28 2017

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (19/25 °C) moĹžne nevihte, v soboto (13/23 °C) in nedeljo (12/26 °C) sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 13. julija 2017

ĹĄtevilka 28 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Velenjski svetilnik Bojana Ĺ pegel

Prijazna osveĹžitev v prehudi vroÄ?ini Da ne bo pomote, tole ni reklamna slika s kakĹĄne ĹĄpanske, ampak nam bliĹžnje Velenjske plaĹže. Posneta je bila to nedeljo ob 17. uri popoldne. RazpoloĹženje je bilo popolno, podobne posnetke pa bi lah-

ko naredili tudi na marsikaterih drugih predelih ob jezeru. Mnogi so si namreÄ? poiskali senco pod bliĹžnjimi drevesi. Tudi travnik, namenjen parkiriĹĄÄ?u, je bil popolnoma poln, videti pa je bilo, da obiskoval-

Neurje tokrat prizaneslo Velenje, 11. julija - Severovzhodni del Slovenije je v torek popoldne znova prizadelo neurje s toÄ?o in vetrom. Najprej je okoli 15. ure vreme prizadelo prebivalce od Celja proti RogaĹĄki Slatini, precej

teĹžav je vedno bolj nepredvidljivo vreme povzroÄ?ilo tudi v Vojniku.

Gasilci so imeli najveÄ? dela s podrtimi drevesi, odkritimi strehami in zalitimi kletmi. Ĺ aleĹĄki dolini je tokrat neurje prizaneslo. Po po-

ci niso priĹĄli zgolj iz bliĹžnjih krajev, ampak kar iz vse Slovenije, tudi nekaj avstrijskih avtomobilov je bilo opaziti. In kar je najpomembneje, ljudje so zares uĹživali. đ&#x;”˛

datkih velenjskega ĹĄtaba civilne zaĹĄÄ?ite so bili v pripravljenosti, a niso posredovali, saj moÄ?an deĹž, ki je bil zaradi drugega letoĹĄnjega vroÄ?inskega vala dobrodoĹĄel, nikjer ni povzroÄ?il teĹžav. Tudi toÄ?e tokrat v dolini ni bilo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Poletje, tisto koledarsko, se je ĹĄele dobro zaÄ?elo, pa smo preĹživeli Ĺže drugi vroÄ?inski val. Ob koncu tega tedna zagotovo nihÄ?e ne bo jezen, Ä?e bo ĹĄe deĹževalo in Ä?e se bodo temperature ĹĄe spustile. Priznajte, pasja vroÄ?ina izĹžame. Ne le, Ä?e jo preĹživljaĹĄ v sluĹžbi, huda je tudi, Ä?e le lenariĹĄ in dopustujeĹĄ. Kot kaĹže, pa se bomo morali na pasje vroÄ?a poletja navaditi, saj se zadnja leta pogosto ponavljajo. ÄŒe ste ob koncu minulega tedna obiskali Velenjsko plaĹžo, vam je jasno, da je ta pravi hit. Ne le med domaÄ?ini, nanjo prihaja vse veÄ? ljudi iz okolice. Ĺ e pred nekaj leti so vsem, ki so si temu prostoru ob Velenjskem jezeru upali napovedovati svetlo turistiÄ?no prihodnost, rekli sanjaÄ?i. Danes so sanje drugaÄ?ne. Danes so naÄ?rti o nadaljnjem razvoju turizma na tem obmoÄ?ju realni.

Ne le, da je prijava za nepovratna sredstva, s katerimi Ĺželijo v Velenju ob jezerih vdahniti nove vsebine in objekte, ťla skoziÂŤ svetniĹĄko sito, naÄ?rti ne bodo zastali, tudi Ä?e se ĹĄe kaj zalomi.

Kot kaĹže, so turistiÄ?ni potencial obmoÄ?ja zaÄ?eli prepoznavati tudi tujci, zato sem prepriÄ?ana, da se bo v naĹĄih jezerih kopalo vse veÄ? ljudi. In morda bomo nekoÄ? ob njih spet dobili Ä?isto pravi svetilnik. Tega smo imeli na Ĺ kalskem jezeru, ko je bilo to ĹĄe turistiÄ?no razvito jezero. Kot otrok sem bila v njem. Dostopen je bil le s Ä?olnom, kar je dalo obisku svoj Ä?ar. Ko so junija v letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru kazali njegove zgodovinske fotografije, je direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, ki je dogodek povezovala, Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u glasno povedala: ÂťHoÄ?em nov velenjski svetilnik!ÂŤ V ĹĄali ali ne, ideja sploh ni slaba.

Kot ni bila slaba ideja s plavajoÄ?im mestom na vodi, ki je nekaj Ä?asa uspeĹĄno Ĺživela, sedaj pa kupole zaradi spremembe plovnega reĹžima na slovenskih vodah (in ĹĄe Ä?esa) le ĹĄe propadajo.

V pasje vroÄ?ih dneh so v Velenjsko jezero vsaj noge zaÄ?eli namakati tudi najveÄ?ji skeptiki. Tudi tisti, ki so ĹĄe pred nekaj leti trdili, da se v njem nikoli ne bodo kopali. ÄŒeprav imajo za zdaj najveÄ? od Ĺživahnega utripa na plaĹži gostinci, se bo z razvojem tega obmoÄ?ja spreminjalo tudi to. Zato so precejĹĄnja sredstva, ki jih v delovanje in posodobitve velenjske plaĹže letno vloĹži obÄ?ina – za okoli 120 tisoÄ? evrov letno gre – Ĺže sedaj upraviÄ?ena.

Jamranje, da se poleti v Velenju niÄ? ne dogaja, bo z razvojem tega obmoÄ?ja res preteklost. Ker se. In ĹĄe bolj se bo.

Prejeli samo neto plaÄ?e Ohromljena velenjska enota drĹžavne uprave

Tekmovanja so pomembna Poleg delavnic, na katerih namenjajo lastniki gozdov veliko pozornost, med drugim varnemu delu v gozdu, sodijo v ta splet prizadevanj tudi tekmovanja z motorno Ĺžago. Kako spretni in natanÄ?ni so pri rokovanju z njo, so v ĹĄestih disciplinah pokazali udeleĹženci 3. tekmovanja v spomin na Milana PogorelÄ?nika v Ĺ kalskih Cirkovcah. Med njimi je vsako leto veÄ? mladih, kar je dobro – kot menijo

gozdarji – tako za lastnike gozdov kot tudi za samo dejavnost in gospodarstvo. Tekmovanje v Ĺ kalskih Cirkovcah bo skupaj s tekmovanjem v LuÄ?ah na zaÄ?etku prihodnjega meseca ĹĄtelo za drĹžavno tekmovanje, na katerem gozdarji iz regije SaĹĄa Ĺže nekaj zadnjih let posegajo po najboljĹĄih uvrstitvah. đ&#x;”˛

tp

TopolĹĄica, 10. julija – VrĹĄilec dolĹžnosti direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli je potrdil informacijo, da so zaposleni v ponedeljek prejeli plaÄ?e za junij, vendar brez plaÄ?anih prispevkov.

Dodal je ĹĄe, da se je minuli petek udeleĹžil seje Odbora za zdravstvo v okviru drĹžavnega zbora, kjer je njegovim Ä?lanom zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc povedala, da bolniĹĄnica ne more delovati samostojno. Svoje trditve pa tudi tokrat ni podkrepila s konkretnimi ĹĄtevilkami in ĹĄtevilkami o uÄ?inkih zdruĹževanja, kar so od nje Ĺželeli sliĹĄati tudi Ä?lani omenjenega odbora.

Zanimivo je, da BolniĹĄnica TopolĹĄica tekoÄ?e posluje pozitivno, kar veliko bolniĹĄnic v Sloveniji ne. Torej je veÄ? kot jasno, da so ministriÄ?ini interesi po zdruĹževanju bolniĹĄnic Ä?isto drugi. đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

OÄ?itno se zmanjĹĄevanje pomena Velenja, petega najveÄ?jega mesta v Sloveniji, nadaljuje. Vedno doslej se je ob izgubi drĹžavnih institucij, ki vsekakor pomenijo v doloÄ?enem okolju tudi kar nekaj kakovostnih delovnih mest, nadaljuje po zelo podobnem sistemu, kot smo jih bili vajeni doslej, z argumenti, da naj ne delamo panike, saj gre zgolj za majhne organizacijske spremembe. Jan Ĺ koberne, poslanec SD je opozoril na optimizacijo finanÄ?nega poslovanja upravnih enot, ki predvideva, da v Velenju, Ptuju in Slovenj Gradcu teh poslov ne bi veÄ? opravljali, ampak jih prenesli v druge enote. VpraĹĄanje je postavil ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, ob tem pa poudaril, da to nikakor ni v skladu z naÄ?rtom bodoÄ?e regionalizacije in decentralizacije drĹžave. Koprivnikar je njegove bojazni zavrnil, Ä?eĹĄ, da gre zgolj za racionalizacijo, ne pa za zmanjĹĄanje dostopnosti do storitev drĹžavne uprave.

Zelo podobno se je dogajalo tudi ob izgubi sedeĹža FinanÄ?ne uprave, DrĹžavne izpitne komisije in ĹĄe Ä?esa. Torej je zelo modro, da odđ&#x;”˛ mz reagiramo tudi ob Âťtako majhnihÂŤ racionalizacijah.

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

13. julija 2017

Kaj zanima velenjske svetnike?

Nekoliko spremenjen obraÄ?un odvoza odpadkov

Mira ZakoĹĄek

Ĺ martno ob Paki – Od 1. julija obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki plaÄ?ujejo odvoz odpadkov na nekoliko spremenjen naÄ?in.

Do sedaj so plaÄ?evali storitev za dejansko frekvenco odvoza in dejansko teĹžo v posameznem mesecu. PoslediÄ?no so tudi zneski na poloĹžnici lahko nihali tudi do 50 odstotkov, kar je med obÄ?ani porajalo ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki so jih zastavljali pristojnim sluĹžbam koncesionarja – podjetja PUP Saubermacher Velenje.

V PUP-u so zato pripravili predlog uravnoteĹženega obraÄ?una.

Ta predvideva, da bodo gospodinjstva med letom vsak mesec obremenjena z enakim ĹĄtevilom odvozov, medtem ko bo teĹža ĹĄe naprej obraÄ?unana po dejanskih stroĹĄkih.

Po zagotovilu direktorja podjetja PUP Saubermacher Janeza HerodeĹža obraÄ?un storitve na letni ravni ne bo viĹĄji, zaradi optimizacije storitve bi lahko bil celo nekaj centov na posamezno odjemno mesto niĹžji. Po napovedih naj bi bili sedaj zneski na poloĹžnicah vsak mesec pribliĹžno enaki.

Franca Severja (Vsi v isto smer Sever) je zanimalo, Ä?e se je in na osnovi kakĹĄnega sklepa poviĹĄala cena ogrevanja. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? mu je zagotovil, da se to ni zgodilo in da v 57-odstotno poviĹĄanje ustanovitelji Komunalnega podjetja Velenje tudi ne bodo privolili.

Svetnikom je ĹĄe predstavil tudi vse aktivnosti, ki v zvezi s tem potekajo, tudi spor, ki so ga zato, ker niso dobili zahtevanih stroĹĄkovnih vhodnih podatkov, sproĹžili. Povedal pa je tudi, da so od vodstva Komunalnega podjetja zahtevali, da so stroĹĄki na poloĹžnicah bolj pregledni.

đ&#x;”˛

tp

Ĺ oĹĄtanj spravil v okvir turistiÄ?no vodenje Ĺ oĹĄtanj – V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj do sedaj dejavnost turistiÄ?nega vodenja ni bila urejena. Z ustanovitvijo skupnega javnega zavoda – Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki poleg v mestni obÄ?ini Velenje izvaja svojo dejavnost tudi za obmoÄ?je obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in v njej, pa so to uredili. Sprejeli so odlok in v njem doloÄ?ili pogoje o strokovni usposobljenosti turistiÄ?nih vodnikov na njihovem obmoÄ?ju, naÄ?in vodenja registra turistiÄ?nih vodnikov, programe in nadzor. đ&#x;”˛

mkp

HiĹĄa mladih povsem obÄ?inska

đ&#x;”˛

Tp

VeÄ? bioloĹĄkih odpadkov Ĺ martno ob Paki – Lani je bilo v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki zbranih skupaj 768 ton komunalnih odpadkov, od tega 410 ton meĹĄanih komunalnih odpadkov ali dobrih 53 odstotkov, 46 ton je bilo bioloĹĄkih odpadkov, 166 ton embalaĹže in 99 ton meĹĄane embalaĹže.

V primerjavi z letom 2015 so tamkajĹĄnja gospodinjstva odloĹžila manj komunalnih in meĹĄanih komunalnih odpadkov ter veÄ? bioloĹĄkih, embalaĹže v skupnem in meĹĄane embalaĹže.

Zbiranje papirne embalaĹže in papirja je podjetje PUP Saubermacher iz Velenja lani izvajalo v lokalni skupnosti prviÄ?. Ker se je pilotni projekt pokazal za uspeĹĄnega, ga bodo nadaljevali.

Na obÄ?inski upravi ĹĄe pravijo, da si prizadevajo za zmanjĹĄevanje koliÄ?in meĹĄanih komunalnih odpadkov (Ä?rna posoda). PoroÄ?ila v zadnjih petih letih kaĹžejo, da so pri tem na dobri poti. đ&#x;”˛

tp

City center odprt garaĹžo preko noÄ?i Celje - Vodstvo celjskega City centra se je odloÄ?ilo, da bodo zaradi napovedanih neurij garaĹžno hiĹĄo do nadaljnjega odprli tudi preko noÄ?i in tako omogoÄ?ili obÄ?anom, da zaĹĄÄ?itijo svoje avtomobile pred vremenskimi nevĹĄeÄ?nostmi. đ&#x;”˛

mz

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Kako bo s prodajo parcel nad otroĹĄkim igriĹĄÄ?em?

Matej Jenko (samostojni svetnik) je predlagal, da se pripravi postopek prodaje zemljiĹĄÄ?, ki bodo na voljo nad otroĹĄkim igriĹĄÄ?em. Predlagal je javne draĹžbe, saj bi bilo po njegovem mnenju za tako elitno lokacijo smiselno Ä?im veÄ? iztrĹžiti.

Urad za urejanje prostora odgovarja, da postopka prodaje zemljiĹĄÄ? ĹĄe ni mogoÄ?e pripraviti, saj morajo najprej pripraviti in predloĹžiti v potrditev obÄ?inskemu svetu nov podrobni prostorski naÄ?rt, kar naj bi naredili v prihodnjih dveh letih. ÄŒe bo zanimanje za odkup NaÄ?rtovane objezerske projekte doloÄ?enih parcel veÄ?je, pa bodo prodajo izprijavljajo na razpis Mihaela Letonjo (SLS) je zanimalo, kako vedli na javnidraĹžbi. je z naÄ?rtovano gradnjo ob Velenjskem jezeru in Ä?e pri snovanju turistiÄ?nega razvoja, ZemljiĹĄÄ?a v Stari vasi sodelujejo z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Vodja Urada za subvencionirana razvoj in naloĹžbe Alenka Rednjak je pojasniMateja Jenka je tudi zanimalo, kdo je dola, da so dva najveÄ?ja projekta (prireditveni loÄ?il ceno 20 evrov za zemljiĹĄÄ?a v Poslovni prostor in oder) prijavili na razpis za nepo- coni Stara vas. V Uradu za razvoj in naloĹžvratna sredstva, povedala pa je tudi, da bodo be pojasnjujejo, da je ocenjena vrednost na celotno potrebno prostorsko dokumentacijo tem obmoÄ?ju 39,37 evra na kvadratni meter. za izgradnjo vsega (ta je v velikem delu Ĺže v Razlika med prodajno in ocenjeno vrednopripravi) potrjevali svetniki. Potrdila je tudi, stjo pa predstavlja pomoÄ? Âťde minimisÂŤ, ki da turistiÄ?ni razvoj naÄ?rtujejo skupaj z obÄ?i- se dodeljuje na osnovi uredbe komisije EU. no Ĺ oĹĄtanj.

ZemljiĹĄÄ?a bodo prodali skladno z razpisnimi pogoji, objavljenimi v razpisu.

Talna ovira na TomĹĄiÄ?evi

Ĺ martno ob Paki – Sestavni del javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki je objekt HiĹĄa mladih. ObÄ?ina je bila njen veÄ?inski lastnik vse od obnove objekta, od nedavnega pa je njena lastnica v celoti. Lani je odkupila deleĹž od prejĹĄnjega direktorja javnega zavoda, pred nedavnim pa je na javni draĹžbi kupila ĹĄe zadnja dobra dva odstotka idealnega deleĹža.

Prav tako je prejĹĄnji teden odkupila ĹĄe dobrih 2.000 kvadratnih metrov veliko zemljiĹĄÄ?e vzhodno od prireditvenega prostora. Za celotno obmoÄ?je okoli HiĹĄe mladih je bil namreÄ? pred leti izdelan idejni naÄ?rt, ki predvideva ureditev razliÄ?nih manjĹĄih igriĹĄÄ?, postavitev manjĹĄega kampa in vso spremljajoÄ?o infrastrukturo.

Trenutno je izdelan izvedbeni projekt za manjĹĄi objekt, ki bo sluĹžil kot sanitarni vozel ob prireditvah ter zametek manjĹĄega kampa. Za zaÄ?etek se bodo lotili reditve dveh mest za postajaliĹĄÄ?e za avtodome. Predvidenih del naj bi se lotili prihodnje leto, Ä?e bodo na voljo tudi nepovratna sredstva, ĹĄe dodajajo na obÄ?inski upravi.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Cena ogrevanja se za obÄ?ane ni poviĹĄala

postavila. Vsekakor pa bodo na tej cesti do konca leta postavili prikazovalnik hitrosti, ki bo prispeval k veÄ?ji varnosti udeleĹžencev v prometu.

Mersad DerviĹĄević (SD) je predlagal, da na TomĹĄiÄ?evi cesti, v bliĹžini Ĺ CV postavijo talno oviro, ki bo upoÄ?asnila promet na tem delu voziĹĄÄ?a. V Uradu za komunalne dejavnosti pravijo, da bo pobudo preuÄ?ila strokovna komisija, in oviro, Ä?e bo za to moĹžnost, tudi

ja za infrastrukturo, ki pripravlja potrebno dokumentacijo. Temu bodo sledili odkupi zemljiĹĄÄ? in nato izgradnja. Aktivnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za to prav tako Ĺže potekajo.

Kako je s KnjiĹžnico zaradi steÄ?aja Toming Consultinga?

Mihael Letonje je vpraĹĄal, kaj pomeni za KnjiĹžnico Velenje steÄ?aj podjetja Toming Consulting. V Uradu za druĹžbene dejavnosti pojasnjujejo, da ima obÄ?ina urejene lastniĹĄke pravice, zato prostori KnjiĹžnice Velenje ne morejo biti predmet steÄ?ajnega postopka.

Kako je z dovozno cesto v Prelski?

Mihael Letonje je ĹĄe vpraĹĄal, kako je z dovozno cesto v Prelski in kako je mogoÄ?e, da se brez te ceste izdajajo gradbena dovoljenja.

V Uradu za komunalne dejavnosti odgovarjajo, da obÄ?ina zemljiĹĄÄ?, ki so v njeni lasti, ne bo prodajala niti izdajala soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokler ne bo urejena komunalna infrastruktura, ki je predvidena v zazidalnem naÄ?rtu Vinska Gora. V sklopu tega projekta bodo obnovili tudi poĹĄkodovano cesto.

Mihaela Letonjo (SLS) je tudi zanimalo, kdaj bodo v Velenju uredili parkiriĹĄÄ?a za avtodome. V Uradu za komunalne dejavnosti odgovarjajo, da je eden najpomembnejĹĄih projektov, h katerim pristopajo tudi ureditev ÂťPark and RideÂŤ na obmoÄ?ju Velenjskega jezera v bliĹžini Bele dvorane. Gre za sistem parkiriĹĄÄ? povezanih s sistemov javnega proKaj se dogaja s projektom meta. V sklopu tega bo tudi 8 mest za avtokolesarske proge? dome. Projekt so prijavili na razpis za pridoMateja Jenka je ĹĄe zanimalo, kaj se doga- bitev nepovratnih sredstev, in Ä?e bodo uspeja s projektom kolesarske proge skozi Hudo ĹĄni, ga bodo sklenili do pomladi leta 2019. đ&#x;”˛ luknjo do Mislinje. V Uradu za urejanje prostora pravijo, da je projekt prevzela Direkci-

Poletne teĹžave in radosti vode vseh vrst Celjski vrstomati – O vodi, taki in drugaÄ?ni – Z vstopnico na pivo – Visoki obisk Veliko je bilo razliÄ?nih dogodkov, a pri nas se v veliki meri ĹĄe naprej Âťsvet vrtiÂŤ okoli arbitraĹžne odloÄ?itve. In o naĹĄih, ki so ostali onkraj nove drĹžavne meje. Te razprave vsaj deloma senÄ?ijo tiste o referendumu za drugi tir in zadnji Ä?as nova zahteva za interpelacijo ministrice za zdravstvo. Med vzroke menda ni ĹĄteti dogajanje v zvezi z BolniĹĄnico TopolĹĄica. Kot tudi naj ne bi bilo res, da so v celjski bolniĹĄnici pohiteli s postavljanjem tako imenovanih vrstomatov, da bi tako Ĺ aleÄ?anom dokazali, da gre vendarle za sodobno bolniĹĄnico. Vrstomate za elektronski vpis pacientov, ki bodo na nek naÄ?in nadomestili vpisana mesta bolnikov, bodo namestili v avli bolniĹĄnice in na vseh oddelkih.

S tem naj bi skrajĹĄali Ä?akalne vrste. Kot pravijo, gre za enostaven postopek, ki bolnikom naj ne bi povzroÄ?al teĹžav.

V teh vroÄ?ih dneh se marsikaj vrti tudi okoli vode. Ne le tiste, ki pada z neba in predvsem v trdem stanju povzroÄ?a veliko ĹĄkode, tudi tiste pitne, ki je marsikje primanjkuje in je treba z njo varÄ?evati.

Ravno v tem Ä?asu, ko posluĹĄamo poroÄ?ila iz naĹĄih naravnih zdraviliĹĄÄ? – teh je najveÄ? prav na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju – o izredno dobrem obisku, pa je veliko razprave tudi o teĹžavah s termalno vodo.

Ne, ne primanjkuje je, le drĹžava bi rada prislonila veÄ?ji lonÄ?ek pri koncesijskih dajatvah. V zdraviliĹĄÄ?ih pravijo, da bi ob viĹĄji koncesnini ne zmogli dvigniti plaÄ? zaposlenim, za katere vedo, da bi morali dobiti veÄ?, zagovorniki plaÄ?evanja ÂťodĹĄkodnineÂŤ za uporabo termalne vode pa menijo, da je to potrebno tudi zato, da bodo uporabniki s termalno vodo bolj varÄ?no gospodarili. Saj tudi te ni v neomejenih koliÄ?inah. Gotovo bo tudi pri tem treba najti sprejemljivo reĹĄitev.

Kako pomembna je voda, so pred dnevi znova opozorili v Slovenskih Konjicah. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, so o zaprtju bazena razpravljali Ĺže na izredni seji obÄ?inskega sveta, zdaj ĹĄe na zboru krajanov krajevne skupnosti Slovenske Konjice. Ĺ˝upan Miran GorinĹĄek je ostal neomajen: zaradi varnosti bo bazen letos ostal zaprt. So pa vsi terjali, da je treba storiti vse, da se bodo lahko v novem ali obnovljenem bazenu kopali prihodnjo sezono.

V LaĹĄkem in bliĹžnjih Rimskih Toplicah se imajo kje kopati, v mestu piva pa je danes poseben veliki Ä?etrtek. ZaÄ?ne se namreÄ? leto-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ĹĄnji praznik piva in cvetja. Do nedelje bo tu veselo, kot je bilo vseh dosedanjih 52 let; ali ĹĄe bolj. Letos bo kar nekaj novosti, saj bodo predvsem domaÄ?a druĹĄtva pripravila prireditve in z njimi poÄ?astile 790 let, odkar je LaĹĄko dobilo trĹĄke pravice, ter 90 le, odkar je ta kraj piva in cvetja mesto. ZaÄ?eli bodo seveda z glasbo – nastopom kakovostih pevcev in igralcev. Bo pa letos ena novost, ki je vsi verjetno ne bodo veseli. PrviÄ? bodo namreÄ? morali obiskovalci plaÄ?ati tudi vstopnino. Organizacija te prireditve je paÄ? velika stvar. Dokler je veÄ?ino prispevala pivovarna, je ĹĄe ĹĄlo, zdaj so se organizatorji morali ozreti ĹĄe po drugih virih. Zato tudi vstopnina – 15 evrov. DomaÄ?ini, ki se zaradi prireditve Ĺže tako sooÄ?ajo s teĹžjimi razmerami, so tega prispevka seveda oproĹĄÄ?eni. Kljub vstopnini organizatorji upajo, da jih bo tudi letos v teh ĹĄtirih dneh obiskalo okoli sto tisoÄ? obiskovalcev.

VeÄ? obiskovalcev – upajo, da predvsem takih z debelim Ĺžepom – pa si Ĺželijo tudi v PodÄ?etrtku. In to v novih zmogljivostih, ki so jih v Termah Olimia pred Ä?asom Ĺže napovedali, zdaj pa tudi odprli – Glamping Olimia Adria Village. Namenjen je predvsem ljubiteljem luksuznega oddiha v naravi. Projekt so uresniÄ?ili v sodelovanju s partnerjem, druĹžbo Adria Dom. Ĺ˝ivahno je tudi v sosednji RogaĹĄki Slatini.

Tam sicer niso odprli kakega novega hotela, hoteli pa naj bi menjali lastnike. Ta Ä?as sta Âťna trguÂŤ kar dva hotela: prestiĹžni hotel Aleksander, ki kraljuje nad samim zdraviliĹĄkim jedrom kraja. Pred dvema letoma je konÄ?al v steÄ?aju, pred letom ga je vzel v najem ruski zdravnik, napovedal je tudi, da ga namerava na draĹžbi kupiti. Naprodaj je tudi manjĹĄi hotel Grand slam, ki sameva pod smuÄ?iĹĄÄ?em Janina. DraĹžba obeh bo ĹĄe ta mesec. Sicer pa je RogaĹĄka spet moÄ?no ruska; ne le po lastniĹĄtvu hotelov, tudi po obisku ruskih turistov.

Veselijo se predvsem slednjega.

Pa ĹĄe to: Celje je imelo v nedeljo zveÄ?er obisk na visoki ravni. Premier Miro Cerar si je na Starem gradu ogledal muzikal Veronika DeseniĹĄka.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 3

3

INTERVJU

13. julija 2017

Velenjska plaĹža zadetek v polno LetoĹĄnje prvo polletje je bilo za Mestno obÄ?ino Velenje uspeĹĄno – UresniÄ?ili nekaj novih naloĹžb, na novo finanÄ?no evropsko perspektivo pa prijavili ĹĄtiri nove projekte, 'teĹžke' 10 milijonov evrov – V zadnjih letih poveÄ?ali premoĹženjsko bilanco za 100 milijonov evrov – Prodaja zemljiĹĄÄ?a ĹĄe ni dogovorjena, KontiÄ? pa ne gradi hiĹĄe Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnje prvo polletje je bilo za Mestno obÄ?ino Velenje uspeĹĄno, svetniki so pred odhodom na poÄ?itnice postorili vse, kar je bilo potrebno, in Ä?e se ne bo zgodilo niÄ? posebnega, bodo znova zasedali ĹĄele septembra. O opravljenem delu in nadaljnjih naÄ?rtih ter drugih aktualnostih smo se pogovarjali z Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em.

Ste zadovoljni z opravljenim v prvem polletju? ÂťSem. UresniÄ?ili smo vse naÄ?rtovane projekte, nekatere pa seveda ĹĄe izvajamo. Med najpomembnejĹĄe postavljam poslovno cono Stara vas, ki jo gradimo, hkrati pa Ĺže izbiramo najemnike oziroma kupce teh parcel.ÂŤ Razpis je sicer ĹĄe odprt, kakĹĄno pa je zanimanje? ÂťZanimanja je zelo veliko, ampak za zdaj smo izbrali le dva takĹĄna, ki izpolnjujeta vse razpisane pogoje in imata tudi Ĺže vso potrebno dokumentacijo. Pogoji so ostri, prostor sofinanciramo z nepovratnimi evropskimi sredstvi in ga tudi ugodno prodajamo po 20 evrov za kvadratni meter.

Za to pa med drugim zahtevamo nova delovna mesta in dokonÄ?anje naloĹžbe v enem letu.ÂŤ KonÄ?ali pa ste ĹĄe nekaj drugih projektov, vse ste sofinancirali z nepovratnim denarjem? ÂťVesel sem, da smo konÄ?no dogradili skakalni center, ki nas je kar nekaj Ä?asa ÂťmuÄ?ilÂŤ, prenovili pa smo tudi atletske steze in tako omogoÄ?ili nadaljevanje organizacije mitingov, ki so za to okolje zelo prepoznavni. Poznavalci

â?ą

znani jeseni), raÄ?unate kar za 4,7 milijona evrov nepovratnega denarja? ÂťRes sem. Veliko prijav smo Ĺže dali skozi in verjamem v oba prijavljena projekta (pa tudi v druga dva za Staro Velenje). Sicer pa smo prvo preizkuĹĄnjo prestali in res verjamem, da bomo uspeĹĄni in bomo naÄ?rtovano tudi tokrat izpeljali.ÂŤ

â?ą

Brezposelnost se je v Mestni obÄ?ini Velenje od leta 2008 do danes skoraj prepolovila, trenutno je 8 odstotna

mnogi menijo, da bi morala biti obÄ?ina na plaĹži bolj podjetna, da ni logiÄ?no, da je tam vse zastonj, da niti parkiriĹĄÄ?a ne zaraÄ?unavate? ÂťSeveda bo treba razmisliti tudi o tem. Sam v vlogi Ĺžupana, ki upravlja tudi obÄ?inski proraÄ?un, ne razmiĹĄljam o dobiÄ?ku, ampak o tem, kako naĹĄim obÄ?anom omogoÄ?iti Ä?im boljĹĄe Ĺživljenje, ki si ga vsekakor zasluĹžijo tudi zaradi vsega, Ä?emur smo se v preteklosti v tem okolju morali odpovedovati. Zato tudi nisem Ĺželel,

Videti je, da ste to vmesno obdobje, ko evropskih razpisov skorajda ni bilo, dobro izkoristili za pripravo projektne dokumentacije? ÂťTako je vedno s finanÄ?nimi perspektivami in verjamem, da je kdo z zaskrbljenostjo opazoval, kako da se niÄ? ne dogaja (Ä?eprav smo imeli mi, kot sem Ĺže prej omenil, tudi v tem Ä?asu kar nekaj naloĹžb). Je pa vedno tako, da Ä?e nisi dobro pripravljen, ko razpisi izidejo, teĹžko uspeĹĄ. Imamo dobre izkuĹĄnje in zato smo tudi imeli pripravljene projekte.ÂŤ NaloĹžb je bilo zadnja leta res veliko, o njih smo tudi veliko pisali. ÂťNajbolj se te naloĹžbe kaĹžejo v obÄ?inski premoĹženjski bilanci, kar je zame impozantno, samo v zadnjih letih se je ta poveÄ?ala za

Mestna obÄ?ina Velenje je prijavila na razpis ĹĄtiri projekte, vredne veÄ? kot deset milijonov evrov, dva na obmoÄ?ju jezer in dva v Starem Velenju, raÄ?unajo pa na skoraj 8 milijonov nepovratnih sredstev.

pravijo, da se tukaj zbere toliko gledalcev kot na vseh ostalih v Sloveniji skupaj. Ko spremljaĹĄ to dogajanje, tudi vidiĹĄ, da se ti gledalci zelo dobro spoznajo na atletiko, ki je v Velenju tudi sicer zelo priljubljena.ÂŤ Pomembna zgodba je tudi Velenjska plaĹža? ÂťRes je in to se lahko vsakdo prepriÄ?a na lastne oÄ?i. Zadnjo nedeljo je dobesedno pokala po ĹĄivih in Ĺželim si, da bi bilo takĹĄnih dni ĹĄe veliko v tem poletju. Izjemen dogodek je bila tudi otvoritev, ko smo naĹĄteli 15 tisoÄ? obiskovalcev. Ĺ˝elim si, da bi letoĹĄnji zelo uspeĹĄen koncert domaÄ?ega Ĺ ank Rocka ostal tradicionalen.

V zadnjih letih smo za ureditev te plaĹže namenili iz proraÄ?una (brez nakupa zemljiĹĄÄ?a) 600 tisoÄ? evrov. Vlaganj ĹĄe ni konec, saj Ĺže v letoĹĄnjem letu naÄ?rtujemo zaÄ?etek izgradnje prireditvenega prostora, vrednega 3,1 milijona evrov, in odra, ki nas bo stal 4,4 milijona evrov.ÂŤ OÄ?itno ste velik optimist, saj za ti naloĹžbi, ki ste ju prijavili na razpis (rezultati pa bodo

To pomeni, da Ĺže vabite k sodelovanju investitorje? ÂťVsekakor raÄ?unamo, da bodo ti prevzeli razvojno pobudo na tem podroÄ?ju. Mislim, da je obÄ?ina tista, ki mora pripraviti vse potrebno, da bodo investitorji zainteresirani, da vlagajo v ta prostor. ObÄ?ina nikakor ne more vsega pokupiti, vse zgraditi in to upravljati. Zato smo sicer ustanovili Zavod za turizem, raÄ?unamo pa seveda tudi na zasebni kapital. Je pa vÄ?asih zapleteno. Vsi si Ĺželijo, da bi obÄ?ina investirala,

100 milijonov evrov, seveda v veliki meri na raÄ?un nepovratnega evropskega in drĹžavnega denarja. ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, se bo to premoĹženje poveÄ?alo ĹĄe za dodatnih 10 milijonov evrov – toliko znaĹĄajo naloĹžbe, ki smo jih prijavili na razpise.ÂŤ Velenjska plaĹža je to poletje srediĹĄÄ?e velenjskega, pa pogosto tudi kar slovenskega dogajanja.

Kar za 7,5 milijona vlaganj vanjo naÄ?rtujete? ÂťPostaviti nameravamo atraktiven oder in urediti celoten prostor, ki bo tako omogoÄ?al tudi organizacijo veÄ?jih prireditev.

Ob tem bomo urediti tudi velik parkirni prostor in po zgledu veÄ?jih mest zagotovili mobilnost gostom s potniĹĄkim prometom in sistemom koles Bicy. Postavili bomo tudi parkiriĹĄÄ?a za avtodome in vse skupaj povezali s parkiriĹĄÄ?i za avtobuse, ki ga bomo uredili v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Obirc (prostor smo pred kratkim zelo ugodno kupili). NaÄ?rtov pa je ĹĄe veliko, med drugim imamo zanimivega investitorja iz Anglije, ki namerava postaviti plavajoÄ?i hotel na jezeru.ÂŤ

dobiÄ?ek pa bi pobirali drugi. Tako je tudi denimo s tako Ĺželeno postavitvijo Âťzip lineÂŤ. Imeli smo Ĺže ĹĄtevilne ÂťinvestitorjeÂŤ, ki potem kar nekam potonejo.ÂŤ Na tem prostoru je tudi Avtokamp, ki je last Premogovnika, ta pa ga trenutno prodaja. Mnogi menijo, da bi ga morala obÄ?ina kupiti in s tem zaokroĹžiti ta prostor?

â?ą

AngleĹž Kent Walwin je zainteresiran, da zgradi na jezeru plavajoÄ?i hotel, ki bi bil ekoloĹĄki, to pomeni, da ne bi imel nobenega vpliva na okolje.

ÂťVsega obÄ?ina preprosto ne more kupiti, ga pa Premogovnik prodaja tudi mnogo predrago, 800 tisoÄ? evrov je odloÄ?no preveÄ?. Ima pa obÄ?ina regulativo, da tu ostane kamp. Bi si pa Ĺželeli, da bi bil ta kakovosten. A je z njim (s tem imam skorajda neposredne izkuĹĄnje) teĹžko preĹživeti. Vsi, ki so to poskuĹĄali, so imeli teĹžave zaradi visokih najemnin, stroĹĄkov vzdrĹževanja ‌ Ko se pogovarjam z ljudmi,

â?ą

Bojan KontiÄ? ne gradi hiĹĄe in se iz Stare vasi tudi ne namerava izseliti.

da bi napihljiva igrala zaraÄ?unavali in tako delali razliko med otroki, ki si Ĺželijo te zabave. VeÄ?ina teh, ki se sproĹĄÄ?ajo in uĹživajo na Velenjski plaĹži, bi imela brez nje okrnjene poÄ?itnice. Mislim, da ne bi bilo prav, da bi plaĹžo raÄ?unali, vsekakor pa bomo razmislili o plaÄ?evanju parkiranja (saj je to ĹĄe posebej tistim, ki pridejo od drugod, samo po sebi umevno). Sicer pa, kot sem dejal, Ä?im prej mora na ta prostor v veÄ?ji meri priti zasebna pobuda. Se mi pa vsekakor zdi pomembno, da smo veliko naredili za promocijo (tudi na raÄ?un brezplaÄ?ne plaĹže), kar je za nadaljnji razvoj turizma kljuÄ?nega pomena. In od te panoge si veliko obetamo, tudi novih zaposlitev.ÂŤ Zaposlovanje gotovo razveseljuje. V zadnjem obdobju je bilo za zmanjĹĄanje brezposelnosti veliko narejenega? ÂťPravzaprav je tole kar neverjetno. Leta 2010, ko sem postal Ĺžupan (to so bila leta, ki so bila dejansko zelo teĹžka zaradi vse veÄ?jega poglabljanja krize), se je

brezposelnost vrtela tam okoli 18 odstotkov, mislim, da jo je v enem obdobju celo presegla. Danes je ta pod 10 odstotki, torej se je skoraj prepolovila. Ob tem pa je razveseljivo tudi, da povpraĹĄevanje po delavcih naraĹĄÄ?a, ĹĄe posebej Gorenje veliko na novo zaposluje. Tudi Premogovnik je v tem letu Ĺže zaposloval in bo jeseni znova. Pa ĹĄe marsikoga bi lahko omenil. Vsekakor si zaslug za to ne pripisujemo, razen seveda delovnih mest, ki smo jih zagotovili preko podjetniĹĄkega inkubatorja v Poslovnem centru

â?ą

V Velenjsko plaĹžo je MO Velenje investirala (brez nakupa zemljiĹĄÄ?a) Ĺže 600 tisoÄ? evrov, zdaj bodo ĹĄe 4,4 milijona za oder in 3,1 milijona za prireditveni prostor

Standard in jih bomo omogoÄ?ili tudi v Poslovni coni Stara vas.

Velja omeniti tudi naĹĄe subvencije in zmanjĹĄanje komunalnega prispevka. Seveda upam, da se bodo v prihodnje zaradi teh gibanj okrepile tudi plaÄ?e, da bo veÄ? tistih, ki se jim bo splaÄ?alo delati, da torej razlike med nadomestili, ki jih obÄ?ani prejemajo na Zavodu za zaposlovanje, oziroma socialnimi pomoÄ?mi ter na drugi strani zasluĹžki ne bodo tako majhne. Da se bodo torej plaÄ?e poveÄ?ale.ÂŤ Se pa zdi, da bo tudi v tem okolju poÄ?asi zaÄ?elo zmanjkovati ustrezne delovne sile? ÂťNa to Ĺžal nimamo kakĹĄnega veÄ?jega vpliva, tudi na to ne, kar mi mnogi oÄ?itajo, da vabim v Velenje Albance. Pa se jim na tem mestu opraviÄ?ujem, saj niso niÄ? krivi, Ä?e iĹĄÄ?ejo svojo priloĹžnost.

Je pa res, da imamo potem v lokalni skupnosti zaradi neznanja jezika veliko teĹžav, ki jih moramo reĹĄevati. Se mi pa vse bolj zdi, da prihaja znova obdobje, ko bodo delavci v veÄ?jem ĹĄtevilu prihajali na delo v ta prostor.ÂŤ Glede sredstev za naÄ?rtovani naloĹžbi na obmoÄ?ju jezer ste zelo optimistiÄ?ni, velja to tudi za Staro Velenje? ÂťDoslej smo stavili na prave konje in prepriÄ?an sem, da tudi tokrat. Dejstvo je, da moramo zibelko Velenja obnoviti in z nepovratnimi sredstvi nam to veliko laĹžje uspeva. Tudi ta del Velenja

â?ą

Velenje se ponaĹĄa z najveÄ?jim atletskim mitingom v Sloveniji, ki je tudi najbolje obiskan.

Ĺželimo narediti bolj privlaÄ?en za obiskovalce in podjetnike, vanj pa nameravamo vloĹžiti skoraj tri milijone in pol evrov. Dela naj bi sklenili Ĺže prihodnje leto.ÂŤ Velenje se spet poÄ?asi polepĹĄuje. Upravniki so zaÄ?eli opravljati ĹĄtevilne obnove stanovanjskih objektov, vsi to pozdravljamo, je pa ob tem pomislekov, kako uskladiti sedanjost s preteklostjo, veliko. ÂťTo prepuĹĄÄ?am, tako kot vedno v takĹĄnih primerih, stroki

in se sam ne obremenjujem, ali je prav, da zdaj prevladuje belo-siva barva. Moram pa priznati, da Ä?e se postavim na zaÄ?etek Cankarjeve in pogledam obnovljen blok in onega, ki ĹĄe ni obnovljen, mi je prvi neprimerno bolj vĹĄeÄ? in samo Ĺželim si, da bi upravniki obnove z enakim tempom nadaljevali.ÂŤ Marsikoga so razjezile informacije, da naj bi prodali zemljiĹĄÄ?e pod Vilo Herberstein, in sicer za Lidl oziroma Hofer. Je to res? ÂťOdkrito povem, da se oba omenjena trgovca zanimata za to gradnjo. Mi pa na kraj pameti ne pade, da bi tam dovolili gradnjo takĹĄnih objektov, ki jih imajo na drugih lokacijah v Velenju.

Tu je natanÄ?no opredeljena gradnja poslovno-trgovskega objekta, ki bo moral biti prilagojen poslovno in garaĹžni hiĹĄi na drugi strani. Prostorskega akta nismo spreminjali, v njem pa je gradnja natanÄ?no opredeljena, skladna pa mora biti tudi z zahtevami spomeniĹĄkega varstva. ZemljiĹĄÄ?e bomo prodali na javni draĹžbi, Ä?e bo ponudba skladna z objavljenimi pogoji.ÂŤ

â?ą

PremoĹženjska bilanca Mestne obÄ?ine Velenje se je v zadnjih letih poveÄ?ala za 100 milijonov, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, se bo v naslednjih dveh letih ĹĄe vsaj za 10 milijonov evrov.

Torej ni nujno, da ga boste prodali? ÂťKot sem dejal, Ä?e ponudba ne bo skladna s pogoji, nikakor ne.

Naj pa ob tem dodam, da bi nekateri raje imeli tukaj park ali kakĹĄne druge javne povrĹĄine, a vse to tudi stane in je treba vzdrĹževati in tudi to je treba upoĹĄtevati.

To pomeni, da ni ĹĄe sklenjen dogovor med podjetjem TomaĹža RoÄ?nika in vami v zvezi s to prodajo? ÂťTakĹĄne laĹži velikokrat posluĹĄam. Nobenega dogovora ni, kot sem Ĺže povedal, pa bomo zemljiĹĄÄ?e prodajali na javni draĹžbi.ÂŤ Je res, da vam RoÄ?nikovo podjetje gradi hiĹĄo? Âť(Smeh) To sem Ĺže sliĹĄal, tudi za veÄ? lokacij. Niti RoÄ?nik niti kakĹĄen drug izvajalec mi ne gradi hiĹĄe, ki je tudi ne potrebujem in si je tudi ne Ĺželim. Podedoval sem hiĹĄo moje mame in oÄ?eta v Stari vasi, iz katere se na veselje tistih, ki so me zaskrbljeno spraĹĄevali, ali res odhajam, in na Ĺžalost tistih, ki si to morda Ĺželijo, ne nameravam izseliti. Veliko mi pomeni. Zgradili smo jo potem, ko smo se morali izseliti iz Pesja, na katerega imam zelo lepe spomine, in prostovoljno ne bi odĹĄli. Dobili smo rudniĹĄko odĹĄkodnino in tako kot vsi v tistih Ä?asih veliko delali sami in res mi ta hiĹĄa veliko pomeni. ÄŒe pa bi mi finanÄ?ne moĹžnosti omogoÄ?ale, za zdaj mi ĹĄe ne, bi si poiskal kakĹĄen prijeten kotiÄ?ek ob morju, seliti pa se nikakor ne nameram. Me pa takĹĄne laĹži vsekakor Ĺžalostijo, saj vnaĹĄajo med ljudi đ&#x;”˛ nemir in nejevoljo.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Novi prostori druĹžbe Odelo

GOSPODARSKE novice Premogovnik prodaja nepremiÄ?nine

Prebold - DruĹžba Odelo je slavnostno odprla nove proizvodno-logistiÄ?ne prostore, ki bodo omogoÄ?ili nadaljnjo rast tega uspeĹĄnega dobavitelja avtomobilske industrije. NaloĹžba je vredna 3,7 milijona evrov. Na dogodku je bil tudi premier Miro Cerar. Poudaril je, da je vlada zagotovila zanesljivo gospodarsko okolje z namenom odpiranja gospodarstva v svet.

Cerar si ob tem Ĺželi, da bi v Slovenijo prihajali dobri investitorji, ki bodo spoĹĄtovali zeleno Slovenijo. Odelo, ki zaposluje veÄ? kot 1320 ljudi, je del nemĹĄke skupine Odelo, ki ima sedeĹž v Stuttgartu. Od leta 2011 je njen lastnik turĹĄki holding Bayraktarlar. DruĹžba je specializirana za proizvodnjo visokokakovostnih zadnjih avtomobilskih luÄ?i za najbolj ugledne svetovne znamke. đ&#x;”˛

Velenje, 7. julija – Premogovnik Velenje nadaljuje odprodajo naloĹžb in ukinitve dejavnosti, ki niso v povezavi z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. V petek, 7. julija, so na spletni strani druĹžbe objavili razpisno dokumentacijo za odprodajo nepremiÄ?nin z naslova rudarskih ĹĄkod. Gre za stanovanja, hiĹĄe, garaĹže in zemljiĹĄÄ?a v Velenju in Ĺ oĹĄtanju. Rok za oddajo ponudb je 31. julij letos.

Velenje med tistimi mesti, v katerih je brezposelnost najbolj upadla Lastniki in vodstvo podjetja s premierjem Mirom Cerarjem

Bicy ima veÄ? kot 3000 uporabnikov Doslej so si obÄ?ani izposodili kolesa Ĺže 147-tisoÄ?krat – Uporabnik lahko kolo uporablja 14 ur na teden

V Gorenju bodo imeli jutri skupĹĄÄ?ino. Na njej bodo obravnavali lanske poslovne rezultate. Uprava in nadzorni odbor predlagata delniÄ?arjem tudi, da bilanÄ?ni dobiÄ?ek v viĹĄini 2.430.330 evrov uporabi za izplaÄ?ilo dividend. Dividenda bo, Ä?e se bodo tako odloÄ?ili, znaĹĄala 0,10 evrov bruto na delnico. IzplaÄ?ali naj bi jih 4. avgusta, in sicer delniÄ?arjem, ki bodo na dan 3. avgusta vpisani v delniĹĄke knjige.

Sistem Bicy je v tem okolju odliÄ?no sprejet, uporabnikov je toliko, da je treba na kolesa vÄ?asih tudi Ä?akati ali pa jih poiskati na kakĹĄni drugi Bicy postaji. VÄ?eraj zjutraj pa je bilo takole pred obÄ?insko stavbo, oÄ?itno so kolesa postala tudi sicer priljubljeno prevozno sredstvo.

Telekom ĹĄiri optiÄ?no omreĹžje v Ĺ oĹĄtanju

Telekom Slovenije v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj gradi optiÄ?no omreĹžje, ki bo prebivalcem obmoÄ?ja omogoÄ?ilo veÄ?je internetne hiV sistem Bicy je trenutno vkljuÄ?enih Ĺže ki namerno povzroÄ?i ĹĄkodo. Vse krĹĄitve ali trosti in boljĹĄo izkuĹĄnjo spremljanja televizije. V Telekomu Slovenije 3.029 uporabnikov. Ĺ tevilo izposoj je od za- opaĹžene pomanjkljivosti lahko obÄ?ani obves- predvidevajo, da bo gradnja v sodelovanju s krajani in obÄ?ino potekaÄ?etka delovanja sistema Bicy Ĺže veÄ? kot 147 tijo na brezplaÄ?no telefonsko ĹĄtevilko 080 19 la tekoÄ?e, tako da bi izgradnjo celotnega novega optiÄ?nega omreĹžja tisoÄ? (pribliĹžno 139 tisoÄ? izposoj v Velenju in 61 in tako prispevajo, da bo okvara Ä?im prej na predvidenem obmoÄ?ju zakljuÄ?ili do konca leta 2017.

Glavna prednost optiÄ?nega omreĹžja je velika pasovna ĹĄirina, ki okoli 18 tisoÄ? v Ĺ oĹĄtanju). Kolesa Krpan, ki odpravljena in bo sistem v brezhibnem stanomogoÄ?a hitrejĹĄi, zanesljivejĹĄi in varnejĹĄi prenos podatkov, saj je jih je Mestna obÄ?ina Velenje izbrala, so zelo ju, voĹžnja s kolesi pa varna za uporabnike. đ&#x;”˛ optiÄ?na povezava manj obÄ?utljiva na elektromagnetne motnje in kakovostna. Sistem in kolesa ves Ä?as vzdrĹžuudare strel. OptiÄ?no omreĹžje zagotavlja kakovostno uporabo ĹĄirokojejo, se pa vÄ?asih pojavi kakĹĄen nepridiprav, pasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija.

Trenutno dela potekajo v naseljih Florjan in MetleÄ?e.

Spodbuda za deficitarne poklice

Vedno se ponuja kaj novega Tatjani Ĺ tancar Poprask iz Skornega pri Ĺ martnem ob Paki kar trije certifikati kakovosti – UÄ?iteljica, ki ne bi za niÄ? zamenjala svoje kuharske ljubezni Tatjana PodgorĹĄek

Ob naĹĄem obisku na EkoloĹĄki EkoloĹĄki kmetiji PotoÄ?nik Poprask v SkorPoprask v SkorSkor nem v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ob Paki tokrat ni diĹĄalo po pravkar pepravkar peÄ?enih keksih, ker za to pridna to pridna gospodinja Tatjana Tatjana Ĺ tancar Poprask zaradi dela na kmetiji ni kmetiji ni imela Ä?asa. Se je pa ĹĄiril po kuĹĄiril po kuhinji prijeten vonj po gobovi juhi gobovi juhi in peÄ?enih palaÄ?inkah, ki jih je ki jih je zagotovo ob naĹĄem odhodu naodhodu nana devala s svojo marmelado. Ali je marmelado. Ali je bila to buÄ?na s cimetom ali brez cimetom ali brez tega, nismo ugotavljali. KateKatera koli je Ĺže bila, je bila dobra, saj je Tatjana za obe omenjeni marmeladi na letoĹĄnjih Dobrotah slovenskih kmetij prejela certifikata oziroma kipca kakovosti.

Poleg teh se je s Ptuja vrnila ĹĄe z enim kipcem (tega je prejela za sok buÄ?ni nektar) in z zlatim priznanjem za kekse. Z njimi je na ocenjevanju sodelovala prviÄ?.

V Sloveniji je bilo na Zavodu za zaposlovanje konec junija registriranih 84.793 brezposelnih. To je 3,3 odstotka manj kot maja in 15 odstotkov manj kot junija lani. V prvem letoĹĄnjem polletju je bilo na zavodu v povpreÄ?ju prijavljenih 93.967 brezposelnih, kar je 13,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Tudi junija se je nadaljeval trend zmanjĹĄevanja brezposelnosti v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda.

V primerjavi s prejĹĄnjim mesecem je brezposelnost najbolj upadla na obmoÄ?nih sluĹžbah v Kopru (- 5,6 odstotka), Velenju (- 4,7 odstotka) in na Ptuju (- 4,6 odstotka). Na letni ravni so najveÄ?je zmanjĹĄanje brezposelnosti zabeleĹžili na obmoÄ?nih sluĹžbah Novo mesto (- 22,7 odstotka), Trbovlje (- 21,8 odstotka), Velenje (- 19,7 odstotka). Kot je videti, bo povpraĹĄevanje po delavcih v SaĹĄa regiji in tudi drugje v prihodnjih mesecih ĹĄe naraĹĄÄ?alo.

Jutri skupĹĄÄ?ina Gorenja

Mira ZakoĹĄek

V Mestni obÄ?ini Velenje je Ĺže vse od leta 2012 v uporabi avtomatiziran sistem za brezplaÄ?no uporabo koles, kasneje so vanj vkljuÄ?ili tudi Ĺ oĹĄtanj. Tako je v tem Ä?asu v sistem Bicy vkljuÄ?enih 70 koles na 15 izposojevalnih postajah v Velenju in Ĺ oĹĄtanju.

V sistem se lahko vkljuÄ?i vsak obÄ?an, ki se mora registrirati v Zavodu za turizem (vila Bianka) v Velenju, v Ĺ oĹĄtanju pa na obÄ?ini, v vili Mayer ali Muzeju usnjarstva. Kolo lahko uporablja 14 ur tedensko. Sistem omogoÄ?a, da lahko uporabnik vzame ali pa odda kolo na katerikoli postaji.

13. julija 2017

biti trikrat zapored nagrajen z biti trikrat zapored nagrajen z zlatim priznanjem. ÂťCertifizlatim priznanjem. ÂťCertifikat je potrditev njegove kakat je potrditev njegove kakovosti. Pomemben je zame kovosti.

Pomemben je zame in za stranke. Zame, ker poin za stranke. Zame, ker potrjuje, da sem na pravi poti, za trjuje, da sem na pravi poti, za stranke, ker vedo, da so kustranke, ker vedo, da so kupile kakovost,ÂŤ je povedapile kakovost,ÂŤ je povedapoveda la sogovornica. Na vprala sogovornica. Na vpravpra ĹĄanje, kakĹĄen pa je kaĹĄanje, kakĹĄen pa je kaka kovosten izdelek, je kovosten izdelek, je odgovorila:ÂŤ Taodgovorila:ÂŤ TakĹĄen, kĹĄen,

ke.ÂŤ Recepte za sokove, ke.ÂŤ Recepte za sokove, marmelade, kekse si, marmelade, kekse si, pravi, sproti izmiĹĄlja pravi, sproti izmiĹĄlja oziroma ÂťÄ?e sem bolj oziroma ÂťÄ?e sem bolj natanÄ?na, jih prinatanÄ?na, jih prilagajam sebi.ÂŤ lagajam sebi.ÂŤ Njen preNjen preizkuĹĄevalec valec j e e

Ponosna nosilka treh kipcev kakovosti Tatjana Ĺ tancar Poprask

ki je narejen iz dobrih surovin, z ljubeznijo, veseljem in malo sreÄ?e. Ta je potrebna, da ujameĹĄ prava razmerja. Zase vem, da vse, kar delam, delam z ljubeznijo. UĹživam pri tem, ni mi teĹžko Kar delam, delam z prebedeti tudi kakĹĄno noÄ?, Ä?e je veseljem treba. Sem prepriÄ?ana, da vse S ponosom in zanosom nam je to vpliva na izdelek. Kuhanje je pokazala kipce kakovosti. Upra- zame neke vrste umetnost. VerjeviÄ?eno, saj pri tem ne more biti mite, izdelki so drugaÄ?ni, Ä?e iste nakljuÄ?ij. Izdelek mora namreÄ? sestavine ÂťobdelujejoÂŤ druge ro-

sin Ĺ˝iga, ki je kljub svoji mladosti zelo konstruktiven kritik in z velikim obÄ?utkom za to, kaj je dobro in kaj ne. Ko mu je pred Ä?asom ponudila v pokuĹĄino marmelado, ki je ni skuhala sama, ji je dejal: ÂťMami, te ne kuhaj veÄ?.ÂŤ Gre po njeni poti.

BuÄ?e po nakljuÄ?ju

Zakaj je med surovinami izbrala prav buÄ?e? Povsem po naklju-

Ä?ju, pravi. Na kmetiji so imeli pred nekaj leti obilen pridelek buÄ?, in ker ni imela idej, kaj bi z njimi naredila, se je odloÄ?ila za njihovo predelavo v sok in marmelado. Stranke so izdelke dobro sprejele, ocene na ocenjevanju na Ptuju pa so jo ĹĄe dodatno spodbujale k iskanju prave harmonije okusov, razmerij med surovinami.

Po izobrazbi je Tatjana uÄ?iteljica. Tako je hotel splet okoliĹĄÄ?in, Ä?eprav je bila kuharija njena prva poklicna izbira. Danes ga ni, ki bi jo prepriÄ?al, da bi delo na kmetiji, predvsem pa pripravo domaÄ?ih dobrot, zamenjala s pouÄ?evanjem v razredu. ÂťTo kaĹže, da Ä?lovek usodi ne more ubeĹžati,ÂŤ je razmiĹĄljala glasno.

Sogovornica peki in predelavi sadja in zelenjave ĹĄe zdaleÄ? ni rekla zadnje besede. Vedno se ponuja kaj novega, kar je zanjo izziv, ki se mu ne more upreti. ÂťMislim, da bom z buÄ?ami nadaljevala, vendar ne v sladke, ampak slane ÂťvarianteÂŤ. Po glavi mi rojijo ĹĄe diĹĄavnice, pa zeliĹĄÄ?a. Ĺ e te bom poskuĹĄala ÂťvplestiÂŤ v izdelke,ÂŤ je razkrila svoje naÄ?rte nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Tatjana Ĺ tancar Poprask. đ&#x;”˛

Ljubljana – Javni ĹĄtipendijski sklad RS je objavil razpis za ĹĄtipendije za deficitarne poklice. Do vkljuÄ?no 20. septembra lahko oddate vlogo za pridobitev ĹĄtipendije za deficitarne poklice. Elektrikar, gozdarka, pek, orodjarka, dimnikar, kamnosek ... ÄŒas oddaje vloge ni veÄ? merilo za pridobitev ĹĄtipendije. Ĺ tipendija znaĹĄa 100 evrov meseÄ?no, sofinancira po jo Evropski socialni sklad.

Napovedi je treba vloĹžiti do konca meseca FinanÄ?na uprava opominja, da morajo zavezanci za vloĹžitev napovedi za odmero dohodnine, ki do 15. junija na dom niso prejeli informativnega izraÄ?una, dohodninsko napoved vloĹžiti do konca julija. Obrazec za odmero dohodnine je dostopen na finanÄ?nih uradih in spletni strani Fursa. Napoved je mogoÄ?e poslati tudi v elektronski obliki.

Porabo plastiÄ?nih vreÄ?k moramo zmanjĹĄati V prihodnje moramo obÄ?utno zmanjĹĄati porabo plastiÄ?nih vreÄ?k na prebivalca, zato te kmalu ne bodo veÄ? zastonj. Do konca leta 2019 bomo zmanjĹĄali porabo lahkih plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k na do 90 vreÄ?k na osebo na leto, do konca leta 2025 pa Ĺže na do 40 vreÄ?k na osebo na leto.

Volvo le elektriÄ?en ali hibriden Ĺ vedski Volvo je prvi od tradicionalnih avtomobilskih proizvajalcev napovedal, da po letu 2019 ne bo veÄ? proizvajal klasiÄ?nih bencinarjev in dizelaĹĄev, paÄ? pa le ĹĄe elektriÄ?ne in hibridne avte. Francija pa je sporoÄ?ila, da namerava do leta 2040 prepovedati prodajo vseh avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji.

Na avtocestah draĹžje gorivo Petrol je zviĹĄal cene goriv ob avtocestah. Ne gre ĹĄe za velike razlike, a raje natankajte prej. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

13. julija 2017

Demografska slika skrb vzbujajoÄ?a Izdelava ĹĄtudije PriloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih v regiji SaĹĄa do leta 2030 v zakljuÄ?ni fazi – Poklici prihodnosti: psihologi, razliÄ?ni menedĹžerji in tehniÄ?ni poklici Tatjana PodgorĹĄek

v regiji. Po mnenju sogovornika je bil odziv dober, vzorec je reprezentativen. VeÄ?ino odgovorov so Ĺže obdelali, tako da je ĹĄtudija v zakljuÄ?ni fazi. Na zadnji seji projektnega sveta pred 14 dnevi so se lotili podroÄ?ja novih perspektivnih poklicev, ostaja jim ĹĄe poglavje o gibanju zaposlenih in brezposelnih v regiji z vse-

do v skladu s komunikacijskim naÄ?rtom, ki je tudi ĹĄe v izdelavi, ĹĄtudijo predstavili javnosti. Njeni zakljuÄ?ki bodo osnova za izdelavo operativnega programa njihovega izvajanja.

jetniĹĄtva. Prav tako odgovori veÄ?ine druĹžb in samostojnih podjetnikov, da Ĺželijo ostati v regiji, da bodo poleg obstojeÄ?ih programov izvajati ĹĄe nove in da naÄ?rtujejo intenzivno zaposlovanje. ÂťV zvezi s slednjim pa so stvari vse prej kot obetavne. Demografska slika je namreÄ? ena tistih, ki med izraĹženimi teĹžavami moÄ?no izstopa. Izdelali smo jo za vsako obÄ?ino posebej in ugotovili, da bo moralo gospodarstvo regije leta 2025 Ĺže zaposlovati tujo delovno silo.ÂŤ Po Ĺ˝erdinovih besedah je za regijo slabo, ker je v ĹĄtudiji v celoti izpadla energetika, predvsem zaradi preskromnega zaposlovanja.

Osrednji projekt pred letom dni ustanovljenega javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja SaĹĄa Velenje je izdelava ĹĄtudije PriloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih do leta 2030.

Gospodarstvo bistveno Njen temelji namen je ugotoviti, bolje, precejĹĄnje kakĹĄne so in bodo moĹžnosti za pomanjkanje delavcev zaposlovanje mladih v Po dosedanjih regiji do omenjenega ugotovitvah ĹĄtudileta ob upoĹĄtevanju raje, pravi sogovorzvojnih trendov in kanik, razveseljuje, drovskih potreb gospoda se kazalci v godarstva, obrti in javnespodarstvu v regiji ga sektorja v Ĺ aleĹĄki in obraÄ?ajo bistveno Zgornji Savinjski dolina bolje v primerni. Izdelavo ĹĄtudije kojavi z zaÄ?etkom ordinira projektni svet gospodarske krize centra, izvajalcev je leta 2008. Poleg Mladi pogreĹĄajo ‌ V ĹĄtudiji sodelujoÄ?i mladi so veÄ? kot 80. Vrednost Ĺže omenjene preprojekta so ocenili na poznavnosti turiz- izpostavili veÄ? stvari. PogreĹĄajo blizu 18 tisoÄ? evrov, ma kot zelo po- strategijo razvoja regije, veÄ? oblik denar zanj pa bodo membne gospo- aktivnega sodelovanja in povezozagotovile gospodardarske dejavnosti vanja z njenim gospodarstvom ske druĹžbe in lokalne Dr. Franc Ĺ˝erdin: Študija je velik zalogaj, a bo zelo razveseljujejo na- ter lokalnimi skupnostmi. VeÄ?iskupnosti regije, ki so dobra osnova za sprejemanje odloÄ?itev, pomembnih za povedi lokalnih na je zapisala, da Ĺželi v njej ostazanjo izkazale zanimanadaljnji razvoj gospodarstva in obÄ?in v regiji SaĹĄa.ÂŤ skupnosti o vlaga- ti, priÄ?akuje, da bo precej laĹžnje. Kako daleÄ? je ĹĄtunjih v razvoj pod- je dobila prvo zaposlitev, kot jo mi prognozami. Glede na to, da dija danes? so lokalne skupnosti izpostavile za veliko priloĹžnost turizem, Odziv dober, vzorec ÂťUmirajoÄ?iÂŤ in perspektivni poklici do leta 2020 so se odloÄ?ili, da bodo v sodereprezentativen Po ugotovitvah ĹĄtudije bodo v regiji zaradi veÄ?jih korakov priPo zagotovilih koordinatorja lovanju z njimi ter Zavodom za hajajoÄ?e digitalizacije, robotizacije, avtomatizacije v naslednjih in zunanjega strokovnega sode- turizem Ĺ aleĹĄke doline izdelali letih ÂťumiraliÂŤ poklici trgovec, tajnica, banÄ?nik za okencem in lavca centra dr. Franca Ĺ˝erdina ĹĄe strategijo razvojnih moĹžnosti mnogi njim podobni. Na seznamu poklicev prihodnosti v okoso anketo s po 10 vpraĹĄanji, po- na tem podroÄ?ju. V naslednjih lju pa so psihologi, menedĹžerji za ljubezen, za dobro voljo, za membnimi za strateĹĄki razvoj re- dveh mesecih bodo pripravili Ä?iustvarjanje pozitiven klime v podjetjih. Od tehniÄ?nih poklicev, gije, poslali v vseh 10 obÄ?in, v 70 stopis izhodiĹĄÄ?, jih septembra ki jih potrebuje gospodarstvo, so v ospredju orodjarji, strojniki, gospodarskih druĹžb (odzvalo se verificirali na projektnem svetu, energetiki, elektriÄ?arji, raÄ?unalniÄ?arji ‌ Skratka poklici, za kajih je dobrih 36 odstotkov, zapo- v veÄ?jih gospodarskih druĹžbah, tere se danes ĹĄe vedno odloÄ?a premalo mladih. Zato bo eden slujejo pa 11.500 delavcev), od- vseh 10 lokalnih skupnostih reod pomembnih zakljuÄ?kov ĹĄtudije usmerjanje mladih Ĺže od zvalo se je tudi 60 mladih, vklju- gije ter na Savinjsko-ĹĄaleĹĄki goosnovne ĹĄole dalje. Ä?enih v razliÄ?ne oblike delovanja spodarski zbornici. Oktobra bo-

ManjĹĄa rodnost in moÄ?na rast ĹĄtevila starejĹĄih, starih nad 65 let

V demografski sliki v ĹĄtudiji izstopajo predvsem tri ugotovitve: moÄ?an upad ĹĄtevila Ĺžena v obdobju, ko so sposobne rojevati, ĹĄtevilo mladih do 15 let ter moÄ?an porast obÄ?anov, starih veÄ? kot 65 let.

Po podatkih je bilo leta 2008 v regiji SaĹĄa Ĺžena v rodnem obdobju 6749, lani jih je bilo 4977, po prognozah jih bo leta 2025 manj ĹĄe za dobrih 1000.

Leta 1991 je bilo v 10 obÄ?inah Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline mladih do 15. leta starosti dobrih 14.000, lani samo ĹĄe 9168. ObÄ?anov od 15 do 64 let je bilo, po zbranih podatkih, leta 2008 ĹĄe 45.000, danes jih je 41.500.

StarejĹĄih od 65 let je Ĺživelo v regiji pred 25 leti 4.800, lani Ĺže 10.100, leta 2025 pa naj bi ta skupina predstavljala Ĺže 26 odstotkov prebivalcev regije.

dobijo danes. Mladi iz Zgornje Savinjske doline so poleg omenjenega navedli ĹĄe potrebo po veÄ? oblikah druĹžabnega Ĺživljenja, veÄ? ĹĄportnih, kulturnih dogodkih. Nadejajo se veÄ? spodbud tamkajĹĄnjega gospodarstva in obÄ?in za razvoj podjetniĹĄtva. ÂťBili so kritiÄ?ni do medijev. Menijo, da njihovo poroÄ?anje, predvsem o bloku TeĹĄ 6, ustvarja slabo mnenje pri nekaterih mladih v regiji in tudi ĹĄirĹĄi Sloveniji.ÂŤ Med strateĹĄka podroÄ?ja za razvoj regij so uvrstili ĹĄe analizo ĹĄol

– od osnovnih do visokih ĹĄol in fakultet. Med drugim so ugotovili moÄ?an osip pri vpisu v njihove programe. Sicer pa je v regiji 1800 ĹĄtudirajoÄ?ih mladih, lani jih je diplomiralo 807. Podatka o tem, koliko med njimi se jih je v regiji tudi zaposlilo, pa niso mogli natanÄ?no ugotoviti. đ&#x;”˛

Golte z novim veÄ?inskim lastnikom v novo sezono 1. julija se je uradno zaÄ?ela letna sezona na Golteh – Odprli prenovljen hotel, predstavili ambiciozno strategijo Mira ZakoĹĄek

Gorski turistiÄ?ni center Golte je zadnjo zimsko sezono uspeĹĄno zakljuÄ?il, prav tako pa tudi nekaj Ä?asa naÄ?rtovani proces dokapitalizacije. Spomladi je dobil novega veÄ?inskega lastnika – podjetje Sicom Invest. Z dokapitalizacijo je priĹĄlo do spremembe druĹžbene pogodbe, novi druĹžbenik pa je pridobil 76,66 % kapitala.

â?ą

Za zimsko sezono napovedujejo dokonÄ?anje apartmajskega naselja, noÄ?no smuko in hitrejĹĄe zasneĹževanje.

ÂťNovi vlagatelj je ob skrbnem pregledu druĹžbe ocenil, da imajo Golte odliÄ?ne naravne pogoje, zato bo v prihodnje vloĹžil veliko napora ter naloĹžb v razvoj gorskega turizma na Golteh. V obdobju od konca sezone do danes je druĹžba Golte izvajala izjemno

pomembna vzdrĹževalna dela v Hotelu Golte, s katerimi je dvignila noÄ?itveno ponudbo, ter ponudbo wellness programov, kulinarike in spremljevalnih vsebin, namenjenim gostom hotela in

hodniĹĄkimi doĹživetji, kakor tudi ponudbe za razliÄ?ne segmente gorsko kolesarskega turizma. Z odprtjem hotela je gostom Ĺže na razpolago prenovljena ponudba wellness centra ''Above the clo-

smuÄ?arskega centra spominja z nostalgijo, saj je svojo mladost pogosto preĹživljal pri dedku iz Gornjega Grada.

Svoje priloĹžnosti vidijo tudi v poslovnem in izobraĹževalnem turizmu, postaviti se Ĺželijo na seznam najboljĹĄih kulinariÄ?nih destinacij. K sodelovanju so povabili obetavnega mladega kuharja

â?ą Direktor Ernest KovaÄ?, predsednik nadzornega sveta Samo Krivic in lastnik Sandi Brezovnik

dnevnim obiskovalcem,ÂŤ je dejal ob odprtju centra predsednik nadzornega sveta Samo Krivic. ÂťPotencial za razvoj gorskega turizma na Golteh vidimo novi lastniki predvsem v razvoju ponudbe, namenjene zahtevnejĹĄim domaÄ?im in tujim gostom.

Naravne danosti omogoÄ?ajo razvoj vsebin, povezanih s po-

uds'' – ''Nad oblaki'', ki smo jo, ob trenutni ponudbi savn, masaĹžnih bazenov in doĹživljajskih tuĹĄev razĹĄirili z dodatno ponudbo sprostitvenih tretmajev, masaĹž in kozmetiÄ?nimi storitvami.

V naravi krajinskega parka bomo izvajali vadbe tai-Ä?ija, joge in pilatesa,ÂŤ pravi lastnik podjetja Sandi Brezovnik, ki se tega

TomaĹža PeÄ?nika, ki je oblikoval kulinariÄ?no zgodbo; ta temelji na ponudbi tradicionalnih planinskih jedi na eni strani in sodobni kulinariki najboljĹĄih restavracij.

Razvijali bodo zabavne in zanimive kulinariÄ?ne dogodke in izvajali kuharske tabore v tesnem sodelovanju z lokalnimi pridelovalci Ĺživil.

Hotel bodo do konca leta vkljuÄ?ili v eno najveÄ?jih evropskih zdruĹženj Eco-hoteli Evrope in s tem prispevali k razvoju trajnostne kulturne podobe.

Poletno sezono bodo zaznamovali tematski dogodki, namenjeni razliÄ?nim ciljnim skupinam dnevnih obiskovalcev. Na Golte Ĺželijo ĹĄe bolj privabiti druĹžine s paketno ponudbo, v kateri bo zajet prevoz z nihalko, obrok in aktivnosti, ki jih bodo izvajali razliÄ?ni animatorji. V ponudbo

bodo vkljuÄ?evali vodene izlete, sprehode po Alpskem vrtu, posluĹĄanje zvokov narave in zgodbe s planine na Mozirski koÄ?i, kulinariÄ?ne delavnice, ĹĄportna tekmovanja, piknike, zip line, igranje mini golfa itd.

Stekle so tudi Ĺže priprave na zimsko sezono. SmuÄ?arske vozovnice Ĺže prodajajo. Med najpomembnejĹĄe cilje pa postavljajo posodobitev zasneĹževalnega sistema in noÄ?ne smuke.

Do zaÄ?etka sezone nameravajo zakljuÄ?iti tudi izgradnjo depandans. Niso pa se ĹĄe odloÄ?ili, ali jih bodo obdrĹžali v svoji lasti ali jih prodali. Vsekakor je pomembno, da bodo z njimi pridobili nove stacionarne kapacitete na planini. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 5. julija Iz poslanske skupine Levica je izstopil poslanec MatjaĹž HanĹžek. Vodja poslanske skupine Luka Mesec je ob tem sporoÄ?il, da HanĹžkov izstop obĹžaluje, a ga spoĹĄtuje.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

rektorjem organizacije Amnesty International.

Dan pred zaÄ?etkom vrha skupine G20 so v Hamburgu Ĺže izbruhnili izgredi, policija je uporabila veÄ? vodnih topov in solzivec, ranjenih je bilo veÄ? protestnikov in policistov.

Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali za prekinitev pristopnih pogajanj EU s TurÄ?ijo, Ä?e bo ta ustavno reformo uveljavila nespremenjeno.

Ponedeljek, 10. julija

Francoska policija je z ulic Pariza odstranila veÄ? kot dva tisoÄ? prebeĹžnikov, ki so veÄ? tednov Ĺživeli na cesti v neustreznih razZnani so bili rezultati letoĹĄnje merah. ZaÄ?asno so jih naselili v praznih ĹĄolskih telovadnicah. mature: uspeĹĄno jo je opravilo 93,45 odstotka kandidatov, kar je za slabo odstotno toÄ?ko manj kot lani. Vse toÄ?ke je doseglo devet deklet in ĹĄest fantov.

Petek, 7. julija

MatjaĹž HanĹžek je izstopil iz poslanske skupine Levica.

Istega dne je poslanska skupina Levica vladi predlagala razreĹĄitev glavne inĹĄpektorice za delo NataĹĄe TrÄ?ek – ta je navedene oÄ?itke ostro zavrnila.

Slovenski politiÄ?ni vrh se je mudil na vrhu pri premierju Miru Cerarju. Izrazili so trdno odloÄ?enost za enotno spoĹĄtovanje arbitraĹžne sodbe in njeno implementacijo v dialogu s HrvaĹĄko.

PrivrĹženci venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so vdrli v kongres in pretepli najmanj tri opozicijske poslance, poĹĄkodovani so bili tudi nekateri novinarji.

Preplah je izbruhnil v nemĹĄkem mestu Darmstadt, kjer je eden od vrtÄ?evskih otrok na sprehodu izkopal bombo iz druge svetovne vojne in jo nato prinesel v vrtec.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je iz Moskve prispel na drĹžavniĹĄki obisk v Berlin, kjer se je sreÄ?al z nemĹĄko kanclerko Angelo Merkel.

Premier Miro Cerar je prisluhnil stiskam ljudi, ki so po odloÄ?itvi arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a ostali na obeh straneh meje. Dejal je, da jim drĹžava mora pomagati, Âťsaj je do te razmejitve priĹĄlo brez neke krivde teh ljudi, zato jim mora drĹžava iti maksimalno naprotiÂŤ.

Ob koncu Ä?etrtega zasedanja skupnega odbora Slovenija – avstrijska KoroĹĄka sta zunanji minister Karl Erjavec in deĹželni glavar avstrijske KoroĹĄke Peter Kaiser spregovorila tudi o poloĹžaju slovenske narodne skupnosti na avstrijskem KoroĹĄkem.

SDS je vloĹžila interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Ta je dejala, da bo to dobra priloĹžnost za predstavitev doseĹžkov dela.

Na vrhu G20 sta se prviÄ? seĹĄla ameriĹĄki in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin.

VeÄ?ina pogovora ni bila javna,

Migrante so s pariĹĄkih ulic zaÄ?asno namestili v telovadnice.

Iz Iraka so poroÄ?ali, da se obramba Islamske drĹžave v Mosulu naglo podira, iraĹĄke sile pa so izrazile priÄ?akovanje, da bodo to mesto na severu Iraka v celoti znova zavzele.

Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali za prekinitev pristopnih pogajanj EU s TurÄ?ijo, Ä?e bo ta ustavno reformo uveljavila nespremenjeno.

Maturo je uspeĹĄno opravilo 93,45 odstotka kandidatov.

S poslanskimi vpraĹĄanji predsedniku vlade in ministrom se je zaÄ?ela redna julijska seja DrĹžavnega zbora. Tematsko so se poslanci vrteli okrog zdravstva, ĹĄolstva, kulturnega turizma in drugega tira.

Na severu Londona je izbruhnil velik poĹžar na trĹžnici Camden Lock, priljubljeni turistiÄ?ni toÄ?ki. Gasilcem je poĹžar uspelo Pred obletnico poskusa drĹžav- spraviti v nadzor, brez poroÄ?il nega udara v TurÄ?iji se je v Cari- o Ĺžrtvah.

Po Nizozemski je tudi Avstrija gradu zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi na protestu opozicijske stran- sporoÄ?ila, da turĹĄkemu ministru za gospodarstvo ne bo dovolila ke CHP. TurĹĄki predsednik Erdogan je vstopa v drĹžavo ob obletnici pomedtem grozil tudi globalno. De- skusa drĹžavnega udara v TurÄ?iji.

Okoljevarstveni aktivisti so brajal je, da Ankara ne bo ratificirala pariĹĄkega podnebnega spo- zilsko vlado obtoĹžili za stopnjerazuma, za razlog pa je navedel vanje nasilja v Amazoniji, potem ko sta bila umorjena aktivista za pravico do zemlje in so bila zaĹžgana vozila okoljske agencije.

Nedelja, 9. julija

Torek, 11. julija

ÄŒetrtek, 6. julija Predsednik Borut Pahor se je ob robu vrhunskega zasedanja Pobude treh morij na kratko sreÄ?al z ameriĹĄkim predsednikom Donaldom Trumpom in ga povabil v Slovenijo, ta pa je obisk sprejel.

V drĹžavnem zboru je potekalo vseslovensko sreÄ?anje vseh, ki so zapustili naĹĄo drĹžavo in Ĺživijo ter delajo v tujini. Predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu Ivan HrĹĄak je ob tem dejal, da mladi, ki odhajajo v tujino, zaradi namerne ali spontane asimilacije izgubljajo stik s slovenstvom, zato bi si morali prizadevati za ohranitev slovenske kulture med mladimi v tujini.

TurĹĄka policija je v raciji v bliĹžini Carigrada aretirala devet vodilnih aktivistov za Ä?lovekove pravice, vkljuÄ?no z lokalnim di-

Vrh G20 so spremljali mnoĹžiÄ?ni protesti.

znan pa je bil dogovor o prekinitvi ognja v jugozahodni Siriji, ki naj bi zaÄ?ela veljati v nedeljo.

Stopnjevali so se nemiri, ki so spremljali vrh G20. HamburĹĄka policija je sporoÄ?ila, da je bilo pridrĹžanih 45 ljudi, v spopadih pa je bilo poĹĄkodovanih 159 policistov.

V zaporu v Acapulcu v Mehiki je priĹĄlo do krutega spopada med rivalskimi tolpami v najbolj nadzorovanem delu zapora. Ubitih je bilo 28 ljudi, ranjeni pa so bili trije.

Sobota, 8. julija Tudi po koncu vrha skupine G20 so v Hamburgu potekali protesti in spopadi protestnikov s policijo. Mediji so medtem preĹĄteli, da je bilo dan prej na protestih med 50 tisoÄ? in 76 tisoÄ? ljudi.

V Salvadorju je sodiĹĄÄ?e 19-letno Ĺžrtev posilstva obsodilo na 30-letno zaporno kazen, potem ko je dekle lani rodilo mrtvega otroka.

122 Ä?lanic ZdruĹženih narodov je glasovalo za mednarodno pogodbo, ki prepoveduje jedrsko oroĹžje.

13. julija 2017

DrĹžavni zbor je v okviru nadaljevanja redne seje ustanovil novo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo pod drobnogled vzela sume pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB-ju v letih 2009 in 2010.

Znova je bila v ospredju NLB.

V Carigradu se je zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi.

odstop ZDA od sporazuma in domnevne obljube Francije.

Ob veÄ? mesecev trajajoÄ?i suĹĄi na Siciliji so v mestu Caltanissetta potekali protesti zaradi hudega pomanjkanja vode.

Dan po koncu vrha G20 je Hamburg obiskal nemĹĄki predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki si je ogledal ĹĄkodo zaradi protestov. Kanclerka Merklova je prizadetim prebivalcem obljubila kompenzacijo.

IraĹĄki premier Haider Al Abadi je razglasil zmago iraĹĄke vojske nad t. i. Islamsko drĹžavo v Mosulu. JuĹžni del Japonske so prizadele hude poplave, v katerih je umrlo vsaj 18 ljudi.

Mediji so imeli z NLB delo tudi sicer. Izvedeli so, da se obeta podaljĹĄanje roka za prodajo te banke. O tem naj bi se pogovarjali Slovenija in Evropska komisija.

Koalicijski partnerji so se pogovarjali o proraÄ?unih za prihodnji dve leti.

IraĹĄka televizija je poroÄ?ala, da je samooklicana Islamska drĹžava objavila smrt svojega vodje Abuja Bakra Al Bagdadija.

Zunanji ministri Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so se na neformalnem zasedanju v bliĹžini Dunaja dogovorili o zapolnitvi ĹĄtirih najviĹĄjih poloĹžajev v organizaciji.

V strmoglavljenju letala ameriĹĄke vojske v zvezni drĹžavi Misisipi je umrlo vseh 16 ljudi na krovu.

Navidezno razkoĹĄje Te dni posluĹĄamo velike zgodbe o tem, kako visoka je gospodarska rast, kako nam spet raste nekaj, kar se imenuje BDP, kako znova postajamo polno zaposlena druĹžba, z galopirajoÄ?im izvozom, fleksibilno varnostjo, kako le malo manjka, da bo v Sloveniji nastal nov razvojni preboj. Vse te velike besede zvenijo pomirjujoÄ?e, ker tudi so, zaradi optimizma ljudje raje troĹĄijo, to poganja gospodarski cikel in Slovenijo postavlja znova tja, kjer naj bi bila, tik pod vrhom Evrope, Ä?e ne Ĺže ravno na njem.

Zgodbo o uspehu smo posluĹĄali Ĺže enkrat.

Imela je lep Ezopov zakljuÄ?ek, ki pa ga ni razumelo veliko ljudi. Sanje, ki so nas takrat Jure TrampuĹĄ pokopale, lovim ĹĄe enkrat. ÄŒe je kakĹĄno okolje v Sloveniji, ki bi moralo vedeti, da gospodarska rast ni neskonÄ?na, da je omejena, da bo nepovratne meje hlastajoÄ?emu razvoju enkrat postavilo okolje, Ä?e Ĺže prej ne politiÄ?ni in ekonomski konflikti zaradi razraĹĄÄ?ajoÄ?e neenakosti, je to Ĺ aleĹĄka dolina. S svojimi jezeri, deponijami, ugrezninami, premogom, ki ga bo enkrat gotovo zmanjkalo. Tako kot bo morala Ĺ aleĹĄka dolina v naslednjem desetletju razmisliti, kakĹĄna bo jutri brez lignita, bo morala tudi Slovenija, Evropa, pravzaprav kar kapitalistiÄ?en ustroj svetovne globalizacije pomisliti, kam nas vodi razvoj, ki je zasnovan na ideji trga in troĹĄenja.

Kam nas bo pripeljal, je danes pravzaprav Ĺže jasno. V toplotno segrevanje, v izginjajoÄ?e ledenike, vremenske ujme, poplavljena pristaniĹĄÄ?a, v Ä?as vojn zaradi surovin, konfliktov zaradi podnebnih sprememb, v Ä?as brez upanja.

A ne gre le za velika geostrateĹĄka vpraĹĄanja. ZaÄ?ne se Ĺže pri vsakem od nas. Zakaj v trgovinah vedno znova jemljemo plastiÄ?ne vreÄ?ke, Ä?etudi vemo, koliko let potrebujejo, da se razgradijo v naravi. Zakaj se vozimo v velikih avtomobilih, Ä?e pa bi si lahko voĹžnjo delili. Zakaj v velikih trgovskih centrih iĹĄÄ?emo nadomestilo za sreÄ?o, ki ga potem hranimo v temnih garderobnih omarah?

Zakaj tekmujemo v tem, kdo ima boljĹĄi telefon, veÄ?ji televizor, hitrejĹĄi raÄ?unalnik, Ä?etudi vse te velikosti, vsega tega bliĹĄÄ?a procesorskih moÄ?i ne potrebujemo. Tudi mi smo tisti, ki ne Ĺželimo sprejeti zakonitosti idej kroĹžnega gospodarstva, principa, po katerem je okolje bistveno manj obremenjeno kot danes ‌ Pred dnevi sem v Ĺ˝abji vasi obiskal Svetlano MakaroviÄ?. Pogovarjala sva se o njenem pogledu na rdeÄ?o zvezdo, nisva govorila o partizanih, paÄ? pa o upanju na svet, v katerem ne bo toliko izkoriĹĄÄ?anja. Umetnica Ĺživi dobro, veliko jo prevajajo, predvajajo, tiskajo, veliko nastopa. ÂťImam dovoljÂŤ, mi je dejala, nato pa je dodala, da se denarja pravzaprav boji. Boji se bogastva, boji se bogatije. ÄŒesar ne potrebuje, da drugim, manj srÄ?nim. Ko sva tako govorila, je omenila rdeÄ?ega ĹĄkofa Vekoslava GrmiÄ?a, ki se je ĹĄe v Ä?asu socializma sprl z Vatikanom in podjetnimi jastrebi v domaÄ?i cerkvi. GrmiÄ? je bil tisti, tako je razlagal, ki je dejal, da imajo tudi Ĺživali duĹĄo, da imajo duĹĄo drevesa in tudi narava.

Sam sem skeptiÄ?en do koncepta duĹĄe, a z veliko umetnico se prav strinjava v tem, da moramo z okoljem ravnati bolje in da je okolje, narava tista, ki jo naĹĄa Ĺželja po zmagovanju najbolj prizadene. Kako, nam tudi pokaĹže. A kdor tega ne Ĺželi videti, je paÄ? slep. Ĺ aleĹĄka dolina je prebivalcem Ĺže pokazala, kakĹĄne so meje zahtev po elektrifikaciji drĹžave, tista jezera tam, lepa, kakĹĄrna so Ĺže, niso naravna, spodaj so hiĹĄe, cerkev, domaÄ?ije, ki so izgubile svoje gospodarje, v jezera se je leta odlagal pepel. To se danes ne poÄ?ne veÄ?, a ĹĄkoda je bila Ĺže strojena. Ĺ aleÄ?ani se poÄ?asi zaÄ?enjajo zavedati, da so bili tudi oni Ĺžrtve ideje o zmagi dela ne glede na posledice, ki jih ta prinaĹĄa.

Naj ĹĄe nekaj dopiĹĄem o soodvisnosti duĹĄe in potroĹĄniĹĄtva. Ko sem odhajal od Svetlane MakaroviÄ?, je spregovorila tudi o tem, kako slepeÄ?e katedrale potroĹĄniĹĄkega sveta ubijajo tiste, ki nimajo niÄ?, ta izsiljena izbira enakosti, ki ni niÄ? drugega kot grebenje po veÄ?, je glavna nevarnost, glavna okupacija, proti kateri se moramo boriti. Seveda sem se strinjal in potem postrani pogledal njene ĹĄtiri maÄ?ke, ki so leĹžale razmetane tam naokoli in naju mirno opazovale.

Kdo ve, morda pa imajo Ĺživali vseeno vsaj malce duĹĄe. Za maÄ?ke sem skorajda prepriÄ?an ‌ đ&#x;”˛

Nova evidenca plaÄ?evanja prispevkov 1. januarja 2018 bo konÄ?no vzpostavljen sistem, po katerem bo finanÄ?na uprava (Furs) za vsakega posameznega delavca natanÄ?no vedela, kakĹĄni prispevki so bili zanj obraÄ?unani in plaÄ?ani. Trenutno sicer ĹĄe ni jasno, ali bodo na to morali opozarjati delavci sami ali pa bodo ustrezno ukrepali Ĺže uradniki. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 7

7

AKTUALNO

13. julija 2017

Poleg nujno in hitro tudi zelo hitro PomoÄ? pri zastopnikih pacientovih pravic iĹĄÄ?e vse veÄ? ljudi – NajveÄ? pripomb na zobozdravstvo – Ni povsem jasno, kaj bo z drugim mnenjem Tatjana PodgorĹĄek

Pred nedavnim sprejeta novela zakona o pravicah pacientov prinaĹĄa nekatere novosti, zastopnica pacientovih pravic v celjski obmoÄ?ni enoti Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, kamor sodi tudi regija SaĹĄa, Cvetka Jurak pa je poudarila dve. ÂťZelo dobra sprememba za paciente je novost glede Ä?akalnih dob. Na napotnicah bo poleg nujno, hitro in redno pripisano ĹĄe zelo hitro – v 14 dneh. Novost pa je ĹĄe glede vnaprej izraĹžene volje. Te ne bo treba obnavljati vsakih pet let, tako kot je bilo doslej, ampak je odloÄ?itev dokonÄ?na oziroma velja do morebitnega preklica.ÂŤ

Tri do ĹĄtiri v naprej izraĹžene volje na teden

Na vpraĹĄanje, za kakĹĄno pravico gre pri v naprej izraĹženi volji, je Jurakova odgovorila: ÂťTo je pravica, ki omogoÄ?a ljudem, da vnaprej povedo, katerih zdravstvenih uslug ne Ĺželijo, ko ne bodo mogli veÄ? o tem odloÄ?ati.

Gre za agresivne medicinske posege, ki bi jim morda podaljĹĄali Ĺživljenje, ne bi pa prispevali k izboljĹĄanju njihovega zdravstvenega stanja ali celo k ozdravitvi. ObiÄ?ajno so to kemoterapije,

dialize, umetno hranjenje. Naj ob tem poudarim, da to z evtanazijo, s Ä?imer nekateri enaÄ?ijo vnaprej izraĹženo voljo, nima niÄ? skupnega.ÂŤ

pri slednjem, zapiĹĄejo, katerih medicinskih storitev ne Ĺželijo, ga podpiĹĄejo, prav tako ga podpie zastopnik pacientovih pravic ter njegov osebni zdravnik. ÂťPodpise je treba overiti. TakĹĄen dokument morata poleg pacienta hraniti ĹĄe osebni zdravnik in zastopnik, morajo ga imeti ĹĄe na pristojni obmoÄ?ni enoti Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje, sama pa vsakemu ĹĄe svetujem, da en izvod izroÄ?ijo tudi kateremu od svojcev.ÂŤ Za pravico do upoĹĄtevanja vnaprej izraĹžene volje se – tako Jurakova – v zadnjem Ä?asu odloCvetka Jurak: ÂťMed obÄ?ani celjske regije Ä?a vse veÄ? ljudi v celjski je pravica do vnaprej izraĹžene volje zelo regiji. Tri do ĹĄtiri take aktualna. Na teden obravnavam tri, ĹĄtiri primere reĹĄuje na teden. primere.ÂŤ Kot ĹĄe ugotavlja, ima ta pravica pacientov vse Kot pravi, morajo tisti, ki se veÄ? privrĹžencev med osebnimi odloÄ?ijo za omenjeno pravico, zdravniki. ÂťSe najde tu in tam za ta namen opraviti nekatere kdo med njimi, ki poskuĹĄa paciaktivnosti. Izbrati si morajo po- enta odvrniti od tega, a ljudje pri oblaĹĄÄ?enca, ki bo zastopal njego- svoji odloÄ?itvi vztrajajo. Zastove interese (oseba mora biti stara pniki pacientovih pravic smo priveÄ? kot 18 let, prav je, da ji zau- Ä?akovali, da bo z novelo zakona pajo in jo dobro poznajo), lahko ta volja zapisana tudi v elektronje to tudi zastopnik pacientovih ski obliki na kartici zdravstvenepravic. Na obrazec, ki ga dobijo ga zavarovanja, vendar se, Ĺžal,

to za zdaj ĹĄe ni uresniÄ?ilo. Zato je potrebnih toliko izvodov in njihova hramba na veÄ? mestih.ÂŤ

Predlani 477, lani 528 primerov

Cvetka Jurak je ĹĄe povedala, da se nanjo in na ĹĄe drugo zastopnico pacientovih pravic v celjski obmoÄ?ni enoti obraÄ?a vsako leto vse veÄ? ljudi iz regije. Leta 2015 je pomoÄ?, nasvet ali usmeritev v zvezi z zdravjem iskalo 477 obÄ?anov, lani 528, pri drugi zastopnici pa 450. Ne prihajajo – pravi sogovornica – le zato, ker menijo, da so jim bile krĹĄe-

Po vzoru bolniĹĄnic v Izoli, Novem mestu in na Jesenicah so tudi v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje uvedli elektronski vpis bolnikov.

Najkasneje do konca tega meseca bodo postavili 10 vrstomatov oziroma bodo ti na vseh oddelkih razen na oddelku za infekcijske bolezni. Vrednost naloĹžbe, ki prinaĹĄa prednost za bolnike in tudi zaposlene, ocenjujejo na blizu 20 tisoÄ? evrov.

SkrajĹĄanje vrst in razbremenitev zaposlenih

Z uvedbo vrstomatov napovedujejo veÄ?je zadovoljstvo bolnikov, saj tem ne bo veÄ? treba Ä?akati na vpisnih mestih, tako kot so doslej, sploh med 8. in 10. uro.

Enostavna uporaba

Glavna medicinska sestra v bolniĹĄnici mag. Hilda Maze zagotavlja, da je uporaba naprave enostavna. ÂťPostopek elektronske prijave je podoben nekdanjemu elektronskemu potrjevanju zdravstvenih izkaznic, s katerim tudi starejĹĄi niso imeli teĹžav. Bolnik, ki je na osnovi napotnice naroÄ?en na pregled ali poseg, ob prihodu v bolniĹĄnico stopi do vrstomata in vstavi v predvideno reĹžo zdravstveno izkaznico.

Naprava preveri status njegovega osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in Ä?e ima te stvari urejene, mu vrstomat natisne listek, na katerem je napisano, v kateri ambulanti bo obravnavan, in ura, kdaj je naroÄ?en. Z listkom se napoti pred ambulanto, v kateri bo opravil zdravstveno storitev. Hkrati z registracijo se na raÄ?unalniku pristojne medicinske sestre ÂťodpreÂŤ

V bolniĹĄnici zagotavljajo, da je uporaba vrstomatov enostavna tudi za starejĹĄe, ki novejĹĄih tehnologij niso najbolj veĹĄÄ?i.

na katerem mu bodo pomagali reĹĄiti nastali poloĹžaj zaposleni.ÂŤ Dokler se bolniki na nov sistem vpisa ne bodo navadili, jim bo v bolniĹĄnici na voljo veÄ? medicinskih sester.

Za zaposlene pa novost pomeni razbremenitev nekaterih administrativnih del, zato bodo imeli veÄ? Ä?asa za pripravo izvidov, kar pomeni, da bodo bolniki do njih priĹĄli hitreje kot doslej. ÂťVrsto-

Pozitivne izkuĹĄnje

Jurakova je izrazila zadovoljstvo, ker ima pri reĹĄevanju pritoĹžb pozitivne izkuĹĄnje. Velikokrat je dovolj Ĺže telefonski klic, pisno ali elektronsko sporoÄ?ilo.

Tudi na prvi obravnavi so obravnavali le 13 primerov in v 12 dosegli dogovor med pacienti in zdravstvenimi delavci, nereĹĄen primer pa sedaj Ä?aka pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic. ÂťMoram pohvaliti zdravstvene delavce, ker so zelo pripravljeni stopiti nasproti in skupaj dobro reĹĄujemo stvari v korist pacientov.ÂŤ KakĹĄnih novosti glede pacientovih pravic v bliĹžnji prihodnosti ni na obzorju, Ä?eprav si zastopniki prizadevajo, da bi lahko bolniki ohranili zahtevo po drugem mnenju. ÂťS tem bi bile stvari bolj pregledne in bi ljudem vrnile veÄ? zaupanja v delo zdravstva v drĹžavi,ÂŤ je ĹĄe dejala Cvetka Jurak.

MoÄ?no zavihali rokave

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje uvedli elektronski vpis pacientov – Vrstomati na vseh oddelkih, razen na oddelku za infekcijske bolezni – Zaradi manj administracije prej do izvidov zdravstvena obravnava bolnika, tako da sestra ve, da je ta Ĺže v bolniĹĄnici. ÄŒe ima bolnik teĹžave zaradi neurejenega zdravstvenega zavarovanja ali neveljavne napotnice teĹžave pri vpisu oziroma pri elektronski registraciji, ga navodila usmerijo na vpisno mesto,

osebnih zdravnikov.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali so se obraÄ?ali nanjo tudi obÄ?ani iz regije SaĹĄa in v katerih primerih, je Cvetka Jurak odgovorila: ÂťV precejĹĄnjem ĹĄtevilu so iskali mojo pomoÄ? prav tako za teĹžave v zobozdravstvu, letos pa sem poleg teh reĹĄevala ĹĄe primer s podroÄ?ja pediatrije, ki pa smo ga reĹĄili zelo dobro.ÂŤ

đ&#x;”˛

Prednost za bolnike in zaposlene

Tatjana PodgorĹĄek

ne pravice, zaradi neprimernega odnosa zdravstvenega osebja in podobnih teĹžav, ampak tudi zato, ker se ne znajdejo v administrativnih postopkih, ki jih je tudi v zdravstvu vse veÄ?, ali kadar ne vedo, na koga naj se obrnejo, pri kom naj poiĹĄÄ?ejo svetovanje.

Nekaj je tudi takih, ki samo Ĺželijo deliti mnenje oziroma izraziti prizadetost, ki so jo doĹživeli v skrbi za zdravje.

NajveÄ?krat so se lani ljudje obrnili na Jurakovo zaradi teĹžav v zobozdravstvu, v katerem izstopajo dolge Ä?akalne dobe in pomanjkanje osebnih zobozdravnikov. ÂťZobozdravstvo je pereÄ?e v vseh obÄ?inah na Celjskem, letos pa pacienti mestne obÄ?ine Celje izpostavljajo ĹĄe teĹžave pri iskanju

Prenavljajo ceste in lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico

mat smo letos spomladi Ĺže uvedli na oddelku za dializo, kjer opravimo do 70 dializ na dan.

Po oceni smo z elektronskim vpisovanjem bolnikov tu zaradi skrajĹĄanih administrativnih postopkov prihranili sestram tudi do tri ure dela.ÂŤ Zaradi vrstomatov v bolniĹĄnici ne naÄ?rtujejo odpuĹĄÄ?anj, ampak bodo zaposlene prerazporedili in s tem zmanjĹĄali potrebe po novih zaposlitvah.

Poleg Ĺže omenjenega oddelka za dializo so v bolniĹĄnici letos spomladi namestili vrstomat ĹĄe na oddelku za ORL in pri tem ugotovili, da bo treba do uvedbe elektronskega vpisa bolnikov ĹĄe na ostalih oddelkih odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Ena teh je bila nejasna oznaÄ?itev prostorov v polikliniki, do Ä?esar je priĹĄlo zato, ker vsi trakti niso bili dokonÄ?ani istoÄ?asno. Poleg tega so mnoge ambulante selili iz enega v drugi del bolniĹĄnice in s tem je priĹĄlo do zmede pri oĹĄtevilÄ?enju prostorov. Glede na to, da ĹĄiritve poliklinike z dodatnimi prostori ne naÄ?rtujejo, so v bolniĹĄnici sklenili, da bodo vse ambulante v tem delu bolniĹĄnice dobile nove ĹĄtevilke. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini pospeĹĄeno nadaljujejo obnavljanje cest. Ne samo tistih, ki so vkljuÄ?ene v koncesijsko pogodbo, ki jo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj lani maja podpisala s podjetjem Andrejc. Na osnovi koncesijske pogodbe bo izvajalec v dveh letih temeljito prenovil 48 kilometrov cest.

Zunaj koncesije pa bodo Ä?ez nekaj dni v mestu zaÄ?eli obnavljati Kajuhovo cesto in ji soÄ?asno uredili tudi kanalizacijo in vodovod.

Zaradi tega bo promet v mestu oviran. Kot pravi Ĺžupan Darko Menih, pa zagotovo ne bodo naleteli na ovire tisti, ki jih bo pot vodila v Ĺ portno dvorano. Poskrbeli bodo, da bo do nje ves Ä?as zagotovljen dostop, Ä?e ne z ene pa z druge strani. Tudi do vile Mayer, kjer se to poletje napoveduje precej porok, bo urejen neoviran dostop.

Delajo pa tudi mladi. Konec junija je poÄ?itniĹĄko delo zaÄ?ela in ga Ĺže tudi konÄ?ala prva skupina od oseminosemdeset sprejetih. Mladi bodo lepĹĄali Ĺ oĹĄtanj in okolico do prvih dni septembra. đ&#x;”˛

mkp

Prenova podhoda pod KidriÄ?evo cesto Velenje, 11. julija – Od torka je zaradi temeljite prenove zaprt podhod pod KidriÄ?evo cesto. Gre za najbolj obremenjen podhod za peĹĄce v Velenju, ki povezuje Cankarjevo ulico in pot mimo poĹĄte do Kardeljevega trga. Dela, ki jih opravlja velenjsko podjetje Dadgrad, d. o. o., bodo predvidoma konÄ?ana do konca avgusta. Vrednost nađ&#x;”˛ loĹžbe je dobrih 90 tisoÄ? evrov.

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Vse se mi je vrnilo

Miha RoĹžiÄ? do srebra

Diamantna maturantka poklicne mature UrĹĄka KonÄ?an: ÂťSe pozna, Ä?e delaĹĄ sprotiÂŤ – Ĺ˝eli imeti svoje podjetje in pripravljati dobre fitnes programe

Na balkanski olimpijadi pokazal veliko znanja iz geografije

Tatjana PodgorĹĄek

Minulo sredo so dijaki, ki so opravljali poklicno maturo, izvedeli, kako uspeĹĄni so bili pri opravljanju zrelostnega izpita. Na ĹĄtirih ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje je bilo med njimi 10 zlatih in ena diamantna maturantka – UrĹĄka KonÄ?an, dijakinja iz programa Gastronomija in turizem Ĺ ole za storitvene dejavnosti. ÂťPred dvema urama sem izvedela, da sem osvojila vse toÄ?ke, zato sedaj ĹĄe nisem povsem dojela uspeha. Seveda sem vesela, preseneÄ?ena, mami se je kar zjokala. Upala sem, da bom med zlatimi maturanti, a se je izĹĄlo ĹĄe izĹĄlo ĹĄe bolje,ÂŤ je pripovedovala na dan razglarazgla razglasitve rezultatov in dodala: ÂťUpam, da ÂťUpam, da bomo danes ĹĄli na kosilo v kitajsko kitajsko restavracijo, ker si to Ĺželim.ÂŤ Je bila UrĹĄka tako pripravljena ali je ali je bila matura prelahka? Kombinacija Kombinacija obojega, je povedala sogovornica, a sogovornica, a uspeh seveda ni zgolj nakljuÄ?en. Na Na maturo se je pripravljala, rezultat na na njej pa pripisuje ĹĄe temu, da je vsa ĹĄtiri leta vsako preverjanje znanja vzela zelo resno. Zato je bilo v pripravah na maturo marsikje dovolj, Ä?e si je snov samo prebrala.

Vse, kar je vloĹžila v znanje – meni – se ji je povrnilo. Uspeh jo opogumlja, da vztraja na zaÄ?rtani poti. Ta jo bo v naslednjem ĹĄtudijskem letu vodila na Fakulteto za vede o zdravju v Izoli, program dietetika. NekoÄ? Ĺželi imeti svoje podjetje in sodelovati s kakovostnim kineziologom, da bo lahko pripravljala dobre fitnes programe.

O poÄ?itnicah v teh dneh ĹĄe ne razmiĹĄlja. ÂťNajprej bom delala, nato pa zasluĹžek namenila za daljĹĄi dopust s fantom na Krku,ÂŤ je razkrila diamantna maturantka.

Ravnateljica ĹĄole Mateja KlemenÄ?iÄ? pa je povedala, da so na ĹĄoli imeli nazadnje diamantno maturantko pred zadnje diamantno maturantko tremi leti, na preostatremi leti, na preosta lih ĹĄolah centra pa lih ĹĄolah centra je menda prav tako je menda prav preteklo od tega Ĺže preteklo od tega kar nekaj let. kar nekaj let.

Diamantna maturanta UrĹĄka KonÄ?an: Šport mi je blizu Ĺže od malega, zato so z njim povezani tudi moji Ĺživljenjski cilji.ÂŤ

đ&#x;”˛

V RuĹĄah je od 25. junija do 1. julija potekala 3. Olimpijada Jugovzhodne Evrope iz znanja geografije – BIGeo2017. Nastopilo je 24 osnovnoĹĄolcev in 40 srednjeĹĄolcev iz Bosne in Hercegovine, TurÄ?ije, Srbije, Romunije in Slovenije. Iz Ĺ C Velenje se je na tekmovanje uspel uvrstiti gimnazijec Miha RoĹžiÄ?, ki ga je spremljala njegova mentorica Tanja Golob.

Tekmovanje je bilo zelo naporno in Miha je pokazal veliko ne samo geografskega znanja, ampak tudi znanja z drugih predmetnih podroÄ?ij, ki ga je moral povezovati z geografijo. V konkurenci srednjeĹĄolcev je osvojil odliÄ?no srebrno medaljo, boljĹĄi od njega, z zlato medaljo, so bili samo trije tekmovalci.

Tekmovanje je bilo preplet znanja fiziÄ?ne, druĹžbene in regionalne geografije, prav tako pa je bilo pomembno terensko delo in raba pisnih virov. Najprej so tekmovalci opravili pisni test, ki zajema celostno poznavanje planetarnih in regionalnih geografskih procesov. Naslednji dan je bilo ĹĄtiriurno preverjanje znanja, ki je temeljilo na dopoldanskem preuÄ?evanju naselja RuĹĄe in raziskovanju moĹžnosti za revitaliziranje opuĹĄÄ?ene tovarne duĹĄika. Spominsko in logiÄ?no je

bil najzahtevnejĹĄi kviz, ki je zahteval tako poznavanje svetovnih geografskih podatkov kot njihovo umeĹĄÄ?anje v povsem neznane okoliĹĄÄ?ine. Kviz je bil Ä?asovno omejen, tekmovalci so ga opravljali ob raÄ?unalniku, ki je vsako minuto predstavil novo vpraĹĄanje. Dodatna ovira pri tekmovanju je bila, da je vse potekalo v angleĹĄkem jeziku, ki je uradni jezik mednarodnih geografskih tekmovanj.

Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Strokovni del tekmovanja je pripravil Zavod RS za ĹĄolstvo.

V prostem Ä?asu so organizatorji pripravili dve celodnevni ekskurziji po Sloveniji in krajĹĄo po bliĹžnji okoMiha RoĹžiÄ? lici. Za spoznavanje bliĹžnje oklice so imeli veÄ? Ä?asa mentorji. Vsi udeleĹženci pa so spoznali prestolnico Ljubljano, Bled, PortoroĹž, Piran, Maribor in Postojnsko jamo. Vse dni tekmovanja je bilo pomembno druĹženje ob veÄ?erih na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih in s tem brisanje mej, medsebojno spoznavanje, razumevanje in ĹĄirjenje strpnosti. Spletle so se ĹĄtevilne prijateljske vezi, izmenjale izkuĹĄnje in razĹĄli so se v Ĺželji, da se ĹĄe sreÄ?ajo. đ&#x;”˛

13. julija 2017

Ministrstvo namenilo denar za ĹĄportne objekte Ljubljana, 11. julija - Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je objavilo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje investicij v novogradnje, posodabljanje ĹĄportnih objektov in sofinanciranje investicij v prenovo ĹĄportnih podov v letih 2017 in 2018.

Za sofinanciranje omenjenih naloĹžb so namenili 2,74 milijona evrov.

Med drugim bodo sofinancirali izgradnjo ĹĄportnega parka v LuÄ?ah, Center za ĹĄport Mislinja ter prenovo telovadnic osnovnih ĹĄol v Velenju. Dela morajo biti opravljena do konca letoĹĄnjega leta.

T. G.

đ&#x;”˛

TekoÄ?nost branja

Naredi si sam: elektriÄ?no kolo

Rezultati raziskovalne naloge uÄ?enk osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj v pomoÄ? vrstnikom, starĹĄem, uÄ?iteljem in strokovnim delavcem

DevetoĹĄolca Jan JevĹĄnik in Gaber ÄŒujeĹĄ z osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje izdelala elektriÄ?no kolo za 200 evrov – Navezala stike z zagonskim podjetjem Gor kolesa

Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

veseljem do branja, kar bi bilo raziskovalcev. Niso je priÄ?akovamorda dobro podkrepiti ĹĄe s ka- le, zato so bile uspeha ĹĄe toliko UÄ?enke osnovne ĹĄole Karla kĹĄnim obseĹžnejĹĄim testiranjem; bolj vesele.

UrĹĄka, Ajla in Vida razmiĹĄljaDestovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj Ur- druga pa je ta, da so deÄ?ki v sedĹĄka Grudnik, Ajla Huremović in mem razredu brali bolje od de- jo, da bi se prihodnje ĹĄolsko leto Vida Volk pravijo, da so dobre klic, v Ä?etrtem razredu pa je bilo znova vkljuÄ?ile v gibanje Mlabralke, ker rade berejo. Kar lo- ravno obratno.ÂŤ Z raziskovalno di raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke giÄ?no jim je bilo, da bodo za raziskovalno nalogo izbrale nekaj v zvezi z branjem. Pri izbiri ideje zanjo jim je priskoÄ?ila na pomoÄ? ena od njihovih mam. ÂťPreverjanje tekoÄ?nosti branja se nam je zdelo zanimivo, saj smo zaznale, da vsi naĹĄi soĹĄolci ne berejo tako dobro kot me,ÂŤ Ajla Huremović, Vida Volk in UrĹĄka Grudnik: "Naloga nam je odprla precej novih so pojasnile sovpraĹĄanj in Ĺželjo, da ĹĄe druge navduĹĄimo za branje vsaj toliko, kot smo navduĹĄene govornice. same."

OdloÄ?ile so se, da bodo testirale uÄ?ence Ä?etrtih nalogo so, menijo mlade razisko- doline. Najraje bi tekoÄ?nost brarazredov in svoje vrstnike – sed- valke, postavile ĹĄolsko normo za nja preverjale pri uÄ?encih ĹĄe na moĹĄolce. Imele so nemalo teĹžav, celotno viĹĄjo triado, prav tako je drugih ĹĄolah in nato primerjale saj veÄ?ina med njimi sploh ni ra- njihova naloga lahko v pomoÄ? rezultate, a dvomijo, da bi sem ji zumela, kaj so Ĺželele in kaj te- vrstnikom, starĹĄem, uÄ?iteljem in to ÂťizĹĄloÂŤ. Sicer pa se jim ponujakoÄ?nost sploh pomeni. Bilo je strokovnim delavcem. jo kot izziv ĹĄe teme z drugih, zapotrebno kar precej razlaganja.

Kaj so pridobile z nalogo sa- nje prav tako zanimivih podroÄ?ij. đ&#x;”˛ In ugotovitve? ÂťTeh je veÄ?, izsto- me? Novo znanje, dragoceno izpajoÄ?i pa sta predvsem dve: da kuĹĄnjo in zlato priznanje za naloje tekoÄ?nost branja povezana z go na drĹžavnem sreÄ?anju mladih

mz

Idejo za raziskovalno nalogo uporaben je marsikateri izdelek sta dobila na poÄ?itnicah v kam- iz kovine, ki bi ga sicer zavrgli, za Jan JevĹĄnik in Gaber ÄŒujeĹĄ, de- pu, kjer je bilo treba veÄ?ino poti kakĹĄne druge namene.ÂŤ ÄŒe se bosta odloÄ?ila za nadaljvetoĹĄolca z osnovne ĹĄole Gusta- opraviti peĹĄ. V garaĹži JevĹĄnikova Ĺ iliha Velenje, sta v tem Ä?asu vih sta naĹĄla kolo, ki ga Ĺže nekaj nje sodelovanje v gibanju, bosta Ĺže odloĹžila ĹĄolske torbe v kot, z Ä?asa ni nihÄ?e uporabljal in tudi zanesljivo poskuĹĄala letoĹĄnji izelektriÄ?nega kolesa, ki sta ga iz- malo drugaÄ?no je bilo od veÄ?i- delek nadgraditi. ÂťDoslej sva Ĺže delala sama v letoĹĄnjem gibanju ne, ter se s precej delovne vneme veliko dosegla, porabila tudi 200 Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ ale- lotila njegove nadgradnje. Kar evrov in bi bilo ĹĄkoda, da elekĹĄke doline, pa obrisala prah, ker ga sedaj pogosteje uporabljata za krajĹĄe poti. Za raziskovalno nalogo Naredi sam: elektriÄ?no kolo sta na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje.

Cilj naloge, sta povedala, je bil, kako priti do Ä?im bolj funkcionalnega elektriÄ?nega kolesa s Ä?im manj stroĹĄki. Menila sta namreÄ?, da so nekatera tovrstna kolesa v trgovinah precenjena. ÂťSama sva ga izdelala za blizu 200 evrov in je povsem konkurenÄ?no z marsikaterimi v trgovini, vredno dvakrat ali trikrat veÄ?. Je pa Gaber ÄŒujeĹĄ in Jan JevĹĄnik (od leve proti desni) sta zelo vesela, ker res, da sva sama izdelala veÄ?ino sta izdelala elektriÄ?no kolo, ki je konkurenÄ?no s precej draĹžjimi v komponent, tiste, ki sva jih paÄ? trgovinah. lahko, do tistega, kar nisva mogla sama, so nama pomagali na- nekaj potrebnega materiala sta triÄ?nega kolesa ne bi ĹĄe izpopolrediti drugi, akumulator in mo- naĹĄla na kupih, pripravljenih za nila.ÂŤ Jan in Gaber sta povedala, tor pa sva naroÄ?ila preko spleta. odpad. ÂťZlatega priznanja sva da sta Ĺže navezala prve stiske z S konÄ?nim izdelkom sva zelo za- seveda vesela, Ä?eprav cilj razi- zagonskim podjetjem Gor koledovoljna. Zasluga za to gre tudi skovalne naloge ni bila toliko na- sa, ki deluje pod okriljem velenjmentorju Damijanu VoduĹĄku, ki grada kot vse ostalo. Na primer skega Gorenja. đ&#x;”˛ nama je bil v oporo in nama ob pridobljene izkuĹĄnje, znanje s pravem Ä?asu dajal dobre nasvete, podroÄ?ja elektrotehnike, nova kako nalogo izpeljati.ÂŤ spoznanja o kolesih, o tem, kako

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 9

IZOBRAŽEVANJE

13. julija 2017

9

UresniÄ?ite svoje sanje, vztrajajte, bodite pogumni!

Rezultati spomladanskega dela sploĹĄne mature na Gimnaziji Velenje za dobrih 5 odstotkov viĹĄji od slovenskega povpreÄ?ja – Ĺ tirje zlati maturanti Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 10. julija – NoÄ? iz nedelje na ponedeljek je bila za dijake, ki so se pristopili k opravljanju spomladanskega dela sploĹĄne mature, naporna. Naporna zaradi priÄ?akovanja rezultatov.

Ti so bili znani ob 7. uri.

Letos je bilo med 6373 kandidati v spomladanskem roku uspeĹĄnih 93,45 odstotka gimnazijcev, kar je nekaj manj kot lani, ko je bilo uspeĹĄnih 94,40 odstotka. Rezultati so, pravijo na ministrstvu za izobraĹževanje, dobri ter primerljivi z rezultati preteklih let. Vse moĹžne toÄ?ke je doseglo devet deklet in ĹĄest fantov.

Novost letoĹĄnje mature so certifikati z evropsko ravnijo znanja tujega jezika za angleĹĄki, nemĹĄki, italijanski, francoski in ĹĄpanski jezik. Pri sploĹĄni maturi je bilo izdanih 5086 certifikatov.

NeuspeĹĄen le eden dijak

Na Gimnaziji Velenje je k spomladanskemu delu sploĹĄne mature pristopilo 69 kandidatov, uspeĹĄnih je bilo 98,6 odstotka, kar je za dobrih 5 odstotkov nad drĹžavnim povpreÄ?jem. Na prireditvi v kulturnem domu v Velenju je ravnatelj gimnazije Raj-

mund Valc povedal, da so bili na sploĹĄni gimnaziji s ĹĄportnim oddelkom uspeĹĄni vsi, v programu umetniĹĄke gimnazije pa je spodletelo enemu, zato je uspeh 90 odstoten. Prijavo tega kandidata in ĹĄestih gimnazijcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vpis na spomladanski del mature, priÄ?akujejo na jesenskem delu zrelostnega izpita.

Valcl se je zahvalil dijakom, sodelavcem za izjemno opravljeno delo, tudi starĹĄem dijakov. Maturo je oznaÄ?il kot neke vrste prelomni trenutek, Ĺživljenjski mejnik, saj zanje prihajajo spremembe na mnogih podroÄ?jih njihovega Ĺživljenja. ÂťS sabo boste gotovo odnesli nekaj znanja in spoznaj, pridobljenih na naĹĄi gimnaziji.

Naj vas bogatijo.ÂŤ ZaĹželel jim je, da bi celo Ĺživljenje ostali radovedni ljudje, da bi zaupali v svoje zmoĹžnosti, naĹĄli podroÄ?ja, na katerih bodo uspeĹĄni, predvsem pa zadovoljni. To jim bo – tako Valcl – pomagalo pozabiti na tekmovalnost, ki je danes preveÄ?krat postavljena kot edini cilj prizadevanj. ÂťUresniÄ?ite svoje naÄ?rte, vztrajajte, bodite pogumni in se vraÄ?ajte v svoj kraj kot strokovnjaki, predvsem pa kot odprti in svobodomiselni ljudje,

nosilci naĹĄe lepĹĄe, skupne lepe prihodnosti,ÂŤ je ĹĄe dejal Valcl.

Med 11 odliÄ?njaki 4 zlati maturanti

Med kandidati, ki so opravili spomladanski del sploĹĄne ma-

da FrankoviÄ? ter Nejc PotoÄ?nik.

Na gimnaziji upajo, da bodo v ĹĄolskem letu 2016/17 imeli pet zlatih maturantov, saj je menda dijakinja, ki je osvojila 29 toÄ?k, napovedala ugovor na oceno.

njo smo priprave nanjo ĹĄe poglobili. Sicer pa ocenjujem, da so bile maturitetne naloge laĹžje kot v ĹĄoli. Gimnazijskih let se bom spominjala kot obdobja, v katerem sem pridobila znanja, nove prijatelje, doloÄ?ene izkuĹĄnje. Ĺ˝ivljenjska pot me bo sedaj vodila na biokemijo v Ljubljano.ÂŤ Nejc PotoÄ?nik: ÂťBil bi neiskren, Ä?e bi trdil, da takega uspeha ni-

Zlati maturanti Gimnazije Velenje z ravnateljem ĹĄole Rajmundom Valclom in direktorjem Ĺ olskega centra Velenje Ivanom Kotnikom

ture, so bili ĹĄe posebej ponosni na 11 izstopajoÄ?ih – na 7 odliÄ?njakov (dosegli so od 25 do 29 toÄ?k) in 4 zlate maturante: Meto KodriÄ? (dosegla je 31 toÄ?k), po 30 pa so zbrali Metka Pirnat, Aj-

In kaj so povedali zlati maturanti:

Meta KodriÄ?: ÂťVesela sem, ni bilo priÄ?akovano. Na maturo sem se pripravljala, tudi v ĹĄoli smo se celo leto, zadnja dva meseca pred

sem priÄ?akoval. Je kombinacija znanja in ne preteĹžkih maturitetnih nalog. Vesel sem ga, saj mi vliva upanje, da bom z vztrajnostjo in trudom dosegel Ĺživljenjske cilje. Na tej poti me v nasle-

Denarja za delovno terapijo vse manj Otroci, pri katerih je zgodnja obravnava bistvenega pomena, radi prihajajo na delovno terapijo, starejĹĄi s funkcionalno terapijo v domaÄ?em okolju seĹžejo po viĹĄji kakovosti Ĺživljenja – Zavarovalnica ne sledi potrebam Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V Zdravstvenem domu Velenje smo obiskali delovno terapijo za otroke. Tam smo se dotaknili tudi funkcionalne terapije, namenjene starejĹĄim, ki jo izvajajo v njihovem domaÄ?em okolju. A ne za eno ne za drugo zavarovalnica, ki je plaÄ?nik storitev, ne kaĹže prav velikega posluha, plaÄ?ilo obeh terapij vse bolj prelaga v denarnice uporabnikov. V drugem primeru celo samo nanje.

Otroke obravnavajo po metodi senzorne integracije

Delovna terapija za otroke je namenjena tistim, ki imajo teĹžave zaradi razvojnega zaostanka, cerebralne paralize, motnje senzorne integracije, pozornosti, motnje avtistiÄ?nega spektra, po poĹĄkodbah ‌, pa tudi otrokom s specifiÄ?nimi uÄ?nimi teĹžavami in razliÄ?nimi stopnjami duĹĄevne manjrazvitosti.

Terapevti tem otrokom s specifiÄ?nimi pristopi omogoÄ?ajo, da se Ä?im bolj Zaradi prijaznih prostorov in prijaznega naÄ?ina obravnave, pri kateri vse poteka uspeĹĄno vkljuÄ?ijo v vsakdanje Ĺživljev igri, otroci na delovno terapijo zelo radi hodijo. Na sliki terapevtki Mojca nje in poÄ?no aktivnosti, ki si jih Ĺželijo PotoÄ?nik in Jerneja ÄŒretnik. poÄ?eti ali pa se od njih govih uspehov in novih obravnave – vse poteka v igri – pa pripriÄ?akujejo. Obravnava Ni lepĹĄega kot doseĹžkov, pravita Jer- spevajo k temu, da otroci na terapije je individualna in prilaveseliti se z gojena otrokovim potreotrokom njegovih neja ÄŒretnik in Mojca zelo radi hodijo.

PotoÄ?nik. bam in sposobnostim. uspehov in novih Otroke obravnavata Zgodnja obravnava je pri Obiskujejo jo otroci iz doseĹžkov. vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in po metodi senzorne otrocih bistvenega pomena in otroci iz Zgornje Saintegracije, za kar sta In vedno veÄ? jih je. Trajanje in pogovinjske doline, pa tudi iz Spodnje Sa- se dodatno usposobili. ÂťZa izvajanje stost obravnav pa je odvisna od ĹĄtevivinjske doline in KoroĹĄke. Za dve te- imamo ustrezno opremljen prostor, ki la. ÂťTo so otroci, pri katerih je zgodnja rapevtki, ki s specifiÄ?nimi pristopi po- omogoÄ?a otroku ĹĄtevilne in raznolike obravnava bistvenega pomena. Zavod magata otrokom, dela ne zmanjka. A senzorne izkuĹĄnje,ÂŤ pravi PotoÄ?niko- za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni lepĹĄega kot veseliti se z otrokom nje- va. Prijazni prostori in prijazen naÄ?in ki je plaÄ?nik teh storitev, pa meni, da

â?ą

je za potrebe naĹĄe razvojne ambulante dovolj 0,3 delovnega terapevta,ÂŤ pravi ÄŒretnikova.

S tem pa jih zavarovalnica sili v ustvarjanje Ä?akalnih vrst in zmanjĹĄevanje pogostosti obravnav. ÂťÄŒe bo kdo hotel priti pogosteje na vrsto, ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, kot da bodo morali starĹĄi za storitev doplaÄ?ati. Za marsikaterega starĹĄa bo to ĹĄok. Tega se zavedamo, a Ĺžal ne bo ĹĄlo drugaÄ?e,ÂŤ pravita terapevtki.

Funkcionalno terapijo na domu plaÄ?a uporabnik sam

Vse veÄ?je pa so tudi potrebe, ki so povezane s starostjo, naraĹĄÄ?anjem kroniÄ?nih bolezni in njihovih posledic, odvisnosti pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, pri katerih je uÄ?inkovita in jih blaĹži delovna terapija v domaÄ?em okolju.

â?ą

Pomembno je, da posameznik kljub bolezni in invalidnosti v druĹžini ohrani svojo druĹžbeno vlogo in zadolĹžitve, ki jih je imel pred njo.

Funkcionalna terapija omogoÄ?a posamezniku, da se Ä?im bolj osamosvoji in teĹžavam navkljub zaĹživi polno in kakovostno Ĺživljenje. Pomaga pri boleznih oziroma stanjih, kot so moĹžganska kap, zlomi, poĹĄkodbe, multipla skleroza, revmatoidne spremembe, demenca, stanju po operativnih posegih in dolgotrajnih hospitalizacijah ...

Zavarovalnica pa? ÂťStoritve funkcionalne terapije na domu zavarovalnica ne krije in jo mora uporabnik plaÄ?ati sam.ÂŤ đ&#x;”˛

dnjih letih Ä?aka nov izziv, in sicer na Fakulteti za strojniĹĄtvo v Ljubljani.ÂŤ Ajda FrankoviÄ?: ÂťMoram priznati, da nisem priÄ?akovala naziva zlata maturantka, ker nisem preveÄ? zaupala v svoje sposobnosti, Ä?eprav mi posebnih teĹžav ni delal noben predmet. Imela pa sem namreÄ? obÄ?utek, da bi se lahko pripravila ĹĄe malo bolje.

Zato sem uspeha toliko bolj vesela. Je dobra popotnica za nadaljnje izobraĹževanje. Vpisala sem raÄ?unalniĹĄtvo in matematiko v Ljubljani. Glede na ĹĄtevilo toÄ?k menim, da bom sprejeta, bodo pa vpisni rezultati znani konec tega meseca. PoÄ?itnice bodo pestre. Nekaj dni bomo z druĹžino na morju, malo bo poÄ?itniĹĄkega dela, v naÄ?rtu pa imam ĹĄe potovanje.ÂŤ Metka Pirnat: ÂťDanaĹĄnji dan mi bo ostal globoko v spominu, ker je pomemben za mojo nadaljnjo pot. Malo sem bila preseneÄ?ena nad uspehom, je pa dokaz, da je z zavzetimi pripravami na maturo moĹžen. ÄŒe je matura zrelostni izpit? Mislim, da je gimnazija zrelostni izpit, ker v teh letih Ĺže malo dozoriĹĄ. Spominjala se jo bom po izkuĹĄnjah, po takĹĄnih in drugaÄ?nih dogodkih, predvsem pa po dobrih prijateljih. Vpisala se bom na medicinsko fakulteto v Mariboru.ÂŤ đ&#x;”˛

Deljena mnenja o prostorih za knjiĹžnico Mozirje – ObÄ?ina Mozirje je vnoviÄ? obnovila pogovore o odkupu 1200 kvadratnih metrov povrĹĄin v dveh nadstropjih nad Mercatorjevo trgovino. Tu bi rada uredila nove prostore za Osrednjo knjiĹžnico Mozirje, ki se sreÄ?uje s prostorsko stisko. V te prostore bi rada preselila tudi muzejsko zbirko Aleksandra VideÄ?nika, ki je sedaj v objektu pri cerkvi v Mozirju in zanjo plaÄ?uje najemnino. V zvezi s tem se je vodstvo lokalne skupnosti Ĺže veÄ?krat seĹĄlo s pristojnimi na kulturnem ministrstvu, vendar do primernih reĹĄitev niso priĹĄli, ker ministrstvo nima denarja za take naloĹžbe.

O predlogu obÄ?inske uprave glede nakupa in obnove prostorov za Osrednjo knjiĹžnico Mozirje nad Mercatorjevo trgovino so na nedavni seji obÄ?inskega sveta razpravljali tudi mozirski svetniki. Njihova mnenja so bila deljena predvsem zaradi vrednosti naloĹžbe, ki – po njihovem mnenju – presega zmoĹžnosti lokalne skupnosti. StroĹĄki naj bi znaĹĄali 1,5 milijona evrov, kar pomeni, da bi se obÄ?ina morala zadolĹžiti. Ob dejstvu, da jo Ä?akajo ĹĄe vlaganja v dozidavo zdravstvenega doma v Nazarjah, da je potrebna energetske sanacije tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola, bi bila naloĹžba v knjiĹžnico – po mnenju nekateri svetnikov – za obÄ?ino prevelik zalogaj.

Ureditev novih prostorov za knjiĹžnico so vendar ob koncu podprli, ob tem pa ĹĄe pripisali, da mora pred kakrĹĄnimi koli aktivnostmi obÄ?ina zapreti finanÄ?no konstrukcijo naloĹžbe. Mozirski Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik raÄ?una, da bodo predvidoma oktobra letos obravnavali gradbeno investicijski naÄ?rt in da ga bodo mozirski svetniki potrdili. ÂťTo bi bilo lepo darilo ob praznovanju 700-letnice trĹĄkih pravic Mozirja,ÂŤ ĹĄe dodaja SuhoverĹĄnik. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

13. julija 2017

ÄŒaga boys dobili novo motivacijo V GuÄ?i bodo ponovno sliĹĄali za Velenje, saj je mlada trubaĹĄka skupina ÄŒaga boys na letoĹĄnji Zlati trobenti Dravograda osvojila vstopnico za mednarodni trubaĹĄki festival Skupina enajstih mladih glasbenikov iz Ĺ aleĹĄke doline se je lani povezala v trubaĹĄko zasedbo, v katero so poleg tradicionalnih trobil, pihal in tolkal uvrstili ĹĄe klavirsko harmoniko. V prvem letu so presegli svoja priÄ?akovanja in naĹĄteli veÄ? kot 120 nastopov, med katerimi se jim je ĹĄe posebej obrestoval nastop na Zlati trobenti Dravograda, saj so se z zlato plaketo uvrstili na mednarodno trubaĹĄko tekmovanje v GuÄ?o. Tako gredo strmo po stopinjah prav tako domaÄ?ih trubaÄ?ev FeĹĄta banda, ki so v bogati karieri veÄ?krat igrali v GuÄ?i. Že nekaj let smo razmiĹĄljali, da bi ustanovili podoben bend.

Ker pa se trendi v glasbi ves Ä?as obraÄ?ajo, smo se odloÄ?ili, da gremo bolj v komercialno glasbo z dodatki narodne. Tako imamo v trubaĹĄki zasedbi ĹĄe harmoniko, ki glasbi doda bolj slovenski zven in lahko izvajamo tudi priredbe narodnozabavnih ter drugih skladb s popularne scene,ÂŤ je trobilec MatevĹž Ĺ ilc povedal, kako so dosegli svoj zvok, s katerim uspeĹĄnice razliÄ?nih glasbenih zvrsti zazvenijo drugaÄ?e in menda vĹĄeÄ?no. ÂťNaĹĄ naÄ?in igranja obÄ?instvo spodbudi k 'Ĺžuru', kar nam daje

energijo, da iĹĄÄ?emo nove naÄ?ine igranja, Ä?im veÄ? razliÄ?ne glasbe.ÂŤ Ĺ˝elijo si namreÄ?, da bi ÂťtrubaĹĄki naÄ?in igranjaÂŤ sprejelo Ä?im veÄ? ljudi tudi po Sloveniji. ÂťPri nas so take zasedbe redke, zato upamo, da bomo veliko nastopali in

ljudem priljubili to glasbo.ÂŤ Poleg priredb pa izvajajo tudi avtorske skladbe, ki si jih Ĺželijo ĹĄe veÄ?. Za prvo z naslovom Pridi z nami so pravkar posneli tudi videospot na Velenjski plaĹži. ÂťTako smo Ĺželeli na svoj naÄ?in predstavi-

ti to lokacijo in sebe, saj se pri nas vse vrti okrog zabave in sproĹĄÄ?enega vzduĹĄja,ÂŤ je ĹĄe povedal MatevĹž Ĺ ilc, ki upa, da bo GuÄ?a ĹĄe ena dobra izkuĹĄnja in motivacija za ustvarjanje ÄŒaga boysov. đ&#x;”˛

tf

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Z lanskoletne uvrstitve med najboljĹĄe tri skupine na Zlati trobenti Dravograda so ÄŒaga boys letos napredovali na prvo mesto, kar je veselje, znaÄ?ilno za to skupino, ĹĄe pomnoĹžilo.

Ti in jaz za najmlajťe Velenje, 8. julija – V okviru 33.

Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje se vrstijo tudi dogodki, namenjeni otrokom. ÄŒisto poseben se je zgodil minulo soboto, ko so v sklopu sobotnih lutkarij v Galeriji Velenje pripravili predstavo edinega slovenskega gledaliĹĄÄ?a, ki ustvarja tudi za dojenÄ?ke, gledaliĹĄÄ?a Aeiou.

35-minutna predstava Ti in jaz je interaktivna predstava, ki iz nasprotij in podobnosti ustvarja humoren svet absurdnih situacij.

Iz verige duhovitih transformacij, ki se zgodijo s pomoÄ?jo pralnega stroja, nastane nov, igriv in humoren svet sester dvojÄ?ic.

Pralni stroj nepredvidljivo spreminja stvari: obleke postanejo bitja, vsakdanji predmeti dobivajo nove pomene; sestri dvojÄ?ici pa vselej iz njih ustvarita razburljive, smeĹĄne in prijetne dogodke.

Igralkama je uspelo animirati mlado obÄ?instvo, da je aktivno sodelovalo v predstavi, zato je bila ta pravo doĹživetje ne le zanje, ampak tudi za njihove starĹĄe. đ&#x;”˛

bĹĄ

Predstava, v kateri je glavni junak pralni stroj, ki spreminja stvari in Ĺživa bitja, je navduĹĄila mlado obÄ?instvo v dobro ohlajeni velenjski galeriji.

Tereza Kesovija na vrtu Vile Herberstein Velenje, 6. julija – NeĹžne strune mandoline so poimenovali koncert Tereze Kesovije organizatorji – Festival Velenje, ki tudi letos skrbi za pestro poletno kulturno bero. Devetinsedemdesetletna glasbenica s 55-letno glasbeno kariero je tudi tokrat navduĹĄila in obiskovalcem izpolnila priÄ?akovanja, morda komu ne toliko s petjem, paÄ? pa z veliko Ĺživljenjsko energijo. Nastop je bil energiÄ?en, poln iskrivih misli.

VeÄ?krat je poudarila, kako rada ima Slovenijo in Velenje, kjer je bila vedno odliÄ?no sprejeta. Tudi tokrat, Ä?eprav je bilo med ob-

Poletni baletni spomini

Ä?instvom bolj malo tistih, ki so bili pripravljeni s pevko ubrano tudi zapeti. Obiskovalcem se je zahvalila tako, da se je po koncertu, ki je trajal skoraj dve uri, Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila razpis za sofinanciranje prosprehodila med njimi in se s ĹĄtevilnimi tudi rokovala. ÄŒudila pa gramov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za letoĹĄnje leto. Za to je v se je tudi prekrasnemu ambientu proraÄ?unu namenila 50.000 evrov. Na razpis se lahko prijavijo kulturna druĹĄtva, kulturne sekcije pri druĹĄtvih in posamezniki z obmovile Herberstein. đ&#x;”˛ mz Ä?ja obÄ?ine, ki izvajajo neprofitno dejavnost.

Sofinancirali bodo ljubiteljsko kulturo

đ&#x;”˛

mkp

Na ta zapis sem Ä?akala toÄ?no en mesec. Ob vsem tem poletnem zatiĹĄju, temperaturni in energetski zaspanosti in drugih aktualijah tega posebnega “vmesnegaâ€? Ä?asa (ĹĄe enkrat beri kolumno iz prejĹĄnjega tedna) sem si tokrat odloÄ?ila za pogled nazaj - na zakljuÄ?ek sezone baletnega oddelka Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Letos so ga 12. in 14. junija okronali s predstavo Zvezdica Zaspanka. Vsi tisti, ki Ĺže dlje Ä?asa sledite dogajanju na baletni sceni naĹĄe glasbene ĹĄole, se boste verjetno strinjali, da je bila Ä?isto vsaka letna produkcija doslej prijetno preseneÄ?enje. Tudi letoĹĄnja Zvezdica Zaspanka ni bila izjema. Bila je vrhunska!

Nekaj predzgodbe. Na velenjski glasbeni ĹĄoli baletni oddelek deluje od leta 2009. Takrat je plesalo le okrog 25 otrok. Vsako leto se je vpis v program klasiÄ?ni balet stalno poveÄ?eval in je letos na predstavi sodelovalo Ĺže veÄ? kot 130 otrok. V Velenju je krajĹĄi ali daljĹĄi Ä?as balet obiskovalo Ĺže ogromno otrok - seveda v veÄ?ini deklic. NajveÄ? med njimi je tistih, ki v glasbeni ĹĄoli igrajo ĹĄe kakĹĄen instrument. Za njegovo priljubljenost so zagotovo zasluĹžne tudi uÄ?iteljice, s katerimi smo oÄ?itno imeli sreÄ?o. MariborÄ?anka TjaĹĄa Stergulec, ki je oddelek vodila od zaÄ?etka, je nivo zastavila zelo visoko. Pod njenim mentorstvom so nastale predstave Prodajalna punÄ?k, ÄŒudeĹžni gozd, Modro nebo, Divertissement iz baleta HrestaÄ? ter Pepelka. Pod mentorstvom Anje Ĺ uman pa Vodni svet. Pri vsaki naslednji produkciji smo lahko opazovali viden napredek. Tisti, ki ste plesali, veste, da plesno znanje ne pride Ä?ez noÄ?. Sploh pa klasiÄ?no baletno znanje. Fascinantno se mi zdi, kako v teh novodobnih Ä?asih, v poplavi raznih, pogosto mlajĹĄim otrokom neprimernih ali celo ĹĄkodljivih pojmovanj plesne estetike, klasiÄ?ni balet ĹĄe vedno Ĺživi. In kaĹže, da se mu piĹĄe dobro tudi v prihodnosti. V ĹĄolskem letu 2014/2015 je vodenje oddelka prevzela LjubljanÄ?anka Maja VerÄ?ko. Kljub temu, da so baletni oddelki zdaj Ĺže dokaj pogosti tudi po drugih glasbenih ĹĄolah po Sloveniji, do konÄ?ane srednje baletne ĹĄole in tudi viĹĄje baletne ĹĄole lahko plesalci pridejo samo v Mariboru in Ljubljani. Kjer pa praviloma sprejmejo svoje plesalce, saj jih imajo dovolj ali celo preveÄ?. Ostali smrtniki se na baletno sceno prebijejo straĹĄno teĹžko. Vendar od letos naprej, z velikim ponosom bomo lahko rekli, da bo tudi Velenje dobilo svojo prvo pravo balerino! NamreÄ?, uÄ?enki baletnega oddelka naĹĄe glasbene ĹĄole Dunji Grabner je uspelo narediti sprejemne izpite za srednjo baletno ĹĄolo v Mariboru. Zahvala tukaj gre kontinuiranemu delu v vseh letih in na koncu predvsem uÄ?iteljici Maji VerÄ?ko. Po treh letih dela ji je uspelo baletno znanje naĹĄih mladih baletk in tudi nekaj pogumnih baletnikov dvigniti na prav neverjeten nivo. V predstavah TrnuljÄ?ica (prejemnica Zlate pike na Pikinem festivalu), Lepotica in zver in letoĹĄnji Zvezdici Zaspanki smo lahko obÄ?udovali tako tehniÄ?no dovrĹĄenost plesalcev kot tudi zanimive koreografske reĹĄitve.

Postaviti na oder letoĹĄnjo predstavo Zvezdica Zaspanka zagotovo ni bila najlaĹžja naloga. Zgodbe publika tako dobro ne pozna, zato je bilo vloĹženo kar nekaj ustvarjalne energije v samo koreografsko postavitev. Vsekakor je pa zelo dobrodoĹĄla ideja uprizoriti izvirno slovensko pravljico in ne eno izmed svetovnih klasiÄ?nih zgodb. Gledalci smo uĹživali v razgibani plesni predstavi, ki jo je na odru v Ĺživo odliÄ?no povezovala gospa Marjana Boruta v vlogi babice, ki svoji vnukinji pripoveduje pravljico za lahko noÄ?. Na odru so se predstavile vse skupine – od najmlajĹĄih iz baletnega vrtca do tistih iz 6. razreda, ki so letos tako zakljuÄ?ile niĹžjo baletno ĹĄolo. V glavni vlogi Zvezdice Zaspanke smo obÄ?udovali Tinkaro MiklavĹžin ter Tiaro Ĺ aherl – slednji bi lahko Ä?ez nekaj let sreÄ?ali, v kateri od srednjih baletnih ĹĄol, bili sta odliÄ?ni. Potencialnih bodoÄ?ih balerin bi lahko naĹĄtela ĹĄe veÄ?, vendar najbolj pomembno ob vsem tem je enakomeren skupen nivo in doseĹženo zares bogato baletno znanje, ki si Ĺže zasluĹži veÄ?. Na prvem mestu si zasluĹži Ä?isto pravo scenografijo. RazmiĹĄljala sem, kako bi bila predstava videti na pravem odru – z zavesami, s pravo sceno. Neverjetno profesionalno. Prav tako je doseĹžena kvaliteta lahko zrela tudi za gostovanje – kar je Ĺžal logistiÄ?no zelo teĹžko izvedljivo, vendarle 130 otrok ‌ Kar pa na koncu v tej zgodbi ĹĄteje najveÄ? – iskrice v oÄ?eh, veselje nastopanja na odru ter trenutek Ä?iste lepote, ki ga priÄ?ara glasba in đ&#x;”˛ umetnost gibanja.

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

13. julija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Poletni mozaik podjetnih V teh dneh je zagotovo poleg dopustov ena od osrednjih tem pogovorov vroÄ?ina, ki pritiska na vseh koncih in krajih. Nekatere med nami bolj ÂťzdelujeÂŤ, druge manj. Med slednjimi je naĹĄa propagandistka Bernarda Matko. ÂťLjudem, ki smo rojenim v poletnih mesecih, ni nikoli prevroÄ?e. Pa tudi znamo poiskati senco in se primerno ohladiti,ÂŤ pravi Bernarda, ki je za krajĹĄi Ä?as nekaj dopustniĹĄkih dni Ĺže preĹživela na morju. NaÄ?rtuje pa ĹĄe krajĹĄi oddih v hribih in tudi na morski plaĹži, kakĹĄen dan ali dva pa bosta potrebna za ureditev okolice hiĹĄe.

V marketing sluĹžbi druĹžbe NaĹĄ Ä?as, zagotavlja Bernarda, poskuĹĄajo poletno zatiĹĄje omiliti z raznimi projekti. Eden takĹĄnih je Poletni mozaik podjetnih. Vsi ljudje iz tukajĹĄnjega okolja, pojasnjuje sogovorni-

ca, ne gredo na morje ali v hribe oziroma izkoristijo dopust zunaj domaÄ?ega kraja, v katerem pa so podjetniki, ki z razliÄ?nimi dejavnostmi pletejo lokalne zgodbe. Morda nekateri med njimi prav v tem poletnem Ä?asu dodajajo stalnim ĹĄe novo ali popestreno ponudbo bla blaBernarda Matko: ÂťKljub poletni vroÄ?ini v marketing sluĹžbi Radia Velenje in tednika NaĹĄ Ä?as ne mirujemo.ÂŤ

ga in storitev. ÂťZakaj ne bi z njimi seznanili svojih soobÄ?anov, nakljuÄ?nih izletnikov in turistov. Sploh ob takĹĄnih ugodnih ak akcijskih poletnih cenah oglaĹĄevanja?ÂŤ Poleg podjetjem, zagotavlja BerBer narda Matko, je projekt zanimiv tudi za druĹĄtva in druge, ki v tem Ä?asu organizirajo razliÄ?ne dru druĹžabne dogodke. ÂťNe pravimo v naĹĄi Ä?asopisni in radijski hiĹĄi kar tako: Radio Velenje vam razverazve dri Ĺživljenje ali ÄŒe bebe rem NaĹĄ Ä?as, vem veÄ?.

Zato bodite podjetni in izkoristite poletni mozaik. PokliÄ?ite: 898 17 50 in zagoto zagotovo vam bomo v mar marketing sluĹžbi druĹžbe NaĹĄ Ä?as znali svetova svetovati in pomagati k zadozado voljstvu vseh,ÂŤ ĹĄe pra pravi Bernarda Matko. đ&#x;”˛

Tp

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1.

2.

3.

LILI GEE – SunÄ?an dan ENRIQUE IGLESIAS ft. DESCEMER BUENO, ZION & LENNOX – Subeme la radio ED SHEERAN – Galway girl

Lili Gee je zagrebĹĄka pevka, ki ima za sabo precej glasbenih izkuĹĄenj.

Nekateri jo morda bolj poznajo po imenu Miss Red Hunter, s katerim je kar petnajst let nastopala skupaj s popularno hrvaĹĄko zasedbo Soulfingers. Letos je stopila na pot samostojne kariere, prvi rezultat njenega sodelovanja z avtorjem Mirom Odakom pa je prijetna poletna skladba SunÄ?an dan.

GLASBENE novice

Spandau Ballet brez pevca Pevec priljubljene britanske zasedbe Spandau Ballet Tony Hadley je zapustil skupino. Kot je 57-letni pevec zapisal na twitterju, je ĹĄlo za okoliĹĄÄ?ine „zunaj njegove kontrole“, skupina pa je na svoji spletni strani objavila, da z njimi ni hotel delati Ĺže od septembra lani. Zasedba Spandau Ballet je sprva delovala med letoma 1979 in 1990, nato pa se je ponovno aktivirala leta 2009. V

bodo podprli dobrodelno fundacijo z Malte Migrant Offshore Aid Station, ki poĹĄilja iskalne in reĹĄevalne ekipe, da bi reĹĄile Ĺživljenja tisoÄ?ih ljudi, ki se podajo na nevarno pot Ä?ez Sredozemsko morje. Skladbo so Coldplay ustvarili skupaj z Brianom Enoom, znanem tudi po sodelovanju z Davidom Bowiejem. Aliens je zadnji singel te britanske rockovske zasedbe, ki napoveduje novo malo ploĹĄÄ?o s petimi pesmimi, ki bo nosila naslov Kaleidoscope. Nasledila bo ploĹĄÄ?o A Head Full of Dreams iz leta 2015, izĹĄla pa bo 14. julija v digitalnem formatu ter 4. avgusta ĹĄe na zgoĹĄÄ?enkah in vinilnih ploĹĄÄ?ah.

Isaac Palma zmagovalec letoĹĄnjih Melodij morja in sonca osemdesetih so imeli vrsto uspeĹĄnih albumov in uspeĹĄnic, kot so True, Gold, Only When You Leave, Through The Barricades ‌, in veljali za eno pomembnejĹĄih zasedb tistega Ä?asa, dokler se niso razĹĄli leta 1990. Leta 1985 so nastopili tudi na spektaklu Live Aid na Wembleyju. Leta 2009 so se ponovno zbrali in izdali album Once More. Leta 2014 so o njih posneli dokumentarec WorSoul Boys Of The Western Wor ld. V zasedbi zdaj ostajajo Gary Kemp, Steve Norman, John Keeble in Martin Kemp.

Coldplay za pomoÄ? beguncem Britanska skupina Coldplay je objavila novo pesem, ka katere izkupiÄ?ek bo namenjen podpo-ri beguncem, ki se podajo na nevarno pot do Evrope prek morja. Skladba no-si naslov Aliens, z njenimi prihodki pa

Zmagovalec 37. festivala Melodije morja in sonca je postal Isaac Palma s skladbo ÄŒe te kdaj spustim iz rok. Zmagovalna skladba je v seĹĄtevku toÄ?k telefonskega glasovanja, glasovanja obÄ?instva v avditoriju, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne Ĺžirije prejela 34 toÄ?k. Enako ĹĄtevilo toÄ?k je prejela tudi Anika Horvat, a je na koncu zmagal Palma, saj mu je strokovna Ĺžirija dodelila veÄ? toÄ?k. Poleg glavne so podelili ĹĄe ĹĄtiri nagrade strokovne Ĺžirije. Nagrado za najboljĹĄo izvedbo je prejel Gregor Ravnik za

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

skladbo Med nama, nagrada strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo glasbo je ĹĄla v roke TomaĹža KlepaÄ?a za pesem Moje oÄ?i, nagrada strokovne Ĺžirije za najboljĹĄe besedilo pa Leonu Oblaku, ki je napisal besedilo skladbe Ruleta v izvedbi Anike Horvat. Nagrada strokovne Ĺžirije za najbolj obetavnega izvajalca – nagrada Danila KocjanÄ?iÄ?a – je ĹĄla v roke Aleksandru Novaku, ki je avtor skladbe in besedila za svojo pesem Mesto roĹž.

Ringo Starr pri 77ih ĹĄe aktiven Nekdanji bobnar Beatlov Ringo Starr je pred kratkim dopolnil 77. rojstni dan in podobno kot kakĹĄen mesec prej Paul McCartney napovedal nov album. Starrov 19. samostojni album z naslovom Give more love bo na prodajne police priĹĄel 15. septembra, pri nastajanju dveh pesmi pa je sodeloval tudi njegov nekdanji kolega Paul McCartney, ki je nedavno dopolnil 75 let.

Gre za pesmi We‘re on the Road Again in Show Me the Way, ki je posveÄ?ena Starrovi Ĺženi Barbari Bach. „Še vedno sva prijatelja,“ je o odnosu z McCartneyjem

povedal Starr. „SluÄ?ajno je bil v mestu in sem ga poklical ter mu rekel, da imam pesem, pri kateri bi lahko sodelovala.“ Starr je sicer McCartneyja oznaÄ?il za najbolj melodiÄ?nega bas kitarista na svetu.

Kolektiv The Stroj v novo desetletje s singlom Grandioso Glasbeni kolektiv The Stroj je konec maja praznoval 20-letnico raziskovanja zvoka, in to z retrospektivno razstavo v Muzeju premogovniĹĄtva v Velenju, tej pa je dodal ĹĄe nov singl Grandioso, s katerim napoveduje vstop v novo desetletje delovanja. Singl, za katerega je glasbo in aranĹžma prispeval Stane Ĺ pegel, je Ĺže dostopen na portalu YouTube. V Ĺživo ga bodo izvedli na, kot napovedujejo, spektakularnem nastopu 2. septembra v Velenju. Pred tem si bo obÄ?instvo lahko ogledalo omenjeno razstavo, naslovljeno Sila zvoka – Ritem Ä?asa / The Stroj 1997–2017, ki bo zakulisje 20-letnega ustvarjanja kolektiva prikazovala do konca poletja. V dveh desetletjih zvoÄ?nega raziskovanja so The Stroj sicer izdali ĹĄtiri albume ter imeli veÄ? kot 500 nastopov doma in v tujini.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Gremo na kras Ansambel Mladika – Pot Ĺživljenja Veseli svatje – Kje gori Modrijani –Da mi je Ansambel Biseri – Poletni plan Ansambel Murni – Ĺ e eno noÄ?

Ansambel Opoj – Fantovske pesmi Ansambel Poljanťek – Na plesu Ansambel Tik tak – Melodije srca Savinjski kvintet – Marsikdo ťe ne ve

www.radiovelenje.com

METAL DAYS ÄŒez slaba dva tedna se bo tolminsko SotoÄ?je za teden dni preobrazilo v metalski raj na Zemlji. Na peto izdajo festivala Metal Days, ki se uradno priÄ?ne v nedeljo, 23. julija, in traja do sobote, 29. julija, prihajajo velika imena metal glasbe, kot so Marilyn Manson, Amon Amarth, Opeth, Doro, Iced Earth, Heaven Shall Burn, Grave Digger, SĂłlstafir, Pain in drugi.

BQL Rok in Anej iz BQL trenutno Ĺžanjeta uspehe kar z dvema skladbama. Heart Of Gold ostaja druga najbolj predvajana slovenska pesem na lestvici SLOTOP 50, skupaj z duom Maraaya pa sta na tretjem mestu ĹĄe s hitom It‘s Complicated. Prav tako sta ena redkih slovenskih izvajalcev, ki so dostopni na portalu Vevo, n katerem je Ĺže bila premiera uspeĹĄnice Heart of Gold.

PANKRTI Pankrti so se odloÄ?ili, da omogoÄ?ijo eni slovenski glasbeni skupini, da se predstavi pred veÄ?tisoÄ?glavo mnoĹžico in zaigra skupaj z njimi kot uradna predsku-

pina na njihovem velikem koncertu s posebnimi gosti ob 40. obletnici delovanja, v Areni StoĹžice 20.oktobra. Za ta namen so pripravili poseben nateÄ?aj, o podrobnostih katerega si veÄ? preberite na spletu.

SHEBY Sheby z novo skladbo in videospotom Furanje nikamor nadaljuje smer, ki jo je zaÄ?rtala s prejĹĄnjo skladbo Se prepoznaĹĄ?. Lajtmotiv obeh skladb je samostojna in svobodna Ĺženska.

Tudi z videospotom Sheby nadaljuje zgodbo prejĹĄnjega: spot je posnela z isto klapo deklet in z ekipo Primate.

Sheby jeseni naÄ?rtuje izid prvenca.

NINO Za tvoj nasmeh je naslov najnovejĹĄe skladbe, ki jo v tem poletju predstavlja glasbenik Nino. Za skladbo, ki jo je napisal sam, je posnel Ĺže deveti videospot. Sicer pa bo poletje preĹživel delovno.

Nekaj koncertov ga Ä?aka ob morju, nekaj Ä?asa pa bo namenil tudi ustvarjanju v svojem glasbenem studiu.

Nekatere novosti bo predstavil ĹĄe pred jesenjo.

Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

⏩

13. julija 2017

frkanje

Boštjan Gorjup (prvi z leve) in Matija Petrin (oba direktorja iz BSH Hišni aparati Nazarje) ter Urša Menih Dokl (iz Skupine Gorenje Velenje) očitno ne morejo brez mobitelov. Ti so jim prišli prav tudi pri sodelovanju v anketi. Medtem ko sta Menih Doklova ter Petrin v celoti pri »stvari«, Gorjup sumljivo pogleduje na sosedin mobitel. Čvek se sprašuje, ali ga zanima njeno osebno mnenje ali pričakuje, da bo ta razkrila kakšno skrivnost velenjskega giganta?

» Levo & desno «

Premog in voda Nekateri pravijo, da za pridobivanje električne energije ne potrebujemo premoga, saj se lahko oskrbujemo z elektriko iz hidroelektrarn. A brez premoga bi redna oskrba z elektriko marsikdaj splava po vodi.

⏬

»Temu bo pa še treba malo popraviti frizuro, da mu ne bodo lasje zastirali pogleda,« se je dela lotil igralec na hoduljah na Ani Desetnici v Šoštanju, ko je med občinstvom ugledal Davorja Plambergerja. Ta ni imel nič proti nastopu v predstavi. Teh je vajen kot priznani tolkalist, profesor in sodelujoči pri mnogih profesionalnih orkestrih, komornih skupinah in drugih zasedbah. Ni mu pa šlo v glavo, kje je ulični gledališč gledališčnik videl lase? Laže potemtakem ogledalo?

Smo bliže?

Protokol o načrtovanju in gradnji hitre ceste 3. razvojne osi je torej podpisan. A mnogi menijo, da to še ne pomeni, da je hitra cesta že res kaj bliže.

Ognjena osnova Na Velenjsko plažo so namestili igrala na pisani ognjeni osnovi. Zanje je namreč občina namenila denar namesto novoletnega ognjemeta. Tega bi se veselili predvsem odrasli, igral se bodo otroci.

⏩

»Ja, prav ste slišali, tole še odnesem v kuhinjo, potem pa grem v penzijo,« je dejal Milan Goršek, znani gostinec iz Zavodenj. A Gostišče pri Vidi nadaljuje družinsko tradicijo, saj je »vajeti« že pred časom prevzel sin Miha, pa tudi Milan bo svoje zveste stranke zagotovo stregel tudi v prihodnje.

Nekaj je v zraku Pozimi je v marsikaterem mestu v zraku preveč drobnih prašnih delcev.

Poleti ozona. No, pri nas je v zraku še marsikaj. Za zdaj tudi naša hitra cesta.

Veliko in majhno Iz vseh koncev države poročajo, da imajo veliko domačih in tujih gostov.

Ki jih strežejo zaposleni z majhnimi plačami.

ZANIMIVOSTI

Po sedmih letih obupali nad iskanjem lastnika prsta

Vse bliže

Meč v kamnu iz Krke

je za hobi skupno zapravil že četrt milijona evrov, ne namerava odnehati.

Povsem po naključju je prejšnji teden prebivalec Posavja ob čiščenju rečne struge našel velik in težek kamen, iz katerega V Veliki Britaniji so policisti je na eni strani štrlela ošiljena leta 2010 na dvorišču neke trgo- konica. Mislil je, da je našel sulivine v Londonu našli človeški prst. No, pravzaprav ga je našel policijski pes, policisti pa so po najdbi takoj začeli raziskovati,

Kitajci počivajo v Ikei

berlinski sirotišnici, drugega pa otroškemu akrobatskemu cirkusu. »Bilo je vredno truda, vsem pa je bila igrača všeč. Še posebej otrokom,« so bili veseli. co v kamnu, a bil vseeno dovolj previden, da je najdbo odnesel v Posavski muzej Brežice, kjer so ostrmeli: v kamnu je meč iz rimskega obdobja. V muzeju takšnega v zbirki še nimajo, najditelju pa so tako hvaležni, da bokomu prst pripada. Ugotovili so, do predlagali, naj od države dobi da je moški, primerjava DNK- denarno nagrado. Zgodovinarji -ja s podatki oseb, ki so jih kot ocenjujejo, da je sam meč sicer pogrešane prijavili v tistem ča- vreden okoli 500 evrov, najversu, pa ni prinesla rezultatov. Tu- jetneje pa ga bodo razstavili kar di primerjava z nerešenimi pri- v kamnu. meri umorov in drugih nasilnih kaznivih dejanj ni obrodila sadov. Po sedmih letih poskusov rešitve primera so policisti zdaj Berlinski umetnik Michel Daobupali. »Vse možnosti smo izčr- vid se je odločil, da se bo priblipali, lastnika prsta pa še vedno žal svetu otrok: s 3D tiskalnikom nismo uspeli najti. Niti tega nam je natisnil največjo vrtečo igračo ni uspelo ugotoviti, kako je prst na svetu. »Oblikovanje in modeostal brez lastnika. Vse skupaj je liranje nam je vzelo 2 uri, tiskazelo skrivnostno,« je dejal policij- nje pa 50 ur,« je povedal David, ski načelnik Tom Boon in dodal, ki mu je pri projektu pomagada pozivajo javnost, naj jim po- la ekipa BigRep. Natisnili so tri maga razrešiti skrivnost. spinnerje in dva podarili – enega

Največja vrtavka

Zbiratelj Hello Kitty Japonec Masao Gunji je nekdaj delal kot policist, v tistem času pa je pred 35 leti odkril tudi svojo zbirateljsko strast: povsem se je zaljubil v muco Hello Kitty japonskega podjetja Saniro.

Začel je zbirati plišaste igrače najrazličnejših velikosti, figurice, glasbila in vse drugo, na čemer je

Poletna vročina vsekakor pomeni tudi napor prenašanja visokih temperatur – po vsem svetu. Če se pri nas hladimo s sladoledi in hladnimi napitki, pa imajo našel Hello Kitty. »Kitty je zame na Kitajskem nekoliko drugačljubezen mojega življenja. Imam no navado. Pri njih se v času vijo rad zaradi izraza na njenem obrazu. Vedno me je spravila v dobro voljo, ko nisem bil vesel,« je povedal Gunji. Z leti je njegova zbirka postala tako velika, da je moral zanjo poleg svoje hiše zgraditi majhno leseno hišico.

Takrat je njegova zbirka zares zaživela; hiša je postala zbirališče vaščanov, ki radi občudujejo polne police plišastih igrač.

In ne samo to: za zdaj je zbral sokih temperatur polnijo Ikeina 5150 Hello Kitty izdelkov, s či- trgovinska središča; toda ne zamer je postal tudi Guinessov re- to, ker bi želeli obiskovalci kupikorder na tem področju. Čeprav ti pohištvo. V času hude poletne vročine Kitajcem pač prija poležavanje in posedanje v trgovskih središčih, kjer lahko razstavne prostore uporabljajo kot »dnevno sobo«, in sicer pod klimo. Pri Ikei so navado Kitajcev dolgo dopuščali, zdaj pa so trgovine začele sprejemati določene ukrepe, da bi omejili tovrstno početje.

Ena od šanghajskih Ikeinih trgovin je tako uvedla pravilo »brez hrane ni sedenja«, ki posedanje v okrepčevalnici dovoljuje le tistim, ki tudi kaj naročijo.

Taki, ki so si želeli kakšne eksotične počitnice, tudi polne tveganj in nevarnosti, so včasih morali kar daleč vstran. Zdaj lahko vse to doživijo mnogo bliže. Žal.

Bogastvo Malčki, ki obiskujejo vrtce, občine vse več stanejo. Nekateri že kar dvomijo o reklu, da so otroci naše največje bogastvo.

Staro in novo V Starem Velenju naj bi porušili staro pekarno in postavili novo poslopje za nove zgodbe!

Potreba Zdravniki sicer ljudem še kar priporočajo: jejte manj. Toda mnogi takih priporočil ne potrebujejo, saj si ob svojih plačah ali pokojninah raznovrstne hrane niti ne morejo privoščiti.

Tresenje V odnosih med Šaleško dolino in energetiko je še vedno precej pretresov.

Krajani okoli premogovnika so tresenja že vajeni, saj z njim živijo že veliko let.

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

MED VAMI

13. julija 2017

VelenjÄ?anka, ki osebno pozna slovenske delfine Zaradi ljubezni do narave in moĹža Tilna je Tina Centrih Genov postala Primorka – Zakonca se profesionalno ukvarjata z raziskovanjem in varovanjem morja Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. julija – Biologinja Tina Centrih Genov je VelenjÄ?anka, ki jo je Ĺživljenjska pot zanesla na slovensko obalo. Njen moĹž Tilen je namreÄ? ustanovitelj slovenskega druĹĄtva za morske sesalce Morigenos, ki preuÄ?uje predvsem delfine v slovenskem morju. Do konca julija si lahko izobraĹževalno razstavo, ki so jo v druĹĄtvu pripravili na to temo, ogledate v prostorih velenjske mestne knjiĹžnice, nas pa je zanimala Tinina zgodba.

Da je po konÄ?ani velenjski gimnaziji izbrala ĹĄtudij biologije, ni bila hipna odloÄ?itev. Že od malega me je zanimalo vse, kar je povezano z naravo. ÂťOdkar vem zase, sem opazovala rastline in Ĺživali. Moji starĹĄi so me vedno morali pobirati iz tal, saj sem nenehno opazovala vse, kar leze in gre. V naravi sem vedno naĹĄla kaj zanimivega,ÂŤ pripoveduje Tina. Po konÄ?anem ĹĄtudiju biologije v Ljubljani, kjer je spoznala tudi Tilna, sta oba opravila znan-

stveni magisterij na univerzi v St. Andrewsu na Ĺ kotskem, Tina iz okoljske biologije, Tilen iz biologije morskih sesalcev. Takrat sta se oba Ĺže ukvarjala s preuÄ?evanjem delfinov v Sloveniji. ÄŒeprav tudi Tilen ni Primorec – prihaja namreÄ? iz Ljutomera, sta si dom po vrnitvi iz Ĺ kotske ustvarila na obali. Oba sta tam dobila sluĹžbi, delo v druĹĄtvu Morigen, kar v starem keltskem jeziku pomeni Âťrojen v morjuÂŤ, pa je njuna velika strast.

Vse od ustanovitve druĹĄtva leta 2002 ima Morigenos zelo aktivne in zavzete Ä?lane razliÄ?nih strokovnih profilov. Tina nam pojasni, da izvajajo veÄ? projektov znanstvenega raziskovanja, izobraĹževa-

varstvo narave, zato je nenehno povezana z bioloĹĄkimi temami in naravo.

ÂťDaÂŤ sta dahnila na briĹĄki poroki

Tina Centrih Genov uĹživa pri delu z delfini. Tiste, ki redno Ĺživijo v slovenskem morju, tudi prepozna.

nj a , ozaveĹĄÄ?anja javnosti ter varstva morskega okolja. A njihova poglavitna skrb so delfini vrste velika pliskavka. ÂťV slovenskem morju jih po naĹĄih ocenah Ĺživi vsaj 150. Vemo, da se jih okoli 70 do 100 redno giblje v slovenskem morju, to je njihov dom. Z raziskovalnim delom smo ugotovili, da se aktivno razmnoĹžujejo, saj vsako leto opaĹžamo nove mladiÄ?e. Danes nekatere delfine Ĺže dobro poznamo, saj jih spremljamo Ĺže 15 let. Tako na mnoge gledamo kot na stare prijatelje, ki nam poÄ?asi razkrivajo skrivnosti svojih

povojnih Ä?asov (2. svetovne vojne).

Katedrala v Gornjem Gradu ima med slovenskimi sakralnimi stvaritvami zelo burno zgodovino. Pod zeleno planino Menino, ki geografsko razmejuje Ĺ tajersko in Kranjsko deĹželo, je v idiliÄ?nem podeĹželskem kraju umeĹĄÄ?ena sredi Attemsovega trga kot velik, obruĹĄen dragulj in arhitekturna stvaritev, ki jo cenijo tudi daleÄ? prek meja Slovenije. Po tem, ko je bil davnega leta 1140

poudari, da se je zavedanje, da delfini Ĺživijo tudi v slovenskem morju, razĹĄirilo ĹĄele z delom druĹĄtva, zato se veliko ukvarjajo tudi z izobraĹževanjem mladih.

Zanje pripravljajo delavnice in predavanja. ÂťPonosni smo lahko, da imamo ÂťsvojeÂŤ delfine, preko varstva delfinov pa varujemo tudi morsko okolje,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄa sogovornica, ki je sluĹžbo dobila na primorskem Zavodu RS za

tam ustanovljen benediktinski samostan umetnosti, kulture in izobraĹževanja, je bil v letih 1473 Ĺže v tako slabem stanju, zapuĹĄÄ?en in v nemilosti, da je posest prevzela ljubljanska ĹĄkofija. Staro cerkev ob samostanu so po veÄ? kot 600 letih 1752. leta odstranili, le devet let za tem pa so dogradili in posvetili novo, najveÄ?jo in menda najlepĹĄo katedralo v Sloveniji. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Za praznik spominski obeleŞji Kajuhu ga gradijo v Zavodnjah, posadkama sesestreljenih zavezniťkih letal ga bodo postavili na Goricah Šoťtanj – V Šoťtanju Şelijo do 30. septembra, ko praznujejo, postaviti dve spominski obeleŞji.

Pri kmetiji Žlebnik v Zavodnjah pospeťeno potekajo gradbena dela za postavitev spominskega obeleŞja Karlu Destovniku – Kajuhu.

V spomin na sestreljeni zavezniĹĄki letali (bombnika) med 2. svetovno vojno (eno je str-

V zvonik katedrale v Gornjem Gradu ĹĄtirje novi zvonovi Zvonove je posvetil celjski ĹĄkof msgr. dr. Stanislav LipovĹĄek. Dejal je, to so klicatelji boĹžje dobrote, na vsak zvon je z lesenim kladivom pozvonil in jih ob maziljenju s kadilom posvetil. NajveÄ?ji tehta 2.428 kg. Naredili so jih v NemÄ?iji, stali pa so dobrih 127 tisoÄ? evrov. Namestitev v skoraj 30 m visok zvonik ni bila ravno maÄ?ji kaĹĄelj. Tovrstna nedeljska slovesnost v Gornjem Gradu pa je bila ena redkih v naĹĄi deĹželi, saj so na zvonove Ä?akali vse od

Ĺživljenj.ÂŤ Terensko delo opravljajo s Ä?olnom, ob tem pa drugi del ekipe delfine opazuje s kopnega.

Imamo sreÄ?o, da lahko za raziskovalno delo uporabimo zvonik piranske cerkve, ki je zelo visok.

S pomoÄ?jo daljnogledov jih lahko od tam odliÄ?no spremljamo, sploh ker imamo tudi zelo ÂťmoÄ?anÂŤ daljnogled, s katerim lahko skeniramo povrĹĄino morja in iĹĄÄ?emo Ĺživali,ÂŤ ĹĄe izvemo. Tina

Junija sta zakonca Genov imela prvo obletnico poroke. Lani sta se namreÄ? poroÄ?ila na briĹĄki poroki, zanjo so ju izbrali izmed 61 prijavljenih parov. Tina prizna: ÂťBilo je sanjsko, nepozabno, z vsemi, ki so nama pomagali pri organizaciji poroke, sva ostala dobra prijatelja. Vedno rada stvari poÄ?neva drugaÄ?e, malo po svoje, zato se nama je ideja, da se prijaviva za to poroko, zdela luĹĄtna in zabavna. Res sva bila vesela, ko sva bila izbrana.

Tudi letos sva ĹĄla na briĹĄko poroko, na kateri sva spoznala letoĹĄnji par, in prav vesela sem bila, da je nevesta spet iz Ĺ aleĹĄke doline.V Brda pa se vraÄ?ava tudi med letom.ÂŤ Tudi v Velenje se Tina vraÄ?a pogosto, vÄ?asih tudi veÄ?krat meseÄ?no. ÂťTu imam druĹžino in ĹĄtevilne prijatelje, s katerimi ohranjam stike. Zato me Velenje ne pogreĹĄa,ÂŤ pove med smehom. Jo pa verjetno takrat, ko z moĹžem nista ob morju, pogreĹĄajo ÂťnjuniÂŤ delfini, saj Tina pravi, da so to res zelo pametne in prijetne Ĺživali. In Ä?e Ĺželite, lahko katerega od njih posvojite tudi vi. Kako to naredite, pa preverite v druĹĄtvu Morigenos.

moglavilo ob gozdu na Goricah, eno v Lokovici pri PaĹĄkim vrhu) bodo spominsko obeleĹžje postavili na Goricah. Na sveÄ?anost bodo povabili tudi predstavnike ameriĹĄke in britanske ambasade. đ&#x;”˛

mkp

Za vsak jubilej eno sadno drevo

J. Miklavc

Ĺ tiri zvonove je blagoslovil celjski ĹĄkof msgr. dr. Stanislav LipovĹĄek

Skupina prizadevnih Ä?lanic Ĺ ole zdravja iz Ĺ oĹĄtanja smo za vsako leto delovanja zasadile eno sadno drevo. Ker je 9. julij – Ĺže 4. obletnica naĹĄega delovanja – padel na nedeljo, smo praznovale v ponedeljek, 10. julija. Na ekoloĹĄki kmetiji PotoÄ?nik Poprask iz Skornega 27 so nam ponudili prostor za zasaditev, Ljudska univerza Velenje pa sadike ja-

blan in Ä?eĹĄnjo. Glede na to, da promoviramo telovadbo po metodi 1000 gibov, zdrav naÄ?in Ĺživljenja in skrben ter odgovoren odnos do okolja, je simbolika zasaditve sadnega drevja oÄ?itna.

NaĹĄ pozitivni odnos in redno gibanje ni le nalezljivo, ampak obrodi plodove boljĹĄega poÄ?utja in narekuje lepĹĄo prihodnost za nas vse. Praznovanje sta nam

popestrila prijazna domaÄ?ina z moĹžnostjo ogleda vzorno urejene kmetije.

Lepo nam je v Ĺ oli zdravja Skupina Ĺ oĹĄtanj! ÄŒe vas mika biti del naĹĄe skupine, se nam pridruĹžite, vedno smo odprti za nove Ä?lane in rade delimo vse dobro. đ&#x;”˛

ÄŒlanice ĹĄole zdravja

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

PrviÄ? sploh v Aziji, in to kar na turneji po Tajvanu, wuhu! S svojim triom sem Ĺže veÄ?krat koncertiral po razliÄ?nih drĹžavah Evrope, ampak Azija se ni nikoli pojavila kot konÄ?na destinacija na navigaciji. Zato smo se toliko bolj veselili te turneje, ki smo jo organizirali s pomoÄ?jo agencije AND in agentke Evy Kao. Najprej smo morali prebiti 14 ur na letalu, vmes prestop na drugo letalo v Hongkongu, kjer nas je pozdravil tajfun. Prileteli smo v neurje in napoved pravi, da bo takĹĄno kislo vreme cel teden. VroÄ?ina in velika vlaga v zraku je nekaj, na kar smo se morali navaditi, tako da je bilo kljub vsem nalivom svinjsko vroÄ?e. KonÄ?no 'touchdown' na letaliĹĄÄ?u Tajpej v Tajvanu, kjer smo se takoj odpravili v prvi hotel in psihiÄ?no pripravljali na prvi nastop zveÄ?er isti dan.

Na lastni koĹži smo izkusili fenomen, ki se imenuje jetlag. To si razlagam tako, da Ä?loveĹĄko telo paÄ? ni navajeno na premagovanje takĹĄne ogromne razdalje naenkrat (Nizozemska–Tajvan) in da kar naenkrat zamenjaĹĄ okolje, podnebje, in kar je najbolj ĹĄokantno za telo in duha, Ä?asovni zamik za 6 ur naprej.

Moja ogrevalna rutina pred koncertom je bila dokaj zmedena in polna tresoÄ?ih rok, od cele noÄ?i potovanja in malo spanja, v doloÄ?enem trenutku sem si v Ĺživo predstavljal, kako se, namesto da grem na oder, raje za kakĹĄne ĹĄtiri ure uleĹžem v svoj kitarski kovÄ?ek. Kljub omenjenemu fenomenu je bil prvi koncert uspeĹĄen. Ĺ e ena informacija takole vmes in na brzino, za spopadanje z lakoto, smo najprej morali osvojiti spretnost, kako jesti s palÄ?kami in kako se brzdati, da

13. julija 2017

Mihael na ÂťpotepuÂŤ po Tajvanu Mihael Hrustelj je ĹĄtudent glasbe na konservatoriju v Rotterdamu, kjer letos zakljuÄ?uje svoje izobraĹževanje. Poleg ĹĄtudija in svoje glasbene ĹĄole, ki ima sedeĹž v Rotterdamu, tudi redno koncertira s svojim Mihael Hrustelj Triom po Evropi. Trio poleg kitarista Mihaela sestavljata tudi Dejan Hudoklin na bas kitari in tolkalec Javi Herrero.

si nismo zaÄ?eli basati hrane v usta kar z rokami.

Po dveh koncertih v prestolnici Tajpej se je slabo vreme, kot po napovedi, nadaljevalo z nenadnimi nalivi, ki so takĹĄni, kot bi ti nekdo zlil vedro vode na glavo. NaĹĄ tretji koncert smo imeli organiziran na jugu Tajvana, drugem najveÄ?jem tajvanskem mestu Kaoushung. ÄŒe je Tajpej Ljubljana Tajvana, je Kaohsiung Tajvanski Maribor. Tukaj smo posebej uĹživali v noÄ?nem marketu, saj se tu v veÄ?ernem Ä?asu prodaja vse Ĺživo, od

elektronike, dodatkov za telefone, kot tudi hrane, ki je smeĹĄno poceni. DobiĹĄ od tajvanskega steaka, ki se ti kar stopi v ustih, do raznih nabodal z Ĺživalskimi organi, kurje tace, morske Ĺživali, razne sladice ‌ Najbolj me je fasciniralo, da med drugim pripravljajo tudi sladice s sladkim fiĹžolom. Ker sem tip, ki je navajen jesti pasulj tudi za zajtrk, Ä?e je treba, je bila to izkuĹĄnja 'ala kdo je tukaj delil z . Med sprehajanjem se nam je zaluĹĄtalo nekaj osveĹžilnega, zato smo stopili do gospe, ki pripravlja smutije iz

Mnenja in odmevi BolniĹĄnica TopolĹĄica – Per aspera ad astra – prek trnja do zvezd Glede na to, da sem bil osebno in kot vodja projekta obnove in energetske obnove BolniĹĄnice TopolĹĄice grobo napadan, strokovno in kot Ä?lovek diskvalificiran, greĹĄni kozel za finanÄ?ne teĹžave BolniĹĄnice po popolni obnovi in energetski sanaciji na zadnji seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje od SD-jevih obÄ?inskih funkcionarjev, sem se odloÄ?il, da se na tovrstna podtikanja odzovem. Projekt obnove in energetske sanacije je bil inĹženirski projekt in ne politiÄ?ni, BolniĹĄnica TopolĹĄica pa je javna ustanova in ni politiÄ?ni poligon za politiÄ?no obraÄ?unavanje z nekom, ki ni ravno politiÄ?no sprejemljiv po merilih SD. Zakaj to trdim. Po besedah SD-jevega Ĺžupana KontiÄ?a, obÄ?inskega politika, je bil projekt energetske sanacije BolniĹĄnice TopolĹĄica slabo, domala katastrofalno voden. Obnove niti ne omenja. Mednarodna revizijska hiĹĄa KPMG pa je vodenje projekta ocenila za dobro. Mednarodna revizijska hiĹĄa KPMG je strokovna oseba, zavezana mednarodnemu revizijskemu kodeksu in skladno z njim podaja strokovne ugotovitve in ocene.

Politik KontiÄ? pa lahko podaja zgolj politiÄ?ne ocene. Strokovnih tako in tako ne more, ker za to ni usposobljen. Iz tega je razvidno, da je politiÄ?na ocena politika KontiÄ?a povsem nasprotna od strokovne. To je ĹĄolski primer politikantstva Ĺžupana KontiÄ?a, SD-jevih obÄ?inskih funkcionarjev in njihovega zvestega podpornika.

Kot prvo in zanesljivo: Bolni-

ĹĄnica TopolĹĄica, Ä?e ne bi pristopila k popolni obnovi in energetski sanaciji, bi bila v kratkem prisiljena zapreti svoja vrata. Ne bi doÄ?akala 100-letnice delovanja in ne bi bilo kaj pripojiti tej ali oni bolniĹĄnici. 240 zaposlenih bi ĹĄlo na cesto, okoli 4.500 bolnikov na leto na bolniĹĄniÄ?nem zdravljenju bi se moralo zdraviti drugje, tisoÄ? do tisoÄ? petsto bolnikov na leto bi moralo poiskati zdravstveno nego ravno tako drugje, veÄ? tisoÄ? pa specialistiÄ?ne preglede. FiziÄ?no okolje (zgradba, prostori, tehnoloĹĄko pohiĹĄtvo) ni izpolnjevalo niti minimalnih pogojev za izvajanje zdravstvene dejavnosti, kaj ĹĄele, da bi bolniĹĄnica kot taka dobila enega od mednarodnih certifikatov ustreznosti, ki je postal pogoj za sklenitev pogodbe z zdravstveno zavarovalnico. ÄŒe ni pogodbe, na osnovi katere se bolniĹĄnica financira oziroma se njene storitve plaÄ?ujejo, ni denarja in se vrata zapro. Pred leti je eden od vladnih svetnikov v svetu bolniĹĄnice izjavil, ko je prviÄ? stopil v bolniĹĄnico, da ima obÄ?utek, kot da bi vstopil v hlev. Ĺ˝alosten obÄ?utek, a dovolj zgovoren o takratnem stanju objekta.

Menil je celo, da takega objekta ni mogoÄ?e obnoviti v bolniĹĄnico danaĹĄnjega Ä?asa.

Kot drugo: Za zaÄ?etek obnove in energetske sanacije ni bilo kljuÄ?nih pogojev, razen pogodbe z Ministrstvom za zdravje za sofinanciranje energetske sanacije in zaÄ?etnega investicijskega elaborata (DIIP). Pripravljeni projekti, po katerih bi izvajalci delali, niso bili ustrezni, dokonÄ?ne investicijske dokumentacije pa sploh ni bilo in tudi ni bilo zagotovljenega denarja za obnovo. Bil pa je zagotovljen denar za energetsko sanacijo, ki pa se brez obnove ni mogla zaÄ?eti. Bilo bi povsem neracionalno in ne-

gospodarno. Nesporno je, da je bil projekt energetske sanacije in obnove slabo pripravljen, tudi po mnenju mednarodne revizijske hiĹĄe KPMG. Vendar pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije nisem sodeloval.

Ravno zaradi tega sva se takrat razĹĄla s tedanjim direktorjem, ker sem menil, da se tako ne dela. Domnevni vodja projekta v tem Ä?asu je danes eden od glavnih sodelavcev sedanjega vrĹĄilca dolĹžnosti direktorja BolniĹĄnice.

Obnova in energetska sanacija se je zaÄ?ela izvajati soÄ?asno po sprejetju obĹĄirnega PoroÄ?ila na svetu zavoda BolniĹĄnice TopolĹĄica, ki sem ga izdelal na proĹĄnjo tedanjega na novo imenovanega direktorja, vendar ne kot vodja projekta, ker to ĹĄe nisem bil, ampak kot poznavalec razmer.

Bilo je izdelano po vrsti posvetovanj z Ministrstvom za zdravje in usklajeno, kaj se bo naredilo in kako postopati. Danes po ĹĄestih letih se vse to pozablja. ZaÄ?elo se je torej kljub negotovosti in tveganju, ker je bila alternativa ĹĄe bolj negotova in ĹĄe veÄ?je tveganje za BolniĹĄnico. Med slabima reĹĄitvama je bila izbrana manj slabĹĄa. Mimogrede, nisem se ponudil za vodenje projekta, ampak me je to prosil prejĹĄnji direktor in takratna predsednica sveta BolniĹĄnice.

Kot tretje: cena energetske sanacije ni zanaĹĄala 6 milijonov evrov, kot je bilo moÄ? razumeti iz razprave na seji mestnega sveta, ampak nekaj veÄ? kot 2,5 milijona za ĹĄest etaĹž, oziroma skupno za nekaj manj kot 4.500 m2.

Ostalo je stroĹĄek obnove, ki je bila temeljita in vseobseĹžna.

Kot Ä?etrto: Energetska sanacija je pomenila izvedbo 10 ukrepov za uÄ?inkovito rabo energije in ne le ovoja stavbe (fasada) in zamenjavo oken. Pri oknih se je zahteval ALU material zaradi

eksotiÄ?nega sadja. Sam izberem 'passion fruit in guava juice smoothie', ki kar kipi od zdravja. In vse to komaj za 1 evro. Ĺ˝ivele sadne kupe in solate! In ĹĄe ena stvar za nas Evropejce. Sir ni ravno priljubljen na njihovem meniju, zato ne priÄ?akujte sirove ploĹĄÄ?e po kosilu.

Po obisku juga smo bili spet na poti nazaj na sever. Vlak je tam na popolnoma drugaÄ?ni ravni kot vlak od Velenja proti Ljubljani, 300 km/h brez problema. Vrnitev na sever, tokrat v mesto Taojung. OdloĹžili smo stvari v spet

varstva okolja, ta je veliko draĹžji od plastike. Med najpomembnejĹĄe ukrepe ĹĄtejem sistem prezraÄ?evanja in klimatizacije, ki ga bolniĹĄnica pred tem ni imela in je za bolnike in zaposlene neprecenljiva pridobitev. Vsak ukrep od desetih je imel svojo ceno.

Vsi ukrepi energetske sanacije so izvedeni z manjĹĄimi stroĹĄki oziroma je bila cena niĹžja, kot je bil pogodbeni normativ z Ministrstvom za zdravje oziroma postavljen kazalnik. To so dejstva.

In petiÄ?: Investicijski program je ĹĄel skozi predpisano proceduro potrjevanja. Je Ĺže res, da v teku gradnje. Tak je bil dogovor s potrjevalci programa, ker druge reĹĄitve tako in tako ni bilo, razen opustitve projekta in zaprtje bolniĹĄnice. V njem so razlogi za investicijo, dela, ki se bodo izvedla, viri financiranja in sredstva iz teh virov. PredraÄ?unska vrednost je znaĹĄala nekaj manj kot 5,8 milijona evrov z davkom oziroma nekaj veÄ? kot 4,5 milijona evrov brez davka.

PrekoraÄ?itev predraÄ?unske vrednosti zaradi nepriÄ?akovanega poveÄ?anja obsega del je znaĹĄala nekaj veÄ? kot 10 %. Pri investicijskem vzdrĹževanju starih in dotrajanih objektov se 20-odstotna prekoraÄ?itev ĹĄteje za normalno, ker je skoraj nemogoÄ?e podati predraÄ?unsko vrednost. Zato se uporablja ocena vrednosti. StarejĹĄi, ko je objekt, veÄ?ja je verjetnost odstopanja oziroma teĹžje je oceniti, koliko bo obnova na koncu dejansko stala. Pri novogradnjah je povsem drugaÄ?e in laĹžje. Pri BolniĹĄnici TopolĹĄica je treba upoĹĄtevati ĹĄe, da je ves Ä?as temeljite obnove in energetske sanacije obratovala in da je bilo treba kar nekaj del opraviti s fiziÄ?nim loÄ?evanjem deloviĹĄÄ? od bolniĹĄniÄ?ne dejavnosti, uporabljati orodja, ki povzroÄ?ajo manj hrupa, in izbirati naÄ?ine gradnje, ki povzroÄ?ajo Ä?im manj prahu.

ObÄ?inski funkcionarji SD in

novi hotel in se napotili proti studiu, kamor smo bili povabljeni, da skupaj s tajvansko harfistko Paige Su posnamemo skladbo. Ideja je nastala po koncertu v Tajpeju, kjer smo ugotovili, da imava skladbi z istim naslovom Raindrops (deĹžne kapljice) in da bi bilo zanimivo, Ä?e bi skupaj nekaj ustvarili. Po uspeĹĄno izvedenem snemanju smo se odpravili na ribji market, kjer smo bili deleĹžni neverjetnega suĹĄija in sasimija (suĹĄi je file surove ribe na riĹževi podlagi, sasimi brez Ä?esarkoli, samo surova riba) in sojino omako ter vasabi, ki ima podoben okus kot hren in je zelene barve. Do konca turneje je bil le ĹĄe en koncert, poleg tega pa smo uspeli organizirati tudi spontano delavnico za mlade kitariste, ki sem jim predstavil svoje naÄ?ine vadbe kitare in komponiranja skladb. Kot bi trenil, je bil Ä?as za zadnji koncert, na katerem smo se z vsako zaigrano noto bolj zavedali, da se pribliĹžujemo tudi zadnjemu tonu, ki bo odzvenel pred tajvansko publiko. Na koncu smo bili zadovoljni. Pustili smo izredno dober vtis, predstavili svojo glasbo, Slovenijo, Velenje, prav tako pa mesto, kjer sedaj skupaj ustvarjamo, Rotterdam na Nizozemskem, spoznali ogromno odliÄ?nih glasbenikov in izjemno vljudnih, toplih tajvanskih ljudi. Komaj Ä?akam, da se spet odpravimo nekam tja. Vsi junijski koncerti in turneje – med njimi tudi zadnja po North Sea Jazz festivalu – so zdaj za mano. Sledi mesec poÄ?itnic, potem pa spet nazaj na delo in koncerte.

njihov vsevedi podpornik, ki so podajali ocene in kvalifikacije o vodji projekta energetske sanacije in obnove BolniĹĄnice, z njim politiÄ?no obraÄ?unavali brez njegove navzoÄ?nosti in ki jih Ĺžal vodja projekta niti enkrat ni videl na gradbiĹĄÄ?u v skoraj petih letih, bi morali vedeti, da ni problem pri vodji projekta Bartolcu, ampak v zagotavljanju sredstev po investicijskem programu.

BolniĹĄnica glede na status javnega zavoda v zdravstvu nima lastnega vira za financiranje investicij. Ne zgradb in ne opreme, pravzaprav niÄ?esar. Zato je v investicijskem programu opredeljen lastniĹĄki vir, torej vir lastnika, a to je drĹžava. Uporabila je zgolj amortizacijo in preseĹžek prihodkov nad odhodki iz preteklosti kot lastniĹĄki vir. Denarja iz te postavke v viĹĄini, opredeljeni v investicijskem programu, preprosto ni bilo mogoÄ?e zagotoviti Ĺže zaradi zakonskih predpisov. Na to smo opozarjali Ministrstvo za zdravje v vlogi lastnika. Vendar zaman. Vztrajali so pri naÄ?rtu financiranja obnove in energetske sanacije, ki so ga izdelali in je bil vkljuÄ?en v investicijski program, predlog BolniĹĄnice pa zavrnjen.

Obnova in energetska sanacija BolniĹĄnice je bila vkljuÄ?ena tudi v naÄ?rt razvojnih programov drĹžave v predraÄ?unski vrednosti iz investicijskega programa, a je Ĺžal ostalo zgolj pri tem. BolniĹĄnica ni dobila niti centa iz proraÄ?unske postavke investicije v zdravstvu, Ä?eprav je bila po velikih naporih investicija vkljuÄ?ena v ta naÄ?rt. Ni dobila tudi povrnjenih sredstev od prodaje nepremiÄ?nin v preteklosti, Ä?eprav obstajajo sklepi Ministrstva za zdravje, da se bo denar vloĹžil v obnovo, ko bo do nje priĹĄlo. DrĹžava je dobila plaÄ?anega nekaj manj kot 1,3 milijona davka od naloĹžbe, ki ga je plaÄ?ala BolniĹĄnica zaradi zakonske obveze o obrnjenem davÄ?nem bremenu.

đ&#x;”˛

M. Hrustelj

Ni poĹĄteno niti praviÄ?no, da tega denarja ne vloĹži nazaj v BolniĹĄnico v dobro bolnikov, saj je njeno premoĹženje z naloĹžbo poveÄ?ano skoraj petkrat. Ni treba pri tem ĹĄe zasluĹžiti.

Strinjam se z vsemi, ki trdijo, da pripojitev BolniĹĄnice TopolĹĄice k SploĹĄni bolniĹĄnici Celje ne prinaĹĄa dodane vrednosti. Zdravstvene oblasti pozabljajo, da je bil sklenjen sporazum med tremi bolniĹĄnicami: TopolĹĄico, Slovenj Gradcem in Celjem novembra 2010, sopodpisala pa sta ga minister za zdravje in generalni direktor zdravstvene zavarovalnice; ta sporazum je bil pogoj za popolno obnovo BolniĹĄnice TopolĹĄica. Ĺ˝al opaĹžam, da nihÄ?e ne pozna procesa veÄ? kot 10-letnega naÄ?rtovanja razvoja BolniĹĄnice TopolĹĄica, vseh dejanj iz tega procesa ter podpisanih zavez, ki so pripeljale, da je danes bolniĹĄnica sodobna in z mednarodnim certifikatom. Ne vem, kje bi bila bolniĹĄnica danes, Ä?e bi bil sprejet predlog aktualnega Ĺžupana KontiÄ?a, takrat vodje poslanske skupine SD v DrĹžavnem zboru, in sicer da bi TomaĹž RoÄ?nik investiral v BolniĹĄnico. Ta predlog sem gladko zavrnil isti veÄ?er, ko ga je predlagal vladnemu ministru in mi je bil sporoÄ?en – ker bi bila to privatizacija bolniĹĄnice.

Bil sem sicer zaÄ?uden, ker SD v javnosti nastopa PROTI privatizaciji v zdravstvu.

Ekipa v BolniĹĄnici TopolĹĄica je hodila po trnju, da bi BolniĹĄnica zasijala kot nekoÄ? in ĹĄe bolj. KakĹĄna je danes, priÄ?a prispevek pred Ä?asom v Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as, v katerem je pisec prispevka zapisal, da je po dolgem Ä?asu priĹĄel v bolniĹĄnico in dobil obÄ?utek, da je stopil v bolniĹĄnico neke od bogatih drĹžav, svetlo, urejeno, Ä?isto, in da je priĹĄel na vrsto ob naroÄ?enem Ä?asu. Slovenija je bogata drĹžava, samo denar mora nameniti za prave stvari – za ljudi. đ&#x;”˛

Franjo Bartolac

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 15

13. julija 2017

Na morje po zdravje in spomine Zanimanje za letovanje v zdravstveni koloniji je tudi letos veÄ?je kot ĹĄtevilo prostih mest – Letovanje v PoreÄ?u Ĺže preteklost, priprave na kolonijo v Savudriji v polnem teku Bojana Ĺ pegel

Velenje, 4. julija – PrejĹĄnji torek se je iz zdravstvene kolonije v PoreÄ?u vrnila prva skupina predĹĄolskih in ĹĄolskih otrok iz Ĺ aleĹĄke doline. Deset nepozabnih dni, ki so bili letos tudi vremensko razgibani, je tam preĹživelo 66 otrok. Za njihovo animacijo, varstvo in dobro poÄ?utje je skrbelo 6 vzgojiteljev in plavalni uÄ?itelj. Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje so veseli, ker med letovanjem nihÄ?e ni imel resnejĹĄih

zdravstvenih teĹžav, sploh ker so na letovanje peljali tudi otroke z dokaj resnimi zdravstvenimi diagnozami. Domov so se vsi vrnili polni lepih spominov, v druĹžbi novih prijateljev. Te bodo zagotovo pridobili tudi tisti, ki se v kolonijo v Savudrijo odpravljajo v ponedeljek. Skupina otrok bo ĹĄe veÄ?ja, v njej bo namreÄ? kar 108 otrok iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki.

Tudi neurje je doĹživetje

Dnevi v poÄ?itniĹĄkem naselju Virc, ki je v lasti mariborske zve-

ze prijateljev mladine, so vedno dogodkov polni in zato kratkoÄ?asni. Ekipa vzgojiteljev, ki jih je tudi letos vodila Vida GosteÄ?nik, pa se vedno potrudi, da vsakemu dnevu dodajo ĹĄe kaj novega. In to ne glede na vreme. Letos je bilo to res razgibano. Prvi dnevi so minevali v pasji vroÄ?ini, potem pa so otroci doĹživeli neurje, ki ga bodo pomnili ĹĄe dolgo. MoÄ?an deĹž in toÄ?a sta bila pospremljena z moÄ?nim vetrom, strele so ĹĄvigale kot za stavo. Tudi v vedno lepo urejenem Vircu je neurje naredilo veliko ĹĄkode. Sle-

dili so dnevi, ko kopanje v morju ni bilo mogoÄ?e, saj so bili valovi previsoki. A smo se znaĹĄli. Otroci so sedeli na betonskem delu plaĹže, valovi pa so jih premikali po njej. To je bilo ĹĄe eno tistih doĹživetij, ki ostanejo v spominu tudi, ko se v deĹželo vrne zima.

Kot bo mnogim v spominu ostal tudi izlet z ladjico, ki je bil zaradi nemirnega morja za mnoge naporen, zato ker so okusili morsko bolezen. A to velja le za starejĹĄe poÄ?itnikarje, mlajĹĄi so imeli sreÄ?o, da so na izlet odĹĄli tri dni kasneje, ko je bilo morje mirno.

REPORTAŽI

15

ju. Tem je bilo letovanje ĹĄe posebej Ä?arobno, a so kljub temu tu in tam zaÄ?utili malo domotoĹžja, ki pa ga je hitro pregnalo pestro dogajanje in druĹženje z novimi prijatelji. Tega je bilo veliko tudi, ko zaradi neviht poleĹžavanje in kopanje na plaĹži ni bilo mogoÄ?e.

Takrat so se otroci igrali, gledali risanke in se aktivno ukvarjali s ĹĄportom. Nekateri pa so se pripravljali na veÄ?erna druĹženja,

desetdnevnega letovanja splavalo in plavalsko zelo napredovalo.

Vsi so uĹživali v uÄ?enju, na koncu pa jih je plavalni uÄ?itelj Bor BoĹžiÄ?eviÄ? nagradil tudi s posebnim priznanjem. A najveÄ?ja nagrada zanje je bilo zanje vsakodnevno druĹženje v bazenu, kjer so se uÄ?ili plavati. VelenjÄ?ani so samostojno pripravili tudi eno od veÄ?ernih prireditev. ÂťSanjska plaĹžaÂŤ je bila tudi letos prava uspe-

Ko ni Ä?asa za dolgÄ?as

Letos je v PoreÄ?u letovalo kar nekaj mlajĹĄih otrok, ki so bili v koloniji prviÄ?. Nekateri od njih so bili sploh prviÄ? na mor-

Vse veÄ? mladih tekmovalcev Na spominskem tekmovanju z motorno Ĺžago v Ĺ kalskih Cirkovcah slavila pri moĹĄkih Janko Mazej, pri Ĺženskah LuÄ?ka JelĹĄnik

V dogajanje so bili aktivno vkljuÄ?eni vsi. Med krstom novih vzgojiteljev so otroci glasno navijali za "svoje".

na katerih so letos lahko na veÄ? prireditvah pokazali svoje talente. Letos je bilo v PoreÄ?u veliko odliÄ?nih mladih plesalcev, ki so navduĹĄili vse, tudi mariborske vrstnike, s katerimi so se druĹžili tudi Ä?ez dan. In ja, seveda smo lahko tudi letos spremljali mlade ljubezenske pare, pri katerih je iskrica preskoÄ?ila prav v Ä?asu letovanja, da o novih prijateljstvih, tudi z mariborskimi vrstniki, niti ne govorimo. Ĺ estnajst mlajĹĄih udeleĹžencev kolonije, ki niso znali plavati ali pa so bili slabi plavalci, je v Ä?asu

ĹĄnica, sploh ker so skupine svojo plaĹžo oblikovale s pomoÄ?jo ĹĄtevilnih ĹĄportnih preizkusov, v katerih so uĹživali tudi zato, ker so mladi zelo tekmovalni.

Za prvo izmeno kolonije lahko reÄ?emo, da je bila razgibana in za otroke nepozabna. Zagotovo bo takĹĄna tudi druga, ki ji Ĺželimo bolj mirno vreme, pa brez pretirane vroÄ?ine! Te so se v preteklih dneh ÂťnauĹžiliÂŤ Ĺže doma.

skupnem izbirnem tekmovanju v Cirkovcah in v LuÄ?ah obiÄ?ajno uvrstijo tudi na takĹĄna mesta ĹĄe na drĹžavnem gozdarskem tekmovanju v Gornji Radgoni.

Tekmovalci in tekmovalke so nastopili posamezno in ekipno.

Med 26 tekmovalci je slavil Janko Mazej pred Stankom GoliÄ?nikom (oba iz Belih Vod pri Ĺ oĹĄtanju), tretji je bil Marko JelĹĄnik iz Gornjega Grada. V Ĺženski konkurenci so nastopile tri

vanjem v LuÄ?ah ĹĄtelo za izbor posameznikov, ki bodo zastopali ekipo ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje na drĹžavnem prvenstvu v Gornji Radgoni.

Organizatorji tekmovanja z motorno Ĺžago v spomin na Milana PogorelÄ?nika so Ĺže napovedali tovrstno preizkuĹĄnjo tudi prihodnje leto. Ali bo znova v Ĺ kalskih Cirkovcah, niso povedali glasno. ÂťPogovarjamo se, da bi postalo v naĹĄem kraju tradicionalno. Ocenjujemo, da sodi v tukajĹĄnje okolje. Prireditev po-

Martin Medved je na mestu predsednika DruĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline zamenjal Franca SevÄ?nikarja.

Janko Mazej: ÂťNaĹĄe izbirno tekmovanje je zaradi konkurence zahtevnejĹĄe v primerjavi z drugimi po drĹžavi.ÂŤ

tekmovalke. Zmagala je LuÄ?ka JelĹĄnik pred Majdo SuhoverĹĄnik (obe iz Gornjega Grada), tretja je bila Pavla Voler.

Med ekipami so si prva tri mesta razdelile: Šoťtanj – Duseti, Brlec in Gornji Grad 1.

Tekmovanje v Ĺ kalskih Cirkovcah bo tudi letos skupaj s tekmo-

pestri druĹžabno Ĺživljenje krajanov, tudi prostor je zanjo primeren. Poleg omenjenih prednosti razveseljuje ĹĄe pripravljenost krajanov pri organizaciji in izvedbi prireditve,ÂŤ nam je povedal predstavnik krajevne skupnosti Cirkovce ter tudi sam tekmovalec đ&#x;”˛ Dani Aubreht.

Mazej, Jelťnikova, med ekipami Šoťtanj – Duseti

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ kalske Cirkovce, 8. julija – Na poligonu oziroma na igriĹĄÄ?u ob podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v Ĺ kalskih Cirkovcah pri Velenju je bilo minulo soboto zelo Ĺživahno.

Zanjo so poskrbeli udeleĹženci 3. tekmovanja z motorno Ĺžago v spomin na nekdanjega vestnega gozdarja Milana PogorelÄ?nika.

Bilo jih je 29, priĹĄli pa so iz Ĺ aleĹĄke, Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter LaĹĄkega.

Misliti moraĹĄ z vsemi deli telesa

Kljub sonÄ?ni pripeki je bilo zanimivo opazovati tekmovalce, kako spretni in natanÄ?ni so pri rokovanju z motorno Ĺžago v ĹĄestih disciplinah: kombiniran rez, precizni rez, zasek in podĹžagovanje, kleĹĄÄ?enje in podiranje na balon. Eni bolj, drugi manj zadovoljni so prihajali s tekmovalnega prostora. Pavla Voler iz LuÄ?, ena od treh tekmovalk, je bila kar zadovoljna. Kot je dejala, je treba na teh tekmovanjih

Tekmovalci so se pomerili v petih gozdarskih veĹĄÄ?inah. Pri vseh sta bila pomembna natanÄ?nost in Ä?as.

vsako leto pokazati veÄ? znanja.

Med tekmovalci je namreÄ? vse veÄ? mladih, ki so zagnani, imajo kar veliko znanja, so hitri in spretni. Je preizkuĹĄnja zahtevna? ÂťJe, ker moraĹĄ misliti z vsemi deli telesaÂŤ, je povedala Volerjeva.

Z njo je soglaĹĄal tudi Janko Mazej, vsakoletni udeleĹženec izbirnega in drĹžavnih tekmovanj: ÂťNaĹĄe tekmovanje je skoraj bolj zahtevno kot drĹžavno, ker je tu konkurenca veÄ?ja. Holcerje iz Zgornje Savinjske doline je kar teĹžko premagati. Vse veÄ?ja konkurenca so tudi mladi.ÂŤ Pozoren nanje je bil tudi Janko PogorelÄ?nik, brat preminulega Milana PogorelÄ?nika. Ocenil je, da je to dobro za slovensko gozdarstvo. ÂťDobro je tudi, da mla-

di pridno sledijo starejĹĄim tekmovalcem. S tem dokazujejo zavedanje pomena varnega dela v gozdu. Dobra stvar pri dogodku pa je tudi, da postaja tekmovanje zanimivo ĹĄe za druge mlade,ÂŤ je ugotavljal sogovornik. Dejal je ĹĄe, da ga veseli, ker tako ohranjajo spomin na brata. Hkrati je prepriÄ?an, da je to posledica njegovega zavzetega dela v gozdarstvu v tukajĹĄnjem okolju.

Promocija druĹĄtva in njegovega dela

Martin Medved, predsednik DruĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline, soorganizator tekmovanja, je ob tem dejal: ÂťNaÄ?in Ĺživljenja in gospodarjenja nam vsak dan dokazujeta, da se je modro

povezovati, da lahko izzive reĹĄujemo druĹžno. Tekmovanje je eden od takĹĄnih izzivov.ÂŤ Poleg urjenja, nabiranja izkuĹĄenj, izmenjave mnenj in dokazovanja znanja tekmovalcev je dogodek lepa priloĹžnost ĹĄe za druĹženje lastnikov gozdov. DruĹĄtvo ĹĄteje Ĺže blizu 90 Ä?lanov, ki poleg tega namenjajo veliko pozornosti izobraĹževanju, varnemu delu v gozdu, vse bolj aktualni so pogovori o skupnem nastopu na trgu pri prodaji lesa, nakupu potrebne opreme in mehanizacije, o prodaji sekancev, kako doseÄ?i zanje boljĹĄe cene, kako kakĹĄen kubiÄ?ni meter lesa veÄ? obdrĹžati v Sloveniji. Tekmovanje z motorno Ĺžago je za druĹĄtvo, ĹĄe meni Martin Medved, lepa promocija, saj se prvi trije na

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

13. julija 2017

Rudar - mladost in izkuĹĄenost OdĹĄlo kar enajst igralcev, priĹĄlo ĹĄtirinajst - Sezono odpirajo z DomĹžalami Konec tedna bo steklo novo drĹžavno prvenstvo v prvi nogometni ligi. V prejĹĄnjem prvenstvu sedmi nogometaĹĄi Rudarja bodo v nedeljski uvodni tekmi gostili DomĹžalÄ?ane, ki so prejĹĄnjo sezono konÄ?ali na Ä?etrtem mestu. V obdobju med prejĹĄnjim in novim prvenstvom se je gotovo najveÄ? sprememb zgodilo prav pri VelenjÄ?anih. Ob vnoviÄ?ni menjavi na trenerski klopi, nanjo se je vrnil Marijan PuĹĄnik (ob jezeru je Ĺže bil med letoma 2007 in 2010), so se razĹĄli kar z enajstimi igralci. Trener jih ima trenutno skupaj z nekaterimi igralci iz domaÄ?ega podmladka na spisku petindvajset.

Zadnjo prijateljsko preizkuĹĄnjo pred novo sezono so imeli z zagrebĹĄko Lokomotivo, ki je hrvaĹĄko drĹžavno prvenstvo konÄ?ala na ĹĄestem mestu (1 : 3). Edini zadetek je za rudarje dosegel John Mary, in to na zaÄ?etku drugega polÄ?asa za izenaÄ?itev na 1 : 1. Do tedaj so domaÄ?i igrali do-

ali izgovor, priÄ?akujem, da se bomo pribliĹžali Ĺželeni igri pribliĹžno po tretjem, Ä?etrtem krogu. Zavedamo se, da bomo morali ĹĄe zelo trdo delati. Vsekakor pa se veselim novega izziva v Rudarju.ÂŤ

Pol manjĹĄi proraÄ?un

Marijan PuĹĄnik in Marko ÄŒepelnik - veliko dela.

kaj dobro, v nadaljevanju pa v igralcih, ki jim je trener dal priloĹžnost, ni bilo dovolj zbranosti in Hrvatje so dosegli ĹĄe dva gola.

S takĹĄnim razpletom PuĹĄnik seveda ni bil zadovoljen: ÂťPrelahko smo v drugem polÄ?asu z naĹĄimi napakami dovolili gostom, da so

OdĹĄli: Stjepan Babić (28), Jean Claude Billong (23), Sven Dodlek (21), Denis Grbić (31), Damir Grgić (25), Senad Jahić (30), Luka PraĹĄnikar (30), Nikola Tolimir (28), Bojan VruÄ?ina (32), Darko Zec (28), Mitja LotriÄ? (22).

Trenutna zasedba: Timotej Acman (19), Jaka Bijol (18), Davor BokaliÄ? (25), Klemen Bolha (24), Leon ÄŒrnÄ?iÄ? (27), Sandi Ćoralić (19), Dominik Glavina (24), Marko IharoĹĄ (21), Illya Markovsky (20), John Mary (24), David KaĹĄnik (30), AnĹže Malnar (19), Matic Mlakar (21), Mateo MuĹžek (22), Jakob Novak (19), AnĹže PiĹĄek (20), Dem Pljava (18), Robert PuĹĄaver (22), Matej Radan (27), Dominik Radić (21), Damjan Trifković (29), Milan TuÄ?ić (20), Dario Vizinger (19), Damjan VukliĹĄević (22), Edin Junuzović (31).

Na mladih svet stoji ‌

Zelo smo spremenili, pomladili moĹĄtvo. Trener stavi predvsem na mlade igralce. Ostalo je nekaj izkuĹĄenih, ki bodo gotovo nosilci igre, a obenem prenaĹĄali znanje na mlajĹĄe. Skratka, raÄ?unamo na mladost in hitrost.

NaĹĄ poglavitni cilj bo v novi sezoni vrniti gledalce ob igriĹĄÄ?e.

Verjamem, da bodo mladi igralci Ĺželjni dokazovanja. Na vsaki tekmi priÄ?akujemo pravo zavzetost in verjamem, tako kot trener, da bodo ob takĹĄnem odnosu priĹĄli tudi rezultati. V nedeljo proti evropskim DomĹžalam nimamo kaj izgubiti. Ĺ li bomo na glavo in upam, da na najlepĹĄi naÄ?in zaÄ?eli novo tekmovalno sezono,ÂŤ pravi pred nedeljsko tekmo z 'evropskimi' DomĹžalami Marko ÄŒepelnik.

Vrnili so se zagnanost, dobra volja, sproĹĄÄ?enost ‌

David KaĹĄnik, kapetan, o spremembah: ÂťObÄ?utek imam, da se vse spet postavlja, tako kot mora biti in je Ĺže nekdaj bilo. Veselje, dobra volja, sproĹĄÄ?enost ter na drugi strani zagnanost so se vrnili na treninge, tudi v garderobi je povsem drugaÄ?no vzduĹĄje, spet postajamo kot ena druĹžina.

MoĹĄtvo je pomlajeno, tu je novi zelo izkuĹĄeni trener. Skratka, uĹžitek je sedaj delati.

PrepriÄ?an sem, da bomo v novi sezoni igrali lep nogomet, ki bo znova navduĹĄeval naĹĄe ljubitelje.

Vsekakor pa priÄ?akujem tudi njihovo potrpeĹžljivost, zavedajoÄ? se, da je Rudar zelo pomlajen.

Morda so ti igralci resda ĹĄe neizkuĹĄeni, toda mladost zagotavlja svetlo prihodnost. KaĹžejo veliko motiviranost. Verjamem, da bo ob nadaljevanju trdega dela, kot smo ga imeli v pripravljalnem obdobju, to zelo dobra sezona.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Rudar Velenje - Lokomotiva Zagreb 1: 3 (0 : 1) Strelec za Rudar: Jon Mary (50.).

Rudar: Radan, Muzek, BuĹĄinec, VukiÄ?ević, ÄŒernÄ?iÄ?, Bolha, BijoÄ?, Trakovic, Radić, TaÄ?ic, Mary Igrali so ĹĄe: Malnar, ViĹžinge, Markovsky, PiĹĄek, Junuzović, Novak, Ćoralić, PuĹĄaver, BokaliÄ?, Pljava.

Prva liga Telekom Slovenije, 1. krog Sobota: Ankaran Hrvatini - Triglav (18:00), Maribor - Aluminij (20 : 20); nedelja: KrĹĄko - Gorica (18.00), Rudar - DomĹžale (18:00), in Olimpija -: Celje (20: 20)

Garnbretova z zmago v zaÄ?etek sezone

Velenjski konjeniĹĄki klub uspeĹĄen na drĹžavnem prvenstvu Od Ä?etrtka do nedelje je v Celju potekalo drĹžavno prvenstvo v preskakovanju ovir, kjer so Ä?lani KonjeniĹĄkega kluba Velenje ponovno posegali po najboljĹĄih rezultatih. V kategoriji otrok je dosegla prvo mesto Anthea Lorber, v kategoriji mlajĹĄi mladinci je bila Ema MaÄ?ek LeĹžaić Ä?etrta.

Med mladinci se je uvrstila Vita Sirovina Dvornik na prvo mesto, SaĹĄa Malenković pa na drugo. V kategoriji mladinci ekipno je dosegla ekipa KonjeniĹĄkega kluba Velenje, ki so jo sestavljali Malenković, Prebil, Sirovina Dvornik, prvo mesto. V kategoriji mlajĹĄih Ä?lanov je bila Lana Tanko prva, v kategoriji amaterjev se je na prvo mesto uvrstila Tea Glavnik, Zala ArliÄ? pa je bila peta. V kategoriji amaterji ekipno so prav tako zmagali VelenjÄ?ani v sestavi ÄŒik, Glavnik, ArliÄ?. Med Ä?lani pa je dosegel Tadej Skaza tretje, Robi Skaza peto in Robert Krajnc sedmo mesto. Ekipa Ä?lanov v sestavi Krajnc, T. Skaza, R. Skaza pa je đ&#x;”˛ bila druga.

znova povedli in zasluĹženo zmagali. V prvem je bila naĹĄa igra dokaj solidna, tudi odnos igralcev, ki so zaigrali v zaÄ?etni postavi, do nje dober. V naĹĄi igri je ĹĄe premalo napadalnosti in preveÄ? avtomatizma. Nekateri fantje so ĹĄe mladi, v njih je velika Ĺželja po dokazovanju, kar pa prinaĹĄa tudi neĹželene napake. NiÄ? ne de, tu smo, da se uÄ?imo. Te slabosti bomo skuĹĄali do nedelje Ä?im bolj odpraviti in potem na uvodni tekmi dati vse od sebe ter poskuĹĄati presenetiti DomĹžale.ÂŤ Glede na velike spremembe se trener zaveda, da moĹĄtvo v nedeljo ĹĄe ne bo uigrano, kot bi si Ĺželel. ÂťPo ĹĄtirih tednih ĹĄe ne moremo reÄ?i, da smo Ĺže pravi, ne nazadnje se fantje ĹĄe ne poznajo dovolj med sabo. Ni opraviÄ?ilo

Velenjski klub je bil pred zaÄ?etkom prejĹĄnjega prvenstva v velikih finanÄ?nih teĹžavah, zato je reĹĄitev naĹĄel v tujem vlagatelju, srbskem podjetniku, ki se ukvarja tudi s stavniĹĄko dejavnostjo.

TakĹĄna reĹĄitev je bila tako rekoÄ? edini izhod pred novo tekmovalno sezono, sedaj pa se z njim razhajajo. V ta korak so jih najbrĹž spodbudile tudi posamezne kritike ljubiteljev nogometa na razplet nekaterih tekem. Kako daleÄ? je loÄ?itev in kako bo klub preĹživel?

Direktor kluba Marko ÄŒepelnik: ÂťSmo na koncu pogajanja, sledi le ĹĄe podpis obeh strani.

Upam, da se bo zgodilo Ä?im prej te dni, da se bo Rudar vrnil na staro, domaÄ?o pot. Kako bomo preĹživeli brez njihovega deleĹža?

Poleg tega, da smo proraÄ?un za prvo moĹĄtvo drastiÄ?no zmanjĹĄali, na polovico lanskega, iĹĄÄ?emo pokrovitelje na ĹĄaleĹĄko-savinjskem obmoÄ?ju, tudi na KoroĹĄkem. Za zdaj dobro kaĹže. Tudi v prihodnje priÄ?akujemo pomoÄ? od obÄ?ine in Premogovnika Velenje. Brez njune pomoÄ?i mi ne moremo igrati prvoligaĹĄkega nogometa. Prizadevamo pa si, da bi prodali Johna Maryja in Do-

minka Glavino (s sedemnajstimi oziroma ťestnajstimi goli sta bila najboljťa strelca prejťnjega prvenstva – op. p.). Zanimanja in povpraťevanja je veliko, toda ni bilo ťe prave ponudbe.

Robi Skaza

Anthea Lorber

Slovenski ĹĄportni plezalci so na premierni tekmi svetovnega pokala v teĹžavnostnem plezanju v ĹĄvicarskem Villarsu poskrbeli za trojno slovensko zmagoslavje s kar trojnimi stopniÄ?kami Lozana, 9. julija – Janja Garnbret (Ĺ AO Velenje) je zmagala, Mina MarkoviÄ? in Domen Ĺ kofic pa sta za popolni slovenski dan v Ĺ vici pristala na drugem mestu.

V sobotni finale so se priÄ?akovano prebili najboljĹĄi trije slovenski plezalci, ki so osvojili polovico od vseh podeljenih kolajn v Ĺ vici.

"To je res Ä?isto sanjsko za nas.

Te rezultate smo malenkost celo potrebovali, da smo vsi skupaj, tako tekmovalci kot trenerji, dobili potrditev, da smo ĹĄli v sezono dobro pripravljeni. Sem tako zelo navduĹĄen s tekmo in rezultati. Super," je bil prvi komentar selektorja slovenske Ä?lanske ekipe, VelenjÄ?ana Gorazda Hrena.

Aktualna svetovna prvakinja Garnbretova je ubranila lani osvojeno zmago na tem prizoriĹĄÄ?u ter z zmago zaÄ?ela obrambo naslova skupne zmagovalke svetovnega pokala v teĹžavnosti.

Osemnajstletnica je lani v svetovnem pokalu vpisala ĹĄtiri zmage.

Garnbretova je bila v finalu najbolj prepriÄ?ljiva od vseh finalistk in finalistov. Zmago je slavila na najlepĹĄi moĹžni naÄ?in v ĹĄportnem plezanju z osvojenim vrhom smeri.

"V kvalif ikacijah sem bila s svojim plezanjem zadovoljna. ÄŒeprav se mi zdi, da v eni kvalifikacijski smeri nisem vsega pokazala, ampak vseeno sem komaj Ä?akala na polfinale, v katerem se mi je primerila manjĹĄa napakica – malo sem se uĹĄtela glede pravega zaporedja grifov in sem zaradi tega padla.

V finalu pa sem si rekla, da se je treba paÄ? sprostiti in odplezati tako, kot znam, in mi je tudi uspelo splezati to smer. Zdaj je kar napeto, ker so tekme ena za drugo. Upam, da bom v Chamonixu plezala tako kot v soboto, da bom uĹživala, da bom plezala sproĹĄÄ?enoÂŤ, je dejala Garnbretova. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 17

Slovensko-norveĹĄko prijateljstvo

KakĹĄna bo letos rokometna sezona?

Ljubljana – Minula rokometna sezona se je konÄ?ala z absolutnim zmagoslavjem rokometaĹĄev Celja Pivovarne LaĹĄko, ki so drĹžavnemu naslovu dodali ĹĄe pokalno lovoriko.

Nova sezona 2017/18 se bo zaÄ?ela 9. septembra: v prvem delu bo nastopalo deset ekip, Celje Pivovarna LaĹĄko in Gorenje Velenje se jim bosta zaradi nastopa v regionalni ligi Seha in v evropski ligi prvakov pridruĹžila v konÄ?nici in domaÄ?em pokalnem tekmovanju.

Po minuli sezoni so prvoligaĹĄko druĹĄÄ?ino zapustili Slovenj Gradec 2011, Drava Ptuj, Dol

TKI Hrastnik in Istrabenz Plini Izola, nova Ä?lana sta Slovan in Herz Ĺ martno. Glavni pokrovitelj je ĹĄe naprej NLB. V prvi ligi nastopajo Riko Ribnica, Urbanscape Loka, Koper 2013, Krka, Maribor Branik, Jeruzalem OrmoĹž, Trimo Trebnje in Dobova. NajboljĹĄe ĹĄtiri ekipe iz rednega dela se bodo uvrstile v konÄ?nico za prvaka, preostalih ĹĄest pa v skupino za obstanek. V obeh skupinah bo na sporedu dodatnih deset krogov, vse ekipe pa bodo v konÄ?nico prenesle toÄ?ke, ki so jih osvojile v rednem delu drĹžavnega prvenstva. Najbolj-

Ko je ĹĄe nekaj let pred slovensko osamosvojitvijo s kratkih poÄ?itnic domov na NorveĹĄko potovala Amalija KovaÄ?iÄ? iz Glinka pri Ĺ kofljici, si je od sopotnice izposodila Delo. Kaj hitro je naletela na rubriko rekreativnih prireditev, si zapisala nekaj podatkov in se iz Osla ÂťprijavilaÂŤ na mali maraton, ki ga je v ZreÄ?ah organizirala TekaĹĄka sekcija Gorenja iz Velenja.

Ko se je pred toplicami na dan teka zbrala mnoĹžica tekaÄ?ev, je med zadnjimi prihajajoÄ?imi izstopala neznanka, ki pa je v hipu prepoznala glavnega organizatorja. Objela sta se, kot bi bila stara znanca.

Neka nova zgodba se je zaÄ?ela. Amalija, tekaÄ?i jo imenujejo MalÄ?i, je do tedaj osvajala

ĹĄa slovenska kluba bosta – tako kot v minuli sezoni – konÄ?nico zaÄ?ela z enakim ĹĄtevilom toÄ?k kot prvouvrĹĄÄ?ena zasedba v rednem delu, iz prvoligaĹĄke druĹĄÄ?ine pa bosta izpadli dve najslabĹĄi ekipi iz skupine za obstanek.

Nova sezona se bo sicer uradno zaÄ?ela 2. septembra, ko bo v Slovenj Gradcu na sporedu tradicionalna tekma za slovenski superpokal med Celjem Pivovarno LaĹĄko in mariborskim Branikom.

Gorenje in Celje tudi letos Ĺželita seÄ?i po vseh domaÄ?ih lovorikah.

Slovenija kamp – nogomet, druŞenje in zabava Pred ťtirimi leti sta Boris KriŞnik in Jani Žilnik kot odgovor na ťtevilne nogometne kampe, ki k nam prihajajo iz tujine, priťla na idejo o Slovenija kampu.

PrepriÄ?ana sta namreÄ? bila, da lahko Slovenci ponudimo prav toliko kot tujci. Slovenija kamp je ĹĄestdnevni kamp, ki ga organizirajo v razliÄ?nih krajih v Sloveniji, da imajo otroci moĹžnost

17

Ĺ PORT

13. julija 2017

val, dopinga pa se ni posluĹževal, uspehe je dosegel z voljo, talentom in trdim delom.

Podobno radovedni so bili otroci, ko jim je o sojenju in nogometnih pravilih spregovoril nekdanji prvoligaĹĄki sodnik Milan Strigl. VpraĹĄanja so bila najrazliÄ?nejĹĄa – nekatera presenetljivo strokovna, druga predvsem otroĹĄko igriva.

teke na razliÄ?nih razdaljah. Rada omenja udeleĹžbe na tekih od vzhodne do zahodne Afrike, v Sloveniji pa ĹĄtafetni tek sv. Barbare in novoletne teke. Maraton-

Amalija KovaÄ?iÄ?

Arne Halvorsen

ski teki, teki Ä?ez reke in blatna tekaliĹĄÄ?a, teki v zasneĹženih zametih pa so ji bili poÄ?asi premalo, zato se je odloÄ?ila tudi za tek na smuÄ?eh. Njene zaÄ?etniĹĄke te-

ÂťVarnoÂŤ obleganje Pece

njihove igralce, navijaÄ?e, si ogledali nekaj njihovih najatraktivnejĹĄih akcij, narisali grb in podobno.

ZakljuÄ?ek kampa je bil letos prviÄ? v nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju, kar je bilo za najmlajĹĄe ĹĄe posebno doĹživetje. Tam so po skupinah, kot so bile tudi v resnici, odigrali mini ligo prvakov. Ĺ oĹĄtanjska

Leto je naokrog, kot bi mignil, in spet je tu julij, ko je eno od ĹĄaleĹĄkih planinskih druĹĄtev (PD) zadolĹženo za dolgoletno skupno akcijo (s krajĹĄo vmesno prekinitvijo) planinskih vodnikov, poimenovano Varno v gore. Tokrat je bilo na vrsti PD Ĺ martno ob Paki. Namen akcije je povezovati tako planinske vodnike kot druge udeleĹžence. V ospredje pride izmenjava medsebojnih izkuĹĄenj, odkrivanje novih planinskih poti in s skupno voĹžnjo (z avtobusi) prispevati kanÄ?ek k varovanju okolja, bistvo vsega pa je medsebojno druĹženje in tovariĹĄtvo. Tovrstna organizacija zahteva veliko dogovarjanj in usklajevanj, saj so v ponudbi tri (letos celo ĹĄtiri) razliÄ?ne poti, ki imajo

katero je osrednji del zelo lepe planine LuĹža, in prvi postanek naredila pri cerkvi vseh ver. Pri gostilni Riepl so se ustavili dvakrat, saj jim je to omogoÄ?ala pot iz ciljne Topice/Topitz na viĹĄini 1649 m nad morjem.

Z drugo skupino smo s planine LuĹža zavili desno, sprva po cesti, nato pa imeli krajĹĄi postanek pri lovski koÄ?i na Zgornji planini LuĹža. Od tod smo ĹĄli po gozdu v smeri Pece. Iz strmine je pot preĹĄla na razgledna poboÄ?ja, porasla z ruĹĄevjem. NaĹĄ cilj je bila BistriĹĄka ĹĄpica (2113 m), ki je zahodni vrh prostrane Pece. Po poÄ?itku in uĹžitku v lepi naravi smo pot nadaljevali proti vzhodu po grebenu nad prepadi na avstrijski strani. Najprej smo dosegli

Ĺžave je sluÄ?ajno opazil odliÄ?ni smuÄ?arski tekaÄ? Arne Halvorsen in ji skuĹĄal svetovati. Toda MalÄ?i je to najprej ĹĄtela za vsiljevanje.

Kar precej Ä?asa je minilo, da sta postala prijatelja, partnerja in se naposled celo poroÄ?ila.

Takrat sta sklenila, da se bosta preselila v Slovenijo. V lepo hiĹĄo blizu Ĺ˝irovnice, s pogledom na Triglav. A ni bilo vse tako, kot sta Ĺželela, zato sta se vrnila v Oslo. Na teke pa se ĹĄe vedno rada vraÄ?ata.

TekaĹĄka sekcija Gorenja je Ĺže veÄ?krat organizirala teke slovensko-norveĹĄkega prijateljstva, MalÄ?i pa poskrbi tudi za tiste maratonce iz njenega okolja, ki se odloÄ?ijo, da pridejo k nam.

Hinko JerÄ?iÄ?

Po hribih stjo poti je pot zaÄ?ela na avstrijski strani pri spodnji postaji kroĹžne kabinske ĹžiÄ?nice (650 m n. v.) in sprva hodila ob robu smuÄ?iĹĄÄ?a. ViĹĄje gor so poiskali plezalno pot (Walter Mory), za katero je bila potrebna plezalna oprema in sposobnost plezanja po njej. Po uspeĹĄnem sestopu so se podali do razglediĹĄÄ?a pod zgornjo postajo ĹžiÄ?nice na viĹĄini 1700 m. Ob smuÄ?iĹĄÄ?ih so se povzpeli do KonÄ?nikovega vrha in se z njega po isti poti kot predhodna skupina podali po strmi poti do Kumra.

Na dvoriĹĄÄ?u prijazne domaÄ?ije smo bili veseli, da smo se vsi sreÄ?no vrnili, Ä?eprav dokaj utrujeni ‌ Posedeli smo v senci mogoÄ?nih dreves, se okrepNajĹĄtevilnejĹĄa skupina vrh razgledne BistriĹĄke ĹĄpice

priti na kamp od doma. Tretje leto zapored je bil eden od krajev, kjer je Slovenija kamp potekal, tudi Ĺ oĹĄtanj.

Vodil ga je Sebastjan Bernjak, sicer trener velenjskega Rudarja.

Poleg dveh trenerjev so za dobro poÄ?utje mladih nogometaĹĄev skrbeli ĹĄe fizioterapevt, animator in prostovoljec. V Ĺ oĹĄtanju je bilo na kampu sicer nekaj manj otrok, vendar so bili zelo delovni in pripravljeni na nove izzive.

Vsak dan so opravili dva nogometna treninga, odĹĄli na kosilo v Vrtec Ĺ oĹĄtanj, na vmesnih animacijah pa izvedeli marsikaj zanimivega, se nekoliko odpoÄ?ili ali igrali boj med dvema ognjema, imeli pa so tudi veliko zanimivih gostov. Pozdravit jih je priĹĄel ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, kot ambasador jih je obiskal nekdanji slovenski reprezentant Spasoje Bulajić, ki ima veliko izkuĹĄenj z igranjem v nemĹĄki nogometni ligi. Otroci so ga z zanimanjem posluĹĄali, veliko spraĹĄevali, med drugim tudi o dopingu in celo o plaÄ?evanju davkov, ki jih je Bane vedno redno plaÄ?e-

Z velikim zanimanjem so otroci v Ĺ oĹĄtanju spremljali ĹĄe obisk Tima VertaÄ?nika. Zmagovalec mladinske tekme svetovnega pokala v kastingu jim je predstavil zanimiv ĹĄport – ribiĹĄtvo. Posebej veseli so bili, ko so lahko tudi sami poskuĹĄali zadeti cilj z ribiĹĄko palico. Med mladimi nogometaĹĄi je veliko ribiĹĄkih talentov ‌ Na obisk v Ĺ oĹĄtanj so priĹĄli tudi policisti z opremo, ki jo imajo s sabo na velikih ĹĄportnih dogodkih, tudi nogometnih tekmah.

Otroci so bili navduĹĄeni, ko so lahko oblekli neprebojni jopiÄ? ali v roke prijeli piĹĄtolo. Zabavalili so se, ko so bili vklenjeni v ÂťlisiceÂŤ, ĹĄe posebej, Ä?e so imeli pretanke rokice, da bi lahko le-te sluĹžile svojemu namenu. Na lastni koĹži so spoznali, da je v ÂťmariciÂŤ trda tema in bi bila voĹžnja v njej vse prej kot prijetna ‌ Vsako leto ima Slovenija kamp posebno temo, letos je bila to Liga prvakov. Ĺ˝reb je doloÄ?il, kateri klub letoĹĄnje lige prvakov bo zastopal kateri kraj, Ĺ oĹĄtanj je bil Borussia Dortmund. Otroci so tako spoznali ta nemĹĄki klub,

Borussia Dortmund je odigrala deset tekem, ĹĄest so jih zmagali, tri izgubili, ena pa je bila neodloÄ?ena, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev v polfinale. Rezultati tako ali tako niso bili v ospredju, najpomembnejĹĄe je bilo, da so otroci igrali nogomet, se druĹžili in zabavali ‌ ÂťNemogoÄ?e je izbrati en sam obÄ?utek, ki sem ga obÄ?util v soboto ob zakljuÄ?ku najveÄ?jega nogometnega kampa. Vsak nasmeh, vsak vzklik veselja, vsak udarec dveh otroĹĄkih rok v znak zadovoljstva vsak "oprosti" ob napaki ali prekrĹĄku ..., objemi, obljube, tudi jok, vse to ĹĄteje.

Vse, kar na koncu ostane, je ta obÄ?utek ..., radi imamo svoje otroke,ÂŤ je bil v soboto po zakljuÄ?ku kampa zadovoljen direktor projekta Boris KriĹžnik, ki skupaj s sodelavci Ĺže razmiĹĄlja o Slovenija kampu 2018. Upamo, da tudi prihodnje leto v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

razliÄ?na izhodiĹĄÄ?a, razliÄ?en Ä?as in zahtevnost hoje, zakljuÄ?ek pa na istem mestu. Potrebna je velika mera potrpeĹžljivosti in razumevanja, saj je toliko Ĺželja, potreb in mnenj, kot je ljudi.

Za osnovni cilj je omenjeno PD izbralo obmoÄ?je Pece na obeh straneh meje z Avstrijo, na katero peljejo ĹĄtevilne razliÄ?no zahtevne planinske poti.

Iz Ĺ aleĹĄke doline smo se odpeljali na KoroĹĄko in iz ÄŒrne zavili v dolino Koprivne, ki se na koncu povzpne Ĺže proti drĹžavni meji, v bliĹžini katere je trdna visokogorska kmetija Kumer, ki je obenem planinska postojanka na nadmorski viĹĄini 1.220 m.

Skupina, ki si je izbrala najlaĹžjo pot, se je od tu podala sprva po cesti mimo odcepa za sv.

Ano, preÄ?kala drĹžavno mejo, za

KonÄ?nikov vrh (2109 m) in za njim Knipsovo sedlo (2012 m).

Proti Kumru smo se podali Ĺže v spremstvu naĹĄih slovenskih markacij in se strmo spuĹĄÄ?ali proti cesti, ki nas je Ĺže kar utrujene pripeljala na cilj.

Tretja skupina je imela izhodiĹĄÄ?e v Topli, ki je na avstrijski strani preĹĄla na markirano pot K-24. Ta jo je privedla na Knipsovo sedlo, od koder so pot nadaljevali v smeri KordeĹževe glave, ki je najviĹĄji vrh Pece z 2125 m n. v. Z nje so najlepĹĄi razgledi, pot pa jih je vodila v smeri Male Pece in doma pod Peco, mimo MatjaĹževe votline ter navzdol proti rudniku v Topli. Z avtobusom so se nam pridruĹžili pri Kumru, kjer se je prilegel topel obrok in hladna pijaÄ?a.

Skupina z najteĹžjo zahtevno-

Ä?ali in izmenjali izkuĹĄnje. Glas harmonike in prijetna glasba je marsikoga zvabila na ples in miĹĄice so se prijetno sprostile. Vsi smo bili enotni, da se moramo poleg skrbno pripravljene akcije vodnikov PD Ĺ martno ob Paki in ostalih PD ÂťzahvalitiÂŤ tudi senci mogoÄ?nih gozdov in dopoldanski oblaÄ?nosti ter s tem znosnim temperaturam, ki so v tem Ä?asu v dolini Ĺže kar teĹžko za preĹživeti.

Iskrena zahvala vsem organizatorjem in udeleĹžencem za prijetno druĹženje! Akcija Varno v gore bo prihodnje leto pod okriljem PD Ĺ kale – Hrastovec. To bo njihova prva izkuĹĄnja s to organizacijo in Ĺželimo, da bi jim skupno z ostalimi vodniki to kar najbolje uspelo! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

13. julija 2017

Poklicni gasilci veseli donacije Celje, 5. julija – K uÄ?inkovitejĹĄemu opravljanju dela in dovrĹĄeni tehniÄ?ni opremljenosti ZdruĹženja slovenskih poklicnih gasilcev bodo odslej pripomogli tabliÄ?ni raÄ?unalniki. Te je zdruĹženju, v katero je vÄ?lanjenih blizu tisoÄ? poklicnih gasilcev iz vse Slovenije, v sredo podarilo podjetje In-sert z Raven na KoroĹĄkem.

Predaja donacije je potekala v novih prostorih ZdruĹženja slovenskih poklicnih gasilcev v Celju. Predsednik zdruĹženja Miran KoroĹĄak ni skrival veselja. Poudaril je: ''Znotraj ZdruĹženja slovenskih poklicnih gasilcev deluje veÄ? strokovnih komisij, ki si prizadevajo za dobro tako poklicnih kot tudi prostovoljnih gasil-

ZdruĹženje poklicnih gasilcev je letos dobilo nove prostore v Celju, kjer so sprejeli tudi donacijo 14 tabliÄ?nih raÄ?unalnikov. Upajo, da se bo proĹĄnji za donacijo opreme odzvalo ĹĄe kakĹĄno podjetje.

cev. ZdruĹženje omogoÄ?a strokovno raven sodelovanja, izvajanje skupnih izobraĹževanj in usposabljanj, deljenje izkuĹĄenj, sodelovanje pri pripravi zakonov, ĹĄolskega programa za poklicne gasilce ter pomoÄ? pri odpravljanju

doloÄ?enih delovnih pomanjkljivosti.'' Pri navedenih aktivnostih bodo 14 Ä?lanom upravnega odbora ZdruĹženja slovenskih poklicnih gasilcev, ki v zdruĹženju delujejo prostovoljno, zdaj v pomoÄ? tabliÄ?ni raÄ?unalniki. K so-

POLICIJSKA kronika BeĹžala z ukradenim audijem Velenje, 4. julija – V torek je velenjski policist hotel ustaviti voznika audija, ta pa ga ni upoĹĄteval. Ĺ e veÄ?. PospeĹĄil je hitrost.

Na Ljubljanski cesti je zapeljal s ceste in se zaletel v drog cestne razsvetljave. Voznik in sopotnik sta po trku pobegnila, policisti pa so opravili ogled kraja dogodka, saj je bil audi pred kratkim ukraden v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Policisti bodo imeli tako laĹžje delo pri iskanju storilcev, ki sta v avtu pustila kar nekaj uporabnih sledi.

Po pobegu ĹĄe en trk Velenje, 4. julija – V torek je voznik osebnega avtomobila najprej trÄ?il v drugo vozilo in zatem pobegnil s kraja dogodka. Med begom se je v bliĹžini tunela v Ĺ aleku spet zaletel, zato se je vseeno sreÄ?al s policisti, ki so mu napisali zajeten plaÄ?ilni nalog.

Tat je imel lahko delo Velenje, 5. julija – Policiste je v sredo poklicala gospa, ki je v avtomobilu na Preťernovi cesti pustila torbico z denarnico in telefonom. To ji je ukradel neznanec, ki je kasneje telefon odvrgel v mestu. Policisti so ugotovili, da je bilo za storilca vse skupaj zelo preprosto, saj je gospa avtomobil pustila odklenjen. Policistom je

Tudi ob vodi ne pozabite na varnost

povedala, da je po opravkih ÂťskoÄ?ila le za trenutekÂŤ. Le toliko ali pa ĹĄe manj pa potrebuje tat, da vam ukrade dragocenosti.

je ukradel iz kleti stanovanjskega bloka. Gre za moĹĄko kolo znamke Lombardo Sestriere, ki je po oceni lastnika vredno 300 evrov.

Vse veÄ? vlomov

Izsilila prednost

Velenje, 5. julija - V sredo je neznanec poskuĹĄal vlomiti v stanovanjsko hiĹĄo na Cesti Bratov Mravljakov. Zaradi alarma, ki se je sproĹžil ob nepridipravovem poskusu, je policiji neznan storilec pobegnil, vzel pa ni nicesar.

Velenje, 10. julija – Na Ulici bratov Mravljakov je storilec poskuťal v eno od hiť vlomiti tudi v ponedeljek in sicer skozi vrata terase. Alarm, ki se je sproŞil pri vlomu, ga je pregnal.

Vlomilec je obiskal tudi hiĹĄo na TavÄ?arjevi ulici. Po tem, ko jo je preiskal, ni odnesel niÄ?esar.

Vlom v stanovanjsko hiĹĄo so v torek obravnavali tudi na obmoÄ?ju Mozirja.

Storilec je v hiĹĄo vlomil skozi balkonska vrata. Ukradel je veÄ? zlatnine in manjĹĄi sef z gotovino.

VeÄ? vlomov pa je bilo tudi drugje. Pri vlomu na Polzeli sta bili opaĹženi dve mlajĹĄi Ĺženski, daljĹĄih temnih las ter vozilo Ford fiesta, novejĹĄe izvedbe, bele barve, tujih registrskih oznak. Isto vozilo je bilo opaĹženo tudi pri vlomu v LetuĹĄu.

Velenje, 7. julija – V petek je na Cesti talcev voznica osebnega avtomobila izsilila prednost motoristki. Ta je zato trÄ?ila v avto in se pri tem laĹžje telesno poĹĄkodovala. Voznici avtomobila so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Iz kleti izginilo kolo Velenje, 6. julija – Na GoriĹĄki cesti so policisti v Ä?etrtek obravnavali tatvino kolesa. Storilec ga

PoĹĄtarja ugriznil pes Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 7. julija – V petek je na policijsko postajo priĹĄel poĹĄtar, ker ga je med raznaĹĄanjem poĹĄte ugriznil pes, ki se je v Ravnah snel z verige. Na snovi ugotovljenih dejstev in okoliĹĄÄ?in kazni lastnik psa ni dobil, saj je bil dogodek splet neljubih okoliĹĄÄ?in.

Vandali nad steklo na mostu Velenje, 9. julija – V nedeljo je bilo nekomu oÄ?itno zelo dolg Ä?as. Na mostu Ä?ez reko Pako je utrgal eno steklo na ograji, drugega pa razbil. Zaradi nevarnosti padca peĹĄcev v globino so policisti most zavarovali in o tem obvestili odgovorno osebo, ki je kmalu poskrbela, da ograja ni bila veÄ? nevarna. Policisti neznanega vandala ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

ina Trgov nih prijazdi lju KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

Krmni jeÄ?men 50 kg Krmilna moka KatiÄ? 30 kg Motorno olje ELF 10-40W 4 lit Moka posebna Ĺ˝ito 1 kg Kis za vlaganje TuĹĄ 3 lit Sladkor TuĹĄ 1 kg

Akc.i-j2a3. 7.)

(18. 7

10,49 â‚Ź 5,29 â‚Ź 13,99 â‚Ź 0,65 â‚Ź 1,19 â‚Ź 0,77 â‚Ź

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

delovanju je ZdruĹženje slovenskih poklicnih gasilcev povabilo veÄ? podjetij, z donacijo pa so se odzvali le v podjetju In-sert, v katerem so prepriÄ?ani, da se dobro z dobrim vraÄ?a. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Sosed ni bil kriv Velenje, 7. julija – V petek so policisti odĹĄli v Ĺ kale, kjer naj bi sosed sosedi uniÄ?il vrtni pridelek. Hitro so ugotovili, da soseda, ki naj bi bil kriv za uniÄ?enje, ni doma in da ni mogel biti storilec, ker je na dopustu v toplicah. Potem so si ogledali vrt in ugotovili ĹĄe, da ta sploh ni uniÄ?en. Zato so se z gospo, ki jih je poklicala Âťna pomoÄ?ÂŤ, le pogovorili in vse skupaj zabeleĹžili v poroÄ?ilo.

Julijski dnevi nas razvajajo s pravimi poletnimi temperaturami, ki znova potrjujejo dejstvo, da so ĹĄolske poÄ?itnice julija in avgusta potrebne. Veliko ljudi pa se ne zaveda nevarnih okoliĹĄÄ?in, ki jih prinaĹĄa to obdobje, in da je treba tudi v tem Ä?asu nameniti pozornost podroÄ?ju varnosti. To velja tako za osebno varnost, ne glede, ali smo doma, na poti ali v poÄ?itniĹĄkem kraju, kjer preĹživljamo poÄ?itnice oziroma dopust, varnost ljudi, ki so v naĹĄi bliĹžini in varnost naĹĄega premoĹženja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Zaradi visokih temperatur se veliko ljudi odloÄ?a za preĹživljanje najtoplejĹĄih delov dneva prav ob vodi. Velenjska plaĹža je iz leta v leto vse bolj obiskana, kar potrjuje pravilnost vlaganj in naÄ?rtnih ukrepov za oĹživitev obmoÄ?ja ob ĹĄaleĹĄkih jezerih. Toda ni obiskana le velenjska plaĹža, ampak tudi v zdraviliĹĄÄ?ih, vodnih parkih, kopaliĹĄÄ?ih, ob umetnih in naravnih jezerih ter rekah ne manjka obiskovalcev, ki se ob vodi Ĺželijo osveĹžiti in ohladiti, marsikje pa tudi zabavati in se druĹžiti.

Policisti tudi letos opozarjajo, da je ob vodi treba biti previden in upoĹĄtevati pravila, ki zagotavljajo osebno varnost in varnost drugih ljudi, ki so v naĹĄi bliĹžini. Z upoĹĄtevanjem opozoril in nasvetov jim bomo olajĹĄali delo v poletnem Ä?asu, hkrati pa bomo zmanjĹĄali tveganje, da sebi ali komu drugemu pokvarimo poletno poÄ?itniĹĄko obdobje.

Med policijskimi opozorili in nasveti so naslednja: •

ne hodimo v vodo, Ä?e se poÄ?utimo slabo, in zlasti Ä?e smo pili alkoholne pijaÄ?e ali smo celo pod vplivom alkohola;

•

vodne blazine in drugi pripomoÄ?ki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi;

•

Velenje, 8. julija – V soboto so imeli v dijaĹĄkem domu Ĺžur. Da je bil ta pravi, so glasbo posluĹĄali zelo glasno. Policisti so jo utiĹĄali, stanovalcu doma, ki jo je navil do konca, pa so pred odhodom pustili tudi plaÄ?ilni nalog.

Ä?e je telo pregreto, se pred kopanjem primerno ohladimo, premrzla voda namreÄ? lahko povzroÄ?i krÄ?, zato ne skaÄ?imo v vodo, ko smo vroÄ?i in potni, saj se mora telo postopno privaditi na temperaturo vode;

•

nikoli ne skaÄ?imo v kalno ali preplitvo vodo, zato je priporoÄ?ljivo, da pred skokom vedno preverimo globino;

•

Strah jo je bilo

ne precenjujmo svojih psihofiziÄ?nih sposobnosti in plavalnega znanja;

•

ne plavajte sami daljĹĄih razdalj, saj tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost;

•

otrok nikoli ne puĹĄÄ?ajmo brez nadzora na obali ali bregovih jezer, rek, ĹĄe manj pa v vodi, saj se otroci ne zavedajo vseh nevarnosti vode (tudi Ä?e je ta plitva);

•

na bazenih in urejenih naravnih kopaliĹĄÄ?ih se ravnajmo po doloÄ?bah kopaliĹĄkega reda in znakov, postavljenih na kopaliĹĄÄ?u; upoĹĄtevajmo odredbe in navodila reĹĄevalcev iz vode in drugih oseb, ki so zadolĹžene za vzdrĹževanje reda na kopaliĹĄÄ?u;

•

za varnost poskrbimo tudi na domaÄ?em bazenu, kajti nesreÄ?e (utopitve) se lahko zgodijo tudi na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u ali travniku, kjer je nameĹĄÄ?en bazen, zato otrok ne puĹĄÄ?ajmo brez nadzora. To velja tudi za urejena kopaliĹĄÄ?a, kjer so navzoÄ?i reĹĄevalci iz vode in redarji, tudi tam smo odgovorni za varnost, pa tudi obnaĹĄanje svojih otrok.

UtiĹĄali glasbo

Velenje, 9. julija – V nedeljo je policiste poklicala gospa iz bloka na Preťernovi cesti, saj ji je nekdo vztrajno trkal na vrata.

Zato jo je bilo strah. Policisti so ugotovili, da ji je po vratih razbijala pijana soseda, ki si je s tem prisluĹžila kazen, policisti pa so jo pospremili domov.

Sin pobegnil, a kazen bo Velenje, 9. julija – V nedeljo sta se na KidriÄ?evi cesti sprla oÄ?e in sin. Ko so policisti priĹĄli tja, je sin Ĺže pobegnil. A ker policisti vedo, kdo je, ga bodo naĹĄli, zato plaÄ?ilu kazni ne bo uĹĄel.

Ker je trobila, ji ga je pokazal Velenje, 9. julija – Da je na tem svetu cel kup zanimivih ljudi, priÄ?a dogodek, ki ga je policiji prijavila obÄ?anka, ko je neznancu, ki je z vozilom stal pred njo pred semaforjem, potrobila, da bi speljal.

Voznik je skoÄ?il iz avta, se slekel, ji pokazal spolovilo, stekel okoli njenega avta, brcnil v steklo, potem pa se je odpeljal naprej. K sreÄ?i si je prijaviteljica zapisala njegovo registrsko tablico, policisti pa mu bodo napisali kazen za nespodobno vedenje. Ker je poĹĄkodoval tudi prijavljiteljiÄ?in avto, bodo napisali ĹĄe kazensko ovadbo za poĹĄkodovanje tuje stvari. Zgodba pa je v poduk tudi vsem, ki radi trobijo voznikom, Ä?e ti ne speljejo takoj.

V zadnjih letih smo priÄ?a poletnim nevihtam, ki postajajo vse bolj nepredvidljive zaradi razseĹžnosti obilnih padavin, koliÄ?ine toÄ?e, udarov strele ali ruĹĄilnega vetra, ki na doloÄ?enih obmoÄ?jih v relativno kratkem Ä?asu ustvarijo ogromno premoĹženjsko ĹĄkodo in ogrozijo varnost ljudi. Zato je potrebno spremljati vremenske napovedi, poleg tega pa tudi spremljati dogajanje okoli sebe oziroma naravnega okolja, saj se ni moÄ? zanaĹĄati zgolj na napovedi vremenoslovcev, kajti vreme je nepredvidljivo. OdveÄ? je zapisati, da je kopanje ob nevihti nevarno in je treba Ä?im prej iz vode. ÄŒe opazimo pribliĹževanje nevihtnih oblakov, se je priporoÄ?ljivo pravoÄ?asno umakniti v objekt, v naravnem okolju pa v vozilo in nato Ä?im prej v varno zavetje.

SodeÄ? po posledicah zadnjih poletnih neviht tako pri nas kot v sosednjih drĹžavah, so slednje resniÄ?no zelo nepredvidljive in nevarne. Z upoĹĄtevanjem navedenih opozoril in nasvetov bomo zmanjĹĄali tveganja, hkrati pa bo naĹĄe poletje lepĹĄe in bolj sproĹĄÄ?eno. In takĹĄno naj đ&#x;”˛ bo prav do konca.

PovoĹžena medvedja druĹžina Vransko, 11. julija – Na avtocesti med predorom LoÄ?ica in cestninsko postajo Vransko so v torek zjutraj naĹĄli tri povoĹžene medvedje mladiÄ?e. Lovci so predvidevali, da se razjarjena medvedka ĹĄe zadrĹžuje na tem podroÄ?ju. V torek, okoli 23. ure, pa je voznik osebnega vozila, ki je po avtocesti vozil v smeri Ljubljane za izvozom Vransko trÄ?il v medvedko. Ta je na kraju poginila. đ&#x;”˛ Voznik v prometni nesreÄ?i ni bil poĹĄkodovan.

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

13. julija 2017

19

SreÄ?anje jubilantov Premogovnika V Premogovniku Velenje so ponosni, da so v njihovi delovni sredini ĹĄe vedno prisotne vrednote, kot so predanost podjetju, marljivost, delavnost, tovariĹĄtvo in medsebojna pomoÄ?, saj tudi na tem – kljub nekoliko zahtevnejĹĄim Ä?asom – temelji njihova prihodnost. V druĹžbi se zavedajo, da so za-

ki jih bodo spominjala na opravljeno delo. ÂťIzjemno vesel sem, da imamo v Skupini PV sodelavke in sodelavce, s katerimi lahko soustvarjamo naĹĄo skupno prihodnost. S svojim dosedanjim delom ste nemalokrat dokazali, da se lahko spopadate tudi z najbolj zahtevnimi nalogami in izzivi. Ste pomem-

Velenje smo jih ĹĄolali ter pri nas v realnem delovnem okolju na praktiÄ?nem pouku tudi usposabljali. V lanskem letu smo za potrebe osnovnega delovnega procesa zaposlili 50 novih sodelavcev, letos v prvem polletju ĹĄe dodatnih 35 in tudi v jesenskem delu leta naÄ?rtujemo dodatne zaposlitve za pripravnike

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Partner vas bo v teh dneh vpraĹĄal, kaj se dogaja z vami. Ne bo vam preostalo drugega, kot da mu poveste, kar se v vaĹĄi duĹĄi nabira Ĺže dolgo. Pri tem pa pazite, kako daleÄ? boste ĹĄli. ÄŒe si Ĺželite ohraniti zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih.

Kar se financ tiÄ?e, se bo stanje poÄ?asi zaÄ?elo izboljĹĄevati. To vas bo vsaj malo potolaĹžilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni. Sploh kar se zdravja tiÄ?e. Napeti boste, pa ne zaradi vroÄ?ine!

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒe ne boste zapostavljali prijateljskih in ljubezenskih odnosov, bo Ĺživljenje v naslednjih dneh ne le lepĹĄe, ampak tudi laĹžje. Samotarstvo, ki ste se mu predajali zadnje tedne, bo pustilo posledice. Prav v teh dneh boste spoznali, da je denar spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali. Zato se raje zanesite le nase! Malo jih je, ki vam bodo resniÄ?no hoteli pomagati, ko boste pomoÄ? potrebovali. Tistih, ki ste jim vi veliko pomagali, tokrat ne bo med njimi.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

188 jubilantov Premogovnika Velenje, od tega 11 jubilantov jamskih reĹĄevalcev (foto M. VraniÄ?)

posleni temeljni kamen podjetja, zato so za jubilante v soboto, 1. julija, pripravili posebno slovesnost. Vseh je bilo 188 – od tega 177 delovnih jubilantov in 11 jubilantov jamskih reťevalcev. Sodelavci, ki so obhajali 10, 20, 25 ali 30 let delovne dobe, so prejeli posebna priznanja in spominska darila,

ben gradnik naĹĄe veÄ? kot 140-letne zgodbe, za kar se vam iskreno zahvaljujem,ÂŤ je o njihovem delu in prispevku podjetju dejal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag.

Ludvik Golob in poudaril, da so svoje sodelavce v Premogovniku Velenje od nekdaj skrbno izbirali. ÂťSkupaj s Ĺ olskim centrom

tehniÄ?ne stroke in nekvalificirane delavce, razpisali pa smo tudi 38 ĹĄtipendij. Trend zaposlovanja oz. nadomeĹĄÄ?anja upokojenih sodelavcev bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj za zagotavljanje stabilne proizvodnje premoga vsaj do leta 2054 potrebujemo strokovđ&#x;”˛ ne in sposobne sodelavce.ÂŤ

VÄ?asih je bolje, Ä?e kaj obdrĹžite zase. Tokrat ne bo dobro vse za povedati na glas, kar pa je za vas, ko v vas vre, vedno teĹžko. MolÄ?ite, kolikor dolgo bo ĹĄlo. Ljudje so privoĹĄÄ?ljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaĹĄih nasprotnikov izkoristil vaĹĄo ranljivost. Ne bo prijetno, ko vam bodo tudi tisti, ki jim zaupate, povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. To boste teĹžko sprejeli.

A za deĹžjem ĹĄe vedno posije sonce. VaĹĄe bo zaÄ?elo sijati proti koncu julija. Prej pa vas Ä?aka ĹĄe nekaj Ĺživljenjskih neviht.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

SreÄ?o imate, da vam ljudje zaupajo tudi zato, ker ste zanesljivi. ÄŒe nekaj obljubite, to tudi izpeljete. Je pa res, da zadnje Ä?ase velikokrat malce zamujate, kar vam ni v ponos. Ko se boste opraviÄ?evali, pazite, kaj in koliko razlagate, saj se vam zna zgoditi, da se boste zapletli in povedali veÄ?, kot bi smeli. Ker vas veÄ?ina takih ne pozna, bodo tudi razmiĹĄljali narobe. Ĺ e je Ä?as, da se stvari obrnejo v vaĹĄo korist. Tudi kar se poÄ?utja tiÄ?e. V teh dneh boste konÄ?no izvedeli, kje delate napako. ÄŒe boste upoĹĄtevali navodila, bo kmalu bolje.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V teh dneh boste drugim in sebi dokazali, da lahko s svojo trmo in vztrajnostjo doseĹžete veÄ? kot kdorkoli priÄ?akuje od vas. Vsi vas bodo prepriÄ?evali, da Ä?asi vaĹĄim naÄ?rtom in Ĺželjam niso naklonjeni, vi pa boste vztrajali. In tudi zato uspeli. To vas bo zelo osreÄ?ilo. Kar se dela tiÄ?e, bodo naslednji dnevi zato za tiste, ki boste ĹĄe delavni, a zelo uspeĹĄni. SreÄ?ni pa boste tisti, ki Ĺže uĹživate na dopustu. Letos ste res teĹžko Ä?akali proste dni, poÄ?itnice pa bodo ĹĄe boljĹĄe, kot ste si zamiĹĄljali.

Ker lenarjenje preprosto ni za vas, boste Ĺže na zaÄ?etku prihodnjega tedna zaÄ?eli ustvarjati na podroÄ?jih, ki vas zanimajo, a zanje nikoli niste imeli Ä?asa.

Ĺ portno obarvano sreÄ?anje krajanov Ĺ aleka Velenje, 8. julija – V soboto zgodaj popoldne so se po letu dni krajani KS Ĺ alek in okolice zbrali na prireditvenem prostoru pri BlazinĹĄku. Dogodek se je kot vsako leto zaÄ?el zgodaj popoldne, zato so se gostje najprej okrepÄ?ali z golaĹžem, nato pa so sledile tradicionalne ĹĄaljive igre. NakljuÄ?ni Ĺžreb je letos poskrbel za ĹĄest razliÄ?nih meĹĄanih skupin s po ĹĄtirimi Ä?lani. Pomerili so se v igrah (lokostrelstvo, metanje Ĺžogic v cilj, voĹžnja s Ä?olnom po Paki, odbojka ter vleÄ?enje vrvi).

Ekipe so prejele raznobarvne majice z logotipom KS Ĺ alek. Letos so bili prepriÄ?ljivo najboljĹĄi Rumeni.

Po koncu iger je sledila ĹĄe veÄ?erja z Ĺžara in druĹžabni del z debato pozno v noÄ?. Prireditve se je udeleĹžilo pribliĹžno 50 ljudi in kar nekaj otrok. DruĹženje je bilo kljub pasji vroÄ?ini prijetno, zato bodo tradicijo ĹĄe nadaljevali.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ĺ˝ivÄ?no stanje v sluĹžbi se za tiste, ki niste na dopustu, ĹĄe ne bo umirilo. Veliko se boste pogajali, reĹĄitev pa ĹĄe ni videti. Tudi zato, ker gre poleti vse bolj poÄ?asi, saj vsi odloÄ?itve prelagajo na zgodnjo jesen. Vi jih ne boste. Vsaj osebnih ne. Nekaj naslednjih dni se boste zadrĹževali predvsem doma, saj si sploh ne boste Ĺželeli druĹžbe. Kljub temu vam bo uspelo, da boste nekomu zelo pomembnemu krepko zlezli pod koĹžo. VaĹĄe sposobnosti bo prepoznal sam, vam pa bo veÄ? kot godilo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ko ste si pred kratkim obljubili, da boste spremenili ĹĄkodljive Ĺživljenjske navade, niste dobro vedeli, v kaj se spuĹĄÄ?ate. Ĺ˝al pa se bo prav to, da boste vse veÄ? Ä?asa porabili zase, obrnilo proti vam. Partnerju naenkrat to, kar poÄ?nete, ne bo vĹĄeÄ?. Ugotavljal bo, da premalo naredite zanj in dom, da ste postali sebiÄ?ni. DrĹži, a taki ste postali zato, ker si Ĺželite biti bolj zdravi. Doslej ste vedno mislili le na druge, sedaj, ko Ĺželite to spremeniti, pa vas pri tem ne bodo podpirali niti najbliĹžji. Ne popustite.

SreÄ?anje so Ĺ aleÄ?ani kronali s ĹĄportnimi igrami, ki so jih izvedli kljub pasji vroÄ?ini.

đ&#x;”˛

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

SMC-jevci kuhali golaĹž in Ä?orbo

odbor Ĺ oĹĄtanj in Velenje. Po izboru komisije, ki je bila izbrana iz nakljuÄ?nih mimoidoÄ?ih, pozabili niso tudi na Ĺžensko Ä?lanico komisije, je komisija odloÄ?ila, da je najboljĹĄi golaĹž skuhala ekipa LO Dravograd. Predali smo jim simboliÄ?no darilo – predpasnik Super Master Chef in buteljko vina. Med povabljenimi gosti, ki so kuhali, je bil tudi poslanec v DZ RS iz vrst SMC Ivan Ĺ kodnik, ki je aktivno sodeloval pri kuhanju golaĹža v ekipi LO Dravograd. NaĹĄe sodelovanje je zelo dobro, to praznovanje in druĹženje ga je le ĹĄe utrdilo. đ&#x;”˛

ÄŒe boste Ä?akali na Ä?udeĹž, ste se uĹĄteli, ker ga ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vaĹĄem razmiĹĄljanju. Tudi partner ne bo najbolj razumevajoÄ?, saj ve, da bo poleg vas prav on tisti, ki bo moral opraviti delo, ki nobenemu od vaju ne diĹĄi. Ĺ esti Ä?ut vam bo povedal, kaj se dogaja z nekom od vaĹĄih bliĹžnjih sorodnikov. VpraĹĄanje je le, ali se boste slepili, ali pa mu boste prisluhnili. ÄŒe mu boste, vam bo kmalu jasno, da se zgodba ne more konÄ?ati sreÄ?no, Ä?e mu ne boste pomagali.

Predvsem mu bodite v Ä?ustveno oporo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vztrajajte pri svojem poslovnem naÄ?rtu. Dobro veste, da je pot prava, ne bo pa prijazna do vseh okoli vas. Nekdo vam bo namreÄ? prodal ĹĄe vroÄ?o poslovno novico, ki ne bo dobra za vas. Sploh, Ä?e ne boste pripravljeni popustiti. To pa ni v vaĹĄi naravi, zato vas Ä?aka nekaj napetih dni. Tokrat niti partnerju ne boste povedali, kaj se dogaja. Tudi zato, ker sta spet vsak na svojem bregu.

Zato veÄ? energije posvetite tudi partnerski zvezi. Poskusite veÄ? Ä?asa preĹživeti s partnerjem, pa ne doma na kavÄ?u. Bodita Ä?im bolj aktivna.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Pred vami je teden, poln razpotij. Vztrajali boste pri odloÄ?itvi, ki zagotovo ni dobra. In to dobro veste, a se ne boste pustili voditi osebi, ki je Ĺže dolgo ne cenite veÄ?. Zato boste trmasto vztrajali pri svoji odloÄ?itvi. Lahko vam spodleti, saj ste naleteli na zelo trdoĹživega nasprotnika. Zaradi svoje trme in zaslepljenosti lahko izgubite vse, kar vam resniÄ?no veliko pomeni, zato ne vztrajajte do konca. UpoĹĄtevajte, da je od razpleta dogodkov odvisnih veÄ? ljudi, ki vam veliko pomenijo.

Zdravje? VroÄ?ina vas je utrudila, zato boste veseli, ko se bo vsaj malce ohladilo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Velenje, 8. julija – Pred prostori v stavbi Ljudske univerze so se zbrali Ä?lanice in Ä?lani dveh lokalnih odborov Stranke modernega centra, in sicer lokalnega odbora Ĺ aleĹĄka dolina, ki je prireditev tudi organiziral, in Dravograda, ki so jih povabili, da skupaj obeleĹžijo 3. obletnico ustanovitve Stranke modernega centra, ustanovitve Kroga mladih SMC

in Kroga seniorjev SMC. Praznovati so Ĺželeli z obÄ?ankami in obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje, kakor tudi s prebivalci, ki v soboto prihajajo na kmeÄ?ko trĹžnico. Zato so zanje skuhali golaĹž. ÂťKer sem vegetarijanka, sem se odloÄ?ila in pripravila zelenjavno Ä?orbo. GolaĹž in Ä?orbo smo zelo hitro razdelili. Da je bilo za vse, ki so kuhali golaĹž, mal-

ce bolj zanimivo, smo pripravili tekmovanje v kuhanju golaĹža,ÂŤ je povedala predsednica tukajĹĄnjega odbora Breda Kolar. Tekmovale so tri ekipe, in sicer LO Dravograd, ObÄ?inski

V teh dneh boste pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti vam bodo pognali kri po Ĺžilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili neĹžne Ĺželje po ljubezni. Novi ali stari, saj ste znani po tem, da sprememb nimate preveÄ? radi. Tudi zato, ker se marsikoga in marsiÄ?esa hitro naveliÄ?ate, zato je laĹžje, Ä?e imate tisto, kar je Ĺže preverjeno. A tokrat morda ne bo tako. Vse bo odvisno le od vas, saj je nasprotna stran veÄ? kot zainteresirana za veÄ? kot le prijateljstvo. Zdravje? Pazite se prepiha in klimatiziranih prostorov. Prehlad vam lahko prekriĹža dopustniĹĄke naÄ?rte.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Poslanec Ivan Ĺ kodnik in predsednica tukajĹĄnjega odbora SMC Breda Kolar, ki je morala priznati, da DravograjÄ?ani kuhajo boljĹĄi golaĹž.

V teh dneh resniÄ?no ne boste vedeli, zakaj se ne poÄ?utite dobro. Sploh, ker boste naredili prav vse, kar si boste zadali, in ker se boste ob tem zavedali, da delate dobro, sebi v korist. OÄ?itno pa nekaj ĹĄe vedno delate narobe. Zato boste precej negotovi in s tem ranljiv. DruĹžite le s tistimi, ki jim zaupate, saj lahko v trenutkih Ä?ustvene izÄ?rpanosti komu poveste preveÄ?. Tema je obÄ?utljiva tudi zato, ker je od nje odvisna vaĹĄa prihodnost. Parter vam Ĺželi le najboljĹĄe, zato mu bolj pogosto prisluhnite. ÄŒe boste ravnali po njegovih nasvetih, bo kmalu bolje.

Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

13. julija

05.50 06.10 07.00 09.00 10.35 11.00 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 23.10 00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.45 07.55 08.20 09.00 11.05 12.05 13.00 13.50 14.30 17.35 18.00 18.55 19.40 20.00 20.55 21.45 22.40 23.30 23.55 00.55 02.00 03.20 05.20

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 0.15 1.05 1.55 2.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 10.55 11.05 12.05 12.30 12.55 15.00 15.30 16.30 16.40 17.20 17.30 17.35 18.25 18.30 18.35 18.40 19.05 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.20 23.40 00.05 00.10

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad.

Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dok.

Ambienti Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Kaj pa Mojca?, dok., pon.

Slovenci v Italiji Moj gost, odd. TV Lendava Peš po Himalaji, popot. oddaja Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Eko utrinki: Odpadne gume, pon.

Moj pogled na znanost: Po zavitih poteh DNK - prof. dr.

Radovan Komel, dok. odd., pon.

Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Tjaša Ferme, izob. odd., pon.

Zu, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Rimu z ljubeznijo, koprod. f.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Kraj zločina, miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris., pon.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Zlatko Zakladko: Čaj panoramske ceste Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad.

Dober dan: Mama in hči Srebrna nebesa, dok. feljton Na lepše Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, vključitev v prenos Alpe-Donava-Jadran Bela sužnja, kol. nad.

Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana, kviz, pon.

Moj očka in jaz, kratki igrani f. iz Slovenije, pon.

Najbolj nenavadne hiše na svetu, an. dok.

Kjer bom doma, nad. Žena, mož in nepridipravi, an. nad., pon.

Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: kardinal dr. Franc Rode, pon.

Bučke, satirično inf. odd., pon.

Slovenska jazz scena: Jazz Ravne - Balžalorsky–Drašler 3o (Vitja Balžalorsky, Jošt Drašler in Vid Drašler), pon.

Glasbeni spoti Dirka po Franciji: 12. etapa, posn.

Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Lego prijateljice, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm (Grimm) 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, inf. oddaja Napovedujemo Čas za nas, tabornike Brainobrain, Izdelaj svoj tangram Ustvarjalne iskrice , Lisica zvitorepka Pop corn, Neisha, Ina Shai Kuhinjica, izobr. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Brainobrain, Abakus, uvod v množenje Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj Ustvarjalne iskrice, Urna veverica Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Videospot dneva 2495. VTV magazin Kuhinjica, izobr. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Naj viža: ans. Petra Finka, ans.

Banovšek Nov zakon o športu Dotiki gora, Hriberska zijavka in tisa Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

13. julija 2017

Sobota,

14. julija

05.50 06.10 07.00 09.00 10.35 11.05 11.45 12.20 13.00 13.30

14.25 15.20 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 20.00 21.25 21.55 22.00 22.45 23.10 00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.15 09.00 11.15 12.15

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, družinska nad., Moj pogled na znanost: Po zavitih poteh DNK - prof. dr.

Radovan Komel, dok.

Kraji in običaji, odd. TV Koper Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Nina Dominko, Eva Černe, Klemen Torkar, Darko Vidic, Simfonični orkester in zbor Akademije za glasbo, dirigent Marko Letonja (G. Verdi) Manaslu - pot h gori, pot k prijatelju, dok.

Mostovi, oddaja TV Lendava Umetni raj: Reportaža s 70. canskega festivala Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Mi ga pa žlindramo, 10 let Ansambel Roka Žlindre, 2. del, pon.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Tri barve - bela, f., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

04.25 05.20

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris., pon.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Bine: Lahko noč, pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, nad.

Prisluhnimo tišini; Andrejeva in Valerijina nova podoba, izob. odd.

Bučke, satirično inf. odd Na vrtu, izob. odd.

Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, vključitev v prenos O živalih in ljudeh, izob. odd.

Bela sužnja, nad.

Dinotačke, ris., pon.

Vila Mila, ris., pon.

Mulčki, ris., pon.

Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Infodrom, pon.

Prodajalec zdravil, ital. f., pon.

Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Polnočni klub: Mi smo Alpe Novi rock, 2. del koncerta, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, posnetek Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 0.05 0.55 1.45 2.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Bodi moj Valentin 24UR zvečer Eurojackpot Pelji me na žur, ameriški film Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

12.55 13.35 14.30 17.40 18.05 18.55 19.05 19.15 19.20 19.45 20.05 21.50 23.00 00.15 01.45 02.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.20 12.35 12.55 13.00 12.50 15.00 15.30 16.30 17.15 17.25 17.30 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.30 23.35 23.55 00.20 00.25

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj Ustvarjalne iskrice (178), Urna veverica Naj viža: ans. Petra Finka, ans.

Banovšek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Kako nastane gumb Ustvarjalne iskrice (179), Jelen Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Nov zakon o športu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Jesen življenja: Lušni orkester Pod svobodnim soncem, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

15. julija

05.45 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem potok prenašalec, pon.

07.05 Biba se giba, ris., pon.

07.30 Kljukec s strehe, ris., pon.

07.50 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

08.40 Mulčki, ris.

08.45 Firbcologi, oddaja za otroke, pon.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica in OŠ Šmarjeta, kviz, pon.

10.00 Infodrom, pon.

10.15 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih, pon.

10.45 Dosje: (U)sodna zmota, pon.

11.40 Srečanje vojaških orkestrov ob stoletnici preboja Soške fronte, reportaža 11.55 Tednik, pon.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 Na vrtu, izob. odd.

14.15 Ambienti 15.05 Sanje o prihodnosti, fran. dok.

16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Bernarda Jeklin 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Reka Drava - Darilo narave za vse generacije, dok. f., pon.

17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, pon.

18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Transcendenca, kopr. f.

22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Zgodbe o konjih in ljudeh, islandsko-norveški f., 2013, pon.

00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

01.30 Info-kanal

06.30 07.00 09.00 09.40 10.25 11.10 12.35 13.25 14.30 17.55 18.25 19.20 19.30 20.05 21.25 22.05 23.25 01.30 02.35 04.10 05.50

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.20 7.35 7.50 8.00 8.05 8.10 8.20 8.30 9.20 9.45 9.50 10.15 10.40 10.55 11.55 12.55 13.10 14.05 15.00 17.15 18.55 18.58 20.00 22.45 1.30

08.25 08.55 09.00 09.45 10.10 10.30 10.40 10.45 10.50 11.20 11.45 16.00 16.05 16.30 16.35 17.15 17.20 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.50 22.55 23.45 00.10

10 domačih, pon.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, nad.

Na lepše 10 domačih Nagelj, japonska nad.

Bleščica, odd. o modi Presenečenja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, vključitev v prenos Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu Bela sužnja, nad.

Infodrom, poletje 2017 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Sramota, dok. f., pon.

Zvezdana: Neustavljiv, pon.

Vse je mogoče, pon.

Kingston - 15 let z vami, veliki jubilejni koncert z gosti, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, posnetek Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Zebra Zigbi, risanka Robocar Poli, risanka Smrkci, risanka Turbo, risanka Oddbods, risanka Mašine pripovedke, risanka Čebelica Maja, risanka Maša in medved, risanka Heidi, risanka Divja brata Kratt, risanka Oddbods, risanka Ninja želve, risanka Slugterra, risanka TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Na modni pisti z Rihanno Kuharski mojster Upanje ostane Pelji me na žur 24UR vreme 24UR Brodolom, ameriški film Rojen četrtega julija, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Kako nastane gumb Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Škatlica presenečenja Brainobrain, Abakus – uvod v množenje Napovedujemo Videospot dneva Jesen življenja: Lušni orkester Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Brainobrain (4), telovadba možganov s ploskanjem Pikin studio (2/2016) Napovedujemo Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Petra Finka, ans.

Banovšek Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Revija zmagovalcev narodnozabavnih ansamblov v Vinski Gori, 1. del Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka – Big Addiction Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

16. julija

06.35 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.10 22.40 23.05 23.55 00.05 00.30 01.25

Poletna scena, pon.

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris.

Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris., pon.

Nabriti detektivi, otroška nan., pon.

Sledi: Kuhinja – srce dóma, dok. odd.

Ozare, pon.

Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, šport, vreme Mi ga pa žlindramo, 10 let Ansambel Roka Žlindre, 2. del Poljub, Marilyn, am. dok. f.

Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, šp. nad.

Intervju: Ddr. Verena Perko Poročila, šport, vreme Poletna scena Pozabljeni Slovenci: Savin Sever, dok. f., pon.

Za lahko noč: J. S. Bach/E. Elgar: Fantazija in fuga v c-molu, BWV 537, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

07.00 Glasbena matineja 07.00 Mozartina Simfonikov RTV Slovenija, pon.

07.45 Za njimi stojimo: Simfoniki RTV Slovenija, pon.

09.10 Bela sužnja, nad.

10.05 Pregreha brez greha, kuh. oddaja 10.35 Reka Drava - Darilo narave za vse generacije, dok. f.

11.00 Nagelj, japonska nad.

12.45 Derren Brown: Poskusi 13.45 Avtomobilnost 14.30 Dirka po Franciji: 15. etapa 18.15 Kajak-kanu na mirnih vodah - EP 19.10 Z glasbo in s plesom 19.10 Mladi slovenski balet, pon.

19.20 V objemu klasične glasbe 19.35 V objemu popularne glasbe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mojstrovine Chauvetove jame, fr. dok.

20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Met izza črte, dok., pon.

21.20 Pogrešana, francoska nad., pon.

22.10 Scott in Bailey, an. nad., pon.

23.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, posnetek 00.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.20 7.35 7.50 8.00 8.05 8.10 8.20 8.30 9.20 9.45 10.10 10.35 10.50 11.45 12.40 13.35 13.55 14.50 17.05 18.55 18.58 20.00 21.50 0.00 1.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Zebra Zigbi, risanka Robocar Poli, risanka Smrkci, risanka Turbo, risanka Oddbods, risanka Mašine pripovedke, risanka Čebelica Maja, risanka Maša in medved, risanka Heidi, risanka Divja brata Kratt, risanka Ninja želve, risanka Slugterra, risanka TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Kuharski mojster Pravniški orli Willy 2 24UR vreme 24UR Količinski popust Bridget Jones, angleški film Sobotni klub, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj 09.40 Miš maš, Kaj je bonton?

10.25 Ustvarjalne iskrice , Koledar 10.40 Pikin studio (2/2016) 11.15 2495. VTV magazin 11.35 Kultura, informativna oddaja 11.40 Napovedujemo 11.45 Psihoterapija otrok in mladostnikov 12.45 Po Slakovi poti, posnetek 2.dela koncerta 13.55 Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih 14.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.05 Videostrani, obvestila 16.30 Žogarija (1) 17.00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.20 Ustvarjalne iskrice, Igra z obroči 17.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

18.05 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Revija zmagovalcev narodnozabavnih ansamblov v Vinski Gori, 1. del 19.40 Ptica smrdokavra 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Petra Finka, ans.

Banovšek 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Neisha, Ina Shai 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

17. julija

05.30 05.55 07.00 09.00 10.35 11.15 11.50 12.20 13.00 13.30 15.00 15.35 16.00

16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 00.40 01.05 02.00

Poletna scena Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, nar. oddaja Moji, tvoji, najini, nad.

10 domačih Pregreha brez greha, kuharska oddaja, pon.

Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Križ in kladivo, dok. f., pon.

Dober dan, Koroška Firbcologi, oddaja za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Fran Korun Koželjski Velenje, GŠ Murska Sobota, GŠ Ljubljana Moste-Polje Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih, pon.

Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Peš po Himalaji, popotniška odd.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Wallander, miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Sreda,

18. julija

05.30 05.50 07.00 09.00 10.30 11.00 11.50 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.40 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 01.50 02.15 3.10

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, zab. oddaja Moji, tvoji, najini, nad.

Obzorja duha Operne arije: Basbaritonist Juan Vasle (M. Glinka: Ivan Suzanin) Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Kitajska Reka Drava - Darilo narave za vse generacije, dok. f.

Potepanja: Miskolc in Szentendre, odd. TV Lendava Studio kriškraš, otr. odd., pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi, dok. odd., pon.

Novice Utrinek: Zoofa, izob. odd., pon.

Poldi,ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Durrellovi, angleška nad.

Dragonja - skrivnostna reka, dok. f.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Jožko Berce, dok., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

19. julija

05.30 05.50 07.00 09.00 10.40 11.30

12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 00.20 00.45 01.40

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.20 08.40 09.25 11.40 12.40 13.50 14.35 16.05 16.55 17.35 18.00 18.50 19.00 19.25 19.30 20.00 20.55 21.40 22.40 23.25

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris., pon.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris. nan., pon.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Sprehodi v naravo: Praproti II. Vetrnica, ris. pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok.

Hoja po vodi, dok. f.

Dober dan: Kuharski moški (taborniški)dvoboj v znamenju piknika Polnočni klub: Mi smo Alpe Ljudje in zemlja, izob. odd.

Avtomobilnost Pregreha brez greha, kuharska oddaja Bela sužnja, nad.

Dinotačke, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Simfonorije, ris., pon.

Studio kriškraš, lutkovna oddaja za otroke, pon.

Derren Brown, pon.

Kjer bom doma, avstr. nad.

Goljufija, danska nad.

Večer z lutkami, raz. odd., pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 0.10 1.00 1.50 2.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 12.15 12.40 15.00 15.30 16.30 17.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Dober večer, netopirji Jesen življenja, Lušni orkester Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Žogarija 2 (Špeter) Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Kvačkan nakit Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Pop corn, Neisha, Ina Shai Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Koncert ob 10. letnici ans. Golte, ponovitev Kmetijski razgledi – Državna razstava pletenic Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

17.25 17.40 17.45 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.50 23.20 23.45 00.10 00.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.05

02.25

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris., pon.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris. nan., pon.

Vipo, ris., pon.

Niko, ris.

Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš: Jaz sem potok prenašalec, pon.

Puščava, kratki igrani f. iz Egipta, pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, nad.

Kraji in običaji, oddaja TV Koper Dober dan Dirka po Franciji: 16. etapa, pren.

Pozabljeni Slovenci, dok.

Bela sužnja, nad.

Dinotačke, ris., pon.

Tabaluga, ris. nan., pon.

Iz popotne torbe, oddaja za otroke, pon.

Patentne vojne, nemška dok., pon.

Kjer bom doma, av. nad. Čas za Manco Košir: Pohota, pon.

Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, posnetek Zabavni kanal, glas. spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.35 23.05 23.55 0.50 1.40 2.30 3.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija 2 (Špeter) Ustvarjalne iskrice, kvačkan nakit Koncert ob 10. letnici ans. Golte, ponovitev Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Brainobrain 11, Vizualizacija Nanovo, Kako uspeti v svetu mode?

Ustvarjalne iskrice, Blazinica ninica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro 2496. VTV magazin Popotniške razglednice: Lepote Slovenije v štirih letnih časih Strokovnjak svetuje, Vpliv digitalizacije na delovno pravo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.15 08.45 09.25 11.35 12.30 13.15 14.30 17.40 18.10 19.00 19.10 19.35 20.00 20.55 21.45 22.35 00.05 01.10

10.40 11.10 11.20 12.45 13.10 13.35 15.00 15.30 16.30 16.40 17.25 17.55 18.00 18.30 18.35 19.30 19.55 20.00 21.00 21.25 22.25 22.55 23.20 23.45 23.50

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.40 09.00 11.00 11.30 12.30

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, zab. odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

Dežela smehljaja: Večer najlepših operetnih in opernih arij (Sabina Cvilak, Luca Salsi, Simfonični orkester RTVS, David Heusel), posnetek iz Celja Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Ddr. Verena Perko Kulturni vrhovi, dok.

Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica in OŠ Šmarjeta, kviz Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok., pon.

Novice Utrinek: Smart Futuristic, izob. oddaja, pon. Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme F. tedna: Dovoljena ljubezen (in spolnost), nemško-libanonski f.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pobeg iz Rige, latvijska dok. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

01.45

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris., pon.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris., pon.

Niko, ris.

Studio Kriškraš, pon.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor 10 domačih Bela sužnja, nad. Čas za Manco Košir: 7 smrtnih grehov Večer z lutkami, razv. oddaja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos Bela sužnja, nad.

Pujsa Pepa, ris., pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vila Mila, ris., pon.

Pujsa Pepa, ris., pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Vetrnica, pon. Žrebanje Lota Na utrip srca: Ana Velika življenje, posvečeno odru, nemški glasbeni dok.. o Anni Netrebko, pon.

Kjer bom doma, av. nad.

Skriti obraz Silicijeve doline, fr. dok., pon.

Presenečenja, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, posnetek Zabavni kanal, glas. spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.35 7.55 8.20 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 0.15 1.05 1.55 2.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Kako uspeti v svetu mode?

Ustvarjalne iskrice, Blazinica ninica 2496. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Čas za nas, tabornike Ustvarjalne iskrice , Letalo iz plastenke Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Popotniške razglednice: Lepote Slovenije v štirih letnih časih Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Pop corn, Radio Mondo, Hamo&tribute 2 love Skrbimo za zdravje, Kako močne so moje kosti?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

13.30 14.30 18.00 18.50 18.55 19.05 19.15 19.20 19.45 19.50 20.00 20.55 21.40 22.35 23.25 0.30

10.50 11.25 11.45 11.50 12.15 12.40 15.00 15.30 16.30 17.05 17.45 17.50 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30 23.55 00.00

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

13. julija 2017

BEECROFT, SIMON: Vojna zvezd: enciklopedija likov od – Odrasli / 791 - Filmi Knjiga je priroÄ?nik tako za navduĹĄence kot nepoznavalce Vojne zvezd, saj prinaĹĄa podatke o veÄ? kot 220 neustraĹĄnih junakih, mraÄ?nih hudobcev, ostudnih poĹĄasti, inteligentnih vesoljskih bitij in zvestih droidov, ki se pojavljajo v tej vesoljski sagi. Vsi pa so odigrali veliko ali majhno vlogo v usodnih dogodkih, ki so vplivali na propad GalaktiÄ?ne republike, potek vojne klonov, upor proti Imperiju in vzpon Prvega reda. ÂťGalaksija nekje daleÄ?, daleÄ? stran ni bila ĹĄe nikoli tako blizu ...ÂŤ

FONT, ALFONSO: RoĹža novega sveta

stavo. Usodna je za petnajst psov iz veterinarske klinike, ki jim podarita Ä?loveĹĄko miĹĄljenje in govor. Psi izberejo vodjo tropa, ki pa za vzpostavljanje reda potrebuje svoje pomoÄ?nike. ÂťMe prav zanima, kako bi bilo, Ä?e bi bile Ĺživali tako inteligentne kot Ä?lovek,â€? je rekel Hermes.

BOYNE, JOHN: Obmiruj, nato odidi ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Alfi praznuje peti rojstni dan in starĹĄi so mu pripravili zabavo. Tega rojstnega dne Alfie ne bo nikoli pozabil, saj je prav na ta dan izbruhnila prva svetovna vojna. ÄŒeprav mu oÄ?e obljubi, da se ne bo ĹĄel nikoli borit, ta postane vojak. Minila so Ĺže ĹĄtiri leta, odkar

od – Odrasli / 084.11 - Stripi Zgodba v stripu je postavljena v leto 1541.

Isabel de Maluenda in njen moĹž Juan odpotujeta iz Ĺ panije v novi svet, kjer sta se pridruĹžila odpravi.

Pride no napada lokalnega plemena in Isabel ugrabi poglavar Huagale, ki jo Ĺželi vzeti za svojo novo Ĺženo. Ĺ panski vojak jo reĹĄi in odpelje na varno v skromno mesto. Vendar grozi maĹĄÄ?evanje plemenskega poglavarja.

Alfonso Font je eden najvidnejĹĄih ĹĄpanskih risarskih umetnikov. Njegova dela so bila objavljena tudi v Strip bumerangu.

ALEXIS, ANDRÉ: Petnajst psov od – Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani V veÄ?krat nagrajenem romanu nam avtor skuĹĄa prikazati, kaj se zgodi s Ä?lovekovim najboljĹĄim prijateljem, ko mu slednji postaja vse bolj podoben.

V znameniti stari krÄ?mi grĹĄka bogova Hermes in Apolon ob pivu skleneta nenavadno

VELENJE ÄŒetrtek, 13. julij 10.00 Galerija Velenje 13.00 Svet velikih umetnin, poletne poÄ?itniĹĄke likovne delavnice 17.00 Vila Herberstein Priprava poletnih sladic, kulinariÄ?na delavnica 21.00 Kavarna Lucifer Rajska Tajska, potopis

Petek, 14. julij 10.00 Galerija Velenje 13.00 Svet velikih umetnin, poletne poÄ?itniĹĄke likovne delavnice 18.00 Gostilna pri Brigiti VeÄ?er morskih jedi 20.00 Mia Bianca Etno veÄ?er ob ciganskem golaĹžu 20.00 PlaĹža MiaMia VeÄ?er z Erosi 19.00 Restavracija Jezero, ploĹĄÄ?ad Bossa nova jazz veÄ?er 21.00 Pred Domom kulture Velenje VeÄ?er s tolkalom Hang, Dejan Ĺ temberger

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Evert Ĺže od svojega tretjega leta ve nekaj o sebi, kar drugi ne. NamreÄ?, da ni fant, ampak deklica. Ne poÄ?uti se dobro v fantovskem telesu, Ĺželi si dekliĹĄka oblaÄ?ila in seveda dolge lase. Rad bi se igral s punÄ?kami, tako kot druga dekleta pa mu starĹĄi tega ne dovolijo. Velikokrat je v zadregi zaradi svojega obnaĹĄanja, na katero mora vedno paziti. Kljub temu si kupi lasuljo in se zaÄ?ne obnaĹĄati in oblaÄ?iti kot dekle. To pa je ĹĄele zaÄ?etek njegove oz. njene poti. đ&#x;”˛

MB

Poletno gledaliĹĄÄ?e Studenec pri DomĹžalah DomaÄ?a gledaliĹĄka predstava

12.00 - Stara Pekarna 18.00 DruĹženje in ustvarjanje, kreativne delavnice s Ä?lani druĹĄtva KUD Koncentrat

Ponedeljek, 17. julij

Torek, 18. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: Barvna pravljica, ustvarjanje na prostem 14.00 Prostori druĹĄtva NOVUS, stavba Farmin Pozitivno starĹĄevstvo, pogovorna delavnica

Sreda, 19. julij

kulturnem programu ob odprtju razstave, ki bo na ogled mesec dni, je nastopil mladi glasbenik Jakob Gaber.

Razstava Umetnik skozi Ä?as Velenje, 12. julija – ÄŒlani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov tudi poleti ne poÄ?ivajo. V razstaviĹĄÄ?u vile Biance so sinoÄ?i odprli razstavo njihovega Ä?lana Petra PetroviÄ?a. Predstavlja se predvsem z akvareli, razstavo pa je poimenoval Umetnik skozi Ä?as. Likovna kritiÄ?arka mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek o njegovem umetniĹĄkem delu pravi: ÂťDobro opazovanje in sposobnost vizualizacije sta PetroviÄ?u takoj pokazala vidne rezultate v impresivnih akvarelih, hkrati pa v njem ĹĄe poglobila naklonjenost do sprejemanja novosti in razmiĹĄljanja o slikarskih zakonitostih. Njegova zaÄ?etna dela v akvarelu so bolj risarska kot slikarska. Trdno pa se je oprijel motiva krajine, ki je vseskozi favorizirana tema njegovega ustvarjanja. V

Razpisali 10 abonmajev Velenje, 7. julija – Festival Velenje je na svojih spletnih straneh objavil programe glasbenih in gledaliťkih abonmajev za sezono 2017–2018. Pred tremi leti so obnovili abonmajsko ponudbo, letoťnja pa ostaja enaka kot lani. Razpisali so dva gledaliťka, dva glasbena in dva otroťka programa, zelo veseli pa so, da se je dobro prijel tudi najmlajťi abonma Mladost, ki je namenjen srednjeťolcem in ťtudentom.

Poleg tega so obdrĹžali dva abonmaja z obiski veÄ?jih kulturnih ustanov v Sloveniji, tako Zlati abonma Cankarjevega doma kot abonma Obiski. Ljubitelji kulture si lahko Ĺže pogledajo abonmajski program, ki je tudi letos atraktiven. V njem so tudi nagrajene predstave, nekatere pa ĹĄe nastajajo. Potrudili so se, da so pripravili program za vse okuse ljubiteljev kulture. Vpisi za stare abonente bodo na zaÄ?etku septembra, za nove pa konec septembra. đ&#x;”˛

ÄŒetrtek, 13. julij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo igranja in ustvarjanja do novega znanja

Petek, 14. julij 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

8.30

Svetovno znani saksofonist v Restavraciji jezero Velenje, 14. julija – V restavraciji jezero bo ob 19. uri nastopil svetovno znani saksofonist VelenjÄ?an Jure Pukl na jazz& Bossa nova veÄ?eru z gostoma Ano Bezjak in Janom Modrom.

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 17. julij

11.00 Prostori druĹĄtva NOVUS, stavba Farmin Gradimo zdravo samopodobo, kreativna delavnica

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Trije praĹĄiÄ?ki, lutkovna predstava LGV 18.00 Stara Pekarna Pekarna poklon, pregledna

7.00

WOLTZ, ANNA: Dekle z Marsa

Nedelja, 16. julij

10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba AngleĹĄke pravljice z Romano 16.00 Prostori druĹĄtva NOVUS, stavba Farmin Ĺ˝iveti s stresom, delavnica 19.00 Galerija Velenje Gledam slike, Ä?utim glasbo: glasbeno-ustvarjalni veÄ?er z Emilom Ĺ terbenkom

Sobota, 15. julij

vihra vojna, Alfie je star Ĺže devet let in Ĺže bolje razume svet odraslih in vojne. OÄ?etova pisma prenehajo prihajati. Za njim se izgubi vsaka sled o lokaciji in poloĹžaju.

Alfi od mame izve, da je oÄ?e na tajni misiji, vendar ji ne verjame. OdloÄ?i se, da ga poiĹĄÄ?e. ÄŒeprav naloga ne bo lahka, saj je edina sled, ki jo ima le oÄ?etovo ime, zapisano na papirjih vojaĹĄkega zdravnika.

razstava dogajanj v Pekarni 18.00 Velenjski grad MaĹĄa v grajski kapeli in strokovno vodstvo po Velenjskem gradu

bĹĄ

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 18. julij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Sreda, 19. julij

Tekmovanje starejĹĄih gasilcev s starimi motornimi in roÄ?nimi brizgalnami (liga SAĹ A regije s SMBR) 18.00 MC Ĺ martno ob Paki Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ 20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas Gasilska veselica z ansamblom Lunca

Sobota, 15. julij 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 20.00 Prireditveni prostor pri gasilskem domu PaĹĄka vas NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi z ansamblom Veseli svatje

Sreda, 19. julij 17.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

Lunine mene

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 14. julij 17.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas

16. julija, ob 21:26, zadnji krajec

Zadnji poklon Pekarni Velenje, 16. julija – LetoĹĄnje poletje se zgodba Stare Pekarne v Starem Velenju zakljuÄ?uje. Pekarni in vsem prostovoljnim aktivistom in ustvarjalcem, ki so s svojim delom oĹživljali ta zapuĹĄÄ?eni prostor, se bodo ta konec tedna poklonili z razstavo Pekarna poklon – Tribute to Pekarna. Odprli jo bodo v soboto ob 18. uri. Zajema pregled vsega dogajanja v Pekarni od leta 2012 do letos. Poslednje ustvarjanje in druĹženje, poimenovano Kulturna PeÄ?ica Instant, pa bodo v Peđ&#x;”˛ karni pripravili v nedeljo med 12. in 18. uro

Utrinek iz HiĹĄe groze v Pekarni.

CITY CENTER Celje ÄŒetrtek, 13. 7., BiotrĹžnica Petek, 14. 7., od 14.00 dalje kmeÄ?ka trĹžnica, Nedelja, 16. 7., od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Metka v Gvineji Bissau MARACO – MINI AVTOMOBLIÄŒKI, Izposoja mini avtomobilÄ?kov LUXI na osrednjem prostoru od 3. julija dalje, vse

do 31. avgusta Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ljubezenska igra s petjem

Premiera: petek, 21. julij, ob 21. uri Ponovitve: 22., 28., 29., 30. julij in 3., 4., 5., 6., 11., 12., 13., 14. avgust Informacije in rezervacija vstopnic

051 61 61 51 | 051 61 41 41 | www.studenec.net NAS

PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAĹ ÄŒEVANJE

Pirates of the Caribbean: Salazar's Revenge, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 135 minut AS VELENJE.indd 1 6.7.2017 14:06:37(ZDA) KlasiÄ?na mesnica v Starem Velenju ReĹžija: Espen Sandberg, Joachim Rønning Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje Tel.: 03 5875 630 Igrajo: Johnny Depp, Kaya Scodelario, Geoffrey Rush, Stephen Graham, Javier BarSveĹže meso za piknike dem, Orlando Bloom, idr.

Meso slovenskega porekla Nedelja, 16. 7., ob 20.15 Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

MAĹ A IN MEDVED Masha i Medved, animirana avantura, 63 minut (Rusija)

ReŞija slovenske sinhronizacije: Raay Slovenska glasova: Brina Arbajter, Kristina Miťović Petek, 14. 7., ob 19.00 Nedelja, 16. 7., ob 16.00 – otroťka matineja

VOJNA ZA PLANET OPIC War for the Planet of the Apes, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 142 minut (ZDA) ReĹžija: Matt Reeves Igrajo: Judy Greer, Andy Serkis, Woody Harrelson, Steve Zahn, Ty Olsson, Sara Canning idr.

Petek, 14. 7., ob 20.15 Sobota, 15. 7., ob 21.30 – 3D Nedelja, 16. 7., ob 17.30

TRANSFORMERJI: ZADNJI VITEZ Transformers: The Last Knight, akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 150 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Bay Igrajo: Mark Wahlberg, Josh Duhamel, Isabela Moner, Stephen Merchant, Jean Dujardin, Peter Cullen, idr.

Sobota, 15. 7., ob 19.00

BRAVO! Aferim!, komedija, 108 minut (Bolgarija, ÄŒeĹĄka, Francija, Romunija) ReĹžija: Radu Jude Igrajo: Teodor Corban, Mihai Comanoiu, Toma Cuzin, Alexandru Dabija, Luminita

Gheorghiu Petek, 14. 7., ob 19.15 – mala dvor.

Sobota, 15. 7., ob 20.45 – mala dvor.

Nedelja, 16. 7., ob 19.00 – m. dvor.

TRGOVSKI POTNIK Forushande, akcijski triler, 88 minut (Francija), drama, triler, 125 minut (Iran, Francija) ReĹžija: Asghar Farhadi Igrajo: Taraneh Alidoosti, Shahab Hosseini, Mina Sadati Ponedeljek, 17. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

13. julija 2017

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

STARO ZA NOVO Prinesi star, a delujoč aparat, brez počenega ekrana, in ga unovči pri nakupu novega ob vezavi!

Zdravniški nasveti, gostja: upokojena družinska zdravnica Aleksandra Žuber.

Tema: vpliv visokih temperatur na zdravje in počutje ljudi

Ujemite akcijo znižanih!

Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 24. 7. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

mali

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

SI A L G O

ODPELJI DANES, PLAČAJ NOVEMBRA

SOKOVNIK ELO, 25 cm STEKLENICA JUICE, 1 l

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

0,50 € • • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

LESNI PELETI

že od 3,43 €

15 kg

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Komunalno podjetje Velenje

73,10 €

VELIKA PONUDBA PRIKLJUČKOV IN CEVI ZA ZALIVANJE! CEV ZA ZALIVANJE ½'' BETA, 25 m 12 €

SUHA BUKOVA DRVA

že od 122,96 €

(1x1x1,8m )

Z vami in za vas!

ČETRTEK, 13. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 14. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 15. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 16. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 17. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 18. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Por očila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 19. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

V tednu od 3. do 9. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 3. do 9. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 3. do 9. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 23

NEPREMIÄŒNINE PARCELA zazidljiva v izmeri 8 arov in 36 m2 z vsemi prikljuÄ?ki v Ĺ entilju na ugodnem kraju prodam, cena: 35,00 â‚Ź za m2. Gsm: 051 645 658 Ema. 1-SOBNO STANOVANJE v Luciji pri PortoroĹžu oddam od 1.8. – 30.9. za letovanje z leĹžiĹĄÄ?i za 4 – 5 oseb.

Gsm: 031 387 207

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371 JEÄŒMEN, letoĹĄnji pridelek, kvaliteten, ugodno prodamo. Gsm: 031 350 928.

RAZNO IĹ ÄŒEM morebitnega oÄ?ividca nezgode, ki se je zgodila Ĺže v zaÄ?etku avgusta leta 2015 v Paki pri Velenju na odcepu za TrebeliĹĄko. Ob parkiranem avtu ob robu cestiĹĄÄ?a sem padla v obcestni jarek in si poĹĄkodovala roko.

Morebitne priÄ?e pokliÄ?ite na 041 942 759.

12 METROV SMREKOVIH cepljenih drv prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 887 989.

HOBI MIZARSKA KOMBINIRKA, 5 operacij, odliÄ?na, prodam.

Gsm: 041 525 410 VOZ (Ĺželezen) primeren za konje ali traktor in konjsko vprego, prodam.

Gsm: 031 539 051

Ĺ˝IVALI TELIÄŒKO simentalko, teĹžko 135 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 TELICO simentalko, brejo 7. mesecev in kravo sivorjavo, brejo 8 mesecev, prodam Cena po dogovoru.

Gsm. 031 896 475 TELIÄŒKO simentalko, prodam.

Gsm: 031 470 454 BIKCA sivo-rjave pasme teĹžkega 120 kg, prodamo. Gsm: 041 693 313

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

SREBOTNIK TOMAĹ˝ , Ĺ martno ob Paki, Veliki Vrh 43 in RADOVANOVIĆ VESNA, Ĺ martno ob Paki , Veliki Vrh 43; LAH BOĹ TJAN, TopolĹĄica , TopolĹĄica 68 in BORĹ IÄŒ Ĺ PELA, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 103; POVH BOĹ TJAN, Velenje, Vinska gora 1B in GORĹ EK MOJCA, Velenje, Vinska gora

1B; JAKUPI VESEL , Makedonija, Brvenica, ÄŒelopek in HAZIRI ZELIJE, Makedonija, Brvenica, ÄŒelopek

SMRTI MEH FRANC, roj. 1943, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 228; TOMĹ E SAĹ O, roj. 1978, Velenje, FinĹžgarjeva cesta 10 VRABIÄŒ PAVLA, roj. 1928, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 94

od 14. 7. do 20. 7.

- leta 1874 se je 14. julija rodil Ferdo ValenÄ?ak, eden najvidnejĹĄih socialdemokratskih politikov Ĺ aleĹĄke doline v obdobju pred 1. svetovno vojno in po njej, ki je bil med drugim tudi stari oÄ?e danaĹĄnjega Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a; - 14. julija 1913 se je na ÄŒeĹĄkem rodila Irena Foit, Ĺžena FranÄ?iĹĄka Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje, ki je z njim 25 let potovala po Afriki; - 14. julija 1933 se je v Celju rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje; - 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina

•

Martina Kropuťek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje • Marija Rauter, Lipje 14 c, 3320 Velenje • Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoťtanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poťti. Nagrado dvignejo v Papirnici Moja Pentlja v Šoťtanju. Reťitev kriŞanke: GREMO V ŠOLO.

JoĹže Svetina (Foto: arhiv Muzeja Velenje) ski gasilci ob praznovanju 70. obletnice druĹĄtva zadnjiÄ? zbrali pred svojim gasilskim domom v DruĹžmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri pa je na Andrejevem domu na Slemenu in dveh kmetijah v Ĺ entvidu nad Zavodnjami konÄ?no zasvetila elektriÄ?na luÄ?; - 17. julija 1990 so na skupnem

zasedanju zbori velenjske skupĹĄÄ?ine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 18. julija 1931 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil turistiÄ?ni delavec in pedagog Avgust TanĹĄek; - 19. julija 1919 je bila na poĹĄti v Ĺ oĹĄtanju postavljena prva javna telefonska govorilnica; - 19. julija 1927 se je rodila vrsto let vodja podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v TopolĹĄici, kulturna delavka in pedagoginja Anica Ĺ uligoj; - 20. julija 1847 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil pravnik in med drugim tudi lastnik gradu Ĺ varcenĹĄtajn v Ĺ entilju dr. Jakob Pirnat; - 20. julija 1934 se je v Ĺ martnem pod Ĺ marno goro rodil pedagog, slikar in Ä?astni obÄ?an Ĺ oĹĄtanja JoĹže Svetina. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPapirnica Moja PentljaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 29. junija 2017 so:

e j n i a n r b b m e Ä? e ! i o m k k i o e ip m t a j z z n a t r Ĺž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o s rez t s u UpoĹĄtevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoÄ? promet.

ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je zaÄ?etek ukvarjanja z rokometom v Ĺ aleĹĄki dolini in zaÄ?etek rokometnega kluba Gorenje (v Ĺ oĹĄtanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje); - najprej so nameravali preselitev obÄ?ine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija 1963; v ponedeljek, 15. julija, leta 1963 pa so v novih prostorih obÄ?ine Velenje zaÄ?eli sprejemati tudi prve stranke; - 16. julija 1940 se je rodil znani velenjski glasbenik Mile TrampuĹĄ, ki je leta 1971 skupaj z Ĺženo Nevo ustanovil Ĺ aleĹĄko folklorno skupino Koleda; umrl je v Velenju 18. novembra 2012; - 16. julija 1978 so se druĹžmir-

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE • Prodaja, hiĹĄa, samostojna: BREG PRI POLZELI, 96,6 m2, zgrajena 1981, adaptirana 2001, 597 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 99.000 â‚Ź

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, ŠERCERJEVA, 28,7 m2, zgrajena 1975, VP/8 nad., EI v izdelavi.

Cena: 35.000 â‚Ź

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 7., 16. 7. – DAĹ A BURĹ IÄŒ, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

13. julija 2017

NaĹĄ Ä?as, 13. 7. 2017, barve: CMYK, stran 24

Na gradu ĹĄe vedno straĹĄi Velenje, 7. julija – V petek, takoj po osveĹžujoÄ?i popoldanski nevihti, se je na Velenjskem gradu zbralo 50 otrok in njihovih starĹĄev. Ĺ˝e Ä?etrto leto zapored je namreÄ? Muzej Velenje organiziral pester dogodek, ki se je konÄ?al ĹĄele naslednji dan, po spanju v prostorih gradu.

Otroci so najprej pod vodstvom grajskih gospodiÄ?en izdelali magiÄ?ne svetilke, slikali so na kamenÄ?ke, se pomerili v srednjeveĹĄkem poligonu in streljali z lokom. Ko je padel mrak, so si na odprtem ognju spekli del veÄ?erje. Po tem, ko so bili njihovi ĹželodÄ?ki polni in se je grad Ĺže poveznil v temo, so spoznali, da na gradu ĹĄe vedno straĹĄi. Obiskala jih je namreÄ? Ä?arovnica Kunigunda, s katero so se druĹžili pri grajskem vodnjaku. Potem so prisluhnili ĹĄe veÄ?erni pravljici in

se pripravili na spanje v spalnih vreÄ?ah, ki so jih razgrnili v vseh prostorih prvega nadstropja gradu. PonoÄ?i ni veÄ? straĹĄilo, zjutraj pa so jim grajske gospodiÄ?ne pred odhodom domov pripravi-

le ĹĄe slasten zajtrk. RazĹĄli so se z obljubo, da se Ä?ez leto dni spet sreÄ?ajo na dogodku, ki v otrocih in njihovih starĹĄih vzbudi grajske sanje. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj prevzeli uliÄ?ni umetniki Ana Desetnica spremenila Trg svobode v uliÄ?no gledaliĹĄÄ?e

bĹĄ

NajmlajĹĄi so se najprej pomerili v streljanju z lokom in poligonu.

Preden je padla tema je nastala tudi skupna fotografija udeleĹžencev Ä?etrtega spanja na gradu. Kljub obisku Ä?arovnice Kunigunde je bila noÄ? mirna.

Ĺ oĹĄtanj, 5. julija – V sredo na veÄ?er se je v Ĺ oĹĄtanju Trg svobode spremenil v prizoriĹĄÄ?e uliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a. ObÄ?instvo si je lahko ogledalo (in sodelovalo) v dveh predstavah z mednarodnega festivala uliÄ?nih gledaliĹĄÄ? Ana Desetnica. Ta je prejĹĄnji teden potekal v trinajstih slovenskih mestih.

V Ĺ oĹĄtanju so z interaktivno pohodno predstavo Parastilt navduĹĄili umetniki iz beograjske skupine Cirkusfera in zagrebĹĄke skupine Cikorama, ki skupaj ustvarjajo mednarodno odmeven program CirkoBalkana, ter uliÄ?na umetnika, ki sta se iz Italije kot pripadnika posebne enote organov kazenskega pregona in maksimalne varnosti

Ĺ˝onglerji, akrobati ... v uliÄ?nih predstavah iĹĄÄ?ejo tudi statiste. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se zadnja leta tega ne branijo veÄ?.

na trg pripeljala s staro katrco za predstavo Pobeg. Pred obÄ?instvom sta se neumorno trudila, da bi prepeljala nevarnega zloÄ?inca iz enega zapora v drugega.

ZaÄ?etek poletja v Ĺ oĹĄtanju brez Ane Desetnice ne bi bil, kar je. V mesto je na tokratno povabilo Zavoda za kulturo priĹĄla Ĺže trinajstiÄ? zapored, ljudje pa se njenega prihoda veselijo Ĺže v naprej.

â?ą

đ&#x;”˛

Festival je letos, ko praznuje 20-letnico, gostil 38 skupin uliÄ?nih umetnikov iz 15 drĹžav, uprizorili so 41 razliÄ?nih predstav.

PoÄ?itnice preĹživljajo aktivno Ponudba poÄ?itniĹĄkih aktivnosti za otroke tako v ĹĄportu kot likovni ustvarjalnosti ali praktiÄ?nih veĹĄÄ?inah je pestra Tina Felicijan

Ĺ aleĹĄki otroci se ne morejo pritoĹževati, da se med poletnimi poÄ?itnicami dolgoÄ?asijo, saj jim razliÄ?ni organizatorji v mestih in okolici nudijo ĹĄtevilne priloĹžnosti za aktivno, zabavno, druĹžabno in pouÄ?no preĹživljanje prostih dni. Obiskali smo jih na ĹĄportnih delavnicah ob jezerih, v indijanskem taboru v Letnem kinu in v srediĹĄÄ?u mesta na razliÄ?nih aktivnostih v uÄ?ilnici in na prostem.

Od atletike do vodnih ĹĄportov

Ĺ portna zveza Velenje tako kot med poÄ?itnicami med ĹĄolskim letom tudi poleti izvaja enotedenske ĹĄportne tabore Zmaga KuĹĄtrina. Vse do konca avgusta bodo ob Velenjskem jezeru in stadionu potekale delavnice za otroke od 6. do 15. leta starosti, na njih pa lahko ne glede na svoje predznanje z vaditelji spoznavajo razliÄ?ne ĹĄportne panoge. Tako se preizkusijo v borilnih veĹĄÄ?inah, streljanju, tenisu, odbojki na mivki in drugih ekipnih ĹĄportih z Ĺžogo, pa v atletiki, golfu, veslanju, konjeniĹĄtvu in drugih ĹĄportih. Namen taborov ni le aktivno preĹživljanje poÄ?itnic na prostem, ampak tudi motivacija otrok za ukvarjanje s ĹĄportom ter priloĹžnost, da naj-

“V ĹĄoli se ne moreĹĄ imeti tako fajn, ker uÄ?itelji zahtevajo znanje na pamet, medtem ko tu ni narobe, Ä?e ne znaĹĄ, saj se sÄ?asoma skozi aktivnosti nauÄ?iĹĄ.â€? dejo sebi najbolj primeren ĹĄport in se mu posvetijo tudi po poÄ?itnicah. Paulina Ĺ traus in Meta ViĹžintin uÄ?ilnice ne pogreĹĄata, na ĹĄportnem taboru pa je celo bolje kot doma, “ker je bolj za-

â?ą

sonca, glasbenim in likovnim ustvarjanjem, lokostrelstvom, ribolovom, konjeniĹĄtvom in celo vrsto drugih pouÄ?nih dejavnosti. “NajboljĹĄi del Indikampa so delavnice, na katerih ustvarjamo

Tako v mestu kot okolici se bo dogajalo marsikaj vse do zaÄ?etka pouka.

bavno, saj delamo veliko razliÄ?nih vaj in tudi preskakujemo ovire in skaÄ?emo v mivko,â€? poleg tega pa se veliko “igramo in se imamo fajn.â€?

Indijanski naÄ?in Ĺživljenja

V Letnem kinu je tudi letos potekal Indikamp, ki ga pripravljajo mladi sodelavci Mladinskega centra Velenje. OsnovnoĹĄolci lahko podoĹživijo indijanski vsakdanjik z jutranjim pozdravom

razliÄ?ne in nove stvari,â€? je povedala Pia PotoÄ?nik Krajnc, Laura Mlinar pa ĹĄe, da se je poleg naukov o Ĺživljenju v soĹžitju z naravo nauÄ?ila indijanskega plesa, bobnanja in streljanja z lokom ter poudarila, da Indijanci najbolj cenijo in spodbujajo pozitivne Ä?loveĹĄke vrednote, kot so prijaznost, prijateljstvo, strpnost, spoĹĄtovanje in druge. “Ena najpomembnejĹĄih vrednot pa je imeti se fajn,â€? je dodal Nik Vogrinec.

Iz uÄ?ilnice v naravo

Center za druĹžine Harmonija druĹĄtva Novus pa je zasnoval poÄ?itniĹĄke aktivnosti za mlajĹĄe osnovnoĹĄolce. Te se bodo podaljĹĄale ĹĄe z dnevnim varstvom. “NaĹĄ namen je, da se otroci aktivirajo z gibanjem ob igri, ustvar-

janjem na delavnicah, druĹženjem z vrstniki in tako kakovostno preĹživijo prosti Ä?as,â€? je povedala vodja centra Sandra Bera.

Tako veÄ?ji del dneva preĹživijo v parku, kjer si postavijo ĹĄotor, na igriĹĄÄ?u se podijo za Ĺžogo, izdelujejo herbarij, sadijo zeliĹĄÄ?a, v uÄ?ilnici pa se zamotijo z miselnimi igrami, kvizi za utrjevanje znanja, ustvarjanjem iz ponovno uporabljenih materialov, raÄ?unalnike pa priĹžgejo le ob slabem vremenu in se uÄ?ijo iskati

informacije. Tisa Majcen najraje ustvarja, vĹĄeÄ? ji je ĹĄotor, ki ga vÄ?asih postavi tudi na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u, ta del poÄ?itnic pa si bo najbolj zapomnila po dveh novih prijateljicah. Luka RazdevĹĄek pa ima raje igre z Ĺžogo, tekmovanja in spoznavanje novih prijateljev.

â?ą

Namen taborov ni le aktivno preĹživljanje poÄ?itnic na prostem, ampak tudi motivacija otrok za razliÄ?ne dejavnosti.

“PrviÄ? sem postavljal ĹĄotor, kar je bilo zelo zanimivo, pa tudi sicer se ves Ä?as dogaja kaj novega,â€? je povedal in dodal, da poÄ?itnice navadno hitro minejo in jih je tudi zato treba kar se da izkoristiti. đ&#x;”˛