27 2022

Naš čas, 7. 7. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (14-21 °C), soboto (12-23 °C) in nedeljo (12-32 °C) bo delno oblačno.

Četrtek, 7. julij 2022

številka 27 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Kje je Velenjska plaža?

Diana Janežič Poletje je prineslo ogromno dogodkov po vsej Šaleški dolini. Novinarji se tega zavedamo toliko bolj, saj prejemamo vabila od občin, javnih zavodov, krajevnih skupnosti in društev na poslovne, gospodarske, kulturne, družabne in športne prireditve. Če si upa še kdo reči, da se v Velenju in okolici nič ne dogaja, potem po mojem spi.

Na mnogih od teh dogodkov so prisotni tudi ljudje, ki niso domačini oziroma prebivalci Šaleške doline. Prihajajo z drugih koncev Slovenije in seveda dogajanje pri nas spoznavajo in spremljajo drugače kot mi. Manj kritično, saj so domači prebivalci navadno bolj strogi kot obiskovalci. Tudi drugod je tako in tudi mi smo kot obiskovalci manj kritični do krajev, ki jih obiskujemo izven domačega okolja.

Srečno rudarji, srečno Šaleška dolina, srečno Slovenija Diana Janežič Velenje, 2. julija – Letošnji rudarski praznik je bil po eni strani tak kot vsi dosedanji v 61 letih – slovesen, prežet s ponosom rudarjev in pripadnostjo knapovščini – po drugi strani pa s poudarjanjem ponovnega premisleka o letnici prenehanja odkopavanja premoga v Šaleški dolini. Z opozorili, da je morda začetni zagon proti letu 2033, ko naj bi zaprli Premogovnik Velenje, treba malo upočasniti. O tem nista govorila le

glavni govornik na Skoku čez kožo, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, in častni skakač dr. Franc Žerdin, o tej letnici je imel pomisleke tudi gost prireditve, minister za gospodarstvo in tehnologijo Matjaž Han. »Zavedam se svoje pomembne funkcije v Vladi Republike Slovenije, a danes sem dr. Franca Žerdina zelo poslušal in tudi slišal – nahajamo se v zahtevnih razmerah in menim, da bi lahko Slovenija še

enkrat premislila, kdaj in na kakšen način bo zapirala Premogovnik Velenje. Glede na situacijo v Evropi bo treba realno oceniti, kdaj je prava letnica, da ga bomo postopoma zaprli, da bomo dali prihodnost ljudem, Šaleški dolini. Morda nam okoliščine dajejo smernico za drugačno razmišljanje.« Optimističen je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Prihodnost Velenja in Šaleške doline je svetla, ne glede na to, kdaj bomo izstopili iz premoga. Potrebujemo povezovanje, širše soglasje občanov in različnih deležnikov ter seveda posluh države in Evropske unije. Prepričan sem, da letnica 2033 ni dokončna, a kakorkoli bo, moramo vsak izziv odločno sprejeti.« Nadaljevanje na zadnji strani

Večkrat se mi je v zadnjem mesecu zgodilo, da so obiskovalci izražali očitno navdušenje nad Šaleško dolino, posebej nad Velenjem. Da je inovativno, prebojno, čisto, urejeno, da je v njem dobra energija, da se veliko naredi za mlade, da je lepo, da se je v zadnjih letih zelo spremenilo … Predvsem pa, da vsega tega niso vedeli, dokler niso – prvič ali spet – prišli sem.

Tudi jaz ga doživljam tako. Potem pa po drugi strani včasih preberem diskusije – saj veste, kje – in razmišljam, da v Velenju živita dva svetova. Ta svet, z diskusij, vidi vse črno, slabo, umazano, skorumpirano – in za vse, kar je narobe, je kriv župan. Kaj pa je ta svet naredil, da bi bilo kaj drugače, kar jim ni všeč, kar je narobe?

Pa mi je eden od teh ne-domačinov postregel z odgovorom – rekel je, da so nekateri glasni posamezniki v Velenju obstali v času. Ja, to bodo ti, ki vidijo vse slabo. Drugi smo šli že naprej.

In kako je s tem povezan naslov? Ah, ta je bil zato, da vas bi pritegnil k branju. No, izbrala sem ga tudi zato, ker so bili nekateri udeleženci nedavnega festivala kreativnosti Sound Garden presenečeni, da imamo v Velenju tako lepo urejeno jezero in da tega niso vedeli. So iz Ljubljane, Kranja …

Morda pa bi vsi mi, ki to lahko, ki imamo take službe, več naredili za promocijo Velenja in njegove ponudbe izven doline.

Ker mi tako vemo, kaj imamo …

Učiteljice popestrile dan otrokom na Debelem Rtiču Debeli Rtič, 1. julija - Na pobudo Branke Ledinek so štiri učiteljice iz OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj - Hermina Ferme, Tanja Ferk, Mateja Modrej in Barbara Zupan - organizirale in izvedle delavnice za otroke na obnovitveni rehabilitaciji na Debelem Rtiču.

Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami že štiridesetič zapored organizira obnovitveno rehabilitacijo za otroke in mladostnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in fenilketonurijo na Debelem Rtiču. Letos je kolonija potekala od 18. junija do 2. julija. V času dveh tednov otroke poučujejo o samokontroli, pomembni pri sladkorni bolezni, in dietni prehrani za otroke s fenilketonurijo.

V obnovitveni rehabilitaciji so izjemnega pomena tudi prostočasne aktivnosti. Tako je mama deklice, ki je v koloniji, dala pobudo, da bi lahko sodelovala tudi šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj.

Učiteljice so bile nad idejo navdušene in z velikim veseljem pripravile športne in ustvarjalne delavnice za otroke, stare od 7 do 10 let. V senci pod krošnjami dreves so otroci vadili aerobiko, nad katero so bili navdušeni, nato uživali s pravljično jogo, pri kateri so poslušali Mavrično ribico in hkrati izvajali različne joga položaje. Zanje je bilo to nekaj čisto novega in drugačnega, zato so z zanimanjem sledili. Po koncu so se pogovorili o vsebini, ki ima tudi socialno noto.

Sledila je športna abeceda, kjer so poiskali prve črke svojega imena in izvedli določene vaje. Sledil je poligon, kjer so pokazali svojo spretnost, hitrost, eksplozivnost in natančnost. Po popoldanskem počitku so si otroci lahko izdelali še mavrično ribico, ki je bila rdeča nit delavnic.

Učiteljice so uživale z otroki, jim popestrile dan z glasbo, plesom, gibanjem, pravljico, ustvarjanjem, umetnostjo. Polne vtisov, lepih doživetij in občutkov ter hvaležne za prijetno izkušnjo in priložnost, da so naredile nekaj dobrega za otroke, si želijo tega sodelovanja tudi v prihodnje. 🔲

Jelka Peterlin

🔲

Tudi v Velenju in Šoštanju pomanjkanje zdravnikov Velenje, Šoštanj, 4. julija – Število okuženih s koronavirusom narašča tudi v naši regiji, sporočajo iz Zdravstvenega doma Velenje. »V prvi polovici junija je bilo odvzetih 190 HAGT testov in 20 % vseh je bilo pozitivnih. V zadnjih štirinajstih dnevih je pozitivnih 46 % vseh odvzetih brisov,« razlaga pomočnica direktorja Tanja Kontič, ki odgovori tudi na vprašanje glede pomanjkanja zdravnikov, še posebej v občini Šoštanj: »V Zdravstveni postaji Šoštanj trenutno zaradi bolniške odsotnosti dr. med. Simone Špital delo opravljata dva nadomestna zdravnika ZD Velenje in pogodbena sodelavka. Pacientov dr. med. Anelie Gaceve, spec. druž. med., po njenem odhodu v ZD Nazarje ne moremo vpisati, saj nimamo zdravnikov. Pacienti se imajo možnost vpisati k dr. Gacevi v ZD Nazarje. Trudimo se, da bi pridobili nov zdravniški kader, tako specialiste kot specializante ter sobne zdravnike z licenco, vendar je tako kot drugod po Sloveniji to tudi pri nas velik problem, ker kandidatov ni. Dolgoročno gledano imamo v ZD Velenje jasno začrtano kadrovsko strategijo z aktivnim delovanjem na področju pridobivanja zdravnikov, vendar 🔲 jš so to rešitve za vsaj pet let naprej.«

BOGATA IN INFORMATIVNA PRILOGA NA STRANEH 13 - 19:

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI OB 111. LETNICI MESTA

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

7. julija 2022

Novi parkirni coni in nižja parkirnina

LOKALNE novice

Priznanja ob občinskem prazniku Velenje – Na junijski seji sveta Mestne občine Velenje so svetniki obravnavali predloge, ki so prispeli na komisijo za nagrade in priznanja Mestne občine Velenje. Prispelo je 16 pobud za podelitev priznanj, svet pa je potrdil predloge: Grb Mestne občine Velenje prejmejo Marjan Klepec, Franc Vedenik in Mira Zakošek, Plaketo Mestne občine Velenje Ana Lamot, Društvo za podvodne dejavnosti Jezero in Blaž Dukarič, naziv Ambasadorja Mestne občine Velenje pa Peter Poles.

Priznanja bodo prejeli na slovesnosti ob občinskem prazniku.

Ob vikendih vozi Lokalc do jezera Velenje – V juliju in avgustu ima Lokalc na rumeni progi ob sobotah čas vožnje podaljšan do večera, vozi tudi ob nedeljah.

Od 2. julija tako avtobus Lokalc ob vikendih vozi od 8. ure dalje z Avtobusne postaje Velenje do Restavracije Jezero. Zadnji Lokalc pelje proti mestu ob 19.28. Na vseh postajališčih so informativne table z voznim redom za posamezno postajališče.

Vozni red je objavljen tudi na spletni strani Mestne občine Velenje ter izvajalca prevozov podjetja Nomago.

Dijaki čistijo mesto Velenje – Projekt Čisto moje Velenje bo tekel tudi letos, že dvajsetič. Zanimanje je izjemno, v Mestni občini Velenje so prejeli že več kot 140 vlog dijakov. Projekt se je začel 27. junija in bo trajal do 26. avgusta, občina pa je zagotovila sredstva v višini 60 tisoč evrov, s čimer bodo lahko v počitniško delo vključili okoli 150 dijakov. Počitniško delo bo plačano 6,50 evra na uro (bruto znesek), posameznik pa lahko opravi največ 38 ur oziroma 5 delovnih dni.

Velenje, 1. julij – Svet Mestne občine Velenje je na zadnji seji sprejel Odlok o ureditvi prometa. Pomembne spremembe oziroma novosti so, da je v vseh modrih conah omogočeno brezplačno parkiranje najmanj 30 minut, da sta na pobudo svetov Krajevnih skupnosti Staro Velenje in Konovo s 1. julijem uvedeni dve novi modri coni G in H ter da bo s 1. januarjem 2023 znižana cena letne parkirne karte za parkiranje v garažnih hišah na 200 evrov in mesečne na 20 evrov.

Novi modri coni

Modra cona G zajema območje parkirišča pred objektom Stari trg 15 in za objektom Stari trg 11, parkirišče med objektoma Stari trg 12 in Stari trg 16 ter Foitovo cesto, parkirišče ob objektu Stari trg 26 ter parkirišče ob Ljubljanski cesti pod cerkvijo.

Parkiranje bo časovno omejeno in plačljivo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro.

Modra cona H zajema parkirišče ob objektih Šalek 99–105 in Šalek 98–110, parkiranje bo časovno omejeno in plačljivo 24 ur, vse dni v tednu.

Nova modra cona G velja na parkiriščih v Starem Velenju – do 30 minut je parkiranje v njej brezplačno.

Nižji letna in mesečna parkirnina

Ker so parkirišča v modrih conah polno zasedena, v garažnih hišah pa je veliko prostih parkirnih mest, želi občinska uprava tudi s spremembo cen parkiranja voznike spodbuditi k parkiranju v garažnih hišah.

Zato bodo od 1. januarja 2023 cene parkirnih kart v garažnih hišah Gorica, Mercator in Avtobusna postaja – I. etaža nižje. Cena letne parkirne karte za

parkiranje v garažnih hišah, ki je letos 250 evrov, bo z novim letom 200 evrov, mesečna karta pa bo s 25 evrov znižana na 20 evrov.

Omejeno brezplačno parkiranje

Z novim odlokom je v modrih conah A in B podaljšan čas, v katerem je parkiranje časovno omejeno in plačljivo, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro (v prejšnjem odloku je

bil čas omejen do 15.30).

Brezplačno parkiranje je možno v vseh modrih conah, in sicer do 30 minut v modrih conah A, B, E in G, v modri coni F do 60 minut, v modrih conah C, D in H do 120 minut. Najnižja cena parkiranja na uro je v garažni hiši Mercator, in sicer 0,30 evra; najvišja cena parkiranja na uro je v modri coni F, pri Velenjski plaži, in sicer 1 evro. 🔲

🔲

Nova železniška povezava Trst–Velenje Kitajska družba Cosco Shipping je uvedla novo železniško povezavo med Trstom in Velenjem – S sedmega pomola v tržaškem pristanišču vozi tovorni vlak, namenjen drugemu kitajskemu industrijskemu velikanu – proizvajalcu bele tehnike Hisense Trst, 28. junija – Hisensov vlak so s kratko slovesnostjo v Trstu na pot pospremili odposlanec za gospodarstvo in trgovino na kitajskem veleposlaništvu v Italiji Li Bin, predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, predsednik Hisense Europe Hanson Han ter izvršni podpredsednik Cosco Shipping Ji Lin. Na kontejnerski terminal znotraj industrijskega parka Hisense Europe v Velenju je prispel v torek zjutraj. »Nova proga je zelo pomembna za izboljšanje transportnega sistema za naše tovarne v Velenju ter za zagotavljanje stabilne dobavne verige,« je povedal predsednik Hisense Europe Hanson Han. Spomnil je, da je Hisense leta 2018 pridobil blagovno znamko Gorenje in njene evropske tovarne. »Zdaj izdelke, izdelane v Evropi, s pomočjo omrežja Cosco Shipping prevažamo ne le na evropske trge, temveč tudi na trge v Aziji, Ameriki in drugih območjih po svetu,« je dodal.

Nova povezava odpira nove razvojne možnosti za tržaško pristanišče. Cosco Shipping namerava namreč svoje vlake pripeljati vse do Madžarske. Predsednik Pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana Zeno D‘Agostino je

da je obstoječi kontejnerski terminal znotraj njihovega varovanega območja zaradi povečanja obsega proizvodnje že prezaseden in premajhen, zato ga bodo širili oz. bodo v neposredni bližini uredili še enega, tako da bo njuna skupna zmogljivost do 250 velikih zabojnikov.

Ekspresna linija med Kitajsko in Evropo

China Cosco Shipping Group je eden največjih ladijskih prevoznikov na svetu, s floto več kot 1400 plovil in skupno zmogljivostjo več kot 112 milijonov ton.

pojasnil, da bo na teh vlakih potoval tovor tudi drugih družb, nove povezave pa naj bi med tržaškim pristaniščem in Madžarsko vzpostavili skoraj vsakodnevno oziroma do petkrat tedensko. Ti vlaki se bodo tako pridružili tistim, ki že zdaj redno povezujejo tržaške pristaniške pomole z Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Luksemburgom, Madžarsko, Slovaško in Češko. Tem državam se torej pridružuje tudi Slovenija. »Odpira se nam novo tržišče, ki ga je doslej servisiral samo Koper,« je spomnil D›Agostino in poudaril, da so dodatne povezave prednost in priložnost za tržaško pristanišče.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Gorenja leta 2018 in razširitvi proizvodnih zmogljivosti se povečujejo tudi logistične potrebe skupine Hisense Europe, ob tem pa je vpliv pandemije covida-19 prinesel nove izzive za varnost in stabilnost dobavnih verig mednarodnih podjetij. Cosco Shipping se je aktivno odzval na Hisensove potrebe ter z odprtjem blokovnega vlaka zagotovil logistični kanal Pirej–Trst–Velenje za dobavo surovin in komponent, prav tako pa bo v prihodnje Hisensov vlak prevažal končne izdelke iz Velenja v Trst, od koder bodo na kontejnerskih

❱

Posebni Hisensov blokovni vlak bo pod okriljem kitajskega logističnega giganta Cosco septembra začel redno dostavljati zabojnike s surovinami in komponentami za Gorenjevo proizvodnjo. Načrtovana sta po dva Hisensova vlaka na teden s skupaj največ 64 zabojniki.

Hisense izvaža v več kot 160 držav

Tržaško pristanišče je kot izhodiščno točko za 12-urno potovanje do Velenja izbral prevoznik, sicer pa več kot 80 odstotkov tovora za Hisensove tovarne še vedno pride skozi koprsko pristanišče, so na svoji spletni strani sporočili iz Gorenja.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Hisense svoje izdelke iz segmentov gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike, komunikacij, informacijske tehnologije in drugih proizvaja v 29 industrijskih parkih v Aziji, Evropi, Afriki in Južni Ameriki, izvaža pa v več kot 160 držav in regij po vsem svetu.

V Gorenju so ob tem pojasnili,

Posebna železniška tovorna linija Trst–Velenje je del ekspresne linije kopno–morje med Kitajsko in Evropo, ki združuje ladijski in kopenski transport in se razteza od grškega pristaniškega mesta Pirej do zaledja Evrope.

Skupina Hisense in Cosco Shipping imata dolgo zgodovino sodelovanja v dobavni verigi in na podoben način sodelujeta tudi na Kitajskem. Po prevzemu

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

ladjah Cosco odpremljeni v Španijo, Združeno kraljestvo, ZDA, Avstralijo in na druge destinacije. Kontejnerski oceansko-železniški intermodalni promet je tudi manj odvisen od človeških virov, ima velik obseg prometa, je bolj zelen in nizkoogljičen. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 7. 7. 2022 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

7. julija 2022

Velenje na poti velikih sprememb Pet mladih Velenjčanov dobilo stanovanja Sprejeta novelacija Trajnostne urbane strategije mesta Velenje 2030 – Prejšnja potrebna posodobitve zaradi novih izzivov in priložnosti, s katerimi se Velenje sooča – Pot v prihodnost ne bo enostavna, a dobra trajnostna urbana strategija mesta pomaga ohranjati začrtano pot Velenje, 28. junija – Svet Mestne občine Velenje je na junijski seji soglasno potrdil Predlog novelacije Trajnostne urbane strategije mesta Velenje (TUS) 2030, ki je potrebna zaradi novih izzivov in priložnosti, ki čakajo Velenje, zaradi novih usmeritev in ciljev Evropske unije ter zaradi realizacije večine projektov, ki so bili zastavljeni kot prioritetni v prejšnji finančni perspektivi v obdobju 2014–2020. Z novelacijo TUS so podaljšali njeno veljavnost do leta 2030, postavili temelje za nadaljnjo rast in razvoj Velenja ter podlago za uspešno črpanje evropskih sredstev za razvojne projekte, ki nosijo dodano vrednost v lokalno skupnost in širše tudi v prihodnosti.

Na pragu nova evropska kohezijska politika

Nove priložnosti prinašajo digitalizacija in s tem povezan razvoj pametnih mest in skupnosti, gospodarsko, energetsko, družbeno in okoljsko prestrukturiranje mesta in regije ter misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Pripravljena je nova evropska kohezijska politika, ki prinaša nove usmeritve ter v ospredje postavlja digitalizacijo in okoljske cilje, h katerim se je Evropa zavezala, da bo do leta 2050 postala prva podnebno

nevtralna celina. Vse strateške dokumente je zato treba uskladiti z novimi evropskimi usmeritvami.

Veljavna Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda predvidevata, da je treba premogovno dejavnost v Šaleški dolini opustiti do leta 2033, kar pomeni, da je treba strateške dokumente Mestne občine Velenje zastaviti bolj ambiciozno, a osnovano na realnih ciljih in izvedljivo.

Skozi nove izzive je treba posebno pozornost nameniti gospodarski diverzifikaciji tako po sektorjih kot tudi po velikosti gospodarskih družb, stanovanjski gradnji, preobrazbi daljinskega ogrevanja, energetski učinkovitosti vseh objektov, prostorskemu razvoju mesta s poslovnimi in turističnimi conami, trajnostni mobilnosti, izobraževanju, kulturi ter urejenosti mesta za kvalitetno bivanje prebivalcev mesta in podeželja.

Prioriteti gospodarska rast in kakovost življenja

Za mestne občine je eden bolj pomembnih finančnih instrumentov mehanizem CTN – Celostne teritorialne naložbe, ki je usmerjen v urbani razvoj, katerega glavni cilj

je spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati kakovost življenja v mestu.

Celostne teritorialne naložbe na povezan način kombinirajo različne ukrepe, s katerimi rešujemo identificirane izzive. Za uporabo mehanizma CTN 11. člen Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu določa, da se trajnostni urbani razvoj izbranega urbanega območja lahko financira le na podlagi sprejete celovite strategije trajnostnega urbanega razvoja.

TUS Velenje 2025 je predstavljal strateško podlago za izvajanje urbanega razvoja s pomočjo mehanizma CTN, kjer je velenjska občina uspešno kandidirala za sredstva Evropske unije v okviru programa evropske kohezijske politike 2014–2020 in je izmed 12 identificiranih prednostnih projektov uspešno izvedla 9 projektov: CTN Prireditveni oder in prostor, CTN Stari trg 11, CTN Revitalizacija starotrškega jedra, CTN Energetske sanacije – Cesta talcev 18A, CTN Energetske sanacije – Cesta Simona Blatnika 1, CTN Energetske sanacije – Vojkova 12 A in CTN Mestno kolesarsko omrežje, Razširitev PC Stara vas in Izgradnja oskrbovanih stanovanj (projekt je financirala MO Velenje, soinvestitor 🔲 Stanovanjski sklad RS).

Plaz saniran, cesta urejena

Na prvi razpis za stanovanja za mlade se je prijavilo 34 kandidatov – Občina želi, da bi mladi v Velenju videli in imeli priložnosti za življenje in delo

Pet mladih je dobilo ključe novih stanovanj.

Velenje, 29. junija – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je predal ključe petih stanovanj dvema mladima Velenjčankama in trem mladim Velenjčanom, ki so se prijavili na Javni razpis za dodelitev namenskih javnih stanovanj v najem mladim.

Razpis je bil objavljen marca letos prvič, prijavilo pa se je 34 mladih, ki so si lahko popolnoma sanirana stanovanja ogledali.

Komisija je vse vloge ocenila. Uspeli so predvsem tisti z višjo izobrazbo, redno zaposlitvijo in družbeno aktivni. Mladi so se županu in celotni upravi zahvalili za vse možnosti, ki jim jih lokalna skupnost omogoča.

Občina si prizadeva, da bi mladi ostajali v Velenju in tu našli svoje priložnosti za življenje in delo, zato v ta namen

je dala besedo in z veliko skrbnostjo, toplo postrežbo vsak dan ter ostalo pomočjo so pripomogli, da so delavci hitreje in boljše sezidali podporni zid, višine 3 metre in dolžine 35 metrov. Na novo so uredili cevne prepuste, sanirali vozišče, površine 125 m2, ter postavili novo varovalno ograjo v dolžini 40 metrov.

Pester program ob odprtju saniranega cestnega odseka so skupaj pripravili krajani Cirkovc in Plešivca. Predsednica KS Plešivec Nada Pirnat, predsednik KS Cirkovce Dani Avbreht ter župan MO Velenje Peter Dermol so po vsak svojem nagovoru tudi skupaj s prerezom traku predali svojemu namenu uspešno saniran plaz ter ureditev cestišča, ki bo zdaj zopet povezovalo vse dobre ljudi, ki živijo v teh krajih.

🔲

Skrb za urejene javne površine Velenje, 28. junija – Na zadnji seji Sveta Mestne občine Velenje so bile sprejete dopolnitve Pravilnika o standardih storitev izvajanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Mestni občini Velenje, urejena območja koncesije in poenostavljeni postopki spreminjanja območij.

Velenje za urejenost mesta redno prejema številna priznanja in nagrade. Naziv za najbolj urejeno in gostoljubno večje mesto v Sloveniji je prejelo že devetkrat, lani tudi posebno nagrado »Ljubljenec ljudskih

Završe, 1. julija - Lani je na cesti, ki povezuje tri krajevne skupnosti Cirkovce, Plešivec in Završe ob zelo močnem deževju odneslo del cestišča. Gmota materiala, dolžine 34,65 metra, višine 3 metre in širine 5 metrov, je ‚poskrbela‘, da je imelo podjetje RGP, d. o. o., kar nekaj dela, da je popravilo škodo v vrednosti 56.000 evrov, katero je v celoti finančno pokrila MO Velenje.

Ko so se delavci trudili, da bi čim prej spet odprli cesto, ki je bila zaradi gradnje armirano-betonskega zidu popolnoma zaprta slab mesec, so bile velikokrat težke vremenske razmere, saj so dela potekala v zimskih mesecih.

Da pa zadeva le ni bila tako nevzdržna, so zopet poskrbeli dobri medsosedski odnosi. »Kimi« in »Golobi« so se sestali, beseda

izvaja različne ukrepe. Mladim je za 50 odstotkov znižala komunalni prispevek, več sredstev namenja za sledenje ciljem lokalnega programa razvoja delovanja mladih, aktivno jih vključuje v razvojne projekte, znesek enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka je povišala za 100 % (zdaj znaša 300 evrov). Spodbuja delovanje SAŠA inkubatorja in podpira mlade podjetnike, ki so na začetku svoje karierne poti.

1. julija je objavila tudi Javni razpis za dodelitev subvencij stroškov kreditov za nakup ali gradnjo stanovanjske nepremičnine za mlade v Mestni občini Velenje, za kar ima v proračunu rezerviranih 15 tisoč evrov.

Župan je poudaril, da se občina vedno hitro odzove, ko se zgodijo kritični dogodki. »Ko smo ugotovili, kaj se je zgodilo, smo poiskali finančna sredstva in objavili razpis za sanacijska dela. Veseli smo, da je domače podjetje uspešno izvedlo dela.

Krajani in krajanke takšen odziv cenijo, kot je videti tudi na tokratni slovesnosti. Primestne krajevne skupnosti so marsikje zapostavljene, v naši občini pa se trudimo, da se tudi ti prebivalci čutijo del lokalne skupnosti,« je dejal Dermol.

Zahvala gre vsem, ki so s svojim delom pomagali pri sanaciji plazu, predvsem pa MO Velenje za hiter pristop ob nastanku plazu ter zagotovljena finančna sredstva. 🔲

17:00–20.00 17:00–20:00 19:00–02:00 19:00–02:00 19:00–02:00 19:00–02:00

src«, Velenjska plaža pa je bila že četrtič zapored razglašena za najboljše naravno kopališče v Sloveniji.

Zato občinska gospodarska javna služba posebno pozornost namenja urejanju javnih površin. Na novo so uredili tri krožišča – pri Komunalnem podjetju Velenje, pred vstopom v Sončni park in v Šaleku. Nova je zasaditev v L gredi na Titovem trgu.

V prvem letu izvajanja koncesije so postavili dodatnih 17 klopi in 25 košev za smeti. Na otroških igriščih so postavili pet novih igral, nekaj igral so

odstranili ali prestavili na igrišča v krajevnih skupnostih. V okviru občinske uprave deluje komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov, ki letno reši okoli 70 vlog. Poleg skrbi za zelene površine njihovo delo zajema tudi skrb za utrjene površine, pometanje utrjenih površin, zimsko službo, vzdrževanje otroških igrišč ...

Letos načrtujejo še postavitev dveh manjših igral na otroških igriščih na Gorici in postavitev dodatnih klopi ter košev za smeti. Pri tem so dobrodošli tudi 🔲 predlogi občanov.

IGRIŠČE PRI VILI ČIRA ČARA MORNARSKI DAN: RIBIČ PEPE, TOLKALSKA DELAVNICA, MORNARSKA ZABAVA VISTA - PARK Z RAZGLEDOM ŠPORTNI POLIGON, AKTIVNOSTI ZA OTROKE, TURISTIČNA PONUDBA, VOŽNJA S PLETRCO TERASA RESTAVRACIJE JEZERO 2-PARTY, GOSTINSKA PONUDBA WUNDER BAR (PLAŽA ŽLAJFER) SHADOWS PLAY, SKORBAND, CHATEAU, GOSTINSKA PONUDBA SPORTY BAR DJ FREDI, GOSTINSKA PONUDBA VISTA BAR 6-PACK ČUKUR, GOSTINSKA PONUDBA

Sodelujejo: Mesta občina Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline, Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Športna zveza Velenje, Klub vodnih športov, Gorenje gostinstvo, Wunder bar, Vista bar, Sporty bar

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

7. julija 2022

V desetih dneh sestanek na gospodarskem ministrstvu

GOSPODARSKE novice Država bo odkupila letošnjo pšenico

Župan in minister za gospodarstvo se bosta pogovarjala o prestrukturiranju Velenje, 2. julija – Pred slovesnostjo na Stadionu ob jezeru sta se minister za gospodarstvo in tehnologijo Matjaž Han in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol sestala na občini.

Kot je po tem povedal Matjaž Han, sta se dogovorila, da bosta v roku deset dni imela sestanek na ministrstvu, ker je med občino in ministrstvom nekaj odprtih zadev. »Ključna zadeva je prestrukturiranje regije. Prejšnja vlada je sprejela letnico zaprtja Premogovnika Velenje 2033, zdaj pa mora država prevzeti nekatere obveznosti, dati prihodnost in priložnost regiji. Glede na energetsko krizo ne vemo, kaj vse se bo zgodilo. Gremo korak za korakom, nimamo privilegija, da bi zadevo dali v predal, pripraviti se moramo zaradi ljudi, ki živijo v regiji, zaradi prihodnosti in zelenega prehoda.«

Na vprašanje, kje vidi regijo ob koncu svojega mandata in kje čez deset, dvajset let, je minister odgovoril: »Upam, da bomo imeli ob koncu mojega mandata nastavljene projekte, ki bodo omogočili transformacijo iz premogovne regije v regijo, ki ima drugačno prihodnost. Ob tem absolutno ne bomo pozabili na zaposlene, ki so odvisni od Premogovnika. To lahko z ekipo na Mestni občini

Velenje in v sosednjih občinah naredimo.« Kakšno je njegovo sporočilo rudarjem, posebej tistim 34, ki so skočili čez kožo? Matjaž Han: »Osebno sem počaščen, da sem del te lepe tradicije. Zavedam se, kaj so rudarji naredili za to regijo in za celo Slovenijo, da smo do zdaj imeli luč, se hladili, da smo lahko živeli. Verjamem, da jim bomo v prihodnosti izkazali spoštovanje za to.«

Župan je ob obisku ministra dodal, da se mu je zdelo prav, da na Skok čez kožo povabi ministra, ki nenazadnje odloča o prihodnosti Šaleške doline. »Rudar je ponos mesta, premogovništvo je hrbtenica elektroenergetskega sistema, s katerim upravlja država, v našem mestu pa je hrbtenica razvoja. Želel sem, da minister okusi naš ponos, in morda bodo ta pozitivna čustva pripomogla tudi k odločitvam vlade o razvoju mesta. Temelj pravičnega prehoda morajo biti zaposleni v Premogovniku Velenje. Zato mladim skakačem sporočam, naj bodo ponosni in si današnji dan zapomnijo za celo življenje. Veliko novincev v prihodnosti ne bo, zdaj imajo to čast, verjamem pa, da bodo v prihodnjih letih tudi oni prispevali k razvoju mesta.« 🔲

Ljubljana – Država bo slovenskim kmetom namenila nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči za različne namene - za pridelovalce mleka, subvencije za gorivo in subvencije za nabavo repromateriala in gnojil. Prek zavoda za blagovne rezerve bo odkupila vso pšenico, pridelano v Sloveniji. "Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji," je dejal predsednik vlade Robert Golob.

Na drugi strani bodo po njegovih besedah poskrbeli, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno, "ker pred nami ni zima, ki bi bila čisto običajna, in je prav, da se na to pripravimo".

Pri tem je dejal, da večji trgovci po svetu že špekulativno kupujejo predvsem pšenico na zalogo, nekatere države, med njimi Švica, so že šle v tak ukrep.

Ministrstvo za kmetijstvo je ob tem pripravilo košarico 15 izdelkov, ki je po premierjevih besedah usklajena s trgovinsko zbornico in pri katerih bodo sproti nadzirali cene. "Ne gre za regulacijo, saj cen ne bo določala vlada, ampak še vedno trgovci, vlada pa bo poskrbela, da bodo cene med seboj primerljive, pa tudi javno znane," je pojasnil.

Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.

Inflacija v Sloveniji junija pospešila na 10,4 odstotka Ljubljana – V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin junija na letni ravni v povprečju zvišale za 10,4 odstotka. Največ so k inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane (12,8 odstotka) in električne energije (29,4 odstotka). Na mesečni ravni je bila inflacija 2,7-odstotna, zvišali so jo dražja elektrika, počitniški paketi in hrana, je objavil državni statistični urad. Do pospešitve inflacije prihaja po tem, ko so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, na mesečni pa za dva odstotka. V skupini hrane so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 odstotka) ter mesa (za 12,9 odstotka). Medtem so letno raven inflacije za 0,2 odstotne točke ublažile cenejše storitve iz skupine komunikacije. Cene teh so se znižale za 5,3 odstotka.

Končno tudi izvedba projekta podhod Še ta mesec bosta Direkcija RS za infrastrukturo in občina Šmartno ob Paki pristopili k ureditvi podhoda pod železniško progo – Vrednost projekta 2,8 milijona evrov, od tega blizu 5 % prispeva lokalna skupnost – Dela naj bi trajala 6 mesecev Tatjana Podgoršek

Aktivnosti na tretji razvojni osi

V poplavi slabih informacij se najde tudi kakšna dobra. Za občino Šmartno ob Paki je bil to pred nedavnim podpisan sklep o sofinanciranju gradnje podhoda pod železniško progo Celje– Velenje v Šmartnem ob Paki. Gre za projekt, ki so ga v lokalni skupnosti načrtovali že dalj časa.

Vreden je 2,8 milijona evrov, od tega bo Direkcija RS za infrastrukturo prispevala 95 % potrebnega denarja, ostalo (nekaj manj kot 192 tisoč evrov brez DDV) pa lokalna skupnost. Ta je svoje obveznosti glede financiranja projektne dokumentacije ter pridobitve vseh potrebnih zemljišč opravila lani, prav tako ima v občinskem proračunu za svoj izvedbeni del projekta denar zagotovljen. Dela bo izvajalo podjetje Slovenske železnice – železniško gradbeno podjetje, podizvajalec RGP Velenje, ki je oddalo na javnem razpisu najugodnejšo ponudbo. Tripartitno pogodbo bodo podpisali v teh dneh. Začetek gradnje je predviden še ta mesec, rok izvedbe vseh del je šest mesecev.

tirnih naprav (ukinitev tira 1, izvedba potrebnih strojnih regulacij, vgradnja provizorijev), ureditev EE in SVTK naprav, gradnjo dostopne poti (mešani promet, kolesarji in pešci), ureditev okolice, približno 200 metrov rekonstrukcije ceste ob železnici ter vzpostavitev parkirišča pri pokopališču.

Slovenj Gradec, Šentrupert – Aktivnosti za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi, ki so razdeljene na več sklopov, so v polnem teku. Na severnem delu tretje razvojne osi, ki je predvidena od avtoceste pri Šentrupertu proti Koroški do meje z Avstrijo, sta za zdaj v prostor umeščena dva odseka, in sicer Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec, vsak odsek je dodatno razdeljen na več sklopov.

Za 14-kilometrski odsek Šentrupert-Velenje je Dars vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Ko bo izdano in pravnomočno, bo lahko začel s postopkom javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del. Za ta odsek med drugim teče pridobivanje zemljišč za gradnjo. Od 48 objektov, ki jih bo zaradi gradnje treba porušiti, jih je odkupljenih 44. Medtem so dela že nekaj časa v teku na naslednjem odseku, 17,5 kilometra dolgem Velenje-Slovenj Gradec. Na sklopu pri Gaberkah v občini Šoštanj so že končana oz. potekajo zaključna dela, v teku so aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.

9. junija je postalo pravnomočno gradbeno dovoljenje za sklopa B in H, ki zajemata območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste Konovo. Po napovedih Darsa sledi druga faza postopka javnega naročanja oz. izbira izvajalcev gradbenih del. Podpis pogodbe z izvajalcem je predviden do konca letošnjega leta, so napovedali pri Darsu.

Za sklopa C (Škale) in E (Velunja) je v teku prva faza postopka, priznanje sposobnosti ponudnikom za pridobitev izvajalcev. Dars za ta dva sklopa tudi pridobiva gradbena dovoljenja.

Sicer pa se za vse sklope, na katerih gradbeno dovoljenje še ni bilo pridobljeno in se gradnja še ne izvaja, nadaljuje izdelava projektne dokumentacije in pridobivanje zemljišč, potrebnih za gradnjo.

Gradnja obeh odsekov od Šentruperta do Slovenj Gradca je bila ob začetku gradnje pri Gaberkah oktobra 2020 ocenjena na okoli 937 milijonov evrov brez DDV. Načrt Darsa je tretjo razvojno os od Šentruperta do Slovenj Gradca zgraditi do konca leta 2027.

🔲

🔲

Na podpis sklepa čakali pol leta

»Prejeti sklep pomeni zeleno luč za gradnjo podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, in tega smo zelo veseli.

Nanj smo čakali več kot pol leta.

Aktivnosti so namreč stekle že pred tremi leti. Začele so se z idejo, kako najhitreje in najvarneje urediti povezavo središča lokalne skupnosti s športnimi igrišči

Lokacijo in podobo bo spremenila tudi železniška postaja, podhod pa bo skrajšal povezavo med središčem občine in športnimi igrišči pri osnovni šoli. ter z našo osnovno šolo. Januarja lani smo z Direkcijo RS za infrastrukturo podpisali sporazum o financiranju projekta, pridobili projektno dokumentacijo, objavili javni razpis za izvajalca del, nato pa se je zataknilo pri investicijskem programu. Ta je bil namreč nižji od ponudbe najugodnejšega izvajalca del. Prejšnji teden pa smo vendarle prejeli podpisan sklep o sofinanciranju projekta,« je pojasnil župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar.

Pomen investicije je za lokalno skupnost precejšen, pravi župan. Največji je s področja varnosti najranljivejših skupin v prometu (otrok in starejših) oziroma občanov vaške skupnosti Mali Vrh, uporabnikov športnih objektov ter učencev šmarške osnovne šole, ki bodo imeli

poslej precej krajšo, predvsem pa varnejšo povezavo s središčem občine. Nezanemarljivi pa so še sama ureditev območja ter prijaznejši in sodoben pristop za uporabnike storitev železnice.

Projekt predvideva gradnjo izvennivojskega dostopa

Imel bo pristopne poti, urejeno peronsko infrastrukturo in P+R (parkiraj in presedi) na železniški postaji Šmartno ob Paki ali – so zapisali v sporočilu z Direkcije RS za infrastrukturo – predvideva gradnjo podhoda (objekt, dvigala, stopnišča, nadstreški …), ureditev dveh 80 metrov dolgih bočnih peronov s potrebno opremo, skladno s TSI (usmerjevalni trakovi, razsvetljava, čuvaji …), ureditev

Do 8 številk zastonj!

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: narocila@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 7. 7. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

AKLTUALNO

7. julija 2022

Sound Garden, festival, kjer najdeš prave odgovore za rast Festival inovativnih pristopov in iskanja drugačnih konceptov – Prvič v Sloveniji in v Velenju, a ne zadnjič – Dodana vrednost mreženje z osebnim stikom Diana Janežič Velenje, 3. julija – Dva dni je ob Velenjskem jezeru potekal festival SoundGarden, prvi tovrstni festival na slovenskih tleh, ki je povezal kreativne posameznike in inovativne podjetniške zgodbe. Kot so program predstavili organizatorji, so izvedli strokovne panele, ‚out of the box‘ delavnice, ‚networking‘ dogodke, inovativne svetovalnice, koncerte in različne športne aktivnosti. Dotaknili so se tem, kot so motivacija, kultura, mreženje, komunikacija, miselna naravnanost, ustvarjalnost, podjetništvo, altruizem, osebna rast in razvoj, nevroznanost, blockchain in NFT tehnologija, finance, šport, glasba.

Tanja Janjilovič, ki je skrbela za stike z javnostmi, je povedala, da je festival zastavilo 12 prostovoljcev z različnih področij, z različnimi znanji in izkušnjami, ki želijo ustvariti resno zgodbo in se že spogledujejo s tujino. Na festivalu, ki se je odvijal na šestih lokacijah na območju Viste in v dveh dneh pritegnil okoli 200 udeležencev, so sodelovali Ljubljanski univerzitetni inkubator, SAŠA inkubator, Tehnološki park in različna podjetja. »SoundGarden je kraj, kjer s pomočjo ustvarjalnosti lahko postavljaš neumna vprašanja, ki navdihnejo prave odgovore, in najdeš načine za rast, tako poslovno kot osebno. Je festival, kjer spoznaš navdihujoče ljudi, pridobivaš nova znanja in veščine ter na ta način morda poiščeš drugačno ali kreativnejšo pot zase in za svoje projekte.

Eden od namenov festivala je srečevanje neznanih ljudi, ki začutijo energijo drug drugega in se povežejo. Nismo klasičen seminar, ampak je vzdušje sproščeno, neformalno, temelji na druženju, pogovorih, delavnicah, predavanjih, predstavitvah, ponudil je svetovalnice, šport, kotičke za mreženje in glasbo.

Gre za prostor, kjer se srečajo in soustvarjajo različni sektorji, kot so turizem, šport, kulinarika, znanost, trendi, glasba in podjetništvo. Vsi pa imajo skupni imenovalec – uvajanje inovativnih pristopov in iskanje drugačnih konceptov, ki si jih je mogoče izposoditi iz drugih panog in z

prenasičeni Ljubljani. Mestna občina Velenje ponuja veliko, podpiramo njene načrte. Glede na to da je poletje pa se Velenjska plaža kar sama ponuja, da nas poveže in navduši,« je odgovorila.

Daleč največ vredno je mreženje

Pohvalnih besed udeležencev glede organizacije, vsebine, lokacije in okolja festivala ni manjkalo. Matevž Žagar, Ljubljana: »Študiram ekonomijo, končal sem srednjo strojno šolo, zanimam se za podjetništvo, rad bi delal na področju nepremičnin. Taki dogodki najbolj pomagajo z mreženjem, daleč največ

Tukaj sem bil le v nedeljo, program pa je tako nabit in zanimiv, da si nisem uspel pogledati okolice, nisem še bil na Velenjski plaži. Sem pa presenečen nad to lokacijo, nisem vedel, da je tako lepo urejeno. Naj bo to malo pozitivne kritike za naprej – premalo marketinga za lokacijo in tudi za festival.«

Slovenija potrebuje takšne dogodke

Gregor Žugec, Šenčur pri Kranju: »Za festival mi je po Facebooku povedala kolegica. Zdela sem mi je odlična ideja in povprašal sem, če lahko kako pomagam. Povedala je, da potrebujejo nekoga za glasbo, sem

za fizioterapijo. Bil sem na več delavnicah; na mreženju, kjer sem se povezal z nekaj ljudmi, dobil sem že ponudbe za sodelovanje pri razvoju aplikacije za fizioterapijo, povabili so me v svojo ekipo. Gre torej za čisto konkretne rezultate.

Lokacija za festival je odlična, energija je zelo dobra, zbrali smo se ljudje, ki imamo isti pogled, smo proaktivni. Prihodnje leto se znova vidimo, bom v organizacijski ekipi. Slovenija potrebuje takšne dogodke, ni jih veliko, koncept mi je zelo všeč.«

Tukaj je priložnost, družite se!

Anja Koželj, Kranj: »To je čudovita priložnost za iskanje novih idej in povezovanje z ljudmi, ki jih imajo. Je stičišče ljudi, ki so iz podjetniških vod, veliki in mali podjetniki, ljudje, ki se

Tanja Janjilovič

Nina Majcen njimi postavljati svojo unikatno vrednost. Vse je bilo postavljeno ob Velenjsko jezero, ki ponuja številne možnosti za ustvarjanje festivalskega vzdušja,« je povedala Janjilovičeva.

Zakaj so za prvi tovrstni festival izbrali Velenje? »Idejna mati festivala je Velenjčanka Mateja Koren, jaz pa, sicer kot Ljubljančanka, željno čakam, da se slovenske občine razvijejo, ker imajo veliko ponuditi, da stopijo ‹na prste› predragi in

vredno je, da spoznaš ljudi. Bil pa sem tudi na zanimivih predavanjih, kjer so nam podjetniki povedali veliko iz svoje prakse, sodeloval sem v delavnici, kjer smo govorili o financah. Tu lahko vsakdo, ne le podjetnik, izve uporabne stvari. Vsak človek bi moral biti bolj izobražen v financah. V svetu podjetništva pa so zelo pomembne tudi vsebine za osebno rast – joga, meditacija, komunikacija.

namreč tudi DJ. Torej, bil bi tukaj, tudi če ne bi dobil tega povabila, saj se mi zdi koncept festivala odličen, imam veliko interesov, vse me zanima. Prišel sem zaradi posla in ostal zaradi posla. Sem študent tretjega letnika fizioterapije, zanimajo pa me še marketing, oblikovanje, glasba. Poklicno se ne vidim v fizioterapiji, vleče me v kreativne vode, vidim se v povezavi, da bi razvil kakšen produkt

ukvarjajo z oblikovanjem učinkovitih timov. To so tematike, ki so povezane z vsemi nami, služijo tudi za splošno razgledanost. Všeč sta mi sproščenost, preprost koncept – tukaj je priložnost, družite se! Odličen dogodek, odlična lokacija, to bom delila z drugimi in upam, da nas bo prihodnje leto še več. Sem učiteljica v osnovni šoli, zanima me psihoterapija otrok in mladostnikov in izobraževanj

na to temo se udeležujem. Drugo področje pa zadeva otroški program za kulturno organizacijo v Kranju; moja ideja je, da se več pozornosti v šolah nameni nadarjenim učencem, zdaj se je namreč več namenja učencem, ki imajo učne, vedenjske težave. Še to naj omenim. Morda bo kdo rekel, da funkcijo povezovanja in spoznavanja ljudi opravljajo družabna omrežja, a na takem festivalu se srečajo ljudje, ki potrebujejo določene ideje in tisti, ki jih ponujajo. Poleg tega osebni stik znova igra veliko vlogo, po dveh letih omejitev zaradi korone smo željni pogovora v živo.«

Čestitam Velenju!

Nina Majcen, soorganizatorka festivala, Celje: »Kreativcem največ pomeni, da se lahko učimo in razvijamo in tako smo se na prvem festivalu tudi mi naučili, kako organizirati drugega, prihodnje leto znova na tej lokaciji. Pa tudi mednarodni bo. Obiskovalci so napolnili vse prenočitve – Mladinski center, mobilne hiške v kampu, nekaj jih je šotorilo, drugi so prišli le za nekaj ur. Program je bil dva dni pester, a se splača biti tukaj v celoti.

V soboto se je predstavilo tudi društvo Udarnik, spoznali smo žalostne zgodbe in se podali v dobrodelne tematike za podjetnike. Za prihodnje leto že načrtujemo dobrodelno platformo.

Velenje je geografsko dobro pozicionirana lokacija. Ni daleč do Maribora, Koroške, Celja. Veliko udeležencev je prvič videlo Velenje ali Visto. Niso mogli verjeti, kako je tukaj lepo. Menim, da Velenje doživlja pravi preboj. V Celju je trenutno mrtva energija, v Velenju je predrla inovativna, kreativna energija, ki vidi, da je stvari mogoče spremeniti, če boš nekaj naredil za to. Ljudje so povezani, imajo vizijo, vrednote, ekipe delujejo in lahko samo čestitam Velenju in županu, ki ga zanimajo mnenja in ideje mladih in jih podpira.« 🔲

Gradnja oskrbovanih stanovanj na Žarovi cesti se bo začela Podpis pogodbe med Mestno občino Velenje in izvajalcem del družbo VG5 Velenje, 5. julija - Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in izvršni direktor družbe VG5 Miha Brlan sta podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del pri projektu Oskrbovana stanovanja Žarova. Vrednost pogodbenih del znaša 2 milijona evrov.

V novem objektu je predvidenih 12 stanovanjskih enot s skupnimi prostori za druženje. Okolico objekta bodo uredili tako, da bo omogočala kakovostno bivanje starejšim osebam.

Kot je povedal župan, je ob negotovih razmerah na trgu in višanju cen materialov in storitev težka odločitev, katere investicije imajo prednost, v tem primeru so dali prednost gradnji novega objekta oskrbovanih

stanovanj. “Zdi se nam pomembno, da rešujemo stanovanjsko problematiko, tako starejših kot mladih. Projekt je bil pripravljen pred časom, zato smo morali letos zagotoviti dodatna finančna sredstva, pri tem pa se že dogovarjamo z dvema soinvestitorjema,” je povedal.

Gradnja se prične v juliju

Podjetje VG5 je po besedah izvršnega direktorja Mihe Brlana doslej zgledno sodelovalo z Mestno občino Velenje.

Postopke pri projektu na Žarovi so že začeli: “Urejamo prometno dokumentacijo in bomo elaborate že lahko predstavili stanovalcem tega območja. Naše podjetje trenutno gradi dva domova za

Župan Peter Dermol in direktor družbe VG5 Miha Brlan sta podpisala pogodbo za gradnjo oskrbovanih stanovanj. starejše in 400 stanovanj. Verjamem, da bomo tudi v Velenju naredili lep objekt z dodano vrednostjo za prebivalce,” je povedal Brlan.

Projekt je z gradbenega vidika zahteven, saj bo potekal na strnjenem stanovanjskem območju, na omejenem prostoru in bo moteč za lokalne prebivalce.

Izvajalec bo z deli – najprej je načrtovano rušenje sedanjega dotrajanega objekta - predvidoma pričel v tem mesecu, rok za izvedbo je eno leto.

Ob podpisu pogodbe je nekaj podatkov dodala še vodja urada za investicije Alenka Rednjak, in sicer, da je celotna vrednost projekta 2,4 milijona evrov, poleg gradbeno-obrtniških del to zajema še projektiranje, urejanje zemljišč, geološke raziskave, nadzor, pa tudi opremo, saj so oskrbovana stanovanja delno opremljena s pohištvom.

Razpis za najem novih oskrbovanih stanovanj bo objavljen prihodnje leto, zanimanja pa je že zdaj precej.

V času gradnje bo na območju veljal spremenjen prometni režim, o čemer je občina okoliške stanovalce že obveščala, ponovni sestanek pa je načrtovan 13. julija ob 17. uri v Vili Bianci. 🔲

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. julija 2022

Visok jubilej premogovniških gasilcev Za varno delo v Premogovniku Velenje je pomembno tudi izurjeno gasilsko moštvo – Ekipa, ki ji lahko popolnoma zaupamo – Ob jubileju je društvo izdalo bilten Velenje, 1. julija – Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje predstavlja pomemben kamenček v mozaiku gasilstva na Slovenskem.

Njihove korenine segajo v leto 1932, zato letos obeležujejo že 90 let delovanja. Visoki jubilej so obeležili v okviru praznovanja dneva rudarjev v parku Muzeja premogovništva Slovenije.

Praznovanje je odprl slavnostni prihod praporščakov v ritmih koračnice, njihov jubilej pa so s svojim obiskom med drugim počastili predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, predsednik sveta Savinjsko-šaleške regije Branko

Verk, poveljnik Civilne zaščite za Zahodno Štajersko regijo Janez Melanšek ter poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Aleksander Osetič. »Vrednote, ki so jih razvijali in prenašali naši predniki, so stalnica pozitivnih zgodb, na katerih gradimo našo sedanjost in prihodnost. Sled naših predhodnikov, dediščina njihovega dela, ostaja. Ambicije pa so tiste, ki skrbijo, da se nikoli ne ustavimo. Širina duha je zagotovilo in temelj za naše dobro delo,« je prepričan predsednik PIGD PV Tadej Zager. »Pri našem delu je izjemno pomembno, da imamo poleg

dobro izurjene Rudarske reševalne službe, ki skrbi za varnost zaposlenih v primeru izrednih dogodkov v podzemnem delu premogovnika, tudi dobro izurjeno gasilsko moštvo. In prav rezultati vašega devet desetletij dolgega dela so tisti kazalnik, zaradi katerega smo lahko ponosni na to, da imamo v svojih vrstah tako dobro in usposobljeno ekipo, ki ji lahko popolnoma zaupamo in ki zna ter zmore posredovati, kadar je to potrebno,« je v svojem nagovoru poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. »Cenimo vaš trud in pripravljenost, da ne oklevate, ko je potrebno

s svojim znanjem in z opremo priskočiti na pomoč. Zavedamo se, kako častno in plemenito je vaše delo. Z njim nam kažete, da smo ljudje še vedno pripravljeni pomagati sočloveku,« je dodal dr.

Rošer ter vsem, ki s svojim prostovoljnim in poklicnim delom v gasilstvu prispevajo k varnosti v naši družbi, izrekel za trud in nesebično pomoč v svojem imenu in v imenu Premogovnika iskreno zahvalo.

Edino industrijsko gasilsko društvo v GZŠD

PIGD PV v okviru Gasilske zveze Šaleške doline deluje kot

Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer

Spomin na partizanski boj je treba ohranjati Krajevne organizacije ZZB aktivne, a treba se bo okrepiti z novimi kadri – Letos največ dogodkov posvečenih spominu na Kajuha – 35. srečanje borcev, planincev in ostalih veteranskih združenj na Graški Gori bo 20. avgusta Diana Janežič Velenje, 27. junija – 42 delegatov od sicer 57 Območnega Združenja borcev za vrednote NOB Velenje se je zbralo na volilni skupščini. Sedanja predsednica združenja Andreja Katič, ki je bila na to mesto imenovana po smrti Bojana Kontiča za obdobje dveh let, je bila na skupščini izvoljena za mandat 2022– 2026. Predstavila je poročilo o delu v letu 2021.

Združenje je konec leta 2021 štelo 880 članov. Sestavlja ga 18 krajevnih organizacij v vseh treh občinah Šaleške doline, ki skozi vse leto vzdržujejo 34 spomenikov, 23 grobov in 15 spominskih plošč. Program so v celoti opravili in so z izvedbo zadovoljni, čeprav so morali upoštevati predpisane covidne ukrepe. Med drugim so počastili spomin na borbo Pohorskega bataljona na Osankarici in na pomnike XIV. divizije. Začeli so aktivnosti za obeležitev stoletnice rojstva Kajuha v letošnjem letu, a naleteli na aroganten odziv nekdanjega ministra za kulturo Vaska Simonitija, kljub temu pa pripravili načrt praznovanja v letu 2022. Združenje je podprlo pobudo Vlada Vrbiča, Knjižnice Velenje ter založbe Litera za izdajo knjige Kajuh 100

Prihod praporščakov edino industrijsko gasilsko društvo. Danes šteje 55 članov (40 članov in 15 članic), od tega 25 operativnih gasilcev in 15 gasilcev pripravnikov. Razvijali in modernizirali so se skupaj z razvojem Premogovnika. Razpolagajo s prevoznim sredstvom za izvajanje gašenja MAN GVC 24/50, za prevoz moštva je na voljo kombi GVM1, v pomoč jim je tudi prikolica. V zadnjih letih so veliko sredstev investirali v nakup gasilske tehnike, zato je redno izobraževanje in usposabljanje članov nujno potrebno.

V sodelovanju s Službo za varnost in zdravje pri delu PV vsako leto organizirajo taktične vaje na območju podjetij Skupine PV. Nekatere izvajajo sami, k sodelovanju pa povabijo tudi sosednja društva, ki tako spoznavajo objekte Premogovnika. Izjemno pomemben del njihovih nalog so preventivni pregledi in požarne straže za celotno Skupino

PV. V društvu delujejo štiri tekmovalne desetine, ki se uspešno udeležujejo tekmovanj Gasilske zveze Slovenije, kot industrijsko društvo pa imajo vsakoletna tekmovalna in prijateljska srečanja z drugimi industrijskimi društvi v energetiki in rudarstvu v Sloveniji, imenovana GERES. Skrb za varnost rudarjev globoko pod zemljo je zagotovo najpomembnejša vsakdanja spremljevalka v Premogovniku Velenje. To – poleg gasilskega društva in visoko strokovno, tehnično in fizično pripravljene Jamske reševalne čete – dokazujemo tudi z vzpostavljenim vrhunskim varnostnim sistemom ter usposobljeno Službo za varnost in zdravje pri delu.

147-letna zgodovina Premogovnika Velenje, 115 let Jamske reševalne čete in 90 let gasilskega društva so številke, ki so dovolj zgovorne same po sebi.

– in tradicionalnih praznovanjih bo velik dogodek 35. srečanje borcev, planincev in ostalih veteranskih združenj na Graški Gori, ki bo 20. avgusta ob 10. uri. Predsednica je ob tem ugotavljala, da bo za večjo udeležbo članov treba okrepiti obveščanje, za nadaljevanje ohranjanja spomina na partizanski boj in tradicijo pa pridobiti nove, mlajše člane.

V vodstvo in članstvo izvršilnega odbora združenja so bili izvoljeni: predsednica Andreja Katič, podpredsednika Srečko Meh in Bojan Voh, sekretar Božo Repnik, člani Jože Aristovnik (Šmartno ob Paki), Boštjan Rotovnik (Šoštanj), Branko Sevčnikar (Topolšica), iz

krajevnih organizacij v Velenju pa Stane Brglez, Peter Dermol, Slavko Hudarin, Peter Kobal, Gašper Koprivnikar, Fadil Krupič, Barbara Mastnak, Roman Oblak, Viljemina Dremel, Metka Grabner, Branko Smagaj, Ivo Stropnik, Jože Sušec (tudi praporščak), Vlado Vrbič, Franc Žerdin in Mojca Ževart.

Na skupščini so podelili tudi priznanja ZZB NOB Slovenije in Združenja borcev. Zlato plaketo za najboljšo krajevno organizacijo je prejela Vinska Gora, zlato plaketo ZZB Mestna občina Velenje (obe sta priznanji prejeli na podelitvi v Ljubljani), srebrno plaketo je prejel Branko Smagaj, bronaste plakete pa Bernard Drev, Branko Rednjak, Božidar Delčnjak, mag. Dragica Povh, Dani Avbreht, Zdravko Zager, Občine Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mislinja, MO Slovenj Gradec, Muzej Velenje, Festival Velenje in Društvo brigadirjev Velenje.

❱

Uradne ure združenja so v Domu borcev in mladine vsak ponedeljek od 10. do 12. ure.

Na skupščini so podelili tudi priznanja ZZB NOB Slovenije in Združenja borcev ter stripa v počastitev obletnice.

Dogodke so organizirale tudi posamezne krajevne organizacije.

Slavko Hudarin, predsednik komisije za spomeniško varstvo, je med drugim poročal o aktivnostih pri obsežnem projektu o vpisu partizanskih spomenikov in obeležij v Register kulturne nepremične dediščine RS, kar poteka v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino Celje. »Namen projekta je ustvariti sodoben elektronski arhiv in ažuriran pregled kompletne

dediščine partizanskih spomenikov in pomnikov na območju, ki ga pokriva ZB NOB Velenje,« je povedal ter dodal, da bo na nekaterih spomenikih in obeležjih nujno treba obnoviti napise in urediti okolico ter postaviti usmerjevalne table za obiskovalce.

Ker je minilo že pol leta 2022, je združenje veliko aktivnosti že izvedlo. Ob dogodkih v počastitev 100-letnice rojstva Kajuha – najbolj odmeven je bil dobrodelni koncert v Rdeči dvorani

🔲

Foto: Miran Beškovnik

🔲

Naš čas, 7. 7. 2022 barve: CMYK, stran 7

Dobrodošli v Gornjem Gradu

še več, vodila nas bo po pravi poti razvoja turizma, na drugi strani pa nas bo odlikovala kot zeleno destinacijo, promovirala in tako predstavila turistom.« Temeljni kapital turističnega razvoja v občini Gornji Grad so zagotovo njegova lega in naravne danosti z rastlinskim in živalskim svetom ter mnogimi možnostmi za aktivno preživljanje prostega časa, kolesarjenje v Zgornji Savinjski dolini, tisočletno zgodovino z največjo katedralo v Sloveniji in zgodbami benediktinskih menihov, ki že privabljajo cerkvene turiste, Muzejem Štekl ter kulinarično ponudbo lokalnih gostišč. »Turisti znova prihajajo, na terasi našega hostla je slišati le govorico v tujih jezikih, in to me veseli,« je še dejal Špeh.

Občina Gornji Grad vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma – S pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination se bo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionirala kot okolju in družbi prijazna destinacija Diana Janežič Gornji Grad, 1. julija – Pod oboki katedrale Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je župan občine Anton Špeh podpisal Zeleno zavezo slovenskega turizma, s katero občina Gornji Grad sprejema 10 načel za trajnostno delovanje in nenehno prizadevanje za izboljšave.

Zelena shema slovenskega turizma je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira.

V Zeleno shemo so vgrajeni trije stebri trajnostnega razvoja – okoljski, družbeni in gospodarski. Turistične destinacije spodbuja k učinkoviti rabi energije in vode, trajnostne

7

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. julija 2022

mobilnosti, ozelenitvi turističnih nastanitev, zelenemu naročanju ter prilagajanju na podnebne spremembe. Gre za celosten sklop, ki v lokalnem okolju spodbuja povezovanje akterjev v javnem in zasebnem sektorju ter njihovo skupno delovanje za ohranjanje okolja kot temeljne vrednote v turizmu.

Hkrati deluje izobraževalno in obveščevalno tako do notranjih javnosti – podjetij in prebivalcev v lokalni skupnosti – kot do zunanjih javnosti – turistov in drugih akterjev.

Zaveza turizmu ob občinskem prazniku

Prireditev je sovpadala z občinskim praznikom, ob katerem so na praznovanju podelili zlata grba, grba občine, županova priznanja zaslužnim občanom ter Kocbekova priznanja vseh devet let odličnim osnovnošolcem, za razvojno naravnanost pa so poskrbeli po dogodku pred katedralo.

Digitalni zaslon sta namenu predala Biljana Škarja in Anton Špeh. »Moj največji dosežek je projekt gradnje obvoznice, na katero čakamo že desetletja in je zdaj tik pred vrati. Izbran je izvajalec, pogodba je podpisana, jeseni pa bo zakopana lopata.

Nadejam se, da bo projekt končan tudi pod mojim županovanjem, to pomeni, da se bom potegoval še za en mandat.

Obljubil sem ljudem, da bom načrtovane projekte izpeljal,

in štiri leta so premalo, da bi uredil še druge stvari,« je napovedal župan, dodal pa, da veliko delajo na področju turizma. Gornji Grad je bil nekoč privlačna turistična destinacija, da načrtujejo na tem področju večji preboj, pa dokazuje tudi zaposlitev sodelavke za področje turizma. »To dokazuje tudi podpis zelene zaveze, ki bo za nas res zavezujoča, da storimo

V ponudbi tudi duhovni velnes

Podpisu zaveze je sledila predstavitev digitalnega zaslona v neposredni bližini gornjegrajske katedrale, ki virtualno pripoveduje tisočletno zgodovino Gornjega Grada. Postavitev digitalnega zaslona je del projekta Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina 2, ki ga vodi Razvojna agencija SAŠA regije.

Sredstva za njegovo izvajanje je agencija pridobila v okviru Javnega razpisa za dvig kompetenc

vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021 ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kot je povedala Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA regije, digitalni zaslon pomeni veliko pridobitev za turistično ponudbo Gornjega Grada in za celotno Zgornjo Savinjsko regijo. »V Gornjem Gradu so v zadnjih letih veliko naredili na področju turizma. V sklopu podpisa Zelene zaveze in odprtja digitalnega zaslona ali informatorja smo razvili tudi turistični produkt petzvezdično doživetje Savinjski duhovni umik ali duhovni velnes. Prestal je že prvo sito Slovenske turistične organizacije, zdaj pa smo v fazi ocenjevanja. Gre za posebno doživetje zgodovine tega kraja, ki pri obiskovalcu prebudi vseh pet čutov.

Vključuje tako imenovano benediktinsko aromaterapijo, zvočno kopel v katedrali ob zvokih psalmov iz obdobja škofa Tomaža Hrena, kosilo po avtohtonih receptih v Šteklu in zaključek v Nazarjah s pogovorom pri sestrah Klarisah.« Zaključimo lahko tako, kot je svoj nagovor župan: Vabljeni v Gornji Grad! 🔲

52. srečanje gasilcev GERES

Obujali spomine izpred 31 let

Ob svoji 90-letnici PIGD Premogovnika Velenje znova gostil srečanje gasilskih enot rudnikov in premogovnikov

Proslava ob obletnici prvega prebeglega helikopterja Jugoslovanske armade na stran Teritorialne obrambe RS, 151 helikopterske eskadrilje in dobitnikov znaka Golte 91

Velenje, 3. julija – Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje se z veliko vnemo udeležuje že tradicionalnih srečanj gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije (GERES), ob 90-letnici delovanja pa so srečanje ponovno organizirali sami. Na Mestnem stadionu Velenje se je na praznik rudarjev poleg premogovniškega zbralo še 9 drugih gasilskih društev. Zbrane je nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, ki je tudi odprl tekmovanje.

Rečica, PIGD TE Brestanica in PGD Sečovlje.

Med 25 tekmovalnimi desetinami je Premogovnik tekmoval s kar štirimi, ki so se odlično odrezale. Članice B so osvojile 1. mesto in prehodni pokal, člani B 3. mesto, starejši gasilci 4. mesto, člani A pa so se uvrstili na 7. mesto.

GERES predstavlja svojevrstno posebnost v slovenskem gasilstvu. Tovrstna srečanja so začele organizirati gasilske enote slovenskih rudnikov, nekoliko pozneje se jim je pridružil še preostali del energetike. Prvo srečanje je bilo

Smrekovec, 28. junija - Pred Domom planincev na Smrekovcu se je v organizaciji OZVVS Šoštanj, Velenje, Zgornje-Savinjsko Zadrečke doline, Zveze slovenskih častnikov Velenje in 151. helikopterske eskadrilje odvijala osrednja proslava v počastitev dogodka, praznika 151. helikopterske eskadrilje in dobitnikov znaka Golte 91.

dogovorili, da se vsi, ki so povezani s prevzemom, maskiranjem in varovanjem helikopterja gazela SA 341, prvega helikopterja Slovenske vojske, vsako leto srečamo v spomin na to obletnico. Poveljstvo sil Slovenske vojske je leta 2004 spre-

dan praznujejo svoj praznik. Na koncu govora so se s simbolnim darilom zahvalili bivšemu poveljniku Branku Reku. Slavnostni govornik je bil tudi predsednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipič, ki je poudaril, da so v vsaki vojni po-

Pogumna dejanja nekaterih domoljubov

Tokratno srečanje GERES je bilo že 52. po vrsti in je bilo del pestrega dogajanja ob praznovanju dneva rudarjev, ki se je začelo v petek, 1. julija, z obeležitvijo 90. letnice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje (PIGD PV), nadaljevalo s srečanjem delovnih jubilantov in jubilantov Rudarske reševalne službe PV, 61. Skokom čez kožo ter zaključilo z omenjenim tekmovanjem.

Na Mestnem stadionu Velenje se je pomerilo 10 društev – poleg PIGD PV še PGD Zagorje mesto, PGD Mežica, PIGD NEK, PGD Prapretno, PGD Zabukovica, PGD Kasaze Liboje, PGD

leta 1969 pod okriljem PIGD Rudnik Hrastnik, sledila so druga. PIGD PV je prišlo na vrsto leta 1973, ko je bilo že peto srečanje GERES, nato leta 1982, zadnje v Velenju je bilo junija 2016 ob 85-letnici premogovnikovega društva, za kar so s strani udeležencev prejeli pohvale za organizacijo. Čeprav je ugasnil večji del rudnikov, se tradicija nadaljuje. Sodelujejo gasilska društva, ki so ostala po zaprtju rudnikov in prostovoljna industrijska gasilska društva, ki delujejo v okviru svojih družb. 🔲

Foto: Matic Strozak

Povezovalec Drago Kolar je posebno pozornost namenil najbolj vztrajnim veteranom in vojakom, ki so se na Smrekovec odpravili peš, od spodnjega Brložnika do Doma na Smrekovcu pod vodstvom vodje pohoda Janeza Skornška. Predsednik OZVVS Šoštanj Leon Stropnik je poudaril, da se na najrazličnejših ravneh organiziranosti spominjamo številnih dogodkov, ki so kot kamenčki povezali v mozaik vso pot od začetkov osamosvajanja Slovenije do razglasitve njene samostojnosti. »K podobi tega mozaika pa so svojevrstno barvitost seveda dodala pogumna dejanja nekaterih naših domoljubov med osamosvojitveno vojno. Čast in slavo sta si nedvomno zaslužila prav pilot Jože Kalan in tehnik - letalec Bogomir Šuštar, ki sta se odzvala klicu domovine in že drugi dan vojne iz JLA prebegnila na stran naše Teritorialne obrambe. Letos mineva enaintrideset let od tega pogumnega dejanja. Ob obeležitvi desete obletnice, leta 2001 smo se

Helikopter gazela je bil skrit in varovan nad hotelom Golte enajst dni v času od 28. junija do 9. julija 1991, nakar sta pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar helikopter prestavila ob Planinski dom na Smrekovcu, kjer se srečajo vsako leto. jelo tudi odločitev, da je 28. junij dan 151. helikopterske eskadrilje,« razlaga Stropnik.

Ponosni, da lahko praznujejo svoj praznik

Na proslavi so prisotne nagovorili v imenu 151. helikopterske eskadrilje tudi major Miha Vencelj, ki je poudaril, da so v enoti ponosni, da lahko na ta pomembni

membni nacionalni mediji, ki poročajo doma in po svetu. Na koncu govorov je podoživel dogodke izpred enaintridesetih let tudi protagonist, pilot Jože Kalan, ki je še vedno prepričan, da sta se s Šuštarjem pravilno odločila, da za pobeg izbereta lokacijo Golte-Smrekovec, kamor se še danes rada vračata.

Vsi govorniki so poudarili pomen 🔲 jš tega dogodka.

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

ŠPORT

7. julija 2022

Največja vrednost nogometne šole so naši otroci Ob zaključku sezone selekcij nogometne šole NK Rudar Velenje smo se pogovarjali z vodjo nogometne šole, Igorjem Vinojčićem – V prihodnosti ciljajo na uvrstitev v najvišji rang tekmovanja – Ključna je tudi povezanost z lokalno skupnostjo Kako ste obeležili konec sezone 2021/2022?

Naredili smo zaključek, kjer se je vse skupaj malce umirilo in smo se lahko še bolj povezali. Že na primer naši desetletniki trenirajo štirikrat na teden in imajo tekme ob vikendih, kar je lahko precejšnja obremenitev, zato se nam je zdelo prav, da pripravimo sproščen dogodek za vse. Redke so priložnosti, ko se lahko zberemo vsi skupaj in se s tem pokaže tudi največja vrednost šole – to si vsi naši otroci, trenerji in razmere, ki so v našem okolju dobre. Na zaključku smo pogostili vse naše ekipe, fantje so med seboj odigrali revijalne tekme, v dobrem vzdušju pa smo odlično tekmo odigrali tudi trenerji s starši.

V kolikšni meri ste dosegli cilje lanske sezone?

Postavili smo si cilj, da se v treh letih z vsemi našimi selekcijami uvrstimo v najvišji rang tekmovanja na državnem nivoju. To velja predvsem za selekcije mladincev in kadetov, s katerimi smo ta

cilj naskakovali že letos. Bili smo blizu, lep čas smo bili namreč na prvem mestu, na koncu pa nam je malo zmanjkalo, da bi osvojili naslov državnih prvakov v 2. slovenski ligi in se že letos uvrstili v 1. ligo ter tako dosegli želeni cilj.

Kakšni so cilji pri mlajših selekcijah?

Pri selekcijah U-14 in U-15 je večji poudarek na vsebinskem delu – kaj in koliko bodo fantje delali. Če gremo še k mlajšim, je najbolj pomembno, kaj delajo, ali uživajo na treningih, koliko so prisotni, predvsem pa je

pomembno, da se v našem okolju dobro počutijo. Imamo izjemno okolje za razvoj otrok, kar se pozna tudi na različnih tekmovanjih – na krosu so na primer naši nogometaši pobrali prva mesta.

Zadovoljni smo tako z njihovo prisotnostjo kot s številčnostjo, ob čemer smo uspeli zagotoviti tudi večje število trenerjev, otrok je namreč več kot 280, trenerjev pa več kot 25. To so v slovenskem merilu velike številke, zato smo zadovoljni. Manjka nam le pika na i, rezultatski del, ki pa je pogojen še z nekaterimi kriteriji, ki jih moramo izpolniti. Tako bi

našo sezono od 1 do 5 ocenil s štiri – petica še pride.

Na kakšen način poskrbite, da se vaši varovanci radi vračajo na treninge?

Ljubezen do športa in nogometa ter pripadnost do kluba se gradi z različnih strani in vidikov.

Zelo pomembno je, da tako mlajši kot starejši čutijo, da imajo perspektivo. Dejansko verjamemo, da imamo perspektivo oziroma kvalitetne igralce v klubu. Trudimo se, da zagotavljamo konstanten pretok mladih domačih igralcev v člansko ekipo, kar je izrednega pomena tudi za celotno regijo, ki si to zasluži.

Ne gre pa to na silo, z danes na jutri, hitro lahko namreč pride do preobremenitev mladih fantov in do neželenih učinkov. Delamo tudi na tem, da fantje trenirajo s trenerji, ki uživajo v svojem delu in ki znajo v treninge vnesti kombinacijo discipline in zabave ob hkratnem prenašanju znanja.

Imamo različne aktivnosti, druženja, tekme, turnirje … Ko se vse skupaj sešteje, otroci komaj čakajo, da pridejo na trening, kar je najbolj pomembno. Ni več samoumevno, da bo otrok prišel in treniral, ker je to pač šport.

Danes imajo otroci vsega v izobilju, hitro si lahko premislijo in počnejo kaj drugega. Ne samo za nas, temveč za celotno družbo je

»Ful dober, ful fajn« Tridnevni nogometni kamp Martinko v Šmartnem ob Paki utrdil sloves odlično organizirane počitniške dejavnosti za otroke – Zaradi velikega zanimanja število udeležencev omejili – Izkupiček za priprave ekip U11 in U13 Zaradi velikega zanimanja število udeležencev omejili

Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, od 1. do 3. julija – »Ocenjujemo, da je za nami še en odlično organiziran nogometni kamp za otroke od 6. do 13. leta starosti, ne glede na raven nogometnega znanja.

Zadovoljstvo otrok in njihovih staršev potrjuje, da je kamp Martinko utrdil svoj sloves, saj nam tudi starši otrok zagotavljajo, da je vsako leto boljši, da delamo dobro, da gre za odlično organizirano počitniško dejavnost za otroke. Za organizatorje je to prava spodbuda, nasmeh na obrazih plačilo za vložen trud, odrekanja. Menimo, da smo tudi z devetim Martinkom po vrsti upravičili pričakovanja staršev in njihovo zaupanje,« je ocenil dogajanje od minulega

Mitja Ločičnik: »Vloženi trud in odrekanja so poplačani z nasmehom na obrazih otrok.« petka do nedelje na športnem stadionu pri osnovni šoli Šmartno ob Paki Mitja Ločičnik, ki je zaradi odsotnosti dosedanjih glavnih organizatorjev (Jožeta Pirečnika, Andreja Feldina in Matjaža Podgorška) prevzel vodenje kampa.

Največja posebnost letošnjega kampa je bila, po mnenju sogovornika, veliko zanimanje zanj, saj so morali število udeležencev omejiti. Na letošnjem je sodelovalo 83 otrok iz celotne SAŠA regije – poleg domačinov še iz Solčave, Luč, Mozirja, Šoštanja, Velenja in sosednje Polzele, prišli pa so tudi iz Ljubljane.

Kakšnih novosti niso predvideli in ohranjajo rdečo nit dogajanja – poleg treningov še druženje na delavnicah ter izlet. Letos je starejša skupina obiskala tehnični park v Celju, mlajši pa so se mudili na Velenjskem gradu.

Tudi tokrat so v goste povabili znanega nogometaša, ki je nosil dres domačega nogometnega

kluba. Vabilu se je odzval Mišo Brečko. »Vreme nam je zelo ustreglo, pravzaprav še preveč. Bilo je zelo vroče, kar otrok ni motilo, je pa tudi res, da smo organizirali aktivnosti zanje tako, da niso bili preveč izpostavljeni sončnim žarkom in da so imeli na voljo dovolj tekočine. Zelo ponosni smo na naše ambasadorje – domačine, ki igrajo v tujini: Nik Omladič, Lara Prašnikar, Lana Golob in Klemen Bolha (iz NK Aluminij je v novi sezoni prestopil v FK Napredek, Kruševac, Srbija). Vsi vsako leto za licitacijo darujejo drese, otroke razveselijo tudi s svojo prisotnostjo na treningih. Letos licitacije nismo imeli, so pa ambasadorji drese poklonili za srečelov. Pomembni so seveda donatorji,

Nogometni kamp Martinko je vsako leto bolje obiskan – tu so udeleženci letošnjega (foto: Andrej Feldin).

zato pomembno, da spodbujamo mlade k športu in da so ob tem tudi zadovoljni – mora pa biti vse skupaj v okviru učenja in gibalnega razvoja.

Kakšni so vaši cilji v prihodnji sezoni?

Naš rezultatski cilj ostaja uvrstitev v najvišje range tekmovanja.

Drugi cilj je ohranjanje množičnosti in številčnosti z vpisi. Tretji cilj je malce bolj neoprijemljiv želimo se bolje povezati z lokalno skupnostjo, zdi se mi namreč, da sta se klub in cela Šaleška dolina malo razšla. Radi bi se ponovno povezali s krajevnimi skupnostmi, z ulico, s šolami, starši, z vrtci, gledalci – tu bo narejeno kar nekaj premikov. Že naslednje leto si želimo organizirati nekaj turnirjev za najmlajše, kamor bomo skušali vključiti tudi starše in volonterje. Ponovno želimo vzpostaviti tudi poletni kamp in se povezati s šolami in krajevnimi skupnostmi za aktivnosti na njihovih nogometnih igriščih.

Manjka, da se pridejo otroci na ulico zabavati. Naš cilj je tudi stabilnost, ki je bila v preteklosti vprašljiva. Potrebujemo tako finančno kot organizacijsko stabilnost, da lahko vse skupaj še naprej poteka pod pravimi pogoji in da lahko ob tem stalno napredujemo in se razvijamo. 🔲

tr

sponzorji, ki pripomorejo k ohranitvi ali celo dvigu kakovosti kampa, ter naši prostovoljci.

Pomoč omenjenih je izjemna.« Izkupiček kampa so doslej namenili za dobrodelne namene, letošnjega bodo ekipam U11 in U13 NK Šmartno 1928 in jim s tem po dolgem času omogočili priprave na novo sezono.

Velik uspeh Tadeja Voduška Od 25. junija do 2. julija je bilo v Riminiju v Italiji organizirano Evropsko prvenstvo za veterane v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 3000 tekmovalcev iz več kot 40 držav Evrope. Na tekmovanju so nastopili tudi trije člani – veterani NTK Tempo iz Velenja: Doris Lesnik, Alfred Vodušek in Tadej Vodušek. Doris Lesnik se je v kategoriji nad 40 let uvrstila med 16 v posamični konkurenci, pri dvojicah s Sonjo Gradišnik pa med 8. V kategoriji 65 do 70 let se je Fredi Vodušek (nastopil je poškodovan) med posamezniki uvrstil med 128 najboljših, med dvojicami z Ivico Sklizovićem pa med 64 najboljših. Izjemno dober rezultat pa je dosegel Tadej Vodušek v kategoriji nad 40 let, ki se je med posamezniki uvrstil med 64 najboljših, v dvojicah z Belgijcem Cedricom Merchezom pa je osvojil bronasto medaljo.

Bron je največji uspeh Slovenca na tem evropskem prvenstvu in daleč največji uspeh Tadeja Voduška, ki je bil edini amater med zadnjimi šestnajstimi igralci med dvojicami. Tadej Vodušek je tretji Slovenec, ki je uspel na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu za veterane osvojiti medaljo, poleg Eda Vecka in Bojana Paviča. 🔲

Dak

Snujejo načrte že za kamp Martinko prihodnje leto? »Snujemo, saj bo ta jubilejni. V načrtu imamo še nekatere druge stvari, a naj te ostanejo skrivnost,« je sklenil Mitja Ločičnik.

Lara Prašnikar: »Zelo sem vesela, da se lahko pohvalim z nazivom ambasadorke kampa Martinko. Res je super in prava počitniška dejavnost. Sploh, ker gre za šport, ki ga tudi sama zelo rada igram. Ob pogledu na obraze otrok ni težko ugotoviti, da se imajo lepo in da uživajo. Radi se družijo z mano, veseli so, če sem v njihovi ekipi, zato mi je res v veliko veselje biti med njimi. Kakšen bi bil moj napotek njim? To, da naj uživajo v tem, kar počnejo, si upajo sanjati in so za uspeh pripravljeni narediti nekaj več.« Klemen Slemenšek: »Na kampu sodelujeta oba sinova. Celo leto sta govorila le o njem, tudi termin za počitnice na morju smo zaradi kampa prestavili. To je najboljši poletni dogodek za otroke v tukajšnjem in tudi širšem okolju. Tri dni druženja, veselja, zadovoljstva, ljubezni do nogometa. Organizatorji se res potrudijo, otroci uživajo, tudi če je naporno, vsaj moja dva tega ne bosta priznala.« Nik Kumer: »Prihajam iz Luč, na kampu sem prvič in mi je super. Dedi in babi sta iz Šmartna ob Paki, zato na treninge nimam daleč. Rad igram nogomet, zame ni nič naporno, morda je malo vroče, ampak tudi to premagujemo. Lepo se je družiti z vrstniki, ki radi počnejo to, kar počnem sam. Prihodnje leto bom znova tu.« Nace Funtek: »Ful dober, ful fajn je na nogometnem kampu. Prvič sem med udeleženci, sicer pa sem doma iz Podvolovjeka. Veselim se tekem, vesel sem, ker imam tako dobrega trenerja. Zame je nogomet najlepši šport. Ni dvoma o tem, ali bom tudi prihodnje leto Martinko. Jasno, pridem.«

🔲

Naš čas, 7. 7. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

7. julija 2022

Vi ste naša posebna luč s krepostnim pogledom …

Utrinek s slovesne zlate maše Ivana Napreta. Kot je dejal slavljenec, tolikšnega obiska svete maše ni pričakoval.

Šmartno ob Paki, 3. julija – Farna cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki je praviloma vedno lepo okrašena, tako kot je bila minulo nedeljo, pa vendarle ne. Razumljivo – tamkajšnji župnik in dekan Dekanije Braslovče Ivan Napret je namreč praznoval zlato mašo. Po spominu nekaterih starejših faranov so zlato mašo v kraju obhajali pred več kot 50 leti. Poleg lepega števila faranov sta zlatomašniku izkazala pozornost tudi pater Metod iz reda kapucinov, s katerim je Napret povezan vse življenje, ter dolgoletni prijatelj Stanko Čeplak, ki opravlja dolžnost duhovnika v Zgornji Savinjski dolini. Med

Inovativni, raznoliki, tudi uspešni Drago Tamše ostaja predsednik Kulturnega društva Gorenje – Dejavnost po »izboru« pobud s terena Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki – Pred 25 leti je skupina občanov ustanovila Kulturno društvo Gorenje v občini Šmartno ob Paki, ki danes šteje več kot 110 članov. V društvu ne negujejo in se »gredo« le kulturo, ampak vključujejo še druge dejavnosti. »Pravzaprav se odzivamo na pobude, interes ljudi v naši okolici. Zanimanje je precejšnje, motiviramo pa jih s kolesarjenjem, pohodništvom, delavnicami za otroke, prireditvami zanje, prirejamo bralne večere, pred korono smo se naučili tudi nekaj plesnih korakov. Smo inovativni, dejavnost društva je raznolika in lahko rečem, da tudi uspešna,« je povedal Drago

Tamše, ki so mu člani na nedavnem občnem zboru društva znova zaupali predsedniško nalogo.

Za podpredsednika so izvolili Pavla Fužirja.

Tamše je izrazil zadovoljstvo, ker po dveh covid letih razmere omogočajo, da se tudi dejavnost društva lahko vrne v stare tirnice, kar pomeni, da jim dela ne bo zmanjkalo. Tako so letos že nekajkrat na odrskih deskah ponovili igro Denar z neba, ob slovenskem kulturnem prazniku so organizirali pohod po bližnji okolici, pripravili večer Kajuhove poezije … Poletni čas bodo izkoristili za pridobivanje novih moči, nato pa septembra načrtujejo kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, v jesenskem času novo odrsko delo - komedijo, v kateri

naj bi sodelovalo precej mladih. »Vesel in ponosen sem, da od slednjih prihajajo razne pobude. Na zelo dober odziv mladih ter njihovih staršev, sorodnikov smo naleteli pri pripravi večera Kajuhove poezije. To je dober obet za nadaljevanje dejavnosti društva tudi v dvorani doma krajanov.« V letih pred covid krizo so člani društva v času božičnih praznikov pripravili pri razvalinah gradu nad bivšim podjetjem Vino Šmartno interaktivno predstavo Skrivnost božične noči. Tokrat je v program niso uvrstili. »Kljub temu da smo pred letom in pol ostali brez člana Franca Sevčnikarja, ki je na prizorišče predstave pripeljal žive živali, smo predvideli nadaljevanje tudi te aktivnosti, a smo se pri tem

Drago Tamše: »Vesel in ponosen sem pobud in odziva mladih.« ušteli. Neurje, ki je prizadelo območje razvalin starega gradu, je skoraj povsem uničilo prostor in mu »odvzelo« čar. Tudi lastniki so poleg precej poškodovanega drevja ostranili še nekatera druga drevesa. Ni nam preostalo drugega, kot lani v jeseni pospraviti še uporabno tehnično podporo. Dvomim, da bomo tu še poskusili. Morda bomo predstavo odigrali v kakšen drugem zanimivem kotičku domačega okolja. Pustimo se presenetiti,« 🔲 je še dejal Drago Tamše.

Uspešne zgodbe albanskih priseljenk Ljudska univerza Celje (LUC), ki že od leta 2019 izvaja program Socialna aktivacija albansko govorečih žensk 2019–2022, ki ga sofinancirata MDDSZ in ESS, je ob skorajšnjem izteku projekta pripravila srečanje vseh slovenskih izvajalcev sklopa 2. javnega razpisa za sofinanciranje projektov socialne aktivacije.

LUC program izvaja na treh lokacijah, v Celju, Slovenskih Konjicah in tudi v Velenju. V slednjem so v času izvajanja projekta, od 23.

9. 2019 do danes, v pet programov socialne aktivacije vključili 75 udeleženk iz Velenja in okolice.

Na srečanju izvajalcev so izkušnje in primere dobrih praks s programom, ki je namenjen opolnomočenju tujegovorečih žensk, delili Andragoški zavod Ljudska univerza Maribor, Društvo Odnos, ki poleg albanskih vključuje tudi druge tujegovoreče ženske, in LUC. Dva izvajalca sta bila žal odsotna. Na živahni okrogli mizi, ki jo je moderirala logoterapevtka Maja Krajnc, ki z LUC sodeluje na projektu že od začetka, so deževali spomini na dobre in manj dobre izkušnje s programom, med

slednje so vsi izvajalci uvrstili obdobje prekinitve in izvajanja programa na daljavo, kar je bilo z ranljivo skupino priseljenk precej manj učinkovito kot podpora v živo. Poleg deljenja izkušenj so se prisotni zazrli tudi v prihodnost in ugotavljali, kako program še izboljšati, spremeniti in nadgraditi, da bo vsem vključenim prinašal še večje zadovoljstvo in uspeh.

Okrogli mizi izvajalcev so se pridružile tudi tri udeleženke iz Velenja, ki so program že zaključile in so danes uspešne na svoji karierni poti. Vse so z velikim zadovoljstvom ugotavljale, da so s pomočjo vsebin programa postale samozavestnejše, samostojnejše pri komunikaciji in veliko bolj vključene v lokalno okolje, novo pridobljene veščine so

jim pomagale tudi pri odločitvi in vključitvi v zaposlitev, brez katere si danes življenja ne predstavljajo več.

Poleg teh treh pa je uspešnih zgodb še prav toliko, kot je bilo vključenih udeleženk, saj šteje vsak, še tako majhen korak k samostojnosti, vključenosti v okolje in pozitivnim spremembam v življenju, pa naj gre za uporabo bankomata, mestnega avtobusa ali obisk knjižnice.

Poleg udeleženk pa o spremembah poročajo tudi vsi, ki so z njimi v programu delali, kar dokazuje, da sta medsebojno razumevanje in spoštovanje drugačnosti ključ do strpnega sobivanja in da so tovrstni programi pri tem v veliko pomoč.

Promocijsko besedilo

udeleženci zlate maše so bili tudi farani iz župnije Videm Krško, kjer je slavljenec začel svojo duhovniško pot, ter šmarški župan Janko Kopušar. »Vi ste ena naša posebna luč s krepostnim pogledom, skromnostjo, požrtvovalnostjo …« je zlatomašnika v imenu cerkvenih pevcev na začetku slovesne maše pozdravila Andreja Šmerc in med drugim zaželela, da bi jim ta luč svetila še dolgo.

Njenim besedam se je pridružila tudi Napretova sorodnica, ki je brata in strica Ivana postavila za zgled vsem, »saj vaša topla beseda slehernemu človeku v stiski, vaša bližina tistemu, ki jo želi v težkih trenutkih življenja, pričujejo, da ste vedno duhovnik po Jezusovem srcu, ki ničesar ne pričakuje zase in se brezmejno razdaja drugim.« V imenu faranov, ključarjev, članov cerkvenega sveta, skupin, ki delujejo v fari – skratka občanov – je zlatomašnika nagovoril tudi Franc Fužir – ženin prvega para, ki ga je v šmarški cerkvi poročil

Ivan Napret. »Nekako se čutimo privilegirane, ker vas imamo v svoji sredi. Ste častni občan Občine Šmartno ob Paki, naš zaupnik in sogovornik, ki nam je vedno na voljo, odličen gospodar in učitelj. Če bi hotel strniti vse misli in dobre želje, bi verjetno lahko spisal nove litanije.« Fužir je še menil, da povsem držijo besede enega od Napretovih sošolcev, da imajo najboljšega župnika na svetu. Nikoli mu ne bodo mogli poplačati ali se dovolj zahvaliti za vse, kar je v dobrih 40 letih storil za farane in kraj. Radi mu bodo priskočili na pomoč, če jo bo potreboval, predvsem pa se bodo v molitvi priporočali za njegovo zdravje, saj si želijo, da bi bil še dolgo med njimi.

Jubilej Ivana Napreta so z udeležbo počastili člani domačega moto kluba Packenstein in se mu na takšen način poskušali zahvaliti za vsakoleten odziv na vabilo za blagoslov motorjev pred začetkom motoristične sezone v Šmartnem ob Paki. 🔲

Tp

Volna kot material za slike in kipe Solčava, 19. junija – V ateljeju Franc in Liza v Solčavi že lep čas ročno nastajajo polsteni izdelki iz domače solčavske volne. Na različne načine se trudita partnerja Špela in Franc Orešnik s svojo umetniško ustvarjalnostjo v polstenju volne solčavske ovce širiti uporabo in promovirati ta čudovit naravni material. Lani sta se iz župnišča prestavila v večji atelje poleg znamenite zgradbe Rinka. Tu se ustavljajo mnogi obiskovalci, domačini in turisti, ki jih pritegnejo unikatni, lokalni obrtno-umetniški izdelki z dušo.

Prav vsak obiskovalec lahko najde kaj zase, za darilo ali le spominek na te lepe kraje ali umetniške dodatke oblačilom oz. okras bivališč. Najbolj priljubljene copate pa izdelujeta le po naročilu, zato lahko vsak naroči svoj, unikaten par, in tudi predlaga njihov videz. Bolj radovedni lahko po predhodnem dogovoru pridejo na delavnice in se tudi sami preizkusijo v filcanju.

Z nakupom novega posebnega stroja za mikanje volne sta ponudbo letos še razširila, tako da je mogoče oprano volno skrtačiti kar doma v Solčavi. Špela Orešnik nam je med drugim povedala: »Volna je tako vsestranski material, da jo je mogoče uporabiti tudi pri likovnem izražanju. Tako v slikarstvu kot kiparstvu. Ker sta mi narava in umetnost blizu, vsako leto pripravim natečaj za najboljše filcano likovno delo, Ex filcore.

Z njim želim spodbuditi umetnike k uporabi volne, filcarke pa k bolj likovnemu razmišljanju in nadgradnji izdelkov.

Prireditev Ex filcore pripravljam že šest let, vse odkar sem stopila na samostojno pot in imam svoj atelje. Vsako leto povabim domače in tuje

ustvarjalce, umetnike, da skupaj ustvarjamo filcane umetnine, nato pa jih na skupni razstavi pokažemo širši javnosti.« Letos so od 15. do 19. junija ustvarjali na temo Privlačna nasprotja. Osem članic študijskega krožka Spretnost je umetnost se je prijavilo v zadnjem trenutku, in prav te navdušene ustvarjalke so prispevale k projektu največ del. Na koncu je sodelovalo rekordno število, in sicer kar 13 ustvarjalk. Zaključna razstava je tako res bogata in raznolika, ob ogledu je videti napredek v tehniki in kvaliteti izdelkov, pravih umetnin, ki ne razočarajo nikogar.

Razstavo del so postavili in odprli v centru Rinka, ko se je tam zaključila Špelina razstava Sledi v volni. To je pripravila kot zmagovalka lanske delavnice Ex filcore. Vsa letošnja dela je pregledala in strokovno ocenila priznana slovenska filcarka in večkratna zmagovalka Ex filcora Anja Musek.

Ob zaključku delavnic so razglasili nagrajenke Ex filcore 2022. Te so: 1. Janja Urbiha, 2. Špela Orešnik, 3. mesto si delita Jožica Germelj in Nada Likar Lazarovski.

Najboljše ustvarjalke in avtorje so nagradili z lokalnimi storitvami in dobrotami, ki so jih prispevali domačini. Predstavitev bo na ogled še do 26. julija, skozi vso sezono pa so odprta vrata prodajnega ateljeja Franc in Liza. Oboje je gotovo vredno občudovanja. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

7. julija 2022

V zlati senci faraonov Muzej Velenje je bogatejši za novo občasno razstavo z naslovom v Zlati senci faraonov, ki so jo pripravili ob 100-letnici odkritja slovite grobnice faraona Tutankamona Tea Rednak Velenje – Muzej Velenje je na Velenjskem gradu odprl novo občasno razstavo V zlati senci faraonov, ki temelji na fotografskem gradivu s poti čeških raziskovalcev Františka Foita in Jiříja Bauma. Razstavo so v spomin na 100-letnico odkritja slovite grobnice faraona Tutankamona pripravili direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten, dr. Marko Frelih in Blaž Verbič iz Slovenskega etnografskega muzeja, doktorska študentka egiptologije na univerzi Swansea v Walesu Urška Furlan, dr.

Libor Jůn iz Narodnega muzeja v Pragi in dr. Adéla Jůnová

ODPIH

Močni ljudje za težke čase

Macková z Masarykovega inštituta in arhiva v Pragi.

Egipt skozi fotografski objektiv

Češki biologi Jiří Baum in njegov sonarodnjak, kipar František Foit, sta se leta 1931 odpravila na popotovanje po Afriki in jo z avtomobilom prepotovala vse od severa do juga. Kar en mesec sta se zadržala v Egiptu, svojo pot sta tudi fotografsko dokumentirala, del fotografij z njune poti pa je danes predstavljenih na občasni razstavi na Velenjskem gradu. »To fotografsko gradivo z njune poti je glavni del razstave, smo pa, da bi razstavo aktualizirali, zraven razstavili še sodobne fotografije, ki prikazujejo iste lokacije. Naš sodelavec Jože Hranjec je izdelal tudi piramido, ki popestri razstavo in v kateri je vitrina z nekaterimi predmeti, ki se navezujejo na Egipt,« je povedala soavtorica

❱

Razstava V Zlati senci faraonov je na Velenjskem gradu na ogled do oktobra.

razstave in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten.

Kdo sta bila češka raziskovalca?

Jiří Baum je bil češki popotnik in biolog, ki se je ukvarjal predvsem z žuželkami. Že pred omenjeno odpravo v Afriko je veliko potoval in je tako že imel izkušnje z raziskovalnimi ekspedicijami, zato je bil primeren sopotnik za Františka Foita, s katerim sta se leta 1931 odpravila na odmevno pot v Afriko. Tudi po vrnitvi je Baum nadaljeval s potovanji, na katera se je odpravljal s svojo soprogo Ruženo. Žal je bil kasneje zaradi svojega

židovskega porekla preganjan, deportiran v koncentracijsko taborišče, zaradi posledic zastrupitve krvi pa je nato tudi umrl.

Velenjčanom in obiskovalcem Velenjskega gradu je najbrž precej bolj poznan Baumov sopotnik František Foit. Na Velenjskem gradu je namreč na ogled stalna razstava Afrika, na kateri so razstavljeni predmeti s Foitove druge poti v Afriko. »Po drugi svetovni vojni se je Foit ponovno odpravil v Afriko, kamor je tokrat potoval s svojo ženo. Potovanje se je močno zavleklo in v Afriki sta ostala kar 24 let. Leta 1971 sta se nato znašla v Velenju, kamor sta pripeljala tudi velik del svoje afriške zbirke, ki sta jo nato podarila Muzeju Velenje. Foit je žal zelo kmalu po selitvi v Velenje umrl v prometni nesreči,« je o češkem kiparju, po katerem so v Velenju leta 1972 poimenovali tudi ulico, poveda🔲 la Tanja Verboten.

Težki časi naredijo močne ljudi. Močni ljudje ustvarijo dobre čase. Dobri časi naredijo šibke ljudi. Šibki ljudje ustvarijo težke čase.

Tako zveni citat G. Michaela Hopfa, ameriškega avtorja novel, ki prodorno opiše ciklično naravo zgodovine. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kje se nahajamo trenutno. Dobri časi se, kot vse kaže, počasi, a vztrajno prevešajo proti slabšim. Iz tega lahko tudi sklepamo, kakšne smo generacije, ki trenutno pišemo prihodnost. Šibke in razvajene.

Marsikdo od starejših bo ob tem vneto prikimal, sploh tisti, ki so odraščali med ali takoj po vojni. Mlade generacije danes so rojene s polnimi ritmi in priklopljene na vse mogoče pametne naprave. A da ne bo pomote – takšen svet, ki je povezan vsepovprek, ki brni dan in noč in v katerem človek v enem dnevu sprejme več informacij, kot jih je dobrih 500 let nazaj visoko izobražen človek sprejel Nace Janežič v celem življenju, je vse prej kot enostaven za mladega človeka. Kompleksnost življenja je visoka, informacij preveč in časa vedno premalo. Odnosi so površni in če bi stres lahko jedli, ne bi bili nikoli lačni.

Otrok in mladostnik, ki odrašča v takšnem okolju, ne ve ravno, kam bi se obrnil po dober zgled. Še najlažje je pogledati na internet in družbena omrežja, kjer pa je razlikovati »prav« od »narobe« spet umetnost. Pa vseeno lahko rečemo, da so časi dobri. Vlada relativen mir, hrane in osnovnih potrebščin ne primanjkuje, marsikdo lahko študira do poznih dvajsetih. Zavedam se, da ni povsod in za vsakogar tako, a poskušam potegniti črto pod duh časa.

Ko človek živi v blaginji, hitro postane lenoben. Evolucijsko smo ustvarjeni, da varčujemo z energijo. Če nečesa ni treba, pač ne bomo. In tako ljudje v dobrih časih hote ali nehote rahlo zaspimo. Zaspimo na lovorikah naših prednikov, ki so trdo delali za te dobre čase. A tek časa je neizprosen in česar danes ne storimo, se bo poznalo jutri. Tako so časi dobri, ljudje pa postajamo vedno šibkejši. Ker nismo soočeni s pravimi izzivi in preskusi, ne zorimo. Mlad moški nima več prave iniciacije v svet odraslosti in tako lahko ostane fant v pozno odraslost. Tak človek je čustveno premalo zrel, da bi se znal ali želel soočiti z izzivi in jih poiskati sam, če mu jih ne zadaja okolje. In tak človek bo imel kopico težav, odpora in odklonilnih reakcij, ko bodo prišli težki časi.

In ker se čustva rojevajo v telesu in izražajo preko telesa, je čustvena zrelost posameznika odvisna od stopnje njegove telesne zrelosti oziroma sposobnosti, da učinkovito sprejema, zaznava in usmerja telesne reakcije. Da zna občutiti strah, a ga ta ne ohromi. Da si dovoli biti jezen in izraziti nestrinjanje, a hkrati biti spoštljiv in nenasilen. Delo na izboljševanju delovanja telesa je zame osebno v teh časih ena od stvari, ki jo človeštvo krvavo potrebuje. Pa tu ne mislim na tek ali dviganje uteži za boljši izgled in več kondicije. Ciljam predvsem na izboljševanje zaznavanja telesnih občutkov, razumevanje lastnih odzivov, višanje nadzora nad mišicami in tudi izboljševanje učinkovitosti dihanja.

Vse našteto nam pomaga, da znamo boljše usmerjati svoje čutenje in delovanje, usklajevati notranji in zunanji svet, razumeti in biti razumljeni. In samo s tem si omogočimo rasti in se prilagajati, kar pa nas dela močnejše. In močnejši ljudje ustvar🔲 jajo boljše čase.

Ta noč je bila naša Velenje, 2. julija – Na vrtu Vile Herberstein se je odvil čudovit glasbeni večer, h kateremu so prispevali topla poletna noč, več sto navdušenih poslušalcev in dobro razpoloženi vrhunski glasbeniki.

Koncert kulturnega ustvarjalca leta Mestne občine Velenje – ta naziv je bil letos na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku podeljen prvič – Jureta Pukla je organiziral Festival Velenje v okviru poletnih prireditev. Jure Pukl, Velenjčan in Prešernov nagrajenec, je ta naziv prejel za številne vrhunske avtorske in skupinske glasbene jazz stvaritve, koncerte in umetniško koordinacijo jazz festivala v Velenju v letu 2021 ter za kulturno ambasadorstvo glasbene/jazz kulture. Je eden najbolj ustvarjalnih saksofonistov mlajše slovenske jazz generacije. Študiral je na Dunaju, v Haagu, na Berklee College of Music v Bostonu in dokončal magistrski študij na Glasbeni akademiji v Gradcu. Leta 2015 je za svoje delo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Izdal je 8 avtorskih zgoščenk, ki so prejele odlične kritike v revijah Downbeat, Jazzwise, Jazzpodium, na portalu All of Jazz ter v časopisih The New York Times in The Guardian, kjer so ga označili za ‘vzhajajočo zvezdo generacije, ki ustvarja glasbo novega stoletja’.

V malo drugačni podobi, na koncertu z naslovom Ta noč je moja, je navdušil. Juretu so se pridružili vrhunski glasbeniki, od pevcev Janez Bončina - Benč, Amaya – Maja Keuc, Nina Strnad, Uroš Perić in Primož Vitez. Program je duhovito povezoval Dejan Tamše.

Ana Desetnica vsako leto zaživi z utripom mesta Ana Desetnica neprekinjeno v Šoštanju od leta 2004 dalje

Šoštanj, 29. junija - Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja Gledališče Ane Monroe s sedežem v Ljubljani, poteka od leta 1998, na njem se vsako

leto predstavijo uveljavljene ulične skupine iz Slovenije in tujine. Obenem ponuja prostor za predstavitev še neuveljavljenim skupinam in eksperimentalnim projektom raznovrstnih

žanrov. V Šoštanju se predstavlja neprekinjeno od leta 2004 na Trgu svobode. »Vedno nastopita dve skupini, posrednik za skupine je gledališče Ane Monroe (Goro), ki pokriva celoten festival po Sloveniji. Letos sta nastopila dva artista iz Češke in Argentine, navdušila občinstvo in poskrbela za veliko interakcije. Čeha sta prikazala smučarsko tekmovanje ter smešne in manj smešne zgodbe okoli tega, na koncu pa smo bili vsi zmagovalci, tudi publika. Artist iz Argentine pa je pokazal nogometne veščine, vključil tudi publiko in bil izjemno spreten z žogo,« je doživeto pripovedovala Milojka B. Komprej. 🔲

jš

Naš čas, 7. 7. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

7. julija 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Praktično usposabljanje na Radiu Velenje Na Radiu Velenje podpiramo mlade medijske ustvarjalce, ki šele stopajo na pot ustvarjanja radijskih vsebin. V juniju je dijaško prakso pri nas opravljal Teo Plank, izjemno talentiran fant, ki ga bomo v svetu medijev gotovo še srečali. »Res sem zelo dolgo premišljeval, kje bi lahko opravljal prakso in pod pogojem, da me bo delo tudi zanimalo. Tako sem izbral prakso na Radiu Velenje. Že v Srednji medijski šoli v Celju sem pridobil veliko izkušenj, zato to delo zame ni bilo preveč zahtevno. Ravno nasprotno - večinoma je bilo precej zabavno.

Vsi sodelavci oz. mentorji so mi vedno priskočili na pomoč

in poskrbeli za dobro voljo. Večino časa sem preživel v studiu, kjer sem montiral oddaje

ali pa posnel kakšen telefonski pogovor. Dvakrat sem pomagal tudi pri ozvočenju

prireditve na terenu. Preizkusil sem se še v vlogi novinarja in tako pomagal pri snemanju oddaje Digitalni svet. V tem 10-dnevnem obdobju sem svoje znanje še bolj izpopolnil in tako lahko rečem, da sem skoraj že pravi medijski tehnik,« je po koncu praktičnega usposabljanja zadovoljno povedal Teo. Za to izobraževanje se je odločil zaradi veselja do glasbe in ozvočenja. Program medijski tehnik mu je omogočil poglabljanje znanja za delo z radijem, s televizijo in z digitalno tehnologijo. Pravi, da bo z izobraževanjem nadaljeval v tem programu, saj je delo raznoliko in zanimivo.

Na Visto se je vrnila Siddharta ŠŠK je popravni izpit opravil z odliko – Na velenjski oder je ponovno stopila Siddharta – Obiskovalce je navdušil tudi lokalni band Big Addiction

ČETRTEK, 7. julija

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 8. julija

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 9. julija

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 10. julija

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 11. julija

Velenje, 1. julija - Po tem, ko je dež odplaknil glavni del koncerta Rock na Visti, ki bi se moral v sklopu 30. festivala Dnevi mladi in kulture odviti 27. maja, je Šaleški študentski klub skupaj z izvajalci in Mestno občino Velenje rešitev poiskal v ponovitvi koncerta. Pretekli petek se je tako v Velenje vrnila Siddharta.

Utrip Viste so najprej pospešili člani lokalne zasedbe Big Addiction, ki so svojo pristno odrsko energijo prenesli med številne glasbene navdušence in tako dodobra ogreli občinstvo. Nato je na velenjski oder stopila težko pričakovana Siddharta, ki je za zagreto publiko iz svojega bogatega opusa izbrala tiste najbolj poznane, že skoraj kultne uspešnice, s katerimi je po oceni Šaleškega študentskega kluba navdušila okoli 3500 obiskovalcev.

Energično vzdušje, za katerega je poskrbela ena izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih slovenskih rock zasedb, pa so nato v nov dan ponesli še člani banda Take Off. »Vzdušje med koncertom je bilo neopisljivo, razvidni so bili nasmejani obrazi obiskovalcev.

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 12. julija

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 13. julija

Prevladala je čista sreča, uživanje v dobri glasbi in zadovoljstvo ob ponovnem Rocku na Visti. Odzivi so bili več kot pozitivni, prejeli smo veliko pohval, prav tako pa smo odpravili malenkosti, ki jih je ščepec

obiskovalcev poudaril ob prejšnjem koncertu,« so povedali v Šaleškem študentskem klubu, kjer so bili z vnovično izvedbo dogodka več kot zadovoljni. »Koncerta se je udeležilo veliko več ljudi, kot smo pričakovali, med njimi tudi ‹novi obiskovalci› - tisti, ki so kupili karto prek Eventima ali na vhodu. Vedeli smo, da je koncert datumsko kritičen, namreč veliko ljudi se takšen čas že odpravlja na dopust, pa vendar se nas je nabralo

3500, le malo manj kot prvič. Videti obiskovalce v tako velikem številu in biti brez težav z vremenom, to nam je dalo občutek, da je trud končno poplačan,« so še dodali organizatorji, ki so poudarili tudi, da so vstopnice po odpovedi koncerta, ki je povzročila tudi nekaj nejevolje, povrnili vsem, ki so se obrnili na njihov elektronski naslov. 🔲

Tr, foto Miha Kočevar, Peter Žagar

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

7. julija 2022

⏪

Dr. Franc Žerdin, častni skakač na 61. Skoku čez kožo: »V rudarstvu sem doživel veliko lepega pa tudi veliko zelo težkih izzivov. Rudarstvo mi je dalo vsebino, brez njega ne bi bil to, kar sem. Večno bom hvaležen, da doma nismo imeli denarja, da bi se šolal kje drugje, in večno bom hvaležen, da je bilo v Velenju šolanje zastonj. Prvo obleko v življenju sem dobil v Velenju.« Matjaž Han, minister za gospodarstvo in tehnologijo: »Dobro bi bilo, da bi ta lep dogodek, Skok čez kožo, videli vsi Slovenci in Slovenke in bi občutili, kaj pomeni pravo kameratstvo in rudarstvo. Včasih se tega premalo zavedamo.«

⏬

Dva primera nepogrešljivih na Skoku čez kožo – natakarji Gorenje gostinstva, ki s prinašanjem piva, soka in vode za nastopajoče v ceremonialu večinoma komaj dohajajo potrebe po polnih kozarcih in odnašanju praznih ter bobnar Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Nejc Kolar, ki že dolga leta povečuje dramatičnost, ko se sliši ukaz vodje ceremoniala »Skoči!«

Vija vaja ven Vozi me vlak Za Hisense Gorenje ni pomembno, kateri kontejnerji se bodo z materialom za izdelke pripeljali na vlaku iz Trsta ali iz Luke Koper, pravijo, da so v teh nezanesljivih časih najpomembnejši zanesljivost, stabilnost dobave in pravočasnost. Ali ne bi moralo biti tako vedno in povsod?

Na horuk »Znamo delati na horuk, tako smo delali v jami, tako na udarniškem delu pri gradnji Velenja,« so rekli stari knapi ob prazniku. Zdaj opozarjajo in si želijo, naj se zapiranje premogovnika ne naredi na horuk.

Morda pa le gre na bolje Včasih so starši ob prvi temi komaj priklicali otroke z dvorišča k večerji. Danes jih od računalnikov naganjajo na dvorišča, a tam so nato priklopljeni na telefone.

Morda pa le gre na bolje. V nogometnih šolah in kolonijah otroci (znova) nočejo domov.

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Dirka po Franciji – od marketinške poteze do tradicije

med tekmo pili tudi alkohol, ki naj bi deloval kot poživilo in ublažil bolečine.

O »pijanem« kolesarju

Pretekli teden se je začela že 109. dirka po Franciji, ki nam vse do danes streže s številnimi zanimivimi zgodbami, dramo in pripetljaji. Kolesarski vrhunec leta ima dolgo tradicijo, sega namreč že v leto 1903, ko je takratni novinar športnega časopis L’Auto (kasneje L’Equipe) Geo Lefevre ob podpori svojega urednika Henrija Desgranga dal pobudo za organizacijo prve kolesarske dirke, da bi dvignil naklado časopisa.

Z vlakom gre hitreje

Na prvi dirki, ki je imela takrat 6 etap, je tekmovalo 60 kolesarjev, do cilja pa jih je prikolesarilo le 21. Slavil je Francoz Maurice Garin, ki je zmagal tudi leto kasneje, a so mu po tednu dni organizatorji zmago odvzeli, ker naj bi se polovico ene od etap peljal z vlakom. Z vsemi žavbami je bil očitno namazan že prvi tekmovalec Toura, goljufanje v kolesarstvu pa tako ni nekaj novega in sega daleč pred nam bolj poznane dopinške in druge afere. Kolesarji so se posluževali raznolikih metod in so ob pomanjkanju kamer ter ljudi, ki bi jih stalno nadzorovali, del trase opravili kar z vlakom, se držali za

Najmlajši zmagovalec dirke je bil z 19 leti in 355 dnevi Henri Cortner, ki je zmagal leta 1904. Najstarejši pa 36-letni Firmin Lambot, ki je slavil leta 1922.

motocikel in rivale sabotirali tudi z metanjem žebljičkov na trase.

Od osla do nespametne gledalke Kolesarjem jo žal ne tako redko zagodejo tudi gledalci. Precej odmeven je primer z lanskega Toura, ko se je gledalka z napisom "Allez, Opi-Omi" nagnila na cestišče in povzročila nesrečo, v kateri je bilo udeleženih več kot 12 kolesarjev. Nekateri so morali iz tekme

Najdaljša Dirka po Franciji se je odvila leta 1926, ko so kolesarji prevozili 5747 km. Letošnja skupna dolžina dirke je 3328 kilometrov.

tudi izstopiti. Sto in eno leto prej pa jo je Italijanu Napoleonu Paoliju zagodel kar osel, ki je kolesarja presenetil med spustom po ozki gorski cesti. Paoli je z dirko po bizarnem padcu lahko nadaljeval, a ga je nato v glavo zadel kamen.

Cigareta za v klanec, alkohol za lajšanje bolečin

Kolesarji so ob pomanjkanju spremnih avtomobilov večkrat sprejeli tudi pomoč gledalcev ob cesti. Leta 1950 je Alžirec Abdel-Kader Zaaf, ki je v hudi pripeki tekmecem ubežal že za več kot pol ure, poprijel za steklenico, ki mu jo je ponudil gledalec ob cesti blizu Perpignana. Po besedah očividcev je začel vijugati po cesti, nato je odložil kolo, legel v senco bližnjega drevesa in zaspal – v steklenici naj bi bilo namreč vino, čeprav je sam to zanikal. Gledalci so ga po 20 minutah zbudili, zmedeni Zaaf se je vrnil na kolo in se odpeljal v napačno smer. Po nekaj kilometrih, ko je bila glavnina kolesarjev že zelo blizu, mu je postalo slabo in končal je v bližnjem zdravstvenem domu ter odstopil.

Zaradi 1. svetovne vojne dirke ni bilo med letoma 1915 in 1918, zaradi 2. pa med 1940 in 1946.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so mnogi kolesarji pred (in med) etapo pokadili nekaj cigaret, misleč, da jim bo nikotin pomagal pri naporih v klanec. Vse do leta 1960 pa so kolesarji

ko je Robic dosegel vrh, so mu podali steklenico, ki je bila napolnjena z živim srebrom ali svincem, namenjena pa je bila povečanju njegove teže v delu spusta. To taktiko so kmalu prevzeli tudi drugi kolesarji in uporaba obteženih steklenic je postala nekaj običajnega.

Največ zmag – sedem zapored – je dosegel Američan Lance Armstrong (med 1999 in 2005), a so mu jih kasneje odvzeli zaradi dopinga.

Namesto vode živo srebro in svinec

Rumena majica

Danes že ikonično rumeno majico, ki označuje vodilnega v skupni razvrstitvi, je prvič leta 1919 oblekel Eugèn Christoph. Ker so novinarji ob vseh kolesarjih težko ugledali vodilnega kolesarja, se je takratni direktor Toura, Henri Desgrange, odločil, da bo tisti z najhitrejšim skupnim časom nosil rumeno majico v čast športnega časopisa L'Auto-Velo, ki je bil natisnjen na rumenem papirju.

4 kolesarji so Tour osvojili petkrat: P r v i ko Jacques Anquetil, lesar, ki je Bernard Hinault in Miguel zmagal Dirko Indurain in Eddy Merckx. po Franciji po 2.

Slednji je dosegel rekordnih svetovni vojni je bil Jean Robic, 160 centimetrov visok kole34 etapnih zmag, v rumeni sar z nekaj manj kot 60 kilogrami. majici pa je skupno Njegova ekipa je imela prav posebno vozil kar taktiko, ki naj bi zagotovila, da njegova 111 dni. majhna postava ne bi bila ovira. Vsakič,

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 13

13

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

7. julija 2022

ŠOŠTANJ

111 let

V Šoštanju živijo dobri ljudje

Kako v Šoštanju obeležujete Kajuhovo leto?

Na Kajuha smo ponosni in v tem letu želimo s pozornostjo, razstavami, branjem njegovih pesmi v Kajuhovem parku počastiti spomin nanj, ga predstaviti širši javnosti in zlasti mladim. Z Zavodom za kulturo smo angažirali šoštanjske ustanove in društva – kulturna, turistična, športna, šole, krajevne skupnosti, gasilce – k branju Kajuhovih pesmi. Tako sodelujejo vrtci in vse šole, otroci rišejo, učijo se Kajuhovih pesmi, pripravljajo igrane odlomke iz njegovega življenja in s tem sodelujejo na proslavah ob različnih priložnostih.

Veliko pozornost namenjamo tudi vsem pomnikom Kajuhovega življenja, pri Žlebniku in spomenikom v občini. Prenavljamo Kajuhov park, uredili bomo parkirišče, park razsvetlili, pomladili drevesa, obnovili ograjo ob Paki – torej bo zaživel nov. Izdali smo nekaj knjig. Odziv na vse je zelo dober. Klicali so nas tudi iz drugih slovenskih krajev, v katerih njihove šole nosijo ime Karla Destovnika Kajuha. Tako je to bogato leto, 13. decembra, na Kajuhov rojstni dan, pa bo zaključna prireditev.

Aktualna tematika tega časa pa je prestrukturiranje Šaleške doline. Kako v Šoštanju gledate na razprave in načrte o tem?

Prestrukturiranje je v polnem teku. Povezujemo se z ekipo iz Zasavja in črpamo iz njihovih izkušenj – tako negativnih kot pozitivnih, ki jih imajo z zapiranjem premogovnika. Zanimajo nas seveda predvsem negativne. Kakor je videti, ta projekt ne gre po načrtih in gre počasi. Pojavljajo pa se novi pomisleki. V Nemčiji v zadnjem času odpirajo termoelektrarne na premog, v Ukrajini se je zgodila vojna, kar vse vpliva na dogajanje tudi

Kateri so biseri Šoštanja?

Šoštanj je lani praznoval 110 let obstoja, letos je po dveh koronskih letih omejevalnih ukrepov v njem znova čutiti več gibanja, druženja. Tudi zato, ker je to leto posvečeno 100. obletnici rojstva njihovega rojaka, partizanskega pesnika in borca Karla Destovnika - Kajuha. To in še mnogo drugega zaznamuje Šoštanj v 111. letu od podelitve mestnih pravic. Prava priložnost za pogovor z županom Občine Šoštanj Darkom Menihom. v Šaleški dolini. Tako se evropski energetski sistem maje in išče nove poti.

Za prestrukturiranje premogovne regije ni ključna lokalna skupnost, ampak mora za to poskrbeti država. Na nekatere stvari ministrstvo za infrastrukturo že leta opozarjata tako Premogovnik Velenje kot TEŠ. Skrbi nas, kdo in s katerimi sredstvi bo poskrbel za sanacijo degradiranega območja in za vzdrževanje pregrade med jezeroma. V Šoštanju nas ta pregrada skrbi, kajti Velenjsko jezero je 7 metrov višje od Družmirskega, in preboj te pregrade bi poplavil Šoštanj.

Občina Šoštanj se trudi zagotoviti ustrezna zemljišča za nove gospodarske in druge poslovne objekte in subjekte.

Na vzhodu območja nam ugreznine pobirajo zemljo, območje sanirajo, a je še neuporabno.

Načrtujemo, da bi na teh območjih postavili sončno elektrarno, a postopki so dolgotrajni. Na zahodu imamo še nekaj zemljišč, ki pa so v privatni lasti. Tako nam veliko prostora za gradnjo poslovnih con in stanovanjskih naselij ne ostaja. Izdelujemo nov prostorski načrt, ki pa je vezan na za 18 mesecev podaljšano koncesijo Premogovnika Velenje. Odkopavanje se nadaljuje, ugreznine se širijo proti Gaberkam, širi se Družmirsko jezero. V šoštanjski občini imamo težave s poplavami in velik del rešitve vidimo v gradnji zadrževalnika v Ravnah.

Nekaj zemljišč imamo v Metlečah. Saniramo poplavna ob-

Z vami že več kot 40 let Skorno pri Šoštanju 62 a, Šoštanj T 03 5881 393, 041 714 415

Okusna hrana • kvalitetna postrežba • izvrstni koktajli

Vsak petek v juliju večeri morskih dobrot na terasi Gostilne Acman!

Del. čas: pon., tor. 12:00–16:00, sreda zaprto, čet., pet., sob. 12:00–22:00, ned. 8:00–16:00

slednjo predvsem od Mostnarja do Grebenška v Florjanu, za vodovod in kanalizacijo tudi v Ravnah. Glede na veliko povišanje cen materialov in storitev smo žal morali nekatere razpise razveljaviti in bomo počakali, da se tržne cene umirijo. Opozoriti pa moram na eno težavo; ko je projekt narejen in smo tik pred izvajanjem del, na določenih odsekih v občini nekateri lastniki ne podpišejo soglasja, in ob tem smo nemočni. Lahko ta zemljišča obidemo ali prestavimo projekt v drugo krajevno skupnost.

Tako se bo gotovo zgodilo v Florjanu, zato bomo načrtovani projekt prestavili v Ravne.

Kdo so prebivalci Šoštanja?

močja, na njih pa načrtujemo gradnjo nižjih stanovanjskih blokov. V mestu bomo, ob muzeju usnjarstva, zgradili manjši stanovanjski blok z igriščem, ki bo posebej vabljiv za mlade družine, in garažno hišo s 115 parkirišči. Na območju pod Vilo Široko načrtujemo gradnjo okoli 30 individualnih hiš.

Kako vidite v vsem tem vlogo ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, ki je iz Šoštanja?

Veseli smo, da je Bojan Kumer prevzel to ministrstvo, doma je iz Raven pri Šoštanju in dobro pozna lokalno problematiko. Z njim smo se že sestali. Prepričan sem, da je velika pridobitev in pomoč za celotno Šaleško dolino.

Kdo so nosilci gospodarskega razvoja Šoštanja?

Glavni so seveda TEŠ, Premogovnik Velenje in Gorenje, v zadnjem času pa je vedno močnejša Turna, ki gradi že tretjo proizvodno halo, zaposluje lokalno prebivalstvo in je priznana na mednarodnih trgih. V prestrukturiranju se nadejamo, da bo deležna pomoči. Veliko pa je tudi privatnih družb, gradbenih in drugih, ki skupaj s temi velikimi podjetji prispevajo k uspešnemu poslovanju.

Z gospodarskim položajem smo v Šoštanju zadovoljni, bi nam pa dodatna zemljišča omogočila, da bi z razpisi pridobili nove vlagatelje.

Na občini objavljamo različne razpise – za cestno infrastrukturo, vodovod in kanalizacijo. Za

Obnovljen in ponovno odprt za vas!

ANDREJEV DOM NA SLEMENU Gorje d.o.o.

GSM: 041 685 555

Odprto: čez poletje vse dni v tednu, od 8:00 do 22:00 Planinska kulinarika Prijazno vabljeni!

Pravi dunajski zrezki Vsak dan borovničev štrudelj, kločevi nudli, skutini štruklji Dodatna ponudba hrane ob vikendih in po naročilu Sprejemamo skupine in zaključne družbe

Struktura prebivalcev je zanimiva. Imamo 10 odstotkov tujcev, 15 odstotkov je mlajših od 14 let, skoraj 20 odstotkov pa starejših od 65 let. Nekaj več kot polovica je moških. Pomembneje kot te številke pa je to, kakšni smo. Tu živijo dobri ljudje, vsaka dobrodelna akcija jih prizadene, odzovejo se in pomagajo, za kar jim čestitam. To so domačini, ki so pripadni svojemu kraju. So odprti do drugih, do obiskovalcev. Z drugimi občinami dobro sodelujemo.

Radi bi, tako kot verjetno v vseh občinah, da bi mladi ostajali tu, živeli in delali. Vem, da želijo v svet, v Šoštanju nimamo srednje šole, imamo pa uspešen vrtec in osnovno šolo. Pričakujem in jim polagam na srce, ko zapustijo našo osnovno šolo, da se po nadaljnjem šolanju vrnejo v Šoštanj. Pri njihovih potrebah jim bomo šli naproti.

PANATOP d.o.o., Šmartno ob Dreti 70 3341 Šmartno ob Dreti 03 893 02 50

Turizem je v Šoštanju že gospodarska panoga v razvoju.

Povezujemo se z Zavodom za turizem Šaleške doline, v krajevnih skupnostih imamo osem turističnih društev, ki s svojimi dejavnostmi veliko prispevajo k popularizaciji zgodovine in znamenitosti občine.

Zgodovinska dediščina Šoštanja je bogata – Vošnjaki, Mayerji, če omenim le dve družini, ki sta dali pečat Šoštanju. Tu sta še Kavčnikova domačija in dvorec Gutenbuchel, ki je bil pred kratkim razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

To bo, prepričan sem, prineslo tudi nekaj denarja, da ga bomo lahko obnovili in oživili.

Bogata je naravna dediščina – Mornova zjalka, Smrekovec.

Avgusta pričnemo graditi kolesarsko stezo Velenje–Šoštanj– Šmartno ob Paki–Mozirje. Veliko naporov je bilo vloženih v pridobivanje soglasij od domačinov in Slovenskih železnic.

Trasa do Mozirja je potrjena, izvajalci so izbrani – Nivig, VOC in Andrejc.

Lani smo obnovili Glavni trg.

Prizadevamo si za oživitev, kjer pa ne gre na hitro in po načrtih. Okoliške stavbe so namreč v privatni lasti, lastniki pa v njih nočejo odpreti lokalov ali objektov prodati. Pogajamo se z vsemi in iščemo rešitve. Oblikovali smo posebno skupino za oživitev trga, ki jo vodi Sonja Bercko Eisenreich s sodelavkami z občinske uprave. Trg oživljajo odprtja razstav v mestni galeriji, imeli smo prodajo cvetja spomladi, pred kratkim dogodek ob kolesarski dirki Po Sloveniji, obisk starodobnikov iz Gaberk. Jeseni se bodo znova začeli sejmi, in te bomo pripravili na Glavnem trgu. Dogovarjamo se tudi o odprtju gostinskega lokala.

Trgovina z obutvijo

Jurcek

• JURČEK NAZARJE : Savinjska cesta 1,Nazarje • JURČEK ŠOŠTANJ : Lole Ribarja 6, Šoštanj

KUPON za

20%popust na celoten nakup

Velja od 07.7.2022 do 31.07.2022

🔲

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 14 BISTRO BIANCA

14

Stari trg 3, Velenje ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI www.bistrobianca.si

Telefon: 040 795 118 Delovni čas: ponedeljek - petek 8.00 – 22.00, sobota 8.00 – 00:02, nedelja: 9.00 – 15.00 Ponudba: zajtrki, ala card chefove jedi, hišne specialitete, Bianca gyros, suši, tortice, sladoled.

Lokalno pivo, pester izbor buteljčnih vin in koktajlov.

OKREPČEVALNICA MLADOST Prešernova 10 a , Velenje Telefon: 03 897 42 60 Delovni čas: vsak dan od 7. do 24. ure, ob petkih in sobotah od 7. do 4. ure zjutraj.

Dolgoletna tradicija, dobra hrana, prijazno osebje in odlična postrežba. Dostava na dom!

TURISTIČNA KMETIJA TUŠEVO Uroš Drev, Lopatnik 11, Velenje Telefon: 03 587 06 43, 041 636 613 Delovni čas: rezervacije po dogovoru petek, sobota, nedelja Sobe 24 ur na dan Samo doma pridelana kmečka hrana (kruh, potica, štruklji, štrudli, gobova juha, koline ...) po receptih naših babic za zaključene družbe, nedeljska kosila • lega sredi gozda s prekrasnim pogledom na Šaleško € igrišče za otroke • dolino • urejeno prijazna kolesarjem

Kredit do

35.000

GOSTILNA PRI VIDI

GOSTIŠČE GTC 902 ČRNIVEC

Zavodnje 22 a, Šoštanj Telefon: 041 562 525 Delovni čas: od srede do sobote 12.00–21.00, ob nedeljah 11.00– 18.00, ob praznikih 12.00–16.00

www.gtc902.com Telefon: 03 839 46 02 Restavracija s 160 sedeži, sobe, apartmaji.

Poročna slavja, obhajila, birme, praznovanja obletnic.

GOSTILNA IN MESNI BUTIK 7. julija 2022 KRIŽNIK Gaberke pri Šoštanju Telefon: 041 390 150, 031 368 139 Delovni čas: od ponedeljka do sobote

Bazen pripravljajo na sezono

Hladne in tople predjedi, juhe, glavne jedi, ribe, lignji, nedeljska kosila, plošča Vida, sladice Sprejmejo lahko okoli 150 gostov.

Lokal je prilagojen za invalide na vozičkih.

Iz arhiva smo izbrskali članek v Našem času

DOM NA SMREKOVCU

Šoštanj, 22. maja 2006 – Po tistem, ko je lanska kopalna sezona (tudi) upravljavcem šoOdprt od 1.letnega junija do 30. septembra štanjskega bazena povse dni v tednu. polnoma prekrižala načrte – koTelefon: 041 785 698 palce so lahko šteli na prste – se Delovni čas: vsak dan od 7. do 22. nadejajo, da jim bo letos vreme ure boljPrenočišča naklonjeno.

Lani so ponudba prodali in »planinska« hrane.

Posebnost kulinarične popičlih 2.332 vstopnic, avgusta Smrekovški pisker.

V stalpa nudbe je bil jebazen odprt samo štini ponudbi jedi na žlico – pasulj, rikrat.

Skozisodenar je to izglegolaž, gobova juha, žganci, kislo dalo tako, da so imeli v Šoštamleko, testenine. Občasno tudi piznju z obratovanjem bazena za ze. To sezono se na njihov jedilnik 7.500.000 tolarjev vračajo tudi orehovistroškov, štruklji. prihodkov pa le dober 1.500.000.

Z vzdrževalnimi delu na območju bazena so že pričeli, saj si želijo izkoristi že prve, za kopanje primerne dni. Pričakujejo, da bodo bazen odprli najpozneje prve dni v juniju. »Obiskovalcem bomo ponudili tisto, kar smo jim ponudili že prejšnja leta, čisto vodo, urejeno okolico in možnost igranja odbojke na mivki. Novosti ne bo, ker si jih preprosto nismo mogli privoščiti,« pravi upravnik

DOM NA GORI OLJKI

bazena Ljubomir Globačnik.

Cena vstopnic za letošnjo sezono bo enaka kot prejšnja Kontakt: Aleš - 031simbolična.

756 797 leta, tudi tokrat Ceali Berta - 041 379 045 lodnevna karta za odrasle bo Odprto vse dni v tednu razen stala 600 tolarjev, za otroke pa ponedeljek 300. Ponovno pa se dogovarjajo Vsprijetnem športnimi društvi Termonaravnem okolju izven mestnega vrveža čakamo na vas. in elektrarne Šoštanj, Gorenja Jedi na žlico, nedeljska kosila,da po-bi Premogovnika Velenje, gostitev za zaključene družbe, preimeli njihovi člani nižje cene nočišča, dnevne malice, ki jih dovstopnic. »Naš primarni intestavimo tudi na delovno mesto. res je, da mladim iz Šoštanja in okolice zagotovimo prijetno preživljanje počitnic, saj vemo, da si vse družine ne morejo privoščiti takih dopustov, da odpotujejo,« pravijo v Šoštanju. Šoštanjski bazen je bil zgrajen leta 1964. Občina Šoštanj vrata bazena že vrsto let odpira predvsem z namenom, da poleti omogočijo prostor otrokom, da se lahko družijo, zabavajo in tudi osvežijo.

Ponudba: pripravimo vam vse za piknik (čevapčiči, kotleti, pivske klobase, pečeno meso …) Ostala ponudba: dnevne malice, XXXL hamburgerji ... Vsak četrtek odojek, ob sredah vampi. Nedeljska kosila po predhodnem naročilu.

V Mesnem butiku je meso slovenskega porekla

OKREPČEVALNICA NA RIBIŠKI, ŠOŠTANJ Ambient v naravnem okolju s pogledom na jezero Cankarjeva cesta 22 a, 040 897 984 Delovni čas: vse dni v tednu tudi prazniki od 8.00 do 22.00 ure Burgerji, perutničke, ribja ponudba, lignji, več kot 30 vrst piva, 20 različnih ginov, cocktaili »Team buildingi« do 25 oseb

z 40 letno tradicijo 🔲

Milena Krstič Planinc

KOČA NA LOKI POD RADUHO

Odprta vse dni v tednu do konca septembra | Telefon: 041 330 485 VRHUNSKA PLANINSKA KULINARIKA • NAJBOLJŠI BOROVNIČEVI ŠTRUKLJI • PRENOČIŠČA Skorno pri Šoštanjuin62gradbeništvo, a, Šoštanj d.o.o.

GP Fajdiga, prevozništvo To sezono tudi domači mesni Telefon:63b 03 5881 393, 041|714 415 041 650 830 Skorno pri Šoštanju | Šoštanj GSM: žlinkrofi.

Delovni čas: pon.-tor. od 12. do 22.

e-pošta: f.fajdiga@gmail.com

ure, ob sredah zaprto, čet.-sob. od 12. do 22. ure, ned. od 8. do 16. ure

Sprejem gradbenih odpadkov (asfalt, beton) Prodaja recikliranih gradbenih odpadkov Kiper prevozi Okusna hrana • kvalitetna postrežba • izvrstni koktajli Vsak petek v juliju večeri morskih dobrot na terasi Gostilne Acman!

NLB Osebni kredit

62

Ujemite priložnost za dober kredit.

Nizke gradnje | Sanacije plazov | Rušenje objektov Možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije (nabijaèi - žabe, vibra plošèe, valjarji, vodne èrpalke, rezalniki za asfalte in betone, ...)

V naših poslovalnicah lahko NLB Osebni kredit dobite že v 1 uri, v mobilni banki Klikin pa v le nekaj minutah. Se vam ne ljubi tipkati? Oddajte naročilo za kredit kar prek video klica. Več na nlb.si/osebni-kredit

Center za zdravljenje živali www.toplica-vet.net Topolšica 15, Topolšica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 Gsm: 041 736 058

Za vse, kar sledi.

2022 06 NLB Osebni kredit Oglas 138x400+5.indd 2

29/06/2022 11:22

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 15

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

7. julija 2022 Duh preteklega časa skozi doživetja

Danes smo priča času, ko se vsak slej ko prej zagleda v prihodnost, hkrati pa se vpraša »Kje sem in kam spadam?« Sled prvih zapisov o mestu Šoštanju nas vodi že v prazgodovinsko obdobje. Arheološki ostanki pričajo, da je bilo območje Šoštanja že v antiki precej pestro, predvsem v podobah manjših naselbin. Prvič je kraj omenjen v 12. stoletju, vzpon pa doseže v 19. stoletju.

Današnje mesto Šoštanj še vedno označuje duh preteklega časa, ki ponuja priložnosti za nove zgodbe, priložnosti in doživetja ob dejstvu, da je pri tem upoštevana zgodovina in dediščina, ki so nam jo zapustili spoštovanja vredni predniki.

Edinstvena kulturna, profana tudi sakralna in naravna dediščina Šoštanja nudijo izjemne priložnosti za razvoj mesta v gospodarstvu in turizmu.

Turizem danes niso prenočišča in zajtrki, so doživetja in zgodbe. Programi, ki temeljijo na čustvenih odzivih in dojemanjih, ter vsebine, v katerih so glavni igralci obiskovalci sami. Vse dražljaje in doživetja lahko krasno implementiramo s kulturno dediščino. Spomnimo se, kako preživljamo dopust ali počitnice v tujih krajih. Na prvem mestu je identiteta krajev, njihova arhitekturna dediščina, okusi, glasba, vonji ter ostali vtisi, ki nam jih ponuja lokalni kraj in njegovo prebivalstvo. Vse to je celostna dediščina, vpeta v turizem in gospodarstvo.

Šoštanj, prostor spominov in plemenite dediščine »Šoštanj, metropola Šaleške doline; Ozrimo se še okoli sebe! Z vzhoda nas pozdravlja Kozjak, s severa gleda dolince Urška, a na zahodu vidimo Sv. Križ in za njim Smrekovec, ki bo postal vse vabljivejši, čim bo na njem zgradila Šaleška podružnica SPD kočo. Proti jugu je razgled omejen; zapirajo ga Lokoviški hribi, ob katere se stiska prijazni Šoštanj, ki te vabi, da prideš in preživiš v njem nekaj uric. Ne bo ti žal in še boš prišel, saj boš prijazno sprejet in dobro postrežen.« je zapisano v zaključku predstavitve Šoštanja v prilogi Ilustrirani Slovenec; 25. oktober 1931 – Leto VII , št. 43.

Digitalizacija kulturne dediščine – neizogibna prihodnost

Danes govorimo o nujnosti digitalizacije mesta na vseh področjih. Sliši se fantastično in zapleteno, pa ni tako. Podatkovna ekonomija nam z novimi tehnologijami in obdelavo podatkov omogoča boljše spoznavanje krajev, večjo optimizacijo stroškov, hkrati pa povečuje priložnosti za dodaten zaslužek in nova delovna mesta. Razvoj na tem področju je izjemno hiter, priložnosti je mnogo in prav nobene ne smemo izpustiti, če želimo, da se mesto Šoštanj razvija konkurenčno ostalim.

Posebna tema je digitalizacija kulturne dediščine in njena vrednost. Leta 2019 sem ob Dnevih evropske kulturne dediščine v Muzeju usnjarstva

na Slovenskem predstavila sistem označevanja pomembnih nepremičnih kulturnih spomenikov v Šoštanju, v katerega sem vključila tudi »QR kode« za lažjo, predvsem pa bolj zanimivo interakcijo z obiskovalci.

Zakaj je označitev stavb in spomenikov pomembna? Gre za vrsto promocije, tako za prebi-

valce, uporabnike kot obiskovalce mesta. Promocija kulturne dediščine za lokalno prebivalstvo označuje dolgoročno turistično-ekonomsko uspešnost kraja oz. lokacije. Prav prebivalci so prvi vtis obiskovalcu o kraju, hkrati pa prebivalci ob spoznavanju svoje dediščine in zgodovine čutijo pripadnost, čutijo, da so pomembni in kot takšni

izjemni nosilci zgodb in lokalnih identitet. Vsak od njih bo v mestu našel svoj prostor spominov.

Ne pozabimo, da Šoštanj premore vrsto ustvarjalnih in izjemno pridnih ljudi, ki se povezujejo v različna društva. Prav socialna komponenta in lokalna zavest sta naša moč in gradnik prihodnosti za razvoj mesta.

Še žive zgodbe Šoštanja

Spomnimo, da imamo v Šoštanju edinstvene in še žive zgodbe polpretekle zgodovine, na katero moramo biti ponosni. »Človek je vreden toliko, kolikor ceni svoje predhodnike,« je dejal mojster Jože Plečnik.

Tako so v Šoštanju zapisana imena velikih ljudi in zgodb: Karel Destovnik - Kajuh, ki se je tukaj rodil pred 100 leti, akademski kipar Ivan Napotnik, zgodbe starega trškega jedra in zgodba Družmirja, izbrisane in potopljene vasi, ki mora jo biti vsem v spomin in opomin ter s tem pravilno in pietetno označene v našem prostoru. V kvoto velikih sodijo še Franc Hribernik – zgodovinar in učitelj, Peter Musi, Fran Mayer in z njim povezan okoliš, v katerem je deloval, ter ostali.

Vas zanima zgodba, kako je imel Šoštanj svoj 15 m visok Eifflov stolp, ali morda zgodbe letalstva in tehničnega napredka? Kaj imajo skupnega predsednik nekdanje Jugoslavije in vrtna arhitektura Šoštanja? Morda zgodba, kako se je v našem kraju s pomočjo redovnic pojavil prvi paradižnik na slovenskih tleh? Vse to ima naš bogati Šoštanj.

Zagotovo pa je najpomembnejša zgodba, prepletena v duhu časa, ta, ki povzema konglomerat dediščine družine Woschnagg, Vošnjak. Zgodba nekoč vrhunskih usnjarskih industrialcev, ki so s svojo industrijo in plemenitostjo ponesli ime Šoštanja v svet in prispevali največ k razvoju mesta Šoštanj.

V detajlih zapuščine družine Woschnagg v Šoštanju se odkrivajo nova velika imena, ki imajo v evropskem prostoru posebno in pomembno težo: Alfred Nobel, Tomáš Baťa, Herman Noordung Potočnik, Josip Broz – Tito, Ignaz Gridl, Paul Schmidtbauer. 🔲

Mateja Kumer, foto: arhiv Muzeja Velenje (avtor Franjo Mašek)

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Slovenska demokratska stranka je kot politièna stranka slovenske pomladi od samega zaèetka nastanka pa vse do danes nepretrgoma igrala pomembno vlogo za slovensko demokratizacijo. Program stranke, ki temelji na podpori družinam in upokojencem, nižjih davkih, ureditvi zdravstvenega sistema, ohranjanju kmetijstva, varnosti in varovanju državne meje, veèji praviènosti in blaginji za vse državljane, se je izkazal kot zmagovalni.

V Šoštanju se je dosedanje delo Obèinskega odbora SDS izkazalo kot izredno uspešno, saj smo uspeli nanizati že precej zmag. Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci svoje zaupanje znova izkazali Francu Roscu, poslancu SDS v DZ RS, ki ima v Šoštanju, da bi svoj vsakdan lahko kar najbolj približal vsakemu posamezniku, odprto tudi poslansko pisarno.

Na zadnjih lokalnih volitvah je Darko Menih preprièljivo slavil že v prvem krogu. Po svojih treh mandatih je sedaj uspešen tudi v èetrtem, hkrati pa velja poudariti, da je SDS nazadnje v Obèinskem svetu Obèine Šoštanj poveèala število svetniških mest iz pet na šest.

Dobri rezultati so plod uspešnega dela preteklih mandatov in so pokazatelj, da smo na pravi poti. Hkrati pa se zavedamo, da je zaupanje, ki nam je bilo izkazano, potrebno opravièiti v dobro vseh.

15

Nadaljujemo tradicijo. Ustvarjamo prihodnost.

ZA VSE GENERACIJE, ZA OBÈINO ŠOŠTANJ

Turna d.o.o., Primorska cesta 6b, SI – 3325 Šoštanj, T: +386 3 89 85 600, E: info@turna.si, W: turna.si

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

7. julija 2022

Občina Šoštanj v številkah

najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil 15,4 %, delež starih 65 let ali več 19,4 %. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

Občina Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, ob spodnjem toku reke Pake. Pretežno je usmerjena v storitve in industrijo, zlasti v pridobivanje električne energije v Termoelektrarni. Graščina Turn pod Pustim gradom je najmogočnejša stavba v občini.

Občina Šoštanj je del Savinjske statistične regije. Meri 96 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 74. mesto. Povprečna nadmorska višina občine je 359 metrov.

Sredi leta 2021 je imela Občina Šoštanj 8.782 prebivalcev (4.513 moških in 4.269 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 58. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 92 prebivalcev; gostota naseljenosti je bila manjša kot v Sloveniji (104 prebivalci na km2). Število živorojenih je bilo leta

osnovni šoli (OŠ Karla Destovnika Kajuha in OŠ Biba Röck). Septembra 2012 je šola dobila današnje ime - OŠ Karla Destovnika Kajuha. Pod svojim okriljem ima tudi podružnico v Topolšici. Letos šolo obiskuje 813 otrok.

V letu 2020 je bilo 2.594 delovno aktivnih prebivalcev (po delovnem mestu), oziroma 3.840 delovno aktivnih prebivalcev (po

Tovarna usnja Šoštanj, avgust 1979 (Foto: Franjo Mašek – arhiv Muzeja Velenje 2020 nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -1,6 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so

se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 8,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 6,9 (v

Sloveniji 7,2).

Povprečna starost občanov v letu 2021 je bila 43,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,8 leta).

Med prebivalci je bilo število

Delovni čas: pon.: 7.00 – 12.00 tor. – sob.: 7.00 – 19.00 ned.: 8.00 – 18.00

NOVO: ske orcij monop ice tort

Pr`pek Šoštanj, Kajuhova cesta 5-7, Šoštanj

Sovič Franc, s.p. | Florjan 256, Šoštanj | franc.sovic@telemach.net | 041 624 151

Čestitamo ob 111. obletnici mesta Šoštanj.

GRADBENA MEHANIZACIJA • PREVOZNIŠTVO • NIZKE GRADNJE

Sladice, keksi, kruh, pekovsko pecivo, domače testenine, mlinci Tortice in praznične potice - orehova, skutina, pehtranova, potratna, ostale po dogovoru. Naročila na 0599 38 799

Čestitamo ob 111. obletnici mesta Šoštanj!

Topolšica 207 c

Panoramski leti Šolanje pilotov Darilni boni

Čestitamo vam ob 111-letnici mesta Šoštanj.

(za panoramske polete)

Vaš PGD Šoštanj - mesto

041 470 340

KROVSKO KLEPARSKA DELA sti!

ovo Dolgoletna tradicija - jamstvo kak

Èestitamo ob 111-letnici mesta Šoštanj!

Strip, d.o.o. | Kajuhova 17 a, Šoštanj | Tel.: 03 898 48 80 | Gsm: 041 636 040

AVTOBUSNI PREVOZI PREVOZNIŠTVO Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net

JAN

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

Šaleški aeroklub Lajše

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Čestitamo ob 111. obletnici mesta Šoštanj!

Sedež podjetja: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

(Foto: Franjo Mašek - arhiv Muzeja Velenje) V občini delujejo 3 enote Vrtca Šoštanj – Biba Šoštanj, Urška Topolšica in Mojca Gaberke, ki jih obiskuje več kot 400 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 81,5 % vključenih v vrtec, kar je več kot povprečno v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (80,5 %).

S 1. septembrom 2005 se je v Šoštanju pričel pouk na Osnovni šoli Šoštanj, ki je pod eno streho združila obe nekdanji šoštanjski

prebivališču). Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v šoštanjski občini v letu 2020 v bruto znesku za približno 3,7 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 3 % nižja.

Konec leta 2020 je bilo v Občini Šoštanj 537 avtomobilov, ki so bili povprečno stari 10,7 leta.

DOMAČA MESNICA »JANKO« ŠOŠTANJ • Okusno, zdravo in kakovostno sveže slovensko meso • Izvrstni suhomesnati izdelki • Priprava mesa za vaš piknik Janko Kaker s.p., Kajuhova 7, 3325 Šoštanj

GSM: 031/ 749 751

Letošnje šolsko leto je posebno leto – leto Kajuha.

100 let Kajuha na istoimenski šoli OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj smo prav posebej obeležili s kulturno prireditvijo Nemirnega časa sanje. Z njo smo učenke, učenci, zaposleni, udeleženci državne proslave v Topolšici, starši in drugi obiskovalci v Kajuhovi poeziji spoznali skrivnosti ljubezni iz njegovega kratkega, a ustvarjalnega življenja. Z znakom Kajuh 100 smo v juniju pospremili tudi kolesarsko dirko po Sloveniji. Število Kajuhovcev pod vodstvom ravnateljice mag.

Majde Zaveršnik Puc je bilo v šolskem letu 2021/2022 392 učenk in 421 učencev, 90 zaposlenih ter 7 mobilnih pedagogov, v prihodnjem šolskem pa nas bo še več. Zaradi premajhnega števila učilnic in prostorov za individualni pouk se v prihodnjih letih načrtuje obnova in širitev.

Učenke in učenci skupaj s svojimi starši, učiteljicami in učitelji ter ostalimi zaposlenimi na šoli poskušamo graditi STABILNO, TOPLO, KREATIVNO, UREJENO in NARAVNO šolsko okolje. To se kaže skozi uspehe učenk in učencev na tekmovanjih iz znanj, literarnih in likovnih natečajih, kulturnem udejstvovanju s pevskimi in ostalimi nastopi, predvsem pa skozi nasmehe vseh sodelujočih, ki ustvarijo vesel otroški direndaj na hodnikih šole.

Pokukajte na našo spletno stran pod Foto utrinke in začutite šolski utrip iz Šoštanja.

🔲

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 17

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

7. julija 2022

Vila Mayer – včasih dom Mayerjevih, danes spomenik bogate preteklosti Šoštanja Šoštanjčani ji po starem pravijo Mayerjeva vila. Zgrajena je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje v stilu poznega historizma. Postaviti jo je dal odvetnik in nekdanji šoštanjski župan dr. Fran Mayer kot bivališče za svojo družino, v pritličnih prostorih pa si je uredil odvetniško pisarno (vila namreč stoji v neposredni bližini nekdanje sodniške palače). Stavbo je včasih obdajal prostran vrt, ki je imel vsaj dve posebnosti: teniško igrišče, eno od treh v Šoštanju pred stotimi leti, ter zasajeno eksotično rastlinje z različnih delov sveta. Z delom vrta, ki danes poustvarja nekdanjo podobo, je vila od leta 2006 kulturni spomenik lokalnega pomena.

Vila je bila zaradi premogovniške dejavnosti sprva predvidena za rušenje. Po spremembi odkopnih planov so se odločili, da bo vila ostala: Premogovnik Velenje jo je izročil v last Občini Šoštanj, ki je pridobila evropska sredstva in vilo leta 2010 celostno prenovila. Tako je Vila Mayer danes odličen primer meščanske arhitekture s preloma stoletja in je dostopna širši javnosti. V njej so vzpostavljene štiri stalne zbirke kulturne dediščine: • kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnika, • izbor likovnih del Napotnikove galerije, • hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, • domoznanska zbirka Zvoneta A. Čebula.

Imenitno nadstropje

V nadstropju, ki je bilo zasnovano kot piano nobile, imenitno nadstropje, so nekdanji bivalni prostori namenjeni stalni zbirki akademskega kiparja Ivana Napotnika (1888–1960), ki je bil mojster ustvarjanja v lesu in šoštanjski rojak. Razstavljenih je okoli sedemdeset njegovih kipov, ki so v lasti Občine Šoštanj.

Druga stalna zbirka v Vili Mayer je izbor 23 likovnih del Napotnikove galerije. Leta 1963 je bila na šoštanjski II. osnovni šoli ustanovljena Napotnikova galerija, posvečena spominu na preminulega kiparja. To je bila prva galerija v Šaleški dolini in poleg Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki druga šolska galerija v Sloveniji. Je v lasti OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj in danes obsega več kot sto umetniških del. Razglašena je za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Čarobna Vila Mayer. Foto: Aleksander Kavčnik

Foto 2: Vila Mayer z začetka 20. stoletja. Foto iz arhiva Vile Mayer.

Spomine še vedno zbirajo

V pritličju vile je domoznanska zbirka starin šoštanjskega

17

zbiratelja in domoljuba Zvomačine in turiste. neta A. Čebula, ki predstavlja Poleg protokolarnih dogodmanjši del njegove ogromne kov in prireditev ter ogledov zasebne zbirke. V delu domo- zbirk v Vili Mayer izvajajo tudi znanske zbirke je mdr. predsta- pedagoške programe za otrovljena zgodba o potopljeni vasi ke in mladostnike. Pripravljajo Družmirje. Kjer so bile včasih letne projekte, s katerimi razinajrodovitnejše pridelovalne skujejo in promovirajo lokalno površine v dolini, se danes raz- kulturno dediščino, ter sodeluprostira jezero, ki je eno od treh jejo z drugimi akterji na podrougrezninskih jezer v Šaleški do- čju kulture. Organizirajo tudi lini in najgloblje antropogeno tečaje in delavnice sitotiska za jezero v Sloveniji. V zbirki so odrasle in otroke. Vsako drugo razstavljeni ostanki porušene leto izvedejo Mayerjev otroški družmirske cerkve, stare foto- likovni pustni natečaj v navezagrafije ter na ogled video zapi- vi na dolgoletno pustno tradicisi. Še vedno pa zbirajo spomine jo v Šoštanju. ljudi na vas Družmirje.

V kletnih prostorih je četrta stalna zbirka, ki predstavlja vrtnarsko zapuščino šoštanjskega vrtnarja Alojza Kojca.

Gre za – v evropskem merilu – izjemno zbirko z ohranjenimi predmeti (vrtnarsko orodje, pripomočki, strokovna literatura, itd.), ki jih je vrtnarski mojster uporabljal pri svojem delu v prvi polovici polovici 20. stoletja.

• Poleg stalnih zbirk pa so v Vili Mayer še: • Mayerjev salon, najreOtroci dr. Frana Mayerja: Majka, Anče prezentančnejši proin Dušan. Foto iz arhiva Vile Mayer. stor v vili, namenjen za protokolarne in poslovne Vila Mayer je odprta od torsprejeme, poročne obrede ka do petka od 10. do 16. ure, in druge dogodke ter prire- zunaj odpiralnega časa pa po ditve, predhodnem dogovoru. Ob so• spominska soba družine Ma- botah, nedeljah in praznikih je yer s starimi fotografijami iz zaprta. družinskih albumov, Obiščite stoletno vilo in pole• na podstrešju igralnica s sta- ti prijetno hladen okrasni vrt s rimi igračami in z mini lut- starimi drevesi. Sprehodite se kovnim odrom ter tudi po Mayerjevem labirintu. 🔲 • inofrmacijska točka za do- Vljudno vabljeni.

Privoščite si posebno doživetje!

Vabljeni na šoštanjsko muzejsko poletje!

3. 8.

25. in 26. 8. vsako nedeljo v juliju in avgustu

OSVEŽILNE PIJAČE ZA POLETJE

jabolčni cider Turn - 1,99€, 100% jabolčni sok Slodar 1l - 1,39€

Predvajanje dokumentarnega filma »Zgodovina zdravilišča in bolnišnice Topolšica«

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

11. Poletni filmski večeri v Šoštanju

Lekarna Šoštanj

brezplačen ogled Kavčnikove domačije

Muzej Velenje, Ljubljanska 54, Velenje, T 03 8982630, www.muzejvelenje.si, facebook.com/MuzejVelenje, info@muzej-velenje.si

ZA NAJBOLJŠE PIKNIKE

z ekološkim zorjenim Ekodar mesom T-bone in Sirloin s kostjo • Goveji čevapčiči

Trg Jožeta Lampreta 1, Šoštanj, telefon: 03 897 26 10 Odpiralni čas: pon. – pet. 7.30 - 19.00, sob. 7.30 - 12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

Odkup hlodovine

PLAČILO TAKOJ!! 051 265 835

S prodajo hlodovine sodelujte v nagradni igri.

Več informacij na kz-saleskadolina.si

Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, Velenje Tel.: 03 891 11 46 Pon. – pet.: 7.30 – 18.00 Sobota: 8.00 – 13.00

031 688 600 (velike živali) 051 200 040 (male živali)

Z ljubeznijo do živali .

Stari trg 2, Velenje Tel.: 03 898 2000

www.ooz-velenje.com

Čestitamo ob 111. obletnici mesta Šoštanj!

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

7. julija 2022

Zanimivi statistični podatki Šoštanja Izbrani podatki za Občino Šoštanj, leto 2020 Površina (km2) - 1. januar Število prebivalcev - 1. januar

8870

2100126 1051066

Število moških - 1. julij

4575

1054483

Število žensk - 1. januar

4292

1044795

Število žensk - 1. julij

4295

1045643

Delež prebivalcev, starih 0 do 14 let - 1. januar

15,3

15,1

Delež prebivalcev, starih 15 do 64 let - 1. januar

65,9

64,7

Delež prebivalcev, starih 65 let ali več - 1. januar

18,8

20,2

Gostota naseljenosti - 1. januar

92

103

Gostota naseljenosti - 1. julij

93

104

Naravni prirast

-14

-5249

Skupni prirast

61

13116

97

18767

Živorojeni (na 1.000 prebivalcev)

10,9

8,9

Število umrlih

111

24016

Umrli (na 1.000 prebivalcev)

12,5

11,4

Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev)

-1,6

-2,5

Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev)

8,5

8,7

Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev)

6,9

6,2

Povprečna starost prebivalcev - 1. januar

43,3

43,5

Povprečna starost prebivalcev - 1. julij

43,3

43,6

123,4

134,3

Indeks staranja - 1. julij

124,8

135,7

Indeks staranja za moške - 1. januar

102,0

111,8

Indeks staranja za moške - 1. julij

104,0

113,5

Indeks staranja za ženske - 1. januar

147,2

158,2

Indeks staranja za ženske - 1. julij

148,0

159,4

3

975

Število otrok v vrtcih (po izvajalcu predšolske vzgoje)

422

86193

Vključenost otrok v vrtce (% med vsemi otroki, starimi 1–5)

81,5

80,6

Število šol

1

821

788

193158

Število dijakov (po prebivališču)

324

73854

Število študentov (po prebivališču)

332

82694

38

39

Število učencev v osnovnih šolah

PLASTIČNA, KOVINSKA EMBALAŽA IN TETRAPAKI IZPRAZNJENO IN STISNJENO STEKLENA EMBALAŽA IZTOČENO BIOLOŠKI ODPADKI OSTANEK ODPADKOV

V mestu pod Šoštanjskim gradom je tudi sicer veliko ustvarjalnih posameznikov in društev, ki kraju z bogato zgodovino dodajajo nove zapise.

2095861

4492

Število vrtcev

PAPIR IN KARTON ČIST IN STISNJEN

20271

8784

Število moških - 1. januar

Indeks staranja - 1. januar

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

Koroška cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si | www.pup-saubermacher.si

Slovenija

96

Število prebivalcev - 1. julij

Število živorojenih

Naslednje leto bomo dopolnili dvajset let načrtnega in organiziranega kulturnega delovanja v Občini Šoštanj, ki preko našega Zavoda za kulturo Šoštanj uresničuje kontinuirano kulturno življenje v občini.

Ponašamo se z mnogimi trajnimi projekti, sodelovanji in zanimivimi idejami. Naša stalnica je Mestna galerija, v slovenskem prostoru zelo priljubljeno razstavišče, v katerem se je do sedaj zvrstilo okoli dvesto razstav. Priljubljen je gledališki Abonma Lepi kamen, ki teče že enajsto leto, zabava na prostem z mednarodnim festivalom uličnih gledališč pa privabi mnoge, ki so jim pri srcu cirkuške vragolije. Med stalnice programa in projektov se štejejo še drugi zanimivi dogodki. Med njimi velja omeniti zgodovinski spomin Praznik luči, za mlade, alternativne glasbe željne pa je bil vse do nedavnih časov odlična izbira Smallfest. Nepogrešljiva za okolje in zanamce je kulturna revija List. Ob stoti obletnici rojstva velikega pesnika in človekoljuba Karla Destovnika Kajuha nam je zaupana organizacija večine dejavnosti, s katerimi ponosno obeležujemo spomin na našega rojaka.

Šoštanj

Število študentov (na 1.000 prebivalcev) Število diplomantov (na 1.000 prebivalcev)

8

7

Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču)

3840

888918

Število delovno aktivnih prebivalcev (po delovnem mestu)

2594

888918

Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu)

2181

794623

413

94296

Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu) Stopnja delovne aktivnosti (%)

66,3

65,6

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR)

1786,67

1856,20

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR)

1172,97

1208,65

Povprečna mesečna bruto plača (indeks, SI=100)

96,3

100,0

Povprečna mesečna neto plača (indeks, SI=100)

97,0

100,0

Število podjetij (2018)

573

200.174

338.059

117.040.613

3.037

852.181

350

412

67

62

Prihodek podjetij (1.000 EUR) za leto 2018 Število stanovanj - 1. januar Število stanovanj na 1.000 prebivalcev (2018) Tri- ali več sobna stanovanja, % med vsemi stanovanji (2018) Povprečna uporabna površina stanovanj m2 (2018)

89,7

81,5

Število osebnih avtomobilov - 31. december

4747

1170690

Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev) - 31. december

537

555

Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) - 31. december

10,7

10,4

Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (tone)

2489

745782

281

355

Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/ prebivalca) Vir: Statistični urad Republike Slovenije.

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 19

Vodikove tehnologije v TEŠ bi lahko igrale pomembno vlogo Nedvoumno je, da bosta Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje (PV) še kar nekaj časa zelo pomemben del energetske oskrbe in energetske politike Slovenije.

Skladno s sprejeto nacionalno strategijo izstopa iz premoga je pripravljen načrt naložb v nove tehnologije, ki bodo zasledovale smernice na področju trajnostnega razvoja in razogljičenja družbe.

Med temi velja izpostaviti predvsem projekte z uporabo vodika, kot so Mini ZEMC, ZEMC in t.i. vodikove doline severnega Jadrana, ki potekajo tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

V sklopu omenjenih projektov bi na lokaciji zdajšnje vodikarne v TEŠ proizvajali vodik iz obnovljivih virov za potrebe lokalnega prometa in hranili viške električne energije iz obnovljivih virov, na tem mestu pa bi bila tudi polnilnica za električna vozila.

V pripravi pa je še projekt proizvodnje vodika z uplinjanjem biomase in ostalih ogljikovih materialov. Vodik kot energent bo namreč postopoma delno nadomestil potrebe po zemeljskem plinu na plinsko parnih postrojenjih na lokaciji TEŠ, kar bo med drugim omogočilo tudi znižanje emisij CO2.

19

ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI

7. julija 2022

PAPIRNICA ŠOŠTANJ Koroška cesta 2

Andrej Križnik s.p., Gaberke 252, 3325 Šoštanj

Naročila delovnih zvezkov Šolski in pisarniški program Fotokopiranje Darilni program Inštrukcije matematike

NOVO!

flomastri za risanje

GSM: 041 390 150 • 031 368 139

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik Križnik Trgovina in predelava mesa

ko Kvalitetno slovens

meso

oštanj, Mozirje

je, Š v Mesomatih Velen

Ob sobotah na Velenjski tržnici Informacije in naročila: 070 150 315

Vabljeni na naš o spletno in FB stran, kjer lahko spremljate vse informacije glede vpisa. www.gsvelenje.si

ČESTITAMO ob 111. obletnici mesta Šoštanj!

Jenkova cesta 4, 3320 Velenje | Telefon: 03 898 12 00 E-naslov: vpis@gsvelenje.si | Spletna stran: www.gsvelenje.si

Šoštanj iz zraka pred 40 leti

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenčnih cenah!

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline • izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, pločnikov in dvorišč

Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

Foto: Franjo Mašek (arhiv Muzeja Velenje)

VAŠE ZDRAVJE JE NAŠE POSLANSTVO Zdravstvena postaja Šoštanj Trg Jožeta Lampreta 1, 3325 Šoštanj, tel.: 03 588 16 40

ZA SOČLOVEKA! ZA ŽIVALI! ZA VSE LJUDI! ZA UREJENO OKOLJE! ZA BOLJŠO SKUPNOST!

Turistično olepševalno društvo Šoštanj

Turistično olepševalno društvo Šoštanj deluje v našem mestu že od leta 1902. Letos torej slavimo 120. letnico obstoja.

Zavedamo se, da je naša naloga organiziranje raznih prireditev, skrb za naravno in kulturno dediščino ter ohranjanje karnevalske tradicije, ki se je v Šoštanju močno ukoreninila.

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

KRONIKA

7. julija 2022

Lani rekordno, letos zelo blizu Na 9. Pilihovem memorialu AMD Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki starodobna vozila iz skoraj vse države – Na ogled tudi Fordovo vozilo iz leta 1928 ter 11 let mlajši motocikel Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 2. julija – Ljubitelji starodobnih vozil pravijo, da nikoli ne počivajo. Če za koga, velja to zagotovo za vrle člane AMD Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki.

Na sceno za širšo javnost so znova stopili minulo soboto, ko so v Martinovi vasi v središču občine pripravili tradicionalno srečanje starodobnih vozil – Pilihov memorial. Letošnji je bilo deveti. Če so lani govorili o rekordni udeležbi, je bila letošnja tej zelo blizu. Našteli so namreč 35 motocilklov in mopedov, 56 avtomobilov in tri traktorje, na srečanje pa so jih njihovi lastniki pripeljali iz skoraj vse Slovenije. Z dogodkom so hkrati zaznamovali tudi 75-letnico delovanja društva. Med obiskovalci so bili med drugim župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, predsednik Slovenske Veteranske avto-moto zveze Franci Škrjanec in predsednik AMZ Slovenije Andrej Brglez.

Vlomili naj bi ji v stanovanje Velenje, 30. junija - Po obvestilu oškodovanke so policisti na Vojkovi cesti 12 A obravnavali domnevni vlom v stanovanje. Iz stanovanja ni bilo nič odtujenega. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo.

Naganjal jo je iz stanovanja Velenje, 30. junija - Na Kosovelovi ulici je bil partner psihično in fizično nasilen do partnerke in jo je naganjal iz stanovanja. Odredili so mu prepoved približevanja, zoper njega bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Starodobniki so pritegnili pozornost tudi tistih, ki lepotcev na dveh ali štirih kolesih nimajo, jih pa občudujejo.

Letošnja rdeča nit: Spodnja Savinjska dolina

S svojimi dvokolesnimi ali štirikolesnimi lepotci so okrasili kraj, hkrati pa 'privezali' dušo sebi in ljubiteljem starodobnikov ter zbudili nostalgijo po časih, ki so »nekaterim še blizu, za druge pa so bolj oddaljeni,« se je ob ogledu in občudovanju izrazil marsikateri obiskovalec. Priložnost za občudovanje starodobnikov so imeli tudi nekateri udeleženci v prometu, saj so organizatorji srečanja udeležence popeljali na panoramsko vožnjo v Žalec. »Rdeča nit lanskega je bila 130-letnica železniške proge Celje–Velenje, letos pa smo se ozrli proti Spodnji Savinjski dolini in njenemu središču, kjer so našo pozornost zbudili mestno središče, Muzej pivovarstva in pivska fontana,« je pojasnil predsednik društva Slavko Šket.

POLICIJSKA kronika

Predsednik društva Slavko Šket - Slavc Ob vrnitvi tokrat za spretnostne vožnje ni bilo časa, a na nagrade kljub temu niso pozabili. Poleg pisnega priznanja so podeli pokale še za najstarejšega voznika (Stanislav Plaskan)

kmetijstva, prometa in umetnosti (promet, vozila, vozniški izpiti, filmi, televizija, radio, fotografija, radioamaterstvo). Izrazil je zadovoljstvo, ker jim je društvo uspelo ne le ohraniti pri življenju, ampak njegovo dejavnost v zadnjem času nadgraditi, saj so se lotili novih projektov. V tem trenutku namenjajo največ pozornosti ohranjanju tehniške dediščine v Lepa bera motociklov in mopedov sodelovanju z omenjeno veteransko zvezo in najstarejšo voznico (Tatja- ter z vsemi podobno mislečimi na Arčan), za najstarejši avto- društvi ter organizacijami. Prav mobil (Ford A, Pheaton, 1928), tako ohranjajo 75-letno sodelonajstarejši motocikel (Zünda- vanje z Avto-moto zvezo Slovepp 1939), najatraktivnejši avto- nije in ga vsako leto krepijo z mobil (Ford Thunderbird 1965) učenjem ter vzgojo mladih za ter najatraktivnejši motocikel ustrezno obnašanje v prome(Puch 250 TF 1951). tu, začeli pa so sodelovati tudi s starejšimi vozniki.

Lotevajo se novih Ob koncu srečanja in izmenjaprojektov vi mnenj ter dobrih praks so si Šket nam je ob tej priložnosti udeleženci obljubili, da se prvo povedal, da je njihovo društvo julijsko soboto prihodnje leto eno od starejših tovrstnih v znova vidijo v Šmartnem ob Sloveniji. Deluje od leta 1947, Paki, saj bodo praznovali dve seveda z vzponi in padci. Nji- okrogli obletnici: 10 let Pilihohovi predhodniki so društvo or- vega memoriala in 20-letnico ganizirali zato, da bi bili ljudje srečanja lastnikov starodobnih seznanjeni s tehniko in tehni- vozil v tem kraju. 🔲 škimi pripomočki na področju

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 27. junija do 3. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 27. junija do 3. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 27. junija do 3. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Z zračno puško streljal na hišo Vinska Gora, 1. julija - Na hišo oškodovancev je neznanec streljal z zračno puško. Na kraju so policisti našli naboje za zračno puško. Za storilcem poizvedujejo.

Ukradel luč Velenje, 1. julija - Neznanec je na Žarovi cesti odtujil luč z vozila. Za storilcem poizvedujejo.

Medvrstniško nasilje Velenje, 1. julija - Mati je prijavila mladoletnika, ki je bil nasilen do njenega sina. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.

Nesreča zaradi neprilagojene hitrosti Skorno, 1. julija - Zaradi neprilagojene hitrosti se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba telesno poškodovana. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Zasegli drogo in vozilo Velenje, 1. julija - V petek zvečer je policijska patrulja zapeljala za sumljivim voznikom, ki je ustavil na parkirnem prostoru in pod drugo vozilo odvrgel nahrbtnik s PVC vrečkami, v katerih je bilo približno 1 kg posušene rastline zeleno rjave

barve. S kraja je pobegnil. Kasneje se je vrnil in policisti so z njim opravili postopek. Zasegli so mu prepovedano drogo in vozilo, saj je vozil brez ustreznega vozniškega dovoljenja.

Odredili so mu tudi strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog, ki ga je zavrnil.

Padel s senika Vinska Gora, 2. julija - 47-letni moški je pri spravilu sena padel s senika dobre štiri metre v globino in se hudo poškodoval.

Nespodobno se je vedel Velenje, 2. julija – V soboto okoli 1. ure je pred lokalom Max javni red in mir kršil opiti občan. Nespodobno se je vedel do gostov in ni upošteval odredb varnostnika. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Odstranil talne ovire Vinska Gora, 2. julija – Neznanec je demontirali devet segmentov talnih ovir, ki so jih policisti na kraju našli in jih bodo vrnili lastniku, Mestni občini Velenje. Za storilcem poizvedujejo.

Zasegli dve vozili Velenje, 3. julija - Preko vikenda so velenjski policisti zasegli dve vozili voznikov, ki sta vozila brez ustreznega vozniškega dovoljenja.

Sprla sta se zaradi stroškov Veliki vrh, 3. julija - V nedeljo popoldan sta se zaradi neplačevanja stroškov sprla oče in sin in pri tem kršila javni red in mir. Obema so izdali plačilni nalog.

Pod vplivom alkohola kršila javni red in mir Velenje, 3. julija - V nedeljo zvečer je na Vojkovi cesti 12A ženska pod vplivom alkohola kršila javni red in mir in s kršitvijo nadaljevala tudi ob prihodu policistov. Odredili so ji pridržanje do streznitve, zoper njo pa bodo uvedli tudi prekrškovni postopek.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. junija do 3. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 21

Klakočar Zupančič, Urška: Gretin greh od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani Vir: www.dobreknjige.si

Cenjeni bralci, dobrodošli v 17. stoletju, kjer prav nihče ni varen pred izdajo, prav nič skrito pred očmi inkvizitorjev in kjer še gorijo grmade! Znati brati je tedaj veljalo za prekletstvo in čarovni-

Barbery, Muriel: En sam cvet od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.dobreknjige.si

En sam cvet je doslej tretji v slovenščino prevedeni roman francoske pisateljice Muriel Barbery. V naš bralski spomin se je vtisnila z Eleganco ježa, tokrat pa omreži z zgodbo o duhovnem potovanju, prepredenem s simboliko cvetja, posebno poetično pisavo in čutnimi impresijami. Vsako poglavje se prične z legendo ali pravljičnim utrinkom, kjer se kot osrednji motivi pojavljajo rastline, sporočilnost pa je kasneje vpeta v pripoved o Rose, štiridesetletni botaničarki. Določa jo njen poklic, sicer pa se skozi življenje opoteka brez čvrstega sidra in z občutenjem bivanjske praznine. Po smrti očeta, bogatega trgov-

Sobota, 9. 7.

VELENJE Četrtek, 7. 7.

10.00-13.00 Vila Bianca (zbirno mesto) Vodenje po Pozojevi grajski poti – 2. del 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 19.00 Galerija Velenje Aljoša Videtič, Negativ ljubezni, odprtje razstave, PKP

Petek, 8. 7.

11.00 Rdeča dvorana Srečanje jubilantov - zlato, diamantno in železno poročenih parov in upokojencev 18.00 Velenjski grad Prespimo na gradu, prijave: info@ muzej-velenje.si 19.00 Letni kino ob Škalskem jezeru RGB Series: Cogo meets REZ, techno dogodek 20.30 eMCe plac Vele'je Open Majk, stand-up 21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Miha Guštin – Gušti »Nova romantika«, koncert, PKP

8.00-13.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem, PKP 10.00 Park Vile Herberstein Sobotne lutkarije: Magična knjiga, gledališko-glasbena predstava za otroke, PKP 10.00-18.00 Velenjski grad Srednjeveški dan na Velenjskem gradu 20.00 Park Vile Herberstein Atelje, koncert, PKP

Nedelja, 10. 7.

10.00-18.00 Vista, Pozojevo igrišče Gusarski dan pri Vili Čira-čara, PKP

Ponedeljek, 11. 7.

10.00-12.00 Galerija Velenje Počitnice po umetniško, likovne delavnice za otroke bodo potekale vsak dan do petka, 15. 7.

17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje

Deset v pol, komedija, Poletni kino Zvezde pod zvezdami

Torek, 12. 7.

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Društvo šaleških likovnikov 20.30 Ploščad pri domu kulture David Morgan's “Re:Union” Trio, koncert, Mozzajik Summer Festival 2022, PKP

Sreda, 13. 7.

10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Pravljična angleščina 10.00-12.00 Park Velenjskega gradu Počitniška joga za otroke v grajskem parku

2017

ca z dragocenimi umetninami, ki ga ni nikoli spoznala, se kot edina dedinja odpravi na Japonsko, njegovo rodno deželo, v tihem obetu spremembe.

Tam jo pričakuje Paul, očetov prijatelj in sodelavec, predvsem pa skrbnik njegovega zadnjega volila, "darila, ki oživlja". Rose se skupaj s Paulom podaja od enega budističnega templja do drugega, skozi tuje oči spoznava očeta, japonsko kulturo, predvsem pa sebe. Na poti samoizpraševanja počasi popušča njen oklep malodušja, v njej se razraščata lahkotnost in zavest pripadnosti, prebudi pa se tudi ljubezen, "ki ovije nežno kot mah". 🔲

Pripravila Metka Pivk Srdič

Petek, 8. 7.

THOR: LJUBEZEN IN GROM Thor: Love and Thunder, akcijsko pustolovski film, 133 min (ZDA) Režija: Taika Waititi Igrajo: Christian Bale, Natalie Portman,

TOP GUN: MAVERICK Top Gun: Maverick, akcijska drama (ZDA) Režija: Joseph Kosinski Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller Sobota, 9. 7., ob 20. uri, velika dvorana

Misliš, da je to to, zdaj se boš sprostil in užival. Pa te doleti nekakšna klofuta, ko adrenalin "resničnega življenja" popusti in pride bolezen. In to na morju. Vprašaš se, kaj delam narobe, saj si v "resničnem življenju" vzamem čas zase. Čeprav večino časa drvimo skozi dneve brez pra-

sobota , 9. julij 2022

Viteški dvoboji Srednjeveška glasba in plesi Srednjeveški tabor Orožarna Lokostrelstvo in sokolarstvo Grajski lov na skriti zaklad Mečevanje Sprehod med tlačani Zeliščarstvo Lutkovna delavnica za otroke Rokodelske stojnice

Zagotovljeno nepozabno doživetje!

turistično društvo

VELENJE

Elvis, biografska glasbena drama, 159 min (ZDA, Avstralija) Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Tom Hanks, Austin Butler, Olivia DeJonge, Kodi Smit-McPhee Nedelja, 10. 7., ob 19. uri, vel. dvor.

DESET V POL Deset u pola, komedija, 90 min (BIH) Režija: Danis Tanović. Igrajo: Goran Navojec, Mediha Musliović, Branko Đurić, Anja Matković, Izudin Bajrović Ponedeljek, 11. 7., ob 21.30, ploščad pri Domu kulture Velenje

vega občutka in dojemanja. kaj se sploh dogaja.

Ne vem, ali so to nekakšni čudni časi ali pa normalno preživljanje časa kot odrasla oseba. Res imam tri otroke, službo in druge obveznosti. Ampak, ali je življenje res dirka ali pa jaz vozim napačen avto?

Starši se samo ponavljamo kot nekakšne pokvarjene plošče, govorimo hitro, hitro, hitro, daj to, daj ono ali še nisi in zakaj nisi. Sebi in drugim!

Na plaži opazujem babice in dedke, ki se sproščeno igrajo z vnuki. Pravijo, da s svojimi otroki niso bili tako sproščeni, se niso toliko ukvarjali z njimi, zdaj se pa ne "sekirajo" toliko. Naj res čakam na svoje vnuke, da bom sproščena?

Iskreno mi ni všeč, da sem programirana na delo, hitenje, zahteve. In ker stvari

v primeru dežja nedelja , 10. julij 2022

Velenjski grad

ELVIS

Skozi tančice ženskega pogleda

Dopustniško

POLETJE v knjižnici Mestna knjižnica Šoštanj pripravlja pester izbor knjig in revij, ki jih bodo obiskovalci lahko prebirali v prijetni, hladni senci Vile Mayer. Vse do 31. avgusta se lahko ustavite tam in se prepustite branju ter v miru preživite nekaj prijetnih, poletnih trenutkov. Čitalnica je odprta v odpiralnem času Vile Mayer, od torka do petka od 10. do 16. ure.

Naj pa vas spomnimo še na poletni delovni čas Mestne knjižnice Šoštanj. Odprta je vsak ponedeljek in sredo med 12. in 18. uro, ob petkih pa med 8. in 14. uro. V njej so za vas pripravili tudi vrečke poletnega branja. Obvezno kakšno vzemite s seboj na dopust. 🔲

Sreda, 13. 7.

18:00–22:00 MC Šmartno ob Paki MC Happy Hours

Lunine mene

julija, ob 4:14, prvi krajec

CITY CENTER Celje

Luca, sinhronizirana anim. komična avantura, 95 min (ZDA). Režija: Enrico Casarosa Nedelja, 10. 7., ob 16. uri, vel. dvor.

Bigfoot Family, sinhronizirana animirana pustolovščina, 89 min (Belgija, Francija) Režija: Ben Stassen, Jeremy Degruson Sobota, 9. 7., ob 17. uri, vel. dvorana

17:00 Gasilski dom Paška vas Svečani prevzem novega gasilskega vozila 20:00 Gasilski dom Paška vas Noč na vasi v Paški vasi z ansamblom Stil

7.

18:00–22:00 MC Šmartno ob Paki MC Happy Hours

LUKA

PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT

Tole kolumno pišem na morju. Komaj smo čakali na dopust. Z močmi smo bili res že skoraj pri koncu. Najina šolarja sta izpolnjevala zadnje obveznosti, najmlajša je večino vrtca zaradi nenehnih bolezni izpustila. Vrstili so se zaključki in dirki celoletnih obveznosti ni bilo videti konca. A končno smo se izmozgani odpravili proti morju.

Srednjeveški dan na Velenjskem gradu

www.tz-velenje.si info@tz-velenje.si

Športni dokumentarni film, 113 min (SLO) Režija: Goran Vojnović Nastopajo: kapetan Goran Dragič, njegova ekipa: Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka Dončič, Edo Murič, Aleksej Nikolič, Klemen Prepelič, Anthony Randolph JR, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Saša Zagorac ter selektor Igor Kokoškov, pomočniki selektorja Aleksander Sekulič, Radovan Trifunovič, Jaka Lakovič, generalni sekretar KZS Radoslav Nesterović Petek, 8. 7., ob 17. uri, vel. dvorana

Chris Hemsworth, Matt Damon, Melissa McCarthy Petek, 8. 7., ob 20. uri, vel. dvorana

Sobota, 9. 7.

ŠMARTNO OB PAKI

KINO spored ško sposobnost. Slovenska avtorica in sodnica Urška Klakočar Zupančič nas skozi roman popelje v družbi glavne protagonistke Grete Weber. Greta je za tisto obdobje neobičajno razgledana mladenka, saj zna, po zgledu svojega očeta, brati, pisati in govori več jezikov.

Smrt moža in sina jo v prvih poglavjih močno potreta, vse dokler na gradu ne ugleda barona Savinška. Tedaj znova zaživi in nepremišljeno pozabi na svoj stan. Baronovi privlačni zunanjosti se težko upirajo tudi Gretine sovaščanke, a le redkim se mu uspe približati. Kljub vztrajnim snubitvam premožnega mlinarja Tomaža, se Greta vedno bolj vdaja poželenju z baronom. Težko se osredotoča na opravljanje dela vajenke vaške babice, čeprav že spretno pomaga pri porodih, a tu in tam vendarle ne gre gladko... Smrt dojenčka v vasi, pričakovano novo življenje in lahkomiselno ljubimkanje z baronom Greto pahnejo v neusmiljeni primež krute usode ustroja njenega časa. Spretno zapisana ljubezenska zgodba ujeta v okvir zgodovine preteklega obdobja na našem območju, ki se na rahlo dotakne celo kmečkih uporov, opravljanja tlake in razmer v deželi nasploh.

21

PRIREDITVE

7. julija 2022

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto • Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan) • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

niso takšne, kot si želiš, si slabe volje, nesrečen, nezadovoljen. In hkrati, ko se zavedaš vsega tega, se jeziš nase, zakaj ne moreš biti drugačen. Takšen, kot veš, da zmoreš biti. Vesel, sproščen, z občutkom, ko dihaš morski zrak, ko se čas ustavi, ko se z ljubeznijo in hvaležnostjo nasmehneš otroku.

Zadnjič mi je gospa v devetdesetih dejala, da je življenje težko, a tisto težko te brusi. Zato se naslanjam na njene besede in na moja dosedanja spoznanja. Če ni težko, ne moreš vedeti, kaj je dobro. Če ne poznaš bolečine, ne moreš čutiti ljubezni. Če bi ne poznali kontrastov, ne bi toliko bolj cenili dobrih stvari, dobrih momentov, dobrih in bolj prijetnih občutenj.

Ker mi je mnogokrat težko in ne tako, kot bi si želela, toliko bolj cenim, ko je lahkotno, sproščeno in veselo. 🔲

Renata P. Knez

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

7. julija 2022

Nagradna križanka Okrepčevalnica na Ribiški koči Šoštanj Boris Ciglar s.p., Cankarjeva cesta 22 a, Šoštanj Delovni čas: vse dni v tednu, kuhinja obratuje od 12. ure dalje.

Vabimo vas v Okrepčevalnico na Ribiški koči ob Šoštanjskem jezeru.

Pripravijo vam izbrane odlične burgerje, perutničke, lignje, girice ali kakšen prigrizek po želji (pomfri, čebulni obročki,… ).

V ponudbi je vrhunska postrežba posebnih kav, ki so bile nagrajene na državnem tekmovanju. Nudijo tudi 20 različnih ginov in cocktaile ter limonado in osvežilne napitke.

Teambuldingi do 25 oseb.

Pri njih si lahko rezervirate prostor za rojstno dnevno zabavo, zaključek ali pridete s prijatelji , sodelavci na druženje kar tako.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Ribiška Šoštanj«, najkasneje do ponedeljka 18. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

od 8. 7. do 14. 7.

- 8. julija 1910 se je v Škalah pri Velenju rodil obrtnik in gasilec Jakob Meh. Leta 1934 je opravil mojstrski izpit za stavbnega in pohištvenega mizarja in je bil vse do upokojitve priznan mizarski obrtnik. Bil je aktiven v gasilski organizaciji. Umrl je v Velenju 13. novembra 2004; - 8. julija 1936 se je v Črni na Koroškem rodil pedagog in poslanec Peter Ficko. Diplomiral je iz geografije in etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1965 do 1998 je bil zaposlen na Šolskem centru Velenje. Od 1967 do 1978 je bil predsednik Planinskega društva Velenje; - 8. julija 1961 so v Velenju odprli novo zgrajeni hotel Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji; - 9. julija 1941 se je v Brežicah rodil Jože Stanič, nekdanji generalni direktor Gorenja Velenje; - 9. julija 1952 se je v Celju rodil nekdanji župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek, ki je umrl 29. julija 2012; - 9. julija 1985 je v Velenju umrl slikar in pedagog Aristid Zornik. Leta 1966 je prišel v Velenje in se vključil v Klub likovnih ustvarjalcev Šaleške

doline. Rojen je bil v Kopru 24. februarja 1913; - 9. julija 1993 je umrl ekonomist in zbiratelj Valter Demšar. Kot prvi diplomirani ekonomist na Rudniku lignita Velenje je od leta 1945 do upokojitve 1974 delal na različnih delovnih mestih, zadnja dva mandata je bil član poslovodstva RLV. Organiziral je več srečanj in filatelističnih razstav v Velenju.

Svojo zbirko je razširil tudi na zbiranje rednih in priložnostnih poštnih žigov. Rojen je bil v Velenju 6. septembra 1917; - 9. julija 2013 je bila v Šoštanju ustanovljena skupina Šole zdravja, ki vsak delovni dan (zjutraj) telovadi po metodi 1000 gibov. Vadba je brezplačna, vodijo jo prostovoljke in se jim lahko pridruži vsak; - 10. julija 1925 se je v Velikem Vrhu v občini Šmartno ob Paki rodila političarka in udeleženka NOB Ela Letonja Ulrih (partizansko ime Atena). Umrla je v Ljubljani 22. julija 2009; - 10. julija 1979 se je pričela lokalna delovna akcija pri gradnji »Šaleške magistrale« na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; - 10. julija 2013 je v Topolšici umrla pedagoginja in ravnateljica Leopoldina Lukič. Končala je Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, smer defektologija.

V letih 1958-79 je bila ravnateljica na Posebni osnovni šoli Velenje. Zaslužna je za uvajanje in razvoj posebnega šolstva v Šaleški dolini. Ro-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Čas teče zelo hitro in zato ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo, da se sploh odločite za kakšen korak v življenju. Neodločni ste že pri malenkostih, kaj šele pri večjih projektih. Če bi se manj zanašali na druge, bi bilo povsem drugače. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi glede določenih stvari iz preteklosti. Raje obrnite nov list in se osredotočite na prihodnost.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Naslednji julijski dnevi bodo končno malce bolj umirjeni. Tega ste si že dolgo želeli, zato uživajte in jih izkoristite. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali dneve, sami pa boste v teh dneh tudi odlična družba, saj boste polni pozitivne energije, ki jo boste oddajali v okolico. Tudi zdravje vam bo dobro služilo, nekoliko manj razpoloženi pa boste na ljubezenskem področju. Trenutno je vaš fokus namreč drugje. Pazite le, da vas to ne oddalji preveč od vašega partnerja.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Ob koncu tega tedna vas bodo zvezde razvajale, zato boste tudi tisto, kar vam ne bo najbolj dišalo, uspešno izpeljali do konca. Vseeno boste čutili utrujenost, saj vsa energija, ki ste si jo nabrali pred časom, že popušča. Čustveno boste pomirjeni in zadovoljni s sabo, kar se bo poznalo tudi v vaših odnosih s prijatelji in znanci. Samski boste končno odprti za novosti v ljubezni, kar vas bo še posebno veselilo. Tisti v razmerju pa imate odlično priložnost, da odnos s partnerjem še okrepite.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

V naslednjem tednu vas končno čaka bolj umirjeno in sproščeno obdobje.

Izkoristite ga in se napolnite z energijo ter si naberite novih moči. Polni boste dobrih idej in karizme, s katero boste tudi tiste najbolj nezaupljive uspeli v marsikaj prepričati. Zaradi sproščene energije boste pritegnili veliko pozornosti, kar vam bo vlivalo dodatno samozavest. Pazite le, da vas ob vsem tem ne zanese preveč, saj bo učinek ravno nasproten od želenega. Ostanite premišljeni tudi pri ravnanju z denarjem.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Določenih obveznosti in opravkov ste naveličani, a sprememb še ni na vidiku. Čeprav ste zaradi tega veliko bolj nervozni kot po navadi, vas lahko prevelika želja po nečem novem izčrpa in poslabša vaše počutje.

Začnite z majhnimi koraki in postopoma. Poskušajte nekoliko brzdati tista pričakovanja, ki niso najbolj realna, da ne boste preveč razočarani, če se stvari ne bodo obrnile v pričakovano smer. Pustite dogodkom, da stečejo v svojem ritmu in jih ne poskušajte ves čas nadzorovati.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

V naslednjih dneh boste v velikih dvomih, ali delate prav ali ne. Če ste lahko v prejšnjih tednih upravičeno tarnali zaradi pomanjkanja časa, bo temu sedaj konec, saj boste imeli končno dovolj časa za stvari, ki so morale čakati. Ritem življenja se bo namreč precej umiril in vam ponudil tudi nekaj priložnosti, da se podate v kakšen nov hobi in spoznate nove ljudi. Znali boste uživati v najmanjših radostih, le malo stvari pa vas bo lahko spravilo v slabo volje. To se bo poznalo tudi na vašem počutju, ki bo veliko boljše kot v preteklih dneh.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Kljub poletju, ki naj bi prineslo bolj sproščene in brezskrbne dni, se ob koncu tega tedna za vas začenja precej čudno obdobje. Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste polni skrbi. Ne bo vam lahko, a že v nekaj dneh se bo situacija umirila, vaše splošno počutje pa se bo končno izboljšalo.

Poskrbite, da ohranite zdrave življenjske navade in ne pozabite na telesne aktivnosti, ki vam bodo pomagale pri vzdrževanju zdravega duha v zdravem telesu. S tem boste okrepili tudi vašo samozavest, kar vam bo koristilo na vseh življenjskih področjih.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Hotel Paka Velenje (Arhiv Muzeja Velenje) dila se je 29. avgusta 1934 v Lokah pri Zagorju; - 11. julija 1924 je bil rojen slavist in publicist Vinko Šmajs iz Velenja, ki je umrl 12. novembra 2016; - 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo; - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko že kopali na nekdanjem velenjskem letnem bazenu, ki ga žal ni več; - leta 1903 se je na današnji dan v Plešivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskan ljudski godec v Šaleški dolini. Umrl je 12. julija 1975; - člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center imenovan Šalek II poimenovali po Edvardu Kardelju;

- 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale. Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - leta 1874 se je 14. julija rodil Ferdo Valenčak, eden najvidnejših socialdemokratskih politikov Šaleške doline v obdobju pred in po 1. svetovni vojni, ki je bil med drugim tudi stari oče pokojnega župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča; - 14. julija 1913 se je rodila Irena Foit, žena Frančiška Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje, ki je z njim 25 let potovala po Afriki. Umrla je leta 2005 na Češkem; - 14. julija 1933 se je v Celju rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje. Umrl je 17. februarja 2022 v Velenju. 🔲

Damijan Kljajič

Nagrajenci nagradne križanke Manualna terapija, objavljene v tedniku Naš čas, 23. junija 2022, so: 1. Irena Povše, Velenje; 2. Vlado Šuster, Žalec; 3. Gregor Rupnik, Šoštanj. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Rešitev križanke: MANUALNA TERAPIJA.

Pred vami je priložnost, da se končno prepustite toku, ki vas že nekaj časa vabi iz ustaljenih tirnic vsakdana. Ne bojte se podati na novo pot, kjer vas čaka ogromno novih poznanstev in možnosti za drugačen način življenja. Zaupajte svoji intuiciji in sledite svojim željam, ki ste jih že pred časom potisnili na stran. Ne ozirajte se na mnenja tistih, ki ne poznajo vaše zgodbe, temveč se osredotočite nase in na tisto, kar si želite doseči. Kmalu boste ugotovili, da lahko z močno voljo dosežete veliko več, kot ste si predstavljali.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Prvi dnevi v juliju vam ne bodo preveč všeč. Tudi zato, ker se boste bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami. Nase pa boste ob tem skoraj pozabili. Prej ko boste prišli do spoznanja, da morate poskrbeti tudi zase, prej se bo izboljšalo tudi vaše počutje. Pravi val energije bo prišel, ko se boste posvetili sami sebi in se naučili uživati v malenkostih, ki vam jih ponuja življenje, ne da bi se pri tem ozirali le na druge. Če boste takoj začeli z aktivnostmi, ki vas razveseljujejo, boste pridobili tudi dovolj energije, da se lotite stvari, ki jih načrtujete že nekaj časa.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Še nekaj dni, pa boste mirni. Skrbi, ki vam zadnje čase rojijo po glavi, bodo kmalu usahnile. Energije sicer ne boste imeli toliko, kot si želite, vseeno pa se boste počutili znatno bolje. Kot strela z jasnega bo prišlo tudi spoznanje, kako izboljšati svoj položaj. Zavedli se boste, da se, če ne boste naredili nič konkretnega, pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih. Vaše najmočnejše orožje bosta dobra organizacija in premišljena izbira ljudi, ki vam lahko pri izpolnjevanju načrtov pomagajo in stojijo ob strani.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Načrte, ki ste jih naredili že pred tedni, boste morali spremeniti. Krivi bodo čisto zunanji faktorji, ki jih nikakor niste mogli predvideti. Jezilo pa vas bo vseeno, saj imate radi v svojem življenju red. Zaradi obilice dela ste trenutno premalo sproščeni in stvari, ki se vam dogajajo, jemljete preresno.

Vzemite si kakšen dan samo za lenarjenje. Brez slabe vesti. Partner bo zelo razumevajoč, saj vas ima iskreno rad. Pri delu pa raje dvakrat premislite, preden sodelavcem poveste kakšno krepko.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zadnje čase ste precej brezvoljni. Niti lepo poletno vreme ne pomaga, da bi dvignili svoje razpoloženje. V službi vas moti vse več stvari, ljudje pa vam vedno hitreje stopijo na živec. Morda je čas, da si vzamete kakšen dan zase in se obkrožite z naravo, ki vas bo napolnila z novo, predvsem pa bolj pozitivno energijo. Nekaj časa namenite tudi svojim najbližjim. Iskreno se pogovorite z njimi in jim zaupajte svoje težave, saj se boste razbremenili, hkrati pa poskrbeli, da bodo razumeli, zakaj ste zadnje čase tako oddaljeni.

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

7. julija 2022

mali OGLASI ZAHVALA

Gsm: 040 465 214.

HVALA policistom, ki so v noči na 17. junij ažurno in zelo temeljito preverili okolico objekta zaradi sproženega alarma.

RAZNO ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam.

Gsm: 051 388 874.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Življenjsko pot je sklenil

ŽIVALI

ZVONE ANTON ČEBUL

BIKCA, Sivorjavega, težkega okrog 70 kg, prodam. Gsm: 031 553 732.

častni občan Občine Šoštanj.

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

Svojcem izrekamo iskreno sožalje.

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 9. 7. 2022 in nedeljo, 10.

7. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 84 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.

Zbiratelja in domoljuba bomo ohranili v trajnem in lepem spominu.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času).

Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Župan Darko Menih, svetniki in uprava Občine Šoštanj

GIBANJE prebivalstva (UE Velenje) POROKE •

Jahiri Filip, Velenje, Goriška cesta 39 in Kandolf Alenka, Velenje, Goriška cesta 39

OSMRTNICA

SMRTI •

V 90. letu starosti je svojo bogato življenjsko pot dopolnil naš dragi mož in oče

Miklavžina Slavko, roj. 1943, Velenje, Uriskova ulica 53

Žalostni se poslavljamo od našega častnega člana

Veš, da je vse tako, kot je bilo.

V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši.

(J. Medvešek)

ZVONE A. ČEBUL Od njega se bomo poslovili na pokopališču v Podkraju, v petek, 8. 7. 2022, ob 11. uri.

Krsta pokojnika bo v vežici na dan pogreba od 9. ure dalje.

Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo.

Svoj dar lahko namenite Bolnišnici Topolšica na TRR: SI56 0110 0603 0279 155 Banka: UJP Območna enota ŽALEC.

ZVONETA ČEBULA 1933 – 2022

Žalujoči njegovi Mojca, Helena, Samo poznavalca preteklosti in strastnega zbiratelja premične kulturne dediščine.

Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu.

ZAHVALA

Članice in člani Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva

VIDA FELICIJAN 8. 7. 1936 – 27. 6. 2022

V SPOMIN V nedeljo je minilo leto dni, ko je kljub upanju in močni volji, pod težo težke bolezni mirno zaspala v krogu najdražjih, naša draga žena, mami in babi

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...

DRAGICA PETEK Čeprav Tvoj glas se več ne sliši, beseda Tvoja v nas živi, povsod nas spremljaš Ti, v vsaki sapici, vetru med nami si.

Radi Te imamo!

Najlepša hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate svečko spomina, se udeležujete svetih maš, se jo spominjate z lepimi mislimi in prijazno besedo ter na ta način ohranjate prečudovit spomin nanjo.

Vsi njeni

ZAHVALA

Ugasnile so Tvoje iskrene oči, omahnile Tvoje tople roke, ki so vedno čakale, da objamejo katerega od vnukov in ga vzamejo v naročje. Onemel je Tvoj ljubeči glas, ki nam je dajal toliko topline, ljubezni, napotkov in nam bogatil dušo in lepšal življenje.

Močno Te pogrešamo!

Kljub temu pa si v vsakem izmed nas pustila močan pečat…. pečat, ki ga ni moč izbrisati z odhodom v večnost….to je del »sebe« zato z nami tako rekoč živiš še naprej…. v naših srcih, v našem spominu, v naših dejanjih, v naših mislih,….

Iskrena zahvala vsem , ki ste nas podprli ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, ome in prababice.

V večnost je odšel naš dragi

ALOJZ ROŽIČ 1964 – 2022

Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.

Odhajam praznih rok, neznano kam, a ve le dobri Bog.

Njegovo življenje je bilo prepleteno s trdim delom, dobroto in nesebično ljubeznijo. Zato bi se v naši bolečini in žalosti radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče ter dar za svete maše.

Hvala gospodoma Rudiju Koželjniku in Jožetu Pribožiču za lepo opravljen obred, govorniku, kvartetu Oljka ter pogrebni službi.

Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni!

Mož Srečko, hči Renata, sin Rajko in Sonja z družinami

Žalujoči vsi njegovi

Naš čas, 7. 7. 2022, barve: CMYK, stran 24

Premoga je dovolj še za 30 let Matjaž Han: O letnici 2033 je treba še premisliti – Dr. Franc Žerdin: Odločevalci morajo ljudi poslušati in slišati – Odločitve je treba sprejemati v dobro državljanov – 34 mladih rudarjev se veseli dela v jami (Nadaljevanje s strani 1) Za Premogovnikom Velenje je 147 let odkopavanja premoga. Vsa leta je bil pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike. »Zagotovo si bomo zapomnili letošnji 13. januar, ko je Vlada RS na svoji seji sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije,« je izpostavil dr. Janez Rošer v svojem nagovoru zbranim in dodal, da je bilo veliko razprav o tem, kakšna naj bosta pot izstopa iz premoga in prestrukturiranje regije, vsem pa je bil skupni imenovalec, da pot ne bo lahka. »Glede na številne pobude, naj se zaradi energetske krize in vojne v Ukrajini podaljša delovanje termoelektrarn in tudi ob boku nekaterim izjavam v medijih in javnosti, da lignita v Šaleški dolini ni dovolj, pojasnjujemo, da elaborat o zalogah premoga Premogovnika Vele-

❱

V 61 letih so v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.867 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije; letos 2. julija še 34.

nje potrjuje, da so zaloge konec leta 2021 znašale več kot 102 milijona ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje še nekaj desetletij.

K vprašanju, ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letu 2033, če pride do takšne odločitve, pa dodajamo, da je še nedolgo nazaj veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še pri-

bližno trideset let, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Nove scenarije obratovanja Premogovnika Velenje smo začeli izdelovati na podlagi usmeritev strategij EU in energetske politike Slovenije.

Osnovo za izdelavo vseh scenarijev je predstavljalo nahajališče premoga v Šaleški dolini in izdelani elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje, ki potrjuje, da je zalog dovolj.

Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici, seveda ob pogoju zadostnih

vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Pri tem govorimo o tehničnih sposobnostih jame za proizvodnjo zahtevanih količin. Premogovnik Velenje je sposoben izkopavati še vrsto let, toda če kdo misli, da se bomo šele leta 2033 odločili, da lahko obratovanje kar tako podaljšamo še za deset let, se moti. Ta odločitev mora biti sprejeta najkasneje v prihodnjih nekaj letih, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po letu 2033 na novih odkopnih poljih. S premogom bomo zeleni prehod lažje dosegli, saj bomo z njim še naprej zagotavljali stabilnost in zanesljivost slovenskega energetskega sistema ter skrbeli, da bo Slovenija čim bolj samozadostna in neodvisna od uvoza.«

Častni skok je opravil dr. Franc Žerdin

Rudarskega strokovnjaka in nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje dr. Franca Žerdina so organizatorji skoka letos izbrali za častnega skakača. Ne brez razloga, saj je od leta 1975, ko se je zaposlil kot diplomirani inženir rudarstva, do upokojitve leta 2003 kot direktor opravljal številne odgovorne naloge, bil dejaven na področju premogovništva v državnem merilu, bil član številnih iniciativnih in organizacijskih odborov, vodja ali član projektnih skupin, še vedno

ima svoje mnenje o prihodnosti premogovništva v Šaleški dolini: »Odgovor na to vprašanje ni odvisen le od enega človeka, temveč od tega, kako se bomo v državi dogovorili in odločili, pa tudi od dogovora v Evropski uniji, kjer definirajo izhodišča glede ekologije. Veliko sprememb je v razmišljanja o energetiki vnesla vojna v Ukrajini. Energija in ekologija

❱

Upokojeni rudarji ob načrtovanem zapiranju Premogovnika Velenje so povedali: Boris Širnik: »Absolutno podpiram delovanje premogovnika, z dejstvom, da je premoga dovolj za nadaljnje obratovanje. Odločitev o zapiranju leta 2033 kljub naporom lokalne skupnosti, vodstva Premogovnika, sindikatov, kakor tudi rudarskih in energetskih strokovnjakov dojemam kot politično.

Moti me dejstvo, koliko denarja porabimo za emisijske kupone in ne glede na zmanjševanje izpustov se ta denar ne vrača v Šaleško dolino. S tem denarjem bi lahko že ta trenutek vlagali v prestrukturiranje in odpiranje novih delovnih mest, ne pa da čakamo na evropska sredstva. Mlada generacija bi morala imeti primerno vizijo in čas, da se pripravi na zaprtje, ne samo teh predvidenih 11 let. Če do zaprtja pride leta 2033, kar sam ne verjamem, podpiram razvoj turizma, ki ga vidim kot perspektivno dejavnost doline, še posebej, ko bo zgrajena tretja razvojna os. » Jože Rednak: »Jaz ne bi tako hitel z zaprtjem, sploh glede na to, da še ne vemo, kaj vse se bo dogajalo z energijo v prihodnosti. Sicer mi je težko, ko slišim za zapiranje. Vem, da je treba enkrat zapreti, ampak vseeno, tam sem »živel«, to je bil naš kruh. Tudi zato mislim, da bi moralo biti vse skupaj malo bolj premišljeno in previdno.« Dejan Štukovnik: »Zdi se mi, da je mogoče pa res malo prehitro vse skupaj glede na trenutno situacijo. Tudi za 'pobe', ki delajo tam, bi bilo bolje, da je čim dlje odprt. Treba bi bilo najti neko pravo rešitev, sama strategija rudnika bi se morala spremeniti, tako pa se mi zdi, da je vse skupaj zelo površno. Ne vem niti, s čim in kako bodo nadoknadili to energijo?«

»Če bomo s proizvodnjo premoga v Velenju nepremišljeno in prezgodaj obstali, bomo državljani, tudi premier, ministri, poslanci brez elektrike ostali, uvoženo energijo drago plačevali, trgovci z elektriko pa se bodo ob visokih dobičkih smejali.« (Geslo dr. Franca Žerdina)

predava na Fakulteti za energetiko in na Visoki šoli za varstvo okolja – pri ustanavljanju obeh je tudi aktivno sodeloval, od leta 2006 je občinski svetnik v Svetu MOV, med letoma 2011 in 2015 je opravljal funkcijo neprofesionalnega podžupana Mestne občine Velenje, v letih 2009–2010 je bil predsednik nadzornega sveta HSE. S svojim znanjem, izkušnjami in širokim poznavanjem energetike je tudi človek, ki

sta velika problema. Če se bomo odločili za zapiranje Premogovnika Velenje, bomo ostali brez ene tretjine električne energije, ker nimamo alternativ, razen v uvozu. Ta pa bo cenovno zelo zahteven.«

Ponosni in optimistični novinci

Novincev je bilo letos 34. Tudi o tem je razmišljal dr. Franc Žerdin: »Novincev je vsaj dvakrat manj, kot jih je bilo pred

Častni skalalec letos je bil dr. Franc Žerdin leti, in še jih bo manj. Antireklama obratovanju Premogovnika Velenje v prihodnje je naredila svoje. Tudi rudarji svojih otrok ne navdušujejo za ta poklic. Bojim se, da bomo prihodnjo delovno silo spet iskali v državah bivše Jugoslavije, če jo bomo našli …« Mladi rudarji, geomehaniki, strojniki in elektrikarji pa so na svoj skok čez kožo in v novo poglavje svojega življenja gledali bolj optimistično, predvsem pa so ponosni, da se bodo pridružili knapovski druščini.

Marcel Topler: »Sem geotehnik rudar in načrtujem nadaljnje izobraževanje. Poklic je zanimiv, delo v jami tudi, je nekaj posebnega. Vem, da ni lahko,

moraš imeti pogum, da delaš v jami. Današnji dan mi veliko pomeni, ker bom postal pravi rudar, zelo sem ponosen, nadaljujem tradicijo, ker sta bila rudarja moja dedija.« Nil Viher: »Sem elektrikar in bom jeseni še za dve leti sedel v šolske klopi v programu 3 + 2. Če se bo premogovništvo končalo, bom imel poklic za delo v kakšni drugi dejavnosti. Jamo sem spoznal, veliko sem se naučil, družba je dobra. Ponosen sem, da sem skočil čez kožo, malo je bilo treme pred tako množico, a sem prestal.« 🔲