29 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (19/33 °C), soboto (19/33 °C) in nedeljo (19/33 °C) bo sonÄ?no in vroÄ?e.

ÄŒetrtek, 20. julija 2017â€

ĹĄtevilka 29 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Bi tudi vi bili predsednik?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Delavci Gorenja odhajajo Velenjska na kolektivni dopust opozicija Jutri se zaÄ?enjajo v Gorenju tradicionalni kolektivni dopusti, ki bodo za veÄ?ino delavcev trajali do srede, 9. avgusta. V proizvodnih halah jih bodo zamenjali vzdrĹževalci, ki bodo opravili vsa potrebna vzdrĹževalna in obnovitvena dela.

Dopusti bodo letos toliko lepĹĄi, ker Gorenje v celoti izpolnjuje zahteven strateĹĄki naÄ?rt. V prvem polletju letoĹĄnjega leta so dosegli najboljĹĄe rezultate zadnjih pet let. Ustvarili so za 624 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je

dobrih 7 odstotkov veÄ? kot lani, ter 4,4 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, kar pomeni, da so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta dobiÄ?ek veÄ? kot podvojili. NaroÄ?il imajo tudi za naprej veliko, tako da bo po kolektivnih dopustih dobilo delo (vsaj zaÄ?asno) kar nekaj iskalcev zaposlitve.

Delavci Premogovnika Velenje pa letos kolektivnega dopusta ne bodo imeli. đ&#x;”˛

mz

si Ĺželi veÄ? dialoga 3

Marija sveta, bog pomagaj! ToÄ?no tako sem rekla, ko se je po prvem resnem izzivalcu aktualnega predsednika Pahorja, dr.

Milanu Jazbecu, diplomatu, predavatelju, pisatelju in zdaj veleposlaniku v Makedoniji, pojavil Murko. Damjan Murko. Samooklicani ĹĄtajerski slavÄ?ek, pevec, samopromotor, avtor knjige SreÄ?en, ker sem moĹĄki. Pa nisem verna, da ne bo pomote.

Predsedniku Borutu Pahorju se s koncem leta izteÄ?e mandat in novembra se bomo v Sloveniji odpravili na voliĹĄÄ?a ter volili predsednika za naslednji petletni mandat. Nakazuje se, da bo na volilnih listiÄ?ih kar gneÄ?a. Poletja ĹĄe ni konec, jesen ĹĄe ni tukaj, namere, da kandidirajo, pa jih je najavilo Ĺže kar nekaj.

Denimo Marjan Ĺ arec, igralec, danes Ĺžupan, vÄ?asih pa je navduĹĄeval kot imitator nekdanjega predsednika dr. Janeza DrnovĹĄka; Zmago JelinÄ?iÄ?, bivĹĄi poslanec, predsednik stranke SNS; JoĹže Jarh, predsednik Stranke enakopravnih deĹžel; Ĺ˝iga PapeĹž, znan kot komik Papster; glasbenik Dominik KozariÄ? (ÂťLjubi jo neĹžnoÂŤ), ki zadnja leta Ĺživi sicer na Kanarskih otokih, a bi se najbrĹž, Ä?e bi bil izvoljen, vrnil v Slovenijo; Andrej Rozman – Roza pesnik, dramatik, reĹžiser, igralec.

Kandidira lahko vsak polnoletni drĹžavljan Republike Slovenije, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, a mora imeti za to podporo. Kandidat, ki Ĺželi kandidirati s podporo poslancev, mora zbrati najmanj deset podpisov podpore poslancev. ÄŒe kandidira s podporo stranke, se morajo pod njegovo kandidaturo podpisati najmanj trije poslanci ali 3.000 volivcev, ko pa se kandidat odloÄ?i, da bo kandidiral le s podporo volivcev, mora zbrati 5.000 podpisov volivcev.

Tako da ... ÄŒe ste voljni, Ä?e ste polnoletni, opravilno sposobni ...?

Morate pa raÄ?unati na to, da ima najbrĹž predsednik Pahor, ki je leta 2012 zmagal v drugem krogu predsedniĹĄkih volitev, najveÄ? moĹžnosti, da bo predsednik ĹĄe naprej. Konec koncev Ĺže od takratne izvolitve naprej vodi kampanjo za novo. Vsaj meni se tako zdi. đ&#x;”˛

TEĹ zmanjĹĄal izgubo s 460 na 47 milijonov evrov Ljubljana, 18. julij - NajveÄ?ji proizvajalec in trgovec z elektriÄ?no energijo na slovenskem trgu HSE je objavil letno poroÄ?ilo skupine za lansko leto. Ocenjujejo ga kot uspeĹĄno, lansko leto pa za leto preobrata, saj so poslovali z dobiÄ?kom in zmanjĹĄali zadolĹženost. Leto 2015 so sklenili s skoraj polmilijardno izgubo, lansko leto pa konÄ?ali z 21,7 milijonov evrov dobiÄ?ka. Z dobiÄ?kom je poslovala veÄ?ina druĹžb v skupini, TeĹĄu pa je uspelo izgubo zmanjĹĄati - s skoraj 460 milijonov na 47,2 milijona evrov.

Proizvodnja elektriÄ?ne energije elektrarn v skupini HSE je bila glede na leto poprej viĹĄja za 15 odstotkov in je skupaj znaĹĄala 7,8Â TWh. Skupina je v letu 2016 ustvarila 1,2 milijarde evrov prihodkov in 21,7 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka. Poleg tega so uÄ?inke zaÄ?eli kazati tudi ukrepi na podroÄ?ju racionalizacije in optimizacije poslovanja, saj so se stroĹĄki poslovanja zniĹžali na veÄ?ini kljuÄ?nih podroÄ?ij.

UspeĹĄno poslujejo tudi letos, ko so ĹĄe posebej velike potrebe po termoenergiji. Do tega ponedeljka so je, kljub veÄ?tedenskemu izpadu bloka 6, proizvedli Ĺže 6932 MGh, hidroelektrarne pa 6682 MGh. Trenutno polno obratujeta tako ĹĄesti kot Ä?etrti blok. TeĹžav s premogom nimajo, saj ga je na deponiji dovolj. Še naprej si bomo prizadevali za poslovno krepitev skupine HSE preko konsolidacije lastniĹĄtva in korporativnega upravljanja, ob hkratnem vzdrĹževanju stabilnih, dolgoroÄ?nih poslovnih odnosov in vzpostavljanju novih strateĹĄkih partnerstev v regiji kot tudi v Sloveniji,ÂŤ poudarja generalni direktor MatjaĹž Marovt. Ĺ tevilo zaposlenih so na ravni skupine zmanjĹĄali s 3390 na 3110 zaposlenih. Od tega jih so jih v TEĹ s 385 na 323, na Premogovniku pa s 1254 na 1231. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

20. julija 2017

Protokol ni povezan s hitro cesto V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki zagotavljajo, da podpisan protokol z ministrstvom za infrastrukturo le usklajuje aktivnosti lokalne skupnosti in drĹžave na obstojeÄ?ih drĹžavnih cestah

Nekoliko spremenjen obraÄ?un odvoza odpadkov Ĺ martno ob Paki – Od 1. julija obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki plaÄ?ujejo odvoz odpadkov na nekoliko spremenjen naÄ?in. Do sedaj so plaÄ?evali storitev glede na dejansko frekvenco odvoza in dejansko teĹžo v posameznem mesecu. PoslediÄ?no so tudi zneski na poloĹžnici lahko nihali tudi do 50 odstotkov, kar je med obÄ?ani porajalo ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki so jih zastavljali pristojnim sluĹžbam koncesionarja – podjetja PUP Saubermacher Velenje.

V PUP-u so zato pripravili predlog uravnoteĹženega obraÄ?una.

Ta predvideva, da bodo gospodinjstva med letom vsak mesec obremenjena z enakim ĹĄtevilom odvozov, medtem ko bo teĹža ĹĄe naprej obraÄ?unana po dejanskih stroĹĄkih.

Po zagotovilu direktorja podjetja PUP Saubermacher Janeza HerodeĹža obraÄ?un storitve na letni ravni ne bo viĹĄji, zaradi optimizacije storitve bi lahko bil celo nekaj centov na posamezno odjemno mesto niĹžji. Po napovedih naj bi bili sedaj zneski na poloĹžnicah vsak mesec pribliĹžno enaki. đ&#x;”˛

tp

Strategijo lahko dopolnijo tudi obÄ?ani Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pripravlja strategijo razvoja turizma na svojem obmoÄ?ju. Delovno verzijo so oblikovali v druĹžbi Topol. Nanjo lahko obÄ?ani podajo svoje predloge, pripombe in dopolnitve. Sprejemajo jih na ObÄ?ini in Topolu do 5. septembra. đ&#x;”˛

mkp

Bazen je zaprt Velenje – Velenjski bazen bo do predvidoma konca avgusta zaprt, saj na njem potekajo redna letna vzdrĹževalna dela. Zaradi nepredvidene okvare so dela zaÄ?eli opravljati prej kot v preteklih letih. Sicer pa trenutno vabijo Velenjska plaĹža in bazeni v TopolĹĄici. đ&#x;”˛

Energetska obnova obÄ?inskih blokov Velenje, 17. julija – Mestna obÄ?ina Velenje se je prijavila na prvo fazo drĹžavnega razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev za celovito energetsko sanacijo treh veÄ?stanovanjskih stavb, v katerih so izkljuÄ?no obÄ?inska stanovanja, torej je MO Velenje 100-odstotni lastnik. Gre za razpis iz projekta Centralnih teritorialnih naloĹžb, na obÄ?ini pa raÄ?unajo, da bodo pridobili od 40 do 50 % sredstev za obnovo, ostalo pa bo sofinancirala obÄ?ina. Prijavili so obnovo stanovanjskega bloka na Cesti Simona Blatnika 1, kjer je 33 stanovanj, objekt Vojkova 13/a, kjer naj bi obnovili stari del, tu so 103 stanovanja, in objekt Cesta talcev 12/a, v katerem je 25 stanovanj. V vseh treh objektih naj bi v celoti prenovili fasade, stavbno pohiĹĄtvo, strehe, temelje in cokle.

Po obnovi bodo najemniki plaÄ?evali manj za toplotno ogrevanje stanovanj, zmanjĹĄal naj bi se tudi raÄ?un za elektriko. đ&#x;”˛

bĹĄ

Zbrali 17 tisoÄ? podpisov Ĺ oĹĄtanj, 17. julija - Civilna iniciativa za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica se zahvaljuje vsem, ki so podpisali peticijo za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica. Zbrali so veÄ? kot 17 tisoÄ? podpisov in tako pokazali, da ne dovolijo poslabĹĄanja dostopnosti zdravstvenih storitev v regiji. SporoÄ?ajo, da bodo ĹĄe naprej spremljali vse aktivnosti za morebitno pridruĹževanje BolniĹĄnice TopolĹĄica k SploĹĄni bolniĹĄnici Celje. Vlado bodo seznanili z neutemeljenim in povsem zgreĹĄenim projektom zdruĹževanja obeh bolniĹĄnic.

Kot je povedala predsednica Civilne iniciative Marija VrtaÄ?nik, od Ministrstva za zdravje priÄ?akujejo, da ta vladi ne poda sklepa o nameravani zdruĹžitvi bolniĹĄnic, da ohrani dejavnost BolniĹĄnice TopolĹĄica v dosedanjem obsegu in jo finanÄ?no sanira. Prav tako priÄ?akujejo, da javnosti predstavijo ĹĄtudijo o finanÄ?nih, organizacijskih in sinergijskih uÄ?inkih morebitnega zdruĹževanja vseh slovenskih bolniĹĄnic. đ&#x;”˛

mz

NaÄ?rt ob pojavu nevarnih bolezni Ĺživali Ĺ martno ob Paki - V skladu z doloÄ?bami Uredbe o vsebini in izdelavi naÄ?rtov ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki javno predstavlja delni naÄ?rt obÄ?ine Ĺ martno ob Paki za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje ob pojavu posebno nevarnih bolezni Ĺživali, ki je na vpogled na sedeĹžu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v Ä?asu uradnih ur, do vkljuÄ?no Ä?etrtka 3. avgusta letos. Do takrat zbirajo tudi pripombe. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mz

Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒeprav je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar Ĺže veÄ?krat poudaril, da podpis protokola z ministrstvom za infrastrukturo nima nobene zveze z umeĹĄÄ?anjem hitre ceste tretje razvojne osi v prostor obÄ?ine, se v javnosti ustvarja vtis, da je lokalna skupnost iz te postavke Ĺže pridobila nekaj ugodnosti. ÂťTo znova odloÄ?no zanikam. Z ministrstvom smo res podpisali protokol, vendar za aktivnosti, ki bodo potekale pri posodabljanju obstojeÄ?ega in ne novega drĹžavnega cestnega omreĹžja. Podpis tudi pomeni, da so te aktivnosti usklajene z obÄ?inskimi aktivnostmi na cestnem omreĹžju. Menimo, da le tako lahko celovito in uÄ?inkovito uredimo prometne zagate v obÄ?ini,ÂŤ pravi Janko KopuĹĄar.

Za podkrepitev svoje trditve je navedel, da je bil drĹžavni prostorski naÄ?rt sprejet brez soglasja ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ĹĄe vedno so aktualni vsi zavezujoÄ?i sklepi, ki jih je v zvezi z umeĹĄÄ?anjem hitre ceste na obmoÄ?ju lokalne skupnosti sprejel pred letom dni obÄ?inski svet. Ta ni v nobeni toÄ?ki pozitiven do aktualne trase hitre ceste v tamkajĹĄnjem okolju. Z njo niso zadovoljni, pravi Janko KopuĹĄar, saj so snovalci drĹžavnega prostorskega naÄ?rta upoĹĄtevali bore malo pobud, predlogov in pripomb obÄ?ine. ÂťÄŒe bi v preteĹžni meri bile, potem bi morda obÄ?inski svet za drĹžavni prostorski naÄ?rt priĹžgal zeleno luÄ?.

Ker pa ni bilo tako, smo iz protokola Ä?rtali vse elemente, ki bi bili kakorkoli povezani z umestitvijo trase hitre ceste.ÂŤ

Podpisani protokol je – tako pravi Kopuťar – naravnan razvojno. V njem so zapisane obveznosti drŞave do njenega cestnega omreŞja in obveznosti lokalne skupnosti za

njene pomembne cestne potrebe. DoloÄ?a tudi, kako se bodo stvari urejale z okvirnimi roki. Ko bodo za naÄ?rtovana vlaganja oziroma predvidene projekte izdelani vsi potrebni dokumenti, se bodo podpisovali spoJanko razumi o sofinanciranju, temu sledi izKopuĹĄar: Âť V vedba ukrepov na drĹžavnem cestnem podpisanem omreĹžju. protokolu so Ker vse kaĹže, da bo priĹĄlo do izvedaktivnosti, ki be hitre ceste tretje razvojne osi, tako bodo potekale kot to doloÄ?a drĹžavni prostorski nav naslednjem Ä?rt, pa v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaobdobju pri radi vsega Ĺžrtvovanja priÄ?akujejo neposodabljanju katere dodatne ugodnosti. Omenjeni obstojeÄ?ega podpisani protokol se teh vpraĹĄanj ne in ne novega dotika in ne prinaĹĄa niti ene. Te bodo drĹžavnega predmet nadaljnjih dogovorov. cestnega omreĹžja.ÂŤ

đ&#x;”˛

Po protokolu naj bi ministrstvo za infrastrukturo Ĺže letos zaÄ?elo izvjati posodobitev mostu Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki.

Meje si pogosto postavljamo kar sami Igre brez meja – Prijateljstvo velja – Nakupi, nakupi – Poroke ni bilo Ĺ e en poskus ni uspel: slovesno smo odkrili spomenik, ki naj bi zdruĹžil vse Slovence, pa jih ni. Z neudeleĹžbo nekaterih ÂťstraniÂŤ nas je ĹĄe bolj razdelil. Beseda sprava za mnoge oÄ?itno ĹĄe dolgo ne bo prava. Razdeljuje nas tudi odloÄ?itev arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a. ÄŒeprav uradno zagotavljamo, da bomo odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a spoĹĄtovali, z nekaterih strani prihajajo kritike, da (tudi) za nas ni dobra in je zato tudi nesprejemljiva. Nekaterim onkraj meje je to vĹĄeÄ?. Sicer pa odmeva ustanovitev ĹĄe ene parlamentarne komisije. Ĺ e ene banÄ?ne, ki naj bi se ukvarjala z umazano zadevo. Pranjem denarja. ÄŒeprav naj bi sodno urejanje drĹžavne meje kazalo, da drĹžavi nista v dobrih odnosih, sodelovanje med drĹžavljani in obÄ?inami ne kaĹže tega. Ĺ˝e ob objavi sodbe so v obmejnih krajih poudarjali, da odloÄ?itev nanje ne bo vplivala, in to tudi po razglasitvi sodbe kaĹžejo v Ĺživljenju. Sodelovanja tudi ĹĄe zdaleÄ? ne mislijo prekiniti ne obÄ?ine ne razne organizacije. LaĹĄÄ?ani ĹĄe utrjujejo sodelovanje z Novigradom, celjska knjiĹžnica s puljsko. Celjani pa so ĹĄe posebno navezani na BaĹĄko na hrvaĹĄkem otoku Krku. Predvsem mladi, saj jih tam letno letuje veÄ? kot tisoÄ?. Celjska obÄ?ina, ki je tam Celjski dom zgradila za mladino Ĺže pred skoraj ĹĄestimi desetletji, po osamosvojitvi pa je zgledno uredila odnose z domaÄ?ini, tako da mladi, predvsem taki, ki so potrebni takega oddiha, preĹživljajo lepe poÄ?itnice.

Sicer pa nekateri Celjani segajo tudi po Sloveniji. Zadnji Ä?as odmeva nakup Aha Mure v Murski Soboti, ki ga je opravil celjski poslovneĹž Ivan Pfajfar s soprogo, lastnika celjske druĹžbe Inpos. Pred Ä?asom je odmeval tudi nakup koprskega Tomosa mopedi, ki ga je kupil celjski lastnik podjetja Kabli. Aleksander JanÄ?ar pa je v bliĹžnjem Piranu kupil hotel Piran. Da o nakupih Izidorja Krivca Celjskih mesnin Âťmesnih in pivskihÂŤ druĹžb po Sloveniji niti ne govorimo. ÂťVse potiÂŤ pa zadnji vikend niso vodile v Celje ali v vse bolj po pivu poznani Ĺ˝alec, ampak v zares pivovarsko LaĹĄko. V nedeljo se je konÄ?al vsakoletni praznik piva in cvetja, letos z malo razredÄ?enim obiskom. Morda je k temu prispevala vstopnina – Ä?e je, so organizatorji menda dosegli namen. Morda se zdi malo Ä?udno, a tako mnoĹžiÄ?en obisk, kot je bil zadnja leta, je bil kraju Ĺže v breme. Mor-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

da pa bodo zdaj bolj navijali za hitro cesto, Ä?e bi le promet stekel mimo srediĹĄÄ?a tega zdraviliĹĄko-pivovarskega kraja. Nedeljski zakljuÄ?ek te prireditve je imel manjĹĄo napako. Ni bilo ohceti po starih ĹĄegah in navadah. Sploh je ni bilo. Vzrok pa preprost: noben par se ni prijavil.

Na delovnem podroÄ?ju pa je priĹĄlo do ĹĄaleĹĄko-kozjanske naveze.

Direktor velenjskega Gorenjevega hÄ?erinskega podjetja Energygor Marijan PenĹĄek je z Markom Diacijem, Ĺžupanom Ĺ entjurja, podpisal pogodbo za izvedbo prenove Ä?istilne naprave na Planini pri Sevnici. Lahko bi rekli, da gre ĹĄe za primorsko navezo, saj je partner ĹĄe koprske druĹžba CID – Ä?istile naprave. Ĺ entjurÄ?ani naÄ?rtujejo ĹĄe nadaljevanje izgradnje kanalizacije, da se bodo na to Ä?istilno napravo lahko povezala ĹĄe druga naselja. V tej obÄ?ini pa to ĹĄe zdaleÄ? ni najveÄ?ja naloĹžba, ki se jim obeta. Ĺ e ta mesec naj bi slovenska Direkcija za infrastrukturo zaÄ?ela graditi most preko Voglajne, ki ga Ĺ entjurÄ?ani ÂťzahtevajoÂŤ Ĺže dolgo Ä?asa. Z njim se bodo namreÄ? bolje povezali z Obsoteljem. Poseg ne bo enostaven, saj bodo morali zgraditi najprej zaÄ?asni montaĹžni most. V Ä?asu gradnje bo tudi spremenjen prometni reĹžim.

Obnove se bodo lotili tudi v Ĺ˝iÄ?ah oziroma Ĺ˝iÄ?ki kartuziji. Z razpisom na ministrstvu za kulturo so namreÄ? uspeli dobiti denar za vsaj najnujnejĹĄa dela pri obnovi gospodarskega poslopja. Ĺ e letos naj bi obnovili streho, Ä?e bo mogoÄ?e, ĹĄe kaj. Morda pa se lepĹĄi Ä?asi obetajo tudi tamkajĹĄnji cerkvi in tudi vsem ostalim nekdanjim pomembnim objektom v tej kartuziji, saj naj bi ustrezne obmoÄ?ne in drĹžavne ustanove zaÄ?ele pripravljati naÄ?rte za celovito obnovo te kartuzije. Kdaj pa bodo vsa dela res dokonÄ?ali ‌?

Pa ĹĄe to: razni naĹĄi stari gradovi so obiÄ?ajno na hribih ali vsaj na griÄ?ih, podÄ?etrĹĄki je bil na bolhi! V resnici se je znaĹĄel med oglasi za prodajo na spletu. A le za kratek Ä?as, tako da niti ne vemo, ali je bilo za nakup kaj zanimanja ali ne. Da je naprodaj, smo Ĺže veÄ?krat pisali, resnega kupca pa ĹĄe ni bilo. Menda ga ĹĄe tudi zdaj, kljub ÂťposkoÄ?nemuÂŤ oglasu, ni bilo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

20. julija 2017

Velenjska opozicija si Ĺželi veÄ? dialoga Na Velenje veÄ?inoma ponosni – Zadovoljni, da se je opozicija poenotila in tako tudi nastopa – Ĺ˝elijo, da bi drugaÄ?ne ideje v obÄ?inski upravi sprejemali kot dobronamerne Mira ZakoĹĄek

Vodjem opozicijskih strank Sveta Mestne obÄ?ine Velenje smo zastavili nekaj vpraĹĄanj in tiste, ki smo jih dobili, tudi objavljamo. Preostale bomo, ko se vrnejo z dopustov.

Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v letoĹĄnjem prvem polletju?

Suzana KavaĹĄ (SDS): ÂťV svetniĹĄki skupini SDS smo na lokalni ravni vedno ravnali odgovorno in v dobrobit obÄ?ank in obÄ?anov Velenja. Financiranje kljuÄ?nih politik in programov mora biti odgovorno, transparentno, uÄ?inkovito, gospodarno in ekonomiÄ?no. Na tem mestu Ĺželimo opozoriti, da v MO SDS Velenje nikoli nismo bili proti PodjetniĹĄkemu centru Standard (SAĹ A inkubator). Imeli smo pa nekatere pomisleke pred samim izvajanjem projekta in med njim, saj je Mestna obÄ?ina Velenje vanj investirala dva milijona evrov.

Vsak projekt, v katerega obÄ?ina vloĹži sredstva, ki izhajajo iz mestnega proraÄ?una, je potrebno skrbno spremljati ter opozarjati, Ä?e se pojavijo dvomi o nepravilnostih. Zadovoljni smo, da smo tudi z naĹĄo pomoÄ?jo pripomogli, da ĹĄe ni priĹĄlo do podraĹžitve komunalnih storitev za obÄ?ane.ÂŤ MiĹĄo Letonje (SLS): ÂťV letoĹĄnjem prvem polletju smo z delom v stranki SLS MO Velenje zelo zadovoljni, saj smo delovali na veÄ? podroÄ?jih. Bili smo zelo aktivni tako na terenu, saj smo organizirali veÄ? odmevnih dogodkov, kakor tudi na sejah obÄ?inskega sveta, na katerih smo dobre projekte obÄ?inske uprave podpirali in bili kritiÄ?ni do projektov, ki po naĹĄem mnenju niso bili v korist obÄ?ankam in obÄ?anom Velenja.ÂŤ Matej Jenko (samostojni svetnik): ÂťVedno bi lahko bilo bolje, a glede na premoÄ? v mestnem svetu sem s svojim zavzemanjem za dobro obÄ?anov zadovoljen.

Dobra je bila pobuda, da v opoziciji delujemo usklajeno, enotno v toÄ?kah, v katerih imamo podobne poglede. To pa vladajoÄ?im strankam ni vĹĄeÄ?, zato so takoj spremenile poslovnik in omejile javno besedo vsem drugaÄ?e misleÄ?im ...

Andrej Kuzman (NSi): ÂťKot vodja svetniĹĄke skupine NSi – krĹĄÄ?anski demokrati sem izredno zadovoljen, da sicer naĹĄe skromno ĹĄtevilo opozicijskih svetnikov vedno bolj zaznavno

opravlja nalogo, ki opoziciji v parlamentarni demokraciji pritiÄ?e. Naloga koalicijskih strank je naÄ?rtovanje strategije razvoja in izpostavljanje prednostnih nalog za zagotavljanje materialnih, socialnih in prostorskih dobrin, opozicija pa opravlja nadzor, budno spremlja pripravo aktov, kritiÄ?no presoja njihovo vsebino, predlaga izboljĹĄave, ocenjuje realizacijo ‌ Ĺ˝al vladajoÄ?a stran opozicije ne sprejema kot partnerja in se na naĹĄo drĹžo odziva

dovod okoli 8 milijonov evrov, 4 milijone evrov za neuÄ?inkovito daljinsko hlajenje obÄ?inske stavbe, 7 milijonov za prireditveni prostor na jezeru ...ÂŤ Andrej Kuzman: ÂťPonosen sem na marsikaj v Velenju. Gostje, ki jih dobivam na obisk, vedno opazijo kako pozitivno stvar, ki je pri njih ni. Kar si tiÄ?e dela v svetu MOV pa me veseli, da je usklajeno delo opozicije vzbudilo veliko medijsko pozornost in odobravanje. Na eni od dobro

jeno financiranje proraÄ?una in ta sredstva dobro prerazporejamo tudi za evropske projekte, ki jih zaposleni v mestni upravi Ĺže leta uspeĹĄno pridobivajo (ÄŒestitam!). In ne pozabimo, da imamo mesto Ĺže od izgradnje naprej lepo zasnovano, vzdrĹževano in urejeno. Tu so ĹĄe brezplaÄ?ni Lokalc, Bicy, plaĹža, kulturne prireditve ...ÂŤ Andrej Kuzman: ÂťV Velenju je dobro reĹĄenih cel kup stvari. Promet je obvladljiv, starĹĄi nimajo

dih, jim dati veÄ? priloĹžnosti in ugodnosti in s tem zmanjĹĄati odhod mladih iz Velenja. VeÄ? pozornosti posvetiti tudi podeĹželju, ne da se vlaga samo v mesto, kajti tudi podeĹželje je del obÄ?ine Velenje. Prav tako bi si Ĺželeli, da se doloÄ?ene stvari v Velenju odvijajo hitreje, kot so npr. izgradnja 3. razvojne osi, turizem – privabiti Ä?im veÄ? gostov v Velenje, infrastruktura okoli Velenjske plaĹže, jezer ‌ Matej Jenko: Želim si, da bi se lahko sodelovalo in tudi zmanjĹĄalo enoumje, prevladujoÄ? vpliv ene stranke, saj Velenje v zadnjih desetletjih obÄ?utno nazaduje! Po

Suzana KavaĹĄ

MiĹĄo Letonje

Matej Jenko

Andrej Kuzman

nestrpno in arogantno. Trditev je moĹžno podkrepiti s ĹĄtevilnimi konkretnimi primeri, sprememba poslovnika je le najbolj odmeven.ÂŤ

obiskanih okroglih miz je informacija, da je opozicija povezana in da Ĺželi delovati konstruktivno, poĹžela buÄ?en aplavz.ÂŤ

pretiranih teĹžav pri iskanju vrtca, osnovne ĹĄole so urejene, srednjeĹĄolska ponudba omogoÄ?a veÄ?ini dijakov ĹĄolanje v domaÄ?em kraju. Kulturna ponudba je iz leta v leto obilnejĹĄa in kvalitetnejĹĄa.

Podoba primestnih zaselkov kaĹže na to, da je dolina do sedaj veÄ?ini marljivih in sposobnih ljudi omogoÄ?ila soliden bivalni standard. Posebej je potrebno izpostaviti brezplaÄ?ni Lokalc, pa Bicy, velenjsko plaĹžo ‌ Pri delu obÄ?inske uprave in njenega sveta pa je potrebno posebej poudariti posluh za najbolj ranljive skupine in uspeĹĄnost pri pridobivanju evropskih sredstev.ÂŤ

prihodkih na prebivalca smo padli pod slovensko povpreÄ?je, a bili smo drugi! OÄ?rnjeni smo pred celo Slovenijo (TEĹ 6). Vse to kaĹže, da je v Velenju nekaj hudo narobe, da primanjkuje veÄ? strokovnega, poĹĄtenega, sveĹžega vetra, da so potrebne nove, drugaÄ?ne ideje, novi ljudje na pozicijah ... Ta politika ob skrbi za lepo in urejeno mesta izgublja gospodarstvo, delovna mesta in s tem tudi perspektivo za naĹĄe in vaĹĄe otroke, vnuke ...

Andrej Kuzman: ÂťUpam, da bo gradnja hitre ceste 3. razvojne poti konÄ?no stekla, da bi bile vse nepravilnosti okoli TEĹ 6 pojasnjene (in sankcionirane) in da bi konÄ?no zaÄ?eli govoriti tudi o nepogreĹĄljivosti elektrarne za naĹĄo drĹžavo, da bi se konÄ?ali vsi zapleti v zvezi z groĹžnjo s podraĹžitvijo toplovodnega ogrevanja ‌ Mladi v Ĺ aleĹĄki dolini ne vidijo perspektive, Velenje ni veÄ? mesto priloĹžnosti. Statistike o nezaposlenosti in BDP neusmiljeno kaĹžejo na naĹĄe nazadovanje.

Nekatere zaposlitve kaŞejo na prisotnost klientelizma ‌

Na kaj ste najbolj ponosni?

Suzana KavaĹĄ: ÂťNajbolj smo ponosni na to, da se je opozicija poenotila in opravlja svoje delo.ÂŤ MiĹĄo Letonje: ÂťNajbolj smo ponosni, da se v Velenju Slovenska ljudska stranka prebuja in se ponovno sliĹĄi njen glas in postajamo vedno bolj prepoznavni. Ponosni smo tudi, da je bil mestnemu odboru SLS Velenje lansko jesen zaupan tabor Slovenske ljudske stranke in smo v Velenje pripeljali okoli 3.000 Ä?lanov in Ä?lanic SLS-a. Ker v obÄ?inskem svetu delujemo kot opozicijska stranka, smo zelo veseli, da se je opozicija v Velenju konÄ?no poenotila in deluje konstruktivno in konÄ?no opravlja delo, ki ga mora kot opozicija tudi opravljati.ÂŤ Matej Jenko: ÂťBolj kot za ponos gre za poĹĄtenost delovanja, delovati v dobro obÄ?anov in mesta, pohvaliti, kar je dobro, in opozoriti na stvari, ki morda niso v skladu z interesi veÄ?ine obÄ?anov, in tudi grajati stvari, pri katerih je opaziti netransparentnosti, nesmiselnosti ali celo Ĺželeno nesmotrno porabo proraÄ?unskih sredstev, kot je bilo npr. pri kohezijskih sredstvih za vo-

Kaj se vam zdi v Velenju dobro reĹĄeno?

Suzana KavaĹĄ: ÂťV Velenju je veliko stvari dobro reĹĄenih, npr. brezplaÄ?en Lokalc, urejena Velenjska plaĹža, poletne kulturne prireditve, urejeno okolje ‌ MiĹĄo Letonje: ÂťVelenje je lepo in urejeno mesto, z veliko socialnega Ä?uta. Imamo dobro urejeno parkiranje in primerne cene urne postavke proti drugim mestom.

Imamo brezplaÄ?en javni prevoz in brezplaÄ?no izposojo koles sistema Bicy, Muzej premogovniĹĄtva, Velenjski grad, Velenjska plaĹža se vse bolj razvijajo in ĹĄe bi lahko naĹĄteval.ÂŤ Matej Jenko: ÂťV Velenju imamo sreÄ?o, da je mesto tradicionalno socialno naravnano (je zelo veliko brezplaÄ?nih storitev) in da Ĺživi tu dovolj ÂťpremoĹžnihÂŤ upokojenih ljudi, ki ĹĄe lahko pomagajo svojim otrokom, vnukom. Iz drĹžave imamo ure-

Kaj pa bi Ĺželeli spremeniti?

Suzana KavaĹĄ: Temeljno vodilo Ĺžupana in uprave bi moralo biti spoĹĄtovanje mnenja drugaÄ?e misleÄ?ih ter zadovoljevanje potreb in interesov vseh obÄ?ank in obÄ?anov Velenja, ne pa parcialnih in nerealnih interesov.ÂŤ MiĹĄo Letonje: Želeli bi spremeniti obÄ?insko politiko do mla-

V NaĹĄem Ä?asu redno objavljamo rezultate meritev onesnaĹževanja zraka, na MedobÄ?inski inĹĄpekciji pa so pripravili celovito poroÄ?ilo za lansko leto. To kaĹže, da koncentracije Ĺžveplovega dioksida in duĹĄikovega dioksida niso bile nikoli preseĹžene. Koncentracije ozona so sicer nekajkrat presegle ciljne vrednosti na treh merilnih postajah, a te nikoli niso bile v alarmnih vrednostih. Koncentracije praĹĄnih delcev pa so presegle ciljne vrednosti na vseh merilnih postajah, a so bile te ĹĄe vedno pod alarmnimi vrednostmi. đ&#x;”˛

mz

Suzana KavaĹĄ: V svetniĹĄki skupini SDS bomo podpirali dobre in realne projekte, ki bodo v dobrobit vseh obÄ?ank in obÄ?anov Velenja in bodo ustvarjali pogoje za ugodno poslovno okolje ter poslediÄ?no nova delovna mesta.

Skrbno bomo spremljali izvajanje projektov in investicij. Ravnanje s premoĹženjem davkoplaÄ?evalcev mora biti odgovorno, tudi npr. s sklicevanjem sej sveta v popoldanskem Ä?asu. Opozarjali bomo na vpraĹĄanje integritete in korupcijska tveganja v Velenju, npr. pri kadrovanju in imenovanju na odgovorne poloĹžaje in funkcije. Ĺ˝upana in upravo bomo opozarjali na to, da naredijo vse, kar je potrebno, da v okviru ponovne optimizacije drĹžavnih institucij v Velenju ponovno Ä?esa ne izgubimo.ÂŤ MiĹĄo Letonje: ÂťDo konca mandata bi radi pospeĹĄili izgradnjo kolesarske steze do DoliÄ?a. Prav tako bomo opozorili, da tako kot drugje, se tudi v Ĺ aleĹĄki dolini kmetijstvo sooÄ?a z izzivi, ki jih prinaĹĄajo podnebne spremembe. ObÄ?ina bi(o) morala na tem podroÄ?ju pomagati kmetijstvu v obliki izdelave kvalitetne strategije boja proti podnebnim spremembam (razpoloĹžljivost in zagotavljanje vodnih virov za namakanje in protislansko zaĹĄÄ?ito, aktivne oblike obrambe pred toÄ?o ‌). Razvito in urejeno podeĹželje v okolici Velenja je temelj za razvoj mesta.ÂŤ Matej Jenko: Še naprej bom konstruktiven. Vztrajno bom poizkuĹĄal najti naÄ?in, da bi drugaÄ?ne ideje ali predloge sprejeli kot dobronamerne (pa tudi pripombe in kritike). Tudi v turizmu.ÂŤ Andrej Kuzman: ÂťDo konca mandata Ĺželim delati konstruktivno zlasti na podroÄ?jih, ki sem jih oznaÄ?il za nereĹĄene. Samovolja vodilne strukture na eni in razdiralno kritizerstvo na drugi strani ne moreta pozitivno vplivati na usklajen razvoj obÄ?ine. Ĺ˝elim, da bi na svetu odprto razpravljali o milijonskih projektih. Ĺ˝elim, da bi na svetu MOV vzpostavili strpen, tvoren in spoĹĄtljiv dialog tudi (ali zlasti) o zadevah, pri katerih so staliĹĄÄ?a povsem diametralna. Ĺ˝elim, da bi Ĺžupan spoznal, da sprememba poslovnika vodi stran od te Ĺželje.ÂŤ đ&#x;”˛

Kaj zanima velenjske svetnike?

Mira ZakoĹĄek

Lokal v vili Bianki v najem Mii Zager

KakĹĄen zrak imamo v Ĺ aleĹĄki dolini?

Kaj bi ĹĄe radi postorili do konca mandata?

Mihaela Letonje (SLS) in dr. Simono TuĹĄar (SDS) je zanimalo, kako je bilo z oddajo lokala v vili Bianki, kolikĹĄna je najemnina in kaj je bil vzrok za odpoved prejĹĄnjemu najemniku. V Uradu za razvoj in investicije odgovarjajo, da je viĹĄina najemnine odvisna od programa, ki ga ponudi posamezni najemnik, in ta trenutno znaĹĄa 601 evro. Lokal so oddali Mii Zager za tri leta. PrejĹĄnji najemnik pa je dal odpoved sam.

Pristojnosti so drĹžavne

Tone De Costa (SDS) je vpraĹĄal, kako je s postavitvijo spominskega obeleĹžja pomorjenim pod KoĹžljem, in dal ponovno pobudo,

da se ta postavi. Zanimalo pa ga je tudi, Ä?e je komisija za raziskovanje povojnih mnoĹžiÄ?nih pobojev in pravno dvomljivih procesov ĹĄe aktivna. Na Uradu za urejanje prostora odgovarjajo, da je komisija s svojim delom zakljuÄ?ila po tem, ko je bil leta 1998 sprejet sklep o postavitvi obeleĹžja. Soglasja od lastnika zemljiĹĄÄ?a (Kmetijska zadruga) niso pridobili, pojasnili pa so tudi, da so vse pristojnosti v zvezi s tem drĹžavne.

Koliko je mladih?

Dr. Simono TuĹĄar (SDS) je zanimalo, koliko mladih Ĺživi v Velenju in koliko jih je pred 10 leti ter koliko je delovno aktivnih prebivalcev. Podatke so zbrali na Uradu za razvoj investicij. 1. januarja letos je Ĺživelo v Velenju 5.845 mladih od 20 do 34 leta. V zaÄ?etku leta 2009 pa jih je bilo 7.828. Konec lanske-

ga leta je bilo tukaj 12.888 delovno aktivnih prebivalcev, tistih, ki imajo tukaj tudi stalno prebivaliĹĄÄ?e, pa je bilo 8.572. V obÄ?ino se je vozilo na delo 7.224 delavcev, iz Velenja v druge obÄ?ine pa 4.316.

Koliko je Sever zasluĹžil na obÄ?ini?

Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je glede na ĹĄtevilne oÄ?itke Ĺželel, da se javno objavi, koliko je od leta 2003 zasluĹžil na obÄ?ini. Na Uradu za javne finance in sploĹĄne zadeve pojasnjujejo: leta 2011 so mu nakazali za nekaj manj kot tisoÄ? evrov pravnih in pritoĹžbenih stroĹĄkov, leta 2014 dobrih sto tisoÄ?akov za nakup nepremiÄ?nine, poleg tega pa je prejel ĹĄe sejnine, drugaÄ?e pa z Mestno obÄ?ino Velenje ni imel nobenih pogodb za opravljanje kakrĹĄnih koli storitev. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

20. julija 2017

Po veÄ? letih prviÄ? veÄ? vpisov kot izpisov

GOSPODARSKE novice

Na seznamu Obrtno-podjetniťke zbornice Slovenije Şe 120 zahtev – Bodo znova sliťali le predvolilne obljube?

Tatjana PodgorĹĄek

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije in podpredsednik velenjske obmoÄ?ne stanovske organizacije, pravi, da zanje ĹĄe ni nastopil Ä?as dopustov. DaljĹĄega tudi sicer ne bo, saj na podroÄ?ju obrti in podjetniĹĄtva teĹžav ne manjka. ÂťRes se Ä?uti gospodarska rast, saj tudi naĹĄi obrtniki in podjetniki zaznavajo veÄ?je povpraĹĄevanje po svojih izdelkih ter storitvah, a ostajajo nereĹĄene nekatere velike teĹžave. Na nedavnem Forumu obrti in podjetniĹĄtva v PortoroĹžu smo predstavili zahteve za izboljĹĄanje poslovnega okolja malega gospodarstva v drĹžavi in, Ĺžal, znova ugotavljali, da je bilo od doslej podanih upoĹĄtevanih zelo malo. Tako jih je v letih, odkar organizira zbornica ta dogodek, na seznamu Ĺže 123. Menimo, da bi bil skrajni Ä?as, da tisti, ki odloÄ?ajo o usodah malih obrtnikov ter podjetnikov, s tem tudi drĹžavljanov, prisluhnejo in zaÄ?nejo upoĹĄtevati dobronamerne predlagane ukrepe. LaĹžje bi dihali vsi.ÂŤ

FinanÄ?na nedisciplina, regresni zahtevki ‌

Med najbolj izstopajoÄ?imi zahtevami je sogovornik poudaril plaÄ?ilno nedisciplino. Ĺ e vedno se investitorji, pravi, lotevajo vlaganj brez denarnega jamstva, potem pa prihaja do takĹĄnih teĹžav, kot

je priĹĄlo pri izvedbi projekta energetske prenove BolniĹĄnice TopolĹĄica. NiÄ? manj izstopajoÄ?i niso regresni zahtevki za ĹĄkodo, nastalo zaradi nesreÄ? pri delu. Ti zelo obremenjujejo delovanje podjetnikov. Kot je povedal, so se pred nedavnim na obisku na zbornici mudili predstavniki mini-

strstva za zdravje in Âťne vem, ali res niso bili seznanjeni z naĹĄimi predlogi v zvezi s tem. Ĺ e enkrat smo jim vroÄ?ili vso dokumentacijo in sedaj upamo, da bomo lahko obrtniki in podjetniki delali normalno, da ne bomo za vsako napako plaÄ?ali veÄ? tisoÄ? ali celo deset tisoÄ?e evrov.ÂŤ Ĺ e vedno jim ni uspelo narediti koraka naprej z zahtevo po zniĹžanju prispevkov. Ti – meni Meh – so preveliki. ÄŒe bi jih zmanjĹĄali, bi lahko bolje nagradili zaposlene. V zadnjem Ä?asu se med veÄ?je teĹžave uvrĹĄÄ?a ĹĄe zapiranje trga v sosednji Avstriji. ÂťEno od dejstev, ki je pomembno vplivalo na odloÄ?itev o vstopu Slovenije v EU, je bil prav pretok ljudi, blaga in storitev. Ministrstvo za gospodarstvo bi moralo stvari postaviti na svoje mesto.ÂŤ

Napredek pri inĹĄpekciji za delo

Branko Meh: ÂťSmo najveÄ?ja reprezentativna zbornica malega gospodarstva v Sloveniji in imamo kljub prostovoljnemu Ä?lanstvu ĹĄe vedno 25 tisoÄ? Ä?lanov.ÂŤ

Napredek pa so dosegli pri zakonu o inĹĄpekciji dela, saj so pristojni iz njega Ä?rtali doloÄ?ilo, ki govori o tem, da lahko inĹĄpektor zaseĹže osnovna sredstva in zapre obratovalnico, Ä?e delodajalec ne izplaÄ?a plaÄ?e pravoÄ?asno. ÄŒe bi socialni partnerji in pristojni drĹžavni organi vztrajali pri prvotni zasnovi, bi marsikatera obratovalnica zaprla svoja vrata, saj najpogosteje prav zaradi finanÄ?ne nediscipline prihaja tudi do zamika plaÄ?, pojasnjuje Branko Meh. Obrtno-podjetniĹĄki zbornici je uspelo doseÄ?i dogovor, da bo zaseg osnovnih sred-

Keramika z novimi izdelki in cilji Organizacijske spremembe v Gorenju Keramiki Ĺže kaĹžejo prve pozitivne uÄ?inke – V primerjavi z lani letos poveÄ?ali deleĹž izvoza za 8 odstotkov – Postali celovit ponudnik keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic Tatjana PodgorĹĄek

Z letoĹĄnjo reorganizacijo v Skupini Gorenje je druĹžba Gorenje Keramika s podroÄ?ja portfeljskih dejavnosti preĹĄla pod temeljno dejavnost in tako odslej sodi pod poslovno podroÄ?je ogrevanja, hlajenja, ventilacije, sanitarne opreme ter kuhinjskega in kopalniĹĄkega pohiĹĄtva, ki ga vodi Ä?lan uprave Branko Apat. DruĹžba bo tako lahko z blagovno znamko Gorenje ustvarjala veÄ? sinergij pri prodaji, zato z Gorenjevima podroÄ?jema kopalniĹĄke opreme in kuhinj tudi pripravljajo skupen nastop na trgu. ÂťZdruĹžujemo prodajni program in pripravljamo skupni katalog, saj se vsi naĹĄteti izdelki prodajajo prek istih kanalov, zato je smiselno, da zdruĹžimo moÄ?i tudi pri njihovem trĹženju in prodaji ter nastopih na pomembnih sejmih,ÂŤ pojasnjuje Branko Apat. Po zagotovilih direktorja Gorenja Keramike Borisa LaubiÄ?a nova organiziranost Ĺže kaĹže pozitivne uÄ?inke.

javnosti zaÄ?ne spomladi in konÄ?a pozno v jeseni. Za zdaj so proizvodne zmogljivosti zaradi povpraĹĄevanja zasedene do konca septembra. Ĺ˝e danes lahko napovemo, da bo poslovanje v letoĹĄnjih osmih mesecih v skladu s poslovnim naÄ?rtom.ÂŤ KakĹĄen bo zadnji kvartal leta, LaubiÄ? ĹĄe ne more napovedati. Po izkuĹĄnjah sodeÄ? lahko zaradi manjĹĄe porabe, neugodnih vremenskih razmer ter priprave prodajnih mest kupcev z izdelki za novo prodajno sezono priÄ?akujejo padec naroÄ?il, zato je realizacija v Ä?asu sezone toliko bolj pomembna.

Po ocenah naj bi do konca leta prodali 1,4 milijona kvadratnih metrov ploĹĄÄ?ic in ustvarili 6,7 milijona evrov prihodkov.

Novi izdelki in tehnologija

Rast prodaje – zagotavlja sogovornik – dosegajo tudi z novimi izdelki in tehno-

logijami. V zaÄ?etku leta 2015 so konÄ?ali veÄ?ja vlaganja v opremo, ki omogoÄ?a proizvodnjo veÄ?jih velikosti ploĹĄÄ?ic z digitalno tehnologijo dekoracije. Oboje omogoÄ?a izdelavo ploĹĄÄ?ic po najnovejĹĄih trendih.

Za vlaganja so do danes namenili 2 milijona evrov. ÂťLetos smo tako postali celovit ponudnik keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic. Kot specialist za kopalniĹĄke kolekcije ter ponudbe keramike za notranje prostore smo program razĹĄirili ĹĄe z na mraz odporno keramiko za oblaganje na prostem, poznano s prodajnim imenom granitogres oziroma gres porcellanato. Na nov izdelek smo zelo ponosni. Za Gorenje Keramiko je to nov prodajni segment, velika prodajna priloĹžnost in s tem moĹžnost za nadaljnjo rast prodaje ter doseganje zastavljenih ciljev poslovanja.ÂŤ Na mraz odporne ploĹĄÄ?ice v velikosti

Rast ĹĄtevila obrtnikov in podjetnikov

Vsem teĹžavam navkljub pa na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije po dolgih letih letos prviÄ? beleĹžijo veÄ? vstopov kot izstopov iz zborniÄ?nega sistema. Sogovornik je prepriÄ?an, da je tudi to eden od kazalcev, da gre slovenskemu gospodarstvu na bolje in da podjetniki, obrtniki zaznavajo potrebo po stanovski organizaciji, ki bo zastopala njihove interese do drĹžave. Po podatkih zbornice se jih vsako leto v sistem vÄ?lani veÄ? kot 1300, letos pa beleĹžijo za 10 odstotkov veÄ? vÄ?lanitev kot izstopov.

Drugo polovico leta bodo zaznamovala prizadevanja za odpravo ali zmanjĹĄanje najbolj izstopajoÄ?ih teĹžav: regresni zahtevki, ureditev zakonodaje in viĹĄina prispevkov po vzoru gospodarsko urejenih drĹžav EU. ÂťPred nami je volilno obdobje in obrtniki ter podjetniki si ne Ĺželimo znova posluĹĄati le obljub. Ĺ˝elimo dejanja, ki bodo omogoÄ?ila, da se ne bomo veÄ? toliko ukvarjali z administracijo, ampak z dejavnostjo, zaradi katere smo vstopili v podjetniĹĄtvo,ÂŤ je ĹĄe dejal Branko Meh. đ&#x;”˛

15 x 60 centimetrov in 30 x 60 centimetrov z imitacijo lesa, cementa in kamna in razvito po zadnjih modnih trendih (proizvodnja je stekla maja letos) so domaÄ?i in tuji kupci zelo dobro sprejeli.

Na pravi razvojni poti

Boris LaubiÄ? meni, da so na pravi razvojni poti. Panoga je razvojno zelo dinamiÄ?na, novi trendi zahtevajo hitro prilagajanje zahtevam kupcev in trga. Zavedajo se, da brez vlaganj v nove tehnologije in izdelke v novem na mraz odpornem segmentu ne bo ĹĄlo. ÂťPravi izdelek, ki

Vlaganja v nove tehnologije in opremo omogoÄ?ajo proizvodnjo novih izdelkov. Med njimi so proti mrazu odporne ploĹĄÄ?ice za oblaganje na prostem. Proizvodnja te je stekla maja letos.

Usposabljanje na delovnem mestu za 4.000 brezposelnih Ljubljana, 17. julija – Zavod za zaposlovanje je v ponedeljek objavil javno povabilo za usposabljanje predvidoma 4.000 brezposelnih na delovnem mestu pri delodajalcih iz vse Slovenije.

Brezposelni si tako izboljĹĄajo zaposlitvene moĹžnosti, delodajalci pa usposobijo kandidate za konkretno delo. Za letos in prihodnje leto je na voljo skoraj 7,37 milijona evrov, pri Ä?emer 80 odstotkov sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, 20 odstotkov pa je zagotovljenih iz slovenskega proraÄ?una. 60 odstotkov celotne vrednosti je namenjene za brezposelne s stalnim bivaliĹĄÄ?em v vzhodni Sloveniji, 40 odstotkov pa za brezposelne v zahodni Sloveniji. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ e vedno velik dolg Slovenski bruto zunanji dolg je konec maja znaĹĄal dobrih 44,5 milijarde evrov, javni in javno garantirani dolg, ki je na pleÄ?ih davkoplaÄ?evalcev, pa se je po nekaj letih zniĹžal pod 30 milijard, na dobrih 29,8 milijarde evrov, izhaja iz podatkov Banke Slovenije. Ĺ e vedno pa je vsak prebivalec naĹĄe drĹžave obremenjen z dobrih 14.400 evrov javnega dolga.

Renault ovira neodvisne serviserje?

Evropski varuhi konkurence so uvedli preiskavo proti firmi Renault, tudi v Sloveniji. Ugotavljajo, Ä?e ne zlorablja prevladujoÄ?ega poloĹžaja, saj naj bi menda neodvisnim serviserjem njihovih vozil oteĹževal in onemogoÄ?al dostop do tehniÄ?nih informacij.

Neodvisni serviserji so zato v primerjavi s pooblaĹĄÄ?enimi serviserji postavljeni v konkurenÄ?no slabĹĄi poloĹžaj.

PoĹĄta Slovenije drĹžavi ĹĄtiri milijone evrov

Boris LaubiÄ?: ÂťRastemo z obstojeÄ?imi kupci, vsako leto pridobimo tudi nekaj novih, kar je za stabilnost in manjĹĄe tveganje podjetja zelo pomembno.ÂŤ

V skladu s poslovnim naÄ?rtom

Ti se kaĹžejo v poslovnih rezultatih, pravi LaubiÄ?. V prvem letoĹĄnjem polletju je podjetje, ki zaposluje 120 delavcev, ustvarilo 3,2 milijona evrov prihodkov, prodalo je veÄ? kot 700 tisoÄ? kvadratnih metrov keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic in doseglo veÄ? kot 8 odstotno ebitda marĹžo. V primerjavi z lanskim letom se je deleĹž izvoza poveÄ?al za 8 odstotkov, svojo navzoÄ?nost pa podjetje krepi zlasti na trgih osrednje Evrope in v drĹžavah zahodnega Balkana (ÄŒeĹĄka, SlovaĹĄka, MadĹžarska, Bolgarija, v tem trenutku je aktualen ĹĄe romunski trg, lani je prodajno vstopilo tudi na trg sosednje Italije, ki velja za zibelko keramike). ÂťGre nam zelo dobro. Zaradi izboljĹĄane prodajne strukture dosegamo dobre prodajne cene, indeks smo v primerjani z lani poveÄ?ali za 7 odstotkov. Obsegi naroÄ?il se krepijo od zaÄ?etka prodajne sezone, ki se v naĹĄi de-

stev skrajni ukrep po veÄ?kratnih krĹĄitvah.

pritegne dovolj kupcev, in moÄ?na prodajna ekipa z uÄ?inkovitim prodajnim nastopom je formula, na osnovi katere bomo pripravljeni na nove izzive in uspeĹĄnost v bliĹžnji prihodnosti. Poslovni model smo usmerili v biti drugaÄ?en in boljĹĄi od konkurence.ÂŤ KonkurenÄ?nost bodo – po zagotovilih LaubiÄ?a – gradili na pravem izdelku v ustreznih prodajnih kanalih, na veÄ?ji prepoznavnosti blagovne znamke Gorenje Keramika, s kadrom z ustreznimi kompetencami, s ĹĄe boljĹĄo stroĹĄkovno uÄ?inkovitostjo, veÄ?jo produktivnostjo, racionalizacijo procesov, internim in eksternim izobraĹževanjem zaposlenih in digitalizacijo poslovanja. đ&#x;”˛

Ljubljana, 18. julija - PoĹĄta Slovenije bo za izplaÄ?ilo udeleĹžbe na dobiÄ?ku svojemu edinemu ustanovitelju, drĹžavi, izplaÄ?ala ĹĄtiri milijone evrov iz bilanÄ?nega dobiÄ?ka za lansko leto. Tako je na ponedeljkovi seji sklenil Slovenski drĹžavni holding (SDH), ki zastopa drĹžavo.

BilanÄ?ni dobiÄ?ek PoĹĄte Slovenije je za lani znaĹĄal 13,62 milijona evrov. Medtem ko se bodo ĹĄtirje milijoni stekli drĹžavi, bo preostanek bilanÄ?nega dobiÄ?ka v viĹĄini 9,62 milijona evrov ostal nerazporejen. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

20. julija 2017

Gorenje letos najbolje v zadnjih petih letih

Premogovnik pridobil nepovratna sredstva

DelniÄ?arjem Gorenja dividende v viĹĄini 10 centov za delnico – Franju Bobincu ponudili nov mandat – Karel Kardov nov Ä?lan nadzornega sveta Mira ZakoĹĄek

Velenje, 14. julija – DelniÄ?arji Gorenja so se sestali na 24. skupĹĄÄ?ini, ki je upravi in nadzornemu svetu podelila razreĹĄnico za leto 2016. Sprejeli so tudi sklep, da razdelijo dividende v viĹĄini 10 centov na delnico. DelniÄ?arji jih bodo prejeli 4. avgusta, in sicer vsi, ki bodo na dan 3. avgusta vpisani delniĹĄko knjigo. Nadzorni svet ima novega Ä?lana, delniÄ?arji so vanj imenovali Karla Kardova.

Nadzorni svet je Nadzorni svet skupĹĄÄ?ino seznaje ocenil, da nil, da je 13. julija je stabilnost s o g l a s n o sk l e na poloĹžaju nil, da sedanjemu predsedniku uprapredsednika ve Franju Bobincu uprave v interesu ponudi nov mandruĹžbe, zato je dat na tem poloFranju Bobincu Ĺžaju in ga pozoponudil nov ve, da se v roku 15 dni opredeli do mandat, odloÄ?iti te ponudbe. Nadpa se mora v 15 zorni svet namreÄ? dneh. ocenjuje, da je stabilnost na poloĹžaju predsednika uprave v tem trenutku v interesu druĹžbe in njenih delniÄ?arjev. ÄŒe ponudbo sprejme, bo Bobinac 28. julija letos ponovno imenovan za predsednika uprave za mandatno obdobje od 20. julija 2018 do 20. julija 2023.

Predsednik uprave Franjo Bobinac je delniÄ?arjem Gorenja predstavil poslovanje Skupine Gorenje v lanskem letu ter letoĹĄnje polletne rezultate, ki so najboljĹĄi v zadnjih petih letih. To velja tako za rast prihodkov kot dobiÄ?ka. Skupina je namreÄ? v letoĹĄnjem prvem polletju ustvarila 624 milijonov evrov

prihodkov od prodaje, kar je dobrih 7 odstotkov veÄ? kot lani, ter 4,4 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, kar pomeni, da so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta dobiÄ?ek veÄ? kot podvojili.

â?ą

â?ą

Skupina je v letoĹĄnjem prvem polletju ustvarila 624 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je dobrih 7 odstotkov veÄ? kot lani, ter 4,4 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, kar pomeni, da so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta dobiÄ?ek veÄ? kot podvojili.

Velenje, 14. junija – V Premogovniku Velenje namenjajo veliko pozornosti tudi raziskavam in razvoju. Z razvojnimi projekti, ki so jih pripravili v zadnjem letu, so uspeĹĄno pridobili sredstva evropskega raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Za ĹĄtiri prijavljene projekte bodo prejeli prihodnja leta 700 tisoÄ? evrov. ÂťPremogovnik Velenje je v izvajanje mednarodnih sofinanciranih projektov vpet Ĺže dobro desetletje. Z dobro zastavljenimi projekti se uspeĹĄno prijavljamo na razpise evropskih skladov, ki sredstva namenjajo razvoju in podpirajo napredne tehnologije,ÂŤ je povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Projekte, pri katerih sodelujejo z uglednimi partnerji iz Poljske, Velike Britanije, NemÄ?ije, Ĺ panije, GrÄ?ije in ÄŒe-

ĹĄke, zaÄ?enjajo izvajati Ĺže ta mesec. Gre za projekte podzemnega uplinjanja premoga in ukrepe za zmanjĹĄanje tveganj. ÂťPremogovnik Velenje pri projektih veÄ?inoma sodeluje z raziskovalno razvojnim delom, ki ga opravljajo naĹĄi strokovnjaki, ter vanje primarno vkljuÄ?ujemo material in opremo, ki jo v vsakem primeru potrebujemo,ÂŤ je poudaril Golob. ÂťTako se trudimo doseÄ?i maksimalno dodano vrednost projekta, ki pa ni samo finanÄ?na, saj je zaradi razvoja pomembno tudi sodelovanje s priznanimi mednarodnimi partnerji. Ponosni smo tudi na dejstvo, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo navaja Premogovnik Velenje za uspeĹĄen primer Ä?rpanja R & R sredstev iz Evropske unije.ÂŤ đ&#x;”˛

Zmagovalec je znan, prihranki zadovoljivi Zveza potroĹĄnikov Slovenije (ZPS) s skupinskim nakupom elektrike in plina izborila popreÄ?ni prihranek v viĹĄini 211,41 evra Predsednik uprave Franjo Bobinac je zadovoljen z letoĹĄnjimi rezultati in je tudi optimistiÄ?no zazrt v prihodnost.

â?ą

Prodajo gospodinjskih aparatov so poveÄ?ali za 3,5 odstotka, rast beleĹžijo na skoraj vseh trgih in pri vseh produktih. ÂťTudi v drugi polovici leta si bomo prizadevali uresniÄ?iti prodajne naÄ?rte, predvsem na zelo konkurenÄ?nih trgih Zahodne Evrope, ob hkratnem zagotavljanju stroĹĄkovne uÄ?inkovitosti, pri kateri se sooÄ?amo z rastoÄ?imi stroĹĄki kljuÄ?nih surovin in komponent ter pritiski na stroĹĄke dela v Sloveniji, Srbiji in na ÄŒeĹĄkem. Ĺ e naprej bomo tudi izboljĹĄevali uÄ?inkovitost upravljanja z obratnim kapitalom, predvsem zalogami, ter si prizadevali za ustrezno razdolĹžitev do konca poslovnega leta,ÂŤ je poudaril Franjo Bobinac, ki je dejal tudi, da izvajajo ĹĄtevilne ukrepe za omejitev omenjenih negativnih dejavnikov in s tem za doseganje naÄ?rtovanih poslovnih rezultatov Skupine v vseh kljuÄ?nih vidikih.

LetoĹĄnji rezultati so dobri, Gorenje jih bo objavilo po obravnavi na nadzornem svetu 25. avgusta.

đ&#x;”˛

Ljubljana – Licitacija v okviru kampanje ZPS ÂťZamenjaj in prihraniÂŤ je bila zelo uspeĹĄna. 13.997 gospodinjstev, ki so sodelovala v drugem skupinskem nakupu elektriÄ?ne energije in plina v Sloveniji, si lahko obeta povpreÄ?ne prihranke 211,41 evra.

Licitacija je potekala v Ä?etrtek, 13. julija, tako v kategoriji elektrika kot tudi v kategoriji plin pa je zmagalo podjetje GEN-I. V posamezni kategoriji so za popreÄ?no gospodinjstvo priÄ?akovani letni prihranki za elektriko 102,97 evra in za plin 108,44 evra.

ÂťRezultati licitacije kaĹžejo, da se zamenjava povrne. NajveÄ?je prihranke si lahko obetajo tisti, ki dobavitelja elektrike in plina ĹĄe nikoli niso zamenjali,ÂŤ je na novinarski konferenci poudarila predsednica ZPS Breda Kutin in dodala: ÂťZamenjava dobavitelja je tudi po zagotovilih Agencije za energijo preprosta in varna. Zato naj vsi, ki Ĺželijo prihraniti, pa imajo vpraĹĄanja ali ne vedo, kako pristopiti k sodelovanju v skupinskem nakupu, preprosto pokliÄ?ejo na klicni center na 01 432 30 35 in dobili bodo vse đ&#x;”˛ mkp potrebne odgovore in pojasnila.ÂŤâ€

Janko in Metka z Gorenjevimi aparati V Gorenju podpirajo ustvarjalnost in inovativnost. Tokrat so zdruĹžili moÄ?i z Ustanovo Silvana Furlana, fundacijo za razvoj kulture, katere cilj je podpora in izvajanje projektov s podroÄ?ja umetnosti, izobraĹževanja in humanitarnosti. Skupaj so ustvarili kratek film o Janku in Metki, ki jima Gorenjevi aparati poenostavijo Ĺživljenje, ter ga premierno predstavili v Komnu na Krasu, kjer so

se ustvarjalci, pokrovitelji in podporniki projekta druĹžili z otroki in njihovimi druĹžinami ob pestrem programu mladih filmskih ustvarjalcev. Ob kratkem filmu o Janku in Metki, za katerega je glasbo napisal mladi glasbeni ustvarjalec Enej LjubiÄ? Ĺ inigoj, so vsem zbranim prikazali tudi kratek film o ozadju snemanja. đ&#x;”˛

TOTALNA ODPRODAJA V STUDIU VELENJE Nore cene razstavnih eksponatov zaradi prenove studia Ne zamudite enkratne priloŞnosti totalne odprodaje razstavnih eksponatov, saj smo zniŞali cene izbranih kuhinj do 70 %! Število kuhinjskih eksponatov je omejeno, zato pohitite – kdor prvi pride, prvi izbira.

Akcija velja do konca avgusta 2017. gorenje.si

Gorenje_2017_Slovenija_Salon Velenje razprodaja_oglasi_2017-07-13.indd 7

13. 07. 2017 09:02:07

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 12. julija Slovenski premier Cerar se je sreÄ?al s hrvaĹĄkim premierjem Plenkovićem. Po pogovoru je medijem zaupal, da sta glede izhodnih staliĹĄÄ? ostala vsak na svoji strani.

Slovenski in hrvaĹĄki premier sta ostala vsak na svoji strani.

DrĹžavni zbor je z 80 glasovi za in enim proti podprl interventni zakon o odpravi posledic aprilske pozebe v kmetijstvu; z 49 glasovi za in 26 proti pa je sprejel novelo zakona o zdravniĹĄki sluĹžbi.

V Trstu je potekal Ä?etrti vrh o zahodnem Balkanu, udeleĹžila pa sta se ga tudi slovenski premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.

V prestolnici ZDA se je zaÄ?elo zasedanje predstavnikov drĹžav Ä?lanic mednarodne koalicije v boju proti t. i. Islamski drĹžavi.

V Katar je z letalom priletelo prvih 165 glav holĹĄtajnskega goveda, s Ä?imer nameravajo izboljĹĄati samooskrbo z mlekom.

Glavni pogajalec EU za brexit Michael Barnier je ZdruĹženo kraljestvo pozval, naj posreduje jasna staliĹĄÄ?a do treh prednostnih loÄ?itvenih tem: pravic drĹžavljanov, finanÄ?ne poravnave in meje na irskem otoku.

ÄŒetrtek, 13. julija Ministrstvo za pravosodje je pregledalo toĹžilsko poroÄ?ilo o postopku zoper Zorana Jankovića in sporoÄ?ilo, da dokler odredba o uniÄ?enju prisluhov ni pravnomoÄ?na, o uniÄ?enju ni moÄ? govoriti.

Minister Goran KlemenÄ?iÄ? je komentiral tudi zadevo Kotnik.

Dejal je, da bo pravosodno ministrstvo zahtevalo nadzor, ter pojasnil, da ne gre za pritisk na sodiĹĄÄ?e, ampak za zagotavljanje uÄ?inkovitih in hitrih postopkov.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so slovesno odkrili spomenik vsem Ĺžrtvam vojn in z vojnami povezanih Ĺžrtev. Govorec je bil predsednik drĹžave Borut Pahor, ki je dejal, da Âťdobivamo osrednji prostor skupnega spominjanja.ÂŤ Mnogi so opozorili na (pre)visoko vrednost spomenika.

Medtem ko so stranke SMC, SD in DeSUS izrazile naklonje-

nost vladnemu predlogu sprememb zakona o glavnem mestu, so opozicijske stranke SDS, NSi in ZL opozorile, da Âťse Ljubljani namenjajo dodatna sredstva, medtem ko druge obÄ?ine s predlaganimi spremembami zakona o financiranju obÄ?in ne bodo dobile niÄ?ÂŤ.

Avstrijski poslanci so z veliko veÄ?ino izglasovali razpustitev parlamenta in tako odprli pot za razpis oktobrskih predÄ?asnih parlamentarnih volitev.

AmeriĹĄka demokratska kongresnika Brad Sherman iz Kalifornije in Al Green iz Teksasa sta formalno vloĹžila zahtevo za zaÄ?etek postopka odstavitve Trumpa. Ta se je medtem v Parizu seĹĄel s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in v pogovoru celo nakazal, da bi lahko spremenil svoje mnenje o pariĹĄkem podnebnem sporazumu.

Petek, 14. julija DrĹžavni zbor je obravnaval predlog novele zakona o banÄ?niĹĄtvu, ki jasneje doloÄ?a, da lahko do zaupnih podatkov dostopata preiskovalna komisija drĹžavnega zbora in RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e RS. Na medije se je obrnil ljubljanski Ĺžupan Zoran Janković, ki je delil prepriÄ?anje, da Ĺželi pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ? z odzivom na odloÄ?itev preiskovalne sodnice v enem od Jankovićevih primerov vplivati na odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a.

TurÄ?ija je zaradi Âťslabih odnosov med drĹžavamaÂŤ prepovedala za ponedeljek napovedni obisk nemĹĄkih poslancev v Natovem oporiĹĄÄ?u v turĹĄkem mestu Konya, kjer so nameĹĄÄ?eni nemĹĄki vojaki.

V napadu na turiste v egiptovskem obmorskem letoviĹĄÄ?u Hurgada sta umrli dve nemĹĄki turistki, ĹĄtiri turistke pa so bile ranjene. Napadalca je policija prijela.

Ponedeljek, 17. julija

Erdogan je dejal, da bo za vse izdajalce znova uvedena smrtna kazen.

Evropska unija in ZdruĹženo kraljestvo sta v Bruslju zaÄ?ela drugi krog pogajanj o t. i. brexitu, na njih pa sta se prviÄ? vsebinsko lotila najbolj pereÄ?ih vpraĹĄanj.

V Dalmaciji jim zaradi burje ĹĄe ni uspelo pogasiti poĹžarov, ki so izbruhnili dan pred tem, medtem pa je ponoÄ?i dodatno zagoGaĹĄenje hrvaĹĄkim gasilcem oteĹžuje burja.

Predsednik Borut Pahor je v ÄŒedadu razmiĹĄljal o prihodnosti Evropske unije. ÂťNad Evropo veÄ? hitrosti seveda nismo navduĹĄeni, ker to ni idealno, ni pa tudi katastrofa, kot pragmatiÄ?ni politiki bomo to moĹžnost paÄ? morali sprejeti,ÂŤ je dejal.

Egiptovska policija je sporoÄ?ila, da napadalca, ki je dan pred tem v egiptovskem letoviĹĄÄ?u Hurgada z noĹžem ubil dve Nemki in ranil ĹĄe ĹĄtiri druge tuje turistke, sumijo povezav s skrajno skupino Islamska drĹžava.

V TurÄ?iji so se spomnili prve obletnice spodletelega poskusa drĹžavnega udara.

V bliĹžini mesta Ljubinje na jugu Bosne in Hercegovine je izbruhnil velik poĹžar, ki se je ĹĄiril z veliko hitrostjo. Plameni so ogroĹžali veÄ? naselij.

SodiĹĄÄ?e v Palermu je tunizijskega drĹžavljana, ki je leta 2015 med Libijo in Sicilijo na ladji prevaĹžal 750 prebeĹžnikov, obsodilo na osem let in pol zapora zaradi tihotapljenja.

Nedelja, 16. julija NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je v tradicionalnem televizijskem intervjuju pred odhodom na poÄ?itnice zavrnila moĹžnost uvedbe zgornje meje za prihod prebeĹžnikov v NemÄ?ijo.

Na HrvaĹĄkem se je ob jadranski obali razplamtelo veÄ? poĹžarov.

relo tudi na drugih koncih.

Po veÄ? poroÄ?ilih o domnevni smrti vodje samooklicane Islamske drĹžave Abuja Bakra Al Bagdadija je Lahur Talabani iz kurdske protiobveĹĄÄ?evalne sluĹžbe dejal, da je Bagdadi preĹživel.

Javnomnenjska raziskava je razkrila, da je v ZDA podpora predsedniku Donaldu Trumpu padla na najniĹžjo raven za kakĹĄnega predsednika na tej toÄ?ki predsednikovanja po letu 1945.

V Venezueli je bila med Ä?akanjem na glasovanje na neuradnem referendumu ustreljena in ubita 61-letna medicinska sestra.

Napadalci na motorjih so streljali v ljudi v vrsti in ranili ĹĄe tri druge.

Torek, 18. julija DrĹžavni svet na izredni seji ni sprejel predloga za odloĹžilni veto na novelo zakona o zdravniĹĄki sluĹžbi.

SeĹĄli so se avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Beller je sogovornika pozval, naj drĹžavi reĹĄita spor glede meje in pri tem ponudil pomoÄ? Avstrije.

Napadalec je v letoviĹĄÄ?u Hurgada umoril dve nemĹĄki drĹžavljanki.

V vzhodnem Londonu se je zgodilo pet napadov s kislino.

Vse napade sta domnevno izvedla dva moĹĄka.

Ob obletnici padca trdnjave Bastilja leta 1789 je v Parizu potekala vojaĹĄka parada, ki sta si jo ogledala tudi francoski in ameriĹĄki predsednik Emmanuel Macron in Donald Trump.

Na vrhuncu turistiÄ?ne sezone so bile ĹĄtevilne ceste proti turistiÄ?nim krajem polne ploÄ?evine.

NajdaljĹĄi so bili zastoji pred mejnim prehodom GruĹĄkovje.

20. julija 2017

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sobota, 15. julija Na kongresnem trgu je bil odkrit spomenik, vreden 1,2 milijona evrov.

SreÄ?anje predsednikov Kolinde Grabar-KitaroviÄ? in Boruta Pahorja v Avstriji Angela Merkel je razmiĹĄlja o uvedbi zgornje meje za prihod prebeĹžnikov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k ponovni oĹživitvi zastalih bliĹžnjevzhodnih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci ter se zavzel za reĹĄitev dveh drĹžav.

Glavno mesto ÄŒila je presenetilo redko sneĹženje, ki je povzroÄ?ilo motnje pri oskrbi z elektriko.

V nesreÄ?i na nogometnem stadionu v Dakarju, na katerem se je zruĹĄil zid, je umrlo osem ljudi, najmanj 49 pa je bilo ranjenih.

PoĹžari na HrvaĹĄkem so ĹĄe naprej povzroÄ?ali teĹžave. FiziÄ?no so jih veÄ?insko sicer omejili, so pa ognjeni zublji vplivali na politiÄ?no dogajanje: hrvaĹĄki obrambni minister Damir KrstiÄ?ević je zaradi kritik predsednice Kolinde Grabar-Kitarović o prepoznem vojaĹĄkem posredovanju ob poĹžarih ponudil odstop, a ga premier Plenković ni sprejel.

V BudimpeĹĄti sta se sreÄ?ala izraelski in madĹžarski premier Benjamin Netanjahu in Viktor Orban sta si ĹĄti obljubila zavezniĹĄtvo, Orban pa je obsodil sodelovanje MadĹžarske pri holokavstu.

O Ä?em govorimo, ko govorimo o enakopravnosti? “Po podatkih evropskega monitorja start-upov je med ustanovitelji podjetij le 15 odstotkov Ĺžensk. KakĹĄne so prednosti in kakĹĄne slabosti Ĺžensk tako pri podjetniĹĄtvu kot pri predstavitvah?â€? sem v intervjuju vpraĹĄala AmeriÄ?anko Beth Susanne, strokovnjakinjo za nastopanje. Slovenijo je obiskala na povabilo enega od start-upov.

Za beĹžen hip se je ustavila, nato pa brez kanÄ?ka dvoma odgovorila: “Prednosti ni. Lahko bi celo rekli, da so Ĺženske avtomatsko v slabĹĄem poloĹžaju.â€?

Deloma me je njen odgovor presenetil; vseeno se mi je vedno zdelo, da lahko Ĺženske svojo TjaĹĄa Zajc Ĺženstvenost do doloÄ?ene mere obrnejo sebi v prid. DrĹži: pritegnejo lahko nekako drugaÄ?no pozornost kot moĹĄki, a meja med pozornostjo, ki prinese naklonjenost, in pozornostjo, ki je Ĺže moteÄ?a, je tanka. Eno je, ali moĹĄki Ĺžensko opazijo, ker je zelo privlaÄ?na, drugo, ali so z njo sposobni delati prav zaradi tega. SliĹĄi se banalno, a spomnim se, ko mi je prijatelj razlagal, da so v njegovem podjetju, manjĹĄem, preteĹžno moĹĄkem kolektivu, imeli nekaj Ä?asa sodelavko manekenske postave z dolgimi nogami. Odpustiti so jo morali, ker se moĹĄki dejansko niso mogli koncentrirati.

To zveni napol smeĹĄno in na drugi strani grozno: telesna lepota je lahko prednost in ovira, kot je odsotnost nje ovira, ki zahteva ĹĄe veÄ? dokazovanja o usposobljenosti.

Vemo, da so Ĺženske v povpreÄ?ju slabĹĄe plaÄ?ane kot moĹĄki, obstajajo tudi raziskave in primerjave med lepimi in manj privlaÄ?nimi Ĺženskami in korelacije za veÄ?ji uspeh slednjih. S statistiko podprto je dejstvo, da so Ĺženske, ko govorimo o razmerju moÄ?i, veÄ?inoma ĹĄe vedno v ĹĄibkejĹĄem poloĹžaju. Manj pogosto so na vodilnih poloĹžajih, zasluĹžijo manj. In tiste, ki doseĹžejo doloÄ?en visok poloĹžaj, morajo igrati po specifiÄ?nih pravilih. “Morda se sliĹĄi nepraviÄ?no, a tako je. Ĺ˝enska lahko morda ustvarja svoja pravila, ko ima milijardo dolarjev vredno podjetje, do takrat mora paÄ? za uspeh igrati po uveljavljenih. In podjetniĹĄtvo je ĹĄe vedno preteĹžno moĹĄki klub, sploh med investitorji,â€? pravi Beth Susanne.

VpraĹĄanje je, od kod izvirajo razlogi za to. Misel se bo morda sliĹĄala nesprejemljiva, a do katere mere Ĺženske tudi same prispevajo k svojemu slabĹĄemu poloĹžaju? Ĺ e daleÄ? smo od tega, da bi se znale boriti. Lahko imamo uspeĹĄne in ambiciozne matere, a gledamo ĹĄe vedno risanke, kot so SneguljÄ?ica, TrnuljÄ?ica, Pepelka, beremo knjige, kot so Gospa Bovary, Ana Karenina, zaradi katerih sanjamo o princu na belem konju. Ko boste naslednjiÄ? gledali film, poglejte, ali prestane t. i. test Bechdelove – ali sta v filmu vsaj dve Ĺženski, ki se pogovarjata o Ä?em drugem kot moĹĄkih.

Presenetljivo veliko jih testa ne prestane. Ĺ ele danes prihajajo na sporede risanke, kot so Brave, Ledena kraljica, ÄŒudeĹžna Ĺženska, z Ĺženskami kot moÄ?nimi karakterji v ospredju.

John Steart Mill in Harriet Taylor v eseju o podrejenosti Ĺžensk, izdanem v 19. stoletju, med drugim piĹĄeta: “Kar je v navadi, se zdi naravno. Ker je podrejenost Ĺženske moĹĄkemu tako sploĹĄna navada, se vsak odmik od nje zdi nenaraven. IzkuĹĄnje pa nam kaĹžejo, kako zelo je tudi pri tem Ä?ustvo odvisno od navade.â€? ÄŒeprav smo Ĺže precej napredovali v spreminjanju poloĹžaja Ĺžensk in v konÄ?ni fazi tudi od drugih arhaiÄ?nih dogem odstopajoÄ?ih druĹžbenih skupin, smo ĹĄe vedno globoko v sebi usmerjani pod vplivom navad.

Tudi Ä?e se Ĺženska odloÄ?i biti samozavestna v svoji Ĺženstvenosti, bodo druge pri njenem ocenjevanju in sprejemanju omejili stari druĹžbeni vzorci. Malo je res drznih Ĺžensk, ki bi si denimo svojo seksualnost upale izkoriĹĄÄ?ati sebi v prid, kaj ĹĄele, da bi o tem tudi javno govorile. TakĹĄne drzne Ĺženske lahko hitro vzbudijo ljubosumnost, ki se kaĹže v zatiranju med Ĺženskami samimi.

Zakaj stereotipna feministka ni v visoke pete obuta privlaÄ?na blondinka?

Dve “kontroverzniâ€? vpraĹĄanji se med drugim postavita pri najoĹžjem in najveÄ?krat obravnavanem razmerju med moĹĄkimi in Ĺženskami: do katere mere so Ĺženske v slabĹĄem poloĹžaju, ker si same postavijo niĹžja priÄ?akovanja? Spomnim se, ko mi je kolegica pri iskanju nove zaposlitve dejala, da ji ni tako vaĹžno, kakĹĄno plaÄ?o ima, da le ima relativno varnost. To morda Ĺže drĹži, a takĹĄno razmiĹĄljanje avtomatsko vodi v to, da bo Ĺženska prej pristala na niĹžjo plaÄ?o, kot bi si jo lahko priborila. Vsak delodajalec – pa naj bo moĹĄki ali Ĺženska – vam bo raje dal niĹžjo plaÄ?o, Ä?e boste sami izrazili zadovoljstvo s tem.

In drugo: borimo se za enakopravnost in enakost, pa je to sploh pravi cilj oziroma kako lahko enakopravnost in enakost sploh definiramo? Ĺ˝enske in moĹĄki so si razliÄ?ni in moĹĄki se lahko ĹĄe tako borijo za enakopravnost glede otrok, pa rojevati nikoli ne bodo mogli. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

V ospredju osnovna infrastruktura V obÄ?ini Ljubno za naloĹžbe veÄ? kot pol proraÄ?unskega denarja – Med nalogami posodobitev Ä?istilne naprave, nadaljevanje ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti Tatjana PodgorĹĄek

V teh dneh pred praznikom je v obÄ?ini Ljubno ob Savinji ĹĄe posebej Ĺživahno. TamkajĹĄnji Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik pravi, da se stvari dogajajo na ÂťpolnoÂŤ. Ne samo zaradi praznika, ampak zato, ker Ĺželijo v Ä?im veÄ?ji meri zadovoljiti potrebe obÄ?anov. Teh je bilo v zadnjem letu najveÄ? v infrastrukturi.

so uredili ĹĄe sotoÄ?je Ljubnice in Savinje ter s tem pred poplavami zaĹĄÄ?itili nekaj stanovanjskih objektov. Po zagotovilih sogovornika Ĺže nekaj let namenjajo za investicije veÄ? kot 50 odstotkov

Kanalizacija, ceste, protipoplavna zaĹĄÄ?ita ‌

V zadnjem letu so jo v tamkajĹĄnjem okolju zagotavljali z izgradnjo sekundarne kanalizacije, s posodabljanjem in urejanjem odsekov cest, pri katerih posel ni nikoli konÄ?an. Tudi za zagotavljanje protipoplavne zaĹĄÄ?ite, kar je bila najveÄ?ja naloga, so izvedli kar nekaj ukrepov za zavarovanje breĹžin ob reki Savinji, ĹĄe posebej na obmoÄ?ju prireditvenega prostora Vrbje. Hkrati

obÄ?inskega proraÄ?una, kar pomeni veÄ? kot 1,5 milijona evrov. ÂťTolikĹĄna vlaganja v razvoj so potrebna in omogoÄ?ajo posodobitev obstojeÄ?e infrastrukture ter drugih pogojev, pomembnih za normalno Ĺživljenje naĹĄih obÄ?anov.ÂŤ V skladu s smernicami so od lanskega do

letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika namenjali pozornost urejanju skakalnega centra, ki ga Ĺželijo opremiti z vsem potrebnim za izvajanje predvidenih ĹĄportnih dejavnosti celo leto. K pogojem za to sodi priprava betonske podlage ter preplastitev celotnega skakalnega centra s plastiko. S tem lahko – pojasnjuje NaraloÄ?nik – raÄ?unajo na povrnitev denarja, ki so ga Ĺže vloĹžili v ureditev centra, in na uresniÄ?itev ĹĄe preostalih naÄ?rtov v zvezi z njim. Ĺ˝elijo ga namreÄ? nadgraditi za potrebe ĹĄe drugih ĹĄportnih zvrsti.

VeÄ? denarja od drĹžave

Na vpraĹĄanje, ali imajo v lokalni skupnosti oreh, ki ga bodo teĹžko ÂťstrliÂŤ, pa je Franjo NaraloÄ?nik povedal: ÂťNikoli ne bomo v celoti mogli streti vseh Franjo NaraloÄ?nik: ÂťZagotavljanje protipoplavne zaĹĄÄ?ite je oreh, ki ga kljub potrebnih ukrepov za zavelikim prizadevanjem najbrĹž v celoti ne bomo mogli streti.ÂŤ gotavljanje protipoplavne zaĹĄÄ?ite. Zato si moÄ?-

no prizadevamo, da bi za ta dela pridobili od drĹžave veÄ? denarja.

Jeseni bomo na to temo pripravili poseben delovni posvet z najbolj odgovornimi v drĹžavi. Brez izgradnje zadrĹževalnikov, zaĹĄÄ?ite vodnih virov, ureditve dejavnosti ob naĹĄih vodah in izvedbe ĹĄe nekaterih drugih ukrepov ne bo mogoÄ?e zagotoviti protipoplavne varnosti tu in tudi niĹžje po dolini.ÂŤ Do prihodnjega obÄ?inskega praznika tako ostaja v ospredju nadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov, po posodobitvi in rekonstrukciji kliÄ?e osrednja Ä?istilna naprava, za katero prav tako raÄ?unajo na kohezijska sredstva. ObÄ?ani, sploh na obmoÄ?ju Tera in PrimoĹža, so izrazili potrebo po razĹĄiritvi

Velenje potrebuje manjĹĄa stanovanja

V MO Velenje imajo v stanovanjskem fondu 884 stanovanj, od tega 849 neprofitnih, 26 sluĹžbenih, imajo pa 9 bivalnih enot za nujne primere. Vanje vselijo predvsem druĹžine z otroki, Ä?e se znajdejo Âťna cestiÂŤ. Poleg tega stara stanovanja, pri katerih je stroĹĄek obnove veÄ?ji od vrednosti stanovanja, odprodajo.

Najemnikom, ki to Ĺželijo, pa odprodajo tudi novejĹĄa, vse z javnimi razpisi. Ker so postali bolj strogi pri kontroli finanÄ?nega stanja najemnikov stanovanj – ta se z leti seveda spreminja, jih letno dobijo kar nekaj nazaj. Ko jih obnovijo, vanje vselijo nove najemnike, zato so tudi letos, ko v MO Velenje novogradenj ni bilo, razreĹĄili Ĺže 31 stanovanjskih vpraĹĄanj. ÂťOcenjujemo, da jih bomo do konca leta reĹĄili ĹĄe 50. Trenutno imamo praznih 10 stanovanj, ki jih prenavljamo. Letno v povpreÄ?ju obnovimo 11 stanovanj, pa ĹĄe 20 kopalnic, skupne dele stavb, z upravniki pa dobro sodelujemo tudi pri obnovi fasad, dvigal in elektroinĹĄtalacij, saj si Ĺželimo, da so bloki, v katerih so naĹĄa stanovanja, prijetni za bivanje, pove strokovna sodelavka za stanovanjska vpraĹĄanja na MO Velenje BlaĹženka ÄŒujeĹž.

V Velenju je bil zadnji stanovanjski razpis leta 2015. Dobili so 367 vlog, od tega so bili 303 prosilci uvrĹĄÄ?eni na prednostno listo za dodelitev stanovanj, 36 za zamenjavo, 19 so jih ocenili negativno. Doslej je bilo dodelitev stanovanj 91, zamenjav pa 18. Na stanovanje pa

ĹĄe vedno Ä?aka 154 prosilcev. ÂťNajveÄ?je potrebe imamo trenutno po garsonjerah in enosobnih stanovanjih, saj imamo na listi kar 71 prosilcev z enim druĹžinskim Ä?lanom, 7 z dvema, 53 s tremi in 21 s ĹĄtirimi Ä?lani. Potreb po velikih stanovanjih ni veÄ? veliko, saj na stanovanje Ä?akata dve druĹžini s petimi Ä?lani, veÄ?jih druĹžin pa nimamo na listi.ÂŤ Veseli so, ker se ĹĄtevilo tistih, ki ne poravnavajo najemnine, zmanjĹĄuje. Odstotek ni visok, a izboljĹĄanje je. Kljub temu so letos morali deloĹžirati eno druĹžino, ena se je izselila sama, v pravni sluĹžbi pa imajo ĹĄe tri sklepe za izselitev iz obÄ?inskih stanovanj zaradi dolgov. PoskuĹĄajo jim pomagati, z nji-

mi opravijo ĹĄtevilne razgovore. Kljub temu imajo ĹĄe vedno 30 veÄ?jih dolĹžnikov, med katerimi je rekorder dolĹžan kar 22 tisoÄ? evrov in je bil iz stanovanja Ĺže izseljen. A postopek izterjave ĹĄe teÄ?e. Letos raÄ?unajo, da bodo z najemninami v mestni proraÄ?un dobili milijon 275 tisoÄ? evrov, kar je veÄ? kot prejĹĄnja leta, saj so lani na Gorici razdelili kar 132 novih neprofitnih stanovanj. ÄŒeprav trenutno ĹĄe ne vedo, kdaj bodo lahko prosilcem ponudili nova neprofitna stanovanja, bodo v Velenju nov stanovanjski razpis objavili spomladi 2018.

Ocenjujejo, da bodo prejeli vsaj 400

vlog. ÂťRaÄ?unamo, da bo nov investitor v Ĺ aleku kmalu pridobil spremembo gradbenega dovoljenja. Za novimi bloki, kjer je Ĺže nastavek za novogradnjo, naj bi zgradil tri stolpiÄ?e s 118 stanovanji.

Koliko jih bo lahko odkupila MO Velenje in kdaj bodo bloki zgrajeni, ĹĄe ni jasno. Nakup pa bo odvisen od proraÄ?unskih sredstev obÄ?ine.ÂŤ IĹĄÄ?ejo pa ĹĄe druge moĹžne lokacije za gradnjo. Ena od njih bo travnik med stolpnico Kersnikova 1 in Jenkovo cesto, v naselju ÂťpetorÄ?kovÂŤ pod staro TrĹžnico. ÂťZemljiĹĄÄ?e je v lasti obÄ?ine, z zazidalnim naÄ?rtom pa je tu predvidena gradnja dveh veÄ?stanovanjskih objektov s pokritimi gara-

evrov. Lani jih je bilo Ĺže 296, iz proraÄ?una so za subvencije odĹĄteli 312 tisoÄ? evrov. Skupaj so v zadnjih petih letih za subvencije namenili 1 milijon 14 tisoÄ? evrov. ÄŒeprav se je letos ĹĄtevilo brezposelnih v MO Velenje razpolovilo, pa veÄ?ina oÄ?itno ni dobila dobro plaÄ?anih sluĹžb, saj so ĹĄe naprej upraviÄ?eni do subvencije najemnine. ObÄ?ina pa subvencionira tudi trĹžne najemnine tistim, ki stanovanje najamejo na trgu in so socialno ĹĄibki. Lani je bilo takih 48, letos jih je Ĺže 52. Polovico teh stroĹĄkov drĹžava vrne obÄ?ini, najemniki pa se morajo po novem zakonu prijaviti na obÄ?inski razpis za neprofitna stanovanja.

Bo tule zrasel kmalu nov blok?

V Ĺ oĹĄtanju potrebe so, stanovanj ni

Ĺžami. Sedaj bomo pripravili projektno nalogo, kakĹĄna stanovanja in objekte bomo zgradili, v ustreznem Ä?asu bomo pripravili vse potrebno za izdajo gradbenih dovoljenj in zaÄ?etek gradnje,ÂŤ nam ĹĄe pove BlaĹženka ÄŒujeĹž.

UpraviÄ?encev do subvencije najemnine enkrat veÄ?

MO Velenje ima ĹĄe vedno nizke najemnine, ker bi sicer morali sami sebi dajati subvencijo. Ĺ tevilo upraviÄ?encev do subvencije najemnin namreÄ? strmo naraĹĄÄ?a. Leta 2012 je bilo upraviÄ?encev 156, stroĹĄkov za obÄ?ino pa 130 tisoÄ?

đ&#x;”˛

Na slavnostni seji v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika se bodo z obÄ?inskimi priznanji in nagradami zahvalili posameznikom in druĹĄtvom za njihovo prizadevno delo.

Zlato priznanje bo prejela Lovska druĹžina Ljubno, srebrno Ivan Rigelnik, Ĺžupnijska Karitas Ljubno in tamkajĹĄnja krajevna organizacija RK, bronasto pa JoĹĄko PustoslemĹĄek, Zvonka Kladnik in StraĹĄko Georgievski. Dobitnica denarne nagrade bo Irena Retko, prejemniki priznanja Ĺžupana pa bodo Milka Ermenc in Peter DrobeĹž, Jasmina JuriÄ? ter ekipa zimskih olimpijskih iger za mlade.

V Velenju najveÄ?je potrebe po majhnih stanovanjih – Nov stanovanjski razpis prihodnje leto, v Ĺ oĹĄtanju jeseni, v Ĺ martnem ob Paki Ĺže konÄ?an – NaraĹĄÄ?a ĹĄtevilo upraviÄ?encev do subvencije najemnin Velenje, 14. julija – SreÄ?a, ko posameznik reĹĄi svoje stanovanjsko vpraĹĄanje, je vedno nepopisna. Ĺ tevilo tistih, ki si lahko sami zgradijo ali kupijo dom, pa je oÄ?itno vse manjĹĄe. V MO Velenje in Ĺ oĹĄtanj so namreÄ? stanovanjske teĹžave ĹĄe vedno velike, manj potreb pa zaznavajo v Ĺ martnem ob Paki. KakĹĄne potrebe imajo in kako uspeĹĄni so pri gradnji in dodelitvi neprofitnih stanovanj, smo preverili v vseh treh obÄ?inah.

vodovodnega omreĹžja, stalnica ostaja posodabljanje cestne infrastrukture. Veliko si obetajo od sprejetja obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta. Ĺ˝e kar nekaj let ga sprejemajo, danes so priĹĄli tako daleÄ?, da bodo prihodnji mesec izvedli javno razgrnitev. ÂťVeliko je pobud za spremembe in verjamem, da bomo pri zastopanju naĹĄih staliĹĄÄ? do ministrstev, ki dajejo soglasja k naÄ?rtu, uspeĹĄni. NaÄ?rt je nujen za ĹĄirjenje vseh dejavnosti, za izgradnjo stanovanjskih objektov in tudi za druga podroÄ?ja, pomembna za Ĺživljenje in delo obÄ?anov.

Skratka, zagotavlja razvoj,ÂŤ je ĹĄe dejal Franjo NaraloÄ?nik.

LetoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci

Prosilcev za najem stanovanj nikoli ne zmanjka

Spomladi nov razpis

7

REPORTAŽA

20. julija 2017

V Ĺ oĹĄtanju imajo trenutno 134 neprofitnih stanovanj. Marca 2015 je obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izvedla zadnji javni razpis za najem neprofitnih stanovanj, ki so v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Dobili so 70 vlog, od tega 14 vlog za menjavo neprofitnih stanovanj in 56 vlog za najem. Zavrnili so 12 vlog, ker niso bile popolne ali pa prosilci niso izpolnjevali pogojev razpisa. Pri menjavi stanovanj so reĹĄili 9 vlog, 5 vlog je nereĹĄenih zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, saj finanÄ?ne obveznosti prosilcev niso poravnane. Listo s prosilci za najemniĹĄko neprofitno stanovanje so Ĺže skrajĹĄali.

ReĹĄili so 18 vlog. 14 prosilcev je prvo ponujeno stanovanje zavrnilo, 9 pa jih je od vloge odstopilo, saj so sami reĹĄili svoje stanovanjsko vpraĹĄanje. Trenutno je na listi za najemniĹĄko stanovanje ĹĄe 15 prosilcev. V zadnjih letih na obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj opaĹžajo, da je vse manj tistih, ki stanovanje izpraznijo in ga vrnejo obÄ?ini. Vse manj je namreÄ? obÄ?anov, ki so zgradili hiĹĄe ali pa kupili stanovanje, pa tudi tistih, ki so se poroÄ?ili in zaĹživeli skupaj. Na zadnjem razpisu je bilo glede na prejĹĄnje razpise veliko vlog. Iz vlog je razvidno, da je vse veÄ? socialno ĹĄibkih druĹžin, manj pa tistih, ki se uvrĹĄÄ?ajo na lestvico B, na kateri so kriterij viĹĄji dohodki na druĹžinskega Ä?lana. To se pozna tudi pri subvencijah najemnin.

ObÄ?ina letos v povpreÄ?ju meseÄ?no subvencionira 60 najemnin, za to pa iz proraÄ?una odĹĄteje povpreÄ?no 6500 evrov. ÂťV zadnjem Ä?asu se pojavlja ĹĄe to, da vse veÄ? prosilcev za najemniĹĄka stanovanja zavraÄ?a ponujena stanovanja v ĹĄoĹĄtanjski graĹĄÄ?ini. Razlogi so predvsem v zdravstvenem stanju enega od druĹžinskih Ä?lanov, visoki najemnini, neustrezni razporeditvi prostorov, vzduĹĄju v graĹĄÄ?ini in strmem dostopu iz mesta.

Dejstvo je, da bi vsak Ĺželel imeti novo stanovanje, teh pa trenutno v Ĺ oĹĄtanju ni,ÂŤ ĹĄe izvemo. Nazadnje so med prosilce razdelili 6 stanovanj, ki so jih uredili v prostorih nekdanjega vrtca Brina, pred tem pa so jih temeljito prenovili.

Najemniki so z njimi zadovoljni. Izvedeli smo ĹĄe, da se na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pripravljajo za izvedbo novega stanovanjskega razpisa. Želimo si, da bi vsem upraviÄ?encem, ki so na lestvici iz leta 2015, Ä?im prej reĹĄili stanovanjsko vpraĹĄanje. Zavedamo pa se, da to v celoti ne bo mogoÄ?e, saj velikokrat obstajajo tudi objektivni razlogi, da to ne gre.ÂŤ Ĺ oĹĄtanjski podĹžupan Viki Drev nam je ĹĄe povedal, da bodo nov stanovanjski razpis objavili jeseni letos.

V Ĺ martnem ob Paki veÄ?jih potreb za zdaj ni

V lasti ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je 27 neprofitnih stanovanj in so v tem trenutku vsa zasedena. Letos je lokalna skupnost Ĺže izvedla razpis, na katerega je prejela ĹĄest vlog, od tega je trem prosilcem upraviÄ?encem z liste stanovanje Ĺže dodelila. ÂťV relativno kratkem Ä?asu reĹĄujemo vloge, tako da veÄ?jih potreb na tem podroÄ?ju nimamo,ÂŤ pravi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. 15 stanovalcev je upraviÄ?enih do subvencije stanarine.

Za upravljanje stanovanj ima obÄ?ina sklenjene pogodbe s podjetji Linea in Vesta dom iz Velenja ter Mako TurnĹĄek.

Po zagotovilih KopuĹĄarja z njimi sproti reĹĄujejo nastale teĹžave. VeÄ?je kot z upravljalci imajo z nekaterimi najemniki neprofitnih stanovanj zaradi neplaÄ?evanja stanarine. ÂťNekateri najemniki neprofitnih stanovanj so kroniÄ?ni neplaÄ?niki in za plaÄ?ilo stanarine smo Ĺže imeli primere pred deloĹžacijo.ÂŤ KopuĹĄar je zagotovil, da se poskuĹĄajo z vsakim najemnikom dogovoriti za naÄ?in poravnave stanarine in se tako izogniti morebitnim dodatnim teĹžavam. đ&#x;”˛

bĹĄ, tp

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

20. julija 2017

Stara Pekarna je imela svojo duĹĄo ÄŒlanice KUD Koncentrat so se kreativno poslovile od ustvarjanja v stavbi, ki jo bodo poruĹĄili – V petih letih v njej nastali ĹĄtevilni zanimivi projekti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. julija – Morda so Ä?lanice KUD Koncentrat res malo pohitele, a dejstvo je, da se z letoĹĄnjim letom petletna zgodba obujene Stare Pekarne zakljuÄ?uje. Ob koncu leta, ĹĄe bolj verjetno pa v letu 2018, jo bodo poruĹĄili. Pekarni in vsem prostovoljnim aktivistom in ustvarjalcem, ki so s svojim delom oĹživljali ta dolga leta zapuĹĄÄ?eni prostor, so se, preden postane le ĹĄe spomin, poklonili z razstavo Pekarna poklon – Tribute to Pekarna, v nedeljo pa ĹĄe z zadnjimi ustvarjalnimi delavnicami in druĹženjem v Kulturni PeÄ?ici Instant.

Ko so v soboto pozno popoldne odprli razstavo, ki zajema pregled vsega dogajanja od leta 2012 do letos, so na odprtje priĹĄli predvsem tisti, ki so bili del zgodbe. Ali pa so jo spremljali vsaj obÄ?asno, ob veÄ?jih projektih. Predsednica KUD Koncentrat Darja Osojnik jih je spomnila, kako se je zgodba zaÄ?ela. Ĺ tudentje umetniĹĄkih akademij so pred petimi leti iskali prostor, v katerem bi lahko ustvarjali, kadar so doma. Stara Pekarna v Starem Velenju se jim je zdela primerna, saj so Ĺželeli delati ÂťveÄ?je stvariÂŤ, kjer ni bilo treba paziti, kaj bodo ob ustvarjanju umazali. Hitro so jo vzeli za svojo, ĹĄe veÄ?, prav ustvarjalno druĹženje v njej je dalo povod za ustanovitev Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Koncentrat. ÂťVsak objekt ima stene, streho, takĹĄne ali drugaÄ?ne napeljave, po navadi tudi okna in ĹĄe kaj. A za vsak objekt ne moremo reÄ?i, da ima tudi duĹĄo. Predvsem kadar izpostavljamo stavbe, ki so namenjene kulturnemu ustvarjanju, je njihova duĹĄa veliko bolj pomembna kot prej omenjeni gradbeni elementi,ÂŤ pravi direktor Mladinskega centra Velenje Marko PritrĹžnik.

Stara Pekarna je namreÄ? Ĺže konec 80. let postala zapuĹĄÄ?en industrijski objekt, ki je potem nosil klavrno podobo, brez vsebine.

Ta se je vanjo vrnila leta 2012, ko je bilo Velenje del Evropske prestolnice kulture. OĹživili so jo v

Preden izgine modrina AleĹĄ OjsterĹĄek

Sobotno odprtje razstave je bilo le uvod v dolg prijeten veÄ?er in noÄ?, v kateri so udeleĹženci obujali spomine in mesili nove ideje. Te bodo morali uresniÄ?iti v novih prostorih, ki bodo zrasli na mestu sedanje Stare Pekarne.

Rekli so â?ą Drago MartinĹĄek, vodja urada za druĹžbene de-

javnosti na MO Velenje: ÂťÄŒe ni pobudnika in ideje, se niÄ? ne zgodi in niÄ? ne spremeni. V primeru Stare Pekarne je bilo oboje.

Mlade umetnice in MC Velenje so imeli idejo, mi smo jo podprli. V tem objektu so ustvarili veliko izjemnih, drugaÄ?nih kulturnih dogodkov. Na neki naÄ?in mi je Ĺžal, da ta Pekarna kmalu ÂťpadeÂŤ, sem pa toliko bolj vesel, da bo na tem prostoru nastal nov objekt, ki bo istim skupinam ustvarjalcev – pa morda ĹĄe katerim ĹĄirĹĄe – ponudil moĹžnosti za ustvarjanje.ÂŤ

Darja Osojnik: ÂťPeÄ?i Pekarne bodo odslej pekle le ĹĄe v naĹĄih spominih.ÂŤ

velenjskem Mladinskem centru, ko so vanjo umestili programe vizualnih umetnosti. Potem so se projekti kar vrstili.

NostalgiÄ?en sprehod skozi peÄ?i Pekarne

Darja Osojnik je ponosna, da so s primerom Stare Pekarne mladi velenjski umetniki dokazali, da se da duĹĄo vdahniti tudi objektom, ki so jo Ĺže izgubili. ÂťNismo naredili statistike, smo pa ob pripravi te razstave pregledali vse projekte, ki so nastali v Pekarni, ki smo jo oĹživili z Ĺželjo, da v njej ustvarimo mladinski umetniĹĄki center. Sprehod skozi razstavo, ki je postavljena v obeh

nadstropjih stavbe, je zato nostalgiÄ?en za vse, ki smo bili del zgodbe. Da ne bodo utonili v pozabo, smo izdelali tudi katalog, v katerem jih predstavljamo. Vsako poletje v minulih petih letih je Pekarna kipela od dogajanja in ustvarjanja. V njej smo gnetli ideje in jih oblikovali, s prostovoljnim delom in sodelovanjem pa smo jih tudi uresniÄ?evali. Mesili in ÂťpekliÂŤ smo jih tudi v vsakoletnih Kulturnih peÄ?icah, vsako leto smo jo spremenili tudi v galerijski prostor.ÂŤ Vsa leta je sluĹžila (in ĹĄe sluĹži) tudi kot skladiĹĄÄ?ni prostor, v njej so vadile glasbene skupine (The Stroj), snemali so videospote (Modrijani, 100Tka, MeetJah). Zelo uspeĹĄne so bile HiĹĄe groze, v njej so upokojenci naĹĄli prostor za kegljanje, DJ-i za odliÄ?no plesno prizoriĹĄÄ?e, umetniki za ustvarjanje veÄ?jih razstav (RastoÄ?i svet v galeriji Velenje) ‌ ÂťPredvsem pa so nekdanji

pekarniĹĄki prostori v teh petih letih puhteli od druĹženja in debatiranja o receptih za Ĺživljenje,ÂŤ je prepriÄ?ana Darja. Tudi v soboto je bilo tako, tudi tokrat je druĹženje ob glasbi lokalnih DJ-jev teklo daleÄ? v noÄ?. Da, umetniki bodo Staro pekarno pogreĹĄali. Po drugi strani pa se veselijo novih prostorov, ki bodo ob prenovi Starega Velenja zrasli na mestu ob njej. ÂťDobili bomo nove prostore za ustvarjanje, ki jih bomo lahko uporabljali vse leto, ne le poleti. To nam je doslej manjkalo, druĹĄtvo pozimi ni bilo dovolj aktivno. Zato se veselimo prihodnosti,ÂŤ je dodala sogovornica. Razstavo Pekarna poklon si lahko ogledate tako, da poiĹĄÄ?ete stik s KUD-om Koncentrat, pa vas bodo popeljali po njej. ÄŒe ste bili del zgodbe ali ne, ogleda vam ne bo Ĺžal. đ&#x;”˛

ObkroĹža me z gozdom in vodami bogato okolje. Kot Ĺ aleÄ?ana sicer nekoliko manj ali iz objektivnih razlogov slabĹĄe, pa vendarle. Zaradi prisotnega obilja se je Ä?ez leto le tega mogoÄ?e nauĹžiti, Ä?e le po horoskopu ne spadaĹĄ med lenivce. S trdovratno vztrajnostjo Ä?istimo ĹĄe zadnja preostala divja odlagaliĹĄÄ?a in odeti v Ĺželezno srajco s teles loÄ?ujemo pokrovÄ?ke. Naslednjim generacijam smo v gnezdo sicer poloĹžili nekaj premogovih jajÄ?k, a naivo in upanje polagamo tudi v znanost, ki bo priskoÄ?ila na pomoÄ? ĹĄe pred poslednjim dnem.

Od velenjskih voda mi je bil najbliĹžji prijatelj potok TrebuĹĄnica; v njem si z dlanmi pod kamni ĹĄe lahko ujel potoÄ?ne ribe. Z Velenjskim jezerom nisva bila najbolj na ti. Turkizno ĹžareÄ? je dajal nekoliko veÄ? intime le v svojih trsatih zatokih, kamor si se lahko odpravil s kanujem, med tem, ko te na drugi strani ni pustil ravnoduĹĄnega ter me potopljena in speÄ?a gola bela debla, nad katerimi previdno veslam, spremljajo ĹĄe danes. Od vÄ?eraj sta oba pomembno spremenjena; kot ju dojemam - prvi sicer na slabĹĄe, drugi pa menda na boljĹĄe. Z gozdom in zrakom imam lahko samo podobni izkuĹĄnji.

V juliju mi je tako naneslo, da je bilo treba po desetih dneh izpod jelovĹĄkih gozdov, Bohinja in Bleda skoÄ?iti naravnost v kitajski Qingdao. Mesto nam je priraslo k srcu kot srebrna modrina, saj je olimpijskega leta 2008 Ĺ˝bogar tam prijadral v cilj kot drugi. Od modre besedne zveze je danes na voljo ostalo bore malo.

Smog, ki so se ga pred igrami znebili z ustavitvijo veÄ? sto tovarn, je nazaj in izkuĹĄnja Ĺživljenja pod odejo smoga je ponovno na voljo. Verjamem medijem, ki navajajo, da je poleg Kitajskega zidu iz vesolja viden tudi smog – povezano s skrivnostmi vesolja se to sliĹĄi in bere naravnost atraktivno. Zanimivo, glej ga frajerskega zlomka. MogoÄ?e, da se z vesolja vidi Kitajski zid, zagotovo pa se iz delov Kitajske ne vidi sonca, kaj ĹĄele vesolja.

IzkuĹĄnja igranja z naravo Ä?loveka ne more pustiti ravnoduĹĄnega. Deklarativna raven je doseĹžena in skozi PariĹĄki sporazum in zavezo k trajnostnemu razvoju imamo krasni novi svet na dlani.

Predsednika ZDA, ki ga kot edini zavraÄ?a, celo razumem - navaja razloge, ki so sicer pomembno drugaÄ?ni, na drugi strani pa posredno govorijo o pravi srĹži teĹžav – to je potroĹĄnja, saj bi se morala samo zamejiti, ker lahko edina uÄ?inkovito zmanjĹĄa grozoviti pritisk na okolje. Ĺ aleÄ?ani se z desetletji izkuĹĄenj na zemljevidu uÄ?nih toÄ?k ravnanja z naravo zagotovo lahko postavljamo med prve. In tudi se, Ä?eravno je slutiti tudi prepriÄ?anja in smelosti, ki velenjsko prihodnost vidijo malodane v obrisih Azurne obale z obronki Jakca in Smrekovca (dimniki so izven kadra ali v oklepaju). Sam vidim meje, ki nam jih je preteklost vrgla v obraz ter nam omogoÄ?ila spoznati in spregledati, zato (si domiĹĄljam) smo dolĹžni prevzeti vlogo praporĹĄÄ?aka, glasnika v zmernosti v vsem. đ&#x;”˛

Mali umetniki v svetu velikih umetnin Velenje, 14. julija – Poletne poÄ?itnice so v polnem teku. PrejĹĄnji teden se je razliÄ?nim poÄ?itniĹĄkim aktivnostim pridruĹžila tudi Galerija Velenje, ki je pripravila pestre, brezplaÄ?ne likovne delavnice za osnovnoĹĄolce. Odziv je bil dober, saj je dnevno v galeriji ali v njenem atriju ustvarjalo od 13 do 18 otrok. ÂťV Svet velikih umetnin smo otroke med 6. in 15. letom vabili od ponedeljka do petka dopoldne. DruĹženje smo sklenili z razstavo nastalih del, ker pa so otroci zelo nestrpni in Ĺželijo svoja dela Ä?im prej odnesti domov, bo na ogled le danes,ÂŤ nam je v petek ob 12. uri, ko so pripravili zakljuÄ?ek ustvarjalnega tedna in razstavili vsa nastala dela, povedala likovna pedagoginja Nina Cvirn. Poleg nje je delavnice vodil tudi obliko-

valec Miha Cojhter, oba pa sta bila navduĹĄena nad ustvarjalnostjo mladih. ÂťNajprej smo si ogledali

razstavo slovenskih umetnikov, ki je trenutno na ogled v galeriji. Potem smo ustvarjali razliÄ?ne moti-

Vsi mladi umetniki so ob zakljuÄ?ku poÄ?itniĹĄkih likovnih delavnic dobili priznanje, njihova dela pa so priĹĄli pogledat tudi prijatelji in druĹžinski Ä?lani.

ve, ki so jih otroci spoznali med ogledom razstave. Kreativnost je res dobila krila,ÂŤ ĹĄe pove.

Tudi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny je bila zadovoljna s poÄ?itniĹĄko likovno delavnico. ÂťPonosni smo, da mladi radi prihajajo v naĹĄo galerijo, tudi zato, ker pozitivno energijo iz galerije prenaĹĄajo tudi domov.

OpaĹžamo, da dopoldne pridejo k nam ustvarjat, popoldan pa pripeljejo na ogled razstav v galerijo svoje starĹĄe, stare starĹĄe ‌ Ker pa je letos zelo veliko dogajanja na Velenjski plaĹži, bomo tam tudi mi. V sredo, 26. julija, tam pripravljamo jezersko kratkoÄ?asniNAS co. Obiskovalci plaĹže bodo lahko v naĹĄih delavnicah ustvarjali z naravnimi materiali.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Poletno gledaliĹĄÄ?e Studenec pri DomĹžalah DomaÄ?a gledaliĹĄka predstava

Ljubezenska igra s petjem

Premiera: petek, 21. julij, ob 21. uri Ponovitve: 22., 28., 29., 30. julij in 3., 4., 5., 6., 11., 12., 13., 14. avgust Informacije in rezervacija vstopnic

051 61 61 51 | 051 61 41 41 | www.studenec.net AS VELENJE.indd 2

online www.nascas.si

6.7.2017 14:13:44

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

20. julija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

OsreÄ?ili (in presenetili) dve posluĹĄalki Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je pred tednom dni konÄ?ala ĹĄe eno tradicionalno nagradno igro, ki je v njihovih trgovinah v Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Nazarjah in na Ljubnem potekala od zaÄ?etka marca do konca junija.

Glavne tri nagrade smo namreÄ? tudi tokrat izĹžrebali v jutranji oddaji Radia Velenje.

SreÄ?o je med kupce, ki so izpolnili nagradni kuponÄ?ek, delil direktor zadruge Ivo Drev.

Vesel in zadovoljen je bil tudi zato, ker je bil odziv na tokratno nagradno igro veÄ? kot odliÄ?en. Prejeli so namreÄ? trikrat veÄ? nagradnih kuponov kot pri prejĹĄnji nagradni igri, kar 12.624. V studio Radia Velenje smo zato postavili kar dve veliki ĹĄkatli s kuponi, ki so tokrat prviÄ? imeli tudi anketno vpraDirektor KZ Ĺ aleĹĄka dolina Ivo Drev je tokrat potreboval pomoÄ? pri prenosu ĹĄkatel z nagradnimi kuponÄ?ki v studio Radia Velenje, saj se jih je nabralo kar 12.624.

V Ĺživo smo izĹžrebali tri od skupaj 20 nagrad.

ĹĄanje. Kupce so vpraĹĄali, kako zadovoljni so z nakupi v trgovinah KZ Ĺ aleĹĄka dolina. ÂťDa delamo dobro, kaĹže podatek, da je kar 98 % kupcev obkroĹžilo odgovora Âťzelo zadovoljenÂŤ ali ÂťzadovoljenÂŤ. Trudimo se, da ponudbo v naĹĄih trgovinah nenehno dopolnjujemo, letos smo dodali veliko izdelkov z oznako ÂťekoÂŤ, med drugim tudi domaÄ? eko sladoled,ÂŤ je zaupal posluĹĄalcem. Nato pa smo delili sreÄ?o. Glavni nagradi sta bili dve, enakovredni. Dve posluĹĄalki smo presenetili, ko smo ju poklicali iz studia in jima kar v Ĺživo povedali, da bosta 5 dni brezplaÄ?no preĹživeli v Termah PodpÄ?etrtek. TonÄ?ka TirĹĄek iz Zgornje savinjske doline in Suzana Krejan, ki najveÄ?krat obiĹĄÄ?e ĹĄoĹĄtanjsko trgovino KZ Ĺ D, sta zatrdili, da smo jima res polepĹĄali dan. TonÄ?ka ĹĄe ni vedela, kje bo preĹživela dopust, Suzana pa je Ĺže vedela, da gre na morje. Sedaj pa bo obiskala tudi njene najljubĹĄe terme.

V KZ Ĺ aleĹĄka dolina pa so Ĺže zaÄ?eli novo nagradno igro za kupce. Tokrat jih spraĹĄujejo po njihovem najljubĹĄem trgovcu ali trgovki v njihovih trgovinah. Ivo Drev je zatrdil, da bodo nagradili tudi sodelavca, ki bo dobil najveÄ? glasov. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. PRIFARSKI MUZIKANTI - Tako kot je, je prav 2. ISAAC PALMA - ÄŒe te kdaj spustim iz rok 3. ANIKA HORVAT - Ruleta V tokratnem izboru pesmi tedna smo sooÄ?ili tri skladbe z letoĹĄnjega nedavno minulega festivala Melodije morja in sonca. Morda nekoliko presenetljivo so najveÄ? glasov tokrat dobili Prifarski muzikanti in njihova skladba Tako kot je, je prav, ki so za sabo pustili zmagovalca 37. MMS-a Isaaca Palmo in drugouvrĹĄÄ?eno Aniko Horvat.

bĹĄ

GLASBENE novice

Jennifer Lopez z novo latino uspeĹĄnico Po dolgem Ä?asu je Jennifer Lopez razveselila oboĹževalce in objavila spot za novo pesem Ni Tu Ni Yo. Pesem, ki jo zaznamujejo divji ritmi, govori o zaljubljanju

in je prav gotovo novi poletni hit.

Jennifer je Ĺže nekaj Ä?asa draĹžila oboĹževalce z video utrinki s snemanja novega spota, zdaj pa je konÄ?no predstavila video, pri katerem je sodelovala z duom Gente de Zona. Gre za tretjo pesem z njenega prihajajoÄ?ega albuma, ki je prvi po desetih letih, ki ga bo izdala v ĹĄpanĹĄÄ?ini. Album bo izĹĄel septembra, kot producent pa pri njegovem nastanku sodeluje tudi Marc Antony, nekdanji moĹž latino zvezdnice, s katerim pa sta ĹĄe vedno ne le dobra prijatelja, ampak tudi poslovna partnerja.

Gangnam Style ni veÄ? najbolj predvajan Videospot za skladbo Gangam Style v izvedbi korejskega zvezdnika Psyja je bil zadnjih pet let najpogosteje predvajani posnetek na YouTubu, zdaj pa je ta naziv izgubil. Psyjeva skladba ima nekaj veÄ? kot 2,894,426,475 ogledov, a spomnimo, ko je bil spot objavljen, je postal tako velika uspeĹĄnica, da so morali YouTubovi programerji znova

napisati kodo za ĹĄtetje ogledov.

Zdaj je uspeĹĄnici Wiza Khalife in Charlieja Putha z naslovom See You Again to ĹĄtevilko uspelo preseÄ?i. Balada, ustvarjena za akcijski film Furious 7, je dosegla veÄ? kot 2,895,373,709 ogledov.

A kot kaĹže, bo pesem See You Again na prvem mestu le kratek Ä?as, saj je letoĹĄnja poletna uspe-

ĹĄnica Despacito, ki jo izvaja Luis Fonsi, 2,5 milijarde ogledov dosegla v zgolj ĹĄestih mesecih.

tov ter za nakup novih glasbil za mlade begunce.

Nagrado polar, ki jo je leta 1989 ustanovil menedĹžer in tekstopisec ĹĄvedske skupine ABBA Stig Andersson, so v preteklosti prejeli izvajalci od rocka in popa do klasiÄ?ne glasbe, med njimi Bob Dylan, Bruce Springsteen, Stevie Wonder, BjĂśrk, Ennio Morricone in Yo-Yo Ma. Letos jo je poleg Stinga, ki jo je dobil za inovativen prispevek h glasbi, prejel ĹĄe dĹžezovski saksofonist Wayne Shorter.

Jay Z po izidu albuma 4:44 napovedal ĹĄe turnejo

Dobrodelni Sting Britanski glasbenik Sting je sredstva od ĹĄvedske glasbene nagrade polar namenil nepridobitnemu projektu, ki mladim beguncem na Ĺ vedskem omogoÄ?a integracijo s pomoÄ?jo glasbe. V dobrodelne namene je podaril milijon ĹĄvedskih kron oziroma dobrih sto tisoÄ? evrov. Pridobljeni denar bodo izkoristili za prirejanje glasbenih kampov, koncerAmeriĹĄki raper Jay Z je po nedavnem izidu njegovega 13. studijskega albuma, naslovljenega 4:44, napovedal, da se bo oktobra podal na turnejo po Severni Ameriki. Raperjev novi album je izĹĄel ĹĄtiri leta po njegovem zadnjem studijskem izdelku Magna Carta Holy Grail, vmes pa se je glasbenik posveÄ?al poslovnim zadevam. Jay Z bo turnejo zaÄ?el 27. oktobra v kalifornijskem Anaheimu, do decembra pa se bo zvrstilo okoli 30 koncertov po ZDA in Kanadi. Nazadnje je Jay Z leta 2014 z Ĺženo Beyonce izvedel serijo nastopov, nato pa se

ni veÄ? podal na turnejo. Albuma 4:44 naj bi predstavljal odziv na Ĺženin uspeĹĄni album Lemonade, v katerem naj bi Beyonce spregovorila o moĹževi nezvestobi. Jay Z se ji s svojim novim izdelkom na svoj naÄ?in opraviÄ?uje.

ÄŒlana Green Day in Rancid ustvarila superskupino Billie Joe Armstrong (Green Day) in Tim Armstrong (Rancid) sta skupaj ustvarila superskupino The Armstrongs. Pevca sicer nista v sorodu, imata pa enak priimek, kar je zgolj nakljuÄ?je. K sodelovanju v skupini sta povabila ĹĄe Billie Joejevega sina Joeyja (sicer bobnarja zasedbe SWMRS) in Timovega neÄ?aka Reya.

Zasedba je Ĺže predstavila prvo skladbo, ki so jo naslovili If There Ever Was a Time, skladba pa bo tudi del dokumentarnega filma Turn It Around: The Story of East Bay Punk. Celoten izkupiÄ?ek od njene prodaje bo namenjen neprofitni pankovski dvorani v Kaliforniji 924 Gilman, v kateri so na zaÄ?etku kariere koncertirali tako Green Day kot Rancid.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Opoj – Fantovske pesmi KraĹĄki kvintet – Gremo na kras Ansambel Murni – Ĺ e eno noÄ?

Ansambel Mladika – Pot Şivljenja Veseli svatje – Kje gori Ansambel Poljanťek – Na plesu Modrijani – Da mi je Savinjski kvintet – Marsikdo ťe ne ve Ansambel Tik tak – Melodije srca Ansambel Biseri – Poletni plan

www.radiovelenje.com

ANETTE Anette, ki je s svojimi skladbami Danes in Sanjaj me osvojila srce marsikaterega posluĹĄalca, je letos nastopila na festivalu Melodije morja in sonca s skladbo Moj dan.

Pozitivna poletna skladba je polna optimizma. Besedilo zanjo je napisala sama, pri kreiranju glasbe pa se ji je pridruĹžil Jure Milavec.

KING FOO Skupina King Foo tudi poleti ne poÄ?iva. Po nastopu na letoĹĄnji Emi so postregli z novo pesmijo 1000 besed, ki je dobila tudi video preobleko. Nov, Ĺže sedmi videospot, so posneli na velikem odru festivala Lent v Mariboru.

Aleksandra Josić, Rok Golob, Matej SuĹĄnik in Peter Hudnik za letoĹĄnjo jesen obljubljajo teĹžko priÄ?akovani prvi album, ki so ga poleti posneli do konca.

SWEET PEAK Sweet Peak so za svojo poletno himno 0,3 ljubezni posneli videospot. Snemali so na idiliÄ?ni lokaciji ob reki Dravi, kjer so s pomoÄ?jo

prijateljev, ki so jih povabili na snemanje, priredili pravo poletno zabavo na prostem.

ReĹžisersko taktirko je prevzel Nik ÄŒrepnjak, ki je prevzel tudi produkcijo spota. To je njihovo prvo sodelovanje, a kot kaĹže, ne tudi zadnje.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Ĺ˝an SerÄ?iÄ?, ki ga je ĹĄirĹĄa javnost spoznala v ĹĄovu Slovenija ima talent, predstavlja spot za svoj novi single Letim, s katerim napoveduje izid debitantskega albuma.

Zgodba videospota je popolnoma Žanova ideja, snemanje je potekalo tri dni, v njem pa nastopa kar 40 ljudi, med katerimi je tudi nekaj uspeťnih slovenskih glasbenikov.

NIKA ZORJAN Tudi Nika Zorjan, priljubljena prekmurska pevka, se je lotila predelave globalnega megahita Despacito. Skladbo je prevedla in jo z naslovom Fejst pomale izvedla v pristni prekmurĹĄÄ?ini. Za skladbo je posnela tudi videospot in z njim v slabem mesecu zabeleĹžila nekaj veÄ? kot pol milijona ogledov na YouTubu.

Naš ­čas, 20. 7. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏪

Za takšno družinsko sliko Rakunovih, po domače Laketovih, iz Rečice ob Paki pa že mora biti posebna priložnost. Praznovanje 50. rojstnega dne glave družine – gospodarja Janka (drugi z desne) gotovo je. Le da Čvek ne ve, ali je izraz na njegovem obrazu posledica presenečenja – motor čoper, ali ga skrbi kaj drugega. Na primer, kaj in kako bo z izpitom zanj.

⏬

»Včasih imam poln kufer vseh teh ljudi, družbe, službe, sistema … Bi šla kar nekam … na Kostariko,« je šepnila Lara Jankovič velenjskemu županu Bojanu Kontiču, ta pa ji je odgovoril: »Kaj res?

Jaz tudi!« Bo moral čvek preveriti, kje sta zdaj.

20. julija 2017

frkanje » Levo & desno «

Brez panike Nekatere Velenjčane je strah, da se bo jezero razlilo. Slišijo namreč, da plaža poka po šivih. Na srečo tako pravijo le zaradi velikega obiska.

Čas za …

Nastopile so sodne počitnice, ko tudi ne bo sodne pošte. Torej je to tudi čas, da si lahko nekateri uredijo ustrezno velike poštne nabiralnike.

Množenje Slovenci se še vedno močno delimo. Pa nas zato ni nič več. Po svoje smo manjši.

Popestritev

⏪

Vse bolj popularni vinogradnik Haložan iz Slatin (Šmartno na Paki), štirikratni kletar leta pod Goro Oljko, mozirski trški viničar ter konec minulega tedna kletar in viničar gradu Vrbovec Mihael Fajfar, je donegoval modro frankinjo s Kolovrata (Ljubija) v Grajsko vino Vrbovčan ter ga najprej natočil plemkinji ter njenemu partnerju Konradu 1., ki je minulo soboto gostil svoje zveste dvorjane ter ostalo rajo na vrbovški Srednjeveški gostiji. Menda bo poslej to vino poimenovano kar Konrad 1.

ZANIMIVOSTI

Ta teden na dražbi prah z Lune

Nova največja ledena gora

Prav v teh dneh mineva 48 let, odkar so se po Luni sprehodili prvi astronavti. Na misiji sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin med drugim pobrala tudi nekaj peska in skal ter jih z Lune prinesla na Zemljo. Sprva je njun prinos končal v nekem Nasinem skladišču, vmes so ga celo izgubili in, po pričevanju nekaterih sodelavcev Nase, ni manjkalo veliko, pa

V prejšnjem tednu se je zgodilo, kar se je pričakovalo že nekaj časa: od Antarktike se je odlomila ledena polica, imenovana Larsen C. Gre torej za novonastalo ledeno goro, ki premore trilijon ledu (količina vode, ki jo premore, je za dvakrat večja od Eriejskega jezera) in je tretja največja tovrstna tvorba v zgodovini – s 5800 kvadratnimi kilometri je

bi vse skupaj končalo v smeteh.

Pred dvema letoma je neidentificirani kupec na dražbi zaseženih predmetov ameriške zvezne policije kupil zanimiv pesek in ga poslal na testiranje – Nasi.

Tam so potrdili, da gre za snov z Lune, čemur je sledila napeta sodna bitka o »pravem lastniku«.

Sodišče je odločilo, da je zdajšnji kupec vrečo s prahom kupil povsem zakonito, in mu omogočilo prosto razpolaganje z lastnino. Lastnik se je nato odločil prah prodati in pri dražbeni hiši Sotheby‘s so postavili izklicno ceno dva milijona ameriških dolarjev. Vreča peska in nekaj skal z Lune bodo na prodaj ta teden.

predstavnik šintoističnega svetišča. Otok sicer že od nekdaj predstavlja pomembno izhodišče za japonsko trgovino s tujino, saj leži na poti, ki japonsko otočje povezuje s Korejskim polotokom in Kitajsko.

Otok, na katerega smejo samo moški

Na ogled okostje sinjega kita

V Japonskem morju leži otok, kamor ženske nimajo vstopa, moški, ki prihajajo, pa se morajo pred vstopom goli okopati v morju. Na otok, ki je v lasti šintoističnega svetišča Munatkata Taisha, je lahko letno vstopilo le 200 obiskovalcev. Ostali so lah-

V Naravoslovnem muzeju v Londonu so v največji razstavni dvorani Hintze predstavili novo ogrodje: od leta 1979 razstavljenega dinozavra Dippyja je namreč zamenjalo 25 metrov dolgo okostje sinjega kita. Novo osrednjo razstavo muzeja sta odprla

Omejevanje Ponekod bodo za umiritev prometa postavili prikazovalce hitrosti namesto »ležečih policajev«. A mnogi vozniki se tako le »seznanijo«, s kakšno hitrostjo vozijo, hitrosti pa ne zmanjšajo.

Vsak na svojem

ko le na festivalu, ki je trajal dve uri, držati pa so se morali strogih pravil. Za namen raziskovanja in varovanja otoka tam sicer živijo menihi, ki molijo k boginji otoka. In ti so tudi edini, ki bodo lahko na otok prihajali tudi odslej – pretekli teden so namreč otok vpisali na Unescov seznam svetovne dediščine, zaradi česar si ga lastniki želijo še bolj zaščititi. »Bilo bi tvegano, če bi na otok še naprej prihajalo po 200 obiskovalcev,« je povedal tiskovni

dvakrat večja od Luksemburga in skoraj štirikrat večja od Londona s širšo okolico. Ledena polica Larsen C se bo po mnenju znanstvenikov sicer obnavljala, se pa znanstveniki bojijo, da bo vedno manj stabilna.

Tudi politiki so odšli na dopust. Še sreča, da bodo za popestritev poletja poskrbeli nogometaši, ki so se zgodaj vrnili na delo.

Slovenija in Hrvaška sta glede arbitraže še vedno vsaka na svojem bregu. A Slovencev je več na hrvaški obali.

Kakšni vse odpadki V marsikaterem kraju opažajo, da je vse več bioloških odpadkov. Žal je med temi tudi veliko hrane.

sir David Attenborough in vojvodinja Cambriška Kate Middleton, ki sta ob odprtju povedala, da je sinji kit sicer največja žival na svetu, ki lahko zraste do 30 metrov v dolžino, tehta pa lahko vse do 160 ton.

A četudi je okostje kita nadvse navdušujoče, prej razstavljenega dinozavra niso kar pozabili – poslali so ga namreč na turnejo po celotni Veliki Britaniji.

S 3D-tiskalnikom natisnili umetno srce V zadnjih nekaj letih raziskovalci beležijo velike uspehe pri razvoju protetičnih izdelkov, pri čemer svoje strokovno podro-

čje uspešno povezujejo z robotiko. Največja težava pri izdelavi umetnih organov doslej je bila v tem, da je kovino in plastične mehanizme težko povezati s človeškim tkivom. A vendar je bil storjen korak naprej: s 3D-tiskalnikom so švicarski raziskovalci uspešno natisnili umetno srce iz mehkih materialov. Nicholas Cohrs, vodja skupine ETH, je pojasnil, da jim je uspelo izdelati prvo umetno srce, ki je v celoti mehko, kri pa črpa skozi silikonske prekate na skoraj enak način kot pravo srce. Med prekatoma ni zgolj ločilna stena, temveč komora, ki se polni in prazni, kar sproža črpanje. S srcem je treba le povezati žile in že lahko črpa kri po telesu, vendar pa še ostaja manjša težava, ki izdelku preprečuje, da bi reševalo življenja: materiali, ki so jih uporabili, namreč ne vzdržijo daljšega delovanja – umetno srce preneha biti po nekaj tisoč utripih. Ali konkretno: iztrošilo se je že po pol ure delovanja.

Delitev Pri nas smo še vedno priča delitvi ne leve in desne. Zlobneži pravijo, da je vmes tudi veliko neuravnovešenih.

Manj in več Tudi pri nas je vse manj mladih in vse več starejših. Zato ni nič kaj čudno, da bomo morali delati dalj časa. Razen če ne bodo mladi zakonci ali partnerji začeli »delati« več.

Pogled navzgor V takem poletnem času, kot ga imamo letos, je zelo težko načrtovati poletne prireditve na prostem. Tudi pri tem smo odvisni od onih zgoraj.

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

MED VAMI

20. julija 2017

Sadni gozd ob jezeru namerno ni (bil) pokoĹĄen Ste Ĺže kdaj sliĹĄali, da v gozdu zalivajo drevesa in kosijo travo? Tudi v Sadnem gozdu med velenjskima jezeroma tega ne poÄ?nejo pogosto – Prednosti je veÄ? – Gre za inovativni projekt Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. julija – Ljudska univerza Velenje je skupaj s partnerji novembra leta 2012 na travniku med Velenjskim in Ĺ kalskim jezerom posadila 271 dreves, lupinarjev in sadnih grmiÄ?kov. S tem so zasnovali inovativni projekt Sadni gozd, ki ni edinstven le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. IstoÄ?asno so odprli tudi Tematsko uÄ?no pot Sadni gozd, na kateri si lahko obiskovalci tega priljubljenega velenjskega rekreativnega obmoÄ?ja preberejo veÄ? o koristnosti uĹživanja sadja.

Visoka trava je ĹĄe toliko bolj opazna, ker je okoli Sadnega gozda travnik pokoĹĄen. A visoka trava je v Ä?asu vroÄ?ine ĹĄÄ?itila drevesa, Ä?ebele pa so na travniku pridno nabirale med.

Idejo so Ĺ aleÄ?ani zelo pohvalili, malo manj pa je mnogim vĹĄeÄ?, da sadni gozd vsako leto zaraste visoka trava. Zakaj, smo vpraĹĄali direktorico univerze Brigito KropuĹĄek Ranzinger. Še vedno sem izjemno vesela, ko ljudje opazijo naĹĄ Sadni gozd. Gre za inovativen, trajni projekt. Cilj ni bil posaditi lep, popoln travniĹĄki sadovnjak, ampak Ä?udovit sadni gozd. V njem bodo svoje mesto naĹĄle razliÄ?-

ne rastline z uĹžitnimi sadeĹži, koreninami in listi, od dreves do grmiÄ?evja. Cilj je, da bi se gozd obnavljal sam, brez posegov Ä?loveka. Hkrati pa naj bi Ä?ez nekaj let vsem mimoidoÄ?im omogoÄ?il, da si naberejo, kar zrase v njem.ÂŤ Ob tem sogovornica poudari, da je zato potreben Ä?as, vsaj 10 do 15 let. ÂťV tem Ä?asu pa se bo v Sadnem gozdu dogajalo marsikaj. Nekatera drevesa se bodo posuĹĄila, druga zlomila, veliko

so jih Ĺže in jih ĹĄe bodo ukradli.

Nekatera drevesa ne bodo imela niti enega sadeĹža, ker ne uporabljamo ĹĄkropiv. Gre za poskus narave, da si sama izbere, katero avtohtono drevo Ĺželi ÂťimetiÂŤ,ÂŤ doda sogovornica. Prizna, da so jo v Ä?asu, ko je bila trava v sadnem gozdu res visoka, ljudje veliko spraĹĄevali, zakaj je tako. Nekatere zanima tudi, zakaj dreves ne zalivajo, sploh v suĹĄnem Ä?asu. ÂťSte Ĺže kdaj sliĹĄali, da ljudje zali-

Vinska Gora polna gradbiĹĄÄ?

V srediĹĄÄ?u kraja dobivajo obnovljen vodovod in novo kanalizacijo – Mestno vodo ĹĄe Ä?akajo v Spodnji ÄŒrnovi in na Petelinjeku – Posodobili in razĹĄirili tudi krajevno pokopaliĹĄÄ?e Bojana Ĺ pegel

Velenje, 12. julija – PrejĹĄnjo sredo je bilo srediĹĄÄ?e Vinske Gore polno delovnih strojev, brez obvozov pa ni ĹĄlo. Prav ta dan so namreÄ? delavci podjetja Nivig, ki so nekaj tednov pred tem polagali nove vodovodne vĂłde in gradili kanalizacijo, po razkopanih cestah v srediĹĄÄ?u kraja polagali asfalt. Hudo vroÄ?ino je omilila nevihta, ki so je bili veseli tudi delavci, a jih pri delu ni ustavila. Dela so tekla tudi okoli

Predsednik sveta KS Vinska Gora JoĹže OgrajenĹĄek: ÂťPoletje bo ĹĄe delavno, saj obnov ĹĄe nismo konÄ?ali.ÂŤ

veÄ?namenskega doma, ki bi ga Ĺže zaÄ?eli obnavljati, Ä?e se ne bi ravno med gradnjo kanalizacije izkazalo, da bodo morali prestaviti ĹĄtevilne jaĹĄke okoli doma.

KonÄ?ujejo pa dela na krajevnem pokopaliĹĄÄ?u, ki so ga ne le razĹĄirili, ampak tudi obdali z varovalno ograjo. O vsem tem smo

se pogovarjali s predsednikom KS Vinska Gora JoĹžetom OgrajenĹĄkom.

Voda v vse veÄ? domov

ÂťNajbolj veseli smo vsakega metra mestnega vodovoda, saj je voda osnovna Ĺživljenjska dobrina. Kako pomembna je, naĹĄi kra-

bomo leta 2018 zaÄ?eli graditi vodovod v Spodnji ÄŒrnovi. Kdaj bo na vrsti Petelinjek, pa ĹĄe ne vemo. Tam so le ĹĄtiri hiĹĄe, teren je teĹžek, finanÄ?ni zalogaj ne bo majhen, a verjamemo, da bomo s pomoÄ?jo MO Velenje uresniÄ?ili tudi to,ÂŤ ĹĄe doda. Prihodnje leto bodo nadaljevali tudi gradnjo ka-

tudi to v vroÄ?ih dneh usahne. Zato so letos mestni vodovod potegnili tudi na krajevno pokopaliĹĄÄ?e, saj so bile pipe tam pogosto suhe. ÂťTo pa ni bila edina naloĹžba na pokopaliĹĄÄ?u. RazĹĄirili smo ga za 1000 kvadratnih metrov.

Zemljo nam je odstopilo naĹĄe ĹžupniĹĄÄ?e. Uredili smo tudi pro-

Brigita Ranzinger KropuĹĄek: ÂťNarava bo sama izbrala, katera drevesa bodo uspevala na obmoÄ?ju med obema jezeroma. ÄŒlovek v to ne posega. Razen ko nam krade drevesa.

vajo gozd? Da v njem kosijo travo? Visoka trava v suĹĄnih dneh zadrĹžuje jutranjo roso, s tem pa prepreÄ?uje suĹĄenje dreves. OmogoÄ?a razvoj ĹžuĹželk, ki naravno branijo drevesa. OmogoÄ?a tudi gnezdenje ptic, je hrana za male Ĺživali, ĹĄe posebej vesela pa sem, da je tudi hrana Ä?ebelam. VeÄ?ino

Z novimi vĂłdi tudi boljĹĄe ceste

V preteklih letih so v Vinski Gori dobili veliko kilometrov obnovljenih cest. Z novimi kanalizacijskimi vĂłdi jih bodo precej dobili tudi letos. Cesto v srediĹĄÄ?u kraja so povsem prenovili, nadaljevali bodo tudi obnovo ceste proti cerkvi, kjer so prav tako polagali nove vĂłde. ÂťDobili bomo sodobno cesto, zato bo jeza zaradi pogostih zapor ceste in obvozov kmalu pozabljena.ÂŤ Posodobili pa bodo tudi dve cesti na Lopatniku, eno v Lipju in eno v Prelski. Razpis za izbiro izvajalca del je MO Velenje Ĺže objavila, saj gre za odseke, ki niso zajeti v koncesijo.

Nov vrtec postaja realnost

Vinska Gora se ĹĄiri, v njej si je v zadnjih letih dom zgradilo veliko mladih druĹžin. Ker bodo kmalu komunalno uredili ĹĄe eno obmoÄ?je z zazidalnimi parcelami tik ob srediĹĄÄ?u kraja, raÄ?unajo, da jih bo ĹĄe veÄ?. PoslediÄ?no se mora temu prilagoditi marsikaj, tudi vrtec in ĹĄola. ÂťSedaj Ĺže vemo, da se nam bo dolgole-

nalizacijskega omreĹžja, ĹĄirili ga bomo v zaselek Prelska, delno pa ga moramo razĹĄiriti ĹĄe v centru Vinske Gore, kjer je veÄ?ji del Ĺže konÄ?an. Gradnja kanalizacije pa je Ĺže konÄ?ana v zaselku PireĹĄica in delu kraja proti cerkvi.

Tam je ĹĄe vedno krajevno zajetje, ki ga krajani uporabljajo za zalivanje vrtov, za pitje ne veÄ?. A

đ&#x;”˛

tna Ĺželja, da dobimo nov vrtec, uresniÄ?ila. RaÄ?unamo, da bomo oktobra dobili gradbeno dovoljenje zanj, srÄ?no pa upamo, da bo gradnja stekla spomladi leta 2018. Vrtec bo v centru kraja, za podruĹžniÄ?no ĹĄolo. Krajevna skupnost pa je odstopila zemljiĹĄÄ?e za veÄ?namenskim domom, da bodo tam uredili igriĹĄÄ?e,ÂŤ pripoveduje OgrajenĹĄek. V minulem vrtÄ?evskem letu so eno skupino Vrtca Velenje ĹĄe gostili v VeÄ?namenskem domu, ena pa je bila v ĹĄoli. V novem ĹĄolskem letu bosta tam obe, Ä?esar so vsi zelo veseli.

V teh dneh obnavljajo tudi oder v veÄ?namenski dvorani. V naÄ?rtu so imeli temeljito obnovo doma, tudi energetsko prenovo in novo fasado. Ta del prenove pa so odloĹžili v prihodnost, dokler ne prestavijo jaĹĄkov za meteorne vode, ki so trenutno tik ob stavbi. Verjamejo, da bo obnova doma konÄ?ana prihodnje leto. đ&#x;”˛

Zaradi obnov potrebni obvozi

Zaradi del so bili v preteklem tednu v srediĹĄÄ?u Vinske Gore pogosto potrebni obvozi. V sredo so asfaltirali cesto proti Prelski, kmalu bo na vrsti ĹĄe odsek pri cerkvi.

jani Ĺže Ä?utijo. V zaselek Petelinjek naĹĄi gasilci Ĺže skoraj tri mesece vozijo vodo, saj je njihovo zajetje suho,ÂŤ pove v uvodu. Kot tudi, da je srediĹĄÄ?e Vinske Gore sedaj Ĺže opremljeno z novo kanalizacijo, vodovodom in telekomunikacijskimi vodi. Izgradnja mestnega vodovoda teÄ?e Ĺže vrsto let. ÂťSedaj je vse pripravljeno, da

travnikov namreÄ? pokosijo, preden na njih zacvetijo roĹže.ÂŤ Zato po Ä?loveĹĄkih merilih sadni gozd za zdaj morda ni videti popoln. ÂťVpraĹĄanje je, kaj sploh je popolno, ĹĄe najbolj blizu popolnosti je narava. Zato prosimo za malo strpnosti,ÂŤ poudari direktorica Ljudske univerze. Izvemo, da je nekaj dreves Ĺže imelo sadeĹže, je pa rast veliko poÄ?asnejĹĄa kot pri gojenih in ĹĄkropljenih drevesih.

Prvim drevesom so dodali ĹĄe 87 razliÄ?nih sadik in dreves. Veliko jih je Ä?ez noÄ? Âťdobilo nogeÂŤ. ÂťNajbolj Ĺžalostni smo, ko vsako pomlad in jesen skupaj z otroki iz vrtcev in ĹĄol sadimo grmiÄ?evje. V roku enega tedna ga ni veÄ?, izkopljejo ga z lopato. Otroci so potem zelo Ĺžalostni.ÂŤ ÄŒe ste se mimo Sadnega gozda sprehodili pretekli teden, je ta ĹĄe bil zaraĹĄÄ?en z visoko travo. Sedaj so jo Ĺže pokosili. Verjetno so zraven pokosili tudi kakĹĄno malino in borovnico, a to menda sodi k procesu razvoja tega drugaÄ?nega gozda.

stor za posip pepela, Ä?esar prej nismo imeli,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da so morali pokopaliĹĄÄ?e ograditi in urediti nova vhodna vrata. ÂťLetos so nanj zaÄ?ele zahajati srne, ki so pojedle vse roĹže. Zato smo ukrepali. Poleg tega pa smo uredili tudi informacijske table, na katerih lahko obiskovalci pokopaliĹĄÄ?a najdejo Ĺželeni grob.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanj – Zaradi obnov cest, lokalnih in drĹžavnih, so v Ĺ oĹĄtanju v tem Ä?asu na kar nekaj odsekih potrebne zapore. Obvozi so urejeni.

Do 15. avgusta bo zapora ceste v Penku, od ĹželezniĹĄke postaje do MeĹĄiÄ?a. Zaradi obnove drĹžavne ceste v Zavodnjah so zaporo ceste podaljĹĄali do 15. avgusta.

Dela izvajajo tudi na Kajuhovi cesti v mestu, kjer bodo do 31. avgusta, ko bodo dela zakljuÄ?ena, delne, obÄ?asne in tudi popolne zapore. Ves Ä?as bo urejen le dostop do vrtca. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

Ĺ PORT

20. julija 2017

Spodbuden Rudarjev zaÄ?etek Precej spremenjena zasedba Rudarja navduĹĄila gledalce na uvodni tekmi s pokalnimi prvaki in v prejĹĄnji sezoni Ä?etrtimi DomĹžalami – V soboto ob jezeru (ob 20.00) novinec Ankaran VelenjÄ?ani so Ĺželeno zaÄ?eli novo tekmovalno sezono. Po Ä?etrtkovi kvalifikacijski tekmi za ligo Evropa so gostili nekoliko utrujene DomĹžalÄ?ane in jih premagali z 2 : 1. ÂťVelika Ĺželja pa tudi sreÄ?a sta nas pripeljali do zasluĹžene zmage.

To je dobro sporoÄ?ilo za naprej, kako moramo nadaljevati: z velikim srcem, ĹĄe bolj sproĹĄÄ?eno in se bomo ĹĄe veselili,ÂŤ je po tekmi povedal zadovoljni trener Marijan PuĹĄnik, ki je bil po marcu 2010 znova v vlogi glavnega trenerja velenjskih nogometnih knapov. Iz Rudarja je pred zaÄ?etkom prvenstvo odĹĄlo veliko igralcev, veliko je novih, od tistih, ki so ostali in so bili v prejĹĄnjem prvenstvu nosilci igre, pa na uvodni tekmi ni bilo na igriĹĄÄ?u drugega najboljĹĄega strelca lige (najboljĹĄi je bil prav tako Rudarjev igralec John Mary), Dominika Glavine in kapetana Davida KaĹĄnika. Prvi Âťni bil v kadru za tekmoÂŤ, kot je po njej pojasnil trener, drugi pa je poĹĄkodovan.

DomaÄ?i so bili odloÄ?eni, da prekinejo slab lanski niz tekem z DomĹžalÄ?ani. V

prejĹĄnji sezoni so proti njim osvojili le eno toÄ?ko. Ĺ˝e po nekaj minutah igre so nevarno zapretili. Leon ÄŒrnÄ?iÄ? je po podaji Johna Maryja moÄ?no streljal z volejem, vendar je Ĺžoga zletela mimo gostujoÄ?ih vrat. Po slabih desetih minutah igre pa skorajda vodstvo gostov. S hitrim nasprotnim napadom so uĹĄli domaÄ?im igralcem, vratar Matej Radan je stekel daleÄ? ven iz svojega kazenskega prostora, da bi prepreÄ?il vodstvo gostov, bil je prepoÄ?asen, na njegovo sreÄ?o pa je gostujoÄ?i napadalec Alen OĹžbolt z lobom zgreĹĄil prazna vrata. Rudarji, ki so bili podjetnejĹĄi, so bili zelo blizu zadetka

v 25. minuti, ko je Mary, ki je vseskozi povzroÄ?al precej preglavic gostujoÄ?im obrambnim igralcem, odliÄ?no prodrl po levi strani blizu korenske Ä?rte. Ĺ˝ogo je poslal pred gol, zadel enega od gostujoÄ?ih igralcev, od katerega se je Ĺžoga odbila proti mreĹži, vendar je vratar Dejan Milić z dobro obrambo prepreÄ?il avtogol.

Napadalna igra pa se je rudarjem obrestovala. Damjan Trifković je Ĺžogo odliÄ?no podal pred gol, kjer jo je visoki Milan TuÄ?ić poslal v desno stran vratarja gostov za 1 : 0. Dvajsetletni igralec je priĹĄel iz ljubljanskega Brava. Veselje domaÄ?ih ob vodstvu je trajalo le pet minut. Po

hitrem nasprotnem napadu je gostujoÄ?i igralec Luka VolariÄ? poslal Ĺžogo pred Rudarjev kazenski prostor. Nevaren poloĹžaj in nezbranost obrambnih soigralcev je spet skuĹĄal reĹĄiti vratar Radan.

Stekel je ven iz ĹĄestnajstmetrskega prostora, a poletel v prazno. Ĺ˝oga je postala 'last' Petra PranjiÄ?a in izenaÄ?enje (1 : 1).

V 39. minuti je Trifković znova sijajno odkril TuÄ?ića. Strelec prvega domaÄ?ega gola pa tokrat ni bil dovolj natanÄ?en. Ĺ˝ogo je poslal Ä?ez preÄ?ko in do konca prvega polÄ?asa se rezultat ni spremenil. Tudi v nadaljevanju so bili domaÄ?i nevarnejĹĄi.

V 62. minuti je imel Damjan Vukliťević po kotu pred sabo le ťe vratarja Milića, ki pa se je izkazal z neverjetno obrambo.

Za napadalno igro so bili rudarji nagrajeni v 88. minuti. Izvedli so nov nevaren napad. MuĹžek je z leve strani posla Ĺžogo v kazenski prostor v bliĹžino toÄ?ke enajstmetrovke do Jakoba Novaka, od Olimpije izposojeni 19-letni igralec, ki je vstopil v igro dobrih deset minut pred tem, je nepriÄ?akovano in moÄ?no streljal.

Zadel je preÄ?ko. Od nje se je Ĺžogo odbila za golovo Ä?rto in nazaj v polje. Glavni sodnik, KranjÄ?an Nejc Kajtazović, je po posvetu s stranskim pokazal na sredino igriĹĄÄ?a. Sledilo je novo veliko veselje domaÄ?ih in DomĹžalÄ?ani so se morali sprijazniti z uvodnim porazom. Ob Rudarjevi igri pa se lahko spraĹĄujemo: Se dan po jutru pozna?

Dobro sporoÄ?ilo

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener: ÂťDomĹžale so dober nasprotnik, toda danes so moji fantje predvsem v drugem polÄ?asu igrali odliÄ?no. ÄŒestitam jim. PriÄ?akovali smo, da bo ekipa DomĹžal po treh evropskih tekmah nekoliko utrujena. ZaÄ?eli smo s prevelikim spoĹĄtovanjem nasprotnika, kar je normal-

no; to je bila prva tekma. Fantje pa so iz minute v minuto igrali bolje. Veliko je bilo teka, veliko dobljenih dvobojev.

V drugem polÄ?asu smo imeli precej priloĹžnosti, Ĺžal jih nismo izkoristili. Velika Ĺželja pa tudi sreÄ?a sta nas na koncu le pripeljali do zasluĹžene zmage. To je dobro sporoÄ?ilo za naprej, kako moramo nadaljevati; z velikim srcem, ĹĄe bolj sproĹĄÄ?eno in ĹĄe se bomo veselili.

Zavedam se, da bodo priĹĄli vzponi in padci, je pa seveda bolje zaÄ?eti prvenstvo z zmago kot kakor koli drugaÄ?e.

Tribuna je bila tokrat bolj polna. Hvala gledalcem za zelo buÄ?no spodbujanje.

Verjamem, da smo Ĺže z danaĹĄnjo tekmo nakazali, da bodo fantje na vsaki tekmi dali vse od sebe in da jih bo na sobotni tekmi ĹĄe veÄ?.ÂŤ In nove tri toÄ?ke? ÂťTega nikoli ne napovedujem, se bomo pa seveda Ä?im bolj potrudili, da bomo mi in gledalci zadovoljni.ÂŤ

Niso naĹĄli odgovora

Simon RoĹžman, trener DomĹžal: ÂťV naĹĄi igri ni bilo energije, prehitro smo izpuhteli. Z menjavami smo poskuĹĄali osveĹžiti ekipo, ni nam uspelo. Bilo smo pod stalnim pritiskom domaÄ?ih igralcev, enostavno se na to nismo mogli odzvati in sledil je neizbeĹžen poraz.Âť So bili utrujeni po evropskih tekmah? ÂťUpam, da ne, to bi morali vpraĹĄati njih. Resda je za nami teĹžko potovanje in v 24 urah je bilo nemogoÄ?e povsem obnoviti moÄ?i. Poleg tega se je Rudar predstavil kot kakovosten nasprotnik, zelo agresiven in nikakor nismo naĹĄli odgovora na njegovo igro. Seveda bi bil zelo vesel, da bi kljub naĹĄi neprepoznavni igri iztrĹžili remi, a pokazali smo premalo, da bi si to zasluĹžili.ÂŤ

Postati zgleden evropski klub Pred uvodno tekmo v novo sezono v Rudarju na novinarski konferenci o zadnjem zanimivem dogajanju v klubu in viziji kluba

obstal v prvi ligi in da je sploh preĹživel.ÂŤ Dodal je ĹĄe, da bi danes v takĹĄnih razmerah enako odloÄ?il.

letu in spleta okoliĹĄÄ?in smo se odloÄ?ili, da se bomo sporazumno razĹĄli in novo sezono zaÄ?eli brez njih. To seveda pomeni, da smo morali na novo zaÄ?rtati finanÄ?no konstrukcijo.

IzboljĹĄati delo v mlajĹĄih selekcijah

O tem so spregovorili predsednik Bojan Dobaj, podpredsednik Peter Dermol, direktor Marko ÄŒepelnik, trener Marijan PuĹĄnik in kapetan David KaĹĄnik. O spremembah na trenerski klopi in v igralski zasedbi smo pisali Ĺže v prejĹĄnji ĹĄtevilki.

V ospredju novinarskega zanimanja pa je seveda bilo razhajanje s srbskimi vlagatelji, podjetjem Novi Rudar, d. o. o., ki je bilo pred letom njihov reĹĄitelj.

In kako naprej? ÂťNaĹĄa vizija je takĹĄna, da Ĺželimo v naslednjem triletnem obdobju postati evropsko usmerjen klub. Ko vidim, s kakĹĄnim entuziazmom dela novi trener, verjamem, da nam bo to uspelo. Osnova pa je seveda najprej finanÄ?na stabilizacija kluba in izboljĹĄanje dela v mlajĹĄih selekcijah (mladinci in kadeti so izpadli iz prve lige – op. p.), so bile predsednikove uvodne besede. Podpredsednik je na zaÄ?etku poudaril, Âťda smo ljudje, ki smo v zadnjih letih delovali v NK Rudar, prav gotovo opravili veliko delo. Znano je, da je klub ĹĄe pred dvema letoma dolgoval veÄ? kot tristo tisoÄ? evrov, ki smo jih uspeĹĄno poplaÄ?ali, in tako zaÄ?enjamo novo poglavje.

PribliĹžno pred letom dni smo tudi podpisali pogodbo s srbskim vlagatelji, podjetjem Novi Rudar, d. o. o., ki je obveznosti sproti poravnavalo. Zaradi nekaterih dogodkov v preteklem

bodoÄ?e gospodarski subjekti ĹĄe moÄ?neje in izdatneje pomagali klubu, kot so to Ĺže nekoÄ?.ÂŤ

Prva poteza, ki smo jo naredili, je bila, da smo vse stroĹĄke zniĹžali in proraÄ?un zmanjĹĄali na pribliĹžno petsto tisoÄ? evrov.

Mestna obÄ?ina in Premogovnik

Predsednik je posebej omenil, da so se s tujimi vlagatelji razťli na lastno pobudo: Nekatere objave in govorice so naredile veliko ťkodo ugledu klubu (sum na domnevno prirejanje rezultatov – op. p.) Da bi jih utiťali oziroma se jim izognili, smo se z vlagateljem dogovorili za spo-

Tudi direktor ÄŒepelnik je omenil, da bo prvi cilj stabilizirati Ä?lansko ekipo: ÂťVrniti moramo zadovoljstvo na tribune, da bodo ljubitelji nogometa z zadovoljstvom spremljali knapovski boj, velenjsko trmo.

Veliko stavimo in priÄ?akujemo tudi od novega trenerja. Zavedamo se, da nogometna ĹĄola ni bila na pravi poti (kadeti in mladinci so izpadli iz prve slo-

Velenje, ki sta tudi v preteklosti vseskozi podpirala klub, ostajata glavna pokrovitelja, nimamo pa generalnega pokrovitelja.

Imamo veÄ? manjĹĄih pokroviteljev, vrata so odprta tudi drugim v obliki generalnega ali manjĹĄega sponzorja. Upamo in Ĺželimo si, da bo gospodarstvo znova zaÄ?utilo, da je lahko tudi nogomet dober posel, dobra priloĹžnost za marketing, dobra poslovna priloĹžnost. Ĺ˝elimo si, da bi v

razumno prekinitev sodelovanja. Nobenega pritiska v zvezi s tem od zunaj ni bilo, ne z nogometne zveze ne od drugod, razen novinarjev z 'zanesljivimi viri'. Sicer pa z vlagateljem nismo imeli nobenih teĹžav, svoje obveznosti je po pogodbi izpolnjeval.ÂŤ Podpredsednik ga je dopolnil: ÂťPred letom dni dejansko druge izbire nismo imeli. To je bila takrat edina reĹĄitev, da je Rudar

vanske kadetske in mladinske lige – op. p.). Zato moramo izboljĹĄati njeno delo. V bodoÄ?e Ĺželimo Ä?im veÄ? igralcev za prvo moĹĄtvo dobiti prav iz svoje ĹĄole.

Sledi njena prenovitev, prijajo novi trenerji, vanjo se vkljuÄ?uje tudi novi trener. Ker doma ni ustrezne kakovosti, iĹĄÄ?emo tudi igralce iz okoliĹĄkih klubov.

Vsekakor pa je naĹĄ cilj, da se kadeti in mladinci v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu vrnejo prvo ligo.ÂŤ

Za polovico zmanjĹĄali proraÄ?un

Zaradi govoric ‌

Po finanÄ?ni utrditvi visoki cilji

Marijan PuĹĄnik je v zvezi skrbi za mlajĹĄe selekcije dejal, da seveda ni dobro, da takĹĄen klub, kot je velenjski, nima ekip v kadetski in mladinski ligi in da je v zadnjih letih veliko fantov konÄ?alo v drugih klubih. Menil je, da je treba storiti vse, da nadarjene igralce zadrĹžijo v klubu, hkrati pa na vseh podroÄ?jih dvigniti strokovnost in pogoje dela.

Povedal je tudi, da prvo moĹĄtvo ĹĄe ni dokonÄ?no sestavljeno, ĹĄe vedno iĹĄÄ?ejo nekatere reĹĄitve za posamezne poloĹžaje. MoĹĄtvo ni sestavljeno tako, kot bi si Ĺželel, ampak v skladu s finanÄ?nimi moĹžnostmi. Vesel pa je predsednikovih besed, da morajo v naslednjih letih imeti visoke cilje.

V novi sezoni se bodo skuĹĄati pribliĹžati sredini lestvice, poleg tega pa uveljaviti dva, tri mlade igralce. Vesel bi bil, Ä?e bi najboljĹĄa strelca John Mary in Dominik Glavina ostala v klubu, a se hkrati zaveda, da bi bilo vodstvo kluba zaradi tega manj zadovoljno. Klub ju namreÄ? – kot smo Ĺže pisali v prejĹĄnji ĹĄtevilki – Ĺželi prodati, s Ä?imer bi si seveda zelo izboljĹĄal finanÄ?no stane.

Tudi kapetan KaĹĄnik je izrazil upanje, da se ne bo ponovila prejĹĄnja sezona, v kateri so do zadnjega trepetali za svojo usodo. ÂťVerjamem, da bomo igrali dober nogomet, konkurenÄ?en drugim, in se na koncu vsi veselili.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

đ&#x;”˛

Stane Vovk

Verdinek podpisal za RK Gorenje Velenje To sredo popoldne je novi trener RK Gorenje Velenje Ĺ˝eljko Babić prviÄ? pred sezono 2017/18 zbral igralce Ä?lanskega moĹĄtva.

Na tradicionalni piknik dan pred prvim treningom je priĹĄel tudi novopeÄ?eni slovenski reprezentant Matic Verdinek (189 cm, 1994). Levokrilni rokometaĹĄ, ki ĹĄteje 23 let, se je v Ĺ aleĹĄko dolino preselil v okviru zamenjave igralcev, za katero sta se dogovorila RK Gorenje Velenje in RK Maribor Branik.

Verdinek je z novim delodajalcem, ki bo v prihodnji sezoni znova nastopal v elitni Ligi prvakov, sklenil dveletno sodelovanje, z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za dodatno sezono. V obratno smer iz osjega gnezda potuje dve leti mlajĹĄi estonski leviÄ?ar Andris CelminĹĄ (193 cm, 1996), ki je veÄ?ino Ä?asa od prihoda v Velenje (2015) preĹživel na posojah v Ribnici in Slovenj Gradcu. RokometaĹĄ z Baltika je z MariborÄ?ani podpisal triletno pogodbo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ PORT

20. julija 2017

Odhod v tujino izpolnil njena priÄ?akovanja Lara PraĹĄnikar vesela, ker je Ä?lanica enega od najboljĹĄih nogometnih klubov v NemÄ?iji – O menjavi kluba za zdaj ĹĄe ne razmiĹĄlja, bo videla, kaj bo prinesel Ä?as Tatjana PodgorĹĄek

Pred letom dni je dijakinjo 4. letnika Gimnazije Ljubljana Šiťka Laro Praťnikar iz Šmartnega ob Paki poklicna pot peljala v tujino k nemťkemu Şenskemu nogometnemu klubu. Takrat najboljťa slovenska nogometaťica in najboljťa strelka igralka ŽNK Rudarja Škal je oblekla dres nemťke ekipe Turbine Potsdam.

Zanimalo nas je, ali je Ĺželja po poklicnem igranju nogometa v tujini vredna truda? Na to in ĹĄe nekatera druga vpraĹĄanja je Lara takole odgovorila: Je odhod v tujino izpolnil vaĹĄa priÄ?akovanja? ÂťDa, odhod v tujino je izpolnil moja priÄ?akovanja. Klub je odliÄ?no organiziran, zadolĹžitve vseh so znane, prav tako naĹĄe pravice in obveznosti. Kakovost treningov je na visoki ravni in na njih se moramo igralke nenehno dokazovati. Disciplina je zelo pomembna in vse se moramo ravnati po pravilih, ki veljajo v klubu.ÂŤ

Za vami je zagotovo naporno leto, kajti biti poklicna igralka nogometa v novem okolju, ÂťdomaÂŤ pa maturantka, ni enostavno. ÂťRes je. Pred letom dni so se mi z vabilom v Bundesligo uresniÄ?ile sanje in ĹĄe danes sem vesela, da sem Ä?lanica enega najboljĹĄih klubov v NemÄ?iji. Mislim, da ti mora nogomet pomeniti zelo veliko, da pri mojih letih storiĹĄ tak korak. Bilo je naporno, saj sem se ob treningih morala veliko uÄ?iti in se pripravljati na maturo, ki sem jo uspeĹĄno opravila. Poleg uÄ?enja sem morala sama skrbeti zase. Mladi si v teh letih teĹžko predstavljajo, da morajo poleg dela, uÄ?enja, vsak dan skuhati kosilo, oprati umazano perilo, pospraviti stanovanje ‌ Kako ste usklajevali uÄ?ne obveznosti? ÂťZame je ĹĄolanje na omenjeni gimnaziji konÄ?ano. Vsa pohvala ĹĄoli, ki mi je omogoÄ?ila ĹĄolanje na daljavo, in vsa pohvala kolek-

Lara PraĹĄnikar: ÂťBilo je naporno, a sem zmogla.ÂŤ

tivu, ki se trudi in pomaga dijakom v tujini, da lahko opravljajo ĹĄolanje. Profesor MatjaĹž Apat, ki je bil koordinator in je med drugim skrbel za moj uÄ?ni proces, je zame naredil ogromno.

Vsak dan sva bila v stiku, organiziral je sreÄ?anja na daljavo z ostalimi profesorji, poĹĄiljal mi je

gradiva za uÄ?enje in izpite, vlival mi je pogum. Ko si tako daleÄ? od doma, velikokrat potrebujeĹĄ tudi toplo besedo, ki ti daje samozavest. Bilo je naporno, a sem zmogla.ÂŤ Za dijake v Sloveniji so Ĺže poÄ?itnice? Kaj pa za vas? ÂťZame se je dopust zaÄ?el 21.

maja, ko se je konÄ?alo nogometno prvenstvo. Ĺ˝al to niso bile poÄ?itnice, saj sem se morala pripravljati na maturo, ki me je Ä?akala v juniju. Poleg tega sem se udeleĹžila ĹĄe slovenskega reprezentanÄ?nega nastopa v Albaniji.

Po konÄ?ani maturi se je zame zaÄ?el teĹžko priÄ?akovan dopust, ki

sem ga preĹživela na HrvaĹĄkem in doma, trajal pa je le dva tedna.ÂŤ Boste nadaljevali ĹĄolanje? ÂťBom, a v tem trenutku teĹžko reÄ?em kaj bolj konkretnega, ker ĹĄe iĹĄÄ?em najboljĹĄe moĹžnosti za to.ÂŤ Ste Ĺže v prvi postavi in na katerem mestu igrate? ÂťV sezoni sem Ĺže bila nekajkrat v prvi postavi, a potrebno je nenehno dokazovanje, saj na mojem mestu igrata dve igralki, ki sta z nemĹĄko reprezentanco postali olimpijski zmagovalki.

Igram v konici napada.ÂŤ Pogodbo z nemĹĄkim Ĺženskim nogometnim klubom ste podpisali za dve leti. RazmiĹĄljate morda o tem, da bi jo predÄ?asno konÄ?ali, ali iĹĄÄ?ete nove priloĹžnosti v NemÄ?iji? ÂťKot poklicna nogometaĹĄica imam svojega zastopnika, s katerim skupaj sprejemava odloÄ?itve.

Za moj razvoj je klub, v katerem sem trenutno, zelo dobra reĹĄitev, saj se lahko kosam z najboljĹĄimi nogometaĹĄicami. Na svoji poti sem Ĺže naredila velik korak, potrebno pa je ĹĄe veliko dela in tega se zavedam. Trenutno o menjavi kluba ne razmiĹĄljam, videli pa bomo, kaj bo prinesel Ä?as.ÂŤ đ&#x;”˛

Janja Garnbret do nove zmage Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO) je na drugi tekmi svetovnega pokala v teĹžavnosti 13. julija v Chamonixu v velikem slogu ubranila lansko zlato in vpisala Ĺže svojo drugo zmago v letoĹĄnjem SP. Poleg 18-letne KoroĹĄice je zablestela tudi 16-letna Gorenjka Mia Krampl, letos novinka na najveÄ?jih tekmovanjih, ki je s svojim prvim finalom med Ä?lanicami in sedmim mestom priplezala do uspeha kariere. Preostala slovenska favorita Mina MarkoviÄ? in Domen Ĺ kofic sta tokrat obtiÄ?ala v polfinalu.

"V Chamonixu sem zaÄ?ela tekmovati med Ä?lanicami in to je Ĺže od takrat moja najljubĹĄa tekma, tako zaradi mnoĹžice gledalcev in odliÄ?nega vzduĹĄja kot super glasbe. Vedno z veseljem plezam tu v vseh smereh, najbolje je vsakiÄ? v finalu. Tokrat sem opravila odliÄ?no, do vrha preplezala vse ĹĄtiri smeri, tako da si ne bi mogla Ĺželeti boljĹĄega zakljuÄ?ka," se je veselila 18-letna ĹĄportna plezalka.

Mednarodne igre ĹĄolarjev konÄ?ane

đ&#x;”˛

MlajĹĄi deÄ?ki ekipno osvojili prvo mesto V soboto, 15., in v nedeljo, 16. julija, so v Mariboru na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajĹĄi deÄ?ki (rojeni 2005 in mlajĹĄi) in mlajĹĄe deklice (rojene 2006 in mlajĹĄe).

Na dvodnevnem posamiÄ?nem in ekipnem drĹžavnem prvenstvu se je zbralo 358 plavalcev iz 28 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljala ekipa 15 mlajĹĄih deÄ?kov in 8 mlajĹĄih deklic. NajmlajĹĄi velenjski plavalci so na drĹžavnem prvenstvu tekmovali zelo dobro. Posebno so se izkazali mlajĹĄi deÄ?ki, ki so se vse do zadnje discipline borili s plavalci Olimpije za ekipno prvo mesto. Na koncu so bili velenjski mlajĹĄi deÄ?ki boljĹĄi za 14 toÄ?k (11.516 proti 11.502). Skupno so osvojili osem medalj. NajuspeĹĄnejĹĄi je bil Jure FrankoviÄ?, ki je osvojil ĹĄest srebrnih medalj – na 50 m, 100 m in

200 m hrbtno, 100 m in 400 m prosto ter 200 m meĹĄano. Srebrno medaljo je osvojila ĹĄtafeta mlajĹĄih deÄ?kov 4 x 50 m prosto in bronasto medaljo ĹĄtafeta mlajĹĄih deÄ?kov 4 x 50 m meĹĄano. V obeh ĹĄtafetah so nastopili Jure FrankoviÄ?, Urban Krepel, Luka AÄ?imović in Dane Ĺ ibanc. Med najboljĹĄo osmerico so se v razliÄ?nih disciplinah uvrstili ĹĄe Ĺ pela Pohorec, Urban Krepel, Luka AÄ?imović, Nik RamĹĄak Rotenhajzer, Aldin Cakor in Dane Ĺ ibanc ter moĹĄko-Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m prosto in drugi ĹĄtafeti mlajĹĄih deÄ?kov 4 x 50 m prosto ter 4 x 50 m meĹĄano. DoseĹženi so bili tudi trije novi klubski rekordi. Ĺ pela Pohorec je na 50 m hrbtno z rezultatom 38,55 odplavala klubski rekord za mlajĹĄe deklice. Dosedanji rekord Tine PandĹža je izboljĹĄala za 60 stotink sekunde. Jure FrankoviÄ?

pa je na 200 m hrbtno z rezultatom 2:39,02 za 19 stotink izboljťal dosedanji najboljťi rezultat Borisa Nikića in na 200 m meťano za 1,22 sekunde rekord Jerneja Ocepka.

V mlajĹĄem letniku (rojeni 2006 in mlajĹĄi, oziroma rojene 2007 in mlajĹĄe), v katerem so prejeli diplome, je Jure FrankoviÄ? v vseh ĹĄestih nastopih osvojil prvo mesto. Ĺ pela Pohorec je osvojila eno drugo (50 m hrbtno) in eno tretje mesto (100 m hrbtno), Dane Ĺ ibanc (50 m delfin) in Val GoliÄ?nik (50 m prsno) pa eno tretje mesto. V ekipnem vrstnem redu (med 28 klubi) je Plavalni klub Velenje osvojil dobro 7. mesto in dosegel 20.862 toÄ?k (5.552 toÄ?k veÄ? kot februarja na prvenstvu v 25 m bazenu). đ&#x;”˛ Marko PrimoĹžiÄ?

Mladi velenjski ĹĄportniki so se iz Litve vrnili z dobrim izkupiÄ?kom Kaunas, Velenje, 10. julija – V Litvi, v mestu Kaunas, so od 4. do 10. julija potekale 51. Mednarodne igre ĹĄolarjev, ki so se jih udeleĹžili tudi mladi ĹĄportniki iz velenjskih ĹĄportnih klubov. Na igrah so sodelovali v atletiki, plavanju in nogometu.

Z zelo dobrim izkupiÄ?kom so se z iger vrnili atleti. Nea Meh je postala zmagovalka teka na 400 metrov, v isti disciplini je Nejc Krejan osvojil 5. mesto. Mlada atletinja Alja Trupej je v B finalu teka na 800 m pritekla tretja v cilj in osvojila odliÄ?no 11. mesto, MatevĹž SuĹĄec je v teku na 1.500 metrov osvojil prav tako odliÄ?no 9. mesto, Vid MatjaĹĄ pa je v finalu skoka v daljino ĹĄe enkrat izboljĹĄal svoj osebni rekord, na koncu pa osvojil 9. mesto. Vid je odliÄ?no nastopil tudi v finalu skoka v viĹĄino, v katerem je zase-

del 11. mesto.Tamara Logar se je z osebnim rekordom na 200 m prsno v plavanju uvrstila v finale A, v katerem je osvojila konÄ?no 6. mesto. Ĺ˝e pred tem sta Tamara Logar in Nika GerĹĄak v disciplini 50 m delfin osvojili 12. oziroma 14. mesto.

Velenjski nogometaĹĄi so v Ä?etrtfinalu Ĺžal izgubili tekmo, vendar so se do konca borili kot levi. đ&#x;”˛ mkp foto: Ĺ portna zveza Velenje

ÄŒlani velenjske petanke ne poÄ?ivajo Velenje, 15. julija – ÄŒlani velenjskega druĹĄtva petanke tudi poleti nimajo Ä?asa za poÄ?itek. V soboto, 8. julija, so sodelovali s tremi trojkami na Touru trojk v Vuzenici, kjer so v moÄ?ni drĹžavni konkurenci dosegli dobre rezultate. DrĹžali so se zlate sredine. Morda bi lahko bili ĹĄe bolj-

ĹĄi, Ä?e ne bi sonce naredilo svoje.

Tudi minulo soboto, 15. julija, so sodelovali na drĹžavnem prvenstvu v preciznem izbijanju v Ljubljani, kjer so le za toÄ?ko zaostali za vrhunskim tretjim mestom v drĹžavi. ÂťPonosni smo na rezultate, ki jih dosegamo. Nadaljevali bomo s treningi, trikrat v te-

dnu po tri ure, to soboto pa nas spet Ä?aka tekmovanje v ÄŒateĹžu. Ĺ˝al nam ĹĄe vedno manjka mlajĹĄih Ä?lanov in tudi kakĹĄna Ä?lanica bi lahko izpopolnila naĹĄe vrste,ÂŤ nam je povedal predsednik druĹĄtva Aleksander ÄŒanÄ?. ÄŒe vas zanima, sprejmite njegovo vabiđ&#x;”˛ bĹĄ lo.

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

MNENJA, MODROBELA KRONIKA

20. julija 2017

Bodo kamere prepreÄ?ile vandalizem?

Velenje, 13. julija – V zadnjem Ä?asu se je ponovno poveÄ?al vandalizem na velenjski promenadi.

PoĹĄkodovani sta bili dve zaĹĄÄ?itni varovalni stekli na mostu Ä?ez reko Pako, od tega je bilo eno povsem razbito. PoĹĄkodovani mesti so zavarovali, nov stekleni del bodo nadomestili v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu. Vandalizem pa so opazili tudi na drugih delih promenade. Med drugim so po-

ĹĄkodovani elementi v javnih sanitarijah.

V Mestni obÄ?ini Velenje si prizadevajo, da bi bilo srediĹĄÄ?e mesta in mesto urejeno, Ä?isto in prijetno tako za prebivalce kot tudi obiskovalce, ki jih je v poletnih dneh ĹĄe posebej veliko. Med poletnimi poÄ?itnicami pri urejanju mesta sodelujejo tudi dijaki na poÄ?itniĹĄkem delu, vkljuÄ?eni v projekt ÄŒisto moje Velenje.

POLICIJSKA kronika

Uporabniki promenade, ki uniÄ?ujejo skupno lastnino, pa ta prizadevanja ruĹĄijo. Zato bo obÄ?ina na promenado sedaj namestila varnostne kamere. Bo pa najveÄ? narejeno, Ä?e skupno lastnino in teĹžko pridobljene pridobitve vsi obravnavamo z veÄ?jim spoĹĄtovanjem in bolj razumno. đ&#x;”˛

vzrok teh pa je bila najpogosteje neprilagojena hitrost.

Po podatkih Agencije za varnost prometa so se v lanskem letu nesreÄ?e motoristov najpogosteje zgodile ob koncih tedna, v obdobju lepega in suhega vremena, v popoldanskem Ä?asu. SonÄ?no vreme in suhe ceste motoriste dobesedno vabijo, da zajahajo svoje jeklene konjiÄ?ke. Ĺ˝al pa mnogi motoristi ob tem pozabljajo, da ugodne razmere za voĹžnjo skrivajo tudi mnoge pasti, ki jih pogosto spregledajo. Hitrosti so v tem obdobju praviloma veÄ?je, pozornost manjĹĄa, obÄ?utek lastnih zmoĹžnosti pa pretiran. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe toplotno obremenitev, utrujenost in dehidracijo, lahko ugotovimo,

Velenje, 15. julija – V soboto so policisti izvedli poostren nadzor prometa na Lopatniku. Opazili so, da ni malo takih, ki tam vozijo brez veljavnega vozniťkega dovoljenja in z neregistriranimi vozili. Dvema so zaradi voŞnje brez vozniťkega dovoljenja avtomobila tudi zasegli. da lepo vreme samo po sebi le ni popolno zagotovilo za varno udeleŞbo v prometu. Slednje velja za vse udeleŞence v prometu, zlasti pa za voznike motornih koles, ki so tem vplivom najbolj izpostavljeni.

Ne glede na vremenske razmere agencija svetuje, da naredimo vse, da bo naĹĄa udeleĹžba v prometu varna in da zaradi naĹĄega ravnanja ne bodo ogroĹženi ostali udeleĹženci v prometu.

Vozite previdno in strpno, spoĹĄtujte ostale udeleĹžence v prometu, prometna pravila ter nikakor ne precenjujete svojih zmoĹžnosti. đ&#x;”˛

Javna agencija RS za varnost prometa

Mnenja in odmevi Per aspera ad astra - prek trnja do zvezd, I. del Odziv Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a na zapis Franja Bartolca v NaĹĄem Ä?asu z dne 13. julija (poglavje Mnenja in odmevi) Franjo Bartolac v svojem zapisu Ĺžupana obtoĹžuje, da je bil na seji sveta kot vodja projekta obnove in energetske obnove BolniĹĄnice TopolĹĄica diskreditiran.

Prav tako obtoĹžuje Ĺžupana, da je predlagal privatizacijo BolniĹĄnice TopolĹĄica, s tem ko naj bi v DrĹžavnem zboru predlagal, da bi TomaĹž RoÄ?nik investiral v BolniĹĄnico TopolĹĄica.

Na zadnji seji obÄ?inskega sveta, na kateri so obÄ?inski svetniki razpravljali o trenutnem poloĹžaju BolniĹĄnice TopolĹĄica, je bila razprava usmerjena v iskanje reĹĄitev in nikakor ne obtoĹževanje. Franjo Bartolac je bil, kot tudi sam trdi v prispevku NaĹĄega Ä?asa z dne 13. julija (poglavje Mnenja in odmevi), vodja projekta obnove in energetske obnove BolniĹĄnice TopolĹĄica. Nesporno dejstvo je, da BolniĹĄnica TopolĹĄica sedaj posluje pozitivno in nima teĹžav s tekoÄ?im poslovanjem. Bremeni jo le dolg iz preteklosti, ki pa je nastal v Ä?asu obnove. Torej je bilo nekaj hudo narobe takrat.

Zagotovo ne drĹži, da je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, takrat vodja poslanske skupine SD, predlagal privatizacijo BolniĹĄnice TopolĹĄica ali

zdravstva na sploĹĄno. Dejstvo je, da temu ĹĄe danes odloÄ?no nasprotuje. Koncesionarji naj s svojimi storitvami zapolnijo zgolj tisto, Ä?esar javni zavodi zaradi preobremenjenosti ne zmorejo izvesti. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? tudi nikoli ni bil v poziciji, ko bi lahko ministrom svetoval. Je pa podpiral prizadevanja ministrstva, da so podpisali sporazum o sodelovanju bolniĹĄnic naĹĄe regije, ki bi, Ä?e bi se dosledno izvajal, ohranjal samostojnost vseh treh bolniĹĄnic. Vse to pa nima povezave z energetsko sanacijo BolniĹĄnice TopolĹĄica. Ĺ˝upan je ob zapisu v NaĹĄem Ä?asu tudi preseneÄ?en, v kakĹĄni vlogi se je minister pogovarjal s Franjem Bartolcem. Ĺ˝upan takrat niti vedel ni, da je Bartolac zaposlen v BolniĹĄnici TopolĹĄica.

V pismu Bartolac med drugim trdi, da je zavrnil (Ä?igav?) predlog za privatizacijo ĹĄe isti veÄ?er.

To kaĹže na to, da se je odloÄ?al o zadevah, za katere ni bil imenovan, ĹĄe manj pa strokovno usposobljen. Torej, Ä?e je odloÄ?al tudi o poslovanju bolniĹĄnice, trenutna situacija sploh ni preseneÄ?enje. Ĺ˝upan je bil deloma seznanjen tudi s projektom, ki bi lahko razĹĄiril ponudbo naravnega zdraviliĹĄÄ?a. ÄŒe bi mu vodilni znali prisluhniti, verjetno poslediÄ?no danes ne bi gledali razpadajoÄ?ih drĹžavnih objektov v TopolĹĄici.

Sicer pa iskanje odgovornosti o izgubi bolniĹĄnice Ĺžupan prepuĹĄÄ?a pristojnim in strokovno usposobljenim. Glede na poslov-

Velenje, 13. julija – V Ä?etrtek je zunaj naselja Ĺ alek zaradi voĹžnje po levi priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri so trÄ?ila tri vozila. Eden od voznikov je utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Tudi po Lopatniku za vozniĹĄkim!

Ne prehitevajte Ĺživljenja, vozite pametno!

V poletnih mesecih, ĹĄe posebej pa ob koncih tedna, se poveÄ?a gostota prometa, posebej v smeri turistiÄ?nih krajev, poletje pa privabi na ceste tudi ĹĄtevilne motoriste in kolesarje. Agencija za varnost v prometu zato opozarja vse udeleĹžence v prometu, da voĹžnjo prilagodijo razmeram na cesti. Neprilagojena hitrost namreÄ? predstavlja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreÄ?, ne samo v lanskem letu, temveÄ? tudi letos. ÄŒas dopustov in pohajkovanj je v polnem razmahu, prav tako pa je na cestah veliko tujih turistov. V zadnjih dneh se je kljub stalnim opozorilom zgodilo kar nekaj prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi motoristi,

VoĹžnja po levi zakrivila trk treh

no izgubo bolniĹĄnice pa "politiÄ?no" ugotavlja, da je bilo zagotovo nekaj hudo narobe, poleg tega pa ima tudi pravico, da podvomi v strokovnost tistih, ki so bolniĹĄnico vodili, vkljuÄ?no z energetsko sanacijo. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? ĹĄe enkrat poudarja, da zagovarja mnenje, da mora BolniĹĄnica TopolĹĄica ostati samostojna. To so svetnice in svetniki Mestne obÄ?ine Velenje na pobudo Ĺžupana na 22. seji Sveta Mestne obÄ?ine Velenje tudi potrdili. đ&#x;”˛

SluĹžba za odnose z javnostjo MOV

Per aspera ad astra - prek trnja do zvezd, II. del V prejĹĄnjem prispevku sem se odzval na podtikanja SD-jevih obÄ?inskih funkcionarjev in njihovega zvestega podpornika na moj raÄ?un kot vodje projekta celovite obnove in energetske sanacije BolniĹĄnice TopolĹĄica. V tem drugem delu se osredotoÄ?am na vlogo BolniĹĄnice kot ustanove za zdravljenje ljudi skozi skoraj stoletno obdobje in vlogo zdravstvenih oblasti pri njenem delovanju oziroma pri njenih vzponih in padcih.

BolniĹĄnica TopolĹĄica je najstarejĹĄa zdravstvena ustanova, namenjena zdravljenju pljuÄ?nih bolezni, ne le v Republiki Sloveniji, temveÄ? na celotnem obmoÄ?ju bivĹĄe Jugoslavije. Ustanovljena je bila leta 1919 kot sana-

Vlom v pisarno Velenje, 14. julija – V petek je neznanec vlomil v pisarno na Cesti Simona Blatnika. Odnesel je gotovino in denarnico.

Petsto evrov odnesel po pomoti Velenje, 15. julija – V soboto so policiste poklicali v bencinski servis Petrol, kjer naj bi jih nekdo ogoljufal. MoĹĄki je prosil prodajalko, Ä?e mu lahko menja bankovec za 500 evrov. Ko mu je izroÄ?ila denar, pa je ta poleg zamenjanega, vzel tudi bankovec za 500 evrov. V Ä?asu, ko so si policisti ogledovali video posnetke in zaÄ?eli ugotavljati, kako se je to zgodilo, se je moĹĄki Ĺže vrnil, se opraviÄ?il za napako in proda-

jalki izroÄ?il pomotoma odneseni bankovec.

Ukradel za 12.000 evrov pijaÄ?e Velenje, 16. julija – V nedeljo je neznanec vlomil v skladiĹĄÄ?e na KoroĹĄki cesti v Velenju in ukradel za okoli 12.000 evrov Ĺžganja, penin in cigaret.

Naťel razrezan trezor Šoťtanj, 16. julija – V Ravnah je neznanec med sprehodom po gozdu naťel razrezan trezor. Policisti so opravili ogled, trezor pa shranili.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Na podstreĹĄju naĹĄel del granate Velenje, 14. julija – V petek je policiste poklical obÄ?an, ki je na podstreĹĄju naĹĄel del granate z aktivnim vĹžigalnikom. Ekipa specialne protibombne enote policije je predmet prevzela in zanj ustrezno poskrbela.

Krasti se je odpravil brez osebne izkaznice Velenje, 14. julija – V trgovini Mercator so zalotili obÄ?ana, ki je hotel ukrasti brivnik. Policisti so zanj napisali kazensko ovadbo. Ker pa pri sebi ni imel nobenega

torij za zdravljenje tuberkuloze, bolezni, ki je bila vodilni vzrok smrti med obema svetovnima vojnama. Prej kot v 20 letih od ustanovitve je bolniĹĄnica postala ena najpomembnejĹĄih ustanov za zdravljenje tuberkuloze v Kraljevini Jugoslaviji, njen sloves pa je segel tudi daleÄ? v centralno Evropo. Po 2. svetovni vojni se je vloga bolniĹĄnice ĹĄe krepila z izgradnjo novih objektov: SmreÄ?ine leta 1955 ter Planike oktobra 1964. SmreÄ?ina se spreminja v ruĹĄevine, Planika pa je obnovljena navkljub vsem teĹžavam in podtikanjem.

Nekdanji sloves BolniĹĄnice TopolĹĄica je ostal v tujini, kjer sloves cenijo in ga spoĹĄtujejo. Ĺ˝al je doma povsem zbledel. Nadeli so ji sloves hiralnice. Padec je bil grozovit. Od prestiĹžnega do povsem zaniÄ?ujoÄ?ega slovesa. ÄŒe si nepouÄ?en in samo posluĹĄaĹĄ sporoÄ?ila zdravstvenih oblasti, dobiĹĄ obÄ?utek, kako se oblasti na vso moÄ? trudijo za dobro bolnika. Celo v resolucije zapiĹĄejo, da je bolnik v srediĹĄÄ?u celotnega zdravstva, od zdravstvenih ustanov, zdravstvenega zavarovanja do ministrstva, da je bolnik partner vsem v zdravstvu. Vsi pa vemo, da ni tako. ÄŒe bi pisal gloso o zdravstvu, bi bil bolnik drĹžava kot institucija, ki je v srediĹĄÄ?u zdravstva na vseh nivojih in se vsakokratne zdravstvene oblasti na vso moÄ? trudijo v dobro tega bolnika, da bolnik ozdravi. Vse ostalo je kulisa. Ko pa se vendarle kulisa, zavesa, malo odstre, se prst uperi v srÄ?iko zdravstva. V tiste, ki za bolnika skrbijo, ki verjamejo v spisane resolucije in se po njih ravnajo. Ti najpogosteje izpade-

dokumenta, so mu napisali tudi plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄitve doloÄ?il o osebni izkaznici.

Sumljivo ni bilo sumljivo Velenje, 14. julija – Policisti so v petek dobili prijavo, da se na ulici KoŞeljskega nahaja sumljiv kombi, v njem pa sumljiv moťki. Preverili so, za kaj gre, in ugotovili, da pogodbeni delavec komunalnega podjetja izvaja meritve.

napadel njegovo partnerko in jo uĹžalil.

Policisti so zbrali potrebne podatke, da bodo nesramneĹža lahko poiskali in mu napisali kazen.

Ker je ostal miren, ga je napadla

Velenje, 15. julija – V soboto je policiste poklical obÄ?an, ker naj bi na KidriÄ?evi cesti neznanec z grdimi besedami

Velenje, 16. julija – V nedeljo je policiste poklical VelenjÄ?an. Povedal jim je, da ga je partnerka seznanila, da ima novega ljubimca. Ker je ostal miren in ji rekel, da potemtakem lahko spakira in gre, ga je napadla, mu razbila radio, ga udarila in opraskala. Policisti so ji zaradi grdega obnaĹĄanja napisali kazen.

jo naivneĹži, ker menda ne razumejo bistva zdravstvene politike in resolucij, ker ni tako, kot piĹĄe, in ni tako, kot se sporoÄ?a javnosti. Po potrebi se izmiĹĄljajo nove in nove interpretacije.

Bil bi pristranski, Ä?e bi vsemu zdravstvenemu osebju pripisoval, da se zavzema za bolnika, tudi v zdravstvu so egocentriki, ki jim je mar le za lastni ego, tudi v zdravstvu je pohlep, a je tega k sreÄ?i manj kot drugje.

Za zmedeno zdravstveno politiko je ĹĄolski primer BolniĹĄnica TopolĹĄica. Vedno, ko se je bolniĹĄnica morala posodobiti in je bilo za njeno posodobitev v dobro bolnika nameniti denar, so jo zdravstvene oblasti raje ukinjale. Z zelo resnim namenom ukinitve bolniĹĄnice sem se prviÄ? sreÄ?al kot predsednik IzvrĹĄnega sveta obÄ?ine Velenje leta '91, po nastanku samostojne drĹžave. Poleg neĹĄtetih argumentov, ki smo jih podajali zoper ukinitev in so vsi ĹĄli v dobro bolnika iz bliĹžnje in daljne okolice, je odtehtal argument njene vloge v epidemijah in vojnah v preteklosti zaradi geografske lege in moĹžnosti samooskrbe, Ä?esar ni moÄ? zanemariti tudi v sodobnem sistemu zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, ker ni moÄ? izkljuÄ?iti morebitnih epidemij, tudi ne nesreÄ?, zlasti naravnih nesreÄ?.

Od tistega, zdaj Ĺže davnega leta 91, je BolniĹĄnica preĹživljala zgolj padce. Ohranjala se je z moÄ?jo svojih notranjih virov, bolj ali manj uspeĹĄno. Zunanje podpore zdravstvenih oblasti ni bilo. Ne upravno-administrativne, ĹĄe manj pa finanÄ?ne. Edino, kar se je spremenilo od daljnega leta 91, je, da zdravstvene oblasti niso veÄ? administrativno ukinja-

le bolniĹĄnice, temveÄ? jo pustile, da sama zapre vrata oziroma da pride v poloĹžaj, ko ne bo veÄ? izpolnjevala nobenih pogojev za bolniĹĄnico – tako glede fiziÄ?nega okolja (zgradb in prostorov) kot tudi strokovnega osebja. Tudi za hiralnico ne. Njena vloga v sistemu zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja pa je ĹĄla v pozabo.

Agonija, ki je bila sramotna, se je prekinila z uvedbo procesa naÄ?rtovanja. Pisalo se je leto 2007. Uvedba naÄ?rtovanja, ki je sicer standardiziran proces, a je bil v zdravstvu redkost, zlasti strateĹĄko naÄ?rtovanje, je bolniĹĄnico pripeljalo do posodobitve poslanstva, zlasti nove vizije in strateĹĄkega cilja za naslednje dolgoroÄ?no obdobje oziroma za korak v drugo stoletnico delovanja. StrateĹĄki naÄ?rt je podal odgovore na tri kljuÄ?na strateĹĄka razvojna vpraĹĄanja: Kje je bolniĹĄnica danes, kam Ĺželi priti in kako bo tja priĹĄla. Poglobljena analiza s poslovnega in strokovnega vidika je pokazala, kje je BolniĹĄnica danes oziroma v kaĹĄnem stanju je, in sicer, da je tako rekoÄ? v prostem padu, ki ga blaĹži le zavzetost zelo okrnjene ekipe specialistov in zdravstveno osebje. Na podlagi te analize si je BolniĹĄnica smelo postavila strateĹĄki cilj, da v prvi fazi postane najboljĹĄa specialistiÄ?na internistiÄ?na bolniĹĄnica z osrednjo dejavnostjo zdravljenja pljuÄ?nih bolezni in bolezni dihal. NajboljĹĄa s strokovnega in poslovnega vidika, usposobljena za hitro odzivanje na potrebe ljudi po zdravljenju. V drugi fazi pa kliniÄ?na ustanova, ki bo hkrati uÄ?na baza za medicinsko osebje in zdravnike z njenega speci-

Grde besede neznanca

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 15

20. julija 2017

VI PIĹ ETE

Ura druĹžine Adamovich de Csepin v Muzeju Velenje

Oven 21. 3. - 20. 4.

PlemiĹĄka druĹžina Adamovich de Csepin je ĹĄe danes moÄ?no zasidrana v spominu VelenjÄ?anov. Bili so lastniki Velenjskega gradu vse od leta 1858, ko pride grad v roke Karla Adamovicha de Csepina in njegove Ĺžene Biance, rojene grofice WickenburĹĄke, pa do leta 1918, ko ga prodajo svojim sorodnikom, grofom Coronini Cronberg iz Gorice. ÄŒlani druĹžine Adamovich de Csepin pa so tudi po tem letu ĹĄe naprej prebivali tu. Kot zadnja iz druĹžine sta na Velenjskem gradu Ĺživela Theresia Adamovich in njen moĹž, baron Ivan. Ta je leta 1929 tu umrl in je pokopan na starem ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u. Njemu je tudi pripadala ura, ki jo je letos Muzeju Velenje podarila gospa Greta Ĺ vener. Ura je bila del druĹžinske zapuĹĄÄ?ine njenega pokojnega moĹža Maksa Ĺ venerja, ki si jo je Ĺželel podariti Muzeju Velenje, a ga je pri nameri prehitela bolezen.

Zato sta letos to njegovo Şeljo izpolnila Şena Greta ter vnuk Mitja. Žepna ura je pripadala

njegovemu oÄ?etu Otu, ki je bil na Velenjskem gradu zaposlen kot osebni sluga in voznik, njegov oÄ?e Anton(ij), ki je enako kot baron umrl leta 1929, pa puĹĄkar. Na gradu sta delali tudi Otovi starejĹĄi sestri Cecilija, ki je bila sobarica, kot kuharica pa je na gradu nekaj Ä?asa delala tudi njena mlajĹĄa sestra Marija. Kot se druĹžina spominja, je najbrĹž na gradu delala tudi tretja sestra TonÄ?ka. V druĹžini Antonija Ĺ venerja, nezakonskega sina Cecilije Ĺ vener, kasneje poroÄ?ene Unterreiner, vulgo Wasenmeister (konjederec), in njegove Ĺžene Marije Obreza se je namreÄ? rodilo sedem otrok, Otmar kot predzadnji leta 1912. Ĺ˝epna ura z veriĹžico je bogato okraĹĄena, tako ĹĄtevilÄ?nica z rimskimi ĹĄtevilkami kot kovinski rob. Medtem ko ĹĄtevilÄ?nico krasi cvetni motiv, je zadnja stran okraĹĄena z lepo gravuro. Gre za lovski motiv s podobo lovca s puĹĄko v roki in

V Zimzelenu je Ĺživahno tudi poleti

alistiÄ?nega podroÄ?ja.

Pot do tega cilja si je BolniĹĄnica zaÄ?rtala z obnovitvijo vseh treh kljuÄ?nih zgradb: Planike, SmreÄ?ine in vile Brede, ki naj bi skupaj z okolico zagotavljale fiziÄ?no okolje za zdravstveno destinacijo. Le zdravstvena destinacija lahko sprejme vse izzive v zdravstvu danes in v prihodnosti, ki jih narekujejo demografska gibanja, staranje prebivalstva in s tem povezane kroniÄ?ne bolezni ter epidemioloĹĄka tveganja zaradi globalnih okoljskih sprememb, spornih tehnologij, naÄ?ina Ĺživljenja in podobno. V naÄ?rtovanju poti do strateĹĄkega cilja ni zanemarjala niti neposredne bliĹžine zdraviliĹĄÄ?a, ki meji na zdravstveno destinacijo, s Ä?imer so se ji odstrla vrata do Ä?ezmejnega sodelovanja oziroma Ä?ezmejnega zdravstva. Torej odstrla so se ji vrata v prostor, kjer je nekoÄ? Ĺže bila in je imela zavidljiv sloves.

Da bi bila pot do takega cilja ĹĄe bolj pregledna, si je BolniĹĄnica opredelila konkretne zdravstvene storitve oziroma vsebine za vsak objekt posebej in destinacijo kot celoto. Za Planiko si je opredelila specialistiÄ?ne ambulante, sodobno diagnostiko in akutno bolniĹĄniÄ?no zdravljenje, za SmreÄ?ino zdravstveno nego, paliativno oskrbo in rehabilitacijo, za vilo Breda pa raziskovalno dejavnost. Za obnovo teh treh kljuÄ?nih zgradb destinacije bi moralo slediti projektiranje, investicijsko elaboriranje in gradnja. Ĺ˝al se je Ĺže pri prvem objektu Planika hudo zapletalo, druga dva se bosta verjetno prej podrla, kot bi bila obnovljena za zdravstveno dejavnost.

Glede na izkuĹĄnje s teĹžavami BolniĹĄnice TopolĹĄice pri naÄ?rtovanju svojega razvoja, da bi se Ä?im bolj odzivala na potrebe ljudi iz svoje okolice in ĹĄirĹĄe, je treba poudariti, da so sicer bolniĹĄnice po zakonu javne ustanove, vendar po upravljanju so drĹžavne, kar ni isto. Nekateri Ä?lani svetov BolniĹĄnic so celo v izrazitem konfliktu interesov, na primer od zdravstvene zavarovalnice, ki je bolniĹĄnicam pogodbeni partner. Pogodbeni partner upravlja svojega pogodbenega partnerja, a to zdravstvenih oblasti ne moti. Veliko teĹžav v zdravstvu izhaja iz neustreznega upravljanja. Tudi statusa bolniĹĄnic. BolniĹĄnica kot ustanova nima premoĹženja, vse je drĹžavno.

Prvi korak od drĹžavne k javni ustanovi je prenos premoĹženja na ustanovo. Naslednji korak pa je sprememba vodenja. DrĹžava je sicer odgovorna za javno zdravstvo, vendar na sistemski ravni, ne pa pri upravljanju. V tej smeri bi morala steÄ?i reforma zdravstva. Ker javno zdravstvo temelji na treh stebrih, (1) javni sluĹžbi, ki je opredeljena z obsegom storitev (koĹĄarica javnih zdravstvenih storitev), (2) na financiranju javne sluĹžbe (koĹĄarice) po naÄ?elu obveznega, z zakonom predpisanega prispevka in principu solidarnosti (Bismarckov model, ki je pri nas uveden z zakonom 1892, ko je Slovenija spadala pod Avstro-Ogrsko, ta pa ga je uvedla kot tretja drĹžava na svetu), in (3) na organizaciji izvajalcev javne sluĹžbe (koĹĄarice). ÄŒe se kateri koli steber od teh treh podre ali pa slabo deluje, je javno zdravstvo v teĹžavah.

Reforma bi pomenila, da zdra-

OdloÄ?no se boste sooÄ?ili s problemi in doÄ?akali pravo reĹĄitev. Veselite se in uĹživajte v poletju, predvsem pa v druĹžbi druĹžine in prijateljev. PriloĹžnosti boste imeli veÄ? kot dovolj, le izrabiti jih morate. V naslednjih dneh boste zamudniki naÄ?rtovali dopust, drugi se boste Ĺže predajali poletnim sonÄ?nim Ĺžarkom. Tudi finanÄ?no stanje se vam bo izboljĹĄalo, varÄ?evanje nekaj Ä?asa ne bo veÄ? nujno zlo.

V naslednjih dneh boste bolj odsotni pri delu, zato bodo temu primerni tudi rezultati. Ker ste vedeli, da bo tako, boste poskrbeli, da tega drugi ne bodo opazili.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Nekaj napetih dni je pred vami. Premalo vas bo, da bi si delo razdelili, zato bodo zaloge energije hitro kopnele. Ĺ ele ob koncu prihodnjega tedna boste naĹĄli mir in sprostitev, do takrat pa bo treba zdrĹžati. VaĹĄa pustolovska Ĺžilica vas bo ob koncu tega tedna vodila tudi tja, kamor zaidejo le redki. Veliko bolj celovito boste videli vse, kar se vam dogaja od zaÄ?etka leta do danes. Z neko odloÄ?itvijo ne boste veÄ? odlaĹĄali, saj vas tako svari tudi notranji glas. Razveselili se boste prijatelja, ki ga nekaj Ä?asa niste videli.

Greta Ĺ vener s podarjeno uro (Foto: Dak)

lovskim psom ob nogah. Ozadje predstavljata travnato pokrajino z velikim drevesom ob strani. Ura je srebrna, izdelana pa konec 19. ali v zaÄ?etku 20. stoletja. đ&#x;”˛

Mateja Medved

đ&#x;”˛

vstvene oblasti na sistemski ravni temeljito posodobijo vse tri stebre, upoĹĄtevajoÄ? stanje danes in izzive v prihodnosti.

Povsem razumno je bilo od prvih korakov naÄ?rtovanja, da bolniĹĄnica z lastnimi sredstvi ne bo zmogla priti iz stanja, v kakrĹĄnem je, v stanje, v katero bi Ĺželela priti. Njen status in tudi status katere koli druge bolniĹĄnice v naĹĄem zdravstvu ne omogoÄ?a veÄ?jih investicij iz poslovanja, razen zadolĹževanja po predpisani proceduri, v kateri sta kljuÄ?ni Ministrstvo za zdravje in finance. đ&#x;”˛

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

V teh dneh si boste priznali, da so vaĹĄi naÄ?rti o spremembi naÄ?ina Ĺživljenja za vas in vaĹĄo druĹžino teĹžko uresniÄ?ljivi. A se ĹĄe ne boste vdali. ÄŒim prej morate prenehati razmiĹĄljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le ĹĄe bolj zmedeni in negotovi pri odloÄ?itvah o prihodnosti. Kdor se enkrat opeÄ?e, je paÄ? bolj pazljiv, vi pa ste se doslej opekli Ĺže veÄ?krat. Prav niÄ? ne bo narobe, Ä?e boste tokrat zato ĹĄe bolj pazljivi. ReĹĄitev ste imeli ves Ä?as pred nosom, pa je niste videli. Naslednji teden jo boste.

Jasno in tiho. Zdravje: obÄ?utljivi boste, zato dovolj poÄ?ivajte. VroÄ?ina vam ne bo veÄ? godila.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Ĺžijo pletilje, sveĹža jutra so namenjena sprehodom po dvoriĹĄÄ?u, kakĹĄen dan se prileĹže igranje tombole ali taroka, s svojci in prijatelji je prijetno posedeti na terasi. Stanovalci moĹžgane razgibavajo v moĹžganskem fitnesu v sodelovanju z VGC Planet generacij, telo zbudijo na jutranji vadbi in na aktivni poti na hodniku.

V torek, 11. julija, pa je bilo vreme prav primerno za tradicionalno ribiĹĄko dopoldne ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru. RibiÄ?i RD Ĺ oĹĄtanj vsako leto poskrbijo za vabo, ki jo stanovalci na trnkih ponudijo ribjemu zarodu. Ulov se vedno vrne v jezero in tudi letoĹĄnji krap s fotografije znova plava v njem, Tonetu, Ivanu in Andreju pa je vsekakor polepĹĄal ribolov.

Mladi so v tem vroÄ?em poletju na Velenjski plaĹži ali ob morju, srednja generacija Ä?aka na teden ali dva zasluĹženega dopusta, starejĹĄim svetujejo, naj poÄ?ivajo v senci.

Stanovalci DEOS Centra starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici se slednjega drĹžijo, a jim tudi poleti ni dolgÄ?as. ÄŒetudi je veÄ?ina nastopajoÄ?ih na poÄ?itnicah, se v domu odvijajo razliÄ?ne dejavnosti v kroĹžkih. Ĺ˝ivahne so debate v Ä?vek skupini in v literarnem kroĹžku, vsak torek se v senÄ?nici dru-

15

Franjo Bartolac

Trgovski center pod vilo Herberstein!!!

Vi odloÄ?ate, spoĹĄtovane svetnice in svetniki SD! Na zadnji seji, junija, je svet Mestne obÄ?ine Velenje z odloÄ?ilno vlogo svetnic in svetnikov velenjske stranke SD dokaj diskretno sprejel sklep, da se za namen (ĹĄe enega!!!) trgovskega centra v Velenju odprodajo najlepĹĄa zemljiĹĄÄ?a pod vilo Herberstein.

Pred dobrimi dvajsetimi leti je takratna ÂťlevicaÂŤ komajda ubranila namero rimskokatoliĹĄke cerkve, da na prostoru, ki je del ĹĄe edinih ohranjenih travnikov na obrobju gozda v Velenju, zgradi cerkev. ÂťLevicaÂŤ je zavrnitev utemeljila s tem, da so zemljiĹĄÄ?a ob Ĺ aleĹĄki cesti Âťzelena pljuÄ?aÂŤ Velenja, ĹĄe posebej Kardeljevega trga, da ne morejo biti namenjena samo eni skupini ljudi in da jih bomo namenili predvsem za rekreativne aktivnosti vseh obÄ?anov.

Diana JaneĹžiÄ?, foto Matija Vovk

Dvajset let kasneje, ista ÂťlevicaÂŤ, naslednica nosilcev najÄ?istejĹĄih socialdemokratskih idej, ta zemljiĹĄÄ?a za pest evrov prodaja, daje na oltar nekemu drugemu bogu, najveÄ?jemu bogu – Profitu!

Pred nekaj dnevi je ÂťrdeÄ?aÂŤ Svetlana MakaroviÄ? dejala: Âť ‌ je treba jasno povedati, kako nevarna je zaslepljenost z vsem navideznim razkoĹĄjem, kako nevarni so trgovski centri, ki ponujajo 50 vrst razliÄ?nosti pred oÄ?mi ljudi, ki so siromaki. Vse to je straĹĄna okupacija. Upreti se je treba okupaciji navideznega razkoĹĄja, upreti tudi z rdeÄ?o zvezdo ‌ Ĺ e je Ä?as, da ustavimo nespametno poÄ?etje.

Vi odloÄ?ate o tem, spoĹĄtovane svetnice in svetniki SD-ja. Vi imate veÄ?ino v obÄ?inskem svetu, vaĹĄa je oblast v obÄ?ini. ÄŒe nimamo boljĹĄih reĹĄitev, prepustimo ĹĄe poslednjo obÄ?insko srebrnino naĹĄim vnukom – pametnejĹĄi bodo od nas!

Velenje, 10. julija 2017 P. S. KasnejĹĄi poskusi MOV, da z javnimi objavami "omili sklep" in tako potolaĹži "nadleĹžno javnost", so seveda samo pesek v oÄ?i. Sklep je jasen: zemljiĹĄÄ?a se prodajo! in uradna obrazloĹžitev sklepa v gradivu in priloĹženi tabeli je jasna (stran 19 in 20 Glasila sveta MOV): "za gradnjo trgovskega centra" in "je predvidena gradnja trgovskega objekta".

Javne izjave bodo ĹĄle v pozabo, ostalo bo le to kar je uradno zapisanega - in pot trgovcem je odprta!

Velenje, 17. julija 2017 đ&#x;”˛

Vlado VrbiÄ?

Obeta se nekaj novega in zanimivega na podroÄ?ju ljubezni, saj boste preĹživeli vikend v druĹžbi prijetne osebe, ki bo na vas res naredila moÄ?an vtis. Ĺ˝al se imate premalo radi, da bi si upali tvegati veÄ?, kod od vas priÄ?akuje okolica. A kdor ne tvega, nikoli ne doseĹže Ĺželenega. SreÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti veliko, pa se vam bodo romantiÄ?ne Ĺželje vseeno zaÄ?ele uresniÄ?evati.

Le nasmejali se boste, ko vam bo partner povedal, kaj Ä?uti do vas. S tem bo opravil tisto, Ä?esar ste se najbolj bali. Odslej bo vse drugaÄ?e.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Na zaÄ?etku meseca julija ste bili zelo skeptiÄ?ni, da bo poletje, tako kot si ga Ĺželite. Sedaj boste vedeli, da ste imeli prav. Mirno se boste sprijaznili s situacijo. PriÄ?akovali boste najboljĹĄe reĹĄitve. MoĹžnosti bodo majhne, vi pa ne boste obupali. TolaĹžilo vas bo tudi to, da bo vaĹĄe zdravje po dolgem Ä?asu res odliÄ?no. K temu bo zagotovo pripomoglo tudi to, da Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživite zelo mirno. Morda boste v naslednjih dneh nekoliko nervozni le zaradi manjĹĄih finanÄ?nih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmiĹĄljali veliko bolj razumno kot doslej. ÄŒe ni, ni. NiÄ? ne boste zamudili.

Devica 24. 8. - 23. 9.

LetoĹĄnje poletje se vam zdi dolgo zato, ker vam je kar naprej vroÄ?e. In tako bo ĹĄe nekaj dni, sploh, Ä?e jih boste preĹživeli v sluĹžbi. Po navadi niste sanjaÄ?, a tokrat boste. Sanjarili boste predvsem o neki trenutno nedosegljivi osebi.

Sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste laĹžje lotili dela, ki ga morate Ä?im prej opraviti, a vam res ne diĹĄi. Tako se boste namreÄ? prepriÄ?ali, da se je vredno potruditi. V tem tednu boste z lahkoto uresniÄ?ili vse svoje zamisli. Morda boste morali biti le malo bolj potrpeĹžljivi, kajti rezultati ĹĄe ne bodo kmalu vidni. Ĺ e manj obÄ?utni v vaĹĄi denarnici. Ĺ˝elja tokrat ne bo dovolj. Spanec bo slab, dnevi pa dolgi.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

V naslednjih dneh boste pustili neki osebi, da odide iz vaĹĄega Ĺživljenja. Dolgo ste Ä?akali, da se vajin odnos popravi. Sedaj vam je jasno, da se ne bo. Zato boste vi tisti, ki se boste umaknili. Veselili se boste Ĺže nekako pozabljenega obÄ?utka svobode. Zdelo se vam bo, da ste lahkotni kot ptica, ki jasno vidi neĹĄteto moĹžnosti pod seboj. Vseeno bodite previdni pri odloÄ?itvah, sploh poslovnih. Dobro premislite, preden boste iz idej preĹĄli v dejanja, saj ni vredno, da se vam sedaj, ko je spet vse, kakor ste nekaj mesecev Ĺželeli, ponovno zaplete. Naslednje dni izkoristite za aktiven poÄ?itek.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

SpoÄ?iti ste kot Ĺže dolgo ne. Zato boste vse bolj pozitivni. Spremembe se bodo dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Prav zaradi svoje intuicije pa boste tokrat jasno vedeli, kako naprej, saj se boste znali tako pravoÄ?asno ustaviti kot reagirati na to, kar se vam bo dogajalo. Sodelavci nad vsemi vaĹĄimi idejami ne bodo navduĹĄeni. Vi pa boste prepriÄ?ani, da ste na pravi poti, zato se ne boste pustili motiti. Tistim, ki so brez dela, se odpirajo moĹžnosti, da ga dobijo. Ne zamudite jih, ker se ne bodo tako kmalu ponovile. Tiste, ki ga imate, pa Ä?aka naporen delovni teden. A vas to ne bo motilo.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Svoje poslovne cilje boste uresniÄ?evali po planu, ki ste si ga sami zaÄ?rtali. ÄŒe zaradi poletja in dopustov ne boste naĹĄli osebe, ki jo pri tem potrebujete, boste vseeno ĹĄli naprej. Ĺ˝e nekaj dni ste namreÄ? na vrhuncu moÄ?i in uÄ?inkovitosti. Zato ste pripravljeni na nove Ĺživljenjske tokove in izzive, vsemu, kar vam bo prineslo Ĺživljenje, se boste zlahka prilagodili. Ob koncu tedna se boste pri neki odloÄ?itvi tiho obraÄ?ali vase, ker ne boste nikomur zaupali, kaj vas muÄ?i. Brez skrbi kmalu boste naĹĄli prave odgovore. Poletni prehladi v teh vroÄ?ih dneh niso redkost, lahko se zgodi tudi vam.

Hladite se Ä?im bolj naravno.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Preganjala vas bo slaba volja. PoÄ?utili se boste krivo zaradi vseh dogajanj, ki niso odvisna le od vas, predvsem pa so za vas nekaj Ä?isto novega. ÄŒe boste veliko premiĹĄljevali o tem, miru ne boste naĹĄli. Tudi zato v teh dneh spanec ne bo globok. Zbujali se boste utrujeni in slabovoljni. Zavedati se boste zaÄ?eli, da vas Ä?aka dolga pot do nelahkega Ĺživljenjskega cilja. Ni pa dvakrat za reÄ?i, da se ne boste Ä?isto zares odpravili na niÄ? kaj naÄ?rtovano potovanje. ÄŒe bo tako, bo odliÄ?no. Ljubezen?

Trenutno le vi veste, kaj se dogaja. Ĺ e partner ne sluti, kako Ä?utite in kaj Ĺželite.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Popolnoma ste izÄ?rpani, poleg tega boste ves Ä?as prepirljivi. Krivdo boste iskali vsepovsod drugje, le pri sebi ne. Nekoliko veÄ? pozitivne energije in poguma boste obÄ?utili ĹĄele ob koncu tedna, ko bodo v vaĹĄe Ĺživljenje posegle bliskovite spremembe. Ĺ e dobro, da ste jih vsaj malo priÄ?akovali. Dobra novica je, da so zagotovo rezultat vaĹĄe zrelosti in potrpeĹžljivosti, ki sta vas pripeljali do Ĺželenih rezultatov pri delu, v zasebnem Ĺživljenju pa sta bili prej ovira kot prednost. Da ljubezen dela Ä?udeĹže, je znano, a za vas doslej tega ne bi mogli reÄ?i. Sedaj pa jih bo in to zelo pozitivne. To vam bo pomagalo tudi pri premagovanju teĹžav z zdravjem. Ne, ne bo ĹĄe takĹĄno, kot si Ĺželite.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

ÄŒeprav boste spoznali, kje delate najveÄ?jo napako, je ne boste mogli odpraviti Ä?ez noÄ?. Navada je paÄ? Ĺželezna srajca. ManjĹĄe zdravstvene teĹžave bodo tiste, ki vam bodo odprle oÄ?i. ÄŒas je, da se vzamete v roke. Tokrat preprostih in hitrih reĹĄitev ne bo. Treba bo delati na sebi in zase. Spremembe vas bodo spravljale v slabo voljo, Ä?esar sploh ne boste skrivali. Nekdo, ki vam je obljubil nemajhno uslugo, vas bo pustil na cedilu. Jezilo vas bo, ker ste vi njemu pomagali Ĺže veÄ?krat. Vseeno boste njegovo ravnanje tolerirali. Zato, ker veste, da je to trenutno najbolj modro.

Naš čas, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. julija

05.50 06.10 07.00 09.00 10.30 11.00 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.40 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 00.40 01.05 02.00

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad.

Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok. odd.

Ambienti Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Dragonja - skrivnostna reka, dok., pon.

Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Peš po Himalaji, popotniška odd.

Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: V vesolje - prof. dr. Tomaž Zwitter, dok. odd., pon.

Novice Utrinek - zgodbe priseljencev, izob. odd., pon.

Zu, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Gospodična pri šestdesetih, nem. f., pon.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Kraj zločina, miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

09.10 11.25 12.05 12.50 13.30 14.30 18.00 18.50 18.55 19.40 19.55 20.00 20.55 21.40 22.35 23.35 23.55 00.40 01.45 03.00

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris., pon.

Niko, ris.

Zlatko Zakladko: Kralj Matjaž Slovenski vodni krog: Reka Reka, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolumb. nad.

Na lepše Slovenski magazin Dober dan: Moj moški noče odrasti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, vključitev v prenos Bela sužnja, kolumb. nad., pon.

Pujsa Pepa, ris., pon.

Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica in OŠ Šmarjeta, kviz, pon.

Vesoljček, kratki igrani f., pon.

Vetrnica, pon.

Gradnja Zvezdnih stez, kan. dok. odd.

Kjer bom doma, avstral. nad. Žena, mož in nepridipravi, ang. nad., pon.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jan Plestenjak, pon.

Bučke, satirična odd., pon.

Slovenska jazz scena: Imago Sloveniae – Podoba Slovenije.

Anders Bergcrantz group, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, posnetek, pon.

Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.35 7.55 8.20 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 0.00 0.50 1.40 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka Hotel 13, nemška nanizanka TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Brez sledu Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Čas za nas, tabornike Brainobrain 11, Vizualizacij Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke Pop corn, Radio Mondo, Hamo&tribute 2 love Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Kreativne glave 1, Kaj je zoetrope?

Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici Ustvarjalne iskrice (189), Tuba šal Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Videospot dneva 2496. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Naj viža: ans. Stil, ans. Klateži Gozdovi in energija Dotiki gora, Mala Mojstrovka Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.30 12.30 12.55 13.20 15.00 15.30 16.30 16.40 17.20 17.30 17.35 18.25 18.30 18.35 18.40 19.05 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.20 23.40 00.05 00.10

Sobota,

21. julija

05.50 06.10 07.00 09.00 10.30 11.00 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 15.20 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.45 23.10 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.30

20. julija 2017

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.15 08.40 09.05 11.05 12.05 12.35 13.10 13.50 14.30 18.00 18.45 19.00 19.05 19.30 19.40 20.05 21.35 22.50 00.00 02.25 03.25 04.55

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.35 7.55 8.20 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 0.10 1.00 1.50 2.20

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 10.55 12.10 12.35 12.40 13.05 15.00 15.30 16.30 17.15 17.40 17.45 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.30 23.35 23.55 00.20 00.25

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad.

Moj pogled na znanost: V vesolje - prof. dr. Tomaž Zwitter, dok. odd.

Kraji in običaji: Življenje z naravo, odd. TV Koper-Capodistria Nagelj, japonska nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Maja Majcen, Nuška Drašček Rojko, Simfonični orkester Akademije za glasbo in Marko Letonja (B. Britten) Široki vrh, Broad Peak, dok. f.

Mostovi, odd. TV Lendava Opus: One - ženske skladateljice Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Káli, pon.

Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Prifarci Sloveniji, 1. del, pon.

Med valovi Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Tri barve - rdeča, koprod. f., 1994, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris., pon.

Niko, ris.

Bine: Podvodni svet, pon.

Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero, dok. nan.

Sledi: Kuhinja – srce dóma, dok. odd. TV Maribor Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolumb. nad.

Bleščica, odd. o modi Bučke, satirična odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, vključitev v prenos Bela sužnja, kolumb. nad., pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vila Mila, ris.

Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Infodrom, poletje 2017, pon.

Izziv, kratki igrani f., pon.

Zlata kletka, fran. f., pon.

Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Polnočni klub: Po znanih in neznanih poteh 35 let oddaje ŠTOS: Še v Torek Obujamo Spomine, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, posnetek Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Mala miška Mia, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Vse za ljubezen 24UR zvečer Eurojackpot Nadomestna mati Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici Ustvarjalne iskrice (189), Tuba šal Naj viža: ans. Stil, ans. Klateži Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Postani mali kuhar Ustvarjalne iskrice (190), Zimska lučka Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Gozdovi in energija Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Jesen življenja: Naš dom, Vransko Dama iz maxima, gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

22. julija

05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem lazar, pon.

07.05 Biba se giba, ris., pon.

07.30 Kljukec s strehe, ris., pon.

07.50 Vetrnica, pon.

07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

08.10 Vetrnica: Zabavne opice 08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

08.40 Mulčki, ris.

08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja in OŠ Gornja Radgona, kviz, pon.

10.00 Infodrom, poletje 2017, pon.

10.10 Adrenalinci: Zipline, dok. serija o mladostnikih, pon.

10.40 Domovina in država, dok. f.

11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.20 Ambienti 15.05 Človeško vesolje: Od človečnjaka do vesoljca, ang. dok. serija 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jure Košir 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, pon.

17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Evrovizijski zbor leta 2017, prenos iz Rige 21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Poletna scena 22.30 Alabama Monroe, belg.-niz. f.

00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

01.45 Info-kanal

06.30 07.00 09.10 10.05 10.30 11.20 12.40 13.30 14.30 18.00 18.50 19.20 19.30 20.00 20.55 23.00 00.30 02.15 03.20 04.50

10 domačih, pon.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolumb. nad.

Med valovi 10 domačih Nagelj, jap. nad.

Bleščica, odd. o modi Presenečenja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, vključitev v prenos Bela sužnja, kolumb. nad.

Kraji in običaji, odd. TV KoperCapodistria Infodrom, poletje 2017 Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih Tehnika ljudstvu, dok. f., pon.

Odbojka na mivki - turnir evropske serije, prenos iz Ljubljane Vse je mogoče, pon.

Slovanska duša in slovensko srce, koncert Mance Izmajlove, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, posnetek Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.20 7.35 7.50 8.00 8.05 8.10 8.20 8.30 9.20 9.45 10.10 10.35 10.50 11.45 12.40 12.55 13.50 14.45 17.10 18.55 18.58 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Zebra Zigbi, risanka Robocar Poli, risanka Smrkci, risanka Turbo, risanka Oddbods, risanka Mašine pripovedke, risanka Čebelica Maja, risanka Maša in medved, risanka Heidi, risanka Divja brata Kratt, risanka Ninja želve, risanka Slugterra, risanka TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Na modni pisti z Rihanno Kuharski mojster Dih ljubezni Nadomestna mati, ameriški film 24UR vreme 24UR Asterix in Obelix v Britaniji, francoski film 22.00 Corellijeva mandolina, ameriški film 0.30 Utemeljeni sum, ameriški film 2.25 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.45 10.15 10.25 10.35 10.40 10.45 11.15 11.40 16.05 16.30 16.40 17.20 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.50 22.55 23.35 00.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Postani mali kuhar Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za uhane Kreativne glave 1, Kaj je zoetrope?

Napovedujemo Videospot dneva Jesen življenja: Naš dom, Vransko Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Brainobrain (11), Vizualizacija Pikin studio (3/2016) Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Stil, ans. Klateži Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Revija zmagovalcev narodnozabavnih ansamblov v Vinski Gori, 2. del Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka – Res Nullius Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

23. julija

06.35 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.05 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 22.05 22.35 22.55 23.55 00.10 00.35 01.30

Poletna scena, pon.

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, jajček, ris., pon.

Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris., pon.

Nabriti detektivi, nem. otr. nan., pon.

Prisluhnimo tišini: Medicina in tehnologija v koraku z gluhoto Ozare Pastir, dok. f. o svetniškem kandidatu Janezu Frančišku Gnidovcu Ljudje in zemlja, izob. odd. TV MB Prvi dnevnik, šport, vreme Prifarci Sloveniji, 1. del Na apaški meji, am. f.

Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Stanka Golob Poročila, šport, vreme Poletna scena Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret, pon.

Za lahko noč: 10 let - Ples in koreografija: Rosana Hribar in Gregor Luštrek, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

07.00 Mozartina Simfonikov RTV Slovenija, dirigent David de Villiers (J.Gröndahl, W.A.Mozart), pon.

07.40 Imago Sloveniae - Podoba Slovenije: Orkester Slovenske filharmonije, Matej Grahek in Toshihiro Yonezu, pon.

08.35 Kraji in običaji, odd. TV KoperCapodistria 09.20 Bela sužnja, kolumb. nad.

10.20 Pregreha brez greha, kuh. odd.

11.00 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu 11.30 Nagelj, jap. nad.

13.20 Nežka se moži, TV-priredba komedije v izvedbi SNG Drama Ljubljana 14.40 Derren Brown: Poskusi: Kviz 15.45 Avtomobilnost 16.45 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, vključitev v prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Plavanje - SP, posn. iz Budimpešte 21.15 Dnevnik Mone Lize, fr. dok. odd.

22.10 Pogrešana, fran. nad., pon.

23.05 Anno Domini, am. nad., pon.

23.50 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, posnetek 01.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.20 7.35 7.50 8.00 8.05 8.10 8.25 9.15 9.40 10.05 10.30 10.45 11.45 12.40 13.35 13.55 14.50 17.20 18.55 18.58 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč, risanka Lena Lučka, risanka Zebra Zigbi, risanka Robocar Poli, risanka Smrkci, risanka Turbo, risanka Oddbods, risanka Mašine pripovedke, risanka Čebelica Maja, risanka Heidi, risanka Divja brata Kratt, risanka Ninja želve, risanka Slugterra, risanka TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Kuharski mojster Corellijeva mandolina, am. film Willy 3, ameriški film 24UR vreme 24UR Zgodilo se je na Manhattnu, ameriški film 22.00 Ljubezen po domače 23.15 Mesto angelov, ameriški film 1.25 Skrbništvo, ameriški film 3.05 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici 09.40 Miš maš, Moje telo 10.20 Napovedujemo 10.25 Ustvarjalne iskrice (192), Denarnica sovica 10.45 Pikin studio (3/2016) 11.20 2496. VTV magazin 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Koncert ob 10. letnici ans. Golte, ponovitev 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.45 Videostrani, obvestila 16.30 Žogarija (2), Špeter 17.00 Vse so delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.30 Ustvarjalne iskrice (186), Kvačkan nakit 17.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

18.05 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Revija zmagovalcev narodnozabavnih ansamblov v Vinski Gori, 2. del 19.40 Ptica smrdokavra 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Stil, ans. Klateži 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Radio Mondo, Hamo&tribute 2 love 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

24. julija

05.30 05.55 06.10 07.00 09.00 10.35 11.15 11.50 12.20 13.00 13.30 15.00 15.35 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.20 08.35 09.05 09.45 11.55 13.05 14.00 15.30 16.40 17.25 19.30 19.30 19.35 20.00 20.50 21.35 23.50 00.35 01.40 03.00

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.35 7.55 8.20 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 0.00 0.50 1.40 2.10

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.15 12.05 12.30 15.00 15.30 16.30 17.00 17.25 17.30 17.35 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 23.00 23.20 23.45 00.10 00.15

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

10 domačih Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Iskalca, dok. f., pon.

Dober dan, Koroška Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Gornja Radgona, GŠ Trbovlje, Akademija za glasbo v Ljubljani Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih, pon.

Novice Govoreči Tom in prijatelji: Futuratron, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Peš po Himalaji, popotniška odd.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Zločini v Walesu, ang. miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris., pon.

Niko, ris.

Vetrnica, pon.

Sprehodi v naravo: Praproti v ujetništvu Presenečenje, kratki igrani f. iz Turčije, pon.

Megabiti energije, dok. odd., pon.

Slovenski vodni krog: Iška, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Dober dan: Kuharski dvoboj Polnočni klub: Po znanih in neznanih poteh Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte Otroški program: Op! Simfonorije: Frnikola, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Derren Brown, pon.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Po potresu, kitajski f.

Večer z lutkami, razv. odd., pon.

Glasbeni spoti Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Brez sledu Beli ovratnik Nikita 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Naredi svoj tangram Jesen življenja, Naš dom Vransko Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Žogarija 3 (Ljubljana) O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Pop corn, Radio Mondo, Hamo&tribute 2 love Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Koncert Big band orkestra Slovenske vojske, gost: Vlatko Stefanovski, ponovitev Amsterdam, dokumentarna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

25. julija

05.30 05.50 07.00 09.00 10.30 11.00 11.45 11.45 12.00 12.20 13.00 13.30 14.30 15.00 15.45 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.20 00.45 01.40

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, nar. odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

Pastir, dok. f. o svetniškem kandidatu Janezu Frančišku Gnidovcu Operne arije Mezzosopranistka Monika Bohinec, pon.

Baritonist Jože Vidic, pon.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Ciper Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš, otr. odd., pon.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi: Višarje, dok. odd., pon.

Novice Utrinek, izob. odd., pon.

Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Durrellovi, ang. nad.

Hitlerjeva biblija, dok. f., pon.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Zora Konjajev, dok. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

26. julija

05.30 05.50 07.00 09.00 10.40 11.25

12.20 13.00 13.30 14.30 15.00 15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 01.05 01.30 02.25

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.10 08.35 09.15 11.30 12.40 13.50 15.00 17.25 20.00 20.55 21.45 22.35 00.10 01.15 02.35

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica, pon.

Martina in ptičje strašilo: Kaj bom?, pon.

Ali me poznaš: Jaz sem lazar, pon.

Slovenski vodni krog: Dravinja, dok. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret Vitanje v vesolju, Sunita, dok. f.

Dober dan: Kuharski dvoboj Odbojka na mivki - turnir evropske serije, posnetek iz Ljubljane Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte Sanje o očetovstvu, kan. dok. odd., pon.

Kjer bom doma, avstral. nad. Čas za Manco Košir, pon.

Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon.

Glasbeni spoti Plavanje - SP, posn. iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.35 7.55 8.20 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.35 23.05 23.55 0.45 1.35 2.25 2.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Na čelu države Brez sledu Park avenija 666 Nikita 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo O kravi, ki je lajala v luno, gledališka preds. Vrtca Velenje Žogarija 3 (Ljubljana) Ustvarjalne iskrice 193, Štorklja Koncert Big band orkestra Slovenske vojske, gost: Vlatko Stefanovski, ponovitev Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Kreativne glave 1, Kaj je zoetrope?

Nanovo, Zaradi nogometa na študij čez lužo Ustvarjalne iskrice (194), tulipan za mamico Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Kako močne so moje kosti?

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro 2497. VTV magazin Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine Popotniške razglednice: Via Alpina Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.30 11.00 11.15 13.05 13.30 13.55 15.00 15.30 16.30 16.40 17.25 17.40 14.45 18.30 18.35 19.30 19.55 20.00 21.00 21.25 22.25 23.25 23.45 00.15 00.20

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.40

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

Dežela smehljaja: Večer najlepših operetnih in opernih arij (Sabina Cvilak, Luca Salsi, Simfonični orkester RTVS, David Heusel), posnetek iz Celja Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Stanka Golob Kulturni vrhovi: Višarje, dok. odd.

Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja in OŠ Gornja Radgona, kviz, pon.

Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša, dok. odd., pon.

Novice Utrinek: Dobra praksa v medicini, izob. odd., pon. Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Poletje v pritličju, fr.-nem. f.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Od Caligarija do Hitlerja kinematografija v Weimarski republiki, nem. dok. f., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

03.00

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris. nan., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica: Kako spijo žirafe?

Studio Kriškraš, pon.

Slovenski vodni krog: Gradaščica, dok. nan.

10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Večer z lutkami, razv. odd.

Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. f. Čas za Manco Košir: Jeza Tour - ura resnice, 1. del; povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte Žrebanje Lota Satiesfikcije: Sprehodi z Erikom Satiejem, koprod. glas. f., pon.

Kjer bom doma, avstral. nad., Križ in pištola, ital. dok. odd., pon.

Rok Golob in Big Band RTV Slovenija Presenečenja, pon.

Glasbeni spoti Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasb. spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.35 7.55 8.20 8.45 9.00 9.15 9.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 0.00 0.50 1.40 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Trgovinica za živali, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka Hotel 13 TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Brez sledu Park avenija 666 Nikita 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Zaradi nogometa na študij v tujino Ustvarjalne iskrice (194), Tulipani za mamico 2497. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Čas za nas, tabornike Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Popotniške razglednice: Via Alpina Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Pop corn, Mistermarsh, Banditi Skrbimo za zdravje, O odvisnostih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

09.20 10.05 12.05 13.05 15.05 16.10 17.25 20.10 20.20 21.15 22.05 23.00 23.45 00.40 01.40

10.45 11.05 11.25 11.30 11.55 12.20 15.00 15.30 16.30 17.10 17.25 17.30 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30 23.55 00.00

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 17

BENJAMIN, Walter: Usoda in znaÄ?aj ÄŒo - ÄŒitalnica odrasli / 1 – Filozofija Izbor del vplivnega nemĹĄkega filozofa, ki je moÄ?no vplival na razvoj kritiÄ?ne misli v prvi polovici 20. stoletja, prviÄ? prinaĹĄa v slovenĹĄÄ?ino prevedena njegova ĹĄtevilna kljuÄ?na besedila. ÄŒeprav se ga drĹži sloves hermetiÄ?nega misleca, v tem delu nagovarja ĹĄirĹĄe obÄ?instvo. To velja zlasti za daljĹĄi literarni besedili z naslovom Moskovski dnevnik in Berlinsko otroĹĄtvo devetnajststo, ki sta svojevrstni portret obeh mest. Ti dve besedili tvorita drugi del knjige, v prvem delu pa so objavljeni ĹĄtevilni prviÄ? prevedeni temeljni teoretski spisi iz razliÄ?nih obdobij avtorjevega ustvarjanja. ÄŒeprav so v tretjem delu le fragmenti, pa so to besedila, ki so v samem srediĹĄÄ?u Benjaminovega ustvarjanja.

MILLER, Daniel: Materialna kultura Čo – Čitalnica odrasli / 39 – Etnologija

ne kulture, naÄ?rtujejo prevod omenjenih Millerjevih del, hkrati s tem pa tudi vzpostavitev discipline in terminologije v slovenski humanistiki in druĹžboslovju.

Avtor prepriÄ?ljivo dokazuje, da reÄ?i iz materialnega potroĹĄniĹĄtva, ki nas obdajajo, niso le simboli, ampak nas tudi oblikujejo. Pot do tega spoznanja niso le posploĹĄitve kot sinteza teorij, temveÄ? posamiÄ?nosti, zato pri raziskovanju Ĺživljenja posameznih skupin preĹživi z njimi daljĹĄi Ä?as. Zato, denimo, ne raziskuje naÄ?ine uporabe mobitelov v svetu, temveÄ? opazuje, kako jih uporabljajo JamajÄ?ani: ne za iskanje sluĹžb ali ustanavljanje podjetij, temveÄ? za oblikovanje socialne mreĹže, od katere poskuĹĄajo naĹžicati dolar ali dva.

ZAÄŒETKI grĹĄkega miĹĄljenja, uredila Franci Zore in Jan CigleneÄ?ki

VELENJE ÄŒetrtek, 20. julij 18.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica: Zgodbe v slikah 20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Beethovnova glasba v mestu, konc. komornega orkestra Westminster

Petek, 21. julij 8.00 17.00 18.00 20.00 21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Stara Pekarna Bela kava, Ä?rni Ä?aj, delavnica z razliÄ?nimi vrstami gline Gostilna pri Brigiti VeÄ?er morskih jedi Mia Bianca Dalmatinski veÄ?er ob morskih dobrotah Velenjski grad Jamski Ä?lovek, monokomedija z UroĹĄem FĂźrstom

Sobota, 22. julij 7.00

ÄŒo – ÄŒitalnica odrasli / 1 – Filizofija Gre za prispevke s simpozija o arhaiÄ?nih

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Morske

dogodivĹĄÄ?ine 19.00 Fbunker, podhod pri Vili Bianci Zimska retrospektiva Festivala nasedli kit, odprtje fotogr. razstave 20.00 PlaĹža MiaMia Country night s skupino Mali oglasi

Nedelja, 23. julij 16.00 Velenjski grad Voden ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji 20.30 Pred Domom kulture Velenje The Klezmer Connection, koncert z Ĺžidovsko glasbo

Torek, 25. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: PravljiÄ?ne barve, ustvarjanje na prostem 14.00 Prostori druĹĄtva NOVUS, Farmin ABC odzivnega in senzibilnega starĹĄevstva, predavanje 20.00 Titov trg ValÄ?ek – Teatro Tascabile Di Bergamo, plesna eleganca plesalcev na hoduljah

Sreda, 26. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zabava z Melani in njenimi kuĹžki 16.00 Prostori druĹĄtva NOVUS, Farmin Pretirana uporaba IKT pri otrocih,

delavnica 17.00 Velenjska plaĹža 20.00 Jezerske kratkoÄ?asnice, ustvarjanje z Galerijo Velenje na Velenjski plaĹži

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 20. julij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo igranja in ustvarjanja do novega znanja 17.00 DEOS Center starejĹĄih Zimzelen Pogovori ob kuhinjski mizi, gostja Metka KleviĹĄar

Petek, 21. julij 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 21. julij 18.00 MC Ĺ martno ob Paki Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ 21.00 MC Ĺ martno ob Paki Poletni kino pod kozolcem

Sreda, 26. julij 17.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

Lunine mene

Sobota, 22. julij 17.00 Gasilski dom Gaberke igre in zabava z ansamblom Naveza 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 25. julij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Sreda, 26. julij

Novi pogled na materialno kulturo v svetu britanskega socialnega in kulturnega antropologa Daniela Millerja je predstavljen v njegovih nedavno izdanih knjigah Stuff ter Consumption and its Consequnces, kjer povzema in predstavlja svoja glav-

na teoretska spoznanja in iz njih izhajajoÄ?a nova vpraĹĄanja. Njegov teoretski preboj pri novem pojmovanju materialne kulture sega na podroÄ?je sociologije, ekonomije in humanistike. V zbirki Studia humanitatis, kjer je izĹĄel slovenski prevod Material-

17

PRIREDITVE

20. julija 2017

23. julija, ob 11.46, prazna luna (mlaj)

Fotografska razstava o nasedlih kitih Velenje, 22. julija - Tudi letos se bo v Ä?asu, ko je Ĺ aleĹĄka dolina zaradi dopustov najbolj izpraznjena, v letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru zgodil Festival nasedlega kita. Sedmi festival bo v soboto, 29. julija.

Tudi tokrat pa bodo ekipe iz vse Slovenije iz odpadnih materialov izdelovale kite, dogajanje pa bodo popestrili z glasbo. Že to soboto, ob 19. uri, pa bodo v galeriji Fbunker v podhodu pri Vili Bianci odprli razstavo Zimska retrospektiva Festivala nasedlega kita. S fotografijami iz prejťnjih festivalov se bodo predstavili Tylien Mucik, Maťa Žmitek Prosić in Goran Petraťević.

grĹĄkih mislecih, ki je bil pred ĹĄtirimi leti v Ljubljani in na katerem je sodelovalo veÄ? kot 20 udeleĹžencev iz obmoÄ?ja nekdanje Jugoslavije. Zbornik je razdeljen na del, v katerem je tematizirana arhaiÄ?na misel in njeni odmevi v antiki, drug del pa obravnava sodobno recepcijo arhaiÄ?nega miĹĄljenja.

Zgodovina filozofije kaĹže, da so bili zaÄ?etniki zahodne filozofije deleĹžni razliÄ?nih, tudi povsem nasprotujoÄ?ih interpretacij, kar kaĹžejo tudi prispevki v tem zborniku. đ&#x;”˛

Silvo GrmovĹĄek

đ&#x;”˛

bĹĄ

CITY CENTER Celje

• ÄŒetrtek, 20.7. BiotrĹžnica • Petek, 21.7. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, • Nedelja, 23.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Kje rastejo bonboni • MARACO – Mini avtomobilÄ?ki, izposoja mini avtomobilÄ?kov LUXI na osrednjem prostoru od 3. julija dalje, vse do 31. avgusta • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Z Metko KleviĹĄar o pripravah na starost TopolĹĄica – V DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen se danes (Ä?etrtek, 20. julija) ob 17. uri obeta zanimiv pogovor Âťob kuhinjski miziÂŤ. Nanj vabijo tudi druge, ne le stanovalce doma. Gostja bo Metka KleviĹĄar, upokojena onkologinja in ena od pionirk paliativne oskrbe pri nas, soustanoviteljica Slovenskega druĹĄtva hospic, Slovenka leta 1995, predavateljica, publicistka in prevajalka. Pogovor so naslovili s Priprave na starost. V njem bosta sodelovali ĹĄe Julka Ĺ˝agar, upokojena zdravnica in prijateljica Metke KleviĹĄar, in Martina KlobuÄ?ar, vodja zdravstvene nege in oskrbe v Zimzelenu. đ&#x;”˛

mkp

Pozno poletni festival Ĺ martno ob Paki - Ob koncu poletja v Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki Ĺže tradicionalno pripravljajo Poznopoletni festival. LetoĹĄnji program bo ĹĄe posebej bogat, tako da bo vsakdo naĹĄel v njem kaj zase. Glavni poudarki letoĹĄnjega festivala so koncert Klape Skala, mladinska veselica s Tanjo Ĺ˝agar, koncerta Severe Gjurin ter Ditke in Ferija LainĹĄÄ?ka, glasbeno – gledaliĹĄka predstava ÂťTeslaÂŤ Janeza DovÄ?a ter zakljuÄ?ni rock koncert s Prismojenimi profesorji bluesa in Fed Horses. Vse skupaj bo trajalo od 25. avgusta do 29. septembra. đ&#x;”˛

mz

DUNKIRK

VOJNA ZA PLANET OPIC

DRUŽINSKA BANDA

A JE TO: PAT IN MAT

Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska). ReĹžija: Christopher Nolan. Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles Petek, 21. 7., ob 19.00 Nedelja, 23. 7., ob 20.30

War for the Planet of the Apes, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 142 minut (ZDA). ReĹžija: Matt Reeves. Igrajo: Judy Greer, Andy Serkis, Woody Harrelson, Steve Zahn, Ty Olsson, Sara Canning Sobota, 22. 7., ob 21.00

Family Heist, komedija, 90 minut (Francija). ReĹžija: Pascal Bourdiaux. Igrajo: Jean Reno, Reem Kherici, Camille Chamoux Petek, 21. 7., ob 21.15 Sobota, 22. 7., ob 19.00

Pat a Mat ve filmu, animirana druĹžinska komedija brez besedila, 80 minut (ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ Petek, 21. 7., ob 19.15 – mala dvor.

Sobota, 22. 7., ob 19.15 – mala dvor.

Nedelja, 23. 7., ob 17.00– mala dvor.

SPIDERMAN: VRNITEV DOMOV Spider-Man: Homecoming, akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut (ZDA). ReĹžija: Jon Watts. Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, idr.

Nedelja, 23. 7., ob 18.00

MOLK Silence, zgodovinska drama, 161 minut (ZDA, Tajvan, Mehika). ReĹžija: Martin Scorsese. Igrajo: Andrew Garfield, Adam Driver, Liam Neeson, Tadanobu Asano, Ciaran Hinds, Issey Ogata,idr.

Sobota, 22. 7., ob 20.45 Nedelja, 23. 7., ob 19.00

MALI Ĺ EF The Boss Baby, sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Tom McGrath. Sinhronizirani glasovi: PrimoĹž Ekart, UroĹĄ MaÄ?ek, Ĺ tefan KuĹĄar, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, MatevĹž Muller, UroĹĄ Buh Nedelja, 23. 7., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

AVTOCESTA SMRTI Collide, akcijski triler, 99 min (VB, NemÄ?ija). ReĹžija: Eran Creevy. Igrajo: Nicholas Hoult, Felicity Jones, Anthony Hopkins, Ben Kingsley, Nadia Hilker, Clemens Schick, Aleksandar Jovanović Ponedeljek, 24. 7., ob 21.30 –

Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina)

Naš čas, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

20. julija 2017

Nagradna križanka »Jeruzalem Ormož«

RADIO VELENJE

P & F Jeruzalem, d. o. o.

Kolodvorska cesta 11, Ormož

Najboljše stvari v življenju delimo z drugimi Naša vina najbolje opišemo kot sveža, sadna, sortna in vsem dostopna. Enako lahko rečemo tudi za naše družinsko podjetje. Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari v življenju konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z bližnjimi. To je bistvo naših vin.

NOVO – Zlata linija Jeruzalem Ormož – ustvarjena za drobne užitke: Sivi Pinot, Sauvignon, Traminec & Rumeni muškat

Najboljše iz naših vinogradov Nova linija treh vrhunskih vin Jeruzalem Ormož predstavlja izbor najboljšega iz naših slikovitih vinogradov. V njih se prepletata stoletna tradicija vinarstva in sodobni pristop naših enologov. Pri kreiranju teh izjemnih vin ni bilo nič prepuščeno naključju. Od izbora najboljših trsov in leg vinogradov do ročnega trganja grozdja in skrbnega negovanja vina v kleti. Zato lahko v vsakem požirku okusite žlahtnost terroirja in našo predanost umetnosti vinarstva. Rezultat so svojevrstna elegantna vina, na voljo v omejeni količini 10.000 steklenic. Namenjena so praznovanju vsakega dneva posebej, proslavljanju malih življenjskih zmag. Vzemite si čas, nazdravite življenju in se razvajajte z razkošnimi vini iz sončnih vinogradov Jeruzalema.

Več na www.jeruzalem-ormoz.com in FB JeruzalemOrmozKlet Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalem Ormož«, najkasneje do ponedeljka 31. julijaIzžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

POVEŽITE SE Z NAMI

Komunalno podjetje Velenje

• • •

MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH

• •

STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Zdravniški nasveti: gostja bo dr. Marjeta Brežnik iz Bolnišnice Topolšica – tema pa predstavitev bolnišnice

ČETRTEK, 20. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 21. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 22. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 23. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 24. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 25. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 26. julija

Dežurna

Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo.

Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spletu ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo: W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 6. julija 2017, so: • Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; • Janko Ponikvar, Polje XX / 15 A, 1260 Ljubljana; • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ČISTILA DELEO

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 10. do 16. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 10. do 16. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 10. do 16. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 20. 7. 2017, barve: CMYK, stran 19

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINA PARCELO s starejĹĄo hiĹĄo, 1 km od avtoceste LJ–MB, v izmeri 1300 m², prodam. Gsm: 041 349 728.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

JEÄŒMEN, letoĹĄnji pridelek, kvaliteten, ugodno prodamo.

Gsm: 031 350 928.

KOCKE SENA in Ĺžganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

od 21. 7. do 27. 7.

STIKI – POZNANSTVA

- 21. julija leta 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je Ĺživelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v obÄ?ini Velenje 7674 (Velenje, takrat ĹĄe trg, pa natanko 1121), v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 6976, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 1891; - 21. julija 1953 sta bila Karel Destovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglaĹĄena za narodna heroja; - 21. julija 1976 so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobili nov zdravstveni dom; - 22. julija 1953 je bil dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž proglaĹĄen za narodnega heroja; - 22. julija leta 1952 se je rodil ekolog, ĹĄportnik in ĹĄportni delavec dr. Miran ÄŒas,

Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

Ĺ˝IVALI TELIÄŒKO simentalko, teĹžko 145 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

OSLIÄŒKO staro 11 mesecev, prodam. Gsm: 041 258 811.

JAGENJÄŒKE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 070 875 205.

PRODAJA nesnic, v nedeljo, 23.

7., od 8. do 8.30 v Ĺ aleku. Tel.: 02 87 61 202, gsm: 041 442 162.

NUDIM

VRABIÄŒ MARKO, Ĺ˝alec, Podkraj 10 d in PRAPROTNIK ANJA, Slovenj Gradec, Zgornji Razbor 8

SMRTI

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Smrti za objavo ni bilo.

ki je veliko postoril tudi pri ohranjanju divjega petelina na SmrekovĹĄkem obmoÄ?ju; umrl je 23. februarja 2015; - 22. julija 1979 je SkupĹĄÄ?ina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Konovo in Ĺ alek ukinila in prikljuÄ?ila k mestu Velenje; sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupĹĄÄ?ine Ĺže ob obÄ?inskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in potrditi tudi republiĹĄka skupĹĄÄ?ina; - 23. julija 1969 sta Ä?lana alpinistiÄ?nega odseka ĹĄoĹĄtanjskega planinskega druĹĄtva DuĹĄan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja; - 23. julija 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar Antun AugustinÄ?ić; - 25. julija 1926 so v Ĺ martnem ob Paki odkrili spomenik 63 padlim vojakom iz Ĺ martnega in njegove

Spomenik v Ĺ martnem ob Paki, posveÄ?en Ĺžrtvam 1. svetovne vojne (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

okolice; - 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspeĹĄno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova DrtijĹĄÄ?ica na odseku avtoceste Ĺ entjakob–Blagovica; - leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr.

Karel VerstovĹĄek; 1. novembra 1918 je VerstovĹĄek kot

predsednik Narodnega sveta za Ĺ tajersko podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodjem Ĺ tajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi ÂťpolitiÄ?ni oÄ?e ljubljanske univerzeÂŤ, saj je bil zelo zasluĹžen za njeno ustanovitev; - 26. julija 1931 so v Zavodnjah sveÄ?ano odkrili spomenik Ĺžrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po naÄ?rtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomoÄ?jo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so Ĺživljenje izgubili trije rudarji.

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, KONOVO, 172 m2, adaptirana l. 2004, 813 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izd., 139.000 â‚Ź

Uporabnike komunalnih storitev obveĹĄÄ?amo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obraÄ?un komunalnih storitev za individualne hiĹĄe za obdobje januar-junij 2017. Skupno je bilo izstavljenih 6.866 obraÄ?unov. 2.928 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v dobro v skupni vrednosti 80.384,20 â‚Ź, kar predstavlja 2,41 % prihodkov realizacije za individualne hiĹĄe v obdobju januar-junij 2017; 3.938 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme v skupni vrednosti 166.260,86 â‚Ź, kar predstavlja 5,0 % realizacije za individualne hiĹĄe v obravnavanem obdobju. Znesek obraÄ?unov v dobro se uporabnikom upoĹĄteva pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oz. raÄ?unih.

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: Ĺ OĹ TANJ, PRI PARKU, 21,6 m2, adaptirana l. 2010, 1/3 nad., ER: G (210 - 300 kWh/m2a) in veÄ?, 21.000 â‚Ź

Pregled obraÄ?unov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Ĺ tevilo obraÄ?unov – breme uporabnikov

2.519

2.823

50,00 – 100,00

275

690

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

100,00 – 150,00

67

214

150,00 – 200,00

36

109

041 636 939

200,00 – 350,00

25

72

350,00 – 500,00

5

17

nad 500,00

1

13

2.928

3.938

SKUPAJ

www.usar-pogrebne-storitve.com

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. 7., 23. 7. – MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Z boleÄ?ino sporoÄ?amo, da je odĹĄel naĹĄ dragi moĹž, oÄ?e in dedek

IVAN KORTNIK 10. 9. 1942 – 1. 7. 2017

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

14.00, telefon 898-1880.

ZAHVALA

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. | KoroĹĄka cesta 37b | 3320 Velenje

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Damijan KljajiÄ?

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

Ĺ tevilo obraÄ?unov – dobro uporabnikov

0,00 - 50,00

đ&#x;”˛

DEŽURSTVA

OBRAÄŒUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR-JUNIJ 2017 ZA INDIVIDUALNE HIĹ E

ObraÄ?un v EUR

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

20. julija 2017

Kje so tisti zlati Ä?asi, ko skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Hvala DruĹĄtvu invalidov TEĹ za oporo v teĹžkih trenutkih, Prosvetnemu druĹĄtvu Lokovica, pevcem in Prostovoljnemu gasilskemu druĹĄtvu Lokovica za pomoÄ? ob zadnjem slovesu, gospodu dekanu za darovano maĹĄo in Pogrebni sluĹžbi Usar. Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena JoĹžica ter sinova Janez in Matej z druĹžinama

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 7. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 20

Nazarski viteĹĄki spektakel tudi prihodnje leto

Flosarski bal dopolnjen z etno vasjo

Pri FreĹĄerju jedli kar z rokami – Najbolj pritegnilo vojskovanje z ognjenimi meÄ?i

57. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji skupek kulturnih, ĹĄportnih in etnoloĹĄkih prireditev – Sodeluje veÄ? kot 300 obÄ?anov

Drugega zanimivega spominskega dogajanja pri gradu Vrbovec v Nazarjah z naslovom Grajska gostija se je tokrat udeleĹžilo veliko veÄ? obiskovalcev kot lani, a ĹĄe vendar manj, kot bi lahko priÄ?akovali glede na pestro ponudbo, ki so jo poleg prizadevnih Ä?lanov TuristiÄ?nega druĹĄtva in drugih domaÄ?inov v najveÄ?jem ĹĄtevilu obogatili grajski dvorjani, vitezi, glumaÄ?i ter uĹživaÄ?i iz nekdanje Celjske grofije ter Blejskega gradu. NazarÄ?anka dr. NataĹĄa TrbovĹĄek Coklin je spretno in zanimivo ubesedila dogajanje in navade, domaÄ?i Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik pa je obljubil, da bodo grajsko zgodbo gradu Vrbovec dopolnjevali in ji dajali ĹĄe veÄ? pristnosti in zgodovinskega pridiha tudi v prihodnje.

Tabori, meÄ?evanja, lokostrelski turnir, srednjeveĹĄki plesi, glumaÄ?i, razliÄ?ne delavnice in seveda srednjeveĹĄka kulinarika so tako pritegnili obiskovalce, da so se

pogosto stopili z izvajalci programa. Grajska pojedina iz srednjeveĹĄke grajske gostilne FreĹĄer (Mitja Felicijan) je dopolnila edinstveno gostoljubje Vrbovskega vladarja. Grajski viniÄ?ar Mihael Pfeifer pa je tokrat toÄ?il grajsko vino modro frankinjo in rumeni muĹĄkat kar na kredo. Po-

zno v noÄ? se je zvrstil ĹĄe ognjeni ĹĄov poĹžiralcev ognja, ognjenih Ĺžonglerjev in meÄ?evalcev z ognjenimi sabljami. Kdor tega ni videl, bo teĹžko kaj podobnega doÄ?akal, saj bo kaj tega videnega okrog nazarskega dvora ĹĄele ob letu osorej. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Velenje, 18. julija – Vsak poletni torek se travnik pri kulturnem domu spremeni v prizoriĹĄÄ?e za druĹženje in ustvarjanje.

Festival Velenje torkove igrarije pripravlja v sodelovanju z razliÄ?nimi organizacijami, javnimi zavodi in druĹĄtvi, zato je tema vsak teden drugaÄ?na. Minuli torek, ko je spet zaÄ?ela pritiskati vroÄ?ina, so v senci mogoÄ?nih dreves postavili niz slikarskih stojal ter malih mizic in stolov. Dopoldne so otroci hitro zapolnili Âťdelovne prostoreÂŤ za slikarsko ustvarjanje. Pri tem so jim pomagali tudi Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. KonÄ?ane slike so izobesili v priloĹžnostni galeriji, nekaj pa so jih odnesli tudi domov. UĹživali so tako otroci kot starĹĄi, ki so se skupaj z njimi lahko kratkoÄ?asili tudi z druĹžabnimi igrami. Tudi v torek bo tema podobna, takrat bodo mali umetniki na travniku spoznavali pravljiÄ?ne barve. Z njimi bodo ÂťopremiliÂŤ pravljiÄ?ne đ&#x;”˛ bĹĄ junake.

Postopoma obnavljajo tudi prireditveni prostor. Tako skupaj z obÄ?ino ter tamkajĹĄnjim druĹĄtvom upokojencev obnavljajo preuĹžitkarsko hiĹĄo, v kateri bodo upokojenci izvajali svojo dejavnost skozi celo leto, posodobili so elektriÄ?no napeljavo.

Radenko TeĹĄanović je ob tej priloĹžnosti pohvalil obÄ?ane, Ä?lane druĹĄtev, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi prireditve. VeÄ? kot 300 jih sodeluje in od nikogar med njimi ĹĄe ni sliĹĄal besede ne. đ&#x;”˛

Otroci radi riĹĄejo, kar so dokazali tudi v torek, ko so ustvarjali na travniku pri domu kulture.

Pivo in milja – kaj je to?

DrĹžavna prvaka Bernarda Zvir in Janez Matej

nem krompirju in spremljevalnih prireditvah. Ĺ e vedno pa zbirajo prijave ekip, ki bi zastopale Slovenijo. Prijavijo se lahko pri ljubljanskem DruĹĄtvu za priznanje

praĹženega krompirja kot samostojne jedi, veÄ? informacij pa dobijo tudi na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

bĹĄ

Na taborniĹĄkem Zletu 1000 udeleĹžencev Velenje – Zveza tabornikov Slovenije pripravlja vseslovenski tabor v Velenju – Zlet. Taborjenja se bo udeleĹžilo veÄ? kot 1000 otrok in mladih prostovoljcev, zdruĹženih z geslom Zlet za vzlet!

Med 1. in 10. avgustom bodo tako taborniki na ĹĄkalski strani Velenjskega jezera postavili veÄ?

Od sobote 22. julija do 4. avgusta se bo na Ljubnem ob Savinji odvijala ena najstarejťih prireditev v drŞavi – Flosarski bal.

Po besedah predsednika tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva NaĹĄ kraj Radenka TeĹĄanovića dogodek povezuje, zdruĹžuje in oĹživlja stare ĹĄege in navade ter prenaĹĄa tradicijo iz roda v rod.

ObÄ?ina Ljubno in turistiÄ?no druĹĄtvo pa sta z njo med vodilnimi obÄ?inami na zemljevidu flosarskih (splavarskih) krajev po vsej

Evropi. LetoĹĄnji flosarski bal bo 57. po vrsti in bo glede programa in ĹĄtevila dogodkov podoben lanskemu. Na zakljuÄ?ku v nedeljo, 4. avgusta, pa bodo lansko vsebino nadgradili z etno vasjo oziroma prikazom spravila lesa iz gozda, spusta tega po riĹži – drÄ?i, sestavi flosa. Obiskovalci bodo lahko videli ĹĄe, kaj vse so delali iz lesa. Povorke skozi kraj tudi letos ne bo, v program jo bodo znova umestili prihodnje leto.

Sicer pa je sogovornik povedal, da je bal skupek kulturnih, ĹĄportnih in etnoloĹĄkih prireditev.

Barvna pravljica na travniku

Zbirajo ekipe za praĹženje krompirja Velenje, 14. julija – Na letoĹĄnjem 17. svetovnem festivalu praĹženega krompirja, ki bo 2. septembra ob Velenjskem jezeru, bo sodelovalo veÄ? kot 80 ekip iz Slovenije in tujine. Na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline pravijo, da Ĺže imajo prijave ekip iz Ĺ vedske, Velike Britanije, ZdruĹženih drĹžav Amerike, NemÄ?ije, Avstrije in MadĹžarske.

Vsako leto se na svetovnem festivalu zbere veÄ? simpatizerjev praĹženega krompirja, zato tudi letos priÄ?akujejo izjemen dogodek, na katerem bo pribliĹžno 10 tisoÄ? ljubiteljev uĹživalo v praĹže-

Tatjana PodgorĹĄek

kot 300 ĹĄotorov in drugih objektov. UdeleĹženci so stari med 13 in 18 let, vodstvo pa sestavljajo mladi od 18. do 35. leta starosti.

Program bo slikovit, poudarek bo na zabavi, okoljevarstvu, strpnosti, ĹĄportu, taborniĹĄkem naÄ?inu Ĺživljenja in seveda Ĺživljenju z naravo in v naravi. Slovenskim

tabornikom se bodo pridruĹžili taborniki iz 10 drĹžav, med njimi prostovoljci iz ÄŒeĹĄke, Poljske, Afganistana in Francije, ki bodo Ĺže tako pester program ĹĄe dodatno obogatili. đ&#x;”˛

bĹĄ

Med prismuknjenimi idejami, s katerimi nas pitajo AmeriÄ?ani (tokrat pravzaprav KanadÄ?ani), je tudi prav posebno tekaĹĄko tekmovanje v teku (pivo-milja), na katerem so se Ĺže drugo leto zapored pomerili na drĹžavni ravni tudi v Sloveniji. Na prometno-tekaĹĄkem poligonu v LoÄ?ici, ob dobri udeleĹžbi tekaÄ?ev dolgoprogaĹĄev, so se v teku in pitju piva ob njem pomerile Ĺže uveljavljene tekaÄ?ice in srednjemaratonci. DrĹžavna prvaka v teku na miljo (in popitih ĹĄtirih malih pivih) sta postala Bernarda Zvir (PodkriĹžnik, d. o. o.) iz Zgornje Savinjske doline ter Janez Matej (Ĺ D Ĺ˝ahenberc). Na zelo dobro 2. mesto se je uvrstila Barbara OvÄ?jak (Velenje), v dvojici OvÄ?jak-Galabret pa na 6. mesto.

Mozirjan Marko GosteÄ?nik je tekel le na uro (brez degustiranega piva) in dosegel 3. mesto, v svoji starostni skupini pa je bil 1. Ĺ portno zvrst pivo milja so si onkraj luĹže omislili ĹĄtudentje z univerze Zahodni Ontario, svetovni rekorder pa je ĹĄtudent KanadÄ?an Lewis Kent. Tek na miljo (1.609 m), ob tem pa na startu in ĹĄe treh beĹžnih postankih spiti po 3 dl piva, se zdi prava poĹživitev za vsega vajene maratonce. A se tekaÄ?em Ĺže po prvem pivu le to v Ĺželodcu speni in uspeha brez temeljitega, glasnega spahovanja obiÄ?ajno ni. Ker nekateri tega ne prenaĹĄajo, so v LoÄ?ici v prireditev vnesli ĹĄe tekmo dvojic ter kroĹžni tek na 1 uro. Kot nam je dejala dvakratna drĹžavna prvakinja Bernar-

Bernarda Zvir

da Zvir, znana tudi po noÄ?nih tekih okrog Ĺ kalskega jezera ter ultra maratonka iz Ĺ entjanĹža, je pivo med tekom motilec, ki nekaterim sploh ne dovoli uspeĹĄnega teka, je pa hkrati tudi posebnost, saj je znano, da so ĹĄportniki veÄ?inoma abstinenti. Zato ob tem teku pijejo pivo z manj alkohola. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc