28 2021

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (17/25 0C), soboto (16/29 0C) in nedeljo (18/32 0C) bo pretežno sončno.

V petek in soboto možna kakšna ploha.

Četrtek, 22. julij 2021

številka 28 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Poletje na travniku

Moje mesto Lara Oprešnik

Kot mlada Velenjčanka sem v rosnih mladostniških letih želela izkusiti svet ter raziskati širino in priložnosti v večjih mestih, tudi v tujini. Odločila sem se za študij klavirja v Ljubljani in Gradcu.

Danes, po dveh diplomah, malo starejša in z nekaj izkušnjami več, a še vedno premalo, da bi se lahko oklicala za zrelo, oblikovano osebnost, razmišljam, kako sem hvaležna za preživeto otroštvo in mladostništvo v mojem mestu, v Velenju. Ne vem, ali bi mi starša lahko izbrala boljše mesto za odraščanje.

Danes se zavedam, da mi je pravzaprav ponudilo ogromno, da sem lahko mesto doživela v celoti, tako skozi skupnost kot tudi skozi izkustva, ki jih ponuja. V večjih mestih mi te celote zagotovo ne bi uspelo doživeti. Spomini na otroštvo, verjamem, da so to spomini tudi ostalih velenjskih otrok, segajo od igranja na kamniti ploščadi pri Kofetarci, potem, ko sem dobila sladoled pri Omarju, do štetja stopnic na poti do Velenjskega gradu, igranja na otroškem igrišču, nastopov v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje, osnovnošolskih pevskih revij v Kulturnem domu Velenje, šolskih športnih olimpijad, kjer smo se kot razred/ generacija s skupnimi močmi vedno trudili dobiti kakšno medaljo, pa četudi nismo trenirali atletike ... Tako lepe spomine imam na čas po šoli, ko smo s sošolci hodili po poti mimo »Ohrida«, kjer smo vedno dobili kepico sladoleda, tudi če pri sebi nismo imeli denarja, pa spomin na polna igrišča nogometašev Rudarja, ki so še po treningih cele dneve igrali nogomet na igriščih pri Gustavki in Aškercu. Ne smem pozabiti podenja po skateparku pri Rdeči dvorani in sobotnih sprehajanj okoli Škalskega jezera.

Nato nastopi čas srednje šole, gimnazije, kjer smo se pogosto zadrževali in ure pogovarjali v parku pred njo in na vseh možnih klopcah v Velenju, pogosto pa smo kljub obveznostim cele popoldneve preživeli v tradicionalni kavarni Hotela Paka, ob dveh kepicah sladoleda. To je čas, ko smo začeli preizkušati tudi prve učinke kave in tako z razlogom spoznavati tudi vse vrste kavarn v Velenju. Nekje v tem času se začnejo prvi večerni izhodi, in sicer ne kar tako nekje, temveč v znamenitih lokalih, v Maxu in Emceju, ki sta še danes ena redkih takšnih, pa vendar cenjenih lokalov, še posebej v očeh mladih, pa tudi tistih mladih po srcu. To so mesta, kjer smo bili pomembni mi, mladi, naša mladost, naša glasba, naša razmišljanja, daleč stran od odraslih in naših in njihovih skrbi. Po dobri žurki je bila obvezna udeležba na prehranjevanju ob štirih zjutraj v tradicionalni Mladosti, ki je bila tako pozno ponoči tudi rešilna bilka strašanski lakoti in edini odprt lokal s hrano v mestu.

Ja, Velenje mi je dalo prelepo otroštvo in mladostništvo in danes razmišljam, da si to želim tudi za svoje otroke. Želim si in upam, da bo Velenje mesto priložnosti za nas mlade, da bomo lahko v njem zaživeli in hkrati ohranjali njegovo tradicijo. Saj je res, ta tolikokrat povedan rek, pa vendar tako resničen: Na mladih svet stoji. Hvala, Velenje!

Velenje – V današnjem času je otrokom pogosto vzeta svobodna brezskrbna igra na igriščih in travnikih. Zato je še toliko bolj pomembno, da resnično izkoristimo možnosti za razvoj otrokove ustvarjalnosti, domišljije in brezskrbne igre zunaj, ki razvijajo njegove gibalne spretnosti in iznajdljivost. V ta namen letošnje poletje ponovno pod okriljem Festivala Velenje poteka Poletje na travniku, namenjeno najmlajšim obiskovalcem, ki prinaša Torkove igrarije ter Sobotne lutkarije. Torkove igrarije se dogajajo vsak torek med 10. in 12. uro ter med 17. do 19. uro na travniku pred Domom kulture Velenje. Hostesa Noemi je povedala, da vsak torek za otroke pripravijo drugačno tematiko. V torek, 20. julija, so otroci dopoldne spoznavali igre, s katerimi so se igrali njihovi starši in stari starši. Od gumitvista in hoje z lesenimi hoduljami do igre štiri v vrsto, igranja z lesenimi sabljami itd. Starši so povedali, da so zelo zadovoljni, ker so otroci lahko zunaj, se sproščeno igrajo na svežem zraku in ne preživljajo časa v stanovanjih. Navdušeno so pohvalili tudi Sobotne lutkarije, ki otrokom skupaj s starši omogočajo ogled kakovostnih lutkovnih predstav kar na prostem. 🔲

Lara Oprešnik

Delavci Hisense Gorenje na kolektivnem dopustu Za delavci Gorenja so uspešni delovni meseci, tako proizvodnja kot prodaja sta dobri, povpraševanje po vseh njihovih izdelkih pa veliko. To velja tudi za proizvodnjo televizorjev, s katero so začeli v začetku letošnjega leta.

Tam bodo po kolektivnih dopustih tudi dodatno zaposlovali. Zaposliti nameravajo novih 100 sodelavcev. Poslovnih rezultatov še niso objavili, ocenjujejo pa, da so zadnjih 13 mesecev ti pozitivni.

Zadovoljni so, da so z doslednim uresničevanjem strogo zastavljenih preventivnih ukrepov za zajezitev epidemije ohranili proizvodnjo in izpolnjevali naročila

🔲

Največ precepljenih v Šmartnem ob Paki Šaleška dolina – V Sloveniji je bilo na začetku tega tedna s prvim odmerkom cepiva cepljenih 41 odstotkov prebivalcev, z drugim pa 36 odstotkov. V tukajšnjem okolju je največ precepljenih v Šmartnem ob Paki. V državi se med občinami uvrščajo na 6. mesto, z 49,66 odstotka prvič in s 45,1 odstotka drugič cepljenimi. Velenje je na 27. mestu (in prvo med mestnimi občinami), ima pa 44,23 prvič in 40,4 odstotke drugič cepljenih. Šoštanj je na 39. mestu, s 44,30 prvič in 🔲 mz z 39,7 drugič cepljenimi.

tudi v najbolj zahtevnih mesecih, hkrati pa zavarovali zdravje zaposlenih, saj so v podjetju uspešno preprečili vdor in širjenje okužb.

Ukrepe bodo izvajali tudi po kolektivnih dopustih.

Organizirali so tudi cepljenja v podjetju, v sodelovanju s cepilnim centrom Velenje. Doslej se je cepilo 1400 delavcev. Če bo med zaposlenimi, ki še niso cepljeni, zadosten interes, bodo cepljenje

organizirali tudi po dopustih.

Bodo pa v jesenskem času ukinili proizvodnjo kabelskih setov v IPC, v kateri dela 428 delavcev, vsem naj bi zagotovili delo. 🔲

mz

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

22. julija 2021

Vesela novica za kolesarje: kmalu kolesarska steza skozi Hudo luknjo

LOKALNE novice

Komisija je že obiskala Velenje Velenje – Turistična zveza Slovenije je v sklopu projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna 2021« začela ocenjevati večja, srednja in manjša mesta ter turistične, zdraviliške in izletniške kraje.

Državna ocenjevalna komisija je ta ponedeljek v kategoriji večjih mest ocenjevala tudi Velenje.

Velenje je doslej v okviru projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna« že devetkrat (1995, 1999, 2001, 2007, 2009, 2010, 2015, 2019, 2020) prejelo prvo nagrado za urejenost, v letih 2011, 2013, 2014 in 2018 je osvojilo drugo mesto, tretje mesto pa v letih 2012 in 2017. Osvojena prva mesta tudi v spletnem glasovanju še dodatno potrjujejo njegovo urejenost.

Osebne izkaznice s pretečenim rokom Slovenija – Državljani bodo lahko na podlagi novega interventnega zakona do konca letošnjega leta znotraj države uporabljali osebne izkaznice, ki jim je veljavnost potekla od 29. marca lani, če v tem času niso spremenili osebnih podatkov, navedenih na dokumentu. Prav tako mora fotografija na izkaznici še vedno izkazovati imetnikovo pravo podobo. Vendar pa prehajanje državne meje s pretečeno izkaznico ne bo mogoče, je ministrstvo za notranje zadeve navedlo na spletni strani.

Skupaj za boljši jutri Spar Slovenija se pridružuje pobudi »Julij brez plastike«, globalnemu gibanju za zmanjševanje porabe plastike za enkratno uporabo in ozaveščanje o okolju prijaznejših alternativah. V Sparu so julij razglasili za Sparov mesec trajnosti, pri čemer so se povezali z Ekologi brez meja ter igralcem in voditeljem Nikom Škrlecem. V okviru izziva, ki si ga vsak julij zada več deset tisoč posameznikov po vsem svetu, so se zavezali, da bodo ljudem na sproščen način približali skrb za okolje in jih spodbudili k trajnostnemu ravnanju.

Sanirajo plaz Šoštanj, 14. julija – Občina Šoštanj je prejšnji teden podpisala pogodbo za sanacijo plazu v Skornem (tik ob meji z Občino Šmartno ob Paki). Ministrstvo za okolje in prostor jim je za to zagotovilo 123.400 evrov nepovratnih sredstev. »Zaradi specifike plazu bo treba zavarovati cesto in teren, zato bomo morali izvesti dve kamniti zložbi na hea profilih, eno pod cesto v dolžini 40 metrov, drugo pa še približno 10 metrov nižje, pod prvo kamnito zložbo,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte.

Dela bo opravilo šoštanjsko podjetje GP Fajdiga, ki je bilo na razpisu najbolj uspešno. Vrednost del je 159 tisoč evrov, računajo pa, da bodo opravljena do sredine oktobra.

Začele so se sodne počitnice 15. julija so se na slovenskih sodiščih začele enomesečne sodne počitnice (trajajo do 15. avgusta), ko sodišča opravljajo le naroke v nujnih zadevah. Ob soglasju vseh strank lahko sodišča opravljajo naroke tudi v nenujnih zadevah, a procesni roki v nenujnih zadevah v tem času ne tečejo, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Lansko poletje je možnost razpisovanja narokov v nenujnih zadevah prišla do izraza bolj kot v preteklosti, saj so sodišča tik pred poletjem spet odprla vrata za stranke po obdobju omejenega delovanja zaradi epidemije covida-19. Ali se bodo sodniki tako odločali tudi letos, ni znano.

Procesni roki pa tudi v času poletnega poslovanja sodišč, torej med 15. julijem in 15. avgustom, tečejo v nujnih zadevah. To so preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolženec v priporu, in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora ter še nekatere druge zadeve, ki jih določa zakon

Nič več brezplačno testiranje Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal spremembe pri spremljanju upoštevanja pogoja PCT na javnih prireditvah.

Ministrstvo in Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravljata mobilno aplikacijo, ki bo organizatorjem omogočila anonimno spremljanje pogoja PCT pri obiskovalcih. Poklukar je predstavil tudi uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom.

Ta med drugim določa, da od 23. avgusta za večino ne bo več brezplačnega testiranja s hitrimi testi, cena testiranja, ki jo bodo izvajalci zaračunali potrošnikom, pa ne bo smela presegati 12 evrov. 🔲

mz

Tudi v počitniških dneh se v Mestni občini Velenje veliko dogaja – Veselijo se novih kolesarskih povezav, v Starem Velenju bodo uredili parkirišče in drevored, pri Gasilskem domu parkirišče in večnamensko ploščad, na Velenjski plaži pa začeli pobirati parkirnino Začeli ste še eno naložbo v bližini Starega Velenaprej do Šmartnega ob Paki in Mozirja. Teh nja, pri gasilskem domu na Žarovi cesti. povezav se seveda zelo veselimo, saj bodo v V tem času sicer vlada poletno zatišje, veliki meri pospešile naš turistični razvoj.« »Tudi to je nekaj, za kar gasilci že dolgo promnogi preživljajo svoje letne dopuste. Tako sijo. Uredili bomo parkirišče in večnamenski Veliko poročamo o prenovi Starega Velenja, prostor za različne potrebe.« je seveda tudi v občinski upravi, kjer pa delo prva faza je zaključena, druga naj bi bila do nikakor ni zastalo. O trenutnih aktivnostih konca leta, na nek način pa začenjate še s smo se pogovarjali z direktorjem mag. IztoKolesarske steze proti tretjo. kom Morijem.

Mira Zakošek

❱

Ravno v teh dneh ste se razveselili informacije, da je ministrstvo za infrastrukturo objavilo razpis za gradbena dela za izgradnjo kolesarske poti skozi Hudo luknjo in naprej proti Mislinji. »Te informacije smo se res razveselili, saj se je objava zgodila prej, kot smo pričakovali. Tukajšnji kolesarji pa si te izgradnje že zelo dolgo želijo in postajajo nestrpni. Tako zdaj računamo, da bodo gradbena dela stekla prihodnje leto in da bo izgradnja tudi kmalu zaključena.« Gre seveda za republiško naložbo. Kako pri njej sodeluje Mestna občina Velenje? »Tako je, investitor bo država oziroma ministrstvo za infrastrukturo, Mestna občina Velenje pa bo sodelovala v postopku pridobivanja dovoljenj, nakupih zemljišč, iskanju potrebnih soglasij. Skratka, delali bomo z roko v roki, v želji, da postopke čim prej zaključimo in da lahko gradnja steče.«

❱

Mislinji bo gradila država, Mestna občina Velenje pa bo pomagala s pridobivanjem dokumentacije in odkupi zemljišč.

Čas počitnic pa boste izkoristili še za izgradnjo igrišča med Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. »Tudi s tem uresničujemo dolgoletno željo, igrišče pa bo lepo in funkcionalno. Računamo, da ga bomo uredili do konca počitnic, da bo torej ob začetku pouka že »sprejelo« učence v prenovljeni podobi. Žal pa bo morala celovita prenova Centra za vzgojo in izobraževanje, ki jo prav tako načrtujemo že nekaj časa, še počakati. Pri tej investiciji

Mag. Iztok Mori: »Žal bo morala celovita prenova Centra za vzgojo in izobraževanje še počakati.«

Gre za veliko pridobitev, nova kolesarska povezava pa se bo seveda navezala »Ne bi rekel ravno tretja. na obstoječe velenjsko kolesarsko Ampak običajno je tako, da Vse je omrežje. ko začneš kakšno naložbo v pripravljeno »Seveda, mi smo v zadnjih dveh določenem predelu mesta, tudi za letih s pomočjo evropskih in drse kar same odpirajo nove kolesarske žavnih sredstev uredili kolesarske ideje. Tako se je ponudila poti znotraj mesta. Njihova vrepovezave proti priložnost, da odkupimo Jednost se bo zdaj močno povečala, lenovo hišo (nasproti novoŠoštanju in saj se bosta kolesarsko povezali zgrajenega objekta KreativVinski Gori. dve regiji, pa tudi Avstrija, kjer ni Čuk). To smo tudi storili, imajo že nekaj let zelo lepo urejez namenom, da jo porušimo ne kolesarske steze in jih že zdaj zelo ‹pridno› in na njenem mestu uredimo manjše parkirišče uporabljajo tudi naši krajani.« z drevoredom. Tako bomo tudi lažje uredili cesto od Čuka do Vile Biance in istočasno tudi Čaka pa vas še povezava proti Dobrni in Celju potrebno infrastrukturo, ki je dobesedno pod ter seveda Šoštanju in Zgornji Savinjski dolini. zemljo, tako da bomo ta del Starega Velenja »Tudi to je v pripravi, gradbenega razpisa uredili praktično skoraj do konca. Računam, sicer še ni, a je drugo vse pripravljeno. V prvi da bodo dela stekla zelo hitro, da jih bomo fazi bo šlo za kolesarsko stezo iz Velenja proti zaključili jeseni ali pa najkasneje sočasno s Vinski Gori in iz Velenja proti Šoštanju ter preostalo preureditvijo tega predela Velenja.«

Muslimani obeležili kurban bajram Ljubljana, Velenje, Celje – Muslimani od 20. do 23. julija praznujejo kurban bajram, veliki muslimanski praznik. Osrednja bajramska slovesnost je v torek potekala v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru. Bajramsko molitev je vodil mufti Nevzet Porić.

Muslimani ob prazniku vsako leto romajo tudi v Meko. »Hadž oz. romanje je simbol enotnosti, globokega verovanja, vendar tudi sprejemanja raznolikosti med ljudmi. Hadž nas uči, da je na Zemlji vse minljivo ter da so etične in moralne vrline bistvene za skladen odnos med ljudmi,« so zapisali. Letos se romanja v Meko ni udeležil nihče iz Slovenije, ker je bilo število vernikov zaradi pandemije zelo omejeno. »Blagoslovljeni dnevi bajrama so trenutki, ko se ozremo okoli sebe in se posvetimo sebi, svojim bližnjim, sosedom in prijateljem. To je obdobje, ko iščemo medsebojno odpuščanje in se poskušamo izogniti slabim navadam ter izboljšati duhovno stanje, v katerem se nahajamo,« so poudarili.

Bajramska molitev je bila organizirana tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji, med drugim v Velenju in Celju. 🔲

❱

Izkupiček pobranih parkirnin ob Velenjski plaži bodo namenili nadaljnjim vlaganjem.

namreč računamo na nepovratna državna sredstva, žal pa lani in letos ni bilo razpisa, da bi se lahko prijavili.« V teh dneh zaključujete novo prometno ureditev ob Velenjski plaži. »Predvsem smo namestili ustrezne rampe, da bomo lahko pobirali parkirnino, kar je sprejel tudi velenjski občinski svet. Zbrana sredstva pa bomo v celoti namenili za nadaljnje posodobitve tega območja, ki postaja turistično vse bolj privlačno, priljubljeno in obiskano.« 🔲

Remont šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj bo trajal nekoliko dlje Šoštanj - Redni remont 600-megavatnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki poteka od 8. maja, zaključek pa je bil predviden za konec prejšnjega tedna, se bo končal kasneje. Zaključek remonta je zamaknjen zaradi zamude s strani izvajalca, ki je moral posamezne dele voziti na remont v Nemčijo, so pojasnili v Holdingu slovenske elektrarne. V okviru remonta, pri katerem sodelujejo zaposleni v Tešu in okoli 380 zunanjih izvajalcev in ki naj bi po neuradnih podatkih trajal še približno en teden, opravljajo redna vzdrževalna dela po programu proizvajalcev opreme in tudi nekatera garancijska popravila. »Predviden obseg del zajema remontna dela na vseh sistemih tehnološke enote, čiščenja dimnih plinov in skupnih naprav, to je kotlovske naprave, turbinske naprave, sistem dogorevanja, sistem čiščenja dimnih plinov, sistem stranskih produktov in sistem skupnih naprav.

Izvedla se bodo že tudi prva dela na področju pogodbe o dolgoročnem vzdrževanju in digitalizaciji bloka šest,« je ob napovedi remonta za STA dejal tehnični direktor Teša Branko Debeljak. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

mz

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 3

»Statisti ne bodo!« Sindikat dejavnosti energetike Slovenije, SPES Premogovnika Velenje ter podjetniški sindikat Termoelektrarne Šoštanj odpovedali sodelovanje v operativni delovni skupini ministrstva za notranje zadeve za prestrukturiranje premogovnih regij – Seveda pa bodo svoje aktivnosti za dosego pravičnega izstopa stopnjevali po sindikalni poti Mira Zakošek

Ljubljana, 14. julija – Ob prekinitvi sodelovanja v operativni delovni skupini za prestrukturiranje premogovnih regij ministrstva za infrastrukturo so predsedniki Sindikata delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar, SPESS Premogovnika Velenje Simon Lamot in podjetniškega sindikata Termoelektrarne Šoštanj Danilo Tajnik svoje razloge za to medijem pojasnili na novinarski konferenci. Glavni pa je, da niso bili slišani.

cene električne energije, ki je v tem trenutku za 35 odstotkov nižja od povprečne cene članic Evropske unije. »Kot aktivni člani operativne delovne skupine smo vse te in še mnoge druge dileme, pripombe in tudi strokovne argumente izpostavili, vendar smo po več

nezadovoljstvo razložil Lamot.

Potrebni so izračuni

Ocenjuje, da je priprava strategije potekala stihijsko, socialni dialog je bil minimiziran na nivo obveščanja deležnikov, odgovorni za pripravo gradiv niso upoštevali ključnih pripomb sindikatov in

Če bi priprava nacionalne strategije želela resno in v interesu vseh prej omenjenih pristopiti k določitvi datuma izstopa iz premoga, potem bi za vsako od predlaganih letnic naredili izračune potrebnih sredstev za reševanje socialne problematike zaposlenih v premogovništvu, TEŠ in

Letnica 2033 za zaposlene ne pomeni pravičnega izhoda

Prepričan je, da letnica 2033 ne prinaša tudi prav nobenih rešitev za pravični prehod zaposlenih v SAŠA regiji, zato je nesprejemljiva. Še posebno pa je, kot poudarja, zaskrbljujoče dejstvo, da predlog izstopa iz premoga, ki se mu uradno reče »Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda«, ne temelji na nobeni strokovni analizi stroškov in koristi celotne družbe. »V SDE Slovenije smo mnenja, da je to nedopustno in za državo škodljivo dejanje,« opozarja in poudarja pomen energetske samooskrbe Slovenije. Pri tem pa ima TEŠ kot največja elektrarna v Sloveniji po inštalirani moči na pragu 942 MW izjemno vlogo, saj zagotavlja 30-odstotni delež elektrike, zagotavlja pa tudi sistemske storitve, ki so potrebne za normalo delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Že ob normalnem obratovanju TEŠ-a se bo po projekcijah Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN) uvozna odvisnost leta 2030 povečala za več kot 15 odstotkov, kar bo po mnenju SDE že takrat pomenilo znaten porast

posredno zaposlenih v SAŠA regiji; zapiralna dela Premogovnika Velenje in demontaža termo objektov vTEŠ; ureditev degradiranih površin v občinah Šoštanj in Velenje, monitoring nasipa med jezeroma; nadomestne enote za proizvodnjo zadostnih količin električne energije za izpolnitev zaveze o najmanj 75-odstotni samooskrbi do leta 2040 in blaženje energetske revščine,« pravi Simon Lamot, ki na osnovi analiz, ki so jih naredili sindikati, ocenjuje, da se bo elektrika brez izvedenih potrebnih ukrepov podražila za 40 odstotkov.

Ocenjuje tudi, da samo Slovenija zaradi nesposobnosti uradnikov od leta 2013 ni izkoristila niti enega izmed instrumentov

❱

V zadnjih 5 letih so v Premogovniku zaposlili več kot 500 novih sodelavcev, leta 2030 jih niti polovica ne bo izpolnjevala pogojev za upokojitev.

Nad komisijo povsem razočarani

»Operativna delovna skupina ni podala niti ene skupne pripombe, mnenja ali izhodišča, kar jasno pove, da je nadaljevanje sodelovanja pri takšnem načinu dela in tudi vodenja nesmiselno,« je poudaril predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) Branko Sevčnikar.

Prepričan je, da je energetski prehod najzahtevnejši projekt v samostojni Sloveniji in da bi morala biti zanesljiva, kvalitetna in cenovno ugodna oskrba gospodarstva in prebivalstva pogoj za okrevanje slovenskega gospodarstva tudi zaradi posledic pandemije. Opozarja, da je povečanje energetske revščine nesprejemljivo. »Zato je izbira scenarija 2033, ki ni podprt s celovito makroekonomsko analizo stroškov in koristi naše celotne družbe in ne samo dveh regij, problematično in neodgovorno dejanje. Scenariji s povečano uvozno odvisnostjo niso skladni z NEPN-om in vse odjemalce izpostavljajo tveganju povišanja cen električne energije,« poudarja.

3

AKTUALNO

22. julija 2021

❱

Danilo Tajnik, Branko Sevčnikar in Simon Lamot ne želijo biti »statisti« v poteku kakršnegakoli socialnega dialoga.

Šaleška dolina bo izgubila 2000 neposrednih in blizu 6000 posrednih delovnih mest.

kot dveh letih ocenili, da nas je resorno ministrstvo, ki te postopke vodi, popolnoma izigralo in ignoriralo. V nobeni fazi dela te skupine in tudi ne v procesu javne obravnave predlaganih dokumentov nismo uspeli prodreti s svojimi strokovno podprtimi predlogi.« Zato so tudi izstopili.

»To ni socialni dialog!

To je alibi za državne uradnike!«

V sindikatu SPESS Premogovnika Velenje so pozdravili sodelovanje v tej delovni skupini, od katere so pričakovali, da se bodo o optimalni letnici izstopa

❱

TEŠ prestavlja 0,1 promila svetovnega onesnaževanja.

dogovorili po nemškem modelu, kjer so na podlagi velikega števila študij in intenzivnega socialnega dialoga z vsemi deležniki uspeli določiti tako letnico kot ukrepe, potrebne za dosego cilja. Ključni dogodek za dogovor s sindikati je bila, kot poudarja predsednik Simon Lamot, zaveza politike, da nihče izmed zaposlenih ne bo ostal brez zaposlitve. »Žal smo v času priprave naše strategije za predčasni izstop iz premoga zelo hitro spoznali, da bomo deležniki v tej delovni skupini zgolj poslušalci že sprejetih odločitev in alibi državnim uradnikom, da bodo pred EU lahko zagovarjali, da izvajajo socialni dialog,« je

predstavnikov regije, še manj pa je bilo posluha za pravičen socialni, gospodarski in energetski prehod regije in države kot take. »Ves čas priprave strategije smo sindikati opozarjali, da je le z ustreznimi analizami, študijami in makroekonomskimi izračuni možno narediti kakovostno primerjavo tega, katera izmed predlaganih letnic v resnici predstavlja najbolj ugoden predčasen izhod iz premoga za zaposlene v premogovništvu, TEŠ ter povezane družbe, za celotno SAŠA regijo, gospodarstvo in državo.

❱

Slovenija je pri zmanjševanju ogljičnega odtisa v zgornjem povprečju EU, energetski sektor je od leta 2005 izpuste zmanjšal za skoraj 27 odstotkov, promet pa jih je povečal za 31 odstotkov.

za podpro premogovnim elektrarnam. Opozoril je na številne krivice, ki so se dogajale, ko je bila v ospredju zanesljiva in varna oskrba z elektriko, za katero ni bila priznana ekonomska cena, da o ekološkem davku, ki ga je plačalo to okolje, ne govorimo. Zato bi bilo nepravično, če bi celotno breme predčasnega izstopa iz premoga nosili samo

zaposleni v premogovništvu in SAŠA regija.

Dodal je tudi, da se bo v podnebnem skladu s plačili TEŠ-a za emisijske kupone v teh letnih nabralo za od 1,5 do 3 milijarde evrov (pri ceni kuponov 22 evrov), kar je ogromno, če to primerjamo z 235 milijoni, kolikor jih ponuja obema regijama Evropa. Opozoril je tudi, da v tako kratkem času nikakor ni mogoče ustvariti novih delovnih mest z dovolj veliko dodano vrednostjo. Po njihovi oceni gre za blizu 8.000 delovnih mest v proizvodnji Premogovnika in v družbah, povezanih z njihovo dejavnostjo.

»Kam z zaposlenimi«

Danilo Tajnik, predsednik sindikata v TEŠ, je povedal, da je razpoloženje v tem kolektivu zaradi vsega, kar se jim dogaja, slabo. Je pa prepričan, da dobro delajo in da Slovenija potrebuje tako blok 5, ki je obnovljen po evropskih zahtevah in lahko obratuje do leta 2030, kot blok 6, ki je tehnološko eden najsodobnejših, obratuje pa lahko do leta 2054. »Kljub dobremu delu in obljubam, da bomo leta 2028 v »zelenih« številkah, še naprej dobivamo same negativne informacije, informacije o izgubi (zaradi okoljskih kuponov) in slabitvah!« je dejal in se vprašal, kje bo Slovenija dobila elektriko, če bo ukinila energetsko lokacijo. Vprašal se je tudi (podobno kot zaposleni v Premogovniku), kje bodo dobili delo. To so zanje ključna vprašanja, o katerih pa v sedanjih dokumentih izhoda iz premoga ni »nobenega govora.« Prenehanje sodelovanja v operativni skupini po besedah vseh treh predsednikov ne pomeni zaustavitve aktivnosti, nasprotno, za svoje pravice se bodo borili še bolj odločno! 🔲

OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR-JUNIJ 2021, INDIVIDUALNE HIŠE Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje januar–junij 2021. Skupno je bilo izstavljenih 6.938 obračunov. 2.478 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 84.801 €, kar predstavlja 2,17 % prihodkov realizacije komunalnih storitev v individualnih hišah v obdobju januar–junij 2021; 4.460 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 225.351 €, kar predstavlja 5,77 % realizacije komunalnih storitev v individualnih hišah v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih.

Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: Število obračunov – dobro uporabnikov

Število obračunov – breme uporabnikov

2.012

3.093

50,00 – 100,00

275

722

100,00 – 150,00

97

291

150,00 – 200,00

40

152

200,00 – 350,00

42

134

350,00 – 500,00

8

49

nad 500,00

4

19

2.478

4.460

Obračun v EUR 0,00 - 50,00

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

SKUPAJ

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSVO

Dobro pivo ne odpušča napak

GOSPODARSKE novice Brez novih ustavitev gospodarstva

Na prvem izboru za Naj piva Slovenije 2021 je znak odličnosti Gospodarske zbornice Slovenije prejela šaleška kraft pivovarna Skubeer Brewing Tina Felicijan

Aleksander Stankovič in Primož Škruba piva ne pijeta zgolj za žejo, temveč zaradi izkušnje, ki jo iščeta v široki paleti okusov.

V raziskovanju tekstur in okusov pšeničnih piv sta spila že marsikateri zvarek iz zelenega zlata z različnih koncev sveta. Ker jima je na trgovskih policah kmalu zmanjkalo piv za širjenje gurmanskih obzorij, sta se odločila, da bosta zvarila svoje pivo. Garažno pivovarjenje v domačem laboratoriju je pred tremi leti preraslo v znamko Skubeer, ki danes podpisuje različice india pale ale, pale ale in stout piva. Podkrepil pa jo je znak odličnosti Gospodarske zbornice Slovenije, ki je kronal TE6 – butični zvarek najboljših sestavin American IPA.

le v prostem času. Vendar načrtujeta rast, ki jo je z vplivom na povpraševanje gostincev in prirejanje kulinaričnih prireditev nekoliko zavrla epidemija. Prvim petim različicam sta že dodala dve novi. Sčasoma pa bosta tudi povečala proizvodnjo.

Odločilna je natančnost

Po čem se Skubeer razlikuje od drugih slovenskih kraft piv? »Predvsem delava na kakovosti, ne na količini. Najino vodilo je piti odlično pivo. Biti mora sveže, mora dišati in imeti

edinstven okus in aromo – vse to je pri ale pivu zelo pomembno. Sam proces pridelave zahteva veliko natančnosti. Pivo ne odpušča napak. Higiena mora biti na najvišjem nivoju,« odgovarja Primož in sklepa, da je prav to prepoznala tudi komisija izbora za Naj piva Slovenije 2021, kar je močna podpora znamki pri njeni širitvi po Sloveniji in potrditev potrošnikom ter spodbuda za prehod iz popoldanske dejavnosti v primarno.

Skubeer se napaja iz Šaleškega bisera. Ječmenov slad je treba

Butična pivovarna je doma v Šoštanju

Eliksirjev, ki so nastali v iskanju pravega razmerja med okusi in teksturami, Aleksander in Primož nista zadržala le zase in najbližje prijatelje. Želela sta obogatiti lokalno kulinarično ponudbo in v kozarce domačinov naliti res dobro pivo, pravi Primož in pojasnjuje, da je pri naših gostincih precej težko najti kaj, kar presega klasično ponudbo evropskih la- Butična znamka piva Skubeer, ki se je kalila v domačem laboratoriju gerjev, ki prevladujejo na našem Primoža Škrube, je na trgu tri leta. Na prvem izboru Naj piva tržišču in jedilniku. Zadnja leta Slovenije 2021 je znak odličnosti Gospodarske zbornice Slovenije sicer tudi na Slovenskem spreprejela za American IPA pivo TE6. mljamo pravi preporod pridelave in uživanja piva. Na vseh koncih vznikajo domače varilnice. Tudi v »Naša zelena nit je, da piTudi novi okusi imajo šaŠaleški dolini imamo več mikro jemo manj in kakovostno. leško noto. Šaleški golden pivovarjev, a le Skubeer ustvarPijemo odgovorno,« pravi ale je posvečen prav domačija ale zvrst piva. »Konkurenca v Primož Škruba. Pa tudi bolj nom, ker je lahek in na meji Sloveniji je velika. A odzivi gozavedno. Zato degustacije, med glavnima zvrstema piva stincev, ki so naša piva že uvrstiki jih z Aleksandrom Stan– ale in lager. Blue Hill pale li v ponudbo, predvsem pa obikovičem prirejata v pivovarale pa je sivkino pivo, ki aroskovalcev kulinaričnih tržnic, na ni, popestrita s predstavitvimo pridobi iz cvetov prave katerih redno sodelujemo, so dojo razvejanega družinskega sivke lokalnega pridelovalca bri.« Za zdaj se Skubeer po obsedrevesa svetovne pivovarske z Loma nad Topolšico Blue gu proizvodnje šteje med mikrozakladnice in delita izkušnje Hill, dodanih v zadnji fazi pivovarne. Oba ustvarjalca se s z varjenjem kraft piva. zorenja piva. pivovarstvom še vedno ukvarjata

uvoziti iz tujih pražarn. Določene vrste piva vsebujejo le slovenske hmelje, ki pa za IPA pivo niso najbolj primerni, saj imajo ameriški ali avstralski veliko boljši vonj.

Nalivajo lokalne zgodbe

Piva Skubeer so s kančkom hudomušnosti in obilico arom in barv interpretirane lokalne zgodbe. »Nekatera piva želiva nekako poistovetiti s Šaleško dolino in jih približati lokalnim prebivalcem, zato jih poimenujeva po aktualnih domačih temah ali žargonu,« pojasnjuje. Tako stout pivo 1st Hajer s kompleksnim okusom po kavi in karameli s pridihom temne čokolade ter temno rjavo barvo pripoveduje o močnih kopačih v temnih rudniških rovih. Prileže se poznim zajtrkom, hkrati pa je odličen za zimske večere. Sagi tretje razvojne osi se roga pale ale 3RO. Ima nežen okus, nežno cvetlično, sadno noto v aromi. IPA 4Picnic je lahko pivo, primerno za piknike, prileže pa se tudi po športnih aktivnostih. Ima močan okus in aromo, vendar manj alkohola.

Po načelu ‹nomen est omen› sta poimenovala tudi Mango2Tango. Namiguje na sadno pivo, a ne vsebuje tako zaželenega tropskega sadja, temveč hmelj s sadno aromo. Ta IPA, »ki je prava bomba okusov in arome,« pravi, pa tudi zmehča noge in jih pripravi za ples. Najdražje, iz najboljših sestavin in najbolj okusno pa je navdihnila termoelektrarna, na katero mečeta pogled skozi okno pivovarne. Skoraj 7-odstotna IPA TE6 ima citrusno aromo in svežino. Prav to z odličjem nagrajeno pivo dobiva največ pohval pivcev. »Očitno so prepoznali to izvrstno kombinacijo hmeljev,« meni Primož, ki kot športnik po duši najraje poseže po lahkem pivu 4Picnic. Za ‹zeleno› ali ‹rdečem› pivo pa se odloči le še v skrajni sili. 🔲

30 tisočakov za podjetništvo Občina Šoštanj je tretje leto zapored objavila razpis za sofinanciranje malega gospodarstva in podjetništva – Prijave zbirajo do 8. oktobra Mira Zakošek

Vodstvo Občine Šoštanj se zaveda pomena podjetništva za razvoj lokalne skupnosti. Pred tremi leti so v proračunu prvič zagotovili postavko za sofinanciranje razvoja podjetništva in malega gospodarstva in naleteli na dober odziv. »Odzvalo se je 20 samostojnih podjetnikov in obrtnikov. Zavedamo se, da bi bilo dobro, da bi lahko zagotovili v te namene več sredstev, a žal za zdaj to ni možno,« pravi direktor občinske uprave Drago Koren.

Letos so v te namene zagotovili 30 tisoč evrov, višina sredstev, ki jih bodo sofinancirali posameznikom, pa bo odvisna od števila prijavljenih. »Sredstva so v prvi vrsti namenjena novim zaposlitvam in seveda tudi samozaposlitvam, seveda pa tudi

22. julija 2021

❱

Prijavitelji ne smejo imeti dolgov do države in občine, pa tudi v postopkih prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ne smejo biti.

»Naša dosedanja vlaganja so obrodila sadove, v Šoštanju se Drago Koren: »Želimo si, da bi v proračunu lahko za razvoj lahko pohvalimo s kar nekaj novipodjetništva zagotovili več sredstev.« mi malimi podjetniki in obrtniki, med njimi je tudi veliko samonaložbam,« dodaja Koren. Letos opravljajo svojo dejavnost v ob- zaposlenih, ki dobro poslujejo. so za prijavo na razpis določili čini Šoštanj, ne smejo imeti dol- Prepričan sem, da bodo tudi ledaljše časovno obdobje (do 8. gov do države in občine (tudi do tošnja proračunska sredstva, ki oktobra), tako da bodo imeli in- javnih občinskih zavodov ne), jih namenjamo za to, obrodila teresenti dovolj časa, da zbere- prav tako pa ne smejo biti v po- sadove,« je optimističen Drago jo vso potrebno dokumentacijo. stopkih stečaja, likvidacije ali Koren. 🔲 Prijavijo se lahko interesenti, ki prisilne poravnave.

Čeprav epidemiološko stanje kaže, da se nam obeta precej nepredvidljiva jesen, pa vlada za zdaj ukrepe le blaži in verjetno upa, da to ne bo prineslo prehudih posledic. Zato je prav, da bistveno več za zdravje naredimo sami. Cepimo se! Če pa nam to ne ugaja, se skušajmo vsaj čim bolj zavarovati. Uporabljajmo masko, kjer je to potrebno, in se manj zadržujmo v prostorih, kjer je gneča oziroma v neprezračenih prostorih. Virusu poletni meseci očitno preprečujejo hitrejše širjenje, že kmalu pa bo lahko spet vse drugače.

Ker si gospodarstvo novih zaustavitev delovanja brez zelo hudih posledic skoraj gotovo ne bo moglo več privoščiti, je torej naše preventivno delovanje še bolj pomembno. Pomembno pa ni le za nas same, odgovorno je tudi do drugih. In ne gre le za gospodarstvo, ampak za normalno delovanje celotne družbe.

Gospodarska aktivnost se je okrepila Gospodarska aktivnost v mednarodnem okolju se je v drugem četrtletju okrepila. V evrskem območju je po znižanju v prvem četrtletju v drugem precej okrevala. To velja tudi za Slovenijo, kjer večina kratkoročnih kazalnikov izkazuje razmeroma visoke medletne rasti, obeti za gospodarsko rast pa ostajajo ugodni, kar ugotavlja tudi Urad za makroekonomske analize.

Banka nam napoveduje hitrejšo rast Banka Slovenije napoveduje, da bo gospodarska rast Slovenije tudi v prihodnjih mesecih predvidoma višja od evrskega povprečja. Z odpiranjem gospodarskih dejavnosti pa se izboljšujejo še razmere na trgu dela, ki so v nekaterih kazalnikih že primerljive s tistimi pred krizo. Na trgu dela je bilo konec junija registriranih nekaj več kot 71.000 brezposelnih, kar je primerljivo juniju 2019, z naraščanjem kadrovskih potreb pa se je stopnja prostih delovnih mest že v prvem četrtletju približala tistim pred krizo.

Bistveno manj toplogrednih plinov Bruselj je prejšnji teden predstavil sveženj zakonodajnih predlogov, s katerimi želi politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve pripraviti na zmanjšanje neto izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Sveženj naj bi bil pomemben korak na poti do podnebne nevtralnosti leta 2050.

Slovenija naj bi podnebno nevtralnost dosegla leta 2050 Evropskim usmeritvam se prilagajamo tudi pri nas. DZ je sprejel predlog resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Pred tem je izglasoval tudi dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin o jedrski energiji, ki je bilo sicer za del opozicije sporno. Slovenija si s podnebno strategijo prav tako zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do sredine stoletja glede na leto 2005 zmanjšala za 80 do 90 odstotkov.

Še naprej subvencije za čakanje na delo Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci pa so prejeli nove bone. Glede novih bonov je v zakonu zapisano, da je njihova vrednost za odrasle 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Prejeli so jih vsi državljani s stalnim bivališčem v Sloveniji, unovčiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture.

To bo veljalo za storitve, ki so v celoti izvedene in koriščene v Sloveniji. Tako kot turistični boni iz lanskega leta, ki veljajo do konca letošnjega decembra, bodo tudi novi boni prenosljivi med najožjimi sorodniki. Prav tako jih bo mogoče izkoristiti v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev.

Evropska sredstva za še en projekt Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt React EU – Vavčerski sistem spodbud malih vrednosti za mala in srednje velika podjetja. Za dobrih 26 milijonov evrov vreden projekt bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 13 milijonov evrov, so sporočili iz omenjene službe. Projekt bo med drugim spodbujal inovativnost na področju digitalizacije, krožnega gospodarstva, certificiranja, zaščite intelektualne lastnine, prenosa lastništva in internacionalizacije, so dodali.

Osebna izkaznica nosilec digitalnega potrdila DZ je sprejel tudi zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja. Ta bo omogočil, da bo v prihodnje osebna izkaznica postala nosilec digitalnega potrdila za elektronski podpis, delovala bo lahko tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja. Elektronske osebne izkaznice bodo začeli izdajati v začetku prihodnjega leta. S tem stare izkaznice ne bodo nehale veljati, izdaja novih pa bo predvidoma prinesla nekaj evrov višje stroške. 🔲

mz

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

22. julija 2021

5

Kam s komunalnim blatom iz Šaleške doline?

Kljub višji ceni odvoza blata so uspeli z lastno racionalizacijo cene komunalnega blata za zdaj za uporabnike zadržati na isti ravni – Kraj nastanka odpadka in njegova pot sta razvidna z elektronskega evidenčnega lista v sistemu IS-odpadki, ki ga je dolžan ustvariti povzročitelj odpadka Jasmina Škarja

S težavami z odvozom blata iz čistilnih naprav se letos srečujejo povsod po Sloveniji, tam, kjer so že našli dolgoročne rešitve, pa so cene odvozov poskočile in so trikrat višje od dosedanjih. Zbornica komunalnega gospodarstva s komunalnimi podjetji aktivno sodeluje pri iskanju kratkoročnih in dolgoročnih rešitev, v stalnem kontaktu pa so tudi z ministrstvom za okolje in prostor. Kljub temu se dogaja, da je pot komunalnega blata slabo nadzorovana, vendar inšpekcijski nadzori niso v pristojnosti komunalnih podjetij.

Razen nekaj izjem skladišč komunalnega blata na čistilnih napravah v Sloveniji ni

Kako v tem trenutku v Komunalnem podjetju Velenje rešujejo nastalo težavo, so se z odpovedjo madžarskih odjemalcev komunalnega blata znašli v težavah, kako so rešili težavo in ali so že našli dolgoročno rešitev, smo vprašali vodjo Službe za tehnologije in nadzor Natašo Uranjek, ki takole odgovarja: »Največja kriza pri ravnanju z blatom oziroma predaji blata na končno obdelavo ali odstranjevanje je bila lani meseca marca, po razglasitvi epidemije in zaprtju državnih mej. Pogodbeni prevzemnik nam je takrat odpovedal pogodbo, od ministrstva za okolje in prostor pa smo dobili navodila, naj blato skladiščimo na lokaciji čistilnih naprav. Teh skladišč pa razen nekaj izjem na čistilnih napravah v Sloveniji nimamo.

Začeli smo iskati nove rešitev, saj so bile usmeritve predstavnikov države na pristojnem ministrstvu, da blato iz čistilnih naprav spada pod občinske gospodarske javne službe in da je za prevzem in obdelavo na voljo trg. Država za ta odpadek ne bo posredovala in naloga komunalnih podjetij in občin je, da to področje uredita.

Direktor podjetja Gašper Škarja je o trenutnih rešitvah problema s komunalnim blatom povedal: »Ko so se razmere v času pandemije začele na novo urejati, smo dobili ponudbo pogodbenega izvajalca za nadaljevanje posla, vendar z novimi pogoji – z znatno višjo ceno. To smo sicer začasno sprejeli, a je za podjetje nesprejemljiva. Zato smo pripravili razpis za javno naročilo za pridobitev

novega pogodbenega izvajalca PM Energija iz Lendave. Razpis in novo pogodbo sedaj imamo.

Cena je sicer višja, kot je bila pred epidemijo, vendar nam je z lastno racionalizacijo poslovanja uspelo doseči, da se za zdaj za uporabnike ni zvišala.«

Pot komunalnega blata iz čistilne naprave

Centralna čistilna naprava Šaleške doline ima kapaciteto čiščenja 50.000 PE (populacijskih enot), terciarno čiščenje odpadne vode (odstranjevanje ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin) ter linijo za anaerobno obdelavo odvečnega biološkega blata. V procesih čiščenja odpadne vode, ki jih izvajajo različni mikroorganizmi, se le-ti množijo, njihov višek pa je treba iz sistema odstraniti. Kako predelano in očiščeno blato predajo prevzemniku in kako poteka odstranjevanje? »Odstranjeni mikroorganizmi se skupaj z blatom iz primarnega usedalnika obdelajo pod anaerobnimi pogoji in na ta način delno stabilizirajo, hkrati pa se pri teh procesih tvori bioplin, ki ga uporabimo na kogeneracijski napravi za proizvodnjo električne in toplotne energije za lastne potrebe. Stabilizirano blato, ki mu pravimo digestat, se nato dehidrira s centrifugo. Produkt je dehidrirano blato, v našem primeru dehidriran digestat. Tega nato predamo pooblaščenemu prevzemniku. Tisti, ki dela na tem področju, mora imeti posebna dovoljenja in je vpisan v sezname, ki jih objavi ARSO. Na različnih seznamih, odvisno od načina ravnanja z odpadki (zbiralci, predelovalci, prevzemniki, trgovci, odstranjevalci, prevozniki odpadkov), so tako objavljeni posamezniki in podjetja, ki imajo dovoljenja za posamezne vrste odpadkov in način ravnanja z njimi. Kraj nastanka odpadka in njegova pot pa sta tudi razvidna iz elektronskega evidenčnega lista v sistemu IS-odpadki, ki ga je dolžan ustvariti povzročitelj odpadka,« pove Uranjekova, ki izpostavi tudi kontrolo poti dehidriranega blata, proizvedenega na CČN Šaleške doline. Prevzame ga prevoznik, v obdelavo sprejme predelovalec, kontrola pa se izvaja sproti, mesečno. Ob vsakem prevzemu blata dobijo še isti dan na elektronski naslov vse predpisane dokumente, hkrati pa se podatki in njihovo ujemanje preverjajo tudi s tehnološkimi podatki.

Na Japonskem imajo velik problem zaradi pomanjkanja prostora in zato na tem področju izvajajo veliko raziskav. Med drugim so ugotovili, da bi bil, če bi vse blato, ki ga v življenju »pridela« ena oseba, zbrali, posušili, sežgali in stisnili v kamen, ta ravno tako velik kot nagrobni spomenik. Ne vemo sicer, ali to zares delajo, menda pa so pepel iz blata dejansko stiskali v opeke.

Skaza na ameriškem trgu in na Amazonu Velenje – Velenjskemu podjetju Skaza je s kompostnikom Bokashi Organko uspel pomemben preboj na ameriški trg. V ZDA so pridobili velikega distributerja TeraGanix, ki jim je odprl pot tudi do največje internetne trgovine na svetu – ameriškega Amazona.

Zanimanje je veliko, zato razmišljajo tudi o vzpostavitvi proizvo🔲 mz dnje na tem trgu.

Produkt čiščenja odpadnih vod je naš odpadek

Vsakič, ko odpremo pipo v kuhinji ali kopalnici ali pa potegnemo vodo v straniščni školjki, postanemo povzročitelj odpadka, odpadne vode. Niso čistilne naprave tiste, zaradi katerih nastaja odvečno biološko blato, tudi industrija ne. Mi, ljudje, smo tisti, ki s svojim življenjem in aktivnostmi proizvajamo odpadno vodo. Da bi zaščitili podzemne vode, reke, potoke, jezera morja … pred komunalnim onesnaženjem, so bile zgrajene čistilne naprave, ki večino tega onesnaženja pred izpustom odstranijo. Ker pa je to proces, pri tem nastajajo tudi stranski produkti – in eden izmed teh je odvečno biološko

blato. Ali kaj komunalnega blata ostaja na deponiji? »Začasnega skladišča nimamo in blata ne skladiščimo. Začasna skladišča imajo le čistilne naprave, ki blato sušijo, teh pa je v Sloveniji le nekaj,« doda Uranjekova, ki se dotakne tudi cene odvoza odpadkov, saj so se cene tam, kjer so rešili težavo, precej dvignile.

Kako je v Velenju? »Prevzem in predelavo blata imamo urejeno z dveletno pogodbo. Ponudnik je bil izbran na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik, ki izpolnjuje vse zakonodajne zahteve.

Kot je bilo že odgovorjeno zgoraj, smo kljub višji ceni odvoza blata uspeli z lastno racionalizacijo cene za uporabnike zadržati na isti ravni.«

Gašper Škarja: »Dolgoročne rešitve v Komunalnem podjetju Velenje (kot tudi v drugih komunalnih podjetjih) za zdaj še nimamo, saj smo močno odvisni od tujine. Slovenija namreč nima lastnih zmogljivosti za predelavo in odstranjevanje blata. Ne glede na vse pobude se za zdaj na tem področju še ni nič spremenilo.

V obdobju 10 let bo EU zakonodaja predpisovala monosežig kot edino opcijo za čistilne naprave, večje od 50.000 PE, zaradi kasnejšega recikliranja fosforja iz pepela. Seveda pa v podjetju v iskanju dolgoročnejše rešitve vseskozi raziskujemo in sodelujemo v različnih partnerstvih.«

🔲

V GORENJU, d. o. o.,

ZAPOSLIMO zaradi povečanega obsega proizvodnje v septembru 2021 VEČ NOVIH SODELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI, na delovnem mestu PROIZVODNI DELAVEC (M/Ž).

NALOGE IN OPIS DEL: • manj zahtevna dela pri izdelavi polizdelkov, površinski zaščiti polizdelkov, sestavi sklopov in aparatov, vakuumiranju in ostalih tehnoloških postopkih na podlagi tehnološko določenih delovnih operacij, • skrbi za urejenost in čistočo delovnih in z njimi povezanih prostorov.

Delo bo potekalo v izmenah. Predviden začetek dela je 1. 9. 2021.

Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas, z možnostjo podaljšanja.

Prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj sprejemamo na e-naslovu kadri@gorenje.si.

PRIDRUŽITE SE NAM

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 14. julija Naš novi interventni zakon za pomoč ob epidemiji prinaša 243,5 milijona evrov pomoči, ki je tokrat namenjena predvsem turizmu in povezanim panogam. V kratkem bodo vsi prebivalci prejeli tudi nove bone.

Evropska komisija je razgrnila zajeten zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Med ključnimi predlogi so socialni podnebni sklad, razširitev sistema trgovanja z izpusti na stavbe in cestni promet ter mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom. EU se je zavezala, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

EU se je zavezala, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

Predstavniki vlade so sindikatom javnega sektorja predstavili analizo o izplačevanju dodatkov v času prvega vala epidemije covida-19, ki kaže, da je bilo iz tega naslova v javnem sektorju izplačanih skoraj 137 milijonov evrov bruto.

Sindikata Premogovnika Velenje in delavcev energetike sta zapustila operativno delovno skupino infrastrukturnega ministrstva za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij. Kot so navedli v sindikatih, je namreč ministrstvo njihove argumente in pripombe doslej ignoriralo, zato se jim zdi nadaljnje sodelovanje nesmiselno.

Pred natanko petimi leti je francosko obmorsko mesto Nica pretresel teroristični napad, v katerem je moški s tovornjakom zapeljal v množico in ubil 86 ljudi. Sojenje domnevnim sostorilcem se bo začelo šele leta 2022.

Četrtek, 15. julija DZ je preložil glasovanje o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu na jesen. Kot je pojasnil premier Janez Janša, si ne želijo, da se ta pomembna odločitev sprejema v tako pregretem političnem ozračju. V opoziciji pa menijo, da je v ozadju odložitve glasovanja premalo glasov.

Poslanci na ponovnem glasovanju po izglasovanem vetu državnega sveta tudi niso potrdili novele zakona o nalezljivih boleznih.

Vsi potniki (razen nekaj izjem) morajo pri vstopu v državo odslej

predložiti dokazilo o Začel se je mednarodni prebolelosti, cepljenju zborovski festival ali testiranju (PCT), siEuropa Cantat. cer morajo v karanteno.

Vlada je z uredbo določila način unovčitve novih bonov v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi. Porabiti jih je treba do konca leta.

Zahod Nemčije je prizadelo hudo neurje, ki je terjalo Obsežne poplave, ki so prizadeštevilna življenja, veliko ljudi še le zahod Nemčije ter dele Belgipogrešajo. Nastala je tudi ogro- je in Nizozemske, so terjala najmna materialna škoda. manj 160 življenj, reševalci pa še iščejo številne pogrešane. Poplave so danes zvečer prizadele tudi dele Avstrije in nemško zvezno Današnje imenovanje ministra deželo Bavarsko, o njih poročajo brez listnice za digitalno preo- tudi z vzhoda Nemčije. brazbo Marka Borisa AndrijaniAmeriški predsednik Joe Biden ča po ocenah koalicije kaže, da je opozoril, da širjenje dezinforima vlada v DZ dovolj glasov za macij o pandemiji covida-19 in nadaljnje delo. V opoziciji so bili cepivih na družbenih omrežjih vseeno ostri. Pri tem so predvsem ubija ljudi. opozarjali na nejasno vlogo DeSirski predsednik Bašar al Asad SUSa. Po seji so poslanci odšli je na slovesnosti v predsedniški palači v Damasku prisegel za nov, četrti mandat, potem ko je maja zmagal na spornih predsedniških volitvah.

Hudo neurje je katastrofalno prizadelo Zahodno Nemčijo.

Foto: Handout

Ponedeljek, 19. julija Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oz. jih omejevali na do 10 udeležencev, neskladni z ustavo.

Ministrstvo za infrastrukturo je družbi Gen energija izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke v Krškem.

Petek, 16. julija

Nedelja, 18. julija V spomin na 18. julij 1991, ko je na mejnem kamnu pred cerkvijo Mark Boris Andrijanič je sv. Pankracija na Remšniku ob postal minister brez listnice za meji z Avstrijo prvič zaplapolala digitalno preobrazbo. slovenska zastava, je tam potekalo 5. mednarodno srečanje škofov na poletni oddih. Do septembra dveh držav in vernikov. praviloma ne bodo zasedali.

Na Prešernovem trgu so se Tadej Pogačar zbrali petkovi protestniki, ki so je letos vladar po nedeljskem referendumu zahkolesarskega tevali odstop vlade, saj da je ljudsveta. stvo vladi izglasovalo nezaupnico. Izpostavili so tudi dogajanje v državnem zboru, ki po njihovem mnenju kaže na opravilno nesposobnost vladne koalicije.

Državni svet je na izredni seji izglasoval veto na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Večina svetnikov je namreč ocenila, da novela diskriminira domače ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev.

Kar 91 odstotkov anketirancev v zadnji raziskavi Valicona Nemška kanclerka Angela Merdo konca leta pričakuje nov val kel je med obiskom območja na okužb z novim koronavirusom, zahodu države, ki so ga prizade85 odstotkov pa vnovično zapr- le uničujoče poplave, dejala, da tje države. Večina odgovornost je uničenje težko opisati z beseza širjenje virusa pripisuje neu- dami. Prizadetim je obljubila, poštevanju ukrepov. Obveznemu da bo zvezna vlada sodelovala cepljenju sta naklonjeni dve peti- z deželami pri odpravi posledic ni vprašanih. in obnovi.

Prebivalcem Slovenije so na V Meki se je začel vrhunec rovoljo novi boni, ki jih je mogoče manja muslimanov, t. i. hadža. do konca leta porabiti v turizmu, Letos je že drugo leto zapored gostinstvu, športu in kulturi. Pol- zaradi novega koronavirusa štenoletnim državljanom pripada vilo vernikov omejeno.

100 evrov, mladoletnim pa 50 Slovenski kolesarski as Tadej evrov bonov.

Pogačar je zmagovalec 108. dirEvropski center za obvlado- ke po Franciji. V zgodovino se vanje in preprečevanje bolezni je vpisal kot najmlajši dvakratni (ECDC) je sporočil, da bomo v zmagovalec Toura. Kot leto prej Evropski uniji kmalu zabeležili je osvojil tri prestižne majice. Rustrm porast okužb z novim koro- meno za skupnega zmagovalca, navirusom. Glede na projekcije belo za najboljšega mladega kobo v EU do 1. avgusta potrdila lesarja ter pikčasto za najboljšega skoraj petkrat več okužb v pri- hribolazca. merjavi s predprejšnjim tednom.

Slovenska potapljačica Alenka Artnik je na Long Islandu na Bahamih postavila nov svetovni rekord v disciplini potop s konV Cankarjevem domu se je za- stantno obtežitvijo. Potem ko se čel mednarodni zborovski festival je pred dnevi potopila 118 meEuropa Cantat. Festival bo z mo- trov globoko, je njen novi najboljtom Pojmo s Slovenijo (Sing with ši dosežek kar 120 metrov, kar je Slovenia) do 22. julija gostil kon- celo peti najboljši dosežek v zgocerte v živo na štirih prizoriščih dovini, tako v moški kot ženski po Ljubljani ter strokovno vsebi- konkurenci. no na festivalski spletni televiziji.

Sobota, 17. julija

22. julija 2021

Ministrstvo za infrastrukturo je izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke v Krškem.

Najnovejša anketa VOX populi kaže, da delo vlade kot uspešno ocenjuje 26 odstotkov vprašanih, kot neuspešno pa 71,9 odstotka.

Evropa je postala prva regija sveta z več kot 50 milijoni okužb z novim koronavirusom.

Mineva 200 dni, odkar Slovenska tiskovna agencija (STA) opravlja javno službo brez plačila vlade.

Dobili smo novo afero. Z vohunsko programsko opremo Pegasus iz Izraela, ki jo kupujejo predvsem vlade, so po svetu vohunili tudi za več kot 50.000 telefonskimi številkami novinarjev, aktivistov in politikov.

Torek, 20. julija Od 23. avgusta za večino ne bo več brezplačnega testiranja s hitrimi testi, cena testiranja, ki jo bodo izvajalci zaračunali potrošnikom, pa ne bo smela presegati 12 evrov.

Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal, da bo kmalu objavljen javni razpis za skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu.

Muslimani obeležujejo kurban bajram. Osrednja bajramska slovesnost v Sloveniji je bila v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru.

Evropska komisija je v drugem

Jeff Bezos (drugi z leve) je uspešno poletel v vesolje.

letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU v primeru Slovenije izpostavila zaskrbljenost zaradi zamud pri imenovanju državnih in evropskih delegiranih tožilcev ter slabšanja položaja medijev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal aplikacijo zVem, ki omogoča hranjenje in prikazovanje digitalnega covidnega potrdila v mobilnem telefonu.

Združeni narodi so prejeli veliko verodostojnih navedb o nasilnem ravnanju nekaterih hrvaških obmejnih policistov z begunci in migranti na hrvaški meji.

Ustanovitelj spletnega velikana Amazon Jeff Bezos je uspešno poletel v vesolje in se kmalu zatem že vrnil nazaj na Zemljo. Bezos, njegov brat Mark, 82-letna nekdanja ameriška pilotka in 18-letni Nizozemec so bili prva človeška posadka na plovilu New Shepard.

Popolnoma avtomatiziran polet je trajal okoli deset minut.

Čas tesnobe Odraščati v Velenju v devetdesetih je bilo ponosa polno doživetje.

Idilično mesto se je ponašalo z uradno priznano lepoto. Ta ponos je prisoten tudi danes. Od leta 1991 je bilo mesto devetkrat, nazadnje leta 2020, razglašeno za najbolj urejeno mesto v Sloveniji. V času mojega odraščanja je mestni ponos izhajal tudi iz gospodarske moči – Vegrada, Gorenja, TEŠ-a in Premogovnika. Vegrad je kasneje postal prvi madež na bleščeči podobi mesta. Dolino sedaj že nekaj let preveva anksioznost nad prihodnostjo, v kateri TEŠ in Premogovnik ne bosta več obratovala. Ta dva obrata s sicer pomembnim doprinosom k državnim zalogam električne energije danes – na državni ravni – obdaja predvsem grenka tesnoba zaradi vse bolj občutnih podnebnih sprememb in boja proti fosilnim gorivom. Že več let se dogajajo ekstremni vremenski pojavi. Se spomnite lanskih zgodovinskih poTjaša Zajc žarov v Avstraliji? V zadnjem mesecu so se zgodbe vrstile ena za drugo: 50 stopinj v sicer hladnem delu Kanade, zgodovinske poplave v Nemčiji, ekstremni vročinski val v ameriškem Portlandu, ob katerem so se znanstveniki po poročanju New York Timesa začeli spraševati, ali sploh imamo pravo razumevanje delovanja vročinskih valov ali tudi ti postajajo povsem nepredvidljivi. Po tem vročinskem valu so znanstveniki v enem tednu izdelali analize in simulacije, da bi ugotovili, ali je bil vročinski val izjema ali posledica podnebnih sprememb. Odgovor je bil nedvoumen: podnebne spremembe imajo vlogo v tej naravni katastrofi.

Za zdaj v zgodbi podnebnih sprememb ni optimizma. Znanstveniki opozarjajo, a resnih konkretnih sprememb še ni. Ponovimo ugotovitve leta 2017 objavljenega pisma Opozorilo človeštvu, ki ga je podpisalo 20.000 znanstvenikov in znanstvenic. V preteklih 25 letih je število ljudi naraslo za 35 odstotkov, količina dostopne pitne vode na osebo se je zmanjšala za 26 odstotkov. Obseg mrtvih območij v oceanih se je povečal za 75 odstotkov. Smo na sredini leta 2021, ko v Sloveniji ne le da ni pametne strategije boja proti podnebnim spremembam, vlada je želela uveljaviti tudi zakon z izrazito negativnim vplivom na stanje voda v državi. Če se zdi, da je na splošno optimizma malo, je bil referendum, namenjen glasovanju o tem zakonu, svetla točka letošnjega leta.

Visoka udeležba z jasnim glasom proti uničevanju narave je bila (upam) znak zahteve ljudstva po varovanju okolja. Čeprav ima pri tem vlogo vsak izmed nas, je za resen vpliv na podnebne spremembe še vedno ključna politika. Julija je evropska komisija predstavila predlog, po katerem bi bila po letu 2035 prepovedana prodaja vozil na fosilna goriva. Emisije novih vozil po letu 2030 bodo morale biti 55 odstotkov nižje od trenutnih.

Predlog bi lahko bil razlog za pozitiven pogled v prihodnost. A če pomislimo, da je leto 2035 štirinajst let stran od današnjega dne, veselje malo skopni. V Ljubljani, denimo, se zdi, da ni nobenega zavedanja o pomenu vlaganja v prometno infrastrukturo in spodbujanje uporabe javnega prometa. Gradijo in prodajajo ograjene (!) stanovanjske soseske, ki zunanjim obiskovalcem omejujejo dostop do notranjih zelenih površin. Ob tem se ne vlaga v potrebno javno infrastrukturo, najsi gre za šole ali ustrezno, okolju prijaznejšo prometno infrastrukturo.

Bil je star komaj nekaj mesecev, ko sva s sinom šla na njegove prve proteste. To so bili podnebni protesti mladih, ki so potekali povsod po svetu, tudi v Ljubljani. Od takrat dalje je, tudi z aktivizmom Grete Thunberg, postalo jasno, da so mladi morda bolj kot prejšnje generacije politično zavedni. Ker nimajo izbire, če želijo živeti v približno znosnem svetu. Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pozorno in oboroženo z znanjem in analizami spremlja na okolje in podnebje vplivajoče dogajanje na političnem parketu. Dosegli so, da je bil za zakon o vodah organiziran referendum, uspelo jim je mobilizirati državljane, da so preprečili sprejem zakona. Želim si, da bi iz vrst mladih nastala politična skupina s še večjim vplivom na ustavljanje podnebnih sprememb.

Volje jim vsekakor ne manjka, a brez pomoči ne bo šlo. Če kdaj, v trenutni zasedbi vlade in državnega zbora vidimo, da je v politiki pomembno še marsikaj drugega kot želja po spremembi. Največ vpliva imajo stari obrazi. 🔲

V prihodnje okrepljeno deževje in poplave po Evropi Newcastle – Britanski znanstveniki so ugotovili, da bo zaradi podnebnih sprememb v Evropi v prihodnje še bistveno več počasi premikajočih se neviht. Tako bo na določenem območju padlo še več dežja, kar bo imelo uničujoče posledice, s kakršnimi se trenutno soočajo v Nemčiji in Belgiji. Ugotovili so tudi, da bi lahko bile do konca stoletja počasi premikajoče se obilne nevihte 14-krat pogostejše kot doslej.

Profesorica na univerzi v Newcastlu Hayley Fowler pa je poudarila, da so vlade prepočasne pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, globalno segrevanje pa se krepi. 🔲

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 7

DOGODKI

22. julija 2021

Letošnja poklicna matura na Šolskem centru Velenje med najuspešnejšimi Elektro in računalniška šola

Na Elektro in računalniški šoli so se letos odločili, da prireditev podelitve spričeval poklicne mature izvedejo na prostem, in sicer v okolju Medpodjetniškega izobraževalnega centra, kjer so tudi maturanti preživeli pomemben del srednješolskega izobraževanja. Ravnatelj ERŠ Simon Konečnik je izrazil zadovoljstvo, da so prisluhnili staršem in podelitev maturitetnih spričeval organizirali kot skupno slovesnost maturantov, staršev in učiteljev.

Zahvalil se je za odlično sodelovanje in letošnje maturante izpostavil kot izjemno generacijo, ki bo za vedno z veliki črkami ostala zapisana v šolskih spominih.

Letošnja poklicna matura je bila ena izmed najbolj uspešnih doslej, saj so bili med 105-imi kandidati letošnje generacije uspešni 103-je, kar 11 maturantov pa je doseglo 22 točk – ti so postali zlati maturanti. Zlati maturanti so: Aleš Dvorjak in Jernej Počivalnik v programu elektrotehnik; Anže Goršek, Tim Jevšenak, Jerneja Krajcar, Blaž Mežnarc, Andraž Podpečan, Tim Povše, Rok Žerdoner, Tadej Delopst in Jon Rojnik v programu tehnik računalništva.

Pred tem so izvedli tudi podelitev spričeval zaključnega izpita, kjer je izobraževanje v programu elektrikar uspešno zaključilo vseh 13 kandidatov, ki bodo

Letošnji zlati maturanti z ravnateljem in razredniki (z leve proti desni): ravnatelj Simon Konečnik, Jon Rojnik, Tadej Delopst, Rok Žerdoner, Tim Povše, Andraž Podpečan, Blaž Mežnar, Jerneja Krajcar, Tim Jevšenak, Anže Goršek, Aleš Dvorjak, Jernej Počivalnik in razredniki Simona Diklič, Franc Oblak in Mojca Ošep

S spričevali poklicne mature novim zmagam naproti: dijakinje in dijaki z ravnateljico ter razredničarkama

izobraženje vsi nadaljevali v nadaljevalnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja.

Šola za storitvene dejavnosti

S spričevali poklicne mature in zaključnega izpita je 76 dijakinj in

dijakov Šole za storitvene dejavnosti dokazalo, da znajo in zmorejo.

Z najlepšim zaključkom, uspešno opravljenim zrelostnim izpitom – poklicno maturo, je svojo srednješolsko zgodbo sklenilo 38 dijakinj in dijakov, kar pomeni 92,7-odstotni uspeh. 19 dijakov in odraslih

Ravnatelj šole in razredničarka z zlatima maturantkama Saro France in Tanjo Glasenčnik

udeležencev je pridobilo poklic gastronomsko-turistični tehnik/tehnica, 15 dijakov poklic ekonomski tehnik/tehnica, 4 pa gastronomski tehnik/tehnica.

7

Prav tako je 90,5 odstotka dijakinj in dijakov srednjega ter nižjega poklicnega izobraževanja prejelo spričevalo zaključnega izpita, s katerim dokazujejo, da so usposobljeni za opravljanje izbranega poklica. 15 dijakov in dijakinj je pridobilo poklic pomočnik/pomočnica v biotehniki in oskrbi, 17 dijakov in odraslih udeležencev poklic gastronom hotelir/gastronomka hotelirka, 6 pa naziv poklicne izobrazbe prodajalec/prodajalka.

Na uspeh poklicnih maturantov, ki skupaj znaša skoraj 90 odstotkov, so na šoli zelo ponosni, še posebej na uspeh dijaka Matica Bajsiča iz 4. S, ki je dosegel vse možne točke in je tako postal diamantni maturant, ter na Saro France in Tajno Glasenčnik iz 4.

OVT, ki sta dosegli naziv zlati maturantki.

Zadnji dan pouka v tem šolskem letu so podelili tudi spričevala o opravljenem zaključnem izpitu dijakom nižje poklicnega in srednje poklicnega izobraževanja. Zaključni izpit je v spomladanskem roku opravljalo 87 dijakov, uspešnih je bilo 82, ki so tako pridobili poklic in se bodo zaposlili ali pa nadaljevali izobraževanje.

V spomladanskem roku je zaDiamantni maturant Matic Bajsič z ravnateljem ključek izobražešole in razredničarko vanja (poklicna matura ali zaŠola za strojništvo, ključni izpit) na ŠSGO opravljalo geotehniko in okolje 152 dijakov in dijakinj, uspešnih V spomladanskem roku je je bilo 94 odstotkov. poklicno maturo opravljalo 60 Zaradi veljavnih preventivnih dijakov Šole za strojništvo, ge- ukrepov so tudi letošnja spričevaotehniko in okolje (ŠSGO) in la podelili po posameznih oddel7 udeležencev izobraževanja kih. Želijo si, da bi v naslednjem odraslih. šolskem letu spričevala lahko Poklicno maturo je uspešno podelili dijakom ob navzočnosti opravilo vseh 8 dijakov progra- staršev in prijateljev, kakor so bili ma Avtoservisni tehnik, vsi 4 ge- navajeni v preteklih šolskih letih. 🔲 otehniki, vseh 8 okoljevarstvenih tehnikov in 33 strojnih tehnikov.

Izobraževanje je uspešno zaključilo tudi 6 udeležencev izobraževanj odraslih.

Program stranke je pripravljen za ljudi Rdeča nit srečanja stranke Naša dežela je bila povezano ustvarjanje in izkoriščanje priložnosti v Savinjsko-šaleški regiji – Ni bistvena letnica zapiranja premogovnika, treba je upoštevati vse druge elemente, tudi ekonomskega in socialnega Jasmina Škarja

Medobčinski odbor stranke Naša dežela je 8. julija v Vili Bianci pripravil predstavitev svojega programa z vsebinskimi poudarki za Savinjsko-šaleško regijo. Na srečanju so s predstavniki gospodarstva in negospodarstva Savinjskošaleške regije izpostavili skupna dejanja. Srečanja so se udeležili predsednica medobčinskega odbora Janja Praznik, Milan Forštner, Anton Smonkar, generalni sekretar stranke Dejan Podgoršek in predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec, ki je o programskih usmeritvah povedala, da si želijo priti v politični prostor z drugačno politiko, saj je trenutna politična scena razdvojena, ideologija pa dobiva prednost pred vsebinami, ki so pereče in vredne dialoga. »V svoje delovanje želimo vnesti drugačno politično kulturo dialoga in povezovanja, predvsem na vsebinskem delu. Slovenija bo morala jasno pogledati, katere so nujne strateške prioritete države, jih opredeliti in doseči politični dialog ter jih kasneje zasledovati.

Naš namen je predstaviti okvirna

stališča, navezana na izhodišča, ki jih je pripravila Savinjsko-šaleška regija in zastavila v svojem načrtu. Ugotavljamo, da veliko vsebin sovpada s prioritetnimi vsebinami, ki smo si jih zastavili kot stranka. Vsi si želimo ugodno gospodarsko okolje, ugodno davčno politiko, se sprašujemo, kako razbremeniti plače in kako poseči v določanje davčnih osnov. Potrebujemo rešitve, ki so sprejemljive za davčni proračun in vzdržne v celotnem funkcioniranju gospodarstva. Začeti moramo razmišljati o delovnih mestih z dodano vrednostjo, o prilagoditvi šolskega sistema, ki žal ne odgovarja potrebam gospodarstva. Prihodnost je v deficitarnih in podjetniških poklicih, ki jih primanjkuje in ki predstavljajo osnovo našemu gospodarstvu na državnem nivoju,« je nagovorila prisotne predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec, ki se je dotaknila tudi prestrukturiranja. »Pregledali smo scenarije, predvidene za prestrukturiranje regije in tudi za TEŠ. Treba je najti najugodnejši scenarij, ki bo sovpadal z ekonomsko logiko in puščal čim manj socialnih in okoljskih posledic. Mislim, da

Člani stranke Naša dežela so predstavili program za Savinjsko-šaleško regijo. Milan Forštner je opozoril na pomembnost delovnih mest z dodano vrednostjo, združitev doline z ureditvijo jezer (tako Velenjskega, Šoštanjskega in Škalskega, s poudarkom na turizmu in pretočnih elektrarnah), pravično socialo, izkoristek potenciala ob 3. razvojni osi in ureditev železniške proge na Koroško, izpostavil pa je tudi ideji negovalne bolnice in varovanih stanovanj.

v tem trenutku ni bistvena letnica zapiranja premogovnika, ampak je treba upoštevati vse druge elemente, tudi ekonomskega in socialnega.«

To je priložnost za našo deželo in za malega človeka

Da je program stranke pripravljen za ljudi, je povedala

predsednica medobčinskega odbora Velenje Šoštanj Naša dežela Janja Praznik. »Program je dobro zastavljen, namenjen ljudem in zajema vse lokalne regijske in institucionalne institucije. Zato smo se odločili vstopiti v politiko, ker je to naša priložnost in naša dežela. Naša vizija je enostavna. Šaleška dolina je stara 62 let, nekoč smo govorili o

socialističnem čudežu. Zdi se mi, da smo poklicani, da s politiko združevanja združimo dolino in skušamo soustvarjati prihodnost za naslednje rodove,« je poudarila Praznikova. Milan Forštner je poleg pravičnega prehoda in prestrukturiranja premogovnih regij z ohranitvijo TEŠ z alternativnim virom in sosežigom opozoril tudi na pomen regionalizacije in možnosti prenosa sedeža državnih institucij v Velenje. »Osredotočili se bomo na direktne cilje s smernicami izven okvirjev in pričakovanj. Borili se bomo za naslednjih petdeset let in za tisto, kar nas čaka jutri. Dolina je v prestrukturiranju, zato potrebujemo kvalitetna delovna mesta z dodano vrednostjo, s krožnim gospodarstvom, podpreti je treba start up podjetja. Urediti je treba jezera Velenje, Škale in Šoštanj, s poudarkom na turizmu, in jih povezati z ostalimi jezeri. Osredotočili se bomo tudi na možnost

razvoja kmečkega turizma, na malega človeka, na kmetijstvo in malo gospodarstvo. Pozornost pa namenili skrbi za starejše – v našo regijo bi radi vpeljali negovalno bolnico in več varovanih stanovanj. Ena izmed prioritet bo demografija. Ne smemo pozabiti na svojo preteklost. Glavna naloga bo, kako decentralizirati organe v regiji. V to regijo bi radi pripeljali del demografskega sklada ter energetiko, robotizacijo in digitalizacijo. Želimo si takojšnjega prehoda na krožno gospodarstvo, obnovljive vire in reciklažo. Naša osnovna vizija je tudi, da bi železniško progo znova vzpostavili do Koroške, z zelo jasnimi cilji, smernicami in časovnicami,« je Milan Forštner za zaključek predstavil usmeritve, ki jih Naša dežela pripravlja za Savinjsko-šaleško regijo. 🔲

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

22. julija 2021

Repa velikanka V najnovejši predstavi Lutkovnega gledališča Velenje nastopa klovnesa in namesto lutk uporablja igrače iz peskovnika Tina Felicijan

Velenje, 17. julija – Deževno soboto je razvedrila nova premiera Lutkovnega gledališča Namesto lutk zelena metlica za dedkove brke, pisana smetišnica za babičin predpasnik, Velenje, tokrat predstava uličnega tipa s klovvedrce za psičkov gobček, grabljice za mačje kremplje in lopatka za mišji repek. Foto: novskimi prvinami in veliko improvizacije, Ksenija Mikor kot jo je opisala umetniška vodja Alice Čop. »Repa velikanka je predstava brez klovnovske veščine. Zato bo vsa- gospodična Rožmarina združiti in pošteno lutk, kar je za nas radikalna spreka predstava drugačna glede na napeti moči, da so jo izpulili in po posvetu z »Jejmo memba. Igramo se z rekviziti. To odziv gledalcev.« občinstvom pojedli kar surovo. zdravo, 🔲 je trend, ki si ga nismo mi izmislili, Gospodična Rožmarina je mallepo se kajti v večjih lutkovnih gledališčih ce nerodna in nič kaj sramežljiva se animacija predmetov namesto obnašajmo klovnesa s krulečim želodčkom. lutk uveljavlja že dobro desetletje. in držimo Je izobražena in je v reviji za ženTrenutno je na repertoarju Poleg tega pa prvič v zgodovini naske prebrala, da sladkor škoduje skupaj.« Lutkovnega gledališča šega gledališča v predstavi nastopa zdravju. »Ja, saj to pa vemo. MoraVelenje 15 predstav, a vse le ena igralka – Noemi Čop. Ima mo jesti zdravo,« so se iz dvorane niso primerne za uprizoritev veliko igralske kilometrine, nastopala je že oglasili otroci. Ker piščanca, ki ga je kupila v 14 predstavah, zna dobro animirati lutke, v čudni trgovini s kačami in papagaji, ni mona zunanjih odrih. Vseeno pa zato tudi z animacijo predmetov nima težav, gla pojesti, saj je vsakič, ko je vanj zagrizla, bodo to poletje ob različnih klovnovskih veščin pa jo je učil oče Kajetan zacvilil, se je odločila, da bo vegetarijanka. priložnostih doma in po Čop, ki je bil štiri leta rdeči nosek. Ima dober S pomočjo občinstva in po navdihu stare Sloveniji igrali 10 različnih občutek za stik z gledalci in smisel za humor. modrosti je vzgojila tako debelo repo, da so Lahko smo prepletli igro, improvizacijo in morali dedek, babica, psiček, muca, miška in predstav.

❱

❱

Prihaja Neki dolgega Za serijo spletnih (kulturnih) dogodkov Neki kratkega v Letni kino prihaja Neki dolgega Velenje, 23. – 31. julija – Velenjske mladinske organizacije so s kulturo reven čas epidemije prebrodile z bogatim spletnim programom. V seriji z naslovom Neki kratkega so se zvrstili številni glasbeni nastopi, pogovori o aktualnih temah, razstave in tudi zabavni dogodki na daljavo. Zdaj pa Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub in Zavod eMCe plac vračajo kulturo na prizorišča, ki so od lanskega poletja, ozkega okna za uprizarjanje kulturno-umetniške produkcije v novi realnosti, samevala.

Med 23. in 31. julijem (razen v nedeljo, 25. julija) vabijo vsak dan ob 19. uri v Letni kino, kjer prirejajo osvežilna druženja v senci mogočnih dreves in ob spremljavi kulturnega programa. Začeli bodo jutri (23. julija), z velikim hip hop koncertom, na katerem bo velenjski raper Tadi Tada vendarle v živo predstavil album, ki je izšel že lani spomladi, a zaradi epidemije še ni doživel primerne premiere. Na dogodku z naslovom Hip Hop Breeze pa bodo gostovali še jeseniški raperji La Bagra ter domačina Slick in DJ Mrigo.

V soboto (24. julija) sledi Klubski maraton

Radia Študent, na katerem bodo nastopili Matthias von Stumberger und seine Jugend – distorzirani vokali in umazane kitare, ki surfajo skozi rife – in robustni jezdeci traperske krajine Project XM1.

V ponedeljek, 26. julija, bodo Letni kino zavzeli člani dijaške sekcije ŠŠK. Ob 20. uri napovedujejo rock koncert bendov Lusterdam, The Factory in Hogministers. Po torkovem sproščenem druženju z Urošem Kuzmanom, ki bo poveljeval odprtemu mikrofonu in na oder vabil nove obraze stand up scene in tudi stare mačke z vrečo šal, ki so še v obdelavi, bo sreda (28. julij) rezervirana za metal. Društvo Železni aktivizem ob 20. uri vabi na koncert skupin Teodore in Sick Breed ter razstavo koncertne fotografije Ane Tepeš, uradne fotografinje njihovih dogodkov. V četrtek, 29. julija, bo Gledališče Velenje uprizorilo komedijo Ne sprehajaj se no vendar čisto gola. Začela se bo ob 20. uri.

Vrhunec serije Neki dolgega v Letnem kinu se bo začel s salvami smeha, saj ŠŠK v petek, 30. julija, prireja stand up večer, na katerem bodo nastopili Aleš Novak, Rok Škrlep in

❱

Vroče julijske popoldneve in dolge večere lahko preživljate v Letnem kinu, kamor se selita kavarna in program eMCe placa.

Vsak dan bo prinesel novo dogajanje, ki ga napovedujejo tudi po spletnih kanalih.

❱

V torek, 27. julija, ob 20.30, bo Uroš Kuzman v Letnem kinu odprl mikrofon za zelence in prekaljence na stand up sceni. Kdor želi zabavati občinstvo s svojimi šalami, skeči ali kantavtorskimi nastopi, naj se prijavi na uros.kuzman@gmail.com.

Civilne družbe kratek smehljaj Aleš Ojsteršek

Na tem mestu skorajda ne izpustimo priložnosti vedno vnovičnega izpostavljanja treh, ki se v iskanju rešitev splošnejših javnih vprašanj medsebojno ne morejo izključevati – države, gospodarske pobude in civilne družbe. S tokratnim poskusom zakonskega urejanja voda smo se očitno ponovno pripeljali na rob, si po referendumu nalili nekaj čiste posvečene vode, prejeli duha spoznanja, da bi lahko krenili na novo romanje. In če ne bi na novo pomanjkanje socialnega dialoga že v teh dneh pokazala Sindikata Premogovnika Velenje in delavcev energetike v procesu usklajevanja ukrepov za pripravo načrta prestrukturiranja premogovniških regij, bi si mogoče še lahko privoščili nekaj dobre vere, vsaj v času poletnega umirjanja.

Sindikalna predstavnika sta demonstrativno izstopila in zapustila proces, ministrski ekipi pa namenila očitek o nesmiselnosti vztrajanja, dokler ne bodo zagotovljeni minimalni poslovniški standardi. Proces Šalečankam in Šalečanom do danes že tako ni prijazen. Čas opuščanja pridobivanja premoga in proizvodnje elektrike je skrajšan, sedanji razvoj vsebin pa se dogaja na mestih, do katerih glas lokalne samouprave komajda še seže.

Kakršnokoli popuščanje s strani zastopanja interesov doline bi moralo biti sprejemljivo samo pod pogojem obstoja alternativnih scenarijev, ki naj omogočijo dosego cilja. Npr. izstopamo iz dialoga, ker zagotovo vemo, da se vanj vračamo močnejši.

Ministrstvo na drugi strani očitke zavrača, tudi vsebinsko. Ne dotakne se proceduralnih področij, popiše pa neupoštevanih devet sindikalnih stališč oziroma pobud in poda utemeljitve svojih zavrnitev. Vtis je, da argumenti za sindikatom nasprotna mnenja vendarle obstajajo, res pa je, da zgolj iz povzetkov tega ne gre preverjati in zato niti sklepat.

To sicer ni edini prostor priprave vsebinskih dokumentov, je pa tudi prostor za razpravo že evidentno uokvirjen. Nastali akcijski načrt, ki ga je za dve premogovni regiji, Savinjsko-šaleške in zasavske, zasnoval Deloitte, je že eden teh. Nastajajoči območni načrt pa bo mogoče že zadnji in bo hkrati ključna podlaga za dostop do finančnih sredstev za financiranje prehoda doline v obdobje po premogu.

Iz dostopnih informacij si preko medijev in dokumentov na spletnih straneh vlade ni mogoče ustvariti celovite slike procesa, zato bi to vendarle veljalo okrepiti. Ali s posebnim poročevalcem ali raziskovalcem ali angažiranjem ad-hoc ekipe na katerem od strokovnih inštitutov, vsekakor pa z zakupom dodatne sile.

Zadeve so tako vroče, da ne bi še enkrat stavili na tiste posameznike, ki so že brez tega polno obremenjeni. 🔲

Sašo Stare. Zadnji dan, v soboto, 31. julija, pa bodo v Letnem kinu tradicionalno nasedali kiti. Od. 16. ure bo namreč potekal 10.

Festival nasedlega kita. Kaj člani Kulturnega društva Nasedlega kita pripravljajo za jubilejni festival okolju prijazne ustvarjalnosti ob glasbi, bomo napovedali v naslednji številki Našega časa. 🔲

lokalne novice

tf

Mladi spoznavajo pomen čebel V mesecu juliju Knjižnica Velenje v enoti Šmartno ob Paki gosti čebelarski kotiček, ki je del projekta Čebela BERE med.

V izobraževalno didaktičnem kotičku lahko tako otroci kot odrasli podrobneje spoznajo pomen čebel za naše okolje, preizkusijo se lahko v čebeljih igrah ali pa sestavljajo čebelje sestavljanke.

V tem času so jih obiskale tri skupine otrok iz vrtca Šmartno ob Paki in Bambi ter lokalni čebelar Tomaž Lesjak. V sklopu projekta je nastala tematska slikanica Čebela BERE med ilustratorke Urške Stropnik Šonc, ki so jo otroci prejeli v dar.

Da bi prenesli pomen čebel med otroke in njihove starše, so se v sodelovanju združile lokalne akcijske skupine (LAS): LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Mežiške doline, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Raznolikost podeželja ter LAS Mislinjske in Dravske doline. Projekt podpira tudi Občina Šmartno ob Paki. 🔲

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 9

9

107,8 MHz

22. julija 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

V uredništvu se nam je pridružila Lara Oprešnik Lara Oprešnik je mlada Velenjčanka, ki svoje življenje posveča umetnosti. Zanimajo jo vse vrste umetnosti, od glasbe in pisanja poezije do slikanja in skladanja, v zadnjem času pa jo je pritegnilo tudi novinarstvo, s katerim se je začela »preizkušati« v naši redakciji.

Trenutno je štiriindvajsetletnica absolventka magistrskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2019 je tam z odliko diplomirala, letos pa je z najvišjo oceno zaključila študij tudi na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu.

Svojo pot je začela na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v razredu Monike Vehovec. Šolanje je nadaljevala v razredu Jožice Grebenšek in maturirala pod mentorstvom Jerneje Grebenšek.

Na svoji glasbeni poti se lahko pohvali z mnogimi nagradami na mednarodnih in državnih tekmovanjih. Je prejemnica Študentske Prešernove nagrade za izvedbo 1. Beethovnovega klavirskega koncerta s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V zadnjih dveh letih je prejela 4 prve absolutne nagrade (Dunaj, Feurich Competition, Varallo Sesia-Kawai Prize, Državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, Skladateljsko tekmovanje Oscar Rieding itd.). V lanskem letu je zmagala na tekmovanju Yamaha Music Foundation of Europe in si prislužila njihovo štipendijo. V prostem času v zadnjem letu intenzivno igra tenis, preživlja pa ga tudi v naravi in s prijatelji ob dobri kavi, v tem poletju pa boste lahko prebirali tudi njene novinarske prispevke. 🔲

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. ŠPELA GROŠELJ IN DOMEN KUMER – Mleko in med 2. EVA BOTO – Kdo ti bo dušo dal 3. GEDORE – Ona

Zase Lara Oprešnik pravi, da raje igra nekaj ur kot govori nekaj minut, a je naš radijski studio pritegnil njeno pozornost.

Špela Grošelj in Domen Kumer predstavljata singel Mleko in med, za katerega sta znova združila svoja glasova. To je že njuno četrto glasbeno sodelovanje. Glasbo za novo skladbo je napisal Kumer, besedilo pa Steffanio, nekdanji član skupine Game Over.

Videospot so posneli v vodnem parku blizu Benetk, ki spominja na Karibe.

GLASBENE novice Jennifer Lopez se želi posvetiti glasbenim projektom Pevka in igralka Jennifer Lopez se želi posvetiti glasbenim projektom. Kot producentka sodeluje z glasbeno založbo Concord, po napovedih pa naj bi producirala televizijske nadaljevanke in filme, ki temeljijo na muzikalih.

Concord ima pravice do stotine broadwayskih muzikalov, kot so

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje poskrbel za ponovni vrhunec njene prepoznavnosti in popularnosti. Rudan, ki je z Matjažem Vlašičem tudi soavtor vseh zadnjih uspešnic Medena, Sreča, Ne joči (da srce ne poči), Norcu podoben, Vzela si moje srce, Vprašaj me (kako živim) in ostalih, se je odločil, da nadaljuje delo s skupino Miran Rudan Band ter ustvarjanje z Legendami. Na novi glasbeni poti sta se mu pridružila tudi dva člana sedaj že bivše skupine Pop Design, in sicer basist Tomaž Zajšek in klaviaturist Tomaž Pavlin. Skupaj s kitaristom Majem Vlašičem in bobnarjem Miho Recljem bosta del skupine Miran Rudan Band, ki bo nadaljevala začrtano glasbeno pot.

Mišo Kovač dopolnil 80 let

A Chorus Line, Hello Dolly in Dreamgirls. Igralka in pevka je sicer nastopila v več kot desetih filmih, nazadnje pa je sodelovala v akcijskem romantičnem filmu Jasona Moora Shotgun Wedding, ki bo v kinematografih predvidoma predvajan prihodnje leto.

Jugoton, pa je bila I can›t stop loving you Raya Charlesa. Njegov uspeh se je začel leta 1969, ko je posnel pesem Više se nećeš vratiti. Singel je bil prodan v več kot 200 tisoč kopijah. Prodal je več kot 20 milijonov izvodov nosilcev zvoka, na njegovih koncertih pa se je zbralo tudi več deset tisoč ljudi. V svoji karieri je prejel številne nagrade, med drugim tudi porina za življenjsko delo in nagrado za najboljšega pevca vseh časov.

Alja Krušič ponuja Cocktail Alja Krušič, zmagovalka tretje sezone šova Slovenija ima talent, predstavlja novo poletno skladbo Cocktail. Zadnja skladba, ki jo je

vas bo ponesel na plažo in morje. Za skladbo Cocktail je Alja posnela tudi videospot. Z ekipo Kiki-Riki Films so ga snemali na Koroškem.

Septembra se nam obeta dobrodelni koncert desetletja 25. septembra bo na več odrih po svetu potekal dobrodelni koncert Global Citizen, na katerem bodo hkrati nastopile največje zvezde svetovne popularne glasbe. Koncert bo 24 ur potekal v večjih mestih, kot so London, Pariz, New York, Los Angeles, Lagos, Rio de Janeiro, Sydney in Seul. Sodelovanje so doslej že napovedali Ed Sheeran, The Weeknd, Coldplay, BTS, Billie Eilish,

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Mladi korenjaki – Hladna kot špricer Ansambel Glas – Srečno mlada Slovenija Ansambel Prebrisani muzikanti – Najlepša na svetu Igor in Zlati zvoki – Lepa soseda Ansambel Posluh – Kje boš spala nocoj Ansambel Fehtarji – Sladoled Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Vzrok – Ukradel te bom Ansambel Naglas – Slovenija je domovina tvoja S.O.S. kvintet – Nisem, nisem

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TINKARA KOVAČ IN 2B Tinkara Kovač in 2B so na letošnjem MMS-u nastopili skupaj, s skladbo Bodi z mano do konca kot morje, ki je preplet dveh skladb, Tinkarine Bodi z mano do konca, s katero je zmagala na MMS-u 2019, ter skladbe Kot morje dueta 2B, prejemnika nagrade Danila Kocjančiča na istem festivalu.

Pesem bo izšla na prihajajočem albumu Neskončnost.

Eden najbolj priljubljenih hrvaških glasbenikov, legendarni Mišo Kovač, je dopolnil 80 let.

Rodil se je 16. julija 1941 v Šibeniku, v isti ulici kot legendarna Vice Vukov in Arsen Dedić. Že kot najstnik je razvil močno ljubezen do glasbe, prva pesem, ki jo je leta 1964 posnel z založbo

JAN PLESTENJAK

Miran Rudan zapustil Pop Design Skupina Pop Design ostaja brez glavnega pevca Mirana Rudana, ki je pred leti s svojim prihodom

in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Alja izdala, je bila Roza poletje, energična in pozitivna uspešnica, ki je navduševala preteklo poletje. Ker je za nami še eno težko leto brez nastopov in žive glasbe, se je Alja s svojo glasbeno ekipo odločila, da bo tudi letos predstavila pozitivno skladbo, polno poletnih ritmov. Besedilo zanjo je spisal Rok Lunaček, Domen Gracej in Jean Markič pa sta poskrbela za še en izvrsten aranžma, ki

Shawn Mendes, Lizzo, Andrea Bocelli, Ricky Martin, Lorde, Doja Cat, Keith Urban, Usher, HER in Femi Kuti ter kultni skupini Duran Duran in Metallica. Izkupiček koncerta bo namenjen odpravljanju posledic pandemije in revščine ter nakupu cepiv proti covidu-19.

Jan Plestenjak je eno od velikih imen domače popularne glasbe, ki ga bomo lahko videli in slišali na Restart Touru.

Prvič bo nastopil že to soboto, 24. 7., na Ukmarjevem trgu v Kopru, sledijo pa še Murska Sobota, Novo mesto, Celje (28. 8.) in Ptuj.

GAL GJURIN Gal Gjurin, ki je skupaj z Manco Fekonja uspešno nastopil na letošnjem MMS-u, je v Kanadi izdal album z naslovom »C«. Trenutno se

poteguje za torontske glasbene nagrade O.M.A., za album ter izvajalca leta, prejel pa je naslov polfinalista na največjem svetovnem tekmovanju avtorjev ISC v Nashvillu 2020 ter se letos potegoval tudi za kanadskega grammyja.

ZORAN PREDIN Slovenski kantavtor Zoran Predin je zelo popularen tudi pri naših južnih sosedih. V teh dneh jih je razveselil z novo skladbo in videospotom. Čarape ispod sandala je naslov drugega uradnega singla, s katerim napoveduje hrvaško vinilno izdajo albuma Gastarbajter trubadur.

KREATIVNA JAZZ KLINIKA 2021 Tudi letos bo v Velenju potekala tradicionalna Kreativna jazz klinika. Simpatična oblika pridobivanja jazzovskega znanja s priznanimi mentorji in izvajalci jazzovske glasbe in bogatim spremljevalnim programom bo letos potekala od 16. do 21. avgusta.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

⏪

Kakovostni pevski sestav Prijatelji iz Šmartnega ob Paki (od leve proti desni: Fanika Žgank, Dragica Lesnjak, Bernarda Kovačič, Jože Kovačič, Franc Lesnjak in Marko Juvan) organizatorji prireditev radi povabijo na oder. Zakaj, je pred nedavnim razkril Franc Fužir, moderator na eni od prireditev. »Ne poznam skupine, ki bi tako uživala v ubranem petju. Bolj za šalo kot zares pa tudi morda v zmernem pitju kakovostnega vina.«

22. julija 2021

frkanje » Levo & desno «

Umazano zelena Z zeleno tehnologijo je vse večji križ. Bolj ko je zelena, bolj je umazana. Denar pač hitro spridi dobre namene.

Vreme Mnogi se sprašujejo, kaj je v teh časih lepo vreme? Nekateri zatrjujejo, da ko dežuje.

Oh te meje Iz Jugoslavije je bilo težko priti čez mejo, iz Slovenije je v teh dneh še precej težje. No, tudi vračanje je zahtevno.

⏩

Eni šank gulijo tako, drugi drugače. »Jaz že nisem med tistimi, ki se v brezdelju naslanjajo nanj, dokler ni ves oluščen. Stopim v akcijo in ga zbrusim, še preden mi skuhajo kavo,« pravi ŠŠK-jevec Blaž Palko.

To pa je v poduk tistim, ki so se »trudili« pred njim, si misli Čvek.

Prijazne želje Ko je močno osovraženi lastnik Amazona Jeff Bezos poletel na izlet v vesolje, so mu mnogi zaželeli, da tam kar ostane. Vsaj tako prijazno bi naši državljani gotovo pospremili naše politike.

Krek in dopusti

⏪

Cvet ekipe Gorenje Gostinstvo nikoli nima lahkega dela. Na prireditvi Skok čez kožo pa je moral pošteno zavihati rokave in pospešiti korak, da je sledil poveljem protokola. Kaj, ko bi skok čez kožo pospremilo še podiranje svetovnega rekorda v prelivanju piva iz steklenic v vrčke, se je navdušil Čvek in stavil, da bi bili neprekosljivi.

Dopusti se še dobro začeli niso, pa jih direktor NIJZ Milan Krek že ukinja. Četrti val pljuska na vrata. Domov vsi do 15. avgusta.

Leporečje Slišimo: Bruselj je zaskrbljen glede imenovanja tožilcev in groženj novinarjem v Sloveniji. Se v leporečju skriva sploh kaj več.

ZANIMIVOSTI

Najstarejši prebivalec dunajskega živalskega vrta umrl v 130. letu V dunajjskem živalskem vrtu Schönbrunn je sredi junija poginila velikanska sejšelska želva po imenu Schurli. Schurli je v živalskem vrtu, kjer je prebival od leta 1953, dočakal 130 let. Med evropskim nogometnim prvenstvom leta 2016 je imel vlogo prerokovalca za napovedovanje rezultatov tekem, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

»Številni obiskovalci živalskega vrta so ga poznali že od nekdaj,« je povedal zoolog Anton Weissenbacher. Schurli je kljub svoji visoki starosti pred nekaj leti sodeloval tudi v študiji, rezultati katere so pokazali, da se lahko takoj spomni naloge, ki se je je naučil devet let prej.

To je že druga izguba dunajskega živalskega vrta v zadnjem mesecu. Tik pred svojim drugim rojstnim dnem je zaradi akutnega srčnega popuščanja umrla slonica Kibali, ki je bila umetno spočeta s semenom južnoafriškega bivola.

Arheološko odkritje v pokrajini Dhi Qar v Iraku Ekipa ruskih in iraških arheologov je v iraški pokrajini Dhi Qar, približno 30 kilometrov od starodavnega mesta Ur, odkrila starodavno urbano naselje, začetki katerega naj bi segali v predbabilonske čase.

Najnovejša najdba se je tako pridružila več kot 1200 arheološkim najdiščem – nekatera je sicer treba še izkopati – v regiji, ki je bila nekdaj del delte Mezopotamije, ki jo pogosto imenujemo „zibelka civilizacije“, navaja The Art Newspaper.

Z raziskavami so na tem območju začeli že leta 2019, ostanke mesta pa predstavili javnosti konec preteklega meseca. »Po začetnih špekulacijah bi lahko šlo za prestolnico države, ustanovljene po političnem propadu ob koncu starodavnega babilonskega obdobja (okoli sredine 2. tisočletja pred našim štetjem), kar je povzročilo

in muzejev, med katerimi so tudi italijanske, ameriške, francoske, britanske in ruske ekipe, ki se bodo posvetile raziskovanju obsežnega območja Dhi Qarja.

Most na Pelješac bo kmalu povezan Most na Pelješac, ki je trenutno v gradnji in je gotovo eden najpomembnejših infrastruktrunih objektov, ki so se jih v zadnjem obdobju lotili pri naših sosedih, je zanje pomemben zato, ker bodo tako dosegli teritorialno povezavo med Dubrovniško-neretvansko županijo in preostalim

sistematično uničenje urbanega Med predmeti, odkritimi na tem življenja sumerske civilizacije,« je območju, so kovinska konica pupovedal vodja ruskega dela ekipe ščice, sledi peči in glineni kipci Aleksej Jankovski-Diakonov. kamel, ki izvirajo iz zgodnje železne dobe. Glede pomembnosti najdbe je Jankovski-Diakonov dejal, da »razkriva prvotni razvoj v kmetijstvu z uporabo mulja v Mezopotamiji« in dodal, da »vsebuje ostanke materiala iz obdobja, ki se je zgodilo pred pojavom sumerske civilizacije«. Po njegovih besedah lahko nadaljnja preiskava na tem območju potencialno razkrije predmete s klinopisom.

Oktobra naj bi na to lokacijo odšle ekipe mednarodnih univerz

delom hrvaške celine. Most preči Pelješki kanal med Komarno na severnem kopnem in polotokom Pelješac, s čimer bo v celoti prešel hrvaško ozemlje in obšel mejne prehode s sosednjo Bosno in Hercegovino pri Neumu.

Pelješki most bodo Kitajci, ki ga gradijo, povezali v prihodnjih

dneh, in sicer dva meseca pred prvotnim rokom, ker so kitajski izvajalci ujeli ritem, za varjenje enega odseka pa namesto 11 dni potrebujejo le 7. Po namestitvi zadnjega od 165 segmentov jeklene nosilne konstrukcije bo most opremljen in dokončan do konca januarja prihodnje leto.

Gradnja mostu se je začela 30. julija 2018, po prvotnih predvidevanjih pa naj bi bila zaključena do konca leta 2021.

Most v dolžino meri 2.404 m, širok pa je 22.5 metrov. Obsega 13 razponov. Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša od 75.4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pi-

lotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m/55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 11

Poletne počitnice v Sončnem parku Počitniško varstvo mlajših osnovnošolcev v organizaciji MZPM Velenje razveseljuje tako otroke kot njihove mentorje, ki v prostih dneh nabirajo dragocene izkušnje Tina Felicijan

Velenje – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje že četrto leto zapored nudi počitniško varstvo za šolarje do 10. leta starosti. Letos so varstvo omogočili tudi otrokom iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki jih je bilo v prvih letih projekta, sofinanciranega od vseh treh šaleških lokalnih skupnosti, manj. Zaradi omejitve števila otrok – vsak teden namreč ustvarijo mehurček, da omejijo stike, prav tako pa vzdržujejo razdaljo med otroki – v počitniško varstvo sprejemajo le tiste, ki so že zaključili prvi razred, saj predšolski otroci še lahko obiskujejo vrtec. Zabavni počitniški dnevi, polni športnih aktivnosti na prostem, ustvarjalnosti, družabnih iger, kratkih izletov v okolico, kulturnih vsebin, obiskov zanimivih gostov in drugih dogodivščin, za katere se otroci podkrepijo tudi s sadno malico in toplim kosilom, se bodo v Vili Rožle v Sončnem parku do 30. julija vrstili vsak delavnik med 7.00 in 16.15. Od 2. do 13. avgusta pa bo počitniško varstvo potekalo v prostorih Mladinskega centra Velenje (na

11

POLETJE

22. julija 2021

Efenkovi 61). Zadnji počitniški teden se bo otroški živ-žav vrnil v Vilo Rožle. MZPM Velenje namreč napoveduje vsebinsko še bolj bogat počitniški projekt Sončno mesto, v katerega se bodo lahko vključili tudi starejši otroci.

Veseli novih izkušenj

Prostovoljec Blaž Hrovat se že več let vključuje v aktivnosti za

Blaž Horvat

otroke pod okriljem MZPM Velenje. »Ko sem se vpisal na srednješolski program predšolske vzgoje v Celje, sem vzpostavil ljubezen do dela z otroki, spoznal sem, kako

Hana Marovt

lahko z njimi vzpostavim prijeten odnos. Zato sem leta 2016 postal prostovoljec MZPM Velenje, ki mi omogoča sodelovanje pri številnih projektih in delo z otroki.

Od 2. do 13. avgusta bo počitniško varstvo potekalo v prostorih Mladinskega centra Velenje (na Efenkovi 61). Informacije o vpisu so objavljene na spletni strani vilarozle.si Zato se z veseljem vračam tudi na delo v počitniškem varstvu,« pojasnjuje. Pravi, da so otroci že vajeni novega načina življenja, zato pri vzpostavljanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužb ni težav. »Otroke sprejmemo že ob 7. uri. Najprej se še prebujamo, telovadimo, igramo, potem pa začnemo ustvarjati razne likovne izdelke. Letos izvajamo tudi zanimive eksperimente, ki zelo pritegnejo pozornost.

Po sadni malici pa preživljamo čas na prostem, v senci dreves, ko igramo družabne igre in uporabljamo razne športne rekvizite. Po kosilu pa pustimo čas za počitek in prosto igro,« opiše počitniški dan v Vili Rožle.

17-letna Hana Marovt pa pri izvajanju počitniškega varstva v Vili Rožle sodeluje kot dijakinja, vključena v projekt počitniškega dela Čisto moje Velenje. Zakaj se je javila za pomoč pri varstvu otrok? »Razmišljala sem, da bom uživala pri delu z otoki. Rada se igram z njimi. Doma imam kar nekaj let mlajšega brata in sestro. Zdi se mi, da nekako znam z otroki, imamo dober odnos, popestrijo mi dan in uživam v tem. Sicer me

pedagoška stroka ne zanima, v prostem času kot prostovoljka pa bi z veseljem sodelovala v projektih, ki vključujejo delo z otroki,« je povedala in dodala, da otroci v počitniško varstvo radi pridejo in kar ne bi šli domov.

Pia, 6 let, Velenje: »V šoli je bilo fajn. Doma tudi. Med počitnicami se bom igrala s prijatelji v Vili Rožle. Velikokrat pridem sem. Če bom doma, pa bom šla na Pia igrišče.« Eva, 6 let, Velenje: »Jaz sem prvič v Vili Rožle. Na slikah je izgledalo zanimivo. Zato sem se odločila, da pridem na počitnice. Družba je prijetna. Igramo se, Eva ustvarjamo, plezamo na igralih, prvič sem lovila ribe z magnetom. Zelo zabavno je. Še bi rada prišla.« Mija, 9 let, Velenje: »Šolsko leto ni bilo težko. Počitnic sploh Mija nisem pogrešala. Na počitnicah v Vili Rožle sem prvič. Prišla sem, ker rada ustvarjam, se igram. Kreativna sem, zato so mi najbolj všeč ustvarjalne delavnice. Če sem sama doma, mi je dolgčas. Kadar nimam družbe, se greva z atijem kopat na jezero ali v Laško. 🔲

Discipliniranih kopalcev iz leta v leto več Pomembne so predvsem izkušnje, kajti delo reševalca iz vode je psihofizično naporno, čeprav ni videti tako – V Sloveniji imamo eno najtežjih preverjanj za reševalce iz vode – Po obisku sodeč se Velenjska plaža uveljavlja Jasmina Škarja

Priznajte, da tudi vi ob besedi reševalec iz vode pomislite na prizore iz filmov, kjer mladi fantje in dekleta izklesanih teles z budnim očesom spremljajo in opazujejo dogajanje na plaži. Vendar poklic reševalca iz vode še zdaleč ni samo izklesano in porjavelo telo, osvajanje deklet, sprehajanje po plaži in veliko akcije, ki je prisotna v filmih, temveč vse kaj drugega. »V resnici ni tako. Serije snemajo na velikih plažah, kjer so visoki valovi, kar ni primerljivo z našim okoljem. Ni ravno tako, da bi se dekleta obračala za nami. Pogovarjajo se, kaj več pa ne,« se uvodoma nasmeje Žan Brinovšek, ki delo reševalca ob Velenjski plaži opravlja že vrsto let. Tudi opazovanja, ali se rojevajo ob Velenjski plaži poletne avanture, si ob svojem delu ne more privoščiti. Kajti kadar opazuje okolico, ne spremlja celotnega dogajanja. »Se pa gotovo zgodijo tudi kakšne prijetne zgodbe in poletne romance. Ob takšnem vzdušju in številu ljudi se najde in rodi tudi kakšna ljubezen.«

Licenca reševalca iz vode se obnavlja vsaka tri leta

Dober reševalec iz vode mora biti dober plavalec, obvladati mora vse plavalne tehnike in

elemente reševanja iz vode. Biti mora dober opazovalec, zanesljiv, odgovoren, discipliniran in človeški. Kar domačin Žan Brinovšek, ki je sicer zaključil študij kemije in dela magisterij iz farmacije, vsekakor je. Zaupa mi, da so v Sloveniji naloge reševalcev opredeljene z zakonom, ki dolo-

so kopalci? »Disciplina kopalcev se iz leta v leto izboljšuje. Na začetku, ko smo začeli opozarjati in izvajati varovanje, je bilo kar naporno. Danes ljudje bolj pazijo drug na drugega in so bolj skrbni, saj se zavedajo, da se v jezeru kljub vsemu kopajo na lastno odgovornost in da previdnost v vodi

tudi med tednom velik, med vikendom pa se sploh zbere ogromno ljudi. Tudi letos je Velenjska plaža del poletnega projekta Naj kopališče v kategoriji naravnih kopališč, v katerem je zmagala že trikrat. Od kod vse prihajajo obiskovalci? »Kopalci zadnja leta prihajajo iz vse Slovenije, tudi od

vikendom čaka tudi eno uro. Je pa res, da je treba biti na dogajanje na njih še posebej pozoren, saj otroci na igralih precej krilijo z rokami in so glasni. Lansko leto, ko jih zaradi korona ukrepov nismo postavili, je bilo manj zvinov in poškodb. Kajti na igralih hitro pride do nerodnih gibov, odrgnin, udarcev, izpahov, zvinov in zlomov. Manjši otroci, ki so premalo sposobni za plavanje, večkrat potrebujejo pomoč. Na srečo gre za manjše poškodbe. So pa vsako leto podobne. Na prvem

❱

Kriteriji za tiste, ki želijo postati reševalci iz vode, so dokaj strogi.

Eden izmed pogojev je tudi dobra psihofizična kondicija.

Tudi kopalci nam lahko pomagajo pri ohranjanju varnosti na plaži in v jezeru. Zaželeno je, da nas opozarjajo na nepravilnosti in zaplete v vodi.

ča vzdrževanje reda, opazovanje, preventivno delovanje in reševanje iz vode ter izvedbo prve pomoči. »Licenca reševalca iz vode se obnavlja vsaka tri leta s preverjanjem usposobljenosti prve pomoči in plavanja. Letos nas je bilo v prvem terminu petnajst.

Preizkusili smo se v prvi pomoči, reševanju iz vode in preverjanju kondicije. Moram reči, da imamo v Sloveniji eno najtežjih preverjanj za reševalce iz vode,« oceni Brinovšek. Kako disciplinirani

ni odveč. Moram pa poudariti, da je dela iz leta v leto več, kar kaže, da se Velenjska plaža uveljavlja. Čez teden je na delu en reševalec, med vikendi sva dva.«

Na igralih hitro pride do nerodnih gibov, odrgnin, udarcev, zvinov

Ne samo Obala, letošnjo sezono so zelo dobro obiskana tudi jezera. S svojo pestro ponudbo letošnje leto še posebej prepriča Velenjska plaža, kjer je obisk

drugod. Sam sem se pogovarjal z Nizozemci in Angleži. Zanimivo je tudi to, da so vseh starostnih skupin. Od najmlajših do najstarejših, starih od dve leti pa tudi osemdeset in več. Opažam, da je veliko zanimanje še posebej za vodna igrala. Ob in v jezeru je tudi manjši bazen za otroke.

Veliko ljudi ve, da so igrala brezplačna, da delujejo po principu kavcije. Mislim, da smo eni redkih v Sloveniji, ki ponujamo brezplačna igrala. Nanja se med

mestu so ureznine, padci, udarci v glavo itd. Na srečo letos kakšne hujše poškodbe še ni bilo.« Kaj zanima kopalce? »Zanima jih, katere živali živijo v jezeru, kakšen je podvodni svet, globina jezera.

Včasih izrazijo zaskrbljenost zaradi rib, predvsem somov, vendar jim zagotovim, da se zadržujejo v globini, da so nenevarne živali, ki se bojijo ljudi. Zanimajo jih tudi splošne informacije, tudi to, kje si lahko izposodijo supe, čolne, pedoline. Na nas se obračajo ob manjših poškodbah,« našteva Brinovšek.

Če je otrok slab plavalec, ga v vodi opazujte

Pri reševanju iz vode so pomembne sekunde in tudi pravilen pristop. Letos je kot reševalec iz vode Brinovšek že doživel tudi dva primera utapljanja otroka. Na srečo s srečnim koncem. »Letošnjo sezono na ravni države zaznavamo občutno povečanje števila utopitev. Predvsem bi rad poudaril to, da je pomembno, da starši bolj pazijo na svoje otroke. Če je otrok slab plavalec, naj ga imajo na očeh. Starši ali skrbniki so zanj odgovorni. Otroci in mladostniki so v vodi pogosto zelo razigrani, mnogi slabi plavalci pa se ne zavedajo nevarnosti. Zelo pomembno je, da reševalci prepoznamo osebe, ki bi lahko imele v vodi težave. Zato moramo imeti oči še posebej uprte vanje in biti pozorni. Fanta, ki se je utapljal, starega okrog osem let, sem sam opazil in hitro skočil v vodo. Deklico, staro štirinajst let, pa je v vodi zagrabila panika in jo je opazila kopalka. Tudi v tem primeru sem se nemudoma podal v vodo.

Oba mi je uspelo rešiti. Me pa to skrbi, ker smo šele sredi poletne sezone. Zato opozarjam vse, da so previdni. Priporočljivo je tudi, da nas kopalci opozarjajo na morebitne nepravilnosti in posebnosti v jezeru ali ob jezerski gladini.

Moje opozorilo vsem kopalcem pa je, da naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, naj dobro ocenijo vremenske razmere in se jim prilagodijo.« 🔲

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

GASILCI, MNENJA

Gasilci si zaslužijo več Pa ne toliko v materialnem smislu kot v odnosu vlade do njihovih sindikalnih prizadevanj – Nezadovoljstvo so izrazili z opozorilno stavko – Kaj pričakujejo, smo se pozanimali pri poklicnem jedru PGD Velenje Tina Felicijan

Po dvodnevni opozorilni stavki, s katero je Sindikat poklicnega gasilstva opozoril na neuspešna pogajanja z vladno pogajalsko skupino glede ureditve položajnega dodatka, torej višje plače za gasilce, ki vodijo delovne skupine, in predloga za sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, s katerim gasilci želijo med drugim urediti stalno pripravljenost za gasilce, dokup pokojninske dobe, delo na dela prost dan in konkurenčno prepoved, smo se o razlogih za sindikalna prizadevanja in delovnih razmerah poklicnih gasilcev pogovarjali z vodjo poklicnega jedra PGD Velenje Borisom Brinovškom in sindikalnim zaupnikom PGD Velenje, članom predsedstva Sindikata poklicnega gasilstva, Petrom Grabnerjem.

Zadeve je treba spraviti v red

V Sloveniji imamo okrog 1200 poklicnih gasilcev – 630 je zaposlenih v poklicnih teritorialnih gasilskih enotah in 570 v industrijskih. Vsi pa nimajo enakih delovnih pogojev. Odvisni so od naklonjenosti lokalnih skupnosti.

Težave, na katere so opozorili s stavko, ki je javnost ni čutila, saj so svoje poslanstvo – varovanje premoženja, materialnih dobrih, predvsem pa zdravja in življenja ljudi – opravljali ves čas stavke, so se po besedah Petra Grabnerja začele že leta 2018, ko je sindikat z vlado dosegel dogovor, ki se ni uresničil. »Sedanja vlada sprejetega dogovora glede odprave plačnih anomalij in ureditve normativnega dela kolektivne pogodbe ni upoštevala,« pravi. »Žalostno je, da niti vlada niti ministrstvo za obrambo, kamor spadamo, do

trenutno šteje 15 poklicnih gasilcev, ki skrbijo za izvajanje tako manjših nalog gasilstva kot interveniranja in preventivnih dejavnosti. Zagotavljajo 24-urno dežurstvo vse dni v letu. »Precej imamo pogodbenih obveznosti, kot je požarno varovanje večjih industrijskih in javnih objektov, izvajamo reševanje iz dvigal v večstanovanjskih blokih (več kot 150 dvigal je s klicno tipko na pomoč povezanih z našim sprejemnim centrom), dnevno pa izvajamo tudi pregled gasilnikov in hidrantnega omrežja po mestu. Letno pregledamo okrog 7.000 gasilnikov in 5.000 hidrantnih omaric,« pripoveduje vodja poklicnega jedra PGD Velenje in doda, da se število intervencij na letni ravni povečuje za približno 5 odstotkov.

danes nista uspela poenotiti in ureja tarifni in normativni del devzpostaviti enovitega sistema, v lovnega razmerja (plačo, dodatkaterem bi bila jasno zapisana ke, dopust in ostalo), je ključnekolektivna pogodba za dejavnost ga pomena. Če ne obstaja, vsak poklicnega gasilstva – plače, na- jemlje pravila v svoje roke. Predpredovanja, dodatki in vse osta- vsem so tu lokalne skupnosti lo. To službo opravljamo s srcem (občine oziroma župani), ki so in je izrednega pomena. Deležni ene bolj, druge manj naklonjene smo zaupanja, spoštovanja, veli- gasilstvu. Po trenutno veljavni kokrat tudi pohval za opravljeno zakonodaji je župan odgovoren delo, ampak vse to je zaman, če za požarno varnost v občini in si se začne in konča pri plačah. In če ta dohodek ne odtehta našega rizičnega dela in ne omogoča dostojnega življenja, najbrž nekaj ni prav. Sindikat je tisti, ki se bori za naše pravice in dostojno življenje, da nam bo delo v službi in življenje doma v krogu družine lepše,« dogajanje komentira Boris Brinovšek.

Položajni dodatek, ki ga zahtevajo poPeter Grabner: »Vsaka vlada doslej Boris Brinovšek: »Ko si zaposlen, se še klicni gasilci, pomeje našla čas, da nam je prisluhnila, toliko bolj zavedaš odgovornosti in ni dodatek za odgota vlada pa nas je popolnoma veš, da ni koraka nazaj. Delo moraš vornost in vodenje ignorirala.« dokončati uspešno.« delovnega procesa (tudi intervencije) v času služ- mora organizirati gasilsko služVečina poklicnih gasilcev izbe. Ker se zaposleni v poklicnem bo, jo financirati in opremljati. haja iz prostovoljskih vrst. Pojedru PGD Velenje izmenjujejo Kolektivna pogodba bi te zadeve klicno jedro je del operative pri vodenju določenih nalog ozi- spravila v red pod skupni imeno- PGD Velenje. Obseg poklicneroma prevzemanju odgovornosti valec. Pravila bi bila jasna.« ga jedra počasi narašča v večjo zanje, bi bili do dodatka v sorazenoto, morda nekoč gasilsko brimernem deležu glede na opra- Poklic, poslanstvo, gado. »Vseskozi se trudimo tvovljene naloge upravičeni sko- dolžnost, življenjski slog riti enotno homogeno gasilsko raj vsi. »Gasilci imamo načelo Poklicno jedro PGD Velenje, enoto s prostovoljnimi člani navodenja, za kar je odgovorna ustanovljeno leta 1998, ko se je šega gasilskega društva. Delo je ena oseba. Odgovornost je tako pojavila potreba po stalni dežur- tako dinamično in raznoliko, da na intervenciji kot tudi v času ni službi v podporo sicer moč- se marsikdo odloči za prestop službe velika, zato menimo, da je nemu prostovoljnemu gasilstvu, iz prostovoljnega v poklicno dodatek upravičen,« pojasnjujeta Brinovšek in Grabner. Ker ni doPo izkušnjah velenjskih gasilcev je lokalna skupnost gasilcem rečen, so gasilci prikrajšani pri mnogo bolj naklonjena kot vlada. »Pogajanja potekajo že več plačah. Tudi covid dodatek so let. Vlada ne sodeluje in ni pravega dialoga za obojestransko prejeli nižji kot zaposleni v prizadovoljstvo. Pričakujemo podporo in razumevanje, saj so cilji merljivih službah. »Dokler nimajasni,« pravi Boris Brinovšek. mo kolektivne pogodbe, nimamo osnove. Kolektivna pogodba, ki

Mnenja in odmevi Objektivna kritika Eno od prepričanj večine ljudi je, da je slabo na tem svetu; nepravične ekonomske odnose, neustrezen pravni red, slabo upravljanje države z vsem, kar jo tvori, in vse drugo, s čimer se človek srečuje v svojem življenju, je mogoče spreminjati na bolje s kritiko, nasprotovanjem, obsojanjem, uporom in celo z revolucijo. Je to res? Če bi bile te energije moč, ki spreminja svet na bolje, bi bil svet danes v procesu harmoničnega in skladnega razvoja.

Pa se razvija prav v njegovo nasprotje.

Kot v mislih človeka ni ene in popolne resnice, tudi ni objektivne kritike. Edina popolna resnica je izvorna energija s svojim znanjem. Dalajlama in papež Frančišek ji rečeta ljubezen, sicer pa je resnica le to, kar človekova zavest na osnovi svojih znanj prepozna kot resnico, dobro in prav. Zavest ljudi pa je različna. Prav tako, kot smo si različni po fizični podobi – ni dveh, ki bi imela enake prstne odtise – smo si različni po strukturi zavesti.

Zavest je del naše duše, ki se nenehno spreminja, kot vse v življenju, in se širi, kot se širi vesolje. Zavest tvorijo znanja,

ki jih človek ustvarja z izkušnjami skozi bivanja v fizični dimenziji življenja. Tudi znanja so samo vibracija in frekvenca izvorne energije. Zato ni dveh z enakimi izkušnjami in tudi ne more biti dveh, ki bi imela v zavesti enaka znanja.

Zavest so tista znanja, iz katerih ustvarjamo vse svoje misli. V dva računalnika je mogoče inštalirati isti program (zavest) in taka računalnika bosta na iste informacije, ki jih bosta prejela od človeka, dala isti odgovor. Pri človekovi zavesti tega ni, čeprav je v naši zavesti vedno več vsiljenih, iz kulture in ideologij človeške družbe programiranih znanj. Na ta način so v veliki meri programirane naše misli.

Iz misli pa izhajajo vsa naša ravnanja.

Ker smo si različni v izkušnjah in znanju zavesti, so tudi vsaka naša misel, kritika ali argument le naša resnica in zato subjektivna. Z vsako širimo zavest. Pa tudi vsaka misel, ki izhaja iz programiranih znanj, je subjektivna. Objektivna bi bila, če bi izhajala iz znanj naše duše. Ta znanja pa vedno ustvarjajo harmonične misli in ustvarjamo z njimi harmoničen razvoj. V harmoničnem razvoju pa ni kritike in ne obsojanja ali nasprotovanj.

22. julija 2021

Malo je ljudi, ki se tega zavedajo in to razumejo. Pot do tega vodi skozi izkušnje in razvoj zavesti. Tudi če bi to sprejeli kot resnico z učenjem (linearna logika razuma), ne bi razumeli, zakaj je tako, ker ne bi poznali tega, kaj je življenje, kaj duša, kaj zavest, kaj je misel (ker ne bi v zavesti imeli znanj optike duše), ampak bi bila to le verska dogma (verjeti, ne pa razumeti).

Pa ni vzrok, da kritika, obsojanje, jeza, nasprotovanje in podobne misli ne morejo spreminjati sveta na bolje ta, da objektivne kritike ni. Vzrok je še globlji. Če vemo, da je misel v svojem bistvu vibracija in frekvenca izvorne energije, iz nje pa je ustvarjeno vesolje (najprej je bila beseda, pravi Sveto pismo) in se ustvarja vse, kar štejemo za fizično dimenzijo, vsi občutki in vsi odnosi, potem razumemo, da z mislimi ustvarjamo svoje življenje in vse, kar se nenehno spreminja. To pomeni, da so misli kritike in vse druge izvor, kreator prihajajočega razvoja (sprememb) v življenju.

V uvodu sem zapisal, da kritika, tudi če mislimo, da je objektivna (vsak šteje svojo kritiko za tako), ne more spreminjati sveta na bolje, sedaj pa pravim, da vsaka misel, tudi kritika, ustvarja to, kar prihaja v življenje.

delovanje. Žal nam zaradi tempa življenja dostikrat primanjkuje časa za usposabljanja, ki so vse bolj zahtevna in naloge vse bolj odgovorne. Opreme nikoli ni dovolj, saj se moramo z napredno tehnologijo prilagajati tudi v gasilstvu,« je osvetlil omejitve delovanja poklicnih gasilcev, ki so pri večjih intervencijah odvisni od sodelovanja s kolegi iz prostovoljskih vrst. Teh ne manjka. »V Sloveniji je prostovoljstvo fenomen. Solidarnost imamo v sebi in si znamo pomagati, tudi ko je najhuje. Sicer se razlikujemo po tem, da poklicni gasilci opravimo polletno šolanje, se dodatno usposabljamo na Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig ter se poglabljamo v tehnike in taktike. S sodelovanjem na inter-

na manjše intervencije. Pri večji intervenciji pa na pomoč pozovemo prostovoljne člane. Prvi del službe se zaključi ob 14. uri, ko delovni dan zaključita serviser in vodja poklicnega jedra. Na izmeni do 19. ure ostanejo trije gasilci, ki jih zvečer nadomesti nočna izmena. Vse še nekako gre, če ni dopustov ali bolniške, ko se operativna sposobnost podre.

Primanjkljaj nadomestimo zaposleni s prostovoljnim prihodom na pomoč, ko nas pokliče kdo iz službe. Torej se naša služba nikoli ne konča, temveč smo 24 ur na preži in v pripravljenosti – tudi ko smo doma,« ga opiše Boris Brinovšek.

To pa zahteva poseben življenjski slog. »Življenjski slog poklicnega gasilca je svojevrstna izjema, ki praktično ni primerljiva z nobenim drugim poklicem. MoLansko leto so velenjski raš biti srčen, pogumen, poklicni gasilci opravili zanesljiv, iznajdljiv, ve373 intervencij. Vse manj dno pripravljen, kondije požarov, vse več je cijsko v formi, pa še bi lahko našteval. Dejaven tehničnih in delovnih nesreč, nesreč v prometu, nisi samo v službi, ampak tudi v prostem času, razlitja nevarnih snovi in nenehno se usposabljaš, ekoloških nesreč. spremljaš novosti in si naklonjen ljudem, da jim pomagaš v stiski in vencijah postaja poklicni gasilec nesreči. Vse to ni enostavno in vedno bolj izkušen in preudaren, izvedljivo, če nisi nekaj posebnesaj mora velikokrat sprejeti odlo- ga – gasilec s srcem,« je sklenil. čitev v nekaj sekundah.« Poklicni gasilci izvajajo tako Intervencija je vsak klic imenovani ruski turnus – 12-urno na pomoč dnevno službo, 12-urno nočno Leta 1998, ko je bilo ustanovljeslužbo, nato so 2 dni prosti. De- no poklicno jedro, je bilo 107 inlajo v štirih izmenah, na izmeni tervencij. V 23. letu delovanja so so trije gasilci. Kakšen je njihov našteli 373 intervencij. »Lahko bi delovni dan? »Začne se ob 6.45, rekli, da vsakih deset let beležimo ko pride v službo dnevna izmena. stoodstotni porast. Vsak klic na Ob kavi se pogovorimo, kaj se je pomoč je za nas namreč intervendogajalo v nočnem času. Nočna cija. Pa naj gre za reševanje muce izmena zaključi ob 7. uri in delo z drevesa ali za odpiranje stanoprevzame dnevna. Vsaka izmena, vanja zaradi izgubljenih ključev,« na kateri so na dolžnosti trije ga- pojasnjuje Boris Brinovšek. Sicer silci, najprej pregleda vozni park intervencije delijo v štiri sklope: in opremo, si pripravi oblačila, da požari, tehnične intervencije, neso pripravljeni za intervencijo in varne snovi in ostale intervencije. takojšnji izvoz. Imamo serviserja, Najpogostejši povzročitelj nesreč ki skrbi za pregled gasilnikov in je še vedno človek, po tipu interhidrantnega omrežja. Vsak dan vencij pa je največ tehničnih, pogre na teren, pomaga pa mu ope- žarov, prometnih nesreč, razlitij rativni gasilec. Torej dopoldne v nevarnih snovi, nato pa reševanj gasilskem domu ostaneta dva ga- iz dvigal, pomoči reševalcem in silca in vodja poklicnega jedra. To podobno. 🔲 je minimum, da lahko izvozimo

❱

Harmoničen razvoj ustvarjamo le s takimi mislimi, ki vibrirajo in je njihova frekvenca harmonična. Misli kritike, obsojanja, jeze, zamer in podobne pa niso take, četudi človekov razum misli, da dela dobro. Mahatma Gandhi, Nelson Mandela in Martin Luther King so to vedeli in so sledili vodilu svoje duše.

Slabi občutki, ki jih preko hipofize, žlez in hormonov ustvarja naša duša, nam povedo, kdaj so naše misli neharmonične in je tak tudi naš razvoj. Sreča in radost nam govorita, da ustvarjamo harmoničen razvoj. Naš razvoj pa je rast zavesti in s tem misli, nenehno obnavljanje in evolucija molekul celic in vse, kar prihaja v razvoju naših odnosov (do sebe in vsega okrog nas).

Kako naj razvoj v naši deželi teče harmonično, ko pa je v parlamentu čutiti le slabo energijo neharmoničnih misli in besed. Medsebojno bombardiranje slabih energij, bi rekel. Enako v medijih in tudi v osebnih dialogih. Taka je pač še kolektivna zavest. Četudi je kritika namenjena odpravljanju slabega, daje energijo prav temu slabemu. Je enako, kot če bi ogenj gasili z vetrom. Tako tok življenja ureja eden od najvišjih zakonov vesolja, Zakon privlačnosti, ki ureja, da se energije (strukture)

enakih vibracij in frekvenc privlačijo.

Galilejo pred sodiščem inkvizicije ni preklical svoje resnice, ker bi sprejel njeno kritiko, pač pa zaradi strahu, da bo sicer izgubil življenje.

Verjamem, da se poslanec počuti dobro, ko konča s svojim nastopom kritike, obtoževanja, nasprotovanja in uveljavljanja svoje resnice in svojega prav. Vendar to ni zato, ker bi ti dobri občutki izhajali iz njegovih misli, pač pa se počuti bolje, ker je iz sebe z nastopom stresel kup negativne energije, ki se je pred tem, ko se je pripravljal na nastop, kopičila v njem. Če bi se po nastopu počutil srečno, tega občutka pa že skoraj ne poznamo, poznajo ga svobodni otroci, bi bile njegove misli take, da bi z njimi ustvarjal harmoničen razvoj. V njem ne bi bilo misli, o katerih pišem, pač pa svetel pogled na sedaj, tak, kot je, in svetle želje za jutri. Če boste večkrat prebrali, boste dobili odgovor, zakaj je vse narobe (neharmoničen razvoj), ko pa si vsi želimo, da bi bilo drugače. Samo čiščenje in dvig zavesti vsakega vodi k harmoničnemu razvoju. Svet lahko spreminjamo na bolje le tako, da spreminjamo sebe. Pa tudi za druge lahko naredimo največ dobrega tako, da postajamo boljši sami. 🔲

Silvester Koprivnikar, Velenje

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 13

Slovensko baklo prinesli tudi v Velenje Slovenska bakla na obhodu lokalnih in zamejskih skupnosti ne širi le olimpijskega duha, temveč tudi zavest o zdravem življenjskem slogu, moči volje in pozitivnih nazorih Tina Felicijan

Velenje, 16. julija – V petek so se v parku Vista zbrali člani številnih lokalnih športnih klubov in udeleženci otroškega športnega tabora v organizaciji Športne zveze Velenje ter pričakali prihod Slovenske bakle, ki bo v 81 dneh obredla vseh 212 občin in rojake v vseh štirih zamejskih skupnostih.

Gre za edinstven projekt v zgodovini Slovenije, je dejal podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Sodržnik. »Njegov namen je prenos sporočil olimpijskih iger med ljudi. Obenem sporočamo, da je zdrav način življenja najbolje, kar lahko izberemo zase. Življenje je gibanje in gibanje je življenje. Prinašamo pa tudi optimizem in pozitivno energijo. S slovensko baklo se bo srečalo na deset tisoče ljudi in verjamem, da bomo tako okrepili olimpijski duh ter podprli naše športnike.«

Z baklo tekli častne kroge

Slovensko baklo sta med velenjske športnike na Bicyju v špalirju članov Karate kluba Velenje

13

ŠPORT IN REKREACIJA

22. julija 2021

ga je težko opisati z besedami.

Olimpijske igre niso le vrhunski šport. So tudi sparing partnerji, ki ostanejo doma, trenerji, sponzorji, starši, ki ti vse omogočijo, sošolci, ki ti pomagajo z zapiski, ko te en mesec ni v šoli, profesorji, ki te razumejo in ti pomagajo, krajani, ki te opazujejo, ko greš na trening, navijači, gasilci, ki ti pripravijo špric špalir, godba – vsi smo vključeni.« Slovenska bakla potuje po Sloveniji, širi vrednote olimpijskih iger ter povezuje športnike in navijače v spremstvu ambasadorke Urške Žolnir Jugovar, dobitnice bronaste kolajne leta 2004 v Atenah in zlata leta 2014 v Londonu, ki je naslednja prevzela baklo. »Prvi pogoj za uspeh v čemerkoli je užitek v tem, kar počnemo,« je

svetovala mladim kolegom.

Slovensko baklo je v Velenju sprejel in z njo tekel tudi član Šaleškega alpinističnega odseka in selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren. »Vsi že komaj čakamo, da se olimpijske igre začnejo in športniki po tako dolgem čakanju končno lahko nastopijo. V Tokio gremo po rezultat. Janjo Garnbret zanima samo eno stvar in prepričan sem, da ji lahko uspe vse,« je nakazal, da si lahko obetamo še eno olimpijsko medaljo v bogati slovenski zbirki.

Slovenska bakla bo sklenila svoje popotovanje v Črni na Koroškem jutri, ko bo na otvoritvi olimpijskih iger v Tokiu zagorel olimpijski ogenj. 🔲

Bogdan Plaznik, predsednik ŠZV: »Iz Velenja je 26 olimpijk in olimpijcev. Na olimpijskih igrah v Tokiu bosta nastopili dve lokalni športnici in en športnik. Prav vsem pa se zahvaljujem, da so navdih in motivacija vsem mladim, ki gredo po njihovi poti.«

S slovensko baklo so častne kroge odtekli številni mladi športniki in zavezniki športa v lokalni skupnosti, spremljali pa so jih ambasadorji projekta.

pripeljala člana ekipe rokometnega kluba Gorenje Velenje in jo najprej predala direktorju občinske uprave Mestne občine Velenje mag. Iztoku Moriju, ki je prvi častni krog odtekel s članico

Plavalnega kluba Velenje Nastjo Govejšek, eno od 26 olimpijskih športnikov iz vrst lokalnih klubov, ki je nastopila leta 2012 v Londonu. Danes se posveča študiju ekonomije. »London imam

Varno v gore V začetku julija je bila ponovno organizirana dolgoletna akcija planinskih društev Šaleške doline, ki zajema skupno delo planinskih vodnikov z namenom združitve treh različnih smeri pohodov z enim, javnim prevozom, in s tem opozoriti na ekološki odnos do gora. Letos je bilo za glavnega organizatorja akcije »Varno v gore« na vrsti Planinsko društvo Vinska Gora.

Po skupnih pripravah na akcijo sta v soboto, 3. julija 2021, na pot krenila dva avtobusa, ki sta spotoma pobirala udeležence pohoda od Mislinje naprej in v Lučah zavila v dolino Podvolovljek, kamor je bila namenjena karavana pohodnikov s tremi različnimi težavnostnimi stopnjami poti.

Najprej so pri kmetiji Riher izstopili tisti, ki so se podali na zelo zahtevno pot. Ta jih je najprej vodila ob Riherskem grabnu do slikovitega slapa Cuc, ki v treh stopnjah pada 60 m globoko. V smeri sedla Kal so se srečali z v območju najdebelejšo, žal prelomljeno, Rihersko jelko. Po počitku ob hišici na Kalu pod travnatim pobočjem Lepenatke so se odpravili na zelo zahteven vzpon na vrh 1557 m visokega Rogatca (imenovanega tudi Mrtvi menih), kamor vodi nekaj klinov. Z njega je čudovit razgled na Veliko planino in Kamniško-Savinjske Alpe z Raduho na zahodu, proti vzhodu na Golte s Pohorjem v ozadju, proti jugu pa na Menino in seveda na domačo Šaleško dolino. Mimo zapuščene

v zelo lepem spominu. Zame je bila to največja osebna življenjska izkušnja. Ne le zaradi samega nastopa, ampak zaradi druženja s športniki s celega sveta. Vzdušje v vasi je res posebno doživetje, ki

Po hribih kmetije Špeh so se napotili v dolino Krnico, kjer je bilo pri okrepčevalnici Robnik zbirališče vseh treh skupin.

Udeleženci lahke poti smo izstopili na koncu Podvolovljeka pri odcepu za dolino Lučke Bele. Zbrali smo se pred več kot dvesto petdeset let starim Žagerskim mlinom, ki je lepo obnovljen in je na tem območju eden redkih še delujočih mlinov na vodni pogon. Med mogočnimi drevesi smo se mimo Petkove mlake, umetno osnovanega biotopa, povzpeli do petindvajset metrov visokega, zelo zanimivega slapišča z dvema vodnima kotanjama, ki ob steni pada v treh delih. Ob slikoviti naravni strugi Repovega potoka smo se vrnili do mlina, kjer nam je turistična delavka predstavila to območje. Po cesti smo odšli do cerkve sv.

Antona Puščavnika, kjer smo poslušali razlago njene zgodovine. Po okrepčilu v prijetnem okolju bara Liza smo pot nadaljevali krožno proti soteski Brložnice po cesti pod Golbovcem in se pod Žagarskim vrhom podali na raziskovanje spodnjega dela njene divje soteske s suho strugo. Mestoma smo se srečali z »brlogi« vode, kot jim pravijo domačini – od tod ime potoka – in si ob premagovanju mogočnih vlažnih skal bili primorani medsebojno pomagati. Veseli zaradi premagane avanture smo se po pašniku s skupino koz spustili do naselja, kjer so nekateri z mostu imeli priložnost opazovati vidro,

ki je v potoku raziskovala po svoje. Z avtobusom smo se v Krnico pripeljali na skupno druženje.

Izhodišče zahtevne poti je bilo na Kranjskem Raku na prelazu Volovjek.

Tu so izstopili zadnji udeleženci in pot nadaljevali po makadamski poti do Kašne planine s pastirsko kočo. Od tu so šli po grebenski poti vse do 1425 m visoke Lepenatke. Z nje so sestopili na sedlo Kal, nato pa pot nadaljevali vse do skupnega cilja vseh skupin v Krnici.

Na zeleno trato s šotorom okrepčevalnice Robnik so skupine prišle sočasno in v prijetnem okolju použile okusen topel obrok, v ravno prav toplem in sončnem dnevu pa se je prilegla tudi pijača. Sledilo je druženje in utrjevanje starih ter tkanje novih medsebojnih vezi. Na tem mestu gre vsa zahvala in pohvala vodnikom sodelujočih planinskih društev Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki, Škale, Mislinja in Vinska Gora ter domačinom, ki so prijazno pomagali ustvariti zelo lepo preživet dan v prelepem kotičku Zgornje Savinjske doline. (Škatla s prostovoljnimi prispevki za »Okrešelj« je imela dobrodelni navdih. – V prihodnje bo takšna namenjena postavitvi novega planinskega doma na Paškem Kozjaku.)

Hvala vsem za vso dobro voljo in lepe spomine, ki nam ostajajo! 🔲

Marija Lesjak

Slovenska bakla je izdelana iz recikliranega nerjavnega jekla (simbola trdnosti in trajnosti) in bukovega lesa (simbola modrosti in samozavesti). Plamenico zaključuje krona v silhueti Triglava.

Ročaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi svetlobo, simbol upanja.

Slovensko baklo je izdelala Skupina SIJ – Slovenska industrija jekla, sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Rokometašice od prihodnje sezone v enotnem tekmovanju Ženski rokometni klubi s članskimi ekipami v novo sezono s povsem spremenjenim sistemom tekmovanja – V prvi ligi vseh 16 ekip, ki so se prijavile na tekmovanje Elitni enajsterici iz minule sezone (Krim Mercator, Mlinotest Ajdovščina, Krka Novo mesto, Zelene doline Žalec, Z'dežele, Zagorje, Trgo ABC Izola, ŽRK Velenje, Litija, Ptuj, Koper) se je uradno pridružilo pet dodatnih ekip. To so mariborski Branik, Vrhnika, Olimpija, Naklo in Zvezda Logatec.

Ekipe bodo v prvem delu razdeljene v dve skupini – modro in zeleno. V prvi bo nastopalo najboljših deset klubov minule sezone, v drugi pa se bo peterici novink pridružil Koper, ki je sezono sklenil na zadnjem, enajstem mestu 1. ženske rokometne lige.

Deseterica iz modre skupine se bo v prvem delu tekmovanja pomerila po dvokrožnem sistemu, zelena pa po trikrožnem. Najboljša sedmerica modrega dela 1. ženske rokometne lige se bo neposredno uvrstila v četrtfinale, medtem ko bosta osmouvrščeno ekipo v prvi polovici marca čakali dodatni kvalifikacijski tekmi z najboljšo ekipo zelene skupine.

V četrtfinalu z dvema tekmama se

bodo zmagovalke kvalifikacij pomerile z najboljšo ekipo modre skupine, iz katere bodo izhajali tudi preostali pari (2–7, 3–6, 4–5). Zmagovalne ekipe četrtfinalnih tekem nato čaka še šest dodatnih tekem, ki bodo dale ime novih prvakinj, poraženke pa prav toliko tekem v boju za razvrstitev od 5. do 8. mesta.

Po istem sistemu se bodo v drugem delu tekmovanja za končno razvrstitev borile tudi preostale ekipe. V borbo za razvrstitev od 9. mesta naprej se bodo podale poraženke kvalifikacij, 9. in 10. ekipa modre skupine ter zasedbe, ki se bodo v zeleni skupini na lestvici zvrstile od 2. do 6. mesta. Ekipe čakajo tekme, ki bodo zmagovalke posadile z ligo za razvrstitev od 9. do 12., poraženke pa od 13. do 16. mesta.

Prvenstvo se bo predvidoma začelo v soboto, 11. septembra. Rokometašice Velenja, ki nastopajo v modri skupini, pa bodo odšle na gostovanje k sosedam, k RK Zelene doline Žalec. 🔲

Bo Gorenje igralo v ligi prvakov?

Skupinska slika vseh udeležencev akcije Varno v gore pri Robniku v Krnici

Do torka prihodnjega tedna bo jasno, ali bo Gorenje Velenje, v minuli sezoni slovenski prvak, nastopilo v ligi prvakov. Njihov nastop v elitnem tekmovanju je odvisen od Vardarja iz Skopja, ki je zaradi slabega finančnega položaja pod drobnogledom EHF. Nastop

v skupinskem delu si bo zasedba iz Severne Makedonije izborila le v primeru plačila garancijskega pologa v višini milijona evrov, ki ga mora poravnati do 27. julija, v nasprotnem primeru bo mesto med rokometnimi elitneži zapolnilo Gorenje.

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

Svečana seja v čast obletnici Lani je minilo 90 let od ustanovitve PGD Gaberke, a so praznovanje zaradi epidemije preložili in naposled minulo soboto priredili svečano sejo, na kateri so se s podelitvijo priznanj zahvalili zaveznikom Tina Felicijan

Gaberke, 17. julija – Temelje PGD Gaberke so položili 14. septembra 1930, ko se je na pobudo kmeta iz Gaberk Baltazarja Doberška in gasilskih veljakov iz Šoštanja v takratni Robidovi gostilni zbralo 25 somišljenikov.

Izvolili so odbor in sklenili, da ustanovna članarina znaša dvajset dinarjev, mesečna pa pet. Za prvo nalogo so si zadali pripravo vinske trgatve z namenom pridobivanja sredstev za delovanje.

Leta 1939 so se naselili v zidan gasilski dom. Motorna brizgalna Rosenbauer, ki so jo kupili leta 1970, še danes služi svojemu namenu. Leta 1981 so od premogovnika prejeli obvestilo o odkopavanju premoga na mestu gasilskega doma, ki je podlegel ugrezanju terena. Prva prireditev v novo zgrajenem gasilskem domu, ki je danes središče društvenega utripa kraja, je bil občni zbor ob 60-letnici društva 17. februarja 1990. Danes je dvorana gasilskega doma temeljito prenovljena, 45 članov je usposobljenih in opremljenih za intervencije, zahvala za dobro kondicijo

društva pa gre tudi Občini Šoštanj, ki nudi finančno podporo.

Varnost je vse bolj krhka

Varnost posameznika ali sku-

22. julija 2021

varnost ljudi in skupnosti pred požari in naravnimi ter drugimi nesrečami. Ta vidik varnosti je temeljni cilj vseh, ki obeležujemo dolgo tradicijo prostovoljstva v

Rekli so❱

Župan Občine Šoštanj Darko Menih: »Ena od zelo pomembnih nalog naše občine je zaščita in reševanje članov lokalne skupnosti in temu posvečamo veliko pozornosti. Imamo pa srečo, da je sodelovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi, občinsko in šaleško zvezo, civilno zaščito in nami tako korektno in uspešno.

Zavedamo se, da so današnji časi polni nepredvidljivih nesreč, ki zahtevajo tako tehnično opremo

kot znanje in iznajdljivost pri posredovanju. Na pomoč vedno prvi pridejo gasilci. Zato morajo biti dobro opremljeni, ko izpostavljajo svoja življenja.« Predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Boris Lambizer: »Biti gasilec v današnjem času pomeni veliko odgovornost, še posebno na operativnem področju. Odrekanje prostemu času, izpostavljanje svojega življenja pri reševanju ljudi in premoženja je plemenito. To zmorejo

le izjemno srčni ljudje. Hvala vam, člani PGD Gaberke, za prostovoljno humano delo, ki ga opravljate v širši skupnosti.« Poveljnik poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik: »To praznovanje je priložnost za čestitke, predvsem pa za zahvalo.

Hvala vsem članom za opravljeno delo, odlično sodelovanje in prijateljstvo. Prepričan sem, da nobena naloga v prihodnosti ne bo pretežka za nas.«

❱

PGD Gaberke je eno od štirih krajevnih prostovoljnih gasilskih društev v Občini Šoštanj, ta pa vestno skrbi zanja.

pnosti je vselej bila in vselej bo temeljna človeška vrednota, je zbrane na svečani seji v čast 90-letnici PDG Gaberke nagovoril predsednik Bogdan Lampret. »V razvitem svetu večina šteje varnost za svojo temeljno in dosegljivo pravico ter jo zahteva od okolja in skupnosti. Drugje, v manj razvitem svetu, je ta vrednota predvsem želja. To velja tudi za

gasilskih vrstah. Človek bi pričakoval, da bomo zaradi silovitega tehničnega in splošnega razvoja čedalje manj odvisni od narave, od naravnih pojavov in čedalje manj občutljivi na različne druge nesreče. Pa je v resnici ravno obratno. Naravne nesreče, siloviti naravni pojavi v hipu razblinijo zaverovanega človeka, da obvladuje pojave in procese v naravi.

Nižje kazni za prekoračitev hitrosti

Prav naše lastno delovanje in ravnanje je pogosto vzrok nastanka novih in novih virov ogrožanja.

Tudi ocene bodočega razvoja niso optimistične. Strokovnjaki opozarjajo na makroklimatske spremembe in njihove posledice na različnih območjih sveta ter pozivajo k takojšnjemu ukrepanju,« je nakazal, da posameznike in družbo čaka vedno več izzivov

kapital, ki ga ni mogoče nadomestiti z ničimer. Želim si, da bi v čim krajšem času pristojni organi naše države poiskali rešitve, ki bodo pri delodajalcih stimulirale Bogdan Lampret: »Ponosen čim bolj toleranten, čim bolj etisem, da sem že vrsto let član čen in čim bolj koristen odnos do PGD Gaberke in bom tudi prostovoljstva, do prostovoljnega v bodoče pomagal, da bo dela zaposlenih na področju prodelovanje na vseh področjih stovoljnega gasilstva,« je opozoostalo vsaj na takšnem nivoju, ril, da je večina ljudi, angažiranih kot je danes.« v gasilstvu, prostovoljcev, ki ne pričakujejo materialne nagrade, in stisk, ki jih bomo morali reše- temveč moralno podporo, ki pa vati skupaj. Za pomoč se nam- ni vedno tako močna, kot bi si reč lahko zanesemo le drug na želeli in zaslužili. 🔲 drugega. »Prostovoljstvo je torej

V prometni nesreči umrl 85-letni potnik v reševalnem vozilu

Slovenj Gradec, 18. julija – Nedeljski večer je tragično nasproti. Po trčenju je reševalno vozilo odbilo v levo izven zaznamovala prometna nesreča, ki jo je nekaj po 22. uri vozišča, kjer je najprej trčilo v obcestni robnik in nato v povzročil 24-letni voznik reševalnega vozila. V prometni skalo na travniku, kjer se je prevrnilo na bok.

Državni zbor je sprejel znižanje kazni za prekoračitev nesreči je umrl 85-letni potnik v reševalnem vozilu. Voznik Ogleda kraja prometne nesreče, ki so ga opravili policisti hitrosti v cestnem prometu, dovoljeno vožnjo v desno ter 21 in 75 let stara sopotnika v reševalnem vozilu so se Postaje prometne policije Celje, sta se udeležili preiskoob rdeči luči na semaforju, zvišanje kazni ob uporabi v trčenju lažje poškodovali. Huje se je v prometni nesreči valna sodnica in okrožna državna tožilka. poškodoval 26-letni voznik osebnega vozila.

Zaradi ogleda kraja prometne nesreče in odstranjevamobilnega telefona med vožnjo ter pravila glede 24-letni voznik reševalnega vozila je vozil iz smeri Slo- nja posledic je bila cesta do pol treh zjutraj zaprta za uporabe električnih skirojev venj Gradca proti Kotljam. Izven naselja Sele-Vrhe je v ves promet. nepreglednem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom.

To je letošnja 13. žrtev prometnih nesreč na območju Mira Zakošek Vozilo je zdrselo na nasprotno smerno vozišče in trčilo v Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju so v treh 🔲 določena hitrost ne presega 25 km/h in niso osebno vozilo 26-letnega voznika, ki je pravilno pripeljal prometnih nesrečah umrli štirje ljudje.

Novela zakona o pravilih cestnega prometa širša od 80 centimetrov. V to kategorijo soprinaša nižje kazni za prekoračitev hitrosti. dijo tudi skiroji na motorni pogon, rolke na Pri omejitvi 50 km/h je moral doslej voznik električni pogon in podobne naprave. za prekoračitev do 5 km/h plačati 40 evrov, po novem pa bo globa v tej višini veljala za Dovoljeno zavijanje v desno Velenje, 15. julija – Policisti so prekoračitev do 10 km/h. Zdaj vozniku, ki V veljavo stopa tudi dolgo načrtovano dovoobravnavali prometno nezgodo na Velenje, 15. julija – Iz Zdravstvenega v naselju vozi med 10 in 20 km/h prehitro, ljeno zavijanje desno ob rdeči luči na semaJenkovi cesti v Velenju. Do nezgode doma Velenje so policiste obvestili, da grozi globa 250 evrov – takšna forju. A pazite, to smete narediti naj bi prišlo med voznikom kolesa z je pri njih okoli 21. ure iskal pomoč denarna kazen ga bo po novem samo tam, kjer je semaforju doMozirje, 13. julija – V krožišču v motorjem in voznikom osebnega av- moški, ki je bil okoli 16. ure udeledoletela za prekoračitev med 20 dan poseben znak (zelena pušči- Mozirju se je v trčenju z osebnim vo- tomobila. Z ogledom kraja prometne žen v prometni nesreči s pobegom in 30 km/h. Če bo pri omejitvi ca na črni podlagi) za dovoljeno zilom lažje poškodoval motorist. Do nezgode in razgovora s pričami je bilo v Velenju.

50 km/h hitrost presegel za 30– zavijanje v desno, smer pa mora trčenja je prišlo zaradi izsiljevanja ugotovljeno, da je nezgodo povzročil Po njegovih besedah naj bi do ne40 km/h, ga po novem čaka gloseveda biti prosta. prednosti voznice osebnega vozila. voznik kolesa z motorjem, ki je zaradi sreče prišlo na prehodu za pešce med ba v višini 500 evrov (trenutno mokrega vozišča padel pri zavijanju. Cesto talcev 29 in Cesto talcev 18. je za prekoračitev 30–50 km/h Strožje kazni za Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.

Neznani voznik neznanega vozila naj zagrožena globa 1000 evrov), neupoštevanje bi pripeljal iz smeri Partizanske ceste za prekoračitev med 40 in 50 prednosti posebnih vozil in trčil v desni bok pešca ter, ne da km/h pa je po novem predvidena kazen 750 Strožje bodo policisti obravnavali voznike, Celje, Velenje, 14. julija – V večerbi ustavil, odpeljal v smeri Koroške evrov. Kazni se znižujejo tudi pri omejitvi ki ne upoštevajo prednosti posebnih vozil nih urah so policiste iz Splošne bolceste. Pešec se je v trčenju lažje po90 km/h ter na hitrih cestah in avtocestah. (rešilci, gasilci, policija), ki dajejo svetlobne nišnice Celje obvestili, da je pri njih Kope, 15. julija – Na Kopah je ne- škodoval in je naknadno sam iskal in zvočne znake. Kazni pa so predvidene poiskal pomoč 67-letni kolesar, ki je znani storilec vlomil v trgovino ter zdravniško pomoč. Policisti o nesreči Za parkiranje na mestu za tudi za tiste, ki se priključijo vozilu s predno- padel v Lazah pri Velenju in se hudo ukradel sedem električnih koles. La- še zbirajo informacije. invalide 200 evrov kazni stjo in vozijo za njim. Zagrožena je kazen v poškodoval. Podatke o prometni ne- stniku je s tatvino povzročil za najPo novem bo voznike ustavljanje in par- višini 250 evrov in tri kazenske točke. sreči še zbirajo. manj 35.000 evrov škode. kiranje na mestu, rezerviranem za invalide, ta potrdila posebej skrbno pregledovali, krši- začetku tedna. Ob tem so tudi ugotovili, da je drago stalo. Prej je kazen znašala 80 evrov, Uporaba mobilnega telefona 250 telje pa seveda čaka kazen. Za takšna dejanja kršitelj zamašil odtok v kadi in spustil vodo, po novem jih bo 200. evrov in tri kazenske točke je zagroženo do dve leti zapora. ki je začela iztekati iz stanovanja. Seveda so Voznikom, ki med vožnjo uporabljajo mopolicisti napisali plačilni nalog.

Do dopolnjenega 18. leta bilne in druge podobne naprave, grozi kaPreglasna glasba in zamašen obvezna uporaba čelade zen v višini 250 evrov in tri kazenske točke.

Ukraden motor odtok Določena je tudi uporaba zaščitne kolesarNa izpit s ponarejenim Velenje, 15. in 16. julija – Zelo pogosto mora- Velenje, 16. julija – Občan je prijavil, da mu ske čelade med vožnjo za voznike in potnike 1,5 metrov razdalje pri prehitevanju je neznani storilec med 18.30 in 24.00 izpred testom jo velenjski policisti posredovati zaradi prena lahkem motornem vozilu, in sicer do doNovela zakona o pravilih cestnega promebloka Jenkova cesta 21 v Velenju ukradel glasne glasbe, s katero občani motijo svoje polnjenega 18. leta starosti. Enako je že do- ta določa tudi primerno bočno razdaljo pri Celje, 14. julija – Na teoretičnem delu vozmoped znamke SYM, tip Orbit II 50/25, reg. sosede. Med drugim se je to dogajalo pozno slej veljalo za kolesarje. Med lahka motorna prehitevanju kolesarjev in voznikov lahkih niškega izpita sta dva kandidata predložila oznake CE LJ 5A-E4, rdeče barve. Oškodoval ponoči prejšnji četrtek in soboto na Koroški vozila spadajo invalidski vozički in vozila na motornih vozil in mopedov. Ta mora biti ponarejena negativna covid testa. Glede na ga je za najmanj 250 evrov.

4 v Šoštanju, kjer so policisti posredovali že v to, da to ni prvi primer, opozarjajo, da bodo 🔲 motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko vsaj 1,5 metra.

POLICIJSKA kronika

Motorist sam padel

Izsiljeval prednost

Kolesar padel in se poškodoval

Iz POLICISTOVE beležke

Ukradel 7 električnih koles

Povzročitelj nesreče s kraja pobegnil

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 15

UTRIP

22. julija 2021

15

Na cesti nisi sam, s(m)o tudi »šoferji« Pred desetletji je med različnimi konvencionalnimi gesli, opozorili in spodbudami za boljšo varnost v cestnem prometu štela tudi misel: »Na cesti nisi sam!« V šali so nekateri dodali še: »Smo tudi šoferji!« Pred dnevi je bil znameniti dan »13. julij«, po starem dan šoferjev in avtomehanikov, sodobno zamišljeno pa je stvar bolj zapletena. Zato le na kratko.

Vsem, ki delujejo kot prostovoljci, člani prometnih združenj, avto moto društva, vsem, ki tako ali drugače strokovno obvladujejo cestno prometno (ne)varnost in si prizadevajo pomagati udeležencem v prometnih nezgodah (policisti, reševalci NPM, gasilci, člani SPV idr.), je primerno ob tem znamenitem, simboličnem dnevu izreči zahvalo za preventivno ravnanje, s tem pa opomin vsem uporabnikom cest in prometnih sredstev, predvsem v

Policija opozarja Pazite na svoje stvari Policisti opozarjajo občane, da na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazijo na osebne predmete in jih na vidnih mestih ne puščajo brez nadzora.

Telefone in denarnice naj shranijo v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako vas bodo žeparji težje okradli.

Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja!

cestnem prometu, da za svojo varnost in varnost drugih ter ohranjanje zdravja in življenj storijo več. Število neljubih, bolečih in tragičnih dogodkov je še vedno preveliko. Izgube neprecenljivih življenj ne moremo vrednoti, toda že izguba delovnih dni zaradi bolniških, nastala materialna škoda in posledično tudi izguba osebnega in narodnega dohodka bremeni vse vpletene in celotno družbo. Zato le vljuden apel, ki ga civilna družba in strokovna združenja ponavljajo na različne načine vztrajno in zelo pogosto – vozimo preudarno in varno ter si prihranimo bolečine in denar.

Postanimo bolj kulturni udeleženci v premikajoči se družbi, ob potovanjih in transportu.

Izvedeli smo, da članom aktivnega Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje (ter tudi ZŠAM Zgornje Savinjske doline), ki

zdaj sodijo pod pred leti ustanovljeno novo Neodvisno zvezo logistov in mehatronikov Slovenije, ni uspelo organizirati tradicionalne povorke, s katero so z različnimi vozili in prazničnimi parolami vsaj enkrat v letu opozorili nase, na svoje plemenito strokovno in preventivno delovanje. Ne le lani, ampak tudi letos jim prav tako še ni uspelo izvesti občnega zbora in urediti formalnega dela poslovanja.

Vzroki za to pa menda niso le ukrepi proti širjenju korone. No, upajmo, da se v prihodnosti vse spet uredi, saj je pomembno predvsem to, da se spomnimo na zaslužne ljudi in izjemne delavce v prometu in transportu ter stroko usposabljanja za promet in voznike motornih vozil. In jim iskreno čestitamo ter zaželimo srečno vožnjo.

Previdno pri uporabi bankomatov in kartic

Goljufije tudi na spletu

Zaradi večje uporabe bankomatov v času praznikov je večja tudi nevarnost zlorab negotovinskih plačilnih sredstev. Eden od načinov je namestitev skimming naprav ali pasti za denar (cashtrapping) na bankomatih. Policisti svetujejo, da pri uporabi plačilnih kartic na bančnih avtomatih upoštevate osnovna pravila za varno poslovanje s karticami: bodite pozorni na sumljive osebe v bližini; pregledate bankomat, preden ga uporabite; prekrijete vtipkano PIN številko; uporabljate SMS obveščanje o opravljenih transakcijah; celoten dvig gotovine opravite pazljivo in jo nemudoma pospravite.

🔲

Jože Miklavc

Policija je v zadnjem času obravnavala več kaznivih dejanj goljufij po spletu. Svetujejo, da na prejeto pošto neznanih oseb ne odgovarjate; ne odpirate morebitnih datotek neznanih oseb, ki so v priponkah; ne klikate na podane povezave; ne klikate pojavnih oken za zbiranje občutljivih podatkov in ne vnašajte svojih osebnih podatkov; ne nakazujete denarja neznanim osebam; ne posredujete svojih osebnih ali katerih koli drugih podatkov (npr. podatkov plačilnih kartic, bančnih računov); ne pošiljate svojih fotografij ali videoposnetkov neznancem; prejete spletne pošte, ki ni bila posredovana iz uradnih virov, ne širite naprej in jo dodate na t. i. listo nezaželene 🔲 pošte oziroma jo blokirate.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vztrajajte pri poti, ki ste si jo začrtali že na začetku poletja. Ko vas bodo sorodniki spet izzivali, raje molčite. Če jim boste hoteli predstaviti svojo pogled o skupni temi, se bodo začeli prepirati z vami. Tega res ne potrebujete, saj dobro veste, da jim diši nekaj, kar je vaše. Denarja, ki ste ga privarčevali v preteklosti, ne zapravljajte nepremišljeno. Tudi tolažba z nakupi ne bo pomagala. Če pa ste se odločili, da vendarle dokončate nekaj, česar si doma želite že dolgo, ne oklevajte. Sprememba bo prava osvežitev, odlično se boste počutili v njem. Če se pripravljate na počitnice, pred odhodom od doma dobro zavarujte vse, kar vam je drago.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo v času, ko večina zapravlja prihranke na počitnicah, povzročil precej skrbi. Zavedati se boste začeli, da letos nimate toliko, da bi si privoščili kot prejšnja leta, zato raje spremenite počitniške načrte. Samski, ki nimate finančnih skrbi, boste imeli drugo težavo. Težko boste našli družbo za skupni dopust, saj so letos vsi vaši prijatelji načrte naredili že pred časom. Tudi v službi zna priti do problemov s sodelavci. K sreči se bodo razrešili brez večjih posledic, le nekaj zamere bo ostalo. Zdravje vam ne bo delalo težav. Vlaganje v vas same se že obrestuje, tehnike sproščanja tudi.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Ob koncu tedna se boste na nekem dogodku, ki se vam sprva sploh ne bo zdel zanimiv, nepričakovano dobro zabavali. Spoznali boste osebo, ki bo pospešila vaš srčni utrip. Zalotili se boste pri mislih, kako bi se pomladili in osvežili svoj videz, ki ste ga, priznajte, v zadnjem letu kar malo zanemarjali. Odlično, saj boste z vsako spremembo kar zacveteli. Potrudili se boste, da boste v naslednjih dneh večkrat v družbi novega znanca. Se bo razvilo kaj več od simpatije ali prijateljstva? Tokrat je to odvisno le od vas, saj si nasprotna stran zaradi razlike v letih ne bo upala narediti prvega koraka.

Rak, 22. junija – 22. julija

Nekdo od vaših bližnjih vas bo v naslednjih dneh resnično potreboval. Ne bo vam težko pomagati, saj bi zanj storili vse. Zadihajte s polnimi pljuči, od nedelje dalje bo najhuje za vami. Prihodnji teden vam bo žal vsak dan zmanjkalo časa za vse, kar ste si zadali. Žal poletje ni le čas dopustov. Vi boste letos med tistimi, ki bodo v poletnih mesecih veliko delali, zadolženi pa boste za odgovorne projekte. Za nasvete, kako se hitreje in bolje približati cilju, ne sprašujte prijateljev. Niso čisto odkriti z vami, zato se, ko bo treba, o vsem odločajte sami. Hitro boste dobili potrditev, da je bilo to tokrat zelo pomembno. Zasluge za uspeh bodo tokrat le vaše!

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V naslednjih dneh prav na nobenem področju ne boste hiteli, pa čeprav je prav naglica v odločitvah tista, ki je zadnje čase za vas značilna. Tokrat se boste odločili za pot, ki bo v dobro vas in tistih, ki jih imate iskreno radi.

Stres bo vplival na vaš ljubezenski odnos, zato si vsaj ob večerih vzemite čas za sprostitev in razvajanje v dvoje. V začetku prihodnjega tedna se boste umirili, prej ne boste znali. Če boste za povrhu šli za nekaj dni od doma, boste naredili največ za svoje dobro počutje in zdravje. Telo vam že sporoča, da je utrujeno. Potrebujete več stvari, ki vam bodo napolnile izpraznjene baterije, poleg gibanja tudi dobro družbo in veliko smeha.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

od 23. do 29. julija • 23. julija 1955 se je v Murski Soboti rodil direktor Rdeče dvorane Velenje Marjan Klepec; • 23. julija 1961 se je rodil Bojan Kontič, ki je bil med letoma 1996 in 2011 poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, med letoma 2008 in 2010 vodja poslanske skupine Socialnih demokratov v DZ RS, od junija 2012 podpredsednik stranke Socialnih demokratov Slovenije, od leta 2011 do smrti, 2. avgusta 2020, pa župan Mestne občine Velenje; • 23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja; • 24. julija 1912 se je v Velenju rodila pedagoginja in kulturna delavka Marta Trampuš (roj. Presker). Po 2. svetovni vojni je opravila izpite za učiteljico.

Med letoma 1969 in 1986 je poučevala na posebni osnovni šoli v Velenju. Več let je vodila Pionirski klub v Domu kulture v Velenju. Umrla je v Topolšici, 1. oktobra 2003; • 24. julija 1947 se je v Radegundi pri Mozirju rodila direktorica in humanitarna delavka Jelka Fužir. Po končani gimnaziji v Celju je diplomirala na Višji šoli za socialne delavce in magistrirala iz sociologije na FSPN v Ljubljani. Med letoma 1970 in 1976 je bila zaposlena na Občini Velenje, med letoma 1976 in 1981 na Občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje, od 1982 do upokojitve 2006 pa na Centru za socialno delo Velenje. Kot direktorica javnega socialnovarstvenega zavoda je ves čas izhajala iz doktrine sodelovanja; • 24. julija 2005 je na Češkem umrla Irena Foit, žena Františka Foita, avtorja zbirke

Marta Trampuš (foto Damijan Kljajič))

v Muzeju Velenje, ki je z njim 25 let potovala po Afriki. Rojena je bila 14. julija 1913 na Češkem; • 25. julija 1926 so v Šmartnem ob Paki odkrili spomenik 63 v 1. svetovni vojni padlim vojakom iz Šmartnega in okolice; • 26. malega srpana 1871 se je v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr.

Karel Verstovšek. 1. novembra 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, pogosto pa Verstovška imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev; • 26. julija 1931 so v Zavodnju svečano odkrili spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodnja; • 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarji; • 27. julija 1935 se je v Paški vasi rodila pedagoginja in ravnateljica Marija Žužek (roj. Letonje). Po maturi na Učiteljišču v Celju je končala PA v Ljubljani in nato diplomirala iz pedagogike na FF UL. Med letoma 1959 in 1974 je bila šolska pedagoginja na OŠ Gustava Šiliha, med 1974 in 1977 pomočnica direktorja za pedagoške zadeve na VIZ Velenje, med 1977 in 1989 pa ravnateljica na OŠ Livada. Umrla je 5. avgusta 2019; • 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil dolgoletni župan Šoštanja, častni šoštanjski

občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc Rajšter; • 28. julija 1946 se je v Javorju v občini Črna na Koroškem rodil glasbenik in pedagog Branko Škruba. Diplomiral je na Akademiji za glasbo, na Oddelku za pihala, trobila in tolkala. Med letoma 1971 in 1999 je poučeval na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje.

Bil je dirigent pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Umrl je 26. aprila 2021; • 28. julija 1954 je bil v Mariboru rojen športnik dr. Borut Pistotnik, doma iz Velenja. Od leta 1979 je zaposlen na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani; - 28. julija 1962 se je rodil montanist in športnik Bogdan Makovšek. Po končani Gimnaziji Velenje je diplomiral iz rudarstva v Ljubljani, kjer si je leta 2002 pridobil še naziv magister znanosti. Dosegel je številne športne uspehe v atletiki. Je večkratni mladinski državni prvak in rekorder Jugoslavije v hoji. Leta 1980 je postal športnik Občine Velenje; • 28. julija 1987 je bil za sekretarja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice izvoljen Božo Lednik; • 29. julija 1930 se je v Krškem rodil prvi ravnatelj Gimnazije Velenje Bojan Glavač. Glavač je bil tudi odličen športnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi športni naslov v Šaleški dolini. V letih 2000 in 2005 je bil slovenski prvak v veteranskem tenisu, v letih 2004 in 2006 pa je v tem športu postal tudi mednarodni prvak. Leta 2009 je izdal pesniško zbirko Pesmi iz klobuka. Je tudi član mednarodnega kluba Magic Studio Maribor, v Velenju znan kot čarodej za otroke – Čarovnik Boy; • 29. julija 1954 se je v Celju rodil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob; • 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja. Jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja, je vdrla skozi strop. 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Pred vami je odličen teden, ki vam bo še dolgo grel dušo. Vse bo tako, kot si želite. Večina bo teden preživela v naravi, nemalo daleč od doma. Veliko boste v večjih družbah, kar vam je v preteklem letu res manjkalo. Izjemno zgovorni in zabavni boste, zato bodo naslednji poletni dnevi pravi čas za nova poznanstva. Med njimi bodo tudi taka, ki bodo trajala in se razvila v prijateljstva. Nihanje temperatur bo precejšnje, vam pa bo najbolj godilo, kadar bo sveže, torej zjutraj in zvečer.

Takrat boste poskrbeli, da boste tudi fizično bolj aktivni. Želeli si boste, da se življenje, ki ga trenutno živite, še dolgo nadaljuje. Morda pa vam tokrat uspe.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Nekaj težav boste imeli z zdravjem. K sreči bodo prehodne narave, vseeno pa se boste krepko prestrašili. Ko vas bodo zdravniki pomirili, se vam bo življenje v trenutku spet zdelo lepo, predvsem pa dragoceno. Če vam dogovor, ki ga bodo v času vaše odsotnosti bližnji sklenili brez vas, ne leži, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje, saj bo tokrat močno vpleten tudi on. Nič hudega, če se bodo vajina stališča razlikovala, poskušajta jih uskladiti. Ugotovili boste, da je lahko to prav zabavno početje. Zaradi nekoga iz ožje družine boste imeli več stroškov. Poravnali jih boste brez oklevanja.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V naslednjih dneh se boste ukvarjali z vprašanjem, kje bi lahko dodatno zaslužili, saj boste naenkrat imeli večje potrebe po denarju. Ena od idej, ki jo boste oblikovali ob koncu tega tedna, ima dober potencial. Že prihodnji teden naredite dodatne raziskave o tem, kako bi se lahko novega posla lotili varno in brez prevelikega finančnega tveganja. Sprašujte le tiste, ki jim zaupate, saj si ne želite, da se v vašem okolju pojavijo govorice, ki bi jim bili težko kos. Ovirale bi vas lahko tudi na novi poti, če se boste odločili zanjo. Jutri se boste resno vprašali, koliko pravih prijateljev imate. Ni jih malo, ki bodo prav v teh dneh izgubili vaše zaupanje.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami. Delo, ki ste ga opravili v minulih dneh, ni bilo majhno. Pričakovali boste, da boste sedaj srečni in zadovoljni, pa žal ne bo tako. Znašli se boste še na eni od življenjskih prelomnic. Partner ne bo več pripravljen živeti tako, kot si želite vi. Vso krivdo za napetosti v hiši boste zvalili nanj, a ne boste imeli čisto prav. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se stvari med vama spet postavijo na svoje mesto. Zadnje čase živite res stresno. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete in ste še naprej trmasti kot vol, vam bo zdravje vse do konca meseca julija še krepko nagajalo.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

Težav z denarjem in zdravjem do konca julija ne boste imeli, a vam to ne bo dovolj, da bi bili zadovoljni s svojim življenjem. Sploh ne boste več vedeli, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se pomirili, saj boste čutili, da ste nenehno v krču. V naslednjih dneh boste ugotavljali, da ste nehvaležni. Prisilili se boste, da boste začeli spet uživati v drobnih radostih življenja, saj nenehna jeza, ki se zajeda v vas, ni dobra za vaše mentalno zdravje. Težave, zaradi katerih se vam to dogaja, so prehodne narave. Če ste samski, se vam obeta poletna avantura, ki bo popoprala vaše življenje. Iz nje se ne bo razvilo nič resnega, bo pa poživljajoče.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vsega boste imeli dovolj, predvsem pa boste zelo utrujeni. Zato boste nepremišljeni v besedah in dejanjih. Vsi se bodo čudili, zakaj je v vas toliko jeze, le vi tega ne boste opazili. Zdelo se vam bo, da ste prav takšni, kot ste bili, pa to ne bo držalo. S svojim obnašanjem boste prizadeli partnerja in svoje najbližje družinske člane. Partnerju bo dovolj vaših jeznih izpadov, kar vam bo povedal v obraz. Počitnice lahko napetosti med vama omilijo ali pa zelo poslabšajo, zato se vzemite v roke. Partnerju pripravite vsaj kakšno presenečenje, saj bo zelo vesel, če bosta skupaj počela kaj novega. Ob tem bo spoznal, da so čustva med vama še živa. A potruditi se bosta morala oba, sicer bo ogenj ugasnil.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Čeprav vam zadnje čase ugaja, da se vsak dan odvija enako, vašega partnerja to zelo moti. Zato bo do vas zajedljiv, včasih celo žaljiv. Poskušajta skozi miren in iskren pogovor priti do spremembe v vajinem odnosu. Dogovorjenega se boste morali držati, sicer se bo njegovo zaupanje v vas hitro sesulo v prah. Če si bosta še ta mesec privoščila počitnice, bodita na njih aktivna. To potrebujeta bolj kot ležanje na plaži. Gibanje, dolgi večerni sprehodi in večerna družba bodo popestrili vaše poletje, zato ne bodite več volk samotar. Še pred dopustom vas čaka veliko dela, a vam to ne bo v breme. Vse bo teklo po vaših željah, zato vam nič ne bo težko. Pohvale vam bodo godile.

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek, 22. julija

06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.25 14.30 15.00 15.45 15.55 16.00 16.05 16.15 16.30 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 20.45 21.55 22.00 22.55 23.45 00.15 00.40 01.35

04.00 09.00 10.00 12.10 13.20

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad., 2. sez.

Izgorelost: program za samouničenje, dok. film Danes dol, jutri gor, »Rostifraj«, slov. nan.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Moje mnenje, Med kladivom in nakovalom Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (VI.), am. nad., 6. sez.

Slovenci v Italiji: Božo Zuanella, portret Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna odd.

Timi gre, risanka Simon, risanka Pujsa Pepa, risanka, 5. sez. Žanov svet, risanka Tib in Tamtam, risanka Mulčki, risanka Zombi Lars, Trol v kletki, nor. nad., 32. del, 3. sez.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Izzivi srebrne generacije, Ljubezen, dok.-izob. odd.

Na kratko, Mobing V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ujet (I.), britanska nad., 1. sez.

Antična velemesta, Rim, fran. dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Bauhaus - nova doba, nem. nad.

Izzivi srebrne generacije, Ljubezen, dok.-izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.15 01.15

Info kanal Videotrak Poletno jutro Profil, Igor Vidmar Olimpijske igre; nogomet Brazilija : Nemčija, prenos Poletni pozdrav Olimpijske igre; nogomet Brazilija : Nemčija, posnetek Videotrak Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser.

Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser.

Genialna prijateljica (I.), Punčki, it. nad., 1. sez.

Slov. jazz scena: Imago Sloveniae: Big band RTV Slovenija s solisti, posnetek Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 09.10 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 14.20 15.20 16.30 17.00 18.05 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.45 23.55 00.50 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 22. del Solze v raju, 1. sez., 23. del Usodni diamanti, 1. sez., 162. del Usodni diamanti, 1. sez., 163. del Vedno tvoja, 3. sez., 10. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 52. del Sanjski moški, 1. sez., 1. del Ljubezen na vasi, 3. sez., 18. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 164. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 89. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 19. del Vedno tvoja, 3. sez., 11. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 1. sez., 2. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

15.30 17.00 19.00 20.00 21.10 22.20 23.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16:00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.33

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf.-razvedrilna oddaja Kdo je bil Anton Perko?

2863. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo?

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Julian Kornhauser, Urad za poezijo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: ansambel Spev, Alpski kvintet (6) Regionalne novice Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Julian Kornhauser, Urad za poezijo lepote sveta: Islandija, 2. del Izbrano iz arhiva: 28. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, Škale 2001 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Petek, 23. julija

06.15 07.00 09.00 10.20 10.45 11.10 11.40 12.05 13.00 13.25 14.30 15.00 15.35 15.45 15.50 16.00 16.10 16.35 17.00 17.25 17.50 18.05 18.25 18.50 18.57 19.50 20.25 21.25 22.05 22.10 23.10 01.10 01.35 02.45 02.50

04.00 06.00 08.15 09.10 11.20

Kultura, Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad., 2. sez.

Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Eolski otoki, , kulinarično-popotniška odd.

Izzivi srebrne generacije, Ljubezen, dok.-izob. odd.

Danes dol, jutri gor: Bio-eko-vegi projekt 1., slov. nan.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Forenziki železne dobe, dok. film Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (VI.), am. nad., 6. sez.

Prisluhnimo tišini, izob.-svet. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

Izzivalci, EBU dok. film, Tiagove govoreče roke Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip: Odpuščanje je temelj sožitja Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme Olimpijski dnevnik Poletni pozdrav Slovo od zelenice, zgodba Francesca Tottija, it. nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Parada, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme Vreme Napovedujemo

00.35 01.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Poletno jutro O živalih in ljudeh, izob.–svet. odd.

Na vrtu, izob.–svet. odd.

Olimpijske igre, otvoritvena slovesnost, prenos Spokojna Japonska, jap. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jure Košir Videotrak Olimpijske igre, otvoritvena slovesnost, posnetek Olimpijski dnevnik Genialna prijateljica (I.), it. nad., 1. sez.

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 08.35 09.35 10.55 11.55 12.55 13.10 14.05 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.25 22.55 23.00 00.30 02.15 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 24. del Solze v raju, 1. sez., 25. del Usodni diamanti, 1. sez., 164. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 89. del Vedno tvoja, 3. sez., 11. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 53. del Sanjski moški, 1. sez., 2. del Ljubezen na vasi, 3. sez., 19. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 90. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 91. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 20. del Vedno tvoja, 3. sez., 12. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez.

Počitniški par, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

12.00 13.00 16.10 18.00 18.55 20.00 23.00 23.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.25 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf.-razvedrilna oddaja Robo TV 2 Izbrano iz arhiva: Odprta tema, Zdrav dih za navdih, 2002 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Miš Maš: Zakaj je spanje pomembno Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Arben Idrizi, Prišel je neki čas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Kuba, 2005 Regionalne novice POP CORN: Kingston, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Arben Idrizi, Prišel je neki čas Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

22. julija 2021

Sobota, 24. julija

Nedelja, 25. julija

06.10 Kultura, Odmevi 07.00 Čebelice: Lisjaček v Luninem gozdu 07.30 Žanov svet, risanka 07.40 Kalimero, risanka 07.50 Nejko, risanka 08.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 08.10 Z kot Zofka, odd. za predšolske otroke 08.35 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Sobotni krompir 10.00 Male sive celice: OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani in OŠ Franceta Bevka, Ljubljana 10.35 Izzivalci, EBU dok. film, Tiagove govoreče roke 10.50 Osvežilna fronta, Kalorije, odd. za mladostnike 11.35 Koncerti za mlade, Humor v glasbi, glas.-izob. ser. L. Bernsteina 12.40 NaGlas!, Ivana Mandarić 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 O živalih in ljudeh, izob.–svet. odd.

14.10 Sledi, Janko Pislak (1934–2013), dok. odd.

15.00 Amsterdam, London, New York trije veličastni, fran. dok. ser.

15.55 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 1. sez.

16.30 Na vrtu, izob.–svet.odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dok. odd.

18.00 Na sončni strani, dok. inf. odd.

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.20 Tekač, koprodukcijski film 22.35 Poročila, Šport, Vreme 23.00 Dvojček, norveška nad.

23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik, Vreme 01.30 Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.30 08.40 08.45 09.00 09.10 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.20

16.45 17.45 18.20 20.00 21.30 22.00 22.55

00.15 00.45

Sabljanje Košarka 3 x 3 (M) Tenis Cestno kolesarstvo (M) Olimpijski dnevnik Zvezdana, Rak je morska žival Dan 202, koncert slovenske skupine Dan D s Simfoniki RTV Slovenija 00.30 Videotrak 01.30 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.45 09.10 10.00 10.50 11.40 13.00 13.15 14.30 14.45 15.15 15.45 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 65. del Betty v New Yorku, 1. sez., 66. del Betty v New Yorku, 1. sez., 67. del Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Ne joči, Peter, slovenski film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Spider-Man: Vrnitev domov, ameriški film 22.20 Poletni ulov, ameriški film 00.15 Jenny se poroči, ameriški film 01.55 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Zakaj je spanje pomembno 09.40 Aktualno: O nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, posnetek izredne seje MO Velenje 11.00 Jutranji pogovori 1 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.55 Mali koncert iz Glasbene šole Velenje: Irena Grafenauer, flavta 13.25 Izbrano iz arhiva: Festival narodno-zabavne glasbe Vurberk 2014, 1. del 14.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ciril Cesar, Pot v svetlobo 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo?

18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Peter Kolšek, Refošk 18.45 Dotiki gora: Gorovje Taurus in Kapadokija 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Boris A. Novak, Vrtoglavica 20.30 Koncert Big banda orkestra Slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski 22:00 Popotniške razglednice: Kuba, 2005 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Nočni program

01.55

Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka, Niko, risanka Timi gre, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Bratca, risanka Ezopovo gledališče, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

Ozare Obzorja duha, Slovenski misijon v Etiopiji Ljudje in zemlja, izob.–svet. odd. #Zelena generacija/Young Village Folk, Tri generacije Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poletni pozdrav Čez planke, S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 3. del: Sao Paolo Zadnje dejanje, madž.-brit. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kulinaričnopopotniška odd. Šola za pošasti, risanka Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Vreme, Olimpijski dnevnik Midva, britanska nad.

Intervju, doc. dr. Brane Senegačnik Poročila, Šport, Vreme Tanke meje, koprod. dok. film Za lahko noč: Letni časi Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

16.05 16.35 17.20 18.05 19.30 20.50 21.00 21.30 22.00 23.00 00.55

Tekvondo Sabljanje Plavanje Tenis Odbojka na mivki Žrebanje Lota Skoki v vodo Olimpijski dnevnik Sting v pariški Olympii, koncert Zvezdana, Rak je morska žival Info kanal

11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.30 14.30 15.25 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 20.20 21.10 22.00 22.25 00.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.20 09.45 10.35 11.25 12.15 12.45 13.00 14.20 14.35 16.20 18.00 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 68. del Betty v New Yorku, 1. sez., 69. del Betty v New Yorku, 1. sez., 70. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Počitniški par, ameriški film Rojen v Jugi, slovenska komedija Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Čez 30 in še pri tastarih, ameriški film 21.50 Leteči Škot, angleški film 23.45 Ne joči, Peter, slovenski film 01.30 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Zakaj je spanje pomembno 09.40 2863. VTV magazin 10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 Regionalne novice tega tedna 10.45 Kdo je bil Anton Perko?

11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Jutranji pogovori 1 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Izbrano iz arhiva: Festival narodno-zabavne glasbe Vurberk 2014, 2. del 15.45 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Robo TV 28 18.15 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Julian Kornhauser, Urad za poezijo 18.45 Izbrano iz arhiva: Odprta tema, Zdrav dih za navdih, 2002 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Planet polka: ansambel Spev, Alpski kvintet (6) 21.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Arben Idrizi, Prišel je neki čas 21.05 Jutranji pogovori 2 22.35 Mali koncert iz Glasbene šole Velenje: Orgelski koncert 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

Ponedeljek, 26. julija

06.30 07.00 09.00 09.55 10.10

Torek, 27. julija

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad., 2. sez.

TV-izložba Obzorja duha, Slovenski misijon v Etiopiji Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Intervju, doc. dr. Brane Senegačnik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad., 2. sez.

Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Kozmo (III.), belg. nan., 3. sez.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi, Janez Karlin (1922-2019), dok. odd.

Pujsa Pepa, risanka, 5. sez.

Simon, risanka Nejko, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, Tednik Dediščina Evrope, brit. nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Wisting, koprodukcijska nad.

Koncert orkestra Slovenske filharmonije: G. F. Händel, Koncert za orgle A. Kumar, Strastra Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

06.15 07.00 09.00 10.15 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30

17.00 Tekvondo 17.45 Košarka (M) - Argentina : Slovenija 19.00 Kajak-kanu - slalom na divjih vodah 19.30 Športna gimnastika - ekipno (M) 20.30 Košarka 3 x 3 - Poljska : Nizozemska 20.45 Triatlon (M) 21.30 Olimpijski dnevnik 22.00 Reli Železniki, reportaža z državnega prvenstva 22.30 Genialna prijateljica (I.), it. nad., 1. sez.

23.35 Circom Regional, kopr. dok. odd.

00.25 Luči mesta, kratki igrani film 00.40 Videotrak 01.40 Info kanal

16.15 16.45 17.30 18.15 19.00 19.45 21.30 22.00

11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 15.10 16.00 16.10 16.20 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 21.15 22.05 22.10 23.10 00.00 00.35 01.05 02.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.55 08.45 09.45 10.35 11.35 12.35 12.50 13.55 15.00 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 22.20 23.25 00.20 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 26. del Solze v raju, 1. sez., 27. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 90. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 91. del Vedno tvoja, 3. sez., 12. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 54. del Sanjski moški, 1. sez., 3. del Ljubezen na vasi, 3. sez., 20. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 92. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 93. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 4. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 1. sez., 3. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf.-razvedrilna oddaja 2863. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Lepote sveta: Islandija, 3. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Karol Chmel, Sramotilni steber Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd Regionalne novice Kratek koncert, Klape v Stožicah: klapa Jelsa Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Karol Chmel, Sramotilni steber Izbrano iz arhiva: Informativni program 4 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.15 21.20 22.05 22.10 23.00 23.30

14.30 15.05 15.40 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 16.25 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.25 21.20 22.15 22.20 23.20 01.55 02.20 03.35

22.55 23.15 00.10 01.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.30 11.25 12.25 13.20 13.35 14.40 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.25 22.30 23.00 00.10 01.05 01.55 02.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad., 2. sez.

Umetni raj, O prihodnosti filma Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad., 2. sez.

Duhovni utrip, Odpuščanje je temelj sožitja Potepanja - Vinska tura in Sárvár Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka Kozmo (III.), belg. nan., 3. sez.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Gil, Nastija, Sumon, dok. odd.

Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik Ločitve (I.), brit. nad., 1. sez.

Balkan v plamenih: Jugoslavija, sod smodnika, nemška dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci, dr. Ernest Petrič, 2/2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

Gorsko kolesarstvo (Ž) Košarka 3 x 3 (M), četrtfinali Triatlon (Ž) Judo Plavanje Športna gimnastika - ekipno (Ž) Olimpijski dnevnik Genialna prijateljica (I.), it. nad., 1. sez.

NaGlas!, Ivana Mandarić Kdo je ubil Daphne, it. dok. odd.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 28. del Solze v raju, 1. sez., 29. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 92. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 93. del Usodno vino, 1. sez., 55. del TV prodaja Sanjski moški, 1. sez., 4. del Gorski zdravnik, 14. sez., 4. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 94. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 95. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 21. del Vedno tvoja, 3. sez., 13. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 1. sez., 4. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf.-razvedrilna oddaja Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 4 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jakub Kornhauser, Kvasarna in Rdeči kvadrat Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2864. VTV magazin Dotiki gora: Majorka Tramuntana, 1. del Koncert Big banda orkestra slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jakub Kornhauser, Kvasarna in Rdeči kvadrat Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda, 28. julija

06.15 07.00 09.00 10.15 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.15 15.55 16.05 16.10 16.20 16.30 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.25 18.50 18.57 20.25 21.55 22.00 23.00 23.45 00.15 00.40 01.55

Kultura, Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), , it. nad., 2. sez.

Free spirits - Samosvoji: Gil, Nastija, Sumon, dok. odd.

Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Globus: Eno leto pandemije, 2. del Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad., 2. sez.

Obrazi naših rojakov, Daniela Kocmut Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom - Nagyito alatt: Hungarikumi Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Mulčki, risanka Zombi Lars, norv. nad., 33. del, 3. sez.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko, Martin Krpan, izobraževalno-dok. film 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Evangelist Krek: Socializem Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik Film tedna: Najina Budimpešta, nemški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil, Zorko Bajc Tipično slovensko, Martin Krpan, izobraževalno-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

16.15 Skoki v vodo 16.35 Rokomet (M) - Francija : Nemčija 18.00 Cestno kolesarstvo - kronometer (M) 19.00 Plavanje 20.00 Dvigovanje uteži 20.20 Športna gimnastika - mnogoboj (M) 21.20 Žrebanje Lota 21.30 Olimpijski dnevnik 22.00 Genialna prijateljica (I.), it. nad., 1. sez.

23.00 Po dežju / Nakon kiše, dok. film 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 08.50 09.50 10.40 11.40 12.45 13.00 13.55 15.05 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.25 22.55 00.10 01.05 01.55 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 30. del Solze v raju, 1. sez., 31. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 94. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 95. del Vedno tvoja, 3. sez., 13. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 56. del Sanjski moški, 1. sez., 5. del Ljubezen na vasi, 3. sez., 21. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 96. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 97. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 22. del Vedno tvoja, 3. sez., 14. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 1. sez., 5. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro, inf.-razvedrilna oddaja 2864. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 29 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Dragan Potočnik, Pesem za Sinin Džan Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Mirko Krašovec, nekdanji ekonom Nadškofije Maribor, prekinil molk Regionalne novice Pop corn: Unique, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Dragan Potočnik, Pesem za Sinin Džan Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 17

17

ODTISI

22. julija 2021

Mama narava, naravna skulptura, vabi k soustvarjanju!

Velenjska umetnica Alja Krofl se letos vrača na brežine Škalskega jezera, kjer je lani prednikom in naravni krajini v spomin zasadila živo skulpturo Varuha krajine. Mitološko bitje nadnaravne velikosti ni prva takšna skulptura izpod njenih rok, prepleteni potaknjenci vrbe, leske in drugega šibja pa so se v enem letu dodobra zakoreninili in Varuha pospremili skozi prvi cikel novih brstov in cvetja.

Letos se mu bo med 19. 7. in 5. 8. z delavnico land arta (krajinska umetnost) pod umetničinim mentorstvom pridružila naslednja zelena skulptura, imenovana Mama narava, in tako ustvarila prvo zeleno formo vivo pri nas. Mladi med 15. in 29. letom, ki bi radi sodelovali, vabljeni na soustvarjanje. Delavnica bo potekala med 21. in 23. julijem ter med 2. in 4. avgustom v Letnem kinu in na lokaciji ob jezeru. Prijave so možne na www. marsmaribor.org/events/delavnica-land-art/.

Nova skulptura Mama narava nadaljuje avtoričino raziskovalno pot povezovanja človeka in krajine, umetnika z naravo.

Kroflova atelje pogosto preseli na prosto, ne motita je veter in neredna svetloba, še namenoma posega po naravnih zemeljskih materialih in si sama pripravi pigmente.

Krajinska umetnost (land art) in umetnost iz vrbičevja (willow art) sta obliki naravne umetnosti, umeščeni v naravno okolje brez motečih materialov in invazivnih posegov.

In kakor so naši predniki pletli košare, tako je Alja na sprehodih začela prepletati kupole, senčnice in razne ‚prčkote‘, ki so potem

vodili v izdelavo gugalnice utere in Varuha.

Ni naključje, da Varuh (kmalu pa tudi novo bitje) stoji na obrežju: po pripovedovanju dedka, ki je v svojem življenju gledal ugrezanje in spreminjanje rodne pokrajine, se Alja Krofl vrača na kraj, kjer je človek nasilno posegal v krajino, danes pa v novem ekosistemu najdejo zavetje mnoge redke in selitvene vrste.

Kot so naši predniki večino časa preživeli v naravi in z naravo, svoje veščine razvili tako, da se prilegajo naravno danim materialom, tako tudi sama svojo umetnost razvija okrog aktivnosti, ki jo povezujejo z gozdom, travniki in hribi.

Otvoritev naravne skulpture Mama narava bo v okviru Festivala mladih kultur Kunigunda v sredo, 25. avgusta, ob 16. uri v Letnem kinu Velenje, pospremljena pa bo z glasbenim programom.

Umetniški projekt nastaja v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, Društvom velenjski raziskovalni studio VENERA, Zavodom MARS Maribor ter drugimi društvi in umetniki. Sofinancira ga Mestna občina Velenje. 🔲

Dona Pratnekar, foto: Jože Miklavc

Skozi tančice ženskega pogleda

Biti sama v dvoje Presenetljivo pogost je občutek osamljenosti v partnerskem odnosu. Biti v zvezi še ne pomeni ‚ne biti sam‘. »S partnerjem sva skupaj že 10 let, a v vseh teh letih v zvezi nisem tista prava jaz. Ko sem partnerju omenila, da bi se skupaj vpisala na plesni tečaj, me je debelo pogledal in zbadljivo pripomnil, da sploh ni vedel, da rada plešem. Nisva se vpisala, saj je ocenil, da tega ne potrebujeva,« mi pove gospa. V njej se je naselila žalost. Tako velik del njene mladosti in zgodnje odraslosti je bil ples. Zaživela je, ko je samo pomislila nanj. To je bilo preprosto njeno veselje, nekaj, kar ji je privabilo iskrice v oči. Četudi je bilo težko, je bilo pomembno, kar je sledilo. Gospa je zapustila partnerja. Dojela je, da ji je težko biti pristna, a še težje ji je bilo ostajati to, kar v resnici ni. V njej je dozorela odločitev, da se želi ‹vrniti k sebi› in najti tisto sebe, ki jo je življenje veselilo! Pa naj bo to vrniti ples v svoje življenje ali si povrniti vse tiste drobne stvari, dejanja in odločitve, ki so polnile njeno srce.

Se kdaj vprašaš, ali si bila kdaj v odnosih osamljena? Si se kdaj počutila neslišano, nerazumljeno? Se ti je zdelo, da ravno ob osebi, ki naj bi te sprejela celostno, nisi mogla in zmogla biti ti – ti?

Biti manj ti in več tisto, kar želi drugi, je nevarnost, ki jo lahko doživljamo v mnogih odnosih, ne samo partnerskih. Vonj ima po nesprejemanju, obsojanju, želji po spreminjanju nas samih in po čustveni manipulaciji. »Če me imaš rada, boš ... A si spet tečna? Tega ti ne rabiš.

Preveč razmišljaš. Preveč si občutljiva. Preveč hočeš.« Kadar smo komurkoli preveč tega in premalo tistega, ni prostora za rast. Zgolj za zahteve in pričakovanja. Šele ko čutimo varnost, da smo sprejeti, lahko zares čutimo in doživljamo. V nasprotnem primeru je odnos kakor hoja po črepinjah, ko nenehno gledamo, kako in kam bomo stopili. In takšna hoja je utrujajoča in prav nič navdihujoča.

Težko je biti pristen, a še težje je biti to, kar v resnici nisi. 🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

Nekatere eksotične rastline lahko gojimo tudi pri nas Fascinantne kane s svojim bujnim rastjem dajejo na našem vrtu občutek, da smo v tropskih deželah – Poživljajoče trave niso zgolj lepe okrasne rastline, obstaja namreč precej vrst, ki so užitne in zdravilne tudi za ljudi Jasmina Škarja

Pridelovalec zelenjave in zbiratelj različnih sort paradižnika Jernej Mazej je z naravo zelo povezan. Srečo ima, da tudi njihova domačija na Gneču ponuja zanimive razglede na vse konce doline in sta se s tem, ko je zaključil Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, njegovo učenje in ljubezen do rastlin šele začela.

Da mu nikoli ni dolgčas, mi zaupa, kot tudi to, da svoje izkušnje in znanje rad deli na različnih delavnicah, seminarjih in predavanjih po vsej Sloveniji. Najina tokratna tema pogovora so bile eksotične rastline, ki z malo iznajdljivosti uspevajo tudi pri nas.

Kana ni samo naravna barva za lase

Rastlinski svet je res bogat, mnogo je rastlin, ki so zelo lepe, malokdo pa ve, da so tudi užitne. Z njimi si lahko okrasimo vrt, lahko jih uporabimo tudi v kulinariki. Užitne so lahko cele rastline ali samo določeni deli.

Katere eksotične čebulnice bi izpostavili? »Med vsemi čebulnicami in gomoljnicami so zagotovo najbolj fascinantne kane, ki s svojim bujnim rastjem dajejo na našem vrtu občutek, da smo v tropskih deželah. V Peruju predstavlja kana enega od štirih koreninskih pridelkov. Ostali trije so sladki krompir, manioka in arakača. Mlade korenike lahko jeste kuhane. Če jih kuhamo ali pečemo dlje časa, bodo bolj nežnega in slajšega okusa. Tradicionalno se iz korenike pripravi

moka, s katero se pečejo kolači, piškoti, rezanci in kruh. Zato gomolje naribamo v kašo, operemo in presejemo. Mlade poganjke lahko pripravljamo na podoben način kot blitvo. Cvetovi kane se uporabljajo kot naravna barva za lase, tudi za čiščenje industrijskih odpadnih voda skozi zgrajena mokrišča. Učinkovita je za odstranjevanje visokih organskih obremenitev, barv in kloriranih organskih spojin iz odpadne vode papirnih obratov. Tu sta še sočni in sladkorni koren, ki uspevata na številnih vrstah tal in lahko prenašata tako sonce kot delno senco. Korenine sladkornega korena je mogoče dušiti, peči, pražiti, ocvreti, uporabiti za testo ali kreme, lahko pa jih naribamo in uporabimo surove v solatah. Uporablja se tudi kot sladilo za pivo in vino,« navdušeno razlaga Mazej.

❱

Cvetovi kane se uporabljajo kot naravna barva za lase in kot sredstvo za čiščenje industrijskih odpadnih voda skozi zgrajena mokrišča.

Yacon, oka in mashua

Opozori tudi na užitne gomolje Južne Amerike, na domovino že izumrlih ljudstev, kot so Inki in Ajmari. Znani so bili po gojenju raznih gomoljnic. »Yacon oz. gomoljasti koren iz Andov

je trajnica, ki v višino zraste do dva metra, v širino pa se razraste nekje do enega metra. Cvet je podoben sončnici. Ima velike liste, ki se uporabljajo v prehrani predvsem za krepitev trebušne

imajo tudi probiotične lastnosti.

Vsebuje tudi različne vitamine in element mladosti – selen. Uživanje sladila iz yacona je lahko izjemno zdrav nadomestek sladkorja, primeren tudi za diabetike,«

ogljikovih hidratov in energije.

Sem lahko prištejemo še mashuo oz. gomoljno kapucinko, zelnato trajnico, ki so jo stoletja gojili in jedli avtohtoni prebivalci Južne Amerike. Njena domovina se razprostira med Bolivijo, Ekvadorjem in Perujem, kjer je še vedno vsakodnevna hrana revnejšim prebivalcem. Nikoli ni bila gojena za tržne namene. Stara ljudstva so sadila mashuo med krompir, da ga je ščitila pred boleznimi. Ima anafrodizične učinke.

Inkovski vojskovodje so na bojnih pohodih vojake hranili z gomolji mashue zato, da ne bi pogrešali svojih žena,« pove in se nasmeje.

Limonska in vanilijeva trava odganjata komarje in ostale žuželke

Je izjemno lepa in vsestranska okrasna rastlina, ki jo lahko kot lončnico uporabimo za okrasitev stanovanja ali balkona. Oddaja prijeten vonj, v poletnih mesecih pa služi tudi za odganjanje komarjev in ostalih žuželk.

slinavke. Najbolj uporaben pa je gomolj. Z njim so se prehranjevali že Inki. Gojenje pri nas je sila enostavno. Za lep pridelek potrebujemo rahla in bogata ter vlažna tla. Sadimo ga na prosto v mesecu maju, sredi oktobra pa bodo gomolji že primerni za spravilo.

Ob dobrih pogojih lahko pridelamo do deset kilogramov pridelka na sadiko. Yacon velja za super sladilo. Njegove pozitivne učinke so odkrili šele leta 1930. Vsebuje namreč veliko število antioksidantov, tako listi kot gomolji

opozori in nadaljuje s predstavitvijo oke – detelji podobne zeljnate trajnice, ki izvira z območju Bolivije, Ekvadorja in Peruja. »V 19. stoletju je v Evropi tekmovala s krompirjem, vendar je zmagal slednji. Največja pridelovalka na svetu je Nova Zelandija. Razrašča se kot zelnato zelišče, v zemlji pa se skrivajo krompirju podobni gomolji, le da so bolj podolgovate oblike in so zelo hranljivi.

Uživamo lahko sveže, kuhane ali pa jih pečemo zraven krompirja.

Gomolji so eden najboljših virov

Tu so še užitne, poživljajoče trave, ki niso zgolj lepe okrasne rastline ali pa rastline, namenjene prehrani živalim – poznamo precej vrst, ki so užitne in zdravilne tudi za ljudi. Limonska trava je bila še pred nekaj desetletji skoraj nepoznana, danes pa se vedno več ljudi zaveda njenih koristnih lastnosti. Priljubljenost ji je narasla predvsem zaradi vse večjega števila ljubiteljev tajske kuhinje, kot rastlina oz. tudi zdravilno zelišče pa je izredno učinkovita tudi za lajšanje marsikatere zdravstvene tegobe. Jernej Mazej poudari, da v dobrih pogojih v višino zraste skoraj dva metra. »Uspeva v sončnih in toplejših predelih, ne prenaša pa nizkih temperatur. Odlično uspeva, če jo posadimo na vrt, čez zimo pa jo je priporočljivo presaditi v hišo. Je izjemno lepa in vsestranska okrasna rastlina, ki jo lahko uporabimo kot lončnico za okrasitev stanovanja ali balkona. Oddaja zelo prijeten vonj, v poletnih mesecih pa je uporabna

tudi za odganjanje komarjev in ostalih žuželk. Je sestavni del azijske kuhinje in se uporablja kot začimba za različne jedi in kuhanje čajev, iz nje pa pridobivajo tudi različna eterična olja.

Ponuja široko paleto zdravilnih učinkovin, predvsem zaradi svojih antibakterijskih, antiglivičnih in protimikrobnih lastnosti. Blaži želodčne motnje, nespečnost, bolezni dihal, vročino, bolečine, okužbe in revmatizem ter krepi imunski sistem. Pomaga tudi pri sladkorni bolezni tipa 2, debelosti ter razstrupljanju telesa. Veliko se uporablja v aromaterapiji in pomaga tudi v boju proti utrujenosti, tesnobi in slabemu telesnemu vonju,« našteva in spregovori še o vanilijevi travi, ki je splošno znana tudi kot sladka trava. »Ljudje ne vedo, da je bila to sveta trava avtohtonih ljudstev Kanade in ZDA. Uporablja se v rastlinskem zdravilstvu in pri proizvodnji destiliranih pijač (npr. Żubrówka, Wisent). Svoj prepoznaven sladek vonj dolguje prisotnosti kumarina, ki odganja komarje. Rastlino v želeni dolžini nabiramo z rezanjem trave v začetku pomladi in do poznega poletja. Včasih so na svete dneve v severni Evropi pred cerkvenimi vrati posipali vanilijevo travo, verjetno zaradi sladkega vonja, ki se je pojavil, ko je bila pohojena. V Franciji so jo uporabljali za aromatiziranje sladkarij, tobaka, brezalkoholnih pijač in parfumov.

V Rusiji so jo uporabljali za aromatiziranje čaja. Med mnogimi indijanskimi plemeni velja za eno od štirih svetih zdravil. Čeprav se uporablja za številne namene, je pri mnogih plemenih njen glavni namen, da ljudi spravi v dobro voljo,« zaključi Mazej. 🔲

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka KZ Šaleška dolina

RADIO VELENJE

V Letu 2020 smo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pričeli z novo tradicijo, s premierno polnitvijo jabolčnega brandyja pod imenom ETHOS (starogrška beseda; značaj; duševno stanje; razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pa tudi sam način življenja).

Vse se je začelo ob Škalskem jezeru, kjer se nahaja naš 18-hektarski sadovnjak posestva Turn. Zrela jabolka so stisnjena v jabolčni sok, ki je s postopkom fermentacije postal jabolčno vino.

Sledil je postopek žganjekuhe.

Ethos je potreboval tudi svoj čas, da iz zelenega mladinca počasi dozori v uglajenega izkušenega gospoda in na plano izvabi svoj izjemen prvinski okus ter polno jabolčno aromo. Tako kot so se rudarji skozi zgodovino izmenično podajali v rudnik in se iz njega polni vtisov in izkušenj vračali nazaj v domače okolje, se tudi Ethos kot žganje odpravi na pot v globino, ko dozori pa se kot brandy vrne v objem zelene Šaleške doline ter zablesti v sijaju sonca.

Ethos najdete v vseh naših poslovalnicah, ter v spletni trgovini Ekodar.si.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška«, najkasneje do ponedeljka 2. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Enoten priključek za mobilne naprave kmalu del našega vsakdana?

Mnogim izmed vas se je zagotovo že zgodilo, da se je baterija mobilnega telefona ali druge mobilne naprave izpraznila ravno v nepravem trenutku. Čeprav večina sodobnih telefonov in tabličnih računalnikov že uporablja vmesnik USB Type-C, na trgu najdemo še nekaj proizvajalcev, ki vztrajajo pri svojih priključkih. Kot vse kaže, bo teh nevšečnosti kmalu konec, saj naj bi že kmalu večina mobilnih naprav imela enoten polnilec oziroma priključek za polnjenje.

Evropska unija namreč pripravlja zakonodajo, ki bo proizvajalce mobilnih naprav prisilila k uporabi enotnega priključka za polnjenje njihovih izdelkov. Za polnjenje mobilnih telefonov je bil pričakovano izbran priključek USB Type-C. Tega namreč najdemo že na bogati paleti mobilnih aparatov. To vključuje tudi poceni pametne mobilne telefone in tablične računalnike s Kitajske.

Prisilna uporaba enotnega priključka na evropskem trgu bo nedvomno koristila tako uporabnikom mobilnih naprav kot okolju. Samo evropska unija letno uvozi več kot 500 milijonov polnilcev za mobilne naprave. S tem se bodo seveda posledično precej zmanjšali izpusti toplogrednih plinov. Zmanjšalo se bo tudi število polnilcev, ki jih uporabniki zavržejo, ko si omislijo nakup novega mobilnega aparata.

To pa bo pripomoglo k zmanjšanju količine elektronskih odpadkov.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Zaradi velike priljubljenosti igralne konzole PlayStation 5 so pri Sonyju na začetku letošnjega leta sprejeli pomembno odločitev. Najavili so postopno ukinitev proizvodnje in s tem posledično tudi uradno prodajo legendarne igralne konzole PlayStation 4. Proizvodnjo nekdaj priljubljene igralne konzole bodo najprej ukinili na Japonskem, z izjemno enega modela, in sicer različice PS4 Slim s trdim diskom kapacitete 500 gigabajtov.

Kot kaže, je igralna konzola nadvse priljubljena med ljubitelji kriptovalut. Ukrajinska policija je nedavno v mestu Vinnycja zasegla skoraj 5.000 igralnih konzol PlayStation 4, ki so bile namenjene rudarjenju kriptovalut. Policija pa je nepridiprave odkrila zaradi visoke porabe električne energije, saj so skupno porabili za 216 tisoč evrov elektrike.

PlayStation 4 je sicer odlična za rudarjenje kriptovalut, saj lahko doseže 1,84 teraflopov na sekundo oz. s tehnologijo Compote Unit celo 4,3 teraflopov na sekundo. 🔲

24 ur ČETRTEK, 22. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (Kdaj so sončni žarki zavezniki in kdaj sovražniki naše kože? Naša gostja bo dermatologinja Izza Jonko); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 23. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 24. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 25. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor (Z nami bo Univerza za tretje življenjsko obdobje); 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 26. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Naš gost; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA v zunanjem zraku

V tednu od 12. do 18. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji v Šoštanj-Aškerčeva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

5000 konzol PlayStation uporabljali za rudarjenje kriptovalut

22. julija 2021

MAKSIMALNE VREDNOSTI OZONA v dneh od 12. do 18. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

TOREK, 27. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; (naš gost bo florist Simon Ogrizek – predsednik svetovnega cvetličarskega združenja) 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 28. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 22. 7. 2021 barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

22. julija 2021

CITY CENTER Celje

ŠIROK mOJCA: Evidenca

branje, ki govori o zabrisanih mejah in prikritih povezavah v svetu politike, kriminala in medijev.

od – Odrasli 821-312.4 – Kriminalni romani V zaspani soseski v središču Ljubljane nedaleč od predsedniške palače policija najde truplo. Trije mladi novinarji, ki pišejo za novičarski spletni portal, odkrijejo mahinacijo z zemljiščem ob največjem letališču v državi, v katero sta vpletena vplivni poslanec in podjetje s sedežem v davčni oazi. Znana televizijska novinarka na soočenju kandidatov za evropske volitve pomembnega ministra obtoži, da je bil sodelavec nekdanje

FOWLER THEREsE: Prijazna soseska od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Ena izmed uspešnic časopisa New York Times in najboljših Amazonovih knjig leta 2020 spremlja najstniško ljubezen temnopoltega Xavierja in belopolte Juniper, ki zaradi predsodkov okolice trpi strahotne posledice in s tem postavlja ogledalo rasizmu, s katerim so

VELENJE Četrtek, 22. 7.

19.00 Galerija Velenje Tjaša Rener: Portreti Afrike, odprtje razstave

Petek, 23. 7.

16.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Neki dolgega – Hip Hop breezz: Tadi Tada; predstavitev albuma KING Kong z gosti: La Bagra, Slick, DJ Mrigo

sobota, 24. 7.

7.00

Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje O majhni Anici, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje (Sobotne lutkarije)

OČIŠČENJE ZA VEDNO jugoslovanske službe državne varnosti.

Trije na videz nepovezani dogodki imajo skupne korenine v času pred osamosvojitvijo Slovenije. Razkritje identitete trupla privleče iz pozabe temne sence preteklosti in klobčič, v katerega so zapleteni kriminalisti, politiki, poslovneži in novinarji, se začne odvijati z vrtoglavo hitrostjo.

Politični triler Mojce Širok o kriminalnem dogajanju na slovenskih tleh je poln preobratov in presenečenj, napeto

prežeti temelji naše družbe.

Na začetku poletja se na drugo stran žive meje priseli nova družina, Whitmanovi, in med njihovo najstniško hčerko Juniper in Xavierjem vzklije tajna romanca. Zakaj tajna? Xavier se boji posledic, če bi za razmerje izvedel Juniperin oče Brad. Xavierjeva mama je namreč temnopolta, Xavier pa je sin rasno mešanih staršev. In kar naenkrat postane to povsem druga zgodba.

Vir: www.mladinska-knjiga.si/

The forever purge Akcijska srhljivka, 103 min (ZDA) Režija: Everardo Gout Igrajo: Ana de la Reguera, Josh Lucas, Will Patton Petek, 23. 7., ob 20. uri

HOLLYWOODsKA PREVARA The Comeback Trail Akcijska komedija, 104 min (ZDA) Režija: George Gallo

NUDIM sAmI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOCKE SENA, škropilnico na kolesih, več vrst žganja, prodam.

Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI NEsNICE, rjave, v začetku nesnosti, cepljene, starost 21 tednov, prodaja

LUKA Luca Snhronizirana animirana komična avantura, 95 min (ZDA) Režija: Enrico Casarosa Igrajo: Jacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Emma Berman, Saverio Raimondo, Maya Rudolph, Marco Barricelli Nedelja, 25. 7., ob 16. uri

ZD VELENJE

PODARIM

LEKARNA VELENJE

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

Nagrajenci nagradne križanke Rile, objavljene v tedniku Naš čas, 8. julija 2021 so:

• Ingeborg Čas, Gubčeva 14, 3320 Velenje • Silvo Pokleka, Lokovica 20 e, 3325 Šoštanj • Herman Majerič, Gaberke 233, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila o prejemu nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: AVTOMEHANIČNA DELAVNICA.

09.00 Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Gusarski akvarij ribic, ustvarjalnica in ogled Pikine vile 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Luka, sinhronizirana animirana komična pustolovščina (otroška matineja)

Igrajo: Robert De Niro, Morgan Freeman, Tommy Lee Jones, Zach Braff, Kate Katzman, Emile Hirsch sobota, 24. 7., ob 20. uri

v Šaleku, v nedeljo, 25.7. 2021 od 8.00 do 8.30. To nedeljo dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor.

Gsm: 041 619 372.

PUJsKE, težke od 30 do 50 kg, prodam. Cena po dogovoru. Primerni tudi za raženj. Možna dostava na dom. Gsm: 040 414 360.

BETONsKI KAMIN, zunanji, malo rabljen, podarim. Gsm: 041 640 715.

Nedelja, 25. 7.

20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Jani Šepetavec kvartet, koncert Mozzajik Summer Festivala

Torek, 27. 7.

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plesna šola Spin 17.00 Strževa domačija, Škale 78 Degustacija lokalnih zgodb na domačiji z obeležjem dr. Jožefu Krajncu

sreda, 28. 7.

10.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zabavna sreda: Zabava s kužki 20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje K.J.Š.Z. kvartet, koncert Mozzajik Summer Festivala

ŠOŠTANJ 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave »50 let Šaleškega aerokluba«

DEŽELA NOmADOV Nomadland Drama, 108 min (ZDA) Režija: Chloé Zhao Igrajo: Frances McDormand, David Strathairn, Linda May, Swankie, Bob Wells Nedelja, 25. 7., ob 20. uri

CARmINE sTREET GUITARs Carmine Street Guitars Glasbeni dokumentarec, 80 min (ZDA) Režija: Ron Mann

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 24. 7. in nedeljo, 25.

7. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 55 83 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm: 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

107,8 mhz

Lunine mene

Četrtek, 22. 7.

Igrajo: Eszter Balint (Bolj čudno od raja), Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill, Jaime Hince (The Kills), Stewart Hurwood, Jim Jarmusch, Lenny Kaye (Patti Smith Group), Marc Ribot in Charlie Sexton (Bob Dylan Band).

Ponedeljek, 26. 7., ob 21.30 Zvezde pod zvezdami (brezplačno)

DEŽURSTVA

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

10.00-12.00 Vista Mastodont na obisku, počitniška delavnica Muzeja Velenje 19.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Klubski maraton RŠ: Matthias von Stumberger und seine Jugend in Project XM1 20.00 Velenjski grad, atrij Violinissimo – Mladinski komorni godalni orkester, Nemčija (PKP)

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Adrenalinsko poletje na adrenalinskih napravah do 25. 8.

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

24. julija ob 4:37 polna luna ali ščip

GIBANJE prebivalstva POROKE: Pezić Ervin, Velenje, Lipje 55C in Sinanović Dijana, Velenje, Lipje 55C Milinković Žarko, Velenje, Kardeljev trg 11 in Vojinović Ivana, Črna Gora, Pljevlja, II Proletarska GM 4

SMRTI:

vsak dan

Novak Valentin, roj. 1936, Velenje, Šercerjeva cesta 15

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

V SPOMIN

24 ur na dan

Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustil dragi

FRANC BOROVNIK Življenje se ne šteje s številom dni. Življenje se šteje s številom lepih, nepozabnih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj.

In teh je bilo mnogo …

12. 8. 1940 – 18. 7. 2011 iz Kozjaka Pogrešamo ga!

Vsi njegovi

Naš čas, 22. 7. 2021, barve: CMYK, stran 20

Brezpilotniki so nova realnost in naša prihodnost Pred Bolnišnico Topolšica je bila izvedena zaključna faza leta brezpilotnega letalnika – Uspešno so dostavili krvne vzorce iz ZD Nazarje – Računajo, da bodo brezpilotni letalniki v pomoč stroki in uporabljeni za reševanje življenj Jasmina Škarja

Pošta Slovenije je v začetku junija izvedla prvi poskusni let z brezpilotnim letalnikom – dronom in dostavila pošiljko Poštarskemu domu na Vršiču, v teh dneh pa nadaljuje z začrtanimi aktivnostmi za razvoj dostave z brezpilotnimi zrakoplovi v okviru možnosti, ki jih omogoča nova zakonodaja EU. Skupaj z Bolnišnico Topolšica je 13. julija predstavila možnost dostave krvnih vzorcev za potrebe laboratorijske diagnostike, ki bi pospešila dostavo medicinskih vzorcev in obravnavo bolnikov, kar prinaša tudi boljšo dostopnost laboratorijske diagnostike širšemu krogu uporabnikov oziroma bolnikov.

Iz Zdravstvenega doma Nazarje so v laboratorij Bolnišnice Topolšica poskusno dostavili krvne vzorce.

Zbrati želijo petsto letov brez napak in poškodb letalnika

Začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot je o eni bolj naprednih brezpilotnih tehnologij pri nas povedal: »Bolnišnica Topolšica je ena izmed bolj naprednih bolnišnic. Tukaj smo izvedli zaključno fazo leta brezpilotnega letalnika v okviru poskusne dostave krvnih vzorcev. Verjamem, da bomo s pomočjo moderne tehnologije v bodoče lahko hitrejši in učinkovitejši. Z uporabo nove tehnologije bomo zmanjševali prometne zastoje in čakalne vrste v

telemedicino in droni bistveno konkretnejša. Zdravniška zbornica se postavlja ob bok vsem, ki bi radi v korist bolnikov v svoje delo vpeljali nove tehnologije. Podprli bomo prizadevanja Bolnišnice Topolšica za uporabo modernih tehnologij, da na nacionalni ravni čim več stvari implementiramo znotraj zdravstvenega sistema.«

Inovacija predstavlja izziv in tehnološki napredek

Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje RS mag. Franc Vindišar: »Gre za novost, inovacijo, ki predstavlja izziv in tehnološki napredek. Uvajanje novosti, novih logističnih stvari je prava pot, da se stvari optimizirajo. Prepričan sem, da bomo našli priložnost tudi v zdravstvu. Ena od naših

❱

Prenos vzorcev s pomočjo brezpilotnih letalnikov je veliko vreden, sploh, kadar štejejo minute.

Pot od Nazarij do Topolšice, za katero bi po cesti potrebovali 24 minut, je brezpilotni letalnik z vzorci krvi v simulaciji opravil v 13 minutah. Prihod drona pred bolnišnico so pozdravili številni prisotni, ki v takem načinu prevoza vidijo prihodnost dostave bioloških vzorcev v analizo in hitrejšo obravnavo.

Seveda pa je možnosti še več.

bolnišnicah ter poskrbeli za boljšo in učinkovitejšo oskrbo bolnikov. Želimo si, da bi lahko v jesenskem času zaprli zračni prostor med dvema poštama na ruralnem območju, saj želimo zbrati petsto letov brez napak in poškodb. Nato bomo šli korak dlje, da uresničimo zamisel in tovrstni prevozi postanejo realnost, ne samo za

Čeprav je v zakonodaji natančno določeno, kakšni so pogoji za letenje na daljših razdaljah, so takšni leti v praksi izvedljivi v omejenem obsegu, saj v EU še niso izdelani ustrezni standardi, s pomočjo katerih bi certificirali brezpilotne zrakoplove za izvajanje operacij s srednjim in visokim tveganjem. Zaradi pritiska industrije se standardi pospešeno razvijajo, zato lahko v kratkem pričakujemo prve brezpilotne zrakoplove, ki bodo skladni z novimi pravili.

zdravstveni, temveč tudi potrošniški namen.« Kaj pa varnost vzorcev in medicinskih pripomočkov v zraku? »Droni imajo zračno padalo, ki se, če pride do težav v zraku, sproži, dron pa kontrolirano pade na površino. V praksi se namreč lahko zgodi karkoli. Od različnih vremenskih pogojev in težav s ptiči do različne teže, oblike in količine materiala za dostavo. Temu so namenjena testiranja. Verjamem, da bomo našli odgovore na vse izzive, s katerimi se srečujemo.«

Zračni prostor bo načrtovan in ustrezno opredeljen

Zakone s tega področja je pričakovati do leta 2023, je dejal državni sekretar na ministrstvu

za infrastrukturo Aleš Mihelič: »Upam, da bodo brezpilotni letalniki v pomoč stroki in uporabljeni za reševanje življenj. Pred nami je velik izziv – nov zakon o letalstvu je v zaključni fazi. Ureja tako področje civilnega kot vojaškega letalstva. Definiciji U-space (načrtovanje zračnega prostora, ki bo omogočal avtomatsko letenje brezpilotnih zrakoplovov na večjih razdaljah) bomo v Sloveniji prilagodili zakonodajni okvir in določili področja, kjer se bodo brezpilotna letala smela uporabljati. Zavedamo se, da bodo brezpilotniki v bližnji prihodnosti nova realnost.« Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič je dodal: »Povezava med bolnišnicami bi bila s

nalog je, da zagotovimo ustrezno varnost vzorcev. Prednosti tovrstnih prevozov je precej. Čas prevoza vzorcev je precej krajši, cestna infrastruktura je zapletena, brezpilotni sistemi ponujajo tej obliki prevoza prednost. Prepričan sem, da je to naša prihodnost,« je povedal mag. Vindišar.

Za Bolnišnico Topolšica je to korak naprej

V Bolnišnici Topolšica že vrsto let sledijo sodobnim rešitvam na področju digitalizacije v zdravstvu. Za svoje dosežke so leta 2019 prejeli nagrado CIO za digitalno preobrazbo leta.

Zato vidijo v letalnikih bistvene prednosti. Direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli je prepričan, da je ena njihovih nalog tudi v prihodnje ta, da zagotovijo ustrezno varnost vzorcev. Kje vidite prednosti, ki jih prinaša

sodobna tehnologija? »Za Bolnišnico Topolšica je to korak naprej, korak v razvoju in osvajanju naprednih tehnologij za lastne bolnike in posledično tudi za vse ostalo. Pokrivamo širše območje Šaleške in Savinjske doline. S centralnim laboratorijem pri nas bi lahko vzpostavili vsaj pretežni del dneva dostopnost za laboratorijske storitve za vse prebivalce.

Danes se ti vzorci prevažajo po cesti, kar traja kar nekaj časa. S pomočjo dronov bomo zagotovili hitrost, varnost in zanesljivost prevoza različnih vzorcev, saj sta zagotovljena stalna temperatura in ohranjanje vzorca do ustrezne obdelave. Varnost takega plovila je bistveno večja kot varnost transporta po cesti. ZD Nazarje je partner v projektu, sodeluje pri razvoju in pripravi vseh podlag.

Verjamemo, da bo prišlo do realizacije v letu 2023 ter vzpostavitve zakonodaje in redne prakse tovrstnih prevozov.«

Navdušeni, da napredna tehnologija prihaja v njihov kraj

Da gre za zanimiv izziv in pridobitev, ki bo za občane dobrodošla, se je strinjal tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih: »Današnji dogodek dokazuje, da gre tehnologija naprej. Nad novo pridobitvijo smo navdušeni, kot tudi nad tem, da prihaja v naš kraj, kar dokazuje, da smo napredni. Prenos vzorcev s pomočjo brezpilotnih letalnikov je veliko vredna, sploh, kadar štejejo minute. Sodobna tehnologija to omogoča. Veseli smo, da je bil poskusni let izveden v našem kraju, še posebej, ker vemo, kaj vse se je dogajalo in na kakšnem glasu je bila Bolnišnica Topolšica. Danes vidim, kako prav je bilo, da smo se vedno postavili na njihovo stran in podprli prizadevanja zaposlenih, da sta bolnišnica in moderna oprema, ki jo ima, obstali. Na to smo lahko ponosni,« je sklenil župan Občine Šoštanj. 🔲

Srednjeveški spektakel na gradu Vrbovec pod Gradiščem Po dveh letih je tretjega julija prireditelj Muzej Vrbovec s partnerji iz Nazarij povabil na srednjeveški spektakel. Njegova plemiška visokost Konrad I. Vrbovški je na grajsko gostijo vabil dvorjane in služinčad iz domačega gradu ter kot po navadi tudi plemstvo iz bližnjega in daljnega sosedstva. Enkrat letno je plemič vabil na svoj dom pod hribom Gradišče, da bi se zahvalil vsem dobrotnikom, plemičem in vitezom za dobra dela in varovanje svoje posesti, hkrati pa tudi svoje rokodelce in služinčad. Tako je graščina, ki je bila na dobrem glasu daleč naokoli, zaživela v vrvežu in dišavah iz grajske kuhinje ter po srednjeveških pijačah. Ob spominskem dnevu na tiste čase pa je v gostišču Grad ob sotočju spet zadišalo po srednjeveški kulinariki. Zadovoljni s postrežbo pa so bili domala vsi gostje, ki so si privoščili dobrote in se zabavali v izbornem programu. Vse se je začelo s srednjeveškim viteškim sprevodom, v katerem so se predstavili predvsem domača gospoda in gostje v najboljši

spektakla so se posvetili kulturi, plesom in bojevanju z meči. V kulturnem delu pa so predstavili: Lambergarji venček srednjeveških plesov in grajski nastop, bili pa so tudi s sultanom na dvoru; Red kraljevega orla je navdušil z viteškim turnirjem s prostimi boji; zaplesala je plesna skupina

Šaleška gospoda; Red kraljevega orla je predstavil zgodbo o sojenju čarovnici; Cizamo so se predstavili kot glumači in s Kozlovsko sodbo v Višnji Gori; Bayani s Sanjami o Orientu; Red kraljevega orla in Lambergarji pa so pripravili še nočni viteški turnir z orožjem in ognjeni šov. Zelo opazni

so bili tudi vitezi z gradu Šalek v popolni viteški bojni opremi, ki so ob plesni skupini Šaleška gospoda kot prvi sosedje Vrbovčanom predstavili kulturo in viteško opremljenost bližnje grajske gospode iz Walunna. 🔲

Jože Miklavc

Konrad I. Vrbovški s soprogo ob prihodu na sprejem

opravi in z orožjem. Ko so se oglasile fanfare ter je znamenita srednjeveška glasba dajala takt in vzdušje, je sledil vrhunec sprejema. S prihodom Konrada Vrbovškega s svojo gospo so pristopili gostujoči imenitneži

s spremljevalkami in vitezi ter izkazali čast gospodarju.

Vse je nagovoril domači plemič Konrad in dovolil začetek prikaza bojevanja z meči, ples in druge srednjeveške veščine. Izvajalci in obiskovalci srednjeveškega

Viteški boji pod Vrbovcem so največja atrakcija.