domen Kumer sta pred leti izdala pesem Čez leto ali dve, lani pa sta postregla z uspešnico Vino in kitara. Vmes sta skupaj z Il Divjimi izdala tudi božično pesem Za božič tebe si želim, zdaj pa predstavljata singl Mleko in med, za katerega sta znova združila svoja glasova. Glasbo je na-
Londonski muzej bo v tem mesecu razstavil bas kitaro Fender, ki jo je v jezi na odru razbil član skupine The Clash Paul Simonon. Kitaro so na odru nazadnje uporabili 20. septembra 1979 v dvorani Palladium v New Yorku. Razočaran zaradi togega občinstva jo je Simonon dvignil v zrak in z njo udaril ob tla. Dogodek bi verjetno odšel v pozabo, če ga ne bi zabeležila fotografinja Pennie Smith. Nastalo fotografijo je Strummer izbral za naslovnico albuma London Calling iz leta 1979, enega najvplivnejših albumov vseh časov. Revija Q jo je kasneje imenovala za najboljšo
rock'n'roll fotografijo vseh časov. Kitara bo v mestnem muzeju del pripovedi o Londonu od 50. let prejšnjega stoletja do danes.
Hladno pivo, Pankrti in Elvis Jackson uvajajo Restart Tour Prišel je čas za restart. Takšno je sporočilo organizatorja Restart Toura TEMMA-X, ki s projektom sporoča, da je čas za druženje na dogodkih v živo. Restart Tour predstavlja glasbeno turnejo z 58 koncerti po desetih slovenskih mestih, v družbi z zvenečimi slovenskimi glasbeniki in predstavniki ex-yu glasbene scene. Turnejo bo 16. julija na platoju pred Halo Tivoli v Ljubljani uvedel koncert zasedb Hladno pivo, Elvis Jackson in Pankrti. Ti se bodo zbrali posebej za to priložnost. Turneja se bo poleti odvijala v desetih slovenskih mestih – Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju in v Lendavi. Na njih bodo nastopili izvajalci Jan Plestenjak, Gibonni, Nina Pušlar, Umek, Mi2, Parni Valjak, Senidah, Saša Avsenik, Dan D, Tony Cetinski in Vlado Kreslin.
Queeni še vedno eni največjih glasbenih zaslužkarjev Britanska rock skupina Queen, ki je zadnji studijski album izdala leta 1995, štiri leta po smrti legendarnega frontmana Freddieja Mercuryja, je po pisanju glasbene revije Classic Rock še vedno eden največjih glasbenih zaslužkarjev. To dokazuje tudi podatek, da je v enem samem letu – med septembroma 2019
LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ANSAMBEL MLADI KORENJAKI - Hladna kot špricer 2 ANSAMBEL PREBRISANI MUZIKANTI - Najlepša na svetu 3 ANSAMBEL GLAS - Srečno mlada Slovenija 4 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Lepa soseda 5 ANSAMBEL POSLUH - Kje boš spala nocoj 6 ANSAMBEL FEHTARJI - Sladoled 7 ANSAMBEL ŠPADNI FANTJE - Ne pozabi 8 ANSAMBEL VZROK - Ukradel te bom 9 ANSAMBEL NAGLAS - Slovenija je domovina tvoja 10 S.O.S. KVINTET - Nisem, nisem
www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO INES ERBUS
in 2020 – zaslužila 42 milijonov funtov. Po podatkih Mednarodne zveze fonografske industrije se je skupina leta 2018 in 2019 uvrstila med deset najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev. Na platformi Spotify ima skupina 37 milijonov poslušalcev, njihov album Greatest Hits pa se je prvič po letu 1981 znova zavihtel na sam vrh britanske lestvice.
Ines Erbus po zadnji uspešnici Kad ti dotaknem usne predstavlja novi singel Naj. V skladbi poletnih ritmov vsem predstavnicam ženskega spola sporoča, da so najboljše točno takšne, kakršne so. Avtor glasbe in besedila je David Amaro.
EVA BOTO Eva Boto je s skladbo Kdo ti bo dušo dal na letošnjem MMS-u osvojila največ glasov publike in radijskih postaj, a je za zmago dobila premalo točk strokovne žirije. Kljub temu verjame, da bo s skladbo, za katero je besedilo napisal Jan Plestenjak, osvojila srca številnih poslušalcev.
SAŠA LEŠNJEK Saša Lešnjek, dobitnica nagrade Danila Kocjančiča za najperspektivnejšo mlado izvajalko/avtorico na pravkar minulih Melodijah morja in sonca 2021 pred-
stavlja novo skladbo Kaj bi svet brez upanja. Z njo se predstavlja tudi kot avtorica besedila. Še to jesen naj bi predvidoma predstavila tudi prvi samostojni album.
SPLIT 2021 Minuli vikend se je v Splitu odvil tamkajšnji legendarni glasbeni festival. Nagrado občinstva so domov odnesli nesporni zmagovalci CAMBI & TBF s pesmijo Bambina mia, Neno Belan je slavil z nagrado strokovne žirije, ToMa pa je prejel nagrado za najboljšega novinca.
UP N' DOWNS Domači rock bend UP N' DOWNS, ali pa tudi kar U.N.D., je pred dnevi izdal novi single Mala dežela. Posnet je bil sicer lani med prvo karanteno, ima pa že precej dolgo zgodovino, ki sega v sam začetek bendove ustvarjalne poti.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 12
12
VRTILJAK
15. julija 2021
frkanje » Levo & desno «
Referendum Ljudje, še posebej mladi, so na referendumu povedali, kaj je zanje prioriteta. Upajmo, da so politiki to razumeli.
⏬
Rudarji bolj odločni
Sta sicer najstarejša v Cirkovcah, a tudi najbolj »zvesta« vsem dogodkom, ki se v kraju dogajajo, še posebej vesela pa sta, če ju povabijo kam na izlet, tudi na zadnjem, ki ga je organizirala borčevska organizacija, sta seveda bila, obujala pa sta spomin na partizansko bolnišnico, ki je delovala na območju Cirkovc. »Veš Milka (štiriindevetdesetletna Ljudmila Brilej),« je dejal enaindevetdesetletni Henrik Sadek,« zdaj se mi bo res uresničila dolgoletna želja. Končno bomo postavili muzej partizanske bolnišnice tudi v Cirkovcah. Seveda moraš priti na otvoritev! Pa vodo za vsak slučaj vzemi s sabo!«
Mnenje rudarjev se slabo sliši v Ljubljani. Zato so se odločili, da pridejo bliže. Najprej le z novinarsko konferenco. Lahko pa tudi drugače.
Kaj je pokazala matura?
⏫
Ob otvoritvenem koncertu Vista parka z razgledom so se med dežjem nekateri gostje stisnili pod oder, drugi ob jurčka, kjer so točili gratis napitke dobrodošlice. In naključno srečanje dveh prijateljev, farmacevtke Maje (Kralj) Koprivc in donedavnega dirigenta Pihalne godbe PV glasbenika Matjaža Emeršiča je bilo poskočno, kot pevk in pevcev slavne svetovno popularne skupine Perpetuum Jazzile. Je Maja snemala Matjaža ali koncert v dežju, Čveku ni uspelo ujeti.
⏫
Franc Kačičnik – Anti (prvi z leve) in Janez Dvornik (Jaka) iz Šmartnega ob Paki sta upokojenca, ki praviloma vedno najdeta teme za pogovor. Čvek ugotavlja, da sta jo tudi tokrat. Glede na lokacijo sta katero rekla o življenju nasploh. Anti Jaku: »Jel, Jaka, ne pravijo zaman, da je življenje borba. Ko sva bila v službi, sva si prizadevala za ene, sedaj si prizadevava za druge pravice.« Po odzivu sogovornika sodeč ta s tem soglaša.
Ker je letošnja generacija maturantov maturo opravila prav tako uspešno, kot vse generacije pred njo, je postavila ogledalo šolskemu sistemu.
Po svoji vesti Državni svet je izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih. Mogoče so spomnili nekatere, kako se glasuje po svoji vesti.
Elektronske izkaznice Dobili bomo elektronske osebne izkaznice in priložnost za nove pisce teorij zarote.
Menjava ministra? Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo odstop okoljskega ministra Vizjaka. Nepotrebno! Predsednik takšnih morebitnih kuvert itak ne odpira.
ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI
Na španski obali odkopali popolnoma ohranjene rimske terme Izpod peska na plaži na jugu Španije so arheologi iz Univerze v Cádizu odkopali ostanke kopališča iz časov rimskega imperija. Terme so se tako dobro ohranile zato, ker jih je zasul droben pesek in jih tako dva tisoč let varoval pred zobom časa. Zidovi antičnih term, ki so jih odkrili na plaži Ca os de Meca v kraju Barbate v španski provinci Andaluzija, so visoki slabe štiri metre. Arheološka ekipa je doslej odkopala samo dva prostora, levji delež term, ki se po prvih ocenah raztezajo na približno hektarju zemljišča, pa je za zdaj še nedotaknjen. Uporabo kopališča so opustili v pozni antiki, potem pa ga je postopoma popolnoma zasul pesek.
Ostanki rdečih, belih in črnih štukatur ter marmorja nakazujejo, da so bile terme najverjetneje razkošno okrašene. Rimske ruševine na ozemlju današnje Španije so ob najdbi praviloma ohranjene veliko slabše kot najnovejše odkritje: zasluge za to grejo najverjetneje peščeni sipini, ki je ruševine zavarovala, ni pa jih razkrajala.
Odkritja na rtu Trafalgar
Poleg teh starorimskih artefaktov so v ločeni arheološki odpravi na rtu Trafalgar odkopali še sedem "bazenov", v katerih so
Rimljani preparirali oz. konzervirali hrano; globoki so med meter in pol pa do skoraj dva metra. V dveh odkopanih bazenih so "odkrili ostanke antičnih pripravkov iz sadja", razkriva poročilo Univerze v Cádizu (UCA). Poleg tega so na isti lokaciji odkopali še prazgodovinsko grobnico. Najdišče je staro vsaj štiri tisoč let, ocenjujejo arheologi, v grobnici pa so ostanki sedmih posameznikov. "To je čudovito," je komentirala andaluzijska ministrica za kulturo Patricia del Pozo; izkopavanja so po njenih besedah pokazala, da je bila južna regija od nekdaj "neverjetno privlačna lokacija za vse vrste civilizacij, kar nam daje tako bogato zgodovino". Lani so, denimo, mestne oblasti med inšpekcijo ribarnice v mestecu Alicante naletele na ogromno zbirko amfor. V pregled so jih poslali strokovnjakom na ministrstvu za kulturo, ki so ocenili, da gre za artefakte iz časa rimskega imperija, najverjetneje iz 1. stoletja.
Prazgodovinsko prelivanje krvi Znanstveniki so odkriti ostanke brutalnega spopada, ki se je zgodil pred 13.400 leti. Našli so ostanke skeletov 61 moških, žensk in otrok, od katerih ima 41 od njih vsaj eno rano, večinoma od sulice ali puščice. Med plemenskimi skupinami, ki so naselile vzhodni breg reke Nil v severnem Sudanu pred približno 13.400 leti, tudi v tistih časih ni vedno vladal mir, kar razkrivajo ranjena telesa, pokopana na pokopališču na enem najstarejših najdišč na svetu. Analiza ostankov s pokopališča Jebel Sahabe,
izkopanih v šestdesetih letih, je v zadnjem času omogočila nov vpogled v to prazgodovinsko prelivanje krvi, vključno z dokazi, da je prišlo do več nasilnih spopadov, ne pa do enega smrtonosnega obračuna, kot so verjeli
prej. Na nekaterih okostjih so našli zaceljene rane, kar kaže na to, da je oseba preživela boj. 16 jih je imelo zaceljene in nezaceljene rane, zato se domneva, da so v enem boju preživeli, v drugem pa so jih ubili. Nasilje je enako prizadelo moške in
ženske, ranjeni pa so bili tudi štiriletniki, je dejala paleoantropologinja Isabelle Crevecoeur iz Francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave na Univerzi v Bordeauxu, vodilna avtorica študije, objavljene
v reviji Scientific Reports. "Zdi se, da je bila ena glavnih smrtonosnih lastnosti rezanje in povzročanje izgube krvi," je dejala Crevecoeurjeva. Čeprav lahko kopja in puščice streljamo od daleč, obstajajo tudi dokazi o tesnem boju s številnimi prime-
ri zlomov, udarcev v podlaket in zlomljenih kosti roke. Lovci zbiralci so takrat živeli v dolini Nila, še pred razvojem kmetijstva. Lovili so sesalce, kot so antilope, ribe in nabirali rastline in korenine. Njihove skupine so bile majhne, verjetno do sto ljudi. Čeprav ni znano, zakaj so se borili, so se boji odvijali v času podnebnih sprememb in prehoda iz sušnega v bolj vlažno obdobje, skupaj z vrsto večjih poplav, ki so morda povzročile konkurenco med klani za vire in ozemlje.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 13
Generalna skupščina se je leta 1987 odločila, da bo 26. junij postal mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Slogan letošnjega dneva se glasi »Seznani se z dejstvi – rešuj življenja!«, s čimer želi OZN opozoriti, kako pomembno je poznavanje točnih podatkov in resničnih dejstev o razširjenosti uporabe drog, o tveganjih, povezanih z uporabo drog, o kvalitetni preventivi, ki temelji na znanstvenih dokazih, o zdravljenju in obravnavi uporabnikov drog. NIJZ redno spremlja področje prepovedanih drog, saj vsako leto zbira vrsto različnih podatkov in informacij, ki jih objavi v Nacionalnem poročilu o stanju na področju drog.
Število smrti in zastrupitev zaradi prepovedanih drog narašča
Anja Strmšek, dr. med. iz Območne enote Celje NIJZ, je izpostavila, da so v ta namen na njihovi območni enoti izdali informativno e-gradivo z naslovom Alkohol, tobak, konoplja in druge droge med mladimi – informacije in napotki za starše, v katerem so zbrali ključne informacije o alkoholu, elektronskih cigaretah, vodnih pipah, novih in brezdimnih tobačnih izdelkih, konoplji ter drugih prepovedanih drogah, s poudarkom na dizajnerskih drogah oziroma novih psihoaktivnih snoveh. Kot kažejo podatki zadnjega poročila, število zastrupitev in smrti, povezanih s prepovedanimi drogami, v splošnem narašča. Ali je problem zlorabe drog in zdravil v našem lokalnem okolju pogost? »Zadnja leta beležimo stalen porast števila umrlih zaradi prepovedanih drog, predvsem gre za moške uporabnike drog. Prav tako narašča število zastrupitev s prepovedanimi drogami. Najpogosteje se uporabniki prepovedanih drog zastrupijo s konopljo, heroin in kokain pa sta drogi, s katerima je povezanih
Poletna prehrana je drugačna, prilagojena letnemu času. Je lahka, sveža in zdrava, saj nam teknejo lažje jedi. Zato v najrazličnejših oblikah pripravljamo sadje in zelenjavo. Težko si namreč predstavljamo, da bi poleti pripravljali močne jedi, ki spadajo k zimskemu letnemu času. Simona Pompe in Janez Jevšnik, učitelja gastronomije in turizma na Šoli za storitvene dejavnosti, povesta, da se jima zdi pomembno, da je jed kljub vsemu uravnotežena. Pompetova pravi, da so sestavni del poletne prehrane najrazličnejše solate, ki jih obogatimo in ojačamo s stročnicami (čičeriko, ajdo, lečo). »Pobiramo tisto, kar imamo na vrtu. Samooskrba je med Slovenci zelo zakoreninjena. Zavedamo se, da je doma pridelana hrana zdrava, sveža in boljšega okusa. Zdravo je tudi uživanje presne zelenjave, brokolija, cvetače, kumaric in korenčka ni treba kuhati. Pomembno je vedeti, da moramo takšno solato pripraviti dan prej, da se zelenjava omehča in spusti lastne sokove. V tej fazi lahko pripravimo navadni preliv (sol, kis, olje), naslednji dan pa solato obogatimo z jogurtovim prelivom ali balzamičnim kisom,«
13
POGOVOR
15. julija 2021
Boj proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z njimi Teme pogovorov o psihoaktivnih snoveh so aktualne tudi v času poletnih počitnic – Mladi naj poletje izkoristijo za dejavnosti, ki jim bodo prinesle pozitivne izkušnje in potrditve največ smrti zaradi drog. Zdravila prebivalci Slovenije najbolj pogosto zlorabijo za obvladovanje bolečine, nespečnosti in stresa. Žal imamo precej malo podatkov o razširjenosti zlorabe drog in zdravil na ravni lokalnih okolij, na voljo so podatki o razširjenosti uporabe konoplje kadarkoli v življenju v letu 2018, ki je bila v upravni enoti Velenje za približno tretjino nižja kot v slovenskem povprečju,« opiše dr. med. Anja Strmšek.
Med stimulativnimi drogami je najvišja poraba kokaina
V Sloveniji je daleč najpogostejša uporabljena prepovedana droga konoplja, ki jo je kdaj v življenju že uporabil vsak peti prebivalec Slovenije med 15. in 64. letom, odstotek razširjenosti posamezne druge droge – ekstazija, kokaina, amfetamina, LSD in heroina – pa se giblje pod 3 odstotki. Kje je vzrok, da se z drogami srečuje vedno več mladih? »Dejstvo je, da uporaba prepovedanih drog narašča, porast pripisujemo predvsem povečani uporabi konoplje. Slovenija se po uporabi konoplje med dijaki, starimi 15 do 16 let, uvršča precej nad evropsko povprečje. Med dijaki je uporaba konoplje vsaj enkrat v življenju za 7 odstotkov presegla evropsko povprečje. Prav tako je odstotek dijakov, ki so uporabili konopljo v zadnjem letu oziroma zadnjem mesecu, nad evropskim povprečjem.
Pri pogovoru z mladimi je izrednega pomena, da podajamo verodostojne informacije, sami jih namreč pogosto pridobivajo iz nepreverjenih virov. Staršem bo gradivo v pomoč pri spoznavanju tematike, še zlasti pa v pogovoru z njihovim mladostnikom.
Glede na vsebnost drog v odpadnih vodah ocenjujemo, da je med stimulativnimi drogami (kokain, MDMA, amfetamin) najvišja poraba kokaina, ki se prav tako uvršča nad evropsko povprečje. Zato letos ob zaznamovanju mednarodnega dneva boja proti zlorabi drog posebno pozornost namenjamo spodbujanju prepoznavanja in poznavanja resničnih dejstev o razširjenosti uporabe drog, o dokazanih tveganjih, povezanih z uporabo drog, o kakovostni preventivi, ki temelji na znanstvenih dokazih, ter o dokazano učinkoviti obravnavi uporabnikov drog. Poznavanje verodostojnih podatkov je pomembno tako za posameznika kot za vse, ki se ukvarjajo s problematiko zlorabe drog, in vse, ki sodelujejo pri snovanju politik in ukrepov,« razloži specializantka javnega zdravja, dr.
med. Anja Strmšek, ki poziva nosilce preventivnih aktivnosti, projektov ter programov na področju preprečevanja in zmanjševanja uporabe drog, naj preverijo, ali pri svojem delovanju ustrezajo merilom dobre prakse na področju javnega zdravja, ki so dostopna na njihovem spletnem portalu www.nijz.si.
Vključenost v preventivne programe je zelo pomembna
Ker so mladostniki nagnjeni k prevzemanju več tveganih vedenj skupaj, je treba v namen preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi (PAS) delovati čim širše – od krepitve zdravega prehranjevanja, redne telesne aktivnosti in duševnega zdravja do preprečevanja prekomerne rabe tehnologije, tveganega spolnega vedenja in podobno. Je bilo iz-
vajanje preventivnih programov v času epidemije oteženo? »Pred začetkom epidemije je v šolah ter v programih projektnega učenja za mlade potekal preventivni program Vzgoja za zdravje, ki je namenjen krepitvi zdravih življenjskih veščin in zajema tudi delavnico o zasvojenosti. V približno 100 šolah vsako leto zainteresirani pedagoški delavci izvajajo program To sem jaz, ki je namenjen krepitvi socialnih in čustvenih veščin mladostnikov. V letu 2019 je bilo več kot 4000 uporabnikov vključenih v dnevne in svetovalne centre, izvedenih je bilo več kot 30.000 telefonskih svetovanj, delovalo je tudi 23 programov za otroke in mladostnike s socialnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami.«
Kako mlade prepričati, naj se vedejo odgovorno?
V e-gradivu so zbrane ključne informacije in predstavljeni varovalni dejavniki, ki mladostnike ščitijo pred uporabo psihoaktivnih snovi, najdemo pa tudi nasvete za pogovor z mladostnikom. »Uporaba psihoaktivnih snovi ima številne negativne posledice, med drugim je povezana z zgodnejšim opuščanjem šolanja, večjo verjetnostjo tveganega spolnega vedenja, nasilnim vedenjem, s prestopništvom ter z razvojem zasvojenosti. Verjetnost neugodnih izidov je večja na začetku uporabe psihoaktivnih snovi, v zgodnjem mladostništvu, kar nas kot starše nagovarja, da zgodaj pristopimo k pogovoru in začnemo z aktivnosti za preprečevanje njihove uporabe. Izkoristimo priložnost, ko je v
Sestavni del poletne prehrane so najrazličnejše solate Pomembno je, da tisto, kar pridelamo na vrtu in imamo doma, porabimo in znamo pripraviti – V poletnem času se radi posladkamo s frapeji razloži Pompetova, ki opozori na zanimiv primer kuhanja fižola. »Čeprav se nam zdi, da smo Slovenci vešči kuhanja fižola, je med mladimi precej vprašanj. Mnogi ne vedo, da ga je treba vedno toplotno obdelati. Če fižol ni kuhan, je lahko strupen. Dolžina kuhanja je odvisna od vrste fižola (od pol ure do petinštirideset minut). Tistega v zrnu namočimo dan prej. To se mi zdi pomembno omeniti zato, ker ga najdemo na vsakem vrtu. Sicer pa je nasploh za zelenjavo pomembno, da jo pravilno kuV poletnem času uporabimo vso sezonsko zelenjavo, ki jo pridelamo na vrtu. Vsakdo, ki ima košček vrta ali visoke grede, lahko pridela nekaj lastne zelenjave.
znamo pripraviti,« pove učiteljica Simona Pompe.
Kar naberemo in pripravimo sami, je vredno največ
Pripravo hrane prilagodimo letnemu času. Zelo okusne in zdravju koristne so lahko v poletnem času solate, ki so sestavni del tovrstne prehrane. Obogatimo in ojačamo jih lahko s stročnicami.
hamo, lahko tudi na soparniku. Kuhana naj bo al dente, tako da je še čvrsta na ugriz. Ne smemo
pretiravati. Pomembno je, da tisto, kar pridelamo doma na vrtu in imamo doma, porabimo in
Med mladimi so že nekaj časa priljubljeni tudi smutiji, saj za pripravo ne potrebujemo veliko. Lahko so najboljši začetek dneva. Kremast napitek iz sadja in zelenjave je bogat tako z vitamini kot minerali. »Od lanskega leta so v poletnem času moderni frapeji, s katerimi se radi posladkamo. Pri dijakih opažam, da so zajtrke v poletnem času zelo spremenili. Gre za enostavno pripravo. Pijačo s pomočjo mešalnika pripravimo iz sladoleda, sadnih sokov, svežega sadja, mleka in sladkorja. Dobrodošli so čaji, spremenjeni v ledeni čaj. Tudi domači sirupi, čeprav vsebujejo sladkor, so zdravi, ker
bližini nekdo, ki uporablja psihoaktivno snov in otroka oziroma mladostnika povprašajmo, kaj misli o takšnem vedenju. Poslušajmo, povprašajmo in skupaj z njim poiščimo odgovore,« poziva dr. med. Anja Strmšek, ki se zaveda, da je v razvojnem obdobju med mladimi pogosto prisotno eksperimentiranje. Zato je pomemben čas, ki ga starši preživijo z otroki, jasno stališče o škodljivosti psihoaktivnih snovi, splošna podpora, ki jo nudijo otroku, in varovalno delovanje v smeri preprečevanja oziroma zmanjševanja rabe psihoaktivnih snovi. »Vpliv vrstnikov, če je ta negativen, lahko starši uspešno zmanjšujejo s krepitvijo pristnega odnosa z otroki in z vzdrževanjem ustreznega nadzora ter pregleda nad tem, s kom se družijo, kje so, kaj počno ter tudi, kako se počutijo in razmišljajo. Pomembne so jasno postavljene in tudi obrazložene meje, soglasnost staršev pri vzgoji, na drugi strani pa odprtost za dialog, toplina in sprejemanje. Starši naj spodbujajo prepoznavanje in izražanje čustev na primeren način ter krepijo sposobnost, da se mladi postavijo zase na spoštljiv način. Mladostniku poskušajmo biti zgled,« še svetuje Strmškova, ki mlade spodbuja, da razmislijo, kakšne koristi povezujejo z uporabo psihoaktivnih snovi in kako bi lahko na drug način dosegli podobno. Poletje naj čim bolj izkoristijo za dejavnosti, ki jim bodo prinesle pozitivne izkušnje in potrditve – ples, petje, umetniško ustvarjanje, športne aktivnosti, branje knjig za zabavo. Dobro je, da se zavedajo, da uporaba psihoaktivnih snovi ni ''IN'', saj večina mladih ne kadi oziroma pogosto pije alkohol. Če imajo na tem področju težave in se o tem ne želijo pogovarjati s starši, lahko nasvet poiščejo na spletni svetovalnici www.tosemjaz.net ali na TOM telefonu, na številki 166 111. 🔲
Jasmina Škarja
v njih ni drugih konzervansov. Omeniti velja limonado in zelišča. Kar naberemo in pripravimo sami, je vredno največ. Sirup lahko pripravimo v kombinaciji z ledenim čajem in sadjem. Vse pa v zmernih količinah. Pri ničemer ne smemo pretiravati,« opozarja Pompetova.
Namesto težkih prelivov jed obogatimo z jogurtom
V obdobju visokih temperatur ljudje raje posegamo po lahkih jedeh. Dobro se je izogibati praženju in cvrtju. »Dobrodošle so zelenjavne zloženke (musake), ki so zdrav in lahek samostojni obrok. Pri pripravi lahko uporabimo vso zelenjavo, od jajčevcev in paprike do paradižnika in bučk. Samo zložimo skupaj in po želji dodamo nekaj lahkega mesa (piščanca, purana). Namesto težkih prelivov in praženja jed obogatimo z jogurtom. Ne smemo pozabiti na osvežujoče juhe, ki vsebujejo veliko hranilnih snovi in tekočine. Tudi mlečne dobro vplivajo na naše počutje. Lahko pripravimo hladno in uporabimo vse, kar zraste na vrtu,« zaključi učitelj gastronomije in turizma Janez Jevšnik. 🔲
Jasmina Škarja
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. julija 2021
Prijetno druženje ob Škalski pravljici
Letos več manjših dogodkov
Osrednja tema letošnje Škalske pravljice, ki jo je društvo REVIVAS pri gasilskem domu Škale organiziralo v petek in soboto, 2. in 3. julija, je bil dr. Jožef Krajnc. Pravnik, univerzitetni profesor, utemeljitelj avstrijskega civilnega prava in še kaj, je bil rojen pred 200 leti na Strževi domačiji v Škalah. Še ne dvanajstleten je odšel v svet in najprej pridobival znanje v Celju, nato pa v Gradcu, kjer je leta 1849 pridobil doktorski naziv na področju prava. Takoj zatem je začel predavati pravne predmete na graški univerzi (v slovenščini). Trudil se je dobiti kakšno bolje plačano delovno mesto v kateri od odvetniških pisarn, a mu ni uspelo. Leta 1855 je bil imenovan za profesorja civilnega prava na pravni akademiji v daljnem Sibinju (Sibiu, današnja Romunija), kjer je ostal 16 let. Od tam je bil premeščen v Innsbruck in po enem letu v Prago, kjer je leta 1875 končal svojo profesorsko in življenjsko pot, star komaj 54 let. Prijatelju Leopoldu Pfaffu, prav tako profesorju prava, je zapustil zapiske svojih raziskav in ta je 10 let po Krajnčevi smrti poskrbel za izdajo obsežnega dela, s katerim je Krajnc postavil temelje avstrijskega civilnega prava. Življenje in delo dr. Jožefa Krajnca je bilo predstavljeno z
Šmartno ob Paki, 25. in 26. junija – Člani Turističnega društva Šmartno ob Paki so v minulih dneh pod šotorom v Martinovi vasi ob tamkajšnji železniški postaji pripravili dva dogodka, in sicer druženje ob kuhanju na prostem ter degustacijo zeliščnih pripravkov. Po besedah predsednice društva Bože Polak se je ideja, da se vsako leto enkrat srečajo ob kuhanju jedi na prostem, porodila v društvu že pred časom, dogodek pa so poimenovali 'Iz kotla diši …' in je bil prvotno namenjen moškim. Prvo druženje so pripravili leta 2007, na jedilniku so bile jedi na žlico. Kasneje so se moškim pridružile še ženske in tako je druženje postalo tradicionalno. Predlani je odpadlo zaradi slabega vremena, lani pa zaradi znanih dogodkov. »Obdelali smo že precej kuharskih tematik: poleg jedi na žlico smo se lotili priprave testenin, jedi na žaru, solat, napitkov, morskih jedi, jedi iz divjačine. Ker je letos kazalo, da kljub želji in volji kuhanja na prostem ne bomo mogli izvesti, smo misel nanj opustili, z rahljanjem ukrepov pa priložnost zagrabili in organizirali druženje, na katerem je sodelovalo 10 ljudi. Kuhali smo enolončnice, pripravili jedi na žaru, posebne palačinke, solate.« Konec avgusta
razstavo »Dr. Jožef Krajnc, (ne) znani Škalčan, ki je bila na ogled 2. in 3 julija. Razstavljeni so bili tudi rodovniki rodbine Strž in portreti dr. Jožefa Krajnca – likovna dela otrok 3. in 4. razreda POŠ Livada Škale.
Podelitev nagrad mladim avtorjem portreta dr. Jožefa Krajnca. (foto: Zvone Kodrun)
Na kulturnem večeru v petek, 2. 7., sta razstave predstavili Vera Pogačar in Klara Jan. Pogovor je bil namenjen podrobnejši predstavitvi rodovnika rodbine Strž. Mladi ilustratorji, ki so se lotili izdelave portretov dr. Jožefa Krajnca, so prejeli simbolična darila. V soboto, 3. julija popoldne, je v sklopu Škalske pravljice pred gasilskim domom Škale potekalo še 21. srečanje preseljenih Škalčanov. Po skupinskem fotografi-
Zahvala Revivasu Prizadevno društvo za ohranjanje in obujanje zgodovinskih vrednot naših Škal »REVIVAS« nas je vse izseljene Škalčane, ki smo morali zaradi posledic rudarjenja pred več kot pol stoletja zapustiti svoja rodna ognjišča, v soboto, 3. julija. povabilo na naše že 21. srečanje v Škalah. Tokratna »Škalska pravljica« je bila tematsko namenjena škalskemu rojaku dr. Josipu Kranjcu, pravniku, pisatelju in vseučeliščnemu profesorju, čigar 200-letnico rojstva slavimo letos. V imenu vseh izseljenih Škalčanov, ki smo se udeležili tega prijetnega snidenja, se organizatorjem zahvaljujem z naslednjo odo:
Oda našemu Revivasu V Škalah naših društvo je dejavno, ki poskrbi, da v delih njih uživaš, projektov se loteva obetavno, to nam vsem drago društvo je »REVIVAS«! Da lepe stare običaje bi izbrisali pozabi, neumorno jih oživljajo za nas, vsakogar, ki ljubi Škale, to privabi kot spomin na lepo škalsko vas. Verica je glavni motivator, da REVIVAS naš uspehe žanje, neutrudni ona je organizator, ki uresničuje naše davne sanje! Ob njej sodelavke so neumorne, ki so homogen in ustvarjalni tim, za vse, kar aktualno je, so skrbno budne, pri nadaljnjem delu še velik' uspeha jim želim! Ob obletnici smo se rojstva dr. Krajnca zbrali, hvala za prijazno povabilo, želim, da zgodbe o njem, ki jih bomo brali, v vseh nas ponos na naše Škale spet bo prebudilo! Kaj zaželim naj vam ob slovesu, naj tud' v bodoče cvetijo uspehov vam rože, naj krošnjo krasijo na REVIVASOVEM drevesu, iskreno želi vam Škalčan nekdanji vaš Jože. 🔲
ranju so jih pozdravili Aleksandra Vasiljević, podžupanja MO Velenje, Petra Bevc, predsednica Sveta KS Škale-Hrastovec, Mojca Ževart, do pred kratkim direktorica Muzeja Velenje, in Vera Pogačar, predsednica društva
Jože Aristovnik, Rečica ob Paki
REVIVAS Škale. Goste je nato zabaval humorist Jože Krajnc, ki je skušal najti podobnosti svojega življenjepisa z življenjepisom slavnega soimenjaka. Po uradnem delu programa je bil za preseljene Škalčane organiziran še ogled obeležja dr. Krajncu na Strževi domačiji. Izžrebani so bili tudi nagrajenci nagradne igre o dr. Jožefu Krajncu. 🔲
Vera Pogačar
Z degustacije zeliščnih pripravkov, ki je bila žal slabo obiskana.
ali v začetku septembra nameravajo kuhati štruklje z omakami, seveda če bodo to dopuščale epidemiološke razmere. Kuhanju na prostem je dan kasneje sledila degustacija zeliščnih pripravkov. Skupina za zelišča, ki deluje pod okriljem društva, je za obiskovalce pripravila tri pokušine napitkov in jedi s pridihom zelišč, in sicer začimbno vino, aromatizirano kavo, sivkino pehtranov liker, sadno zeliščno bovlo, ledeni čaj in zeliščni sok. Naslednjo pokušino načrtujejo članice skupine sredi tega meseca, letnemu času primerno pa bodo pripravile sa-
dno zeliščne sladolede, v avgustu pa pokušino jedi iz mleka: kislo mleko, zeliščne namaze, sadno zeliščne jogurte. »V jesenskih mesecih nameravamo nadaljevati s pokušinami in z organizacijo manjših dogodkov, saj menimo, da zaradi epidemije covida-19 večjih še nekaj časa ne bo. Je pa že danes vidno, da so nas razmere v minulem letu in pol močno prizadele, kar je na društvenem dogajanju pustilo večje posledice, kot se jih ta trenutek morda zavedamo,« je še dejala Boža Polak. 🔲
tp
Ljubezen in prijatelji jih gor držijo Stoletniki o receptu za dolgo življenje Pred kratkim so na sedežu DU Velenje v okviru širšega vodstva pripravili srečanje in pogovor s stoletnikoma Ano Verdev, rojeno leta 1921, ter še vedno vitalnim Bertom Tašlerjem st., ki bo letos zaokrožil že v 101. leto starosti (27. julija). Prav tako je Antonija Aram »zakoličila« 101. obletnico rojstva (27. 5. 2021) in je na jubilejno srečanje svojim društvenim prijateljem poslala le pisno sporočilo. Ob krajši slo-
Centrihova in desno dva 100-letnika, Ana Verdev in Bert Tašler (102).
vesnosti so gostom izrekli čestitke in dali posebna darila, predsednik DUV Franc Vedenik pa je usmerjal pogovor v prijetnem vzdušju. Če sta Verdevova in Tašler povedala recept za dolgo življenje, ki je veliko dela, ki ga imaš rad in zmoreš, primerna in »užitna« hrana, ljubezen in počitek, pa sta bila bolj klepetava Ana in Karel Centrih z Gorice, ki letos praznujeta že-
lezno (ne rjasto!) poroko, 65 let življenja v zakonu. »Živiva zaljubljeno, kar je lepilo do užitka, druženja, prijateljstva, to pa pomeni srečo in nadaljevanje,« je med vrsticami povedala živahna Ana, ki ji Korl sploh ni ugovarjal. Le zadovoljstva je bilo videti na obrazih obeh, tudi na nedavni slovesnosti upokoje🔲 J. Miklavc nih jubilantov v Vinski Gori.
Mladi družno na Ožboltov pohod Cirkovce – V Cirkovcah so v zadnjem obdobju spet bolj razgibali športno in družabno življenje. Med drugim so organizirali 4. Ožboltov pohod. Tokrat so se njihovi otroci peš podali na Lubelo, kjer jih je obiskal tudi škrat Ožbolt ter jim podelil priznanja za uspešno opravljene pohode letos. Za otroke so pripravili tudi skriti zaklad. V popoldanskih urah pa sta se 45. zapovrstjo na tradicionalni nogometni tekmi med seboj pomerili ekipi Oženjeni in Ledik.
Postanite naročnik
Bilo je veselo in zabavno, napovedujejo pa, da bo prihodnje leto še bolj.
Kljub vročini so številni obiskovalci izjemno uživali v zelo napeti tekmi, ki se je na koncu končala s prijateljskim izidom 5 : 5. Nogometaši so
obljubili, da bodo naslednje leto zopet pomerili moči, je pa bilo slišati, da naj bi naslednje leto svoje nogometno znanje prikazali tudi ženski
ekipi Oženjene – Ledik, tako da se v Cirkovcah ponovno obeta zanimiv športni dan.
03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!
🔲
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 15
Krajevna skupnost Stara vas ima dolgo zgodovino. Je eno starejših tukajšnjih naselij, v katerem so nekoč prebivalci živeli predvsem od kmetijstva. V spomin na noč iz 30. aprila na 1. maj leta 1944, v kateri je Bračičeva brigada izvedla napad na Stari jašek in elektrarno, je krajevna skupnost ta dan določila za svoj praznik. Letošnji krajevni praznik so zaradi epidemije sicer premaknili v julij, a je bil dobra priložnost za pregled dogajanja v skupnosti. Njihovemu povabilu ob prazniku so se odzvali podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, predsednik Društva upokojencev Franc Vedenik ter Bojan Prelovšek iz Urada za razvoj in investicije pri MO Velenje. Sobotno srečanje so popestrili Vingosi iz Vinske Gore, v goste so povabili tudi Franca Žerdonerja in otvorili prenovljeno parkirišče.
»Ostajamo povezani!«
Predsednica krajevne skupnosti Mira Tepej je zadovoljna, ker so srečanja tista, ki združujejo, razveseljujejo in zbližujejo ljudi. »Kuhali smo bograč, se podali na tradicionalni pohod po obronkih krajevne skupnosti, pripravili proslavo in se že pred praznikom tradicionalno pomerili v nekaterih športnih aktivnostih, ki tudi sicer popestrijo naš vsakdan. Velik zalogaj je bila ureditev parkirnega prostora, ki ga brez pomoči MO Velenje in sokrajanov ne bi bilo. Naredili smo vrtno uto, obnovili otroško igrišče, kegljišče in še kaj bi na-
15
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. julija 2021
Delo je luštno, ker so ljudje prijetni Krajevna skupnost Stara vas praznuje - Podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević je skupaj s predsednico krajevne skupnosti Miro Tepej odprla novo parkirišče Na športnem tekmovanju ob prazniku KS Pesje 7. julija v prstometu, balinanju, kegljanju na vrvici, streljanju z zračno puško in pikadu so tekmovale ekipe KS Šentilj, Podkraj, Stara vas in Pesje. Moška ekipa KS Stara vas je dosegla prvo mesto in s tem pokal športnih iger KS Pesje, ženske pa so dosegle drugo mesto. šli. Imamo kar nekaj ciljev tudi za v prihodnje. Najpomembnejše pa je, da smo povezani, da se »Žabja vas« posodablja (trenutno prestavljamo elektriko v zemljo), čaka nas še vprašanje daljnovoda. Ker smo precej aktivni v športih, si želimo tudi petankarsko igrišče. Ciljev nam ne manjka, dela je veliko. Sicer pa tega, ali bom ponovno kandidirala, za zdaj še ne vem, bi pa prosila, da se za člane sveta krajevne skupnosti odločijo ljudje, ki imajo čas in veselje do dela,« je bila iskrena Tepejeva. Krajane krajevne skupnosti Stara vas je nagovorila tudi podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, ki je skupaj s predsednico krajevne skupnosti odprla novo parkirišče, ki bo omogočalo
UV žarki oz. UV sevanje je elektromagnetno sevanje, ki ga oddaja sonce. Žarkov s prostim očesom ne vidimo, zato se velikokrat ne zavedamo negativnih posledic izpostavljenosti. Tri kategorije UV žarkov, UVA, UVB in UVC, se ločijo po energiji, zmožnosti prehajanja preko tkiv in nevarnosti za oči. Pred najnevarnejšimi med njimi, UVC, nas ščiti ozonski plašč. Tudi UVB žarke delno filtrira ozonski plašč, nekateri pa še vedno dosežejo zemeljsko površino. Ti imajo v majhnih odmerkih sicer pozitiven učinek, v višjih pa povzročijo opekline in povečajo tveganje za nastanek kožnega raka, spodbujajo pa tudi nastanek očesnih težav. Prekomerna izpostavljenost oči ultravijolični svetlobi spodbuja razvoj sive mrene, poškodbe mrežnice in druge težave z očmi. A kljub vsemu sonce ni samo slabo. Raziskave kažejo, da je zmerna izpostavitev naravni dnevni svetlobi pomembna za razvoj vida in pomaga pri preprečevanju psihičnih in degenerativnih bolezni, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. O tem, katere poškodbe so najpogostejše in vezane na najbolj sončni del leta, smo se pogovarjali z Ireno Irman Grčar, dr. med., spec. oftalm., specialistko za očesne bolezni in motnje vida, očesno kirurginjo.
Najpogostejše poškodbe v tem delu leta so poškodbe oči s tujki
»V tem času veliko več časa preživimo doma, se ukvarjamo s hobiji, urejamo okolico. Pri takih opravilih je več možnosti, da nam v oko pade tujek, zlasti če se ne uporabljajo ustrezna zaščitna sredstva. Očesni zdravniki svetujemo, da se pri varjenju, delu v prahu, žaganju drv, kresanju ometov in drugih materialov ter košnji trave vedno zaščiti telo in oči. Tu bi posebej izpostavila košnjo trave s kosilnico na nitko, pri kateri lahko v oko tujek prileti z veliko hitrostjo in prodre v globino očesa, ga trajno poškoduje ali celo povzroči slepoto. Ob košnji ne zaščitimo le sebe, temveč pazimo tudi
Precejšnje število krajanov se zbere na tradicionalnem srečanju starejših krajank in krajanov, ki je vedno prijetno in dobro obiskano. Brez pomoči pridnih krajanov in krajank, ki pomagajo in pripravljajo tudi domače dobrote, ne bi šlo. Miran Mošnik: Rudarske svetilke v zbirki imajo zgodovinsko vrednost. Upam, da bo ogled zbirke spomnil rudarje na delo v jami.
lažji dostop do doma krajevne skupnosti. »Veseli smo, da so se ukrepi toliko sprostili, da se lahko organizirajo praznovanja krajanov in krajank po krajevnih skupnostih. Stara vas je eno starejših naselij, ki skupaj
z ostalimi krajevnimi skupnostmi daje vrednost mestu in ves čas organizira in izvaja ogromno aktivnosti. Vesela sem, da je tudi praznik dobro obiskan in smo krajanom lahko predali v uporabo nov parkirni prostor.«
Številkam rudarskih svetilk želim dodati zgodbe
Dan prej, 9. julija, je družabni večer popestril avtor razstave Svetloba je vir življenja Miran Mošnik, krajan in upokojeni rudarski inšpektor, ki je kot projektant, kasneje pomočnik tehničnega vodja za elektro področje, svojo poklicno pot začel v Premogovniku Velenje in je tokratno proslavo popestril z razstavo rudarskih svetilk, saj se je praznik ujel z rudarskim praznikom. Že v davni preteklosti so namreč ljudje skušali priklicati svetlobo s pomočjo ognja, pozneje tudi z različnimi svetilkami. Z lučjo so se poistovetili tudi rudarji, ki jim luč ponazarja rudarska svetilka. Ta je sčasoma postala bistveni element rudarske simbolike, saj
Prednosti in slabosti izpostavljanja sončnim žarkom V poletnem času po kopanju v bazenih pomoč pogosteje poiščejo pacienti z vnetji veznice – Naše oči so po stiku z morsko vodo pordele, pekoče – Zlasti surferji in kiterji, ki na vodi, soncu in vetru preživijo več ur, večkrat poiščejo pomoč zdravnika na morebitne sprehajalce in otroke ter ne dovolimo, da se kdorkoli med košnjo nahaja v bližini,« odgovarja in dodaja, da jih v tem času bolj pogosto poiščejo pacienti z vnetji veznice po kopanju v bazenih. »Tu gre najpogosteje za bolj enostavne bakterijske okužbe, ki jih zdravimo z antibiotičnimi kapljicami in mazili, pa za toksične reakcije na čistila in kemikalije. V teh primerih svetujem spiranje oči z umetnimi solzami brez konzervansa, po potrebi predpišemo zdravila. Pri kopanju v bazenih bi posebej izpostavila nosilce kontaktnih leč. Zaradi večje možnosti okužbe in razvoj potencialno zelo resnega vnetja roženice se uporaba kontaktnih leč v bazenih in jezerih ne priporoča. Če pride Irena Irman Grčar: »Velik delež izpostavljenosti do okužbe, je treba kontaktne le- škodljivim UV žarkom se zgodi tudi takrat, ko nismo na če odstraniti in poiskati zdravnimočnem soncu. Poleg tega je tudi nežna koža okrog ško pomoč.« oči izpostavljena UV žarkom. Vsakodnevna zaščita oči
vsebujejo tudi posebne molekule, ki na očesni površini ustvarijo zaščitne komplekse in preprečujejo stik sluznice z alergenom. Če taka osnovna terapija ni dovolj, dodamo lokalni antihistaminik v obliki kapljic in/ali sistemski antihistaminik v obliki tablet. Morska voda je za naše očesno površje manj ugodna tekočina, saj je zaradi večje vsebnosti soli hipertonična in povzroča izsušitev površine. Tipično so naše oči po stiku z morsko vodo tako pordele in pekoče, ni pa bolezenskih posledic. Zlasti surferji in kiterji, ki na vodi, soncu in vetru preživijo več ur, večkrat poiščejo pomoč zdravnika. Svetuje se vlaženje oči, občasno tudi protivnetne kapljice. Klor je kemična spojina, ki je v višjih koncentracijah lahko za naš organizem zelo nevarna. Ob koncentracijah, s katerimi pridein kože okrog oči pred škodljivimi učinki UV žarkov je mo običajno v stik v bazenih, pa Morska voda je za naše zato za ohranjanje dobrega vida in splošnega zdravja opažamo le dražene sluznice, tuočesno površje manj še posebej v poletnem času poglavitna.« di očesne. Te največkrat dovolj ugodna tekočina uspešno pomirimo že z umetnimi Raziskave vpliva dnevne svetlobe na Dobro je tudi, da se v poletnem času ra- solzami. Težava klimatskih naprav je izsplošno zdravje so pokazale, da ima son- zen alergij na pelode trav ostale alergije suševanje očesne površine, kar je zlasti ce tudi nekaj dobrih lastnosti. Tako med že malo umirijo in niso tako pogoste. A v kombinaciji z delom na računalniku drugim vpliva na raven hormonov, kot vseeno, kaj storiti v primeru srbečih rde- lahko kar resen problem. Svetujemo, da sta serotonin in melatonin. Predvsem je čih oči? »Izogibanje alergenom, spiranje se zračni tok klimatskih naprav spelje treba izpostaviti, da je poudarjen pozi- oči z umetnimi solzami brez konzer- stran od ljudi in se poskrbi za ustrezno tiven vpliv naravne dnevne svetlobe, ne vansov. Na trgu je nekaj umetnih solz, vlago v prostoru. Med delom večkrat za pa direktne izpostavljenosti soncu, ki namenjenih prav alergikom, saj polega nekaj sekund zavestno zapremo oči in ojača njegove negativne vplive na oko. ustrezno formulirane tekočine za oči uporabimo kvalitetne umetne solze za
pomeni simbol preživetja v temnem rovu. Obiskovalce je popeljal skozi zgodovino in nekatere zgodbe rudarskih svetilk, ki so se uporabljale po premogovnikih v Sloveniji in po svetu. Od kod navdih in ljubezen do zbirateljstva? »Zbiram jih približno osemnajst let, navdih sem dobil pri svojem očetu, ki je kot štirinajstletni fant spoznal težek poklic dela v rudniku v Kisovcu. Spomnim se njegovih zgodb o težkih svetilkah, ki so jih takrat nosili rudarji. In tako se je začelo. Prvo svetilko sem kupil na eBayu in jo poimenoval svetilka št. 1. Pri raziskovanju in ustvarjanju zbirke je nastalo precej zanimivih zgodb. Tudi žalostnih in tragičnih. O eni govori tudi pesem Ota Gradišnika Svetilka št. 5 (svetilka je bila dolga leta v predalu v službi varstva pri delu), saj so življenje v jami na rudarski št. 109 izgubili štirje rudarji. Za vsako svetilko skušam izvedeti, kje se je uporabljala. Tudi z razstavami želim pridobiti čim več informacij in dodati zgodbo. Gre za tehnično kulturo, poudarek dajem tistim svetilkam, ki jo jih uporabljali rudarji. Ob ogledu zbirke lahko rudarji podoživijo lepe trenutke, ki so jih ob uporabi svetilk v jami doživeli. Drugi, ki niso delali v rudarstvu, pa lahko vidijo, kako je videti tehnološki napredek čez leta. Čeprav sem omejen s prostorom, si želim v svojo zbirko dodati še kakšno oljenko iz Mežice. Vem, da obstajajo tri, vendar jih lastniki ne dajo iz rok,« je dodal Mošnik. 🔲
Jasmina Škarja
dodatno vlaženje očesne površine.« So kapljice za zdravljenje vnetij dovolj? »Ja, večinoma lahko vnetja oči zelo uspešno pozdravimo z uporabo ustreznih zdravil v obliki kapljic za oči. Včasih pa je treba dodati tudi sistemsko terapijo ali pacienta celo intenzivno zdraviti v bolnišnici,« pove dr. med., spec. oftalm., Irena Irman Grčar.
Otroke je treba ustrezno zaščititi pred soncem zlasti med 10. in 16. uro
Ob sončnem vremenu je priporočljiva uporaba kakovostnih sončnih očal s 100-odstotno UV zaščito in obarvanimi očalnimi lečami. Poleg popolne zaščite pred škodljivimi UV žarki obarvanost leč pomaga zmanjšati dotok moteče svetlobe do očesa in zmanjša bleščanje. Da bi zaščitili čim več občutljive kože okoli oči, so priporočljiva sončna očala z velikimi lečami. Ker smo UV žarkom še posebej izpostavljeni ob športnih dejavnostih, kot so plavanje, kolesarjenje, igranje odbojke na mivki in pohodništvo, je še posebej pomembno, da ne pozabimo na kakovost očal. Specialistka za očesne bolezni opozori tudi na to, da je treba posebno pozornost namenjati tudi otroškim očem. »Pri otrocih moramo biti še posebej vestni in jih ustrezno zaščititi pred soncem zlasti med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše. Svetuje se uporaba pokrival s širokimi krajci, ščitniki in kvalitetna sončna očala. Ne pozabimo, da škodljivi UV žarki prodirajo tudi skozi oblake in se odbijajo od površin, zato se je treba zaščititi tudi, ko smo ob morju v senci, na kolesu, v gorah. Škodljivi učinki UV svetlobe se s časom seštevajo, tako se napake iz mladosti pokažejo kasneje v življenju. UV svetloba je znan dejavnik tveganja za razvoj raka na vekah, sprememb veznice (pingvekula) in roženice (pterigij), sive mrene, starostne degeneracije rumene pege ipd.« 🔲
Jasmina Škarja
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 16
16
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. julija 2021
Covid za marsikaj prikrajšal upokojence Obnavljajo sanitarije vrtca V Društvu upokojencev Šmartno ob Paki lani izvedli malo aktivnosti – Ni prostovoljcev za izvajanje projekta starejši za starejše Tatjana Podgoršek
Društvo upokojencev je po številu članov med največjimi društvi v občini Šmartno ob Paki. Na nedavnem občnem zboru pod šotorom v Martinovi vasi so ob pogledu na minulo leto ugotavljali, da je epidemija novega koronavirusa močno zarezala v društveno dejavnost in jih prikrajšala za marsikaj. Dosedanji predsednik društva Avgust Reberšek (mandat so mu zaupali še za naslednja štiri leta) je med drugim dejal, da jim je zaradi omejitev za širjenje covid-19 uspelo uresničiti malo načrtovanih nalog, okrnjeno je bilo delo tudi v društvenih prostorih. Še največ »dogodkov« je bilo na športnih terenih, nekaj malega je bilo tudi druženja na pohodih. Reberšak upa, da bo to leto drugačno kot minulo, da bodo lahko uresničili zastavljen delovni program. Poleg pohodništva so vanj zapisali še dva izleta, pestre športne aktivnosti, obisk članov v domovih za varstvo odraslih in doma, sodelovanje na prireditvah in aktivnostih Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje. Na vprašanje,
Na občnem zboru so ugotavljali, da je bila dejavnost društva zaradi epidemije okrnjena na vseh področjih.
ali v društvu morda razmišljajo o uvedbi projekta starejši za starejše, ki v marsikaterem okolju daje v skrbi za starejše spodbudne rezultate, nam je Reberšek odgovoril: »Smo preverjali interes in možnosti za izvajanje projekta. Ugotovili smo, da zanimanje je, ni pa prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni v njem sodelovati. Imamo 15 poverjenikov in nikogar med njimi ne moremo prepričati za to. Za izvedbo bi potrebovali vsaj 5 do 10 ljudi. Veseli smo, ker
se je občina Šmartno ob Paki prijavila na razpis za projekt Prostofer, za večjo mobilnost starejših, hkrati pa razmišljamo, kako nam bo uspelo pridobiti prostovoljce, ki bodo opravljali brezplačne prevoze za starejše, ki potrebujejo prevoz. Veliko si obetamo od sistemskega financiranja, za katero tečejo aktivnosti v okviru omenjene pokrajinske zveze,« je še dejal Avgust Reberšak. 🔲
Obiskali Maribor, Slovenske gorice in Maistrov muzej v Zavrhu V soboto, 3. julija, so se člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB za Slovenijo iz Škal odločili, da obiščejo Maribor in si tam ogledajo Muzej slovenske vojske. Nato so se odpravili še v Lenart v Slovenskih goricah in nazadnje še v kraj Zavrh, kjer so si ogledali muzej, posvečen slovenskemu generalu Rudolfu Maistru. Izleta se je udeležilo 33 članov te organiza-
cije. Izlet je bil zelo zanimiv, saj so si člani najprej ogledali Muzej slovenske vojske v »Kadetnici« v Mariboru, nato pa še muzej, posvečen Rudolfu Maistru v Zavrhu, kjer je tudi 17 metrov visok razgledni stolp, s katerega se vidi celo Blatno jezero na Madžarskem. Obiskovalce je v Lenartu pričakal tudi dr. Marjan Toš, ki jim je razložil vse o generalu Ma-
istru, njegove obiske Zavrha in obdobje narodnoosvobodilnega boja v Slovenskih goricah. Izlet so zaključili z dobrim kosilom in ogledom vinske kleti na Turistični kmetiji Breznik v Komarnici pri Cerkvenjaku. Izlet je bil nadvse uspešen, zato si člani še želijo na podobne izlete tudi v prihodnje. 🔲
Tinkara Velenje
Obnova sanitarij bo trajala mesec in pol – Otroke so prestavili v enoti Enci Benci in Vrtiljak – Letošnje poletje bo vrtec obiskovalo največ otrok do zdaj Mestna občina Velenje večji del obnov vrtčevskih in šolskih objektov izvaja v času poletnih počitnic, saj takrat ti niso polno zasedeni. Tako v teh dneh začenjajo obnovo sanitarij vrtca Tinkara. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler potek dela takole predstavi: »Objekt Tinkara je star več kot štirideset let, ta enota je edina, ki je še ostala za prenovo, ta pa bo trajala mesec in pol. Ostali prostori ustrezajo zahtevam in kriterijem, saj gre za prenovo prostorov, tako da so standardi drugačni kot pri novogradnji. Posledično bomo otroke iz enote Tinkara prestavili v enoto Enci Benci na Kardeljev trg in Vrtiljak na Cesto Talcev (gre za selitev šestih skupin),« opiše situacijo Dolerjeva. Hkrati izpostavi, da so v letošnjem poletju zabeležili najvišje število prijavljenih otrok do zdaj. »Verjetno je to posledica epidemije. Priznam, da smo imeli veliko dela z organizacijo. Zaradi obnove Tinkare imamo odprto tudi enoto Jakec v Pesju, Jurček v Škalah ter enoto Čebelica na Konovem, saj smo morali zagotoviti prostor za otroke vrtca Tinkara.« Za novo šolsko leto imajo načrtovanih petinosemdeset oddelkov, kar bo precejšen zalogaj. »Število
otrok, ki se je v preteklih letih povečevalo, je prešlo v šole, zaradi česar v šolah zmanjkuje prostora. V preteklih letih smo že dobili nazaj oddelek iz OŠ Anton Aškerc in OŠ Gorica, za naslednje šolsko leto dobivamo nazaj še dodaten oddelek OŠ Anton Aškerc in oba oddelka OŠ Livada. Zaradi tega se v vrtcu soočamo s hudo prostorsko
stisko. V prihodnjem letu morda kakšnega otroka ne bomo mogli sprejeti v enoto, v katero želi, temveč kombinirati tako, da bodo vsi dobili prostor, v katerem jim bodo lahko nudili varno, zdravo in spodbudno okolje,« sklene ravnateljica Nataša Doler. 🔲
jš
Potepanje po Kočevski in Kostelu
Dak, foto: Stane Vovk
V soboto, 3. julija, smo člani društva Vulkan obiskali Kočevsko in Kostel. Ob 6. uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Kočevje. Na avtobusni postaji nas je čakal lokalni vodič Miha. Na dveurnem sprehodu po mestu nas je seznanil z zgodovino mesta in nekdanjih naseljencev kočevskih Nemcev – Kočevar-
Središče Cirkovc prometno bolj varno Cirkovce, 9. julija - Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predsednik Krajevne skupnosti Cirkovce Dani Aubreht in mala Brina Britovšek so na slovesnosti, ki ji je prisostvovala velika večina krajanov te hribovske vasice, odprla novo cesto mimo cerkve v središču kraja. »Z ureditvijo nove ceste v dolžini 180 metrov okrog cerkve smo zagotovili večjo varnost otrok tukajšnjega
Letošnje leto je posebno tudi za otroke. Moje priporočilo je, da čim več počitniškega časa preživijo s starši, saj je družina najpomembnejša in je osnovna celica družbe. Kadar so na soncu, naj bodo dobro zaščiteni, popijejo naj veliko vode. Želimo jim čim več užitka in zabave. Jeseni pa naj se zdravi in zadovoljni vrnejo v vrtec.
vrtca in seveda tudi vseh drugih, ki uporabljamo cesto,« je bil vesel Dani Aubreht, ki je ponosen tudi na to, da bodo imeli v bodoče v kraju celodnevni vrtec. Upa pa tudi, da so blizu časi, ko bo pouk znova stekel v tamkajšnji podružnični osnovni šoli, ki je zaradi premajhnega vpisa začasno zaprta. Župan in predsednik KS sta poudarila odlično sode🔲 lovanje med občino in KS.
jev. Največja znamenitost je cerkev sv. Jerneja, ki stoji v središču Kočevja ob reki Rinži. Nato smo se zapeljali v Kočevsko Reko. Ogledali smo si novo cerkev Janeza Krstnika, ki je postavljena na mestu porušene. Cerkev stoji na najvišji točki v vasi in je obdana z drevoredom divjega kostanja. Blizu cerkve raste najdebelejši znani oreh v Sloveniji. Mimo Gotenice smo se odpravili na ogled Ekološke kmetije Kocjančič. Domači s kmetije so nam postregli z okusnim domačim narezkom, kruhom in mlečnimi izdelki. Nato smo zapeljali do Borovca in si na hitro od zunaj ogledali bunker iz časa, ko je bilo tu zaprto območje. Naslednja postaja je bil grad Kostel, ki stoji na lepem zelenem gričku. Na gradu nas je sprejela vodička in nam predstavila njegovo zgodovino. Ogledali smo si kratek film, nato pa so nas postregli še s šnopčkom
v čokoladnem kozarčku. Ker je bil vroč dan, sonce pa je neusmiljeno žgalo, je bil končno čas za počitek v senci in kosilo. Na Turistični kmetiji Padovac, nedaleč stran od gradu, so nas čakali z okusnim kosilom in domačim jabolčnim zavitkom. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti Kočevju, saj smo že vsi komaj čakali, da se ustavimo še ob Kočevskem jezeru. Tu smo se poslovili od vodiča Mihe. Najbolj neučakani so se zapodili v vodo, nekateri pa smo se usedli na kavico in opazovali okolico. Ura nas je neusmiljeno preganjala in prišel je čas, da se odpravimo proti domu. Naš zanesljivi šofer nas je varno pripeljal domov v Bele Vode. Po dolgem času izolacije in protikoronskih ukrepov smo se, sicer utrujeni, a dobre volje zaradi novih spoznanj in prijetnega druženja, počasi poslovili. 🔲
Društvo Vulkan
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 17
Za nogometaši Rudarja dve preizkušnji
Zahvalili so se Almirju Sulejmanoviću
Z Brežicami slabo (0:1), proti Madžarom zelo dobro in petarda (5:1) Tako kot drugi se tudi nogometaši Rudarja, ki so si z osmim mestom v prejšnji sezoni zagotovili obstanek v drugi najboljši slovenski ligi, z veliko zavzetostjo pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Njen začetek bo prvega avgusta, Velenjčani pa naj bi uvodno tekmo s Krko odigrali že v soboto, zadnjega julija. Za njimi je uvodni del priprav. Namenjen je bil medsebojnemu spoznavanju, saj je moštvo v primerjavi s prejšnjim precej spremenjeno, predvsem pa obnavljanju moči. V drugem delu pa glavno pozornost namenjajo uigravanju. V ta namen bodo odigrali več prijateljskih tekem. Prva je že za njimi. Gostili so v prejšnji sezoni pete Brežičane, ki so zmagali z 1 : 0. Trenerji so sestavili dve zasedbi, eno za prvi polčas, drugo za nadaljevanje. Domači igralci so začeli zelo napadalno, da bi pustili čim večji vtis nanje. Žal niso niti ene žoge poslali za hrbet gostujočega vratarja. Takoj na začetku so bili sicer blizu zadetka, a jim ga je preprečil okvir vrat. Takoj zatem pa so Posavci po hitrem nasprotnem napadu dosegli edini zadetek na tem dvoboju. Tako kot domači pa so zadeli tudi okvir vrat. Igralci Rudarja so se sicer trudili vsaj izenačiti, a zaman. Predvsem se je poznalo, da še niso uigrani. To je morda delno tudi razumljivo. Moštvo, ki ga še oblikujejo, je precej spremenjeno. To velja tudi za strokovno vodstvo. Od njega se gotovo pričakuje, da bo Rudar veliko bolj konkurenčen drugim, kot je bil v prejšnji sezoni, ko je bil njegov glavni cilj obstanek v ligi. Hkrati se pričakuje, da se bo potegoval za vrnitev v elitno nogometno druščino. Ta pot pa ne bo enostavna, na kar jih je opozoril že tudi prvi dvoboj. Do starta nove prvenstvene sezone je sicer še pol meseca in gotovo je najpomembnejše, da verjamejo v 'pisanje' uspešne zgodbe in jo ustrezno tudi zgradijo.
Napolnili mrežo Madžarov
Takole pa je tekmo videl prvi trener Matko Novak: »V prvem polčasu smo igrali dobro. Žal smo na samem začetku zadeli le okvir vrat, nato pa prav tako po hitri kontri nasprotnika zaradi nezbranosti prejeli gol. Do odhoda na odmor smo si ustvarili še nekaj priložnosti, vendar nam ni uspelo nobene spremeniti vsaj v izenačenje. V nadaljevanju smo dali priložnosti mladincem, da bi videli, na katere lahko računamo, nekaj igralcev od drugje pa je bilo na preizkušnji. Glede na to, da se igralci še ne poznajo dovolj in da je bil to njihov prvi nastop, gledam nanj pozitivno. Res pa je, da na vsaki tekmi želiš zmagati.« Trenerji so zelo skrbno analizirali bledo sobotno predstavo z Brežičani in v torek so njihovi nogometaši prav tako na mestnem stadionu
ob jezeru proti madžarskemu članu druge lige, moštvu Tiszakecske, zaigrali izvrstno. Gostje so enako kot Posavci povedli, a je sledilo drugačno nadaljevanje kot dva dni pred tem. Domači so se razigrali, navduševali z lepimi akcijami in posledično z veliko učinkovitostjo. Zabili so pet golov, od tega enega z enajstmetrovko (Sandro Jovanović, 19). V zadnjih minutah je imel nasprotnik priložnost, da z udarcem z bele pike malce ublaži poraz; to mu je preprečil Nikola Daničić (danes slavi 19. rojstni dan z imenitno obrambo). Z nekaj izvrstni obrambami pa se je pred tem izkazal prvi vratar Kristijan Sekulić (21), ki ostaja v Rudarju kot Olimpijin posojeni igralec. 🔲
Kako se po koroni vrniti v formo? Kalorični deficit, redna telesna aktivnost, dovolj spanja, ustrezna regeneracija, nizka količina stresa oziroma zmanjšano stanje stresa in ustrezna izbira hranil so pomembni dejavniki, ki pripomorejo k izgubi kilogramov Primer ustrezne izbire hrane čez dan:
»Za zajtrk si pripravite jajce na oko s kruhom, pršutom in papriko, za kosilo pojejte govejo rižoto z zelenjavo (bučke, šparglji) in zeleno solato, za malico si privoščite različne oreščke, banano ali proteinsko tablico, za večerjo pa zeleno solato s tofujem ali piščanec in čičeriko.« Primer dobrega treninga, ki ga lahko naredite doma: »V fazi ena bi naredili (jakost) eno vajo za drugo: 20 počepov, 10 sklec in 15/15 stopanj na višji podlagi z obtežitvijo na hrbtu. V drugi fazi pa metodo HIIT – zopet eno vajo za drugo (visoko intenzivne vadbe), in sicer: 1 minuta visokega skippinga, 40 sekund jumping jacks in 30 sekund deske z dotiki ramen. Če boste upoštevali vse zgornje zakonitosti, tako pri prehrani kot treningih, bo rezultat – seveda po daljšem obdobju – očiten in boste zopet v formi kot pred korono.«
Koronsko obdobje je bilo z vidika rekreacije katastrofalno. Zaprte so bile vse športno-izobraževalne ustanove, v drugem valu pa je zunanjo rekreacijo preprečevalo še turobno jesensko vreme. Aktivnost je bila torej zelo omejena. Zgoraj omenjeni razlogi so botrovali, da je veliko tako splošne populacije kot tudi mladine pridobilo kakšen neželen kilogram, aktivnost slovenske mlajše populacije pa je po raziskavi Nacionalnega programa za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine (SLOfit) v času korone drastično upadla. Nejc Pongrac, osebni in kondicijski trener, iz-
17
ŠPORT
15. julija 2021
postavi, da je v zvezi z željo po izgubi pridobljenih kilogramov treba omeniti besedno zvezo 'kalorični deficit'. »Lahko ga definiramo kot zmanjšan vnos energijske vrednosti hrane glede na naše trenutne potrebe. Če poenostavimo – v primeru da naše telo potrebuje za bazalni metabolizem (energija za osnovne življenjske funkcije) 1500 kcal in še 1000 kcal za vsakodnevna opravila, kot so hoja, premikanje stvari in drugo, znese to skupaj 2500 kcal. Deficit bo pri zgoraj omenjenem primeru pomenil, da bomo vnesli približno 200 kcal manj, kot je naša energijska potreba. Ko bomo to stanje dlje
časa vzdrževali, bodo tudi kilogrami in maščobe vztrajno padali,« pove Pongrac, ki poudari še pomembnost ostalih dejavnikov, kot so redna telesna aktivnost, dovolj spanja, ustrezna regeneracija, nizka količina stresa oziroma zmanjšano stanje stresa in ustrezna izbira hranil.
Pri hujšanju je prehrana ključnega pomena
Brez optimalnega načrta prehranjevanja ni uspešne preobrazbe. To ne pomeni, da morate za uspešno izgubljanje maščobe biti na raznih »ločevalnih, LCHF, mediteranskih in drugih dietah«, ampak le to, da morate biti po-
zorni, katero makro hranilo vnašate v telo in v katerih časovnih okvirih. Kakšne spremembe prehranjevalnih navad priporočate? »V času izgube maščob priporočam večji vnos beljakovin, manjši vnos maščob in srednje velik vnos ogljikovih hidratov. Izbirajte nepredelano in neprocesirano hrano, imejte dovolj velik vnos vlaknin in predvsem ne komplicirajte.«
Brez aktivnosti ni uspešnega hujšanja
Uspešne izgube maščobe brez pravilno vodene in strukturirane aktivnosti žal ni. »Ne obstaja nobena magična tableta ozi-
Velenje – Medtem je klub na spletni strani objavil, da na trenerskem stolčku članskega moštva NK Rudar Velenje v prihodnje ne bo več sedel dosedanji trener Almir Sulejmanović, ki je ekipo v težkih časih ponovno prevzel julija lani, s klubom pa je imel pogodbo do julija 2023. »Zahvaljujemo se mu, da je Rudar vodil strokovno, s srcem in z vključevanjem mladih domačih igralcev,« so še poudarili v sporočilu in mu zaželeli veliko uspeha na nadaljnji poti. Hkrati so z njim prekinili pogodbo. Pred tem so mu ponudili, da bi postal del strokovnega vodstva, a je ponudno zavrnil, ker pač želi – kot nam je dejal – kariero nadaAlmir Sulejmanović ljevati samostojno kot trener članskega moštva. Pisali smo že, da člane trenutno vodi štiričlansko strokovno vodstvo z Matkom Novakom na čelu. Ker menda še nima ustrezne licence (licence PRO) za vodenje drugoligaškega moštva, naj bi uradno kot glavnega trenerja prijavili Milana Petrovića. Tukajšnji ljubitelji ženskega nogometa ga imajo najbrž v spominu kot trenerja ženske ekipe Rudar Škale v sezoni 2016–2017, ki pa zaradi pomanjkanja denarja oziroma neizpolnjevanja pogodbe pokrovitelja ne deluje več. Vodil je tudi žensko ekipo Olimpije, med moškimi pa med drugim Primorje. Nazadnje je bil trener enega od indonezijskih prvoligaških moštev.
S. Vovk
🔲
roma pripravek, ki bi prinesel čudežne rezultate, kot to reklamirajo razni fitnes guruji v zadnjih letih,« je iskren Pongrac, izpostavi pa dve uspešni poti. »To sta konsistentnost in kalorični deficit (primanjkljaj). V začetnih fazah bomo zelo hitro izgubljali telesno težo, nato pa se bo krivulja žal malo uravnala. Zato je na začetku primerna skoraj vsaka aktivnost. V kasnejših fazah pa preidemo na bolj komplicirane stvari, ki zadevajo trenažni proces. HIIT treningi (visoko intenzivni intervalni treningi) so pri ljudeh z nizko stopnjo pripravljenosti neefektivni in neprimerni, saj preveč dvigujejo stresni hormon (kortizol). Treningi za moč (jakost) so še vedno najbolj efektivno orodje za izgubo maščobe, aerobna vadba na tešče po raziskavah dr. Schoenfelda resda ne povzroči večje izgube maščobe kot vadba po obroku, lahko pa povzroči, da reprogramiramo encime, ki so odgovorni za izgubo telesne teže,« doda osebni trener, ki med uspešne metode pri izgubi kilogramov uvrsti hojo, vsaj 10.000 korakov dnevno, kardio na kolesu, ki ga izvajate zgodaj v dnevu oziroma tiste dni, ko ne dvigujete uteži, in hojo z obtežitvijo (jopič, dodatne uteži v nahrbtniku), s katero lahko na uro hoje porabite kar 250 do 300kcal več kot pri navadni hoji. HIIT metoda je primerna za ljudi, ki že imajo neko stopnjo pripravljenosti, počitek naj bo pasiven (hoja), vendar naj se ne izvaja prepogosto, dodate lahko tudi hiter tek oziroma sprint. 🔲
Jasmina Škarja
vos
Postavlja rekorde Jaka Grabner uspešno tekmuje v hitri hoji
Velenje – Član Atletskega kluba Velenje Jaka Grabner (17 let), ki je pred leti s teka presedlal na hitro hojo in že na svoji prvi tekmi postavil državni rekord v hitri hoji na dva kilometra, nato pa večkrat osvojil naslov državnega prvaka, to sezono niza dobre rezultate. Junija je na mednarodnem mitingu v tekmovalni hoji v Banski Bystrici na Slovaškem na certificirani progi na razdalji 10 kilometrov dosegel čas 49:03 in s tem izboljšal najboljši državni rezultat v kategoriji starejših mladincev. Uvrstil se je na 3. mesto. Maja pa je v Ljubljani na razdalji 5 kilometrov s časom 23:27.45 postavil nov državni rekord, na katerega je posebej ponosen, saj čas starega rekorda (24:10.6) sega v september 1977 (Edvard Kolar). 🔲
tf
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
Trčil v policijsko vozilo, se upiral in poškodoval policista Velenje, 09. julija – Malo po 11. uri so velenjski policisti opazili 24-letnega voznika osebnega avtomobila Audi A6, ki je z nevarno vožnjo ogrožal sebe in mnoge druge udeležence v cestnem prometu. Voznik na znake policistov ni ustavil, po več velenjskih ulicah je nadaljeval nevarno vožnjo, tudi po pločnikih, druge voznike je ogrožal tudi z vožnjo v križišču pri rdeči luči. Na Šaleški ulici je nato trčil v policijsko vozilo, med postopkom pa se je policistom upiral ter pri tem enega poškodoval. Voznika je Policija pridržala, vozilo pa so mu za🔲 segli. Po zbranih obvestilih ga bodo kazensko ovadili.
15. julija 2021
Čaka ga 17 let zapora Ljubljana, 12. julija – Vrhovno sodišče je nedavno zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Velenjčan Anže Jelen, glavni v hudodelski združbi, ki je ropala premožne družine na Celjskem in v Velenju. Tako je potrdilo kazen 17 let in pol zapora, ki mu jo je prisodilo celjsko okrožno sodišče, nato pa potrdilo še višje sodišče. Jelen je bil vodja roparske tolpe, ki je konec leta 2017 in v začetku leta 2018 brutalno oropala štiri bogatejše družine s širšega celjskega območja. Okrožno sodišče v Celju ga je novembra 2019 obsodilo na enotno kazen 17 let in šest mesecev zapora, hkrati mu je naložilo, da mora skupaj s preostalimi že pravnomočno obsojenimi zaradi ropov plačati tudi več tisoč evrov
Eno leto unovčeval ponarejene bankovce Velenje, 9. julija – Velenjski policisti so v sredo opravili hišno preiskavo na domu 26-letnega Velenjčana, ki je iz tujine naročal ponarejene bankovce in jih v večjem številu eno leto unovčeval v okolici Velenja. Policisti so preiskavo opravili po obvestilu Europola, ki je na poti iz Nizozemske prestregel pošiljko ponarejenih bankovcev, so
Iznajdljivost in predrznost tatov
Vrhovno sodišče potrdilo sodbo Jelenu zaradi ropov na Celjskem
sporočili iz PU Celje. Zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja denarja bodo 26-letnika kazensko ovadili. Za tovrstno kaznivo dejanje pa je predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let, so še sporočili s Policijske uprave Celje. 🔲
visoke odškodninske zahtevke, ki sta jih vložili dve družini od sicer štirih oropanih. Višji sodniki pa so nato maja lani v celoti potrdili sodbo prvostopenjskega sodišča. V zagovoru na prvostopenjskem sodišču je Jelen zanikal očitke. Dejal je, da je obtožnica zoper njega konstrukt in izmišljotina. Vztrajal je, da ima alibi, da vseh članov hudodelske združbe iz obtožnice niti ne pozna in da ga omenjena druščina niti ni preveč marala. 🔲
V avtomobilu ne puščajte otrok in živali Glede na to, da temperature dosegajo že precej kritične meje, velenjski policisti opozarjajo, da v avtomobilu ne puščajte otrok ali živali, pa čeprav samo za trenutek. Temperatura v avtomobilu hitro doseže vrednost, ki je lahko za otroke ali živali usodna, zato upoštevajte nasvet. Tudi če pustite okna nekoliko priprta, niste nare🔲 dili ničesar.
POLICIJSKA kronika Prepirala sta se pred otrokom
bena preglasna. Občanki so svetovali, da zapre okno.
Velenje, 4. julija – Na Prešernovi so izrekli opozorilo staršema, ki sta se prepirala pred otrokom in ga s tem močno vznemirila. O dogodku so obvestili še Center za socialno delo.
»Kričeča« ženska izginila Velenje, 8. julija – Nekaj minut pred 22. uro je občan obvestil policiste, da na ulici sliši kričanje ženske. Policisti so takoj odšli na kraj, vendar ženske niso našli.
Motila jo je sosedova klimatska naprava Velenje, 8. julija – Ob 2.20 je občanka poklicala policiste, ker jo je motila klimatska naprava pri sosedih. Policisti so ugotovili, da je v bližini več klimatskih naprav, od katerih pa ni bila no-
Ponoči preglasno govorila Velenje, 8. julija – Policisti so na Jerihovi ulici opozorili občanko, da v nočnem času govori preglasno in s tem moti sosede.
Pretepal mlajšega fanta Velenje, 8. julija – Ob 19.20 so bili policisti obveščeni, da je neznanec na Rudarski cesti v Velenju pretepal mlajšega fanta. Policisti so zbrali vsa obvestila in ugotovili okoliščine, o tem pa bodo s kazensko ovadbo obvestili državnega tožilca.
V občanko vrgel jajce Velenje, 9. julija – V Sončnem parku je nekdo v občanko vrgel jajce. Tudi s takšnimi zadevami
Iz POLICISTOVE beležke Zaparkiran avto Velenje, 4. julija – Policisti so reševali težave z zaparkiranim avtomobilom na Špeglovi ulici v Velenju in jih za kratek čas tudi rešili. Za trajnejšo rešitev so udeleženim svetovali, da pravico poiščejo na pristojnem sodišču.
8 prometnih nesreč Velenje, 8. julija – V petek so velenjski policisti obravnavali kar osem prometnih nesreč. Ena se je končala s hudimi telesnimi poškodbami, vse ostale pa z materialno škodo.
Pozabljeni telefon izginil Velenje, 8. julija – Na velenjski avtobusni postaji je občan pozabil telefon, ki pa si ga je neznanec protipravno prilastil. Za njim poizvedujejo.
Poškodoval motorista Velenje, 9. julija – Okoli 22. ure se je v Velenju v križišču Tomšičeve in Kidričeve ceste huje poškodoval 57-letni motorist. Vanj je trčil 25-letni voznik osebnega vozila.
se morajo ukvarjati policisti.
Preglasna glasba Velenje, 9. julija – V noči s petka na soboto so morali policisti trikrat posredovati na različnih koncih Velenja zaradi predvajanja preglasne glasbe v stanovanjih. V naslednji noči pa so preglasno glasbo zabeležili kar sedemkrat.
Nasilnemu partnerju »prepoved približevanja« Velenje, 10. julija – Nasilnemu partnerju so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja.
Pustila vozilo »v teku« Ljubno ob Savinji, 9. julija – Na območju Ljubnega so policisti obravnavali sum storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. Občanka je pustila
Mnenje Je počasnejša vožnja motorja nevarna? Od motorista, ki je padel na izpitu, sem izvedel, da je bilo to zato, ker je pred šolo in ovinkasto cesto proti Šoštanju vozil počasneje, kot je to predpisano (50 km/h, 90 km/h). Seveda tega nisem verjel in sem šel na pregled zapisnika izpita, ki sva ga skupaj z vodjo pregledala in si izmenjala mnenji. Ta izpit se je opravljal v soboto na knapovski dan ob 9. uri. Seveda bi bilo dobro, da bi motorist pred tem opravil
vozilo v teku in stekla v hišo po telefon, ki ga je pozabila, vozilo pa je v tem času zdrselo okoli 90 m po travniku in prebilo zid sosednje hiše. Na srečo nihče od stanovalcev hiše tisti trenutek ni bil v prostoru, kamor je trčilo vozilo.
2,5 promila alkohola Celje, 10. julija – Alkohol je bil minuli konec tedna nevaren sopotnik v prometu. Na območju Mozirja so pridržali voznika, ki je imel dobri dva promila in pol alkohola v krvi. Na avtocesti so obravnavali voznico osebnega vozila, ki je imela dobro promilo in pol alkohola v krvi. V Celju so obravnavali prometno nesrečo motorista, ki je imel dobra dva promila alkohola v krvi. Voznik osebnega vozila, ki je prometno nesrečo povzročil v Mozirju, je imel dober promil alkohola v krvi, dva promila alkohola v krvi pa je imela voznica osebnega vozila, ki je na parkirišču v Celju trčila v parkirano vozilo.
še kakšno vožnjo, a ni bilo časa, ker se je mudilo in je šel direktno na izpit. Ko je uspešno prevozil poligon, je dobil sporočilo, naj nadaljuje vožnjo skozi Velenje, a je tik pred križiščem »dobil spremembo«, da naj zavije desno in pelje po cesti proti Šoštanju. To je tudi storil, v krožnem krožišču pri Lokovici pa ni polno pospešil vožnje do 90 km/h, saj je za tem bolj oster ovinek. Za to si je zaslužil minus točke. Tudi v Šoštanju v bližini osnovne šole je zmanjšal hitrost pod 50 km/h, ker je bil v bližini pešec, in tudi za to dobil minus točke. Vožnjo v naslednjem križišču, kjer je vozil sredinsko desno, so mu ocenili negativno. Vse to ga je »stalo« toliko minus točk, da izpita ni opravil. Sam sem bil med tem
Smo na začetku vrhunca turistične sezone in ob pogledu na parkirišča in mestne ulice lahko zaznamo, da je manj ljudi, manj prometa in več prostih parkirnih mest, kar so posledice počitniško-dopustniškega časa. A navkljub počitniškemu času ter večji ležernosti in lagodnosti je prav, da smo pozorni tudi na svojo varnost in varnost svojega premoženja. Ni pomembno, ali odhajamo na daljše ali krajše potovanje, v službo ali za nekaj minut skočimo le v trgovino, vedno poskrbimo, da bo naš dom zavarovan. Ob odhodu vselej zaklenimo vhodna vrata. Neodvisno od temperature zaprimo tudi okna, da onemogočimo vstop v notranjost doma. Odprta vhodna vrata in na stežaj odprta okna so (lahko) povabilo za priložnostne tatove oziroma tiste, ki jih trenutne okoliščine pripravijo do storitve dejanja. Nezavarovanost objekta in odsotnost (odraslih) oseb bistveno povečata tveganje za naše premoženje. Zato je priporočljivo, da odstranimo lestve, mize, zaboje in druge predmete, ki bi jih tatovi in vlomilci lahko uporabili za dostop do balkona ali oken, skozi katera bi lažje vstopili v notranjost doma kot skozi zaklenjena vhodna vrata. Iznajdljivi in predrzni tatovi spremljajo dogajanje v posameznem kraju, zato so pozorni na dogodke, na katerih se zbere večje število ljudi (proslave, koncerti, poroke, pogrebi …), in ta čas izkoristijo za vlome in tatvine iz stanovanj in hiš. Spremljajo tudi dogajanje na družabnih omrežjih, n katerih lahko vsi vidimo objave sporočil in zgodb naših znancev in neznancev iz bližnjih in oddaljenih krajev, kjer preživljajo počitnice ali pohajkujejo. Ponavadi padejo tatovom v oči tudi listki in obvestila na vhodnih vratih s sporočilom o tem, da »smo na dopustu in da se vrnemo čez dva ali tri tedne«. Enak pomen imajo tudi sporočila na poštnih nabiralnikih, ki dajo pismonoši v vednost, naj v tem času pušča le pošto brez reklamnih obvestil. Naj to zaznajo profesionalci ali priložnostni kriminalci, naš dom je izpostavljen večjemu tveganju in možnosti, da vanj vlomijo in nam odtujijo vrednejše predmete. Poleg osnovnih ukrepov ob odhodu od doma, kot so izklop plina ali napeljave, izklop aparatov iz elektrike, da zaradi požara ali puščanja vode ne bi prišlo do večje premoženjske škode, hramba denarja in dragocenosti v lastnem ali najetem sefu … je priporočljivo, da izvedemo enega od pomembnih preventivnih ukrepov za zaščito svojega doma. To je ustvarjanje okoliščin, ki prepričajo, da smo doma. Ali imamo moderno ali celo varovalno opremo v stanovanju, ki te okoliščine ustvarja sama s pomočjo računalniško-informacijske tehnologije, ali se pred odhodom od doma dogovorimo s kom, da biva v našem stanovanju ali le od časa do časa prižiga in ugaša luči, prazni poštni nabiralnik, zaliva rože na balkonu ali na vrtu, spušča ali dviguje senčila ali rolete … ter ustvarja videz, da smo doma. Poleg klasičnih dopustniških vlomov in tatvin policisti pogostokrat obravnavajo t. i. drzne tatvine, ko kriminalci na iznajdljiv in pretkan način oškodovance oziroma žrtve zavedejo in jih okradejo, da lahko preteče kar precej časa do spoznanja, da so bili okradeni. Pri tem so izpostavljeni predvsem starejši občani, mladostniki in otroci, ki živijo sami ali so sami le v času, ko so ostali družinski člani odsotni od doma. Pretkani tatovi se pogostokrat izdajajo za predstavnike organizacij in podjetij, ki preverjajo podatke, izvajajo meritve … in želijo vstopiti v notranjost doma, v kletne prostore ali opraviti meritve v okolici objekta. Ponavadi oškodovanci vidijo le enega, drugega ali drugih, ki so v »ekipi«, pa ne. Zato je pomembno, da nenapovedanih in nepoznanih obiskovalcev ne spuščamo v notranjost doma, ob izstopu iz notranjosti doma pa vrata vedno zaklenemo. Nekateri se vnaprej najavijo in tako lahko vzbudijo več zaupanja, vendar moramo biti tudi v tovrstnih primerih previdni in po potrebi obisk preložiti na čas, ko doma nismo sami. Kdor ima poštene ali poslovne namene, bo svoj obisk prilagodil naši želji, da nas obišče, ko nismo sami.
Adil Huselja varnostno ogledalo
🔲
v tujini, kjer sem videl dve prometni nesreči s smrtnim izidom, v katerih sta bila udeležena motorista, botrovala pa jim je prehitra vožnja in vožnja v ovinku po levi strani. Zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem prebral zapisnik o opravljanju izpita. Izpit za motor imam že skoraj 40 let, a se po vsem tem sprašujem, ali sem usposobljen za vožnjo po predpisih, ki jih sedaj zahtevajo na izpitih. Bil bi vesel, če bi na to vprašanje dobil odgovor. Upam, da se večina motoristov zaveda, da hitrost in vožnja v križiščih po levi strani pasu ni ravno pravilna. Osebno menim, da je življenje večja vrednota, kot pa so trenutni predpisi na izpitih mladih motoristov. 🔲
A. Jevšenak
Podaljšana zapora ceste pod cerkvijo v Starem Velenju Velenje – Mestna občina Velenje v sklopu prenove starotrškega jedra v Starem Velenju skupaj z Župnijo Velenje in Škofijo Celje in pod nadzorom spomeniškega varstva obnavlja tudi oporni zid pod cerkvijo sv. Marije. Oporni objekt je bil namreč dotrajan. Ker pa so dela zahtevnejša od predvidenih, bo zapora ceste skozi ta del Starega Velenja, ki je bila predvidena do 15. julija, podaljšana do konca meseca. Zaprt je odsek Ljubljanske ceste od župnišča do Lovskega dvo🔲 ra. Obvoz je ustrezno označen.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
15. julija 2021
19
Gibanje je pomembno tudi za starejše Zelo pomembno je zavedanje, da mora biti vadba v starosti skrbno načrtovana – Starostniki naj se pred začetkom izvajanja katerekoli telesne dejavnosti s svojim zdravnikom posvetujejo o morebitnih omejitvah pri vadbi
Oven od 21. 3. do 21. 4.
V naslednjih dneh se ugriznite v jezik, ko vas bo prijelo, da bi komu povedali, kaj si v resnici mislite o njem. Dokler ne boste podpisali tako želene pogodbe, ne izzivajte usode. Stvari se namreč lahko čisto prehitro zavrtijo proti vam, kar bi vas izjemno prizadelo. Tudi zato, ker bi radi okrepili svoj finančni položaj. Dobra novica je, da boste ob koncu tega tedna končali delo, ki vam je vzelo veliko energije in časa. Pri delu boste prihodnji teden opažali naveličanost, doma pa vas prav nič več ne bo presenetilo. Le dvomov v ljubljeno osebo bo vsak dan več, zato vam tudi odhod na dopust ne bo dišal.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Neverjetno dovzetni boste za negativne energije drugih ljudi. Ne da bi sami tako hoteli, se bodo pogosto prenesle na vas in vaše dojemanje sveta. V službi vam bo najbolj ustrezalo individualno delo, a žal ne boste imeli dovolj mirnega delovnega okolja, da bi lahko bili učinkoviti. Zato boste iz dneva v dan v večjem zaostanku. Najbolj srečni boste, če vas bodo vsi pustili pri miru, a boste redko imeli to srečo. Ne pustite stresu, da bi vam prišel do živega. Svoje misli in počutje poskušajte umiriti z različnimi tehnikami sproščanja in preživljanjem prostega časa v naravi.Ukvarjajte se s sabo in kmalu se boste počutili bolje.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Staranja in z njim povezanih degenerativnih procesov žal ne moremo preprečiti, lahko pa storimo nekaj, s čimer si bomo polepšali čas v tretjem življenjskem obdobju. K temu v prvi vrsti prav gotovo sodi redna in skrbno načrtovana telesna dejavnost, s katero bomo upočasnili degenerativne procese, na vadbi pa stkali tudi nova prijateljstva. Zato smo se v Strokovnem svetu za socialna in zdravstvena vprašanja skupaj s Forumom starejših odločili za tovrstno vadbo, torej vadbo zunaj na prostem, ki je dosegljiva vsakomur.
Člani Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja ter Foruma starejših pri SD Velenje so v petek, 18. junija, v Sončnem parku pripravili vadbo pod sloganom Skupaj v aktiven dan. Strokovna vadba za starejše je potekala pod vodstvom mag. kineziologinje Petre Poznič, ki je povedala, da so med najpomembnejšimi gibalnimi in funkcionalnimi sposobnostmi, ki jih je pri starejših treba vzdrževati in razvijati, moč, gibljivost, vzdržlji-
vost, ravnotežje in koordinacija. »Telesna moč je najučinkovitejše sredstvo med vsemi oblikami vadbe za zmanjšanje napredovanja osteoporoze, izboljša aktivno gibljivost, ravnotežje ter pomaga zmanjšati simptome različnih kroničnih bolezni.« Predsednica Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja SD Velenje Janja Rednjak pa je dodala, da je še kako pomembno zavedanje, da mora biti vadba v starosti skrbno načrtovana. »Vključevati
mora vaje za krepitev glavnih mišičnih skupin, vaje za ohranjanje in razvijanje gibljivosti in koordinacije ter aerobne aktivnosti za izboljšanje srčno-žilnega sistema. Najbolje je, da se starostniki pred začetkom izvajanja katerekoli telesne dejavnosti s svojim zdravnikom posvetujejo o morebitnih omejitvah pri vadbi. Intenzivnost vadbe morajo prilagoditi svojemu zdravstvenemu stanju in vaditi zgolj z intenzivnostjo, ki jo dopušča njihova telesna
pripravljenost. Predvsem pa je pomembno, da vadbo izvajajo pravilno in redno,« še opozarja Rednjakova, ki jo veseli, da je zanimanje za vadbo med starejšimi veliko ter da znajo paziti nase in se zavedajo, da je za dobro počutje telesna dejavnost zelo pomembna. Vedno več se jih rekreira zgodaj zjutraj ali zvečer. 🔲
jš
Ker je poletje čas za oddih, boste res odklopili. Žal ne boste dolgo mirni, saj se boste ob obilici prostega časa zamislili, kaj v zadnjem času počnete svojemu telesu in duši. Vse, ki vam jemljejo energijo, boste zato v bližnji prihodnosti postavili na stranski tir. Le družinskim članom boste dopuščali, da od vas pričakujejo več kot drugi. Tisti, ki s trenutnim ljubezenskim razmerjem že dlje časa niste zadovoljni, boste spoznali, da se vaš partner ne bo spremenil. S tem se poskušajte sprijazniti in ga sprejeti takšnega, kot je. Če ne bo šlo, pa nimate veliko možnosti. Z iskrenim pogovorom in potrpežljivostjo bosta morda spet našla skupno pot.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Obkroženi boste z ljudmi, ki se vam bodo zdeli kot tujci, pa čeprav to niso. Partner bo do vas iskren tudi, ko drugi ne bodo. Zato poslušajte njegove nasvete. Če bi jih vedno, se ne bi znašli v težavah, ki v teh dneh pritiskajo na vas. Partner bo do vas izjemno razumevajoč, zato se bosta še bolj povezala. Kot vsako poletje vama bo uspelo izničiti nesoglasja, ki so se kopičila čez zimo in pomlad. Čas koronakrize je bil za oba stresen, sedaj pa se bosta vedno bolj sproščala. S tem boste dobili tudi voljo in energijo, da se lotite težav. Ne hitite, ker niso take narave, da bi jih lahko razrešili čez noč. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju. Odprlo vam bo oči, vi pa morate čim prej odpreti svojo dušo.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Spoznali boste nekoga, ki se vam bo zdel ne le zanimiv, ampak tudi simpatičen. Veliko boste mislili nanj. Ne da bi hoteli, boste razmišljali tudi o primernosti zveze, če bi do nje prišlo. Želeli si boste eno, delali pa prav obratno, saj je strah močan gospod. Tega, da bi morali deliti, kar ste ustvarili do sedaj, se boste najbolj bali. Na tehtnico boste morali dati tako čustva kot materialne dobrine. Tokrat se nihče ne bo mogel odločiti namesto vas. Denar? Ne bo ga veliko, zato ga pametno razporejajte. Tudi dopust načrtujte tako, da vam ne bo segel globoko v žep. Zdravje vam ne bo delalo težav, skrbi, povezane z njim, pa bodo ostale.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Prav je, da ga imamo radi, toda sebe imejmo še bolj! Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo poletje tako radi? Mogoče zato, ker nam toplejši in daljši dnevi dajejo energijo, ker ob besedi poletje pomislimo na brezskrbnost, brezdelje, občutek svobode, na sončne vzhode in zahode, na sladoled in pijače v centru mesta, na morje – vonj po borovcih, po soli, poležavanje na plaži s knjigo v roki, večerne sprehode. No, zagotovo se boste strinjali, da ima poletje svojo čarobno moč. Ker pa živimo samo enkrat, imamo eno telo in eno kožo, je treba tudi njo varovati. V koži imamo namreč številne različne vrste celic in tkiv, ki se lahko pod vplivom mutacij spremenijo in postanejo rakave. Tako poznamo različne vrste kožnega raka. Med pogostejšimi je prav pigmentni kožni rak – melanom,
ki je najbolj pogosta oblika raka na svetu, samo v Sloveniji pa za njim vsako leto zboli več kot 2000 ljudi. Gre za obliko raka, ki se najpogosteje razvije kot posledica pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom, vendar se lahko razvije tudi na predelih kože, ki so sicer zaščiteni pred soncem in skriti pod oblačili. Največkrat se razvije zaradi poškodb, ki so nastale zaradi pretiranega in nezdravega izpostavljanja UVA in UVB sončnim žarkom. Ključnega pomena so poškodbe kože, še posebej opekline, ki so nastale do 20. leta starosti, čeprav se simptomi kožnega raka pogosto pojavijo šele čez več desetletij, saj za njim največkrat zbolijo starejši od 50 let. Tudi solarij ni nedolžen, saj tam uporabljajo UV žarke, ki prav tako lahko povzročijo srbečico in opekline
ter s tem povečajo možnost za kožnega raka. V bolj ogroženo skupino za razvoj kožnega raka sicer sodijo svetlopolti, svetlooki, svetlolasi, rdečelasi in pegasti ljudje, ki jih sonce hitro opeče in slabo porjavijo. A v resnici ni pravila – kožni rak lahko prizadene kadar koli in kogar koli. Na kožnega raka lahko nakazujejo že kakršnekoli spremembe na koži, še posebej spremenjena oblika in barva kožnih pigmentacij in materinih znamenj ali pa nenadna pridobitev znamenj, ki jih prej še niste opazili. Simptomi kožnega raka so lahko tudi krvavenje, gnojenje ali srbečica znamenj ter tudi opazno širjenje oziroma povečanje znamenja. Na koži se pogosto pojavijo kožne tvorbe, ki so lahko svetlikajoče ali v obliki čvrstih rdečih bulic, ki jih včasih pre-
krivajo kraste. Najbolj učinkoviti ukrepi zoper razvoj kožnega raka so naslednji: izogibajte se neposrednemu izpostavljanju soncu med 10. in 16. uro, tudi v bolj oblačnih dneh, na plaži se zadržujte v senci in si omislite pokrivalo za glavo ter kvalitetna sončna očala, redno nanašajte debel sloj sončne kreme. Redno pregledujte svoja kožna znamenja in tudi predele, kjer jih še nimate, še posebej vrat, predel za ušesi, pod rokami, na trebuhu in genitalijah, saj se rakave tvorbe večkrat pojavijo prav tam. Poleg nevarnosti za razvoj kožnega raka, ki je lahko tudi usoden, pa s sončenjem pospešimo tudi staranje kože, česar pa si ne želi nihče od nas, kajne? 🔲
Društvo za boj proti raku Velenje
Če kdo, se vi v teh dneh res ne morete pritoževati. Usoda vam bo še nekaj časa precej naklonjena, zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Ko boste dosegli prvo malo zmago, praznujte. Ob tem dobro razmislite, komu boste zaupali dobro novico, saj bo ta všeč predvsem vam, drugim pa veliko manj. Takoj bo namreč zraven zavist, ki lahko povzroči tudi plaz problemov. Težko jim boste kos. Na finančnem področju prevetrite življenjske stroške. Nekateri so povsem nepotrebni. Če se boste obnašali bolj racionalno, boste hitro prihranili dovolj, da si kupite, kar si že dolgo želite.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Zadnje čase se dobro počutite v svoji koži. Zato se lahko zahvalite le sebi, saj vam je uspelo uresničiti vse, kar ste si zadali že spomladi. V naslednjih dneh se ne spuščajte v prepire, čeprav bo priložnosti veliko. Če se boste uspeli ugrizniti v jezik, se bo izšlo brez posledic, če boste povedali svoje mnenje, pa ne. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek. Le od vas bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale v ljubezni. Po dolgem času boste ljubosumni in sumničavi. Partner se ne bo trudil, da vas prepriča o nasprotnem, saj bo imel bolj resne skrbi. Žal tega ne boste opazili.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Doma še nekaj časa ne bo tako, kot si želite. Tudi zato, ker ne boste povedali, kaj si želite. Stvari so se precej zapletle, zato jih boste težko rešili brez tretje osebe, ki bo na stvari gledala racionalno, brez čustev. Zato se boste še nekaj časa vrteli v začaranem krogu želja in sanj. Včasih si je v življenju treba določiti prednosti. Tudi, če je to težko in se je treba odreči lagodju. Za vas velja, da nimate več časa odlašati. Če ne boste ukrepali vi, bo nasprotna stran. Ker težko prenašate poraze, se potrudite, da boste tokrat vi zmagovalec. Kar boste morali storiti, vas bo žalostilo, a tokrat na lep način ne bo šlo.
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
Dokončali boste delo, ki vam je šlo že krepko na živce. Odločili se boste, da je čas za oddih, zato boste pretežno lenarili, če boste ostali doma ali ne. Načrte, da tovrstno početje še nadaljujete, vam bo v začetku prihodnjega tedna prekrižala novica, povezana z vašim zdravjem. Dobili boste zdravniški izvid, ki ste ga že nekaj časa čakali. Ne bo vam všeč. Po drugi strani pa si boste oddahnili, saj ne bo usoden. Kljub temu boste morali spremeniti kar nekaj navad, ki se jim boste težko odrekli. Partnerju boste marsikaj zamolčali, a vas dobro pozna, zato bo vedel, da mu nekaj prikrivate. Prizadet bo bolj, kot si lahko mislite.
Kozorog od 23. 12. do 20. 1.
Skozi tančice ženskega pogleda
Tvoji ljudje So kateri? Jih imaš, oziroma še bolje – jih prepoznaš? Kadar čutiš, da si v družbi ljudi, ki jim je zares mar zate, tvoje počutje, tvojo dobrobit, potem si obdana s »tvojimi ljudmi«. To je tista oseba, ki te na kavi resnično posluša, ki te vpraša, kako si, in te ob tem gleda pristno, s sočutjem (ne pomilovanjem). Ko enostavno veš, da si slišana in razumljena. To ni tista oseba, ki govori samo o sebi in ko mine kava, se po pogovoru počutiš manj dobro, bolj utrujeno ali celo psihično izžeto. Ugotoviš, da nisi zmogla ali imela priložno-
sti reci prav nič o sebi, obenem pa si brez prestanka poslušal samo drugo osebo. Poznaš tisti občutek, ko si v družbi ljudi, a se ob tem počutiš osamljeno in te prav nobena tema pogovora ne pritegne? Čutiš, da med te ljudi ne sodiš. Ne spadaš. Ne najdeš povezave in se samo potegneš vase ter si opazovalec. Poslušaš, a ne sodeluješ. Praznina pogovora te utruja, saj ne vidiš smisla govoriti o drugih ljudeh, o tem, kar imajo in kaj so si kupili. No, to niso tvoji ljudje. Poglej svojo družbo in ljudi okoli sebe. Zazri se za nekaj trenutkov okoli sebe. Razmisli, s kom se večino časa obkrožaš. Citat Jima Rohna »Si povprečje petih ljudi,
s katerimi preživiš največ časa,« skuša v bralcu ozavestiti zavedanje, kako zelo pomembno je, komu namenjamo svoj čas in kdo je naša družba. Je tvojih top 5 ljudi res tistih, ki sodijo med tvoje ljudi? Maske v družbi tvojih ljudi odpadejo. To je tisti občutek, ko si lahko ti ti, ker se počutiš varno. Veš, da si sprejeta takšna, kot si, in si prav zaradi tega zaželena. Nihče ti ne spodnaša tvojih šibkosti in slabih dni, kvečjemu si takrat podprta in prejmeš podporo. Brez občutka krivde, da bi morala biti ok. Ob 'tvojih ljudeh' veš, da si njihova. 🔲
Ines Vugrinec, društvo SŽM
Teden bo mineval brez večjih pretresov. Čas bo končno prinesel svoje in že v začetku prihodnjega tedna bo vse tako, kot si želite. Že danes zvečer se vam obeta zanimiv dogodek, še več jih bo ob koncu tedna. Iz njih lahko izvlečete veliko več kot le zadovoljstvo. Tokrat je res vse odvisno od vas, saj vam bodo pri odločanju pustili povsem svobodne roke. Večjih projektov v službi se izogibajte. Čas ni pravi, poletje ni pravi čas za tovrstno početje. Če se nič ne bi premaknilo, bi vas to zelo obremenilo. Poleg tega vam bo še vse do konca julija godilo, če boste lahko v prostem času pozabili na skrbi in se posvečali stvarem, ki jih radi počnete.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Teden, ki je pred vami, bo naporen, a lep. Vse, kar ste si v njem zastavili, se bo uresničilo. Celo ven boste hodili več kot sicer, saj boste prav potrebni novih obrazov in zanimivih dogodkov. Zelo veseli boste srečanja z nekom, ki ga že dolgo niste videli. V klepetu boste izvedeli marsikaj koristnega, dogovor, da se kmalu spet srečata, pa boste tokrat vzeli resno. Začutili boste, da je lahko ta oseba vstopnica v prihodnost, ki si jo želite. Zaupali ji boste, ona pa bo zaupala vam. Kot kaže, boste kmalu imeli dodaten vir dohodkov, zato boste lažje dihali in načrtovali, kako naprej. Mirni boste,kot že dolgo niste bili.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Odnosi z osebo, ki vam veliko pomeni, so se po nepotrebnem zaostrili. Razlog je bil bolj resen, kot se je zdel, kar boste spoznali šele v teh dneh. S tem, ko ste se užaljeno umaknili, ste namreč odprli nove rane, ki se bodo celile še nekaj časa. Ob koncu tega tedna boste dobili priložnost, da zgladite nesporazume, saj bosta oba pripravljena na to. Pazite pa, kaj boste obljubljali, da vam ne bo že kmalu žal. Počutje? Energija se vam bo končno vrnila, z njo pa tudi veselje do življenja. Zelo boste zaposleni, a delo bo v naslednjih dneh za vas pomembno, zato ne boste tarnali. Končno si boste upali pokazati, koliko ste vredni.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 20
20
TV SPORED Četrtek,
Petek,
15. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.45 15.55 16.00 16.10 16.20 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.45 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.50 00.20 00.45 01.15 01.25 01.35 01.40
00.45 04.00 10.35 12.45 14.00 15.00 18.00 20.00 21.00 21.30 22.00 23.10 00.45
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko sem se začel preveč zanašati Kostarika, Vrnitev v pragozd, dok. film Danes dol, jutri gor, Boro zaigra na srečo, slovenska nan. Narejeno v Kjotu, japonska dok. serija Moje mnenje, Razmislek o Sloveniji Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Diplomant Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja Timi gre, Poskočne žogice Simon, Zobozdravnik Žanov svet, Mivka Tib in Tamtam, Novi prijatelj Mulčki, Bratje in sestre Zombi Lars, Oprosti, norveška otroška nad., 30. del Poročila ob petih Šport Vreme Izzivi srebrne generacije, Osamljenost, dok.-izobr. oddaja Na kratko, Integracija V Goščavi, Prepir, lutkovna nan. Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ujet (I.), britanska nad., 1. sezona Antična velemesta, Atene, francoska dok. serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Dediščina Evrope: Veliki slikarji na, Mladi Picasso, malem zaslonu (II.), britanska dok. serija Izzivi srebrne generacije, Osamljenost, dok.-izobr. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Info kanal Poletno jutro Poletni koncerti iz naših krajev Vražji muzikanti na Ptuju Profil, Renato Zanella Kolesarstvo - dirka po Franciji, 18. etapa Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. film Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. serija Avtomobilnost Ambienti Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nad. Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.25 07.40 08.30 09.30 10.20 11.25 12.35 12.50 13.50 15.10 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.45 00.40
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 12. del Solze v raju, 1. sez., 13. del Usodni diamanti, 1. sez., 152. del Usodni diamanti, 1. sez., 153. del Vedno tvoja, 3. sez., 6. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 47. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 14. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 154. del Usodni diamanti, 1. sez., 155. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 15. del Vedno tvoja, 3. sez., 7. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 8. del 01.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 13. del 02.25 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Pavza!
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:45 11:50 12:15 12:45 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:45 22:05 22:10 23:00 23:30
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope 2862. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Vinko Möderndorfer, Sem rastlina, ker si ti skala Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: Štirje kovači, ansambel Spev (5) Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Vinko Möderndorfer, Sem rastlina, ker si ti skala LEPOTE SVETA: Islandija, 1. del Kratek koncert, Klape v Stožicah, klapa Maslina Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
15. julija 2021
Sobota,
16. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 10.45 11.10 11.40 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.35 15.45 15.55 16.00 16.10 16.25 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45
00.45 04.00 10.30 12.35 13.15 14.00 15.00 17.20 17.55 20.00 21.40 22.30 00.05 01.05
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.55 08.45 09.45 10.40 11.45 12.45 13.00 14.00 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.25 22.55 23.00 00.35 02.15 02.45
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:25 11:25 11:20 11:50 12:40 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:55 21:00 22:15 22:20 22:25 23:15 23:45
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko si me ujezil Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Kalabrija, kulinarično-popotniška oddaja Izzivi srebrne generacije, Osamljenost, dok.-izobr. oddaja Danes dol, jutri gor, Pujsek, slovenska nan. Narejeno v Kjotu, japonska dok. serija Mesto, ki se ozira v nebo, igranodok. film Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Italijanska četrt, ameriška nad. Prisluhnimo tišini, Diskriminacija gluhih dijakov v rednih šolah Mostovi - Hidak Timi gre, Skokec Simon, Micene živalce Šola za pošasti, Nadomeščanje Žanov svet, Športni dan Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Džungla Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Valdemar Infodrom, poletje 2021, Kultura Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Čuječnost Bacek Jon, 3D TV Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Poletni pozdrav Slovo od zelenice zgodba Francesca Tottija, italijanska nad. Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Skupaj, slovenski TV-film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Info kanal Poletno jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Tereza Kesovija Kolesarstvo - dirka po Franciji, 19. etapa Po etapi, analiza dirke po Franciji Mit o prvem filmu, dok. film Divja salsa, angleški film Meso in kri, britanska nad. Jane, ameriški dok. film Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 14. del Solze v raju, 1. sez., 15. del Usodni diamanti, 1. sez., 154. del Usodni diamanti, 1. sez., 155. del Vedno tvoja, 3. sez., 7. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 48. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 15. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 156. del Usodni diamanti, 1. sez., 157. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 16. del Vedno tvoja, 3. sez., 8. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez. Pojdi z menoj, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja ROBO TV 1 IZBRANO IZ ARHIVA: Bio Magi, 1998 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Iztok Osojnik, Viktorija Damce 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Japonska Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN: Bepop, 2003 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Iztok Osojnik, Viktorija Damce 1 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Nedelja,
17. julija
06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Mucka z balonom 07.20 Žanov svet, Glas 07.30 Kalimero, Ladeki vračajo udarec 07.40 Nejko, Skrivalnice 07.50 Zmedi gre v Zakajzato, Sirasta stopala 08.00 Z kot Zofka, Arheolog 08.25 Ribič Pepe, Bakterije 08.45 Firbcologi, O zobobolu, največjih glodavcih in pogozdovanju 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana in OŠ Žiri 10.30 Infodrom, poletje 2021, Kultura 10.45 Osvežilna fronta, Laganje 11.30 Koncerti za mlade, Kaj je klasična glasba?, glasbeno-izobr. serija L. Bernsteina 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Sledi, dr. Manica Špendal, dok. oddaja 15.00 Amsterdam, London, New York - trije, Zlata doba (1585–1650), veličastni, francoska dok. serija 16.00 Naš vsakdanji kruhek, Nova služba, slovenska nan. 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dok. oddaja 18.00 Na sončni strani, dok. 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Sršenji uk 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Abba za vedno, britansko-švedska dok. oddaja 21.00 Festival Europa Cantat 2021, prenos Slavnostnega odprtja festivala s Kongresnega trga 22.10 Poročila 22.20 Šport 22.30 Vreme 22.35 Dvojček, Prvi dan, norveška nad. 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.55 Dnevnik 00.10 Sobotni Dnevnikov izbor 00.20 Utrip 00.35 Šport 00.45 Vreme 00.50 Napovedujemo
04.00 07.00 09.00 10.40 11.05 11.50 13.00 13.50 15.00 17.55 18.30 20.00 21.55 22.50 00.35 01.35
Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Srečko Lisjak Danes dol, jutri gor, Irma zapeljuje Mileta v napačno smer, slovenska nan. Danes dol, jutri gor, Osvobojene ženske, slovenska nan. Naš Triglav, dok. film Circom Regional, Ubijmo tišino Predstavitev slovenskih olimpijcev Kolesarstvo - dirka po Franciji, 20. etapa Po etapi, analiza dirke po Franciji Avtomobilnost Čudoviti mladi um, angleški film Zvezdana, To ni opravičilo Laibach - Spectre, koncert Videotrak Info kanal
18. julija
07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 08.55 09.10 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.20 10.35 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.25 15.15 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.35 22.00 22.55 23.10 23.35 23.55 00.05 00.15 00.30
18.00 18.50 18.55 20.00 21.50 23.55 01.55
8:30 8:55 9:00 9:40 10:40 12:10 12:35 13:50 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:25 20:30 22:00 23:00 23:20 23:50
24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 59. del Betty v New Yorku, 1. sez., 60. del Betty v New Yorku, 1. sez., 61. del Ljubezen po domače Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Učna leta izumitelja Polža, slovenski film Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Šele začetek, ameriški film Lepotilni salon, ameriški film Božični sneg, ameriški film Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Lučka v očeh, dobrodelni koncert, Šentjur 2002, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Semolič, Elegija v času starega Rima Videostrani, obvestila Napovedujemo Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Medved Dotiki gora: Pršivec Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Dekleva, Vermeerjev smeh IZBRANO IZ ARHIVA: Klobasekov Pepi praznuje, 2003, 2. del Popotniške razglednice: Japonska Minute za klasično glasbo: pianistka Magdalena Navodnik Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Ava, Riko, Teo, Kujavi zajec Mandi, Maneken Niko, Vroče Timi gre, Cvilko Trala trali, Tu in tam Zajček Belko, Prvič, ko sem ujel ribo Bratca, Torta Mucika, Pozabljeni cirkus Ezopovo gledališče, Domišljavka Lev in srna, Nejko, Neubogljiva raketa Pujsa Pepa, Dan talentov A veš, koliko te imam rad, Kam teče reka Sovice, Poletni dež Knjiga o džungli, Napačni panter Simon, V letalu Kalimero, Banane Šola za pošasti, Srbečke Dinotačke, Česar ni bilo tam Nejko, Nejko v težavah Tib in Tamtam, Zob za zob Vrtne prigode, Odpuščena sta! Bacek Jon, Ježka v stiski Govoreči Tom in prijatelji, Adijo, Bobek Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Rozi in dolgoprsti Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Nepridiprava Ozare Obzorja duha, Vsi ste bratje Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk. Tanel iz Saaremee Prvi dnevnik, šport, vreme Poletni pozdrav Čez planke, S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del: Buenos Aires Umrika, indijski film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Eolski otoki Šola za pošasti, Zmajska brigada Frfra in Cufek, Vrtni nogomet Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Midva, britanska nad. Intervju, dr. Danilo Türk Poročila, šport, vreme Sanjska mašina, dok. film Za lahko noč: Operne arije, Basbaritonist Marcos Fink (G. Verdi: Don Carlos) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo
04.00 06.00 07.00 07.15 07.40 09.00 09.45 10.10 10.35 11.05 13.05 14.50 15.45 19.15 20.05 21.00 21.10 22.40 00.35
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 07.55 08.20 08.45 09.05 09.30 10.20 11.10 12.00 12.30 12.45 14.00 14.15 16.05 18.00 18.50 18.55 20.00 22.45 00.25 02.05
8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:45 11:45 12:15 13:45 14:35 15:55 17:30 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:45 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:10 23:40
Info kanal Videotrak Duhovni utrip, Čuječnost Izzivi srebrne generacije, Osamljenost Potujoča muzika 2019, koncert združenih mladinskih zborov Slovenije M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca - raperja Danes dol, jutri gor, Kdor drugemu jamo koplje Danes dol, jutri gor, Boro zaigra na srečo Danes dol, jutri gor, Pujsek So najlepše pesmi že napisane, koncert Alenke Godec Jane, ameriški dok. film Ambienti Slovensko olimpijsko stoletje, dok. serija Kolesarstvo - dirka po Franciji, 21. etapa Po etapi, analiza dirke po Franciji Skrivnost Savdske Arabije, nemška dok. oddaja Žrebanje Lota Predstava se nadaljuje Queen in Adam, Lambert, glasbeni dok. f. Zvezdana, To ni opravičilo Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 62. del Betty v New Yorku, 1. sez., 63. del Betty v New Yorku, 1. sez., 64. del Pavza! Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Šele začetek, ameriški film Severina: Čarobna turneja, koncert Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Misija: Nemogoče - Izpad, am. film Zamenjala bom fanta, amer. film Učna leta izumitelja Polža, slov. f. Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2862. VTV magazin Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Lučka v očeh, dobrodelni koncert, Šentjur 2002, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 27 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Vinko Möderndorfer, Sem rastlina, ker si ti skala IZBRANO IZ ARHIVA: Bio Magi, 1998 Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: Štirje kovači, ansambel Spev (5) Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Iztok Osojnik, Viktorija Damce 1 Jutranji pogovori 2 Benjamin Ipavec, Anina četvorka in Možicelj Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Torek,
19. julija
06.30 06.45 07.00 09.00 10.15 11.10 11.35 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 15.05 15.55 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.45 00.40 01.05 01.35 01.50 01.55 02.00
00.35 04.00 11.10 13.20 13.50 15.00
17.00 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 07.55 08.20 08.45 09.05 09.30 10.20 11.10 12.00 13.05 13.20 14.30 14.45 15.15 15.45 16.15
Ponedeljek,
16.40 17.30 18.00 20.00 20.45 21.40 22.30 23.25 00.45
Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko sem se ti opravičila, italijanska nad. Obzorja duha, Vsi ste bratje Danes dol, jutri gor, Občinska osebnost leta, slovenska nan. Narejeno v Kjotu, japonska dok. serija Intervju, dr. Danilo Türk Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Krogle Dober dan, Koroška Timi gre, Pločevinke Žanov svet, Rože Kozmo (III.), Revolution war, belgijska otroška nan. Poročila ob petih Šport Vreme Sledi, Janko Pislak (1934–2013), dok. oddaja Pujsa Pepa, Trgovina gospoda Lisjaka Simon, Lov na rakovice Nejko, Brez Nejka ni zabave Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nad. Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Wisting, koprodukcijska nad. Glasbeni večer: Slavko Osterc in Richard Strauss (Simf. orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana in En Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Info kanal Poletno jutro Prisluhnimo tišini, S polževim vsadkom sliši že 500 ljudi Čap - trenutki odločitev, dok. film Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 2. del Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk Tanel iz Saaremee Baška grapa, živi spomenik filma, dok. film Nepal blizu neba, Od Mananga do Bhimdatte, nemška dok. serija Mačje zgodbe, ameriška dok. oddaja Meso in kri, britanska nad. Circom Regional, Trgovanje z vestjo, koprodukcijska dok. oddaja Kopanje, kratki igrani film AGRFT Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.55 08.45 09.45 10.35 11.35 12.35 12.50 13.55 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 22.20 23.25
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 16. del Solze v raju, 1. sez., 17. del Usodni diamanti, 1. sez., 156. del Usodni diamanti, 1. sez., 157. del Vedno tvoja, 3. sez., 8. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 49. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 16. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 158. del Usodni diamanti, 1. sez., 159. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 3. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 9. del 00.25 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 14. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Pavza!
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00
21:10 21:15 21:30 21:35 22:20 22:25 23:15 23:45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2862. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program LEPOTE SVETA: Islandija, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ciril Cesar, Pot v svetlobo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: O nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, posnetek izredne seje MO Velenje Regionalne novice, dnevno informativni program Kratek koncert, Klape v Stožicah, klapa Cambi Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ciril Cesar, Pot v svetlobo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 3 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Sreda,
20. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.15 10.50 11.20 11.50 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.45 15.55 16.00 16.10 16.20 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.00 01.50 02.15 02.45 03.00 03.05 03.10
00.45 04.00 10.15 11.35 13.45 14.10 15.20 17.55 20.00 20.55 21.25 22.20 22.35 23.35 00.40
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko sem se slekel zate Umetnost igre, Korona gledališko leto 2020 Danes dol, jutri gor, Knjiga človeka obnori Narejeno v Kjotu, japonska dok. serija Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Avtobusna postaja Duhovni utrip, Čuječnost Potepanja - Barangolasok, Bortúra és Csongrád / Vinska tura in Csongrád Timi gre, Robot Simon, Zmaga Šola za pošasti, Zobek se maje Žanov svet, Superjunaka Nejko, Magnum, najboljši rak Kozmo (III.), Smrdljivi biser, belgijska otroška nan. Poročila ob petih Šport Vreme Free spirits - Samosvoji Shalini, Terry, Moušumi, dok. oddaja Tib in Tamtam, Zabava za rojstni dan Bacek Jon, Ježka v stiski Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ločitve (I.), britanska nad. Zapuščina arabske pomladi - med preporodom in kaosom, nemška dok. serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, dr. Ernest Petrič, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Info kanal Videotrak Poletno jutro Alpe-Donava-Jadran Paragraf številka 1 150 let neodvisnega odvetništva na Slovenskem, dok. oddaja Melodije morja in sonca 2021 Pluti je treba! (Navigare Necesse Est), dok. film Cunamiji grozeče svarilo planetu, francoska dok. oddaja Naj muzika igra, Elda Viler Meso in kri, britanska nad. Kaj govoriš? So vakeres? Mahatma Gandi - velika duša, francoska dok. oddaja Videotrak Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.05 10.55 11.55 12.50 13.05 14.40 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 22.35 23.45
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 18. del Solze v raju, 1. sez., 19. del Usodni diamanti, 1. sez., 158. del Usodni diamanti, 1. sez., 159. del Usodno vino, 1. sez., 50. del TV prodaja Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Gorski zdravnik, 14. sez., 3. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 160. del Usodni diamanti, 1. sez., 161. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 17. del Vedno tvoja, 3. sez., 9. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 10. del 00.45 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 15. del 01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Pavza!
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15
11:35 12.00 12.30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:30 20:50 22:20 22:25 22.30 23:20 23:50
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Aktualno: O nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, posnetek izredne seje MO Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 3 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Kolšek, Refošk Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2863. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Gorovje Taurus in Kapadokija IZBRANO IZ ARHIVA: Klobasekov Pepi praznuje, 2003, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Kolšek, Refošk Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
21. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 14.55 15.10 15.55 16.05 16.10 16.15 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.30 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.40 00.10 00.35 01.05 01.20 01.25 01.30
00.40 04.00 10.50 13.00
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.) ,Ko smo vsi štirje rekli da Free spirits - Samosvoji Shalini, Terry, Moušumi, dok. oddaja Danes dol, jutri gor, Kamor mož pogleda, žena skoči Narejeno v Kjotu, japonska dok. serija Globus: Eno leto pandemije, 1. del Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Ursa minor Obrazi naših rojakov, mag. Laura Fekonja Fonteyn Rojaki, oddaja o zamejcih Pod drobnogledom - Nagyito alatt Távoktatás / Pouk na daljavo Timi gre, Sled za zakladom Simon, Skrivnost Šola za pošasti, Fotografiranje Žanov svet, Fotografije Mulčki, Marcie Zombi Lars, Telovadni nastop, norveška otroška nad., 31. del Poročila ob petih Šport Vreme Izgorelost: program za samouničenje, dok. film 50 knjig, ki so nas napisale, Dominik Smole: Antigona Kalimero, Ukradena broška Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Obvladaj se, ameriški film Moderne kunst, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Igor Vidmar Izgorelost: program za samouničenje, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
22.05 22.55 00.20 01.25
Info kanal Info kanal Poletno jutro Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Eolski otoki, obali, kulinarično-popotniška oddaja Festival Arsana Ptuj, Tango Story Abba za vedno, britansko-švedska dok. oddaja Vikend paket Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dok. film Na utrip srca: Beethovnova Deveta, simfonija za ves svet, glasbena dok. oddaja Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Jure Košir Meso in kri, britanska nad. Hči Camorre, dok. film Videotrak Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 08.35 09.35 10.25 11.30 12.35 12.50 13.45 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.35 00.05 01.00 01.50 02.20
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 20. del Solze v raju, 1. sez., 21. del Usodni diamanti, 1. sez., 160. del Usodni diamanti, 1. sez., 161. del Vedno tvoja, 3. sez., 9. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 51. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 17. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 162. del Usodni diamanti, 1. sez., 163. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 18. del Vedno tvoja, 3. sez., 10. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. V mreži zločina, 1. sez., 1. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
8:30 8:55 9:00
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2863. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program ROBO TV 28 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Boris A. Novak, Vrtoglavica Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Kdo je bil Anton Perko? Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN: Kingston, 2003 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Boris A. Novak, Vrtoglavica Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
13.40 15.15 16.20 18.00 20.00 21.05 21.15
9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 21
PALTÉN KRISTINA: Brez strahu
od – Odrasli 821-94 - Spomini Vir: www.didakta.si
Kristina Paltén, svetovna rekorderka v teku na tekalni stezi, se je jeseni leta 2015 odločila preteči Iran, da bi s tem preizkusila samo sebe in premagala svoje strahove. Ji kot ženski lahko sami uspe dva meseca vztrajati na cestah dežele, v kateri je v veljavi šeriatsko pravo? Njena neustrašnost jo tako vodi po 1840 km dolgi poti, polni samotnih pokrajin,
MUNROE RANDALL: Kako? : nori znanstveni nasveti za probleme iz stvarnega sveta od – Odrasli 0 - Splošno Vir: www.felix.si
Česarkoli bi se že radi lotili, obstaja pravilen pristop, napačen pristop pa tudi tako neznansko slab pristop, da se ga nihče nikoli ne bi lotil. Priročnik Kako? podaja pristope te tretje vrste. Knjiga Kako? je polna zanimivih podatkov in zabavnih ilustracij, s svojevrstno izkrivljenim pogledom pa nam omogoča boljše razumevanje znanstvenih in tehnoloških temeljev navadnih stvari, ki jih počnemo vsak dan. MB
majhnih vasi in velikih mest. Na potovanju postaja vse bolj očarana nad gostoljubnostjo domačinov, a obenem na svoji lastni koži občuti, kako si človek v deželi, v kateri domnevno naključne odločitve lahko vplivajo na življenja ljudi, vse manj upa izreči tisto, kar si misli.
Lutkovni obiski podeželja V želji, da bi lutkovno gledališče predstavili novemu občinstvu, so lutke poletele iz Velenja v Šentilj, Vinsko Goro in Škale
Fotografske počitnice na Velenjskem gradu Muzej Velenje je priredil dvodnevni počitniški tabor fotografskega ustvarjanja
Velenje, 6. in 7. julija – Da Muzej Velenje v počitniških dneh tako med šolskim letom kot poleti povabi otroke in družine med grajske zidove, pa tudi v druge muzejske enote, kjer preživijo aktivne, poučne in ustvarjalne urice, je že stalnica. Muzejski sodelavci vedno pripravijo razgiban počitniški program za radovedne in vedoželjne otroke, povežejo pa ga z muzejskimi zbirkami in drugo lokalno kulturno dediščino, okolico Velenjskega gradu, aktualnim dogajanjem in drugimi vsebinami. Ker Velenjski grad letos gosti začasno razstavo Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka, ki povzema življenje in delo legendarnega velenjskega fotografa, prikazuje pa tudi razvoj fotografske tehnologije, so za rdečo nit letošnjega počitniškega tabora izbrali prav svet fotografije nekoč. Osnovnošolci so rokovali z analognim fotoaparatom in dodobra spoznali celoten postopek nastajanja fotografije pred digitalno dobo. Sami so namestili film, izbrali motive in posneli fotografije, nato so filme razvili in v temnici, ki je rekonstruirana v sklopu razstave o Volbenku Pajku, naposled pa prenesli svoje fotografije na papir. Ustvarjali so tudi z digitalnimi fotoaparati in telefoni, le da so posnete fotografije najprej predelali v negative, nato so jih prenesli na posebne folije, z
Četrtek, 15. 7.
Predstavo v Vinski Gori si je ogledalo kar 125 ljudi, poročajo člani karavane letečih lutk, zadovoljni z obiskom in odzivom.
gega in so bolj sproščeni, obenem pa bolj pridni in skoncentrirano gledajo predstave. Občutek imam, da so ljudje bolj hvaležni za gostovanja v njihovih domačih krajih. Res je bilo lepo,« je povzela vtise umetniška vodja Lutkovnega gledališča Velenje Alice Čop.
Spremljajte počitniški program Muzeja Velenje, saj obeta še veliko priložnosti za poučno preživljanje prostih dni, fotografski tabor pa bodo morda ponovili avgusta.
Tina Felicijan
VELENJE
V prvih dneh šolskih počitnic je Festival Velenje ponovno izvedel kulturnovzgojni projekt Leteče lutke in s predstavami Lutkovnega gledališča Velenje gostoval v primestnih krajevnih skupnostih Šentilj, Vinska Gora in Škale. V Šentilju so 29. junija uprizorili predstavo Princeska na zrnu graha, 2. julija so s predstavo Lisička Zvitorepka razveselili otroke v Vinski Gori, 6. julija pa so se oglasili še v Škalah, kjer so odigrali predstavo Medvedek in zlatolaska. Izkazalo se je, da so podeželski otroci še kako veseli obiskov iz mesta, saj so si z velikim zanimanjem ogledali predstave, ki so poživile dogajanje v krajih. »Prejeli smo veliko pozitivnih odzivov, vsi so bili navdušeni. V manjših krajih so otroci bolj povezani, poznajo drug dru-
21
PRIREDITVE
15. julija 2021
19.00 Galerija Velenje Marjan Laznik: Kako do bolšjih počitniških fotografij, predavanje 20.00 Vista Santana tribute band, koncert (PKP) 21.00 Kavarna Lucifer, atrij Poletni večer v afriški savani, med perzijskimi lepoticami in za konec še v budističnem kraljestvu, potopisno predavanje Darka Sagmeistra Petek, 16. 7. 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.00 Mercator Center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – območni odbor Velenje Popoldan Vista Slovenska bakla – Velenje: Prihod slovenske bakle v MO Velenje
Sobota, 17. 7. 7.00
Ploščad pred Centrom Nova in
Udeleženci poletnega tabora Muzeja Velenje so v dveh dneh ustvarili precej dekorativnih in uporabnih fotografskih izdelkov, ki jih bodo spominjali na poučne grajske počitnice.
njih pa v zanimivem postopku, ki najprej poteka v temi, potem pa na soncu, motive prenesli na papir. »Tako smo jim predstavili tudi eno najstarejših fotografskih tehnik – cianotipijo, ki so jo preizkusili na več načinov. V okolici Velenjskega gradu so namreč nabrali rože in druge rastline, jih aranžirali v želeno kompozicijo in tako ustvarili fotograme na papirju in vrečkah iz blaga,« je povedala sodelavka muzeja Ona Čepaityte Gams in dodala, da so se otroci navdihovali ob aktualni razstavi litovske fotografinje Emilije Petrauskiene, ki je v atriju Velenjskega gradu in v galeriji Fbunker predstavila botanično fotografijo v starinski tehniki mokrega kolodija. 🔲
Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Strelišče Strelskega društva Dolič Športne igre Zveze invalidov v streljanju z zračno puško 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00 Vista Repa velikanka, premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje (Sobotne lutkarije) – v primeru dežja v mali dvorani Doma kulture Velenje
Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Adrenalinsko poletje na adrenalinskih napravah do 25.8. Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.
Doroteja Gams, 9 let, Velenje: »Šolsko leto je bilo super. Čeprav smo bili veliko doma, ni bilo tako naporno. Vseeno sem se zelo veselila počitnic, ko bom lahko obiskala sorodnike v Litvi. Odpotovali pa bomo tudi v Romunijo. Med počitnicami včasih pogrešam družbo. Če mi je dolgčas, se igram in pogovarjam s sestrama. Grajske počitnice so mi všeč. Fotografiramo na film, razvijamo fotografije, spoznavamo tehniko z rožami.« Iza Prislan, 9 let, Velenje: »Zaradi šole na daljavo je bilo to šolsko leto bolj slabo. Zelo sem se veselila počitnic. Šole ne pogrešam, prijatelje pa. Na morje smo že šli. Zdaj bom večinoma doma in se bom družila s prijateljicami. Kadar mi je dolgčas, se stisnem k svojemu psu. Počitniški tabor na gradu mi je všeč. Tudi doma imam fotoaparat. Tu sem se veliko naučila, tako da zdaj znam uporabljati fotoaparat in vem, na katere gumbe moram pritisniti, da naredim dobro fotografijo.«
monokomedija Uroša Kuzmana (PKP), rezervacije
Ponedeljek, 19. 7. 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Nacionalni mladinski zbor iz Katalonije, Europa Cantat v Velenju, koncert (PKP) 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Daleč od ljudi, drama (Zvezde pod zvezdami)
Torek, 20. 7. 10.00-12.00 in 17.00-19.00
Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Muzej Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče Krajina. Včeraj. Danes? Jutri!, odprtje razstave društva krajinskih arhitektov Slovenije
Sreda, 21. 7. 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Poletna ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Nedelja, 18. 7. 9.00
Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Gusarske počitnice: Nagajivi rakci, ustvarjalnica in ogled Pikine vile 19.30 Vista Profesor Kuzman mlajši,
🔲
CITY CENTER Celje
Zabavno in poučno
Lunine mene
• • • •
KINO spored GODZILA PROTI KONGU Godzilla vs. Kong, akcijska avantura, 113 min (ZDA) Režija: Adam Wingard Igrajo: Millie Bobby Brown, Alexander Skarsgård, Eiza González, Rebecca Hall, Jessica Henwick Petek, 16. 7., ob 20. uri
DUŠA Soul, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA) Režija: Pete Docter, Kemp Powers Igrajo: Jamie Foxx, Tina Fey, Quest Love Nedelja, 18. 7., ob 16. uri
SOL SOLZA
17. julija, ob 12:11, prvi krajec
Le Sel des larmes, romantična drama, 100 min (Francija) Režija: Philippe Garrel Igrajo: Logann Antuofermo, Oulaya Ama-
mra, André Wilms, Louise Chevillotte, Souheila Yacoub Nedelja, 18. 7., ob 20. uri
SPACE JAM: NOVA LEGENDA Space Jam: A New Legacy, podnaslovljena igrano-animirana pustolovščina, 120 min (ZDA) Režija: Malcolm D. Lee Igrajo: LeBron James, Zendaya, Jim Cummings Sobota, 17. 7., ob 20. uri
DALEČ OD LJUDI Loin des hommes, intimna drama, 110 min (Francija) Režija: David Oelhoffen Igrajo: Viggo Mortensen, Reda Kate idr. Ponedeljek, 19. 7., ob 21.30
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
15. julija 2021
Nagradna križanka optika Podgoršek STROKOVNO, UGODNO, MODNO ZA VAS ŽE OD LETA 1987 PE VELENJE: Šaleška c.16, Velenje Tel: 03 / 586 17 83 pon-pet: 8.30-13.30 in15.00-18.00 PE Maribor: Mlinska UL. 24 Tel: 02 / 25 02 545 pon: 9.00-18.00, tor-pet: 9.00-17.00 info@optika-podgorsek.si
• • • • • • •
Očala na recept brez doplačila Sončna in korekcijska očala Očala za zaščito pred modro svetlobo Kontaktne leče in pripomočk za nego Lupe, spray proti rosenju očal Popravilo in čiščenje očal Komplet očala že od 49,90 €
Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »OPTIKA PODGORŠEK«, najkasneje do ponedeljka 26. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
Slovenci poslali manj SMS sporočil, vendar prenesli precej več mobilnih podatkov Odhodni fiksni promet večji kot lani V slovenskem fiksnem telefonskem omrežju je bilo v 1. četrtletju 2021 ustvarjenih skupno skoraj 1,7 milijona ur odhodnega govornega prometa (domačega in mednarodnega), kar je za 1 % več kot v 1. četrtletju 2020. Domači odhodni fiksni promet je bil v 1. četrtletju 2021 za 3 % večji kot v 1. četrtletju 2020. Pri tem se je promet iz fiksnega v mobilna omrežja povečal za 45 %, samo pri poslovnih uporabnikih pa za 60 %. Mednarodni odhodni fiksni telefonski promet je bil v 1. četrtletju 2021 za 24 % manjši kot v 1. četrtletju 2020.
Odhodni mobilni promet večji kot v 2020 V 1. četrtletju 2021 je bilo zabeleženih več kot 24 milijonov ur skupnega odhodnega prometa iz slovenskih mobilnih omrežij, kar je za 9 % več, kot jih je bilo v 1. četrtletju 2020. Pri tem je bil domači odhodni mobilni promet večji za 10 %, odhodni mobilni promet v mednarodna omrežja pa manjši za 24 %. V enem letu se je odhodni mobilni promet v lastnem mobilnem omrežju povečal za 8 %, v druga mobilna omrežja za 11 % in v fiksna omrežja za 24 %.
Odhodnih klicev letos več V slovenskih mobilnih omrežjih je bilo v 1. četrtletju 2021 zabeleženih
skupno skoraj 469 milijonov odhodnih klicev, kar je za 4 % več kot v 1. četrtletju 2020, pri čemer je bilo število domačih odhodnih klicev prav tako višje za 4 %, število odhodnih klicev v mednarodna omrežja pa nižje za 24 %. Število odhodnih klicev iz mobilnega v fiksno omrežje je bilo za 20 % višje kot v 1. četrtletju 2020.
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. do 11. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Manj sporočil V 1. četrtletju 2021 je bilo poslanih okoli 541 milijonov SMS-sporočil, kar je za 15 % manj kot v 1. četrtletju 2020. Zasebni uporabniki so jih poslali 17 % manj, poslovni uporabniki pa 5 % manj kot v 1. četrtletju 2020. V 1. četrtletju 2021 je bilo poslanih tudi skoraj 28 milijonov MMS-sporočil, kar je za 8 % manj kot v 1. četrtletju 2020.
Letos prenesenih več mobilnih podatkov V 1. četrtletju 2021 je bilo prek mobilnega širokopasovnega dostopa prenesenih skoraj 56 milijonov gigabajtov podatkov, pri čemer ni upoštevan prenos podatkov prek brezžične tehnologije Wi-Fi. V primerjavi s 1. četrtletjem 2020 je bila količina prenesenih podatkov večja za 32 %.
Več širokopasovnih priključkov Ob koncu 1. četrtletja 2021 se je v Sloveniji za dostop do interneta uporabljalo več kot 658.000 širokopasovnih priključkov ali za 4 % več kot v 1. četrtletju 2020, pri čemer se je število priključkov z optičnim dostopom povečalo za 15 %, prek kabelskega modema pa za 4 %
RADIO VELENJE
24 ur ČETRTEK, 15. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (kakšna naj bo počitniška »lekarna«?); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor (Z nami bo Univerza za tretje življenjsko obdobje); 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. julija
KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 5. do 11. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 5. do 11. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček (Gift Buddy ponuja spletno stran, ki rešuje problem izbire izvirnih daril); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 23
OBVEŠČEVALEC
15. julija 2021
mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO ŠKROPILNICO na kolesih, več vrst žganja in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.
ŽIVALI NESNICE, rjave,cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 18.7. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.
BIKCA ČB, starega 14 dni in teličko, Limuzin staro 7 dni, prodam. Gsm: 041 900 085. PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor. Gsm: 041 619 372. PUJSKE, težke od 30 do 50 kg, prodam. Cena po dogovoru. Primerni tudi za raženj. Možna dostava na dom. Gsm: 040 414 360. BIKCA ČB, težkega okrog 170 kg, pašnega, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931
PODARIM BETONSKI KAMIN, zunanji, malo rabljen, podarim. Gsm: 041 640 715.
Nagrajenci nagradne križanke Športni park Jezero, objavljene v tedniku Naš čas, 1. julija 2021 so: • Sebastjan Apat, Kosovelova ulica 2 d, 3320 Velenje • Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje • Matija Pokleka, Lokovica 28 e, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila o prejemu nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: VELENJE OPEN
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
V soboto, 17. 7. in nedeljo, 18. 7. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje: na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
-
od 16. 7. do 22. 7. 16. julija 1940 se je rodil znani velenjski glasbenik Mile Trampuš, ki je leta 1971 skupaj z ženo Nevo pomagal ustanoviti Šaleško folklorno skupino Koleda; umrl je 18. novembra 2012 v Velenju; - velenjski gasilci so v nedeljo, 16. julija 1972, slavili dva jubileja: 75-letnico gasilskega društva Velenje in 40-letnico industrijskega gasilskega društva; za ta namen je predsednik občine Velenje Nestl Žgank tudi uradno predal nov gasilski dom v Velenju; - 16. julija 1978 so se družmirski gasilci ob praznovanju 70-letnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč;
- 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 17. julija 2006 je v Mariboru umrl politik Jože Globačnik (rojen je bil v Ravnah pri Šoštanju); bil je dolgoletni sindikalni funkcionar in poslanec v Skupščini SFRJ; od 1993 do 1999 je bil predsednik stranke DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije); - 18. julija 1931 se je v Škalah pri Velenju rodil turistični delavec in pedagog Avgust Tanšek; - 19. julija 1919 je bila na pošti v Šoštanju postavljena prva javna telefonska govorilnica v Šaleški dolini; - 19. julija 1927 se je rodila vrsto let vodja podružnične osnovne šole v Topolšici, kulturna delavka in pedagoginja Anica Šuligoj; - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1847 se je v Arnačah pri Velenju rodil pravnik in med drugim tudi lastnik gradu Švarcenštajn
GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje
•
SMRTI
•
• •
Dragica Petek, roj. 1959, Velenje, Lipje 28 Roman Mir, roj. 1969, Velenje, Vojkova cesta 12A
Angela Srnovršnik, roj. 1934, Šoštanj, Glavni trg 6 Ivan Baloh, roj. 1924, Velenje, Rudarska cesta 2B
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
23
- 21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom; - 21. julija 2012 je v Velenju umrl Ludvik Mali; Mali se je rodil 5. avgusta leta 1919 v Cerkljah na Gorenjskem; v letih 1962–1965 je bil župan občine Šoštanj, ki se je 1963 preimenovala Ludvik Mali (Foto: Ljuban Naraks) v občino Velenje; 1966 je postal direktor velenjskega premogoali Gradič v Šentilju dr. Javnika za dve mandatni dobi; kob Pirnat; umrl je 8. junija po letu 1974 je opravljal 1924 v Lazah pri Velenju; različne funkcije na premo- 20. julija 1933 je v Mozirgovniku, kjer se je 1978 tudi ju umrl sadjar in pedagog upokojil; Franc Praprotnik (rojen - 22. julija 1952 se je rodil je bil 28. januarja 1849 v ekolog in športnik dr. Miran Andražu pri Velenju, danes Čas; v Velenju je končal OŠ Andraž nad Polzelo); kjerGustava Šiliha in gimnazijo, koli je živel, je ustanavljal v Ljubljani pa študij gozdardrevesnice; njegove mozirstva, kjer je leta 1996 maske drevesnice so pospešegistriral in 2006 doktoriral; vale sadjarstvo v Zgornji Saumrl je 23. februarja 2015; vinjski in Šaleški dolini; - 22. julija 1953 je bil dr. Du- 20. julija 1934 se je v Šmaršan Mravljak – Mrož protnem pod Šmarno goro glašen za narodnega heroja; rodil pedagog, slikar in - 22. julija 1979 je Skupščina častni občan Šoštanja Jože republike Slovenije v uraSvetina; dnem listu izdala odlok, s - 20. julija 1969 so v Šoštanju katerim so se naselja Pesje, ob 90-letnici gasilstva odprli Preloge, Konovo in Šalek nov gasilski dom; ukinila in priključila k me- 21. julija 1953 sta bila Karel stu Velenje. Destovnik Kajuh in Miha 🔲 Damijan Kljajič Pintar Toledo proglašena za narodna heroja;
ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
ZAHVALA Kljub upanju in močni volji je pod težo krute in težke bolezni mirno zaspala v krogu najdražjih naša draga žena, mami, babi, tašča, sestra, teta in botra
DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34
DRAGICA PETEK
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.
12. 5. 1959 – 3. 7. 2021 Hvala TI: da si bila vedno tam, ko smo te potrebovali, ker si se borila in nikoli nisi obupala, ker si nas imela rada, ker si delala nemogoče z nasmehom, ker si bila čudovita žena, najboljša mami in tašča ter super babi … Hvala TI za vse … Za vedno boš ostala z nami v naših srcih in v vsakem vetru, s katerim nas božaš ...
V dneh naše globoke žalosti in bolečine nismo ostali sami, zato se želimo iz srca zahvaliti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili in bodrili. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, sožalne telegrame, darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno in vso drugo pomoč. Posebno zahvalo izrekamo družinam Vodušek, Ferme, Šibanc, Lesjak, Stropnik, Bačovnik, Podpečan, Belina in Hozjan. Topla hvala dr. Ivanovič, dr. Osrajnik, dr. Šipek, dr. Jurko in sestri Simoni ter patronažni službi Velenje, posebno še sestri Petri. Hvala bivšim članicam DPŽ Vinska Gora, Društvu rejnic Celjske regije, DU Vinska Gora, prijateljem ter veteranom Vinske Gore, cerkvenim pevcem, trobilnemu kvartetu iz Velenja, skupini Eros, ansamblu Vikend, Melvinu Majcnu, Roku Švabu, Ivanu Rakoviču, praporščakom, Magdi Stvarnik za ganljive besede slovesa, gospodu Tonetu Krašovcu, pogrebcema, cvetličarni Gradišnik ter pogrebni službi Usar. Težko je najti izraze zahvale, vendar še enkrat velik hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali doma oziroma jo kakorkoli bodrili in obdajali s pozitivno energijo v času njene težke bolezni. To ji je pomenilo ogromno. Hvala tudi vsakemu za poklon doma in ob žari na dan pogreba ter za mnogoštevilno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku.
Z žalostjo v srcih njeni najdražji: mož Srečko; hči Renata z Mihom, sin Rajko z Veroniko, vnuki Kristina, Nuša, Lara in Lan; Sonja z Rokom ter sestri Marjana in Jožica z družinama.
Naš čas, 15. 7. 2021, barve: CMYK, stran 24
»Oženili« več kot 90 žlahtnih parov iz Šaleške doline Teh lepih spominskih trenutkov ne bi doživela do najine smrti, če ne bi poskrbeli za nas drugi, je dejala »nevesta« po pol stoletja Zdenka Matvoz iz Pesja, ki je prijela pod roko svojega izbranca Štefana. V veliki dvorani tamkajšnjega večnamenskega doma v Vinski Gori se je v četrtek, 8. julija, sredi dne odvila pravljična zgodba številnih zlatoporočencev, pa tudi še starejših od pol stoletnice skupnega življenja. Kar 21 parov je praznovalo že 60 let od poročnega dne kot diamantno poroko, še štirje pa celo železno, po 65 letih zvestobe v zakonskem stanu. Skupaj se je na 49. slovesnem sprejemu pred »poročnim senatom« zvrstilo 94 jubilantov, ki so si s stiskom roke, objemom ter tu in tam kdo tudi s poljubom obljubili »zvestobo do groba«. Za vse so poskrbeli najprej pri društvih upokojencev, v katera so vključeni, večina že od upokojitve, za vse priprave in izvedbo spominske svečanosti, obuditev poročnega slavja pa vodstvo in poseben odbor Šaleške pokrajinske zveze DU Velenje. Iz prav vseh društev, včlanjenih v upokojensko krajino, so prijavili svoje pare, te pa so ob slovesnih nagovorih sprejeli predsednik ŠPZDU Franc Vedenik, župana Občin Šmartno ob Paki Janko Kopušar ter MO Velenje Peter Dermol. Šoštanjsko lokalno skupnost je v imenu župana zastopal direktor občinske uprave Drago Koren, ob vročitvi poročnih šopkov in poročnem fotografiranju pa so sodelovali še predsedniki pripadajočih društev. V svojih nagovorih so poudarili pomen družine, zakona za srečno skupno življenje in vzgojo otrok, hkrati pa kredibilnost družbe, ki jo tvorijo zakonske zveze in dru-
V Vinski Gori pravi praznik zlatoporočnih zakonskih parov in starejših
ge skupnosti, ki so temelj družine. Odtenki izraženih idej in plemenitosti življenja v srečnem zakonu so po besedah gostov velika vrednota skozi življenje in dolgoživost naše družbe. Gostje so izrazili pohvale organizator-
jem te dolgoletne prireditve, tudi direktorica hotela Delfin iz Izole, nekdanja domačinka iz sedanje občine Šoštanj Nina Golob, ki je menda najprimernejša destinacija in prva izbira za množično organiziran obisk
vse leto (Delfin je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije ter SPIZ-a) in deluje v korist največje upokojenske organizacije v Sloveniji. Predstavniki občin so tudi tokrat podprli delovanje društev in ŠPZDU Velenje,
saj da je to v interesu celotne lokalne skupnosti ter pomoči starejšim občanom vseh občin in države. Po svojih zmožnostih bodo, tako so obljubili, še naprej zavzeto sodelovali in pomagali, saj so to dolžni storiti za vse občane, še posebej pa tiste, ki so pomoči potrebni iz različnih razlogov. Po spremljajočem kulturno-zabavnem programu, ki ga je vodil podpredsednik ŠPZDU Milan Tepej, so sprejeli vsak par posebej, mu podarili priložnostno spominsko darilo, poročni šopek ter omogočili brezplačno spominsko poročno fotografiranje. Ob skupnem kosilu in druženju je vladalo zelo praznično razpoloženje, zlasti ob nastopih mladih kulturnikov, literatinj Božene Tanšek Bože in Anite Lekše, članic DU. 'Zažurale' so Vesele babice z Zdravkom izpod Gore Oljke z milozvočnim pe-
tjem ter značilno domačo glasbeno spremljavo z berdo in kitaro. Za tako imenitno vzdušje in pogoje varnega druženja so poskrbeli domačini, tudi z nastopom mladih kulturnikov, v sodelovanju z DU Vinska Gora ter domačinke Anice Drev. Z njo in nepogrešljivo podpredsednico ŠPZDU Vladimiro Tisnikar iz DU Paka s sodelavci je veliko, srčno opravljeno delo tudi na novi lokaciji dobilo nov zagon in prihodnost. Za uverturo, sprejem in zaključno »ohcet« pa so poskrbeli člani ansambla Vingosi. Na poskočne in zaljubljene viže so mnogi pari v še dobri formi tudi živahno zaplesali. Pod črto: mnogi se v svojem času niso poročili tako lepo, kot so to storili po pol stoletja in več v družbi nepozabnih prijateljev in »svatov«. 🔲
Jože Miklavc
Ogenj je zanetil sušilni stroj Velenjski gasilci so se prepričali, da so dobro pripravljeni tudi na gašenje požarov na objektih s sončnimi elektrarnami Tina Felicijan
Velenje, 7. julija – Prejšnji torek nekaj minut po 14. uri so sosedje opazili, da se iz strehe Selanove hiše na Kajuhovi cesti 40, na kateri je nameščena sončna elektrarna, vali gost dim. Na klic na pomoč se je odzvala gasilska enota PGD Velenje. »Ko smo se objektu približevali, smo ugotovili, da gre za večji požar v ostrešju. Zato smo na pomoč poklicali sosednje enote iz Vinske Gore, Šaleka in Pesja. V intervenciji, ki je potekala dobrih osem ur, je
❱
Prvo gašenje objekta s fotovoltaiko
Velenjski gasilci so se prvič spopadli z ognjem na objektu s solarnimi paneli in se prepričali, da so tudi na takšne izzive, ki jih glede na trend postavljanja domačih sončnih elektrarn ter vse bolj razširjenih električnih vozil pričakujejo vedno več, dobro pripravljeni. Z njimi so se namreč večkrat srečali že na izobraževanjih in usposabljanjih. Gašenju in drugim intervencijam na objektih s fotovoltaiko in vozilih na električni pogon je
znanjeni. Iz načrtov razberemo, kje so razsmerniki, glavna stikala in druga oprema. Ko smo prišli na lokacijo, je bil objekt že izključen iz javnega električnega omrežja. Vendar pa se samih fotocelic ne da izključiti. Delujejo, dokler imajo sončno svetlobo. Zato smo bili pri gašenju zelo pazljivi.
Boris Brinovšek: »Doslej na srečo še nismo imeli izkušnje z intervencijo v nesreči, ki bi jo povzročila fotovoltaika, in tudi tokrat ni bilo tako.«
sodelovalo 46 gasilcev z desetimi vozili,« poroča vodja intervencije Boris Brinovšek, vodja poklicnega jedra enote PGD Velenje, ki je zadovoljen, da so jo izvedli varno in v nesreči ni bil nihče poškodovan. »S skupnimi močmi smo opravili ogromno dela, ki ga je oteževala še poletna vročina. Delati v polni zaščitni opremi z dihalnim aparatom pri 35 stopinjah Celzija vsekakor ni lahko.«
bil med drugim posvečen lanski mesec požarne varnosti. »Na izobraževanjih smo spoznali to tehnologijo, se seznanili z zakonodajo in načrtovali taktiko gašenja požarov na objektih s solarnimi paneli. Ker nam lastniki solarnih panelov morajo posredovati požarne načrte, ki jih hranimo v gasilskem domu, smo z vsemi fotovoltaičnimi objekti na našem območju se-
Požar je naredil precej škode tudi zaradi zahtevnega postopka gašenja, ki so ga oteževali sončni paneli na strehi.
Zaradi težko dostopnih mest na ostrešju je obstajala nevarnost, da bi na morebitnih tlečih delih ponovno izbruhnil ogenj, zato so po gašenju izvajali gasilsko stražo. Kar so predvideli, se je tudi zgodilo. A so preprečili, da bi se požar ponovno razplamtel.
Predvsem smo gasili s severne strani ostrešja, na kateri panelov ni bilo. Ker pri požaru v ostrešju, na katerem so solarni paneli, težko pogasimo ogenj z vrha, saj paneli vodo odbijejo, smo morali izvesti notranji napad, torej se iz notranjih prostorov prebiti do ostrešja,« je opisal, kako so pristopili, in dodal, da so po gašenju izsesali požarno vodo iz nadstropja in lastniku pomagali demontirati fotovoltaične panele, da je objekt zdaj povsem varen za sanacijo.
Niso zagoreli solarni paneli
Vse kaže, da se je požar začel v nadstropju hiše, in sicer v kopalnici, kjer sta bila pralni in sušilni stroj. »Bilo je videti, da je po napaki elektroinštalacije sušilnega stroja po vertikalni odvodni cevi, namenjeni odvodu kondenza, dim prišel do podstrešja, najbrž s kakšno iskro, kjer se je požar razplamtel,« je Brinovšek poudaril, da vzrok za požar ni fotovoltaika. 🔲
Foto: bz, M. Tašler