29 2015

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (20/33 0C) in soboto (18/32 0C) bo delno, v nedeljo (18/27 0C) preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 23. julija 2015

ĹĄtevilka 29 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Namesto popoldanske noÄ?na izmena

V proizvodnih obratih Gorenja imajo vzpostavljen hladilni sistem, ki pa pri teh ekstremnih zunanjih temperaturah ne omogoÄ?a, da bi delovne prostore ohladili na primerne temperature. Na to vplivata vsekakor tudi velikost prostorov in narava tehnologije, ki prostore dodatno ogreva. Ĺ e posebej so razmere teĹžke na tistih delovnih mestih, kjer so v tehnoloĹĄke procese vkljuÄ?ene peÄ?i. Tako je na primer v emajlirnici. Zato so uvedli ĹĄtevilne dodatne ukrepe, da bi z njimi Ä?im bolj omilili neugodno mikroklimo. Hale ponoÄ?i intenzivno prezraÄ?ujejo in v celoti upoĹĄtevajo priporoÄ?ila mednarodne organizacije za varno delo OHSAS. Popoldansko izmeno, v kateri so delovni pogoji zaradi ekstremnih temperatur najhujĹĄi, so prestavili v noÄ?no

povsod tam, kjer je bilo to mogoÄ?e tako organizirati.

Zaposlene spodbujajo, da odmore izkoristijo za poÄ?itek, da je pomembno piti veÄ?je koliÄ?ine vode in da je priporoÄ?ljivo, da ta Ä?as preĹživijo v hladnejĹĄih prostorih.

Poleg pogostejĹĄih in daljĹĄih odmorov (poleg odmora za malico imajo ĹĄe dva petminutna odmora, ki so jih v tej vroÄ?ini podaljĹĄali na desetminutna) skrbijo, da je na voljo dovolj brezalkoholnih napitkov, predvsem vode.

Sicer pa je pred njimi le ĹĄe jutriĹĄnji delovni dan, potem odhajajo na kolektivni dopust, ki ga bodo imeli v vseh svojih tovarnah v Sloveniji, Srbiji in na ÄŒeĹĄkem.

Trajal bo od dva do tri tedne, kar je odvisno od planov dela posameznih programov. Znova bodo vsi delavci đ&#x;”˛ mz za stroji 12. avgusta.

SAMO NARAVNE SUROVINE

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

VroÄ?e je ‌ Mira ZakoĹĄek

Da, res je vroÄ?e! Peklensko vroÄ?e, bolj vroÄ?e, kot je normalno ‌ A vse tarnanje okoli tega je ĹĄe bolj nenormalno. Predvsem pa je dejstvo, da tarnajo najbolj tisti, ki imajo za to najmanj razlogov, ki delajo v klimatiziranih prostorih in imajo tudi moĹžnost, da si delo tako organizirajo, da vroÄ?ini niso preveÄ? izpostavljeni.

Na drugi strani pa so tisti, ki so vsega hudega navajeni, bolj potrpeĹžljivi. To velja za mnoge fiziÄ?ne delavce, ĹĄe posebej gradbene (pa razne vzdrĹževalce ‌), ki nam tudi v teh pasjih dneh polagajo asfalt, in to tudi takrat, ko je sonce najbolj visoko na nebu. O kakĹĄni senci, v katero bi se zatekli, ni niti govora. Zamud jim (potem, ko ne bo veÄ? tako vroÄ?e) nikakor ne bi odpustili! Pa z njimi soÄ?ustvujemo? Ne se hecat, kveÄ?jemu so deleĹžni kakĹĄne pikre, ker nam delajo prometne zastoje. Ĺ e sreÄ?a, da ne sliĹĄijo tisto, kar vse ÂťizustijoÂŤ nejevoljni vozniki, ki so prepriÄ?ani, da bi lahko delo opravili paÄ? takrat, ko oni ne bodo vozili po tej cesti. Enako velja za ĹĄtevilne druge gradbene delavce. Roki so danes tako kratki, letna sezona pa na viĹĄku, tako da najpogosteje obiÄ?ajni osemurni delovnik paÄ? ne more biti dovolj.

Mnogi so soncu izpostavljeni tudi po dvanajst ur. Da ob tem zdravniki govorijo in piĹĄejo, kako nevarno je biti na soncu, o ozonski luknji, zaĹĄÄ?itnih kremah (ki si jih takĹĄni delavci niti ne morejo privoĹĄÄ?iti) niti ne govorimo.

Tu so kmetje, ki so od nekdaj vajeni zgodaj vstajati in Ä?im veÄ? postoriti v ranih urah, a vroÄ?ini nikakor ne morejo ubeĹžati. Enako velja za ĹĄtevilne delavce, ki skrbijo za red v mestu. Si predstavljate, kaj bi rekli, Ä?e nam recimo v teh vroÄ?ih dneh ne bi odpeljali smeti, ali pa, Ä?e bi nam pred hiĹĄami zaÄ?eli ropotati sredi noÄ?i ‌ Pa tudi natakarji, ki morajo v svojem delovnem Ä?asu neĹĄtetokrat zapustiti klimatizirane prostore lokalov in postreÄ?i na vrtu in so s tem izpostavljeni nenadnim temperaturnim spremembam. Ĺ e veliko jih je, ki so v teh dneh zares bolj 'na udaru'. Si predstavljate delo v proizvodnji, po moĹžnosti ob peÄ?i, kjer delovnega mesta ne morejo kar tako zapustiti, in ĹĄe in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali!

Kot kaĹže, bo ĹĄe malo vroÄ?e, prevroÄ?e, potem pa naj bi vroÄ?ina vendarle malce popustila. In morda bo vsem nam, ki 'trpimo' po pisarnah, le malo laĹžje, Ä?e bomo ob svojih tegobah z vroÄ?ino pomislili na tiste, ki sem jih naĹĄtela, in ĹĄe na mnoge druge, ki so vremenskim pogojem resniÄ?no moÄ?no izpostavljeni. Pa ne le vroÄ?ini, tudi mrazu in deĹžju. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje k odpisu dolgov najrevnejĹĄim

Uvodni krog po notah gostov Uvodni krog jubilejnega nogometnega drĹžavnega prvenstva je napovedal zelo zanimivo sezono. Kar na treh igriĹĄÄ?ih so se veselili gostje. Med razoÄ?aranci so tudi rudarji, pravi nogometni praznik pa je bil v KrĹĄkem, kjer si je domaÄ?i istoimenski novinec med izbrano pr-

voligaĹĄko druĹĄÄ?ino priigral zgodovinsko zmago proti podprvakom. Rezultati 1. kroga: Maribor - ZavrÄ? 1 : 1, Olimpija – Gorica 4 : 1, KrĹĄko – Celje 1 : 0, Luka Koper – DomĹžale 2 : 3 in Rudar – Krka 0 : 1. đ&#x;”˛

S. Vovk

Velenje, 21. julij – Predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti dr. Anja KopaÄ?

Mrak sta z upniki sklenila sporazum o odpisu dolgov najrevnejĹĄim. Tudi Mestna obÄ?ina Velenje je pristopila k izvajanju ukrepa, ki je namenjen socialno najĹĄibkejĹĄim. Sporazum o odpisu dolgov najrevnejĹĄim sta podpisala podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol in direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. UroĹĄ Rotnik.

Sprejeti Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov bo omogoÄ?il upnikom in dolĹžnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davÄ?nih posledic. Odpisovali bodo eno leto stare dolgove oziroma dolgove, ki so nastali pred letom 2014.

Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolĹžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne

pomoÄ?i, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroĹĄkega dodatka iz najniĹžjih treh dohodkovnih đ&#x;”˛ razredov.

V imenu Mestne obÄ?ine Velenje je sporazum podpisal podĹžupan Peter Dermol.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. julija 2015

Mestni blagajni delujeta tudi poleti V vladi v senci tudi Krupić Ljubljana, Velenje – IzvrĹĄilni odbor Slovenske demokratske stranke je sestavil vlado v senci oziroma strokovni svet stranke. Predsednik strokovnega sveta je predsednik SDS Janez JanĹĄa, med ĹĄtirinajstimi predsedniki posamiÄ?nih odborov pa je tudi mag. Fidel Krupić, naÄ?elnik Upravne enote Velenje.

Krupić je bil pred dobrima dvema letoma vidni Ä?lan Virantove DrĹžavljanske liste in predsednik strankinega odbora za infrastrukturo, vendar je stranko zapustil. đ&#x;”˛

mkp

Veselijo se sodelovanja Ĺ oĹĄtanj – Danes, 23. julija, v Ĺ oĹĄtanju predstavniki ObÄ?ine podpisujejo pismo o nameri o sodelovanju v gospodarstvu, kulturi, ĹĄportu in drugih podroÄ?jih z ObÄ?ino TeĹĄanj v Bosni in Hercegovini.

Gre za obÄ?ino s 46.000 prebivalci in se v zadnjih letih zelo hitro razvija. S 163 kvadratnimi kilometri sodi med manjĹĄe obÄ?ine v Bosni in Hercegovini, medtem ko obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj s 96 kvadratnimi metri sodi med srednje velike obÄ?ine v Sloveniji.

V obÄ?ini TeĹĄanj obratuje veÄ? kot 2.400 poslovnih subjektov. Velik poudarek dajejo izvozu, saj izvaĹžajo v 60 drĹžav. ObÄ?ina sodi med najboljĹĄe bosanske lokacije za vlaganja. ÂťVeselijo se sodelovanja z naĹĄo obÄ?ino, prav tako, kot se mi veselimo sodelovanja z njimi,ÂŤ je pred vrnitvijo obiska in podpisa pisma o nameri dejal ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛

mkp

Tabaković novi poslanec Ljubljana, Velenje – Igralec SaĹĄa Tabaković, ki je na listi SMC kandidiral v Velenju, je od 1. julija novi poslanec drĹžavnega zbora. Nadomestil je poslanko mag. Margareto GuÄ?ek ZakoĹĄek, ki jo je vlada imenovala za drĹžavno sekretarko na gospodarskem ministrstvu. đ&#x;”˛

mkp

V Ĺ kalah 11 parcel Mestna obÄ?ina Velenje je v Ĺ kalah na atraktivni lokaciji komunalno uredila 11 parcel za gradnjo stanovanjskih hiĹĄ. Trenutno se z Elektrom dogovarjajo ĹĄe za pripravo projektnih reĹĄitev za elektro omreĹžje. RaÄ?unajo, da bodo javni razpis objavili jeseni, cena za kvadratni meter pa bo 43,72 evra, glede na to, da gre za nezazidano stavbno zemljiĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

Velenje, 16. julija – Mestna blagajna v kletnih prostorih Mestne obÄ?ine Velenje tudi v poletnih mesecih deluje po ustaljenem deljenem urniku, med 15. in 22. dnem v mesecu, ko je obisk najveÄ?ji, pa je odprta neprekinjeno. V njej lahko obÄ?anke in obÄ?ani gotovinsko brez provizije plaÄ?ujejo poloĹžnice vseh velenjskih osnovnih ĹĄol ter poloĹžnice, ki jih izstavljajo ĹĄtevilni javni zavodi in velenjska podjetja. PovpreÄ?no v mestni blagajni obÄ?ani plaÄ?ajo 18 tisoÄ? poloĹžnic meseÄ?no. Ĺ oĹĄtanj, 21. julija – Od 13. oktobra 2013, ko so v Ĺ oĹĄtanju v prostorih obÄ?inske stavbe odprli mestno blagajno, jo je obiskalo 10.327 obÄ?anov, od tega letos 3.375, ki so v njej brez provizije plaÄ?ali 7.821 poloĹžnic.

Mestna blagajna bo tudi poleti odprta tako kot med letom, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 8. do 11 in od 12. do 15.30.. đ&#x;”˛

mz

Prednostna lista sanacije plazov Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so na osnovi ugotovitev geologa, ki si je ogledal vseh osem potencialno nevarnih obmoÄ?ij, pred Ä?asom izdelali prednostno listo ureditve plazovitih obmoÄ?ij.

V lokalni skupnosti so tako Ĺže uredili manjĹĄe obmoÄ?je nad cesto v Velikem Vrhu, kjer se je sproĹžil plaz preko cestiĹĄÄ?a po neurju. V istem Ä?asu je lastnik v Slatinah ob pomoÄ?i obÄ?ine odpravil posledice drsenja zemlje na kmetijsko zemljiĹĄÄ?e. Na prednostni listi pa je ĹĄe ureditev plazovitega obmoÄ?ja pri domaÄ?iji MeĹžnar. Projekt za izvedbo je pripravljen, po ocenah projektantov bodo znaĹĄali stroĹĄki dobrih 20 tisoÄ? evrov. Posledice naj bi odpravili hkrati z rekonstrukcijo ceste v Skornem. Prav tako je pripravljena dokumentacija za odpravo posledic plazu pri PoljanĹĄku v Gorenju (projektantska ocena projekta je 36 tisoÄ? evrov) ter plazu nad SevÄ?nikarjem v Slatinah (projektantska ocena stroĹĄkov je 86 tisoÄ? evrov). Kot zagotavljajo na obÄ?inski upravi, plazovita obmoÄ?ja trenutno ne predstavljajo neposredne nevarnosti.

Sanacijska dela naj bi izvedli takoj, ko bodo dane moĹžnosti za pridobitev vsaj dela nepovratnih sredstev od drĹžave. đ&#x;”˛

tp

PloÄ?nik Bole–DrobniÄ?ev ovinek Ĺ martno ob Paki – Predvidoma v teh dneh naj bi se v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki lotili izgradnje ploÄ?nika od avtobusne postaje pri Boletu do DrobniÄ?evega ovinka v dolĹžini dobrih 80 metrov.

NajcenejĹĄo ponudbo za izvedbo je oddala druĹžba Andrejc Ĺ oĹĄtanj.

Namen izgradnje ploÄ?nika je izboljĹĄanje varnosti peĹĄcev v prometu, med katerimi je veliko otrok, na relaciji Mali Vrh–srediĹĄÄ?e Ĺ martnega ob Paki. Hkrati z izgradnjo bodo uredili ob ploÄ?niku ĹĄe javno razsvetljavo. Pogodbena vrednost naloĹžbe je 16.500 evrov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

mkp

Vlaganje v izobraĹževanje se obrestuje

SonÄ?ek najbolj potreben energetske prenove

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se je leta 2012 vkljuÄ?ila v regijski ĹĄtipendijski shemi Razvojne agencije Savinjske regije iz veÄ? razlogov. Po zagotovilih uprave lokalne skupnosti Ĺželijo tako podpreti razvoj lokalnega podjetniĹĄtva, hkrati pa omogoÄ?iti kakovostno izobraĹževanje dijakom oziroma ĹĄtudentom. Danes ugotavljajo, da se tretjinska vlaganja, ki jih namenja v shemo, obrestujejo. V teh dneh je namreÄ? izobraĹževanje v magistrskem ĹĄtudiju uspeĹĄno Ĺže zakljuÄ?il ĹĄtudent. Pridobitve naziva magister inĹženir tehnologije polimerov se veselijo vsi, predvsem pa delodajalec – podjetje Kovinoplastika PovĹĄe, ki v shemo prav tako prispeva tretjino potrebnega denarja.

V razvojni agenciji pravijo, da je takih primerov dobrih praks podpore podjetniĹĄtvu in izobraĹževanju v regiji vse veÄ?, saj si s tem podjetniki zagotovijo lasten kader. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki poleg ĹĄtudentu namenja denar ĹĄe za ĹĄtipendije 4 dijakom, zagotavljajo, da bodo v ĹĄtipendijski shemi sodelovali tudi v prihodnje. V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za ta namen predvidenih 3.000 evrov.

Ĺ martno ob Paki – Na nedavni zadnji seji pred poletnimi poÄ?itnicami so svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki sprejeli Lokalni energetski koncept.

Gre za dokument, ki analizira energetsko rabo in oskrbo na obmoÄ?ju lokalne skupnosti, predlaga reĹĄitve za izboljĹĄanje trenutnega stanja in trajnostni energetski razvoj obÄ?ine. Dokument je tudi osnova za pridobivanje nepovratnih sredstev za energetske sanacije zgradb v obÄ?inski lasti.

Po obrazloĹžitvi pripravljalcev v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ureditev centralnega sistema ogrevanja zaradi razprĹĄenosti ni ekonomsko upraviÄ?ena naloĹžba. Pri javnih objektih bi lokalna skupnost najveÄ? prihranila z energetsko sanacijo. Ocenjeno je, da je najbolj potreben energetske prenove vrtec SonÄ?ek, zato je zanj obÄ?inska uprava Ĺže naroÄ?ila projekt. Tega so Ĺže izdelali za ĹĄmarĹĄki kulturni dom. Do konca leta, ko priÄ?akujejo razpis za pridobitev evropskega in drĹžavnega nepovratnega denarja, bodo pripravili dokumentacijo ĹĄe za osnovno ĹĄolo, knjiĹžnico in obÄ?insko upravo ter zdravstveno postajo.

đ&#x;”˛

Dobrih 48 tisoÄ?akov za kmetijstvo

đ&#x;”˛

15. julija so se zaÄ?ele enomeseÄ?ne sodne poÄ?itnice, kar pomeni, da sodiĹĄÄ?a sodnih pisanj v tem Ä?asu ne bodo vroÄ?ala, prav tako ne bodo tekli procesni roki. ÄŒe pa bo v tem Ä?asu vroÄ?eno sodno pisanje, ki je bilo Ĺže prej poslano, zaÄ?nejo procesni roki teÄ?i prvi dan po izteku poÄ?itnic. đ&#x;”˛

mz

Velenje, 16. julija – Mestna obÄ?ina Velenje bo tudi letos dodelila finanÄ?na sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja. Razpis je Ĺže objavljen na spletnih straneh obÄ?ine, rok za oddajo vlog pa je 15. avgust. Med prosilce bodo razdelili 48.200 evrov. Razpisali so pet podroÄ?ij, ki jih bodo finanÄ?no podprli, med drugim tudi za plaÄ?ilo zavarovalnih premij, naloĹžbe v gozdarstvu ter v naloĹžbe v predelavo in trĹženje kmetijskih in Ĺživilskih proizvodov. Na razpis se lahko prijavijo tako fiziÄ?ne osebe kot mikro podjetja.

EnomeseÄ?ne sodne poÄ?itnice

đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Tudi narava dviguje temperaturo ÂťPolitikaÂŤ na dopust, vroÄ?e zaradi narave – Bisol izrablja sonce – ÄŒigav bo hotel Celeia oziroma Ĺ torman – Namesto Janeza Iva Spet se je izkazalo, da je narava moÄ?nejĹĄa od ljudi, celo od politikov. ÄŒeprav je veÄ?ina ÂťpolitikeÂŤ Ĺže na dopustu, vroÄ?ina ne pojenja. In Ä?eprav naĹĄa politika na razliÄ?nih podroÄ?jih ni dosegala rekordnih rezultatov, jih narava je. Marsikje so izmerili rekordne temperature. Nekateri so si koĹžo reĹĄevali s hlajenjem v senci, skokom v vodo ali v hladnih, s klimatskimi napravami opremljenih delovnih prostorih, drugi so morali ostajati na vroÄ?em. Ob peÄ?eh, takih industrijskih in drugaÄ?nih za pripravo hrane, na razbeljenem asfaltu, na strehah hiĹĄ. Zanje paÄ? ni natanÄ?nih predpisov, kako vroÄ?e mora biti, da morajo ustaviti delo. Marsikje je le od dobre volje delodajalcev odvisno, ali jim nameni malo poÄ?itka v senci, malo veÄ? tekoÄ?ine za pitje, malo spremenjen delovni Ä?as. Sicer pa morajo zaradi ljubega kruhka potrpeti v taki peklenski vroÄ?ini. In upati, da se jih bo narava usmilila in bo vroÄ?ina le malo popustila. Narava bo oÄ?itno popustila prej, kot bo veÄ?ina doÄ?akala normalne delovne razmere.

Po svoje so sonca lahko veseli tudi v ÂťsonÄ?nem podjetjuÂŤ, druĹžbi Bisol v Latkovi vasi. Le da le drobtinica njihovih fotonapetostnih modulov konÄ?a na domaÄ?ih strehah ali drugaÄ?nih nosilcih. Ta druĹžba je letos s proizvodnjo moÄ?no poskoÄ?ila in raÄ?unajo, da bo precej presegla izredno uspeĹĄno leto 2012. V prvi polovici leta so proizvodnjo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poveÄ?ali za 27 odstotkov, glede na leto 2013 kar za 40.

Zelo dobre so tudi napovedi za drugo polletje. Bisol proda na domaÄ?em trgu le ĹĄe pol odstotka proizvodnje, vse ostalo izvozi, in to ne kamor koli – v veÄ?ini na najzahtevnejĹĄe trge.

V tem Ä?asu so si lahko celo nekateri, ki so priĹĄli v navzkriĹž z zakoni, malo oddahnili. Tudi veÄ?ina sodnikov, vsi paÄ? ne, je na svojem meseÄ?nem dopustu oziroma poÄ?itnicah. Nastopil je Ä?as tako imenovanih sodnih poÄ?itnic. Ĺ e pred tem je priĹĄlo do sodne odloÄ?itve, ki moÄ?no odmeva predvsem v Celju. SodiĹĄÄ?e je namreÄ? celjski hotel, ki se zadnji Ä?as spet imenuje Celeia, vrnilo tudi v Velenju znanemu gostincu Ĺ tormanu. Oziroma ga je prevzela steÄ?ajna upraviteljica, ki vodi steÄ?ajni postopek. Sodnica je namreÄ?

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ugodila nekdanjemu lastniku, da spektakularna zasedba hotela novih lastnikov ni bila zakonita. Pa Ä?eprav je v tem postopku neposredno sodeloval tudi eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov. Kdo bo v hotelu zdaj nadaljeval delo, ĹĄe ni znano. SteÄ?ajna upraviteljica bi le rada, da bi hotel lahko hitro prinaĹĄal dohodek, saj bi se s tem nabiral denar v steÄ?ajno maso in bi lahko Ä?im prej poplaÄ?ali delavce. Nadaljevanje sodnih zadev pa bo sledil, seveda, po sodnih poÄ?itnicah.

V Rogatcu pa imajo neke vrste belo-Ä?rno dogajanje. V soboto so na prireditvi Etno fest, ki je nadomestila najbolj znano prireditev v tamkajĹĄnjem muzeju na prostem Likof na taberhi, prikazali veliko starih opravil, na rokodelskem sejmu so se predstavili tudi mojstri iz rokodelskih centrov Slovenije, HrvaĹĄkega Zagorja ter ĹĄe posebno iz Obsotelja in s Kozjanskega.

Manj so v Rogatcu veseli, ker so jim Slovenske Ĺželeznice ukinile kopalni vlak do PodÄ?etrtka. Tega so se veselili le kratek Ä?as, vendar se ne bodo predali tako zlahka. Pa ne le zato, ker bi se radi vozili tudi v prenovljen hotel Sotelia Term Olimia. Ta arhitekturna mojstrovina slavi prihodnje leto desetletnico, ob tem ga bodo v notranjosti posodobili in prilagodili sedanjemu Ä?asu.

Da ta Ä?as skoraj vse poti vodijo v Milano, dokazujejo tudi predstavitev Savinjske regije na tamkajĹĄnji svetovni razstavi. RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, je ob tem opravila povezovalno ÂťakcijoÂŤ. V promocijski knjiĹžici je povezala vseh sedem termalno zdraviliĹĄkih centrov v regiji, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva ter Ĺ˝iÄ?ko kartuzijo. Tudi brez ÂťsrednjeveĹĄke zgodbe o celjskih knezihÂŤ na Expu ne bo ĹĄlo.

Pa ĹĄe to: RASR je pred kratkim dobila novo vodstvo. Janeza Jazbeca je zamenjala Iva ZorenÄ?. Prihaja z ministrstva za javno upravo, a ima tudi ÂťobÄ?inskeÂŤ izkuĹĄnje. Iz obÄ?ine Bistrica ob Sotli, ki sicer Ĺže nekaj Ä?asa ne sodi veÄ? v Savinjsko regijo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

23. julija 2015

Ko sonce peÄ?e in teÄ?e iz vseh por Proti vroÄ?ini se je letos teĹžko boriti – Danes konec tretjega vroÄ?inskega vala? – V BolniĹĄnici TopolĹĄica jim ni veÄ? vroÄ?e – V Vrtcu Velenje si pomagajo z vodo Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. julija – Kot kaĹže, bo letoĹĄnji julij podrl vse vroÄ?inske rekorde. Za tiste, ki vroÄ?e dni preĹživljajo na dopustu, to ni tako velika teĹžava, saj se lahko skrivajo v senci in hladijo v vodi. Ali pa pobegnejo v hribe, kjer je obÄ?utno bolj sveĹže.

Huje je za zaposlene, za malÄ?ke v vrtcih in tudi za tiste, ki jih je bolezen prikovala v bolniĹĄko posteljo.

NajteĹžje je, ker vroÄ?ina vztraja Ĺže nekaj tednov, zato so stavbe pregrete. Tudi ponoÄ?i notranjih prostorov ni lahko ohladiti, v blokih pa marsikje spijo kar na balkonih.

Verjetno zato na zaÄ?etku tega tedna ni bilo nikogar veÄ?, ki bi mu vroÄ?ina ĹĄe godila. Ljudje sicer vroÄ?ino prenaĹĄamo razliÄ?no, a ker ta vztraja, vpliva tako na naĹĄe poÄ?utje kot uÄ?inkovitost pri delu. Potenje je ĹĄe najmanj skrb vzbujajoÄ? stranski pojav. ÄŒe se drĹžimo navodil za zdravo Ĺživljenje in jemo lahko hrano, ob

Dehidrirani, omotiÄ?ni, izÄ?rpani

V celjski bolniĹĄnici so v preteklih vroÄ?ih dneh obravnavali veÄ? primerov dehidracije, omotice in nekaj primerov vroÄ?inske izÄ?rpanosti.

VroÄ?ina je bila usodna za kroniÄ?nega bolnika, ki je bil pregret in ga je bilo treba oĹživljati. Iz Celja poroÄ?ajo o veÄ?jem ĹĄtevilu primerov dehidriranih, omotiÄ?nih in izÄ?rpanih bolnikov. ZabeleĹžili so tudi posamezne primere bolnikov z vroÄ?insko izÄ?rpanostjo.

V celjski bolniĹĄnici v teh dneh skrbijo za ohladitev bolnikov in osebja: vsi bolniĹĄniÄ?ni oddelki, ki se nahajajo v novejĹĄem delu bolniĹĄnice, so klimatizirani. V starem delu bolniĹĄnice, kjer te centralne klimatizacije ni, pa so v zadnjih letih vgradili okoli 300 tako imenovanih 'split' klimatskih naprav.

tem pa zauĹžijemo tudi dovolj tekoÄ?ine, naj bi nam bilo laĹžje prenaĹĄati vroÄ?ino. Ĺ˝al popuĹĄÄ?ajo tudi uÄ?inki tovrstnega poÄ?etja ‌

VeÄ? teĹžav imajo kroniÄ?ni bolniki V ponedeljke smo najprej poklicali v Zdravstveni dom Velenje, kjer nam je deĹžurni zdravnik Ivan LaziÄ? povedal, da imajo najveÄ? teĹžav z vroÄ?ino kroniÄ?ni bolniki, sploh tisti s krvno-Ĺžilnimi boleznimi. OpaĹžajo, da je veÄ? infarktov in slabosti, zato svetujejo, da se kroniÄ?ni bolniki Ä?ez dan Ä?im veÄ? zadrĹžujejo v zaprtih prostorih, sploh sredi dneva, ko je toplotna obremenitev najhujĹĄa. Takrat so tudi koncentracije ozona v zraku najviĹĄje. ÂťPrav zaradi vroÄ?ine na urgenci nismo opazili veÄ?jega obiska, je pa v zadnjih dneh veÄ? poĹĄkodb in tudi poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah, kar lahko po svoje poveĹžemo z vroÄ?ino. V zadnjih dneh smo

leti Ĺže od nekdaj navajeni, da tisti, ki so v sluĹžbi, delajo veÄ?.

Obnovljene stavbe so hladnejĹĄe

Tadej Novak med pripravljanjem pice: ÂťSeveda mi je vroÄ?e, a saj ne bo veÄ? dolgo trajalo.ÂŤ

imeli kar nekaj anafilaktiÄ?nih stanj zaradi pikov ĹžuĹželk.

Pogosto gre za Ä?ebele in ose, kar nekaj primerov hudih reakcij pa smo imeli tudi pri ljudeh, ki niso vedeli, kaj jih je piÄ?ilo. Poleti smo paÄ? vsi veÄ? v naravi, tudi ob vodah, zato so piki ĹžuĹželk v tem Ä?asu pogostejĹĄi,ÂŤ je dodal.

NaloĹžba se Ĺže obrestuje

V vrtcu otroke hladijo tudi s pomoÄ?jo iger z vodo. DrĹžijo se sence in veliko pijejo.

Kako prepoznati simptome pregrevanja telesa? ÄŒe se vaĹĄe telo nevarno pregreje, to lahko privede do vroÄ?inske kapi. Znaki pregretja telesa so: poveÄ?ana temperatura, pospeĹĄen srÄ?ni utrip, teĹžko in globoko dihanje, glavobol, suha in razdraĹžena koĹža ter slabost. ÄŒe zaÄ?utite te simptome, je potrebno takoj poskrbeti za primerno ohladitev, a nikakor z ledeno vodo, saj lahko telo doĹživi ĹĄok.

Poraba elektrike porasla Medtem ko se vroÄ?inski val nadaljuje, je v vroÄ?ih dneh, tudi zaradi klimatskih naprav, veÄ?ja poraba elektriÄ?ne energije. ÄŒeprav je poraba elektrike veÄ?ja, je ta manjĹĄa kot pozimi, so za STA povedali v veÄ?ini eletktrodistribucijskih podjetij in dodali, da ni nevarnosti izpadov elektrike.

Tokratni vroÄ?inski val naj bi po napovedih agencije za okolje vrhunec dosegel v Ä?etrtek (najviĹĄje dnevne temperature bodo sredi tedna presegale 35 stopinj Celzija), nato bo najverjetneje postopno manj vroÄ?e. Predvidoma bodo pogostejĹĄe nevihte, ki pa bodo prinesle le kratkotrajne krajevne osveĹžitve. V podjetju Informa Echo, ki bdi nad veÄ? akcijami s podroÄ?ja uÄ?inkovite rabe energije, opozarjajo, da lahko uporaba klimatske naprave poveÄ?a znesek na raÄ?unu za elektriko za dobro tretjino. Tako ponujajo veÄ? nasvetov za uÄ?inkovito rabo, med drugim priporoÄ?ajo, naj bo razlika med notranjostjo in zunanjostjo najveÄ? osem stopinj Celzija, svetujejo tudi pomoÄ? z Ĺžaluzijami, roletami in drugimi oblikami zastiranja steklenih povrĹĄin, ki ne troĹĄijo energije. đ&#x;”˛

Poklicali smo tudi v BolniĹĄnico TopolĹĄica, kjer jim za razliko od veÄ?ine slovenskih bolniĹĄnic v minulih dneh ni bilo vroÄ?e. Direktor dr. Leopold Rezar nam je z zadovolj- Direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica Leopold stvom povedal: ÂťLahko se po- Rezar: ÂťPo treh letih v teh vroÄ?ih dneh hvalim, da Ĺže lahko Ĺžanjemo Ä?utimo pozitivne uÄ?inke prenove plodove naĹĄega dela, triletne bolniĹĄnice. V njej je 25 stopinj Celzija.ÂŤ obnove bolniĹĄnice. Obnova sicer ĹĄe ni povsem zakljuÄ?ena, ven- reÄ?em, da tudi zaposleni delamo v dar klimatske naprave v njej Ĺže delu- prijetnem okolju, sploh, ker so najejo. Za zdaj jih upravljamo ĹĄe roÄ?- ĹĄe klimatske naprave sodobne in pri no, ko bo obnova konÄ?ana in bomo njih ni zoprnega pihanja,ÂŤ ĹĄe doda uredili ĹĄe nov vhod v bolniĹĄnico, pa direktor. bo upravljanje vodeno elektronsko.

VroÄ?ina pa vseeno vpliva na njiTemperature pri nas so v teh vro- hovo delo. V poletnih mesecih, od Ä?ih dneh ne le znosne, ampak zelo julija do vkljuÄ?no septembra imajo prijetne. Ob tem skrbimo, da bol- po navadi manj obiska v ambulannikom ni prehladno.ÂŤ V bolniĹĄnici tah in manj hospitalizacij kot ostale imajo v povpreÄ?ju 25 stopinj Cel- mesece. ÂťLetoĹĄnji julij nam je pozija, kar je primerno tudi za bolni- stregel z nadpovpreÄ?nim obiskom, ke, ki so zaradi procesov zdravlje- tako da po dvanajstinah presegamo nja razgaljeni. ÂťViĹĄjih temperatur ne odobren program.ÂŤ Dejstvo je, da Ĺželimo, niĹžjih pa ne dovolimo, ker ima tudi osebje v teh poletnih dneh bi bolnike lahko celo zeblo. Lahko dopuste, a direktor pravi, da so po-

K sreÄ?i so poÄ?itnice, zato so ĹĄole zaprte. To pa ne velja za vrtce.

V Vrtcu Velenje imajo odprtih pet enot, v drugih pa opravljajo redna vzdrĹževalna dela. Zaprli so tudi enoto Tinkara, kjer obnavljajo centralno kuhinjo. In kako se borijo proti hudi vroÄ?ini? Ravnateljica NataĹĄa Doler nam je povedala. ÂťVerjetno ni nikogar veÄ?, ki mu ne bi bilo vroÄ?e, vendar v Vrtcu Velenje poskrbimo, da je tako otrokom kot naĹĄim strokovnim delavkam Ä?im laĹžje.

V zgodnejĹĄih urah se zadrĹžujemo v naravni senci, na igriĹĄÄ?ih imamo tende, marsikje visoka drevesa. Pripravimo jih veliko iger z vodo, da se zmoÄ?ijo in osveĹžijo. Poskrbimo, da pijejo veliko vode in nesladkanega Ä?aja.ÂŤ Ob tem izvemo, da imajo v enotah, ki so Ĺže bile energetsko sanirane, v igralnicah od 25 do 27 stopinj Celzija, v neobnovljenih stavbah pa je temperatura viĹĄja.ÂŤ

VroÄ?ina ni le slaba Lepi in vroÄ?i dnevi pa so letos kot nalaĹĄÄ? za vse, ki pripravljajo prireditve na prostem. Na Festivalu Velenje pravijo, da Ĺže dolgo ni bilo poletja, ko bi imeli tako malo organiza-

cijskih teĹžav. Prireditve se odvijajo pod milim nebom, ni jih treba seliti v notranjost, kjer je obisk po navadi poleti manjĹĄi. Direktorica Barbara Pokorny opaĹža, da ljudje zveÄ?er radi prihajajo ven, na njihove prireditve, opaĹža pa, da se za nakup vstopnic odloÄ?ajo vse do dne, ko je prireditev. To pripisuje prav vroÄ?ini.

Zaradi vroÄ?ine so v lokalih, kjer pripravljajo hrano, v preteklih dneh opazili, da jim je obisk celo narasel. Picopek v Picadillyju Tadej Novak, ki nekaj ur dnevno stoji ob vroÄ?i kruĹĄni peÄ?i, nam je povedal, da ima obÄ?utek, da mnogi pridejo raje jest k njim, kot da bi kuhali doma.

Zato imajo tudi v Ä?asu dopustov dober promet. K temu je dodal: ÂťSeveda je tudi meni vroÄ?e, teÄ?e od mene. Se paÄ? obriĹĄem in delam naprej.

Teh nekaj tednov bomo Ĺže zdrĹžali, saj poletje hitro mine. OpaĹžam pa, da sredi dneva, ko sonce najbolj Ĺžge, ni toliko gostov. Vrnejo se zgodaj popoldne, potem pa imam delo vse do zaprtja lokala.ÂŤ Verjetno je ĹĄe huje kot stati ob kruĹĄni peÄ?i v teh dneh gradbenim delavcem in vsem, ki delajo na prostem. Tisti, ki lahko, so delavnik prestavili v zgodnje jutranje ure. A povsod tudi to ne gre. đ&#x;”˛

KOMUNALNO�PODJETJE� VELENJ���d.�o.�o.

Koroť����e�t���7/b �����Velenje

T�������������� ��������������7 ��������������������

NAJAVAURREMONA NAUISISTEMUďż˝ALJINSKEGAU OGREVANJAU Ĺ ALEĹ KEUďż˝DOLIN Komunalnoďż˝podjetjeďż˝Velenjeďż˝obveĹĄÄ?aďż˝svojeďż˝ odjemalďż˝eďż˝toplotneďż˝energije��daďż˝bomoďż˝vďż˝Ä?asuďż˝ ��Upetk��Uďż˝1.Ujďż˝lij��U��Uvklj��nďż˝Uneďż˝eljeďż˝U ďż˝.Uďż˝v��stďż˝U��1��Uizvajaliďż˝nujnaďż˝vzdrĹževalnaďż˝inďż˝ remontnaďż˝delaďż˝naďż˝sistemuďż˝daljinskegaďż˝ogrevanjaďż˝ Ĺ aleĹĄkeďż˝doline.

Vďż˝navedenemďż˝terminuďż˝boďż˝sistemďż˝daljinskegaďż˝ ogrevanjaďż˝obratovalďż˝neprekinjenoďż˝naďż˝niĹžjemďż˝ temperaturnemďż˝nivoju.��zloÄ?eniďż˝bodoďż˝posamezniďż˝ odsekiďż˝omreĹžja��zaradiďż˝Ä?esarďż˝boďż˝naďż˝posamezni�� podroÄ?ji��mestneďż˝obÄ?ineďż˝Velenjeďż˝inďż˝obÄ?ineďż˝ Ĺ oĹĄtanjďż˝prekinjenaďż˝dobavaďż˝toplotneďż˝energije.

PodrobnejĹĄiďż˝prikazďż˝naÄ?rtovani��prekinitevďż˝ dobaveďż˝toplotneďż˝energijeďż˝poďż˝podroÄ?ji��jeďż˝ razvidenďż˝naďż˝spletniďż˝straniďż˝www.kp-velenje.si Cenjeneďż˝odjemalďż˝eďż˝prosimoďż˝zaďż˝razumevanje.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

23. julija 2015

Glavna usmeritev – nova delovna mesta

GOSPODARSKE novice ObtoĹžnica proti TuĹĄu Celje – ObtoĹžnica, ki jo je specializirano drĹžavno toĹžilstvo vloĹžilo zoper lastnika celjske trgovske verige Mirka TuĹĄa in ĹĄtiri soobtoĹžene zaradi sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju TuĹĄmobil, je potem, ko je senat zavrnil ugovore obrambe, pravnomoÄ?na. Kdaj se bo zaÄ?elo sojenje, ĹĄe ni znano.

Pozivu se je odzvalo skoraj 30 novih partnerjev – Župani regije Saťa za zdruŞitev, partnerji Lasa Zgornje Savinjske doline ťe oklevajo Tatjana Podgorťek

MetleÄ?e, 14. julija – FinanÄ?na perspektiva 2015–2020 in junija sprejeta uredba prinaĹĄata kar precej novosti za lokalne akcijske skupine (Las) – druĹĄtva za razvoj podeĹželja.

Kot je pojasnila Mojca KodriÄ?, predsednica Las Ĺ aleĹĄke doline, se morajo Lasi, ki so doslej delovali kot druĹĄtva, preoblikovati, predvsem pa morajo izdelati novo strategijo razvoja podeĹželja na obmoÄ?ju, za katerega so pristojni, in vanjo zapisati konkretne cilje in ukrepe, s katerimi jih nameravajo doseÄ?i. ÂťGlavne usmeritev je ustvarjanje novih delovnih mest (poleg tako imenovanih zelenih ĹĄe v podjetniĹĄtvu, socialnem podjetniĹĄtvu), razvoj osnovnih storitev na podeĹželju, varovanje okolja ter vkljuÄ?evanje, zdruĹževanje, povezovanje mladih, starejĹĄih, Ĺžensk oziroma skupin, ki so bile doslej bolj na obrobju razvoja podeĹželja.ÂŤ Las Ĺ aleĹĄke doline je pripravil minuli torek v sejni sobi Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina sreÄ?anje z novimi partnerji. Blizu 30 se jih je odzvalo pozivu za vstop, kar je – pravi KodriÄ?eva – precejĹĄnje pre-

seneÄ?enje. Ti so na njem med drugim soglasno podprli zdruĹževanje z Lasom Zgornje Savinjske doline, kjer pa glede tega ĹĄe oklevajo. ÂťNiso bili odkrito proti zdruĹževanju, Ĺželijo pa postaviti toÄ?na doloÄ?ila,

Ä?rpajo denar iz treh skladov, ĹĄaleĹĄki in zgornjesavinjski le iz dveh, in sicer kmetijskega in regionalnega.

Ob tem je potrebno povedati, pojasnjuje KodriÄ?eva, da ĹĄaleĹĄki Las ne izpolnjuje pogojev za Ä?rpanje de-

đ&#x;”˛

Velenje.ÂŤ ZdruĹžitev bi bila umna tudi zato, ĹĄe dodaja, ker EU vse bolj podpira povezovanje ter skupne nastope pri projektih.

Na zaÄ?etku minule finanÄ?ne perspektive je bilo Lasu Ĺ aleĹĄke doli-

KrĹĄko, Velenje – Fakulteta za energetiko s sedeĹžem v KrĹĄkem in dislocirano enoto v Velenju je zadnji dve leti sodelovala pri Ä?ezmejnem projektu Promocija energije iz fotonapetostnih sistemov skozi optimizacijo z neto merjenjem elektriÄ?ne energije (PV - NET), ki razkriva moĹžnost za veÄ?ji donos v fotovoltaiki. Neto merjenje je izraz za merjenje razlike med proizvedeno in porabljeno elektriÄ?no energijo z ustrezno drĹžavno regulativo.

Projekt je tudi za Slovenijo obetajoÄ?a shema spodbud za zagon naloĹžb v nove sonÄ?ne elektrarne. V okviru projekta so na omenjeni fakulteti razvili posebne merilne sisteme za spremljanje karakteristik pilotnih objektov s sonÄ?nimi elektrarnami. đ&#x;”˛

VajeniĹĄki sistem ne sme postati breme delodajalcev Ljubljana – Upravni odbor Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije je ocenil, da vajeniĹĄki sistem ne sme postati novo breme delodajalcev, in ne pristajajo na to, da bi stroĹĄke izobraĹževanja nosili namesto drĹžave. đ&#x;”˛

S sreÄ?anja partnerjev Lasa Ĺ aleĹĄke doline v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju

kako bi denar lahko Ä?rpali. ÄŒlani ĹĄaleĹĄkega Lasa se zavzemamo za to, da bi denar razdelili tako, kot kaĹžejo izraÄ?uni.ÂŤ Z druĹžitvijo, Ĺžupani regije SaĹĄa so jo Ĺže podprli, bi pridobili oboji, zagotavlja Mojca KodriÄ?. Na osnovi veljavne uredbe namreÄ? lahko Lasi

narja iz regionalnega sklada, zgornjesavinjski pa ne izpolnjuje drugih pogojev. ÂťZdruĹžitev bi za naĹĄ Las pomenila, da bi lahko Ä?rpali denar iz regionalnega sklada in ga namenili razvoju podeĹželja Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter nekaterih podeĹželskih naselij v mestni obÄ?ini

ne – druĹĄtvu za razvoj podeĹželja, za projekte in vodenje odobrenih dobrih 550 tisoÄ? evrov. Zaradi uspeĹĄnega Ä?rpanja denarja je bil nagrajen ĹĄe z blizu 200 tisoÄ? evri. Od tega so dobrih 600 tisoÄ? evrov porabili za projekte, ostalo za vodenje. đ&#x;”˛

Strast za posel prinaĹĄa tudi priznanja

VeÄ?krat pravite, da ima Plastika Skaza zgodbo. Da brez dobre zgodbe ni prihodnosti, da je treba biti vÄ?asih tudi malo zasanjan, predvsem pa pogumen. SliĹĄim, da se spogledujete s korakom v svet mode in igraÄ?. S Ä?im, kako? ÂťGradimo Skaza Group organizacijo, za katero so Ĺže prisotni idejni zametki za Skaza fashion in Skaza life style, v katerem bomo razvili tudi igraÄ?e.

Projekt igraÄ?e smo v preteklosti Ĺže kar dobro dodelali, a smo ga zaÄ?asno dali na Âťstand byÂŤ zaradi izredno hitre rasti na 'cor podroÄ?ju'.ÂŤ

đ&#x;”˛

Podpora delavskim odkupom Vlada razmiĹĄlja o podpori delavskim odkupom podjetij, med drugim bo pripravila predlog zakona, ki bo delavskim iniciativam omogoÄ?al poroĹĄtva drĹžave, potrebna za prevzem podjetij, je napovedal drĹžavni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. VÄ?eraj se je med drugim sreÄ?al z zaposlenimi v Adrii Airways Tehnika, ki razmiĹĄljajo o odkupu.

V prvi polovici letoĹĄnjega leta je bilo v Sloveniji registriranih 31.829 novih osebnih vozil, kar je za 3591 oziroma 12,72 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je poveÄ?ala prodaja Nissanovih vozil, ki jim sledita Dacia in Ford, so sporoÄ?ili iz Trgovinske zbornice Slovenije. Upadla pa je prodaja lahkih gospodarskih vozil. đ&#x;”˛

Prihajajo davÄ?ne blagajne Ljubljana - DZ je podprl uvedbo davÄ?nih blagajn. Zakon davÄ?ne blagajne uvaja z 2. januarjem 2016, vlada pa si letno obeta od 50 do 100 milijonov evrov izplena. DrĹžavni svetnik Alojz KovĹĄca je dejal, da ni jasno, ali stroĹĄki novega sistema odtehtajo priÄ?akovane koristi. FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor pa je poudaril, da so davÄ?ne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji.

Podjetje Plastika Skaza je Ĺže 38 let del razvoja Ĺ aleĹĄke doline in danes zaposluje veÄ? kot 200 ljudi. Podjetje je razvojno usmerjeno in dela za znane multinacionalke, kot so Ikea, Gorenje in Landis&Gyr. Razvili so tudi lastni blagovni znamki Organko, pameten koĹĄ za loÄ?evanje bioloĹĄkih odpadkov in Cuisine, linijo kuhinjskih dizajnerskih izdelkov.

90 odstotkov izdelkov izvozijo na trge Evrope, Rusije, ZDA in Kitajske.

zornost tudi tistih, ki za nas prej niso niti sliĹĄali, so pa danes ali jutri morda eni od naĹĄih poslovnih partnerjev.ÂŤ Se je Ĺženski v bolj na moĹĄko potegnjenem menedĹžerskem svetu teĹžje uveljaviti ali pa je morda prav to lahko prednost, Ä?e si Ĺženska Ĺželi in hoÄ?e potrditve? ÂťOdvisno je od okolja, kjer delujeĹĄ. Mi smo prisotni na globalnih trgih, kjer ĹĄtejejo samo rezultati in strokovnost. ÄŒe imaĹĄ to, ni vaĹžno, ali si moĹĄki ali Ĺženska, vaĹžno je, da znaĹĄ domov prinesti to, kar se od tebe kot menedĹžerja tudi priÄ?akuje.ÂŤ

Ljubljana – Slovenski javnofinanÄ?ni primanjkljaj v prvem letoĹĄnjem Ä?etrtletju je ocenjen na 420 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda. Javni dolg pa je konec prvega trimeseÄ?ja letos dosegel skoraj 30 milijard 750 milijonov evrov ali 81,9 odstotka BDP.

Prodaja avtomobilov raste

Milena KrstiÄ? - Planinc

Tanja Skaza: ÂťVsaka nagrada ima svojo zgodbo.ÂŤ

Letos 420 milijonov evrov finanÄ?nega primanjkljaja

đ&#x;”˛

Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza, z ekipo nenehno iĹĄÄ?e nove izzive

Podjetje Plastika Skaza in direktorica Tanja Skaza osebno sta slovensko in tudi mednarodno javnost opozorili nase z vrsto nagrad, ki sta jih prejeli v zadnjem letu, in nagrad, ki jihje dobila Skazova osebno.

Med drugim je bila to nagrada mlada menedĹžerka 2014 zdruĹženja Manager, gazela 2014 Ä?asopisa Dnevnik in ne dolgo tega nagrada za naj menedĹžerko v regiji jugovzhodne in srednje Evrope neodvisne regionalne agencije zdruĹženja evropskih menedĹžerjev in Ä?asopisa Euromanager, prva evropska nagrada. Ob tem seveda je prestiĹž nositi tudi naslov slovenske fatalke leta.

Katera nagrada vam najveÄ? pomeni? ÂťVsak nagrada ima svojo zgodbo in zmagovalno ekipo, ki je zasluĹžna, da lahko vse lepe trenutke delimo tudi z javnostjo. Za nas so nagrade posledica vseh dobrih ĹĄtevilk v preteklosti ter uspeĹĄne transformacije iz zgolj proizvodnje v prodajno usmerjeno podjetje, v katerem lahko v uspeĹĄnem podjetniĹĄkem okolju uspevajo tako posamezniki kot ekipe.ÂŤ Vsako nagrado pa je najbrĹž dobro unovÄ?iti tudi v poslovnem svetu. ÂťRazpoznavnost nam je prinesla po eni strani veliko izpostavljenost za razliÄ?na mnenja ĹĄirĹĄi javnosti, po drugi strani pa smo pritegnili po-

MoĹžnost veÄ?jega donosa v fotovoltaiki

đ&#x;”˛

Prodan je Montal Velenje, 16. julija - SteÄ?ajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril je konÄ?no uspelo prodati industrijski kompleks Montal. Kot je razvidno iz izrednega poroÄ?ila Grilove, je ljubljanska druĹžba S-Investprojekt, ki je oddala nezavezujoÄ?o ponudbo, Montal kupila za 610.000 evrov. Grilova je pred tem Ĺže ĹĄestkrat poskuĹĄala prodati Montal, seveda za viĹĄjo ceno. đ&#x;”˛

Brez dobrih kadrov v nobenem podjetju ne gre. Kako jih izbirate pri vas? ÂťKljuÄ?ni kader mora imeti strast za posel, motivacijo za doseganje ciljev ter osnovno znanje za delovno mesto, na katerem Ĺželi biti uspeĹĄen.

Vse ostalo se da nauÄ?iti.ÂŤ Zdaj ste na poÄ?itnicah. Je ob tolikĹĄni aktivnosti med letom sploh mogoÄ? odklop? Kaj poÄ?nete, kaj vas razvaja, s Ä?im se polnite? ÂťDruĹžina, otroci, prijatelji so glavna prioriteta med poÄ?itnicami. Med tem Ä?asom se veliko sproĹĄÄ?am tudi s knjigo v roki, umirim misli ter jih naravnam na aktivnosti za drugo polovico leta.ÂŤ đ&#x;”˛

V TeĹĄ Ä?etrt milijarde evrov Ljubljana/Ĺ oĹĄtanj, 21. julija - Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj dokapitaliziral s pretvorbo terjatev v viĹĄini 248 milijonov evrov, je za spletno izdajo Ä?asnika Delo potrdil generalni direktor HSE BlaĹž KoĹĄorok. Gre za obveznosti TeĹĄa, ki jih je od decembra 2013 do letos prevzemal HSE. PoveÄ?anje kapitala naj bi vpisali v teh dneh. Gre za pretvorbo terjatev HSE oziroma obveznosti TeĹĄa, ki jih je od decembra 2013 do letos prevzemal holding, da je TeĹĄ lahko dokonÄ?al gradnjo in zagon nadomestnega ĹĄestega bloka, piĹĄe Ä?asnik in dodaja, da je TeĹĄ del dolgov do matiÄ?ne druĹžbe poravnal po tem, ko je marca 2013 zaÄ?el Ä?rpati dolgoroÄ?ne vire financiranja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

23. julija 2015

Citycenter je druĹžbeno odgovorno podjetje Skrb za dobro poÄ?utje obiskovalcev je ob dobrih nakupih na prvem mestu Milena KrstiÄ? - Planinc

Celje – Citycenter Celje, kamor po nakupih radi prihajajo obiskovalci iz ĹĄirĹĄe regije, tudi iz Velenja, je tesno vpet v lokalno okolje. DruĹžbeno odgovoren je, kot se temu reÄ?e.

To dokazujejo ĹĄtevilne aktivnosti.

Letos so ob koncu ťolskega leta ťolarjem, dijakom, ťtudentom in mladim po srcu znova podarili koncert – Cityband s skupino MI2 in dvema finalistoma glasbenega na-

dajalca. Letos pa smo konÄ?ali akcijo Naj izloĹžba. Posebej uspeĹĄno je bilo sodelovanje z dijaki, ki so na koncu doloÄ?ene izloĹžbe 'shoppartnerjev' tudi osveĹžili. Nastalo je kar

â?ą

Cityicentrova dekleta lahko ulovite v ĹĄtirih zdraviliĹĄÄ?ih.

â?ą

Mladim so podarili koncert.

â?ą

Defibrilator imajo pri informacijah v pritliÄ?ju.

teÄ?aja na Krekovem trgu. Sicer pa seveliko dogaja vse leto.

Zanimiva je tudi nadgradnja akcije izbora naj izloĹžbe, v kateri so sodelovali z dijaki Ĺ ole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. ÂťGre za nadaljevanje akcij, ki jih imamo v sklopu Citycentra in v katerih lahko sodelujejo tako obiskovalci kot tudi naĹĄi zaposleni. Pred leti je bila to akcija in izbor Naj pro-

in ustrezne pomoÄ?i pa se lahko slabo konÄ?a, so v Citycentru nabavili defibrilator. Ta je nepogreĹĄljiv pri nenadnem zastoju srca. Nahaja se na Informacijah v pritliÄ?ju in v neposredni bliĹžini osrednjega prostora. Mesto je opremljeno z nalepko oziroma oznako, ki jo lahko vsak prepozna. Hkrati pa so vsi zaposle-

Bili so prvi, ki so v Celju odprli garaĹžno hiĹĄo ob poplavah.

Darja Lesjak, menedĹžerka centra: ÂťMed poletnim nakupovanjem vas bo vozilo poÄ?akalo v senci garaĹžne hiĹĄe.ÂŤ

nekaj lepih izdelkov in morda tudi sodelovanje dijakov in trgovcev v prihodnje,ÂŤ pravi Darja Lesjak, centrova menedĹžerka, in doda: ÂťV tem

poletnem Ä?asu pa je lahko pravi namig nakupovanje na razprodajah v prijetno ohlajenem Citycentru, kjer vas bo tudi vaĹĄ jekleni konjiÄ?ek poÄ?akal v senci garaĹžne hiĹĄe.ÂŤ Ko so julija vremenoslovci po Sloveniji napovedovali veliko verjetnost toÄ?e, so nekatera nakupovalna srediĹĄÄ?a pustila vrata svojih garaĹžnih hiĹĄ odprta tudi Ä?ez noÄ?.

Na obisku pri zlatarju Velenje – Zlatarstvo Krajnc ima v Velenju lepo in ugledno tradicijo.

Ko je bilo treba po kak poseben zlat izdelek za posebno priloĹžnost, se je vedelo, kam se je treba ozreti, in ĹĄe

MatjaĹž. Zlatarstvo je imel zapisano Ĺže v genih. ÂťLahko bi se tako reklo,ÂŤ pravi. ÂťPogosto in rad sem opazoval oÄ?eta pri delu, obÄ?udoval njegovo spretnost, natanÄ?nost ... Ko se je bilo treba odloÄ?iti, je bila odloÄ?itev preprosta. Ĺ olo sem opravil v

V Zlatarstvu Krajnc je Ĺže vseskozi zaposlen Ernest Kuster, ki je bil prvo leto pri zlatarskem mojstru Krajncu vajenec, potem pa se je v Zlatarstvu Krajnc zaposlil. ÂťOdnos do zlata in zlatega nakita se ne spreminja dosti. Vedno je bilo

Vladislav Krajnc, Ernest Kuster in MatjaĹž Krajnc.

danes je tako. Oblikujejo in prodajajo zlat in srebrn nakit, popravljajo in Ä?istijo, gravirajo, predelujejo staro zlato v moden nakit, odkupujejo zlato in po naroÄ?ilu iz zlata izdelajo karkoli.

Leta 1973 je zlatarsko delavnico s prodajalno v Velenju na KidriÄ?evi odprl Vladislav Krajnc, zlatarski mojster. Po njem jo je prevzel sin

Celju, kjer ĹĄolanje poteka ĹĄe danes.ÂŤ MatjaĹž na oÄ?etovo mnenje, Ä?eprav si je doslej nabral Ĺže veliko izkuĹĄenj, ĹĄe vedno da veliko.

Zlatar ne more biti vsak. Imeti mora izvrsten vid in mirno roko, da lahko precizno oblikuje dragocen material. Pravzaprav so zlatarji neke vrste umetniki, ki nakit ne samo izdelujejo, ampak tudi oblikujejo.

Tokrat v ospredju les Celje – Slaba dva meseca pred zaÄ?etkom najveÄ?jega sejemskega gospodarskega dogodka v Sloveniji – mednarodnega obrtnega sejma(MOS) – so iz druĹžbe Celjski sejem sporoÄ?ili, da 48. prireditev dobiva konÄ?no podobo in da bo osrednja pozornost na njej namenjena lesu. Poleg ponudbe na

kleta in sodelovati v super nagradni igri. Promocije in nagradne igre potekajo na kopaliĹĄÄ?ih Aqua Roma v Rimskih Toplicah, Termah ZreÄ?e, Letnem kopaliĹĄÄ?u Celje in Termah Olimia – Aqualuna v PodÄ?etrtku.

Dekleta so tam ob sobotah med 9. in 12. uro in nedeljah med 14. in 17. uro, v PodÄ?etrtku bodo 25. in 26. julija, v Rimskih Toplicah: 1. in 2. avgusta, ZreÄ?ah 8. in 9. avgusta, pa spet v PodÄ?etrtku 15. in 16. avgusta, v Celju pa 22. in 23. avgusta.

Ker nesreÄ?a nikoli ne poÄ?iva in se lahko kaj nepredvidenega zgodi tudi med nakupovanjem, brez hitre

Odprli prenovljen Telekomov center Velenje

Zlatarstvo Krajnc ima v Velenju dolgo tradicijo Milena KrstiÄ? - Planinc

SES Spar European shopping centers – nakupovalna srediĹĄÄ?a Slovenije, miĹĄljeni so Citypark in Center Interspar ViÄ? v Ljubljani, Europark Maribor in Citycenter Celje, pa so pravzaprav pobudniki tovrstne geste. Bili so prvi, ki so v Celju pred leti odprli garaĹžno hiĹĄo ob poplavah tudi Ä?ez noÄ?. ÂťS to gesto nadaljujemo ob napovedanih vremensko neugodnih alarmih tudi v prihodnje, saj s tem pomagamo prepreÄ?iti morebitno nastalo ĹĄkodo.ÂŤ Zdaj so poÄ?itnice in na ĹĄtirih njim najbliĹžjih slovenskih kopaliĹĄÄ?ih se da ujeti Citycentrova poletna de-

ni pouÄ?eni o tem, kako defibrilator uporabiti, Ä?eprav ga, kot pravijo, lahko uporabi vsak, ki sledi zelo enostavnim navodilom. "Pohvalimo se lahko tudi z vsakoletnim dodatnim izobraĹževanjem in obnavljanjem znanja iz prve pomoÄ?i. Tako ostajamo v stiku z realnostjo in morebitno nezgodo, ki se lahko pripeti tudi pri nas."

Prav vsi 'shoppartnerji' imajo posebna varnostna navodila oziroma napotke, kako ravnati v primeru nesreÄ?, vsako leto opravijo evakuacijske vaje, teÄ?aje prve pomoÄ?i, varnosti pri delu. S tem sledijo novostim, trendom in nenazadnje skrbijo, da so osveĹĄÄ?eni pomagati v vsakem tređ&#x;”˛ nutku.

dragoceno, spoĹĄtovanja vredno. Bilo je sicer obdobje, ko je bil v veljavi in moden nakit iz nezlata, a ljudi to ni prepriÄ?alo. Ljudje cenijo zlato, ima tradicijo, je naloĹžba. Âť Nad podjetniĹĄkim okoljem se ne pritoĹžujejo. Ne tarnajo, ampak delajo in se trudijo. đ&#x;”˛

razstavnih prostorih bo tej strateĹĄki surovini namenjen tudi spremljajoÄ?i program. O gozdu in lesu bo tekla beseda na okrogli mizi Gozdno-lesna predelovalna veriga Slovenije – povezani, naprej!

Celjski sejem jo pripravlja v sodelovanju z Razvojnim centrom koroĹĄkega gospodarstva. PrviÄ? se bo na MOS-u zgodilo ĹĄe drĹžavno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije. đ&#x;”˛

tp

Nova podoba centra je privlaÄ?na.

Velenje, 20. julija – ÂťTelekom Slovenije ustvarja enotno celostno podobo, ki vkljuÄ?uje prenovo vseh centrov, in tako je na vrsto za prenovo priĹĄel tudi naĹĄ,ÂŤ je na otvoritvi na KidriÄ?evi v ponedeljek povedal vodja Telekomovega centra Velenje Vili Irman. ÂťV enem mesecu smo trgovino povsem prenovili, zdaj nas Ä?aka ĹĄe prenova pisarne za poslovne uporabnike.ÂŤ Spoznavanje Telekomovih izdelkov in storitev bo odslej laĹžje in prijetnejĹĄe, preprostejĹĄe in tudi hitrejĹĄe.

Na otvoritvi prenovljenega Telekomovega centra Velenje so za obiskovalce pripravili posebne ugodnosti in preseneÄ?anja. Posebne ugodnosti bodo imeli uporabniki tudi v naslednjih dneh. Med drugim bodo lahko dodatno opremo kupili 20 odstotkov ceneje. đ&#x;”˛

mkp

Trak sta prerezala Karmen Orel, vodja sluĹžbe za prodajo zasebnim uporabnikom, in Vili Irman, vodja Telekomovega centra Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 15. julij: DrĹžavni zbor je podprl zakon o davÄ?nem potrjevanju raÄ?unov, ki od 2. januarja 2016 uvaja davÄ?ne blagajne pri poslovanju z gotovino.

V Ljubljani je pred nemĹĄkim veleposlaniĹĄtvom potekal shod, na katerem so udeleĹženci pozivali k solidarnosti z grĹĄkim ljudstvom.

V BudimpeĹĄti je okoli tisoÄ? ljudi protestiralo

23. julija 2015

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

MoÄ? morja, misli in trenutka

rali na nekaterih obmoÄ?jih evakuirati prebivalce.

GrĹĄki premier je za pomoÄ? pri gaĹĄenju poĹžarov zaprosil evropske drĹžave.

Sobota, 18. julij

Po tradiciji je tudi tokrat ta dan slovenske ceste zaznamovala gneÄ?a.

Dobro novico je izvedela palestinska najstnica, ki jo je nemĹĄka kanclerka Angela Merkel med sreÄ?anjem s ĹĄolarji spravila v jok, ko ji je hladnokrvno rekla, da NemÄ?ija ne more sprejeti vseh beguncev – zdaj bo lahko ostala v NemÄ?iji.

Znanstveniki so odkrili vzrok za nenavadno spalno bolezen, ki Ĺže dalj Ä?asa muÄ?i prebivalce dveh vasi na severu Kazahstana: povzroÄ?ajo jo poviĹĄane ravni ogljikovega monoksida in plinastih ogljikovodikov v zraku.

Mediji so sporoÄ?ili, da je bil V BudimpeĹĄti so se na ulice odpravili tisti, ki se ne strinjajo z Anders Behring Breivik, obsojenaÄ?rti madĹžarske vlade o postavitvi visoke ograje ob meji.

proti naÄ?rtom madĹžarske vlade, da na meji s Srbijo postavi ograjo, s katero bi zajezila pritok beguncev, ki na MadĹžarsko pridejo iz Srbije.

Makedonska vlada in opozicija sta po veÄ? kot letu dni hude politiÄ?ne krize presekali gordijski vozel in se dogovorili, da bodo 24. aprila prihodnje leto izpeljali predÄ?asne volitve.

ÄŒetrtek, 16. julij Vlada je sprejela akcijski naÄ?rt, ki naj bi zagotovil nastanitev in oskrbo pri poveÄ?anem porastu prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito v Sloveniji.

Premier Miro Cerar je bil postavljen pred predstavnike medijev – ob prvi obletnici parlamentarnih volitev je ocenil, da je vladna koalicija stabilizirala politiÄ?ni prostor v Sloveniji in naredila veÄ? korakov za uravnoteĹženje javnih financ.

Poslanci so davÄ?ne blagajne podprli.

In pika.

DZ je z 52 glasovi za in 13 proti znova podprl zakonsko reĹĄitev za uvedbo davÄ?nih blagajn, potem ko so drĹžavni svetniki v petek na zakon izglasovali veto.

Notranji ministri EU so dosegli dogovor o razporeditvi okoli 55 tisoÄ? beguncev v prihodnjih dveh letih; Slovenija bo v tem obdobju sprejela 250 ljudi.

Varnostni svet ZdruĹženih narodov je soglasno potrdil resolucijo, ki izraĹža formalno podporo sporazumu med Iranom in petimi stalnimi Ä?lanicami varnostnega sveta ZdruĹženih narodov ter NemÄ?ijo o iranskem jedrskem programu.

Znova je napadla Islamska drĹžava. V eksploziji samomorilske napadalke na jugu TurÄ?ije je umrlo najmanj 30 ljudi, 104 so bili ranjeni.

Proti morju so se znova vile dolge kolone.

ni mnoĹžiÄ?ni morilec, ki je leta 2011 v teroristiÄ?nih napadih na NorveĹĄkem ubil 77 ljudi, sprejet na Univerzo v Oslu, kjer bo ĹĄtudiral politologijo.

Iranski vrhovni voditelj je ZDA sporoÄ?il, da se politika Irana nasproti njihovi ÂťarogantniÂŤ vladi kljub nedavnemu zgodovinskemu jedrskemu dogovoru ne bo spremenila.

Premier Cerar je z delom vladne koalicije po letu dni zadovoljen.

Francoske varnostne sile so aretirale ĹĄtiri osumljence, ki naj bi nameravali izvesti teroristiÄ?ne napade na veÄ? vojaĹĄkih objektov v drĹžavi.

V ZDA, v zvezni drĹžavi Tennessee, je storilec napadel dva vojaĹĄka objekta in pri tem ubil ĹĄtiri marince, jih veÄ? ranil, nato pa sodil tudi sebi.

V srediĹĄÄ?u je bila odloÄ?itev Cerarjeve vlade, da odpove udeleĹžbo Slovenske vojske na paradi v Zagrebu ob obletnici Nevihte. Nekateri mediji so hitro zapisali, da Âťslovensko zunanjo politiko vodi DaÄ?ić, srbski zunanji minister pa je navedbe prav tako hitro zavrnil.

Pri nas in juĹžno od nas je medtem pripekalo: na HrvaĹĄkem, v Makedoniji in Srbiji se je Ĺživo

Poslanci so z 59 glasovi za sprejeli zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov ljudem v socialni stiski, s 76 glasovi za pa razĹĄirili krog osnovnoĹĄolcev, ki bodo prejemali zastonj kosila.

Temperature na Balkanu so dosegle 40 stopinj Celzija.

DrĹžavni svet je s 15 glasovi za in 13 proti izglasoval odloĹžilni veto na zakon o davÄ?nem potrjevanju raÄ?unov.

Slovenija je preklicala sodelovanje na paradi v Zagrebu.

Poslanec Peter Vilfan je sporoÄ?il, da zapuĹĄÄ?a poslansko skupino ZaAB, in napovedal, da se bo pridruĹžil poslanski skupini DeSUS (ne pa tudi stranki).

V GrÄ?iji so divjali poĹžari, zaradi Ä?esar so mo-

VroÄ?ina ni popuĹĄÄ?ala. Agencija za okolje je zaradi toplotne obremenitve na jugozahodu drĹžave razglasila rdeÄ?o stopnjo ogroĹženosti. Pojavil se je tudi prvi poĹžar, in sicer pri Rakeku. Huje je bilo na hrvaĹĄkem polotoku PeljeĹĄac in na KorÄ?uli,

srebro povzpelo blizu 40 stopinj Celzija. V Zagrebu in Dalmaciji so izmerili celo temperaturni rekord, ĹĄtevilna obmoÄ?ja so se ob tem spopadala z gozdnimi poĹžari.

Ob kratkem posnetku, na katerem kraljica Elizabeta II. kot deklica pozdravlja z nacistiÄ?nim pozdravom, so zgodovinarji zahtevali, da Buckinghamska palaÄ?a objavi vse dokumente, ki bi razkrili resnico o pravem odnosu med kraljevo druĹžino in nacistiÄ?nim reĹžimom v 30. letih prejĹĄnjega stoletja.

Ponedeljek, 20. julij Potem ko je DZ uzakonil odpis dolgov najĹĄibkejĹĄim, je drĹžava podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoÄ?i najĹĄibkejĹĄim oziroma pismo o nameri za pomoÄ? prisilno izseljenim druĹžinam.

Zaposlenost mi je naÄ?eloma vĹĄeÄ?. Daje doloÄ?eno mero adrenalina in vÄ?asih ravno pravĹĄnjo dozo stresnih hormonov, da si buden, navduĹĄen in energiÄ?en pri krmarjenju med izzivi. Biti moraĹĄ le dobro organiziran, da te val obveznosti ne preplavi. Na drugi strani pretirana koliÄ?ina alinej in zavzetost za njihovo dobro izpolnjevanje privede do obÄ?utka, da si ne smeĹĄ, ne moreĹĄ privoĹĄÄ?iti trenutka zase. Vsaj ne daljĹĄega od nekaj minut, morda ur, par dni dopusta. Za najbliĹžje. NiÄ? veÄ?. Na kavi s prijatelji veselo debatiraĹĄ, kako fino bi bilo skupaj pobegniti stran, za vikend ali teden, kot smo to poÄ?eli v srednji ĹĄoli. Obenem pa si vsi za mizo pri sebi mislijo, da se to ne bo nikoli zgodilo, ker bo vsak Ä?as, Ä?e ta Ĺže pade z neba, namenil Ä?emu, komu drugemu. Bolj nujnemu, bolj pomembnemu.

Na tej toÄ?ki je vÄ?asih treba samo Ä?im manj razmiĹĄljati. Povabilo sprejeti in zaupati temu, da se zaradi dvodnevne odsotnosti paÄ? ne bo sesul svet. Enako je z dopustom, z odloÄ?anjem, za katerega imajo nekateri velike teĹžave. Dostikrat je ob vnaprejĹĄnjem naÄ?rtovanju enostavno na urniku in se vse ostale stvari Ĺže uskladijo z njim. Navsezadnje nihÄ?e ni nenadomestljiv in lahko nekaj Ä?asa "manjka". Na koncu se obiÄ?ajno niti pribliĹžno ne spomniĹĄ, kakĹĄno guĹžvo si imel par dni pred oddihom, spomniĹĄ pa se prijetnih doĹživetij nekega izleta.

Ljudje si velikokrat sami postavljajo omejitve, ki bi jih lahko presegli.

Nekaterim ustreza Ä?im manj tistega res sproĹĄÄ?enega prostega Ä?asa, ki se rodi ob veÄ? dni trajajoÄ?em izleĹžavanju na morju. V takih presekih vsakodnevnega vrveĹža in novem okolju se Ä?lovek poglobi vase in se sooÄ?a z razmisleki, ki ne prinesejo nujno dobre volje. Preteklost, prihodnost, kako naprej? Katera tveganja boĹĄ sprejel, katera zavrnil? VÄ?asih je laĹžje biti na mestu, ker je to znano in varno, medtem ko so tveganja straĹĄljiva, saj prinaĹĄajo negotovost.

Nedelja, 19. julij

Petek, 17. julij

Poslanci so brezplaÄ?no ĹĄolsko kosilo omogoÄ?ili ĹĄe nekaj veÄ? otrokom.

Torek, 21. julij

Ĺ˝liÄ?ke v vseh sladkorjih so bile vzporedno poravnane. V sicer ĹžgoÄ?em poletju je bilo to jutro oblaÄ?no in sveĹže hladno, s streh in po cesti so se cedile zadnje kapljice noÄ?ne nevihte. Prva misel ob tem jutranjem sprehodu po prebujajoÄ?i se Ljubljani je bila: to moram storiti veÄ?krat! Si vzeti Ä?as za skodelico najljubĹĄega Ä?aja in srkanje trenutka za trenutkom v najljubĹĄi Ä?ajnici. Miren, ozaveĹĄÄ?en TjaĹĄa Zajc jutranji Ä?as je ravno pravĹĄnji za opazovanje tisoÄ? stvari, ki bi jih obiÄ?ajno spregledala. Mlad par se zaljubljeno sprehaja po ulici. StarejĹĄi gospod se med umirjenimi koraki z naravnost uprtim pogledom potaplja v svoje misli. V takĹĄnih pomirjajoÄ?ih trenutkih je napeto premlevanje obveznosti utiĹĄano. Opazovanja Ä?asa iz globine zavesti povleÄ?e refleksijo in na plan priplavajo strateĹĄke ideje ... Dokler nenadoma ne zazvoni telefon. Zaradi klica, sporoÄ?ila, maila ali drugega obvestila. Tiranija nujnega prekine tok misli in te potegne v vrtinec opravkov, ki jih je pogosto preveÄ?, da bi Ä?lovek sploh lahko razmiĹĄljal drugaÄ?e kot v okviru kljukanja opravil s seznamov, na katerih se, ĹĄe preden odpraviĹĄ pet stvari, Ĺže znajde deset novih.

Na hrvaĹĄkem polotoku PeljeĹĄac in na KorÄ?uli so se gasilci bojevali z ognjenimi zublji.

kjer so izbruhnili obseĹžni poĹžari.

Slovenija se je znova zadolĹžila - po neuradnih podatkih za dobro milijardo, pri Ä?emer je obrestna mera okoli 2,25.

Prodaja Telekoma ĹĄe ni dobila epiloga, mediji pa so Ĺže pisali, da je znano, da se bo ĹĄtevilo zaposlenih v najveÄ?jem telekomunikacijskem podjetju zmanjĹĄalo za okoli 450 ljudi.

SodiĹĄÄ?e EU je razsodilo, da Slovenija ni pravoÄ?asno odstranila nezakonitih odpadkov v BukovĹžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na obmoÄ?ju stare Cinkarne, zato ji bo najverjetneje izreÄ?ena denarna kazen.

Begunci trkajo na vest Evrope Bruselj - Notranji ministri EU so dosegli dogovor o razporeditvi pribliĹžno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala k sprejemu 250 oseb, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in GrÄ?ijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih drĹžav, je povedal drĹžavni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Ĺ penga. Dogovor bodo zaÄ?eli uresniÄ?evati jeseni, saj je treba do konca izvesti postopđ&#x;”˛ ke odloÄ?anja v EU.

ÄŒustva refleksije so lahko sproĹžilec razmiĹĄljanja, a ĹĄe zdaleÄ? niso dovolj za spremembe. Ta korak sledi in je teĹžji. Zame je morja, posluĹĄanja ĹĄumenja valov in opazovanja neba med posluĹĄanjem glasbe za to poletje konec. Se bo pa naĹĄel Ä?as za milino jutranje sveĹžine mesta in kakĹĄno skodelico Ä?aja. Takrat ob izklopljenem telefonu. đ&#x;”˛

ZdruĹženje obÄ?in kritiÄ?no do zakona o funkcionarjih V ZdruĹženju obÄ?in Slovenije (ZOS) soglaĹĄajo, da je zakon o funkcionarjih potreben celovite prenove. A osnutek predloga, ki jim ga je posredovalo ministrstvo za javno upravo, je po njihovem tako nedodelan, da pripombe na posamezne Ä?lene niso smotrne. Odzvali so se s sploĹĄnim mnenjem, v katerem opozarjajo na prikrito razvrednotenje dela Ĺžupanov. ZOS je med drugim zmotila predlagana omejitev plaÄ?ila za nepoklicno opravljanje Ĺžupanske funkcije. Predlog ministrstva za vse funkcionarje predvideva, da bi za nepoklicno opravljanje funkcije lahko meseÄ?no dobili najveÄ? tretjino plaÄ?e, ki bi jo prejemali, Ä?e bi funkcijo opravljali poklicno. Zakon o lokalni samoupravi pa plaÄ?ilo nepoklicnih funkcionarjev omejuje na 50 odstotkov plaÄ?e za poklicno opravljanje funkcije, kar je po njihovem mnenju ustrezno. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 7

Številke so visoke Za razvojna vlaganja pridobili kar nekaj nepovratnega denarja – Leto do prihodnjega praznika za zdaj kaŞe, da bo bolj ubogo Tatjana Podgorťek

V evropskem splavarskem mestu – na Ljubnem ob Savinji – je Ĺže vse v znamenju bliĹžajoÄ?ega se obÄ?inskega praznika. ÂťTo je priloĹžnost za oceno opravljenega dela in naÄ?rtovanje nadaljnjih razvojnih poti,ÂŤ meni Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik in dodaja, da je to dogodek, ki povezuje obÄ?ane in tiste, ki jih radi obiĹĄÄ?ejo.

Izjemen naloĹžbeni zamah Kot pravi Ĺžupan, je v obdobju od lanskega do letoĹĄnjega praznika za njimi izjemen naloĹžbeni zamah.

Nadaljevali so vlaganja, ki so se jih lotili pred dvema letoma in lani.

Med njimi kanalizacijsko omreĹžje Radmirje–Juvanje, revitalizacijo trĹĄkega jedra, finanÄ?no so konÄ?ali izgradnjo PaĹžetovega mostu. V okviru protipoplavnih ukrepov so

7

POLITIKA

23. julija 2015

letos zakljuÄ?ili dela pri izgradnji zadrĹževalnikov vode na obmoÄ?ju Okonine, nadaljujejo obnovo nabreĹžin po poplavah leta 2012 in po Ĺžledu. Obnovili so ĹĄe prostor pred farno cerkvijo na Ljubnem.

Številke o viťini vlaganj so visoke. Samo izgradnja omenjene kanalizacije presega milijon evrov.

Res je, da smo za izvedbo omenjenih naloĹžb pridobili glavnino potrebnega denarja na raz-

pisih EU, a smo ga kljub temu morali zagotoviti nekaj tudi sami. Pri izvajanju ukrepov protipoplavne varnosti pa smo stroĹĄke financirali iz obÄ?inskega proraÄ?una. Dela na terenu je ĹĄe vedno veliko, zato upam, da se bo dalo v novi finanÄ?ni perspektivi pridobiti ĹĄe kakĹĄen evro za te namene.ÂŤ NaraloÄ?nik upa, da so zadovoljili potrebam Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila obÄ?anov. Se pa zavedajo, da so te daleÄ? nad zmoĹžnostmi lokalne skupnosti.

Naziv Ä?astni obÄ?an Bogomirju StraĹĄku Na osrednjem dogodku ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku – slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta – bodo nekaterim najprizadevnejĹĄim obÄ?anom podelili obÄ?inska priznanja in nagrade.

Naziv Ä?astni obÄ?an bo prejel Bogomir StraĹĄek,, dolgoletni direktor uspeĹĄne druĹžbe KLS Ljubno, srebrno priznanje bosta prejela Marja in Branko Ĺ erbela Rupnik,, dobitniki bronastega priznanja bodo: Danica VezoÄ?nik Krajnc, Damijan Nerat,, Zavod Savinja ter DruĹĄtvo Toplica. Marija ZagoĹžen – Cica , Meta Ikovic in Valentina ZaloĹžnik pa bodo prejele priznanje Ĺžupana.

Slavnostna seja bo v petek, 31. julija, ob 19. uri v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma.

Za finanÄ?no obdobje 2015–2020 imajo pripravljene projekte, njihova izvedba pa bo odvisna od uspeĹĄnosti prijav na razpisih za pridobitev denarja.

Cesta Mrzli Vrh–Golte Glede na to, da je financiranje obÄ?in ĹĄe precejĹĄnja neznanka, da ni odprtih javnih razpisov, bo najbrĹž Ä?as do prihodnjega obÄ?inskega praznika bolj ÂťubogÂŤ v primerjavi z letoĹĄnjim, ocenjuje Franjo NaraloÄ?nik. Nadaljevali bodo aktivnosti za protipoplavno zaĹĄÄ?ito, obnovo nabreĹžin vodotokov, v jeseni naÄ?rtujejo zaÄ?etek posodobitve ceste Mrzli Vrh–Golte in jo kljub temu, da gre za velik finanÄ?ni zalogaj, posku-

ĹĄali tudi letos konÄ?ati. Zelo pomembna za obÄ?ino in razvoj turizma bo ureditev skakalnega centra.

Aktivnosti naj bi sklenili do konca leta in center pripravili za izvedbo tekem svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske v zaÄ?etku prihodnjega leta. Letos imajo zanj v obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 500 tisoÄ? evrov. ÂťGlede na naÄ?rte, ki predvidevajo dodatno ponudbo, zanimivo za domaÄ?ine in turiste, bodo v prihodnjih letih potrebni ĹĄe dodatni evri,ÂŤ je sklenil pogovor Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik. đ&#x;”˛

Franjo NaraloÄ?nik: ÂťPotrebe so visoko nad naĹĄimi zmoĹžnosti.

ObÄ?anom Ĺželimo ponuditi veÄ?, a obstajajo tudi pri tem meje.ÂŤ

ÂťSlabe ceste so velik razvojni problemÂŤ Novi mislinjski Ĺžupan Bojan Borovnik ve, da brez boljĹĄih cest ne bo razvoja – Jeseni konÄ?no razgrnitev obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtov Mislinja, 17. julija – Ob koncu meseca junija so v Mislinji bogato zaznamovali letoĹĄnji obÄ?inski praznik. Ta je imel grenak priokus, saj v obÄ?ini ĹĄe vedno pogreĹĄajo Franca Ĺ ilaka. ÄŒast so mu izkazali tudi s tem, da so ga posthumno imenovali za Ä?astnega obÄ?ana. Nasledil ga je strankarski kolega Bojan Borovnik, ki prav tako kot Ĺ ilak prihaja z mislinjske strani PaĹĄkega Kozjaka. ÄŒeprav je mandat dobil na nadomestnih volitvah maja letos, mu dogajanje v obÄ?ini ni tuje.

Spoznal ga je kot obÄ?inski svetnik, po nenadni smrti Ĺ ilaka pa je prevzel zaÄ?asno vodenje obÄ?ine. Še vedno je grenak priokus, saj je bil Franc Ĺ ilak res dober Ĺžupan, zato ni lahko slediti njegovim vizijam. Ĺ˝elim si, da bom dober Ĺžupan, se pa zavedam, da ne bo lahko. Imam visoke cilje, saj brez njih ne bo uspeha,ÂŤ nam je zaupal, ko smo ga obiskali v njegovi Ĺžupanski pisarni.

Njegovi delavniki so polni, zato se je odloÄ?il, da bo funkcijo opravljal

poklicno. ObÄ?ani si v vroÄ?em petkovem jutru izmenjujejo kljuko njegove pisarne, mnogi so zadovoljni Ĺže, Ä?e jim prisluhne. Ob omejenih proraÄ?unskih sredstvih, ko letno zniĹžujejo denar za investicije, velikokrat kaj veÄ? tudi ne zmore, izvemo. Sicer pa se trenutno v Mislinji najveÄ? ukvarjajo s sanacijo plazov. ÂťOdpravljamo tiste, ki so nastali v preteklosti. Lani nam je zmanjkalo denarja, zato pa smo letos Ĺže uredili dva, enega ĹĄe urejamo. Ob zadnjem junijskem neurju se je sproĹžil ĹĄe en plaz, zato nam teĹžav na tem podroÄ?ju ne bo zmanjkalo,ÂŤ doda Ĺžupan. Veseli ga, ker so lahko ob obÄ?inskem prazniku namenu predali nov gasilski dom v DoliÄ? – Ĺ enflorjanu. ÂťTa je sedaj ponos naĹĄe obÄ?ine, zanj moram Ä?estitati tudi gasilcem, ki so veliko naredili, da ga imamo. Dela nam tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo; po poletnem zatiĹĄju zaradi dopustov bomo nadaljevali obnovo sedeĹžnice za naĹĄo skakalnico. Jeseni nas Ä?aka ĹĄe nekaj projektov, ki jih trenutno ĹĄe pripra-

Vendar pa je s pridobivanjem zemljiĹĄÄ? za tovrstne projekte vedno veÄ? teĹžav, saj ljudje niso veÄ? pripravljeni odstopati zemljiĹĄÄ?, obÄ?ina pa nima dovolj sredstev, da bi jih odkupila.ÂŤ vljamo,ÂŤ doda Borovnik.

Nadaljnji razvoj obÄ?ine je Trenutno v obÄ?ini nimajo evropmoÄ?no povezan z obrtnoskih projektov, pripravljajo pa se na -podjetniĹĄkimi conami, ki izgradnjo kolesarske steze DoliÄ?– si jih Ĺže dolgo Ĺželijo. Tudi Ĺ entflorjan. ÂťTo bo skupen propovpraĹĄevanje za gradnjo jekt z MO Velenje, saj si vsi Ĺžev njih je, a Ĺžal se ustavlja limo, da bi kolesarsko stezo, ki pri obÄ?inskem prostorso jo tako KoroĹĄci kot turisti skem naÄ?rtu. ÂťO njem odliÄ?no sprejeli, na njej je smo govorili ravno v pravi Ĺživ-Ĺžav, Ä?im prej poteh dneh, kot kaĹže, daljĹĄali do Velenja. Vseh ga bomo jeseni, verakcij ĹĄe ne poznam, saj jetno oktobra ali sem Ĺžupan ĹĄele dva menovembra, vendarle razgrniseca,ÂŤ ĹĄe izvemo. li. NaÄ?rtujemo Velika Ĺželja dve obrtni coostaja nova ni; eno v Dolitelovadnica Ä?u, drugo pa v Letos so v MiMislinji ob ceslinji Ĺželeli obNovi mislinjski Ĺžupan Bojan Borovnik se zaveda, da ga Ä?aka veliko sti proti Slovenj noviti dve cesti. dela. Sploh, ker imajo v proraÄ?unu iz leta v leto manj denarja. Gradcu. Brez Eno so Ĺže dali tega se zavedana stranski tir, saj niso dobili soglas- pridobiti sredstva za sanacijo dveh mo, da ne bomo dobili novih delovja obÄ?anov, da bi jim zemljiĹĄÄ?e za obÄ?inskih cest. Od tega je tudi od- nih mest,ÂŤ pravi Ĺžupan. Ĺ e naprej gradnjo odstopili brezplaÄ?no. Zato visno, ali bodo uredili drugo naÄ?r- se trudijo tudi pri razvoju turizma. bodo denar, ki so ga rezervirali za- tovano cesto, za katero upajo, da Lani so odprli sodobni center Konjo, preusmerili drugam. Jeseni pri- bodo obÄ?ani imeli veÄ? posluha. Že- pe, ki so ga zgradili s pomoÄ?jo EU. Ä?akujejo EU razpis, s katerim Ĺželijo limo zgraditi tudi ploÄ?nik v DoliÄ?u. ÂťSlabe ceste, ki jim imamo v obÄ?ini

Namesto Jazbeca ZorenÄ?eva Celje, 16. julija – Pred tednom dni je na direktorsko mesto RASR-a, Razvojne agencija Savinjske regije sedla Iva ZorenÄ?. Na skupĹĄÄ?ini v zaÄ?etku meseca je njeno kandidaturo podprla veÄ?ina od 31 Ĺžupanj in Ĺžupanov od SolÄ?ave do Sotle. Imenovana je bila za ĹĄtiri leta.

Dosedanji direktor agencije Franc Jazbec, ki mu je potekel mandat, se na razpis ni prijavil. Nova direktorica prihaja iz SluĹžbe za lokalno samoupravo ministrstva za javno

upravo. IzkuĹĄnje si je med drugim nabirala na ObÄ?ini Bistrica ob Sotli, na generalnem sekretariatu vlade, bila je tudi vodja kabineta ministra za notranje zadeve.

V svojem programu je izpostavila prizadevanja, da imajo obÄ?ine ne glede na velikost in gospodarsko razvitost enake moĹžnosti za pridobivanje denarja za projekte. Oblikovati namerava tudi projektno pisarno, ki bo izvajala svetovanje in dajala informacije obÄ?inam.

Zagotovila je ĹĄe, da poslanstvo razvojne institucije ostaja uresniÄ?evanje razvojnih projektov Savinjske regije, ki bodo sledili zastavljenim razvojnim prioritetam in regijskim specializacijam.

Franc Jazbec – agencijo je vodil od njene ustanovitve julija 2010 – ostaja na seznamu njenih zaposlenih kot prokurist. Na to mesto so ga imenovali za dobo 4 let. đ&#x;”˛

tp

Zlati grb Ivanu Purnatu Nazarje – Po zadnji seji pred poletnimi poÄ?itnicami so potrjeni obÄ?ani obÄ?ine Nazarje, katerih delo so opazili drugi in jih predlagali za dobitnike obÄ?inskih nagrad in priznanja za leto 2014.

Svetniki so odloÄ?ili, da bo najviĹĄje obÄ?insko priznanje – zlati grb – prejel Ivan Purnat, ki je vodil lokalno skupnost ĹĄtiri mandate. Poleg tega

je med zasluĹžnimi obÄ?ani za njeno ustanovitev. Dobitnika srebrnega grba bosta Irena VaÄ?ovnik in Stanko Flere, bronastega pa Darja Acman in Mirko Brezovnik.

Priznanja bodo podelili na sveÄ?ani seji sveta ob obÄ?inskem prazniku, ki ga praznujejo 18. septembra. đ&#x;”˛

tp

res veliko – med njimi je veliko gozdnih in tudi makadamskih lokalnih, ki jih Ĺželimo ĹĄe asfaltirati –, so ovira pri razvoju turizma. A se trudimo, tudi s konferenÄ?nim turizmom in podobnim,ÂŤ izvemo.

Ena od veÄ?jih Ĺželja je ĹĄe nova telovadnica pri mislinjski osnovni ĹĄoli.

Tudi ta Ĺželja ni nova, sredstva zanjo si je prizadeval pridobiti Ĺže prejĹĄnji Ĺžupan. Borovnik upa, da mu bo uspelo, Ä?eprav ve, da bo teĹžko, saj je obÄ?ina sama ne more plaÄ?ati. Ker Mislinja nima niti ĹĄportnega igriĹĄÄ?a, bi radi uredili tudi tega. Umestili ga bodo pod skakalnico.

Mislinjski proraÄ?un ni velik, zato morajo z denarjem zelo skrbno ravnati. Letos naj bi vanj priteklo 4 milijone in pol evrov. Vedo, da vseh sredstev, na katera so raÄ?unali, ne bo, zato bodo letos potrebni rebalansi. Lani so za investicije ĹĄe imeli 80 tisoÄ? evrov, leto prej veÄ? kot 100 tisoÄ?, letos jih bo le 39 tisoÄ?. ÂťZato moramo z denarjem ravnati zelo skrbno in racionalno,ÂŤ pove za konec pogovora Borovnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

MLADI

23. julija 2015

Mladinski hotel, a ne le za mlade Velenjski hostel po ceni in urejenosti primerljiv s podobnimi tipi nastanitev po evropskih prestolnicah, po zasedenosti pa ĹĄe ne – To poletje veÄ? gostov kot prejĹĄnja leta

Pestra ponudba Hostel nudi tri dvoposteljne sobe z lastno kopalnico, ostale sobe pa imajo veÄ? postelj in si kopalnico delijo. Gost dobi sveĹžo posteljnino in brisaÄ?o, posteljo pa si pripravi sam.

En sklop ima kopalnice za gibalno ovirane, opremljen pa je s klanÄ?inami in ĹĄirĹĄimi vrati za laĹžji dostop. V hostlu je ĹĄe skupen druĹžabni pro-

V sosednjem stolpiÄ?u na istem naslovu je tudi DijaĹĄko-ĹĄtudentski dom, ki ima veÄ? kot 120 postelj, ki jih doslej ĹĄe ni zmanjkalo. Nekaj je dvoposteljnih sob s skupnimi kopalnicami in kuhinjami. Te so najugodnejĹĄe – 102 evra na mesec. Imajo nekaj apartmajev z dvema dvoposteljnima sobama s kuhinjo in kopalnico po 122 evrov na ĹĄtudenta.

Odvisno od zasedenosti pa oddajajo tudi enoposteljne sobe, katerih cena je 152 evrov. Razpis za prihajajoÄ?e ĹĄolsko leto je Ĺže objavljen na www.mc-velenje.si, zakljuÄ?i pa se 15. avgusta. Ĺ olski center Velenje je napovedal kakih 50 dijakov, dobili pa so tudi dve povpraĹĄevanji za ĹĄtudente iz mednarodne izmenjave.

â?ą

ÄŒeprav ne zapolnijo zmogljivosti, s skrbnim in varÄ?nim delom poslujejo z dobiÄ?kom.

Tina Felicijan

Do leta 2010, ko se je nekdanji Dom uÄ?encev preuredil v Mladinski hotel in DijaĹĄko-ĹĄtudentski dom, so v Mestni obÄ?ini Velenje turiste gostili le hoteli in zasebniki. Danes je hostel na Efenkovi, pravzaprav poslovna enota Mladinskega centra Velenje, najcenejĹĄi ponudnik prenoÄ?itev. 58 leĹžiĹĄÄ? je razporejenih v dvo- do ĹĄestposteljne sobe v pritliÄ?ju in medetaĹži. Goste privabita sodobna oprema in mir za poÄ?itek.

DijaĹĄko-ĹĄtudentski dom

V Mladinskem hotelu Velenje sta zaposlena glavni vzdrĹževalec ter receptor Dejan PoĹžegar in vodja Metka Rupreht. V recepciji obÄ?asno delajo ĹĄtudenti, odprta pa je po dogovoru z gosti.

stor, notranji atrij, brezplaÄ?en brezĹžiÄ?ni internet in raÄ?unalniki, pralnica ter kuhinja z veliko opreme in jedilnica. Hrane ne pripravljajo, so se pa povezali z bliĹžnjimi gostiĹĄÄ?i, kamor napotijo goste na zajtrk, kosilo ali veÄ?erjo. Predvsem popotniki najbolj cenijo bliĹžino centra, veliko brezplaÄ?no parkiriĹĄÄ?e, neposredno bliĹžino postajaliĹĄÄ?a brezplaÄ?nega javnega prometa in veliko gradiva s turistiÄ?nimi informacijami. ÂťHostel je tip nastanitve, ki jo navadno uporabljajo popotniki, da prenoÄ?ijo, podnevi pa raziskujejo. Zato so naĹĄi receptorji opremljeni z informacijami o destinaciji in moĹžnih aktivnostih, ves material pa dobimo od

â?ą

OsredotoÄ?ajo se na skupine

Navadno so imeli najveÄ? gostov aprila in maja ter septembra in oktobra, letos pa zdaj, poleti.

TIC-a,ÂŤ razlaga vodja Mladinskega hotela Metka Rupreht. ÂťTrudimo se, da bi okrepili turistiÄ?no destinacijo in privabili veÄ? popotnikov. To bi se moralo zgoditi Ĺže na nacionalni ravni. Na sejmih so namreÄ? izpostavljene Ĺže prepoznavne destinacije, druge, kot je Velenje, pa premalo.ÂŤ

NakljuÄ?nih gostov je malo, popotnikov le pet odstotkov, kar je pribliĹžno dvajset na mesec in navadno ostanejo eno ali dve noÄ?i. Se pa obisk vztrajno poveÄ?uje. Rekordno 13-odstotno zasedenost so dosegli lani, kar Ĺželijo letos preseÄ?i. Trenutno imajo veÄ? gostov kot lani v istem obdobju. VeÄ?ina jih je vezanih na dogodke, predvsem ĹĄportne prireditve, festivale, sreÄ?anja, izobraĹževanja. Za namestitev skupin ga uporabljajo organizatorji poletnih ĹĄol, izmenjav, ĹĄtudijskih obiskov. V zadnjem mesecu so ga obiskali udeleĹženci koĹĄarkarskega kampa, devet

ameriĹĄkih ĹĄtudentov in srbski ĹĄtudenti z geoloĹĄko-rudarske fakultete, ki so priĹĄli na strokovSuzana DragoĹĄiÄ? in Annamarija Vida no ekskurzijo. Živimo iz Lendave sta prenoÄ?ili, ko sta obiskali od skupin, ki prihajajo k prijateljico. Hostel so jima predlagali na nam ob dogodkih v meTIC-u, kjer so ju zelo lepo sprejeli in jima stu ali na organizirane predstavili znamenitosti, pravita. ÂťRes aktivnosti. Zato Ĺželimo sva zadovoljni in preseneÄ?eni. Hostel je dostopen, cena je ustrezna, kuhinja zelo okrepiti ta del ponudbe. Ä?ista, posoda pomita, loÄ?ujejo odpadke, Vidimo priloĹžnost pri vse je lepo oznaÄ?eno. V sobi s kopalnico srednjeĹĄolskih skupisva se dobro spoÄ?ili, je zelo urejena, ima nah, sploh programov veliko omaro, TV in celo hladilnik, pa ĹĄe geoloĹĄkih, energetskih poster od Cavazze,ÂŤ sta se ob jutranji kavi v in ekoloĹĄkih smeri. Ker kot mladinski hotel ne atriju smejali Prekmurki, ki so jima bila vĹĄeÄ? jezera, pa tudi center mesta. moremo izvajati in trĹžiti turistiÄ?nih aranĹžmajev, se Ĺželimo paketa, torej programa in noÄ?itve, povezati z agencijami, da bi skupaj tako poviĹĄa,ÂŤ pojasnjuje Metka Ruđ&#x;”˛ pripravili pakete. Se pa cena takega preht.

Vsem se Ĺžal ni izĹĄlo

Delalo bo 170 mladih

Zaradi manj denarja za poÄ?itniĹĄko delo so oklestili stroĹĄke, povezane z njim

Velenje, 16. julija – Mestna obÄ?ina Velenje letos Ĺže trinajstiÄ? izvaja projekt ÄŒisto moje Velenje, s katerim dijakom omogoÄ?ajo opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela. Projekt letos poteka v devetih tedenskih terminih. Za poÄ?itniĹĄko delo je bilo zelo veliko zanimanje, prejeli so veÄ? kot 450 proĹĄenj mladih. Predvidevajo, da bodo lahko poÄ?itniĹĄko delo omogoÄ?ili 170 upraviÄ?encem, saj imajo

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 16. julija – ObÄ?ina v sodelovanju s Termoelektrarno Ĺže nekaj let v poÄ?itniĹĄkem Ä?asu omogoÄ?a dijakom in ĹĄtudentom delovno preĹživljanje prostega Ä?asa. Ĺ˝al je letos za poÄ?itniĹĄko delo na voljo precej manj denarja, kot ga je bilo, zato so bili v Ĺ oĹĄtanju prisiljeni omejiti ĹĄte-

Ĺ pela SoviÄ?, ĹĄtudentka podiplomskega ĹĄtudija biologije in kemije, je zadostila vsem kriterijem. Delo je dobila s prvo skupino poÄ?itnikarjev v Vili Mayer. Štirideset ur lahko opravim. Vila je odprta od 10. do 16. ure in v dveh tednih se bodo ure lepo razporedile.ÂŤ Potem jo Ä?aka morje. Letos Novigrad, je povedala.

Kaja Ĺ pegla, bodoÄ?ega ĹĄtuden-

ta, ki se je trudil v Zimzelenu, smo vpraĹĄali po zasluĹžku. ÂťZasluĹžek je tak, kot mora biti minimalni za ĹĄtudentsko delo,ÂŤ je povedal. Prav to pa organizatorjem poÄ?itniĹĄkega dela v Ĺ oĹĄtanju ne gre ravno na roko. Poleg manjĹĄega proraÄ?una, ki je zanj na voljo, se je namreÄ? spremenila tudi zakonodaja. PoÄ?itnikarjem teÄ?e delovna doba, doloÄ?ena je minimalna urna postavka (4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto), kar pomeni dodaten stroĹĄek za delodajalca.

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so letos v Ĺželji, da zagotovijo delo Ä?im veÄ? poÄ?itnikarjem, stroĹĄke hudo oklestili. Ni zunanjega nadzora, ni vode v plastenkah ... Slednje, tako dodajajo najbrĹž za tolaĹžbo, tudi v Ĺželji po ustvarjanju manjĹĄe koliÄ?ine odpadkov. đ&#x;”˛

Ĺ pela SoviÄ? bo ĹĄla na morje.

vilo poÄ?itnikarjev in oklestiti tudi nekatere stroĹĄke, povezane z njim.

Delalo jih bo pribliĹžno 80, kar je pol manj, kot si jih je Ĺželelo. Nina Rehar, ki je imela v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ÂťÄ?ezÂŤ operativni del organizacije poÄ?itniĹĄkega dela, je povedala, da je bil kriterij kombinacija starosti, datum oddaje vloge, ocene dela preteklega leta, izkuĹĄenj in tudi vir financiranja.

slih Velenje. Prav tako so pomagali pri izvedbi tradicionalnega taborjenja v Ribnem, kjer sta taborjenje Ĺže konÄ?ali dve izmeni velenjskega rodu Jezerski zmaj. Pomagajo tudi pri izvedbi poÄ?itniĹĄkih delavnic MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, gasilcem, v TuristiÄ?no-informacijskem centru Velenje in Mladinskem hotelu Velenje.

StaĹĄ Zupanc uspeĹĄen na svetovnem prvenstvu Sao Paulo, Brazilija – Od 17. do 19. julija je potekalo svetovno prvenstvo v sestavljanju Rubikove kocke, udeleĹžil pa se ga je tudi VelenjÄ?an StaĹĄ Zupanc. Med 422 udeleĹženci je dosegel odliÄ?ne rezultate. Med drugim je bil osmi v sestavljanju kocke 2x2x2 in petindvajseti v sestavljanju 3x3x3. đ&#x;”˛

Kaj Ĺ pegel ĹĄe razmiĹĄlja, kam z denarjem. (foto: D. J.)

za izvedbo projekta omejena sredstva – 50 tisoÄ? evrov. S spremembo zakonodaje se je namreÄ? poveÄ?ala obremenitev delodajalca, kar je dodatno obremenilo dijaĹĄko delo.

Zaradi tega bodo poÄ?itniĹĄko delo omogoÄ?ili manjĹĄemu ĹĄtevilu dijakov kot lani. Mladi urejajo okolico v krajevnih skupnostih, okolico ĹĄol in javnih zavodov in pomagajo varovancem Doma za varstvo odra-

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

23. julija 2015

Urbane toÄ?ke se nabirajo, pripombe reĹĄujejo Na nekatere ukrepe bo treba poÄ?akati

Spletni portal in mobilna aplikacija Urbane toÄ?ke: Velenje obÄ?ani radi koristijo – Na obÄ?ini redno spremljajo priporoÄ?ila, zanimivosti in pohvale – ÄŒe lahko, reĹĄujejo pripombe Tina Felicijan

Od oktobra, ko je zaĹživel prvi interaktivni portal www.urbanetocke.si, preko katerega lahko obÄ?ani izraĹžajo mnenje o doloÄ?enih lokacijah po mestu in okolici ter oblikujejo pobude, se je registriralo kakih 50 uporabnikov, poroÄ?a sodelavec Mladinskega sveta Velenje Gal Pungartnik. Ti so na virtualnem zemljevidu oznaÄ?ili 12 pripomb, 4 pohvale, 4 priporoÄ?ila in 4 zanimivosti, predvsem pripombe pa zanimajo tudi Mestno obÄ?ino Velenje, ki je do sedaj reĹĄila tri.

nju urbanih vpraĹĄanj v v lokalni skupnosti,ÂŤ pojasnjuje Barbara.

Orodje za obÄ?ane in obÄ?ino Opazke in predlagane reĹĄitve na MOV spremlja koordinatorka socialnih projektov Katja Remic Novak in skrbi, da pobude obÄ?anov pridejo v prava uĹĄesa. ÂťVsaj enkrat tedensko

v nakupovalnem centru Stop Shop, kjer so na pobudo obÄ?anov postavili opozorilne znake za cestno grbino, drugiÄ? ne. Tako denimo na velenjskem avtobusnem postajaliĹĄÄ?u ĹĄe vedno ni ure. Tudi ponovna postavitev bankomata na postaji ni v pristojnosti obÄ?ine.

Rudarska vas prej ...

... in potem.

Spodbuda za participacijo Ideja za Urbane toÄ?ke prihaja iz Finske, kjer poznajo forum Rutti, na katerem obÄ?ani zbirajo svoje iniciative. Predsednica MSV Barbara Kelher je v sodelovanju z Opa celico nadgradila sistem, ki je uporabnikom prijazen, varen in transparenten. ÄŒe Ĺželijo dodati toÄ?ko na zemljevid, se morajo registrirati. Nato lahko svojo urbano toÄ?ko opiĹĄejo in opremijo s fotografijo, pripombam morajo predlagati tudi reĹĄitev, nato pa lahko prek komentarjev urednika spremljajo, kako napreduje reĹĄevanje teĹžave, ali pa se seznanijo, kje so te. Poleg tega lahko komentirajo in vĹĄeÄ?kajo pohvale, zanimivosti, priporoÄ?ila in pripombe drugih uporabnikov. ÂťTako Ĺželimo obÄ?ane spodbuditi, da so aktivni in Ä?im bolj neposredno sodelujejo pri reĹĄeva-

Katja Remic Novak vsako novo pripombo posreduje sodelavcem, najveÄ?krat pa na Urad za komunalne dejavnosti, ki urbano toÄ?ko reĹĄi ali pa pojasni, zakaj ne more ukrepati, in odziv posreduje MSV-ju. Trenutno se ukvarjajo s pobudo za veÄ? koĹĄev za smeti ob jezerih, obÄ?ani pa so Ĺželeli boljĹĄo razsvetljavo na poti med Ĺ kalskim in Velenjskim jezerom. A obÄ?ina letos za to ni namenila denarja, Âť... bomo pa skrbeli, da bo delovala obstojeÄ?a razsvetljava,ÂŤ zagotavlja Katja. ÂťVeliko urbanih toÄ?k se nanaĹĄa na nevarne cestne odseke, a so ceste drĹžavne. Na Direkcijo RS za ceste smo poslali Ĺže veÄ? predlogov, a odgovarjajo, da se trenutno urejajo le najnujnejĹĄi odseki, ker za druge ni sredstev.ÂŤ

Ne opazijo le pomanjkljivosti

Gal Pungartnik bo skrbel, da bo portal Ĺživel, in se trudil, da ga bo spoznalo in uporabljalo vse veÄ? obÄ?anov.

obiĹĄÄ?emo spletno stran in pregledamo nove urbane toÄ?ke, ki jih lahko reĹĄimo. TeĹžava pa je, ker se veÄ?ina toÄ?k ne nanaĹĄa na objekte ali zemljiĹĄÄ?a v obÄ?inski lasti, zato lahko le pozivamo lastnike, da zaznano vpraĹĄanje reĹĄijo,ÂŤ pojasnjuje. VÄ?asih se lastniki odzivajo, kakor so se

Urbane toÄ?ke niso zamiĹĄljene kot medij za grajanje in pritoĹževanje, ampak so namenjene tudi namigom za preĹživljanje prostega Ä?asa in obiske turistov. Uporabniki so med drugim pohvalili urejene klopi na KoĹžlju, mestna kolesa Bicy na Gorici in v Ĺ aleku ter gugalnico za gibalno ovirane na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, priporoÄ?ajo obisk muzejev in rekreacijo ob Velenjskem jezeru ter izpostavljajo zanimivosti, kot so velenjska plaĹža in Letni kino.

Katja Remic Novak opaĹža, da uporabniki Urbanih toÄ?k dobro opazujejo in predlagajo konstruktivne reĹĄitve.

Dve urbani nevĹĄeÄ?nosti je obÄ?ina reĹĄila sama. ÂťPrebivalciÂŤ Rudarske vasi – otroĹĄkega igriĹĄÄ?a v SonÄ?nem parku – so opozorili na pomanjkljivosti na igralih in shojeno travo. ÂťSpustili smo Ä?ebriÄ?ke, da jih doseĹžejo tudi mlajĹĄi otroci, in prilagodili Ĺžico za laĹžji spust ter ponovno zatravili, da ni veÄ? blata,ÂŤ pravi Katja.

Poskrbeli so tudi, da si domaÄ?ini in

đ&#x;”˛

obiskovalci v vili Bianci lahko izposodijo kljuÄ? za dostop do Ĺ aleĹĄkega gradu, saj je ograja zaklenjena. A na obvestilu, ki je le v slovenĹĄÄ?ini, kar je neugodno za turiste, manjka de-

lovni Ä?as TIC-a, tablo pa obiskovalci najdejo ĹĄele na zaklenjeni ograji, ko se Ĺže povzpnejo na grad, opozarja Gal. Kljub temu pa na TIC-u beleĹžijo veÄ? obiskovalcev gradu.

28. ÄŒebelarski praznik v Gornjem Gradu

Fazna obnova Velenje - Dom za varstvo odraslih Velenje je pred celovito prenovo. Po ocenah bo vredna 5 milijonov evrov, od tega je ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti za prihodnje leto domu odobrilo milijon evrov, ki jih bo lahko uporabil prihodnje leto. Rekonstrukcije in nadzidave se bodo lotili po fazah, z izvedbo bodo pridobili zaposleni, ĹĄe veÄ? pa stanovalci. Prvim prinaĹĄa precej boljĹĄe delovne pogoje, drugim viĹĄjo kakovost Ĺživljenja in bivanja v domu. Projekt namreÄ? predvideva preureditev sob v eno in dvoposteljne, vsaka bo imela svoje sanitarije, ki jih sedaj nimajo.

OmogoÄ?il bo oblikovanje druĹžinskih skupin oziroma stanovanjskih skupnosti. Sob bo v domu po izvedbi projekta veÄ?, njegova zmogljivost pa bo ostala na dosedanji ravni – 190 postelj. đ&#x;”˛

Ureditev ekoloĹĄkih otokov Ĺ martno ob Paki – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so na kar nekaj sejah opozorili na potrebo po ureditvi ekoloĹĄkih otokov.

Na obÄ?inski upravi so nam povedali, da se potrebe zavedajo in tudi ukrepajo. Priznavajo, da vse zbiralnice na obmoÄ?ju lokalne skupnosti nimajo enotne zunanje ureditve. Veliko ekoloĹĄkih otokov so namreÄ? vaĹĄke skupnosti uredile ob materialni pomoÄ?i obÄ?ine same, ureditev pa so prilagodile svojim Ĺželjam.

Lani se je obÄ?ina lotila enotnega videza zbiralnic tam, kjer prostor to dovoljuje. Na novo so uredili tri ekoloĹĄke otoke, in sicer v Ĺ martnem ob Paki, v Gavcah ter na zaÄ?etku Malega Vrha. ÂťObnovo ekoloĹĄkih otokov bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Izdelali smo prednostno listo, ki jo noveliramo glede na dotrajanost obstojeÄ?ih ograj in podlag,ÂŤ zagotavljajo. Za letos so predvideli obnovo dveh ekoloĹĄkih otokov: v Martinovi vasi v Ĺ martnem ob Paki in vaĹĄki skupnosti Mali Vrhu. Krajani PaĹĄke vasi so izrazili Ĺželjo po pokritem ekoloĹĄkem otoku, ki ga bodo uredili sami.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je 40 ekoloĹĄkih otokov – zbiralnic. Na njih je postavljenih 123 zabojnikov, od tega 81 za papir in kartonsko ter 42 za stekleno embalaĹžo. Trend izpred nekaj let, ko so obÄ?ani Ĺželeli imeti Ä?im veÄ? zbiralnic Ä?im bliĹže svojemu domu, se je ustavil oziroma se v zadnjem Ä?asu njihovo ĹĄtevilo celo zmanjĹĄuje. đ&#x;”˛

tp

Tekel je predvsem znoj in 'pir' – Izbrali tudi medeno kraljico GornjegrajÄ?ani, domaÄ?e TuristiÄ?no druĹĄtvo, ÄŒebelarska druĹžina Gornji Grad (ki zdruĹžuje tudi Ä?ebelarje iz Nove Ĺ tifte in BoÄ?ne) ter druga tamkajĹĄnja druĹĄtva v podpori ObÄ?ine Gornji Grad so minulo soboto priredila 28. tradicionalni ÄŒebelarski praznik. ÄŒe se Ĺže nista cedila med in mleko, je pa zato v vroÄ?ini steklo veliko piva in vode.

Lil pa je tudi znoj mnogih udeleĹžencev tradicionalne povorke, v V prazniÄ?ni povorki v Gornjem Gradu je sodelovala veÄ?ina Ä?ebelarskih druĹžin SaĹĄa regije s prapori. kateri so poleg Ä?ebelarskih druĹžin SaĹĄa regije ter ÄŒD Kamnik sodelovala tudi druga povezana in prijateljska krajevna druĹĄtva: Godba Zgornje Savinjske doline, kulturni druĹĄtvi BoÄ?na in Gornji Grad, Ljudske pevke PuĹĄeljc, starodobni smuÄ?arji Podmeninski gadje, Gobarsko druĹĄtvo Ajdovec Gornji Grad, KS Nova Ĺ tifta s prikazom stiskanja tolkeca, domaÄ?e Planinsko druĹĄtvo Gornji Grad ter gasilci PGD Gornji Grad.

V povorki so domaÄ?i Ä?ebelarji simboliÄ?no toÄ?ili med, ki ga letos ne bo tako primanjkovalo kot lani. Predsednik ÄŒD Ivan Fale nam je postregel s podatkom, da letina kaĹže zelo dobro, saj medi hoja z donosom celo med 50 do 60 kg na panj, kar od lanskega leta izÄ?rpane Ä?ebelarje naravnost navduĹĄuje.

Po hudih vroÄ?ih veÄ?urnih bojih vleÄ?enja ĹĄtrika ter tekmovanju plesnih parov so izbrali medeno kraljico.

To je za leto 2015 v moÄ?ni konkurenci ÂťmedeneÂŤ lepote in vrlin postala domaÄ?inka, dijakinja gostinske ĹĄole Celje Tajda Purnat. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V povorki sta Ivo MlaÄ?nik in njegov sin prikazala toÄ?enje letoĹĄnjega medu.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

23. julija 2015

UspeĹĄni pri ĹĄirjenju glasu o preteklosti Muzej Velenje letno obiĹĄÄ?e okoli 25 tisoÄ? obiskovalcev – Z novimi pristopi bi radi ĹĄtevilo poveÄ?ali – Vse veÄ? je obiskovalcev, ki pridejo, ko je ogled zbirk brezplaÄ?en Bojana Ĺ pegel

Velenje, 17. julija – 1. julija letos je minilo leto dni, odkar je Mojca Ĺ˝evart postala direktorica Muzeja Velenje. Na novo delovno mesto je priĹĄla opremljena s ĹĄtevilnimi naÄ?rti. Zadovoljna je, ker so jih v 12 mesecih kar nekaj Ĺže uresniÄ?ili, druge pa ĹĄe pripravljajo. ÂťOstaja ĹĄe veliko nalog in izzivov za prihodnja leta,ÂŤ prizna. Vesela je, ker se poleti v grajskem atriju res veliko dogaja. Prav v Ä?asu naĹĄega obiska so zakljuÄ?evali afriĹĄke dneve, dogodke so povezali z edinstveno afriĹĄko zbirko FrantiĹĄka Foita.

Hkrati se pripravljajo na razstavo, ki bo v Ä?asu letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika dokazala, da je Velenje tudi mesto ĹĄporta. Letos namreÄ? mineva 60 let od odprtja mestnega stadiona, Velenje pa se ponaĹĄa s kar 20 uspeĹĄnimi ĹĄportniki, ki so se udeleĹžili olimpijskih iger. DelÄ?ek razstave, ki ĹĄe nastaja, predstavila pa bo vse velenjske olimpijce, bodo Ĺže avgusta postavili v Muzeju olimpijcev v ÄŒrni na KoroĹĄkem.

Tam bo na ogled v Ä?asu njihovega turistiÄ?nega tedna. V Velenju bodo razstavo odprli septembra, postavili pa jo bodo v galeriji na prostem.

Ob obÄ?inskem prazniku pa bodo vsa gospodinjstva prejela knjiĹžico, ki bo predstavila najpomembnejĹĄe domaÄ?e ĹĄportnike.

Marsikaj je oÄ?em nevidno Dela v Muzeju je, pravi naĹĄa sogovornica, veliko. Trenutno je v Muzeju Velenje zaposlenih 24; v to ĹĄtevilo je vĹĄtetih tudi 6 javnih delavcev. Glavnina ima sedeĹž na Velenjskem gradu, 5 jih dela v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, trije pa so zaposleni v depoju in konzervatorsko–restavratorski delavnici. K temu doda: ÂťPrecej dela je takega, ki se navzven ne vidi. Najprej je seveda potrebno vzpostaviti vse potrebne okvirje in podlage za Ä?im uÄ?inkovitejĹĄe delovanje institucije. Muzej deluje kar na sedmih lokacijah; skrbimo za veÄ? stavb in njihovo okolico. Kustosi glavnino Ä?asa namenjajo strokovnemu in raziskovalnemu

delu, veliko Ä?asa in energije pa posveÄ?amo tudi temu, da skuĹĄamo svojo dejavnost Ä?im bolje predstaviti navzven. NaĹĄe delo in kulturno dediĹĄÄ?ino doline Ĺželimo pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu ljudi. Zato pripravljamo ĹĄtevilne dogodke, razstave, prireditve, sodelujemo z mediji, z razliÄ?nimi ciljnimi skupinami, skuĹĄamo izdajati tudi publikacije ...

Trudimo se, da znanje in vedenje o

Depoji so prava zakladnica Takoj po prihodu v muzej se je nova direktorica skupaj s sodelavci med drugim poglobila v skrivnosti, ki jih skrivajo njihovi depoji. Ĺ˝e lani poleti so s pomoÄ?jo eksponatov, ki so jih naĹĄli v njem, pripravili uspeĹĄno prireditev Zavrtimo Ä?as nazaj – v ĹĄestdeseta. Prireditev je bila odliÄ?no sprejeta. Pred kratkim so odprli

pnostmi. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj omogoÄ?a delovanje Muzeja usnjarstva na Slovenskem, naĹĄa ustanoviteljica, Mestna obÄ?ina Velenje, pa veliko sredstev namenja za vzdrĹževanje objektov, s katerimi upravlja naĹĄ muzej, prav tako pa sofinancira naĹĄe programske projekte ter na sploh podpira naĹĄe delo,ÂŤ pravi Ĺ˝evartova.

Upajo, da bodo kmalu zamenjali ĹĄe nekaj oken in polken v drugem nadstropju Velenjskega gradu. Letos si Ĺželijo popraviti tudi del grajske strehe, kjer bi radi leseno kritino zamenjali z bobrovcem, saj je to ugodnejĹĄa in trajnejĹĄa reĹĄitev. ÂťLani smo se res razveselili nove ureditve osvetljene peĹĄ poti do gradu. To je velika pridobitev, ki marsikomu olajĹĄa obisk naĹĄih veÄ?ernih prireditev. Pridobitev pa je nedvomno tudi razstava ob poti, saj lahko z njo preteklost Velenja in Ĺ aleĹĄke doline pribliĹžamo res ĹĄtevilnim ljudem, tudi tistim, ki se za ogled take razstave, Ä?e bi bila na ogled v muzeju, morda ne bi odloÄ?iliÂŤ doda sogovornica.

Pogumni naÄ?rti

Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart

kulturni dediĹĄÄ?ini, o naĹĄi preteklosti in o vseh zanimivih vsebinah, ki jih lahko najdemo v naĹĄem muzeju, kar najbolj uspeĹĄno delimo in razĹĄirjamo.ÂŤ Zadnjih nekaj let se ĹĄtevilo obiskovalcev Muzeja Velenje giblje okoli ĹĄtevilke 25 tisoÄ?.

V zadnjem obdobju opaĹžajo, da se spreminja razmerje med tistimi, ki za ogled muzeja plaÄ?ajo, in tistimi, ki poiĹĄÄ?ejo priloĹžnost za ogled takrat, ko so vrata muzeja odprta brez vstopnine. ÂťKer Ĺželimo, da so kulturne vsebine Ä?im bolj dostopne, takĹĄne dneve odprtih vrat pripravljamo veÄ?krat letno,ÂŤ doda sogovornica. Pove tudi, da z obiskom nikoli ne bodo Ä?isto zadovoljni, saj je pridobivanje novih obiskovalcev, oblikovanje novih ciljnih skupin in odjemalcev kulturnih vsebin ena njihovih temeljnih nalog. .

tudi novo stalno postavitev oroĹžja in kamnitih spomenikov v grajskem atriju. ÂťNaĹĄi depoji skrivajo ĹĄe veliko dragocenosti. Upamo, da jih bomo lahko Ä?im veÄ?krat na ogled postavili ob razliÄ?nih dogodkih in v okviru obÄ?asnih razstav pa morda tudi ob prenovi katere od naĹĄih stalnih postavitev ali celo z novo stalno razstavo. Pri muzejskih postavitvah smo Ĺžal precej omejeni – tako s prostorskimi pogoji kot s finanÄ?nimi sredstvi.ÂŤ DrĹžava zmanjĹĄuje sredstva za delovanje muzejev. ÂťDenarja je manj, kot ga je bilo nekoÄ?, a skuĹĄamo za denar, ki ga imamo, narediti Ä?im veÄ?. Poleg tega se trudimo, da vsaj nekaj sredstev s trĹžnimi dejavnostmi pridobimo sami, da nam kdaj na pomoÄ? ĹĄe vedno priskoÄ?ijo tudi sponzorji in donatorji. Zelo dobro sodelujemo z lokalnimi sku-

Izvemo, da nameravajo bolje urediti vse dostopne in dovozne poti do gradu, parkiriĹĄÄ?a, sanitarije ter v prihodnjih letih povrniti nekdanjo podobo grajskemu parku, kar pa je odvisno od uspeha na EU razpisih. S komunalnim podjetjem se dogovarjajo za prenovo Ä?rpaliĹĄÄ?a, s pomoÄ?jo katerega se grad oskrbuje z vodo in za prikljuÄ?itev gradu na javno kanalizacijo. Dela pri tako velikih in starih stavbah paÄ? nikoli ne zmanjka. Trudijo pa se tudi na drugih lokacijah muzeja. Na GraĹĄki gori naj bi 22. avgusta, ko bo tam potekalo tradicionalno sreÄ?anje borcev, planincev in veteranov, odprli spominski park. Direktorica razloĹži: ÂťGre pravzaprav za krajinsko ureditev, s katero Ĺželimo ĹĄe bolj poudariti to spominsko obmoÄ?je.

Urejamo prostor med avgusta lani odprto prenovljeno spominsko sobo 14. divizije in AugustinÄ?ićevim spomenikom ÂťNoĹĄenje ranjencevÂŤ.

Tako bodo lahko tudi tisti, ki pridejo na GraĹĄko goro in se ne odloÄ?ijo za obisk spominske sobe, izvedeli nekaj o zgodovinskih dogodkih, ki đ&#x;”˛ so se tam odvili.ÂŤ

Mnenja in odmevi

Poletni jazz

V vrsto vidnih jazz dogodkov letoĹĄnjega velenjskega poletja sta se vpisala ĹĄe dva, Ä?eprav pri njih ni ĹĄlo Ä?isto po naÄ?rtih.

Nastop saksofonista Jureta Pukla s triom in gostjo, saksofonistko Melisso Aldano 11. julija, je ostal pri polovici – toliko, da so nas posluĹĄalce dobro ogreli in smo priĹĄli ravno na okus. Pri tem smo pribliĹžno vedeli, kaj priÄ?akovati od Jureta, namreÄ? v prostoru med brezhibnim in bleĹĄÄ?eÄ?im pulzirajoÄ?e glasbeno tkivo, veÄ?krat virtuozno do te mere, da je zvenelo kot ekshibicija.

Melissa Aldana je za razliko od Jureta oÄ?arala z Ĺžametnim, malce 'utrujenim', 'hrapavim' tonom, ki ga je oplemenitila in po Ĺžensko nadgradila v latinskoameriĹĄko Ä?utnost, iz Ä?esar je zvarila pravi glasbeni balzam za – naĹĄo - duĹĄo. Zaradi deĹžja prekinjeni koncert bo k sreÄ?i mogoÄ?e doĹživeti ponovno 12. avgusta.

Zoprni dogodek izpostavlja vpraĹĄanje, ali ne bi bilo – glede na rastoÄ?o priljubljenost prireditev pod milim nebom in na podaljĹĄevanje toplih vremenskih obdobij v vseh letnih Ä?asih – umestno razmisliti o investiciji v primeren, tj. pokrit poletni oder. Mesto zanj se ponuja v kotu med vzhodno steno DK in severno steno prizidka – tudi zaradi bistveno bolj enostavnega reĹĄevanja akustike z dvema Ĺže obstojeÄ?ima stenama v ozadju. Oder bi kazalo funkcionalno dopolniti ĹĄe s prilagoditvijo prostora za obiskovalce, se pravi z razĹĄiritvijo sedanje peĹĄpoti in s smiselno vkljuÄ?itvijo kafeterije. Dejstvo, da je DK zavarovan kot arhitekturni spomenik, po mnenju podpisanega ne more pomeniti, da je izkljuÄ?eno vsako funkcionalno dopolnjevanje, seveda ob upoĹĄtevanju arhitektonskih znaÄ?ilnosti. Prav tako je v zadnjih letih – zelo normalno in logiÄ?no – Ĺže priĹĄlo do manjĹĄih funkcionalnih sprememb v no-

tranjosti objekta.

Teden pozneje je bil najavljen trio vibrafonista Vida Jamnika, ki je velenjski publiki tudi dobro znan. Zaradi kadrovskega zapleta je iz – trinacionalnega tria nastal dvonacionalni kvartet, a je treba poudariti, da posluĹĄalci zaradi tega nismo trpeli. Resda je bilo na zaÄ?etku Ä?utiti nekaj nervoze, kot da koncert ni hotel steÄ?i, a so se fantje kmalu znebili krÄ?a in nekje od skladbe Billyja Strayhorna Isfahan dalje smo uĹživali v njihovem igranju – kot da ne bi bili ĹĄele ĹĄtudenti. Potem ko so se razigrali, sem imel obÄ?utek, da samo ĹĄe rastejo in da bi igrali vedno bolje, dalj, ko bi igrali. V posebno lepem spominu so mi ostale njihove balade.

Kot posluĹĄalec lahko za zdaj samo upam, da bo nadaljevanje poletja glasbeno enako privlaÄ?no, kot je bil njegov prvi del. đ&#x;”˛

Lado Planko

Poletne paralele Bojan PavĹĄek

Vsako leto, vedno pribliĹžno ob istem Ä?asu, nastopi obdobje, ki je mojim moĹžganom najljubĹĄe. OboĹžujejo namreÄ? poletje, opremljeno z vsem, kar tradicionalno in tudi spontano sodi zraven. To je Ä?as, ko dajo za precej veÄ? kot samo nekaj ur na stranski tir delovno vnemo in odklopijo predvsem tiste sive celice, ki so najbolj v uporabi pri zagotavljanju meseÄ?nega dohodka. Hkrati gre za pomemben lokacijski moment, ko se fiziÄ?no umestim zunaj lokalnih obronkov v bolj ali manj neznana okolja, katerih atributi temeljijo predvsem na neokrnjeni naravi, raznolikosti vsakdana, sveĹžinah noÄ?i in prijetni druĹžbi ĹĄe do vÄ?eraj popolnih neznancev.

In ravno ta preskok me je tudi letos tako impresioniral, da sem ga uporabil za vsebinsko iztoÄ?nico julijske kolumne. Zato naj za ogrevanje navrĹžem stari rek: "Povsod je lepo, a doma je najlepĹĄe". Ali te besedne zveze drĹžijo ali ne, je seveda svobodno prepriÄ?anje vsakega posameznika.

Zanimivo pa kljub temu je, kako lahko vÄ?asih padejo v vodo, Ä?e se jih lotiĹĄ za odtenek manj povrĹĄinsko.

Grafika: Bojan PavĹĄek

Ko si je ĹĄe zadnji Ä?lan druĹžine preko penastih blazin, frotirnih otiralk, za odtenek prenatrpanih kovÄ?kov, napihljivih pvc Ĺžog, fluorescenÄ?nih frizbijev, kitajskih lopatk, tekoÄ?e hmeljarske osveĹžitve in malo polomljenega, a nepogreĹĄljivega kvazi etno senÄ?nika uspeĹĄno utrl pot do svojega sedeĹža, sem dal avtomobilu komando za vĹžig. NavduĹĄenje druĹžinskih sopotnikov, da se je z zvokom zaganjaÄ?a priÄ?ela pot proti morju, je bilo temu primerno. Jaz pa sem najprej Ĺželel dojeti, da res, prav zares zapuĹĄÄ?amo periferijo bloka 6. Z beĹžnim pogledom ujeta neprekinjena belina parnega stebra, ki se razblinja ĹĄele nekje visoko v zraku in v vseh letnih Ä?asih, nudi mestu ogromno popolnoma nepotrebne (beri: moteÄ?e) sence, je v nekaj trenutkih postala le ĹĄe neostra silhueta v vzvratnem ogledalu. Pot na morje v celotnem kontekstu zgodbe ni pomembna, zato jo preskoÄ?imo. Prispemo brez zapletov, razbremenimo vzmetenje vozila, navesimo nase nekaj hitro suĹĄeÄ?ih elastanskih krpic in smuk na plaĹžo.

Zvoke turbin, ki so ĹĄe pred nekaj urami polnili naĹĄe sluhovode, je izrinil ĹĄum valov, ki ga blagodejno dopolnjuje ĹĄe pevski zbor lokalnih ĹĄkrĹžatov.

PrevladujoÄ?o turbinsko zvoÄ?no konstanto, ki se ne ozira na svet okoli nje in ne jenja, je zamenjala preprosta simfonija narave. PaĹĄe. Zelo. Seveda so dnevi tudi zavoljo tega ĹĄli za med. Kljub hitrosti odĹĄtevanja lagodja sem vseeno tu in tam priÄ?akoval kakĹĄno tresenje tal, ki bi me vsaj malo navezalo na domaÄ?e okolje. Pa niÄ?. Kot kaĹže, vsaj na tem koncu morske obale ni kakĹĄnega davno, predavno ugaslega ognjenika, ki bi se ponovno prebujal, tako kot to menda poÄ?ne naĹĄ Smrekovec. A ta se po mojem ne prebuja prav zares, ampak se samo zelo, zelo (pre)pogosto jezi, ker mu spodkopavajo lignitne temelje. Ahhh, potem pa ĹĄe borovci. Vsi diĹĄeÄ?i, bronhialno zdravilni, transparentno senÄ?ni. Njihova esenca je Ä?udovita protiuteĹž vsej smrdljivi navlaki, ki smo jo v nosnicah prinesli s seboj. Tisti, ki daje nekdanjemu mestu svetlobe popolnoma nove vonjalne dimenzije, katerih izvir se priÄ?enja nekje v bliĹžini elektrarne. Mesto Ĺžveplobe, mesto plesnobe, mesto grenkobe, pa ĹĄe kakĹĄen pridevnik, ki pritiÄ?e tem vonjavam, bi se naĹĄel. In glede na to, da se niÄ? ne ukrene, sklepam, da takĹĄno stanje ustreza mestnim ekoloĹĄkim normativom. Le kaj na to poreÄ?ejo drobna in za nesnago ĹĄe kako obÄ?utljiva pljuÄ?ka ĹĄoĹĄtanjskih otrok? Ok. Bodi dovolj vzporednic. Med prste se Ĺže vriva mivka. V eni roki mini lopatka, pod pazduho knjiga, druga roka poleg leĹžalke nerodno drĹži napihljivo Ĺžogo, z nog dokaj uspeĹĄno bincnem japonki, na nebu pa se potika poredni galeb, pripravljen, da na mojo glavo mogoÄ?e odvrĹže fekalni paket. Ne! O, to pa ne! Se ne bo zgodilo! Se ne sme zgoditi! Ta zgodba ima namreÄ? sreÄ?en konec! Ĺ koda, da ne morem vplivati đ&#x;”˛ na podoben konec tudi v domaÄ?ih logih. Ali paÄ??!

V soboto nasedajo kiti Velenje, 25. julija – V Ä?asu, ko je dolina najbolj (dopustniĹĄko) prazna, v letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru nasedajo kiti. Tudi letos bodo. Organizatorji pravijo, da bodo to soboto pripravili najboljĹĄi festival na svetu, seveda kar se kitov tiÄ?e. Program bo podoben kot prejĹĄnja leta; poleg glasbe, ki bo spodbujala ekipe, ki bodo iz odpadnih materialov izdelovale kite, bodo pripravili tudi piknik. Tisti, ki bodo kite Ĺže postavili na suho, se bodo lahko pomerili tudi v razliÄ?nih ĹĄportnih igrah. Festival se bo zaÄ?el toÄ?no opoldne, popoldne pa bodo na njem za glasbo v Ĺživo skrbeli Digilespi, Stojan KneĹžević, Ziebane, Matter – Dacho, Tunja, Levanael, BlaĹž & Simon, Dot, Borka & Bakto in DJ Verh. đ&#x;”˛ bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Karolina ima novo ljubezen V tem Ä?asu, ko so bolj ali manj naĹĄe misli povezane z dopusti, poÄ?itnicami, moderatorka na Radiu Velenje Karolina Destovnik pravi, da zanjo ti trenutki ĹĄe niso priĹĄli. O brezskrbnih dnevih sicer razmiĹĄlja, si za ÂťguĹĄtÂŤ obÄ?asno privoĹĄÄ?i tudi kakĹĄno sladico z mangom in ‌ ÂťMalo za ĹĄalo, malo zares, ĹĄe kar nekaj delovnih dni me Ä?aka. Bolj kot temu namenjam pozornost moji novi veliki ljubezni – capoeiri. Gre za brazilsko veĹĄÄ?ino, ki zdruĹžuje borbo, ples, igro, glasbo, akrobatiko. NavduĹĄila me je, ker razgiba celo telo, pri tem pa so pomembni hitrost, ravnoteĹžje in koordinacija.ÂŤ Pred nedavnim se je vrnila s seminarja v Italiji, velika Ĺželja udeleĹžencev vadbe v prostorih osnovne ĹĄole Livada Velenje ter Ĺželja mojstra Gilsona pa je, da si capoeiro ogledajo v Braziliji Ä?ez dve leti. ÂťPridno varÄ?ujemo za to pot.ÂŤ Zaupala nam je ĹĄe, da se v tem Ä?asu pripravlja na kolo – eno od faz ome-

1. SEVERINA - Calimero 2. POLONA FURLAN Ostani ĹĄe malo 3. MONIKA PUÄŒELJ V dobrem in slabem

njene veĹĄÄ?ine, za katero je letos Ĺže pridobila zeleni pas. Za druĹženje s posluĹĄalci Radia Velenje ima tako manj Ä?asa, kot bi si Ĺželela. NoÄ?ni program slovenskih radijskih postaj, pravi, je kot nalaĹĄÄ? zanjo. Ker pa je Ä?as dopustov, sta se z odgovorno urednico Miro ZakoĹĄek dogovorili tudi za kakĹĄno dopoldansko in popoldansko deĹžurstvo na radiu. ÄŒeprav ne sodi ravno med ÂťnoÄ?ne pticeÂŤ, pri vodenju noÄ?nega programa uĹživa. Stiki s posluĹĄalci, sploh takimi, ki premislijo, preden kaj reÄ?ejo, ki imajo ideje, komentatorji, jo bogatijo. ÂťPravi magnet so zame svetovljani. Zato se trudim, da so moji gostje v studiu ljudje s ĹĄirino, taki, ki so nekaj posebnega.

Ti s svojimi zgodbami ÂťvleÄ?ejoÂŤ posluĹĄalce, da so z nami dobrĹĄen del noÄ?i.ÂŤ Eden takih naj bi bil meĹĄalec koktajlov. V noÄ?nem programu ga priÄ?akuje v naslednjem druĹženju s posluĹĄalci đ&#x;”˛ Tp Radia Velenje. Bodite njuni gostitelji!

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as Karolina Destovnik (v ozadju) ÂťosvajaÂŤ kolo.

GLASBENE novice bi me neĹžno, bil pa je tudi na turneji po Argentini. Pred dvema letoma se je skupina Magnet zbrala ob 40. obletnici glasbene kariere in ĹĄe vedno obÄ?asno igra, letos pa je Miha BalaĹžiÄ? ponovno zaÄ?el delati tudi samostojno kariero. Veliko nastopa kot gost na koncertih s prekmurskimi skupinami Plamen, Blue Planet in Weekend Band, pa tudi na zabavah. Predstavlja pa pesem Pozabi v novi preobleki – prviÄ? jo je namreÄ? posnel leta 1986 s skupino Komet

UresniÄ?evalci sanj Nova glasbena skupina Covellite si je nadela ime po kamnu iz keltske simbolike, ki s svojo nadnaravno moÄ?jo uresniÄ?uje sanje. Pod vodstvom Kristine MiĹĄović zagotovo uresniÄ?ujejo svoje sanje, ko DJ-ji, klubske plesalke ter domaÄ?i in tuji artisti, zdruĹženi z glasbeniki, na odru ustvarijo fantazijsko pravljico.

Njihovo klubsko gledaliĹĄÄ?e temelji na elektronski glasbi, pevski nastop pa se s plesno koreografijo in bogato kostumografijo Barbee Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ? poveĹže v zgodbo. Na dolenjskem festivalu Woodland so uprizorili ledeno bitko v gozdu in tako zaÄ?eli poletno turnejo po hrvaĹĄkih klubih.

Fado na Velenjskem gradu

Diva modernega portugalskega fada Lula Pena bo jutri nastopila v atriju Velenjskega gradu. Njen edinstveni vokal, zamolkel glas preĹžemajo glasbe sveta: lizbonski fado, zelenortska morna, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko-afriĹĄka melodika, francoski ĹĄanson ... Glasbenica in pesnica s kitaro

11

107,8 MHz

23. julija 2015

to pesem posnele ĹĄe videospot, ki je nastal na slovenski obali. Ĺ˝e zdaj pa napovedujejo, da naslednji mesec priÄ?akujejo Ä?isto pravega frajerja.

www.radiovelenje.com

Nov dan za Soul Duality

zelo NA KRATKO

Zasedba Ĺže starih glasbenih prijateljev in ustvarjalcev, tokrat zdruĹženih v sveĹžo skupino Soul Duality, predstavlja svoj prvi hit z naslovom New Day. Pristna rock skupi-

sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost. Kozmopolitska Portugalka se je rodila leta 1974 v Lizboni, kjer je tudi odraĹĄÄ?ala. Izdala je dva albuma: leta 1998 je pri belgijski zaloĹžbi Carbon 7 izĹĄel hitro razprodani Phados. Leta 2010 pa ĹĄe album Troubadour, ki ponuja omamno pokrajino fada z izluĹĄÄ?enimi primesmi portugalske ljudske glasbe, francoskega ĹĄansona, latinskoameriĹĄke nueve canciĂłn in angloameriĹĄkega popa.

Povratek Miha BalaĹžiÄ?a Prlek Miha BalaĹžiÄ? ima enega najĹĄarmantnejĹĄih moĹĄkih vokalov v Sloveniji. S profesionalno glasbeno kariero je zaÄ?el leta 1986 kot pevec skupine Komet s Ptuja, s katero

je posnel pesmi Ana, ÄŒe sama boĹĄ ostala in Pozabi. Leta 1987 se je pridruĹžil prekmurski skupini Magnet, s katero je posnel ĹĄtevilne uspeĹĄnice, kot so Jutri sin vaĹĄ bo postal vojak, Bodi sreÄ?na, Julija, OĹženil se bom in Danes je tvoj rojstni dan, z njimi pa prepotoval Evropo. Posneli so tudi dueta z Nedo Ukraden in Simono Weiss. Leta 1992 je Miha zapustil Magnet in se odloÄ?il za samostojno kariero, ki je obrodila uspeĹĄnici Nekdo mi krade sanje in Polju-

1 NALET - Ne dam 2 ANS. Ĺ˝ARGON - Le veter ve za tvoje sanje 3 ROSA - Zdaj Rosa vam igra 4 SLOVENSKI KLAS - Za mojo drago 5 RAUBARJI - Ke se prijatli ukop naberema 6 EKART & FLISER - Ĺ e eno rundo daj toÄ?ajka 7 KRJAVELJ - Upanje je pol Ĺživljenja 8 SLOVENSKI MUZIKANTJE - NaĹĄe D'brwte 9 TRIO Ĺ UBIC - ÄŒarobna pravljica 10 JODEL EXPRESS & ZORAN ZORKO - Nora na polke

NATALIE IMBRUGLIA Avstralska pevka, ki bo kmalu izdala nov album, je nekaj pesmi predstavila Ĺže v LaĹĄkem na festivalu Pivo in cvetje, a njen nastop zaradi tonskh teĹžav ni izzvenel po priÄ?akovanjih 40-letnice.

MEXICO

in je izĹĄla leto kasneje na njihovem albumu Poletne sanje. Avtor glasbe in besedila je Brendi, aranĹžma pa je delo Dejana BoroviÄ?a.

Frajerke na sceni Februarja letos je na slovensko glasbeno sceno priĹĄla nova Ĺženska glasbena skupina. Frajerke so Natalija, Lidija, Andreja, Monika in Marjetka, energiÄ?na dekleta, ki

so zaÄ?ela ustvarjati s srcem in polno paro. V sodelovanju z Vero Ĺ ilc so Frajerke ustvarile svojo prvo pesem v lahkotnih morskih ritmih z naslovom Ljubi me. Nastala je tudi v nemĹĄki verziji, z Golico pa so za

na s preteklimi izkuĹĄnjami in novimi navdihi v prihodnjih mesecih obljublja svoj prvi album, nanj pa opozarja Ĺže prva uspeĹĄnica. ÂťV Ĺživljenju je najpomembnejĹĄi nov dan ali nova priloĹžnost, da se borimo za tisto, kar nam je ljubo, in postajamo vedno boljĹĄi. Vsi delamo napake, vsi se v Ĺživljenju sreÄ?ujemo z laĹžmi, pomembno pa je, da najdemo tudi voljo in pogum, da popravimo napravljeno ĹĄkodo. Zato je tu nov

dan, nov zaÄ?etek, kar je tudi navdih skladbe New Day,ÂŤ sporoÄ?ajo Soul Duality, ki bodo letos nastopili na festivalu Shengenfest.

Ĺ panki glasbenik Julio Iglesias bo septembra izdal nov album, za katerega ga je navdihnila Mehika. 12 skladb posveÄ?a najveÄ?jim mehiĹĄkim glasbenikom, napovedal pa ga je s skladbo Fallaste Corazon.

KEITH RICHARDS Kitarist skupine Rolling Stones bo septembra po 23 letih izdal novo samostojno

ploĹĄÄ?o – preplet bluesa, countryja in reggaeja. Predstavil se ne bo le kot kitarist, ampak tudi kot pevec.

Neal YOUNG Kanadski glasbenik se umika s portalov s pretoÄ?no glasbo, saj meni, da je glasba v spletnih storitvah, ki omogoÄ?ajo pretoÄ?no predvajanje glasbenih vsebin, na primer Spotify in Apple Music, precej niĹžje kakovosti. Zato je bojkotiral te streaming storitve.

TBF HrvaĹĄka skupina je posnela nov videospot za pesem Sa mog prozora, ki prikazuje odraĹĄÄ?anje majhnih, kasneje velikih genialcev, ki so otroĹĄtvo preĹživljali obdani z dalmatinskim betonom v splitski soseski Split 3.

Umrl avtor pesmi Always On My Mind Po dolgi bolezni je v umrl 73 let star pisec rockovskih in country ter Ĺžanrsko meĹĄanih pesmi. Wayne Carson se je rodil glasbeni druĹžini v Coloradu, kot najstnik je ustanovil veÄ? bendov, delal pa je tudi v glasbene menedĹžmentu. Leta 1966 je Eddy Arnold posnel njegovo pesem Somebody Like Me, ki je zvenela na drĹžavne lestvice.

Najbolj prepoznavna pesem je Always on my mind, s katero so se ĹĄtirje razliÄ?ni glasbeniki povzpeli na lestvico najboljĹĄih dvajset. Prva jo je izdala Brenda Lee, prvi hit pa je posnel Elvis Presley leta 1972.

John Wesley Ryles jo je leta 1979 uvrstil med najboljĹĄih dvajset country hitov, najbolj uspeĹĄno verzijo pa je posnel Willie Nelson leta 1982.

Nazadnje so jo v dance verzijo priredili Pet Shop Boys.

Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

23. julija 2015

S

vetniki Mestne občine Velenje Majda Gaberšek, Matej Jenko in Irena Poljanšek Sivka so sicer iz teh različnih strank (DeSUS, SMC in SD), a imajo tudi politično marsikaj skupnega. Njihove stranke sestavljajo koalicijo v mestnem svetu, vsi trije pa so tudi goreči zagovorniki razvoja turizma v tem okolju. Pa na dobro kavo prav tako vsi trije prisegajo, kako pa se najbolje skuha, ve Majda Gaberšek, ki pa recepta ne skriva, prav tako pa je »radodarna » tudi z vabili na kavo. Tudi za čvek. No, politični, seveda.

V

atriju Velenjskega gradu so se v petek zvečer sprehajale grajske gospodične, medse pa so vzele tudi pridno kuharico. Le lepa čarovnica Kunigunda se je nekam skrila, a ta zagotovo pride zadnji teden v avgustu. Tudi vse ostale mične dame so bile tu le večer in noč, ko je na gradu strašilo. Iz ljubezni do zgodovine in otrok jim je bilo v kostumih lepo. Lepo tudi zato, ker tako lahko skupaj z njimi malce sanjajo - kako bi bilo, če bi bilo …

frkanje » Levo & desno «

Po centimetrih Pravijo, da ima vsak Slovenec en centimeter naše domače obale. Pri tem obala »Velenjskega morja« ni šteta. Je pa skoraj bolj zasedena kot naša prava morska.

Vlada, pomagaj!

Marsikdo hodi pred vlado. To očitno pomeni, da nekateri le še verjamemo, da naša vlada lahko kaj naredi zanje. A večina jih je kmalu razočaranih.

Težave s svobodo Zaradi obnove Trga svobode bodo imeli Šoštanjčani nekaj težav. To pač ni nič posebnega, saj je zaradi svobode nasploh pogosto veliko težav.

Zeleno je, zeleno

Ž

e prejšnji torek dopoldne so ga klicali. Dež namreč. Otroci so pomagali igrati na afriška glasbila iz zbirke Františka Foita, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo na Velenjskem gradu. Pri klicanju dežja sta jim pomagala glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin, ki sta znala igrati prav na vse. Žal pa dežja niso priklicali. Morda v Afriki, ki je znana po vročini in suši, traja 10 dni, da dež res pride. No, potem jim je uspelo, saj danes dež morda le pride.

Mnogi v naši državi prisegajo na tako imenovani zeleni turizem. To nikakor ne pomeni, da je naš turizem še zelen. Čeprav ima res še veliko otroških bolezni.

Širši pomen Tresimir nima le pomemben šoštanjski pomen, po svoje je tudi slovenski »fenomen«. Marsikaj trese naš mir.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Najbolj zdrav sadež Stop selfiejem!

Parkiranje prek na svetu Danes ni nič več, kot je bilo. Če mobilnega Bogat z vitamini, minerali, vla- so ljudje ob potovanjih nekoč foto- telefona kninami in življenjsko pomembni- grafirali naravo in kulturo, so danmi hranilnimi snovmi. Najbolj od vsega ponujenega na svetu. To je kokos.

Pa saj že vemo: že kokosova moka, ki je narejena iz svežega kokosovega mesa, ki se posuši, razmasti in nato fino zmelje v prah, ima številne pozitivne učinke, saj vsebuje veliko hranilnih snovi, beljakovin in vlaknin, hkrati pa ima zelo nizko vsebnost ogljikovih hidratov in ne vsebuje glutena. Njeno redno uživanje ureja prebavo, pospešuje

presnovo, odpravlja napihnjenost in napetost v trebuhu ter ustvarja občutek sitosti. A odlična ni le moka; sok mladega kokosa velja za najbolj varno osvežilno pijačo, saj koristi telesu in obenem učinkovito gasi žejo; kokosova voda pa je učinkovita tudi pri predmenstrualnem sindromu, saj uspešno obvladuje toplotne oblive in pomaga vzpostaviti čustveno ravnovesje.

današnji nadvse priljubljeni selfiji – torej, fotografije s e b e z morda kakšno znamenitostjo v ozadju. Izjemno priljubljene so te dni palice, na katere se nastavi mobilni telefon s fotoaparatom, kar omogoča vizijo fotografije bolj od daleč. A vsaj v zabaviščnih parkih korporacije Disney bo takšnemu načinu fotografiranja odklenkalo: uporabo omenjenih palic so že prepovedali v Disneylandu v Orlandu na Floridi in Anaheimu v Kaliforniji, pa tudi v Hongkongu in Parizu. Kot so povedali, so zaradi varnosti najprej uvedli prepoved uporabe palic samo na vozilih, kot so vlakci smrti in podobne adrenalinske zadeve, ker pa obiskovalci določbe niso upoštevali, so se odločili, da s palicami v parke ne sme nihče več.

Vse bolj se širi tudi prepoved uporabe palic v muzejih (zaenkrat so se zanjo odločili v palači Versailles blizu Pariza, rimskem koloseju in instituciji Smithsonian v Washingtonu).

Ne, ni šala. Novi mercedes-benzi (gre za novi razred E oz. prenovljeni razred S) bodo kmalu znali parkirati samodejno, voznik pa bo lahko stal poleg avtomobila in njegovo premikanje nadzoroval po mobilnem telefonu. Res je: omenjene avtomobile bo mogoče parkirati, ne da bi sedeli za volanom. Potrebna aplikacija bo na voljo tako za operacijski sistem Android kot za iOS. Naloga vozni-

ka bo, da telefon poveže z avtomobilom. Ko bo avtomobil s pomočjo dvanajstih senzorjev poiskal prosto mesto, se bo odločil za tip parkiranja, ki ga voznik le potrdi. V procesu parkiranja nato voznik le s prstom vleče po narisanem krogu v aplikaciji. Najvišja hitrost pri tem je približno dva kilometra na uro, hitrost gest s prstom pa ne vpliva

na hitrost premikanja avtomobila.

Sistem bo samodejno zaznal, kdaj se mora avtomobil premikati naprej in kdaj nazaj, smer pa bo mogoče spremeniti tudi prek enega od ukaznih gumbov v aplikaciji. »Voznik mora ves čas spremljati premikanje avtomobila, saj je zanj odgovoren.

To smo dosegli prav z zahtevanim vrtenjem prsta po namišljenem krogu. Med manevrom mora stati največ tri do štiri metre stran od vozila. Ker ima torej voznik nadzor, je tak sistem trenutno dovoljen tudi v Evropi,« pravi Ulrich Pressel, ki je pri Mercedes-Benzu odgovoren za sistem asistenčnega parkiranja.

Vročina lahko povzroča tudi jezo Nič novega ni podatek, da med poletjem poleg temperatur poraste tudi nasilje. Statistike razkrivajo, da bolj vroče, kot je, več je tudi nasilnih dejanj. Logika bi nam dala misliti, da je porast nasilja mogoče pripisati denimo obsežnejšemu zadrževanju zunaj domačih prostorov, ko je priložnosti za kriminal več. A strokovnjaki menijo, da ne gre le za to, temveč lahko vročina neposredno vpliva na naše obnašanje. Visoke temperature zvišajo naš srčni utrip, spremeni se lahko metabolizem, to pa lahko posledično spremeni odzivanje živčnega sistema. Poleg te-

ga vročina povzroča neugodje, kar povzroči stres, kar vodi tudi v jezo.

Ob tem znanstveniki dodajajo, da ne gre sklepati, da so v bolj vročih državah prebivalci bolj jezni od tistih, ki živijo v državah s hladnejšim podnebjem.

Hotel za najpogumnejše Skylodge Adventure Suites je edinstveni hotel v Peruju, v mestu Cuzco, ki ima le tri sobe – pa tudi te ne nudijo veliko zasebnosti ne veliko prostora. Gre za na kamnito steno nameščene kapsule, do katerih lahko pridejo samo plezalci.

Prenočišča v hotelu so izdelana iz aluminija za vesoljsko rabo in vodoodpornih polikarbonatov. Vsaka kapsula vsebuje štiri ležišča, jedilnico ter kopalnico in lahko gosti do 8 oseb na površini 17,5 kvadratnih metrov. Za nočitev je treba odšteti okoli 300 ameriških dolarjev, v ceno pa je vključen spust z višine v dolino po zip vrvi.

Ni mu lahko Uroš Rotnik, sedanji prvi mož velenjske Komunale, se sooča s težavami s cenami in zanesljivostjo dobave toplotne energije iz Teša. Očitno nič več ne bo, kot je bilo. Ko je bil še sam direktor Teša.

Poravnava Golte gredo v prisilno poravnavo. Kje so že časi, ko je bila količina zapadlega snega njihova glavna težava.

Kratek stik Zaradi javne razsvetljave je med velenjsko občino in Elektrom Celje menda nastal kratek stik. V svetlo prihodnost naj bi jim v bodoče svetil izbrani koncesionar.

V svoje roke Medtem ko naša največja pivovarna prehaja v tuje roke, so mnogi posamezniki izdelavo piva vzeli v svoje roke. Še več je takih, ki pivo, ne glede na proizvajalca, redno jemlje v svoje roke.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽI

23. julija 2015

Agencije se prilagodijo vsakemu Ĺžepu PoÄ?itniĹĄke navade se ne spreminjajo dosti – VelenjÄ?ani prisegajo na Jadran, GrÄ?ijo in TurÄ?ijo, radi gredo tudi na izlete

Meta Ĺ oster in Andreja GradiĹĄnik: ÂťGrĹĄka kriza ni bistveno vplivala na ĹĄtevilo rezervacij.ÂŤ

Darja Žolgar Cankar: Neverjeten boom doŞivlja Šrilanka, za katero smo se posebej specializirali.

Velenje – Ni ga, ki se ne bi veselil poÄ?itnic. Oddih in spomini, ki si jih naberemo na dopustu, so vredni vsakega evra. So naloĹžba za kasneje, ko se bo treba znova vsakodnevno spopadati z realnostjo. Denar za poÄ?itnice Ĺže napraskamo. ÄŒe ne za veÄ?, za vsaj kak dan, dva, tri .... ÄŒe ne kje daleÄ?, pa vsaj kje blizu. ÂťGospodarska kriza se sicer ĹĄe vedno zelo pozna, sploh pri nas v turizmu, ki je sekundarnega pomena,

Renata Natek Hudarin: ÂťSkandinavija je poleti osveĹžitev, dobra priloĹžnost letos pa tudi obisk svetovne razstave EXPO v Milanu.ÂŤ

ampak prav zato smo agencije, da najdemo poÄ?itnice za vsak Ĺžep, mar ne?ÂŤ, pravi Darja Ĺ˝olgar Cankar iz turistiÄ?ne agencije Manager, ene od treh, ki smo jih obiskali, da preverimo, ali so se poÄ?itniĹĄke navade njihovih gostov letos kaj spremenile, Ä?e je, kaj drugaÄ?e, kot je bilo lani in predlani.

V Managerju beleĹžijo veliko povpraĹĄevanja po grĹĄkih otokih. ÂťLjudem oÄ?itno ugajajo aktivne poÄ?i-

tnice in svobodno raziskovanje, ki ga GrÄ?ija nudi turistom,ÂŤ pravijo.

Tudi TurÄ?ija ne zaostaja, Ĺžal pa je popolnoma zamrlo povpraĹĄevanje po Tuniziji. Veliko si jih obzorja ĹĄiri na kriĹžarjenjih. ÂťPravi boom v naĹĄi agenciji doĹživlja Ĺ rilanka, za katero smo se posebej specializirali. Ponujamo vrhunske programe z odliÄ?nimi luksuznimi ali pristnimi domaÄ?imi hoteli s spremstvom slovenskega predstavnika in poskrbimo za uÄ?in-

kovite sprostitveno regeneracijske programe za duĹĄo in telo.ÂŤ Organizirajo tudi poroÄ?na potovanja in poroke na Maldivih, SejĹĄelih, Mauriciusu ... ÂťSeveda pa se najveÄ? naĹĄih gostov na poÄ?itnice odpravi na Jadran. Ljudem je ĹĄe vedno blizu predvsem zaradi jezika in kulture,ÂŤ pravi Ĺ˝olgar Cankarjeva.

Podobno pravijo v turistiÄ?ni agenciji Palma. ÂťZa GrÄ?ijo je letos precej zanimanja. Tisti, ki so se z grĹĄkih poÄ?itnic Ĺže vrnili, ugotavljajo, da se kljub krizi, ki jo drĹžava preĹživlja, za turiste ni niÄ? spremenilo. Mi jim kljub temu letos priporoÄ?amo, da vzamejo s seboj gotovino,ÂŤ pra-

PoĹĄten odklop je potreben vsem Kje bodo letos letovali nekateri znani Ĺ aleÄ?ani?

Milena KrstiÄ? – Planinc

ÄŒe so dopusti, so dopusti za vse!

Vsak potrebuje odklop, ne glede na to, kakĹĄno delo opravlja. Treba si je spoÄ?iti, se pripraviti na nove zmage. Utrujen jim nihÄ?e ni kos. Niti Ĺžupani. Ĺ˝e tista s povpreÄ?ninami, ki jo je obÄ?inam zakuhala drĹžava, bo trda, pa potem ona z zanesljivo in ne predrago oskrbo prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline z ogrevanjem. In do jeseni se bo zagotovo ĹĄe kaj naĹĄlo. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? hodi zadnja leta na dopust na Mali LoĹĄinj.

Med dopustom

pogleda levo in (tudi) desno. Mali LoĹĄinj so 'poĹĄtimali', da je kaj. In mogoÄ?e je letos tam dobil ĹĄe kako idejo za Ĺže zdaj lepo urejeno in dobro opremljeno Velenjsko plaĹžo? Ĺ˝upanske posle je predal podĹžupanu Petru Dermolu.

Tega poÄ?itnice ĹĄe Ä?akajo. V ponedeljek je bil sicer v ljubljanskih KriĹžankah, pa ne na kakĹĄnem koncertu. Pred predsednikom vlade in ministrico za delo je v imenu Mestne obÄ?ine Velenje in Ĺžupana dal zavezo, da bo odpisal dolgove najrevnejĹĄim.

Dimitriju Amonu, svetniku in vodji Multimedijskega centra Kunigunda, je Mali LoĹĄinj prav tako zakon. A njega ne zanimajo hoteli. NavduĹĄuje ga svoboda s kampiranjem, kjer ku-

je nove zamisli. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih bo letoĹĄnje poletje veÄ? v pisarni kot kjerkoli drugje. Pred obÄ?insko stavbo ima vse razkopano. Da bo trg konÄ?an do takrat, ko mora biti, je treba veÄ?krat stopiti zraven. Ali vsaj pogledati skozi okno. ÄŒeprav se Ĺžena Marjana pritoĹžuje, da ga ne spravi in ne spravi na dopust niti takrat, ko se Ĺ oĹĄtanju ne dogaja trg, ga je za en julijski vikend letos le uspela prepriÄ?ati, da sta stopila do Paga na obisk k hÄ?eri, ki tam letuje. DrugaÄ?e pa je s podĹžupanom Vikijem Drevom. Ta si je prepotrebno energijo za nove podvige nabiral ob Jadranu. Kje natanko, ni razlagal. Na dopustu si je odpoÄ?il po dveh letih mukotrpnih,

dolgoveznih, a odloÄ?nih dogovarjanjih, da se bo obnova ovinka pri TEĹ s pomoÄ?jo nekaj drĹžavnega cvenka v teh dneh le zaÄ?ela. ZaÄ?ele pa so se tudi sanacije ĹĄtevilnih plazov, ki so jih v zadnjih letih po Ĺ oĹĄtanju potegnila neurja. Z njimi se na veliko ukvarja Marija AnĹžej, ki v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj bdi tudi nad drugimi investicijami in projekti. Na zasluĹžen dopust lahko raÄ?una ĹĄele konec avgusta. Ve se, da je zaljubljena v Dalmacijo, kateri otok bo osvajala letos, pa se ĹĄe ni odloÄ?ila. Poveljnik ĹĄoĹĄtanjskega gasilskega poveljstva Boris GoliÄ?nik prisega na hlad in adrenalin. Za oboje bo Bovec pravĹĄnji. Kdaj ga bo zavzel, se ĹĄe ne ve, zagotovo pa ne v Ä?asu, ko bo-

vi Renata Natek Hudarin. DrugaÄ?e je s Tunizijo, kjer je bilo ĹĄe lani na poÄ?itnicah veliko njihovih gostov. ÂťLetos se je veÄ?ina teh preusmerila na Jadran.ÂŤ V Palmi so zadovoljni tudi z zanimanjem za poletne izlete – Skandinavija, Ĺ kotska, Irska, baltske drĹžave ... ÂťGre za sicer nekoliko viĹĄji cenovni razred, a zaradi ugodne klime so te drĹžave ta Ä?as zelo vabljive tistim, ki vroÄ?ine ne prenaĹĄajo najbolje,ÂŤ pravi. V Palmi ugotavljajo, da jo ljudje zelo radi mahnemo tudi na kak eno-, dvo-, tridnevni izlet. ÂťV Gardalandu so lahko z nami vsako soboto. Izjemna priloĹžnost pa se ponuja z Milanom,

do po njegovem mestu brizgale stare brizgalne.

MaĹĄa Stropnik, svetnica v obÄ?inskem svetu in uÄ?iteljica, pa zadnja leta prisega na tujino. Dlje kot gre, lepĹĄe ji je. Letos ji je dovolj daleÄ? Vietnam.

Dijana JaneĹžiÄ?, ki s posebnim posluhom do starejĹĄih svoje poslanstvo opravlja v Zimzelenu v TopolĹĄici, bo uĹživala na PaĹĄmanu. Tja jo poÄ?itniĹĄke poti vodijo Ĺže ĹĄestnajst let. S seboj bo vzela moĹža in tudi psiÄ?ko, ki ji je tukajĹĄnja vroÄ?ina Ĺže tudi zaÄ?ela presedati. Ĺ˝upan Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar se je letos z Ĺženo Metko v drugo odloÄ?il za jadranje. Kje sta lovila veter v jadra, ostaja skrivnost, ki je ni zaupal niti sodelavcem, preden je zavzel jadrnico. PodĹžupan

obiskom svetovne razstave Expo.

Izlet je cenovno zelo sprejemljiv, pa ĹĄe vstopnica, ki stane 35 evrov, je vkljuÄ?ena v ceno,ÂŤ pravi Natek Hudarinova.

VelenjÄ?ane pa tudi letos, tako kot zadnja leta, privlaÄ?ijo Egipt, TurÄ?ija, Ciper, zlasti turĹĄki del Cipra. NajbrĹž zaradi cenovno dokaj ugodnih Âťvse vkljuÄ?enoÂŤ ponudb.

Tudi v agenciji SonÄ?ek ugotavljajo, da grĹĄka kriza ni bistveno vplivala na ĹĄtevilo rezervacij. ÂťZdi se, kot da je GrÄ?ija razdeljena na dve drĹžavi – na celino, ki se ukvarja s teĹžavami, in na otoke, kjer tega ni Ä?utiti niti po turistiÄ?nem utripu niti po razpoloĹženju domaÄ?inov,ÂŤ pravi Andreja GradiĹĄnik. ÂťSicer se pa potovalne navade naĹĄih strank ne spreminjajo veliko. DaleÄ? najveÄ? gostov se ĹĄe vedno odloÄ?a za letovanje na HrvaĹĄkem. Dobro imamo zasedeno tudi Slovenijo, kjer so vse bolj priljubljene krajĹĄe poÄ?itnice v termah in kratki, najpogosteje vikend skoki na slovensko obalo,ÂŤje dodala Meta Ĺ oster iz iste agencije. Od sredozemskih drĹžav pa tudi v SonÄ?ku GrÄ?ija in TurÄ?ija. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ martnega Janko AvberĹĄek, ki se je letos iz Premogovnika preselil v najveÄ?je podjetje v drĹžavi – to zaposluje samo upokojence, bo to poletje lahko ekonomsko upraviÄ?il poÄ?itniĹĄko hiĹĄico ob jadranski obali. Zasedena bo lahko, kot Ĺže dolgo ni bila. ÄŒe mu bo le Ä?as dopuĹĄÄ?al.

Upokojenci ga imajo obiÄ?ajno manj kot zaposleni. OtroĹĄkega kirurga v celjski bolniĹĄnici, tudi Ĺ marÄ?ana JoĹžeta Robido, pa je, odkar je lani prviÄ? sedel v avtodom, svoboda tako navduĹĄila, da veÄ?krat sede vanj, Ä?etudi pred seboj nima ÂťmarĹĄruteÂŤ. Ne gre dvomiti, da bodo tudi te poÄ?itnice, Ä?e Ĺže niso bile, spet gibljive. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

23. julija 2015

Taborniki letos po vojaĹĄko

Poleg flosarije letoĹĄnja rdeÄ?a nit les

Rod Jezerski zmaj je letos izvedel tri taborniĹĄke izmene, glavna tema pa je bila vojska

Za 55. flosarski bal 40 dogodkov – Etnografska prireditev zdruĹžila veÄ? kot 20 druĹĄtev Tatjana PodgorĹĄek

Zadnji dan taborjenja je vedno tematski. Letos so se namesto z vodnimi baloni obmetavali z barvnim prahom, gasilci pa so poskrbeli za zabavo s peno na travniku.

Taborniki rodu Jezerski zmaj so na letoĹĄnjih taborjenjih v Ribnem in Savudriji pridobivali Ä?ine, poroÄ?a naÄ?elnica rodu Manca Dremelj. Izmene so namreÄ? bile vojaĹĄko obarvane, zato so jih obiskali tudi pripadniki Slovenske vojske in jim predstavili svoje delo ter opremo.

Na dveh taborjenjih v Ribnem in enem s Savudriji, kamor se je odpravila Ä?eta Divji volk iz Ĺ kal in se vrnila v zaÄ?etku tedna, se je izmenjalo 435 otrok. PredĹĄolska skupina murnÄ?kov je s sabo vzela 19 prijateljev iz vrtca Vransko. Na vseh treh izmenah so taborili medvedki in Ä?ebelice od prvega do Ä?e-

trtega razreda ter gozdovniki in gozdovnice od petega do osmega razreda. DevetoĹĄolci pa so v Ribnem opravlja-

li desetdnevni intenzivni teÄ?aj za vodnike, ki sicer poteka tudi med letom. Tako je rod dobil 42 novih vodnikov.

Na taborjenjih so poleg spozna-

vanja vojske urili svoje sposobnosti preĹživetja v naravi na razliÄ?nih delavnicah, iz- delovali so uporabne predmete in ustvarjali, eno noÄ? so preĹživeli na bivakiranju zunaj tabora, odĹĄli so na daljĹĄi pohod in igrali ĹĄportne igre, kopali so se v Savi, bili na izletu v Bohinju, kjer so se kopali v jezeru in se povzpeli na planino Vogar, gozdniki in gozdnice pa so se celo potapljali. DruĹĄtvo Kisik je veÄ? kot dvajset tabornikov odelo v potapljaĹĄke obleke in jih opremilo, da so lahko spoznali Blejsko jezero tudi pod gladino. đ&#x;”˛

tf

gami in obrtjo.ÂŤ Ko so po lanskem balu analizirali, Ljubno, 18. julija – Z 9. mednakaj je bilo dobro in katere pomanjrodnim sreÄ?anjem ljubiteljev stakljivosti morajo odpraviti, so se odloÄ?ili za ÂťrezeÂŤ pri veÄ?ini slabo obirodobnih vozil Zgornja Savinjska 2015 so v obÄ?ini Ljubno zaÄ?eli priskanih dogodkov. Nekatere boreditve v okviru 55. flosarskega do letos poskuĹĄali obnoviti in bala – ene najstarejĹĄih kulturse tako ĹĄe enkrat prepriÄ?ano-etnografskih prireditev v drti, ali so ljudje pripravljeĹžavi. Z njo bodo tudi letos zani priti nanje, druge so znamovali praznik omenjene umaknili iz programa lokalne skupnosti. ali pa so jih zdruĹžili z Osrednji organizator pridrugimi. reditev flosarskega bala je Pri pripravi etnoljubensko druĹĄtvo NaĹĄ kraj. grafske povorke in Njegov predsednik tudi sicer tokrat niso Radenko TeĹĄanović imeli teĹžav, saj so je na vpraĹĄanje, kaj veÄ?ino zamer, ki prinaĹĄa prireditev nojih je bilo v preteRadenko TeĹĄanović: ÂťDogodke, povezane z ohranjanjem vega, med drugim pove- starih ĹĄeg in obrti, poskuĹĄamo obdrĹžati, ostale umikamo izklosti med organizatordal, da gre za nadaljevaprograma in dodajamo kaj novega.ÂŤjem ter druĹĄtvi in posanje zastavljene zgodbe. mezniki kar veliko, odZaÄ?rtali so jo pri oblikovanju pro- gusta ter tradicionalna etnografska pravili. Koliko ljudi sodeluje pri izgrama 50. flosarskega bala, zgodba povorka dan kasneje, v nedeljo. To vedbi programa? Âť Sodeluje veÄ? kot pa govori o povezovanju in zdruĹže- si ogleda – tako sogovornik – od 20 druĹĄtev, po grobih ocenah od vanju domaÄ?ih druĹĄtev, obujanju 3.000 do 4.000 ljudi.

200 do 300 posameznikov.ÂŤ starih ĹĄeg in obrti. RdeÄ?a nit lanV spremljajoÄ?em programu, v kaTeĹĄanović je ĹĄe povedal, da je skega je bilo poleg flosarstva Ĺžito, terem ne manjka ĹĄportnih in kul- upravni odbor druĹĄtva Ĺže sprejel letoĹĄnja bo les. Do nedelje, 2. avgu- turnih prireditev, so novost delav- okvirni program bala za prihodnje sta, se bo zvrstilo 40 najrazliÄ?nej- nice za otroke. ÂťTudi najmlajĹĄe Ĺže- leto. O njegovi rdeÄ?i niti se ĹĄe dogoĹĄih dogodkov. Upajo, da bodo med limo privabiti, jih aktivno vkljuÄ?iti varjajo. OdloÄ?itev obiÄ?ajno ÂťpadeÂŤ najodmevnejĹĄimi flost fest – Ĺžur za v dogajanje ter jih s pomoÄ?jo igre na pikniku, ki ga organizirajo za vse đ&#x;”˛ mlade, nastop pevke Severine 1. av- seznaniti z nekaterimi starimi ĹĄe- sodelujoÄ?e.

Iz oÄ?i v oÄ?i Lovec Miha, moj bliĹžnji sosed, mi je pripovedoval zanimive zgodbe o lovu in lovski etiki. ÄŒez nekaj dni sem v ĹĄentiljskem gozdu stikal za gobami.

V desnici sem imel debelejĹĄi kol, s katerim sem tu in tam pobrskal po listju, da bi morebiti odkril kakĹĄnega skritega jurÄ?ka. Nenadoma zasliĹĄim nenavaden ĹĄum in hitro se mi posveti, da nekaj teÄ?e po gozdu. Zravnam se in kmalu me preseneti velik zajec, ki jo briĹĄe proti meni. Mirno stojim v razkoraku, zajec pa izbere pot naravnost skozi.

KlopotaÄ?a vse obraÄ?a No, ta je pa lepa: Ä?e te piÄ?i tvoja klopotaÄ?a, po zdravilo poĹĄljemo letalo. ÄŒe pa otroku bo srce zastalo, denarja zavarovalnica ne vraÄ?a,

TuĹĄ priÄ?aral otroĹĄke nasmehe Debeli RtiÄ?, 20. julija – TuĹĄ s partnerji v okviru projekta PriÄ?arajmo nasmeh letos ponovno omogoÄ?a letovanje 500 otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin. Med njimi je tudi 32 otrok iz KoroĹĄke regije ter 10 iz Velenja in 8 iz Mozirja.

Minulo soboto se je na Debelem RtiÄ?u zanje priÄ?el teden nepozabnih poÄ?itnic. Veselje ob prihodu na morje je bilo nepopisno, poletno vreme in pester program s ĹĄportno, izobraĹževalno in zabavno noto pa je navduĹĄenje otrok ĹĄe stopnjeval. Ob izteku letoĹĄnjih letovanj se bo s TuĹĄevo pomoÄ?jo, v trinajstih letih trajanja projekta, na Debelem RtiÄ?u zvrstilo veÄ? kot 6.600 otrok. Trenutno tu letuje 130 otrok iz razliÄ?nih mest in krajev severovzhodne Slovenije.

Brezskrbne poÄ?itnice Ĺžal postajajo teĹžje dosegljive vse veÄ?jemu ĹĄtevilu otrok in v RdeÄ?em kriĹžu Sloveni-

je opozarjajo, da tveganje revĹĄÄ?ine in socialne izkljuÄ?enosti naraĹĄÄ?a. V letu 2013 je po podatkih StatistiÄ?nega urada Republike Slovenije stopnja tveganja revĹĄÄ?ine znaĹĄala 14,5 %, istoÄ?asno pa je tveganje socialne izkljuÄ?enosti doseglo Ĺže vsakega petega Slovenca ali Slovenko. ÂťV TuĹĄu smo ponosni, da omogoÄ?amo

poÄ?itnice otrokom, ki sicer morja ne bi doĹživeli. Skupaj s partnerji smo dokazali, da je trinajstica sreÄ?no ĹĄtevilo. V Ä?asih, ki za mnoge niso enostavni, so nasmeĹĄki na obrazih najmlajĹĄih pomemben uspeh, ki nas Ĺžene naprej,ÂŤ je povedal Gregor Ĺ tampohar, direktor Skupine TuĹĄ. đ&#x;”˛

Ko je dober meter pred menoj, se premaknem in sklenem noge, preplaĹĄeni dirkaÄ? pa ne uspe spremeniti smeri, ampak se poĹžene kviĹĄku, da se pogledava iz oÄ?i v oÄ?i. Instiktivno zamahnem s kolom in ga lopnem po glavi, da se kol, kakrĹĄnemu smo nekoÄ? rekli paklest, prelomi. Zajec izgubi zavest, obleĹži in stresa telo. Sklonim se, da bi ga zgrabil, ko mi skozi moĹžgane ĹĄine Mihova pripoved, kako je krivolov kaznivo dejanje, ki te lahko privede tudi v zapor, kako lovska druĹĄÄ?ina skrbi za divjad, uravnavava ĹĄtevilo v gozdu, jo pozimi hrani in celo nastavlja zdravila proti steklini. Malo zastanem, zajec pa pride k sebi, se pobere, ga nekoliko zanaĹĄa in izgine med praprot. Zamudil sem priloĹžnost, bilo mi je vendarle Ĺžal, da mu nisem izmeril koĹžuha. Mihove besede o lovski etiki so pretehtale, tako je na koncu ostalo samo pri tem, da jo je reveĹž dobil po butici in da sva si nekaj hipov zrla v oÄ?i.

Kmalu po razburljivem dogodku sem odkril, kaj je zajca preplaĹĄilo. Bile so tri srne, ki so ga najbrĹž presenetile v dremeĹžu. Ĺ e veÄ?krat sem hodil po tistem gozdu in se ustavljal na mestu, kjer se je zgodilo, a z urnim dolgouhcem se nisva nikoli veÄ? sreÄ?ala, pa tudi njegovi sorodniki mi niso prekriĹžali poti. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

za operacijo gre stroĹĄek iz vaĹĄega Ĺžepa.

Povedano ĹĄe mal drugaÄ?e: je verjetno takĹĄno mnenje tudi stroke ali nenapisana zdravniĹĄka so pravila: z letalom lahko gremo po zdravila samo za eksote, ne pa tudi za otroke; torej: naj nimamo otrok, ampak – strupenjaÄ?e?

SpraĹĄujem se, zakaj pa ni pravilo, da zraven strupenjaÄ?e kupiĹĄ ĹĄe zdravilo?

In Ä?e sem malo tudi zlobec: zakaj ji rineĹĄ roko v gobec?

Enkrat naj bo red, madona!

Naj sam plaÄ?a si zdravilo in – Falkona!

In da ne bo ponovno takĹĄna zmota: kupi raje si bolj prijaznega eksota! đ&#x;”˛

Ivan J. Jakopanec - Ivek

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

23. julija 2015

KnjiĹžnica poleti ne zaspi

V Ĺ aleĹĄko dolino se je vrnila vidra

Obisk junija upadel, julija spet narasel - Sobote so dobro obiskane – Nove Ä?italnice na prostem odliÄ?no sprejete

Velenje, 8. julija – V sredo bil na lokoviĹĄkem mostu nad Pako povoĹžen odrasel, dobrih 8 kg teĹžak samec vidre (Lutra lutra). ÄŒeprav gre za tragiÄ?en dogodek, ima ta v sebi vendarle tudi nekaj pozitivnega. Potrjuje namreÄ?, da se je v Ĺ aleĹĄko dolino po dolgih desetletjih vrnila vidra, simbol in kazalec Ä?istih voda, ki je iz reke Pake in njenih pritokov izginila pred veÄ? desetletji.

Vidra je vrsta, ki je bila nekdaj razĹĄirjena ob vseh evropskih tekoÄ?ih in stojeÄ?ih celinskih vodah, a jo je neusmiljeno preganjanje, zlasti pa onesnaĹževanje voda in uniÄ?evanje primernih habitatov v sredini prejĹĄnjega stoletja pripeljalo na rob izumrtja. Postala je eden najbolj ogroĹženih evropskih sesalcev, veliko skrbi in projektov je bilo posveÄ?enih za izboljĹĄanje ugodnega stanja te vrste. Davno so minili tu-

bliĹžji primeri povoza vider so bili do sedaj zabeleĹženi v loviĹĄÄ?ih Prebold (po en osebek v letih 2012 in 2014), Kamnik (2014, 2015) in LibeliÄ?e (2013). Tudi ti podatki kaĹžejo, da se vidra v zadnjih letih zopet ĹĄiri po osrednji in severni Sloveniji.

Zelo veliko simbolike je v dejstvu, da so vidro v Ĺ aleĹĄki dolini ponovno naĹĄli prav raziskovalci z inĹĄtituta ERICo Velenje, ki se Ĺže veÄ? kot dve desetletji ukvarjajo z varstvom Ĺživljenjskega okolja, vkljuÄ?no z vodami.

Ker se zavedajo, da o stanju oz. kakovosti okolja in voda najveÄ? povedo Ĺživi organizmi, so si pred skoraj petnajstimi leti kot simbol Ä?istih voda izbrali ravno – vidro. Med drugim so na pobudo tedanjega direktorja mag. Franca AvberĹĄka v samem srediĹĄÄ?u Velenja leta 2002 postavili skulpturo vidre, ki jo je oblikoval kipar Bernard SeRaziskovalci ERICa so si pred petnajstimi leti kot simbol Ä?istih voda izbrali vidro in ĹĄel. Tedaj so si zasredi Velenja postavili sulpturo. (foto: mkp) Ĺželeli, da bi se vidra Ä?im prej vrnidi Ä?asi, ko so jo ljudje lovili; v Sloveniji je zakonsko za- la tudi v Ĺ aleĹĄko dolino oz. njene vodotoke, kar bi dovarovana vse od leta 1976, po priporoÄ?ilu Lovske zveze konÄ?no potrdilo, da so ti ponovno Ä?isti in polni ĹživljeSlovenije pa je bila zavarovana Ĺže tri leta prej. nja. In sedaj se je zgodilo tudi to ‌ PrepriÄ?ani smo, da Danes predstavlja glavni dejavnik smrtnosti vider bomo kmalu lahko opazovali tudi Ĺžive vidre ali vsaj povoz. Po podatkih lovskih organizacij, ki so dolĹžne sledove njihove stalne prisotnosti v Paki in njenih vobeleĹžiti tudi podatke o smrtnosti vider, je bilo po letu dotokih, morda pa tudi v ĹĄaleĹĄkih jezerih. đ&#x;”˛ Dr. BoĹĄtjan Pokorny 2006 v Sloveniji povoĹženih 69 vider, ĹĄe 10 jih je Ĺživljenje izgubilo zaradi drugih vzrokov. Ĺ aleĹĄki dolini naj-

Prespali v prostorih velenjskega gradu

PrejĹĄnji teden je mlade bralce z obiskom razveselila Melani SkornĹĄek iz Ĺ portnega kinoloĹĄkega druĹĄtva Celeia - sekcija Kosmati smrÄ?ki. V njej deluje skupina za aktivnosti in terapijo s psi. Melani je otrokom predstavila svoja terapevtska kuĹžka Neli in Mici, ki sta navduĹĄila tudi s pasjimi triki.

Velenje, 16. junija – Marsikdo si vzame Ä?as za dobro knjigo le, ko gre na dopust. To se pozna tudi pri obisku enot KnjiĹžnice Velenje. Tako v Velenju kot Ĺ oĹĄtanju so pripravili posebne poletno obarvane kotiÄ?ke s knjigami, po katerih bralci v Ä?asu dopustov in poÄ?itnic posegajo veÄ? kot sicer. Struktura obiskovalcev knjiĹžnice se namreÄ?

jete. ÂťLetos smo samo v Velenju izposodili Ĺže 70 vreÄ?k poletnega branja, lani smo to ĹĄtevilko dosegli konec avgusta. OÄ?itno je naĹĄ izbor pravi, Ä?eprav bralci ĹĄele po izposoji ugotovijo, kaj se skriva v vreÄ?ki poletnega branja. V njej je 5 knjig; ena je kriminalka, pa pustolovska, ljubezenska, zgodovinska in ena domaÄ?ega avtorja,ÂŤ nam po-

Kaj je najbolj brano?

V juniju je bila v KnjiĹžnici Velenje najveÄ?krat izposojena knjiga ÂťInfernoÂŤ Dana Browna ter roman afganistanskega pisatelja Husseinija ÂťIn v gorah odzvanjaÂŤ. Najbolj iskan slovenski avtor je bil Drago JanÄ?ar, najveÄ?ja Ä?akalna vrsta v velenjski knjiĹžnici je za njegovo knjigo ÂťTo noÄ? sem jo videlÂŤ. Sledijo angleĹĄke knjige ÂťOb tebiÂŤ, ÂťNi je veÄ?ÂŤ in podobne z zgodovinsko in romantiÄ?no vsebino.

Preden so prespali na gradu, so otroci rajali, ustvarjali in predvsem uĹživali.

Velenje, 17. julija – Po tem, ko so v Muzeju Velenje prejĹĄnji teden veÄ?krat obarvali afriĹĄko in tako promovirali njihovo edinstveno zbirko FrantiĹĄka Foita, so v petek zveÄ?er drugo leto zapored pripravili prireditev ÂťPrespimo na graduÂŤ. Zanimanje zanjo je bilo veliko, ĹĄtevilo pa so

morali omejiti na dobrih 50. StarĹĄi in njihovi otroci, ki so nestrpno Ä?akali petkov veÄ?er, so doĹživeli res veliko. Najprej so v spremstvu grajske gospode – vanjo so se prelevili zaposleni – ustvarjali in rajali. Ko je padel mrak, so si pripravili veÄ?erjo, spanja pa so se ĹĄe posebej veselili,

Posadili japonsko vrbo

saj so nestrpno Ä?akali, ali bo to noÄ? na gradu straĹĄilo. Je? ÄŒisto malo je, izkuĹĄnja veÄ?era, noÄ?i in prebujanja na gradu pa je bila za vse udeleĹžence veÄ? kot prijetna. đ&#x;”˛

bĹĄ

Šoťtanj, 9. julija – Skupina druťtva ťole zdravja je praznovala 2. rojstni dan. Ob tej priloŞnosti so pred kulturnim domom v Šoťtanju posadili drugo japonsko vrbo, ki bo rasla skupaj z njimi.

Tako skupina prispeva k ozelenjevanju svojega mesta.

Skupina sicer telovadi vsak delovni dan ob 8.30 v parku Vile Ĺ iroko po programu 1000 gibov avtorja dr. Nikolaya Grishina. Vabi vas, da se ji pridruĹžite. đ&#x;”˛

L. D.

poleti spremeni; manj je dijakov in ĹĄtudentov, veÄ? pa tistih, ki iĹĄÄ?ejo dobro leposlovno knjigo. Kot nam je zaupala viĹĄja bibliotekarka v KnjiĹžnici Velenje Brina Zabukovnik JeriÄ?, poleti obisk knjiĹžnice rahlo upade. NajveÄ?ji upad beleĹžijo v juniju, julija obisk spet poraste na raÄ?un tistih, ki ĹĄÄ?ejo dopustniĹĄko branje, avgusta pa spet rahlo upade.

Izvemo, da so knjige, ki so jih knjiĹžniÄ?arke pripravile v kotiÄ?ku Poletno branje in VreÄ?ke poletnega branja - oboje najdete tako v Velenju kot v Ĺ oĹĄtanju - , ki jih pripravljajo Ĺže veÄ? let, odliÄ?no spre-

ve sogovornica. Kot tudi, da je to, da so letos v Velenju poleti vrata odprli tudi ob sobotah, dobro, saj je obisk velik.

Branje na prostem privlaÄ?i V velenjski mestni knjiĹžnici to poletje marsikdo poiĹĄÄ?e hlad, poleg knjig pa prelista tudi revije in Ä?asopise. ÂťDobro se je prijela tudi terasa pred knjiĹžnico, kjer smo postavili nekaj miz, ob njih pa knjiĹžno polico. Ĺ e eno Ä?italnico na prostem smo uredili v Ĺ oĹĄtanju, v sodelovanju z Mayerjevo vilo.

V njihovem vrtu boste lahko celo

poletje brali gradivo iz naĹĄe knjiĹžnice,ÂŤ poudari Brina. In ob tem doda, da je tudi knjiĹžna polica, ki jo imajo ob velenjski plaĹži, dobro obiskana. ÂťTu in tam gremo tja, da zloĹžimo knjige, dodali pa jih bomo ĹĄe nekaj, saj je letos interes za branje na plaĹži veÄ?ji kot lani.ÂŤ 4. avgusta bodo pripravili tudi prireditev Beri z nami na velenjski plaĹži. Upajo, da se jim bo zveÄ?er pridruĹžilo veliko ljubitelje knjig, ki bodo lahko tudi sami prebrali kakĹĄen odlomek svoje najljubĹĄe knjige.

Srede so res zabavne ÄŒez leto v knjiĹžnici pripravijo ogromno prireditev, poleti je teh manj. A vse srede so pri njih vesele, saj v dopoldanskem Ä?asu pripravljajo posebne prireditve za otroke, ki jih obogatijo z obiski zanimivih gostov. PrejĹĄnji teden so gostili kuĹžke, vÄ?eraj jih je obiskal Ä?arovnik Boy, naslednji teden bodo otroci spoznavali zdravilna zeliĹĄÄ?a ... V dopoldanskem Ä?asu v velenjski in Ĺ oĹĄtanjski knjiĹžnici pripravljajo tudi igralne urice za otroke.

Nekaj prireditev bodo poleti izvedli tudi na prostem. Danes zveÄ?er bodo v atriju kavarne Lucifer pripravili potopisno predavanje Barbare FuĹžir, ki vas bo popeljala po Argentini, kjer je bila 9 mesecev uÄ?iteljica slovenĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Spomin na naťega najstareťjega soseda Leto dni bo od nenaravne smrti naťega dobrega starega "soseda". Žal ne vem, koliko je bil star, vem pa, da je bil pomemben za njegove najbliŞje, za naravno okolje, za vse Velenje.

Pred letom dni smo izgubili Rakov gozd, zato sem se trudil, da bi z zbiranjem grÄ?, kot sem jih poimenoval, ovekoveÄ?il njegovo cenjeno ime. đ&#x;”˛

Esad SmajiÄ?

Rakave grÄ?e iz Rakovega gozda ohranjajo spomin na naĹĄega nekdanjega soseda "Gorazda".

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

23. julija 2015

ÂťZ enim strelom na gol ne moreĹĄ zmagati!ÂŤ Prenovljeni velenjski prvoligaĹĄ jubilejno sezono zaÄ?el s porazom – V jutriĹĄnjem drugem krogu v gosteh z Gorico SodeÄ? po uvodnem krogu bo 25. prvenstvo v prvi nogometni ligi zelo zanimivo, saj je postreglo z nekaterimi nepriÄ?akovanimi rezultati. Kar trikrat so se namreÄ? veselili gostujoÄ?i igralci.

Jubilejno tekmovanje sta Ĺže v petek odprla Maribor in ZavrÄ?. Aktualni prvaki so si priigrali zgolj toÄ?ko.

Tekmeca sta se razĹĄla z 1 : 1. OÄ?itno so bili z mislijo bolj na vÄ?erajĹĄnji povratni tekmi leta (kot so jo poimenovali) 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov, s kazahstansko Astano. Doma so zmagali z 1 : 0. Spomnimo tudi, v prejĹĄnjem prvenstvu so bili obremenjeni z evropskimi nastopi. Ĺ e v 8. krogu so zaostajali za tedaj vodilnimi DomĹžalami za osem toÄ?k, na koncu zadnjega, 36., pa imeli prednost devetih. HaloĹžani so povedli po desetih minutah tekme, domaÄ?i pa so do konca prvega polÄ?asa izenaÄ?ili. V nadaljevanju pa kljub premoÄ?i niso zmogli popolnoma preobrniti rezultata.

V soboto sta bila dva dvoboja. Rudar je gostil nogometaĹĄe Krke, Olimpija pa Gorice. LjubljanÄ?ani so dosegli najprepriÄ?ljivejĹĄo zmago

prvega kroga. Od domaÄ?ih so bili boljĹĄi s kar s 4 : 1. Letos zelo spremenjeni Rudar pa je gotovo plaÄ?al ceno neuigranosti, Ä?eprav je bil v zaÄ?etni postavi od novincev le Mate Eterović. Vsekakor pa se je poznalo, da je trener Jernej Javornik ostal med drugim tudi brez svojih najhitrejĹĄih igralcev AljaĹža Krefla in Denisa Klinarja, ki sta se preselila k trenerju Marijanu PuĹĄniku v Olimpijo. Krefl je zaigral v zaÄ?etni zasedbi, Klinar pa naj bi debitiral v novem klubu zaradi poĹĄkodbe stegenske miĹĄice ĹĄele Ä?ez pribliĹžno ĹĄest tednov. NovomeĹĄÄ?ani so zmagali z 1 : 0. Uvodni krog je bil razpotegnjen na nedeljo in tudi ta dan ni bil brez preseneÄ?enja. DomĹžalÄ?ani so v Kopru premagali aktualne prvake s 3 : 2, vodili pa so celo Ĺže s 3 : 0. Tudi moĹĄtvo z Obale je bilo z mislijo bolj na povratni tekmi drugega predkroga

Nova igralca Stjepan Babić in AnĹže PiĹĄek Med igralci, ki so Ĺželeli v tujino oziroma v bolj finanÄ?no urejeno okolje, je tudi Damjan Trifković. KaĹže pa, da bo vendarle ostal in ĹĄe nekaj Ä?asa nosil Rudarjev dres.

Nova Rudarjeva Ä?lana sta postala tudi nadarjeni 18-letni AnĹže PiĹĄek iz DomĹžal, ki je trikrat igral tudi za reprezentanco Slovenije do 17 let in bo v Rudarju ostal najmanj tri leta ter Stjepan Babić (28), ki se je najmanj za eno leto pridruĹžil svojemu brati Mariu.

Lige Evropa s splitskim Hajdukom.

Na Bonifiki so bili od njega boljĹĄi s 3 : 2. Z zlatimi ali pa vsaj debeli Ä?rkami pa bo v kroniko najbrĹž zapisan rezultat v KrĹĄkem. KrÄ?ani so gostili aktualne podprvake Celjane in jih domov odpravili z rezultatom 1 : 0. Ta zmaga je zanje zgodovinska, saj letos prviÄ? v 93-letnem obstoju kluba igrajo med izbrano nogometno slovensko druĹĄÄ?ino.

su zelo vroÄ?ega popoldneva igrali zelo slabo. Njihove akcije niso bile dovolj izdelane, streli pa preslabi, da bi premagali vratarja NovomeĹĄÄ?anov Miodraga Mitrovića. Pravih nevarnih priloĹžnosti niti ni bilo. Gostje so bili na trenutke precej boljĹĄi, predvsem pa hitrejĹĄi. Proti koncu polÄ?asa so postajali vse bolj nevarni. V 39. minuti se je sam iz oÄ?i v oÄ?i z Matejem Radanom zna-

Klemen Bolha dolgo ni mogel verjetni, da z nekaj metrov ni zadel

Novo Rudarjevo vodstvo s predsednikom Mitjem Kamenikom, enako tudi gledalci, so priÄ?akovali, da bo njihovi nogometaĹĄi zaÄ?eli novo tekmovalno sezono po pregovoru po jutru se dan pozna. Tekma pa se je konÄ?ala nasprotno od njihovih Ĺželja. Rudarji so v prvem polÄ?a-

ĹĄel Ĺ˝iga Kastrevec, a je domaÄ?i vratar s sijajno obrambo Ĺžogi prepreÄ?il pot v mreĹžo. A v iztekajoÄ?ih se minutah tega dela dvoboja gostje niso popuĹĄÄ?ali in njihova poĹžrtvovalnost je bila v 43. minuti nagrajena. Po dolgi podaji njihovega vratarja globoko na domaÄ?o polovico

Andrej Kastrevec, trener gostov: ÂťPrijateljske tekme so eno, prvenstvene nekaj drugega, zato nismo vedeli, kako smo pripravljeni, kaj zmoremo v Velenju. Tudi Rudar je bil za nas neznanka. V tej hudi vroÄ?ini smo paÄ? zaigrali po svojih moĹžnostih, zabili en gol, kar je bilo dovolj za zmago.ÂŤ Jernej Javornik, trener domaÄ?ih: ÂťPogoji za igro so bili teĹžki. Nismo igrali, kot smo Ĺželeli. Zavedamo se, da je veliko novih igralcev, da je uigravanja in iskanje prve enajsterice proces, ki traja. Skratka, da najdemo enajsterico, ki bo igrala, tako kot si Ĺželimo; da bodo igrali nogomet in ne tako, kot v prvem polÄ?asu. Z enim strelom na gol paÄ? ne moreĹĄ zmagati. V drugem polÄ?asu smo bili po menjavah bolj nevarni, a ne dovolj, da bi se izognili porazu. ÄŒaka nas ĹĄe veliko trdih treningov. Vseeno smo optimistiÄ?ni. V vsaki tekmi bomo iskali zmago. Tudi proti Gorici. Najbolj pomembno je, da si povrnemo igro, ki nas je krasila v preteklih dveh sezonah.ÂŤ

je Ĺžogo na koncu dobil Marin Perić. ÄŒeprav sta bila ob njem dva Rudarjeva branilca, je spretno in z malo sreÄ?e premagal Radana. DomaÄ?i so po menjavah v drugem delu resda bili ĹživahnejĹĄi, vendar kljub prizadevanju in (pol)priloĹžnostim zanesljivega gostujoÄ?ega vratarja niso znali in zmogli premagati. NajveÄ?jo priloĹžnost, celo Rudarjevo priloĹžnost tekme, da izkopljejo vsaj toÄ?ko, je imel v zadnji minuti rednega dela, ki ga je sodnik zaradi menjav in osveĹžitve z vodo podaljĹĄal za pet minut, Klemen Bolha. A je zgreĹĄil.

S treh, ĹĄtirih metrov je Ĺžogo poslal Ä?ez preÄ?ko. NovomeĹĄÄ?ani so bili tudi v drugem polÄ?asu nevarnejĹĄi, vendar na Rudarjevo sreÄ?o ne dovolj zbrani in natanÄ?ni pri udarcih proti Radanu. PopuĹĄÄ?ali niso do konca. Globoko v sodnikovem dodatku je imel po dveh hitrih nasprotnih napadih Josip FuÄ?ko, ki je na igriĹĄÄ?e priĹĄel sredi drugega polÄ?asa, priloĹžnost za prepriÄ?ljivejĹĄo zmago. PrviÄ? mu je s sijajno obrambo to prepreÄ?il vratar Radan, ki je bil najboljĹĄi Rudarjev moĹž na igriĹĄÄ?u,

Mladi tenisaÄ?i odliÄ?ni, kasneje se ÂťizgubijoÂŤ

drugiÄ? pa desna vratnica.

Vsekakor Rudarjevega trenerja Jerneja Javornika Ä?aka v nadaljevanju ĹĄe veliko dela. Upati je, da proces uigravanja ter iskanje udarne enajsterice ne bosta predolgo trajala in da bo Mate Eterović spet tresel mreĹže, kot jih je pred lanskim odhodom iz Velenja. Glede na trenerjev optimizem je vendarle priÄ?akovati, da bo konec sezone po tistem – konec delo krasi.

V petek bodo VelenjÄ?ani gostovali pri Gorici. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Rudar - Krka 0 : 1 (0 : 1) Strelec: 0:1 Perić (44.).

Rudar: Radan, Jahić, Knezović, Kaťnik, Dedić (od 67. Ihbeisheh), Tolimir (od 64.

Praťnikar), Bolha, Babić (od 64. Grbić), Trifković, Kocić, Eterović.

Krka: Mitrović, VuÄ?kić, Novinić, Mojstrović, Ejup, Marotti, Welbeck, Perić (od 70.

FuÄ?ek), Kastrevec, Collins, Dangubić (od 81. Marjanović).

Rumeni kartoni: Eterović, Jahić, Kaťnik, Knezović; Perić, Welbeck, Kastrevec.

Kosi soliden v reprezentanci

Ĺ aleĹĄki teniĹĄki klub ima odliÄ?ne pogoje za delo – V vroÄ?ini tekmovalci trenirajo v Beli dvorani – V kategoriji do 14 let najboljĹĄi v drĹžavi

Ĺ oĹĄtanj – Slovenska reprezentanca mlajĹĄih Ä?lanov, katere Ä?lan je tudi krilni center Elektre Jan Kosi, je konec preteklega tedna zakljuÄ?ila Evropsko prvenstvo v Lignanu Sabbiadoru v Italiji. Kljub ĹĄestim

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. julija – Tudi v pasje vroÄ?ih dneh ĹĄportniki ne smejo zaspati. ÄŒeprav je vsaka fiziÄ?na aktivnost sredi dneva dodaten napor, nemoteno trenirajo. To velja tudi za Ä?lane edinega teniĹĄkega kluba v Ĺ aleĹĄki dolini. V njem je trenutno 150 Ä?lanov, od tega je 40 registriranih igralcev, okrog 50 igralcev imajo v teniĹĄki ĹĄoli, ostali pa so registrirani Ä?lani rekreativci.

Mladi tekmovalci, ki so odliÄ?ni tudi v drĹžavnem merilu, prihajajo iz celotne regije. Poleg Ĺ aleÄ?anov v klubu trenirajo tudi Ĺ˝alÄ?ani, Celjani, KoroĹĄci in ZgornjesavinjsÄ?ani.

Pogoji za vadbo so v teniĹĄkem centru Jezero, kjer trenirajo Ä?lani Ĺ aleĹĄkega tenis kluba, odliÄ?ni. Imajo telovadnico, fitnes, pokrita igriĹĄÄ?a v Beli dvorani, pa 9 na odprtem ‌ MatjaĹž KonÄ?an, predsednik kluba, je tudi direktor podjetja As inĹženiring, ki upravlja Tenis center Jezero, zato se njegovi vlogi prepletata. O klubu nam pove: ÂťSmo velik teniĹĄki klub. NaĹĄa prednost je, da imamo tudi dobre domaÄ?e trenerje. MatjaĹž Grosman in Matej

Ĺ ket delata z glavnino naĹĄih tekmovalcev, tu pa smo ĹĄe BlaĹž Vajs, Matej MartinĹĄek ter jaz.ÂŤ Kljub teĹžavnim Ä?asom in pomanjkanju sponzorskih sredstev ima klub trenutno najboljĹĄe mlajĹĄe tekmovalce (do 14 let) v drĹžavi. ÂťIzpostavim lahko Tina KrstuloviÄ?a, Marka KovaÄ?eviÄ?a in Zojo Ĺ trukelj. Lani smo v kategoriji do 14 let imeli tudi drĹžavne prvake. Res so dobri. Tenis je krut ĹĄport, kar se tiÄ?e treningov, saj morajo za te uspehe trenirati od 5 do 6 ur dnevno, poleg tega imajo od 30 do 40 dni turnirskega igranja. Lahko reÄ?emo, da so Ĺže v teh zgodnjih najstniĹĄkih letih polprofesionalci. Trening profesionalnega tenisaÄ?a pa traja od 12 do 15 ur dnevno.ÂŤ In kaj se zgodi kasneje z odliÄ?nimi mladimi teniĹĄkimi igralci, zakaj se izgubijo? ÂťZgodbe so razliÄ?ne. Problem ni le pri tenisu, ampak slovenskem ĹĄportu nasploh.

Ko mladinci prehajajo v Ä?lansko konkurenco, se predvsem zaradi pomanjkanja finanÄ?nih sredstev izgubijo. Ko so stari od 16 do 18 let, veÄ?ina tistih, ki bi lahko talent ĹĄe razvili do maksimuma, zaradi

MatjaĹž KonÄ?an, v ozadju mladi tekmovalci med treningom v Beli dvorani. Na zunanjih igriĹĄÄ?ih je sredi dneva prevroÄ?e.

Podjetje As inĹženiring ima kompleks Tenis centra Jezero v najemu.

Lastnik je PV Invest. Komleks doslej ĹĄe ni bil naprodaj, KonÄ?an meni, da bo v tretji fazi prodaje Premogovnikovih podjetij. Podjetje As inĹženiring je zainteresirano za nakup, Ä?e bo cena res trĹžna.

pomanjkanja denarja odneha,ÂŤ iskreno pove KonÄ?an. Ob tem kar malo preseneti podatek, da se tenis kot rekreativni ĹĄport ÂťdvigujeÂŤ, kar opaĹžajo Ĺže nekaj let. Obratno je s tekmovalnim tenisom, tu namreÄ? beleĹžijo upad. Klubi so primorani imeti trĹžne cene tudi za tekmovalce, kar je za starĹĄe velika obremenitev. V Velenju imajo ugodne

cene, sploh v primerjavi z ostalimi klubi, zatrdi KonÄ?an.

Znani tudi po turnirjih V Tenis klubu Jezero se trudijo, da vsako leto izvedejo kar nekaj turnirjev, predvsem na ravni TeniĹĄke zveze Slovenije. Bili so nosilec profesionalnega WTA turnirja za Ĺženske ÂťVelenje Open 2015ÂŤ, ki je bil

od 13. do 21. junija. Na njem se je pomerilo veÄ? kot 100 tekmovalk iz vsega sveta, generalni sponzor pa je bilo ob pomanjkanju zanimanja drugih kar podjetje As inĹženiring.

Organizirajo tudi veteranske turnirje, avgusta bo tudi letos VIP CUP turnir. Tudi zaradi teh turnirjev, dobrega dela v klubu in rezultatov tekmovalcev je teniĹĄki center Velenje dobro prepoznan tudi v drugih okoljih. đ&#x;”˛

zmagam in trem porazom je osvojila konÄ?no samo 13. mesto, vendar s tem obstanek v A diviziji. Evropski prvaki so postali Srbi, ki so v finalu premagali Ĺ pance. Bronasto medaljo so z zmago nad Francijo osvojili reprezentanti TurÄ?ije.

Jan Kosi je odigral solidno, nekajkrat je tudi zaÄ?el v prvi peterki. Ni sicer dosegel veliko koĹĄev, a je bil izjemno pomemben Ä?len v obrambi.

Na tekmo je v dobrih 12 minutah đ&#x;”˛ dosegal po dve toÄ?ki.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

23. julija 2015

Uspeh priĹĄel za njo

Francozi trenirajo po slovensko

Ĺ portna plezalka Janja Granbret ta teden na mladinskem evropskem V Velenju gostujejo mladi francoski koĹĄarkarji, ki spoznavajo slovensko tehniko igranja koĹĄarke in kulturo prvenstvu – NajveÄ? stavi na svetovnega, ki bo konec avgusta Velenje, 17. julija – PoroÄ?ali smo Ĺže o novem ĹĄportnem uspehu 16-letne ĹĄportne plezalke Janje Garnbret, Ä?lanice velenjskega kluba. PrejĹĄnji teden nam je po vrnitvi z evropskega prvenstva v francoskem Chamonixu, ki je ĹĄtelo tudi za toÄ?ke svetovnega pokala, povedala, da se je tega, kar je dosegla, zavedla ĹĄele doma. ÂťNa tekmo sem tokrat res ĹĄla sproĹĄÄ?eno, brez priÄ?akovanj. DrĹži, da nisem priÄ?akovala niti finala, kaj ĹĄele stopniÄ?k.

Enostavno sem uĹživala v plezanju. Vse smeri sem odplezala brez pritiska. Ker je bila to moja prva tekma v Ä?lanski konkurenci, sem bila zadovoljna Ĺže s tem, ko pa sem dosegla drugo mesto, pa iskreno povem, da sem bila tega zelo vesela.

Priznam, da se uspeha sprva nisem zavedala. Kako velik je, sem spoznala ĹĄele, ko sem priĹĄla domov. Moj uspeh je bil preseneÄ?enje za vse, ne le zame,ÂŤ nam je povedala Janja, ki se je ta torek in sredo spet preizkuĹĄala v steni. Tekmovala je namreÄ? na evropskem mladinskem prvenstvu v balvanih. Preden je odpotovala nanj, nam

je Janja povedala, da njeni cilji ostajajo isti. ÂťDo Chamonixa sem Ĺželela le uĹživati v steni, sedaj sem dobila dokaz, da sem na pravi poti in da zmorem dobre rezultate tudi v Ä?lanski konkurenci. Ugotovila sem, da je med Ä?lani ÂťfajnÂŤ tekmovati, morda tudi zato, ker imam rada nove izzive. Sedaj vidim, da se lahko kosam tudi z najboljĹĄimi plezalkami na svetu, konkurenca pa je med Ä?lanicami zelo moÄ?na.ÂŤ Ĺ˝e pred poletjem je Janja vedela, da poÄ?itnice med prvim in drugim letnikom velenjske gimnazije ne bodo prave poÄ?itnice. ÂťTreniram ĹĄestkrat tedensko po tri ure, poleg tega imam treninge s Ä?lansko in mladinsko reprezentanco.ÂŤ Vse zato, ker ima pred sabo jasen cilj. Kmalu gre na Ä?lansko tekmo v Avstrijo, potem jo Ä?akajo tekme za mladinski pokal, najbolj nestrpno pa Ä?aka na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Italiji. ÂťNa to prvenstvo se bomo res pripravljali, zato na njem ciljam na medaljo.ÂŤ Tako pred Janjo kot pred njenim trenerjem Gorazdom Hrenom je torej ne le vroÄ?e, ampak tudi zelo aktivno poletje. đ&#x;”˛

BĹĄ

Karate je pot

Goloroka borilna veĹĄÄ?ina karate ali prazna roka je umetnost samoobrambe ter urjenje bojevniĹĄkega duha in telesa. V drugi polovici 19. stoletja se je z daljnega vzhoda razĹĄirila na zahod, kjer je najbolj mnoĹžiÄ?en borilni ĹĄport. Karateisti so zavezani tradiciji in moralnim kodeksom, saj karate ni le ĹĄportna in borilna veĹĄÄ?ina, temveÄ? je Ĺživljenjska pot – naÄ?in razmiĹĄljanja, razvoj telesa in osebnosti ter doseganje notranjega miru. V Velenju ga gojijo kar ĹĄtirje klubi, ki ljudi vseh starosti urijo v borbah in katah, to so obvezni liki, serija gibov za obrambo. O posebnostih vsakega kluba in najvidnejĹĄih tekmovalcih iz njihovih vrst pa smo povpraĹĄali njihove predstavnike.

Karate klub Velenje NajstarejĹĄi karate klub v Sloveniji deluje Ĺže od leta 1968. IzkuĹĄeni mojstri so urili veÄ? kot 6.000 otrok, mladih in starejĹĄih, pa tudi otroke s posebnimi potrebami.

Lansko sezono so uspeĹĄno zaÄ?eli ĹĄe vadbo tai chija in qi gonga. Registriranih ima 60 tekmovalcev. V oĹžjem izboru reprezentanÄ?nih selekcij karate zveze so Kaja ÄŒesko (kata (forma) mlajĹĄe kadetinje), Pia Cesar (kata (forma) starejĹĄe kadetinje), Alena Musić (kata (forma) Ä?lanice) in Sebastjan Kauzar (kata (forma) starejĹĄi kadeti). Niso le zavzeti tekmovalci, ampak tudi organizatorji, saj so letos v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije Ĺže drugiÄ? zapored izvedli DrĹžavno prvenstvo v katah in borbah za Ä?lanice in Ä?lane ter v katah za veteranke in veterane.

Karate klub Tiger Leta 1994 ustanovljeni klub goji borilno veĹĄÄ?ino kot celoto in se osredotoÄ?a na vse starostne skupine, na kate in borbe. Ravnajo se po tradiciji, trenerji se urijo pri najboljĹĄih mojstrih in razvijajo pedagoĹĄki pristop k uÄ?enju veĹĄÄ?ine. Klub je letos organiziral 10. med-

ĹĄtva IVV Basketball Camp TjaĹĄa Fendre. V obeh drĹžavah je koĹĄarka drugi najbolj priljubljeni ĹĄport, tehnika in naÄ?in igre pa sta drugaÄ?na, pojasnjuje nekdanja igralka slovenske reprezentance do 20 let. ÂťV slovenski koĹĄarki je veÄ? poudarka na metu, tehniki, podrobnostih, v fran-

narodni karate turnir za pokal Nestla Ĺ˝ganka, ki se ga vsako leto udeleĹži do 500 tekmovalcev iz srednje Evrope. V slovenski reprezentanci trenutno nimajo aktivnega Ä?lana, so pa perspektivni tekmovalci Ä?lani GaĹĄper PeÄ?nik (kate in borbe), Domen MiheliÄ?, Mersed Hankić in Omer Tabaković v borbah, mladinski Adelisa Hankić in Ivona LaÄ?veić v katah, kadetinja Ĺ uhra Muharemović v katah, starejĹĄi deklici Patricija in Aleksandra Centrih ter malÄ?ka Seid Muharemović in Benjamin MeĹĄanović.

Od 9.00 do 12.00 trenirajo v telovadnici Ĺ olskega centra Velenje, ki ÂťomogoÄ?a super inĹĄtalacije za treniranje, imamo na razpolago Mladinski hotel in gostiĹĄÄ?e Vrdelj, ki sta odliÄ?na za nastanitev skupin,ÂŤ dodaja TjaĹĄa. Popoldne trenirajo met, zveÄ?er pa odigrajo tekmo. Najpo-

Gostje iz Francije se osredotoÄ?ajo na slovensko tehniko koĹĄarke, ko ne trenirajo, pa se sproĹĄÄ?ajo na ogledih mesta in spoznavanju kulture.

koĹĄarkarjev. ÂťMednarodni koĹĄarkarski kamp Ĺželimo izvajati ĹĄtirikrat na leto v Velenju in francoskem mestu Vienne, povabiti francoske koĹĄarkarje k nam in naĹĄe poslati k njim, da bi skupaj trenirali in si izmenjevali ĹĄportne in kulturne izkuĹĄnje ter vrednote,ÂŤ pravi predsednica dru-

coski pa veÄ? na atletiki in fiziÄ?nih pripravah.ÂŤ Tako bodo Francozi to poletje trenirali nekoliko drugaÄ?e in pod vodstvom trenerjev Matije in MiloĹĄa Sagadina ter francoskega osebnega trenerja in dveh animatorjev, na metu pa bodo delali z Janom Rizmanom.

Lepote VrĹĄiÄ?a z okolico

V Velenju delujejo ĹĄtirje karate klubi, v katerih se uri skoraj dvesto tekmovalcev – ÄŒe bi seĹĄtevali njihove uspehe, bi bili vodilni v Sloveniji – Na zmagovalnem odru pogosto sami ÂťnaĹĄiÂŤ Tina Felicijan

Velenje, 20–25. julij – Prvega poletnega koťarkarskega kampa francoskega druťtva IVV Basketball Camp se je udeleŞilo 21 francoskih koťarkarjev, starih od 15 do 18 let, med njimi deset kadetov francoske reprezentance, organizatorji pa so Şeleli tudi odziv mladih slovenskih

Pa je priĹĄel tudi zadnji ĹĄolski dan za naĹĄo skupino kroĹžka Planinarjenje UNI 3, ki je segel Ĺže v julij.

Navsezgodaj smo izstopili pri ErjavÄ?evi koÄ?i tik pod vrhom VrĹĄiÄ?a. ÄŒeprav je ĹĄe spotoma dokaj deĹževalo, se nismo pustili motiti. Jutranja kavica z dodatki se je prilegla in osebje je bilo Ĺže v polnem zagonu, saj se bliĹža viĹĄek sezone, ki jo prelazu VrĹĄiÄ? dopuĹĄÄ?a poletno obdobje.

Med voĹžnjo smo obÄ?udovali lepote Gorenjske, ki vabijo na vsakem koraku. V vznoĹžju prelaza je to vsekakor obmoÄ?je reke PiĹĄnice s prostra-

dobe narave. Megle po vroÄ?em obdobju, ki jih je povzroÄ?ilo moÄ?no deĹževje preko noÄ?i, so hitele iz dolin v viĹĄave in skrivnostno ovijale vrhove gora. Cvetje ob poti je bilo zaradi deĹžja in jutranje rose ĹĄe sklonjenih glav. Po zanimivi planinski poti, polepĹĄani s podobami macesnov in mogoÄ?nih skal, smo priĹĄli do znaÄ?ilne jase z jezerci in se najprej povzpeli na vrh Slemenove ĹĄpice, do koder nas je spremljala preproga Ĺživobarvnega cvetja. Veseli, da smo priĹĄli v ta raj, smo od navduĹĄenja zapeli naĹĄo himno, Avseni-

membnejĹĄa bo zadnji dan, v petek ob 18.00 v telovadnici Ĺ CV, ko bodo najboljĹĄi udeleĹženci kampa igrali proti slovenskim reprezentantkam in trenerjem. đ&#x;”˛

tf

Po hribih saj je tu eden najlepĹĄih pogledov nanj. Tokrat so ga zagrinjale skrivnostne megle in nam odstrle le njegovo konico. Zadovoljili smo se s tem in se predali spreminjajoÄ?im podobam Mojstrovke nad nami in koĹĄÄ?ki jasnine, skozi katere so prodirali Ĺžarki sonca.

Napolnjeni z energijo in lepotami gora smo se vrnili na vrh prelaza VrĹĄiÄ? ter se prepeljali do Olimpijskega ĹĄportnega centra Doma Planica, kjer je ĹĄe pravo gradbiĹĄÄ?e, a soÄ?asno teÄ?e trening smuÄ?arjev skakalcev. Tu je imelo sonce Ĺže polno

Karate klub Shotokan V deset let starem klubu najveÄ? pozornosti posveÄ?ajo katam. Tako imajo prvake v razliÄ?nih kategorijah, najbolj uspeĹĄni pa so v mlajĹĄih in so tudi v prvi deseterici v Sloveniji. Sploh kadeti so uspeĹĄni na velikih tekmovanjih. Zadnji Ä?as se posveÄ?ajo tudi borbam, v katerih prav tako dosegajo rezultate. V drĹžavni reprezentanci sta mlajĹĄa kadeta Nemanja ToÄ?aković in TomaĹž Hudales (kate in borbe), kadetinji Tina ÄŒater (kate) in Ĺ pela Pisanec MeĹžnar, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo in je tudi kandidatka za svetovno, ter mladinec BlaĹž GajĹĄek.

Karate klub Rudar NajmlajĹĄi, a po rezultatih najboljĹĄi od vseh ĹĄtirih klubov, je dve leti star Karate klub Rudar, ki je na tretjem mestu slovenske karate zveze. Ĺ tirje trenerji z veÄ? kot dvajsetletnimi izkuĹĄnjami se posveÄ?ajo predvsem delu z otroki. V Ä?lanski reprezentanci sta predsednik kluba Mirnes Mulabdić in Mladen Stojnić, ki tekmujeta v borbah. Mladinec Belmin Uzejnović se je udeleĹžil zadnjega evropskega prvenstva v ZĂźrichu, tekmuje pa v katah. Ponosni pa so tudi na mlajĹĄe deklice, Sauro Omić, Ajdo GolaÄ? in Saro Novak, drĹžavne prvakinje v katah in borbah. đ&#x;”˛

Pogled na Jalovec je bil tokrat skromen, vendar vseeno zelo lep.

nimi prodiĹĄÄ?i, zato se je Kranjska Gora nekoÄ? imenovala Na prodih.

Jezero Jasna s podobo kozoroga je nadvse privlaÄ?no. Ob vzpenjanju na prelaz je pomembna Ruska kapelica, ki spominja na straĹĄno nesreÄ?o ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto, iz I. svetovne vojne in umrli pod sneĹžnim plazom.

Malo viĹĄje smo se podali v smeri Slemenove ĹĄpice in obÄ?udovali iz trenutka v trenutek drugaÄ?ne po-

kovo ÄŒez zelene trate. Ob tem smo se z minuto molka s spoĹĄtovanjem posvetili spominu na nedavno preminulega Slavka, velikana narodnozabavne glasbe. Prav takrat so nas z vseh strani zagrnile megle, da smo se lahko ĹĄe bolj posvetili njegovemu spominu in zapeli ĹĄe njegove druge uspeĹĄnice, saj segajo v naĹĄo mladost in smo rasli z njimi. Hvala mu!

Spustili smo se do Âťzelene trateÂŤ z jezerci in se zazrli proti Jalovcu,

moÄ? in na terasi za domom smo si dali duĹĄka ter se predali druĹženju ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta. NaĹĄe oÄ?i in Ĺželje so Ĺže uprte v novo ĹĄolsko leto, za kar smo Ĺže postavili temelje. Ĺ˝elja in naÄ?rtov je polna mera! Ĺ˝elimo si, da bi nam tovrstna druĹženja sredi lepot narave ĹĄe dolgo lepĹĄala naĹĄa Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

23. julija 2015

Zelena luÄ? po dveh letih prepriÄ?evanj in pogajanj Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťObÄ?ani so nas neupraviÄ?eno kritizirali, da ne naredimo niÄ?.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj, 16. julija – Dva dneva so v prejťnjem tednu v Šoťtanju posvetili podpisovanju pogodb. To je tisto najbolj sladko, ko se vidi cilj.

Dve leti so si v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj trudili drĹžavo prepriÄ?evati, kako nujna je sanacija usada na cesti Pesje–ŠoĹĄtanj v ovinku pri TEĹ , da jim je naposled le uspelo. K sreÄ?i v tem Ä?asu zaradi nevarne pasti ni priĹĄlo do kakĹĄne nesreÄ?e. Ĺ˝upan Darko

Denar zagotovljen, pogodba podpisana: direktor VOC-a Roman MoĹĄkotevc in Ĺžupan Darko Menih.

Menih pravi, da ga je bilo v Ä?asu, ko je Alstom s ťleperjiÂŤ vozil dele za opremo bloka ĹĄest v Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, nenehno strah, da se bo kakĹĄen obrnil v reko Pako, ves Ä?as pa, da bo kak voznik spregledal signalizacijo in opozorila in bo priĹĄlo do nesreÄ?e.

Poginile postrvi BraslovÄ?e, 14. julija – V Malih BraslovÄ?ah so neznanci iz ponedeljka na torek v potok pred bazenom ribogojnice nametali veÄ?jo koliÄ?ino vejevja. Zaradi tega je priĹĄlo do zamaĹĄitve filtrov in zaprlo dotok vode. Poginilo je okoli 80.000 postrvi v vrednosti 20.000 evrov.

Vlomilec odnesel evre Velenje, 15. julija – V sredo dopoldan je bilo vlomljeno v stanovanje na PreĹĄernovi. Odnesel je pribliĹžno 1.000 evrov gotovine, srebrn nakit in ĹĄtiri roÄ?ne ure.

Radar ni delal Velenje, 16. julija – Neznanec je v Ä?etrtek na Ĺ aleĹĄki cesti poĹĄkodoval elektro instalacijo na stebriÄ?ku javne razsvetljave, s katero je povezan merilnik hitrosti.

Upnik in dolĹžnik sta se udarila Ĺ oĹĄtanj, 16. julija – V Ä?etrtek sta se v enem od lokalov v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ala upnik in dolĹžnik.

Nista se samo gledala, ampak sta se za zaÄ?etek poĹĄteno sprla. V nadaljevanju je upnik dolĹžnika dvakrat udaril v glavo in mu, ko je zapuĹĄÄ?al lokal, izpod majice nakazal piĹĄtolo in izrekel groĹžnjo.

DolĹžnik je kasneje upnika obiskal na domu in mu poĹĄkodoval vhodna vrata. Svoja dejanja bosta oba zagovarjala na sodiĹĄÄ?u.

Za koliko ga (bo) je prodal? Ĺ˝alec, 16. julija – V Ä?etrtek so policisti v Vrbju obravnavali vlom v strojnico namakalnega sistema. Neznanec je odtujil veÄ?jo koliÄ?ino bakra v vrednosti okoli 4.000 evrov. Na tem obmoÄ?ju je

Nenehne zahteve, tudi obÄ?inskega sveta, telefonski pogovori, dopisi, proĹĄnje, moledovanja ... so obrodili sadove. Direkcije za ceste Republike Slovenije je denar za sanacijo naposled naĹĄla, a ne vsega. ÂťKer ni ĹĄlo drugaÄ?e, saj so neprestano odgovarjali, da denarja ni, smo jim na-

vlomil tudi v objekt Info centra Zavoda za kulturo, od koder pa je odnesel veÄ? prehrambnih izdelkov in ObÄ?ino Ĺ˝alec oĹĄkodoval za 300 evrov.

Vinjen in prehiter se je prevrnil s ĹĄtirikolesnikom TopolĹĄica, 17. julija – V petek se je v TopolĹĄici v bliĹžini igriĹĄÄ?a zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeleĹžena voznik in sopotnica ĹĄtirikolesnika. Voznik je vozilo vozil pod vplivom alkohola (0,69 mg/l izdihanega zraka). Pri voĹžnji skozi naselje je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zaradi Ä?esar se je to prevrnilo. V nezgodi je sopotnica utrpela laĹžje poĹĄkodbe. Oba so z reĹĄevalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v BolniĹĄnico Celje. Zoper voznika pa sledi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne voĹžnje v cestnem prometu.

Utopitev v BraslovĹĄkem jezeru BraslovÄ?e, 18. julija – V BraslovĹĄkem jezeru se je med vikendom, v soboto, po 23. uri utopil 32-letni moĹĄki. Policisti so ugotovili, da je tuja krivda izkljuÄ?ena, natanÄ?en vzrok smrti pa bo pokazala obdukcija. MoĹĄki je bil ob jezeru v druĹžbi veÄ? ljudi, ki so ga tudi naĹĄli v vodi, ga izvlekli na obalo ter poklicali policijo.

Odnesel zlatnino Ĺ˝alec, 18. julija – V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v Matkah. Vlomilec je priĹĄel skozi okno in ukradel veÄ? zlatnine in gotovino.

Sumljiva smrt v Dravi Dravograd, 20. julija – Policisti in kriminalisti pa preiskujejo sumljivo smrt pogreĹĄanega 33-letnega domaÄ?ina iz Dravograda. Njegovo truplo

Ste ga morda videli?

PogreĹĄan avstrijski drĹžavljan proti stopili s pobudo, da smo dela pripravljeni sofinancirati iz proraÄ?una,ÂŤ pravi Ĺžupan. Potem so pogajanja stekla, objavljen je bil razpis za izbiro izvajalca in v Ä?etrtek je bila pogodba podpisana.

Direkcija za ceste bo sofinancirala 53 odstotkov, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj 47 odstotkov 130.000 evrov vredne sanacije. Dela bo izvajalo podjetje VOC Celje, izvedli pa jih bodo v petinĹĄtiridesetih dneh. đ&#x;”˛

â?ą

Gozdne ceste bo vzdrĹževalo podjetje TGM Petek iz LuÄ?, plaz SalmiÄ? bo odpravilo podjetje Andrejc iz Ĺ oĹĄtanja.

so v sklopu iskalne akcije v reki Dravi, v kateri so sodelovali tudi velenjski potapljaÄ?i, naĹĄli ta ponedeljek dopoldan. V zvezi s sumljivo smrtjo v Dravi so odvzeli prostost 46-letnemu moĹĄkemu, doma iz obmoÄ?ja Dravograda

Pri prejemanju denarja bodite pozorni!

Celje, 20. julija – V zadnjem obdobju na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske uprave Celje – tudi na obmoÄ?ju Velenja – beleĹžijo veÄ? primerov unovÄ?itve ponarejenih bankovcev za 10 evrov. Svetujejo vam veÄ?jo pozornost pri prejemanju denarja.

Odnesel trezor Velenje, 20. julija – V ponedeljek je bilo vlomljeno v gostinski lokal na TomĹĄiÄ?evi. Neznanec je odnesel kovinski trezor, v katerem je bilo 700 evrov gotovine.

Konec tedna veÄ? nesreÄ? motoristov Celje, Velenje, 19. julija – Na Celjskem se je konec tedna v prometnih nesreÄ?ah poĹĄkodovalo pet motoristov. NesreÄ?i sta se zgodili tudi na obmoÄ?ju Velenja in Ĺ˝alca.

V Paki pri Velenju je v soboto ob 13.40 motorist padel in se zagozdil pod ograjo, tako da so morali posredovati gasilci. Ti so na vozilu odklopili akumulator, odstranili motor in razlito motorno tekoÄ?ino, voznika pa so na kraju oskrbeli reĹĄevalci iz Velenja in ga potem odpeljali v slovenjgraĹĄko bolniĹĄnico. Istega dne sta bila ob 18.40 v Marija Reki na obmoÄ?ju Ĺ˝alca v nesreÄ?i udeleĹžena dva motorista. Enega so reĹĄevalci odpeljali v celjsko bolniĹĄnico, drugi motorist in sopotnik pa sta s kraja nesreÄ?e odĹĄla. Pomagali so ju iskati tudi gasilci.

Velenje, 21. julija – Na Policijski postaji Velenje ĹĄe vedno obravnavajo pogreĹĄanje avstrijskega drĹžavljana. Njegovo vozilo so naĹĄli na obmoÄ?ju Belih Vod oziroma pri Spodnjem BrloĹžniku v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

PogreĹĄani je star 57 let, velik okoli 170 centimetrov, srednje postave, svetlih osivelih las, na glavi ima pleĹĄo. ObleÄ?en je v polo majico s kratkimi rokavi in kratke hlaÄ?e, obut pa v usnjene sandale. PogreĹĄanega so nazadnje opazili na obmoÄ?ju Ĺ entvida nad Zavodnjami.

Policija prosi vse, ki bi karkoli vedeli o pogreĹĄanem oziroma ga videli, da o tem obvestijo Policijsko postajo Velenje na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 61 00 oziroma na ĹĄtevilko 113. đ&#x;”˛

ÄŒakali zaman Ĺ martno ob Paki – PoroÄ?ali smo Ĺže, da so se v drugi polovici prejĹĄnjega meseca v Ĺ martnem ob Paki zgodili trije ÂťÄ?udniÂŤ dogodki, povezani s prometom po Ĺželeznici.

Oznako ÂťÄ?udniÂŤ so udeleĹženci v prometu in tamkajĹĄnji prebivalci namenili dejstvu, da so zapornice na zavarovanem ĹželezniĹĄkem prehodu ostale spuĹĄÄ?ene skoraj uro po odhodu vlaka, da je gorel vlak, ki je vozil s Polzele proti Ĺ martnemu ob Paki, za nameÄ?ek se je pokvaril ĹĄe semafor, ki oznaÄ?uje prihod vlaka na zavarovanem ĹželezniĹĄkem prehodu. Ob tem so se spraĹĄevali, ali so omenjeni dogodki posledica varÄ?evalnih ukrepov na Slovenskih Ĺželeznicah oziroma kako je sploh poskrbljeno za varnost v ĹželezniĹĄkem prometu. K temu so pripisali ĹĄe slabo voljo, ker ne tako redko stojijo pred spuĹĄÄ?enimi zapornicami v Ĺ martnem ob Paki, vlaka pa ni.

Vsa ta vpraĹĄanja smo pred tremi tedni naslovili na Slovenske Ĺželeznice in Ĺželeli odgovore nanje. Tudi po veÄ?kratnem pogovoru s predstavnikom za odnose z javnostjo Janezom Krivcem jih nismo doÄ?akali. Krivec je povedal, da vsak dogodek zahteva korenito preiskavo. Izsledke slednjih bodo posredovali takoj, ko bodo ti znani. Upamo, da na Ĺželeznicah vsaj ukrepajo hitreje, kot dajejo informacije, sicer lahko resno dvomimo o njihovih varnostnih ukrepih. đ&#x;”˛

tp

Gozdarji opozarjajo na podlubnike Ĺ oĹĄtanj – Na ObmoÄ?ni enoti Zavoda za gozdove Nazarje ugotavljajo, da so viĹĄje temperature in manj padavin pospeĹĄile razvoj podlubnikov na smreki tudi v regiji SaĹĄa. VeÄ? ĹžariĹĄÄ? so gozdarji opazili v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline ter v ĹĄoĹĄtanjski krajevni enoti.

AleĹĄ Ocvirk, revirni ĹĄoĹĄtanjski gozdar, je povedal, da lastnike pozivajo, da gozdove skrbno pregledajo in o morebitnem napadu lubadarja obvestijo revirne gozdarje. Prav tako jim ni treba Ä?akati na oznaÄ?itev dreves za posek in na izdajo odloÄ?be o sanitarnem poseku. Slednjega se lahko lotijo takoj, revirne gozdarje pa o tem obvestijo. ÄŒe so napadena drevesa posekana in predelana pravoÄ?asno, se vrednost lesa bistveno ne zmanjĹĄa. đ&#x;”˛

tp

Poginile postrvi BraslovÄ?e - Lahko, da je bilo nepremiĹĄljeno, v Malih BraslovÄ?ah je zaradi dejanja, ki je okvalificirano za kaznivo dejanje poĹĄkodovanja tuje stvari, v zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna poginilo 80.000 postrvi. Neznanci so v noÄ?i iz ponedeljka na torek pred bazenom ribogojnice nametali veÄ?jo koliÄ?ino vejevja zaradi Ä?esar je priĹĄlo do zamaĹĄitve filtrov in zaprtja dotoka vode. S đ&#x;”˛ poginom postrvi je nastalo za 20.000 evrov ĹĄkode.

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Ĺ oĹĄtanjski veterani na Triglavu Slovenske veteranske in borÄ?evske organizacije so letos pripravile Ĺže 30. spominski pohod na Triglav, ki se je zaÄ?el v petek zjutraj, zakljuÄ?il pa v soboto, 11. julija, na zakljuÄ?ni prireditvi ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Spominski pohod veteranskih organizacij na Triglav organizirajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih druĹĄtev Sever, Zveza slovenskih Ä?astnikov in Zveza borcev za vrednote NOB. Pohoda na Triglav, ki jim predstavlja simbol upora in slovenstva, se vsako leto udeleĹži veÄ? sto ljudi iz vse Slovenije in za-

mejstva. Letos se je pohoda Ĺže petiÄ? udeleĹžilo tudi pet veteranov ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. Pohod je potekal v izjemno lepem in toplem vremenu, ki je ponudil prekrasen pogled na okoliĹĄke vrhove. Pohodnike je ob vrnitvi na cilj na Pokljuki pozdravila velika mnoĹžica ljudi iz vse Slovenije, ki spoĹĄtujejo partizanske vrednote in cenijo slovensko zmago v osamosvojitveni vojni in se na Rudnem polju udeleĹžijo zakljuÄ?ne prireditve s kulturnim programom. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Izbrala uhane, vredne 4,59 evra Velenje, 17. julija – V petek je varnostnica v trgovini Spar v Velenjki prijela tatico, ki je ukradla uhane v vrednosti 4,95 evra. Pri tem je najbrĹž DDV vkljuÄ?en.

O dogodku pa bo vsekakor obveĹĄÄ?eno tudi sodiĹĄÄ?e.

Sosed ji je zaprl pot Ĺ oĹĄtanj, 18. julija – V soboto je sosed sosedi v MetleÄ?ah zaprl dovozno pot. Policisti so obema izrekli opozorilo.

Kje sta zajca? Šoťtanj, 18. julija – Policisti so v soboto v policistovo beleŞko zapisali prijavo o tatvini dveh zajcev. Za storilcem pa ťe poizvedujejo.

Sprle so se Velenje, 18. julija – V nedeljo so policisti razÄ?iĹĄÄ?evali spor obÄ?ank na TomĹĄiÄ?evi.

Zaradi krĹĄitve javnega reda in miru so eni napisali plaÄ?ilni nalog.

Ni bil vlomilec, bil je kadilec Velenje, 18. julija – ObÄ?an je policistom naznanil, da opazuje neznanca, ki skuĹĄa vlomiti v enega od velenjskih vrtcev. Policisti, ki so nemudoma odĹĄli na kraj, pa so ugotovili, da ni ĹĄlo za poskus vloma, ampak da je neznanec tam hotel pokaditi cigareto.

Brez tablice Velenje, 19. julija – V nedeljo je bila na Kersnikovi z vozila ukradena registrska tablica SGKL-983.

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

23. julija 2015

9. mednarodno sreÄ?anje lastnikov starodobnih vozil Ljubenci so priÄ?eli 16-dnevno etnografsko-zabavno prireditev Flosarski bal v Vrbju Ĺže minulo soboto, prazniÄ?ni program pa se bo odvijal vse do nedelje, 2. avgusta, ko bodo s flosarsko povorko, vdiranjem flosa ter krstom ÂťzelencaÂŤ (flosarskega pripravnika) zakljuÄ?ili to Ĺže 55-letno tradicionalno prireditev. Sobotno zelo razgibano dogajanje, ki so ga organizirali Ä?lani DruĹĄtva ljubiteljev kulturne in tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine Zgornjesavinjski starodobniki, pa so po uvodnem koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline in formiranju skupin vozil z vozniki starih zloĹĄÄ?enih ÂťlepotcevÂŤ, motornih koles, osebnih avtomobilov ter traktorjev, pospremili na pot z vodniki mimo Gornjega Grada, s postanki v Nazarjah, na ReÄ?ici ob Savinji, v Mozirju ter nazaj do matiÄ?nega ÂťtaboraÂŤ na Ljubnem. Med potjo so si ogledali lepote obeh dolin, nazarski toplar z muzejem, tovarno Biomasa, na ReÄ?ici ob Savinji znamenito ruĹĄevino ReneÄ?ki kozolec, pranger ter TavÄ?arjev dvor. VoĹžnja skozi Dol Suho, Radegundo do trga Mozirje je stekla kot ĹĄe ena podeĹželska razgledni-

19

Oven od 21. 3. do 21. 4

Zadnji julijski dnevi bodo minili skorajda neopazno. KakĹĄen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih teĹžav, ki bodo po svoje tudi posledica hude vroÄ?ine. Letos jo res teĹžko prenaĹĄate. LepĹĄi bo za tiste, ki boste te dni na poÄ?itnicah, saj se boste zelo umirili in se otresli vsakdanjih skrbi, mnogi tudi strahov pred prihodnostjo. Rekli si boste, da je Ä?as za odklop in se tega tudi drĹžali. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan veÄ?, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveÄ? vsiljivi.

Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. VÄ?asih teĹžko najdete ravnovesje med obema poloma, ker se znate nehote postaviti v prvi plan.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Nastopil je vaĹĄ Ä?as v tem letu. Dobra novica je, da vam bodo zvezde ĹĄe nekaj Ä?asa tako naklonjene, da boste uresniÄ?ili prav vse, Ä?esar se boste lotili. Znanec, vsekakor pa ne veÄ? vaĹĄ prijatelj, bo zavisten. ÄŒeprav bosta daleÄ? narazen, vam bo poskuĹĄal nagajati.

Brez skrbi, ne bo mu uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaĹĄi strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebiÄ?no ljubezen. Tudi poÄ?utje se vam bo moÄ?no izboljĹĄalo, pa Ĺže skoraj niste veÄ? verjeli v to.

VÄ?asih zaleĹžejo Ĺže dobri nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duĹĄa, je tudi telo bolj posluĹĄno. Za tiste, ki se ĹĄele odpravljate na poÄ?itnice, bodo te letos res nepozabne. Tudi zaradi novih Ä?ustev do osebe, ki gre z vami.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Po razbeljenem asfaltu so kljubovali zelo stari teĹžki motorji.

ca, ki se je zakljuÄ?ila na izhodiĹĄÄ?u. Ponekod so jim ponudili pokuĹĄino znaÄ?ilnih jedi, prikazali krajevne in kulturne znamenitosti, na sreÄ?o pa

Iz Afganistana na Ljubno in ĹĄe malo naokoli.

v hudi vroÄ?ini ni nikjer zmanjkalo vode. Gostje iz ĹĄtevilnih slovenskih krajev, NemÄ?ije, Avstrije ter HrvaĹĄke, so si nato ĹĄe ogledovali lepoto starodavne zloĹĄÄ?ene ÂťploÄ?evineÂŤ, zanimive ĹĄoferske in motoristiÄ?ne kostume ter shladili ÂťmaĹĄinceÂŤ za povratek. SreÄ?anja se je udeleĹžilo 198 uradno prijavljenih voznikov in spremljevalcev iz 30 klubov starodbonih vozil, najstarejĹĄi udeleĹženec - voznik pa jih je vozil s seboj kar 86 (let). 72 avtomobilov s statusom starodobnika, 17 traktorjev ter 67 motornih koles je pokrilo razstavno-parkirni prostor v Vrbju, paĹĄa za oÄ?i nekaj manj obiskovalcev kot obiÄ?ajno, pa je bila zares izjemna. Goste sta nagovorila in pozdravila predsednik DruĹĄtva Zgornjesavinjski oldtimerji Matej Coklin in ljubenski Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik, najatraktivnejĹĄim, najizvirnejĹĄim, najzasluĹžnejĹĄim, najlepĹĄim in drugim pa so organizatorji za sreÄ?no voĹžnjo za eno leto poklonili priznanja za udeleĹžbo in lepe pokale za trud in predstavo. Z obljubo, da bo v prihodnjem letu sreÄ?anje programsko spet ĹĄe bolj izvirno in z bistveno veÄ? zabavnega programa. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc, foto: Marija Miklavc

Poletje vas bo ĹĄe nekaj dni razvajalo z umirjenim tempom Ĺživljenja, vroÄ?ina bo kmalu popustila, a vi spet ne boste Ä?isto zadovoljni. Ĺ˝eleli si boste marsikaj, o Ĺželjah pa tudi tokrat ne boste skoraj niÄ? govorili, saj vas bo strah reakcij tistih, za katere vam ni vseeno. Mnogi se spraĹĄujejo, zakaj se tako moÄ?no zapirate vase, saj ste bili pred Ä?asom veliko bolj druĹžabni. Vi toÄ?no veste, da je to zato, ker ste se zelo opekli, ko ste srce poloĹžili na dlan.

Spoznali ste, da se morate veÄ? ukvarjati sami s seboj in to na naÄ?in, ki vas umirja. V teh dneh boste prisegali na dobro knjigo, klepet s prijatelji ali le hlajenje v in ob vodi. PrivoĹĄÄ?ite si, tudi Ä?e boste ĹĄli preko svojih finanÄ?nih zmoĹžnosti. Dobro namreÄ? veste, da boste finanÄ?no luknjo uspeĹĄno zakrpali ĹĄe pred jesenjo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Polni boste velikih Ĺželja. A Ä?e si boste ĹĄe tako Ĺželeli, se Ĺžal ne bo zgodilo tisto, kar si najbolj Ĺželite. Se bo pa zgodilo marsikaj drugega, Ä?esar si niste Ĺželeli niti v sanjah.

TeĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, bodo zato postale tako majhne, da boste kar, pozabili na njih. Ob koncu tega tedna boste spoznali nekoga, ki bo veÄ? kot simpatiÄ?en, zato se boste vse pogosteje zalotili pri sanjarjenju o njem. Podnevi in ponoÄ?i. Spet pa boste imeli milijon in en izgovor, zakaj se ne smete spustiti v resniÄ?no avanturo. Vse preveÄ?krat kalkulirate, tudi pri Ä?ustvih.

V tem je kljuÄ? vseh vaĹĄih teĹžav. Dokler se ne boste spremenili, tudi sreÄ?ni ne boste mogli biti. Mirni poletni dnevi pa bodo Ĺžal kmalu preteklost. PogreĹĄali jih boste.

Lev od 23. 7. do 23. 8

Teden, ki je pred vami, bo preprosto lep. ÄŒeprav vas bo marsikaterega dejanja strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo. Vse, kar boste poÄ?eli, boste poÄ?eli prav. To bo kot obliĹž za vaĹĄo samozavest, ki je bila Ĺže moÄ?no omajana. Lotevali se boste tudi novih opravil, pri Ä?emer boste poskrbeli, da boste delali le v senci in hladu svojega doma. PreseneÄ?eni boste, v Ä?em vse boste naenkrat naĹĄli pravo zadovoljstvo. Sobotno sreÄ?anje z nekom, ki je povezan z vaĹĄim otroĹĄtvom, bo povzroÄ?ilo veliko spremembo v vaĹĄem razmiĹĄljanju. Njegova zgodba se vas bo res dotaknila. Ob njej boste spoznali, da se tudi vi igrate z ognjem, saj ne znate opustiti stvari, ki za vaĹĄe zdravje niso niÄ? kaj dobre. Nekaj dni se boste poskuĹĄali spremeniti. Ne bo lahko.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Slabo obdobje, ki se je Ĺžal vleklo kar nekaj mesecev, bo v teh dneh konÄ?ano. Kdaj toÄ?no, boste konkretno obÄ?utili, tako v vaĹĄem poÄ?utju kot v stanju na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu. Usoda se je v preteklih tednih res poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj Ä?asa precej naklonjena. V teh dneh si ĹĄe ne boste oddahnili, saj vas bo strah, da se spet zgodi kaj nepredvidenega. Boste pa vsak dan manj napeti. Prepustite se toku dogodkov, izkljuÄ?ite strah in preprosto uĹživajte v vsakem dnevu posebej. Ĺ e posebej si dajte duĹĄka ob veÄ?erih, ko se zrak vsaj malo shladi. ÄŒetudi vas nihÄ?e ne bo povabil, se na zabavo povabite sami. Ni treba, da je druĹžba velika, da vam bo lepo. DruĹžite se predvsem s tistimi, ki jih imate radi, Ä?ustvene vampirje pa pustite pri miru. ÄŒe boste pametni, se jih boste celo izogibali.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

od 24. 7. do 30. 7.

- 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspeĹĄno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova DrtijĹĄÄ?ica na odseku avtoceste Ĺ entjakob–Blagovica; - leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel VerstovĹĄek; 1. novembra leta 1918 je VerstovĹĄek kot predsednik Narodnega sveta za Ĺ tajersko podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodjem Ĺ ta-

jerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi ÂťpolitiÄ?ni oÄ?e ljubljanske univerzeÂŤ, saj je bil nadvse zasluĹžen za njeno ustanovitev; - 26. julija 1931 so v Zavodnjah sveÄ?ano odkrili spomenik Ĺžrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po naÄ?rtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomoÄ?jo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, pri kateri so Ĺživljenje izgubili trije rudarji; - julija 1959 so zaÄ?eli v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumiranega papirja; nekdanjo tovarno v Velenju so zaÄ?eli graditi z lastnimi sredstvi, obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa je nato prispevala ĹĄe 7 milijonov dinarjev; v letu 1959 so v tovarni proizvedli 138 ton gumi-

Spomenik v Zavodnjah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ranega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupiti, pa bi lahko izdelali okoli 300 ton tega papirja;

- 28. julija 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na MadĹžarskem Jolanda Steblovnik (danes Batagelj) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim drĹžavnim rekordom osvojila tretje mesto; - 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreÄ?a, ki je zahtevala ĹĄtiri Ĺživljenja; jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubiÄ?nih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; - konec julija leta 1990 je zaÄ?ela poskusno obratovati centralna Ä?istilna naprava Ĺ aleĹĄke doline v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

Ĺ korpijon od 24.10 do 22. 11.

Za tiste, ki boste v teh pasje vroÄ?ih dneh na dopustu ob vodi ali morju, bodo dnevi krasni. NiÄ? se ne boste trudili z delom, enostavno boste lenarili in se hladili v vodi.

Za tiste, ki morate v teh dneh delati, bo ĹĄe nekaj naslednjih dni zelo napornih. Ne bo pomagalo, da bo vroÄ?ina popustila. Enostavno ste si na glavo sredi poletja nakopali preveÄ? dela in obveznosti. Vsak dan bolj boste Ä?utili, kako moÄ?no0 vas to izĹžema. Tako Ä?ustveno kot fiziÄ?no.

NajveÄ?ja teĹžava bo v tem, da tokrat ne boste smeli iskati izgovorov, saj ste imeli dovolj Ä?asa, da b9i stvar izpeljali prej. A ste odlagali iz danes na jutri. Tokrat si boste obljubili, da tega nikoli veÄ? ne boste poÄ?eli, saj bo to za vas prehuda ĹĄola. Bolj pazite na svoje zdravje in ne mislite, da ste nenadomestljivi.

Strelec od 23. 11. do 22.12.

NaveliÄ?ani boste vseh okoli sebe, kar se vam bo Ĺže na daleÄ? videlo na obrazu. Ĺ˝al tega nikoli niste znali skriti, sedaj pa se niti trudili ne boste, da bi svojo slabo voljo in nestrinjanje z zadnjimi dogodki – vsi so povezani z vaĹĄo druĹžino - sploh ĹĄe skrivali. ÄŒeprav toÄ?no veste, da nekomu od vaĹĄih sorodnikov preveÄ? popuĹĄÄ?ate, tega tudi v teh dneh ne boste znali konÄ?ati. Iz napak se doslej paÄ? niste Ä?isto niÄ? nauÄ?ili. Tokrat vas dogodki ne bodo udarili le po duĹĄi, ampak tudi po Ĺžepu. Ko gre za denar, ste ne le racionalni, ampak tudi precej stiskaĹĄki. Zato vam ne bo lahko odpreti denarnice, ĹĄe huje pa vam bo, ker boste vedeli, da se morate od teĹžko privarÄ?evane vsote posloviti za vedno. Bo tokrat ĹĄola Ĺživljenja za vas dovolj draga? Verjetno ne.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p.

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

ÄŒeprav vam denar ne pomeni prav dosti, sploh, ker znate upravljati z njim, bo Ĺžal v prihodnjih dneh prav vaĹĄe finanÄ?no stanje tisto, ki vam bo Ĺžrlo Ĺživce. Morali boste poseÄ?i v skrite zaloge, a ne zaradi vas. Nekomu, ki ga imate iskreno radi, boste Ĺželeli iskreno pomagati. Zato vam ne bo teĹžko seÄ?i v denarnico, bolj vas bo skrbelo, ali ste storili prav ali ne. Partner se tokrat ne bo strinjal z vaĹĄo odloÄ?itvijo, zato mu ne boste povedali vsega.

Skrivnosti nikoli niso dobre, sploh, Ä?e imate zaradi njih slabo vest. In vi jo boste v teh dneh imeli. Konec tedna bo pester, pa ne po vaĹĄi zaslugi. Zato bodo poskrbeli sosedi in znanci. ÄŒeprav vam bo ĹĄlo marsikaj na Ĺživce, tega ne boste pokazali. Odigrali boste odliÄ?no, celo partner vas ne bo spregledal.

Ugodne cene!

Denarnica bo ĹĄe nekaj Ä?asa bolj tanka, zato naj vas niÄ? ne zavede. Ne raÄ?unajte, da si boste Ĺže opomogli, Ä?etudi boste v teh poletnih dneh troĹĄili preveÄ?. Pozabljate, da nimate veÄ? takĹĄnih moĹžnosti za dodatni zasluĹžek, kot ste jih imeli. Zdelo se vam bo, da so se tisti, ki vas bodo na to glasno opozarjali, zarotili proti vam. Sploh si ne boste hoteli priznati, da imajo prav. ÄŒe boste jezikali, bo le ĹĄe slabĹĄe. Zato bo bolje, Ä?e se za nekaj Ä?asa potuhnete in molÄ?ite, delate pa po svoje. ÄŒe boste ob koncu tega tedna dobili povabilo na zabavo, ga ne zavrzite. Morda vas prime, da greste. Pa Ä?eprav se bojite, da boste spet med ljudmi, s katerimi ne morete tekmovati. In si tudi ne Ĺželite. ÄŒe bo tako, se drĹžite manjĹĄih, nepomembnih pogovorov, nikar pa se ne spuĹĄÄ?ajte na finanÄ?no podroÄ?je.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒeprav ste se v tem poletju trudili, vam doslej ni uspevalo. Sedaj vam bo. KonÄ?no vam bo uspelo popolnoma odklopiti vsakdanjik in si res napolniti baterije. Tistim, ki niste na dopustu, tudi ne bo hudega. Vse bo teklo bolj poÄ?asi kot po navadi. Ker boste vi naredili tako, da ne bo niÄ? hitro. Vseeno pa boste najbolj sreÄ?ni, Ä?e boste lahko doma. To bo letos del vaĹĄega poletnega odklopa, ki ga mnogi celo ne bodo opazili. Ker jim zato ne boste dali razloga. Vi pa boste vedeli, da ste tokrat zadeli Ĺžebljico na glavico. In da ste poskrbeli zase tako, kot ste vedno Ĺželeli. Priznajte, da vam je uspelo prviÄ?. Konec tedna bo precej smeĹĄen. Zgodilo se vam bo nekaj Ä?isto nepriÄ?akovanega, pa vendar vas bo osreÄ?ilo kot Ĺže dolgo ne prav niÄ? na tem svetu. ÄŒe ne boste Ĺželeli, tega ni treba deliti z nikomer.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

IzmuÄ?eni ste od vroÄ?ine, stanja na vaĹĄem raÄ?unu in naÄ?rtov, ki jih morate narediti, Ä?e Ĺželite, da se vam v tem poletju ne zgodi kaj nepredvidenega. Tihi dnevi med vami in partnerjem se bodo Ĺžal nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli pogledati v pravem ogledalu. Partner vam bo v kratkem povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo vĹĄeÄ?. Res ste Ä?udni. Radi bi, da se vam niÄ? kaj ne spremeni, po drugi strani pa si moÄ?no Ĺželite sprememb. ÄŒe se boste do partnerja ĹĄe naprej obnaĹĄali, kot da je le ĹĄe vaĹĄ sostanovalec, boste stvari le ĹĄe poslabĹĄali. Nezadovoljstvo in Ĺžalost boste utapljali v beĹžanju v sanjski svet. Ob tem boste spet postali ustvarjalni. Lotili se boste neÄ?esa, kar Ĺže dolgo niste poÄ?eli. Ĺ lo vam bo odliÄ?no od rok!

Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

23. julija

05.50 06.15 07.00 09.00 09.50 10.45 12.00 12.35 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.25 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 22.45 23.10 23.45 00.15 00.45 01.10 01.30 01.55 02.25 03.10 04.00 04.35

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.45 09.00 09.35 10.20 12.35 13.00 14.45 17.45 18.15 19.10 20.00 21.35 22.35 00.05 01.55

06.00 07.00 07.15 07.35 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.30 01.20 02.05 02.40

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 7/35 Slovenski pozdrav Zdravje Slovencev: Farmako genetika, dok.

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenski utrinki Poročila Moja gostje: Olga Paušič Penelopa, ris.

Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 3/26 Poletna scena Poročila ob petih Šport Dragocena mokrišča, dok. odd.

Novice Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vrtičkarji: Detektiv Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Od delavca do aktivista, dok. feljton Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 34/60 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen Beneški Binale Slovenski vodni krog: Trebuščica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovnska kronika Odkrito, ponovitev Sveto in svet, vloga verne ženske v družbi Alpe-donava-Jadran Slovenski pozdrav, ponov.

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Nodi v Deželi igrač, ris.

Male sive celice, kviz Poletni tabor, dok. odd.

Slovenski vodni krog: trebuščica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Citi folk, obrezi mest Pričevalci, Katarina in Anton Urankar Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Začnimo znova, 19/20 Pariz Dakar, norišnica v puščavi Točka, glasb. odd.

Masaker, kop. film Konec parade, 5/5 Ciril in Metod, češki film Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Angelina Balerina, risanka Tara , risanka Tara, Morske deklice H2O Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Mala pariška kuhinja, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška Zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Mir, ljubezen in nerazumevanje, am. film 24ur zvečer Mentalist, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

09.45 10.05 10.10 11.10 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Čas za nas, tabornike! Četa Goriških mravljinčkov Ustvarjalne iskrice (104), Moj žepni prijatelj Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Multipla skleroza Pop Corn, Elvis Jackson, Damjan Murko Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, Čiv, čiv, čiv Ustvarjalne iskrice (105), Cesta promet Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku … pri Karliju Čretniku Regionalne novice 3 Naj viža, ans. Gadi, ans. Roka Žlindre Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru: Sydney Dotiki gora: Potepanje po Kamniško Savinjskih Alpah Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

24. julija

05.50 06.15 07.00 09.05 09.50 10.40 11.55 12.15 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.20 22.00 22.45 23.20 00.30 01.05 01.30 01.50 02.45 03.05 04.15 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.40 09.05 09.30 10.15 12.35 13.10 13.45 14.15 14.45 15.30 18.00 18.40 19.10 20.00 20.55 21.25 22.20 00.25 01.40 02.25 POP TV

06.00 07.00 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.30 10.20 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.20 23.25 23.40 02.30 03.55 04.45

08.40 08.55 09.00 09.05

23. julija 2015

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.15 12.30 12.50 13.05 13.10 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.20 23.40 23.45

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri dol, 8/35 Slovenski pozdrav Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 13/13 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vrtičkarji: Rojstni dan, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Števerjan 2015 Med valovi Odmevi, vreme, šport Poletna scena Polnočni klub: Bele ladje na morju Strasti, 35/60 Slovenski vodni krog: Pišnica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Med valovi, pon. Čez planke: Bali Sam Sebastian, Šesti čut Števerjan 2015, 1.del

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Vetrnica: Na seniku Fribcologi: O pitni vodi Moja soba: Zadnja resn. odd.

Slovenski vodni krog: Pišnica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Mozartine, Simfonični orkester RTV Dragocena mokrišča, dok. odd.

Slovenski utrinki Platfoma, beneški bienale Začnimo z nova 20/20 Kolesarstvo, dirka po Franciji Zvezdana Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari Točka, glasb. odd.

Vojna svetov, am. dok. odd Starši v manjšini (V.), 2/6 Glasba in prijaelstvo, avst. nad.

Blaznost, ang. film Števerjan 2015, 1. del Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Angelina balerina, risanka Tara, risanka Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Mala pari. Kuhin.Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Zohan je zakon, am. film Eurojackpot 24ur zvečer V službi njenega veličanstva ang. film Napovedovalka zločinov, amer. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Čiv, čiv, čiv Ustvarjalne iskrice (105), Cesta promet Naj viža, ans. Gadi, ans. Roka Žlindre Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Miš maš, Vsak pes je lahko reševalec Ustvarjalne iskrice (106), Avtomobilčki Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Spomin na pevca še živi, 1. del – ponovitev Popotniške razglednice, Slovenija v štirih letnih časih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

25 . julija

05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.25 Pika Nogavička, ris. nan.

07.50 Biba se giba, nan.

08.10 Studio Kriškraš: Pravljica 08.30 Ribič Pepe 08.55 Izjemne dogod. Sama Foxa, 3/26 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Maratonka, kratki igrani film 10.20 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 12/13 10.50 Šifra: pustolovščina – Haiti, dok. film 11.25 Kulturni vrhovi: Svete gore nad Sotlo 11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.50 O živalih in ljudeh 14.25 Doktor Martin, ang. nad.

15.25 Brižinski spomeniki, dok. film 15.55 Michael Johnson, preživetje najhitrejših 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Južna Tirolska, pon.

18.15 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Boljše življenje, am. film 22.05 Večer v Palladiumu, 2/6 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Poletna scena 23.55 Strasti, 36/60 00.25 Niet, čas je za revolucijo 01.40 Ozare 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov.

04.05 Poletna noč

07.00 09.30 10.00 10.25 10.55 11.25 12.00 13.50 14.45 17.00 19.30 20.00 22.15 22.45 00.15 01.15 02.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 12.25 12.40 13.35 15.50 17.30 18.55 18.58 20.00 22.30 00.20 02.35

Najboljše jutro Začnimo znova, 17/20 Začnimo znova, 18/20 Začnimo znova, 19/20 Začnimo znova, 14/20 Začnimo znova, 15/20 Operno poletje Formula 1, velika nagrada Madžaske Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Šport Sam Sebastian: Šesti čut Poletna noč, pons. koncerta Zvezdana George Gently (VI.), 2/4 Točno popoldne, ponov.

Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Baba, ris.

Mojster Miha, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izurimo svojega zmaja, ris.

Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem ang. se.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

Slediti Amy, am. film Ljubezen je večna radost, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Beležnica, am. film Kmalu bo tema, am. film Sostanovalka am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Miš maš, Vsak pes je lahko reševalec 09.40 Ustvarjalne iskrice (106), Avtomobilčki 10.05 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.30 Napovedujemo 10.35 20 let Veselih Štajerk – 1. del 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mojca in medvedek Jaka, Čiv, čiv, čiv 19.15 Žogarija 34 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Koncert dalmatinskih klap 2 23.00 Besede miru: Sydney 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

26. julija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.10 09.15 09.40 09.45 09.50 10.15 10.25 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.20 22.50 23.15 23.50 00.55 02.25 02.50 03.40 05.00

07.00 07.30 08.00 08.30 09.00 09.30 10.20 10.50 11.40 12.15 12.50 13.50 16.00 17.00 19.50 20.00 19.20 19.50 20.00 21.05 21.35 23.10 00.20 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.35 10.50 12.05 12.20 12.45 15.45 17.35 18.55 18.58 20.00 21.55 00.25 02.30

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo: Grčija, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Muk, ris.

Olivija, ris. film Kapitan Sabljezobi, 15/26 Kapitan Sabljezobi, 16/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Števerjan 2015, 1. del Avtobusna postaja, am. film Poročila, vreme, šport Skriti vrh, dok. film Zelenjavni vrtovi Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 12/18 To naše življenje, 12/13 Intervju: dr. Katarina Kompan Erzar Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 37/60 Oblast, 24. del Nikjer doma, bel. Dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Mozartine: Solisti Skrivnost Yucatana – zid kraljev, potopis

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Tv-poroka 10. domačih V duhu ljudskega izročila, ponov.

Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba, 2/3 S Tartinijem Zgodovina atletskih svet.prven.

Formula 1 Zgodovina atlet. Svet. prvenstev Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos Žrebanje lota Na utrip, Verdijeva domačija City folk: Minsk Žrebanje Lota Bayreuth: Od mita do sodobnosti, dok. film Platforma NSK , od kapitla, do kapitala Shetlandske skrivnosti 1/4 Ne se hecat', ponov.

Aritmični koncert: Srečna mladina Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Baba, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Anubisova hiša, ang. ser.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

007 – V službi njenega veličanstva, ang. film Modra laguna, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Devet mesecev, am. film Nemirna srca, am. film Srhljive skrivalnice, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Muziciranje je zabavno, trobila 09.35 Ustvarjalne iskrice (107), Filcano milo 09.50 Pikin studio 4/2014 10.30 Napovedujemo 10.35 2313. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 40 let CUDV Dobrna, ponovitev 12.00 Iz arhiva VTV: Spomin na pevca še živi, 1. del 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.05 Prodajno TV okno 14.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Start up kotiček v Velenju 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, Elvis Jackson, Damjan Murko 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, Naj viža, ans. Gadi, ans.

Roka Žlindre 23.05 IPAK Inštitut predstavlja evropske projekte 23.35 Dotiki gora: Potepanje po Kamniško Savinjskih Alpah 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

27. julija

05.50 06.15 06.30 06.55 09.00 09.50 10.30 12.00 13.00 13.35 14.00 15.00 15.10 15.40 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.15 23.45 00.30 00.45 01.10 01.35 02.30 03.20 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.35 08.50 08.55 09.00 09.00 09.25 09.50 12.05 12.55 13.45

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 9/35 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Pogovor s predsednikom ruske vlade Mednarodna obzorja Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 38/60 Slovenska jazz scena Duhovni utrip Slovenski vodni krog: Ižica, dok. nan.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Tednik Studio city Slovenski paket

00.55 01.45

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Veternica, astronavt Juvi, aerobika za otroke Vetrnca, Slonov trobec Zgodbe iz koljke Moju oče je goban Infodrom Slovenski vodni krog: Ižica Točka Najboljše jutro Slovenski skladatelji Samospevi z mladimi vrtuozi Polnočni klub, bele ladje na morju Obzorje duha O živalih in ljudeh, svet. odd. Čez planke Na poti na Krim Dober dan Koroška Začnimo znova Vojna svetov, am. dok.odd Točka, glasb. odd.

Pozabljeni Slovenci: Dragotin Gustinčič Dediščina Evrope: Terezijina krivda, film Kraj zločina avst.serija Izgubljeno otoštvo , belg. dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.40 07.55 08.15 08.30 09.10 10.15 11.50 11.25 11.55 14.00 15.50 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 23.25 00.15 01.05 01.50 02.25

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Angelina balerina, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2o, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi reteklosti, am. film Tv prodaja Devet mesecev, am. film Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

14.45 14.25 15.45 16.50 17.15 17.45 18.10 19.10 20.00 20.25 22.20 23.50

28. julija

05.50 06.15 07.00 09.20 09.50 10.25 12.00 12.30 13.00 13.30 14.25 14.40 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 01.30 01.55 02.15 03.20 03.45 03.55 04.35

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.20

11.45 12.10 12.25 12.30 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Karate Na obisku … pri Karliju Čretniku Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 5 ) Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (108), Pomladni šopek Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 25 let Društva za boj proti raku Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20 let Veselih Štajerk – 2.del Videospot dneva Videostrani, obvestila

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem, kviz!

Danes dol, jutri gor, 10/35 Slovenski pozdrav Prisluhniko tišini City folk: Obrazi mest Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Bisergora, nan.

Evropski magazin Poročila Potepanja - Barangolasok Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Poletna scena Poročila, vreme, šport Zapeljevanje pogleda: , dok. ser.

Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Pesem ptic trnovk 1/10 Koza je preživela, kratki igrani film Pozabljeni Slovenci, dok. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 39/60 Pričevalci: Uroš Šušterič Slovenski vodni krog: Oplotnica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovenska kronika, ponov. Šport, ponovitev Pozabljeni Slovenci, ponovitev Slovenski pozdrav, pon.

18.20 19.10 20.00 20.50 21.20 23.15 00.00 00.50

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Nodi v Deželi igrač, ris.

Studio Kriškraš Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog, Oplotnica Točka, glasb. odd.

Najbolše jutro Mozartine: Solisti Na vrtu Ivan Hribar, župan za vse čase Večer v Palladiumu, 2/6 Potepanje - Barangolasok Začnimo znova: Maturantska, 17/20 Michael Johnson, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Odkrito Čokoladne sanje, 8/10 Skoraj moški, norv. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.55 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Angelina balerina, ris.

Tara, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05 09.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 5 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (108), Pomladni šopek Napovedujemo 25 let Društva za boj proti raku, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Nov zakon o študentskem delu Ustvarjalne iskrice (110), Mavrični poletavček Zmigajmo Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 2314. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja, pregledna razstava Lojzeta Kralja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Spomin na pevca še živi, 2. del Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.00 09.25 10.05 12.50 14.55 15.45 16.20 17.05 17.45

10.00 08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45

Sreda,

10.15 10.20 11.20 11.40 11.45 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.25 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.40 23.45

29. julija

05.50 06.15 07.00 09.00 09.45 10.25 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.30 20.05 21.25 22.00 22.50 23.15 23.50 01.55 02.05 02.25 03.35 04.35

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.25 10.10 13.00 13.35 14.45 15.30 16.30 17.00 17.40 18.05 19.00 19.50 20.00 21.15 21.50 23.10 23.55 02.20

06.00 07.00 07.15 07.40 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.40 12.00 12.35 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.20 11.25 12.25 12.45 13.00 13.05 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 6/35 Slovenski pozdrav Pozabljeni Slovenci, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Intervju: Dr. Katarina Kompan Erzar City folk: Barcelona Poročila Pod drobnogledom Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zdravje Slovencev, Zdravilna zelišča Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Vrtičkarji, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Prijateljici, avst. film Pokaži mi sonce Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 40/60 Poletna noč Slovenski vodni krog, Koprski zaliv Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Intervju, dr. Katarina Kompan Erzar Slovenski pozdrav

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Ribič Pepe Za devetimi gorami, ponov.

Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov Martina in ptičje strašilo, ponov.

Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Koprski zaliv Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Iz glasbenih festivalov Bojan Adamič, poklon mojstru, koncert Slovenski magazin Skriti vrh, dok. odd.

Zelenjavni vrtovi Pod drobnogledom, dok. film Začnimo znova, 18/20 Šrilanka, potopisni film Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Dobrodelni mednarodni gala baletni koncert Se zgodi, nanizanka Spominjam se Fellinija, švic. dok. film Točka, glasb. odd.

Formula 1, Madžarska Zabavni kanal

24ur, ponov.

Lupdidu, ris.

Angelina balerina, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo MasterChef Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Arbitraa, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro Jutro, inf. oddaja Napovedujemo Nanovo, Nov zakon o študentskem delu Ustvarjalne iskrice (110), Mavrični poletavček 2314. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mladi za Veleje, Klub eMCe plac se predsatvlja Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti Zmigajmo Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn: Sticky Licks, Martina Majerle Kuhinjica, izobraževalna oddaja Poskrbimo za svoje oči Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

23. julija 2015

Davno zapisane modrosti LUKANC, Maja: Ana Celjska: ogrodje za biografijo, Diplomsko delo Do - Domoznanski oddelek / 929 Biografije ÂťAna Celjska se v nasprotju z Barbaro Celjsko ali Veroniko DeseniĹĄko ni ohranila v slovenskem zgodovinskem spominu. Razumljivo, Celje je zapustila kot mlado dekle in se tja ni nikoli veÄ? vrnila. Presenetljivo pa je dejstvo, da ji slovensko zgodovinopisje, ki je v zadnjih nekaj desetletjih proizvedlo precej prispevkov o Celjskih, kot prvi kraljici, ki je izĹĄla iz danaĹĄnjega slovenskega ozemlja, ni namenilo nobene pozornosti.ÂŤ To je le ena od ugotovitev velenjske zgodovinarke Maje Lukanc, ki je v svojem izvrstnem diplomskem delu osvetlila Ĺživljenje poljske kraljice, in to na temelju do zdaj neznanih poljskih virov in literature, ki se veÄ?inoma nahajajo v Krakovu. S pretanjeno vsebinsko analizo doloÄ?enih virov, predvsem pisem, je pripravila dragoceno ogrodje za biografijo prve predstavnice iz rodu Celjskih, ki se ji je uspelo povzpeti do kraljevskega poloĹžaja. Na podlagi do zdaj prezrtih poljskih virov je kritiÄ?no pretresla prispevke nekaterih avtorjev, ki so Ani Celjski vendarle namenili nekaj besed, in opozorila na njihove napaÄ?ne navedbe, povzete iz avstrijske historiografije. Izpostavila je tudi problematiko kronoloĹĄkih datacij, z natanÄ?no zgodovinsko rekonstrukcijo predstavila nove uvide v Anino Ĺživljenje in ovrednotila njeno delovanje v vlogi poljske kraljice.

oseba zares je, ampak nanjo lepimo svoje pretekle predstave o osebah, ki so bile za nas pomembne. Podobno enostranske in nezadostne so redukcionistiÄ?ne obravnave sodobne znanosti, ki ljubezen definirajo kot izkljuÄ?no hormonalno, imunoloĹĄko in reproduktivno 'sredstvo' za vzpostavljanje intimnih vezi in Ä?loveĹĄkih skupnosti. Avtorica je v svoji refleksiji pokazala, da ni enoznaÄ?nega pristopa k ljubezni in da razliÄ?ni zahodni koncepti v nas ĹĄe vedno delujejo.

Ponudi nam tudi dragocen nasvet, da je najpomembneje razumeti samega sebe v skladu s Sokratovo izjavo Âťspoznaj samega sebeÂŤ in ozavestiti razliÄ?ne koncepte ljubezni, ki jih morda sprejemamo in preigravamo, Ä?eprav se jih sploh ne zavedamo. In seveda razmislimo o novih, ki jih ponuja koncept postmoderne soÄ?utne in erotiÄ?ne ljubezni.

GRMADE, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem: uredil Brane MozetiÄ? od - Odrasli / 31 - Sociologija

Grajska knjiĹžnica hrani knjige Ä?astitljivih letnic in modrih besed o zdravju, babiĹĄtvu in kmetovanju Tina Felicijan

Muzej Velenje hrani kakih 10.000 knjig, beril, uÄ?benikov in serijskih publikacij, ki jih kustosinja Mateja Medved razvrĹĄÄ?a v tematske zbirke in tako knjiĹžnico ureja na muzejski naÄ?in. Pri tem pa pogosto najde zanimive stare knjige, polne naukov za laĹžje Ĺživljenje preprostih ljudi.

Pratike so bile nekoÄ? zelo priljubljeno Ä?tivo in pomemben vir informacij. Ilustrirane knjige manjĹĄega formata so imele koledarske podatke in vremenske napovedi za vse dni v letu, navadno pa v obliki pregovorov ĹĄe razne nasvete za kmeÄ?ka opravila, zdravljenje in podobno. Drobno, a lepo ilustrirano knjiĹžico z 32 stranmi 'Nova pratika sa navadno leto 1822' je Muzeju Velenje podaril Aleksandar Arsekić. Izhajala je od leta 1726 pa vsaj do druge polovice 19. stoletja, najstarejĹĄi ohranjen izvod naj bi bil iz leta 1741. V

ÄŒetrtek, 23. julij 6.00 18.00

od - Odrasli / 17 – Etika

18.00

Filozofinja Katarina Majerhold skozi predstavitev zgodovine zahodnih filozofskih konceptov ljubezni ugotavlja, da se ljubezen ves Ä?as ponavlja kot Ĺželja ali hrepenenje po neÄ?em, Ä?esar nimamo; bodisi zato, ker smo nekoÄ? Ĺže imeli in si izgubljeno prizadevamo vnoviÄ? pridobiti (Aristofanovi razrezani dvospolniki v iskanju duĹĄe dvojÄ?ice, Platonovo stremljenje za vnoviÄ?no zdruĹžitvijo z nesmrtnimi bogovi in trubadursko hrepenenje za nedosegljivo damo), ali pa ker ljubljenega drugega ne zmoremo ugledati v tem, kaj ta

CITY CENTER Celje • Petek, 24.7., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota, 25.7., 9.00-12.00 in nedelja, 26.7. 9.00-12.00 Ujemite naĹĄa Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Terme Olimia, Aqualuna, PodÄ?etrtek • Nedelja, 26.7.,11.00, PravljiÄ?ne urice: Kenguru Malu • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Zbornik, ki ga je izdala zaloĹžba Ĺ kuc, nas uvodoma seznani z drugim sodnim procesom zaradi sodomije pred deĹželnim sodiĹĄÄ?em Hrastovec na spodnjem Ĺ tajerskem leta 1749, ki se je konÄ?al s smrtno obsodbo dveh kmetov. Vsebuje portrete umetnikov in drugih vidnih osebnosti, o katerih se je bodisi ĹĄuĹĄljalo, da so 'drugaÄ?ni', ali pa so v svojih delih izrazili homoerotiÄ?no motiviko (mdr. popotnica in pisateljica Alma Karlin, glasbenik Makso Pirnik, odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner, dramatik Ivan Mraka, reĹžiser FrantiĹĄkek ÄŒap, pesnik TomaĹž Ĺ alamun), priÄ?evanja anonimnih lezbijk in gejev ter avtoportrete aktivistov in umetnikov LGBT – skupnosti. V Zborniku lahko preberemo tudi dva zanimiva utrinka o Velenju; reĹžiser Vojko DuletiÄ?, najbrĹž eden najstarejĹĄih Slovencev, ki se je registriral v homoseksualni skupnosti, je po naroÄ?ilu velenjskega rudnika leta 2009 posnel polurni film TovariĹĄi in o tem povedal:ÂŤ Res, da sem fante snemal z nekakĹĄno ljubeznijo. Vidite lahko veliko golote. Ko sem se pogovarjal z njimi, so mi tudi sami povedali, da je bilo v jami vÄ?asih tako vroÄ?e, da so se slekli ‌ in se luĹĄtno imeli.ÂŤ Vznemirljiv spomin na mladost v Velenju je opisal tudi LGBT – aktivist Miran Ĺ olinc: Že zelo mlad sem se rad druĹžil z naĹĄimi juĹžnimi brati z vseh vetrov, ki so priĹĄli za delom v Velenje. Mesto je bilo polno lepih in postavnih fantov in moĹĄkih! Z enim od teh mojih rudarjev sem osem let imel skrivno razmerje in to je bila moja prva dolgotrajna zveza. On je bil prvi, ki sem mu povedal, kaj Ä?utim do njega, Ĺželel mi je pomagati, pristala pa sva v postelji.ÂŤ đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

Lunine mene

21.00 21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Bukovnik Grohat Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru ÄŒetrtkove filmske projekcije – Vintage erotika GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Dom kulture Velenje Koncert The Marry Poppins (31.

PKP) Kavarna Lucifer Potopisno predavanje Barbare FuŞir Argentina – na jug, vse do konca sveta

Petek, 24. julij 8.00

ob Ĺ kalskem jezeru Pokal Slovenije v preskakovanju ovir 21.00 Velenjski grad Koncert portugalske zvezde fada

krajec

Ljubljani jo je natisnila tiskarna N. Kleimajer.

VĹĄegarske bukve za babice na deĹželi Znan slovenski porodniÄ?ar in kirurg iz Kostanjevice na Krki Anton Makovic, ki je ob koncu svojega Ĺživljenja v Idriji delal kot rudniĹĄki obrtni kirurg, je na medicinsko-kirurĹĄkem liceju pre-

Lule Pena (31. PKP) 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Sobota, 25. julij 5.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Prisojnik 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Pungart – RibiĹĄka koÄ?a 8.00 ob Ĺ kalskem jezeru Pokal Slovenije v preskakovanju ovir 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Glasbeno-igrana predstava Pujsa Pepa se predstavi (31. PKP – Sobotne lutkarije) 12.00 Letni kino pri Ĺ kalskem jezeru Festival nasedlega kita

Nedelja, 26. julij 5.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Jezersko –

8.00

Velenje, 6. julij 2015 – Festival Seviqc BreĹžice je v preteklih veÄ? kot tridesetih letih delovanja postal sinonim za staro glasbo. PrizoriĹĄÄ?a koncertov vrhunskih umetnikov z vsega sveta so najlepĹĄi kulturni spomeniki Slovenije in letos je med njimi tudi Velenjski grad, ki bo 1. avgusta gostil duo Ensemble Diatessaron.

PIKSLI Pixels (ZDA) DomiĹĄljijska akcijska komedija, ZF, (ZDA) ReĹžija: Chris Columbus Igrajo: Adam Sandler, Kevin James, Michelle Monaghan, Peter Dinklage, Josh Gad, Brian Cox, Sean Bean idr.

Petek, 24. 7., ob 19.00 Sobota, 24. 7., ob 21.00 Nedelja, 24. 7., ob 18.00 Diplomatie (Francija, NemÄ?ija) Vojna drama, 84 minut ReĹžija: Volker SchlĂśndorff Igrajo: AndrĂŠ Dussollier, Niels Arestrup, Burghart KlauĂ&#x;ner, Charlie Nelson, Thomas Arnold idr.

TERMINATOR: GENISYS (ZDA) Akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 119 minut ReĹžija: Alan Taylor Igrajo: Emilia Clarke, Arnold Schwarzenegger, Jai Courtney, Jason Clarke, Matt Smith, J.K. Simmons Petek, 24. 7., ob 21.15

V VIĹ AVAH Aloft (Ĺ panija, Kanada, Francija) Drama, 112 minut (Ĺ panija, Kanada, Francija) ReĹžija: Claudia Llosa Igrajo: Jennifer Connelly, Cillian Murphy,

đ&#x;”˛

Ponedeljek, 27. julij

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 23. julij 9.00

Terme TopolĹĄica Tri urno kopanje v TopolĹĄici

21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: ĹĄportna komiÄ?na drama Postali bomo prvaki sveta (31. PKP)

Petek, 24. julij

Torek, 28. julij

Ponedeljek, 27. julij

10.00 – 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Knjige in knjiŞne kazalke (31. PKP – Torkove igrarije) 21.00 ob Domu kulture Velenje Koncert Tory Story in Marnit (31.

PKP)

8.30

Sreda, 29. julij 10.00 SonÄ?ni park Ĺ portna zabavna sreda

Na koncertu, ki so ga naslovili Musika Loreak – Glasbene cvetke; Baskovski glasnik: sreÄ?anje med kulturami v Evropi kraljev, se bosta predstavila ĹĄpanska glasbenika Elena MartĂ­nez de MurguĂ­a na violi da gamba in Rafael Bonavita na teorbi in baroÄ?ni kitari. Program vkljuÄ?uje dela velikih mojstrov in virtuozov baroÄ?ne kitare, teor-

Sobota, 24. 7., ob 19.00 Nedelja, 24. 7., ob 20.15

KrojaÄ? Martin Podlesnik iz bliĹžine Vranskega je leta 1879 napisal Zdravilske bukve, rokopisno knjigo z dvesto stranmi pa je Muzeju Velenje podarila njegova vnukinja Anica Podlesnik. Bukvice z raznovrstnimi nasveti in navodili ter t. i. zagovori, ki po ljudskem verovanju razreĹĄijo marsikatero nevĹĄeÄ?nost, imajo uvod, oĹĄtevilÄ?ene strani in celo kazalo, na koncu pa so zapisani ĹĄe sreÄ?ni in nesreÄ?ni dnevi v letu. Avtor jih je zakljuÄ?il z zapisom: ÂťZdej so pa polne te Bukve mnogov(e)rstnih zdravil in dobrih svetov, zato da bi Bog dal vsakim pomoÄ?, kdor jo bo iskal po tih spisanih Bukvah.ÂŤ

ÄŒeĹĄka koÄ?a ob Ĺ kalskem jezeru Pokal Slovenije v preskakovanju ovir

Koncert festivala Seviqc

DIPLOMACIJA

24. julija, ob 6:04, prvi

Zdravilske bukve

Nova pratika za navadno leto 1822

VELENJE

MAJERHOLD, Katarina: Ljubezen skozi zgodovino

daval porodniĹĄtvo in prvi pouÄ?evati babice v slovenĹĄÄ?ini. Ĺ˝e leta 1782 je po porodniĹĄki knjigi za babice pripravil nemĹĄko-slovensko izdajo knjige, ki velja za prvo slovensko zdravstveno strokovno delo. Leta 1788 je izdal nemĹĄko-slovenski uÄ?benik o babiĹĄtvu, ki ga je priredil po znanem nemĹĄkem porodniÄ?arju Raphaelu J. Steidlu.

Pratika, babiĹĄka bukva in zdravilski rokopis

8.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo Melito Praznik

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 29. julij 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka delavnica: GIMP – program za obdelavo slik 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

be in viole da gamba iz Ä?asa, ko je glasba cvetela na dvorih kraljev, kjer so delovali glasbeniki in so glasbo izvajali ob vsaki priloĹžnosti. Glasbeniki so potovali in nosili s seboj ritme in melodije, ki jih je navdihoval neizÄ?rpni vir ljudske glasbe, s Ä?imer je glasba postajala naÄ?in komunikacije in pot do lepote.

Vstopnice za koncert so Ĺže v prodaji.

MĂŠlanie Laurent idr.

Petek, 24. 7., ob 20.45 – mala dvor.

Nedelja, 26. 7., ob 19.00 – mala dvor.

HRABRI AVTEK PLODI Pelle Politibil pĂĽ sporet (NorveĹĄka) OtroĹĄki animirani film – sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 72 minut ReĹžija: Rasmus A. Sivertsen Petek, 24. 7. ob 19.15 Sobota, 25. 7. ob 19.15

SPUĹ˝I NA SUHEM 3D The SpongeBob Movie: Sponge Out of Water (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 93 min.

ReĹžija: Paul Tibbitt Slovenski glasovi: Aleksander Volasko, Gaj TrÄ?ek, Daniel Bavec, PrimoĹž Ranik,

đ&#x;”˛

Nino OĹĄlak, Jakob Kapus, Sara Lednik, Eva MiheliÄ?, Jernej Kuntner, MatevĹž Mueller, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, UroĹĄ Buh, Rok Kuntner, Filip Leskovar.

Nedelja, 26. 7., ob 16.00 3D – otroťka matineja

POSTALI BOMO PRVAKI SVETA Bićemo prvaci sveta (Srbija, HrvaĹĄka, Slovenija, BIH,Makedonija) Ĺ portna komiÄ?na drama, 124 minut ReĹžija: Darko Bajić Igrajo: Strahinja BlaĹžić, MiloĹĄ Biković, Aleksandar RadojiÄ?ić idr.

Ponedeljek, 27. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

23. julija 2015

Nagradna križanka »Salon pohištva Remedika«

RADIO VELENJE

Salon pohištva Remedika Mercator center Velenje Šaleška 1, 3320 Velenje Tel.: 031 370 678 Pohištvo izključno slovenskih vrhunskih proizvajalcev – po super cenah!

Alples, Slovenska postelja, Murales, Akron, Nova O, Ekotrade

do 25% ceneje !!!

Dnevne sobe, spalnice, otroške in mladinske sobe, predsobe

Vgradne omare, drsna vrata, pregradne stene, pohištvo po meri prostora, pohištvo po naročilu, pohištvo po želji kupca

ČETRTEK, 23. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 24. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 25. julija

Kakovostna ležišča, posteljni okvirji, letvena dna, vzglavniki, odeje in nadvložki

Prisrčno vabljeni!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 3. avgusta 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Salon pohištva Remedika Velenje«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (kozarci Eva Solo, namizni prt, okrasna blazina). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 9. julija 2015, so:

NEDELJA, 26. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 27. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

•

Amalija Kok, Prešernova 7, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Karolina Čeru, Šaleška 20 / b, 3320 Velenje (folija za mobitel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL LG

TOREK, 28. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 29. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ONESNAŽENOST ZRAKA

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

25. in 26. 7. – Robert Kralj, dr. dent. med.

V tednu od 13. do 19. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

VETERINARSKA POSTAJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Postanite naročnik

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

23. julija 2015

mali OGLASI STIKI – POZNANSTVA

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KVALITETEN gozdni med prodam.

Gsm: 041 447 726 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA in gabrova drva prodam.

Gsm 041 577 305 ali 03 5886 267.

ŽIVALI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 KUPIM telico simentalko, staro okrog 6 mesecev. SMG 041 814 416.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

O

maliI

GL AS

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

• Poslovni prostor, Velenje, Kidričeva, zgrajeno: 1997, velikost: 200 m2, etažnost: 2/2, energ. razred: D. (60 - 105 kWh/m2a) Cena: 140.000 evr

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

GIBANJE prebivalstva • Hišo v Ravnah pri Šoštanju, K+P+M, 212 m2, s 1246 m2 zemljišča. Leto izgradnje 1991, ER E (105 - 150 kWh/ m2a). Cena 129.000 evr

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok za objavo ni bilo.

SMRTI Marija Videmšek, rojena 1938, Prelska 1, Velenje Ana Kugler, rojena 1931, Jurčičeva ulica 6, Celje, Fanika Andrejc, Rojena 1915, Bičevje 1, Ljubljana, Ivan Škrnički, rojen 1942, Gornja Rečica 40, Laško, Jožef Rom, Rojen 1934, Cesta Kozjanskega odreda 114, Šentjur, Brumen Naglič Julijana, rojena 1922, Koželjskega 3, Velenje Marija

Borkovič, rojena 1936, Cesta VII/ 10, Velenje Kristina Vah, rojena 1926, Cesta II/17, Velenje, Marija Jelen, rojena 1924, Andraž nad Polzelo 60, Polzela Roman Žlender, rojen 1950, Miklošičeva ulica 4, Celje, Marija Toter, rojena 1930, Podkraj pri Velenju 7D Velenje, Terezija Hudobreznik, rojena 1924, Lokovica 128, Šoštanj Genovefa Potrč, rojena 1936, Cesta IV/12, Velenje, Karol Valič, rojen 1935, Aškerčeva cesta 3 A Šoštanj, Angela Mešl, rojena 1927, Zavrh nad Dobrno 15, Dobrna, Franc Urbanc, rojen 1950, Ulica Janka Ulriha 38 A, Frančišek Lešnik, rojen 1946, Skorno 26 B, Šmartno ob Paki

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

Od nas se je poslovil dolgoletni sodelavec in prijatelj Gorenja

Nepričakovano nas je zapustila draga mama, teta, sestra, tašča in oma

MARGARETA STROPNIK Iz Florjana

24. 5. 1943 – 10. 7. 2015 Solza na licu pove, da omagalo tvoje je dobro srce.

Tudi ko solza na licu se posuši, za vedno ostala v naših srcih boš ti.

EMIL ŠPEC 1941 – 2015

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala Ivanu Urbancu, dr. med., spec. spl. med., kaplanu Marku Rakunu za opravljen pogreb in sv. mašo, Tomažu Langustu za poslovilni govor, patronažni službi Velenje, še posebej patronažni sestri Mateji Prislan, pevcem KUD Ravne in pogrebni službi Usar.

Hvaležni mu za zgled odgovornosti, visoke strokovnosti in predanosti Gorenju, ga ohranjamo v trajnem spominu.

Uprava in kolektiv Gorenja

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

V SLOVO

Zapustil nas je dragi oče, dedi in pradedi

Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, deda, tast

ŠTEFAN PAHOVNIK 13. 12. 1933 – 25. 6. 2015 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.

Iskrena hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, mu kakorkoli priskočili na pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše.

Njegovi najdražji

MIRKO REDNAK 17. 7. 1939 – 23. 3. 2015 Očetove roke so odslužile, skrbele so ljubeče za nas, dobroto so vselej delile, sedaj zapustile so žalostne nas. Žalostni vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Sezonske razprodaje niso veÄ?, kar so bile ÄŒe se trgovci vse leto ne trudijo za kupce, teh ni – Sezonske razprodaje vseeno dobrodoĹĄle – Letos so se zaÄ?ele 13. julija – Trajajo lahko najveÄ? 60 dni

SplaÄ?ajo se boljĹĄi kosi PomeĹĄali smo se tudi med kupce, ki so, po vreÄ?kah sodeÄ?, na razprodajah naĹĄli nekaj zase. Ĺ˝al nam ĹĄtevilni naĹĄi sogovorniki niso dovolili, da bi jih fotografirali. MlajĹĄa domaÄ?inka je priznala, da je ĹĄla na razprodajo, ker ji je vroÄ?e in doslej v svoji omari ni imela dovolj tankih poletnih oblek. Z nakupom je bila zadovoljna. ÂťSplaÄ?a se kupiti stvari, ki so kvalitetne, kar pomeni, da so v Cvetka Koletnik redni prodaji tudi draĹžje. Ob popustu, ki znaĹĄa tudi polovico, lahko dobimo oblaÄ?ila, ki jih bomo z veseljem nosila tudi v naslednjih sezonah,ÂŤ nam je povedala. Ĺ˝enska srednjih let, ki je kupila poletne natikaÄ?e, nam je zaupala, da je v trgovino stopila iz radovednosti. Ni imela namena kupovati, a je. ÂťÄŒe je kaj res ugodno, me premami. Zadovoljna sem z nakupom,ÂŤ nam je zaupala.

Potem smo sredi mesta sreÄ?ali Cvetko Koletnik iz DoliÄ?a, ki je opazovala izloĹžbo trgovine s Ä?evlji. Povedala nam je: ÂťÄŒe je kaj resniÄ?no zniĹžano in kvalitetno, potem kupim tudi na razprodaji. Imam pa obÄ?utek, da gre pri razprodajah pogosto za zavajanje potroĹĄnikov. Najprej cene zviĹĄajo, potem pa zniĹžajo. Zadnja leta grem v trgovino, ko kaj potrebujem. Takrat izberem dobro blago, ki ga potem ĹĄe nekaj Ä?asa z veseljem nosim. Danes verjetno ne bom zapravljala, gledam đ&#x;”˛ pa vseeno rada.ÂŤ

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. julija – Teden dni po zaÄ?etku letoĹĄnjih poletnih razprodaj oblaÄ?il in obutve smo skuĹĄali preveriti, ali so sezonske razprodaje med Ĺ aleÄ?ani ĹĄe aktualne. Sploh, ker vsi vemo, da skorajda ni praznika, ob katerem nam ne bi trgovci ponujali popustov na blago, pogosto pa imajo razne akcije Ĺže pred uradno doloÄ?enim datumom za tako imenovane Âťsezonske razprodajeÂŤ. Dejstvo je, da je poletje Ä?as, ko se denarnica hitro prazni; tu so dopusti, marsikoga Ĺže skrbi zaÄ?etek ĹĄolskega leta in stroĹĄki, povezani z njim. NaĹĄ potep po trgovinah pa vseeno kaĹže, da imajo sezonske razprodaje ĹĄe svoj Ä?ar.

V strogem centru Velenja ni veÄ? prav veliko lokalov, v katerih ponujajo oblaÄ?ila in obutev, saj so drugi verjetno ocenili, da bodo zasluĹžek laĹže naĹĄli na novih lokacijah. Nekateri pa ĹĄe vedno vztrajajo, zato smo se oglasili pri nekaterih od njih.

Irena Terglav

Lastnica butika Nitka Irena Terglav je v vroÄ?em ponedeljkovem popoldnevu najprej priznala, da vroÄ?ina vpliva na obisk. NajveÄ? ga imajo za to v zgodnjih dopoldanskih in veÄ?ernih urah, popoldne manj. ÂťSezonske razprodaje so bile pred leti

bistveno bolj aktualne, a v tekmi za preĹživetje moramo ves Ä?as razvajati kupce. To v resnici tudi Ĺželimo, sploh, Ä?e se Ĺželimo obdrĹžati na trgu. Ĺ˝e Ä?ez leto tako pripravljamo veÄ? vrst akcij in popustov. NaĹĄ cilj je, da je stranka zadovoljna, da se v naĹĄih oblaÄ?ilih poÄ?uti dobro in se zato rada vraÄ?a.ÂŤ Po tednu dni razprodaj je odziv kupcev Âťne slab ne doberÂŤ, sploh glede na vroÄ?e dneve. ÂťVsi se ne skrivajo v zaprtih prostorih, morda zaradi vroÄ?ine potrebujejo veÄ? novih oblaÄ?il. A dejstvo je, da je Ĺže kar nekaj Ä?asa center mesta precej prazen, obiska pa malo, zato smo trenutno z obiskom zadovoljni,ÂŤ doda lastnica Nitke, kjer so poletni izdelki zniĹžani do 30 %. Oglasimo se ĹĄe v majhnem butiku Rock Box pri Upravni enoti. Lastnica je na dopustu, vseeno pa izvemo, da so po tednu dni popust iz 30 % zviĹĄali na 40 %. Prodajalka nam pove, da sezonske razprodaje pri njih niso izjema; Ä?e se ne trudijo vse leto in kupcem nenehno ne ponujajo ugo-

dnosti, je obisk slabĹĄi. Letos pa so s poletno razprodajo kar zadovoljni.

V center mesta, ob Cankarjevo ulico, se je letos vrnila trgovina Peko. Poslovodkinja Vida Gornjak, ki je junija postala najboljĹĄa slovenska prodajalka v mreĹži Pekovih trgovin, je zelo zadovoljna, da je tako. ÂťNaĹĄe stranke so zadovoljne, da smo se vrnili na staro lokacijo, zato je bila odloÄ?itev naĹĄega vodstva prava. Spoznali smo, da tradicija nekaj ĹĄteje, da je mestno jedro vendar dobra lokacija, saj se vraÄ?ajo stare stranke,ÂŤ izvemo v uvodu. Takoj po preselitvi so imeli kar nekaj prodajnih akcij, te se v Peku ÂťvleÄ?ejoÂŤ vse od decembra. ÂťSezonske razprodaje niso veÄ? tak bum, kot so bile, a so dobrodoĹĄle. Pri nas se pozna, saj smo cene spustili do 60 %. Ne prodajajo pa le sezonske, poletne obutve. ÂťKer imamo zniĹžane tudi jesenske Ä?evlje, mnogi kupujejo tudi te,ÂŤ ĹĄe izvemo. đ&#x;”˛

Dobro je vedeti Za sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve veljajo doloÄ?ila Zakona o varstvu potroĹĄnikov in Pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, ki jih je sprejela Trgovinska zbornica Slovenije. V skladu s temi doloÄ?bami in pravili velja, da se poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve ne sme zaÄ?eti prej kot drugi delovni ponedeljek v juliju. Letos so se tako poletne razprodaje zaÄ?ele 13. julija. Datum in trajanje sezonske razprodaje v posamezni prodajalni doloÄ?i trgovec, vendar lahko razprodaja traja najveÄ? 60 dni.

Blago, ki je na razprodaji, mora biti oznaÄ?eno s ceno pred zniĹžanjem in zniĹžano ceno. ÄŒe je odstotek zniĹžanja objavljen v razponu (npr. od 30 % do 50 % ali do 50 %), mora najviĹĄji odstotek zniĹžanja (torej 50 %) zajemati najmanj eno Ä?etrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. V primeru, da se trgovec ne odloÄ?i za sezonsko razprodajo, pa lahko ponuja popuste daljĹĄe Ä?asovno obdobje. To so razne akcije, gotovinski popusti, popusti pri plaÄ?ilu s karticami, ki jih izdaja trgovec. Kljub zniĹžani ceni pa mora biti blago na razprodaji brezhibno, razen Ä?e ni posebej oznaÄ?eno, da gre za blago z napako. ÄŒe ste na razprodaji kupili izdelek, s katerim ni niÄ? narobe, pa ga kljub temu ne Ĺželite imeti, trgovec takega izdelka ni dolĹžan sprejeti nazaj. Od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca pa je odvisno, kako bo obravnaval vaĹĄo zahtevo. ÄŒe trgovec takĹĄen izdelek zamenja đ&#x;”˛ ali izstavi dobropis, se to ĹĄteje za dobro poslovno navado.

OdliÄ?ni pogoji za urbano Ä?ebelarjenje Postavitev Ä?ebelnjaka med obema jezeroma v Velenju priloĹžnost tudi za Ä?ebelarski turizem – Med po kakovosti povsem primerljiv s tistim, ki je pridelan na podeĹželju Tatjana PodgorĹĄek

Urbano (mestno) Ä?ebelarjenje je pri nas ĹĄe nekaj novega in zato deleĹžno zaÄ?etne nezaupljivosti, v veÄ?jih evropskih in ameriĹĄkih mestih, na Japonskem in v Avstraliji pa je to Ĺže uveljavljena praksa.

Zanimiva zgodba prihaja s strehe pariĹĄke operne hiĹĄe, kjer Ĺže Ä?etrt stoletja prebivajo Ä?ebele, ki na leto proizvedejo 500 kilogramov medu. V Londonu, ki velja za prestolnico urbanega Ä?ebelarstva, imajo panje na strehi vsi boljĹĄi hoteli.

V Sloveniji, ki se ponaĹĄa z enim viĹĄjih odstotkov Ä?ebelarjev na prebivalca, je Ä?ebel v mestu premalo, zato imajo v marsikaterem sadnem nasadu teĹžave z opraĹĄevanjem. Zametke urbanega Ä?ebelarjenja imajo v Ljubljani, kjer so – po nekaterih informacijah – panji postavljeni na terasi Cankarjevega

med obema tukajĹĄnjima jezeroma je fantastiÄ?na zaradi moĹžnosti izvajanja api terapij. Med uporabniki je zanje veliko zanimanje.ÂŤ V samem mestu, je pojasnil, nima moĹžnosti zaradi tega, ker Ä?ebele ne prenesejo psov in maÄ?k. Tudi ko rojijo, ni najprijetneje za ljudi, ki tega niso vajeni. V strogem delu mesta bi lahko morda Ä?ebelarili na vseh veÄ?jih ravnih terasah.

doma, kulturnega doma Ĺ panski borci v Mostah, na travniku vodnega parka Atlantis in na travniku poslovne stavbe podjetja Hofer. ÄŒebelarji selijo svoje Ä?ebele v mestna okolja zaradi osveĹĄÄ?anja ljudi o pomembnosti Ä?ebel za okolje in prizadevanj za ohranitev kranjske sivke. Bo Ljubljani sledilo tudi Velenje?

MoĹžnosti so Predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek Velenje Miran GlinĹĄek meni, da so v Velenju moĹžnosti za razvoj ubranega Ä?ebelarstva.

V mestu je zasajenih vrsta medovitih rastlin in drevja. Velenjski park je ena od idealnih lokacij za urbano Ä?ebelarjenje. V bliĹžnji prihodnosti nameravajo preveriti, ali o tej vrsti turizma razmiĹĄlja tudi vodstvo tukajĹĄnje lokalne skupnosti. ÂťÄŒebelarski turizem v strogem

Med zelo Ä?ist

mestu Velenja nima velikih moĹžnosti, v primestju pa odliÄ?ne,ÂŤ nam je zatrdil Maksimiljan Ar-

liÄ?, ki poleg svojega soseda velja za urbanega Ä?ebelarja, in nadaljeval: ÂťIdeja o postavitvi Ä?ebelnjaka

Kot je zatrdil sogovornik, se mestno Ä?ebelarjenje praktiÄ?no v niÄ?emer ne razlikuje od podeĹželskega. VeÄ?jo teĹžavo lahko nekaterim predstavlja le, ko se med toÄ?i. ÄŒebele so namreÄ? takrat razburjene, zato je toÄ?enje bolje opraviti nekoliko stran od njih.

OdveÄ? so tudi predsodki o kakovosti medu. Med, pridelan z urbanim Ä?ebelarjenjem, je povsem

primerljiv s tistim, ki ga pridelajo Ä?ebele na podeĹželju. Po mnenju nekaterih celo bolj Ä?ist, saj so kemiÄ?ne analize pokazale, da ne vsebuje teĹžkih kovin. V urbanem okolju praktiÄ?no tudi ni pesticidov. Mesto omogoÄ?a Ä?ebeljo paĹĄo vse leto, zato Ä?ebel ni potrebno dohranjevati s sladkorjem. Je pa res, da je v mestih teĹžje pridelati sortni med.

ArliÄ? se s Ä?ebelarjenjem ukvarja 17 let. Ima 8 panjev, Ä?ebelari pa s klasiÄ?nimi AĹ˝ panji. ÄŒebele je podedoval po pokojnem tastu. ÄŒe bi imel na voljo veÄ? Ä?asa, bi se zagotovo odloÄ?il za ĹĄiritev dejavnosti. ÂťUredil bi prostor za api terapijo.

Kajti ko grem k Ä?ebelam, vdihujem Ä?udovite vonjave s polnimi pljuÄ?i. Ko zapustim Ä?ebelnjak, se poÄ?utim veliko bolje.ÂŤ Dejal je ĹĄe, da v dolini obstajajo razmiĹĄljanja o ureditvi prostora za api terapijo. ÄŒebelarstvo ÄŒanÄ? iz Ĺ oĹĄtanja, ki sodi med znane slovenske Ä?ebelarje, poleg pridelave medu in medenih izdelkov razmiĹĄlja o ureditvi prostora za omenjeno obliko alternativnega zdravljenja. đ&#x;”˛