29 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/29°C) delno oblaÄ?no, v soboto (17/26°C) in nedeljo (16/24°C) preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 19. julija 2018â€

ĹĄtevilka 29 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Nepravi ljudje na nepravem mestu Tatjana PodgorĹĄek

Delavci Gorenja odhajajo na kolektivni dopust Za veÄ?ino zaposlenih v Gorenju je jutri zadnji delovni dan pred tritedenskim kolektivnim dopustom. Za stroje se vraÄ?ajo 13. avgusta. Seveda pa ostajajo aktivni vzdrĹževalci, ki bodo tudi tokrat izkoristili odsotnost delavcev za stroji in nemoteno opravili veÄ?ja vzdrĹževalna in obnovitvena dela. Delali pa bodo seveda tudi prodajniki, pa verjetno ĹĄe kdo, saj Gorenje prevzemajo

novi lastniki kitajska druĹžba Hisense. Bo pa prihodnji teden svoj nov mandat nastopil dosedanji predsednik uprave druĹžbe Franjo Bobinac. Sicer pa bo prihodnjih pet let Gorenje vodila ĹĄestÄ?lanska uprava, v kateri bodo ĹĄe Drago Bahun, Ĺ˝iga Debeljak (dosedanja Ä?lana), pridruĹžujejo pa se jim Stanka Pejanović, đ&#x;”˛ mz TomaĹž KoroĹĄec in SaĹĄa Marković.â€

TeĹžave pri odkopu premoga Za planom zaostajajo, a je kurilna vrednost ugodnejĹĄa od predvidevanj, tako da ga je ĹĄe mogoÄ?e doseÄ?i Mira ZakoĹĄek

Na Premogovniku so Ĺže na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta vedeli, da jih Ä?aka teĹžko in zahtevno leto, saj odkopna polja, na katerih trenutno delajo, niso ugodna. Na enem odkopu odvozno progo ogroĹža drobeÄ?a se stena, ki se obÄ?asno drobi nanjo, prihaja pa tudi do uravnavanja sekcij. Ĺ e bolj pa izpolnjevanje letoĹĄnjega

â?ą

Proizvodni plan predvideva izkop 3,5 milijona ton premoga oziroma 38.650 tera joulov, slednjega bodo glede na boljĹĄo kaloriÄ?no vrednost morda dosegli.

plana ovira deformacija Ĺže izdelane komore in dela dostavne proge novega odkopa. Zatisnilo jim je kar blizu 50 metrov dostavne proge in 100 metrov komore novega odkopa. Upali so celo, da bodo nov odkop zagnali predÄ?asno, a se bodo morali zelo potruditi, da ga bodo oktobra, tako kot so naÄ?rtovali.

TeĹžav pa je ĹĄe veÄ?. Med drugim je treba prenoviti ali opraviti pretesarbe ĹĄtevilnih jamskih prog. V prvih petih mesecih so izdelali Ĺže veÄ? kot 1500 metrov novih prog in 625 metrov

ÄŒlovek misli, da ga v zvezi z naĹĄim zdravstvom ne more niÄ? veÄ? presenetiti, a vedno znova ugotavlja nasprotno. In ob vsaki spremembi se lahko glasneje spraĹĄuje, kdo naj piĹĄe komu recept ali ĹĄe bolje napotnico, pri tem pa milostno prosi svojega Âťangela varuhaÂŤ, naj ga varuje pred uporabo storitev zdravstvenega sistema, v katerega vlaga, dokler je Ĺživ.

Zdravstveni zavodi se sreÄ?ujejo z izgubami, pristojno ministrstvo, ki nenehno poudarja, da ni za zdravstvo veÄ? denarja, intervenira s slabim 150 milijonov evrov vrednim gasilskim ukrepom in ustanovi sanacijski odbor, ki bo bdel nad porabo tega denarja. Za skrajĹĄevanje Ä?akalnih vrst ga ni, zagotavlja. Na vpraĹĄanje, kam z otroki po razpadu kardiologije, odgovori z ustanovitvijo Nacionalnega inĹĄtituta za otroĹĄke srÄ?ne bolezni Srce, katerega delovanje menda dejansko ni moĹžno po doloÄ?bah drugega zakona. In ĹĄe bi lahko naĹĄteli nekaj takĹĄnih ÂťdiagnozÂŤ, ki bi jih lahko oznaÄ?ili za smeĹĄne, Ä?e ne bi bile tragiÄ?ne, saj se ÂťpoigravajoÂŤ s pravico do zdravja, pogosto tudi Ĺživljenja.

Poleg finanÄ?nih si ni mogoÄ?e zatiskati oÄ?i ĹĄe pred kadrovskimi teĹžavami. Tudi nanje odgovorni v drĹžavi odgovarjajo z gasilskimi intervencijami, ki so vse prej kot poceni, in ve se, kdo bo zanje plaÄ?al raÄ?un. Odzvati se na odhode zdravnikov z odobritvijo prihoda tujih in jih plaÄ?ati bistveno bolje kot domaÄ?e (pri katerih nezadovoljstvo s tem ĹĄe raste), pri tem pa presliĹĄati opozorilo, da lahko s tem destabilizirajo Ĺže tako in tako naÄ?et UK Ljubljana, je skregano z vsakrĹĄno pametjo. Zalomilo se ni le pri zdravnikih, ampak tudi pri medicinskih sestrah. Teh menda manjka kar 5.000. Zaradi njihovega odhoda imajo bolniki, sploh najhuje bolni, Ä?edalje manj oskrbe. V naĹĄi najveÄ?ji zdravstveni ustanovi – UK Ljubljana, kjer jih zdravijo na leto 1200, so morali zapreti tretjino zmogljivosti in ob tem napovedali, da jih bodo morali odklanjati. ÄŒlovek ostane brez besed, saj se zaveda, da je lahko Ĺže jutri sam med njimi. ZgroĹžen je ĹĄe toliko bolj ob podatku, da se ve, da kadrov v zdravstveni negi primanjkuje Ĺže od leta 2007.

Odhode na manj naporna in bolje plaÄ?ana delovna mesta lahko ĹĄe priÄ?akujemo, saj mnogi tisti, ki ĹĄe vztrajajo v tej sluĹžbi, pravijo, da delajo preko svojih zmoĹžnosti. ÄŒlovek se poĹĄteno zamisli, ko mu priznana zdravnica reÄ?e, da je zaradi razmer v zdravstvu tudi njo strah zboleti.

Na v nedeljo konÄ?anem svetovnem nogometnem prvenstvu smo lahko videli, da so imele reprezentance kar nekaj igralcev, ki so lahko vskoÄ?ili na zelenico in zamenjali poĹĄkodovanega ali izÄ?rpanega soigralca. Zdravstvo, ki naj bi reĹĄevalo Ĺživljenja, ima Ĺže dolgo prazno rezervno klop. Ne le to, tudi v ekipah na zelenici ni veÄ? dovolj ÂťigralcevÂŤ. NaĹĄa politika pa ĹĄe kar mrzliÄ?no iĹĄÄ?e nove direktorje in ministre, ki naj bi izvlekli bolniĹĄnice in zdravstvo iz krize, ohranja na delovnih mestih sekretarje in podsekretarje.

Kot da bi iskali vedno nove voznike za pokvarjen avtomobil, ki nima niti bencina, je pred Ä?asom dejala novinarska kolegica.

Bomo kdaj doÄ?akali prave ljudi na pravem mestu ali bomo ĹĄe naprej plaÄ?evali neprave ljudi na nepravem mestu, se je pred Ä?asom vpraĹĄal slovenski zdravnik, specialist za otroĹĄko srÄ?no kirurgijo. Pri tem se mu pridruĹžujem tudi sama. đ&#x;”˛

â?ą

LetoĹĄnji pogoji dela so v jami zahtevnejĹĄi, kot so priÄ?akovali.

Na novo so morali izdelati 1500 metrov jamskih prog in 625 metrov pretesarb.

pretesarb. V tem Ä?asu so odkopali milijon 328 tisoÄ? ton premoga, kar je za okoli 100 tisoÄ? ton manj, kot so naÄ?rtovali. LetoĹĄnji naÄ?rt predvideva izkop 3,5 milijona ton premoga. Ĺ e vedno pa upajo, da bodo lahko dosegli

letoĹĄnji plan kurilne vrednosti. RaÄ?unajo, da bo odkopna fronta v prihodnjih mesecih stabilnejĹĄa in da bodo meseÄ?no izkopali 300 tisoÄ? ton premoga. Spodbudno je, da je letoĹĄnja kaloriÄ?na vrednost boljĹĄa, kot so predvidevali, in sicer znaĹĄa 11,2 giga joulov.

To pa pomeni, da bi za dosego 38.650 tera joulov, kolikor znaĹĄa letoĹĄnji plan, potrebovali 3 milijone 450 tisoÄ? ton premoga. ÄŒe bo ĹĄlo vse po sreÄ?i, so torej naÄ?rti ĹĄe uresniÄ?ljivi. đ&#x;”˛

HoÄ?'mo cesto!

Pod geslom HoÄ?’mo cesto! je potekalo vÄ?eraj protestno preÄ?kanje glavne ceste na prehodu za peĹĄce v Mislinji. S tem so obÄ?ani izrazili nezadovoljstvo zaradi zamud pri uresniÄ?evanju projekta hitre ceste, ki bi KoroĹĄko povezala z avtocestnim kriĹžem.

KoroĹĄce je sicer minister za infrastrukturo Peter GaĹĄperĹĄiÄ?, ki opravlja tekoÄ?e posle, prejĹĄnji teden miril, da na odseku od Velenja do Slovenj Gradca ni nobenih ovir, tako da so po njegovih besedah za ta odsek ĹĄe vedno izvedljivi roki za gradnjo po zastavljenem protokolu.

To pomeni, da bi se dela zaÄ?ela konec leta 2019. Glede odseka od avtoceste do Velenja pa je GaĹĄperĹĄiÄ? izrazil upanje na Ä?imprejĹĄnjo razreĹĄitev zastoja, ki je nastal zaradi vloĹženih ustavnih presoj. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

19. julija 2018

Odkrili bodo spominsko obeleĹžje Manj krvodajalcev Velenje, od 9. do 13. julija – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je minuli teden v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju organiziralo veÄ?dnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani.

Akcije se je udeleĹžilo 815 krvodajalcev ali za dobrih 100 manj kot na lanski poletni akciji. Organizator manjĹĄo udeleĹžbo pripisuje predvsem spremenjenemu urniku odvzema. Odvzemna mesta so bila namreÄ? odprta prej, ob 6.30, in tudi konÄ?ali so akcije prej, in sicer ob 12.30, kar je povzroÄ?ilo doloÄ?eno zmedo med darovalci. Na zdruĹženju so prepriÄ?ani, da bo udeleĹžba na jesenskih akcijah, ki bodo potekale po ustaljenem urniku, znova tradicionalno dobra. đ&#x;”˛

tp

Ugodili 130 dijakom in ĹĄtudentom Velenje – PoÄ?itniĹĄko delo za dijake in ĹĄtudente je v Velenju Ĺže tradicionalno. Mestna obÄ?ina Velenje ga organizira tokrat Ĺže ĹĄestnajstiÄ? z geslom ÄŒisto moje Velenje. UdeleĹženci tudi letos lepĹĄajo mesto, barvajo ograje, urejajo Ĺžive meje, odstranjujejo plevel ‌ Pomagajo pa tudi pri razliÄ?nih opravilih v javnih zavodih, gasilskem druĹĄtvu, poskrbijo za pestro dogajanje oskrbovancem Doma za varstvo odraslih, letos prviÄ? pa sodelujejo pri organizaciji poÄ?itniĹĄkih dejavnosti, ki bodo preko celega poletja potekale pri vili RoĹžle.

Zanimanje za poÄ?itniĹĄko delo je bilo tudi letos veliko, prejeli so kar 180 vlog, za zdaj so Ĺželjo uresniÄ?ili 130 prosilcem. đ&#x;”˛

mz

Obnove cest v mestu Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela obnovo cest v mestu. Med drugim jo obnavljajo ob bloku Ĺ aleĹĄka 19, ki ga ta Ä?as prav tako urejajo (na sliki). V zaÄ?etku tedna pa so zaÄ?eli

Ĺ martno ob Paki – Danes (v Ä?etrtek) ob 12. uri bo pri Bayerjevi vili v ReÄ?ici ob Paki priloĹžnostna slovesnost, na kateri bodo odkrili ploĹĄÄ?o v spomin na njenega prvega lastnika Karla Josefa Bayerja.

PriloĹžnostne slovesnosti naj bi se udeleĹžili tudi njegovi potomci, ki Ĺživijo v Avstriji. Pred leti so bili ti Ĺže na obisku v Ĺ martnem ob Paki, kjer so iskali korenine svoje rodbine. Pred Ä?asom je druĹžino Bayer z manjĹĄo delegacijo obiskal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Na sreÄ?anju so oboji izrazili Ĺželjo po postavitvi spominske ploĹĄÄ?e. Ĺ marĹĄki delegaciji so na obisku Bayerjevi potomci predstavili neuresniÄ?en naÄ?rt tovarnarja, ki so zaradi prezgodnje smrti investitorja ostali neuresniÄ?eni.

Vilo je dal leta 1879 zgraditi, meĹĄÄ?an, tovarnar Bayer kot svojo rezidenco na deĹželi. Znan je po svojem postopku pridobivanja glinice iz boksita. To odkritje je

patentiral leta 1887 in je ĹĄe danes edini uporabljeni postopek za pridobivanje glinice iz boksita.

Svoj raziskovalni laboratorij je kasneje razĹĄiril ĹĄe v tovarno. Njegov

prispevek k industriji aluminija je svetovnega pomena, in Ä?e bi Ĺživel ĹĄe kakĹĄno leto veÄ?, bi verjetno prejel tudi Nobelovo nagrado.

(ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, 2011.

Bayerjeva oziroma Fojanova vila je danes ena pomembnejĹĄih zanimivosti obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Ugasnila ĹĄe ena velika tovarna Polzela – V petek bo dokonÄ?no ugasnila proizvodnja v Tovarni nogavic Polzela. Podjetje, ki je bilo med najkakovostnejĹĄimi in najproduktivnejĹĄimi proizvajalci v Evropi, je v steÄ?aju od decembra 2016. SteÄ?ajni upravitelj bo ustavil celotno proizvodnjo, saj lahko po zakonu podjetje v steÄ?aju obratuje najveÄ?

leto dni. Brez dela je ostalo ĹĄe okoli 60 od 85 delavcev.

SteÄ?ajni upravitelj Tovarne nogavic Polzela Zlatko Hohnjec je povedal, da bodo dokonÄ?ali samo ĹĄe napletene izdelke. Maloprodajne trgovine pa bodo ostale odprte do odprodaje zalog.

Slovenia Today). Sicer pa v zborniku raziskovalnega tabora ERIC-a piĹĄe, da je hiĹĄa zgrajena v tako imenovanem domovinskem slogu in je poleg Baronije najbogatejĹĄi predstavnik dobe historizma v tem kraju.

Bolj kot Bayerjeva vila je med domaÄ?ini objekt prepoznan kot Fojanova vila po inĹženirju Ivanu Fojanu – ÄŒehu, direktorju rudnika boksita v Dalmaciji, ki se je vanjo preselil, ker je imel tuberkulozo in je bila klima zanj tu primerna. Poleg vile je bilo gospodarsko poslopje, v katerem so izdelovali platno od leta 1937, saj je bila tu podruĹžnica predilnice Prebold.

Vilo so prviÄ? preuredili leta 1897. Njeni drugi lastniki so bili PetriÄ?i, za njimi od leta 1933 Fojani, od leta 1962 Barbettiji, kasneje pa Stanislav VidemĹĄek, ki je hiĹĄo tudi nekoliko obnovil. đ&#x;”˛

Tp

Na Polzeli, kjer so proizvodnjo po uvedbi steÄ?aja znova vzpostavili februarja lani, je po pojasnilih Hohnjeca ta Ä?as zaposlenih 85 delavcev, od tega jih bo od 20 do 25 obdrĹžal ĹĄe naprej za potrebe maloprodaje in skladiĹĄÄ?a, ostali pa so pristali na zavodu za zaposlovanje.

V zlatih Ä?asih leta 1976 je Tovarna nogavic Polzela zaposlovala 1200 delavcev, letna proizvodnja pa je bila 26 milijonov parov nogavic. đ&#x;”˛

V priÄ?akovanju, da nam bo res vse bolj jasno tudi posodobitev GubÄ?eve, Konovske in Ĺ marĹĄke ceste. Tam bo obÄ?asno prihajalo do motenj prometa, v Ä?asu med 7. in 17. uro pa do poloviÄ?nih zapor ceste. Dela naj bi sklenili oktobra. đ&#x;”˛

mz

Ĺ˝e 15 let brezplaÄ?ne nujne zobozdravstvene pomoÄ?i Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje za zagotavljanje nujne zobozdravstvene pomoÄ?i namenja 25 tisoÄ? evrov proraÄ?unskih sredstev letno. Osebam s stalnim bivaliĹĄÄ?em v Velenju omogoÄ?ajo brezplaÄ?no nujno zobozdravstveno pomoÄ? ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Te ambulante povpreÄ?no meseÄ?no obiĹĄÄ?e 100 obÄ?anov.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira deĹžurnega zobozdravnika ob nedeljah in praznikih v nekaterih veÄ?jih krajih v Sloveniji. Ker med njimi ni Velenja, bi morali VelenjÄ?ani to pomoÄ? iskati v Celju ali Slovenj Gradcu. đ&#x;”˛

mz

Tudi zaradi dobitka potreben rebalans proraÄ?una Ĺ martno ob Paki – Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se pred nedavnim razveselili nenaÄ?rtovanih dobrih 6700 evrov od iger na sreÄ?o. S tem so tudi potrdili informacijo, ki je pred tem kroĹžila v lokalni skupnosti – o dobitniku s stalnim prebivaliĹĄÄ?em v lokalni skupnosti, ki je vplaÄ?al na tamkajĹĄnji poĹĄti loto in prejel blizu 45 tisoÄ? evrov vreden zadetek.

Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da je bilo v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu na postavki igre na sreÄ?o predvidenih 2000 evrov in da bo tudi zaradi omenjenega priliva potreben rebalans proraÄ?una. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp

Volitve bodo – Brv za brvjo – Slatinsko igriĹĄÄ?e – PiĹĄÄ?ancev pa ne! – Eden priĹĄel, ena odhaja Majhni smo, a imamo vseeno veliko velikih dni. Eden takih naj bi bil tudi danaĹĄnji: danes naj bi (relativni) zmagovalec zadnjih volitev predsedniku drĹžave odgovoril, ali sprejme mandatarstvo ali ne. To seveda ni odvisno od njega samega, tudi od tega, ali se bo tudi katera od levosredinskih strank odloÄ?ila, da se mu (v dobro drĹžave) pridruĹži. VeÄ?ina se mu je Ĺže takoj, ko so sprejeli njegovo povabilo za pogovore, zanj vljudno zahvalila. Tako, da je preklical svoje vabilo. A zatem se je iz pogajanj ťestericeÂŤ umaknila Nova Slovenija! Pa smo tam! Na drĹžavni ravni torej neznanke ĹĄe ostajajo, na lokalni ravni je Ĺže vse jasno. ÂťZaÄ?asniÂŤ predsednik drĹžavnega zbora je Ĺže razpisal lokalne volitve. Na volitve bomo odĹĄli tretjo nedeljo v novembru, torej 18. novembra. Ker gre za volitve, ki naj bi bile ljudem bliĹže, nekateri priÄ?akujejo, da udeleĹžba volivcev ne bo tako klavrna kot na drĹžavnozborskih volitvah. Seveda so tudi taki, ki se ob sedanjih zapletih pri sestavljanju nove vlade spraĹĄujejo, ali bi bile lahko hkrati z lokalnimi volitvami tudi nove predÄ?asne parlamentarne volitve.

Za vse, predvsem na lokalni ravni, zagate s sestavljanjem nove vlade vendarle niso najpomembnejĹĄe sedanje opravilo. Ponekod so sredi naloĹžb, drugje opozarjajo na svoje uspehe. V Celju so ponosni na novo Splavarsko brv, ki Ĺže ĹĄtiri leta povezuje stari del mesta z Mestnim parkom. Nekateri v kneĹžjem mestu so bili na zaÄ?etku do tega Âťmostovnega lokaÂŤ kritiÄ?ni, na razstavi v Frankfurtu pa so ga postavili v bok z najboljĹĄimi tovrstnimi evropskimi projekti mest, ki najbolje uvajajo trajnostno mobilnost. Ta 150 metrov dolga Splavarska brv, ki poteka nad Savinjo in cesto med reko in parkom, je naĹĄla mesto tudi v eni od ĹĄvicarskih monografij. To priznanje je dalo ĹĄe veÄ? spodbude drzni celjski zamisli, da bi res zgradili veÄ? kot 500 metrov dolgo viseÄ?o brv med MiklavĹĄkim hribom in hribom pod Starim gradom. To ni le utopija, saj Ĺže potekajo prvi potrebni postopki.

Sicer pa bo kmalu potekala Ä?ez Savinjo ĹĄe ena brv. Stala bo v bliĹžini Rifengozda in bo del nove kolesarske steze med Celjem in LaĹĄkim.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

BliĹže uresniÄ?itvi so celjski projekti na njihovem Ĺ martinskem jezeru. Kdaj bo po njem znova zaplula kakĹĄna veÄ?ja ladja, sicer ĹĄe ni znano, naj bi pa do konca septembra na jezeru dobili novo skakalnico, eno pa bodo obnovili. To naloĹžbo bodo uresniÄ?ili s pomoÄ?jo evropskih sredstev. Sama obÄ?ina pa bo ĹĄe postavila tribuno za gledalce ter nekatere druge potrebne naprave. S tem se bo ponudba jezera ĹĄe poveÄ?ala. Ĺ e bolj zanimivo bo postalo jezero ĹĄe z Zeleno raziskovalnico na prostem. Gre za projekt, pri akterem bosta sodelovala ĹĄe zavod Celeia ter zasebnik z obmoÄ?ja jezera, ki je za tako raziskovalnico dal pobudo. Delovati naj bi zaÄ?ela prihodnje leto. Posebno pozornost bodo v njej namenili otrokom s posebnimi potrebami.

V RogaĹĄki Slatini pa se otroci ne veselijo le poÄ?itnic, tudi novega igriĹĄÄ?a. To je sicer namenjeno otrokom vseh starosti, ker pa je to ĹĄirĹĄe obmoÄ?je okoli Janine namenjeno tudi odraslim, so SlatinÄ?ani in gostje tu dobili neke vrste mesto za medgeneracijsko druĹženje.

Tako igriĹĄÄ?e so naÄ?rtovali Ĺže ĹĄtiri leta, resneje dve leti, letos so ga res uredili. Umestili so ga pod Janino, na mestu, kjer je bil nekoÄ? mini golf. Torej v bliĹžini Aninega dvora in le malo stran od ZdraviliĹĄkega parka. Od tam do novega igriĹĄÄ?a so Ĺže pred Ä?asom uredili pot, ki je primerna tudi za invalide in matere ali oÄ?ete z otroĹĄkimi vozili. IgriĹĄÄ?e, ki je veliko 1300 kvadratnih metrov, je opremljeno z mnogoterimi (tudi raziskovalnimi) igrali, tako da bo mladim nudil veliko zabave in izzivov.

NiÄ? kaj pa se ne zabavajo nekateri krajani KonjiĹĄke vasi. Nikakor si namreÄ? ne Ĺželijo v svoji bliĹžini nove farme za vzrejo piĹĄÄ?ancev.

Bojijo se namreÄ? smradu, ki bi se lahko ĹĄiril iz nje, pa ĹĄe drugega kvarnega delovanja na okolje. MoteÄ?a naj bi bila tudi za normalno delovanje lovskega doma, ki je v bliĹžini. ObÄ?inski svetniki so sicer Ĺže dvignili roke za spremembo prostorskega naÄ?rta, vendar nasprotniki iĹĄÄ?ejo poti, da bi to prepreÄ?ili.

Pa ĹĄe to: poroÄ?ali smo Ĺže o kadrovskih teĹžavah v nekaterih ĹĄmarskih ustanovah. Zdaj so po teĹžavah le ÂťpriĹĄliÂŤ do novega direktorja tamkajĹĄnje KnjiĹžnice. A ko so enega dobili, so drugo izgubili. Odstopila je namreÄ? direktorica obÄ?inske uprave. Na tem mestu je bila le kratek Ä?as, odstop pa naj bi bil sporazumen.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

DOGODKI

19. julija 2018

Blok 6 po uspeĹĄnem remontu polno obratuje Od 7. maja pa do 3. julija je v Termoelektrarni potekal prvi redni remont ĹĄestega bloka, za katerega so namenili 10 milijonov evrov – Po besedah vodstva je ta blok zanesljiv in izpolnjuje priÄ?akovanja – Poteka tudi revitalizacija petega bloka, ki ga bodo v omreĹžje sinhronizirali konec meseca, zanjo pa so porabili 10,5 milijona evrov – Iz tekoÄ?ega poslovanja lani poslovali z dobiÄ?kom Mira ZakoĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 12. julija – Na zaÄ?etku julija so v Termoelektrarni uspeĹĄno sklenili prvi redni remont bloka 6 in ga 3. julija tudi sinhronizirali v omreĹžje. V petek, 6. julija, pa so po 46 letih uspeĹĄnega obratovanja trajno ugasnili blok 4. V sklepni fazi je revitalizacija petega bloka, ki ga bodo, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, sinhronizirali v omreĹžje zadnji julijski dan.

â?ą

opremo v nizkonapetostni razdelilni omari, popravili izolacijo na srednjetlaÄ?ni turbini, zatesnili oljne netesnosti na rezervoarju turbinskega olja, zamenjali notranje dele ventilov vbrizgov srednjetlaÄ?nega parnega sistema ter

Direktor Arman Koritnik ocenjuje, da blok 6 izpolnjuje priÄ?akovanja.

Obratuje dobro in stabilno, je zanesljiv in visoko razpoloĹžljiv

Remont je stal 10,5 milijonov evrov

Na bloku 6 so opravili vsa potrebna vzdrĹževalna in obnovitvena dela. Med drugim so po besedah tehniÄ?nega direktorja mag.

Branka Debeljaka opravili revizijo ventilatorjev vleka, menjali olja na nosilnem leĹžaju grelnika zraka, izvedli revizijo ventilatorja podpiha in zamenjali dva kolektorja ponovnega pregrevanja pare. To je bilo tudi najbolj zahtevno, saj je treba ogromno in teĹžko napravo spraviti v tesen prostor bloka. Za remont so porabili 10 milijonov evrov, po besedah direktorja mag.

Armana Koritnika so ga opravili v naÄ?rtovanih finanÄ?nih in Ä?asov-

vstopne kolektorje ponovnega pregrevanja. Zamenjali so tudi vretena na hidravliÄ?nih pogonih zapornih ventilov srednjetlaÄ?ne turbine, obnovili ognjeodporne obzidave na praĹĄnih gorilnikih in zamenjali sklopke v pogonih parnih izpihovalcev.

Konec meseca v obratovanje prenovljen blok 5

Predvidoma zadnji dan v juliju bodo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ponovno sinhronizirali v omreĹžje revitaliziran blok 5 s 345 MW instalirane moÄ?i, ki za elektrarno in predvsem lokalno okolje z okoljskega vidika predstavlja

Branko Debeljak in Arman Koritnik Kar 1500 km cevi je znotraj bloka 6 vsak zvar je bilo treba pregledati

pred amortizacijo (EBITDA) je dosegel 30 milijonov evrov. To seveda pomeni, da so bili brez stroĹĄkov financiranja in amortizacije pozitivni.

â?ą

Revitaliziran blok 5 naj bi obratoval do leta 2030. S prenovo so dosegli 60 odstotno zmanjĹĄanje Nox, 50 odstotno zmanjĹĄanje SO2 in kar 80 odstotno zmanjĹĄanje praĹĄnih delcev

â?ą

TEĹ zagotavlja Sloveniji med 33 in 37 odstotki potrebne energije, v prihodnje naj bi 'ĹĄestka' proizvedla okoli 3.500 GWh, 'petka' pa med 700 in 800 GWh.

Lani pozitivno tekoÄ?e poslovanje

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je lani proizvedla 3.968 GWh elektriÄ?ne energije, s Ä?imer je proizvodni naÄ?rt izpolnila 98-odstotno. Toplotne energije pa so proizvedli 356 GWh in s tem presegli naÄ?rt za dobrih 8 odstotkov. S tem so ustvarili za 207,4 milijona evrov prihodkov (leto prej 198,8

rabe infrastrukture med gradnjo bloka 6. S ĹĄoĹĄtanjsko obÄ?ino je tako TeĹĄ podpisal sponzorsko pogodbo v viĹĄini 1,6 milijona evrov, z ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki

milijona evrov). Lanska izguba je znaĹĄala 32,5 milijona evrov, predlani 47,2 milijona evrov.

Lanski dobiÄ?ek iz poslovanja

S Ĺ oĹĄtanjem in Ĺ martnim ob Paki dosegli dogovor o odĹĄkodnini

Koritnik je na novinarski konferenci tudi poudaril, da po sporazumu, ki so ga imeli z obÄ?inami, niso dolĹžni izplaÄ?ati odĹĄkodnin, so se pa z ObÄ?inama Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki uskladili za izplaÄ?ilo odĹĄkodnine zaradi upo-

pa pogodbo v viĹĄini nekaj veÄ? kot 100.000 evrov. Velenjska obÄ?ina pa ni pristala na izvensodno poravnavo in je vloĹžila toĹžbo zoper TeĹĄ zaradi neizplaÄ?ila odĹĄkodnine v viĹĄini 750.000 evrov za ĹĄkodo v letu 2016.

RAZPIS Ĺ TIPENDIJ

Revizija ventilatorjev vleka bloka 6

ZA Ĺ TUDIJSKO LETO 2018/19

Postani del Skupine Gorenje V Gorenju, d. d., razpisujemo ĹĄtipendije za ĹĄtudijsko leto 2018/19. Ĺ tipendistom Gorenja, d. d., omogoÄ?amo: • stimulativno ĹĄtipendijo (glede na raven izobraĹževanja, letnik ĹĄolanja in povpreÄ?je ocen), • opravljanje ĹĄtudijske prakse in poÄ?itniĹĄkega dela v podjetju, • sodelovanje pri razliÄ?nih projektih med ĹĄtudijem, • pomoÄ? in mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, • osebno in strokovno svetovanje pri izbiri ĹĄtudijske smeri in poklicnega razvoja, ...

K prijavi na razpis za ĹĄtipendije vabimo dijake in ĹĄtudente, ki se ĹĄolajo v ĹĄtudijskih programih: STROJNIĹ TVO

(tehnik, VS, UN, mag.)

ELEKTROTEHNIKA (tehnik, VS, UN, mag.)

MEHATRONIKA (tehnik, VS, UN, mag.)

nih okvirih, dela pa je opravljalo 250 delavcev. Naslednji remont je predviden za leto 2022, Ä?e pa bodo obratovali tako na polno, kot trenutno, ga bo treba opraviti nekoliko prej.

Izvajalec del opravil tudi garancijska popravila

V Ä?asu remonta je izvajalec del seveda na svoje stroĹĄke opravil tudi vsa naÄ?rtovana garancijska popravila. Tako so zamenjali senzor na turbini, merilce nivojev na visokotlaÄ?nih grelnikih,

pomemben napredek. V primerjavi z blokom 4 bodo namreÄ? pri proizvodnji elektriÄ?ne energije iz bloka 5 mejne koncentracije SO2 niĹžje za 50 odstotkov, NOx za 60 odstotkov in praĹĄnih delcev kar za 80 odstotkov. Ravno okoljski vidik je bil prioriteta te prenove. Ta blok naj bi obratoval do leta 2030, letno pa proizvedel med 600 in 800 GWh elektriÄ?ne energije, njegove zmogljivosti pa so seveda ĹĄe viĹĄje in tudi proizvodnja bo odvisna od potreb in razpoloĹžljivih koliÄ?in premoga.

Letos zaradi remonta niĹžja proizvodnja

V letoĹĄnjem letu bo proizvodnja elektrike iz ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne zaradi dvomeseÄ?nega remonta bloka 6 nekoliko niĹžja. RaÄ?unajo, da bo znaĹĄala 3.847 GWh, od tega 2.852 iz bloka ĹĄest, 687 GWh iz bloka ĹĄtiri in 307 iz bloka 5. Toplotne energije pa naj bi proizvedli 328 GWh.

Inovativni izzivalci, mojstri oblikovanja.

Skupina Gorenje.

RAÄŒUNALNIĹ TVO IN INFORMATIKA

Skupina Gorenje je eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev izdelkov za dom.

(tehnik, UN, mag.)

Zaposlujemo 11.000 sodelavcev razliÄ?nih profilov, ki jih druĹžijo in motivirajo temeljne vrednote Skupine Gorenje: prepoznavanje poslovnih priloĹžnosti, inovativno razmiĹĄljanje ter odgovornost do dela, druĹžbe in okolja. NaĹĄa vizija je postati najboljĹĄi v panogi v inovacijah, ki temeljijo na dizajnu.

VaĹĄe prijave sprejemamo na http://jobs.gorenje.com do 31. 8. 2018.

www.gorenjegroup.com

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

ÂťFrizer mora biti urejen in uglajenÂŤ

GOSPODARSKE novice Tudi pri nas se gospodarska rast umirja

Marko HriberĹĄek pravi, da mu je bilo frizerstvo poloĹženo v zibelko – Rad dela in rad predaja znanje – Ideja za akcijo ÂťOdreĹži drugaÄ?nostÂŤ se mu je porodila v planinah Mojca Ĺ truc

Marko HriberĹĄek je mlad in pozitiven frizer, ki je v Velenju Ĺže opozoril nase. Njegove stranke so zadovoljne tako s priÄ?eskami kot z odnosom, poseben peÄ?at pa je Marko v javnosti pustil z nedavno izpeljano akcijo ÂťOdreĹži drugaÄ?nostÂŤ. PridruĹžilo se ji je kar 50 frizerjev iz vse Slovenije, ki so strigli v dobrodelne namene. ÂťMoj namen je bil, da pokaĹžemo, da lahko skupaj spremenimo svet na bolje. Poleg tega sem Ĺželel, da stranke bolje spoznajo naĹĄ poklic in bolj cenijo to, kar poÄ?nemo. To mi je tudi uspelo.

Akcija OdreĹži drugaÄ?nost bo postala tradicija,ÂŤ je povedal Marko HriberĹĄek in dodal, da se mu je ideja za projekt porodila v planinah. ÂťTam sem zelo rad in pogosto prav tam zaÄ?utim navdihe za striĹženje in oblikovanje priÄ?esk,ÂŤ je ĹĄe pojasnil.

A kljub oÄ?itnim uspehom Marko ni zagledan vase. Poudaril je, da je izredno hvaleĹžen vsem, ki mu stojijo ob strani, od sedanjih sodelavk do tistih, ki so mu od otroĹĄtva pomagali na poti do frizerstva. ÂťTa poklic me je spremljal od nekdaj. V prvem razredu sem sredi pouka vstal in ĹĄel soĹĄolkam plesti kitke.

UÄ?iteljica je moje starĹĄe poklicala v ĹĄolo in jim rekla, da bom gotovo frizer,ÂŤ se spominja HriberĹĄek. ÄŒeprav se je nekaterim njegovim sovrstnikom takrat zdela ideja o moĹĄkem frizerju nenavadna, se ni oziral na stereotipe in je sledil svojim sanjam. V nadaljevanju osnovne ĹĄole je strigel repe ali spletal kite konjem v hlevu, nato pa se je vpisal na srednjo frizersko ĹĄolo. Spominja

se, da je takrat potreboval ogromno modelov za striĹženje. ÂťMnogi se prestraĹĄijo, Ä?eĹĄ, saj si ĹĄele zaÄ?etnik in ti ne bom zaupal svojih las,ÂŤ razmiĹĄlja Marko, a pravi, da je imel sam sreÄ?o, saj je modele brez veÄ?jih teĹžav naĹĄel in nagovoril kar na ulici. ÂťDanes sem tu in sem sreÄ?en, ker sem lahko to, kar sem,ÂŤ poudarja.

Marko HriberĹĄek je energiÄ?en in pozitiven. ÂťPri svojem delu Ĺželim tudi ruĹĄiti tabuje, da je frizer tisti, ki samo striĹže ali pripravi priÄ?esko.

Jaz pravim, da potrebuje frizer ogromno

znanja in izkuĹĄenj, da lahko stranki ponudi celoten videz,ÂŤ je povedal Marko in pojasnil, da se dobri frizerji nenehno uÄ?ijo in obiskujejo seminarje, da znajo prav svetovati. Postopki friziranja se skozi Ä?as precej spreminjajo. ÂťDanes so hitrejĹĄi, boljĹĄi in tudi bolj zdravi,ÂŤ pravi HriberĹĄek.

Marko je najbolj sreÄ?en, Ä?e se mu stranka prepusti in lahko frizira po navdihu. VÄ?asih pa imajo ljudje seveda povsem fiksne ideje. In ko te po mnenju frizerja niso najboljĹĄe, se Marko trudi s svetovanjem. ÂťTudi Ä?e stranka vztraja pri svojem, v konÄ?ni izdelek vseeno vkomponiram vsaj 40 odstotkov mojega razmiĹĄljanja,ÂŤ napol v ĹĄali pravi HriberĹĄek in dodaja, da mora biti frizer tudi malo trmast. ÂťSicer pa se vedno trudimo, da je priÄ?eska Ä?im bolj prilagojena vsakodnevnemu ritmu. Imamo tudi kar nekaj tedenskih strank, ki pridejo po frizuro v ponedeljek pred sluĹžbo, da so ves teden lepo urejene,ÂŤ dodaja Marko.

V letoĹĄnjem poletju so najbolj ÂťinÂŤ priÄ?eske preprostega stila, pri katerih ljudje nimajo dela s pripravo v jutranjem ritualu. ÂťPri Ĺženskah so izjemno popularne kite na tisoÄ? naÄ?inov in morda tudi kakĹĄne fige. Glede barvanja so v trendu hladni, temni toni in prameni. Pri nekaterih mogoÄ?e tudi pastelni, oranĹžni, neĹžni toni. Pri moĹĄkih priÄ?eskah je ĹĄe vedno popularno senÄ?eno striĹženje, pri katerem se toÄ?no vidi, kako je bilo to striĹženje izpeljano. MogoÄ?e z robom ali poÄ?esano na stran s kakĹĄno preÄ?ko,ÂŤ svetuje frizer Marko HriberĹĄek.

Svetuje lahko, ker tudi sam skrbno pazi na svojo priÄ?esko. ÂťFrizer mora biti urejen in uglajen, saj mi strankam svetujemo, kakĹĄne naj bodo, in moramo seveda najprej poskrbeti zase,ÂŤ razmiĹĄlja HriberĹĄek.

Frizerji so torej tudi zgled. Ne samo za stranke, temveÄ? tudi za prihodnje generacije. ÂťKot mentor tudi pouÄ?ujem bodoÄ?e frizerje in sem zelo ponosen, da jim lahko predajam đ&#x;”˛ znanje,ÂŤ ĹĄe pravi Marko. â€

50 let GostiĹĄÄ?a Hartl ZaÄ?eli so kot bife, se trudili s kegljiĹĄÄ?em, nadaljevali pa tudi s prehransko ponudbo – Maja so obeleĹžili 50 let delovanja – Napovedana gradnja avtoceste bo zgodbo zakljuÄ?ila Mojca Ĺ truc

Bilo je januarja leta 1968. Kmalu po prehodu v novo koledarsko leto, se je Pepci (JoĹžici) OstrovrĹĄnik uresniÄ?ila velika Ĺželja, ko je odprla bife Hram pod gozdom. ZaÄ?etnice imena lokala (H.P.G.) so Ĺže takrat skrivale globlji pomen in Ä?ez Ä?as ga je lastnica delila tudi z drugimi. ÂťHartl Pepca gostiĹĄÄ?eÂŤ je dobilo novo, skrajĹĄano ime: gostiĹĄÄ?e Hartl. Ne kar tako. Pepcinega moĹža je namreÄ? kot dojenÄ?ka zaznamovala neverjetna izkuĹĄnja. Ko ga je babica nosila v koĹĄari, je nekoliko pregloboko pogledala v kozarec in otroka izgubila v snegu. K sreÄ?i so ga naĹĄli in ga brĹž odnesli do zdravnika. Ta je bil po rodu Nemec, ob pregledu pa je preseneÄ?en ugotovil, da je z

otrokom vse v najlepĹĄem redu. Komentiral je, da je to Âťein HartmanÂŤ (trdoĹživ Ä?lovek), in izpeljanka te besede je za vedno ostala del Ĺživljenja Pepcinega moĹža. Ĺ˝e nekaj let sta tako Pepca kot njen moĹž pokojna, gostiĹĄÄ?e pa vodi njuna hÄ?i Marina OstrovrĹĄnik. ÂťV gostinstvu delam 40 let in vem, da je to lep poklic. Ĺ e nikoli nisem bila razoÄ?arana,ÂŤ pove ponosno. Spominja se svojih otroĹĄkih dni, ko je njena mama vodila takratni bife. ÂťZ leti se je odloÄ?ila za korak naprej. Takrat smo dobili dvorano za kegljiĹĄÄ?e,ÂŤ pojasnjuje OstrovrĹĄnikova in dodaja, da so se mehanizmi za kegljiĹĄÄ?e pogosto kvarili, kar je povzroÄ?alo nemalo skrbi in teĹžav. Ja, to so bili

je bila 50. obletnica Ĺže januarja, smo se odloÄ?ili, da nam je najbolj pomembno, da jubilej obeleĹžimo z dobro zabavo,ÂŤ je povedala Marina OstrovrĹĄnik in pojasnila, da je k sodelovanju povabila ansambel Modrijani.

Ti so naĹĄli prost termin v maju in tako so 50 let gostiĹĄÄ?a poÄ?astili prav takrat. ÂťBilo je zelo fajn,ÂŤ se strinjata tako lastnica kot njen sin.

Tudi pri nas se gospodarska rast poÄ?asi umirja, a ĹĄe vedno ostaja precej nad povpreÄ?jem evrskega obmoÄ?ja. Pri tej rasti so sedaj domaÄ?i dejavniki glavni spodbujevalnik, ugotavlja Banka Slovenije.

Medletna rast BDP se je v prvem letoĹĄnjem trimeseÄ?ju po podatkih statistiÄ?nega urada zniĹžala s ĹĄest odstotkov v lanskem zadnjem Ä?etrtletju na 4,6 odstotka. Rast tujega povpraĹĄevanja se je upoÄ?asnila, z njo pa rast industrijske proizvodnje in nekaterih storitev. Rast izvoza se sicer nadaljuje, a pospeĹĄeno raste tudi uvoz, zato je prispevek zunanje trgovine k rasti BDP vse manjĹĄi oz. je bil v prvem Ä?etrtletju celo negativen. Hkrati pa se vse bolj krepi rast zasebne potroĹĄnje, saj so dejavniki, ki krepijo kupno moÄ? gospodinjstev, v zaÄ?etku leta ostali ugodni. V prvem Ä?etrtletju se je nadaljevalo tudi poveÄ?evanje vseh vrst naloĹžb. Je pa seveda statistiko treba jemati zelo previdno, da ne dobimo obÄ?utka, da smo zvezda Evrope. To namreÄ? ni res, saj so nekatere drĹžave, kot sta Estonija ali ÄŒeĹĄka, naredile v zadnjih letih bistveno veÄ?ji skok kot mi. To naĹĄih uspehov sicer ne zmanjĹĄuje, je pa opozorilo, da se da narediti ĹĄe veÄ?. Poleg tega je vÄ?eraj Evropska komisija precej oklestila napovedano gospodarsko rast Slovenije.

Ta naj bi bila letos 4,4- in ne 4,7-odstotna, kot je napovedovala ĹĄe pred kratkim.

12,5 milijona za okoljske projekte Eko sklad pa bo po rebalansu poslovnega in finanÄ?nega naÄ?rta letos iz sklada za podnebne spremembe namesto sprva predvidenih 12,5 milijona evrov dobil 41,9 milijona evrov. Dodatna sredstva bo namenil med drugim za zamenjavo kurilnih naprav, izgradnjo kolesarske infrastrukture, nakup okolju prijaznih avtobusov in komunalnih vozil ter za ugodne kredite.

Ĺ e veÄ? avtomobilov iz Novega mesta NovomeĹĄkemu Revozu se obeta dodatna proizvodnja Renaultovega modela Clio. Francoski avtomobilski velikan bo namreÄ? podvojil proizvodnjo modela Zoe v svoji najveÄ?ji francoski tovarni v Flinsu, zato pa bosta Revoz in tovarna v turĹĄki Bursi prevzela izdelavo cliov.

V zaÄ?etku naslednjega leta pa naj bi v Novem mestu zaÄ?eli izdelovati povsem nov model avtomobila Clio.

VeÄ? denarja Eko skladu Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finanÄ?nega naÄ?rta Eko sklada za letos, po katerem bo sklad dobil veÄ? denarja. Namesto sprva predvidenih 12,5 milijona evrov bo dobil 41,9 milijona evrov.

Za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi Ä?rpalkami na celotnem obmoÄ?ju Slovenije je po novem predvidenih do 15 milijonov evrov (kar je dodatnih pet milijonov evrov), za izgradnjo kolesarske infrastrukture 3,5 milijona evrov (dodatnih 1,5 milijona evrov) ter za nakup okolju prijaznih avtobusov in komunalnih vozil do 21 milijonov evrov (dodatnih 17,2 milijona evrov).

Ker se tako pri obÄ?anih kot podjetjih poveÄ?uje zanimanje za posojila Eko sklada za financiranje okoljskih naloĹžb, bo Eko sklad za ta namen lahko zagotovil veÄ? sredstev od prvotno naÄ?rtovanih, tako da bo za kreditiranje okoljskih naloĹžb na voljo do 50 milijonov evrov.

Slovenija med bogatimi drĹžavami BDP na prebivalca v Sloveniji je bil lani realno ĹĄtirikrat veÄ?ji kot tisti leta 1991 – takrat je znaĹĄal 5.100 evrov, lani pa 21 tisoÄ? evrov. To je Slovenijo uvrstilo na 16. mesto med 28 drĹžavami Evropske unije in na 38. mesto med 187 drĹžavami sveta, Ä?e se upoĹĄtevajo podatki Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija je s tem pristala v ÂťklubuÂŤ 20 odstotkov najbogatejĹĄih drĹžav sveta.

ObÄ?ine manj zadolĹžene Skupna zadolĹženost obÄ?in in pravnih oseb javnega sektorja na ravni obÄ?in se je lani glede na leto prej zmanjĹĄala za 2,2 milijona evrov in je konec leta 2017 znaĹĄala 841,6 milijona evrov oz. 1,94 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda. PovpreÄ?ni skupni dolg na prebivalca je lani znaĹĄal 408 evrov. V letu 2017 je ministrstvo za finance 66 obÄ?inam izdalo 78 soglasij k zadolĹžitvi. Skupni obseg novih zadolĹžitev na osnovi izdanih soglasij je znaĹĄal 61,5 milijona evrov. Vlada ugotavlja, da obseg skupne zadolĹženosti obÄ?in v letu 2017 ni zaskrbljujoÄ?.

UroĹĄ Fajdiga pravi, da je ponosen na ime Hartl.

drugaÄ?ni Ä?asi. A tudi v njih so se lastniki GostiĹĄÄ?a Hartl znaĹĄli. ÂťIz nekdanjega kegljiĹĄÄ?a je nastala veÄ?namenska dvorana, od tistega Ä?asa dalje pa ponujamo tudi hrano,ÂŤ je pojasnil UroĹĄ Fajdiga, Marinin sin in – kot je dejala sama – njena opora.

Letos mineva 50 let, odkar so prviÄ? odprli svoja vrata. ÂťÄŒeprav

19. julija 2018

Zdaj prihajajo drugi Ä?asi. Tretja razvojna os je zarisana tako, da GostiĹĄÄ?e Hartl v sedanji obliki in na sedanji lokaciji ne bo moglo veÄ? dolgo obstajati. ÂťLe nekaj dni po zabavi ob 50-letnici so nas obiskali na prvih uradnih pogovorih, na katerih smo izvedeli, da lahko na tej lokaciji Ĺživimo ĹĄe tri leta, gostiĹĄÄ?e pa lahko predvidoma deluje ĹĄe pet let,ÂŤ je povedala lastnica. Za zdaj se ĹĄe niso dokonÄ?no odloÄ?ili, ali tako tudi bo, je pa Marina poudarila, da je izjemno hvaleĹžna vsem, ki so ji v zadnjih desetletjih kakor koli stali ob strani. In tudi zakljuÄ?ila je zelo optimistiÄ?no: ÂťVsak konec je nov zaÄ?etek.ÂŤ đ&#x;”˛

HrvaĹĄkim bankam grozijo velikanske odĹĄkodnine ViĹĄje sodiĹĄÄ?e za gospodarske zadeve v Zagrebu je potrdilo prvostopenjsko odloÄ?itev iz leta 2013, da je osem bank, ki delujejo na HrvaĹĄkem, pri spremembah valutnih klavzul za posojila v ĹĄvicarskih frankih krĹĄilo pravice potroĹĄnikov. Tudi na drugi stopnji so tako ocenili, da je bila klavzula, ki je veljala med letoma 2003 in 2008, nepoĹĄtena.

PribliĹžno 120.000 hrvaĹĄkih drĹžavljanov bo dobilo moĹžnost, da bodo s toĹžbami dobili denar za preplaÄ?ana posojila zaradi rasti teÄ?aja franka in sprememb obrestnih mer. Ocenjujejo, da so banke drĹžavljanom nepoĹĄtno vzele 15 milijard kun (okoli dve milijardi evrov). đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

19. julija 2018

5

Ni dovolj le podpora potrebnemu znanju, pomembne so tudi veĹĄÄ?ine Pogovor z Ireno Vodopivec, direktorico Korporativne univerze Gorenje, o pomenu njihovih izobraĹževalnih programov pri izobraĹževanju zaposlenih Tatjana PodgorĹĄek

IzobraĹževanje je vse pomembnejĹĄe gonilo razvoja, Ä?esar se zavedajo tudi v Skupini Gorenje, kar Ĺže vrsto let potrjujejo s Korporativno univerzo Gorenje oziroma s programi, ki jih izvajajo v njenem okviru. Evropska komisija jo je v okviru projekta University – Busines Cooperation in Europe1 prepoznala kot primer dobre prakse, ki spodbuja rast in razvoj podjetja. V zvezi z delom in cilji korporativne univerze smo zastavili nekaj vpraĹĄanj njeni direktorici Ireni Vodopivec.

Nanje je takole odgovorila: Je bila povod za ustanovitev Managerske akademije, danes pa Korporativne univerze Gorenja, ugotovitev, da iz fakultet in ostalih visokoĹĄolskih izobraĹževalnih zavodov ne prihajajo dovolj usposobljeni kadri ali so bili razlogi drugi? ÂťNaĹĄe fakultete so kakovostne, vendar znanje nenehno zastareva, prihajajo novi trendi, v okolju je prisotna velika dinamika tehnoloĹĄkega razvoja. Podjetja se morajo sproti prilagajati novim dejstvom tudi z znanjem. Osnovni namen Korporativne univerze Gorenje je razvoj in povezovanje kljuÄ?nih kadrov, nosilcev uresniÄ?evanja poslovne strategije Skupine Gorenje na vseh podroÄ?jih njenega delovanja. Njen napredni in inovativni izobraĹževalni proces je usmerjen v rast Skupine Gorenje.ÂŤ Managersko akademijo ste ustanovili za potrebe dodatnega izobraĹževanja svojih

zaposlenih Ĺže pred veÄ? kot 25 leti. akademijo za vrhnji menedĹžment Glede na dolga leta delovanja to za celotno Skupino Gorenje. Njen gotovo potrjuje, da je bila odloÄ?itev namen je reĹĄevanje poslovnih izzipravilna? vov, povezanih s strateĹĄkimi usmeÂťZagotovo. Managersko akaderitvami druĹžbe.ÂŤ mijo smo oblikovali leta 1991 v za Kdo so kandidati vaĹĄega izobraĹžeGorenje kljuÄ?nem obdobju. DruĹžba valnega programa, koliko Ä?asa traja se je morala Ä?ez noÄ? preusmeriti na ÂťpoukÂŤ? tuje trge. Tega ne bi zmogli, Ä?e ne ÂťIzobraĹževanje v akademijah traja bi vlagali v znanje in razvoj kadrov, s presledki celo leto, poteka pa v se pri tem oprli na lastne sile, ljudi veÄ? modulih. Ti so tematski, sicer med sabo povezali. V procesu interpa se prilagajajo zahtevam hitro nacionalizacije Gorenja smo model spreminjajoÄ?ih se poslovnih okomenedĹžerske akademije nadgradili lij, omogoÄ?ajo prenos znanja med z veÄ? mednarodnimi programi, ki razliÄ?nimi podroÄ?ji ter spodbujajo danes potekajo v okviru Korporainovativnost. Z investiranjem v rativne univerze Gorenje. Po izvedezvoj korporativne univerze namreÄ? nih selitvah in prevzemih podjetij podjetje zagotavlja tudi nenehni rasmo dobili tudi veliko dragocenega zvoj zaposlenih. Potencial akademije znanja, ki ga Ĺželimo prenesti med so sodelavci, za katere menimo, da podjetja in tako angaĹžirati ves intebodo v prihodnje lahko uspeĹĄno volektualni potencial, ki ga imamo v dili posle, se razvijali kot menedĹžerji naĹĄi korporaciji.ÂŤ in kot strokovnjaki, naĹĄi kljuÄ?ni kadri S Korporativno univerzo Gorenja ste in menedĹžment.ÂŤ postavili nove standarde v notranjem Irena Vodopivec: ÂťOsnovni cilj Korporativne Koliko ljudi je od zaÄ?etkov do danes izobraĹževanju zaposlenih v Sloveniji. univerze je predvsem povezovanje ljudi na uspeĹĄno konÄ?alo akademijo oziroma So ti odziv na izzive novih trendov? skupnih izobraĹževanjih, poslovnih in kulturnih korporativno univerzo? ÂťSeveda. Danes imamo znotraj osnovah. Hkrati je pomembno orodje kadrovske ÂťÄŒe govorimo o talentih, lahko naĹĄe korporativne univerze pet politike, saj podpira mednarodni karierni razvoj.ÂŤ reÄ?em blizu 700, skupaj z menedĹžakademij. Dve sta namenjeni naĹĄim mentom pa zagotovo 2000.ÂŤ talentom, preko katerih uspeĹĄno raz- zvoj novega izdelka, ki sodeluje z veÄ?

Kako pa je s financiranjem izobraĹževalvijamo in prepoznavamo naĹĄe kljuÄ?ne evropskimi univerzami, kot so Chalmers nih programov? ljudi. Ostale so ĹĄe digitalna poslovna (Ĺ vedska), Univerza v Ljubljani, Delft ÂťFinancirajo se v okviru letnega naakademija, ki podpira razvoj veĹĄÄ?in, University of Technology (Nizozemska) Ä?rtovanja po posameznih programih potrebnih za digitalno transformacijo, in druge (poslovna ĹĄola IEDC, CPO- in podroÄ?jih. Za programe Korporatizelo prepoznavna je akademija za ra- EF ‌). Omeniti moram ĹĄe poslovno ve univerze Gorenja namenjamo blizu

OBRAÄŒUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR-JUNIJ 2018 ZA INDIVIDUALNE HIĹ E Uporabnike komunalnih storitev obveĹĄÄ?amo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obraÄ?un komunalnih storitev za individualne hiĹĄe za obdobje januar-junij 2018. Skupno je bilo izstavljenih 6.865 obraÄ?unov. 3.629 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v dobro v skupni vrednosti 127.065,01 â‚Ź, kar predstavlja 3,60 % prihodkov realizacije za individualne hiĹĄe v obdobju januar-junij 2018; 3.236 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme v skupni vrednosti 104.055,23 â‚Ź, kar predstavlja 2,95 % realizacije za individualne hiĹĄe v obravnavanem obdobju. Znesek obraÄ?unov v dobro se uporabnikom upoĹĄteva pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oz. raÄ?unih.

Pregled obraÄ?unov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: ObraÄ?un v EUR

Ĺ tevilo obraÄ?unov – dobro uporabnikov

Ĺ tevilo obraÄ?unov – breme uporabnikov

2.875

2.630

50,00 – 100,00

456

366

100,00 – 150,00

163

114

150,00 – 200,00

64

54

200,00 – 350,00

58

50

350,00 – 500,00

10

15

3

7

3.629

3.236

0,00 - 50,00

nad 500,00 SKUPAJ

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. | KoroĹĄka cesta 37b | 3320 Velenje

petino iz celotne izobraĹževalne vsote.ÂŤ UdeleĹženci izobraĹževanja za uspeĹĄno opravljene obveznosti prejmejo diplomo.

Kaj pomeni za udeleĹženca, za korporativno univerzo in za drĹžave, v katerih ste prisotni? ÂťMoram reÄ?i, da je korporativna univerza znotraj Skupine Gorenje zelo dobro sprejeta, prepoznavna, ima ustrezen ugled tudi med vodstvom in strokovnjaki kompetenÄ?nih centrov, ki delajo na Ĺ vedskem, Nizozemskem. Certifikat, ki ga dobijo udeleĹženci za uspeĹĄno opravljeno izobraĹževanje, ima pomembno teĹžo pri napredovanju in usmerjanju kadrov za kljuÄ?ne poloĹžaje. Za tistega, ki prevzema pomembnejĹĄo vlogo v Skupini Gorenje, je kar obveza, da opravi katerega od programov korporativne univerze.ÂŤ KakĹĄni so vaĹĄi naÄ?rti pri izobraĹževanju zaposlenih? ÂťDa se ĹĄe bolj poveĹžemo, se ĹĄe bolj podpiramo pri doseganju ciljev, vezanih na implementacijo strategije druĹžbe.

PrepriÄ?ani smo, da imamo ĹĄe veliko prostora v inovativnosti. NamreÄ? ni dovolj le podpiranje strokovnega znanja, pomembno je, da v teh programih razvijamo tudi veĹĄÄ?ine, potrebne za ustrezno delovanje v multikulturnem okolju, ki je precej zahtevno, da ustrezno delujemo v skupinah ... Skratka, da ustvarjamo okolje, ki omogoÄ?a inovativnost, s katero si bomo z naĹĄimi inovativnimi izdelki na dolgi rok zagotavljali ustrezen poloĹžaj na trgu.ÂŤ

RAZPIS Ĺ TIPENDIJ

ZA Ĺ TUDIJSKO LETO 2018/19

Postani del Skupine Gorenje V Gorenju Orodjarni, d. o. o., razpisujemo ĹĄtipendije za ĹĄtudijsko leto 2018/19.

K prijavi na razpis za ĹĄtipendije vabimo dijake in ĹĄtudente, ki se ĹĄolajo v ĹĄtudijskih programih:

Ĺ tipendistom omogoÄ?amo: • stimulativno ĹĄtipendijo (glede na raven izobraĹževanja, letnik ĹĄolanja in povpreÄ?je ocen), • opravljanje ĹĄtudijske prakse in poÄ?itniĹĄkega dela v podjetju, • sodelovanje pri razliÄ?nih projektih med ĹĄtudijem, • pomoÄ? in mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, • osebno in strokovno svetovanje pri izbiri ĹĄtudijske smeri in poklicnega razvoja, ...

DIPL. INĹ˝. STROJNIĹ TVA 5 Ĺ TIPENDIJ

VeÄ? kot 65 let tradicije orodjarstva, razvojno-tehnoloĹĄko podjetje.

Gorenje Orodjarna.

Gorenje Orodjarna je razvojni partner industrije bele tehnike in evropske avtomobilske industrije, ki nenehno vlaga v spodbudno delovno okolje, znanje in najnovejĹĄo tehnologijo.

Zaposlujemo 230 sodelavcev, ki jih druĹžijo in motivirajo temeljne vrednote Skupine Gorenje: prepoznavanje poslovnih priloĹžnosti, inovativno razmiĹĄljanje ter odgovornost do dela, druĹžbe in okolja.

www.gorenjegroup.com

MAG. INĹ˝. STROJNIĹ TVA 5 Ĺ TIPENDIJ STROJNI TEHNIK 10 Ĺ TIPENDIJ ORODJAR 10 Ĺ TIPENDIJ

VaĹĄe prijave sprejemamo na el. naslov: marinka.krajnc@gorenje-orodjarna.si, najkasneje do 20. 8. 2018.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 11. julija Znani so bili rezultati pomladanskega roka sploĹĄne mature.

Iz DrĹžavnega izpitnega centra so sporoÄ?ili, da je maturo uspeĹĄno opravilo skoraj 94 odstotkov kandidatov, kar je podobno kot leto prej.

Dijaki so bili na sploĹĄni maturi letos uspeĹĄni podobno kot tisti lani.

Na ploĹĄÄ?adi pred DrĹžavnim zborom so se ob razpravi skupnega odbora DZ o predlogu za prodajo NLB zbrali nekateri predstavniki Levice, sindikatov in njihovi somiĹĄljeniki, ki so poslance pozvali, naj prodaje NLB ne podprejo.

Predsednik republike Borut Pahor je sporoÄ?il, da bo v primeru, Ä?e od mandatarskega kandidata ne bo dobil soglasja h kandidaturi, poÄ?akal do 23. julija, preden bo o tem obvestil drĹžavni zbor.

GrÄ?ija je ukazala izgon dveh ruskih diplomatov, ĹĄe dvema pa je prepovedala vstop v drĹžavo zaradi domnevnega spodkopavanja drĹžavne varnosti.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je na vrhu zveze Nato v Bruslju pozval k zviĹĄanju zavezniĹĄkega cilja za vojaĹĄke izdatke z dveh na ĹĄtiri odstotke bruto domaÄ?ega proizvoda.

ÄŒetrtek, 12. julija Predsednik Borut Pahor je predsedniku SDS Janezu JanĹĄi tudi uradno ponudil mandatarski poloĹžaj. JanĹĄa je stranke kmalu zatem povabil na posvetovanja, a so te prek medijev veÄ?inoma sporoÄ?ile, da se pogovorov ne bodo udeleĹžile.

Nogometni mehurÄ?ek

NemĹĄko deĹželno sodiĹĄÄ?e je ugodilo zahtevi Ĺ panije za izroÄ?itev nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta.

AmeriĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da 27 priseljenskih otrok iz Mehike, ki so jih pred meseci loÄ?ili od starĹĄev, Âťni primernih za zdruĹžitevÂŤ z njihovimi starĹĄi.

Petek, 13. julija Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniĹĄki palaÄ?i sprejel gasilce in prostovoljce, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic neurja s toÄ?o v Beli krajini.

Vlada je naĹĄla sredstva in po zviĹĄanju denarne socialne pomoÄ?i 14. junija znova uravnovesila proraÄ?un.

Predsednik DrĹžavnega zbora Matej Tonin je razpisal redne lokalne volitve, ki bodo letos 18. novembra.

Vlada je odloÄ?ala o privatizaciji NLB. Sklenila je, da ponovno priÄ?ne prodajni postopek.

Vlada je sprejela konÄ?no besedilo toĹžbe zoper HrvaĹĄko zaradi nespoĹĄtovanja arbitraĹžne odloÄ?be in sklep, da toĹžbo nemudoma predloĹži na SodiĹĄÄ?e EU.

O koaliciji so se usklajevali dobrih 11 ur.

burgu zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi, ki Trumpu nasprotujejo.

Medtem ko je Trump uĹžival v golfu, pa so se stopnjevali tudi pritiski iz ZDA. Pozivali so ga k odpovedi sreÄ?anja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v Helsinkih.

Nedelja, 15. julija Predsednik SDS Janez JanĹĄa je strankam, ki so se dan prej pogajale z Marjanom Ĺ arcem, sporoÄ?il, da do nadaljnjega preklicuje vabilo na pogovore o sestavi koalicije.

KonÄ?alo se je svetovno nogometno prvenstvo. Na finalni tekmi med Francijo in HrvaĹĄko so zmagali Francozi, ki so tako osvojili pokal, nagrado in naziv svetovnih nogometnih prvakov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem dejal, da je Rusija lahko ponosna, da je organizirala to tekmovanje.

NSi se je odloÄ?il, da se iz koalicijskih pogajanj z Marjanom Ĺ arcem umakne.

SreÄ?ala sta se ameriĹĄki predsednik Donald Trump in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Zatrdila sta, da je hladna vojna Ĺže zdavnaj konÄ?ana in ob sklepu vsak posebej poudarila, da sta s sreÄ?anjem zadovoljna.

Zunanji ministri Evropske unije so v Bruslju potrdili ukrep za zaĹĄÄ?ito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriĹĄkih sankcij proti tej drĹžavi.

Po tem, ko so Francija, NemÄ?ija, Malta, Portugalska in Ĺ panija pristale, da bodo prevzele po 50 prebeĹžnikov, je Italija po veÄ? dneh dovolila vplutje ladjama s skupno 450 prebeĹžniki.

Torek, 17. julija Doma je bilo v ospredju sestavljanje koalicije. Predsednik NSi-ja Matej Tonin se je po umiku iz pogajanj s Ĺ arcem Ĺže seĹĄel s predsednikom SDS Janezom JanĹĄo.

NLB (spet) naprodaj.

Ob obisku ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji se je v Londonu zbralo veÄ? deset tisoÄ? protestnikov.

Samomorilski napadalec je na predvolilnem shodu v jugozahodni pakistanski pokrajini BeludĹžistan ubil 128 ljudi in jih ĹĄe 150 ranil.

Sobota, 14. julija SreÄ?ale so se stranke, ki skuĹĄajo sestaviti koalicijo okrog Marjana Ĺ arca. Kot je predsednik LMĹ

pojasnil po veÄ? kot enajstih urah pogajanj, je zadovoljen z izkupiÄ?kom, saj je vsebina koalicijske pogodbe v veÄ?ini usklajena.

V Parizu so se z vojaĹĄko parado spomnili padca Bastilje leta 1789 in zaÄ?etka francoske revolucije.

Izrael je v zraÄ?nih napadih na Gazo ubil najmanj dva najstnika, 15-letnega Amirja Al Nimro in 16-letnega Luaja Kahila.

Po obisku Londona se je ameriĹĄki predsednik Donald Trump odpravil na Ĺ kotsko, da bi tam igral golf. Pa se je tudi v Edin-

19. julija 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Cerar in njegova partnerka sta se na vrhu Nata sreÄ?ala tudi z Melanio Trump, ki se menda rada pogovarja v slovenĹĄÄ?ini.

Po vrhu Nata je premier Cerar poudaril, da ostajajo naĹĄe zaveze enake kot doslej. Kot je poudaril, Slovenija za krepitev obrambnih izdatkov ni obljubila niÄ? veÄ? kot v preteklosti.

Britanska vlada je predstavila teĹžko priÄ?akovani predlog za prihodnje odnose z Evropsko unijo.

Predlagajo prost pretok dobrin, samostojno pot pa bi ubrali pri storitvah in z izstopom iz carinske unije. Prekinili bi tudi nenadzorovano priseljevanje drĹžavljanov Evropske unije.

Svetovni nogometni prvaki so postali Francozi.

AmeriĹĄki predsednik Donald Kolegij DrĹžavnega zbora je Trump je sporoÄ?il, da se bo sreÄ?al odloÄ?il, da bo DZ po nujnem z ruskim kolegom Vladimirjem postopku obravnaval predlog Putinom, da pa ima v zvezi z do- zakona za zaĹĄÄ?ito vrednosti kagodkom Âťskromna priÄ?akovanjaÂŤ. pitalske naloĹžbe drĹžave v NLB-ju.

Britanska premierka Theresa Evropska unija in Japonska sta May je razkrila, da ji je ameriĹĄki v Tokiu podpisali enega najveÄ?jih predsednik v zvezi z brexitom trgovinskih sporazumov, vrednesvetoval, naj Evropsko unijo raje ga tretjino svetovnega BDP-ja, ki toĹži, kot da se z njo pogaja. odpravlja 99 odstotkov carin med Na jugu Iraka so potekali pro- podpisnicama. testi zaradi brezposelnosti in pomanjkanja osnovnih storitev. V spopadih s policijo je bilo ranjenih veÄ? deset ljudi, nekaj ljudi je tudi umrlo.

Na Grenlandiji so prebivalci otoka Innaarsuit nemoÄ?no opazovali 100 EU in Japonska sta podpisali zgodovinski metrov visoko ledeno sporazum. goro, ki se pribliĹžuje njihovemu kraju.

Iran je na MeddrĹžavnem sodiĹĄÄ?u v Haagu vloĹžil pritoĹžbo proti ZDA zaradi ponovne uvedbe sankcij.

Nekdanji ameriĹĄki predsednik Barack Obama je v svojem prvem veÄ?jem govoru v zadnjih dveh Slovenska politika je ves dan letih ob 100. obletnici rojstva Ä?akala na odloÄ?itev NSi. Njen Nelsona Mandele v JuĹžni Afriki predsednik Matej Tonin je po seji neposredno kritiziral politiko izvrĹĄnega odbora stranke povedal, Donalda Trumpa. da so soglasno sprejeli staliĹĄÄ?e, da zapustijo koalicijska pogajanja z Marjanom Ĺ arcem.

Ponedeljek, 16. julija

NekoÄ? sem Ĺživel v hiĹĄici ob gozdu, kasneje sem se tja velikokrat vraÄ?al, stoji blizu jezera, streljaj od stadiona, obdana s sadovnjakom in smrekami; spomnim se, kako sem potem, ko smo skakali naokoli in se ĹĄli Indijance in kavboje ali karkoli drugega, ob nedeljskih popoldnevih vedno posluĹĄal, kaj se dogaja nedaleÄ? stran, slutila se je mnoĹžica in kadarkoli je padel kakĹĄen gol, je vzvalovalo veselje in krik zadovoljstva je prineslo tudi k babiÄ?ini hiĹĄi, ob dnevih, ko je pihal veter, se je sliĹĄal tudi pisk sodnika, a ne velikokrat.

StarĹĄi me na tekmo niso pustili, kdo ve zakaj, bil je to Ä?as angleĹĄkih huliganov, nogometa se je drĹžal sumljiv sloves drugih jugoslovanskih Jure TrampuĹĄ lig, dogovorov in spletk, a hkrati je bil divji, neukrotljiv, nepredvidljiv na krtinastih igriĹĄÄ?ih moĹĄtev in mest, katerih imen skorajda nihÄ?e veÄ? ne pozna. Tekma Rudarja je bila tam nekje, skrita za dvema, tremi hiĹĄami, daleÄ?, a hkrati tako blizu, da se mi je zdelo, da sem tudi sam njen del. Vse, kar sem imel takrat od nogometa, sta bili dve zlomljeni roki in rumena Ĺžoga, ki je hitro postala jajÄ?asta. A za to mi je bilo vseeno, kot tudi za strgane hlaÄ?e in soseda, ki smo mu mulci z nabijanjem Ĺžoge kratili popoldanski spanec. VaĹžno je bilo dati gol.

DaleÄ? je Ĺže od tega, vmes je izginila ena drĹžava, pa ĹĄe kaj, a nogomet je ĹĄe vedno tu. DrugaÄ?en, hitrejĹĄi, zanimivejĹĄi, boljĹĄi, a tudi manj pristen, igralci so selekcionirani, izĹĄolani, za vsakega od njih skrbi Ä?etica strokovnjakov in vse te tetovaĹže in uporniĹĄke frizurce, kot je zapisal Dino Bauk, so tam samo zato, da dajejo vtis borbe, Ä?ustev, naravne igrivosti, pa Ä?etudi gre za v korporacijskih laboratorijih vzgojene igralce, ki se vklapljajo v sisteme igre, ne pa da bi, kot nekoÄ? tisti Hase, tisti Hasan Ferhatović, ki mu je pesem v svojih najboljĹĄih letih poklonilo Zabranjeno puĹĄenje, raje preigravali nasprotnike, kot pa da bi dajali enostavne gole. Nogomet je danes predvsem velik biznis, njegove zvezde, igralci, ki imajo toliko denarja, da najemajo plejade finanÄ?nih svetovalcev, ki jim v teh in onih oazah skrivajo denar, pa so kljub nasmehom, kljub svoji Ĺželji, prijaznosti, kljub majicam z znakom Unicefa del sveta izkoriĹĄÄ?anja, sveta, v katerem ĹĄtejejo le zmagovalci. Del problema pravzaprav.

Zato bi bilo pomembno, da se v teh dneh, ko se je konÄ?alo svetovno prvenstvo po Ĺželjah Vladimirja Putina, raje od vpraĹĄanja, Ä?e VAR tehnologija ubija nogomet in Ä?e so Francozi res dobili nepotrebno enajstmetrovko, vpraĹĄajmo, kdo so bile tiste v uniforme obleÄ?ene Ĺženske, ki so prekinile finalno tekmo, kaj so predstavljale in ali v Rusiji policisti varujejo ljudi ali pa jih zaradi do oblasti kritiÄ?nih sporoÄ?il zapirajo v zapore. MehurÄ?ek nogometnega uĹžitka bi se moral razbliniti v tistem trenutku, ko so pritekle na teren. NiÄ? Ä?udnega, da jih kamere niso pokazala tako, kot kaĹžejo strele in podaje igralcev – ĹĄe dekleta iz publike so dobile veÄ? pozornosti kot pa tiste, ki so opozorile na res pomembne stvari.

Nogomet se seveda ne more izogniti politiki. In zato, Ĺžalibog brati Hrvati, ne morem biti ravno zadovoljen, Ä?e hrvaĹĄki nogometaĹĄi slavijo z ustaĹĄkimi pesmimi na ustih in na svoj avtobus sreÄ?e vabijo primitivnega nacionalistiÄ?nega pevca. Vsa prvinskost, vsa ta nepredvidljiva lucidnost, vsa ta poezija, ki so jo igralci kazali na terenu, izgine v trenutku poveliÄ?evanja ideologije sovraĹĄtva. ÄŒe navduĹĄena kockasta predsednica ne Ĺželi biti le lutka z naslovne strani pogroĹĄnih Ä?asopisov, bi morala te stvari obsoditi, jasno, da jih ni, a v Ä?asu slavja in superiornosti se pokaĹže, kakĹĄen v resnici si.

Sedel sem v neki morski konobi tisto finalno nedeljo in se pogovarjal z domaÄ?inom, bil je prijazen, pozoren in hkrati zaÄ?uden, kako da kot Slovenec navijam za HrvaĹĄko. Drugega nisem mogel. Dobro sva se razumela, dokler HrvaĹĄka ni zaÄ?ela izgubljati.

Jebi ga, sem rekel, Francozi imajo sreÄ?o. KakĹĄno sreÄ?o, niso boljĹĄi od naĹĄih, sploh ne, je odvrnil jezno, imajo pa tisto Ä?rno opico, ki teÄ?e in daje gole. Potem nisva veÄ? govorila.

NedaleÄ? stran se je v zalivu pojavila velika Ĺželva. Pravijo, da tukaj Ĺživi Ĺže sto let. Nastavljala se je turistom. Pustil sem svojega soseda, da bolĹĄÄ?i v ekran, in ĹĄel pogledat Ĺželvo. Ĺ˝al sem bil prepozen. Potopila se je v morje. đ&#x;”˛

Rast gradbenih del visoka Ker so gradbena dela pogosto znak rasti drĹžave, je videti, da nam gre kar dobro. Rast vrednosti gradbenih del je namreÄ? tudi letos visoka. Maja je bila na letni ravni 30,3-odstotna, v prvih petih mesecih pa je bila na letni ravni viĹĄja toÄ?no za petino. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila maja v primerjavi z istim lanskim mesecem viĹĄja za 29,7 odstotka, na gradbenih inĹženirskih objektih pa za 30,8 odstotka. V prvih petih mesecih je bila letna rast vrednosti del pri stavbah viĹĄja za 23,6 odstotka, pri gradbenih inĹženirskih objektih pa za 17,5 odstotka. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

REPORTAŽA

19. julija 2018

Zdravniki in medicinske sestre v primeĹžu sistema Preverjali smo, ali se s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester sreÄ?ujejo tudi v zdravstvenih zavodih, kamor so najpogosteje napoteni bolniki iz Ĺ aleĹĄke doline Tatjana PodgorĹĄek

V najveÄ?jih zdravstvenih ustanovah v drĹžavi tarnajo zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester. Tisti, ki so, pa povedo, da delajo preko svojih zmoĹžnosti. Podatki, koliko zdravnikov in medicinskih sester manjka v slovenskem zdravstvu, so zelo razliÄ?ni, od 300 zdravnikov do 5.000 medicinskih sester, ocenjujejo za slednje v zbornici zdravstvene in babiĹĄke nege. Preverjali smo, ali se tudi v najbliĹžjih zdravstvenih zavodih, v katere so najpogosteje napoteni bolniki iz Ĺ aleĹĄke doline, sreÄ?ujejo z njimi.

specialist otorinolaringolog. Pri tem bodo teĹžave ĹĄe nekaj Ä?asa reĹĄevali s podjemnimi pogodbami.

Zagotovo bi zaposlili ĹĄe kakĹĄno medicinsko sestro, Ä?e bi jim to dopuĹĄÄ?ali normativi, ki jih doloÄ?a zdravstvena zavarovalnica ali Ä?e bi imeli veÄ? lastnih sredstev. Kaj-

sester, srednjih medicinskih ne toliko. So reĹĄitve na obzorju?

"Ne," odgovarja DuĹĄka Lalek, vodja sploĹĄne pravno-kadrovske sluĹžbe v bolniĹĄnici in dodaja, da drĹžava nima sistemskih reĹĄitev, na trgu pa se bije boj za te kadre.

redne delovne obveznosti, zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo 24 ur na dan 7dni v tednu, poskuĹĄamo v skladu z zakonodajo in dogovori z zaposlenimi organizirati dodatne popoldanske ambulante, optimiziramo delo z raznimi zamiki delovnega Ä?asa ter

ti vsako zaposlitev nad normativi mora zdravstveni zavod pokriti iz lastnih virov. V zadnjem Ä?asu si pomagajo s pripravniki ali krajĹĄimi zaposlitvami za nadomeĹĄÄ?anje porodniĹĄkega dopusta ali daljĹĄega bolniĹĄkega staleĹža.

BolniĹĄnica TopolĹĄica: manjkajo 3 zdravniki in 10 diplomiranih medicinskih sester

O kadrovski podhranjenosti Ĺže veÄ? let govorijo v BolniĹĄnici TopolĹĄica. V tem trenutku bi za normalno opravljanje delovnih procesov takoj zaposlili tri zdravnike specialiste interniste s podroÄ?ja gastrologije, kardiologije in pulmologije. Pomagajo si s specializanti. Primanjkuje jim vsaj 10 diplomiranih medicinskih

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec: zdravnikov ĹĄe 30 veÄ?, medicinskih sester dovolj

V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec imajo v tem trenutku zaposlenih 96 zdravnikov specialistov, glede na potrebe oziroma cilje bi jih takoj zaposlili ĹĄe 30. ÂťGlede na priznan program, potrebe bolnikov in trenutno kadrovsko stanje bi potrebovali najveÄ? zdravnikov specialistov na podroÄ?ju urologije, sploĹĄne in abdominalne kirurgije, internistike in za delo v urgentnem centru,ÂŤ pravi v. d. strokovne direktorice dr. Jana Makuc. Na vpraĹĄanje, kako reĹĄujejo teĹžave, pa Makuceva odgovarja: ÂťPoleg tega, da zdravniki opravljajo pri nas svoje

SploĹĄna bolniĹĄnica Celje: iĹĄÄ?ejo reĹĄitve

moÄ?ki, v skrajnem primeru z izpeljavo Ä?revesja na trebuĹĄno steno – kolostomijo.

Po ocenah ima teĹžave z nenadzorovanim uhajanjem blata od 2 do 5 odstotkov ljudi. ÂťGre za hudo teĹžavo, o kateri bolniki

z rednim razpisovanjem za Ä?as nadur.ÂŤ Imajo pa trenutno dovolj medicinskih sester. Kakovostno zdravstveno nego zagotavljajo z nekaj manj kot 350 medicinskimi sestrami. Makuceva ĹĄe pravi, da se bo stanje v zdravstvu poslabĹĄalo in da se bo pravi kadrovski

V BolniĹĄnici TopolĹĄica so imeli konec prejĹĄnjega meseca zaposlenih 18 zdravnikov specialistov, 5 zdravnikov specializantov, 47 diplomiranih in 52 srednjih medicinskih sester.

bolniĹĄnice Celje Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek. Letos so ali ĹĄe bodo zaposlili 16 zdravnikov specialistov in vse napotene zdravnike sekundarije (specialistov in ostalih zdravnikov bo 37 veÄ? kot leta 2017). Velik del teĹžav bi – po mnenju sogovornice – reĹĄili, Ä?e bi lahko nagradili tiste, ki delajo veÄ? in bolje, omogoÄ?ili svojim zdravnikom delo zunaj rednega delovnega Ä?asa v njihovi ustanovi ter jih za to plaÄ?ali.

TeĹžave z medicinskimi sestrami se pojavljajo v zadnjih ĹĄestih mesecih. OdĹĄli so 3 zdravstveni tehniki in 10 medicinskih sester. Vse odhode so nadomestiti, pereÄ?e pa ostaja nadomeĹĄÄ?anje porodniĹĄkih dopustov in bolniĹĄkih odsotnosti diplomiranih medicinskih sester.

Ima pa bolniĹĄnica vedno veÄ? teĹžav pri zagotavljanju tehniÄ?nega kadra, ki dela v spremljevalnih oziroma podpornih sluĹžbah in so za delovanje ustanove, ki na dan oskrbi 400 do 500 hospitaliziranih pacientov, zelo pomembne.

Tako Ĺže nekaj Ä?asa neuspeĹĄno iĹĄÄ?ejo sodelavce s podroÄ?ja energetike, pri zapolnjevanju potrebnih delovnih mest v kuhinji in ĹĄe kje.

RAZPIS Ĺ TIPENDIJ

ZA Ĺ TUDIJSKO LETO 2018/19

Postani del Skupine Gorenje

Prva operacija umetnega sfinktra – miťice zapiralke Slovenj Gradec – Na Oddelku za sploťno in abdominalno kirurgijo Sploťne bolniťnice Slovenj Gradec so pred nedavnim kot prvi v Sloveniji izvedli operativni poseg, na katerem so 53-letni bolnici vstavili umetni analni sfinkter – miťice zapiralke, s katero zdravijo nekontrolirano uhajanje blata.

Prvo operacijo je izvedel Janez Pucelj, dr. med., v sodelovanju z dr. Erikom Lorenzom iz bolniĹĄnice v Berlinu. Poseg so opravili brez teĹžav, ob tej priloĹžnosti so se v bolniĹĄnici mudili ĹĄe specialisti proktologi iz nekaterih drugih slovenskih bolniĹĄnic.

Janez Pucelj nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da v tujini Ĺže veÄ? let pomagajo bolnikom z vstavitvijo umetnega sfinktra – miĹĄice zapiralke. Rezultati so zelo dobri, bolnikom pa omogoÄ?ajo vrnitev v normalno aktivno Ĺživljenje. Do sedaj so jim pomagali z nasveti, fizioterapijo, higienskimi pripo-

primanjkljaj pokazal s prihodom evropske direktive o delovnem Ä?asu leta 2021.

ÂťOcene, koliko zdravnikov nam primanjkuje, nismo izdelali. Zgovoren pa je podatek, da imamo v urgentnem centru trenutno zaposlene 4, po naĹĄih ocenah bi jih potrebovali 20. Zaradi tega se morajo predvsem internisti in kirurgi vkljuÄ?evati v veÄ?ji meri v delo centra, kar povzroÄ?a teĹžave v ambulantah in na oddelkih bolniĹĄnice. Najbolj nam primanjkuje zdravnikov urgentne medicine, patologije, ortopedije, nefrologije, gastroenterologije, radiologov, hematologov, internistiÄ?ne onkologije, anesteziologov in kardiologov. Zavzeto iĹĄÄ?emo reĹĄitve, v tem trenutku reĹĄujemo kadrovsko stisko z blizu 50 specializanti,ÂŤ je povedala direktorica SploĹĄne

Zdravstveni dom Velenje: razmere se izboljĹĄujejo

V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje so se v minulih letih sreÄ?evali s precejĹĄnjimi kadrovskimi teĹžavami. Letos se razmere, zagotavlja pomoÄ?nica direktorja Tanja KontiÄ?, izboljĹĄujejo. Pretekli mesec so Ĺže zaposlili specialistko druĹžinske medicine, zaposliti nameravajo ĹĄe dva specializanta, ki bosta predvidoma septembra opravila specialistiÄ?ni izpit s podroÄ?ja druĹžinske medicine. Za zdaj so dobro pokrili dolgoletno vrzel pri predĹĄolskih in ĹĄolskih otrocih. Pred nekaj meseci so zaposlili pediatrinjo z dodatno specializacijo s podroÄ?ja alergologije in specializantko, ki je specializacijo opravila prejĹĄnji mesec. Kljub temu ĹĄe zagotavljajo potrebno zdravstveno oskrbo predĹĄolskih in ĹĄolskih otrok s tremi upokojenimi pediatri. Ta oziroma prihodnji mesec naj bi kadrovsko okrepili razvojno ambulanto, namenjeno otrokom s posebnimi potrebami. Septembra bodo odpravili velike teĹžave ginekologije. Zaposlili so dve specialistki ginekologije za poloviÄ?en delovni Ä?as. Primanjkujejo pa jim ĹĄe psihiater, dermatolog, zdravnik

Javni zavod Zdravstveni dom Velenje zaposluje 54 zdravnikov specialistov z razliÄ?nih podroÄ?ij, 13 specializantov, 15 zobozdravnikov, 2 specialista in specializanta zobozdravstva.

V sploĹĄnem zdravstvu je zaposlenih 48 diplomiranih ter 108 srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov, v zobozdravstvu pa 18 srednjih medicinskih sester.

teĹžko govorijo. Ker blata ne morejo nadzorovati, se izogibajo druĹžabnim stikom in se zapirajo v hiĹĄe ter stanovanja. Tema je v naĹĄi druĹžbi ĹĄe vedno tabu,ÂŤ je ĹĄe dejal Janez Pucelj. đ&#x;”˛

tp

V Gorenje Gostinstvu, d. o. o., razpisujemo ĹĄtipendije za ĹĄtudijsko leto 2018/19. Ĺ tipendistom omogoÄ?amo: • stimulativno ĹĄtipendijo (glede na raven izobraĹževanja, letnik ĹĄolanja in povpreÄ?je ocen), • opravljanje ĹĄtudijske prakse in poÄ?itniĹĄkega dela v podjetju, • sodelovanje pri razliÄ?nih projektih med ĹĄtudijem, • pomoÄ? in mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, • osebno in strokovno svetovanje pri izbiri ĹĄtudijske smeri in poklicnega razvoja, ...

K prijavi na razpis za ĹĄtipendije vabimo dijake in ĹĄtudente, ki se ĹĄolajo v ĹĄtudijskih programih:

KUHAR 2 Ĺ TIPENDIJI NATAKAR 2 Ĺ TIPENDIJI VaĹĄe prijave sprejemamo na el. naslov: mojca.hlis@gorenje.com do 31. 8. 2018.

Ustvarjeno z ljubeznijo in naravo Gorenje Gostinstvo, d. o. o., je po ĹĄtevilu poslovnih enot, raznovrstnosti gostinske ponudbe in ĹĄtevilu zaposlenih najveÄ?je gostinsko podjetje na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline. Temeljna dejavnost druĹžbe je in ostaja zagotavljanje prehrane med delom za zaposlene v Gorenju in drugih veÄ?jih podjetjih, hkrati ponuja storitve poslovno-konferenÄ?nega Hotela Paka, vrhunsko kulinariko Vile Herberstein in restavracije Jezero, gostinske storitve v Restavraciji DK, Gostilnici Pri knapu, OkrepÄ?evalnici Arkada ter storitve cateringa.

www.gorenjegroup.com

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

AKTUALNO

19. julija 2018

200 tisoÄ?akov za digitalno turistiÄ?no promocijo Vreme letos Velenjski plaĹži za zdaj manj naklonjeno – Popestrili ponudbo in promocijo – Pridobljena nepovratna sredstva bodo namenili digitalizaciji turistiÄ?ne ponudbe Mira ZakoĹĄek

ki dodaja, da je danes tuFranci rizem na tako imenovani Lenart: toÄ?ki 4.0. To morda zveni ÂťSkuĹĄamo narediti futuristiÄ?no (je pa termin vse, da bi Ĺže povsem uveljavljen, ko se gostje govorimo o industriji, ki pri nas kar povezuje vse tehnoloĹĄke najbolje procese, ki jih digitalizirajo in s tem optimirajo tudi vse poÄ?utili in odhajali tehnoloĹĄke procese). Tudi v od nas turizmu jim sledijo, in sicer polni lepih Ĺželijo digitalizirati vse provtisov.ÂŤ cese, ki so pomembni za to, da se turist odloÄ?i, kaj bo obiskal, kdaj bo to storil, kaj bo tam poÄ?el, kako bo tja priĹĄel ‌ NatanÄ?no to bodo tudi naredili z spletni profil, in sicer tako, da bodo nepovratnimi sredstvi, ki so jih pridobili. informacije ĹĄe atraktivnejĹĄe, podprli pa jih bodo tudi z novimi vsebinami, med Vzpostavitev veÄ?letne drugim videoposnetki, fotografijami, opidigitalne strategije su produktov ... Vnesli bodo nova orodja Polovico pridobljenih sredstev bodo komuniciranja, med drugim virtualno namenili vzpostavitvi veÄ?letne digitalne komunikacijo z uporabnikom, digitalno strategije, ki bo vkljuÄ?evala marketing, pripovedovanje zgodb, odkrivanje in trĹženje preko spletnih aplikacij in dru- reĹĄevanje izzivov v smislu sobe pobega Ĺžabnih omreĹžij. Posodobili bodo svoj na prostem ...

Med tistimi, ki so se v teh poletnih dneh razveselili nepovratnih sredstev, je tudi Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline.

Za turistiÄ?no promocijo bo prejel 200 tisoÄ? evrov od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

â?ą

Na Velenjski plaĹži ĹĄe pestrejĹĄa ponudba, novi senÄ?niki in leĹžalniki, tudi veÄ? informacij o dogajanju v Ĺ aleĹĄki dolini in njeni okolici.

ÂťSeveda smo takĹĄnih novic vedno veseli in zdaj tudi vidimo, da se je naĹĄ lanski trud, ko smo si tako zelo prizadevali, da se uvrstimo med vodilne turistiÄ?ne destinacije v Sloveniji, ĹĄe kako obrestoval,ÂŤ je zadovoljen direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart,

Turista bodo s tem ÂťusposobiliÂŤ z osnovnimi informacijami do te mere, da si bo, ko bo priĹĄel v naĹĄo dolino, sam izoblikoval svojo turistiÄ?no zgodbo.

Turizem 4.0 je torej usmerjen ravno v to, da si turist soustvarja turistiÄ?no izkuĹĄnjo, da je ta Ä?im bolj individualna in tako tudi doĹživeta. Skratka, veÄ?ji del teh sredstev bo namenjenih digitalizaciji informacij, ki bodo turistom na voljo.

â?ą

S celovito digitalno ponudbo turistiÄ?nih informacij Ĺželijo turistu omogoÄ?iti, da si bo soustvarjal svoje turistiÄ?no doĹživetje.

Vreme letos ni naklonjeno Velenjski plaĹži

Poletje se zadnja leta v Velenju zaÄ?enja s pljuskom, ki je bil tudi letos zelo odmeven in dobro obiskan, kljub nekoliko

Vreme letos kopalcem Velenjske plaĹže ni najbolj naklonjeno, a izkoristijo vse sonÄ?ne trenutke za poletne uĹžitke. Takole je bilo tik pred ploho v soboto popoldne.

niĹžjim temperaturam. Mestna obÄ?ina Velenje je skupaj s svojimi javnimi zavodi poskrbela za ĹĄtevilne atrakcije in dodana doĹživetja. Ĺ˝al pa je tokratno poletje precej muhasto, deĹž pogosto preseneÄ?a, pogoste so tudi precej nizke temperature, zato je dni, primernih za uĹživanje v vodi in na soncu, malo. Sicer pa se je poletje ĹĄele dobro zaÄ?elo in za deĹžjem obiÄ?ajno posije sonce.

Za plaĹžo skrbi Zavod za turizem

Skrb za plaĹžo je Mestna obÄ?ina Velenje zaupala Zavodu za turizem, ki skrbi za vse, kar se tam dogaja: red, Ä?istoÄ?o, varnost, parkiriĹĄÄ?a ‌ ÂťTrudimo se, da postorimo vse, da bi se obiskovalci pri nas kar najbolje poÄ?utili in odhajali od nas s Ä?im lepĹĄimi spomini. Varnostniki skrbijo za red, tudi na vodnih igralih, ki so za obiskovalce brezplaÄ?na. Mi pa smo postavili tudi novo informacijsko toÄ?ko, na kateri nudimo turistom informacije o vsem, kar se dogaja v Ĺ aleĹĄki dolini in njeni okolici. Kupijo lahko tudi promocijske spominke,ÂŤ pravi Lenart. đ&#x;”˛

Turizem 4.0 Turizem 1.0 – potovali so zgolj plemiÄ?i, trgovci, vojaki s konjskimi vpregami Turizem 2.0 – iznajdba parnega stroja, potovanja z vlakom so dostopna mnoĹžicam Turizem 3.0 – razvoj avtomobilske in letalske industrije, v turizmu je zaposlenih 300 milijonov delavcev, ki ustvarijo veÄ? kot 10 odstotkov svetovnega BDP Turizem 4.0 – Digitalizacija potovalnih procesov, individualizacija, potovanja po meri uporabnika, turist soustvarja izkuĹĄnjo, doĹživetja

V Velenju odprla prostore angleĹĄka druĹžba MCPA S sedeĹžem podjetja MCPA je Velenje dobilo lobistiÄ?ni center, ki Ĺže ima lobistiÄ?no mreĹžo v nekaterih drĹžavah, napovedujejo pa ĹĄe ĹĄiritev – Prihodnje leto v Sloveniji odpirajo vrata akademiji za lobiranje – V sklopu Vodnega mesta tudi klinika za estetsko medicino Maja bodo ustanovili Akademijo za lobiranje

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 14. julija – DruŞba MC Public Affairs (MCPA), ki ima sedeŞ v Londonu, je odprla izpostavo v Velenju. Podjetje vodi eden od priznanih lobistov v Evropi Mihael Cigler, ukvarja pa se s strateťkim komuniciranjem in transparentnim lobiranjem vladnih sluŞb v Evropi.

Ob odprtju izpostave so ustanovili tudi poslovno mreĹžo s partnerji na obmoÄ?ju HrvaĹĄke, Srbije, Bosne in Hercegovine, Luksemburga, Bruslja in Londona. V kratkem se jim bodo pridruĹžili ĹĄe partnerji iz Makedonije, ÄŒrne gore, Poljske in ÄŒeĹĄke. ÂťVelenje smo izbrali zato, ker je to mesto, v katerem zelo rad bivam, sicer pa sem razpet ĹĄe med Londonom in Brusljem. To je hitro rastoÄ?e multikulturno mesto, ki ne dela razlik med ljudmi glede na to, od kod prihajajo, je zahodnoevropsko usmerjeno in regionalno dobro reprezentirano v drĹžavah vzhodne Evrope in Balkana. Prav zato sem se odloÄ?il, da bo ravno tu lobistiÄ?ni center za vzhodno in juĹžno Evropo,ÂŤ pravi Cigler, ki je povabil k sodelovanju najboljĹĄe lobiste, odvetnike in druge strokovnjake in jih povezal v partnersko mreĹžo.

â?ą

Napovedali so tudi naslednji pomembni korak. V Sloveniji bodo maja prihodnje leto ustanovili Akademijo za lobiranje, ki naj bi zaÄ?ela jeseni tudi delovati. Ta projekt je v naÄ?rtu Ĺže ĹĄest let, predvsem so

Poslovno lobistiÄ?no mreĹžo sestavljajo partnerji iz HrvaĹĄke, Srbije, Bosne in Hercegovine, Luksemburga, Bruslja in Londona. spremljali, kako se je po Evropi razvijala lobistiÄ?na zakonodaja in kako poteka lobiranje v praksi. Slovenija je med tistimi, ki ima najboljĹĄo zakonodajo, pa tudi lobiranje je v praksi dobro zaĹživelo. Po besedah Mihaela Ciglerja to ne velja za vse drĹžave. ÂťÄŒe hoÄ?emo govoriti o lobiranju, ki ni korupcija, torej transparentnem lobiranju, morajo biti ljudje dobro izobraĹženi, saj lahko le tako dobro opravljajo svoj poklic. Potem je tudi delo laĹžje, rezultati so merljivi, delo pa je, Ä?e ni poĹĄteno, tudi sankcionirano,ÂŤ pravi Cigler. Akademija bo imela zelo ugledne predavatelje iz Evrope in Amerike.

Direktor podjetja MCPA Mihael Cigler je Ĺže spletel lobistiÄ?no mreĹžo s kolegi HrvaĹĄke, Bosne in Hercegovine, Srbije, Bruslja in Londona – sporazum o sodelovanju so podpisali na slovesni otvoritvi v Velenju.

Vodno mesto vse bliĹžje

Podjetje MCPA je v tem okolju Ĺže nekaj Ä?asa prepoznavno po tem, da pripravlja vse potrebno za izgradnjo Vodnega mesta na Velenjskem jezeru in ob njem. Veseli so, da jim stoji obÄ?ina ob strani in je Ĺže zaÄ?ela usklajevati prostorske akte. Tudi sam idejni projekt intenzivno pripravljajo

in ga bodo v tem okolju kmalu javno predstavili. Po Ciglerjevih besedah si Ĺželijo, da bi bil to eden najbolj transparentnih projektov in ga Ĺželijo ÂťdelitiÂŤ s tukajĹĄnjimi prebivalci. K sodelovanju so pritegnili najvidnejĹĄe svetovne strokovnjake s podroÄ?ja naÄ?rtovanja turizma, s katerimi snujejo turistiÄ?no propagando, s

katero Ĺželijo doseÄ?i, da bo postalo Velenje ena najpomembnejĹĄih turistiÄ?nih destinacij na zemljevidu Slovenije, pa tudi Evrope. Gre za pomembno spremembo, ki ne bo vkljuÄ?evala zgolj dnevnih gostov, ampak takĹĄne, ki bodo tu V sklopu bivali dlje Ä?asa, Vodnega prihajali pa naj mesta naj bi iz vse Evrope. bi bila tudi OptimistiÄ?ni so tudi, da bodo doestetska bili zelo pomemklinika ben dokument, ki ga potrebujejo iz ARSA – dovoliti jim mora gradnjo na jezeru. Za zdaj ti predlagajo, da bi bil to zgolj plovni objekt, sami pa vztrajajo, da je to gradbeni objekt.

Seveda tudi samo izgradnjo Ĺže naÄ?rtujejo in se dogovarjajo s potencialnimi vlagatelji (konkretne dogovore bodo seveda lahko sprejeli, ko bodo imeli v rokah gradbeno dovoljenje). NaloĹžba pa bo ĹĄe obseĹžnejĹĄa, kot so prvotno naÄ?rtovali, zdaj jo ocenjujejo na okoli 20 milijonov evrov. V sklopu nje namreÄ? naÄ?rtujejo tudi lepotno in dentistiÄ?no kliniko. ÂťDela bi lahko zaÄ?eli v enem letu,ÂŤ prvi Cigler, seveda Ä?e bi uspeli pridobiti vsa potrebna dovoljena, sami pa se bodo vsekakor potrudili, da pravoÄ?asno pripravijo vso zahtevno in obseĹžno dokumentacijo in jo tudi predstavijo potencialnim investitorjem.

â?ą

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

19. julija 2018

Velenjski maturanti boljĹĄi od slovenskega povpreÄ?ja Na Gimnaziji Velenje uspeĹĄno opravilo zrelostni izpit 90 od 93 dijakov – Ĺ tirje zlati maturanti, priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄnega Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 11. julija – PrejĹĄnjo sredo zjutraj so bili znani rezultati sploĹĄne mature ĹĄolskega leta 2017/2018. Po podatkih DrĹžavnega izpitne komisije ti kaĹžejo na blizu 94-odstotno uspeĹĄnost kandidatov. Ministrica za izobraĹževanje Maja Makovec BrenÄ?iÄ? je dejala, da je uspeh podoben lanskemu.

Po njenih besedah je letos sploĹĄno maturo na 84 ĹĄolah po Sloveniji opravljalo skupaj 6.248 kandidatov, kar je nekaj manj kot lani (6.376). Maturo je prviÄ? opravilo 5.235 kandidatov ali 93,67 odstotka, kar je nekoliko veÄ? kot lani, ko jih je bilo uspeĹĄnih 93,45 odstotka. Skupna uspeĹĄnost kandidatov, torej tudi tistih, ki so ponovno opravljali maturo, na sploĹĄni maturi je bila sicer 88-odstotna, lani 87,3-odstotna.

Zlatih maturantov (prejeli so 30 toÄ?k in veÄ?) je bilo letos 271 in prihajajo iz 47 gimnazij iz 34 krajev. NajviĹĄji moĹžni uspeh je letos doseglo nekaj manj kandidatov, in sicer deset, lani jih je bilo 15. Tudi tokrat so bila dekleta uspeĹĄnejĹĄa od fantov.

UspeĹĄnost velenjskih maturantov 96,8-odstotna

Tako kot minula leta so dijaki zakljuÄ?nega letnika Gimnazije Velenje prejeli maturitetna spriÄ?evala na prireditvi v tukajĹĄnjem kulturnem domu na dan, ko so bili znani rezultati sploĹĄne mature. Ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl je ob tej priloĹžnosti dejal, da

znanja, stabilne posameznike, ki vidijo daleÄ?, nazaj v zgodovino in naprej v prihodnost. Taki, ki lahko ponudijo napredek, so tisti, ki jih vsak Ä?as, vsako mesto, vas, skupnost vedno potrebujejo.

Izrazil je upanje, da so ob vsem, kar so poÄ?eli, odkrili svoj posebni talent, interes, zanimanje ter stopali po smeri, ki jim jo kaĹže njihov notranji plamen. Svoja razmiĹĄljanja je Valcl sklenil z besedami, naj se dijaki trudijo razumeti svet okoli sebe celostno.

Najpomembneje je, da postanejo ĹĄiroki, etiÄ?ni, razmiĹĄljujoÄ?i posamezniki, da kot visoka drevesa nudijo oporo ter zavetje ĹĄibkejĹĄim ter viĹĄino svoje bogate kroĹĄnje tistim, ki bi radi pogledali Ä?ez meje svojih ograj.

Med odliÄ?nimi maturanti je bilo nekaj takih, ki so napovedali vpogled v maturitetno polo, zato na velenjski gimnaziji priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄnega zlatega maturanta veÄ?.

so z rezultati na zrelostnem izpitu maturanti izpolnili tudi njihove Ĺželje, saj so vsi dijaki zakljuÄ?nega letnika sploĹĄne gimnazije s ĹĄportnim oddelkom opravili maturo, spodletelo je le 3 dijakom umetniĹĄke gimnazije. 96,8-odstotna uspeĹĄnost na maturi je odliÄ?en rezultat, saj je za kar dobre 3 odstotke veÄ?ja od slovenskega

povpreÄ?ja. Po njegovih besedah ĹĄtevilke potrjujejo, da sta se vloĹženo delo in trud poplaÄ?ala. ÄŒestital je maturantom, se zahvalil starĹĄem dijakov za njihovo podporo ter svojim kolegom, saj tudi brez njihovega truda ne bi bilo takĹĄnih rezultatov.

Valcl je ĹĄe menil, da se sicer dijakom zdi, da so si doslej na-

Ĺ tiri zlate, 20 odliÄ?nih maturantov

Rekli so â?ą Katarina Grazer: ÂťZa maturo sem se veliko

uÄ?ila, tako da je bil uspeh malo priÄ?akovan. To je res zrelostni izpit, saj se moraĹĄ pripraviti na veÄ? podroÄ?jih, te preizkusi in te s tem vsaj malo pripravi na Ĺživljenje. PridobiĹĄ delovne navade. ÄŒe si se znal uÄ?iti za maturo, se boĹĄ znal tudi na faksu in nadgradil znanje, potrebno za dosego Ĺželenega cilja. IzobraĹževanje bom nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani.ÂŤ Tina Ĺ afariÄ?: ÂťMatura ni bila lahka in je bilo potrebnega kar veliko uÄ?enja, priprav in resen pristop. NajteĹžja je bila zame slovenĹĄÄ?ina, in sicer zaradi tolikĹĄnega ĹĄtevila podatkov. Kljub temu takĹĄnega uspeha nisem priÄ?akovala, zato je veselje toliko veÄ?je. UpraviÄ?eno maturo oznaÄ?ujejo kot zrelostni izpit, saj so na preizkuĹĄnji tvoje sposobnosti. Od oktobra dalje bom ĹĄtudentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.ÂŤ

Slovesnosti sta se udeleĹžili le dve zlati maturantki: Tina Ĺ afariÄ? in Katarina Grazer.

brali ogromno znanja, vendar se njihovo uÄ?enje na nadaljnji Ĺživljenjski poti nadaljuje in se ne bo nikoli konÄ?alo. Morda to ne bo takĹĄno uÄ?enje, kot so ga bili vajeni, morda bodo svoj trud za ocene zamenjali s trudom za kaj drugega, kar bo pripomoglo k njihovemu zadovoljstvu. Pomembno je, da je vĂŠdenje, ki so

Ĺ olarje in malÄ?ke zamenjali delavci Tudi letoĹĄnje poletje se v objekte druĹžbenih dejavnosti veliko vlaga – Dva nova modularna oddelka vrtca – Med OĹ Gustava Ĺ iliha in Antona AĹĄkerca pump-track – Bazen in podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo PleĹĄivec naj bi energetsko prenovili z javnozasebnim partnerstvom Mira ZakoĹĄek

PoÄ?itniĹĄki Ä?as v ĹĄolah in vrtcih mestne obÄ?ine Velenje izkoristijo za veÄ?ja in manjĹĄa vzdrĹževalna dela. ÄŒetudi so veÄ?ino objektov v zadnjih letih temeljito prenovili in energetsko uredili, jih Ĺželijo obdrĹžati v dobri ÂťkondicijiÂŤ, zato namenjajo veliko skrbi rednemu vzdrĹževanju. Tudi letos je tako. Po besedah vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka zastavijo vsako leto nekaj prioritetnih naloĹžb.

tudi za sanacijo kanalizacije pri podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v Ĺ entilju. ManjĹĄa popravila pa bodo opravile tudi ĹĄole same iz svojih amortizacijskih sredstev.

Dva oddelka v modularnem vrtcu

Zaradi poveÄ?anega vpisa v osnovnih ĹĄolah Gustava Ĺ iliha in Gorica (prvi in tretji razred), kjer ima svoje prostore tudi Vr-

tona AĹĄkerca in Gustava Ĺ iliha.

Dela Ĺže potekajo, sklenjena naj bi bila do konca tega meseca. Za ta objekt so namenili 50 tisoÄ? evrov.

To so si mladi, pa tudi malo manj mladi v Velenju Ĺže dolgo Ĺželeli.

Objekt bodo tudi razsvetlili, tako da ga bo mogoÄ?e uporabljati tudi ob veÄ?erih.

Displej na velenjskem stadionu

tec Velenje, so morali umakniti dva oddelka. Ĺ˝e spomladi, ko so videli, kaj se dogaja, so se po MartinĹĄkovih besedah pripravili na dograditev modularnega vrtca pri enoti Vrtiljak. Za to so namenili 320 tisoÄ? evrov. Po uspeĹĄno opravljenem razpisu in oddaji del so ta Ĺže stekla in bodo po zagotovilih tudi zakljuÄ?ena do zaÄ?etka septembra, ko bodo v nove prostore lahko sprejeli

Na velenjskem stadionu bodo s pomoÄ?jo fundacije za ĹĄport postavili velik semafor – displej, zanj so namenili 100 tisoÄ?akov, dela pa Ĺže izvajajo. Drago MartinĹĄek pravi, da gre za enega najsodobnejĹĄih led displejev, s katerim bodo popestrili dogajanje na vseh ĹĄportnih prireditvah, ki potekajo na stadionu, ĹĄe posebej to velja za nogometne in atletske tekme.

PodaljĹĄali bodo nalet skakalnice Drago MartinĹĄek: ÂťTudi letos je poletni Ä?as naloĹžbeno zelo bogat.ÂŤ

Na OĹ Ĺ alek menjavajo stavbno pohiĹĄtvo

Letos je priĹĄla za menjavo stavbnega pohiĹĄtva na vrsto osnovna ĹĄola Ĺ alek. Zamenjali ga bodo na juĹžni strani in zato iz proraÄ?una namenili sto tisoÄ?akov. Dela bodo zaÄ?eli v prihodnjih dneh. Menjati so morali tudi streho na osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda, ki je zaÄ?ela puĹĄÄ?ati. Za to so zagotovili 50 tisoÄ? evrov, dela pa so v zakljuÄ?ni fazi. Menjujejo tudi toplotno podpostajo na osnovni ĹĄoli Livada, za kar bodo porabili 25 tisoÄ? evrov, prav toliko pa

ga pridobili pri uÄ?enju stvari, ki jih je Ä?loveĹĄtvo skozi mnoga leta odkrivalo ter hranilo za generacije, pravo, da ni samo tisto, ki so si ga zapomnili iz knjig. ÂťKer to, da veliko veste, da veliko razumete, je pomembno,ÂŤ je dejal in dodal, Ä?e veliko razumejo, imajo v Ĺživljenju boljĹĄi razgled. DruĹžba potrebuje ljudi, polne pravega

malÄ?ke druge starostne skupine.

Tudi letos bodo v Vrtec Velenje sprejeli vse vpisane otroke.

Objavili pa so tudi Ĺže javni razpis za izgradnjo vrtca Vinska Gora po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Razpis poteÄ?e konec tega meseca.

Streha na Osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda je puĹĄÄ?ala, v teh dneh jo popravljajo

Pump-track med ĹĄolama v srediĹĄÄ?u mesta

Mestna obÄ?ina Velenje gradi tudi pump-track med ĹĄolama An-

Na vseh obÄ?inskih ĹĄportnih objektih bodo opravili vsa potrebna vzdrĹževalna dela, pripravljajo pa se tudi na podaljĹĄanje naleta najveÄ?je smuÄ?arske skakalnice ob Velenjskem gradu. To naj bi naredili jeseni. Skakalnico bodo tudi delno ogradili in zazelenili nekatere betonske povrĹĄine.

Bazen naj bi energetsko prenovili v javnozasebnem partnerstvu

Velenjski obÄ?inski svet je odloÄ?il, da naj bi skuĹĄali pokriti bazen energetsko prenoviti v okviru javno-zasebnega partnerstva (enako

Na velenjski gimnaziji so ĹĄe posebej ponosni na ĹĄtiri zlate maturantke, in sicer Jano Kotnik, ki je dosegla 32 toÄ?k (mimogrede – maturo je opravljala pred 2 letoma, na tokratni je le ÂťpopravljalaÂŤ ĹĄtevilo toÄ?k), Katarino Grazer (31) ter na Doris ÄŒosić in Tino Ĺ afariÄ?, ki sta dosegli po 30 toÄ?k. Kar 20 maturantov pa je bilo interno odliÄ?nih, kar pomeni, da so zbrali od 25 do 29 toÄ?k. Nekateri med njimi so napovedali, da bodo prosili za vpogled v maturitetno polo, zato na velenjski gimnaziji priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄnega zlatega maturanta. đ&#x;”˛

naj bi to naredili tudi z osnovno ĹĄolo PleĹĄivec). Interes vlagateljev so preverili in pripravili dokumentacijo, tako da raÄ?unajo, da se bodo prijavili na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. ÄŒe bodo uspeĹĄni, raÄ?unajo, da bi lahko obe naloĹžbi zaÄ?eli spomladi prihodnje leto in jih do poletja tudi dokonÄ?ali.

Avgusta bo zakljuÄ?en Spominski center 1991

V zakljuÄ?ni fazi adaptacije in postavitve opreme je tudi Spominski center 1991 v Domu SLO na KopaliĹĄki ulici. Vrednost gradbenih del in opreme znaĹĄa okoli 120 tisoÄ? evrov, zakljuÄ?ili pa jih bodo prihodnji mesec.

SvetiĹĄÄ?e knjige

V knjiĹžnici se bodo avgusta zaÄ?ela dela za vzpostavitev SvetiĹĄÄ?a knjige – zbirke prvih beril. Vrednost del in opreme znaĹĄa 150.000 evrov. SvetiĹĄÄ?e bodo odprli 21. septembra letos.

Prenove tudi v Zdravstvenem domu

Tudi v Zdravstvenem domu Velenje potekajo v teh poletnih dneh prenove, in sicer zgornjega nadstropja v novem delu, prenavljajo pa tudi sanitarije v laboratoriju in popravljajo del strehe. NaloĹžba je vredna 300 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

19. julija 2018

Posel doĹživlja kot hobi VelenjÄ?an Matic Rogan pred tremi leti ustanovil agencijo za glasbeni menedĹžment 2NIGHT – Je med redkimi na Balkanu, ki resno konkurirajo na svetovnem trgu zabavne industrije Tina Felicijan

se v tandemu uspela s slovenske scene dvigniti na mednarodno. ÂťPotem se je splet okoliĹĄÄ?in zaÄ?el odvijati,ÂŤ pove VelenjÄ?an, ki vsako leto vsaj dvakrat za mesec ali dva odpotuje v Los Angeles, da uredi posle, letos pa se mu bo verjetno pridruĹžila tudi druĹžina. Sicer ima pisarno v PC Standard, kjer mu je v veliko pomoÄ? pri poslovnem razvoju SAĹ A Inkubator, pravi.

Glasbenike, ki jih Ĺželi zastopati, najde na spletu. ÂťNajpomembnej-

jim agente v posameznih regijah in skrbimo, da na turnejah vse deluje, kot mora,ÂŤ pove in doda, da je temelj dobrega odnosa med menedĹžerjem in artistom medsebojno zaupanje in delovanje v varovanÄ?evo najviĹĄje dobro. ÂťMenedĹžer mora res verjeti v njegovo glasbo, jo imeti rad. Ne sme v poslovni odnos zaradi denarja, ampak zato, ker ima vizijo, da bo artist uspel. Jaz imam za svoje fante zaÄ?rtano pot.ÂŤ

ÄŒlan nekdanje rap skupine Plan B, ki se je v zgodovino slovenske glasbe zapisala z uspeĹĄnim albumom ÄŒarovniki, se je kot organizator glasbenih prireditev najprej udejstvoval v hop-hopu, ko je s prijatelji prirejal koncerte v velenjskem Max Clubu, nato pa v mariborskem Ĺ tuku. Ko je spoznal, da je za zabave z elektronsko glasbo veÄ? zanimanja, so se lotil delovanja v elektronskih vodah in razprodali prvi veÄ?ji dogodek, na katerem so nastopili zvezdniĹĄki gostje Umek, Valentino Knzyani in Marko Nastić. Na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani so veÄ? let zapored prirejali enega najveÄ?jih partyjev v Sloveniji – Electronic Carnival, na katerem je med drugim nastopil Sebastian Ingrosso. Samouk v organizaciji se je s temi dogodki infiltriral v sceno, spoznal glasbenike, agente in druge v tem poslu in opazil, da bi jim s svojimi izkuĹĄnjami lahko pomagal pri reĹĄevanju razliÄ?nih izzivov. Zato je Matic Rogan ustanovil agencijo za glasbeni menedĹžment 2NIGHT, ki trenutno skrbi za sedem od 17 do 24 let starih DJ-jev iz NemÄ?ije, Francije in HrvaĹĄke. Agencija ima Ĺže tri zaposlene, je prepoznavna na veÄ?

Matic Rogan: ÂťRad grem ‚delat‘, kar delam, saj svoj posel doĹživljam kontinentih in uspeĹĄno tekmuje kot hobi in ga opravljam z ljubeznijo.ÂŤ z globalno konkurenco ter se vztrajno prebija iz mnoĹžice malih ĹĄi je zanimiv zvok, na drugem me- Dela veliko, a z lahkoto agencij na svetovni zemljevid stu je vizualni koncept, ki ga artist Ko je v Evropi, se zbuja okrog zabavne industrije. sam komunicira, pritegniti me ĹĄestih in takoj uredi avstralske mora kreativnost in drugaÄ?nost, zadeve. Potem se loti evropskih Zastopa, v kar verjame ki lahko izstopata na globalni poslov, zveÄ?er pa je na zvezi z Njegov prvi klient je bil slo- ravni,ÂŤ pojasnjuje, kako oceni Ameriko. Kljub temu ne Ä?uti venski DJ Beltek, s katerim sta potencial, ki ga DJ ima, da se pritiska stalne prisotnosti in dvigne iz mnoĹžice anonimneĹžev odzivnosti, Ä?eprav je za svoje na popularno sceno. ÂťMora pa varovance ves Ä?as dosegljiv, saj ÂťElektronska glasba je bila imeti glasbeni talent tudi glavo gre za mlade fante, ki se nanj sprva v podzemlju, pred leti na pravem mestu, zato vsakega ne obraÄ?ajo le zaradi poslovnih, pa se je zelo spremenila in najprej vzamem na 6-meseÄ?no ampak tudi osebnih zadev. ÂťTrunastalo je veliko Ĺžanrov. poskusno obdobje. ÄŒe se ujame- dim se jim dati neko popotnico DoloÄ?eni so ‚eksplodirali‘ mo, zaÄ?nemo sodelovati. Kre- za Ĺživljenje. NauÄ?im jih reda pri in pritegnili tudi izvajalce iramo jim kariere, naÄ?rtujemo kariernih odloÄ?itvah – to je moja popularne glasbe. Ampak njihove poslovne korake, urejamo najveÄ?ja odgovornost. Pa tudi pri brez undergrounda bo elepodpise z zaloĹžbami, poiĹĄÄ?emo Ĺživljenjskih. Sem jim kot mentor. ktronska glasba izumrla,ÂŤ pravi Matic Rogan in dodaja, da je prihodnost elektorske ÂťVelenjsko jezero je s svojo infrastrukturo Ĺže zdaj odliÄ?no glasbe sicer dobra, saj je ceprizoriĹĄÄ?e za srednje velik glasbeni festival. Upam, da bo ta lotna glasbena industrija v njegov potencial izkoriĹĄÄ?en. Festivalsko dogajanje je namreÄ? dobrem, ne v dekadentnem moÄ?an dejavnik za turizem. Se ga je pa teĹžko lotiti brez kapitala stanju. ali moÄ?ne lokalne podpore in sodelovanja.ÂŤ

Ker imajo zaradi narave dela tako pretrgane vezi z domom, obdani pa so samo z industrijo, smo agenti velikokrat prvi stik, ko se jim kaj dogaja.ÂŤ Spodbuja jih k ĹĄportu, sprostitvi, zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja, saj je v zabavni industriji veliko dejavnikov tveganja za izgorelost in nastanek odvisnosti od drog. ÂťPo Avichijevi smrti je vse veÄ? menedĹžerjev v razvoj kariere svojih klientov zaÄ?elo vkljuÄ?evati psihologe,ÂŤ pravi.

Pravil ni in vse se spreminja

ÂťV zabavni industriji je eno pravilo: ni pravil. To je najveÄ?ja posebnost mojega posla. Ni stalnic, vse se hitro spreminja, vse se prilagaja konkretni situaciji, v enem trenutku ni moĹžno niÄ?, v drugem pa vse. To mi daje tisto vznemirjenje in zadovoljstvo ob sklenjenem poslu ali dobri reĹĄitvi nekega problema. Res rad to delam,ÂŤ pravi Matic Rogan, ki meni, da je v poslu uspeĹĄen, ker je z ljudmi iskren in da od sebe najveÄ?, kar lahko ponudi. ÂťV tej industriji je ogromno laĹžnih ljudi, ki veliko obljubljajo, potem pa niÄ? ne naredijo. Jaz sem prizemljen in ne obljubljam, Ä?esar ne moren urediti, in se trudim, da zadeve

â?ą

Pisarno ima v prostoru sodela PodjetniĹĄkega centra Standard, deluje pa tudi v Londonu in Los Angelesu.

vedno izpeljem ĹĄe bolje kot prej,ÂŤ pove in doda, da je za uspeh v poglasbenem menedĹžmentu potrebno obvladati predvsem angleĹĄÄ?ino, imeti osnovne poslovne veĹĄÄ?ine, znati reÄ?i hvala in prosim, gojiti stike in biti poĹĄten. ÂťTehnike pogajanj so pomembne, ampak Ä?e nimaĹĄ vroÄ?ega produkta, ga boĹĄ na globalnem trgu teĹžko prodal. Na koncu koncev vedno odloÄ?ijo ĹĄtevilke,ÂŤ ĹĄe pove obetajoÄ?i podjetnik, ki Ĺželi glede na trenutne prihodke ustvariti 50-odstotno rast na leto in odpreti stalno pisarno v Los Angelesu, da bo lahko zaÄ?el ‚podpisovati‘ ameriĹĄke izvajalce in se Ĺžanrsko razĹĄiriti z elektronike tudi dna druga glasbena podroÄ?ja. đ&#x;”˛

Reciklirani svet umetnosti V Galeriji Velenje otroci spoznavali moĹžnosti za ponovno uporabo odpadkov in zavrĹženih materialov Tina Felicijan

Velenje, 9.–13. julij – Galerija Velenje med ĹĄolskim letom izvaja bogat pedagoĹĄki program, namenjen predvsem vrtÄ?evskim otrokom in osnovnoĹĄolcem, pripravljajo pa tudi vsebine za likovno izobraĹževanje odraslih. Tako so ustvarjalne delavnice, ki so navadno vsebinsko navezane na temo aktualne razstave, tokrat potekale ob drĹžavni tematski razstavi ljubiteljskih likovnikov, Velika Ä?rta, njihova rdeÄ?a nit, pa je bilo predelovanje odpadkov v likovna dela. KaĹže, da se otroci radi vraÄ?ajo v galerijo, saj jih je veliko sodelovalo v poÄ?itniĹĄkem programu z naslovom Reciklirani svet umetnosti, ki sta ga pripravili likovna pedagoginja Nina Cvirn in akademska slikarka UrĹĄula SkornĹĄek. Ustvarili so veliko skulptur, predvsem Ĺživali, ker so Ĺže razmiĹĄljali o temi letoĹĄnjega 29. Pikinega festivala – kraljestvo Ĺživali. Zadnji dan delavnic so jih v galeriji tudi razstavili in navduĹĄili starĹĄe, dedke in đ&#x;”˛ babice, ki so si jih ogledovali z radovednostjo in ponosom. †â€

Rima TomaĹževa AleĹĄ OjsterĹĄek

Pojasnjevanje pesnikovih misli, tega, kar naj bi pesnika dejansko teĹžilo ali navdahnilo in je zato zapisal v sebi lastnem slogu, bi moralo biti drugotnega pomena. Intelektualno naprezanje te druĹžbene skupine ne bi smelo imeti prednosti pred pravim interesom ĹĄirĹĄih mnoĹžic. Strinjati se je mogoÄ?e, da bi za ĹĄirĹĄo javnost bilo bolj zanimivo pojasnjevanje tega, kar je imel v mislih recimo ĹĄef tovornjaka TomaĹž, ki je nekje spisal rimo za premik kontaminirane zemljine iz celjske lokacije A na nedovoljeno gabrĹĄko lokacijo B. Zgodovinsko zamujena priloĹžnost in spregled je, in ni prav, da za razlago teh rim vlagamo tako malo energije, kot jo. Tu vendarle kaĹže na pravi vrelec zavidljivih dimenzij, ĹĄe veÄ? – kaĹže na zmogljivosti za ducat in veÄ? muz, ki si tod jemljejo jutranje kopeli.

Kaj bi torej lahko imel v mislih takĹĄen ĹĄef?

Legenda pripoveduje, da naj bi na posesti gradu Forhtenek v deblu gabra prebival petelin, ki je kradel denar. Zato so GabrÄ?ani podrli drevo in po drevesu poimenovali vas. Je mogoÄ?e, da bi ĹĄef TomaĹž rimo spisal z namenom pridobiti razlog ponovnega razkopavanja gabrĹĄkih parcel, v temni noÄ?i pa bi, pod krinko reĹĄevalne akcije in umika kontaminirane zemljine, dejansko skrivaj iskal zaklad nepoĹĄtenega petelina. Prebivalci Forhteneka niso bili niÄ? manj kot od Celjskih grofov v fevd postavljeni podaniki in petelinu domnevno ni bilo potrebno prehudo naprezati se, da bi zbral zaklad spodobne vrednosti. Da je v teh koncih bilo nekaj teh navad kaĹže nekaj kasneje tudi pisanje (pravega) pesnika AĹĄkerca, ki je nekaj Ä?asa sluĹžboval v Ĺ kalah. V baladi Mejnik spremljamo Martina, ki v noÄ?i sreÄ?a pokojnega soseda, kako na svoje mesto vraÄ?a mejnik, ki ga je bil nekoÄ? v svojo korist prestavil. Opomin, da nas krivica, storjena za Ä?as Ĺživljenja, spremlja ves Ä?as in ĹĄe na ono stran, za naĹĄe razumevanje na tem mestu niti ni kljuÄ?na, temveÄ? oÄ?itno kaĹže na prisotnost ne samo perjadi temveÄ? tudi Ä?loveĹĄkega Ĺživlja, ki bi imel tak znaÄ?aj – kontaminiran, recimo mu tako.

Alternatorsko bi se v okviru slabih 3000 znakov spodobilo dovoliti ĹĄe kakĹĄno drugo metodo analize ĹĄefove rime. Tudi znanstveno je primerneje dopustiti veÄ? moĹžnosti - da je ĹĄef TomaĹž razmiĹĄljal ĹĄe kako drugaÄ?e. ÄŒe bi primer skrÄ?ili na minimum in sklenili, da ĹĄef sploh ni razmiĹĄljal, bi ob uporabi metode iskanja najmanjĹĄega skupnega imenovalca to izrazili z vrednostjo 0. Vse, kar bi potem od mnoĹženja iz tega izĹĄlo, bi imelo natanÄ?no ta rezultat. ÄŒe bi ĹĄe veljala pravila Babiloncev, ki so za vrednost niÄ? puĹĄÄ?ali prazen prostor, bi bilo za rimo ĹĄefa TomaĹža na svoj naÄ?in to odreĹĄujoÄ?e. Sklenili bi lahko, da je vrednost kontaminirane zemljine niÄ?, kot taka pa ne samo, da ima vrednost, ki se je ne da izraziti, ampak je sploh ni. Kadar pa neÄ?esa ni, tudi nekakĹĄne ĹĄkode ne more narediti, kaj ĹĄele kaj kontaminirati.

Z uporabo analize legende in drugo, matematiÄ?no, smo uspeli dokazati, da Ĺže tovrstni krajĹĄi napor vendarle lahko obrodi sad.

Sklenemo, da je izhodiĹĄÄ?no tezo, da se mnogokratnik in prava korist skriva v analizi tega, kar naj bi imel v mislih ĹĄef in ne duĹĄa pesniĹĄka, mogoÄ?e samo potrdili in nikakor zavreÄ?i. Predlaga se, da se literarnim kritikom, ki, kar pomnim, stokajo za nizko priznano vrednostjo in ĹĄe niĹžjimi honorarji, doloÄ?i in razĹĄiri poslanstvo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

19. julija 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Dobrih informacij ni nikoli dovolj Osnovno poslanstvo medijev je informiranje. Ne kakrĹĄnokoli, ampak informacije morajo biti verodostojne in takĹĄne, ki bodo bralcem oziroma posluĹĄalcem pomagale bodisi pri kakĹĄni odloÄ?itvi, pri ĹĄirjenju obzorij in ĹĄe Ä?em.

Pravijo, da pravih informacij ni nikoli dovolj, ĹĄe posebej pa nas pritegnejo nekatere, tudi takĹĄne, ki so povezane z naĹĄim zdravjem, s skrbjo za zdrav naÄ?in Ĺživljenja.

Obilo takih si prizadevamo na Radiu Velenje ponuditi naĹĄim posluĹĄalcem in posluĹĄalkam v rubriki ZdravniĹĄki nasveti. Na sporedu je vsak Ä?etrtek ob 17. uri. Pripravlja jo novinarka Tatjana PodgorĹĄek, njeni gostje pa so strokovnjaki, zdravniki sploĹĄne medicine, specialisti posameznih podroÄ?ij zdravstvenih ved, ki prihajajo iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, BolniĹĄnice TopolĹĄica, sploĹĄnih bolniĹĄnic Slovenj Gradec in Celje, PsihiatriÄ?ne bolniĹĄnice Vojnik, obÄ?asno pa se obrne za kompetentnega sogovornika za doloÄ?eno bolezen tudi na Nacionalni inĹĄtitut za varovanje zdravja, obmoÄ?no enoto Celje.

Ni vedno enostavno, pravi, uskladiti termine za sodelovanje v oddaji, ker so zdravniki zelo zaposleni, tudi delajo dlje ali pa trajajo posegi v bolniĹĄnicah dlje, kot so predvideli.

Mi smo seveda vsem zelo hvaleĹžni, da najdejo Ä?as in nas v prizadevanjih za Ä?im boljĹĄo informiranost naĹĄih posluĹĄalcev in posluĹĄalk na podroÄ?ju zdravja in skrbi zanj z odzivnostjo podpirajo.

Teme za zdravniĹĄke nasvete najveÄ?krat predlaga sama, vÄ?asih pa tudi izbrani sogovorniki, oboji pa izbirajo Ä?im bolj aktualne.

Zato vabljeni k posluĹĄanju vsak Ä?etrtek ob 17. uri na valovni dolĹžini radia Velenje 107,8 mega hercev.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. TOMISLAV BRALIĆ IN KLAPA INTRADE – Plovim 2. NATALIJA VERBOTEN – Lepa na pogled 3. S.I.T. (SLOVENIJA IMA TALENT) – VroÄ?e

đ&#x;”˛

Radijsko rubriko ZdravniĹĄki nasveti v sodelovanju z bliĹžnjimi zdravstvenimi ustanovami pripravlja novinarka Tatjana PodgorĹĄek.

Plovim je skladba, s katero so priljubljeni hrvaťki pevec Tomislav Bralić in Klapa Intrade iz Zadra nastopili na letoťnjem Splitskem festivalu. Pesem, za katero je besedilo in glasbo napisal Bruno Krajcar, je na koncu osvojila tretjo nagrado strokovne Şirije.

GLASBENE novice

Na Melodijah morja in sonca slavila Lea Sirk

Drake podrl rekord v pretoÄ?nem predvajanju glasbe

Velika nagrada letoĹĄnjega Ĺže 38. festivala Melodij morja in sonca je ĹĄla v roke Primorki Lei Sirk s skladbo Moj profil. Zmagovalna skladba je prejela tudi nagrado strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo glasbo. Veliko zmagovalko je sicer doloÄ?il seĹĄtevek toÄ?k telefonskega glasovanja, glasovanja obÄ?instva v Avditoriju, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne Ĺžirije. Nagrado strokovne Ĺžirije za najboljĹĄo izvedbo je prejela Manc a Ĺ pik z a skladbo Kjer pomol poljubi morje, ki je sicer prejela najveÄ? telefonskih glasov in v skupnem seĹĄtevku dosegla drugo mesto.

NajboljĹĄe besedilo je po oceni strokovne Ĺžirije napisal Bogdan za svojo skladbo Kanela, nagrado Danila KocjanÄ?iÄ?a za najboljĹĄega debitanta pa si je prisluĹžila skupina Proteus za skladbo Odklop.

Kanadski raper Drake je z najnovejĹĄim studijskim albumom Scorpion podrl rekord v pretoÄ?nem predvajanju glasbe, saj je kot prvi v enem tednu dosegel milijardo predvajanj, album pa se je Ĺže takoj po izidu uvrstil tudi na prvo mesto Billboardove lestvice najboljĹĄih albumov. Scorpion, na katerem je 25 skladb, so v

Manca Ĺ pik na MMS-u z najveÄ? glasovi obÄ?instva Zmagovalna skladba po izboru glasovanja obÄ?instva (v skupnem seĹĄtevku gledalcev pred TV ekrani in v Avditoriju) na letoĹĄnjih Melodijah morja in sonca je skladba Kjer pomol poljubi morje, s katero je nastopila Manca Ĺ pik. Ena najuspeĹĄnejĹĄih pevk festivala je navduĹĄila tako posluĹĄalce in gledalce po Sloveniji kot strokovno Ĺžirijo, saj je prejela tudi nagrado za najboljĹĄo pevko festivala in bila nagrajena za najboljĹĄo izvedbo. V seĹĄtevku z glasovi Ĺžirij ji je to skupno prineslo ponovno drugo mesto. Avtorja nove poletne uspeĹĄnice sta Raay in Rok LunaÄ?ek, preverjen tandem, ki je med drugim zasluĹžen za najveÄ?jo ManÄ?ino uspeĹĄnico Oba. Manca za

novo poletno skladbo predstavlja tudi videospot, ki je bil posnet na Krku in v PortoroĹžu v produkciji Raay Production in je Ĺže takoj ob premieri poĹžel odliÄ?ne odzive.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

septembra. V njem bo na ducate popolnoma novih posnetkov ali pa bo ĹĄlo za nove in koncertne razliÄ?ice njegovih pesmi. AmeriĹĄki glasbenik je umrl oktobra lani le nekaj dni pred 67. rojstnim dnevom zaradi nenamernega prekomernega odmerka zdravil.

Mila gre naprej enem tednu v ZDA prodali v 731 tisoÄ? izvodih, s Ä?imer je na prvem mestu tudi po prodaji fiziÄ?nih albumov v letu 2018. PretoÄ?no predvajanje sicer postaja najpomembnejĹĄi prodajni kanal glasbene industrije, saj je moÄ?no presegel tako fiziÄ?no prodajo albumov kot njihove digitalne prenose. V letu 2017 je bila najveÄ?krat pretoÄ?ena glasba britanskega glasbenika Eda Sheerana – uspeĹĄnico Shape of You so pretoÄ?ili 1,4-milijardokrat, album Divide pa 3,1 milijardokrat.

Nova pesem Toma Pettyja kot napoved posthumne izdaje DruĹžina Toma Pettyja je izdala njegovo doslej ĹĄe neznano skladbo, ki napoveduje posthumni izid njegovih ĹĄe nikoli sliĹĄanih skladb.

Pesem Keep A Little Soul spremlja video, sestavljen iz arhivskih koncertnih in osebnih posnetkov.

DruĹžina pokojnega rockerja je pojasnila, da je pesem naĹĄla na posnetkih s snemanja albuma Long After Dark iz leta 1982, na katerem se je spogledoval s sintetizatorji. Uvrstili jo bodo v paket ĹĄtirih CD ploĹĄÄ? An American Treasure, ki bo izĹĄel 28.

Na 38. Festivalu Melodije morja in sonca se je z Şivahno poletno skladbo Jaz bi ťla naprej predstavila Mila, izkuťena glasbenica poljskih korenin, ki Şe deset let Şivi in ustvarja v Sloveniji. To je Şe njen tretji singel in drugi v slovenskem jeziku. S skladbo Svoboda se je predstavila na letoťnji EMI, z avtorsko skladbo Unloved v angleťkem jeziku pa je dokazala, da je nadarjena tudi kot avtorica. Njen tretji singel Jaz bi ťla naprej sta napisala Denis Horvat, ki je poskrbel za glasbeni del, in MatevŞ Šalehar – Hamo, ki

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Pvaninski abuhi – V naroÄ?ju topline Ansambel Galop – Novo Ĺživljenje Ansambel KlateĹži – Pravi muzikant Zaka pa ne – Bodi in Ansambel Jelen – Zakaj si odĹĄla Ansambel VĹžig – Sine moj oprosti Hozentregarji – Moja dohtarca Ansambel BorĹĄt – Tja Ä?ez Suhokranjske griÄ?e Ansambel Nalet – Zabava Potepini – Kako naj ti povem

www.radiovelenje.com

NINO OĹ LAK Nino v vroÄ?e poletne mesece stopa z novim videospotom in singlom Moja moja. Plesno obarvan videospot, v katerem nastopa nekaj letoĹĄnjih finalistov izbora Mister Slovenije in plesalci M-DANCE centra Velenje, je Ĺže na voljo na Ninovem YouTube kanalu. Pri videospotu je Nino ponovno sodeloval z reĹžiserjem Markom Maagom in njegovo produkcijsko ekipo.

NAVIHANKE Navihanke se predstavljajo z novim videospotom za aktualni singel Pridne punce.

Dekleta so posnela dve razliÄ?ici videospota, in sicer narodnozabavno in poletno remiks razliÄ?ico. ReĹžiser videospota, ki so ga posnele ob morju, je Dejan BaboĹĄek.

Dekleta za jesen obljubljajo nov singel, ob koncu leta pa bodo oboĹževalce razveselile z novim albumom.

VIVIANA KUKAR je napisal besedilo. Mila je sicer na Poljskem ĹĄtudirala klasiÄ?ni klavir in jazz vokal. Sodelovala je z najbolj prepoznavnim glasbenim gledaliĹĄÄ?em v VarĹĄavi, Teater Studio Buffo, pri nas pa smo jo lahko videli v oddaji Hri Bar in kot pevko hiĹĄnega banda v oddaji Spet doma.

Viviana Kukar, zmagovalka ĹĄova Nova zvezda Slovenije, predstavlja svoj prvi videospot za singel Za kratek Ä?as. Ĺ estnajstletna Belokranjka je za nagrado za zmago podpisala pogodbo z zaloĹžbo Dallas Records, Ä?aka pa jo tudi delovno poletje z nastopi. Tega je sicer vajena,

saj nastopa Ĺže od sedmega leta, pevske izkuĹĄnje pa si je pridobivala na razliÄ?nih tekmovanjih.

SAĹ A LEĹ NJEK SaĹĄa LeĹĄnjek je mlada pevka, ki te dni navduĹĄuje v glavni Ĺženski vlogi muzikala Briljantina. Predstavlja se s skladbo Najino poletje, za katero je sicer v sodelovanju z Alexom Volaskom napisala besedilo, s to skladbo pa je na festivalu FeNS nastopila Ema JagriÄ? in osvojila drugo mesto. SaĹĄi je pesem tako prirasla k srdu, da jo je Ĺželela predstaviti tudi v svoji izvedbi.

EDO MAJKA Bosanski reper Edo Maajka se po ĹĄestih letih vraÄ?a z novim albumom. Njegov naslov je Put u plus (pot v plus), zanj pa je posnel enajst novih skladb. Prvi single z albuma je Bolje je bolje, v njem pa se mu je pridruĹžila pevka Yaya iz zagrebĹĄke skupine Jinx. Scenarij za videospot je napisala Edova Ĺžena, v spotu pa igrajo njegovi oboĹževalci.

Naš ­čas, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Na sobotni tekmi vlcerjev v Cirkovcah so se v posebnem tekmovanju za prestižni polet nad gozdovi Šaleške doline z žago amerikanko pomerile tako dame kot gospodje, ki še znajo poprijeti za to pradavno gozdarsko orodje. Kako krepak zna biti uspešni direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev (na levi) v paru s pravim vlcerjem Miranom Kumprejem, so se lahko prepričali gledalci na lastne oči.

⏬ ⏪

Ko je grajski gospod Konrad prvi Vrbovski pri Mihaelu Fajfarjiu iz Slatine oni dan naročil flaško rujnega izpod Gore Oljke, mu je grajski kletar Vrbovca iz Nazarij in trški viničar iz Mozirja serviral repliko viteškega vina iz kleti v Slatini, rekoč 'to pa je plemiško vino iz najsevernozahodnejše lege Podravske vinorodne dežele 86 oekslov in 12 cekinov'. »Uh, a toliko, no, a samo 12«?!, se je medil plemič iz 12. stoletja, ki se je ravno mudil na obisku v nazarskem Vrbovcu in ob tem v mislih tehtal, ali toliko denarja sploh premore v mošnjičku.

Jožetu Kandolfu, dolgoletnemu društvenemu delavcu v mestni občini Velenje, so na nedavnem srečanju zlatoporočencev mnogi čestitali za jubilej. V spomin na praznovanje 50-letnice skupnega življenja je prejel diplomo in steklenico rujnega. Jože se je menda vsemu temu malo čudil rekoč: »Meni pa res ni hudo vztrajati toliko časa v zvezi, saj če bi vprašali ženo, bi ta rekla, da me kljub upokojitvi še vedno ni nič doma.«

Ko je pred več kot sto leti (leta 1900) začel obratovati pariški metro, so za vožnjo z njim oblikovali tudi vozovnice. Te so ostale v uporabi vse do letošnjega leta, potniki pa so se pogosto pritoževali, da se vozovnice zaradi majhnega formata hitro izgubijo, poleg tega onesnažujejo mesto, njihov magnetni trak pa naj pogosto ne bi deloval. Letno je bilo

sicer v Parizu doslej v povprečju prodanih 550 milijonov takšnih vozovnic, z letošnjim letom pa so začeli v mestu delati na novem popolnoma avtomatiziranem sistemu – ta naj bi bil v celoti izpeljan do leta 2021. »Vozovnice bomo iz obtoka umikali postopno,« je dejala Valerie Pecresse in dodala, da veliko uporabnikov podzemne železnice sicer že zdaj uporablja tedenske, mesečne ali letne elektronske kartice, aprila prihodnje leto pa bodo po novem na voljo tudi elektronske vozovnice, ki bodo ustrezale turistom in občasnim vozačem.

frkanje » Levo & desno «

To vreme Dobro je, da imamo koledar. Vsaj tako vemo, da je zdaj poletje.

Potreba Poskus za začetek postopka za oblikovanje etičnega kodeksa poslancev ni uspel.

(Tudi) za nove poslance je to očitno prezahteven zalogaj. Da bi pri svojem zahtevnem delu v dobro vseh državljanov spoštovali etična načela, halo!?

Samo da je! Šoštanjčani so kot prispevek za obremenjevanje okolja od »elektrikarjev« dobili donacijo in ne odškodnine. Končno je pa res vseeno – samo, da je denar.

Kdaj zasuk?

Za »pogon« tretje razvojne osi je bilo porabljenih že veliko besed, obljub in energije. Pa vseeno še ni »za prmej«, kdaj se bo hitra cesta res začela vrteti okoli tretje razvojne osi.

Vprašanje

ZANIMIVOSTI

Pariški metro bo zamenjal tradicionalne vozovnice

19. julija 2018

Odkrili najstarejšo barvo na svetu

opravili s Hubblovim teleskopom, so pokazale, da je Oumuamua v resnici komet. Glavna razlika med predmetoma je, da je asteroid večinoma sestavljen iz nakopičenih skal ali grušča, kometi pa imajo v svoji sredini in blizu površja led. Ko se komet približa soncu, se led spremeni v plin, kar komet potisne in mu da dodatno hitrost. Nadaljnje raziskovanje je sicer oteženo, saj se je komet že močno oddaljil in ga z danim teleskopom ni več mogoče raziskovati

Znanstveniki so v nedavni študiji odkrili, da je najstarejša barva na svetu: svetlo roza. Starodavne roza pigmente so odkrili v 1,1 milijard let starih skalah, ki so v

saharski puščavi. Tako so potrdili, da so to najstarejši pigmenti v zgodovini geologije. »Svetlo roza pigmenti so stari več kot 500 milijonov let,« zatrjuje dr.

Nur Gueneli, ki jih je raziskovala in odkrila. Znanstvenica je povedala, a so pigmenti nastali s pomočjo starodavnih morskih organizmov.

600 kilogramov. To pomeni, da sicer uradno ni podrl rekorda največjega ujetega krokodila (ta pripada krokodilu, ki so ga iz reke potegnili leta 1974 in je v dolžino meril 6,4 metra), so pa domačini vseeno veseli, da ga v reki ne bo več. Krokodila so namreč odposlali na krokodiljo farmo, kjer bo varen pred ljudmi in oni pred njim.

Asteroid je v resnici Zaradi kajenja kopilota zasilni komet spust letala Oktobra lani so znanstveniki v vesolju odkrili predmet, ki so ga poimenovali »Oumuamua«.

Predvidevali so, da gre za asteroid, nato pa je začel postopoma spreminjati obliko, okrog njega pa se je začel širiti plin, kar gotovo ni značilno za asteroide. Nove raziskave, ki so jih znanstveniki

Kopilot ene največjih kitajskih letalskih družb Air China je pred kratkim med letom, na katerem je bilo 162 ljudi, prižgal elektronsko cigareto. Da bi prikril njen dim,

Težka odločitev V tem muhastem vremenu je res težko: ali naj čistimo struge, da voda čim prej odteče, ali gradimo na vodotokih celo zadrževalnike, da ob suši lahko zalivamo.

Da nismo muhasti le ljudje, ampak tudi narava, je kaj slaba tolažba.

4 in 6 je 46 V Šoštanju imajo posebno matematiko. Blok 4 šoštanjske elektrarne je deloval 46 let. Štirico so zdaj ustavili, v polnem zagonu pa je blok 6. Le kako dolgo bo, še ni natančno znano.

Jedra in centri V marsikaterem slovenskem kraju vendarle obnavljajo svoja stara jedra. Ob tem pa še vedno gradijo nove centre.

Ujeli velikana med krokodili Na območju severne Avstralije so v reki Katherine River ujeli izjemno velikega krokodila, ki bi lahko štel 60 let. Kot so povedali domačini, so ga videvali zadnjih deset let, šele ujetje pa je razkrilo njegove dejanske razsežnosti. Krokodilji samec v dolžino meri 4,71 metra in tehta

Pri nas mnogi – tudi pri vrhu – vedo, kaj je več. A večkrat se pokaže, da ne vedo vsi, kaj je bolje.

Sem in tja Čas je tak, da se nekaterim mudi na dopust. Drugim pa domov. A vseeno velja, da hitite počasi.

je pomotoma izklopil klimatsko napravo. S tem se je znižala raven kisika v kabini, spustile so se maske, letalo pa se je moralo hitro zasilno spustiti za več kilometrov.

Čudno je Če bomo poleti »pokurili« ves hlad in padavine, kaj nas bo hladilo in razveseljevalo pozimi!?

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

19. julija 2018

MoĹž, ki je vedel, kje je bomba 250 kilogramov teĹžko bombo so v Ĺ entilju konÄ?no izkopali in uniÄ?ili po zaslugi JoĹžeta BorĹĄtnarja Tina Felicijan

JoĹže BorĹĄtnar je rojen na Dolenjskem, leta 1972 pa se je priĹženil v Velenje in se kasneje z Ĺženo preselil na njeno domaÄ?ijo v Ĺ entilju. Zgodbo o bombi, ki so jo pred petimi leti izkopali in uniÄ?ili v zaselku Silova, je zaÄ?el pripovedovati tako, kot jo je njemu njegova Ĺžena, ko mu je razkazovala posestvo in je na njivi opazil velike jame. Med 2. svetovno vojno je ĹĄentiljski zraÄ?ni

prostor preletelo zavezniĹĄko letalo, ki naj bi bilo obstreljeno nekje nad Mozirjem, strmoglavilo pa je blizu PireĹĄice. Povedala mu je, da je nad hiĹĄo letelo Ĺže zelo nizko. Nosilo je ĹĄest bomb in jih tam odvrglo. Pet jih je razneslo, ena pa se je nekoliko dlje zarila v zemljo, ni pa eksplodirala. DomaÄ?ini si niso upali blizu. SÄ?asoma se je jama zasula, ljudje so na bombo pozabili, JoĹže BorĹĄtnar pa od tistega dne, ko je sliĹĄal to zgodbo, nikoli.

Vztrajal je dovolj dolgo

Ko je v nekem Ä?asopisu prebral, da se je v Avstriji zgodila tragedija, ko je kmet zaoral v njivo in aktiviral bombo, si je zadal, da bodo bombo, zarito v njivo, odstranili. Da se le ne bi pri nas zgodilo kaj takega, si je rekel in ĹĄel v akcijo. Klical je marsikam, a brez uspeha.

Na policiji ga niso resno jemali. Teritorialna obramba je priĹĄla z detektorji, ki niso niÄ?esar zaznali. Âť13. avgusta 2012 sem poklical na ĹĄtevilko 112 in ope-

ÂťV veliko zadovoljstvo mi je, da mi je uspelo – ves Ä?as sem vedel, da mi bo. ÄŒlovek mora biti vztrajen,ÂŤ je povedal JoĹže, ki se poÄ?uti mladega, Ä?eprav mu teÄ?e Ĺže 78. leto. KrajĹĄa si Ä?as z izmiĹĄljevanjem raznih miselnih iger. Ena od njih je Slepi zajÄ?ek na ĹĄahovskem polju in je njegova Şivljenjska uspeĹĄnica.ÂŤ Igra jo vsak dan Ĺže veÄ? kot dve leti, pa se je ĹĄe ni naveliÄ?al. Prav tako kot ĹĄah ima 64 polj, namesto figur pa oĹĄtevilÄ?ene ploĹĄÄ?ice. Cilj igre je samo s pomikanjem zvrstiti nakljuÄ?no pomeĹĄane ploĹĄÄ?ice v okvir v vrstnem redu od 1 do 63. zdaj jo reĹĄi Ĺže v 15 minutah, prviÄ? pa je porabil veÄ? kot 3 ure. Ima ĹĄe veÄ? iger in izumov. O nekaterih smo Ĺže pisali.

rater je takoj sproĹžil akcijo. Ker sem zaupal ljudem, ki so mi povedali, kako je letalo odvrglo bombe, sem dal svojo besedo, da je bomba res v zemlji,ÂŤ pripoveduje. Avgusta so priĹĄli Ä?lani skupine za raziskovanje in uniÄ?evanje neeksplodiranih bojnih sredstev, a so imeli preslabe detektorje, JoĹže pa ni natanÄ?no vedel, kje je bomba. Napovedali so se spet oktobra, a ni bilo nikogar. ÄŒakal je in Ä?akal. Na pomlad je ponovno ĹĄel v akcijo in obljubili so, da pridejo. ÂťKakĹĄno olajĹĄanje sem zaÄ?util, ko so konÄ?no priĹĄli! Tistega dne sem bil na praznovanju abrahama na Ponikvi. A ko so me domaÄ?i poklicali, da je bomba zunaj, nisem mogel veÄ? jesti, vse sem spustil in ĹĄel domov, da jo vidim.ÂŤ Ko je priĹĄel, so Ĺže iskali primeren prostor za uniÄ?enje, saj je bila za daljĹĄi prevoz prenevarna. NaĹĄli so ga pri opuĹĄÄ?enem kamnolomu v soteski potoka Trnava in tam skopali tri metre globoko luknjo. Âť6. aprila 2013 so jo odstranili, 7. pa razstrelili in naredi pravo razdejanje. Po tem se je videlo, kakĹĄna katastrofa bi bila, Ä?e bi jo razneslo v vasi.

Pomislil sem, kakĹĄen je bil naĹĄ

JoĹže BorĹĄtnar: ÂťNaj se ve, kdo je bil tako siten, da bomba danes nikogar veÄ? ne spravlja v nevarnost. Za to bombo je vedelo veliko ljudi, a se nihÄ?e ni zavzemal, da bi jo odstranili. Mene pa je bilo stalno strah, da bo eksplodirala in koga ubila.ÂŤ

travnik, ko je razneslo tistih pet bomb. Res me je bila groza tega.ÂŤ Pokazalo se je, da so pred leti jarke za odvodnjavanje kopali prav nad bombo, ki je k sreÄ?i bila dovolj globoko, da je stroj ni dosegel.

ÂťPoÄ?utim se zelo sreÄ?nega in trdim, da je svoboda v naĹĄo vas priĹĄla ĹĄele leta 2013, ne pa 1945, ker smo ĹĄele takrat od tod pregnali zadnjega sovraĹžnika,ÂŤ je ĹĄe povedal. đ&#x;”˛

Zapleteno reĹĄevanje mladega laboda Pobudo za pomoÄ? mlademu ranjenemu labodu na Ĺ kalskem jezeru sta prevzeli sprehajalki – V akcijo so skupaj stopili predstavnik MOV, ribiÄ?ev in gasilcev – Po okrevanju na Muti lahko laboda na domaÄ?em jezeru znova priÄ?akujemo to soboto Jezera Ĺ aleĹĄke doline ne skrivajo svoje lepote. So odliÄ?no zbiraliĹĄÄ?e rekreativcev, sprehajalcev in tistih, ki se Ĺželijo le nauĹžiti lepot narave. Zelo dobro so obiskana in pogosto tudi fotografirana za panoramske razglednice, naslovnice revij ali razliÄ?ne slikovne predstavitve naĹĄega okolja. NajveÄ?krat tovrstne fotografije ponosno prikazujejo tudi labodjo druĹžino, ki biva pri nas.

Labodi so paÄ? veliÄ?astne Ĺživali, ki s svojo prefinjeno lepoto pritegnejo pozornost.

Labod je poĹĄkodovan, kaj pa zdaj?

Od osmih puhastih sivkastih mladiÄ?ev, ki so se izvalili maja, jih je do julija preĹživelo sedem.

Kaj se je zgodilo z manjkajoÄ?im, ni znano, je pa povsem naravno, da kakĹĄen od mladiÄ?ev ne preĹživi, saj tudi nanje preĹžijo nevarnosti. ÂťMed sedmimi mladiÄ?i, ki so zdaj veliki pribliĹžno 45 cen-

trave vrgli v vodo, toda jasno je bilo, da to ne bo reĹĄilo teĹžave,ÂŤ se je spominjala VelunĹĄkova. V tistem trenutku je labodu seveda Ĺželela pomagati, toda ni vedela, kam naj pokliÄ?e. Pa je za nasvet poklicala na 112. ÂťNa tej ĹĄtevilki sem govorila z zelo prijaznim operatorjem, ki nam je tudi sam zares Ĺželel pomagati. Najprej mi je zaupal ĹĄtevilko deĹžurnega ve-

obrne naprej. Ko je VelunĹĄkova naposled poklicala DruĹĄtvo za opazovanje in prouÄ?evanje ptic Slovenije, so ji ti povedali, da sicer opazujejo in popisujejo labode tudi na ĹĄaleĹĄkih jezerih, nimajo pa Ä?loveka, ki bi tem pticam v teĹžavah pomagal. VelunĹĄkovi so svetovali, naj ĹĄe enkrat pokliÄ?e na Muto. Pa je in tokrat se je dr.

Zlatko Golob oglasil. Povedal je,

se je na gasilce in gospoda, ki je na Mestni obÄ?ini Velenje zadolĹžen za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje. Od tu je steklo kar samo. ÂťGasilec gospod BrinovĹĄek in gospod PrelovĹĄek iz MOV sta poklicala ĹĄe ribiÄ?a Kumra in skupaj so s pri-

jo in potrebno hrano. Dr. Golob je sklenil, da ga za 10 dni obdrĹži na opazovanju v azilu, ter obljubil, da ga nato vrne ob naĹĄe jezero. Ker ima v soboto (21. julija) ravno naÄ?rtovano pot mimo Velenja, ga bo pripeljal kar sam. In

ÄŒeprav smo labodov vajeni, ne gre pozabiti, da so divje Ĺživali

Sprehajalci ob Velenjskem in Ĺ kalskem jezeru labodjo druĹžino dobro poznamo. Vemo, da v naĹĄi dolini Ĺživi le ena druĹžina labodov. Tako je zato, ker so te ptice zelo teritorialne in ne bi dovolile, da se v istem okoliĹĄu naselil ĹĄe kakĹĄen labod. Sprehajalci pa vemo tudi, da labodja starĹĄa vsako pomlad valita v gnezdu. Pred leti sta obiÄ?ajno izvalila od tri do pet labodjih mladiÄ?ev, letos pa sta jih dobila kar osem. ÂťPrviÄ? sva jih s hÄ?erko opazili sredi maja, nato pa jih veÄ?krat opazovali in tudi fotografirali,ÂŤ pripoveduje redna sprehajalka ob jezeru, Dora VelunĹĄek. Kot poudarja, je treba biti do labodov nasploh zelo obziren. ÂťLabodi so divje Ĺživali in tako se je treba do njih tudi vesti. Tudi Ä?e se nam zdi, da smo zelo domaÄ?i, se jim ne smemo preveÄ? pribliĹževati in jih vznemirjati s preveliko glasnostjo. Tudi midve sva jih opazovali in fotografirali s primerne razdalje. Sploh pa sva vedeli, da morava biti previdni, ker gre za druĹžino z mladiÄ?i,ÂŤ je povedala VelunĹĄkova.

Eva in Dora VelunĹĄek sta pomagali mlademu labodu.

Ob pregledu je veterinar z Mute ugotovil, da plavut ni zlomljena, temveÄ? porezana in vneta.

timetrov, pa sva v zaÄ?etku julija opazili enega, ki se je obnaĹĄal drugaÄ?e od ostalih,ÂŤ je dejala Dora VelunĹĄek in pojasnila, da so se ostali labodji mladiÄ?i pasli v travi v svojima starĹĄema, en mladiÄ? pa je ostajal v vodi ali pa se poÄ?asi in nerodno pomikal po nizki breĹžini. Ko sta ga Eva in Dora VelunĹĄek bolje pogledali, sta opazili, da je nekaj narobe z njegovo plavutjo. ÂťNajprej sem pomislila, da je verjetno zlomljena,ÂŤ je povedala Dora in dodala, da mladi labod zaradi poĹĄkodbe ni mogel niti do hrane. ÂťOpazovali sva, kaj jedo ostali labodi, in mu nekaj tiste

terinarja,ÂŤ pravi VelunĹĄkova. Ko je poklicala na Ĺ aleĹĄko veterino, so ji povedali, da za divje Ĺživali pri njih niso pristojni. Pa je spet klicala na 112. Tam jo svetovali, naj pokliÄ?e veterinarja za divje Ĺživali na Muto. PoskuĹĄala je, a je bil gospod zaseden. Na 112 so jo nato usmerili do DruĹĄtva za opazovanje ptic Velenje, kjer so ji povedali, da z labodi nimajo niÄ?. Tudi prvi odziv RibiĹĄkega druĹĄtva Velenje je bil, da z labodi nimajo niÄ?. Enako so povedali lovci iz Ĺ kal, pa redarska sluĹžba MOV in Eurofins Erico. So pa ji v glavnem vsi sogovorniki pomagali z nasveti, kam naj se

da ima azil za divje Ĺživali in da je pripravljen pomagati, da pa bi bilo treba ranjenega laboda pripeljati k njemu.

Kdo ga bo ujel?

Dora VelunĹĄek ni oklevala. Labodu je Ĺželela pomagati in povsem nesebiÄ?no je v trenutku sklenila, da ga bo kar sama peljala k veterinarju na Muto. Toda kdo ga bo ujel? In s Ä?im? Labod je ĹĄe vedno divja Ĺžival, in Ä?e se mladiÄ? sluÄ?ajno ne bi branil sam, starĹĄa prav gotovo ne bi dovolila, da kdor koli kar tako vzame Ä?lana njune druĹžine. VelunĹĄkova je znova poklicala. Spomnila

merno opremo ujeli poĹĄkodovanega laboda,ÂŤ je povedala Dora VelunĹĄek, ki so jo trije junaki poklicali brĹž, ko so mladiÄ?a ujeli.

VelunĹĄkova ga je naloĹžila v primerno ĹĄkatlo in ga ob pomoÄ?i hÄ?erke Eve odpeljala na Muto. ÂťTam naju je dr. Golob Ĺže Ä?akal.

Ugotovil je, da plavut ni zlomljena, je pa bila porezana in nato vneta,ÂŤ je pojasnila Dora. Labod bi se sicer lahko porezal na ostrem kamnu, prav lahko pa tudi na kakĹĄnem odpadnem kosu stekla, zato naĹĄa doslednost pri odlaganju odpadkov tudi na tem mestu ne bo odveÄ?.

Zgodba s sreÄ?nim koncem

Pri veterinarju na Muti je labod takoj dobil infuzijo, injekci-

tako bo mladih labodov ob starĹĄih spet sedem. OdliÄ?no za fotografije, ki bodo Velenjsko in Ĺ kalsko jezero ĹĄe lepĹĄe prikazale kot labodje jezero.

Toda, da bo zgodba res sreÄ?na, smo na potezi vsi. Da (namerno ali ne) ne povzroÄ?amo poĹĄkodb divjim Ĺživalim, da se do njih ustrezno vedemo in da ko opazimo nepravilnosti, pokliÄ?emo pristojne sluĹžbe. Za zdravljenje divjih Ĺživali v naĹĄem okolju je res prvi pristojen dr. Golob z Mute, Ä?e pa boste potrebovali pomoÄ? pri ravnanju z njimi v naĹĄem okolju, se lahko obrnete na zgoraj naĹĄtete junake – pravijo, da ne bodo imeli niÄ? proti. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. julija 2018

Kar nekaj naloĹžb, s katerimi se lahko pohvalijo V obÄ?ini Ljubno za naloĹžbe veÄ? kot polovico obÄ?inskega proraÄ?una – Ĺ e vedno najveÄ?ji izziv vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo Tatjana PodgorĹĄek

Franjo NaraloÄ?nik, Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno, ob prazniku lokalne skupnosti ne skriva zadovoljstva nad pridobitvami zadnjega leta. ÂťDelamo 'na polno' in imamo kar nekaj takih pridobitev, s katerimi se lahko pohvalimo.

Smo razvojno naravnani, kar dokazuje proraÄ?unski denar, ki ga namenjamo za naloĹžbe. VeÄ? kot 50 odstotkov proraÄ?una je letos namenjenega za to oziroma tega je 1,5 milijona evrov. Izkoristimo vse vire, ki jih lahko, in denar skrbno uporabimo.ÂŤ

Vlaganje v infrastrukturo

Med pridobitvami, ki so najbolj zaznamovale zadnje leto, je NaraloÄ?nik naĹĄteval: obnovo ceste od Proda do Placa, posodobili so cesto v PrimoĹžu, ki povezu-

ÄŒeprav so v minulem letu veliko vloĹžili v posodobitev infrastrukture, ostajajo izzivi tudi v prihodnje tem najveÄ?ji.

je obÄ?ino s sosednjimi LuÄ?ami, na Razpotju so asfaltirali nekaj manjĹĄih cestnih odsekov, uredili so javno razsvetljavo v naselju Okonina. Z Direkcijo RS za ceste so se dogovorili o preplastitvi ceste in izgradnji ploÄ?nika ob obvoznici mimo Ljubnega.

Med zelo pomembne pridobitve je NaraloÄ?nik uvrstil ĹĄe posodobitev ceste proti Rastkam, kjer so hkrati uredili ĹĄe komunalno infrastrukturo, zgradili kamnite zloĹžbe v Rorah, kjer nameravajo ĹĄe ta mesec konÄ?ati asfaltna dela. ÂťPoleg obnove ceste proti pokopaliĹĄÄ?u in ureditve dodatnih parkirnih mest ob njem je zelo pomembna naloĹžba, ki se je lotevamo, izgradnja ploÄ?nika in preplastitev ceste skozi Radmirje, kjer sodelujemo z Direkcijo RS za ceste. Zadovoljstvo poraja konÄ?anje del pri rekonstrukciji Ä?istilne naprave v Lo-

Franjo NaraloÄ?nik: ÂťPoleg pridobitev me navdaja z velikim optimizmom dejstvo, da pri vlaganjih poleg lokalne skupnosti sodelujejo tudi zasebni vlagatelji.ÂŤ

kah. Vlaganja so zelo velika, bodo pa omogoÄ?ila, da bo reka Savinja tekla po dolini ĹĄe bolj Ä?ista.ÂŤ Prisluhnili so ĹĄe krajanom dela naselja PrimoĹž, ki so izrazili potrebo po kakovostnejĹĄi oskrbi s pitno vodo, ter gospodinjstvom, ki so prikljuÄ?ena na vodovod Kolovrat. S pridobljenim dodatnim denarjem na javnem razpisu se lotevajo

Dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrad

Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta kot osrednjem dogodku ob prazniku bodo podelili nekaterim najzasluĹžnejĹĄim obÄ?anom obÄ?inska priznanja in nagrade.

Zlato priznanje bo prejela Vera Kumprej, srebrno priznanje druĹžina Ĺ tiglic ter Marta in Franc BakĹĄiÄ?, bronasto priznanje pa Tadej Brgles, Magda in Miran Ermenc in druĹžina VrÄ?kovnik.

Ĺ ola zdravja v Ĺ oĹĄtanju rekreativno obeleĹžila jubilej V sredo, 11. julija, je minilo 5 let, odkar je Ĺ ola zdravja – skupina Ĺ oĹĄtanj, prviÄ? izvedla jutranjo vajo, od takrat pa opravila veÄ? kot 1600 sreÄ?anj za zdravje, rekreacijo, razvedrilo, druĹženje in dojemanje lepĹĄe plati Ĺživljenja.

Vseskozi jih je vodila prostovoljka Ljubica Donko, umetniĹĄka du-

kove in prostovoljke vaditeljice Zdenke UrĹĄnik ob. 7.30 v vseh letnih Ä?asih (pozimi uro kasneje), zunaj na prostem, stoje, po svojih zmoĹžnostih, po ruski metodi 1000 gibov, izvajale telesne vaje, ob tem pa se druĹžile ĹĄe na druge prijetne naÄ?ine. Donkova je povezala skupino sokrajank ta-

ko, da so vztrajale in iz dneva v dan vadile, uĹživale zdravo hrano in skrbele za poduhovljeno motivacijo. ÂťZdravo Ĺživeti je dobro in ob tem dolgo uĹživati darove in sadove, ki nam jih omogoÄ?ajo pozitivna energija, gibko telo in vedrina duĹĄe,ÂŤ so ob tem z zadovoljstvom ugotavljale. Tokrat, na peti rojstni dan, pa so malce ÂťgreĹĄileÂŤ, saj so po temeljiti telesni vadbi pod arkado obÄ?inske

Nadaljevali bodo velik naloĹžbeni ciklus

menjali dokonÄ?anju letos zaÄ?etih obseĹžnih naloĹžb ter nadaljevanju uspeĹĄnega naloĹžbenega ciklusa.

Tega Ĺželijo nadaljevati predvsem v obÄ?inski infrastrukturi, tako cestni kot komunalni. RazĹĄiriti nameravajo kanalizacijski sistem v naseljih Juvanje in Radmirje ter ju prikljuÄ?iti na Ä?istilno napravo v Lokah, obnoviti ali na novo asfaltirati nekaj cestnih odsekov. ÂťNimamo zaselka, v katerega ne bi kaj vloĹžili, in za to se bomo ĹĄe najprej trudili (upam v isti zasedbi tudi v naslednjem mandatu) v skladu z lastnimi finanÄ?nimi moĹžnostmi in denarjem, pridobljenem na razpisih,ÂŤ je sklenil pogovor Franjo NaraloÄ?nik.

Do prihodnjega obÄ?inskega praznika bodo najveÄ?jo skrb na-

đ&#x;”˛

Ĺ˝elja je veÄ?, a vseeno lepo napredujejo

zgradbe, kamor so se umaknile zaradi deĹžja, obiskale znano ĹĄoĹĄtanjsko kavarno s Kuhinjo GEA Sonje Bercko Eisenreich in si ob sicer zdravem zajtrku radostno nazdravile s kozarcem penine, pouĹžile pa tudi jubilejni kos torte, potem ko so na njej upihnile majhen ognjemet. Ob tem so v

Damska ĹĄola zdravja v mestu svetlobe je veliko veÄ? kot le terapija telesa.

ĹĄa, ki likovno ustvarja v keramiki in ima velik Ä?ut za ljudi, sodelovanje in projektno delo. Vse se je zaÄ?elo 9. julija 2013 v Ĺ oĹĄtanju v parku za vilo Ĺ iroko s pomoÄ?jo Ä?lanic s Ptuja, ki so pokazale program jutranje telovadbe na prostem po programu DruĹĄtva ĹĄole zdravja. Te se je lahko udeleĹži vsak, tudi Ä?e ni Ä?lan druĹĄtva.

Vsak delovni dan od takrat so domaÄ?inke pod vodstvom Don-

ureditve 9 polnilnic za elektriÄ?na vozila in elektriÄ?na kolesa, ki jih bodo lahko uporabljali obÄ?ani in turisti, obnovili bodo ĹĄe obÄ?insko stavbo. ÂťPri tem, kaj poÄ?nemo, ne smem pozabiti na dela pri namestitvi plastiÄ?ne mase na skakalnici. To pa predvsem zato, ker naloĹžbo reĹĄujemo skupaj z zasebnimi vlagatelji. Vse omenjeno lahko oznaÄ?imo kot dodano vrednost za prijaznejĹĄe Ĺživljenje obÄ?anov in tudi turistov, pri katerih zaznavamo veÄ?ji obisk in s tem tudi veÄ? prihodkov iz turistiÄ?ne takse.ÂŤ

pogovorih podoĹživljale preteklih pet let, Jani Napotnik pa je prikazal kratek filmski insert iz prvega dne vadbe. Dobro so dela tudi darila, ki so jih dame naredile same, Sonja Bercko Eisenreich in Brigita Razinger KropuĹĄek pa sta jim z roĹžami in lepimi nauki ĹĄe polepĹĄali dan. Kaj vse je ĹĄe ponudila pogrnjena miza, pa je Ĺže nova zgodba za novo petletje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V krajevni skupnosti Cirkovce prazovanje krajevnega praznika zdruŞili z gozdarskim tekmovanjem – Med prednostnimi nalogami ureditev obvoznice okoli cerkve Tatjana Podgorťek

V krajevni skupnosti Cirkovce so se tudi letos odloÄ?ili, da kakĹĄne posebne prireditve v poÄ?astitev krajevnega praznika ne bodo pripravili, ampak ga bodo zaznamovali z gozdarskim tekmovanjem lastnikov gozdov, "saj smo vpeti vanj, posebnih razlogov za samostojno prireditev pa nimamo," je pojasnila predsednica sveta Krajevne skupnosti PleĹĄivec Brigita Verboten in dodala, da pa to ne pomeni, da niso niÄ?esar postorili. ÂťGlede na to, da imamo potreb kar nekaj, Ĺželja ĹĄe veÄ?, denarja pa ni toliko na voljo, lahko reÄ?em, da smo z razvojem kraja zadovoljni. Lepo napredujemo. Treba bo ĹĄe marsikaj postoriti, a smo na dobri poti.ÂŤ V zadnjem Ä?asu so posodobili nekaj cestnih odsekov in s tem poskrbeli za lepĹĄe poti krajanov od doma in nazaj domov, pa tudi za vse tiste, ki uporabljajo na novo z asfaltom prevleÄ?eno cesto GraĹĄka gora–Cirkovce–Velenje. ÂťPromet se je zelo poveÄ?al, bliĹžnjico pa radi uporabljajo tudi lastniki gozdov. Sploh sedaj, ko ti odstranjujejo poĹĄkodovana drevesa iz gozdov zaradi lubadarja in so gozdarska vozila na cesti ĹĄe pogostejĹĄa.ÂŤ V nasle-

Brigita Verboten: ÂŤNaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja v tem trenutku je ureditev obvoznice okoli cerkve.ÂŤ

dnjih dneh naÄ?rtujejo zaÄ?etek del pri ureditvi novih sanitarij na tamkajĹĄnji podruĹžniÄ?ni ĹĄoli.

Želijo obvoznico okoli cerkve

Krajani poleg potrebe po boljĹĄih cestah izraĹžajo vse pogosteje teĹžnjo po ureditvi obvoznice okoli cerkve. Verbotnova pravi, da so naÄ?rte zanjo izdelali Ĺže pred pribliĹžno 12 leti in da se v zadnjem Ä?asu menda stvari pre-

mikajo. ÂťUpam, da bo projekt izpeljan prihodnje leto in da bo kmetija BritovĹĄek imela lahko svoje dvoriĹĄÄ?e. Sedaj ga nima, saj vozila vozijo praktiÄ?no mimo njihovih vhodnih vrat.ÂŤ Med aktivnostmi v prihodnje ĹĄe vedno predvidevajo nadaljnje posodabljanje cestnih odsekov ter ureditev kanalizacije z izgradnjo individualnih malih Ä?istilnih naprav. Na Mestni obÄ?ini Velenje so jim Ĺže pred Ä?asom pojasnili, ĹĄe pravi sogovornica, da zaradi razprĹĄenosti ter oddaljenosti med objekti izgradnja javnega kanalizacijskega omreĹžja ni mogoÄ?a in da bodo za to morala poskrbeti gospodinjstva sama.

Glede tega prav velike zagnanosti ĹĄe ni. Že danes je treba poskrbeti za to, da so ĹĄola, vrtec, prostori krajevne skupnosti, igriĹĄÄ?e vzdrĹževani in da lahko sluĹžijo svojemu namenu, kar je za take krajevne skupnosti, kot je naĹĄa, velik zalogaj.ÂŤ Ĺ e veÄ? pozornosti kot doslej pa nameravajo nameniti delovanju druĹĄtev ter medgeneracijskemu sodelovanju. Na delovne akcije, prireditve, ĹĄportne aktivnosti Ĺželijo pritegniti mlade. ÂťÄŒe nam bo to uspelo, bomo naredili veliko,ÂŤ je ĹĄe dejala Brigita Verboten. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA

19. julija 2018

Merilo za kvalitetne poÄ?itnice so spomini, ki ostanejo Ni malo druĹžin, ki jih letoĹĄnje kislo poletno vreme krepko jezi. Toda pri druĹžini Krt v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju imajo ob vsakem vremenu pet sonÄ?kov, ki sijejo Ĺže, odkar so izvedeli zanje. Neprenehoma. OÄ?etu Andreju in mami Nini Ĺživljenje bogatijo 9-letna Tinkara, 7-letni Martin, 5-letna AljaĹž in David in 3-letni Tadej.

StarĹĄa sedemÄ?lanske druĹžine Krt iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju Ĺželita otrokom priÄ?arati nepozabne poÄ?itnice. Vsako leto.

Dopust naj bo za vse Ä?lane druĹžine

ÂťOtroci so najboljĹĄe in najlepĹĄe v najinem Ĺživljenju,ÂŤ je v imenu obeh starĹĄev povedala Nina Krt. Po izobrazbi je uÄ?iteljica razrednega pouka in svoj poklic je nekaj let tudi opravljala. Ko pa je imela tudi doma veÄ? majhnih otrok, se je odloÄ?ila, da bo svoj Ä?as posvetila njim. ÂťPri petih otrocih se nabere toliko obveznosti, da mi dela nikoli ne zmanjka. Ko so v vrtcu in ĹĄoli, pospravljam, kuham, likam in delam na vrtu, popoldne pa sem zares rada z njimi tako pri delu kot pri igri,ÂŤ pripoveduje mama druĹžine. V Ravne se je ob poroki pred dobrimi devetimi leti preselila iz TrĹžiÄ?a, kjer je odraĹĄÄ?ala. ÂťVeliko lepih spominov me veĹže na otroĹĄtvo, najboljĹĄi pa je bil Ä?as osnovnoĹĄolskih poÄ?itnic. Ker sta bila oba starĹĄa zaposlena v ĹĄolstvu, smo cele poÄ?itnice preĹživeli na morju.

Bilo je res noro,ÂŤ pravi Nina in dodaja, da Ĺželi prav takĹĄne poÄ?itnice ÂťpriÄ?aratiÂŤ tudi svojim otrokom. Da bi otroci poÄ?itnice preĹživeli nepozabno, si Ĺželi tudi oÄ?e druĹžine Andrej Krt, ki Ĺženi skrbno pomaga pri organizaciji. Ĺ e veÄ?: pravi, da si tudi Ĺžena zasluĹži poÄ?itnice, zato so se Krtovi letos pri izbiri namestitve ob morju odloÄ?ili za hotel. ÂťOba se zavedava, koliko Ä?asa in energije vzame kuhanje in nato umivanje pribora za sedem ljudi, ker pa dopusta ni veliko, sva rekla, da bomo tiste dni res Ä?im bolje izkoristili,ÂŤ je pojasnila Nina. Ker jih je veÄ? kot v povpreÄ?ni druĹžini, seveda dopust predstavlja tudi veÄ?ji stroĹĄek. ÂťV hotelih nimajo sob, ki bi bile dovolj velike za vse nas, zato sva morala vzeti dve sobi. In ker so otroci premajhni, da bi bili v sobi sami, je vsak od naju v eni sobi, po ĹĄe en otrok na sobo pa je ĹĄtet kot odrasla oseba,ÂŤ pojasnjuje Nina. Dopust na morju torej ne bo posebej dolg, bo pa posveÄ?en le njim. Tako kot se trudijo, da bi bili tudi ostali poÄ?itniĹĄki dnevi.

Velika druŞina – velika atrakcija

Otroci se poleti (tudi z mamo) radi igrajo na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u.

PoÄ?itnice obrnejo Ĺživljenje na glavo

Ko se je pred slabim mesecem dni bliĹžal konec ĹĄolskega leta, so tudi Krtovi otroci nestrpno odĹĄtevali. Še petkrat gremo spat ‌ ĹĄe ĹĄtirikrat ‌ A ko je vendarle priĹĄel zadnji dan vrtca in ĹĄole, je Martin ugotovil, da odslej ne bo veÄ? prvoĹĄolÄ?ek, Tinkara pa je spoznala,

ÄŒeprav se za kratke poÄ?itnice odloÄ?ijo tudi kdaj med letom, se letoĹĄnjih dni, ko bodo prosti vsi, neizmerno veselijo. StarejĹĄa otroka bosta pakirala Ĺže sama, tudi na morju ob obali, pa znajo (seveda ĹĄe vedno pod budnim oÄ?esom starĹĄev) popaziti drug na drugega. ÂťSe nam pa pogosto zgodi, da smo – kamor koli pridemo – velika atrakcija. Vsi nas gledajo in zdi se, da vsi vedo, kje so naĹĄi otroci,ÂŤ smejĂŠ se pripoveduje Nina. Kot pravi, se starĹĄa z otroki pred odhodom vedno pogovorita, kako se vesti, in sta zelo vesela, da se tega res drĹžijo. ÂťKo gremo npr. skupaj na sladoled, se primemo za roke in ni nobenega tekanja in norenja. In otroci to znajo spoĹĄtovati,ÂŤ je ponosna mama. Oba starĹĄa si Ĺželita, da jim bodo poÄ?itnice za vedno ostale v lepem spominu. ÂťUpam, da bodo to poÄ?itnice, za katere bodo Ä?ez 20 let rekli, da bi tudi svojim otrokom Ĺželeli dati kaj takĹĄnega,ÂŤ pravi Nina Krt.

da bo pogreĹĄala prijatelje in uÄ?iteljico. ÂťNajini otroci zelo radi hodijo v vrtec in ĹĄolo. Tudi obĹĄolske dejavnosti izbiramo tako, da so jim v veselje. Sicer tu in tam vseeno nastopijo trenutki, ko se zdi, da je teĹžko, a jih s pozitivnim pristopom skupaj hitro reĹĄimo,ÂŤ pravi Nina Krt. In dodaja, da sta z moĹžem na otroke zares ponosna. Vsak dan posebej. Z veseljem

in ponosom povesta, katera priznanja in pohvale so osvojili. ÂťA tisto, zaradi Ä?esar sem najbolj ponosna nanje, se ne meri s priznanji in diplomami,ÂŤ poudarja mama druĹžine.

Priznava, da se Ĺživljenje celotne druĹžine med poÄ?itnicami obrne na glavo. ÂťTo je Ä?as za NAS,ÂŤ pravi Nina in pojasnjuje, da si smejo otroci poleti ogledati

So (kot) velika druĹžina EvangeliÄ?anska cerkev v Velenju deluje tri leta – Na Cesti Bratov Mravljakov se redno zbira okrog 30 vernikov – Letos so pripravili AngleĹĄki brejk kamp za otroke in za najstnike Ste se kdaj vpraĹĄali, na kaj pomislite ob besedi Cerkev? In: zakaj pomislite tako?

Odnos do Cerkve je zelo osebna stvar. Tako osebna, da je misli in obÄ?utkov ob tej besedi verjetno toliko, kot je ljudi.

Za tiste, ki so imeli kdaj priloĹžnost sreÄ?ati predstavnike EvangeliÄ?anske cerkve v Velenju, pa beseda predstavlja skupnost prijaznih in dobrovoljnih ljudi, ki verujejo in skuĹĄajo tudi z drugimi deliti upanje. Tako zavzeto, da so za to pripravljeni prepotovati tudi pol sveta.

ZDA. Tajska. ZDA. Srbija.

Maribor. Velenje!

Randy Bell je pastor. V ZDA je ĹĄtudiral teologijo in na fakul-

teti spoznal Joan, ki je kasneje postala njegova Ĺžena. Oba sta se Ä?utila poklicana od Boga, da ljudem preneseta Âťdobro novico o JezusuÂŤ, zato sta na pobudo organizacije, ki ji pripadata, odpotovala na Tajsko. ÂťTam sva domaÄ?inom povedala, v kaj verujeva in zakaj. Nikogar pa nisva prepriÄ?evala, saj je odloÄ?itev za vero vedno osebna,ÂŤ je pojasnil Randy Bell. Njegova Ĺžena Joan Bell je dodala, da sta se po dveletni izkuĹĄnji na Tajskem vrnila v ZDA, kjer sta se jima rodila dva otroka, nato pa sta odpotovala v Srbijo. ÂťTam sva ostala pet let in tam se je rodila najina najmlajĹĄa hÄ?i,ÂŤ je ĹĄe dodala Joan.

Potem je sledila Slovenija. Najprej so ju povabili v skupnost v

AmeriÄ?ani z leve proti desni: Ryan, Sarah, Joan in Randy.

Mariboru, kjer sta ostala 15 let, nato so ju pred tremi leti prosili, da bi zaĹživela v Velenju. ÂťPrej tukaj ni bilo evangeliÄ?anske skupnosti in povabilo sva z veseljem sprejela,ÂŤ je dejal Randy. Kot je povedal, se danes v prostorih na Cesti Bratov Mravljakov v Velenju redno sreÄ?uje okrog 30 vernikov. ÂťSkuĹĄam biti v podporo ljudem, ki Ĺželijo spoznavati biblijo. Ĺ˝ena mi pomaga pri glasbi in tako vodi zborÄ?ek zvonÄ?kov in slavljenje, jaz pa pridigam in uÄ?im. V skupnosti pripravljam tudi usposabljanja za mlade, pri tem pa se povezujem tudi z neka-

terimi ostalimi evangeliÄ?anskimi skupnostmi v Sloveniji,ÂŤ je pojasnil Randy.

Trubar ni le oÄ?e jezika

Ko sta priĹĄla v Slovenijo, sta Randy in Joan Bell spoznala PrimoĹža Trubarja. ÂťPrej ga nisva poznala, zdaj pa veva, da je most med nami,ÂŤ je dejal Randy in dodal, da Slovenci veÄ?inoma ne vemo, zakaj je PrimoĹž Trubar prevedel biblijo. ÂťVeÄ?inoma veste, da je oÄ?e vaĹĄega jezika, toda on je veÄ? kot to. Ni samo oÄ?e jezika, temveÄ? je tisti, ki je Ĺželel, da bi razumeli, kaj beremo in Ĺži-

kakĹĄno risanko veÄ?, malo dlje spati, malo veÄ? lenariti. ÂťSeveda v mejah zdravega razuma,ÂŤ dodaja.

S hÄ?erko, ki je najstarejĹĄa od otrok, sta se dogovorili, da lahko dobi vsak dan za 15 minut branja, 15 minut raÄ?unanja in 30 minut igranja klavirja kljukico. ÂťVsaka kljukica pa pomeni, da je lahko zveÄ?er 15 minut dlje pokonci,ÂŤ pojasnjuje mama Nina in pravi, da se hÄ?i kar pogosto odloÄ?a za osvojitev kljukic.

A pri poÄ?itnicah Krtovih ne gre samo za drugaÄ?en ritem spanja. ÂťMed poÄ?itnicami raziskujemo domaÄ?i gozd, ob lepem vremenu uĹživamo v bazenu na dvoriĹĄÄ?u, letos pa smo sklenili, da bomo raziskovali gradove na Slovenskem in naredili domaÄ? herbarij,ÂŤ naĹĄteva Nina in pove, da jim naÄ?rte sicer nekoliko kvari vreme. ÂťA se mu ne damo, mi se imamo vseeno lepo, tudi Ä?e namesto izleta ostanemo doma in se preprosto skupaj igramo,ÂŤ ĹĄe dodaja. Kot pravi, so poÄ?itnice Ĺže same po sebi zabavne, Ä?e pa jih Ä?lovek preĹživi v dobri druĹžbi, je to nepozabna izkuĹĄnja. ÂťMenim, da so merilo za dobro preĹživete poÄ?itnice spomini, ki ostajajo. Pa naj gre za razkoĹĄno potovanje po tujini ali za igro v doma narejenem ĹĄotoru, vaĹžno je, da se jih spominjamo z nasmehom na obrazu,ÂŤ poudarja Nina.

Vloga oÄ?eta v druĹžini je izjemno pomembna

Pri Krtovih julija oÄ?e redno hodi v sluĹžbo, ki jo opravlja na Premogovniku Velenje. ÂťMi pa vseeno skuĹĄamo tudi te dni Ä?im bolje izkoristiti. Vsak dan je zelo pester,ÂŤ pravi Nina in ob pogledu na pet malih sonÄ?kov ob njeni strani, ji ni teĹžko verjeti. Izjemno odprti in prijazni so. ÄŒloveku brĹž pokaĹžejo domaÄ?i bazen ali pravkar sestavljen Ĺživalski vrt iz lego kock. Takoj si povabljen k igri in niÄ?esar jim ni teĹžko deliti. ÂťKo pride domov oÄ?e, pa vidijo samo ĹĄe njega,ÂŤ ponosno pripoveduje Nina, ki dodaja, da se zaveda, kako zelo pomembna je vloga oÄ?eta v druĹžini. Ne samo za otroke, tudi zanjo je pomembno, da ji moĹž stoji ob strani in da si vÄ?asih vzame Ä?as le zanju. ÂťNa tem mestu bi se rada zahvalila moĹževi mami, ki takrat pazi na otroke in nama omogoÄ?a Ä?as, ki ga vsi zakonci nujno potrebujemo,ÂŤ pravi Nina.

vimo,ÂŤ je poudaril pastor. Povedal je ĹĄe, da obstaja velika razlika med Ä?lovekom, ki je tradicionalno religiozen, in Ä?lovekom, ki je osebno veren. ÂťLjudem Ĺželimo povedati, da je oseben odnos z Bogom mogoÄ? vsak dan. In da bo Ä?lovek, ki iĹĄÄ?e resnico, to tudi naĹĄel. Bog nam to obljublja, a on je gentleman in se ne bo vsiljeval,ÂŤ je ĹĄe pristavil Randy. Kot je dodal, se z ljudmi v velenjski skupnosti sreÄ?ujejo zelo naravno. ÂťVÄ?asih gremo na sladoled ali kavo in se tako spoznavamo ter pogovarjamo. Ker so ljudje v Velenju zelo prijazni, to sploh ni teĹžko,ÂŤ je dejala Joan.

Ryan in Sarah sta mlada za mlade

Pred letom in pol sta priĹĄla v Slovenijo tudi Ryan in Sarah Pursley. Ker prihajata iz Teksasa, sta se najprej namestila v Ljubljani, kjer sta skuĹĄala osvojiti osnove slovenskega jezika.

LetoĹĄnjega junija sta tudi onadva priĹĄla v Velenje, in sicer zato, da bi v okviru tukajĹĄnje evangeliÄ?anske cerkve delala z mladimi. ÂťLeta 2012 sva potovala okrog sveta in pri tem pomagala v si-

đ&#x;”˛

rotiĹĄnicah v Indiji in Ugandi, bivala v ĹĄtudentskih kampusih in se na neki toÄ?ki ustavila tudi v Sloveniji,ÂŤ se spominja Ryan, ki si je v ZDA pridobil izobrazbo profesorja matematike. Tri leta je opravljal svoj poklic, nato pa je tudi on sledil svojemu poslanstvu. ÂťNiti malo mi ni bilo teĹžko priti sem,ÂŤ je povedal. Naloga Ryana in Sarah v Velenju je navezovanje stika z mladimi.

Zadnja dva tedna sta tako organizirala AngleĹĄki brejk kamp – prvi teden za otroke, drugi teden za najstnike. Kot pravita, si Ĺželita tudi med ĹĄolskim letom organizirati vsaj tedenske uÄ?ne ure angleĹĄkega jezika. ÄŒe jima bo to uspelo, je odvisno tudi od uspeĹĄnosti pogajanj za prostore, kjer bi teÄ?aje lahko izvajala. No, izvajali. Vsi skupaj, saj si v skupnosti nenehno stojijo ob strani.

EvangeliÄ?anska cerkev v Velenje je namreÄ? velika druĹžina – Ä?etudi niso v krvnem sorodstvu, jih povezuje nekaj globljega. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

19. julija 2018

Rekordna Rudarjeva zmaga v Velenju V prejĹĄnji sezoni ĹĄtiri najboljĹĄa slovenska moĹĄtva so odigrala prve kvalifikacijske tekme v evropskih pokalih. Svoje navijaÄ?e je gotovo razoÄ?arala drĹžavna prvakinja Olimpija, ki je v prvi tekmi uvodnega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v StoĹžicah z 0 : 1 izgubila proti najboljĹĄemu klubu iz AzerbajdĹžana Qarabagu. Drugi Maribor, tretje DomĹžale in Ä?etrti Rudar pa so nastopili v ligi Evropa, drugem najmoÄ?nejĹĄem tekmovanju na stari celini.

Podprvaki so v glavnem albanskem mestu Tirani z 1 : 0 premagali Partizana. DomĹžalÄ?ani so v Bosni in Hercegovini proti Ĺ irokem Brijegu po prvem polÄ?asu vodili z 2 : 0. OÄ?itno so se prehitro zadovoljili z visokim vodstvom, saj so se domaÄ?i v drugem delu z dvema goloma reĹĄili poraza.

Najbolj so navduĹĄili VelenjÄ?ani, ki so gostili moĹĄtvo Tre Fiori iz San Marina in jih pred slabimi 500 gledalci premagali kar s 7 : 0. To je njihova najviĹĄja zmaga v dosedanjih ĹĄestih evropskih nastopih. Tudi zmaga z dvoĹĄtevilÄ?no razliko ne bi bila nezasluĹžena Po dvakrat sta zadela Milan TuÄ?ić in Dominik RadiÄ?, po enkrat Djair Williams in Ante Solomun, en gol pa so si zabili Sanmarinci sami.

DanaĹĄnja povratna tekma bo za rudarje gotovo zgolj formalnost. Zgoditi bi se moral Ä?udeĹž, da bi jih tako rekoÄ? amaterji iz San Marina izloÄ?ili. Po prikazanem v Velenju so igralci Rudarja najmanj za razred boljĹĄi od njih. Vseeno pa je priÄ?akovati, da bodo storili vse, da se Ä?im bolj Ä?astno poslovijo od tekmovanja. Po porazu prejĹĄnji Ä?etrtek v Velenju so bili namreÄ? zelo jezni. NajbrĹž Rudar Velenje - Tre Flori 7 : 0 (1 : 0) Strelci: TuÄ?ić (33., 59.), Radić (48., 78.), Parfitt-Williams (49.), Della Valle (75./ag), Solomun (84.).

Rudar Velenje: Pridigar, Muić (od 57. Ĺ imunac), PiĹĄek, TrifkoviÄ? (od 64. Trifković), Parfitt-Williams, Radić, Bolha, Vasiljević, TomaĹĄević, TuÄ?ić (od 72. Vodeb), PuĹĄaver.

Pari uvodnega PL Telekom Slovenije Jutri (petek): Aluminij – Celje (18:00); sobota: Mura – Triglav (18:00), Gorica – Olimpija (20:15); nedelja: Rudar – Maribor (18:15)

Rudar – Spartak Moskva 1 : 3 (1 : 2)

Strelci: Lomovicki (6), Hanni (32), Promes (75); TuÄ?ić (38) Pred odhodom na povratno tekmo s Tre Fiorijem v italijanskem Forliju so nogometaĹĄi Rudarja v ponedeljek v avstrijskem Beljaku odigrali prijateljsko tekmo s Spartakom iz Moskve, udeleĹžencem lige prvakov v prejĹĄnji sezoni, ki je zmagal s 3 : 1.

Edini zadetek za VelenjÄ?ane je dosegel Milan TuÄ?ić. Na prejĹĄnjem prvenstvu tretji spartakovci so s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen zaustavili Dominika Radića. TuÄ?iću je vratar strel z bele toÄ?ke ubranil, odbita Ĺžoga je priletela do njega, tokrat pa je bil natanÄ?nejĹĄi.

Sanmarince so premagali s 7 : 0 – Tudi na danaťnji povratni tekmi Şelijo pokazati, da so kakovostnejťe moťtvo – V nedeljo za pomlajeno moťtvo prva prvenstvena preizkuťnja

Prvi gol

Ante Solomun (20), mladi Hrvat iz VaraĹždina, je v Velenje priĹĄel februarja letos; to je bil njegov prvi gol v Rudarjevem dresu in sploh prvi evropski. ÂťZelo sem sreÄ?en. Dobro treniram, Ä?akal sem na to priloĹžnost. Vesel sem, da sem se na najlepĹĄi naÄ?in oddolĹžil trenerju za zaupanje. Upam, da jih bo ĹĄe veliko.

Verjamem, da na povratni tekmi lahko ponovimo tako igro,ÂŤ se je po tekmi svojega prvega zadetka v Rudarjevem dresu in sploh prvega na neki mednarodni tekmi veselil 20-letni Hrvat.

Tudi danes resno

ZaÄ?etna enajsterica proti Sanmarincem (prva vrsta z leve proti desni): Damjan Trifković, Parfitt Williams Terrai Carl Djair, Ivan Vasiljević, Robert PuĹĄaver in AnĹže PiĹĄek; druga vrsta: Marko Pridigar, Domagoj Muić, Dominik Radić, Milan TuÄ?ić, Josip TomaĹĄević, Klemen Bolha.

niso niti v sanjah priÄ?akovali, da bodo ob jezeru doĹživeli takĹĄen potop. NajbrĹž tudi zato ne, ker so v prvem predkrogu nepriÄ?akovano izloÄ?ili predstavnika Walesa. Glavnega krivca za visok poraz so 'odkrili' v mokri travnati povrĹĄini, ki so jo med odmorom dobro namoÄ?ili.

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik je pred odhodom na povratni dvoboj dejal, da v San Marino ne odhajajo na izlet, ampak Ĺželijo tudi tam doseÄ?i Ä?im viĹĄjo zmago. Tekma jim bo sluĹžila kot preizkuĹĄnja za novega tekmeca v tem drugem najmoÄ?nejĹĄem evropskem klubskem tekmovanju, romunski Fotbal Club, ki je naslednik slovite Steaue iz BukareĹĄte, nekdanje evropske klubske prvakinje. Poleg tega pa tudi za nedeljsko z Mariborom. Z jutriĹĄnjo tekmo med Aluminijem in Celjem se namreÄ? zaÄ?enja nova sezona bojev za domaÄ?e prvenstvene toÄ?ke.

Fiori so svojo sreÄ?o iskali predvsem v hitrih nasprotnih napadih. Toda vratar Marko Pridigar je bil dolgo povsem brez dela, saj skorajda ni priĹĄel v stik z Ĺžogo. V 28. minuti pa je moral pokazati svoje znanje. Po hitrem napadu je gostujoÄ?i napadalec priĹĄel v odliÄ?en poloĹžaj za zadetek, vendar je Pridigar s sijajno obrambo prepreÄ?il vodstvo gostov. Seveda je bilo samo vpraĹĄanje Ä?asa, kdaj bodo VelenjÄ?ani zlomili njihovo nadvse

Dolgo so se muÄ?ili

Rudarji so potrebovali dobre pol ure, da so zlomili odpor Sanmarincev. Gostje so z obrambno igro ohranjali svojo mreĹžo nedotaknjeno in rudarji jih dolgo niso mogli streti. Tre

Gorenje najprej s Ĺ vedi Na Dunaju, sedeĹžu EHF, so v torek izĹžrebali pare 1. kroga kvalifikacij za pokal te zveze. Ĺ˝reb je rokometaĹĄem Gorenja, ki so v prejĹĄnjem prvenstvu osvojili 'samo' tretje mesto, doloÄ?il ĹĄvedski Alingsas. VelenjÄ?ani bodo 1. ali 2. septembra gostovali Skandinaviji, povratna tekma pa bo teden dni pozneje v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani.

Alingsas domuje v istoimenskem mestecu na jugozahodu Ĺ vedske. Klub letos praznuje 45 let obstoja, v Ä?asu svojega delovanja pa je dvakrat postal drĹžavni prvak (sezona 2008/09 in 2013/14). V minuli sezoni je Alingsas drĹžavno prvenstvo skle-

zatem je RadiÄ? le dosegel svoj drugi gol.

KonÄ?ni rezultat pa je postavil najmlajĹĄi igralec na tej evropski tekmi na igriĹĄÄ?u, 20-letni Ante Solomun, ki je v 65. minuti zamenjal kapetana Trifkovića.

nil v polfinalnem nizu, v katerem je po petih tekmah klonil proti zasedbi MalmĂśa. Aktualni prvak Ĺ vedske je Kristianstad, ki je bil v finalu boljĹĄi od MalmĂśja.

V 2. krog kvalifikacij se bo prebila ekipa, ki bo imela v skupnem seĹĄtevku obeh tekem (doma in v gosteh) boljĹĄo razliko med danimi in prejetimi zadetki. Ob neodloÄ?enem izidu bo napredovalo moĹĄtvo, ki bo na gostovanju doseglo veÄ? zadetkov.

Zmagovalec obraÄ?una med Alingsasom in Gorenjem Velenjem se bo v drugem od treh kvalifikacijskih sit oktobra pomeril s poljsko zasedbo Gwardia Opole, đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Zoran JoviÄ?ić, trener RK Gorenje Velenje: "Na prvi kvalifikacijski stopniÄ?ki Pokala EHF nas Ä?aka zahteven tekmec.

S ĹĄtabom naĹĄe ekipe bomo naredili vse, da o moĹĄtvu Alingsasa zberemo Ä?im bolj detajlne podatke. Upam tudi, da bomo imeli priloĹžnost videti kakĹĄno njegovo tekmo. Na obraÄ?una se bomo pripravili po najboljĹĄih moÄ?eh, nedvomno pa je, da nam Ĺžreb ni bil najbolj naklonjen."

poĹžrtvovalno igro. To se je zgodilo v 33. minuti. Kapetan Damjan Trifković je po uspeĹĄnem preigravanju poslal Ĺžogo pred vrata. Milan TuÄ?ić jo je udaril z glavo, a se je gostujoÄ?i vratar fantastiÄ?no odzval in jo odbil, na svojo Ĺžalost prav do visokega Rudarjevega napadalca, ki je bil v drugo uspeĹĄnejĹĄi. ÂťLed je bil prebit,ÂŤ gostom je zaÄ?ela pojenjati sapa, vendar domaÄ?i svoje kakovosti do odhoda na odmor niso kronali ĹĄe s kakĹĄnim zadetkom. Gostje pa so pred odhodom na odmor ĹĄe drugiÄ? zapretili vratarju Pridigarju, a je Ĺžoga zadela zunanji del mreĹže. DokonÄ?no je 'poÄ?ilo' na zaÄ?etku drugega dela, v katerem je tekma skorajda ves Ä?as potekala na polovici gostov. Tudi v tem delu so Sanmarinci Pridigarju zapretili le dvakrat, Rudarjevih priloĹžnosti pa skorajda nismo uspeli ĹĄteti. Med 48. in 49. minuto sta Dominik Radić in Djair Parfitt-Williams poviĹĄala vodstvo; v 59. minuti je TuÄ?ić z drugim svojim golom poviĹĄal na 4 : 0.

Nato so se domaÄ?i malce umirili, v 78. minuti pa spet udarili in (5 : 0). To je bil avtogol gostujoÄ?ega obrambnega igralca.

NiÄ? narobe pa ne bi bilo, Ä?e bi ga pripisali Radiću. Tri minute

Trener Marijan PuĹĄnik o visoki zmagi in morebitnem danaĹĄnjem podcenjevanju: ÂťPred tekmo nisem stopil pred fante in jim pojasnjeval, da smo za razred boljĹĄi. ÄŒe bi tako ravnal, bi bilo to podcenjevanje nasprotnika. Tega ni bilo, tekmo so odigrali poĹĄteno in rezultat takĹĄnega odnosa je visoka zmaga. Po muÄ?enju v prvem polÄ?asu, ko dolgo nismo mogli prebiti nasprotnikovega bunkerja, sem fantom ob polÄ?asu dejal, naj igrajo mirno in potrpeĹžljivo, da bo zaradi naĹĄe veliko veÄ?je kakovosti vse priĹĄlo na svoje mesto. Priznam pa, da sem bil tudi sam dolgo Ä?asa ĹživÄ?en, ker sem si Ĺželel, da Ä?im prej zadenemo. V drugi polÄ?as smo dobro startali, hitro poviĹĄali prednost. DokonÄ?no smo prebili nasprotnikov bunker. Pokazalo se je, da je bila to pravilna strategija. Fantom vse Ä?estitke. Trudili so se do zadnje minute.

Kljub visoki prednosti bomo tudi na povrtani tekmi zaigrali resno. Ĺ˝elimo Ä?im bolje zastopati slovenske barve.

Vsaka zmaga je pomembna. Nikakor ne bomo odĹĄli samo na izlet, ampak Ĺželimo Ä?im bolje opraviti preizkuĹĄnjo pred Steauo, za katero verjamem, da bo pritegnila veliko veÄ? gledalcev, kot so jih igralci iz San Marina. Obenem bo to tudi generalka za uvodno prvenstveno tekmo.ÂŤ

Brez KaĹĄnika in ÄŒrnÄ?iÄ?a

V Rudarjevi zasedbi na prvi tekmi s Sanmarinci ni bilo branilca Davida KaĹĄnika in napadalca Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a. KaĹĄnik je sicer bil po uspeĹĄnem okrevanju po operaciji kolena med rezervnimi igralci, vendar trener z njegovim nastopom ni tvegal. ÄŒernÄ?iÄ? pa je bil v torek prejĹĄnji teden v celjski bolniĹĄnici operiran na liÄ?nici, ki si jo je zlomil na prijateljski tekmi s Hajdukom. đ&#x;”˛

Stane Vovk

OdliÄ?ni nastopi velenjskih atletov Celje – Na stadionu Kladivarja v Celju je bilo v soboto in nedeljo atletsko drĹžavno prvenstvo za Ä?lanice in Ä?lane. Dobro formo so potrdile tudi nekatere tekmovalke in tekmovalci AK Velenje, ĹĄe posebej Anita Horvat, ki je sobotni zmagi na "njeni" razdalji 400 m (52,32) dan pozneje dodala ĹĄe prvo mesto na 200 m (23,64).

"Sem zelo stabilna v tej sezoni, tudi tokrat je bilo tako. Vesela sem. Želim si sicer ťe nekaj boljťi izid do konca sezone, predvsem na evropskem prvenstvu v Berlinu, kjer je moj cilj nastop v finalu, potem pa je marsikaj moŞno. V zadnjem obdobju sem naredila treninge hitrosti in na prvi diamantni tekmi v karieri, v

petek bom nastopila v Monaku, Ĺželim si tudi boljĹĄi doseĹžek kot danes," je povedala Horvatova.

Jerneja Smonkar (Velenje) je zmagala na 800 metrov z 2:05,39 in ugnala MaruĹĄo MiĹĄmaĹĄ (Mass, 2:05,83), ki ima sicer normo za EP na 3000 m zapreke in je v zadnjih letih najboljĹĄa slovenska tekaÄ?ica na srednjih in dolgih progah. Na 400 m je bila Jerneja druga oziroma Ä?etrta v odprti konkurenci.

"Ker je bila MiĹĄmaĹĄeva na startni listi, sem vedela, da bo hiter tek. OdloÄ?ila sem se, da bom Ä?im dlje tekla za njo. Nisem priÄ?akovala zmage, a ko sem jo v zaÄ?etku startne ravnine prehitela, sem naĹĄla neko dodatno

moÄ? in nato priĹĄla prva skozi cilj. Imam pa ĹĄe nekaj rezerve, lahko bi ĹĄla ĹĄe nekaj hitreje," je povedala Smonkarjeva.

Peter HribarĹĄek (Velenje) je z 52,66 sekunde sobotnemu naslovu na 100 m ovire dodal ĹĄe prvo mesto na DP na 400 m ovire, tako kot prvi dan pa je tudi drugi v odprti konkurenci zasedel drugo mesto. Tadej Enci je bil na 400 m tretji.

Bernarda Letnar je bila v metu kopja (54,41 m) v DP druga za odliÄ?no Martino Ratej (66,10 m) oziroma tretja v odprti konkurenci.

Zmagali sta tudi obe velenjski ĹĄtafeti na 4 x 400 metrov, na 4 X 100 m pa so bila dekleta druga. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

19. julija 2018

NajveÄ? tekmovalcev doslej V Cirkovcah so z motorno Ĺžago tekmovali lastniki gozdov iz regije SaĹĄa in njene ĹĄirĹĄe okolice – DruĹženje in hkrati preverjanje znanja – Kdo gre na drĹžavno, bo znano po tekmovanju v LuÄ?ah Tatjana PodgorĹĄek

Cirkovce, 14. julija – DruĹĄtvo lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline je v sodelovanju z ObmoÄ?no enoto Zavoda za gozdove Nazarje ter obÄ?inama Velenje in Ĺ oĹĄtanj pripravilo gozdarsko tekmovanje v rokovanju z motorno Ĺžago. V Cirkovcah na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u pri tamkajĹĄnji podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli je bilo letoĹĄnje tretjiÄ? zapored, hkrati pa Ä?etrto v spomin na Milana PogorelÄ?nika, nekdanjega sodelavca zavoda ter zavzetega organizatorja sekaĹĄkih tekmovanj v preteklosti. Letos prviÄ? pa so tekmovanje zdruĹžili s Krajevno skupnostjo Cirkovce in z njim zaznamovali krajevni praznik.

Na letoĹĄnjem je sodelovalo najveÄ? tekmovalcev in tekmovalk doslej, 39 ali 13 veÄ? kot pred letom dni. ÂťBi jih bilo danes tu ĹĄe veÄ?, vendar smo Ä?asovno omejeni in bi vse skupaj trajalo predolgo,ÂŤ je pojasnil predsednik DruĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline Martin Medved. Tekmovalci in tekmovalke so priĹĄli iz regije SaĹĄa in tudi drugih to-

vrstnih druĹĄtev po drĹžavi. ÄŒe je verjeti informaciji, ki je kroĹžila na prizoriĹĄÄ?u, je bilo med tekmovalci najboljĹĄih sedem z lanskega drĹžavnega tekmovanja v rokovanju z motorno Ĺžago. Da je konkurenca kar moÄ?na, je menil ĹĄe Toni Breznik, vodja nazarske obmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Spretnosti v rokovanju z motorno Ĺžago so sodelujoÄ?i pokazali v petih disciplinah, in sicer kombiniran rez, zasek in podĹžagovanje, kleĹĄÄ?enje ter podiranje na balon. Obiskovalci, ki so spremljali njihov nastop, so spretnost tekmovalcev najpogosteje pospremili z besedami: dobro priĹžge motorno Ĺžago in jo tudi Ĺže ugasne. Ne smeĹĄ pogledati po prizoriĹĄÄ?u, ko je Ĺže konec nastopa.ÂŤ Zmagovalci po posame-

Na tekmovanju so sodelovale tudi tri Şenske – na sliki Pavla Voler v akciji.

Na ekshibicijskem tekmovanju v kleĹĄÄ?enju se je pomerilo najboljĹĄih pet v tej disciplini. Zmagovala sta oÄ?e in sin Janko ter Klemen Mazej iz Belih Vod.

znih disciplinah so bili: v kombiniranem rezu Dani Avbreht, preciznem rezu LuÄ?ka JelĹĄnik, zaseku in podĹžagovanju Janko Mazej, kleĹĄÄ?enju Aleksander Bobovnik in v podiranju na balon Klemen PodkriĹžnik. Po skupnem seĹĄtevku vseh toÄ?k pa so si pr-

va tri mesta v moĹĄki konkurenci razdelili: Dani Avbreht, Janko Mazej, Klemen Mazej; med tremi Ĺženskimi tekmovalkami je slavila LuÄ?ka JelĹĄnik pred Darjo Bobovnik in Pavlo Voler. Duseti Ĺ oĹĄtanj, Brlec in Savinjska 1 pa je bil vrstni red treh najboljĹĄih ekip. Tekmovanje so organizatorji popestrili ĹĄe z Ĺžaganjem z roÄ?no Ĺžago amerikanko.

Gozdarsko tekmovanje z motorno Ĺžago v Cirkovcah je bilo izbirno za drĹžavno tekmovanje, ki bo na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Kdo se bo nanj uvrstil, bo znano po tovrstnem tekmovanju v LuÄ?ah na zaÄ?etk u prihodnjega DomaÄ?in Dani Avbreht je bil skupni zmagovalec v moĹĄki konkurenci. meseca.

Martin Medved nam je ob tej priloĹžnosti ĹĄe dejal, da je dogodek namenjen predvsem druĹženju lastnikov gozdov, izmenjavi izkuĹĄenj ter preverjanju spretnosti in znanja iz varnega dela v gozdu. Slednjemu namenjajo veliko pozornosti, zato organizirajo tudi razna predavanja. Letos so Ĺže izvedli teÄ?aj za pridobitev nacio- Martin Medved nalne poklicne kvalifikacije za varno delo v gozdu, jeseni naÄ?rtujejo ĹĄe enega, in sicer za traktorista ali gojitelja. S tekmovanjem pa nekaj malega ÂťkapneÂŤ ĹĄe v druĹĄtveno blagajno in tako 110 Ä?lanom druĹĄtva omogoÄ?i strokovno ekskurzijo po domovini in tudi zunaj nje. đ&#x;”˛

Poleti Ĺživahno tudi na golf igriĹĄÄ?u NajmlajĹĄi plavalci: Golf klub Velenje vabi s tremi programi, ki tako otrokom kot odraslim omogoÄ?ajo spoznavanje s palico, Ĺžogico in zelenico Golf klub Velenje, ki ima Ĺže lepo tra- predsodek, da je golf drag ĹĄport. Zato dicijo, ĹĄteje 250 Ä?lanov, za golf pa si omogoÄ?amo brezplaÄ?no vadbo.ÂŤ Klub vsako leto izvede veÄ? turnirjev Ĺželijo navduĹĄiti ĹĄe veÄ? ljudi. Zato na vadiĹĄÄ?u ob mestnem stadionu poleti in sreÄ?anj Ä?lanov, ki hodijo tudi na izizvajajo tri programe, ki udeleĹžence lete v tujino, vabijo pa tudi Ä?lane druvseh starosti nagovarjajo k ukvarjanju gih klubov. Na vadiĹĄÄ?u potekajo redni z golfom. Eden poteka v sklopu poÄ?i- treningi mladinske selekcije, obiskujetniĹĄkega ĹĄportnega tabora Zmaga Ku- jo pa ga tudi ljubitelji golfa od drugod. ĹĄtrina, v okviru katerega otroci poleg ÂťNaĹĄi Ä?lani tudi tekmujejo. MlajĹĄi na mnogih drugih ĹĄportov spoznavajo tudi golf, vsak ponedeljek ob 18. uri pa Ä?lani kluba v sodelovanju z zavodom RdeÄ?a dvorana vabijo na brezplaÄ?no prosto vadbo za otroke, ki jih sprejme uÄ?itelj golfa in jim podaja osnove tega ĹĄporta.

Ob ponedeljkih prirejajo tudi dneve odprtih vrat in sprejemajo vse, ki bi se radi spoznali z golfom. Za to potrebujejo samo udobna ĹĄportna oblaÄ?ila, vso ostalo opremo pa OtroĹĄki program poletne vadbe golfa poteka ĹĄe jim posodi Golf klub julija in bo avgusta, dan odprtih vrat pa bo vsak Velenje, katerega Ä?laponedeljek do konca sezone. ni z veseljem predstavijo ĹĄport. ÂťRedno nas obiskuje veÄ? kot deset otrok in zelo smo zadovoljni, da jim mladinskih tekmovanjih, odrasli pa v je golf vĹĄeÄ?. Vsak teden pride tudi veÄ? Midi amaterski ligi. Med okrog 120 odraslih in nekateri se nato vraÄ?ajo,ÂŤ tekmovalci, ki obiskujejo ta tekmovapove predsednik kluba MatjaĹž MeĹža nja, se uvrĹĄÄ?amo v zgornjo tretjino. Vein doda, da so na golf vadbo povabili dno smo imeli tudi nekaj reprezentantudi Ä?lane nogometnega kluba Rudar, tov. NaĹĄ Ä?lan Jure Vasle pa je dobil ĹĄtiki so ugotovili, da je golf zelo zahteven pendijo ene od ameriĹĄkih fakultet, za ĹĄport. ÂťRadi bi, da bi naĹĄe vadiĹĄÄ?e obi- katero igra golf,ÂŤ pove predsednik in skalo Ä?im veÄ? ljudi iz Velenja in okoli- poudari, da je golf ĹĄport, ki je primece. Ker je naĹĄ prostor ograjen, imajo ren za vse starostne skupine, tudi tiste ljudje obÄ?utek, da smo zaprti in si ne najstarejĹĄe. Prav ti se na vadiĹĄÄ?u redno upajo vstopiti. Mnogi pa imajo tudi sreÄ?ujejo in najbolj vedo, da je pri gol-

12 medalj in ekipno 3. mesto

fu potrebna izjemna natanÄ?nost, pa seveda tudi koordinacija in koncentracija. ÂťIgra traja ĹĄtiri do pet ur in zahteva, da ji ves Ä?as slediĹĄ. Tako je, kot bi igral ĹĄah na velikem polju – vsako potezo moraĹĄ dobro premisliti, oceniti razdaljo, vpliv vetra in drugih dejavnikov.ÂŤ Pravijo, da je vadiĹĄÄ?e, ki ima trenutno tri luknje, ustrezno, si ga pa Ĺželijo razĹĄi-

riti, da bo v prihodnosti imelo vsaj devet ali 18 lukenj. ÂťUpamo, da bodo imeli investitorji, ki bodo gradili hotel na Velenjskem jezeru, interes za vlaganje v golf vadiĹĄÄ?e. Stike z AngleĹži smo Ĺže imeli in se dogovorili, da izgradnja na golf vadiĹĄÄ?e ne bo vplivala in ga bodo razvijali naprej,ÂŤ je ĹĄe povedal MatjaĹž MeĹža in dodal, da si bodo ĹĄe naprej prizadevali za pridobivanje mladih Ä?lanov, po Ä?emer izstopajo med slovenskimi klubi. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

V soboto, 14. 7., in v nedeljo, 15. 7., so v Kranju na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajĹĄi deÄ?ki (rojeni 2006 in mlajĹĄi) in mlajĹĄe deklice (rojene 2007 in mlajĹĄe). Na dvodnevnem posamiÄ?nem in ekipnem drĹžavnem prvenstvu se je zbralo 341 plavalcev iz 28 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljala ekipa 12 mlajĹĄih deÄ?kov in 7 mlajĹĄih deklic, ki so odliÄ?no tekmovali. Skupno so osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste medalje.

Med posamezniki je bil najuspeĹĄnejĹĄi Jure FrankoviÄ?, ki je osvojil tri zlate (50 m in 100 m hrbtno ter 200 m meĹĄano), dve srerbrni (200 m prosto in 200 m hrbtno) in eno bronasto medaljo (400 m prosto) ter odplaval dva nova klubska rekorda za mlajĹĄe deÄ?ke (200 m meĹĄano in 200 m hrbtno). Srebrno medaljo je osvojil Dane Ĺ ibanc na 50 m prosto in bronasto Val GoliÄ?nik na 50 m prsno. OdliÄ?ne so bile tudi velenjske ĹĄtafete. Ĺ tafeti mlajĹĄih deÄ?kov 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m meĹĄano sta osvojili zlati medalji, meĹĄana moĹĄko-Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m meĹĄano si je priplavala srebrno, moĹĄko-Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m prosto pa bronasto medaljo. V ĹĄtafetah

so nastopali Jure FrankoviÄ?, Dane Ĺ ibanc, AnĹže GuĹĄtin, Val GoliÄ?nik, Matic Bizjak JambroviÄ?, Ĺ pela Pohorec in Ĺ˝iva Perc.

Med najboljĹĄo osmerico so se v razliÄ?nih disciplinah uvrstili ĹĄe AnĹže GuĹĄtin, Matic Bizjak JambroviÄ?, Ĺ˝iva Perc, ĹĄtafeta mlajĹĄih deklic 4 x 50 m prosto in Ĺ pela Pohorec, ki je na 50 m hrbtno in 50 m delfin odplavala tudi klubska rekorda za mlajĹĄe deklice. V mlajĹĄem letniku (rojeni 2007 in mlajĹĄi, oziroma rojeni 2008 in mlajĹĄi) so tekmovalci prejeli diplome: Najya Hana Jukić za dve drugi (200 m meĹĄano, 200 m hrbtno) in eno tretje mesto (100 m hrbtno). V ekipnem vrstnem redu je Plavalni klub Velenje dosegel 20.790 toÄ?k in osvojil odliÄ?no 3. mesto, kar se je zgodilo nazadnje leta 2004. Zmagali so plavalci Ljubljane z 28.417 toÄ?kami pred FuĹžinarjem, 23.460 toÄ?k. Za ekipni vrstni red so upoĹĄtevali le rezultate nad 150 FINA toÄ?k in najveÄ? po tri plavalce na disciplino iz vsakega kluba.

Na sliki je ekipa, ki je tekmovala v Kranju. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

19. julija 2018

Gospodarstvo vztraja pri zagotovitvi pravoÄ?asne izvedbe 3. razvojne osi Dravograd, Velenje, 10. julija - GZS OZ KoroĹĄka in Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica skupaj opozarjata, da je odlaĹĄanje z izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi nedopustno ter apelirata na zavedanje o pomenu gospodarstva obeh regij za razvoj celotne Slovenije, pri Ä?emer je sodobna cestna infrastruktura razvojni imperativ. Zaradi sprememb pri uresniÄ?evanju projekta 3. razvojne osi, ki jih napoveduje DARS, je gospodarstvo obeh regij ob severnem kraku 3. razvojne osi ogorÄ?eno. Gospodarstvo, tako kot Mladinska iniciativa in Svet koroĹĄke regije, zahteva spoĹĄtovanje zavez, opredeljenih v podpisanem protokolu z namenom zagotavljanja izvedbe projekta. ZavlaÄ?evanje izvedbe projekta je nedopustno, saj odliÄ?ni rezultati, ki jih ustvarja gospodarstvo v zadnjih letih, omogoÄ?ajo izvajanje naÄ?rtovane

investicije, obenem pa so nameravana vlaganja gospodarstva obeh regij v obdobju rasti zagotovilo o upraviÄ?enosti vlaganja drĹžave v infrastrukturo. Pri tem je gospodarstvo pomemben partner drĹžavi, slednja pa ne sme in ne more spregledati pomena razvojnih prizadevanj obmoÄ?ja z vplivom na razvoj celotne Slovenije. S sodobnejĹĄo in varnejĹĄo prometno povezavo bo tako na KoroĹĄkem kot v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji omogoÄ?ena razbremenitev zdaj preobremenjene infrastrukture, neprimerne za gospodarstvo, ki si prizadeva za celovit kakovosten razvoj. Rezultati preteklega leta kaĹžejo vse veÄ?jo vpetost obeh regij v mednarodno okolje, saj so koroĹĄke druĹžbe poveÄ?ale izvoz za 10 %, v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji pa za 15 %. Gospodarstvo obeh regij je v lanskem letu skupaj ustvarilo 4,8 mrd evrov vseh prihodkov. DavÄ?ni prihod-

ki obeh regij so po zadnjih podatkih znaĹĄali v predpreteklem letu 750 milijonov evrov, pri Ä?emer je prispevek gospodarstva v integralni proraÄ?un drĹžave zgolj preko socialnih prispevkov in davka na dobiÄ?ek znaĹĄal 245 milijonov evrov. Dejstvo, da obe regiji izrazito izstopata nad povpreÄ?jem Slovenije po donosnosti kapitala, koroĹĄka regija pa tudi po donosnosti sredstev, dodatno utemeljuje pomen investicije.

Gospodarstvo priÄ?akuje, da bo drĹžava sledila razvojnim impulzom gospodarstva, in vztraja pri uresniÄ?itvi dogovorov, kljuÄ?nih za izgradnjo 3. razvojne osi, kar je odgovornost vseh podpisnikov protokola, saj je sodobna prometnica nujni razvojni imperativ. đ&#x;”˛ Andrej GradiĹĄnik, predsednik GZS OZ KoroĹĄka in dr. BlaĹž Nardin, predsednik SĹ GZ

POLICIJSKA kronika NesreÄ?a zaradi neprilagojene hitrosti Velenje, 11. julija – Minulo sredo ob 7. uri se je pripetila prometna nesreÄ?a na regionalni cesti Velenje–Arja vas, v bliĹžini Partizanskih grobov. V prometni nesreÄ?i so bila udeleĹžena tri vozila, po podatkih policistov pa naj bi jo zaradi neprilagojene hitrosti povzroÄ?il voznik tovornega vozila. Kot so ĹĄe ugotovili, je eden od udeleĹžencev prometne nesreÄ?e vozil v Ä?asu prenehanja veljavnosti vozila.

Poskus vloma najverjetneje prepreÄ?il alarm Polzela, 12. julija – V stanovanjsko hiĹĄo v Podvinu pri Polzeli je poskuĹĄal vlomiti neznani storilec, a ga je najverjetneje pregnal alarm. Lastnikom je kljub temu povzroÄ?il ĹĄkodo, saj je poĹĄkodoval balkonska vrata.

Storilec ga je laĹžje poĹĄkodoval Ljubija, 12. julija – Minuli Ä?etrtek malo pred polnoÄ?jo so policisti obravnavali roparsko tatvino v Ljubiji pri Mozirju na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje.

Dva zamaskirana neznanca sta vlomila skozi okno stanovanjske hiĹĄe, zbudila lastnika ter lastnico in od njiju zahtevala denar in zlatnino. Iz denarnice sta ukradla manjĹĄo vsoto gotovine in odĹĄla. Eden od storilcev je lastnika

udaril in ga pri tem laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Od petka do ponedeljka 6 tatvin, 8 vlomov ...

Celje, od 13. do 16. julija – Minuli vikend so policisti Policijske uprave Celje obravnavali 6 tatvin, 8 vlomov, 3 poťkodovanja tuje lastnine, goljufijo ter dve kaznivi dejanji nasilja v druŞini.

18-krat so intervenirali na javnem kraju ter 8-krat v zasebnih prostorih.

Med dogodki omenjenega vikenda so med drugim zabeleĹžili vlom v vozilo v Velenju, iz katerega je nepridiprav odtujil prometno dovoljenje.

Ĺžini. Enkrat so intervenirali na javnem kraju, 3-krat pa v zasebnih prostorih.

Med tatvinami, ki so jih obravnavali, je bila tudi tatvina mobilnega telefona na bencinskem servisu v Velenju.

Pri vlomu ju je zalotila lastnica Žalec, 16. julija – V ponedeljek, pribliŞno ob 22.30, sta neznana storilca vlomila v stanovanjsko hiťo. Pri pregledu prostorov ju je zalotila lastnica, njo pa je zbudil ropot. Storilca sta od nje zahtevala denar in zlatnino. Lastnici sta odtujila za blizu 500 evrov zlatnine, nato pa zapustila kraj dejanja.

Znanka ga je Prekratka varnostna razdalja ogoljufala Velenje, 11. julija – Sredi prej-

Velenje, 13. julija – Minuli petek zjutraj se je zgodila prometna nesreÄ?a na regionalni cesti proti Ĺ oĹĄtanju. Do nje je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznika osebnega vozila.

Zato je ta trÄ?il v avtomobil pred njim. V nesreÄ?i se je voznica laĹžje telesno poĹĄkodovala. Zoper povzroÄ?itelja nesreÄ?e so napisali plaÄ?ilni nalog.

Tatvina mobilnika Velenje, 16. julija - Prvi dan v tem tednu je bil za policiste Policijske uprave Celje pester.

Obravnavali so 16 prometnih nesreÄ?, v ĹĄestih so se udeleĹženci laĹžje telesno poĹĄkodovali. Na podroÄ?ju kriminalitete so obravnavali rop, 5 tatvin, 2 vloma ter 3 kazniva dejanja nasilja v dru-

Urejajo drĹžavno cesto Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki in Direkcija RS za ceste sta zaÄ?eli urejati drĹžavno cesto od bivĹĄega Vino podjetja do ĹželezniĹĄkega prehoda v Ĺ martnem ob Paki ter ceste proti osnovni ĹĄoli. Obnovili bodo celotno traso drĹžavne ceste ter uredili povrĹĄine za peĹĄce in kolesarje. Namesto kriĹžiĹĄÄ?a pri Boletu je predvideno kroĹžiĹĄÄ?e, ki bo omogoÄ?ilo varnejĹĄi in bolj tekoÄ? promet proti osnovni ĹĄoli. Tudi na cesti proti osnovni ĹĄoli so skladno s sprejetim obÄ?inskim podrobnim prostorskim naÄ?rtom predvidene povrĹĄine za varen promet kolesarjev in peĹĄcev. Po izdelavi osnutka projekta bodo zaÄ?eli pogovore z lastniki zemljiĹĄÄ? ob trasi drĹžavne in obÄ?inske ceste. ÄŒe ne bo zapletov pri pridobitvi zemljiĹĄÄ?, potreb-

ĹĄnjega dne je obÄ?an na velenjski policijski postaji prijavil kaznivo dejanje goljufije. Kot je povedal, je pred osmimi meseci znanki posodil 2.000 evrov in se z njo dogovoril o roku vraÄ?ila, ta pa je Ĺže potekel. Poleg tega je do njega pristopil njegov in znankin znanec ter mu dejal, naj preneha terjati denar od znanke.

Policisti bodo po zbranih obvestili osumljenko ovadili za kaznivo dejanje goljufije.

Odtujil je 15 mobitelov Velenje, 12. julija – Pred tednom dni ob 18.30 je delavec v VzorÄ?nem mestu v Velenju obvestil policiste, da jim je neznanec odtujil kar 15 mobitelov znamke

nih za ĹĄiritev, bi lahko gradnja stekla prihodnje leto, ĹĄe dodajajo na obÄ?inski upravi.

Predvidenih 7 veÄ?jih sanacij ReÄ?ica ob Savinji – PrejĹĄnji teden so izbrani izvajalci del Hidrotehnik vodno gospodarsko podjetje in NIVO EKO zaÄ?eli izvedbo prve faze ureditve reke Savinje v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji. Za letos ministrstvo za okolje in prostor ter Direkcija RS za vode naÄ?rtujeta na vodotoku Savinja izvedbo 7 veÄ?jih sanacij v skupni vrednosti blizu 500 tisoÄ? evrov. Z izvedenimi ukrepi bodo izboljĹĄali poplavno varnost naselij Ĺ entjanĹž, Varpolje in Trnovec.

Predvideni zakljuÄ?ek del je oktobra letos. đ&#x;”˛ tp

Motorola G4. S tem jih je oĹĄkodoval za blizu 3000 evrov.

Za storilcem ĹĄe poizvedujejo.

Iz blagajne vzel 872 evrov Velenje, 13. julija – V petek, 13. julija, zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini denarja iz objekta Avtopralnice Ĺ˝ivic na Selu pri Velenju. Vse kaĹže, da je neznani storilec vstopil v objekt s kljuÄ?em in iz blagajne odtujil 872 evrov.

Za njim ĹĄe poizvedujejo.

Nasilje v druĹžini Velenje, 13. julija – Minuli petek zveÄ?er so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilje v druĹžini. Na policijsko postajo je priĹĄla obÄ?anka s Kardeljevega trga v Velenju in povedala, da moĹž Ĺže nekaj Ä?asa izvaja nad njo psihiÄ?no nasilje, pred tednom dni pa je z njo obraÄ?unal tudi fiziÄ?no in ji pri tem zvijal roko.

Policisti so mu izrekli ukrep pribliĹževanja, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke HÄ?er je ozmerjal in ji grozil Velenje, 10. julija – PrejĹĄnji torek je na policijsko postajo v Velenju priĹĄla skrbna mati in povedala, da se je domov zatekla hÄ?i, ker jo je ozmerjal in grozil njen partner. Policisti so zbrali obvestila in bodo zoper krĹĄitelja napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku po Zakonu o javnem redu in miru.

Javni red in mir krĹĄil bivĹĄi moĹž Velenje, 14. julija – PrejĹĄnjo soboto ob 21.30 so policisti posredovali na Jenkovi cesti v Velenju, kjer je krĹĄil javni red in mir bivĹĄi moĹž stanovalke. KrĹĄil ga je s tem, da ji je grozil pred vrati stanovanja in pritiskal na zvonec. Tudi zanj bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku potem, ko bodo znane okoliĹĄÄ?ine in vzroki za njegovo ravnanje.

Oglobili bodo krĹĄiteljico MetleÄ?e, 14. julija – Komaj se je petek prevesil v soboto, ko so policisti morali posredovati v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju. Tu so mladi praznovali rojstni dan in pri tem s preveÄ? hrupno glasbo motili sostanovalce. Ker so tudi policisti menili, da je glasnost prevelika, bodo krĹĄiteljico zaradi krĹĄenja javnega reda in miru oglobili.

PoÄ?itniĹĄke aktivnosti v visokogorju Slovenske gore predstavljajo neokrnjeno naravno okolje, ki ga v vseh letnih Ä?asih obiĹĄÄ?e veliko ljubiteljev gora, pohodniĹĄtva, plezanja in drugih ĹĄportnih in adrenalinskih aktivnosti. Lahko smo hvaleĹžni za to, a Ĺžalostno je, da se veÄ?ina ljudi ne zaveda te naravne danosti in potrebe po njihovi ohranitvi, saj predstavlja naĹĄe temeljno Ĺživljenjsko okolje. In ne glede, ali se znajdemo v gozdu, na sprehajalnih in plezalnih poteh, na vrhovih okoliĹĄkih hribov in gorskih vrĹĄacev, vselej lahko zaÄ?utimo lepoto in posebno energijo, ki je ni moÄ? opisati. Da se tega zavemo, je dovolj, da za teden dni odpotujemo v kakĹĄno svetovno prestolnico – betonsko dĹžunglo, kjer so drevesa in zelenje redkost, ali v bolj oddaljene poÄ?itniĹĄke destinacije v Afriki ali kje drugje v svetu, kjer razen zlatorumenega peska, palm in nizkega grmiÄ?evja ni videti niÄ?esar drugega.

V poletnih mesecih obiskujemo viĹĄje leĹžeÄ?e kraje in visokogorje tudi zaradi niĹžjih temperatur in izogibanja vroÄ?ini in soparnemu vremenu v dolinah. Tako se ljubiteljem gora pridruĹži ĹĄe veÄ?ja in bolj pisana mnoĹžica obiskovalcev. V Planinski zvezi Slovenije in Gorski reĹĄevalni zvezi Slovenije iz leta v leto beleĹžijo ĹĄtevilÄ?nejĹĄi obisk gora, kar se pozna tako v vplivu na naravno okolje kot tudi varnosti. Tako kot to velja na cestah, veÄ?je ĹĄtevilo obiskovalcev pomeni porast in veÄ?je tveganje za nesreÄ?e in druge varnostne dogodke tudi v visokogorju.

Gorski reĹĄevalci so v prvi polovici letoĹĄnjega leta evidentirali skoraj 200 nesreÄ? v gorah, v katerih je umrlo kar 18 ljudi, od tega 10 pri planinski dejavnosti, 8 pa pri drugih dejavnostih, od tega najveÄ? pri delu v gozdu. Za primerjavo z letoĹĄnjo bilanco so leta 2017 gorski reĹĄevalci opravili veÄ? kot 500 intervencij, v nesreÄ?ah je umrlo 16 ljudi pri planinski dejavnosti, 12 pa pri drugih dejavnostih v visokogorju in teĹžje dostopnih obmoÄ?jih. V poletnem Ä?asu, ko se gornikom, aktivnim planincem in vrhunskim alpinistom, ki so praviloma ustrezno psihofiziÄ?no pripravljeni in opremljeni, pridruĹži ĹĄe mnoĹžica tistih, ki se po spletu okoliĹĄÄ?in ali zgolj iz radovednosti odloÄ?ijo za obisk visokogorskih tur ali zgolj ciljev, je tudi veÄ? nesreÄ?. Slednji namreÄ? ne poznajo planinskega sveta, ne obvladajo znanja in spretnosti, praviloma niso ustrezno opremljeni, kaj ĹĄele zaĹĄÄ?iteni, zato vsako leto ti ÂťnaturĹĄÄ?ikiÂŤ povzroÄ?ijo precejĹĄen deleĹž nesreÄ? in dogodkov, ki zahtevajo angaĹžiranje gorskih reĹĄevalcev in policistov.

Tudi letoĹĄnje leto ni bilo in ne bo izjema.

Tako kot je v cestnem prometu nevarna neprilagojena hitrost voĹžnje, je v visokogorju prvi vzrok nesreÄ? zdrs oziroma padec.

To velja tako za dobro oznaÄ?ene in varovane plezalne poti kot tiste poti, ki jih pohodniki in obiskovalci visokogorja najdejo sami. RazĹĄirjenost in dostopnost informacij na spletnih omreĹžij vpliva na odloÄ?itve posameznikov, ki se zgolj na podlagi teh informacij odloÄ?ajo bodisi za ture ali cilje, do katerih vodijo neoznaÄ?ene in marsikdaj tudi izpostavljene ali celo nevarne poti. Vse to vpliva na ĹĄtevilo in vrsto intervencij in nesreÄ?, ki jih obravnavajo gorski reĹĄevalci in policisti. To je tudi razlog, da je veliko bolje izbrati oznaÄ?ene (markirane) planinske in plezalne poti. PrviÄ?, te poti so praviloma zavarovane, izpostavljena in nevarna mesta so oznaÄ?ena in opozarjajo pohodnika ali plezalca, da je dodatno pozoren. Ob morebitni nesreÄ?i je verjetnost, da nas bo nekdo, naĹĄel veliko veÄ?ja kot na mestih izven oznaÄ?enih poti.

Glede na vzrok za gorske nesreÄ?e je primerna obutev kljuÄ?nega pomena, pri Ä?emer pa je vendarle treba poudariti tudi psihofiziÄ?no pripravljenost. Veliko zdrsov in padcev se zgodi na sestopih in v popoldanskih urah, ko se pojavi utrujenost in se zmanjĹĄa pozornost. Zato je pomembno, da svoje planinske dejavnosti naÄ?rtujemo skladno s svojo psihofiziÄ?no pripravljenostjo in opremljenostjo. Naj nam bo vedno cilj, da se vrnemo zdravi in nepoĹĄkodovani domov, in ne zgolj, da osvojimo vrh ali obiĹĄÄ?emo planinsko koÄ?o. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Za noÄ?ni hrup ni kriv Bar Kavnik V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo zabeleĹžili, da se v LajĹĄah na letaliĹĄÄ?u dogajajo dolge noÄ?ne zabave, ki motijo krajane LajĹĄ. Nekateri so to opozorilo povezali s tamkajĹĄnjim barom Kavnik, ki pa s tem dogajanjem ni povezan. Zabave namreÄ? omogoÄ?a Aeroklub Velenje, ki tam ponuja prostor za piknik. Neodgovorni najemniki pa oÄ?itno zlorabljajo ponudbo. Upamo, da so naĹĄa opozorila zalegla in da do tega ne bo veÄ? prihajalo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

UTRIP

19. julija 2018

Da bo (tudi) poletje res brezskrbno Dnevi v poletnih mesecih naj bi bili najbolj brezskrbni v letu – A Ä?e nismo previdni in dovolj nezaupljivi, lahko svoj dom tatovom in drugim nepridipravom ponudimo na pladnju Mojca Ĺ truc

Ko pridejo poletni meseci, komaj Ä?akamo na dopust. Vsi po vrsti. Kamor koli se v teh dneh obrnete, sliĹĄite pogovore 'Ali ste Ĺže bili na dopustu?' ali pa 'Kdaj odhajate in kam?'.

In praviloma sliĹĄite tudi odgovore.

Instagramu, Snapchatu in drugih omreĹžjih opazujemo fotografije morja, gora ali tujih mest z nasmejanimi obrazi, ob katerih program skrbno izpiĹĄe, kdaj je bila objava naloĹžena. RazliÄ?na spletna druĹžbena omreĹžja so tako odliÄ?no zbiraliĹĄÄ?e informacij o tem, koga ni doma. ÂťLjudi pozivamo, naj ne objavljajo foto-

Ko odhajate na dopust, tega ne delite z vsem svetom

Toda Ä?eprav je dobro, da se znamo sprostiti, nikoli ne smemo pozabiti na previdnost. Žal je tako, da moramo biti nezaupljivi,ÂŤ je opozoril UroĹĄ Medved, viĹĄji policist in vodja policijskega okoliĹĄa s Policijske postaje Velenje. Dejal je, da se lahko v veliki meri pred potencialnimi kriminalnimi dejanji zaĹĄÄ?itimo sami. ÂťZa obdobje, ko nas ne bo doma, se z nekom, ki mu resniÄ?no zaupamo, dogovorimo, da bo jemal poĹĄto iz nabiralnika. Rulete naj bodo normalno dvignjene, okna zaprta. Danes je mogoÄ?e za relativno nizke stroĹĄke upravljati luÄ?i preko mobilnega telefona. Dobro je, Ä?e se vsaj tu in tam v Ä?asu naĹĄe odsotnosti luÄ?i v stanovanju priĹžgejo. ÄŒe Ĺživimo v hiĹĄi, nekdo od naĹĄih najbliĹžjih pa v stanovanju, je idealno, da ga prosimo, naj se za Ä?as naĹĄe odsotnosti namesti pri nas,ÂŤ je naĹĄtel Medved nekaj osnovnih ukrepov in pojasnil, da so hiĹĄe bolj ranljive tarÄ?e nepridipravov kot stanovanja.

Predvsem pa je pomembno, da o tem, da odhajamo na dopust in kdaj toÄ?no bomo zapustili svoj dom, ne govorimo vsem. ÂťVse leto opozarjamo, naj ljudje ne delijo javno informacij, na osnovi katerih tudi kriminalci vedo, kdaj je kdo odsoten,ÂŤ je povedal Medved. Po izkuĹĄnjah je pojasnil, da v to kategorijo sodijo tudi sproĹĄÄ?eni pogovori na ulici ali v nakupovalnem centru, ko sreÄ?amo prijatelja in klepetamo o dopustniĹĄkih naÄ?rtih. ÂťNikoli ne veste, kdo stoji poleg in vas posluĹĄa ali celo opazuje,ÂŤ je ĹĄe opozoril UroĹĄ Medved.

NajpogostejĹĄa pomoÄ? kriminalcem so objave na spletnih druĹžbenih omreĹžjih

Ko vendarle odidemo na dopust, je prav, da se imamo lepo. Toda danes se marsikdo ne zna veÄ? zares zabavati, Ä?e tega z objavo fotografij ne deli s svojimi stiki na spletnih druĹžbenih omreĹžjih. In tako na Facebooku,

Uroť Medved, viťji policist – vodja policijskega okoliťa Policijske postaje Velenje, pravi, da moramo biti pozorni in nezaupljivi.

grafij z dopusta. ÄŒe pa res moÄ?no Ĺželijo to izkuĹĄnjo deliti, naj to vsaj storijo po dopustu in ob tem jasno pripiĹĄejo, da so Ĺže doma,ÂŤ svetuje UroĹĄ Medved. Po njegovih izkuĹĄnjah se kar nekaj ropov v poletnem Ä?asu zgodi ravno zaradi objave fotografij ali lokacije dopustovanja na spletu. Pri tem nihÄ?e ni izvzet. Tudi tisti ne, ki so prepriÄ?ani, da so zares prijatelji vseh svojih stikov na spletnih druĹžbenih omreĹžjih. ÂťTeĹžko bi verjel, da ima kdo res 1350 prijateljev,ÂŤ razmiĹĄlja Medved in se spominja tudi primerov, ko so se pod domnevno identiteto znanca v resnici skrivali zloÄ?inci. ÂťNe spremljajo samo objav o dopustovanju, temveÄ? tudi o tem, kaj imamo. Pozorno opazujejo vse objavljene fotografije in v ozadju prepoznavajo vredne predmete, pa tudi razliÄ?ne alarme, ki se jim znajo nato z dobro analizo odliÄ?no izogniti,ÂŤ pravi UroĹĄ Medved.

ViĹĄji policist ob tem posebej poudarja, da nikoli ni primerno, da na spletnih druĹžbenih omreĹžjih objavljamo fotografije otrok. Ĺ˝al je veliko tudi lovcev na otroke in ne bi se zgodilo prviÄ?, Ä?e bi otrok izginil s plaĹže, kasneje pa bi se pokazalo, da je nekdo prek spleta skrbno spremljal dopustniĹĄke naÄ?rte druĹžine in izkoristil trenutek nepozornosti v

gneÄ?i ob obali. ÂťMislimo, da se to dogaja le daleÄ? od nas in da se nam ne more zgoditi, pa Ĺžal ni tako. Previdnost ni nikoli odveÄ?,ÂŤ je poudaril Medved.

Previdno tudi s Âťterenskimi prodajalciÂŤ

Previdnost res nikoli ni odveÄ?.

Ko imamo poleti morda vrata hiĹĄe veÄ?krat odklenjena, postanejo domovi tudi privlaÄ?na tarÄ?a Âťterenskih prodajalcevÂŤ. V mislih imamo izjemno zgovorne gospe, ki brez trkanja ali zvonjenja vstopijo v stanovanje, da bi nekaj prodale. ObiÄ?ajno ponujajo kreme z vrtoglavimi zneski, ki jih utemeljujejo z njihovo Ä?udeĹžno moÄ?jo. ÂťZgodilo se je Ĺže, da smo ugotovili, da je bila npr. za 400 evrov prodana Ä?isto navadna negovalna krema v drugi preobleki,ÂŤ pripoveduje UroĹĄ Medved. Kot pravi, se sicer tovrstni poskusi prodaje dogajajo vse leto, ljudje pa policiste v tovrstnih primerih obiÄ?ajno pokliÄ?ejo, ko je Ĺže prepozno. ÂťÄŒe jih ne dobimo na kraju dejanja, je teĹžko ugotoviti, kdo sploh so,ÂŤ razlaga Medved in pravi, da to-

delek, ga je najbolje odsloviti. ÄŒe vztraja, da Ĺželi vstopiti, veste, da je nekaj narobe, in takrat je Ä?as, da nas pokliÄ?ete,ÂŤ svetuje UroĹĄ Medved in dodaja, da bi bilo najbolje, da ima vsak v svojem telefonu Ĺže shranjeno telefonsko ĹĄtevilko njihove policijske postaje (03/898-61-00).

Medved svetuje tudi previdnost pri nakupovanju prek spleta: spletna mesta, preko katerih kupujemo, je treba dobro preveriti, gesla za prijavo naj ne bodo enostavna ali enaka za veÄ? spletnih mest, na slepo pa ne gre zaupati niti mamljivim ponudbam kreditov ali popustov. ÂťÄŒe so ugodnosti zelo velike, gre verjetno za prevaro in v takĹĄnem primeru moramo biti ĹĄe toliko bolj previdni in s toliko veÄ?jo gotovostjo preveriti, kaj se dogaja,ÂŤ svetuje UroĹĄ Medved.

Vse pa ni prevara. ÂťZgodilo se je Ĺže, da je nekdo dobil poĹĄto z obvestilom o prekrĹĄku od policije iz tuje drĹžave. Pa je sklepal, da ni resniÄ?no, ker spodaj navedena lokacija in telefonska ĹĄtevilka v resnici nista pripadala imenovani policijski postaji,ÂŤ je pove-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Zadnje Ä?ase niste zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. To poveste tudi na glas.

Prisluhnite raje svojim Ĺželjam, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. Ob novici, ki bo priĹĄla do vas v teh dneh, pa se boste zelo razneĹžili. Povezana bo z nekom od vaĹĄih najbliĹžjih, zato boste veseli zanj. Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒas slabih odloÄ?itev in dejanj je preteklost. Kot kaĹže, se vam bodo sedaj poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vas povsem narobe ocenjevali. Dvignila se vam bo samozavest, zato boste pokazali ĹĄe veÄ? kot doslej. Ljubezen bo v vaĹĄo duĹĄo prinaĹĄala mir in veselje. Res ste naĹĄli duĹĄo dvojÄ?ico, zato negujte vajino zvezo. Pazite nase, saj boste precej nerodni. Zato poĹĄkodbe niso izkljuÄ?ene.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21.6.

Teden, ki je pred vami, bo lep in Ä?isto po vaĹĄem okusu. Veliko nedokonÄ?anih projektov vam bo uspelo konÄ?ati ĹĄe pred odhodom na letni dopust.

Uspelo bi vam Ĺže prej, Ä?e bi zaupali pravim ljudem. Ĺ˝al jim niste, saj ste zaupali tistim, ki so znali lepo govoriti pa bolj malo narediti. Odslej boste zaupali le dejanjem, besedam ne veÄ?. Partner bo nestrpen, ker ste mu obljubili posebno doĹživetje. Ne razkrijte mu, kaj pripravljate. Tako bo ĹĄe bolj preseneÄ?en.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V teh dneh boste vsak dan bolj Ä?utili, da ste na robu svojih moÄ?i. Da, izÄ?rpani ste, saj ste nekaj tednov delali veÄ? kot po navadi, pri tem pa ste kar pozabili nase in na nujno sproĹĄÄ?anje misli in telesa. VaĹĄe zdravje Ĺže nekaj Ä?asa ni takĹĄno, kot si Ĺželite, krivi pa ste sami. Poletje je kot nalaĹĄÄ?, da odklopite in poskrbite za regeneracijo telesa. Za veÄ?ino rakov pravi Ä?as, zato ĹĄele prihaja, saj vam bo preostanek julija in zaÄ?etek avgusta veliko bolj naklonjen.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Dolgo ste Ä?akali, sedaj ne boste veÄ? mogli. Morali se boste odloÄ?iti, kako se boste reĹĄili finanÄ?nih teĹžav, saj bodo dolĹžniki vse bolj agresivni. Pometanje teĹžav pod preprogo nikoli ni dobro, vi pa boste posledice obÄ?utili prav v teh dneh. MoĹžni reĹĄitvi, da boste konÄ?no spet laĹžje zadihali, nista idealni. V teh dneh se boste sami odloÄ?ili, katera je prava. Pri tem vam bodo pomagale zvezde in sreÄ?no nakljuÄ?je. Zanj bo poskrbel partnerjev prijatelj, ki ga doslej niste marali.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Naslednji teden bo mineval brez veÄ?jih pretresov, a ne bo Ä?isto po vaĹĄi meri. Ĺ˝eleli si boste veÄ? vznemirljivih dogodkov in ljudi, ki bi vam pognali kri po Ĺžilah. Ja, iĹĄÄ?ete ljubezen, pa Ä?etudi le za eno noÄ?. In to se vam pozna ne le na obrazu, ampak tudi pri obnaĹĄanju, ki zadnje Ä?ase ni tipiÄ?no za vas. Ĺ˝elje se vam bodo zaÄ?ele uresniÄ?evati od srede dalj. To bo tudi dan, ko se boste zdravstveno zaÄ?eli poÄ?utiti bolje kot doslej. Obisk vrnite ĹĄele, ko boste k temu povabljeni.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Od vas je trenutno odvisnih veÄ? ljudi, zato si ne morete privoĹĄÄ?iti pravega poÄ?itka. Ĺ e dobro, da se tega zavedate, saj bo ravno letoĹĄnje poletje poslovno precej prelomno za vas. ÄŒe ste iskreni, v njem ĹĄe niste doĹživeli niÄ? slabega, veliko pa je Ĺže bilo lepega. In slednjega si Ĺželite ĹĄe veÄ?. A ĹĄe ni Ä?as zato. Vsaj ĹĄe dobre tri tedne ga ne boste naĹĄli. Prej morate namreÄ? dokonÄ?ati zelo pomembno delo, ki vam ne leĹži najbolj. Poskrbite, da ostanete Ä?im bolj mirni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Precej zamiĹĄljeni in molÄ?eÄ?i boste, saj bo vaĹĄa glava polna teĹžkih misli.

Partner si bo vaĹĄe obnaĹĄanje napaÄ?no razlagal. PrepriÄ?an bo, da je kriv on.

Poskrbite, da mu iz ramen odvzamete teĹžo krivde, saj se zelo trudi, da bi vama bilo v zvezi lepo. Ĺ ibki Ä?len ste Ĺže nekaj tednov vi. Naj teĹžave, ki se vleÄ?ejo iz preteklosti, ne uniÄ?ijo moĹžnosti za vaĹĄo sreÄ?o v prihodnosti. Trenutno namreÄ? delate vse tako, da se to lahko zgodi. Spomine poskuĹĄajte pokopati ne le z besedami, ampak tudi v mislih.

Strelec od 23. 11. do 22.12.

vrstna nezakonita prodaja poteka po vsej Sloveniji. Policisti se pri iskanju prevarantov sicer povezujejo med seboj, povezani pa so tudi s FinanÄ?no upravo in TrĹžnim inĹĄpektoratom. Da bi nekoga razkrili, pa v prvi vrsti potrebujejo prijavo in priÄ?anje Ä?loveka, ki ga je storilec skuĹĄal odĹĄkodovati. ÂťDobro je vedeti, da se stvari prodajajo v trgovini ali pa na preverjenih spletnih mestih. Ko vam nekdo trka na vrata, da bi vam prodal nek iz-

dal Medved. Pokazalo se je, da je obvestilo ĹĄe kako resniÄ?no, le omenjena policijska postaja ima prakso, da za poĹĄiljanje obvestil tujim krĹĄiteljem najame zunanjega izvajalca. ÂťÄŒe kazni ne bi poravnali, bi imeli v tem primeru ob naslednjem obisku drĹžave teĹžave,ÂŤ dodaja UroĹĄ Medved in ĹĄe enkrat poudarja pomen previdnosti. đ&#x;”˛

ZaÄ?ele so se sodne poÄ?itnice Jehovove priÄ?e in varstvo osebnih ZaÄ?ele so se sodne poÄ?itnice, ki bodo trajale do 15. av- podatkov gusta. To sicer ne pomeni, da bo delo v sodnih palaÄ?ah

S prijateljem, s katerim sta bila tudi poslovna partnerja, se boste povsem razĹĄli. Ne le zaradi ponosa, ki vam ne dovoli, da pozabite na neupraviÄ?ene Ĺžalitve, ampak zato, ker ste spoznali njegov pravi obraz. Ljudi, ki mislijo le nase, ne Ĺželite veÄ? imeti v svojem Ĺživljenju. S partnerjem se bosta ĹĄe naprej razumela veÄ? kot odliÄ?no, zaradi poslovnih priloĹžnosti pa se nekaj Ä?asa ne boste vznemirjali. Dobro veste, da jih boste naĹĄli. UĹživajte vsak dan posebej, saj zatiĹĄje ne bo trajalo veÄ?no. Kar naenkrat boste spet prezaposleni. BoleÄ?ine v sklepih bodo vsak dan manjĹĄe.

Kozorog od 23.12. do 20.1.

Umaknili ste se v svoj svet. ÄŒeprav ste to naredili zato, da zaĹĄÄ?itite sebe in svoje zdravje, boste vsak dan bolj pogreĹĄali klepet in veselo druĹžbo. ÄŒe je ne najdete doma, jo poiĹĄÄ?ite drugje. UĹžitkov Ĺživljenja nikar ne prelagajte na jutri. ÄŒe boste to poÄ?eli ĹĄe naprej, se vam lahko zgodi, da nikoli ne boste utegnili uĹživati v plodovih svojega dela. Ker boste prej pregoreli. Trenutno bo vaĹĄe poÄ?utje dobro. Izginile bodo tudi boleÄ?ine, ki so vas dolgo spravljale ob Ĺživce. Tudi zato, ker ste se razbremenili. Poletna ljubezen vam bo dala dodatno energijo in voljo do Ĺživljenja.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ta teden se vam bo zgodilo veliko lepih stvari. Ĺ˝al bodo hitro izgubile svoj Ä?ar, saj boste v njih uĹživali sami. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam dogaja. Velikokrat pomaga, Ä?e misli zlijete na papir. Sploh, ker so ĹĄe vedno zelo zmedene. Zato upoĹĄtevajte nasvet zvezd in naredite toÄ?no to. Jutri boste nepriÄ?akovano dobili dobro ponudbo, ki pa ne bo poslovne narave.

Zanimiva vam bo ravno zato, saj ste se odloÄ?ili, da se do jeseni ne boste obremenjevali s teĹžavami v sluĹžbi. Ĺ˝al vam ne bo uspelo, saj se bo zapletlo ravno na poslovnem podroÄ?ju.

Zato tudi dopust ne bo tako sproĹĄÄ?en kot po navadi.

Ribi od 20. 2. do 20.3.

v celoti stalo. Med sodnimi poÄ?itnicami sodiĹĄÄ?a namreÄ? opravljajo naroke in odloÄ?ajo v nujnih zadevah, kot so preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, v katerih je obdolĹženec v priporu. Nemoteno bo potekalo tudi vlaganje zemljiĹĄkoknjiĹžnih predlogov ter predlogov za izvrĹĄbo preko sistema elektronskih izvrĹĄb, vendar sklepi strankam ne bodo vroÄ?eni, razen v zadevah zavarovanja. Med pravosodnimi poÄ?itnicami sodiĹĄÄ?a namreÄ? ne bodo vroÄ?ala sodnih pisanj. ÄŒas uradnih ur na sodiĹĄÄ?ih pa bo nespremenjen.

Varstvo osebnih podatkov sega na marsikatero podroÄ?je, na katerem ga doslej nismo niti zaznavali v takĹĄni obliki. SodiĹĄÄ?e EU je razsodilo, da morajo pripadniki Jehovovih priÄ? med oznanjevanjem od vrat do vrat spoĹĄtovati pravila prava EU o varstvu osebnih podatkov. Sodba se nanaĹĄa na Finsko, ki je tej verski skupnosti prepovedala zbiranje oz. obdelavo osebnih podatkov, razen Ä?e upoĹĄtevajo omenjena pravila. Gre za zapiske o obiskih pri osebah, ki med drugim obsegajo ime in naslov obiskanih ter podatke o njihovem verskem prepriÄ?anju in druĹžinskih razmerah. Ti podatki naj bi bili zbrani v beleĹžkah, da bi jih bilo mogoÄ?e uporabiti za potrebe morebitnega poznejĹĄega obiska, ne da bi prizadete osebe za to dale soglasje ali bile o tem obveĹĄÄ?ene.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

V teh dneh preveÄ? pozornosti posveÄ?ate teĹžavam, zato sploh ne vidite, kako uspeĹĄni ste pri svojem delu. Skrb, da lahko gre kaj narobe, vas vse bolj hromi. Nujno morate poskrbeti za odklop, saj se nenehna napetost Ĺže pozna na vaĹĄem poÄ?utju. PriloĹžnost za to boste imeli Ĺže ta konec tedna. Ĺ e lepĹĄi bo, kot si trenutno Ĺželite, za kar bo najbolj zasluĹžen vaĹĄ partner. Ve, da ste napeti, zato bo naredil vse, da se konÄ?no sprostite. Tudi doma bo vse v najlepĹĄem redu.

V ponedeljek se boste morali spet sooÄ?iti z vsakdanjikom. NiÄ? hudega, saj bo prinesel le dobre stvari in pozitivne ljudi. Zato boste spet bolj optimistiÄ?ni in vse bolj sreÄ?ni.

lokalne novice

Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. julija

05.50 07.00 09.30 11.00 11.45 12.30 13.00 13.35 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.10 09.50 10.40 11.25 12.10 13.30 14.30 18.20 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 20.45 21.15 21.45 23.35 00.30 01.05 02.10 05.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05

08.25 08.55 09.00 09.05 10.00 10.35 10.50 10.55 11.55 12.20 15.00 15.25 15.30 16.10 16.15 16.55 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi Mestne promenade: Izola, dok. ser.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), španska nad.

Moj gost/Moja gostja: Sabján János, oddaja TV Lendava Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost, dok. oddaja Novice Utrinek: Znanost na cesti Mala kraljična, ris.

Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Planet Zemlja (II.) kopr. dok. ser.

Medi. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Skrivnosti mest: Sankt Peterburg, dok. ser.

Strasti, TV-nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Ribniško jezero Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Začnimo znova, slov. nan.

Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Zdravje Slovencev, dok. oddaja Intervju: Widad Tamimi Umor, je napisala (I.), am. nan.

Vina sveta, razv. potopisno kulturna oddaja Čez planke: Flores Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, vključitev v prenos Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria Ribič Pepe, oddaja za otroke Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe Čudovita Japonska, japonska nan.

Ukane po kanadsko, razv. oddaja Avtomobilnost Ambienti Za kraljico in domovino, kopr. film Umor, je napisala (I.), am. nan.

Slovenska jazz scena: 20. Jazz Cerkno 2015 – Cerkno Jubileum Orchestra in Zlatko Kaučič Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, posnetek Videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 8. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 39. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 40. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 11. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 48. del Usodno vino, 3. sez., 18. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 5. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 18. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 12. del Ukradena preteklost, 1. sez., 49. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 65. del Moja boš, 2. sez., 66. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 18. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 12. del Princ podzemlja, 2. sez., 13. del Princ podzemlja, 2. sez., 14. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi Čas za nas, tabornike!

Ustvarjalne iskrice (194), Tulipani za mamico Napovedujemo Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Vabimo k ogledu Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2 evra Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (191), stojalo za uhane Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2587. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Ribiška družina Celje Regionalne novice 3 Naj viža: ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki Kuhinjica, obraževalna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videospot dneva Videostrani, obvestila

19. julija 2018

Sobota,

20. julija

05.50 07.00 09.30 11.00 11.45 12.30 13.00 13.35 15.00 15.35 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.30 00.55 01.50

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.40 08.50 10.05 12.20 13.20 14.00 15.00 17.50 18.20 18.40 18.55 19.35 19.50 20.00 21.20 22.00 22.55 23.45 02.15 03.20 05.10

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 0.35 2.20 2.50

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi Moj pogled na znanost, dok. oddaja Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), španska nad.

Umetnost igre: Hommage Jerneju Šugmanu Mostovi, oddaja TV Lendava Duhovni utrip: Zbirka Smisel Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, poletje 2018, inf. oddaja za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Čez planke: Carigrad Nočni receptor, britansko-am. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Brezno in nihalo, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Vetrnica: Zakaj zvezde padajo Iz popotne torbe: Sladke pijače Ribič Pepe, oddaja za otroke Pri babici: Piknik z Ludom Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV Maribor Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Sebastian Cavazza Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, vključitev v prenos Na vrtu, izob. oddaja TV Maribor Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kvi Infodrom, poletje 2018, inf. oddaja za otroke in mlade Opus 1, plesna miniatura 2014: Jerca Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let Zvezdana: Odločitve Umor, je napisala (I.), am. nan.

Svetovni popotnik: Karibi Melodije morja in sonca 2018, posnetek iz Avditorija Portorož Videotrak Nogomet - SP 2018: Portugalska : Španija, posnetek iz Sočija Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 9. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 41. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 42. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 12. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 49. del Usodno vino, 3. sez., 19. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 6. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 19. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 13. del Ukradena preteklost, 1. sez., 50. del 24UR vreme 24UR Napad in obramba, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Porotnica, ameriški film Nora Roberts: Babičina hiša, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 10.45 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.10 Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za uhane 11.20 Naj viža: Naj viža: ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Postani prostovoljec 17.10 Ustvarjalne iskrice (201), Knjižna kazalka 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti?

19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 V pomlad s Smehom, posnetek 1. dela koncerta 22.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.40 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Nedelja,

21. julija

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o prekmurski baklavi 07.15 Telebajski, lutkovna nan.

07.40 Kljukec s strehe, ris., 08.00 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 08.20 Ribič Pepe, oddaja za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, oddaja za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018, informativna oddaja za otroke in mlade 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Intervju: Widad Tamimi 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. oddaja TV Maribor 14.20 Se zgodi, slovenska nan.

14.50 15.40 16.10 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 20.05 21.45 22.10 22.30 23.25 00.00 00.25 01.20

Ambienti Profil: Jennifer Clement Prvinska preizkušnja, dok. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Družbeni fenomeni: Beg možganov Popolna družina, hum. nan.

Pregreha brez greha, kuharska oddaja Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Program, angleško francoski film Poročila, šport, vreme Poletna scena Iz pozabe (II.), britanska nad.

Strasti, TV-nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

06.50 10 domačih 07.20 Slovenski vodni krog: Osapska reka, dok. nan.

07.45 Tea time na Goričkem, dok. feljton 08.15 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

09.25 Čarokuhinja pri atu: Madžarska 10.00 Bleščica, oddaja o modi 10.45 Avtomobilnost 11.30 Japonska kuhinja, japonska nan.

12.15 Melodije morja in sonca 2018 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, vključitev v prenos 17.40 Umor, je napisala (I.), am. nan.

18.30 Na koncu ceste, dok. film 19.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 20.00 Nogomet - prva liga Telekom Slovenije: Gorica : Olimpija, 01. kolo, prenos iz Nove Gorice 22.25 Televizijski klub: Čarobni svet mode 23.15 Umor, je napisala (I.), am. nan.

00.10 Ukane po kanadsko, razv. oddaja 00.55 Videotrak 02.00 Nogomet - SP 2018: Argentina : Hrvaška, posnetek iz Nižnega Novgoroda 03.45 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, posnetek 05.25 Zabavni kanal, videotrak

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 7.55 8.00 8.25 8.50 8.55 9.05 9.25 9.50 10.45 11.45 14.30 15.40 15.55 17.40 18.55 18.58 20.00 21.50 0.05 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Peter Pan, ris. Živalice, 1. sez., 13. del Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Ninja želve, ris.

Jaz sem Luna, 1. sez., 43. del Jaz sem Luna, 1. sez., 44. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Napad in obramba, ameriški film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Tammy, ameriški film Nasmeh Mona Lise, ameriški film Samo tu ne, ameriški film Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca medved Jaka, Kuža, moj prijatelj 09.40 Miš maš, Postani prostovoljec 10.20 Napovedujemo 10.25 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.50 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 11.00 Vesele Štajerke, posnetek 2. dela koncerta 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Skrbimo za zdravje: Življenje s stomo 16.30 Pikin studio 2017/3 17.20 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2 evra 18.00 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 1. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2017, 1. del 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Tori Tango, posnetek koncerta 22.50 Jesen življenja, Ida Kotnik iz Nazarij 23.20 Videospot dneva 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Videostrani, obvestila

22. julija

06.35 07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 09.50 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10 23.40 00.15

00.35 01.00 01.55

Poletna scena Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Liza, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nem. otroška nan.

Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, posnetek koncerta Ljubezen popoldne, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans Vina sveta, raz. pot. kulturna oddaja, Bacek Joni, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nad.

Intervju: Jože Dežman Poročila, šport, vreme Projekt: rak; Ulayev dnevnik od novembra do novembra, dok. film Strasti, TV-nad.

Za lahko noč: Hommage a Brahms: Johannes Brahms: Samospevi za glas in klavir Katharina Hagopian (sopran) in Irena Koblar (klavir) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Zbirka Smisel 07.15 Slovenski vodni krog: Unica, dok. nan.

07.40 Glasbena matineja 07.40 Imago Sloveniae - Podoba Slovenije: Orkester Slovenske filharmonije, Matej Grahek in Toshihiro Yonezu 08.30 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije: Tamburaški orkester Šmartno, Tamburaški orkester KUD Majšperk 09.05 Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca 09.20 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

10.30 Družbeni fenomeni: Beg možganov 10.55 Svetovni popotnik: Karibi 12.05 Japonska kuhinja, japonska nan.

13.05 Umor, je napisala (I.), am. nan.

14.10 Ukane po kanadsko, razv. oddaja 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, vključitev v prenos 18.05 Sgt. Pepper, prelomni album Beatlov, britanska dok. oddaja 19.05 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan 20.00 Urbano kmetovanje, am. dok. oddaja 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih 21.35 Operna noč v Mestnem parku 2018, oddaja TV Maribor, 22.30 Umor, je napisala (I.), am. nan.

23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans 23.45 Tujca, kratki igrani film AGRFT 00.10 Videotrak 01.15 Nogomet - SP 2018: Iran : Portugalska, posnetek iz Saranska 03.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, posnetek 04.40 Zabavni kanal, videotrak

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 7.55 8.00 8.25 8.50 9.05 9.15 9.35 10.00 10.55 11.55 14.45 15.45 16.00 17.50 18.55 18.58 20.00 22.30 0.25 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Peter Pan, ris. Živalice, 1. sez., 14. del Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Ninja želve, ris.

Jaz sem Luna, 1. sez., 45. del Jaz sem Luna, 1. sez., 46. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Tammy, ameriški film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Pravzaprav ljubezen, angl. film Rad mora imeti pse, ameriški film Nora Roberts: Severni sij, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 09.40 Miš maš, Kako nastanejo sveče?

10.20 Ustvarjalne iskrice (194), Tulipan za mamico 10.35 Napovedujemo 10.40 2587. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 12.05 Festival Vurberk 2016, posn. 1. d.

13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.30 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca velenje 16.55 Nanovo, Je bloganje lahko poklic?

17.35 Ustvarjalne iskrice(191), Stojalo za uhane 17.45 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice: S kolesom po Škotski 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

23. julija

06.10 07.00 09.30 11.00 11.50 12.30 13.00 13.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45 01.00 01.30 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.45 12.05 12.55 14.00 14.50 16.00 16.50 17.25 18.20 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 20.55 21.45 22.40 23.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.50 21.40 22.10 23.00 23.50 0.35 1.20 1.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.00 12.30 12.55 15.00 15.25 15.30 16.30 17.00 17.20 17.50 17.55 18.30 18.35 19.25 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.45 00.10 00.15

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi 10 domačih Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), špan. nad.

Dober dan, Koroška Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Dunajska klasika, 02. del, dok. ser.

Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Spanje Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Dolga alpska transverzala, dok. ser.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Glasbeni večer: Tartini Festival: Ansambel ‘Il terzo suono’ z gosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Sprehodi v naravo: Storži Firbcologi, oddaja za otroke Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Pogled na ... cerkev sv. Martina v Martjancih, Celjski strop, dok.a oddaja Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film Ljudje in zemlja Televizijski klub: Čarobni svet mode V fokusu: Doberdob: Ungaretti Voranc, dok. film Avtomobilnost Umor, je napisala (I.), am. nan.

Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria Studio kriškraš: Škrbasti morski pes Ema, kratki igrani film Čudovita Japonska, japonska nan.

Svetovni popotnik: Balkanski polotok Oproščen (II.), norv. nad.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 10. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 47. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 48. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 13. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 50. del Usodno vino, 3. sez., 20. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 7. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 14. del Ukradena preteklost, 1. sez., 51. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 67. del Moja boš, 2. sez., 68. del 24UR zvečer Slepa pega, 1. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 13. del Princ podzemlja, 2. sez., 15. del Princ podzemlja, 2. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Angleški časi v 40 minutah Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za uhane Tori Tango, posnetek koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (192, Denarnica sovica Žogarija (8), Banja Luka Videospot dneva Videostrani, obvestila Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola Kuhinjica, izobraževalna oddaja Festival Vurberk 2016, posnetek 2. dela Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

24. julija

05.50 07.00 09.30 11.00 11.45 12.30 13.00 13.35 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 22.45 23.10 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.55 09.50 12.20 13.25 14.05 15.00 17.50 18.20 18.40 18.55 19.20 19.25 20.00 21.00 21.50 23.30 00.25 01.30 04.15

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.50 21.40 22.10 23.00 23.50 0.30 1.20 1.50

08.25 08.55 09.00 09.05 09.35 10.05 10.25 10.30 10.55 12.10 12.35 15.00 15.25 15.30 16.05 16.30 17.10 17.40 18.25 18.30 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.35 00.00 00.05

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi Obzorja duha Zlata dekleta (IV.)a, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), španska nad.

Potepanja: Mesto Komárom in naselje Fót, oddaja TV Lendava Studio kriškraš: Škrbasti morski pes City folk - Obrazi mest: Zagreb Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje, dok. ser.

Novice Eko utrinki: Vetrna zadruga, izob. oddaja Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Inšpektor Banks (V.), brit. nad.

Dober človek - Ljuba Prenner, dok. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Janez Winkler, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o prekmurski baklavi Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

Slovenski vodni krog: Martuljek, dok. nan.

Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, vključitev v prenos Alpe-Donava-Jadran Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014: Špela Čudovita Japonska., japonska nan.

Anonimni darovalci sperme, dok. oddaja Umor, je napisala (I.), am. nan.

Zdolgočasene, izraelski film Dolga alpska transverzala, dok. ser.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 11. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 49. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 50. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 14. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 51. del Usodno vino, 3. sez., 21. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 8. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 21. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 15. del Ukradena preteklost, 1. sez., 52. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 69. del Moja boš, 2. sez., 70. del 24UR zvečer Slepa pega, 1. sez., 2. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 14. del Princ podzemlja, 2. sez., 17. del Princ podzemlja, 2. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (8), Banja Luka Ustvarjalne iskrice (192), Denarnica sovica Napovedujemo Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Festival Vurberk 2016, posnetek 2. dela Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Kako nastanejo sveče?

Kuhinjica Nanovo, Svet kriptovalut. Kaj je blockchain?

Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke Videostrani, obvestila Napovedujemo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Madagaskar 2588. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja: Bojan Glavač Kuhinjica, izobraževalna oddaja Ans. Štrk, posn. 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

25. julija

05.50 07.00 09.30 11.05 11.50 12.20 13.00 13.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.50 23.15 23.50 00.15 00.40 01.35

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 09.50 12.05 13.15 14.00 14.25 15.15 18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 20.55 21.05 21.55 23.00 23.55 00.55 03.45

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.50 21.40 22.10 23.00 23.50 0.30 1.20 1.50

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi Slastna kuhinja: Musaka Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), špan. nad.

Pod drobnogledom: Življenje Madžarov v naseljih v diaspori, oddaja TV Lendava Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Neuspeh ne pride v poštev, dok. oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izob. oddaja Trobka in Skoke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Rdeči pes Modri, avstralski film Prezgodaj dva metra spodaj, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Neuspeh ne pride v poštev, dok. oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Kmet in medved Studio kriškraš: Škrbasti morski pes Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

10 domačih Zavržene tačke, dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Ambienti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria Profesor Pustolovec, poučna oddaja za mlade Tamirijevo poletje, kratki igrani film Čudovita Japonska, japonska nan.

Na utrip srca: Yehudi Menuhin, prva violina stoletja, francoski portretni film Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Saša Lošić Prevara (II.), am. nad.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 12. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 52. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 15. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 52. del Usodno vino, 3. sez., 22. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 9. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 16. del Ukradena preteklost, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 71. del Moja boš, 2. sez., 72. del 24UR zvečer Slepa pega, 1. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 15. del Princ podzemlja, 2. sez., 19. del Princ podzemlja, 2. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Svet kriptovalut. Kaj je blockchain?

10.45 Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke 11.15 2588. VTV magazin, regionalni informativni program 11.35 Kultura, informativna oddaja 11.40 Jesen življenja: Bojan Glavač 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Kako pride voda v naše domove?

17.20 Čas za nas, tabornike!

17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Madagaskar 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Challe Salle, Anabel 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: O odvisnostih 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

19. julija 2018

HAFFNER, Ernst: Krvni bratje: roman o berlinskih bandah Od - Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Na zaÄ?etku tridesetih let 20. stoletja je na berlinskih ulicah Ĺživelo na tisoÄ?e brezdomnih otrok. Ĺ e zlasti v vzhodnem predelu Berlina, takratnim podroÄ?jem revnih in delavskih sosesk. Nekateri so bili sirote, drugi so bili Ĺžrtve slabih gospodarskih razmer, tretji so pobegnili iz ĹĄtevilnih

danu stvari potekajo tako, kot je bilo priÄ?akovati. NihÄ?e ga ni takoj sprejel. Zgodba se bere kot izjemno duhovito in zabavno mladinsko Ä?tivo. Leta 2007 je za knjigo avtor prejel nagrado National Book Award for Young People's Literature, naslednje leto pa je bila uvrĹĄÄ?ena med deset najboljĹĄih knjig za mladino, ki jih priporoÄ?a AmeriĹĄka zveza mladinskih knjiĹžniÄ?arjev.

RAITH-PAULA, Elisabeth: Kaj se dogaja v mojem telesu?: vse o meseÄ?nim ciklu, menstruaciji in plodnost

VELENJE ÄŒetrtek, 19. julij 17.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica s Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov 18.00 Velenjska plaĹža Migajmo na Velenjski plaĹži 19.30 Atrij Velenjskega gradu Koncert Mihaela Hrustelja in Klare KlanÄ?nik

Petek, 20. julij 8.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 21.00 Pred Domom kulture Velenje Koala Voice, koncert

Sobota, 21. julij 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje

Borutom Korunom 21.00 Pred Domom kulture Velenje Jan Sturiale: Roadmaps, Mozzajik jazz festival

8.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije: Devet lun – predstava za dojenÄ?ke in malÄ?ke 21.00 Velenjska plaĹža, plaĹža MiaMia Koncert zasedbe Rock'n'Band

Ponedeljek, 23. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Marie - Francine, komedija

Torek, 24. julij 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: MojÄ?in lepi svet 17.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: MojÄ?in lepi svet 17.00 Velenjski grad Pogovorni veÄ?er s popotnikom

Sreda, 25. julij

Ponedeljek, 23. julij

10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija ÄŒokolada: hrana za duĹĄo in telo, predavanje 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Naredimo si poletni ĹĄopek 20.30 Pred Domom kulture Velenje Corinho & Samba Brasileiro (BRA/ SLO), koncert

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ĺ OĹ TANJ X

vzgojno-poboljĹĄevalnih ustanov, ki so bile v tem obdobju predvsem prostor fiziÄ?nega ter psihiÄ?nega nasilja. V romanu spremljamo skupino osmih otrok, krvnih bratov. Da bi okusili vsaj malo varnosti in bliĹžine, so se samoorganizirali v manjĹĄe skupine – bande. V njih je vladalo naÄ?elo "vsi za enega, eden za vse". Posamezne tolpe so se med sabo bojevale za zasedbo zapuĹĄÄ?enih tovarniĹĄkih barak, v katerih so obÄ?asno domovali, ali za donosnejĹĄe rajone, na katerih so beraÄ?ili ali kradli. Veliko Ä?asa, ĹĄe zlasti pozimi, so preĹživljali v toplih, zanikrnih beznicah, skupaj s ĹĄtevilnimi drugimi izobÄ?enci. Znova odkriti roman iz leta 1932, ki so ga nacisti po prihodu na oblast prepovedali, je ob ponovni izdaji leta 2013 naletel na izjemen odziv.

ALEXIE, Sherman: Absolutno resniÄ?ni dnevnik Indijanca s poloviÄ?nim delovnim Ä?asom ml – Mladina / M – Leposlovje od 13. leta dalje Osrednji lik zgodbe je ĹĄtirinajstletni Indijanec Arnold Spirit Junior. Gre za povsem obiÄ?ajnega fanta, ki je doma v rezki, indijanskemu rezervatu Spokane. ÄŒas preĹživlja z najboljĹĄim prijateljem Rowdyjem.

Kot mu sam pravi, najbolj nasilen mulc v rezki. Junior in Rowdy sta si zelo razliÄ?na, a povsem nerazdruĹžljiva in iskrena drug do drugega. MoreÄ?e okolje, kjer alkoholizem, revĹĄÄ?ina in nasilje uniÄ?ujejo nesreÄ?no pleme, ga prisilita, da sprejme teĹžko odloÄ?itev. Junior se po neprijetnem pogovoru z uÄ?iteljem odloÄ?i, da Ĺželi zapustiti spokansko ĹĄolo in oditi na ĹĄolo v Reardan. To je bila ĹĄola, 35 km oddaljena od rezervata in polna bogatih belskih farmarjev. Na Rear-

bo zgodilo in kako bo, ko bo dobila prviÄ? menstruacijo? Kako se lahko nauÄ?ijo razumeti skrivnostne znake njihovega telesa?

Kaj ji Ĺželi telo povedati? Naslednja poglavja so posveÄ?ena stresu in s tem povezane spremembe v telesu in ciklom. Zadnja poglavja opisujejo, kdaj je Ĺženska plodna in kdaj lahko zanosi ter kako razliÄ?ne kontracepcijske metode zares delujejo v Ĺženskem telesu. Knjiga Ĺželi vsem odraĹĄÄ?ajoÄ?im dekletom pokazati, kako super je in kako so lahko ponosne, da postajajo Ĺženske.

AVERISS, Corrianne: Sara prespi pri prijateljici ml – Mladina / C-Sz – Slikanica v zabojniku Dokler Sara ni spoznala Tare, ni imela prijateljice, ki bi ji bila podobna. VĹĄeÄ? so jima bile iste igre, iste pesmi in izgovarjali sta enake besede. Ni lepĹĄega, kot imeti prijatelja, ki ti je tako podoben. Nekega dne je Tara povabila Saro, da prespi pri njej. Tarin dom je bil lesen, trden in moÄ?an. V njem je Ĺživelo polno sorodnikov. Sara je bila navduĹĄena. Ko je sonce zaĹĄlo, sta zlezli pod odejo.

Toda medtem ko je Tara dremala, je Saro preĹĄinilo – njen dom ni bil prav niÄ? podoben Tarinem. Njen dom je bil majhen, zlomljen in skrivljene drevesne veje je neusmiljeno premetaval veter. V njem sta Ĺživeli le ona in mamica. Zato se je odloÄ?ila, da Tare ne bo povabila k sebi. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 17. julija – Gumbi in gumbarstvo v Ĺ aleĹĄki dolini je naslov obÄ?asne razstave Muzeja Velenje, ki so jo v torek odprli v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj. Razstava predstavlja zgodovino gumbarstva v Ĺ aleĹĄki dolini, del razstave pa je posveÄ?en gumbom, ki jih izdelujejo v podjetju DolejĹĄi modni gumbi, danes najveÄ?jem proizvajalcu gumbov v Sloveniji.

Ob odprtju razstave, ki je bila letos Ĺže na ogled na Velenjskem gradu, so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek dokumentarni film o zgodovini gumbov in gumbarstva ter obudili spomin na nekdanjo ĹĄoĹĄtanjsko gumbarno. Avtorica razstave in filma je

sodelavka Muzeja Velenje Pina Ĺ pegel, so sporoÄ?ili iz Muzeja Velenje.

Dejavnost podjetja DolejĹĄi modni gumbi temelji na dolgoletni druĹžinski tradiciji, ki sega v leto 1938, ko se je s ÄŒeĹĄke na obmoÄ?je nekdanje Jugoslavije preselil izuÄ?eni gumbar Ĺ tefan DolejĹĄi, se v Sloveniji poroÄ?il in delal v podjetjih, ki so izdelovala gumbe. Po upokojitvi je v Ĺ oĹĄtanju odprl delavnico za proizvodnjo gumbov, druĹžinski posel pa danes v Podlogu pri Ĺ empetru nadaljujejo njegovi potomci.

NEBOTIÄŒNIK

NEVERJETNI 2

Skyscraper, akcijska kriminalka, 103 minute (ZDA), ReŞija: Rawson Marshall Thurber Igrajo: Dwayne Johnson, Neve Campbell, Chin Han, Roland Møller, Noah Taylor Petek, 20. 7., ob 23.15 Sobota, 21. 7., ob 21.00 Nedelja, 22. 7., ob 18.30

Incredibles 2, sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Brad Bird Slovenski glasovi: Lotos Vincenc Ĺ parovec, Nina ValiÄ?, NataĹĄa TiÄ? Raljan, Rok Suhadolc, Alenka TetiÄ?koviÄ?, Niko GorĹĄiÄ?, Rok Kunaver, UroĹĄ Buh Petek, 20. 7., ob 19.00 Nedelja, 22. 7., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

IZGUBLJENA MED VALOVI Adrift, romantiÄ?na avantura, 95 minut (ZDA), ReĹžija: Baltasar KormĂĄkur Igrajo: Shailene Woodley, Sam Claflin, Jeffrey Thomas Sobota, 21. 7., ob 19.00 Nedelja, 22. 7., ob 20.30

Festival Velenje danes, v Ä?etrtek, 19. julija, pripravlja ob 17. uri v Galeriji Velenje, kjer je na ogled razstava Velika Ä?rta, delavnico za vso druĹžino – DruĹžinsko urico z naslovom Kako ustvarimo Ä?rto. Izvajali jo bodo Ä?lani druĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. đ&#x;”˛

mz

Book Club, komedija, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Bill Holderman

X

Bayerjeva vila Odkritje spominske ploĹĄÄ?e 21.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Poletni kino pod kozolcem ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Lunine mene

19. julija, ob 21:52, prvi krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 19.7. BiotrĹžnica • Petek, 20.7. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 22.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Vsi na krov • Citycentrov karting, torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. • V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na info toÄ?ki.

đ&#x;”˛

KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK

ÄŒetrtek, 19. julij

8.00

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj (Planinsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj)

Velika Ä?rta druĹžinska urica

V Ĺ oĹĄtanju o gumbih in gumbarstvu

Ĺ MARTNO OB PAKI

Sobota, 21. julij

Sobota, 21. julij

ml – Mladina / 613.95 – Otrok Knjiga spremlja dekleta v obdobju, ko se iz majhnih deklic razvijajo v odrasle Ĺženske. V prvih poglavjih bodo izvedele, kakĹĄne telesne spremembe lahko priÄ?akujejo. Kaj se

ITA: Wilde Kreuzspitze 17.00 Gasilski dom Gaberke 1. Gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Gaberk

Igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Craig T. Nelson, Andy Garcia Petek, 20. 7., ob 21.15

ReŞija: Peder Hamdahl NÌss Sobota, 21. 7., ob 19.15 – mala dvor.

Nedelja, 22. 7., ob 17.00 – mala dvor.

TERMINAL

MARIE-FRANCINE

Kriminalka, triler, 95 minut (Irska, VB, MadĹžarska, USA).ReĹžija: Vaughn Stein Igrajo: Margot Robbie, Simon Pegg, Mike Myers, Max Irons, Dexter Fletcher, Katarina ÄŒas Petek, 20. 7., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 21. 7., ob 20.45 – mala dvor.

Nedelja, 22. 6., ob 19.00 – mala dvor.

Komedija, Francija, 92 minut ReĹžija: ValĂŠrie Lemercier Igrajo: ValĂŠrie Lemercier, Denis Podalydes, Philippe Laudenbach, Xavier LemaĂŽtre, Patrick Timsit Ponedeljek, 23. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

FERGI: DIRKA GrĂĽtass gir gass, druĹžinski film sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 78 minut (NorveĹĄka)

AS

Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja

Andreas Brandstätter

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Poletno gledaliĹĄÄ?e Studenec pri DomĹžalah Premiera: petek, 20. julij, vse predstave ob 21. uri

Ponovitve: 21., 26., 27., 28., 29. julij in 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12., 14., 15. avgust Informacije in rezervacija vstopnic:

051 61 61 51 051 61 41 41 www.studenec.net NAS CAS - Studenec 2018.indd 2

27.6.2018 14:05:27

107,8 MHz

Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

19. julija 2018

Nagradna križanka »Modro vino«

RADIO VELENJE

Stari trg 3, Velenje | 069 618 656

MODRO VINO V VELENJU Gre za prvo modro vino na svetu, pridelano v Španiji, ki nastane z mešanjem belega ter rdečega grozdja z dodajanjem naravnega barvila pridobljenega iz olupka rdečega grozdja ter še enega naravnega barvila.

Modro Vino GIK lahko poskusite v »Mia Bianca« in »Plaža MiaMia« Naročilo in nakup pa opravite na facebook strani« Gik-modro vino Slovenija.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“

Nudimo tudi

ODLIČNA NEDELJSKA KOSILA Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Modro vino«, najkasneje do ponedeljka 30. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

PREMIUM minut v vsa SLO omrežja

SMS/MMS

30 GB Podatkov

150

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

minut klicev iz SLO v EU-območje

SERVIS in PRODAJA

19,99 € W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

z DDV

IŠČEMO NOVE SODELAVCE

Zaposlimo monterja kaminov in peči.

Kontakt: 03-700-17-96 • info@kamini.si Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. julija 2018, so: Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); Marta Cizej, Kopališka 12, 3320 Velenje (majica); Marjeta Ravnjak, Lokovica 1, 3325 Šoštanj (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL FACEBOOK

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. julija 2018, so: Ivanka Trobina, Bračičeva 2, 3320 Velenje; Zvonka Jankovič, Kidričeva 6, 3320 Velenje; Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OSMICA ŠOŠTANJ

ČETRTEK, 19. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. julija

PA K E T

MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE

Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Žuber, upokojena družinska zdravnica.

Tema: tegobe staranja

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 9. do 15. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 9. do 15. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 9. do 15. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 19. 7. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

19. julija 2018

mali OGLASI IĹ ÄŒEM gospo, ki bi mi pomagala pri Ä?iĹĄÄ?enju stanovanja. Velenje – center. Gsm: 041 969 210

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINE NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA SEM 65 letni, srednje postave, sodobnih nazorov, vdov, s Ä?isto preteklostjo in resnimi nameni. Po tej poti Ĺželim spoznati tebe, ki si stara nad 55 let. Vesel bi bil, da mi prideĹĄ v objem. Gsm: 070 512 148. Ĺ˝ENITNE ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Ĺ˝IVALI TELIÄŒKO ťaroleÂŤ teĹžko 135 kg in teliÄ?ko ÂťsimentalkoÂŤ teĹžko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 SVINJE odstavljene za dopitanje, prodam. Gsm: 051 387 625

UGODNO DO STANOVANJA, prodam del hiĹĄe s svojim vhodom in obnovljenim stanovanjem 35m/2 na lepi legi 1 km od Mozirja za 21.000 â‚Ź, na 5000 â‚Ź poÄ?akam do enega leta.

Tel.: 070 777 281 STANOVANJE cca 80m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam. Cena 30.000 â‚Ź.

Gsm: 040 677 046.

POÄŒITNIĹ KO KOÄŒO na Kopah (pod Lukovim domom), s ĹĄtirimi neopremljenimi apartmaji, s skupnimi prostori, parkirnimi mesti ter zemljiĹĄÄ?em z moĹžnostjo graditve dodatnih apartmajev, prodam. Cena po dogovoru. Za ogled pokliÄ?ite Gsm: 041 749 898.

PODARIM PROSIMO, Ä?e nam kdo lahko podari rabljeno starejĹĄo diatoniÄ?no harmoniko. Gsm: 030 457 282

RAZNO TEPIH, 2,5 x 3,5 m, svetle barve, zelo gosto tkan iz kakovostnega hotelskega tapisona, zarobljen, v odliÄ?nem stanju, prodam za 80 â‚Ź.

Gsm: O4I 692 995

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

od 20. 7. do 26. 7.

- Dr. Jakob Pirnat se je rodil v ArnaÄ?ah 20. julija 1847; po konÄ?anem pravu v Gradcu je bil od leta 1871 odvetniĹĄki pripravnik v Celju, nato je sluĹžboval v Radgoni in od leta 1874 do 1877 ponovno v Celju; leta 1878 je nastopil samostojno odvetniĹĄtvo v Kranju, a ga je kmalu opustil ter se vrnil v Velenje; mnogo let je bil ravnatelj Ĺ aleĹĄke hranilnice in posojilnice; umrl v Lazah 8. junija 1924; - 20. julija 1934 se je v Ĺ martnem pod Ĺ marno goro rodil pedagog, slikar in Ä?astni obÄ?an Ĺ oĹĄtanja JoĹže Svetina; - 20. julija 1969 so v Ĺ oĹĄtanju ob 100-letnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 20. julija 1979 je nad Ĺ aleĹĄko dolino divjalo strahovito neur-

mali OGLASI Prodaja, hiĹĄa, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 100.000 â‚Ź

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21.7. do 22.7.2018, DaĹĄa BurĹĄiÄ?, dr. dent. med.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

VETERINARSKA POSTAJA

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

Gasilski dom Ĺ oĹĄtanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

no steno Eigerja; - 25. julija 1926 so v Ĺ martnem ob Paki odkrili spomenik 63 padlim vojakom iz Ĺ martnega in njegove okolice; - 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspeĹĄno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova DrtijĹĄÄ?ica na odseku avtoceste Ĺ entjakob– Blagovica; - leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel VerstovĹĄek; 1. novembra 1918 je VerstovĹĄek kot predsednik Narodnega sveta za Ĺ tajersko podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala

in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodnjem Ĺ tajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi ÂťpolitiÄ?ni oÄ?e ljubljanske univerzeÂŤ, saj je bil nadvse zasluĹžen za njeno ustanovitev; - 26. julija 1931 so v Zavodnjah sveÄ?ano odkrili spomenik Ĺžrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po naÄ?rtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomoÄ?jo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, pri kateri so Ĺživljenje izgubili trije rudarji. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

ZOBOZDRAVNIKI

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

je z moÄ?nim vetrom, ki je ruval tudi drevesa; - 21. julija 1953 sta bila Karel Destovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglaĹĄena za narodna heroja; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev, zdruĹžen z velikim politiÄ?nim zborovanjem; - 21. julija 1976 so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobili nov zdravstveni dom; - 21. julija 1977 je dr. Milan Ĺ˝evart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Ĺ aleĹĄki dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda; - 22. julija 1953 je bil dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž proglaĹĄen za narodnega heroja; - 22. julija 1979 je SkupĹĄÄ?ina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so naselja Pesje, Preloge, Konovo in Ĺ alek postala del mesta Velenje; - 23. julija 1969 sta Ä?lana alpinistiÄ?nega odseka ĹĄoĹĄtanjskega Planinskega druĹĄtva DuĹĄan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala sever-

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 898 17 50

suzana@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN epp@nascas.si

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a press@nascas.si od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Upravna enota Velenje

Velenje, Kardeljev trg 3

POROKE

SMRTI

STROPNIK DARKO, Šoťtanj,Zavodnje, 39 in HRASTOVEC VESNA, Tabor, MiklavŞ pri Taboru 22, ŽNIDARJ DEJAN, Velenje, Kardeljev trg 3 in RAVNJAK MOJCA,,

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

HANĹ˝IÄŒ IGNACIJ, roj., Ĺ alek 89, Velenje, Ĺ alek 89

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALA

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

GIBANJE prebivalstva

V 88. letu starosti se je ustavilo srce drage Mame, ome in prababice

ZAHVALA

LJUDMILE SPITAL

Za vedno se je od nas v 93. letu starosti poslovila Ĺžena, mama, babica, prababica in sorodnica

iz Gaberk

19. 9. 1930 – 10. 7. 2018 MAMA je roŞa, ki hrani trn zase, a cvet za otroke.

Je samo ena, zlata in edina.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, ĹĄe posebej sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje in tolaĹžbe, za darovano cvetje, sveÄ?e, svete maĹĄe in za drugo pomoÄ?. Hvala dr. Ĺ pitalovi in zdravstvenemu osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica za dolgoletno zdravljenje. Hvala pogrebni sluĹžbi Usar, g. naddekanu PriboĹžiÄ?u, gasilskemu druĹĄtvu Gaberke, govorniku g. Kolarju, pevcem in vsem ostalim druĹĄtvom.

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoĹĄtovali in jo v velikem ĹĄtevilu pospremili na njeni zadnji poti.

Ĺ˝alujoÄ?i sin Branko, hÄ?i Milena z moĹžem Francem, vnukinji Irena z moĹžem Robertom, Zdenka z AleĹĄem in pravnuki AljaĹž z Laro, AnĹže in AmbroĹž

ANA SKORNŠEK 1925 – 2018

TeĹžko je povedati, kako boleÄ?e je Ä?akati nekoga, za katerega dobro veĹĄ, da ga veÄ? ne bo!

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli besede tolaĹžbe, darovali cvetje, sveÄ?e in za svete maĹĄe ter jo pospremili k zadnjemu poÄ?itku. Hvala dr. Urbancu za dolgoletno zdravljenje, sestri Stanki, patronaĹžni sluĹžbi, zdravstvenemu osebju BolniĹĄnice TopolĹĄica in Velenje. Hvala gospodu JoĹžetu PriboĹžiÄ?u za sveto maĹĄo, cerkvenemu pevskemu zboru, oktetu Zavodnje, za odigrano TiĹĄino in za govor ob slovesu, KS Skorno-Florjan, Ä?lanom TD Skorno, pogrebni sluĹžbi Usar in sosedom. Ĺ e enkrat vsem hvala.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 7. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Veliko proĹĄenj za stanovanja

Po dveh letih premora znova povorka

Trenutno proĹĄnje preverjajo, po potrebi terjajo dopolnitve, sledi postopek ugotavljanja upraviÄ?enosti – Kmalu zaÄ?etek gradnje varovanih stanovanj

V okviru 58. Flosarskega bala na Ljubnem veÄ? kot 40 dogodkov – RdeÄ?a nit povorke voda – PriÄ?akujejo 20 tisoÄ? obiskovalcev

Mira ZakoĹĄek

Velenje – ÄŒeprav Mestna obÄ?ina Velenje uspeĹĄno razreĹĄuje stanovanjska vpraĹĄanja, je Ĺželja po stanovanjih ĹĄe vedno zelo veliko.

Na zadnji razpis, ki je bil zakljuÄ?en sredi prejĹĄnjega meseca, so prejeli kar 408 proĹĄenj. Trenutno jih posebna komisija pregleduje in po potrebi poziva vlagatelje, da jih dopolnijo.

Potem pride po besedah vodje Urada za razvoj in investicije Alenke Rednjak na vrsto postopek preverjanja upraviÄ?enosti do najema stanovanja. Podatke pri-

Tatjana PodgorĹĄek

â?ą

Novo prednostno listo bi lahko izpraznili v treh do ĹĄtirih letih.

dobivajo iz uradnih evidenc, nekatere obÄ?ane pa tudi obiĹĄÄ?ejo in si pogledajo, kakĹĄne so njihove stanovanjske razmere. Sledi toÄ?kovanje in oblikovanje prednostnih list. Vse to bodo opravili v prihodnjih tednih in potem to listo tudi objavili.

Trenutno ĹĄe vedno razreĹĄujejo proĹĄnje obÄ?anov, ki so bili uspeĹĄni na prejĹĄnjem razpisu, to novo prednostno listo pa bodo zaÄ?eli prazniti Ä?ez kakĹĄno leto. Letno namreÄ? uspejo po besedah Rednjakove, kadar ne kupijo novozgrajenih stanovanj, razreĹĄiti med 60 in 80 proĹĄenj. Ta nova lista bi se lahko izpraznila v treh do ĹĄtirih letih.

imela tudi uporabno dovoljenje.

Seveda pa se bodo za nakup odloÄ?ili, Ä?e jih bo sofinanciral tudi republiĹĄki stanovanjski sklad.

Se pa v Velenju uresniÄ?uje dolgoletna Ĺželja po varovanih stano-

â?ą

ÄŒe bodo uspeĹĄno sklenili vse postopke, bo gradnja varovanih stanovanj stekla prihodnji mesec.

Alenka Rednjak: ÂťLetno razreĹĄimo med 60 in 80 proĹĄenj.ÂŤ

Morda pa jim bo uspelo kupiti tudi kakĹĄno novo stanovanje. Zasebni graditelj jih gradi na Selu.

O tem se bodo odloÄ?ali, ko bodo stanovanja zgrajena in bodo

vanjih. Gradnja petnajstih bo v kratkem stekla v bliĹžini Doma za varstvo odraslih, Ä?e bodo seveda uspeĹĄno zakljuÄ?eni vsi postopki.

Razpis za izvedbo gradbenih del je bil opravljen, izvajalca pa ĹĄe izbirajo. Ko bodo sklenili pogod-

bo z njim, jo bodo posredovali ĹĄe republiĹĄkemu stanovanjskemu skladu za morebitne dopolnitve, ki je sofinancer te gradnje. RaÄ?unajo, da bo, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, gradnja lahko stekla konec prihodnjega meseca.

NaloĹžba je vredna milijon in pol evrov. Polovico bo zagotovil Stanovanjski sklad, Ä?etrtino mMestna obÄ?ina Velenje, za preostanek pa bo obÄ?ina pridobila ugoden kredit. Predvidevajo, da bi bila lahko stanovanja vseljiva Ĺže prihodnje leto.

Z izgradnjo teh stanovanj bodo pomembno izpraznili tudi prednostno listo Ä?akajoÄ?ih na najemna stanovanja, saj so prosilci za varovana stanovanja tudi na njej, nekateri pa so imetniki najemnih stanovanj, ki jih bodo seveda izpraznili. đ&#x;”˛

Minulo nedeljo so organizatorji ene najstarejĹĄih etnografskih prireditev v Sloveniji – Flosarskega bala – pripravili ob Velenjskem jezeru promocijski dogodek, katerega osrednji cilj je bil seznaniti, predvsem pa pritegniti obÄ?ane ĹĄaleĹĄkega ÂťbazenaÂŤ na ogled prireditev, ki jih pripravljajo od 21. julija do 5. avgusta na Ljubnem.

Radenko TeĹĄanoviÄ?, direktor uprave ObÄ?ine Ljubno, je zagotovil, da se bo v okviru 58. Flosarskega bala zvrstilo veÄ? kot 40 dogodkov, od ĹĄportnih, kulturnih do etnografskih. ÂťBo zelo pestro, sploh v nedeljo, 5. avgusta, ko bomo na naĹĄem prireditvenem prostoru v Vrbju predstavili dejavnosti ob spravilu lesa s hribov do Ĺžage in flosa, izvedli flosarski krst in s tem sprejeli v flosarsko druĹĄÄ?ino novega Ä?lana. Za razliko od minulih dveh let bomo nedeljo znova popestrili s povorko skozi Ljubno. Njena rdeÄ?a nit bo flosarija oziroma voda. Na vozovih bodo udeleĹženci prikazali, kako in zakaj so jo uporabljali naĹĄi predniki.ÂŤ Sogovornik je izrazil zadovoljstvo, ker idej organizatorjem oziroma krajanom ne manjka. Na sestankih glede povorke so jih izrazili za vsaj 20 vozov. Ĺ e bolj kot to razveseljuje njihova pripravljenost za sodelovanje v povorki.

Napovedalo jo je Ĺže 90 odstotkov vseh druĹĄtev v lokalni skupnosti,

Radenko TeĹĄanoviÄ?: ÂťNaĹĄa druĹĄtva so zelo prizadevna in razveseljuje, da se jih je Ĺže 90 odstotkov v obÄ?ini odloÄ?ilo za sodelovanje v povorki, ki jo po dveh letih znova pripravljamo.ÂŤ

kar priÄ?a tudi o njihovem pridnem delu. Tudi po njihovi zaslugi, meni sogovornik, je v zadnjih 10 letih etnografska prireditev postala takĹĄna, kot je. Lokalni skupnosti in obÄ?anom veliko pomeni, zagotavlja TeĹĄanoviÄ?, in Ĺželijo si privabiti Ä?im veÄ? ljudi od zunajobÄ?inskih meja ter tudi turistov, ki letujejo v regiji SaĹĄa in ĹĄirĹĄe. ÂťLetos ob promoviranju poudarjamo tudi kulinariko. Ĺ est ponudnikov se je odloÄ?ilo, da bo v Ä?asu prireditev nudilo jedi, po katerih so najbolj znani. Za ta namen smo izdali posebno zloĹženko.ÂŤ V nedeljo, 5. avgusta, priÄ?akujejo veÄ? kot 3000 obiskovalcev, na vseh dogodkih skupaj pa dođ&#x;”˛ brih 20 tisoÄ?.

ÄŒe so uredili Trg svobode, bodo ĹĄe Trg bratov Mravljakov V Ĺ oĹĄtanju poskuĹĄajo oĹživiti Trg bratov Mravljakov tudi z idejami obÄ?anov – Naloga prebivalcev trga: zalivanje in skrb za roĹže – Mestna ura po novem z elektronskim mehanizmom Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 12. julija – Pred tednom dni je na Trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju pripravila skupina za mestni marketing tamkajĹĄnje lokalne skupnosti prireditev z naslovom Ĺ oĹĄtanj – trg v cvetju. Na njej so zdruĹžili moÄ?i vrtnarji podjetja PUP Velenje, ĹĄoĹĄtanjski mestni frizeraj, medgeneracijsko srediĹĄÄ?e, tamkajĹĄnji Mestna galerija in Kavarna ter Zaposlitveni center Gea. Vrtnarji so poskrbeli, da so obiskovalci, ki so prinesli cvetliÄ?ni lonÄ?ek, odĹĄli domov z urejeno zasaditvijo ali so brezplaÄ?no dobili zemljo ter cvetico, dekleta so odĹĄla domov s kitkami in roĹžami v laseh, Zavod Gea in Kavarna Ĺ oĹĄtanj pa sta razvajala obiskovalce z limonadami in zdravilnimi napitki. Prijetno razpoloĹženje so priÄ?arale ĹĄe dame s klobuki.

okviru celovite prometne strategije. ÂťSpremembe Ĺželimo v Ä?im veÄ?ji meri predstaviti naĹĄim obÄ?anom, upoĹĄtevati tudi njihove ideje, predloge, da bo Ä?im manj morebitnega nasprotovanja. ÂťÄŒe smo bili sposobni urediti Trg svobode, ki danes sije v svoji obliki in je zelo uporaben za marsikaj, sem prepriÄ?an, da bomo poskrbeli, da bo tudi Trg bratov Mravljakov oĹživel in da bomo ponosni nanj,ÂŤ nam je dejal ob tej priloĹžnosti Menih. Pozval je prebivalce trga, Ä?e imajo ĹĄe kakĹĄno

idejo za oĹživitev trga, naj jo vrĹžejo v skrinjico v Mestni galeriji.

ViĹĄja svetovalka na obÄ?inski upravi Mateja Kumer je ocenila, da je prireditev odliÄ?no uspela, predvsem pa je skupina za mestni marketing navduĹĄena nad prebivalci trga, ki so dogodek sprejeli pozitivno. ÂťUpamo, da bomo s pravim srÄ?nim, iskrenim pristopom do ljudi lahko veliko dosegli. Dogodek je bil poskusen, z njim smo Ĺželeli prebivalcem trga in tudi ostalim obÄ?anom dokazati, da so pomemben

Ä?len v prizadevanjih za oĹživitev trga. Verjamemo tudi, da bodo pridno opravljali domaÄ?o nalogo, ki so jo ob tem prejeli, da bodo pridno zalivali in skrbeli za roĹže na okenskih policah ter na novo postavljenih cvetliÄ?nih koritih.ÂŤ

Želijo pripraviti prebivalce na spremembe

Župan Darko Menih je pohvalil skupino za mestni marketing za dogodek, s katerim Şelijo predvsem prebivalce Trga bratov Mravljakov pripraviti na nekatere spremembe, ki jih snujejo v

Šoťtanj – trg v cvetju je bil poskusni dogodek v prizadevanjih za oŞivitev Trga bratov Mravljakov v okviru celostne prometne strategije.

Mestnega urarja bo zamenjal elektronski mehanizem

Župan Darko menih se je Vinku Pejovniku zahvalil za 15-letno skrb za mestno uro s knjiŞnim darilom.

Posebne pozornosti je bil na prireditvi deleĹžen Vinko Pejovnik, ki je zadnjih 15 let skrbel, da je mestna ura tekla kar najbolj toÄ?no – ne prehitro in ne prepoÄ?asi. Menih je ob tem dejal, da

so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so se ravnali po njej, na vsak dogodek, sestanek ali morda zmenek zagotovo priĹĄli pravoÄ?asno.

Vinko Pejovnik pa nam je povedal, da je vsak dan mestno uro navijal, jo popravljal, po potrebi namazal ... Delo ni bilo toliko zahtevno, Âťbila pa je skrb. Se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem Ĺže leĹžal v postelji in razmiĹĄljal, ali sem jo navil ali ne. Tudi veÄ?krat sem jo priĹĄel navit brez potrebnega kljuÄ?a. Ko sem bil odsoten zaradi bolezni, sem moral poskrbeti za nekoga, ki jo je navil namesto mene. Najraje sem imel, Ä?e je bila to Ĺžena.ÂŤ Po izo-

brazbi je finomehanik, tudi zato je lahko strokovno in kakovostno skrbel za ĹĄoĹĄtanjsko mestno uro, ki je bila izdelana leta 1889 v mestu blizu Hannovra v NemÄ?iji.

Po petnajstih letih vsakdanjih skrbi je Vinko ÂťljubicoÂŤ zamenjal za druge konjiÄ?ke. Obljubil pa je, da bo ĹĄe vedno posluĹĄal, Ä?e bo odbila vsakih 15 minut, in da je pripravljen pomagati z nasveti, da bo ĹĄe dolgo natanÄ?no tekla – po novem z elektronskim mehanizmom. đ&#x;”˛