28 2020 by Naš čas, d.o.o.

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 1

V petek (14/20 Â°C) in soboto (12/21 Â°C) preteĹžno oblaÄ?no, moĹžnen deĹž. V nedeljo (12/24 Â°C) preteĹžno sonÄ?no.

Ä&#x152;etrtek, 16. julija 2020â&#x20AC;

ĹĄtevilka 28 | leto 67â&#x20AC;

www.nascas.siâ&#x20AC;

naroÄ?nina 03 898 17 50â&#x20AC;

cena 1,90 â&#x201A;Ź

TAKO mislim

Ĺ˝arki upanja iz tukajĹĄnjega gospodarstva Mira ZakoĹĄek

Poletne veÄ?ere bo barvala glasba Velenje - Ä&#x152;eprav je izvajanje kulturnih prireditev dandanes tako zapleteno, da bi marsikdo obupal in se paÄ? zadovoljil s posedanjem v lokalih ali postopanjem po nakupovalnih centrih, se velenjski organizatorji ne dajo in izpolnjujejo vse bolj zahtevne pogoje za izvedbo koncertov. PosluĹĄa jih lahko omejeno ĹĄtevilo

ljudi, sedeti morajo na primerni razdalji, celo vpisati se morajo na seznam. A to ne kvari vzduĹĄja, ki ga med ljubitelji glasbe ustvarjajo Ĺžanrsko raznoliki koncerti. Tudi to poletje jih bo kar nekaj v samem srediĹĄÄ?u mesta, prevladoval pa bo jazz. đ&#x;&#x201D;˛

Za naslednje mesece Gorenju dobro kaĹže Ukrepi v Gorenju prinaĹĄajo rezultate â&#x20AC;&#x201C; Ob polletju vseeno z izgubo, junij prvi dobiÄ?konosni mesec leta 2020 Mira ZakoĹĄek

V zadnjih tednih so v Gorenju pridobili veÄ?je ĹĄtevilo naroÄ?il za avgust, september in oktober. PoveÄ?ana naroÄ?ila so dobra novica za podjetje in njegove zaposlene in so, kot ugotavljajo, rezultat ĹĄtevilnih pravoÄ?asnih ukrepov, ki jih je vodstvo sprejelo za okrepitev in izboljĹĄanje poslovanja in zaradi prilagajanja razmeram, ki so nastopile s pandemijo korona virusa. Vsi ti ukrepi so prinesli pozitiven preobrat, saj je bil junij prvi dobiÄ?konosni mesec v tem letu.

Prenova Starega trga zdaj v celoti stekla Mestna obÄ?ina Velenje obnavlja Stari trg, ki bo znova dobil svojo nekdanjo podobo in kot takĹĄen postal privlaÄ?en za umetnike, obrtnike in obiskovalce. Novo podobo in priloĹžnost bo dobil tudi nekdanji trg, na katerem bodo lahko pripravili prireditve za do 500 obiskovalcev. Dela naj bi bila zakljuÄ?ena v enem letu. VeÄ? na 3. strani.

Kljub temu poslovni rezultat ob polletju ostaja negativen, prav tako razmere na trgih ĹĄe naprej ostajajo negotove in nestabilne, tako zaradi ekonomskih posledic pandemije kot zaradi prihajajoÄ?ega drugega vala. Ne podjetje in ne ĹĄirĹĄe poslovno okolje doslej ĹĄe nikoli nista bila sooÄ?ena s tako nepredvidljivimi in hitro spremenljivimi okoliĹĄÄ?inami, katerih trajanja ni mogoÄ?e napovedati. Zato morajo ĹĄe naprej izvajati vse ukrepe za krepitev poslovanja ter se tudi v prihodnje hitro odzivati na spremembe v poslovnem okolju.

Vodstvo Hisense Gorenja se je zaradi trenutno spremenjenih okoliĹĄÄ?in odloÄ?ilo, da bodo pri napovedanih odpovedih zaposlitev uporabili le mehke metode. Skupina Hisense Europe je namreÄ? konec aprila letos zaradi moÄ?nega padca naroÄ?il in prihodkov sprejela vrsto kriznih ukrepov, vkljuÄ?no z ugotavljanjem preseĹžnih delavcev v ĹĄtirih druĹžbah v Sloveniji. IstoÄ?asno pa so pospeĹĄeno tekle aktivnosti za poveÄ?anje vseh oblik prodaje. V podjetju spreminjajo tudi poslovne modele, zmanjĹĄujejo razliÄ?ne stroĹĄke in ĹĄe naprej poveÄ?ujejo proizvodno uÄ?inkovitost.

Kot pravijo, so vse te operativne spremembe nujne za dolgoroÄ?no preĹživetje druĹžbe in zagotavljanje delovnih mest v sedanjih nepredvidljivih in povsem novih okoliĹĄÄ?inah, povezanih s korona virusom, s Ä?imer se spopada gospodarstvo na globalni ravni. V druĹžbi so odloÄ?eni, da bodo pozitivni trend iz junija ohranili tudi v prihodnjih mesecih in ob tem negovali postavljeno filozofijo: osredotoÄ?anje na kupce, prave izdelke in poslovno odliÄ?nost. đ&#x;&#x201D;˛

LetoĹĄnje leto gotovo sodi med tista, ki si jih bomo Ĺželeli hitro pozabiti. Covid-19 je pustoĹĄil na vseh podroÄ?jih naĹĄega druĹžbenega, druĹžabnega in delovnega Ĺživljenja in naredil globoke rane, ki jih bomo Ä?utili ĹĄe nekaj Ä?asa. Mnogi smo tu in tam Ĺže kar malo podlegli obupu in v gospodarstvu ĹĄe danes ne vemo, kako hitro (Ä?e sploh) bomo zakrpali veliko luknjo, ki je nastala. Mediji smo krizo finanÄ?no ĹĄe posebej obÄ?utili zaradi padca oglaĹĄevanja, ki ga skoraj ni bilo, mi pa smo vseeno ves Ä?as delali. Seveda teĹžave niso pestile le nas, ampak ĹĄtevilna druga podjetja, podjetnike, kmete â&#x20AC;Ś in le redki so v krizi naĹĄli pravo trĹžno niĹĄo. TeĹžave s Covidom-19 pa so ĹĄe eno opozorilo regiji SaĹĄa in ĹĄe posebej Ĺ aleĹĄki dolini, kako hitro se lahko konÄ?ajo uspeĹĄne zgodbe, Ä?e nisi pravoÄ?asno pripravljen nanje. Mislim namreÄ? na prestrukturiranje premogovne regije. OÄ?itno pa te spremembe le ne bomo priÄ?akali brez ustreznih ukrepov, saj se tega vse bolj moÄ?no zavedajo tudi vodstveni kadri v gospodarstvu in politiki v regiji in zato Ĺže iĹĄÄ?ejo odgovore, ki bi razjasnili negotovo prihodnost. Zato ta ni veÄ? videti tako Ä?rna, kot se je zdela. Ĺ e veÄ?! Gospodarstveniki, pa tudi Ĺžupani, so veliki optimisti, saj skupaj ocenjujejo, da se nam nasmiha optimistiÄ?na prihodnost. Na zadnjem sreÄ?anju kluba podjetnikov regije SAĹ A, ki se ga je udeleĹžil tudi gospodarski minister, ni bila v ospredju trenutna kriza, ampak dokaj svetla pot iz nje. Pred nami je namreÄ? nova evropska finanÄ?na perspektiva, ki namenja precej sredstev prestrukturiranju premogovnih regij. Ä&#x152;eprav ĹĄe ne vemo (to mora opredeliti drĹžava), do kdaj bo Premogovnik Velenje ĹĄe obratoval in tudi zato naÄ?rti prestrukturiranja tega okolja ĹĄe niso narejeni, je v obrisih pripravljenih Ĺže okoli 400 projektov, ki bodo odpirali nova delovna mesta. Pa tudi podjetja sama v tem okolju imajo velik razvojni potencial, tako tista veÄ?ja kot mnoga manjĹĄa, in tudi ĹĄtevilni start-upi, ki so zaÄ?eli pomembno zaznamovati podobo tukajĹĄnjega gospodarskega okolja. Po projekcijah gospodarstvenikov bi v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji dobili do konca leta 2025, torej v dobrih petih letih, kar tisoÄ? novih delovnih mest, do leta 2035 pa ĹĄe dodatnih 2500. Kar pa ob tem ĹĄe posebej ĹĄteje, gre veÄ?inoma za delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo. Ob tem lahko samo zaploskamo in upamo, da so naÄ?rti na dovolj trdnih temeljih, da lahko spet z zaupanjem in optimizmom zremo v prihodnost. đ&#x;&#x201D;˛

Taborjenja v Ribnem so odpovedana Velenje â&#x20AC;&#x201C; Tradicionalna taborjenja v Ribnem, ki jih Ĺže veÄ? kot 50 let prirejajo ĹĄaleĹĄki taborniki, so odpovedana. DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje je namreÄ? prejelo negativen odgovor na vlogo za pridobitev mnenja o naÄ?rtovanem zbiranju. TaborniĹĄka dejavnost sicer ne sodi med javne prireditve, vseeno pa je Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje ocenil, da omejitev zbiranja na najveÄ? 10 oseb velja tudi za tabornike. Tako so taborniki dobili priporoÄ?ilo, naj taborov s toliko udeleĹženci ne izvajajo. Glede na napovedi zaostrovanja ukrepov in stroĹžjega nadzora so se odloÄ?ili, da bodo priporoÄ?ilo upoĹĄtevali in tabore odpovedali. Izvedli bodo le vodniĹĄki teÄ?aj, da bodo jeseni vendarle okrepljeni z novo generacijo vodnikov najmlajĹĄih tabornikov in tabornic. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 2

OD SREDE DO TORKA

Kaj zanima velenjske svetnike? Zakaj izvaja monitoring vode Velenjskega jezera Erico Eurofins?

MatjaĹž PeÄ?ovnik, Levica, je menil, da bi bilo ustrezneje, da bi nad monitoringom vode Velenjskega jezera bdela kakĹĄna druga ustanova in ne velenjski

PodĹžupan Peter Dermol je k temu dodal ĹĄe, da bi bilo prirejanje tovrstnih podatkov kaznivo dejanje.

Zakaj padajo drevesa?

Vedno, kadar prihaja do veÄ?jih ureditvenih del v mestu, se doga-

platane, breze, visoke smreke), saj so tudi nevarna. Mnoga pa so dotrajana (bolna) in nevarna za okolje. To je veljalo tudi za veÄ?ino dreves ob PreĹĄernovi cesti. Na obÄ?ini so oblikovali posebno komisijo, ki bdi nad tem in tudi svetuje, kaj je treba posekati in nadomestiti. Se pa ĹĄe vedno drĹžijo pravila, da za vsako ÂťpadloÂŤ drevo posadijo dve novi.

ZaÄ?enja se prestrukturiranje gospodarstva

Klemen ArliÄ?, SD, je pozdravil nedavno sreÄ?anje gospodarstvenikov in podjetnikov, zanimalo pa ga je, kakĹĄni so bili zakljuÄ?ki tega sreÄ?anja. PodĹžupan Peter Dermol je povedal, da so dogodek organizirali zaradi vse veÄ?je potrebe po preMatjaĹž PeÄ?ovnik

Breda Kolar

Erico Eurofins. Ob tem je sicer pohvalil, da meritve izvajajo tedensko (zakonska zahteva je meseÄ?no), a je veliko tistih, ki dvomijo o teh rezultatih in bi bilo torej bolje, Ä?e bi jih podala zunanja ustanova. Mag. Branka GradiĹĄnik z Urada za okolje in prostor Mestne obÄ?ine Velenje je pojasnila, da izvajajo te storitve na osnovi postopka javnega razpisa skladno z zakonodajo. Tudi letos so pridobili veÄ? ponudb, izbrali pa so najkonkurenÄ?nejĹĄo Eurofinsovo, ki ima tudi vso potrebno akreditacijo.

ja, da morajo pasti tudi drevesa in grmiÄ?evje, in veliko obÄ?anov zaradi tega izraĹža nezadovoljstvo. Na zadnji seji ga je izrekla Breda Kolar (SD), opozorila pa je na to, da je padel cel drevored na PreĹĄernovi cesti, kjer gradijo kolesarske steze. O tem smo v NaĹĄem Ä?asu Ĺže pisali, dodajmo pa ĹĄe enkrat pojasnilo vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika, ki pravi, da je bilo veliko dreves v mestu posajenih ob njegovi ustanovitvi pred 60 in veÄ? leti in mnoga niso ustrezna in sploh ne sodijo v mestno okolje (topoli,

Klemen ArliÄ?

strukturiranju in boljĹĄem sodelovanju na vseh podroÄ?jih. K sodelovanju so povabili tudi podporno okolje. Dermol je z zadovoljstvom ocenil, da gospodarska slika vseeno ni tako Ä?rna, kot je kazalo v Ä?asu korona krize, predvsem pa, da prevladuje optimizem. NajveÄ? pozornosti so namenili aktivnostim za predvideno prestrukturiranje, katerega osnova bo nova evropska finanÄ?na perspektiva, ki bo podprla preoblikovanje premogovnih regij. PravoÄ?asno Ĺželijo pripraviti z a k lj u Ä? ke i n programske smernice, za katere pa najprej potrebujejo odloÄ?itev drĹžave o tem, kako dolgo bosta energetska kolektiva v tukajĹĄnjem okolju ĹĄe obratovala. SodelujoÄ?i so sreÄ?anje pohvalili in Ĺželijo takĹĄna druĹženja nadaljevati, saj je lahko izmenjava informacij in mnenj zelo koristna za uspeĹĄnejĹĄi nadaljnji gospodarski razvoj. Veliko tega je bilo Ĺže nakazanega v programih Zavoda za zaposlovanje, projektih pripravljanja investitorjev, uporabe poslovnih prostorov (nekateri jih imajo odveÄ?, drugi jih iĹĄÄ?e-

jo). Vsekakor pa so zelo odloÄ?no tudi tokrat podprli Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo tretje razvojne osi in zahtevali odpravo prevelike birokratizacije pri gospodarskih vlaganjih.

Kaj je z objektom na Konovem?

Veronika Juvan, NSi, je prenesla med svetnike nezadovoljstvo krajanov Konovega, ki ne razumejo, kaj se dogaja z objektom pri njihovih ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih (na obmoÄ?ju nekdanjega Saloona). Kar naprej se gradi, pa potem

Veronika Juvan

podira, Ä?as pa teÄ?e in nihÄ?e ne ve, kaj sploh bo tam. Dolgotrajna gradnja jih seveda moti, saj povzroÄ?a hrup, pa tudi nesnago na cesti. Krajane zanima, kaj tam sploh bo, ĹĄe posebej, ker si gostinskega lokala ne Ĺželijo. Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je bil vpraĹĄanja vesel, saj si tudi sam Ĺželi, da bi bila ta gradnja vendar-

16. julija 2020 le konÄ?ana. Povedal je, da je tam obÄ?ina leta 2014 konÄ?ala izgradnjo ĹĄportnega parka, predviden pa je bil tudi objekt za servisno dejavnost (gostinski lokal, v zgornjem delu pa stanovanja), kar naj bi uredil zasebni lastnik, ki je kupil parcelo. Ta se je zdaj odloÄ?il za veÄ?ji objekt, zato spreminja dokumentacijo.

Pomagajo delavcem v stiski

Janja Rednjak, SD, je opozorila na teĹžave zaposlenih v Gorenju, tudi v invalidski dejavnosti, ki naj bi jim delodajalec krĹĄil predpise in se zato obraÄ?ajo tudi na svet za socialna vpraĹĄanja Socialnih demokratov. Ti jim pomoÄ? nudijo vsak ponedeljek med 17. in 18. uro na sedeĹžu stranke na PreĹĄernovi 9. Zanimalo jo je, kako jim Janja Rednjak lahko pomaga tudi obÄ?ina, zanimalo pa jo je ĹĄe, Ä?e bi lahko v imenu delavcev podali prijavo ustrezni inĹĄpekciji. Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je predlagal, da naj delavci izkoristijo vsa pravna sredstva, brezplaÄ?no pomoÄ? jim omogoÄ?ajo tudi na obÄ?ini, obrnejo pa se lahko tudi na odbor za pomoÄ? obÄ?ankam đ&#x;&#x201D;˛ in obÄ?anom.â&#x20AC;

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ujeti med morskimi in korona valovi

LOKALNE novice

Izziv 100 inteligentnih mest

KV ĹĄe kroji in krni â&#x20AC;&#x201C; NaĹĄe naveze â&#x20AC;&#x201C; Ĺ entjursko kolesCE â&#x20AC;&#x201C; KotiÄ?ek za aparate

Konzorcij vseh enajstih slovenskih mestnih obÄ?in je bil izbran za sodelovanje v evropskem projektu Izziv 100 inteligentnih mest, katerega cilj je vzpostaviti mreĹžo 100 inovativnih in pametnih mest, ki sodelujejo pri raziskovanju novih tehnologij in imajo cilj izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja in dela v mestu ter zagotoviti trajnostno rast. Med njimi sta e-uprava in digitalizacija javnih storitev, digitalne reĹĄitve, s katerimi bi nadgradili tudi prometne strategije in infrastrukturne projekte, ter inovativno izobraĹževanje in usposabljanje.

Bo imela Slovenija ob koncu stoletja manj prebivalcev? Tako kaĹže namreÄ? projekcija EUROPOP2019, ki jo je Eurostat pripravil za vse drĹžave Ä?lanice EU, Islandijo, LihtenĹĄtajn, NorveĹĄko in Ĺ vico. Sloveniji napovedujejo poveÄ?evanje prebivalstva do pribliĹžno leta 2024. Potem pa naj bi sledil poÄ?asen padec, tako da bi imela Slovenija leta 2100 le ĹĄe okoli 1.888.000 prebivalcev, kar je 207.000 manj kot danes, skoraj tretjina pa naj bi bila starejĹĄih. PriÄ?akovana Ĺživljenjska doba za deÄ?ke, rojene v tem letu, naj bi bila 89 let, za tega leta rojene deklice pa 93 let, povzema ugotovitve projekcij statistiÄ?ni urad.

Celjski sejem zaradi virusa v izgubo Celje, 12. julija â&#x20AC;&#x201C; DruĹžba Celjski sejem, ki je morala zaradi epidemije covida-19 odpovedati veÄ?ino sejmov, bo leto sklenila z obÄ?utnim upadom prihodkov. Ä&#x152;e bodo vsaj v zmanjĹĄani obliki septembra lahko izpeljali Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos), bodo prihodki padli na 1,5 milijona evrov, potem ko so lanski znaĹĄali 4,4 milijona evrov. Ä&#x152;e pa Mosa, ki je predviden med 16. in 20. septembrom, ne bo, bodo prihodki padli pod milijon evrov. Zaradi teĹžav, ki jih povzroÄ?a virus, priÄ?akujejo đ&#x;&#x201D;˛ mz veÄ? deset tisoÄ? evrov izgube. â&#x20AC;

NAĹ Ä&#x152;AS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RÂ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â&#x201A;Ź (9,5Â % DDV 0,16 â&#x201A;Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â&#x201A;Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Mnenja o tem, ali nas je Ĺže zajel drugi koronavirusni val ali ne, so deljena, podatki pa vendarle kaĹžejo, da ta ÂťnesreÄ?aÂŤ prihaja k nam v valovih. Ko Ĺže mislimo, da je najhujĹĄe mimo, nas presenetijo ĹĄtevilke o vnoviÄ?nem poveÄ?anju okuĹženih. Zadnji Ä?as je val KV moÄ?neje pljusknil tudi na naĹĄe ĹĄirĹĄe obmoÄ?je. Sicer pa KV ĹĄe vedno kroji tudi dopustovanja in poÄ?itnikovanja v objemu pravih â&#x20AC;&#x201C; morskih valov. In v veliki meri ĹĄe vedno na hrvaĹĄki obali. Ne na obali, ampak na naĹĄem OtoÄ?cu, pa sta se pred dnevi sreÄ?ala predsednika vlad sosednjih drĹžav. Neke vrste HR â&#x20AC;&#x201C; SLO Âťdelovno sreÄ?anjeÂŤ je bilo tudi na naĹĄem obmoÄ?ju. Razvojna agencija Sotla je pripravila ÂťĹĄtudijsko turoÂŤ V iskanju resnice, ko so si udeleĹženci ogledali veÄ? zanimivih krajev s tega obmoÄ?ja. Sama aktivnost pa poteka v ĹĄirĹĄem okviru â&#x20AC;&#x201C; v okviru slovensko-hrvaĹĄkega projekta In cultura veritas. Razen Obsotelja in Kozjanskega je vanj vkljuÄ?eno tudi obmoÄ?je zagrebĹĄke Ĺžupanije. Posebno mnoĹžiÄ?no je sicer v tem Ä?asu Âťmorsko sodelovanjeÂŤ med Slovenijo in naĹĄo juĹžno sosedo. Mnoge Slovence v Ä?asu dopusta in poÄ?itnic poti vodijo na hrvaĹĄko obalo. Nevarnosti okuĹžbe navkljub! V Celju pa je na ogled posebna razstava, ki je plod neke vrste Âťslovensko-srbskeÂŤ naveze. ObÄ?asna razstava ÂťZa domovino z rockom naprejÂŤ je namreÄ? plod domaÄ?ega Muzeja novejĹĄe zgodovine in Rock muzeja iz Srbije. Glasba paÄ? ne pozna meja, poznavalci pa pravijo, da jih rock v svoji zlati dobi v nekdanji drĹžavi ĹĄe posebno ni. Razstava bo v galeriji muzeja odprta ĹĄe do 15. novembra. Veliko razliÄ?nih naÄ?rtovanih aktivnosti je bilo v tem Ä?asu seveda odpovedanih. Lahko bi rekli, da jih je ĹĄlo po vodi, Ä?eprav jih je dejansko ÂťĹĄlo po krona virusuÂŤ. V LaĹĄkem tako ni ÂťĹĄel po SavinjiÂŤ le tradicionalni in ĹĄirĹĄe odmevni Festival Pivo in cvetje, zaradi zaostrenih razmer so se zadnji Ä?as morali odpovedati tudi manjĹĄi nadomestni prireditvi. Tudi v Celju se ĹĄe vedno bojijo, kako bo s tradicionalnim Âťsejmom vseh sejmovÂŤ, 53. MOS-om. Iz ustaljenega termina so ga prestavili na september. V Slovenskih Konjicah pa letoĹĄnje odprtje novega bazena ni splavalo po vodi, vendar ta novi ÂťolimpijskiÂŤ bazen in Ä?ofotalnik nista tako polna, kot bi glede na velikost lahko

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

bila. Vrste kopalcev je seveda razredÄ?il korona virus, saj se morajo obiskovalci strogo drĹžati posebnih pravil. Ta nesreÄ?ni virus paÄ? moÄ?no kroji naĹĄe Ĺživljenje, na delovnih mestih in v prostem Ä?asu. Ä&#x152;utijo ga tudi mladi, saj je bilo odpovedanih tudi precej prireditev, ki so namenjene njim. Ali pa so okrnjene. Kot na primer poletni tabor za otroke, ki ga v Kozjem sicer letos pripravljajo Ĺže dvanajstiÄ?, vsakiÄ? pa privablja mlade iz vse drĹžave. Pripravili bodo pet razliÄ?nih kampov, vendar letos le v treh terminih. Pri dejavnostih bodo morali tudi tu upoĹĄtevati navodila ustreznih sluĹžb. Sicer pa tudi za ta letoĹĄnji tabor velja, da bo vseeno zelo pester. KV je razredÄ?il tudi vrste kolesarjev, ki v Celju uporabljajo kolesa v sistemu kolesCE, ni pa prekinil naÄ?rtov za nadaljnje ĹĄirjenje ter povezovanje, da bi tako res spletli obseĹžno koledarsko mreĹžo. Tej kolesarski druĹžbi se je pred dnevi pridruĹžil ĹĄe Ĺ entjur. Nekaj postaj so uredili Ĺže pred Ä?asom, zdaj so sistem tudi pognali. Izposoja bo za zaÄ?etek bolj lokalnega znaÄ?aja. In ko ponekod skrbijo za pestro preĹživljanje poÄ?itniĹĄkih dni, drugod hitijo, da bi pravoÄ?asno uredili prostore ali kaj drugega po ĹĄolah, da bi bili pripravljeni na novo ĹĄolsko leto. V Ĺ marju pri JelĹĄah naj bi do tedaj konÄ?ali dela na prizidku, ki so ga zgradili Ĺže lani. Zdaj v njem urejajo prostore za zbornico in tri uÄ?ilnice, tja naj bi se uÄ?enci vselili Ĺže jeseni. Kuhinjo, ki jo tudi teĹžko priÄ?akujejo, bodo dokonÄ?ali prihodnje leto in s tem konÄ?ali ĹĄiritev in posodobitev ĹĄole. Ĺ˝e jeseni bodo novo kuhinjo v prizidku dobili v Dramljah. Za potrebe ĹĄole in vrtca. V Celju pa so pred dnevi dobili nov kotiÄ?ek â&#x20AC;&#x201C; kotiÄ?ek za oddajo ĹĄe delujoÄ?ih aparatov, prvega te vrste pri nas. Uredili so ga v centru za ravnanje z odpadki RCERO v BukovĹžlaku. To je prvi tovrstni prostor za spodbujanje zbiranja tovrstnih odpadkov pri nas. Pa ĹĄe to: nekdanjo celjsko gimnazijko so privezali na pranger! No, ni tako hudo, kot je videti. Le Veronika Ĺ oster, ki je nekoÄ? obiskovala celjsko I. gimnazijo, je prejela kritiĹĄko nagrado ob sreÄ?anju pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. đ&#x;&#x201D;˛

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426Â- 0020133854 E-poĹĄta: press@Ânascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je â&#x20AC;&#x153;NaĹĄ Ä?asâ&#x20AC;? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5Â % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 3

AKTUALNO

16. julija 2020

Staro Velenje bo postalo zgodovinski, kulturni in turistiÄ?ni biser S pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev Mestna obÄ?ina Velenje preureja Staro Velenje â&#x20AC;&#x201C; Objekt ÂťÄ&#x152;ukÂŤ so poruĹĄili Ĺže spomladi in Ĺže gradijo novega â&#x20AC;&#x201C; Sledi ureditev starotrĹĄkega jedra Mira ZakoĹĄek

Velenje, 9. julija â&#x20AC;&#x201C; Postopki za pridobitev nepovratnih sredstev za prenovo Starega Velenja so se vlekli zelo dolgo (zaÄ?eli so jih maja 2017), zdaj pa so vendarle konÄ?ani. Prvi projekt â&#x20AC;&#x201C; poruĹĄitev stavbe, v kateri je bil lokal Ä&#x152;uk, Ĺže teÄ?e, zdaj pa bo zaĹživel ĹĄe drugi â&#x20AC;&#x201C; prenova starotrĹĄkega jedra. Mestna obÄ?ina Velenje Ĺželi v okviru teh dveh projektov prenoviti in oĹživiti starotrĹĄko jedro v Starem Velenju, ki je zaĹĄÄ?iteno tudi kot kulturni spomenik. S tem Ĺželijo ustvariti tudi nove priloĹžnosti za podjetnike in obrtnike ter mlade. Projekt so predstavili na novi-

narski konferenci, na kateri je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol podpisal tudi pogodbo za ureditev starotrĹĄkega jedra z izbranim izvajalcem, podjetjem Esotech. Zanj jo je podpisal njihov generalni direktor Marko Ĺ koberne.

Najprej bodo poruĹĄili staro pekarno Staro Velenje je moÄ?no degradirano, opuĹĄÄ?eno in predstavlja neizkoriĹĄÄ?en potencial, kar Ĺželijo s to revitalizacijo odpraviti. Najprej bodo poruĹĄili objekt stare pekarne, ki je bil tako ali tako velik tujek. Tako bodo pridobili prostor za novo-

gradnjo â&#x20AC;&#x201C; spomeniĹĄko zaĹĄÄ?iteno stavbo, ki so jo Ĺže pred leti poruĹĄili zaradi dotrajanosti. V novi stavbi bodo stanovanjski in poslovni prostori, uredili pa bodo tudi trg. Hkrati s tem bodo seveda poskrbeli za potrebno infrastrukturno omreĹžje ter celovito zunanjo ureditev brez prometa. Revitalizirali bodo 4.255 m2 veliko obmoÄ?je. Nova stavba v

Ä?ila ureditev nove javne povrĹĄine, ki bo z ustrezno vsebino oĹživila celotno obmoÄ?je. Z odpiranjem prostora bodo â&#x20AC;&#x17E;zadihaleâ&#x20AC;&#x153; tudi okoliĹĄke stavbe, ki so bile v preteklih letih potisnjene nekoliko v senco dominantne stare pekarne, predvsem stavba Stari trg 19, ki trenutno gosti HiĹĄo mineralov in je poleg vile Biance prav gotovo ena najlepĹĄih stavb v Starem Velenju.

Staro Pekarno bodo prihodnji mesec poruĹĄili ...

... in na tem mestu uredili trg, ob robu pa postavili podoben objekt, kot je nekoÄ? Ĺže stal.

torni promet ter postavili stojala za kolesa.

Takole je zgledala stavba Stari trg 11 ĹĄe v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta.

Pogodbo sta podpisala dgeneralni direktor Esotecha Marko Ĺ koberne in podĹžupan Peter Dermol.

revitaliziranem obmoÄ?ju bo imela bruto tlorisno povrĹĄino 544,75 m2. V okviru projekta se bo ob novogradnji in ureditvi trga izvedla tudi ureditev 150 metrov lokalne ceste (Ljubljanska cesta), kjer bo urejen dvosmerni promet, in 141 metrov enosmerne lokalne ceste skozi Stari trg.

Z izgradnjo bodo poudarili celotno obmoÄ?je

Nov objekt bo kmalu pod streho.

Rekli so â?ą

Peter Dermol, podĹžupan: ÂťVeseli smo, da je bil na javnem razpisu uspeĹĄen domaÄ?i izvajalec Esotech, saj s tem podpiramo domaÄ?a podjetja. Ponosni smo, da se je Ĺžupan Bojan KontiÄ? na zaÄ?etku te finanÄ?ne perspektive tako uspeĹĄno pogajal, da bo Mestna obÄ?ina skupaj prejela skoraj 11,3 milijona evrov za projekte, ki smo jih Ĺže zakljuÄ?ili (ĹĄtevilne energetske sanacije) in te, ki ĹĄe teÄ?ejo (kolesarsko omreĹžje, prireditveni prostor z odrom in dva projekta revitalizacije Starega Velenja).ÂŤ Alenka Rednjak, vodja Urada za investicije in razvoj: ÂťKo bodo dela konÄ?ana, bo Staro Velenje zelo lepo, bo tudi velik pribliĹžek nekdanjemu starotrĹĄkemu jedru. PrepriÄ?ana sem, da bomo tako obdrĹžali tukajĹĄnje prebivalce in privabili nove, prav tako pa tudi dali priloĹžnost za razvoj podjetniĹĄtva, drobno obrt in umetnost.ÂŤ Marko Ĺ koberne, generalni direktor Esoteha: ÂťTako kot veÄ?ino gospodarstva nas je korona kriza moÄ?no prizadela in veliko projektov v tujini ne poteka po zastavljenih naÄ?rtih. Delamo pa po vseh drĹžavah nekdanje Jugoslavije z izjemo Kosova, najveÄ?je gradbiĹĄÄ?e pa imamo trenutno v Ukrajini, kjer rekonstruiramo Ä?istilno napravo (dela bodo vredna 15 milijonov evrov). DanaĹĄnji podpis pogodbe je za nas zelo pomemben, saj je delati v teh Ä?asih doma velik privilegij.ÂŤ

Zaradi dotrajanosti so Ĺže odstranili stavbo na Ljubljanski cesti 2 poleg stare pekarne, kar je sicer sprostilo nekaj prostora na juĹžni strani objekta, vendar prostor ni zaĹživel in je sedaj zgolj parkiriĹĄÄ?e za okoliĹĄke prebivalce. Odstranitev pekarne bo omogo-

Kaj bo v novozgrajeni stavbi?

V novozgrajeni stavbi je predvidenih pet ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviĹĄÄ?ni prostor, skupni prostori za delo kreativcev, v pritliÄ?ju manjĹĄi gostinski lokal in na podstreĹĄju dve neprofitni stanovanji. Iz mansardnega dela bo dostop na ozelenjeno pohodno streho. Novi trg bo sprejel okoli 500 obiskovalcev, namenjen pa bo izvajanju prireditev (prireditve ob prazniku krajevne skupnosti, rokodelske trĹžnice, razliÄ?ne kulturne prireditve, ki jih bodo pripravljali uporabniki nove stavbe in krajevna skupnost). Trg bo zaprt za ves motorni promet, uredili bodo pohodne povrĹĄine in omejili dostop za mo-

Stari trg 11 bo kmalu pod streho

Prvi projekt v sklopu prenove Starega Velenja je stekel Ĺže v zaÄ?etku leta. PoruĹĄili so celotno stavbo Stari trg 11 in gradijo novo, ki bo kmalu pod streho. Vse skupaj seveda poteka pod skrbnim oÄ?esom strokovnjakov za spomeniĹĄko varstvo. Celotna stavba bo po konÄ?ani gradnji namenjena novim podjetjem in

obrtnikom za izvajanje razliÄ?nih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v revitaliziranem obmoÄ?ju, bodo izbrane z javnim razpisom. Ta naloĹžba je vredna dober milijon in pol evrov (325 tisoÄ? bo prispevala Mestna obÄ?ina Velenje, malo manj kot milijon Evropska skupnost in dobrih 245 tisoÄ? drĹžava). đ&#x;&#x201D;˛

Projekt je teĹžak skoraj 3 milijone evrov Gradbena in obrtniĹĄka dela, ki jih bo opravil Esotech, bodo stala 2.616.221,88 evra. Stekla bodo avgusta, ĹĄe pred zaÄ?etkom pa bodo predstavniki obÄ?ine in Esotecha potek gradnje predstavili krajanom. Celoten projekt je vreden 2.928.441,29 evra. Mestna obÄ?ina Velenje bo zagotovila iz proraÄ?una 1.402.953,29 evra, Evropa 1.220.390,40 evra, drĹžavni proraÄ?un pa 305.097,60 evra.

Velenjski odbor SDS vodi mag. Alenka Gortan Velenje, 9. julija â&#x20AC;&#x201C; V vili Bianci je potekala izredna volilna konferenca tukajĹĄnje obmoÄ?ne SDS, na kateri so za predsednico soglasno izvolili mag. Alenko Gortan, profesorico z velenjske gimnazije. Gortanova napoveduje aktivno sodelovanje z dosedanjo ekipo in vsemi svĂŠtniki, ki jih bodo tudi vabili na svoje sestanke in tako omogoÄ?ili dobro medsebojno sodelovanje. Program bodo oblikovali na programski konferenci, ki so jo sklicali za prihodnji ponedeljek. ÂťSeveda bomo v prvi vrsti sledili vrednotam naĹĄe stranke, z dobrim delom pa Ĺželimo prispevati h kar najbolj uspeĹĄnemu razvoju tukajĹĄnjega okolja in s tem prispeva-

ti k Ä?im bolj prijetnemu bivanju tukajĹĄnjih prebivalcev. Zavzemali se bomo za nova delovna mesta, razvoj podeĹželja, za uspeĹĄno realizacijo zastavljenih projektov v obÄ?ini, Ä?im manj onesnaĹževanja ... skratka, za ĹĄe lepĹĄe Ĺživljenje. S svojim dobrim delom si Ĺželimo na naslednjih volitvah zagotoviti tudi veÄ? svetniĹĄkih mest, da bomo svoje cilje laĹžje uresniÄ?evali,ÂŤ pravi Gortanova. Dosedanja predsednica stranke Suzana KavaĹĄ ostaja v stranki, prav tako pa ostaja vodja obÄ?inske svetniĹĄke skupine SDS. Na svoje delo je ponosna, ĹĄe posebej pa na to, da ji je uspelo ĹĄtevilo Ä?lanov poveÄ?ati. đ&#x;&#x201D;˛

Mag. Alenka Gortan, nova predsednica obmoÄ?nega odbora SDS Velenje: ÂťZ dobrim delom si Ĺželimo na naslednjih volitvah zagotoviti veÄ? svetniĹĄkih mest.ÂŤ

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 4

GOSPODARSTVO

Gorenje globalni razvojni center za kuhalne in pomivalne aparate

16. julija 2020

GOSPODARSKE novice V Evropi ĹĄe slabĹĄe gospodarske napovedi

DruĹžba Hisense Gorenje v Velenju vzpostavlja globalni center za raziskave in razvoj za kuhalne aparate in pomivalne stroje za celotno skupino Hisense â&#x20AC;&#x201C; PrejĹĄnji mesec zaÄ?eli proizvodnjo pomivalnih strojev blagovne znamke Hisense za ameriĹĄki trg

Evropska komisija je zaradi epidemije virusa v svojih poletnih napovedih naznanila ĹĄe globljo recesijo v EU, kot jo je predvidela v prejĹĄnjih napovedih. ObmoÄ?ju evra je sedaj za letos napovedala 7,7-odstotni padec BDP, za celotno EU pa 7,4-odstotnega. Napovedi letoĹĄnjega sedemodstotnega krÄ?enja gospodarstva za Slovenijo pa ni spremenila.

Mira ZakoĹĄek

Velik slovenski proraÄ?unski primanjkljaj

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je zaÄ?ela druĹžba Hisense Gorenje junija v Velenju vzpostavljati globalni center za raziskave in razvoj za kuhalne aparate in pomivalne stroje za celotno skupino Hisense. Ta center in dostop do tehnologije na podroÄ?ju kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev je bil eden kljuÄ?nih motivov novega lastnika ob prevzemu Gorenja leta 2018. Ĺ˝e takrat so namreÄ?, kot poudarjajo, zaupali vrhunskim kompentencam Gorenjeve ekipe za raziskave in razvoj. To pomeni, da je celoten razvoj tehnologije in aparatov zaupan domaÄ?i razvojni ekipi, ne glede na to, kje poteka proizvodnja posameznih kuhalnih ali pomivalnih strojev in za kateri trg. Gre za pomemben korak naprej, saj smo do lanskega leta v Gorenju razvijali samo izdelke, ki jih izdelujejo v svojih tovarnah v Evropi. Dr. BoĹĄtjan PeÄ?nik, izvrĹĄni podpredsednik za R&D v Gorenju, s ponosom poudarja: ÂťV Gorenju smo izjemno ponosni na svojo razvojno ekipo strokovnjakov in kompetence, ki so deleĹžne spoĹĄtovanja tudi pri lastniku. Podpora in povezanost z ostalimi razvojnimi centri korporacije Hisense na naĹĄi novi globalni misiji prinaĹĄata ĹĄtevilne priloĹžnosti in izzive, za katere bomo v prihodnosti iskali nove mlade tehniÄ?ne talente. Verjamemo, da je doseĹženo pozicioniranje naĹĄih razvojnih prizadevanj znotraj

druĹžbe Hisense priznanje tudi za naĹĄo stroko. OsredotoÄ?eni smo na razvoj novih platform izdelkov, ki prinaĹĄajo ĹĄtevilne inovacije, tudi zaradi tega, ker je Gorenje z vkljuÄ?enostjo v skupino Hisense pridobilo dostop do napredne tehnologije pri pametnih napravah.ÂŤ

Pomivalni stroji za ameriĹĄki trg

Prav tako prejĹĄnji mesec so zaÄ?eli izvajati tudi proizvodnjo pomivalnih strojev blagovne znamke Hisense za ameriĹĄki trg. Kot zanimivost velja poudariti, da gre v tem primeru za prvo naroÄ?ilo slovenski proizvodnji pod to blagovno znamko za ameriĹĄki trg. Tudi ta doseĹžek je rezultat vrhunskih razvojnih kompetenc druĹžbe Gorenje, ki jih je prepoznala tudi globalna korporacija Hisense.

Razvijajo tudi nove platforme izdelkov za ameriĹĄki trg

Ena od kljuÄ?nih aktivnosti R&D v druĹžbi Gorenje je razvoj novih platform izdelkov za ameriĹĄki trg. Gre za kuhalne aparate, ki jih bodo sicer proizvajali v novi tovarni, ki jo Hisense gradi v Mehiki, ter pomivalne stroje. Celoten razvoj aparatov in proizvodne tehnologije so zaupali Gorenjevi razvojni ekipi.

Multidisciplinarna razvojna ekipa

Septembra lani so v Gorenju sestavili multidisciplinarno eki-

po s 30 strokovnjaki s podroÄ?ja produktnega upravljanja, industrijskega oblikovanja, R&D ter proizvodnje. Pri svojem delu se sooÄ?ajo s ĹĄtevilnimi zanimivimi izzivi, saj so ameriĹĄki izdelki precej veÄ?ji od evropskih, imajo drugaÄ?e postavljene kontrolne ploĹĄÄ?e z drugaÄ?no logiko uporabniĹĄkih vmesnikov â&#x20AC;Ś Skupina je posebnosti in zahteve ameriĹĄkega trga preuÄ?evala z obiski kupcev, pogovori s konÄ?nimi uporabniki in prouÄ?evanjem konkurence. Z jasnim ciljem in odliÄ?nim sodelovanjem z ameriĹĄko ekipo Hisensa so dokonÄ?ali konceptno fazo v manj kot ĹĄtirih mesecih, do januarja 2020. Konec junija je tako v Gorenjevi tovarni v Velenju stekla prva proizvodnja pomivalnih strojev blagovne znamke Hisense za ameriĹĄki trg. Ekipa, ki razvija kuhalne aparate, pa je zakljuÄ?ila fazo detajliranja, tako da so tudi Ĺže zaÄ?eli naroÄ?ati orodja in opremo z daljĹĄimi dobavnimi roki.

VeÄ? kot 30 razvojnih projektov in osem novih izdelkov

Na podroÄ?ju raziskav in razvoja imajo v Gorenju zastavljene ambiciozne naÄ?rte. Do konca letoĹĄnjega leta bodo trgu ponudili osem novih izdelkov, pripravljajo pa tudi tri velike razvojne projekte: novo generacijo vgradnih peÄ?ic (izdelki bodo na trgu od marca 2021 dalje), novo generacijo pomivalnih strojev (izdelki bodo na trgu konec leta 2021) in novo generacijo izdelkov za

ameriĹĄki trg (kuhalni aparati na trgu v drugi polovici 2021, pomivalni stroji pa Ĺže letos).

Razvojno ekipo bodo ĹĄe okrepili

Skupno je v Hisense Europe v vseh oddelkih na podroÄ?ju R&D zaposlenih pribliĹžno 360 strokovnjakov z glavno nalogo, da v dogovorjenih rokih razvijejo nove, inovativne in konkurenÄ?ne izdelke visoke kakovosti. Od tega je pribliĹžno 290 razvojnih strokovnjakov zaposlenih v Sloveniji. Glede na trenutne projekte in ambiciozne razvojne naÄ?rte korporacije Hisense naÄ?rtujejo v Gorenju krepitev razvojne ekipe s talenti in kompetencami s podroÄ?ja elektronike, interneta stvari (IoT), elektrotehnike, strojniĹĄtva, fizike in sorodnih tehniÄ?nih disciplin. Hisense se lahko pohvali tudi s prodornimi inovacijami. Med njihove najnovejĹĄe doseĹžke sodijo inovacije pri televizorjih (laserski TV sprejemniki), nenehno posodabljanje globalne vsebinske platforme VIDAA za pametne televizorje ter platforme za pametni dom ConnectLife, s pomoÄ?jo katere televizor postane center upravljanja za vse naprave v pametnem domu. Posebej moÄ?ni so v elektroniki in programu za razvoj pametnih mest. Vsi novi izdelki so v osnovi pametni, to pomeni, da omogoÄ?ajo povezljivost, upravljanje na daljavo in druge napredne funkcionalnosti. đ&#x;&#x201D;˛

Ä?ji, ki jih podpira podjetje Malinca. Na njihovi spletni strani je mogoÄ?e najti veliko informacij na to temo, saj sodelujejo tako z osebnimi trenerji kot tudi prehranskimi svetovalci. Da bi svoje poslanstvo razĹĄirili med Ä?im veÄ? ljudi, so za svoje ambasadorke organizirali dan poletnih dejavnosti ob Velenjskem jezeru. Jezero je poleti priljubljena toÄ?ka v Ĺ aleĹĄki dolini, nahaja pa se v neposredni bliĹžini novih prostorov Malince, kamor

so ob tej priloĹžnosti dekleta povabili na ogled in osveĹžitev. Med obiskovalkami so bile tudi znane slovenske osebnosti, kot so Ajda Rotar Urankar, slovenska youtuberka Alenka TrogrliÄ?, zelo uspeĹĄna slovenska kajakaĹĄica na divjih vodah UrĹĄa Kragelj in druge. Za obiskovalke so pripravili razliÄ?ne dejavnosti, ki so vkljuÄ?evale trening telesa in trening raztezanja z osebnima trenerjema Nejcem Pongracem in Nino

Vse tri obÄ?ine so prejele ÂťPresojo vplivov na okoljeÂŤ Iz HSE so se odzvali na pozive obÄ?inskih vodstev, da jim posredujejo PoroÄ?ilo o vplivih na okolje za soseĹžig v TEĹ . Poudarjajo, da si vodstvo tega projekta Ĺže od samega zaÄ?etka prizadeva za njegovo transparentnost in so ga Ĺže veÄ?krat tudi predstavili. Prav tako so bile zainteresirane javnosti veÄ?krat povabljene k vkljuÄ?itvi v monitoring projekta, s Ä?imer bi jim bil zagotovljen neodvisen nadzor. Vabilo k sodelovanju so zavrnili, v HSE pa poudarjajo, da ostaja odprto.

Vsem trem obÄ?inam so v petek, 3. julija, poslali presojo vplivov na okolje, kakĹĄna je bila tudi posredovana Agenciji za okolje, TEĹ pa jo je objavil tudi na spletni strani (www.soen.si), Poudarjajo, da tako ĹĄe naprej zagotavljajo kar najveÄ?jo moĹžno transparentnost projekta. Ĺ˝elijo si, da bi projektu obÄ?ani zaÄ?eli ne le zaupati, ampak vanj verjeti. Zato se bodo z veseljem odzvali tudi na vsa povabila za javne razprave in đ&#x;&#x201D;˛ mz strokovne predstavitve.â&#x20AC;

V Velenju spet televizorji Hisense oÄ?itno izpolnjuje ĹĄe eno obljubo, zadano ob nakupu podjetja. Tako je priĹžgal zeleno luÄ?, da v Velenju znotraj obstojeÄ?ih proizvodnih prostorov uredijo tovarno televizorjev, ki jo bodo zagnali na zaÄ?etku prihodnjega leta. Tako se v Velenje vraÄ?a proizvodnja televizorjev, ki so bili nekoÄ? (v Jugoslaviji) Ĺže znak kakovosti in obvezna oprema velike veÄ?ine gospodinjstev v Sloveniji. Del trenutno odpuĹĄÄ?enih delavcev bo morda lahko naĹĄel delo v novi tovarni, ki bo sicer v lasti skupine Hisense in ne Gorenja.

TEĹ nadaljuje postopke za vzpostavitev soseĹžiga Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je tudi uradno zaÄ?ela postopke za vzpostavitev naÄ?rtovanega soseĹžiga SFR, alternativnega goriva, ki bi ga naredili iz nenevarnih, izkljuÄ?no slovenskih odpadkov. Tako se vkljuÄ?ujejo v slovensko kroĹžno gospodarstvo in projekt prestrukturiranja premogovnih regij. Zato so na Ministrstvo za okolje in prostor uradno vloĹžili zahtevo za okoljsko presojo projekta vplivov na okolje. Kot zagotavljajo, bodo emisije manjĹĄe, kot so trenutno dovoljene. SoseĹžig bodo izvajali izkljuÄ?no na ĹĄestem bloku, ki je ekoloĹĄko in tehnoloĹĄko popolnejĹĄi, pokurili pa bodo najveÄ? 150 tisoÄ? ton tega alternativnega goriva. Zagotavljajo tudi, da bo nad soseĹžigom in vhodno surovino bdela komisija, sestavljena iz strokovnjakov in laiÄ?ne javnosti. RaÄ?unajo, da bi vse potrebno pripravili do sredine prihodnjega leta, v zadnjem Ä?etrtletju pa zaÄ?eli obratovati poskusno in v zaÄ?etku leta 2022 redno. V prihodnjih dneh bodo s projektom seznanjali lokalne skupnosti.

Telekom prodal Planet TV Telekom Slovenije je prejĹĄnji torek podpisal pogodbo o prodaji televizije Planet TV madĹžarski medijski druĹžbi TV2 Media. Dogovorjena kupnina za 100-odstotni lastniĹĄki deleĹž znaĹĄa pet milijonov evrov. Posel naj bi bil konÄ?an do jeseni.

Malinca podpira gibanje in zdravo Ĺživljenje Velenje â&#x20AC;&#x201C; Blagovna znamka Malinca se z ozaveĹĄÄ?anjem o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja in pomembnosti gibanja skuĹĄa pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄi mnoĹžici, saj je zdravi naÄ?in Ĺživljenja ena najpomembnejĹĄih vrednot mladega podjetja. V svojem slogu so tokrat ob Velenjskem jezeru organizirali ĹĄportni dan za svoje ambasadorke, ki so jih ob tej priloĹžnosti povabili tudi v svoje nove prostore. Gibanje in zdrav Ĺživljenjski slog sta dve pomembni podro-

TeĹžave zaradi epidemije Covida-19 se moÄ?no poznajo tudi na naĹĄem drĹžavnem proraÄ?unu. ProraÄ?unski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka niĹžji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se poveÄ?ali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. ProraÄ?un je tako v petmeseÄ?ju izkazal primanjkljaj v viĹĄini okoli 1,27 milijarde evrov.

Cene stanovanj niso padle

Strojnik, preizkusile pa so lahko tudi vodne ĹĄporte, kot sta voĹžnja s SUP-om in voĹžnja s kajakom. V Malinci se zavedajo, da je pomembno, da svoje poslanstvo in ozaveĹĄÄ?anje o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja pribliĹžajo Ä?im ĹĄirĹĄi mnoĹžici. Ker so njihove ambasadorke dekleta, ki to poslanstvo razumejo in podpirajo, verjamejo, da jim bo z njihovo pomoÄ?jo uspelo doseÄ?i ĹĄe ĹĄirĹĄi krog ljudi. đ&#x;&#x201D;˛

Slovenci pokupili veÄ?ino nepremiÄ?nin Ä&#x152;eprav se cene nepremiÄ?nin v hrvaĹĄki Istri in Kvarnerju zaradi koronske krize niso spremenile, smo slovenski drĹžavljani ĹĄe vedno dobri kupci. Sicer pa smo samo od leta 2013 na HrvaĹĄkem, ko je ta vstopila v EU, kupili 9439 nepremiÄ?nin, kaĹžejo podatki tamkajĹĄnje davÄ?ne uprave. Slovenci na hrvaĹĄki obali kupujemo nepremiÄ?nine v razponu od 100.000 do 300.000 evrov. Pri nakupih nam v zadnjih sedmih letih sledijo nemĹĄki drĹžavljani. Slovenci smo skupno lastniki 110.000 nepremiÄ?nin na HrvaĹĄkem, veÄ?inoma hiĹĄ in stanođ&#x;&#x201D;˛ vanj ob hrvaĹĄki obali.â&#x20AC;

Ä&#x152;e ste morda priÄ?akovali, da bodo cene stanovanjskih nepremiÄ?nin v obmoÄ?ju z evrom zaradi epidemije padle, se to ni zgodilo. Te so se v prvem Ä?etrtletju medletno zviĹĄale kar za pet odstotkov, kar predstavlja najviĹĄjo rast po drugem Ä?etrtletju leta 2007. V celotni EU so cene poarasle za 5,5 odstotka. Po podatkih Eurostata so na letni ravni cene stanovanjskih nepremiÄ?nin najbolj skoÄ?ile v Luksemburgu (+14 odstotkov), SlovaĹĄki (+13,1 odstotka) in Estoniji (+11,5 odstotka). Cene so upadle le na MadĹžarskem (-1,2 odstotka). Slovenija je medletno beleĹžila 5,5-odstotno rast, Ä?etrtletno pa 1,1-odstotno.

KraljiÄ?in jogurt Ĺže na policah Druga najveÄ?ja slovenska mlekarna, Mlekarna Celeia, po dveh letih v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah letos izkazuje tekoÄ?e stabilno in pozitivno poslovanje. Epidemija covida-19 po nekaterih zaÄ?etnih negotovostih druĹžbe ni posebej prizadela, trg mleka je v Sloveniji in ĹĄirĹĄe trenutno razmeroma stabilen, je za STA ocenil prvi moĹž Mlekarne Celeia Vinko But. Mlekarna Celeia je Ĺže 13. leto zapored letos izbirala tudi mleÄ?no kraljico Zelene doline. Odmevni dogodek je dobil dopolnitev, ko je kraljica, letos je to Teja Ĺ˝ogan s Ponikve pri Ĺ entjurju, predstavila svoj KraljiÄ?in jogurt. Tega letos odlikuje okus hruĹĄke viljamovke, ki mu daje sveĹžino in poln, sadni okus. Jogurt pripravljajo iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij, ki v mlekarno prispe z veÄ? kot 900 kmetij iz Savinjske, Ĺ aleĹĄke, KoroĹĄke, ĹĄirĹĄe Celjske in Kozjanske regije. KraljiÄ?in jogurt z okusom viljamovke je Ĺže na voljo. đ&#x;&#x201D;˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 5

Do leta 2025 tisoÄ? novih delovnih mest

Klub podjetnikov SAĹ A regije je na pobudo predsednika kluba Vladimirja PogaÄ?a in podpredsednika BoĹĄtjana Gorjupa na poletni okrogli mizi prejĹĄnji teden oblikoval iniciativo SAĹ A 5.0 s ciljem v SAĹ A regiji, ki jo Ä?aka pomembno gospodarsko in druĹžbeno prestrukturiranje â&#x20AC;&#x201C; do leta 2025 ustvariti 1.000 novih delovnih mest, do leta 2035 pa ĹĄe 2.500. Minister za gospodarstvo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je potrdil, da je SAĹ A regija gospodarsko moÄ?na in da bodo za prestrukturiranje regije in razvoj gospodar-

GOSPODARSTVO

16. julija 2020

stva viri financiranja v naslednji finanÄ?ni perspektivi na voljo, izjemno pomembna pa bo pripravljenost projektov. Sogovorniki BoĹĄtjan Gorjup, Tanja Skaza, Brigita KropuĹĄek Ranzinger, dr. Matej Lahovnik, Jure PodkriĹžnik in Peter Dermol so na situacijo in prihodnji razvoj pogledali z razliÄ?nih vidikov. Ĺ˝e v kratkem bo v regiji z naÄ?rti podjetij ustvarjenih 700 novih delovnih mest (Gorenje Hisense, BSH, PodkriĹžnik, Turna ...), kar navdaja z optimizmom. Pogumni cilji bodo uresniÄ?ljivi le, Ä?e bodo podjetja kot nosilci gospodarskega razvoja in

izbira ava â&#x20AC;&#x201C; moja st o d ja o M

e, v a t s o d o d a k li Od k brez teĹžave!

snovalci ambicioznih projektov sodelovala med seboj in z izobraĹževalnimi in raziskovalnimi inĹĄtitucijami ter drĹžavnimi in lokalnimi odloÄ?evalci. Za iskanje virov financiranja bosta v tej fazi skrbela SĹ GZ in Klub podjetnikov SAĹ A, saj se je treba sistematiÄ?no lotiti Ä?rpanja sredstev, tako iz podnebnega sklada, platforme za praviÄ?en prehod premogovnih regij kot tudi solidarnostnega sklada EU za blaĹžitev posledic korona virusa. đ&#x;&#x201D;˛

Poskenirajte QR kodo ali skoÄ?ite na www.posta.si/mdmi in preverite vse moĹžnosti dostave in prevzema svoje poĹĄiljke. Izberete lahko med 114 bencinskimi servisi Petrola, 41 bencinskimi servisi MOL, 24 samopostreĹžnimi paketomati, 450 paketniki Direct4.me, 500 poslovalnicami PoĹĄte Slovenije ter ĹĄe veliko veÄ?!

Spodbudni rezultati presoje vplivov na okolje za projekt soseĹžiga v TEĹ PoroÄ?ilo o vplivih na okolje, ki so ga za naÄ?rtovani soseĹžig trdega goriva SRF v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj pripravili ĹĄtevilni strokovnjaki raziskovalnega inĹĄtituta ElektroinĹĄtitut Milan Vidmar, velenjskega podjetja Eurofins, druĹžbe HSE Invest, mariborske Fakultete za strojniĹĄtvo, podjetja MEIS in podjetja Kova, je pokazalo spodbudne rezultate PoroÄ?ilo o vplivih na okolje, ki so ga za naÄ?rtovani soseĹžig trdega goriva SRF v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj pripravili ĹĄtevilni strokovnjaki raziskovalnega ElektroinĹĄtituta Milana Vidmarja, velenjskega podjetja Eurofins, druĹžbe HSE Invest, mariborske Fakultete za strojniĹĄtvo, podjetja MEIS in podjetja Kova, je pokazalo spodbudne rezultate. V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj so se zato odloÄ?ili, da nadaljujejo postopke; na Agencijo RS za okolje so na zaÄ?etku julija vloĹžili dokumentacijo o presoji vplivov na okolje, s Ä?imer se je zaÄ?el uradni postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za soseĹžig. PriÄ?akovati je, da bo ta postopek trajal vsaj leto dni. V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj zagotavljajo, da bodo v vmesnem Ä?asu naÄ?rtovani projekt soseĹžiga ĹĄe naprej predstavljali tako lokalni skupnosti kot ostali javnosti in vsem tistim, ki jih soseĹžig zadeva. Dejstvo je, da del lokalne skupnosti nasprotuje soseĹžigu, civilne iniciative se ne Ĺželijo sestati s predstavniki TEĹ in prisluhniti njihovim pojasnilom. V TEĹ to obĹžalujejo. Kot so med drugim pojasnili na nedavni novinarski konferenci ob predstavitvi presoje vplivov na okolje, si Ĺželijo, da bi civilne iniciative sledile

â?ą

se s soseĹžigom zmanjĹĄali negativni vplivi na okolje, saj bi bilo v primerjavi s sedanjim stanjem manj izpustov ogljikovega dioksida. Ob predvideni letni porabi 160.000 ton nadomestnega goriva bi bilo na letni ravni za 156.000 ton manj omenjenih izpustov. Poleg vrednosti naravnega in Ĺžveplovega dioksida bi v TEĹ ob soseĹžigu merili tudi koncentra-

Poleg vrednosti naravnega in Ĺžveplovega dioksida bi v TEĹ ob soseĹžigu merili tudi koncentracijo trdih delcev v zraku in vrednosti kadmija, arzena, Ĺživega srebra in svinca.

â?ą

PrepriÄ?ani so namreÄ?, da bi po strokovno utemeljenih debatah lokalno skupnost uspeli prepriÄ?ati o pozitivnih vidikih soseĹžiga tudi z okoljskega vidika.

â?ą

NaÄ?rtovani projekt soseĹžiga goriva SRF v ĹĄestem bloku TEĹ je, kot izhaja iz presoje vplivov na okolje, sprejemljiv, saj ne poslabĹĄuje trenutne okoljske slike Ĺ aleĹĄke doline.

zgledu obÄ?in ter se zaÄ?ele pogovarjati na osnovi argumentov in dejstev. PrepriÄ?ani so namreÄ?, da bi po strokovno utemeljenih debatah lokalno skupnost

uspeli prepriÄ?ati o pozitivnih vidikih soseĹžiga tudi z okoljskega vidika. NaÄ?rtovani projekt soseĹžiga goriva SRF v ĹĄestem bloku TEĹ je, kot izhaja iz presoje vplivov na okolje, sprejemljiv, saj ne poslabĹĄuje trenutne okoljske slike Ĺ aleĹĄke doline. Vplivi na okolje in ljudi v primeru soseĹžiga so ocenjeni kot nebistveni. Rezultati presoje ĹĄe kaĹžejo, da bi

cijo trdih delcev v zraku in vrednosti kadmija, arzena, Ĺživega srebra in svinca. Kot so ĹĄe pojasnili na novinarski konferenci TEĹ , bi gorivo SRF v TEĹ dostavljalo predvidoma 25 tovornjakov na dan, ĹĄest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v viĹĄje

â?ą

Ob predvideni letni porabi 160.000 ton nadomestnega goriva bi bilo na letni ravni za 156.000 ton manj ĹĄkodljivih izpustov.

zraÄ?ne plasti. SoseĹžig bi potekal v bloku 6, kjer so nameĹĄÄ?ene najsodobnejĹĄe Ä?istilne naprave in filtri. Ker ima gorivo SRF v primerjavi z lignitom viĹĄjo kurilno vrednost, bi z dodajanjem le-tega izboljĹĄali uÄ?inkovitost pridobivanja elektriÄ?ne energije in toplote za ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline, ocenjuje vodstvo TEĹ . Alternativno gorivo SRF, ki je proizvedeno iz nenevarnih odpadkov (z loÄ?itvijo kovin, drobljenjem in dehidracijo trdih, nenevarnih, v glavnem meĹĄanih komunalnih odpadkov), bi v TEĹ prevzemali od tistih predelovalcev, ki bi zagotavljali predpisano kakovost goriva. Uporaba SRF goriva bi vplivala tudi na razvoj ter napredek v proizvodnji alternativnih goriv v Sloveniji. Po zagotovilih potencialnih slovenskih dobaviteljev je tovrstnih odpadkov v Sloveniji dovolj. Promocijsko sporoÄ?ilo

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 8. julija Poslanci so razpravljali o dogajanju v domovih za starejĹĄe med epidemijo, pri Ä?emer se je razprava konÄ?ala v obtoĹževanju in razÄ?iĹĄÄ?evanju, kdo je kaj storil. Odbor drĹžavnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je ob obravnavi poroÄ?ila policije o nezakonitih prehodih slovensko-hrvaĹĄke meje vladi priporoÄ?il, naj znova predlaga aktivacijo 37. a Ä?lena zakona o obrambi. Ker drĹžavni zbor ni prejel obvestila premierja JanĹĄe o odstopu notranjega ministra AleĹĄa Hojsa, smo se spraĹĄevali, ali notranji minister ostaja na poloĹžaju. Sam je dejal, da o tem ne ve niÄ?, saj ĹĄe ni govoril s premierjem. Pokrajinska organizacija DeSUS Ljubljana je Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. TomaĹž Gantar je ob tem dejal, da so razmere v stranki oÄ?itno resne. Zaradi hitrega naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila okuĹžb s korona virusom je avstrijska vlada izdala dodatna opozorila o potovanjih in na mejah s Slovenijo in MadĹžarsko zaostrila nadzor.

sprejel Ä?etrti protikoronski zakon, ki se osredotoÄ?a na ohranitev delovnih mest ter omejevanje ĹĄirjenja virusa z mobilno aplikacijo za sledenje okuĹžbam. Glasov za je bilo 50, proti 23. Predsednik vlade Janez JanĹĄa se je mudil na prvem uradnem obisku v tujini. V Bruslju se je sreÄ?al z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen. V javnosti so zaokroĹžili posnetki policijskega nasilja, ki je spremljalo mnoĹžiÄ?ne protivladne proteste v Srbiji. Italija je zaprla svoje meje za potnike iz 13 drĹžav, med njimi Bosne in Hercegovine in Severne Makedonije, Ä?eĹĄ da je tveganje za ĹĄirjenje novega korona virusa zelo visoko.

Petek, 10. julija DrĹžavni zbor je na izredni seji z 51 glasovi za in 20 proti sprejel sklep, da referendum na zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val Covida-19 ni dopusten. Na OtoÄ?cu sta se sreÄ?ala premierja Slovenije in HrvaĹĄke Janez JanĹĄa in Andrej PlenkoviÄ&#x2021;. Govorila sta o skupnem boju proti Covidu-19 in se dogovorila za ĹĄe tesnejĹĄe sodelovanje obeh drĹžav.

Ä&#x152;etrtek, 9. julij Vodstvo stranke DeSUS je soglasno podprlo predsednico stranke Aleksandro Pivec in nadaljevanje dela v koaliciji. Predsednik Komisije za prepreÄ?evanje korupcije Robert Ĺ umi je predsedniku republike Borutu Pahorju predstavil letno poroÄ?ilo o delu KPK za leto 2019. Zveza zdruĹženj borcev za vrednote NOB je predsednika republike Boruta Pahorja pozvala, naj v okviru spominskih slovesnosti ob stoletnici poĹžiga Narodnega doma odstopi od namere, da poloĹži venec pred BazoviĹĄko fojbo.

Ä&#x152;etrti protikoronski paket vkljuÄ?uje tudi obvezno uporabo aplikacije za sledenje za okuĹžene in ljudi v karanteni.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe treh medijskih zakonov: o RTV Slovenija, o STA in zakona o medijih. DrĹžavni zbor je v pripravi na drugi val epidemije Covida-19

JanĹĄa in PlenkoviÄ&#x2021; sta se strinjala, da bosta drĹžavi v boju proti korona virusu ĹĄe tesneje sodelovali.

Znova je bil petek in znova so se na ljubljanskih ulicah zbrali protivladni protestniki. S svojimi pozivi so se tokrat obrnili na vse tiste, Âťki s svojo neaktivnostjo podpirajo nevzdrĹžno stanje v drĹžaviÂŤ. Na prizoriĹĄÄ?u so bili tudi t. i. rumeni jopiÄ?i, ki so izrazili podporo vladi. Premier JanĹĄa je povedal, da je ministra Hojsa prosil, naj poÄ?aka z odloÄ?itvijo o odstopu, dokler ne bo nove reĹĄitve, in naj ĹĄe enkrat premisli. Vrhovno turĹĄko upravno sodiĹĄÄ?e je nekdanji carigrajski katedrali Hagija Sofija odvzelo status muzeja, s Ä?imer je odprlo pot k temu, da bo znova postala moĹĄeja. Indijski trgovinski minister Piyush Goyal je sporoÄ?il, da je New Delhi zaÄ?el pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo in loÄ?eno z ZdruĹženim kraljestvom. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se je odloÄ?il za samosvojo potezo: odpravil je zaporno kazen za politiÄ?nega zaveznika Rogerja Stona, ki bi bil v okviru preiskave ruskega vpletanja v ameriĹĄke volitve zaradi laganja in groĹžnje priÄ?i obsojen na tri leta in ĹĄtiri mesece zapora.

Sobota, 11. julij Direktor NIJZ Milan Krek je dejal, da se je zaÄ?el drugi val epidemije Covida-19. Pojasnil je, da je bilo dan prej potrjenih

16. julija 2020

Ĺ˝abja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

VuÄ?iÄ&#x2021; je za nasilne proteste okrivil skrajne desniÄ?arje in Âťtuje sileÂŤ.

V Beogradu so se drugi veÄ?er zapored pred parlamentom zbrali protestniki. Znova so izbruhnili spopadi s policijo, ki je posredovala s solzivcem. VeÄ? ljudi je bilo ranjenih. V ZDA so dosegli nov rekord ĹĄtevila okuĹžb, potrjenih v enem dnevu. Dan prej so jih potrdili 60.209. Istega dne so ZDA ZdruĹžene narode uradno obvestile, da izstopajo iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

34 novih okuĹžb, kar je najveÄ? po 16. aprilu. V enem od kraĹĄkih brezen v KoÄ?evskem rogu so jamarji odkrili Ä?loveĹĄke posmrtne ostanke najmanj 35 ljudi.

Milan Krek je dejal, da smo na zaÄ?etku drugega vala epidemije.

Izvedeli smo, da AleĹĄ Hojs za zdaj ostaja notranji minister. Premier JanĹĄa je pojasnil, da je pismo z ministrovo odstopno izjavo ostala zaprto, Hojs pa je sprejel premierjevo pobudo o vnoviÄ?nem razmisleku. Premier JanĹĄa je objavil del odgovora drĹžavnotoĹžilskemu svetu. Zapisal je, da je bilo ĹĄe leta 2019 pozivanje k smrti in spodbujanje sovraĹĄtva v poroÄ?ilu drĹžavnih toĹžilstev izpostavljeno kot velika prioriteta pregona, kar naj bi se zdaj oÄ?itno spremenilo. Na 25. obletnico poboja BoĹĄnjakov v Srebrenici, kjer so srbske sile ubile vsaj 8372 moĹĄkih in deÄ?kov, so pokopali ĹĄe devet Ĺžrtev. Tuji drĹžavniki so slovesnost zaradi epidemije spremljali po video povezavi. Na HrvaĹĄkem so zabeleĹžili ĹĄe en dan z rekordno visokim ĹĄtevilom novo okuĹženih s korona virusom. V 24 urah so jih naĹĄteli 140, zato je HrvaĹĄka Ĺže sprejela stroĹžje ukrepe za vstop v drĹžavo iz tretjih drĹžav ter vnoviÄ? obvezno noĹĄenje mask.

Nedelja, 12. julija Premier Janez JanĹĄa je obletnico pokola BoĹĄnjakov v Srebrenici pospremil s twitom, da tega pokola ne bi bilo, ÂťÄ?e bi na ozemlju bivĹĄe Jugoslavije po njenem razpadu poÄ?istili s komunistiÄ?no ideologijoÂŤ. S tem je sproĹžil ĹĄtevilne burne odzive tako doma kot v BiH. S twitom o zloÄ?inih v Srebrenici je premier JanĹĄa sproĹžil ĹĄtevilne burne odzive.

Ministrstvo za javno upravo je na svoji spletni strani objavilo poziv za oddajo ponudbe za prilagoditev mobilne aplikacije za obveĹĄÄ?anje o stikih z okuĹženimi s Covidom-19, pri tem pa zapisalo, da bo moralo izbrano podjetje nemĹĄki model aplikacije prilagoditi do zaÄ?etka avgusta. Na Poljskem so potekale predsedniĹĄke volitve, na katerih sta se pomerila trenutni poljski predsednik Andrzej Duda in Ĺžupan VarĹĄave Rafal Trzaskowski. Iz MadĹžarske so sporoÄ?ili, da bodo v okviru prizadevanj za prepreÄ?itev ĹĄirjenja novega korona virusa od srede veljale nove omejitve vstopa v drĹžavo. Slovenija je bila sicer na seznamu naĹĄe vzhodne sosede obarvana zeleno. Odmevala je vest, da je v Franciji umrl 59-letni voznik avtobusa, ki so ga pred tednom dni v kraju Bayonne brutalno pretepli potniki, ker jim je naroÄ?il, naj si nadenejo zaĹĄÄ?itne maske.

Ponedeljek, 13. julija Znani so bili rezultati sploĹĄne mature. UspeĹĄno jo je opravilo 93,92 odstotka dijakov Ä?etrtih letnikov, ki so jo opravljali prviÄ?. Ker se premier JanĹĄa ni opraviÄ?il zaradi twita o Srebrenici, so poslanci Levice, LMĹ in SD protestno zapustili sejo drĹžavnega zbora. JanĹĄa je v nadaljevanju seje napovedal ÂťdepolitizacijoÂŤ NPU-ja in brezplaÄ?ni vrtec za drugega otroka s prihodnjim letom. Na 100. obletnico poĹžiga je bil Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem, predsednika obeh drĹžav sta poloĹžila vence k spomenikoma bazoviĹĄkim junakom in tudi pri bazoviĹĄki fojbi, trĹžaĹĄki pisatelj Boris Pahor pa je dobil najviĹĄji drĹžavni odlikovanji.

Ob polaganju vencev sta se Pahor in Mattarella v Trstu drĹžala za roke.

Poslanska skupina DeSUS je na ministrstvo za kulturo posredovala poziv za podaljĹĄanje roka za javno razpravo o vseh predlogih sprememb medijske zakonodaje. Ĺ e naprej je bila v razmahu pandemija korona virusa. S Floride v ZDA so poroÄ?ali o 15.299 novih okuĹžbah v zadnjem dnevu. Na Poljskem so dobili novega - starega predsednika. Andrzej Duda je osvojil 51,2 odstotka glasov volivcev. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da se svet v bliĹžnji prihodnosti ne bo vrnil v nekdanjo normalnost. Skupno ĹĄtevilo okuĹžb se je medtem povzpelo nad 13 milijonov.

Torek, 14. julija V drĹžavnem zboru je znova potekala napeta debata, sad katere je bila odreditev parlamentarne preiskave o nabavi in zalogah zaĹĄÄ?itne in medicinske opreme pro zoperstavljanju epidemiji Covida-19. Koalicija je napovedala, da bodo v njej ugotavljali morebitno politiÄ?no odgovornost nosilcev javnih funkcij v tej zadevi, opozicija pa se je odzvala z zahtevo po svoji preiskavi. Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so se na sestanku v drĹžavnem zboru dogovorili, da se javna razprava o medijskih novelah podaljĹĄa do konca avgusta. Poslanci Levice, LMĹ , SD, SAB, NSi in DeSUS so se uskladili v zvezi z dopolnilom k predlogu novele zakona o trgovini, s katerim bodo v zakonu doloÄ?ili dodatne izjeme pri zaprtju trgovin ob nedeljah. VeÄ? tisoÄ? protivladnih protestnikov v Bolgariji zahteva odstop premierja konservativne nacionalistiÄ?ne vlade Borisa Borisova. Koalicijski vladi oÄ?itajo â&#x20AC;&#x17E;korupcijo in mafijsko ravnanjeâ&#x20AC;&#x153;. Francoska vlada je potrdila poviĹĄanje plaÄ? zdravstvenim delavcem v skupni viĹĄini osem milijard evrov, pri tem pa pohvalila njihovo vlogo v boju proti korona virusu. Velika Britanija se je uklonila pritisku ZDA in potrdila prepoved sodelovanja kitajskega telekomunikacijskega velikana Huawei pri razvoju svojega omreĹžja 5G.

Cepljenje v Ä?asu korone Pred kratkim je na Facebooku kroĹžilo sporoÄ?ilo naturopatinje, da naj se bojimo prihajajoÄ?ega cepiva proti korona virusu, ker da spreminja posameznikov genski material. Zapisano sporoÄ?ilo je ĹĄe ena od laĹžnih novic z druĹžabnih omreĹžij, ki imajo danes Ĺžal veÄ?jo moÄ? kot kredibilni mediji. Konkretni zapis je dvojno zavajajoÄ?: prviÄ? â&#x20AC;&#x201C; navaja neresniÄ?ne trditve, kot drugo pa nepouÄ?enemu bralcu, ki ne spremlja razvoja cepiv, daje obÄ?utek nevarnosti za vsako novo cepivo proti korona virusu. To je velika teĹžava, Ä?e Ĺželimo precepljenost populacije, ko/Ä?e bo cepivo dostopno. Za zdravstvene delavce je trenutno obdobje ena najbolj groznih in hkrati vznemirljivih izkuĹĄenj, TjaĹĄa Zajc ki jih bodo doĹživeli v svoji karieri: virus je tako neznan, da pristope, kako ga krotiti, razvijajo sproti in se o njem tudi sproti uÄ?ijo. Ĺ˝e dolgo je jasno, da virus NI â&#x20AC;&#x153;kot gripaâ&#x20AC;?. Poleg viĹĄje smrtnosti, kot je bila sprva predvidena, preden nas je virus dosegel, se danes kaĹžejo resni stranski uÄ?inki pri nekaterih ozdravljenih bolnikih. Nekateri, in to mlajĹĄi bolniki, ĹĄe veÄ? tednov po preboleli okuĹžbi poÄ?asi fiziÄ?no okrevajo. Pri obolelih obstaja veÄ?je tveganje za kap kot pri gripi. Med zadnjimi ĹĄtudijami so poroÄ?ila o nevroloĹĄkih zapletih pri prebolelih bolnikih. Dva meseca samoizolacije sta bila dovolj, da so ljudje v veliki meri izgubili potrpljenje za previdnost, ki si jo Ĺželijo zdravstveni delavci. VeÄ?ina ljudi si Ĺželi stare normalnosti. Ob laĹžnih novicah se je toliko laĹžje slepiti o resnosti situacije. PrejĹĄnji teden je New York Times oznaÄ?il Ĺ vedsko kot nazorni primer ĹĄkodljivih posledic ignoriranja resnosti virusa: ker ni uvedla strogih ukrepov za samoizolacijo in omejevanje druĹženja ljudi, ima Ĺ vedska viĹĄjo incidenco smrti v primerjavi z drugimi drĹžavami, ob tem pa tudi ekonomiji ni bilo prizaneseno. Ko to piĹĄem, se v ZDA ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev pribliĹžuje 130.000. V Braziliji je doslej Ĺživljenje izgubilo 65.000 ljudi, med zbolelimi je tudi trenutni predsednik, ki ĹĄe vedno ni pripravljen priznati, da njegova ignoranca do resnosti situacije ni bila modra poteza. Z vsakim dnem, ko je slabĹĄe, si politika moÄ?no prizadeva, da bi se kapitalistiÄ?no kolesje lahko normalno zavrtelo naprej. To je spodbudilo tudi vloĹžek v razvoj sredstev, ki nas bodo obvarovala pred virusom. Trenutno je v razvoju veÄ? kot 140 cepiv. Od tega jih je 21 Ĺže v fazah kliniÄ?nega testiranja na ljudeh, od tega so ĹĄtiri v tretji fazi kliniÄ?nih testiranj na velikem vzorcu, eno pa je Ĺže odobreno za omejeno uporabo, in sicer cepivo kitajskega proizvajalca CanSinoBIO, ki ga je kitajska vojska konec junija odobrila za leto dni kot Âťposebno potrebno zdraviloÂŤ. Ni jasno, ali bo cepljenje za vojake prostovoljno ali obvezno, piĹĄe New York Times. Cepiva navadno zahtevajo leta testiranj in raziskav, preden so odobrena, in s tega staliĹĄÄ?a je zaskrbljenost, kako varno bo cepivo, ko bo na trgu, razumljiva. Ä&#x152;e bo na trgu res v enem letu ali ĹĄe prej, bo to v zgodovini najhitreje razvito cepivo. Poglejmo, zakaj. KliniÄ?na testiranja zdravil in cepiv obiÄ?ajno trajajo leta. TeoretiÄ?nemu dokazu obetavnosti v laboratoriju so na vrsti predkliniÄ?na testiranja na Ĺživalih. Prva faza kliniÄ?nih testiranj je namenjena oceni varnosti zdravila in se izvaja na majhnem vzorcu ljudi. Tudi druga faza je namenjena testiranju varnosti, le da poteka na veÄ?jem vzorcu ljudi. Ĺ ele tretja faza kliniÄ?nih testiranj je namenjena merjenju uÄ?inkovitosti in se zaradi dokazane varnosti izvaja na tisoÄ?ih ljudeh. Vse te faze zahtevajo visoka finanÄ?na sredstva, kar vpliva na trajanje razvoja. Specifika trenutne situacije je, da je korona virus ohromil svet. Denar je skorajda zadnja teĹžava za razvoj. AmeriĹĄka administracija je ustanovila operacijo Warpspeed, v sklopu katere je ameriĹĄki kongres namenil 10 milijard ameriĹĄkih dolarjev za pospeĹĄen razvoj protiukrepov za boj proti korona virusu (cepiva, zdravila, kapacitete za njihovo proizvodnjo). Da bi bilo cepivo na voljo v rekordnem Ä?asu, se faze kliniÄ?nih testiranj zdruĹžujejo. RazliÄ?ni proizvajalci stavijo na razliÄ?ne mehanizme, ki bi spodbudili imunost proti virusu. RazliÄ?ni pristopi predvsem veÄ?ajo moĹžnost, da bo vsaj kateri od njih uÄ?inkovit. Ä&#x152;e bo uÄ?inkovitih cepiv veÄ?, toliko bolje, saj so tudi proizvodne moĹžnosti svojevrstna teĹžava, pri zdravilih ĹĄe toliko bolj kot recimo pri maskah ali respiratorjih. VeÄ?ja teĹžava bo, Ä?e nobeno od cepiv ne bo uÄ?inkovito. Pomembno je zavedanje, da preden bo na trgu karkoli dostopno za najĹĄirĹĄo moĹžno uporabo, bo cepivo testirano na zelo velikem vzorcu ljudi. Med inovatorji, podprtimi v sklopu operacije Warpspeed, je farmacevtsko podjetje AstraZeneca maja prejelo 1,2 milijarde ameriĹĄkih dolarjev za cepivo, razvito v sodelovanju z Univerzo Oxford. V tretji fazi kliniÄ?nih testiranj ga je Ĺže prejelo 30.000 prostovoljcev v ZDA. Dejstvo je, da se v farmacevtski industriji obraÄ?ajo visoki dobiÄ?ki. V ZDA, kjer za zdravila velja prosti trg, je to pohlepna industrija, ki na bolnike prenaĹĄa vrtoglava finanÄ?na bremena. Kljub vsemu pa je z medicinskega vidika tudi farmacija izjemno moÄ?no regulirana industrija, ki mora za vstop na trg predloĹžiti prepriÄ?ljive dokaze o uÄ?inkovitosti. Proti virusu HIV raziskovalci cepivo neuspeĹĄno iĹĄÄ?ejo Ĺže 30 let. Upajmo, da je med 140 kandidati za cepivo proti korona virusu katero, ki bo uspeĹĄno. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 7

DOGODKI

samih odĹĄlo zaradi pritiskov, ki so se izvajali. Precej je bilo odpuĹĄÄ?enih z mehkim ali trdim naÄ?inom odpuĹĄÄ?anja. Trenutno imamo veÄ? naroÄ?il, zato je tudi dela veÄ?, a Ĺženske smo pridne, nauÄ?ene, da delo opravljamo skrbno, nauÄ?eno, da ne obupamo. Vsi pa ostajamo (ne samo Ĺženske), posebej starejĹĄi, tudi zvesti podjetju, tudi sedaj, ko mu gre slabo.ÂŤ

Imamo veliko odloÄ?nih Ĺžensk

16. julija 2020

MoÄ? in odloÄ?nost Ĺžensk v Ä?asu krize Ĺ˝enska arena SD SaĹĄa postregla z zanimivo temo â&#x20AC;&#x201C; PoloĹžaj Ĺžensk v Ä?asu izrednih razmer â&#x20AC;&#x201C; Ambulanta Covid ostaja â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝enske so obremenjene, a vseeno pridne in marljive â&#x20AC;&#x201C; Novinarji bi se morali boriti za svoje pravice Jasmina Ĺ karja

Ĺ˝enski for um Socialnih demokratov SAĹ A je 7. julija v atriju Velenjskega gradu pripravil Ĺ˝ensko areno, ki jo je posvetil Ĺženskam v Ä?asu Covida-19 in njihovi vlogi v epidemiji. Izbor teme â&#x20AC;šZdravstvena kriza in Ĺženske v Ä?asu krizeâ&#x20AC;ş je bil prava izbira, kar so dokazale tudi gostje: zdravnica, specializantka druĹžinske medicine iz Zdravstvenega doma Velenje Diana PuÄ?ko, novinarka in zgodovinarka UrĹĄka KljajiÄ? in Ä?lanica za enake moĹžnosti SKEI Gorenje Mateja Tolazzi. Sogovornice so se strinjale, da lahko le z verodostojnimi in pravoÄ?asnimi informacijami in primerno komunikacijo skupaj premagamo krizo, tudi tisto, ki morebiti ĹĄe pride.

Ko je najveÄ?ji strah negotovost

Da na epidemijo nismo bili pripravljeni in nismo vedeli, kaj nas Ä?aka, kar na celotni ravni drĹžave, je odstrla zdravnica, specializantka druĹžinske medicine Diana PuÄ?ko. ÂťUpam, da smo se iz prvega vala epidemije kaj nauÄ?ili in je drĹžava Ĺže priskrbela dovolj zaĹĄÄ?itnih sredstev za zdravstvene in druge delavce, ki bodo, Ä?e bo priĹĄlo do novega vala epidemije, imeli na voljo dovolj zaĹĄÄ?itnih sredstev, kajti samo to, poleg upoĹĄtevanja ukrepov NIJZ-ja, bo mogoÄ?e prepreÄ?ilo ĹĄirjenje okuĹžbe.ÂŤ PuÄ?kova pritrdi tudi, da je bilo na zaÄ?etku prisotnega precej strahu, da so se ljudje dnevno obraÄ?ali nanje s ĹĄtevilnimi telefonskimi klici, vpraĹĄanji in strahovi. ÂťZaradi pridruĹženih bolezenskih stanj

so bili nekateri v riziÄ?ni skupini. Trudili smo se jih pouÄ?iti, kako ravnati, kajti ljudje so iz medijev dobivali razliÄ?ne informacije; bili so zmedeni in niso vedeli, kdaj nositi zaĹĄÄ?itna sredstva in kdaj ne. Pri tem smo tudi zdravstveni

Tudi v tem Ä?asu ne poÄ?ivamo, Covid ambulanto smo ohranili tudi po preklicu epidemije, jo preimenovali v akutno ambulanto, ki dela ves Ä?as, in ĹĄe vedno izvajamo vse storitve, ki smo jih izvajali na zaÄ?etku epidemije.

Novice se spreminjajo kot na vrtiljaku

O delovni klimi v Gorenju je Mateja Tolazzi, Ä?lanica za enake moĹžnosti SKEI Gorenje, povedala, da je meĹĄana, saj se informacije o selitvi in odpuĹĄÄ?anjih

Informacije morajo biti toÄ?ne, kredibilne in dostopne

Da je pretok informacij in sodelovanje z mediji v Ä?asu krize ĹĄe kako pomemben in da je z javnostjo treba znati in hoteti komunicirati, je poudarila UrĹĄka KljajiÄ?, ki je stanje svobodnega novinarstva v drĹžavi ocenila precej kritiÄ?no. ÂťSvoboda govora je pojem, ki ga lahko uporabljamo tudi v napaÄ?ne namene. Vendar morajo biti tisti, ki podajajo informacije, kredibilni, dostopni in podajati resniÄ?ne informacije. Ĺ e toliko bolj med epidemijo, ko nujno potrebujemo toÄ?ne inforMoÄ? in odloÄ?nost Ĺžensk v Ä?asu krize sta odloÄ?ilna dejavnika uspeha, so se strinjali vsi prisotni na macije. Mislim tudi, da se moratokratni 3. Ĺ˝enski areni Ĺ˝enskega foruma Socialnih demokratov SAĹ A, ki je uspela in odmevala tudi po mo novinarji bolj boriti za svoje koncu sreÄ?anja. pravice, ki niso samoumevne, so teĹžko pridobljene.ÂŤ delavci imeli precej teĹžav, saj tudi Dobili smo nove prostore, ki so KljajiÄ?eva sedaj mi nismo aĹžurno prejemali infor- primernejĹĄi za obravnavo pacienopaĹža, da se mnogi Na zaÄ?etku smo zasilno macij z Ministrstva za zdravje in tov, saj je tako za varnost vseh iz prve krize niso smo le-te podajali z zamikom.ÂŤ bolje poskrbljeno. A najpomemorganizirali Covid ambulanto, kaj dosti nauÄ?ili. bneje je, da zdravstveni delavci ÂťÄ&#x152;eprav se je precej ekipo zdravih, preteĹžno Znova rast okuĹžb v naĹĄi ostanemo zdravi, da se okuĹžbe ljudi posvetilo tudi mladih zdravnikov in drugih regiji ne ĹĄirijo med pacienti, Ä?eprav drugim reÄ?em (sebi, zdravstvenih delavcev. Negotovost pred tem, kar nas znova opaĹžamo rast okuĹžb v naravi, k uhanju, Ä?aka v prihodnje, je ĹĄe vedno pri- naĹĄi regiji in strah med prebivaldruĹžinskim Ä?lanom sotna, je povedala zdravnica Dia- ci lokalne skupnosti,ÂŤ je na Ĺ˝enitd.), sedaj spet na PuÄ?ko, ki se spominja tudi, da ski areni ĹĄe izpostavila PuÄ?kova, spreminjajo dnevno. ÂťZato smo globlje tonemo v Ä?ase, ki si jih je bilo pristnega kar nekaj strahu, ki je dodala, da odloÄ?itev, da se v dvomih, jezni, razoÄ?arani in ne Ĺželimo,ÂŤ je bila kritiÄ?na Kljada se tudi pri nas ne ponovi kaj pridruĹži ekipi v Covid ambulan- prestraĹĄeni. Ljudje zato niso naj- jiÄ?eva, ki pa je tudi opazila, da podobnega kot v Italiji, da nam ti, ni bila lahka zaradi otrok, od bolj zbrani pri delu, saj ne vedo, se je v tem Ä?asu naĹĄlo tudi vezmanjka postelj, ventilatorjev in katerih se je kot veÄ?ina kolegov ali bodo jutri ĹĄe imeli delo. Tudi liko dobrih ljudi, ki so z zdravo zdravstvenega osebja. ÂťNismo si izolirala, kar ni bilo lahko in je regres je bil pod vpraĹĄanjem med pametjo pomagali, pristopili in mogli predstavljati, kaj nas Ä?aka terjalo svoj davek. A â&#x20AC;&#x201C; kot pravi ljudmi. OpaĹžamo, da so bolj obse tudi izpostavili, ko je bilo to in kaj doĹživljajo naĹĄi sosedje. â&#x20AC;&#x201C; bi vse ĹĄe enkrat ponovila. remenjeni, zato jih je kar nekaj potrebno.

â?ą

Ĺ kalska pravljica 2020 DruĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale je 3. in 4. julija pripravilo dva dogodka, posveÄ?ena zgodbam izgubljenih krajev zaradi posledic rudarjenja in ohranjanju spomina nanje. V petek, 3. julija, so v goste povabili nekaj soustvarjalcev zbirke pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas (izĹĄla je leta 2014), ki so pod lipo pred gasilskim domom Ĺ kale prebirali svoje pesmi na temo spreminjanja podobe Ĺ aleĹĄke doline. Poseben poudarek je bil na pesmih Dolfeta Lipnika, posveÄ?enih sreÄ?anjem preseljenih Ĺ kalÄ?anov. Po njegovi pesmi Ĺ kalska pravljica je druĹĄtvo pred nekaj leti to tradicionalno prireditev tudi poimenovalo. V programu literarnega veÄ?era, ki ga je povezovala Eva Kumer, so sodelovali JoĹže Aristovnik, Emilija Milena BlaĹžiÄ?, Mira Hrovat, Martin PustatiÄ?nik, Avgust TanĹĄek, BoĹža TanĹĄek, Vida Lipnik in Ä?lanice druĹĄtva. V soboto, 4. 7., popoldne so na obisk v Ĺ kale priĹĄli preseljeni Ĺ kalÄ?ani na jubilejno 20. sreÄ?anje. Zanje je druĹĄtvo REVIVAS pripravilo poseben program, v katerem so sodelovali Ä?lani druĹĄtva in Ä?lani druĹžine Cerkovnik, povezovala pa ga je Pavlica Ĺ ibanc Kodrun. Zbranim so spregovorili predsednica druĹĄtva Vera PogaÄ?ar, Petra Bevc, predsednica sveta KS Ĺ kale-Hrastovec, podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak, kustos v Muzeju Velenje Damijan KljajiÄ? in mag. Drago PotoÄ?nik, vodja tehniÄ?nega podroÄ?ja na Premogovniku Velenje. Na prizoriĹĄÄ?u

pred gasilskim domom so se predstavili lokalni ponudniki, potekale so animacije, na ogled sta bili (oba dneva) maketa in obĹĄirna razstava. Klara Jan je ob pomoÄ?i Ä?lanov podmladka druĹĄtva na osnovi kartografskega, slikovnega in drugega gradiva izdelala in predstavila maketo Ĺ kalskega hriba. Na osnovi zbranih pripomb in predlogov bo maketa dopolnjena in izdelana v trajnejĹĄi obliki. Vera PogaÄ?ar in Damijan KljajiÄ?

ÂťIzbor teme zdravstvena kriza in Ĺženske v Ä?asu krize je bil prava izbira tokratne Ĺ˝enske arene, kar so dokazale gostje s svojo odloÄ?nostjo in moÄ?jo,ÂŤ je povedala Andreja KatiÄ?, predsednica ObÄ?inske organizacije SD Velenje. ÂťSogovornice so spregovorile o prednostih, slabostih in reÄ?eh, ki jih moramo spremeniti. Ponosna sem, da sem v taki sredini, da imamo veliko odloÄ?nih Ĺžensk. Ni me strah, ker vem, da se bomo znale postaviti pokonci in bo ĹĄla druĹžba v pravo smer, glede nadaljnjega razvoja. Me pa skrbi, kajti predstavljen je bil en vidik; statistika Ĺžal govori, da se zdravstvena kriza preveĹĄa v gospodarsko, katere najveÄ?je Ĺžrtve bodo prav Ĺženske â&#x20AC;&#x201C; matere samohranilke, poznalo se bo na druĹžinskih odnosih, otrocih in druĹžinah v nadaljnjem Ĺživljenju.ÂŤ Smo Ä?as epidemije izkoristili tudi za osebno rast? ÂťMogoÄ?e smo se v tem Ä?asu zaÄ?eli spraĹĄevati, kaj bi lahko spremenili, v Ä?em smo preveÄ? pristali na potroĹĄniĹĄko druĹžbo in v Ä?em bi bilo dobro umiriti ritem. Vlada, drĹžava bi morala narediti veÄ?, da bi se bolje pripravili na to, kar nas Ä?aka v prihodnosti. Kot lokalna skupnost smo se znali organizirati in poskrbeti, da so informacije priĹĄle do ljudi, saj jih je strah prihodnosti. Zavedamo se, da bo kriza vpliva na nas, mogoÄ?e ne na posameznika, na druĹžbo. Ä&#x152;e se stanje slabĹĄa in delamo korake nazaj namesto naprej, bo to imelo posledice. Bili smo razvita druĹžba, z razvitimi pravicami, ki so se nam zdele samoumevne, danes smo priÄ?a temu, da to ni tako. Zato priÄ?akujem in raÄ?unam na vkljuÄ?evanje mladih v nadaljnji razvoj, da povedo, kaj si Ĺželijo in kakĹĄna naj bo naĹĄa prihodnost.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Sedem let zdravja

sta predstavila razstavo Izgubljeni kraji v novi luÄ?i, ki prikazuje spreminjanje podobe Ĺ aleĹĄke doline zaradi izkopavanja premoga, hkrati pa predstavlja zgodbe drugih rudarskih krajev v Sloveniji in Evropi: Zabukovice, Murskega SrediĹĄÄ&#x2021;a, Tuzle, Pljevlja, Grossgrimme in Horna. Sicer nekoliko manj ĹĄtevilni obiskovalci so preĹživeli zanimivo popoldne v prijetnem ambientu pod kroĹĄnjami dreves, v spomin na sreÄ?anje pa so prejeli rdeÄ? na-

geljÄ?ek, podobico sv. Jurija in fotografijo. In Ä?e bodo upoĹĄtevali Ĺželjo Petre Bevc, predsednice sveta KS, Âťda s ponosom poveste, da ste bili ali ste del naĹĄega kraja, delite med ljudi lepe, pa tudi manj lepe spomine in peljete Ĺ kalsko pravljico v prihodnostÂŤ, lahko upamo, da se izseljene ptice naslednje leto spet vrnejo. Â đ&#x;&#x201D;˛

Vera PogaÄ?ar

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Pred sedmimi leti 9. julija so se prviÄ? na jutranji telovadbi dobile Ä?lanice Ĺ ole zdravja â&#x20AC;&#x201C; skupine Ĺ oĹĄtanj, pod vodstvom Ljubice Donko. Od takrat telovadijo vsak delovni dan: za dobro poÄ?utje, pozitivno energijo, veselje in druĹženje.Â Ob sedmi obletnici jih je pozdravil tudi Ĺžupan Darko Menih, ki jim je zaĹželel ĹĄe veliko energije in se pozanimal, kako je s sadnim drevjem, ki so ga sadile ob vsaki obletnici. Pojasnile so, da ostajajo zveste tradiciji in bodo tudi posadile Ĺže sedmo sadno drevo. Prva leta so jih v Ĺ oĹĄtanju, sedaj pa na kmetiji Poprask v ĹĄmarĹĄkem Skornem. Ĺ ola zdravja â&#x20AC;&#x201C; skupina Ĺ oĹĄtanj, z veseljem sprejme v svojo sredino vsakogar, saj poudarjajo, da tovrstna jutranja telovadba napolni Ä?loveka z energijo za ves dan. đ&#x;&#x201D;˛

vsak dan

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 8

MED VAMI

16. julija 2020

Po veÄ? kot desetletju so doÄ?akali Objekt v Mozirju vendarle namenjen dejavnosti - varstvu in bivanju odraslih oseb z motnjami v razvoju iz regije SaĹĄa ter Ĺ˝alca â&#x20AC;&#x201C; Na seznamu 29 uporabnikov â&#x20AC;&#x201C; ZaÄ?etek izgradnje bivalne enote v Velenju Ĺže konec tega leta? Tatjana PodgorĹĄek

ÂťA gre zdaj zares?ÂŤ je vpraĹĄanje, ki ga je naslovil na Darjo FiĹĄer â&#x20AC;&#x201C; direktorico regijskega javnega socialnovarstvenega zavoda SaĹĄa (VDC SaĹĄa) s sedeĹžem v Velenju â&#x20AC;&#x201C; eden od najbliĹžjih sosedov objekta v Mozirju, ki ga je zasebni investitor zgradil za potrebe dnevnega in institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v telesnem in duĹĄevnem razvoju, a je ta veÄ? kot 10 let sameval. ÂťJa, gre zares,ÂŤ je odgovorila FiĹĄerjeva. ÂťSo se po skoraj dveh desetletjih letih prizadevanj uresniÄ?ile Ĺželje starĹĄev omenjenih uporabnikov iz Zgornje Savinjske doline po ureditvi tudi bivalne enote?ÂŤ je bilo naĹĄe vpraĹĄanje. ÂťSe, uresniÄ?ujejo se potrebe po institucionalnem varstvu ne le starĹĄev omenjene doline, ampak tudi preostalih dveh enot VDC-SaĹĄa, in sicer Izgradnja bivalne enote v Velenju je ĹĄe vedno v predvidenih naloĹžbah drĹžavnega proraÄ?una. ZaÄ?eli naj bi jo konec tega oziroma v zaÄ?etku prihodnjega leta, je po â&#x20AC;&#x201C; besedah Darje FiĹĄer â&#x20AC;&#x201C;zagotovilo pristojno ministrstvo. V njej bo prostora za 12 uporabnikov.

JeĹžek Velenje ter Maksi Ĺ˝alec. V bivalni enoti v Mozirju bodo namreÄ? nastanjeni tudi uporabniki iz omenjenih enot,ÂŤ se je odzvala na naĹĄe vpraĹĄanje sogovornica.

Najemna pogodba za 15 let

FiĹĄerjeva je povedala, da so v zaÄ?etku tega meseca z lastnikom objekta Jurijem MalaĹĄeviÄ?em podpisali 15-letno pogodbo o najemu z moĹžnostjo podaljĹĄanja ali odkupa. Pri tem jim je bilo v izdatno pomoÄ? Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnost RS kot ustanovitelj VDC-ja SaĹĄa ter ObÄ?ina Mozirje. Po pogodbi imajo v najemu dobrih 460 kvadratnih metrov povrĹĄin v pritliÄ?ju objekta, v katerem bodo izvajali storitev dnevnega varstva (vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji), ki so ga doslej izvajali v najetih prostorih v Nazarjah. Prvo nadstropje s pribliĹžno 800 kvadratnimi metri pa je namenjeno bivalni enoti oziroma institucionalnemu varstvu. ÂťV njej bodo uporabniki bivali popoldne in ponoÄ?i, torej 16 ur, 8 ur pa bodo v dnevnem varstvu. Izredno smo veseli tega tudi zato, ker nam objekt z omenjeno vsebino omogoÄ?a nadgradnjo skrbi za odrasle osebe z motnjami v duĹĄevnem in telesnem razvoju. Sem sodi â&#x20AC;&#x201C; na primer â&#x20AC;&#x201C; oblikovanje stanovanj-

skih skupnosti, saj Ĺželijo nekateri uporabniki Ĺživeti sami.ÂŤ

Na Ä?akalni listi 29 uporabnikov

Po besedah FiĹĄerjeve imajo na Ä?akalni listi za bivalno enoto na seznamu 29 uporabnikov. 18 med njimi se bo vanjo naselilo takoj, ko bo to mogoÄ?e, nekateri

za moĹžnost institucionalenga varstva v Velenju stvari kljub ureditvi bivalne enote v Mozirju niso spremenile? ÂťNe. TakĹĄno zagotovilo smo prejeli od pristojnega ministrstva. Izgradnja velenjske bivalne enote je ĹĄe vedno v letoĹĄnjem drĹžavnem proraÄ?unu. NaloĹžbe so sicer zaradi epidemije korona virusa ustavljene,

ali v zaÄ?etku prihodnjega.ÂŤ V velenjski bivalni enoti bo prostora za 12, zmogljivost mozirske pa je 24 uporabnikov, nekoliko kasneje nameravajo urediti ĹĄe bivalno enoto v Ĺ˝alcu. Populacija se namreÄ? stara, na omenjeno moĹžnost pa so Ä?akali zelo dolgo.

Kljub nadstandardu cene ne bodo odstopale od slovenskega povpreÄ?ja

Ä&#x152;eprav bodo prostori v bivalni enoti v Mozirju nadstandardni, kar pomeni, da bodo imeli

Z najemodajalcem so se namreÄ? dogovorili za zelo dobro ceno najema objekta. KolikĹĄna bo cena nastanitve in oskrbe za uporabnika, v tem trenutku sogovornica ne ve, saj ĹĄe nimajo vseh izraÄ?unov, prav tako se ĹĄe niso dogovorili, kako bo s prispevki starĹĄev, cene pa mora potrditi svet zavoda. Kdaj naÄ?rtujejo selitev? V tem trenutku Ä?istijo prostore, jih preurejajo, urejajo okolico objekta. Ä&#x152;as dopustov bodo izkoristili za njihovo notranjo ureditev z opremo. Po naÄ?rtih naj bi zaÄ?eli septembra dnevno varstvo, ĹĄe isti mesec ali mesec dni kasneje pa naj bi sledila selitev uporabnikov v bivalno enoto. Pri opremi slednje bodo potrkali tudi na vrata lokalne skupnosti za donacijo v obliki postelje, omare ali stola. Na vpraĹĄanje, kako se jim je uspelo za najem objekta, ki je bil zgrajen za omenjeno dejavnost, a je zaradi razliÄ?nih razlogov sameval desetletje, dogovoriti z njegovim lastnikom, je Darja FiĹĄer odgovorila: ÂťO objektu kroĹži veliko zelo razliÄ?nih informacij, ĹĄe veÄ? je dezinformacij. Ä&#x152;e Ä?lovek stopi v stik s pozitivnimi nameni, druga stran to obÄ?uti. Z lastnikom objekta sva zaÄ?ela pogovore Ĺže lani in ugotovila, da smo na pravi poti.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Po desetih letih bo objekt, ki po obliki nekoliko izstopa iz okolja, vendarle sluĹžil namenu, za katerega ga je lastnik zgradil. Dejavnosti v njem naj bi zaĹživele septembra letos.

starĹĄi so se odloÄ?ili, da bodo svoje odrasle otroke vkljuÄ?ili malo kasneje, drugi bodo poÄ?akali na ureditev bivalne enote v Velenju. Se v zvezi z izgradnjo prizidka

septembra naj bi se o njih znova razpravljalo. PrepriÄ?ana sem, da bo velenjska naloĹžba med ponovno potrjenimi in da se bomo izgradnje lotili konec tega leta

uporabniki veÄ?je sobe in ostale prostore, kot to doloÄ?ajo normativi, cene bivanja v njej ne bodo odstopale od slovenskega povpreÄ?ja, zagotavlja FiĹĄerjeva.

Velenjski odbor DeSUS-a ne podpira dr. Aleksandre Pivec KritiÄ?ni so, ker ocenjujejo, da so njihovi interesi spregledani, ne strinjajo pa se tudi s potezami aktualne vlade Mira ZakoĹĄek

Velenje â&#x20AC;&#x201C; OO DeSUS Velenje podpira Pokrajinski odbor Ljubljana, ki je predsednici stranke izrekel nezaupnico, ker ocenjujejo, da je njihova odloÄ?itev posledica aktualnih razmer ne samo v ljubljanski pokrajini, ampak tudi drugje po Sloveniji, zato te nezaupnice ne gre podcenjevati. Nezaupnico enega pokrajinskega odbora razumejo zgolj kot pobudo predsedniku sveta stranke za takojĹĄen sklic seje sveta stranke, ki je kot najviĹĄji politiÄ?ni organ stranke za odloÄ?anje o odpoklicu (razreĹĄitvi) predsednice tudi pristojen. Po besedah predsednice tukajĹĄnjega odbora Darinke Mravljak PivÄ?eve za predsednico stranke niso podprli, saj Âťsmo predvidevali, da se bo zgodilo toÄ?no to, kar sedaj naĹĄa stranka doĹživlja â&#x20AC;&#x201C; to pa je, da bo zaradi njene nerazÄ?iĹĄÄ?ene vloge pri projektu SRIPT postala tarÄ?a drugih politiÄ?nih strank ne samo ona, ampak tudi stranka DeSUS. Predvsem nikomur ne prizanaĹĄa prav Janez JanĹĄa. In to je bil ĹĄe dodaten razlog, zakaj sem v imenu Velenja na seji sveta stranke glasovala proti vstopu v desnosredinsko koalicijo,ÂŤ pravi Mravljakova, ki dodaja, da so zaradi nezadovoljstva med Ä?lani DeSUS nad de-

lom, vodenjem, odloÄ?anjem in zastopanjem stranke DeSUS v koaliciji zahtevali izredno sejo sveta, ki je bila sredi maja. ÂťNa tej seji smo sprejeli sklepe, ki so za predsednico stranke zavezujoÄ?i in bi jih morala realizirati in o njih do konca meseca na seji sveta stranke tudi poroÄ?ati, vendar pa se seja sveta vse bolj oddaljuje z izgovorom o Âťkorona virusuÂŤ, sklepi pa niso realizirani. Ĺ e veÄ? â&#x20AC;&#x201C; niti naĹĄ najveÄ?ji vsebinski projekt, zaradi katerega smo ĹĄli v koalicijo te vlade â&#x20AC;&#x201C; tj. ustanovitev rezervnega demografskega sklada, je v popolnem nasprotju s cilji in predlogi stranke DeSUS. Svoj koncept vsiljuje stranka SDS, ki ne bo koristil bodoÄ?im generacijam upokojencev, ampak bo to zgolj privatizacija ĹĄe zadnjega dela drĹžavnega premoĹženja oziroma zgolj prevzem nadzora nad drĹžavnim premoĹženjem. Od tega pa bodoÄ?i niti sedanji upokojenci ne bodo imeli niÄ?,ÂŤ je kritiÄ?na Darinka Mravljak. Poudarja, da je tudi OO DeSUS Velenje med tistimi, ki priÄ?akujejo Ä?imprejĹĄnji sklic seje sveta stranke. ÂťNe moremo in ne smemo veÄ? dopustiti predsednici, da ob neomajni podpori Janeza JanĹĄe sodeluje pri razgradnji demokratiÄ?ne druĹžbe, da ne spoĹĄtuje Statuta in programa stran-

ke, da tudi sama kadruje mimo organov stranke, in to s kadri, ki niso Ä?lani stranke DeSUS ali pa so bili ĹĄe do pred kratkim Ä?lani SLS. S tem bo stranko DeSUS popolnoma povlekla v brezno, iz katerega se nikoli veÄ? ne bomo ÂťpobraliÂŤ. Enostavno ne Ĺželimo

Darinka Mravljak

biti sokrivi za razkroj demokracije v RS, za razkroj pravne in socialne drĹžave, za zamenjavo kljuÄ?nih kadrov z ljudmi vladajoÄ?e stranke v vseh druĹžbenih podsistemih, za uniÄ?enje svobodnega in neodvisnega novinarstva in za zlorabo in oslabitev Ä?lovekovih pravic in svoboĹĄÄ?in v najĹĄirĹĄem smislu. Sama bi rada Ĺživela v demokratiÄ?ni druĹžbi (pa mislim, da tako misli veÄ?ina), v kateri

bomo imeli vsi enake pravice, in ne v avtokratiÄ?ni diktaturi enega leaderja. Na to sem v svojem pismu predsednici in poslancem Ĺže zdavnaj (19. 4. 2020) opozorila. Seveda ni bilo nobenega odziva. Potem sem jih na to opozorila na izredni seji sveta stranke, na kateri nisem bila osamljena, in nazadnje na seji Pokrajinskega odbora Celje (ta je po ĹĄtevilu delegatov celo najveÄ?ji v Sloveniji), na kateri je bila zelo kritiÄ?na tudi predsednica PO Celje. Velika veÄ?ina prisotnih na seji je predsednici jasno povedala, da nas moti njena neodzivnost in hlapÄ?evski odnos do predsednika vlade in da ni dovolj, Ä?e v medijih poda zgolj izjavo, da se od neÄ?esa distancira in da ideoloĹĄkih zadev ne bo komentirala itd., naredi pa niÄ?. Ob vsem tem pa nas znotraj (na sejah naĹĄe stranke) prepriÄ?uje o nasprotnem, o tem, da se do ideoloĹĄkih tem ne bo opredeljevala in razpravljala, ker da se s predsednikom Janezom JanĹĄo razume, dobro sodeluje in da on kot predsednik vlade paÄ? lahko naredi, kar on Ĺželi. MoÄ?no ga je zagovarjala pri menjavi direktorja NPU, podprla ga je tudi v bitki z novinarji, saj tudi sama vidi, da so le-ti pristranski, saj da ne objavljajo njenih izjav v celoti â&#x20AC;ŚÂŤ pravi Mravljakova, ki jo tudi moti nespoĹĄtovanje vrednot NOB, ki so opredeljene v 1. Ä?lenu Statuta stranke DeSUS â&#x20AC;&#x201C; dejstvo, da praporĹĄÄ?aki niso bili prisotni na drĹžavni

proslavi ob dnevu drĹžavnosti, ĹĄe posebej pa izpostavlja: ÂťPoslanci in predsednica so dolĹžni braniti demokratiÄ?ne pridobitve, zapisane v Ustavi RS. Demokracija ni nekaj samoumevnega, tudi neodvisni novinarji in mediji kot bistven element vsake demokracije ne bodo samoumevni, v kolikor bodo tiho in nemo opazovali, kako si jih vladajoÄ?a stranka postopoma podreja. Najprej z verbalnimi napadi in groĹžnjami prek socialnih omreĹžij (twitov), nato celo z laĹžmi, posredovanimi kar Svetu Evrope. Samo ĹĄe to nam manjka, da delo neodvisnih medijev in novinarjev utiĹĄa s pomoÄ?jo medijske zakonodaje in izniÄ?i vrednote, ki smo jih z mnogimi Ĺžrtvami in odrekanji zgradili v zgodovini naĹĄega naroda. Tega ne smete nikakor dovoliti â&#x20AC;&#x201C; tudi za ceno izstopa iz koalicije, saj bo z utiĹĄanjem novinarjev in s podreditvijo javnega RTV ne samo konec demokracije, Ä?lovekovih pravic in svoboĹĄÄ?in, ampak tudi konec demokratiÄ?nih volitev in veÄ?strankarskega sistema.ÂŤ Pismo s podobno vsebino je poslala tako predsednici kot poslancem. V tukajĹĄnjem odboru zato priÄ?akujejo Ä?imprejĹĄnji sklic sveta stranke. Zahtevajo izstop DeSUSa iz koalicije in razmislek predsednice o njenem odstopu. V Velenju ĹĄe nikoli niso bili tako nezadovoljni z vodenjem stranke, saj ga ocenjujejo za netransparentno in nedemokratiÄ?no,

prav tako pa pravijo, da nikoli v preteklosti ni ĹĄlo tako daleÄ?, da bi kdo iz vodstva stranke zaradi svoje funkcije in osebnih interesov poskuĹĄal Ĺžrtvovati celotno stranko DeSUS in njen program. ÂťMed razpravo na seji PO Celje sem zaslutila, da predsednici tudi ni mar za ÂťstareÂŤ Ä?lane DeSUS in da si Ĺželi pridobiti predvsem nove â&#x20AC;&#x201C; mlajĹĄe, od 35 do 50 let, in to predvsem kmete, katerih interese tudi zastopa in jih na terenu tudi obiskuje, medtem ko v svojih nastopih upokojence in starejĹĄe, torej tiste, ki jih stranka DeSUS zastopa, le redko omenja in nikoli ne obiĹĄÄ?e â&#x20AC;&#x201C; razen vodstva pokrajinskih odborov, kadar potrebuje njihovo pomoÄ?, ocenjuje Mravljakova. Na zaÄ?etku junija je pisala vsem Ä?lanom OO DeSUS Velenje in jim pojasnila prizadevanja za izboljĹĄanje njihovega poloĹžaja v druĹžbi in za obstoj stranke DeSUS s tistimi cilji in nameni, kot je bila le-ta ustanovljena, in ne za neko drugo politiko in prenovljeno kmeÄ?ko stranko, ki bi v bodoÄ?e nosila le ĹĄe ime in sredstva stranke DeSUS. Vesela je, da so jo podprli in da ostajajo Ä?lani, kar pa ji je dodatna spodbuda, da se odloÄ?no postavi za vse njihove interese. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 9

IZOBRAĹ˝EVANJE

16. julija 2020

Na Gimnaziji Velenje so z rezultati spomladanske mature zadovoljni Dijaki sploĹĄne gimnazije dosegli stoodstotni uÄ?ni uspeh â&#x20AC;&#x201C; Zlati so ĹĄtirje maturantje, skupno v Sloveniji zlatih dvesto osemdeset maturantov â&#x20AC;&#x201C; LetoĹĄnja matura minila v duhu negotovosti Jasmina Ĺ karja

Dijaki, ki so maturo opravljali v spomladanske roku, so bili danes seznanjeni z rezultati sploĹĄne in poklicne mature. Letos jo je uspeĹĄno opravilo 93,92 odstotka maturantov in maturantk. Zlatih maturantov je dvesto osemdeset (med njimi sto ĹĄtiriinosemdeset deklet in ĹĄestindevetdeset fantov), ki prihajajo iz triinĹĄtiridesetih gimnazij iz vse Slovenije. ÂťDa je letoĹĄnja matura posebna, saj je pouk od sredine marca potekal na daljavo zaradi epidemije, smo vedeli Ĺže na samem zaÄ?etku,ÂŤ je v uvodu dejal odhajajoÄ?i ravnatelj gimnazije Ĺ CV Rajmund Valcl. A tako Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport kot RepubliĹĄki izpitni center so vztrajali, da bosta sploĹĄna matura in zakljuÄ?ni izpit potekala enako kot prejĹĄnja leta. ÂťZato smo z rezultati zadovoljni, saj so bili dijaki sploĹĄne gimnazije uspeĹĄni in so dosegli stoodstotni uÄ?ni uspeh. Letos imamo ĹĄtiri zlate maturante s precej toÄ?ka-

mi - Nino Smrekar, NeĹžo Vipavc, Laro Pustinek MioÄ?iÄ&#x2021; in MatjaĹža Ä&#x152;elana. Desetim maturantom smo tudi mi podelili naziv Zlati maturant ĹĄole, to so dijaki, ki so dosegli odliÄ?en uspeh â&#x20AC;&#x201C; od petindvajset do devetindvajset toÄ?k.ÂŤ

Kvaliteta pouka mora biti na prvem mestu

V tem tednu pa prevzema ravnateljsko mesto velenjske gimnazije tudi Gabrijela Fidler, ki Ĺželi v prihodnje skupaj s sodelavci in dijaki aktivno soustvarjati klimo, Ĺživljenje in delo, ter na razliÄ?nih podroÄ?jih oĹživiti ĹĄolo in delo. ÂťKvaliteten pouk mora biti na prvem mestu, vsekakor pa zraven sodijo ĹĄe stvari, ki dijake bogatijo in pripravljajo na Ĺživljenje. Danes sem zelo ponosna na gimnazijce in njihov uspeh na maturi. PrepriÄ?ana sem, da je njihovo znanje kvalitetno, da prihajajo iz dobre gimnazije in da bodo na svojih poteh tudi uspeĹĄni. Ĺ˝elim si, da bi se k nam radi vraÄ?ali, tako v Velenje kot na naĹĄo ĹĄolo.ÂŤ

Manjkal je obÄ?utek zanesljivosti

LetoĹĄnja matura je bila druNeĹža Vipavc gaÄ?na, veliko je bilo negotovosti. Dijakom je naÄ?in dela ustrezal, pa si predvsem Ĺželi, da gimnazija manjkalo jim je prepriÄ?anje v svo- postane bolj sproĹĄÄ?ena, odprta in je znanje. ÂťVidim, da so dijaki z povezovalna z okoljem in osnovniuspehom zadovoljni, tudi rezultati mi ĹĄolami, ter otrokom domaÄ?a, kaĹžejo, da je le-ta odraz njihovega da bodo v projektih in dejavnostih ĹĄtiriletnega dela. Odhajajo na raz- radi sodelovali in tako ĹĄolo bolje liÄ?ne fakultete, do 25. julija bodo spoznali in se vanjo tudi vpisali. tudi izvedeli, kam so sprejeti po Sloveniji, imamo pa tudi nekaj dijakov, ki odhajajo ĹĄtudirat v tujino, kjer pa so stvari zaradi razliÄ?nih rokov in epidemije ĹĄe negotove,ÂŤ ĹĄe pove Fidlerjeva, ki se zaveda, da je njihova glavna naloga ta, da devetoĹĄolci ostanejo v domaÄ?em kraju, kar se je pokazalo za uspeĹĄno prav letoĹĄnje Zadnja naloga odhajajoÄ?ega ravnatelja leto, ko so se precej Rajmunda Valcla in prva prihajajoÄ?e ukvarjali z aktivnostravnateljice Gabrijele Fidler â&#x20AC;&#x201C; razglasitev mi in promocijo ĹĄole. rezultatov sploĹĄne mature in podelitev Nova ravnateljica ĹĄole maturitetnih spriÄ?eval.

Lara Pustinek MioÄ?iÄ&#x2021;, MatjaĹž Ä&#x152;elan in Nina Smrekar

Zlati maturantje Gimnazije Velenje

Nina Smrekar: ÂťBila sem vesela, ponosna, poÄ?aĹĄÄ?ena, poÄ?utila sem se zelo dobro. Najbolj pa so se uspeha razveselili starĹĄi, moja ĹĄirĹĄa druĹžina, saj so se vsi zelo trudili z mano in me podpirali ter spodbujali na tej poti. Ĺ tudirala bom dentalno medicino in se po svojih najboljĹĄih moÄ?eh trudila uspeti tudi na novi Ĺživljenjski poti.ÂŤ MatjaĹž Ä&#x152;elan: ÂťNisem toÄ?no ob sedmih kukal za rezultati, sem pa okrog osmih zjutraj ugotovil, da smo doma lahko ponosni drug na drugega â&#x20AC;&#x201C; starĹĄi name, jaz nanje, saj je to skupen uspeh vseh. Veseli me, da se je dobro izteklo. Zdaj si bom privoĹĄÄ?il nekaj poÄ?itka, potem pa me Ä?aka sprememba, ĹĄtudij strojniĹĄtva v Ljubljani.ÂŤ Lara Pustinek MioÄ?iÄ&#x2021;: ÂťTo je zame nagrada za vloĹžen trud ĹĄtiriletnega dela, in Ä?eprav mi na

zaÄ?etku ni ĹĄlo najbolje, sem do konca ujela pravi ritem in uspela. Priznam, da tako dobrega rezultata nisem priÄ?akovala, vendar mislim, da se je bilo vredno potruditi, saj sem s tem ĹĄe posebej ganila svojo mami. Ker me zanima raziskovalna dejavnost, sem se odloÄ?ila za ĹĄtudij farmacije.ÂŤ NeĹža Vipavc: ÂťZaradi vloĹženega truda sem vsekakor upala na dobre ocene, nisem pa vedela, kaj lahko priÄ?akujem, sploh pri nekaterih predmetih, zato me je rezultat vseeno presenetil. Biti zlati maturant mi pomeni potrditev, da se delo in vztrajnost obrestujeta. NajpomembnejĹĄe se mi zdi, da se v vsakem trenutku Ä?im bolj potrudimo in damo vse od sebe, saj lahko tako tudi najveÄ? doseĹžemo.ÂŤ Za lep uspeh ob koncu ĹĄolanja vsem dijakom Ä?estitamo, tistim pa, ki morajo do konca avgusta ĹĄe kaj popraviti, Ĺželimo, da so pri tem Ä?imbolj uspeĹĄni. đ&#x;&#x201D;˛

Dva diamantna in dvanajst zlatih maturantov Kako so dijaki na Ĺ olskem centru Velenje opravljali poklicno maturo? Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje

V programu Avtoservisni tehnik je bilo uspeĹĄnih vseh pet dijakov, ki so v junijskem roku opravljali poklicno maturo, uspeĹĄen je bil tudi geotehnik. V programu PTI Strojni tehnik je poklicno maturo opravilo sedemnajst od devetnajstih dijakov. Poklicno maturo je opravljalo tudi deset dijakov programa Okoljevarstveni tehnik: devet je bilo uspeĹĄnih, od tega sta dve zlati maturantki â&#x20AC;&#x201C; Zala KaÄ? in Nina Ocvirk. Poklicno maturo je opravljalo tudi vseh sedemindvajset dijakov 4. letnika programa SSI Strojni tehnik. Vsi so poklicno maturo uspeĹĄno opravili. Vse moĹžne toÄ?ke, 22 toÄ?k, so dosegli: AndraĹž BrunĹĄek, Marko Hrovat, Nejc PritrĹžnik in Luka RamĹĄak, ki so jih zapisali z Âťzlatimi Ä?rkamiÂŤ letoĹĄnje generacije. Izredno ponosni pa so,

Od kod prihajajo najboljĹĄi maturantje?

Zala KaÄ? â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj; Nina Ocvirk â&#x20AC;&#x201C; Ponikva pri Ĺ˝alcu; AndraĹž BrunĹĄek â&#x20AC;&#x201C; Velenje; Marko Hrovat â&#x20AC;&#x201C; Ĺ martno ob Paki; Nejc PritrĹžnik â&#x20AC;&#x201C; Velenje; Luka RamĹĄak â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj; GaĹĄper Polak RoĹžiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Ĺ martno ob Paki; UrĹĄka Nerat â&#x20AC;&#x201C; Radmirje in Ĺ˝an Kreft â&#x20AC;&#x201C; Velenje; Lenart Golob â&#x20AC;&#x201C; BraslovÄ?e; AljaĹž Ring â&#x20AC;&#x201C; Velenje; Miha Medved â&#x20AC;&#x201C; TopolĹĄica; Vid Pejovnik â&#x20AC;&#x201C; Ĺ martno ob Paki in Tilen Kelc â&#x20AC;&#x201C; Mislinja

kot poudarja ravnatelj Peter Rozman, na diamantnega maturanta ĹĄolskega leta 2019/20 â&#x20AC;&#x201C; GaĹĄperja Polaka RoĹžiÄ?a.

Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola

Namesto slavnostne podelitve v kulturnem domu v veÄ?ernih urah so dijake razdelili v dve skupini, ki sta ustrezali navodilom NIJZ, in izjemoma prosili uÄ?itelje in starĹĄe, naj se ne udeleĹžijo prireditve. Letos je bilo na poklicni maturi od 90 prijavljenih uspeĹĄnih 81 dijakov. LetoĹĄnji maturantje so bili tudi zelo uspeĹĄni po ĹĄtevilu toÄ?k, saj imajo kar 4 zlate maturante, to

Nina Ocvirk in razredniÄ?arka

so: AljaĹž Ring in Miha Medved iz 4. ET oddelka, Vid Pejovnik iz 4. TM oddelka in Tilen Kelc iz 4. TRB oddelka. Se pa letos lahko pohvalijo tudi z dijakom, ki je na poklicni maturi zbral vse toÄ?ke, to je dijak 4. TRB oddelka Lenart Golob, s Ä?imer je pridobil naziv diamantni maturant.

Ti izjemni dijaki so od ravnatelja Simona KoneÄ?nika prejeli plaketo in spriÄ?evalo, ki ga je podpisala ministrica dr. Simona Kustec.

Ĺ ola za storitvene dejavnosti

Dva zlata maturanta in 43 ostalih je dokazalo, da dosegajo

Peter Rozman, ravnatelj, AndraĹž BrunĹĄek, Marko Hrovat, Nejc PritrĹžnik, Luka RamĹĄak in diamantni maturant GaĹĄper Polak RoĹžiÄ? in razredniÄ?arka Polonca Glojek

standarde znanj, ki so doloÄ?eni s cilji izobraĹževalnih programov gastronomija in turizem, ekonomski tehnik ter gastronomija. Slovesna podelitev spriÄ?eval je bila letos precej drugaÄ?na kot prejĹĄnja leta. Po priporoÄ?ilih NIJZ na podelitvi ni bilo uÄ?iteljev ĹĄole, starĹĄev in prijateljev dijakov, rokovanja so zamenjali komolci, zagotovljena je bila medosebna razdalja.

UrĹĄka Nerat in Ĺ˝an Kreft sta dijaka, ki sta pri vseh ĹĄtirih predmetih poklicne mature ocenjena z oceno odliÄ?no. S tem sta osvojila najprestiĹžnejĹĄi srednjeĹĄolski izobraĹževalni naziv-zlati maturant. Z njima se je veselila tudi ponosna ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ? đ&#x;&#x201D;˛

Ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ?, UrĹĄka Nerat, Ĺ˝an Kreft in profesorica Nevenka Rozman

Simon KoneÄ?nik, ravnatelj ERĹ , Lenart Golob, diamantni maturant, SaĹĄo GnilĹĄek, razrednik, AljaĹž Ring, zlati maturant, Peter VrÄ?kovnik, razrednik, Miha Medved, zlati maturant, Tea SeliÄ?, razredniÄ?arka, Vid Pejovnik, zlati maturant

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 10

KULTURA

16. julija 2020

Jazz se je vrnil Epidemija je odnesla del Max klub jazz festivala, a s poletjem so se vrnili tudi jazz koncerti, ki bodo pred kulturnim domom Velenje â&#x20AC;&#x201C; Poletne veÄ?ere na Titovem trgu bo veÄ?krat obarvala glasba, najveÄ? pa bo jazz koncertov, saj bo ploĹĄÄ?ad pred barom Mozaik tudi letos gostila Mozzajik Summer Festival â&#x20AC;&#x201C; poletni del velenjskega jazzovskega dogajanja. ObÄ?instvo se ga je Ĺže ve-

Minuli teden so posluĹĄalce, ki so morali sprejeti zaostrene ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa, razvajali Vibrafonist Vid Jamnik, domaÄ?in basist Miha Koren in pevka Ajda Stina Turek.

selilo, saj je minilo veÄ? mesecev od zadnjega koncerta v okviru Max klub jazz festivala, ki ga je prekinila epidemija. Prihodnji Ä?etrtek, 23. julija, se bo ob 20.30 zaÄ?el koncert BlaĹž Ĺ vagan Tria â&#x20AC;&#x201C; tenor saksofon, pospremljen z bobni in kontra-

basom. V torek, 11. avgusta, bo ob 20.30 nastopila zasedba kitaristke UrĹĄke Supej Lullabies for Daydreamers. Sledili bodo ĹĄe trije koncerti iz cikla Max klub jazz festivala. V Ä?etrtek, 13. avgusta, ob 20.30 Alba Nacinovich & Marko Ä&#x152;epak Trio,

Koncerti ostajajo na sporedu Velenje â&#x20AC;&#x201C; Kljub zaostritvi epidemioloĹĄkih razmer in stroĹžjim ukrepom za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa Poletne kulturne prireditve ne bodo bistveno okrnjene. Festival

Velenje je namreÄ? dobil pritrdilno mnenje pristojnih institucij za izvedbo veÄ?ino otroĹĄkega, koncertnega in filmskega programa. Odpovedali so le dogajanje v amfiteatru na

v sredo, 19. avgusta, ob 20.30 Marko Ä&#x152;rnÄ?ec Electric trio, v sredo, 26. avgusta, pa ob 20.30 Jure Pukl Trio feat. Joe Sanders & Gregory Hutchinson. đ&#x;&#x201D;˛

Ona Ä&#x152;epaitytÄ&#x2014; Gams

promenadi. Sicer bodo prizoriĹĄÄ?a prilagojena zahtevam o vzdrĹževanju primerne razdalje, obiskovalci bodo vstopali in se gibali po prizoriĹĄÄ?u nadzorovano in si razkuĹževali roke, ne bodo pa jih popisovali. đ&#x;&#x201D;˛

Frenk Ĺ piler je ponosen na svojo zbirko razglednic â&#x20AC;&#x201C; NajveÄ? je tistih s starega Ĺ kalskega turistiÄ?nega jezera, nekaj si jih lahko ogledate ob obisku Velenjskega jezera â&#x20AC;&#x201C; Razglednice veliko povedo o kraju, ljudeh in Ä?asu, v katerem so nastale

Zbirateljstvo razglednic se imenuje deltiologija ali kartofilija in velja za zelo priljubljeno vrsto zbirateljstva. Za VelenjÄ?ana Frenka Ĺ pilerja je bilo zbirateljstvo, ki se je zaÄ?elo pred tridesetimi leti, na zaÄ?etku zgolj hobi, ki je kasneje prerasel v naÄ?in Ĺživljenja. V svoji zbirki hrani veÄ? kot petsto petdeset razliÄ?nih motivov Velenja, okrog dvesto Ĺ oĹĄtanja in nekaj razglednic iz okoliĹĄkih krajev.

Odkar izhajajo razglednice, se je v naĹĄi dolini ogromno spremenilo

razglednic in slik iz Ĺ aleĹĄke doline. Te so mi bile tudi najlepĹĄe, hkrati pa sem tudi ugotovil, da je bilo dogajanje najbolj Ĺživahno ravno pod Velenjskim gradom. V dobrih stodvajsetih letih, odkar izhajajo razglednice, se je v naĹĄi dolini ogromno spremenilo, in to je tisto, kar me je (mogoÄ?e tudi kot knjiĹžniÄ?arja) najbolj pritegnilo. Ta sprememba, rast in razvoj mesta, tudi za Ä?asa Avstro-Ogrske, me je presenetila,ÂŤ razloĹži Ĺ piler,

Prve razglednice so nastale na zaÄ?etku 19. stoletja. Na zaÄ?etku le v obliki na dopisnice narisanih podobic, pozneje Ĺže v pribliĹžno takĹĄni obliki, kakrĹĄno poznamo danes. ÂťNekatere od njih so zelo redke in posebne in zame predstavljajo pravo bogastvo,ÂŤ pove Ĺ piler, Ä?igar zbirateljska strast se je zaÄ?ela z gradovi, saj ga je zanimalo, kakĹĄni so bili videti. OÄ?itno se v zbiratelju skriva velik del zgodoFrenk Ĺ piler, strastni zbiratelj in ljubitelj Velenja ter njegove vinarja. ÂťĹ˝al je bila veÄ?ina grazgodovine, veÄ?krat tematsko razstavlja svojo zbirko. dov med vojno poruĹĄenih. Tudi gradiva ni bilo ravno veliko, hkrati sem takrat ki je kakĹĄen navdih dobil tudi iz del o velenjski opazil, da se iz predvojnih razglednic da marsi- zgodovini, ki jih ni poznal in jih je naĹĄel v knjikaj razbrati, zato mi je raziskovanje postalo za- Ĺžnici. Tako je spoznal tudi kakĹĄnega avtorja in nimivo. Ä&#x152;ez Ä?as sem ugotovil, da imam najveÄ? za povrh kakĹĄno knjigo dobil tudi v dar. Sam za zdaj o pisanju knjige ne razmiĹĄlja. Pozivamo potomce vaĹĄÄ?anov DruĹžmirja, ki je bilo precej veliko in je ĹĄtelo okrog petsto prebivalcev, da Ä?e imajo morebiti kakĹĄno razglednico, fotografijo ali sliko, na kateri je vas DruĹžmirje (ki je v celoti izginila pod vodo), naj jo prineso v KnjiĹžnico Velenje, kjer jo bomo digitalizirali in shranili.

NajdragocenejĹĄe razglednice nimajo cene

ÂťZdi se mi, da imajo te razglednice za naĹĄ kraj ogromno vrednost. Vem, da nas zbirateljev razglednic ni veliko, kar izkoriĹĄÄ?ajo tisti, ki prodajajo in ponujajo razglednice naĹĄih krajev prav zbirateljem.ÂŤ Kaj pa cena zbirateljskih reÄ?i? Ĺ piler odgovori: ÂťCene rastejo in so odvisne od povpraĹĄevanja, tudi do veÄ?

Kdorkoli si: ko ĹĄipe mrak zastre, zapusti sobo z znanimi stvarmi; pred tabo se daljava razpostre: kdorkoli si. Rainer M. Rilke

Strasten zbiratelj razglednic

Jasmina Ĺ karja

Potovati, ne potovati

Razglednice shranjujem kronoloĹĄko, po znamkah in poĹĄtnih Ĺžigih, ter vedno znova ugotavljam, kako zanimiva umetniĹĄka dela so to. Hkrati je iz razglednic razbrati, kako je potekal sam razvoj mesta in okoliĹĄkih krajev. sto evrov za razglednico. Ä&#x152;e bi izraÄ?unal, koliko truda in denarja je vloĹženega, bi rekel, da ogromno. Saj najdragocenejĹĄe nimajo cene, veliko povedo o kraju in ljudeh, Ä?asu, v katerem so nastale. Za svojo najdraĹžjo sem odĹĄtel sto trideset evrov,ÂŤ razloĹži Ĺ piler, ki se spominja, da so vÄ?asih ljudje prinaĹĄali razglednice v Muzej Velenje in da danes niso veÄ? tako radodarni, saj se redkokdaj zgodi, da dobi kakĹĄno razglednico v dar. Ga pa kdaj kdo, ki kaj piĹĄe o Velenju, poiĹĄÄ?e in prosi za slikovni material, saj v svoji zbirki hrani tudi kar nekaj fotografij.

Razglednic starega turistiÄ?nega jezera je ogromno

V svoji zbirki razglednic ima Frenk Ĺ piler tudi nekaj dragocenih razglednic Velenjskega jezera od nastanka do danaĹĄnjih dni. ÂťMozaik razglednic je nastal lansko leto, najveÄ? je tistih s starega Ĺ kalskega turistiÄ?nega jezera, saj jih je ogromno. NaĹĄ izjemni fotograf Ĺ aleĹĄke doline Volbenk Pajk je ogromno slikal, prav tako tudi turistiÄ?na druĹĄtva. Ob petdesetletnici nastanka turistiÄ?nega jezera sem pripravil razstavo ravno o tej temi in ugotovil, da je razglednic ogromno. PrepriÄ?an sem, da bi jih bilo ĹĄe veÄ?, Ä?e bi ljudje dali na voljo ĹĄe kakĹĄno svojo, zapraĹĄeno,ÂŤ ĹĄe pove Ĺ piler, ki ugotavlja, da so ljudje nostalgiÄ?ni in radi podoĹživljajo trenutke preteklosti, saj je odziv vedno pozitiven. Ker si Ĺželi, da bi se fotografije in razglednice ohranile, prosi tiste, ki jih imajo doma, da jih prinesejo v knjiĹžnico zgolj za digitalizacijo, da znova oĹživijo in ostanejo v Ĺ aleĹĄki dolini. V poletnem Ä?asu pa si jih lahko nekaj ogledate tudi ob obisku đ&#x;&#x201D;˛ Velenjskega jezera. â&#x20AC;

Dilema letoĹĄnjega poletja. Na dopust, sluĹžbeno pot ali obisk druĹžine v tujini. Ä&#x152;e se ne vpraĹĄaĹĄ sam, te vpraĹĄajo drugi â&#x20AC;&#x201C; ali je to resniÄ?no nujno? Ali si dovolj odgovoren do sebe in drugih, da hodiĹĄ letos naokrog? Zakaj bi ĹĄel, Ä?e lahko preĹživiĹĄ dopust znotraj meja svoje drĹžave, ki ima resniÄ?no vse, kar potrebujeĹĄ za odliÄ?en oddih. Tako nagovarjajo svoje drĹžavljane drĹžavne institucije ĹĄtevilnih evropskih drĹžav po vrsti. Ker so tako same omejitve. Ä&#x152;e hoÄ?eĹĄ tja, ne moreĹĄ, Ä?e bi drugam, grozi karantena oziroma moraĹĄ Ä?imprej na pot, da se lahko vrneĹĄ. Vsekakor pa je prvi in glavni vir informacij in osnova za odloÄ?itev epidemioloĹĄka slika in odprtje drĹžavnih meja. Tako letos odhod na poÄ?itnice v tujini ni nekaj, kar bi lahko preprosto vzeli kot dano. Nerazumljivo ĹĄe pred pol leta, kajne. Ko smo se lahko zabavali ob spremljanju cen za letalske karte na Skyscannerju â&#x20AC;&#x201C; Berlin ali Barcelona za 20 evrov, Maroko za 25 evrov â&#x20AC;Ś kaj ĹĄele raznorazne error fare ali druge posebne ponudbe â&#x20AC;&#x201C; Tajska za 150 evrov, New York zaÂ â&#x20AC;Ś Ha, jaz sem pa dobil Dubai ĹĄe za 20 evrov manj! Za ta vikend skoÄ?im na Ä?aj v MarakeĹĄ, drug konec tedna Ĺže delam selfije pred Sagrado Familio v Barceloni. Tudi Ä?e kaj Âťpride vmesÂŤ po tem, si ne boĹĄ belil las za zapravljeno ÂťpotovanjeÂŤ za ceno kosila v eni povpreÄ?ni gostilni ali druĹžinske noÄ?itve na slovenskem podeĹželju. Na dosegu roke oz. klika na katerikoli elektronski napravi. Kot kakĹĄna zabavna otroĹĄka igrica â&#x20AC;&#x201C; v Ä?im krajĹĄem Ä?asu kupi Ä?im veÄ? letalskih kart v skupni vrednosti â&#x20AC;Ś recimo 100 evrov. Kdo bo prvi? Kot pravimo, omejitev je nebo. Ta pretirana dostopnost sveta je Ĺže nekaj Ä?asa kazala znake pregorelosti, razvrednotenja in izgubljene smiselnosti odkrivanja in raziskovanja drugih kultur, kar naj bi bil smisel potovanj nasploh. Pred turisti so se zapirale znamenite plaĹže v eksotiÄ?nih koncih sveta, npr. v Barceloni so jih priÄ?akali grafiti Âťtourists go homeÂŤ, Ĺže nekaj Ä?asa smo spremljali napovedovanje omejitve dostopa do Benetk. Tako, Ä?e se ozremo nazaj, je danaĹĄnje s korona virusom zaznamovano in omejeno poletje eno logiÄ?no nadaljevanje zgodbe. In ja, zdaj je najboljĹĄi Ä?as za obisk BenetkÂ â&#x20AC;Ś Skoraj prazne so! Kot tudi plaĹže v GrÄ?iji, na naĹĄi bliĹžnji HrvaĹĄki pa ĹĄe marsikje drugje, kjer je to poletje prihod turistov sploh dovoljen. Kot je bilo zapisano v definiciji turista v Dictionnaire universale du XIXe siĂ¨cle ĹĄe daljnega leta 1876: ÂťTuristi so ljudje, ki potujejo zaradi uĹžitka, iz radovednosti in zato, ker nimajo poÄ?eti kaj boljĹĄega â&#x20AC;Ś in celo zato, da se s tem kasneje lahko bahajoÂŤ. Morda se lahko zdi, da je to poletje svet postal precej manjĹĄi. Da je popredalÄ?kan v razne pobarvane bolj ali manj varne in zdrave sezname in zemljevide, ki usmerjajo poti tistih, ki ne odnehajo tudi v teh pogojih. Priznam, tudi jaz sem med tistimi, ki bom ĹĄla na pot â&#x20AC;&#x201C; za razliko od zgolj dopustniĹĄkih razlogov bi rada v Ĺživo objela starĹĄe, ki sem jih nazadnje v lanskem letu. Ko boste brali te vrstice, bomo Ĺže na poti proti severu. Sicer je bila tudi naĹĄa Ĺže leta ustaljena in preverjena pot z avtom proti Baltskemu morju letos malenkost popravljena. PrviÄ? bomo prespali Ĺže na SlovaĹĄkem. Kar je odliÄ?no, saj si bomo spotoma ogledali ĹĄe Ä?udovite gradove. In ja, tudi mi smo spremljali epidemioloĹĄko sliko na poti. In bomo varno nazaj. Lepo poletje vsem! đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;etrtkov tabor v Muzeju usnjarstva Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Muzej Velenje v letoĹĄnjem poletju ponuja veÄ? zanimivih delavnic za otroke vseh starosti. V okviru teh jih v Ä?etrtek, 16. julija, velenjski muzealci vabijo v Ĺ oĹĄtanj. Tu bodo osnovnoĹĄolci preĹživeli poÄ?itniĹĄki dopoldan v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Na dnevnem taboru, ki bo potekal od 8. do 14. ure, bodo otroci preko ustvarjalno-doĹživljajskih aktivnosti v muzejskih prostorih raziskovali bogato dediĹĄÄ?ino usnjarstva, Ä?aka jih tudi spoznavanje okolice Ĺ oĹĄtanja. Na pohodu do ĹĄoĹĄtanjskih Goric si bodo ogledali nekatere spomenike kulturne dediĹĄÄ?ine pa tudi obmoÄ?je DruĹžmirskega jezera, kjer bodo izvedeli, kako je jezero nastalo in kaj je bilo na njegovem mestu pred njim. Podali se đ&#x;&#x201D;˛ bodo tudi na raziskovanje prenovljenega ĹĄoĹĄtanjskega trga.â&#x20AC;

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 11

107,8 MHz

16. julija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Medijska zakonodaja po hitrem postopku S sprejemom medijske zakonodaje v Sloveniji res nimamo sreÄ?e. Seveda predloga, ki bi vsem ustrezal, ni mogoÄ?e pripraviti, zato so bile razprave Ĺže sedaj dolgotrajne, zaradi menjav vlad in konfliktov interesov pa Ĺže vrsto let celovita prenova ni uspela. Aktualna vlada se je oÄ?itno odloÄ?ila, da to vpraĹĄanje spravi pod streho, vendar tokrat z velikimi spremembami zakona po kar neverjetno hitrem postopku. Nov predlog zakona je dala v javno razpravo za pet delovnih dni (menda pa so se vÄ?eraj po tem le odloÄ?ili, da razpravo podaljĹĄajo do konca avgusta). Seveda moĹžnosti za kakĹĄno poglobljeno razpravo in pripravo konkretnih pripomb tudi v velikih kolektivih skorajda ni bilo. Iz predloga ni razvidno, v kakĹĄnem poloĹžaju bomo v pri-

hodnje tudi mediji s posebnim statusom, ki ga ima na primer Radio Velenje. Do zdaj smo se lahko prijavljali na razpise za sofinanciranje projektnih vsebin, kako bo v prihodnje, pa je Ä?ista neznanka. Neznanka je

Ĺže letoĹĄnje leto. Ä&#x152;eprav je bil razpis objavljen Ĺže lani, so nam iz pogodbe, sklenjene v zaÄ?etku leta, za zdaj odobrili le 30 odstotkov dodeljenih sredstev. Ves preoostali znesek je nedoreÄ?en, saj bo njegovo izplaÄ?ilo odvisno

od rebalansa proraÄ?una. To seveda ni resno, saj smo ves Ä?as krize delali, veliko bolj teĹžko in zahtevno kot v obiÄ?ajnih pogojih. Poleg tega zaradi krize ni bilo oglaĹĄevanja, ki nam pomeni glavni vir prihodkov. Zaradi politiÄ?nega spopada za velike medije oÄ?itno manjĹĄi postajamo kolerantna ĹĄkoda. V javnosti sicer najbolj odmeva predlog, da naj bi nacionalni televiziji odvzeli 8 odstotkov prihodkov, in nova obveznost v viĹĄini 3,5 evra, ki naj bi jo za vsakega naroÄ?nika plaÄ?ali distributerji (skoraj zagotovo bi ti za toliko tudi poveÄ?ali naroÄ?nino). Skratka, kaj bo v prihodnje z osrednjimi, pa tudi regionalnimi in lokalnimi mediji, za zdaj ostaja velika neznanka. Koliko bo vse to stalo potroĹĄnike, pa tudi. đ&#x;&#x201D;˛

Zaradi odpovedi koncertov in turnej v Ä?asu epidemije novega korona virusa so ĹĄtevilnim ameriĹĄkim glasbenikom priskoÄ?ile na pomoÄ? zvezne drĹžave. Med prejemniki drĹžavnih posojil so tudi priznane skupine, kot so Eagles, Pearl Jam, Guns N' Roses,

Dvorano slavnih rock and rolla sprejeti ĹĄe Depeche Mode, Nine Inch Nails, The Doobie Brothers in angleĹĄki bend T-Rex. Slovesnosti v Ĺživo letos niso izvedli zaradi varnosti in zdravja vseh

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

jonov Eltonovih albumov, glasbenik pa se lahko pohvali tudi s tem, da je bilo kar 50 njegovih skladb uvrĹĄÄ?enih na lestvico 40 najveÄ?jih uspeĹĄnic. Kovanci s podobo Eltona Johna so razliÄ?nih vrednosti. Za najcenejĹĄega je treba odĹĄteti 13 funtov, v ekskluzivni izdaji pa so naredili tudi ĹĄtiri zlate kovance v vrednosti slabih 69.000 funtov.

Bigfooti prestavili koncert Skupina Big Foot Mama je za 3. oktober ob 30-letnici kariere naÄ?rtovala veliki jubilejni koncert v Areni StoĹžice. Ker trenutna vladna uredba onemogoÄ?a iz-

Green Day in Nickelback, ki so prejele pomoÄ? iz sklada zase in podporno osebje ter odloĹžene turneje. FinanÄ?na pomoÄ? je del vladnega programa, s katerim Ĺželijo sicer pomagati malemu gospodarstvu. Med prejemniki najveÄ?jih posojil so Eagles, Pearl Jam in Disturbed, ki so si od drĹžave izposodili med 350.000 in milijonom dolarjev, veÄ?ina drugih glasbenikov se je odloÄ?ila za posojila v viĹĄini med 150.000 in 350.000 dolarji.

Namesto slovesnosti ob sprejemu v Dvorano slavnih rock and rolla letos oddaja na HBO Slovesnost ob sprejemu v Dvorano slavnih rock and rolla, v katero bosta letos posthumno sprejeta ameriĹĄki raper Notorious BIG in pevka Whitney Houston, bo zaradi pandemije Covida-19 izvedena kot posebna oddaja na programu HBO. Na sporedu bo 7. novembra in bo nadomestila slovesnost v Ĺživo, ki bi sicer morala potekati maja. Poleg pokojnih glasbenih legend bodo v

med zaÄ?etniki slovenske zabavne glasbe ter vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. V zakladnico slovenskih zimzelenih melodij je prispeval skladbe, kot so Poletna noÄ?, Zemlja pleĹĄe, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se sreÄ?ava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, RibiÄ?, ribiÄ? me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. Ĺ tevilne so bile nagrajene festivalih, med drugim v Opatiji in na Slovenski popevki na Bledu, na katerih je redno sodeloval kot dirigent in avtor. V tej vlogi je tudi dvakrat zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije: leta 1966 v Luksemburgu

sprejetih glasbenikov, njihovih druĹžin, osebja in udeleĹžencev. Slovesnost za leto 2021 je trenutno napovedana za prihodnjo jesen v Clevelandu.

Po Queenih na kovancih tudi Elton John Britanska kraljeva kovnica je naznanila novo serijo kovancev, na katerih je upodobljen legendarni glasbenik Elton John. Kovanci razliÄ?nih vrednosti sodijo

v serijo zbirateljskih kovancev z glasbenimi legendami, s katero so se v Veliki Britaniji kot prvi poklonili skupini Queen. Po svetu so prodali veÄ? kot 300 mili-

Tomislav BraliÄ&#x2021; in klapa Intrade bodo na letoĹĄnjem jubilejnem 60. Splitskem festivalu nastopili s skladbo Ostajem tu. Napisal jo je Vinko BarÄ?ot, ki je za klapo Intrade napisal Ĺže devet skladb, videospot zanjo pa so posneli na prekrasnih lokacijah ob dalmatinskih svetilnikih.

GLASBENE novice Med dobitniki drĹžavnih posojil zaradi Covida-19 v ZDA tudi glasbeniki

1. TOMISLAV BRALIÄ&#x2020; I KLAPA INTRADE â&#x20AC;&#x201C; Ostajem tu 2. GENTLEMENI â&#x20AC;&#x201C; Samo ti 3. ANETTE â&#x20AC;&#x201C; Divje

1. S.O.S. Kvintet â&#x20AC;&#x201C; Nisem, nisem 2. VraĹžji muzikanti â&#x20AC;&#x201C; Misel nate ne zaspi 3. Ansambel Posluh â&#x20AC;&#x201C; Kje boĹĄ spala nocoj 4. Ansambel Vzrok â&#x20AC;&#x201C; Ukradel te bom 5. Ansambel Ponos â&#x20AC;&#x201C; Peti slovensko se ne boj 6. Ansambel Nemir â&#x20AC;&#x201C; Trikrat da 7. Ansambel Opoj â&#x20AC;&#x201C; Godec z duĹĄo 8. Ansambel Trenutek â&#x20AC;&#x201C; Na kolena 9. Ansambel Valovi â&#x20AC;&#x201C; V najinih srcih sonce sije 10. Ansambel Viharnik â&#x20AC;&#x201C; Ker nikogar ni

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DENIS IN MARK Denis VuÄ?ak in Mark PopoviÄ&#x2021;, nekdanja Ä?lana skupine Game Over in kasneje New Game Over, sta se odloÄ?ila, da na glasbenem podroÄ?ju poskusita kot duo. Zaprla sta se v studio in pripravljata nove pesmi. Prvo, skladbo v latino ritmih, bosta predstavila konec poletja.

BIG FOOT MAMA

vedbo veÄ?jih koncertov v zaprtih prostorih in je tudi prihodnost o dovoljenih kapacitetah zelo negotova in ker priprava ter izvedba koncerta zahtevata doloÄ?en Ä?as, je morala skupina Big Foot Mama kot organizator sprejeti teĹžko odloÄ?itev. Ker ni jasno, kdaj bo ponovno dovoljeno organizirati koncerte te velikosti, so se Bigfooti odloÄ?ili, da 30-letnico izpeljejo leto kasneje, in sicer 2. oktobra 2021, prav tako v Areni StoĹžice. Ĺ˝e kupljene vstopnice za odpovedani koncert, ki je bil Ĺže napol prodan, veljajo tudi za novi termin.

Mojmir Sepe dopolnil 90 let OÄ?e slovenske popevke in ĹĄansona Mojmir Sepe je v soboto, 11. julija, dopolnil 90 let. Bil je

Skupina Big Foot Mama je predstavila animiran besedilni videospot za skladbo Nekaj je na njej, ki je sicer izĹĄla na albumu Plameni v raju leta 2018. Dela se niso lotili na hitro, ampak s profesionalno ekipo, ki je znala izpisovanje besedila grafiÄ?no umetniĹĄko nadgraditi.

ZUCCHERO Koncert italijanskega glasbenika Zucchera, ki je bil naÄ?rtovan za 3. novembra v dvorani StoĹžice, je zaradi epidemije korona virusa prestavljen

s popevko Brez besed v izvedbi Berte AmbroĹž in leta 1970 v Amsterdamu s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva SrĹĄen.

na 31. maj 2021, so sporoÄ?ili organizatorji. To bo sicer glasbenikov tretji koncert v Sloveniji, leta 2011 je gostoval v ljubljanskih KriĹžankah, pet let pozneje pa v StoĹžicah.

EVROVIZIJA RTV Slovenija je objavila vabilo za sodelovanje na izboru skladbe, ki bo zastopala Slovenijo na 65. tekmovanju za pesem Evrovizije. Kot je znano, bo izbrano skladbo izvedla zmagovalka EME 2020 Ana SokliÄ?. Prijavijo se lahko avtorji glasbe, besedila, priredbe oz. aranĹžmaja. Skladba je lahko dolga najveÄ? tri minute, prijave pa sprejemajo do 30. septembra.

SEVERA GJURIN Severa Gjurin predstavlja novi singel Sonce. Avtorica besedila je sama, glasbo pa sta napisala skupaj z bratom Galom Gjurinom, ki je odigral tudi veÄ?ino instrumentov. Pri nastanku skladbe je sodeloval tudi kitarist Danijel Bogataj.

Naš čas, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

16. julija 2020

frkanje » Levo & desno «

Plus in minus Res imamo neke vrste narobe svet: več ko je pozitivnih, bolj so razmere negativne.

1, 2, 3 Novi prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak je za prioriteti napovedal drugi tir in tretjo os. Upajmo, da bo vsaj pri slednjem vsaj njemu uspelo.

⏩ ⏫

»Moj klobuk ima tri luknje, tri luknje ima moj klobuk, če bi ne imel treh luknje, bi to ne bil več moj klobuk,« si je Čvek porogljivo prižvižgal mimo zeliščarke Marije Skrt in Šentiljčana Milana Sitarja, ki ga je brž postrani pogledal in okaral: »Tako, ja, kar zase govori in naju nič ne glej. Najina klobuka sta lepo cela in pristajata nama, zato nikar ne misli, da ju bova zamenjala za tega tvojega, ki dela več sonca kot sence.«

⏩

Predsednica ženskega foruma Socialnih demokratov Velenje Zdravka Vasiljević Rudonić je bila kar precej zaskrbljena, ko ji je o položaju žensk pripovedovala Mateja Tolazzi, članica za enake možnosti pri sindikatu SKEI. Ji je pa obljubila vso pomoč in tudi predstavila primere dobrih praks ženskega foruma socialnih demokratov. Obe samozavestni ženski sta že sami primera dobrih praks in Čvek ve, da bosta gotovo za sabo potegnili še mnoge.

Bi si mislili, da gre za isto osebo? Empatija, srčnost in nesebičnost so vrednote, ki zdravnico Diano Pučko spremljajo ne glede na to, ali je na pogovornem večeru ali na delovnem mestu v Covid-19 ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. No, Čvek pravi: »Lepše je videti brez maske.«

KV moč Korona virus ima res veliko moč. Odplaknil je več prireditev kot vsi nalivi skupaj. Ob tem pa še razrahljal vezi med ljudmi.

Vroče je, vroče Še pred sosežigom v šoštanjski elektrarni je že precej vroče. Pa še bolj naj bi bilo. Pa ne le zaradi tega, ker »odgovorni« napovedujejo, da bodo v njej kurili le odpadke z visoko kurilno vrednostjo.

Drevesa in gozd Po velenjski občini še kar sadijo različna drevesa. To je seveda dobro za čiščenja ozračja. In nikakor ne drži, da bi želeli, da nastane iz vseh dreves kar pravi gozd – zaradi katerega »pregovorno« ne bi videli dreves.

Prav pride Tudi letos po občini poteka ocenjevanje vrtov, oken in balkonov s cvetjem. Zaradi korona virusa so marsikje več površin na vrtovih, gredicah in celo balkonih sicer namenili zelenjavi, a ob koristnosti le niso pozabili tudi na lepoto.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Poljubil kačo, ki jo je zamenjal za črva Pred kratkim je skupina Nemcev svojemu prijatelju pripravila fantovščino. Zabavali so se na avstrijskem Štajerskem, točneje v kraju Neuberg an der Mürz. Tako kot je običajno na tovrstnih zabavah, so si fantje čas krajšali z alkoholom in številnimi izzi-

vi. Ko so v svoji bližini zagledali črva, ki se je zvijal po tleh in se tako skušal umakniti od skupine zabavljačev, se je porodila ideja, da bi bila zabavno, če bi se bodoči ženin z jezikom dotaknil črva. 38-letnik je izziv seveda pogumno sprejel. Sklonil se je, našobil ustnice, nato pa začutil bolečino. Izkazalo se je, da ni poljubljal črva, pač pa gadjega mladiča. Takoj po ugrizu so nesrečniku močno otekle ustnice in jezik, fantovščina pa se je končala s prihodom zdravnika, ki ga je poslal naprej v bolnišnico v Wiener Neustadt.

Kazen, ker naj bi vozil 703 km/h Voznik Forda Focusa je v Italiji dobil kazen za prehitro vožnjo

na odseku ceste, kjer je omejitev 70 kilometrov na uro. Na prvi pogled nič nenavadnega – če ne bi v obrazložitvi kazni pisalo, da je omenjeni na cesti v občini Offagna vozil 703 kilometre na uro in tako za desetkrat presegel dovoljeno hitrost. Ker kaj takšnega v resnici sploh ni mogoče, bi bilo pričakovati, da bo napako kdo opazil. Toda policisti so napako na radarju in nepravilno izmerje-

no hitrost spregledali ter vozniku poslali 850 evrov kazni in mu naložili še deset kazenskih točk. Tudi po opozorilu voznika kazni niso preklicali. Giovanni Strologo, tiskovni predstavnik lokalnega oddelka za ceste, je predlagal, naj voznik kazen plača in potem zaprosi za kompenzacijo.

V hrvaškem morju opazili drugega največjega kita na svetu V bližini otoka Krk, v Omišaljskem zalivu, je kopalec pred kratkim naletel na neverjeten prizor: le nekaj deset metrov stran je plaval veliki brazdasti kit, ki je v povprečju dolg 20 metrov in velja za drugo največjo žival

V igri Scrabble rasne žaljivke ne bodo več veljavne besede

na svetu. »Čista sreča, da sem ob pravem času gledal v pravo smer in da se je odločil pred potopom še enkrat vdihniti,« je povedal Goran Mehanović, ki je kratek posnetek veličastne živali v Jadranskem morju objavil na družbenih omrežjih. »Še sreča, da sem imel pri sebi telefon, da sem ga lahko posnel, sicer mi gotovo nihče ne bi verjel,« se smeje očitno navdušeni Mehanović. Kot pravi, je sprva okleval, ali naj posnetek sploh objavi na spletu, saj da ga skrbi, da bi s tem v Omišalj privabil trume radovednežev. Naposled si je poleg številnih ljubiteljev narave objavljeni videoposnetek ogledala tudi profesorica hrvaške veterinarske fakultete Magda Sindičić, ki je potrdila, da gre res za velikega brazdastega kita.

Lesena podoba ameriške prve dame le še pepel Lesenega kipa v podobi ameriške prve dame, ki so ga pred letom dni postavili v bližini njene rodne Sevnice, ni več. Leto

Igra Scrabble je namizna igra, v kateri igralci iz črk sestavljajo besedne like, podobne križankam, in je v angleško govorečem svetu izjemno priljubljena. V severnoameriškem združenju za igranje igre redno tekmovalno sodeluje več kot 10 tisoč članov, z njo pa skupen čas vsako leto preživlja na milijone prijateljev in družinskih

Dopustniška Naj bosta še tako lepo vreme in prijateljska družba, letošnje poletje za mnoge ne bo ne lepo ne prijazno.

Raziskovanja Letos veliko Slovencev raziskuje skrite lepote domačih krajev. Mnogi ob tem šele zdaj spoznavajo, kako lep ja naše deželica. V to spoznanje so bili žal prisiljeni. »KV primorani!«

KV in TV Nekateri se bojijo, da bo velenjsko podjetje zamudilo sedanje večje povpraševanje po televizorjih, saj ljudje ostajajo doma in buljijo v ekrane. Kljub temu pa si tega, da se bi epidemija »potegnila«, vseeno ne želijo.

Domačnost dni po uradni predstavitvi kipa – na dan ameriške neodvisnosti – je ta zagorel. Kdo in zakaj je kip požgal, ni znano, povsem izključeno ni niti, da ne gre za del umetniške akcije. Dejstvo pa je, da je ogenj kip povsem uničil in da od lesene Melanie ni ostalo nič drugega kot pepel. Policija dogodek še preiskuje. Z motorno žago izdelan kip je sicer pred letom dni pritegnil precej svetovne pozornosti. New York Post je skulpturo označil za bizarno, podobno so se izrazili tudi številni drugi tuji in domači mediji. V njih zdaj odmeva tudi vest o požigu skulpture, ki jo je zasnoval Američan Brad Downey, izdelava pa je delo domačega mojstra.

članov. V omenjeni organizaciji so ob nedavnih dogodkih v ZDA začeli razpravo o načinih, za katere lahko igralci igre opozorijo na občutljivo vprašanje rase v ameriški družbi. V internem glasovanju in razpravi so se odločili, da za veljavne besede v igri ne bodo več veljale različne rasne žaljivke. V običajni igri so sicer veljavne vse besede, ki jih najdete v slovarju angleškega jezika, pri tekmovalnem Scrabblu pa organizatorji tekmovanj pripravijo posebne sezname dovoljenih besed, katerih cilj je ustvariti čim bolj pravično tekmovalno okolje. Kot omenjeno, ti seznami od zdaj naprej ne bodo več vsebovali rasno žaljivih besed.

Vsi pač ne razumejo, če so kakšna domača slavja malo bolj glasna. In takoj pomislijo, kako KV grešno veliko ljudi se je zbralo na enem mestu. Ampak pogosto so tudi manj množična srečanja veliko bolj glasna.

Odpuščanje Odpuščanje je dobra lastnost človeka. Ni pa seveda dobro, če gre za odpuščanje zaposlenih.

Sladko – kislo Naša jabolka so znana kot prijetno sladka. Pa vendar slišimo, da morajo nekateri pogosto ugrizniti tudi v kisla jabolka.

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 13

Frajer

Ä&#x152;e si na svetu 100 let, moraĹĄ veliko doĹživeti in Bertek je pravi dokaz za to. Rodil se je v Stari Jugoslaviji malo po prvi svetovni vojni. Ĺ ola mu je dobro ĹĄla in zanimali so ga avtomobili â&#x20AC;&#x201C; v takĹĄni meri, da je Ĺželel postati avtomehanik. Ampak oÄ?e ni bil za to. OÄ?etova beseda je bila takrat zakon in postal je elektrikar. UÄ?il se je v velenjski elektrarni, kjer se je tudi zaposlil. Ĺ˝e kot vajenec je zaÄ?el varÄ?evati, in takoj ko je zbral za polog, je pri Blatniku kupil lahko Ä?eĹĄko ĹĄportno kolo. OÄ?e ĹĄe sedaj pravi, kako so ga mulci vsi slinasti obÄ?udovali, ko se je s ÂťÄ&#x152;ehomÂŤ peljal skozi Staro vas.

TaĹĄlerjev Bertek â&#x20AC;&#x201C; stoletna zgodba Na obisku pri TaĹĄlerjevih sem pred dobrim mesecem izvedel, da je Berteku ime Rupert Jaroslav. Nisva v krvnem sorodu, a ga vse Ĺživljenje kliÄ?em stric Bertek. V sorodu sva po ĹĄoĹĄtanjski elektrarni, kjer je bil moj oÄ?e Bertekov sodelavec. Ker je bila takrat elektrarna ĹĄe majhna, so bili strici vsi oÄ?etovi sodelavci: stric Franjo (MaĹĄek), Ĺ tefan (Szabo), BlaĹž (Rotnik), Tona (Es) in tako naprej. Bertek je

deset let starejĹĄi od mojega oÄ?eta in slednji ga je vedno vikal â&#x20AC;&#x201C; ĹĄe zdaj ga, ko je Bertek star 100, Milan pa 90 let. Ä&#x152;e ga oÄ?e tako spoĹĄtuje, da ga kljub majhni starostni razliki ni mogel vikati, ga, jasno, spoĹĄtujem tudi jaz. Vedno je deloval tako resno, ampak (tudi to sem ugotovil ĹĄele na obisku) pod resnim oklepom se skriva izjemno bister, realen in duhovit moĹžakar.

Poiskali so me in preizkusili moje znanje. OÄ?itno so bili zadovoljni, saj so mi spisali potrdilo in zamenjal sem tistega siromaka. Dva dni in tri noÄ?i sem preĹživel v avtomobilu, potem pa se je slab teden pred kapitulacijo jugoslovanska vojska razbeĹžala. Ko sem Ä?astnika vpraĹĄal, kaj naj storim z avtomobilom, je rekel le: ÂťVozi ga kuÄ&#x2021;i!ÂŤ (pelji ga domov). In se je odpeljal â&#x20AC;&#x201C; ne naravnost, ker so Ä?rnuĹĄki most podrli. Na veliki petek, 11. aprila, je zavil proti Dolenjski in se ustavil v Dvoru pri Ĺ˝uĹžemberku, kjer je Ĺživel njegov stric. Ĺ ele po veliki noÄ?i se je odpravil v Velenje, kamor je s kameratom Ĺ krbetom (tega je na Dolenjskem sluÄ?ajno sreÄ?al) pripeljal brez nezgod. Velenjski premogovnik so ta Ä?as Ĺže zavzeli Nemci in Berteku avto ob prihodu zaplenili.

Iz elektrarne v ujetniĹĄtvo in nazaj

Spet so ga zaposlili v elektro delavnici velenjske elektrarne

V Velenju se je vrnil v elektrarno. Spoznal je lepotico Barbaro (BarÄ?ko), s katero sta se leta 1950 poroÄ?ila. Naslednje leto se je rodil Bertek mlajĹĄi. Kmalu za tem so Berteku ponudili delo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj v izgradnji. Ponudbo, ki je vkljuÄ?evala stanovanje na Cankarjevi ulici, je z veseljem sprejel. Tako so se preselili v Ĺ oĹĄtanj in tam sta se rodili ĹĄe hÄ?erki Bernarda in Milena.

Skupinovodja in aktiven Ä?lan Avto moto druĹĄtva

â?ą

Avtomobili so mu ĹĄe vedno bili vĹĄeÄ? in ĹĄel je na teÄ?aj v Ĺ oĹĄtanj, a so ga pri dvajsetih poklicali v vojsko in mu izpita ni uspelo 'poloĹžiti'. Ko je priĹĄel v TrĹžiÄ? (kasneje so ga premestili v Radovljico), je povedal, da avto zna voziti, le ÂťpapirjevÂŤ nima: ÂťNajprej sem, tako kot vsi drugi, kopal ĹĄicngrabne (strelske jarke). Ko je zapokalo, so med prvimi ustrelili voznika oficirja za zveze.

â?ą

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v izgradnji

Bertek je postal skupinovodja za visoko napetost in na tem mestu ostal do upokojitve leta 1975. Obenem je kot rezervni voznik izkoristil vsako priloĹžnost za voĹžnjo direktorske limuzine ali kamiona. V elektrarni je veljal za preudar-

Z zaplenjenim vojaĹĄkim avtom domov

Bertek je odliÄ?en pripovedovalec, ki duhovito opisuje svoje doĹživljaje.

REPORTAĹ˝A

16. julija 2020

ÂťZdaj so takĹĄni Ä?asi, da se splaÄ?a razkuĹžiti tudi od znotrajÂŤ

Bertek le bil lastnik tretjega zasebnega avtomobila v Ĺ oĹĄtanju (na sliki z druĹžino).

Na poroÄ?no potovanje sta se julija 1950 z Barbaro odpeljala na Bled.

nega, poĹĄtenega in zanesljivega strokovnjaka ter vodjo in nikoli ni imel teĹžav ne s podrejenimi ne s ĹĄefi. Ob tem je v avtomoto druĹĄtvu (AMD) opravljal tehniÄ?ne preglede vozil in pouÄ?eval kandidate za voznike tako prometno teorijo kot praktiÄ?no voĹžnjo.

VelenjÄ?an

Vsak dan se sprehodi po GubÄ?evi in Stanetovi cesti, Ä?e le vreme ni preslabo.

in zaradi tega je bil varen pred nemĹĄko mobilizacijo ter bi tam lahko ostal do konca vojne. Toda avgusta 1944 je odĹĄel v partizane, a Nemci so ga Ĺže po dveh mesecih ujeli. Iz Celjskega piskra so ga poslali v Maribor, konÄ?al pa je v taboriĹĄÄ?u za vojne ujetnike Stalag IV-H, 8 km pri MĂźhlbergu (severozahodno

ÂťZdaj so takĹĄni Ä?asi, da se splaÄ?a razkuĹžiti tudi od znotraj,ÂŤ pravi Bertek (na sliki s sinom Bertom).

od Dresdna). Tja so jih peljali z vlakom v Ĺživinskih vagonih. ÂťVagoni niso bili popolnoma zaprti, imeli so line z reĹĄetkami, improvizirane klopi iz debelih desk ter tudi straniĹĄÄ?e. Pot, ki jo z osebnim avtomobilom danes premagaĹĄ v enem dnevu (okoli 800 km), je trajala ves teden.ÂŤ

Takole se je konec tridesetih let 20. stoletja uredil Bertek (desno), preden je sedal na svoje ĹĄportno kolo.

Bertek je bil eden tistih sreÄ?neĹžev, ki so doÄ?akali osvoboditev. Z dvema prijateljema se je vrnil domov, vendar je pot tokrat trajala ves mesec, in sicer: z vlakom, peĹĄ ter z dvema konjskima vpregama. V Velenju so vedeli, da je bil v ujetniĹĄtvu, zato ob vrnitvi ni imel teĹžav. Ponovno so ga zaposlili v

premogovniku, ko pa so kasneje premogovnik in elektrarno loÄ?ili, je ostal v slednji. Nova jugoslovanska oblast je ugotovila, da ji dolguje ĹĄe 10 mesecev vojaĹĄkega sluĹženja. Leta 1946 je ĹĄel v Makedonijo, kjer so ga razporedili v avtomobilsko enoto. To je vzel za nagrado, saj je bila voĹžnja vendarle njegova strast.

Upajo, da se bodo redni treningi lahko znova zaÄ?eli jeseni. Za otroke v treh starostnih skupinah: cicibani se bodo sre-

Ä?evali ob ponedeljkih in sredah med 15.45 in 17. uro, prvoĹĄolÄ?ki in zaÄ?etniki od 17. do 18. ure, starejĹĄi otroci in odrasli zaÄ?e-

Leta 1964 so se TaĹĄlerji iz Ĺ oĹĄtanja preselili v novo hiĹĄo v Velenje â&#x20AC;&#x201C; v Ĺ martno, kjer Bertek s sinom in vnukom Andrejem ter njunima druĹžinama Ĺživi ĹĄe danes. Po selitvi v Velenje je delovanje v AMD opustil, veselje do avtomobilov pa gojil v svoji garaĹži. Vozil je vse do svojega 95. leta, ko se je odloÄ?il, da ne gre veÄ? na zdravniĹĄki pregled, ker mu to gre na Ĺživce. Njegova srÄ?na izbranka ga je pred dvema letoma Ĺžal zapustila, ampak Bertek se ne da. ÂťNa polnoÂŤ grize Ĺživljenje in se veseli vsakega novega dne. Kako tudi ne, saj mu druĹžbo delajo njegovi trije otroci z druĹžinami, pet vnukov in ĹĄest pravnukov. Vse najboljĹĄe, stric Bertek, ĹĄe naprej bodite Ä?ili in fit. In na zdravje! đ&#x;&#x201D;˛ Emil Ĺ terbenk, foto: E. Ĺ terbenk, arhiv TaĹĄler

Aikidoke osvojile Smrekovec Aikido klub Bushin Velenje je tudi letos priredil zdaj Ĺže tradicionalni poletni tabor za otroke na Smrekovcu Smrekovec, 2.â&#x20AC;&#x201C;5. julija â&#x20AC;&#x201C; Hribolazce, ki so prvi julijski vikend obiskali dom na Smrekovcu, je poleg jasnega razgleda na Ĺ aleĹĄko dolino priÄ?akal zanimiv, za hribe nenavaden prizor. Naokrog so tekli v bele kimone obleÄ?eni otroci, medtem ko so starejĹĄi v parih vihteli lesene palice. Dom na Smrekovcu je namreÄ? gostil peti poletni aikido tabor, ki ga prireja velenjski aikido klub Bushin. Tako otroci kot odrasli so se ga letos veselili ĹĄe bolj kot obiÄ?ajno, saj zaradi korona virusa Ĺže

veÄ? mesecev nimajo obiÄ?ajnih treningov. S pomoÄ?jo spleta sicer ves Ä?as trenirajo na daljavo, hodijo na pohode in izvajajo razne druge aktivnosti na prostem. Da bi zmanjĹĄali tveganje za prenos okuĹžbe, so namreÄ? dali treninge aikido tehnik na tatamijih na stran. Zato so tudi aktivnosti tabora, ki se ga je poleg ĹĄtirih mentorjev udeleĹžilo 22 otrok, starih od 4 do 18 let, nekoliko prilagodili. MlajĹĄi so v igri utrjevali kondicijo in motoriÄ?ne spretnosti, starejĹĄi pa

â?ą

S pomoÄ?jo spleta sicer ves Ä?as trenirajo na daljavo.

so trenirali tehnike z bokenom â&#x20AC;&#x201C; lesenim meÄ?em, ki pri treningu nadomeĹĄÄ?a tradicionalni japonski meÄ? katana. Tako so bili na primerni razdalji, vseeno pa so se nauĹžili aikida in narave. Skupni Ä?as so namreÄ? izkoristili za aktivno in zabavno druĹženje na prostem.

tniki od 18. do 19.15, odrasli, ki Ĺže trenirajo, pa od 19.30 do 21. ure. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 AmeriÄ?ani vztrajajo: Ĺživljenja temnopoltih so enakovredna Ĺživljenjem belcev. Tudi drugod po svetu so se ljudje vseh ras odzvali na tragiÄ?no smrt temnopoltega AmeriÄ?ana, ki je le ena od mnogih, povzroÄ?enih s prekomerno uporabo policijske sile. KaĹže, da je rasizem povsod, kjer sobivajo ljudje razliÄ?ne barve koĹže, v vsakdanjem Ĺživljenju ĹĄe vedno prisoten. Protesti, ki se jih udeleĹžujejo ljudje najrazliÄ?nejĹĄih osebnih okoliĹĄÄ?in, pa dokazujejo, da neenakost in nestrpnost obsoja vedno veÄ?ji del lokalnih skupnosti, Ä?eprav se v vseh krepijo tudi zagovorniki rasne ali pa narodnostne, etniÄ?ne ali verske Ä?istosti. Velenje sicer v nekdanjem Jugoslovanskem prostoru ĹĄe vedno slovi kot mesto, v katerem so bratski narodi ne glede na manjĹĄe in veÄ?je kulturne razlike ter zgodovinske zamere med njimi sloĹžno Ĺživeli pod isto streho. Tako imenovano avtohtono prebivalstvo je tako imenovane priseljence naÄ?eloma sprejelo. Na prvi vtis smo VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani strpni do tujcev in vajeni drugaÄ?nosti do te mere, da se z vpraĹĄanji narodnostne ali verske pripadnosti sploh ne ukvarjamo. Celo ponosni smo na tradicijo multikulturnosti in to okoliĹĄÄ?ino smo sprejeli kot eno temeljnih vrednot lokalne skupnosti. Pa vendarle so se v zavedanju, da sta za zdravo skupnost nujno potrebna strpnost in sprejemanje na eni strani ter prilagajanje na drugi, vedno kazale razpoke, ki prebivalce delijo na naĹĄe in vaĹĄe â&#x20AC;&#x201C; na Slovence in ÂťJuĹžnjakeÂŤ. V razpravah o lokalni multikulturnosti, njenih prednostih in slabostih se pogosto pojavljajo stereotipi o balkanskih narodih. Rek Âťkar je na -iÄ?, je zaniÄ?ÂŤ ĹĄe ni ĹĄel v pozabo. Navade, ki jih priseljenci ohranjajo, pa pogosto vzbujajo nelagodje domaÄ?inov. Kadar pripadnike razliÄ?nih ras, narodov ali veroizpovedi, ki Ĺživijo v Velenju, vpraĹĄamo, kako se tu poÄ?utijo, le redko dobimo odgovore, iz katerih bi lahko razbrali, da smo prebivalci mesta priseljencev nestrpni. VeÄ?ina tujcev se pri nas dobro poÄ?uti, ker ne dobi neposrednega signala, da niso dobrodoĹĄli. Vseeno pa se ne le v zavetju zasebnosti, ampak tu in tam tudi v javnem prostoru pojavljajo izpadi sovraĹžnosti do tujcev, ki kaĹžejo na znatno mero prikrite nestrpnosti in predsodkov. TarÄ?a pa niso temnopolti,

REPORTAĹ˝A

16. julija 2020

Kako (ne)strpni smo? Medtem ko se protestno gibanje za izkoreninjenje rasizma ĹĄe vedno ĹĄiri po svetu, smo preverili, ali tradicionalno multikulturno Velenje ĹĄe sloni na strpnosti do drugaÄ?nosti med prebivalci

Mateja KlemenÄ?iÄ?, ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti: ÂťPrijaznost je spoĹĄtljivost, primerno in prijetno dejanje, pobuda ali odziv, pretoÄ?nost pozitivne energije, zaznavna dimenzija harmonije razuma in srca, deliti lepo in deliti dobro, se drug od drugega uÄ?iti, kar je prav. Prijaznost je socialna veĹĄÄ?ina, ki je kot esenca vpletena v odnose na ĹĄoli in kot strokovni modul del izvedbenih kurikulov. Na ĹĄo-

li so dijaki, ki so priĹĄli v Slovenijo s starĹĄi zaradi boljĹĄega Ĺživljenja. KonÄ?ano srednjeĹĄolsko izobraĹževanje jim to tudi omogoÄ?a. Ampak ne glede na rojstni list, vsi se zelo trudimo razumeti drugaÄ?nost in neprestano usklajujemo uÄ?enje in Ĺživljenje v ĹĄoli. Zavedamo se, da se le tako lahko dobro poÄ?utimo. Samo dobro poÄ?utje pa omogoÄ?a doseganje vzgojnih in izobraĹževalnih ciljev. Neprestano ubiramo nove poti,

naÄ?ine in priloĹžnosti, da bi se lahko vsak izrazil kot dijak ter kot Ä?lovek. Z nadarjenostjo, ki kot iskrica tli v vsakem in jo lahko zanetijo prijazna beseda, topel pogled, pohvala ali dobra ocena. Do sedaj nam delo po tem receptu uspeva, saj zelo redko obravnavamo primere sovraĹžnega odnosa med dijaki, podcenjevanja, sarkazma, rasizma ali nespoĹĄtljivosti.ÂŤ

Skupina Albank, ki se vkljuÄ?uje v program Socialne aktivacije albansko govoreÄ?ih Ĺžensk.

ker jih praktiÄ?no ni, ali Azijci, ki sicer Ĺživijo med nami, vendar v javnem Ĺživljenju praktiÄ?no niso prisotni, paÄ? pa sploh zadnja leta albansko govoreÄ?i priseljenci in muslimani.

Na PP Velenje so v letu in pol obravnavali dve krĹĄitvi, povezani z vzbujanjem nestrpnosti. ÂťPodatki o krĹĄitvah in pojavih tovrstne problematike na Policijski postaji Velenje po vsej verjetnosti ne izkazujejo dejanskega stanja med populacijo na obmoÄ?ju multikulturnih skupnosti v Velenju,ÂŤ ocenjuje komandir BoĹĄtjan Debelak. Leta 2019 in vkljuÄ?no do junija letos so na Policijski postaji Velenje obravnavali dve krĹĄitvi po 20. Ä?lenu Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva viĹĄje globe za krĹĄitve iz tega zakona, storjene z namenom vzbujanja nestrpnosti (narodnostne, rasne, spolne, etniÄ?ne, verske, politiÄ?ne nestrpnosti, spolne usmerjenosti). Kaznivih dejanj, povezanih z nestrpnostjo, pa niso obravnavali. ÂťPrav tako tudi glede na veliko ĹĄtevilo dogodkov oziroma javnih prireditev na obmoÄ?ju Velenja, nenazadnje tudi velikih ĹĄportnih prireditev, ki se jih udeleĹžujejo razliÄ?ne organizirane navijaĹĄke skupine, ki prihajajo tudi iz evropskega prostora, v zadnjem obdobju nismo beleĹžili dogodkov ali krĹĄitev, ki bi bili povezani z nestrpnostjo do tujcev.ÂŤ Ob tem je posebej poudaril, da Policija kot drĹžavni organ v postopkih vsakomur zagotavlja enake Ä?lovekove pravice in temeljne svoboĹĄÄ?ine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politiÄ?no prepriÄ?anje, izobrazbo, druĹžbeni poloĹžaj, invalidnost â&#x20AC;Ś ali katerokoli drugo osebno okoliĹĄÄ?ino.

ÂťNismo vsi Albanci slabiÂŤ

Florentina Bardiqi obiskuje 3. letnik Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje. Kot prostovoljka deluje na Ljudski univerzi Velenje. Njena mama Zarife Bardiqi je vkljuÄ?ena v program Socialna aktivacija albansko govoreÄ?ih Ĺžensk. ÂťRada pomagam tujcem pri uÄ?enju jezika, ki se Ĺželijo prilagoditi,ÂŤ pove. Florentina je priĹĄla v Slovenijo pred pribliĹžno ĹĄtirimi leti, ker si je Ĺželela lepĹĄega Ĺživljenja. Zaradi ekonomskih motivov se je oÄ?e v SloFlorentina Bardiqi: ÂťRada piĹĄem, rada venijo preselil Ĺže pred imam jezike, Ĺželim postati pisateljica. 25 leti. ZnaĹĄel se je in je Ä&#x152;e bi imela veliko denarja, bi potovala danes uspeĹĄen. ÂťÄ&#x152;e bi po svetu in spoznavala zgodovino, ostala v PriĹĄtini, bi bilo ljudi, kulturo, vero. Veliko stvari se mi je moje Ĺživljenje povsem drugaÄ?no. Bila bi spre- zgodilo do sedaj, Ĺže zbiram ideje za svojo knjigo.ÂŤ jeta, nadaljevala bi ĹĄolanje. Tu pa na lastni koĹži vidim, da Ĺživljenje ni enostavno. kulturo, tako svojo kot tujo. Ne Priznam, tam bi bila bolj sreÄ?na, razumem in mi je veÄ?krat hudo, vendar manj aktivna. Vse ima ko vidim, da si ljudje mislijo, da svoje prednosti in pomanjkljivo- smo slabi. MogoÄ?e zaradi obnasti. Veste, Albanci smo ponosni ĹĄanja, res je namreÄ?, da v Sloveljudje, imamo radi zgodovino, nijo pridejo veÄ?inoma manj iz-

obraĹženi, saj v Albaniji ostajajo ĹĄolani ljudje, ki imajo moĹžnost izobraĹževanja. Je pa tako, da lahko med vsemi narodi najdemo tako dobre kot slabe ljudi in bolj ali manj uspeĹĄne. Tudi sama sem obÄ?asno v slabi koĹži in se ne poÄ?utim dobro, sploh kadar na razgovorih za zaposlitev opazim, da me ne jemljejo resno, ko izvedo, od kod prihajam. Takrat mi je teĹžko, Ä?eprav moram reÄ?i, da sem veÄ?inoma dobro sprejeta tako v ĹĄoli kot druĹžbi. Pohvalila bi tudi Ljudsko univerzo, na kateri me lepo sprejemajo. To mi veliko pomeni. Ĺ˝elim si, da bi nam ljudje dali moĹžnost in nas spoznali. PrepriÄ?ana sem, da bi ugotovili, da nismo vsi slabi. Da smo dobrosrÄ?ni. Ä&#x152;e nas ima kdo rad, jim vraÄ?amo ljubezen,ÂŤ pove zrela 17-letnica.

Ĺ˝elim si biti sprejeta v druĹžbi in uresniÄ?iti svoje sanje

ÂťV Slovenijo sem priĹĄla po osnovni ĹĄoli. Na zaÄ?etku je bilo hudo, saj nisem znala jezika, nisem poznala kulture, ljudi. TeĹžko mi je bilo, saj nisem vedela, ali mi bo uspelo. Danes mi je laĹžje, ĹĄolo rada obiskujem, imam veliko prijateljev, ki mi pomagajo. Tudi uÄ?itelji veÄ?inoma pomagajo in nas razumejo, prav tako ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ?, ki je zelo prijazna do tujcev. Ne dela razlik, rada

jo imam, pomaga nam! ZaÄ?utim, da sem tu doma. Ugotavljam, da imam v svoji druĹžbi najmanj problemov s Slovenci, opaĹžam pa, da niso preveÄ? naklonjeni migrantom. Ko mi je hudo, se spomnim izjave Mesuta Ă&#x2013;zila, v NemÄ?iji ĹživeÄ?ega Turka in nogometaĹĄa, ki je nekoÄ? izjavil: Ko zmagam, sem Nemec, ko izgubim, pa Turek. Podobno je tukaj. Ä&#x152;e narediĹĄ kaj dobrega, si uspeĹĄen in naĹĄ, sicer pa begunec. Ĺ˝elim si biti sprejeta v druĹžbi, da bi se tukaj poÄ?utila kot doma. Da se ljudje ne bi obraÄ?ali za menoj in me gledali postrani. Ĺ˝elim uresniÄ?iti svoje sanje, uspeti. Prosim samo, dajte nam priloĹžnost, da dokaĹžemo, da nismo vsi slabi in da zmoremo. Ko v ĹĄoli reÄ?em, da nimam Ä?asa, me ne razumejo. Jaz za uÄ?enje porabim veliko veÄ? Ä?asa kot soĹĄolka Slovenka, saj vÄ?asih ne razumem besede, za uÄ?enje na pamet porabim veliko veÄ? Ä?asa. Poleg tega pomagam tudi doma. Velikokrat delamo, sluĹžimo denar, da se lahko ĹĄolamo. Poznam veliko Alban-

â?ą

Florentina Bardiqi: ÂťSlovenci potrebujejo Ä?as, da te spustijo blizu.ÂŤ

cev, ki delajo in ĹĄtudirajo, saj nimajo ĹĄtipendije. Jaz sem tukaj malo veÄ? kot ĹĄtiri leta. Nimam pravice do ĹĄtipendije, ker tukaj ĹĄe ne bivam pet let.ÂŤ Florentina se zdaj sooÄ?a s strahom, da zaradi tega, ker ni rezidentka Slovenije, ne bo sprejeta na fakulteto, saj je vpisnih mest za tujce malo. ÂťKer ĹĄe nimam drĹžavljanstva in ker tudi v Ljubljani Ĺživi precej tujcev, bo teĹžko. Ä&#x152;e mi ne uspe, se zna zgoditi, da bom ĹĄla v kakĹĄno drugo drĹžavo. Zdaj, ko sem vajena biti tujka, bom znala preĹživeti tudi drugje.ÂŤ

Slovenija je lepa deĹžela

ÂťÄ&#x152;eprav je Albanija lepa deĹžela, katere zgodovina sega daleÄ? nazaj in poskuĹĄa ujeti evropski razvoj, uĹživam tudi v Sloveniji. Narava mi je vĹĄeÄ?. Slovenija je lepa, deĹžela je Ä?ista, ljudje so drugaÄ?ni. Ĺ˝enske so lepe, moĹĄki prijazni. Vendar smo si po veri, kulturi, zgodovini, naÄ?inu ĹĄolanja in Ĺživljenja zelo razliÄ?ni. Zaradi vojne je gospodarska slika Albanije slaba, ni denarja, ni priloĹžnosti. Zato jeveliko kriminala. In zato veliko Albancev iĹĄÄ?e lepĹĄe Ĺživljenje v Sloveniji. Veliko jih je tudi v Kranju, Izoli, Kopru, Ljubljani, Mariboru. Skorajda vsak ima svoje podjetje.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ Jasmina Ĺ karja Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc Tina Felicijan

Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov: ÂťProblem bi obravnavali celostno.ÂŤ ÂťV naĹĄem okolju trenutno ne zaznavamo poveÄ?ane nestrpnosti do tujcev. Ä&#x152;e pa bi prepoznali kakrĹĄnokoli obliko, bi se Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov zagotovo sestal in z razliÄ?nimi udeleĹženimi problematiko obravnaval celostno,ÂŤ je na naĹĄe vpraĹĄanje odgovorila Aleksandra ForĹĄtner iz SluĹžbe za stike z javnostjo Mestne obÄ?ine Velenje. Dodala je, da se je Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov letos sestal enkrat, bilo je sredi marca, tema pa je bila epidemija korona virusa.

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 15

Lokovica si Ĺželi razvoja

Kmetija KarniÄ?nik Naj Veseljakova kmetija

Ĺ e vedno imajo veliko kilometrov makadamskih cest, teĹžav s prometno ureditvijo in plazovi, za kar porabijo veÄ?ino razpoloĹžljivega denarja Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Krajevna skupnost Lokovica je ena od devetih v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. V njej Ĺživi blizu 950 prebivalcev. Kraj je znan po kmetovanju in oazah manjĹĄih podjetij, pa tudi po pestrem druĹžabnem in druĹĄtvenem Ĺživljenju, a tudi po precej kilometrih makadamskih cest in teĹžavah s prometno ureditvijo ob tako imenovani Ĺ aleĹĄki magistrali ter po tem, da so eno bolj plazovitih obmoÄ?ij v obÄ?ini. Vsemu temu so podrejeni cilji â&#x20AC;&#x201C; posodobitev makadamskih cest, ukrotitev meteornih voda, ureditev ploÄ?nikov, peĹĄpoti ter igriĹĄÄ? za ĹĄportne in prostoÄ?asne dejavnosti.

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

16. julija 2020

metrov dolg odsek od Jana Florjana proti novemu naselju in za 100 metrov cestnega odseka proti SevÄ?nikarju,ÂŤ pripoveduje Radoja. V dogovoru z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj bodo jeseni asfaltirali tudi daljĹĄi odsek ceste proti KonovĹĄku. ÂťÄ&#x152;e bo ostalo ĹĄe kaj denarja, pa bi radi pokrpali tudi cesto proti RamĹĄaku in poskrbeli za preostale makadamske ceste.ÂŤ

VeÄ? luÄ?i in peĹĄ poti

Peter Radoja: ÂťStalnica so plazovi. Ne moremo in ne moremo jih ustaviti.ÂŤ

Nekaj del so opravili tudi na Âťlastnem dvoriĹĄÄ?uÂŤ, kjer so postavili drogove za zastave, pripravljajo se na izgradnjo nadstreĹĄnice ob otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, kamor nameravajo prestaviti tudi rusko

120 metrov odseka proti Pircu, z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj pa se usklajujemo za izgradnjo kanalizacije Srebreâ&#x20AC;&#x201C;JanĹžovnik,ÂŤ razlaga naÄ?rte predsednik sveta KS in ne pozabi omeniti, da tehtajo tudi moĹžnosti za gradnjo peĹĄpoti od Doma KS proti spodnjemu naselju. ÂťVelika Ĺželja krajanov je tudi izgradnja optiÄ?nega omreĹžja in postavitev ĹĄe enega avtobusnega postajaliĹĄÄ?a.ÂŤ

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je s sodelavci v mestni hiĹĄi sprejel zakonca s TuristiÄ?ne kmetije KarniÄ?nik, ki je bila pred dnevi v akciji Naj Veseljakova kmetija izbrana za najboljĹĄo in je prejela naziv Naj Veseljakova kmetija 2020. PodĹžupan jima je Ä?estital ob uspehu in povedal, da je ponosen, da imamo v naĹĄi dolini tako uspeĹĄno

venije. V finale so se uvrstile tri kmetije, najveÄ? spletnih glasov pa je prejela TuristiÄ?na kmetija KarniÄ?nik iz Hrastovca pri Velenju. Na kmetiji imajo tri slovenske avtohtone Ĺživali: slovenske hladnokrvne konje, krĹĄkopoljske praĹĄiÄ?e in Ä?ebelice â&#x20AC;&#x201C; kranjske sivke. Predelujejo suhe mesnine na tradicionalni naÄ?in,

PoveÄ?an promet ogroĹža peĹĄce in kolesarje

Vseskozi jih pestijo teĹžave z drsenjem tal ter poplavljanjem niĹžje leĹžeÄ?ih predelov Lokovice. ÂťZelo smo veseli sanacije OcepPogled na Lokovico.

Ä&#x152;e po asfaltiranju kaj ostane, krpajo

Ĺ˝elijo si hitrejĹĄega razvoja predvsem v infrastrukturi in izboljĹĄanja prometne urejenosti, pravi predsednik sveta Krajevne skupnosti Lokovica Peter Radoja. ÂťEno veÄ?jih teĹžav predstavljajo

PodĹžupan Peter Dermol, zakonca Matejka in Marko KarniÄ?nik, svetovalka Ĺžupana Andreja KatiÄ?, direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori.

Skrbi jih most Ä?ez LokoviĹĄki potok

Trenutno opravljajo sanacijska dela meteornih vod pod Novakom. Najbolj pa jih skrbi most Ä?ez LokoviĹĄki potok pri Ä?istilni napravi, ki je v zelo kritiÄ?nem stanju in na katerega je vezanih precej domaÄ?ij.

makadamske ceste, ki jih urejamo po finanÄ?nih moĹžnostih. Lani smo asfaltirali 170 metrov dolg odsek BorĹĄiÄ?â&#x20AC;&#x201C;KeĹĄpre in odsek proti MlakuĹžniku, letos pa sta v zakljuÄ?ni fazi razpisa za 130

kegljiĹĄÄ?e. V naÄ?rtu imajo posodobitev cestne razsvetljave proti Domu krajevne skupnosti in njeno podaljĹĄanje. ÂťV prihodnje nas Ä?aka asfaltiranje 150 metrov odseka proti Krajnku ter

kovega plazu, zaradi Ä?esar pa se je moÄ?no poveÄ?al promet po vzporedni cesti, namenjeni lokalnemu prometu, in vzporednicah, kar ogroĹža peĹĄce in kolesarje.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

kmetijo, ki bo z novim nazivom zagotovo privabila v Velenje ĹĄtevilne nove obiskovalce. Zakonca KarniÄ?nik sta povedala, da ravno letos mineva 10 let, odkar sta zaÄ?ela izvajati svojo dejavnost, zato je prejeti naziv nekakĹĄna nagrada in potrdilo, da delata dobro. PodĹžupanu sta se zahvalila za sprejem in za dobro sodelovanje z Mestno obÄ?ino Velenje. K sodelovanju v veliki akciji Naj Veseljakova kmetija se je prijavilo 42 kmetij s pestrimi dejavnostmi z razliÄ?nih koncev Slo-

v Ä?ebelnjaku lahko gostje vdihujejo Ä?ebelje aerosole. Njihova kmetija ima videz prave kmetije, povsod so Ĺživali, v prostorih pa je veliko lesa in kamna, kar daje gostom obÄ?utek domaÄ?nosti. TuristiÄ?na kmetija KarniÄ?nik je znana po pravem kmeÄ?kem kosilu, ki ponuja: juho, peÄ?enko krĹĄkopoljskega praĹĄiÄ?a, ki jo peÄ?ejo v kruĹĄni peÄ?i, zraven krompir in korenje, domaÄ?e skutne ĹĄtruklje in solato z njive ali vrta. Za sladico pa pripravijo hiĹĄno posebnost đ&#x;&#x201D;˛ â&#x20AC;&#x201C; slivov zavitek ali ĹĄtrudl.

Letovanju so se odpovedali, poÄ?itniĹĄkemu druĹženju pa ne MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje prviÄ? po 60 letih ne bo peljala otrok v kolonije, izvajajo pa poÄ?itniĹĄko varstvo v vili RoĹžle, kjer otroci uĹživajo kljub drugaÄ?nim okoliĹĄÄ?inam Tina Felicijan

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje se je Ĺže zavzeto pripravljala na prvo zdravstveno letovanje te sezone v PoreÄ?u, na katerega bi otroci odpotovali Ĺže prvi dan poÄ?itnic. Vendar so se ob poslabĹĄanju epidemioloĹĄkih razmer zaradi varnosti otrok, vzgojiteljev in vseh prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline, h katerim bi se otroci vrnili, sprejeli ÂťteĹžko, odgovorno odloÄ?itev in letovanje v PoreÄ?u odpovedali,ÂŤ pove sekretarka Bojana Ĺ pegel. Tam namreÄ? sobe nimajo svojih kopalnic, otroci pa bi imeli stik tudi z udeleĹženci mariborske kolonije. ÂťTo smo naredili s cmokom v grlu, smo pa upali, da bomo lahko nekaj otrok, ki niso mogli v PoreÄ?, peljali v Savudrijo. Vse sile smo usmerili, da bi lahko 120 otrok odpeljali v Savudrijo, kjer bi imeli veÄ? prostora zase. Naposled so se razmere na hrvaĹĄkem iz dneva v dan slabĹĄale. Po posvetih in pogovoru z vodjo pediatrije v velenjskem zdravstvenem domu pa smo sklenili, da ni od-

govorno bolnih otrok voziti na nevarno obmoÄ?je.ÂŤ

Odgovornost je bila prevelika

Bolni otroci, ki jim letovanje na morju lajĹĄa teĹžave, in otroci iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin, ki redko vidijo morje, so sicer prikrajĹĄani za doĹživetja v kolonijah. Vendar si na MZPM niso mogli privoĹĄÄ?iti tveganja. ÂťKot organizatorji bi bili odgovorni za vse, kar bi se otrokom v Ä?asu letovanja zgodilo. Ä&#x152;e bi se, denimo, vrnili okuĹženi in bi skupaj z njimi morali v karanteno tudi starĹĄi, ki bi zato ostali ob polovico dohodka, bi nam lahko grozila toĹžba za izgubljeni dohodek,ÂŤ

Rekli so â?ą Bojana Ĺ pe-

gel: ÂťVedno smo na prvo mesto postavljali varnost. Tveganje pa je bilo veliko tudi zato, ker ljudje niso iskreni. Nekateri starĹĄi bi zatajili, da so bili z otrokom izpostavljeni okuĹžbi, samo da bi jih vzeli v kolonijo.ÂŤ

Emilija, 7 let: ÂťPrviÄ? sem tu na poÄ?itnicah. Najraje ustvarjam izdelke. Tudi igre so mi vĹĄeÄ?. Dobila sem nove prijatelje. Med poÄ?itnicami se bom veliko igrala zunaj.ÂŤ

pojasnjuje sekretarka. ObĹžaluje, da vsi otroci ne bodo imeli lepih poÄ?itnic. Ĺ e posebno ji je Ĺžal, da na morje ne morejo peljati otrok z manj priloĹžnostmi. ÂťVendar je letos paÄ? tako, da marsikateri otrok ne bo videl morja. Ker je tako bolj varno. Bomo pa s tem tudi pomagali, da se bodo lahko septembra vrnili v ĹĄolske klopi.ÂŤ

PoÄ?itniĹĄko varstvo po protokolu

Da so lahko zaÄ?eli izvajati poÄ?itniĹĄko varstvo v vili RoĹžle, so mo-

Zoja, 8 let: ÂťĹ˝e lani sem bila tu in letos sem se vrnila, ker mami dela, jaz pa imam tu veÄ? prijateljev in lahko izdelujem lepe stvari. Lani je bilo veÄ? otrok. Ĺ˝elim si, da ne bi bilo te korone. Rada bi ĹĄla na morje.ÂŤ

rali pripraviti protokol po priporoÄ?ilih NIJZ, dolg kar 25 strani. DoloÄ?a vse ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa. ÂťMarsikdo se spraĹĄuje, zakaj kompliciramo, ampak mi nosimo odgovornost, zato odgovorno ravnamo,ÂŤ ponovno poudari in podkrepi, da so skupine letos pol manjĹĄe kot obiÄ?ajno in ĹĄtejejo le deset otrok, ki se aktivno druĹžijo na primerni razdalji. VeÄ? se sprehajajo in raziskujejo SonÄ?ni park, lovijo Ĺžogo s pisanim padalom, pleĹĄejo, pa

Elena, 9 let: ÂťTukaj se imam fajn. Lahko bi poÄ?ela ĹĄe kaj drugega, recimo ĹĄla na bazen, ampak zdaj ne morem. PogreĹĄam morje, kopanje. DruĹžim se z eno prijateljico, ki jo dolgo poznam in me ne skrbi. PogreĹĄam pa druge prijatelje.ÂŤ

tudi ustvarjajo. ÂťVendar vsakemu otroku vsak dan za vsak izdelek pripravimo vse potrebĹĄÄ?ine, ki so razkuĹžene in stojijo ĹĄe 24 ur, preden jih damo otroku.ÂŤ Previdni so tudi pri hrani. Obroki so dostavljeni in pakirani posamiÄ?no v ekoloĹĄki embalaĹži.

Kljub vsemu uĹživajo

Mentorjev v poÄ?itniĹĄkem varstvu ni veliko manj kot otrok. Ves Ä?as nosijo maske in so pozorni

Sara Hudovernik

na otroke, a se trudijo ustvarjati sproĹĄÄ?eno ozraÄ?je, da otroci niso pod pritiskom dogajanja okrog sebe. ÂťIzvajanje aktivnosti v teh razmerah je precej drugaÄ?no, po svoje pa zanimivo. OpaĹžam, da so otroci Ĺže precej navajeni teh ukrepov, saj so se z njimi sreÄ?ali Ĺže v ĹĄoli. Zato tudi pri varstvu nimamo teĹžav. Se pa zelo trudimo, da se otroci kljub razdalji in delitvi na manjĹĄe skupine lahko igrajo in sproĹĄÄ?eno uĹživajo. Pravijo, da zanje poÄ?itnice niso niÄ? drugaÄ?ne,ÂŤ pove vodja poÄ?itniĹĄkega varstva Sara Hudovernik, ki zakljuÄ?uje ĹĄtudij na pedagoĹĄki fakulteti. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 16

Ĺ PORT

16. julija 2020

Rudarji prekinili niz osmih porazov zaporedoma Tri kroge pred koncem letoĹĄnjega podaljĹĄanega prvenstva rudarji ĹĄe vedno brez zmage â&#x20AC;&#x201C; Do konca ĹĄe danes s Taborom, v nedeljo Celjem in v sredo z Bravom Ko jim je po porazu v 30. krogu s Triglavom ugasnila ĹĄe zadnja iskrica upanja za obstanek, so si gotovo zadali za cilj vsaj enkrat zmagati. Toda sledil je najprej, prav tako ob jezeru, poraz z Aluminijem z 1 : 3, nato prejĹĄnji Ä?etrtek ĹĄe bolj boleÄ? z Olimpijo, ki jih je premagala s 5 : 0. Naslednje upanje je bila Mura. Gostili so jo v edini in obenem zadnji ponedeljkovi tekmi 33. kroga. Zmage si niso priigrali, so pa z neodloÄ?enim rezultatom (0 : 0) prekinili serijo osmih porazov zaporedoma. Hkrati se je prviÄ? zgodilo, da niso prejeli gola. Trener Dominik BerĹĄnjak je tudi tokrat spremenil zasedbo. Zaradi kartonov ni igral Leon Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, Marko Ä&#x152;osiÄ&#x2021; in Dominik RadiÄ&#x2021; sta ĹĄe vedno podkovana, po dolgem Ä?asu sta zaigrala izkuĹĄena David KaĹĄnik in Eveldin DĹžiniÄ&#x2021;, znova pa je priloĹžnost dobil Pavel ViĹžintin, ki bo ĹĄele konec leta dopolnil osemnajst let. Nadarjeni vezist, ki izhaja iz domaÄ?e nogometne ĹĄole, je

s klubom Ĺže podpisal prvo profesionalno pogodbo za obdobje treh let. PrejĹĄnji teden je enako storil tudi Nikola DaniÄ?iÄ&#x2021;, vratar, ki je vÄ?eraj dopolnil osemnajst let. V kratkem naj bi profesionalec postal tudi Sando JovanoviÄ&#x2021;, ki je toliko let dopolnil aprila. Vse to morda kaĹže, da trenerju ni povsem v ospredju doseÄ?i vsaj Ä?astno zmago, ampak enako ali ĹĄe bolj dati Ä?im veÄ? priloĹžnosti doma vzgojenim igralcem, na katerih naj bi Rudar zaradi pomanjkanja denarja gradil svojo prihodnost.

Kapetan zastreljal enajstmetrovko

Z najmanj popularnim rezultatom sta bila zadovoljna oba trenerja, ki sta opravila velenjski tri, gostujoÄ?i pa ĹĄtiri menjave. DomaÄ?i so bili v prvem polÄ?asu veÄ? pri Ĺžogi, bolj so si Ĺželeli doseÄ?i zadetek kot nasprotnik. Na to kaĹžejo tudi streli s kota. V prvem delu so jih imeli kar osem, gostje pa svojega prvega

te. Ne bom glasno povedal, komu,ÂŤ je bil skrivnosten Rudarjev trener. Ante Ĺ imundĹža: ÂťPrvi polÄ?as je bil Rudarjev. Z dolgimi Ĺžogami nam igra ni stekla. IgriĹĄÄ?e je bilo malo suho, domaÄ?im pisano na koĹžo, bili so zelo podjetni. V drugem smo z menjavami in ko je padla rosa, priĹĄli do hitrejĹĄe igre. Ustvarili smo si veliko priloĹžnosti. Dobro, Rudar je imel enajstmetrovko. Lahko bi zmagali, lahko izgubili, mislim, da je takĹĄen rezultat najbolj realen.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Pevnik odĹĄel ĹĄele na zaÄ?etku drugega polÄ?asa. Skupno razmerje v strelih s kota pa je bilo 10 : 6 v njihovo korist. Nekajkrat so dobesedno oblegali vrata gostov, toda gol je bil tudi na tem dvoboju zanje zaklet. Ĺ˝oga ni hotela v mreĹžo oziroma so bili gostujoÄ?i branilci vselej na pravem mestu. Razmerje v strelih v okvir vrat je bilo kar 5 : 1 v korist gostov. Da je domaÄ?a mreĹža ostala nedotaknjena, je bil vsekakor najbolj zasluĹžen vratar Matej Radan, ki se je izkazal z nekaj izjemnimi obrambami. Da pa si niso priigrali morebitne zmage, je bil zasluĹžen tudi vratar gostov Matko

Za Rudarjem eno najteĹžjih let NajveÄ?ji izziv: Ä?im hitrejĹĄa vrnitev v prvo ligo â&#x20AC;&#x201C; Svetla toÄ?ka je prikljuÄ?itev mladih domaÄ?ih igralcev Ä?lanski ekipi Mira ZakoĹĄek

Stane Vovk

v tem letu ocenjujem, da smo 7 igralcev iz naĹĄe nogometne ĹĄole prikljuÄ?ili Ä?lanski Za moĹĄtvo Nogometnega kluba Rudar ekipi,ÂŤ pravi Dermol, ki se je zelo teĹžko Velenje se izteka v rezultatskem smislu sprijaznil s padcem v drugo ligo, zato pa zelo slaba sezona, ki je bila po besedah so njegove misli in naÄ?rti seveda usmerjeni predsednika kluba Petra Dermola zelo v Ä?imprejĹĄnjo vrnitev v prvo ligo. pouÄ?na in pravĹĄnja za razmislek, kako ÂťTja velenjski Rudar tudi sodi in upam, naprej. ÂťVse, kar smo v da se Ä?im prej vrnemo letoĹĄnji sezoni doĹživljali, vanjo. K temu bodo v je za vse nas zelo dobra naslednji sezoni naravĹĄola. Po mnenju stroke je nani vsi naĹĄi cilji. Lokalbila ekipa dobra, a se je na skupnost bo ekipo zelo hitro pokazalo, da Rudarja ĹĄe naprej podnima zmagovalnega kapirala, vsekakor pa upam rakterja. Ljudje, ki so prein si tudi zelo Ĺželim, da dlagali posameznike, da bi jo znova podprli tudi si zasluĹžijo rudarjev dres, podjetniki in gospodarso zapustili klub in ostastveniki iz tukajĹĄnjega li smo tisti, ki smo svoje okolja. S pridobivanjem osebne cilje podredili inpotrebnih sredstev, brez teresom kluba. Ĺ˝al pa iz katerih pa tudi rezultatov tega brezna nismo naĹĄli ne more biti, je bilo v zapoti navzgor. Sem pa zednjem obdobju izjemno lo ponosen na vse ljudi v teĹžavno in je prav Ĺžaloklubu, ki so vztrajali in v stno, da smo veÄ?ino potekmovalni sezoni niso Peter Dermol, predsednik kluba trebnih finanÄ?nih sredpustili kluba na cedilu, od stev naĹĄli zunaj lokalnega igralcev, trenerjev, strokovnih delavcev, ak- okolja. Zbrati milijon evrov vsako leto je tualnega direktorja in Ä?lanov upravnega vsaj zame najveÄ?ji izziv,ÂŤ ugotavlja Derodbora NK Rudar Velenje. Bilo je veliko mol, ki pa je zelo ponosen na nogometno neprijetnih situacij, tudi izsiljevanj in pod- ĹĄolo, ki mora postati osnova za usposabljatikanj, s katerimi smo se sooÄ?ali. Ĺ˝al so zanje bodoÄ?ega moĹĄtva Nogometnega kluba radi tega najbolj trpeli rezultati. V Ĺživljenju Rudar. V pretekli sezoni so imeli v njej kar je paÄ? tako, da je treba vÄ?asih narediti ko- 400 mladih, ki si tako nabirajo izkuĹĄnje, rak nazaj, da potem lahko narediĹĄ nekaj pa ne le to, tudi zelo koristno preĹživljakorakov naprej. Sam sprejemam vse sku- jo prostori Ä?as. Na teh mladih bodo tudi paj kot priloĹžnost, da doloÄ?ene stvari Âťre- gradili prihodnost kluba, saj spoznavajo, setiramoÂŤ, da odpravimo napake iz prete- kako pomembna je pripadnost, ki je med klosti, poskrbimo za sveĹžo energijo, ki bo domaÄ?imi igralci, ki so bolj motivirani, temeljila na domaÄ?em znanju, na domaÄ?ih neprimerno viĹĄja. đ&#x;&#x201D;˛ igralcih in trenerjih. Za posebej pozitivno

ObradoviÄ&#x2021;, ki je ubranil mlaÄ?no izvedeno najstroĹžjo kazen Damjanu TrifkoviÄ&#x2021;u, potem ko je z roko igral Luka Ĺ uĹĄnjara. Po zapravljeni enajstmetrovki so Prekmurci postali ĹživahnejĹĄi. Zelo blizu zadetka so bili v 74. minuti, ko je rezervistu Ĺ˝anu KarniÄ?niku vratnica prepreÄ?ila zadetek in je tako ostalo pri najmanj popularnem rezultatu za gledalce.

NeodloÄ?eno â&#x20AC;&#x201C; praviÄ?no (?)

Matej Radan: ÂťImeli smo veÄ? priloĹžnosti oziroma so bile naĹĄe bolj zrele. Verjamem, da Ä?e bi imeli sreÄ?o z enajstmetrovko,

bi gotovo zmagali. Do konca so ĹĄe trije krogi in seveda upamo, da sezone ne bomo konÄ?ali brez nje. Danes gostujemo v SeĹžani. Za Taborom sta dve pomembni zmagi, po katerih si je zagotovil obstanek. Upam, da ne bodo veÄ? tako motivirani, kot bi bili, Ä?e bi se ĹĄe borili za obstanek. V SeĹžano gremo po zmago.ÂŤ Dominik BerĹĄnjak: ÂťĹ˝al nam je, da nismo zadeli z enajstih metrov. Imeli smo ĹĄe dve, tri (pol) priloĹžnosti. Imela jih je tudi Mura. Mislim, da je neodloÄ?en rezultat realen. Verjamem, da sezone ne bomo konÄ?ali brez zmage. Nekomu bomo prekriĹžali naÄ?r-

Robert Pevnik je bil v preteklosti kar dvakrat glavni trener Rudarjevega prvega moĹĄtva, enkrat tudi pomoÄ?nik. Nekateri so mislili, da bo ta izkuĹĄeni trenerski strokovnjak postal 'glavni' tudi po odhodu prejĹĄnjega trenerja Andreja PanadiÄ&#x2021;a. To se ni zgodilo, ampak je lansko jesen postal vodja Rudarjeve mladinske ĹĄole in trenerja kadetov. Vendar ga ni veÄ? na tem delovnem mestu. Na njegovo Ĺželjo je klub z njim predÄ?asno prekinil pogodbo.

Dobri rezultati velenjskih atletov Ljubljana, Nova Gorica â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;eprav se kriza z virusom nadaljuje in je ohromila tudi ĹĄportne aktivnosti, pa so atleti na zadnjih tekmovanjih vseeno pokazali, da so dobro pripravljeni. Na dveh zadnjih veÄ?jih tekmovanjih so to potrdili tudi atleti atletskega kluba Velenje. Prvi vikend v tem mesecu so se udeleĹžili atletskega pokala Slovenije za Ä?lane in Ä?lanice, ki je potekal v Ljubljani, in se nekateri povzpeli tudi na oder za zmagovalce. Agata Zupin je zmagala v tekih na 400 m in 400 m z ovirami, Jerneja Smonkar je osvojila dve 2. mesti, in sicer v tekih na 400 m in 800 m. Dino SubaĹĄiÄ? je osvojil 2. mesto v skoku v daljino, Filip DominkoviÄ? pa 2. mesto v metu kopija. Ä&#x152;lani so skupno osvojili 3., Ä?lanice pa 4. mesto. V Novi Gorici pa sta minuli vikend potekali kar dve prvenstvi Slovenije, in sicer za mlajĹĄe mladinke in mladince ter mlajĹĄe Ä?lanice in Ä?lane. Ä&#x152;eprav sta moÄ?an veter in slabo vreme v sobotnem delu tekmovanja moÄ?no oteĹžila nastope atletov, so ti vseeno dosegali dobre rezultate, izkupiÄ?ek mladih velenjskih atletov pa je bil odliÄ?en. Pri mlajĹĄih Ä?lanicah je Agata Zupin slavila v teku na 100 m, med mlajĹĄimi Ä?lani je Filip DominkoviÄ? zmagal

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 32. krog Olimpija â&#x20AC;&#x201C; Rudar Velenje 5:0 (4:0)

Strelci: 1:0 VukuĹĄiÄ&#x2021; (1.), 2:0 Menalo (17.), 3:0 VukuĹĄiÄ&#x2021; (35.), 4:0 VukuĹĄiÄ&#x2021; (40.), 5:0 VukuĹĄiÄ&#x2021; (46.). Olimpija: Vidmar, AndrejaĹĄiÄ?, SamardĹžiÄ&#x2021; (od 81. Kamy), Ĺ me, JurÄ?eviÄ&#x2021;, Ostrc, ElĹĄnik, Menalo (od 65. KneĹževiÄ&#x2021;), SaviÄ&#x2021; (od 56. Bezjak), Cekici (od 56. PavloviÄ&#x2021;), VukuĹĄiÄ&#x2021; (od 56. KadriÄ&#x2021;). Trener: Dino Skender. Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, PavloviÄ&#x2021;, VoĹĄnjak, Jovan (od 56. Krefl), TifkoviÄ&#x2021; (od 46. LeliÄ&#x2021;), Ä&#x152;rnÄ?iÄ? (od 64. ViĹžintin), JovanoviÄ&#x2021;, FilipoviÄ&#x2021;, Kuz-

v metu kopja, tretji je bil GaĹĄper Juhart. Dino SubaĹĄiÄ? je bil drugi v skoku v daljino, Luka Lah pa drugi v metu krogle. Pri mlajĹĄih mladincih je Jaka Grabner zmagal v teku na 2000 m zapreke, drugo mesto so osvojili TomaĹž Turinek v teku na 400 m, Sebastjan Turinek v teku na 800 m in Tim Dolar v metu diska, bil je tudi tretji v metu krogle. Pri mlajĹĄih mladinkah je Lara Skorn-

ĹĄek zmagala v metu diska, Hana Juhart pa je osvojila drugo mesto v metu krogle. Naida NiĹĄiÄ? je bila tretja v metu kladiva, Hana Marovt pa v teku na 200 m. Prav tako pa so mlajĹĄi mladinci v postavi Luka SkornĹĄek, BlaĹž Pusovnik, Sebastjan Turinek in TomaĹž Turinek slavili v teku na 4 x 300 m.

manoviÄ&#x2021;, PanadiÄ&#x2021; (od 46. Koprivnik). Trener: Dominik BerĹĄnjak. Celje â&#x20AC;&#x201C; DomĹžale 4:1, Aluminij â&#x20AC;&#x201C; Bravo 1:2 (1:0), Mura â&#x20AC;&#x201C; Triglav 2:0 (2:0), Tabor â&#x20AC;&#x201C; Maribor 4:1 (3:1),

nec), MaroĹĄa (od 75. Cipot), MandiÄ&#x2021; (od 23. KarniÄ?nik), Pucko. Trener: Ante Ĺ imundĹža. Drugi rezultati: Maribor - Celje 1:2 (0:2), Olimpija - Aluminij 0:1 (0:1), DomĹžale - Bravo 1:1 (0:0), Triglav - CB24 Tabor SeĹžana 1:2 (0:1). Vrstni red po 33. krogu: 1. Olimpija 65 (69:39), 2. Celje 64 (68:32), 3. Maribor 58 (52:37), 4. Aluminij 54 (54:38), 5. Mura 51 (50:39), 6. Bravo 45 (45:48), 7. Tabor 40 (41:48), 8. DomĹžale 37 (44:59), 9. Triglav 31 (40:79), 10. Rudar 11 (27:76) 34. krog: Bravo â&#x20AC;&#x201C; Maribor, Celje â&#x20AC;&#x201C; Triglav (obe vÄ?eraj); Tabor â&#x20AC;&#x201C; Rudar, Aluminij â&#x20AC;&#x201C; DomĹžale, Mura â&#x20AC;&#x201C; Olimpija (vse danes). 35. krog: Rudar â&#x20AC;&#x201C; Celje (nedelja, 19. 7., 18.00)Â¸ 36. krog: Bravo â&#x20AC;&#x201C; Rudar (sreda, 22. julija).

Prva Liga Telekom Slovenije, 33. krog Rudar â&#x20AC;&#x201C; Mura 0:0 Rudar: Radan, KaĹĄnik, Krefl, PuĹĄaver, TrifkoviÄ&#x2021; (od 67. ViĹžintin), VoĹĄnjak, PanadiÄ&#x2021; (od 67. Jovan), KuzmanoviÄ&#x2021;, FilipoviÄ&#x2021;, LeliÄ&#x2021;, JovanoviÄ&#x2021; (od 84. DĹžiniÄ&#x2021;). Trener: Dominik BerĹĄnjak. Mura: ObradoviÄ&#x2021;, Gorenc, Marin, Kous, Ĺ uĹĄnjara, Kouter, Ĺ porn (57. Horvat), BrkiÄ&#x2021; (od 57. BobiÄ?a-

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 17

Za vse adrenalinske navduĹĄence bencinskih hlapov je bil minuli vikend zelo Ĺživahen, saj so se v soboto, 11. julija, dirkaÄ?i merili za prve toÄ?ke drĹžavnega prvenstva 2020, kljub temu da je letoĹĄnji reli doĹživel precej (prisilnih) sprememb. Zaradi posledic epidemije in z njo povezanih varnostnih ukrepov je bila namreÄ? dirka precej skrajĹĄana, potekala je samo en dan, vozniki pa so se merili samo na dveh razliÄ?nih trasah, na katerih so izvedli le ĹĄest hitrostnih preizkuĹĄenj, po trikrat na trasi Skorno in trasi Zavodnje. Boksi in servisna cona so bili postavljeni na ĹĄportnem letaliĹĄÄ?u LajĹĄe. Direktor dirke AMTK Velenje Daniel BlaĹžinÄ?iÄ? je povedal, da je bilo organizirati dirko v teh Ä?asih zelo zahtevno, vendar so se zaradi jubilejnega petintridesetega tekmovanja odloÄ?ili, da jo izvedejo, in to jim je na koncu tudi uspelo. Zaradi upoĹĄtevanja ukrepov NIJZ ni bilo obiÄ?ajnega neuradnega druĹženja dirkaÄ?ev in navijaÄ?ev, v vsaki ekipi je bilo tudi omejeno ĹĄtevilo Ä?lanov. Vsi so morali izpolniti tudi zdravstvene vpraĹĄalnike, merili so jim telesno temperaturo, poskrbeli za razkuĹževanja, stike pa so, kolikor se je le dalo, omejili.

Dirko ohranjamo v naĹĄi dolini

BlaĹžinÄ?iÄ? pravi: ÂťV petintridesetih letih je bila tekma, kar pomnim, odpovedana le parkrat. Dirko z najveÄ?jo tradicijo v Sloveniji smo odpovedali enkrat za-

Ĺ PORT

16. julija 2020

Ljubitelji bencinskih hlapov so kljub omejitvam priĹĄli na svoj raÄ?un 35. AMTK Rally Velenje uspeĹĄno pod streho â&#x20AC;&#x201C; Svet avtomobilskega ĹĄporta se je ponovno zagnal - Kljub omejitvam, zanimiv za ĹĄirĹĄe mnoĹžice

Tekma AMTK Rally Velenje se je v petintridesetih letih moÄ?no zasidrala v srca ljubiteljev bencinskih hlapov.

Dve posadki sta bili tudi iz Avto kluba V-Racing Velenje, Robert AnĹželak in sovoznik Tadej Verdev (AMTK Velenje) sta nastopila s Cliom 1,4 16V ter mlada posadka Robert Kresnik in sovoznik Tadej ZaljuberĹĄek (AMTK Velenje), z Zastavo radi pomanjkanja sredstev, drugiÄ? pa, ker je nekatere motil hrup motorjev. Ponosni smo na naĹĄo tradicijo in to, da tekmo ohranjamo v naĹĄi dolini. Ponosen na tudi na naĹĄe tekmovalce, saj jih je bilo letos prijavljenih najveÄ? doslej. Bi jih bilo ĹĄe veÄ?, Ä?e vmes

Yugo. Posadka Kresnik/ZaljuberĹĄek, za katero je bil to drugi reli v Ĺživljenju, je po manjĹĄih teĹžavah z motorjem na prvi hitrostni preizkuĹĄnji, vseskozi stopnjevala ritem in se na koncu veselila drugega mesta med mladimi vozniki in sovozniki do 23 let ter

ne bi posegla epidemija,ÂŤ je ĹĄe izpostavil vodja dirke BlaĹžinÄ?iÄ?.

Ekipa je prava, tekmovalci se radi vraÄ?ajo v Velenje

Na startu je bilo oseminpetdeset posadk, med njimi pa niso

tudi drugega mesta v pokalu Yugo, med vozili do 1400 ccm sta bila ĹĄesta, nastopilo je 18 posadk. To je res spodbuden uspeh za mlado posadko, ki se Ĺže veseli naslednjega nastopa.

bile samo slovenske, paÄ? pa so nastopili tudi dirkaÄ?i iz Avstrije, NemÄ?ije, Italije, MadĹžarske in HrvaĹĄke. Prvi favorit, slovenski drĹžavni prvak Rok Turk je skupaj s sovoznico Blanko Kacin (Hyundai i20 R5) upraviÄ?il vlogo favorita. Ĺ˝al je v boju za

vrh zaradi tehniÄ?nih teĹžav na koncu pristal na drugem mestu. Slavil je nekdanji madĹžarski prvak Andras Hadik, skupaj s sovoznikom Krisztianom Kertezskom (Ford fiesta R5), tretje mesto pa sta osvojila AljoĹĄa Novak in Jaka Cevc (Ĺ koda fabia R5). Na

letoĹĄnji preizkuĹĄnji ni manjkal niti veteran Darko Peljhan, ki je s sovoznikom Matejem Ä&#x152;arom (VW polo proto RN4) zasedel deveto mesto.

Uspeh mladih voznikov je odvisen tudi od finanÄ?nih sredstev

ÂťZahvala za uspeĹĄno izpeljano dirko velja vsej naĹĄi ekipi; Ä?eprav je bila dirka skrajĹĄana, je bilo dela ogromno. Gledalci pa so imeli ob obeh trasah (ena je bila dolga deset, druga pa petnajst kilometrov), dovolj prostora za varno spremljanje dogajanja. Zahvala gre seveda tudi tekmovalcem, ki se radi vraÄ?ajo v Velenje, zaradi narave, krajev in dobre organizacije prireditve,ÂŤ je ĹĄe povedal BlaĹžinÄ?iÄ?, ki je pohvalil tudi mlade fante, lokalne voznike iz obeh klubov, ki se uspeĹĄno spopadajo z vsemi preprekami na poti tega adrenalinskega in nevarnega ĹĄporta in jim poseben izziv predstavljajo finance, saj so rezultati odvisni tudi o finanÄ?nih sredstev. Pridobivanje sponzorjev pa je, tako kot tudi v drugih ĹĄportih, zelo zahtevno. ÂťGlede na to, da smo morali tako gledalci kot tekmovalci na letoĹĄnji tekmi upoĹĄtevati ukrepe, bomo praznovali, ko se bodo ukrepi bolj sprostili in bomo lahko za Ä?lane kluba, simpatizerje in naĹĄe sponzorje, pripravili druĹženje in se jim tako zahvalili tudi za podporo v teĹžkih Ä?asih. đ&#x;&#x201D;˛

Jasmina Ĺ karja

Poletno spoznavanje ĹĄportov Odpovedali prireditev Ĺ portnik leta 2020 Izteka se prvi del poletnih ĹĄportnih taborov, na katerih otroci uĹživajo v novih aktivnostih Velenje â&#x20AC;&#x201C; Julijski ĹĄportni tabori, ki jih za osnovnoĹĄolske poÄ?itnikarje iz velenjske obÄ?ine prireja Ĺ portna zveza Velenje, se iztekajo. Vodja taborov Nik LemeĹž poroÄ?a, da so se ves Ä?as drĹžali priporoÄ?il NIJZ ter z izbiro aktivnosti in pozornostjo

gram kot izvedbo, da bi zagotovili varne poÄ?itnice, dodaja. ÂťUkrepi se spreminjajo iz dneva v dan. Mi smo pripravljeni na tako rekoÄ? vse. Ä&#x152;e ne bodo zbiranja povsem prepovedana, bomo otrokom tudi avgusta omogoÄ?ili ĹĄportno zabavo,ÂŤ je

bojko, konjeniĹĄtvo, golf, streljanje, sabljanje in podobne ĹĄporte, na jezeru pa jih Ä?akajo supanje, voĹžnja s kajaki, vodne igre in ustvarjalne delavnice. Drugi tabor pa bo potekal v okolici RdeÄ?e dvorane, kjer bodo otroci spoznavali dvoranske ĹĄporte,

Nazarje â&#x20AC;&#x201C; V dogovoru z obÄ?inami Zgornje Savinjske doline ter po mnenju strokovne skupine, ki je do sedaj Ĺže ĹĄtirikrat organizirala izbor in zakljuÄ?no prireditev Ĺ portnik leta Zgornje Savinjske doline, je padla odloÄ?itev, da za letoĹĄnje leto izbora in prireditve, ki bi morala biti tokrat v obÄ?ini Nazarje v zaÄ?etku leta 2021, ne bo. Razloga za odpoved sta trenutno stanje v ĹĄportu in neizvajanje ĹĄportnih aktivnosti ter tekmovanj doma in v tujini, kar je povezano z ukrepi vlade ob ĹĄirjenjenju korona virusa. Vse to onemogoÄ?a regularen sistem ĹĄportnih in drugih javnih prire-

Balinanje

Mila, 10 let: ÂťMalo me moti, da so letos poÄ?itnice tako drugaÄ?ne, Ĺžalosti pa me ne. Na taboru se imamo kljub vsemu lepo. VĹĄeÄ? so mi vsi ĹĄporti, s katerimi smo se ukvarjali. Z druĹžino ĹĄe nimamo naÄ?rtov za poÄ?itnice. Bomo pa ĹĄli na velenjsko plaĹžo.ÂŤ

animatorjev vzdrĹževali razdaljo med udeleĹženci taborov, otrokom pa kljub temu omogoÄ?ili poÄ?itnice, kakrĹĄne si zasluĹžijo â&#x20AC;&#x201C; s spoznavanjem novih prijateljev ob zabavnih aktivnostih na prostem. Je pa naporno ves Ä?as slediti najnovejĹĄim smernicam in prilagajati tako pro-

Nina, 11 let: ÂťNa ĹĄportnem taboru nisem prviÄ?. Vrnila sem se zaradi fajnih animatorjev in dejavnosti. VĹĄeÄ? mi je, da smo na prostem. Treniram odbojko, navduĹĄila pa sta me tudi tenis in mini golf. Niti me ne moti, da so letos na taboru drugaÄ?na pravila. Z druĹžino pa bomo ĹĄli v Postojno.ÂŤ

optimistiÄ?en. Drugi del ĹĄportnih poÄ?itnic, ki bo potekal od 17. do 21. in od 24. do 28. avgusta med 8. in 16. uro, bo prav tako ponudil dva programa. Na taboru ob Velenjskem jezeru in stadionu bodo otroci spoznali tenis, od-

Matic, 7 let: ÂťMed poÄ?itnicami se igram, hodim na obiske, rad imam ĹĄport, zato sem priĹĄel tudi na tabor. VĹĄeÄ? mi je ĹĄe posebno plavanje. Tudi nove prijatelje sem spoznal. Z druĹžino pa bomo letos doma.ÂŤ

kot so judo, karate, rokomet, nogomet in mnogo drugih, nato pa bodo ĹĄli ĹĄe na bazen. Prijave bodo zaÄ?eli sprejemati prvi teden avgusta, vpiĹĄejo pa se lahko le otroci z obmoÄ?ja velenjske obÄ?ine. đ&#x;&#x201D;˛

V ponedeljek je bilo prvo sreÄ?anje ĹĄestega kola na Polzeli, kjer so gostili ekipo BK Celeia Celja. DomaÄ?ini so bili prepriÄ?ani o zmagi in so sreÄ?anje zaÄ?eli precej sproĹĄÄ?eno, to pa so gostje vsaj delno izkoristili. Na koncu so domaÄ?i sicer zmagali, a rezultat 7 : 3 in toÄ?kovna razlika 39 : 29 je bila za domaÄ?o ekipo presenetljivo majhna. Naslednji dan je bilo sreÄ?anje v Ĺ˝alcu, kjer so gostili ekipo KU Gorenja. Zanimivo sreÄ?anje je precej bolj uspelo domaÄ?im, ki so zmagali z rezultatom 8 : 2 in veliko razliko toÄ?k â&#x20AC;&#x201C; 49 : 16. V sredo pa sta se pomerila ĹĄe DU Velenje proti gostom iz BĹ DU Premogovnika. Tudi na tem sreÄ?anju so gostje igrali borbeno, da bi opraviÄ?ili svoje mesto na vrhu lestvice. DomaÄ?ini so se tudi

Ivo MilovanoviÄ?: ÂťKo bo stanje pod kontrolo, bomo storili vse, da prireditev spet poĹženemo.ÂŤ

poĹĄteno trudili in rezultat je bil tako izenaÄ?en 5 : 5, razlika toÄ?k pa 36 : 28 za domaÄ?o ekipo. Ekipa DU Vinska Gora je bila tokrat prosta. Vrstni red ekip v prvi ligi (6. krog): 1. BK Polzela â&#x20AC;&#x201C; 8 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik (8), 3. DU Velenje (6), 4. DU Vinska Gora (5), 5. KU Gorenje (5), 6.BK Ĺ˝alec (4), 7. BK Celeia Celje (0). V drugi ligi pa je bilo v petem kolu kar nekaj preseneÄ?enj. Prvo je bilo Ĺže v torek, ko je v KavÄ?ah gostovala ekipa BS Vrbno Vrbica. Gostje so krepko obÄ?utili moÄ? teĹžkega igriĹĄÄ?a in nepopustljivost domaÄ?inov. SreÄ?anje se je konÄ?alo z rezultatom 8 : 0, tudi razlika toÄ?k 42 : 16 za domaÄ?ine je bila ogromna. Naslednji dan pa je bilo zelo napeto v TopolĹĄici, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo PDU Gorice. Gostje, ki so zadnje tekme

ditev. O odloÄ?itvi je javnost obvestil vodja strokovne komisije in organizacijskega odbora Ivo MilovanoviÄ?, ki je dejal, da je tveganje, da bi bilo glasovanje in odloÄ?itve neregularne, preveliko. ÂťKo bodo razmere spet pod kontrolo in se bo stanje v ĹĄportu normaliziralo, bomo storili vse, da prireditev spet poĹženemo in s tem damo spodbudo vsem, ki dosegajo navdihujoÄ?e rezultate v ĹĄportu. Najprej je zdravje, potem vse drugoÂŤ, je za NaĹĄ Ä?as dejal nekdanji ĹĄportni komentator na TV SLO Ivo MilovanoviÄ?, ki sedaj Ĺže veÄ? kot desetletje Ĺživi v Ljubiji pri Mozirju. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

igrali precej slabo, so se tokrat potrudili in zaigrali tako, kot so igrali v prejĹĄnjih sezonah. DomaÄ?ini nikakor niso mogli ustaviti njihovih naletov. Rezultat 2 : 6 tako ni bil preseneÄ?enje, tudi razlika toÄ?k 24 : 29 je bila v korist gostov. Preostalo je ĹĄe sreÄ?anje na Dobrni. Tu so gostili ekipo DU Ĺ oĹĄtanj. Trenutno vodeÄ?a ekipa Ĺ oĹĄtanja je tudi tokrat prikazala zelo dobro igro. Kljub temu je bil poraz 2 : 6 ĹĄe kar ugoden za domaÄ?ine, pa tudi toÄ?kovna razlika 31 : 37 je bila kar majhna za sicer odliÄ?ne goste. Vrstni red ekip v drugi ligi (5. krog): 1. DU Ĺ oĹĄtanj (9 toÄ?k), 2. PDU KavÄ?e (6), 3. BK TopolĹĄica (5), 4. PDU Gorica (5), 5. BS Vrbno Vrbica (4), 6. DU Dobrna (1). đ&#x;&#x201D;˛

T. F.

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

16. julija 2020

Cilje dosega s kompromisi Na sreÄ?anje smo povabili prvega moĹža ĹĄaleĹĄkih gasilcev Borisa Lambizerja Tina Felicijan

Boris Lambizer Ĺže od rojstva Ĺživi v Lokovici, kjer pa v njegovem otroĹĄtvu ni bilo gasilskega doma, zato kot pionir in mladinec ni bil Ä?lan druĹĄtva. V Lokovico so tradicijo gasilstva prenesli iz DruĹžmirja, kjer se je gasilski dom skupaj z vasjo potopil zaradi ugrezanja terena. Prva generacija gasilcev v Lokovici se je leta 1974 vÄ?lanila v druĹžmirsko druĹĄtvo, ki se je nato imenovalo PGD DruĹžmirje-Lokovica. Ko so leta 1980 zgradili nadomestni gasilski dom v domaÄ?em kraju in DruĹžmirja ni veÄ? bilo, se je druĹĄtvo preimenovalo v PGD Lokovica, razlaga sogovornik. Kot zagnan mladeniÄ? V pripravi je nov zakon o gasilstvu, ki bo, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, uvedel status gasilca. ÂťVÄ?asih so lahko gasilci brez teĹžav ĹĄli na intervencijo tudi v delovnem Ä?asu. Danes marsikateri operativec ne more zapustiti delovnega mesta. Delodajalci nimajo veÄ? toliko posluha kot nekoÄ?. S statusom bi tako gasilci kot delodajalci dobili doloÄ?ene ugodnosti, ki bi spodbujale h gasilskemu udejstvovanju,ÂŤ napoveduje Boris Lambizer.

se je skupaj z nekaterimi drugimi zaÄ?el udeleĹževati izobraĹževanj in usposabljanj. Do danes ni izgubil volje do strokovnega, organizacijskega, vodstvenega in nenazadnje interventnega udejstvovanja v gasilstvu. In ni edini v druĹžini. Ĺ˝ena ga je od nekdaj podpirala in je dolgo bila tajnica druĹĄtva, njeno delo pa danes opravlja hÄ?i. Sin Armin je predsednik PGD Lokovica, snaha pa je opravila izpit za gasilsko pripravnico, zet za operativnega gasilca, vnuk pa Ĺže tekmuje za pionirÄ?ke, je ponosno povedal, da v gasilskih vrstah stoji s celo druĹžino.

Prevzema odgovornosti

Ne le da je Boris Lambizer med najbolj usposobljenimi in izkuĹĄenimi Ä?lani PGD Lokovica, ki Ĺže od nekdaj skrbi za prenos znanja na mlajĹĄe, saj je srÄ?ika strokovnega kadra druĹĄtva. Ves Ä?as prevzema tudi organizacijske naloge. Bil je mladinski referent, podpredsednik druĹĄtva, dva mandata poveljnik in tri mandate predsednik, v tem Ä?asu tudi obÄ?inski poveljnik v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, pa sektorski poveljnik za Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Ĺ˝e pri 23 letih je bil poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, danes pa je Ä?lan poveljstva in civilne zaĹĄÄ?ite ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, poveljnik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, s tem pa tudi Ä?lan poveljstva Gasilske zveze Slovenije in Ä?lan

Boris Lambizer: ÂťKo enkrat zaÄ?neĹĄ Ĺživeti z gasilstvom, je to naÄ?in Ĺživljenja, ki ga ne moreĹĄ kar tako spremeniti.ÂŤ

Ĺ taba Civilne zaĹĄÄ?ite za Zahodno Ĺ tajersko. Da mu kolegi zaupajo, pa potrjuje tudi prepriÄ?ljiva izvolitev za predsednika Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. ÂťDelo predsednika je dolgo in odliÄ?no opravljal nedav-

no preminuli JoĹže DrobeĹž. Obul sem velike Ä?evlje, a upam, da bom dobro hodil v njih. Povezan sem z vodilnim kadrom slovenske gasilske zveze, kar je pomembna prednost, saj je tako laĹžje izpolnjevati naloge na lokalni in regijski ravni,ÂŤ pravi gasilec, ki je sicer kot programer zaposlen v velenjskem podjetju VLS Computers. Kaj ga odlikuje kot osebo, da uĹživa toliko zaupanja za vodenje gasilskih dejavnosti? ÂťNisem konfliktna oseba. Ljudem prisluhnem, se pogovorim in cilje dosegam s kompromisi. Sem druĹžaben Ä?lovek in rad se ĹĄalim,ÂŤ meni. Kaj pa od Ä?loveka zahteva gasilstvo in kakĹĄne naloge prinaĹĄajo organizacijske in vodstvene vloge? ÂťĹ˝e kot operativec se mora Ä?lan gasilskega druĹĄtva redno usposabljati, udeleĹževati vaj in intervencij, kar zahteva veliko Ä?asa. Vodstvene funkcije pa ĹĄe veÄ?. Poveljnik mora skrbeti za usposabljanja operativnih gasilcev, da je jedro druĹĄtva vedno pripravljeno. Skrbeti mora za opremo. Dobro je, da je tudi predsednik (bil) ope-

Zaradi epidemije so nekatere gasilske aktivnosti zastale. Boris Lambizer upa, da bo gasilstvo ostalo na do sedaj doseĹženi ravni. ÂťSkrbi nas, da bo po tem, ko se bodo razmere umirile, nekaj ljudi zapustilo gasilske vrste, saj bodo Ä?as, ki ga sicer namenjajo gasilstvu, zapolnili s Ä?im drugim ali pa ga ne bodo veÄ? pripravljeni podariti dejavnostim gasilskih druĹĄtev. Poleg tega ni vaj, nekaterih usposabljanj, teÄ?ajev, tekmovanj, s katerimi vzdrĹžujemo kondicijo in utrjujemo znanje. Upamo, da to ne bo pustilo veÄ?jih posledic v naĹĄi pripravljenosti.ÂŤ

POLICIJSKA kronika

LaĹžni bombni preplah na sodiĹĄÄ?u Velenje V petek, 10. julija, malo po 10. uri so na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje prejeli obvestilo neznanca, da je v prostorih SodiĹĄÄ?a v Velenju nastavljeno eksplozivno telo. Policisti so zato takoj evakuirali zaposlene, zavarovali obmoÄ?je s policijskim trakom in pregledali prostore. Pri pregledu prostorov, tudi s pomoÄ?jo sluĹžbenega psa za odkrivanje eksploziva, nevarnih predmetov niso naĹĄli. Policisti so malo pred 13. uro konÄ?ali pregled stavbe sodiĹĄÄ?a v Velenju, umaknili policijski trak in 34 evakuiranih oseb se je vrnilo na delo. Sedaj nadaljujejo zbiranje obvestil za sum storitve kaznivega dejanja oviranje pravosodnih in drugih drĹžavnih organov.

Nepravilna smer voĹžnje PrejĹĄnjo sredo, nekaj minut pred sedmo zjutraj, se je zgodila v Velenju prometna nesreÄ?a, v kateri sta bili udeleĹženi dve osebni vozili. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilne smeri in strani voĹžnje voznika osebnega vozila, ki so mu zaradi povzroÄ?itve prometne nesreÄ?e izdali plaÄ?ilni nalog. PovzroÄ?itelj in voznica drugega osebnega vozila sta se v trÄ?enju laĹžje poĹĄkodovala.

Izsledili 21 prebeĹžnikov PrejĹĄnjo sredo ponoÄ?i so policisti na Celjskem izsledili 21 ilegalnih prebeĹžnikov. 11 drĹžavljanov Pakistana in osem drĹžavljanov BangladeĹĄa so izsledili na obmoÄ?ju KunĹĄperka, 2 drĹžavljana AlĹžirije pa na obmoÄ?ju Dobovca pri Rogatcu.

Izginilo kolo Kilimanjaro V sredo so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je izginilo kolo znamke Kilimanjaro, Ä?rno-sive barve z rdeÄ?im napisom. Kolo je bilo zaklenjeno v kolesarnici stanovanjskega bloka na KoĹželjskega ulici.

Mladoletna voznica mopeda padla

Koliko klicev prejmejo na Policijski upravi Celje? PrejĹĄnji torek so jih prejeli 287, od tega jih je bilo interventnih 75. V sredo so zabeleĹžili 249 klicev, od tega 66 interventnih, v Ä?etrtek 325 klicev, od tega 78 interventnih, v petek 260 klicev, od tega 76 interventnih, med vikendom so imeli 797 klicev, od tega 229 interventnih, v pone-

deljek pa so zabeleĹžili 325 klicev obÄ?anov, od tega 78 interventnih.

Fantek zbil deklico V torek malo pred 20. uro se je po peĹĄpoti v Ĺ aleku z neprilagojeno hitrostjo pripeljal s kolesom deÄ?ek, ki je trÄ?il v 10-letno peĹĄko. Oba otroka sta padla, kolesar pa se je po padcu pobral in odpeljal. Deklica, ki si je pri padcu zlomila roko, je naslednji dan poiskala pomoÄ? v celjski bolniĹĄnici.

PrejĹĄnjo sredo malo pred 16. uro je mladoletna mopedistka padla na parkiriĹĄÄ?u pred glavno poĹĄto oziroma pri trgovskem centru Spar v Velenju, ker se je izognila vozniku osebnega avtomobila Toyota, bele barve, s katerim je vzvratno s parkiriĹĄÄ?a zapeljal starejĹĄi voznik. Do trÄ?enja med vozili ni priĹĄlo. Voznik naj bi padec videl, vendar na kraju ni ustavil. Mladoletna mopedistka se je pri padcu poĹĄkodovala. Vse, ki ste morda to prometno nesreÄ?o videli ali o njej karkoli veste, policisti prosijo, da jih pokliÄ?ete na telefonsko ĹĄtevilko 113.

Vlom v PaĹĄki vasi V PaĹĄki vasi, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje so v nedeljo policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hi-

rativec, saj tako bolje razume operativne potrebe in druĹĄtvo bolje deluje. Delovati na ravni zveze je ĹĄe bolj zahtevno, saj je potrebno usklajevati 14 druĹĄtev. Na ravni regije, v kateri v okviru ĹĄtirih zvez deluje 70 gasilskih druĹĄtev, pa ĹĄe toliko bolj, saj je vezni Ä?len med nacionalno, regijsko in lokalno organizacijo.ÂŤ

Intervencijam se ni izogibal

Ä&#x152;eprav so ga gasilske vode zanesle na vodilne organizacijske funkcije, raje kot v pisarni dela na terenu, pravi. ÂťKot mlad fant si nisem predstavljal, da bom vodil zvezo in deloval na nacionalni ravni. S pridobivanjem izkuĹĄenj in spodbudo kolegov pa sem se spoprijel tudi s tem, Ä?eprav sem bil raje med operativci,ÂŤ je povedal in obudil spomin na intervencije, ki so pustile poseben peÄ?at. Denimo gaĹĄenje ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine, poĹžara v Gorenju in poĹžara gozda v Zavodnjah. Na vseh je imel opravka z zahtevnimi nalogami reĹĄevanja ljudi, premoĹženja in narave.

Ĺ e zdaleÄ? niso le veseljaki

Marsikdo prostovoljne gasilce povezuje z gasilskimi vajami in tekmovanji ali veselicami. V resnici pa so prav Ä?lani prostovoljskih gasilskih druĹĄtev prvi, ki se odzovejo klicu na pomoÄ?, pa naj gre za naravno nesreÄ?o, tehniÄ?no zagato ali ogroĹženo Ĺživljenje. ÂťLjudje nas opazujejo, ko se druĹžimo in veselimo. Ko zasliĹĄimo alarm in vse spustimo iz rok, da gremo na pomoÄ? â&#x20AC;&#x201C; tega pa ne vidijo,ÂŤ pravi in poudarja, da je v

ĹĄo. Storilec je v hiĹĄo vlomil v Ä?asu, ko so bili lastniki na dopustu. Prostore je preiskal, ukradel pa ni niÄ?esar. Lastnikom je povzroÄ?il za okoli 500 evrov ĹĄkode, ker je poĹĄkodoval vrata terase, kamor je vlomil.

Zagorela dva zabojnika V nedeljo ponoÄ?i so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je neznanec v Velenju na Ĺ ercerjevi in TomĹĄiÄ?evi ulici zakuril dva plastiÄ?na zabojnika z odpadnim papirjem. Ogenj je zabojnika v celoti uniÄ?il. V omenjenem primeru zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja poĹĄkodovanje tuje stvari.

NaĹĄli srnjaka Malo pred 18. uro v soboto je policiste obvestil stareĹĄina iz lovskega druĹĄtva Velenje, da so naĹĄli ustreljenega srnjaka ter da gre za krivolov. Policisti so na kraju zbrali obvestila in ugotovili, da obstaja verjetnost, da je neznanec v Zavodnjah ustrelil planinskega jelena. Materialna ĹĄkoda znaĹĄa okoli 1000 evrov. Zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova bodo policisti zbiranje obvestil nadaljevali. Kasneje jih je lovski inĹĄpektor obvestil, da sledov strelnega oroĹžja ni naĹĄel, ter ugotovil, da se je jelen najverjetneje zastrupil in padel po poboÄ?ju.

Z neregistriranim vozilom izsiljeval prednost V soboto zveÄ?er ob 21.05 so policisti na Efenkovi cesti v Velenju obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri ni bilo poĹĄkodovanih. Policisti so ugotovili, da je voznik z neregistriranim vozilom, na katerem je imel nameĹĄÄ?ene druge tablice, zaradi izsiljevanja prednosti trÄ?il v drugo vozilo. Prav tako ni imel veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, vozil pa je pod vplivom alkohola. Po posvetu z drĹžavnim toĹžilcem so policisti prometno nesreÄ?o obravnavali kot kaznivo dejanje. Vozilo je bilo zaseĹženo, zoper voznika pa je bil odrejen strokovni

ĹĄaleĹĄki gasilski zvezi zelo veliko usposobljenih gasilcev, ki so se pripravljeni izpostaviti nevarnosti, da bi reĹĄili druge. ÂťGasilci se usposabljamo za izredne razmere. NaĹĄe naloge velikokrat presegajo Ä?loveĹĄke zmogljivosti. Vendar kadar je treba na teren, nihÄ?e ne razmiĹĄlja, kaj vse se mu lahko zgodi. Ĺ ele ko je nevarnost mimo, se zavemo, kakĹĄnemu tveganju smo se izpostavili. A pravi gasilec ima to v krvi.ÂŤ

Gasilstvo ima prihodnost

Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline zdruĹžuje preko 3100 gasilcev. 546 je operativcev, ĹĄe 270 je pripravnikov, ki prav tako lahko sodelujejo na intervencijah. VeÄ? kot 700 je mladih. ÂťÄ&#x152;e vsaj 10 odstotkov mladincev ostane v gasilskih vrstah in postanejo operativci, se za prihodnost prostovoljnega gasilstva pri nas ni potrebno bati,ÂŤ pravi in dodaja, da je gasilstvo tudi primerna prostoÄ?asna dejavnost, ki mladino opremi z raznimi koristnimi veĹĄÄ?inami, obÄ?utkom empatije in odgovornosti ter đ&#x;&#x201D;˛ tovariĹĄtva. Od zaÄ?etka epidemije so poveljniki druĹĄtev ĹĄe bolj kot prej pozorni na operativne enote in sposobnost gasilcev za posredovanje. Pozvali so jih, naj se posebej posvetijo varovanju svojega zdravja, saj lahko s ĹĄirokim spektrom znanja in veĹĄÄ?in opravijo marsikatero nalogo v tem kriznem Ä?asu.

pregled krvi in urina. Zanj bodo policisti napisali kazensko ovadbo.

LaĹžja nesreÄ?a na Premogovniku V ponedeljek so bili policisti okoli 11. ure obveĹĄÄ?eni o delovni nesreÄ?i v Premogovniku Velenje, v kateri sta bila dva rudarja laĹžje telesno poĹĄkodovana. O nesreÄ?i so obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Spolno nasilje V petek popoldne nekaj po 15. uri je priĹĄla na Policijsko postajo Velenje obÄ?anka, ki je naznanila kaznivo dejanje spolnega nasilja za tretjo osebo, kar se je zgodilo pred leti. Policisti so napisali zapisnik o njeni prijavi in zaÄ?eli zbirati obvestila. Glede na ugotovitve bodo drĹžavnega toĹžilca obvestili z ustreznim aktom.

Opazila dve zapuĹĄÄ?eni kolesi V petek popoldne malo pred 17. uro je na Policijsko postajo velenje poklicala obÄ?anka, ki je na Cesti talcev v Velenju opazila dve zapuĹĄÄ?eni kolesi. Policisti so si kolesi ogledali in ugotovili, da najverjetneje izhajata iz kaznivih dejanj. Opravili so ogled kraja dejanja in kolesi zasegli. Sledi nadaljnje zbiranje obvestil.

KrĹĄili odloÄ?bo o karanteni Policisti so v petek popoldne ukrepali na Foitovi cesti v Velenju, ker so bili obveĹĄÄ?eni o krĹĄenju karantene. Ugotovili so, da so to storile tri osebe. Zoper vse so napisali prijavo prekrĹĄkovnemu organu.

Iz odklenjenega avtomobila ukradel denarnico ObÄ?an je v soboto opoldne obvestil policiste, da mu je neznanec iz odklenjenega avtomobila v Lokovici ukradel denarnico ter tako oĹĄkodoval lastnika za okoli 200 evrov. Ob 22.53 so policisti izrekli opozorilo obÄ?anu, ki je bil preglasen na igriĹĄÄ?u v Ĺ entilju pri Velenju.

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

16. julija 2020

Ko se ob diagnozi podre svet ... S hitrim diagnosticiranjem multiple skleroze doseĹžejo upoÄ?asnjevanje bolezni in invalidnosti â&#x20AC;&#x201C; ZdruĹženje omogoÄ?a bolnikom vkljuÄ?evanje v razliÄ?ne programe izobraĹževanja in ozaveĹĄÄ?anja â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝al je med obolelimi tudi vedno veÄ? mladih Jasmina Ĺ karja

ZdruĹženje multiple skleroze Slovenije zdruĹžuje dva tisoÄ? tristo triinĹĄestdeset obolelih, invalidnih oseb, obolelih z neozdravljivo boleznijo multipla skleroza. Po ocenah naj bi bilo na svetu tri milijone ljudi s to boleznijo. Gre za diagnozo, ob kateri se bolnikom sprva podre svet, posebej zato, ker so bolniki takrat, ko zanjo izvedo, mladi in v najbolj aktivnem Ĺživljenjskem obdobju. Po mnenju medicinske stroke je v Sloveniji med dva tisoÄ? petsto in tri tisoÄ? obolelih. Nekdaj je bilo med obolelimi veÄ? Ĺžensk, danes multipla skleroza v enaki meri prizadene tudi moĹĄke, v zadnjem Ä?asu tudi mlajĹĄe obolele, saj je diagnosticiranje bolezni hitrejĹĄe.

Bolezen tisoÄ?erih obrazov

V Savinjsko-ĹĄaleĹĄko podruĹžnico SAĹ A je vÄ?lanjenih okrog sto Ä?lanov, nekaj veÄ? je Ĺžensk. Multipla skleroza prizadene predvsem ljudi v obdobju med dvajsetim in ĹĄtiridesetim letom starosti, pove podpredsednik podruĹžnice in namestnik predsednika ZMSS Edvard Rednak, ki z multiplo sklerozo Ĺživi Ĺže osemindvajset let. Svoje bolezensko stanje pa opiĹĄe takole: ÂťKo izveĹĄ, da imaĹĄ neozdravljivo bolezen, je to velik ĹĄok, saj se Ĺživljenje povsem spremeni. Multipla skleroza je bolezen tisoÄ?erih obrazov, saj deluje na vsa podroÄ?ja. Lahko se poslabĹĄajo vid, ravnoteĹžje, govor, sluh, po-

â?ą

Oboleli si lahko normalno ustvarijo druĹžine.

javijo se motnje poĹžiranja, miĹĄiÄ?na oslabelost in okvara okonÄ?in, stalni ali obÄ?asni krÄ?i, boleÄ?ine, motnje spomina. V zadnjih desetih letih se je dosegljivost uÄ?inkovitih zdravil poveÄ?ala, zato je zelo pomembno Ä?imprejĹĄnje diagnosticiranje.ÂŤ Ä&#x152;lani Savinjsko-ĹĄaleĹĄke podruĹžnice pripravljajo ĹĄtevilna predavanja, druĹženja, aktivnosti in sreÄ?anja, ki krepijo in bodrijo obolele. ÂťOsnovno vodilo zdruĹženja in podruĹžnic, ki jih je po Sloveniji ĹĄestnajst, je, da si pomagamo, lepĹĄamo Ĺživljenje, skupaj reĹĄujemo teĹžave, pogovarjamo, in ko pride do poslabĹĄanja bolezni, se tudi bodrimo. NaĹĄ osnovni namen pa je razbiti stigmo in ozaveĹĄÄ?ati ĹĄirĹĄo publiko o tej neozdravljivi bolezni,ÂŤ ĹĄe pove Rednak.

Vez med bolniki, zdravstvenimi domovi in centri za socialno delo so poverjeniki

Predsednica JoĹžica Zajc poudari prizadevanja delovanja na ĹĄirĹĄi lokalni ravni in izolaciji oseb z multiplo sklerozo, kar se prepo-

Oven, 21. 3. â&#x20AC;&#x201C; 21. 4.

OdloÄ?itev, da spet upoÄ?asnite ritem Ĺživljenja, bo trdna. Telo vam pravi, da ste jo resniÄ?no potrebovali. PoÄ?utje bo namreÄ? odliÄ?no. Tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no. Zato bo pogled v prihodnost toliko bolj vesel. Niti zlobnega virusa se ne boste veÄ? bali, o njem niti ne boste hoteli govoriti. Ĺ˝iveli boste zato, da se boste imeli lepo. Partner ne bo na vaĹĄi valovni dolĹžini, zato boste morali glavnino odloÄ?itev, kako preĹživeti letoĹĄnji poletni dopust, sprejeti sami. Vseeno pri vsaki pretehtajte, koliko vas bo stala. Ä&#x152;e boste pazili na prehrano in iz jedilnika Ä?rtali sladkarije, ki so vas tolaĹžile v preteklih tednih, se boste telesno ĹĄe bolje poÄ?utili.

Bik, 22. 4. â&#x20AC;&#x201C; 20. 5.

Pred vami je uspeĹĄen teden. Vse, kar boste zaÄ?eli, boste uspeĹĄno dokonÄ?ali. A to vas ne bo osreÄ?ilo, saj prav iĹĄÄ?ete razloge zato, da se lahko pritoĹžujete nad tem, kar se vam dogaja v Ĺživljenju. To se bo spremenilo, ko bo nekdo v vaĹĄi oĹžji druĹžini prejel zelo negativno novico. Ob njej se bo tudi vam zamajal svet, saj boste zelo prizadeti. Majhne teĹžave bodo izginile, vso energijo boste vloĹžili v to, da mu pomagate. Razburkano notranjost boste pomirili le, ko boste sami s seboj. Ne boste namreÄ? Ĺželeli, da bi kdo vedel, kako se poÄ?utite. Normalnost boste zaÄ?eli iskati v naravi, tudi z rekreacijo, ki bo postala del vaĹĄega vsakdana.

DvojÄ?ka, 21. 5. â&#x20AC;&#x201C; 21. 6.

Do konca prihodnjega tedna boste med tistimi, ki se ne bodo obremenjevali s tem, kar se dogaja okoli vas. Najbolj sreÄ?ni boste doma, v druĹžbi vaĹĄega partnerja, saj vas bo ne le razvajal, ampak tudi spravljal v smeh in dobro voljo. Poskrbela bosta, da vama ne bo dolgÄ?as, tudi kadar bosta Ä?isto sama. UĹžila bosta prav vsak dan posebej. Tako dobro se bosta poÄ?utila, da vama bodo moteÄ?i celo drugi druĹžinski Ä?lani, ki se vama bodo Ĺželeli pridruĹžiti. Ä&#x152;e ĹĄe ne greste na dopust, se umaknita od doma vsaj za kakĹĄen dan ali dva. Tudi zato, ker spremembo okolja potrebujete, saj bo avgust za vas zelo naporen. Imate ĹĄe dobra dva tedna, ki ju morate izkoristiti.

ÂťDruĹžimo se drugaÄ?e, ob dobrem poÄ?utju smo lahko aktivni. Povezani smo z invalidskimi organizacijami, telovadimo, plavamo, hodimo na pohode, se druĹžimo in nasmejimo, ko smo zdravi.ÂŤ

gosto dogaja. Za obolele so tako zdravstveni kot socialni programi zelo pomembni. Posebni socialni programi (obnovitvene rehabilitacije, poverjeniĹĄtva, posebna socialna pomoÄ?, pomoÄ? mlajĹĄim obolelim, pomoÄ? pri ĹĄportnih aktivnostih, osebna asistenca), ki jih organizira in izvaja zdruĹženje in podruĹžnice, so namenjeni tako obolelim kot svojcem in so dobrodoĹĄla pomoÄ?, ki jo izvajajo v TopolĹĄici, LaĹĄkem, Ankaranu itd. V programu poverjeniĹĄtva, katerega Ä?lani so prostovoljci in v katerem obiskujejo nepokretne in delno pokretne Ä?lane, opazujejo, kakĹĄne teĹžave se dogajajo doma, pomagajo, ker sama druĹžba ni poskrbela za obolele. ÂťĹ˝al je osebna asistenca na voljo do petinĹĄestdesetega leta, bolnikov z multiplo sklerozo pa je precej starih tudi do osemdeset let, in ne vedo, kam spadajo. V podruĹžnici SaĹĄa imamo precej teĹžav, Ä?eprav imamo dobre odnose tako z bolniki, Centrom za socialno delo in MO Velenje. Ĺ˝al na terenu opazimo marsikaj (od osamljenosti, odrinjenosti, slabega finanÄ?nega stanja, nerazumevanja bliĹžnjih itd.).ÂŤ V Ä?asu epidemije je priĹĄel pomen povezovanja zelo do izraza. Telefonski stik je premalo, stanje obolelih se je v Ä?asu epidemije precej poslabĹĄalo. ÂťSmo velika druĹžina, ki teĹžave reĹĄuje sproti. Ljudje so odprti, med samo krizo smo bili veliko v stiku po telefonu, Ä?ustvena stiska je bila precejĹĄnja, spremljanje zdravstvenega stanja pa oteĹženo,ÂŤ razloĹži ZajÄ?eva, ki se zaveda, da so krizo obÄ?utili vsi, ter poudari ĹĄe, da imajo trenutno kar nekaj teĹžav z aktivnostmi in druĹžinsko rehabilitacijo.

TeĹžko je, ko se sesuje svet

Svoje Ĺživljenje je moral zelo hitro po dvajsetem letu zaradi bolezni prilagoditi tudi Matic GlinĹĄek. ÂťMed ĹĄtudijem v Mariboru sem moral zaradi nje kar hitro spremeniti smer, Ä?eprav se bolezen na zaÄ?etku ĹĄe ni kazala. ZaÄ?elo se je z mravljinÄ?enjem po

Ker so simptomi razliÄ?ni in tudi znaÄ?ilni za veÄ? drugih obolenj, bolnik najveÄ?krat sploh ne ve, da gre za multiplo sklerozo. Ustrezne teste in diagnozo lahko sicer postavi le zdravnik oziroma nevrolog. Ĺ˝al je multipla skleroza ĹĄe vedno neozdravljiva kroniÄ?na bolezen, ki se pojavi v najbolj aktivni delovni dobi.

JoĹžica Zajc: ÂťUkvarjamo se tudi z mladimi in upam, da bom lahko prihodnje leto svoje delo predala naprej ravno njim.ÂŤ

celem telesu, meglenim in dvojnim vidom. Na zaÄ?etku sem teĹžko sprejel bolezen, sploh ko sem prebral, kakĹĄne posledice povzroÄ?a. Pomembno je bilo premagati strah in iti naprej. Seveda pridejo teĹžki Ä?asi, predvsem sprejetosti (lastne in v druĹžbi), saj se naÄ?rti in priÄ?akovanja Ä?ez noÄ? sesujejo v prah. Tudi v podruĹžnici na zaÄ?etku ni bilo najlaĹžje, kot najmlajĹĄemu Ä?lanu mi je bilo neprijetno, potreboval sem nekaj Ä?asa, da sem se vkljuÄ?il v druĹžbo starejĹĄih, to pa je hkrati tudi prednost, saj dobiĹĄ veliko napotkov, kako Ĺživeti z boleznijo. StarejĹĄi ti lahko pomagajo in te

usmerjajo. Ukvarjam se s podruĹžniÄ?no spletno stranjo, ki deluje dve leti in jo Ĺželimo prenoviti, objavljati aktivnosti in pomembne dogodke, fotografije.ÂŤ Rafael Rednak: ÂťZ boleznijo Ĺživim Ĺže od leta 1976, s ĹĄportom pa se ukvarjam veÄ? kot trideset let. Plavanje in balinanje sta moji najljubĹĄi panogi. Sicer pa Ä?lani ostajamo uspeĹĄni in aktivni. Zelo ponosni smo na pokal, ki smo ga prejeli kot najboljĹĄa ĹĄportna podruĹžnica ZMSS, imamo naj ĹĄportnico in ĹĄportnika leta 2019 Dorotejo Kunst in Aleksandra GlinĹĄka. DruĹžimo se na ĹĄportnih igrah, igramo namizni tenis, pikado, ĹĄah, ribarimo, telovadimo, plavamo, balinamo, streljamo z zraÄ?no puĹĄko in spodbujamo ĹĄportno udejstvovanje Ä?lanov.ÂŤ Nevrologi pravijo, da bodo nova bioloĹĄka zdravila, ki nastajajo, upoÄ?asnjevala bolezen, priÄ?akujejo jih v prihodnjih petih letih, a Ĺžal ne bodo primerna za vse bolnike, ker so tudi oblike te bolezni razliÄ?ne. Bolniki pa upajo, da bodo v prihodnjih desetih letih razvili zdravila, ki bodo bolezen ustavila. Do tedaj pa obolelim za to boleznijo ne ostane kaj drugega, kot da diagnozo sprejmejo kot drugaÄ?en naÄ?in Ĺživljenja, zgodbe, ki jih piĹĄe multipla skleroza, pa vzamejo za spremembe đ&#x;&#x201D;˛ na poti uÄ?enja in Ĺživljenja.

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

ÂťDandanes pa res ne bi hotu bit veÄ? mladÂŤ Stavek, ki sem ga niÄ?kolikokrat sliĹĄala od starih starĹĄev, je nakazoval, kako ÂťnenaravnoÂŤ, ÂťnevarnoÂŤ ter ÂťzasvojenoÂŤ je po njihovih standardih Ĺživljenje danaĹĄnje mladine.Â Vse nevarnosti, ki preĹžijo na ljudi vsak Ĺživ trenutek â&#x20AC;Ś iskreno, Ä?e bi sama videla samo njihovo plat, bi me tudi skrbelo â&#x20AC;Ś, a vse le ni tako Ä?rno-belo, kot se zdi na prvi pogled.Â Dokler sama nisem priĹĄla v eMCe plac, so mi bila pomembna socialna omreĹžja in to, koliko ljudi je odobrilo in ÂťlajkaloÂŤ fotografijo in podobno.Â Pred tem nisem sedela za isto mizo z ljudmi, ki so se dejansko imeli o Ä?em pogovarjati.Â Ä&#x152;e bi me vpraĹĄali pred tremi leti, Ä?e se strinjam z mnenjem starejĹĄih, bi rekla, da se. To ni bilo Ĺživljenje, ampak izolacija s poĹĄiljanjem smeĹĄnih slikic.

eMCe je kot neka Ä?asovna kapsula, kjer se Ä?as ustavi in se nikoli ne spreminja.Â ObÄ?utek vedno ostane domaÄ? in prijeten, prijatelji pa te priÄ?akajo poleti na terasi, pozimi pa pod strehco, vedno obdani z dobro glasbo in nasmejano ĹĄank ekipo.Â To je Ĺživljenje, ki mi je vĹĄeÄ?. Zato pravim, da je mladost grenka samo, Ä?e si jo tako ustvarimo.Â Je res, da se je treba danes za odnose malo bolj potruditi, a vsak, ki iĹĄÄ?e, zagotovo tudi najde. Lahko reÄ?em, da sem vesela, da imam moĹžnost biti mlada v krogu takĹĄnih ljudi, ki jim je mar. Serbus. đ&#x;&#x201D;˛

Â Katalena, 16 let

Rak, 22. 6. â&#x20AC;&#x201C; 22. 7.

Ljubezen vas je tokrat zaslepila, saj niste jasno videli, kaj se dogaja v vaĹĄem domu. Vid se vam bo vraÄ?al postopoma, saj boste v nekaj dneh spregledali in sprevideli, kako naivni ste bili. Okoli vas bo tudi v naslednjih dneh veliko ĹĄkodoĹželjnih duĹĄ, ki vam ne bodo privoĹĄÄ?ile, da Ä?ez noÄ? uredite vse, kar bo zaplet potegnil za seboj. Ĺ e nekaj dni se nikakor ne boste mogli pomiriti. Boste pa stres in vsakdanje skrbi vsaj poskuĹĄali postaviti na stranski tir. Partner bo vedel, da je naredil veliko napako, zato se bo poskuĹĄal odkupiti. Veliko vpraĹĄanje je, Ä?e mu boste lahko odpustili, saj vas je dobesedno izdal. Ne osamite se preveÄ?.

Lev, 23. 7. â&#x20AC;&#x201C; 23. 8.

OdloÄ?itev bo premiĹĄljena. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami Ĺželeli. Idej boste sicer imeli veliko, a se boste drĹžali nazaj, saj ste ugotovili, da jih nihÄ?e ne zna ceniti. Vse, kar ste delali v zadnjem Ä?asu, se je vsem okoli vas zdelo samoumevno. Pa ni bilo tako, saj ste vlagali veliko energije in znanja. V naslednjih dneh boste delali selekcijo. PreraÄ?unavanje bo kljuÄ?no pri odloÄ?itvah, Ä?esa se v prihodnje lotiti in Ä?esa ne. Jasno vam je, da bo letos teĹžko ponoviti uspeh lanskega poletja. Zato boste toliko bolj izbirÄ?ni. PoÄ?utje bo v naslednjih dneh tudi telesno dobro, z zdravjem ne boste imeli nobenih teĹžav. Tudi vreme ne bo vplivalo na vas.

Devica, 24. 8. â&#x20AC;&#x201C; 23. 9.

Ä&#x152;eprav so Ä?asi zelo Ä?udni in nihÄ?e ne ve, kaj nas Ä?aka, ste se odloÄ?ili, da ne boste veÄ? stopicali na mestu. Pred vami je Ä?as korenitih sprememb. Ne bo vas motilo, ker boste morali zato moÄ?no spremeniti ĹĄtevilne navade. VaĹĄ cilj je, da bo vaĹĄa prihodnost bolj trdna in varna. Ob tem pa se boste zavedali, da si boste konÄ?no lahko tudi finanÄ?no opomogli, saj bo del naÄ?rta tudi nov posel. Ä&#x152;as ni lahek za zaÄ?etek poslovne zgodbe, a vaĹĄa ideja je tako dobra, da vam zna uspeti. Partner se v vaĹĄi druĹžbi zadnje Ä?ase dolgoÄ?asi. Vzemite se v roke in mu dokaĹžite, da on ni niÄ? kriv zato, da ste radi sami. Sploh, kadar delate.

Tehtnica, 24. 9. â&#x20AC;&#x201C; 23. 10.

Tokrat boste toÄ?no vedeli, kaj se dogaja vam in vaĹĄim druĹžinskim Ä?lanom. VpraĹĄanje je le, ali se boste ĹĄe naprej slepili ali pa boste udarili po mizi. Stvari so ĹĄle predaleÄ?, da bi lahko le nemo opazovali in Ä?akali, kaj se bo zgodilo. Brez stroge discipline pri tistih druĹžinskih Ä?lanih, ki so krepko skrenili iz zdrave Ĺživljenjske poti, ne bo ĹĄlo. TeĹžko verjetno je, da se bo zgodba konÄ?ala dobro za obe strani. Glavnina dogajanja se bo Ĺžal spet vrtela okoli denarja. Ne imejte slabe vesti, Ä?e tokrat ne boste pripravljeni finanÄ?no pomagati, saj ste doslej velikokrat. Morda bo prav to najboljĹĄa ĹĄola za tiste, ki se jim je zdelo samoumevno, da boste vedno pomagali.

Ĺ korpijon, 24. 10. â&#x20AC;&#x201C; 22. 11.

Planeti vam v drugi polovici letoĹĄnjega julija napovedujejo veliko lepih dogodkov vljubezen, zato boste imeli dovolj energije za vse, kar se vam bo dogajalo. Tempo bo hiter, zato ga boste teĹžko dohajali. Energije si ne boste znali obnoviti niti med spanjem, saj to ne bo najboljĹĄe. Glava bo namreÄ? polna misli, sploh se ne boste znali umiriti. V teh dneh boste doĹživeli veliko sprememb tudi na drugih podroÄ?jih. VeÄ?ina bo dobrih in lepih, nekaj bo neprijetnih, ena pa vam bo vzela veliko Ä?asa. Imeli pa boste moĹžnost, da popravite, kar ste zakuhali sami. Zato, ker ste bili lahkomiselni.

Strelec, 23. 11. â&#x20AC;&#x201C; 21. 12.

Zadnje Ä?ase gre pri vas vse bolj poÄ?asi, kot si Ĺželite. Nimate veÄ? pravih izzivov, premalo je resnega dela, pa tudi zasluĹžek je temu primerno skromen. Poleg tega vas telo Ĺže nekaj dni ne uboga, slabo poÄ?utje pa se bo ĹĄe stopnjevalo. Ä&#x152;e vam uspe pri zanikanju potrebe po ukrepanju in iskanju novih Ĺživljenjskih poti vztrajati vsaj ĹĄe teden dni, se zna zgoditi, da se vse razreĹĄi samo. SreÄ?a je, da vas partner podpira in da ve, da za niÄ?, kar se vam dogaja, niste krivi sami. Nevarno je le, da se boste predali novemu naÄ?inu Ĺživljenja brez borbe, saj ne vidite pravega smisla v njej. BeĹžanje v svet zanikanja in pozabe je najslabĹĄa moĹžna reĹĄitev.

Kozorog, 22. 12. â&#x20AC;&#x201C; 20. 1.

Za nekaj dni boste posle postavili na stranski tir in se posvetili osebnemu Ĺživljenju. Zvezde vam na ljubezenskem podroÄ?ju priporoÄ?ajo, da tisti, ki ste na zaÄ?etku nove zveze, v naslednjih dneh hitite poÄ?asi. Nasprotna stran je ĹĄe v dvomih, ali naj vam zaupa ali ne. Najprej ji dokaĹžite, da ste vredni zaupanja, potem pokaĹžite tudi, kaj si od nje Ĺželite. Ä&#x152;e boste nestrpni, boste zapravili veliko priloĹžnost za osebno sreÄ?o, kar bi bilo res ĹĄkoda. PriloĹžnosti, kot jo imate sedaj, so zelo redke. Ä&#x152;e boste ĹĄli na dopust, pazite, da izberete lokacijo, ki ne bo daleÄ? od doma. Morda se boste morali domov vrniti prej, kot si Ĺželite, a vsaj teĹžav s tem ne boste imeli.

Vodnar, 21. 1. â&#x20AC;&#x201C; 19. 2.

Dogodkov, povezanih z vaĹĄim zasebnim Ĺživljenjem, v naslednjih dneh Ĺžal ne boste mogli spremeniti. Ne bo se vrtelo tako, kot si Ĺželite, saj bosta oba s partnerjem imela veliko krizo. Tudi zato, ker nihÄ?e od vaju ne ve, kaj vama bo prinesla prihodnost, bosta napeta in nemirna. Zato ne bo treba veliko, da se bosta tudi sporekla. Sploh, ker bosta svojo skupno prihodnost videla vsak po svoje. Zato se bosta sredi letoĹĄnjega poletja zelo oddaljila drug od drugega. Ĺ e nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izĹĄlo. NajboljĹĄe zdravilo za umiritev duĹĄe bo delo. A ne tisto, ki ga opravljate v sluĹžbi. PotolaĹžilo vas bo le tisto, kar vas res veseli.

Ribi, 20. 2. â&#x20AC;&#x201C; 20. 3.

LetoĹĄnje poletje se ne odvija po vaĹĄih Ĺželjah in naÄ?rtih, zato postajate precej jezni. Ĺ˝elite si sprememb, a se ob tem ne zavedate, da bodo te priĹĄle le, Ä?e se boste spremenili tudi vi. Pazite na jezik, saj besede velikokrat prehitevajo vaĹĄe misli, z njimi pa znate zelo prizadeti. NiÄ? ne pomaga, Ä?e vam je potem Ĺžal, ĹĄkoda je Ĺže narejena. Ker boste imeli manj dela, bo tudi manj vsakodnevnega stresa. To se vam bo dobro obrestovalo v poÄ?utju, ki bo iz dneva v dan boljĹĄe. DruĹžba partnerja bo najveÄ?ji balzam za vas, saj se vam bo prilagajal bolj kot sicer. Izkoristite njegovo pripravljenost in ga peljite tja, kamor si Ĺže dolgo Ĺželite.

Naš čas, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

16. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 15.10 15.45 15.55 16.05 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.25 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.55 23.55 00.30 00.55 01.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 15. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na vrtičku, dok. odd. Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 11, 12/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Vesoljske smeti, fran. dok. odd. Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja: Tóvári Toplak István, portretna odd. Svetovalka Hana, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. nad., 15. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dok. odd. Na kratko: Kritično mišljenje Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Najglasnejši glas, am. nad., 3/7 Velike osebnosti 20. stoletja, brit. dok. ser., 3/8 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 8/8 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

13.40 15.35 16.15 16.30 17.50 18.50 19.55 22.50 23.00 23.20 00.10 01.10

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.25 00.05 00.55 01.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 12.55 13.20 13.50 14.30 14.45 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.30 19.05 19.10 19.35 19.40 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 7/8 Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 10, 11/12 Rišem življenje, dok. odd. Frančevih 80 Poletni koncerti iz naših krajev Alpski kvintet Polet iz Planice na Luno, dok. f. Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Olimpija, 34. kolo, prenos iz Murske Sobote Evrovizijski zbor leta 2017, Carmen manet, posnetek iz Rige G. Gershwin, Rapsodija v modrem Slovenska jazz scena: Aleš Rendla: Zgodbe za big band Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Mašine pripovedke, ris. Super krila, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Florini zmajčki, ris. Leo in Tig, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Reka ljubezni, 4. sez., 6. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 92. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 93. del Ukradena preteklost, 1. sez., 37. del Reka ljubezni, 4. sez., 7. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 128. del Vedno tvoja, 2. sez., 63. del Šverc komerc, 1. sez., 50. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 94. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 95. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 51. del Vedno tvoja, 2. sez., 64. del 24UR zvečer Kako se ne zasnubi, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd. Cvetje v jeseni, Gledališče Studenec Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Miš Maš: Kajenje je out Modri Jan: Poletje v družbi Modrega Jana Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Deklica, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Korun, proizvodnja ljudi Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Korun, proizvodnja ljudi Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sobota,

17. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 15.00 15.35 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.10 18.15 18.25 18.50 18.57 20.00

21.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 01.15

04.00 06.00 09.00 09.50 11.30 13.15

16. julija 2020

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 16. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na vrtičku, dok. odd. Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 13, 14/15 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Priprave za odpravo na Mars, francosko-ameriška dok. odd. TV-izložba Mostovi, magazinska inf. odd. Špasni učitelj, niz. nan., 4/24 Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. nad., 16. del Mi 4je, nemška nad., 6/6 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional, kopr. dok. odd. Infodrom, poletje 2020: Odnosi, inf. odd. za otroke in mlade Risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Poletni koncerti iz naših krajev - Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 3/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Dubrovniška republika hrvaška igrano-dok. nad., 1/6 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

18. julija

06.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.20 08.45 08.55 09.20 10.00 10.20 10.45 11.00 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.55 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 21.35 22.00 22.55 00.30 01.00 01.50

04.00 06.00 09.00 09.55 11.20 13.05 13.30 14.15 14.40 15.20 17.10 18.00 18.55 20.00 20.50 21.30 23.15 00.10 01.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Slovenski magazin Prisluhnimo tišini: Uspešni podjetniki invalidi O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Olimpija, 34. kolo, posnetek iz Murske Sobote Zvezdana: Bodi dama! Kako je padala Evropa, dok. film Videotrak Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nad., 3/10 Več po oglasih, slov. nad., 18/18 Ljubosumnica, francoski film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tina Maze Videotrak Info kanal

12.15 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.45 23.15 23.20 01.05 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Mašine pripovedke, ris. Super krila, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Florini zmajčki, ris. Leo in Tig, ris. Ruby Mavrica, ris. Reka ljubezni, 4. sez., 7. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 94. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 95. del Ukradena preteklost, 1. sez., 38. del Reka ljubezni, 4. sez., 8. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 129. del Vedno tvoja, 2. sez., 64. del Šverc komerc, 1. sez., 51. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 96. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 97. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 52. del Izgubljen v Firencah, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Resnica in laži, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Kultura, Odmevi Čudogozd: Morje Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Vita Kraigherja, Ljubljana in OŠ Škofja Loka mesto Infodrom, poletje 2020: Odnosi, inf. odd. za otroke in mlade Čist zares: Sodobni ples TV-izložba Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dok. odd. Sto let pozneje NaGlas!: Marko Tomaš Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Zalagasper Odstrta starodavna mesta, brit. dok. ser., 2/3 TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 6/18 Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Pet neverjetnih Alpe-Donava-Jadran Ozare Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Nepozabna noč britanskih princes, angleško-švedski film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 4/13 Sedmi pečat: Utoya, 22. julija, norveški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

19. julija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.35 09.45 09.50 10.05 10.20 10.45 11.10 11.25 11.30 12.10 13.00 13.25 14.25 15.15 15.25 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 21.40 22.30 22.50 00.05 00.15 00.40 01.30

04.00 06.00 07.00 09.00 11.20 12.15 12.45 13.50 15.25 17.20 18.55 20.00 21.40 22.05 23.25 00.25

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 08.00 08.15 09.20 10.15 11.20

Nedelja,

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.10 10.35 11.00 11.25 11.55 13.40 15.25 17.10 18.50 18.55 20.00 22.05 23.45 01.25

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Jakob in Matevž Košir Blisk, slov. nad., 11, 12/15 Muzikajeto: Mlada glasba / Ensemble Janus Atelier Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 12/12 40 solz sreče, iz zakladnice slovenskih olimpijskih medalj W. A. Mozart: Lažna vrtnarica, operna predstava Akademije za glasbo v Ljubljani Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 2, 3/18 Videotrak Poletni koncert iz Schönbrunna: Dunajski filharmoniki in Gustavo Dudamel Sledi: Simon Kukec, oče laškega piva, dok. odd. Poletna noč: 50 let Slovenske popevke, 2. del Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Zajčje uganke, ris. Gospodična Žuža, ris. Kraljevska akademija, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Leo in Tig, ris. Pirati iz soseščine, ris. Dirka Monkart, ris. Divja brata Kratt, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 19. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 20. del Kmetija zaljubljenih src, ameriški film Kdo mi je ubil moža?, kanadski film Zibelka laži, kanadski film Shannon in mavrica, ameriški film 24UR vreme 24UR Lepotica pod krinko, ameriški film Jenny se poroči, ameriški film Ugrabljeni mož, kanadski film Zvoki noči

04.00 06.00 06.10 07.05 07.20 07.20 08.05 08.25 08.50 10.10 10.35 11.30 12.00 16.05 17.20 17.50 18.50 19.55 22.50 23.00 23.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.10 10.35 11.00 11.25 11.55 13.40 15.20 17.05 18.50 18.55 20.00 21.50 00.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 10.45 10.50 11.15 11.45 12.25 12.40 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd. Na obisku ... pri Dušici Kunaver, 2014 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Miš Maš: Vse o mravljah Modri Jan: Na kmetiji Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: Deset izumov 19. stoletja Spoznajmo jih ... Brane Mozetič, iz pesniške zbirke Nedokončane skice neke revolucije Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Burma Regionalne novice, inf. program Pop corn, glasbena odd. Spoznajmo jih ... Brane Mozetič, iz pesniške zbirke Nedokončane skice neke revolucije Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

01.40 08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Vse o mravljah 09.40 Jutranji pogovori 1 10.40 Skrbimo za zdravje, Težave s krvnim tlakom, 2016 11.40 Videospot dneva 11.45 Kuhinjica, izobraževalna odd. 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Jutranji pogovori 2 17.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 17.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.05 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Anja Golob, Kaj je sreča 18.45 Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 3. del 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 Koncert najboljših dalmatinskih klap, 2011, 2. del 22.15 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jure Jakob, Mračna sončnica 22.20 Popotniške razglednice: Burma 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Nočni program

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.45 11.45 12.15 12.45 13.45 14.35 17.30 17.55 18.00 18.25 18.55 19.00 20.00 21.15 21.20 22.20 23.30 23.55

Živalski čira čara, risanka Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 5/24 Med valovi TV-izložba Ozare Obzorja duha: Ljubljena Amazonija Ljudje in zemlja, izob odd. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poletni koncerti iz naših krajev - Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV Glasbeni pozdrav TV-izložba Smola, italijanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 1/8 Mukr, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Umori na podeželju (XXI.), brit. nad., 2/4 Intervju: Erika Jazbar Poročila, Šport, Vreme Zastrupljanje raja, am. dok. film Za lahko noč: Operne arije: Baritonist Jože Vidic Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Pet neverjetnih Glasbena matineja Festival Arsana Ptuj - Alan Kelly Gang (Irska) Pesmi Ferija Lainščka Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Blisk, slov. nad., 13-15/15 Novi sosedje: Hiša boja, dok. ser. Čez planke: Gruzija Žogarija Zmage so doma - Olimpijske igre 2016: otvoritev, posnetek iz Ria de Janeira Mogočni vlaki, potopis, 1/6 Ambienti Troje svetih, dok. film Videotrak Nogomet - DP: 35. kolo, prenos Žrebanje Lota Zvezdana: Bodi dama! Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Zajčje uganke, ris. Gospodična Žuža, ris. Kraljevska akademija, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Ruby Mavrica, ris. Pirati iz soseščine, ris. Dirka Monkart, ris. Divja brata Kratt, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 22. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 23. del Ugrabljeni mož, kanadski film Kako se ne zasnubi, ameriški film Resnica in laži, kanadski film Jenny se poroči, ameriški film 24UR vreme 24UR Dokler naju jackpot ne loči, ameriški film Druga sestra Boleyn, ameriški film Kdo mi je ubil moža?, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: Deset izumov 19. stoletja 2771. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Na obisku ... pri Aleksandru Videčniku ob 90-letnici Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna odd. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Korun, proizvodnja ljudi Skrbimo za zdravje, Težave s krvnim tlakom, 2016 Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo Spoznajmo jih ... Brane Mozetič, iz pesniške zbirke Nedokončane skice neke revolucije Jutranji pogovori 2 45 let skupine AVE Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

20. julija

06.30 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.10 11.45 12.20 13.00 13.30 13.45 14.40 15.15 15.25 15.55 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.10 18.25 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 09.00 09.55 11.40 12.00 13.50 14.45 16.45 17.10 17.55 18.55 20.00 20.55 21.20 23.05 00.05 01.10

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 09.20 10.15 11.20 12.15 13.10 13.25 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.20 00.00 00.45 01.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 10.45 11.35 12.05 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.25 23.50

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 17. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na vrtičku, dok. odd. Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 15/15 Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 1/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Onkraj avtističnega spektra, kanadska dok. odd. S-prehodi: Moč literature Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. nad., 17. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Renato, Samira, Mohamad, dok. odd. Na kratko: Svobodna volja Malčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Peš po ameriških celinah, potopis, 3/4 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma: Medijska arheologija Glasbeni večer: Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Poletno jutro Obzorja duha: Ljubljena Amazonija Nogomet - DP: 35. kolo Glasovi strahu: Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj, koprodukcijska ser. Ljudje in zemlja, izob. odd. Madagaskar, dok. odd. Videotrak Mogočni vlaki, potopis, 2/6 Mame, slov. nan., 1/18 Dediščina Evrope, nemško-češka nad., 2/3 Očetje in sinovi, kopr. dok. odd. Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Mašine pripovedke, ris. Super krila, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Florini zmajčki, ris. Leo in Tig, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Reka ljubezni, 4. sez., 8. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 96. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 97. del Ukradena preteklost, 1. sez., 39. del Reka ljubezni, 4. sez., 9. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 130. del Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez., ameriška serija Šverc komerc, 1. sez., 52. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 98. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 99. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 53. del Vedno tvoja, 2. sez., 65. del 24UR zvečer Bodi moj srček, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd. Miš Maš: Vse o ježih Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Skandinavija, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Svetina, Plamen iz morja Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Metki Klevišar Regionalne novice, inf. program Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Svetina, Plamen iz morja Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

21. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 11.15 11.45 13.00 13.30 13.45 14.40 14.55 15.10 15.40 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.55 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 09.00 10.00 10.45 12.45 14.50 16.00 17.10 18.00 18.55 20.00 21.05 21.35 23.30 23.45 00.55

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.25 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.20 00.05 00.55 01.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 11.05 11.10 11.35 12.05 12.45 13.00 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 20.50 22.40 22.45 23.45 0.15

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 18. del Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na vrtičku, dok. odd. Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 2, 3/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prevzgojni tabor, fran. dok. odd. Duhovni utrip: Pet neverjetnih TV-izložba Potepanja: Baja és/in Mátra Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. nad., 18. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: Mitja Šipek, Korošec za mušter, dok. odd. Kalimero, risanka Čebelice: O kralju, ki ni maral pospravljati Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme KGB - meč in ščit, nemškobritanska dok. ser., 2/3 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 4/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Štefka Antonija Pavlin, France Žbogar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Otvoritveni koncert festivalov Junij v Ljubljani in Imago Sloveniae Popotovanje, zgodbe iz FIFA SP v nogometu 2010 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - kolesarstvo (M), cestna dirka, posnetek iz Ria de Janeira Intervju: Erika Jazbar Madagaskar, dok. odd. Videotrak Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 2/6 Mame, slovenska nan., 2/18 Thelma, koprodukcijski film NaGlas!: Marko Tomaš Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Mašine pripovedke, ris. Super krila, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Leo in Tig, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Reka ljubezni, 4. sez., 9. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 98. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 99. del Ukradena preteklost, 1. sez., 40. del Reka ljubezni, 4. sez., 10. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 53. del Vedno tvoja, 2. sez., 65. del Ko zadiši ljubezen (Dolunay), 1. sez., 1. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 100. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 101. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 54. del Vedno tvoja, 2. sez., 66. del 24UR zvečer Očetova skrivnost, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd. Na obisku ... pri Metki Klevišar Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Miš Maš: Odbojka Modri Jan: Puščava Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Vrtnarski kotiček Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Uroš Zupan, Indijansko poletje Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2772. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Majorka in Montserrat, 4. del Koncert najboljših dalmatinskih klap, 2011, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Uroš Zupan, Indijansko poletje Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

22. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 11.15 11.45 13.00 13.30 13.45 14.35 14.50 15.05 15.40 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.55 23.45 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 11.30 13.20 14.40 15.35 16.15 16.50 17.50 18.50 19.55 22.50 23.00 23.55 00.55

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.20 00.00 00.50 01.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.05 10.35 10.40 11.05 11.35 12.15 12.30 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 20.05 22.35 22.40 23.40 0.10

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 19. del Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na vrtičku, dok. odd. Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 4, 5/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Epidemija kratkovidnosti, fran. dok. odd. TV-izložba Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom: Rodoslovje Male sive celice: OŠ Vita Kraigherja, Ljubljana in OŠ Škofja Loka mesto Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. nad., 19. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenska narečja: Panonska narečna skupina, izob. ser., 1/7 50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Ko bojo krave letele, češki film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Dubrovniška republika: Življenje, hrvaška igrano-dok. nad., 2/6 Slovenska narečja: Panonska narečna skupina, izob. ser., 1/7 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 1/8 Poletno jutro Nogomet - FIFA SP 2018: Sanje, uradni film prvenstva Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - namizni tenis (M), Tokič : Wang, posnetek iz Ria de Janeira Sledi: Mitja Šipek, Korošec za mušter, dok. odd. Ambienti Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Janez Škof Od Eldorada do pekla, potopis Videotrak Nogomet - DP: 36. kolo, prenos Žrebanje Lota Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Mašine pripovedke, ris. Super krila, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Leo in Tig, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Reka ljubezni, 4. sez., 10. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 100. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 101. del Ukradena preteklost, 1. sez., 41. del Reka ljubezni, 4. sez., 11. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 54. del Vedno tvoja, 2. sez., 66. del Ko zadiši ljubezen (Dolunay), 1. sez., 2. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 102. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 103. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 55. del Vedno tvoja, 2. sez., 67. del 24UR zvečer Čas za ples, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2772. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Miš Maš: Moje prvo berilo Modri Jan: Energija iz vesolja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Rešimo pravljico, gledališka predstava Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Bevc, Cigaretni dim Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Bevc, Cigaretni dim Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 21

JULIAN GOUGH: Zajec in medvedka: V jeÄ?o z malo nesreÄ?o

ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina, C â&#x20AC;&#x201C; Leposlovne knjige do 9. leta Vir: www.emka.si in povzeto po www.bralnaznacka.si

Glavnima junakoma v knjigi, zajcu in medvedki, nekega mirnega poletnega dne v njuno jezero pomotoma pade majhna sovica in povzroÄ?i veliko zmedo. PLUSK! Skrivnostno bitje Ä?ofne v ZajÄ?evo in Medvedkino mirno poletno jezero. Je zanimivo ali straĹĄljivo? Je majÄ?kena puhasta sovica ali ogromna laÄ?na poĹĄast? Ali je Zajec konÄ?no sreÄ?al bitje, ki ima slabĹĄe navade kot on sam? Zajec zagotovo lahko razreĹĄi skrivnost. Toda potrebuje Medvedkino pomoÄ?. Ko se najboljĹĄi dan po nakljuÄ?ju spremeni v najslabĹĄi dan, kar jih je bilo â&#x20AC;Ś Zgodba o prijateljstvu in o tem, kaj lahko narediĹĄ z borovniÄ?astim kakcem. Doslej so poleg te zgodbe izĹĄle ĹĄe tri. Vse so hudomuĹĄne in duhovite z zelo ÂťĹživimiÂŤ ilustracijami. V vseh sta Zajec in Medvedka glavna junaka, nastopajo pa ĹĄe druge Ĺživali. Zgodbe se dogajajo vsaka v svojem letnem Ä?asu jeseni, pozimi, spomladi in poleti.

pa ĹĄe zdaleÄ? ne. Pet prijateljev poveĹžejo dogodivĹĄÄ?ine v svetu malih zverinic. Pod mikroskopom si ogledajo tiste, ki Ĺživijo v sosednji mlaki in na njihovih rokah, z Woodovo luÄ?ko pa tiste, ki pri muckih povzroÄ?ajo mikrosporijo. Ko se novo znanje poveĹže z domiĹĄljijo, doĹživimo ĹĄe bombardiranje z virusi in zelenitis ter od blizu spoznamo vojsko naĹĄega imunskega sistema, ki nas varuje pred sovraĹžnimi vpadi. Spoznamo, kako zanimiv je svet okoli nas in kako pomembni so zelo dobri prijatelji. Pisatelj in biologinja, znanstvenica s podroÄ?ja genetike, sta ustvarila res zanimivo in branja vredno knjigo, ki je v prvi vrsti namenjena mladim bralcem, a bo veÄ? kot zanimiva tudi starejĹĄim generacijam. Za otroke in mladino, to Ĺže vrabci Ä?ivkajo, primanjkuje tovrstnih pouÄ?nih knjig, ki imajo tisto Âťnekaj veÄ?ÂŤ, pri Ä?emer ne gre zgolj za pouÄ?no knjigo, paÄ? pa je v ozadju ĹĄe zgodba, ki pritegne. In ta zares pritegne, tako da bi/bo bralec svetoval pisateljskemu tandemu, naj ĹĄe piĹĄeta skupaj. Gre za toplo, umetniĹĄko, strokovno, humorno in ĹĄe kakĹĄno branje in z lahkoto si predstavljam, da bo marsikaterega mladega bralca, ki mu je bilo do zdaj naravoslovje tuje, navduĹĄila za raziskovanje knjig z bolj suhoparnimi vsebinami Âťmalih zverinic.ÂŤ Med drugim pa boste Ĺže kar takoj na zaÄ?etku izvedeli, kakĹĄna je razlika med prijateljico, dobro prijateljico, dobro najboljĹĄo prijateljico in zelo dobro najboljĹĄo prijateljico.

VELENJE

MATEJA MAHNIÄ&#x152;: Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo

Torek, 21. julij 10.00-12.00 in 17.00- 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov (v primeru slabega vremena odpade) 17.00 Galerija Velenje Ex libris Korona, ustvarjalna delavnica za odrasle 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Hospickafe: ObÄ?utek, da ĹživiĹĄ, je najveÄ?ja sreÄ?a v Ĺživljenju: gostja Janja Rednjak 20.30 Atrij Velenjskega gradu Komedija o artu, monokomedija z Miho FirĹĄtem, za PKP abonma in izven (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

Sobota, 18. julij 10.00-17.00 Grilova domaÄ?ija Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: O majhni Anici, premiera predstave Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

Nedelja, 19. julij 10.00-17.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Odprta vrata domaÄ?ije 11.00 Velenjski grad Z glasbo po Velenjski gradu â&#x20AC;&#x201C; voden ogled muzeja bo spremljal kostumirani glasbenik James Bowen z lutnjo

Ponedeljek, 20. julij 21.30 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: BoleÄ?ina in slava, drama (v primeru slabega

Ä&#x152;etrtek, 16. julij 8.00

Akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 109 minut, (ZDA) ReĹžija: Dave Wilson Igrajo: Vin Diesel, Sam Heughan, Eiza GonzĂĄlez, Toby Kebbell, Guy Pearce, ... Nedelja, 19. 7., ob 20.00

Sobota, 18. julij X

20. julija, ob 19:33, prazna luna - mlaj

CITY CENTER Celje

Ä&#x152;etrtek, 16. julij 21.00 MC Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; pod kozolcem Poletni kino pod kozolcem

Sobota, 18. julij X

Sreda, 22. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zabava s kuĹžki 20.30 Atrij Galerije Velenje Marko Grobler, kantavtor (v primeru slabega vremena odpade)

9:00

Zbirno mesto v Martinovi vasi Planinski pohod na Malo Mojstrovko (Hanzova pot; zelo zahtevna pot), Slemenova ĹĄpica (lahka pot) ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

â&#x20AC;˘ Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA in vsak petek KMEÄ&#x152;KA TRĹ˝NICA â&#x20AC;&#x201C; od 8.00 do 16.00 â&#x20AC;˘ Vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. â&#x20AC;˘ Karting: pon-pet: 14.00-21.00, sob: 10.00-21.00, ned: 10.0020.00. V primeru deĹžja zaprto. â&#x20AC;˘ Spremljajte naĹĄo spl. stran ter FB in IG profil, kjer objavljamo akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ Ä&#x152;ADI OB DOMU KULTURE (brez vstopnine):

BOLEÄ&#x152;INA IN SLAVA Celle que vous croyez RomantiÄ?na drama, 98 minut, (Ĺ panija) ReĹžija: Pedro Almodovar Igrajo: Antonio Banderas, Penelope Cruz, Leonardo Sbaraglia, Asier Etxeandia, Cecilia Roth Ponedeljek, 20. 7., ob 21.30

Ĺ˝AR PONUDBA JEDI NA TERASI VILE HERBERSTEIN Zorjeno meso Black Angus Argentina: Rib Eye steak (350 g)

Velenje â&#x20AC;&#x201C; V razstaviĹĄÄ?u vile Biance je na ogled razstava likovnega pedagoga, mentorja in modelarja Arpada Ĺ alamona z naslovom Pogled(i) v daljave. Avtor se izraĹža domala v vseh likovnih tehnikah. Na tokratni razstavi se predstavlja z likovnim motivom krajine, ki je njegov vir navdiha vso ustvarjalno obdobje. Razstava bo na ogled do 10. septembra, 6. avgusta pa se bo v Galeriji Velenje odprla razstava njegovih grafiÄ?nih del. S tem se bodo lokalne kulturne institucije poklonile umetniku ob njegovem osebnem jubileju.

đ&#x;&#x201D;˛

Bohinj Tura v Bohinjske gore

Ĺ MARTNO OB PAKI

Razstava Arpada Ĺ alamona

Karin je bistra deklica, odliÄ?na v ĹĄoli, karateistka, dobra prijateljica in najboljĹĄa hÄ?i loÄ?enega zasebnega detektiva. Njen ati ravnokar sledi mladi Ĺženi bogatega naroÄ?nika, ki sumi, da ima njegova Ĺžena drugega. Tu so ĹĄe Ä?edna policistka, trener v fitnesu, 'odĹĄtekana' babica, profesorji in soĹĄolci. Zgodba se zaplete, ko Karin opazi, da fant njene soĹĄolke v parku prodaja neke zavojÄ?ke, oÄ?kov bogati naroÄ?nik pa soÄ?asno skoraj umre v Ä?udnem spletu okoliĹĄÄ?in. Sta dogodka kako povezana? Napeta mladinska detektivka odpira ĹĄtevilne teme. Opozori na varno ravnanje na druĹžbenih medijih, na nevarnost drog in drugih ĹĄkodljivih substanc, pa tudi na osebne odnose, ki so lahko uniÄ?ujoÄ?i â&#x20AC;&#x201C; ali pa sonÄ?no lepi, kot je prebujajoÄ?a se ljubezen. Mateja MahniÄ? (1958) je pravnica, publicistka, tekstopiska, kreativna direktorica, predava predmet oglaĹĄevalske akcije ter kreativno pisanje kratkih zgodb in haikujev. Iskriv roman, poln nenavadnih preobratov in dogodivĹĄÄ?in neverjetno bistre Karin, je njeno prvo delo za mlade bralke in bralce.

Muzej usnjarstva na Slovenskem Dnevni tabor v Muzeju usnjarstva na Slovenskem

KINO spored

BLOODSHOT

ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina, P â&#x20AC;&#x201C; Leposlovne knjige od 9. do 13.leta Vir: www.miszalozba.com, Vir: www.bukla.si/knjigarna

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ

19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Beletrinini trubadurji: Tone PartljiÄ?: Pesnica, predstavitev knjige

Pat & Mat: Handyman's Adventure Animirani filmi brez teksta, 61 minut, (Ä&#x152;eĹĄka) ReĹžija: Mark BeneĹĄ Nedelja, 19. 7., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina, P â&#x20AC;&#x201C; Leposlovne knjige od 9. do 13.leta Vir: www.bukla.si/knjigarna

vremena v veliki dvorani Kina Velenje)

Ä&#x152;etrtek, 16. julij

PAT IN MAT: MOJSTRA NA DELU

DIM ZUPAN in JANJA PLAZAR: Skrivni svet malih zverinic

Kratek ilustriran mladinski roman o pustolovĹĄÄ?inah petih prijateljev in Âťjako uÄ?enegaÂŤ dedka, ki nadobudne mlade raziskovalce spodbuja pri odkrivanju sveta malih zverinic â&#x20AC;&#x201C; mikroorganizmov, ki so vsepovsod okoli nas, vplivajo na naĹĄe zdravje in poÄ?utje, a jih zaradi njihove majhnosti po navadi spregledamo. Poletnih poÄ?itnic je konec, pustolovĹĄÄ?in

PRIREDITVE

16. julija 2020

đ&#x;&#x201D;˛

Rump steak (300 g) TeleÄ?ji Tomahawk (350 g) BBQ spare ribs â&#x20AC;&#x201C; svinjska rebra (500 g) BBQ perutniÄ?ke (5 kom)

SveĹža orada (400 g)

PartljiÄ? v KnjiĹžnici Velenje

Lovke hobotnice (250 g)

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Beletrinini avtorji, ki so to poletje s svojimi zgodbami in knjiĹžnimi deli zaokroĹžili po Sloveniji, so se junija s svojimi bralci sreÄ?ali na kar osemnajstih dogodkih, svoje popotovanje pa nadaljujejo tudi v tem mesecu, ko bodo obiskali veÄ? kot dvanajst sploĹĄnih knjiĹžnic v razliÄ?nih slovenskih krajih. V KnjiĹžnici Velenje se bo v Ä?etrtek, 16. julija, ob 19. uri z bralci druĹžil Tone PartljiÄ?. Z avtorjem romanov Pesnica, Ljudje iz Maribora â&#x20AC;Ś se bo pogovarjala Andreja AĹžber.

Priloge so prilagojene jedem (mlad krompir, zelenjava). Ponudba velja od 17. ure naprej.

đ&#x;&#x201D;˛

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťKamp MeninaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 2. julija 2020 so: â&#x20AC;˘ Ĺ tefka Veler, Studence 13, 3310 Ĺ˝alec â&#x20AC;˘ Irena PovĹĄe, TomĹĄiÄ?eva 37, 3320 Velenje â&#x20AC;˘ Jerneja Kozmi, Klemenova 162, 1260 Ljubljana Polje Nagrajenci bodo obvestila za prejem nagrade prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: POLETJE V KAMPU.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA Vila Herberstein, KopaliĹĄka cesta 1, Velenje, T: +386 0(3) 896 14 00 E: vilaherberstein@gorenje.com

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 22

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

16. julija 2020

Nagradna kriĹžanka Radio Velenje

RADIO VELENJE

www.radiovelenje.com Stari trg 15, 3320 Velenje 897 50 03 ali 897 50 04 radio.velenje@nasas.si

Radio Velenje poletno utripa z vami â&#x20AC;˘ pokriva celotno Ĺ aleĹĄko in Savinjsko dolino ter KoroĹĄko â&#x20AC;˘ nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji â&#x20AC;˘ Javljanja s terena â&#x20AC;˘ Kontaktne oddaje â&#x20AC;˘ ZdravniĹĄki nasveti â&#x20AC;˘ Kulturni utrip â&#x20AC;˘ Zanimivosti â&#x20AC;˘ Pesem tedna â&#x20AC;˘ Hit dneva â&#x20AC;˘ Glasbene Ĺželje â&#x20AC;˘ ÂťÄ&#x152;vekalnikÂŤ

SliĹĄni smo na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz. Prisluhne nam lahko do 360.000 poskuĹĄalcev ReĹĄitev kriĹžanke s priloĹženim geslom poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťRadio VelenjeÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 27. julija. Nagrajenci bodoÂ prejeli praktiÄ?no nagrado.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Prvi video klic je bil opravljen Ĺže pred 50 leti Videokonference povezujemo predvsem z delom, saj omogoÄ?ajo skupinsko delo tudi v razmerah, ko se Ä?lani delovne ekipe ne morejo fiziÄ?no sreÄ?evati. Enako primerne pa so tudi za ohranjanje stikov s prijatelji, za druĹženje in zabavo, ko ne morete biti drugaÄ?e skupaj. Pri vsem tem pa je zanimivo predvsem to, da je bil prvi video klic dejansko opravljen Ĺže pred 50 leti, in sicer leta 1970. Takratni Ĺžupan Pittsburga Peter Flaherty je namreÄ? opravil prvi video klic v zgodovini z generalnim direktorjem podjetja Alcoe Johnom Harperjem. Naprava, ki je omogoÄ?ila prvi video klic, je bila Picturephone Mod II in Ĺže prvi dan razpoloĹžljivosti storitve video klicev je osem podjetij v Pittsburghu imelo skupaj 38 takĹĄnih video komunikacijskih terminalov. Ta storitev je bila pozneje na voljo v veÄ? drugih veÄ?jih ameriĹĄkih mestih, pri Ä?emer je bilo Ĺže leta 1973 v uporabi pribliĹžno 450 slikovnih telefonov. Storitev vi-

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

deo klicev seveda ni bila poceni, saj je naroÄ?nina takrat znaĹĄala 160 ameriĹĄkih dolarjev meseÄ?no na napravo, tako da "navadnih" uporabnikov ni nikoli dosegla. Ä&#x152;eprav storitev video klicev ni imela pomembnega komercialnega uspeha, jo lahko brez teĹžav ĹĄtejemo za predhodnika danaĹĄnjih storitev, kot so Skype

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

PONUDBA ZA MESEC JULIJ VSE ZA VLAGANJE stekleni kozarci, pokrovi, kis za vlaganje,â&#x20AC;Ś

VABA ZA OREHOVO MUHO Decis trap

Ä&#x152;ETRTEK, 16. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 17. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 18. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 19. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; Ä&#x152;estitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 20. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 21. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 22. julija

MEDICINSKE ZAĹ Ä&#x152;ITNE MASKE 29,90 â&#x201A;Ź 50 kosov, 3-slojno filtriranje

NOVO! BREZPLAÄ&#x152;NA DOSTAVA NA DOM! TELEFONSKA NAROÄ&#x152;ILA NA 080 54 54

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

*velja za naroÄ?ila v vrednosti nad 50â&#x201A;Ź. Dostavo izvajamo na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Mozirje, Ĺ martno ob Paki.

, Zoom, Viber in drugih. Pri tem velja ĹĄe omeniti, da je naprava za opravljanje video klicev Picturephone Mod II delovala na enem megaherÄ?nem video pasu, je imela vertikalno frekvenco skeniranja slike 30 hercev in 250 vidnih linij. Zvok in sliko je naprava prenaĹĄale prek treh vzporednih navadnih telefonskih parov, od katerih sta se dva uporabila za prenos videa in enega za zvok. đ&#x;&#x201D;˛

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA

V tednu od 6. do 12. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 6. do 12. julija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄ&#x152;INSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 6. do 12. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄ&#x152;INSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 16. 7. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

STROPNA LUÄ&#x152; z retro pridihom nemĹĄkega proizvajalca Orion, grlo E27. Dva kosa. Cena:35 â&#x201A;Ź. Gsm: O41 692 995 CISTERNA ZA OLJE, 2000 litrov, nerabljena. Znamke ITPP Ribnica. Dimenzije 2000x712x1594. Gsm: 031 554 121

NEPREMIÄ&#x152;NINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo. Gsm: 040 465 214. NAJAMEM del sobe, po moĹžnosti s kakĹĄno omaro ali garaĹžni prostor. Gsm: 041 858 231.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto 18. 7. in nedeljo 19. 7. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 484 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Upravna enota Velenje

â&#x20AC;˘

SMRTI â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

BRABENDER MARICA, roj. 1948, Ĺ oĹĄtanj, Bele vode 69A RAMĹ AK Ĺ TEFANIJA, roj.1948, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 24 ROĹ˝IÄ&#x152; KAROLINA, roj. 1951, Velenje, Ljubljanska cesta 11B SKAZA TEREZIJA, roj.1928, Velenje, Ljubljanska cesta 56 OMAN MIROSLAV, roj. 1970,

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupĹĄÄ?ine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 17. julija 2006 je v Mariboru umrl politik JoĹže GlobaÄ?nik (rojen je bil 27. oktobra 1923 v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju); bil je dolgoletni sindikalni funkcionar in poslanec vsSkupĹĄÄ?ini SFRJ; od 1993 do 1999 je bil predsednik stranke DeSUS (DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije); - 18. julija 1931 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil turistiÄ?ni delavec, pesnik in pedagog Avgust TanjĹĄek; - 19. julija 1919 je bila na poĹĄti v Ĺ oĹĄtanju postavljena prva javna telefonska govorilnica; - 19. julija 1927 se je rodila, kulturna delavka in pedagoginja Anica Ĺ uligoj, vrsto let tudi vodja podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v TopolĹĄici; - 19. julija 1981 je velenjski atlet

Stane MiklavĹžina zmagal na atletskem drĹžavnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je MiklavĹžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1847 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil pravnik in vrsto let ravnatelj Ĺ aleĹĄke hranilnice in posojilnice dr. Jakob Pirnat; - 20. julija 1933 je v Mozirju umrl sadjar in pedagog Franc Praprotnik (rojen 28. januarja leta 1849 v AndraĹžu pri Velenju, danes AndraĹž nad Polzelo); kjerkoli je Ĺživel, je ustanavljal drevesnice; njegove mozirske drevesnice so pospeĹĄevale sadjarstvo v Zgornji Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini; uÄ?iteljstvo je spodbujal k pisanju krajevnih kronik in zbiranju narodnega blaga; sam je za Frana Erjavca zbiral rastlinska imena, za Slovensko matico je sestavil slovenska imena za sadno drevje, za Karla Ĺ treklja zbiral narodne pesmi in za PleterĹĄnikov slovar domaÄ?e izraze; - 20. julija 1934 se je v Ĺ martnem pod Ĺ marno goro rodil pedagog, slikar in Ä?astni obÄ?an Ĺ oĹĄtanja JoĹže Svetina, doma v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem; - 20. julija 1969 so v Ĺ oĹĄtanju ob

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo, bliĹžina mesta. Cena: 35.000 â&#x201A;Ź.

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

â&#x20AC;˘

KRAJCER BOĹ TJAN, Velenje, Paka pri Velenju 43A in JAKOMIN IVICA, Velenje, Paka pri Velenju 43A MAKĹ E MATEJ, Ljubljana, Pot v dolino 39 in POVĹ E DIANA, Ljubljana, Ob potoku 23A

90-letnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je Ĺživelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v obÄ?ini Velenje 7674 (Velenje, takrat ĹĄe trg, pa natanko 1121), v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 6976, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 1891; - 21. julija 1953 sta bila Karel Destovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglaĹĄena za narodna heroja; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev zdruĹžen z velikim politiÄ?nim zborovanjem; - 21. julija 1976 so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani

dobili nov zdravstveni dom; - 21. julija 1977 je dr. Milan Ĺ˝evart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Ĺ aleĹĄki dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda; - 22. julija 1952 se je rodil ekolog in ĹĄportnik dr. Miran Ä&#x152;as; v Velenju je konÄ?al OĹ Gustava Ĺ iliha in gimnazijo, v Ljubljani pa ĹĄtudij gozdarstva, kjer je leta 1996 magistriral in 2006 doktoriral; v Ä?asu, ko je delal v Ä&#x152;rni na KoroĹĄkem, je bil pobudnik in predsednik organizacije Malega maratona Kralja MatjaĹža (21 km) ter soorganizator prvega Velikega koroĹĄkega maratona okoli Pece (42 km); - 22. julija 1953 je bil dr. DuĹĄan Mravljak â&#x20AC;&#x201C; MroĹž proglaĹĄen za narodnega heroja; - 22. julija 1979 je SkupĹĄÄ?ina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Konovo in Ĺ alek ukinila in prikljuÄ?ila k mestu Velenje; - 23. julija 1969 sta Ä?lana alpinistiÄ?nega odseka ĹĄoĹĄtanjskega Planinskega druĹĄtva DuĹĄan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

POGREBNA SLUĹ˝BA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

POROKE â&#x20AC;˘

Stane MiklavĹžina (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

Ĺ oĹĄtanj, Kajuhova cesta 7 OKANOVIÄ&#x2020; SAXDIKA, roj. 1955, PreĹĄernova cesta 9B

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

od 17. 7. do 23. 7.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva

â&#x20AC;˘

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

16. julija 2020

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA V 69. letu starosti se je od nas poslovila Ĺžena in mama

Prodaja, posest, zazidljiva: FLORJAN, 3.000 m2, vsi prikljuÄ?ki so ob/na parceli, leĹži ob krajevni asfaltni cesti, sonÄ?na lega. Cena: 29 â&#x201A;Ź / m2.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan ZAHVALA

KAROLINA ROĹ˝IÄ&#x152; Ljubljanska 11/b iz Velenja

9. 1. 1951 â&#x20AC;&#x201C; 3. 7. 2020 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo veÄ?no ostal.

Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveÄ?e in cvetje ter nam izrekli soĹžalje. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Velenje, govorniku za lepe besede, gospodu Ĺžupniku za opravljen obred ter pevcem. Posebna zahvala sestri Zdenki, druĹžinam DrobeĹž, BrinovĹĄek, LipiÄ?nik ter Ring za vso pomoÄ?. Ĺ˝alujoÄ?a moĹž Stanislav ter sin GaĹĄper

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, taĹĄÄ?a, oma, sestra in teta

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e in dedi

ALOJZ Ĺ TIH 1933 â&#x20AC;&#x201C; 2020

Kogar imaĹĄ rad, nikoli ne umre, le neskonÄ?no daleÄ? je.

Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in nam stali ob strani. Iskrena hvala tudi za izreÄ?ena soĹžalja, darovano cvetje in sveÄ?e.

Ĺ TEFKA RAMĹ AK 1948 â&#x20AC;&#x201C; 2020

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izreÄ?eno soĹžalje, cvetje, sveÄ?e ter ostale darove. Hvala Ko poĹĄle so ti moÄ?i, tudi zdravstvenemu osebju bolniĹĄnice Slovenj Gradec - dializni zaprla trudne si oÄ?i, oddelek, patronaĹžni in reĹĄevalni sluĹžbi Velenje, pogrebni sluĹžbi med nami mirno si zaspala, Usar, pevcem skupina Oljka, govornici ga. Magdi Stvarnik ter v naĹĄih srcih veÄ?no boĹĄ ostala. g. duhovniku JoĹžetu PriboĹžiÄ?u. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Ĺ˝ena FranÄ?iĹĄka s sinovi in njihovimi druĹžinami

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ ÂÄ?as, 16. 7. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 24

LetoĹĄnje poletje bo drugaÄ?no; tega se vsi zavedamo in moramo sprejeti. Ob preveÄ? kritiÄ?nih razmerah bodo nekateri Slovenci dopustovali tudi doma, naÄ?rtovanje poÄ?itnic pa prepustili situaciji pred dopustom. Ena privlaÄ?nejĹĄih alternativ je tudi domaÄ?i bazen, ki ga lahko postavimo pred hiĹĄo in je danes cenovno dostopen mnogim. Izberemo lahko montaĹžnega, betonskega, bazen iz poliestra itd.

To poletje je nekaj posebnega

Helena Zupin iz podjetja Bestway Slovenija pove, da ima obÄ?utek, da bosta tako Slovenija kot celotna Evropa letoĹĄnje poletje oÄ?itno preĹživeli na domaÄ?em vrtu. Ker je najboljĹĄe ÂťzdraviloÂŤ za epidemijo ravno omejevanje gibanja in druĹženja, so poletni navduĹĄenci zaÄ?eli razmiĹĄljati o tem, kako bi poletje uĹživali, ne da bi ĹĄli na plaĹže, v letoviĹĄÄ?a in toplice, bazen pa lahko vsaj delno nadomesti Ä?ofotanje v jezerih ali morju. ÂťOdgovor na to, kako to narediti, smo dobili tudi mi Ĺže pred poletjem, ko je veliko Slovencev merilo svoje vrtove in raziskovalo razliÄ?ne ponudbe. Ob prvih sonÄ?nih Ĺžarkih pa so Ĺže bili pripravljeni na nakup. Aktivnosti, ki so jih vajeni in jih oboĹžujejo, bodo za razliko od prejĹĄnjih let opravljali kar doma, s pomoÄ?jo montaĹžnih bazenov, napihljivih igral, masaĹžnih bazenov, drsal-

Ko dopustniĹĄke naÄ?rte prekriĹža virus korona PovpraĹĄevanje po bazenih veliko veÄ?je kot minula leta â&#x20AC;&#x201C; Veliko Slovencev se letos odloÄ?a za nakup bazena, ki je privlaÄ?na alternativa jezera in morja â&#x20AC;&#x201C; Tudi v domaÄ?em bazenu je treba poskrbeti za higiensko neoporeÄ?nost vode nic in drugih izdelkov za poletno zabavo in sproĹĄÄ?anje. Slovenci v tem pogledu odraĹžamo sliko, ki je letos po celotni Evropi bolj ali manj enaka: vsi Ĺželijo, da poletje pride k njim. Lepo poletje na domaÄ?em vrtu Ĺželimo prav vsem!ÂŤ

kot tudi hladi vodo, ki je v naĹĄem bazenu konstantno med 28 in 32 stopinj Celzija. OdloÄ?ili smo se za uporabo morske vode za bazene, ki je poleg dodatkov, kot so sesalec, Ä?istila za bazen, posodica za kemikalije in mreĹžica

â?ą

Bazen je super razvada v intimi lastnega doma

VzdrĹževanje vode zajema meritev parametrov vode (vrednost pH, vsebnost dezinfekcijskega sredstva v predpisanih koliÄ?inah), pranje filtra, sesanje bazenskega dna in Ä?iĹĄÄ?enje.

Vlado, Velenje: ÂťZa nakup bazena smo se odloÄ?ili pred ĹĄestimi leti, kar je bila dobra odloÄ?itev, saj ga zelo uporabljamo in ga postavimo Ĺže pred 1. majem. Kopamo se do konca oktobra, saj toplotna Ä?rpalka tako ogreva, Na temperaturo bazena lahko vplivamo s pokrivanjem oziroma odkrivanjem bazena in dodajanjem sveĹže vode, najbolj uÄ?inkovit in enostaven naÄ?in pa je s toplotno Ä?rpalko, ki vodo ogreva in hladi.

Ä&#x152;eprav je letos izvedba poÄ?itniĹĄkih aktivnosti za otroke bolj zahtevna, bo Festival Velenje torke obogatil z doĹživljajskimi aktivnostmi, sobote pa s predstavami Tina Felicijan

Mnogi otroci bodo letoĹĄnje poÄ?itnice preĹživeli nekoliko drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. Tisti, ki radi ustvarjajo in si ogledujejo predstave, pa vendarle ne bodo prikrajĹĄani. Vse do konca avgusta bodo namreÄ? na travniku pred kulturnim domom potekale Torkove igrarije in Sobotne lutkarije, v galeriji se bodo vrstile likovne delavnice, Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje pa bo obiskovalo mestne Ä?etrti in uprizarjalo lutkovne predstave.

VeÄ? doĹživetij

â?ą

ĹĄe dodaten stroĹĄek. Uporabljamo ga preteĹžno zase (najveÄ? dedek in babica), Ä?e ga uporablja veÄ?je ĹĄtevilo otrok, pa je potrebno ponovno uravnavanje tako pH kot kvalitete vode. Po koncu sezone sledi Ä?iĹĄÄ?enje in suĹĄenje, saj ga ob pravilnem naÄ?inu vzdrĹževanja odlikuje tudi dolga Ĺživljenjska doba. Nam je najpomembneje, da ostane nekaj zabave in

Namakanje v domaÄ?em bazenu v vroÄ?ih poletnih dneh je prav tako lahko brezskrbno in prijetno.

Kultura tudi za otroke

ÂťLetos smo pri naÄ?rtovanju sta KnjiĹžnica poletnega otroĹĄkega programa Velenje in 25. upoĹĄtevali priporoÄ?ila NIJZ, naj avgusta Plesni ne izvajamo delavnic in podob- studio N. Vsi nih aktivnosti, pri katerih se veÄ? napovedujejo otrok dotika istih predmetov. Za- aktivnosti, ob to smo pripravili bolj doĹživljajski katerih bo moprogram,ÂŤ pravi direktorica Festi- goÄ?e zagotavljavala Velenje Barbara Pokorny in ti primerno raznadaljuje, da bodo tradicionalne daljo med otroTorkove igrarije, ki v senci dreves ki, da KroĹĄnje dreves ob kulturnem bodo zmanjĹĄali domu potekajo tveganje za ĹĄirjena travniku ob lepem vrenje virusa. Osrepred kulturnim menu med 10. dotoÄ?ali pa se domom so in 12. uro ter bodo na spoznasodelavci Festivala vanje in opazomed 17. in 19. Velenje okrasili uro, bodo polne vanje mesta ter likovnega ustvargibanje na proz domiselno janja, vendar bo stem. predelanimi vsak otrok dobil izdelki iz svoje potrebĹĄÄ?iLeteÄ?e lutke odpadnih ne. Program bo Odpovedali se materialov. vsakiÄ? pripravil ne bodo niti Sodrug kulturni zabotnim lutkarivod ali organizajam â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄkim cija: 21. julija in 18. avgusta Dru- gledaliĹĄkim predstavam na travĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov, 28. julija niku pred kulturnim domom. Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, 4. Vsako soboto ob 10. uri bo otroavgusta Muzej Velenje, 11. avgu- ke priÄ?akal oder pod magnolija-

veselja ĹĄe za naslednjo sezono.ÂŤ MaĹĄa, Velenje: ÂťO nakupu bazena smo razmiĹĄljali Ĺže dalj Ä?asa, sedanje razmere so samo prispevale k temu, da smo se odloÄ?ili za nakup. Pregledali smo razliÄ?ne spletne strani podjetij, ki prodajajo bazene, in se odloÄ?ili na osnovi kvalitete, cene in dobave za samostojeÄ? okrogel bazen, globine do 1,30 m v katerega gre ĹĄestnajst kubiÄ?nih metrov vode. Ugotovili smo, da je ponudba bazenov precejĹĄnja, vendar jih je letos veliko Ĺže razprodanih. PrepriÄ?ana sem bila, da je sama postavitev in priprava bazena enostavna, vendar se je v praksi pokazalo, da ne moreĹĄ kar skoÄ?iti v bazen, poln vode. Navaditi se moraĹĄ na pri-

mi, na oznaÄ?enem prizoriĹĄÄ?u, da bodo imeli pregled nad ĹĄtevilom obiskovalcev, pa bodo na primerni razdalji postavljeni stolÄ?ki. Ä&#x152;e bo deĹževalo, bodo predstave v veliki dvorani kulturnega doma. To soboto, 18. julija, bo Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje premierno uprizorilo predstavo O majhni Anici. 25. julija bo MiĹĄkino gledaliĹĄÄ?e odigralo predstavo Ä&#x152;udeĹžni pralni stroj, 1. avgusta bo GledaliĹĄÄ?e PravljiÄ?arna pripovedovalo O dimnikarÄ?ku, ki je sreÄ?o iskal, 8. avgusta bo GledaliĹĄÄ?e Melite Osojnik odigralo Zgodb o izgubljeni dudi, 15. avgusta bo gledaliĹĄÄ?e pod kroĹĄnjami obiskal Polh rogovileĹž, naslednji teden ptiÄ?, zadnjo poÄ?itniĹĄko soboto

đ&#x;&#x201D;˛

Jasmina Ĺ karja

V Velenju konec tedna 7 novih okuĹžb

To soboto ob 10. uri bo Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje premierno uprizorilo lutkovno-igrano, raznobarvno, gibalno in zabavno interaktivno predstavo O majhni Anici. Ta je nastajala v Ä?asu epidemije. Junakinja Anica se bo v iskanju svoje najljubĹĄe igraÄ?e â&#x20AC;&#x201C; rumene Ĺžoge â&#x20AC;&#x201C; podala v svet in zaÄ?udena ugotavljala, Ä?emu vsemu je njena Ĺžoga podobna.

Mestna obÄ?ina Velenje je zaradi tega (tisti dan najveÄ? okuĹženih v Sloveniji), pozvala obÄ?ane, da skrbno upoĹĄtevajo vsa priporoÄ?ila NIJZ in varujejo svoje zdravje in zdravje drugih

pa ĹĄe Dva Zmerjavca. Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje pa bo poskrbelo, da bodo lutke obiskovale tudi otroke, ki poletje preĹživljajo v domaÄ?ih Ä?etrtih. Zadnji poÄ?itniĹĄki teden bodo namreÄ? uprizarjali predstave v velenjskih bivalnih naseljih. Tako bodo lutkovno umetnost spoznali tudi otroci, ki ne zahajajo na Sobotne lutkarije, a se bodo za to morda navduĹĄili. V ponedeljek, 24. avgusta, bodo lutke poletele na Kardeljev trg, kjer se bo ob 18. uri zaÄ?ela predstava Trije praĹĄiÄ?ki. Naslednji dan ob isti uri bo predstava na Gorici, na sporedu pa bo predstava Medvedek in Zlatolaska. V sredo pa bodo otroci v Ĺ aleku prisluhnili Indijanski pravljici. đ&#x;&#x201D;˛

Rekli so â?ą Barbara Pokorny: ÂťPrijazno opozarjamo starĹĄe, naj bodo previdni, naj otroke pouÄ?ijo, da naj se ne pribliĹžujejo drugim otrokom, tudi naĹĄi animatorji so na to pozorni, zato verjamem, da bodo tudi letoĹĄnje Torkove igrarije potekale varno.ÂŤ

pravo vode, treba je uravnati pH, dodati ustrezno koliÄ?ino klora in preverjati ustreznost in temperaturo vode po vsaki nevihti in kadar je v bazenu veÄ? kopalcev. LetoĹĄnji dopust bomo tako preĹživeli v objemu doma, zato se nam zdi nakup dobra naloĹžba, saj ga uporabljamo vsakodnevno, se tako sproĹĄÄ?amo in nabiramo energijo.ÂŤ

Izjemno pomembno je upoĹĄtevanje osnovnih higienskih ukrepov: poskrbimo za redno in temeljito umivanje rok, Ä?e umivanje rok ni izvedljivo, si roke pravilno razkuĹžimo, obraza se ne dotikamo z neumitimi rokami, skrbimo tudi za pravilno higieno kaĹĄljanja in kihanja. Kadar se druĹžimo z osebami, ki niso z nami v skupnem gospodinjstvu, pazimo, da vzdrĹžujemo medsebojno razdaljo najmanj 1,5 metra. Ä&#x152;e zbolimo in imamo znake akutne okuĹžbe dihal (nahod, kaĹĄelj, boleÄ?ine v Ĺžrelu, poviĹĄanotelesnoa temperaturo, boleÄ?ine v miĹĄicah â&#x20AC;Ś), ostanimo doma in omejimo stike z ostalimi ljudmi. Ponovno je obvezna uporaba zaĹĄÄ?itnih mask v zaprtih javnih prostorih in v sredstvih javnega potniĹĄkega prometa. Ravnajmo odgovorno do sebe in drugih in se drĹžimo vseh priporoÄ?il za varovanje pred okuĹžbo s korona virusom! Med novookuĹženimi v Velenju so bili po poroÄ?anju POP TV tudi ĹĄtirje zaposleni iz Gorenja. Vsi ĹĄtirje zaposleni so Ĺže veÄ? dni doma, potem ko so razvili blaĹžje simptome. V karanteno pa so preventivno poslali 25 sodelavcev okuĹženih, ki za zdaj nimajo simptomov.

V Zdravstveni dom le skozi en vhod

Od ponedeljka naprej je vstop v Zdravstveni dom Velenje moĹžen le skozi vhod iz garaĹžne hiĹĄe. Vstop je moĹžen le po predhodnem dogovoru in natanÄ?nimi usmeritvami zdravnika oz. zdravstvenega osebja Zdravstvenega doma Velenje. Brez predhodnega dogovora NE VSTOPAJTE v zdravstveni dom. Poseben dostop je omogoÄ?enn otrokom in ĹĄolski mladini do 19. leta, in sicer pri vhodu predĹĄolskega dispanzerja (paciente prosijo, da po predhodnem telefonskem dogovoru z zdravstvenim osebjem ob prihodu pozvonijo na zvonec); za paciente s sumom na okuĹžbo s korona virusom je dostop le z dvoriĹĄÄ?a zdravstvenega doma (po predhodnem telefonskem dogovoru). PonoÄ?i bo moĹžen vstop le pri deĹžurni ambulanti zdravstvenega doma.

V Domu za varstvo odraslih prepovedali obiske

V Domu za varstvo odraslih Velenje so se na spremenjeno epidemioloĹĄko sliko nemudoma odzvali in takoj odpovedali vse dogovorjene obiske. Obisk varovancev je mogoÄ? samo ob soglasju domskega zdravnika in samo za osebe v paliativni oskrbi. Takoj, ko se bo epidemioloĹĄka slika izboljĹĄala, bodo dom za obiske varovancev ponovno odprli. Varovance tudi v tem Ä?asu peljejo ven, na sveĹž zrak, kratek sprehod, odsvetujejo pa jim obisk trgovin. đ&#x;&#x201D;˛