28 2013

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/29 °C), soboto (16/28 °C), in nedeljo (16/27 °C) bo sončno z občasno oblačnostjo. V soboto možna kakšna ploha.

šte­vil­ka 28

četr­tek, 18. julija 2013

1,80 ­EVR

16

Stop birokraciji Milena Krstič – Planinc

Tako mis­lim

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da kakšnega obrazca niste znali izpolniti? Da ste potrebovali pomoč? Bodisi ker je bil obrazec preveč zapleten bodisi ker ga niste razumeli? Zadrege so bile velikokrat hude, tudi mučne, če so se pojavile, ko je pred kakšnim okencem za vami stal še kdo. Sploh, če ste ga poznali. Če je bil na drugi strani okenca uradnik, ki »v opisu del in nalog« ni imel izpolnjevanja vlog, in se je dosledno držal tistega, kar je tam notri bilo, potem se vam je slabo pisalo.

Pomoč ste morali poiskati drugje. Sama sem bila kar nekajkrat priča temu. Sem tudi pomagala. Če sem znala.

Včasih je bilo treba za izpolnitev kakšne vloge komu tudi plačati.

Zdaj bo, če bo tisto, kar je napovedal minister za javno upravo Gregor Virant, šlo brez zadreg. V pripravi je novela zakona, po kateri bodo na občinah, upravnih enotah, v ustanovah z javnimi pooblastili, uradniki na željo stranke dolžni sami izpolniti obrazec in ga izpolnjenega le še ponuditi v podpis stranki. »Namesto da mora državljan izpolnjevati vloge in obrazce ter jih oddajati, bo uslužbencu povedal, kaj želi, ta pa bo podatke vpisal v bazo,« pravi minister. In ko bodo uradniki dolžni to početi, bodo najbrž razmišljali tudi o tem, kako obrazce, za katere Virant pravi, da marsikateremu državljanu predstavljajo nočno moro, poenostaviti.

Kdaj naj bi se začelo drugače? Že naslednje leto marca, če bo septembra novela v državnem zboru sprejeta.

vos

Slovenski nogometni prvoligaši so ob koncu minulega tedna stopili v novo sezono. Uvodni krog Prve lige Telekom Slovenije je postregel z zmago Maribora proti novincu iz Zavrča, Rudar je ugnal Olimpijo, Koper še drugega novinca Krko, okrepljena Gorica pa Triglav. Tekma v Celju – med Celjem in Domžalami – je bila prestavljena.

Velenjčani so se z vsemi točkami vrnili iz Stožic in so jim seveda želje po tej zmagi porasle. V drugem krogu gostijo Maribor.

Pričakujejo polno tribuno in napovedujejo dobro tekmo, iz katere nikakor ne želijo priti poraženi.

n

V Savudriji letuje 132 otrok

TEŠ spet »na tapeti«!

Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela več sklepov o Tešu 6. Med drugim predlaga računskemu sodišču, da v okviru svojih pristojnosti izvede revizijo investicije v Teš 6, Državnemu pravobranilstvu pa naložila pripravo poročila o zakonitosti ravnanj organov HSE in Teša.

V torek so o problematiki projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, katerega investicijska vrednost se je zvišala na milijardo 440 milijonov evrov, razpravljali v Državnem zboru, kjer pa so sejo prekinili, saj okoli 23. ure, ko naj bi glasovali, niso bili več sklepčni.

So pa s 40 glasovi za in 24 proti podprli koalicijsko usklajen amandma, ki podpira sklepe vlade o tej problematiki in ki gredo po oceni DZ v pravo smer reševanja Teš 6. Pri glasovanju o tem dopolnilu je bilo navzočih 67 poslancev.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da je ta projekt primer, kako se ne smemo vesti. Tako projektno vodenje kot celotno naložbo je označil za katastrofo. Poudaril je, da želi imeti jasno stališče, kako s projektom naprej in osnova za to bo šesti revidiran investicijski program, ki so ga že zahtevali. n mz

Velenje, 16. julija – V torek točno opoldne je proti morju krenila druga izmena otrok iz Šaleške doline.

V zdravstveni koloniji v Savudriji v teh dneh uživa kar 132 mladih Šalečanov, za njihovo dobro počutje in številne aktivnosti pa skrbi 15 vzgojiteljev. Ti so številne aktivnosti, ki jih v teh dneh pripravljajo za mlade, pripravili že doma. Rdeča nit družabnih dogodkov bo letos ples, iskali bodo skriti zaklad, šli z ladjico na izlet v Umag. Neplavalci bodo ob plavalnem učitelju dobili priložnost, da splavajo. V koloniji so se jim pridružili otroci iz Ljubljane in Kamnika. Na MZPM Velenje pravijo, da bodo s pomočjo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter sponzorjev in donatorjev vsaj 50 otrokom iz socialno šibkih družin brezskrbne počitnice omogočili brezplačno. n bš

Po osvežitev na velenjsko plažo?

Velenje, 15. julija – Mnogi domačini so dolgo imeli predsodke pred kopanjem v Velenjskem jezeru, sedaj pa ti hitro kopnijo. Verjetno je za to precej kriva tudi kriza. Kopalcev je v lepih dnevih vse več, večja je urejenost območja pod čolnarno, ki je postalo čisto prava velenjska plaža. Kako je bilo tam v nedeljo popoldne, preberite na strani 13. n bš

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 2

OD SREDE DO TORKA

2

18. julija 2013

Največ dela še vedno na parkiriščih

Znižali so plače Skladno z vladnimi ukrepi so z mesecem junijem (in predvidoma do konca prihodnjega leta) tudi na velenjski občinski upravi znižali plače, premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, prestavili pa so tudi napredovanja. V skladu z dogovorom s sindikatom pa so povsem ukinili povečan dodatek na delovno dobo, za polovico pa so zmanjšali tudi dodatek za akademski naziv. Progresivno so znižali tudi plačne razrede od 0,5 do 4,86 odstotka. S tem bodo v letošnjem letu prihranili dobrih 26 tisoč evrov, prihodnje leto pa bodo dobrih 52 tisoč. n mz

Velenje pripravlja nov prostorski načrt Velenje, 9. julija – Mestna občina (MO) Velenje se je lotila priprave Občinskega prostorskega načrta MO Velenje (OPN). V prvi fazi priprave bodo obravnavane vloge občanov za spremembo namenske rabe zemljišč. Občanke in občani, ki bi želeli spremeniti status zemljišča iz kmetijskih ali gozdnih v stavbna zemljišča ali iz gozdnih ali stavbnih v kmetijska zemljišča, morajo izpolniti vlogo za spremembo namenske rabe zemljišč in jo oddati do petka, 23. avgusta. n

Komunalni prispevek bo manjši Na prvi podopustniški seji naj bi svetniki Mestne občine Velenje znižali ceno komunalnega prispevka. To je eden od ukrepov za spodbujanje investicij. n mz

K zobozdravniku v Topolšico Topolšica – Velik in prostoren večnamenski dom v Topolšici, grajen za potrebe tamkajšnjega gasilskega društva in krajevne skupnosti, se počasi polni tudi z drugimi vsebinami. Dva prostora v njem bo v kratkem zasedel zobozdravnik specialist. n mkp

Kam s kolesom na pokopališču?

Podkraj – Spomladi, poleti, jeseni jih je vse več, ki sedejo na kolo.

Zato, ker gre z njim hitreje tudi po opravkih. Zadrega nastane, če na cilju kolesarji nimajo kje pustiti kolesa. Na to nas je opozoril Šoštanjčan, ki bi se do pokopališča Podkraj večkrat zapeljal s kolesom, če bi ga imel kje varno pustiti. Dodaja, da bi jih, če bi uredili tak prostor, tako ravnalo še več. Ne samo iz Šoštanja in okolice, tudi iz Velenja.

Mogoče v razmislek upravljalcem pokopališča?

Občinski redarji so v prvem polletju največ delali v mirujočem prometu – Delo opravljajo v 15 občinah ustanoviteljicah, ponekod so prisotni manj, drugje več Velenje, 12. junija – V Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja je že nekaj časa zaposlenih 18 ljudi, od tega 8 občinskih redarjev.

Delo opravljajo v 15 občinah ustanoviteljicah.

Srečali jih boste v občinah Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Vransko in MO Velenje.

Vodja medobčinske inšpekcije Sonja Glažer nam je povedala, da je bila glavnina dela občinskih redarjev v prvem polletju letošnjega leta spremljanje mirujočega prometa, tako na parkiriščih kot v garažnih hišah. »To je veliko področje dela, saj opravljamo nadzor tako v območjih modrih con kot na območjih intervencijskih poti in poti za pešce. Poleg tega so bili redarji zelo aktivni tudi na drugih področjih, ki jih določajo mestni odloki. Preprečevali so zadrževanje večjih skupin na parkiriščih in v garažnih hišah, spomladi so spremljali kurjenje odpadkov po mestu in izvajali nadzore na znanih lokacijah, aktualnih v nočnem času, kjer se zbirajo mladi.« Redarji so v nekaterih občinah prisotni dnevno,

Kakšna so pooblastila občinskih redarjev?

Lani poleti je bil sprejet nov Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki je eden glavnih zakonov, ki določajo pooblastila občinskih redarjev. Daje jim več pooblastil pri delu. Velenjski občinski redarji v občinah ustanoviteljicah nadzirajo izvajanje občinskih odlokov, ki se od občine do občine precej razlikujejo. V grobem pa je naloga redarjev skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh ter rekreacijskih in drugih površinah, varovati javno premoženje in naravno ter kulturno dediščino, nadziranje mirujočega prometa, ob vsem tem pa tudi vzdrževanje javnega reda in miru. Slednja naloga je od 1. septembra lani najobsežnejša širitev pooblastil občinskih redarjev.

drugje le enkrat tedensko. »Ves čas sledimo težavam, da smo lahko čim bolj uspešni pri svojem delu,« je k temu še dodala Sonja Glažer.

Zanimivo je, da občinski redarji kljub krizi ne napišejo nič manj kazni zaradi napačnega parkiranja, neplačevanja parkirnine in tudi prehitrih

Pooblastila občinskih redarjev določa Zakon o občinskem redarstvu. Poleg teh je nekaj dodatnih pooblastil prinesel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih v cestnem prometu, ki se je začel uporabljati 1. septembra 2012. Tako lahko občinski redar pod določenimi pogoji izvaja nadzor nad listinami, ki jih mora imeti voznik pri sebi. Vozilo lahko tudi ustavi, in to na vseh cestah znotraj mestnih naselij, pa tudi na občinskih cestah zunaj naselij. Pri tem lahko preverjajo tudi, ali so potniki pripeti z varnostnim pasom. V Velenju so redarji večkrat izvajali akcije v prometu na Gorici, pri Živkoviču, kjer je lokalni promet dovoljen le tamkajšnjim prebivalcem. Kot vemo, pa ta cesta mnogim služi kot bližnjica med Trebušo in cesto proti Koroški.

V primeru neupoštevanja navodila redarja ob ustavitvi vozila (da npr. oseba ne želi pokazati vozniškega in prometnega dovoljenja) je predpisana globa 160 evr.

voženj po mestnih ulicah. Ob vse večji gospodarski krizi, ki se kaže v naših denarnicah, bi pričakovali, da bodo ljudje bolj pazili, da ne bo težko zaslužen denar »šel« za plačilo glob, ki jih prekrškovni organi znajo tudi izterjati. n bš

Po Zakonu o občinskem redarstvu lahko redarji ugotavljajo tudi istovetnost oseb, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbujajo sum, da bodo ogrozile varnost ljudi ali premoženja, ali osebo, ki je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Če redar ne more ugotoviti istovetnosti takšne osebe, jo mora zadržati na kraju in obvestiti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. Redar lahko osebo zadrži do prihoda policije, vendar najdlje eno uro. Zoper takšno osebo, ki jo je redar dolžan zadržati, slednja pa je begosumna ali pa se zadržanju upira, lahko občinski redar uporabi sredstva za vezanje in vklepanje. Mestni redar pa sme uporabiti tudi fizično silo in plinski razpršilec, kadar ne more drugače od sebe ali koga drugega odvrniti istočasni protipravni napad.

n mkp

Kolesarska pot Huda luknja Mestna občina Velenje je že objavila razpis za izdelavo idejnega projekta za kolesarsko pot Huda luknja. Že prihodnji mesec naj bi z izbranim izvajalcem sklenili pogodbo za pripravo dokumentacije, ki bi morala biti narejena do konca oktobra letos. n mz

Zadrege s parkiranjem Šoštanj – V Šoštanju so večkrat nezadovoljni, ker delavci, ki preko Alstoma gradijo blok 6, ne upoštevajo prometnega režima, ki je bil dogovorjen z Občino Šoštanj. Večje zadrege s parkiranjem nastajajo običajno takrat, ko na gradbišče pride nov izvajalec. Krajani kličejo na Občino, Občina pa na Alstom. Včasih pokličejo tudi medobčinski inšpektorat v Velenje in njihove redarje.

Za vozila delavcev, ki delajo na bloku 6, je sicer urejeno parkirišče ob železnici in ob Paki. n mkp

Gasilcem nova oprema Velenje, 17. julija– Mestna občina (MO) Velenje med drugim sofinancira tudi delovanje gasilskih društev. Na območju občine deluje sedem prostovoljnih gasilskih društev: Velenje, Škale, Šalek, Pesje, Šentilj, Bevče in Vinska Gora.

V letošnjem letu bo MO Velenje za nakup gasilske opreme namenila 20 tisoč evrov proračunskih sredstev. Predstavnikom društev so jo predali v sredo popoldne, pred velenjskim Gasilskim domom. Gasilska društva so sofinancirala nakup opreme v skupni višini 4 tisoč evrov. Podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin je gasilcem predal napihljiv čoln za reševanje na ledu, zaščitne obleke in opremo, zajemalna nosila, izolirni dihalni aparat, trodelno lestev, visokotlačni ročnik, opremo za reanimacijo ... n

O Alenki, Angeli in Alfredu Od dvojnega A vsaj do enojnega Ž? – Cinkarna in Nobel – Tuš »najboljši sosed«, a v Bosni – Turki zdaj pri nas zaželeni – Horuk v Radečah Morda pa pregovor »petek, slab začetek« vendarle vedno ne velja! Vsaj za prvi uradni obisk naše premierke Alenke Bratušek v Nemčiji naj bi bilo tako. Že res, da Alenka in Angela nista sklenili kakšnih posebnih dogovorov, a pogovori naj bi bili »konstruktivni«. Ni šlo za kakšne »babje čveke«, kot bi želeli nekateri izničiti pomen tega obiska. Morda bo od tega srečanja le kaj koristnega za Slovenijo. In srečanje obeh premierk dogodek, ki bo od A privedel tudi do kakšnega konkretnega Ž; do sodelovanja, ki bi pomagalo premakniti naš gospodarski voz.

Nemčija je naša pomembna partnerica, to dobro pozna tudi naše Gorenje, za katerega je ta država pomemben trg. Morda pa se katera nemška družba tudi odloči za nakup kakšnega podjetja s spiska petnajsterice, ki jih za začetek ponuja v prodajo Slovenija.

Med temi podjetji je tudi celjska Cinkarna.

Ta je v Celju sicer znana predvsem zaradi preteklosti, ko je močno onesnaževala okolje,

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

z onesnaženo zemljino pa se zdaj ukvarja občina. Država dobiva tudi »ukore« Evropske skupnosti. Celjani upajo, da se bo s sanacijo le kaj premaknilo, tudi da bodo za dela dobili kaj evropske pomoči. Da ima Cinkarna dolgo zgodovino, kaže letošnji jubilej, saj slavi 140-letnico delovanja. Ob tem se bodo spomnili tudi znanstvenika Alfreda Nobela. Ta je bil namreč večkrat v Celju. Ne v Cinkarni, ampak pri svoji »ljubezni« Sofiji Hess, ki je dalj časa živela pri sestri v Celju. Sestrin mož pa je bil prvi direktor Cinkarne in si je z Nobelom tudi poslovno dopisoval. Nobel je v Celju nameraval kupiti celo tovarno. Po dolgih načrtih naj bi letos Nobelu v Celju postavili tudi spominsko obeležje.

zdaj so zelo zaželeni partnerji. Seveda, saj so izredno hitro rastoči trg. Celjskemu obrtnemu sejmu je uspel veliki met, saj se bo tokrat na njem celovito predstavila prav ta država. Turki bi radi sodelovali z nami, Slovenija pa bi jim lahko bila odskočna deska za prodor v Evropsko unijo, v katero se sicer tudi uradno zelo želijo vključiti.

V času, ko vse kaže, da bo naš »najboljši sosed« postal hrvaški, pa postaja vse bolj »najboljši sosed« celjski Tuš, ampak v Bosni in Hercegovini. Tam je samo v zadnjem mesecu odprl kar šest novih trgovin. Zadnji je odprl v Mostarju in še eno v Sarajevu. Tako ima Tuš v BiH zdaj že 24 marketov in supermarketov. V njih je zaposlenih okoli 600 ljudi.

Radeče pa bodo jutri »nasledile« Solčavo in Luče.

Mariborska študentska organizacija bo namreč tam pripravila študentsko delovno brigado. S tem največjim prostovoljnim projektom študentske organizacije Univerze Maribor že petnajsto leto pomagajo krajem in ljudem, potrebnim pomoči.

Lani so očistili in obnovili sedem kilometrov dolgo sprehajalno pot, pomagali občanom pri delu in opravili še marsikaj drugega v Zgornji Savinjski dolini. Podobno bo letos, ko bodo v Radečah pripravili 15. tovrstno brigado. Na prvih dveh akcijah, v Bovcu leta 1999 in leto kasneje v Kobaridu, so pomagali ljudem odpravljati posledice potresa. Na tretji akciji v Logu pod Mangartom pa so odpravljali posledice plazu.

Še vedno pa je aktualno vprašanje, ali lahko pri nas ta trgovec prevzema mesto Mercatorja.

Nekateri menijo, da bi se ob prodaji Mercatorja ter »slabega« odnosa novega lastnika do slovenskih dobaviteljev to lahko zgodilo. In bi postal tudi pri nas novi »najboljši sosed«.

Da se časi res spreminjajo, kaže primer Turkov. Nekoč nas je bilo pred njimi zelo strah,

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Večjega sodelovanja s Turčijo si želi tudi Celje. Tako je pred kratkim podpisalo listino o sodelovanju z mestom Gaziantep, šestim največjim in hkrati najhitreje razvijajočim se turškim mestom. Mesti naj bi sodelovali na vseh najpomembnejših področjih, seveda tudi na gospodarskem.

nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

18. julija 2013

Kmetje zgroženi nad afero s preprodajo zelenjave Kupci so v soboto z njimi klepetali tudi o tem, kje dobijo ponujeno zelenjavo in sadje – Večina ponudnike na velenjski kmečki tržnici že pozna – Za eno od kmetic je bila to afera afer, ki meče slabo luč tudi na poštenjake Bojana Špegel

Velenje, 13. julija – Ob aferi s kupovanjem sadja in zelenjave čez mejo, ki so jo branjevci potem pri nas ponujali kot slovensko, celo ekološko pridelano hrano, je verjetno marsikdo pomislil, kaj kupuje na domači tržnici. V Velenju imamo čez teden manjšo, tista prava, kmečka tržnica, pa zaživi vsako soboto dopoldne v atriju Centra Nova. Redni obiskovalci večino prodajalcev že poznamo in jim tudi zaupamo, vseh pa morda, ob sedaj že več kot 40 ponudnikih, tudi ne. V soboto dopoldne smo v luči zadnjih dogodkov preverili ponudbo na njihovih stojnicah.

Kot vsako soboto je bil obisk tržnice kljub poletju in dopustom dober. Ponudba je iz tedna v teden bolj pestra, saj je večina prodajalcev kmetov iz bližnje okolice, nekaj rednih pa prihaja tudi bolj od daleč. Tudi tokrat smo lahko med drugim izbirali breskve in marelice iz Goriških brd, celo nekaj češenj so nam še ponujali. Na stojnicah kmetov se je šibilo od zgodnje zelenjave; od več vrst solat do mlade čebule, korenčka, špinače, prvih paprik in kumaric. Na eni od stojnic je kupec vprašal: »Kaj pa paradižnik,

Tatjana Kocman rada prihaja na velenjsko kmečko tržnico. »Po zadnji aferi nas vse mečejo v isti koš, žal.«

ga še ni?« Branjevec mu je iskreno povedal, da je še prezgodaj. »Težko boste našli čisto doma pridelanega,« je dodal. Kupec pa je v šali pripomnil: »Ja, verjetno ga je v Trstu zmanjkalo.« In res je le eden od branjevcev ponujal paradižnik. Ima kmetijo na Ptujskem koncu, zatrdil pa je, da je njegov. Prideluje ga v rastlinjakih, zato ga že lahko ponudi. Mi pa smo za klepet prosili še dve kmetici iz Šaleške doline, saj smo med pogovorom na stojnicah hitro ugotovili,

Končno tudi država segla v žep Sanacija škode po poplavah - Mestna občina Velenje prejela dobrih 49 tisoč evrov pomoči – Letos je za nujne ukrepe že sama namenila 500 tisoč evrov, škode je bilo za dobra 2 milijona 800 tisoč evrov Velenje, 11. julija – Poplave, ki so na začetku novembra lani prizadele velik del Slovenije, so veliko škode povzročile tudi v mestni občini Velenje. Skupna škoda na območju mestne občine Velenje je bila (po Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode, Ur. l. RS 97/2003) ocenjena na dobra 2 milijona 800 tisoč evrov.

Največ škode je bilo v krajevnih skupnostih Plešivec, Škale–Hrastovec in Paka pri Velenju. MO Velenje je za stroške posegov odpravljanja posledic naravne nesreče in za nujne sanacije v letošnjem letu namenila že okoli 500 tisoč evrov lastnih sredstev.

Komisija je ocenjevala samo škodo na kmetijskih zemljiščih, objektih in na infrastrukturi, ne pa tudi na drugih površinah oziroma infrastrukturi (npr. na toplovodu). Dejanska škoda je bila torej bistveno večja od ocenjene. Samo stroški intervencij (protipoplavne vreče, PVC folija, nadomestila, stroški interventnih posegov …) so znašali okoli 250 tisoč evrov. Poleg tega so

nastali tudi stroški, vezani na nujno sanacijo plazov. Naročiti so morali geološko poročilo s predlogom sanacije, kar je pomenilo dodatne stroške v višini 100 tisoč evrov.

Obljubljene državne pomoči vse do prejšnjega tedna ni bilo, v preteklem tednu pa so v poplavah najbolj prizadete občine od države prejele 14 milijonov evrov sredstev za

da jih to, kar so prejšnji teden odkrili mediji, boli. In meče slabo luč na vse, ki karkoli ponujajo na tržnici

Kmetje in preprodajalci ločeni?

Tatjana Kocman na velenjsko kmečko tržnico prihaja že vse od začetka. Vsako soboto pripelje ne le pridelke iz kmetije, ki jo imajo v Paki pri Velenju. »Naša kmetija leži nad Hudo Luknjo, na svoji stojnici pa vsako soboto ponujam pekovske in mesne izdelke ter sezonsko

Največ dobili v Šoštanju Občina Šoštanj je prejela dobrih 280 tisoč evrov, občina Šmartno ob Paki pa nič, saj so iz proračunskih rezerv namenili le dobrih 12 tisoč evrov, 1,5 % proračunske rezerve pa bi zneslo dobrih 26 tisoč evrov. Med občinami v Zgornji Savinjski dolini je največ sredstev dobila občina Ljubno, kar dobrih 271 tisoč evrov, sledi občina Luče, ki ji je država povrnila skoraj 99 tisoč evrov že porabljenih sredstev. V Mozirju so prejeli nekaj manj kot 6 tisoč evrov, v Gorenjem Gradu skoraj 28 tisoč, v Nazarjah pa nekaj manj kot 25 tisoč evrov.

sanacijo škode po poplavah. Sredstva so prejele le tiste občine, ki so v sanacijo vložile več kot 1,5 % skupnih prihodkov proračuna iz občinske rezerve. MO Velenje je prejela 49.519 evrov. n bš

Martina Rotovnik: »Včasih me je prav sram, da sem kmetica.«

sadje in zelenjavo. Vse je pridelano pri nas doma. Imamo 30 hektarjev zemlje, od tega je 17 hektarjev gozda, ostalo pa obdelovalna zemlja. V sezoni naberem tudi gobe, čeprav jih danes nimam, soseda pa je že nabrala lisičke,« nam je najrej povedala. Ob tem je zatrdila, da je pri njih vse ekološko, tako meso kot zelenjava. »Na tržnico zelo rada prihajam, uživam v pogovorih s kupci in ostalimi prodajalci. To je ob trdem delu na kmetiji zame sprostitev. Imam že stalne stranke.

O zadnji aferi pa nimam besed! Zdi

se mi, da nas sedaj vse mečejo v isti koš. Ločiti bi morali med tistimi, ki ponujeno pridelamo sami, in tistimi, ki le prekupčujejo. Čeprav mi je danes kar nekaj strank reklo, da vedo, da mi lahko zaupajo, vsi verjetno ne mislijo tako. To je bila za kmete, sploh ekološke, ki imamo tudi vse potrebne certifikate, slaba reklama,« je še povedala, preden se je spet posvetila kupcem. Še bolj ostra je bila Martina Borovnik, ki nam je najprej povedala: »Naša kmetija leži v Lokovici, registrirane imamo tri dopolnilne dejav-

nosti – predelavo mleka, predelavo mesa in peko kruha ter drobnega peciva. Ob koncu tedna se vedno dobro pripravim za kmečko tržnico v Velenju, kamor z našimi izdelki prihajam že 4 leta in pol. Moram reči, da res rada prihajam sem. Doma je vsakdanjik čisto drugačen, morda bolj osamljen. Tu pa spoznavam nove in nove ljudi, marsikaj novega izvem, tudi odziv strank me vedno veseli. Sploh tistih, ki se vračajo. Vedno je lepo slišati, da nekaj dobro narediš in da je kupec zadovoljen.

Zavedam se, da moram vedno ponuditi kvalitetne izdelke.« Martino smo zmotili na stojnici, kjer so si med tem njene stalne stranke izbirale domače sire, skute, tudi domače salame. Zaloge so hitro kopnele.

Ob aferi s prekupčevanjem zelenjave iz tujine je Martina zgrožena. »Zame je to afera afer. Včasih me je prav sram, da sem kmetica. Že tako mnenje o slovenskem kmetu in njegovih pridelkih pri mnogih ni najboljše, ena taka afera pa ga zruši še za nekaj let naprej. Take stvari se ne bi smele dogajati. Ob njih si želim, da bi bilo več inšpektorjev na terenu, da bi res opravili svoje delo.

Kmete in preprodajalce bi morali ločiti; ne moremo biti vsi ponudniki na kmečki tržnici, s ponudbo na njej bi se moral preživljati le kmet.

In nihče drug.« n

Obračun komunalnih storitev januar– junij 2013 v individualnih hišah

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.

Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje

Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., v individualnih hišah izvedlo obračun komunalnih storitev za obdobje januar–junij 2013. Skupno je bilo izstavljenih 6.707 obračunov. 3.479 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 123.524,42 EUR, kar predstavlja 4,12 % realizacije individualnih hiš obdobja januar–junij 2013, 3.228 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 135.155,43 EUR, kar predstavlja 4,51 % realizacije individualnih hiš obravnavanega obdobja.

Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

Obračun v EUR 0-50

Število obračunov – dobro uporabnikov

3

Število obračunov – breme uporabnikov

2.886

2.529

50-100

350

423

100-150

114

133

150-200

68

59

200-350

52

57

350-500

5

16

nad 500

4

11

SKUPAJ

3.479

3.228

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

18. julija 2013

Gorenje v Valjevu odprlo novo tovarno hladilnikov Gorenje si od povezave s Panasonicom obeta pomembne finančne učinke

Proizvodnja v novi tovarni poteka od februarja letos – Naložba je vredna 21 milijonov evrov Velenje, Valjevo, 11. julija – Gorenje je v Valjevu slovesno odprlo svojo drugo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov v tem mestu. Redna proizvodnja v novi tovarni sicer že poteka od februarja letos. Svečani otvoritvi tovarne so prisostvovali predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ostali člani uprave in člani nadzornega sveta Gorenja, predsednik vlade Republike Srbije Ivica Dačić, minister za finance in gospodarstvo Republike Srbije Mlađan Dinkić in župan Valjeva Stanko Ogled proizvodnje (z leve proti desni): član uprave Gorenja Branko Apat, premier Gorenje Terzić.

Republike Srbije Ivica Dačić, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, minister ima v Valjevu Prva Gorenjeva za finance in gospodarstvo Republike Srbije Mlađan Dinkić, župan Valjeva Stanko že 1100 tovarna za proizvoTerzić, direktor Gorenjeve tovarne v Valjevu Mirko Meža zaposlenih dnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov v Gorenje načrtuje, da bo Premier Republike Srbije Ivica ne, ki jo je postavilo podjetje GoreValjevu, odprta leta letos v obeh tovarnah v Va- Dačić je izrazil zadovoljstvo, da je nje Solar. Skupna moč elektrarne 2006, je predstavljala poljevu skupaj proizvedlo pribli- obseg zunanjetrgovinske menja- znaša 250 kW, na leto pa bo promemben korak k večji internacio- žno 800.000 hladilnikov, od katerih ve in gospodarskega sodelovanja izvedla 300 MWh, kar zadostuje nalizaciji proizvodnje. Lani poleti je bo kar 85 odstotkov namenjenih iz- med Srbijo in Slovenijo v vzponu za oskrbo z električno energijo 75 Gorenje začelo graditi svojo drugo vozu. Minister za finance in gospo- in da je eden od nosilcev te rasti gospodinjstev. Prispevala bo tudi tovarno v tem mestu in letos febru- darstvo Republike Srbije Mlađan tudi Gorenje. k zmanjšanju emisij CO2, in sicer arja je v njej že stekla redna proizvo- Dinkić je v svojem govoru izpostaGostje otvoritve so si za 200 ton na leto, kar je dnja. Vrednost investicije v novo to- vil, da je Gorenje sedmi največji iz- poleg proizvodnje hlaenako, kot če bi posadivarno je znašala 21 milijonov evrov. voznik v Srbiji, ter poudaril, da mo- dilnikov ogledali še li 200 dreves.

Letos bodo v n Predsednik uprave Gorenja Fra- ra Srbija z višjim izvozom končnih sončno elektrarno Valjevu izdelali njo Bobinac je na otvoritvi dejal, da izdelkov izboljšati svoj ugled. na strehi nove tovar800 tisoč gre za pomemben dan za Gorenje, aparatov saj nova tovarna in uspešen zagon proizvodnje v njej dokazujeta, da Gorenje izpolnjuje zastavljeno strategijo, in ob tem čestital vsem sodelavcem za odlično opravljeno delo.

Izgradnja nove tovarne hladilnikov v Valjevu je del strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij, ki ga Gorenje izvaja od lani in bo zaključeno letos jeseni. V okviru teh aktivnosti je Gorenje preselilo proizvodnjo kuhalnih aparatov iz Finske na Češko, proizvodnjo samostojnih hladilnikov iz Velenja v Valjevo, proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz Švedske v Velenje, v teku pa je še zadnji prenos proizvodnje, in sicer pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. Polni učinki prestrukturiranja proizvodnje bodo vidni od prihodnjega leta naprej.

Konec maja je bila na pobudo podjetja Fatrade, ki že nekaj let posluje z Nigerijo, organizirana ustanovna skupščina Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice. Med

Kolektivni dopusti se začenjajo Gorenjevi danes teden Velenje – V četrtek, 25. julija, se v Gorenju začne kolektivni dopust.

Trajal bo do 12. avgusta. To pa ne pomeni, da bodo vsa dela povsem zastala. Del zaposlenih v službah servisa, informatike, finančnega upravljanja, prodaje, logistike, varovanja ... bo zagotavljal nemoten potek najnujnejših poslovnih aktivnosti in nudil potrebno podporo Gorenjevim podjetjem v tujini ter kupcev.

Veliko dela bodo imeli vzdrževalci, ki čas, ko je večina zaposlenih na dopustu, običajno izkoristijo za izvedbo večjih investicijskih in vzdrževalnih del. »Letošnje podjetje je sicer tudi z vidika dela med kolektivnim dopustom drugačno od preteklih. Poteka v znamenju prenosa proizvodnje pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. Selitev opreme in njeno nameščanje v tovarni, kjer so se doslej proizvajali izključno hladilniki, sta v polnem razmahu in konec avgusta bo Gorenje v Velenju že zagnalo testno proizvodnjo pomivalnih strojev,« je povedala Elizabeta Biluš iz odnosov z javnostmi. Dodaja, da na projektu prenosa proizvodnje iz Švedske ne sodelujejo samo vzdrževalci, temveč številni sodelavci drugih služb in nekateri med njimi bodo ravno zaradi selitve delali tudi v času kolektivnega dopusta.

Rudarji na dopust avgusta Velenje – V Skupini Premogovnik letošnji kolektivni dopust načrtujejo med 5. in 16. avgustom. Na dopustu bo približno 2.200 zaposlenih v Premogovniku in HTZ. V drugih družbah bodo dopust prilagodili svoji dejavnosti in potrebam.

V Premogovniku večjih vzdrževalnih del v tem času ne načrtujejo. Na delu bodo dežurni, ki bodo poskrbeli za nujna opravila, med katera sodijo redno dežurstvo v jami, pregled prostorov, črpanje vode, zračenje.

Med kolektivnim dopustom bodo nemoteno potekala tudi dela pri izgradnji jaška NOP II, ki jih izvaja družba RGP. n mkp

Svežina okusov

Prve plastenke vode AquaVallis v Nigeriji Dogovarjajo se tudi za sodelovanje pri energiji in obnovljivih virih

Potem ko sta Gorenje in Panasonic na začetku meseca podpisala dolgoročno strateško partnerstvo, je velenjska družba za 23. avgust sklicala skupščino. Med predlaganimi sklepi uprave in nadzornega sveta podjetja so tudi tri dokapitalizacije, ki bi lahko dosegle okoli 63 milijonov evrov.

Skupina Gorenje in Panasonic Corporation sta sklenila dolgoročno strateško partnerstvo, ki bo temeljilo na konkurenčnih prednostih in zmogljivostih obeh podjetij ter tako prispevalo k višji dobičkonosnosti obeh partnerjev, izboljšalo njuno konkurenčnost v Evropi ter prineslo koristi potrošnikom. Finančni učinek povezave med Gorenjem in Panasonicom bo po oceni uprave Gorenja znašal 80 milijonov evrov do leta 2018. Skupni učinek pa bo postopno izboljšanje EBITDA za do 20 milijonov evrov na letni ravni do leta 2018. V Gorenju poleg tega računajo, da bodo letos zbrali okoli 63 milijonov svežega kapitala. Šestino bo prispeval Panasonic in dobil okoli 13 odstotkov podjetja.

Mlekarna Celeia je izdelke blagovne znamke Zelena Dolina dopolnila z novo znamko Linia, ki združuje izdelke z nizko vsebnostjo maščob.

Prvi se pod novo znamko predstavljajo lahki sadni jogurti, katerih prednosti zaznamujejo zanimivi okusi, inovativno slajenje, slovensko poreklo in kakovost. Lahki sadni jogurti znamke Linia Zelene Doline vsebujejo samo 1,3 % mlečnih maščob. Vsi novi okusi so obarvani izključno z naravnimi zgoščenimi sadnimi sokovi ter vsebujejo le naravne arome. Proizvedeni so tudi izključno iz slovenskega mleka. n

Ustanovitelji Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice; drugi z leve Aleš Dremel iz HTZ Velenje

ustanovnimi člani je tudi HTZ Velenje, ki je v to državo preko partnerja že izvozil prvo količino plastenk AquaVallis, dogovori pa potekajo tudi na področju energetike in obnovljivih virov energije.

Predsednik Zbornice Fred Udum pravi, da je potreba po takšni zbornici velika. Nigerija je v velikem razvojnem zamahu in se sooča s korenitimi gospodarskimi spremembami. Slovenija ne bi smela zamuditi

poslovne priložnosti, ki jo nudijo razvojni projekti v tej z nafto in plinom bogati afriški državi. n

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

18. julija 2013

Čas za poravnavo dohodninskih računov dohodke, ki presegajo 3.228,45 evrov, pokojnino, od katere je bila obračunana in plačana akontacija dohodnine, pokojnino, če je pri akontaciji dohodnine uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, ali pokojnino, od katere ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine, vendar je poleg tega prejel dohodke, od katerih se dohodnina plačuje in so bili višji od 80 evrov.« Lahko da je informativni izMilena Krstič - Planinc račun bil izdan, da ga je kdo prejel, a se je kje založil, zato svetujejo, da davčni Velenje, 12. julija – Davčna uprava Rezavezanci po 15. juniju najprej preverijo, publike Slovenije je dohodninskim zaveali je bil informativni izračun izdan. To zancem za leto 2012 konec maja poslala lahko storijo na davčnem uradu ali pri drugi sveženj informativnih izračunov. virtualni davčni asistentki VIDI z vnoČe je bilo v njih kaj napačnega, če je som svoje davčne številke. kdo želel kak podatek popraviti, je rok Posebej pa nas je zaza ugovor že mimo. V juliju bo treba saTrudijo nimalo, kako je z »odmo še vrniti ali pa sprejeti, če je bilo kaj stopom« dela dose, da bi premalo ali preveč plačanega. hodnine v korist ustrezne odločbe Franc Peperko: »Tisti, ki mu namenjate del dohodnine, 31. julij je rok za doplačilo dohodnine, kakšne dejavnona ugovore tako iz tega ne ve, če ga o tem sami ne obvestite.« 27. julij pa je datum, ki ga težko čakajo sti. Davčni zaveprvega kot drugega tisti, ki jim bo država to, kar so plačali informativne izračune ni bilo veliko, le na dom ni prejel informazanci imamo mosvežnja izdali še preveč, vrnila. Na območju prsitojnosti okoli 4 odstotke. S tem smo pod sloven- tivnega izračuna, mora dožnost, da del dohota mesec Davčnega urada Velenje so za lansko skim poprečjem in zadovoljni,« pravi di- hodninsko napoved vložiti dnine – 0,5 odstotka leto izdali okoli 31.000 informativnih rektor Franc Peperko. sam, in to najpozneje do 31. ju– namenimo kakšnemu izračunov dohodnine, kar je približno Če pa zavezanec za vložitev napove- lija. »Dohodninsko napoved je doldruštvu, zavodu ... (seznam toliko kot leto pred tem. »Ugovorov na di za odmero dohodnine do 15. junija žan vložiti pod pogojem, da je prejel je obsežen) namesto državi. Odločitev nam je prepuščena, ob koncu leta pa jo lahko tudi spremenimo, a moramo o dvakrat na teden. V Mozirju ob ponedeljkih od 8. do 12. tem seznaniti davčno upravo. Toda ali Davčna uprava Republike Slovenije je od 1. julija na lo- ure ter od 13. do 15. ure in ob sredah od 8. do 12. ure ter tisti, ki mu namenjamo del dohodnine, kacijah dosedanjih davčnih izpostav vzpostavila davčne od13. do 17. ure. sploh ve, da mu jo? »Žal je to davčna tajpisarne. Tako je tudi davčna izpostava Mozirje po novem Uslužbenci davčne pisarne bodo sprejemali in poskrbeli nost in tisti, ki dobi ta sredstva, ne ve, od davčna pisarna. za obravnavo osebno oddanih vlog ter izdajali dokumenkoga jih je dobil. Če bi želeli, da ve, bi ga »Za fizične osebe večjih sprememb zaradi tega ne bo,« te in potrdila iz uradnih evidenc, če jih bo zavezanec želel morali o tem sami obvestiti.« n pravi direktor Davčnega urada Velenje Franc Peperko. Bo- prevzeti osebno v davčni pisarni. Zagotovljeno bo tudi indo pa davčne pisarne na obstoječih lokacijah odprte samo formiranje davčnih zavezancev.

Na območju v pristojnosti Davčnega urada Velenje je okoli 31.000 zavezancev za dohodnino – Rok za ugovore potekel

Namesto izpostav pisarne

Statistične podatke zbiramo tudi v Velenju V stavbi osrednje NLB, d. d., na Rudarski cesti ima svoje prostore tudi izpostava AJPES, v kateri zbirajo statistične in finančne podatke o dogajanju na poslovnem področju, proti kršiteljem pa tudi ukrepajo Mira Zakošek

Mesečno zbirajo podatke o izplačanih plačah ločeno za javni in zasebni sektor. Po zakonodaji četrtletno sprejemajo podatke za statistiko finančnih računov, ki so namenjeni finančnim raziskavam Banke Slovenije, in podatke za namen Četrtletnega raziskovanja o poslovanju

računov poslovnih subjektov, v podatke javno objavljenih letnih poročil, v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (vpis motornih vozil, opreme in zalog), vpogled v e-objave v postopkih vpisov v sodni register in v postopkih zaradi insolventnosti. Poslov-

je lahko odločitev za sodelovanje z izbranim poslovnim partnerjem lažja. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina ter Medsebojno zadolženost poslovnih suzahodni del Koroške (do Dravograda) bjektov zmanjšuje izvajanje obveznega imajo v Velenju svojo izpostavo AJPES in prostovoljnega pobota medsebojnih (Agencija Republike Slovenije za javnoobveznosti, ki se enkrat mesečno izvapravne evidence in storitve). ja v Ajpes.

So registrski organ za samostojVelenjsko izpostavo vodi Irena ne podjetnike in sobodajalce, hkrati Semprimožnik, ki pravi, da imajo pa vodijo Poslovni register Sloveniveč kot 7000 zavezancev za oddajo je, kjer so poleg teh vpisane vse goletnih poročil in druga poročanja, ki spodarske družbe, poslovni subjekti jim želijo biti dobri partnerji, zato nijavnega prava, nepridobitne organiso zgolj tisti, ki zahtevajo zakonsko zacije, društva in fizične osebe, ki določena poročila, ampak jim radi opravljajo dejavnost. tudi pomagajo in svetujejo. Prav taAjpes je tudi vstopna e-VEM točko jih tudi opozorijo, kadar »pozaka, v kateri se lahko pod določenimi bijo« na oddajo kakšnih dokumenpogoji brezplačno registrirajo gospotov, šele potem ukrepajo. Po oddaji darske družbe in samostojni podjeletnih poročil sodijo nad slovensko tniki. Na območju, za katerega je povprečje; te je oddalo 97,6 odstotpristojna izpostava Velenje, Ajpes ka vseh zavezancev. So namreč tuopravi veliko večino vseh vlog za redi prekrškovni organ. Zaradi nepregistracijo. Pri tem potrebujejo strandloženih letnih poročil za leto 2012 ke precej pomoči, zato so jim uslužbodo letos uvedli 160 prekrškovnih benci v izpostavi vedno pripravljeni postopkov. Še posebej se po besepomagati in svetovati. dah višje svetovalke Marije Močnik Seveda pa jih zelo dobro poznamo trudijo, da pomagajo bodočim podtudi po tem, da jim je treba predlojetnikom in obrtnikom pri registražiti letna poročila o poslovanju. Za ciji njihove dejavnosti, ta se je z noto so zavezane gospodarske druž- Marija Močnik, višja svetovalka in Irena Semprimožnik, vodja izpostave, sta vo zakonodajo nekoliko spremenibe, podjetniki, pravne osebe javnevedno pripravljeni pomagati strankam. la. Podjetnik lahko registrira svojo ga prava, nepridobitne organizacije dejavnost samo, če ima iz prejšnjih in društva. Na tukajšnjem območju smo poslovnih subjektov, ki jih v uporabo nim subjektom, ki poslujejo s tujino, lah- poslovanj poravnane vse davčne obvepri tem pridni, saj je denimo lani letna posredujejo Statističnemu uradu Repu- ko pri njihovih odločitvah pomaga vpo- znosti in če imajo poravnane vse davčporočila oddala večina vseh zavezancev. blike Slovenije in Banki Slovenije. Izva- gled v Evropski poslovni register (EBR), ne obveznosti družbe, v katerih je več Pravzaprav najpogosteje tega ne storijo jajo še nekatere statistične raziskave, ki ki ga tudi vodi Ajpes. kot 25-odstotni lastnik ter če ni obsojen manjši podjetniki in družbe, ki že »uga- se zgodijo enkrat letno oziroma redkeje.

Ajpes opravlja še bonitetno dejavnost. v kazenskem postopku zoper gospodaršajo« – ti na to kar pozabijo.

Obiskovalci spletne strani Ajpes ima- S pomočjo informacij, ki jih lahko upo- stvo, delovno razmerje in socialno varTretje pomembno področje dejavnosti jo možnost brezplačnega vpogleda v rabniki dobijo v zbirki finančnih podat- nost. Te podatke po uradni dolžnosti Ajpes je zbiranje statističnih podatkov podatke Poslovnega registra Republike kov FI-PO AJPES ali z naročilom bo- preverja Ajpes. n za namene makroekonomskih raziskav. Slovenije, v register vseh transakcijskih nitetnih informacij (S.BON AJPES),

5

Pošteno plačujmo davke Kaj lahko naredimo potrošniki? – Davčni upravi lahko pošiljamo MMS sporočila s fotografijami prejetih računov Milena Krstič - Planinc

Velenje, Ljubljana – »Poznate koga, ki ima tak ali višji otroški dodatek kakor vi, tako subvencijo za vrtec in šolsko prehrano kakor vi, njihovemu otroku je pripadla štipendija in morda vašemu ni? Potem pa po naključju izveste, da živi v luksuzni hiši, vozi luksuzni avtomobil, odeva družino v oblačila priznanih znamk in gre z njo večkrat na leto na razkošne počitnice?« To je vprašanje, s katerim se začenja zgibanka Davčne uprave Republike Slovenije z naslovom Pošteno plačujemo davke, in na katero – ali pa vsaj del - bi najbrž vsak drugi državljan odgovoril pritrdilno.

Poziva nas, da smo aktivni in zahtevamo ter vzamemo povsod račun. Saj če želimo socialno državo in varnost, primeren življenjski standard, pošteno konkurenco pri opravljanju dejavnosti in nižje davke, morajo biti predpisani davki plačani in ne zgolj zapisani. Ali drugače, ključna cilja davčne uprave sta spodbujanje prostovoljnega in pravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti ter obvladovanje sive ekonomije, ki je je v Sloveniji precej. Neplačevanje davkov je skupni problem, ki ga lahko začne reševati vsak od nas že s tem, da zahteva in vzame račun. Tega vam izvajalec dejavnosti mora izdati ne glede na to, ali uporablja blagajno ali ne. Če računa ne vzamete, ste izdajatelju omogočili, da ga je izbrisal in morda ni plačal ne prispevkov delavcem in ne davkov.

Na davčni upravi pravijo, da je tudi med državljani vse več zavedanja o tem, da je za izboljšanje situacije v državi potrebna tudi njihova aktivna vloga. Ena od njih je pošiljanje MMS sporočil davčni upravi s fotografijami prejetih računov. Račune, ki jih prejmete ob plačilu blaga ali storitev, lahko pošljete na mobilno številko 051 241 241. Pošiljanje MMS sporočil je za potrošnike brezplačno, davčna uprava pa bo prejete račune uporabila v davčnem nadzoru. n

Uporaba vozil v cestnem prometu dražja 15. julija je začela veljati uredba o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo morajo lastniki plačevati vsako leto ob registraciji vozila in podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja.

Dajatev za osebna vozila se je povečala za okoli 13 odstotkov, za motorna kolesa pa za 10 odstotkov. Pri tovornih vozilih se bodo upoštevali kriteriji emisijskih lastnosti. Gre že za drugo podražitev v letu dni, registracija vozil se je namreč zadnjič podražila novembra lani.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na portalu e-demokracija objavilo predlog novele zakona o kmetijstvu. Javna obravnava novele bo trajala do 12. avgusta. Novela vključuje med drugim tudi ustanovitev varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter povišanje kazni za zavajanje pri kmetijskih pridelkih.

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je poudaril, da je s tem izpolnjena dana obljuba o času in vsebini novele. Pričakuje konstruktivno in obenem burno razpravo. Je pa izpostavil, da se s tem prvič v zgodovini države zakonsko posega v odnose v agroživilski verigi. n mz

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

OD SREDE DO TORKA Sreda, 10. julija

Petek, 12. julija

Nedelja, 14. julija

V zagonu poletja se doma ni veliko dogajalo, zato so mediji začeli razmišljati o prihajajoči jeseni.

Nekdo je opazil, da bo takrat volilni kongres stranke Pozitivna Slovenija, in poročal, da se v PS odločajo, v katero politično evrsko skupino bodo vstopili.

V Državnem zboru je medtem tekla razprava o predlogu rebalansa, ki znižuje prihodke in povečuje odhodke.

Le dober teden po že dveh podanih odstopnih izjavah v SOD-u je sledila še ena. Tokrat je sporočil, da odhaja, prvi nadzornik SOD-a Otmar Zorn.

Pa ni bil edini. Za odstop se je odločil tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki se je po dolgih letih na visokih položajih znašel v aferi zaradi obveščevanja.

Potem ko je finančni minister v Bruslju očitno razumel, da so ukrepi v Sloveniji potrebni, in je napovedal nove reze, se je ujezil predsednik SD. Dejal je, da Čufer po treh mesecih ni dojel, da dela za Slovenijo in je odgovoren tudi koaliciji.

S falconom se je v Nemčijo odpeljala premierka Alenka Bratušek.

Po delovnem kosilu z nemško kanclerko Merklovo je povedala, da sta se obe strinjali, da je Slovenija glede gospodarskih ukrepov na pravi poti.

Na Elizejskih poljanah v Parizu je na državni praznik potekala tradicionalna vojaška parada.

V Španiji je bilo zadnji dan tradicionalnega teka pred biki, ki poteka v okviru festivala San Fermin v Pamploni, poškodovanih pet ljudi, med njimi tudi 23-letna Avstralka, ki jo je bik nabodel.

Novinar Glenn Greenwald, ki je prvi objavil Snowdnova razkritja o nadzoru, je dejal, da ima Edward še več dokumentov, katerih objava

Torek, 16. julija

Prva dama Slovenije je obiskala prvo damo Nemčije.

Odstopil je luksemburški premier Jean Claude Juncker.

Bil je velik dan za grško javno televizijo. Po skoraj mesečni ukinitvi je namreč spet – sicer iz zasebnih prostorov – začela oddajati program.

Četrtek, 11. julija Doma se je zdelo, da je dan nadaljevanje prejšnjega. Tako so poslanci s 46 glasovi za in 32 proti sprejeli rebalans proračuna za tekoče leto.

Vnemala se je tudi dan pred tem načeta razprava o prihajajočem kongresu PS. Gregor Virant je dejal, da bi vrnitev Zorana Jankovića na mesto predsednika Pozitivne Slovenije pomenila konec koalicije.

Ob tem skoraj ni bilo časa opaziti pomembnega. V domovino se je vrnil finančni minister Čufer, ki je v Bruslju Evropski komisiji in evroskupini pojasnjeval, kakšno je finančno stanje v Sloveniji. Slišal je, da se naši državi čas za sanacijo naraščajočega dolga izteka. »Izpostavili so dve točki. Ena so testi, ki jih bomo naredili za banke, druga pa je ta, da bi ukrepi, ki jih imamo pripravljene v rebalansu, morali biti globlji in učinkovitejši še v tem letu,« je pojasnil minister.

Proračun je bil sprejet, v Bruslju pa so ministra Čuferja opozorili, da naši ukrepi niso dovolj.

V spominskem parku Potočari so ob 18. obletnici genocida v Srebrenici pokopali 409 identificiranih žrtev.

Policijski sindikat Slovenije se je odločil, da bo s petkom zaostril stavko. Napovedali so podrobno delo na mejnih prehodih in obveščanje tujcev, da se v Sloveniji nima smisla ustavljati.

Predsednik republike Borut Pahor je gostil posvet o privatizaciji, na katerem so se odločali tudi o prodaji podjetja Telekom.

Vlada je obravnavala priporočila poslancev DZ glede TEŠ 6 in sklenila, da bo projekt še enkrat podrobno preverjen.

Precej pozornosti je pritegnil eden najbogatejših kitajskih podjetnikov Li Gang, ki je prišel na obisk v Slovenijo. Povedal je, da ga zanima nakup Aerodroma Ljubljana in Adrie Airways ter da želi vlagati tudi v zdraviliški turizem.

Civilna družba za pravično Slovenijo, ki se ji je pridružilo že 41 civilnodružbenih gibanj, je predstavila 18 zahtev in predlogov za pravično državo, ki se med drugim nanašajo na pravosodje, šolstvo, zdravstvo in medije ter na delovanje države kot celote.

Washington je pozval egiptovsko vojsko in začasno predsedstvo, da iz hišnega pripora izpustita pred dnevi odstavljenega nekdanjega predsednika Mohameda Mursija.

Združene narode je nagovorila 16-letna Malala Jusafzaj, ki so jo talibani lani ustrelili v glavo.

bi bila prava nočna mora za ameriško vlado.

V Belfastu na Severnem Irskem so že drugo noč zapored potekali izgredi, saj je policija poskušala preprečiti tradicionalni pohod protestantov po ulicah Belfasta, ki vsako leto ujezi katoličane.

V središču političnega prerekanja je bil projekt Teš 6. Znova so se poslanci preizkušali, kdo bo bolj odločno povedal, da gre za primer, kako se v tej državi ne smemo vesti.

V tem slogu je govoril tudi minister za infrastrukturo Samo Omerzel, ki je vodenje projekta in naložbo označil za katastrofo.

Katastrofa bi lahko rekli tudi ugotovitvam Inšpektorata za javni sektor glede zaposlitve sina poslanca PS-ja Matjaža Zanoškarja. Marko Zanoškar je edini ustrezal razpisnim pogojem za delo na občini Slovenj Gradec, ki so pod potrebno izobrazbo navedli »profesor športne vzgoje«.

Sobota, 13. julija Doma so še naprej razburjali napovedani rezi ministra za finance.

Očitno je postalo, da ga koalicija pri njegovih načrtih ne podpira.

Premierka se je odločila za gorski zrak. Obiskala je Pokljuko in zbrane na spominskem pohodu veteranskih borčevskih organizacij na Triglav nagovorila z besedami, da se zaveda, da ljudje niso zadovoljni z vsem, kar naredi vlada. »Nekaterih potez si tudi sami nismo želeli,« je še dodala.

Prvi nadzornik NLB France Arhar je opozoril na slab položaj v bančnem sistemu in na slabe možnosti, ki so pred nami. Dejal je, da je treba premisliti o spremembah ali popolni prodaji bank.

V bližini Moskve je prišlo do tragedije. Trčila sta tovornjak in avtobus, ki je prevažal otroke, pri čemer je umrlo najmanj 20 ljudi.

Razsodba o nedolžnosti je Američane razvnela.

Na Floridi je porota odločila, da je George Zimmerman, ki je lani ubil neoboroženega temnopoltega najstnika, nedolžen. Primer je pritegnil pozornost vse države.

Ponedeljek, 15. julija Poslanci so še sedli v svoje klopi. Z 52 glasovi so podprli noveli zakona o sodiščih in sodniški službi. Sprejeli so tudi kopico drugih sprememb: poleg novih pravil v cestnem prometu so spremenili financiranje železnic ter drugače uredili javna naročila, ohranili pa so nadomestila za brezposelnost ter omejili porodniške.

Maturantje pa so prišli po rezultate: splošno maturo je uspešno opravilo 93,5 odstotka kandidatov.

Postojnsko jamo je obiskal 35-milijonti gost – Poljak Pawel Piatkiewicz.

Še o eni katastrofi je razmišljalo Računsko sodišče. V reviziji uspešnosti in učinkovitosti izvajanja novega sistema socialnih transferjev so zapisali, da aktivnosti ministrstva za delo in Skupnosti centrov za socialno delo niso bile dovolj učinkovite.

Pri predsedniku Pahorju se je mudil Boštjan Jazbec, ki prevzema položaj guvernerja Banke Slovenije.

V Grčiji je potekala splošna stavka zaradi množičnih odpuščanj v javnem sektorju, ki jih v zameno za finančno pomoč zahtevajo mednarodni posojilodajalci.

Edwarda Snowdna so nekateri predlagali celo za Nobelovo nagrado za mir.

Svet ni pozabil na Edwarda Snowdna, ki je še vedno čakal na letališču v Moskvi. Slovenska novinarka je bila tista, ki se je prebila do njega in poročala, da je videti droban in bled.

Maturanti so dobili svoje plačilo.

18. julija 2013

Velenje 2013 Jure Trampuš

Oktobra se bo v Velenju zgodila huda nesreča, ne ena, več jih bo. Teroristi bodo v mestu in njegovi okolici postavili veliko različnih nevarnih snovi, nekaj bo tudi žrtev. Slovenski varnostni organi bodo odreagirali po vnaprej predvideni proceduri - evakuacija, obvladovanje, dekontaminacija, mogoče tudi degazacija, eliminacija, sanacija. In na koncu analiza. Vlada je te dni pripravila sklep o pripravi vaje državnega pomena, v kateri bodo sodelovali vojaki, civilna zaščita, policisti, zdravniki, množica posameznikov, katerih namen bo preveriti usposobljenost. Kajti, kot piše v vladnem sklepu, »scenariji dogodkov in nesreč z udeležbo nevarnih snovi so glede na obseg in posledice takšni, da se lahko dejansko zgodijo na območju Slovenije.« Podobne vaje niso nič posebnega, izvajamo jih v času »boja proti terorizmu«, v Sloveniji so bile običajne tudi pred 11. septembrom 2001, v rajnki Jugoslaviji pa so se cela mesta šla igrico Nič nas ne sme presenetiti. Sovražnik namreč nikoli ne spi. Na prvi pogled je čisto logično, zakaj so takšne vaje potrebne, prav je, da ljudje, ki so odgovorni za varnost, na vaji preizkusijo svojo uigranost. A vse skupaj ni tako preprosto. Nikoli ni. Ne gre samo za usposobljenost, gre za ideologijo. Že desetletja živimo v družbi strahu. V družbi, kjer se nikoli ne ve, iz katerega kota preži sovražnik in kakšen bo jutrišnji dan. Koncept družbe, kar kulture strahu, se je razširil v času hladne vojne, ko so prebivalci obeh blokov gradili atomska zaklonišča in z grozo čakali na velikanske gobe. Ko je sovjetski blok pokleknil, si je bilo potrebno izmisliti novega sovražnike, recimo islamske teroriste, ki naj bi si pokorili zahodni svet. Ne trdim, da islamski terorizem ne obstaja in da teroristi ne ubijajo nedolžnih, a obstajajo tudi katoliški in še kakšni drugi fundamentalci, ki v imenu svojih bogov mečejo v zrak nedolžne ljudi. Islamski teroristi pa so ameriškim neokonservativcem prišli ravno prav. V družbi, kjer strah pred neznanim ljudi pasivizira, je lažje vladati. Strah je čustvo. Politiki, ki znajo upravljati čustva množic, vladajo lažje kot tisti, ki se zatekajo k razumu. To je dobro vedel Joseph Goebbels. In to dobro vedo vsi, ne samo politiki, ki želijo upravljati naša življenja.

Da ne bo nesporazumov, vladavino strahu, moč morastih sanj, kot bo dejal Adam Curtis, uporabljajo tudi slovenski politiki. Kaj pa je drugega, ko Janez Janša Slovenijo straši z vladavino krvave rdeče klike, ki ljudem pije kri? In kaj je drugega, ko vsi slovenski politiki strašijo s prihodom trojke, češ, če ne bodo sprejeti radikalni varčevalni ukrepi, potem bo trojka zahtevala še hujše opustošenje socialne države.

Resnica je drugačna. Bruselj in njegovi prijatelji pravzaprav ne vedo, kaj naj storijo z malo Slovenijo - včasih se jim s slabo banko mudi, drugič je bolje, da se še malo počaka. Trojka tudi sama ne ve, kako naprej. Varčevalna politika, ki jo je vsilila Grčiji, Španiji, Portugalski, ne deluje, tudi opustošenje ciprskih bank ni bila najboljša rešitev. Kaj bo s Slovenijo, ne ve niti Slovenija sama. Prelaganje odgovornosti na neosebno, veliko, troedino modro pošast je priročen izgovor, da vladajoča elita naredi tisto, kar pač misli, da je v nekem trenutku prav. Običajno predvsem zanjo. Hrvaška vladajoča elita je tako nekoč naše sosede pognala na krvava polja nacionalizma, podobno kot jih je danes kozmopolitsko potisnila v Evropo. Vmes je minilo dvajset let, izgubljenih je bilo na deset tisoče življenj …

Vaja Velenje 2013 je absurdna. Ne zaradi ideologije strahu, ki se skriva v njenih temeljih, ne zaradi napada teroristov, ki jih Slovenija res ne zanima, absurdna je zato, ker bi mesto potrebovalo nekaj drugega kot pa vajo državnega pomena o terorističnem napadu. Mesto bi potrebovalo širok premislek o tem, kako naj iz elektroenergetsko-potrošniške preteklosti zaide v novo, kot temu radi rečejo, razvojno prihodnost. Ta premislek bi potrebovala celotna Slovenija. n

Ljubenski flosarji bodo le vdrli flos Le malo je manjkalo pa bi 53. legendarni flosarski bal na Ljubnem postal … saj ne verjamete … navadna veselica. V krizi dogajanj, so možje in dame v »organih« občine Ljubno ob Savinji radikalno posegli v varčevanje. Ena najmanj zadolženih občin bi tako menda prihranila nekaj sto, morda kar tisoč evrov. Bi tako varčevanje v prihodnje preprečilo ponovno združevanje občin v večje? Kdo ve, glas ljudstva pa ve, da navadne veselice po pol stoletja le ne bi pritegnile toliko ljudi, kot jih etnografsko izročilo s skoraj stoletno tradicijo. No, skoz zadnja vrata smo izvedeli, da bodo evropsko znani ljubenski flosarji tudi letos, 4. avgusta »vdrli« flos. n Jože Miklavc

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

ZDRAVSTVO IN SOCIALA

18. julija 2013

Krvodajalci iz Šaleške doline niso razočarali Tisti, ki so odšli, se vračajo Tokrat kri darovalo kar 918 Šalečanov – Udeležba presegla pričakovanja

7

Dom za varstvo odraslih Velenje popolnoma poln, PV Center starejših Zimzelen v Topolšici pa skoraj poln

Bojana Špegel Milena Krstič - Planinc

Velenje, 12. julija - Od srede do petka je v restavraciji Jakec potekala velika poletna krvodajalska akcija, ki jo je pripravilo območno združenje Rdečega križa Velenje. Gre za drugo največjo krvodajalsko akcijo v letu. LaNa ni je v treh poletnih velenjskem dneh kri darovaRdečem križu lo 798 krvodaso do zadnje jalcev, podobno krvodajalske akcije udeležbo pa so Med odvzemom krvi so krvodajalci udobno nameščeni na posebne stole. Moč zabeležili 1.806 pričakovali tudi si kmalu okrepijo z malico, ki jo dobijo ob vsakem darovanju krvi. odvzemov krvi, lani letos. A so jih krv istem času pa vodajalci prijetno da za transfuzijsko globina. Če so vse vrednosti v mejah bro skupaj.« Povedal nam je še, da 2.017. presenetili, saj jih je medicino Ljubljana normale in je krvodajalec relativno trenutno v Sloveniji ni pomanjkanja tekočino, ki pomeni žinam je povedal: »Pri zdrav, ga spustimo na odvzem krvi. krvi, vseeno pa si želijo čim bolj dovljenje, darovalo še več kot vsakem krvodajalcu mora- V Velenju sem bil že večkrat, ugo- polniti zaloge krvi za čas, ko bodo lani. Prvi dan 285, drugi dan 364, mo izpolniti anketo, v kateri v gro- tavljam pa, da je tukaj krvodajalska terenske akcije slabše. Večje krvozadnji dan pa še 269. Skupaj torej bem preverimo njegovo zdravstve- tradicija zelo močna. Sam sem iz dajalske akcije se bodo po Sloveniji kar 918. no stanje. Vsakemu izmerimo tudi Idrije, kjer je podobno. Kot kaže, nadaljevale šele jeseni. n Sekretarka velenjskega območne- krvni tlak in določimo nivo hemo- gresta rudarstvo in krvodajalstvo doga združenja Rdečega križa Darja Lipnikar nam je povedala, da so leNejc Mazej: mojem ostaneš, dokler tos (pred zadnjo) izvedli eno večjo »Danes bom kri si zdrav.« in nekaj manjših krvodajalskih akdaroval trinajZdenka Novak: »Dacij. Krvodajalcev je bilo nekaj manj stič. Krvodajanes bom kri darovala kot lani, a je število popravila prav lec sem postal, dvanajstič. Ko sem kri zadnja akcija. »Aktivisti po podjeker imamo krdarovala prvič, so na tjih vedno opravijo veliko delo pred vodajalci, zapoto zagotovo vplivali sokrvodajalskimi akcijami, zato smo sleni v Gorenju, delavci, ki so že bili krna največji poletni akciji pričakoveliko podporo vodajalci, pa tudi zavevali dober obisk. Veseli smo, da je podjetja pri tem danje, da s tem resničbil še boljši, kot smo upali,« nam je človekoljubnem dejano pomagaš ljudem. povedala. nju. Nikoli mi ni težMalo je na odločitev Mi smo že prvi dan obiskali reko, saj vem, da kri v vplivalo še to, da dostavracijo Jakec, ki se je spremenila naših bolnišnicah potrebujejo vsak dan in da ta po- bim dodaten dan dopusta, ki ga lahko sama razporev pravo malo bolnišnico. V prvem gosto rešuje življenja. Po odvzemu krvi doslej nikoli dim. Moram pa reči, da mi je sedaj že v navadi, da kri prostoru so krvodajalci opravljali nisem imel težav, ponavadi že z malico in tekočino, darujem dvakrat letno. Počutim se dobro, zato bom prijavo in potrebne zdravstvene preki jo dobimo takoj po odvzemu, nadomestimo »pri- še naprej krvodajalka. Da je v Šaleški dolini toliko glede, potem pa s kupončkom v romanjkljaj«. Tisti dan, ko darujem kri, se nam ni več krvodajalcev, me veseli. Verjetno k temu prispeva kah stopili v vrsto za odvzem krvi. treba vrniti na delovno mesto, poleg tega pridobimo tudi dejstvo, da še imamo večja podjetja, saj največ Ta je v drugem prostoru potekala dodaten dan dopusta. Tudi to vpliva na odločitev, da krvodajalcev prihaja iz Premogovnika in Gorenja.« na več odvzemnih mestih, vse pa je postaneš krvodajalec. In ko to enkrat postaneš, po teklo kot dobro utečen stroj. Mladi zdravnik Primož Poženel iz Zavo-

Delijo prehrambene pakete voljivo postrežemo,« je dodala Lipnikarjeva. Poleg tega smo izvedeli, da so 10 otrokom iz doline med prvomajskimi počitnicami omogočili letovanje, še 10 pa jih bodo avgusta peljali na Debeli Rtič. Izbrali smo jih s pomočjo osnovnih šol, seveda pa bodo letovali brezplačno.

Na velenjskem Rdečem križu so ob koncu tedna dobili nove zaloge hrane – Prehrambene pakete socialno ogroženim so delili včeraj in jih bodo še danes

V prvih dveh letošnjih delitvah hrane so na velenjskem rdečem križu 571 družinam oziroma 1.249 osebam razdelili1.357 prehrambenih paketov in 1.357 vreč pralnega praška.

V paketih je bilo 6.270 litrov mleka, 3.069 kg riža, 1.311 litrov olja, 3.693 kg testenin, 889 kg zdroba in1.639 kg moke.

n

Bojana Špegel

V teh poletnih dneh na območnem Rdečem križu ne počivajo. Večino sredstev za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin otrokom v socialno šibkih družinah so že razdelili. »Povezali smo se s strokovnimi delavkami na osnovnih šolah v Šaleški dolini, da smo oblikovali seznam otrok, ki smo jim namenili po 50 evrov. Doslej smo pomoč nakazali 155 otrokom, seznam pa še dopolnjujemo.« Poleg tega so konec minulega tedna dobili novo zalogo hrane, zato so včeraj začeli deliti prehrambene pakete. Delili jih bodo še danes, večino v centralnem skladišču. »Pa-

Darja Lipnikar: »V dveh dneh bomo razdelili 573 paketov s hrano.«

kete smo dopolnili s hrano, ki smo jo dobili iz EU, zato upamo, da bomo zadovoljili vse potrebe v dolini.

Tokrat bomo razdelili 573 paketov hrane,« nam je povedala sekretarka.

Izvedeli smo še, da je tudi skladišče z rabljenimi oblačili dobro založeno. »Žal se dogaja, da v teh vročih dneh dobivamo predvsem toplejša oblačila, saj mnogi čistijo omare, mi pa potrebujemo poletna. Vseeno imamo trenutno dovolj oblačil in obutve, da lahko uporabnike zado-

Velenje, Topolšica – V začetku lanskega leta je država plačilo oskrbe v domovih za starejše, v njih v Sloveniji biva preko 17.000 starostnikov, v celoti preložila na oskrbovance in njihove svojce. Pred tem so prejemali varstveni dodatek, ki so ga dobivali s pokojnino in ga namenili za plačilo oskrbnine v domu. Po novi zakonodaji do njega niso več upravičeni. Varstveni dodatek je postal socialni transfer in ga je tako kot socialno pomoč treba državi vrniti, če ima posameznik premoženje.

V Sindikatu upokojencev Slovenije že nekaj časa opozarjajo, da zaradi tega mnogi starejši zapuščajo domove, saj sami in njihovi otroci ne zmorejo plačevati bivanja v njih. Resnici na ljubo se tudi starejši težko ločijo od premoženja, saj bi ga raje kot državi prepustili otrokom.

Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc pravi, da se jim je ta sprememba na začetku zelo poznala. »Stanovalci so se vračali v domačo oskrbo, danes pa opažamo, da prihajajo nazaj. Domači vidijo, da niso kos njihovi oskrbi,« pravi. »Upam, da bodo ljudje uvideli, da je tista prava oskrba, ki jo nekdo potrebuje v jeseni svojega življenja, v domovih za starejše. Verjamem pa, da bo to spoznala tudi država in določene stvari uredila tako, da se bo človek v starejših letih počutil varnega in mu ne bo treba skrbeti, ali bo imel dovolj za domsko oskrbo ali ne.« Dodaja, da se ponekod v Sloveniji domovi res praznijo, da pa k sreči ta trenutek pri njih ni tako. Zmogljivosti imajo popolnoma zasedene. V Domu za varstvo odraslih v Velenju danes biva 190 starostnikov in trije, ki so pri njih začasno – v času dopustov njihovih svojcev.

Direktorica PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici Andreja Štefan Bukovič pa pravi, da pri njih tega, da bi ljudje odhajali zaradi nezmožnosti plačila, ne zaznavajo. »Tega, ali je na račun ukrepov pri socialnih transferjih kakšna prijava manj, ne vemo. Domnevamo pa, da je,« pravi. V zadnjem letu in pol beležijo 95-odstotno zasedenost. Namestitev v dvoposteljni sobi, ki je opremljena s sanitarijami, kopalnico in balkonom, stane pri njih približno 750 evrov na mesec. To je najnižja oskrba za tistega, ki ne potrebuje nobene pomoči. Najvišja oskrba na varovani enoti za osebe z demenco, kjer so predpisani tudi drugačni standardi in normativi, prilagojen pa je tudi program, pa stane na mesec v dvoposteljni sobi približno 1.200 evrov. n

Las v boju proti vsem oblikam odvisnosti Mestna občina Velenje se je lani skupaj z LAS – Programom za boj proti drogi, lotila izvedbe programa Ne-odvisen.si. Za to je namenila malo manj kot 14 tisoč evrov. Poskrbeli so za obveščanje, med drugim so razdelili 11 tisoč letakov in izobesili številne plakate.

Njihova najpomembnejša naloga je preprečevanje vseh oblik zasvojenosti. Delujejo preventivno, predvsem skušajo ozavestiti mlado populacijo o nevarnosti, ki ji grozijo.

Program Ne-odvisen.si »Nariši nov dan« je namenjen vsem učencem osnovnih šol v Velenju in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter njihovim staršem. Gre za vseslovenski program, s katerim ozaveščajo otroke, mladostnike in starše o različnih pasteh zasvojenosti z drogami, alkoholom, cigaretami, čezmerno uporabo interneta, igrami na srečo in podobno. Program usmerja k povezovanju mladih in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa.

Med drugim so sodelovali tudi na prireditvi ob občinskem prazniku »Velenje se predstavi«, ko so na Titovem trgu, skupaj s Športno zvezo Velenje, izvedli že tradicionalno preventivno akcijo Tek očkov, s katero želijo poudariti pomen očeta pri vzgoji in druženju z otroki. Teka očkov se je udeležilo 237 udeležencev, od tega 91 očkov in 146 otrok.

Finančno so podprli več preventivnih programov: Nasilje in droge med mladimi, srečanja staršev v programu Otroci so naše največje bogastvo, družinsko rekreacijo v 7 enotah Vrtca Velenje, mladinske delavnice, ki se izvajajo preko Centra za socialno delo Velenje, projekt »Mladi smo zakon – furajmo za lajf« v sklopu Mladinskega centra Velenje in terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog, ki ga izvaja javni zavod Socio iz Celja.

V preteklem letu so strokovni delavci izvedli tudi več kot 40 »stikov« z občankami in občani Mestne občine Velenje, ki so potrebovali sanitetni material, svetovalni razgovor ali drugačne informacije.

Mestna občina Velenje je tudi v preteklem letu podpisala najemno pogodbo za souporabo prostorov v Mestni četrti Desni breg za potrebe delovanja velenjskega Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog, ki deluje preko Šent-a in ga je v preteklem letu obiskovalo 30 uporabnikov. n

Laboratorija ne dajo Ob Svetovnem dnevu hrane (16. oktobru), pri nas že vrsto let Rdeči križ sodeluje z akcijo Drobtinica. Zbrana sredstva so namenjena zdravim in rednim obrokom otrok iz socialno ogroženih družin. Tudi letos bo to ena od akcij te humanitarne ustanove.

Šoštanj – V Šoštanju niso zadovoljni z odločitvijo Zdravstvenega doma Velenje o novi organiziranosti laboratorija, ki med drugim pacientom v Zdravstveni postaji Šoštanj omejuje čas za laboratorijske preiskave. Zato bodo na sejo sveta povabili direktorja Jožeta Zupančiča, dr. med. (enkrat so ga že, vendar se seje zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti). Z njim se želijo pogovoriti tudi o drugih težavah, med drugim pomanjkanju zdravn mkp nikov v Šoštanju.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 8

IZOBRAŽEVANJE

8

Pet zlatih maturantov, 16 odličnjakov Na gimnaziji Velenje zelo zadovoljni z rezultati spomladanskega dela mature 2013 – Opravilo jo je kar 98, 1 % maturantov in maturantk – Na Povprečna ocena velenjski splošni gimnaziji je maturo višja kot lani

18. julija 2013 opravili 104, to je 98,1 %.« Rezultati so v primerjavi z lanskim letom za 1,5 % boljši. »Je pa res, da smo imeli lani več zlatih maturantov, kar 8, a smo vseeno zelo zadovoljni, saj je letošnje povprečje točk na splošni gimnaziji 20,7 točk, lani pa je bilo nekaj manj kot 20 točk,« je še dodal naš sogovornik. Nekoliko nižje povprečno število točk so dosegli dijaki športne gimnazije (18,4) in umetniške gimnazije (18,3).

Najboljši med najboljšimi

In kdo so letošnji zlati maturanti med dijaki in dijakinjami velenjske gimnazije? NajboljNa ši je bil Rok Dacar iz 4. b splošno razreda, ki je dosegel 32 maturo se je v junijskem roku točk. Med »zlatimi« je tuletos v Sloveniji v V velenjskem domu kulture so v ponedeljek zvečer pripravili slavnostno opravljalo 85, opravilo di edini fant, saj so si ta spomladanskem podelitev maturitetnih spričeval. Odličnjakom sta čestitala ravnatelj gimnazije pa 84 dijakov, na Bojana Špegel naziv prislužila še 4 deRajmond Valcl in direktor ŠCV Ivan Kotnik. roku prvič prijavilo umetniški gimnaziji kleta: Polona Barber, Eva 8.025 dijakov iz pa 21, uspešnih je Velenje, 15. julija - V zaHrovat in Veronika Slemenizvede- delu mature smo zelo zadovoljni. 29 točk. Na splošni gimnaziji je od je 90,5 %.

86 šol bilo 20 dnjem šolskem letu je obiskošek so dosegle po 31 točk, Kali, ali so Med 106 kandidati imamo kar 5 85 kandidatov maturo opravilo 84 Od 106 kanvalo 4. letnik gimnazije Velenje ja Šopar pa 30 točk. sprejeti na zlatih maturantov, kar 16 jih je ma- kandidatov ali 98,8 %. Na umetni- didatov velenjske n 114 dijakov. V programu splošne želeni študij. turo opravilo z odličnim uspehom, ški gimnaziji je od 21 kandidatov gimnazije so maturo gimnazije 72, v športnem oddelku Kar se velenjskih maturantov in kar pomeni, da so dosegli od 25 do maturo opravilo 20 kandidatov, kar 15, v umetniški gimnaziji pa 27 dija- maturantk tiče, lahko predvidevakov in dijakinj. Maturo je v spomla- mo, da so bili z rezultati zadovoljDijaki, ki bodo to želeli, lahko zaprosijo za vpogled v izpitno dokumentacijo, danskem roku opravljalo v soplošni ni. Zadovoljni pa so tudi njihovi pisno vlogo za to pa morajo oddati do danes. Vpogledi bodo potekali od petka do gimnaziji s športnim oddelkom 85 profesorji. konca julija. Tisti, ki na maturi niso bili uspešni, jo bodo lahko znova opravljali v dijakov ter 21 dijakov umetniške Po 8. uri so na gimnaziji prejeli jesenskem roku, ki se bo začel 24. avgusta. gimnazije. V ponedeljek so zagoto- tudi potrdila o opravljeni maturi, še Dijaki, ki nameravajo nadaljevati šolanje in po prvem prijavnem roku (končal vo nestrpno pričakovali rezultate preden je vsakega posebej podpisal se je 5. marca) ne bodo sprejeti na noben študijski program, se bodo lahko na Šoštanj – V zadnjih letih so na območju občine Šoštanj zaprli dve pomature, saj je za marsikoga od njih ravnatelj Rajmund Valcl, pa nam je preostala prosta mesta na fakultetah vpisali na drugem prijavnem roku, ki bo družnični šoli, v Zavodnjah in Belih Vodah. Prvo so porušili, drugi so dali odvisen tudi uspeh pri vpisu na žele- predstavil rezultate mature. »Z letopotekal od 22. do 29. avgusta. nove vsebine. no fakulteto. Do 25. julija pa bodo šnjimi rezultati na spomladanskem

POŠ Ravne tudi v novem šolskem letu

Kjer je sloga …

Zavihali so rokave in šola je po nekaj dneh dobila novo podobo V središču Cirkovc je bilo prejšnje dni zelo živahno. Seveda se še ni začelo novo šolsko leto, a domačini so se odločno lotili obnove objekta, ki ni bil več varen za pouk in delo vrtca v njem. Že v prejšnji številki smo pisali, da so bili ostreš-

Šola bo dala prostor vrtcu.

ugotavljal: »Še enkrat se je pokazalo, da kjer sta želja in sloga, so tudi rezultati. Zato sem prepričan, da bodo šolski in predšolski otroci že na samem začetku novega šolskega leta prestopili prag obnovljene šole in še naprej nabirali znanje v njej.«

Pod okrilje Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj sodita danes še dve podružnici. V Topolšici z dvema kombiniranima oddelkoma (v šolskem letu 2012/2013 jo je obiskovalo 27 učencev) in v Ravnah z enim kombiniranim oddelkom (v zadnjem šolskem letu jo je obiskovalo 5 učencev). Za podružnico Ravne vsako leto »trepetajo«, ali bo vpis tak, da jim te šole (še) ne bo treba zapreti. Kot pravi župan Šoštanja Darko Menih, bo ta podružnica vrata odprla tudi jeseni, obiskovalo pa jo bo 5 učencev.

V Topolšici pa so porušili nekdanjo več kot 130 let staro šolo ob novem večnamenskem domu in tako sprostili prostor, kjer bodo lahko potekale vaje gasilcev ali, če bo potrebno, postavili šotor za kakšno prireditev.

Kot je znano, pa v mestu Šoštanju začnejo septembra rušiti objekt nekdanje osnovne šole Bibe Roecka. Ta se bo umaknila novemu vrtcu.

n S. Vovk

n mkp

V nekaj dneh je ob veliki zagnanosti šolski hram povsem spremenil videz.

lo veliko krajanov, ustanovili gradbeni odbor, ki ga vodi Jani Dvorjak, ter se obvezali, da bodo pri obnovi sodelovali s prispevki v kakršni koli obliki.

Rečeno, strojeno. V ponedeljek prejšnji teden so začeli odstranjevati odsluženo in dotrajano ostrešje, v petek opoldne je bil pogled na šolo takšen, kot kaže posnetek, proti večeru pa je bilo novo ostrešje povsem pokrito. In Jani Dvorjak

je navdušeno pojasnjeval: »Ko so stekla dela, udeležba ljudi ni bila nikoli vprašljiva. Nasprotno, nekateri so prišli pomagat sami od sebe, brez vabil. Na posamezen dan je sodelovalo tudi 25 moških, pa tudi žensk. Delali smo od jutra do večera, celo pod reflektorji. V naslednjih dneh se bomo lotili še manjših del v notranjosti in šola bo na zadovoljstvo vseh spet takšna, kot mora biti.« Franc Kotnik pa je s ponosom

Jani Dvorjak: »Delali smo tudi pod reflektorji.«

je in stropi dotrajani. Prejšnji mesec so bili krajani postavljeni pred dejstvo, da bodo šolo zaprli, otroci pa bodo morali obiskovati pouk v Velenju ali Škalah. Da bi bilo drugače, je vse skupaj kazalo kot misija nemogoče. Toda po besedah predsednika krajevne skupnosti Franca Kotnika se niso vdali. Po več sestankih s predstavniki velenjske mestne občine ter prepričevanju, da šolo kljub majhnemu številu otrok potrebujejo (tudi zaradi drugih dejavnosti v njej), so se stvari premaknile naprej, saj jim je občina obljubila določena sredstva za obnovo. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeleži-

Podelitev spričeval na Ljudski univerzi Velenje

Nad zavzetostjo staršev, starih staršev … so navdušeni tudi otroci.

V ponedeljek, 8. julija, je Ljudska univerza Velenje v vili Bianca slavnostno podelila zaključna spričevala 32 udeležencem. Gre za zmage naših udeležencev, ki so v spomladanskem roku šolskega leta 2012/13 uspešno zaključili različne izobraževalne programe, in sicer trgovec, administrator, ekonomski tehnik, logistični tehnik, gastronomija in predšolska vzgoja. Rezultati pričajo, da so poklicno maturo v veliki večini opravljali ekonomski tehniki in vzgojitelji predšolskih otrok. Svečano podelitev je s humorjem popestril priznani stand up komik. n Jasmina Felicijan

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA

18. julija 2013

Leto polno presežkov 27. študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje eno najuspešnejših – Več kot 700 slušateljev, 37 krožkov in 34 javnih nastopov Mira Zakošek

Pred sedemindvajsetimi leti so v Velenju kot v drugem mestu v Sloveniji (takoj za Ljubljano) ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Začetni koraki so bili negotovi, saj so se mnogi spraševali, zakaj bi se starejši učili. A tistih, ki so se želeli preizkusiti na področjih, za katera v aktivni dobi niso imeli časa, je bilo iz leta v leto več. Raslo je število krožkov in udeležencev.

Predsednica Marija Vrtačnik je več kot zadovoljna: »Kriza tudi nas ni obšla, saj se zelo težko dogovorimo za denar, ki ga za svoje delovanje potrebujemo.

Smo sicer skromni, čim več opravimo volontersko, a brez denarja seveda ne gre. Kljub vsemu moram reči, da smo zastavljeni program zelo

mo tradicijo na mlajše in smo zato lahko trdim tudi za glasbeno, gledazelo hvaležni, če nas povabijo k so- liško in vse ostalo ustvarjanje.« delovanju.« Univerza pravzaprav živi sama, staGotovo je za starejše izjemno porejši ste udeleženci, ste učenci, pa membno, da lahko še vedno kreatudi mentorji in učitelji? tivno in koristno preživljajo prosti »Seveda pritegnemo k sodelovačas. Mnogi starejši se namreč po nju tudi zunanje strokovnjake. Res tem, ko zapustijo delovno pa je, da imamo v svojih vrokolje, v katerem so stah zelo priznane bivše preživeli pretežni del učitelje, ki so mentorji Prihodnje življenja, znajdejo v naših številnih krožšolsko leto praznini, krizi? kov, in tako prenašajo več kot 70 »Se strinjam. To je svoje bogato znanje in krožkov posebej pomembno. izkušnje na druge starejMoram reči, da sem najše. Potem imamo številne bolj zadovoljna, ko se srečuprostovoljce (vsak mentor jejo udeleženci posameznih krož- ima svojega pomočnika), ki požrkov in jih poslušam, kako sprošče- tvovalno pomagajo pri delu krožno, s kakšnim veseljem in zanosom kov. Predvsem pa naj še enkrat pouspremljajo in izvajajo dogajanja. darim to povezanost v krožkih, ki je Ko slišim njihov smeh, mi zaigra res enkratna in udeleženci skupaj z srce. Veselje je pogledati, kako se mentorjem in animatorjem res »diudeleženci »ujamejo«. Posej naj iz- hajo« kot eden.« postavim ustvarjalne krožke, kot so V zadnjem času ste namenili veliko ročna dela, klekljanje in vezenine. pozornosti tudi medsebojni pomoči Izjemno odmevna je bila razstava svojim članom, pa ne le članom, teh res vrhunskih izdelkov, ki celotni starejši populaciji?

Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za tretje smo jo pripravili v vili Bi»Ja res je. Vsi skupaj se dobro zaživljenjsko obdobje: »Srce mi zaigra, ko zaznam anki, ogledalo pa si jo je vedamo, da mora naša populacija veliko srečo udeležencev.« Povprečna več kot 1.500 obisko- v prvi vrsti skrbeti za svoje zdravje. starost dobro izpeljali. Pa ne le to. Udele- lovito kulturno življevalcev. In ti izdelki so Če bomo ohranili zdravje, se bomo članov je ženci so bili zelo zadovoljni z zna- nje Velenja. Pripravires nekaj posebnega, dobro počutili, jesen življenja bo 64,5 leta njem, ki so ga pridobili. Veliko od li smo kar 34 različnih primerljivi z vrhunski- tako lepša. S tem pa tudi ne bomo tega smo prikazali ob zaključku na javnih nastopov, vseh simi iz Belgije in Francije obremenjevali zdravstvene blagajštevilnih javnih prireditvah, ki so cer nismo organizirali sami. … pa tudi z idrijskimi čipka- ne, za katero vemo, da je vse bolj bile tudi zelo dobro obiskane. Pred- Sodelovali smo s številnimi društvi, mi se marsikateri lahko primerja. siromašna. Prav zato pripravljamo vsem sem osebno še posebej zado- šolami, domovi za varstvo odraslih Sicer pa smo v Velenju na vseh po- številna izobraževanja, v svojih vrvoljna, ker smo uspeli vzpostaviti in na številnih javnih občinskih pri- dročjih zelo vrhunski. Ne zadovo- stah pa imamo tudi skupino za sazelo dobro sodelovanje med posa- reditvah. Ta vpetost v dogajanje je ljimo se z vmesnimi potmi in ta- mopomoč. Pripravljamo številna meznimi krožki. Prikazali smo tudi zagotovo pika na i našega dela. Mi kšni smo tudi na Univerzi za tretje izobraževanja, letos smo jih kar neizjemno kakovost in vpetost v ce- starejši smo tisti,ki lahko prenaša- življenjsko obdobje. Povsem enako kaj na temo preprečevanja padcev v

9 starosti. Posebej vesela sem bila, ko mi je pred dnevi ena od udeleženk povedala, da je vse nasvete upoštevala pri prenovi stanovanja.« Naša medijska hiša je delovanje vaše univerze spremljala od vsega začetka. Tudi sama se spominjam takratnih negotovih korakov, zdaj imate bogate izkušnje. Koliko udeležencev vključujete? »Več kot 700, skupaj pa je slušateljev skoraj 800 (nekateri namreč obiskujejo več krožkov). Skupaj smo imeli v tem šolskem letu 63 krožkov. Rastemo pravzaprav iz leta v leto, je pa res, da so se te številke zadnja leta ustalile. Opažamo pa tudi menjavo generacij. Mnogi nekoliko starejši se izobraževanj ne udeležujejo več. Je pa razveseljivo, da se s svojimi »sošolci« še vedno dobivajo na klepetih, ob kavici … Prihajajo pa nove generacije, ki so prav tako navdušene in se hitro vključujejo v aktivnosti.« Verjetno se že pripravljate na novo šolsko leto? »Seveda. Tudi letos bomo število krožkov še malo povečali, mislim da za osem krožkov. Med drugim se bodo naši slušatelji lahko učili igranja kitare. Pri oblikovanju programa upoštevamo želje in pobude naših članov. Urnik že oblikujemo, objavili ga bomo septembra, delati pa začeli tako, kot je običajno, oktobra. n

Galerija središče sodobne likovne umetnosti S projektom »Uf, industrija!« so se vključili v Evropsko prestolnico kulture Velenjski svetniki so na zadnji seji zelo pozitivno ocenjevali delo Galerije Velenje. Vsekakor je to središče sodobne likovne umetnosti in večjih študijsko zasnovanih razstav v Velenju. Redno jo obiskujejo skupine iz velenjskih vrtcev, osnovnih šol in umetniške gimnazije.

Karibski ritmi pod Titom Velenje, 12. julija – V toplem petkovem večeru je za tiste Velenjčane, ki poletje še vedno preživljajo doma, za kanček nostalgije po morju in lepih plažah poskrbela glasba.

Na ploščadi pred velenjskim domom kulture so doneli bobni, takšni in drugačni, mladi glasbeniki iz avstrijske skupine Panergy Steelorchestra pa so iz njih izvabljali ka-

ribske ritme. V ritmu soca, calypsa, sambe in tudi regi glasbe je uživalo veliko ljudi, tisti pogumnejši so tudi zaplesali. Dogodek je bil dokaz več, da se Velenje hitro prebudi, če se v mestu kaj dogaja. Da se, pa tudi to poletje skrbijo Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje.

Čeprav v Velenje ni prišel celoten 15-članski ansambel, je bil bobnarski spektakel v karibskih ritmih pravo doživetje za številne obiskovalce.

n Bš

Lani so se vključili v projekt Evropska prestolnica kulture s projektom »Uf, industrija!«, v okviru katerega je nastalo šest samostojnih in vsebinsko sklenjenih razstav, ki so predstavile razvoj šestih industrijskih podjetij v drugi polovici dvajsetega in začetku enaindvajsetega stoletja. Velenje je pri projektu sodelovalo z razstavo »Gorenje z vizijo«. Predstavljeni so bili izdelki in tržne strategije družbe Gorenje v preteklosti in sedanjosti s poudarkom na viziji prihodnosti.

Galerija Velenje je v preteklem letu izvedla veliko izobraževalnih programov, ki so bili namenjeni predšolskim, šolskim in srednješolskim skupinam ter odraslim. Večina programov je bilo vezanih na aktualne razstave (strokovna vodenja, kreativne delavnice, pogovori, okrogle mize, predstavitve, sodelovanja z umetniki idr.). Galerija sodeluje tudi pri številnih projektih drugih institucij in posameznikov.

Iz proračuna so za svoje delovanje prejeli nekaj manj kot 160 tisoč evrov, leto pa uspešno sklenili. n

Državno prvenstvo v 'Beatbox battlu' Mladinski center Velenje bo pripravil 1. državno prvenstvo v Beatbox battlu. Potekalo bo 23. avgusta na Letnem kinu ob Škalskem jezeru. K sodelovanju vabijo vse, ki jih to zanima, seveda pa je zaželeno predhodno znanje v beatboxanju. n

Adi s kitaro v Sončnem parku Velenje, 9. julija – Da bo letos počitniško dogajanje v sončnem parku še bolj pestro kot nekaj preteklih let, so organizatorji prireditev, ki bodo vse do konca avgusta potekale pod nazivom Poletje na kotal-

kališču 3102, prejšnji torek popoldne v goste povabili priljubljenega koroškega kantavtorja Adija Smolarja. V senci mogočnih dreves je s svojo glasbo razvajal in navdušil lepo množico obiskovalcev, med

katerimi so bile tudi cele družine.

Adi je znova dokazal, da je doslej ustvaril že mnoge skladbe, ki postajajo novi slovenski zimzelenčki, saj so njegovi kitari in petju pritegnili tudi obiskovalci.

Le kdo ne pozna Adijevih največjih hitov? Tisti, ki so mu prisluhnili v velenjskem Sončnem parku, so večino pesmi tiho ali glasno peli z njim.

n Bš

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

18. julija 2013

Vokalna ekstaza na Herbersteinu Perpetum Jazzile so dokazali, da je glas najlepši inštrument na svetu, in navdušili občinstvo na razprodanem koncertu v enem najlepših poletnih ambientov daleč naokoli Bojana Špegel

Velenje, 10. julija – Ko se je v sredo popoldne razdivjala poletna nevihta, smo vsi, ki smo se večer namenili preživeti na prelepem vrtu vile Herberstein, držali pesti, da se nebo razjasni. In se je. Tudi ozračje se ni pretirano ohladilo, kar je bil razlog več za uživanje v enem najlepših ambientov daleč naokoli, ki ga je potenciral odličen koncert

Vrt na prt Bojan Pavšek

najboljše slovenske pop vokalne zasedbe Perpetum Jazzile.

Zagotovo je vseh 600 obiskovalcev od dogodka pričakovalo veliko, večina pa je dobila in doživela še več. Sredin večer je bil eden tistih, ko spoznaš, kako malo je včasih treba, da je človek preprosto srečen.

Glasovi iz grl 30 mladih, odličnih pevcev in pevk, so nas skozi interpretacijo vsem znanih in manj znanih skladb v njihovi vokalni preo-

bleki res odeli v vokalno ekstazo.

Tokrat napovedniki koncerta niso prav nič pretiravali.

Obskovalci so bili starostno pisani, vsem pa je bilo ob koncu dveurnega glasbenega programa skupna želja, da bi »še«. Pevci in pevke so skozi solo nastope dokazali, da so vsak zase odlični pevci, kot celota pa vokalno delujejo tako močno, da človek kar pozabi, da je njihov edini inštrument glas. Dokazali so, da

je glas tudi najlepši inštrument na svetu. Ko so zapeli »Slovenija, od kod lepote tvoje« in glasovno upodobili »Golico«, so zamigali še tisti, ki so prej le sedeli in uživali v dogodku. Ja, tudi opazovanje pevcev ob izjemno dinamični in prikupni zborovodkinji Sandri Feketija, ali pa poslušanju Marka Črnčeca, enega naših najboljših jazz pianistov, ki jih je v nekaj skladbah spremljal na odru, je bilo posebno doživetje.

Kiti bodo nasedali tretjič Poletno mrtvilo bodo v soboto, 27. julija, razbijale ekipe, ki bodo v letnem kinu ob Škalskem jezeru iz smeti izdelovale kite – Kreativnost bodo spodbujali glasba, žar, druženje

Veliko boljše kot gledanje njihovih nastopov na YouTube, kjer se lahko pohvalijo z več kot 33 milijoni ogledov. Zagotovo je bil koncert eden presežkov letošnjih 29. Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje, pa čeprav so se šele dobro začele. In vse doslej so bile dobro obiskane. Tudi zato je poletje v mestu lepše. n

V glasbenem delu festivala bodo za dobre ritme poskrbeli BeatMyth, DJ Borka, DJ Bakto, DJ ZHE, Felis Catus, Synkopad, BeatMyth f. N'toko, Some1Else, Žiga Murko live act, Kite za elite 100tka & Mr. SyncoPad f. Fat Jesus (live beatbox looping), DJ SKOR LEE, DJ pesho.

Bojana Špegel

Velenje, 15. julija – V času, ko je Šaleška dolina najbolj »mrtva«, saj jo izpraznijo kolektivni dopusti, bodo v letnem kinu ob Škalskem jezeru spet nasedali kiti. »Letošnji festival bo tretji, baje se sedaj lahko govori, da smo tradicionalni,« k temu pripomni organizator zanimivega dogodka Matevž Čas. Ideja za festival se je rojevala vsaj dve leti, preden je skupaj s prijatelji in zaposlenimi v Mladinskem centru Velenje pripravil prvi festival. »Hoteli smo opomniti ljudi, da je smeti preveč. Vem, da to ni nova zgodba, ampak mi ji damo novo podobo z instalacijami, ki jih naredimo prav iz smeti.« Ob tem ime festivala ni naključno, saj iz različnih odpadkov izdelujejo kite. Takšne in drugače. Izvirne.

Letošnji festival se bo v letnem kinu zgodil v soboto, 27. julija. Začeli bodo točno opoldne, ko bo na prizorišču dogajanja zadonela glasba. »Čez dan bosta za glasbo poskrbela dva DJ-a iz Velenja. »Proti večeru bodo za glasbo skrbeli znani DJ-i in skupine, ki bodo z nami pozno v noč,« še doda naš sogovornik. Že kmalu po začetku dogajanja bodo zakurili tudi žar. »Meso prinesite s seboj,« poudari Matevž, ki pričakuje, da se bodo letos festivala udeležile nekatere »stare« ekipe, nekaj pa bo zagotovo novih. »Upam, da bo kdo presenetil. Pravzaprav vsako leto nekdo preseneti, zato me prav zanima, kako bodo letos »špricale« ideje, kako bo zaživela kreativnost.« Barve drugih dolin Slovenije bo zagotovo predstavljal fant iz Češnjice, ki je že najavil svoj prihod, verjetno pa se bo pridružila še kakšna ekipa iz prestolnice,« doda Matevž. Če bo dan vroč, bo zago-

Matevž Čas: »Bojda sedaj že lahko rečemo, da je festival tradicionalen.«

tovo prišel prav tudi bazen, ki ga bodo postavili v letnem kinu zato, da se bodo lahko obiskovalci in ustvarjalci kitov v njem osvežili.

Kolektivna »uživancija«

Celo popoldne bodo imele ekipe čas za izdelavo izvirnih kitov iz odpadkov, ki jim jih bo v umetniške namene »posodilo« velenjsko podjetje PUP Saubermacher. Posodilo zato, ker jih bodo po koncu festivala vrnili v njihovo zbiralnico odpadkov. Ko z Matevžem obujamo spomine na prva dva festivala, pripomni, da mu je bil osebno zelo všeč kit, ki ga je lani iz odpadnih sveč izdelala ekipa iz Velenja. »Ko so zvečer ob njem prižgali svečke, je bil kit prav veličasten. Všeč mi je bil

tudi leseni kit, ki je na koncu deloval kot klopca.

Pa tisti, ki je bil narejen iz starih računov. Kita, ki ga je na veliko platno lani narisala ena od udeleženk, pa bomo letos spremenili v transparent.

Ta kit se torej vrne na prizorišče.« Tudi letos bo za enodnevni festival veljalo: »Kolektivno brez obveznosti, kolektivna uživancija.« Dogajanje na 3. festivalu nasedlega kita bo pestro, dan in nič bosta imela svoj čar. Zato ga, če boste doma, ne zamudite. Nasedle kite si boste lahko ogledali še v nedeljo, 29. julija, potem pa jih bodo odstranili. Kiti bodo spet »smeti postali«, zavest, da te s planeta Zemlja ne izginejo čez noč, pa bo morda za kanček večja. n bš

Foto: Kaja Flis

Glasovi 30 mladih grl skupine Perpetum Jazzile so odmevali v noč, ki je vrt vile Herberstein spremenila v pravljično prizorišče odličnega kulturnega dogodka. (Foto Ksenija Mikor)

Poletje. Tukaj, zdaj. Včasih pasje vroče, spet drugič nenapovedano nevihtno, največkrat pa takšno, klasično, kot se ga večinoma kasneje tudi spominjamo. Je obdobje, v katerem se splača plavati v naravnih vodnih virih. Je obdobje, ko se zimska oblačila skrijejo v najbolj temačne kote garderob. Je obdobje, ko je količina sprejetih sončnih žarkov premosorazmerna z našim počutjem. In je tudi obdobje, ko naše jedilnike v obilnih količinah zapolni sezonsko sadje in zelenjava.

Ta v mnogih gospodinjstvih iz vrha prehranjevalne piramide izpodrine sestavine živalskega izvora, ki so po hranljivih vsebinah človeku bolj priročne v jesenskem in zimskem času. Te prehrambne rošade se še kako zavedajo trgovci, saj so poleti police, ki ponujajo sezonske povrtnine in sadje, zapolnjene do zadnjega kotička. Obenem pa so tako popolno osvetljene, s skrbno premišljenim temperaturnim razponom svetlobe, ki »umetno obarva« sadje, da je vredno nakupa.

Oblike so popolne. Vsi paradižniki enake velikosti, vsi brokoliji do grama enakovredni, vsa jabolka nečrviva. Ta že skoraj pretirana popolnost zbledi ob dejstvu, da je videti hruška iz Bolivije enako kot hruška iz Slovenije. Ne glede na to, da je prva utrpela precej daljše popotovanje, ki zagotovo ni potekalo v kabini prvega razreda in razvajajočem tretmaju mičnih stevardes. O tem, kako in s čim je globalizacija in optimizacija transporta poskrbela za to navidezno enakost, je bilo napisanih že mnogo resnic in posnetih na kilometre pogosto prirejenega filmskega traku. Zato se v to problematiko ne bom spuščal globlje, kot je treba.

Fino pri vsem skupaj pa je to, da mnogim ni vseeno, kaj jedo oziroma kakšna je bila pot prehrambne dobrine od semena v zemlji do njihovega krožnika. Takšnih, ki v tem primeru ne držijo prekrižanih rok, je polna tudi Šaleška dolina. In kar je še posebej razveseljivo, najdemo med njimi vedno več mladih. Če namerno nekoliko spregledam uspešne ekološke kmetije in osveščene vrtičkarje, objektivne okoljevarstvene organizacije, predšolske in šolske institucije z zelenimi programi, potem je trenutno zagotovo najbolj »vroča roba« Kaja Flis. Ta mlada krajinska arhitektka, ki jo je po spletu različnih okoliščin začelo zanimati, kako bi se lahko z manj stroški prehranjevala bolj zdravo, preko Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje s pomočjo strokovnih sodelavcev in simpatizerjev ustvarja simbiozo teorije in prakse o eko vrtovih. Z znanjem, pridobljenim na fakulteti, s kreativno žilico ter prirojenim čutom za sobivanje z naravo je vzela vajeti v svoje roke. Njeno intenzivno zanimanje je v različnih kreativnih procesih preraslo v gibanje »Mladi z mladimi po srcu na eko vrtu«, ki je v svoje kolesje vpelo mnoštvo različnih ljudi in organizacij.

S pomočjo medgeneracijskega sodelovanja je odprla pot ljudskemu ustnemu izročilu izmenjave vrtičkarskih znanj. Starejše generacije so s preverjenimi domačimi recepturami pomagale zapolniti manjkajoče vrzeli uspešnega vrtnarjenja, ki v preteklosti še ni bilo obremenjeno s pesticidi, tujimi sortami, genetskimi eksperimenti, umetnimi gnojili in še čim, saj v času njihove mladosti ti izhodi v sili na srečo še niso obstajali. Mreža se je spletla, poiskati je bilo treba še fizično platformo, na katero bi lahko položili prve vrtičkarske temelje. Tukaj 'uletijo v zgodbo' Vila Mojca, Dom za varstvo odraslih Velenje, Grilova domačija in Eko kmetija Mlinar. S pogumom, ki ga v času recesije mnogim primanjkuje, so zavihali rokave. Rezultati? Iz odpadnih materialov so ustvarili premakljive grede, ki jih lahko po koncu sezone razstavimo in pospravimo v klet do naslednje pomladi. Vzpostavili so pester asortima namakalnih sistemov, ki se prilagajajo potrebam in sortam na posamezni gredi. Tudi v teoriji njihova radodarnost ne pozna meja, saj s pomočjo strokovnjakov vsem zainteresiranim servirajo »eko skrivnosti«, ki so jih uspešni kmetovalci, zeliščarji in vrtičkarji pogosto skrivali zase. Spodbudili so starostnike, da so začeli aktivno sodelovati z mladimi. Spodbudili so mlade, da so začeli aktivno sodelovati s starostniki. Dve formuli, enak končni rezultat. Se vam ne zdi mogoče? Pridružite se jim, pa vam bo vse jasno. n

PS: In še en nasvet! O tveganju in neželenih učinkih gojenja zdrave prehrane se posvetujte sami s sabo.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

18. julija 2013

11

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Poletje na Radiu Velenje Vročina letos sicer ni prehuda, a v naših radijskih prostorih klima vedno čara podobo, ki jo zunaj potlej le redko srečamo. Kljub temu v studio trenutno prinašamo upanje na prijazna poletna doživetja, ki smo jih nekateri kanček že okusili in se trudimo, da tudi vam pričaramo, ne le naporne vsakdanje življenjske zgodbe, ampak tudi tisto bolj prijazno, prijetno in srečno stran našega vsakdanjika. Poleti na Radiu Velenje ohranjamo tradicionalno informativno shemo, ki jo sestavljajo poročila vsako uro (ob pol), vsak dan ob 15. uri lahko prisluhnete oddaji Aktualno, v kateri obdelamo najbolj zanimive dnevne teme, ob 16.30 nato namenjamo nekaj minut ljubiteljem kulture.

Ohranjamo tudi druge najbolj zanimive oddaje, med katere vsekakor sodi sredina (ob 8. uri) Težava je vaša, rešitev je naša. Prav ponosni smo na to, koliko težav smo že uspeli razreši-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. MANCA ŠPIK - Ni skrbi 2. MARKO VOZELJ - Nora noč je pred nama 3. TINKARA KOVAČ - Mars in Venera

ti. Veseli pa smo tudi vseh pohval, ki jih prav tako lahko posredujete preko etra.

Je pa poletje tisti čas, ko smo tudi bolj sproščeni, ko si lahko privoščimo več glasbe, tudi po vašem izboru. Program bogatimo še z drugimi sproščenimi temami in nagradnimi igrami. Zato preživljajte poletje tudi z nami. Ne

bo vam dolgčas. Če pa želite, nas na kakšno zanimivost ali dogodek lahko tudi opozorite.

Veseli bomo vašega klica. Naši kontakti: radio. velenjesiol.net ali pa 897 5003 ali 897 5004.

In še to: Zaključujemo prenovo spletne strani: radiovelenje.com je marsikomu že všeč.

Manca Špik se je na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, na katerem je leta 2007 s pesmijo Baila baila baila zmagala, predstavila s pesmijo Ni skrbi, za katero je napisala melodijo in besedilo. V izboru pesmi tedna na Radiu Velenje, v soboto, 13. julija, je prepričala naše poslušalce in zmagala.

V mesecu avgustu jo bomo povabili tudi v naš studio na intervju, da nam in vam pove o svojih načrtih za naprej.

n Mz

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. AZALEA – Don juan 2. MLADI UPI – Je sonce vroče 3. MLADIKA – Najino hrepenenje 4. RUDI ŠANTL – Brez muzike življenja ni 5. NAVIHANI MUZIKANTI – Glasbeni problem 6. BISERI – Punči, ni debate 7. DONAČKA – Pravi kavboj 8. ANSAMBEL BRATOV AVBREHT – Očka zakaj tajiš 9.

10.

Anu posnela prvi videospot Simpatična mlada Velenjčanka Anu je s filmsko ekipo posnela prvi videospot za aktualni singel Dekle z naslovnice. Za urbani del zgodbe je poskrbelo kar domače Velenje, za nekoliko bolj romantičnega pa čarobna istrska ulica Kamene priče v Balah. Prvi dan je poleg atraktivnega snemanja na tovornjaku prinesel tudi naporne priprave, saj je ekipa celotno scenografijo pripravljala kar na kraju dogajanja. Potrebno je bilo napihniti kar 200 balonov in izdelati ravno toliko papirnatih ladjic, s katerimi so okrasili staro velenjsko trafiko. Ekipo, ki je botrovala nastanku vidospota, so sestavljali mlada režiserka Nina Tratnik, direktor fotografije Dušan Grubin, scenografka Dragana Bačović, asistentka organizatorka Nika Brodnik in fotografinja Ksenija Mikor. Poleg filmske ekipe so pri izvedbi snemanja pomagali tudi mnogi prijazni prebivalci Velenja in Bal.

Manca je brez skrbi Manca Špik je letos že četrtič nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Nastopila je že v letih 2005–2007, ko je s pesmijo Baila baila baila na festivalu celo zmagala. Letos je presenetila z lastno skladbo z naslovom Ni skrbi. Gre za njeno prvo povsem avtorsko delo, saj je napisala tako glasbo kot besedilo, pri aranžmaju pa ji je na pomoč priskočil Gašper Radojević, sicer avtor letošnje zmagovalne skladbe Tinkare Kovač. Tokratni nastop Manci sicer ni prinesel lovorik, a kot je sama dejala, tega tudi ni pričakovala. Že v jesenskem času bo ponovno stopila na festival-

čila za nekoliko drugačno, bolj mirno skladbo in spet zadela v polno.

... več na www.radiovelenje.com

Lemmyja daje zdravje

ski oder. Konec septembra se bo namreč predstavila na Slovenski popevki s čutno balado To so te reči, ki bo prav tako njeno avtorsko delo.

Osvojila največ telefonskih glasov Med štirinajstimi izvajalci in izvajalkami, ki so nastopili na letošnjem 33. festivalu MMS, je bila tudi Nika Zorjan, ki je izid svojega novega singla Nasmeh življenja sicer načrtovala že za konec pomladi. Na poziv organizatorja festivala se je odločila, da povabilo sprejme in z novo pesmijo sodeluje na festivalu.

Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Nika postala zmagovalka televizijskih gledalcev in poslušalcev, ki so sodelovali v telefonskem glasovanju. Med štirinajstimi skladbami je prav njena zbrala največ glasov in s tem največ točk v tej kategoriji. Prva uspešnica Nike Zorjan, Čas za nas, ki je postala druga najbolj predvajana slovenska skladba leta 2012, je bila odlična popotnica za Nikino nadaljnje ustvarjanje glasbe. Tokrat se je mlada prekmurska pevka odlo-

Kultni britanski metal bend Motorhead je zaradi slabega zdravstvenega stanja njihovega legendarnega frontmana Lemmyja Kilmisterja odpovedal vse nadaljnje nastope v letošnjem poletju. Skupina, ki se je drži sloves najglasnejšega benda na svetu in velja za pionirje speed metala, je že junija odpovedala tri nastope, zdaj pa je odpovedala še dodatnih šest koncertov evropske turneje. Uradnih informacij o zdravstvenem stanju 67-letnega Lemmyja ni, na zdravljenje pa naj bi moral zaradi akutnega hematoma, ki povzroča krvne strdke. Zdravniki v Berlinu so mu svetovali še nekaj tednov počitka, Lemmy pa je ob tem na spletni strani zapisal, da včasih pač ne gre drugače, kot da poslušaš zdravnike. Skupina, ki deluje že 38 let in je pred kratkim gostovala tudi pri nas, bo septembra izdala že svoj 21. album z naslovom Aftershock.

Rokova Avantura Rok Kosmač v teh poletnih dneh predstavlja novo pesem Avantura.

Po zadnjih dveh nekoliko hitrejših skladbah se Rok tokrat spet vrača k baladi. Predhodni single Le prijatelja je požel velik uspeh pri poslušalcih, seveda pa si Rok prav zato želi, da bi tudi Avantura našla svoje mesto pri ljubiteljih njegove glasbe.

Avantura je ponovno avtorski projekt, tako besedilo kot tudi melodijo je napisal Rok sam, za aranžma pa je poskrbel Drago Popović. Sicer pa ima mladi glasbenik še veliko idej in novega materiala, tako da poslušalci lahko kmalu pričakujejo še kakšno novo pesem.

SONS

Skupina Sons v letošnjem letu praznuje 12 let glasbene kariere. V tem času so fantje posneli preko 35 avtorskih pesmi in nastopili več kot 550-krat.

Po zatišju se vračajo na sceno z novo skladbo z naslovom Rožmarin, ki jo je z vokalom obogatila primorska pevka Evelin Rijavec.

ŽAN SERČIČ

Komaj 18-letni Žan Serčič je bil najmlajši tekmovalec v bitki za prestižne nagrade letošnjega MMS-a.

Predstavil se je s popolnoma avtorsko skladbo Ljubezen na prvi pogled, za katero je v celoti sam napisal besedilo in glasbo ter sam odigral vse inštrumente.

ALEKSANDER MEŽEK

Legendarni slovenski glasbenik, katerega življenje in ustvarjanje je bilo ves čas razpeto med rodno

Gorenjsko in Londonom, bo danes zvečer (18. julija) nastopil v atriju Velenjskega gradu.

Ob uspešnicah, kot sta Siva pot in Julija, bo predstavil tudi nekatere novejše skladbe z letos izdanega albuma Ljubljana po Londonu.

ESKOBARS

Po klubskih in akustičnih koncertih Eskobars letošnje poletje nastopajo na velikih festivalskih odrih in hkrati pripravljajo material za novi album.

Izšel bo letošnjo jesen, večina materiala pa je že posnetega. Na albumu bosta tudi že predstavljeni skladbi Vidim ti v očeh in Ni dovolj.

ŠPELA GROŠELJ

Posnela je vidospot za aktualno skladbo Češnja na torti. Snemali so v Ljubljani, režiser Bogdan Zalokar pa si je zamislil plesno obarvan spot, v katerem je s Špelo nastopil plesalec Matej Bedič. Sicer pa Špela že pripravlja novo hudomušno skladbo, ki jo bo predstavila predvidoma septembra.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

18. julija 2013

Visoka napetost Poslanci stranke dveh pomembnih Velenjčanov so zahtevali izredno sejo Državnega zbora o 6. bloku TEŠ. V tem organu je sicer že brez razprave o energetiki dovolj visoke napetosti.

Stranska vrata

 Dejan Tonkli je v Šoštanju deklica za vse. Direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop in še kdo so ga zadnje dva meseca pogrešali. S potovanja se je vrnil še pravi čas, da je pomagal nuditi gostoljubje Ani Desetnici. »Tale Ana je lepa, bistra, očarljiva, tudi nasmeje.

Ni kaj! Ampak Kolumbija in Kolumbijke ... Videti to je pa nekaj, kar ostane za vedno.«

 Zdenka Kodrič, profesorica z osnovne šole Gorica, je bila nekoč aktivna in zagreta članica mladinske organizacije, sindikalistka in po potrebi »glasna« v delovnem kolektivu. V vrstah mladih je nekoč sodelovala tudi v »Titovi štafeti« po Šaleški dolini. Ob nedavnem obisku v Beogradu in Hiši cvetja si še enkrat zaželela ogledati prav tisto palico, ki jo je nekoč nosila. Le kaj ji je namignila ob spominu na mladostne ideale in sanjah o lepi prihodnosti?

 Svetnica Mestne občine Velenje Terezija Jaklič svojima kolegoma Rolandu Kaligaru in Janezu Podborniku, ki sta se takole smejala, ko ju je skušala nekaj »prepričati: »Pa se pogovarjaj z 'dedi'!? Saj nič ne razumejo!«

Mnogi ljudje radi očitajoče govorijo, da v nekatere organe ali ordinacije pomembni ljudje vstopajo kar skozi stranska vrata. Na velenjski občini ni tako. Tu skozi stranska vrata vstopajo vsi obiskovalci občinske hiše. Začasno.

Dobro je slabo Pri nas se v raznih podjetjih preveč hvalijo, koliko ljudi so lahko odpustili zaradi modernizacije proizvodnje. Lepo bi bilo, če bi se hvalili, koliko so zaradi tega več naredili. Odpuščanje pač ni vedno dobra vrlina.

Ne po domače V Šaleški dolini vztrajajo, da naj bo na čelu TEŠ-a domačin. Saj to nikoli ni pomenilo, da ga vodijo po domače.

Naša kokoš

Bila je mrtva in spet živa

V brazilski bolnišnici je po normalnem porodu na svet prijokala deklica Yasmin, ki pa je kmalu nehala dihati. Zdravniki so jo skušali oživiti, trudili so se skoraj eno uro, a je vsa oprema kazala, da deklica ne diha in nima srčnega utripa. Ker jim torej ni uspelo, so deklico razglasili za mrtvo. Medicinska sestra, ki je rojstvu prisostvovala, je pove-

dala, da dojenčice ni želela poslati v mrtvašnico, in je zato prosila, če jo lahko položijo v bolnišnično kapelico. »Bila je majhen angelček, otročiček. Nisem je mogla poslati v mrtvašnico,« je povedala in dodala, da je deklico umila in oblekla ter da sploh ni bilo dvoma, da je mrtva. »Lahko vam zagotovim, otrok je bil mrtev. Njene zenice se niso odzivale na svetlobo, bila je bleda in modrikasta. Sploh ni kazala znakov življenja,« je dejala sestra. A vendar je Yasmin živela. V trenutku, ko se je od dojenčice prišla poslovit njena babica in so Yasmin vendarle nameravali odpeljati v mrtvašnico, je deklica premaknila nogo. Babica je takoj poklicala medicinsko sestro, ta pa ji je odvrnila, da je bil to le krč. Vendar je deklica odprla oči.

sten namaz želel na kateri koli strani kruha. Je pa namaz zadnje čase precej priljubljen pri vegetarijancih v vseh državah.

»Sprva nisem mogla verjeti, potem pa sem videla, da diha,« je povedala babica. Sledilo je nepopisno družinsko veselje.

odnesla tudi darilo, ki ji ga ob rojstvu pošilja Slovenija: posebno zibelko gorenjske inovatorke Erike Drobnič.

Angleško dete v slovenski zibelki?

Namaz pivovarstva Najstnik mislil, Sodeč po minuli prireditvi Pivo in Cvetje, Slovenci precej dobro po- da je našel truplo znamo pivovarstvo. Le tisti, ki vsaj začasno zapustijo rodno deželo in vesoljca

Ni novica, da se svetovni mediji že nekaj mesecev ukvarjajo z otrokom princa Williama in vojvodinje Catherine, vnuka angleške kraljice Elizabete II. in njegove žene. Potem ko smo izvedeli vse o kraju in načinu poroda, pa o darilih, o prihodnjem bivališču, spominkih za vse državljane in še kaj, je v javnosti zaokrožil tudi bolnišnični jedilni list vojvodinje. Seveda nihče ni pričakoval, da bo ta podoben tistim, ki jih porodnice uživajo v naših bolnišnicah, vendarle pa predstavljeno marsikje vzbuja zavist. Na jedilniku so namreč celo pregrešna kosila in večerje s tremi hodi; naročiti pa je mogoče kremno paradižnikovo juho, jagnječje zarebrnice, pečenega piščanca po mediteransko, sadne krožnike in podobno. Če vojvodinji ponujeno ne bo po volji, bodo zanjo seveda pripravili tudi kaj drugega, vse to pa bo spremljala za porodnice precej neobičajna pestra ponudba vin in šampanjca.

Po odhodu iz porodnišnice bo novopečena mamica z otrokom za šest tednov odšla v dom svojih staršev in – kdo ve – morda bo s seboj

obiščejo Veliko Britanijo ali katero od njenih kolonij, pa spoznajo še en proizvod pivovarstva – namaz Marmite. Ideja omenjenega namaza se je uresničila, ko je ob koncu 19. stoletja nemški znanstvenik Justus von Liebig ugotovil, da je mogoče pivski kvas spremeniti v koncentrat, ga shraniti v kozarce in pojesti. A Nemcem zamisel ni bila preveč všeč, so jo pa na začetku 20. stoletja upora-

bili Britanci. Iz izvlečka pivskega kvasa izdelan namaz ima močan značilen okus, je slan in zelo hranljiv, zato so ga v prvi svetovni vojni dali britanskim vojakom kot del obvezne vojaške prehrane. Sedaj ga obožujejo predvsem Britanci in prebivalci Nove Zelandije – drugje se zdi, kot da ga ni človeka, ki bi tovr-

V Južnoafriški republiki se je 17-letni Curt-Leigh Dixon sprehajal. Med pohajkovanjem je zagledal skrivnostno truplo s suhljatimi rokami, ozko glavo in orjaškimi zobmi – bil je prepričan, da je našel truplo vesoljca. Najdbo je fotografiral in v domačem mestu ter na spletu se je hitro razvila debata o tem, ali vesoljci res živijo med nami. »Truplo je bilo videti mumificirano in nagubano in ni bilo podobno nobeni živali na svetu,« je povedal oče Dixon. Lokalna veterinarka Magdalena Braum, ki je imela priložnost truplo vide-

ti od blizu, pa je kaj hitro razkrila, da gre za mladega pavijana. »Gre za novorojenega pavijana ženskega spola, s popkovino, ki je še vedno pritrjena na telo. Najverjetneje je poginila zaradi ugriza v lobanjo, kmalu po rojstvu. Možno je, da jo je ubil starejši samec, ki se je boril za prevzem oblasti nad krdelom,« je

pojasnila veterinarka. Truplo je po njenem mnenju mumificirano zato, ker ga je mati verjetno še nekaj časa mrtvega prenašala okoli, kar pri pavijanih ni redko.

Brezdomec v hišnem priporu Italijanski brezdomec Domenico Codispoti je star 48 let in je stari znanec policije. Večkrat so ga že obravnavali zaradi ropa, tatvine in prodaje mamil na ulicah Milana, a mu doslej niso namenili tako zanimive kazni kot tokrat: Codispoti si je namreč zaslužil dve leti pod posebnim nadzorom in v hišnem priporu. Zgodba ne bi bila tako nenavadna, če bi seveda Domenico imel dom. Ker ga nima, mora kazen služiti na milanski ulici Pisani. Vsak večer se tako ob 21. uri pojavi na dogovorjeni ulici pri hišni številki 22, od koder se ne sme premakniti

vse do 7. ure prihodnjega dne. Ko sonce zaide, pride tudi policijska patrulja, ki preverja, ali je »doma«. Codispoti pravi, da bi kazen raje preživel v ječi, kjer bi imel vsaj posteljo, toplo vodo in hrano. A ne – oblasti vztrajajo pri alternativni kazni.

Slike so simbolične

Nekoč smo bili enotno prepričani, da bo naša kokoš nesla zlata jajca.

Zdaj je nekateri celo ne bi imeli niti za nadaljnjo rejo.

Zastoji Ne jezite se, če morate z vozili stati na cestah. Če so zastoji zaradi gradbenih strojev, smo lahko še kako veseli.

Dolgovi Zadnji čas še posebno veliko govorimo o državnih dolgovih. Šalečani ob tem opozarjajo, da ne smemo pozabiti na še en dolg države: na dolg do Šaleške doline.

Razprodaje V času očitkov, da bo država razprodala nekatera naša podjetja, so se v trgovinah res začele razprodaje. Tu ljudem ni treba tako paziti, kdo kaj prodaja, ampak, kaj bodo kupili. Včasih jih lahko poceni nakup drago stane.

Za premislek Tudi cesta, ki je sploh še ni, nam je že odpeljala veliko delovnih mest.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

MED VAMI

18. julija 2013

Velenjska plaža je »in« Obisk velik, obiskovalci zadovoljni – Kopanje v Velenjskem jezeru še vedno na lastno odgovornost – Občina kljub temu poskrbela za reševalce iz vode Bojana Špegel

Velenje, 14. julij – Konec meseca junija so s priložnostno prireditvijo zaključili prvo fazo urejanja okolice Velenjskega jezera, v okviru katere je velenjska občina uredila predvsem območje ob čolnarni. Da se to že obrestuje, smo se prepričali v nedeljo popoldne, ko smo obiskali to vse lepše rekreativno področje. Obiskovalcev je bilo toliko kot na kakšni obmorski plaži.

Tudi kopalcev in jadralcev ni manjkalo. Že ob prihodu na parkirišče je bilo jasno, da je v sončnem in vročem nedeljskem popoldnevu osvežitev ob Velenjskem jezeru poiskalo veliko ljudi. Težko je bilo najti prosto parkirno mesto. In čeprav je okoli 18. ure sonce že izgubljalo svojo moč, je bila plaža polna. Tako na travnatih površinah nad pomolom kot tik pod čolnarno. Novi najemnik gostinskega lokala pri čolnarni je poskrbel ne le za več miz in stolov, ampak tudi za ležalnike. In večina je bila polnih.

Kopanje, jadranje, 'hrčkanje' …

vse poletje. Jaka Lešnik, ki ga je upravljal, nam je povedal: »Gre za hrčkanje v napihljivih žogah, v katerih omogočamo hojo po vodi. Namenjeno je predvsem otrokom, čeprav se za hrčkanje odločajo tudi odrasli. Starostne omejitve pravzaprav ni. Posameznik gre v žogo, ki jo potem napihnemo in spustimo v vodo. Lahko dela prevale, skače, poskuša hoditi.

Doslej so bili še vsi, ki so poskusili, navdušeni. Vesel sem, da se je v zadnjem času več vložilo v to področje, da se končno

dobilo pravo plažo. Že lansko leto sem z vnuki prihajal sem in so zelo uživali, letos so takoj po prihodu na počitnice spet želeli sem. Pravzaprav so komaj čakali, da pridejo v Velenje in da gremo na velenjsko plažo. Voda pod čolnarno je malo višja, zanimiv jim je tudi trampolin na travniku. Zelo sem vesel, da se to področje res razvija kot pravi center vodnih športov. Prav je, da je kopališče dobilo sanitarije in pitno vodo.

Sedaj se da tu preživeti ves dan. Mi smo danes tu tudi jedli, tega lani ni bilo. V lepem vremenu je tukaj preživeti cel dan prav čudovito,« nam je povedal.

Prestavili smo se še po plaži, kjer nam je še kar nekaj kopalcev povedalo, da radi prihajajo na velenjsko plažo. Eni tudi vsak dan. In tako bo, so dodali, dokler bo poletje razvajalo z vremenom in bodo dneve preživljali v dolini.

Iz atov rezultin analiz , ev merit je razvidnonja vode su vzorče kega a s da v č sti Velenj i to po o n kakov pri čolnar ustreza nekaj dogaa h jezer parametri za ja. Opažam, vseh tandardompalnih da prihajajo s tudi tujci, kar je ost ko kakov voda res super. Ob vodi

13

Ker se tudi na MO Velenje zavedajo, da se v poletnih mesecih vse več ljudi tudi kopa v Velenjskem jezeru, so letos drugo leto zapored naročili monitoring Velenjskega jezera, s pomočjo katerega lahko obiskovalce seznanjajo s kakovostjo jezerske vode.

Meritve opravljajo na območju pri čolnarni, rezultati tedenskih meritev pa so dostopni na naslovni strani spletne strani Mestne občine Velenje www.velenje.si ter izobešeni pri čolnarni in na recepciji Avtokampa Jezero. Rezultate meritev bodo uporabili tudi v postopkih določitve Velenjskega jezera za kopalno vodo. Za monitoring Velenjskega jezera, ki ga opravlja Inštitut ERICo, bo Mestna občina Velenje v letošnjem letu namenila 2.635 evrov.

n

Jaka Lešnik: »Hrčkanje je zanimivo za vse generacije.«

Andrej Kuzman: »Danes sem tukaj s tremi vnuki. Komaj čakajo, da pridejo sem.«

pa uživa tudi veliko domačinov.«

»Preprosto čudovito«

Ob vodi se je prav tako »dogajalo«. To je bil prvi dan, ko so obiskovalcem ponudili vodni zorbing, ki bo sedaj kopalcem pestril kopalne dneve

Na obali smo srečali tudi mestnega svetnika Andreja Kuzmana, ki je nedeljski dan skoraj v celoti preživel ob Velenjskem jezeru. Povedal nam je: »Velenje je z zadnjimi izboljšavami res

Ko se pogled ustavi pod čolnarno, je res tako kot na pravi plaži. Celo ležalnike ponujajo.

Eni na plaži, drugi v vodi. Vsi pa so uživali.

Velenjsko jezero še nima statusa kopalne vode, zato se vsak kopalec tam kopa izključno na lastno odgovornost. Kljub temu so na MO Velenje poskrbeli, da bo ob vročih dneh na območju pri čolnarni prisoten tudi reševalec iz vode.

Tudi konjeniki bi morali čistiti iztrebke Občinski redarji redno preverjajo, kako občani čistijo iztrebke za svojimi hišnimi ljubljenčki – Tudi konjski iztrebki niso izjema, le kršitelje je težje »ujeti« - Globa znaša kar 400 evrov, redarji velikokrat tudi opozarjajo Velenje, 12. junija – Spet smo šli po sledi opozorila naših bralcev.

Nekdo nas je namreč opozoril, da kot redni sprehajalec po rekreativnih poteh okoli Škalskega in Velenjskega jezera redno videva konjske iztrebke, ki jih nihče ne počisti za konji. To je moteče predvsem ob prvem mraku, ko lahko kakšen kupček sicer zelo cenjenega naravnega gnojila spregledamo in čevelj dodobra namočimo vanj. Še težje pod noge ves čas gledajo tekači, ki jih konjski

iztrebki prav tako motijo. Mnogi verjetno niti ne vedo, da je po veljavnem Odloku o splošnem redu in miru v MO Velenje treba čistiti tudi konjske iztrebke.

Vodnikov konj še niso oglobili Vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja Glažer nam je povedala: »Velenjski mestni odlok jasno določa, da

morajo vsi lastniki živali počistiti iztrebke za svojimi živalmi. Ker smo opažali, da redko kdo počisti iztrebke konj, smo z določbo odloka pisno seznanili Konjeniški klub Velenje, kjer so nam zagotovili, da so s tem seznanili vse svoje najemnike boksov. Res pa je, da v okolici velenjskih jezer jezdijo tudi konjeniki iz drugih koncev Slovenije, ki pa verjetno odloka ne poznajo.« K temu je dodala, da občinski redarji redno opravljajo kontrole tudi na območju rekre-

Konjski iztrebki motijo tako rekreativce kot sprehajalce na poteh okoli velenjskih jezer. Vodniki konj bi jih po odloku morali počistiti za seboj.

ativnih poti. Doslej niso globe izrekli še nobenemu konjeniku, predvsem zato, ker ga mora redar dobesedno uloviti pri dejanju in mu ga tudi dokazati. To pa ni lahko. Pozneje ugotavljati, čigav konj je za sabo puščal sledi po rekreativnih poteh, pa je skoraj nemogoče. Glažerjeva je v četrtek skupaj z redarji opravila ogled rekreativnih poti okoli jezer. Na treh mestih so našli konjske iztrebke.

Vse manj pasjih kakcev Čisto drugačno sliko kaže upoštevanje odloka pri lastnikih in vodnikih psov. Naša sogovornica nam je povedala: »Opažamo pa, da se je stanje pri vodnikih psov močno izboljšalo. Čeprav še vedno slišimo, da je po mestu polno pasjih iztrebkov, to ne drži. Večina lastnikov ima s seboj vrečke za pasje iztrebke

in jih tudi uporablja. Naši redarji so zelo veliko prisotni v Sončnem parku, kjer po novem lahko sprehajajo tudi pse. Lahko povem, da so ob zadnji kontroli več kot uro in pol opazovali vodnike psov. V tem času jih je bilo v parku 10, od tega so 3 psi opravili potrebo. Vsi lastniki so počistili za njimi. Napredek je viden, res pa je, da se še vedno najdejo posamezniki, ki za psi ne počistijo. Takšnim seveda napišemo globo. Tudi letos smo jih kar nekaj,« nam je še povedala Sonja Glažer.

Ob tem smo izvedeli, da je po odloku vodnik psa dolžan sam poskrbeti, da ima vrečke za odpadke vedno v žepu. Vodnika mora na zahetvo redarja pribor za odstranjevanje iztrebkov tudi pokazati. V pasja stranišča vrečk ne nameščajo več, saj so takoj izginile. Dogajalo se je celo, da so jih ljudje jemali cele kolute, da so jih doma uporabljali za hrambo zelenjave. Polno vrečko sedaj lahko lastnik psa odvrže v vsak koš za smeti na javnih površinah, saj v njih še vedno zbirajo vse mešane odpadke. n Bojana Špegel

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

VI PIŠETE, OBJAVA

Topolšica ima spet trgovino! Igrali so se srednji vek

Krajanom ni treba več po vsako žlico soli do Šoštanja Topolšica, 15. julija – Zdraviliška Topolšica, drugi največji kraj v občini Šoštanj, je bil, odkar je zaradi stečaja podjetja Koroška trgovina zaprl vrata Market Toplica, brez trgovine.V njej so krajani in turisti pred tem lahko kupovali živila in mešano blago. Resnici na ljubo so se številni že pred zaprtjem trgovine pogosto pritoževali nad ponudbo in pomanjkanjem osnovnih živil v njej. Občina Šoštanj se je vse od zaprtja trudila Topolšici zagotoviti trgovino. Razmi-

šljali so že o tem, da bi jo odprli v večnamenskem domu. Potem pa jim je uspelo dobiti dovoljenje stečajne upraviteljice, da lahko trgovino uredijo in odprejo v istih prostorih. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prostore obnovila in v ponedeljek so trgovino kupcem že odprli. Slavnostno otvoritev pa načrtujejo za 25. julij. Krajanom tako od ponedeljka ni več treba po vsako žlico soli v najbližji Šoštanj ali kam drugam. n mkp

V nedeljski muzejski ustvarjalnici na Velenjskem gradu so nastajali srednjeveški grbi

Velenje, 15. julija - V Muzeju Velenje že vrsto let pripravljamo poletne muzejske ustvarjalnice, v katerih spoznamo različne segmente tega zelo zanimivega obdobja naše preteklosti. Minula nedelja je na

oklepom se skriva prijatelj ali sovražnik. Zato je imela vsaka plemiška družina svoj grb, na katerem so bile pogosto upodobljene družinske značilnosti ali posebnosti in se je tak grb prenašal iz roda v rod. Ven-

18. julija 2013 dar pa grba ni bilo preprosto ustvariti. Obstajala so namreč posebna pravila, ki so določala, kakšen je lahko grb. Otroci so jih spoznali ob slikovnem gradivu. Na razstavi Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem smo si ogledali še grbe plemiških družin, ki so v srednjem veku živele v naši dolini in se ob predmetih, freskah in maketah v mislih prestavili v čas, ko so na gradu še živele grajske gospodične in gospodiči. Da pa nismo ostali samo pri sanjarjenju, je poskrbela Andreja Zelenik, ki je pripravila ustvarjalne delavnice, v katerih so se nadobudneži spremenili v prave viteze in princeske. Izdelali so si namreč kronice, meče in ščite, ki so jih opremili s pravimi srednjeveškimi grbi, in kaj kmalu se je grajski atrij spremenil v pravi turnirski prostor, kjer so se vitezi bojevali za čast in roko izbrane grajske gospe. n Tanja Verboten, foto: Nina Časl

Znašel se je Poroka je eden od nepozabnih trenutkov, ki jih pomnimo vse življenje, zatrjujejo eni. Tega se zaveda tudi vodja ansambla bratov Avbreht Dani Avbreht, ki je pred dnevi z nošenjem križa v družbi prijateljem dokazoval, da je konec njegovega brezskrbnega samskega življenja. Pod njim se je ob hudi pripeki močno potil in od časa do časa izdihnil, da je nošenje harmonike in vlečenje njenih mehov veliko, veliko lažje opravilo. Ker pa je kot muzikant iznajdljiv, je leseni križ kar dobro unovčil. Vsakemu, ki je

obstal ob njem, je dal košček odrezanega križa, za kar je moral primakniti kakšen evro. Kar nekaj se jih je menda nabralo. In prav mu bodo prišli. Na to potenje pot križem je sicer sedaj že najbrž pozabil. Mi pa smo slišali, da mu »prijatelji« pripravljajo še eno presenečenje. To sicer fizično ne bo tako naporno, bo pa moral najbrž globoko seči v žep. Menda ga čaka še šranga, saj bo moral po nevesto v drugo vas. Mu bo vsaj jasno, da dekleta niso poceni stvar. n vos

Velenjski grad privabila otroke, ki jih zanima, kako je potekalo življenje v srednjem veku.

Tokrat smo se posvetili grbom.

Otroci so ugotovili, da so bili grbi zelo pomembni, saj je to, da so bili vitezi ustrezno označeni, pomenilo, da so imeli svoj grb narisan na ščit, ki so ga držali v rokah. Grbe so imeli pogosto tudi na oblačilih in ogrinjalih za konje. V spopadih je to pomagalo ugotoviti, pod katerim

Elegantna nova Opel Cascada v glamurozni svet kabrioletov prinaša zanesljivo uporabnost v vseh letnih časih. Kaj še čakate?

Prepričljiva visoka kakovost, dinamična oblika in izjemne lastnosti – to je avtomobil, ki si ga že dovolj dolgo obljubljate.

Drogova sta elegantno skrita,će pa bi ju potrebovali, bi se na podlagi signala za varnostne blazine sprožila hitreje, kot lahko pomežiknete.

Napredni sistemi za pomoč vozniku Vrhunska vozna dinamika Tako privlačen videz si zasluži tudi najboljšo vozno dinamiko. Od preverjene napredne tehnologije podvozja je Cascada opremljena z Oplovo vzmetno nogo HiPerStrut spredaj in Wattovim členom v zadnjem vzmetenju. Pri tem je pomembna tudi izjemno visoka torzijska togost, ki omogoča popolno izkoriščanje vseh prednosti naprednega vzmetenja.

Torzijsko togost zagotavljajo prečne ojačitve na spodnjem delu vozila ter posebna stebrička A z visoko trdnostjo, ki sta ojačana s cevastim jeklom z visoko natezno trdnostjo. Poleg zagotavljanja strukturne togosti, je to dobra osnova za natančno krmiljenje, enakomerno vožnjo in izjemne vozne lastnosti.

Splošna togost konstrukcije in sprednje vzmetenje HiPerStrut sta tudi pomembna dejavnika vrhunskega udobja pri vožnji ter izjemno nizke ravni hrupa, tresljajev in neprijetnih zvokov zaradi obremenitev. Še ena prednost take konstrukcije je, da omogoča, da je na model Opel Cascada mogoče namestiti 20-palčna platišča brez predelave. Wattov člen v zadnjem vzmetenju pa omogoča optimalno natančen kolotek. Če temu dodamo še sistem Opel FlexRide® in

3 različne nastavitve podvozja, to pomeni, da lahko kadarkoli in kjerkoli natančno izberete, kako se želite voziti.

Izjemno udobje in funkcionalnost Pri udobju so najpomembnejše prav podrobnosti. V novem modelu Opel Cascada raven udobja in priročnosti ni le privlačnega videza, temveč popolnoma prilagojena vašim potrebam. Prezračevani sedeži, najsodobnejša navigacija, čist in dinamičen zvok ter enostavna povezljivost vam omogočajo, da si ustvarite popolno vzdušje in okolje.

Vsestranska čvrstost V novi Cascadi vas obdaja toga varnostna struktura, ojačana z dodatnimi prečnimi drogovi.

Zgradba vključuje vse potrebne elemente za absorpcijo udarca in razpršitev sil. Elegantna stebrička vetrobranskega stekla sta ojačana s kaljenim jeklom in skrivata čvrsta ojačitvena drogova iz valjanega jekla, ki segata do konstrukcije pod vrati. Vrata so ojačana z diagonalnimi zaščitnimi drogovi, ki preprečujejo upogibanje. Na zadnjem delu sta drogova - zaščita v primeru prevrnitve - pritrjena na najmočnejši del zadnje konstrukcije.

Izmed številnih sistemov velja izpostaviti dva najsodobnejša. Sistem kamere Opel Eye ima 4 funkcije, ki so namenjene zagotavljanju večje varnosti in bolj sproščene vožnje.

Kolikokrat ste že spregledali prometni znak? S sistemom za prepoznavanje prometnih znakov (TSA) boste težje spregledali opozorila ali omejitve hitrosti. Poleg običajnih omejitev hitrosti novi sistem zaznava tudi začasne omejitve hitrosti (in to tudi v dežju, sneženju ipd.) in jih prikaže na zaslonu. Kamera Opel Eye s sistemom za opozarjanje na spremembo voznega pasu (LDW) zaznava tudi vožnjo čez črto, ki označuje vozni pas. Funkcija sproži zvočno in slikovno opozorilo, če črto voznega pasu prevozite, ne da bi vklopili smernik.

Prikaz razdalje sledenja (FDI) meri razdaljo do vozila pred vami in vas s prikazom na osrednjem zaslonu opozori, ko se vozilu pred sabo nevarno približate. Neupoštevanje varnostne razdalje še ne pomeni, da se boste zaleteli v vozilo pred vami, a kmalu boste cenili ta sistem tudi zato, ker se z njim lahko izognete plačevanju morebitnih kazni zaradi premajhne varnostne razdalje.

Sistem za opozarjanje na nevarnost trčenja v vozilo pred vami (FCA) v primeru nevarnosti trčenja sproži zvočno in slikovno opozorilo.

Razdaljo sledenja lahko nastavite, kar je izredna prednost zlasti v slabih vremenskih ali osvetlitvenih/ EPP svetlobnih razmerah.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

18. julija 2013

15

Značilnosti energetsko učinkovitih zgradb zbrane na portalu Spletna stran Nacionalna energetska pot zbira podatke o zgradbah iz vse Slovenije – Med njimi so tudi stavbe Šolskega centra Velenje (ŠCV) in Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) Zala Fendre

Pasivna hiša na MIC-u je bila zgrajena leta 2011 in je najnovejša od štirih objektov. Znana je tudi kot MIC4, v katerem so poslovni prostori ekipe Energetskega inženiringa Šolskega centra. Pasivna hiša je energijsko varčna hiša, objekt pa je natančneje opisan in predstavljen na spletni strani Nacionalna energetska pot (NEP), ki nudi ogromno bazo gradbenih in drugih podatkov obnovljenih ali novih zgradb.

Opis pasivne hiše na NEP-u Za lažjo predstavo, o čem spletna stran govori, vzemimo za primer že

omenjeni objekt na MIC-u. V opisu etažo, v kateri je nameščen bazen je zajet tip zgradbe, kakšno je pri- s približno 100 m3 vode. Etaža je dobivanje termo solarne toplotne razen seveda proti zemlji toplotno in fotovoltaične energije, kako izolirana s penjenim steje izvedeno prezračevaklom, zaradi česar se u i d nje, notranja razsvetoplotna energija a aR tljava ter nadzorni preko bazena Več n lenje Ve i o energetsoko skladišči v sistem, za konec ost h in pa sledi splozemlji. Hiša, drobnih zgradba nalna o p č o i c a šen opis stavbe Ve inkovit velikosti 64 t a uč ni strani N 28. avgus (direkten spletni m2, ima dve l o t e a b spl ka pot e poved s nj o et nadstropji, dostop do tega energ radiu Vele energetsk toda zgoraj je objekta je: http:// na sovalec gradb popi nkovitih z re. zaradi nagnjenep.vitra.si/ukrep. uči to Fend ne enokapnice, php?h=&id=466).

Cve ker so tam fotovolPasivna hiša je del taični paneli, za polovico Energetskega poligona MIC, ki je vključen v ŠC Velenje. Stavba manj uporabne površine kot spoje manjša eksperimentalna zgrad- daj. Vsi obnovljivi viri energije so ba, ki je v celoti zgrajena iz lesa nameščeni na toplotno črpalko, in postavljena na betonsko kletno ki ogreva oziroma hladi celotni

objekt. V poletnem času se hiša ohlaja s pomočjo pasivnega sistema, ki zemlji preko obtočnih črpalk mimo toplotne črpalke odvzame nizke temperature. Objekt se napaja izključno iz obnovljivih virov

Hiša je lahko samooskrbna energije iz celotnega energetskega poligona in je energetsko neodvisen. Hiša je samozadostna, saj je skupna poraba energije nižja od proizvedene. Izkorišča sončno energijo ter notranje vire z minimalnimi toplotnimi izgubami, zato dodatno ogrevanje ali hlajenje skorajda ni potrebno. Tam, kjer je streha pošev-

na, je nameščena sončna elektrarna z močjo 10 kW, ki proizvede več energije, kot je objekt potrebuje za lastne potrebe. Še več tehničnih značilnosti in podatkov zgradbe boste našli na spletni strani NEP.

Namenjena komu in zakaj?

Nacionalna energetska pot omogoča uporabnikom, da ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije vidijo v realnem sta-

vsem v povečani kvaliteti bivanja, manjših stroških energije in manjšem obremenjevanju okolja.

Spletna stran je namenjena ljudem, ki načrtujejo gradnjo, upravnikom javnih in zasebnih stavb, gospodinjstvom, ki se odločajo za investiranje v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Z zbranimi podatki o zgradbah si lahko pomagajo tudi institucije formalnega izobraževanja in organizatorji neformalnega izobraževanja. Informacije so koristne tako za investitorje, ki si na osnovi prime-

Pogled na južno in vzhodno stran samooskrbne hiše

Vstopna stran NEP

Tipična stran predstavljene stavbe in ukrepov

nju. V današnjih časih je energija predraga, da bi jo zaradi nevednosti 'metali skozi okno' in po nepotrebnem obremenjevali okolje, zdravje ter denarnico. Že od leta 1994 si energetski svetovalci prizadevajo udejanjiti energetsko kulturo v gospodinjstvih. Prednosti so pred-

Šoštanjski veterani na Triglavu

Po sledeh prednikov na Gorenjsko

Slovenske veteranske in borčevske organizacije so letos pripravile že 28. spominski pohod na Triglav, ki se je začel v petek, 12. julija zjutraj, zaključil pa v soboto popoldan na zaključni prireditvi na Rudnem polju na Pokljuki. Spominski pohod veteranskih organizacij na Triglav organizirajo Zveza veteranov vojne za

Veselo smo se podali na pot v zgodnjih jutranjih urah, kar se za vnete planince spodobi. Avtobus smo zapustili ob umetnem jezeru Završnice na obrobju Mosta pri Žirovnici. Na pot so nas pospremile table z informacijami in planinske markacije. V daljavi sta nas pozdravljala prvaka Julijskih Alp Triglav in Rjavina, še vedno bogato obložena s snegom. Nad nami se je bočila Belščica, takoj za njo proti vzhodu pa je kukal prvak Karavank – Stol. Kmalu smo s ceste zavili levo preko potočkov in travnikov v gozd, ki nas je dobrohotno sprejel pod svoje okrilje. Ob poti so nas razveseljevale navihane oznake skrbnikov poti in nam obenem sporočale, koliko višinskih metrov smo že dosegli.

Ob izhodu iz gozda se nam je odstrl pogled na res lepo obnovljen Valvasorjev planinski dom, katerega okolica je prav prijetna in kar vabi na poležavanje v senci dreves. Številne smerne table sicer vabijo naprej, ampak mi smo se danes zadovoljili z višino 1181 m. Prepustili smo se počitku, okrepčilu in se šele zatem spet podali novim odkritjem naproti. Od doma smo zavili proti zahodu v smeri Koroške Bele, spotoma pa z osnovne poti krenili za Ajdno, kjer dva skalna osamelca vabita na skrivnostno odkrivanje nekdanjih bivališč. Na večje-

trinajst veterank in veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, devetim med njimi pa je uspelo osvojiti vrh očaka.

Pohodnike je ob povratku na cilj na Pokljuki pozdravilo več tisoč ljudi iz vse Slovenije, ki spoštujejo partizanske vrednote in cenijo slovensko zmago v osa-

Šoštanjske veteranke in veterani na vrhu Triglava

Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza slovenskih častnikov in Zveza borcev za vrednote NOB. Pohoda na Triglav, ki jim predstavlja simbol upora in slovenstva, se vsako leto udeleži več sto ljudi iz vse Slovenije in zamejstva.

Na najvišji slovenski vrh je tokrat stopilo 433 pohodnikov, ki jim je bilo letos vreme bolj naklonjeno kot lani, saj jih ni močil dež ali celo sneg. Spominskega pohoda na Triglav se je letos tretjič udeležilo tudi

mosvojitveni vojni in se na Rudnem polju udeležijo zaključne prireditve s kulturnim programom. Zbrane je nagovorila predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je izpostavila pomen soglasja in pozvala zbrane, naj pomagajo graditi Slovenijo prihodnosti.

V Šport hotelu Pokljuka si je bilo možno ogledati razstavo likovnih in kiparskih del 21. Triglavske likovne galerije. n OZVVS Šoštanj

ga peljeta dve poti: krajša je zahtevna, opremljena z jeklenicami in izpostavljena soncu, druga pa vodi okrog mogočnega skalovja in nanj pripelje z zahodne strani. Še prej se za trud oddolži s krasnim razgledom na Savsko dolino z Jesenicami in nas preko skalne ožine popelje v samo jedro nekdanje naselbine. Radovednost te vleče naprej in mikal nas je razgled na

rov olajšajo odločitve za energetsko učinkovito naložbo. Stran je tudi odličen učni pripomoček za učitelje, dijake in študente, izvajalci pa si z ogledom dobrih primerov prakse osvežijo znanje ter vidijo delo konkurence. n

potok Bela.

Od tod smo se z avtobusom prepeljali do našega jutranjega izhodišča, saj smo si ga izbrali za naš zaključek šolskega leta. Na obrobju jezera, ki ga preurejajo v rekreacijski park, smo si ustvarili kotiček za druženje ob dobrotah iz nahrbtnika in zvokih Janezove harmonike. Kaj bi želeli še več, saj smo srečno preživeli naš zadnji

Na razglednem vrhu Ajdne

drugi strani, saj je enkraten! Krožno smo se vrnili do pokritih arheoloških najdišč in se seznanili z njihovimi informacijami. Vrnili smo se na prvotno pot, potem pa pot nadaljevali ves čas proti zahodu do Koroške Bele, prijetne domače vasi, ki si na zahodni strani že podaja roko z mestom Jesenice. Skoznjo veselo žubori

šolski dan. Misli so s pričakovanji novih planinskih doživetij in ponovnih snidenj uhajale že na naslednje šolsko leto, ko se jeseni spet srečamo. Torej SREČNO povsod, kjerkoli nas bo že vodila pot! n Marija Lesjak

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

ŠPORT

Če se dan po jutru pozna Velenjski nogometaši prekinili dolg niz zaporednih porazov z Olimpijo – V soboto (ob 19.00) nov uspeh proti aktualnemu prvaku Mariboru?

Nogometaši Rudarja so novo prvenstveno sezono začeli imenitno. Če se dan po jutru pozna, so njihove ambicije upravičeno visoke.

Po lanski, ko so se proti koncu celo borili za obstanek, želijo novo končati v prvi polovici lestvice. Če se jim bo ponudila priložnost, pa bodo seveda skušali osvojiti mesto, ki bi jim po dolgem času spet omogočilo igranje v enemod pokalov Evropske nogometne zveze.

Novo prvenstvo so odlično začeli.

Aktualnega podprvaka Olimpijo so v njenih Stožicah z goloma Davida Kašnika in Mateja Eterovića premagali z 2 : 1 in s tem prekinili niz enajstih zaporednih porazov z Ljubljančani. Uvodna zmaga je obenem lepo povabilo ljubiteljem nogometa na sobotni 2. krog, ko bodo v uvodni domači tekmi novega prvenstva ob jezeru gostili prvaka Maribor.

Nogometaši Olimpije so tekmo začeli zelo odločno, saj so se gotovo želeli svojim navijačem odkupiti za bledo igro v slovenskem super pokalu, ko so z Mariborom po zelo slabi igri izgubili gladko, kar z 0 : 3. Rudarji pa so v prvih minutah igrali dokaj nepovezano, v krču in

domači so dvakrat nevarno zapretili. Prvič že v 1. minuti, nato v 6.

Obakrat je nevarno streljal nepokriti Filip Valenčič. Ob prvem poskusu je odlično posredoval Rudarjev vratar Matjaž Rozman, drugič pa je domači napadalec poslal žogo – na velenjsko srečo – mimo okvirja vrat.

Po tem uvodnem naletu domačih so se gostje le zbrali in v 12. minuti povedli. Aleš Jeseničnik je na levi strani izvajal prosti udarec, žogo je poslal na desno stran. Kazalo je, da bo predolga in da bo zletela z igrišča. Toda Rajko Rotman je visoko skočil, jo z glavo zavrnil pred gol, kjer jo je prav tako z glavo zadel David Kašnik in jo poslal v desni del mreže domačega vratarja. Ta se je pognal za njo, a je bila žoga prehitra. Vodstvo je rudarjem dalo samozavest, očitno preveliko, saj so že po nekaj minutah domači izenačili. Prav tako po prekinitvi je bil strelec nekdanji Rudarjev igralec Damjan Trifković. Po tem izenačenju je bila igra enih in drugih slaba, akcije nepovezane, brez pravih priložnosti za zadetek. Ta del bo bolj ostal v spominu gledalcev in igralcev po tem, da so v 35. minuti ugasnili reflektorji in nastal je dober

sedemminutni mrk.

Drugi polčas so rudarji začeli podjetneje, saj so se očitno zavedali, da lahko iz Stožic odnesejo vse tri točke, kar so napovedovali (ne le želeli) pred prihodom v Ljubljano.

Ko je v prvih desetih minutah nadaljevanja Eterović zapravil dve veliki priložnosti za vodstvo, je kazalo, da bodo morali biti zadovoljni tudi s točko. Najprej je po hitrem napadu po levi strani Jeseničnik poslal žogo v bližino točke enajstmetrovke, Eterović pa je neoviran z glavo poslal prav tja, kjer je stal domači vratar. To je bila bolj podaja kot pravi udarec in upravičeno je nekaj sekund objemal svojo glavo. Nekaj minut za tem se je spet znašel v idealnem položaju za dosego gola.

Tokrat je z udarcem iz polobrata debelo zgrešil. Najbrž bi bil veliki osmoljenec tekme, če se ne bi zgodila 64. minuta.

Jeseničnik je z leve strani poslal žogo na drugo vratnico, priletela je na glavo Elvisa Bratanovića, ki je nastreljal dvignjeno roko Davorja Bagarića, z enajstih metrov pa je prve tri uvodne točke rudarjem vendarle zagotovil Mate Eterović.

Velenje, 15. julija – V Triatlon klubu Velenje, ki po številu članov ni velik, po uspehih pa ni majhen, si dela brez 35-letnega Velenjčana Mitja Tašlerja ne znajo predstavljati. Organizacijo v klubu so mu prepustili že pred leti, saj so kmalu spoznali, da mu ta res leži. »Klub je bil ustanovljen z namenom, da pomagamo Davidu Plešeju. Trudimo se po najboljših močeh, a je trenutno situacija težka. Časi pač niso naklonjeni vrhunskemu športu,« nam je v uvodu povedal Mitja, ko smo ga po še enem uspešno izpeljanem velenjskem triatlonu povabili na klepet. Priprave nanj so mu vzele ogromno energije in časa, a je tudi letos vse dobil poplačano. To, da so mu mnogi priznali, da je velenjski maraton odlično pripravljen in izpeljan, je zanj največja nagrada. »Ta triatlon mi vzame ogromno energije, a mi je da ravno toliko. Tokrat smo ga organiziral že petič zapored. Ker imam rad red, je vsako leto lažje.

V športu sem se naučil, da brez reda ni rezultatov, zato se priprave vedno lotim sistematično. Največ težav imam z zbiranjem sponzorjev. Zato jih že iščemo za naslednjo tekmo,« je še dodal.

Šport ga spremlja celo življenje Mitja se s športom ukvarja že celo življenje. Triatlon pa je odkril, ko je začel spremljati danes odličnega

Davida Plešeja. »Ko se je odločil, da bo treniral triatlon, sem tudi sam začel več plavati, intenzivno kolesariti, tekal pa sem že prej. Plavanje je bilo zame dobro tudi zato, ker sem takrat tu in tam že čutil hrbtenico. Sedaj je že skoraj 10 let, odkar sem tudi sam odkril triatlon,« je povedal. Še vedno ga trenira, a ne za to, da bi tekmoval. »Z njim ohranjam kondicijo, skrbim za svojo dušo in stike s prijatelji,« doda med smehom. Šport seveda ni njegova služba, dela namreč v energetiki. »Od športa danes lahko živijo le redki, zato sem vedel, da moram končati študij. Znanja ti pač nihče ne more vzeti. A brez svoje aktivne politike v športu si zaenkrat življenja še ne znam predstavljati.« Zato bo gotovo še naprej delal v velenjskem Triatlon klubu.

Zelo je vesel, da se »njegovemu« varovancu Davidu z uspehi, ki jih pridno niza, vrata odpirajo tudi v tujini. »Prvi cilj je nastop na tekmi Ironman na Švedskem. Ta bo avgusta, na njem bo David nabiral točke za finale Ironman tekmovanja na Havajih oktobra letos. Dolgoročni cilj je, da prepričamo slovenska podjetja, da je v triatlonu priložnost za njihovo promocijo in da je podpora mladim triatloncem dobra naložba,« pravi Mitja. Žal mu je,

lovili. Boljši smo bili v nadaljevanju. Vsakdo si želi kar najbolje začeti, zato smo zelo veseli zmage. Zavedamo se, da je to šele ena od 36 tekem. Prvenstvo je maraton, ni sprint na sto metrov. Sedaj je pred nami Maribor. Verjamem, da bodo gledalci po tej uvodni lepi zmagi v soboto napolnili našo tribuno. Obljubljam jim, da bodo igralci dali vse od sebe.«

David Kašnik je lepo Jeseničnikovo oziroma Rotmanovo podajo 'pospremil' za hrbet domačega vratarja. (Foto: S. Vovk)

n S. Vovk

Triatlon mu jemlje in daje energijo Po uspešno izpeljanem 5. velenjskem triatlonu smo na klepet povabili organizatorja Mitjo Tašlerja – Šport ga je naučil reda in vzdržljivosti

David Kašnik, strelec prvega gola: »V Ljubljano smo prišli napadalno, saj imamo dobro moštvo, dobro smo pripravljeni.

Zasluženo smo osvojili vse tri točke. Vesel sem uvodnega gola, toda najbolj pomembno je, da smo zmagali. Potrdili smo, da lahko premagamo vsakogar. V soboto prihaja Maribor. Ni treba posebej

poudarjati: to je dobro moštvo, ki že dolgo igra skupaj. So glavni favoriti prvenstva. Spoštujemo jih, toda nikogar se ne bojimo, tudi njih ne. Želimo tudi doma novo prvenstvo začeti z zmago. Upam, da bomo imeli veliko podporo na tribuni.« Jernej Javornik, Rudarjev trener: »Za uvod v prvenstvo je bila tekma gledljiva, dokaj dinamična. V prvem polčasu smo se še malo

18. julija 2013

da nimajo dovolj časa, da bi v klubu vzgajali že čisto mlade upe. »To ostaja cilj za prihodnost. Povezali bi se radi še tesneje z velenjskim plavalnim in atletskim klubom, saj najboljši triatlonci prihajajo prav iz njihovih vrst. Osnova triatlona je plavanje, pa tudi velika telesna vzdržljivost.« Mitja je vesel, ker že sedaj dobro sodelujejo z velenjskim plavalnim klubom. »David je skorajda že njihov, saj, ko je v Velenju, trenira s plavalci na velenjskem bazenu.

Poleti več plava v jezeru, za tek in kolesarjenje pa imamo triatlonci v Velenju več kot odlične pogoje na rekreativnih površinah okoli velenjskih jezer in na številnih kolesarskih poteh v bližini. Zame so tu najboljši pogoji za trening v Sloveniji,« doda naš sogovornik. V klubu imajo trenutno le 5 tekmovalcev. Med njimi je tudi Anja Plešnik, ki se klasičnih triatlonov ne udeležuje. Tekmuje pa na gorskih triatlonih. »Je edina ženska predstavnica na rekreativni ravni,« doda Mitja. In še, da je ponosen na vse člane »svojega« kluba. n Bojana Špegel, foto: T. Živko

Zadnja leta Mitja Tašler v triatlonu ne tekmuje več. Še vedno pa ga trenira. V Triatlon klubu Velenje skrbi predvsem za organizacijske posle, redno pa na tekmah spremlja vse boljšega Davida Plešeja.

Uspešno leto za ženski kegljaški klub Šoštanj Sezono zaključile na solidnem petem mestu – Pogrešajo mlade igralke Zala Fendre

segajo v drugo polovico 18. stoletja, ko so v Nemčiji, zibelki kegljanja, začeli pripravljati enotna kegljaška pravila.

Kegljanje je slovenski šport z največ trofejami. Slovenski kegljači so bili prvi slovenski športniki, ki so

Ženski kegljaški klub Šoštanj obstaja od leta 1996, danes pa ima registriranih 27 igralk, ki zastopajo klub na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Šoštanjčanke so kot ekipa letos nastopale v prvi državni ligi B in osvojile končno peto mesto, med posameznicami pa imajo kljub močni konkurenci v Sloveniji aktualno trikratno veteransko državno prvakinjo Marico Lozič, ki je obenem tudi predsednica kluba.

V Šoštanju imajo že približno tri leta novo dvorano, kjer trenirajo dvakrat na teden. »Pogoji so vsekakor boljši, dvorana pa je namenjena tudi nečlanom. Turnirje obiskujemo sicer povsod po Sloveniji, toda enkrat na leto tekMarica Lozič, predsednica Ženskega mujemo na domačem kegljaškega kluba Šoštanj in trikratna terenu, tukaj v Šoštaveteranska državna prvakinja: nju,« je dejala predse»Od nove sezone veliko pričakujemo.« dnica kluba. Septembra se začne nova sezona, v kateri bodo osvojili naslov svetovnih prvakov skušale izboljšati rezultate letošnje. po osamosvojitvi Slovenije.

V prihodnosti si želijo predvsem, Kegljanje je moštveni in individuda bi v klub pridobili več mladih. alni šport, pri katerem je z od 2818 V zadnjem času je med njimi za g do 2871 gramov težko kroglo prekegljanje namreč bolj malo zani- mera 160 mm (uporabljata se še manja. To je poleg pomanjkanja dva tipa manjših krogel) potrebno denarja tudi največja težava kluba. podreti devet kegljev, ki stojijo na Prvi začetki športnega kegljanja koncu kegljaške steze. n

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

18. julija 2013

Nastja Govejšek bronasta Medalja na MEP v Poznanju in sedem državnih rekordov Od 10. do 14. julija je v poljskem mestu Poznan potekalo 40. mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju.

Udeležilo se ga je 511 plavalcev iz 42 držav. V sedemčlanski slovenski reprezentanci je nastopila tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja Govejšek. Nastopila je v disciplinah 50 m delfin ter 50 m in 100 m prosto. Že v kvalifikacijah discipline 50 m delfin je dosegla četrti rezultat na (27,22), kar je bil hkrati tudi nov mladinski državni rekord. V polfinalu se je prebila na tretje mesto in dosegla nov absolutni državni rekord (27,06). Dosežen rezultat je bil za 6 stotink boljši od dosedanjega rekorda Urške Slapšak iz leta 2001. V finalu je Nastji uspelo rezultat še izboljšati (26,99), kar je bilo dovolj za osvojitev bronaste medalje. Zmagala je Rozaliya Nasretdinova (26,56) iz Rusije pred Lucijo Svečeno iz Češke.

Trikrat izboljšala rekord Slovenije Nastja je v svoji doslej najmočnejši disciplini 50 m prosto na MEP kar trikrat izboljšala absolutni rekord Slovenije in osvojila nehvaležno četrto mesto (25,51).

Na dopoldanskih kvalifikacijah je odplavala čas 25,67, v polfinalu pa je dosegla 25,53. Končni rezultat v finalu je bil le 33 stotink sekunde slabši od dosedanjega evropskega rekorda Britanke Francesce Halsall.

Nastja je zelo dobro nastopila tudi na 100 m prosto in v štafeti 4 x 100 m prosto. Na dopoldanskem predtekmovanju discipline 100 m prosto je osvojila tretje mesto in postavila nov mladinski državni rekord 55,81. Svoj dosedanji rekord z evropskega prvenstva 2012 v Dobrecenu je izboljšala za

11 stotink sekunde. V popoldanskem polfinalu je odplavala 56,39 in se s šestim rezultatom uvrstila v finale, kjer je z rezultatom 56,31 osvojila peto mesto.

Odlično je nastopila tudi ženska štafeta Slovenije 4 x 100 m prosto.

Zmagala je štafeta Rusije (3:42,56 – evropski mladinski rekord), pred Nemčijo in Veliko Britanijo. Slovenija je pred Francijo osvojila zelo dobro četrto mesto z mladinskim državnim rekordom (3:48,59). V štafeti so nastopile Nastja Govejšek, Gaja Natlačen, Kaja Sajovec in Tjaša Pintar.

Nastopi Nastje Govejšek na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu so bili res odlični in nekaj izjemnega, saj je skupno v treh disciplinah odplavala sedem novih državnih rekordov (pet absolutnih in dva mladinska), za kar si seveda skupno s trenerjem Juretom Primožičem zasluži vse čestitke. n Marko Primožič

Nina Drolc in Žiga Cerkovnik zmagala v Kamniku Plavalni klub Kamnik je v soboto, 13. 7., organiziral tradicionalno mednarodno tekmovanje Veronika 2013. Nastopilo je 241 plavalk in 253 plavalcev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Španije in Slovenije.

Razen najboljših mladincev, ki tekmujejo na evropskem prvenstvu, so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski plavalci. Med njimi je bilo 14 velenjskih plavalcev, ki so nastopili v najstarejši kategoriji. Bili so zelo uspešni. Skupno so osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Nina Drolc, ki se je po uspešno končanem študijskem letu vrnila iz ZDA, je zmagala na 50 m in 100 m prosto. Žiga Cerkovnik je osvojil prvo mesto na 50 m delfin, drugo na 50 m prosto in tretje mesto na 50 m prsno. V tej disciplini je z rezultatom 29,94 postavil absolutni klubski rekord. Zelo je presenetila Nuša Erjavec, ki je na 50 m prsno osvojila drugo mesto z odličnim rezultatom

Za rojstni dan priplavala medaljo

Nastja Govejšek je po prihodu domov komaj čakala, da malo zapre oči – Počitnic bo malo, konec avgusta jo čaka svetovno mladinsko prvenstvo Milena Krstič - Planinc

Velenje, Griže, 15. julija – Plavalka Nastja Govejšek, članica Plavalnega kluba Velenje, se je ponedeljek vrnila domov v Griže s Poljske, s svetovnega mladinskega prvenstva. Utrujena. »Komaj čakam, da lahko v svoji postelji malo zaprem oči,« je rekla, ko smo jo poklicali tudi za to, da ji voščimo za 16-rojstni dan, čeprav so bili v ospredju njeni plavalni dosežki. »Zelo zadovoljna sem s svojimi nastopi,« je preprosto rekla. »Z vsako disciplino mi je šlo bolje, z vsako sem bila za mesto višje. Čeprav so bile letos tekmice veliko močnejše kot lani. A se jih držim in napredujem z njimi«.

Ob vrsti izjemnih rezultatov se je domov vrnila z bronasto medaljo 50 metrov delfin. »Na startu sem bila zelo sproščena, saj v tej disciplini nisem imela velikih pričakovanj. Lani nisem prišla niti v finale. Mogoče je bilo to – to?« Nastja je končana prvi letnik Gimnazije Velenje, kjer obiskuje športni oddelek. »Šolo in treninge je res težko usklajevati, predvsem pa je težko oboje peljati dobro.

A kjer je volja, kjer je želja ... Potrebnega pa je veliko odrekanja, če želiš biti dober.« Treninge ima vsak dan v tednu. Dvakrat dnevno. Prosta je le ob nedeljah. Griže so pol ure vožnje oddaljene od Velenja, kjer trenira in hodi v šolo. »Zadnje leto mi je bilo vseeno lažje, saj sem bila v Velenju ves dan, ni se mi bilo treba tolikokrat voziti sem in tja, kot sem se morala prej, ko sem obiskovala osnovno šolo.«

Mira Zakošek

33,48. Boljši rezultat (32,10), ki je tudi mladinski državni rekord, ima v klubu le Tina Meža. Kaja Breznik je osvojila drugo mesto na 100 m

Nastja Govejšek

Vprašali smo jo tudi po počitnicah. Rekla je, da bo par dni sicer bolj na »izi«, ampak pravih počitnic ne bo. Morje odpade. Kmalu se začno novi treningi. Že konec avgusta jo čaka mladinsko svetovno prvenstvo v plavanju v Dubaju. n

Rdeča dvorana dobro posluje Objekti, ki jih upravlja Rdeča dvorana Velenje, so bili lani dobro zasedeni

Z leve: Žiga Cerkovnik, Nuša Erjavec, Nina Drolc, Kaja Breznik in Kristjan Meža

17

Velenjski svetniki so se na zadnji preddopustniški seji seznanili z delom Športno-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana, ki opravlja javno službo na področju športa in rekreacije. Pod njihovo okrilje sodi Rdeča dvorana, Bazen Velenje, mestni sta-

ditev, med drugim 12. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, 1. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mladince, mladinke, kadete in kadetinje, državno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice, tekmo Davisovega pokala za moške (Slovenija – Danska), kvalifikacijsko tekmo za evropski pokal v malem nogometu (Slovenija – Češka), kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo v ženskem rokometu (Slovenija – Švedska), tekme rokometnega kluba Gorenje Velenje v ligi prvakov in državnem

prvenstvu, tekme ženskega rokometnega kluba Veplas Velenje na državnem prvenstvu in 20 tekmovanj šolskih športnih društev na občinski, regijski in državni ravni.

V Rdeči dvorani so izvedli tudi več zabavnih prireditev: maturantski ples, 5 koncertov zabavne glasbe, 1 koncert narodnozabavne glasbe, pustno rajanje za otroke, humanitarno prireditev Belega obroča in dve prireditvi v okviru EPK 2012: Evropa pleše ter 2. mednarodni festival vezenja.

Celotni prihodki zavoda so lani znašali 789.081 evrov, celotni n odhodki pa malenkost manj.

hrbtno in tretje mesto na 50 m hrbtno. Med najboljše se je v vseh nastopih uvrstil še Kristjan Meža. n Marko Primožič

Taborniki vabijo v Savudrijo

Po taborjenju v Ribnem je na vrsti tudi morsko taborjenje v Savudriji. Taborjenje že tretje leto poteka na starem taborniškem prostoru – kampu otroško-mladinskega turizma Veli Jože v Stari Savudriji. Program ob vonju morja je sestavljen iz najrazličnejših taborniških, kulturnih in športnih veščin. Še nekaj časa je za prijavo, če ste spregledali obvestila na taborniških srečanjih.

Taborjenje tabornikov Šaleške zveze tabornikov (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Pesje,Šentilj, Vinska Gora, Mislinja, Topolšica, Polzela, Šempeter) v Savudriji bo potekalo od 21. do 27. julija. Taborjenje v Savudriji je namenjeno tabornikom od 3. razreda naprej, število mest pa je omejeno na 40, n zato pohitite s prijavo.

Sveža in čista pitna voda je zelo pomembna za zdravje in varno življenje v naravi. Tega se še posebej zavedajo velenjski taborniki, ki so tudi letos v Ribnem pri Bledu namestili fontano AquaVallis. Fontana tabornikom zagotavlja neoporečno vodo.

dion Velenje in kotalkališče.

Objekti, ki jih upravlja Zavod, so bili lani v povprečju dobro zasedeni (redna športna vadba, tekmovanja, rekreacija). Še posebej razveseljivo je, da se je ponovno povečal obisk bazena. Mestni stadion Velenje v skladu s pogodbo upravlja Nogometni klub Rudar in tudi ta kompleks je bil v preteklem letu dobro zaseden in obiskan.

V Rdeči dvorani so v preteklem letu pripravili več odmevnih prire-

Športni vikend v Logarski dolini V soboto in nedeljo, 20. in 21. julija, bo potekal v Logarski dolini športni vikend. Začeli ga bodo v soboto ob 9. uri s triatlonom in jeklenim triatlonom, ki bo imel start ob Šmartinskem jezeru v Celju, kjer se bodo tekmovalci preizkusili v plavanju, nadaljevali pa bodo s kolesarjenjem in tekom do Logarske doline. V nedeljo so pripravili še mali maraton Logarske doline ter kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo. V času maratona bo potekal še spremljevalni program nordijske hoje, pohod na Okrešelj in pohod do slapa Rinke. n mz

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Na izpit s spremljevalcem Usposabljanje s spremljevalcem se lahko začne pri 16 letih, traja pa največ dve leti od začetka usposabljanja Milena Krstič - Planinc

Velenje – Slovenska zakonodaja dopušča mladim možnost vožnje s spremljevalcem, ko dopolnijo 16 let. Tako je poleg odgovornosti šol vožnje, njihovih učiteljev, del odgovornosti za vzgojo in znanje preložen na spremljevalce mladih voznikov. »Ena bistvenih nalog spremljevalca je, da oblikuje mla-

Priporočljivo Pred začetkom usposabljanja je priporočljivo pri zavarovalnici preveriti pogoje avtomobilske odgovornosti za škodo, povzročeno tretji osebi z vozilom, ki ga je vozila oseba v času usposablja s spremljevalcem.

dega voznika v premišljenega in ton vožnje in veljavno zdravniško umirjenega udeleženca v cestnem spričevalo ter osebni dokument; prometu ter mu poda ustrezno spremljevalec pa veljavno vozniško vozniško kulturo,« razlaga Rado dovoljenje za vožnjo vozil kategoriJeromel iz Izpitnega centra Velenje. je B. Te listine morata na zahtevo Spremljevalec je lahko eden od izročiti policistu na vpogled,« pojastaršev, posvojiteljev, skrbsnjuje vodja izpitnega centra. nikov, rejnikov ali druVozilo pa mora biti med ga oseba, ki je stara vožnjo s spremljevale l L be na najmanj 27 let in cem označeno s ima veljavno voznibarve dlagi je tablico kvadratne o ško dovoljenje za leni pen na levi oblike, zelene bare z vožnjo motornih šč e ve z belo oznako name vici zadnj L. vozil kategorije B polo ni vozila » K a n d i d a t z a najmanj pet let in v stra evidenci nima več kot voznika sme voziti 5 kazenskih točk. osebni avtomobil, Spremljevalec mora biti vpisan dokler ne opravi v evidenco o vozniških dovoljenjih vozniškega izpita in mora imeti evidenčni karton za vožnjo motornih vožnje, kar opravi izpitni center, vozil kategorije B, ko ugotovi, da so pogoji izpolnjeni. vendar največ dve leti od začetka »Med vožnjo mora imeti kandidat usposabljanja oziroma do 18 let in za voznika pri sebi evidenčni kar- pol starosti.« Kako pa je z odgovor-

Trener ni kriv Za hudo prometno nesrečo v Ljubljani, v kateri so umrli trije atleti ni kriv Sergej Šalamon - Oba voznika sta bila sicer vinjena Prometna nesreča, v kateri so umrli trije mladi atleti, se je zgodila 5. junija 2005 v zgodnjih jutranjih urah, ko je v opel vectro, v kateri je bilo šest atletov in njihov trener Šalamon, trčil golf, ki ga je vozil takrat 18-letni Amel Dedić.

Po ugotovitvah izvedenca je Dedić namesto dovoljenih 60 vozil več kot 140 kilometrov na uro in bil pod vplivom alkohola. Vinjen pa je bil tudi Šalamon. Trije atleti so umrli, trije sopotniki v vectri in sopotnica v golfu pa so bili hudo ranjeni.

Najprej 3 leta in 4 mesece zapora, nato 5 let, nato nedolžen Po navedbah Dela je Dedića okrožno sodišče obsodilo na tri leta in pol zapora, Šalamona pa na dva meseca manj, a so višji sodniki Dediću kazen zvišali na štiri leta zapora, Šalamonu pa določili petletno zaporno kazen. Po pravnomočnosti sta oba morala na prestajanje kazni.

Vrhovno sodišče pa je julija lani ugodilo Šalamonovi zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo zanj razveljavilo ter jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Šalamonov zagovornik Peternelj je vztrajal, da je za nesrečo kriv predvsem Dedić in da se ta ne bi zgodila, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti.

V ponovljenem postopku, po zaslišanju predsednika izvedenske komisije Janeza Kopača, je tožilec umaknil obtožnico, za Šalamona pa so odločili, da je nedolžen. Kot je ugotovila izvedenska komisija, nesreče tudi trezen ne bi mogel preprečiti. Šalamon bo tako zdaj, kot je povedal njegov odvetnik, za šest mesecev in pol zaporne kazni, ki jo je že prestal, od države zahteval odškodnino. n

Odnesel mizi in stole Prekinil dovod vode Velenje, 9. julija – V torek so policisti obravnavali prijavo samostojnega podjetnika, ki mu je s terase lokala Mozaik na Titovem trgu neznanec odnesel zaklenjeni mizi modre barve in osem rjavih pletenih stolov.

Odpeljali scenica Žalec, 10. julija – V noči na sredo je bil v Kamenčah z dvorišča pred stanovanjsko hišo ukraden osebni avtomobil renault scenic, bele barve, registrskih oznak CE DL-616.

Vozilo je bilo odklenjeno, v njem pa je bila kartica za zagon motorja in prometno dovoljenje. Lastnica je oškodovana za okoli 6.000 evrov.

Velenje, 10. julija – V sredo popoldan je predstavnik zasebnega podjetja iz Šoštanja policistu na terenu prijavil, da je nekdo v Paški vasi, v jašku skupnega vodovoda vaške skupnosti, prerezal napeljavo in prekinil dovod vode do stanovanjske hiše v lasti podjetja. Za storilcem kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari policisti še poizvedujejo.

Prijavila ogrožanje varnosti Velenje, 10. julija – V sredo sta se na Policijski postaji oglasila brata in naznanila kaznivo dejanje ogrožanje varnosti. V razgovoru z njima so ugotovili elemente resnih

groženj, zato bodo znanega storilca ovadili.

Pogoji Oseba mora biti stara najmanj 16 let, opraviti mora tečaj in izpit iz prve pomoči ter zdravstveni pregled. Obvezen je vpis v šolo vožnje, v kateri opravi najmanj 20-urni tečaj iz cestnoprometnih predpisov in izpit ter zaključi program praktičnega dela usposabljanja (najmanj 20 ur).

nostjo? »Pri spremljanju kandidata za voznika je spremljevalec odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storila ta oseba, razen če ga ni mogel preprečiti.« Na Izpitnem centru Velenje ugotavljajo, da med mladimi (najbrž pa bolj med njihovimi starši) za vožnjo s spremljevalcem ni veliko zanimanja. Leta 2011 je bilo 43 kandidatov, lani le 37, letos v prvi polovici leta 23. »Kandidati za voznika, ki se usposabljajo s spremljevalcem, so na vozniških izpitih zelo uspešni. Njihova uspešnost je več kot 80-odstotna. Za primerjavo: poprečna uspešnost izpitnega centra je 52-odstotna.« n

žen, čeprav se je kadilo proti cesti.

Občana so opozorili.

Kradli po Marija Reki Cigarete, kava in Žalec, 10. julija – Na območju vibrator Marija Reke so se v sredo pojavili trije nepridipravi, ki so v dveh primerih izvedli drzni tatvini iz stanovanjskih hiš. Dva sta zamotila stanovalki in ju zvabila na dvorišče, tretji pa je vstopil v notranjost in odtujil več kosov zlatnine in ročnih ur v skupni vrednosti preko 1.000 evrov.

Policisti lastnike hiš in stanovalce opozarjajo na samozaščitno ravnanje.

Plačal(a) s ponarejenim bankovcem Velenje, 11. julija – V NLB so v četrtek odkrili ponarejen bankovec za 20 evrov, ki je bil unovčen v trgovini Mőmax. Policisti so ga poslali v forenzični laboratorij, skušali pa bodo najti tudi osebo, ki je plačala z njim.

Kadilo se je, promet pa ni bil oviran Velenje, 11. julija – Sosed je v četrtek seznanil policiste, da sosed v bližini hiše sežiga različne stvari, zaradi česar naj bi bil oviran promet na regionalni cesti. Policisti, ki so zadevo preverili, so ugotovili, da promet zaradi kurjenja ni bil ogro-

18. julija 2013

Velenje, 12. julija – V noči na petek je bilo vlomljeno v lokal Bar Rok. Vlomilec je odnesel cigarete, kavo in vibrator. Gmotna škoda znaša 600 evrov.

Ukradeno naložili v ukraden avto Velenje, 13. julija – V soboto okoli poldneva so policisti in kriminalisti opravili ogled vloma v stanovanje. Neznanci so odnesli televizor in prenosni računalnik, vzeli pa tudi ključe osebnega avtomobila passat, s katerim so se s kraja tudi odpeljali. Že isti dan zvečer pa so policisti v Blagovici pri Domžalah zasledili vozilo in prijeli 17- in 29-letnega osumljenca, oba Velenjčana.

V dežurni oskrbeli dva kolesarja Velenje, 13. avgusta – V soboto popoldan so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje oskrbeli poškodovanega kolesarja, ki je pri OŠ MPT trčil v drugega kolesarja. Ta ni vozil v pravo smer.

V nedeljo pa so v dežurni ambulanti oskrbeli tudi kolesarko, ki se je poškodovala pri padcu na območju Letuša.

Zavarujmo dom, preden odpotujemo Letos smo že pred poletnopočitniškim časom v medijih zaznali povečano število novic o drznih tatvinah in vlomih v stanovanja in stanovanjske hiše, ki naj bi bili odraz vsesplošne krize, povečane brezposelnosti in deviantnih dejanj, ki jih praviloma spremljajo. Zato ni presenetljivo, da tudi policisti ves čas opozarjajo, da moramo skrbeti za varnost svojega premoženja. Namreč število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše iz leta v leto narašča, storilci pa so vse bolj iznajdljivi in predrzni.

Raziskanost teh kaznivih dejanj je relativno precej nizka v primerjavi z ostalimi kaznivimi dejanji, kar tudi ne preseneča, saj se t. i. »poklicni vlomilci« temeljito pripravljajo na posamezne akcije in za sabo ne puščajo uporabnih sledi.

Ker je počitniški čas tudi čas, ko se veliko ljudi odloči za krajša ali daljša potovanja, ne bo odveč, če pogledamo, na katere stvari moramo biti pozorni, preden odpotujemo. Na prvem mestu so vhodna vrata, ki jih ob odhodu zaklenemo in preverimo zaklenjenost, da nam ni več treba razmišljati o tem. Okna zapremo in ne glede na temperature ali slabo zračenje prostorov je zaradi varnosti našega doma to veliko bolj priporočljivo, kot da puščamo okna odprta.

Namreč odklenjena vrata ali odprta okna lahko hitro postanejo »vabljiva« in takšna priložnost lahko tudi hitro privabi tatu. Poleg vhodnih vrat ni priporočljivo puščati orodja ali predmetov, ki bi jih nepovabljeni gostje lahko uporabili za vstop v notranjost doma. To velja tudi za lestve, mize, zaboje in druge predmete, ki bi jih vlomilci lahko uporabili za dostop do balkona ali oken, skozi katera bi lažje vstopili v notranjost doma kot skozi vhodna vrata.

Ni priporočljivo, da ključe od vhodnih vrat pustimo pod predpražnikom ali med cvetličnimi lončki. Ravno tako listkov in obvestil na vhodnih vratih, da smo odšli od doma in da se vrnemo čez dva tedna. Enako velja tudi na poštnih nabiralnikih z zaprosilom za pismonošo, da nam zaradi odsotnosti pušča le pošto brez reklamnih obvestil. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da to velja tudi za telefonske odzivnike in e-komunikacijo z e-maili ali obvestili na facebooku. Objava fotografij s počitnic s pripisom, da bomo ob morju ali v gorah uživali dva ali tri tedne, je lahko tudi koristna informacija za nekoga. Tovrstna obvestila lahko opazijo tudi (nepoštene) osebe, ki to lahko izkoristijo kot »neuradno povabilo«, da je naš dom prazen in pripravljen za »vlomilsko inventuro«, ki nas zagotovo ne bi spravila v dobro voljo ob vrnitvi domov.

Pred odhodom od doma zapremo plin, izklopimo elektriko in aparate, da zaradi požara ali puščanja vode ne bi prišlo do neljubih dogodkov, ki lahko povzročijo veliko premoženjsko škodo. Denar in večje dragocenosti dobro skrijemo ali shranimo v najetem sefu.

Vrednejših predmetov ne puščamo na vidnih mestih, ki so lahko magnet za tatove in vlomilce. Zagotovo pa je eden od pomembnih (preventivnih) ukrepov zaščite našega doma ustvarjanje okoliščin, kot da smo doma. Zato se pred odhodom od doma dogovorimo s kom, da nam bo praznil poštni nabiralnik, zalil rože na okenski polici ali na dvorišču, od časa do časa prižgal ali nekaj časa pustil prižgane luči v notranjosti doma, spustil ali dvignil senčila ali rolete v dnevnem in nočnem času ter tako ustvaril videz, kot da smo doma. S sosedi se lahko tudi dogovorimo, da na našem dvorišču lahko parkirajo vozila ali postavijo kakšne predmete, s katerimi dodatno ustvarjajo videz, kot da smo doma. Policisti svetujejo, da je to eden zelo dobrih ukrepov, saj tako ne »puščamo sporočila« potencialnim vlomilcem, da je stanovanje ali hiša prazno/a.

Torej, predvsem od nas in naših ukrepov je odvisno, ali nas bo dom pričakal takšen, kot smo ga zapustili. Ne pozabite pa tudi na varnost tam, kjer boste počitnice preživeli. Srečno! n Adil Huselja

Iz policijske beležke Žaljiv do soseda Velenje, 9. julija – V torek zjutraj so šli policisti v Črnovo, kjer se je do soseda žaljivo vedel sosed. Napisali so mu plačilni nalog.

Gost kampa prenočil pri policistih Velenje, 9. julija – V torek ponoči so posredovali v avtokampu, kjer je tuj državljan v pijanem stanju kršil javni red in mir. Ker se tudi ob prihodu policistov ni umiril, so mu prenočišče uredili v prostorih za pridržanje. Globo za sedem prekrškov je poravnal naslednji dan.

Marihuana na Cesti talcev

Oče in sin sta se sprla zaradi košnje

Velenje, 9. julija – Popoldan so policisti pri postopku na Cesti talcev mlajšemu moškemu zasegli dva zavitka marihuane.

Velenje, 11. julija – V četrtek zvečer sta se v Skornem zaradi košnje trave sprla oče in sin, eden s koso v rokah, drugi z železno palico. K sreči orodja nista uporabila, bosta pa oba morala seči v denarnico.

Glasni parkirišči Velenje, 10. julija – V sredo ponoči so dvakrat klicali policiste zaradi glasne glasbe, ki je odmevala iz avtomobilov na parkiriščih. Ti so preverili, kaj se dogaja, in v enem primeru kršitelje opozorili.

Preglasno v lokalih Velenje, 13. julija – V soboto ponoči je iz dveh lokalov, iz Osmice in Ritmo caffeja odmevala glasba, preglasna za nočni čas. Policisti so napisali dva plačilna naloga.

Zaušnica zaradi dojenja Velenje, 14. julija – Klofuta, ki jo je partner v nedeljo ponoči namenil partnerki zaradi nesoglasij pri dojenju, ga bo nekaj stala. Poleg tega bodo policisti o tem seznanili tudi center za socialno delo.

Vredno pohvale Pohvala gre Velenjčanu, ki je policiste v torek, 9. julija, obvestil, da je v gozdu nad športnim igriščem na Gorici našel motorno kosilnico. Lastniku, ki se je zanjo že zanimal, so jo policisti vrnili.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

18. julija 2013

Šoferji in avtomehaniki zaznamovali svoj praznik Opozorili na potrebo po še večji varnosti v prometu in zagotovitev dobrih pogojev za delo poklicnih voznikov Tako kot vsako leto je bila tudi letos 13. julija, na dan šoferjev in avtomehanikov, v Velenju slavnostna povorka vozil. Tudi tokrat so se zbrali pri APS Velenje. Zape-

vozila). Na povorki je sodelovalo 30 uniformiranih članov ZŠAM – Zveze šoferjev in avtomehanikov Velenje. Med njimi so bili v. d. direktorja javne agencije za var-

Velenje spregovorili o aktivnem delovanju zveze, opozorili na težek položaj poklicnih voznikov in avtomehanikov, ki imajo pretežno terensko delo. Kar pogosto je njihovo vozilo tudi njihov začasni dom. Z vedno boljšo tehnologijo izdelave vozil se pogoji dela nekoliko popravljajo in prispevajo k omilitvi posledic poklicnih bolezni.

Drago Seme je poudaril, kako pomembna je skrb za voznike, saj

tehnični pregledi opravljeni po pravilih. Vse to skupaj z dobro prometno infrastrukturo zagotavlja boljšo prometno varnost.

Predlagal je, da javna agencija za varnost v prometu uvede pohvale za tiste, ki so varni vozniki in ki so lahko za zgled drugim. Rado Jeromel je zaželel vsem, ki so udeleženi v prometu, veliko varnih kilometrov, prisotne pa pozval, da naj s svojim vplivom skušajo še

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Kar bojite se že, kaj bodo prinesli dnevi do konca julija, ko se bo življenje po svoje spet vrnilo v stare tirnice. Tudi zato, ker vas je neka novica precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. In tudi na to, da ne boste preglasni.

Raje se kdaj ugriznite v jezik.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Moč, ki ste jo v preteklih tednih našli v sebi, bo počasi kopnela. Zato, da se boste bolje počutili, potrebujete več kot le lep poletni dan in malo sonca. Največ pa vam še vedno pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu.

Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Prva priložnost za dobro družabno srečanje se obeta že konec tega tedna. Sprejmite povabilo in se prepustite dobremu razpoloženju.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Končno, boste, rekli. V teh dneh bo namreč vse postalo bolj jasno. Veliko pričakovanje je za vami, zavrtelo pa se žal ni tako, kot ste želeli. Žal se vam tudi vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Sorodnik vas bo prosil za pomoč. Preden rečete da, dvakrat globoko vdihnite in premislite. Zadeva se namreč lahko zelo zaplete in uniči tudi dolgotrajno prijateljstvo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ljali so po velenjskih ulicah, se usmerili proti Topolšici, obiskali Šoštanj in se napotili nazaj v Velenje. Povorko je sestavljalo več kot 30 motoristov, 38 osebnih in ostalih vozil (gasilci, medicinska prva pomoč, tovornjaki, avtobusi, oldtajmerji ter druga osebna

nost prometa iz Ljubljane Franc Pojbič, predsednik izpitnega centra Velenje Rado Jeromel in predstavnik lokalne skupnosti Drago Seme, ki je pri Mestni občini Velenje predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Tudi tokrat so člani ZŠAM

Udeleženci tradicionalne povorke

je ravno od njih odvisna prometna varnost. Franc Pojbič je zagotovil, da bo bdel nad tem, da bo potekalo izobraževanje kandidatov za voznike na dovolj visoki ravni in v skladu s sprejeto zakonodajo.

Poudaril je še, da morajo biti tudi

izboljšati prometno varnost. Želja članov izpitnega centra Velenje je, da vsi, ki opravijo vozniški izpit, to pridobitev sprejmejo s kar največjo odgovornostjo. n J. Odar

Natečaj »Vsakdanji kolesarski izziv skozi objektiv« Velenje, 15. Julij – Regionalni center za okolje (pisarna Ljubljana) v okviru projekta Mobile2020 (www.mobile2020.eu) razpisuje nagradni natečaj za najboljši kratki film "Vsakdanji kolesarski izziv skozi objektiv". Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki oziroma skupine posameznikov, osnovne in srednje šole, fakultete in druge izobraževalne institucije ter društva, registrirana v Sloveniji. Sodelovati ne morejo tisti posamezniki in organizacije, ki se profesionalno ukvarjajo s filmsko ali video produkcijo.

Namen nagradnega natečaja je spodbujanje vsakodnevnega kolesarjenja. Film mora biti v slovenskem jeziku ali brez besedila. Mestna občina Velenje vse zainteresirane posameznike še posebej vabi k izdelavi promocijskega filma, ki bi bil posnet v Velenju. Takšne natečajne predloge lahko posredujete tudi na Mestno občino Velenje.

Dobre posnetke bodo po predhodnem dogovoru z avtorji vključili v program Evropskega tedna mobilnosti, ki se mu bo septembra n ponovno aktivno pridružilo tudi Velenje.

Zgodilo se je … heroja; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem; - 21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom; - 22. julija 1982, ko je bila v Velenju osrednja republiška proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, so namenu predali novo zgrajeni DOM SLO v Velenju; - 22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Konovo in Šalek ukinila in priključila k mestu Velenje; sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Vzemite se v roke. Predvsem zato, ker se čisto preveč ukvarjate z drugimi, nase pa iz dneva v dan pozabljate. Pri tem pa sploh ne opazite, da vam to, da se vmešavate v spore, ki se vas sploh ne tičejo, močno izčrpava. Pa čeprav ob tem mislite, da nekomu delate uslugo. Pazite tudi, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal. Poletje je pač čas, ko nič ne teče tako hitro kot po navadi, zato si v teh dneh na glavo nikar ne nakopljite dodatnih obveznosti. Večere izkoristite za druženje s prijatelji, kakšnega pa posvetite tudi nedolžnemu sanjarjenju.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Medtem, ko bodo vsi okoli vas govorili le o dopustu, bo večina devic precej zaposlena. To velja tudi za tiste, ki bodo dopustniške ali počitniške dni preživljali doma.

In spet ugotavljali, da je doma res lahko najlepše. Sploh, ker boste obnovili stike z ljudmi, ki so vam nekoč veliko pomenili, v tem poletju pa bodo spet postavili vaša dobra družba. Neka želja, ki sploh ni majhna, se vam bo kmalu uresničila.

Ne mislite, da boste zato srečni. Šele, ko se bo to zgodilo, boste namreč ugotovili, da ni pravega razloga za srečo. S sabo bo namreč razplet dogodkov prinesel zelo veliko skrbi. Zvezde vam priporočajo, da se vsakega novega dne se veselite že zjutraj. In ga čez dan užijte, kolikor se da.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Za tiste, ki še delate, bo v službi precej naporno. Doma pa tudi še nekaj dni zagotovo ne bo tako, kot si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko pozornosti, vi pa mu je ne boste zmogli dati. Ne le zaradi zamere, ki še tli v vas, ampak tudi zaradi energije, ki vam bi jo to vzelo. Dobro veste, da je nimate dovolj, da bi jo lahko razsipali naokoli, saj jo komaj uspete sproti obnavljati. K sreči naslednji dnevi ne bodo prav naporni, zato vam bo uspelo marsikaj, tudi tisto, česar sploh ne načrtujete. Če si boste vzeli čas tudi za razvajanje, si boste naredili največjo uslugo. Če boste kakšen dan pozabili na uro in ne boste nenehno gledali nanjo, pa še večjo.

Škorpijon od 24.10. do 22. 11.

Kljub poletju in dokaj lepemu vremenu se vas zna ob koncu tega tedna lotiti rahlo malodušje, ki mu lahko čisto upravičeno rečete tudi nepojasnjena žalost. Ne bo vam ne do smeha, ne do druženja. Najraje boste sami, ob tem pa ne boste imeli nobene ideje, kaj bi radi počeli. Sami tega sploh ne boste opazili, kaj se vam dogaja, na to vas bo moral opozoriti vaš partner. Ob tem bo zelo nežen in zaskrbljen, zato boste vedeli, da mu res ni vseeno. Morda ga bo skrbelo, da je za vaše obnašanje kriv tudi on. Če si boste nalili čistega vina, tudi je. Le da vi že predolgo prenašate vse, kar počne. Pa čeprav tega sploh ne odobravate. Čas je, da se pogovorita. Še pred dopustom, da ga ne bodo pokvarile prav neizrečene besede.

od 19. do 25. julija - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je živelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v občini Velenje 7674 (Velenje, takrat še trg, natanko 1121), v občini Šoštanj 6976, v občini Šmartno ob Paki pa 1891; - 21. julija 1953 je bil Miha Pintar Toledo proglašen za narodnega

Živeli boste iz dneva v dan, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. Nekaj prostih dni bi tistim, ki ste počitnice izkoristili že na začetku poletja, v prihodnjih dneh spet godilo. Ker je mnogim energija že pošla. Kar se čustev tiče, bodo občutki zmedeni. Ne boste več prav vedeli, kaj hočete in kaj si želite. Poskusite biti vsaj prijazni do partnerja in domačih, drugače bo vse skupaj še slabše. Zdravje? Solidno, kaj več pa žal ne.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Praznik prostovoljcev v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) je morala sprejeti in potrditi tudi republiška skupščina; - 23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja; - 23. julija 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar Antun Augustinčić; - konec julija leta 1959 so začeli

v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumiranega papirja; tovarno so začeli graditi z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala še 7 milijonov takratnih dinarjev; v letu 1959 so v tovarni proizvedli 138 ton gumiranega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupiti, pa bi lahko izdelali okoli 300 ton tega papirja. n Damijan Kljajič

Pri delu boste v teh dneh, ko se bo vse okoli vas močno umirilo, dobili nekaj dobrih idej. Tudi zato se naslednjih dni že danes veselite kot majhen otrok. Veselite se namreč izzivov, ki si jih boste tokrat na življenjsko pot postavili čisto sami. Pri tem vam ne bo žal, če bodo noči kratke, dnevi pa rahlo utrujeni. Oddahnili si boste le za kratek čas, saj veste, da si več ne boste mogli privoščiti. A partner tega tokrat ne bo razumel, zato vas doma čaka nekaj napetih trenutkov. Ob koncu tedna boste v veseli družbi spoznali nekoga, ki vam bo s svojo iskrenostjo odprl oči. Zamislili se boste nad tem, kar se vam dogaja v zadnjem času. In se začeli spraševati, kaj si pravzaprav želite. Tega sicer ne počnete, zato to za vas ne bo prijetno.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

V teh dneh boste le redko nasmejani in dobre volje. Vzrok boste poznali tako vi kot tisti, ki vas je v slabo voljo spravil. S tem vam je namreč porušil številne vrednote.

Zato se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z njim. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo že v nekaj dneh stvari stekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste končno sami naredili več za dobro počutje. Spoznali boste tudi, da je bilo vredno tvegati. Čeprav vas bo verjetno strah kakšnega koraka, bo, ko ga boste naredili, sledilo čisto zadovoljstvo. Zato le pogumno naprej.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Kljub poletju vam bo v teh dneh uspelo veliko stvari uspešno izpeljati, nekatere le začeti, druge pa tudi čisto dokončati. Zato boste iz dneva v dan boljše volje.

Izogibali se boste vseh, ki bodo poskušali s svojo slabo voljo vplivati na vas, saj se boste preprosto odločili, da boste uživali kot že dolgo ne. Neko srečanje, prav v teh dneh, bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju. Lahko bi rekli, da bo krivo, da boste odprli oči in spoznali, kako pomembno je, da v življenju uživate tudi v majhnih radostih. Ko boste to začeli tudi živeti, se vam bo počutje močno izboljšalo. Ljubezen pa bo v poletnih nočeh dobila dvojna krila.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Večina dogodkov, ki jih boste doživeli v naslednjih dneh, ne bo po vašem okusu.

A boste modro molčali in poskušali tok stvari obrniti tako, da nihče ne bo opazil, kako težko vam je v resnici. Še vedno boste nasmejani, poskušali boste dobro voljo sejati tudi okoli sebe. Enkrat vam bo šlo bolje, drugič slabše od rok. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne bo zelo aktivno, bi vam lahko prinesli veliko olajšanje. Če boste le zbrali energijo in se jih lotili. Vsakodnevno, brez izgovorov. Pri delu boste opažali naveličanost, doma pa vas prav nič več ne bo presenetilo. Če si bosta s partnerjem znala vzeti čas drug za drugega, teden sploh ne bo tako slab.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek, 18. julija

Petek,

19. julija

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris. nan.

09.00 Minuta v muzeju, ponov.

09.05 Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka 09.20 Pripovedka o Cerkniškem jezeru, otr. muzikal 10.25 Pravi val, kr. dok. film 10.40 Male sive celice, tv kviz 11.20 Mladi Leonardo, 14/26 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov.

14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medo Popi in prijatelji, ris.

15.50 Adi v vesolju, ris.

15.55 Mladi znanstvenik Janko, ris.

16.05 Anica, nan.

16.30 Taborniki in skavti, ponov.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov.

17.40 Strasti, 34/60 18.10 Zapeljevanje pogleda: D. Kracina in M.Kovačič 18.40 Ezopovo gledališče, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Avgust Rush, amer. film 21.40 Slikovitih 55: Prvi intervju M.Kučana 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Panoptikum: Revščina, ponovitev 00.15 Dnevnik, vreme, šport 00.40 Slovenska kronika 00.55 Vreme, šport, ponovitev 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris. nan.

09.00 Minuta v muzeju, ponov.

09.05 Martina in ptičje strašilo: V gore, otr. odd.

09.10 Pozabljene knjige naših babic: Sirota Jerica 09.35 Buba Guba, lutke 09.45 Moja sosda, krat. igr. film 10.00 Anica, nan.

10.20 Mladi Leonardo, 15/26 11.00 Madagaskar, dok. odd.

12.00 Panoptikum 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Pot pod noge 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Aleks v vodi, ris.

15.55 Gregor in dinozavri 16.00 Taborniki in skavti, nan.

16.20 V boju s časom, 4/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov.

17.35 Strasti, TV nadaljevanka, ponovitev 18.05 Remize, drugačna okolja, dok. odd.

18.35 Leonardo, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 60 let četrtkovega večera 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Polnočni klub: Ponarodele, pogov. odd.

00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.00 Slovenska kronika, ponovitev 01.15 Vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 14.00 Točka, glas. odd.

15.40 Evropski magazin 16.25 Slovenski vodni krog: Idrijca 16.50 Muzikajeto: Bossa nova, gl. oddaja 17.30 Mostovi Hidak 18.00 Skriti kotički sveta: Poštar v Himalaji, 7/10 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 V Evropi smo doma, koncert iz Bohinja 21.35 Scott in Bailey, 3/6 22.20 Krivica, 2/2 00.00 Točka, glas. odd.

00.50 Zabavni infokanal

07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 14.20 Točka, glas. odd.

15.35 AFS France Marolt, Prepletanja, koncert 16.35 Prisluhnimo tišini 17.05 Mostovi Hidak 17.45 Legendarni Tour de France, 2/2 18.40 Knjiga mene briga 19.05 Točka, glas. odd.

20.00 Čudesa vesolja, 4/4 20.50 Kennedyjevi, 4/8 21.35 Svet brez konca, 4/8 22.20 Vares: Turobni tango, fin. nanizanka 23.55 Točka, glas. odd.

00.40 Zabavni infokanal

06.00 Čarobni vrtiljak, ris.

06.10 Radovedni Jaka, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Ko listje pada, nan.

07.45 Pingvini z Madagaskarja, ris.

07.55 Grozni Gašper, ris.

08.05 Generacija O, ris.

08.25 Pod košem, ris.

08.50 Skrivnost Silvestra in Tweetja, risanka 09.10 TV Dober dan, slov. nanizanka 4/7 09.55 Tv prodaja 01.10 Ljubljena moja, nan.

11.00 Tv prodaja 11.15 Rožnati diamant, nan.

12.05 Tv prodaja 12.10 Kot ukaže srce, nan.

13.10 TV dober dan, nan.

14.00 Pod eno streho, nan.

14.00 Tv dober dan, nan.

14.45 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Telo kot dokaz, nan.

16.05 Ljubljena moja, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Rožnati diamant, nan.

18.00 Kot ukaže srce, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vojna navijačic, am. film 21.50 24ur zvečer 22.10 Razočarane gospodinje, nan.

22.50 Dogodek, nan.

23.40 Na robu znanosti, nan.

00.30 Teža družine, am. film 02.20 24ur 03.20 Zvoki noči

09.00 Čas za nas, tabornike: zaključimo s čajanko 09.45 Oglasi 09.50 Pop corn: Tide 10.50 Napovedujemo 10.55 Aktualno: Kako potekajo dela na projektu bloka 6 TEŠ 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Mojca in medvedek Jaka: Dežek pada cele dni 19.15 Ustvarjalne iskrice (18): hranilnik 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz arhiva VTV: Ištar, človek iz vesolja se vrača 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Naj viža: Navihanke, Vesele Štajerke 22.25 Oglasi 22.30 Popotniške razglednice: Peru 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

06.00 Čarobni vrtiljak, ris.

06.10 Radovedni Jaka, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Ko listje pada, nan.

07.45 Pingvini z Madagaskarja, ris.

07.55 Grozni Gašper, ris.

08.05 Neobičajna šola, ris.

08.30 Pod košem, ris.

08.35 Skrivnosti Silvestra in Twetija, risanka 08.55 Tv Dober dan, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Ljubljena moja, nan.

10.45 Tv prodaja 11.00 Rožnati diamant, nan.

11.55 Tv prodaja 12.10 Kot ukaže srce, nan.

13.00 Tv Dober dan, nan.

13.50 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Telo kot dokaz, amer. nanizanka 16.05 Ljubljena moja, nan.

17.00 24 ur 17.10 Rožnati diamant, nan.

18.00 Kot ukaže srce, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Državna varnost, am. film 21.35 Azijska kuharica, amer. film 22.00 24ur zvečer 22.20 Azijska kuharica, am. film 23.00 Eurojackpot 23.08 Azijska kuharica, nad. filma 23.55 Začetnik, amer. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Mojca in medvedek Jaka: Dežek pada cele dni 10.50 Naj viža: Navihanke, Vesele Štajerke 12.05 Napovedujemo 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.45 Prodajno TV okno 18.15 Napovedujemo 18.20 Regionalne novice 18.25 Miš maš: Kaj je puberteta 19.05 Ustvarjalne iskrice(19): venček ivanjščic in broška iz marjetic 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko okolje - Olga Suhovršnik 21.40 Gostilna pr' Francet 22.40 Prva OŠ Slovenj Gradec pred novimi izzivi, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota,

20. julija

06.10 Odmevi 07.00 Radovedni Taček 07.20 Zgodbe iz školjke 07.45 Marči Hlaček, ris. nan.

08.10 Sejalci svetlobe, Čarobno jabolko 08.25 Čarobne roke: Frnikole 08.30 Živali iz kock: Koza 08.35 Tukaj sem: Sanja 08.40 Ribič Pepe 09.05 Anica, nan.

09.30 Bukvožer: Teta Magda 09.35 Male sive celice, tv kviz 10.15 Besedi na sledi: Simon Gregorčič 10.45 Moja soba: Živa, judoistka 11.10 Nina, test, mlad. nad.

11.50 Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, 3/4 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja!

14.55 Na lepše 15.25 Kako živijo slovenski gradovi, dok. ser.

15.50 Načrti podzemlja, dok. odd.

16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.35 Skriti kotički sveta, 8/10 18.35 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obujeno prvak, amer. film 21.40 Poročila, šport, vreme 22.00 Poletna scena 22.45 Sinovi anarhije (IV.), 3/14 23.20 Dvanajst: Harnan dias Alonso 00.20 Ozare, ponov.

00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.00 Utrip, vreme, šport, ponovitev 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal

10.20 Skozi čas 11.00 Poletna scena 11.55 Umetnost igre 12.50 Slovenci v Italiji 13.10 Košarka EP 2011 14.40 Košarka EP 2011 16.20 Zgodovina atletskih sp: Paris 2003, športni film 17.05 Nogomet, pokal konfederacij 20.00 Ponovno rojstvo Bolšoj teatra, otrvoritveni koncert 21.55 33/45, sobotna glasb. noč 22.40 Na lepše 23.05 Zabavni infokanal

07.00 OTO čira čara 07.01 Igra vlog, ris.

07.05 Drobižki, ris.

07.10 Mumu,ris.

07.15 Balonar Oskar, ris.

07.30 Kopalčki, ris.

07.40 Hobonavti, ris.

07.50 Žabec in prijatelji, ris.

08.00 Lupdidu, ris.

08.05 Angelina balerina, ris.

08.20 Bratzillas, ris.

08.25 Skrivnostni ranč, ris.

08.50 Bratz, ris.

09.15 Doktor Glavca, ris.

09.25 Hitri prstki, ris.

07.40 Vprašaj Laro, ris.

10.00 Monsuno, ris.

10.30 Nora Roberts: Babičina hiša, am. film 12.25 Sestrin varuh, am. film 14.05 Opremljevalci za milijon dolarjev, am. ser.

15.00 Kamera teče, am. ser.

15.30 Očetje pod krinko, ang. ser.

16.40 Camp rock 2, ame. film 18.25 Trafika, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Tomb Raider, am. film 22.45 Ana in kralj, am. film 00.30 Dih ljubezni, am. film 02.35 24ur, ponov.

03.35 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Kaj je puberteta 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (20): Figurice iz cofkov 10.10 Kresniček, otroška spevoigra OŠ Nazarje 10.40 Oglasi 10.45 Gostilna pr Francet (40), zabavno glasbena oddaja 11.45 Napovedujemo 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 18.00 Prodajno TV okno 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Mojca in medvedek Jaka: Dežek pada cele dni 19.20 Oglasi 19.25 Žogarija, 10. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Oglasi 20.25 Videospot dneva 20.30 Jutranji pogovori, ponovitev 21.20 Napovedujemo 21.25 Vurberg 2013, posnetek koncerta 23.20 Oglasi 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

Nedelja, 21. julija

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Karli, ris.

07.10 Igrače, gugalnica 07.10 Musti, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.25 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.30 Ava, Riko, Teo, ris.

07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.45 Mladi znanstvenik Janko, ris.

07.55 Neli in Cezar, ris.

08.00 Dinko pod krinko, ris.

08.10 Svet živali, ris.

08.15 Timi gre, ris.

08.20 Nodi v deželi igrač, ris.

08.35 Vse o Rozi, ris.

09.45 Bine, ris.

08.55 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.00 Ezopovo gledališče, ris.

09.10 Moj prijatelj Zajec, ris.

09.30 Leonardo, ris.

09.40 Minuta v muzeju 09.45 Pujsa Pepa, ris.

09.50 Marči Hlaček, ris.

10.10 Minuta v muzeju 10.15 Dedek v mojem žepu, 45/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 46/66 10.45 Sledi, Beograd 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 60 let četrtkovega večera 15.00 Prva damska detektivska agencija, 7/7 16.00 Komisar Rex, 6/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Mali širni svet (II.), 8/12 18.10 Naši vrtovi, dok. ser.

18.40 Nodi v deželi igrač, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 8/8 21.30 Anka Tasmanka, dok. odd.

22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Skrivna država, 3/4 00.10 Dnevnik, pon.

00.35 Zrcalo tedna, vreme, šport, ponovitev 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal 09.30 Skozi čas 09.40 Poletna scena 10.05 Dvanajst: Hernan dias Alonso 11.05 Glasbena matineja 12.15 Mozartina simfonikov RTV 13.15 Globus 13.00 Turbulenca: Kako posneti dobro fotografijo 14.55 Nogomet, pokal konfederacij 16.50 Zgodovina atletskih svetovnih prv. Helsinki 2005 17.40 Ulična košarka 17.55 Nogomet, d.p.. Koper-Olimpija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Slavnostni koncert iz Schonbrunna 21.45 V pasti, fran. dok. oddaja 23.15 Beli zajec 00.10 Zabavni infokanal

Ponedeljek,

Torek,

18. julija 2013 Sreda,

22. julija

23. julija

24. julija

06.55 Poletna scena 07.25 Utrip 07.40 Zrcalo tedna 08.00 Rjavi medvedek,ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo 08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

09.00 Minuta v muzeju 09.05 Radovedni Taček 09.15 Obisk v akvariju, 9. del 09.20 Obisk v akvariju, 10. del 09.25 Iz popotne torbe: Lahko noč 09.45 Nočko, Deljena nagrada, pravljica 10.00 Potepanja III.: Živalski vrt, 3. del 10.25 Mladi Leonardo, 16/26 11.00 Ambasadorji Črne gore, dok. film 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Ponarodele, ponovitev 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

16.10 Sejalci svetlobe, Čarobno jabolko, otr. odd.

16.30 Taborniki in skavti, nan.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.35 Strasti, 36/60 18.05 Zgodovina arhitekture, 5/8 18.35 Franček, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Umetni raj, 50 let revije Ekran 23.50 Knjiga mene briga: Julijan Barnes 00.15 Slovenska jazz scena 01.15 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Slovenska kronika, ponovitev 01.55 Vreme, šport, ponovitev 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek,ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

09.00 Minuta v muzeju 09.05 Ali me poznaš? Jaz sem regrat. nan.

09.15 Sejalci svetlobe, čarobno jabolko, 09.25 Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo 09.40 Zgodbe iz školjke, Cirkus, odd. za gl.neme 10.05 Ali me poznaš: Jaz sem zgodnja pomlad 10.15 Moja soba: Živa, judoistka 10.30 Mladi Leonardo, 17/26 11.15 Biseri glasbene prihodnjosti 12.20 Umetni raj: 50 let revije Ekran 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studi city 14.20 Obzorja duha: ZARES je vstal 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Neli in Cezar, ris.

15.55 Dinko pod krinko, ris.

16.00 Barni, ris.

16.05 Ribič Pepe 16.30 Taborniki in skavti, nan.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.40 Strasti, 37/60 18.15 Lov na čarovnice, dok. serija 1/3 18.45 Simfonorije: Maski, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Doktor Martin V., 3/8 20.50 Zakaj revščina, dok. serija 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Globus, zunanjepol. odd.

23.50 Anka Tasmanka. dok. odd.

00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.10 Slovenska kronika, vreme, šport, pon.

01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Adi v morju,Katere ribe so najnevarnejše? ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

09.00 Minuta v muzeju 09.05 Ali me poznaš: Jaz sem vrtnica, poučna oddaja 09.10 Ribič Pepe 09.35 Ali me poznaš: Jaz sem rogoz, poučna ddaja 09.40 Zlatko Zakladko 10.00 Slovenski vodni krog: Nadiža 10.20 Mladi Leonardo, 18/26 11.00 Odkrito: O pregonu korupcije 11.55 Zakaj revščina, dok. odd.

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus: Boj za semena 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris.

15.50 Male sive celice, kviz 16.30 Taborniki in skavti 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Poletna scena 17.40 Strasti, 38/60 18.10 Zdravje Slovencev, dok. ser.

18.40 Neli in Cezar, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Teorija kaosa, amer. film 21.20 Slikovitih 55, dok. odd.

22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Glasbeni večer: Tartini, 34. piranski gl. dnevi 00.00 Dnevnik, ponov.

00.30 Slovenska kronika, šport, vreme, ponovitev 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Infokanal

07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 13.30 Točka, glas. odd.

14.45 Na lepše 15.45 Anka Tasmanka, dok. odd.

16.55 Čudesa vesolja: Padanje, 4/4 17.50 Dober dan, Koroška 18.30 To bo moj poklic: Vzgojitelj, 15/30 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Rembrandt in jaz, 4/4 20.50 Vera, 2/4 22.20 Točka, glas. odd.

23.05 Zabavni infokanal

07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 15.20 Točka, glas. odd.

17.00 Mostovi Hidak 17.40 Ljudje in zemlja, tv Koper 18.30 Slovenski vodni krog: Temenica 19.05 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Beltinška banda, glas. odd.

20.30 Na utrip srca, Špic-Cvak 2/2 21.45 Kotlovina, hrva. film 22.40 Točka, glas. odd.

00.30 Zabavni infokanal

07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 15.05 Točka, glasb. odd.

16.45 To bo moj poklic: Vzgojitelj, 15/30 17.20 Evropski magazin, tv Maribor 17.35 Mostovi Hidak 18.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.30 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Slovensko olimpijsko stoletje, 7/11 20.55 Slovensko olimpijsko stoletje, 8/11 22.00 R, danski film 23.25 Točka, glasb. odd.

00.25 Zabavni infokanal

07.00 OTO čira čara 07.01 Igra vlog, ris.

07.05 Drobižki, ris.

07.10 Mumu, ris.

07.15 Balonar Oskar, ris.

07.30 Mojster Miha, ris.

07.40 Hobonavti, ris.

07.55 Žabec in prijatelji, ris.

08.00 Lupdidu, ris.

08.05 Angelina balerina, ris.

08.20 Bratzillas, ris.

08.25 Sabrinino skrivno življenje, ris.

08.50 Vrtnar in njegova družina, risanka 09.15 Doktor Glavca, ris.

09.25 Hitri prstki, ang. ser.

09.40 Vprašaj Laro, ris.

09.55 Monsuno, ris.

10.30 Severni sij, am. film 12.20 Oče in sin, am. film 14.05 Nova ameriška restavracija, am. ser.

15.00 Kuharski mojster, am. ser.

15.55 Kuharska žilica, am. ser.

16.20 Ljubezen skozi želodec 17.00 Glej, kdo se oglaša 2, am. film 18.30 Trafika, slovenska nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nune pojejo 2, am. film 21.55 Živahna nevesta,ang. film 23.45 Fantje mojega življenja, am. film 01.55 24ur, ponov.

02.55 Zvoki noči

06.00 Čarobni vrtiljak, ris.

06.10 Radovedni Jaka, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Ko listje pada, nan.

07.40 Pingvini z Madagaskarja, ris.

08.00 Grozni Gašper, risanka 08.10 Neobičajna šola, risanka 08.15 Pod košem, ris.

08.35 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

08.55 Tv Dober dan, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Ljubljena moja, nan.

10.45 Tv prodaja 11.00 Rožnati diamant, nan.

11.55 Tv prodaja 12.10 Kot ukaže srce, nan.

13.00 Tv Dober dan, nan.

13.55 Pod eno streho, nan.

14.50 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Telo kot dokaz, nan.

16.05 Ljubljena moja, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Rožnati diamant, nan.

18.00 Kot ukaže srce, nad.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Pepelkina zgodba, am. film 21.50 24ur zvečer 22.10 Razočarane gospodinje, nan.

23.00 Dogodek, nan.

23.50 Na robu znanosti, nan.

00.35 Popolna tudentka, am. film 02.10 24ur, ponov.

03.10 Zvoki noči

06.00 Čarobni vrtiljak, ris.

06.10 Radovedni Jaka, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Ko listje pada, nan.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Neobičajna šola, ris.

08.20 Pod košem, ris.

08.45 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

09.05 Tv Dober dan, nan.

09.55 Tv prodaja 10.10 Ljubljena moja, nan.

11.00 Tv prodaja 11.15 Rožnati diamant, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Kot ukaže srce, nan.

13.10 Tv Dober dan, nan.

14.00 Pod eno streho, nan.

14.50 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Telo kot dokaz, nan.

16.05 Ljubljena moja, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Rožnati diamant, nan.

18.00 Kot ukaže srce, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 20.50 Mentalist, nan.

21.45 24ur zvečer 22.05 Razočarane gospodinje, nan.

22.55 Dogodek, nan.

23.45 Na robu znanosti, nan.

00.35 Odkriti talent, am. film 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči

06.00 Čarobni vrtiljak, ris.

06.10 Radovedni Jaka, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Ko listje pada, nan.

07.45 Pingvini z Madagaskarja, ris.

07.55 Grozni Gašper, ris.

08.10 Neobičajna šola, ris.

08.25 Pod košem, ris.

08.50 Skrivnost Silvestra in Tweetyja, ris.

09.10 Tv Dober dan, nan.

09.55 Tv prodaja 10.10 Ljubljena moja, nan.

11.00 Tv prodaja 11.05 Rožnati diamant, nan.

11.55 Tv prodaja 12.10 Kot ukaže srce, nan.

13.15 Tv Dober dan, nan.

14.00 Pod eno streho, nan.

14.50 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Telo kot dokaz, nan.

16.05 Ljubljena moja, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Rožnati diamant, nan.

18.00 Kot ukaže srce, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vsemogočni Even, am. film 21.50 24ur zvečer 22.10 Razočarane gospodinje, nan.

23.00 Dogodek, nan.

23.50 Na robu znanosti, nan.

00.40 Čudna srca, am. film 02.15 24ur, pon.

03.15 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Grški miti 09.45 Ustvarjalne iskrice (21): Čipkaste lučke 10.05 Oglasi 10.10 Pikin VTV studio, 3. oddaja 10.55 Napovedujemo 11.00 2130. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Napovedujemo 11.25 Ob prazniku Občine Rogaška Slatina: mag. Branko Kidrič, župan 12.25 Naj viža: Navihanke, Vesele Štajerke 13.40 Kuhinjica, tedenski izbor 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 18.20 Prodajno TV okno 18.35 Napovedujemo 18.40 Pozdrav pomladi 2011, 3. del 19.15 Žogarija (10) 19.40 Oglasi 19.45 Pop corn: Tide, glasbena oddaja 20.45 Da je naš spanec miren in premoženje varno 21.30 Dotiki Gora: Raduha in Snežna jama 21.50 Jutranji pogovori 22.40 Gostilna pr Francet, zabavno glasbena oddaja 23.40 Napovedujemo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Miš maš: Zdravi zobki 10.50 Popotniške razglednice: Peru 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Napovedujemo 12.25 Videospot dneva 12.30 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice 18.05 Modri Jan, otroška okoljevarstvena oddaja Vodooskrba 18.20 Oglasi 18.25 Zlata ptica, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice: Moja prva knjiga 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Policija v primežu izzivov in danosti 22.10 Oglasi 22.15 Mediafest Plitvice, posnetek 4. dela 00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

09.00 Modri Jan: Vodooskrba 09.15 Zlata ptica, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.55 Oglasi 10.00 Policija v primežu izzivov in danosti 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Videospot dneva 11.30 Napovedujemo 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videostrani, obvestila 17.35 Prodajno TV okno 18.05 Napovedujemo 18.10 Videospot dneva 18.15 Nanovo: Je glasbena izobrazba pomembna?

19.00 Ustvarjalne iskrice (23): Makrame pas 19.25 Videospot dneva 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Abba the show 21.05 Oglasi 21.10 2131. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Oglasi 21.35 Dotiki gora: TRIGLAV 21.55 Iz arhiva VTV: Parada humorja Maribor 2008, 2. del 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Nanovo: Je glasbena izobrazba nujna?

10.50 2131. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.45 Prodajno TV okno 18.15 Napovedujemo 18.20 Regionalne novice 18.25 Čas za nas tabornike: Vodniška šola 19.00 Ustvarjalne iskrice(24): Lovilec sanj 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Polet kreativnosti, utrip velenjskih zgodb EPK 2012 22.15 Oglasi 22.20 Pop corn: Bohem 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

18. julija 2013

Knjižne novosti Pressfield, Steven: Vojna umetnosti od – Odrasli / 159.9 – psihologija Kaj je tisto v nas, kar nam prepreči ali želi preprečiti, da bi se lotili stvari, ki je za nas pomembna? Za katero čutimo notranji klic, da jo uresničimo? Napisati knjigo. Dokončati sliko. Se lotiti diete. Izdelati ogrlico.

Ustanoviti podjetje. Končno napisati diplomo.

Karkoli od tega nam predstavlja večji izziv, se ob njem pojavi toliko večji odpor. In kar je najbolj pomembno za naš duhovni razvoj, prinaša s sabo tisoč izgovorov, da tega ne uresničimo.

Kako prepoznati, razrešiti in premagati notranje ovire ustvarjalnosti?

Pot nam pokaže ta knjiga, ki je polna navdihov za vse (bodoče) umetnike, vizionarje, podjetnike.

V prvem delu knjige nas avtor seznani z odporom, da ga spoznamo, da vemo, da nismo edini, ki ustvarjalni nemir skušamo pomiriti na primer s pomivanjem posode. Ali sesanjem.

Ali pometanjem dvorišča.

V drugem delu skupaj iščemo rešitve za boj z odporom. Spoznamo, kako postati profesionalec. In kaj to sploh pomeni.

V končnem, tretjem delu se znajdemo v višji sferi, kjer smo onkraj odpora. In delujemo, kot nam veleva naša notranja nuja. Končno ustvarjamo!

Nato so prikazani pripomočki za kvačkanje, sledi pa poglavje o tehnikah. Različni vzorci, prepletanje barv, nizanje perlic, kvačkanje z žico …

Ko je izdelek že skoraj gotov, sledi zaključek. Dodajanje gumbov, resic, cofov, oblikovanje rožic …, vsega tega se naučimo v naslednjem poglavju.

Na koncu pa še nekaj idej za oblikovanje izdelkov – baretka, otroški klobuček, šal, plet, brezrokavnik, otroška oblačila, igračke, knjižne kazalke, nakupovalna vrečka, denarnica – ideje za izdelke se kar krešejo!

Jonasson, Jonas: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil od – Odrasli / 821-311.2 – družbeni romani Zabaven roman, ki se prične v domu upokojencev. Tam je vse pripravljeno na stoti rojstni dan, ki ga praznuje eden od njihovih varovancev, Allan. Na zabavo naj bi prišel tudi občinski svetnik. In celo krajevni časopis ter seveda vsi starčki iz doma.

Poleg njih tudi vse osebje in tudi njihova jeznorita sestra Alice.

In koga ni bilo? Slavljenca, ki je slabo uro pred zabavo splezal skozi okno. In izginil. Odločil se je, da lahko umre tudi kdaj drugič in kje drugje, ne ravno v tem domu upokojencev.

Sicer je pozabil na čevlje in klobuk, ampak s sabo je imel še pomembnej-

od – Odrasli / 886.3-32 – slovenske novele

Harding, Sally: Crochet step by step od – Odrasli / 74 – risanje, ustvarjanje Priročnik, ki nam pomaga pri začetkih kvačkanja, zelo uporaben pa je tudi za vse, ki se želijo naučiti novih vzorcev in dobiti kakšno svežo idejo.

Najprej se poučimo o materialih, ki jih lahko uporabimo za delo. Za to so primerne celo razrezane plastične vreče ali stare majice, ki se nam valjajo po omarah!

Nato se poučimo o barvah ter o njihovih kombinacijah. Bomo izbrali tople? Hladne? Pastelne? Kombinacijo črno-bele?

VELENJE

Četrtek, 18. julij 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 20.30 Atrij Velenjskega gradu Koncert Aleksandra Mežka (29.

PKP) 21.00 Atrij Kavarne Lucifer Potopisno predavanje Maroko – dežela kontrastov 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmske projekcije mladinskega, dokumentarnega in neodvisnega filma

Petek, 19. julij 8.00 – 18.00 Središče mesta Kramarski sejem 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 15.00 – 18.00 TRC Jezero – Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 17.30 Vila Bianca Odprtje razstave Ko glina zaživi 19.00 Vila Bianca – terasa Biance Gurmanke Koncert Irene Tratnik Dosso 20.00 Havana bar Poletje v Havana baru / Latinosalsa party 20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik Jazz festival 2013: Mihael Hrustelj Trio

Sobota, 20. julij 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 – 13.00 Središče mesta Kramarski sejem 9.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Obnova in preobrazba – Temelj obnove 10.00 – 18.00 TRC Jezero – Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku – Sobotne lutkarije: lutkovna predstava Jagoda

OBLAK, Tatjana: Brez sladkorja, prosim To je svež, sproščen, lahkoten roman v pismih.

Glavna junakinja sproščeno komunicira preko pisem s svojim prijateljem. Čeprav je tema ljubezenska, niti malo ni patetična ali solzava. Junakinja je prijetno samoironična, razglablja na primer tudi o smislu bivanja, pa o preteklih in prihodnjih življenjih.

Vse skupaj postavljeno v zanimive dogodivščina s potovanj, pa naj bodo iz daljnih dežel ali pa kolesarjenja špo domači okolici.

Pisma so napisana v slengu mladih, niso zapletena in ravno ta preprostost jezika približa besedila bralcem. »Kadar piha tako kot danes ljudje moje vrste komaj morejo ostati na tleh.

Maj je; mili maj, zeleni maj. Kam bi s to pomladjo, za nas je je preveč!

Ubogi, ki niso minule tedne pomislili kaj podobnega!

Meni se je zdelo, kot bi se na polja cvetočega regrata razlila jaz sama.

Vskič, ko je pri svetem Antonu odbilo uro, sem se vprašala, kdo le zmore v tem pudingu veselja in radosti meriti čas in kaj bi bilo šele, če bi bila v resnici radostna in vesela!

Morda ravno zato danes piha ... Da bi me odpihnilo nekam, kjer je doma Zadovoljstvo.«

Kdaj - kje - kaj

šo stvar. Listnico z vsemi privarčevanimi bankovci! Tako oborožen je v copatih odšel v svet, dogodivščinam naproti.

Predgovor avtorja zaobjame srž romana : »Nihče ni znal uročiti poslušalcev tako kot dedek, kadar je posedal na pristaniški klopci in s polnimi usti tobaka sklanjal nad svojo palico. »Ne, ampak … ali je to res, dedek?« smo osuplo spraševali vnuki. »Če kdo govori samo po resnici, se ga sploh ne splača poslušati,« je odgovarjal dedek.

Ta knjiga je zanj.«

Richards, Keith: Življenje od – Odrasli / 929 – biografije Realno zapisano življenje rockerja Keitha Richardsa, kitarista skupine Rolling Stones. Knjiga podira mite in splošno znane »resnice«.

Z Mickom Jaggerjem je ustvaril sedaj svetovno znano skupino. Je soavtor pesmi, ki so obkrožile svet.

Skupina je doživela prve uspehe, ki so sčasoma prerasli v veliko slavo. Štirideset let je živel življenje rockovske zvezde in doživljal neverjetne stvari. Vedno pa je bil odkrit in brez dlake na jeziku vsakomur povedal, kaj si misli.

Za njim je množica zloglasnih aretacij in sojenj. Bil je veliki odvisnik od drog ter pošteno sit svetovne slave.

Vedno je bil velik upornik in vsa leta, ki so za njim, ga niso spremenila. Ostaja takšen kot ta biografija – odkrit, divji, uporniški, izjemno iskren in neustrašen. n Stanka Ledinek

10.00 – 18.00 TRC Jezero – Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 13.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar 15.00 – 20.00 Velenjsko jezero – pri čolnarni Hrčkanje – vodni zorbing

Ponedeljek, 22. julij 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 21.30 Pred Domom Kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami – slovenska romatična drama vaje v objemu

Torek, 23. julij 10.00 – 12.00 in 16.00 – 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku – Torkove igrarije: Male lepljene umetnije 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 20.00 Dvorana Doma kulture Velenje Koncert mladinskega orkestra iz Anglije: Oxfordshire Schools' Senior Orchestra (29. PKP)

Sreda, 24. julij 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 – 19.30 pred telovadnico CVIU, Kidričeva 19 Organizirani treningi karateistov

ŠOŠTANJ

Sobota, 20. julij 17.00 Gasilski dom Gaberke 3. šaljivo gasilsko tekmovanje v Gaberkah

Nedelja, 21. julij

Nedelja, 21. julij

9.00 Zbirno mesto: parkirišče pri hotelu Razgoršek Izlet na Jakec, Gradišče

X

Odhod iz AP Šoštanj Skupna akcija šaleških PD (Logarska dolina)

21 Koledar imen

15.00 Gasilski dom Gaberke Prevzem novega gasilskega vozila

Julij/mali srpan

Ponedeljek, 22. julij

18. Četrtek -

8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje

Sreda, 24. julij 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Nakupovanje preko spleta

Miroslav

19. Petek Vincenc

20. Sobota Marjeta

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 18. julij 10.30 do 12.00 Hiša mladih Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Petek, 19. julij 10.30 do 12.00 Hiša mladih Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

21. Nedelja Danilo

22. Ponedeljek Majda

23. Torek Branislav

24. Sreda Kristina

Sobota, 20. julij 8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica

Lunine mene

Ponedeljek, 22. julij 10.30 do 12.00 Hiša mladih Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Torek, 23. julij 10.30 do 12.00 Hiša mladih Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Sreda, 24. julij 10.30 do 12.00 Hiša mladih Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava V nedeljo, 28. julija, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Metuljček in metuljčica, ki bo na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke.

22.

julija, ob 20.15, polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje • četrtek, 18.7., od 14.0019.00, Biotržnica • 20. in 21. 7., od 9.00 -12.00 in od 14.00-17.00 Poletna dekleta Citycentra v Termah Zreče • od 15.7. vsak petek od 17.00-19.00 borza-menjava sličic Eurobasket pri Eventimu • nedelja, 21.7., 11.00 pravljične urice v Džungli Metka Veter in Peter Šilček • vsak dan od 10.00-21.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.

n

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

PREKROKANA NOČ 3 (The Hangover Part III) Komedija, 100 minut. Režija: Todd Phillips. Igrajo: Bradley Cooper, Melissa McCarthy, Heather Graham, Jamie Chung, John Goodman, Zach Galifianakis, Justin Bartha, idr.

Petek, 19. 7., ob 19.00 Sobota, 20. 7., ob 21.00 Nedelja, 21. 7., ob 18.00 To je zadnji del trilogije Prekrokana noč.

Tokrat ni poroke. Ni niti fantovščine. Kaj bi potem lahko šlo narobe? Toda vselej, ko se odpravijo na pot, se jim zgodi nekaj nenavadnega.

OTROCI SARAJEVA (Djeca) Drama, 90 minut. Režija: Aida Begić. Igrajo: Marija Pikić, Ismir Gagula, Nikola Đuričko, Staša Dukić, Velibor Topić, idr. V slovenskem startnem vikendu namesto odpovedanega filma VELIKI GATSBY: Petek, 19. 7., ob 21.00 Sobota, 20. 7., ob 19.00

Nedelja, 21. 7., ob 20.00 Sarajevo, sedanjost. Triindvajsetletna Rahima, sirota bosanske vojne, se po najboljših močeh trudi skrbeti za svojega štirinajstletnega brata Nedima, odločena, da mu zagotovi boljšo prihodnost. Marljiva in resna mladenka, ki je po težavnih najstniških letih uteho našla v islamski veri, upa, da bo šel fant po njenih stopinjah. A nekega dne v restavracijo, kjer dela kot kuharica, pride obvestilo, da se je Nedim zapletel v pretep s sinom lokalnega politika. Pripetljaj sproži niz dogodkov, ki Rahimo pripeljejo do vznemirjujočega odkritja … Posebno priznanje žirije v sekciji Posebni pogled – Cannes 2012, Nagrada srce Sarajeva za najboljšo igralko, nagrada portala Cineuropa – Sarajevo 2012. Bosanski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film 2013, Liffe 2012, …

MADAGASKAR 3 (Madagascar 3: Europe's Most Wanted )- sinhroniziran. Animirana družinska pustolovščina, 93 minut Režija: Eric Darnell, Tom McGrath, Conrad Vernon. Slovenski glasovi: Marko Potrč, Lara Jankovič, Nina Ivanič,

Ana Dolinar Horvat, Andrej Murenc, Jure Mastnak, Klemen Klemen, Jan Bučar, Janko Petrovec, Rok Kunaver, Gorazd Žilavec, idr.

Sobota, 20. 7., ob 19.30 - mala dvorana Nedelja, 21.7., ob 16.00 – otroška matineja V nadaljevanju živalskih prigod se pogumni lev Aleš, čudaška zebra Martin, boječa žirafa Milko in odločni povodni konj Slavka odpravijo v Monte Carlo, da bi našli pingvine in z njihovo pomočjo odleteli nazaj domov, v newyorški živalski vrt. Kaos, ki ga ob tem povzročijo, jim na glavo nakoplje srd neizprosne konjederke DuBois, zato se na begu preko Evrope skrijejo med vagone potujočega cirkusa.

Toda nastopajoče živali niso navdušene nad prišleki, zato si morajo prijatelji izmisliti osupljive cirkuške točke, ki bodo navdušile gledalce.

VAJE V OBJEMU Drama, 89 minut. Režija: Metod Pevec.

Igrajo: Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, Laren Polič Zdravič,

Drago Milinović, Karin Komljanec, Marko Mandić, idr.

Ponedeljek, 22. 7., ob 21.30 – ploščad pred Domom kulture Velenje Tjaša in Lena svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, tipična in prava (Leon in Uroš) se sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta - zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Oba para sta na začetku zgodbe videti zelo stabilna, kažeta znamenja mirne večletne rutine. Zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete.

ZVEZDE POD ZVEZDAMI (ni vstopnine) (v primeru slabega vremena v Kinu Velenje)

Naslednji vikend, od 26. 7. do 19. 7. napovedujemo:

akcijski triler PADEC OLIMPA, romantično dramo ČUDEŽU NAPROTI, kriminalko, dramo STRANSKI UČINKI, animirano pustolovščino KRUDOVI ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek, 29.7. ob 21.30 komično kriminalko SEDEM PSIHOPATOV IN SHIH TZU.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Mobtel

18. julija 2013

RADIO VELENJE ČETRTEK, 18. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. julija

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) Tel.: 03 583 42 95 GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

•sklepanje in podaljševanje naročnin: Mobitel, Siol in Telekom •prodaja aparatov iz Mobitelove, Siolove in Telekomove ponudbe •prodaja Mobi paketov in Mobi kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme •servis mobilnih aparatov Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. 7. 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 20. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 24. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

OPRAVIČILO GOSPE BOŽENI se iskreno opravičujem za izrečene grde in žaljive besede v okrepčevalnici Mladost.

Dule Mucek.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s.

p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČEN, 53 leten, preskrbljen, izobražen moški, želi spoznati urjeno žensko, staro do 55 let. Ti k meni ali jaz k tebi. Gsm: 041 248 647, Agencija Alan.

NAJAMEM ODDAM

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec in več vrst žganja prodam.

Gsm: 041 687 371.

KAKOVOSTNO belo vino ugodno prodam. Gsm: 031 517 415. ČEŠNJE, sveže nabrane, prodam.

Gsm: 031 861 865.

• Zazidljivo posest v Kavčah, velikosti 1156 m2, na mirni legi s pogledom na Goro Oljko. V bližini so vsi priključki: vodovod, elektrika, toplovod, kabelska.

Cena 48.000 evr.

RAZNO

SOBO najamem v Velenju ali okolici. Če je v privat hiši, tudi pomagam pri urejanju vrta. Gsm: 031 830 944 KUPIM, ali najamem kmetijo.

Gsm: 030 405 657. ŠTUDENTKAM oddam stanovanje v Ljubljani. Gsm 041 753 417.

KOTEL za kuhanje žganja in puhalnik za seno z motorjem Tajfun, prodam.

Gsm: 051 811 899. ŠNOPS iz sliv, prodam.

Gsm 051 388 874.

BUKOVA in gabrova drva, prodam.

Telefon 03 5886 267 ali gsm: 041 577 305.

ŽIVALI

PODARIM

ZAJČKE za nadaljno rejo ali za zakol, prodam. Telefon: 03 5886 268.

DVE zmrzovalni omari.

Gsm: 041 355 416.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. do 14. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

• 3-sobno stanovanje v centru Velenja 92 m2, 4/5 nad. Adaptirano 2010. Cena 88.000 evr.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. jul. 2013 do 14. jul. 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Alen Omerović, Studence 62 a, Žalec, in Meliha Šabanović, Donja Višča, b. b., Živinice Klemen Klemen, Gradišče v Tuhinju 1, Kamnik, in Janja Vodovnik, Lokovica 14 a, Šoštanj Klemen Turinek, Podkraj 9, Žalec, in Urška Pritržnik, Ložnica 19, Velenje

SMRTI

Anton Šinkovec, rojen 1947, Braslovče, Šentrupert 30. Vincenc

Majcen, rojen 1944, Vojnik, Socka 28. Ladislav Prešiček, rojen 1941, Kozje 175, Kozje. Hedvika Gregorin, rojena 1918, Ljubljana Polje, Cesta XLIV 7. Jožef Pirnat, rojen 1927, Dravograd, Šentjanž pri Dravogradu 3. Leopolda-Elizabeta Lukić, rojena 1934, Velenje, Cesta VI/1. Rudolf Kerznar, rojen 1953, Nazarje, Rovt pod Menino 36. Regina Bratina, rojena 1951, Kranjska Gora, Mojstrana, Ul. Alojza Rabiča 31. Franc Strniša, rojen 1932, Radeče, Stari Dvor 18. Ivan Pavlič, rojen 1943, Prebold, Šešče pri Preboldu 57.

Nagrajenci nagradne križanke Turistične agencije Manager, objavljene v tedniku Naš čas, 4.julija : 1. nagrada: pico velikanko po izbiri prejme: IDA ŠTUMPFEL, Kardeljev trg 1, Velenje 2. nagrada: pica po izbiri: SLAVICA PIRIH, Šlandrova 12, Velenje 3. nagrada: pica po izbiri :JOŽE VAJDL, Studence 32 b, Žalec Nagrajenci naj se oglasijo v Pizzeriji Manager v Nakupovalnem centru.

Naš ­čas, 18. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

18. julija 2013

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 8981880.

ZOBOZDRAVNIKI 20. in 21. 7. 2013, Ivan Rajevič, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ

Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Janko Goričnik

23

V SPOMIN

(7. 2. 1942 – 13. 7. 2013)

Komaj dobro leto po okrogli sedemdesetletnici je odšel Janko Goričnik. Za sorodnike, prijatelje in znance priljubljeni Džon (John).

Izgubil je kratek boj z boleznijo, ki ga je odpeljala z njegovih ustaljenih poti, na katerih smo ga pogosto in radi srečevali. Največkrat takrat, ko je odhajal iz domače Rečice ob Paki do njemu najljubših ciljev in nazaj.

LEOPOLDI LUKIĆ

Bil je pedagog, zgodovinar, nogometaš, nogometni trener, nogometni delavec, športni navdušenec, novinar, ki je obilno pisal in poročal predvsem o nogometu. Temu športu je bil popolnoma predan v besedah, ki jih je spisal in izrekel, in še posebej v mnogih nepozabnih dejanjih. Najprej je bil učitelj zgodovine na velenjski osnovni šoli Gustava Šiliha, nato polnih trideset let kustos v muzeju na Velenjskem gradu. Mnogi Velenjčani ga pomnijo po tem, da se je na grad sleherni delovni dan povzpel peš in tako z njega tudi odšel. Potem pa z vlakom ali avtobusom nazaj v svoje kraje. Tam so ga vsa leta sleherni dan čakale druge obveznosti, drugo delo, druga veselja. Pa mnogi prijatelji in znanci. Predvsem na nogometnem igrišču in ob njem, pri nekaterih drugih dejavnostih in tudi ob nepogrešljivem obredu z vsakdanjo kavico. Še takrat, ko se je zdel vase zaprt in zamišljen, je ob vsaki pobudi ostajal družaben, iskriv, odprt, kritičen in vselej zanimiv sogovornik.

Peš je neštetokrat prehodil tudi pot od svoje domačije v Rečici ob Paki do Šmartnega. Do svojih prijateljev in do vsega tistega, kar mu je strastno zapolnjevalo dinamično življenje. Džon je bil tiste vrste prijatelj, ki ustvarja velik in večji svet, ki riše vedno nove in drugačne geografske širine in dolžine. Ker je vedel in znal. Zaznati in presoditi. Nobena debata v krogu prijateljske druščine ni zaobšla najbolj vročih družbenih in drugih tem, najaktualnejših športnih zgodb pa še posebej. In v nedogled so odpirale njegove izjemno bogate spomine na leta, ko je sam aktivno igral nogomet, treniral številno četo mladih nogometašev, ko je bil predan športni funkcionar. V bogati zgodovini šmarškega nogometa pa tudi nogometa v Šaleški dolini in celjski regiji bo ostal zapisan kot eno najbolj prepoznavnih, legendarnih imen. Pa tudi marsikatera druga dogajanja v šmarški občini so bila tako ali drugače zaznamovana z njegovim poznavalstvom in razgledanostjo. In bodo ostala. Kot je tudi on do konca ostal nadvse predan in zapisan svojemu domačemu okolju.

Ker je bil zgodovinar po poklicu in po duši, je do podrobnosti poznal in cenil preteklost svojega kraja, še kako mu je bilo mar za njegovo sedanjost in prihodnost.

(1934–2013)

nekdanji ravnateljici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama

CECILIJA PODJAVERŠEK 16. 11. 1944 – 1. 7. 2013

Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.

Prijateljstvo je zelo dragocen in pomemben sestavni del človekove sreče. Imeli smo neizmerno srečo, da smo bili Džonovi prijatelji in on naš. Njegova Rečica, njegovo Šmartno ob Paki ga bosta zelo pogrešala in mu ostala večno hvaležna za vse, kar je bil in kar jima je dal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Usar, gospodu dekanu Pribožiču za opravljen cerkveni obred, ravenskim pevcem, govornikoma in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v zadnji dneh. Žalujoči: mož Franc in hči Jožica z družino

n Jože Krajnc

ZAHVALA V SPOMIN Ob vseprezgodnji smrti brata dolgoletnemu sodelavcu in prijatelju

MIRKA IVANU GORIČNIKU 7. 2. 1942 - 13. 7. 2013

se zahvaljujem njegovim prjateljem, sodelavcem in vodstvu Gorenja za izrečene besede sožalja, pomoč in sočutno slovo.

Ob misli, da boste Mirka ohranili v prijaznem spominu, mi je nekoliko lažje.

Delavci Muzeja Velenje

Rudi Leskošek

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija

Umrl je

MARTINA ŠTUKOVNIKA

IVAN GORIČNIK – JOHN

iz Velenja, Šalek 62

30. 4. 1955 - 10. 7. 2013 se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, Zdravstvenemu domu Po isti poti, koder odhajaš, Velenje, za vso podporo, izrečeno sožalje in za izkazano pomoč v nevidno prihajaš nazaj – najtežjih trenutkih. med svoje, ki jih ne nehaš Hvala pogrebni službi Usar, gospodu Vladu Videmšku za ganljiv govor, ljubiti in ki živijo od tvoje župnijskemu pevskemu zboru Šalek, duhovnikoma gospodoma Mateju ljubezni.

Dečmanu in Jožetu Vehovarju za opravljen obred in sveto mašo.

(Kuntner) Vsem iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Štefka in hčerka Petra

1942 – 2013

Kadar človek umre, se zemlja razmakne od bolečine.

Smrt zaboli žive.

Vzame nam glas, nastane veliko tišine.

(Ivo Stropnik)

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Tatjana in Jožica

Naš ­čas, 18. 7. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Olga, Laura, Sara in Žan zdaj verjamejo Narava je sicer ustavila projekt Občine Šoštanj Skupaj zgradimo hiško za družino Siherle iz Zavodenj, ni pa ga zaustavila – S pomočjo številnih se trudijo, da bo do zime pod streho Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, Zavodnje, 15. julija – Hiška je še vedno taka, kot je bila pred štirinajstimi leti in pol, ko so se v družini Siherle Herman visoko nad Zavodnjami rodili trojčki Laura, Sara in Žan ter s svojim prihodom na svet neznansko razveselili mamo Olgo Siherle in danes žal

»Zdaj, ko so otroci najstniki, se še bolj vidi, kako majhna je hiška,« pravi preprosto mama Olga. Končali so osmi razred osnovne šole, septembra bodo stopili v devetega.

Ti novo hišo najbolj težko čakajo.

V njej bodo imeli svoje sobe.

K sreči je mami uspelo obdržati delo. »Ko so se kopalnice selile v Srbijo, sem bila štirinajst dni doma.

Iz lesa in kamna je grajena konec 19. stoletja.

že štiri leta pokojnega očeta Alojza Hermana. Pljučnica jim ga je vzela prav na dan spomina na mrtve.

Otroci so danes živahni najstniki, mami je uspelo ohraniti delo, hiška, grajena iz lesa in kamna konec 19. stoletja, pa je le še bolj potegnjena vase. V teh letih so se spreminjale tudi rože na oknih, ki pričajo, da je v notranjosti življenje, ki z upanjem in veseljem zre v prihodnost.

Trepetala, ali bo ali ne bo ... No, zdaj delam v IPC v Gorenju,« zadovoljno pravi. Od doma jo mahne prva in otrokom do soseda Kričeja pelje torbe, da jim je malo lažje.

Tam jih vzamejo in gredo z njimi peš na avtobus do Šoštanja.

Ampak zdaj so počitnice. Tudi za dekleti in fanta iz Zavodenj. »Malo bodo šli k bici, Laura preko zveze prijateljev mladine tudi na morje,

Sara in Žan pa sta rekla, da bosta kar doma.« Sploh zdaj, ko se je začelo tisto, kar so si dolgo želeli.

Dobro leto je minilo, ko so se v Občini Šoštanj odločili, da se dejavno vključijo v razrešitev stiske te družine. A kaj, ko je dobre namene pokvarila narava. Čeprav je Občina Šoštanj že septembra lani pridobila vsa potrebna dovoljenja, tudi gradbeno, arhitekturni biro Gutman jim je pri tem veliko pomagal, je vse dobre namene preprečila narava. Novembrske vodne ujme so dodobra namočile teren, sprožile nekaj plazov, tako da niti gradbene mehanizacije niso mogli pripeljati do njih. Dodatno jo je zagodla zima, ki je letos ni in ni bilo konca. Že v dolini ne, kaj šele tako visoko, na blizu 700 metrih nadmorske višine. »Vmes je bilo treba znova proučiti geomehansko sestavo tal.

Plazove, ki so se udrli lani in tudi letos, je bilo treba dobro spoznati.

Takoj po državnem prazniku junija pa je akcija stekla,« vesel pripoveduje podžupan občine Šoštanj Vojko Krneža. Ta rad reče, da jih je v prizadevanjih narava sicer ustavila, ni pa jih zaustavila. Izkop je narejen, ostala pripravljalna dela pa so v teku. »Po odločitvi, da pomagamo, smo številne, zlasti pa naše lokalne podjetnike, zaprosili za pomoč.

Odziv je bil takojšen,« pripoveduje.

Letos so tiste, ki so pomoč ponudili že lani, poklicali in jih povpraša-

Ker cesta ni presta … ... so v Vinski Gori ob odprtju odseka nove ceste v zaselku Prelska - Meje pripravili pravo slavje – Program nasmejal številne krajane in krajanke – Občina v zadnjih dveh letih vložila v kraj okoli 1 milijon evrov Vinska Gora, 12. junija - Kot vedno, ko v kraju dobijo kakšno večjo pridobitev, so tudi v petek popoldne krajani in krajanke pripravili pravo slavje. Tokrat so se zbrali pri novozgrajenem opornem zidu v zaselku Prelska – Meje, brez katerega ne bi bilo nove ceste skozi zaselek. Postavljen je na mestu, kjer

je lani novembra ob velikem neurju potegnilo plaz, z njim pa tudi cesto.

Da so krajani res srečni, ker se sedaj že vozijo po sodobni, širši cesti, je dokazalo pravo slavje, ki so ga po uradnem delu otvoritve pripravili pri domačiji Lesjak. Domačini so poskrbeli, da od tam nihče ni odšel ne lačen ne žejen.

Cesta je varna pred drsenjem Na cesti nad opornim zidom so v senci drevesa postavili nekaj klopi, prizorišče pa je bila kar cesta sama. Skupina Reber in »Vinskogorski harmonikaši« so poskrbeli

Program je bil pester, nasmejal pa prav vse, ki so prišli v Prelsko. Sploh imitatorka, ki je najprej upodobila Heleno Blagne, potem pa še Fato.

Olga Siherle: »Zdaj, ko so otroci že najstniki, se še bolj čuti, kako tesna je hiška.«

li, če obljube še držijo ... »Ker je minilo toliko časa, so nekateri na to pozabili, nekateri pa tudi mislili, da smo morda od tega odstopili. A moram priznati, da je odziv zelo dober. S podjetniki se dogovarjamo, iščemo predvsem njihove storitve in material, da bi jih v času krize, ki je udarila po vseh, čim manj obremenili.«

Končnega datuma si sicer ne upa napovedati nihče, vsi pa upajo in si želijo, da bo še pred zimo nova hiša pokrita. »Delamo s podjetniki in zasebniki, ki nam priskočijo na pomoč, ko lahko. Najprej morajo poskrbeti za svoje posle, mi nikakor ne želimo motiti njihovih delovnih procesov. Veliko pa bo na terenu tudi prostovoljnega dela,« pravi podžupan.

Družina pa presrečna. Zdaj verjame. Z veseljem zrejo v odprto gradbeno jamo in že na daleč slišijo vsak tovornjak. Ker vedo, da je na njem material. »Tako zelo težko čakamo ...,« pravi Olga Siherle.

Tudi če ne bi tega rekla, bi vedeli.

520 metrov dolgega odseka ceste v središču Vinske Gore, v smeri proti cerkvi. »Vredna je 60 tisoč evrov, veseli pa smo, ker sta ob njej tudi pločnik in kolesarska steza. Poleg tega smo letos nadaljevali obnovo mrliške vežice in večnamenskega doma. Tu nas nekaj dela še čaka, v dvorani bomo čez poletje opravili še nekaj del,« smo izvedeli.

pnosti lahko imenujem tudi »strošek, ki hodi.« Vedno, ko pride na občino, ima nove želje,« je povedal v uvodu. Dodal je, da so lani in letos v izgradnjo vodovoda in ureditev cest vložili skoraj 1 milijon evrov. »To je denar, ki ga je v teh kriznih časih težko zagotoviti. Uspelo nam je, ker imamo koncesijo za obnovo in upravljanje občinskih cest, iz sredstev najemnine pa smo uspeli lani nadaljevati tudi izgradnjo vodovoda,« je dodal. In se skupaj s krajani in krajankami, pa tudi predstavniki vseh izvajalcev del v petek popoldne poveselil z njimi. Še prej so dvakrat rezali otvoritveni trak.

Najprej za veliko škarpo, potem še za cesto. Letos jih bodo še rezali, verjetno v septembru.

Vojko Krneža: »Gradbena jama je skopana, streha bi morala biti do zime.«

za pesem in glasbo, številni zbrani pa so se nasmejali, ko jih je obiskala slovenska diva Helena Blagne.

Imitatorka je bila odlična, kar je dokazala še po uradnem odprtju opornega zidu, ko se je prelevila v Fato. Vmes pa smo izvedeli, kaj vse je letos pridobila Vinska Gora. Predsednik sveta KS Jože Ograješek nam je povedal: »Zbrali smo se na najdaljšem odseku letos obnovljenih cest v kraju. Dolg je 720 metrov, vrednost obnove pa je 100 tisoč evrov. Krajani smo res veseli, da smo jo dobili. K temu moramo dodati 50 tisoč evrov, ki jih je MO Velenje vložila v izgradnjo škarpe; dolga je 34 metrov, visoka pa 12,5 metra. Izdelal jo je RGP Velenje, cesta pa je sedaj varna pred drsenjem.« Poleg tega so v petek slavili tudi dokončanje

Kraj, ki ne pozna krize Zbrane je nagovoril tudi velenjski župan Bojan Kontič. Med drugim je povedal: »Če kje, se vam je kriza 'splačala' v Vinski Gori. Tukaj se veliko dela, vsakih nekaj mesecev pri vas odpiramo kaj novega. Zato vašega predsednika krajevne sku-

n

n Bojana Špegel

Uradni del otvoritve novega opornega zidu in ceste so pripravili kar na cesti tik nad opornim zidom. Otvoritveni trak so rezali dvakrat …