28 2018

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (14/26°C), soboto (15/27°C) in nedeljo (15/25°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 12. julija 2018

ĹĄtevilka 28 | leto 65

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Dragocena elektrika Mira ZakoĹĄek

Zadnja para iz ĹĄtirke V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj so v petek malo po 11. uri po 46 letih obratovanja zaustavili blok 4. To je skladno z naÄ?rti, saj je bil dotrajan, ekonomsko in ekoloĹĄko pa ni veÄ? sprejemljiv. Ta blok z 275 MW moÄ?i je bil postavljen v prvi fazi gradnje TEĹ leta 1972.

V svoji Ĺživljenjski dobi je obratoval 294.854 ur in proizvedel 63.524.119 MWh. Za omenjeno proizvodnjo je porabil 59.594.927 ton premoga. V Evropi podobne bloke zapirajo pri okvirno

200.000 opravljenih obratovalnih urah, kar seveda pomeni, da so z njim dobro gospodarili in ga odliÄ?no vzdrĹževali.

MoÄ? Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (bloka 6 in obeh plinskih turbin) po zaustavitvi bloka 4 znaĹĄa 684 MW in proizvede povpreÄ?no tretjino elektriÄ?ne energije v drĹžavi, v kriznih obdobjih pa pokriva prek polovice slovenske porabe. PovpreÄ?na letna proizvodnja TEĹ se giblje med 3.800 in 4.000 GWh elektriÄ?ne energije in 350 GWh

toplotne energije za daljinsko ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline.

Se bo pa bloku 6 kmalu pridruĹžil peti blok, ki ga trenutno revitalizirajo in ekoloĹĄko dopolnjujejo. Na sliki: zadnja para iz bloka ĹĄtiri (pajek v bliĹžini pa nad njim Ĺže prede mreĹžo in je, kot pravijo, dober znak, zato upajmo, da napoveduje kolektivu Termoelektrarne, posredno pa tudi Premogovniku, prijazno prihodnost). đ&#x;”˛

mz

O tem, kako dragocena je elektrika v naĹĄem Ĺživljenju, kako pomemben faktor naĹĄega dobrega poÄ?utje je, pravzaprav sploh ne razmiĹĄljamo. Saj nam je to preprosto dano in v Sloveniji tako zanesljivo, da se pravzaprav le malokdo spomni, kaj so pomenile redukcije, ki lahko povsem ohromijo mnogo naĹĄih vsakdanjih aktivnosti.

Ker je tako zelo dragocena, je v povezavi z njo tudi polno ĹĄpekulacij. TakĹĄnih in drugaÄ?nih. V Sloveniji tudi takĹĄnih, ki bi zanesljiv samooskrbni sistem, ki nam desetletja zagotavlja tako nemoteno oskrbo, znan pa je po tretjinah (obnovljivi viri, nuklearka, termoenergija), enostavno uniÄ?ili.

Dejstvo je, da bi bilo najbolje, Ä?e bi veÄ?ino elektrike dobili iz hidroelektrarn, a kaj, ko vode pogosto ni dovolj (ali pa je je preveÄ?, zato tudi takrat ne morejo obratovati). Tudi vetrne elektrarne so odliÄ?ne, ni kaj, a veter je muhast in enkrat piha, drugiÄ? ne ‌ Elektrika pa je in je ni. Zelo podobno je s sonÄ?no energijo, pri kateri pa se vse bolj postavlja vpraĹĄanje, koliko je trenutno to sploh ekoloĹĄki vir, saj predstavlja predelava sonÄ?nih celic, veliko onesnaĹževanje. Seveda, obstaja ĹĄe atomska energija, a ob njej se odpira kopica drugaÄ?nih vpraĹĄanj.

Narava je muhasta, in ko odpovedo prej omenjeni viri, pridejo na vrsto termoelektrarne, takĹĄne, kot je ĹĄoĹĄtanjska, v kateri so vedno pripravljeni na vsa nihanja v potrebah po elektriÄ?ni energiji. Ko nastopijo te potrebe, obiÄ?ajno tudi cena elektrike na evropskem trgu zleti v nebo. Pa se o tem bolj malo govori in se to recimo delavcem termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj tudi nerado prizna, kveÄ?jemu se jim nenehno ponavlja, da je proizvodnja termoenergije najdraĹžja.

V zadnjih letih se je veliko govorilo, kako v prihodnosti ne bomo potrebovali toliko elektrike, to so trdili tudi mnogi strokovnjaki in ekologi. Pa so ta Âťstrokovna mnenja in analizeÂŤ Ĺže danes brez vrednosti, saj Ĺže trenutno na slovenskem (pa tudi evropskem) trgu nimamo nobenih preseĹžkov elektriÄ?ne energije, obenem pa mirno naÄ?rtujemo, kako bomo Ĺže Ä?ez leta vozili preteĹžno elektriÄ?ne avtomobile.

O vsem tem sem veliko premiĹĄljala, ko sem bila prejĹĄnji teden, tik preden so sklenili obratovanje Ä?etrtega bloka, med delavci v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Strokovnjaki, ki so povsem predani svojemu delu, pohvalo verjetno premalokrat sliĹĄijo. A so kljub temu pripravljeni na skoraj neÄ?loveĹĄke napore, ko je treba ukrepati, ko se v sistemu kaj poruĹĄi. Tako, kot je prav, da razmiĹĄljamo in uvajamo ekoloĹĄko manj sporna pridobivanja elektriÄ?ne energije, tako je prav, da dobi termoenergija in delavci v njej v slovenskem elektroenergetskem sistemu ponovno veljavo, ki jim gre. Ti namreÄ? za naĹĄe dobro delujejo danes in tu in jim niti ne dovolimo, da bi bili zanesenjaĹĄko zazrti v jutriĹĄnji bolj ekoloĹĄki dan. đ&#x;”˛

ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO

Ana Desetnica razgibala Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj, 4. julija – Ĺ oĹĄtanj je eno od desetih slovenskih mest, ki se lahko pohvalijo, da izven Ljubljane gostijo vseslovenski mednarodni festival uliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a Ano Desetnico, ki Ĺže vrsto let predstavlja sodobne ustvarjalne tokove na podroÄ?ju uliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a. Tokrat ste morda spet zamudili izjemen dogodek, ki je tiste, ki so bili tam, navduĹĄil in jih navdal z novimi idejami in novo energijo, predvsem pa jih je sprostil in zabaval.

Prihodnje leto pridejo spet. VeÄ? na strani 13. đ&#x;”˛

mkp

Pred dopustom pokliÄ?ite na 041 686 177 ali piĹĄite na roman.kavsak@agencija-as.si

www.as.si

Gospodarstvo zahteva pravoÄ?asno izgradnjo ceste V KoroĹĄki in Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici so ogorÄ?eni nad zadnjimi informacijami, da priprave na izgradnjo tretje razvojne osi od Ĺ entruperta do KoroĹĄke ne potekajo po naÄ?rtih in da se gradnja spet

odmika. Predsednika Andrej GradiĹĄnik in dr. BlaĹž Nardin med drugim poudarjata: ÂťOdlaĹĄanje te gradnje je nedopustno!ÂŤ in pozivata odgovorne v drĹžavi, da ukrepajo in da se zavedajo pomena gospodarstva obeh

regij za zavoj celotne Slovenije. Dodajata, da je zaradi sprememb pri uresniÄ?evanju projekta 3. razvojne osi, ki jih napoveduje DARS, gospodarstvo ogorÄ?eno in zahteva đ&#x;”˛ mz spoĹĄtovanje danih zavez.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

12. julija 2018

Kaj zanima ĹĄoĹĄtanjske svetnike?

Razpis brez Ä?astnega obÄ?ana

Na zadnji seji pred poletnimi poÄ?itnicami so bili precej zvedavi

Ĺ oĹĄtanj, 2. julija – Komisija za priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj za leto 2018. Ob prazniku obÄ?ine 30. septembru bodo podelili najveÄ? tri priznanja in tri plakete ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Priznanja ne bo mogoÄ?e podeliti, Ä?e od predhodne podelitve prejemniku ni preteklo najmanj pet let. Letos komisija tudi ni razpisala priznanja Ä?astni obÄ?an, tega bodo v Ĺ oĹĄtanju po novem podeljevali vsake ĹĄtiri leta. đ&#x;”˛

mkp

PolepĹĄana Ĺ aleĹĄka 19 Velenje je znano po svoji urejenosti, seveda pa je nekatere najstarejĹĄe stanovanjske bloke v mestu Ĺže naÄ?el zob Ä?asa in potrebni so obnove. Mnogi upravniki so se skupaj s stanovalci Ĺže odloÄ?ili za prenovo, zdaj so se lotili tudi enega najveÄ?jih objektov v srediĹĄÄ?u mesta Ĺ aleĹĄke 19. To je seveda pohvalno in zagotovo spodbudno tudi za tiste, ki se za to ĹĄe niso odloÄ?ili. đ&#x;”˛

Mz

Odpravljanje posledic vremenskih ujm Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki poskuĹĄajo, kar se da sproti reĹĄevati posledice vse pogostejĹĄih plazenj zemlje zaradi obilnih padavin.

V letoĹĄnjem poletju nameravajo odpraviti posledice manjĹĄega plazu v Malem Vrhu, ki ogroĹža del obÄ?inske javne ceste. Za umiritev nastalih razmer naÄ?rtujejo predvsem aktivnosti za prepreÄ?itev nadaljnjega plazenja zemlje na travniĹĄkih povrĹĄinah nad cesto. Za podporo nasipa ceste pa je predvidena izgradnja kamnitega zidu v dolĹžini 24 metrov. Vrednost del znaĹĄa 37 tisoÄ?

500 evrov brez DDV-ja. đ&#x;”˛

tp

Prvi posredovalci danes na Velenjski plaĹži Velenje, 10. julija – Mestna obÄ?ina Velenje bo danes, v Ä?etrtek, 12. julija, ob 17. uri na Velenjski plaĹži (pri Ä?olnarni) predstavila projekt Prvi posredovalci in aplikacijo IHELP. Sistem so vzpostavili z namenom reĹĄevanja Ĺživljenj v primeru, ko je oboleli precej oddaljen od ekipe nujne medicinske pomoÄ?i (NMP), ko je ekipa NMP Ĺže na terenu ter ko so prvi posredovalci bliĹžje. V mestni obÄ?ini Velenje imajo Ĺže 120 primerno usposobljenih prvih posredovalcev, ki so v pomoÄ? ekipam nujne medicinske pomoÄ?i.

V Mestni obÄ?ini Velenje so se lani na pobudo Zdravstvenega doma Velenje odloÄ?ili, da se lotijo projekta Prvi posredovalci.

K sodelovanju so povabili vsa prostovoljna gasilska druĹĄtva, ki delujejo v obÄ?ini. Po njihovem pozitivnem odzivu lahko projekt Prvi posredovalci danes izvajajo na celotnem obmoÄ?ju obÄ?ine. đ&#x;”˛

mz

Projekt za brv v ReÄ?ici ob Paki Ĺ martno ob Paki – Brv Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki je grajena s stebrom sredi struge, ki ob veÄ?jem vodostaju predstavlja oviro pri pretoku reke. Ena od posledic tega je odnaĹĄanje breĹžin na na obeh straneh struge in s tem veÄ?anje poplavne nevarnosti.

Zato so se na obÄ?inski upravi lotili rojektiranja nove brvi, ki bo izpolnjevala zahteve vseh pristojnih sluĹžb za vzdrĹževanje vodotokov. Po informacijah je v tem trenutku projekt ĹĄe v fazi pridobivanja pozitivnega mnenja Direkcije za vode ter dogovora z drĹžavo o sofinanciranju.

Na obÄ?inski upravi priÄ?akujejo, da bodo pogovori uspeĹĄni in bodo lahko ĹĄe letoĹĄnjo jesen zaÄ?eli popolno rekonstrukcijo brvi, ki bo varnejĹĄa in ĹĄirĹĄa ter tako primerna tudi za kolesarje. đ&#x;”˛

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pred poletnimi poÄ?itnicami, konec junija, so svetnice in svetniki postavljali tudi vpraĹĄanja in dajali pobude. Na nekatera so dobili odgovor takoj, Ĺže na seji, odgovore na druga bodo v upravi odgovorili pisno. Kaj jih je zanimalo?

ObÄ?ina naj ‘pritisne’ na lastnika

Marija VaÄ?ovnik (Lista Viktorja Dreva) je postavila vpraĹĄanje povezano z Ravensko potjo na Forhtenek. Novi lastnik zemljiĹĄÄ?a naj bi Ĺže dve leti na obmoÄ?ju, kjer poteka ta pot, blokiral pristop pohodnikom. ÂťPred dvema letoma je odtrgal tablo z napisom in osnovnimi podatki, ne skrbi za urejenost parcele – trava ni pokoĹĄena, ne dovoli postavitve table z Ĺžigom. Pot je bila markirana pred petnajstimi leti in vpisana kot planinska pot, pridobljena so bila vsa potrebna dovoljenja,ÂŤ ugotavlja svetnica. Torej bi moral po zakonodaji lastnik dovoliti prehod. Krajevna skupnost se je z njim Ĺže dogovarjala, a uÄ?inka ni. Svetnica zdaj Ĺželi, da obÄ?ina ’pritisne’ na lastnika, mogoÄ?e bo uÄ?inkovalo?

Nevaren odsek je nujno zavarovati

Svetnik Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) je podal veÄ? vpraĹĄanj in pobud. ÂťNujno bi bilo postaviti varnostno ograjo ob lokalni cesti v Belih Vodah na cesti Homec–PoĹžgane.

Odsek ceste je nevaren, nezavarovan, pod cesto je strm travnik. ÄŒudim se, zakaj je ni.

Cesta je precej prevozna, tudi zaradi dostopa do izhodiĹĄÄ?nih poti na Smrekovec.ÂŤ Motijo ga tudi (ne samo njega) visoka drevesa ob kolesarski stezi, ki vodi iz Ĺ oĹĄtanja proti Velenju. ÂťTreba bi jih bilo odstraniti in posaditi nova,ÂŤ je prepriÄ?an. Tega se zavedajo tudi na ObÄ?ini, je bilo pojasnjeno, vendar je (tudi) pri tem teĹžava lastniĹĄtvo.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj oboje, obnovo cestiĹĄÄ?a in parkiriĹĄÄ?a, celostno naÄ?rtujejo prihodnje leto.

Izvajalec naj gradbene odpadke odpelje

Peter Radoja (SDS) je opozoril na primer, ko je po konÄ?anih delih izvajalec gradbene odpadke pustil kar na mestu, kjer jih je povzroÄ?il: ÂťV bliĹžini trĹĄke poti v Lokovici je bil Pako oÄ?istiti in poveÄ?ati urejen plaz, kup asfalta je odloĹžen na pot, tako pretoÄ?nost da je prehod onemogoÄ?en. Tisti, ki je dela Opozoril je tudi na Ä?iĹĄÄ?enje breĹžin (na- izvajal, mora gradbene odpadke pospraviti,ÂŤ plavin) reke Pake, s Ä?imer bi se poveÄ?ala je prepriÄ?an. pretoÄ?nost, poslediÄ?no pa zmanjĹĄala poplavna ogroĹženost. ÂťV teh dneh poteka skozi Velenje Dostop do Mornove zijalke je in proti Ĺ oĹĄtanju Ä?iĹĄÄ?enje struge reke Pake, treba fiziÄ?no prepreÄ?iti Ä?isti jo koncesionar NIVO, d. d. Glede na to, Radoja je tudi pozval, da se dostop do da je tudi pri nas nujno potrebno, da se oÄ?isti Mornove zijalke prepove in fiziÄ?no prepreÄ?i. struga skozi Ĺ oĹĄtanj, predvsem mimo Tovar- ÂťZaradi padajoÄ?ih skal je izredno nevaren,ÂŤ je niĹĄke poti in naprej proti Penku, me zanima, povedal. ÂťNa stopnicah, ki vodijo do votline, Ä?e bodo koncesionarji dela nadaljevali tudi sta Ĺže dve skali veliki pribliĹžno dva kubiÄ?na skozi Ĺ oĹĄtanj in naprej, in kdaj,ÂŤ je vpraĹĄal. metra. Amatersko pa se stene ne da veÄ? zaĹĄÄ?iDa je to Ĺže dogovorjeno, so pojasnili v titi,ÂŤ je opozoril. Doslej so po svojih moÄ?eh upravi ObÄ?ine, Ä?iĹĄÄ?enje naj bi se prejĹĄnji in zmoĹžnostih to urejala druĹĄtva sama, zdaj teden Ĺže zaÄ?elo. to ni veÄ? moĹžno, zato je predlagal zagotovitev proraÄ?unskih sredstev, ki bi omogoÄ?ila stroUrediti uvoz proti gasilskemu kovno uredite. Obiskovalcev, ki bi Ĺželeli do domu Mornove zijalke, pa je, kot je povedal, veliko. ÂťKljub temu da je v planu za prihodnje leto obnova cestiĹĄÄ?a in parkiriĹĄÄ?a pred gasilskim Za talne oznaÄ?be v TopolĹĄici bodo domom v Ĺ oĹĄtanju, bi bilo nujno popraviti poskrbeli poĹĄkodovano cestiĹĄÄ?e na uvozu proti gasilĹ˝an Delopst (Mladi za Ĺ oĹĄtanj) pa je oposkemu domu in Ĺželeznici, hkrati pa obnoviti zoril na slabo vidne talne oznaÄ?be na cesti cestne oznake na tem uvozu – prehod za skozi TopolĹĄico, ponekod so taki tudi prehodi peĹĄce, intervencijsko pot, oznake cestiĹĄÄ?a,ÂŤ za peĹĄce. Za to bodo poskrbeli v bliĹžnji priđ&#x;”˛ je prepriÄ?an GoliÄ?nik. hodnosti, so zagotovili na obÄ?ini.

Ne vladi ne prireditvam ÂťvremenaÂŤ niso naklonjena Kocka bo padla – Veselo v LaĹĄkem – Kulturno-zabavna poletja – Celjski Park&Ride – Lepa zemlja Kdaj nam bo nova vlada konÄ?no zavladala? Kocka naj bi kmalu gotovo padla. Ali se bo ustavila na JanĹĄa, Ĺ arec ali na Âťnove volitveÂŤ, bomo videli. MoĹžno je eno od tega trojega. Je moĹžnost ĹĄe kakĹĄna?

Nekateri bi morda z grenkobo rekli, da je v (naĹĄi) politiki mogoÄ?e tudi nemogoÄ?e. ÄŒe bomo za parlamentarne volitve delali popravni izpit, se nam letos res obeta vesela jesen oziroma konec leta.

V teh nepredvidljivih dneh se bo vendarle zgodilo nekaj predvidljivega. ÄŒeprav ob lastniĹĄkih menjavah niÄ? povsem samoumevnega.

Torej: danes se v LaĹĄkem zaÄ?enja Pivo in cvetje, trajalo bo do nedelje. Tokrat bo to Ĺže 54. tovrstna prireditev, ki privablja obiskovalce iz vse drĹžave in tudi iz tujine. Samo ime prireditve Ĺže nekaj let ne pove vsega. Predvsem za mlade je namreÄ? na prvem mestu glasba. Res raznovrstna: od popa, roka, elektronske glasbe do, seveda, narodnozabavne. Prireditev se zaÄ?enja danes s prikazom, kako so nekoÄ? Ĺživeli LaĹĄÄ?ani. Predstavili bodo tudi letoĹĄnja mladoporoÄ?enca, ki se bosta po starih ĹĄegah in navadah poroÄ?ila v soboto. To mesto piva bo tudi letos odeto v ÂťoblaÄ?ilaÂŤ razliÄ?nih roĹž in zelenja. Pivo in cvetje bodo tudi tokrat sklenili s parado.

Malo bolj resno poletje pa so tudi letos zaÄ?eli na gradu Podsreda. Tu namreÄ? Ĺže poteka Glasbeno poletje, ki se ga razen slovenskih udeleĹžujejo ĹĄe gostje iz tujine. Tudi tokrat bodo pripravili vrsto glasbenih seminarjev in koncertov, in to predvsem klasiÄ?ne glasbe. UdeleĹženci bodo tudi letos svoje mojstrovine predstavili na koncertih tudi ĹĄirĹĄi javnosti. V RogaĹĄki Slatini pa se je Ĺže zaÄ?el Anin festival. Vse do konca avgusta se bo na treh prireditvenih mestih – na Evropski ploĹĄÄ?adi, na arkadi GH RogaĹĄka ter v Paviljonu Tempelj – zvrstilo veliko razliÄ?nih glasbenih prireditev. VeÄ?er opernih arij bo neke vrste izjema, saj ne bo na prostem, ampak v Kristalni dvorani. No, zaradi slabega vremena so vendarle morali Ĺže uvodni koncert Janeza BonÄ?ina BenÄ?a prestaviti z Evropske ploĹĄÄ?adi v slatinski kulturni dom.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V Ĺ˝alcu pa se Ĺže pripravljajo na jesensko slovesnost, neke vrste ťest slovesnosti v eniÂŤ. Na slovesnosti ob 150-letnici II. slovenskega tabora, ki bo 6. septembra, se bodo namreÄ? spomnili ĹĄe ĹĄtirih zasluĹžnih moĹž in ene Ĺžene. Nedavno je minilo 200 let od rojstva prve slovenske pesnice Fanny Hausmann, oktobra bo 180. obletnica rojstva znanega hmeljarja in pivovarja Simona Kukca, decembra prav tako 180. obletnica rojstva Janeza Hausenbichlerja, ki je bil soorganizator II. slovenskega tabora v Ĺ˝alcu. Sicer pa je bil tudi kot pospeĹĄevalec hmeljarstva tudi pobudnik in ustanovitelj Ä?italnice, poĹžarne brambe, denarnega zavoda, dejaven je bil ĹĄe na drugih podroÄ?jih. Spomnili se bodo tudi skladatelja Friderika Ĺ irce – Rista Savina. Decembra bo minilo 70 let od njegove smrti, na vÄ?erajĹĄnji dan prihodnje leto bo minilo 160 let od njegovega rojstva. Na tej slovesnosti se bodo spomnili tudi 100. obletnice smrti Ivana Cankarja.

V Celju se lotevajo novega zanimivega projekta. ÄŒeprav bo blizu ÂťfuturistiÄ?negaÂŤ mostu nad Savinjo med MiklavĹĄkim hribom in Starim gradom, ta ne bo tako v zraku. Med ĹželezniĹĄko postajo in Savinjo naÄ?rtujejo gradnjo parkirnega prostora za osebna vozila ter prostor za razliÄ?na kolesa. Gre za projekt Park & Ride, torej parkiraj avto in ÂťzajahajÂŤ kolo. S tem naj bi spodbudili, da bi Ä?im veÄ? ljudi z avtomobilov presedlalo na kolesa. Lokacija je zanimiva tudi zato, ker je na izhodiĹĄÄ?u drĹžavne kolesarske povezave, ki poteka v bliĹžini ob strugi Savinje proti LaĹĄkemu. Projekt bodo v predvidenem roku lahko seveda uredili, Ä?e bodo uspeĹĄni na razpisu za pridobitev denarja.

Brez denarnega vloĹžka obÄ?ine pa naj bi kmalu vsaj malo bolj mirno spali nekateri obÄ?ani ob avtocesti Arja vas–Dramlje. Po dolgotrajnem prerekanju so le zaÄ?eli menjavati protihrupno ograjo na tem odseku. To so sicer postavili ĹĄele pred ĹĄtirimi leti, a so ÂťsosedjeÂŤ kmalu zaznali, da jih sicer varuje pred pogledi na avtomobile, nikakor pa ne zadosti pred hrupom. Zdaj naj bi do konca avgusta ÂťslabeÂŤ ograjne panele zamenjali.

Pa ĹĄe to: medtem ko je v ospredju mnogih v Velenju ĹĄe vedno zemlja, ki so jo na pregrado prepeljali iz Celja, v Celju dokazujejo, da je lahko njihova zemlja tudi dobra in lepa. V Drevesni hiĹĄi v mestnem parku so odprli razstavo slik, ki so jih otroci narisali z barvami, đ&#x;”˛ k narejenimi iz zemlje. Brez strahu se jim lahko pribliĹžamo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

INTERVJU

12. julija 2018

Drugo polletje v Velenju pravi naloĹžbeni razcvet Priprave na naloĹžbe v polnem teku – Energetska sanacija stanovanj Ĺže poteka – V Starem Velenju bodo kmalu poruĹĄili dva objekta, ob jezeru pa zaÄ?eli graditi prireditveni prostor in oder – ZaÄ?ela se bo tudi gradnja kolesarskih poti, razĹĄirili bodo Poslovno cono Stara vas, nepovratna sredstva tudi za SaĹĄa inkubator in razvoj turizma Mira ZakoĹĄek

Kljub dopustnemu Ä?asu je v teh dneh v upravi Mestne obÄ?ine Velenje zelo Ĺživahno. Po tem, ko so prejeli sklepe o sofinanciranju ĹĄtevilnih projektov, intenzivno pripravljajo vse potrebno za zaÄ?etek del. Kar nekaj gradenj bo steklo v prihodnjih tednih. Na pogovor smo povabili Ĺžupana Bojana KontiÄ?a.

Sklepi o sofinanciranju vaĹĄih projektov so se v zadnjih tednih kar vrstili? ÂťProjekte smo dobro pripravili in tudi priÄ?akovali njihovo sofinanciranje, a dokler nimamo sklepov, tudi ne moremo biti brezskrbni. Seveda se vse od prijav tudi pripravljamo na izvedbo, a pogodb z izvajalci najveÄ?krat prej ni mogoÄ?e skleniti.

Veseli smo nepovratnega denarja, s katerim bomo lahko uresniÄ?ili ĹĄtevilne Ĺželje, ki jih sami ne bi

â?ą

tudi sofinanciranje programov naĹĄega Ĺ aleĹĄkega podjetniĹĄkega inkubatorja. Tudi na to sem ponosen, saj to pomeni, da je tudi drĹžava prepoznala njihov pomen in da bodo lahko ĹĄe naprej odpirali nova delovna mesta.ÂŤ Nekaj sredstev pa je pridobil tudi Zavod za turizem za financiranje konkretnega turistiÄ?nega produkta? ÂťVeselimo se odobrenih 300 tisoÄ?akov in pa potrditve, da sodimo med 24 obetavnih slovenskih turistiÄ?nih destinacij oziroma okolij. PrepriÄ?an sem, da bomo s temi sredstvi obogatili ponudbo s konkretnimi turistiÄ?nimi produkti, ki so rezultat skrbno pripravljenih analiz in usmeritev.ÂŤ Potem je tu ĹĄe kup drugih manjĹĄih projektov, ki sicer ne dosegajo milijonskih vrednosti, so pa za Ĺživljenje v tukajĹĄnjem okolju ĹĄe kako pomembni?

NaloĹžba v prireditveni prostor je vredna 3,1 milijona evrov, od tega bo prispevala Mestna obÄ?ina Velenje 620 tisoÄ? evrov, Evropska unija malo manj kot dva milijona in drĹžava slabega pol milijona evrov. Prostor obsega veÄ? kot 42 tisoÄ? kvadratnih metrov.

zmogli. Ugodno reĹĄeni sklepi pa nas razveseljujejo tudi zato, ker so potrditev naĹĄega dobrega dela in pravilnih usmeritev. Seveda pa si Ĺželimo Ä?im bolj izkoristiti poletni Ä?as, ko so vremenski pogoji ĹĄe posebej za zemeljska, pa tudi ostala gradbena dela najboljĹĄi.ÂŤ Kar nekaj odloÄ?itev o sofinanciranju ste prejeli v zadnjih tednih? ÂťVesel sem, da postajajo kolesarske steze tako proti KoroĹĄki kot proti Vinski Gori, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnemu ob Paki vse bolj realne in da ni veÄ? tako daleÄ? Ä?as, ko jih bomo ugledali, najkasneje leta 2022, osebno pa upam, da ĹĄe prej. Gre za veliko naloĹžbo, v celoti vredno okoli 6 milijonov evrov, drĹžava in Evropa pa nam zagotavljata poltretji milijon nepovratnega denarja. Seveda bomo te projekte izvajali v sodelovanju s sosednjimi obÄ?inami. Nadaljevali bomo lahko ĹĄiritev Poslovne cone Stara vas, za katero je veliko zanimanja, prejeli smo 800 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja za projekt, teĹžak milijon evrov. Pridobili smo

ÂťRes je, na vseh podroÄ?jih naĹĄega dela in Ĺživljenja jih je veliko, med njimi so tudi energetske sanacije obÄ?inskih stanovanj in pokritega bazena (v preteklih letih smo mnoge Ĺže realizirali, predvsem ĹĄole, vrtce, Zdravstveni dom). Trenutno prenavljamo dva stanovanjska bloka na Cesti Simona Blatnika, potem pa se selimo na Vojkovo. SoÄ?asno z energetsko prenovo seveda celovito obnovimo tudi fasade. Vesel sem, da to poÄ?no tudi zasebniki.

Mnoge fasade veÄ?stanovanjskih blokov v mestu so Ĺže lepo urejene, pravzaprav se to dogaja tako hitro, kot rastejo gobe po deĹžju. Ĺ e posebej me veseli, da je priĹĄla na vrsto tudi stanovanjska stolpnica

â?ą

Ĺ aleĹĄka 19 v srediĹĄÄ?u mesta. Ta blok res ni bil veÄ? ugleden, bo pa zdaj, o tem sem prepriÄ?an, blestel daleÄ? naokoli, saj je eden najviĹĄjih v mestu. Upam, da jim bodo sledili ĹĄe tisti, ki tega ĹĄe niso storili.ÂŤ Kako daleÄ? pa je obnova osrednjega dela Starega Velenja?

â?ą

odstranjevati. Kot je znano, sta tam predvidena nova objekta in celovita ureditev, med drugim trga. Skupaj s prebivalci, ki Ĺživijo na tem obmoÄ?ju, bomo skuĹĄali dati staremu predelu mesta veÄ? mestnega utripa.ÂŤ Kaj pa prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru?

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?: ÂťNe morem se znebiti obÄ?utka, da gre nekaterim naĹĄ uspeĹĄni turistiÄ?ni razvoj zelo v nos.ÂŤ

Prireditveni oder bo nekaj posebnega, naloĹžba pa stane 4,4 milijona evrov.

2,8 milijona bo za iz evropskih skladov, 700 tisoÄ? iz drĹžavnega in 880 tisoÄ? iz mestnega proraÄ?una.

ÂťTa projekt pripravljamo Ĺže nekaj Ä?asa, zdaj imamo tudi Ĺže vse sklepe o odobritvi nepovratnih sredstev in tudi dokumentacija je pripravljena, tako da raÄ?unam, da bomo oba za ruĹĄenje predvidena objekta (ÄŒuk in stara pekarna) kmalu zaÄ?eli

V Poslovni coni Stara vas bodo v prihodnjem letu za podjetniĹĄtvo uredili dodatnih 10 tisoÄ? kvadratnih metrov, za kar bodo namenili skoraj milijon evrov, od tega prispevata Evropa in Ministrstvo za gospodarstvo 800 tisoÄ?akov.

ÂťTudi zaÄ?etek teh dveh projektov je v zakljuÄ?ni fazi, pravzaprav smo izgradnjo komunalne infrastrukture Ĺže zaÄ?eli, vsekakor pa bodo dela stekla jeseni in raÄ?unamo, da bodo sklenjena prihodnje leto, tako kot tudi zahteva finanÄ?na perspektiva.ÂŤ Ob teh pripravah potekajo tudi aktivnosti za izgradnjo atraktivnega vodnega mesta na jezeru in ob njem? ÂťRes je, aktivnosti so tako intenzivne, da bo podjetje, ki jih vodi, konec tedna v Velenju, v Stari vasi, odprlo svoje prostore. Mi seveda po svojih moÄ?eh pomagamo s pripravo potrebnih prostorskih dokumentov, pomagamo pa pridobivati tudi ustrezna dovoljenja.

Mislim, da pri tem ne bi smelo biti teĹžav in da bo Direkcija za vode to tudi razumela. Projekt je zasnovan namreÄ? tako, da ne bo prav nobenega onesnaĹževanja, torej ne bo obremenjeval niti jezera niti drugega okolja. Se pa ob tem nikakor ne morem znebiti obÄ?utka, da gre nekaterim ta naĹĄ uspeĹĄen turistiÄ?ni razvoj v ÂťnosÂŤ, saj se vsako leto Âťkaj zgodiÂŤ pred zaÄ?etkom kopalne sezone.ÂŤ

Trenutno se odpirajo vpraĹĄanja LeĹžna, nanje ste tudi vi opozorili Ĺže pred leti? ÂťLeĹžen sam po sebi ni nevaren, zavedati pa se je treba, da so tam v preteklosti odlagali industrijske odpadke, med drugim iz Gorenja in Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj. OdlagaliĹĄÄ?e je v neprepustni kotanji in na okolje nima vpliva. Seveda pa je treba– in prav na to sem opozo-

â?ą

Za energetsko sanacijo stanovanj na Cesti talcev in Cesti Simona Blatnika, ki Ĺže poteka, je Mestna obÄ?ina Velenje pridobila skoraj 130 tisoÄ? evrov nepovratnih evropskih in drĹžavnih, sredstev, projekt pa je vreden 285 tisoÄ? evrov.

ril – dogajanje na tem obmoÄ?ju nenehno spremljati, predvsem pa vanj ne drezati, saj predstavlja potencialno nevarnost za okolje.ÂŤ Tudi sami spremljate kakovost kopalne vode? ÂťSeveda, in vsi dosedanji vzorci so pokazali, da je primerna za kopanje. Rezultate tudi javno objavljamo. Se pa najde kdo, ki pripomni, da bi morale te analize opraviti ĹĄe kakĹĄne tuje institucije.

Pri tem pa pozabljajo, da Evrofin Erico Ĺže dolgo ni domaÄ?a druĹžba. Sicer pa osebno menim, da mora ekoloĹĄka dogajanja presojati lokalno okolje, torej ljudje, ki tukaj Ĺživimo. Mislim, da ni veÄ? veliko tako neumnih, ki bi

â?ą

Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so z zunajsodno poravnavo, sklenjeno konec maja s TEĹ in HSE, ’priĹĄli’ do 1.600.000 evrov donatorskih sredstev kot pomoÄ? pri izvedbi projektov ObÄ?ine. Nobena skrivnost ni, da so jih (ali pa jih ĹĄe bodo) usmerili v dozidavo in obnovo glasbene

ĹĄole. S tem so delno nadomestili primanjkljaj, ki je nastal zaradi odsotnosti sredstev od TEĹ in PV na raÄ?un degradiranega okolja kot nekakĹĄne odĹĄkodnine.

Je pa bila vsaj doslej malce ’skrivnostna’ vsebina zunajsodne poravnave. Svetniki in svetnice so jo

namreÄ? obravnavali na izredni in za javnost zaprti seji. Zakaj? ÂťIz enega

prostor tukajĹĄnjih prebivalcev, ĹĄe posebej ob sobotah dopoldne. Je pa to projekt, ki se ga nameravamo lotiti prihodnje leto. Delo Ĺželimo opraviti zelo kvalitetno, to pa terja dodaten Ä?as in seveda tudi denar.ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje je bila primer dobre prakse pri Ä?rpanju nepovratnih sredstev tako drĹžavnih kot evropskih, kako pa kaĹže za prihodnje, ko bo teh sredstev vsekakor manj? ÂťPogajanja za to novo finanÄ?no perspektivo Ĺže potekajo. Bodo precej drugaÄ?na od sedanjih.

Menim pa, da bo za razvoj mest predvidenih nekaj dodatnih sredstev, tako da bomo skuĹĄali biti na

Kmalu se bo zaÄ?elo ruĹĄenje dveh objektov v Starem Velenju, do konca prihodnjega leta pa bosta stala dva nova s katerimi ohranjajo staro arhitekturo. Tu bodo stanovanja in prostori za umetnike, povsem pa bodo obnovili tudi starotrĹĄko jedro in seveda komunalno infrastrukturo. NaloĹžba je vredna veÄ? kot 4 milijone evrov, veÄ? kot dve tretjini pa je nepovratnega denarja.

dovoljevali onesnaĹževanje okolja, ĹĄe posebej mi tukaj v Ĺ aleĹĄki dolini, ki smo prestali veliko, ko smo se sooÄ?ali z degradacijskimi in ekoloĹĄkimi katastrofami in ĹĄe danes marsikaj plaÄ?ujemo. V prihodnje bomo vsekakor zahtevali vse potrebne analize in nadzor.

Nobenega razloga ni, da bi kjerkoli popuĹĄÄ?ali, niti za milimeter.

Ta dolina je plaÄ?ala visoko ceno in nismo veÄ? pripravljeni na to, da nekateri prodajajo elektriÄ?no energijo, mi pa se ukvarjamo s posledicami odkopavanja premoga in pridobivanja elektriÄ?ne energije.ÂŤ Med projekti je tudi ureditev trĹžnice?

Koliko je ’navrgla’ izvensodna poravnava?

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj jo je konec maja dosegla s HSE in TEĹ

ÂťTo je projekt, ki je pripravljen, gre za prostor tukaj ob neposredni bliĹžini trĹžnice (kjer je Ĺže bila).

To naĹĄo odloÄ?itev smo temeljito preanalizirali in pretehtali in mislim, da je zelo dobra. TrĹžnico puĹĄÄ?amo v srediĹĄÄ?u mesta, jo bomo pa lepo uredili in pokrili. PrepriÄ?an sem, da bomo pomembno nadgradili sedanjo trĹžnico, ki je postala tudi pomemben druĹžabni

samega razloga. Dokumenti TEĹ in HSE so bili oznaÄ?eni kot poslovna skrivnost in tega smo se morali drĹžati,ÂŤ pojasnjuje podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Spomnimo. Mestna ob obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sta imeli s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in Premogovnikom Velenje sklenjen sporazum,

teh razpisih ĹĄe naprej uspeĹĄni.ÂŤ Sicer pa je v Velenju tudi to poletje Ĺživahno, veliko je prireditev, ki pa jih tu in tam odpihne letoĹĄnje muhasto vreme? ÂťLetos res nimamo sreÄ?e z vremenom, a je prireditev res veliko, tako da ni niÄ? hudega, Ä?e katera odpade. Sem pa vesel, da so tiste, ki uspejo, tako mnoĹžiÄ?no obiskane, da so jih tako domaÄ?ini kot obiskovalci, ki jih je v naĹĄem mestu vse veÄ?, vzeli za svoje. Bomo pa dogajanje v prihodnjih tednih v veliki meri prenesli na prostor ob Velenjskem jezeru, kjer tudi letos navduĹĄuje Velenjska plaĹža.ÂŤ đ&#x;”˛

po katerem jima je pripadala odĹĄkodnina iz postavke degradiranega okolja. Zadnji dve leti tega denarja ni in ni bilo, zato so se letos v Mestni obÄ?ini Velenje odloÄ?ili za toĹžbo, v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa za zunajsodno poravnavo, s katero bodo oÄ?itno do tega denarja priĹĄli, le da se mu ne bo reklo odĹĄkodnina, ampak donacija. ÂťDogovorili smo se, da si bomo v duhu dobrega sodelovanja, medsebojne pomoÄ?i in donatorstva aktivno prizadevali za iskanje ustrezne sistemske reĹĄitve finanÄ?nega nadomestila in dolgoroÄ?ne reĹĄitve glede degradacije okolja v naĹĄi dolini,ÂŤ so dejali v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Poletje obeta dobro sezono

GOSPODARSKE novice Manj kot 75 tisoÄ? brezposelnih

V Termah TopolĹĄica beleĹžijo od 3 do 5 odstotkov veÄ? rezervacij kot v enakem Ä?asu lani – O spremembah veÄ?inskega lastnika znanega kaj veÄ? na skupĹĄÄ?ini konec meseca Tatjana PodgorĹĄek

Od nedavnega je veÄ?inski, 61-odstotni lastnik Naravnega zdraviliĹĄÄ?a Terme TopolĹĄica, ki upravlja dva hotela, apartmajsko naselje Ocepkov vrh, center dobrega poÄ?utja Zala in bazenski kompleks Zora, druĹžba Intus invest iz Ljubljane. To je hotelska veja nekdanjega ACH in obvladuje Union hotele z Grand hotelom Union, Hotelom Lev in hotelom Central.

Italijani, kot tudi zmogljivosti apartmajskega naselja Ocepkov vrh, ki jih julija in avgusta izkoristijo predvsem Nizozemci. Kot zanimivost je sogovornica ĹĄe povedala, da so njihov Âťnovi trgÂŤ priprave ĹĄportnikov.

Za poletno sezono veÄ?jih novosti ni. Poleg posodobitve polovice sob v hotelu Vesna so

izvedli nekatera veÄ?ja in manjĹĄa vzdrĹževalna dela, gostinsko ponudbo pa aktualizirali Ä?asu primerno.

Na vpraĹĄanje, ali je nekaj kilometrov oddaljena velenjska plaĹža konkurenca njihovi bazenski ponudbi, je Lidija FijavĹž odgovorila: ÂťTeĹžko je govoriti o neposredni konkurenci.

Je novi veÄ?inski lastnik Ĺže predstavil svoje naÄ?rte?

Banka Slovenije je ta teden zviĹĄala napoved letoĹĄnje gospodarske rasti.

Ta naj bi po njihovih najnovejĹĄih ocenah namesto 4,2 odstotka dosegla 4,6 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast bruto domaÄ?ega proizvoda (BDP) znaĹĄala 3,6 odstotka, v 2020 pa naj bi upadla na 3,4 odstotka.

So pa tveganja za uresniÄ?itev te napovedi precej veÄ?ja kot decembra.

Dinamika gospodarske rasti se oÄ?itno poÄ?asi umirja. PreseĹžek izvoza nad uvozom verjetno ne bo veÄ? tako moÄ?an, se pa krepita zasebna potroĹĄnja in naloĹžbe. Prav slednji dve bosta v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, prispevali levji deleĹž h gospodarski rasti.

Gorenje v Kitajski lasti

Nekaj veÄ? rezervacij

Bazenska ponudba ima svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti v primerjavi z jezersko, pravijo v zdraviliĹĄÄ?u.

Terme TopolĹĄica, ki ima 150 zaposlenih, polovico prihodkov ustvari s prenoÄ?itvami, petino z medicinskimi storitvami, hoteli so v povpreÄ?ju zasedeni blizu 70-odstotno. NajveÄ? gostov je domaÄ?ih, od tujih prevladujejo Avstrijci, Italijani in Nemci. Prihodki druĹžbe so se v zadnjih letih ustalili na 6,5 milijona evrov.

Hladilni tunel Ĺže sluĹži svojemu namenu – Jeseni zaÄ?etek gradnje sirarne – Vedno teĹžje do novih delavcev

Arja vas – V mlekarni Celeia iz Arje vasi so za letos napovedali dokaj bogato naloĹžbeno leto, ki ga tudi uresniÄ?ujejo.

Pred dobrim mesecem so konÄ?ali 1,2 milijona evrov vredna vlaganja v izgradnjo hladilnega tunela. Poleg prihrankov pri energiji pridobitev omogoÄ?a veÄ?jo fleksibilnost pri dobavi izdelkov in bistveno manj teĹžav s prostorom v skladiĹĄÄ?u, saj naloĹžba omogoÄ?a ohladitev izdelkov na Ĺželeno temperaturo v nekaj urah, pred tem pa so se ohlajali po 24 in tudi 48 ur, preden so jih lahko dostavili naroÄ?nikom. Posodobili so tudi posode, v katerih pripravljajo produkte, naÄ?rtujejo vlaganja v modernizacijo zorilnih komor. V teku so vlaganja v novo cisterno za sprejem mleka. Njene zmogljivosti znaĹĄajo danes 280 tisoÄ? litrov mleka, odkupijo pa ga od 310 do 320 tisoÄ? litrov na dan.

Za naloĹžbe bodo letos namenili blizu 2 milijona evrov. ÂťPriÄ?akujemo, da bomo uresniÄ?ili vse naĹĄe naloĹžbene naÄ?rte, kar pomeni, da se bomo letos lotili uresniÄ?itve najveÄ?je naloĹžbe – izgradnje nove sirarne. Vrednost projekta je od 7 do 8 milijonov

evrov, razdeljen je v dve fazi.

Avgusta priÄ?akujemo gradbeno dovoljenje, jeseni zaÄ?etek izgradnje infrastrukture, temu bo sledil gradbeni del, prihodnje leto pa nakup opreme. Verjamemo, da nas bodo pri tem podprle tudi banke,ÂŤ pojasnjuje Marjan Jakob,

Prevzemna ponudba kitajske druĹžbe Hisense za odkup vseh delnic Gorenja se je uspeĹĄno zakljuÄ?ila. Hisense je pridobil 95,42-odstotni deleĹž druĹžbe Gorenje. Za delnice so odĹĄteli malo manj kot 280 milijonov evrov. Pravilnost posla je potrdila tudi Ĺže Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Delavci Gorenja prihodnji teden na kolektivni dopust

Vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti.

DoloÄ?eno ĹĄtevilo kopalcev, ki so v preteklih letih uporabljali naĹĄe bazenske vodne povrĹĄine, je sedaj najbrĹž izbralo jezersko ponudbo, Za veÄ?ino delavcev Gorenja se zaÄ?enja konec prihodnjega tedna saj je cenejĹĄa, lahko je bolj Ĺživahna in pestra. kolektivni dopust, ki bo letos trajal kar tri tedne, do 12. avgusta, za Imajo pa zato naĹĄi hotelski gostje veÄ? miru nekatere vse do 15. avgusta. Tudi letos bodo ta Ä?as vzdrĹževalci izkoin zasebnosti na naĹĄi plaĹži.ÂŤ ristili za veÄ?ja obnovitvena in vzdrĹževalna dela, na katera se v obratu đ&#x;”˛ VzdrĹževanja Ĺže pripravljajo.

V Termah TopolĹĄica dobro zasedeni V naravnem zdraviliĹĄÄ?u Terme TopolĹĄica je v tem poletnem Ä?asu zasedenost njihovih hotelskih in apartmajskih zmogljivosti veÄ?ja kot minula leta. PriÄ?akujejo za 3 do 5 odstotkov veÄ? noÄ?itev oziroma raÄ?unajo, da bo teh blizu 10 tisoÄ?. To sklepajo na osnovi rezervacij, ki jih je veÄ? kot v enakem lanskem Ä?asu. Apartmajske zmogljivosti v tem Ä?asu v veliki meri izberejo Nizozemci, hotelske pa Avstrijci in Italijani.

Mlekarna Celeia pred najveÄ?jo naloĹžbo doslej Tatjana PodgorĹĄek

Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih manj kot 75.000 brezposelnih, kar je 2,2 odstotka manj kot maja in 11,6 odstotka manj kot junija lani. V prvem polletju je bilo sicer v povpreÄ?ju 80.845 brezposelnih, kar je 14 odstotkov manj kot v prvih ĹĄestih mesecih lani. Na letni ravni je brezposelnost najbolj upadla v obmoÄ?ni sluĹžbi Trbovlje, kjer je bilo junija 17,7 odstotka manj brezposelnih kot pred enim letom. Sledita obmoÄ?ni sluĹžbi Murska Sobota (- 14,7 odstotka) in Ptuj (- 14,4 odstotka). Manj kot na ravni drĹžave se je brezposelnost zmanjĹĄala med drugimi tudi v obmoÄ?ni sluĹžbi Velenje (- 8,0 odstotka). Med brezposelnimi veÄ?ina Ä?aka na pokojnino ali pa niso oziroma so teĹžko zaposljivi, tako da zares brezposelnih, ki bi iskali delo, skoraj ni. To pa je teĹžava, s katero se Ĺže otepajo ĹĄtevilna podjetja v drĹžavi, pa recimo tudi zdravstvo, v katerem primanjkuje predvsem medicinskih sester, pa tudi zdravnikov.

ObetavnejĹĄa gospodarska napoved

ÂťGre za podjetje, ki ima izkuĹĄnje s poslovanjem hotelov, ne nazadnje je bil njen predstavnik Ä?lan nadzornega sveta term minula ĹĄtiri leta. Dejansko je pokazal, da ima namen vlagati v hotelsko turistiÄ?no ponudbo, kar so razvojni cilji zdraviliĹĄÄ?a,ÂŤ pravi direktorica Term TopolĹĄica Lidija FijavĹž Ĺ peh. O kakĹĄnih spremembah za zdaj ĹĄe ne vedo niÄ?, najbrĹž pa jih bo veÄ?inski lastnik predstavil na skupĹĄÄ?ini term ali po njej, na kateri bodo imenovali tudi nove Ä?lane nadzornega sveta zdraviliĹĄÄ?a. SkupĹĄÄ?ina je predvidena za 26. julija. ÂťVsekakor pa priÄ?akujemo razumevanje za dejavnost, ki jo izvajamo.ÂŤ So se pa v termah v TopolĹĄici pripravili na poletno sezono, ki predstavlja za zdraviliĹĄÄ?e obdobje visoke sezone. Zasedenost noÄ?itvenih zmogljivosti je tradicionalno viĹĄja, kot je v povpreÄ?ju leta, Âťpravzaprav kar obetavna, saj beleĹžimo nekaj veÄ? rezervacij kot v enakem lanskem obdobju, za katerega je veljalo, da so se za destinacijo gostje odloÄ?ili tik pred zdajci in ne toliko vnaprej. Glede na napovedi priÄ?akujemo od 3 do 5 odstotkov veÄ? noÄ?itev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem oziroma blizu 10 tisoÄ?.ÂŤ Bolj so zasedene tako hotelske zmogljivosti, ki jih v tem Ä?asu poleg domaÄ?ih gostov bolj izkoristijo Avstrijci in

12. julija 2018

direktor mlekarne.

V bliĹžnji prihodnosti jih Ä?aka ĹĄe ureditev nemotene oskrbe z elektriÄ?no energijo.

V zadnjem Ä?asu imajo zaradi prekinjene dobave velike teĹžave. Kot

Pred nedavnim so uredili hladilni tunel, ki ohladi izdelke na Ĺželeno temperaturo v nekaj urah, pred tem so se ohlajali 24 in tudi do 48 ur, preden so jih lahko dostavili naroÄ?niku.

pojasnjuje sogovornik je njihova proizvodnja vodena raÄ?unalniĹĄko, za vsak ponovni zagon pa potrebujejo uro. ÂťÄŒe zmanjka elektrike vsakih 15 minut, kar se nam dogaja v zadnjem Ä?asu, potem si lahko mislite, kakĹĄne teĹžave nam to povzroÄ?a.ÂŤ Ĺ e veÄ?je teĹžave kot omenjene pa imajo zaradi pomanjkanja delovne sile. ÄŒeprav so domaÄ?a, kmeÄ?ka zadruga, bodo Marjan Jakob oÄ?itno morali zaposlovati tujce.

Jakob pravi, da sam mednje ne uvrĹĄÄ?a delavcev iz Bosne, Makedonije, HrvaĹĄke in ÄŒrne gore, saj v teh drĹžavah prodajajo svoje izdelke. ÂťBomo pa oÄ?itno morali najeti delavce iz omenjenih drĹžav in ĹĄe kakĹĄne druge, ker slovenskih delavcev ni, naroÄ?ila pa so. NaĹĄe odvraÄ?a to, da delamo v treh izmenah, ob nedeljah, praznikih.

Ko sliĹĄijo za naĹĄ urnik, gredo skozi vrata, Ä?eprav so jih k nam napotili iz zavoda za zaposlovanje. Menim, da bo takĹĄne stvari morala nova slovenska vlada urediti precej bolje,ÂŤ je ĹĄe dejal Marjan Jakob. đ&#x;”˛

Za efektivno delo 76 odstotkov Ä?asa Zaposleni v Sloveniji so leta 2016 za efektivno delo porabili 76,5 odstotka razpoloĹžljivega delovnega Ä?asa. Pri tem je deleĹž v zasebnem sektorju znaĹĄal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka, kaĹžejo podatki drĹžavnega statistiÄ?nega urada. Od tega so delavci 18,6 odstotka Ä?asa porabili v obliki odsotnosti z dela, 4,9 odstotka pa za odmor med delom za prehrano. V letu 2016 so povpreÄ?ni meseÄ?ni stroĹĄki dela na zaposleno osebo znaĹĄali 2.146 evrov, povpreÄ?ni stroĹĄki dela za dejansko opravljeno delovno uro pa 16,15 evra.

Dohodninske napovedi do konca julija FinanÄ?na uprava RS (Furs) opominja, da morajo zavezanci za vloĹžitev napovedi za odmero dohodnine, ki do 15. junija na dom niso prejeli informativnega izraÄ?una, dohodninsko napoved vloĹžiti sami. Rok za to se bo iztekel 31. julija.

Kaj menite o premikanju ure?

Evropska komisija je zaÄ?ela javno posvetovanje o ureditvi poletnega Ä?asa. DrĹžavljani EU lahko do 16. avgusta izpolnijo spletni vpraĹĄalnik, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje o premikanju ure dvakrat letno. Oceno direktive je z resolucijo o poletnem Ä?asu februarja letos zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, Ä?e bodo potrebne. Komisija Ĺže nekaj Ä?asa redno spremlja odzive drĹžavljanov, ki pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe Ä?asa. Vendar pa so mnenja tudi drugaÄ?na, nekateri pozivajo k ohranitvi ureditve, saj naj bi ta imela pozitivne uÄ?inke.

Lidl ukinja plastiko V boj proti pretirani uporabi plastike je stopil tudi trgovski koncern Lidl. Ta v svojih trgovinah ukinja navadne plastiÄ?ne nakupovalne vreÄ?ke, sedaj pa namerava zamenjati tudi plastiÄ?ne izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastiÄ?ne posode in kozarci, jedilni pribor in vatirane palÄ?ke. Te izdelke bo nadomestil z drugimi alternativnimi izdelki. PlastiÄ?ne izdelke za enkratno uporabo namerava s polic đ&#x;”˛ mz umakniti do konca prihodnjega leta.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 5

Ĺ tirje projekti, rok izvedbe leto 2023 Iz skladov EU in drĹžave 9 milijonov evrov iz Dogovora za razvoj regij za sofinanciranje ĹĄtirih projektov regije SaĹĄa – Razdelitev denarja drugaÄ?na v primerjavi s prejĹĄnjimi leti Tatjana PodgorĹĄek

Branko KidriÄ?, predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije, je pred nedavnim podpisal z gospodarskim ministrom Zdravkom PoÄ?ivalĹĄkom dopolnitev dogovora za razvoj Savinjske regije. V zvezi s tem smo Biljani Ĺ karja, direktorici obmoÄ?ne razvojne agencije SaĹĄa in koordinatorici projektov za Savinjsko-Ĺ aleĹĄko dolino, zastavili nekaj vpraĹĄanj.

Koliko tega denarja bo pridobila regija SaĹĄa in za katere projekte? ÂťMed 29 novimi projekti v skupni vrednosti dobrih 81 milijonov evrov (od tega bo drĹžava iz lastnih in evropskih sredstev namenila pribliĹžno 54 milijonov evrov) so bile naĹĄe obÄ?ine uspeĹĄne pri prednostnih naloĹžbah s ĹĄtirimi projekti, in sicer en projekt za spodbujanje podjetniĹĄtva, dva projekta s podroÄ?ja zagotavljanja trajne mobilnosti za izgradnjo regijskega kolesarskega omreĹžja, eden pa je s podroÄ?ja odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda. Pri spodbujanju podjetniĹĄtva gre za razĹĄiritev industrijsko-poslovne cone Stara vas.

Vrednost vlaganj za ureditev poslovne infrastrukture je ocenjena na 985 tisoÄ? evrov, iz dogovora bo pridobljenih 808 tisoÄ? evrov. Pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti sta predvidena dva projekta, in sicer prvi je izgradnja kolesarske poti Velenje–ŠoĹĄtanj–Šmartno ob Paki, katerega vrednost je 3,4 milijona evrov (od tega 2,1 milijona evrov evropskih sredstev), drugi projekt pa je medregijski, in sicer Velenje– Huda Luknja, katerega vrednost so ocenili na 6,5 milijona evrov (od tega je predvidenih 2,5 milijona

5

GOSPODARSTVO

12. julija 2018

evrov evropskih sredstev). Pri vlaganjih v vodni sektor pa je umeĹĄÄ?en projekt odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda v poreÄ?ju reke Savinje. Njegov predlagatelj je obÄ?ina Mozirje, ocenjena vrednost pa znaĹĄa skoraj 5 milijonov evrov, zanj je predvidenih blizu 3,6 milijona evrov evropskega denarja.ÂŤ Kdaj se bodo obÄ?ine lahko lotile izvedbe projektov oziroma uporabile ta denar? ÂťDelitev denarja je v finanÄ?ni perspektivi 2014– 2020 malo drugaÄ?na, kot je bila prej. Prej so lokalne skupnosti prejele doloÄ?eno kvoto denarja in ga razporejale po svojih prednostnih potrebah, Biljana Ĺ karja: ÂťS podpisom dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije smo s projekti praktiÄ?no ĹĄele na zaÄ?etku poti.ÂŤ

sedaj denar za projekte razporejajo pristojna ministrstva. V naĹĄem primeru so to ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za infrastrukturo ter za okolje in prostor. Ta doloÄ?ajo, kdaj bo financiran kateri od prednostnih projektov. ObÄ?ine nimajo prostih rok,

ampak morajo upoĹĄtevati merila ministrstev. Ta bodo po podpisu dogovora usklajevala oziroma potrjevala projekte, ki morajo imeti vso potrebno dokumentacijo. Te ni malo. Za prednostno naloĹžbo spodbujanja podjetniĹĄtva je odgovorno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, izvedba projekta industrijsko-poslovna cona Stara vas je predvidena v letih 2019–2020. Projekt izgradnje regionalnih kolesarskih povezav mora biti oddan za po potrditev na ministrstvu za infra infrastrukturo do 30. septembra 2020, projekt vlaganja v vodni sektor pa mora biti usklajen in odobren v roku 1 leta od podpisa dogovora. To je pre precej kratek Ä?as, zato nas Ä?aka zelo intenzivno delo.ÂŤ Kako daleÄ? pa so vkljuÄ?ene obÄ?ine pri pripravi projektne dokumentacije? ÂťVse so v pripravi. Projektno dokumentacijo priÄ?akujemo do konca tega leta oziroma v letu 2019. Potrditve na pristojnih ministrstvih bodo potekale hkrati z oddajo, sama izvedba pa, Ä?e bodo stvari tekle po terminskem planu, bo uresniÄ?ena v letih 2019, 2020, rok za projekt izgradnje kolesarske poti pa do leta 2022. Vsi projekti morajo biti konÄ?ani do leta 2023.ÂŤ

Bo Ä?asa dovolj? ÂťPotrebnega bo veliko usklajevanja, pri naloĹžbenih projektih se rade pojavljajo teĹžave pri odkupih zemljiĹĄÄ?, dokaj zapletena so tudi javna naroÄ?ila. Izvedba projektov je izvedljiva, a nas Ä?aka res veliko dela in izzivov, da bomo lahko poÄ?rpali denar iz evropskih in drĹžavnih skladov, do katerega imamo pravico.ÂŤ Ob podpisu dogovora za Savinjsko regijo so se nekateri spraĹĄevali o vlogi ObmoÄ?ne razvoje agencije SaĹĄa. ÂťNaĹĄa razvojna agencija je koordinatorka in usklajevalka projektov za 10 obÄ?in v subregiji SaĹĄa znotraj Savinjske regije, v okviru katere deluje pet obmoÄ?nih razvojnih agencij. Gre za partnerstvo, pri katerem imajo subregije kljuÄ?no vlogo, da skupaj z obÄ?inami ustrezno pripravijo vse potrebno za sofinanciranje projektov Dogovora za razvoj regij. Veliko potreb in Ĺželja imajo lokalne skupnosti. Med prioritetne projekte, ki jih financira drĹžava ali EU skladi, pa smo izbrali tiste, ki so ustrezali doloÄ?enim merilom, ki so pripravljeni tako daleÄ?, da gredo lahko takoj v izvedbo in bodo zakljuÄ?eni do konca leta 2023. Naj ob tem ĹĄe povem, da je znotraj Savinjske regije ostalo nekaj denarja, predvidenega za porabo v naslednjem povabilu. Na rezervni listi imamo v tem trenutku iz regije SaĹĄa nekaj projektov, izpostavila pa bi projekt za oskrbo s pitno vodo LetoĹĄÄ?, ki ga pripravljamo skupaj z obÄ?inami Zgornje Savinjske doline Ĺže vrsto let.ÂŤ

Gradil bo Nivig, plaÄ?ala bo obÄ?ina ZaÄ?enja se gradnja kanalizacije v Zavodnjah Ĺ oĹĄtanj, 5. julija – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in direktor podjetja Nivig Ĺ oĹĄtanj Luka Petrak sta v petek podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja Zavodnje 1 – center in Zavodnje 2, za odvajanje komunalne odpadne vode v krajevni skupnosti Zavodnje.

Gradnja se v teh dneh zaÄ?enja, konÄ?ana pa mora biti do sredine oktobra letos. Izvedba bo ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stala 335.000 evrov. Z njo bodo v kraju reĹĄili odvodnjavanje komunalne odpadne vode ob regionalni cesti v srediĹĄÄ?u Zavodenj, odseku Ĺ entvid–ŠoĹĄtanj in ob lokalnih cestah ob cerkvi sv. Petra.

V Zavodnjah 1 – center bodo zgradili kanalizacijsko omreĹžje v dolĹžini 740 metrov (425 metrov kanalizacije in 315 metrov kanalizacijskih prikljuÄ?kov), vkljuÄ?no s Ä?rpaliĹĄÄ?em in malo komunalno Ä?istilno napravo velikosti 84 populacijskih enot, v Zavodnjah 2 pa 540 metrov kanalizacije (435 metrov javne in 105 metrov prikljuÄ?kov), vkljuÄ?no z malo komunalno Ä?istilno napravo velikosti od 27 do 35 populacijskih enot. đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

Prva dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije

Ul. XIV. divizije 12, Celje | www.rasr.si T: 03/ 589 40 82 | M: 031/ 863 028

Konec junija je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek podpisal Dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske regije – drugo povabilo. Pri podpisu sta bila prisotna predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in Ĺžupan ObÄ?ine RogaĹĄka Slatina mag. Branko KidriÄ? ter direktorica RASR, d. o. o., Iva ZorenÄ?.

V Dogovor je umeĹĄÄ?enih 29 novih projektov Savinjske regije v skupni vrednosti 81.334.538,39 evrov. DrĹžava bo iz lastnih sredstev ter sredstev EU za te projekte namenila 51.486.997,71 evrov. To pomeni, da je Savinjska regija za 29 projektov dobila kar 92,03 % vseh razpoloĹžljivih sredstev.

Devet odobrenih projektov se nanaĹĄa na

V okviru Dopolnitev Dogovora za razvoj regij – drugo povabilo, je bil na MGRT posredovan nabor prednostnih in rezervnih regijskih razvojnih projektnih predlogov, ki sta jih Svet Savinjske regije in RazvojIva ZorenÄ?, ni svet Savinjske direktorica RASR regije obravnavala in potrdila.

Oddani so bili predlogi projektov v vrednosti naĹĄe ÂťkvoteÂŤ 55.945.213,35 â‚Ź. ÄŒe vsi projekti ne bi dobili soglasja ministrstev, je bila oddana rezervna lista najpomembnejĹĄih projektov. Ti projekti bodo priĹĄli v poĹĄtev v nadaljevanju teritorialnega dialoga.

V okviru teritorialnega dialoga so ministrstva podala soglasja naslednjim regijskim razvojnim projektnim predlogom

Dopolnitev Dogovora za razvoj regij – drugo povabilo: A. Prednostna naloĹžba 3.1 Spodbujanje podjetniĹĄtva, podporno okolje za podjetniĹĄtvo – poslovna infrastruktura IOC Stara vas (nosilec projekta Mestna obÄ?ina Velenje; ocenjena vrednost projekta je 985.760,00 â‚Ź, predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO je 808.000,00 â‚Ź).

B. Prednostna naloĹžba 4.4 Spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti Izgradnja regionalne kolesarske povezave R3 Velenje–ŠoĹĄtanj–Šmartno ob Paki za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti (nosilec projekta: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, partnerji: Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, skupna ocenjena vrednost projekta je 3.406.308,00 â‚Ź, predlagana vrednost sofinanciranja EU+SLO je 2.108.054,00 â‚Ź).

Izgradnja regionalne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo za zagotavljanje dnevne in trajno-

spodbujanje podjetniĹĄtva, enako ĹĄtevilo projektov je namenjenih izgradnji regijskega kolesarskega omreĹžja. Dopolnitev Dogovora vkljuÄ?uje tudi 10 okoljskih projektov, in sicer se 7 projektov nanaĹĄa na Ä?iĹĄÄ?enje in odvajanje odpadnih voda, trije projekti pa so namenjeni oskrbi s pitno vodo. Odobren je tudi projekt izgradnje navezovalne ceste LjubeÄ?na–AC, prikljuÄ?ka Celje - vzhod.

stne mobilnosti (nosilec projekta: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, partnerji: Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Mislinja, skupna ocenjena vrednost projekta je 6.555.233,16 EUR, predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO je 2.511.946,00 â‚Ź - del v Savinjski regiji – medregijski projekt).

C. Prednostna naloĹžba 6.1 Vlaganje v vodni sektor, specifiÄ?ni cilj 1: zmanjĹĄanje emisij v vode zaradi gradnje infrastrukture za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalnih odpadnih voda Odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode v poreÄ?ju Savinje – ObÄ?ina Mozirje (ocenjena vrednost projekta je 5.184.856,48 â‚Ź, predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO je 3.597.167,38 â‚Ź).

V prvih teritorialnih dialogih Dopolnitev Dogovora za razvoj regij – drugo povabilo je dobilo soglasje 29 projektov, kar skupaj znaĹĄa 51.486.997,71 â‚Ź zaproĹĄenih sredstev ESSR + SLO. Savinjska regija je poÄ?rpala 92,03 % zaproĹĄenih sredstev. V nadaljevanju pogajanj ostane 4.458.215,64 â‚Ź.

Darko Menih, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj: ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj daje velik poudarek in pomen trajnostni mobilnosti, h kateri zagotovo sodijo kvalitetne kolesarske povezave znotraj naĹĄe obÄ?ine in tudi s sosednjimi obÄ?inami, s katerimi se povezujemo pri ĹĄtevilnih projektih, tudi pri izgradnji regionalne kolesarske povezave R3 Velenje– Ĺ oĹĄtanj–Šmartno ob Paki. ObÄ?ina je v lanskem letu zgradila kolesarsko stezo do Term TopolĹĄica in s tem pribliĹžala turistiÄ?no srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline tudi kolesarjem, po drugi strani pa tudi gostje v Termah TopolĹĄica s kolesom hitro in varno pridejo do Velenja ‌ Z novimi povezavami priÄ?akujemo, da bo kolesarskega turizma ĹĄe veÄ?.ÂŤ Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki: ÂťOb novici, da je v projekt kolesarske poti Velenje–Mozirje vkljuÄ?ena tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, lahko izrazimo samo veliko mero zadovoljstva. Od tega si obetamo veÄ?jo priloĹžnost za razvoj turizma, ki ga snujemo.

PriÄ?akujemo, da bomo na odsekih, kjer bo ta pot potekala, lahko uredili tudi ostalo infrastrukturo.ÂŤ

Promocijsko besedilo

RASR Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o.

Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje: ÂťIzgradnja kolesarskih poti, tako proti KoroĹĄki kot v smeri Ĺ oĹĄtanja, Ĺ martnega ob Paki in Vinske Gore, je naĹĄa dolgoletna Ĺželja. Gre pa za zahtevno in drago naloĹžbo, vredno veÄ? milijonov evrov. Sredstva, ki so nam dodatno zagotovljena za regionalni razvoj, omogoÄ?ajo zelo aktivno, predvsem pa hitrejĹĄe nadaljevanje teh aktivnosti, ki jih sami ne bi zmogli. Projekte bi radi Ä?im hitreje uresniÄ?ili, za kolesarko pot proti Vinski Gori so aktivnosti Ĺže tako daleÄ?, da bomo v kratkem podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, za ostalo pa pridobivamo dokumentacijo. Zelo veseli smo tudi moĹžnosti nadaljnje izgradnje Poslovne cone Stara vas, ĹĄe posebej, ker je zanimanje investitorjev za vlaganja na tem obmoÄ?ju veliko. Tako bomo znova pridobili delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo.ÂŤ Ivan SuhoverĹĄnik, Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje: ÂťS pomoÄ?jo nepovratnih sredstev bomo uresniÄ?ili dva velika projekta: za dograditev in obnovo Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju (to je projekt treh obÄ?in: Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica) in v celoti uredili in izpopolnili kanalizacijski sistem. Ob tem bomo uredili ĹĄe kar nekaj druge infrastrukture.

Predvsem bi omenil ureditev Praprotnikove ulice. Nepovratnih sredstev je veliko, zavedati pa se moramo, da bo tudi naĹĄ deleĹž velik, kajti nepovratna sredstva so namenjena zgolj za Ä?istilno napravo in kanalizacijski sistem, seveda v doloÄ?enih odstotkih, vse ostalo pa je naĹĄ stroĹĄek. Tudi projektna dokumentacija in pridobitev gradbenih dovoljenj je obÄ?inski deleĹž. Pri pripravi vse te dokumentacije je bilo potrebno veliko usklajevanj, zlasti pri umeĹĄÄ?anju tras in pridobivanju soglasij in sluĹžnosti. Vesel sem, da je zadeva tako daleÄ? in da bo uresniÄ?evanje projektov v bliĹžnji prihodnosti.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 4. julija

ko ga predsednik ni Ĺželel podpisati, so znova ratificirali sporazum z GrÄ?ijo o imenu Makedonije.

Parlament Republike srbske je Predsednik republike Borut Pa- sprejel sklep o dvigu minimalne hor se je s pravniki posvetoval plaÄ?e za 12,5 odstotka. To se je o tem, ali je prvi krog iskanja zgodilo mimo dogovora z Medmandatarja sklenjen, Ä?e kandidat narodnim denarnim skladom. za mandatarja vrne soglasje h kandidaturi ĹĄe pred glasovanjem v drĹžavnem zboru.

Medtem je predsednik LMĹ Marjan Ĺ arec zanikal veÄ?ja nesoglasja med strankami, ki naj bi sestavljale njegovo koalicijo, KPK, TI Slovenia in Greco so priznal pa, da ĹĄe niso naĹĄli sku- poslance novega sklica drĹžavnega pne poti. zbora pozvali, naj sprejmejo poNeparlamentarne stranke so slanski etiÄ?ni kodeks, s katerim bi vloĹžile pobudo za ustavno pre- dobili napotke za obnaĹĄanje in se sojo Zakona o volitvah v drĹžavni bolje zavedali vpraĹĄanj integritete. zbor, Zakona o lokalnih volitvah Predsednik republike Borut in Zakona o volitvah slovenskih Pahor je po drugem krogu poposlancev v Evropski parlament. svetovanj o izboru kandidata za Na jugu Francije je pri poskusu mandatarja sporoÄ?il, da namerava fotografiranja sebka ('selfija') za to mesto predlagati Janeza umrl Vang DĹžjan, soustanovitelj JanĹĄo. in predsednik kitajskega kongloV Kanadi so umrli trije mladi merata HNA. V Franciji so se skupine mladih protestnikov spopadle s policijo, potem ko je ta dan prej ustrelila 22-letnika med rutinsko kontrolo prometa.

Petek, 6. julija

Ker nihÄ?e ni zbral 46 glasov podpore, je Pahor sporoÄ?il, da bo mandat podelil JanĹĄi.

V Franciji so tokrat protestirali zaradi policijskega nasilja.

Glavno mesto Tunizije, Tunis, je uradno dobil prvo Ĺžupanjo, in sicer Suad Abderahim.

ÄŒetrtek, 5. julija V GoriĹĄkih brdih so se sreÄ?ali predsedniki Slovenije, Avstrije in HrvaĹĄke. Spregovorili so o vrsti vpraĹĄanj, tudi o predsedovanju Avstrije Svetu EU, prihodnosti unije in migracijah.

popotniĹĄki videoblogerji, ki so v poskusu objave svojih dogodivĹĄÄ?in na spletu padli Ä?ez slap Shannon Falls.

Veljati so zaÄ?ele viĹĄje ameriĹĄke carine na kitajsko blago v vrednosti 34 milijard dolarjev.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Ä?ez dva tedna uvedli dodatne carine za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoza.

Na Japonskem so usmrtili sedem Ä?lanov kulta Aum Ĺ inrikjo (Vrhovna resnica), med njimi njegovega vodjo Ĺ oka Asaharo, ki je leta 1995 izvedel napad z ĹživÄ?nim plinom sarin na tokijski podzemni Ĺželeznici.

Na Tajskem je umrl 38-letni potapljaÄ?, ki je na poti iz jame, kamor je tam ujetim deÄ?kom prinesel kisik, sam ostal brez njega in izgubil Ĺživljenje.

To je noro jutro, nor dan Posnetek plesa na spletu je bil v Egiptu dovolj za aretacijo 18-letnice.

Ko je hrvaĹĄka reprezentanca premagala rusko in se uvrstila v polfinale, so bili naĹĄi juĹžni sosedje presreÄ?ni.

S Filipinov so priĹĄle informacije o umoru 15 Ĺžupanov oz. podĹžupanov v zadnjem letu dni. Ĺ lo naj bi za posledico vojne proti drogam.

Egiptovsko sodiĹĄÄ?e je na osem let zapora obsodilo 24-letnico iz Libanona, ki se je v videoposnetku na Facebooku pritoĹžila nad spolnim nasiljem in razmerami v Egiptu.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo se je mudil v Pjongjangu, kjer je nadaljeval pogovore o jedrski razoroĹžitvi Severne Koreje.

V Kanadi so se borili z vroÄ?ino.

Zdravstvene oblasti so nevzdrĹžne razmere povezale z veÄ? kot 50 mrtvimi.

Na jugu in zahodu Japonske je preglavice povzroÄ?alo moÄ?no deĹževje.

Nedelja, 8. julija Britanska policija je sporoÄ?ila, da je umrla 44-letna Britanka, ki je bila izpostavljena ĹživÄ?nemu strupu noviÄ?ok.

Na severozahodu TurÄ?ije se je iztiril potniĹĄki vlak, pri Ä?emer je umrlo deset ljudi, najmanj 73 je bilo ranjenih.

Mariborski Ĺžupan Andrej FiĹĄtrevec si je nadel rokavice in odstranil enega od nekdaj zelo spornih radarjev.

Na Tajskem se je nadaljevalo reĹĄevanje v poplavljeni jami ujetih deÄ?kov. ReĹĄeni so bili ĹĄe ĹĄtirje.

V Madridu sta se prviÄ? sestala novi ĹĄpanski premier Pedro SĂĄnchez in novi predsednik Katalonije Quim Torra.

V Iranu so aretirali 18-letno Maede HodĹžabri, ker je na druĹžbenem omreĹžju Instagram objavljala svoje posnetke, kako pleĹĄe.

Najstnica je medtem priznala, da je krĹĄila moralne norme v drĹžavi.

Torek, 10. julija ÄŒlani izvrĹĄilnega odbora Nove Slovenije so pretresli osnutek koalicijske pogodbe, ki so ga prejeli od LMĹ . SporoÄ?ili so, da z njim niso zadovoljni, a se bodo pogajali ĹĄe naprej. Medtem pa je Luka Mesec sporoÄ?il, da je Levica na koalicijo z LMĹ pripravljena le, Ä?e v njej ne bo tudi NSi. Na Gorenjskem sta se smrtno ponesreÄ?ila slovaĹĄki kajakaĹĄ in jadralni padalec iz ZDA. Poslanci so na izredni seji podprli dopolnitve zakona o zdravniĹĄki sluĹžbi, ki bodo olajĹĄale zapo-

Na Tajskem so iz jame reĹĄili prve ĹĄtiri deÄ?ke.

Trije predsedniki so si imeli veliko povedati.

Novoustanovljeni skupni odbor DrĹžavnega zbora za dopolnitve zakona o zdravniĹĄki sluĹžbi je na prvi seji podprl predlog, ki naj bi reĹĄeval razmere na otroĹĄki kardiologiji ljubljanske pediatriÄ?ne klinike.

Predsedniki strank LMĹ , SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS so se pogajali o novi vladi in pri tem pregledali predloge SMC. ÄŒeprav je Marjan Ĺ arec dejal, da je izkupiÄ?ek Âťkar doberÂŤ, je bilo jasno, da potrebnih 46 glasov za koalicijo ĹĄe ni bilo.

Makedonski parlament je drugiÄ? opravljal isto nalogo. Po tem,

Sobota, 7. julija Na ĹĄtevilnih cestah proti meji s HrvaĹĄko je bila gneÄ?a in nastajali so zastoji.

Predsednik vlade v odhodu Miro Cerar se je v Sofiji udeleĹžil vrha drĹžav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske. Zbrani so razpravljali predvsem o poglobitvi sodelovanja v gospodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, znanosti, infrastrukturi, komunikacijah, kulturi in sodelovanju med ljudmi.

12. julija 2018

Mediji so opozarjali, da medtem ko Evropska unija razmiĹĄlja o vzpostavitvi begunskih centrov oziroma centrov za pridrĹžanje prebeĹžnikov v drĹžavah Severne Afrike, tam to idejo praviloma zavraÄ?ajo.

OÄ?i svetovne javnosti so bile uprte na Tajsko. Tam so v zahtevni reĹĄevalni operaciji reĹĄevalci iz teĹžko dostopne jame reĹĄili ĹĄtiri deÄ?ke.

Ponedeljek, 9. julija V veljavo je stopil zakon, po katerem lahko srednja ĹĄola starĹĄa polnoletnega dijaka obveĹĄÄ?a le, Ä?e je slednji osebno dovolil ĹĄoli, da omenjene informacije poĹĄilja starĹĄem. Polnoletni dijaki si bodo lahko odslej tudi sami opraviÄ?evali odsotnost.

To je novo jutro, poje Vlado Kreslin.

Kaj je novega? Hm, vse tajske deÄ?ke in njihovega trenerja so reĹĄili, Brazilija je morala spakirati kovÄ?ke, Trump je spet na bojni konici s Kimom ... A kaj je novega v podalpski deĹželici? Popolnoma niÄ?, ĹĄe naprej je – noro.

ZaÄ?eli smo dobesedno zmagovati v politiÄ?ni norosti. Ko ti (ponovno) novoizvoljeni poslanec na tiskovni konferenci predoÄ?i star dokument in se ob tem brezsramno, porogljivo posmehuje, Ä?eĹĄ, pa kaj bi sploh rad ta Svet Evrope? Ko ti novi poslanec izreÄ?e v eter, karkoli mu pade na misel, saj je vendar besednospreten, ta samopredlagani bodoÄ?i kulturni minister. So what?

In potem je tu povolilna kombinatorika, Ĺ pela KoĹžar s katero je postala predvolilna obljuba – presekajmo s starim, povsem pozabljena. Orisi nastajajoÄ?e vladne koalicije so enaki prejĹĄnjim – niÄ? novega, niÄ? sveĹžega ni v zraku. Politika si bo razdelila stolÄ?ke, revni pa bodo ĹĄe naprej revni, sistem javnega zdravstva bo zaÄ?el vztrajno razpadati (sledilo mu bo javno ĹĄolstvo), korupcija se bo ĹĄe bolj zalegla v vse pore javnega delovanja, drĹžavna in javna uprava bosta ĹĄe naprej prekomerno zaposlovali itn, itn. Toliko smrdljivega se je razbohtelo po podalpski deĹželici; izvora smradu nikakor ni teĹžko detektirati, skoraj nemogoÄ?e pa se ga je znebiti.

Kot Cankarjevega Kantorja, kralja na Betajnovi, ki najprej z visokimi obrestmi osiromaĹĄi kmete, nato obraÄ?una ĹĄe s politiÄ?nim nasprotnikom in naposled zavlada. Tudi zato, ker je ljudi strah.

Ker se ga bojijo, ga raje vzamejo za svojega.

Strah je najboljĹĄe oroĹžje politiÄ?nih slabiÄ?ev. PremiĹĄljeno netijo strah proti drugemu, ki so manjĹĄina, naj bo Rom, begunec, ÂťjuĹžnjakÂŤ, homoseksualec ... kajti, ko je mnoĹžico strah, je posluĹĄna.

Ein Volk!, je v nacistiÄ?ni NemÄ?iji vzklikala mladeĹž. Ena rasa! je nekdo pred nekaj tedni zapisal na plakate v Velenju.

Velenje je mesto sobivanja, soobstoja razliÄ?nih skupnosti, a vÄ?asih je bila vse to le ena kultura, zdaj, ko so razliÄ?ne, pa so v hierarhiÄ?nem sosledju; najprej avtohtona folklora, nato ostale, kajne? Ĺ e pred nekaj desetletji je naĹĄe mesto zaÄ?elo nastajati kot vzvod ponosa ene same drĹžave. Kako noro je pravzaprav razmiĹĄljanje, da je moja drĹžava mlajĹĄa od mene. In da se morda ne bova skupaj postarali – Ä?e seveda odmislimo moĹžnost mojega nenadnega ÂťodhodaÂŤ z obliÄ?ja. Kot sem se v neki drugi drĹžavi rodila, bom v neki tretji drĹžavi umrla. Ne v prvi, ne v tej. Ĺ e nekaj let tovrstnih politiÄ?nih debaklov, ĹĄe posebej v mednarodnem prostoru, kot je bila Patria, kot so zdaj arbitraĹža, NLB, morebitna orbanizacija ali dosmrtna izkljuÄ?itev politika, pa bo dvomilijonski narod izgubil, kar so mu izborili predniki, ĹĄe posebej v prejĹĄnjem stoletju.

Pred kratkim smo na javni televiziji lahko gledali dvodelni dokumentarni portret o Janezu DrnovĹĄku. Predvsem so o njem govorili drugi, fokus filmov ni bil kronoloĹĄki pregled delovanja predsednika – premierja – predsednika, temveÄ? samo delovanje, zaradi Ä?esar gledalec zaobjame vso razseĹžnost njegovega vpliva na politiÄ?no sedanjost. Ki je najteĹže zanemarljiva, zato je DrnovĹĄkovo spoznanje, koga in kaj je v slovenskem politiÄ?nem prostoru omogoÄ?il s tem, ko se ni razÄ?istilo s trgovino z oroĹžjem, tisti pravi filmski trenutek. In trenutek zdramitve, kako hitro lahko neka drĹžava izgine.

Da, razÄ?iĹĄÄ?enje s trgovino in lustracija bi spodbudili nastanek neke druge Slovenije.

V tej Sloveniji pa volivci apatiÄ?no Ä?akamo, da ... bo konec ... je bo konec ...

Naj bo Ĺže konec! Konec sprenevedanja, zavajanja, laganja, oÄ?itanja, slepomiĹĄenja, leporeÄ?enja, poneumljanja, napadanja, zavisti, kraje, groĹženj, primitivizma, rasizma in nestrpnosti.

Da bo novo jutro, in nov dan.

Ali pa naj bo konec z nami! đ&#x;”˛

Na Gorenjskem sta dva tujca umrla, tretji si je pri skoku z jadralnim padalom poĹĄkodoval hrbtenico.

slitve zdravnikov iz drĹžav zunaj Evropske unije.

Predstavniki drĹžav Zahodnega Balkana in nekaterih Ä?lanic Evropske unije so se na vrhu v Londonu zavzeli za stabilnost in sodelovanje v regiji.

Tajskim reĹĄevalcem je uspelo reĹĄiti vseh dvanajst deÄ?kov in njihovega trenerja, ki so bili 17 dni ujeti v jami na Tajskem.

Zanimiv koncert ob Galeriji V Ä?etrtek, 12. julija, bosta ob 20.30 v atriju Galerije Velenje nastopila MariborÄ?ana Zala Kralj & GaĹĄper Ĺ antl. Duo, ki se neizmerno dopolnjuje, saj sta vsak zase v skupno muziciranje vnesla tisto najboljĹĄe - produkcijo s Ä?ustvi in vokal, ki odpelje. Ko sta GaĹĄper Ĺ antl in Zala Kralj na radio poslala skladbo Valovi, so ĹĄtevilni zastrigli z uĹĄesi.

Popevka tedna na Valu 202 je bila zaÄ?etek pozornosti, ki sta jo ujela.

Pot sta nadaljevala s pesmijo Baloni. Zdi se, da nam z glasbo skuĹĄata sporoÄ?iti, da je vse v redu, tako kot je, in da ni treba biti izjemen govorec, da lahko pripovedujeĹĄ zgodbe. Prav tako z nami rada delita njune sladko-kisle poglede na svet. Zala Kralj je avtorica, ki se najraje izraĹža s petjem in neĹžnim igranjem na kitaro, GaĹĄper Ĺ antl pa je producent in avtor. Povezujejo ju predvsem skupni pogledi na glasbo in Ĺživljenje. đ&#x;”˛ V primeru slabega vremena bo koncert v Galeriji Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 7

REPORTAŽA

12. julija 2018

7

Blok ĹĄtiri ustavljen V petek, 6. julija, so v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj po 46 letih obratovanja ustavili blok 4, prihodnji mesec pa bodo zaÄ?eli vroÄ?e zagonske preizkuse na prenovljenem in posodobljenem, predvsem pa ekoloĹĄkim zahtevam prilagojenem bloku 5 – Remont ĹĄestega bloka uspeĹĄno sklenjen Mira ZakoĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 5. julija – Vsak prvi Ä?etrtek v mesecu pripravijo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj dan odprtih vrat, tokratni pa je bil ĹĄe posebej zanimiv, saj je sovpadal z zadnjim dnem obratovanja bloka 4 in uspeĹĄnim zakljuÄ?kom prvega remonta bloka 6.

Tokrat je bil za obiskovalce zadolĹžen MatjaĹž Posinek, vodja blokov, v podjetju pa je odgovoren tudi za izobraĹževanje. Celovito je predstavil Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, kjer sta ta dan Ä?isto na polno obratovala oba razpoloĹžljiva bloka, Ä?etrti je proizvajal 275, ĹĄesti pa 600 MW, pa Ä?etudi so le dva dni pred tem na njem sklenili prvi remont. Ta blok obratuje Ĺže skoraj ĹĄtiri leta (prva sinhronizacija je bila na njem opravljena septembra leta 2014). Potrebe po termoenergiji so namreÄ? ta Ä?as velike in znova se potrjuje, kako pomemben je ta objekt za energet energetsko oskrbo Sloveni Slovenije. V sistemu ima Ä?isto posebno nalogo, svojo proizvodnjo namreÄ? nenehno prilagajajo trenutnim energetskim potrebam. Odzovejo se lahko zelo hitro, proizvodnjo pa lahko v minuti spremenijo za 12 MW. Vse to poteka povsem avtomatizirano, vse proizvodne parametre pa redno spremljajo. Napoved, kolikĹĄna naj bo proizvodnja, dobivajo neposredno od Holdinga Slovenske elektrarne oziroma Elesa in se nanjo tudi takoj odzovejo.

VeliÄ?asten pogled proti nebu Ĺ e zadnje kilovatne ure iz bloka 4

Pa smo na dvoriĹĄÄ?u bloka 6.

Pravzaprav na zelo stisnjenem prostoru med hribino, hladilnim stolpom in strojnico. Pogled na vrh je res veliÄ?asten in ĹĄele tu se vidi, kako ogromni so ti objekti.

Povzpnemo se na vrh kotla bloka 6, od koder je prelep pogled na celotno Ĺ aleĹĄko dolino in seveda tudi na jezera, ki jo v veliki meri prekrivajo.

Ĺ e zadnja para iz bloka 4

MatjaĹž Posinek: ÂťPotrebe po termoenergiji so ta Ä?as velike.ÂŤ

Po predstavitvi smo bili povabljeni na ogled. Najprej seveda navodila o varnosti, obvezna Ä?elada in zaĹĄÄ?itna oprema! Vrata znotraj podjetja so vsa zaprta, odpirajo jih lahko samo pooblaĹĄÄ?ene osebe – samo tiste, ki smejo v doloÄ?ene prostore. Pot nas vodi skozi ÂťdrobovjeÂŤ bloka 6. Prostor je povsem natrpan z napravami in prepleten s cevmi. Kar 1500 kilometrov jih je le na kotlu, kar predstavlja razdaljo med Ĺ oĹĄtanjem in Barcelono. Ustavimo se v komandni sobi, kjer skrbijo za ves nadzor nad celotno proizvodnjo in seveda tudi ekologijo bloka 6.

Vsak posamezni operater ima

Jure KoĹĄec: ÂťVse proizvodne parametre je treba nenehno nadzorovati.ÂŤ

Z bloka 6 pa se vidi tudi direktno v hladilni stolp bloka 4, iz katerega je prihajala zadnja para v njegovi zgodovini. OdliÄ?no je

pred sabo 15 ekranov, na vsakem je veÄ? 10 podstrani. Operaterjeva naloga je, da ves Ä?as spremlja vse parametre in ukrepa, kadar je potrebno. Ta dan je bilo zelo pestro, obratovanje s polno zmogljivostjo

Remont ĹĄestega bloka je zakljuÄ?en, potrebno je ĹĄe pospraviti ÂťdvoriĹĄÄ?eÂŤ

Varnost na prvem mestu

Blok je veliÄ?asten

Ponosen na elektrarno

Roman Drev: ÂťVse naprave smo pregledali in jih po potrebi popravili.ÂŤ

Zvonko ObĹĄteter: ÂťTeĹžko se loÄ?ujem od Ä?etrtega bloka ...ÂŤ

kako tudi ne, ko je za njimi tako zahtevno delo, kot je remont.

Takrat so vedno veseli, Ä?e se dobro izteÄ?e, najbolj seveda, ko je blok spet v omreĹžju. ÂťVse smo pregledali in po potrebi popravili,

vse naprave, posamezne ventile ‌ Delalo nas je od 100 do 150, veliko je bilo tudi tujcev. Vse je ťlo brez zapletov, res se vidi, da je ta blok tehnoloťko dovrťen, je bil ponosen.

Zdravko SoviÄ?: ÂťPonosen sem na svoje nekdanje sodelavce.ÂŤ

opravil svojo nalogo. Obratoval je kar 46 let, kar je seveda precej veÄ?, kot so naÄ?rtovali, to pa pomeni, da so zanj dobro skrbeli in ga tudi dobro vzdrĹževali in dobro upravljali. Zdaj je iztroĹĄen, predvsem pa premalo uÄ?inkovit,

terja ĹĄe poseben nadzor. Ustavim se pri Juretu KoĹĄcu. V tistem trenutku spuĹĄÄ?ajo v omreĹžje iz bloka 6,540 MW. Vse poteka tako, kot mora, a je kljub vsemu Ä?utiti napetost, vidi se, da fantje nimajo radi, da jih pri njihovem nadzoru kdo moti.

Remont je bil uspeĹĄno zakljuÄ?en

Le dva dni prej so uspeĹĄno sklenili prvi remont ĹĄestega bloka, zato je prisotnih ĹĄe veliko vzdrĹževalcev tako domaÄ?ih kot tujih, ki ĹĄe pospravljajo. Med njimi je tudi vzdrĹževalec Roman Drev, ki je v termoelektrarni zaposlen Ĺže veÄ? kot 36 let. Vidno je zadovoljen,

ne ustreza pa tudi ekoloĹĄkim kriterijem. Pokukamo ĹĄe v nadzorno sobo tega bloka, kjer se sreÄ?amo z ekipo, ki je potem naslednji dan (v petek, 6. julija) tudi sklenila proizvodnjo elektrike iz Ä?etrtega bloka. Zvonko ObĹĄteter, ki je eden od nadzornikov tega bloka Ĺže veÄ? kot 10 let, je bil vidno ganjen in s kepo v grlu, med tem ko je opazoval svojih petnajst monitorjev in budno spremljal dogajanje, povedal, da se bo teĹžko ÂťloÄ?ilÂŤ od Ä?etrtega bloka. Prijetnih in seveda tudi manj prijetnih zgodbic, ki ga veĹžejo nanj, je veliko.

Tu je preĹživel velik del svojega Ĺživljenja, tudi ĹĄtevilne nedelje in praznike. V nadzoru se dela vedno noÄ? in dan, tudi ob nedeljah in praznikih.

Tokratnega dneva odprtih vrat se je udeleĹžil tudi Zdravko SoviÄ?, ki je delal v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ĹĄtiri desetletja. Ko je priĹĄel, so obratovali prvi trije bloki. Tudi skoznje se sprehodimo. ÂťVse je tako, kot je bilo,ÂŤ pravi SoviÄ?. ÄŒetudi ti bloki niso v obratovanju, je vse pospravljeno in pometeno.

S posebno nostalgijo se SoviÄ? spominja Ä?etrtega bloka. ÂťBil sem zraven, ko je stekla proizvodnja v njem, in tu sem tudi delal.

Ponosen sem, da sem ga videl tudi danes, ko je njegov zadnji proizvodni dan,ÂŤ je dejal in dodal, da je na Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj zelo ponosen in upa, da bo znova dobila ugled, ki ga je nekoÄ? imela. ÂťSi ga tudi zasluĹži, vsi pa bi morali bolj ceniti, kako pomembna je termoenergija za samooskrbo Slovenije,ÂŤ je ĹĄe pribil.

S to njegovo mislijo tudi zakljuÄ?ujem tokratni zapis, saj se z njim povsem strinjam. Dodajam pa, da je pot do termoenergije teĹžka in trda in da na to premalo mislimo, ko jo uporabljamo. Zato ĹĄe bolj drĹži dejstvo, da bi jo morali bolj ceniti in z njo ravnati kar najbolj skrbno, saj ta dobrina ni tako samoumevna, kot si morda mislimo. đ&#x;”˛

Ekipa, ki je ÂťustavilaÂŤ blok 4: Dejan CeroveÄ?ki, Ivan Jovan, TomaĹž Lednik, Zvonko ObĹĄteter, Martin Merzlak.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

AKTUALNO

12. julija 2018

Biserna destinacija ob reki Savinji brez ciljev, kaj ĹĄele sijaja Iz Gozdne ĹĄole v Mozirju se umika aktualni najemnik – V lokalni skupnosti toĹžijo nad neodzivnostjo lastnice, ta obmoÄ?je uvrĹĄÄ?a med svoje strateĹĄke nepremiÄ?nine, prostor pa propada Ĺže le od leta 1991 Tatjana PodgorĹĄek

TuristiÄ?no naselje Gozdna ĹĄola v Lokah pri Mozirju je pred leti veljalo za biserno destinacijo vseh, ki so Ĺželeli preĹživeti lepe trenutke v naravi, se pri tem rekreirati ali se uriti v svojih disciplinah. Mozirjani so bili ponosni na ĹĄtevilne ĹĄportnike in ĹĄportnice, ki so v gozdni ĹĄoli, katerega lastnica je Ĺ portna unija Slovenije, opravljali priprave na nove izzive. Danes jim ta turistiÄ?ni biser ni v ponos, prej razlog za slabo voljo v prizadevanjih za pridobitev veÄ? turistiÄ?nih zmogljivosti in s tem veÄ? gostov.

TakĹĄen odnos milo reÄ?eno 'ni fer'

Na to je na nedavnem poslovnem zajtrku Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice opozoril Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje Ivan SuhoverĹĄnik, in sicer v povezavi z veÄ?letnim sprejemanjem obÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta (OPPN). Âť Pri tem Ä?lovek izgubi Ĺživce. Ne moreĹĄ verjeti, kako je vse zbirokratizirano, kako se obnaĹĄajo uradniki, a si ne moreĹĄ niÄ? pomagati. Po tem pa imaĹĄ ĹĄe v lokalni skupnosti take lastnike zemljiĹĄÄ?, kot je Ĺ portna unija Slovenije, ki se na povabilo, naj sodelujejo pri pripravi OPPN-ja in povedo, kaj se bo na parcelah v prihodnje dogajalo, sploh ne odzivajo. OPPN pa je osnova za vse spremembe. Unija je namreÄ? lastnica TuristiÄ?nega naselja Gozdna ĹĄola v Lokah pri Mozirju, kjer je treba postoriti marsikaj.

V tem trenutku je brez vode, elektrika je preĹĄibka, urejena ni kanalizacija ... Skratka, potrebno

je ogromno postoriti. Unijo smo opozorili, da bi bilo dobro, Ä?e peljemo stvari skupaj, a niÄ? od niÄ?. Zaradi neodzivnosti ne vemo, ali ima sploh kakĹĄne naÄ?rte v zvezi z njo ali ne. Ob tem pa v neposredni bliĹžini kampa sosed ureja svoj kamp. Po informacijah je Ĺželel sodelovanja z unijo, tudi odkup je predlagal, a ta ni pokazala nikakrĹĄnega interesa.ÂŤ SuhoverĹĄnik nam je povedal, da si za ponovno oĹživitev tega turistiÄ?nega bisera ob reki Savinji prizadevajo Ĺže od leta 2002. Ĺ˝elijo si, da bi bil urejen in privlaÄ?en za turiste, tako kot je Kamp Menina v Varpolju. ÂťLokacija je odliÄ?na, povpraĹĄevanje je, investitorjev, ki bi bili pripravljeni Âťkaj iz tega nareditiÂŤ, obmoÄ?je odkupiti, ne manjka. Med njimi je bil tudi lastnik kampa Menina Jure Kolenc, pa domaÄ?e druĹĄtvo Beli zajec, zasebnik SlemenĹĄek, ki sta zanj imela programe, vendar je vse padlo v vodo. V lokalni skupnosti smo prav tako z odkupom nameravali reĹĄiti zadevo. Za kamp se je zanimal Premogovnik Velenje, ko je bil ĹĄe moÄ?an in ga je Ĺželel zdruĹžiti s ponudbo na Golteh, Nizozemci. Vse se je ustavilo pri Ĺ portni uniji Slovenije. Gozdno ĹĄolo so imele najprej v lasti sokolske organizacije, po nacionalizaciji jo je dobil Partizan, po osamosvojitvi pa Ĺ portna unija Slovenije. Od leta 1991 dalje prostor propada.ÂŤ Ko je bilo po veÄ?letnem tihem obdobju pred tremi leti znova sliĹĄati med poletnimi poÄ?itnicami otroĹĄki Ĺživ – Ĺžav, ko je najemnik postavil liÄ?ne lesene objekte za ĹĄotorsko bivanje, so mislili: no, sedaj pa

nekaj vendarle bo, a so se uĹĄteli.

Najemnik – podjetnik Drolc iz Ĺ oĹĄtanja – se umika, je pojasnil SuhoverĹĄnik in ĹĄe dodal, da so pred prihodom sedanjega najemnika Ä?lani Ĺ portnega druĹĄtva Loke obmoÄ?je uredili Âťv nuloÂŤ, sedaj pa je znova vse po starem.

ocenil za ÂťfenomenalenÂŤ, vanj pa, Ĺžal, lastnica ni niÄ? vlagala vrsto let, infrastruktura je iz 70. let prejĹĄnjega stoletja. ÂťNe morem reÄ?i, da je vsega kriva Ĺ portna unija. Z ObÄ?ino Mozirje sta kot dva mala otroka, ki se ne znata dogovoriti, vmes pa sem bil jaz brez elektrike, kanalizacije, prostor tudi nima uporabnega dovoljenja. PriÄ?akoval sem, da bo lokalna skupnost sproĹžila postopek za legalizacijo prostora za kampiranje, a ga ni. Vlaganja samo za oĹživitev kampaÂŤ, pravi Drolc, Âťbi bila precejĹĄnja, prihodkov zaradi zelo kratke sezone in zgolj netrĹžnih programov praktiÄ?no ni, unija pa ima svoje ideje.ÂŤ Minula tri leta je v gozdni ĹĄoli med poletnimi poÄ?itnicami gostil otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin iz

nekaterih klubov, Ä?lanov Ĺ portne za gospodarjenje z nepremiÄ?nim unije. Slednja jih bo gostila tudi premoĹženjem. OPPN je podroben letos, vendar brez njega. naÄ?rt, ki predvideva gradnjo objektov glede na zaÄ?rtano programsko ObmoÄ?je je eno od shemo. V tem trenutku (sedanja strateĹĄkih nepremiÄ?nin prenova objektov) ne predvidevaGeneralni sekretar Ĺ portne unije mo programskih sprememb, kar Slovenije Janez Ovsenik nam je pomeni, da unija ostane neprofiminuli petek zagotovil, da so se tna zasnova z namenom Âťpokriz lokalnim izvajalcem dogovori- vanjaÂŤ potreb ĹĄportnih druĹĄtev li o izvedbi vzdrĹževalnih del na in drugih organizacij. BliĹžnjemu obstojeÄ?ih objektih na zaÄ?etku sosedu smo pojasnili naĹĄe staliĹĄÄ?e, tega tedna, da bodo lahko priho- ki ga je sprejel z razumevanjem dnji mesec izvedli tradicionalne in bo za svojo lokacijo izvedel poletne poÄ?itnice za otroke iz OPPN. Ĺ˝elimo mu vse najboljĹĄe socialno ĹĄibkejĹĄih okolij. Letos ...ÂŤ Ovsenik je ĹĄe pripisal, da je bodo omogoÄ?ili poÄ?itnice in ĹĄpor- Gozdna ĹĄola Mozirje ena od treh tno udejstvovanje tudi Ä?lanicam njihovih strateĹĄkih nepremiÄ?nin unije in njenim partnerskim or- in velja za dolgoroÄ?no lastniĹĄko ganizacijam. Na naĹĄe vpraĹĄanje, naloĹžbo, zato v bliĹžnji prihodnosti kakĹĄne cilje imajo z gozdno ĹĄolo ne bo predmet prodaje. Imajo pa in zakaj se niso odzvali na pova- v okviru programa za upravljanje bilo za pripravo OPPN-ja ObÄ?ine nepremiÄ?nega premoĹženja kar neMozirje, pa je Ovsenik zapisal: kaj drugih prioritet. Âť Za razmislek ÂťGlede strategije nadaljnjega o nadaljnjem razvoju gozdne ĹĄole razvoja bomo naÄ?rte predloĹžili bo potrebnega ĹĄe nekaj Ä?asa,ÂŤ je skupĹĄÄ?ini v potrditev v skladu s dodal Janez Ovsenik. đ&#x;”˛ smernicami sprejetega Programa

Ivan SuhoverĹĄnik: ÂťNa Ĺ portni uniji Slovenije pravijo, da ne vedo, kaj bi z gozdno ĹĄolo, prodajo je pa ne, ĹĄe manj da bi kaj vloĹžili. TakĹĄen odnos ni poĹĄten. Najbolj pa me moti sploĹĄna neodzivnost unije.ÂŤ

Prevzel sem z veliko energije, veselja, umikam se z veliko Ĺžalostjo

Aktualni najemnik gozdne ĹĄole Tomo Drolc (mimogrede – je tudi najemnik koÄ?e na Smrekovcu) je informacijo o umiku potrdil, Ä?eprav je pogodbo sklenil za 5 let z moĹžnostjo podaljĹĄanja. ÂťUmikam se po treh letih. Gozdno ĹĄolo sem prevzel z velikim veseljem, energijo, umikam se z veliko Ĺžalostjo v srcu.ÂŤ Prostor je

Kamp, ki je danes brez vode, elektrike, kanalizacije, uporabnega dovoljenja ‌, je sicer idealen prostor za ĹĄportno preĹživljanje poÄ?itnic, kar je danes trend v turizmu.

VeÄ? kot 300 tisoÄ? evrov za razvoj turizma

DruĹženje in priznanje Velenje, 4. in 5. julija – Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju Ĺže 37. pripravila sreÄ?anje – druĹženje upokojencev zveze in sreÄ?anje parov, ki letos praznujejo 50- in 60-letnico skupnega Ĺživljenja. Takih je bilo letos 39, od tega pet diamantnih.

Podpredsednik zveze Franc Vedenik je ob tej priloĹžnosti dejal, da s sreÄ?anjem Ĺželijo izkazati spoĹĄtovanje, priznanje za jubilej, saj je velika veÄ?ina teh zakonskih parov ĹĄe danes aktivnih v druĹĄtvih upokojencev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Podelitev priznanj, medalj in pokalov pa je predvsem inventura dela na podroÄ?ju delovanja druĹĄtev

upokojencev Ĺ aleĹĄke doline v kulturi in ĹĄportu. ÂťSicer pa je osrednja nit obeh dogodkov predvsem druĹženje.ÂŤ Zbrane jubilante je pozdravil tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Med drugim je menil, da so lahko ponosni na prehojeno pot in da je lokalna skupnost nanje ponosna. ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini Ĺživimo ljudje, ki smo strpni, ki se ne razdvajamo in se zavedamo, da nas razlike bogatijo.

Ste tisti, ki ste dobro organizirani, se vkljuÄ?ujete v delovanje lokalne skupnosti ter se imate lepo.ÂŤ Izrazil je prepriÄ?anje, da jim v vseh treh obÄ?inah doline nudijo dobre stvari, ki jim jih marsikje zavidajo.

S svojo vztrajnostjo in potrpeĹžljivostjo so dokazali Ĺže marsikaj in velikokrat to ni

Na letoĹĄnjem sreÄ?anju je bilo 39 parov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki letos praznujejo 50 in 60 let skupnega Ĺživljenja.

bilo enostavno. ÂťVeste, da je bilo treba druĹĄtev doline. V jeseni jih med drugim teĹžave prebroditi in iti najprej v boljĹĄi Ä?aka drĹžavno tekmovanje v ribolovu ob jutri,ÂŤ je ĹĄe dejal Bojan KontiÄ?. Ĺ kalskem jezeru. đ&#x;”˛ Tp Dan kasneje so se v restavraciji druĹžili ostali Ä?lani druĹĄtev upokojencev iz omenjenih lokalnih skupnosti, med njimi je bilo najveÄ? ĹĄportnikov in ĹĄportnic, ki na tekmovanjih v okviru Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije dosegajo zavidljive uvrstitve. Predlani so bili v skupnem seĹĄtevku na drugem, lani na tretjem mestu.

Boris Zajc, predsednik komisije za ĹĄport, rekreacijo in gibalno kulturo, nam je dejal, da tekmujejo v devetih disciplinah, prijetno s koristnim pa na tekmovanjih in drugih oblikah ĹĄportnega druĹženja druĹži veÄ? kot 400 Ä?lanov upokojenskih

radio velenje com

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka obmoÄ?na razvojna agencija je uspeĹĄno kandidirala v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje in promocijo turistiÄ?ne ponudbe vodilnih turistiÄ?nih destinacij v Sloveniji in bo v obdobju do sredine oktobra prihodnje leto izvajala projekt vodilne destinacije v SAĹ A regiji. Za to je namenjenih skoraj 220 tisoÄ? evrov, od tega je nepovratnih sredstev kar 90 odstotkov.

Gre za razvoj integralnih turistiÄ?nih produktov, 5* doĹživetij, izobraĹževanja, usposabljanja in ĹĄtudijske ture za turistiÄ?ne deleĹžnike.

Na podroÄ?ju digitalnih promocij so predvidene vzpostavitve novih in nadgradnje obstojeÄ?ih digitalnih medijev in orodij (spletne strani, aplikacija), ustvarjanje novih foto in video zgodb za kljuÄ?ne ciljne skupine predvsem na trgih NemÄ?ije, Nizozemske in HrvaĹĄke.

Poleg projekta vodilne destinacije je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka obmoÄ?na razvojna agencija uspeĹĄno pridobila tudi sredstva za projekt Turizem SAĹ A. Projekt je vreden 115 tisoÄ?akov, od tega je sto tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

12. julija 2018

Veliko priÄ?akujte od sebe in malo od drugih Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje prviÄ? toliko zlatih maturantov, prviÄ? diamantni, prviÄ? udeleĹženec izrednega izobraĹževanja, odrasli – Doslej izobrazili 8000 dijakov Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 6. julija – V dvorani kulturnega doma v Velenju je Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje pripravila slovesnost, na kateri so podelili spriÄ?evala dijakom, ki so sklenili srednjeĹĄolsko izobraĹževanje v ĹĄolskem letu 2017/2018 z zakljuÄ?nim izpitom ali poklicno maturo. Slednjo je opravljalo 73 kandidatov, zakljuÄ?ni izpit 10.

Ravnatelj ĹĄole Simon KoneÄ?nik je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj se je prviÄ? v zgodovini ĹĄole zgodilo, da so lahko v 18 letih od uvedbe poklicne mature stisnili roko kar 11 zlatim maturantom (doslej so jih imeli najveÄ? pet), da je bil med njimi tudi udeleĹženec izrednega izobraĹževanja – odrasli, zelo ponosni pa so ĹĄe na Tadeja FirĹĄta, ki se je v zgodovino ĹĄole zapisal kot njen prvi diamantni dijak (kar pomeni, da je na poklicni maturi zbral vseh 23 toÄ?k).

V nagovoru zbranim je KoneÄ?nik med drugim ĹĄe poudaril, da je za

dijaki konec enega Ĺživljenjskega obdobja, v naslednjem pa naj ĹĄe veÄ?, veliko priÄ?akujejo od sebe in malo od drugih. Izrazil je prepriÄ?anje, da so za nadaljnje izzive pridobili potrebne informacije,

znanje. ÂťVzponi in padci so sestavni del Ĺživljenjske poti, naĹĄa zmaga pa je, da se po vsakem padcu znova poberemo. Veliko dobrega v prihodnje.ÂŤ Na naĹĄe vpraĹĄanje, Ä?emu pripi-

suje takĹĄen uspeh, je KoneÄ?nik odgovoril, da vpisu dobre generacije, v nadaljevanju pa mnogim spodbudam uÄ?iteljev in starĹĄev, dobremu delu, mentorstvu, moĹžnostim pridobivanja vrlin v

Zlati dijaki Strojne ĹĄole

Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli je bilo najveÄ? zlatih maturantov doslej.

Od 93 uspeĹĄnih 90 maturantov Velenje, 11. julija – VÄ?eraj ( v sredo) zjutraj so izvedeli ali so bili uspeĹĄni ali ne tudi dijaki, ki so opravljali sploĹĄno maturo.

Na Gimnaziji Velenje so, pravi njen ravnatelj Rajmund Valcl,

z rezultati zrelostnega izpita zadovoljni. Od 93 kandidatov je bilo uspeĹĄnih 90. ÂťZalomiloÂŤ se je le trem dijakom Ä?etrtega letnika programa umetniĹĄke gimnazije. Med uspeĹĄnimi so

ĹĄtirje zlati maturanti, 20 pa je interno odliÄ?nih, kar pomeni, da so zbrali od 25 do 29 toÄ?k (za naziv zlati maturant jih je potrebnih od 30 do 34).

Zlati maturanti velenjske gim-

seljujejo pa kazalniki, ki kaĹžejo, da se je Gaussova krivulja uÄ?nega uspeha premaknila moÄ?no v desno, Âťtorej v njej prevladujejo ĹĄtirice in petice.ÂŤ Po zagotovilih Simona KoneÄ?nika so v 60-letni zgodovini Ĺ olskega centra Velenje na ĹĄoli izobrazili 8.000 dijakov.

Od ĹĄol Ĺ olskega centra so – poleg Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole – imeli zlate maturante ĹĄe na Strojni ĹĄoli. Poklicno maturo je opravljalo 40 kandidatov, zlatih je bilo ĹĄest, od tega sta bila dva dijaka diamantna maturanta, in sicer Timotej Kreft in Nejc Slemenjak. đ&#x;”˛

Jenko prisrÄ?no sprejet v Pliberku

nazije v ĹĄolskem letu 2017/2018 so Katarina Gracer, Doris ÄŒosić, Tina Ĺ afariÄ? in Jana Kotnik. đ&#x;”˛

mnogih izvenĹĄolskih dejavnostih, predvsem pa poudarku na delu kot vrednoti. Zagotovil je, da na ĹĄoli motivirajo dijake na razliÄ?ne naÄ?ine. ÂťPoleg rednega pouka vsakokrat dijakom poloĹžimo na srce, naj poÄ?nejo ĹĄe nekaj zraven, naj sodelujejo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, na tekmovanjih, so kar redni udeleĹženci aktivnosti SaĹĄa inkubatorja pri spodbujanju podjetniĹĄtva in ĹĄe bi lahko naĹĄteli.ÂŤ Po zagotovilih Simona KoneÄ?nika je uÄ?ni uspeh na letoĹĄnji poklicni maturi 92,5 odstotka, kar je povpreÄ?je prejĹĄnjih let, razve-

tp

Velenjski umetnik Milan Jenko, ki je pred kratkim razstavljal v domaÄ?em kraju, je tokrat velik del, predvsem miniatur, predstavil obiskovalcem v Pliberku. V tamkajĹĄnjem kulturnem domu so bila

Dan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je 27. junija s slovesnostjo v prostorih Mestnega muzeja KrĹĄko obeleĹžila dan Fakultete za energetiko. Na slovesnosti so prisotne poleg gostitelja, red. prof. dr. Bojana

Ĺ tumbergerja, nagovorili tudi podĹžupanja ObÄ?ine KrĹĄko NuĹĄa Somrak, predstavnik Mestne obÄ?ine Velenje doc. dr. Franc Ĺ˝erdin ter prodekan za ĹĄtudentska vpraĹĄanja Fakultete za energetiko BoĹĄtjan KroĹĄelj.

Dekan Fakultete za energetiko je na slovesnosti podelil priznanja najuspeĹĄnejĹĄim ĹĄtudentom in zaposlenim ter zahvale posameznikom in organizacijam, ki so se s svojim osebnim prispevkom v letu 2017 ĹĄe posebej izkazali.

Letoťnji prejemniki priznanj so izjemni ťtudentje Boťtjan Kroťelj, Mitja Garmut in Žiga Papić ter izr. prof. dr. Sebastijan Seme, najuspeťnejťi raziskovalec Fakultete za energetiko v letih 2016 in 2017.

Na tradicionalni slovesnosti se je fakulteta za sodelovanje in pomoÄ? v letu 2017 zahvalila tudi asistentu fakultete Simonu MarÄ?iÄ?u za ĹĄportne uspehe in krepitev prepoznavnosti fakultete, Goranu Arsenijeviću za sodelovanje pri promocijskih aktivnostih v tujini, Alenu KroĹĄlju in Gregorju Venigerju za uspeĹĄno izvajanje funkcije prodekanov za ĹĄtudentske zadeve ter druĹžbi GEN energija, d. o. o., za pomoÄ? pri zagotavljanju primernih materialnih pogojev za delo in razvoj fakultete. đ&#x;”˛

V KnjiĹžnici Velenje tudi Lego robotika in programiranje V ĹĄtudijski Ä?italnici Mestne knjiĹžnice Velenje potekajo v poletnih mesecih delavnice Lego robotika in programiranje za osnovnoĹĄolce. V velenjski knjiĹžnici so letos prisotne prviÄ?, udeleĹžencem pa omogoÄ?ajo pridobivanje znanja s tehnoloĹĄkega podroÄ?ja,

usposabljanje v modeliranju in spoznavanju raÄ?unalniĹĄkega programiranja. Zaradi laĹžjega dela so skupine ĹĄtevilÄ?no omejene na deset otrok, kot je razvidno s fotografije, pa se udeleĹženci hkrati zabavajo in zbrano poglabljajo v đ&#x;”˛ zadano delo.

njegova dela zelo prisrÄ?no in z navduĹĄenjem sprejeta, o umetniku in njegovih slikah pa izreÄ?ena vrsta lepih besed. Med drugim so na slovesni otvoritvi poudarili, da so izredno veseli, da bo v njihovem kulturnem hramu mesec dni vladal duh domovine.

Jenko naÄ?rtuje, da bo lahko jeseni postavil zanimivo razstavo zopet v Velenju v Vili Bianci. đ&#x;”˛

Za ljubiteljska kulturna druĹĄtva 50.000 evrov Ĺ oĹĄtanj, 6. junija – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov in delovanje ljubiteljskih kulturnih druĹĄtev ter humanitarnih in invalidskih organizacij in druĹĄtev. V obÄ?inskem proraÄ?unu je za delovanje ljubiteljskih kulturnih druĹĄtev na voljo 50.000 evrov, za humanitarna druĹĄtva pa 6.500 evrov.

Lani se je na razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulture prijavilo 12 druĹĄtev, za podroÄ?je humanitarnih druĹĄtev pa so prejeli 17 prijav.

Na javni razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulture se lahko prijavijo druĹĄtva s sedeĹžem v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, na humanitarnem podroÄ?ju pa poleg teh tudi druĹĄtva, ki imajo sedeĹž zunaj obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Ä?e imajo med registriranimi Ä?lani tudi njihove obÄ?ane in obÄ?anke.

Vse informacije v zvezi z razpisom so prijaviteljem na voljo na obÄ?inski upravi in spletnih straneh ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, na katrih je objavljena tudi razpisna dokumentacija.

Rok za prijavo na oba razpisa je sreda, 8. avgust. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

12. julija 2018

Poklon Cesarju ob visokem jubileju PrejĹĄnji teden, 6. julija, je akademski kipar profesor Ciril Cesar praznoval svoj 95. rojstni dan. Ob tej priloĹžnosti je umetniku na njegovem domu v imenu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a voĹĄÄ?il vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek in mu izroÄ?il najlepĹĄe darilo – prvi izvod obseĹžne monografije Ciril Cesar – pot v svetlobo. Knjigo je izdala Velenjska knjiĹžna fundacija, njena uradna predstavitev pa bo v zaÄ?etku septembra. Cesar je bil s knjigo zelo zadovoljen, ugotovil je, da Âťima vsaka stran svojo teĹžoÂŤ.

Ciril Cesar je bil rojen v tradicionalni podobarski druĹžini v Mozirju. Leta 1943 in 1944 je obiskoval umetnoobrtno ĹĄolo v Gradcu. Aktivno je sodeloval v partizanih. 1946 se je vpisal na ljubljansko akademijo za likovno umetnost in leta 1950 diplomiral na kiparstvu, Ä?ez dve leti pa konÄ?al specialistiÄ?ni ĹĄtudij kiparstva pri FranÄ?iĹĄku Smerduju ter se leta 1953 preselil v Celje, kjer je pouÄ?eval na tamkajĹĄnjem UÄ?iteljiĹĄÄ?u. Tu se je zaÄ?el ukvarjati tudi z oblikovanjem in ustvaril tehtnico za gospodinjstvo, ki jo je potem dolga leta izdelovala

celjska Libela. Leta 1963 je prejel ťtipendijo Preťernovega sklada za ťtudij na Hochschule fßr Gestaltung (Visoki ťoli za oblikovanje) v Ulmu. Od 1964–1967 je bil asistent na isti ťoli, od 1967–1970 pa delal kot strokovni sodelavec na Razvojnem institutu v Ulmu in kasneje v konstrukcijskem biroju tovarne Wielend-Werke AG Ulm. 1970 se je vrnil v Slovenijo, v Velenju si je druŞina zgradila hiťo, zaposlil se je v Gorenju, kjer je vodil novoustanovljeni Gorenje Design center. Vpeljeval je ulmski model oblikovanja in takrat je Gorenje dobilo izjemno

oblikovane gospodinjske aparate ter zastavilo trdno oblikovalsko politiko. Upokojil se je leta 1983 in se posvetil oblikovanju stekla.

Iz Cesarjevega zgodnjega obdobja je najbolj znan Nazarski

Kulturna potepanja Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

“Belec stopi k staroselcu in ga vpraĹĄa: “Hey, where does this road go?â€? Staroselec ga pogleda in reÄ?e: “The road stays, you go!â€?.

Cesar se je poglobil v vsako stran monografije.

Z umetnikom so nazdravili Ĺžena Olga, hÄ?i Nives, Drago MartinĹĄek in oblikovalec knjige Stane Hafner.

talec, s katerim je dvignil veliko prahu v kiparskih krogih, ustvaril je kar nekaj plastik, ki stojijo na prostem, portrete igralcev v celjskem gledaliĹĄÄ?u, v Velenju stoji pred osnovno ĹĄolo njegov AĹĄkerc, v SonÄ?nem parku je Manifest in Atlantida v bazenu, v kulturnem domu lahko obÄ?udujemo njegovo stekleno SozvoÄ?je. đ&#x;”˛

v.

TomaĹž Domicelj napolnil malo dvorano Velenje, 6. julija – Za tem, ko je Ä?etrtkovemu koncertu izraelskega simfoniÄ?nega orkestra Raanana prisluhnilo le malo ljudi, so se ob nastopu slovenske glasbene legende TomaĹža Domicelja, ki ga je v Velenje povabil Festival Velenje v sklopu Poletnih kulturnih prireditev, kljub skujanemu vremenu zbrali v velikem ĹĄtevilu in napolnili malo dvorano kulturnega doma. Prisluhnili so preseku njegove ustvarjalnosti, ki sinovom slovenskega naroda ni zapustila le znamenite po njih imenovane pesmi, ampak tudi mnoge druge Ĺže ponarodele poetiÄ?ne melodije,

ki so skozi uĹĄesa do src segle celim generacijam in – oÄ?itno – tudi VelenjÄ?ankam in VelenjÄ?anom.

Med 6. in 15. avgustom bodo obnavljali KnjiĹžnico Velenje

đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

za prostor, ki se bo ĹĄe razvijal,ÂŤ je pristavil VrbiÄ?.

Ker so v zadnjem desetletju v KnjiĹžnici Velenje spoznali, da je sedanji izposojni pult pri vhodu prevelik in kot tak nekoristen, ob tem pa so opazili tudi obrabo KnjiĹžnica Velenje v poletnih mesecih vedno prilagodi delovni Ä?as, tal okrog pulta, so se odloÄ?ili, da obnovijo tudi ta del. ÂťPult bomo letos pa bodo za devet dni svoja vrata tudi zaprli skrajĹĄali, po tleh pa poloĹžili okrog 70 kvadratnih metrov marmorMojca Ĺ truc ja in hkrati uredili tudi taktilne oznake, ki bodo uporabne za Direktor Vlado VrbiÄ? pravi, da slepe in slabovidne,ÂŤ je razloĹžil tega sicer Ĺže dolgo niso storili Vlado VrbiÄ?. in tudi ne poÄ?nejo radi, so pa Skupna vrednost naloĹžbe je tokrat v to prisiljeni, saj jih Ä?aocenjena na okoli 150 tisoÄ? evrov, kajo obnovitvena dela. ÂťMestna stroĹĄki pa bodo kriti iz proraÄ?una obÄ?ina Velenje je pred dvema Mestne obÄ?ine Velenje. letoma odkupila zbirko prvih Ker bo knjiĹžnica med prenovo beril Marjana MarinĹĄka in letos za devet dni povsem zaprla vrata, bomo realizirali njeno postavibralcem priporoÄ?ajo, da si graditev,ÂŤ pojasnjuje VrbiÄ?. Zbirka bo va izposodijo pred 6. avgustom. postavljena na mesto dosedanjega ÄŒas, ko knjiĹžnica ne bo obratomladinskega oddelka, ki obsega vala, ne bo ĹĄtel v Ä?as izposoje oz. pribliĹžno 50 kvadratnih metrov.

Od 16. avgusta dalje bo mogoÄ?e v KnjiĹžnici Velenje na tem mestu zamudnin. Âť16. avgusta pa bomo ÂťTo bo pravzaprav steklena kocka, najti zbirko prvih beril Marjana MarinĹĄka. spet odprti,ÂŤ je obljubil direktor v kateri bodo razstavljene knjige KnjiĹžnice Velenje in napovedal in v kateri bodo tudi tla steklena, ĹĄe dodal, bodo v prostoru tudi prostor razstave. To bo kotiÄ?ek, ĹĄe eno novost: od septembra se tudi pod njimi pa bodo knjige,ÂŤ zaslon in miza ter stoli za obisko- kjer bomo v branju in lepi pisavi knjiĹžnica v celoti (ne le Ä?italnica) đ&#x;”˛ je povedal Vlado VrbiÄ?. Kot je valce. ÂťNe Ĺželimo, da bi bil to le tudi vzgajali otroke. Skratka, gre odpira ob 8. uri.

To ĹĄalo, ki jo menda radi pripovedujejo Indijanci iz plemena Navajo, sem si izposodila iz knjige Kultura potepanja slovenske kulturne antropologinje Irene Weber. S tem, pred najbolj vroÄ?o potovalno sezono, bi rada zapisala nekaj misli na temo problematiÄ?nih vplivov turizma. Po vseh letih hitrega razvoja tega z globalizacijo tesno povezanega fenomena danes vse bolj pogosto poleg pozitivnih plati le-tega govorimo tudi o ĹĄkodi, ki jo povzroÄ?a. ÄŒe ste v zadnjih letih obiskali Barcelono, ste zagotovo opazili kakĹĄen grafit z vsebino “tourists go homeâ€?. V Benetkah Ĺže nekaj Ä?asa grozijo, da bodo omejili vstop turistov. ÄŒisto zares so pa zaprli otok Koh Tachai v narodnem parku Similanskih otokov na Tajskem – da si opomore in se rehabilitira. Od turistov. Pa znamenito plaĹžo Maya na otoku Koh Phi Phi, ki je zaslovela po snemanju filma “The Beachâ€?. Njihovemu vzoru so sledili tudi na Filipinih, kjer so zaradi nesnage, ki jo povzroÄ?ajo preĹĄtevilni turisti, za pol leta zaprli otok Borcay. Za ĹĄe kakĹĄen nazorni primer zelo priporoÄ?am odliÄ?en dokumentarec Gringo Trails, ki ga je posnela ameriĹĄka antropologinja Pegi Vail.

Gringo Zgodbe “beforeâ€? in “afterâ€? navala turistov so zelo slikovite. Tisto, Zgodbe kar je vmes, so ĹĄtevilne zgodbe nekulturnega in nespoĹĄtljivega kar obnaĹĄanja ne samo do narave, spomenikov kulturne dediĹĄÄ?ine, obnaĹĄanja ampak mnogokrat tudi do domaÄ?inov. Ĺ˝e tako je bil od nekdaj ampak kontakt in odnos med “domaÄ?inomâ€? in “tujcemâ€? po vsem svetu kontakt zanimiv ter pogosto tudi razburljiv in problematiÄ?en (prav tako z zanimiv znanstvenega vidika dobro preuÄ?en), a danes se zdi – in to kljub napredku naĹĄe civilizacije – da mera spoĹĄtovanja do drugega ĹĄe vedno ni zadovoljiva. Ĺ e vedno smo polni predsodkov in stereotipov, ki usmerjajo naĹĄe doĹživljanje druge kulture. Poleg tega smo, kot poudarja v prej omenjenem dokumentarnem filmu neki juĹžnoameriĹĄki turistiÄ?ni delavec – turisti tudi premalo izobraĹženi. Bodisi klasiÄ?ni turisti bodisi tisti, ki se imajo za popotnike, ki iĹĄÄ?ejo Ä?im bolj pristna doĹživetja in se skuĹĄajo z okoljem Ä?im bolj zbliĹžati.

Tudi meni se je pred nekaj leti pripetila zgodba, ki ne bi bila v ponos “turistiÄ?ni skupnostiâ€?. NamreÄ? med obiskom Cape Towna v JuĹžni Afriki sva se en dan odloÄ?ila za t. i. “hop on hop offâ€? turo po mestu. Ena od postojank je bilo revno predmestje mesta, ki ga v angleĹĄÄ?ini imenujejo “townshipâ€?. Cela mednarodna druĹĄÄ?ina, ki se je po nakljuÄ?ju na avtobusu vozila skupaj, se je odloÄ?ila, da krenemo dol z avtobusa in se opogumimo za obisk.

Priznam, sama nisem bila najbolj navduĹĄena – vse skupaj se mi ni zdelo najbolj etiÄ?no poÄ?etje. A kaj, ko se je ponudila priloĹžnost za “edinstveno izkuĹĄnjoâ€?... Pred vhodom nas je priÄ?akal domaÄ?i vodnik, ki v predmestju dejansko Ĺživi. Popeljal nas je po celem obmoÄ?ju, razkazoval hiĹĄke (Ä?e jih lahko tako imenujemo), pripovedoval zgodbe o poplavah, podganah in kako je avto smrtno povozil gospo, ki je spala doma v svoji postelji – voznik se je vanjo namreÄ? zaletel, ker je zapeljal s ceste, zidovi hiĹĄk niso ravno zidani ... Razlagal je higienske pogoje – niÄ? tekoÄ?e vode, stalne teĹžave z elektriko in ĹĄtevilne bolezni. Vsake nekaj Ä?asa je sreÄ?al kakĹĄnega znanca in mu namenil besedo. S ponosom je pokazal tudi tistih nekaj pravih hiĹĄ, ki jim jih je zgradila nizozemska vlada. Na koncu obiska se je poslovil in nas pozval, da svetu posredujemo, kar smo videli. Morda bomo tako prispevali k njihovemu boljĹĄemu jutriĹĄnjemu dnevu. In za slovo je vsakemu od nas podal roko. Kaj se je zgodilo za tem, pove vse. Takoj ob vstopu na avtobus smo kolektivno zaÄ?eli mrzliÄ?no iskati vlaĹžilne robÄ?ke in si temeljito Ä?istiti roke. Tisti, ki robÄ?kov niso imeli, so ob prvi priloĹžnosti odĹĄli na straniĹĄÄ?e in si jih umili z vodo in milom. Komentar verjetno ni potreben. Zanimivo bo brati antropoloĹĄke raziskave naĹĄih tovrstnih medkulturnih izkuĹĄenj, predvsem pa, koliko smo napredovali od teh ĹĄal, ki jih pripovedujejo Indijanci iz plemena Navajo.

Zdaj pa pakiramo in gremo. Eni na sever, drugi na jug, tretji Ä?ez ocean, Ä?etrti pa na obisk k dragi babici. Lepe poÄ?itnice vsem, kjerkoli boste. đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

12. julija 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Vedno aktualni, tem ne zmanjka

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Mediji so za to, da obveĹĄÄ?ajo in tudi izobraĹžujejo. V naĹĄi medijski hiĹĄi se tega zavedamo in tako tudi delamo. V radijski programski shemi med take rubrike zagotovo sodijo kmetijski nasveti, ki so na sporedu vsak drugi torek dopoldan v mesecu.

Njihova avtorica je najpogosteje inĹženirka kmetijstva Lidija DikliÄ? z velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje. ÂťVsebino rubrike prilagajamo aktualnim temam. Slednjih nam nikoli ne zmanjka. ÄŒe za to ne poskrbijo narava oziroma vremenske razmere, je pa kaj drugega. Svetovalci se med letom izobraĹžujemo in potem to znanje prenaĹĄamo v prakso. Eden od naÄ?inov so prav kmetijski nasveti na Radiu Velenje, ki so po odzivih sodeÄ? zanimivi. Nasvetov ne delimo le za kmete, ampak tudi za vrtiÄ?karjeÂŤ je povedala DikliÄ?eva.

V zimskem Ä?asu so najpogosteje ÂťobravnavaliÂŤ teme s podroÄ?ja ekonomike in davkov.

To je Ä?as, je pojasnila sogovornica, ko kmetje oddajo razna poroÄ?ila za povrnitev troĹĄarine za gorivo, za pavĹĄalno nadomestilo,

1. ZAKA PA NE – Bodi in 2. NINO – Moja moja 3. LUIS FONSI & STEFFLON DON – Calypso

poroÄ?ila v zvezi z ukrepi kmetijske politike in zbirne vloge. V rastni sezoni so nasveti bolj tehnoloĹĄke narave. Dotikajo se setve na polju, vrtovih, gnojenja, zaĹĄÄ?ite rastlin pred boleznimi in ĹĄkodljivci. V poletnem Ä?asu so aktualni nasveti obiÄ?ajno namenjeni prepreÄ?evanju posledic in uÄ?inkov suĹĄe, skrbi za Ĺživali v vroÄ?ih dneh, ukrepom za spra spravilo Ä?im bolj kakovostne krme, skrbi za ohranjanje rodovitnosti tal s setvijo posevkov ... ÂťZagotovo bomo znova Lidija DikliÄ?: ÂťSvetovalci se med letom izobraĹžujemo, nato pa pridobljeno znanje prenaĹĄamo tudi tako, kot so kmetijski nasveti na radiu.ÂŤ

opozarjali na zatiranje tujerodnih rastlin, ki jih je vedno veÄ?. VeÄ?je teĹžave trenutno povzroÄ?a koruzni hroĹĄÄ?.ÂŤ Dopust? Bo, pravi Lidija, na zaÄ?etku pri prihodnjega meseca. ÄŒe se bo dalo, v hri hribih. Poleti je tam osveĹžujoÄ?e, vroÄ?e pa le, ko zapuĹĄÄ?aĹĄ goro. Kam jo bo nesla pot, v tem trenutku ĹĄe ne ve. Lani sta s sestro Âťobde ÂťobdelaliÂŤ Karavanke in se le enkrat povzpeli pod 2000-metrski vrĹĄac, vsi ostali so bili nad omenjeno nadmorsko viĹĄino. Ostali druĹžin druĹžinski Ä?lani pa: ÂťMoĹž ima teĹžave s ko koleni, sin in hÄ?i Ĺže Ĺživita vsak zase,ÂŤ je sklenila pogovor (tudi babica) Lidija DikliÄ?. đ&#x;”˛

Priljubljena glasbena skupina Zaka pa ne, ki zadnja leta navduĹĄuje z narodnozabavnimi uspeĹĄnicami, je na zadnji ĹĄolski dan predstavila lahkotno poletno pop skladbo z naslovom Bodi in. Glasbo za skladbo, ki je namenjena vsem generacijam, je napisal AleĹĄ Klinar, ki se podpisuje tudi pod priredbo, besedilo pa je napisal Klemen Glynn Arh. V skladbi se premierno predstavlja nov harmonikar Matic Viher.

Tp

GLASBENE novice

Nika Zorjan z novo poletno uspeĹĄnico Prekmurska pevka Nika Zorjan je lani s predelavo globalne uspeĹĄnice Despacito poskrbela za domaÄ?i poletni hit z naslovom Fejst pomale, letos pa se ponovno vraÄ?a v latino vode in predstavlja zanimivo sodelovanje. V teh dneh

paj z ekipo odliÄ?nih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepriÄ?ana, da bodo mnoge posluĹĄalce vrnile nekaj let nazaj, obenem pa tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljĹĄih slovenskih avtorjev,ÂŤ pravi Maja, ki jo na vseh veÄ?jih glasbenih odrih spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnoKlara Jazbec, Luka SeĹĄek in Luka Basi, ki so se prav na ĹĄovu Slovenija ima talent prviÄ? predstavili javnosti in nato nadaljevali svojo pot na glasbene lestvice. Poletna skladba je dobila tudi videospot, v katerem so se zbrani druĹĄÄ?ini pridruĹžili tudi mnogi drugi talenti iz ĹĄova Slovenija ima talent. Med drugim tudi akrobatska skupina Dunking Devils ter akrobata Filip in BlaĹž, ki ju poznamo kot F&B Acrobatic.

namreÄ? predstavlja novo skladbo Luna, v kateri se ji je pridruĹžil mlad glasbenik Jonatan Haller Pereira. Slovenec s potrugalskimi koreninami je dalj Ä?asa Ĺživel tudi v Braziliji, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen. Nika in Jonatan sta v pesmi zdruĹžila moderno kombinacijo umirjenih ritmov s pridihom ĹĄpanskega temperamenta, saj Jonatan del pesmi odpoje tudi v ĹĄpanĹĄÄ?ini. Izid skladbe je pospremil tudi vroÄ? videospot, ki so ga posneli v Sloveniji in Italiji in si ga Ĺže lahko ogledate na YouTubu.

Maja Oderlap in Brendijeve zaljubljene pesmi Maja Oderlap predstavlja novi single z naslovom Zaljubljene pesmi. V njem je v venÄ?ek povezala ĹĄtiri ljubezenske uspeĹĄnice, ki jih je nekoÄ? napisal legendarni Brendi. Gre za skladbe PoĹĄlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam, ki jih je Maja prepevala Ĺže kot majhna deklica.

Brendi jo je kasneje tudi povabil v svojo spremljevalno skupino, bil pa je tudi njen vzornik in dober prijatelj. ÂťVesela sem, da sem sku-

Natalija Verboten se poroÄ?i z Ĺžensko

gi glasbeniki, posneta pa je bila v studiu Lendero&Co. Za video spot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak.

Talenti v poletni skladbi VroÄ?e Vsako poletje prinaĹĄa tudi poletne glasbene uspeĹĄnice. Ena takih bi lahko bila tudi skladba, v kateri so moÄ?i zdruĹžili nekdanji tekmovalci priljubljenega televizijskega ĹĄova Slovenija ima talent. Svoje glasove so zdruĹžili v pesmi VroÄ?e, ki jo je zakuhal glasbeni producent Raay. Pri tem so sodelovali: brata PiletiÄ?, danes znana kot BQL, Isaac Palma, Nika Zorjan, Lina Kuduzović,

Lepa na pogled je naslov nove skladbe, ki jo svojim oboĹževalcem predstavlja Natalija Verboten.

Skladbo sta napisala Martin Ĺ tibernik in Pero LovĹĄin, zanjo pa so posneli tudi malo provokativen videospot, v katerem se Natalija Verboten pojavlja nekoliko drugaÄ?e, kot smo je bili vajeni doslej. Spot je nastal pod budnim oÄ?esom prodornega mladega reĹžiserja Nika Kara, na Natalijino Ĺželjo pa so ga posneli kar v okolici Zgornje Kungote, kjer priljubljena pevka zdaj Ĺživi. V spotu se Natalija skupaj s fotografom Tiborjem Golobom prevaĹža v roza starodobniku Ford Thun-

derbird (letnik 1957), na koncu pa se poroÄ?i – z Ĺžensko (igra jo modna oblikovalka Jerneja P. Zhembrovsky). ÂťNisem Ĺželela klasiÄ?ne poroke, saj sem se pred leti v videospotu Ĺže poroÄ?ila in bi vsi rekli, da se ponavljam. Ko je padla ideja, da se na koncu poroÄ?im z Ĺžensko, sem bila takoj za, saj Ĺže od nekdaj podpiram ljubezen, ne glede na spolno usmerjenost, veroizpoved, barvo koĹže, raso ...,'' je dodala Natalija.

Sheryl Crow pripravlja zadnji album Z devetimi grammyji nagrajena glasbenica Sheryl Crow je v nedavnem radijskem intervjuju razkrila, da bo prihodnje leto izdala svoj zadnji album, ki bo vkljuÄ?eval sodelovanja s ĹĄtevilnimi znanimi glasbeniki. Kljub vsemu se ĹĄe ne namerava upokojiti. Napovedala je, da se bo po izidu albuma usmerila v izdajanje posamiÄ?nih skladb, saj meni, da je v Ä?asu pretoÄ?nih vsebin z medmreĹžja albumom odklenkalo.

Sheryl Crow, ki je najbolj znana po uspeĹĄnici All I Wanna Do, je napovedala, da bo zadnji album vkljuÄ?eval skladbe, pri katerih je sodelovala s Steviejem Nicksom, Keithom Richardsom, Donom Henleyjem in tudi pokojnim Johnnyjem Cashom.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Pvaninski abuhi – V naroÄ?ju topline Ansambel Galop – Novo Ĺživljenje Ansambel KlateĹži – Pravi muzikant Ansambel VĹžig – Sine moj oprosti Zaka pa ne – Bodi in Ansambel Jelen – Zakaj si odĹĄla Ansambel BorĹĄt – Tja Ä?ez Suhokranjske griÄ?e Ansambel Nalet – Zabava Hozentregarji – Moja dohtarca Potepini – Kako naj ti povem

www.radiovelenje.com

MRFY Veliki dolenjski rockovski up, novomeĹĄka skupina MRFY, se je maja predstavil v kultni oddaji IzĹĄtekani na Valu 202.

Iz posnetka nastopa je nastal koncertni digitalni album. Na njem lahko poleg skladb s prihajajoÄ?ega studijskega albuma in znanih hitov, kot so Anakin, Tretje oko ali Klic, sliĹĄimo tudi pesmi, ki jih ni moÄ? sliĹĄati nikjer drugje. Izid albuma najavlja single Tretje oko.

GIANNI RIJAVEC V zaÄ?etku poletja Gianni Rijavec v eter poĹĄilja novo romantiÄ?no skladbo PogreĹĄam te, za katero je besedilo napisal znani avtor Drago Mislej Mef. Nova skladba, za katero je glasbo napisal Gianni sam, je narejena v novem pop-simfo slogu, saj je tradicionalnemu slovenskemu popu Gianni dodal godala v izvedbi godalnega kvarteta.

TINA D Finalistka ĹĄova Nova Zvezda Slovenije Tina DrnovĹĄÄ?ek, umetniĹĄko Tina D, se predstavlja s prvim singlom Poletje najino. Tina D se na samostojno pevsko pot podaja v sode-

lovanju z uspeĹĄnim mladim glasbenikom, pevcem in producentom Ninom OĹĄlakom.

Mlada Primorka pravi, da je to ĹĄele zaÄ?etek in da bomo o njej zagotovo ĹĄe sliĹĄali.

SAME BABE Medtem ko se medi nova, Ä?etrta ploĹĄÄ?a VraĹžji bend, katere izid je predviden za letoĹĄnjo jesen, skupina Same babe ob svoji 15-letnici delovanja v javnost poĹĄilja singel Repa, korenje - v Ĺživo!. Komad in spot sta nastala v Ĺživo, in sicer kot dodatek h koncertu, ki so ga Same babe izvedle v razprodani Ĺ tihovi dvorani Cankarjevega doma.

ALEKSANDER NOVAK Primorski kantavtor Aleksander Novak predstavlja novo skladbo Ljubezen na dotik.

Pesem ima zanj prav poseben pomen, saj je izĹĄla ravno v Ä?asu, ko priÄ?akuje prihod novega druĹžinskega Ä?lana.

V sodelovanju z reĹžiserjem Petrom Klevo je nastal tudi videospot, ki so ga posneli na ulicah Kopra, kjer se je avtor, ki za jesen napoveduje tretji studijski album, tudi rodil.

Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

⏩

12. julija 2018

frkanje

Direktorica Premogovnika mag. Mojca Letnik in vodja službe za odnose z javnostjo Tadeja Jegrišnik sta bili na prireditvi Skok čez kožo zadolženi za sprejem gostov. »Kje pa je ’general’«, so se spraševali tisti, ki ponosa rudarjev ob stanovskem prazniku še ne obvladajo povsem. »Kje neki? Generalni direktor koraka. Tega, da ne bi bil s svojimi rudarji v paradi, ne bi zamudil za nič na svetu,« sta opravičevali mag. Ludvika Goloba.

» Levo & desno «

Preštevanje Kljub temeljitemu štetju se »računica« ne na levici ne na desnici ne izide. Bo res treba počakati, kaj bo pri prinesla dobra tetka jesen?

Oporečnost Vse uradne preiskave naj bi dokazovale, da pripeljala zemljina na jezersko pre pregrado ni oporečna.

Razen morda to, da je prišla iz Celja.

Svet pred nami Prej bomo dobili svetov svetovnega prvaka kot slovenskega. Pa ne, da bi kdo rekel, da smo Slovenci zdaj bolj »okupirani« z nogometom in nam je politika bolj postranska stvar ...

⏫

Kvartičeve (od desne proti levi): mama Jelka (profesorica slovenščine na velenjski gimnaziji), sin Ambrož (dr. etnologije in kulturne atropologije, radijski napovedovalec na RTV Slovenija ...) in njegovo boljšo polovica je Čvek ujel s stisnjenimi oziroma močno našobljenimi ustnicami. Očitno so videli, slišali ali okusili nekaj, kar zanje ni najbolj sprejemljivo. Še sreča, da so bili s svojim prigrizkom vsi že bolj na koncu, sicer bi verjetno ostali lačni.

Roboti

Ko bomo imeli tudi pri nas tovarno robotov, bodo verjetno tudi v naših tovarnah roboti še bolj nadomeščali delavce. Je pa tudi res, da že zdaj v marsikaterem podjetju delavci delajo kot roboti.

⏩

Za Marijo Kolarjevo pravijo, da sodi med ženske, ki podpirajo tri vogale pri hiši. Če bi glede tega povprašali njenega moža Ivana, ta temu – tako menijo nekateri – ne bi pritrdil, a tega tudi ne v celoti zanikal. Marijin pogled sicer ne razkriva vsebine pogovora med njima, po njenem izrazu na obrazu sodeč, pa bi jo lahko Ivan vprašal: »Ali si vstala z levo nogo?«

Razumevanje Dobivamo zdravnike iz tujine. Upam, da se bodo naši bolniki z njimi dobro razumeli. Kljub jeziku. Saj (tudi v zdravstvu) jezik ni vedno glavna ovira.

ZANIMIVOSTI

Britanski ministri se pripravljajo na kraljičino smrt

ka. Čeprav deklica seveda še ne hodi, ima zbirko obuval prestižnih znamk, za katere modni poznavalci ocenjujejo, da so skupaj vredni vsaj 19 tisoč evrov.

Med njimi je tudi par priznane znamke Giuseppe Zanotti, ki stane okoli 850 evrov.

Ni še dolgo, odkar je morala britanska kraljica Elizabeta II. zaradi slabega počutja odpovedati prihod na neko javno prireditev. Ker dvor sprva ni razkril nobenih podrobnosti, kraljica pa je letos dopolnila 92 let, je bila britanska javnost v

skrbeh. A trdoživa vladarica se je kmalu znova pokazala in tako sporočila, da je z njo vse v redu.

Z dvora je ob tem prišla tudi informacija, kaj se je dogajalo – za kraljičino slabo počutje je bila kriva »rahla poletna gripa«.

Ministri Velike Britanije pa so se vseeno odločili, da bodo raje pripravljeni. Zbrali so se na sestanku, na katerem so določili, kako bodo potekale stvari, ko bo kraljica umrla. Med drugim so se dogovorili tudi o tem, kdaj bo premier države novico sporočil svetu in kako bo potekal sestanek kraljevega sveta, ki ga sestavlja 600 članov. Žalovanje naj bi trajalo 10 dni, kraljičine posmrtne ostanke pa bodo za štiri dni prepeljali v Westminster Hall.

2300 evrov za telefon zaradi sledenja štorklji Jutri nad Londonom balon jeznega dojenčka Trumpa

Čeprav še ne hodi, ima dojenčica obuval za 19 tisočakov

Jutri (13. julija) bo predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump obiskal London. Dogodek je bil seveda napovedan daleč vnaprej, prav to pa je okoli 100 tisoč podpisnikom peticije omogočilo, da so župana Londona prepričali, naj ob Trumpovem obisku nad mestom leti šest metrov velik balon v obliki jeznega dojenčka Trumpa. Vse skupaj je odobril londonski župan. Z balonom želijo pobudniki ideje ameriškega predsednika opozoriti na zavajanje ameriške javnosti o terorizmu v britanski prestolnici.

Draženje Trumpa z balonom oranžne barve, ki bo privezan na tla in se ne bo smel dvigniti višje od 30 metrov, bo menda stalo 16 tisoč funtov. Dogodek bodo spremljali tudi protesti.

Kylie Jenner in Kanye West sta slavna starša petmesečne dojenčice Stormi, ki sta tokrat pozornost pritegnila z objavo garderobne omare svojega otro-

lagi izpiskov so ugotovili, da je z izgubljeno SIM kartico nekdo opravil 20 telefonskih klicev. Krivec je torej neznani človek, kar pomeni, da bodo morali stroške klicev plačati v podjetju Grupa EkoLogiczna sami.

Ogovorila jo je vrana

Lisa in Mark Brooks sta obiskala grad Knaresborough na severu Velike Britanije. Lisa, ki rada snema živali, je v drevesu zagledala beloprso vrano, ki je Poljski raziskovalci pri Grupa sicer bolj kot na Otoku običajna EkoLogiczna so lansko jesen na v Afriki. V roke je vzela mobilnik samca bele štorklje pripeli GPS in se odpravila bliže, pri tem pa sledilnik, da bi preučili njegov le- zaslišala glas: »Si dobro, draga?«

Eden za dva Včasih smo rekli, da imamo takega predsednika, da je za dva. V sedanjih težavah bi lahko izvolili dva, da bi lahko bila za enega.

Že ali še Po hitrem remontu bloka 6 so nekateri napovedali, da blok 6 že obratuje. A zlobneži so bili bolj kritični –»da še obratuje?!«

Bolj povezani Včasih kdo reče, da občine Šaleške doline niso vedno najbolj povezane. Če to res drži, potem se bo pri tem kmalu zavrtelo na bolje. Blizu uresničitve naj bi bil projekt kolesarske povezave vseh treh občini.

tni izlet v tople kraje. Čeprav gre za rutinski postopek,pri katerem žival opremijo z oddajnikom, ki v svojem ohišju skriva SIM kartico, so rezultati tokratnega eksperimenta raziskovalce povsem šokirali. Ekipa je Kajteku namreč natančno sledila vso zimo, nato pa se je 26. aprila za njim izgubila vsaka sled. Njegova zadnja znana lokacija je bila nekje na območju Modrega Nila v Sudanu, pri Grupa EkoLogiczna so naknadno prejeli telefonski račun za Kajtekovo SIM kartico v vrednosti 2300 evrov. Na pod-

Manj je več (Y’alright love?). Lisa je bila sprva prepričana, da gre za moževo potegavščino, a je kmalu ugotovila, da jo je ogovorila vrana.

Ko so nenavaden prizor opazili še drugi, se je okoli vrane zbralo večje število ljudi. Razmišljali so, da gre verjetno za pobeglega hišnega ljubljenčka.

Iz štirikolesnih avtomobilov vse pogostoje presedamo na dvokolesa. Vse več pa se jih nato vrača v otroštvo ponovno se postavljajo na noge.

Šarec Mnogi menijo, da se vse preveč kaže, da ima njegov politični »projekt« še preveč belih lis.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

12. julija 2018

Obudili spomine na potopljene ĹĄkalske ĹĄole DruĹĄtvo REVIVAS postavilo razstavo o nekdanjih ĹĄkalskih ĹĄolah, uÄ?iteljih in uÄ?encih – Priredili tudi tradicionalno sreÄ?anje preseljenih Ĺ kalÄ?anov Tina Felicijan, foto: Jurij Kodrun

Škale, 6.–8. julij – V spomin na kraje, ki so zaradi izkopavanja premoga izginili z enega dela zemljevida Šaleťke doline in se preselili na drugega, druťtvo REVIVAS Škale izvaja ťtevilne aktivnosti. Pretekli konec tedna je pripravilo niz dogodkov, poimenovanih Škal-

fotografij uÄ?encev z njihovimi uÄ?itelji je prikazovalo razliÄ?ne generacije otrok, ki so obiskovali ĹĄole v Ĺ kalah do leta 1987. Poseben del razstave pa so bili ĹĄolski pripomoÄ?ki – od ĹĄolskih klopi do tablic, lesenih peresnic, Ä?rnilnikov, knjig, zvezkov, uÄ?iteljskih dnevnikov in testov, do pohval, priznanj, znaÄ?k in pionirskih izkaznic. Posebej zanimiva pa

kredo. Obiskovalci so se lahko na foto stojnici fotografirali pred kuliso nekdanjih Ĺ kal. Moderatorka Pavlica Ĺ ibanc Kodrun pa je skrbela, da je bilo na prizoriĹĄÄ?u ves Ä?as Ĺživahno in zanimivo. Vsak, ki je bil pripravljen z obiskovalci deliti kakĹĄno anekdoto iz ĹĄolskih klopi, je za nagrado prejel imitacijo ĹĄolske tablice, ki jo je za to priloĹžnost izdelalo Mizar-

â?ą

Ob 70. obletnici izpraznitve ĹĄol v prvem srediĹĄÄ?u vasi Ĺ kale ter ob 30. obletnici poruĹĄenja ĹĄole v tretjem srediĹĄÄ?u je druĹĄtvo Revivas postavilo zanimivo razstavo.

Vabilu na sreÄ?anje uÄ?iteljic, ki so pouÄ?evale v Ĺ kalah do leta 1988, so se odzvale Eva Kumer, Zofija Vah, Pavla Lipnik, Milena Ĺ tajner, Lojzka KovaÄ?, Veronika BlagotinĹĄek, Olga JanĹžovnik, Gabrijela Rednak in Albina Gril; Marica ÄŒrep in JoĹžica Oplotnik pa sta se zaradi zdravstvenih teĹžav opraviÄ?ili.

Med preseljenimi Ĺ kalÄ?ani, ki so priĹĄli na sreÄ?anje, je bilo tudi nekaj tistih, ki so obiskovali ĹĄole v prvem srediĹĄÄ?u vasi Ĺ kale (do leta 1949). Ĺ˝al so vse uÄ?iteljice, ki so takrat pouÄ?evale, Ĺže pokojne.

ska pravljica. Na 18. sreÄ?anje so povabili preseljene Ĺ kalÄ?ane ter tokrat tudi uÄ?iteljice, ki so v Ĺ kalah pouÄ?evale do leta 1988. PriĹĄlo je okrog 40 druĹžin, od petnajstih ĹĄe ĹživeÄ?ih uÄ?iteljic pa se jih je na vabilo odzvalo enajst. DruĹženje je popestrila scena, ki je spominjala na prvotno srediĹĄÄ?e vasi, manjkalo pa ni niti sejmiĹĄÄ?e. Na stojnicah so se predstavili lokalni ponudniki in TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki z zeliĹĄÄ?nimi izdelki.

Klara Jan je izvajala delavnice risanja s

stvo Meh, je o tokratnem sreÄ?anju poroÄ?ala predsednica druĹĄtva REVIVAS Vera PogaÄ?ar.

O ĹĄoli nekoÄ? in danes na okrogli mizi

Na okrogli mizi z naslovom Ĺ ola nekoÄ? in danes, ki jo je vodila Eva Kumer, so sodelovali Anica Podlesnik, Emil Hartner, Dragica Oderlap in Gabrijela Rednak, vsi uÄ?itelji z dolgoletnim staĹžem, nekateri pa Ĺže upokojeni. ÂťV zelo

zanimivem pogovoru so obujali spomine na svoja ĹĄolska leta in na leta uÄ?iteljevanja, primerjali ĹĄolske sisteme skozi Ä?as, uÄ?enje na velikih in majhnih ĹĄolah, inĹĄpekcijska nadzorstva in druge teme.

Posebej so se dotaknili sprememb pri razpoloĹžljivosti ĹĄolskih pripomoÄ?kov ter sprememb v odnosih med uÄ?itelji, starĹĄi in otroki. Vsi so si bili edini, da bi bilo potrebno uÄ?iteljskemu poklicu povrniti nekdanji ugled z ustreznimi ukrepi na ravni drĹžave,ÂŤ je okroglo mizo povzela Vera PogaÄ?ar.

dno razstavo o ĹĄkalskih ĹĄolah in uÄ?iteljih. Razstava Ĺ ole, uÄ?itelji, uÄ?enci in ĹĄolski pripomoÄ?ki je povzela zgodovino ĹĄolstva in ĹĄolskih stavb v Ĺ kalah ter napravila pregled uÄ?iteljev, ki so tam pouÄ?evali do leta 1988. Veliko je sporoÄ?ila tudi o Ĺživljenju v ĹĄoli. ÂťPreko 50

je bila zbirka spriÄ?eval, od najstarejĹĄega z letnico 1905 do tistih tik pred vojno in takoj po njej,ÂŤ je vsebino razstave predstavila pobudnica Vera PogaÄ?ar in povedala ĹĄe, da bodo Ä?lani druĹĄtva tudi to poletje radovedneĹže z veseljem popeljali na sprehod ob jezerih in jim pokazali, kje so vÄ?asih stale njihove domaÄ?ije, ter jim povedali, kako so tam Ĺživeli.

Stari ĹĄolski predmeti in fotografije na razstavi

Ob 70. obletnici izpraznitve ĹĄol v prvem srediĹĄÄ?u vasi ter 30. obletnici poruĹĄenja ĹĄole v tretjem srediĹĄÄ?u je druĹĄtvo pripravilo pregle-

DruĹženje preseljenih Ĺ kalÄ?anov, uÄ?iteljic in uÄ?encev je potekalo ob obujanju spominov na ĹĄolske dni in nekdanje Ĺ kale.

Ĺ oĹĄtanj posvojil Ano Desetnico

Nove zgodbe starega trga

Ĺ˝e veÄ? kot desetletje z urbano umetnostjo spreminja namembnost javnega prostora in ga odpira za ljudi

V Šoťtanju se trudijo oŞivljati staro mesto jedro – Danes popoldne se bo Trg bratov Mravljak spremenil v Trg v cvetju

Milena KrstiÄ? – Planinc

Milena KrstiÄ? - Planinc

mate). Obiskovalce je popeljal v svet ĹĄahovske igre z osupljivimi partnerskimi akrobacijami, skoki, plezanjem, ravnoteĹžjem in poleti v zrak.

đ&#x;”˛

bami politikov in absurdnimi odloÄ?itvami vlade, ulice preplavi nova predsedniĹĄka kampanja, ki za svetovnega predsednika predlaga – pando!

Ĺ oĹĄtanj, 4. julija – Artisti, klovni, cirkusanti, Ĺžonglerji, vrvohodci, poĹžiralci ognja, glasbeniki, provokatorji, plesalci, igralci ‌ To je velika druĹžina Ane Desetnice, Mednarodnega festivala uliÄ?nih gledaliĹĄÄ?. Ob obisku Slovenije Ĺže vrsto let njen del na prvo sredo v juliju (zapiĹĄite si za naslednjiÄ?) na povabilo Zavoda za kulturo pride v Ĺ oĹĄtanj.

Mesto je eno od desetih, ki Ano Desetnico gosti zunaj Ljubljane. Ta je z gledaliĹĄÄ?em Ane Monro njeno matiÄ?no mesto.

Ana Destenica z urbano umetnostjo spreminja namembnost javnega prostora in ga odpira za ljudi. V Ĺ oĹĄtanju je v V Pandemiji se je na Trgu svobode odvila predsedniĹĄka kampanja za Pando. takega v sredo spremenila Trg svobode, obiskovalce pa Za tem je priĹĄla na vrsto skupiObÄ?instvo je bilo nad predstas sodelovanjem za kratek Ä?as po- na Bad Rabbits iz Litve s pred- vama navduĹĄeno. Prav Ä?utilo se vezala v skupnost. stavo Pandemija (Pandemia). je, da so Ano Desetnico Ĺ oĹĄtanjVideli so dve predstavi. Najprej Vsebina? Medtem ko je druĹžba Ä?ani posvojili. đ&#x;”˛ uliÄ?ni cirkus Elabo iz NemÄ?ije nasiÄ?ena s priloĹžnostmi in mos predstavo Ĺ ah – mat (Check- Ĺžnostmi, z neuresniÄ?enimi oblju-

fasad. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in privoĹĄÄ?ili posebno lasno kreacijo in dekor s cvetjem v laseh, za kar bo poskrbel Mestni fizeraj. V Medgeneracijskem

Oblike lesa v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj. Kavarna Ĺ oĹĄtanj in zaposlitveni center GEA bosta obiĹ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bodo daskovalce razvajala s ’cvetoÄ?o’ lines, v Ä?etrtek, 12. julija, popolmonado in zdravimi napitki ‌ dan napisali ĹĄe eno novo zgodbo Posebno pozornost pa staremu trgu, Trgu brabodo namenili Vinku tov Mravljak. Na njem Pejovniku. To je tisti gobo potekal dogodek, ki spod, ki je vrsto let skrso mu nadeli ime Ĺ obel, da je mestna ura na ĹĄtanj – trg v cvetju. trgu tekla in zazvonila v V dogodek so vkljuÄ?ili pravem Ä?asu. Skrbno, revse, ki delajo in ustvardno, s posluhom. Zdaj, jajo na trgu. ÂťNapaÄ?no ko bodo klasiÄ?ni mehaje prepriÄ?anje, da trg ne nizem ĹĄoĹĄtanjske ure naĹživi! Ĺ e kako je Ĺživ,ÂŤ ugodomestili s sodobnejĹĄim, tavlja Mateja Kumer iz se je njegovo delo z uro uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ izteklo.

Veliko jih je, ki se trudiV sklopu ukrepov trajjo, ga oĹživljajo, in to bonostne mobilnosti si je mo tokrat pokazali s cveObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zadala tjem.Âť oĹživitev starega dela meObiskovalci, ki bodo sta, Trga bratov Mravljapopoldne med 15. in 20. uro na trg prinesli Posebno pozornost bodo namenili Vinku kov. Na to temo so doslej svoj cvetliÄ?ni lonÄ?ek ali Pejovniku, ki je vrsto let skrbel, da je mestna ura izvedli Ĺže precej aktivnokorito, si bodo lahko s tekla in zvonila ob pravem Ä?asu. sti in delavnic. Vanje so vkljuÄ?ili vse udeleĹžence, poklonjenim cvetjem in s pomoÄ?jo kreativnih lokalnih srediĹĄÄ?u ta teden potekajo slikar- ki ustvarjajo na trgu ali so kavrtnarjev pod vodstvom Simo- ske delavnice za otroke. Razsta- korkoli povezani z njim. Tokrat na Ogrizka ustvarili cvetliÄ?ni na- va ustvarjenih del na temo cvetja bo veselo in cvetoÄ?e. Ne smete sad, ki jim bo krasil dom. Pod- bo prav tako na ogled postavlje- manjkati! đ&#x;”˛ jetje PUP, d. d., bo uredilo veÄ? na na trgu. Sodelovala in ustvarzasaditev cvetja, ki bo za stalno jala bo likovna skupina UDARkrasilo trg v koritih in na oknih TUS, moĹžen bo ogled razstave

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

Otroke bodo celo poletje razveseljevale razliÄ?ne poÄ?itniĹĄke aktivnosti, ki jih prirejajo ĹĄtevilni zavodi, organizacije in druĹĄtva. Ustvarjali bodo lahko z Galerijo Velenje, s KnjiĹžnico Velenje bodo brali ter se uÄ?ili programiranja ob sestavljanju robotov, v varstvu bodo pri MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje v vili RoĹžle, plesali bodo v MojÄ?ini deĹželi Plesno-rekreativnega studia Mdance, jezdili bodo s KonjeniĹĄkim klubom Velenje in se druĹžili v Planetu generacij velenjske Ljudske univerze.

Nekateri so v aktivne poÄ?itnice zakorakali Ĺže na samem zaÄ?etku in se pridruĹžili plemenu Indijancev v Letnem kinu, drugi so prespali na Velenjskem gradu oziroma na Ä?arovniĹĄki akademiji BradaviÄ?arka, tretji pa so migali v sklopu ĹĄportnega tabora Zmaga KuĹĄtrina.

12. julija 2018

Iz ĹĄolskih klopi v aktivne poÄ?itnice ZaÄ?etek poÄ?itnic ni zaznamovalo le dopustniĹĄko razpoloĹženje, temveÄ? tudi indijansko druĹženje, Ä?arovniĹĄko ustvarjanje in ĹĄportno rajanje

Indijansko pleme

Mladinski center Velenje je otroke tudi letos povabil na Indicamp, ki ga je za Ĺ TEVILO otrok pripravilo Ĺ TEVILO mentorjev pod vodstvom Andreja Cvernjaka. Tudi letos so otrokom Ĺželeli predstaviti indijanski naÄ?in Ĺživljenja, jim pomagati vzpostaviti stik z naravo in pridobiti dragocena znanja in veĹĄÄ?ine. Po jutranji razgibalni meditaciji so obiskovali razliÄ?ne delavnice ter spoznavali umetnosti pihanja stekla, lokostrelstva, jezdenja, ribolova, sokolarstva, zeliĹĄÄ?arstva, bobnanja, navigiranja na vodi, izdelovanja nakita, glinenih izdelkov in ĹĄe mnogih drugih zanimivosti. ÂťNauÄ?il sem se, da Indijanci Ĺživijo v veÄ?ji povezanosti z naravo kot mi. V nasprotju z nami, mestnimi ljudmi, sami pridelujejo in lovijo hrano. Telefonov ne uporabljajo – so bolj staromodni,ÂŤ je povedal 14-letni Leon JoĹĄar, ki mu je bilo najbolj vĹĄeÄ? lokostrelstvo. ÄŒeprav je na Indicampu tudi letos uĹžival in to namerava poÄ?eti celo poletje, malo pogreĹĄa ĹĄolo, kjer se ima prav tako fajn. 8-letna Glorija Lednik pa se je o Indijancih nauÄ?ila, da so zelo dobri ljudje, ki zelo spo-

Letos ga je zaznamoval priljubljeni knjiĹžni junak Harry Potter, zato je okrog trideset otrok v spremstvu starĹĄev v grad vstopilo kar skozi peron 9 in 3/4. SreÄ?ali so se z dobrim Hagridom. Za uÄ?ne ure letanja in iskanje Zlatega Zviza so si seĹĄili ogrinjala in ĹĄibje povezali v metle. Seveda so si izdelali tudi Ä?arovniĹĄko palico in svinÄ?nik iz peresa, pri vsem tem pa so jim s svojimi mnogimi roÄ?nimi spretnostmi pomagali muzealci, ki so jim po veÄ?erji nameĹĄali ĹĄe Ä?arovniĹĄke napoje. ÂťV gradu sem Ĺže prespala in takrat smo se imeli super. Vedno se dogaja kaj zanimivega. Lani nas je priĹĄla pozdravit prijazna Ä?arovnica Kunigunda in nam zaĹželela lahko noÄ?. Letos pa mogoÄ?e pride kateri od Harryjevih nasprotnikov, ampak se niÄ? ne bojimo, ker imamo dobro obrambo,ÂŤ je povedala 11-letna Pia Landeker, velika ljubiteljica slovitega Ä?arovnika, ki je veÄ?krat prebrala vse zgodbe o njem, med ustvarjalnimi delavnicami pa najbolj uĹživala pri izdelovanju Ä?arovniĹĄke palice. Deluje? ÂťRecimo, da ja,ÂŤ odgovori.

Ĺ portni navduĹĄenci

ĹĄtujejo naravo. ÂťImeli so bojni ples, s katerim so opozorili, da gredo v borbo.

Ukvarjali so se z lovom, izdelovanjem nakita, jezdili so konje, meni pa je bilo

najbolj vĹĄeÄ?, da smo vsi dobili indijanska imena,ÂŤ je povedala in brez oklevanja dodala, da ĹĄole ne pogreĹĄa, na Indicamp pa se bo ĹĄe vrnila.

Harryjevi prijatelji

Muzej Velenje je otroke in starĹĄe povabil na Ĺže Ä?etrto prenoÄ?evanje na gradu, ki je vsako leto obarvano z drugo temo.

Športna zveza Velenje je v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci ponovno priredila poletno edicijo ťportnega tabora Zmaga Kuťtrina, ki bo potekal ťe v dveh terminih – med 20. in 24. avgustom ter med 27. in 31. avgustom.

Zanimiv in pouÄ?en program, ki otroke nagovarja k zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja, gibanju v naravi in preĹživljanju prostega Ä?asa ob ĹĄportnih aktivnostih, je letos razvrĹĄÄ?en v dva sklopa. Prvi je sestavljen iz spoznavnih ur tenisa, odbojke na mivki, rokometa, mini golfa, streljanja, karateja in drugih borilnih veĹĄÄ?in, plavanja in veslanja na deski. Drugi pa iz konjeniĹĄtva, golfa, atletike, nogometa, iger ob vodi ter veslanja s kajaki in na deski. Ĺ portni tabor poteka v Beli dvorani in na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih TRC Jezero. đ&#x;”˛

Tina Felicijan, foto: Luka Ĺ tefulj

Po 50 letih znova skoÄ?ili Ä?ez koĹžo Pogovarjali smo se z nekdanjima rudarjema Ivanom Grajfonerjem in Tonetom MeĹĄiÄ?em Skok Ä?ez koĹžo je zagotovo dogodek, ki se dotakne vsakogar, ki v njem aktivno sodeluje, in tudi vseh, ki mu prisostvujejo. Le kako se ne bi, saj je pogled na mnoĹžico ljudi, predvsem pa uniformiranih rudarjev, ki v gosjem redu zavzamejo mestne ulice in strumno prikorakajo na prizoriĹĄÄ?e skoka, izjemno veliÄ?asten in dih jemajoÄ?. Tako je bilo leta 1961, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski ĹĄoli konÄ?ala ĹĄolanje prva generacija uÄ?encev, in tako je ĹĄe danes, ko je za nami Ĺže 58. Skok Ä?ez koĹžo.

To lahko z gotovostjo potrdijo tudi gospodje, ki so letos svoj skok po zavidljivih 50 letih ponovili. Govora je o t. i. generaciji 1968, ko je bilo na velenjskem kotalkaliĹĄÄ?u v rudarski stan sprejetih kar 97 novincev, prviÄ? so Ä?ez koĹžo skoÄ?ili tudi rudarski strojniki. Dogodka pred petdesetimi leti se dobro spominjata Ivan Grajfoner in Tone MeĹĄiÄ?, ki sta z veseljem obujala spomine.

Menita, da je skoraj nemogoÄ?e primerjati Ĺživljenje nekoÄ? in danes, saj so v preteklosti mladi fantje morali sluĹžiti kruh s kmeÄ?kimi deli. Ravno zaradi tega je bila ĹĄe toliko slajĹĄa priloĹžnost za ĹĄolanje na podroÄ?ju rudarstva, saj jih je po konÄ?anem ĹĄolanju Ä?akalo dobro plaÄ?ano delo v Premogovniku Velenje, takratnem Rudniku lignita Velenje. Delati jim ni bilo teĹžko, Ä?eprav delo ĹĄe ni bilo tako mehanizirano, kot je danes, saj so

bili vajeni teĹžkega kmeÄ?kega dela. Znali so potegniti loÄ?nico med delom in druĹženjem. Knapovski stan je bil takrat zelo spoĹĄtovan, kar dokazuje veliko ĹĄtevilo novincev, ki so skoÄ?ili Ä?ez koĹžo. Novince so na dogodku prevevali obÄ?utki, ki so teĹžko opisljivi, kot sta vzhiÄ?enje in ponos ob dejstvu, da so jih s tribune spremljali njihovi bliĹžnji.

Ideja, da generacija 1968 na letoĹĄnjem Skoku Ä?ez koĹžo svoj skok po petih desetletjih ponovi, se je hitro razplamtela.

Oblikovan je bil poseben odbor, ki je poskrbel, da je ideja priĹĄla do njih, saj je bil to zaradi razprĹĄenosti generacije po vsej Sloveniji in v tujini precej zahteven projekt. Da so rudarji znani po svoji vztrajnosti, pa se je pokazalo tudi tokrat. Na 58. Skoku Ä?ez koĹžo je poleg 37 letoĹĄnjih novincev Ä?ez koĹžo skoÄ?ilo tudi osem gospodov iz generacije 1968.

Zanje je bila to posebna Ä?ast, zato si Ĺželijo, da bi tovrstno priloĹžnost dobile tudi druge generacije.

Dan pred prazniÄ?no soboto se jih je v Kolodvorski restavraciji zbralo trideset. Obujali so smeĹĄne, lepe in nekoliko manj lepe spomine, pridruĹžil pa se jim je tudi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. ÂťRudarstvo je bilo in je ĹĄe danes nekaj posebnega. ÄŒeprav se je v zgodovini rudarski poklic tehnoloĹĄko popolnoma spremenil, smo

vsi, ki smo povezani z rudarsko dejavnostjo, ostali zavezani tradiciji in ĹĄegi,ÂŤ je prisotne nagovoril mag. Golob in dodal: ÂťNadaljujemo delo naĹĄih prednikov in njihova zapuĹĄÄ?ina je stalen opomin za nadaljnje delo in prihodnje generacije.ÂŤ Poslovodstvu Premogovnika Velenje in Ĺ olskemu centru Velenje (profesorjem ter mojstrom/inĹĄtruktorjem) se zahvaljujejo za pozitiven odziv in enkratno priloĹžnost, ki je ne bodo nikoli pozabili. Zahvala velja tudi za povabilo na ogled Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije, saj menijo, da je rudarska dediĹĄÄ?ina za prihodnje generacije ĹĄe kako pomembna. ÂťStarosteÂŤ zdajĹĄnjim novincem polagajo na srce, da Ä?e so se Ĺže odloÄ?ili za rudarski poklic, naj ga spoĹĄtujejo in naj cenijo delo, ki ga opravljajo. đ&#x;”˛

Metka Marić

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 15

Ĺ tudentka Fakultete za polimere v Slovenj Gradcu Monika Hrastnik iz Lepe Njive pri Mozirju si je za nedavno praznovanje 24. rojstnega dne poklonila zelo lepo darilo. Kot aktualna evropska in drĹžavna prvakinja v spustu z gorskim kolesom je na nedavnem tretjem svetovnem pokalu sezone v avstrijskem Leogangu postavila nov mejnik in z osvojitvijo Ä?etrtega mesta in kot prva med Slovenci stopila na zmagovalni oder. ÂťBrez napak ne gre, sem pa uspeha zelo vesela. V letoĹĄnji sezoni se mi je doslej vse poklopilo. PoĹĄkodb ni bilo, bolje ne bi moglo biti,ÂŤ je Ä?rto pod polovico sezone potegnila Hrastnikova in nadaljevala: ÂťNapredujem. Bolje je, da kar ne skoÄ?im rezultatsko navzgor. ÄŒe bo tako na vsaki tekmi, bo super.ÂŤ Mozirjanka je vpisala svoj najboljĹĄi rezultat v svetovnem pokalu, pa tudi najboljĹĄega slovenskega vseh Ä?asov v moĹĄki in Ĺženski konkurenci. ÂťZelo sem ponosna na to, sploh glede na to, da nisem v profesionalni ekipi. Sem v ekipi, v kateri vsi delajo, ker jim je to 'fajn', ne da bi bili za to plaÄ?ani,ÂŤ nam je dejala minuli torek popoldne, ko je Ĺže 'pakirala' za dve tekmi svetovnega pokala, in sicer v Italiji, druga pa jo Ä?aka v Andori.

NajpomembnejĹĄi cilj – ostati cel Mozirjanka Monika Hrastnik v spustu z gorskim kolesom kot prva med Slovenci stopila na svetovni zmagovalni oder – UĹživa na voĹžnji Ä?ez drn in strm v naravi Sem adrenalinski Ä?lovek

LetoĹĄnja sezona je zanjo Ä?etrta, odkar se resneje ukvarja s spustom z gorskim kolesom.

Pred tem se je nekaj malega ukvarjala s forkrosom (spustom) in ĹĄtirikrosom. Dekle in takĹĄna ekstremna ĹĄportna dejavnost? ÂťZakaj pa ne. Sem adrenalinski Ä?lovek in vĹĄeÄ? mi je individualni ĹĄport, v katerem se lahko zaneseĹĄ le nase ter svoje sposobnosti in spretnosti. Nevarnost preti pri vsaki dejavnosti. Biti moraĹĄ pazljiv, moraĹĄ poznati svoje meje, kaj lahko in do kam. Je naporno, ĹĄe posebej med sezono, ki traja od aprila do konca septembra. Tekme se namreÄ? vrstijo ena za drugo, tudi razdalje med njimi so precejĹĄnje, veliko Ä?asa sem v avtomobilu. Za uspeĹĄnost v ĹĄtudiju pa je treba hoditi na predavanja.ÂŤ Monika je priznala, da mama ni naklonjena temu, kar poÄ?ne, oÄ?e ji je bolj, podpirata jo obe mlajĹĄi sestrici, ki pa ju je strah.

Je tudi Moniko? Je prisoten, pri-

zanjo ni, zagotavlja. V uĹžitek ji je spustiti se Ä?ez drn in strm po gozdnih stezicah, biti pri tem vseskozi v stiku z naravo.

V Sloveniji takih ekstremnih kolesarskih ĹĄportnic ni prav veliko, pove sogovornica. V drugih drĹžavah sveta je ta ĹĄportna zvrst bolj prepoznavna, na zadnji tekmi za svetovni pokal se jih je zbralo malo manj kot 50.

Trener fant, malo pomaga klub

znava, sploh, kadar proge ne pozna in ko ĹĄe ni ogreta, preden se poda nanjo. Je spust z gorskim

Triatlon klub Velenje letos ni priredil tradicionalnega in prepoznavnega Triatlona Velenje, je pa minulo soboto povabil na triatlonsko druĹženje ob Velenjskem jezeru

DruĹžinskega triatlonskega dne se je udeleĹžilo veliko starĹĄev in otrok. Trening triatlona je opravilo 16 odraslih, v akvatlonu pa je tekmovalo 11 otrok. Vsi so se udeleĹžili tudi teÄ?aja veslanja na deski.

Velenje, 7. julij – Triatlon klub Velenje, ki je s triatlonom ob Velenjskem jezeru veÄ? let zapored privabljal slovenske profesionalne in rekreativne ljubitelje kombinacije plavanja, kolesarjenja in teka, je letos privabil predvsem druĹžine, saj je namesto velikega tekmovanja priredil nekoli-

ko bolj sproĹĄÄ?eno in druĹžinsko obarvano ĹĄportno druĹženje. Tekmovali so le otroci. Najprej so se v kombinaciji teka in plavanja pomerili cicibani in cicibanke, stari osem in devet let, nato pa ĹĄe deÄ?ki in deklice, stari deset in enajst let. Odrasli so se lahko pridruĹžili odprtemu treningu triatlona in se v celoti ali le po delih spopadli s kilometrom plavanja,

Triatlon klub Velenje je v letih od 2010 in 2015 organiziral Triatlon Velenje na ravni, ki je postavljala merila za triatlonske tekme v slovenskem prostoru, meni predsednik kluba in glavni organizator Mitja TaĹĄler, ki se je odloÄ?il, da za tem, ko je tekmovanje prirejal drug klub, ponovno prevzame vajeti. ÂťGlede na dober odziv na danaĹĄnjo prireditev bomo podobna druĹženja nadaljevali, vendar pa bomo ob posluhu in podpori lokalne skupnosti najveÄ?jo pozornost namenili osrednjemu dogodku – triatlonu na standardni olimpijski razdalji. V preteklosti je Triatlon Velenje v dolino privabil preko 350 triatloncev iz Slovenije in tujine. Ker pa je to za nas precejĹĄen finanÄ?ni zalogaj, si Ĺželimo, da bi lokalna skupnost, lokalni podjetniki, predvsem pa turistiÄ?ni delavci v tem dogodku prepoznali potencial. Velenje z jezerom in okolico namreÄ? ponuja edinstvene pogoje brez omejitev za izvedbo take prireditve,ÂŤ je povedal.

dvajsetimi kilometri kolesarjenja in ĹĄestimi kilometri teka. Vsi skupaj pa so se lahko udeleĹžili ĹĄe teÄ?aja veslanja na deski. Tako je velenjski triatlonski klub Ĺželel poveÄ?ati bazo navduĹĄencev nad to ĹĄportno disciplino, hkrati pa jim poleg plavanja predstaviti ĹĄe druge vodne ĹĄporte. Za prihodnje leto pa naÄ?rtuje vrnitev znamenitega velenjskega triatlona v tradicionalni razliÄ?ici, ki je ob Velenjsko jezero privabljala vrhunske slovenske triatlonce, saj je slovela po odliÄ?ni organizaciji in izvedbi ter prijetnem in predvsem zelo primernem okolju za izvedbo takega tekmovanja. đ&#x;”˛

Triatlon klub bo v sodelovanju z velenjskim Rotary klubom, Ĺ portno zvezo 15. septembra Ĺže Ä?etrtiÄ? izvedel 24-urni Pikin ultra tek.

S prostovoljnimi prispevki zbrane startnine bo namenil MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje za ĹĄportne poÄ?itnice otrok.

kolesom ĹĄport, v katerem se Ĺželi Ä?lovek dokazovati, premagovati samega sebe? NiÄ? od tega vsaj

Ob vpraĹĄanju, koliko koles je doslej Ĺže uniÄ?ila, se je nasmehnila in dejala, da nobenega, ker ga ne sme, sicer bo ostala brez njega. Je pa Ĺže zamenjala nekaj komponent, ki sodijo bolj v potroĹĄniĹĄki material. Ker v Sloveniji dejavnost ĹĄe ni toliko prepoznavna, nima veÄ?jega pokrovitelja. Glavni financer je druĹžina, pri nastanitvah in tudi nekaterih prevozih ji pomaga Kolesarski klub ÄŒrn trn iz AjdovĹĄÄ?ine, katerega Ä?lanica je. ÂťZ njim me je spoznal sestriÄ? Urban Rotnik iz

Raven pri Ĺ oĹĄtanju, ki prav tako trenira forkros.ÂŤ Monikin trener in vzornik je fant Miran Vauh iz Velenja, prav tako ekstremni kolesar in nosilec nekaterih prestiĹžnih naslovov v tej ĹĄportni panogi. In treningi?

Za kondicijo, pravi Hrastnikova, so moĹžnosti vsepovsod, tehniko pa pili na progi, ki jo ima doma. ÄŒez sezono pa za vadbo tako ali tako ni Ä?asa.

ÄŒim veÄ?krat med top pet na svetu

NajpomembnejĹĄi cilj, pravi Monika, je vsako tekmo konÄ?ati brez poĹĄkodb. Temu sledijo prizadevanja za dosego Ä?im boljĹĄega Ä?asa in Ä?im veÄ?krat stopiti na stopniÄ?ke na tekmah svetovnega pokala, Âťbiti Ä?im veÄ?krat med top pet na svetu.ÂŤ O poÄ?itnicah za zdaj ĹĄe ne razmiĹĄlja. ÄŒakata jo ĹĄe dva izpita na fakulteti, ne ve pa ĹĄe tudi, ali se bo udeleĹžila tekme za svetovni pokal v Kanadi ali ne. Ji prosti Ä?as, Ä?e ga ima, zapolnjuje le kolo? ÂťÄŒe ga imam, ga najraje izkoristim v oÄ?etovi mizarski delavnici,ÂŤ je ĹĄe dejala Monika Hrastnik. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Belovojska kuhla

Velenjski triatlon tokrat kot druĹžinski dan

Tina Felicijan

15

MED VAMI

12. julija 2018

Bele Vode – DruĹĄtvo Vulkan v Belih Vodah je Ĺže vrsto let zelo aktivno zaviha rokave ob razliÄ?nih priloĹžnostih.

ZaÄ?etek poletnih poÄ?itnic je Ä?as, ko na igriĹĄÄ?u v Belih Vodah pridejo na svoj raÄ?un vsi ljubitelji dobre hrane. Tisti, ki jo radi skuhajo, kot tudi tisti, ki radi dobro jedo in Ĺželijo vÄ?asih poskusiti kaj novega. Tako so v nedeljo, 1. julija, organizirali 2. tradicionalno ÂťBelovojsko kuhloÂŤ. Ponudba na kulinariÄ?nem dogodku je bila zelo raznolika. Poleg slovenske hrane pa je diĹĄalo tudi po mednarodnih dobrotah. Tekmovalci so se zelo potrudili, a tudi obiskovalci niso bili od muh in so pridno praznili polne sklede. Da je bilo vse ĹĄe malo bolj zanimivo, so poskrbeli tekmovalci (kuharji) sami, saj so poleg izvrstnih jedi pripravili tudi zanimiva kuhaliĹĄÄ?a, za dodatno napetost pa je seveda poskrbelo ocenjevanje jedi. ÄŒeprav so nekateri prejeli priznanja, pa so bili zmagovalci vsi, saj so s svojo udeleĹžbo pokazali, da podpirajo takĹĄne dogodke, ki zdruĹžujejo krajane te vasi in obiskovalce, ki jih pot zanese v ta idiliÄ?ni kraj. đ&#x;”˛

Vi piĹĄete Kako priti do vlade, ki bo delala v korist veÄ?ine drĹžavljanov?

Glede na to, da je veÄ?ina strank zavrnila koalicijo z Janezom JanĹĄo, se je tega lotil drugi po koliÄ?ini prejetih glasov Marjan Ĺ arec. ÄŒeprav je obÄ?ino vodil avtoritativno in uspeĹĄno, ni sprejel izziva, da bi v koalicijo takoj povabil stranko Levica, ampak se je kot veÄ?ina politikov odloÄ?il za linijo manjĹĄega odpora in prvo povabil Novo Slovenijo. Tu pa je trÄ?il v zid JanĹĄevega lobija oziroma poslance N. Slovenije, ki razen

Ljudmile Novak nobeden noÄ?e prevzeti nikakrĹĄne odgovornosti, saj imajo skoraj isti program kot SDS in bo Janez JanĹĄa vse postoril za njih in njihov blagor.

ResniÄ?no ne razumem teh politikov, vsi nakladajo, da bodo delali v korist vseh drĹžavljanov, vsem pa je trn v peti Levica, ki ima resniÄ?no program in tudi stoji za njim, ki bi Slovenijo naredil pravno in do vseh prijazno deĹželo. Ali je res tako bogokletno, Ä?e imamo socialno drĹžavo, ali res rabimo peĹĄÄ?ico profesionalnih vojakov, ko bi bila dobro organizirana teritorialna obramba mnogo moÄ?nejĹĄa, ali pa ĹĄvicar-

ski sistem obrambe. Ali res nima tisti, ki ustvarja dobiÄ?ek, pravice tudi pri upravljanju firme in delitve dohodka in zakaj nobeden noÄ?e niti sliĹĄati o oroĹžarski aferi.

Gospod Ĺ arec, verjetno bi bila koalicija z levico precej teĹžavna, ampak brez ‘mu’je se ĹĄe Ä?evelj ne obuje. Sem pa popolnoma prepriÄ?an, da bi se vam v nadaljevanju politiÄ?ne kariere to ĹĄe kako obrestovalo, kajti dejstvo je, da bi vsaj dve tretjini drĹžavljanov z veseljem sprejelo levosredinsko vlado. Samo od Vas je odvisno, ali boste naĹĄli skupni interes, da ustvarite boljĹĄo Slovenijo. đ&#x;”˛

Franc Cerar

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. julija 2018

PrepriÄ?ani v napredovanje Po ĹĄtirih letih Rudar spet na evropskem prizoriĹĄÄ?u – Danes (ob 17.30) v Velenju gostuje v 1. krogu kvalifikacij za evropsko ligo moĹĄtvo Tre Fiori iz San Marina NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so si s Ä?etrtim mestom v drĹžavnem prvenstvu zagotovili nastop v Evropi. V prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo so bili prosti, v drugem pa bo njihov nasprotnik moĹĄtvo Tre Fiori iz San Marina, ki je izloÄ?ilo predstavnika Walesa Bala Town.

Prva tekma bo danes ob 17.30 na Rudarjevem igriĹĄÄ?u ob jezeru, povratna pa Ä?ez teden dni v Fiorentinu.

Po ĹĄtirih letih je tako pred Rudarjem spet evropski dvoboj, zato ta dvoboj in povratni Ä?ez teden dni v klubu vsi nestrpno priÄ?akujejo, kot so poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci direktor kluba Marko ÄŒepelnik, glavni trener Marijan PuĹĄnik in kapetan David KaĹĄnik. Verjamejo, da tudi njihovi navijaÄ?i, za katere upajo, da jim bodo z mnoĹžiÄ?nim obiskom in ĹĄportnim bodrenjem pomagali, da bodo preskoÄ?ili prvo oviro ter se uvrstili v naslednji krog. V njem bo potem njihov nasprotnik sloviti Fotbal Club Steaua iz romunskega glavnega mesta BukareĹĄte. ÂťLetos praznujemo 70-letnico delovanja kluba. Na ta Ä?astitljivi jubilej smo zelo ponosni. Zato smo pripravili Ĺže veliko prireditev, nekaj dogodkov se bo ĹĄe zvrstilo. Zadnji je bila tekma s prijateljskim Hajdukom. Vesel sem, da smo se ob Ä?astitljivem jubileju uvrstili v Evropo. Zame je to bilo nepriÄ?akovano, zato je veselje ĹĄe veÄ?je. Ob tej priloĹžnosti se zahvaljujem vsem v klubu, tako strokovnemu vodstvu kot upravi in tudi drugim, ki so kakor koli pomagali k temu uspehu, tudi Mestni obÄ?ini Velenje in Premogovniku Velenje. Ta velik velik uspeh je tudi potrdil, da smo na pravi poti. To kaĹže tudi to, da smo v zadnje slabe pol leta prodali kar tri igralce, kar za slovenski prostor ni zanemarljivo,ÂŤ je na sreÄ?anju z novinarji povedal direktor kluba.

Trener Marijan PuĹĄnik je uvo-

V novi sezoni bodo igrali v pokalu Evropske rokometne zveze, pokalu Slovenije, v domaÄ?em prvenstvu pa Ĺže od prvega kroga

Ĺžijo, saj dobro delajo. Ena naĹĄih prihodnjih prednostnih nalog bo ĹĄe veÄ?ji poudarek na naĹĄi nogometni ĹĄoli, da bo lahko Ä?im veÄ? domaÄ?ih fantov igralo za Ä?lansko moĹĄtvo.ÂŤ PuĹĄnik je prepriÄ?an v Rudarjevo napredovanje. ÂťKakovost Tre Fiori je na ravni kakĹĄnega od naĹĄih drugoligaĹĄev. Imajo pa ĹĄtiri, pet igralcev, ki bi lahko igrali tudi pri nas. To so sicer starejĹĄi, a izkuĹĄeni, kar so dokazali na uvodnih dveh tekmah. Eden je dopolnil celo Ĺže 47 let, drugi je leto mlajĹĄi ‌ Prav zato mojim fantom zadnjih ĹĄtirinajst dni stalno poudarjam, da moramo biti zelo previdni. Resda so boljĹĄi, ampak to bodo morali dokazati na igriĹĄÄ?u. Verjamem, da se po dveh tekmah lahko prebijemo naprej, nato pa bomo razmiĹĄljali o naslednjem nasprotniku.ÂŤ

Znova kot pred dvajsetimi leti Predstavili so tudi nov dres, ki je zelo podoben tistemu, ki so ga nosili igralci v sezoni 1997/98, ko so z osvojitvijo slovenskega pokala dosegli najveÄ?ji uspeh kluba. Dres pa ima rahlo 'napako'.

Kot je dejal direktor kluba, upajo, da ga bo kmalu na sprednjem delu obogatil napis pokrovitelja.

RokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, aktualni prvaki in v prejĹĄnji sezoni 'samo' tretji rokometaĹĄi velenjskega Gorenja so v preteklih dveh sezonah igrali tudi v ligi Seha, domaÄ?e prvenstvo pa zaÄ?eli ĹĄele v konÄ?nici. Pred njenim zaÄ?etkom so bili oboji 'nagrajeni' s toliko toÄ?kami, kot jih je imelo najboljĹĄe moĹĄtvo po rednem delu. DrĹžavno prvenstvo je bilo zaradi njunega neigranja gotovo osiromaĹĄeno. Gotovo pa so zlasti mladi igralci v druĹžbi moĹĄtev iz HrvaĹĄke, Srbije, Makedonije, SlovaĹĄke, Belorusije pridobivali pomembne, nekateri celo prve mednarodne izkuĹĄnje.

moremo udeleĹžiti. Slednja nam je v dveh sezonah prinesla precej pozitivnih izkuĹĄenj, zato upamo, da bomo lahko v prihodnosti v njej znova zaigrali."

OdĹĄel tudi Jan Grebenc

Po nenadnem odhodu kapetana Nika Medveda se je za novo okolje odloÄ?il tudi rojeni LjubljanÄ?an, 25-letni levi zunanji Jan Grebenc. V Gorenje je priĹĄel pred zaÄ?etkom prejĹĄnje sezone iz RK Ribnica, ostal pa naj bi najmanj dve sezoni. Pred dnevi pa je v velenjski klub priĹĄla ponudba za njegov prestop k danskemu prvaku Skjernu.

Ne manj, veÄ? pa tudi ‌

Za trenerja je tudi prvenstveni cilj jasen: ÂťZa nami je odliÄ?no Ä?etrto mesto. Zato je razumljivo, da v novi sezoni ne Ĺželimo manj, kaj veÄ? pa tudi ni stvarno priÄ?akovati. Pa ne gre za podcenjevanje naĹĄih fantov. Lani smo pred zaÄ?etkom razmiĹĄljali o tem, da ostanemo v ligi, pa smo se nato

nosni smo na doseĹženo v prejĹĄnji sezoni. Ĺ e naprej bomo trenirali Ä?im bolj zavzeto, da bi bili uspeĹĄni tudi v novi sezoni. Vsi komaj Ä?akamo, da se zaÄ?ne prva tekma v Evropi. V uvodnih tekmah bomo storili vse, da bomo

David KaĹĄnik, Marijan PuĹĄnik, Marko ÄŒepelnik (z leve)

dne besede namenil igralcem: ÂťGre jim zahvala in spoĹĄtovanje, saj so z dobrimi igrami predvsem v jesenskem delu omogoÄ?ili, da smo se s kanÄ?kom sreÄ?e uvrstili v Evropo. To pomeni za klub tudi doloÄ?ena finanÄ?na sredstva. Prav tako pa smo to stanje izboljĹĄali tudi s prodajo Johna Maryja, Damjana VukliĹĄevića in Jaka Bijola.

Tako trenutno laĹžje dihamo.

Gospodarska situacija v Ĺ aleĹĄki dolini paÄ? ĹĄe ni sijajna. Klub je dihal na ĹĄkrge. To stanje se je s prodajo igralcev in uvrstitvijo v Evropo izboljĹĄalo. Ĺ˝elimo si mirne plovbe naprej, dobiti ĹĄe kakĹĄnega pokrovitelja in veÄ?jo podporo gledalcev. Fantje si to zaslu-

Gorenje brez nastopov v regionalni ligi

uvrstili v evropsko tekmovanje.

To si Ĺželimo tudi v novem prvenstvu. Seveda bi bili veseli ĹĄe viĹĄje uvrstitve, toda mislim, da so Olimpija, Maribor ter DomĹžale izraziti favoriti. Mi, Celje, Gorica, Aluminij ter ostali pa se bomo borili za naslednja mesta.ÂŤ

So prava druĹĄÄ?ina

David KaĹĄnik, kapetan, se vraÄ?a po dolgotrajnem okrevanju po poĹĄkodbi kolena. Že nekaj Ä?asa treniram na polno in upam, da bo tako tudi ostalo. Pomembno je, da igralci postajamo prava 'klapa', v garderobi je dobro razpoloĹženje. V tem klubu je Ĺže kar stalnica, da se novinci dobro vkljuÄ?ujejo v ekipo. Vseli in po-

zmagali in se uvrstili v naslednji krog. PrepriÄ?an sem, da lahko uspemo, Ä?e bomo pokazali vse tisto, kar znamo.ÂŤ

Trener je zadovoljen s preizkuĹĄnjo

V generalki pred nastopom v drugem najmoÄ?nejĹĄem evropskem nogometnem tekmovanju so velenjski nogometaĹĄi pred pribliĹžno 500 gledalci gostili moĹĄ-

tvo splitskega Hajduka.

Rudarji v 30. minuti po lepi akciji povedli z golom Milana TuÄ?ića. Kazalo je, da bo tretje moĹĄtvo v prejĹĄnjem hrvaĹĄkem prvenstvu doĹživelo poraz, vendar so SplitÄ?ani v zadnjih trenutkih tekme izenaÄ?ili za konÄ?nih 1 : 1. Za rezultat brez zmagovalca je bil ĹĄe zlasti zasluĹžen domaÄ?i vratar Marko Pridigar, saj je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov gostov.

Proti koncu tekme je zanje zaigral tudi Edin Ĺ ehić, ki je zadnje pol sezone prejĹĄnjega prvenstva igral kot posojeni igralec SplitÄ?anov Rudarju. ÂťHajduk je kakovostnejĹĄi in izkuĹĄenejĹĄi od nas. Moji fantje so pokazali, da se lahko kosajo tudi s takim nasprotnikom, Ä?e je Ĺželja prava in Ä?e veliko teÄ?ejo. Dosegli so lep zadetek, ki je bil plod lepe akcije celotnega napada. Proti koncu je Hajduk zelo pritisnil in Ĺžal izenaÄ?il. Temu je botrovala tudi naĹĄa neizkuĹĄenost. Kljub vsemu sem zadovoljen z naĹĄo igro. To je bil dober test pred prvo evropsko tekmo,ÂŤ je dejal po tekmi domaÄ?i trener. đ&#x;”˛

Stane Vovk

PriĹĄli: Domagoj Muić (24), nazadnje igralec hrvaĹĄkega RudeĹĄa, Tim Vodeb (28) Ankaran-Hrvatini, AndraĹž VrabiÄ? (22), FuĹžinar, Matej Ĺ antek (19) Reka. OdĹĄli: Jaka Bijol, Olja Antonov, Matej Radan, Edin Ĺ ehić, Jakob Novak, Najm Shwan Ali Al Quraishi.

V regionalni ligi, ki je bila ustanovljena v sezoni 2011/18, je bil njihov cilj osvojitev vsaj Ä?etrtega mesta, ki bi jim prineslo igranje ĹĄe v sklepnem delu najboljĹĄih ĹĄtirih moĹĄtev. V prvem letu so bili ĹĄesti, v prejĹĄnji sezoni pa so s petim mestom prav tako predÄ?asno konÄ?ali to tekmovanje. Tudi za novo sezono so naÄ?rtovali nastopanje v njej. Temu pa so se odrekli zaradi sklepa ZdruĹženje klubov Lige NLB, da se morajo tako kot Celjani vkljuÄ?iti v prvenstvo Ĺže v 1. krogu. To pa pomeni za oboje dodatnih 22 krogov. Glede na ĹĄirino razpoloĹžljivega igralskega kadra je omenjeno dejstvo edini razlog za odpoved sodelovanja v regionalni druĹĄÄ?ini, pojasnjuje Rok Bizjak, direktor kluba: ÂťV RK Gorenje Velenje Ĺželimo poudariti, da smo bili z organizacijo in nastopanjem v minulih dveh sezonah Lige SEHA Gazprom izjemno zadovoljni. Glavna sprememba, ki nam onemogoÄ?a vnoviÄ?no sodelovanje z jesenjo, prihaja v drĹžavnem prvenstvu. V Ligi NLB bomo namreÄ? po sklepu zdruĹženja prvoligaĹĄkih klubov, ki smo mu sami na seji nasprotovali, morali odigrati 22 tekem veÄ?. S ĹĄirino naĹĄega igralskega kadra je nerealno priÄ?akovati, da bi lahko ob tako znatno poviĹĄanem ĹĄtevilu tekem hkrati nastopali na ĹĄtirih frontah. V Ĺželji, da bi bila sezona 2018/19 za naĹĄ klub kar se da uspeĹĄna, smo vodstvu lige na Ĺžalost morali sporoÄ?iti, da se Lige SEHA Gazprom v novi sezoni ne

ÂťFinanÄ?no nadomestilo je zadovoljilo obe strani, igralcu pa smo omogoÄ?ili, da naredi korak naprej na svoji ĹĄportni poti,ÂŤ je ob odhodu mladega reprezentanta povedal ĹĄportni direktor. ÂťKljub GrebenÄ?evemu odhodu verjamemo, da imamo pred novo sezono kakovostno mlado ekipo, ki ji bomo morda dodali kakĹĄnega igralca,ÂŤ je v zvezi s tem ĹĄe dejal ĹĄportni direktor velenjskega kluba Janez Gams.

ÄŒlanska ekipa Gorenja velenja v novi sezoni:

Vratarji: Emir Taletović (viĹĄina 189 cm, letnica rojstva 1990), Luka Logar (186 cm, 2000), Miljan Vujović (198 cm, 2000); leva krila: Matic Verdinek (189 cm, 1994), Tadej Mazej (190 cm, 1998), Tilen Grobelnik (187 cm, 2000); levi zunanji: Jan Grebenc (194 cm, 1992), Vid Levc (197 cm, 1994), Jernej DrobeĹž (194 cm, 2000), Peter Ĺ iĹĄko (190 cm, 2001); srednji zunanji: AndraĹž Kete (188 cm, 1992), Aleks KavÄ?iÄ? (187 cm, 1996), Domen Tajnik (182 cm, 2000); desni zunanji: David MiklavÄ?iÄ? (195 cm, 1983), Filip Banfro (193 cm, 1998), Timotej GrmĹĄek (191 cm, 2000); desna krila: Vlado Matanović (181 cm, 1995), Ibrahim Haseljić (193 cm, 1998); kroĹžni napadalci: Jan Tajnik (191 cm, 1997), Darko Stojnić (200 cm, 1997), Miha KavÄ?iÄ? (193 cm, 1998). đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

12. julija 2018

Komentator, ki res oboĹžuje ĹĄport TomaĹž Hudomalj o ĹĄportu ve ogromno – Tudi o nogometu, ki je te dni posebej v ospredju pa res, da je poseben vtis name naredila JuĹžna Afrika, ker sem bil takrat prviÄ? tako blizu.

Letos torej niste bili v Rusiji, komentirali pa ste?

Res je. Ni sicer enako, ali komentiraĹĄ iz Ljubljane iz studia ali pa si na prizoriĹĄÄ?u. Najprej zato, ker je med 50-60 tisoÄ? gledalci mnogo laĹžje zaÄ?utiti vzduĹĄje, potem pa tudi zato, ker je na terenu mogoÄ?e prej dobiti veÄ? informacij. Je pa tudi res, da je z digitalizacijo ogromno informacij na voljo tudi na internetu in si je samo treba vzeti Ä?as, predvsem pa ogromno informacij preveriti. Ne morem si privoĹĄÄ?iti, da bi kaj povedal napaÄ?no.

Kako se torej pripravljate na tekmo, za katero ste v vlogi komentatorja?

Za vse tekme imam narejeno osnovno pripravo, za vsako tekmo posebej pa si za vse igralce izpiĹĄem njihove osnovne podatke in skuĹĄam izbrskati vsaj eno zanimivost, ki ĹĄe ni bila sliĹĄana.

Od zaÄ?etka kariere so se mi zdele zanimive in pomembne informacije, ki jim danes ne dajem veliko pozornosti. No, po osnovni pripravi pa je treba izbrskati ĹĄe podatke o ekipah, medsebojnih tekmah in zanimivostih s prizoriĹĄÄ?a. Za vsako tekmo porabim povpreÄ?no dva do tri dni po 6-10 ur priprav.

Tudi imena igralcev se je treba verjetno nauÄ?iti pravilno izgovarjati?

Hja, s tem imamo pa v sluĹžbi kar nekaj teĹžav. Imamo namreÄ? lektorsko sluĹžbo, ki nam pomaga tudi pri izgovorjavi imen igralcev. To pa ne pomeni, da skuĹĄamo izgovarjati tako, kot to poÄ?nejo v domovinah, od koder igralci prihajajo. To bi bilo nemogoÄ?e, zato izgovorjavo prilagodimo pravilom slovenskega jezika. VÄ?asih seveda zato ljudje kliÄ?ejo in se razburjajo, kako izgovarjamo. Si pa upam trditi, da znamo slovenski reporterji imena igralcev izgovarjati bistveno bolje kot npr. angleĹĄko ali nemĹĄko govoreÄ?i komentatorji. Seveda pa tudi temu namenimo dolo-

Gorenje za Ĺžreb za kvalifikacije VelenjÄ?ani bodo morali zaigrati Ĺže v prvem izmed treh krogov kvalifikacij za uvrstitev v skupinski del pokala Evropske rokometne zveze. Z Dunaja, sedeĹža zveze, so v torek ĹĄe sporoÄ?ili, da bodo pare prvega kroga (VelenjÄ?ani so med nosilci) izĹžrebali v torek, 17. julija.

Njihovi moŞni tekmeci so: Käerjeng (Luksemburg), Dragunas Klaipeda (Litva), Batumi (Gruzija), Glasgow (Velika Britanija), Alingsas (Švedska), VaraŞdin 1930 (Hrvaťka), Bern (Švica), Koper (Slovenija), Potaissa Turda (Romunija), Hafnarfjordur (Islandija) in Insignis West Wien (Avstrija). Prvega nasprotnika bodo dobili v torek, 17. julija, ob 11. uri na Dunaju.

Petanka V moÄ?ni konkurenci drugi DruĹĄtvo petanke iz Velenja je na velikem drĹžavnem turnirju TOUR trojke na JanÄ?ah, na Ä?udovitem vrhu med Ljubljano in Litijo, osvojilo odliÄ?no drugo mesto. VeÄ? kot trideset najmoÄ?nejĹĄih ekip se je borilo za zmago, med njimi tudi Velenjski petankarji, ki so pokazali, da trdo delo in treningi prinaĹĄajo odliÄ?ne rezultate. Osvojili so odliÄ?no drugo mesto in so seveda zelo zadovoljni, da so svoje Ĺže tako polđ&#x;”˛ A. ÄŒ. ne police polepĹĄali z novim lepim pokalom.

Ä?en del priprav.

Ljudje torej kliÄ?ejo, da se pritoĹžujejo. PokliÄ?ejo kdaj tudi, da pohvalijo?

Ja, tudi. Zadnja takĹĄna izkuĹĄnja je stara dober teden. Ko sem priĹĄel iz komentirnice, mi je kolega povedal, da je klicala gospa, ki me je pohvalila. Zelo sem bil vesel, kajti ljudje v resnici veÄ?krat kliÄ?ejo, ko jih kaj zmoti. Nekateri sicer Ä?isto prijazno in z argumenti, spet drugi pa izjemno nesramno.

Ali kritika, ki ni argumentirana, kdaj zaboli?

Ja, zaboli. Ker verjamem, da Ä?lovek kliÄ?e, ker ga je zares nekaj zmotilo. In vedno tuhtam, ali je kritika upraviÄ?ena ali ne.

VÄ?asih sem imel sicer veÄ?je teĹžave sprejeti kritiko, danes sem tudi v tem nekoliko dozorel – a ĹĄe vedno Ĺž e l i m a rgumentirano kritiko, saj lahko le z njo postajam boljĹĄi.

Koliko let Ĺž e d el a t e na tem podroÄ?ju?

Od zadnjega razreda osnovne ĹĄole dalje. ZaÄ?el sem na VTV, kjer sem najprej pripravljal takratno Ĺ KL oddajo, potem pa ĹĄport in ĹĄportne pogovore. Proti koncu gimnazije sem ĹĄel na dopisniĹĄtvo TV Slovenija v Slovenj Gradcu in tam delal leto ali dve. No, potem pa so imeli na TV Slovenija v okviru Lige prvakov nagradno igro ÂťPostani tudi ti komentatorÂŤ. Ĺ el sem na avdicijo, kjer nas je bilo 50, pa so rekli, da bi z mano radi sodelovali tudi drugaÄ?e in tako

sem septembra 2003 zaÄ?el uradno delati na Televiziji Slovenija. Kmalu bo torej minilo 15 let.

Vse, kar ste naĹĄteli, pa je bilo delo na podroÄ?ju ĹĄporta?

Ja. Že ko sem bil majhen, sem najprej treniral tenis, potem resno rokomet, vmes sem bil nekajkrat na koťarkarskih treningih, pa nekajkrat na treningih odbojke – torej, zelo

Foto: osebni arhiv

Je VelenjÄ?an, ki je bil na svetovnem nogometnem prvenstvu v JuĹžni Afriki leta 2010, na evropskem na Poljskem leta 2012, na svetovnem v Braziliji leta 2014 in na evropskem v Franciji pred dvema letoma. Letos ni odpotoval v Rusijo, je pa kar nekaj tekem spremljal kot komentator Televizije Slovenija.

Z veseljem pa si je vzel tudi Ä?as za pogovor z nami. TomaĹž Hudomalj.

TomaĹž, kakĹĄen je obÄ?utek ob komentiranju svetovnega nogometnega prvenstva? Je po ĹĄtevilnih izkuĹĄnjah to ĹĄe posebna Ä?ast?

Zame je vsaka izkuĹĄnja zelo pomembna. ÄŒeprav sem opravil Ĺže preko 300 neposrednih prenosov in vem, da je to lepa ĹĄtevilka, mi je vsaka tekma izziv in se skuĹĄam nanjo dobro pripraviti. Svetovno nogometno prvenstvo pa je seveda sploh velik dogodek, ki ga dejansko spremlja ves svet. Mnogo ljudi misli, da ve vse o tem ĹĄportu, zato je res svojevrsten izziv, da vse prepriÄ?aĹĄ.

Kdo v resnici ve vse o nogometu?

Uh, vsega najbrĹž nihÄ?e. Je pa nogomet hecna igra – zelo enostavna in zato tudi tako priljubljena. Igrajo ga vsi. Spomnim se leta 2014, ko sem bil na svetovnem prvenstvu v Braziliji in tam videl stadion, ki je bil postavljen sredi najbolj revne favele. Na eni strani torej bliĹĄÄ?, manj kot sto metrov proÄ? pa otroci, ki brcajo – ne Ĺžogo, ampak kroglo iz polivinila. To je Ä?ar nogometa; da ga res igrajo povsod, da ni treba veliko, da ga lahko igraĹĄ.

Po drugi strani pa, ker vsi mislijo, da o njem vedo vse, je tako kompleksen, da je nemogoÄ?e zares vedeti vse o njem.

Katero nogometno prvenstvo, na katerem ste bili doslej, je bilo najbolje organizirano?

Res se mnogokrat bojimo, kako bodo prvenstva organizirana.

Leta 2010 smo se spraĹĄevali, ker je bilo tekmovanje prviÄ? na afriĹĄki celini. Bilo je krasno! Za Brazilijo leta 2014 smo sicer vedeli, da je deĹžela nogometa, a tudi, da je precej revna drĹžava, in zato spet dvomili. Bilo je krasno! Rusija me je letos impresionirala. ÄŒeprav nisem bil tam, veliko preberem in sliĹĄim in je res odliÄ?no.

Torej, velika nogometna tekmovanja so vedno dobro pripravljena in bi teĹžko izbral le enega. Je

sem si Ĺželel biti ĹĄportnik. S Ä?asom sem spoznal, da nisem tako zelo nadarjen, da bi bil pretirano uspeĹĄen. Se je pa iz te ljubezni hitro rodila moja ljubezen

do ĹĄportnega novinarstva.

Niste nikoli razmiĹĄljali o drugem delu?

Ne! Iz dveh razlogov: eden je ta, da res oboĹžujem ĹĄport, drugi pa, da je ĹĄportno novinarstvo bolj resna stvar, kot si mnogi predstavljajo, hkrati pa v njem ni toliko pritiskov in stresov kot v kakĹĄnem drugem novinarstvu. Pri ĹĄportu je 80 % zgodb lepih, in tudi Ä?e kdaj zgodba ni prav lepa, praviloma vsaj ni tragiÄ?na.

Kot ĹĄportni novinar ste zadolĹženi za veÄ? ĹĄportov. Bi lahko izbrali, kateri vam je najljubĹĄi? ÄŒe bi se moral pri komentiranju odloÄ?iti samo za en ĹĄport, bi bilo gotovo alpsko smuÄ?anje. Od nekdaj sem si Ĺželel komentirati alpsko smuÄ?anje, saj sem odrasel v letih, ko je bilo smuÄ?anje pri nas daleÄ? prvi ĹĄport. Spomnim se svetovnega prvenstva iz leta 1991, ko sem bil v bolniĹĄnici in so mi v sobo prinesli telev i z o r, d a sem lahko gledal smuÄ?anje. Med olimpijskimi igrami iz leta 1994 sem bil star 12 let in ĹĄe danes se Ĺživo spomnim, kako sem pritekel iz ĹĄole k babici in dedku in na kolenih spremljal, ko je Alenka DovĹžan dobila medaljo. Ko

je priĹĄla priloĹžnost, da bi ta ĹĄport tudi komentiral, sem jo seveda takoj pograbil. V prvih letih sem bil veliko po terenih in spoznaval druge novinarje, tekmovalke in ekipe. Imel sem veliko sreÄ?o, da sem komentiral najboljĹĄe obdobje Tine Maze, da sta se potem pojavili Ana Drev in Ilka Ĺ tuhec.

Tudi zaradi slovenskih uspehov je delo v tem ĹĄportu res super.

Zelo sem se navezal nanj in – ja, sem kar zaljubljen v to smuÄ?anje in mi je ĹĄtevilka 1.

Zaradi narave dela tudi veliko potujete. Vam je to kdaj v breme?

Ni mi v breme, mi je pa v zadnjih dveh letih, odkar imam otroka, manj do tega, da bi ogromno potoval. Jaz sicer od nekdaj zelo rad potujem in ĹĄportno novinarstvo mi je dalo priloĹžnost, da sem videl marsikaj. Bil sem na vseh celinah, razen v Avstraliji, bil sem na olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih in to straĹĄno rad poÄ?nem. Veliko mi pomeni spoznavanje tujih kultur in mislim, da je to veÄ?ji Ä?ar potovanj, kot so zgolj ogledi znamenitosti. Ko greĹĄ po svetu, razumeĹĄ, zakaj smo si ljudje tako razliÄ?ni. In da je 'fajn', da smo si razliÄ?ni. Tako lahko sprejemaĹĄ ljudi, ki Ĺživijo v drugaÄ?nem svetu kot ti, in ugotoviĹĄ, da so v glavnem to krasni ljudje z izjemnimi zgodbami.

Kaj vas ĹĄe Ä?aka v prihodnosti? Ĺ˝elim si ostati v tem, kar delam, in to delati ĹĄe bolje. Vedno se trudim biti zelo dober. Ĺ˝elim voditi oddaje, komentirati, pripravljati prispevke, skratka, v tem novinarstvu delati vse, kar je mogoÄ?e delati, in to delati zelo dobro. Stremim k temu, da bi bil ĹĄe boljĹĄi kot doslej, predvsem bi pa rad do upokojitve delal stvari tako strastno in odgovorno, kot jih poÄ?nem sedaj.

Boste ostali doma v Velenju?

Brez dvoma! Jaz imam v Velenju razen sluĹžbe vse. Tukaj imam druĹžino, prijatelje, ljudi, ki me poznajo ‌ skratka, moje Ĺživljenje je v Velenju in Velenje je moje Ĺživljenje. Rad imam Velenje in ljudi ter vse, kar se tukaj dogaja, zato ne vidim razloga, zakaj bi ĹĄel kam drugam. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Janja Garnbret odliÄ?na v teĹžavnosti Bern, 7. julija – Ĺ portna plezalka Janja Garnbret je obrambo skupne zmage v svetovnem pokalu v teĹžavnosti zaÄ?ela na najboljĹĄi moĹžni naÄ?in s prepriÄ?ljivo zmago na uvodni tekmi v ĹĄvicarskem Villarsu. Garnbretova je vodila Ĺže po polfinalu, v finalu pa le ĹĄe potrdila odliÄ?no formo Ĺže na zaÄ?etku teĹžavnostne sezone.

Garnbretova, ki lovi tretji (zaporedni) naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v teĹžavnosti, je v finale napredovala z najboljĹĄim doseĹžkom polfinala, v kvalifikacijah pa je bila tretja.

V finalu je bila najbolj prepriÄ?ljiva od vseh finalistk, splezala je najviĹĄje, padla pa povsem pri koncu smeri. Seveda je bila takrat zmaga Ĺže v njenih rokah. ÂťTretjiÄ? tekmujem tukaj in tre-

tjiÄ? sem zmagala. To je fantastiÄ?no. Nisem vedela natanko, kaj bi lahko priÄ?akovala, v zadnjem Ä?asu nisem bila povsem osredotoÄ?ena na plezanje, saj sem bila z mislimi v maturi, zato sem zelo zadovoljna, da se je razpletlo tako zelo dobro,ÂŤ je bila uvodnega doseĹžka vesela Garnbretova, ki je osvojila ĹĄe 11. zmago na tekmah svetovnega pokala v teĹžavnosti.

NajboljĹĄa Slovenka je v Ĺ vici tekmovala prviÄ? po tekmovalnem premoru, ko je veÄ?ji del balvanske sezone izpustila zaradi mature. Pred premorom je nastopila na dveh tekmah svetovnega pokala v balvanih ter zmagala in bila druga. Na treh tekmah svetovnega pokala, na katerih je letos nastopila, je vsađ&#x;”˛ kiÄ? stopila na stopniÄ?ke.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

12. julija 2018

Iskanje pogreĹĄanih oseb je lahko uspeĹĄno le ob sodelovanju

POLICIJSKA kronika Vlomi in poskusi vlomov ter kraje koles

Policijska postaja Velenje povabila na seminar vse tiste, ki lahko pri tem pomagajo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 5. julija – Gasilci in policisti pogosto delajo z roko v roki. Ne glede na to, ali gre za poĹžar, naravno katastrofo, prometno nesreÄ?o, iskanje pogreĹĄane osebe. Slednje je lahko uspe-

visni smo od vremena, zahtevnosti ‌ Da bi bila iskalna akcija uspeĹĄna, da ne bi bilo ogroĹženo zdravje ali Ĺživljenje, jo je treba izvesti v Ä?im krajĹĄem moĹžnem Ä?asu, Ä?esar pa policisti s svojo kadrovsko zasedenostjo ne zmoremo sami.ÂŤ

to so bili povabila na delavnico oziroma seminar, na katerem so se pogovarjali o konkretni temi, si izmenjali izkuĹĄnje in zaÄ?rtali pot sodelovanja in ukrepanja v bodoÄ?e, veseli.

Poveljnik gasilskega poveljstva Mestne obÄ?ine Velenje Simon

Pomembna je usklajenost ĹĄtevilnih, ki lahko pomagajo; potem je iskalna akcija uspeĹĄna.

ĹĄno le v sodelovanju, zato je Policijska postaja Velenje v Ä?etrtek na to temo pripravila seminar, nanj pa povabila vse tiste, ki lahko prispevajo k temu, da bo iskanje uspeĹĄno: gasilce, reĹĄevalce,

â?ą

Kdaj se iskalna akcija zaÄ?ne, nas je zanimalo. ÂťZaÄ?ne se po prijavi na policijo. Takrat je naĹĄa naloga, da naredimo vse potrebno, da takĹĄno osebo Ä?im prej najdemo,ÂŤ pravi. Pri tem imajo

PogreĹĄane osebe so osebe, ki so iz znanih ali neznanih razlogov odsotne iz doloÄ?enega okolja, o Ä?emer je obveĹĄÄ?ena policija (oziroma to sama ugotovi).

predstavnike nujne medicinske pomoÄ?i, civilne zaĹĄÄ?ite, lovce, jamarje, gorske reĹĄevalce ‌ ÂťVsi so zelo pomembni, ko pogreĹĄano osebo iĹĄÄ?emo v iskalnih akcijah,ÂŤ pravi Davorin PotoÄ?nik, pomoÄ?nik komandirja PP Velenje. ÂťVÄ?asih pregledujemo manjĹĄi, vÄ?asih veÄ?ji teren, od-

Grajamo!

Potniki smo seveda veseli urejenih in novih avtobusnih postaj.

OÄ?itno pa se avtobusnim prevoznikom to vÄ?asih ne zdi tako pomembna pridobitev, da bi nanjo namestili tudi vozni red, pa Ä?eprav je zanj vse pripravljeno.

Smo sicer v digitalni dobi, a kakĹĄno tiskano navodilo, kdaj te od tu odpelje ali pripelje avtobus, ĹĄe vedno potrebujemo. Morda bo pa zalegel tale zapis. đ&#x;”˛

pomembno vlogo (tudi ali predvsem) gasilci. ÂťPomoÄ? nudimo na terenu. Temeljito preiĹĄÄ?emo obmoÄ?je, za katero obstaja domneva, da bi se pogreĹĄana oseba lahko nahajala,ÂŤ pravi Boris BrinovĹĄek, vodja poklicnega jedra PGD Velenje. ObiÄ?ajno se s policisti sreÄ?ajo ob intervencijah, za-

Davorin PotoÄ?nik: ÂťAkcijo je treba izvesti v Ä?im krajĹĄem Ä?asu, Ä?esar pa policisti sami ne moremo.ÂŤ

Ĺ umah pa je dodal, da ne bodo ostali samo pri teoriji, jeseni pripravljajo vajo, v kateri bodo sodelovali vsi tisti, ki pri iskanju pogreĹĄanih oseb sodelujejo. đ&#x;”˛

Velenje – Velenjski policisti so minuli torek obravnavali veÄ? vlomov in poskusov vlomov.

Med drugim je neznani storilec vlomil v prostore podjetja na obmoÄ?ju Velenja. Ukrasti mu ni uspelo niÄ?esar, ĹĄkodo pa je podjetju povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem okna, vrat in kavnega avtomata.

Tudi v dveh poskusih vloma v trgovini ni dolgoprstneĹž odnesel niÄ?esar, v obeh primerih pa je poĹĄkodoval vhodna vrata.

Vlomilec v kolesarnico stanovanjskega bloka na Stantetovi ulici pa je bil oÄ?itno bolj spreten ali pa z veÄ? prakse, kajti uspelo mu je ukrasti moĹĄko gorsko kolo znamke merida crossway, bele barve s Ä?rnimi napisi.

Pred tednom dni pa je obÄ?an iz Pesja prijavil tatvino dveh koles. Materialno ĹĄkodo so ocenili na blizu 1400 evrov. Tega dne so velenjski policisti obravnavali ĹĄe eno tatvino kolesa, in sicer ga je neznanec odtujil na cesti Simona Blatnika v Velenju.

Ob prevozno sredstvo je bila minulo soboto tudi lastnica kolesa v Ĺ oĹĄtanju. Neznani storilec jo je s krajo oĹĄkodoval za pribliĹžno 70 evrov.

Dan kasneje, v nedeljo, so o kraji otroĹĄkega kolesa poroÄ?ali iz Ĺ oĹĄtanja. Neznanec je kolo znamke bmx ukradel pred stanovanjsko hiĹĄo na Kajuhovi ulici.

Policisti ob poveÄ?anem ĹĄtevilu tatvin opozarjajo, naj bodo obÄ?ani z objavami na socialnih omreĹžjih med poÄ?itnicami in dopusti ĹĄe posebej previdni, saj vlomilci spremljajo, kdo je doma in kdo odsoten.

Okradel jih je med kosilom Velenje, 6. julija – Milo reÄ?eno, zelo drzen je bil minuli petek ne-

Poleti najveÄ? smrtnih Ĺžrtev zaradi prehitre voĹžnje Prehitra voĹžnja je najpogostejĹĄi vzrok prometnih nesreÄ? z najhujĹĄimi posledicami. V poletnih mesecih, ko je promet poveÄ?an, daljĹĄe poti pa so pogostejĹĄe, ĹĄe posebej v smeri turistiÄ?nih krajev, je na cestah potrebna ĹĄe dodatna previdnost. Lani se je samo v poletnih mesecih zgodilo 4.849 prometnih nesreÄ?, od tega je bilo 31 smrtnih Ĺžrtev. Ĺ tevilo umrlih zaradi neprilagojene hitrosti se je predvsem poveÄ?alo lani, saj je v primerjavi s poletjem 2016 naraslo iz 9 na 14 umrlih.

Od tega se je najveÄ? prometnih nesreÄ? zgodilo v naselju z uliÄ?nim sistemom (3.100 nesreÄ? oz.

49 %), v naselju brez uliÄ?nega sistema (963 nesreÄ? oz. 15 %) in na avtocesti (618 nesreÄ? oz.

10 %). Na ostalih cestah je deleĹž znaĹĄal manj kot 6 %.

Zato Agencija za varnost prometa podaja nekaj koristnih napotkov za udeleĹžence v prometu:

Preverite stanje na cestah

Voznikom priporoÄ?amo, da naÄ?rtujejo daljĹĄi Ä?as potovanja in si vnaprej pripravijo alternativne poti oziroma postanke. ÄŒe je moĹžno, naj se glavnim turistiÄ?nim smerem izognejo predvsem v petek popoldne, soboto dopoldne ter nedeljo pozno popoldne.

Pomembne stvari imejte vedno pri roki

V avtomobilu imejte zadostne koliÄ?ine pijaÄ?e, dober zemljevid, zdravila idr. Poskrbite za dovolj goriva in ne nalagajte prtljage na zadnje police, saj v primeru trka ali ostrega zaviranja ta lahko poĹĄkoduje potnike.

Vozite zmerno, vnaprej naÄ?rtujte pot in postanke

VroÄ?ina lahko ĹĄe poslabĹĄa zdravstvene teĹžave ali povzroÄ?i utrujenost, zato se za volan usedite povsem spoÄ?iti in zdravi. Na

daljĹĄi poti naÄ?rtujte veÄ? postankov. Pretegnite se in na kratko sprehodite. Med prezraÄ?evanjem vozila ne pozabite na varnost. ÄŒe se oddaljite od vozila, ga zaklenite in zaprite okna.

Spremljajte vreme

Bodite pozorni na napovedi poslabĹĄanja vremena. Plohe in nevihte v hipu spremenijo vozne razmere. Ob morebitni toÄ?i ne ustavljajte v predorih in pod nadvozi. To je zelo nevarno poÄ?etje, ki vas lahko stane veÄ? kot popravilo zaradi toÄ?e.

Pravilno se razvrstite

Vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za intervencijska vozila, ki so opremljena z modro ali rumeno luÄ?jo (reĹĄevalci, gasilci, policija, vzdrĹževalci, inĹĄpekcijske sluĹžbe ‌). đ&#x;”˛

Rotnik zavrnil obtoĹžbo Celje, 6. julija - Nekdanji direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TEĹ ) UroĹĄ Rotnik na predobravnavnem naroku na celjskem okroĹžnem sodiĹĄÄ?u ni priznal krivde glede prepreÄ?itve dokazovanja in odtujitve dokumenta, v katerem je finanÄ?ni upravi (Furs) prijavil, s koliko gotovine razpolaga. Kot je povedal, ni odtujil nobenega dokumenta s finanÄ?ne uprave.

ObtoĹžnica pravi, da naj bi Rotnik po tistem, ko je prijavil svoje premoĹženje in zapisal, da ima v banÄ?nem sefu 3,3 milijona evrov gotovine, dokument o tem odtujil iz davÄ?nega spisa. S tem naj bi poskuĹĄal preslepiti inĹĄpektorje pri odmeri davkov, pozneje pa naj bi oviral dokazovanje domnevno nezakonito pridobljenega premoĹženja, kar sam zanika.

Kriminalisti so po navedbah policije te dni opravili osem hiĹĄnih preiskav pri treh osebah in treh podjetjih, kot domnevajo mediji, pa so iskali morebitne skrivne lastnike v podjetju Rudis, ki je bilo eden od izvajalcev pri gradnji TeĹĄ 6. đ&#x;”˛

pridiprav, ki je vlomil v avtobus, ki je pripeljal turiste na kosilo v Restavracijo Jezero v Velenju.

Iz torbic in prtljage, ki so jih pustili potniki v avtobusu, je ukradel nekaj mobilnih telefonov in manjĹĄo vsoto denarja. Policisti so si ogledali kraj tatvine, zbrali obvestila, o dejanju neznanega storilca pa bodo obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Ä?an in povedal, da pogreĹĄa tasta iz Hrastovca. V organizirani iskalni akciji, v kateri so sodelovali tudi gasilci in vodniki sluĹžbenih psov, so pogreĹĄanega naĹĄli na seniku na Lubeli, kamor se je zatekel pred deĹžjem.

PogreĹĄala oÄ?eta, obÄ?an pogreĹĄal tasta

Velenje – Minuli teden so velenjski policisti obravnavali tudi veÄ? dogodkov nasilja v druĹžini.

Pred tednom dni so policisti tako obravnavali nasilje v Podkraju pri Velenju, kjer je bil do partnerke grob njen zunajzakonski partner. Minulo soboto zjutraj je priĹĄlo do nasilja in posilstva v Velenju, nekaj ur za tem so v Velenju spet obravnavali nasilje v druĹžini, pribliĹžno ob 20. uri pa so obravnavali ĹĄe Ä?etrti primer. V slednjem je partner ÂťpodivjalÂŤ nad partnerko zaradi nogometa, so zapisali.

V vseh primerih so poleg izvedenih ukrepov nasilnim partnerjem izrekli ĹĄe ukrep prepovedi pribliĹževanja.

Velenje, 8. julija – Minulo nedeljo se je na velenjski policijski postaji oglasila zaskrbljena obÄ?anka in povedala, da Ĺže nekaj dni pogreĹĄa svojega oÄ?eta. Ta je namreÄ? odĹĄel na morje in se ji potem ni veÄ? oglasil.

Policisti so stopili v akcijo in na osnovi iznajdljivosti ter obvestil ugotovili, da je oÄ?e Ĺživ in zdrav in da uĹživa na morju. Ĺ e eno osebo so iskali policisti minulo nedeljo. Okoli 21. ure je na postajo namreÄ? poklical ob-

Ĺ tirje primeri nasilja v druĹžini

VoĹžnja po nepravi strani ceste Velenje, 8. julija – Minulo nedeljo, pribliĹžno ob 16.30, se je zgodila hujĹĄa prometna nesreÄ?a na cesti Velenje–Vinska Gora. V njej so bila udeleĹžena tri vozila, vzrok za nesreÄ?o pa je nepravilna stran voĹžnje. V nesreÄ?i se je ena oseba huje telesno poĹĄkodovala.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Bili so preglasni LajĹĄe, 7. julija – PrejĹĄnjo soboto zjutraj so policisti odĹĄli na letaliĹĄÄ?e v LajĹĄe. Posredovali so zato, ker so bili nekateri preglasni. Na ÂťobiskuÂŤ so eno osebo na krĹĄitev javnega reda in miru opozorili.

Zaradi preglasne glasbe in razgrajanja so policisti omenjenega dne opozorili tudi gosta v lokalu na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u v Velenju.

!

Krajani LajĹĄ so zaradi dogajanja na piknik prostoru ob letaliĹĄÄ?u vse bolj ogorÄ?eni. Tu se namreÄ? tedensko odvijajo zabave, ki trajajo tudi v zgodnje jutranje ure. Iz petka na soboto je zelo glasno zabavo policija prekinila ĹĄele okoli 4. ure zjutraj. Poudarjajo, da nimajo niÄ? proti zabavam, vendar naj bodo takĹĄne, da jim omogoÄ?ajo normalno Ĺživljenje, mirne noÄ?i in prijazen poÄ?itek. Zato pozivajo klub in pristojne v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, da jim zagotovijo takĹĄne pogoje bivanja, ki bodo tem njihovim Ĺželjam ustrezali.

Zaradi priĹžiga bakle izdali plaÄ?ilni nalog Velenje, 7. julija – Policisti na nogometni tekmi med velenjskim Rudarjem in ekipo Hajduka iz Splita niso bili brez dela. ÄŒe drugega ne, so napisali priĹžigalcu bakle plaÄ?ilni nalog po doloÄ?ilih zakona o javnih zbiranjih.

Sprla sta se in glasno razgrajala Ĺ oĹĄtanj, 7. julija – V zgornjih jutranjih urah minulo soboto so policisti posredovali v Ĺ oĹĄtanju, kjer sta se sprla in razgrajala dva obÄ?ana. Na njuno vedenje ju bo ÂťspominjalaÂŤ kazen, o viĹĄini katere bo odloÄ?il prekrĹĄkovni organ.

Vinjen na vsak naÄ?in do oÄ?eta svojega dekleta Velenje, 8. julija – Med dogodke s podroÄ?ja krĹĄenja javnega reda in miru so policisti zapisali tudi primer fanta, ki se je na vsak naÄ?in hotel vinjen sreÄ?ati z oÄ?etom svojega dekleta ter se z njim pogovoriti. Namere sta mu prepreÄ?ila starĹĄa. ÂťRezultatÂŤ fantove odloÄ?nosti in vztrajnosti starĹĄev je bila poĹĄkodba, zaradi katere je fant moral v velenjski zdravstveni dom. KrĹĄitelja Ä?aka ĹĄe kazen, ki jo bo doloÄ?il prekrĹĄkovni organ.

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

12. julija 2018

19

Poklon prebeglim letalcem Veterani praznovali s pripadniki 151. HEESK in dobitniki SZ Golte 91

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ĺ esti Ä?ut vam bo povedal, kaj se dogaja. VpraĹĄanje je le, ali se boste ĹĄe naprej slepili, ali pa mu boste prisluhnili. ÄŒe mu boste, vam bo kmalu jasno, kaj naÄ?rtujejo sorodniki, ki vas ne marajo. TeĹžko verjetno je, da se bo zgodba konÄ?ala dobro za obe strani. Glavnina dogajanja se bo Ĺžal spet vrtela okoli denarja, ki ga ne bo dovolj za vse, ki Ĺželijo prisloniti lonÄ?ek k izkupiÄ?ku, ki pripada le vam. To pa ne bo edini problem. ÄŒaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki jih ne bo veÄ? mogoÄ?e prelagati. Ĺ le vam bodo na Ĺživce, zato boste bolj nemirni kot sicer. DrĹžite se navodil zdravnikov, da vas ne zapusti ĹĄe zdravje.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

V naslednjih dneh vas Ä?aka veliko dela, pa niÄ? zato. Planeti vam napovedujejo veliko lepih dogodkov na ljubezenskem podroÄ?ju, zato boste imeli dovolj energije za vse, kar vam bo navrglo Ĺživljenje. Partner bo bolj zagret kot vi, a skupaj bosta kmalu naĹĄla reĹĄitev, da bosta veÄ? Ä?asa preĹživela skupaj. V teh dneh boste doĹživeli veliko sprememb tudi na drugih podroÄ?jih. VeÄ?ina bo dobrih in lepih, nekaj bo neprijetnih, ena pa vam bo vzela veliko Ä?asa, da popravite, kar ste zakuhali sami. Zato, ker ste bili lahkomiselni.

Na trenutke bo vaĹĄe poÄ?utje slabo, utrujeni boste bolj kot po navadi. ÂťPosluĹĄajteÂŤ svoje telo.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Letos smo prireditev ob prazniku 151. Helikopterske eskadrilje SLO vojske pripravili in izvedli na planinskem domu na Smrekovcu. Leta 1991 v osamosvojitveni vojni za SLO sta pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar prebegnila iz takratne JLA in 28. junija 1991 s helikopterjem GAZELA SA 341 pristala na Golteh ter ga predala TO SLO vojske. Helikopter je dobil novo oznako TO 01 Velenje in na takrat pogumno dejanje obeh pilotov postal prvo bojno zraÄ?no plovilo TO Slovenije. Ta dan je tudi vsakoletni praznik pripadnikov 151. HE-

ESK SLO vojske. Povezovalec prireditve Drago Kolar je v uvodu vsem udeleĹžencem opisal dogodke v letu 1991 po prebegu pilota s helikopterjem in njegovo usodo, ko so ga skrivali in varovali takratni pripadniki TO 89. Ĺ taba TO Velenje. Po pristanku in predaji je bil helikopter pripeljan na dom na Smrekovcu, pozneje na domaÄ?ijo RezoniÄ?nik, po domaÄ?e LeskovĹĄek, v Zaloku nad Belimi Vodami, nazadnje pa premeĹĄÄ?en v lopo pri domaÄ?iji Juvan, po domaÄ?e Ĺ˝ohar. Helikopter GAZELA je bil 13. novembra 1991 odpeljan na letaliĹĄÄ?e LajĹĄe, naloĹžen na kamion in

odpeljan na popravilo. Pozneje so s helikopterjem izvajali ĹĄtevilne naloge v SLO vojski. Prireditve v izvedbi OZVVS Velenje, OZVVS Ĺ oĹĄtanj in 151. HEESK, so se udeleĹžili ministrica za obrambo RSLO Andreja KatiÄ?, dobitniki znaka GOLTE 91, pripadniki 151. HEESK, poveljnik 15 PVL Bojan Brecelj, bivĹĄi poveljnik 15. HEB Branko Rek, pripadniki SLO vojske iz kasarne Franc Rozman Stane iz Celja, pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar, Ä?astniki OZSÄŒ Velenje in PO ZSÄŒ ZĹ P, veterani in veteranke ter ĹĄtevilni drugi gostje.

Po SLO himni ob prisotnosti praporĹĄÄ?akov OZVVS Velenje, OZVVS Ĺ oĹĄtanj ter 151.

HEESK so se udeleĹženci slovesnosti z minuto molka poklonili spominu na pilota Tonija Mrlaka in vse tiste, ki dogodkov v osamosvojitveni vojni za SLO leta 1991 Ĺžal niso preĹživeli. Po pesmi Slovenski Veteran, ki jo je zapel Brane GradiĹĄnik, so zakljuÄ?ili prireditev in nadaljevali druĹženje in obujanje spominov na dogodke iz leta 1991, ob dobri postreĹžbi osebja planinskega doma na Smrekovcu. Tudi slabo vreme ni pokvarilo prijetnega đ&#x;”˛ Zdenko HriberĹĄek vzduĹĄja.

S pohodom poÄ?astili spomin

Obujali spomine na osnovnoĹĄolske klopi Letos smo praznovali visok jubilej.

Kar 60 let je namreÄ? minilo, odkar smo zapustili osnovnoĹĄolske klopi. Zbrali smo se na MPT-ju, kjer smo jih gulili nazadnje.

Tudi dva uÄ?itelja sta se odzvala povabilu in dala temu praznovanju ĹĄe dodatno teĹžo. DruĹženje smo nadaljevali v RibiĹĄkem domu, nazdravili s penino in nekaj dali ĹĄe pod zob. Spomnili smo se tudi tistih, ki jih ni veÄ? med nami. Naslednje leto bomo, upam, zopet priĹĄli vsi. đ&#x;”˛

JoĹže S.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zadnje Ä?ase gre pri vas vse bolj poÄ?asi, kot si Ĺželite. Poleg tega, da vas telo Ĺže nekaj dni ne uboga, ste vse bolj neodloÄ?ni. Zato boste poÄ?asni tudi pri urejanju uradnih zadev, ki jih ne bi smeli veÄ? odlaĹĄati. Ves Ä?as si govorite, da poleti to, kar morate storiti, ni tako lahko, ker so ljudje na dopustih. ÄŒe uspete pri zanikanju potrebe po ukrepanju vztrajati vsaj ĹĄe teden dni, se zna zgoditi, da se vse razreĹĄi samo. V teh dneh pa se boste ob pogledu na banÄ?ni raÄ?un spet ustraĹĄili prihodnosti. BeĹžanje v svet zanikanja in pozabe pa bo bolj kratkega daha. Prekinila ga bo resniÄ?nost. Ukrepati boste morali takoj. Ĺ e sebe boste presenetili, tako dobro bo ĹĄlo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V preteklih poletnih dneh ste resniÄ?no pretiravali z zabavami in uĹživanjem, kar bo sedaj pokazalo svojo ceno. Nikar ne bodite preveÄ? strogi do sebe, saj si Ä?esa podobnega Ĺže dolgo niste privoĹĄÄ?ili. Slaba vest bo priĹĄla skupaj s stanjem v vaĹĄi denarnici. Ja, zategniti bo treba pas, saj so bili stroĹĄki za zabave povsem nepredvideni. Zvezde vam na ljubezenskem podroÄ?ju priporoÄ?ajo, da v naslednjih dneh hitite poÄ?asi. Nasprotna stran je ĹĄe v dvomih, ali naj vam verjame ali ne. Najprej ji dokaĹžite, da ste, potem pokaĹžite tudi, kaj si od nje Ĺželite. ÄŒe boste nestrpni, boste zapravili veliko priloĹžnost za osebno sreÄ?o.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Dogodkov, povezanih z vaĹĄim zasebnim Ĺživljenjem, v naslednjih dneh Ĺžal ne boste mogli spremeniti. Ne bo se vrtelo tako, kot si Ĺželite, saj se bo partner ĹĄe bolj oddaljil od vas. Ĺ e nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izĹĄlo.

NajboljĹĄe zdravilo za umiritev duĹĄe bo delo. A ne tisto, ki ga opravljate v sluĹžbi.

PotolaĹžilo vas bo le tisto, kar vas res veseli. Ne izbirajte aktivnosti, ki zahtevajo veliko razmiĹĄljanja, raje se posvetite vsemu, kar od vas zahteva delo golih rok. Ljubezenske teĹžave poleti ĹĄe bolj bolijo kot sicer, saj vsi okoli vas govorijo le o lepih stvareh. Vi pa na poÄ?itnice in uĹživanje sploh ne boste mislili, kaj ĹĄele naÄ?rtovali.

Ĺ oĹĄtanjski veterani izvedli 5. spominski pohod JoĹžeta Ervina Prislana ter proslavili dan drĹžavnosti Letos so Ä?lani veterani OZVVS Ĺ oĹĄtanj ob dnevu drĹžavnosti (v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je bila tudi tokrat proslava v Skornem) izvedli Ĺže 5. spominski pohod JoĹžeta Ervina Prislana po obeleĹžjih vojne za osamosvojitev Slovenije.

Kot vedno so se pohodniki zbrali v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju. Tam so ob prisotnosti Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha in predsednika TD Skorno Mateja SkornĹĄka k obeleĹžju poloĹžili venec v spomin na vse preminule veterane in veteranke vojne za Slovenijo.

Od tu so se odpeljali v Bele Vode k nekdanji osnovni ĹĄoli, kjer stoji drugi pomnik na Ä?ase osamosvajanja, tetraeder in nov kozolec, ki so ga veterani postavili s svojimi sredstvi in ga je izdelal njihov Ä?lan Mirko Stane GlaĹžar. Ob njem so se spomnili, da je tu zaÄ?asno bivala prva generacija 710. uÄ?nega centra nabornikov iz Peker ter enota Belovojskega voda TO. Tu se je tudi zaÄ?el pohod, pot pa jih je vo-

Prihodnji teden se boste konÄ?no pomirili, saj boste stres in vsakdanje skrbi vsaj poskuĹĄali postaviti na stranski tir. Partner vam bo odpustil, ker mu niste povedali, kaj se dogaja z vami. ÄŒeprav bo sprva jezen, da mu ne zaupate dovolj, da bi mu povedali Ĺže prej, vam bo takoj priskoÄ?il na pomoÄ?, ki jo boste potrebovali vsaj ĹĄe Ä?ez konec tedna. Tudi zato bo svet za vas lepĹĄi od ponedeljka dalje. To bo tudi dan, ko bosta s partnerjem sprejela odloÄ?itev o veÄ?ji naloĹžbi. Naredita varÄ?evalni naÄ?rt, saj bosta potrebovala veliko sredstev, da ga uresniÄ?ita. Ne smete biti nestrpni. ÄŒe boste, se bo hitro zalomilo, vi pa boste izgubili voljo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

OdloÄ?itev, da upoÄ?asnite ritem Ĺživljenja, bo trdna. Po vaĹĄem pogostem lenarjenju v zadnjih dneh bi lahko rekli, da ste jo resniÄ?no potrebovali. PoÄ?utje bo namreÄ? odliÄ?no. Tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no. Zato bo pogled v prihodnost toliko bolj jasen.

Sploh na poslovnem podroÄ?ju. Partner ne bo na vaĹĄi valovni dolĹžini, zato boste morali glavnino odloÄ?itev sprejeti sami. Vseeno pri vsaki pretehtajte, kako jo bo sprejel partner. ÄŒeprav trenutno noÄ?e sodelovati, bo zelo glasen, ko bo priĹĄlo do uresniÄ?itve. ÄŒe boste pazili na prehrano in iz jedilnika Ä?rtali sladkarije, ki so vas tolaĹžile v preteklih tednih, se boste telesno poÄ?utili ĹĄe bolje.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

dila od ĹĄole do VisoÄ?kega vrha in preko travnikov in gozda do prve kmetije pri PreĹĄerju, nato pa proti Lepi Njivi do BeriÄ?kega kriĹža.

Nadaljevali so po Ĺ aleĹĄki planinski poti navzgor proti vrhu Skornega. Zelo lepa in slikovita pokrajina je vse pohodnike navdajala z dobro voljo. Pri MoÄ?enku na vrhu Skornega so se ĹĄe enkrat oddahnili in misli napolnili z lepim razgledom na Mozirske planine in celotno Ĺ aleĹĄko dolino.

Dobre volje in zadovoljni nad prehojeno dvanajst kilometrov dolgo potjo so se spustili do igriĹĄÄ?a v Skornem ter ponosno zakorakali

na proslavo ob dnevu drĹžavnosti.

LetoĹĄnji pohod je bil posveÄ?en spominu na legendarnega poveljnika ObmoÄ?nega ĹĄtaba TO JoĹžeta Ervina Prislana in pomnikom osamosvajanja, posveÄ?en pa je bil tudi 50-obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe.

Veterani vojne za Slovenijo OZVVS Ĺ oĹĄtanj vas Ĺže sedaj vabijo, da se jim na pohodu pridruĹžite prihodnje leto. đ&#x;”˛

Zdenko Slatnar

Pred vami je uspeĹĄen teden. Vse, kar boste zaÄ?eli, boste tudi dokonÄ?ali. A to vas ne bo osreÄ?ilo. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da si konÄ?no priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. In da se vÄ?asih po nepotrebnem smilite sami sebi. Na zunaj namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa vsem kaĹžete zelo nasmejan obraz, v resnici pa niste tako sreÄ?ni. Razburkano notranjost boste pomirili, ko se boste sooÄ?ili z resniÄ?nostjo. In prav niÄ? prej. Ja, ljubezen vas je tokrat zaslepila. Sedaj se bo vid vraÄ?al postopoma. Ĺ e dobro, da je tako, okoli vas je namreÄ? veliko ĹĄkodoĹželjnih duĹĄ, ki vam ne bi privoĹĄÄ?ile, da Ä?ez noÄ? uredite vse, kar vas ovira na poti do sreÄ?e.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Do konca prihodnjega tedna boste med tistimi, ki se ne bodo nad niÄ?imer pritoĹževali. NajveÄ? sreÄ?e boste Ä?utili v bliĹžini vaĹĄega partnerja, saj vas bo ne le razvajal, ampak tudi spravljal v smeh in dobro voljo. Poskrbela bosta, da vama ne bo dolgÄ?as tudi, kadar bosta sama. UĹžila bosta prav vsak dan posebej, se na novo spoznavala in odkrivala, zakaj sta sorodni duĹĄi. Tako se bosta prepustila drug drugemu, da vama bodo moteÄ?i celo drugi druĹžinski Ä?lani. ÄŒe ĹĄe ne greste na dopust, se umaknita od doma vsaj za kakĹĄen dan ali dva. Tudi zato, ker spremembo okolja potrebujeta oba. Ljubezen ni dovolj za dobro poÄ?utje, saj sta oba v preteklih tednih delala preveÄ?.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

OdloÄ?itev bo premiĹĄljena. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami Ĺželeli.

Idej boste sicer imeli veliko, a se boste vzdrĹžali. V naslednjih dneh boste delali selekcijo. PreraÄ?unavanje bo kljuÄ?no pri odloÄ?itvah, Ä?esa se v prihodnje lotiti in Ä?esa ne. Jasno vam je, da bo letos teĹžko ponoviti uspeh lanskega poletja.

Zato boste toliko bolj izbirÄ?ni. Partner vam bo pri tem pomagal po svojih moÄ?eh. Zaupala si bosta tudi stvari, o katerih lansko leto nihÄ?e od vaju ni bil pripravljen govoriti. Bolelo bo, a vaju bo ĹĄe bolj povezalo. Iskrenost ni lahka, se pa splaÄ?a. PoÄ?utje bo v naslednjih dneh tudi telesno dobro, z zdravjem ne boste imeli nobenih teĹžav.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pred vami je Ä?as velikih, a dobrih sprememb. Ne bo vas motilo, ker boste morali moÄ?no spremeniti ĹĄtevilne navade, saj boste to poÄ?eli zato, da bi bila vaĹĄa prihodnost bolj trdna in varna. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste konÄ?no tudi finanÄ?no opomogli in da boste lahko zaĹživeli veliko bolj po svojih Ĺželjah. NajlepĹĄe pa vam bo, ko boste sami s svojimi mislimi. Zdelo se vam bo, da prav nikogar ne potrebujete. To pa ni dobro ne za vaĹĄe poÄ?utje in ne za vaĹĄe ljubezensko Ĺživljenje. Partner se v vaĹĄi druĹžbi ne zabava veÄ?, kar je lahko nevarno. Vzemite se v roke in mu pokaĹžite, da ni on niÄ? kriv zato, da ste radi sami.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

NihÄ?e vam ne bo priĹĄel naproti, Ä?e ne boste sami pokazali veÄ? interesa zato, da se tisto, kar vas moti pri delu, spremeni. ÄŒe Ĺželite spremembe, se morate spremeniti tudi vi. Pazite na jezik, saj besede velikokrat prehitevajo vaĹĄe misli. Verjemite, da je tokrat vredno, zato se potrudite. Ko boste zaÄ?eli, bo pot do cilja vsak dan bolj gladka. Dogovori bodo stekli v pravi smeri, razjasnilo se bo tudi finanÄ?no stanje. Pripravite pa se nato, da bo kdaj kar teĹžko zdrĹžati vse pritiske. ÄŒe boste telesno moÄ?ni, bo ĹĄlo, zato poskrbite za kondicijo in sproĹĄÄ?anje v Ä?asu, ki ga preĹživite doma. DruĹžba partnerja bo v teh dneh najveÄ?ji balzam za vas.

Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. julija

05.50 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 13.35 15.05 15.55 15.30 17.00 17.25 17.45 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.35 10.00 12.20 13.30 14.30 15.00 18.00 20.00 20.45 21.15 21.45 23.35 00.30 01.10 02.15 04.55

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Mestne promenade: Škofja Loka, dok. ser., 2/4 Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tedenski izbor Modna hiša Velvet, španska nad.

Moj gost/Moja gostja: Ligeti László, odd. TV Lendava Slovenci v Italiji Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost, dok. odd.

Kulturne miniature: Fakini na Bregu Novice Utrinek: Inštitut »Jožef Stefan« Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser.

Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Skrivnosti mest: Amsterdam, dok. ser.

Strasti, TV-nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Kalimero, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Pohajkovanje po Gorjancih Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Začnimo znova, slovenska nan.

Slovenski vodni krog: Voglajna, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

Intervju: Ivan Simič Triglav 888, dok. feljton Kolesarstvo - dirka po Franciji: 06. etapa, vključitev v prenos Nogomet - SP 2018: polfinale, posnetek iz Moskve Ukane po kanadsko, razv. odd.

Avtomobilnost Ambienti Zoran, moj nečak idiot, it.-slov. film Umor, je napisala (I.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 06. etapa, posn.

Zabavni kanal, Videotrak

13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris.

Super krila, ris.

Pod košem, ris.

Amika (Amika), 1. sez., 1. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 25. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 26. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 6. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 43. del Usodno vino, 3. sez., 13. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 17. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 13. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 7. del Ukradena preteklost, 1. sez., 44. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 55. del Moja boš, 2. sez., 56. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 14. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 8. de Princ podzemlja, 2. sez., 5. del Princ podzemlja, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

05.50 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 13.35 15.00 15.35 15.05 15.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.35 10.15 12.35 13.30 14.10 15.00 17.50 18.20 18.40 18.55 19.35 19.50 20.00 21.15 21.55 22.50 23.40 01.55 03.00

10.30 10.40 10.55 11.55 12.20 15.00 15.25 15.30 16.15 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Miš maš, Kaj je bonton? Čas za nas, tabornike, Taborniki za lepši svet Ustvarjalne iskrice, Obešanka za psička Napovedujemo Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Nanovo, Kako uspeti v svetu mode?

Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Vesele žogice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2586. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS Regionalne novice 3 Naj viža: Sekstakord, Frajerke Kuhinjica, obraževalna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Moj pogled na znanost, dok. odd.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tedenski izbor Modna hiša Velvet (II.), španska nad.

Opus: 30 let Imaga Sloveniae Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Čudež pozornosti Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Čez planke: Flores Nočni receptor, brit.-am. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Persona, švedski film, Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Iz popotne torbe: Nenavadna glasba Ribič Pepe, odd. za otroke Začnimo znova, slov. nan.

Slovenski vodni krog: Unica, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

Prisluhnimo tišini: Gluhi in pravosodje, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Kolesarstvo - dirka po Franciji: 07. etapa, vključitev v prenos Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz Infodrom, poletje 2018: Živali, inf. odd. za otroke in mlade Opus 1, plesna miniatura 2014: Živa Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let Zvezdana: Nikoli ni prepozno za srečno otroštvo?

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Svetovni popotnik: Utah in Kolorado Let 25, koncert skupine Big Foot Mama Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 22.25 0.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.05 11.20 12.35 13.00 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.20 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.55 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris.

Super krila, ris.

Pod košem, ris.

Amika (Amika), 1. sez., 2. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 27. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 28. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 7. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 44. del Usodno vino, 3. sez., 14. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 1. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 14. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 8. del Ukradena preteklost, 1. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 57. del Moja boš, 2. sez., 58. del 24UR zvečer Eurojackpot Zbogom, sinko (Losing Isaiah), ameriški film Nora Roberts: Modri dim (Nora Roberts Collection: Blue Smoke), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Igra s prstki Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Vesele žogice Naj viža: Sekstakord, Frajerke Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Kaj je kamišibaj?

Ustvarjalne iskrice, Stojalo za telefon Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Skrbimo za zdravje: Vse o revmatičnih obolenjih Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

14. julija

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o divji hrani 07.15 Telebajski, lutkovna nan.

07.40 Leonardo, ris.

08.05 Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Mulčki, ris.

09.30 Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz 10.15 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 10.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Intervju: Ivan Simič 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.20 Se zgodi, slov. nan.

14.55 Ambienti 15.35 Profil: Norma Miller 15.05 Durrellovi (I.), brit. nad.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda 17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 MMS cantabile 2018 - Spevno v melodije morja in sonca 21.00 Melodije morja in sonca prenos iz Avditorija Portorož 23.30 Poročila, šport, vreme 23.55 Iz pozabe (II.), britanska nad.

00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 07.00 09.15 10.25 10.50 11.35 12.20 12.50 13.25 14.30 15.30 18.30 20.00 21.35 22.30 23.30 00.10 00.55 01.55 03.00

2.15 2.45 08.25 08.55 09.00 09.05 09.55

Sobota,

13. julija

05.20 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35

12. julija 2018

04.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.45 08.10 08.35 08.50 09.15 09.40 10.35 11.35 14.20 15.35 15.50 17.40 18.55 18.58 20.00 21.45 0.25 2.10

08.25 08.55 09.00 09.35 10.20 10.25 10.40 10.45 11.55 12.15 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.55 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.20 23.05 23.25 23.30 23.55

10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Začnimo znova, slov. nan.

Slovenski vodni krog: Polskava, dok. nan.

Bleščica, odd. o modi 10 domačih Čarokuhinja pri atu: Danska Avtomobilnost Umor, je napisala (I.), am. nan.

Japonska kuhinja, japonska nan.

Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, prenos iz Sankt Peterburga Kolesarstvo - dirka po Franciji: 08. etapa, posnetek Z NST Umori na podeželju (XIX.), brit. nan.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Televizijski klub: Sanjarjenje k cilju Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, vrhunci Ukane po kanadsko, razv. odd.

Aritmični koncert - Jure Tori trio, koncertni portret Videotrak Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, posnetek iz Sankt Peterburga Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Oddbods, ris.

Grozni Gašper, ris. Živalice, 1. sez., 11. del Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Jaz sem Luna, 1. sez., 29. del Jaz sem Luna, 1. sez., 30. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Mišji lov (Mouse Hunt), ameriški film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Kot v nebesih, ameriški film Gejša, ameriški film Igra za tri, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Mojca medved Jaka, Dobre vile Miš maš, Kaj je kamišibaj?

Napovedujemo Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Poletni nakit Vesele Štajerke, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje: Zdravo srce Pikin studio 201721 Nanovo, Kako uspeti v svetu mode?

Videostrani, obvestila Napovedujemo Po Slakovi poti (2015), 2. del Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori The Plut Family, posnetek koncerta Dotiki gora, Feldban, vojaška železnica Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

15. julija

07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.50 10.00 10.10 10.45 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 14.35 17.00 17.20 17.45 18.40 18.50 19.00 20.00 21.40 22.10 23.25 00.00 00.20 00.45 01.40

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živalis, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Lizav, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška otroška nan.

Sledi, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Duhovnost kraljev cest Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, posnetek koncerta Sladka Irma, am. film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd.

Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nad.

Poročila, šport, vreme Goli, dok. film Strasti, TV-nad.

Za lahko noč: Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Čudež pozornosti 07.15 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda 07.40 Glasbena matineja: 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije: Tamburaški orkester Cirkovce, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče 08.10 Začnimo znova, slov. nan.

08.45 Začnimo znova: Toni tone, slov. nan.

09.30 Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo 09.45 Japonska kuhinja, japonska nan.

10.45 Svetovni popotnik: Utah in Kolorado 11.50 Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, posnetek iz Sankt Peterburga 14.00 Umor, je napisala (I.), am. nan.

15.05 Ukane po kanadsko, raz. odd.

15.00 Nogomet - SP 2018: finale, prenos iz Moskve 20.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 09. etapa, posnetek 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Operna noč v Mestnem parku odd. TV Maribor 22.00 Umor, je napisala (I.), am. nan.

23.00 Nogomet - SP 2018: finale, vrhunci 23.35 Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago 00.00 Kaj bi še rad?, kratki igrani film AGRFT 00.20 Videotrak 01.25 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 09. etapa 02.25 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.55 08.00 08.25 08.50 09.00 09.10 09.30 09.55 10.50 11.50 14.40 15.50 16.05 17.50 18.55 18.58 20.00 21.55 23.20 1.45 3.30

24UR, pon.

OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Peter Pan, ris. Živalice, 1. sez., 12. del Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Ninja želve, ris.

Jaz sem Luna, 1. sez., 31. del Jaz sem Luna, 1. sez., 32. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Kot v nebesih), ameriški film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Teden brez pravil, ameriški film Ljubezen po domače Ljubezen v steklenički, ameriški film Nora Roberts: Mesec nad Karolino, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 09.40 Miš maš, Ali veš, kaj ješ?

10.25 Ustvarjalne iskrice, Obešanka za ptička 10.45 Napovedujemo 10.50 2586. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 50 let CUDV Črna na Koroškem 12.15 1. revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 2. del 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.30 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca velenje 16.50 Nanovo, Mladi in spolnost 17.30 Ustvarjalne iskrice, Vesele žogice 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice: Od Himalaje do Smrekovca 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Sekstakord, Frajerke 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

16. julija

06.10 07.00 09.25 10.55 11.40 12.30 13.00 13.35 15.00 15.35 15.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 08.50 10.00 12.25 12.55 14.00 15.10 15.00 15.50 17.25 18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 20.55 21.45 22.40 23.30 01.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.40 2.10

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz 10 domačih Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), španska nad.

Dober dan, Koroška Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas, nemška glasbena dok. ser.

Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Dolga alpska transverzala, dok. ser.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Glasbeni večer: Seviqc Brežice: Concerto di Margherita, posnetek z gradu Brežice Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Sprehodi v naravo: Močerad Firbcologi, odd. za otroke Muzozlet: Land - Art Začnimo znovaa, slov. nan.

Nogomet - SP 2018: finale, posnetek iz Moskve Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, skupinske portrete slikarja Jožefa Tominca, dok. odd.

Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Televizijski klub: Sanjarjenje k cilju Legendarni drenovci, dok. film Avtomobilnost Umor, je napisala (I.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo Črna ovca, kratki igrani film Čudovita Japonska, japonska nan Svetovni popotnik: Karibi Oproščen (II.), norveška nad.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Tribuna; Veseli upor, dok. film Nogomet - SP 2018: finale, posnetek iz Moskve Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 5. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 33. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 34. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 8. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 45. del Usodno vino, 3. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 2. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 15. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 9. del Ukradena preteklost, 1. sez., 46. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 59. del Moja boš, 2. sez., 60. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 15. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 9. del Princ podzemlja, 2. sez., 7. del Princ podzemlja, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Moje telo 10.50 Ustvarjalne iskrice (200), Vesele žogice 11.00 Po Slakovi poti (2015), 2. del 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 16.55 Ustvarjalne iskrice (201), Knjižna kazalka 17.10 Žogarija (7), Maribor 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Festival Vurberk 2016, posn. 1. dela 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

Sreda,

17. julija

05.50 07.00 09.30 11.00 11.50 12.25 13.00 13.35 15.00 15.30 15.55 15.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.10 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.20 09.05 10.00 12.15 13.20 14.00 14.30 18.20 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 20.55 21.45 23.30 00.25 01.30 05.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Obzorja duha: Duhovnost kraljev cest Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), španska nad.

Potepanja: Gastronomska ponudba Budimpešte in mesto Ráckeve, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo City folk - Obrazi mest: Atene Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev, dok. odd.

Novice Eko utrinki: Energetska občina Brda, izob. odd. Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Inšpektor Banks (V.), brit. nad.

Dotik sveta, portret Janeza Hacina Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Janez Winkler, 02. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek,ris.

Vila Mila, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o divji hrani Martina in ptičje strašilo: Rastem Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz Začnimo znova, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

Slovenski vodni krog: Osapska reka, dok. nan.

Slovenski magazin Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, vključitev v prenos Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014: Taja Čudovita Japonska, japonska nan.

Kako najti ljubezen prek spleta, angleška dok. odd.

Umor, je napisala (I.), am.nan., Chala, kubanski film Dolga alpska transverzala, dok. ser.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, posnetek Videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 6. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 35. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 36. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 9. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 46. del Usodno vino, 3. sez., 16. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 3. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 10. del Ukradena preteklost, 1. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 61. del Moja boš, 2. sez., 62. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 16. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 10. del Princ podzemlja, 2. sez., 9. del Princ podzemlja, 2. sez., 10. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Zvezdica Zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.30 Žogarija (7), Maribor 10.00 Ustvarjalne iskrice (201), Knjižna kazalka 10.15 Napovedujemo 10.20 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.40 Festival Vurberk 2016, posn. 1. d.

11.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš, Ali veš, kaj ješ?

16.10 Kuhinjica 16.30 Nanovo, Je bloganje lahko poklic?

17.10 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 21.00 2587. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Jesen življenja: Ivo Kompan in zbirka pisalnih strojev 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Vesele Štajerke, posnetek 2. dela koncerta 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

18. julija

05.50 06.20 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 15.00 15.40 15.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.50 23.15 23.50 00.15 00.40 01.35

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 09.35 12.05 13.15 14.00 14.30 17.45 18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 21.00 21.15 22.05 23.10 00.00 01.05 04.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca Zlata dekleta (IV.)u, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), španska nad.

Pod drobnogledom: Kult svetega Ladislava v Prekmurju, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Mestne promenade: Ribnica, dok. ser.

Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Fernanda Prado Verčič, izobraževalno-svetovalna odd.

Trobka in Skok: Nočna mora, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Ne, hvala, finski film Jutro, kratki igrani film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Mestne promenade: Ribnica, dokumentarna ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila,ris.

Vesela hišica: Neumni princ Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo Začnimo znova, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

10 domačih Sir s sedmimi skorjami, izob. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, vključitev v prenos Ambienti Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade Maček Sammy, kratki igrani film Čudovita Japonska, japonska nan.

Na utrip srca: Yehudi Menuhin, prva violina stoletja, fran. portretni film Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Sebastian Cavazza Prevara (II.), am. nad.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 7. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 37. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 38. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 10. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 47. del Usodno vino, 3. sez., 17. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 4. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 17. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 11. del Ukradena preteklost, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 63. del Moja boš, 2. sez., 64. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 17. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 11. del Princ podzemlja, 2. sez., 11. del Princ podzemlja, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Je bloganje lahko poklic?

10.45 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 10.55 2587. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Jesen življenja: Ivo Kompan in zbirka pisalnih strojev 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi 17.15 Čas za nas, tabornike!

17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 21

KELLY, Martha Hall: OÄŒKO, Rebeka: Dekleta ĹĄpanskega Zmorem! bezga ml – Mladina / C-S – Slikanice od – Odrasli / 821 - 311.6 – Zgodovinski romani Dekleta Ĺ panskega bezga je nepozabna knjiga iz Ä?asa druge svetovne vojne in opisuje Ĺživljenje treh Ĺžensk, ki se borijo za svobodo, ljubezen in nove spremembe v zgodovini. Bralci, ki so prebrali knjigo SlavÄ?ek, bodo z navduĹĄenjem segli tudi po tem romanu.

Caroline Ferriday Ĺživi v New Yorku in je dvajset let igrala na odrskih deskah Brodwaya. Spada med newyorĹĄko druĹžabno smetano in si prosti Ä?as zapolnjuje z delom na francoski ambasadi kot prostovoljka. V delu uĹživa, saj sama pravi, da se ji zdi delo v primerjavi s prejĹĄnjim mala mali-

VELENJE

Mali praĹĄiÄ?ek Pigi straĹĄno rad Ä?ofota po luĹžah in komaj Ä?aka, kdaj bo spet deĹževalo. Nekega dne ga mama odpelje k jezeru, kjer bo Pigi lahko Ä?ofotal v veliki vodi. Ko praĹĄiÄ?ek ugotovi, da je voda pregloboka, se ustraĹĄi in zbeĹži iz jezera. Mama ga spodbuja in mu pravi, da ni premajhen in da mora verjeti vase. Zaupa mu tudi Ä?arobno besedo ZMOREM, ki vedno pomaga, ko podvomiĹĄ vase. In tako praĹĄiÄ?ek Pigi poskusi, ob pomoÄ?i Ä?arobnih besed mu uspe, premaga strah in se zadovoljen, poln dogodivĹĄÄ?in, zveÄ?er vrne domov.

Gre za pouÄ?no, motivacijsko slikanico, ki bo otrokom in starĹĄem v pomoÄ?.

KOZINC, Ĺ˝eljko: Z menoj na izlet Od – Odrasli / 796.5 (036) – Gorski vodniki Pred nami so poÄ?itnice, dopusti in novi vodnik Z menoj na izlet: skrivnosti, razgledi, zatiĹĄja, nas prav vabi na izlete po Sloveniji. To je Ĺže tretja knjiga znanega novinarja in pisatelja Ĺ˝eljka Kozinca, ki je podobno zasnovana, kot njegova vodnika Moje najljubĹĄe poti in Lepi izleti vabijo.

ca. Tu spozna tudi novo simpatijo, Ä?eprav je pri sedemintridesetih opravila z moĹĄkimi in se podala v samski stan. Njeno Ĺživljenje se spremeni, ko Hitler septembra 1939 leta vdre na Poljsko in se spremenijo tudi odnosi s Francijo.

Med tem se na Poljskem mlada najstnica Kasia Kuzmerick odloÄ?i in postane kurirka v poljskem odporniĹĄkem gibanju. Njeno delo je zelo nevarno, saj ima lahko en sam napaÄ?en korak usodne posledice.

In tu je ĹĄe tretja Ĺženska, mlada nemĹĄka zdravnica Herta Oberhauser, ki dobi sluĹžbo v prevzgojnem taboriĹĄÄ?u. Delo je zelo dobro plaÄ?ano in s tem se reĹĄi finanÄ?nih teĹžav, a znajde se v moĹĄkem svetu laĹži in nadvlade.

Kmalu zatem Kasio ujamejo in poĹĄljejo v koncentracijsko taboriĹĄÄ?e Ravensbruck. Tu se Ĺživljenjske poti Ĺžensk sreÄ?ajo. Po svojih moÄ?eh se borijo za pravice tistih, ki jih je zgodovina pozabila.

MANÄŒKARADA ml - Mladina / C – Leposlovne knjige do 9. leta Marjan ManÄ?ek, znani ilustrator in stripar, je januarja praznoval 70. rojstni dan in ManÄ?karada je poklon njegovi bogati karieri.

V knjigi so zbrane njegove ilustracije k ĹĄtevilnim pesmicam, zgodbicam in stripom, ki so nastajale dolgih ĹĄtirideset let. Za svoje bogato Ĺživljenjsko delo je dobil nagrado Hinka Smrekarja, najpomembnejĹĄo nagrado na podroÄ?ju ilustracije. Ilustriral je veÄ? kot 200 knjig in 30 avtorskih slikanic. Kdo ne pozna nagajivega Pedenjpeda Nike Grafenauerja, Zlate ribice, Petra Klepca, KraljiÄ?ne na zrnu graha, pa njegovih stripov, Hribce, Modrega Medvedka in Cufka.

ManÄ?karada, kot je zapisano v knjigi, je prava zakladnica izvrstnih ilustracij in besedil.

21

PRIREDITVE

12. julija 2018

ÄŒetrtek, 12. julij

Ponedeljek, 16. julij

10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Kaj storiti, Ä?e vas otroci izsiljujejo?

20.30 Atrij Galerije Velenje Zala Kralj & GaĹĄper Ĺ antl, koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje Koncert Ragamala, Mozzajik jazz festival

21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Gimme danger, dokumentarni film

Petek, 13 julij 19.00 Restavracija Jezero, terasa Poletna petkova plesna noÄ? ob jezeru 21.00 Titov trg Jinx, veliki poletni koncert

Sobota, 14. julij 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Skoraj najboljĹĄi cirkus

ANT-MAN IN OSA Ant-Man and The Wasp, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Peyton Reed Igrajo: Paul Rudd, Evangeline Lilly, Michael Douglas, Hannah John-Kamen, Michelle Pfeiffer, Michael Pena Petek, 13. 7., ob 20.45 Sobota, 14. 7., ob 22.45 - 3D Nedelja, 15. 7., ob 18.00 - 3D

PRVO OÄŒIĹ ÄŒENJE The First Purge, grozljivka, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Gerard McMurray Igrajo: Y'Lan Noel, Lex Scott Davis, Joivan

Ĺ estindvajset izletniĹĄkih toÄ?k je na novo dodanih in odkritih, sedemnajst toÄ?k pa je dopolnjenih s kakĹĄno bliĹžnjo izletniĹĄko toÄ?ko. Urednik Jurij SenegaÄ?nik je opisal tudi ĹĄtiri izlete v zamejstvu, ki so manj znani.

Knjiga je bogata tudi s Ä?udovitimi fotografijami in je razdeljena po regijah, kar pripomore k boljĹĄi preglednosti in iskanju.

21.00 Velenjska plaĹža, plaĹža MiaMia Koncert skupine Trnje

Torek, 17. julij

10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje DruĹženje s kosmatimi smrÄ?ki 20.00 Titov trg Circo pitanga, pouliÄ?na predstava

Ĺ OĹ TANJ 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 12. julij X

20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi z ansamblom Smeh

Nedelja, 15. julij

Ponedeljek, 16. julij

10.00 Pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: S Poskokom po Ĺ aleĹĄki dolini 10.00 Velenjska plaĹža Stopi nova ti v poletje 12.00 Izpred RdeÄ?e dvorane Zdravstveno letovanje otrok v Savudriji 17.00 Pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: S Poskokom po Ĺ aleĹĄki dolini 20.00 Pred Domom kulture Velenje Mladinski komorni orkester iz Broomleyja (VB)

20.00 DruĹžabni veÄ?er z ansamblom Greh

Sobota, 14. julij

17.00 Pod kozolcem - MC Ĺ martno ob Paki Ogled finala SP v nogometu

Lunine mene

Cerkev sv. Martina Oratorij za otroke

Petek, 13. julij X

Sreda, 18. julij 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrave Ĺživljenjske navade za zdravo telesno teĹžo

Wade, Luna Lauren Velez, Marisa Tomei Petek, 13. 7., ob 23.00 Sobota, 14. 7., ob 20.45 Nedelja, 15. 7., ob 20.30

UKRADENA PRINCESA Vykradena pryntsesa: Ruslan i Ludmila, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 85 minut (Ukrajina) ReĹžija: Oleh Malamuzh Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, SaĹĄo PreĹĄeren, Tina Ogrin Petek, 13. 7., ob 19.00 Sobota, 14. 7., ob 19.00 Nedelja, 15. 7., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Cerkev sv. Martina Oratorij za otroke 17.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas Tekmovanje starih roÄ?nih in motornih brizgaln za memorial Rudija JeĹžovnika starejĹĄega;

ŠUM BALKANA Balkan Whispers, dokumentarni film, 75 minut (Slovenija) ReŞija: Boris Petković Nastopajo: TomaŞ Grom, Miroslav Matić, Nevaip Saliu, Dario Krmpotić, Edison Shukriu, Šaban Karajić Petek, 13. 7., ob 19.30 – mala dvorana Sobota, 14. 7., ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 15. 7., ob 19.00 – mala dvorana

STALINOVA SMRT The Death of Stalin, parodija, 106 minut (VB) ReĹžija: Armando Iannucci Igrajo: Steve Buscemi, Simon Russell Be-

13. julija, ob 4:47, prazna luna (mlaj)

ale, Jeffrey Tambor, Olga Kurylenko, Tom Brooke Petek, 13. 7., ob 21.00 – mala dvor.

Sobota, 14. 7., ob 21.30 – mala dvor.

GIMME DANGER Dokumentarni film, 108 minut, ZDA, ReĹžija: Jim Jarmusch Nastopajo: Jim Osterberg kot Iggy Pop, Ron Asheton, Scott Asheton, James Williamson Ponedeljek, 16. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (Ä?e bo slabo vreme, v mali dvorani Kina Velenje)

Oratorij Teden dni druĹženja

HEADON, Abbie: Samorogov vodnik za vsak dan ml – Mladina / 159.9 – Psihologija Omenjena knjiĹžica je vodnik po naÄ?inu Ĺživljenja, ki je znaÄ?ilen za samoroge. Izvedeli bomo veÄ? o njihovem vsakdanu, njihovi filozofiji, moÄ?i in sanjah. MoÄ? samorogov nas bo napolnila, da postanemo Ä?arobnejĹĄi, da bomo znali uĹživati v Ĺživljenju. Samorogi verjamejo v ljubezen in praviÄ?nost ter si prizadevajo, da bi Ĺživljenjske radosti, lepe trenutke, delili z drugimi. Velikokrat se nam zdi, da nismo dovolj razgledani, da bi na glas povedali svoje mnenje, toda nauk samorogov je, da moramo vztrajati, povedati svoje mnenje in ponosno dvigniti glavo, da nas svet sliĹĄi. NauÄ?ili se bomo torej, kako izbrati pravo pot v boljĹĄi svet, lahko je to v sluĹžbi, med prijatelji ali doma v druĹžini. đ&#x;”˛

BL

Nastopili bodo mladi glasbeniki iz Londona Velenje - V okviru turneje po Evropi se te dni v Sloveniji mudi Mladinski komorni orkester iz londonskega predmestja Bromley. V torek, 17. julija, bodo mladi glasbeniki nastopili tudi v Velenju. Nadarjeni glasbeniki se lotevajo vseh pomembnejĹĄih in temu primerno tudi zahtevnejĹĄih del iz klasiÄ?nega repertoarja. Tokrat se bodo predstavili z deli priljubljenih skladateljev od Wolfganga Amadeusa Mozarta pa vse do Edwarda Elgarja. Nastop sodi v okvir prireditev Festivala Velenje. Nastop se bo zaÄ?el ob 20. uri na Titovem trgu. V đ&#x;”˛ primeru slabega vremena bo prestavljen v Dom kulture.

Že 16. leto zapored je minuli teden v prostorih ťoťtanjske osnovne ťole potekal oratorij – teden druŞenja mladih in otrok pod skupnimi vrednotami. V organizaciji ZdruŞene Şupnije Šoťtanj – Zavodnje – Bele Vode se je tokrat na oratoriju zbralo

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 12.7. BiotrĹžnica • Petek, 13.7. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 15.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – StrahoĹžer • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in

okrog 170 mladih in 40 animatorjev, ki so od ponedeljka do petka spoznavali Ĺživljenje in delo Friderika Barage. Vsak dan so to storili z ogledom igrane zgodbe, katehez, delavnic in iger. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, • Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. • V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja

Andreas Brandstätter

Poletno gledaliĹĄÄ?e Studenec pri DomĹžalah Premiera: petek, 20. julij, vse predstave ob 21. uri

Ponovitve: 21., 26., 27., 28., 29. julij in 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12., 14., 15. avgust Informacije in rezervacija vstopnic:

051 61 61 51 051 61 41 41 www.studenec.net NAS CAS - Studenec 2018.indd 1

27.6.2018 14:05:10

Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. julija 2018

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«

RADIO VELENJE Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

VELIKA IZBIRA! • • • • • •

• • • • • • • • • • •

keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva SENZACIONALNO! ČISTILA DELEO z levjo močjo - odmaši tudi zelo zamašene odtoke. Zelo primerno tudi za šole, vrtce, industrijo kot tudi gospodinjstva - le v ŽELEZNINI HUDOVERNIK ! okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL – pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila Mešanje FUGIRNIH MAS za želeni odtenek NOVO! Velika nova ponudba kopalniških blokov po ugodnih cenah

Železnina Hudovernik vas pričakuje – postrežemo z nasmehom

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. julija 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

ina Trgov nih prijazdi lju Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40

Ta hip vam med ostalim nudimo po izjemno ugodnih cenah: peleti SAVA ENSA A2 že od 3,58 € / vreča peleti FAŠ NATURA A2 že od 3,30 € / vreča peleti SCHWEIGHOFER A1 že od 4,47 € / vreča peleti ARBOREKO A1 že od 3,76 € / vreča sladkor 25 kg 11,49 € / vreča sladkor SWEET 1 kg 0,59 € / kg Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

Trgovina Košarica vam želi prijetne poletne dni!

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke

107,8 MHz

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 16. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 2. do 8. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 2. do 8. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

ČETRTEK, 12. julija

KONCENTRACIJE OZONA MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

SERVIS in PRODAJA

Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Žuber, upokojena družinska zdravnica.

Tema: vroče vreme lahko ogroža zdravje

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 2. do 8. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

12. julija 2018

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

prodam. Gsm: 041 879 502 KOSILNICO RAPID 101, prodam.

Gsm: 031 774 520

NEPREMIÄŒNINE DEL HIĹ E s svojim vhodom, lepim

STIKI-POZNANSTVA stanovanjem, 35 m2, komunalno SEM 65 letni, srednje postave, sodobnih nazorov, vdov, s Ä?isto preteklostjo in resnimi nameni. Po tej poti Ĺželim spoznati tebe, ki si stara nad 55 let. Vesel bi bil, da mi prideĹĄ v objem. Gsm: 070 512 148. Ĺ˝ENITNE ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

VOZILA TRAKTOR Agromehanika, 30 konjskih moÄ?i, v voznem stanju, letnik 1995 prodam. Gsm: 041 921 803 Traktor IMT 539 z kabino, kupim.

Gsm: 031 774 520 FIAT PUNTO 1,2 letnik 2005, 87.900 km, prodam. Gsm: 041 258 148

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, prodam.

Gsm: 041 577 305.

RAZNO MLIN za sadje, prodam.

Gsm: 041 818 899 CIRKULAR, starejĹĄi, hrastovo ogrodje, poceni prodam. Tel. 03 589 31 78 ali Gsm: 031 002 129.

PIANINO FĂśrster, tri pedali, antik,

opremljeno, 1 km iz Mozirja v Ljubiji-Kolovrat, primerno tudi za vikend, prodam za 21.000 â‚Ź.

Gsm: 070 777 281 STANOVANJE cca 80 m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam za 30.000 â‚Ź. Gsm: 040 677 046.

POÄŒITNIĹ KO KOÄŒO na Kopah (pod Lukovim domom), s 4 neopremljenimi apartmaji, s skupnimi prostori, parkirnimi mesti ter zemljiĹĄÄ?em z moĹžnostjo graditve dodatnih apartmajev, prodam. Cena po dogovoru.

Za ogled pokliÄ?ite Gsm: 041 749 898.

Ĺ˝IVALI TELIÄŒKO simentalko, teĹžko 125 kg prodam. Gsm: 031 640 369 ODOJKE teĹžke od 25 do 30 kg, prodam. MoĹžnost tudi zakola.

Gsm: 041 986 071

PODARIM Prosimo, Ä?e nam kdo lahko podari rabljeno starejĹĄo diatoniÄ?no harmoniko. Gsm: 030 457 282

KLET FURLAN vabi na pokuĹĄino refoĹĄka, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411

od 13. 7. do 20. 7.

- 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - 13. julija 2006 se v atriju Velenjskega gradu na svojem prvem celoveÄ?ernem koncertu predstavi Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet; - leta 1874 se je 14. julija rodil Ferdo ValenÄ?ak, eden najvidnejĹĄih socialdemokratskih politikov Ĺ aleĹĄke doline v obdobju pred 1. svetovno vojno in po nej, ki je bil med drugim tudi stari oÄ?e danaĹĄnjega Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a; - 14. julija 1913 se je na ÄŒeĹĄkem rodila Irena Foit, Ĺžena FranÄ?iĹĄka Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje; z njim je 25 let potovala po Afriki; - 14. julija 1933 se je v Celju

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Vzajemna, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 28. junija 2018 so:

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PAĹ KI KOZJAK, 216,2 m2, zgrajena l.

2000, 1.405 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 106.000 â‚Ź

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14.7. do 15.7.2018, Ajda JeĹžovnik, dr. dent. med.

POROKE

STROPNIK DARKO, Šoťtanj,Zavodnje, 39 in HRASTOVEC VESNA, Tabor, MiklavŞ pri Taboru 22 ŽNIDAR DEJAN, Velenje, Kardeljev trg

•

Peter Lavre, Lokovica 85 A, 3325 Ĺ oĹĄtanj • JoĹže Vajdl, Studence 32 B, 3310 Ĺ˝alec • Ana Kotnik, MeĹĄkova 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: BREZ ÄŒAKALNIH VRST.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Mile TrampuĹĄ (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

mitov (puĹĄÄ?avnikov), ki so se naselili na gori Karmel, na kateri je Ĺživel tudi prerok Elija; druĹžba menihov je bila prepriÄ?ana, da uĹživa izredno Marijino varstvo in da jim Marija pomaga v najteĹžjih in najnevarnejĹĄih trenutkih; karmelski Materi boĹžji je posveÄ?ena tudi cerkev v Starem Velenju; Cerkev je bila pozidana najkasneje v 15. stoletju in le malokdo ve, da je tudi romarska cerkev; - 16. julija 1940 se je rodil znani velenjski glasbenik Mile TrampuĹĄ, ki je leta 1971 skupaj z Ĺženo Nevo ustanovila Ĺ aleĹĄko folklorno skupino Koleda; Umrl je v Velenju 18. novembra le-

ta 2012; - 16. julija 1978 so se druĹžmirski gasilci ob praznovanju 70-letnice druĹĄtva zadnjiÄ? zbrali pred svojim gasilskim domom v DruĹžmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in dveh kmetijah v Ĺ entvidu nad Zavodnjami zasvetila elektriÄ?na luÄ?; - 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupĹĄÄ?ine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 18. julija 1931 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil turistiÄ?ni delavec in pedagog Avgust TanĹĄek; - 19. julija 1919 je bila na poĹĄti v Ĺ oĹĄtanju postavljena prva javna telefonska govorilnica; - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane MiklavĹžina zmagal na atletskem drĹžavnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je MiklavĹžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

Na voljo smo vam

24ur/dan

www.usar-pogrebne-storitve.com

• • • • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

3 in RAVNJAK MOJCA,, Velenje, Kardeljev trg 3

107,8 MHz

SMRTI HANĹ˝IÄŒ IGNACIJ, roj. 1930, Velenje, Ĺ alek 89:

Damijan KljajiÄ?

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

POGREBNE STORITVE

radio velenje com

đ&#x;”˛

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

Komunalno podjetje Velenje

VET. POSTAJA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje; - 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je zaÄ?etek ukvarjanja z rokometom v Ĺ aleĹĄki dolini in zaÄ?etek rokometnega kluba Gorenje (v Ĺ oĹĄtanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje); - najprej so nameravali preselitev obÄ?ine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija leta 1963; v ponedeljek, 15. julija 1963, pa so v novih prostorih obÄ?ine Velenje zaÄ?eli sprejemati tudi prve stranke; - 15. julija 1975 je bil v prostorih druĹžbene prehrane Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje izbor za najlepĹĄo Slovenko leta 1975; - 16. malega srpana je praznik Karmelske matere boĹžje; v 12. stoletju se je v Palestini razvila ustanova posebej Mariji posveÄ?enih ere-

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALA

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e in dedi

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

VIKTOR HRAST

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

9. 12. 1946 – 2. 7. 2018 Tiho si odťel, kot lepa misel, ki ne mine in nam pustil lep spomin.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveÄ?e in nam izrekli soĹžalje.

Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.

Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Ana, sinova Viki in Robi z druĹžinama

NaĹĄ Ä?as, 12. 7. 2018, barve: CMYK, stran 24

Varujejo, negujejo in se druĹžijo Na 6. Pilihovem spominskem sreÄ?anju v Ĺ martnem ob Paki 90 lastnikov starodobnih vozil – NajstarejĹĄa avtomobila iz leta 1928, najstarejĹĄi motor iz leta 1938 Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 7. julija – Martinovo vas ob ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ martnem ob Paki so minulo soboto napolnili udeleĹženci tradicionalnega sreÄ?anja starodobnih vozil, ki ga je v spomin na zaÄ?etnika teh sreÄ?anj v kraju Marjana Piliha pripravilo tam-

kajĹĄnje druĹĄtvo ljudske tehnike. Ĺ estega sreÄ?anja se je udeleĹžilo 90 lastnikov starodobnih vozil, predvsem iz Savinjske regije.

Danilo ArÄ?an, predsednik druĹĄtva, nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da sodi druĹĄtvo med prve v drĹžavi, ki so med prednostne naloge uvrstili varovanje tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine v Sloveniji. ÂťNaĹĄo

tehniÄ?no kulturo pa ne samo varujemo, ampak tudi negujemo, na sreÄ?anju pa smo tudi zato, da svoje lepotce pokaĹžemo ĹĄirĹĄi javnosti. Poleg tega je pomembno ĹĄe druĹženje lastnikov starodobnikov. TakĹĄna sreÄ?anja so edinstvena priloĹžnost za izmenjavo izkuĹĄenj, informacij o morebitnih rezervnih delih. Lastniki SreÄ?anja v spomin na Marjana Piliha se je udeleĹžilo 90 lastnikov starodobnikov, predvsem iz Savinjske regije.

Na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ olskega centra Velenje lepotcev njihovi lastniki niso peljali v avtomehaniÄ?ne delavnice, ampak so jih pustili pred njimi.

starih lepotcev se imamo vedno o Ä?em pogovarjati, in Ä?e ne bi bili omejeni s Ä?asom, bi lahko takĹĄno sreÄ?anje trajalo cel teden.ÂŤ SreÄ?anje so organizatorji popestrili z ogledom avtomehaniÄ?nih delavnic na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ olskega centra Velenje ter s tekmovanjem o poznavanju svojih vozil. Slednjega se je udeleĹžilo 31 avtomobilistov in 26 motoristov. Med av-

tomobilisti sta si prvo mesto delila Darko Ocepek (vozil je golf, letnik 1983) ter Emil Ĺ terbenk (vozil je kombi TAM 80t5). Pri motoristih je osvojil prvo mesto Ivan Korber z motorjem Puch SV 175, letnik 1956 pred Klemnom Briznikom in Viktorjem Jagrom (Puch Max 1984). Pri Ĺženskih voznicah starodobnikov je zmagala Klara HrĹžica z vozilom Fiat 600 D, letnik 1963.

Pokale so prejeli tudi lastniki najstarejĹĄih vozil na sreÄ?anju. Pri avtomobilih sta bila to Buick, letnik 1928, lastnika Francija FirĹĄta iz Mozirja, ter Ford Phaeton, letnik 1928, lastnika Mirka Remsa iz Celja. NajstarejĹĄi motor BMW R 66, letnik 1938, je na sreÄ?anje pripeljal lastnik JoĹže ZavrĹĄnik iz ReÄ?ice ob Savinji. đ&#x;”˛

SrednjeveĹĄka gostija VrbovĹĄka

Na morju ni Ä?asa za dolgÄ?as

PlemiÄ? plemenite krvi Konrad 1. VrbovĹĄki izpustil duha iz Pandorine skrinjice

Zdravstveno letovanje za otroke iz Ĺ aleĹĄke doline v PoreÄ?u je konÄ?ano, priprave na kolonijo v Savudriji v polnem teku

Ob sotoÄ?ju Savinje in Drete v Nazarjah je Ĺže v 12. stoletju plemeniti gospod Konrad 1. enkrat letno na ĹĄiroko odprl grajska vrata in povabil svoje podanike, prijatelje iz sosednjih posesti in gradov na vsem, kasneje Avstro-ogrskem in Ĺ tajerskem ozemlju, ter gostil tudi vse svoje podloĹžnike, rokodelce in vojĹĄÄ?ake. VeÄ? stoletij za tem se je y-generacija potomcev spomnila, da je bilo to zlato obdobje renesanse in prvi zametki spoĹĄtovanja soljudi. DanaĹĄnja jara gospoda se seveda najpogosteje niti ne prikaĹže, kaj ĹĄele, da bi se podobno izkazala do svojih sodelavcev (razen zlatih izjem, kot je bilo to pred dnevi v druĹžbi KLS Ljubno, ko so ob jubileju na druĹženje povabili vse svoje ljudi, sokrajane, poslovne partnerje, druĹžine sodelavcev) . Svetla izjema se je tokrat zgodila tudi v Vrbovcu v Nazarjah, ko so obÄ?ina, Muzej lesarstva in gozdarstva Vrbovec, nekatera domaÄ?a druĹĄtva in ĹĄtevilni posamezniki obnovili lepo zgodovinsko ĹĄego. Nedeljsko pozno popoldne so na grajskem dvoriĹĄÄ?u postavili na ogled in ponudbo svoje stojnice rokodelci in pridelovalci odliÄ?ne prehrane, grajski vinogradnik vinski vitez Mihael Fajfar, zgornjesavinjske zeliĹĄÄ?arke, zadreÄ?ki mediÄ?arji, umetniki nakita, mojstrica niti in volne, srednjeveĹĄki tiĹĄler in dvorni kovaÄ? ter mnogi drugi. Le beliÄ?i nekako niso hoteli iz skromnih moĹĄnjiÄ?ev, pa saj je gospodova zabava ponujala hrano in pijaÄ?o skoraj brez cvenka. Bilo je tudi zabave zvrhan koĹĄ - za mlade lutkovne predstave, uÄ?ne roÄ?ne delavnice, uk

Velenje, 10. julija – Mnogi otroci iz Ĺ aleĹĄke doline si ne znajo predstavljati poletnih poÄ?itnic brez letovanja ob morju.

Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) namreÄ? ugotavljajo, da se tisti, ki gredo enkrat z njimi v kolonijo, radi vraÄ?ajo tudi v naslednjem letu ali letih. Zato vsako poletje pripravijo dve desetdnevni zdravstveni koloniji. Letos je bilo zanimanje zanju veliko, prosta mesta pa hitro polna.

PrejĹĄnjo sredo se je iz zdravstvene kolonije v PoreÄ?u vrnila prva skupina predĹĄolskih in ĹĄolskih otrok iz Ĺ aleĹĄke doline.

Deset nepozabnih dni je tam preĹživelo veÄ? otrok kot prejĹĄnja leta, kar 74. Za njihovo animacijo, varstvo in dobro poÄ?utje je skrbelo 8 vzgojiteljic in plavalna uÄ?iteljica. Na MZPM Velenje so veseli, ker med letovanjem nihÄ?e ni imel resnejĹĄih zdravstvenih teĹžav, sploh, ker so na letovanje peljali tudi otroke z dokaj resnimi

Na grajski trĹžnici smo sreÄ?ali tudi srednjeveĹĄkega tiĹĄlerja.

lokostrelstva, za vse pa zabave na hoduljah, Ĺžonglerska in rokohitrska predstava, pa pesmi in glasbe na strune, kot jih za KloĹĄtrom ĹĄe niso Ä?uli. Ja, Ĺže kar noro je bilo podoĹživeti Ä?as, kakrĹĄnega niti naĹĄi predniki niso Ĺživeli. To je bil Ä?as vazalov in vitezov, obdobje, ko je lastnik terjal desetino ali manj (nepojmljivo ob danaĹĄnji tlaki za celega Ä?etrtaka) in o super marketih in digitalnih medijih ljudje ĹĄe sanjali niso. Bilo pa je treba svojega gospodarja in ozemlje pred sovragi varovati z 'ojstro sabljo in glavo na tnalu', kar so tokrat prikazali vitezi in vojĹĄÄ?aki, sabljaÄ?i, ognjehitrci ter lokostrelci, zabave na dvorih pa plesalci in cvetoÄ?e grajske dvorjanke. Da je tokrat grajsko pivo teklo v potokih in je sam Konrad VrbovĹĄki nazdravljal s kolovraĹĄko kapljico, je bilo priÄ?akovano. Nekoliko manj pa, da je srednjeveĹĄka gostija nekoliko preveÄ? spominjala na piknik ponudbo.

Kdor tokrat ni naĹĄel svojega mesta in plesnega ritma v druĹžbi Eleonore Sobjeske pod stoletnim gradom Vrbovcem to poletje, si lahko obeta novih norÄ?ij in razvrata Ĺže prihodnje leto, ko bo gostija presenetila Ä?etrtiÄ?, Konrad 1. in nazarski Ĺžupan pa bosta spet vabila na odprte dveri najbolj prijaznega srednjeveĹĄkega podalpskega naselja v deĹželi.

Tako sta obljubili prvi dvorjanki muzejska Barbara in jeziÄ?na dohtarca Natasha KloĹĄtrska, ki sta se zagviĹĄno najbolj podstavili pod srednjeveĹĄko gostijo leta MMXVIII. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

nih dni kot prejĹĄnje leto, k sreÄ?i pa tudi manj pasje vroÄ?ine. Vseeno so bili Ä?isto vsak dan na plaĹži, nepozaben pa bo zanje tudi izlet z ladjico. Tudi letos so se na njem ustavili v Rovinju.

ob Paki. Kar nekaj jih je, ki gredo na morje prviÄ?. V skupini je letos veÄ? mlajĹĄih otrok kot prejĹĄnja leta. Zato bo imel veÄ? dela tudi plavalni uÄ?itelj. V PoreÄ?u so skoraj vsi neplavalci splava-

V PoreÄ?u so otroci iz vse Ĺ aleĹĄke doline uĹživali tako na plaĹži kot v naselju Virc, kjer imajo ĹĄtevilne moĹžnosti za ukvarjanje s ĹĄportom, kratkoÄ?asenje in zabavo.

li, to pa si Ĺželijo tudi v Savudriji. V teh dneh v vili RoĹžle Ĺže teÄ?ejo priprave na letovanje, otroci pa komaj Ä?akajo na odhod. Vzgojitelji jim pripravljajo bogat animacijski program, saj poleg kopanja in sonÄ?enja vsak dan tudi ustvarjajo v veÄ? kreativnih delavnicah, hodijo na izlete, ťportajoÂŤ, berejo, se veliko pogovarjajo, dan pa zakljuÄ?ijo z veÄ?erno prireditvijo. Ta je vsak veÄ?er drugaÄ?na, tako tematsko kot vsebinsko, zato se priprave zaÄ?nejo Ĺže doma. V Savudriji se bodo otroDnevi v koloniji nikoli niso dolgoÄ?asni. Vsak veÄ?er se udeleĹženci zberejo ci iz Ĺ aleĹĄke doline druĹžili z na prireditvi, ki poskrbi za piko na i pred spanjem. vrstniki iz Ljubljane, v PoreÄ?u pa so prijatelje pridobivazdravstvenimi diagnozami. DoNove prijatelje in poletne spo- li tudi med otroki iz Maribora. mov so se vsi vrnili zdravi, polni mine bodo zagotovo pridobili V hladnejĹĄih dneh leta jih bodo lepih spominov. Stkali so ĹĄtevilna tudi tisti otroci, ki se v koloni- greli spomini na poletna doĹživenova prijateljstva, dnevi in veÄ?e- jo v Savudrijo odpravljajo v to- tja, pa tudi nova prijateljstva, ki ri, polni animacije, pa so bili kar rek. Skupina otrok bo ĹĄe veÄ?ja, pogosto postanejo trajna, ne le prekratki. In to kljub temu, da so v njej bo namreÄ? kar 82 otrok iz poletna dogodivĹĄÄ?ina. đ&#x;”˛ imeli letos ob morju manj sonÄ?- Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega