NČ 28/2010

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 1

Pretežno jasno bo in vroče.

Možne so plohe, še posebej konec tedna.

številka 28

četrtek, 15. julija 2010

1,50 EVR

Velenjski izziv premagan

17

Na gimnaziji kar 7 zlatih maturantov Velenje, 14. junija – »Vesel in ponosen sem,« nam je včeraj zjutraj povedal Rajmond Valcl, ravnatelj velenjske Splošne in strokovne Gimnazije, preden nam je predstavil rezultate spomladanskega dela mature. Letošnja generacija maturantov je bila izjemno uspešna, saj je od 118 dijakov in dijakinj maturo uspešno opravilo kar 112, kar je 95% maturantov. »To je za 3% odstotke bolje kot lansko leto. Še posebej pa smo na šoli veseli, ker imamo kar 7 zlatih maturantov.

Med njimi je Nina Jerončič dosegla vseh 34

možnih točk, zato ji iskreno čestitamo,« je dodal Valcl. Zlati maturanti so še Jana Obšteter (33 točk), Matic Hudournik (32 točk), Petra Plantak (31 točk) in Živa Petkovšek (31 točk) iz splošne smeri gimnazije Velenje, ter Tina Benko (30 točk) in Tanja Petrin (30 točk) iz umetniške gimnazije – smer glasba. Na maturi je kar 22 maturantov in maturantk doseglo 25 točk in več, kar pomeni, da so bili odlični.

Včeraj zvečer so v velenjskem Domu kulture pripravili slavnostno podelitev maturitetnih

Peš v službo

spričeval. Na njej so zlati maturanti prejeli tudi lepa darila, Nina Jerončič pa je jutri povabljena na sprejem k predsedniku države. Danes se izteče tudi rok za prijavo na jesenski rok mature 2010 – poleg 6 neuspešnih na spomladanskem delu mature (dva bosta morala maturo opravljati v celoti, štirje pa le popravne izpite za en ali dva predmeta), se bodo tem pridružili tisti dijaki in dijakinje, ki zaradi popravnih izpitov mature še niso mogli opravljati.

bš

V predstavi pouličnih umetnikov je tudi letos sredi Šoštanja uživalo staro in mlado.

Šoštanj, 7. junija – Od 1. do 4. julija je na ulicah in trgih slovenske prestolnice potekal že 13. festival pouličnih gledališč Ana Desetnica.

Tudi letos so delček dogajanja na tem odličnem festivalu prenesli tudi na šoštanjski trg Svobode, kamor je Zavod za kulturo Šoštanj v sredo zvečer povabil dve klovnovsko-akrobatski skupini. Prvi poulični umetnik, Italijan po rodu, je v skoraj eno uro dolgi predstavi navdušil staro in mlado, sploh ko je v dogajanje na sceni kar hitro pritegnil tudi gledalce. In teh tudi letos ni bilo malo. Potem sta občinstvo zabavala še španska poulična umetnika, ki sta v svoj program vnesla kar nekaj odličnih akrobatskih točk. Šoštanjska Ana Desetnica tudi letos ni razočarala. Ljubitelji drugačnih kulturnih dogodkov vseh generacij, iz vse Šaleške doline pa se tega obiska veselijo že vnaprej. Zato je obisk vedno boljši.

bš

Že več mesecev se vlečejo polemike o novi pokojninski reformi, predvsem o tem, da bomo morali delati veliko dlje in to tudi tisti, ki so bili z mislimi z eno nogo že v »penziji«. In to so tisti, ki jih je ena pokojninska reforma že prizadela in jim podaljšala delovno dobo za približno tri leta.

Prepričujejo nas, da se je življenjska doba podaljšala, da se je kvaliteta življenja izboljšala, da smo bolj vitalni in torej sposobni delati vsaj do 65. leta. To je nujno, ker javne finance sedanjega stanja preprosto ne zdržijo. Seveda ob tem pozabijo povedati zakaj smo z njimi slabo gospodarili in kaj bomo storili, da nas v prihodnje neodgovorna poraba našega denarja ne bo spet pripeljala v podobne težave. Marsikaj bi lahko doumeli, če bi na drugi strani poskrbeli tudi na številne mlade, med njimi mnoge univerzitetno izobražene, ki so pristali na zavodih za zaposlovanje ali pa si našli zgolj kakšno začasno delo. Svoje delovne prihodnosti tako niti ne morejo začeti, mnogi pa se ravno zato odločajo, da podaljšujejo svoja študijska leta.

Tako mislim

Klovnijada sredi mesta

Mira Zakošek

Bodo torej delali v prihodnje stari, mladi pa bodo čakali na zavodih, študirali nezaposljive študije?

In zdaj naj bi našega starostnika, ki stežka ostaja za strojem, še bolj prizadeli. Po eni strani trdimo, da je vse bolj vitalen in sposoben delati, na drugi ugotavljamo, da so njegove psihofizične sposobnosti okrnjene. Da na primer marsikdo ni več sposoben voziti. Prav zato naj bi že s 65. letom uvedli dodatne zdravniške preglede (zdaj jih starostniki opravljajo pri 80. letih). Kaj lahko se mu torej zgodi, da bo moral na stara leta, na svoje delovno mesto peš! Nesposoben za vožnjo, sposoben za delo. Pa razumi državo in njene politike.

Lahko 3 Lahovnikov odstop ogrozi »šestko«?

Na Golteh raste nov hotel 5

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

15. julija 2010

Osem ponudb za izgradnjo večnamenskega doma Danes in jutri krvodajalska akcija

Zgrajen naj bi bil v dvanajstih mesecih po podpisu pogodbe, stal pa 1,6 milijona evrov

Velenje, 15. in 16. junij – Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Velenje, bo danes, v četrtek, in jutri, v petek, pripravil krvodajalsko akcijo, ki bo potekala za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. V prostorih restavracije Pod Jakcem krvodajalce pričakujejo danes od 7. do 15. ure, jutri pa od 7. do 14. ure.

Dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 03 897 36 00. Vabljeni, da se akcije udeležite v čim večjem številu!

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, Topolšica, 8. julija – Po uspešno dokončanem projektu izgradnje Rekreacijsko-kulturnega centra Ravne se bodo najverjetneje že konec prihodnjega leta lahko veselili krajani Topolšice. Dobili bodo nov gasilski in večnamenski dom.

Objekt bo stal med staro šolo in trgovino.

Okvirna vrednost naložbe, financirala jo bo Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev v obdobju do leta 2012, znaša 1,6 milijona evrov.

V četrtek je v prostorih Občine Šoštanj potekalo javno odpiranje ponudb za izgradnjo (za gradbena in obrtniška dela, strojne in elektroinstalacije, izvedbena dela »na ključ«). Na razpis je prispelo osem ponudb. Kot je povedala

V Zimzelen tudi za krajši čas Topolšica - V Centru starejših Zimzelen v Topolšici trenutno biva 130 oskrbovancev. Nekaj malega mest za namestitev še imajo.

Med počitnicami, ko gredo njihovi svojci na dopust, nekateri koristijo namestitve za krajše časovno obdobje. Ljudje so s to možnostjo dobro seznanjeni, kar sklepajo po odzivu. Kot je povedala direktorica Andreja Štefan Bukovič, imajo vlog veliko, veliko uporabnikov njihovih storitev pa so za krajši čas v center že namestili. Čas trajanja takih namestitev je različen, odvisen od potreb. Trajale so že deset dni, mesec in pol ali pa samo nekaj ur.

mkp

Velenje – mesto cvetočih idej Velenje – Do 27. avgusta bodo v Turistično-informacijskem centru Velenje sprejemali predloge za priložnostne turistične spominke, ki se morajo nanašati na slogan »Velenje - mesto cvetočih idej.« Velenje bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture in do takrat želijo pripraviti serijo turističnih spominkov, ki bodo obiskovalce spominjali na Velenje. Najbolje ocenjeni turistični spominki, prispeli na natečaj, bodo tudi nagrajeni (1. nagrada 300 evrov, 2. nagrada 200 evrov, 3. nagrada 100 evrov).

Arheološke raziskave se nadaljujejo Na predvideni trasi hitre ceste kopljejo od Velenja do Slovenj Gradca

mkp

80 let gaberških gasilcev Gaberke - prostovoljno gasilsko društvo Gaberke praznuje 80letnico. Osrednje slovesnosti pripravljajo to soboto in nedeljo. V soboto bo svečana seja društva, ki šteje 315 članov. Po njej bo zabava z ansamblom Ruševec in Kingstoni. Veselo bo v Gaberkah tudi v nedeljo. Ob 15. uri se bo začela svečanost ob predaji novega gasilskega vozila. Gre za vozilo znamke mercedes sprinter z 190 konjskimi močmi s 500 litri vode, s pogonom na vsa štiri kolesa.

Opremljeno je z vso potrebno opremo po tipizaciji Gasilke zveze Slovenije: z izolirnimi dihalnimi aparati, prenosno motorno brizgalno, črpalko z visokim tlakom in drugim. Zanj je Občina Šoštanj odštela 85 tisoč evrov, 15 tisoč so z donacijami zbrali v društvu sami.

Tudi nedeljsko popoldne bodo sklenili z zabavo, tokrat z ansamblom Slovenski zvoki.

Velenje, 7. junija - Potem ko so delavci Centra za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, letos

Večnamenski dom bo stal med staro šolo in trgovino.

Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte, so zanimanje za gradnjo izkazali Vegrad Febau Velenje, Pluton gradnje Šempeter, Remont Celje, CPM Maribor, Kograd Igem Šentjanž pri Dravogradu, CM Celje, Cigrad Šoštanj in Esotech Velenje. Kdo bo delo dobil, pa naj bi bilo znano že konec tega meseca.

Izbrani izvajalec bo gradbena dela predvidoma končal v dvanajstih mesecih po podpisu pogodbe.

V Občini Šoštanj s takimi projekti skrbijo za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti.

Z njimi pomembno izboljšujejo kakovost življenja na podeželju.

spomladi, natančneje aprila, začeli izvajati prve predhodne arheološke raziskave na predvideni trasi hitre ceste na območju med Šentrupertom in priključkom Velenje - jug, se bodo še ta mesec preselili na širše območje trase te med Šalečani in Korošci težko pričakovane ceste.

Tudi pri nadaljnjih raziskavah, ki naj bi trajale do sredine septembra, arheologi ne bodo občutneje posegali v prostor. Opravili bodo le površinski pregled odprtih površin in na njih pobirali različne najdbe. Za tako imenovani površinski pregled zaprtih površin pa bodo na travnikih ali v gozdu naredili testne jamice, ki bodo široke in globoke po 40 centimetrov. Seveda jih bodo po opravljenem delu tudi zasuli in

prekrili s travno rušo.

Predhodna arheološka raziskovalna dela sodijo med priprave državnega prostorskega načrta. Zato bo Ministrstvo za okolje in prostor RS opravilo analizo celotnega prostora, po katerem potekajo možne variante trase hitre ceste.

Kot pravijo, bodo pridobljeni podatki o arheoloških najdbah vključeni v pripravo okoljskega poročila, lahko pa tudi ključno vplivajo na izbor variante trase hitre ceste. Če pa bodo potrebne natančnejše arheološke raziskave, bodo te opravljene šele na osnovi sprejete uredbe o državnem prostorskem načr tu oziroma na osnovi predhodnega soglasja lastnikov zemljišč.

bš

Velenje brez ministra, Žalčanom ostaja poslanec

Bo Darja podpirala tri vogale – Jelinčiču se zdi Radićeva premehka – V Laškem je teklo pivo – Rogaško Slatino povezujejo z obvoznico – Domači kruh iz tuje pšenice

Povabilo slovenskim grafitarjem Velenje – V času 13. festivala mladih kultur Kunigunda, ki bo razgibal zadnji teden v avgustu, je organizator Mladinski center Velenje objavil razpis za vse slovenske grafitarje vseh vrst in vseh vetrov, ki bi želeli pustiti pečat na letošnjem festivalu. »Razdevičili« naj bi tudi novi velenjski podhod. Prijave zbirajo do 1. avgusta.

Velenje podpira alternativno reševanje sporov Velenje, Ljubljana, 7. julija – Prejšnjo sredo popoldne je v veliki dvorani vladne palače v Ljubljani potekal slavnostni podpis Listine o alternativnem reševanju sporov. Mestna občina Velenje se s podpisom listine zavezuje, da bodo vselej, kadar bo to le mogoče, spodbujali uporabo mediacije ter drugih alternativnih oblik reševanja sporov.

Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je namreč v okviru prizadevanj za ublažitev posledic gospodarske in finančne krize koordiniralo pobudo za preprečevanje in obvladovanje poslovnih tveganj s pomočjo pravilne in pravočasne izbire oziroma postopka reševanja gospodarskih sporov. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Odvetniško zbornico Slovenije, Notarsko zbornico Slovenije in drugimi želijo spodbuditi uporabo mediacijskih in arbitražnih sporazumov v primerih, ko pride do spora.

Listina za podpisnike neposredno nima nobenih pravnih posledic.

Predstavlja zgolj javno izraženo namero podpisnikov, da bodo sistematično preverjali, ali je glede na vse okoliščine konkretne zadeve primerno, da se reševanje bodočih ali že nastalih sporov izvede v okviru postopka mediacije ali drugega alternativnega postopka. Gre torej za izjavo o poslovni strategiji v zvezi z reševanjem sporov.

In se je zgodilo, kar se je menda zgoditi moralo. Vsak zakaj naj bi imel svoj zato, pa vendar prav vsi še ne vedo natančno, zakaj je naš Matej zapustil Golobiča in še predsednika Pahorja. Eni v njegovem dejanju vidijo pametno potezo, drugi se bojijo, da smo v prizadevanjih za izgradnjo nadomestnega bloka 6 namesto velikega zagovornika, kar je Lahovnik vsekakor bil, dobili neke vrste radovednega dvomljivca, za kakršnega naj bi veljal Golobič. A ker je odstopil nepreklicno, ga tudi premier ni želel prepričevati in že v ponedeljek je napovedal novo ministrsko ime. V Lahovnikove čevlje je stopila Darja Radić. Eni pravijo, da bo njeno imenovanje pomenilo kontinuiteto in »inovativnost«, taki, ki so bolj družinsko in gospodinjsko usmerjeni, pravijo, da bo v resorju podpirala tri vogale. Če jih bo dobro, bo to tudi dobro za našo državo, ki se še vedno giblje nekje globoko v recesiji.

Njeno kandidaturo je že takoj podprl tudi naš Bojan Kontič, nekaj skepse je pokazal Zgornjesavinjčan Jakob Presečnik, ker je njegova ljudska stranka na tem pomembnem mestu pričakovala človeka iz prakse, saj naj bi bil tak najbolj pisan na kožo sedanjemu zaostrenemu gospodarskemu položaju. Prvaku nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču Plemenitemu pa se zdi nova ministrica premehka. Vendar le zaradi njenega »ć«.

Ni pa zaradi odstopa Lahovnika z mesta gospodarskega ministra prišlo do kakšnega velenjsko-žalskega »črnogledanja«. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi Lahovnik aktiviral svoj poslanski položaj in v tem primeru bi moral ta stolček zapustiti žalski župan Lojze Posedel.

A bo ta še vedno lahko posedal na poslanskem stolu, saj se Matej vrača v akademske vode.

Sredi še vedno zdaleč ne povsem razčiščenih zadev v zvezi s Pivovarno Laško pa so v tem kraju ob Savinji prejšnji teden vseeno slavili. Bilo je sicer kar precej pomislekov, ali prireditev Pivo in cvetje sploh pripraviti ali ne, odločili so se zanjo in znova pripravili prireditev, na kateri je teklo pivo v potokih. Uradno zagotavljajo, da je bilo spet 130 tisoč obiskovalcev, natočili so 250 tisoč vrčkov piva. Letos je svoj »vrček« k prireditvi pristavila še laška Kmetijska zadruga in obiskovalcem ponudila laško pivsko klobaso. No, ni pa se le pilo, jedlo in veseljačilo, prireditev, ki je trajala nekaj dni, je imela tudi kulturni in hortikulturni značaj, obudili so tudi kar precej starih šeg in navad. Tudi na ohceti po starem, na kateri se je par prav zares poročil.

Ta čas, ko po poljih že brnijo kombajni in pobirajo zlate klase, mnogi kmetje opozarjajo na prenizko odkupno ceno pšenice. Pa tudi sprašujejo, ali bomo Slovenci jedli pravi domači kruh - namreč kruh iz domače pšenice - ali bodo trgovci raje posegali po cenejši pšenici z Madžarske. Njim pač ni mar reklo »domače je, domače«, pomembna je cena. Težava je le v tem, opozarjajo nekateri, da se nizka cena pšenice ne bo poznala tudi pri nizki ceni kruha. Toliko trgovcev je pa le v naših trgovcih, da bodo znali pobrati delež, ki se jim pokaže.

In ko primer pridelave, odkupa in domače uporabe domačih žit kaže na premajhno povezovanje, si za večje povezovanje že nekaj časa prizadevajo v Rogaški Slatini. Dobesedno! Pred leti so bili veseli, ko so dobili obvoznico in je težki promet med Celjem in Rogatcem stekel mimo centra, a zadnji čas se je izkazalo, da je zdraviliško središče premalo povezano z obvoznico. To že nekaj časa popravljajo in prav prejšnji teden so odprli še eno obnovljeno povezavo. Hkrati pa z državo tudi odpravili še eno nevarno mesto na obvoznici.

Zdaj, ko so se odnosi med Slovenijo in lastnico večine severne obale Jadranskega morja malo izboljšali, bomo menda Slovenci še bolj množično obiskovali hrvaško obalo. Treba je priznati, da jo imamo radi, sosedje pa imajo radi naše novce. In tako smo nekako vsi zadovoljni. To pa je glavno.

k

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

15. julija 2010

3

Lahko Lahovnikov odstop ogrozi »šestko«?

Mira Zakošek

Potem, ko je dosedanji minister za gospodarstvo Velenjčan dr. Matej Lahovnik prejšnji ponedeljek izstopil iz stranke Zares, je pred tednom dni nepreklicno odstopil tudi kot minister. V pojasnilu je zapisal, da je iz stranke izstopil, ker v zadnjem letu v ni bil aktiven v stranki, saj je kot minister za gospodar stvo posvečal čas in energi jo vodenju tega resorja. Sledile so polemike in ugibanja, temu pa je sledilo, da je Matej Lahovnik pred tednom dni na seji vlade predsedniku ponudil svoj odstop, a se je kljub temu udeležil vrha koalicije na Brdu pri Kranju. Po zaključku vrha je povedal, da zapušča politiko in se bo posvetil akademski karieri. »Tako sem se odločil, ker ne želim, da se celotna slovenska javnost dneve in dneve ukvarja s tem, ali ostajam na ministrskem položaju,” je dejal Lahovnik in pojasnil, da je sobivanje njega in ministra

za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča v vladi nemogoče.

V tem času je predsednik vlade za njegovo nasledni-

pa po nje govem mne nju opustil ustrezen nadzor. Ob teh obtožbah so se začela pojavljati tudi vprašanja, ali lahko Lahovnikov odstop

ogrozi gradnjo že dogovorjenega in usklajenega šestega bloka. Pahor je namreč napovedal tudi kadrovske spremembe.

Borut Meh, direktor HSE »Nikakor mi ni vseeno, da se je dr.

Matej Lahovnik poslovil od ministrskega stola. A v politiki je pač tako, da imajo ministri tudi pravico, da se sami

v TEŠ pa je dejal: »To vprašanje je prezgodnje, se pa kadrovske spremembe hitro dogajajo. Mislim, da smo se že vsi navadili na to, saj nenazadnje je tudi minister za gospodarstvo odšel v tako ključnem trenutku. Ta kadrovska menjava ni enostavna, a še enkrat pravim, tisti, ki smo v takšnih službah, smo se na takšne spremembe že nekako navadili.«

»Storil bom vse, da se gradnja 6. bloka ne ustavi!« Bojan Kontič, vodja svetniške skupine SD v državnem zboru

odločijo, in očitno je ocenil, da je zdaj pravi trenutek, da gre.« je dejal Borut Meh, direktor HSE, ki je ob tem odločno zanikal, da bi lahko njegov odhod ogrozil gradnjo šestega bloka, saj je to investicijo podprla cela vlada, nenazadnje tudi predsednik vlade, ko je na skoku čez kožo v Velenju jasno povedal, da je to investicija, ki je vladni projekt, in prav gotovo ne bi bilo normalno niti politično niti ekonomsko zrelo, da bi v tej fazi odstop ministra ogrozil takšno investicijo. Meh Golobičeve izjave o spornih 100 milijonih v investiciji šestega bloka ni želel komentirati, je pa izjavil, da ga zelo zanima odgovor, ki ga bo podal na postavljeno Kontičevo vprašanje. Dodal je tudi, da tega v poročilu, ki ga bo obravnavala vlada, ni.

Poročilo naj bi bilo v skladu z zahtevami vlade pripravljeno do včeraj zvečer.

O morebitnih kadrovskih zamenjavah

je ta investicija prevelika in že predaleč udejanjena, da bi jo lahko ustavili. Ob tem se sprašuje tudi, kje so bili sedanji nasprotniki te gradnje takrat, ko je Šaleška dolina plačevala visok davek slovenskega razvoja. »Slišim tudi ocene, da je projekt dober, treba pa je zamenjati direktorja; to je smešno. Da se je vlada odločila nadaljevati to investicijo, je v nagovoru v Velenju navedel predsednik vlade. Vsekakor je pričakovati nekaj težav. Žal mi je, da se je Matej Lahovnik tako odločil, še posebej pa mi je žal, da se je odločil, da se ne bo vrnil v parlamentarne klopi. Bila sva dva iz Velenja, zdaj ostajam sam. Velenjčani vsekakor imamo za svojo dolino, iz katere prihajamo, bolj izostren posluh. Tako si je tudi Matej skupaj z nami prizadeval, da energetski objekt prikaže realno. Jaz zase lahko rečem, da bom storil vse, kar je v moji moči, da se ta projekt ne ustavi in da slovensko javnost prepričamo, da je koristen. Mislim, da je vedno več tistih, ki tako tudi razumejo izgradnjo bloka 6 in da bodo temu sledili tudi tisti, ki bodo o tem odločali,« je dejal Bojan Kontič, ki je v ponedeljek vložil tudi poslansko vprašanje ministru Gregorju Golobiču, v katerem ga prosi, da navede vse nepravilnosti, ki jih je pri investiciji v TEŠ omenil v višini 100 milijonov evrov. Dodal je, da ga zgolj občutki in vtisi ne prepričajo. Od ministra pričakuje odgovorne izjave, utemeljene z dokazi.

»Lahovnikov odstop obžalujemo« »Upam, da napoved, da bo z odhodom ministra za gospodarstvo vlada, morda pa tudi parlament, s poroštvom glede sredstev spremenila odločitev, ni na mestu. Vsekakor je treba poudariti, da je dosedanji minister za gospodarstvo, pa ne zato, ker je Velenjčan, skupaj z nami, ki zagovarjamo ta projekt, vztrajal pri njem,« pravi Bojan Kontič in dodaja, da

minister Matej Lahovnik, župan mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor TEŠ Uroš Rotnik.

?

co pred la gal mag. Dar jo Radić, dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo, minister Gregor Golobič pa je v odgovorih na Lahovnikove očitke med drugim izjavil, da naj bi bilo pri investiciji v šesti blok spornih kar sto milijonov evrov, s katerimi se Lahovnik ni okoristil, je

»Blok 6 je podprla cela vlada«

Poiskali smo nekaj komentarjev na ta vprašanja. Med tistimi, ki smo ji iskali, a v teh poletnih dneh niso bili dose glji vi so dose da nji

Darko Menih, poslanec SDS in župan Šoštanja Dr. Matej Lahovnik bivši minister, je naš sokrajan iz Šaleške doline, na katerega smo lahko ponosni. Kljub temu da sva v različnih strankah in nekako na različnih bregovih, je bilo najino sodelovanje - in je še vedno, pošteno

Na osnovi kakšnih študij so odločali o 6. bloku?

Na Holdingu Slovenske elektrarne pojasnjujejo:

in odločno. Povem naj še to, da je name največji vtis naredil ob lanski zemeljski katastrofi v Lokovici, ko je kot edini minis ter takoj ponu dil pomoč.

Cenim ga tudi zato, ker je velik zagovornik izgradnje bloka 6. V času, ko se še vedno lomijo kopja glede uresničitev nalož be, je za našo doli no nje gov odstop velika izguba.«

Blok 6 je nujna investicija Iz Premogovnika Velenje so nam na naše vprašanje poslali naslednjo izjavo: V Premogovniku Velenje zelo cenimo podporo, ki jo je nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik ves čas dajal 6. Bloku Termoelektrarne Šoštanj. Blok 6 je namreč z ekonomskega, energetskega in ekološkega vidika nujno potrebna investicija, ki bo nadomestila porabo domačega premoga v starih, iztrošenih blokih Termoelektrarne Šoštanj, obenem pa to pomeni še 50 let dela za velenjske rudarje.

»Temeljna študija, povezana s projektom TEŠ 6, je »Skrbni pregled«, ki ga je opravila družba Pöyry, mednarodna svetovalska in inženiring družba, ki s 7.000 strokovnjaki posluje v približno petdesetih državah sveta. V skrbnem pregledu družba Pöyry ugotavlja, da investicija ustreza zahtevam t.i. BAT tehnologije (»Best Available Technology«), torej tehnologije, ki se v svetu uporablja šele zadnjih nekaj let. Prav tako se v zaključkih študije ugotavlja, da je cena glavne tehnološke opreme za TEŠ 6 primerna in tržno primerljiva tudi po pogajanjih v obdobju do oktobra 2009, ko se je ta cena znižala.

Dalje študija družbe Pöyry potrjuje zaloge premoga v Premogovniku Velenje v višini 124,3 mio ton. Navaja tudi, da bi lahko v najslabšem primeru prišlo do primanjkljaja 10 mio ton, ki pa se lahko nadomesti z izkopavanji v Šoštanjskem polju ali z uvozom. Še enkrat pa poudarjamo, da v primeru zapiranja blokov v skladu s sklepom nadzornega sveta TEŠ, ko preide že konec leta 2014 blok 4 v hladno rezervo, blok 5 pa v letu 2015, pomanjkanja premoga ne more biti.

Ta študija je bila tudi ena ključnih pri odločanju EBRD, da pristopi k usklajevanju kreditnih pogojev, in je podlaga za odločitev upravnega odbora EBRD za dodelitev kredita v višini 200 mio za projekt TEŠ 6. V primeru, da ne bi bila dokazana ekonomska upravičenost projekta, namreč EBRD k njemu ne bi pristopila.

TEŠ 6 tako ostaja strateški slovenski projekt. Njegova gradnja, ki hkrati predstavlja stroškovno najprimernejši scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, pomeni proizvodno električne energije na zanesljiv, ekonomičen in, kljub mnogim pomislekom, okolju prijaznejši način ter pomemben doprinos k energetski neodvisnosti Slovenije.«

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

15. julija 2010

Z letošnjo proizvodnjo krepko čez polovico

Imenovali posebnega revizorja Mali delničarji zahtevali sklic skupščine Premogovnika Velenje – Ocenjujejo, da so oškodovani – Premogovnik zatrjuje, da ni tako Velenje, 9. julija – Na skupščini Premogovnika Velenje, ki je potekala v petek, so obravnavali zahtevo nekaterih malih delničarjev, ki so želeli preveriti ustreznost prodajne cene premoga.

Na skupščini so imenovali posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost poslov v zvezi s prodajo premoga Termoelektrarni Šoštanj oz. Holdingu Slovenske elektrarne. Posebna revizija se bo opravila za obdobje zadnjih petih let. Revizor bo preveril ustreznost

cene, po kateri je Premogovnik Velenje prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj, gibanje cen električne energije in cen premoga v tem času ter ugotavljal morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije in cen premoga.

Revizor ima tudi nalogo ugotoviti obseg morebitnega oškodovanja Pre mo gov ni ka Vele nje zara di domnevno neustrezne prodajne cene premoga in obseg morebitnega okoriščanja Ter moelektrar ne Šoštanj ali krovne družbe HSE

zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga.

Revizor bo preveril zakonitost vodenja poslov, ki so povezani izključno s prodajo premoga. Na predlog HSE so za revizorja imenovali revizijsko družbo Audit&Co iz Lendave. Manjšinski delničarji, ki so zahtevali tokratni sklic skupščine, so sicer predlagali, da se za revizorja imenuje družba Revidocom iz Maribora.

Uprava Premogovnika Velenje, ki jo vodi Milan Medved, zatrjuje,

da je poslovanje Premogovnika Velenje vseskozi zakonito, gospodarno in transparentno ter je ves čas podvrženo nadzoru lastnikov, neodvisnih revizorjev in podrejeno uravnoteženi skrbi za zaposlene, lastnike in poslovne partnerje ter poteka v skladu z računovodskimi standardi, kar s svojimi revizijskimi mnenji potrjuje tudi revizorska družba Deloitte .

Prvi gostje v apartmajskem naselju V Zdravilišču Topolšica končujejo apartmajsko naselje, v katerem bodo pridobili 100 postelj – Naložba je vredna dobrih 5 milijonov evrov - Uspešno napreduje tudi gradnja 8 milijonov evrov vrednega welnes centra – Letošnja sezona nekoliko slabša od lanske Mira Zakošek

Topolšica, 12. julija – V prijetne hišice na nekdanji Ocepkovi domačiji so se naselili prvi gostje. Z njimi je zdravilišče Topolšica obogatilo svojo turistično ponudbo. Z direktorico zdravilišča Lidijo Fijavž smo se sedaj, na višku letošnje sezone, pogovarjali o obeh njihovih velikih naložbah, pa tudi o vplivih gospodarske krize. »Seveda je letošnje sezona zaznamovana z zaključkom obeh za nas zelo pomembnih investicij. Gre za 100 postelj v obliki apartmajskega naselja. Prve goste smo sprejeli v ponedeljek. H koncu pa gre tudi izgradnja welness centra.« To sta obsežni naložbi, ki jih investirate tudi z nepovratnimi sredstvi. »Za dimenzijo poslovanja Zdravilišča Topolšica sta to res dve zelo veliki investiciji, prva v višini 5 milijonov evrov, druga 8 milijonov, od tega smo dobili dva milijona 300 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. To je za nas izjemno velik zalogaj.« V apartmajskem naselju ste prve goste sprejeli ta ponedeljek. Za kakšno naselje pravzaprav gre? »Apartmajsko naselje se nahaja nad vodnim parkom Zora na bivši kmetiji Ocepek. To je ena lepših točk v samem kraju. Vsak apartma je objekt zase. Naše osnovno vodilo je bilo, da zagotovimo vsem uporabnikom dovolj življenjskega prostora okoli njihovega bivališča. Zato to ni strnjeno naselje, ampak so hišice »posejane« po griču, vsaka ima tudi zelo lep razgled. To je tudi njihova največja prednost in upam, da bodo hitro postale prepoznavne na domačem in tujem tržišču.« Prve goste ste že sprejeli, pa je tudi sicer veliko zanimanja za takšno obliko preživljanja dopusta? »Prve goste smo že sprejeli, a moramo še kar nekaj postoriti, tako da z naseljem v celoti ‘štartamo’ prihodnji mesec. Ta čas bomo izkoristili, da novo naselje tudi absolutno funkcionalno usposobimo.

Mislim na različne drobnarije, ki še manjkajo, kot so na primer klopce, počivališča in podobno. Na domačem trgu čutimo dokaj dobre odzive, tujega pa še nismo uspe-

li prav zazna ti. S to izgrad njo namreč prihaja do bistveno drugačne strukture gostov, kot smo jih bili doslej vajeni. Predvsem za apartmajsko naselje računamo na Belgijce in Nizozemce, ker jim pač najbolj ustreza takšen način bivanja.«

si okrepijo in povrnejo svoje psihične in fizične moči. Računamo, da ga bomo odprli oktobra.« Kaj vse boste ponujali v tem centru? »Bogata bo ponudba savn, masaž in fitnesa v različnih oblikah in seve da gostin ska ponu dba. Na voljo bodo tudi prostori za različne dejavnosti od aerobike, joge …« Leto se je že prevesilo v drugo polovico, kakšna pa je za vas letošnja sezona, čutite gospodarsko krizo? »Sezono je recesija na domačem

recesija.« Sicer pa nudi vaše zdravilišče več vrst storitev, nekaj za stacionarne goste, nekaj za tiste, ki prihajajo dnevno. Za to ste zanimivi za celotno Šaleško dolino, še posebej v tem času je verjetno veliko obiskov na bazenu? »Ja, zanimivo, da se je letos povečal obisk vodnega parka Zora. V primerjavi z lani beležimo veliko več obiskovalcev. Na to vsekakor vpliva lepo vreme, ki nas razveselju-

Zaposleni v Premogovniku Velenje bodo kolektivni dopust nastopili 24. julija – Vrnejo se 9. avgusta Milena Krstič – Planinc

Velenje - Zaposleni v Premogovniku poleti že nekaj let zapored odhajajo na dopust sočasno. Kolektivni dopust bodo imeli tudi letos, zadnji delovni dan pred kolektivnim dopustom bo 23. julij, na delo pa se bodo vrnili 9. avgusta.

Poleg zaposlenih v Premogov niku bodo kolektiv ni dopust v tem času imeli tudi zaposleni v HTZ-ju. Skupaj tako odha ja na kolek tiv ni dopust okoli 2.300 zaposlenih.

Jama in razmere v njej so posebnost, ki pa se je ne da kar tako zapreti, zato bodo v Mag. Marjan Kolenc: »V 119 Premogovniku, tako kot vsadelovnih dneh smo nakopali ko leto, poskrbeli za tista opra2.200.000 ton premoga.« vila, ki so tudi v tem primeru nujna. V jami bo potekalo redno dežurstvo, pregled prostorov, črpanje vode ... »Minimalno bo v službi v času kolektivnih dopustov dnevno 30 zaposlenih oziroma 13 ali 14 delavcev v izmeni,« je povedal tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc.

Sicer pa so, kot je še povedal, z doseganjem letošnjega proizvodnega načrta zadovoljni. »Letošnja proizvodnja teče izredno dobro, kljub temu da delamo samo na dveh odkopih. V prvih šestih mesecih, v 119 delovnih dneh, smo nakopali že preko 2.200.000 ton premoga, kar je precej več kot polovica načrtovane letne proizvodnje, tako da ocenjujemo, da bo drugo polletje nekoliko lažje, kar se proizvodnje tiče.«

Predstavniki TE Tuzla v Šoštanju Pred tem obiskali Esotech in Termoelektrarno

Direktorica Lidija Fijavž: »Obisk na bazenu je ta čas zelo dober. Na to vsekakor vplivajo prijetni poletni dnevi in dejstvo, da več ljudi preživlja letošnje počitnice doma.«

Tudi notranjost je lepo urejena.

Šoštanj, 9. julija – Župan občine Šoštanj Darko Menih je s sodelavci je v petek na njihovo željo sprejel predstavnike Občine Tuzla in Termoelektrarne Tuzla, ki so pred tem obiskali Esotech in Termoelektrarno Šoštanj.

Kot je povedal, so želeli gostje iz prve roke zvedeti, kakšne izkušnje ima lokalna skupnost in njena občinska uprava z naložbo v šesti blok, glede na to, da se tudi v Tuzli pospešeno pripravljajo na gradnjo sedmega bloka tamkajšnje termoelektrarne.

Za ta novi, sedmi blok Termoelektrarne Tuzla, je idejne projekte izdelal konzorcij, sestavljen iz Esotecha, ERICa in CEE-ja. Sicer pa Esotech v Tuzli ta čas izvaja projekt rekonstrukcije postrojenja notranjega transporta žlindre na bloku 4, ki naj bi ga do konca tega meseca že tudi končali.

Kaj je goste iz Tuzle zanimalo v Šoštanju? »Posebej jih je zanimalo, kako smo pristopili do prebivalcev, ko so v Šaleški dolini in Občini Šoštanj tekle razprave o predvideni naložbi, kako smo jim predstavili to veliko naložbo, posledice gradnje in kako smo se z vidika varnosti pripravili na to gradnjo,« je povedal Menih.

mkp

Ostaja jih peščica Večina zaposlenih v Gorenju bo od 19. do 30. julija na kolektivnem dopustu

Novo apartmajske naselje leži na eni najlepših točk v Topolšici, z vsakega pa je lep razgled.

Investicij pa, kot ste dejali na začetku, še ni konec, še vedno gradite welnes center. Kakšen center bo pravzaprav to? »Welnes center je zamišljen kot center zdravja, center, v katerem bodo ljudje našli svoj mir, sprostitev, rekreacijo in v bistvu način, da

trgu močno zaznamovala. Ugotavljamo, da je fizični obseg nočitev za približno 5 odstotkov manjši, kot je bil v lanskem letu. Prihaja do strukturnih premikov. Gostje, ki so prihajali prejšnje leta, prihajajo tudi letos, a domači skrajšujejo dobo bivanja, na kar nedvomno vpliva

je že nekaj časa, vsekakor pa tudi dejstvo, da se je večje število ljudi odločilo, da preživi poletje doma. In takšnim je kopanje v domačem okolju prijetna popestritev. Takšnih gostov smo seveda veseli in jim tudi prilagajamo poletno ponudbo.«

Velenje – Zaposleni v Gorenju bodo letošnji kolektivni dopust koristili od 19. do 30. julija. Na dopust jih odhaja večina. V celotnem slovenskem delu Gorenja, od tega je samo v Velenju 7.027 zaposlenih, bo v tem času delalo samo 61 zaposlenih, je povedala Urša Menih Dokl, direktorica Službe za odnose z javnostmi.

Delavci vzdrževanja bodo v tem času poskrbeli za stroje, naprave in opremo. Letos bodo v vseh tovarnah izvedli predvsem preventivne posege na opremi. Med obsežnejšimi deli, ki jih bodo opravili, pa je obnova transportnega sistema lakirnice v programu hladilno-zamrzovalni aparati, rekonstrukcija »krmilja« črne peči emajlirnice v kuhalnih aparatih, v programu pralno-pomivalnih aparatov pa bodo izrabljene segmente na stroju za izdelavo ohišij, zamenjali z novimi. V tem obratu bodo namestili tudi novo napravo za vstavljanje blokirnih palic.

mkp

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 5

TURIZEM

15. julija 2010

Razvojni cilj: na Golteh celoletna sezona

Na Golteh raste nov hotel Prve goste bo hotel sprejel še pred koncem letošnjega leta – Gradnja dobro napreduje – V tem času gondolska žičnica ne vozi, center pa je dostopen po cesti preko Šmihela – Odprt je Alpski vrt in okrepčevalnica Pri treh plotih Mira Zakošek

Takoj po končani smučarski sezoni so na Golteh zabrneli stroji.

Porušili so del hotela in stekla je gradnja - najprej nove trafo postaje in čistilne naprave, zdaj pa tudi že samega hotela. Računajo, da ga bodo prevzeli že v oktobru in ga do decembra že pripravili za sprejem gostov.

Direktor centra Ernest Kovač gradnjo redno nadzoruje in je s potekom zadovoljen. »Trenutno je na gradbišču zelo živahno in vse poteka, kot smo zastavili. Objekt je že pozidan do točke, kjer bo

Nov hotel na Golteh bo veljal 9 milijonov evrov, zanj so pridobili tretjino nepovratnih sredstev

recepcija in bazen, prav tako pa je postavljen zabojnik za biomaso, preko vikenda pa smo vlili tudi temeljno ploščo. Gradimo tudi že tudi garaže, ki jih prenašamo na območje, kjer ima svoje prostore smučarski klub,« pravi Kovač.

Seveda se trudijo, da bi objekt čim prej postavili in da gradnja potem ne bi bila toliko odvisna od

vremena.

Z novim hotelom bodo pridobili 116 ležišč v 44 sobah in dveh apartmajih, za hotelom pa bodo posta-

Lanska sezona je bila povprečna

potem ni bilo veliko vloženo. Letošnja naložba jih bo veljala 9 milijonov evrov. Z lastniki so se dogovorili, da bodo tretjino potrebnega denarja za investicijo dokapitalizirali, za približno toliko so pridobili nepovratnih evropskih sredstev, za tri milijone pa se bodo zadolžili. Seveda pa je to šele prvi od številnih načr tovanih investicijskih ciklov na Golteh, naslednja bo prišla na vrsto žičniška infrastruktura.

V vodstvu se zavedajo, da je tako kot sama investicija pomembno trženje novih zmogljivosti, zato se že lotevajo tudi te naloge, še posebej, Ernest Kovač: “Gradnja poteka po načrtih.”

vili še sedem depandans, v katerih bo 30 apartmajev. Pridobili pa ne bodo le nastanitvenih zmogljivosti, ampak tudi sodobno restavracijo za dnevne goste, ala card restavracijo, nočni lokal, kongresno dvorano, wellnes, fitnes …, tako da bodo imeli njihovi gostje poleg smučanja in poleti sprehodov še veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa. Dosedanji hotel je bil na Golteh zgrajen leta 1969, vanj pa

Zadnjo sezono je smučalo na Golteh 62.000 smučarjev

ker prve goste pričakujejo že med božično-novoletnimi prazniki.

Delničarji so na zadnji skupščini ocenili lanske poslovne rezultate, ki so bili zadovoljivi, a slabši od pričakovanih in tudi slabši od predlanskih. Na to je zaradi slabega vre-

5

Cesta je izpolnila pričakovanja Cesta na Golte je izpolnila pričakovanja in je tudi dobro sprejeta. Obiskovalci se tako tudi to poletje vozijo na planino po urejeni cesti preko Šmihela. Na Golteh je odprt Alpski vrt, obratuje pa tudi okrepčevalnica Pri treh plotih. mena vplivala slabša letna sezona in tudi slabša zimska sezona. Že novembra so bile sicer temperature dovolj nizke, da so uspeli celotno območje zasnežiti, pa sta jih nato presenetila odjuga in dež.

Ponovno so lahko začeli zasneževati šele 18. decembra in tako tudi zimsko sezono začeli skoraj tri tedne kasneje kot predlani.

Na Golte gondola ne vozi Glede na to, da pripelje gondolska žičnica neposredno v hotel na Golteh, ki je ta čas gradbišče, gondolska žičnica za obiskovalce ne vozi. Upajo, da bo v naslednjih tednih, ko bodo končana groba gradbena dela, že vozila.

Predstavniki največjega lastnika PV Investa skrbno spremljajo poslovanje tega centra in gradnjo novega hotela – Pogovarjali smo se z direktorjem Dragom Potočnikom Kako kot največji lastnik ocenjujete poslovanje Golt v zadnji sezoni? »Gorski turistični center Golte je preteklo sezono uspešno zaključil.

Poslovanje je bilo pozitivno, čeprav se je zimska sezona zaradi pomanjkanja snega pričela nekoliko pozneje in trajala do konca meseca marca.

Uspešno pa je bilo tudi zato, ker smo na razpisu, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pridobili 2,1 milijona evrov nepovratnih evropski sredstev, namenjenih dvigu konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistične infrastrukture.

V skladu z načrti uspešno izvajamo gradbena dela; kot je vidno na terenu, je rekonstrukcija hotela v polnem teku. Gradimo hotel s 116 ležišči, sodobnim wellnesom in spremljajočim manjšim bazenom, večnamensko konferenčno dvorano …« Zastavili ste velik naložbeni ciklus, katerega prvi korak že uresničujete.

Rok za temeljito prenovo in dozidavo hotela je zelo kratek, saj želite prve goste sprejeti že pred božičnimi prazniki. Vam bo uspelo? »Z mislijo, da nam ne bi uspelo, se ne ukvarjamo, saj smo vsi, ki v projektu sodelujemo, prepričani, da se vsak cilj, ki si ga zastaviš in k Drago Potočnik: »Postati njemu resno pristopiš, da tudi doseželimo turistični center, ki či. Vemo, da je rok izgradnje krabo povezal celotno tek, zato smo ob podpisu pogodbe turistično ponudbo v regiji.« z izvajalcem posebno pozor nost posvetili terminskemu planu. Menimo, da je objekt realno možno končati v predvidenem roku in temu cilju bomo vztrajno sledili. Tehnični pregled imamo predviden v mesecu oktobru 2010. Če upoštevamo še roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in izvedbo ostalih formalnosti pred začetkom obratovanja, je sprejem prvih gostov predviden v decembru. Trenutno intenzivno betoniramo pritličje objekta. Glede na to, da imamo kvalitetnega in izkušenega izvajalca, verjamemo, da nam bo uspelo končati investicijo z načrtovanimi sredstvi in v načrtovanem roku.

Vse morebitne težave, ki nas na poti do cilja čakajo, bomo vzeli kot dodatni izziv in jih s takšnim pristopom tudi rešili.« Kaj si obetate od te velike naložbe, ki jo sofinancirate z nepovratnimi evropskimi sredstvi, in kako vidite prihodnost centra? »S to naložbo bodo Golte postale primerljive z drugimi turističnimi centri v Sloveniji. Želimo, da imamo sezono, ki bo trajala vse leto, tako poleti in pozimi. Doslej pri letnem turizmu ni bilo veliko storjenega, predvsem zaradi tega, ker ni bilo pravih možnosti za dodajanje novih programov in vsebin ter njihovo izvedbo. Z novo pridobitvijo – asfaltirano cesto do hotela so se nam odprle povsem nove dimenzije za razvoj centra.

Svojo dejavnost bomo gojili predvsem na manjšem številu gostov in večji prepoznavnosti planine. Naša želja ni razvijati množičen turizem, ampak predvsem s kvalitetno in pestro ponudbo zadovoljiti zahtevne goste, ki želijo preživeti aktiven in zanimiv dopust. Želimo si postati turistični center, ki bo povezal celotno turistično ponudbo v naši regiji, saj se zavedamo, da brez aktivnega zaledja in medsebojnega sodelovanja s preostalimi turističnimi akterji regije zgodba ne bo uspešna. Naša prvenstvena želja je, da z investicijo na Golteh spodbudimo druge investitorje, da začnejo izvajati bolj kompleksno turistično ponudbo v regiji. Smo v vlogi nekakšnih spodbujevalcev razvoja. Želimo, da na tem območju pritegnemo k vlaganju v turizem tudi druge razvojne akterje.«

Gradbišče v sončnem parku Nadomestni igrišči za odbojko ob novem kegljišču končani do septembra – Investicija vredna 90 tisoč evrov Velenje, 12. julija – Velenjčani so zagotovo opazili gradbišče v enem najlepših kotičkov mesta, v Sončnem parku. Na travniku med baliniščem in Vilo Rožle so pred dnevi zabrneli gradbeni stroji. Kot smo izvedeli na MO Velenje, gradijo dve igrišči za odbojko. O investiciji je direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec dejal: »Ob izgradnji nove avtobusne postaje smo v mestu izgubili kar nekaj športnih površin, ki jih sedaj nadomešča-

mo. V Sončnem parku bomo zgradili dve odbojkarski igrišči na trdi podlagi, ki bosta nadomestilo za igrišči pod bazenom. Računamo, da bodo dela končana pred začetkom novega šolskega leta. S tem pa bomo v Sončnem parku zaključili manjši športni park. Ker je na tem območju še nekaj prostora, bomo kasneje verjetno dodali še kakšno športno vsebino. Investicija je razdeljena na dva dela, vrednost pa je okoli 90 tisoč evrov, ki

jih prispeva mestni proračun«.

Ko bosta igrišči končani, ju bodo tudi ogradili in tako zaščitili pred vandali. »Veseli smo, da so balinarji veliko ob svojem igrišču, ki je tik ob novih igriščih, kar bo dodaten var nostni element. Upravljalec objekta bo ŠRZ Rdeča dvorana, za igrišča pa bo neposredno skrbelo odbojkarsko društvo. Igrišče bo seveda namenjeno vsem Velenjčanom in Velenjčankam,« nam je še povedal Klepec. bš

V neposredni bližini kotalkališča nastaja manjši športni kompleks. Igrišči za odbojko bosta urejeni na trdi podlagi.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

15. julija 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 7. julija

Petek, 9. julija

V javnosti je odmevalo pismo, ki ga je Lahovnik namenil Pahorju in v kate rem ga je opo zo ril na domnevno navzkrižje Golobičevih interesov. Minister Golobič se je odzval, češ da gre za brutalno ravnanje Lahovnika. Pa ni bil edini, ki je bil očitno vznemirjen. Tudi ministrica za javno upravo Pavlinič Krebsova je dejala, da zaradi pisma celo razmišlja o odhodu iz vlade.

Poslanci so s 46 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli zakon, s katerim ustanavljajo novo javno agencijo, ki bo izvajala skupna javna naročila za državne organe.

predsednika komisije za preprečevanje korupcije.

Kosovski premier je dejal, da Prišti na ne raz miš lja o nika krš ni menjavi ozemlja z Beogradom, ker bi imelo to negativne posledice.

Naftno podjetje BP je sporočilo,

Kaja Avberšek Premier je za kandidatko za gospodarsko ministrico izbral Darjo Radić.

Poslanci so ustanovili novo javno agencijo.

Golobič: »Gre za brutalno dejanje Lahovnika.«

Po več kot dveh mesecih se je sestal ESS in nadaljeval pogajanja o pokojninski reformi. A vlada je vztrajala pri svojih stališčih, delodajalci so jo podprli, sindikati pa niso popuščali.

Na skupščini Študentske organizacije Slovenije so kljub protestom ljubljanskih študentov sprejeli spremembe ustave in med drugim tudi zmanjšali sredstva ljubljanski organizaciji.

V Bagdadu se je med množico šiitskih romarjev razstrelil samomorilski napadalec in ubil najmanj 35 ljudi, okoli sto pa jih je ranil.

V Rimu so potekali protesti več tisoč prebivalcev v potresu razrušene L'Aquile, ki so od vlade zahtevali pomoč pri popotresni obnovi.

Spopadli so se tudi s policijo.

Četrtek, 8. julija Na televiziji je nastopil tistega dne medij sko naj bolj oble ga ni Matej Lahovnik. Dejal je, da je bil šokiran, da je predsednik stranke, ki je utemeljevala svoj nastanek na novih vrednotah, zamolčal javnos-

Fuzbal*

Poslanci so naredili še nekaj: sprejeli so novelo zakona o plačah v javnem sektorju, ki med drugim zdravnikom za polovico niža dodatke za dežurstva, nižji pa bo tudi položajni dodatek.

V središču je bil še vedno odstop Mateja Lahovnika. Gregor Virant je ob tem temi izrazil prepričanje, da bi moral Borut Pahor glede Gregorja Golobiča ukrepati.

Novinarji po vsej Italiji so stavkali zaradi predloga zakona, ki omejuje uporabo prisluškovanja v sodnih preiskavah in prepoveduje objavo njihovih prepisov v medijih.

Zgo di la se je naj od mev nej ša izmenjava vohunov od časov hladne vojne. ZDA so izgnale deset ruskih agentov, Rusija pa je osvobodila štiri obtožene vohune. Izmenjava je potekala na Dunaju.

Sobota, 10. julija Medijski veter je še vedno prinašal vsebino prejšnjih dni: poslanec Pukšič, član preiskovalne komisije, ki se ukvarja z ravnanji ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, je tako komisiji predlagal, naj kot pričo zasliši nekdanjega ministra Lahovnika.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je zbrane na Rudnem polju ob koncu 25. tradicionalnega spominskega pohoda na Triglav nagovorila: » Slovenska vojska je danes, tako kot je bilo partizansko gibanje del odporniškega gibanja Evrope, del vojske EU in zveze Nato, ki se bojujejo za mir, var nost in svobodo po svetu.«

da bo na počeno cev v Mehiškem zalivu namestilo nov pokrov. S tem naj bi prestregli skoraj vso nafto.

Nedelja, 11. julija Minister Svetlik je dejal, da imajo sindikati moralno pravico kazati s prstom na povzročitelje krize in »če krivce najdemo znotraj okvirov, jih je treba predati sodnim postopkom.« Večina sveta je čakala na finale svetovnega nogometnega prvenstva, na katerem so slavili Španci.

Vladajoča japonska Demokratska stranka še svežega premierja Naota Kana je na volitvah v zgornji dom parlamenta izgubila večino.

Medtem ko se je nova ladja s človekoljubno pomočjo približevala Gazi, je Izrael jasno ponovil, da ne bo nikomur dovolil vstopa na to območje.

Po štirih letih se je v javnosti znova pojavil nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro. V beli trenirki in vsaj na videz dobrega zdravja je 83-letnik obiskal znanstveni institut v Havani.

Tudi sam nisem ponujal nobenega odstopa,« je dodal in poudaril, da se bodo o njegovi usodi odločali volilci.

Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da bodo v tednu dni pripravili interpelacijo zoper ministra za šolstvo Igorja Lukšiča. Razlog: razpis, prirejen Jankovićevim Stožicam.

Kriminalisti so v zvezi s stečajem Mipa zoper tri odgovorne osebe podali kazenske ovadbe. Trojica je osumljena 57 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je obtožbam zoper sudanskega predsednika Omarja al Baširja po novem dodalo še genocid.

Torek, 13. julija Borut Pahor je v Državnerm zboru dejal, da se bo Slovenija centralizirano pripravljala na zagovor pred arbitražnim sodiščem, na vrhu odgovorne piramide pa bo poleg premierja tudi odvetnik.

Na novinarski konferenci pred prvim branjem predloga zakona o malem delu v državnem zboru je predsednica ŠOS-a poslance pozvala, naj dobro premislijo, o čem

Bilo nam je vroče.

Nogometno tekmo Slovenija : Alžirija gledam v Berlinu, v posebej za nogometne priložnosti skupaj zbitem avditoriju na prostem. Naj se natančneje izrazim: tekme v resnici ne gledam. Kot je ne gledajo tisti, s katerimi sem jo prišla gledat. Na nogomet se sploh ne razumem. Kljub temu pa razumem, da je dotična tekma nadvse dolgočasna. Pustimo času, da mineva.

Zgrešimo celo slovenski gol, ki se je, predvidevam, zgodil, ker so »naši« (naši, vaši, njihovi; ah, ti svojilni pridevniki) imeli kanček sreče več. (Mimogrede: slišala sem, da so bili slovenski dresi na svetovnem lepotnem dresnem tekmovanju izbrani za najgrše, kar je lepa reklama. Najmanjša država na svetovnem prvenstvu z najgršimi dresi: pohvalno!)

Več, kot ima (v mojem primeru) berlinska ulica kafičev, več televizij se ob določenih urah dneva pojavi in bolj zoprno komarsko brenčijo. Jens, s katerim se peljem iz Weimarja v Berlin po sistemu Mitfahrtgelegenheit** mi pove, da je najprej mislil, da je navijaška trobenta dobila ime po nekdanjem nemškem nogometašu; pozabila sem njegovo točno ime, ampak gotovo zveni nekaj kot »vuvu zele«, seveda. Morda Uwe Selle?

Pojma nimam.

V mestih, kjer živijo pisani ljudje, je tudi nogometno vzdušje intenzivnejše in bolj kričeče: Italijani v focacceriji navijajo za svoje, Brazilci pred lokalom s caipirinhami poplesujejo za svoje, vse Afriške skupnosti se zberejo za Gano, za ovinkom so razgreti Argentinci, iz nekega bloka na ves glas igra portugalska himna, Nemci pa tako in tako preplavijo Brandenburška vrata s črnordeče-rumenimi lasuljami in pivom, cedečim se iz srečnih gobcev.

Težko se je usesti na kapučino brez omniprezentnega zumzum šumenja televizije, kaj šele na kakšen, menda tipično berlinski currywurst***! Lokal, ki nima televizije, v teh mesecih izgublja goste. Ne, bolje: v tak lokal bodo prišli vsi tisti drugi, ki o fuzbalu pač nič ne vejo. Kot kolega M., ki med srkanjem motnega nemškega piva vpraša, ali je nogometašev v ekipi pet ali šest. Tak lokal je lahko še boljša tržna niša kot nešteto tistih, televiziranih.

Nas tačudnih je še vedno zadosti. Še preveč!

Sama sreča, da se okrog fuzbala dogajajo hecne nadrealne zgodbe, kot je tista o psihotični hobotnici, ki se masti le s koščki hrane z zmagovalnimi zastavicami. Česa vsega si nori človek ne izmisli! Saj, če pred tremi dnevi ne bi izvedela za vedeževalsko hobotnico, svojega tokratnega besedila ne bi naslovila, kot sem ga. Naslovila bi ga, recimo »Biće skoro propast sveta, nek propadne, nije šteta«**** (poznavalcem filmov Aleksandra Saše Petrovića naslov ne bo tuj.) Grleni ciganski glas se zasliši iz zvočnikov ravno tele mašine, po kateri ravnokar zopet tipkam, ravno ob taglavni fuzbal tekmi. (Tik preden se začne, se še pozanimam, kateri državi igrata.)

In je mimo, včeraj. Danes je spet vroče in treba bo na morje, čimprej! Bratje Hrvatje so v še aktualnem času menda ustanovili nogometni blog, kjer so navijali za brate Slovence. Jaz pa navijam, da bo pod borovci bratskega otoka mir, da bom snedla kakšnega lepo zapečenega lignja, lahko tudi vedeževalskega, da bom slane kože napisala kakšno pravo analogno pismo in si razplavala luknjo v kolenu (pozornejši spremljevalec mojih pisanj se bo spomnil epizode »meniskus«.)

Navijam torej za lepe počitnice, naše, vaše, njihove; pa smo spet pri svojini!

Veliko ljudi je zanimalo, kaj želi povedati Matej Lahovnik.

ti svoj delež v družbi Ultra. Povedal je tudi, da je po zakonu o integriteti, ki ga je sprejela ta vlada, dolžan opozoriti predsednika vlade, da se družbe iz skupine Ultra, katerih solastnik je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, prijavljajo na razpise ministrstev. Zato ga je presenetil odziv nekaterih koalicijskih poslancev in ministrov, češ zakaj je to storil. Premier je ob tem dejal, da obža luje Lahov ni kov odhod iz vlade.

V Grčiji je šestič letos potekala splošna stavka proti varčevalnim ukrepom, ki jih je sprejela vlada, da bi preprečila bankrot države. Številne organizacije za človekove pravice in države so pozvale Iran, naj prepreči usmrtitev Iranke, obsojene na smrt zaradi prešuštvovanja.

* germanizem: nogomet Nogometna ekipa Španije je osvojila naslov svetovnega prvaka.

V Barceloni je zbralo okoli milijon protestnikov, ki so vzklikali: »neodvisnost!«, »nasvidenje, Španija!«, »Kata lo nija – nasled nja evrop ska država!«, » mi smo narod!«.

Ponedeljek, 12. julija Na 20. srečanju pod Najevsko lipo je govoril Blaž Kavčič.

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je na 20. srečanju državnikov pod Najevsko lipo poudaril, da so za Slovence leta samostojnosti dragocena.

Nekdanji državni sekretar na MNZ Goran Klemenčič je potrdil, da se je prijavil na razpis za

Premier Borut Pahor je povedal: za novo ministrico za gospodarstvo bo predlagal Darjo Radić. Izrazil je upanje, da bo v državnem zboru potrjena še ta teden, saj bo tako lahko že v tednu dni začela delati.

Razpravljali so tudi v Zaresu.

Pred sed nik stran ke Golo bič je dejal, da na dnevnem redu ni glasovanja o kakršni koli zaupnici. »-

bodo v sredo razpravljali na seji. »Naj se predlog umakne. Še enkrat se usedimo in pogovorimo,« je predlagala Katja Šoba.

Evropsko sodišče za človekove pravice je opozorilo, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odloč be ustav ne ga sodiš ča in popravile krivic, ki so bile storjene izbrisanim.

378 zaposlenih v Preventu avtomobilski deli, ki bodo odpuščeni, je začelo prejemati obvestila o name rava ni red ni odpove di pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

V Trstu so se na spravnem srečanju sešli slovenski predsednik Danilo Türk, italijanski predsednik Giorgio Napolitano in hrvaški predsednik Ivo Josipović.

** Izjemno učinkovit sistem javnega prevoza v Nemčiji: ljudje, ki se vozijo z avtomobili na daljše razdalje, objavijo svoje izhodiščne in ciljne točke na internetni strani. Iskalec prevoza primernega šoferja pokliče, dogovorita se za mesto srečanja in se skupaj peljeta že kam. Tak tip prevoza je približno desetkrat cenejši od klasičnega (vlak, avtobus). *** klobasica s karijem **** »Kmalu bo konec sveta, naj ga bo konec, ni ga škoda«

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 7

V SREDIŠČU

15. julija 2010

Kje lahko občine uveljavijo svoje interese? Šoštanjska svetnica mag. Vilma Fece se je na tretjo točko sklepa, s katerim so svetnice in svetniki izglasovali pripojitev Rosio PUP Saubermacher k družbi PUP Saubermacher, pritožila Milena Krstič - Planinc

Šoštanjski svet je dal konec junija pristanek na pripojitev družbe Rosi o PUP Saum ber ma cher k družbi PUP Saumbermacher. Po kar nekaj poskusih. Najbolj se je ta pripojitev zdela »problematična« svetnici mag. Vilmi Fece. Poleg nje je niso odobravali še štirje od dvajsetih svetnikov. Čeprav je bila pripojitev sprejeta, pa zgodbe, vsaj kar se Šoštanja tiče, najbrž še ni konec. Svetnica se je dan po sprejetem sklepu v svetu na del tega pritožila.

Povejte jasno in nedvoumno: kaj se vam v tej pripojitvi, ki sta jo sosednja občinska sveta sprejela že pred časom brez kakšnih posebnih pripomb, zdi najbolj sporno?

Ljudje te zadeve ne razumemo najbolje? »Zgodba je stara dve leti. V tem času se je v zvezi s podjetjem, ki je dobi lo kon ce sijo in naj bi v naslednjih 25 letih ravnalo z odpadki v Šaleški dolini, precej zapletlo.

Naj pojasnim zelo poenostavljeno.

Vse tri občine so se iz razlogov, ki so jih navajali župani, odločile, da pristopimo k javno-zasebnemu partnerstvu pri vprašanju ravnanja z odpadki. Občine bi po statutih imele tudi druge možnosti, denimo, da ustanovijo svoje javno podjetje ali da enostavno in preprosto podelijo koncesijo, kot so jo v preteklih letih.

Iz razlogov, ki so verjetno najbolj znani predlagateljem, se je pred slabima dvema letoma ustanovilo podjetje ROSIO PUP Saumbermacher z obrazložitvijo, da je to podjetje, v katerem imajo večinski delež vse tri občine. To bi pomenilo, da bi občine dejansko uprav-

ljale to področje, imele vse uprav- upravljalskih pravic, kar pa ni dovo- občin lahko dobiček drugače razljavske funkcije, ki oblikujejo delo- lj, da bi imele odločujočo vlogo v poredi. Ampak glejte ... Podjetje je javno-zasebno, zasebni kapital pa vanje podjetja, posledično pa tudi strategiji delovanja podjetja.« Kje pa naj bi se manjši vpliv občin hoče imeti dobiček. Sama sem prostra te gijo rav na nja z odpad ki. ti temu, da ga ima na račun ravnanajbolj poznal? Konkretno?

Potem se je v tem dve let nem »V gradivu za sejo je bil objavljen nja z odpadki prebivalcev. Skratobdobju nekako strategija spremenila z obrazložitvijo županov, da osnutek družbene pogodbe. To je ka, naj ponovim še enkrat, moja bojazen je, ker je je ekonomsko bolj upraupravljalski delež vi če no, če to jav no občin tako maj -za seb no podjet je z hen, da te ne večin skim deležem bodo imele vpliva občin pripojijo enemu na obli kova nje od part ner jev - PUP strategije in obliSaubermacherju, ki je kova nje cene in v čisto zasebnem lastbo povišana cena ništvu. S tako pripojitvišla v dobiček.« jo občine izgubijo – po Svet Občine Šošmoji oceni - strinjali pa tanj je bil zadnji se bodo verjetno tudi od treh občinskih ekonomisti - upravljalsve tov Šaleške sko pravico, velik delež doli ne, ki je dal te pravice, zaradi katesoglasje k pripojitre smo ROSI O PUP vi. V Šoštanju ste Saubermacher ustvarili.

To je moj največji očiMag. Vilma Fece: »Prepričana sem, da se bo v kar nekaj sej pred tek.« naslednjih letih našel Šoštanjčan, ki bo vprašal, tem posvetili tej Občine bi ali pa bodo kateri svetnik ali svetnica je glasoval za pripojitev.« temi. Tudi zaradi vas, ko ste skušav tako pripojenem podli svoje argumente in pomisleke jetju, po vašem mnenju, torej ime- akt, ki je pomemben. V njem govopredstaviti svetnikom tako, da bi rimo o tem, kdo in kako upravlja le zelo malo vpliva? morda začeli razmišljati tako, kot Smo v situaciji, v kakršni smo bili podjetje. Moji pomisleki so bili ste razmišljali vi. Niste uspeli. Na pred desetimi leti: imamo konce- povezani s tem, da mora biti v družzadnji seji je pet svetnikov, četrtisionarja, ki je večinski lastnik, ki beni pogodbi jasno zapisano, kje na, med njimi vi, predlagalo, da bo samostojno upravljal to podjet- ima Občina Šoštanj, ki ima zdaj se o pripojitvi glasuje poimensko. je, občine pa bodo imele zelo malo tako majhen delež v tem podjetju, Predlog ni bil sprejet, svetniki so vpliva na oblikovanje cenovne poli- svojo pravico, veto? Kje lahko kot glasovali, kot glasujejo običajno. tike, strategije in podobno. Če smo majhen partner uveljavi svoje inteVi ste se na to dogajanje precej potrebovali javno-zasebno partner- rese? Gotovo so ti vezani na obliburno odzvali. stvo, potem bi ga morali obdržati kovanje cen, na to, kako se bo sis»Pravim, da imajo svetniki, izvov obliki, da bi imela v njem občina tem širil, kako ga bomo bogatili z večin ski delež. Vemo, da bodo novimi zbirnimi centri, z novimi lili so jih občani, svoje poslanstvo. stroški ravnanja z odpadki v pri- vozili, investicijami ... Najbolj me Delovali naj bi v zaščito in dobrohodnjih letih zelo problematični. zbode, da že v osnutku pogodbe bit prebivalcev. Področje ravnanja Samo s trdo roko v podjetju bi govorijo o dobičku, delitvi dobi- z odpadki je eno bolj pomembnih, uspeli zadeve optimirati. Sedaj pa čka. V javno-zasebnem partnerstvu ker je povezano s stroški, ki jih imasmo v položaju, ko bodo imele dobiček sploh ne sme obstajati! jo prebivalci. Te storitve bodo gotoobčine sicer blizu 25 odstotkov Seveda piše tudi, da se na predlog vo še naraščale in bolj ko bomo

Preoblačenje Kardeljeve ploščadi Obnova Kardeljevega trga in garaž pod njim bo obsežna – Začeli v torek, končali naj bi do konca oktobra – Od novega leta tudi to področje, vključno s parkiriščem pri Nakupovalnem centru, modra cona

Občina Šoštanj je sklep v Uradnem vestniku objavila isti dan, ko je bil sklep o pripojitvi sprejet, vključno s 3. točko.

Kaj pa zdaj?

Prepričana pa sem, da bo v prihodnjih letih to postala praksa v Sloveniji. Posamezniki, občani, ki se ne bodo strinjali z občinsko politiko in sprejetimi sklepi, bodo začeli iskati – poimensko - krivce za tisto, kar obremenjujejo prebivalce.

Prepričana sem, da se bo v roku petih let našel Šoštanjčan, ki bo vprašal, kdo je glasoval za pripojitev, v kateri kapital prevlada nad javnim interesom. Zato se mi je zdelo pomembno, da se ve, kdo je gradivo tako preštudiral, da si upa reči ja ali pa ne. To je bil motiv.« Na del sprejetega sklepa ste se dan ali dva po seji pritožili. Tudi to ni bila praksa doslej. Kaj pričakujete oziroma kaj lahko ta pritožba pomeni za pripojitev? »V skladu s pravili, ki so v pravnem redu Slovenije na razpolago, sem se odločila za pritožbo na sprejeti sklep k točki dnevnega reda.

Podala sem jo na Občino, na župa-

onemogočeni. Urejene bodo nadomestne pešpoti, ki bodo dobro označene, zagotovo pa brez razumevanja in strpnosti ne bo šlo.

Kot smo izvedeli, bodo najprej obnovili garaže pod ploščadjo blokov na Kardeljevem trgu 1 do 3.

Potem bodo uredili meteorno kanalizacijo in dostopne poti na tem območju, pa tudi samo Kardeljevo ploščad, kjer bodo postavili še nove klo pi in igra la za otro ke.

Most, ki povezuje promenado pri pošti in Kardeljev trg ter samo Kardeljevo ploščad, bo prišel na vrsto zadnji, saj želijo čim več del, ki bodo najbolj motila življenje, opraviti med poletnimi počitnicami in dopusti. Vrednost celotne investicije je velika, zanjo bo potrebno odšteti kar dobrih 813 tisoč evrov.

Stanovalci dobili abonmaje za parkiranje

Bojana Špegel

Velenje, 13. junija - Eno največjih blokovskih naselij v Velenju je Kardeljev trg. Kmalu bo staro že trideset let, saj so ga zgradili v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, zob časa pa je na infrastrukturi, sploh ploščadi in v garažah pod njo, naredil svoje. Ker bo obnova obsežna tako po opravljenih delih kot finančnih sredstvih, ki jih bo prispeval mestni proračun, so se nanjo pripravljali kar nekaj časa. V torek pa so na Kardeljevi ploščadi zabrneli gradbeni

nepovezani, višji bodo. Zato se mi je zdelo pomembno, da če pride do glasovanja o pripojitvi, prebivalci vedo, kdo je tako odločitev sprejel. Z imenom in priimkom. Iz zgodovine ne poznam primera, da bi imeli svetniki težave zaradi odločitev, ki so jih sprejemali. Ampak tega tudi pri upravnih odborih v podjetjih do lani nismo poznali.

V torek se je obsežna obnova začela. Brez previdnosti in strpnosti zagotovo ne bo šlo.

stroji. Kako bo obnova potekala in kako bodo v času del reševali vprašanje parkiranja in prometa, nam je povedala direktorica občinske uprave Andreja Katič. »Na Mestni občini Velenje smo se na temeljito obnovo področja Kardeljevega trga skrbno pripravili, saj

gre za majhno območje, kjer živi zelo veliko ljudi. Zato da smo pripravili vse projekte obnove in dobili soglasje lastnikov ter najemnikov lokalov in stanovanj ter upravnikov, je bilo vloženega veliko truda.

Tudi med samo obnovo se bomo tedensko redno sestajali z vsemi,

ki tam živijo ali delajo. Občina je izdelala varnostni načrt, izvajalec del – podjetje Smelt iz Ljubljane, ki smo ga izbrali na javnem razpisu – je v ponedeljek po ogledu gradbišča izdelal natančnejši terminski plan. Dela bodo potekala tako, da dostopi v bloke in lokale ne bodo

»Največ težav med obnovo pričakujemo pri parkiranju in prometni ureditvi.

Stanovalci bodo lahko med obnovo svoja vozila parkirali za velenjsko pošto oziroma na ostalih parkirnih površinah v bližini, saj jih v garažah in dovoznih poteh v naselju nekaj časa ne bodo mogli puščati. V teh dneh so vsi stanovalci Kardeljevega trga in Stantetove ulice v nabiralnike prejeli tudi začasno dovolilnico za parkiranje. Z njo

7 na. Ker obstaja tudi višja instanca, na državni ravni, sem se tudi že odločila, da jo uporabim, če pritožba ne bo sprejeta na občinski ravni.« Pripojitev je bila izglasovana, svetniki je najbrž ne bodo spreminjali. »Verjetno res ne. Moja pritožba velja za tretjo točko sklepa, v kateri je prisotno pravno nasprotje vseh aktov, ki jih imamo v Občini Šoštanj. V sklepu je govora o tem, da mora župan pred podpisom družbene pogodbe pridobiti soglasje razširjene komisije za javne gospodarske dejavnosti. Po Statutu in Poslovniku sveta Občine Šoštanj pa razširjena komisija ne obstaja. Če ne obstaja, nima pravne podlage.« Po drugi strani je v statutu in poslovniku jasno zapisana vloga komisije. Gre za posvetovalno telo, ki nima odločilne vloge. Odločilno vlogo na področju javnih gospodarskih dejavnosti, torej tudi na področju ravnanja z odpadki, ima svet Občine, upravljalsko pa župan.

Sklep, kot je objavljen zdaj, pa je pravno sporen!« Kaj lahko ta pritožba pomeni, spremeni? »Poglej te, bom poe no stavi la.

Povsod je pisalo, da bo začel PUP Saubermacher izdajati lastne račune sredi letošnjega leta. Teh ne more, če pripojitev ni pravnomočna. Pripojitev pa ima svojo pravno podlago v tem, da bo sklep o njej postal pravnomočen po objavi v Uradnem vestniku Občine Šoštanj.

Tu se bo zgodba mogoče malo zapletla. Moj predlog je bil, da se ta sklep, tretja točka, popravi, ker bo imel šele v tem primeru pravno podlago. Kako bodo v Občini Šoštanj ravnali, pa ne vem ...

Izdaja računov pri PUP Saubermacherju pa ima še večjo zgodbo.

Soglasja za cene, s katerimi bodo izšli plačilni nalogi, pa ni pridobil PUP Saubermacher, temveč ROSIO PUP Sauber macher. To pa je nekaj popolnoma drugega. Pravna praznina.«

bodo lahko do dokončanja obnove, če bodo parkirišča prezasedena, brezplačno parkirali tudi v conah A in B. Vsakemu stanovanju pripada ena dovolilnica za parkiranje,« nam je še povedala Andreja Katič. Še vedno bo brezplačno tudi parkirišče pod vilo Herberstein, če pa se bo izkazalo, da tudi to ne zadošča, bodo iskali dodatne rešitve, čeprav po štetju prometa in ocenah potreb po parkiriščih menijo, da to niti ne bo potrebno.

Modra cona C V centru Velenja že imamo dve modri coni za parkiranje, A in B. Od novega leta dalje pa bomo imeli tudi modro cono C. Ta bo zajemala prav območje Kardeljevega trga, Stantetove in okolice, pa tudi parkirišče med velenjsko pošto in nakupovalnim centrom. Odlok so velenjski svetniki sprejeli na julijski seji sveta, odgovor, zakaj začne veljati šele 1. januarja 2011, pa je skrit prav v obnovi garaž in dovozov na tem območju. Po novem bodo ure di li tudi last niš tvo in najem garažnih boksov pod Kardeljevim trgom – kdor bo imel boks, ne bo mogel dobiti abonmaja za parkiranje na odprtih površinah cone C. Na občini so prepričani, da bodo s tem uvedli še več reda v mirujočem prometu v Velenju.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 8

OD TU IN TAM

8

15. julija 2010

Mestna blagajna zadetek v polno Obisk že v prvih dneh dober, občani in občanke zadovoljni – Želijo si, da bi bilo mogoče v njej plačevati čim več položnic Bojana Špegel

Velenje, 9. julija - V kletnih prostorih Mestne občine Velenje je 1. julija dni začela delovati mestna blagajna. Tako je Velenje tretje mesto v Sloveniji – za Celjem in Mariborom – ki jo ima. Velenjska občina se je na njeno uvedbo pripravljala kar nekaj časa. Kot kaže odziv občanov, so se odločili pravilno. Obisk mestne blagajne je namreč že v prvih dneh odličen, v najbolj obiskanem dnevu v prvem tednu delovanja so našteli več kot 150 občanov, ki so prišli plačat položnice.

V mestni blagajni lahko položnice brez provizije plačujete le z gotovino. Obiščejo jo lahko tudi občani drugih občin, ki dobivajo položnice velenjskih podjetij, javnih zavodov in drugih, ki so se pridružili projektu mestne blagajne.

Po dobrem tednu delovanja mestne blagajne smo se odločili, da sami preverimo, kako se je »prijela« ta novost, ki je zagotovo v prid vsem, ki morajo v teh za mnoge težkih časih obrniti vsak cent. Več o projektu in obisku mestne blagajne nam je v uvodu povedala direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič. »Od začetka julija lahko občani in občanke na enem mestu poravnajo račune za različne storitve. Najpomembnejše pri tem je, da za plačila položnic v

Otroški kotiček v mestni hiši Velenje je otrokom prijazno Unicefovo mesto. V okviru tega projekta so v mestu v zadnjem letu posodobili številna otroška igrišča in odprli niz varnih točk. Koordinatorka projekta Andreja Katič pa je pred časom predlagala, da bi v avli velenjske mestne hiše postavili otroški kotiček. Odprli so ga hkrati z mestno blagajno. »Vesela sem, da je pobuda takoj naletela na dober odziv pri županu. Uredili smo prijazen kotiček, v katerem bodo lahko otroci počakali starše, ko bodo ti na obisku v mestni hiši. Opremili smo ga s Pikinimi pobarvankami in igricami, ki so naše, velenjske,« je dodala Katičeva.

Direktorica občinske uprave Andreja Katič: »Želimo si, da bo v mestni blagajni mogoče plačevati še več položnic.«

mestni blagajni ni provizije. Z vsemi, ki so se nam v projektu že pridružili, smo se že pred odprtjem mestne blagajne dogovorili, da bodo lahko uporabniki njihove storitve plačevali pri nas, v mestni hiši. Želimo pa si, da bi bilo takih še več. In verjamemo, da se bo spisek še širil, saj se je takoj pokazalo, da je to dobra praksa,« nam je povedala na začetku. Ob pogledu na spisek tistih, ki so se projektu že pridružili, me začudi, da se niso pridružile vse osnovne šole v mestu, za večino pa že lahko starši obveznosti poravnajo v mestni blagajni. Poleg tega lahko plačajo komunalne storitve, vrtec, stanarino, T –2, tudi Naš čas … »Kot kaže obisk, je bila odločitev prava. Če pogledamo le nekaj prvih dni, odkar je blagajna odpr ta: v torek smo imeli 153 strank, v sredo 87, v četrtek 77, v petek pa 51 strank. Pričakujemo, da bo obisk vsak dan večji,« nam je še povedala Andreja Katič. Kot zanimivost je

V avli velenjske občine lahko otroci počakajo svoje starše, ko pridejo ti po opravkih, v lepo urejenem otroškem kotičku.

Stanka Glažer, zaposlena v mestni blagajni, pred vhodom vanjo. »Tisti, ki so nas že obiskali, so navdušeni.«

Mestna blagajna je odprta vsak delovni dan, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8. in 11. uro ter 12. in 14.30, ob sredah med 8. in 11. uro ter med 12. in 16.30 ter ob petkih od 8. do 12. ure. Če bo interes velik, bodo tega še podaljšali.

povedala, da po tem, ko se je razvedelo, da je Velenje odprlo mestno blagajno, veliko kličejo iz različnih slovenskih občin, kjer tudi razmišljajo, da bi jo uvedli. »Zanima jih, kaj vse potrebujejo, katera dovoljenja in kakšni so postopki za odprtje. Z veseljem jim te infor macije tudi posredujemo,« je povedala naša sogovornica in dodala, da je ureditev mestne blagajne financirala MO Velenje, ker pa so uporrabili tudi stvari, ki so ostale po preselitvi Davčnega urada, ta ni stala prav veliko.

»Ljudje so prijazni in navdušeni« Potem sva s sogovornico skupaj odšli v kletne prostore mestne hiše, kjer so uredili prostore za mestno blagajno. Dobro so označeni, urejeni pa so seveda po vseh standardih varovanja, z okenci za stranke, pregradnimi stekli. Na novo sta v njej preko javnih del – sofinancira ju Evropski socialni sklad - službo dobili dve domačinki, ki sta s pogoji dela

Izkazali so se tudi šoštanjski osnovnošolci

in tudi s strankami zelo zadovoljni.

Stanka Glažar, zaposlena v mestni blagajni, nam je povedala: »Občani in občanke so zelo zadovoljni s tem projektom, moje izkušnje po nekaj dneh dela v mestni blagajni pa so zelo pozitivne. Do nas pristopajo zelo prijazno, delijo navdušenje in tudi povedo, da bodo s plačilom položnic pri nas privarčevali za kakšno kavo, pa tudi za štruco kruha. Lahko bi rekla, da so nas v teh dneh največkrat obiskali upokojenci, pa ne samo ti. Mislim, da bo krog uporabnikov vsak dan večji. Moram pa reči, da si tisti, ki so že prišli k nam, želijo še več mož-

nosti za plačilo različnih položnic.« Potem sem ustavila tudi upokojenko, ki je prišla plačati položnice. Ni se mi želela predstaviti, povedala pa je: »Tole je nekaj zelo dobrega in pametnega, sploh za upokojence in tiste, ki imajo nizke dohodke. Danes bom plačala tri položnice, mesečno jih dobim pet. In tudi preostali dve bom prišla plačat sem. Do občinske hiše ni težko priti, denar, ki bi ga sicer odštela za provizije, pa bom lahko namenila za kaj drugega. Pa četudi za kakšen priboljšek.«

V prvem tednu poslovanja je bilo v Mestni blagajni plačanih kar 811 položnic. Največkrat so občani poravnali položnice podjetja Habit, Komunalnega podjetja Velenje in podjetja Elektro Celje.

Drugič za župana Volilni program predstavil Franc Fužir – Želi si bolj prijazno občino

Šoštanj, 8. julija – V navadi je, da župani ob koncu šolskega leta, pripravijo sprejem za najuspešnejše učence, dijake. V Šoštanju jih je župan sprejel prejšnji teden v četrtek. Žal se sprejema niso mogli udeležiti vsi osnovnošolci, ki jih je povabil. Takih je bilo petnajst. Čestital jim je za dobro delo in jih povabil, da se po koncu uspešne – gotovo bo taka - izobraževalne kariere vrnejo v Šoštanj.

Vesna Glinšek

mkp Žal se sprejema ni moglo udeležiti vseh petnajst uspešnih osnovnošolcev. (foto: TR)

Sanacija mostu na Selah Velenje - Včeraj je začelo podjetje Avtoprevozništvo, gradbena mehanizacija, nizke gradnje Šoštanj s sanacijo mostu na Selah pri odcepu Trbul. Dela bodo trajala približno 10 dni, v tem času pa bo most zaprt. Za pešce so uredili začasno brv, parkiranje pa je urejeno na desni strani Pake na parkirišču trgovine Hofer.

Rezultati mature znani

Velenje – Dijaki, ki so opravljali poklicno maturo, so v ponedeljek, 5. julija, že zvedeli, kako uspešni so bili. Tisti, ki so opravljali splošno maturo, so to zvedeli včeraj (14. julija). Kot je povedal direktor ŠCV Ivan Kotnik, so z uspehom poklicne mature v spomladanskem roku zadovoljni. Uspešno jo je opravilo 85 odstotkov dijakov (vsi k maturi v spomladanskem roku ne pristopijo), nihče od tistih, ki niso bili uspešni, pa mature ne bo popravljal v celoti. Imajo tudi dva zlata maturanta. To sta Jan Obu (Elektro in računalniška šola) in Tanja Potočnik (Šola za storitvene dejavnosti).

mkp

Šmartno ob Paki - Prejšnjo sredo je Občinski odbor SLS Šmartno ob Paki pripravil novinarsko konferenco, na kateri se je predstavil kandidat za župana občine Šmartno ob Paki Franc Fužir. Vodilni razlog za ponovno kandidaturo je po njegovih besedah predvsem želja po bolj prijazni občini. »Prvič sem kandidiral pred osmimi leti, se uvrstil v drugi krog in z majhno razliko izgubil boj s sedanjim županom Alojzom Podgorškom. Morda je tudi to razlog, da sem se opogumil in bom poizkusil znova. Sicer pa želim zagotoviti občanom predvsem bolj prijazno in toplo občino. Opažam namreč, da ljudje pogrešajo komunikacijo, tako med seboj kot tudi z občinsko upravo. To so stvari, ki ne zahtevajo veliko sredstev, ampak samo malo truda. Mislim, da bi lahko ravno v tem naredil več, kot je narejenega do sedaj.

Med drugim je poudaril še - po

Franc Fužir – kandidat za župana Občine Šmartno ob Paki

njegovem mnenju - pomembnost obvarovanja kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo ter celovit dol go roč no usmer jen pogled v občini.

Na voljo za novinarska vprašanja je bil tudi vodja poslanske skupine SLS v državnem zboru Jakob Presečnik. Predstavil je dogajanje na državni ravni in izpostavil dejstvo, da so po številu županov vodilna stranka na lokalni ravni. Računa, da bo tako tudi v prihodnje.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 9

MED VAMI

15. julija 2010

9

Kdaj varnejše križišče v Črnovi?

Zmagovalci nakupujejo v Velejaparku

Krajani naselij v Vinski Gori in Šentilju, ki dnevno uporabljajo križišče »pri Obircu«, opozarjajo, da je vse bolj nevarno – Posodobili naj bi ga v letu 2011

Velenje, 9. julij - Velejapark, največji trgovski center v Velenju in širši okolici, tudi med poletjem razveseljuje svoje obiskovalce. Ti lahko sodelujejo v novi nagradni igri “Zmagovalci kupujejo v Velejaparku.”

V petek, 9. julija, so tako izžrebali prve srečneže ter jim podelili darilne bone Velejapark v vrednosti opravljenega nakupa.

Od julija do septembra bodo vsaka dva tedna žrebali srečne nagrajence, ki jim bodo povrnili vrednost nakupa.

Petkov dogodek v Velejaparku so popestrile mične manekenke in privlačni manekeni, ki so predstavili modne trende letošnjega poletja.

Obiskovalci so tako zagotovo dobili kakšno dobro idejo, kako se obleči v vročih poletnih dneh, ter si tako še olajšali nakupe med sprehodom v Velejaparku.

V Velejaparku bodo znova nagrajevali v petek, 23. julija.

Velenje, 12. junija - Vsi vemo, da je cesta Velenje–Vinska Gora–Arja vas ne le zelo prometna, ampak tudi zelo nevarna. Med nevarnejšimi odseki na njej je zagotovo tisti ob naselju Črnova, sploh križišče, ki mu domačini najpogosteje rečejo »pri Obircu«. Ker ga bodo dnevno uporabljali tudi stanovalci novega naselja, ki »raste« ob cesti, se domačini sprašujejo, kdaj in kako ga bodo uredili, da bo ne le bolj varno, ampak tudi bolj pretočno. Po odgovor smo se odpravili na MO Velenje, saj gre za križišče, ki je sicer na

državni cesti, je pa na območju velenjske občine.

Predstojnik urada za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik nam je povedal: »Vsi vemo, da gre res za problematičen odsek ceste, zato smo si v zadnjih petih letih močno prizadevali, da bi z direkcijo za ceste (DARS), krajani in občino našli boljše rešitve in cesto, sploh križišča na njej, tudi posodobili. Tako je DARS za večjo varnost že uredil križišče z dodatnim zavijalnim pasom v Pirešici, na vrhu vinskogorskega klanca. S tem smo želeli

preprečiti nalete vozil in umiriti hitrost na klancu, kar se mi zdi, da je uspelo. Ostalo pa je križišče v Črnovi, pri Obircu. Sploh, ker novo naselje ob tem križišču že dobiva stanovalce in bo uporabnikov še več. Na to smo DARS večkrat opozorili, saj je pretok vozil v tem križišču vse večji.« Izvedeli smo, da je MO Velenje sodelovala pri pripravi projektne dokumentacije za posodobitev tega križišča. »Ta je končana, opravljena je bila tudi revizija projektov.

Predvidena je ureditev semafori-

-ziranega križišča, vključno z ureditvijo podaljšanih levih zavijalnih pasov in ureditvijo prehodov za pešce. Ob križišču bodo uredili tudi pločnike,« nam je še povedal Brodnik. In dodal, da je vrednost investicije ocenjena na dobrih 300 tisoč evrov, žal pa prizadevanja občine, da bi z urejanjem križišča začeli že letos, niso bila uspešna. Predvsem zaradi pomanjkanja sredstev in prerazporeditev ter zmanjšanja državnega denarja za urejanje cest. »Če bo republiški proračun to omogočal, naj bi dela stekla spomladi, verjetno marca 2011,« je povedal Tone Brodnik.

Pešpot ob gozdu?

Projekti za ureditev križišča v Črnovi, ki bo z naselitvijo novih hiš ob njem še bolj obremenjeno, so končani. Križišče bo dobilo semaforje in dodatne zavijalne pase, pa tudi varnejši prehod za pešce.

V KS Vinska Gora si že nekaj časa prizadevajo, da bi bila pot od Velenja do Črnove bolj varna tudi za pešce. Pločnik je zaenkrat zgrajen do novega krožišča v Trebuši, naprej pa ne. Tone Brodnik pravi: »Imamo pozitivno prakso z DARS-om, da ob vsaki obnovi in posodobitvi državnih cest uredimo tudi varnejše poti za pešce, ki jih občina ponavadi sofinancira. V okviru zazidalnega načrta Trebuša pa imamo v občinskih načrtih predvideno ureditev pešpoti ob gozdu za Velejaparkom in ne ob republiški cesti. To področje se bo še širilo in mislim, da nam bo uspelo urediti tudi varno pešpot.«

bš

Kakovost, ki se sveti Mlečni izdelki zelene doline so ponovno posegli po najvišjih priznanjih.

Na ocenjevanju v Novem Sadu so za kakovost izdelki zelene doline prejeli naslednja priznanja:

V Gornji Radgoni so izdelki zelene doline ponovno posegli v sam vrh in prejeli naslednja priznanja:

naziv ŠAMPION •Jogurtova smetana borovnica

VELIKO ZLATO MEDALJO •Jogurtova smetana čokolada •Vanilijev jogurt •Desert jogurtova smetana z okusi: stracciattela, višnja •LCA navadni jogurt •Mileram z 18 % in 30 % m.m.

ZLATO MEDALJO •Desert jogurtova smetana, kokos

BRONASTO MEDALJO •Kisla smetana z 18 % m.m..

naziv ŠAMPION •Jogurtova smetana borovnica in •Desert jogurtova smetana kokos

V mesecu aprilu je Mlekarna Celeia sodelovala na iTQi v Bruslju, kjer gre za mednarodno vrednotenje okusa in kvalitete izdelkov. Svetovno priznani preizkuševalci vrednotijo okuse in kakovost posameznih izdelkov.

Izdelki so lahko s strani ocenjevalcev prejeli največ tri zvezdice. Ocenjevalna lestvica je zajemala naslednjih pet kriterijev: prvi vtis, videz, vonj, okus, občutje po okušanju izdelka.

Tri zvezdice je prejel •Mileram s 30 % m.m. s končno oceno 92,1%.

VELIKO ZLATO MEDALJO •Kisla smetana Mileram 30% m.m.

•Jogurtova smetana z okusi: čokolada, borovnica •Vanilijev jogurt •Desert jogurtova smetana z okusi: kokos, jagoda, stracciatella, višnja •Vanilija s sadjem z okusi: višnja, marelica, jagoda •Kavni jogurt

ZLATO MEDALJO •Kisla smetana Mileram 18 % m.m.

•Kisla smetana 18 % m.m.

•Kislo mleko

SREBRNO MEDALJO •Posneta nepasirana skuta 40 % m.m.

•Polmastna nepasirana skuta 10 % m.m.

•LCA navadni jogurt.

Dve zvezdici sta prejela: •LCA probiotični jogurt s končno oceno 84,6 % in •Desert jogurtova smetana z okusom borovnice s končno oceno 89,4 %.

Eno zvezdico so prejeli: •Skuta zelene doline s 40 % m.m. s končno oceno 78,8 % •Desert jogurtova smetana z okusom čokolade s končno oceno 78,6 % •Desert vanilijev jogurt s končno oceno 79,5%.

Nagrajeni jogurti zelene doline se uvrščajo v vrh piramide zdrave prehrane. Vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate, mlečno maščobo, minerale, vitamine in mlečno kislino, ki jim daje značilen osvežujoč okus.

V prihajajočih poletnih dneh vam želimo obilo užitkov z mlečnimi izdelki zelene doline.

Mlekarna Celeia, Branka Petek

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

10

15. julija 2010

Pikin festival postaja vse večji

Dobro obiskane poletne prireditve

Velenjska Pika bo letos raziskovala poklice – Festival bo eden od vodilnih projektov Velenja v projektu Evropska prestolnica kulture 2012

Prve prireditve pod milim nebom dokazale, da Velenje poleti kulturno ne spi Otvoritveni koncert ljubljanskega orkestra Mandolina. (foto: Ksenija Mikor)

Velenje, 12. julija - Na velenjskem Titovem trgu so v četrtek, 1. junija, uradno začeli 26. Poletne kulturne prireditve. Ob zvokih ljubljanskega orkestra Mandolina so ta dogodek številni obiskovalci začinili tudi s pihanjem milnih mehurčkov. Ob koncu prvega julijskega tedna so udeleženci uživali v koncertu stare glasbe v atriju Velenjskega gradu. Belgijska skupina Zefiro Torna, ki združuje najboljše iz belgijske historične in tradicionalne glasbene scene, je izvedla glasbeni preplet iz 17. stoletja.

Prejšnji ponedeljek so zažarele tudi Zvezde pod zvezdami. Muzikal Devet, s katerim so v festivalu Velenje odprli letošnje kino predstave na ploščadi pri domu kulture, so bile pravi magnet, saj si je predstavo ogledalo vsaj 200 obiskovalcev. Medtem je zaživelo tudi tor-

kovo ustvarjalno druženje na travniku, ki je namenjeno tako otrokom kot nji hovim star šem. Na istem prostoru sta v soboto z lutkovno predstavo Marička z zelenega vrtička v izvedbi KUD Dudovo drevo iz Velenja Boštjan Oder in Sabina Plaznik navdušila mlado publiko.

Za letošnje poletne kulturne prireditve je znano, da jih bo še več kot prejšnja leta, ker so se kot organizatorji pridružili tudi številni gostinci, društva in drugi. Poleg tega pa se dogajajo tudi na novih prizoriščih. Eno takih je pokriti atrij pri Centru Nova, kjer so pred tednom dni navdušili celjski glasbeniki iz skupine Gamma. Mlada zasedba, ki deluje pod okriljem Hiše kulture in Društva ljubiteljev kulture Celje, je predstavila predvsem klasični tango različnih skla-

dateljev ter novi tango Astorja Piazzolle, končali pa so s čardaško etno glasbo. Tudi na tem večeru je bil obisk odličen, razpoloženje prav tako. Zato lahko po prvih poletnih prireditvah v Velenju rečemo, da imajo kulturne prireditve na pro-

stem v toplih poletnih večerih, res poseben čar. To poletje jih bo še veliko, zato jih, če boste še doma, nikar ne zamudite.

bš

Klasični in sodobni tango, pa tudi etno glasba, so navdušili obiskovalce koncerta mlade celjske zasedbe Gamma.

Knjige za Zimzelen

Dr. Manca Košir bo letos častna pokroviteljica Pikinega festivala. Tega se že zelo veseli. Da je tudi sama velika Pikina prijateljica, pa dokazuje tudi fotografija. (foto: Maja Slavec)

Občina Šoštanj zbrala preko 2.000 knjig Topolšica, 7. julija - V Občini Šoštanj so tudi letos, ob svetovnem dnevu knjige, izvedli akcijo z naslovom Podari knjigo. Občani in ustanove so se nanjo množično odzvali. Podarili so natanko 2.020 knjig.

Večina, okoli 1.800, jih bo bogatila knjižnico Centra starejših Zimzelen, druge, tematsko namenjene otrokom, pa so podarili Dnevnemu centru za otroke in mladostnike v Šoštanju, nekaj pa tudi tamkaj-

Velenje, 13. junija – V teh poletnih dneh potekajo priprave na največji slovenski otroški festival, ki bo letos na različnih prizoriščih v Velenju potekal med 19. in 25. septembrom. Kar nekaj dogodkov pa se bo v Pikinem mestu zvrstilo že pred začetkom festivala. Rdeča nit letošnjega festivala bodo poklici, častna pokroviteljica pa bo dr. Manca Košir.

V Zimzelenu za varovance pripravljajo bralne čajanke. (foto: arhiv Občina Šoštanj)

šnjemu Vrtcu.

V Cen tru sta rej ših Zim ze len organizirajo za svoje varovance bralne čajanke, kjer skupaj s predstavnico Knjižnice Velenje prebi-

rajo in spoznavajo knjige. Na takšni čajanki je tako v sredo župan Darko Menih predal knjige direktorici centra Andreji Štefan Bukovič.

Revija mladih ansamblov

V centru so imeli knjižnico že pred tem, s podarjenimi knjigami pa bo seveda še bogatejša, še bolj pestra in raznolika.

mkp

Velenjčani so z organizacijo Pikinih festivalov začeli pred enaindvajsetimi leti in v tem času je festival prerasel v mednarodno prireditev, ki jo obišče 100.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine. Pikin festival bo tudi eden od vodilnih projektov, s katerimi se bo Velenje vključilo v projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012, zato bo ta projekt vsako leto vsebinsko še bogatejši. O tem, katere projekte bodo v EPK 2012 kot nosilne pripravljali v šestih mestih, ki so se pridružila Mariboru kot nosilcu projekta, bodo odločali letos septembra.

Organizatorji Pikinega festivala - letošnji bo že 21. po vrsti - bodo v sedmih festivalskih dnevih priredili več kot 60 gledaliških, lutkovnih, plesnih in glasbenih dogodkov, na osrednjem prizorišču ob Velenjskem jezeru bo vsak dan mogoče ustvarjati v 100 Pikinih ustvarjalnih delavnicah, v mestu bodo odprli več Pikinih razstav. Otroci se bodo lahko predstavili na Pikinem glasbeno-plesnem vrtiljaku, se podali na Pikin planinski pohod, sodelovali v likovnem natečaju »Kaj bom, ko bom velik?«, ves mesec september pa uživali v predstavah Pikinega kina. Na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru bo postavljeno pravo Pikino mesto – s Pikino pošto, banko, trgovino, zabaviščem, igralnico, odri na prostem, uličnim gledališčem, številnimi koncerti … Del festivala bo tudi letos humanitarno obarvan – sredstva, ki jih bodo zbrali v »Pikinem šparovčku« bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin. V okviru festivala bo potekalo še državno srečanje otroških plesnih skupin iz vse Slovenije »Pika miga«, zaključni dan festivala pa bo na Velenjskem jezeru tudi Pikina jadralna regata.

V krajevni skupnosti Cirkovce so sprva slavili svoj praznik v mesecu avgustu, lani pa so ga prestavili na julij, saj pred tem velikokrat niso imeli sreče z vremenom. Običajno je to trenutek, ko namenu predajajo tudi kakšno pridobitev.

Tokrat otvorit(e)v ni bilo, a to ne pome ni, da držijo kri žem rok.

Kmalu bo posodobljena cesta proti Graški gori, na otvoritev pa čaka tudi avto bus no pos ta ja liš če.

Namesto teh slovesnosti so pripravili drugo revijo revijo ansamblov.

Prvič so jo izvedli lani, nanjo pa povabijo mlade še neuveljavljena skupine. Na letošnji so nastopili oziroma igrali ansambli Šepet, Rotovnik, Ra-C, bratov Avbreht in Ni da ni (na sliki), revijo pa so popestrile mažoretke iz Topolšice.

Festival bodo letos s svojim obiskom in nastopi popestrili mladi predstavniki partnerskih in prijateljskih mest MO Velenje (Esslingen - Nemčija, Udine - Italija, Vienne - Francija, Albacete - Španija, Split - Hrvaška, Prievidza - Slovaška, Schiedam - Nizozemska, Norrköping – Švedska ter Neath Port Talbot - Velika Britanija), ki bodo na zaključnem Pikinem dnevu predstavili najbolj značilne poklice njihovih držav. Organizatorji pa bodo skupaj z osnovnima šolama Gorica in Gustava Šiliha letos v Velenju gostili prijatelje iz mest Sarajevo in Valjevo, ki bodo na festivalu predstavili košček njihove kulture.

Pikin festival tudi letos pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje pripravlja javni zavod Festival Velenje, kot partnerji pa v projektu sodelujejo še Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Knjižnica Velenje, Mladinski center Velenje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Velenje, Muzej Velenje ter številne organizacije, društva in podjetja iz Velenja.

foto: vos

Še bolj mednarodno obarvan

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

15. julija 2010

11

Glasbene novičke

Maja, poletna voditeljica Letošnje poletje je res tisto pravo, vroče, kot že dolgo ne. Že zelo zgodaj pa se je začel tudi za novinarje tako imenovani čas kislih kumaric. Že v prvi polovici julija je zavladalo poletno mrtvilo, ki ga le tu in tam popestri kakšna narodopisna prireditev, seveda pa se v Velenju in okolici vrstijo poletne kulturne prireditve. Sicer pa sta se tudi Šaleška in Zgornja Savinjska dolina zavili v mrtvilo. V največjih kolektivih se počasi pripravljajo na kolektivne dopuste, v političnih strankah pa verjetno na lokalne volitve, a prav povsod še vedno zelo skrivnostno.

No, z zanimivimi novicami vseeno pridno polnimo oddaje Radia Velenje in časopisne strani Našega časa. Seveda pa skušamo vse skupaj pri-

lagoditi bolj sproščenemu poletnemu razpoloženju. Več je pogovorov z vami, izpolnjujemo vam glasbene želje in vas v nagradnih igrah tudi nagrajujemo.

Voditelji in novinarji se na radiu v teh dneh pogosteje menjujejo, saj so nekateri že odšli na dopuste. Za nekaj dni se je na Mali Lošinj odpravila tudi naša voditeljica in pevka Maja Oderlap, ki bo večino poletja preživela tukaj. Nekako je že navajena, da je v tem času veliko tako voditeljskega kot pevskega dela, ki ga nikakor ne želi izpustiti. V prihodnjih dveh mesecih jo boste tako srečevali na številnih prireditvah povsod po Sloveniji in jo seveda poslušali tudi na Radiu Velenje.

mz

Recesija

Maja (desno) najde čas za vse, tudi za zabavo.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

MATEJA MALNAR Pevka se predstavlja s poletno skladbo Moj svet. Za glasbo in aranžma je poskrbel Raay, besedilo pa je napisal Igor Pirkovič. Gre sicer za spevno melodijo z značilnim grškim oziroma mediteranskim melosom, ki je tudi v Sloveniji vedno priljubljen.

DAN D Svoje privržence vabijo k sodelovanju pri izdelavi videospota za skladbo Moj problem. Stavijo na kreativnost občinstva in pozivajo zainteresirane, da pošljejo svojo interpretacijo videa do konca tega meseca. Nagrajenec bo prejel doživljenjsko vstopnico za vse koncerte skupine.

SLOVENSKA POPEVKA Letošnja 48. Slovenska popevka bo 19. septembra v studiu 1 Televizije Slovenija. V vlogi voditeljice bo po štirih letih spet Miša Molk, zdajšnja varuhinja pravic poslušalcev in gledalcev. Dvanajst nas to pa jo čih bo nas to pi lo ob spremljavi velikega revijskega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Roka Goloba, Patrika Grebla in Lojzeta Kranjčana.

FOXY TEENS V dekliški zasedbi je prišlo do spremembe. Skupino je namreč zapustila črnolasa Kim, ki se bo odslej bolj posvetila hip hopu, njeno mesto pa je zasedla nova članica Katja. Najstnice so v novi zasedbi že posnele skladbo Energija, po kratkem oddihu na morju pa jih že čakajo številni nastopi in priprava materiala za nov album.

1. LADY GAGA - Alejandro 2. KATY PERRY feat. SNOOP DOGG - California Gurls 3. RIHANNA - Te Amo Alejandro je tretji singl z drugega studijskega albuma The Fame Monster knotroverzne pevke Lady Gaga. 24-letna ameriška zvezda s pravim imenom Stefani Joanne Angelina Germanotta je svoj debitantski album The Fame izdala leta 2008, leto kasneje pa je izšel aktualni The Fame Monster. V relativno kratkem času je s prodanimi več kot 15 milijoni albumov postala zelo uspešna, revija Time pa jo je uvrstila celo med sto najvplivnejših osebnosti na svetu.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ansambel Naveza - Zjutraj 2. Ansambel Vihar - Ne primerjaj me z njo 3. Ansambel Petra Finka - Nikdar me ne boš poljubil 4. Polka Punce - Dekliščina 5. Ansambel Napev - Fuzbal polka 6. Krajcarji - Četudi majhni smo 7. Okrogli Muzikanti - Zgodba poštenjaka 8. Kranjci - Zibljejo se Karavanke 9. Ansambel Dinamika - Od sreče po svoje

… več na: www.radiovelenje.com

Sku pi na Lan ga in ansam bel Zreška pomlad na radijske postaje pošiljata skladbo z aktualnim naslovom Recesija. Že samo sodelovanje Lange in Zreške pomladi, dveh na prvin pogled nekompatibilnih zasedb, daje slutiti, da bo skladba popestrila letošnje poletje z zanimivim glasbenim stilom - edinstveno zmesjo ciganske in narodnozabavne glasbe. Skladba je pisana na kožo tako skupini Langa kot Zreški pomladi, saj je kljub resni tematiki v svoji osnovi poskočna in vesela.

Katy Perry še naprej ruši rekorde Potem ko je skladba California Gurls postala najhitreje vzpenjajoč se single na pop radijskih postajah v zadnjih štirih letih, je Katy Perry z novo uspešnico podrla še en rekord, saj je bila skladba kar dva tedna zapored predvajana več kot 13.000-krat v enem tednu! California Gurls je tako s 13.167 predvajanji v enem samem tednu postala lastnica rekorda Mediabase Top 40 Airplay za najbolj vrteno sklad bo vseh časov –

povprečno 92 predvajanj tedensko, kar je več kot 13 predvajanj na dan.

California Gurls, prvi single iz albuma Teenage Dream, ki je prejel dve nominaciji za nagrado grammy, je zagotovo postala himna letošnjega poletja. Album bo v ZDA in Kanadi izšel 24. avgusta, 30. avgusta pa tudi drugod po svetu. Prihajajoči album je naslednik Katyjinega uspešnega prvenca One Of The Boys, ki je bil nagrajen s platinasto naklado v ZDA in je bil po vsem svetu prodan v več kot 5 milijonov izvodih.

Prvi videospot v novi zasedbi Skupina Atomik Har monik je predstavila svoj novi videospot za skladbo Lep sončen dan, prvi, ki so ga posneli z novo zasdebo. Skupino so pred kratkim zapustili kar

zanj pa je Kylie posnela tudi atraktiven videospot. Album ponuja serijo plesnih uspešnic, pod katere se kot izvršni producent podpisuje Stuart Price. Seznam sodelujočih avtorjev na albumu je tudi sicer poln zvenečih imen, saj so poleg Kylie in Stuarta na njem še Calvin Harris, Jakea Shears iz the Scissor Sisters, Nerina Pallot, NERVO, Sebastian Ingrosso iz Swedish House Mafia in Tim Rice - Oxley iz skupine Keane. Na albumu, ki ga označujejo za pravo plesno bombo, je sicer dvanajst skladb.

Že 15. album skupine Iron Maiden

trije dolgoletni člani – pevki Špela Grošelj in Mateja Vuk ter harmonikar Frai Toni. Vodji skupine Janiju Pavcu so se tako pridružili novi pevki Darja Gajšek in Petra Crnjac in har mo ni kar Tomo Primc.

Skladba in videospot Lep sončen dan ni tipična skladba skupine Atomik Harmonik, saj je v prvi vrsti namenjena otrokom, a je tako nalezljiva, da si jo bo kmalu požvižgavalo staro in mlado. Videospot so snemali pod Krvavcem, na snemanju pa jim je na pomoč priskočil tudi zabavljač Gozdni Joža. Režijo je seveda prevzel kar Jani Pavec.

Afrodita na policah Avstralska superzvezdnica Kylie Minogue je objavila svoj novi album z naslovom Aphrodite. To je že enajsti album v njeni nadvse uspešni karieri, prvi sin gle z nove ga albu ma pa je skladba All The Lovers. Single že osvaja vrhove glasbenih lestvic,

16. avgusta bo izšel dolgo pričakovani novi studijski album skupine Iron Maiden z naslovom The Final Frontier. Skupina se je ob tej priložnosti odločila, da vsem oboževalcem omogoči brezplačni digitalni mp3 download skladbe El Dorado, ki napoveduje izid novega albuma, preko njihove internetne strani www.ironmaiden.com.

Album so posneli v začetku leta 2010 v Compass Point studiu v Nassavu, kjer so bili posneti tudi

albumi Piece Of Mind (1983), Powerslave (1984) in Somewhere In Time (1986). Final Frontier bo že 15. studijski album skupine Iron Maiden, s čimer držijo občudovanja vredno povprečje ustvarjanja albumov vsaki dve leti, v skoraj tridesetih letih obstoja pa so prodali preko 80 milijonov albumov.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 12

15. julija 2010

12

Sredi poletne vročine se je huda kri zaradi smeti v mestu polegla.

Alenka Centrih in Mirjam Britovšek se s smetmi veliko ukvarjata vse leto. Pa ne le, ko doma skrbno ločujeta odpadke, ampak tudi strokovno. Alenka je bila pobudnica postavitve košev za ločeno zbiranje odpadkov v mestu, Mirjam pa je napisala tudi besedilo skladbe »Jaz ločujem že«, ki jo je odrepal vsem znani 6 Pack Čukur. Obe pa si v tem poletju zaslužita oddih. Upajmo, da kje, kjer je vse čisto, saj verjetno tudi na dopustu opazita vse, kar ni tako, kot mora biti.

Sedi na stolu in zamišljeno zre proti mestu. Ste kdaj opazili, da so ga obrnili tako, da zre proti Titu? A dolgo ne bo več tako. Spomenik Edvarda Kardelja bo preseljen. Po obnovi ploščadi, ki nosi njegovo ime, zanj ne bo več prostora na trgu. Preselili naj bi ga na eno od zelenic ob trgu. Bo tudi tam zrl proti Titu? Čvek je za!

Premislek Ali Velenje in Šaleška dolina nimata nobene besede, če želi odstopiti njihov minister!?

Nekoč in danes Včasih so mali kupci želeli čim nižjo ceno premoga. Zdaj (nekateri) mali delničarji tožijo, da je cena prenizka.

Ne čisto tako V velenjski mestni hiši za stike z javnostmi skrbita tudi svetlolasi, vedno urejeni in nasmejani Aleksandra Forštner in Maja Gorjup Zdovc. Ta se je zadnja pridružila ekipi, ki skrbi tudi za protokolarne dogodke, čisto pred kratkim pa je svojemu priimku dodala še moževega. »Nova služba, nov priimek, novi sodelavci. A vse je super,« je komentirala, tik preden sta izmenjali še zadnje napotke, preden je Maja, ki ima tudi lep glas in je preizkušena radijka, vzela v roke mikrofon in izpeljala odprtje nove pridobitve v mestu.

Slišim, da so v Šoštanju enostavno spremenili odlok o povrnitvi stroškov za volilno kampanjo. Tolarje so spremenili v evre. Če bi bilo res tako enostavno, bi bili nekateri zelo veseli.

Prehiter umik Nekateri menijo, da je Lahovnik kot eden najbolj gorečih zagovornikov izgradnje bloka 6 prehitro zapustil bojišče. Predvsem tisti, ki se bojijo, da bitka še ni povsem dobljena.

Realnost ali optimizem Poročila se je med popadki Stevie Hales iz Tamwortha si je že kot deklica predstavljala, kako bo izgledal njen poročni dan. Ko je s svojim part ner jem Dami o nom zanosila drugič, sta se odločila, da se bosta poročila. Ker si je želela takšno poroko, o kakršni je sanjala kot deklica, se je lotila priprav, ki pa so trajale skoraj tako dolgo kot nosečnost. Ženin in nevesta sta poavbila več kot 60 svatov, pripravljene je bilo ogromno hrane, pijače in sladic, tako kot se za poroko

tudi spodobi. Ravno pred oltarjem, ko je morala potrditi večno zvestobo Damionu, pa je nevesto zvilo.

Tako je Stevie ob predihavanju popadkov dahnila svoj »da.« Sveže poročeni Damion si je oddahnil, ker je bil prepričan, da bo svojo trmas to ženo konč no spravil v porodnišnico, a se je zelo zmotil.

Ste vi e je bila odlo če na, da bo nazdravila s svati in pojedla poročno večer jo. Čeprav z bole či mi popadki je nevesta vsaj malo uživala na svoji poroki, a prav dolgo ni zdržala. Z močnimi popadki so jo naravnost od mize peljali v tam-

kajšnjo bolnišnico Queen's Hospital, kjer je ob šestih zvečer rodila zdravega fantka.

Hvaležni muc V mirnem stanovanjskem naselju v južni Angliji so nenadoma brez sledu začele izginjati vrtne rokavice, nogavice in žensko spodnje perilo.

Stanovalci so bili seveda presenečeni, le dva med njimi pa sta bila presenečena na drugačen način: Peter in Birgitt Weismantel sta vsak dan dobila nov kos oblačila. Ugotovila sta, da se jima je njuna posvojena mačka

očitno želela z »darili« zahvaliti, ker sta jo sprejela v svoj dom. Peter je opisal ravnanje mačka: »Najprej je pred nekaj meseci začel prinašati nogavice. Nato je prinesel vrtne rokavice, za katere sva ugotovila, da pripadajo sosedu. Nato se je zgodilo, da je prinesel spodnje perilo mlade ženske.« Ko so se kraje začele stopnjevati, je lastnik sam odšel na policijo, da pojasni situacijo, saj so ljudje verjetno začeli pogrešati svoja oblačila. Prišlo je že tako daleč, da je maček prinesel tudi do deset stvari na dan, med katerimi so bile najpogosteje nogavice in otroške spodnje hlačke. »Stvari nama prinese kot darila,« je povedala Birgitt.

Hotel na drevesu Če ste eni tistih, ki jim hišice na drevesu pomenijo veliko, potem vam bo naslednja ideja všeč: na severu Švedske nastaja hotel na dre ve su. Veli čas ten novi hotel namerava povzdigniti navadno drevesno hišo v svetovno destinacijo za popotnike, ki imajo okus za moder no oblikovanje, hkrati pa želijo biti blizu narave. Hotel na drevesu bo imel štiri sobe: Kabina, Modri stožec, Gnezdo in Zrcalna kocka. Dve dodatni strukturi, NLP in Sobo z razgledom, naj bi odprli oktobra. Sobe bodo dostopne po lestvi iz vrvi ali visečega mostu do najbližjega drevesa. Za hotel bo skrbelo osebje bližnjega (klasičnega) hotela, ki bo tudi priskrbelo hrano za goste. »Naš cilj je, da bi imeli v petih letih 24 sob, ki bi jih narisali različni arhitekti,« je dejal soustanovitelj Treehotela Kent Lindvall. Vsaka soba bo opremljena z majhno kuhinjo, dnevno sobo, spalnico in nepogrešljivo teraso, s katere bodo gosti imeli lep razgled.

Glas o nastajajočem hotelu sega daleč. Morebitni gostje povprašujejo po prostih sobah predvsem iz

Evrope, nekaj pa se jih je oglasilo tudi iz Avstralije in Nove Zelandije. Moto hotela je »počuti se svoboden v drevesih«, za tako svobodo pa bo treba odšteti 4200 švedskih kron (približno 420 evrov) za dve osebi oziroma okoli 290 evrov za enega.

bi bila rada nekaj med Pamelo Ander son in Car men Elec tra.

Hočem velike prsi!« Takrat je bila njena velika želja, da bi našla ljubezen svojega življenja. To se je vmes menda zgodilo, vprašanje je le, kako navdušen bo Armando nad njenimi golimi fotografijami. Ali pa njen novi šef, saj ima Lorenzanova novo službo v neki drugi banki.

Po zadnji skupščini so nekateri prepričani, da se je Vegrad izognil stečaju. Drugi pravijo, da tako misli le ožje vodstvo in največji optimisti.

Likaj!

Šmarško središče je še vedno gradbišče.

Kakor koli ta zamuda mnogim ne ‘štima’, se stvar vsaj rima.

29-letnega Američana so aretirali, ker je svoji materi grozil s pištolo in ji ni dovolil, da bi zapustila hišo. Zmešalo se mu je, ko se je mati uprla, da ne bo več likala.

Robert Edward Tyrrell iz Georgie je kar šest ur zadrževal mamo kot talko v lastni hiši. Sin, ki še vedno

Finančna svetovalka želi v Playboy No, dek le prav za prav ni več finančna svetovalka, saj so jo pri Citybank prav zaradi njene seksapilnosti odpustili. In zdaj so njeni številni oboževalci na spletnih socialnih omrežjih dali idejo, da bi se gospodična gola slikala za Playboy.

Pa ideja ni samo njihova, saj je tudi sama že pred sedmimi leti jasno povedala, da želi biti playboyeva zajčica. Takrat je namreč sodelovala v resničnostnem šovu o lepot nih operacijah v New Yorku, kjer si je pred kamero dala povečati prsi in izjavila: »Veliko moških si želi hoditi z zajčico in jaz

Vsaj rima se

Čudno Celo obnova Kardeljeve ploščadi gre nekaterim v nos.

Nekaj rožnatega živi pri starši, je vztrajal, da je likanje žensko opravilo, mati pa se je temu uprla. S policije so sporočili: »Mama je končno rekla, da ne bo likala njegovih oblek, zato se je spravil na njo.« Robert ji je grozil s pištolo, ji vzel ključe in telefon. 51-letni ženski je po šestih urah le uspelo zbežati iz hiše in priteči na policijo. Na srečo je bila nepoškodovana, sin pa se je policiji predal.

V Laškem so pripravili Pivo in cvetje. Tako se je dogajalo vsaj nekaj rožnatega okoli Laške pivovarne.

Na plan Kandidati za župane počasi lezejo na plan.

Ponekod res počasi. In nekako bojazljivo. Tudi voditi občino ni več tako enostavno.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 13

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

15. julija 2010

Sobotno migetanje na bolšjem trgu Če se Velenje zapira z nakupovalnimi centri, se življenje ne umika iz mestnega središča – to ostaja polno ljudi tudi v najbolj vročih dopoldnevih

Velenjsko jezero vabi V teh vročih dneh se je najbolje zadrževati v senci in piti veliko vode. Ob Velenjskem jezeru je na pretek tako sence kot tudi vode. Ta seveda ni pitna, nudi pa osvežitev in rekreacijo. Na plaži ob jezeru se tako ves dan zadržuje veliko kopalcev in rekreativcev, med njimi pa je kar nekaj turistov. Nihče od njih se ne boji velikih rib, ki plavajo tik pod gladino vode.

Povprašali smo jih, kako se počutijo ob Velenjskem jezeru.

Milan Pirnat: »Sem rekreativec. Prišel sem s kolesom in sem že prekolesaril 15 kilometrov.

V Velenju i m a m o čudovito okolje. Malo kje imajo tako urejeno. Če bi nam te poti kdaj zaprli, da sem ne bi smeli več prihajati, bi to bila katastrofa. Zelo dobro se imam tukaj.« Mar tina Herzof in Gereld Spitele, Avstrija: »V Slovenijo

Največ obiskovalcev se skozi tržnico le sprehodi in postoji ob stojnicah, ki pritegnejo pozornost s kakšnim muzejskim primerkom, da ga pokažejo otrokom. Nekateri pa skrbno prečešejo prav vse kotičke in obrnejo vsako knjigo, da bi le našli, kar iščejo.

Tina Felicijan

Marsikatero mestno jedro sameva tudi ob sobotnih Na bolšjem trgu je vedno tudi veliko vojašdopoldnevih. Kavarne, trgokih predmetov. Igor Verdev se je zagledal v vinice in ulice so prazne, medbolgarsko čelado iz konca 80. let, ki jo je prodajalec ocenil na 40 evrov, sam pa meni, tem ko so nakupovalna sreda je glede na dejansko vrednost nekoliko dišča na obrobju mesta prepredraga: »Če človeka nekaj zanima, si natrpana. To vsekakor ne velja vseeno išče primerno ceno. Če pa si nekaj za Velenje, ki je polno spreželi na vsak način ali naleti na resnično hajalcev, nakupovalcev in redek primerek, bo odštel, kolikor je potrebradovednežev tudi v teh še no, saj se zgodi, da na prihodnjem bolšjem preveč sončnih dneh. Še posetrgu tega ni več. Danes so vse redkejši tudi primerki iz bivšega vzhodnega bloka in bej živo je vsako drugo soboJugoslavije, med zbiralci pa so še vedno to v mesecu, ko se Cankarjenajbolj iskani predmeti nemške vojske, ki so va ulica spremeni v sejmišče. precenjeni in tudi ponarejeni. Zbiranje mi Dopoldne se namreč tam pomeni sprostitev in ob pogledu na zbirko odpre bolšji trg, ki ga v Velese počutim dobro in sem zadovoljen, čeprav nju redno prirejajo že od leta je to na nek način mrtev kapital.« 2001. Sprva je za vsakomesečno barantanje skrbel TIC Ker je bolšji trg v strogem centru Velenje, pred dobrima dvema letoma pa je organizacijo prevzel Festival Velenja, je vsako lepo soboto tudi Velenje. Na bolšjem trgu lahko sode- zelo obiskan, ob deževnih dneh pa lujejo vsi, ki jim je odveč kakšna zbir- pridejo le najbolj strastni zbiratelji, ka zanimivih predmetov. Edini pogoj ki se pri svojih trgovcih pozanimajo je, da so to starine oz. ‘roba iz dru- o najbolj zaželenih starinah, ki so z ge roke’. Barbara Pokorny in Silvija njimi morda pripotovale iz tujine.

Bašnec skrbita, da ima bolšji trg kar Nekateri namreč potujejo tudi po se da sodoben in urejen videz. Prav drugih evropskih sejmiščih, ki so zaradi tega se v Velenje radi vrača- večja, vendar ne tako urejena. Predjo starinarji, zbiratelji in prodajalci meti, ki jih kot nomadi razstavljajo, iz Maribora, Murske Sobote, Kopra, pospravljajo in ponovno razstavljaPtuja in drugih slovenskih krajev. jo, prihajajo bodisi iz njihovih domaDrugod namreč nimajo vedno na čih zbirk, bodisi iz zbirk ljudi, ki so voljo svoje stojnice, trg pa je umak- se jih že naveličali, navadno nimajo večje vrednosti. Kljub temu pa je njen iz središča mesta.

Na vsakem bolšjem trgu se najde tudi kakšen značkar, ki ponuja značke in plakete najrazličnejših starosti in tematik. Alojz Slemenčič je predsednik društva značkarjev iz Maribora in jih sam zbira že 35 let: »Značke sem začel zbirati na temo revolucija, Tito in planinstvo, danes pa jih mam okrog 60 tisoč. Vsaka značka po svoje predstavlja zgodovino, bodisi obletnico NOB, športno prireditev ali planinski dosežek. Zbirko sem kasneje začel dopolnjevati še s plaketami. Za to sem se navdušil, ko se je ustanovilo značkarsko društvo. V preteklosti so bile značke v Sloveniji zelo aktualne, po razpadu Jugoslavije pa vse manj, drugače pa je v tujini. V zadnjem času pa zanimanje zopet rase, in to tudi med mladimi.« Resni kupci se precej dobro spoznajo na vrednosti značk, saj so opremljeni tudi s katalogi. Slemenčič je pokazal najdražjo, ki jo je prinesel s sabo: plaketo blejskega veslaškega tekmovanja iz leta 1976.

med kramo moč najti stvari, ki imajo zgodovinsko vrednost ali zato, ker že davno niso več v uporabi ali zaradi svoje izjemne ohranjenosti. Ta se določa različno. Recimo razglednicam se vrednost dviguje glede na ohranjenost znamke in žiga, letnico ter živost barv. Ure, ki so starejše, redkejše, bolj poznane, so seveda dražje … Starine lahko dosegajo visoke vrednosti, če so dobro ohranjene in pripadajo pomembnejšemu zgodovinsko-umetniškemu obdobju. Prodajalci pravijo, da pri

sklepanju kupčij ne zavlačujejo, saj tudi njihovi kupci niso ravno vešči barantanja. Večina se z zbiranjem in prodajanjem starin na bolšjem trgu ukvarja ljubiteljsko, saj to prinaša le skromen zaslužek. Zato se na trgu raje družijo, drug za drugega rečejo kakšno dobro besedo, poklepetajo in spijejo kozarček ali dva.

Na trgu ne manjka niti glasbe, za katero prodajalci poskrbijo sami.

Tako na bolšjem trgu vsak lahko najde kakšno malenkost zase, za katero ni potrebno odšteti toliko

Prav paša za oči so starinske ure – stenske, namizne, ročne in žepne.

Zbirateljem ure ne služijo za kazanje časa, kar potrjuje dejstvo, da jih kupujejo tudi, če ne tečejo.

Pomembni sta starost in znamka.

Franci Golobič, ki ure zbira 35 let, ima približno 700 ur, katerih skupne vrednosti niti ne more oceniti. »Največ so vredne žepne in stenske ‘špindlerce’ izmed let 1600 in 1780. Na bolšji trg pa prinesem od 120 do 180 let star ure. Največ zanimanja je za ure znamke Doxa in bidermajer ure.« kot v kakšnem antikvariatu ali kar butiku z množično proizvedenimi posnetki starin. Ob tem se kupci lahko sprehajajo na svežem zraku, pa še center prav po bolšje migeta.

Otroška igrišča pri štirih vrtcih odprta tudi popoldan Do septembra bodo otroška igrišča pri enotah Vrtca Velenje še izpopolnili in dodali nova igrala v vrednosti 70 tisoč evrov Velenje, 12. julija – V mestu so, kot so obljubili že pred časom, od julija otroška igrišča pri štirih enotah Vrtca Velenje v popoldanskem času odprli za vse obiskovalce. Starši so se namreč pogosto pritoževali, da manjka urejenih površin za otroško igro, nekaterim pa je mestno centralno igrišče ob Šaleški cesti, ki je odprto ves dan, enostavno predaleč.

Tako so sedaj otroška igrišča pri enotah Tinkara (Šlandrova cesta 11), Najdihojca (Prešernova cesta 3), Ciciban (Koželjskega ulica 8) in Jakec (Ulica Pohorskega bataljona 14, Pesje) odprta od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. Za varnost na igriščih skrbijo redarji,

Malčki lahko sedaj popoldne obiščejo otroška igrišča pri velenjskih enotah Tinkara, Najdihojca, Ciciban in Jakec v Pesju.

ki bodo na igriščih v mestu prisotnih ves čas, v Pesju pa ob zapiranju igrišča. MO Velenje je za vsa omenjena igrišča in tudi ostala igrišča

pri vrtcih in drugje po Velenju pripravila informacijske table, ki določajo red in obratovalni čas vsakega otroškega igrišča.

V mestu so v okviru projekta Velenje – otrokom prijazno Unicefovo mesto že lani začeli s tematsko ureditvijo otroških igrišč v eno-

13

tah Vrtca Velenje. Skupaj z vodstvom Vrtca Velenje so na podlagi predvidene tematike posamičnega igrišča izbrali igrala za vse sta rost ne sku pi ne pred šol skih otrok in jih umestili v prostor posameznega vrtca. Za opremo igrišč so bili na javnem razpisu izbrani štirje najugodnejši izvajalci del (podjet ja Les ni na, Eko igra la, Emago in Otroški svet). Celotna vrednost investicije brez izkopov in prodnikov je znašala skoraj 75 tisoč evrov. K nakupu otroških igral so prispevali tudi svetnice in svetniki ter članice in člani delovnih teles sveta Mestne občine Velenje, ki so se v korist otrok odrekli delu sejnin v višini dobrih 5 tisoč evrov.

Odlična novica je, da bo Vrtec Velenje svoje enote kmalu opremil še z dodatnimi novimi igrali. Zanje bo MO Velenje namenila 70 tisoč evrov, nov javni razpis za dobavo in montažo zunanjih igral pa že pripravljajo. Postavljena bodo predvidoma do konca meseca septembra letos. bš

sva prišla, ker je zelo lepa dežela. Odločila sva se, da se bova oglasila tudi v Velenju, ker ni predaleč od Avstrije. Ob jezeru bova ostala tri dni. Tako preživljava počitnice. Malo se tudi rekreirava. Jezero je zelo lepo in toplo. Tudi čisto je.« Janko Šme: »Poleti pogosto preživljam čas ob Velenjskem jezeru. Malo se sončim, malo plavam in opazujem, kaj vse se tukaj dogaja.

P r e c e j hodim in se razgibavam.

Kraj je čudovit, vendar se mi zdi, da je premalo izkoriščen. Škoda je, da je taka lepa okolica dostikrat precej zanemarjena. Veliko je tudi kužkov, motoristov in mopedistov. Pri tam bi morali narediti malo več reda.« Fanika Pašič: »Zelo lepo se imam ob Velenjskem jezeru.

Sončno je in toplo, skoraj kot na morju.

Tudi kopam se lahko. Ob jezeru je krasno, vendar pogrešam smetnjake in stranišča. Tudi kakšen tuš bi bil zelo dobrodošel. Sicer pa se počutim zelo varno. Topla in čista voda me vabi vedno, kadar je lepo vreme.« Lenart Marovt: »Poleti rad prihajam na jezero. Hodim se kopat in plavat. Rad skačem v vodo.

Vode in rib pa se ne bojim.« tf

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIŠETE

15. julija 2010

Ansambel Vikend najboljši debitant

Psiholog odgovarja (13) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com

Na festivalu Števerjan 2010 lepo priznanje za ansambel iz Vinske Gore – Radi bi posneli svoj CD Velenje – Števerjan, 4. junija - V Formentinijevem parku v Števerjanu je bilo na tridnevnem maratonu 40. števerjanskega festivala narodnozabavne glasbe “Števerjan 2010” res prijetno. Mnogi poznavalci tovrstne glasbe pravijo, da je Števerjanski festival zaslovel kot kvaliteten in gostoljuben festival, ki ga zaznamuje bogat obisk občinstva in velika udeležba ansamblov.

Na letošnji Festival se je prijavilo kar 40 ansamblov, sodelovalo pa jih je 38, od teh se jih je 17 uvrstilo na finalni del prireditve. Med njimi je bil tudi ansambel Vikend iz okolice Velenja (Vinska Gora, Dobrna) z lastno skladbo z naslovom “Mali velikani”. Besedilo in glasbo je napisal Jože Umek, za skladbo pa so po mnenju strokovne komisije prejeli nagrado za najboljšega debitanta festivala Števerjan 2010. “Težko je z besedami opisati občutke veselja in sreče, ki so nas v trenutku razglasitve za najboljšega debitanta festivala in še dolgo po njej tako rekoč preplavili. Ta nagrada nam pomeni ogromno,” je povedal vodja ansambla Rajko Petek.

“V prihodnosti so naše želje in cilji predvsem izdati CD, posneti tudi kakšen videospot, svojo glasbo ponesti daleč naokoli ter se udeležiti še kakšnega festivala v letu 2010,” je dodal kitarist Miha Volk.

“Druži nas ljubezen do glasbe, pet-

ja in smeha. V glasbi je potrebno veliko vaj in odrekanj, zato spoštujemo vsakega, ki se ukvarja z njo.

Naše želje in cilji so veliki. Upamo, da jih bomo dosegli, saj si želi-

člana Miha Lesjak in Peter Osetič.

Ansambel vikend v novi zasedbi deljuje šele od oktobra 2009. V decembru 2009 so se prvič prijavili na Festival Dolenjske Toplice

co – sprejeti so na festival “Graška gora poje in igra 2010”, ki bo avgusta. “Vsak začetek je težak, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo našim domačim in vsem, ki nas

Pozdravljeni, Imam vprašanje glede mojega odnosa s partnerjem. Skupaj sva 5 let, počasi se odločava za družino.

Stara sem 28 let in zdi se mi, da je že prišel čas za ta korak. V tem obdobju veliko razmišljam o nama in o tem kako bo izgledala najina družina. Če sem čisto iskrena, je med nama kar nekaj razlik glede tega kako živeti in preživljati prosti čas. Partnerja imam rada, vendar me je strah, da nama na dolgi rok ne bi uspelo, zaradi teh razlik. Morda bi bilo bolje še malo počakati z družino in se prepričati, če je on res pravi partner zame. Ne vem kaj naj mu rečem, ker vem, da bo razočaran. Imam mešane občutke, morda mi vi lahko svetujete. Zahvaljujem se vam.

Partnerstvo in načrtovanje družine

kakorkoli podpirate na naši glasbeni poti”, so še dodali fantje iz ansambla Vikend.

Pozdravljeni, Razlike med partnerjema so lahko dobrodošle, ker odnos popestrijo, lahko pa ga ovirajo in celo pripeljejo do tega, da odnos razpade. Nahajte se v prelomni situaciji, razmišljate o kvaliteti vašega partnerskega odnosa in o tem ali ste si pripravljeni ustvariti družino s sedanjim partnerjem. To je zdravo razmišljanje, saj otrok prinese odgovornost in spremembo in potrebuje trden odnos in ljubezen med partnerjema.

Napisali ste, da so med vama razlike pri pogledu in načinu življenja ter prostega časa. Je to nekaj kar je za vas pomembno in čutite, da vpliva na vajin odnos in tega kako čutite do partnerja? Kaj je tisto kar pričakujete od odnosa in partnerja? Vsi imamo neke predstave in pričakovanja o tem kako naj bi odnos izgledal, kakšen naj bi bil partner in ko se v realosti stvari ne odvijajo tako smo razočarani in pričnemo dvomiti, da je ta oseba prava za nas. Lahko je stvar nerealnih pričakovanj ali pa tega, da res čutite, da vaju te razlike ovirajo in vaju bodo prihodnosti še bolj. Najpomembneje je, da pridete v stik s svojimi občutki, tistimi, ki vam bodo povedali ali so vaši dvomi upravičeni in tistimi, ki vam bodo povedali ali si lahko predstavljate svoje življenje z njim čez 5, 10 let.

Vzemite si čas za razmislek. Mislim, da bi partner to moral razumeti saj ne gre le za vaju, temveč tudi za še nerojeno bitje.

Za ansambel Vikend je bil festival „Števerjan 2010“ šele drugi festival. „Druži nas ljubezen do glasbe, petja in smeha,“ pravijo fantje, ki bodo avgusta nastopili tudi na Graški gori.

mo ime svojega kraja ponesti daleč naokoli. Ob snidenju vam obljubljamo veliko zabave, petja, vriskanja in smeha …,” pa sta povedala

2009 ter prejeli nagrado za najboljšo instrumentalno izvedbo. Števerjan je bil njihov drugi festival. Pred kratkim pa so izvedeli odlično novi-

Tradicija. Kakovost. Inovacije.

Nazarje. Že 40 let soustvarjamo zgodbo o uspehu malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij.

Hvala vsem, ki jo pišete z nami.

BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 15

REPORTAŽA

15. julija 2010

Ribno 2010

Taborjenje Tekst, foto: Matjaž Ravnjak

Zveza taborniških društev Šaleška zveza tabornikov – regionalna skavtska zveza že 44 let organizira taborjenje v Ribnem. Letos je v dveh izmenah (druga se zaključi jutri) na jasi pod planino Talež taborilo kar 530 otrok in njihovih vod ni kov iz nasled njih rodov: Jezerski zmaj Velenje, Lilijski grič Pesje, Hudi potok Šmar tno ob Paki, Topli vrelec Topolšica, Mrzli studenec Mislinja, ter čete posameznih rodov: Škale, Šentilj.

V zadnjih letih so tabor niki z

te to biva nja v taboru. Šaleška zve za tabor ni kov pa je letos bogatejša tudi za novo kombinirano vozi lo Citro en Jumper.

Tabornike je obiskala tudi delegacija vod stva bel gij skih skavtov, ki je pohvalila delovanje in potek taborjenja,njihov vodja pa je eden izmed glavnih organizatorjev

Anton De Costa - Sine Delamo po planu. Nepopisno lepo vreme omogoča, da program izvajamo maksimalno na vseh nivojih.

Mojca Vrčkovnik, mentorica Na taborjenju otroci sobivajo s svojimi vrstniki celih deset dni in v tem času se med njimi stkejo močne prijateljske vezi, pride pa tudi do sporov in nesoglasij, ki se jih učijo reševati brez mobitelov in posredovanja staršev. Mislim, da je to zanje dragocena šola za življenje.

dona tor ski mi sred stvi Mest ne občine Velenje, Občine Šoštanj, Občine Šmartno ob Paki, Termoelektrarne Šoštanj, Premogovnika Velenje ter drugih pokroviteljev v tabor nem prostoru v Ribnem izvedli več pomembnih investicij in vzdrževalnih del (izgradnja vodovodnega omrežja, menjava strešne kritine na objektih v taboru, tlakovani deli površin), s katerimi so bistveno zvišali kvali-

svetovnega skavtskega jamboreeja na Švedskem leta 2011 ter predstavnik evropske skavtske konference.

V prvi izmeni se je izoblikovala eki pa za zagon nove čete na osnovni šoli Vinska gora, ki jo je podprl predsednik krajevne skupnosti Vinska gora Stanko Videmšek. Druga izmena pa je nov veter prinesla v taborno kuhinjo, kjer je kuhal ni co in lon ce prev zel

Branko Resman - Bato.

Znanega velenjskega kuharja je De Costa za pomoč v kuhinji prvič prosil že daljnega leta 1978, vabilu pa se je odzval šele letos. Glede na odlično pripravljene obroke,

je izvajajo program taborjenja (v vrednosti 5.280 evrov). Ogledali so si lansko leto zgrajen vodovodni sistem in nov tabor niški kombi ter se seznanili s potrebnimi investicijami, med katerimi izstopa prepotrebna prenova sanitarij.

Jure Pešak Če povem na kratko – zame je Ribno pravljica. Vanjo se vsako leto rad vračam zaradi čudovitih trenutkov, ki to pravljico ustvarjajo, poučen program, druženje ob tabornem ognju, predvsem pa igrivi otroški nasmehi. Še se bom vračal.

Marko Nastran V Ribnem že od nekdaj uživam.

Všeč mi je narava in ljudje. Tukaj najdem tudi notranji mir. Mislim, da bi vsak moral vsaj enkrat izkusiti taborjenje, da bi občutil vrednote ter povezanost med taborniki, saj je to bistvo taborništva.

upamo, da se bodo sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.

Kajuhov tabor so obiskali predstavniki MO Velenje, ki je članom rodu Jezerski zmaj pomagala pri organizaciji taborjenja v Ribnem s financiranjem počitniškega dela, v okviru katerega dijaki in študent-

Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj vsako leto sredstva pridobi tudi preko javnega razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa iz proračuna Mestne občine Velenje.

Zveza taborniških društev Šaleška zveza tabornikov – regionalna

Razprodaje Velenje – V ponedeljek, 12. julija, torej drugi ponedeljek v mesecu juliju, se je v Sloveniji skladno s pravili Trgovinske zbornice Slovenije, začela letošnja sezonska razprodaja blaga in obutve. V Velenju ni bilo videti, da bi kupci, vsaj prve dni razprodaj, drli v trgovine in kupovali vse po dolgem in počez.

Taki časi so očitno za nami. Malo tudi zato, ker smo popustov pri naših trgovcih »vajeni« tudi zunaj teh s pravili opremljenih razprodaj.

Kaj o njih menijo naključ no

Marjana Omladič

15

Jožica Krajnc

izbrani potrošniki?

Marjana Omladič: »Kar se mene tiče, kupim takrat, ko potrebujem.

Po trgovinah ne hodim veliko. Kar se razprodaj tiče, pa mislim, da te niso več to, kar so bile. Tudi poletne se razlikujejo od zimskih. Na

Domen Vodlan

zim skih so lah ko pri hran ki, če potrebuješ denimo nov plašč, znatni, medtem ko pri poletnih ...?« Jožica Krajnc: »Ne hodim na razprodaje. Ne vem zakaj vedno ob njih razmišljam, da je kakovost izdelkov na njih vprašljiva? Držim

Gabrijela in Mojca Ribno, prostor, kjer taborimo se nama zdi zelo super zaradi druženja s prijatelji.

Letos sva prvo leto v GG (gozdovniki in gozdovnice) in zato se nama zdi še bolj zanimivo ker se spopadava z malce težjim programom, kot sva ga bili deležni lani.

Radi imava tudi svoji vodnici, ki nama taborjenje v Ribnem še olepšata.

Neža Apšner Zelo sem uživala na straži, sicer pa mi je bilo zelo všeč tudi kopanje na Bledu ter večerni program »Ribno ima talent«. Tudi jaz rada pojem, zato mi je uspelo opraviti veščino pevca.

skavtska zveza letos po 19-ih letih ponovno organizira tudi taborjenje v Savudriji, kjer so med leti 1977 in 1991 že potekala taborjenja ob morju. Tabor se nahaja v mednarodnem mladinskem kampu Veli Jože, ki ima odlično urejeno športno infrastrukturo. Udeležba otrok sicer letos ni zavidlji-

Katra Jezeršek To je moja prva izkušnja kot vodja programa za medvedke in čebelice in moram reči, da sem zelo zadovoljna. Program smo dobro zastavili in ga tudi uspešno izvajamo. Otroci so letos še posebej pridni, prav tako pa tudi njihovi vodniki. Ribno je res naša magična jasa in to moraš doživeti, da lahko dejansko razumeš o čem sanjamo skozi celo leto. va, starešina rodu Anton de Costa pa verjame, da bo drugo leto že bolje.

Lepo smo se imeli.

se načela, da kupim, če kaj potrebujem, takrat pa izberem res kakovostno. Poleg tega so včasih, že pred razprodajami, kje zelo ugodni popusti. Če imaš srečo, celo višji kot potem, ko razprodaje dejansko so.« Domen Vodlan: »Običajno vsaj malo pogledam, če se kje po ugodni ceni najde kakšno športno oblačilo ali obutev. Sem dijak in vsak evro je treba obrniti. Tako bom tudi tistega, ki ga bom zaslužil s počitniškim delom. Malo sem si to, kar je voljo na razprodajah že pogledal, kupil pa res še ničesar.« mkp

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

15. julija 2010

»Vsakega spoštujemo, nikogar se ne bojimo!« ... pravi pred začetkom novega nogometnega prvenstva Rudarjev trener Bojan Prašnikar – V uvodni tekmi v gosteh pri Olimpiji Ljubitelji nogometa pri nas letos nimajo pravih počitnic. Le teden so imeli na voljo, da so si nekoliko uredili misli po svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, kjer so prvič v zgodovini slavili Španci, od konca tedna tega tedna naprej pa bo njihovo zanimanje usmerjeno v novo državno nogometno prvenstvo. To gotovo velja tudi za ljubitelje nogometa v Velenju. Nogometaši Rudarja bodo novo tekmovalno sezono odprli v nedeljo v Ljubljani z Olimpijo, pred svojimi gledalci pa bodo prvič zaigrali v 2. krogu, ko bodo ob jezeru gostili moštvo Maribora. Če k temu prištejemo še 3. in 4. krog, ko bosta njihova nasprotnika Celje in Koper, lahko ugotovimo, da imajo že na samem začetku nasprotnike, od katerih bodo gotovo vsaj trije (Maribor, Koper, Olimpija) kan di da ti za nove ga državnega prvaka. Za mesta pod vrhom, če ne že za sam vrh, slednje si vsekakor želijo njihovi ljubitelji, se bodo gotovo vmešali tudi rudarji. Sodeč po pripravljalnih tekmah so dobro pripravljeni na novo prvenstveno bitko. Bilo jih je kar precej, tudi z močnimi nasprotniki. V predzadnji so z znanim romunskim moštvom Sportulom iz Bukarešte igrali neodločeno (0 : 0), v torek pa so imeli še zadnjo, precej lažjo preizkušnjo pred prvenstvom. V Kidričevem so gostovali pri članu 2. lige Aluminiju.

Pred začetkom nove tekmovalne sezone smo se pogovarjali z Bojanom Prašnikarjem.

Moštvo ste dokaj pomladili? »V preteklih sezonah se je pač zgodilo, da se je nabralo precej starejših igralcev. Res je, naenkrat smo prišli do dokaj mladih igralcev. Takšna je bila tudi usmeritev kluba. Seveda pa nas sedaj čaka zelo zahtevno, potrpežljivo in vztrajno delo, da bomo v določenem obdobju ustvarili spoštovanja vredno moštvo.« Ste zadovoljni z njegovo pripravljenostjo? »Sem, a se naše priprave ne končujejo z začetkom prvenstva. Nadalje va li bomo v ena kem rit mu.

Zasta vi li smo si dol go roč nej ši načrt, cilj, v katerem želimo nadgraditi tako tehnično-taktične kot telesne sposobnosti igralcev in s tem napraviti nov korak v izboljšanju kakovosti ekipe. Želimo igrati bolje, kot smo v prejšnjem prvenstvu. Vse gre po načrtu, vseskozi smo vadili zelo zavzeto in forma se bo vsekakor še stopnjevala.« Glede na to, da imate širok izbor igralcev, bo konkurenca za posamezna mesta gotovo zelo velika.

Kar je dobro? »Treningi so zelo ostri, kajti preko njih lahko vsak najde svoje mesto v tej ekipi. Igralci to tudi vedo.

Vedo, da nikomur ni vnaprej zagotovljeno igralno mesto, ampak si ga mora izboriti z dobrim in zavzetim delom na treningih in ga nato potrjevati na tekmah. Konkurenca!? Vsekakor mora biti in mora prispevati k boljši igri.« Je bil odnos igralcev na treningih takšen, kot ste želeli, zahtevali?

»Vse ka kor. Igral ci so nad vse zavzeto in trdo vadili, zato je razumljivo, da se je na posameznih prijateljskih tekmah pokazala tudi utrujenost. Toda postopoma bomo zgradili, dvignili ekipo na višjo

Bojan Prašnikar

raven, da bodo tudi te in takšne napore lažje prenašali?

Rudar jutri? »Omenil sem že, da je precej sprememb v moštvu. Prepričan sem, da je sedanja ekipa sposobna dobro igrati in ustvariti dobre rezultate.

S prejšnjo sem bil skupaj le zadnjih nekaj tekem. S to pa sem opravil veliko treningov in gotovo smo dobro pripravljeni. Lani je ekipa ime la sanj ski start. Gle de na nasprotnike o takšnem trenutno ne sanjamo. Je pa seveda vse mogoče. Žoga bo tudi v novem prven-

stvu okrogla.« Kandidatov za novega državnega prvaka je kar nekaj. Največji je gotovo aktualni prvak, moštvo Kopra, pa Maribor, Olimpija, Gorica … Štejete mednje tudi sebe? »Prednost pri tem izboru imajo vsekakor ekipe, ki so bile v prejšnjem prvenstvu na vrhu. Mi smo najbrž med poznavalci nogometa uvrščeni v srednji del lestvice. Smo pa vsekakor moštvo, ki ima cilje za zgornji del lestvice. A je tudi nogomet pač igra, ki dopušča tudi presenečenja, in mi si bomo prizadevali marsikoga presenetiti.« Slovenska liga je liga, za katero vselej ugotavljamo, da v njej lahko vsakdo premaga vsakogar. Pred vami so že na startu skorajda vsi kandidati za vrh? »Zave da mo se, da bo tudi v novem prvenstvu treba proti vsakemu nasprotniku, na vsaki tekmi, zaigrati najbolje, kot znaš in zmoreš. Trenutno razmišljamo samo o prvem nasprotniku, to je o Olimpiji in tekmi z njo v nedeljo v Ljubljani. Potrudili se bomo čim bolje zaigrati in iztržiti vse tri točke ali vsaj eno. Vsakega nasprotnika spoštujemo, nikogar pa se ne bojimo in se ne bomo bali.« Skratka, vaše ambicije v novem prvenstvu? »Glede na to, da je moštvo precej spremenjeno, tudi ambicije segajo višje, kot smo jih uresničili v prejšnjem prvenstvu. Gotovo nihče in tudi mi nismo bili zadovoljni s sed-

mim mestom. Splet okoliščin, predvsem pa poškodbe, so pripeljale do takšne uvrstitve. Letos želimo biti veliko boljši.« Evropa? »Tudi o tem razmišljamo. Toda najprej je treba stabilizirati moštvo, dvigniti igro na višjo raven in posledično morajo slediti tudi boljši rezultati.« Ob vsem trener Bojan Prašnikar upa, da jih bodo poškodbe obšle, da se ne bo dogajalo tako kot v prejšnjem prvenstvu, ko je bila naenkrat zaradi poškodb in tudi

PRVA LIGA, 1. krog PETEK - 16. 07.

LUKA KOPER : PRIMORJE 20.00 SOBOTA - 17. 07.

CM CELJE : DOMŽALE 20.15.

NEDELJA - 18. 07.

OLIMPIJA : RUDAR 18.00 MARIBOR : TRIGLAV GOR. 18.00 HIT GORICA : NAFTA 20.00

2. krog - 24. 7. 10 NAFTA : PRIMORJE DOMŽALE : LUKA KOPER TRIGLAV : CM CELJE RUDAR : MARIBOR HIT GORICA : OLIMPIJA

3. krog - 31. 7. 10 OLIMPIJA : NAFTA MARIBOR : HIT GORICA CM CELJE : RUDAR LUKA KOPER : TRIGLAV PRIMORJE : DOMŽALE

4. krog - 07. 8. 10 NAFTA : DOMŽALE TRIGLAV : PRIMORJE RUDAR : LUKA KOPER HIT GORICA : CM CELJE OLIMPIJA : MARIBOR

5. krog - 14. 8. 10 MARIBOR : NAFTA CM CELJE : OLIMPIJA LUKA KOPER : HIT GORICA PRIMORJE : RUDAR DOMŽALE : TRIGLAV

6. krog - 21. 8. 10 NAFTA : TRIGLAV RUDAR : DOMŽALE HIT GORICA : PRIMORJE OLIMPIJA : LUKA KOPER MARIBOR : CM CELJE

7. krog - 28. 8. 10 CM CELJE : NAFTA LUKA KOPER : MARIBOR PRIMORJE : OLIMPIJA DOMŽALE : HIT GORICA TRIGLAV : RUDAR

8. krog - 11. 9. 10 NAFTA : RUDAR HIT GORICA : TRIGLAV OLIMPIJA : DOMŽALE MARIBOR : PRIMORJE CM CELJE : LUKA KOPER

Obljubil je spremembe Kaj bo novega v Planinski zvezi Slovenije? Šoštanjčan Bojan Rotovnik je v začetku maja prevzel predsedovanje Planinski zvezi Slovenije.

To je bilo presenečenje samo za ene, za tiste, ki ga poznajo, pa gotovo ne.

V planinski organizaciji je aktiven zadnjih dvajset let, v gore pa zahaja že od malih nog. »Obljubljal sem spremembe.

Menim, da jih osrednja planinska organizacija potrebuje na več

področjih, tako organizacijskih kot vsebinskih. Nekatere že pripravljamo, veliko dela pa nas čaka jeseni.« O konkretnih zadevah še ni želel govoriti, je pa nakazal, da je glavna vsebinska pomanjkljivost ta, se zveza preveč zapira v manjše dejavnosti. »Mi pa želimo izkoristiti sinergije med posameznimi dejavnostmi. Tukaj gre za planinsko gospodarstvo, ta hip premoremo kar 174 planinskih koč in bivakov, za razpredeno mrežo planinskih poti po celotni Sloveniji, za planinska društva, ki so zelo dejavna na lokalnem področju, zelo močne so dejavnosti mladih, od alpinizma do športnega plezanja ... Ver-

jamemo, da bi s povezovanjem vseh teh aktivnosti lahko dosegli bistveno več.« Članstvo je iz zlatih devetdesetih let, ko je bilo v Planinsko zvezo Slovenije vključenih blizu 100.000 članov, postopoma upadalo. Danes jih je 60.000, kar pa jih še vedno uvršča med največje prostovoljne organizacije v Sloveniji. »V zadnjih dveh, treh letih se je upadanje članstva sicer ustavilo, zdaj pa želimo z atraktivno vsebino privabiti vse, ki obiskujejo gorski svet, jim ponuditi, da izkoristijo priložnosti in ugodnosti, ki jim jih članstvo v planinski organizaciji nudi.« Predsednik PZS bo letos dopus-

9. krog - 18. 09. 10 LUKA KOPER : NAFTA PRIMORJE : CM CELJE DOMŽALE : MARIBOR TRIGLAV : OLIMPIJA RUDAR : HIT GORICA

10. krog - 22. 9. 10

Bojan Rotovnik: »Veliko dela nas čaka jeseni, tako na organizacijskem kot vsebinskem področju.«

toval »klasično« slovensko, na morju, seveda pa bodo tudi obiski hribov.

NAFTA : HIT GORICA RUDAR : OLIMPIJA TRIGLAV : MARIBOR DOMŽALE : CM CELJE PRIMORJE : LUKA KOPER

11. krog - 25. 09. 10 PRIMORJE : NAFTA LUKA KOPER : DOMŽALE CM CELJE : TRIGLAV

kartonov med gledalci skorajda ena ekipa igralcev. V pripravljalnem obdobju poškodb ni bilo, edini, ki je v 'avtu', je mladi napadalec, Hrvat Dario Torbić, ki se mu vleče poškodba še iz prejšnjega prvenstva. Počasi se vrača Mirza Mešić, ki je bil lani do poškodbe celo prvi Rudarjev strelec. Proti Dravinji je zaigral prvič po dolgem času. Seveda mu ljubitelji nogometa želijo, da bi čim prej postal 'stari' Mešić, ki bo spet trepet nasprotnikovih vratarjev. vos

MARIBOR : RUDAR OLIMPIJA : HIT GORICA

12. krog - 02. 10. 10 NAFTA : OLIMPIJA HIT GORICA : MARIBOR RUDAR : CM CELJE TRIGLAV : LUKA KOPER DOMŽALE : PRIMORJE

13. krog - 16. 10. 10 DOMŽALE : NAFTA PRIMORJE : TRIGLAV LUKA KOPER : RUDAR CM CELJE : HIT GORICA MARIBOR : OLIMPIJA

14. krog - 23. 10. 10 NAFTA : MARIBOR OLIMPIJA : CM CELJE HIT GORICA : LUKA KOPER RUDAR : PRIMORJE TRIGLAV : DOMŽALE

15. krog - 30. 10. 10 TRIGLAV : NAFTA DOMŽALE : RUDAR PRIMORJE : HIT GORICA LUKA KOPER : OLIMPIJA CM CELJE : MARIBOR

16. krog - 06. 11. 10 NAFTA : CM CELJE MARIBOR : LUKA KOPER OLIMPIJA : PRIMORJE HIT GORICA : DOMŽALE RUDAR : TRIGLAV

17. krog - 13. 11. 10 RUDAR : NAFTA TRIGLAV : HIT GORICA DOMŽALE : OLIMPIJA PRIMORJE : MARIBOR LUKA KOPER : CM CELJE

18. krog - 20. 11. 10 NAFTA : LUKA KOPER CM CELJE : PRIMORJE MARIBOR : DOMŽALE OLIMPIJA : TRIGLAV HIT GORICA : RUDAR

19. krog - 27. 11. 10 HIT GORICA : NAFTA OLIMPIJA : RUDAR MARIBOR : TRIGLAV CM CELJE : DOMŽALE LUKA KOPER : PRIMORJE

20. krog - 04. 12. 10 NAFTA : PRIMORJE DOMŽALE : LUKA KOPER TRIGLAV : CM CELJE RUDAR : MARIBOR HIT GORICA : OLIMPIJA

21. krog - 11. 12. 10 OLIMPIJA : NAFTA MARIBOR : HIT GORICA CM CELJE : RUDAR LUKA KOPER : TRIGLAV PRIMORJE : DOMŽALE

22. krog - 18. 12. 10 NAFTA : DOMŽALE TRIGLAV : PRIMORJE RUDAR : LUKA KOPER HIT GORICA : CM CELJE OLIMPIJA : MARIBOR

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

15. julija 2010

17

Velenjski izziv premagan V nedeljo je na Velenjskem jezeru potekal 2. triatlon za trojni pokal – ta je ostal v rokah domačina, državnega prvaka, Davida Plešeja Ribam v vodi in kopalcem na plaži Velenj ske ga jeze ra pre te kli vikend ni bilo dolg čas. Občudo-

Ana Vurcer iz okolice Ptuja je spremljala Bojana Cebina in zanj tudi navijala. Očitno mu je prinesla srečo, saj je po olimpik triatlonu stal na drugi stopnički. »Imamo se odlično, vreme je pravo, zeblo nas gotovo ne bo. Tudi vzdušje in družba sta prava. Sama ne tekmujem, ker vsi ne moremo tekmovati, sem pa podporni član. Triatlonov je po Sloveniji že kar nekaj in upam, da bo v Velenju tudi prihodnje leto.

Sicer pa sem na Velenjskem jezeru že bila v zimskem času, ko smo drsali, poleti pa bom tudi še prišla.«

vali so lahko stare in mlade, ki so se najprej vrgli v vodo, nato sedli na kolo in na koncu še tekli, namesto da bi v neznosni vročini kopanje prihranili za konec. Vendar pri triatloncih tako ne gre. Letos je 4AQKLUB v sodelovanju s Triatlon klubom Celje drugič zapored pripravil celodnevno triatlonsko tekmovanje, na katerem so se lahko preizkusili tako cicibani kot tudi profesionalci. Sodelujoči so na voljo imeli cici akvatlon, akvatlon, super sprint triatlon in glavno disciplino za osvoji tev poka la in glav nih nagrad olimpik triatlon. Na slednjem so na trasi okrog jezera z menjalnim prostorom v avtokampu tekmovali tako profesionalci kot tudi rekreativci, ki so morali preplavati 1500 metrov, prekolesariti 40 in preteči 10 kilometrov. »Tekmovanje šteje za pokal Mestne

Za Urbana Kralja je navijala mama Polonca Kejžar iz Maribora: »Zelo nam je všeč v Velenju in že drugič navijamo, da bi sin stal na stopničkah. Zdi se mi, da so športne prireditve dobrodošlo razvedrilo za prebivalce pa tudi za vse Slovence, ki prihajajo na prizorišča.«

občine Velenje, državni pokal in Srednjeevropski pokal, nanj pa so se prijavili triatlonci iz devetih tujih držav,« je povedal direktor prireditve Mitja Tašler. Nagradni sklad v višini 1.500 evrov je prispevala Mestna občina Velenje, razdelilo pa si ga je pet najboljših tekmovalcev in tri najboljše tekmovalke.

Kljub veliki konkurenci pa niti med tekmovalci niti med organizatorji ni bilo nobene hude krvi.

Sproščeni pogovori, trepljanje po ramenih in iskrene čestitke zmagovalcem so razkrivali pravega športnega duha.

Prvi del nagrade so si razdelili David Pleše, Bojan Cebin in Vid Pucelj.

Luka Mrl prihaja iz Kočevja in je na velenjskem triatlonu sodeloval že lani: »Rad hodim na tekme. Če ne drugega je to zame trening, sicer pa sta mi všeč tekmovalnost in druženje. Dolgo že treniram in bil sem že na skoraj vseh tekmah po Sloveniji.

Pomeril se bom z rekreativci v triatlonu za vsakogar, torej v super sprintu. Vedno je bolj pomembno sodelovati kot zmagati, saj si po opravljeni preizkušnji zadovoljen.

Teren okrog jezera poznam že od lani in se mi zdi zelo dober. Podobnih prireditev bi moralo biti več, saj so prijetne za druženje.«

Bojan Karanović je tekmovalec iz Novega Sada in je prišel po srednjeevropski pokal: »Prišel sem, ker je tu močna konkurenca. Prišli so tekmovalci in gledalci iz več držav.

Organizacija in okolica jezera sta zelo dobra, vsaj kar se tiče kolesarske in tekaške proge. Nadejam se medalje, pa tudi če ne, bom zadovoljen.«

Na preizkušnji za vsakogar je zmagal 15-letni Jan Lipovšek iz Kamnika s časom 28:19. Med več kot štiridesetimi tekmovalci na progi si je, kot pravi, pridobil ta naslov, ki mu zelo veliko pomeni: »Na progi je bilo zelo vroče in konkurenca je bila izredno močna. Zelo sem zadovoljen s svojim nastopom. V prihodnosti si želim priti v reprezentanco in upam, da mi bo uspelo. Prihodnje leto ponovno pridem v Velenje in upam, da bodo prišli tudi gledalci spodbujat mene.«

Tašler in domači navijači so svoje upe polagali na 26-letnega Velenjčana Davida Plešeja. Pleše jih ni razočaral in je preizkušnjo opravil z najboljšim časom 1:55:46, po prihodu v cilj pa je povedal: »Kot domačin sem iskreno vesel te zmage. Trasa na Velenjskem jezeru je zame izvrstna, saj mi ležijo predvsem ravninski deli,« in obljubil nastop tudi prihodnje leto.

Sončna pripeka je marsikaterega gledalca pregnala izza proge v senco. Vztrajali so le najzvestejši navijači iz številnih slovenskih in tujih krajev, ki jih okrog jezera ni bilo malo.

Tašler je bil zadovoljen z udeležbo na tekmovanju. Na prve tri discipline se je prijavilo več kot štirideset tekmovalcev, na preizkušnjo za trojni pokal pa okrog osemdeset.

Med ženskami, ki so tekmovale v olimpik triatlonu, je prva pritekla v cilj in postala državna prvakinja Maja Šimic, za njo pa sta se na odru zvrstili Melita Šinkovec in Karla Oblak.

Tina Felicijan

Legenda slovenskega konjeništva Kamniško sedlo Vzgojil veliko mladih jahačev - Dobil plaketo za 55 let dela v konjeništvu v mestni občini Velenje – Danes predvsem trener in učitelj v šoli jahanja Vesna Glinšek

Matjaž Čik je sicer rojen Ljubljančan, pred 15 leti pa ga je pot zanesla v Velenje, kjer živi in deluje še danes. Takrat je namreč spoznal prejšnjega predsednika Konjeniškega kluba Velenje in zdajšnjega predsednika Nogometnega kluba Rudar Velenje Dejana Radovanoviča. Ponudil mu je možnost, da se tu zaposli kot trener. »To se je nato tudi zgodilo. In ni mi žal. Tu mi je všeč, posebej okoliš Škalskega jezera. Če bo le mogoče, bom tu tudi ostal,« pripoveduje.

V naše konce ga je zanesla ljubezen do konjev. »Ta ljubezen se je rodila že pri mojih šestih letih. V Avstriji, pri mojem stricu, smo najprej s konji vozili in z njimi opravljali kmečka dela, nato pa se je vse skupaj prelevilo v športno jahanje.

Zdaj od tega mineva že več kot 50 let …« Izkušnje in znanje si je Matjaž nabral predvsem v tujini, v Nemčiji in Beogradu, ter nato postal eden najboljših slovenskih trenerjev. »Zdaj za mano prihajajo že drugi, mlajši, ki imajo prav tako širo ko zna nje o konjih. Mno gi izmed njih, Aco Slavič, San di Smolnikar, Irena Drobnič, Leda Selan in še nekateri drugi, so zače-

li prav pod mojim vodstvom.« Sicer pa je konjeništvo šport, pri katerem en konj za profesionalnega tekmovalca ne zadošča. Matjaž jih je skozi leta kupil in prodal ogromno, a nekateri bodo na poseb-

prvenstva in ostale uspehe, med žalostne pa razne poškodbe, pa tudi pogine konj. Žal je tudi to del tega športa.« Kaj pa Matjaž Čik počne te dni? »Še vedno tekmujem, a veliko manj

Lepoto Kamniško–Savinjskih Alp smo užili spet v četr tek, ko smo na prvem izletu na »Poletnih potepanjih s Tonijem« zavili proti vedno čudoviti Logarski dolini in izstopili prav v njenem kotičku.

Vremenarji so nam zagotovili lepo vreme in rano, sveže jutro je bilo ravno pravšnje za pohod.

Pod vedno lepim, elegantnim slapom Rinka smo prečili potoček Savinja in malo višje občudovali njen izvir. Kmalu smo že sedeli na

klopcah pred legendar nim Frischaufovim domom na Okrešlju, kjer je bil na toplem soncu prvi počitek.

Po njem smo sprva zavili skozi gozd in se na razcepu poti odločili za levo varianto. Ta nas je popeljala v ostenje Okrešlja pod Tursko goro oz. Kotliči, kjer so marljivi planinci speljali zelo lepo zahtevno pot, ki nas je varno pripeljala na Kamniško sedlo. Tu smo se srečali s prvimi cvetovi dišečih murk in

še drobnimi zvezdicami planik. Kot martinčki smo se posedli ob mizah pred kočo in se predali počitku in okrepčilu.

Po njem smo dokaj strmo pot nadaljevali proti Kamniški Bistrici, postali Pri pastirjih z zanimivo »naravno« kočo in se vijugajoč pod tovorno žičnico po robu Repovega kota spustili do makadamske ceste, ki še nekaj časa vijuga proti Kokrskemu sedlu. Mi smo zavili levo proti domu v Kamniški Bistrici, kjer sta nas poleg avtobusa čakala prijetna senca in hladna pijača, ki se je v večini tudi pri ženskah imenovala pivo.

Zadovoljni in polni lepih vtisov po pre hoje ni poti smo na poti domov že kovali načrte za naslednji izlet, ki bo tokrat zavil v zahodni kotiček Slovenije in pokukal na področje Rezije. Kot vedno se ga veselimo!

Marija Lesjak

KAM NA IZLET? Matjaž Čik

nem mestu zapisani za vedno. »To bo predvsem moj prvi konj, ki sem ga jahal v Konje niš kem klu bu Celje, seveda pa ostajajo tudi drugi … Na njegovi športni poti se najde vsega po malem, nekaj lepih, pa tudi nekaj žalostnih spominov.

To je čisto življenjsko. Med lepe sem uvrstil vsa osvojena državna

kot pred leti. Največ svoje energije trenutno usmerjam v vzgojo mladih tekmovalcev, hkrati pa vodim še šolo jahanja.« Matjaž je med drugim dobil tudi srebr no plaketo Mestne občine Velenje za 55 let dela v konjeništvu, kar je bilo zanj, kot poudarja sam, zares lepa nagrada.

Pogled na osrednjo Mrzlo goro. (Foto Štefan Novinič)

Nedelja, 18. 7.: »VARNO V GORE« – akcija Šal. vodn.: DEBELA PEČ iz KRME – ZZ PD Šošt., VELIKI DRAŠKI VRH – Z PD VG in VIŠEVNIK – L PDV – pozanimajte se pri matičnih PD; - MAKEDONIJA – 23. – 31. 7. - PD Vinska Gora; - TATRE – 24. – 30. 7.; - BOSNA – 14. – 20. 8. – oboje PDV; za slednje tri so ŠE PROSTA MESTA!

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 18

KRONIKA

18

15. julija 2010

»Naj bo dan ali noč, mi hitimo vsakemu na pomoč!«

Eden od častnih gostov slovesnosti mag. Uroš Krek je bil gasilec pionir pred tridesetimi leti in danes pravi, da mu je žal, da tega ni nadaljeval. »To je izredna priložnost, da tudi na lokalni ravni vidimo, da je razvoj gasilstva tisti, ki odraža gasilsko organizacijo v celotni državi,« je povedal Krek o jubileju paškega gasilskega društva. Dodal je še: »Že v sami paradi se je videlo, da tradicija sega zelo daleč nazaj, in ključno je, da gasilci poleg svoje tradicije nadaljujejo in krepijo tudi druge vrednote, ki so pomembne za Slovence, vključno s slovensko nacionalno zavestjo.« Niti za tradicijo niti za vrednote se v Paški vasi ni potrebno bati. Čeprav so pio nir ji in mla din ci nekoliko sramežljivi, ni nobenega dvoma, da bodo šli po stopinjah

26. september 1920 – dan, ko so to geslo vzeli za svoje člani novega prostovoljnega gasilskega društva v Paški vasi nja. Kot otrok se spominjam, kako so med vojno požgali lesen stolp, ki je bil namenjen sušenju cevi.

Nov gasilski dom je bil skromen, vozili smo s konji in kasneje s traktorji. Cela Paška vas je od nekdaj živela z gasilstvom. V ponos so nam predvsem mladi člani. Želim si, je da gredo gasilci naprej, da to ne obstane. Ponosen sem na naš dom in na člane.« Veteran Glojek se še danes nasmeji ob spominu na konjsko vprego, s katero so se davno tega peljali na tekmovanje:

Tina Felicijan

Tradicija prostovoljne gasilske dejavnosti je v Sloveniji razširjena predvsem po vaseh in seže 140 let nazaj. Vsak večji in bolj naseljeni kraj ima svoj gasilski dom, opremo in prostovoljno gasilsko društvo. Nimajo pa vsi krajani gasilcev, ki bi jim lahko postavili devet mlajev – za vsako desetletje samostojnega delovanja enega. V Paški vasi pa je tako. Tu so namreč v soboto praznovali devetdeset let neprestane pripravljenosti Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas in slavnostno odprli povsem prenovljeni gasilski dom.

Reka Paka je deset let pred ustanovitvijo društva pogosto poplavljala in ogrožala prebivalce vse večje vasi, to pa je spodbudilo člane Požarne obrambe Šmartno, da so po koncu prve svetovne vojne ustanovili lastno društvo. Takoj so zgradili t. i. plezalni stolp in vrtno uto, ki ju je leta 1952 nadomestil nov gasilski dom. Začelo se je intenzivno usposabljanje operativnih članov društva, kar jim je zagotovilo ustrezna znanja za ukrepanje ob naravnih nesrečah. V njihovih vrstah trenutno ni profesionalnih gasilcev, so pa ves čas dajali poudarek izobraževanju, zato so gasilci prostovoljci zelo zanesljivi. Društvo jih šteje kar 218, saj je praktično

Svečani del je bil le skromno obiskan. To je povzročila vročina, ki je mučila tudi paradnike. Po blagoslovu prenovljenega gasilskega doma so vaščani bolj vsak pri sebi kot enoglasno zmolili očenaš, pokanje članov ročnih možnaristov pa je naznanilo začetek prave gasilske veselice. vsak vaščan gasilec, tradicija pa se prenaša tudi na mlajše generacije, ki dosegajo odlične rezultate na gasilskih tekmovanjih. Predsednik društva Milan Drofelnik, ki je gasilec 32 let, je povedal, da so na tem območju požari precej redki, so pa zato vse pogostejše vodne ujme, v katerih gasilci izčrpavajo vodo in odstranjujejo naplavine. Tudi kadar je narava mirna, si gasilci najdejo delo: »Največ dela imamo v operativi, približno dvakrat letno pa interveniramo v večjih požarih drugod po Šaleški dolini. Dva meseca nam vzame organizacija naše veselice, ker vse potrebno pripravi-

mo sami, sodeluje pa več kot 160 ljudi,« je povedal Drofelnik. Kot vsi gasilci se namreč tudi paški znajo veseliti. Od leta 1993 prirejajo prireditev Noč na vasi, ki se je tudi v soboto zavlekla v jutro. Da ima društvo tudi kulturni pomen, dokazujejo številne aktivnosti za vaščane. Med njimi so aktivnosti za mladino v mesecu oktobru, mesecu požar ne var nosti, dnevi odpr tih vrat, Florjanove maše ter vaje treh občin (Šmarno ob Paki, Braslovče in Mozirje). »Ponosen sem na to, da sem že toliko let gasilec.

Vzgajali so nas v duhu pomaganja sočloveku in sporazumevanju. Zato

tudi mi spodbujamo mladino v to smer. Vaščani smo složni in nikoli ne odrečemo pomoči,« je povedal Drofelnik.

V sobotni slavnostni paradi je korakalo okrog 170 gasilcev, mimo pa se je pripeljala tudi stara cisterna na konjsko vprego, ki so jo varovali gasilci veterani. Med njimi je bil tudi Cveto Glojek, ki je ponosen, da je del gasilstva od otroštva, saj so prostovoljci vedno bili pripravljeni pomagati v kakršni koli nesreči: »Ko smo bili še mladi, smo bili aktivni tudi pri treningih. Kot veterani pa še tudi nismo obstali, tako da še vedno hodimo na tekmova-

MODRO-BELA KRONIKA Ukradel za 10.000 evrov orodja Gomilsko, Golte 7. julija – Neznani storilec je v sredo ponoči s parkiranega tovornega vozila v Gomilskem ukradel več kosov električnega orodja, vibracijsko ploščo, motorno žago, žago za rezanje asfalta ter klešče za stiskanje električnih čevljev. Ukradeno orodje je vredno najmanj 10.000 evrov.

Z gradbišča hotela na Golteh pa so neznanci ukradli okoli 30 metrov električnega vodnika, vrednega 2.000 evrov.

no kartico nikar ne hranijo tudi pin kod.

Zvečer tega dne je izpod kozolca pri stanovanjski hiši v Pirešici izginila motorna kosilnica.

Bo odprl mesarsko obrt?

Velenje, 10. julija - V soboto so vlomili v market Joško na Koželjskega ulici. Vlomilec (lahko da jih je bilo več) je odnesel mesoreznico, tehtnico, računalnik z monitorjem, več zavojev cigaret različnih znamk in več steklenic žganih pijač.

Nesreča motorista

Nesreča na Cesti na grič

Gomilsko, 7. julija - V sredo okoli 15. ure se je na lokalni cesti zunaj naselja Gomilsko huje poškodoval 36-letni motorist. Vozil je iz smeri Gomilskega proti Kapli vasi, kjer je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila, in prišlo je do trčenja.

Velenje, 8. julija – V četrtek okoli 22.30 je 24-letni voznik kolesa z motorjem vozil po Cesti na grič iz smeri Vodovodne proti Gubčevi cesti. V desnem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, padel in se hudo poškodoval. Voznik med vožnjo ni nosil zaščitne motoristične čelade.

Poškodovan kolesar

S ceste v smreko, potem pa v zrak

Velenje, 7. julija – V sredo popoldan je voznik osebnega avtomobila na Goriški cesti izsilil prednost kolesarju. Ta je v trčenju, do katerega je prišlo, padel in se poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v bolnišnico.

Mozirje, 10. julija – V soboto okoli 17.45 se je na lokalni cesti Mozirje–Lepa Njiva-Mostnar zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 19letni voznik osebnega avtomobila.

Vozil je po lokalni cesti proti Mozirju. Zunaj naselja Lepa Njiva je v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na makadamsko bankino ter nato z vozišča in s sprednjim levim delom trčil v smreko. Vozilo je odbilo v zrak in naprej v gozd, kjer je obstalo na levem boku.

Kaj je teklo v reko Pako?

Velenje, 8. julija - V četrtek popoldan je iz odtočne cevi podjetja na Selu v reko Pako odtekala belkasta snov. Policisti so vzeli vzorce vode, ki bodo pokazali, za kakšno snov je šlo. Do pogina rib ni prišlo.

Izsledki analize bodo policistom služili za morebitno nadaljnje ukrepanje v smislu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja.

Še vročina jim ne pride do živega Velenje – Nepridipravi, med katere sodijo tudi tatovi, so trpežni, nadvse trpežni. Še vročina jim ne pride do živega.

V petek, 9. julija, je na parkirišču Prešernove v Velenju brez dveh letnih pnevmatik s platišči ostal osebni avto renault twingo.

V supermarketu TUŠ na Cesti talcev v Velenju je 69-letni kupec istega dne pozabil denarnico. Nepošteni najditelj je s pomočjo bančne kartice, ki je bila v njej, in s pomočjo pin kode, ki je tudi bila v njej, na bankomatu brez težav dvignil nekaj sto evrov. O storilcu policisti še poizvedujejo, obenem pa še enkrat toplo priporočajo in svetujejo, naj ljudje skupaj z banč-

Kolesar nesrečno padel Spodnja Rečica, 11. julija – V nedeljo okoli 11.25 se je v naselju Spodnja Rečica ponesrečil 44-letni kolesar. Na delu lokalne ceste Pobrežje–Spodnja Rečica, kjer ta poteka po klancu navzdol in vodi v desni ovinek, je izgubil oblast nad kolesom, s telesom oplazil živo mejo, nato pa padel. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval.

Motorist ni uporabljal čelade Šoštanj, 11. julija – V nedeljo ob 20.20 je v naselju Ravne 40-letni voznik kolesa z motorjem vozil po lokalni cesti iz smeri Raven proti regionalni cesti.

Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča, na katerem je bil pesek, je izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču, kjer je obležal nezavesten. Pri vožnji ni uporabljal zaščitne varnostne čelade. V nesreči se je huje poškodoval, zdravi se v bolnišnici.

Veterana Cveto Glojek in Franc Sevčnikar sta skupaj obujala spomine na gasilstvo v Paški vasi, Sevčnikar pa je povedal: »Želim si, da bi društvo še naprej delovalo tako, kot je do sedaj, in bi pristopilo še več mladih članov. Morajo se izobraževati, saj današnja tehnika zahteva veliko znanja.« vzornikov in se odzvali vsakemu klicu na pomoč. Pa na pomoč!

»Med potjo po stari cesti je konj izgubil podkev, tako da smo kar vmes morali popraviti še to. Tudi to je bilo zabavno. Danes pa včasih menjamo gumo.«

Iz policistove beležke Zvonil pri bivši V torek, 6. julija ponoči, je na Jenkovi v Velenju, po vratih stanovanja svoje bivše žene tolkel in zvonil njen bivši mož.

Nehal je, preden so tja prišli policisti, zato bo plačilni nalog prejel po pošti.

Steklenica v steklo V četrtek, 8. julija dopoldan, je bilo, je v lokalu Impuls bar v Rečici ob Paki gostja zalučala steklenico v steklo. To se je razbilo. Čaka jo kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari.

Prej nasilen, zdaj grozi V četrtek, 8. julija popoldan, je v Škalah 41-letni (kmalu bivši?) mož grozil 36-letni ženi. Že pred tem je nad njo izvajal nasilje. Ko je zvedel, da je podala vlogo za razvezo, ji je začel groziti.

Pretepel jo je, potem pa pičil z iglo V četrtek, 8. julija, je v dežurni ambulanti zaradi poškodb, ki ji jih je prizadejal 32letni mož, iskala zdravniško pomoč 32letna ženska iz Raven. Mož jo je pretepel pred glasbeno šolo, jo pičil z iglo in ji rekel, da je igla okužena.

Nad maminega partnerja V stanovanju na Jenkovi cesti je zvečer, 8. julija, sin napadel maminega partnerja. Policisti so mu izdali plačilni nalog.

Glasna, preglasna glasba V četrtek, 8. julija, je iz lokala Huda lukna v Starem Velenju odmevala (pre)glasna glasba. Natakarica si je zato prislužila plačilni nalog. V soboto, 10. julija ponoči, so preveč na glas vrteli glasbo v baru Sport na Kidričevi v Velenju. Natakar je zato dobil račun. Napisali so ga policisti. Še enega pa si je prislužil voznik osebnega vozila, iz katerega je preglasna glasba isto noč odmevala s parkirišča

Vredno pohvale V sredo, 7. julija popoldne, je občan policistom prinesel najden povožen mobilni telefon in moško torbico z osebnimi dokumenti lastnika, doma iz Kranja.

V soboto, 10. julija, je občan prinesel policistom najdeno registrsko tablico. Lastniku s Konovega, kjer je bila tudi najdena, so jo policisti že vrnili.

V soboto, 10. julija, je občan policiste seznanil, da je pri Šolskem centru Velenje zapuščeno motorno kolo znamke MBK skyliner, črne barve, brez registrske tablice. Motorno kolo lahko lastnik prevzame na Policijski postaji Velenje.

na Starem trgu v Velenju.

Grozil sosedi V četrtek, 8. julija ponoči, je v večstanovanjski zgradbi na Cesti talcev v Šoštanju 33-letni sosed grozil 53-letni sosedi. Zaradi ogrožanja varnosti bo ovaden.

ke avtomobila znane, bo najbrž hitro znan tudi naslovnik, da mu bodo lahko policisti poslali odločbo o prekršku.

Grozila domačim V soboto, 10. julija popoldan, je pred stanovanjsko hišo v Skornem v Šoštanju razgrajala ženska in grozila domačim.

Kršil javni red in mir

Z dvorišča v pridržanje

V petek, 9. julija popoldan, je v Šaleku pred stanovanjskim blokom krajan kršil javni red in mir. Policisti ne poročajo, kako, poročajo pa, da so mu napisali plačilni nalog.

V nedeljo, 11. julija popoldan, je pred stanovanjskim blokom na Kersnikovi kršil javni red in mir pijan moški. Ne prvič. Ker se ni pomiril, ko so na kraj prispeli policisti, ga vzeli s seboj, ga namestili v posebne prostore, kjer se je streznil, ob odhodu pa mu izročili dva plačilna naloga.

Mož pretepel ženo V petek, 9. julija, je v stanovanju na Šercerjevi v Velenju 29-letni mož pretepel 24-letno ženo. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem utrpela, so ji zdravniško pomoč nudili v dežurni ambulanti, njega pa so policisti pridržali za šest ur, mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja, kazenska ovadba za nasilje v družini pa še sledi.

Nespodoben do sosedov V ponedeljek, 12. julija, se je v Slatinah sosed nespodobno vedel do zakonskega para. Policistov ni čakal, tako mu plačilnega naloga niso mogli izročiti, mu ga bodo pa poslali.

Pes ugriznil psa

Nov teden se je začel z novim nasiljem

V soboto, 10. julija dopoldne, je na urejenem območju za vrtičkarje v Bevčah, neprivezan pes napadel psa, ki ga je imel lastnik na povodcu. Lastnik neprivezanega psa se je za tem z njim v avtu odpeljal. Ker so registrske ozna-

Že kar prvi dan novega tedna, v ponedeljek, 12. julija, so se policisti spet ukvarjali z nasiljem v družini. V stanovanju na Prešernovi v Velenju je zunajzakonski partner pretepel 23-letno partnerko. Prizadejal ji je lahke telesne poškodbe.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

15. julija 2010

Gabriella se vrača domov Oven od 21.3.do21.4.

Ste človek, ki se nekoliko težje prilagaja na izjemne vremenske razmere. Zato vam bo vsak dan, ko bo močno sijalo sonce in bodo temperature res visoke, šel na živce.

Razen tistim seveda, ki ste že na počitnicah, pa še ob popolnem lenarjenju si boste želeli, da vročinski val čim prej mine. Sicer pa vas bodo zasuli z delom, ki vam ne bo po godu in ga med letom le redko opravljate. Ne bo vam šlo od rok, tudi zato, ker se vam bo zdelo, da vsi okoli vas uživajo v ljubezni, vi pa ne. Da je tako, ste veliko krivi sami, česar pa seveda ne boste priznali. Kdor ne daje, ne more dobiti. Vi pa že nekaj časa dajete zelo malo, saj sploh ne veste, kaj si želite.

Bik od 22.4. do 20.5.

Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli še pred uradnim začetkom jeseni uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali že v začetku letošnjega leta. Pa nikar prehitro ne vrzite puške v koruzo, saj se je poletje šele dobro začelo in imate dovolj časa, da izpeljete svoje načrte. Večja težava bo v tem, da vam bodo dnevi polzeli med prsti, naredili pa boste bolj malo. Čas počitnic boste tokrat vzeli preveč dobesedno. Ko boste začutili, da vam še lahko uspe izpeljati vaše načrte, to tudi ne bo več težko in hudo. A največ boste morali narediti za svoje zdravje. Poletni prehlad ni izključen.

Dvojčka od 21.5. do 21.6.

Radi imate poletje, ni kaj. A ko se temperature dvignejo nad 30 stopinj Celzija, se tudi vam upre in si želite le še osvežitve. Ja, še bo trajalo, zato načrte za delo na prostem raje še malce premaknite v prihodnost, saj jih v roku, ki ste si ga zastavili, zagotovo ne boste mogli izpeljati. Prepustite se trenutnemu navdihu in predvsem pridno iščite senco in osvežitev. Tudi kakšna dobra knjiga, še bolj pa dobra družba, vam znata goditi kot že dolgo ne. Ker imate zadnje čase radi tudi življenje, boste znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno prav dobro. Tudi zato, ker boste izvedeli nekaj zelo lepega.

Rak od 22.6. do 22.7. Čeprav se ne bo nič zgodilo čez noč, se boste spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Zdravje pa se bo tudi začelo popravljati. Prej, kot ste računali.

Dopustniki boste zelo uživali, tisti, ki na počitnice še čakate, pa boste vsak dan težje čakali. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj izgled in počutje, boste sicer imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v teh pasje vročih dneh navrglo življenje.

Med dogodki bo dišalo tako po rožicah kot pelinu. Je pač tako, da življenje ni vedno prijazno. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno.

Lev od 23.7. do 23.8. Če v naslednjih dneh ne boste sigurni o vaši odločitvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku.

Da vam ne bo kasneje žal. Delo, ki vam gre že krepko na živce, pa bo k sreči kmalu končano.

Potem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi, predvsem pa počitku, ki ga res težko čakate. Doživljala bosta novo osvežitev vajine zveze, ki se bo začela že te dni. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo drugi želeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj srečni boste, če boste lahko vsaj za nekaj dni zapustili dom in zamenjali okolje. Pa ni pomembno, ali vas pot zanese ob morje ali v hribe.

Devica od 24.8. do 23.9.

Iskali boste nekaj, kar bi vam popestrilo življenje. Morda boste odkrili nov konjiček, ki bo povezan z vrtnarjenjem in vzgojo rož. Morda pa le z rekreacijo. Če se sprašujete, kaj se dogaja, si le priznajte. Težave namreč že nekaj časa tlačite v podzavest, čeprav dobro veste, da to v nedogled ne bo šlo. Končno vam bo nekdo prisluhnil in vas vzel resno, kar se bo poznalo tudi pri pridobivanju samozavesti, ki ste si jo krepko omajali. Čisto sami ste krivi za to. Niste pa krivi za vse, kar se vam v teh dneh dogaja. Partner živi mimo vas in to vas krepko moti. Sploh, odkar se je v vašem vsakdanu marsikaj spremenilo na slabše zato, ker nekoga močno pogrešate. Kot kaže, se bo vse že kmalu spremenilo na bolje!

V domačo Subotico se vrača Gabriella Futó – EVS prostovoljka Mladinskega centra Velenje - »Nisem sama izbrala Slovenije.

Slovenija je izbrala mene.« V začetku februarja je v MC Velenje prispela že tretja prostovoljka Evropske prostovoljne službe. Lani poleti sta v Velenju delovali prostovoljki iz Turčije, Gabriella Futó pa prihaja iz Srbije. Po narodnosti je Madžarka in živi v Subotici. Že na pogled je 20-letna Gabriella umetniška duša. Okrog vratu in rok ima vedno zavezane koralde, njena oblačila pa izdajajo, da rada prisluhne poskočni in vedri glasbi ter ritmom skaja. Pri nas je vzljubila tudi slovenske glasbenike, kot so Res Nul li us, Adi Smo lar in Zmelkow.

V doma čem kra ju je kon ča la srednjo fotografsko šolo, za študij pa se ni odločila: »Ko sem končala srednjo šolo, nisem mogla iti študirat. Poleg tega pa nisem imela prave ideje, kaj bi rada postala.

Zelo rada fotografiram, vendar si v življenju želim početi še kaj drugega in poskusiti čim več.« Njena želja je marsikoga sprva začudila, saj ima Gabriella odlično fotografsko žilico. Vendar se kot vsi drugi njenih let še išče, le da je ona izbrala nekoliko daljšo in najbrž tudi bolj zanimivo pot. Je morda na koščku poti, ki ga je opravila v Velenju, našla prave ideje?

Mladostniška zvedavost je Gabriello zanesla v različne kroge, med drugim tudi v prostovoljske. Leta 2007 se je udeležila ekološke akcije nedaleč od Subotice, kjer si je z vrstniki prizadevala očistiti okolico

in zbrati čim več idej, ki bi pomagale osveščati prebivalce o pravilnem ravnanju z odpadki in tako ohranjati čisto naravo. Na osnovi te izkušnje se je odločila, da bo organizirala mednarodno mladinsko izmenjavo na temo ekologije

ličnih kulturnih navad. Do sedaj sem potovala le po obali Črne gore.

EVS mi je dal priložnost, da dobim vse v enem: potovanje v tujo deželo, navezovanje stikov z drugo kulturo, opravljanje prostovoljnega dela in umetniško ustvarjanje,« je povedala Gabriella. V času bivanja v Velenju je redno sodelovala pri vseh projektih MC-ja. Pomagala je pri spomladanskem čiščenju Letnega kina ob Škalskem jezeru, vsak dan se je družila z obiskovalci MCja in navezala nekaj pristnih prijateljskih vezi. Njena najpomembnejša naloga je bila spremljanje delavnic in prireditev, ki so potekale v okviru programa MC-ja, in pripravljanje fotoreportaž. Tako je zbrala številne novinarske prispevke, ki jih je objavljala na spletni strani in v spletnem glasilu MC-ja INFO Kunigundi. Najraje je vodi-

19 Ob strani (o EVS): Projekt Evropske prostovoljne službe oz. European Voluntary service izhaja iz programa MLADI V AKCIJI. Mladim od petnajstega do tridesetega leta omogoča, da postanejo prostovoljci v drugi državi za obdobje od 2 do 12 mesecev. Prostovoljci si izberejo tematiko prostovoljnih dejavnosti, ki jih želijo opravljati v tujini, in tako tudi državo bivanja. Program vsakemu prostovoljcu preko pošiljajoče in gostiteljske organizacije krije bivanje, stroške prevoza, prehrano in mu daje tudi žepnino. Med izvajanjem projektov in drugih dejavnosti pri gostiteljski organizacij ima vsak prostovoljec omogočen brezplačni jezikovni tečaj in veliko drugih učnih priložnosti v medkulturnem okolju.

Mladinski center Velenje je tako gostiteljska organizacija, saj sprejema prostovoljce in jim omogoča, da pod njegovim okvirjem izvajajo svoje dejavnosti.

Gabriellino iskanje želja se je pri nas v tem tednu izteklo. Kljub času, ki ga je preživela na EVS-u, pa na vprašanja še vedno odgovarja z ne vem in bomo videli. Prepričljiva pa je bila, ko je povedala, da so se njena pričakovanja več kot izpolnila in je doživela delček stvari na svo-

Gabriella Futó

in okoljevarstva. Ta tema pa je ni pritegnila toliko kot umetnost.

Začela je pripravljati različne glasbene delavnice, v katerih je vrstnikom vrtela raznovrstno glasbo. Preizkusila se je v pisanju filmskih kritik madžarskih filmov, pripravljanju fotoreportaž, najbližje pa ji je ročno izdelovanje nakita.

Prav veselje do ustvarjanja jo je pripeljalo do odločitve, da bo postala EVS prostovoljka. »Vedno sem si želela čim več izkušenj, druženj, potovanj in s tem spoznavanj raz-

Tehtnica od 24.9. do 23.10.

Gabriella na bobnarskih delavnicah z obiskovalci MC-ja

Da so lahko tudi prijatelji, ki so prej znanci kot kaj več, zelo koristni, pa čeprav tega niste nikoli pričakovali od njih, boste spoznali že v naslednjih dneh. Žal pa se bo to obrnilo proti vam, saj partnerju stvar, ki jo boste dogovorili brez njegovega vedenja, ne bo všeč. Zdelo se mu bo, da ste preveč razkrili vajino življenje, predvsem težave, ki so se kar krepko nakopičile. Tokrat se pač ne bosta povsem strinjala v vsem, kar se bo dogajalo, a to še ne bo povod za večje težave v zakonu. Denarja, ki ga že željno čakate, še ne bo. Bo pa prišel čisto iz drugega konca, tako da krize v denarnici ne bo.

la svoje delavnice, ki so potekale vsak teden. Največkrat je z obiskovalci ustvarjala ročno izdelan nakit, pripravila pa je tudi kulinarične delavnice. »Najlepše mi je bilo v Ljubljani, kjer je potekal festival, namenjen otrokom s posebnimi potrebami. V času festivala smo živeli skupaj in pokazala sem jim, kako si iz perlic lahko izdelujejo nakit,« se Gabriella spominja tedna, ki ga je ob začetku prihoda v Slovenijo preživela v Ljubljani.

Škorpijon od 24.10. do 22.11.

Ko vam začne vse presedati, že veste, kaj morate narediti. Potrebni ste spremembe okolja. Še sreča, da je večina to slutila že prej in da vas lepi, brezskrbni dnevi, daleč od vsakdanjih skrbi, šele čakajo. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli, in vam stala ob strani. In to boste znali ceniti in nagraditi. Tudi kar se zdravja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil in poslušali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi. Še največja težava bo vročina, ki pa jo že znate krotiti. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Naslednje dneve se prepustite toku dogodkov, čas za nove načrte ni pravi!

jem seznamu. Ko se je poslavljala od Velenja, je še povedala: »Sprva sem vedno rekla, da imam Velenje rada, ker je majhno mesto. Kljub temu sem se včasih izgubila. Kasneje pa sem začela odkrivati kotičke, ki so nekoliko odmaknjeni od mestnega prometa in sem jih imela najraje.« V MC-ju pa že zdaj nestrpno pričakujejo nove prostovoljce, ki bodo prispeli v jesenskem času.

Tina Felicijan

Strelec od 23.11. do 21.12.

Tu in tam si boste priznali, da ste vse preveč radi sami. Končno boste ukrepali. Do konca meseca julija vam bodo dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videli, polepšali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili in potem z obiskom. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste pravzaprav naslednji teden imeli s sorodniki, ki bodo od vas hoteli preveč. Najprej ne boste imeli srca, da bi rekli ne, a si boste morali premisliti. Nekaterih uslug pač ni dobro delati in presodili boste, da je ta takšna. Četudi bo zamera huda, se bo že kmalu izkazalo, da ste ravnali prav. Kar se čustev in ljubezni tiče, bo teden prijeten in topel. Poletje je pač pravi čas za to, kajne?

Zgodilo se je ... od . 16. do 22. julija

Kozorog od 22.12. do 20.1.

Končno je tu tisti čas, na katerega velikokrat čakate celo leto. Čas za oddih in počitek, pa tudi za tisoč in eno reč, ki je med letom niste imeli časa narediti, sedaj pa jo boste končno lahko. Dela boste imeli veliko, kot ponavadi, a to bo drugačno delo. Tisto, ki vas osrečuje in hrani dušo. Sicer pa dobro veste, kako težko je živeti v brezdelju. Za vas bi bila to ena najhujših kazni. Poleg tega bo partner zelo pozoren do vas, kar bo dodaten razlog za srečo in dobro počutje. Pa tudi sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. Kot kaže, vas čaka prijeten teden. Za tiste, ki greste na počitnice, bo ta še toliko lepši, ker boste znali skrbi končno pustiti doma.

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Dolgo ste dobro skrivali, kdo vam je prirasel k srcu, sedaj pa se boste odločili, da je čas, da to izvedo tudi drugi. Najprej vam ne bo lahko, že kmalu pa vam bo vseeno.

Kar se zasebne sreče tiče, ste namreč našli sorodno dušo. In to takrat, ko ste jo najmanj iskali. Sicer pa sami ne boste mogli verjeti, kako dobro bo ljubezen vplivala na vas. Razvajali boste in se pustili razvajati. Čeprav znate biti zelo varčni, v naslednjih dneh ne boste. Pa ne glede na to, ali jih boste preživljali doma ali na dopustu. Privoščili si boste vse, kar si bo zaželel partner. In to brez slabe vesti. Pravzaprav se vam bo na daleč videlo, kako srečni ste. Pazite le, da ne postanete preveč mogočni.

Ribi od 20.2. do 20.3.

Nemir vas bo gnal v dokaj nerazumna dejanja. Ni dvakrat za reči, da boste v času razprodaj postali pravi zapravljivec. In če se to res zgodi, bodo nakupi precej nekontrolirani. Po prihodu domov vam bo vedno žal, že kmalu pa znate spet ponoviti isto napako. Kar se dela tiče, pa naslednji dnevi za vse, ki še niste na dopustu, ne bodo najboljši.

Vročino vsak dan težje prenašate, dela pa bo tudi preveč. In tudi to je lahko razlog za vaše počutje in početje. Srečni pa ste lahko tisti, ki že uživate na dopustu, kajti zvezde so vam na poslovnem področju zelo nenaklonjene. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce.

Kje je vzrok le slutite, priznati pa si še vedno ne boste. Ker preveč boli!

- 16. julija 1978 so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri pa je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč; - 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja;

- 17. julija 1999 sta Katarina Srebotnik in Tina Križan zmagali v igri dvojic na teniškem turnirju WTA v Palermu; - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 20. julija 1979 je nad Šaleško dolino divjalo strahovito neurje z močnim vetrom, ki je ruval tudi drevesa; - 21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji:

Gasilski dom Družmirje (arhiv Muzeja Velenje)

v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je živelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v občini Velenje 7674, v občini Šoštanj 6976, v občini Šmartno ob Paki pa 1891; - 21. julija 1953 je bil Miha Pintar Toledo proglašen za narodnega heroja; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem; - 21. julija 1976 so Šoštanjčani

dobili nov zdravstveni dom; - 22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Konovo in Šalek ukinila in priključila k mestu Velenje.

Sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in potrditi tudi republiška skupščina.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 15. julija

06.50 07.00 07.40 09.00 09.05 09.15 09.35 10.00 10.10 10.30 11.15 11.40 13.00 13.30 13.55 14.20 15.00 15.10 15.50 16.15 16.30 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 23.35 00.05 00.25 01.05

06.30 07.00 07.25 07.55 08.55 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 19.00 20.00 21.30 23.00 01.10

Kultura Odmevi Na zdravje!

Nuki in prijatelji – čarobne barve Mojster Miha – pobegli Tone Marči Hlaček – beloprsi jezerci Modro poletje, 14/38 Bibiji: izgubljeni zob, ris.

Telebajski: Ema umiva konjička Male sive celice, kviz Berlin: poročna obleka, 15/20 Sveto in svet Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan.

Vrtičkarji: voluhar Vrtičkarji: zločinci Poročila Mostovi Cofko Cof, 26/26 Najboljša prijateljica psov, dok. film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: hrana Žrebanje deteljice Bela, risanka Katkina šola, ris.

Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Krka in ljudje, dok. odd.

Odmevi, šport, vreme Osmi dan Tv dnevnik 15.7.1992 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Infokanal

Zabavni infokanal Tv dnevnik 15.7.1992 Med valovi Slovenska državnost kot jo pojmujem Seja državnega zbora, prenos Evropski magazin Mostovi To bo moj poklic: inštalater strojnih inštalacij, 2. del Prava ideja!, posl. odd.

Slovenski vodni krog: Mislinja Dr. Who: sodni dan, 13/13 Maxwell, ang. film Ljubezen je glavna, am. film Libertas, hrvaški film Zabavni infokanal

PETEK, 16. julija

06.40 06.55 07.40 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.15 10.30 10.40 10.55 11.20 12.15 13.00 13.20 14.05 14.25 15.00 15.10 15.50 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 09.00 11.30 12.00 12.25 12.40 13.40 14.30 15.00 16.25 16.50 17.20 18.00 18.25

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.30 22.25 22.45 23.40 00.30 01.30

Tv prodaja 24ur, pon.

V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resničnostna serija 24ur ob enih Najboljši domači video posnetki Morilec z vlaka, franc. film Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad.

V imenu ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gost Fredi Miler Mentalist, nan.

24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad.

Eli Stone, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (447) 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 NA OBISKU PRI TABORNIKIH V Ribnem, reportaža 12.35 Mura Raba TV, informativna oddaja 13.05 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 13.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Pravljica za otroke 18.50 Videospot dneva 18.55 Dobri snežak, igrica za otroke 19.15 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 448. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje: O kilah 00.00 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

15. julija 2010

16.00 20.00 20.50 22.45 00.20 01.20 02.20

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 01.00 01.30 02.30

Kultura Odmevi Na zdravje!

Nuki in prijatelji – metuljček Mojster Miha – Mihovo veliko presenečenje Marči hlaček: sokoli Modro poletje, 15/38 Bibiji: pas, ris.

Bisergora: Bibamica izgubi hiško Martin in ptičje strašilo: sitnost Najboljša prijateljica psov, dok. film Enajsta šola To bo moj poklic: inštalater strojnih inštalacij Osmi dan Poročila, šport, vreme Zdravje v Evropi, zasvojenost z igrami – poskusi znova, dok. ser.

Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor Pes, 47/52 Iz popotne torbe: jutranje napake Šola Einstein, 20/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd.

Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 11. odd.

Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 31. del V dobri družbi po slovensko, tv Maribor Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: sončenje Duhovni utrip: samopodoba Slovencev Tv dnevnik 16.7.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 16.7.1992 Črno beli časi Evropski magazin (Ne)pomembne stvari: hrana Mulčki: vrtec Otona Župančiča Maribor Na utrip srca Umetnost igre Minute za …, tv Koper Mostovi Indijska dežela Gujerat, dok. feljton Raj in pekel na Pacifiku, dok. odd.

Zlata šestdeseta z Jožico Svete Krik in Madona, dok. odd.

Mestni fantje, am. film Tihi družabnik, am. film Zakon v modrem: grenki mandlji, 5/12 Zakon v modrem: samo za ljubezen, 6/12 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov.

V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh, nad.

Tv prodaja Čista hiša, resnič. serija 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki, zab. ser.

Tootsie, am. film Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad.

V imenu ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gostja Ceca Mentalist, nan.

24ur zvečer Gospostvo hudiča, am. film Šest modelov, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (448) 11.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 13.00 Skrbimo za zdravje: O kilah 13.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Zvezdni tolarji, gledališka predstava 19.05 Videospot dneva 19.10 Pravljica za otroke 19.15 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.20 Hrana in vino, kuharski nasvet, 449. oddaja 22.50 Iz našega glasbenega arhiva 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 17. julija

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: jutranje napake 07.20 Zgodbe iz školjke: Tinček petelinček 07.50 Križ kraž: sledi Mihec in Maja: stres sledi Sejalci svetlobe: kugel glava sledi Ribič Pepe 09.25 Misijonski zlikovci, am. film 10.45 Polnočni klub: sončenje 12.00 Tednik, pon.

13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Legenda o Johnnyju Lingu, am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Poletni Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Angel, ang. film 22.00 Prvi in drugi 22.25 Poročila, vreme, šport 23.00 Legende velikega in malega ekrana: Jože Vozny 00.05 Apollov let, ang. film 01.40 Tv dnevnik 17.7.1992 02.10 Dnevnik, ponov.

02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Infokanal

06.30 07.30 08.10 08.40 09.35 10.30 11.00 11.50 13.15 14.50 17.00 19.00 19.40 20.00 22.20 22.50 23.50 02.05

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 17.7.1992 Kaj za prijavit? nič!, dok. odd.

Posebna ponudba, potr. odd.

Minute za …, tv Koper Krik in Madona, dok. odd.

Mednarodna obzorja: Velika Britanija Zimski spomini: Vancouver – ZOI 2010, slalom moški, posnetek 20 let knap'n'rolla – koncert skupine Orlek Zasebno življenje Sherlocka Holmesa, am. film Butan – dežela grmečega zmaja, dok. odd.

Motokros: SP v razredu MX3, reportaža iz Orehove vasi Celje: nogom. tekma prve lige, CM Celje – Domžale, prenos Alpe, Donava, Jadran Koncert U2, live in Milan & no line on Horizon, posnetek Sobotno popoldne, ponov.

Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser.

08.25 Poštar Peter, ris. ser.

08.50 Jaka na Luni, ris. ser.

09.00 Florjan, gasilski avto, ris. ser.

09.10 Jagodka, ris. ser.

09.35 Radovednica Bibi, ris. ser.

10.05 Pingvini v vesolju, ris. ser.

10.30 Kim Possible, ris. ser.

10.55 Hevreka!, izob. ser.

11.15 Tom in Jerry, ris. ser.

11.30 Safari s pingvini, dok. ser.

12.25 Mega strukture, dok. ser.

13.25 Ženska vzgoja, am. film 15.10 Poirot, nan.

16.15 Monk 17.05 Umori na podeželju: razbiti kristal, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! gost Boris Kobal 21.45 Soba za paniko, am. film 23.50 Navdušena, am. film 01.40 24ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - Kako se obirajo jabolka 09.45 Atlantida, risani fim 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (449) 10.40 Videospot dneva 10.45 Iz našega glasbenega arhiva: Ta svet je za otroke, 2 del 12.20 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 To bo moj poklic: Slikopleskar – črkoslikar , 2.del, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Naj živi otroški glas, pesmice v izvedbi OPZ Vrtca Velenje 19.50 Pravljica za otroke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Natalie McMaster, posnetek nastopa 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Venček zabavnih 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 18. julija

07.00 sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.15 11.20 12.00 13.00 13.15 14.30 14.55 17.00 17.20 18.10 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.05 21.30 21.45 22.45 23.15 01.00 01.30 01.50 02.20

Živ žav Telebajski, 67/90 Pika Nogavička, 10/26 Mulčki: Noga Gorica, otr. ser.

Animalija: na kratko, 6/40 Sledi, tv Maribor Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme V dobri družbi po slovensko, tv Maribor Prvi in drugi Anne z zelene domačije, kan. film Poročila, šport, vreme Krka in ljudje, dok. odd.

UPS!, igrani film Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Do konca in naprej, slov. film Žrebanje lota Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Ko napade tiger, 2/2 Tv dnevnik 18.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

PONEDELJEK, 19. julija

07.05 07.15 07.35 09.00 09.05 09.15 09.35 10.00 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.50 16.15 16.35 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.40 21.10 22.00 23.05

06.30 07.10 07.50 08.20 08.50 09.20 10.00 11.30 12.40 13.30 15.15 18.00 20.00 20.55 22.45 00.05 00.55

Zabavni ifokanal Tv prodaja Tv dnevnik 18.7.1992 Alpe, Donava, Jadran Med valovi, tv Koper 30. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije, 2/5 Ciciban poje in pleše, 1. del Poletje s selikom, norv. film Zdravje v Evropi, zasvojenost z igrami – poskusi znova, dok. ser.

Zimski spomini: Vancouver – ZOI 2010, hokej na ledu, Kanada – ZDA, posnetek Kolesarska dirka po Franciji, 14. etapa, prenos Soba z razgledom, ang. film Rimske katakombe, dok. odd.

Obiskovalci, franc. film Na utrip srca: rusalke Podkralji, 3/4 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser.

08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.50 Florjan, gasilski avto, ris. ser.

09.05 Jagodka, ris. ser.

09.30 Radovednica Bibi, ris. ser.

09.55 Pingvini v vesolju, ris. ser.

10.20 Kim Possible, risanka 10.45 Hevreka!, izob. ser.

11.00 Tom in Jerry, ris. ser.

11.15 Preverjeno, ponov.

12.10 Priča nasilja, am. film 13.45 Moto GP, prenos dirke za VN Nemčije 15.15 Najlepši avtomobili, dok. ser.

15.25 Najbolj nori športi, dok. odd.

15.55 Monk, nan.

16.50 Čar otroštva, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?, gostja Saša Landero 21.35 Vse, kar si želiš, am. film 23.45 Ne meč’te se stran, am. film 01.35 Palača, ang. nad.

02.30 24 ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 09.45 Zvezdni tolarji, ponovitev 10.05 Pravljica za otroke 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 1852. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Šport, športna informativna oddaja 11.15 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev - Fantje izpod Rogle, Mitja Kvintet 13.25 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2009 – 2. del - nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov 19.50 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 20.50 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.30 Robert Goter show z gosti, posnetek 1. dela 23.00 Videostrani, obvestila

23.20 01.20 01.50 02.25 02.55

06.30 07.00 07.35 08.05 10.45 11.15 12.30 13.00 13.20 13.50 14.20 15.15 17.30 18.00 18.45 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.20 00.25 01.50 02.45

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.50 22.50 23.10 00.05 00.55 01.55

Utrip Zrcalo tedna Na zdravje!

Nuki in prijatelji, Lolin počitek, ris.

Mojster Miha: francoz Pepi, risanka Marči hlaček: bojevniki oblakov Modro poletje, 16/38 Bibiji: jež, risanka Cofko Cof, 26/26 Mulčki: Juršinci Reševanje potopljenih zakladov, 9/25 Šola Einstein, 10/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Naši vrtovi: Božidar Zavšek Polnočni klub: sončenje Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 5/26 Buba Guba: vlaki, 6/10 Podstrešje: glasbila, 6/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Naša krajevna skupnost: mini vrtec Starši v manjšini, 10/13 Istra skozi čas: izvor in obdobje gradišč, 1/6 Odmevi, vreme, šport Umetni raj: Beneški filmski festival Glasbeni večer Tv dnevnik 19.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Tv dnevnik 19.7.1992 30. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije Slovenski utrinki Posebna ponudba, potro. odd.

Osmi dan Alpe, Donava, Jadran Prvi in drugi Kolesarska dirka po Franciji, 15. etapa, prenos To bo moj poklic: pečar Polly Adler, 2/4 Rožnati panter: bolha, risanka Rožnati panter: guma, risanka Iz sobotnega popoldneva V senci dinozavrov, 1/2 Studio City Knjiga mene briga Srečni konci, am. film Osedlani, am. film V senci dinozavrov, 1/2 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh, venezuelska nad, pon.

Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Vse, kar si želiš, am. film Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad.

V imenu ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan.

Francoski poljub, am. film 24ur zvečer Terminator: Kronike Sare Connor, am. nad.

Eli Stone, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Nanovo, mladinska oddaja 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.10 Natalie McMaster, posnetek nastopa 13.35 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Palček Mihec kašopihec, igrica za otroke 18.55 Pravljica za otroke 19.10 Mladi upi, otroška oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,, pon.

21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Pogovor z dr. Gojkom Staničem 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Videospot dneva 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, 450. oddaja 23.00 Country folk blues festival: Yesterday Band 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

SREDA, 21. julija

TOREK, 20. julija

06.50 06.55 07.40 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.15 sledi 10.25 10.40 10.50 11.20 13.00 13.15 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.50 16.15 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.20 20.55 22.00 23.05 00.05 00.30 01.00 01.30 02.05 02.30

06.30 07.00 08.00 09.00 10.20 10.50 11.20 11.50

Kultura Odmevi Na zdravje!

Nuki in prijatelji: smeh Mojster Miha: Mihov božič Marči Hlaček: rečne vidre Modro poletje, 17/38 Bibiji: piščanček, risanka Na potep po spominu Zlati prah: železna peč Mladi znan. Janko: prehranjevanje Feliks v Mehiki, risanka Zgodbe iz školjke, Krtek Zlatko Zgodbe iz divjine, 4/20 Poročila, šport, vreme 3 x ekstremno, dok. feljton Umetni raj: Beneški filmski festival Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 3/26 Profesor pustolovec, 7/10 Potplatopis, 7. odd.

Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zgodovina arhitekture: pionirji moderne arhitekture, dok. ser.

Naši vrtovi: Peter Rojc, Aleksander Šiftar, dok. ser. Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vrtičkarji: jogger, nad.

Vrtičkarji: buča, nad.

Državljan A. T., dok. meseca Odmevi, šport, vreme Sojenje Miloševiću, 1/2 Prava ideja!, posl. odd.

Zgodovina arhitekture: pionirji moderne arhitekture, dok. ser.

Tv dnevnik 20.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

22.05 23.30 01.20

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Dober dan Koroška Tv dnevnik 20.7.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Sledi, tv Maribor Studio city Kolesarska dirka po Franciji, 16. etapa, prenos Portorož: tenis (Ž), odprto prvenstvo Slovenije, prenos Nogomet, povratna tekma drugega predkroga lige prvakov, Luka Koper – Dinamo, prenos Intervju, am. film Sladki časi, am. film Zabavni infokanal

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.05 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.25 22.45 23.40 00.30 01.30

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Pogrešani, am. film Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad.

V imenu ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Smrtonosna prevara, kanad. f.

24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad.

Eli Stone, nan.

24 ur, ponovitev Nočna panorama

13.15 13.40 15.15 18.00 20.10

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (450) 11.00 Mladi upi, otroška oddaja 11.40 Pogovor z dr. Gojkom Staničem 12.35 Country folk blues festival, Yesterday Band 13.30 Vabimo k ogledu 13.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Glasba za otroke 19.00 Pravljica: Ostržek 19.10 Nanovo, mladinska oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 1853. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Šport, inf. športna oddaja 22.05 To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec, 1. del, izobraževalna oddaja 22.30 Videospot dneva 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, 451. oddaja 23.00 Iz VTV arhiva: Ko oči slišijo – 1.del, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

06.50 06.55 07.40 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.10 10.15 10.40 10.55 11.15 11.50 13.00 13.35 14.20 15.00 15.10 15.50 16.00 16.05 16.15 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 21.45 22.05 23.15 23.35 00.25 00.50 01.30 01.55

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 10.45 11.35 14.25 14.45 15.50 17.30 19.50 21.55 23.40 00.15 02.10

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.05 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.35 22.55 23.50 00.40 01.40

Kultura Odmevi Na zdravje!

Nuki in prijatelji: Pako in daljnogled Mojster Miha: Maksi gre na pomoč Marči Hlaček: mroži Modro poletje, 18/38 Bibiji: kako lep kljun Obisk v akvariju, 3. del Kot ata in mama: vrnjena ljubezen, 4/7 Profesor pustolovec, 7/10 Potplatopis, 7. odd.

Zgodovina arhitekture: pionirji moderne arhitekture Državljan A. T., dok. meseca Poročila, šport, vreme Naša krajevna skupnost: mini vrtec Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zdravje v Evropi – alkoholizem Bojan, risanka Leni in Čivka, risanka Vrtni palček Primož, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Zima v vojnem času, nizoz. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Brez reza: IX. Dalajlama Tenzin Gyatso Zdravje v Evropi: alkoholizem Tv dnevnik 21.7.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 21.7.1992 Knjiga mene briga Glasbeni večer Črno beli časi Legende velikega in malega ekrana: Jože Vozny Dajmo, trabant, nem. film Portorož: tenis (Ž), odprto prvenstvo Slovenije, prenos Košarka (M), prijat. tekma, Slovenija – Makedonija, prenos Marjetka, str. 89, gled. predstava Slovenska jazz scena Razuzdanec, biograf. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resnič. ser.

24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Pogumni, am. film Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gost Marko Milič Mentalist, nan.

24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad.

Eli Stone, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja, na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (451) 11.00 Nanovo, mladinska oddaja 11.40 1853. VTV magazin, regionalni - informativni program 12.05 Kultura, informativna oddaja 12.10 Šport, informativna športna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja 13.30 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Naj živi otroški glas, pesmice v izvedbi OPZ Vrtca Velenje 18.55 Pravljica za otroke 19.15 Čas za nas, mladinska oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Šentjurčanovih 10 let, posnetek prireditve 23.35 Videospot dneva 23.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, 452. oddaja 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 21

OD TU IN TAM

15. julija 2010

Iz Velenja v Lendavo

Knjižne novosti Miller, Alex: Pokrajina slovesa Max Otto je starejši nemški profesor zgodovine, ki po ženini smrti resno razmišlja, da bo končal s svojim življenjem. Spoznal je, da nikoli ne bo napisal pomembne zgodovinske študije, ki bi vplivala na njegovo znanstveno kariero. Na konferenci, kjer ima zadnje predavanje o masakru, spozna avstralsko profesorico, Vito McLellandovo, ki skritizira njegovo predavanje. Max se ji po konferenci opraviči in ko se bolje spoznata, ga Vita povabi v Avstralijo k svojemu stricu, aboriginskemu starešini, Dougaldu Gnapunu. Z Dougaldom postaneta velika prijatelja. Max pomaga Dougaldu napisati zgodbo o njegovem starem očetu, sam pa razmišlja o zgodovini svoje dežele in o vlogi, ki jo je imel njegov oče v nemški vojski. V Nemčijo se vrne pomirjen in odločen, da bo napisal delo o zgodovini masakra v človeški zgodovini in poiskal pravo resnico o družinski preteklosti.

Roman je dobil številne nagrade in bil proglašen za najboljši roman enaindvajsetega stoletja.

Baptiste, Baron: Moj očka je presta: joga za starše in otroke

Klepet z župnikom Martinom Dolamičem – Tri leta je služboval v župniji Blaženega Antona Martina Slomška – Velenje zdaj zapušča Vesna Glinšek

poveduje ilustracija.

Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc Marjam in Lajla sta se rodili v različnih družinah. Marjam je »produkt« poigravanja premožnega moškega s svojo služkinjo.

Zase si želi nekaj več, želi iti v šole, se izobraževati. Tudi njen učitelj jo pri tem spodbuja, a mama jo pri tem zavrača in meni, da edino, kar mora ženska vedeti, je, da se nauči potrpeti. Po mamini smrti jo njen oče, ki živi v mestu z drugo ženo, poroči kot štirinajstletno deklico z Rašidom, čevljarjem iz Kabula. Marjam ga nima rada, a je pridna, ubogljiva in se vda v usodo. Ko ji življenje

Privlačno oblikovana poučna slikanica mladim in njihovim staršem ne ponuja samo vpogled v jogo, pač pa ponuja jogo kot način življenja. Skozi preproste zgodbice in ilustracije je predstavljenih devet jogijskih položajev (drevo, psa, trikotnik, letalo, most, plug, ribo, leva in presto). Položaji so po korakih pojasnjeni v sliki in besedi in pospremljeni s pojasnili o blagodejnih

vplivih, ki naj bi jih imeli na naše vsakodnevno življenje. Knjiga prinaša v naš prostor nekaj novega, kar bodo znali iznajdljivi starši izkoristiti za kvalitetno druženje z otrokom.

Martin Dolamič prihaja iz Gornje Radgone.

Pred petimi leti, ko je doštudiral, je bil posvečen v duhovnika. Takrat ga je mariborski škof dr. Kramberger poslal za kaplana v Videm ob Savi. Po dveh letih je postal duhovnik celjske škofije, nato pa začel službovati kot župnik v Velenju. »Nikoli si nisem želel delati v mestu.

Zame je bilo vedno preveč hladno, odnosi preveč oddaljeni … A danes moram priznati, v Velenju se dobro počutim, zato sem se med ljudi tudi z lahkoto vključil. Če je človek vesel tega, kar je, če z veseljem to tudi počne, če vzljubi ljudi, potem težav nima. Župnija je namreč lepa in živa,« pripoveduje Martin.

Velenje ima tri župnije, župnija, v kateri deluje Martin, pa je najmlajša. Letos je stara 16 let.

To je področje Šaleka, Bevč in Gorice. Sam pravi, da so ljudje tu zelo odprti. »Veliko je katoličanov iz Bosne in Hrvaške in ti ljudje so verniki v pravem pomenu besede.

Slovenci nimamo takšnega ponosa in zavesti. To

me včasih zbode in boli. Drugače pa so Velenjčani na tem območju res odprti, so pravi iskalci. Sploh pa se mi zdi pomembno, da znamo v ponudbi današnjega časa s svojim razumom izbirati tisto, kar ti res daje kvaliteto življenja.« Kljub temu z delovanjem v našem mestu ni povsem zadovoljen. Želi si predvsem dostojen prostor za svoje vernike. Vsi večji cerkveni prazniki in obredi se morajo zdaj odvijati na prostem. Od vsega začetka, po njegovih besedah, za kaj takšnega ni bilo posluha. Martin Dolamič zdaj na to skorajda ne more več vplivati. Iz Velenja namreč odhaja v Lendavo.

Tam je župnija vsaj petkrat večja kot ta v Velenju. Poleg tega je dvojezična. »Kot študent sem se učil madžarskega jezika.

Zdaj pa v Lendavi ravno menjujejo duhovnika, tako da drugega z znanjem madžarskega jezika nimajo. Tako so našli mene. Tja torej odhajam, a malce s strahom. Prav zaradi dvojezičnosti. Po petih letih sem že kar pozabil ta

Martin Dolamič

jezik, sedaj ga v prostem času spet obnavljam.

Tam bom verjetno ostal več deset let. Velenje pa zapuščam predvsem z lepimi spomini na svoje župljane.«

Mnenja in odmevi Kdo zastruplja pse v KS Stara vas?

že kaže malo na bolje, Marjam splavi otroka, in ko se menja politični režim v Avganistanu, se v njuni hiši vse spremeni.

Lajla pa se rodi v času komunizma in tako uživa ugodnosti šolanja in svobode, ima fanta in je srečna. Podobno kot pri Marjam se tudi pri njej vmeša zamenjava političnega režima. Njene starše ubije izstreljena raketa in tako ji ostaneta samo dve možnosti, poroka z Rašidom ali prostitucija.

Izbere poroko in tako postane poleg Marjam Rašidova druga žena. Med njima vlada v začetku napetost in nesoglasje, a njuno nesrečno življenje ju poveže in upanje zmaga nad trpljenjem.

Theis, Angelika: Kako je Ali Baba našel 40 Orr, Wendy: Nimin otok razbojnikov Na majhnem otoku sredi oceana živi s svoZnamenito razbojniško tolpo iz pravljic Tisoč in ena noč poznamo predvsem po tem, kako jo je ukanil junak Ali Baba. Mlada nemška avtorja pa sta ustvarila slikanico, ki pripoveduje o nastanku te tolpe. Bal Landar, glavni razbojnik tolpe, živi na daljnem vzhodu, prepoznamo pa ga po velikanski sablji, gromozanskih zašiljenih čevljih, velikem turbanu in dveh peklenskih pištolah. Najlažje pa ga prepoznamo po gromozanskem rjovenju. Ker pa vsega ne more narediti sam, potrebuje nekaj pajdašev, ki pa ne smejo biti tako zviti kot on. A kje naj glavni razbojnik najde takšne pomočnike? Povsem preprosto: samo iskati mora začeti. Slikanica je zelo zabavna, polna humorja, pravo orientalsko zgodbo pa pri-

21

jimi nenavadnimi morskimi prijatelji deklica Nim. Stik s svetom ji omogoča satelitska antena za sprejemanje spletne pošte in ptica burnica po imenu Galilejo, ki ji prinaša pisma njenega očeta, ki je nasedel na enem bližnjih otokov. Čeprav je Nim pogumna in kos vsem težavam, kmalu spozna, da vendarle potrebuje pomoč prijateljev. Knjiga je prava robinzonska zgodba, ki s svojo pustolovsko dinamiko bralca ves čas drži v prijetni napetosti. Po njej je bil posnet film, dobila pa je kar nekaj nagrad v Avstraliji in tujini. Primerna je za otroke od 10. leta dalje.

Pripravila: BL

Če bi me kdaj vprašali za mnenje o KS Stara vas, bi najbrž odgovorila, da je najlepša, najboljša, s krasnimi ljudmi.

Toda ali so res vsi krasni? Najbrž ne, saj če bi bili, se v zadnjem času nebi dogajalo, da zastrupljajo pse kot za stavo.

Pred mesecem ali dvema je nekdo na dvorišču domače hiše zastru-

pil sosedovo psičko Lajko, potem je nekdo ustrelil mladega šnavcerja, nazadnje smo doživeli šok tudi pri naši hiši, ko nam je nek do zastrupil našo psičko Bibo, ki je kdaj pa kdaj res zatavala z domačega dvorišča med sosednje hiše, vendar nikomur nič storila in se na naš klic vrnila domov.

Najbrž teh gnusnih dejanj ni storil kdo iz Šaleka ali z Gorice, najbrž je bil kdo iz naše okolice. In takšni ljude so okoli nas, ki nav-

zven kažejo prijazen obraz, znotraj pa so zame gnili, polni hudobije, verjetno jesni na ves svet okoli sebe in se zato spravljajo na živali s klobaso, v katero zavijejo strup.

Nisem mašče va len človek, v življenju nisem nikomur storila nič žalega, toda če bi mogla, bi prenesla na takšnega človeka vsaj pol bolečine, kot jo je preživljala naša Biba (pa tudi druge žrtve), preden je v težkih mukah na poti do veterinarja poginila.

In pred dnevi izvemo, da sta bila zastrupljena tudi psa naših drugih sosedov, vendar na srečo nista poginila, saj sta po telesni konstrukciji večja in močnejša. Tisti, ki je zastrupljal pse, če ima kanček vesti, naj se zave, da obstaja v življenju »šiba za vsakega, v takšni ali drugačni obliki.« Kaj naj si mislim? Kdor ne mara živali, tudi ne mara ljudi.

Milena Miklavžina, Stanetova 40, Velenje

Nagradna križanka prodajalne Mobtel MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC Prodajalna MOBTEL Velejapark, Velenje GSM: 051/ 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

•sklepanje in podaljševanje naročnin z družbo Mobitel •prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme •servis mobilnih aparatov Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 26. 7. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM (nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti za dvig nagrade v Velejaparku).

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

15. julija 2010

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 15. julija 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 15.00 – 21.00 Mladinski center Velenje in kotalkališče Mladi v popoldanskem centru Velenje in Poletje na kotalkališču Varstvo narave in ustvarjanje z Nives 17.00 Mestno otroško igrišče Družinsko popoldne na otroškem igrišču Jagodni napitek s Fifi in Cvetličniki 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja pri Luciferju 21.00 Kavarna Nova Stand up večer Martina Ipša: Vstani in povej!

Petek, 16. julija 7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.30 Kavarna Lucifer Koncert: Mariachi Real Jalisco (Havana, Kuba) 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet

Sobota, 17. julija 7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Predstava za otroke KUD Dudovo drevo Velenje Kremenarček Rdečebradi 17.50 Mestni stadion Velenje Odprto prvenstvo v atletiki za člane 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Koncert 1. Graviton fest

Nedelja, 18. julija 18.00 Mestni stadion Velenje Odprto prvenstvo v atletiki za člane

Ponedeljek, 19. julija 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Zvezde pod zvezdami Pravičen umor, kriminalka

Torek, 20. julija 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 in 16.00 – 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku Si upaš stopiti na oder?

10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 20.00 Kulturnica – literarna kavarnica Poletna branja 21.00 Kavarna Lucifer Potopisno predavanje: Tudi jaz bi bil popotnik

Sreda, 21. julija 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.00 Kavarna Lucifer Poletni večer ob zvokih klavirja 21.00 Ploščad pred Domom kulture Koncert The Brodway I love Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

POSLEDNJA PESEM (The Last Song) Mladinska romantična drama,107 minut Režija: Julie Anne Robinson Igrajo: Miley Cyrus, Greg Kinnear, Bobby Coleman, Liam Hemsworth, Hallock Beals, Kelly Preston, Stephanie Leigh Schlund idr.

Petek, 16.7. ob 19.00 Sobota,17.7. ob 21.00 Nedelja, 18.7. ob 16.00 – matineja 17-letna Veronica se na mamino pobudo tri leta po ločitvi staršev z bratom odpravi na poletne počitnice k odtujenemu očetu. Tudi njemu se življenje obrne na glavo, saj se je v hiši ob morju posvetil umirjenemu skladanju glasbe, dokler mu nerazumevajoča najstnika ne porušita notranjega miru. Po številnih zapletih vendarle najdejo skupno točko v ljubezni do glasbe, s pomočjo katere se soočijo z družinskimi težavami in skrivnostmi, Veronica pa doživi tudi čar prve prave ljubezni.

TRIAŽA (Triage) Drama, 99 minut Režija: Danis Tanović

Julij/mali srpanj

ŠOŠTANJ

Petek, 16. julija X

Kajuhov Tabor Ribno pri Bledu Taborjenje rodu Pusti Grad Šoštanj (do 25. 7.)

Sobota, 17. julija 18.00 Gasilski dom Gaberke Svečana seja ob 80-letnici PGD Gaberke in velika zabava s skupino Kingston

Nedelja, 18. julija X

Julijske Alpe Skupna akcija šaleških Planinskih Društev 15.00 Gasilski dom Gaberke Slovesni prevzem novega gasilskega vozila GVV-1 in zabava

15. Četrtek - Vladimir 16. Petek - Marija 17. Sobota - Aleš 18. Nedelja - Miroslav 19. Ponedeljek Vincenc

20. Torek - Marjeta 21. Sreda - Danijel

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 15. julija Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ustvarjalne delavnice,…)

Lunine mene

Petek, 16. julija

Sobota, 17. julija Od 8.00 do 12.00 Pod kozolcem ob Hiši mladih Kmečka tržnica

18. junija, ob 12:10, prvi krajec

Ponedeljek, 19. julija Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Poletne ustvarjalne in športno – zabavne delavnice za otroke

PETEK, 16. julija: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 17. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 20. julija:

Torek, 20. julija Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Poletne ustvarjalne in športno – zabavne delavnice za otroke

CITYCENTER Celje

Sreda, 21. julija

- četrtek, 15. julija - Biotržnica

Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Poletne ustvarjalne in športno – zabavne delavnice za otroke

- nedelja, 18. julija ob 11. uri pravljične urice v Džungli

Konovo – V prostorih krajevne skupnosti Konovo bo v petek, 16. julija, ob 19. uri Martin Pustatičnik predstavil svojo novo pesniško zbirko Rad vas imam. Predstavitev bodo popestrili Fantje z Graške gore in Tanja Lončar s citrami.

- od 12. julija POLETNA RAZPRODAJA – UGODNI NAKUPI POLETNIH KOLEKCIJ - od 18. julija do 1. avgusta fotografska razstava Društva fotografov Svit - UTRINKI 09 na temo zgodbe o odnosih in komuniciranju z življenjem - preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra

mz

(Un conte de Noël) Melodrama, 150 minut Režija Arnaud Desplechin Igrajo: Catherine Deneuve, Jean-Paul Roussillon, Mathieu Amalric, Emile Berling, Laurent Capelluto, Anne Consigny, Emmanuelle Devos, Hippolyte Girardot idr.

Petek, 16.7. ob 21.00 Nedelja, 18.7. ob 18.00 Pred mnogimi leti je Abelu in Junon za redko obliko raka zbolel sin Joseph.

Njegovo edino upanje za ozdravitev je

ČETRTEK, 15. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

15.00 Prireditveni prostor med gasilskim domom in Hišo mladih Vaške igre in zabavni večer z ansamblom Spev

Rad vas imam

BOŽIČNA ZGODBA

VELENJE

PONEDELJEK, 19. julija:

Nedelja, 18. julija

V tedniku Naš čas št. 27 z dne 8.7. 2010 je bil na zadnji strani objavljen tudi članek z naslovom "Prva revija pevskih zborov ŠPZDU". Pomotoma je bil izpuščen MePZ DU Šoštanj.

Igrajo: Colin Farrell, Branko Djurić, Paz Vega, Christopher Lee, Kelly Reilly, Jamie Sives, Nick Dunning, Juliet Stevenson idr.

Sobota,17.7. ob 19.00 Nedelja, 18.7. ob 20.40 Režiser z oskarjem nagrajene vojne drame Nikogaršnja zemlja prikazuje zgodbo fotografa Marka, ki se konec 80. let s prijateljem Davidom odpravi v Kurdistan. Surova vojna med prijateljema povzroči moralne dileme in spore, zato se razideta. Po Markovi vrnitvi v domovino želi njegova žena Elena izvedeti, kaj se je zgodilo, a ker se čustveno strti Mark ne želi odpreti, na pomoč priskoči Elenin oče. Izkušeni psihiater odpre Markove duševne rane in ga prisili, da se sooči s svojimi občutki krivde.

S podporo Ministrstva za kulturo!

RADIO

NEDELJA, 18. julija:

Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih ...

Opravičilo

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :

Koledar imen

bila presaditev kostnega mozga. Ne starša ne hči Elizabeth niso bili primerni darovalci, zato sta se Abel in Junon odločila za še enega otroka. A tudi mali Henri ni mogel pomagati svojemu bratu in Joseph je pri sedmih letih umrl. Družina si ni nikoli več opomogla. Minilo je mnogo let, odnosi med družinski člani pa so napeti bolj kot kdaj koli prej – še posebej med Elizabeth, avtoritativno glavo družine, in Henrijem, ciničnim zavožencem, ki ga zanimajo le ženske in pijača. Ko Junon ugotovi, da boleha za levkemijo in potrebuje darovalca kostnega mozga, za božič po dolgem času zbere okrog sebe vse člane svoje razpuščene, z bolečino zaznamovane družine.

Za praznično mizo se morajo spoprijeti s smrtnostjo, norostjo, potlačenimi seksualnimi skrivnostmi in duhovi, ki blodijo po hiši. S podporo Ministrstva za kulturo!

PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna filmska projekcija):

PRAVIČEN UMOR (Righteous kill) Kriminalka, 101 minuta Režija: Jon Avnet Igrajo: Robert De Niro, Al Pacino, 50 Cent (Curtis Jackson), Carla Gugino, John Leguizamo, Donnie Wahlberg

idr.

Ponedeljek, 19.7. ob 21.00 Oskarjevca Robert De Niro (Pobesneli bik, Dobri fantje) in Al Pacino (Brazgotinec, trilogija Boter) igrata newyorška policijska veterana, ki sta na sledi serijskemu morilcu. Po ulicah Manhattna se namreč sprehaja morilec, katerega tarče so zločinci, ki so se izmuznili skozi luknje v sodnem sistemu. Vse žrtve so kriminalci, ob njih pa je pesem, ki opravičuje umor.

Morilec dela tisto, kar policaji ne morejo: zlikovce za vedno spravi z ulic. Ko umorijo zloglasnega zvodnika, na pomoč pokličejo odlikovana detektiva Turka in Roosterja. Primer postane eden največjih v njuni 30-letni karieri. Z nehoteno pomočjo dilerja Pajka spoznata, da je morilec iz policijskih vrst…

ZVEZDE POD ZVEZDAMI (prost vstop). V primeru slabega vremena bo projekcija v predverju kulturnega doma!

Naslednji vikend, od 23.7. do 26.7. 2010 napovedujemo: akcijsko romantično komedijo MORILCI, dokumentarec ČLOVEK NA ŽICI, animirano pustolovščino(sinhronizirano) PLANET 51. V ponedeljek, 26.7. ploščad ob Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami, romantična komedija NOVA V MESTU (Renée Zellweger), v vsakem vremenu!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 21. julija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

15. julija 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

PODARIM STAR glasbeni stolp z dvema zvočnikoma in mali televizor (v dobrem stanju) podarim. Gsm: 031/323-685

NEPREMIČNINE 1-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam. Gsm: 041/848-633 1-SOBNO stanovanje, obnovljeno in opremljeno, na Tomšičevi v Velenju, prodam. Gsm: 041/253-350

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

IŠČEM MLADA družina s pridnim 3 letnim fantkom in lepo vzgojenim psom nujno išče garsonjero ali manjše stanovanje v Velenju, Šoštanju ali bližnji okolici. Gsm: 031/213-044

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov za 2 letno sodelovanje, ugodno tudi za moške.

Gsm: 031/836-378, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) USPEŠEN podjetnik z otrokom išče

Nagrajenci nagradne križanke AVTO DOM IN, objavljene 1. 7. v tedniku Naš čas, so: Popust pri servisnih storitvah v AVTO DOM IN v višini 30 evrov: NEVENKA ŽOHAR, Latkova vas 25, Prebold; popust pri servisnih storitvah v AVTO DOM IN v višini 20 evrov: DARKO STRAHOVNIK, Goriška 42, Velenje; popust pri servisnih storitvah v AVTO DOM IN v višini 10 evrov PETER KREPEL, Linhartova 13, Velenje.

Nagrajenci naj se z osebno izkaznico in potrdilom oglasijo v AVTO DOM IN, Cesta talcev 28, Velenje, tel. 03 898 26 00.

DEŽURSTVA

prijazno punco za skupno delo in življenje. Gsm: 041/229-649 KDOR si resne trajne ljubezni želi naj nemudoma pokliče. Gsm: 031/505495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 39-LETNA vdova se preseli tudi na kmetijo in je pripravljena dobremu moškemu roditi potomca. Gsm: 031/505-495

INSTRUKCIJE POHITI pomagam ti! Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpite in maturo. Gržinič Armando »Jonela« izobraževanje. Gsm: 040/226-419, 040/977-474

ODDAM APARTMA v Izoli, štiri ležišča, velika terasa, s pogledom na morje, oddam.

Gsm: 041/952-449 V POVLJANI na otoku Pagu nudimo apartmaje, prenočišča z zajtrkom, polpenzion, 50 m od morja. www.pansion-perilo.com, tel.: 0038598330499 VOZILA PEUGEOT 307 SV, l. 2004, 90.000 km, z vso opremo in dodatno opremo, prodam. Tel: 03/587-08-10 RAZNO JOGIJA, 190 x 90, malo rabljena,

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: prodam. Gsm: 041/848-633 KUHINJO marles, belo, dobro ohranjeno, z aparati, prodam. Tel.: 03/586-63-64, gsm: 041/745-610 NAKLADALKO sip senator 28-9 pro, staro 4 leta, malo rabljeno, prodam.

Gsm: 041/239-651 BAZEN za mleko, neros, 1200 l, star 4 leta, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651 PRIDELKI DOMAČE rdeče vino prodam. Gsm: 070/250-817 KOZJE mleko oddajam. Gsm: 031/460-128 PŠENICO na njivi, 30 a, prodam.

Gsm: 031/358-605 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo.

Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec,

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 17. in 18. julij – Majda Budna, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 18. 7., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/87612-02 PRAŠIČE težke 30 kg prodam. Tel.: 03/5893-587 JAGNETA za zakol prodam. Gsm: 070/875-205 BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03/572-84-75, gsm: 031/896-475

V tednu od 5. jul. 2010 do 11. jul. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. jul. 2010 do 11. jul. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 250

200

150

100

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Monika Pisar, Jazbina 12, Črna na Koroškem in Miha Marušič, Ograde 36 a, Logatec; Nina Orter,Velenje, Ul. Pohorskega bataljona 17 in Uroš Jelen, Kavče 17 a; Alenka Kočnik,

Mali vrh 6 in Stanislav Točaj, Mali vrh 6; Mateja Brišnik, Florjan 196 in Vojko Bricman, Florjan 196.

Smrti: Sretko Tesić, roj. 1954, Florjan 168, Šoštanj; Ana Marija Kajba, roj.1943, Kamnik, Cesta treh talcev 9;

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, sestre in tete

BOJKE BOJANE VOGRIN Kardeljev trg 2, Velenje 31. 8. 1957 – 4. 7. 2010 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je …

23

50

Ana Kugler, roj. 1927, Gomilsko 80; Jožef Majko, roj. 1929, Gornji Grad, Podsmrečje 21; Olga Tajnšek, roj. 1931, Hrastovec 48, Velenje; Stanislav Stakne, roj.1937, Letuš 82, Braslovče; Jurij Šinko, roj. 1955, Celje, Prešernova ul. 9; Frančiška Helena Jerala, roj. 1940, Naklo, Pobrežje 222; Cvetko Recko, roj.

1935, Celje, Šaranovičeva ul. 6; Jožef Pečnik, roj. 1924, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 2; Jožef Bovha, roj. 1926, Ljubljana, Goriška ul. 67; Anton Vehovar, roj. 1930, Dobja vas 91, Ravne na Koroškem; Mojca Nemeček, roj. 1972, Rečica ob Paki 10/a, Šmartno ob Paki; Nevenka Strnad, roj. 1951, Ljubljana, Voljavčeva ul. 18 d; Ludvik Perme, roj. 1948, Rifnik 45; Marija Kugonič, roj. 1937, Veliki vrh 11, Šmartno ob Paki; Frančiška Žagar, roj. 1923, Velenje, Linhartova ul. 14.

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA

VELENJE

GORA

05.jul

06.jul

07.jul

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

VELIKI VRH

08.jul

MOBILNASKORNO

09.jul

10.jul

11.jul

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem Kardeljevega trga 2 v Velenju za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala družini Sluga ter gospema Tisnikar in Kovač za nesebično pomoč. Hvala zdravniku Vrabiču, dr. med., osebju Onkološkega inštituta Kliničnega centra Ljubljana, govorniku Dragu Semetu, pevcem, duhovnika, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: mož Milan, sin Mitja z družino, mama Milica, nečak Bojan in sestra Ksenija z družino

ZAHVALA

Ni več trpljenja in bolečine, samo večni mir.

Odšel je V starosti 84 let je h Gospodu odšel naš dragi ate

DRAGO MIKLAVC

RADOSLAV ŠUMAH

Šmartno ob Paki 19 9. 9. 1955 – 1. 7. 2010 Radi bi se zahvalili vsem in vsakemu posebej, ki ste mu pomagali v njegovem življenju ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

Od njega se bomo poslovili v četrtek, 15. julija, ob 16. uri na pokopališču v Zavodnjah.

Pogrešali ga bomo in ohranili v lepem spominu.

Žalujoči: žena Stanislava, sinova Radoslav in Andrej, hčerke Marija, Antonija, Ivana, Helena in Danijela z družinami

Naš čas, 15. 7. 2010, barve: CMYK, stran 24

13. julij - dan šoferjev in avtomehanikov Še bo vroče Vremenoslovci so pravo poletje obljubljali in zdaj ga tudi imamo, a že nam je tudi pošteno vroče. In vsak dan je bolj vroč. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) bo najbolj vroče jutri, ko se bo živo srebro povzpelo vse do 36 stopinj Celzija, dnevi pa se bodo začenjali s stopinjami nad 20. Predah bodo kot običajno predstavljale zgolj vročinske nevihte, a te se bodo predvidoma pojavljale predvsem v hribovitem svetu. Tudi za začetek naslednjega tedna še ni videti, da bi se vreme kaj drastično spremenilo. Bodo manjše ohladitve in dihalo se bo malce laže, temperature pa bodo padle s 36 na 30. Malce manj vroče in več možnosti za dež meteorologi napovedujejo od četrtka dalje.

Pozor, požari!

Zaradi daljšega sušnega obdobja in vse višjih temperatur je del Slovenije izpostavljen tudi nevarnosti požarov v naravi. Uprava za zaščito in reševanje sicer nevarnosti požarov še ni razglasila, lahko pa bi to storila zelo kmalu.

Pazite na svoje zdravje ZŠAM Velenje praznik tradicionalno zaznamuje s povorko motoriziranih vozil

Velenje, 13. julija – V Sloveniji je registriranih okoli trideset tisoč poklicnih voznikov in blizu sedem tisoč avtomehanikov, ob njih pa si še kakšnih dvajset tisoč delavcev služi kruh s šoferskim delom. Vsi ti praznujejo 13. julija dan šoferjev in avtomehanikov.

Dan za praznovanje je bil izbran po koncu druge svetovne vojne, ko so na ta dan leta 1943 motorizirane enote osvobodile Žužemberk.

ZŠAM Velenje je bila ustanovljena leta 1956. Prihodnje leto bodo praznovali 55-letnico. Člane povezuje želja in interes po razvoju prometne, tehnične in varnostne kulture, prometna preventiva ... Širša javnost jih v Šaleški dolini pozna po njihovih vsakoletnih brezplačnih tehničnih pregledih, ki jih izvajajo, po tvornem sodelovanju s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pomagajo pri oprav-

ljanju kolesarskih izpitov za osnovnošolce, ob začetkih šolskega leta budno spremljajo korake učencev ... »Svoj praznik zaznamujemo s povorko motoriziranih vozil. Sploh se ne spomnim, koliko let tako tradicionalno opozarjamo javnost, da obstajamo,« pripoveduje predsednik ZŠAM Velenje, ki šteje kakšnih dvesto članov, Bojan Penšek.

Povorko so pripravili tudi v torek.

Zbrali so se na parkirišču pri APS

v Velenju, potem pa krenili na pot: ob Mercatorjevi Tržnici v Velenju na Gorico, v Šalek, Šoštanj, Metleče in Pohrastnik, pa nazaj v Šoštanj in skozi Lokovico v Šmartno ob Paki. Od tam pa v Pesje, kjer so se zbrali v gostišču Hartl, da so ob prazniku še kakšno rekli. Preventivno, seveda.

Milena Krstič - Planinc

Ob takih vremenskih razmerah je treba paziti na svoje zdravje. Že splošno znano je, da nas močno sonce lahko precej opeče, kar lahko vodi v alergijo in tudi v sončarico. V opoldanskih urah je tako priporočljivo zadrževanje v senci, dodatno zaščito pa predstavljajo očala pokrivala in zaščitna krema.

Pomembno je tudi pitje zadostne količine vode (otroci približno 1,5 litra, odrasli pa od 2 do 3 litre vode na dan). Pomanjkanje vode v telesu namreč lahko vodi tudi do dehidracije, ta pa do odpovedi ledvic, srčnega infarkta in možganske kapi.

Poskrbite za živali!

Pri tem pa ne gre pozabiti, da nismo ljudje edini, ki nam vročina povzroča težave. Kot opozarjajo slovenski policisti, živali zaradi različne telesne zgradbe in bioloških lastnosti različno uravnavajo toploto, zato v vročih dneh potrebujejo ustrezno oskrbo.

"Zagotovite jim primeren prostor v senčni legi, po možnosti v hladnih prostorih. Na razpolago naj imajo svežo in pitno vodo ter hrano. To velja za vse živali, ne samo za pse in mačke, ki jih je kot hišnih ljubljenčkov največ," pravijo policisti.

23. čebelarski praznik

Urejajo nove oddelke Delež vključenosti predšolskih otrok v vrtec je v občini Šoštanj 68-odstoten, še pred štirimi leti je bil le 52-odstoten Šoštanj – Tudi v Šoštanju, tako kot v večini slovenskih občin, se zadnja leta soočajo s povečanim vpisom otrok v vrtec. Za novo šolsko leto jih je v Šoštanju vpisanih 36 več, kot jih je bilo lani.

Od 1. septembra bo vrtec v Šoštanju, Gaberkah in Topolšici v 21 oddelkih obiskovalo 351 otrok, največ v zgodovini. Delež vključenosti predšolskih otrok v vrtec je v Šoštanju kar 68-odstoten, pred štirimi leti, ko je vrtec obiskovalo 245 otrok, je bil 52odstoten.

Zaradi povečanega vpisa bodo morali v času počitnic poskrbeti za tri nove oddelke, da bodo lahko 1. septembra sprejeli vse vpisane, dodaten oddelek pa bodo morali zagotoviti tudi januarja 2011.

V tem času tako potekajo obnovitvena dela v objektu kuhinje in jedilnice bivše OŠ Bibe Roecka v Šoštanju. Zamenjali bodo strešno kritino, stavbno pohištvo, uredili igralnice, garderobe in sanitarije. V Topolšici pa bodo dodaten oddelek zagotovili v prostorih podružnične šole.

Gornji grad - Turistično društvo Gornji Grad in tamkajšnje čebelarsko društvo bosta pripravila to soboto 23. čebelarski praznik.

Praznovanje se bo začelo ob 15. uri z godbo na pihala in povorko praporščakov celotne Savinjskošaleške regije. Predstavili se bodo tudi ljudski pevci in godci. Vse skupaj bodo popestrili s čebelarskimi delavnicami in degustacijami, vrstila pa se bodo tudi športna tekmovanja.

V jedilnici nekdanje Roeckove šole bodo (tudi) uredili tri dodatne oddelke.

mz

Bogata dejavnost dveh povezanih društev Ker Društvo diabetikov Velenje in Šaleški koronarni klub veliko sodelujeta, naj se tudi tukaj znajdeta skupaj, saj smo na obeh akcijah videvali člane obeh društev. Šaleški koronarni klub se je odločil za pohod po tračnicah nekdanje železnice. Zbrali smo se pri trgovini Hofer in šli na pot. Bilo nas je več kot 20. Hladna brezalkoholna pijača je že čakala v prostorih krajevne skupnosti Paka. Da pa bo nastal tak sprejem, nismo pričakovali: v senci pred domom so že bile postavljene mize s pijačo, potem pa so nas povabili v prekrasno hladno dvorano. Tu je pozdravu predsednika KS Srečka Avberška sledil nastop njihovega pevskega zbora z lepimi domačimi vižami. Po takem presenečenju in okrepčilu je pot nazaj – navzdol – bila opravljena mimogrede.

Diabetiki so se odločili za druga-

Diabetiki se odpravljajo na pohod ob Šoštanjskem jezeru.

‘Koronarci’ počivajo v senci Doma krajanov Paka.

čen zaključek sezone: na tradicionalni piknik so povabili člane društev diabetikov Mežiške doline, Slovenj Gradca in Zgornje Savinjske doline – zbralo se jih je 220. Šotor, ki smo ga z dovoljenjem Ribiške družine Paka – hvala jim – postavili pri ribiški koči, nam je nudil varnost, saj se je vreme napravljalo presej neslano. Otvoritveni val-

ček – na travi, ker so oder pozabili postaviti – so zaigrali Goličnikovi frajtonarji, namenjen pa je bil našima zaročencema Romani in Zlatku. Dolgo varovana skrivnost je bila sedaj javna in je požela gromek aplavz. Sledilo o predavanje podjetja Menarini o pravilnih načinih merjenja krvnega sladkorja nato pa njihova nadvse originalna

donacija: donirani denar so si društva morala prislužiti, in sicer z opravljenimi koraki.

Posebna pohvala pa velja vsem tistim, ki so z eno ali dvema berglama težko prišli na piknik, a so v znak pripadnosti svojega društva vseeno šli na pohod. Bravo, to je pravi odnos do društva in do svojega zdravja.

Pa še ni bilo konec dejavnosti: 2. in 3. julija smo člani Društva dia-

betikov Velenje na Cankarjevi cesti postavili stojnico, kjer smo s pomočjo podjetij Reha in Zdravila Maribor merili krvni sladkor in poučevali mimoidoče o pravilni prehrani in gibanju. Med izmerjenimi krvnimi sladkorji je bilo nekaj kar kritičnih in veseli smo bili, da so prav ti ljudje dobro prisluhnili, kaj naj spremenijo v svojem življenju. Tor te in debelost niso edini krivec za sladkorno bolezen, pivo,

ki se v tej vročini tako prileže, je tudi prava kalorijska bomba. Morda smo s temi meritvami uspeli pridobiti tudi nekaj novih članov.

Hkrati pa smo s koronarci že zasnovali skupno akcijo v septembru.

Vabljeni!

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas