28 2022

V petek (17-26 °C) in soboto (16-26 °C) bo jasno z nehvihtami, v nedeljo (13-25 °C) pa sončno.

Indijanske počitnice

Letni kino se je prelevil v pravi indijanski tabor – Mladi Indijanci so v sožitju z naravo spoznavali indijansko kulturo in spletli nova prijateljstva

Tea Rednak

Velenje, 4. – 8. julija – Mladinski center

Velenje s sodelavci je tudi letos v Letnem kinu ob Škalskem jezeru pripravil poletno indijansko pustolovščino za otroke – Indi camp. Na že tradicionalnem dnevnem otro škem taboru so šoloobvezni otroci spozna vali indijansko kulturo, naravo in živali ter se ob tem učili mnogih novih veščin.

»Otroke smo formirali v skupine oziro ma plemena, ki so se ločila po barvah pe res, in jih vsako jutro namazali oziroma

'namaskirali' v Indijance, prvi dan pa so si pri plemenskem vraču izbrali tudi svoje indijansko ime.

Indijančki so imeli vsako jutro obred s sta rešinami, pri katerem smo zapeli pesem, slišali kakšen življenjski nauk, se zahvalili Naravi, soncu, Zemlji, telovadili, plesali in malicali, potem pa so sledile aktivnosti. Med drugim so jahali konje, plezali, streljali z lokom, lovili ribe, ustvarjali smo – risali na platna, kamenčke, delali jamske poslikave, barvali svoje Indi majčke, ustvarjali lovilce sanj, brali pravljice in basni, šli na pohod,

Poletje vabi otroke!

Zavod za turizem Šaleške doline

Nedelje so Dnevi za družine

Vse nedelje do 28. avgusta bodo na Visti in Velenjski plaži potekali Dnevi za družine. Med 10. in 12. uro bodo na Visti ko lesarski spretnostni poligoni za otroke in igranje košarke. Na ko lesarskem poligonu bodo lahko otroci vadili za opravljanje kole sarskega izpita v šoli. Med 16. in 18. uro bodo na Velenjski plaži potekale športne igre za otroke in delavnice.

V četrtek, 14. julija, se od 10. do 12. ure otroci lahko poda jo v lov na svetilko skrivnosti z interaktivno igro Trippstory Velenje. Dvourna dogodivščina

jih bo vodila po mnogih zani mivih lokacijah mesta, kjer se jim bodo odklepali starodavni izzivi. Te bo z namigi pomaga la reševati Pika. Rešeni izzivi bodo razkrili lokacijo Svetilke skrivnosti. Zbirno mesto je Vila Bianca.

Planinsko društvo Šoštanj

Tabor mladih planincev

Vabljeni mladi planinci, osnov nošolci, ki si želijo aktivnih po čitnic in občudujejo gorsko na ravo, med 13. in 20. avgustom v Dovje pri Mojstrani. Na tabo ru bodo odkrivali lepote neokr njene narave in sklepali nove prijateljske vezi. »Taborjenje je idealna priložnost za spozna vanje drugačnega, družabnega

učili smo se pesmi in poseben indijanski ples, imeli smo indijanske pogovorne kroge, v katerih smo izražali svoje počutje, imeli šolo preživetja v naravi, delavnico bobna nja, hula hop obroče, borilne veščine, šli smo v gozd, spoznavali zelišča ... Zadnji dan smo za starše pripravili nastop – uprizoritev indijanskega duha v krogu, fire show, indijanske pesmi, svečan prižig ognja, ples okoli ognja,« je o indijanski pustolovšči ni povedala Špela Verdev iz Mladinskega centra Velenje, kjer s tem izjemno priljublje nim projektom vsako leto pritegnejo ogro mno otrok in prostovoljcev, ki poskrbijo za razigran in poučen teden.

»Kot prejšnja leta smo tudi to leto mesta v taboru zapolnili v nekaj dneh. Odzivi tako otrok kot staršev pa tudi mentorjev, kar je za nas pomembno, so zelo dobri, otroci so se imeli lepo, tako da smo vsi skupaj zado voljni in veseli, da smo ga super izpeljali,« je še dodala Špela Verdev. ��

Navodila za srečo

Tea Rednak

Na vsake toliko si med iskanjem knjižnih predlogov poma gam s seznamom najbolj branih ali prodajanih knjig. Tako sem se pred kratkim v iskanju knjižnih priporočil ponovno znašla med »uspešnicami«, ki naj bi v zadnjem obdobju naj bolj navduševale bralce. Med njimi sem tudi tokrat našla tiste, ki nas obdajajo z nasveti o tem, kako krojiti lastno usodo. Gre za priročnike z nekakšnimi navodili za uspeh, pozitivno razmišljanje in srečno življenje. Če ste jih kdaj prelistali ali prebrali, ste najbrž že lahko spoznali, da v ospredje postavlja jo idejo, da je vsak posameznik neodvisen gospodar svojega življenja, v katerem lahko s pravim receptom, izbirami in pra vilno miselnostjo doseže prav vse.

Trdno verjamem v to, da moramo za svoja dejanja prevzeti odgovornost. Še zdaleč ne ugovarjam niti temu, da si večji del svojih poti izbiramo in določamo sami. Vse to pa vselej doje mam z zavedanjem, da živimo močno vpeti v določen okvir in strukturo, ki vsem pač ne ponuja enakih možnosti in priložno sti, četudi nas v to prepričuje 1001 priročnik za boljše življenje. Ob tem nimam namena zaničevati omenjenih knjig in njenih avtorjev ali avtoric, niti zatrjevati, da ne obstajajo ljudje, ki so v takšnih ali drugačnih priročnikih dejansko našli spodbu do. Ne predajam pa se slepemu verovanju v to, da v sistemu, ki nas pogojuje veliko bolj, kot ga pogojujemo sami, vse niti v rokah drži posameznik.

(Dobičkonosna) industrija samopomoči – vključujoč knjige, oddaje, življenjske ‹trenerje› ipd. – nam ponuja univerzalne recepte za uspeh in nas vedno bolj glasno prepričuje v indivi dualno odgovornost posameznika, ki ima skozi vse svoje ži vljenje v rokah škarje in platno. Ob tem so družbene neenako sti, sistemske anomalije in problemi prezrti ali pa uveljavljeni kot zgolj posledica naše lastne izbire in dojemanja sveta.

Nasveti, navodila in nagovori v najpopularnejših priročnikih za samopomoč se tako ne obračajo k družbi in ne vstopajo na strukturno in kolektivno raven, temveč breme vseh sistem skih težav prenesejo na posameznika. V nenehnem ustroju idej in iluzij o njegovi vsemogočnosti ga v seriji neskončnih projektov samoizboljšanja tako podvržejo neuspehu in hkrati s tem podučijo, da si je zanj kriv sam.

Človeška stiska je pač dobičkonosen posel, pogosto zavit v privlačne ovitke, vabljive govore in zgodbe, ki nas s sporočili o lastni odgovornosti in samokreaciji najbolj prežemajo rav no v času krize. Njihova moč pa je najbolj očitna takrat, ko ljudi na cedilu pusti družba. ��

in zdravega življenja v naravi,« pravi Jure Grudnik.

Kot že nekaj let, tudi letos or ganizirajo tabor skupaj s pla ninskimi društvi iz Savinjskega meddruštvenega odbora. Otroci bodo bivali v šotorih. V taboru bo tudi vsa potrebna infrastruk tura po zahtevah sanitarno hi gienskih predpisov (kuhinja, kemični WC, prhe). Za otroke bodo skrbeli vodniki, mentor ji planinskih skupin, mladinski voditelji, vzgojitelji, tehnično in medicinsko osebje.

Turistično društvo Topolšica Podeželje

Športni tabori v Topolšici

Tudi letos bodo osnovnošolci iz Topolšice lahko del počitnic preživeli aktivno, pestro in za bavno na športnem taboru.

»Prazna mesta se polnijo, otro ci pa imajo na voljo tri termine: od 18. do 22. julija, od 1. do 5. avgusta in od 18. do 22. avgu sta,« je povedala predsednica društva Petra Lipičnik. »Prepri čana sem, da bo tabor zadovoljil tako otroke kot starše, podobno kot lani. Vem, da staršem veliko pomeni, da lahko njihov otrok na tabor pride peš, sam. Vpišejo se lahko otroci od 6. od 13. leta starosti, na voljo pa je 25 mest. Če jih ne bodo zapolnili otroci iz Topolšice, bomo mesta ponudili tudi drugim.«

Otroke bosta na taboru vodila in zaposlovala animatorja, štu denta Pia in Pavel. Zbirno me sto bo vsak dan ob 8. uri pred domom krajanov, dobili bodo sadno malico, ustvarjali v delav nicah, se razgibali ob športnih igrah, kosilo bo organizirano v menzi Bolnišnice Topolšica.

Tabor se bo vsak dan sklenil ob 15. uri.

Društvo Revivas Škale

Počitniške aktivnosti Med 6. julijem in 24. avgustom je za osnovnošolske otroke prve in druge triade iz krajevne sku pnosti Škale-Hrastovec predvi denih 8 srečanj, in sicer vsako sredo dopoldne za približno tri ure. Zbirno mesto je ob 9. uri pred brunarico pri gasilskem domu Škale, druženje pa traja do 12. ure.

Srečanja vodijo mentorji ani matorji – člani društva REVIVAS Škale, na vsakem srečanju pa sta prisotna še najmanj dva pomoč nika oz. pomočnici. Aktivnosti so usmerjene v spoznavanje za nimivosti kraja, razvijanje roč nih spretnosti in okolju prija zno mobilnost, predvsem pa so

namenjene druženju in zabavi. 20. julija bodo v okviru Konja rij čas preživeli s konji in ko njarji pri konjeniškem klubu, 27. julija jih bodo Mastodonta rije vodile na ogled Velenjskega gradu in nove razstave o masto dontu, 3. avgusta bodo imeli de lavnico Zeliščarije, 10. avgusta se bodo s pleterco popeljali po Velenjskem jezeru, 17. avgusta jih bodo Izletarije peljale na izlet v neznano, 24. avgusta pa bodo počitniške aktivnosti zaključili z Metuljarijami, ki bodo vklju čevale likovno delavnico in spo znavanje nočnih metuljev.

Zaradi boljše organizacije so zaželene prijave najmanj dva dni pred posameznim sreča njem na 041 673 334 (Zvone) ali info@revivas-skale.si.

TAKO mislim

Postaja Lokalca pri kinološkem društvu

Velenje – Zaradi spremenjenega prometnega režima pri Re stavraciji Jezero, kjer je Gorenje Gostinstvo uvedlo plačljivo parkiranje, je spremenjena trasa rumene proge brezplačnega mestnega potniškega prometa Lokalc. Avtobusno postajališče številka 18 ni več pri Restavraciji Jezero, ampak pri Kinološkem društvu Velenje v Pesju. Spremenjena trasa rumene proge bo veljala do nadaljnjega.

Nova stanovanjska soseska Zlati grič

Velenje – Včeraj je Mestna občina Velenje predstavila ob vezna programska in urbanistična izhodišča za novo stano vanjsko sosesko Zlati grič, ki bodo podlaga za pripravo občin skega podrobnega prostorskega načrta. Zemljišče nekdanjega sadovnjaka ob Celjski cesti, imenovano Zlati grič, predstavlja največjo prosto površino v neposredni bližini mesta, saj ob sega 60.000 m2. Načrtujejo, da bo do leta 2027 zgrajenih 120 samostojnih stanovanjskih enot, v katerih bo lahko bivalo približno 500 oseb.

Ocenjevanje urejenosti Velenja

Velenje – Državna ocenjevalna komisija tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna bo pričela z ocenjevanjem večjih, srednjih in manjših mest ter turističnih, zdraviliških in izle tniških krajev. V petek, 15. julija, bo v kategoriji večjih mest ocenjevala tudi Velenje. Mestna občina Velenje zato organi zacije, podjetja in občane prosi, da še posebej v teh dneh po svojih močeh uredijo okolico svojih objektov – pokosijo tra vo, uredijo živo mejo in grmovnice, odpeljejo na odpad večje kosovne odpadke, počistijo prostor za zabojnike za smeti ipd. Velenje je doslej v okviru projekta Moja dežela – lepa in go stoljubna že devetkrat prejelo prvo nagrado za urejenost, petkrat je osvojilo drugo mesto, tretje mesto pa dvakrat. Lani je zmagalo v spletnem glasovanju v kategoriji večjih mest in prejelo posebno priznanje »ljubljenec ljudskih src«, Velenjska plaža pa je bila v kategoriji naravnih kopališč po mnenju slo venskih kopalk in kopalcev že četrtič zapored razglašena za najboljše naravno kopališče. ��

Z ministrom za gospodarstvo o prestrukturiranju regije

Ljubljana, 7. julija – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol se je udeležil delovne ga sestanka z ministrom za go spodarski razvoj in tehnologijo Matjažem Hanom. Razpravljala sta o nadaljnjih postopkih pro cesa prestrukturiranja iz pre mogovne regije v skladu z nače li pravičnega prehoda v okviru Večletnega finančnega okvira 2021–2027. Ministrstvo za go spodarski razvoj in tehnologijo bo namreč eden od predvidenih posredniških organov, preko ka terega se bo sklad izvajal.

Minister Matjaž Han je pou daril, da se bodo pod okriljem njihovega ministrstva lahko iz vajali projekti, ki bodo podpi rali naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, v proizvodne zmo gljivosti v podjetjih z odločujo čim regionalnim vplivom ter v malih in srednjih podjetjih, pa tudi projekte, ki bodo poskrbeli za razvoj spodbudnega poslov nega okolja (podjetniškega in

inovacijskega), vključno z gra dnjo ekonomske-poslovne in frastrukture. Minister je zago tovil, da bodo lokalne skupnosti vključene v vse ključne procese prestrukturiranja.

Peter Dermol je na kratko povzel projekte, ki jih pripra vljajo v Mestni občini Velenje. »To so predvsem nove poslovne cone, prenova Stare elektrarne, tehnološki park, ki jih nujno po trebujemo za rast novih startu pov ter malih in srednje velikih

podjetij. Sredstva morajo biti razpršena in predvsem priori tetno namenjena slednjim. Ena od tem je bilo tudi oblikovanje delovne skupine za pripravo Zakona o prestrukturiranju, v katero bodo vključene tudi lo kalne skupnosti. Pogovor je bil korekten, in če bodo takšna tudi dejanja, bo to prava pot sode lovanja. Srečanja z ministrom bodo po potrebi, na operativ ni ravni pa pričakujemo ne pretrgano komunikacijo, saj

Gradijo, obnavljajo in urejajo

Na območju Mestne občine Velenje potekajo številna dela

Na zgrajen vodovod v Spodnji Črnovi se že opravljajo priklopi hiš. V kratkem bodo nadaljevali z gradnjo vodovoda iz Prelske proti Krofliču, odcep Petelinjek.

V okviru investicije je predvide na gradnja 787 metrov cevovoda

ter dveh hišnih priključkov v dol žini 251 metrov. Z investicijo že lijo zagotoviti oskrbo z vodo ob trasi gravitacijskega cevovoda ter priključitev dodatnih objek tov s prebivalci, ki ležijo ob trasi načrtovanega vodovoda. Krajani

OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR-JUNIJ 2022, INDIVIDUALNE HIŠE

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje januar–junij 2022. Skupno je bilo izstavljenih 6.995 obračunov. 3.994 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 309.298 €, kar predstavlja 6,9 % prihodkov realizacije komunalnih storitev za individualne hiše v obdobju januar-junij 2022; 3.051 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 113.360 €, kar predstavlja 2,5 % realizacije komunalnih storitev za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih. Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

se zdaj oskrbujejo z lastnimi vo dovodi. Glavni namen gradnje je zagotavljanje enakomerne razvi tost vseh predelov v občini ter povečanje standarda in zadovolj stva vseh krajanov, tudi tistih, ki živijo na obrobju mesta.

Gradbena dela tečejo v okviru obnove vodovoda in kanalizaci je na Cesti bratov Mravljakov. Na sestanku s krajani so predstavniki občine predstavili predvideni po tek del. Investicija zajema obno vo javnega kanalizacijskega voda

se spremembe dogajajo skoraj na dnevni ravni.« Na sestanku na ministrstvu so bili prisotni tudi predstav niki Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predstavniki občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, direktor Sa vinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj in direk torica Razvojne agencije SAŠA Biljana Škarja ��

za mešano kanalizacijo v skupni dolžini okoli 355 metrov, vodo vodnega omrežja z vodovodnimi priključki v skupni dolžini okoli 654 metrov, obstoječe ceste v dol žini okoli 300 metrov in gradnjo klančine v dolžini okoli 17 metrov.

Gradbena dela potekajo tudi v okviru obnove komunalne in frastrukture na Toledovi cesti. V sklopu investicije bodo obnovi li vodovodno omrežje v skupni dolžini okoli 664 metrov, kana lizacijo za komunalno odpadno vodo v dolžini 672 metrov ter

kanalizacijske odcepe za pri ključke v dolžini okoli 85 me trov, kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo v skupni dolžini okoli 418 metrov in kanalizacij ske odcepe za priključke v dol žini okoli 71 metrov.

V okviru obnove toplotne in frastrukture bodo tehnološko prenovili toplotno podpostajo št. 494 na Cankarjevi ulici 1a, b in c. Na toplotni podpostaji št. 107 že poteka tehnološka preno va, obnavljajo odsek omrežja in

gradijo

V Mestni četrti Velenje Levi breg – vzhod so na Kardeljevem trgu 1 sanirali zunanje stopnišče in zunanji hodnik pri vrtcu Enci benci na Kardeljevem trgu 2. Izvajajo nižanje robnikov na različnih lokacijah po mestu (Ce sta talcev, Tomšičeva, Kidričeva, Stantetova, Kardeljev trg). Skupaj bodo znižali 32 robnikov in s tem olajšali prehode kolesarjem in gi balno oviranim osebam.

dve interni toplotni po staji v večstanovanjski zgradbi na Šlandrovi cesti.

S kakšnimi izzivi se soočamo v lokalni skupnosti?

Župan Peter Dermol na Radiu Velenje vsak prvi četrtek v mesecu odgovarja na vaša vprašanja – Kaj so ga poslušalci spraševali tokrat?

Jasmina Škarja

Vsak prvi četrtek v mesecu je gost Radia Velenje župan Me stne občine Velenje Peter Der mol, ki odgovarja na vpraša nja poslušalcev in poslušalk. Vprašanja lahko pošiljajo po SMS sporočilu ali na telefonsko tajnico 031 26 26 26. Dermol je namreč prepričan, da so nove spodbude, pobude, vsebine in odgovori dobrodošli tudi zato, da so ljudje seznanjeni o stanju v lokalni skupnosti.

Igorja je zanimalo, zakaj se je treba predhodno najaviti dežurnemu zobozdravniku v Zdravstvenem domu Velenje.

»Pomanjkanje zobozdravnikov in zdravnikov je v slovenskem prostoru postalo stalna praksa. Država ni odobrila dežurnega zobozdravnika na območju Me stne občine Velenje, ampak samo za Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino, in sicer na območju ob čine Slovenj Gradec. Kljub temu smo se odločili, da z lastnimi sred stvi pokrijemo dežurno zoboz dravstveno ambulanto. Stanje je takšno, da se je treba pred tem najaviti, ker so vrata zaprta. Ka dar ljudje potrebujejo pomoč, po kličejo in pridejo v ambulanto.«

Poslušalka je vprašala, zakaj se bo v Velenju vse pozidalo. Naslednji je na vrsti še Zlati grič. Opozorila je tudi na pomanjkanje zelenih površin.

»Do pozidave Zlatega griča je še daleč, pripravljamo prostor ske akte, skladno z zakonodajo

moramo opraviti javne razpra ve, je pa dejstvo, da primanjkuje stanovanj, čakalne vrste so za neprofitna stanovanja dolge. Imamo več kot 900 stanovanj, ki jih namenjamo občankam in ob čanom. V zadnjih letih je zaradi porasta delovne sile stanovanj zmanjkalo, zato smo primora ni iskati nove izzive, predvsem zato, da domačim ljudem, tako mladim kot starejšim, zagotovi mo dostopna stanovanja. Naj prej bomo pozidali zelenico za

❱Alma iz Šaleka je pohvalila idejo počitniškega dela za mlade v Velenju. Veseli jo tudi, da nasploh lepo skrbimo za mesto.

pošto in območje Stare vasi, do Zlatega griča je še zelo daleč.«

Zakaj mestni redarji ne nadzorujejo voznikov električnih skirojev?

Zelo nevarni so, sploh za pešce. Vozijo povsod, problem je tudi, da so tihi.

»Električni skiroji so noviteta v evropskem prostoru, zakonoda ja tega prevoznega sredstva še ni umestila v prometne tokove, tako da se lahko skiroji vozijo po peš poteh in kolesarskih stezah.

Dokler država tega ne bo uredila z zakonodajo, bomo lahko izva jali le nadzor, redarska služba to počne. Ob prekoračeni hitrosti lahko reagiramo, sicer pa ne.«

Ali načrtujete v Velenju kakšno dodatno polnilno postajo za električne avtomobile? Premalo jih je.

»Se strinjam. To je tržna de javnost. V Mestni občini Velenje podpiramo postavitev električ nih polnilnic, zato smo pred pol leta opredelili, kje jih je možno postavljati. Dogovarjamo se s podjetjem Mega M, da bo zno traj mestnega središča postavlje nih deset novih električnih pol nilnic, predvidoma že do konca

na voljo kaj več avtomatov z domačo hrano.

»Smo odprti za postavitev avtomatov. Gre pa za domeno ponudnikov artiklov. Če želi kakšen kmetovalec postaviti av tomat znotraj mestne tržnice, mu pridemo naproti. Mislim, da smo v zadnjem letu enega kmetovalca, ki je postavil avto mat, že pridobili. Mestna občina Velenje ni zaviralka, kvečjemu spodbujamo uporabo domačih in lokalno pridelanih pridelkov

smo uredili mirujoči promet, kar so ponudniki storitev pohva lili. Gremo v pravi smeri, kar je dober recept za določene dele mesta. V prihodnje bomo Staro Velenje oživili. V tem trenutku je v postopku dobava opreme za lokal, kjer je nekoč stala Stara pekarna, v delu, kjer bo upra vljavec Mladinski center Vele nje. Upam, da bo oprema pri šla še letos. Takoj ko opremimo objekt, bomo zagotovili odprtje lokala.«

Simona zanima, ali ostaja letnica izstopa iz premoga tudi po vzpostavitvi nove vlade 2033.

»Naše stališče ostaja enako, namreč, da letnica 2033 ni pri merna, se mi pa zdi, da je pred sednik vlade bolj zagovornik letnice 2033 ali celo 2030, med tem ko minister s področja go spodarstva zagovarja kasnejšo letnico. Verjamem, da bomo gle de na energetsko stanje v družbi to vprašanje še odprli in prepo znali, da je Premogovnik Velenje zlata hrbtenica elektroenerget skega sistema in da ni smiselno predhodno izstopati iz premo ga, dokler nimamo zagotovljene energetske samooskrbe in zago tovitve pravičnega prehoda na vseh področjih. Tako sociale in okolja kot gospodarstva.«

do prostorov. Predvidevam, da je tudi v tem primeru podob no. Bomo pa v občinski upravi preverili, kako je s tem in sku šali apelirati na Slovenske že leznice, da objekt odprejo za obiskovalce.«

Polono zanima, kako je z jakostjo zvoka na koncertih na Visti, saj je zvok v Pesju in tudi ponekod drugod precej moteč za stanovalce.

»Stroka mora povedati svoje. Upravna enota je tista, ki izda ja dovoljenja za prireditve, tudi glede jakosti zvoka. Občanke in občane pa prosim, da so tu in tam tudi potrpežljivi. Osebno sem vesel, da je Velenje zažive lo, da se veliko dogaja, kar je bil tudi moj osebni cilj, je pa zaradi tega potrebnega nekaj prilaga janja, tako da opravičilo vsem tistim, ki jih nočna glasba zmo ti. Takšnih dogodkov bo nekaj na leto, pretežno v poletnem in spomladanskem času, zato prosim za potrpežljivost. Vse kakor bomo izvajali nadzor nad jakostjo zvoka, da bo v skladu z zakonodajo in s predpisanimi normativi, ki jih upravna eno ta določi.«

Zadnje vprašanje je vezano na dopoldansko škropljenje sadovnjakov na Turnu.

leta. Zavzemamo se zato, da tudi na ostalih delih poiščemo ponud nike storitev, ki bodo postavili polnilnice. Občina jih ne more postavljati, upravljati in vzdrže vati. Zato potrebujemo ljudi, ki se na to spoznajo. Verjamem, da bo prvi del realiziran, z zgodbo pa bomo tudi nadaljevali.«

Poslušalka Ana je vprašala, ali bo na tržnici v prihodnje

in samooskrbo. Če bo povpra ševanje, bomo temu primerno reagirali.«

Poslušalca je zanimalo, ali je modra cona v Starem Velenju že vzpostavljena in ali je že treba plačati parkirnino. »Modra cona starotrškega je dra našega mesta je bila vzpo stavljena s 1. julijem. V tem delu

Zakaj je čakalnica na železniški postaji zaklenjena in ni mogoč dostop do sanitarij?

»To vprašanje sicer ni v do meni lokalne skupnosti, zato težko odgovarjam, pa vendar. Dostikrat se je zgodilo, da so po nudniki raznih storitev zakle pali svoje prostore, predvsem zaradi vandalizma, posledično pa seveda na takšen način one mogočajo obiskovalcem dostop

Poslušalka namreč pravi, da se to ne bi smelo početi zaradi čebel. Zanima jo, če kdo to kontrolira.

»Za to je odgovorna kmetij ska inšpekcija, ki je pristojna za področje kmetijstva. Pripombo bomo obravnavali in poslali na Kmetijsko zadrugo Šaleška doli na ter preverili, kaj se dogaja.« ��

Rudarske ceste ne bodo zapirali, temveč jo bodo urejali po meri ljudi

Analiza zbranih mnenj ob testni zapori Rudarske ceste – Največkrat so občani omenili pomembnost dostopnosti za vse uporabnike – Želijo več zelenih površin, sence, urbane opreme

Velenje, 6. julija – Mestna ob čina Velenje je v maju s sodelo vanjem IPoP – Inštituta za poli tike prostora preizkusila novo prometno ureditev Rudarske ceste. Testno so uvedli skupni prometni prostor z meritvami in analizami učinkov, ki bodo lahko ena od strokovnih podlag za celovito prometno in prostor sko prenovo Rudarske ceste. V sodelovanju s strokovnjaki, lo kalnimi organizacijami, različ nimi ciljnimi skupinami in po sameznimi uporabniki prostora so zbirali mnenja o sedanji in testni ureditvi prometa in pro stora, kar bo služilo oblikovanju smernic za Rudarsko cesto, da bi bila bolj po meri uporabnikov. Rudarska cesta, ki ima trenu tno predvsem vlogo tranzitne ceste, je obremenjena z mo tornim prometom in s parkiri šči. Površine za pešce so ozke,

označenih površin za kolesarje ni, zelene površine so majhne in brez večjih dreves, manjka tudi urbana oprema.

Osebna izkaznica

Rudarske ceste

Na Rudarski cesti in v njenem zaledju je 345 parkirnih mest. Spremljanje zasedenosti par kirišč v okolici Rudarske ceste pred in med preizkusno uredi tvijo je pokazalo, da kar 30 % av tomobilov pripada zaposlenim v javnih ustanovah na obravnava nem območju, ki tam parkirajo za čas delovnika. V jutranji koni ci je bilo zaradi ukrepa ukinitve parkirnih mest 112 vozil manj, v popoldanski konici pa 139 vozil manj, skupno je bilo več kot 20 % prometa manj.

Zaposleni, stanovalci in obi skovalci območja so v času od prte ulice parkirali v okolici, kar

potrjuje prezasedenost parkirišč v času prometne konice, med tem ko se zasedenost v garažni hiši pod nakupovalnim centrom ni bistveno spremenila.

Analiza uličnih posvetov in javnih razprav je pokazala, da so največji zadržki pri uporabi garažne hiše ozka dostopna in izvozna pot, preozka parkirna mesta, (ne)urejenost, občutek nelagodja in prekratka zelena luč na prehodu za pešce proti Rudarski cesti.

Znižanje največje dovoljene hitrosti na 20 km/h je pozitivno vplivalo na hitrost avtomobilov, ki je bila v povprečju nižja za 4 km/h. V času popolne zapore za tranzitni promet se je promet na Rudarski cesti v jutranji konici zmanjšal za 62 %, v popoldan ski konici pa za 64 %. Po tem je mogoče sklepati, da je Rudar ska cesta zaradi zapore izgubila

svojo vlogo tranzitne ceste, saj več kot 60 % vozil uporablja ce sto kot »bližnjico« do drugega predela mesta.

Zbrali 400 mnenj uporabnikov

Na stojnici so zabeležili več kot 400 odzivov na vprašanje, kakšna naj bo Rudarska cesta v prihodnosti, ter jih razvrstili v kategorije. Največkrat so občani omenili pomembnost dostopno sti za vse uporabnike Rudarske ceste ter v tem kontekstu izrazili potrebo po parkirnih mestih za gibalno ovirane, na drugo me sto so postavili pomembnost ze lenih površin in sence ter opo zorili na pomanjkanje urbane opreme, predvsem klopi, košev za smeti in pitnika.

Izpostavili so prekratek in terval za prečkanje Šaleške ceste, manjkajoče površine za

kolesarje in zmanjšanje hitrosti za avtomobile na cestišču, kjer naj bo tudi kolesarska steza, pro metni režim pa naj ščiti ranljive skupine udeležencev v prometu.

Kakšni ukrepi sledijo?

Da bo Rudarska cesta bolj pri jazna za tiste uporabnike, ki za sledujejo cilje trajnostne mobil nosti, na Mestni občini Velenje poudarjajo, da bodo pri prenovi dotrajanega vozišča, robnikov in gospodarske infrastrukture celostno prenovili območje v skladu s smernicami, zbranimi v dvotedenskem testnem obdobju.

Razpravo o načrtovanju Ru darske ceste želijo od prometa preusmeriti k ljudem. Ljudje se bodo na Rudarski cesti počutili dobro, če bo ta prijetna, udobna in na videz privlačna.

Ureditev Rudarske ceste bodo v prihodnosti obravnavali in oblikovali celostno, saj ne želi jo, da prevlada zgolj prometno preoblikovanje, zato bo pro jektna naloga ureditve rezultat dela širše interdisciplinarne skupine. V njeno načrtovanje

bodo tudi v prihodnje vključe vali uporabnike Rudarske ceste, saj ti prostor najbolje poznajo. Z mehkimi ukrepi želijo vplivati tudi na spreminjanje potovalnih navad ljudi v mestnem središču, ki se bodo večkrat odločili pu stiti avto doma in se odpraviti na krajšo pot peš ali s kolesom.

Projekt začasne ureditve Ru darske ceste so pripravili Me stna občina Velenje, Mladinski center Velenje, lokalna skupina krajinskih arhitektk KA_VE, Fe stival Velenje, iPlan, Fakulteta za gradbeništvo, promet in ar hitekturo univerze v Maribo ru in IPoP − Inštitut za politike prostora. Je del kampanje Od prte ulice in projekta Life LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/ SI/000007), ki je integralni pro jekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi part nerjev projekta.

Vprašanja za župana Petra Dermola nam lahko pošljete po SMS sporočilu ali pokličete na telefonsko številko 031 26 26 26.

Turisti se vračajo v Slovenijo in Šaleško dolino

Vračajo se turisti iz sosednjih držav in tudi z drugih celin – Želijo aktiven oddih, a tudi mir in naravo na podeželju – Lokalno prebivalstvo je pomemben promotor svojega kraja

Diana Janežič

Velenje, 7. julija – Državni statistični urad ugotavlja, da je bilo prihodov tu ristov v Slovenijo maja 461.030, kar je 306,6 odstotka več kot maja lani. Število njihovih prenočitev se je povečalo za 258 odstotkov, na 1,137 milijona.

Prevladovali so tuji turisti, ki pred stavljajo 273.691 prihodov in 659.657 prenočitev. To je osemkrat toliko priho dov in več kot šestkrat toliko prenočitev kot maja leta 2021, ko je bila panoga še v primežu pandemije covida-19. Je pa bilo prenočitev tujih turistov še vedno 21 odstotkov manj kot maja 2019, torej pred izbruhom pandemije.

Turistični nastanitveni obrati so po ročali tudi o 187.339 prihodih domačih turistov in 476.856 njihovih prenoči tvah. To je 136 oz. 122 odstotkov več kot maja lani pa tudi 56 odstotkov več kot maja turistično rekordnega leta 2019. Po besedah direktorice Zavoda za tu rizem Šaleške doline Alenke Kikec v prvih petih mesecih leta beležimo v Šaleški dolini okoli 10.000 obiskoval cev, kar pomeni 76 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Predstavljajo okoli 28.000 nočitev, kar je 65 odstotkov več kot lani. Razmerje nočitev med doma čimi in tujimi gosti pa je 70 odstotkov v prid domačih gostov.

Vodijo Nemci, več je turistov iz ZDA

Med tujimi turisti so v Sloveniji naj večkrat prenočili turisti iz Nemčije (114.200 ali 17 odstotkov vseh preno čitev tujih turistov). Sledili so jim turisti iz Avstrije (13 odstotkov), Italije (sedem odstotkov), Srbije (pet odstotkov), Ma džarske in Hrvaške (po štiri odstotke).

Pri tujcih je sicer statistični urad zaznal tudi trend vračanja turistov s preostalih celin. Bistveno se je pove čalo število turistov iz ZDA, ki so maja ustvarili 27.200 prenočitev. Prav tako se je krepko povečalo število turistov iz skupine drugih azijskih držav; po nudniki so našteli nekaj več kot 12.100 njihovih prenočitev. Med gosti v Šaleški dolini iz Evropske unije je slika podobna – prednjačijo go stje iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Srbije. Beležimo tudi obiske gostov, ki niso iz Evropske unije, in sicer pri hajajo iz ZDA, Velike Britanije, nekaj jih je bilo tudi iz Avstralije, Kitajske,

Brazilije, Združenih arabskih emiratov in iz azijskih držav.

Hotel ali zasebna soba?

Maja je v Sloveniji največ turistov pre nočilo v gorskih občinah (24 odstotkov vseh prenočitev). Sledile so zdravili ške občine (22 odstotkov), obmorske občine (21 odstotkov) in Ljubljana (15 odstotkov). Medtem ko so domači turi sti največkrat prenočili v občini Piran (približno 80.200 prenočitev), je bilo prenočitev tujih turistov največ v ob čini Ljubljana (skoraj 160.000).

Hoteli s skoraj polovico vseh pre nočitev ostajajo najbolj priljubljen

nastanitveni obrat. Sledijo zasebne sobe, apartmaji in hiše (19 odstotkov) ter kampi (11 odstotkov).

Tudi v Šaleški dolini obiskovalci naj večkrat prenočijo v hotelih, sledijo mla dinska prenočišča, zasebne sobe ter turistične kmetije.

Gostje iščejo atrakcije, a tudi mir v naravi

Alenka Kikec ugotavlja, da gostje išče jo raznoliko ponudbo, v zadnjem času želijo vse več oddiha v naravi, aktu alne so terme in aktivne počitnice na podeželju Šaleške doline. »Vedno več je gostov, ki si želijo pohodništva, ko lesarskih poti in posebnih doživetij za družine na turističnih kmetijah. Iščejo aktivnosti ob in na Velenjskem jezeru, tudi vodene oglede Velenja in Šoštanja, pomembna je kulturna dediščina, ak tualni so muzeji in galerije. So pa tudi gostje, ki iščejo posebne, skrite kotičke v dolini,« je povedala.

V juliju je odprl vrata prenovljeni Kamp Velenje, kar veseli zaposlene v Zavodu za turizem ŠD, saj bodo s tem povečali število nočitev in prihodov do mačih in tujih gostov, predvsem pa je to dodana vrednost za turizem v dolini.

Doživetja za družine so IN

Zavod za turizem je za to poletje pri pravil pestro dogajanje. Vsako nedeljo pripravlja Dan za družine ob Velenj skem jezeru in na Visti. S tem sledijo novi strategiji razvoja turizma v Vele nju in Šoštanju z vizijo, da bo Šaleška dolina družinam najbolj prijazna de stinacija v Sloveniji.

»V sodelovanju z drugimi javnimi za vodi in organizatorji skrbimo, da bo

letošnje poletje še posebej pestro – iz dali smo knjižico z vsemi dogodki za različne skupine. Med večjimi dogod ki velja napovedati 16. julija Velenjsko noč, 26. avgusta Šili fest z dolgo mizo v Starem Velenju in 27. avgusta koncert Dina Merlina. Septembra bo v mestu znova Promenada okusov, 25. septem bra pa na Visti vseslovenski piknik Ve selja in zabave,« napoveduje in vabi direktorica.

Načrtov imajo veliko

Turizem je dejavnost, ki nikoli ne spi in mora za privabljanje novih gostov in vračanje starih stalno dodajati v svojo ponudbo kaj novega. Alenka Kikec se zaveda: »V Šaleški dolini moramo v pri hodnjih letih narediti večji napredek na področju gastronomije, večje premike na področju infrastrukture. Smo v fazi prestrukturiranja doline. Zastavili smo delovno skupino, v kateri sodelujem in s katero bomo ohranjali in pridobivali kadre na področju turizma. Veliko pri ložnost vidim v tesnejšem sodelovanju z vsemi pomembni deležniki v turizmu, predvsem veliko vlogo našega zavoda, saj je naše poslanstvo, da bomo dosega li kakovostno in celovito turistično po nudbo ter ves čas spodbujali in promo virali razvoj turizma v Šaleški dolini. Vse prireditve so seveda namenjene obiskovalcem, v prvi vrsti pa prebival cem Šaleške doline. Ko govorimo o pro mociji turizma, nismo usmerjeni samo v obiskovalce. Turistično ponudbo in kulturno dediščino želimo približati tudi lokalnemu prebivalstvu, organizi ramo vodenja, namenjena prav njim. V Zavodu za turizem ŠD nam je izjemno pomembno, da se v dolini dobro po čutimo vsi, tudi lokalno prebivalstvo, ker smo prepričani, da bodo tako tudi lokalni prebivalci dobri promotorji tu rizma v prihodnje.«

Kampiranje postaja turizem prihodnosti

Urediti želijo kamp višje kvalitete, ki bo namenjen predvsem družinskemu turizmu, in sodelovati z obstoječimi ponudniki – Letos pričakujejo tranzitne goste in večji obisk med vikendi

Jasmina Škarja

Velenje, 8. julija – Kamp Velenje je z julijem odprl svoja vrata in že sprejema prve turiste, čeprav dela v njem še ve dno potekajo. Urediti želijo kamp višje kvalitete, ki bo namenjen predvsem družinskemu turizmu, sodelovati pa želijo z obstoječimi ponudniki in po skrbeti za pestro dogajanje na in ob vodi ter tako zajeti celovito ponudbo na področju Velenjskega jezera.

Velenjsko jezero je prijetna točka za razvoj turizma

Lidija Celcer, vodja kampa, je poja snila, da bo kamp odprt celo leto, da se pozna, da so ga zaradi me njave lastnika pozno odprli, zato se zavedajo, da je večina ljudi svoj letošnji oddih že re zervirala v spomladanskih in zimskih mesecih. Letos priča kujejo tranzitne goste in ve čji obisk med vikendi. V prenovljenem kampu bodo vzdolž jezera uredili sto dvajset parcel, namenjenih za šotore, prikolice

in avtodome, povsem nov bo sanitar ni objekt, prilagojen otrokom in inva lidnim osebam, prenovljena bo resta vracija, katere odprtje načrtujejo čez mesec dni. Prav tako bo odprta celo leto in bo gotovo prispevala k dobre mu obisku.

Kamp bo prijazen živalim, saj bodo

uredili tuš za pse, pri jezeru pa je že urejen prostor, kjer je dovoljeno ko panje psov. V sklopu kampa bo tudi športni center – ZOO station, kjer bodo omogočali najem supov in tečaje sur fanja na Velenjskem jezeru. Omogočali bodo tudi najem modernih luksuznih mobilnih hišic Adria. »Vsaka ima dve

spalnici, dve kopalnici, kuhinjo in tera so. V kampu načrtujemo tudi postavitev večjega otroškega igrišča,« pripoveduje Celcerjeva, ki se zaveda, da je Velenjsko jezero prijetna točka za razvoj turizma in objezerskih dejavnosti.

Kakšne goste si želite v Kampu Velenje?

»Seveda si želimo, da se vrnejo gostje iz držav Beneluksa, tudi Nemčije, so pa dobrodošli tudi slovenski gostje. Me nim, da bo kamp letos obiskalo osem deset odstotkov Slovencev. Letošnje leto je poskusno, za naprej pa si obetamo veliko. Imamo ambiciozne cilje. Želimo se povezati s turističnimi agencijami na Nizozemskem, v Belgiji, Luksembur gu in Nemčiji. Zavedamo se, da je Velenjsko jezero zanimivo zaradi lokacije, saj je strateško zelo do bra. Dopustniki so lahko aktivni tako v kampu kot okolici. Poleti bo živahno v naravnem kopališču, po zimi bo turistom na voljo proga za tek na smučeh.

Povsem na novo je ure jen prireditveni prostor Vista, ki omogoča pisano bero aktivnosti, urejena je čolnarna, kjer omogočajo izposojo manjših jadrnic, na voljo so vodna igrala, za najmlajše tudi ograjen bazen v jezeru. Tudi oko lica Velenja nudi številne možnosti pohodništva in kolesarjenja. V kratkem

bomo pričeli z oddajo električnih ko les, povezali smo se tudi z Društvom za podvodne dejavnosti Jezero Velenje, organizirali bomo predstavitvene po tope, zanimivi so tudi okoliški hribi in dežela, ki je precej drugačna od tiste, v kateri živijo,« odgovarja vodja kampa.

Kampiranje omogoča dovolj udobno bivanje izven urbanih središč

Celcerjeva opozori tudi na pomen povezovanja z lokalnimi partnerji in ponudniki. »Povezovali se bomo, koli kor se bo dalo, kar bo naša rdeča nit. Gostom bomo ponudili toliko možno sti in raznovrstne ponudbe, da si bodo želeli ostati še kakšen dan dlje od na črtovanega, in jim omogočili aktivno preživljanje prostega časa.«

Kje vidi prednosti kampiranja? »Kam piranje omogoča dovolj udobno biva nje izven urbanih središč. Predstavlja lahko edino obliko sprostitve v naravi, ki jo lahko prilagajamo sebi in svojim željam. Zdi se, da zadnje čase postaja kampiranje luksuz. Včasih je bilo dru gače in so kampirali ljudje, ki si kaj drugega niso mogli privoščiti. Danes so nizkocenovni hoteli precej dosto pni. Kampiranje pa postaja turizem prihodnosti, vedno več ljudi bo kam piralo, saj tisti, ki živijo v mestih, radi dopustujejo in si odpočijejo v naravi,« opaža Celcerjeva, ki je prepričana, da so lahko počitnice v naravi koristna in prijetna zamenjava za sodobno življe nje v mestu.

Lidija Celcer: »V kampu imamo 120 parkirnih mest za šotore, prikolice in avtodome. Nekaj jih je s pogledom na Velenjsko jezero, nekaj je skritih pogledom mimoidočih. V kampu je na voljo tudi osem novih večjih luksuznih mobilnih hišk.«

Majhen korak za slovensko gospodarstvo, a velik za šaleško regijo

Z obema investicijama želijo v prvi fazi zaposliti od 150 do 300 ljudi, v drugi od 500 do 700, v končni pa tudi do 1000 ljudi

Jasmina Škarja

Velenje, 11. julija – V Poslov ni coni Stara vas so pripravi li podpis pogodbe za prodajo zemljišča v izmeri 14.580 m2 farmacevtski družbi VonPhar ma. Družba bo v Velenju odpr la novo podružnico, ustvarila nova delovna mesta in kmalu vzpostavila največji farmacevt ski logistični center v vzhodni Sloveniji. Na novinarski konfe renci so sodelovali župan Me stne občine Velenje Peter Der mol, direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, direktor druž be VonPharma Tadej Von Hor vath, namestnica direktorja Nina Von Horvath in arhitekt ka Urška Delopst

Lokalna skupnost in država morata podjetja ob tako velikih investicijah podpreti »Skupaj s podjetjem VonPhar ma smo se uspeli dogovoriti in najti skupne interese. Počaščen sem, da bomo s podjetjem prido bili širšo paleto novih delovnih mest, ki niso običajna za naše okolje in zagotavljajo dodatno razpršenost. Zagotavljala bodo tudi več priložnosti za mlajše generacije,« je na srečanju po vedal župan Peter Dermol, ki ima do zdaj s podjetjem dobre in pozitivne izkušnje in verjame,

da bodo v takem vzdušju tudi nadaljevali. »Tako lokalna skup nost kot država pa morata pod jetja ob tako velikih investicijah podpreti in jim stati ob strani. Le tako bodo lahko uspešna pri realizaciji poslovnih modelov.«

Zaposliti želijo do 1000 ljudi

V prvi fazi (do konca leta 2023) načrtujejo gradnjo proizvodne ga kompleksa z upravno stavbo, v drugi fazi (do konca leta 2024) pa gradnjo največjega logistič nega centra za farmacijo v vzho dni Sloveniji.

»Potrudili se bomo, da z obe ma investicijama zaposlimo v prvi fazi od 150 do 300 ljudi, v drugi od 500 do 700, v končni pa do 1000 ljudi, v panogi z ve liko dodano vrednostjo, v pod jetju, ki ima mlado nadobudno ekipo, ki se je že izkazala na mednarodnem trgu. Moje de setletne vodstvene izkušnje v največjem slovenskem farma cevtskem podjetju Krka so ra zlog, da danes v podjetju več delamo na preventivi (raziska ve in razvoj naravnih in učin kovitih dopolnil). Želimo preiti na preventivno zdravstvo, skrb za uporabnike, preden zbolijo,« je dodal Von Horvath in pouda ril, da bodo proizvodnjo linijo vzpostavili s stroji, ki so najvišje

Kmetovanje

tehnološke kakovosti. »Večina je že naročenih, investicija v stroje bo vredna 15 milijonov, upam si trditi, da takšnih proizvodnih kapacitet v Sloveniji nima no beno podjetje.«

v

ostalim delom Slovenije je do bra. Vsa farmacevtska logistika se koncentrira na Ljubljano in zahodno Slovenijo, nujno po trebno je, da imamo v vzhodni Sloveniji svojega logista. Upamo, da bo država držala obljubo in

investicije znaša od 15 do 20 mi lijonov evrov. Druga faza zajema gradnjo logističnega farmacevt skega centra, vrednost investicije je ocenjena na od 15 do 30mili jonov evrov.

Delujemo na področju preventivnega zdravstva

Tadej Von Horvath je diplomi ral na Dunaju, magistriral pa na EPF v Mariboru. Svojo kariero je pričel v ameriškem podjetju Hudson, nadaljeval pa v Krki v vodstvu uprave, kjer je šest let deloval kot manager za Srednjo Evropo. »Večkrat sem videl, da so potrebe ljudi ne le kurativno, temveč tudi preventivno zdra vljenje, kar me je vodilo, da sem pred 15 leti odprl svoje podjetje. Vedno več je starejših ljudi, ki iščejo preventivno zdravstvo, vedno več tudi takšnih, ki se zavedajo pomena ohranjanja zdravega načina življenja, s po močjo zdrave prehrane, gibanja. Ti ljudje, ki se zavedajo pomena zdravja, so naši ključni kupci.«

Na katerih trgih ste prisotni?

preventivnega zdravstva. To je trend, ki ga bomo zasledovali.«

V lokalnem okolju so čutili potrebo po poklicih z dodano vrednostjo

Zakaj

nakup zemljišča v Velenju?

»Prihajam iz teh koncev, všeč mi je energija, s katero diha Ve lenje, njegova razvojna narav nanost, dobili smo tudi boljše načrte za prihodnost. Tudi lo gistična povezava s Koroško in

čim prej dokončala gradnjo tretje razvojne osi. Simbolično bomo posadili tudi češnjo in jo poime novali češnja prijateljstva.« Prvi korak je pridobitev gradbenega dovoljenja za proizvodno-uprav ni del, ki ga pričakujejo do kon ca tega leta. Ocenjena vrednost

»V Srbiji, Bosni in Hercego vini, na Hrvaškem, tudi v Gru ziji, Dubaju, za sodelovanje se dogovarjamo na celotnem ob močju Bližnjega vzhoda. Širimo se na druga področja. Naš pri marni ciljni trg bosta Srednja in Vzhodna Evropa, sekundar ni pa vsa območja, ki jim bodo zanimivi proizvodi na področju

razmerah s pogostejšimi pojavi suše

Posledice kmetijske suše so odvisne od njene intenzivnosti in razvojne faze rastlin oziroma od njihove občutljivosti na pomanjkanje vode – Na najbolj sušnih predelih se bomo najverjetneje morali izogibati pridelovanju koruze in krompirja

Jasmina Škarja

Vpliv klimatskih sprememb se je v zadnjem desetletju več krat zelo negativno odrazil tudi na slovenski pridelavi kulturnih rastlin. Daljša obdobja brez pada vin in pomanjkanje talne vlage so v zadnjih letih že skoraj stalnica v našem podnebju in tako ime novana suša je vsakoletna gro žnja slovenskim pridelovalcem kulturnih rastlin. Pomanjkanje talne vlage in padavin je v nekaj zadnjih letih povzročilo občasne in velike izpade v kakovosti kot tudi količini pridelkov poljščin, vrtnin, sadja, grozdja itd.

Kaj lahko v sušnih razmerah storimo?

Lidija Diklič s Kmetijsko goz darske zbornice Slovenije, Iz postava Velenje, opozori na več vrst suše: meteorološko, hidro loško in kmetijsko sušo. »Me teorološka nastopi takrat, ko v določenem časovnem obdobju pade manj padavin v primer javi z dolgoletnim povprečjem. Če traja dolgo, se ji najpogo steje pridruži hidrološka suša, kjer se zaradi manjše količine letnih padavin zmanjšata nivo

podtalnice in pretok vodotokov. Kmetijska suša pa je kombina cija meteorološke in hidrološke suše, ki se pojavi v času rasti in razvoja rastlin.

Posledice kmetijske suše so od visne od njene intenzivnosti in razvojne faze rastlin oziroma od njihove občutljivosti na po manjkanje vode. Poglavitna je skrb za ohranitev vlage v tleh. To lahko storimo že pri pred setveni obdelavi tal. Z vnosom organskih snovi živalskega ali rastlinskega izvora lahko pove čamo delež humusa v tleh, ki je skladišče vode in hranilnih snovi. Še zlasti pomembno vlo go ima na lažjih, peščenih tleh, kjer v sestavi primanjkuje gli ne. Glina ima podobne lastnost kot humus,« razloži Dikličeva, ki pove tudi, da lahko nepotrebno izhlapevanje vode iz tal prepre čimo tako, da tla prekopavamo na takšen način, da preprečimo izgubljanje talne vode zaradi ka pilarnega dviga iz globljih plasti tal. Skrb za ohranitev čim večjih rezerv talne vode v globljih pla steh tal pa lahko dosežemo s po močjo medvrstnega okopavanja posevkov.

Koruzo prisilimo k oblikovanju korenin v globlje plasti

V preteklih desetletjih smo praktično opustili okopavanje na slovenskih poljih najpogo steje pridelane poljščine – ko ruze. »Že naši stari starši so ve deli, da je koruza okopavina, zato so jo okopavali (najprej

vlage, ki jo bodo rastline v času pomanjkanja s pridom izkoristi le. Podoben učinek pridobimo z osipavanjem koruznih rastlin, ko osipane rastline oblikujejo močnejši, čvrstejši in globlji ko reninski sistem. Z obdelavo tal v okolici gojenih rastlin hkrati zatiramo tudi plevele in goje nim rastlinam (pesa, krompir,

Koruza je velik porabnik vode

Zelo pomemben korak je pri meren in rastnim razmeram prilagojen kolobar, v katerem bomo pridelovali rastline, ki dovolj dobro rastejo tudi v pri meru, ko v tleh primanjkuje talne vlage. To so vrste z nižjim transpiracijskim koeficientom ter vrste, ki rastejo in dozorijo v obdobju, ko še ni občutnejših primanjkljajev padavin.

»Velenje z okolico ima kader, s prvimi pristopi so se nekate ri že javili, večinoma delajo v Ljubljani in okolici, z željo, da bi nekoč prišli v lokalno okolje. V upravi bomo potrebovali eko nomiste, ljudi z znanjem marke tinga, logiste, administratorje. V drugi fazi bodo dobrodošli tisti z izobrazbo logistike. Apeliram na mlade, da se odločajo za po klice prihodnosti. Potrebe bodo velike, želimo si, da bi večino kadra lahko črpali iz lokalne ga okolja,« je razložil direktor podjetja VonPharma. Logistični farmacevtski center lahko zapo sli tudi ljudi s prekvalifikacijo iz trenutnih panog, ki jih ima Vele nje, z dodano vrednostjo, ki za nekajkrat presega trenutno do dano vrednost. »Nismo podjetje, ki bi dobičke držalo zase, radi jih razdelimo med zaposlene. Poleg tega želimo postati najve čje malo in srednje podjetje na področju darovanja, kar smo že pokazali. Tudi v Velenju, ko smo kupili dres Tadeja Pogačarja, ki krasi mojo pisarno. Sam sem velik kolesarski entuziast, več krat pogledam Tour de France, se tudi sam usedem na kolo in zavrtim pedala,« je dodal Von Horvath.

ročno, kasneje tudi strojno) in celo osipavali. Koruza je tra va in ima tako kot ostale trave plitev koreninski sistem. Z oko pavanjem in rahljanjem med vrstnega in vrstnega prostora koruzo prisilimo k oblikovanju korenin v globlje plasti tal – to je tam, kjer je na zalogi več talne

koruza, vrtnine …) odstranju jemo konkurenco. V času, ko je plitva mehanska obdelava tal še mogoča glede na višino rastlin in gostoto posevkov, priporoča mo, da tla pogosteje obdelujete in na tak način prekinjate nasta lo skorjo na tleh ter preprečujete izgubo talne vlage.«

Katere rastline so največje porabnice vode? »Na najbolj sušnih predelih se bomo naj verjetneje morali izogibati pri delovanju koruze in krompirja oziroma vseh tistih poljščin, ki jih sejemo spomladi in prehaja jo v generativno razvojno fazo (najbolj kritično obdobje rasti) konec julija oziroma v začetku avgusta. To so poljščine, ki so ve like porabnice vode, v tem obdo bju pa le-te drastično primanj kuje. Na teh območjih bo treba dajati večjo pozornost žitnemu kolobarju (ozimna žita, krmni grah, rastline iz rodu sirka, proso ...) ter poznim poletnim setvam strniščnih dosevkov iz rodu križnic (oljna redkev, bela gorjušica, listnati ohrovt).

Pri pridelovanju krmnih ko šenin bomo morali dajati večjo pozornost tistim vrstam, ki jim trenutna pomanjkanja pada vin ne škodujejo oziroma na rastline delujejo manj stresno

(lucerna, pasja trava, trstikasta bilnica …).To so vrste, ki znajo racionalno koristiti vlago iz tal, ob manjši količini vlage pa po tekajo procesi fotosinteze nemo teno,« pripoveduje Dikličeva.

Pomen talne, podtalne in površinske vode

Edina možnost za redno pre skrbo rastlin z vodo skozi ce lotno rastno dobo je uvedba namakanja, torej gradnja na makalnih sistemov in zadrže valnikov vode. Česa bi se mo rali kmetje posebej zavedati? »Pomembno bi bilo, da bi se pridelovalci kmetijskih rastlin zavedali, na kakšen način rav nati s talno, podtalno in tudi po vršinsko vodo takrat, ko je te do volj na razpolago. Zadrževanje vode v zajetjih, akumulacijah in drugih primernih mestih je v Sloveniji še premalo prisotno, izvajano in izkoriščeno. Zato bo v prihodnje treba aktivneje pri stopiti k reševanje te problema tike,« je prepričana Lidija Diklič, ki vidi, da bi rešitev težav, pove zanih s sušo, morala biti celo stna, rešitve pa je treba iskati na administrativnih in tehnoloških nivojih, prav tako pa tudi v spre membi miselnosti kmetijcev gle de tradicionalno uveljavljenih načinov kmetovanja v smeri novih, klimatsko prilagojenih načinov rastlinske pridelave.

S podjetjem VonPharma bomo pridobili širšo paleto novih delovnih mest, ki niso običajna za naše okolje in zagotavljajo dodatno razpršenost.

Ko prideš na zeleno vejo, ne želiš tvegati poslabšanja stanja

Zdravljenje atopijskega dermatitisa je izredno zahtevno, dolgotrajno in prilagojeno posamezniku – Za določeno starostno obdobje je tipično prizadet določen del telesa – Primorska regija ima manj atopikov

Jasmina Škarja

Atopijski dermatitis je pogosta otroška kožna bolezen. Ni na lezljiva, ni nevarna in se lahko zelo uspešno zdravi. Zdravljenje je največkrat dolgotrajno in zato neprijetno ne samo za otroka, ampak tudi za starše obolelih. Po nekaterih raziskavah se kot težava pojavlja pri 15 do 20 % vseh otrok. Ta odstotek se v za dnjih letih vztrajno povišuje. »Gre za kožno močno srbečo kronično bolezen, ki človeka spremlja vse življenje,« je na srečanju s članicami lokalnega društva v prostorih Rdečega kri ža Velenje 15. junija poudarila ustanoviteljica društva Atopij ski dermatitis Špela Novak, ki se je z boleznijo seznanila z roj stvom tretjega otroka. »Bolezen se pogosto izrazi od tretjega do dvanajstega meseca starosti in kasneje. Čeprav se v tistem času otroška koža čisti, se pri derma titisu pordelost, mehurčki na koži ter srbečica ponavljajo.«

Bolniki potrebujejo celostno obravnavo Društvo se zavzema za učin kovit, sodoben sistem zdravlje nja in izobraževanja ter boljši dostop do izdelkov, ki osebam z atopijskim dermatitisom omo gočajo normalno življenje. No vakova ugotovila, da bolniki potrebujejo več podpore, kot jo dobijo pri zdravniku, saj gre za način življenja in ne samo bo lezen. Tako je začela raziskova ti to področje, ki si zasluži bolj celostno obravnavo. »Mnogo krat se počutimo podcenjeva ne, kot starši, ki pretiravamo. A se premika na bolje. Poteka jo izobraževanja, zdravniki že lijo prisluhniti tudi izkušnjam pacientov.«

Kaj povzroča atopijski dermatitis?

»Še vedno ni čisto jasno, za kaj do izbruha pride in kako ga preprečiti ali se ga znebiti. Je pa znano, da na pojavnost vpliva več dejavnikov. Znanstveniki pravijo, da je glavni vzrok gen ska sprememba, prisotni pa so tudi dejavniki, ki bolezen po slabšajo. Vplivajo tudi stres, okolje, v katerem živimo, obla čila, domače živali, cvetni prah. Po izsledkih raziskav naj bi na razvoj atopijskega dermatitisa vplivala tudi prehrana, med drugim predvsem mlečne be ljakovine in jajca ter nekatera druga živila, pri katerih je ne koliko višja verjetnost alergije (nekateri oreški, jagode, stročni ce, …), tudi temperatura, gretje

Pri bolnikih z atopijskim dermatitisom koža ne opravlja svoje zaščitne funkcije. Stik s fizikalnimi ali kemičnimi dražljaji lahko hitro sproži vnetje. Obolenje se pogosto razvije že pri dojenčkih in v otroštvu.

itd. Gre za to, da sta zaščita in vlaženje kože oslabljena, zaradi česar prihaja do prej naštetih te žav, koža je posledično bolj suha in poškodovana.«

Srbenje povzroča dodatne poškodbe kože

Zdravljenje je izredno zahtev no, dolgotrajno in prilagojeno posamezniku. Praksa v našem zdravstvenem sistemu so aler gološki testi in pregled pri der matologu, mazanje z negovalno kremo in dodatna mazila ali an tihistaminiki, ki v določenih pri merih pomagajo pri srbenju in hitrejšem celjenju kože. Kako se v društvu spopadajo z izzivi, ki jih prinaša bolezen? »Prvi izziv je ustrezna nega. Mnogo je pri mernih izdelkov za kožo, dokler jih ne preizkusimo, ne vemo, kateri ustreza. Še pred tem je prisotno srbenje, ki preprečuje spanje, praskanje pa povzroča dodatne poškodbe kože, kar je

Veliko zunanjih dejavnikov lahko sproži ali poslabša atopij ski dermatitis, npr. nizka vlažnost zraka, stik z alergenom ali sezonske alergije, uporaba dražečih mil in šamponov, okužba, draženje kože s sintetičnimi ali volnenimi oblačili. Na poslab šanje stanja pa lahko vplivata tudi psihični stres ali potenje.

precejšen zalogaj,« pripovedu je sogovornica, ki prizna, da si mnogo njihovih članov v pre hrano ne upa vključiti novih ži vil. »Ko namreč prideš na zeleno vejo, si ne želiš tvegati poslab šanja stanja.«

Atopijski dermatitis se pogosto pojavlja hkrati z astmo ali alergijami

Alergije in astma ne povzroča jo atopijskega dermatitisa, prav tako pa atopijski dermatitis ni vzrok za alergije ali astmo. Ob

Ali je krivo okolje?

»Statistike o tem ni. Primorska regija ima manj atopikov. Devet deset odstotkov bolnikov ima poleti manj težav, saj jim pole tna klima in morje večinoma od govarjata, zato otrokom z zmer no do hudo obliko atopijskega dermatitisa pripada zdravlje nje v zdravilišču na morju, na Debelem Rtiču, kar lahko star ši uredijo pri svojem pediatru. V bolj hladnih območjih imajo ljudje več težav. Po svetu imajo statistično največji delež atopij

Nacionalno preverjanje znanja dvignilo prah

Diana Janežič

staja povezava med atopijskim dermatitisom in astmo? »Zdrav niki sicer pravijo, da je ista gen ska sprememba odgovorna za astmo, alergijo in seneni nahod. Statistično gledano se najprej v otrokovem življenju izrazita atopijski dermatitis in alergija na hrano, ki prehaja v astmo in seneni nahod,« odgovarja No vakova, ki doda, da se simptomi lahko pojavijo v različnih obli kah in se razlikujejo od osebe do osebe. Za določeno starostno ob dobje je tipično prizadet določen del telesa. »Odraža se na koži, na prvi pogled je intenzivno rde če barve, skupni faktor srbenja pa je tisti, ki vpliva na kvaliteto življenja. Ni prave koncentraci je, nervozni smo, slabo spimo, dovolj spanja pa je osnova za kvalitetno življenje.«

skega dermatitisa Kanada, Rusija in Avstralija – zaradi flore in cvetenja,« razlaga predsednica društva Špe la Novak in vabi tudi nove člane, da se jim pridružijo. »Atopijski dermatitis zahte va veliko stroškov, od naku pa krem in prehrane do obi ska različnih terapij, solnih sob in bazenov. Pred krat kim smo članom omogočili tudi popust ob obisku Term Topolšica.«

Se bolniki bojijo poletja?

»Pri zdravljenju atopijske ga dermatitisa lahko veliko storimo sami, sploh v pole tnem času, ko je nega kože še pomembnejša. Velikokrat sonce atopikom dobro dene in se kaže izboljšanje, nekaterim fotoobčutljivim pa se stanje poslabša. Za lajšanje bolezni se uporablja med drugim tudi fo toterapija, in sonce je naravna fototerapija – UV žarki poma gajo izboljšati izbruh. Vendar pa je treba biti na soncu nad vse previden. Kljub temu da je lahko bolezen zelo moteča in vpliva ne le na telo, ampak tudi na razpoloženje, je mogoče s pravilno nego in higieno ter z manjšimi ukrepi narediti veliko. Kljub temu da je morje ugodno, vročina vpliva na potenje, odziv kože pa je običajno negativen.«

Letošnje nacionalno prever janje znanja (NPZ) za šesto- in devetošolce je dvignilo nemalo prahu. Najprej rezultati, ki so pokazali, da šestošolci ne pri slovenščini ne pri matematiki v povprečju niso dosegli 50 odstot kov točk, precej boljši pa so bili pri angleščini. Devetošolci prav tako pri slovenščini v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, niti en devetošolec v celotni Slo veniji ni dobil vseh točk. Povsem drugače je bilo pri angleščini. Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 45,5 odstotka, pri matematiki 49,7 odstotka in pri angleščini 63,5 odstotka točk. Devetošolci so v povprečju pri slovenščini dosegli 49,1 odstotka, pri matematiki pa 57,7 odstotka točk. Tretji predmet je za deveto šolce po državi različen. Najbo lje so se odrezali pri angleščini, kjer so v povprečju dobili 57,4 od stotka, najslabše pa pri geografiji, kjer so dosegli 42,5 odstotka točk. Rezultati so seveda vneli raz pravo o tem, kakšna je raven zahtevnosti pri predmetih, ka kšno znanje sploh pokaže NPZ, kakšen odnos imajo do njega učenci in učitelji, je rezultate možno pretvarjati v ocene in primerjati rezultate med učen ci in šolami.

Na velenjskih šolah

Svoj komentar NPZ nam je po sredovala tudi ravnateljica OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoš tanj Majda Zaveršnik Puc: »Re zultati in smisel pisanja NPZ si šole, starši oziroma splošna po pulacija že od vsega začetka raz lično interpretirajo. V prvi vr sti moramo razumeti, da NPZ ni matura. Glede na koncept NPZ ne moremo primerjati doseže nih rezultatov med predmeti, niti primerjati rezultatov med šolami ali rezultatov z oceno pri posameznem predmetu učenca v redovalnici, saj je preverjeno samo tisto znanje, ki ga je mo goče preveriti pisno.

Pri NPZ iz angleščine se po zna, da so zdaj v šestem razredu

učenci, ki imajo predmet že od prvega razreda, zato se tudi re zultati zvišujejo. Na naši šoli je to leto kar nekaj šestošolcev do seglo nad 90 odstotnih točk, ne kaj pa tudi 100 odstotkov.

Ker so rezultati iz angleščine višji kot pri ostalih predmetih, predpostavljamo, da predmetna komisija pri sestavi nalog upo števa normalno raven zahtev nosti in časovni obseg reševa nja nalog z možnostjo pregleda. Upamo, da zaradi višjih rezulta tov ne bodo spreminjali struktu re pole pri angleščini in se bodo še naprej držali učnega načrta.

V letih pisanja NPZ za sloven ščino opažamo, da je pola pre obsežna za 60 minut in učencem zmanjka časa, da bi rešili vse na loge in imeli možnost, da svoje rešitve preverijo.

Na naši šoli vedno primerjamo rezultate oz. dosežke, ki jih posa mezni učenec na NPZ doseže v 6. in 9. razredu. Torej je bistveno, da je NPZ usmerjen v analizo dosež kov posameznega učenca. Učenci devetih razredov so pri sloven ščini in matematiki v letošnjem šolskem letu v večini izboljšali ali ohranili rezultate iz 6. razreda.«

Podoben je tudi odgovor Za voda RS za šolstvo: »Dosežki učenca pri NPZ niso namenjeni ocenjevanju kakovosti dela po samezne šole oziroma ravnatelja ali posameznega učitelja. Prav tako niso namenjeni neposre dnim primerjavam med šolami, saj ni korektno reducirati kako vost dela posamezne šole zgolj na učne dosežke učencev na NPZ. Zaradi formativne vloge je učitelj pristojen, da interpretira rezultate. Samo on pozna učen ce, njihove in svoje poučevalne okoliščine, posebnosti, ki so bile prisotne (število učencev z od ločbo, število učencev priseljen cev …), in še druge dejavnike, ki jih z NPZ ni mogoče preveriti (odnosov med učenci, zadovolj stva otrok, osebnostnega razvo ja, vzgojne dimenzije …). Zato so v določenih primerih odstopanja rezultatov pri posameznih na logah lahko tudi pričakovana.«

NPZ ni matura – Rezultate lahko komentira le učitelj, ki pozna svoj razred – Pola za slovenščino je preobsežna

Špela Novak

Maturantje pripravljeni na polet v svet

Na velenjski gimnaziji so posebej ponosni na dva zlata maturanta in enega diamantnega – Maturantje so dokazali, da so dovolj odgovorni in zreli in so tudi ob podpori učiteljev in staršev leto uspešno zaključili

Jasmina Škarja

Velenje, 11. julija – V pone deljek zjutraj so bili znani tudi rezultati spomladanskega roka splošne mature, svečana pode litev maturitetnih spričeval pa je potekala popoldne v Domu kulture Velenje. Letošnja ma tura je po dveh letih epidemič nih razmer znova potekala obi čajno, čeprav je tako dijake kot zaposlene obdobje epidemije preizkušalo, obenem pa tudi veliko naučilo. Predvsem tega,

Vsi maturantje velenjske gimnazije so se vpisali na fakulteto. Zadnja leta je enakovreden vpis tako na ljubljansko kot mariborsko univerzo, nekaj jih odhaja tudi na Univerzo na Pri morskem. Razdelitev med družboslovnimi in nara voslovnimi in tehniškimi smermi pa je zadnja leta v prid naravoslovja in tehni ke. Kam so bili maturantje sprejeti, pa bodo izvedeli 25. julija.

da kjer je volja, je tudi pot. In da uspeh pride takrat, ko se zave mo, da so vse ovire samo izzivi, ki nam pomagajo postati boljši. Ravnateljica velenjske gimna zije Gabrijela Fidler pravi, da so bili pred preizkušnjo še pose bej postavljeni maturantje, saj

so v zadnjem letu morali zbrati vse moči, da so spet pridobili kondicijo in vsakodnevno ruti no za sprotno šolsko delo. »Skr belo nas je, kakšen bo uspeh ob koncu pouka, a so nam po kazali, da so dovolj odgovorni in zreli in so tudi ob podpori

učiteljev in staršev leto uspešno zaključili. Zato smo z večjim op timizmom pričakovali rezultate mature. Rezultat pa je glede na okoliščine res dober,« poudari Fidlerjeva, ki si želi, da bi iz šole odhajali z lepimi spomini, z ve liko znanja, in na ta način širili

dober glas ter se v domači kraj in na gimnazijo radi vračali. »Ne bojte se novih poti, ampak z odločnostjo in vero vase pre magujte ovire v življenju in na križpotjih vedno izbirajte pra ve poti. Hvala, ker ste dali vse od sebe, ker s svojim uspehom gradite tudi dobro podobo naše šole. Opravili ste zrelostni izpit, saj matura ni le preizkus znanja, ampak tudi preizkus vztrajno sti, vzdržljivosti in življenjske

zrelosti,« je njeno sporočilo maturantom.

Letošnji rezultati so primerljivi z lanskimi Od 72 kandidatov, ki so matu ro opravljali, je bilo 68 uspešnih, kar predstavlja 94,4 odstotka (dober odstotek nad republi škim povprečjem). »Rezultati so primerljivi z rezultati lan skega leta, morda je le za odte nek manj dijakov, ki so dosegli odličen uspeh, kar pa je, glede na uspeh med šolskim letom in obdobje epidemije, popolnoma razumljivo. Glede na to, da smo gimnazija brez omejitve vpisa in dosegamo rezultate, primerljive z gimnazijami, ki imajo visoke omejitve vpisa, smo resnično lahko zelo ponosni,« doda rav nateljica gimnazije. Med matu ranti je 16 dijakov doseglo več kot 25 točk oziroma odličen uspeh, kar predstavlja okoli če trtino dijakov in nanje so pose bej ponosni. Predvsem pa so na Šolskem centru Velenje ponosni tudi na gimnazijske zlate matu rante, ki so na maturi dosegli 30 točk in več. To so Aljaž So vič, Žana Kukavica in izjemni Rok Tadej Brunšek, ki je na maturi dosegel prav vse točke in s tem prejel naziv diamantni maturant.

Rezultati poklicne mature za dijake ŠCV

Vzdušje na slavnostni podelitvi je bilo nabito s pozitivno energijo – Uspešno opravljen zrelostni izpit je dokaz, da znajo in zmorejo – Dijaki so tudi zaradi šolanja na daljavo pridobili nove izkušnje

Jasmina Škarja

Velenje, 6. julija – 6. julija so bili zna ni rezultati spomladanskega roka po klicne mature za šolsko leto 2021/22, ki so jih dijaki in profesorji težko priča kovali. Na svečani podelitvi so se rav natelji šol strinjali, da so maturantke in maturanti na najlepši možen način prišli do konca mavrice – Mavrice zna nja Šolskega centra Velenje. Vsem dijakom želijo veliko uspehov in sreče v nadaljnjem življenju ter odlične najdaljše počitnice.

Na Šoli za storitvene dejavnosti 2 zlati in diamantna maturantka S prejemom spričeval poklic ne mature je svojo srednješolsko zgodbo na Šoli za storitvene de javnosti Šolskega centra Velenje zaključilo 34 maturantk in ma turantov. Ravnateljica šole He lena Zupanc je ponosna, ker je dijakom z neizmernim trudom, vztrajnostjo, učenjem in pridnim delom ob močni podpori družin, učiteljev in učiteljic uspelo opra viti zrelostni izpit, kar je dokaz, da dijaki znajo in zmorejo prav vse.

»15 jih je z uspešno opravljeno poklic no maturo pridobilo poklic gastronom sko-turistični tehnik/tehnica, 12 dijakov poklic ekonomski tehnik/tehnica, 7 pa gastronomski tehnik/tehnica. Uspešno opravljen zrelostni izpit je dokaz, da znajo in zmorejo. Prepričana sem, da

bodo tudi na svoji nadaljnji poti uspe šni. Želim pa jim, da bi si znali svoje delo v prihodnje narediti čim bolj za nimivo, prijetno in privlačno,« je po vedala ravnateljica.

Izjemen uspeh sta dosegli zlati matu rantki Azra Hankić, dijakinja progra ma Gastronomija in turizem, in Liza Slatinšek, dijakinja programa Ekonom

preden bodo stopili na poklicno pot,« je dodala ravnateljica Helena Zupanc. Večina dijakov se odloči za študij Spričevala o opravljeni poklicni ma turi so 6. julija podelili tudi na Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje. Po klicno maturo je uspešno opravilo 51

se odloči za nadaljevanje študija, za različne smeri tako na visokošolskem in višješolskem kot univerzitetnem štu dijskem programu.« Izpostavil je poseb nost letošnjega leta – med njihovimi maturanti je Gašper Medved, ki se je na šoli izobraževal sedem let in v tem času pridobil tri poklice, na kar so še posebej ponosni.

uspešnih. Na popoldanski slavnostni podelitvi spričeval poklicne mature v Domu kulture Velenje, ki sta jo vodi la dijaka maturanta Jan Konečnik in Danaj Čebular, je bilo vzdušje nabito s pozitivno energijo. Z glasbenimi toč kami sta jo popestrila Mia Koper in Matej Meža. V čudovitem ozračju so prireditev spremljali fotografski motivi narave, ki jih je v svoj objektiv ujel rav natelj šole Simon Konečnik, in vodilna misel Imagine, ki so jo večkrat slišali kot glasbeno podlago.

»Dijakom smo želeli sporočiti, da si lahko predstavljajo, da so pred njimi odprte vse poti, kot smo jim sporočili skozi verze te zna ne pesmi: Predstavljaj si, da ne besa ne obstajajo. Lažje ti bo, če poskusiš. Pa tudi pekla ni, nad nami je samo nebo.« Ravnatelj je prepričan, da dijaki v primerjavi s prejšnjimi generacijami kljub dolgotrajnemu šolanju na dalja vo niso nič izgubili, nasprotno, pridobili so nove izkušnje, kot so solidarnost, strpnost, sodelo vanje in sprotno delo.

ski tehnik. Med najboljše med odličnimi pa se je z osvojenimi vsemi točkami na poklicni maturi zapisala diamantna maturantka programa Gastronomija in turizem Loti Krk. »Večina maturantov in maturantk bo nadaljevala svojo izo braževalno pot na fakultetah, kjer bodo svoja strokovna znanja še nadgradili,

dijakov. Vito Kumer je dosegel vse možne točke in tako postal diamantni maturant. Naziv zlatega maturanta si je prislužil maturant Anže Terbovšek Ravnatelj Peter Rozman je vsem di jakom čestital in zaželel vse dobro na nadaljnji življenjski poti. »Večina dija kov, ki bodo zaključili izobraževanje,

Izjemen uspeh dosegli tudi dijaki Elektro in računalniške šole

Tudi na Elektro in računalniški šoli so 6. julija dopoldan razredničarke seznanile dijake z rezultati letošnje spomladanske mature. Poklicno ma turo je opravljalo 86 dijakov, 72 je bilo

»Naši dijaki so v veliki meri kandidati za terciarno izobra ževanje, večina ostane v stroki, 90 odstotkov je takšnih, ki z izo braževanjem nadaljujejo. Letos smo imeli kar štiri zlate matu rante. To so: Jaka Grabner, Lo vro Napotnik, Danaj Čebular in Tadej Rebernjak. Najbolj pa smo ponosni na naša dva diamantna dijaka, to sta Jan Konečnik in Matej Meža.«

Maturantje so dokazali, da so življenjske ovire sposobni sprejeti kot izziv. Tako so sami sebi in drugim dokazali, da zmorejo.

Utrinek s slavnostne podelitve spričeval Elektro in računalniške šole

Dobrodošle vodne aktivnosti v vročih poletnih dneh

Največ povpraševanja je po supih, ki aktivnim ponujajo drugačne užitke na vodi –Zanimanje za tečaje je veliko, nekaj težav imajo z iskanjem kadra

Jasmina Škarja

Čolnarna ob Velenjskem jeze ru vsako poletje zaživi v pole tnem ritmu jezerskega dogaja nja – zbirajo se ljubitelji vodnih športov, supov, jadralci, surferji in kopalci. Skratka vsi, ki želijo svoj prosti čas preživeti aktivno, v lepem in sproščujočem okolju narave. Klub vodnih športov Ve lenje vsako leto organizira tudi več regat, kot so Fireball, FY, me sečne trening regate in Pikino regato.

Velenjska plaža predstavlja odlično priložnost za rekreativna vodna doživetja

Na zgodbo Velenjskega jezera so člani kluba zelo ponosni, še posebej na letošnjo dobro izpe ljano Kresno noč, ki je postre gla tako z lepim vremenom kot s številnimi obiskovalci, ki so lah ko občudovali in prižigali luč ke. »Letos smo jih postavili kar 1482,« uvodoma pove predse dnica Kluba vodnih športov Ve lenje Slavica Živko, ki se spomi nja, da so bili od vsega začetka

nastanka Šaleških jezer pred sedeminštiridesetimi leti opti misti. »Že takrat smo računali na dober odziv obiskovalcev Velenjske plaže, ki danes pred stavlja odlično priložnost tudi za rekreativna vodna doživetja. Prireditveni prostor Vista daje

objezerskemu prostoru posebno noto in privabi več turistov. Tudi v naš klub, kar pomeni, da smo zelo zadovoljni. Prav tako sta pe stra gostinska ponudba in doga janje. Ponovno odprtje Kampa Velenje pa predstavlja dodano vrednost Velenjske plaže.«

Poletje na Grilovi domačiji

Kako so za higieno skrbeli naši predniki ter na kakšen način lahko za zdrav in lep videz skrbimo danes

Tea Rednak

Velenje, 3. julija – Muzej Velenje na Grilo vi domačiji že tradicionalno prireja različna srečanja društev, ki oživljajo domačijo in s soustvarjanjem vsebin prispevajo k ohra njanju in predstavljanju kulturne dediščine različnim generacijam. Tako so tudi tokrat povabili na tradicionalno prireditev Poletje na Grilovi domačiji.

Kot je povedala sodelavka Muzeja Velenje Ona Čepaityte Gams, je dogodek, ki ga pri rejajo že vrsto let, vsakič drugače tematsko obarvan. Poleg pozornosti sezonskim opra vilom, za katera v eko muzeju na Grilovi domačiji redno skrbijo skupaj s člani šte vilnih društev, velenjski muzealci za vsak dogodek pripravijo še tematski program. Tako so že v preteklosti trli lan, predstavljali kulinariko nekoč in domačijo pripravljali za praznovanje.

Tokrat so izbrali izredno zanimivo temo osebne higiene in predstavili, kako so za higieno skrbeli naši predniki ter na kakšen način lahko za zdrav in lep videz skrbimo danes. K sodelovanju pri programu so pova bili člane številnih društev, ki redno sodelu jejo pri dejavnostih domačije in pomagajo, da le-ta dejansko živi in tako predstavlja prostor najrazličnejših aktivnosti za pro mocijo lokalne kulturne dediščine.

»V tokratnem programu so številni obi skovalci tako prisluhnili Jožetu Lauben steinu iz Turističnega društva Šentilj, ki je spregovoril o kuhanju mila (luga) nekoč in ga na dogodku tudi pripravil. Prisotne je navdušil mlad brivec Lan Marcel Koželj nik, ki je demonstriral profesionalno britje

❱

V muzeju so veseli dobrega obiska prireditve in vabijo, da se v poletnih mesecih pridružite tudi vi – ob sobotah imajo med 10. in 17. uro odprta vrata za brezplačen ogled.

moške brade. Marijan Moravec iz Čebelar skega društva Mlinšek Velenje je spregovo ril o pomenu čebele in čebeljih produktov v zdravstveno kozmetične namene, Jože Lekše iz Gobarskega društva Marauh pa o zdravilnih učinkih gob.

Kopalci prihajajo iz širše okolice, največ s Koroške

Kopalcem ponujajo športne rekvizite, izposojajo različna plovila in izvajajo tečaje za najmlajše otroke v razredu Op timist, pa tudi za malo večje.

»Organiziramo tudi team buil dinge in piknike, vožnjo s plo vili, in se trudimo po svojih najboljših močeh ustreči obis kovalcem plaže. Tudi zanimanje za tečaje je veliko, nekaj težav imamo le z iskanjem kadra,« ra zloži Živkova, zadovoljna, da je tudi letos obisk dober in je plaža zaživela. Od kod prihajajo go stje? »Tudi od drugod, kar po meni, da so slišali za nas, nekaj je novih gostov. Prihajajo pa iz širše okolice, največ s Koroške. Kopalci so navdušeni, tudi voda je čista. Poudarila bi, da Klub vodnih športov Velenje deluje v javnem interesu, vsi smo pro stovoljci, kar pomeni, da so naša vrata včasih tudi zaprta. Kljub vsemu se trudimo po najboljših močeh ustreči vsem. Čez vikend imamo uvedeno dežurstvo.«

Supanje je še vedno priljubljena športna dejavnost

Še vedno je največ povpraše vanja po supih, ki aktivnim po nuja drugačne užitke na vodi. »Malo lovljenja ravnotežja in poguma je potrebnih, pa že lahko raziskujemo in uživamo v naravi. Veseli smo, da so s po nudbo na in ob vodi zadovoljni

❱S tradicionalno Kresno nočjo se je pričelo aktivno poletje. Letos so postavili tisoč štiristo dvainosemdeset lučk, na obali so si lučke posebej prižgali otroci. Odziv obiskovalcev je bil pozitiven.

tudi gostje. Sodelovali bomo tudi na Velenjski noči 16. julija. Po promocijski ceni se boste lah ko popeljali tudi z našo ladjico med 17. in 20. uro, pridružil se nam bo Ribič Pepe, ki gostuje v vili Čira-Čara, nekaj bo tudi ku linarične ponudbe,« je o doga janju v poletnem času še pove dala predsednica kluba Slavica Živko. ��

Povratek izseljenih ptic

Že stari rek nam govori, da se izseljene ptice rade vračajo v svoje rodno gnezdo. Podobno je tudi z nami, izseljenimi Škalča ni, ki smo bili pred 60 leti zaradi rudarjenja in posledično po grezanja naših domov primorani zapustiti naša rodna ognjišča. Zato pa toliko več pomeni dejstvo, da nas nekdanji sovaščani niso pozabili in nas vsako drugo leto povabijo na srečanje.

Letos mineva že 40 let, odkar je bilo na pobudo takratnega predsednika Športnega društva Škale Hermana Arliča leta 1982 organizirano prvo srečanje izseljenih Škalčanov. Vsi iz seljeni Škalčani se Hermanu Arliču iskreno zahvaljujemo za to njegovo plemenito gesto, ki v nas poraja prijetne občutke, da nas nekdanji sovaščani niso pozabili. Srečanja so potem potekala bienalno, vsako drugo leto v okviru vsakoletnih va ških olimpijad v Škalah in vse do dandanašnjega dne, ko je v soboto, 2. julija, potekalo že 22. tovrstno druženje.

Ko se vaške olimpijade niso več odvijale, je bilo v Škalah usta novljeno društvo Revivas, ki je od športnega društva prevzelo organizacijo tovrstnih srečanj. Njeni dolgoletni predsednici Verici Pogačar in vsem njenim prizadevnim sodelavkam in sodelavcem v društvu se iskreno zahvaljujemo za vso pozor nost, ki so nam jo namenjali vsa ta leta.

Veseli pa smo, da bo društvo Revivas to plemenito tradicijo nadaljevalo tudi pod vodstvom novega predsednika Zvone ta Kodruna, ki mu ob tej priložnosti čestitamo k imenova nju in njemu in društvu Revivas želimo uspešno delovanje tudi v bodoče. Vsi izseljeni Škalčani, ki smo se letos udeležili našega že 22. tovrstnega srečanja, se organizatorju, društvu Revivas, iskreno zahvaljujemo za povabilo in pozornost, ki so nam jo namenili.

V imenu vseh udeležencev letošnjega srečanja izseljenih Škalčanov namenjam svojim nekdanjim sovaščanom v za hvalo naslednjo misel:

Prisotne so navdušile članice Kulturno -prosvetnega društva Vinska Gora ter Pold ka Čas iz TD Šentilj, ki so v igranem duhovi tem skeču prikazale prizor urejanja videza za zabavo. Kustosinja muzeja Špela Regulj pa je zbranim predstavila nekaj zanimivih muzejskih predmetov na temo osebne hi giene. Za glasbo je poskrbel Franjo Jurovič z UNI 3 Velenje, člani Zeliščarskega društva Velenje pa so pripravili okusno zeliščarsko enolončnico. Otroci so si izdelali sivkine punčke ter pravo strašilo, ki zdaj straži nji vo Grilove domačije, kjer je letos posejana ajda,« je dogajanje povzela sodelavka Mu zeja Velenje Ona Čepaityte Gams. ��

Pod Lubelo tam od nekdaj kraljevale vsem drage in ljube so rodne nam Škale.

Na gričku prelepem je cerkvica stala, svetemu Juriju svoje zavetje je dala!

Pa sreča za nek'tere je kmal' ugasnila, zato dab' industrija svoj premog dobila, nas pridni rudarji so izpodkopali, a kmetje nad njimi so bridko jokali!

Ni lahko pustiti vse, kar si ustvaril, to za življenjski si cilj svoj postavil.

Ko na dvorišču pojavi se ti razpoka, v duši te trga in srce ti joka!

A Škalčani nikdar se niste uklonili, prelepe ste nove si Škale zgradili.

Ponosni na vas smo, vsi izseljeni, kot vaši smo gostje bili počaščeni!

�� Jože Aristovnik, Rečica ob Paki

V letošnji sezoni je največ povpraševanja po supih, kajakih in jadrnicah. Precej se zanimajo tudi za vožnjo s pletno, ki je namenjena večjim skupinam.

Foto Zvonko Skrt

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Škalska pravljica in ljudje, ki se je spominjajo

Škale, 2. julija – Prva dva dni v juliju so v Škalah že dva indvajsetič pripravili dogodek Škalska pravljica. 1. julija so pod lipo brali pesmi Karla Destovni ka - Kajuha, 2. julija so se znova srečali nekdanji prebivalci za selkov v Škalah, ki so se morali preseliti zaradi pogrezanja tere na zaradi posledic odkopavanja premoga.

Kajuhove pesmi za vse čase

Pod lipo pri večnamenskem domu v Škalah so pesniško -pripovedni večer sooblikovali člani zelo dejavnega škalskega društva Revivas in gostja večera, kulturna delavka in pisateljica Milojka B. Komprej iz Šoštanja. Zbrani so v pogovoru in ob branju Kajuhove poezije družno ugotovili, da je njegova poezija za vse čase in generacije. Nekaj več je o pesnikovem življenju in delu povedala gostja iz pesniko vega rojstnega kraja, kjer so raz glasili Kajuhovo leto. Ob tem se je oprla na znane vire in pripo vedovanja njegovih sorodnikov in njihovih potomcev. Življenje Karla Destovnika - Kajuha, ki je padel v prezgodnjo smrt pri 21. letih, je bilo neverjetno razgiba no in kljub mnogim odgovorom pušča še vedno veliko vprašanj. Zahvalila se je društvu, da je v svoj bogat program vključilo tudi spomin na pesnika.

Večer je zaključil predsednik društva Zvone Kodrun, ki se je zahvalil sodelujočim in mladi glasbenici, domačinki Nataliji Jakob, zmagovalki letošnjega tekmovanja Šaleška harmonika, za glasbeni prispevek k večeru.

Na srečanju 35 družin

Začetnik in pobudnik srečanj je bil Herman Arlič, ki je bil tudi letošnji častni gost, sreča nja pa nadaljuje društvo Re vivas Škale – društvo za oživi tev in promocijo vasi Škale. Na

Škale, ki jih ni več

»Škale, ki jih ni več« je tretja razstava v Podhodu Pesje, takoj za razstavama »Nekoč so bile Preloge« in »Tisto Pesje, ki ga več ni« (poleg »Družmirje, bila je vas, zdaj je jezero«, ki je bila postavljena v Šoštanju). Gre za sklop štirih razstav, ki govorijo o izginjanju krajev ali dela kra ja zaradi izkopavanja premoga. Škale, ki so bile sprva verje tno najpomembnejše naselje v dolini, so sčasoma to svojo vlo go izgubile, zaradi izkopavanja premoga pa se je z leti popolno ma spremenil tudi zunanji videz tega naselja oziroma celotnega tega dela Šaleške doline. Velik del naselja Škale, skupaj s sre diščem vasi s cerkvijo sv. Jurija, je potonil pod jezersko gladino. Centralna lega vasi je pov zročila, da je v Škalah nastala prafarna cerkev sv. Jurija, ki je

predstavljala eno najstarejših pokrščevalnih središč na sloven skih tleh. O njeni starosti pričata tako njen pravni status prafare kot njen patrocinij, saj je bil sv. Jurij znan borec proti poganstvu in so njemu posvečene cerkve po navadi postavljali kot prve kato liške postojanke na posameznih še nepokristjanjenih območjih. Prav kmalu po nastanku prafar ne cerkve v Škalah je verjetno nastal tudi grad Turn, vendar sta njegov nastanek in najstarejša preteklost povsem zavita v temo. Prvič se namreč grad posredno, z omembo prvega turnskega vite za, omenja šele leta 1251.

Škale – največje naselje v dolini

Po podatkih z začetka 19. stole tja so imele Škale natanko sto hiš in so bile po številu hiš največje

naselje v dolini, po številu pre bivalcev, ki jih je tu živelo 343, pa so bile na četrtem mestu. Upravno je Občina Škale v tem času sodila v velenjski okraj ali »kanton«, cerkveno pa je celotna Šaleška dolina sodila v Škalsko dekanijo. Leta 1952, ko so kra jevne ljudske odbore ukinili, so dotedanji KLO Škale priključili k Občini Velenje. Med letoma 1955 in 1963 so vsi kraji nekdanjega KLO Škale spadali k Občini Šoš tanj, po preimenovanju Občine Šoštanj v Občino Velenje pa so od leta 1963 v sestavu Občine Vele nje oziroma od leta 1994 naprej v Mestni občini Velenje.

Leta 1835 so na škalskem griču zgradili novo kaplanijo in tedaj se je tudi šola preselila v del pr vega nadstropja in tu ostala do leta 1949, ko so morali zaradi pokanja obeh stavb šolo v Ška lah začasno ukiniti, otroke pa prešolati na druge osnovne šole.

Leta 1951 so krajani Škal na

ogled je bila razstava fotografij nekdanjega kraja in krajanov z naslovom Škale, ki jih ni več, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič. Sre čanja se je udeležilo 35 družin preseljenih Škalčanov.

»Škale so skozi svojo zgodovi no zaradi odkopavanja premoga

in zagotavljanja zanesljive oskr be z električno energijo plačale zelo visok davek. Mnogo Škal čanov se je moralo zaradi izko pavanja premoga in posledično ugrezanja tal izseliti. Ugrezale so se domačije, ugreznil se je cel škalski hrib, izginjale so po

trajal več kot 40 let. »Srečanja so pomembna, ker se preseljeni vračajo v Škale, da se družimo, da obujamo spomine, da jim po vemo, kaj smo že naredili in kaj še bomo.«

Udeležence srečanja so poz dravili podžupanja Mestne obči ne Velenje Aleksandra Vasilje vić, predsednica KS Škale Petra Bevc, direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler in direk tor Premogovnika Velenje Aleš Logar

»V Premogovniku Velenje se zavedamo, da ste morali v pre teklosti veliko žrtvovati, da je podoba naše doline takšna, kot je. Da vam je bilo veliko odvze tega, da ste izgubili svoje domo ve, nenazadnje svoje dotedanje življenje. Premogovnik je tej do lini veliko vzel, na drugi strani pa tudi dal. Brez njega bi bila razvoj in razcvet te naše Šale ške doline povsem drugačna,« je povedal Aleš Logar in dodal, da se v Premogovniku Velenje zavzemajo za nove priložnosti in uspešne zgodbe. »Zato vam obljubljamo, da se bomo trudili,

temeljih, na katerih naj bi zra sel nov zadružni dom, začeli udarniško in s prostovoljnimi prispevki zidati novo šolsko po slopje. V šolskem letu 1954/55 so v njem pričeli s poukom, a je tudi to poslopje nekaj let ka sneje doletela podobna usoda kot stari šolski zgradbi na škal skem griču.

Škalski tajhti in ribniki Škale so eden izmed krajev v Šaleški dolini, ki so zaradi izko pavanja premoga in ugrezanja tal najbolj spremenili svojo podo bo. Razvoj premogovnika – nekaj časa se je med drugim imenoval tudi Erarjev premogovnik v Ška lah pri Velenju – je tesno pove zan s Škalami oziroma s propa danjem tega naselja, saj so se že po letu 1892, ko se je proizvodnja premoga ustalila, začela pojavlja ti prva ugrezninska jezera.

Prvo večje jezero, ki so ga ime novali »Kališnikov tajht«, je

membne zgradbe, cerkev, šola, trgovina, gasilski dom. Presta vljale so se ceste, nastajala so jezera,« je udeležence uvodoma pozdravil predsednik društva Revivas Zvone Kodrun in dodal, da so se prve družine morale iz seliti kmalu po koncu druge sve tovne vojne. Val preseljevanja je

nastalo leta 1895. Leta 1919 je začel nastajati »Špičkov ribnik«. Ime je dobil po jamskem uprav niku Jaroslavu Špičku, ki je sta noval v hiši nad ribnikom. Na tem področju je kasneje nastalo Turistično jezero, danes pa se to jezero imenuje Škalsko jezero. Leta 1925 je začelo nastaja ti tudi Plevelovo jezero, ki se danes imenuje Velenjsko jeze ro. Ime je dobilo po domačem imenu kmetije (lastnik kmetije je bil Gregor Meh), ki se je raz prostirala med jaškom Škale in škalskim hribom. Pri urejanju ugreznin v Škalah so našli tudi ostanke mastodonta – prednika današnjega slona.

Sv. Jurij je padel

Po koncu 2. svetovne vojne so z izkopavanjem premoga v sme ri proti Škalam nadaljevali. Že 27. julija 1947 je ministrstvo za industrijo in rudarstvo izdalo odločbo o evakuaciji cerkve sv.

Jurija. Pokanje stavb se je nada ljevalo, 27. septembra 1951 so že močno nagnjeni in deloma po greznjeni stolp cerkve minirali, in to je pomenilo dokončni pro pad nekdanjega središča Škal. Mnogi Škalčani so morali za radi ugrezanja zapustiti stoletna ognjišča in se preseliti v druge dele Škal, v druga naselja v Šale ški dolini ali izven nje. Leta 1976 so poleg novega škalskega po kopališča zgradili novo cerkev, posvečeno sv. Jožefu, 21. avgu sta 1977 so v Škalah dobili nov otroški vrtec ter 28. junija 1987 dom krajanov in gasilski dom. 25. junija 1989 je bilo v Škalah svečano odprtje novega, že tre tjega središča Škal, pomaknjene ga ob rob ugrezninskega obmo čja, kjer je poleg doma krajanov, gasilskega doma in športnega igrišča svoj prostor našla tudi osnovna šola s telovadnico. �� Damijan Kljajič

22. srečanje preseljenih Škalčanov – Začetnik Herman Arlič, srečanja nadaljuje društvo Revivas – Razstava Damijana Kljajiča Škale, ki jih ni več

da bomo prebivalcem Šaleške doline, krajevnim skupnostim in društvom še naprej zagotavljali prijazno in kakovostno življenje, hkrati pa delovna mesta za pri hodnje rodove.«

�� Foto: Zvone Kodrun

Direktorja PV in TEŠ Aleš Logar in Mitja Tašler ob ogledu razstave Škale, ki jih ni več

Srečanja se je udeležilo 35 preseljenih družin – na fotografiji skupaj z organizatorji in govorniki.

Vsak udeleženec je prejel cvet iz krep papirja – simbol in dejavnost, po kateri so znane članice društva Revivas.

Negativ ljubezni

Velenje, 7. julija – V Galeriji Velenje so pretekli četrtek odprli razstavo Negativ ljubezni. Pri kazuje izbor trenutkov, ki jih je priznani poročni fotograf Aljo ša Videtič v svoj objektiv ujel v zadnjih desetih letih. Kustosa razstave, Mitja Veler in Milena Koren Božiček, sta izbrala okoli 70 fotografij tega velenjskega fo tografa, ki obiskovalce popeljejo skozi različne elemente, trenut ke in utrinke poroke.

»Razstava, ki je pred vami, ni namenjena prikazovanju kiča, ki se dogaja na porokah, temveč pokaže realno plat poročnega dne, kot ga doživljajo ljudje, in drugo stran ljubezni, ki se do

sladkorno peno in kič, ki pogo sto obdajata ta običajno na vi dez veličasten in glamurozen dogodek. Avtor presega klasično poročno fotografijo, kot smo je vajeni, in 'krade' trenutke toč no takšne, kot so. »Kič je sam po sebi dovolj nazoren in ga je lahko ujeti, težje pa ujeti tiste

❱»Kič je sam po sebi dovolj nazoren in ga je lahko ujeti, težje pa je ujeti

gaja tisti dan – zato tudi naslov Negativ ljubezni,« pojasni Aljoša Videtič, ki se zaradi dela v tujini razstave ni mogel udeležiti, je pa zbrane v galeriji nagovoril z videoposnetkom.

Kot so v Galeriji Velenje za pisali ob razstavi, avtorjeva fi lozofija temelji na spontanosti izbire motiva, trenutka posnet ka in v trenutek ujete svetlobe. Aljoša Videtič tako navdušuje predvsem s tistimi najbolj spon tanimi, pristnimi, tudi nenava dnimi trenutki, ki niso oviti v

Mimo šole

Šoštanj, 7. julija – Raznoli ka, motivno in barvno zanimi va razstava Blaža Hribernika Mimo šole bo v šoštanjski Me stni galeriji na ogled do prve po lovice avgusta. Gre za mlajšega ustvarjalca, po poklicu aranžer ja, ki je v likovni svet vstopil v is kreni želji ustvarjati in se hkrati tudi sam učiti. Tudi zato so mo tivi nekaterih del že znani, če prav se v drugih pokaže avtorje va domišljija, ki pa se največkrat izrazi v realistični maniri. Kljub temu da še ni veliko razstavljal, je že opažen in nagrajen. Osre dnji del razstave sta z zlato pa leto nagrajeni veduta in Mona Liza, eno njegovih prvih del. Na odprtju minuli četrtek je o avtorju in njegovem delu spre govorila akademska slikarka

❱Negativ ljubezni je v Galeriji Velenje na ogled do 30. julija.

res pristne in realne trenutke,« doda Aljoša Videtič.

»Klasična poročna fotografija je Aljoši tuja, zato ujema pred vsem tiste najbolj neizumetni čene, spontane trenutke. Pare zna postaviti v nenavadne si tuacije, nato pa s svojimi kadri

❱

Razstava je prodajna in dobrodelna, del izkupička pa bo avtor namenil Društvu prijateljev mladine Slovenija.

ustvari umetniško fotografijo, ki presega dokumentarni vzorec poročne fotografije, kot smo ga vajeni,« je povedal kustos Mitja Veler, ki je s kustosinjo Mileno

Koren Božiček razstavo postavil v različne sklope. Na ogled so tako portretne fotografije parov kot tudi zakulisje poroke. Raz stavo bogati tudi videoposne tek, ki prikazuje zgodbe, kraje in spomine avtorja s porok, je še dodal Mitja Veler. �� tr

Hvaležnost

Odloži vseh petsto stvari, s katerimi se trenutno ukvarjaš. Odloži tudi vseh tistih tisoč opravkov, ki ti rojijo po možgan skih celicah. Za trenutek vse to odmisli. Prosim. Čisto zares si vzemi teh nekaj trenutkov in poskušaj izstopiti iz trenutne ga vrveža hitrega tempa življenja. Pojdi ven in sedi na klop. Pravzaprav kamorkoli. Lahko tudi na tla, na travnik. Začuti stopala in si predstavljaj, kako poganjajo korenine v tla. Začuti svojo pripadnost tej zemlji. Poglej v nebo in se poskušaj zave dati, kako lepo je, da lahko vidiš to modrino in to jasno nebo. Poglej v sonce in se poskušaj zavedati, kako lepo je, da lahko občutiš njegovo toploto. Kako lepo je, da se lahko vsako jutro prebudiš in vidiš sončne vzhode ter da lahko zaspiš ob čudovitih bar vah sončnih zahodov. Potem pa poglej vse to zelenje, ki te obdaja. Zaradi vseh teh dreves, travnikov, cvetlic in rastlin lahko dihaš. Ha, ali ni to v resnici zares neverjetno?! Potem globoko zadihaj in se zavedaj, kako si lah ko hvaležen za podarjeno življenje. Kako si lahko pravzaprav hvaležen, da živiš. Lahko dihaš, hodiš, gledaš čudeže narave in obču tiš pravzaprav vse. Imaš svoj dom, oblačila, hrano in svoje najbližje. Ni v resnici neverjetno? Neverjeten je tudi občutek, da pripadamo nečemu tako mogočnemu, kot je narava. Če se oddaljiš od svojega trenutnega življenja, ugotoviš, kako smo v resnici majhni v tem vesolju. In kako nepomembne so stvari, s katerimi se ukvarjamo, s katerimi se ves čas obremenjujemo.

Danes si in jutri te ni. Zato čuti hvaležnost, da danes si. Bodi hvaležen za življenje, ki ti je bilo podarjeno. Za možnost, da iz življenja ustvariš nekaj svojega in izpolniš svoje poslanstvo. Potem ponovno močno vdihni in izdihni ter si povej, čisto sam sebi, zakaj si še hvaležen. Je to morda partner? Družina? Delo, ki ga opravljaš z veseljem? Starši? Prijatelji? Je kar ne kaj stvari, za katere si lahko hvaležen, kajne? In ravno vse te stvari, ki si jih v mislih naštel, so zares pomembne. Vse drugo ni pomembno.

Vse skrbi, slabi odnosi, kaj je rekel sosedov Tone, kakšno ma jico si danes oblekel … Vse te stvari zares niso pomembne. In tudi tistih tisoč stvari, ki so prej obremenjevale tvoje možganske celice – pozabi na njih. To hvaležnost, da živiš, poskušaj upo rabiti prav vsak dan. Hvaležnost ti daje možnost, da resnično ceniš vsak trenutek in da prav iz vsakega ustvariš nepozaben spomin. Te stvari so namreč zares pomembne.

Ko bo človek sposoben takšnega dojemanja, se bodo marsi katere težave rešile oz. sploh ne bi vznikale. Takšno dojemanje trenutno še kako potrebujemo. Zavedajmo se, kaj vse imamo in kako zelo smo lahko hvaležni. Primarno smo lahko hvaležni za življenje. Za podarjeno življenje. Saj si ga v resnici ni nihče prislužil, kajne? Preprosto nam je podarjeno.

In za konec naj še dodam, da sem se dolgo časa spraševala, v čem je sicer smisel naše poti. Življenje, ki se nekoč zaključi. Za vsakega drugače. Spoznala sem, da tu ne najdeš odgovora. Odgovor najdeš ravno v vseh letih vmes. Smisel se skriva od prvega dne tvojega življenja pa tja do konca. Tukaj je smisel. Kaj ustvariš v tem času.

Pikin fotografski natečaj Narobe svet

V Muzeju Velenje, ki že 33. leto zapored sooblikuje Pikin festi val in v atriju Velenjskega gradu pripravlja tradicionalne Pikine fotografske razstave, tudi letos vabijo k sodelovanju na Pikinem fotografskem natečaju.

Tokrat so natečaj pripravili v sodelovanju s fotografsko revijo Di gitalna Kamera, z Digitalnim Foto Klubom in s Festivalom Velenje. Natečaj bo potekal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Sloveni je, ki pripravlja tudi nagrade za najboljše fotografije. Osnovnošolci so vabljeni, da z organizatorji in s Piko Nogavičko delijo fotografije, ki bi prikazale njihov pogled in razumevanje naslovne teme nate čaja Narobe svet, ki je tudi tema letošnjega 33. Pikinega festivala.

zanimanje namenja pokrajini in njenim izsekom, ki delujejo kot nekakšna tihožitja. Lahko se povezujejo z vsebinsko dru gačnimi kompozicijami, ki pa so likovno velikokrat že povsem samozadostne.«

Na odprtju je zaigral Nace Ser dinšek, uradno pa je razstavo

Otroke vabijo, da skozi objektiv ujamejo trenutke sveta okoli nas in njegove drugačnosti – pa naj bo smešna, zabavna ali resna. Več informacij o natečaju lahko najdete na spletnih straneh Muzeja Velenje in Festivala Velenje.

Rok za oddajo fotografij je 29. avgust.

Vabljeni k sodelovanju!

Lara Oprešnik

Terezija Bastl, ki je med dru gim povedala: »Blaž Hribernik že dlje časa intenzivno likovno poustvarja in ustvarja. Od sli karskih tehnik goji pretežno akril na platnu in različne me šane tehnike. Tematsko pre vladujejo figuralika, portret, tudi živalska glava. Posebno

v imenu organizatorja odprla Milojka B. Komprej in za konec dodala kanček Kajuhove poezi je, vsebinsko vezane na slikar sko razstavo.

tiste res pristne in realne trenutke.«

Radijski in časopisni MOZAIK

Kje so čolnički in zakaj se tako redko kosi trava?

V oddaji REŠITEV NA DLANI, ki jo vsako sredo ob 11.20 spre mljate na radiu Velenje iščemo odgovore na vaša vprašanja, predvsem na aktualne tema tike, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

Naši novinarji so tudi prete klo sredo zavihali rokave in poiskali rešitve na kar nekaj zagat. Poslušalko je zanima lo, zakaj čolnički, ki so bili obljubljeni na oktobrski seji Mestnega sveta, na Pikinem igrišču še niso v delovanju? Kje se je zataknilo? Poklicali smo župana Petra Dermola, ki nam je pojasnil: »Konec lan skega leta se je začela obnova bazenčka na otroškem igrišču. Pridobili smo ustreznega po nudnika čolničkov. Imeli smo

cilj, da bomo ob dnevu mlado sti ta bazenček odprli. Žal je trg takšen, kot je, dobavni roki so izjemno dolgi. Čakamo še del ček motorčka na čolničku. Ver jamem, da bo oprema kmalu prišla in da bomo ta bazenček lahko odprli, da se bodo otroci lahko vozili po bazenčku s čol nički tako kot mi nekoč.«

Poslušalka s Tomšičeve pa je postavila vprašanje, zakaj se

v okolici blokov tako redko kosi? In kako je z obrezova njem drevja? Pojasnila je Nina Friškovec vodja koncesionar skih del v podjetju PUP Vele nje. »Košnja trave po Mestni občini Velenje poteka po pred hodnem planu koncesionarja. Predvsem se trudimo, da je to redno. Odvisno je tudi od vre menskih razmer. Po prvi ko šnji je bila povečana količina

padavin, kar pomeni, da se je tudi povečala količina trave, vi šina pa onemogoča pobiranje, kar za trato ni napačno, vra čamo naravi, kar odvzemamo. Drevje obrezujemo vsaj enkrat letno oziroma po potrebi tudi večkrat: odstranjevanje suhih, polomljenih vej in podobno. Mestna občina je zelo velika, imamo ogromno dreves, kar je odlično za bivanje, treba pa je biti potrpežljiv pri obrezo vanju. Vse poteka strokovno. Pri koncesiji za drevnino sta vključena arboristka z Me stne občine Velenje in konce sionar, ki na terenu presodi, kaj je treba obrezati,« pojasni Nina Friškovec.

Imate tudi vi vprašanje? Piši te nam na resitev@nascas.si ali nas pokličite v naše uredništvo na 03 898 17 50. Odgovore poi ščemo vsako sredo dopoldan. ��

GLASBENE novice

Zasedba Chateau se vrača na odre

Pogovarjali smo se z Matjažem Ograjenškom, glavnim vokalom in kitaristom velenjske skupine Chateau – Od ustanovitve beležijo že več kot 35 let – Po dolgem premoru se ponovno vračajo na koncertne odre in pripravljajo svoj sedmi album

Del skupine Chateau je junija nastopil na velikem koncertu ob obletnici Vala 202 v razprodanih Križankah. Kakšen je bil občutek stati pred tako široko množico, sploh po dolgem času?

Barve skupine Chateau sva za stopala z Zvonetom Hranjcem. Bil sem malo presenečen, am pak po vsem minulem delu se mi zdi, da smo spadali tja. Že na vajah je bil dober občutek, sploh skupaj z orkestrom, kar je bilo še toliko bolj veličastno. Na dan prireditve smo imeli še ene vaje, in že takrat je malo vrelo v meni. Moram priznati, da sem imel malo treme, ker nisem več vajen tega, ne koncertiramo več veliko. A bil je lep občutek, Kri žanke imajo že tako svojo veliča stno noto. Bilo je res fantastično.

Pred pričetkom epidemije ste po dolgem premoru znova združili moči in posneli skladbo Pesmi nove, pesmi stare in potrdili, da se vračate na sceno … Vsekakor. Dela in materia la nam ne manjka. Kmalu po skladbi Pesmi nove, pesmi sta re smo izdali še skladbo z naslo vom Zvezde vedo, pred kratkim pa še tretjo skladbo S solzami v raj. Sicer pripravljamo svoj 7. album, tako da gremo dalje.

Izdali ste tudi vinilno ploščo največjih uspešnic. Na to sem res ponosen, ker sem si vedno želel imeti vinilko. Da je pa še The best of, pa sploh. Na plošči najdete osem najbolj udarnih, znanih skladb, kot so

Nastopali ste že na različnih koncih Slovenije. Kje imate še vedno največ oboževalcev?

Primorska je še vedno precej rockerska, čeprav zadnje čase, sploh po koroni, opažam, da se rock vrača povsod. Tudi ta kon cert v Križankah je pokazal, da rock še ni umrl. Tudi Korošci so še vedno dobra publika. In pa seveda naše okolje, Savinj ska regija. Kmalu se bomo po novno predstavili v Velenju, na Velenjski noči, tako da vljudno vabljeni.

Skupina Chateau je slovensko glasbeno

prizorišče zaznamovala s ponarodelim Mlinar na Muri, še prej pa ste osvojili srca poslušalcev z uspešnico Ne laži mi. Kakšni so bili vaši začetki?

Tako je, to je bila tista prva za sedba leta 1986. S skladbo Ne laži mi smo se predstavili tudi na Pop delavnici. Mislim, da smo osvojili peto mesto, kar je bil ve lik uspeh za nas, se je pa takrat vse skupaj začelo. Prelomno je bilo potem tudi leto 1991, ko se nam je pridružil Zvone Hranjec, s katerim sva naredila skladbo Objemi me. Takrat smo se po novno predstavili na Pop de lavnicah in s to skladbo osvojili prvo mesto strokovne žirije. Še danes jo mnogi prepevajo, kar me res veseli in mi je v ponos.

Nekaj razburjenja je povzročila vaša priredba Lola, ki je na nacionalnem radiu niso predvajali. Kako

si je potem kljub preprekam utrla pot v eter? Lola je najbrž tudi razlog za vaš vzdevek?

Tako je, vzdevek Lola je prišel od tod. Moram reči, da me res malokdo še pokliče po imenu, večinoma sem Lola ali pa Mlinar. Sicer pa je bila priredba Lola ideja Tomaža Domicelja. Takrat je res niso vrteli na nacionalnem radiu, ker naj bi bilo bese dilo sporno. Tudi na BBC-ju nekaj časa niso predva jali izvirne skladbe. So nas pa takrat klicale lokalne radijske postaje, da jo bodo vrtele, nato pa so se zadeve sprostile tudi v Ljubljani.

Skupina Chateau je leta 1999 razpadla, se znova združila leta 2008 in se nato ponovno razšla leta 2011. Kdo je bil povezovalna nit skupine?

Jaz in Zvone, s katerim sva ves čas na vezi. Bivši člani smo dali roke stran po zadnji promociji našega albuma v Max klubu. Od takrat smo nastopali vsak zase, meni pa to ni dalo miru. Z Zvo netom sva nato ponovno zdru žila moči, pridružila sta se nama bobnar Janez Marin in basist Bo štjan Časl iz skupina Res Nullius, z nami je tudi nov klaviaturist z Jesenic Robert Humar. ��

ČETRTEK, 14. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 15. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 16. julija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 17. julija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 18. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 19. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 20. julija

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Tanja, Mlinar na Muri, Objemi me, Gremo v nebo, Odpelji me v raj … Dodani sta tudi dve novi skladbi Pesmi nove, pesmi stare in Zvezde vedo. Vse to ne bi šlo brez našega Big Jocota, ki je imel dovolj volje, da je to izpeljal, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Čvek je po dolini iskal ljudi, ki bi ležerno uživali poletje, ležali v senci ob hladni pijači in drema li v hudi vročini. Pa je našel same zagnane in delavne ljudi. Tukaj so dokazi! ⏪ Slavico Živko lahko, kadar v planinski opremi ne pohaja po hribih, najdete ob in na Velenj skem jezeru. Na Kresni noči v juniju je bila gonilna sila dogajanja in je seveda tudi prižigala lučke, ki so po skrbele za čarobnost noči. ⏬

Županova Sonja (Dvorjak) je velika specialistka za gobe. Takole si še sama pokosi okoli 'placa', da jih lažje najde. Če jih bo veliko, se priporočamo!

Vija vaja ven

Voda, voda

Že davno so napovedali, da se v prihodnosti bitke ne bodo bile za nafto, temveč za vodo. Zdaj je ta priho dnost postala sedanjost – na eni strani poplave, plazovi in deževje, na drugi strani suša in prazni vodovodni sistemi.

Vila Rožle in okolica

Takole gre to: koncesionar dobi dovoljenje za postavi tev avtomata za tople napit ke, k čemur spada tudi koš za smeti. Uporabniki niso košarkarji, zato koša večkrat ne zadenejo (!), koncesionar pa zna le polniti avtomat z napitki in prazniti blagajno –za koš in smeti okoli njega se ne zmeni …

Leta tečejo

Mladi čakajo na nova delov na mesta, na nova stano vanja, na nove priložnosti. Dočakali jih bodo tisti, ki imajo danes deset let.

Dirka po Franciji – nadaljevanje zanimivih dejstev

Ker dirka po Franciji še vedno poteka (zaključi se namreč 24. julija z 21. etapo v francoski pre stolnici), si poglejmo še nekaj za nimivosti oz. dogodkov iz njene zgodovine.

Zadnji francoski zmagovalec

Kako uspešni so Francozi na Dirki po Franciji? Kolesar Ber nard Hinault je Tour osvojil pet krat in je zadnji veliki franco ski kolesarski šampion. Prvi dve zmagi je osvojil v letih 1978 in 1979. Tekmoval je tudi leta 1980, vendar je tekmo zaključil pred časno zaradi hude poškodbe ko lena, tako pa tudi svoje sanje za tretji naslov Toura. V naslednjih dveh letih je z ekipo Renault brez komplikacij ponovno osvo jil dva naslova šampiona. Njego va peta zmaga se je zgodila leta 1985. Ta dosežek še vedno velja za zadnjo zmago francoskega kolesarja na Dirki po Franciji. Od takrat naprej ni uspelo zma gati še nobenemu francoskemu kolesarju.

Dirka po Franciji je terjala tudi tri smrtne žrtve Dirka po Franciji zahteva iz reden fizičen in psihičen napor. Tako je bila med drugim tudi prizorišče tragičnih trenutkov.

Trije

spustu s prelaza Gali bier. Drugi tragičen dogodek se je zgodil leta 1967. Anglež Tom Simpson je imel

močno željo po etapni zmagi do Mont Ventouxa. Ko je vozil v peklenski vro čini, je vzel amfetamine, kasneje pa je spil tudi nekaj vina, ki so mu ga ponudili gle dalci. Simpson se je izčrpan zgrudil na tla, odpovedalo mu je srce. Po tem tragičnem dogodku so or ganizatorji poostrili nadzor nad raznimi poživili. Tretji tragičen dogodek se je zgodil približno 30 let kasneje, ko je Italijan Fabio

Casartel li padel pri spustu s Col de Portet d‘Aspeta. Pri hitrosti 88 km/h ni nosil čelade, zato je umrl na kraju nesreče. Ta dogo dek je močno zaznamoval tudi njegovega najboljšega prijatelja Lanca Armstronga.

Afera Festina

Leta 1998 je celotno dirko po polnoma zasenčila afera oz. eden največjih škandalov v zgo dovini kolesarstva. Maser ekipe Festina, Belgijec Willy Voet, je skrival enormne količine pre povedanih poživil. Pred začet kom dirke so pregledali njegov avto ter ga nemudoma aretirali.

Sprožili so tudi preiskavo v hote lu Festine, športni direktor Bru no Roussel pa je sicer zanikal vpletenost kolesarjev v dopinški škandal. Maser je v zaporu pri znal, da mu je bilo naročeno, da pripelje vse substance na dirko.

Kasneje so aretirali tudi Rousse la in zdravnika Ryckaerta. Na zaslišanju je Roussel priznal, da so imeli v Festini natančno or ganiziran doping. Pred štartom prvega kronometra je vodstvo dirke odločilo, da celotno eki po Festine izključi s Toura, kar se v 95-letni zgodovi ni dirke do takrat še ni zgodilo.

Prva slovenska etapna zmaga

Leta 2017 smo bili Slovenci še posebej ponosni. Primož Roglič je 19. julija 2017 dobil 17. etapo in osvojil prvo sloven sko etapno zmago na Touru.

Zmagovalni duo

Leto

Tadej

je Tour osvojil leta 1983. Postal je tudi prvi kolesar, ki je hkrati oblekel rumeno ma jico zmagovalca, pikčasto za naj boljšega hribolazca ter belo za najboljšega mladega kolesarja. Roglič je prav tako z izjemno predstavo slavil 2. mesto. �� Lara Oprešnik

⏪ Mitar Popović - Pope je že dlje časa v penziji, ko pa njegovo pomoč potrebujejo pri jatelji, je vedno pripravljen po prijeti za orodje. Lahko bi kdaj upošteval znak, ki stoji za njim.

⏫ Breda Kolar in Minka Bartolac sta tudi kot upokojenki aktivni na različnih po dročjih, v juniju pa sta se lotili še peke palačink. Odlično jima je šlo in odlične so bile. Morda bi septembra pomagali Piki Nogavički, če znata peči tudi čalapinke.

kolesarji so med dirko namreč umrli. Prvi tragičen dogodek se je zgodil leta 1935, ko je Španec Francisco Cepeda padel pri

Njegova odločilna poteza je bil vzpon na znameniti prelaz Gali bier, 34 kilometrov pred ciljem. V spustu do Serre Chevalierja je Roglič še povišal naskok pred tekmeci ter se zaslu ženo veselil prve etapne zmage na Touru.

2020 je bilo za sloven sko kolesarstvo prav posebno.

Pogačar je v Parizu dvi gnil prestižni pokal dan pred 22. rojstnim dnevom. Postal je prvi debitant po Francozu Laurentu Fignonu, ki

Velenje, 8. julija – Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev je letos po dveh letih znova organizirala tradicionalno srečanje upokojencev, vanj pa vključila tudi svečanost ob zlatih, diamantnih in železnih jubilejih zakonske zveze svojih članov. 60 parov, članov zveze, letos praznuje te jubileje, na srečanju v Rdeči dvorani v Velenju pa jih je bilo malo manj. Vingosi in Mešani pevski zbor Paka so prijetno razpoloženje pričarali z izborom pesmi, ki opevajo mladost, zaljubljenost in povezanost dveh src. »Le vam je znano, kako krmariti barko skupnega življenja, ki nikakor ne pluje po mirnem morju, vedno se najdejo čeri in nevihte. Dobra mera spoštovanja, ljubezni in podarjenega zdravja so vas pripeljali do teh jubilejev,« jih je najprej nagovoril in jim čestital Milan Tepej, predsednik DU Škale. Poudaril je, da so jih lepa in žalostna doživetja bogatila, krepila in prinašala življenjske modrosti, ki jih kot bogato dediščino prenašajo na svoje potomce.

Pomen druženja na stara leta

Zbrane je nagovoril in jubilantom čestital tudi predsednik ŠPZDU Franc Vedenik. Poudaril je, da so tovrstna srečanja dobrodošla, kajti utrjujejo medsebojno povezanost, prijateljstvo med upokojenci in dajejo možnosti za pogovor. »Vloga in cilji društev upokojencev in zveze so zadovoljevati interese, želje in potrebe upokojencev, ohranjati in izboljševati njihovo kakovost življenja, spodbujati druženje in društvene aktivnosti in tako prispevati k razvoju družbe. Posebej bi poudaril pomen druženja na stara leta. Ko otroci zapustijo gnezdo, ko se znajdemo zunaj kroga sodelavcev, ko vedno več ljudi izgubi

Zapleši z menoj ta valček

60 parov letos praznuje 50, 60 ali 65 let zakona – Vežejo jih ljubezen, potrpežljivost in spoštovanje – Upokojenci so pomembni členi lokalne skupnosti

(DU Škale), Ivanka in Maks Cestnik Jožica in Oto Cokan (DU Šentilj pri Velenju), Marta in Zdravko Golob (DU Šoštanj), Terezija in Ernest Ferder, Marija in Pankracij Semečnik, Frančiška in Jože Žnidar (DU Velenje), Jožica in Alojz Brecl ter Anica in Ivan Lesjak (DU Vinska Gora).

svojega življenjskega sopotnika, postane druženje še bolj pomembno,« je dejal predsednik in povabil upokojence k včlanjevanju v društva upokojencev, ki so v Šaleški pokrajinski zvezi zelo aktivna. »Pomembno je, da smo upokojenci opozorili nase in dokazali, da smo še vedno tvorni člen družbe. Želimo spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo,« je dodal in se zahvalil vsem, ki vodijo društva upokojencev, ter županom vseh treh občin, ki nudijo podporo in izdatno pomoč društvom upokojencev.

Posebej je ob čestitki nagovoril slavljence: »Danes v svetu vlada denar in v stresnem tempu življenja pozabljamo, da najdragocenejše stvari v življenju niso povezane z denarjem. Premalokrat se zavedamo, kako srečni smo, če nam služi zdravje, če imamo ob sebi družino in prijatelje. Pomembno je, da

med nami vladajo zdravi odnosi, da poslušamo drug drugega, da se znamo pogovarjati in se spoštovati,« je povedal Vedenik.

Usklajen ples skozi življenje

Zbrane so nagovorili župani Mestne občine Velenje Peter Dermol, Občine Šoštanj Darko Menih in Šmartna ob Paki Janko Kopušar. »Upokojenci ste dokaz, da se da potrpeti in s skupnim delom veliko doseči zase in za skupnost,« je dejal Kopušar. »Najbolj aktivni in številčni v občini sta društvi upokojencev Šoštanj in Ravne, zato čestitke in zahvala za vse aktivnosti, v katerih sodelujete in zmagujete,« je izpostavil Darko Menih. »Ples je simbolika vašega zakonskega življenja – včasih ste stopili drug drugemu na nogo, včasih je kdo poskušal ugasniti glasbo, a ste vztrajali. Ostanite zdravi in ustvarjajte še naprej,« pa je rekel Peter Dermol.

Če potrpiš, je zelo fajn

Tatjana in Ivan Merzlak iz DU Šmartno ob Paki sta poročena 50 let. »Če si zdrav, se imaš rad, če potrpiš, je zelo fajn,« je na vprašanje, kako je biti poročen pol stoletja, odgovorila Tatjana. »Vesel moraš biti in dobre volje,« pa je dodal Ivan. Spoznala sta se v gostilni pri Srebretu, poročila sta se po letu poznanstva. Imata dve hčerki ter štiri vnuke in dve vnukinji. Marija in Pankrac Semečnik iz DU Velenje pa sta obeležila še deset let več. »Popuščati morata drug drugemu, ker v tolikih letih pride stvar, ko se kaj zapne, potem pa se stvari pomirijo in je spet vse v redu. Na starost pa še bolj veš, koliko je vredno, da imaš ob sebi partnerja,« je dejal Pankrac, ki je bil družbeno-politično zelo aktiven in veliko odsoten od doma. Tudi poročil je veliko parov. Zakaj danes mnogi ne ostanejo dolgo skupaj? »To je malo odvisno tudi od

karakterja,« je rekel. Marija je kar naštela, kaj moraš imeti, da v zakonu vztrajaš 60 let: »Dobre živce, sicer pa spoštovanje, prilagajanje, potrpežljivost.«

V Rdeči dvorani sta še v popoldne vztrajala veselo razpoloženje in pogovor, za ples je zbranim igral ansambel Kaval. Upokojenci so zaplesali in dokazali, da so takšna srečanja res dobrodošla.

65 let zakonske zveze so praznovali: Danica in Jože Delopst ter Zdravko in Antonija Drvarič (DU Šoštanj), Francka in Franc Lesjak (DU Vinska Gora) ter Silva in Jože Krk (DU Škale).

60 let zakona so obeležili: Marija in Edvard Mežnar (DU Paka pri Velenju), Hilda in Franc Borovnik, Silva in Ivan Klavčič, Frančiška in Maksimiljan Koštomaj, Erika in Avguštin Pustinek Milka in Ludvik Melanšek (DU Pesje), Marija in Rudolf Ravnak (DU Šalek), Angelca in Jože Lipnik

50 let zakonske zveze so praznovali: Karolina in Frančišek Klinc (DU Paka pri Velenju), Danica in Anton Sovič, Cecilija in Martin Šmon, Rozalija in Ferdinand Krk (DU Ravne pri Šoštanju), Franica in Ivan Mešelj, Anica in Janez Šlehta (DU Šalek), Terezija in Jože Hudournik, Angela in Stanislav Jan, Pavla in Rafael Plazl, Jožica in Jožef Šumah (DU Škale), Marija in Ivan Glinšek, Kristina in Rudolf Pustinek (DU Šentilj pri Velenju), Fanika in Brane Lekše, Tatjana in Ivan Merzlak, Slavica in Stane Obreza, Danijela in Rudolf Praznik, Sonja in Tomaž Es (DU Šmartno ob Paki), Marija in Tomislav Bahun, Sonja in Darko Čepelnik, Marjana in Milan Hudej, Marija in Ludvik Kavčnik, Jožica in Ludvik Kodrun, Marica in Stanko Kovač, Elizabeta in Milojko Kumer, Angela in Ivan Rednak, Branka in Stanko Štrigl, Jelka in Anton Zajc, Zofija in Ivan Zajc, Dragica in Jože Zep (DU Šoštanj), Marija in Franc Andrejc, Vida in Edvard Ratnik, Zofija in Srečko Rotovnik, Edita in Henrik Jerčič, Milena in Jože Apšner, Barica in Ivan Stropnik (DU Velenje), Anica in Alojz Drev, Marija in Štefan Ramšak (DU Vinska Gora), Dragica in Sjepan Klopotan, Zdenka in Štefan Obal ter Boža in Igor Simončič (KU Gorenje).

�� Diana Janežič

Klub upokojencev Gorenje aktiven tudi v poletnih dneh

V aprilu smo člani KU Gorenje za novo predsednico izvolili Zmago Bratkovič, ki je dolga leta delala v izvozu v Gorenju, od leta 2008 pa je v pokoju. Že v prejšnjem mandatu je bila aktivna podpredsednica, ki je skupaj s tajnikom Dušanom Jerihom vsa leta dobro sodelovala, kar se vidi tudi po aktivnostih, ki jih za upokojence pripravljamo.

Lani smo prvič, letos pa spet, uspešno organizirali srečanje

slavljencev, ki v tem letu praznujejo okrogle obletnice, in vseh, ki so starejši od 80 let. Ker pravijo, da se praznovati pred rojstnim dnem ne sme, smo v juniju na srečanje povabili vse, ki so praznovali v prvi polovici leta, konec leta pa bo srečanje vseh, ki bodo dopolnili okroglo obletnico rojstva v drugi polovici leta. V prvi polovici leta se je srečanja udeležilo več kot 60 upokojencev. Ponosni smo, da smo še toliko

let po upokojitvi pripadni matični firmi Gorenje in se radi spominjamo dni, preživetih v njem. Seveda je takšno srečanje tudi priložnost za obujanje spominov in pogovor z nekdanjimi sodelavci.

Klub upokojencev Gorenje zelo uspešno realizira zastavljene načrte. Tako npr. pridno hodijo Polžki z vodjema Francem Kosom in Silvo Flis, organizator izletov Planinske sekcije Miran Jančič s pomo-

čjo vodnikov, zelo dobro je bil izveden dvodnevni izlet na slapove Krke in v Šibenik, v Puli je en teden letovalo več kot 35 ljudi. Veseli nas, da so izleti in druženja dobro obiskani, saj lahko tako stroške načrtujemo in se med izvedbo ne spreminjajo. Organizator športnih tekmovanj Franc Tamše vse aktivnosti izvaja po programu. Ribiška sekcija z organizatorjem Edom Grazerjem je večino tekmovanj že izvedla.

Člane želimo tudi spomniti, da smo zanje uredili uporabo bazena in savne med tednom v dopoldanskem času na Bazenu Velenje. Podrobnosti so objavljene na internetni strani KU Gorenje. Uspešni smo na vseh področjih, najbolj pa nas vese-

li množičnost in odzivnost, ko člane po telefonu obveščamo o vseh aktivnostih. Več kot 600 članov prejema SMS sporočila, če pa želi biti obveščen še kdo, se lahko oglasi v pisarni KU Gorenje v času uradnih ur in dodali ga bomo na seznam prejemnikov obvestil. Čestitamo še enkrat vsem slavljencem in se veselimo vseh druženj z vami.

Marija Skrt

Tatjana in Ivan Merzlak

Marija in Pankrac Semečnik

za naše zdravje

Sivka – dišava poletja

Potrebuje veliko sonca in toplote, manj pa vode

Poznamo več sort sivke, najpogosteje sadimo navadno sivko, širokolistno sivko in lavandin. Vse sivke imajo štirioglate podolgovate sivo zelene liste in drobne grozdaste vijoličaste cvetove na dolgih pecljih. Ima izjemno značilen vonj. Cveti julija in avgusta. Potrebuje veliko sonca in toplote. Kakšna pa naj bo zemlja? Dobro odcedna. Zalivajmo zmerno, da rastlina ne zgnije. Zmerno pomanjkanje vode poveča količino eteričnih olj v rastlini in rastlina lepše diši. Obrezujemo jo spomladi, najkasneje pa po cvetenju, pri tem pazimo, da ne režemo preveč pri tleh.

Grki in Rimljani so jo uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov

Sivka izvira iz arabskih dežel in je stara vsaj 2500 let. Leta 600 pr. n. št. so jo prinesli z grškega otoka Hyeres in jo razširili po vsej Evropi. Zaradi svežega vonja so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. Angleška kraljica Elizabeta I pa jo je uporabljala kot toaletno vodo. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja naprej pa so izdelovali tudi parfum sivke. V srednjem veku so tudi domnevali,

da sivka odvrne kugo. Po pripovedkah naj bi kuga prezrla srednjeveške izdelovalce rokavic, ljudje pa so to povezovali s sivko. Od takrat je veliko ljudi na kužnih območjih nosilo snop posušene sivke med oblačili ali pa so šopke sivke kurili v prostorih, da bi jih razkužili.

V Ameriko so jo pripeljali prvi priseljenci na začetku 17. stoletja. Mnogo kasneje, med prvo svetovno vojno, pa so hidrolat ali rožno vodo sivke uporabljale medicinske sestre, saj deluje antibakterijsko.

Vpliv eteričnih olj na fizično in psihično počutje ljudi je obširno raziskoval francoski kemik Rene-Maurice Gateffosse, ki je tudi prvi vpeljal pojem aromaterapija. Zdravilno moč eteričnih olj je odkril po naključju. Namreč, med delom v laboratoriju mu je zagorel del roke, ki jo je pogasil kar s hidrolatom ali rožno vodo sivke, saj je bila tisti trenutek edina tekočina v bliži-

ni. Opazil je, da so se opekline izredno hitro pozdravile brez kakršnihkoli hujših posledic.

Zakaj prava sivka?

Poznamo več vrst sivk, poleg prave sivke so najbolj razširjeni še lavandini ali križanci, ki se gojijo industrijsko, zaradi veliko večje vsebnosti eteričnega olja, ki pa ima povsem druge lastnosti. Če prava sivka pomirja, vse ostale vrste sivk poživljajo. Razlog tiči v izredno visokih koncentracijah kafre, ki jo vsebujejo druge vrste sivk. Poleg tega je prava sivka edina, ki je poleg tega, da je čudovita dišavnica, tudi začimba in zelišče, zato je odlična za pripravo sirupov in jedi.

Prava sivka spada v družino ustnatic. Zraste do pol metra visoko in je polgrm z ozkimi, nasprotno nameščenimi in sre-

brno sivimi dlakavimi listi. Na poganjkih, ki poženejo spomladi, so listi večji in manj dlakavi. Vijoličasto modri cvetovi izgledajo kot redko klasje. Prašniki so štirje, dva daljša in dva krajša. Cveti od junija do septembra. Prava sivka raste na suhih in skalnatih območjih. V Sloveniji ne raste divje, pač pa jo gojimo. Izvira iz Sredozemlja, gojijo jo pa tudi na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike (predvsem Kalifornija) in Avstraliji (predvsem Tasmanija).

Odganja muhe, molje in komarje

Sivko gojimo kot okrasni grmiček, ki ima številne zdravilne snovi. S svojim vonjem odganja škodljive žuželke na rastlinah, pa tudi muhe, molje in komarje. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Največ sivkinega olja vsebuje cvetje preden se odpre. Poleg eteričnega olja vsebuje rastlina še smolo, čreslovine, grenčino … Deluje pomirjevalo, spodbuja tek, ureja prebavo, blaži krče v trebuhu, eterično olje se uporablja kot mazilo proti revmi, zunanje se uporablja za zdravljenje manjših ran in opeklin. Odišavi prostor in odganja nadležne žuželke v prostoru.Pogosto jo uporabljamo v obliki šopkov suhega cvetja in potpurijih.

V Topolšici nasad s 6000 sadikami sivke

V hribovitem, idiličnem delu Topolšice obstaja ogromen nasad sivke, ki sta ga posadila Viktorija Maze in Alen Oderlap. »Najina pot s pravo sivko se je

začela leta 2015, ko sva posadila prvih 300 pravih sivk. Danes polja sestavlja 6000 sadik. V objemu narave jih negujeva na povsem naraven način. Ročno delo, ročna žetev in vrhunska kakovost izdelka so najine prve prioritete. Posest je ekološko certificirana in popolnoma posvečena pridelavi sivke,« povesta Viktorija in Alen. Vse se je začelo s težavami s kožo.

»Ideja, da bi gojila zelišče se je porodila Alenu, ko sva iskala naravno rešitev za njegovo kožo. Pri izbiri rastline sva iskala takšno, ki bi dobro uspevala

pri nas in bi imela kar največ pozitivnih učinkovin. Kmalu sva spoznala, da bo prava izbira prav prava sivka (Lavandula Angustifolia). Po prvih izdelkih, ki sva jih izdelala zase, sva jih razdelila še med prijatelje in znance, ti so bili nad izdelki navdušeni, zato sva že začela razmišljati o širitvi, tako se je nasad postopoma povečal na danes kar 6000 sivk,« pravita.

Zlato priznanje za njune izdelke

»Naravni in bio izdelki iz prave sivke poskrbijo za celostno nego kože in dobro počutje. Linija naravnih in bio kozmetičnih ter prehranskih izdelkov iz prave sivke omogoča, da sivko vključite v vsak del svojega življenja. S sivko izdelujemo mila, negovalna olja, aroma olje, hidrolat, mazila, sirup in ulinarično sivko. Vsako leto v ocenjevanje pošiljamo izdelke, da pridobimo objektivno oceno izdelkov. Dve leti zapored so izdelki prejeli zlato priznanje, kulinarična sivka pa je prejela naziv šampion kakovosti za vse dosežene točke,« pravita Viktorija in Alen, ki na posestvu sivke v Topolšici z veseljem vrata odpreta tudi obiskovalcem. oglasno sporočilo ��

Vonj omamnih cvetov sivke nas pelje k morju … No, pa ne samo tja. Sivka vse pogosteje cveti tudi na domačih vrtovih in v loncih na terasah.

Ta zimzelena grmičasta rastlina izvira iz arabskih dežel. Ste vedeli, da ogromne nasade sivke najdemo tudi v Šaleški dolini?

zanimivosti

Kače – zakaj se jih bojimo?

V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so strupene le tri. Na splošno na to skupino plazilcev ne gledamo posebno prijazno, saj je vse prej kot ljubka. Z ozirom na njihovo potencialno nevarnost jih večina ljudi ne bi imela rada za svoje sosede na domačem vrtu, vendar nekatere vrste rade zaidejo tudi v to okolje. Najbolje je, da smo do vseh kač previdni in ravnamo, kot bi bile vse strupene. To pomeni, da jih pustimo pri miru, tako kot bodo vedno tudi one nas. Vse naše kače, tudi strupene, so z zakonom zaščitene, saj imajo pomembno vlogo v ekosistemu, zato jih ne pobijajmo. In čemu bi sploh jih?

Večina kač ni strupenih

Kače so mesojedi plazilci brez okončin. Uvrščamo jih v red luskarjev, torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam. Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov. Živijo na vseh celinah, ne najdemo pa jih na Antarktiki, Irskem, Islandiji in i. So izključno mesojede živali, ki pogoltnejo cel plen. Prehranjujejo se z majhnimi živalmi, kot so kuščarice, druge kače, mali sesalci in ptiči, ter njihovimi jajci, ribami, polži ali žuželkami.

Večina kač ni strupenih in ubijejo plen tako, da ga pogoltnejo ali zadušijo s stiskanjem. Nekatere nesorodne skupine pa so razvile strup – mešanico različnih toksinov, ki jo izločajo modificirane žleze slinavke. Odpirajo se skozi temu prilagojene zobe – strupnike, ki imajo lahko samo žleb za stekanje ali pri naprednejših vrstah kanal skozi zob.

Človekov strah pred kačami temelji na izkušnjah z redkimi vrstami, ki uporabljajo strup tudi za samoobrambo. Takih je približno 725 vrst po vsem svetu, od tega jih ima 250 tako močan strup, da lahko ubijejo človeka z enim ugrizom. Dokumentirani primeri smrti zaradi kačjih ugrizov so redki, večinoma povzročijo le bolečo rano. V splošnem pa se kače raje umaknejo nevarnosti in se odzovejo agresivno le, kadar nimajo izhoda. Kače pogosto srečamo v mitih in legendah, kjer poosebljajo bodisi dobro bodisi zlo.

Kača teče za človekom, pije mleko?

Kače so vse po vrsti plenilke, ne glede na to, ali so strupene ali nestrupene. Nobena pri nas živeča kača še nikoli ni prva napadla človeka, saj ta ne more biti njen plen. Ne glede na vrsto strupene kače, ki ugrizne človeka, to stori v samoobrambi. Največkrat je bila v brezihodnem položaju ali jo je nekdo pohodil, nemalokrat pa je bil ugriza strupenjače deležen tisti, ki jo je dražil. Vsaka kača beži pred človekom.

V zvezi s kačami se je v preteklosti spletlo ničkoliko neresničnih zgodb, med drugim tudi ta, da se kača z gobcem prime za rep in se potem kot obroč zakotali za človekom. Bosa je tudi ta, da kačo privabimo z mlekom. Nobena kača se ne bi odzvala

na takšno ponudbo. Tudi to, da kača lahko v človeka skoči, ne drži, saj se lahko dvigne le za polovico dolžine svojega telesa.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so le tri strupene

Slovenske strupenjače lahko od daleč prepoznamo po čokatem telesu, zelo kratkem repu in

ozki zenici, večinoma pa tudi po značilnem cikcakastem vzorcu na hrbtu. Ta je lahko sicer pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca.

Modras, laški gad, navadni gad

Med strupenimi vrstami je pri nas najpogostejši modras (Vipera ammodytes), ki je tudi največji. Laški gad (Vipera aspis) je bil v Sloveniji najden le v predelih Breginja ali ob reki Soči, saj ta vrsta pri nas doseže svojo skrajno vzhodno mejo. Navadni gad (Vipera berus) je pri nas

redek, naseljuje pa predvsem gorati svet in hladnejša območja. Zaradi redkosti je zelo malo verjetno, da bi ga našli na vrtu. Največkrat se skriva v dnu skladovnice drv, kjer vladata prava vlažnost in stalna temperatura, predvsem pa je tam varen. Vse strupenjače so uspešne plenilke glodavcev, kar jih uvršča v sam vrh pri pomembnosti regulacije te sesalske skupine.

Polstrupene kače imajo strupnik nameščen globoko zadaj v ustni votlini in zato človeku niso nevarne:

• črnostrel ali mačjeoka kača (Telescopus fallax)

– redka v Sloveniji, po letu 1995 zabeležena le ena najdba.

• Popolnoma brez strupa so:

• progasti gož (Elaphe quatuorlineata)

• navadni gož (Zamenis longissimus)

• kobranka (Natrix tessellata)

• smokulja (Coronella austriaca)

• belouška (Natrix natrix)

• črnica (Hieriphis viridiflavus)

• belica (Hierophis gemonensis).

na vrtu srečate kačo, naj bo dobrodošla

Skalnjak je na vrtu tisto okolje, ki bo skoraj zagotovo privabilo smokuljo. Ta vrsta iz družine gožev je živorodna, kar pomeni, da boste lahko naleteli na njeno leglo mladičev pod večjim kamnom ali skalo, če jo nagnete. Njen plen so v glavnem kuščarice, zadržuje pa se skoraj vedno na istem mestu, zato jo lahko opazujemo na stalnih mestih, ki si jih je izbrala za sončenje. Gre za povsem nenevarno vrsto, ki ob tem ne dosega posebne dolžine, saj spada med manjše kače. Njen barvni vzorec močno spominja na gadovega, zato marsikdo rad udari po njej.

Druga najpogostejša vrsta kače, ki ima rada vrt, je vsem dobro poznana belouška. Rada ima vode, kjer se nahaja njen

plen, dvoživke, ulovi pa tudi kakega glodavca. Belouška rada odlaga svoja jajca v kompost in star gnoj, kjer se pri razkrajanju organskih snovi sprošča toplota, nujna za razvoj jajc. Če naletimo na jajca, jih pustimo pri miru ali vsaj prestavimo na podobno mesto, če prestavljamo kompost oziroma ga ravno uporabljamo na vrtu. V vrtni mlaki navadno opazujemo enoletne mladice, ki spomladi in poleti zalezujejo paglavce žab in pupke. Navadno so dolge okoli 30 cm in odraslim žabam še niso nevarne, zato se te še zmenijo ne zanje. Odrasle belouške lovijo odrasle žabe, velikosti primerno pač. Belouška rada prezimi zarita v kompostu, kjer je varna pred zmrzaljo.

Navadni gož je prav tako nestrupen in povsem nenevaren.

Dobro pleza, kar mu pride prav, ko pleni ptičja gnezda. Vendar so njegova glavna hrana glodavci, zato je še kako pomemben na vrtu. Večina ljudi ga ne preganja, saj se zaveda njegovega pomena. Njegova enotna rjava obarvanost nam že na daleč naznanja, da ni strupen. Navadni gož je bliskovita kača, ki nam le redko dovoli, da bi si ga lahko malo bolje ogledali.

Kako razlikujemo strupene in nestrupene kače?

1. Glava pri strupenih vrstah je srčasto oblikovana in izrazito izstopa od telesa. Prav tako se rep

vidno razlikuje od čokatega telesa.

2. Glava pri nestrupenih vrstah neopazno prehaja v telo, prav tako velja tudi za rep.

3. Očesna zenica strupenjač je špranjasta in pokončna, medtem ko je zenica nestrupenih kač okrogla.

4. Strupene vrste opozarjajo nase s cik-cak barvnim vzorcem na hrbtu, medtem ko so nestrupene večinoma enotno obarvane, le belouška ima lahko včasih tudi vzdolžne ravne črte po telesu.

5. Lahko pa naletimo tudi na povsem črno kačo. Pojav imenujemo melanizem in je prilagoditev hladnejšemu okolju, saj črna barva vpija več sončnih žarkov. Na črne osebke lahko naletimo tako pri strupenih kot nestrupenih vrstah, zato bodimo previdni.

Kaj, če nas kača ugrizne?

Rezanje rane in izsesavanje kačjega strupa, kot so nas nekdaj učili v šolah, sta že dolgo stvar preteklosti. Današnji nasvet ob ugrizu kače se glasi: rano pokrijte s sterilno gazo in za pomoč pokličite na številko 112. Sicer pa, kot poudarja gorski reševalec Matjaž Šerkezi, so kače plašne živali in se ljudi izogibajo. »Ugriz se zgodi le, če jo presenetimo ali po nesreči pohodimo,« poudarja.

Več informacij o domorodnih kačah na Kačofonu

Na telefonski liniji Kačofona vam člani društva nudijo informacije o domorodnih vrstah kač in svetujejo, kako postopati v primeru, da se kača pojavi v bližini domovanj. V nujnih primerih opravljajo intervencije na domovih in kače preselijo v primernejša bivališča. Kontaktirate jih lahko po telefonski številki 040/322-449.

Ko

Ljudje si svoj najljubši lokal za pijačo, kavo, sladoled in klepet s prijatelji izberemo po več kriterijih: lokacija, oprema lokala, ponudba, okus pijače ali hrane, natakar – ne nujno v tem vrstnem redu. Ko se vse to zloži v nam prijetno doživetje, se vračamo in smo zadovoljni. Morda je tudi vaš priljubljen lokal v Velenju na Cankarjevi cesti, morda prav zato, ker vas tam postreže prijazni, dobrovoljni natakar Alminko Salkić. Ne? No, morda ne zato, ker ne veste, da mu je tako ime, ampak ker je za vas Kičo. Aha, zdaj pa že veste. Morda veste tudi zato, ker vas v ta lokal vedno potegne vaš otrok … Zakaj? Ker ima Kičo rad otroke in oni imajo radi njega. Po poklicu je prometni tehnik, a ni na tem področju nikoli delal. Štorovčan, ki zdaj živi v Celju, je pred petnajstimi leti začel delati kot natakar v lokalu v Planetu TUŠ v Celju, nato v City Centru, tam pa je spoznal lastnika lokala, v katerem je zdaj zaposlen. »Všeč so mu bile moja energija in delovne navade in me je povabil k sodelovanju. Dal sem tudi nekaj predlogov, kako urediti lokal, predstavil sem mu svojo filozofijo vodenja in delovanja kavarne in sva se v tej vsebini našla. Tako sem pred dobrimi petimi leti prišel v Velenje,« je povzel na kratko svoj prihod v naše mesto.

Klik v glavi – in vse je bolje

S toliko izkušnjami dela v gostinstvu že lahko odgovori,

zakaj mu je všeč delati v panogi, ki jo v zadnjem času mnogi zapuščajo in ki se ubada s pomanjkanjem kadra. »Dela v gostinstvu se hitro naveličaš in malo natakarjev ostane v njem. Tu se veliko ljudi zamenja. Tudi meni bi se to zgodilo, če ne bi pri 25 letih gledal oddaje, ki je govorila o počutju, sili privlačnosti, o psihologiji med ponudnikom storitve in stranko,« odgovori Kičo. S tem se je začela njegova preobrazba, poskusil je namreč v praksi, ali nasveti iz oddaje pri strankah delujejo. Če si torej prijazen, če te ne motijo neprijazni, nesramni gostje, ampak ustvariš pozitivno razmišljanje in s svojo pozitivno energijo in zabavnostjo vplivaš nanje, postanejo boljši. Delovalo je in še deluje!

»Tako je vsem fajn, meni in gostom. Ne razmišljam o tem, koliko ur moram delati, koliko metrov prehoditi, kako je vroče, kolikokrat me je gost poslal še po nekaj … Razmišljam o tem, da gostom postrežem, da bodo zadovoljni, da sem tam zaradi njih, postrežem jih z veseljem, in tako je tudi meni ta služba všeč. Pa še napitnino dobim. Tak odnos resnično deluje, kajti v prejšnjih dveh službah, kjer sem že delal tako, je šlo po mo-

gremo na sladoled h Kičotu!«

❱Alminko Salkić - Kičo pri svojem delu razmišlja o tem, kako poskrbeti za zadovoljstvo gostov in jih postreči z veseljem. Tako je tudi njemu služba všeč.

jem odhodu stanje navzdol,« sklene Kičo.

Svoje razmišljanje je prenesel tudi na sodelavce, saj ve, da na obisk lokala in počutje gostov slabo vplivajo tudi slabi odnosi med osebjem. »Vsi vemo, da je natakarski poklic težak, zahteven, fizično naporen, da delamo ob poznih urah, nedeljah in

praznikih. Osebja je premalo, delovnih ur na mesec preveč, treba je ustvariti dovolj prometa, težko je dobiti dopust, kje so še bolniška odsotnost, družina … Ob nedeljah, na primer, delam od 8. do 23. ure. Tega se ne da spremeniti, če v tem poklicu ostajaš. Lahko pa spremeniš odnos do dela in odnose med

Na trenutke napeto, a z dobro voljo so vse uredili

Šmartno ob Paki, 3. julija – V zelo pester vikend na začetku julija v občini Šmartno ob Paki so kamenček v mozaik dogajanja pridali tudi člani tamkajšnjega turističnega društva. Na prireditvenem prostoru pred šmarškim gasilskim domom so po dveh letih premora zaradi covid krize pripravili sicer tradicionalne vaške igre.

Od desetih vaških skupnosti (VS) v lokalni skupnosti jih je na igrah sodelovalo pet. »Smo

nam je uspelo igre pripraviti in spodbuditi vsaj nekatere.«

Ekipe so se pomerile v treh igrah, in sicer v pretakanju vode iz vedra v plastično posodo, v podiranju plastenk, napolnjenih z vodo, z žogo ter v igri slepa kura zrno najde. Vlečenja vrvi kot ene od najbolj zanimivih disciplin na vaških igrah tokrat ni bilo, ker organizatorji niso prejeli prijav.

Čeprav je v pozdravnem nagovoru tekmovalcem in ma-

zaposlenimi. Potem gre lažje,« še naprej razlaga.

Kriza v gostinstvu

Povsem pričakovano je razmere v gostinstvu (še) poslabšal kovid. Lokali so bili zaprti, ko so bili odprti z omejitvami, je bilo malo prometa, plača se je znižala. Kičo si je našel dodatni zaslužek, da je lahko preživel. »Natakar, ki gre iz tega poklica, se ne bo vrnil,« je prepričan. »Plača je minimalna. Delodajalci vzamejo vsakega, ki je pripravljen priti delat – pa zna narediti dobro kavo ali ustvariti kaj prometa? Včasih so za večji promet bolj primerna dekleta, pa naj to zveni še tako grdo. Natakarjev bo vedno manj, mladi se ne šolajo. Strežejo že roboti, kar pomeni, da ne bo več stika s stranko, pogovora, odnosa – ne vem, če je to strankam všeč.«

Obožuje otroke

V Velenju je Kičo toliko let, da dobro pozna razmere v posameznih lokalih v centru mesta in ga ne moti, da si med seboj konkurirajo. »Naša ponudba je različna in ljudje si izberejo lokal, ki jim najbolj ustreza, kjer jim je všeč. Se pa zelo razlikujejo gostje v Celju in Velenju. Celjani so bolj zahtevni, tudi nadu-

ti, Velenjčani so bolj sproščeni, čeprav je med njimi tudi nekaj takšnih, ki mislijo, da je Velenje njihovo in so malo obstali v svojem življenju in času,« Kičo odprto opisuje goste.

A mu je v Velenju prijetno delati, ker je mesto čisto, urejeno, lepo, vse je na dosegu roke, večina ljudi je prijaznih. »Ko zjutraj pripravljam mize, me vsi pozdravljajo, za marsikoga vem, da bi mi bil pripravljen pomagati, če bi bil v težavah. Tega v Celju ni.«

Kičo ni le natakar. Ponudbo kavarne vsake toliko obogati z novimi izdelki: ledeni čaj, vafli, limonade, njegova je bila tudi ideja, da bi lokal ponujal sladoled. To je bil pred leti zadetek v polno, kajti sladoled privlači otroke, otroci pripeljejo starše, stare starše ... Če k temu dodate še dejstvo, da Kičo obožuje otroke (»Imam 2 leti in pol starega sina in ni lepšega občutka.«), je to zmagovalna kombinacija.

Kakšne cilje ima Kičo še v življenju?

»Z delom v gostinstvu sem ugotovil, da je moje poslanstvo delo z otroki. Imam idejo, načrt in v prihodnjih letih nameravam narediti ponudbo zanje z lokalom, animacijo, igrali.« Torej ga bomo čez nekaj let morali poiskati v drugem lokalu … �� Diana Janežič

Star papir za nove zvezke

tekmovalcev ob koncu iger komentirala Polakova.

Seštevek točk po treh končanih igrah je pokazal, da je prvo mesto z 28 točkami osvojila ekipa VS Veliki Vrh – Gavce, druga je bila ekipa VS Slatina (zbrala je 23 točk), tretje mesto pa sta si z 22 točkami delili ekipi VS Podgora in Rečica ob Paki.

Katera bo osvojila tretje mesto, je določila ponovitev zadnje igre, kjer so bili spretnejši predstavniki VS Podgora.

vedeli, da bo ekip manj, saj so nam iz odborov sporočili, da imajo pri sestavi ekipe težave, ker so krajani že na počitnicah,« je pojasnila predsednica šmarških turističnih zanesenjakov Boža Polak in dodala: »Kljub temu smo zadovoljni, da

loštevilnim gledalcem župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar zaželel, naj igre potekajo v prijateljskem razpoloženju, bi temu težko pritrdili. »Na trenutke je bilo res napeto, a smo z dobro voljo vse uredili,« je nezadovoljstvo nekaterih

Topolšica, 8. julija – Turistično društvo Topolšica Podeželje je tudi letos organiziralo tradicionalno akcijo zbiranja starega papirja z motivacijsko noto za učence. Za prinesen star papir namreč podarijo zvezke za novo šolsko leto. V akciji lahko sodelujejo otroci iz Topolšice in Lajš, ki obiskujejo OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, POŠ Topolšica ali katero drugo osnovno šolo. Prinesen papir tehtajo, in kdor ga bo ob koncu akcije – to bo 18. in 19. avgusta – prispeval največ, bo dobil bon

v vrednosti 50 evrov za nakup šolskih potrebščin.

»Že v začetku akcije se je odzvalo 60 otrok in staršev iz Topolšice in Lajš. Prinesli so zelo veliko starega papirja in napolnili smo keson in dve prikolici. Poleg tega da zberemo star papir, je namen akcije tudi ozaveščanje otrok o možnosti ponovne uporabe papirja. Da otroci dobijo zvezke za novo šolsko leto, pa je zagotovo dobrodošlo tudi za denarnice staršev,« je povedala predsednica TD Petra Lipičnik ��

Zmagovalka letošnjih vaških iger je bila ekipa VS Veliki vrh – Gavce.

Koruzni storž je bilo z zavezanimi očmi treba poiskati in ga dati v roke soigralcem, da so ga ti zluščili. Pomembna je bila teža zluščene koruze.

»Mami,

Zakaj ni natakarjev, zakaj so gostje sitni, zakaj ne bi bili prijazni, zakaj otroci vlečejo starše na kavo?

Vsaka ekipa je morala predstaviti svojo VS. To vlogo so v VS Paška vas zaupali mlademu glasbeniku.

Velenje Open

V Velenju že dva moška in osem ženskih teniških turnirjev serije WTT – Turnir odlična priložnost za mlade tenisače –Med Slovenci najuspešnejši aktualni državni prvak

Velenje, 5. – 10. julija – V nedeljo se je v Velenju zaključil prvi od šestih letošnjih moških turnirjev serije WTT (World Tennis Tour), z nagradnim skladom 15 tisoč ameriških dolarjev. Gre za profesionalni vstopni turnir, ki ponuja priložnost predvsem mladim teniškim igralcem na začetku njihove profesionalne kariere in jim omogoči, da stopijo v stik z mednarodno konkurenco.

V Velenju so omenjeni turnir organizirali že večkrat, pretekli teden smo tako lahko moško konkurenco spremljali drugič, medtem ko je bil turnir za ženske na sporedu v preteklosti že osemkrat. Za letošnji turnir so prejeli čez 400 prijav, v kvalifikacijah pa je nastopilo 48 teniških igralcev z vseh celin, je povedal predsednik Šaleškega teniškega kluba in direktor turnirja Matjaž Končan

Spodbuden rezultat Slovenca

V prvem krogu v dvojicah so se na pesku med drugimi preizkusile tudi tri slovenske naveze, in sicer Blaž Kavčič in Niko Popovič, Sebastian Dominko in Miha Vetrih ter Filip Jeff Planinšek in Maj Tomac. Vsi trije pari so v prvem krogu svoje nastope tudi zaključili. Slovenci so se bolje odrezali v posamični konkurenci, kjer so se v glavnem delu turnirja predstavili Filip Jeff Planinšek, Jan Dimitrijevič, Maj Premzl in Miha Vetrih Napredovanja v 2. krog sta se razveselila Planinšek in Vetrih. Slednjega je v drugem kolu premagal Hrvat Duje Kekez, ki si je nato priigral tudi finale.

Med Slovenci je bil najuspešnejši aktualni državni prvak Filip Jeff Planinšek, ki je v drugem kolu ugnal 4. nosilca turnirja, Avstrijca Lukasa Krainerja, nato pa v četrtfinalu še Nemanjo Maleševića, kvalifikanta iz Bosne in Hercegovine.

turnirjev še povečali, z njimi namreč dvigujejo popularnost tenisa v različnih slovenskih regijah, predstavijo slovenske teniške igralce domači publiki, predvsem pa našim tekmovalcem omogočijo stik z mednarodno konkurenco na domačih

Mozirje – Čas je neizprosen, dohiti in prehiti tudi slavne ljudi. Tako je Mozirjanu iz Ljubije, donedavnemu športnemu novinarju RTV Slovenija Ivu Milovanoviču, ki je bil znan po poročanju in vročih tv prenosih tekmovanj z žogo, predvsem rokometnih in nogometnih spektaklov na državni in svetovni sceni, ta čas presneti tako dolgo dihal za ovratnik, da ga je končno ujel pri 70.

V krogu svojih najbližjih, številnih znanih športnih prijateljev, poslovnežev, ki podpirajo šport, in celo novinarjev, je sredi parka Mozirski gaj doživel prijetno srečanje in kar nekaj presenečenj. Morda najlepše –obisk prijateljev za vedno: rokometaša Romana Pungartnika, nogometaša in trenerja, športnega managerja Mirana Pavlina, nestorja, donatorja Toneta Turnška, nekdanjega selektorja slovenske nogometne reprezentance Bojana Prašnikarja, novinarske kolegice TV Slovenija Duške Lah ter številnih drugih.

V družbi povabljenih se je na

presenečenje vseh pojavil tudi nekdanji legendarni rokometni idol Zoran Jankovič, ki je dal druženju posebno žlahtnost.

Ob prijetnem vzdušju so Ivu Milovanoviču podarili »zlati mikrofon«, umetnino iz 300 let starega rumenega drena, ki ga

Zanimiv športni dan v Cirkovcah

S tem se je 21-letnik uvrstil v svoj prvi polfinale na WTT turnirjih, kjer pa ga je v izjemno izenačenem obračunu zaustavil Litovec Vilius Gaubas. Komaj 17-letni Litovski teniški up je nato v finalu močno premagal Hrvata Duje Kekeza in slavil turnirsko zmago.

Turnir pomenaizrednega tudi za Šaleško dolino

Lani so bili v Sloveniji organizirani trije turnirji serije WTT, dva v ženski in eden v moški konkurenci - slednji se je lani prvič odvijal v Velenju. Letos bo vseh turnirjev skupaj kar enajst, pri Teniški zvezi Slovenije pa si v prihodnosti prizadevajo, da bi število tovrstnih

tleh in s tem zmanjšajo stroške, ki bi nastali ob nastopih v tujini. Hkrati pa v zvezi poudarjajo, da takšni dogodki pozitivno vplivajo tudi na promocijo Slovenije kot športno-turistične destinacije. Da dogodek ni zgolj odlična priložnost za mlade tekmovalce na začetku svoje športni poti, temveč hkrati odlična turistična in gospodarska priložnost, je poudaril tudi Matjaž Končan. »Takšen turnir je izrednega pomena tudi za Šaleško dolino, njeno promocijo in za naše hotelirje, gostince in turistične delavce, kar je prepoznala tudi Mestna občina Velenje, ki je tudi letos podprla dogodek.«

Župan med taborniki v Ribnem

Ribno, 12. julija - Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je z družino obiskal velenjske tabornike Rodu Jezerski zmaj, ki v teh dneh taborijo v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. To poletje bo v Ribnem taborilo okoli 1.000 mladih tabornic in tabornikov, ki so vključeni v rodove Šaleške zveze tabornikov oz. v druge rodove. Tudi tokrat jih je Mestna občina Velenje obdarila z domačimi piškoti, da se bodo otroci lahko sladkali v času taborjenja.

Šaleška zveza tabornikov že 56 let organizira taborjenja v Ribnem, kjer otroci taborijo v naravi, sodelujejo v različnih delavnicah in igrah, se ukvarjajo s športom, hodijo na izlete, se kopajo, pojejo in še mnogo več. Župan, ki je mladim tabornikom zaželel lepe in sproščene taborniške dni, je ob obisku

spoznal tipičen dan tabornika in se preizkusil v vožnji s kanujem.

Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj vsako leto sredstva pridobi tudi preko javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa iz proračuna Mestne občine Velenje. Letos bodo v okviru omenjene-

ga razpisa prejeli 2.448,84 evra. Poleg tega je Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje za projekte preko razpisov, ki so namenjeni mladim v Mestni občini Velenje, prejelo 4.000 evrov.

Društvo tabornikov Rod Lilijski grič Pesje bo za več projektov prejelo 2.560 evrov. ��

Cirkovce, 26. junija – V Cirkovcah smo nedeljo posvetili športnim aktivnostim. V dopoldanskih urah smo se z našimi najmlajšimi podali na 4. Ožboltov pohod.

Pot nas je tokrat vodila na Lubelo, kjer sta vse otroke pričakala tudi škrat Ožbolt in Pika Nogavička ter vsem otrokom, ki so obiskali katerega od štirih letošnjih pohodov, podelila nagrade. Nato smo se skupaj vrnili do športnega igrišča, kjer je še

Petanka

Veterani srebrni

Velenje, 9. julija – V soboto se je odvijalo državno prvenstvo veteranov v petanki, in to je bil prvi uradni turnir na novih igriščih na vrhu skakalnice. Velenjska ekipa v sestavi Tatjana Šeruga, Sonja Malovšek in Mitja Ocepek (na sliki) je zasedla odlično 2. mesto. V soboto, 2. julija, je v Ljubljani ŠD Sloga organizirala turnir TOUR posamezno, na katerem Alenka Sivka zasedla 3. mesto. �� D. L.

naprej potekalo druženje v prijetnem vzdušju.

V večernih urah pa so v Cirkovcah odigrali tradicionalno prijateljsko nogometno tekmo Oženjeni : Ledik. Številni gledalci so lahko uživali v zelo lepi in razburljivi predstavi Cirkovških nogometašev. Tekmo je na koncu z rezultatom 5 : 4 dobila ekipa Ledik. Po koncu tekme so si igralci obeh ekip prijateljsko segli v roke in se vsi strinjali, da ni važen rezultat, ampak pri-

jetno druženje in ohranjanje tradicije.

Je pa ekipa Oženjenih ob druženju nagovarjala mlajše kolege, naj se čimprej poročijo in jim v prihodnjih letih pomagajo na igrišču, da bodo lahko kaj kmalu spet boljši od ekipe Ledik. Mogoče pa res že čez leto dni, ko bodo na cirkovškem terenu zopet odigrali tekmo. �� Dani

Avbreht

Tea Rednak

Filip Jeff Planinšek

je izdelal obrtnik umetnik Rado Weiss posebej za popularnega, zdaj upokojenega nekdanjega nogometaša in vso delovno dobo uspešnega športnega novinarja.

Jože Miklavc

Duje Kekez, Vilius Gaubas in Matjaž Končan

Gasili s 136 let staro brizgalno

Pokalno tekmovanje gasilskih veteranov in stare gasilske opreme – Druženje in prikaz zgodovine gasilstva

Topolšica, 9. julija – Pred gasilskim domom PGD Topolšica se je po dveh letih premora znova odvijalo pokalno tekmovanje SAŠA regije, sicer šesto po vrsti, za starejše gasilke in gasilce s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Bilo je tudi prvo memorialno tekmovanje v spomin na Bernija Koželjnika. V drugi tekmi od štirih letošnjega pokalnega tekmovanja je sodelovalo osem ekip; moški in ženski ekipi PGD Topolšica in PGD Kaplja Pondor ter moške ekipe PGD Braslovče, Vransko, Gotovlje in Parižlje.

Naloga je bila na videz preprosta – pognati črpalko, sestaviti cevi in z vodnim curkom zadeti tarčo. Toda med drugim so v rezultat šteli čas, potreben za opravljeno nalogo, starost članov ekipe nad 51 let, pa tudi starost opreme, s katero so 'gasili', ki ni smela biti mlajša od letnice 1960.

Vodja tekmovanja je bil Franc Koželjnik, poveljnik PGD Topol-

Izsilil prednost in pobegnil

Velenje, 7. julija – V središču mesta se je zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelj je odpeljal s kraja nesreče, kasneje pa so ga izsledili in bodo zoper njega uvedli prekrškovni postopek.

Motila sta ga otroka

Velenje, 7. julija – Na Cesti Simona Blatnika je stanovalca zmotilo početje dveh otrok, ki sta v sosednjem stanovanju povzročala nemir. Namesto, da bi se z njimi pogovoril, je verbalno napadel mater otrok in jo žalil. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Nasilen do žene

Velenje, 7. julija – Na policijski postaji se je oglasila občanka in podala kazensko ovadbo zoper svojega moža. Ta naj bi se do nje že dlje časa nasilno vedel in izvajal tudi psihično nasilje. Po zbranih obvestilih so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja in zoper njega podali

POLICIJSKA kronika

Ukradel kolo

Velenje, 8. julija – V petek popoldan je neznanec ukradel kolo v Pesju. Za storilcem še poizvedujejo.

Preglasna glasba na poroki

Šoštanj, 8. julija – V petek okoli ene ure zjutraj so policisti na podlagi prijav več občanov posredovali v Vili Široko v Šoštanju, kjer so na poroki imeli preglasno glasbo. Ker je bilo klicev več in predhodno izrečeno opozorilo ni zaleglo, so kasneje organizatorja kaznovali z izdanim plačilnim nalogom.

Udaril ga je

Velenje, 8. julija – V petek zvečer je starejši občan ustavil vozilo ob dveh mladoletnikih in ju ozmerjal, nato pa enega še udaril v obraz. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Vznemirjal goste in natakarico

Velenje, 9. julija – V lokalu na

Selu je v soboto zvečer vinjen moški razbijal po točilnem pultu in vznemirjal goste in natakarico. Kraj je pred prihodom policijske patrulje zapustil. Patrulja ga je izsledila in z njim opravila razgovor. Zanj bodo podali odločbo o prekršku.

V vozilo vrgel kamen

Velenje, 9. julija – V soboto zjutraj ob 00.30 je na Kidričevi cesti neznanec vrgel kamen v zadnje steklo vozila in pobegnil. Za storilcem poizvedujejo.

Poskusil vlomiti v vozilo

Velenje, 9. julija – Občan z Gorice je policiste obvestil o poskusu vloma v osebni avtomobil. Storilec je z neznanim predmetom na vzvod skušal vlomiti v vozilo, kar mu ni uspelo, nastala pa je materialna škoda. Za storilcem poizvedujejo.

Doma hranil ukradene predmete

Velenje, 9. julija – V soboto je policiste poklicala poslovodja iz trgovine Jager, ki je prepoznala

Rudar v krožišču v Letušu

Domala vsi slovenski kraji že imajo krožišča in vanje postavljajo bolj ali manj domiselne zasaditve, skulpture, like. Prav zanimivo skulpturo so postavili v novo krožišče v Letušu. Ker Letuš leži na tromeji treh dolin, so se na pobudo domačinov oz. članov krajevnega odbora Letuš odločili postaviti tri skulpture s posebno simboliko. Prva simbolizira rudarja, ki gleda v smeri Šaleške doline, druga splavarja, ki gleda v smeri Zgornje Savinjske doline, in tretja hmeljarja, ki gleda v smeri Spodnje Savinjske doline. Ko zapade noč, vsaka izmed skulptur sveti v svoji barvi. »Zelo sem vesel, da smo uspešno zaključili tudi bolj umetniški projekt izpod rok domačinov iz Grajske vasi, Uroša Križnika in Mitje Lukanca, za kar se jima iskreno zahvaljujem,« je ob tem zapisal župan Občine Braslovče Tomaž Žohar �� Foto velenjcan.si

šica. »Oprema je precej stara; najstarejša je ročna brizgalna, ki jo uporablja ekipa iz Gotovelj – je iz leta 1886. Naša ekipa uporablja motorno brizgalno iz leta 1932. Pomen teh tekmovanj je, da starejši člani naših gasilskih društev ostajajo aktivni, se družijo, tekmujejo, hkrati pa prikažejo zgodovino gasilstva, opreme in načina gašenja,« je povedal in dodal, da so sicer v PGD Topolšica dobro opremljeni in usposobljeni za današnje potrebe gasilstva, za kar gre zahvala Občini Šoštanj in Gasilski zvezi Slovenije. Jih pa tako kot v večini države v zadnjih letih največkrat kličejo na pomoč ob naravnih ujmah, za odpravljanje posledic močnih vetrov, dežja in poplav, manjkrat pa gasijo požare. Topolški gasilci veterani so zadovoljni s svojo pripravljenostjo, saj so bili na zadnjem tekmovanju pred korono, v letu 2019, pokalni zmagovalci. Zaključno tekmovanje bo avgusta v Šoštanju. �� Diana Janežič

Previdno na poti

Smo tik pred začetkom visoke turistične sezone, ko se začne tradicionalna množična selitev narodov. Z razvojem turizma in turistične panoge so se sicer ti trendi spremenili in tokovi ne tečejo le s severa na jug, ampak v vse smeri.

In to je glavni razlog, da so ceste bolj ali manj v vseh evropskih državah polne avtomobilov in da v tem času gostota prometa, še zlasti ob vikendih, dosega najvišje številke.

Čeprav čez leto komaj čakamo dopust in počitnice, da »izstopimo« iz ustaljenega vzorca in ritma delovnih in drugih obveznosti, so priprave in odprava na počitnice ravno tako stresne. Marsikomu za priprave zmanjka časa zaradi preobremenjenosti. Na letošnje dopustniško-počitniške dneve vpliva globalno dogajanje povezano s post-covidnim obdobjem, vojno v Ukrajini, podražitvijo energentov, velikimi težavami letalskih prevoznikov in letališč zaradi pomanjkanja osebja in posledično odpovedmi številnih letov, visokimi cenami hotelskih in ostalih storitev … Ne glede koliko se tega zavedamo, vse to vpliva na naše priprave na potovanje in samo pot.

fanta, ki je pred dnevi v trgovini ukradel nekaj predmetov. Izsledili so ga v bližini trgovine in obvestili starše. Ugotovili so, da je dejansko kradel in ukradene predmete hranil doma. Očetu so predmete zasegli.

Ukradel elektromotor

Velenje, 11. julija – Na območju Velenja je neznani storilec z mešalca za beton, shranjenega v gospodarskem poslopju, ukradel elektromotor.

Veliko prehiter voznik začetnik

Mozirje, 11. julija – Blizu naselja Šentjanž, kjer je hitrost vožnje omejena na 70 km/h, so policisti obravnavali voznika osebnega vozila, ki je vozil kar 191 km/h. V postopku so ugotovili, da gre za voznika začetnika. Nadaljnjo vožnjo so mu prepovedali in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Za storjen prekršek je predpisana globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Na začetku najprej preverimo veljavnost dokumentov, brez njih namreč lahko hitro zaključimo pot in se vrnemo domov. Če se na pot odpravljamo z avtomobilom, si vzemimo čas za načrtovanje poti. Preden odidemo, preverimo stanje na cestah in podatke o prometu na mejnih prehodih. Podatki so dostopni na spletni strani policije https://www. policija.si/ in jih lahko vselej uporabimo za načrtovanje poti in izbiro mejnega prehoda, kjer ni zastojev in gneče. Navkljub temu lahko na relaciji pride do zastojev zaradi gostote prometa, prometnih nesreč in vremenskih nevšečnosti. Zato poskrbimo, da imamo v avtu dovolj vode in nekaj hrane, da lahko preživimo tudi nekajurni zastoj.

Prav tako je pomembno, da si pred potovanjem vzamemo čas in preverimo tehnično brezhibnost našega avtomobila. Če je potrebno, avtomobil odpeljimo v avtomehanično delavnico, da za to poskrbijo strokovnjaki. Še zlasti, če se odpravljamo na daljšo pot, da imamo manj skrbi, pa tudi zaradi dejstva, da v drugi državi ali oddaljenih lokacijah veliko težje pridemo do pooblaščenih servisnih delavnic.

Zaradi poletnih temperatur upoštevajmo, da tako mi kot naš avtomobil potrebujemo vmesne postanke in počitek. Utrujenost zmanjša naše psihofizične sposobnosti podobno kot alkohol, zato znakov utrujenosti, kot so zaspanost, zehanje, zmanjšanje ali izguba pozornosti, ne podcenjujmo, ampak ukrepajmo takoj. Če se pojavijo, se ustavimo, odprimo okna in prezračimo notranjost vozila, se sprehodimo in razgibajmo. Če je v avtu več oseb z vozniškim dovoljenjem, se lahko tudi menjamo za volanom, skratka naredimo vse, kar lahko, da zmanjšamo tveganje za nesrečo zaradi utrujenosti.

Ko gremo na počitnice, ponavadi notranjost avtomobila napolnimo s prtljago. Pogostokrat na koncu počitnic ugotovimo, da smo vzeli preveč oblačil ali ostalih reči, ki jih nismo potrebovali, zato je dobro, da se zavedamo, da je odvečna prtljaga dodatna teža za naš avtomobil, kar vpliva tudi na porabo goriva. Pri tem je priporočljivo, da v notranjosti potniške kabine ne prevažamo predmetov, ki niso pritrjeni ali postavljeni v predale. Zakaj je to priporočljivo?

Odgovorov je več. Prvič zaradi prostornosti v notranjosti in udobja potnikov, kar vpliva na počutje, utrujenost in s tem tudi razpoloženje. Drugič zaradi boljše preglednosti iz vozila, kar je pomembno zlasti za voznika, da ima pregled nad dogajanjem ne samo pred seboj, ampak s pomočjo vzvratnih ogledal tudi za vozilom. Tretjič, in to je najbolj pomemben razlog, zaradi nevarnih posledic v primeru trka oziroma prometne nesreče. V tem primeru vsi nepritrjeni predmeti v notranjosti potniške kabine, marsikdaj celo iz prtljažnega prostora, postanejo projektili, ki lahko dodatno vplivajo na stopnjo poškodb potnikov v avtomobilu.

Dobre priprave na pot zagotavljajo varno prispetje do želenega cilja. Naj bodo letošnje počitnice čim bolj sproščene, razigrane, poučne, varne, skratka nepozabne. Srečno!

Adil Huselja varnostno ogledalo

Veteranke PGD Topolšica v akciji

Ročna brizgalna iz leta 1886 je ob pomoči precej mlajših gasilcev dobro opravila svojo nalogo.

kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

MARIAS JAVIER: Napisana življenja

od – Odrasli 929-027.522 – Skupinske biografije Vir: www.bukla.si

Javier Marías, pisatelj, prevajalec in kolumnist, rojen leta 1951 v Madridu, je avtor številnih nagrajenih romanov in kratke proze, pa tudi zbirk člankov, življenjepisov ter besedil, v katerih se je poklonil Faulknerju in Nabokovu. Od leta 2006 je član španske kraljeve akademije za jezik, njegova dela so prevedena v štiriintride-

dimenzijo, ki jo je ustvarjanje literarnih mitov zmanjševalo in včasih povsem utišalo.« (Iz spremne besede Elide Pittarello.)

VON FRANZ MARIE LOUISE: Puer aeternus

od – Odrasli 159.9 – Psihologija Vir: www.bukla.si

Marie-Louise von Franz (1915–1998) je ena najbolj znanih jungovskih psihoterapevtk, njen pomemben prispevek pa je v tem, da je znala jungovsko (analitično) psihologijo širšemu občinstvu približati na razumljiv način, predvsem z obravnavo literarnih besedil in pravljic. Odličen primer tega je njena razlaga priljubljenega dela Mali princ francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exupéryja v knjigi Puer aeternus, kjer je sijajno opredelila psihološki sindrom puer aeternusa, večnega mladeniča. Ta je

VELENJE

Četrtek, 14. 7. 10.00-12.00

Vila Bianca (zbirno mesto) Lov na svetilko skrivnosti z interaktivno igro Trippstory Velenje 17.00 Vila Bianca Rože okoli mojega dvorišča, odprtje razstave Oskarja Sovinca 20.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Pihalni orkester Univerze iz Genta, koncert, PKP Sobota, 16. 7 10.00 Travnik pri domu kulture

Sobotne lutkarije: Ko bom velik, Lutkovno-igrana predstava Lee Ite Menard in Studia XXV, PKP 17.00-02.00

Ob Velenjskem jezeru Velenjska noč, več organizatorjev, koncerti, gostinska ponudba, program za otroke in družine ... Nedelja, 17.7. 10.00-12.00 in 16.00-18.00

Vista in Velenjske plaža Nedelja, dan za družine Ponedeljek, 18. 7. 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Vojvoda, biografska komična

drama, Poletni kino Zvezde pod zvezdami Torek, 19. 7. 10.00-12.00 in 17.00-19.00

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Festival Velenje, PKP Sreda, 20. 7. 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Pravljična ustvarjalnica: Barčica po morju plava 20.00 Atrij Galerije Velenje Eva Hren in Miha Plantarič, koncert, PKP

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 15. 7. 18.00–22.00

MC Šmartno ob Paki MC Happy Hours Sobota, 16. 7. 8.00–12.00

Parkirišče pred marketom Mercator Kmečka tržnica Torek, 19. 7. 21.00 MC Šmartno ob Paki – pod kozolcem

Poletni kino pod kozolcem: Prasica, slabšalni izraz za žensko

VESOLJE MED NAMI

Mladinski film, 100 min (SLO)

Režija: Rahela Jagrič Pirc. Igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišic, Manca Dorrer, Irena Mihelic, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovic, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman Petek, 15. 7., ob 17. uri, velika dvor.

ZGODBA MOJE ŽENE

A feleségem története, romantična drama, 169 min (Madžarska, Italija, Nemčija, Francija)

THOR: LJUBEZEN IN GROM

Thor: Love and Thunder, akcijsko pustolovski film, 133 min (ZDA). Režija: Taika Waititi. Igrajo: Christian Bale, Natalie Portman, Chris Hemsworth, Matt Damon, Melissa McCarthy Sobota, 16. 7., ob 17. uri, velika dvor.

ELVIS

Elvis, biografska glasbena drama, 159 min (ZDA, Avstralija). Režija: Baz Luhrmann. Igrajo: Tom Hanks, Austin Butler, Olivia DeJonge, Kodi Smit-McPhee Sobota, 16. 7., ob 20. uri, velika dvor.

Režija: Angus MacLane Nedelja, 17. 7., ob 16. uri, velika dvor.

ČRNI TELEFON

The black phone, grozljivka, 102 min (ZDA)

Režija: Scott Derrickson. Igrajo: Mason Thames, Madeleine McGraw, Jeremy Davies, James Ransone, Ethan Hawke

Nedelja, 17. 7., ob 19. uri, velika dvor

VOJVODA

The Duke, biografska komična drama, 96 min (VB) Režija: Roger Michell

set jezikov in so izšla v štiriinštiridesetih državah. V zbranih življenjepisih zavrača objektivnost; že z izbiro fotografij pisateljic in pisateljev odškrne vrata v njihov intimnejši svet, nato pa iz okruškov eksistenc avtorjev, iz pričevanj njihovih sodobnikov in anekdot stke človeško podobo umetnikov besede, kot so Thomas Mann, Vladimir Nabokov, Oscar Wilde, Yukio Mishima, Isak Dinesen in Djuna Barnes. Pred nas prikliče njihova prijateljstva, medsebojno občudovanje, pa tudi ljubosumje in privoščljivost. »Maríasova pozornost je osredotočena na osebe in ne na maske, ki so si jih nadele, ko so postale slavne. Tako nadvse različni mojstri iz 18., 19. in 20. stoletja vstanejo iz preteklosti v vsej svoji naravnosti, ujeti v vsakodnevni vrvež, ki mu nihče ne more ubežati. Seveda za njimi ne opreza skozi ključavnico, to bi bila obžalovanja vredna vulgarnost, avtorjem le povrne človeško

lahko na prvi pogled izjemno očarljiv in prijeten, a je zanj značilna nezanesljivost, lenoba, nezmožnost vstopanja v odnose, zavračanje avtoritete in vsakdanjega načina življenja, manipulativnost, še posebej do žensk. Vsakodnevne zgodbe pričajo, da je takšnih primerov vedno več, nekateri pa danes govorijo celo o »epidemiji« kriz v partnerskih odnosih med spoloma. Zato je knjiga Puer aeternus še kako aktualna za današnji čas.

Skozi tančice ženskega pogleda

si, da ...

... se bom poslušala, tudi, ko bo glas v meni tih in plah, ... bom spregovorila tudi, ko se mi bo glas tresel, ... se bom spomnila svojih primarnih vrednot, ko bo svet zamajal moja prepričanja, ... bom govorila z namenom, da povezujem ljudi med seboj, ... bom govorila z namenom, da ne razdiram odnosov (beri: NE šimfaj), ... bom dajala zavestno prednost pozitivnemu pogledu na življenje, ... ne bom nevoščljiva, ... se bom pogosto opominjala, zakaj sem začela zasledovati cilj, ... se ne bom spreminjala po smeri vetra, ... se bom prijazno opomnila, kakšna oseba želim še naprej biti, ko mi bo najtežje biti prijazna, ... bom oproščala sproti, ... ne bom delala ovinka okoli svoje zdrave jeze, ... ne bom zanemarjala svoje duše, ... bom preverjala svoj pogum, ... bom popila vsako uro kozarec vode, ... si bom priredila svoj žur in plesala na meni ljubo glasbo, ... bom vsak dan pela v avtu, ... bom pojedla čokolado, četudi mi tehtnica tega "ne dovoljuje" :), ... bom iskala svoje strasti, žar v očeh in veselje, ... bom nazdravila na svojo zabavno plat :). Kaj pa si ti obljubljaš?

��

Režija: Ildikó Enyedi. Igrajo: Léa Seydoux, Gijs Naber, Louis Garrel, Sergio Rubini, Jasmine Trinca, Luna Wedler, Josef Hader, Ulrich Matthes, Udo Samel Petek, 15. 7., ob 20. uri, velika dvor.

KOZMOBLISK

Lightyear, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Velenjska noč ob jezeru

V soboto, 16. julija, od 17. ure naprej bo pestro in živahno

Velenje, 5. julija – V soboto, 16. julija, vabljeni ob Velenjsko jezero, kjer bo živahno od 17. ure naprej, saj več organizatorjev pripravlja sklope samostojnih dogodkov, ki so jih povezali v Velenjsko noč.

Velenjski javni zavodi in društva bodo med 17. in 20. uro na ploščadi Viste in na Pozojevem igrišču ob Vili Čira-čara pripravili program za otroke in družine, športna društva pa bodo izvajala različne športne aktivnosti. Za večerni glasbeni program in dobro kulinariko bodo poskrbeli gostinski lokali, ki delujejo ob jezeru.

Festival Velenje med 17. in 20. uro vabi na Pozojevo otroško igrišče ob Visti, kjer pripravljajo Mornarski dan: ob 17. uri bodo izvedli tolkalsko delavni-

co, ob 18. uri bo nastopil Ribič Pepe, vse popoldne pa bodo lahko mali in veliki obiskovalci ustvarjali v mornarskih delavnicah ter si ogledali Pikino Vilo Čira-čara.

Zavod za turizem Šaleške doline skupaj s Športno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje na ploščadi Viste pripravlja športni poligon, predstavili bodo turistično ponudbo Šaleške doline, za otroke bodo na travniku Viste na voljo brezplačna napihljiva igrala. Klub vodnih športov Velenje bo poskrbel, da se bodo lahko obiskovalci po Velenjskem jezeru popeljali s Pletrco, tako pri njih kot na Zoo Stationu bo mogoče najeti tudi supe in druga plovila.

Od 19. ure naprej bodo za pri-

POLETJE v knjižnici

Pošljite razglednico s svojih počitnic!

Kako lepo je prejeti še kakšno pismo, morda razglednico preko navadne, klasične pošte … Se še spomnite tistih časov? Ko smo z nestrpnostjo pričakovali poštarja kaj bo prinesel. Zakaj ne bi obudili tistih časov? V Knjižnici Velenje vas čakajo prav posebne znamke Ele Peroci. Izdane so bile ob posebni priložnosti. V letošnjem letu namreč praznujemo 100 let rojstva te legendarne slovenske pisateljice za otroke. Oglasite se z razglednico s počitnic, ki jo krasi znamka Ele Peroci. Ob koncu poletja bodo iz vseh prispelih razglednic pripravili tudi razstavo. ��

Igrajo: Charlotte Spencer, Helen Mirren, Jim Broadbent, Matthew Goode

Ponedeljek, 18. 7., ob 21.30, ploščad pri Domu kulture Velenje

jetno poletno zabavo in dobro kulinariko skrbeli gostinci, ki imajo lokale v okolici jezera. Pri Restavraciji Jezero bosta glasbo vrtela člana zasedbe 2-party, ob Sporty baru bo obiskovalce zabaval DJ Fredi z EX-YU hiti. Na terasi Vista bara bo obiskovalce na ples vabil 6-pack Čukur, na Plaži Žlajfer bodo za dobro razpoloženje poskrbele zasedbe Shadows Play, Chateau in SkorBand.

Organizatorji posameznih sklopov dogajanj so Zavod za turizem Šaleške doline, Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Športna zveza Velenje, Klub vodnih športov Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Gorenje Gostinstvo, Wunderbar, Sporty bar in Vista bar. ��

julija, ob 16:18, zadnji krajec 20.

CITY CENTER Celje

•

•

•

•

•

za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

naročiš, majico dobiš!

Lunine mene

Ines Vugrinec, SŽM

Nagradna križanka »Gostilna na Hofu«

Črnova 35 a, Velenje 0591 78277

Gostilna z bogato zgodovino, kjer šteje vsak grižljaj.

Ponudba:

• Pizze – klasične, pikantne, morske, posebne, vegetarijanske

• Hladne predjedi

• Juhe

• Ribe

• Testenine

• Rižote

• Burgerji

• Mehiške jedi

• Solatni krožnik

• Priloge

• Sladice

• Ponudba Chefa kuhinje

Gostilno Na Hofu lahko izberete za praznovanje rojstnega dne, kakšnega drugega jubileja, poslovnega ali družinskega srečanja. Ob izvrstnih dobrotah in prijetnem ambientu gostilne se boste dobro počutili.

Ponedeljek – četrtek: od 10.00 do 22.00

Petek: od 10.00 do 23.00 Sobota: od 11.00 do 23.00 Nedelja: od 11.00 do 20.00

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Na Hofu«, najkasneje do ponedeljka, 25. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Dnevi so vedno bolj umirjeni, sčasoma se boste končno umirili tudi vi. Da se bolje počutite, se bo videlo že na daleč. Vaša sproščenost, dobro počutje in pozitivna energija bodo magnet za ljudi in okolico, ki vam bo v teh dneh izredno naklonjena. Spoznali boste nekoga, ki bo močno posegel v vaše življenje. Najprej le v mislih, pozneje pa verjetno tudi bolj konkretno. Toplejši mesecu v letu so očitno tisti, ki so vam najbolj naklonjeni tudi na ljubezenskem področju in vam ponovno poženejo kri po žilah.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Ob nekem nepredvidenem dogodku boste odreagirali zelo modro. Vaša reakcija bo navdušila ljudi okoli vas, s svojo preudarnostjo in mirnostjo pa boste presenetili še sami sebe. Občutek zadovoljstva, sploh, ko bo vse mimo, bo velik. Tudi na ljubezenskem področju boste ostali razumski, ne boste prehitevali dogodkov in iskali drame, temveč boste znali slediti trenutkom in se prilagoditi dogajanju. To bo še bolj pritegnilo vašega partnerja ali simpatijo in pregnalo nekatere dvome, ki so se pojavljali v preteklosti.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

V naslednjih dneh boste kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje se bo zdelo kot daljna preteklost. Ker boste ves čas nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Nekoliko manj prijetne odnose boste imeli le na delovnem mestu, kjer vam nekdo ves čas gleda pod prste. Previdnost ne bo odveč, pretiranih razlogov za skrb pa ni, sploh če se boste pravi čas lotevali obveznosti in mirno odreagirali na manjše provokacije. Vse vam bo šlo od rok, tudi pomirjanje nevoščljivcev.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Slabo počutje, ki vas obremenjuje zadnje čase, je lahko posledica utrujenosti, ki si je ne priznate. Premalo se razvajate, preveč časa ste obremenjeni z drugimi, ob čemer si belite glavo s tujimi skrbmi. Nič ni narobe s tem, da ste empatični in vedno pripravljeni pomagati, a v prvi vrsti morate poskrbeti za svoje počutje. Če ne boste poskrbeli zase, boste v prihodnosti težje poskrbeli tudi za ostale. Vzemite si čas samo zase in se lotite aktivnosti, ki vas sproščajo. Lahko tudi zgolj lenarite, poskrbite le, da se razbremenite in ne razmišljate o stvareh, ki vas obremenjujejo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Vedno bolj ste željni sprememb, a ne veste, kako bi se lotili česa novega, sploh, ker ste v preteklosti že nekajkrat poskusili in nato obupali. Vsega se je treba lotiti postopno, saj veste, navada je železna srajca. Začnite z majhnimi in enostavnimi premiki, ki jim boste lahko sledili vsak dan, brez da bi vam to odvzelo preveč energije. Ne postavljajte si prevelikih načrtov in zahtev, ki vas bodo pustile razočarane. Že majhne spremembe so na dolgi rok lahko velika zmaga.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

- 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje. To je začetek ukvarjanja z velikim rokometom v Šaleški dolini, ki so ga igrali kar na nogometnem igrišču. V Šoštanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje;

- 15. julija 1963 so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati prve stranke in Velenje je tudi formalno postalo gospodarsko, kulturno in upravno politično središče Šaleške doline. S prestavitvijo občine v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Šoštanj; - 16. julija 1940 se je rodil znan velenjski glasbenik Mile Trampuš, ki je leta 1971 skupaj z ženo Nevo pomagal ustanoviti Šaleško folklorno skupino Koleda. Umrl je v Velenju 18. novembra 2012; - velenjski gasilci so v nedeljo, 16. julija 1972 slavili dva jubileja: 75. obletnico gasilskega društva Velenje

in 40-letnico industrijskega gasilskega društva. V ta namen je predsednik občine Velenje Nestl Žgank tudi uradno predal nov gasilski dom v Velenju; - 16. julija 1978 so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjem zasvetila električna luč; - 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 17. julija 2006 je v Mariboru umrl politik Jože Globačnik (rojen je bil 27. oktobra 1923 v Ravnah pri Šoštanju). Bil je dolgoletni sindikalni funkcionar in poslanec v Skupščini SFRJ. Od 1993 do 1999 je bil predsednik stranke DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije); - 18. julija 1931 se je v Škalah pri Velenju rodil turistični delavec in pedagog Avgust Tanšek. Umrl je v 31. decembra 2021 v Slovenj Gradcu; - 19. julija 1919 je bila na pošti v Šoštanju postavljena prva javna telefonska govorilnica;

- 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov. Na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1847 se je v Arnačah pri Velenju rodil pravnik in med drugim tudi lastnik gradu Švarcenštajn ali Gradič v Šentilju dr. Jakob Pirnat. Umrl je 8. junija 1924 v Lazah pri Velenju; - 20. julija 1933 je v Mozirju umrl sadjar in pedagog Franc Praprotnik (rojen je bil 28. januarja 1849 v Andražu pri Velenju, danes Andraž nad Polzelo). Za Frana Erjavca je izbiral rastlinska imena, za Slovensko matico je sestavil slovenska imena za sadno drevje in za Pleteršnikov slovar domače izraze;

- 20. julija 1934 se je v Šmartnem pod Šmarno goro rodil pedagog, slikar in častni občan Šoštanja Jože Svetina;

- 20. julija 1969 so v Šoštanju ob 90. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 21. julija 1953 sta bila Karel Destovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglašena za narodna heroja; - 21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom; - 21. julija 1977 je dr. Milan Ževart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda; - 21. julija 2012 je v Velenju umrl Ludvik Mali. Rodil se je 5. avgusta 1919 v Cerkljah na Gorenjskem. Med letoma 1962-1965 je bil župan Občine Šoštanj, ki se je 1963 preimenovala v Občino Velenje. 1966 je postal direktor velenjskega premogovnika za dve mandatni dobi. Po letu 1974 je opravljal različne funkcije na premogovniku, kjer se je 1978 tudi upokojil. �� Damijan Kljajič

Imate natančno izdelan načrt in skrbno postavljene cilje, a življenje gre po svoji poti, kar vas vedno znova razburi in zmede. Slepo oklepanje načrta po navadi vodi zgolj v razočaranje. Sprijazniti se je treba, da sta na poti do cilja včasih tudi kakšna slepa ulica in nepričakovan ovinek, zato je dobro, da se naučite kdaj pa kdaj prepustiti naključjem in toku dogajanja. Tudi počutje bo veliko boljše, ko se boste sprostili in dokončno razbremenili točno določenih smernic in delovanja.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Na trenutke ste še vedno preveč obremenjeni s preteklostjo, ki vam preprečuje, da bi se sproščeno podali v sedanjost. Tudi vaši vzorci delovanja so obstali v času, ki vam ni bil najbolj naklonjen, kar vam prinaša veliko slabe volje in nelagodnega počutja. Šele ko boste znali stopiti naprej in se osvoboditi stare krivde, boste lahko na svoje življenje pogledali z drugimi očmi. Morda pravo rešitev najdete v nečem povsem novem, v aktivnostih, ki se jih do zdaj še niste lotili in vas ne vežejo na pretekle dogodke.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Veselite se konca tega tedna, saj so bili minuli dnevi tako v službi kot doma zelo naporni. S partnerjem sta se v zadnjem času precej odtujila. Kljub temu, da se trudite zgladiti odnos, se vam zdi, da si imata vsak dan manj povedati. Po eni strani partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Vsak neuspeh ga vrže iz tira, v zadnjem času pa jih je bilo kar nekaj. Po drugi strani pa veste, da bodo ne glede na vse potrebne spremembe. Zgolj iskren pogovor tokrat žal ne bo dovolj.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pred vami so pestri dnevi polni dogajanja. Znašli se boste v središču pozornosti. Čeprav tega ne boste želeli priznati na glas, vam bo to še kako prijalo. V družbi boste zgovorni, pogosto boste imeli glavno besedo. Nekaj časa boste zagotovo več kot prijetna družba, a pazite, da ne pretiravate, saj je lahko učinek ravno nasproten. Dobra mera samozavesti je vedno dobrodošla, pretirana zagledanost vase in grobo prepričanje v zgolj svoj prav pa je nekaj povsem drugega.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Na čustvenem področju se vam obeta zanimiv dogodek, neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vas pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Tako vezani kot samski boste namreč občutili veliko potrebo po svobodi, zato se boste težko odločili, katero pot ubrati in kako najti pravo ravnovesje. Po eni strani hrepenite po ljubezni, po drugi strani vam občutek svobode prija kot le malokdaj prej. Tudi sicer se zadnje čase najbolje počutite takrat, ko ste odvisni le od sebe, zato se toliko težje sprijaznite s tem, da morate nekomu odgovarjati.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Poletje vas razvaja s precej umirjenim tempom življenja, a to vam ne prinaša pravega zadovoljstva. V sebi namreč nosite ogromno želja, vendar pa o njih bolj malo govorite in se ne podajate v njihovo uresničevanje. Čeprav so poletni dnevi čas za druženje, pogovore in nekaj več zabave, ste tokrat precej bolj zaprti vase, kar so opazili tudi vaši najbližji. Čeprav se trenutno raje držite zase, vas lahko klepet s prijatelji in družino prebudi ter hkrati poskrbi tudi za to, da se medosebni odnosi ne bodo preveč skrhali.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Kdo se bo postavil za vas, če ne vi sami? Ne bojte se izraziti svojega mnenja, pričakovanj in želja. Določenim ljudem v vašem življenju si v preteklosti niste upali postaviti mej, zato si danes privoščijo preveč. Včasih je dobro, da ste brezkompromisni in jasni. Čeprav se sliši kot povod za nov prepir, je odkrita komunikacija na dolgi rok ključ za ohranjanje dobrih odnosov. Ko boste znali izraziti to, kar se v vas zadržuje že nekaj časa, se boste tudi sami s seboj počutili mnogo bolje.

Stavba Mestne občine Velenje (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

14. julija 2022

NUDIM

mali OGLASI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILA

CAMP PRIKOLICO z novim baldahinom in z vso opremo, prodam. Prikolica je v voznem stanju in postavljena v campu Lanterna pri Poreču. Vse informacije na Gsm: 041 546 314.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 17. 7. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Cena je 8,50 €/ kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

BIKCA, Sivorjavega, težkega okrog 70 kg, prodam. Gsm: 031 553 732.

PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam. Pasma Linija 12/44, težki od 35 do 50 kg, krmljeni z domačo krmo. Gsm: 041 577 305

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 16. 7. 2022 in nedeljo, 17. 7. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba med 8. in 12. uro – 03 899 54 83. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 4. do 10. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 4. do 10. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Zvonetu Antonu Čebulu v spomin Darku v slovo

Kot najbolj moreče sanje nas je dosegla vest, da si odšel, dragi prijatelj. Potrebnega je bilo kar nekaj časa, da smo dojeli to kruto resnico. Solze žalosti polzijo po licu, boleče

Kot za vsakega od nas – brez izjeme – je tokrat prišel čas slovesa za Zvoneta Antona Čebula. Še nekaj dni pred tem, ko se je poslovil, je v družbi svojih najdražjih z zanj značilnim izjemnim zanosom zapel nekaj verzov pesmi Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!

S tem je simbolno zaobjel bistvo svojega značaja, poslanstva in življenja: poznamo ga kot dobrosrčnega, širokogrudnega in milega človeka, ki je neizmerno ljubil naravo in vsa živa bitja. Že v deških letih pa se je v njem začelo krepiti tudi zavedanje o širših družbenih okoliščinah sedanjosti in preteklosti. Ti vtisi so mu spodbudili zanimanje za narodno in svetovno zgodovino ter umetnost.

V njem so zanetili drobno iskro domoljubja, ki se je razplamtela v vzneseno zbirateljstvo starin.

in še vedno ozaveščamo o tem, na kako lepem, mirnem in radodarnem koščku Zemlje bivamo in kako hvaležni smo lahko, da nam je dano poenotiti se s tem.

Sam se s ponosom vseskozi zavedam tudi privilegija in časti, da smo v Šoštanju deležni Čebulove zanesenjaške privrženosti Sloveniji ter njegovemu rodnemu in ljubljenemu mestu. Svoje in naša življenja je Zvone Anton Čebul z neumorno strastjo plemenitil z védenjem o naših koreninah, iz katerih rastemo v prihodnost. Čebulov življenjski prispevek k utrjevanju prepoznavnosti mesta Šoštanj ter njegova prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine so bila ovenčana leta 2011, ko mu je bil slovesno podeljen naziv častnega občana Občine Šoštanj.

nas stiska v srcu, saj nikakor ne moremo razumeti, da je vse to res. S tvojim slovesom so izginili tvoj nalezljiv, prešeren, odkritosrčen nasmeh, tvoja dobrodušnost, dobrota, skromnost in dobra volja. Redko si poznal slabo voljo, pa še takrat si to znal vešče skriti. Pogrešali bomo tvojo družbo, tvoje uspehe in nepozabne dogodivščine, ki smo jih preživeli skupaj.

Dragi Darko, imeli smo še toliko načrtov, ki jih bomo morali zdaj uresničiti brez tebe. Neizmerno te bomo pogrešali, tvoja izguba pa bo v naših vrstah nenadomestljiva. Počivaj v miru.

�� Kegljaški klub Šoštanj

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v reviji »Poletje v Šaleški dolini« dne 23. 6. 2022:

1. Ljubica Donko, Šoštanj;

2: Nevenka Privšek, Velenje;

3. Milan Goršek, Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRODAJALNE MOBTEL

Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Sax«, objavljene v tedniku Naš čas, 30. 6. 2022:

1. Dora Velunšek, Velenje;

2. Vanda Anžič, Velenje;

3. Darinka Cafuta, Velenje.

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Praktično nagrado prevzamejo v Trgovini Sax – NC Velenje.

Rešitev križanke: POLETNI NAKUPI.

ONESNAŽENOST ZRAKA

občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

UE Velenje

POROKE

• LANGFORD ROSS, 2Richmand

Hall Way Sheffield S 13 8FS

England UK in BRAYSHAW KAYA CHANTALLE, 2Richmand Hall Way Sheffield S 13 8FS England UK

SMRTI

• Dolinšek Srečko, roj. 1955, Velenje, Stantetova ulica 4

• Skornšek Stanko, roj. 1955, , Šoštanj, Bele vode 8

• Pikelj Borut, roj. 1972, Velenje, Ložnica 20

• Čebul Anton, roj. 1933, Šoštanj, Koroška cesta 34

• Pirečnik Marija, roj. 1929, Velenje, Aškerčeva cesta 7

• Jug Darko, roj. 1959, Šoštanj, Metleče 24

In ravno to je bilo življenjsko poslanstvo Zvoneta Antona Čebula. Rojenice so mu morale biti neizmerno naklonjene, ko so ga obdale z ljudmi in okoliščinami ter mu dale na razpolago čas in zmožnosti, da je lahko svoje poslanstvo tudi izpolnil.

Zvone Anton Čebul nas je zapustil – zapustil pa nam je bogato zapuščino, tako v materialnem kot v duhovnem smislu.

Skoraj osem desetletij je nastajala njegova neprecenljiva, nepreštevna in raznolika zbirka starin. Obsega tako navadne vsakodnevne predmete, nekatere stare več tisoč let, kot tudi mnoge dragocenosti, mojstrovine – umetelna dela veščih in nadarjenih rok v davnini. Že z manjšim delom starin iz Čebulove ogromne zasebne zbirke, ki jih stalno razstavljamo v Vili Mayer, spoznavamo in predstavljamo bogato preteklost Šoštanja in okolice ter se z njo ponašamo – kot je bila ta preteklost Šoštanja in tudi Slovenije v velik ponos Zvonetu Antonu Čebulu. Po njegovi zaslugi smo ozavestili

Ne samo lokalno, tudi širom Slovenije je bil Zvone Anton Čebul poznan kot velik rodoljub in zbiratelj starin, s katerimi je želel prebujati marsikje že prezgodaj zaspano narodno zavest. Zbirateljstvo je bilo zato odsev njegovih vrednot, poglavitna identiteta in hkrati orodje, s katerim je svoja prepričanja dobrohotno prenašal na druge. Iskreno in neomajno je bil predan ideji Slovenstva. Tudi zato mu je do zadnjih dni ostala v srcu domoljubna pesem Oj, Triglav, moj dom, ki se s poslednjimi verzi zaključuje takole: In zadnja ko ura odbila mi bo, pod tvojim obzorjem naj spava telo, kjer radostno ptički naznanjajo dan, oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Tako se je od tega življenja poslovil Zvone Anton Čebul. Vendar nikakor ni odšel! Ostaja z nami, v spominu, v naših srcih in tukaj, kjer je doma.

�� Darko Menih, župan Občine Šoštanj

Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darove, darovane svete maše, molitve, sveče in cvetje. Še posebno se zahvaljujeva sosedi Jožici Brešar, družinama Zupan in Blagotinšek in vsem ostalim za nesebično pomoč in podporo v trenutkih, ko sva ju najbolj potrebovali. Zahvaljujeva se tudi Luciji Šteković, dr . med., za dolgotrajno zdravljenje, in osebju intenzivnega internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu Janku Rezarju za pogrebni obred, Samu Kopušarju za prelepe besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Vsem, ki ste našega atija pospremili na njegovo zadnjo pot, se še enkrat iskreno zahvaljujeva.

Žalujoči žena Jožica in hči Mateja

Kar v srcu nam bilo najdražje je, vzela smrt je in pregnala upe, nade…

Grof Wagn je vabil na obisk

Srednjeveški dan privabil množico mladih in starih –V srednjem veku so se zabavali drugače

Velenje, 9. julija – Velenjski grad se je za eno soboto vrnil stoletja nazaj, v srednji vek, z njim pa tudi številni obisko valci, ki so na njem preživeli Srednjeveški dan. Med 10. in 18. uro so se lahko pridruži li vitezom, grajski gospodi in dvornim plesalcem, pogledali v oči sovi ali sokolu, kupili spo minek na srednjeveški tržnici, navijali za najboljšega metalca sekire, lokostrelca, sabljača in mečevalca, otroci so po gradu križarili v lovu na skriti zaklad, si lahko izdelali lutko ali gline no posodo.

Gostitelj je bil grof Wagn s svo jimi dvorjani, kot Matej Mraz pa je povedal, da je na eni stra ni namen starotrškega dne spoznavanje zgodovine, dru gačnega načina življenja, ki je potekalo na gradovih, na drugi strani pa popestritev današnje ga modernega življenja. »Mladi si gotovo ne znajo predstavljati, kako so včasih živeli brez mo derne tehnologije, so se pa tudi v srednjem veku znali zabava ti in se zaposliti s športnimi in družabnimi aktivnostmi, ki jih je danes še toliko bolj zanimi vo videti. O njihovem življenju, prehrani in obleki govorijo zgo

Brestanica, 3. julija – V bre staniški baziliki Lurške Marije je svoj zlatomašni jubilej ob hajal tamkajšnji rojak monsi gnor Jože Pribožič, zadnjih 42 let župnik v združeni župniji Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode. Leta 1996 je postal prvi častni občan Občine Šoštanj. Leta 2006 je bil imenovan za škofijskega ekonoma v novoustanovljeni Škofiji Celje in to delo opravljal 15 let.

Duhovništvo je bilo pri njih doma

Luč sveta je ugledal na 10 ha veliki kmetiji v Gorici pri Bre stanici leta 1947 kot prvi otrok, ki so se mu kasneje pridruži li še štirje bratje in dve sestri. Odločitev za duhovniški poklic mu je bila skoraj položena v zi belko. »Družina je bila s cerkvi jo povezana, tudi po duhovnih poklicih. Dva očetova brata sta bila duhovnika, dve sestri re dovnici, po mamini strani je bil njen bratranec duhovnik, opat v Stični, njen stric je bil duhov nik. Vsa srečanja z njimi so na govarjala v to smer, doma smo bili blizu podružnične cerkve, bili ključarji, ob maši se je du hovnik vedno ustavil pri nas, ata je pel v cerkvenem pev skem zboru …« je pojasnil od ločitev za duhovniški poklic, pa tudi, da ga je pritegnilo dejstvo, da imaš kot duhovnik delo z lju dmi, si vedno v stiku z njimi, jim lahko pomagaš.

Vedno se je treba povezovati

Leta 1962 je šel na državno gimnazijo v Maribor, študij pa je leta 1966 vpisal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Po prvem letniku študija so ga, kot vse bogoslovce, poslali služit voja

ščino, bil je v Makedoniji, na fa kulteto pa se je vrnil leta 1969.

Po končanem petem letniku je imel 2. julija 1972 novo mašo v Brestanici. »To je pomemben mejnik v življenju duhovnika.

Prej si bil voden, zdaj moraš stopiti naprej in pokazati, kaj si se naučil,« se spominja nove maše.

Kako pa razmišlja ob zlati maši, po 50 letih, je zadovoljen, izpolnjen? »Gotovo. Izpolnjuje me povezanost. Sedem let sem bil kaplan v Slovenskih Konji cah, obnavljali smo župnijsko cerkev, treba je bilo z ljudmi sodelovati, jih pridobiti, delati. Prav tako je bilo, ko sem pri šel v Šoštanj. Pastoralno delo je bilo povezano z obnavljanjem cerkva. Najprej smo dogradili

cerkev sv. Mihaela, potem smo se lotili obnove ostalih desetih cerkva, leta 1991 smo zgradili še novo cerkvico sv. Vida na Sle menu. Ob začetku novega tisoč letja smo se vključili v obnovo cerkve sv. Uršule na Uršlji gori. Ljudje so bili povsod pripravlje ni sodelovati in so veseli, če vi dijo rezultat dela, pri katerem so bili udeleženi.«

Še enkrat je poudaril povezo vanje, posebej, ker je prišel v združeno župnijo Šoštanj, Zavo dnje in Bele vode in se je ves čas trudil, da je povsod delal, kot da je tam doma, da se »župljani v Zavodnju ali Belih Vodah ne bi čutili kot stranski žep. Delo vedno povezuje, združuje, pri udarniških akcijah smo hodili drug drugemu pomagat.«

dovinske knjige, s pomo čjo predmetov v depojih Muzeja Velenje, Turističnega društva in Gledališča Velenje pa lahko ta čas znova oživimo.« Za Miha Šilca, predsednika Turističnega dru štva Velenje, je bil to odličen srednjeveški dan, tudi zato, ker ga dolga leta zaradi slabega vre mena in korona omejitev ni bilo. »Povabili smo

viteze in vso spremstvo, ki ima rado ve lenjskega grofa, in pripravili nekaj tako za najmlajše kot za tiste starejše. Grof je pre dal svoje poslanstvo obiskovalcem in pri kazal svoje življenje na gradu. Dogodek smo organizirali z nepogrešljivo podporo Mestne občine Velenje, Turistične zveze Velenje, Vitezov Šaleške doline, Muzeja Velenje, Turističnega društva Šalek in vseh ostalih povabljenih – povabili smo jih res veliko, če sem skromen, nas je bilo nastopajočih okrog 120.«

»Velenjski grad dokazuje, da ima me sto Velenje bogato zgodovino. Vsako ob dobje je imelo in ima svoje izzive in prav gotovo v srednjem veku ni bilo lahko živeti. Morali so biti junaki, pogumni, močni. To je prava simbo lika tudi za današnji čas, za Šaleško dolino, pred katero so novi izzivi,« pa je obiskovalce nagovo ril župan Peter Dermol in se z družino pridružil zanimivemu in raznolikemu dogajanju. �� dj, tr

je biti pripravljen sprejemati drugega v njegovi drugačno sti.«

Pojdimo v miru

Sodobni časi so v ljudi vnesli veliko nemira, beganja od sebe k potrošništvu, zdaj se je temu nemiru pridružila še vojna. Kako gleda na današnjo druž bo?

»Vsaka maša se sklene z bese dami Pojdimo v miru. Mir je ne kaj, kar nas povezuje. Ko danes gledamo, kaj se dogaja po svetu, je to veliko nasprotje miru. Za kaj? Ker bi nekdo rad imel vse ali bi vse moralo biti po njego vem. Mir je lahko samo tam, kjer znamo drug drugemu pri sluhniti, drug drugemu poma gati, drug z drugim sodelovati.

Dokler ne bomo tega vzeli kot vsakdanji kruh, ki nas hrani, gremo stran od sebe. Če se nisi pripravljen čemu odpovedati in bi samo grabil k sebi … Dobro delnost je na preizkušnji.«

Sprejemati drugega v njegovi drugačnosti

Da v Sloveniji primanjkuje du hovnikov, pove podatek, da je pred 50 leti novomašniški bla goslov prejelo 53 duhovnikov, letos pa zgolj štirje. Kaj pa obisk vernikov v cerkvah danes?

»Korona je pustila svoj pečat, ker je bilo omejeno prihajanje v cerkev. Nekatere vernike vežeta verouk in sveta maša, nekateri pa vero vzamejo res kot hojo za Kristusom in pri čujejo svojo vero z odnosom

do drugega človeka. Da to niso le zakramenti in zapisanost v knjigo. Bog je dobri oče in oče nima nezaželenih otrok, tako moraš biti pripravljen vsakega sprejeti.«

Msgr. Jože Pribožič je pri lju deh priljubljen, kar ponižno sprejema, zaveda pa se, da »če se z ljudmi povežeš, se tudi oni povežejo s teboj. Za tak odnos morata biti dva. Če nisi pripra vljen sprejemati drugega, ne moreš pričakovati sprejetosti. Glavno vodilo krščanske vere

V nedeljo, 26. junija, je v šoštanjski župnijski cerkvi sv. Miha ela odmevala zahvalna pesem za 50 let duhovništva šoštanj skega rojaka Vinka Potočnika, ki je nadaljeval študij in postal profesor na Teološki fakulteti, in Jožeta Pribožiča.

Moč za duhovniško delo mu dajejo ljudje, s katerimi se sre čuje pri svetih mašah, v župnij skem pastoralnem svetu, za konski skupini, skupini Vera in luč, molitvenih skupinah ter pri sodelovanju s ključarji in drugi mi sodelavci, pa tudi obiskova nje bolnikov in starostnikov na domu, v Bolnišnici Topolšica in DEOS Centru starejših Zimzelen v Topolšici. »Srečanja z bolniki so zame poživitev. Nekdo bi to vzel kot muko, meni pa prinaša zadovoljstvo, ko vidim, da sem nekomu prinesel delček vese lja in ga s svojim obiskom po živil, to tudi meni veliko da,« je

Janežič

Msgr. Jože Pribožič je daroval zlato mašo v Brestanici, kjer je z novo mašo pred 50 leti začel svojo duhovniško pot. (Foto: Rafko Kranjc)