29 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (20/31 ÂşC) preteĹžno sonÄ?no, v soboto (18/27 ÂşC) in nedeljo (17/25 ÂşC) preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžnost neviht.

ÄŒetrtek, 25. julija 2019â€

ĹĄtevilka 29 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Odklop Tina Felicijan

Ustvarjalne poÄ?itnice Velenjski otroci imajo sreÄ?o, da lahko praktiÄ?no vsak dan poletnih poÄ?itnic preĹživijo aktivno in v dobri druĹžbi. Vrstijo se poÄ?itniĹĄka varstva za osnovnoĹĄolce, da ne samevajo doma. Ĺ tevilne organizacije prirejajo ustvarjalne, ĹĄportne, izobraĹževalne, druĹžabne aktivnosti, ki popestrijo poÄ?itnice

in proste dni obogatijo z novimi izkuĹĄnjami in prijatelji. Eden od programov z najdaljĹĄo tradicijo je Poletje na travniku Festivala Velenje. Otroci bodo vse do konca avgusta na travniku pred kulturnim domom vsak torek uĹživali v Torkovih igrarijah, vsako soboto pa v Sobotnih lutkarijah. Ta torek so, denimo,

spoznavali plesne veĹĄÄ?ine pod mentorstvom Mojce RobiÄ? iz Plesne ĹĄole Spin, v soboto ob 10.30 pa bo (izjemoma v Galeriji Velenje) na sporedu glasbena delavnica Glasba in igra za dojenÄ?ke in starĹĄe, ki jo bo izvedla vsestranska glasbena umetnica Zvezdana Novaković. đ&#x;”˛

Odpovedi prejelo 71 delavcev 4 Na dopust s hiĹĄo na kolesih 11

PoÄ?itnice na Velenjski plaĹži Velenjska plaĹža postaja vse bolj priljubljena med domaÄ?ini, pa tudi ĹĄtevilnimi obiskovalci iz vse Slovenije, tudi iz tujine. Kako tudi ne, saj je moĹžnosti za prijetno preĹživljanje prostega Ä?asa res veliko. Tudi ljubitelji kajakov pridejo na svoj raÄ?un. †đ&#x;”˛

Obnavljajo pot na Gorico Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela ta ponedeljek obnavljati t. i. pot na Gorico (pot, ki vodi na Gorico pod vilo Herberstein). Poleg poti za peĹĄce bodo zgradili tudi tri metre ĹĄiroko dvosmerno kolesarsko

pot. Dela bodo predvideno potekala do 22. julija.

Sprehajalci in kolesarji lahko do takrat uporabljajo ploÄ?nik ob Ĺ aleĹĄki cesti. đ&#x;”˛

Mz

tf

Apartma, hiĹĄka ob obali, hotelski kompleks, kriĹžarka, eko resort, jadrnica, avtodom, kamp, potovanje v daljne kraje, domaÄ?i kavÄ? ‌ NaÄ?inov preĹživljanja letnega dopusta je ĹĄe in ĹĄe. Kot tudi okoliĹĄÄ?in, ki jih moramo upoĹĄtevati, ko ga naÄ?rtujemo. Cena, Ä?as, vreme, potrebe, Ĺželje ‌ Vse je odvisno od posameznika.

NajbrĹž pa je prioriteta vseh, ko se odpravijo na dopust, odklop od vsakdanjega tempa. Zame je edini pravi odklop res pravi odklop.

Od mobilnega omreĹžja, elektrike, vode, druĹžbe, pravzaprav od civilizacije. In edini naÄ?in, ki sem ga doslej naĹĄla za to, je kampiranje v divjini.

Ko se umakneĹĄ v naravo, stran od zvoÄ?nega in svetlobnega onesnaĹženja, informacij, ljudi, lahko resniÄ?no ÂťodklopiĹĄ moĹžganeÂŤ.

Ker nimajo Ä?esa procesirati. In dejansko ne poÄ?neĹĄ niÄ?esar drugega, kot zadovoljujeĹĄ osnovne potrebe. Ker nimaĹĄ Ä?esa drugega poÄ?eti. ZaspiĹĄ, ko se stemni, ker nimaĹĄ luÄ?i, da bi si svetil.

VstaneĹĄ, ko se zdani, ker ne potrebujeĹĄ veÄ? spanca. ÄŒe se ti niÄ? ne da, leĹžiĹĄ in strmiĹĄ v obzorje. ÄŒe se tega naveliÄ?aĹĄ, se zagotovo ne naveliÄ?aĹĄ raziskovanja obale in skritih kotiÄ?kov.

Ne uporabljaĹĄ mobitela, ker ga nimaĹĄ kje polniti. Ne gledaĹĄ na uro, ker nimaĹĄ Ä?esa ujeti. RavnaĹĄ se po soncu. In po kruljenju v Ĺželodcu. NihÄ?e te ne vznemirja in nikomur nisi v napoto. Ne sekiraĹĄ se za to, kako ti stojijo kopalke, ali za veÄ?erno toaleto. V trgovini kupiĹĄ le, kar se vsaj nekaj dni ne pokvari. Dejansko se bolj zdravo prehranjujeĹĄ, ker te ne obdajajo skuĹĄnjave na dosegu roke.

UstvariĹĄ tudi manj smeti, ker uĹživaĹĄ predvsem sadje in zelenjavo.

In ker ne kupujeĹĄ krame. Ne zlivaĹĄ Ä?iste vode v odtok. V morju splahneĹĄ desko, piskrÄ?ek, vilice in noĹž, v morju se umivaĹĄ, pa ravno tako preĹživiĹĄ. Malo se sicer zasekiraĹĄ, ko ugotoviĹĄ, da se lahko od glave do pet namiliĹĄ in spereĹĄ s piÄ?limi petimi litri vode, medtem ko doma razsipavaĹĄ z njo.

Ampak pod Ä?rto si v zenu, kakrĹĄnega ne najdeĹĄ v najveÄ?jem luksuzu. Ker v resnici ne potrebujeĹĄ udobja najboljĹĄih materialov, petih hodov in stabilnih dvajsetih stopinj. PotrebujeĹĄ naravo, da si lahko v njej vsaj za kratek Ä?as samo Ä?lovek in misliĹĄ le nase v le tistem trenutku. Na pravo razmerje med senco, soncem in osveĹžitvijo, hrano in ‌ kar je paÄ? osnovno poslanstvo, ki ga je narava naloĹžila vsakemu bitju.

Kaj je ĹĄe dobro pri kampiranju v divjini? Ni konfliktov. NihÄ?e ti ne bo prinesel toplega piva, ki ga preplaÄ?aĹĄ, ker je viĹĄek sezone.

Ne bo razgrajaÄ?ev na plaĹži. Ali smrÄ?aÄ?ev v kampu. Ali prodajalcev na vsakem vogalu. Ne bo slabo opremljenih apartmajev, pokvarjene klime, staljenega sladoleda in drugih ÂťtegobÂŤ, Ä?ez katere se po dopustu pritoĹžujeĹĄ prijateljem. Namesto tega jim lahko pripovedujeĹĄ o samotnih plaĹžah, robinzonskih reĹĄevanjih situacij, noÄ?nih kopanjih v popolni temi in drugih doĹživetjih, v katerih smo zaradi vsega dopustniĹĄkega balasta pozabili uĹživati. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Tri milijone evrov za avtobuse na vodik

LOKALNE novice

Projekt uvedbe brezplaÄ?nih avtobusov na vodikov pogon, ki ga snujejo Ĺže nekaj Ä?asa, bo lahko zdaj, ko je dobil evropsko podporo, zaĹživel Ĺže konec prihodnjega leta

Dihamo Ä?ist zrak Ĺ aleĹĄka dolina – V NaĹĄem Ä?asu sicer lahko redno spremljate, kakĹĄne so koncentracije ĹĄkodljivih delcev v zraku, in ugotavljate, da te veÄ?inoma niso preseĹžene. To velja za celotno lansko leto.

Koncentracije Ĺžveplovega dioksida niso na nobeni od devetih merilnih postaj nikoli presegle dovoljenih vrednosti. So pa bile lani poleti v Ä?asu vroÄ?inskega vala 25 dni preseĹžene koncentracije ozona (na to so tudi opozarjali). Koncentracije duĹĄikovega oksida niso bile preseĹžene, koncentracije praĹĄnih delcev so bile sicer preseĹžene, njihovo ĹĄtevilo je bilo malenkost pod dovoljenimi. đ&#x;”˛

mz

Kanalizacija po vsej TopolĹĄici Ĺ oĹĄtanj – Od leta 1996, ko so v TopolĹĄici zaÄ?eli graditi kanalizacijsko omreĹžje, sta ostali dve veji ĹĄe nedokonÄ?ani. Veji Menih in Kolavter, sta na vrsti letos. V Ĺ oĹĄtanju obmoÄ?je TopolĹĄice, ki je bilo v programu za komunalno opremljenost na vrsti med prvimi, zakljuÄ?ujejo med zadnjimi. Bo pa s tem obmoÄ?je dokonÄ?no urejeno. đ&#x;”˛

mkp

Povezovanje Maribora, Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄke Velenje – Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in RRA KoroĹĄka so sklenili dogovor o sodelovanju. Cilj je vzajemna turistiÄ?na promocija, izmenjava izkuĹĄenj in dobrih praks ter razvoj skupnih turistiÄ?nih produktov.

Eden prvih, ki naj bi zaĹživel kmalu, bo enodnevni izlet DoĹživetje za skupine, vkljuÄ?eval pa bo izbrane turistiÄ?ne toÄ?ke. KoroĹĄka se bo prestavila z doĹživetjem v mestnem jedru Slovenj Gradca, Maribor z obiskom HiĹĄe Stare trte, Velenje pa z retro sprehodom. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ tipendije za deficitarne poklice Na razpis Mestne obÄ?ine Velenje za sofinanciranje deficitarnih poklicev se je prijavilo deset delodajalcev, ki bodo ĹĄtipendirali 15 ĹĄtudentov in 47 dijakov. ObÄ?ina za to namenja skoraj 38 tisoÄ? evrov, izplaÄ?ane ĹĄtipendije pa bodo znaĹĄale za dijake do 40, za ĹĄtudente pa 80 evrov meseÄ?no. IzplaÄ?evali jih bodo delodajalci. đ&#x;”˛

mz

Menjavajo toplovodno kineto Velenje – V bliĹžini osnovne ĹĄole v Ĺ aleku Mestna obÄ?ina Velenje menjava kompletno toplovodno kineto in cevovod, na tem obmoÄ?ju pa bodo zgradili tudi kolesarsko pot. ÄŒaka pa jih je kar nekaj posodobitev posameznih cestnih odsekov po krajevnih skupnostih, ĹĄe posebej na obmoÄ?ju Konovega in Ĺ martnega.

Letno nameni Mestna obÄ?ina Velenje za podroÄ?je komunalnih dejavnosti kar 14 milijonov evrov. Med 7 in 8 milijoni je namenjeno naloĹžbam, preostanek pa vzdrĹževanju cest, mesta, zelenic, Ä?iĹĄÄ?enju mesta, zimski sluĹžbi. đ&#x;”˛

mz

Flosarski bal Ĺže vabi 59. Flosarski bal se je v soboto zaÄ?el z zbiranjem in voĹžnjo starodobnih vozil ter priĹžigom kope. Osrednji dogodek – tradicionalno flosarsko dogajanje se bo zgodil v nedeljo, 4. avgusta, na prireditvenem prostoru Vrbje. Sicer pa se bo do takrat zvrstilo kar 40 razliÄ?nih ĹĄportnih, kulturnih, druĹžabnih in etnografskih dogodkov. đ&#x;”˛

mz

ObÄ?inam dovoljeno veÄ?je zadolĹževanje?

S spremembami zakona o financiranju obÄ?in, katerega osnutek naj bi Ministrstvo za javno upravo objavilo v kratkem, bi med drugim na novo doloÄ?ili viĹĄino sredstev za sofinanciranje obÄ?in s stalno naseljeno romsko skupnostjo, poenostavili pa tudi postopek sofinanciranja obÄ?inskih naloĹžb ter nekoliko poveÄ?ali obseg njihove najviĹĄje moĹžne zadolĹžitve. đ&#x;”˛ mz

Niste dobili informativnega izraÄ?una?

Ljubljana – Tisti davÄ?ni zavezanci, ki so imeli lani z dohodnino obdavÄ?ljive dohodke, vendar do 15. junija iz Gursa na dom niso prejeli informativnega izraÄ?una, morajo za preteklo leto sami napisati dohodninsko napoved. To morajo narediti najkasneje do 31. julija. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

25. julija 2019

mkp

Mira ZakoĹĄek

za prevoz potnikov v projektu vzpostavitve novega javnega poObÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj sta na tniĹĄkega prometa na vodikove razpisu Eko Sklada za dodelitev tehnologije. nepovratnih finanÄ?nih spodbud Projekt, ki ga naÄ?rtujeta obe pridobili sofinanciranje v viĹĄini obÄ?ini, je sestavni del projekta treh milijonov evrov za nakup Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki bo ĹĄestih vozil kategorije M3 s proizvajala vodik za te avtobuse. pogonom na vodik, brez emisij ÂťAvtobusi na vodikov pogon CO2. Mestna obÄ?ina Velenje je so pomembni korak v nadaljnjih pridobila sredstva v viĹĄini 2 mi- prizadevanjih za Ä?istejĹĄe okolje, lijona evrov za nakup ĹĄtirih vozil, ki smo ga v zadnjih 30 letih poObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj membno 'pozpa milijon evrov Vodik je ekoloĹĄko dravili', zdaj pa za nakup dveh Ĺželimo narediti Ä?istejĹĄe gorivo od korak naprej k vo z i l . Vo z i l a vseh drugih. bodo namenjena naĹĄemu ĹĄe bolj Ä?istemu bivalnemu okolju. Vodik je tisti, ki je okolju bolj prijazen kot elektriDoslej 4 linije Lokalni javni potniĹĄki promet se v obÄ?ini Velenje izvaja od leta 2008 na ĹĄtirih linijah, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa so ga uvedli konec leta 2018.

V Ä?asu delovanja se je v obÄ?inah izkazala potreba po Postani Pikin vzpostavitvi medkrajevne povezave, saj med Velenjem animator in Ĺ oĹĄtanjem poteka dnevno najveÄ? delovnih migracij, Jubilejni 30. Pikin festival se prav tako pa prebivalci obeh hitro bliĹža, vsi ĹĄtudenti in dijaki obÄ?in migrirajo med naselji zakljuÄ?nih letnikov pa se Ĺže lahko tudi zaradi opravljanja druprijavite za Pikine animatorje. gih dejavnosti.

Med 9. in 15. septembrom bo

â?ą

ka ali katerokoli drugo gorivo. v bodoÄ?e delili tudi znanje in izPrepriÄ?an sem, da bomo s tem kuĹĄnje, ki so jih sami razvili tako pomembno prispevali tudi k naĹĄi v energetskem zavodu Kssena kot nadaljnji prepoznavnosti, da bosta v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj.

Velenje in Ĺ oĹĄtanj tudi po tem Glede na to, da se obÄ?ini Veleprojektu prepoznavna in da bo nje koncesijska pogodba za breztudi to vplivalo na plaÄ?ne avtobusne Uvedli bodo naĹĄ ĹĄe uspeĹĄnejĹĄi prevozne izteÄ?e turistiÄ?ni razvoj. 3 novo linijo, ki konec prihodnjega milijone evrov, ki leta, si Ĺželijo, da bi bo povezala smo jih pridobili za do takrat projekt obÄ?ini Velenje v celoti zaĹživel, da ta projekt, je veliko in Ĺ oĹĄtanj. denarja, ki nam bo bi torej vodikovi omogoÄ?il, da naÄ?ravtobusi vozili Ĺže tovane cilje hitreje uresniÄ?imo,ÂŤ konec leta 2020. MreĹža prevozov pravi podĹžupan Mestne obÄ?ine bo ĹĄe bolj razvejana, predvsem Velenje Peter Dermol. pa jo bodo uskladili s prevozi Projekt je edinstven v tem delu po obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki je prav tako Evrope in v Mestni obÄ?ini Vele- pridobila nepovratna sredstva. nje so prepriÄ?ani, da bodo lahko †đ&#x;”˛

â?ą

Dobra druĹžba in cekini v Ĺžepu!

Pika pod motom Pika se po mestu potika v srediĹĄÄ?u Velenja pod eno streho povezala uliÄ?ne umetnike, gostujoÄ?e glasbenike, plesalce, gledaliĹĄÄ?nike, lokalne umetniĹĄke duĹĄe, ĹĄportnike in seveda otroke od blizu in daleÄ?. Animatorji boste lahko tudi letos na festivalu sodelovali na razliÄ?ne naÄ?ine – v

delavnicah, kot novinarji, v okviru ĹĄportnih aktivnosti, v Pikini trgovini in ĹĄe kje. Prijavnico za ĹĄtudentsko delo na Pikinem festivalu lahko na Festival Velenje oddate najkasneje do 5. avgusta, najdete pa jo na spletni strani www.pikinfestival.si. Pikast pozđ&#x;”˛ drav!â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

ÄŒas in dogajanja se hitro spreminjajo Komisar in pokrajine – Nad zemljo in pod njo – Premier na dvoru – Pogled nazaj in naprej – Mikro in makro Po evropskih volitvah in ĹĄe nedokonÄ?anih razpravah, ali so v evropske klopi res sedli ÂťpraviÂŤ naĹĄi, se odvija ĹĄe drugi krog – tokrat za evropske komisarke ali komisarje. Nova predsednica Evropske komisije Ĺželi imeti veÄ? Ĺžensk, mi ji ponujamo Janeza. Janeza LenarÄ?iÄ?a, ki je sicer evropskega parketa Ĺže vajen, a nekateri pri nas ga Âťne vidijoÂŤ kot naĹĄega komisarja. Ĺ˝e videno in sliĹĄano, bi lahko rekli. Pri nas je Ĺže tudi veliko razprav o tem, kako naj bi (konÄ?no) uradno razkosali Ĺže tako razkosano drĹžavo. Zdaj naj bi veljalo, da bi dobili okoli 10 pokrajin, Ä?eprav mnogi menijo, da je to za tako drĹžavo, kot je naĹĄa, veliko preveÄ?. Mnenja se bodo gotovo ĹĄe kresala, zavlaÄ?evanja pa ne sme biti preveÄ?, Ä?e Ĺželimo stvari urediti pred naslednjimi volitvami. Nekateri pa so se na vse take zadeve poĹžviĹžgali, saj so bili pod vtisom Âťmajhnega koraka za Ä?loveka in velikega za Ä?loveĹĄtvoÂŤ, kot je izjavil moĹž, ki je pred pol stoletja stopil na Luno. A tudi po tem prvem obisku tega planeta – kot da so nekateri ĹĄe vedno za luno, kot ĹĄe vedno radi reÄ?emo. Tega podviga so se seveda spomnili tudi v Centru vesoljskih tehnologij Hermana PotoÄ?nika Noordunga v Vitanju. Tu so v soboto odprli filatelistiÄ?no razstavo ÄŒlovek na Luni – 50 let od Apolla 11.

To je bil za Ä?loveĹĄtvo velik korak, velike korake, vendar po naĹĄi drĹžavi, pa dela gradbinec iz RogaĹĄke Slatine Ivan Cajzek s svojimi GIC gradnjami. Ni se (ĹĄe?) lotil gradnje rekordno visokega stolpa v domaÄ?em kraju, je pa zadnji Ä?as pridobil dva pomembna posla (za v zrak in pod zemljo): gradnjo potniĹĄkega terminala na naĹĄem najveÄ?jem letaliĹĄÄ?u Brnik, takoj nato je zmagal ĹĄe na razpisu za gradnjo velike (podzemne) garaĹžne hiĹĄe v Kopru. Kdaj bo stekla gradnja slatinskega Kristala, ĹĄe ni jasno, je pa bliĹže gradnja nadhoda Sonce, ki bo srediĹĄÄ?e kraja povezovalo z bregom na jugozahodni strani, kjer naj bi zgradili najviĹĄji stolp v Sloveniji, in nov najveÄ?ji orglarski center na svetu. ObÄ?ina je za nadhod Ĺže pridobila gradbeno dovoljenje, manjka jim ĹĄe ÂťmalenkostÂŤ – zapreti mora ĹĄe finanÄ?no konstrukcijo. Je pa bogatejĹĄi tudi slatinski Anin dvor, saj

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

je znani slatinski zbiralec in ustvarjalec Nani Poljanec zbirke Ljudskega muzeja v njem obogatil z nekaj veÄ? kot sto novimi eksponati; med posebnostmi je najstarejĹĄi kozarec RogaĹĄke Slatine ter koĹĄÄ?ek spomenika kralja Aleksandra, ki je stal na Kongresnem trgu v Ljubljani. Otvoritve se je udeleĹžil tudi predsednik vlade Marjan Ĺ arec.

Gotovo pa bo vsaj Ä?ez dve leti priĹĄel prav v tem Ä?asu predsednik vlade (upajmo, da bo ĹĄe isti) tudi v Celje. Tu se namreÄ? obeta velika mednarodna prireditev – Mednarodna gasilska olimpijada. Bo morda kdo pomislil, do takrat je pa ĹĄe daleÄ?, za organizatorje niti ne, saj priprava tako velikega tekmovanja z mnoĹžico udeleĹžencev ni majhen zalogaj. V kneĹžje mesto in okolico naj bi priĹĄlo nekaj tisoÄ? ljudi – gasilcev in spremljevalcev ter prostovoljcev iz 30 drĹžav z vsega sveta. Zato bodo morali zagotoviti tudi dovolj prenoÄ?iĹĄÄ?, zanje se organizatorji ozirajo tudi po drugih krajih v okolici. Tekmovanja pa bodo na vseh nogometnih igriĹĄÄ?ih, atletskem stadionu, tudi v Celjskem sejmu.

Nekateri pa imajo na svojih koledarjih Ĺže dobro oznaÄ?en dan, ko je v Muzeju na prostem v Rogatcu tradicionalna prireditev Likof na taberhi. V soboto so starejĹĄi obujali spomine, kako je bilo nekoÄ?, mladi zmajevali z glavami, kako je to bilo mogoÄ?e. To je ĹĄe posebno veljalo za mlatenje Ĺžita Âťna kravji pogonÂŤ. Kot nekoÄ? so krave (vÄ?asih tudi voli) vrteli gepelj, ki je nato vrtel mlatilnico. Zanimivih stvari in opravil iz preteklosti je bilo ĹĄe veliko. Manjkalo pa tudi ni ÂťstarihÂŤ dobrot.

V LaĹĄkem pa kljub uspeĹĄnemu Pivu in cvetju ĹĄe vedno tudi odmeva uspeh tamkajĹĄnjih planincev. Njihova ReÄ?iĹĄka kroĹžna planinska pot je bila namreÄ? ocenjena kot slovenska Âťnaj planinska potÂŤ. Dolga je 35 kilometrov in vodi po vrhovih vzhodnega Posavskega hribovja in obkroĹži ReÄ?iĹĄko dolino. Najbolj pripravljeni planinci jo lahko prehodijo Âťna en mahÂŤ, drugi lahko tudi v veÄ? etapah. Z zmago in finanÄ?nim prispevkom bodo lahko pot ĹĄe bolj uredili in oznaÄ?ili.

Pa ĹĄe to: Ä?e se kaj, se zadnji Ä?as pri nas mnoĹžijo mikropivovarne.

Tako je tudi prav, saj je dobro, da imamo v deĹželi kakovostnega hmelja tudi Ä?im veÄ? kakovostnega piva. Za vse okuse. In to bogastvo ÂťpivovarniceÂŤ dajejo. In prav je tudi, da imajo visoke naÄ?rte.

Iz mikro v makro. Kot v arjevaťkem primeru: iz mikropivovarne v makro drŞavo – kot je Kitajska.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Postopki za cesto teÄ?ejo

Geodetske meritve na novi trasi ceste

Priprave na gradnjo hitre ceste na relaciji Šentrupert–Slovenj Gradec pospeťeno potekajo, za del med Velenjem in Slovenj Gradcem je Ministrstvo za infrastrukturo Şe potrdilo naloŞbeni program, ki znaťa 674,7 milijona evrov Mira Zakoťek

Izgradnja hitre ceste med Ĺ entrupertom in Slovenj Gradcem postaja, potem ko je Ustavno sodiĹĄÄ?e zavrnilo pobude civilnih iniciativ BraslovÄ?, Polzele in Ĺ martnega ob Paki, vse bolj gotova. Aktivnosti so najdlje na odseku Velenje–Slovenj Gradec, kjer bi se lahko Ĺže letos dela zaÄ?ela na treh lokacijah, to so Gaberke, Ĺ kale in Podgorje pri Slovenj Gradcu. Postopki so trenutno najdlje na lokaciji Gaberke. Za to gradbiĹĄÄ?e bo Dars javni razpis objavil ĹĄe ta mesec.

Ministrstvo za infrastrukturo je Ĺže potrdilo naloĹžbeni program, ki je ocenjen na 676,7 milijona evrov. Nato bo ministrstvo za finance podalo mnenje k programu, ki bo tudi osnova za dokonÄ?no pripravo poroĹĄtvenega zakona za velike infrastrukturne projekte, ki ga bo nato v proce-

3

AKTUALNO

25. julija 2019

duro vloĹžilo ministrstvo za infrastrukturo, so po ponedeljkovem sestanku sporoÄ?ili iz mladinske iniciative.

Po protokolu, ki ga je s predstavniki KoroĹĄke in Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije julija 2017 podpisal takratni minister za infrastrukturo dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ?, je rok

za dokonÄ?anje gradnje odseka hitre ceste do Slovenj Gradca leta 2023.

V imenu Mestne obÄ?ine Velenje je Ä?lan koordinacijskega odbora, ki skuĹĄa Ä?im bolj pospeĹĄiti aktivnosti za izgradnjo te ceste, podĹžupan Peter Dermol, ki se je udeleĹžil tudi otvoritve informacij-

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Proti financiranju zasebnih ĹĄol Bojan KontiÄ? meni, da tudi v javnih ĹĄolah financirajo dodatne dejavnosti starĹĄi Mira ZakoĹĄek

V SvetniĹĄki skupini SD ponosni na opravljeno delo Vodja SvetniĹĄke skupine SD Peter Dermol postavlja v ospredje razvojne in socialne programe, ponosen pa je tudi na doseĹženo raven vseh druĹžbenih dejavnosti SvetniĹĄka skupina SD je veÄ?inska v svetu Mestne obÄ?ine Velenje in ima seveda velik vpliv na vse odloÄ?itve, ki jih sprejemajo. Te svoje vloge sicer ĹĄe nikoli niso ÂťizkoriĹĄÄ?aliÂŤ, saj je dejstvo, da je veÄ?ina odloÄ?itev v obÄ?inskem svetu sprejeta z veliko veÄ?ino glasov vseh svetnikov. ÂťSeveda smo ponosni, da smo bili na zadnjih volitvah deleĹžni tolikĹĄnega zaupanja, kar seveda pomeni, da ljudje prepoznavajo naĹĄe delo kot dobro. Tudi mi ocenjujemo, da je bil dosedanji razvoj Mestne obÄ?ine Velenje uspeĹĄen, zato gradimo prihodnost na teh osnovah,ÂŤ pravi Peter Dermol, vodja svetniĹĄke skupine SD in podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje, ki dodaja, da si prizadevajo, da vse odloÄ?itve sprejemajo ne Âťs parcialnimi interesiÂŤ, ampak interesi Ä?im ĹĄirĹĄega kroga tukajĹĄnjih prebivalcev. ÂťNa podroÄ?ju medsebojnega sodelovanja smo se v preteklosti veliko nauÄ?ili in to slogo in enotnost, ki smo jo dosegli, Ĺželimo vsekakor nadaljevati in nadgrajevati. Delujemo odgovorno in transparentno in skuĹĄamo na ta naÄ?in ĹĄe poglobiti medsebojno zaupanje. To je tudi najpomembnejĹĄe, da lahko sprejemamo odloÄ?itve, ki vodijo v lepĹĄo in boljĹĄo prihodnost vseh nas, ki tukaj Ĺživimo,ÂŤ pravi Dermol.

Zadovoljen je z opravljenim delom v zadnjih dveh mandatih, ĹĄe posebej pa z letoĹĄnjim razvojno in socialno naravnanim obÄ?inskim proraÄ?unom, ki so ga seveda sooblikovali.

Peter Dermol Ĺže dolga leta aktivno deluje na socialnem podroÄ?ju, zato je zelo vesel, da v obÄ?ini ĹĄe vedno postavljajo v ospredje ljudi, ki jim z razliÄ?nimi ukrepi lepĹĄajo vsakdanjik. Žal se ĹĄe vedno dogaja, da ljudje nimajo dostojnih plaÄ?, da mnogi Ĺživijo v teĹžkih razmerah in nekateri na to nimajo vpliva. Z razliÄ?nimi ukrepi jim pomagamo in te ohranjamo, kljub temu da nam drĹžava ne zagotavlja vsega denarja za programe,

ske pisarne mladinske civilne iniciative na Ravnah na KoroĹĄkem. ÂťZelo pomembno je, da delamo z roko v roki, vsi tisti, ki se zavedamo pomena te ceste,ÂŤ je dejal in izrazil prepriÄ?anje, da bo tudi vlada drĹžala obljubo in podprla nadaljnje aktivnosti, med katerimi je tudi zelo pomemben zakon o poroĹĄtvu za najem kredita.

Podjetje PROARC, d. o. o., iz Nove Gorice bo od 15. julija do predvidoma konca septembra 2019 izvajalo geodetske meritve na obmoÄ?ju predvidene trase tretje razvojne osi – sever, ki bo potekala od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert v smeri severa proti Velenju do prikljuÄ?ka Velenje jug.

V Ä?asu meritev in izdelave posnetka obstojeÄ?ega stanja na predvideni trasi in njeni okolici bomo morali dostopati do tistih nepremiÄ?nin, ki so del izdelave obstojeÄ?ega posnetka (geodetskega naÄ?rta) razĹĄirjenega pasu ob predvideni trasi avtoceste, zato vse prebivalce prosijo, da jim ta poseg olajĹĄajo. Zagotavljajo, da bodo delo opravili diskretno in hitro.

RazĹĄirjen pas predvidene trase, ki je tudi predmet izvajanja meritev, poteka v obÄ?ini Velenje v naseljih Podgorje in Podkraj pri Velenju ter na obmoÄ?ju jugozahodnega dela mesta Velenje.

ki jih ona opredeljuje. Kar 8 milijonov je tega primanjkljaja. Ta sredstva tako zagotavljamo iz drugih lastnih virov proraÄ?una,ÂŤ pravi Peter Dermol, ki je ponosen na brezplaÄ?ne programe (Lokalc, Bicy, brezplaÄ?no mestno blagajno, ĹĄtevilne kulturne prireditve, brezplaÄ?no plaĹžo, brezplaÄ?no kuhinjo, hiĹĄo brezdomcev ‌), pa tudi konkretne finanÄ?ne pomoÄ?i za obÄ?ane, ki so v najveÄ?ji stiski.

Ponosen pa je seveda tudi na ĹĄtevilne investicije, za katere Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže nekaj let zelo uspeĹĄno pridobiva nepovratna evropska in drĹžavna sredstva. Tudi letos so bili zelo uspeĹĄni.

Tako bodo zgradili prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru in s tem omogoÄ?ili velik turistiÄ?ni razmah, prenovili bodo Staro Velenje, zgradili kolesarske poti, ravno v tem tednu pa so izvedeli, da so uspeli tudi na razpisu za nakup avtoPeter Dermol busov na vodik. Za to so prejeli 2 milijona evrov nepovratnih sredstev.

UspeĹĄno razreĹĄujejo tudi stanovanjska vpraĹĄanja, a je to podroÄ?je, na katerem je ĹĄe prostora za napredek. ÄŒeprav so na podroÄ?ju razreĹĄevanja stanovanjskih vpraĹĄanj med vodilnimi v Sloveniji, je ĹĄe vedno veliko nerazreĹĄenih, zato bodo vloĹžili vse napore, da jih Ä?im prej razreĹĄijo.

Delati Ĺželijo v interesu ljudi, zato si Ĺželijo medsebojnega sodelovanja. Obiskujejo krajevne skupnosti, v katerih se neposredno pogovarjajo o Ĺželjah, ki jih imajo prebivalci, so med Ä?lani ĹĄtevilnih druĹĄtev in povsod tam, kjer ljudje izraĹžajo svoje interese. Veseli so tudi vseh neposrednih pobud, ki jim jih lahko sporoÄ?ite na info@sd-velenje.si ali pa pridete v stik z njimi preko spletnih socialnih omreĹžij, na katerih so prisotni pod uporabniĹĄkim imenom SD Velenje. đ&#x;”˛

SvetniĹĄka skupina SD

Velenje, 15. julija – DrĹžavni svet je na izredni seji sprejel veto na Zakon o financiranju zasebnih ĹĄol. DrĹžavni svetnik iz tukajĹĄnjega okolja Bojan KontiÄ? je na seji glasoval za veto. ÂťPravzaprav nimam niÄ? proti zasebnim ĹĄolam. Te so praksa povsod po svetu, vendar pa te ĹĄole praviloma financirajo zasebniki, starĹĄi, donatorji, sponzorji, na naÄ?in, ki ne obremenjuje drĹžavnih sredstev,ÂŤ utemeljuje svojo odloÄ?itev KontiÄ?.

Dodaja, da je drĹžavni proraÄ?un sestavljen iz davkov, ki jih plaÄ?ujemo drĹžavljanke in drĹžavljani republike Slovenije in imamo tudi doloÄ?eno, da je treba poskrbeti za javno ĹĄolstvo. ÂťIn za javno ĹĄolstvo je v Sloveniji dobro poskrbljeno. Res pa je, da naĹĄe javno ĹĄolstvo ni brezplaÄ?no, kot Ĺželijo nekateri prikazati. StarĹĄi prispevajo sredstva za to, kar se dogaja ob ĹĄoli, obĹĄolske dejavnosti niso vse zastonj in jih je potrebno plaÄ?ati. Ne plaÄ?a jih drĹžava iz proraÄ?una, ampak starĹĄi iz svojega Ĺžepa, in mislim, da je

tudi v zasebnih ĹĄolah potrebno tisto, kar je nad ponudbo v javnem izobraĹževanju, kar presega obseg delovanja javnega izobraĹževanja, torej dodatne storitve, plaÄ?ati iz zasebnih sredstev. Mislim, da gre pri vsem tem spet le za politiko, zgolj za to, da bi Ĺželeli nekateri doseÄ?i nekaj, kar jim ustreza. s tem pa bi siromaĹĄili drĹžavni proraÄ?un. Res, da ne gre za veliko sredstev, gre pa za naÄ?elno vpraĹĄanje in Ĺželim, da z naĹĄim denarjem, ki ga plaÄ?ujemo v drĹžavno blagajno, ravnamo skladno đ&#x;”˛ z naĹĄimi interesi.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Odpovedi prejelo 71 delavcev

GOSPODARSKE novice

V Gorenju so do kolektivnega dopusta, ki se je zaÄ?el ta ponedeljek, sklenili kadrovsko prestrukturiranje – Napovedujejo proizvodno intenzivno delovno jesen ter gradnjo hale televizorjev – Na lokaciji v Velenju naj bi zaÄ?eli delati tudi svojo elektroniko Mira ZakoĹĄek

Delavci Gorenja so od ponedeljka (in tako bo vse do 12. avgusta) na kolektivnem dopustu.

V petek jih je 71 dobilo odpovedi, kar je sicer veliko manj, kot je bilo prvotno naÄ?rtovano. O tem in drugih sindikalnih pogledih smo se pogovarjali s predsednikom podjetniĹĄkega sindikata Gorenja Ĺ˝anom Zebo.

Za sindikaliste je vsako odpuĹĄÄ?anje teĹžko? ÂťRes je. V mojem mandatu od leta 2009 se kaj takĹĄnega ni zgodilo in seveda to doĹživljamo z grenkim priokusom. Res pa je, da smo zadovoljni, da je ta ĹĄtevilka bistveno niĹžja od prvotne, ko je bilo za preseĹžek opredeljenih kar 270 delavcev. TeĹžava pa je, ker Gorenje zaradi tega ukrepa ne sme zaposlovati. Bo pa po kolektivnih dopustih potrebovalo 150 dodatnih proizvodnih delavcev.

Ne vem, kako bodo to reĹĄili.ÂŤ Sindikat se je zelo trudil, da bi bile prvotne ĹĄtevilke kar najniĹžje? ÂťZelo veliko smo delali, se pogovarjali z odgovornimi in delavci in tako dosegli, da je zdaj ta ĹĄtevilka takĹĄna, kot je. Ĺ e vedno previsoka, a bistveno niĹžja.ÂŤ

Veliko se pogovarjate s svojimi Ä?lani, kakĹĄno pa je stanje v proizvodnji? ÂťZelo vesel sem, da je vodstvo sprejelo pobudo sindikata in organiziralo neposredne zbore delavcev, na katerih sta sodelovala oba glavna direktorja in se tudi neposredno pogovarjala z delavci. Seveda sta tudi odgovorila na vsa njihova vpraĹĄanja in tako odpravila mnoge dvome.

Moram priznati, da sta zasejala kar nekaj optimizma. Seveda zdaj upamo in seveda raÄ?unamo, da se bo to tudi uresniÄ?ilo. RaÄ?unamo pa tudi na to, da bodo ob naÄ?rtovanih uspehih primerno nagrajeni tudi delavci.ÂŤ VÄ?asih se sliĹĄi, da dela ni dovolj, kako to vidite vi? ÂťPredvsem je teĹžava v tem, da so delavci ob prihodu novega lastnika priÄ?akovali, da se bo delo v proizvodnji bolje uredilo, da bo vse bolj tekoÄ?e teklo. Zdaj pa se ĹĄe vedno dogaja, da obÄ?asno zmanjkuje materiala in da proizvodnja obstane. Potem pa se od delavcev (ki proizvodnih planov seveda niso izpolnili), priÄ?akuje dodatno delo. Delavci torej priÄ?akujejo urejeno proizvodnjo, ki nemoteno teÄ?e osem ur.

Takrat je tudi uÄ?inek najveÄ?ji in

tudi napak je najmanj. Takrat so vsi zadovoljni.ÂŤ

svoj deleĹž in nagrado za dobro opravljeno delo.Âť

Ste se pa uspeli z novima ĹĄefoma dogovoriti za ohranitev doseĹženih pravic? ÂťImamo podpisano podjetniĹĄko kolektivno pogodbo in vse pravice iz nje smo obdrĹžali. Z

In kakĹĄna jesen Ä?aka delavce Gorenja po vaĹĄem videnju? ÂťPo napovedih zelo delovna.

Napovedujejo, da bo dela veÄ? kot v prvem polletju. Kar pa se sindikalistov tiÄ?e, pa se bomo skuĹĄali dogovoriti za viĹĄje plaÄ?e (Ĺže dolgo jih v Gorenju nismo poveÄ?ali), predvsem pa bo to nujno, Ä?e bodo hoteli dobiti proizvodne delavce, ki jih bodo potrebovali, na trgu pa jih ni.ÂŤ

Žan Zeba

enim od glavnih direktorjev Chaom Liuom sem se veliko pogovarjal. Moram priznati, da mi je resniÄ?no prisluhnil, je pa ob tem predstavil tudi priÄ?akovanja, ki jih imajo lastniki. To seveda razumem, saj so s tem namenom seveda kupili Gorenje, sem mu pa prenesel tudi priÄ?akovanja delavcev, ki seveda tudi priÄ?akujejo

Programske reĹĄitve mu utirajo pot v zdravstvo Mladi programer vidi ĹĄtevilne priloĹžnosti – Njegove izboljĹĄave prinaĹĄajo pomemben prihranek Beseda dolgÄ?as je mlademu podjetniku Roku Urbancu tuja, saj se mu namreÄ? Ĺživljenje vrti v podjetniĹĄkem ritmu in je zato zelo razgibano. Pred kratkim se je vrnil iz Kitajske, ki ga je fascinirala. Tam je predstavil sistem za avtomatsko merjenje temperature hladilnikov v ordinacijah ter iskal nove priloĹžnosti za svoje podjetje. Predvsem iĹĄÄ?e proizvajalce, ki bi lahko za niĹžjo ceno izdelovali njihove naprave.

Rok je ĹĄtudent zadnjega letnika Fakultete za elektrotehniko, raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko v Mariboru. V prostem Ä?asu rekreativno trenira triatlon. Ĺ˝e kot majhen fant je rad raziskoval, gledal, kako so sestavljene igraÄ?e, in jih sestavljal po svoje.

Njegova zgodba o uspehu se je zaÄ?ela v tretjem letniku srednje ĹĄole v Velenju, kjer je dobil za nalogo projekt, ki se je kasneje izkazal za zakonsko potrebnega.

Ker so imeli dober izdelek, so ĹĄli v razvoj naprave RS Link, ki zagotavlja varno shranjevanje zdravil in cepiv v medicinskih hladilnikih.

Razlika med napravami, ki jih Ĺže imajo v zdravstvenih panogah, in njegovo je ta, da imajo v zdravstvenih panogah USB kljuÄ?ke, ki nadzorujejo graf in temperaturo, vendar ne delujejo v realnem Ä?asu oziroma so zelo drage. Njihova

naprava pa opozori na SMS, e-mail, tudi za nazaj in opozori na vsako napako sproti. ÂťSvetovna zdravstvena organizacija predvideva, da se do 50Â % zdravil letno zavrĹže zaradi transportnih, temperaturnih in logistiÄ?nih razlogov, pri tem lahko

bila zgrajena Âťz zdravniki za zdravnike,ÂŤ glede na njihove potrebe.

PrepriÄ?an je, da lahko z dobrim izdelkom uspeĹĄ kjerkoli na svetu. Ker pa mu je panoga zdravstva vĹĄeÄ?,

ÂťV znanju jim lahko prodajamo svoje znanje in sodelujejo z resnimi, zaupanja vrednimi partnerji.ÂŤ

uresniÄ?imo svojo dobro poslovno idejo,ÂŤ pravi Rok Urbanc iz RS Labs. ÂťSegment je dokaj velik, tudi celotna hladna veriga: trgovine, mesnice, tovornjaki pa lekarne, bolnice, veterina, zdravniki in laboratoriji. Sami imamo nekatere prednosti in v tem vidimo svoje moĹžnosti,ÂŤ ĹĄe nadaljuje. Stroka mu stoji ob strani. Naprava je

je podjetje naravnal v to smer.

Imajo ĹĄe druge projekte: zmanjĹĄanje Ä?akalnih vrst, izboljĹĄanje diagnosticiranja pacientov ‌.

Tudi diplomska naloga, ki jo pripravlja, ima temo ÂťVarnost IT napravÂŤ.

Zanimivo je, da profesorji niti ne vedo, kaj poÄ?ne v svojem prostem Ä?asu, da je njegov dan skorajda prekratek za vse, kar se mu

25. julija 2019

Kako pa kaĹže napovedani proizvodnji televizorjev? ÂťNa zborih delavcev sta to proizvodnjo oba direktorja potrdila in seveda raÄ?unamo na to. Pa ne le na to, tudi na proizvodnjo lastne elektronike, kar se mi zdi prav tako zelo pomembno. Tudi v tem primeru gre za dobra delovna mesta in laĹžje delovne pogoje, kot jih imamo v proizvodnji gospodinjskih aparatov, kjer so nekateri procesi ĹĄe vedno tudi fiziÄ?no zelo teĹžki. Bo pa, kot sem Ĺže nekajkrat poudaril, delavce treba bolj stimulirati in jim povrniti zaupanje v Gorenje, na katero smo bili vsi skupaj vÄ?asih zelo ponosni. Z njimi pa bo treba tudi đ&#x;”˛ veÄ? komunicirati. ÂŤâ€

dogaja. ÂťOd ideje do realizacije je dolga pot,ÂŤ a pomembno je, da so vsi napori na koncu poplaÄ?ani, je prepriÄ?an in samozavesten Rok Urbanc.

Njegova formula za uspeh je predvsem delavnost, inovativnost, prilagajanje potrebam kupcev in iskanje novih poslovnih partnerjev. Vizija pa predvsem ĹĄirjenje poslovnih idej in prodor na tuje trge.

Od Slovenskega podjetniĹĄkega sklada so prejĹĄnji teden prejeli 54.000 evrov.

Je Kitajska nova poslovna destinacija za poslovne prihodnosti mladih podjetnikov? ÂťSlovenija je ĹĄla po avtocesti, gledala v ogledalo nazaj, kdaj jo bo kdo prehitel, Kitajska je ĹĄla po odstavnem pasu in nas prehitela Ĺže pred petnajstimi leti,ÂŤ hudomuĹĄno odgovori Rok, ki ĹĄe dodaja, da nikoli ne veĹĄ, kaj te Ä?aka v prihodnosti. Ĺ˝eli si pospeĹĄevanja prodaje, prodor na tuje trge, tudi s pomoÄ?jo Ä?lanov ekipe iz tujine, in Ĺželi si zaposliti dodatne programerje. V bliĹžnji prihodnosti pa naÄ?rtuje pametne Ä?akalnice, ki so njegov naslednji projekt. ÂťCilj je iti v zdravstvene aplikacije, vsako podroÄ?je v zdravstvu potrebuje izboljĹĄavo, v tem vidim veliko trĹžno niĹĄo. Prvi produkt je samo zaÄ?etek tega,ÂŤ pravi Rok Urbanc, ki mu mladostna navihanost, komunikativnost in prepoznavanje priloĹžnosti ob pravem Ä?asu na pravem mestu pridejo prav. Zato in zaradi vsega, kar poÄ?ne, ga Ä?aka ĹĄe veliko zgodb, ki so lahko navdih tudi drugim. đ&#x;”˛

Gorenje na kolektivnem dopustu V Gorenju se s ponedeljkom zaÄ?el kolektivni dopust, ki bo trajal vse do 11. avgusta. V glavnem so zakljuÄ?ili kadrovsko prestrukturiranje.

Od prvotno naÄ?rtovanih 270 preseĹžnih delavcev so z mehkimi metodami zmanjĹĄati ĹĄtevilo na 80. Devet se jih bo upokojilo, preostalim torej 71. pa so dali v petek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. NihÄ?e med njimi ni proizvodni delavec.

Gospodarska rast Slovenije se umirja Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v smislu dogajanja v zunanjem okolju nekoliko umirila, vendar v primerjavi z evrskim obmoÄ?jem ostaja rast zelo solidna, ugotavlja Banka Slovenije v najnovejĹĄi publikaciji Gospodarska in finanÄ?na gibanja. Znaki umirjanja pa se vendar Ĺže kaĹžejo tudi na trgu dela z niĹžjo dinamiko rasti zaposlenosti.

S konzorcijem do ustreznih kadrov Hitro razvijajoÄ?e se gospodarstvo z novimi tehnologijami potrebuje nove kadre z novimi, drugaÄ?nimi znanji. Zato tukajĹĄnja Gospodarska zbornica tesno sodeluje s Ĺ olskim centrom Velenje in njihovim MedpodjetniĹĄkim izobraĹževalnim centrom, vkljuÄ?ili pa so se tudi v projektni konzorcij pod vodstvom podjetja Invel, preko katerega bodo nudili razliÄ?ne oblike izobraĹževanja in usposabljanja za zaposlene v podjetjih, ki jim grozi izguba zaposlitve.

Na poĹĄti teĹžave ostajajo Pet mesecev po podpisu sporazuma o ureditvi delovnih razmer v PoĹĄti Slovenije sindikalni predstavniki ugotavljajo, da teĹžave ostajajo. Zaposleni so po navedbah Sindikata poĹĄtnih delavcev ĹĄe vedno preobremenjeni, zato vztrajno naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo bolniĹĄkih odsotnosti, nadur in neizkoriĹĄÄ?enega dopusta.

Vodilni na PoĹĄti sicer menijo, da skuĹĄajo vse zaveze uresniÄ?iti, tako kot je bilo dogovorjeno, nekatere so Ĺže, druge terjajo veÄ? Ä?asa. Med njimi je tudi veÄ?je ĹĄtevilo zaposlitev. Od 312 dodatnih zaposlitev so jih uspeli zagotoviti Ĺže 166.

Obseg gradbenih del manjĹĄi Obseg gradbenih del se je tako v obmoÄ?ju z evrom kot celotni EU maja na meseÄ?ni ravni zmanjĹĄal za 0,3 odstotka. V medletni primerjavi pa se je v obmoÄ?ju z evrom obseg poveÄ?al za dva odstotka, v EU pa za 2,5 odstotka. Slovenija je po podatkih evropskega statistiÄ?nega urada s 4,1-odstotno meseÄ?no in 11,1-odstotno medletno rastjo beleĹžila eno najveÄ?jih zviĹĄanj.

V razpravi predlog pokojninske novele Od prejĹĄnjega tedna pa do 2. septembra je v javni razpravi predlog pokojninske novele. Predlog predvideva enotno odmerno lestvico za izraÄ?un pokojninske osnove tako za moĹĄke kot za Ĺženske, ki je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe in niÄ? veÄ? hkrati tudi od spola. Pri moĹĄkih bi se tako odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe do 1. januarja 2025 zviĹĄal na isto raven, kot Ĺže velja za Ĺženske. Za vsakega otroka bi se pokojnina poviĹĄala za 1,36 odstotka, a najveÄ? za tri otroke. Novela bi se zaÄ?ela uporabljati 1. januarja 2020. Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upraviÄ?enec po predlogu poleg plaÄ?e prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.

ViĹĄje nadomestilo za brezposelnost?

Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki med drugim zviĹĄuje minimalno denarno nadomestilo za primer brezposelnosti s 350 na 530,19 evra. Predlog bo v javni razpravi do 2. septembra, nato se bo o njem znova usklajeval Ekonomsko-socialni svet.

VraÄ?ilo dohodnine do 31. julija Zavezanci za plaÄ?ilo dohodnine, ki so olajĹĄavo za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane uveljavljali elektronsko preko sistema eDavki, je vraÄ?ilo dohodnine Ĺže prejelo. Ostali zavezanci, ki so informativne izraÄ?une prejeli v drugi tranĹĄi, pa bodo morebiti preveÄ? plaÄ?ano dohodnino dobili vrnjeno do konca meseca. Tako je 66.762 zavezancev prejelo vraÄ?ilo dohodnine na svoje transakcijske raÄ?une 18. julija, vsi ostali pa bodo na vrsti kasneje, najpozneje do 31. julija.

British Airways v London tudi z Brnika V vrhuncu letoĹĄnje turistiÄ?ne sezone je British Airways ponovno organiziral polete na ljubljansko letaliĹĄÄ?e, ki ga je tokrat povezoval s Heathrowom, najbolj prometnim evropskim letaliĹĄÄ?em, s katerim Slovenija trenutno nima letalske povezave. Leti so za zdaj naÄ?rtovani le med poletjem, in sicer dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in petkih. Na tej progi bo verjetno letelo 220-sedeĹžno letalo Airbus 321, saj je zanimanje trenutno precejĹĄnje. Med Ljubljano in Londonom sicer Ĺže redno letita tudi nizkocenovna letalska prevoznika Easyjet in WizzAir, ki pa opravljata prevoze na ostala londonska letaliĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Ĺ olarje zamenjali vzdrĹževalci Mestna obÄ?ina Velenje izkoristi vsako poletje za naloĹžbeno vzdrĹževanje ĹĄol – Letos jim iz proraÄ?una namenjajo 415 tisoÄ? evrov, ĹĄole pa dodajajo iz lastnih sredstev ĹĄe 200 tisoÄ? evrov – ManjĹĄe obnove tudi v vrtcih Mira ZakoĹĄek

PoÄ?itniĹĄki Ä?as, ko v ĹĄolah ni vrveĹža, je najbolj primeren za obnovitvena in vzdrĹževalna dela.

Mestna obÄ?ina Velenje jih skupaj z vodstvi ĹĄol zelo skrbno naÄ?rtuje in tudi sproti opravlja. Glede na to, da so veÄ?ino ĹĄol v zadnjih letih temeljito obnovili in jih tudi energetsko sanirali, kakĹĄnih posebej velikih del za to poletje po besedah vodje urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka ne naÄ?rtujejo. Že ob pripravi rebalansa letoĹĄnjega proraÄ?una smo skupaj z javnimi zavodi izobraĹževanja in otroĹĄkega varstva predvideli dela, ki jih je treba opraviti v poletnih mesecih, ko so objekti brez otrok.

Tako smo v proraÄ?unu za vzdrĹževanje ĹĄolskih objektov predvideli 415 tisoÄ? evrov. Osnovne ĹĄole pa bodo za to namenile ĹĄe okoli 200 tisoÄ? evrov lastnih sredstev, kar pomeni, da je za vzdrĹževalna dela na voljo nekaj veÄ? kot 600 tisoÄ? evrov,ÂŤ pravi MartinĹĄek.

V tem in prihodnjem mesecu bodo tako obnov deleĹžne vse centralne in podruĹžniÄ?ne ĹĄole.

NajobseĹžnejĹĄa dela potekajo v PleĹĄivcu, kjer izvajajo prenovo in

5

GOSPODARSTVO

25. julija 2019

energetsko obnovo po principu javno-zasebnega partnerstva. V Vinski Gori enako gradijo vrtec.

Tu bo seveda celovito urejena tudi okolica. ObÄ?ina pa bo to priloĹžnost izkoristila, da bo do

Ob ĹĄoli in domu krajanov bodo prenovili tudi parkiriĹĄÄ?a.

Na OĹ Livada in Gorica so namestili nove strelovode, ki so bili nujno potrebni zamenjave, na Gorici pa bodo poleg tega delno obnovili tudi kuhinjo. Na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli Ĺ kale bodo celovito prenovili sanitarije.

V Ĺ aleku bodo zamenjali stavbno pohiĹĄtvo in prav tako del kuhinje, na ĹĄoli Antona AĹĄkerca in na njihovi podruĹžniÄ?ni ĹĄoli v Pesju

â?ą

bodo prestavili obstojeÄ?o knjiĹžnico (s tem bodo pridobili en dodatni oddelek, ki ga potrebujejo za osnovnoĹĄolsko dejavnost); s

â?ą

Menjavajo strelovode, obnavljajo kuhinje, sanitarije in menjavajo stavbno pohiĹĄtvo.

â?ą

Med deli, ki jih niso naÄ?rtovali, je menjava strehe nad telovadnico Centra za vzgojo in izobraĹževanje.

tem bodo omogoÄ?ili, da ohranijo na tej ĹĄoli dva oddelka vrtca.

Na njihovi podruĹžniÄ?ni ĹĄoli v Ĺ entilju bodo sanirali meteorne vode nad poslopjem in s tem prepreÄ?ili zamakanje objekta.

Na OĹ Mihe Pintarja Toleda ne naÄ?rtujejo veÄ?jih obnov, so pa popravili napuĹĄÄ? na poslopju matiÄ?ne ĹĄole.

V otroĹĄkem varstvu so nameravali, po besedah Draga MartinĹĄka, v celoti prenoviti kuhinjo v enoti LuÄ?ka. Po posvetovanju s strokovnjaki in izdelavi projektov pa so ugotovili, da gre za izjemno zahtevno delo. Kuhinja je namreÄ? v kletnih prostorih poslopja, ki leĹži v neposredni bliĹžini reke Pake in je seveda treba prepreÄ?iti morebitni vdor vode. Zato so se odloÄ?ili, da to kuhinjo letos obnovijo le delno, dokonÄ?no pa v naslednjem letu. Sicer pa tudi v objektih Vrtca Velenje potekajo manjĹĄa vzdrĹževalna dela, ki jih bo Vrtec Velenje opravil s svojimi sredstvi.

V PleĹĄivcu izvajajo energetsko prenovo in prenovo ĹĄole po principu javno-zasebnega partnerstva.

Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek: ÂťV rebalansu letoĹĄnjega proraÄ?una smo za obnovo ĹĄol namenili 415 tisoÄ? evrov, ĹĄole same pa bodo prispevale 200 tisoÄ? evrov svojih sredstev.ÂŤ

tamkajĹĄnje ĹĄole, ki je v neposredni bliĹžini, uredila nov dostop, prav tako bodo uredili okolico in v celoti prenovili kanalizacijo.

pa so delno prenovili sanitarije.

Na Centru za vzgojo in izobraĹževanje jih Ä?aka nepredvideno popravilo. Ob majskih nalivih je namreÄ? zaÄ?ela puĹĄÄ?ati streha nad telovadnico (to je edini del strehe, ki na tem objektu ĹĄe ni bil obnovljen). V teh dneh potekajo dela na zamenjavi strehe, bodo pa obnovili tudi veÄ?ino sanitarij v tej ĹĄoli. Na OĹ Gustava Ĺ iliha

V Ä?asu poÄ?itnic v ĹĄolah potekajo obnove

Center za vzgojo in izobraĹževanje je letos presenetilo majsko neurje. Na delu objekta (nad telovadnico) je zaÄ?ela puĹĄÄ?ati streha. To bodo v teh dneh zmenjali.

V Ĺ oĹĄtanju bodo na centralni ĹĄoli zamenjali polovico Ĺžaluzij, na podruĹžnici obnovili garderobe telovadnice Ĺ oĹĄtanj – Julij in avgust sta meseca, ko ĹĄole samevajo, ko v njih ni obiÄ?ajnega vrveĹža. To je Ä?as, ko lahko v ĹĄolskih objektih poskrbijo za obnovitvena in vzdrĹževalna dela, da bodo uÄ?ence v novem ĹĄolskem letu priÄ?akali prijetni in urejeni prostori.

V centralni Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju bodo med poÄ?itnicami zamenjali

polovico Ĺžaluzij, tla oziroma talne obloge v drugem nadstropju ĹĄolske avle pa so Ĺže. Obenem hiĹĄnika na ĹĄoli pridno popravljata vse tisto, kar lahko opravita sama. Zamenjata kakĹĄen ventil na radiatorju, izvedeta manjĹĄa beljenja ali zamenjata kakĹĄno keramiÄ?no ploĹĄÄ?ico, ki je v Ä?asu pouka ÂťdotrpelaÂŤ.

V podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v

TopolĹĄici pa bodo Ä?as poÄ?itnic izkoristili za ureditev kanalizacije in prenovo garderob za telovadnico. Te so bile Ĺže stare in temu primerno dotrajane. Ravnateljica OĹ KDK mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc pravi, da bosta tako centralna kot podruĹžniÄ?na ĹĄola do 1. septembra pripravljeni na nov zaÄ?etek v urejenih prostorih. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ olski avtobusi bodo vozili na trinajstih progah

Piknik doĹživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru

V Ĺ oĹĄtanju zagotovili ĹĄolske prevoze za naslednja ĹĄtiri leta Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 19. julija – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je po povrĹĄini razmeroma velika, poseljenost je razprĹĄena, posledica tega pa je, da je veÄ? kot 60 odstotkov uÄ?encev osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha vozaÄ?ev in da te voĹžnje ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj tudi zelo veliko stanejo, letno veÄ? kot pol milijona evrov.

Zjutraj je treba uÄ?ence odpeljati v ĹĄolo, po pouku pripeljati domov.

Proge so zelo razvejane in take bodo tudi v novem ĹĄolskem letu. Ĺ olski avtobusi bodo vozili na trinajstih progah, morebitnim posebnostim pa se bodo prilagajali sproti. Pri tem mislijo na to, da

đ&#x;”˛

se bo morda v kakĹĄnem zaselku pojavila potreba po prevozu za uÄ?enca, ki osnovno ĹĄolo obiskuje na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje v Velenju. ÂťOrganiziranje prevozov je zahtevna in zelo odgovorna naloga.

V ospredju je vedno zagotovitev varnosti prevozov in to, da so vsi otroci v ĹĄolo in iz nje pripeljani pravoÄ?asno,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. Ĺ ele potem je pomemben denar, Ä?eprav ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj za ĹĄolske prevoze namenja znatna sredstva, na letni ravni veÄ? kot pol milijona evrov.

V Ĺ oĹĄtanju so novo pogodbo z izvajalci prevozov ĹĄolskih otrok

za naslednja ĹĄtiri leta podpisali z izvajalcem podjetjem APS, ki ima partnerja druĹžbo Nomago, ter s podizvajalci – samostojnimi podjetniki Strehar, VrÄ?kovnik, Mazej in OvÄ?jak.

Novost bo letos Âťprosto voziloÂŤ, s katerim bo moĹžen prevoz zunaj Ä?asa ĹĄolskega pouka. "NekakĹĄen brezplaÄ?nik bo to," pravi Ĺžupan. ÂťProsto vozilo ne bo imelo stalne trase. Prevoze z njim bomo prilagajali potrebam obÄ?anov.

Recimo, kakĹĄen mesec bo vozil iz Gaberk, drugiÄ? iz Raven, tretjiÄ? skozi Florjan na Lokovico do pokopaliĹĄÄ?a ...ÂŤ đ&#x;”˛

Ste ljubitelj kolesarjenja in piknikov v naravi?

Pri nas v Restavraciji Jezero smo za vas pripravili posebno in nepozabno Piknik doĹživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru EKSKLUZIVNA PONY PIKNIK PONUDBA VSEBUJE:

izposojo PONYja z vso opremo za piknik do 4 ure, piknik kovÄ?ek z malico – mesni ali vegetarijanski meni, piknik ÂťdekcoÂŤ, zemljevid s priporoÄ?enimi turami okoli velenjskih jezer, izbor pijaÄ?, ki jih boste izbrali sami.

VEČ INFORMACIJ NA: Restavracija Jezero W www.gorenjegostinstvo.si

Podajte se na pot novih doĹživetij in preseneÄ?enj ob jezeru.

DoĹživite novo pustolovĹĄÄ?ino‌ R E Z E RVAC I J E I N KO N TA K T N I P O DAT K I Z A I Z P O S O J O :

Restavracija Jezero, Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija T + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 17. julija Odbor za izobraĹževanje je obravnaval predlog novele zakona o financiranju v vzgoji in izobraĹževanju. Podprlo ga je osem Ä?lanov, kar je bilo premalo za potrebno podporo.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je po odloĹžilnem vetu drĹžavnega sveta na novelo zakona o nepremiÄ?ninskem posredovanju predlogu znova priĹžgal zeleno luÄ?.

Premier Marjan Ĺ arec je za slovenskega kandidata za evropskega komisarja predlagal stalnega predstavnika Slovenije pri

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

studiev Kyoto Animation. V njem je umrlo najmanj 33 ljudi, preiskovalci pa so ugotovili, da je ogenj podtaknil 41-letni moĹĄki.

Bela hiĹĄa je prekinila sodelovanje s TurÄ?ijo v programu najsodobnejĹĄih lovskih letal V ZDA so iskali naÄ?ine za hlajenje F-35, ker so v Ankari prebivalstva, vse bolj vroÄ?e pa je bilo tudi vztrajali pri nakupu pri nas. in integraciji ruskega sistema zraÄ?ne obrambe S-400. novih Ä?lanov.

Iran je sporoÄ?il, da je v HorNa Siciliji je izbruhnil ognjenik muĹĄki oĹžini zaradi tihotapljenja Etna, zaradi Ä?esar so zaÄ?asno zanafte v Perzijski zaliv zasegel prli letaliĹĄÄ?i Catania in Comiso. tanker, ki je prevaĹžal milijon Na ulicah Hongkonga se je litrov nafte, in aretiral njegovo zbralo veÄ? deset tisoÄ? podporni12-Ä?lansko posadko. kov oblasti in izrazilo podporo hongkongĹĄki policiji in vodstvu.

V srediĹĄÄ?u Moskve je veÄ? kot 10 tisoÄ? ljudi zahtevalo svoboIzvedeli smo, da bo zdravstvena dne in poĹĄtene volitve v mestni zavarovalnica Vzajemna septem- svet, potem ko je volilna komisija bra poviĹĄala premijo za dopolnil- diskvalificirala veÄ? opozicijskih no zdravstveno zavarovanje. kandidatov.

V ZDA so se medtem borili z visokimi temperaturami. V New Yorku in Detroitu so skrbeli za naÄ?ine, s katerimi bi prebivalcem pomagali pri hlajenju.

Petek, 19. julija

Slovenski kandidat za evropskega komisarja je Janez LenarÄ?iÄ?.

Evropski uniji Janeza LenarÄ?iÄ?a.

V koalicijskem SD so bili nad odloÄ?itvijo premierja zgroĹženi, Ä?eĹĄ da gre za enostransko sporoÄ?ilo.

AmeriĹĄko zvezno sodiĹĄÄ?e v Brooklynu je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo nekdanjega mehiĹĄkega kralja mamil Joaquina Guzmana – El Chapa zaradi tihotapljenja mamil v ZDA. Monsunsko deĹževje v Indiji, Nepalu, BangladeĹĄu in Pakistanu je zahtevalo veÄ? kot 200 smrtnih Ĺžrtev. VeÄ? milijonov ljudi so morali zaradi poplav, zemeljskih plazov in poruĹĄenja stavb evakuirati.

ÄŒetrtek, 18. julija DrĹžavni zbor je na izredni seji zaradi veta drĹžavnega sveta znova odloÄ?al o zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja. Tokrat predlog ni zbral potrebnih 46 glasov.

Ministrov predlog o financiranju v vzgoji in izobraĹževanju tokrat ni dobil zadostne podpore.

Vlada je Janeza LenarÄ?iÄ?a potrdila za kandidata za evropskega komisarja. Ta je ob tem dejal, da bi si Ĺželel veÄ? enotne podpore.

Vlada je sprejela tudi strategijo na podroÄ?ju migracij. Z dokumentom je zaÄ?rtala osnovne usmeritve delovanja na tem podroÄ?ju, tako za zakonite kot tudi nezakonite migracije.

V ZDA so se odloÄ?ili, da na mejo z Mehiko, kjer je Ĺže 4.500 vojakov, poĹĄljejo ĹĄe dodatnih 2.100 vojakov, ki bodo pomagali pri nadzoru meje in varovanju zbirnih centrov za prebeĹžnike.

Japonsko je pretresel poĹžar v enem najveÄ?jih animacijskih

VeÄ?ino od 123 prejetih prebeĹžnikov je Slovenija vrnila HrvaĹĄki.

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o imenovanju Simona Savskega za novega namestnika predsednika Komisije za prepreÄ?evanje korupcije.

Policija je pri Ĺ embijah odkrila okrog 200 nezakonitih prebeĹžnikov. Ujeli so jih 123 in jih veÄ?inomia vrnili na HrvaĹĄko.

Okoljski inĹĄpektorat je podjetju Ocean Orchids izdal odloÄ?bo, zaradi katere grozi podjetju prepoved opravljanja dejavnosti vzgoje orhidej v rastlinjakih.

Nizozemsko vrhovno sodiĹĄÄ?e je razsodilo, da je drĹžava Nizozemska delno odgovorna za poboje 350 BoĹĄnjakov leta 1995 v Srebrenici, saj da so imeli nizozemski vojaki 10 odstotkov moĹžnosti, da bi poboje prepreÄ?ili.

GrĹĄko prestolnico Atene je stresel potres z magnitudo 5,1, ki je v delih mesta prekinil telekomunikacijske povezave in elektriÄ?no oskrbo.

Evropska komisija je v TurÄ?ijo poslala nov sveĹženj pomoÄ?i v vrednosti 1,41 milijarde evrov za nadaljnjo podporo beguncem in gostiteljskim skupnostim.

Iranska revolucionarna garda je sporoÄ?ila, da je v HormuĹĄki oĹžini zaradi krĹĄenja mednarodnih pomorskih pravil zasegla britanski tanker.

Sobota, 20. julija Po drĹžavi je prihajalo do gneÄ?e na cestah in mejnih zastojih.

Seizmografi so v bliĹžini Gornjega Grada zabeleĹžili tri zmerne potresne sunke. ÄŒlani stranke SDS so se zbrali v Bovcu na poletnem taboru.

Predsednik stranke Janez JanĹĄa je zbranim dejal, da so Ĺže trikrat zaporedoma zmagali na volitvah, stranka pa, da je vpisala tisoÄ?e

25. julija 2019

Kitajski lastniki so omejili dostop do mariborskega letaliĹĄÄ?a.

da gre za zemljiĹĄÄ?e v zasebni lasti in daprehod in parkiranje nista dovoljena.

Indija je proti Luni uspeĹĄno izstrelila vesoljsko plovilo ÄŒandrajan 2.

V MogadiĹĄu je bilo v bombnem napadu pred hotelom blizu mednarodnega letaliĹĄÄ?a ubitih najmanj 17 ljudi, 28 pa jih je bilo ranjenih.

V Portoriku so mnoĹžice protestnikov zahtevale odstop guvernerja Ricarda Rosselloja in konec korupcije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporoÄ?il, da se je okoli 14 Ä?lanic Evropske unije dogovorilo o zaÄ?asnem solidarnostnem mehanizmu za premestitev prebeĹžnikov, ki sta ga predlagali Francija in NemÄ?ija.

GrĹĄki parlament je izglasoval zaupnico novi grĹĄki vladi premierja Kiriakosa Micotakisa.

Torek, Nedelja, 23. julija 21. julija

Neuradni podatki so razkrili, da je v Ukrajini na predÄ?asnih parlamentarnih volitvah slavila stranka SluĹžabnik naroda predsednika Volodimirja Zelenskega.

Volili so tudi na Japonskem.

Slavila je vladna koalicija Liberalne demokratske stranke japonskega premierja Ĺ inza Abeja in stranke Komeito. A zmagovalcem ni uspelo osvojiti dvotretjinske veÄ?ine za spremembo ustave.

Ministrstvo za javno upravo je v skrbi za zaĹĄÄ?ito pred nezakonitimi prehodi prebeĹžnikov objavilo dve naroÄ?ili: eno za 40 kilometrov ograje z rezilno Ĺžico in drugo za montaĹžo panelne ograje v dolĹžini 3,8 kilometra.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je zaÄ?asno zadrĹžalo izvajanje Ä?lena zakona o kazenskem postopku, ki ustvarja pravno podlago za uporabo lovilcev IMSI. Ti delujejo kot laĹžna bazna postaja, ki se uporablja za telefonsko prisluĹĄkovanje.

Na B l e d u j e prazno vozilo zapeljalo v jezero, pri Ä?emer je bila poĹĄkodovana Ĺženska, ki jo je avtomobil povozil.

Boris Johnson je bil izvoljen za vodjo konservativ-

Gasilci na Portugalskem so uspeli delno omejiti velike poĹžare.

VeÄ? kot tisoÄ? gasilcev se je v osrednjem delu Portugalske bojevalo s tremi obseĹžnimi gozdnimi poĹžari, zaradi katerih so evakuirali veÄ? odroÄ?nih vasi.

Britanska vlada je po zasegu tankerja Stena Impero v HormuĹĄki oĹžini preuÄ?evala razliÄ?ne mogoÄ?e ukrepe proti Iranu. Ta je London predtem pozval, naj se vzdrĹži stopnjevanja napetosti.

HongkonĹĄki protivladni protestniki so se spravili nad zgradbo predstavniĹĄtva Kitajske v delno avtonomnem mestu. Policija je posredovala s solzivcem in gumijastimi naboji.

Ponedeljek, 22. julija Kitajski lastniki Aerodroma Maribor so omejili dostop do mariborskega letaliĹĄÄ?a in ob vhodu na parkiriĹĄÄ?e letaliĹĄkega terminala namestili opozorilne table,

Boris Johnson je stopil v Ä?evlje Therese May.

ne stranke, vsi okrog njega pa so se Ĺže pripravljali na dan kasneje, ko je kanil postati novi premier Velike Britanije.

Seul je sporoÄ?il, da je vojska izstrelila opozorilne strele proti ruskemu vojaĹĄkemu letalu, ki je ob vzhodni obali krĹĄilo juĹžnokorejski zraÄ?ni prostor. Moskva je incident zanikala.

ZDA so po sedmih mesecih dobile novega obrambnega ministra. To je postal 55-letni Mark Esper, ki ga je na poloĹžaj potrdil senat z 90 glasovi proti osmim.

V deĹželi vzhajajoÄ?ega sonca Pravkar se vraÄ?am domov, a moj drugi dom bi lahko bila tudi Japonska.

Japonsko bi moral doĹživeti vsak zahodnjak; ne le zaradi meditativne tradicije in Ä?istosti narave ali ploÄ?nikov – kultura obnaĹĄanja, medsebojnega komuniciranje je tu edinstvena, za naĹĄ naÄ?in sporazumevanja velik izziv.

TiĹĄina, tiĹĄina, tiĹĄina. Prevladuje na vsakem koraku, ne zgolj v templju ali muzeju, tudi v podzemni Ĺželeznici – Ä?eprav jih veÄ?ina strmi v mobilne aparate, imajo v uĹĄesih sluĹĄalke, ne le zaradi napisa v metroju, ki gre nekako takole: Prosimo, da uporabljate sluĹĄalke in se vam za to najlepĹĄe zahvaljujemo. Da, vedno se zahvalijo! In Ä?e se zgodi, da otrok v voziÄ?ku uĹživa ob zvokih mobilne igrice, k starĹĄema pristopi neki gospod in otroku nemudoma izklopita zvok ter se mu opraviÄ?ita, on pa se jima s priklonom, ne le z besedami, zahvali – in otrok ne nerga. Da, tudi japonski otroci razumejo, da Ĺ pela KoĹžar v skupnih prostorih ni razposajenosti. Veliko sem premiĹĄljevala o tem in podobnih situacijah, na tritedenskem potovanju sem jih kar nekaj doĹživela in najdem le en odgovor – tiĹĄina. Ker ni nepotrebnega hrupa, ta blagodejno vpliva na vse, tudi otroke.

SpoĹĄtovanje, spoĹĄtovanje, spoĹĄtovanje. Ko sem se odpravljala, me je kar nekaj znancev porogljivo opomnilo, da naj raje ne spraĹĄujem za pot, saj mi bodo pomagali, Ä?etudi me ne bodo razumeli.

In res, precej nervozna sem postala, ko se mi je to prviÄ? zgodilo, saj gre za svetovno metropolo, Tokio – kako to, da ne znajo angleĹĄko, sem bentila v svoji zahodnjaĹĄki glavi! A zgodi se celo v hotelu s predznakom mednarodni ali ob pultu za turistiÄ?ne informacije. Po koncu potovanja se lahko tem spominom le nasmehnem – kako zelo nevrotiÄ?na je naĹĄa kultura, tega se sploh ne zavedamo, dokler ne stresemo jeze na prvega Japonca, ki se nam nemudoma opraviÄ?i in prikloni. Kako zelo neotesan je naĹĄ svet. Da, to potovanje me je marsikaj (na)uÄ?ilo, tudi spoĹĄtljivosti do tujca v mimohodu. Japonci se namreÄ? postavijo eden za drugim, ko gredo na vlak, avtobus ali ko hodijo po cesti – leva stran za ene, desna za druge. Ĺ e en porogljiv obiÄ?aj za zahodne oÄ?i, a poleg eliminiranja butanja, prerivanja in komolÄ?enja gre pravzaprav tudi za naÄ?in hitrejĹĄega premikanja mnoĹžice. In Ä?e si Ĺženska, ti celo japonski fantki, ne le moĹĄki, venomer dajo prednost. Venomer. Le v Osaki je malce drugaÄ?e, le tam sem doĹživela drenjanje, v primerjavi z naĹĄim sicer zanemarljivo, a ker so me ostala japonska mesta ÂťnavadilaÂŤ drugaÄ?e, je Osaka (kjer sem tudi edinkrat videla smeti na ploÄ?niku) ostala v najslabĹĄem spominu – no, tudi zaradi ĹĄoping centra pri ĹĄoping centru; gre paÄ? za tradicijo trgovstva.

Najbolj presunljiva s staliĹĄÄ?a medsebojne komunikacije je bila HiroĹĄima. Kot da Ä?as tu ĹĄe vedno stoji; obrazi ljudi na ulici so kot zaznamovani, v njih ni tistega veselja ali norosti prebivalcev Tokia, v njih ni zadrĹžanosti Kyota; prebivalci HiroĹĄime ne hitijo in le redki se sprehajajo po glavni aveniji, z njihovih obrazov veje Ĺžalost. V celem dnevu nisem niti enkrat sliĹĄala smeha v kakem javnem prostoru. In tu je bilo najteĹže posluĹĄati ameriĹĄke turiste.

Ki so poleg francoskih in kitajskih sicer na Japonskem najbolj moteÄ?i – v muzeju denimo vse tri omenjene turistiÄ?ne ÂťvrsteÂŤ krilijo z rokami, razpravljajo in naposled si primoran sliĹĄati takĹĄne neumnosti, kot je pogovor med dvema ameriĹĄkima turistoma: MisliĹĄ, da so bili tile zaĹĄÄ?itniki, ki so spremljali Budo, resniÄ?ni ljudje? – Ne, to so tako kot angeli. No, vsaj v muzeju v HiroĹĄimi in v parku pred njim, v katerem so kot opomin ohranili ostanke nekdanjega industrijskega poslopja z zdaj vsem znano kupolo, je bilo tiho.

Na svetu je ĹĄe vedno veÄ? kot 10 tisoÄ? jedrskih konic.

Zen, zen, zen. Ne razumem, zakaj se deĹželi, ki je preĹžeta s poduhovljenostjo, dogajajo tako krute izkuĹĄnje. Japonska dejansko JE deĹžela, kjer sonce vzhaja, kjer je pogled v novi dan ĹĄe posebej izrazit. Res neverjetna je njihova jeklenost, da ne klonejo ob hiroĹĄimah ali fukuĹĄimah, da ohranjajo Ä?loveĹĄkost do vseh nas zahodnjakov, ki jih nemalokrat gledamo poniĹževalno, ko oni nas poniĹžno.

Kako lepo bi bilo biti vzgojen v japonski kulturi.

Z-budo in hvala za vse ribe. đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

ZANIMIVO

25. julija 2019

Okusi, doĹživetja in poÄ?itek na podeĹželju Ĺ aleĹĄke doline V sklopu projekta LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline je nastal nov katalog turistiÄ?ne ponudbe na podeĹželju Tina Felicijan

PodeĹželje je poleg urbanega dela z mesti Velenje, Ĺ oĹĄtanj in ĹĄaleĹĄkimi jezeri ter termalnega dela eden od treh glavnih stebrov, na katerih Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline (ZTĹ D) gradi turistiÄ?no destinacijo Ĺ aleĹĄke doline. Da bi turistiÄ?na ponudba ĹĄaleĹĄkega podeĹželja postala bolj prepoznavna in bi zavod navezal stike s ponudniki ter jih povezal med sabo, so turistiÄ?ni delavci raziskali namestitve, kulinariko, kulturno dediĹĄÄ?ino, doĹživetja, moĹžnosti za sprostitev in aktivni turizem ter drugo ponudbo, ki so jo strnili v nov turistiÄ?ni katalog ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline. Ta nadgrajuje promocijski katalog iz leta 2013, ki je ob novi ponudbi in spremembi turistiÄ?nih trendov zastaral.

Zavod intenzivno dela na pripravi turistiÄ?nih produktov in promociji destinacije, pravi direktor Franci Lenart. ÂťMislim,

da je pri tem ena najpomembnejĹĄih nalog povezati ponudnike na podeĹželju. Treba se je zavedati, da so to osebe, ki imajo veliko znanja in volje ter imajo kaj ponuditi, a potrebujejo osnovno infrastrukturno pomoÄ? pri pripravi promocijskih gradiv, zastopanju njihove lokacije na turistiÄ?nih prereditvah, sejmih in borzah. Mislim, da bomo ravno s promocijskimi materiali – poleg kataloga so v zakljuÄ?ni fazi tudi fotografije, 360-stopinjski pogledi in video posnetki – ter pripravo ĹĄtirih novih produktov omogoÄ?ili ponudnikom na podeĹželju, da bodo postali prepoznavni, da bodo lahko preko zavoda organizirano ponujali svoje izdelke in storitve,ÂŤ je povedal ob predstavitvi enega od sadov projekta ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline. ÂťKatalog je primeren za vsakega obiskovalca in vsakogar od nas, kajti ĹĄe vedno ugotavljamo, da domaÄ?ini, prav tako pa turistiÄ?ni ponudniki, ne poznamo ponudbe

ZTĹ D je v projekt sprva vkljuÄ?il 19 turistiÄ?nih ponudnikov s podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline. Po letu in pol jih je pod okriljem projekta Ĺže 43. V novem katalogu je predstavljenih 25 ponudnikov in veÄ? (naravnih) znamenitosti. in dnevni obiskovalci doĹživijo marsikaj – od avanturistiÄ?nih doĹživetij, kot je panoramski polet z letalom, do kulinariÄ?nih, kot so vinske poti.ÂŤ Katalog bo izĹĄel tudi v angleĹĄkem in nemĹĄkem jeziku, italijanskem in hrvaĹĄkem ter francoskem in ĹĄpanskem. Ker je celoten projekt namenjen prepoznavanju in povezovanju ponudnikov, bo v

Ĺ aleĹĄki ponudniki turistiÄ?nih doĹživetij so se kataloga razveselili.

Gre namreÄ? za novo promocijsko orodje njihove ponudbe, hkrati pa ne bodo veÄ? v zadregi, ko jih bodo obiskovalci povpraĹĄali po priporoÄ?ilih za nadaljnje raziskovanje podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline.

ĹĄaleĹĄkega podeĹželja,ÂŤ ocenjuje vodja projekta Barbara Kelher iz ZTĹ D in dodaja: ÂťNa naĹĄem

malem obmoÄ?ju, nekoÄ? imenovanem Dolina gradov, imamo res dobre pogoje za to, da turisti

Franci Lenart, direktor ZTĹ D: ÂťPodeĹželje je zagotovo zanimivo za turiste.

Ljudje vedno bolj iĹĄÄ?ejo posebne ponudbe, posebna doĹživetja in stik z lokalnim prebivalstvom. Mislim, da s projektom ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline dosegamo prav to.ÂŤ

prihodnjih mesecih izĹĄlo ĹĄe nekaj produktov, ki bodo spodbudili delitveno ekonomijo. ÂťDa lahko skupaj dobro delamo in turistu zagotovimo kar najboljĹĄo izkuĹĄnjo, ne smemo gledati le na svoj vrtiÄ?ek, paÄ? pa si moramo skupaj prizadevati, da turista na destinaciji Ä?im dlje zadrĹžimo. Zato so eden od stranskih produktov projekta ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline tudi informacijske table, ki jih bo dobil vsak ponudnik. Na njih bodo zbrane promocijske kartice z osnovnimi informacijami o drugih ponudnikih. Vsi pa bodo predstavljeni tudi na novi spletni strani in na druĹžbenih omreĹžjih, ki jih na zavodu vzpostavljamo v sklopu razvoja digitalnega marketinga,ÂŤ je ĹĄe povedala Barbara Kelher.

Portreti zanimivih ljudi

Lahko branje je drugaÄ?no pisanje

V Fbunkru razstavlja mlada VelenjÄ?anka Laura Ikić, ki se navduĹĄuje za portretno fotografijo in grafiÄ?no oblikovanje

Milena KrstiÄ? – Planinc

Tina Felicijan

V fotografsko-filmski galeriji Fbunker v podhodu pri vili Bianci je prvo priloĹžnost za razstavo avtorskih fotografij dobila Laura Ikić, ki pravkar zakljuÄ?uje ĹĄtudij na fakulteti za dizajn in se uveljavlja na podroÄ?ju grafiÄ?nega oblikovanja,

uĹživa pa tudi v fotografiranju. Izbrala je portrete, ki so nastali tako spontano, kakor spontano je odpotovala na izlet v Berlin in nato spontano postavila razstavo mladostnih obrazov berlinske alternativne scene. ÂťFotografija mi je Ĺže od nekdaj pri srcu, pred kratkim pa sem s portretiranjem ljudi vzpostavila nekako drugaÄ?en stik z njo. Ko opazim Ä?loveka, ki me pritegne, ko ga zaÄ?utim, vem, da ga Fotografska razstava Laure Ikić Youth bo v Fbunkru na ogled do odprtja razstave Nove perspektive: Na romantiÄ?no naravo subjektivnosti, projekt Jamesa Risbeya, ki bo 28. avgusta.

đ&#x;”˛

PriloĹžnost za ljudi, ki ne zmorejo brati zapletenih besedil

enostavno moram fotografirati. Tako sem velikokrat obÄ?utila v Berlinu, kjer sem na ulicah sreÄ?evala toliko zanimivih obrazov, karakterjev, zgodb ‌ ÄŒeprav ne poznaĹĄ Ä?loveka, vidiĹĄ toliko neÄ?esa v njem – to me pritegne in nagovori, da ujamem ta trenutek v portretu,ÂŤ je opisala vir svojega navdiha za fotografiranje.

Portreti BerlinÄ?anov so se ji ĹĄe posebno posreÄ?ili, ker, tako pravi, so tam ljudje izstopajoÄ?ega videza brez zadrĹžkov. Zato je laĹžje pristopiti do njih in jih nagovoriti, naj se pustijo fotografirati.

K bolj spontanim portretom je veliko pripomoglo tudi, da je za fotografiranje uporabila kar mobitel, saj se mnogi pred velikim objektivom potegnejo vase in fotograf ne more zajeti tiste pristne iskre, ki ga je pritegnila.

V kaj – je to grafiÄ?no oblikovanje ali fotografija – se bo usmerila, ĹĄe ne ve.

Trenutno veÄ? deluje v grafiÄ?nem oblikovanju, raziskuje pa tudi fotografijo in jo vkljuÄ?uje v svoje oblikovanje. Ĺ˝eli se priuÄ?iti analogne fotografije. Nove tehnologije sicer marsikaj olajĹĄajo, starejĹĄe pa imajo nenadomestljiv Ä?ar, razmiĹĄlja. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj sta za zdaj edina ambasadorja na lokalni Ĺ oĹĄtanj – Projekt Lahko ravni v Sloveniji. V Zavoje brati prinaĹĄa priloĹžnost du Risa, ki vodi projekt, ljudem, ki ne zmorejo brati jih Ĺželijo do leta 2021 za zapletenih besedil. To pa ambasadorstvo navduĹĄiti je lahko pravzaprav vsak ĹĄe vsaj dvajset. Na regiood nas. Statistika pravi, da nalni ravni so ambasadorji ima Ä?etrtina drĹžavljanov prepoznavna imena v sloSlovenije teĹžave pri branju venskem prostoru, igralci, navodil, informacij, razupisatelji, ki laĹžje – tudi mevanju poroÄ?il, branju preko medijev – ĹĄirijo glas Ä?asopisa ‌ Lahko branje o lahkem branju: Vlasta pa ni, kot bi kdo narobe Nussdorfer, SaĹĄa PavÄ?ek, sklepal – rumeni tisk ali Jernej Kuntner, Gojimir branje, namenjeno otroLeĹĄnjak – Gojc ‌. kom, temveÄ? branje, ki je Smisel ambasadorstva je namenjeno odraslim. Ciljv tem, da se ljudje zaÄ?nene skupine, ki potrebujejo mo pogovarjati o tem, da laĹžje razumljive informane prepoznamo preprocije, so ljudje z motnjo v stih navodil, recimo tudi duĹĄevnem razvoju, ljudje na obrazcih, da nas ne bo z demenco, migranti, ki se sram priznati, da navodil jezika ĹĄele uÄ?ijo ‌ ne razumemo. KonÄ?ni cilj Lahko branje je koncept pa je, da bi bilo Ä?im veÄ? priprave informacij, s katekstov napisanih v lahkem terim postanejo te razubranju. Za ambasadorja je mljive in berljive ljudem, ki Komprejevo in ÄŒopa povateĹžko berejo oziroma teĹžko bila Sonja Bercko Einsereirazumejo standardna bese- Mag. Milojka B. Komprej: ÂťPoslanstvo ambasadorjev je med drugim ch, ki vodi InĹĄtitut Integra. dila. Informacija je podana V svetu je koncept lahkeĹĄirjenje informacij o lahkem branju.ÂŤ tako, da jo uporabnik lahga branja Ĺže dolgo znan, pri ko prebere. ÂťPri lahkem branju so Ä?rke ustrezajo izvirniku, obenem pa spoĹĄtlji- na pa je bil dolgo ÂťsivaÂŤ pega. Zdaj se to tekstov veÄ?je, pisava je preprosta, brez ve in primerne za odraslega bralca, ki spreminja. Nastal je Ĺže Ä?asopis Dvajsetokraskov, ne sme biti ÂťleĹžeÄ?aÂŤ, stavki so nikoli ali pa samo obÄ?asno ne bo mogel minutnik, broĹĄure z nasveti, kako pisati krajĹĄi, veÄ?ji so razmiki med Ä?rkami, med prebrati knjige ali Ä?asopisa v obiÄ?ajni lahko branje, in teksti, ki se lahko berejo odstavki ‌ MogoÄ?e kot zanimivost: vsi obliki. Tudi romani so Ĺže napisani v v lahkem branju. V pomoÄ? pa so tudi tri piĹĄejo v pisavi Times New Roman, pa lahkem branju in tudi prevedeni. Ana knjige navodil Lahko je brati, ki so bile je ravno ta ranljivim skupinam neberlji- Karenina denimo,ÂŤ preprosto pojasni napisane v okviru istoimenskega projekta. đ&#x;”˛ va. Lahko branje je normalna vsebina, mag. Milojka B. Komprej, ambasadornapisana preprosto. V lahkem branju ka lahkega branja na lokalni ravni. S so napisane resne stvari, ki vsebinsko Kajetanom ÄŒopom iz Zavoda za kulturo

Projekt financira Evropski socialni sklad Razpis je pripravilo Ministrstvo za kulturo, nanj pa se je v imenu partnerjev (KoroĹĄka knjiĹžnica dr. Franca SuĹĄnika Ravne na KoroĹĄkem, Integra InĹĄtitut, Zveza SoĹžitje, DruĹĄtvo za prilagojeno komunikacijo Labra in

Univerza Maribor) prijavil zavod Risa, Center za sploĹĄno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Skupaj s partnerji (in ambasadorji lahkega branja) spodbujajo vĂŠdenje o tem, kako pomembno je 'lahko brati'.

radio velenje com

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

25. julija 2019

Pestro poletje v Muzeju Velenje Veliko aktivnosti letos posveÄ?enih taborniĹĄtvu – Bogate etnografske programe pripravljajo na Grilovi in KavÄ?nikovi domaÄ?iji – Na ogled ĹĄtevilne zbirke – V atriju gradu tudi letos nekaj poletnih kulturnih prireditev Mira ZakoĹĄek

Poletni kulturni utrip bo moÄ?no zaznamoval tudi Muzej Velenje, ki domuje v Velenjskem gradu.

V Muzeju se vse leto vrstijo zanimivi dogodki za vse generacije, Ĺživahno pa je tudi v poletnih mesecih.

Tabornikom podarili razglednico

Ĺživljenja. ÂťGospa danes Ĺživi v Ĺ marju pri JelĹĄah. Nedavno je obiskala naĹĄ muzej in nam povedala, da je bila rojena tukaj.

Veseli smo, da je sprejela naĹĄe povabilo na pogovor in je pripravljena z nami deliti spomine na otroĹĄtvo, ki ga je preĹživela v Velenjskem gradu. Skupaj z njo se bomo 8. avgusta sprehodili po razstavnih prostorih in izvedeli,

To poletje bodo obiskovalce med drugim seznanjali z zgodovino taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini.

Otroke bodo 22. avgusta povabili na dnevni tabor ter zanje med 8. in 14. uro pripravili pester program: ogledali si bodo razstavo TaborniĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki dolini ter se urili v taborniĹĄkih veĹĄÄ?inah in spretnostih. Predstavitev taborniĹĄtva in njegove zgodovine bodo pripravili tudi 28. avgusta ob 10. uri. Ob 50-letnici Rodu Jezerski zmaj, 60-letnici Rodu Pusti grad in 60-letnici mesta Velenje so velenjski muzealci vsem, ki to poletje taborijo v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu, podarili tudi spominsko razglednico, da lahko taborniki iz Ribnega poĹĄljejo pozdrave domaÄ?im in prijateljem.

kakĹĄni so bili ti videti v prvih letih po drugi svetovni vojni, za kaj so jih uporabljali, kako je bilo odraĹĄÄ?ati v njih,ÂŤ pravi direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart.

Slike iz Louvra na Velenjskem gradu

Na ogled ĹĄtevilne razstave

Posebne pozornosti je zagotovo vredna razstava likovnih del, s katerimi so se priznani slovenski umetniki lansko leto predstavljali na slovitem Salonu lepih umetnosti v pariĹĄkem Louvru. Na Velenjskem gradu bo razstava na ogled do 1. septembra.

Gostili bodo Teo Devin, ki je Ĺživela na gradu

Nedvomno bo zelo zanimivo sreÄ?anje z gospo Teo Devin, ki je bila rojena na Velenjskem gradu in je tu preĹživela prva leta svojega

bine ponuja Muzej Velenje tudi v Galeriji F-bunker v podhodu pri Vili Bianca, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju ter v ĹĄtevilnih zunanjih razstaviĹĄÄ?ih (med drugim v podhodih pri poĹĄti in v Pesju, na stekleni direkciji, mestnem stadionu, ob stopnicah na Velenjski grad, v vili RoĹžle in Hotelu Paka). Pod okrilje Muzeja Velenje sodijo tudi HiĹĄa mineralov v Starem Velenju, Grilova domaÄ?ija v Lipju pri Velenju, KavÄ?nikova domaÄ?ija v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem, ki je kot najjuĹžnejĹĄa ohranjena dimnica v alpskem prostoru izjemen kulturni spomenik, ter spominski sobi v TopolĹĄici in na GraĹĄki gori.

Veliko etnografsko zanimivega na starih domaÄ?ijah

Mojca Ževart

Seveda Muzej Velenje v teh poletnih dneh vabi tudi na ogled vseh drugih razstav na Velenjskem gradu. Poleg stalnih postavitev – pohvalijo se lahko kar z desetimi – bodo Ä?ez poletje na ogled ĹĄe obÄ?asne razstave Kaligrafija, gostujoÄ?a razstava vzorcev kamnin iz ĹĄtudijskih zbirk Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniÄ?ne fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Litosfera, likovna razstava z naslovom Geoforma ter razstava Ĺ˝elenje AnĹžeta Korenjaka. Pestre razstavne vse-

Julija in avgusta bo ĹĄe posebej Ĺživahno na obeh domaÄ?ijah.

Sodelavci Muzeja Velenje bodo poskrbeli, da obiskovalci teh dveh biserov stavbne dediĹĄÄ?ine ne bodo priĹĄli le na ogled, ampak bodo tam tudi kaj lepega doĹživeli, kaj zanimivega spoznali. ÂťObiskovalce bomo dejavno vkljuÄ?ili v program in jim pripravili kaj malega tudi za okusiti. Na obeh domaÄ?ijah se bomo tokrat posvetili predvsem zeliĹĄÄ?arstvu, ki ima v naĹĄi dolini ter seveda na Slovenskem nasploh bogato tradicijo. Vabimo na Ä?ajanke, na kulinariÄ?ne delavnice, na spoznavanje zdravilnih zeliĹĄÄ?. Na KavÄ?nikovi domaÄ?iji bomo pripovedovali tudi zgodbe o ljudskem zdravilstvu, ki so se ohranile kot del dragocenega ljudskega izroÄ?ila. Pokazali pa bomo tudi, kako se pripravi domaÄ?e maslo.

Obiskovalci ga bodo seveda lahko poskusili namazanega na kruh, peÄ?en v kruĹĄni peÄ?i,ÂŤ pripoveduje Ĺ˝evartova, pri tem pa je tako prepriÄ?ljiva, da vabilo velja doĹživeti.

Atrij bo gostil tudi poletne kulturne prireditve

Seveda je atrij Velenjskega gradu tudi odliÄ?en prostor za Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. Kar nekaj jih bodo gostili tudi to poletje in Âťgrajski dogodkiÂŤ so zaradi posebnega ambienta vedno zelo pristno doĹživetje.

V Muzeju Velenje so se pred tremi leti prviÄ? odloÄ?ili, da povabijo na ogled razstav na Velenjskem gradu tudi lastnike psov, ki si muzej Ĺželijo ogledati skupaj s pasjimi prijatelji. Ta posebna vodenja so bila odliÄ?no sprejeta, zato tradicijo ogledov muzeja s psi seveda ohranjajo. Letos na ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji vabijo 27. avgusta ob 17. uri. Poletje bo Muzej Velenje prav tako Ĺže tradicionalno zakljuÄ?il s filmskima veÄ?eroma v Ĺ oĹĄtanju, ki ju bodo pripravili 28. in 29. avgusta v tamkajĹĄnjem kulturnem domu. Kot pripoveduje Ĺ˝evartova, zbiranje filmskega gradiva teÄ?e celo leto, v dveh poletnih veÄ?erih pa predstavijo izbor novo pridobljenih starih filmov pa tudi nove filmske produkcije ustvarjalcev, ki beleĹžijo dogajanje v dolini. Projekcije kratkih filmov vedno pospremijo tudi s kulturnim programom.

Na zadnji avgustovski veÄ?er pa vas Muzej Velenje vabi na pot do konca sveta. Katarina MeĹža bo 31. avgusta ob 19. uri na Velenjskem gradu namreÄ? predstavila svoje popotovanje po znameniti Jakobovi poti (El Camino), ki jo je zakljuÄ?ila na rtu Finisterre.

Potopisno pripoved bo obogatila s petjem, ki ga bo pospremil njen brat, kitarist Urban MeĹža. đ&#x;”˛

Putinov samovar v Zavodnje Slikar JoĹže Svetina v zahvalo za podarjeno sliko prejel dragoceno darilo iz Moskve V vesoljskem centru Noordung v Vitanju so 10. junija odprli razstavo slikarja JoĹžeta Svetine.

Vitanje je tudi kraj njegovega prvega uÄ?iteljevanja, tja je priĹĄel sluĹžbovat ĹĄe kot mlad fant.

Zato je ob tem dogodku Ĺžupan Slavko Vetrih v otvoritvenem nagovoru duhovito predstavil nekatere dogodivĹĄÄ?ine iz njegovega takratnega ĹĄestletnega obdobja v Vitanju. Katja AnĹželak pa je predstavila slikarsko pot slikarja in izpostavila njegovo naivno slikarstvo z znamenitimi ťolarjiÂŤ v veÄ?erni zarji. Prav takĹĄno delo je ob tej priloĹžnosti slikar podaril tudi predsedniku Ruske federacije Vladimirju Putinu, zanj pa jo je v Vitanju prevzel namestnik ruskega veleposlaniĹĄtva v Sloveniji Sergei Ivanov. Ĺ e isti veÄ?er je bilo to darilo z ruskim prevodom poslano v Moskvo.

ZakljuÄ?ek razstave je popestril pevec Dani Gregorc, ki je z imi-

Orli AleĹĄ OjsterĹĄek

PriÄ?akovanja do Alternatorja so enostavna. Zagon na znak, ki potem poĹžene stvar v tek. MogoÄ?e ga je misliti tudi kot dodaten vir oziroma nov pogled na stanje. Tudi v letoĹĄnjem juliju se zdi, da bi takĹĄne poglede potrebovale teme, kot so poÄ?itnice, vroÄ?inski val in plaĹža, resnica pa je Ĺžal drugaÄ?na - utirjenih poti ne velja odmisliti. VroÄ?e se piĹĄejo proraÄ?uni drĹžave, obÄ?in; misli se nov poloĹžaj novinarjev in medijev, obÄ?ani ob umeĹĄÄ?anju avtoceste v prostor kujejo oblike drĹžavljanske nepokorĹĄÄ?ine oziroma se pripravljajo na izvedbo referenduma ob vpraĹĄanju umeĹĄÄ?anja novih stanovanjskih enot. Ĺ e hitro bo nazaj vpraĹĄanje koliko in kakĹĄnih migrantov, kje in zakaj.

Predvsem slednje se kaĹže za Ĺ aleĹĄko bolj aktualno. Javnost iĹĄÄ?e potrditve staliĹĄÄ?em, da je priseljevanje s Kosova uĹĄlo vsakrĹĄni obliki nadzora drĹžave ter da je ukrep v smeri zajezitve nujnost.

Znano je staliĹĄÄ?e naĹĄe vlade, da migracije spodbujajo razvoj.

TakĹĄna je tudi uradna politika, zajeta v nacionalni resoluciji, ki jo je potrdil DrĹžavni zbor RS ĹĄe v letu 2002.

Zorni kot Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki vkljuÄ?uje 169 drĹžav Ä?lanic, je tudi sledeÄ?. Iz poroÄ?ila IOM izhaja, da je prispevek migrantov k trajnostnemu razvoju drĹžav cilja in drĹžav izvora merljiv v milijardah dolarjev. Skupni prispevek migrantov v globalnem BDP znaĹĄa 9 % celotnega proizvoda oziroma tri bilijarde dolarjev veÄ?, kot Ä?e bi migranti ostali v matiÄ?nih drĹžavah. V letu 2017 je bilo 466 milijard dolarjev prejemkov migrantov prenakazanih v matiÄ?ne drĹžave, kar je trikratnik vseh sredstev, ki jih mednarodna skupnost nameni za uradno razvojno pomoÄ?. Po drugi strani migranti 85 % svojih prejemkov porabijo v drĹžavi gostiteljici.

Nacionalna resolucija nadalje poudarja, da integracijska politika oziroma v oĹžjem smislu priseljenska politika do prisotnih in bodoÄ?ih priseljencev, ki se nanaĹĄa na ukrepe drĹžave in druĹžbe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost Ĺživljenja priseljenih, vkljuÄ?no z aktivnim prepreÄ?evanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujajo integracijo in omogoÄ?ajo, da priseljenci postanejo odgovorni udeleĹženci druĹžbenega razvoja Slovenije.

Za organiziranje srediĹĄÄ?a medkulturnega dialoga v Velenju je Ministrstvo za notranje zadeve namenilo 14 tisoÄ? evrov. Hiter spletni vpogled v aktivnosti tega srediĹĄÄ?a informira o zgledni obliki izvajanja aktivnosti za vkljuÄ?evanje priseljencev z vidnim poudarkom na priseljencih albanske narodnosti, manj je uvida v uporabljene metode dela, prav tako v doseĹžke. Svoje dodajo tudi tukajĹĄnje lokalne skupnosti, kot ĹĄe drugi pristojni drĹžavni resorji.

A vendar. ÄŒe gre drĹžavi in lokalni skupnosti priznat izkazani napor, namenjen pomoÄ?i pri vkljuÄ?evanju tujcev, tako prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito, oseb, ki so to Ĺže pridobile, in drĹžavljanov tretjih drĹžav v lokalno okolje, aktiviranju in povezovanju lokalnega prebivalstva, ki je pripravljeno sodelovati pri ustvarjanju okolja, odprtega za vkljuÄ?evanje, ter osveĹĄÄ?anju lokalnega prebivalstva o vkljuÄ?evanju kot dvosmernem procesu, ji gre na drugi strani poslat poziv k dopolnitvi teh informacij glede uÄ?inka. Ĺ e posebej, ker je iz pozivov javnosti mogoÄ?e razbrati skrb o nesorazmernosti, o premajhnem obsegu ukrepov integracije glede na ĹĄtevilÄ?nost migrantov. In ĹĄe posebej zato, ker se del pozivov javnosti nanaĹĄa na zmanjĹĄan obÄ?utek varnosti. Varno okolje predstavlja temelj dobrega poÄ?utja vsakega Ä?loveka in je osnova katerikoli skupnosti, ki si prizadeva Ĺživeti in uĹživati viĹĄjo raven kakovosti. Zato velja okrepiti obstojeÄ?e vzvode s podroÄ?ij izobraĹževanja, zdravja, sociale, varnosti, kulture in poskusiti ugotoviti uÄ?inkovitost. Z namenom njenega izboljĹĄanja ali vsaj veÄ?anja gotovosti glede pametnega vlaganja. ÄŒe bo tako in bo orlom sledil ĹĄe zmaj, bo pot dejavnejĹĄe integracije nujno in hitro treba razĹĄiriti, verjetno laĹžje z veÄ?anjem uÄ?inkovitosti.

Da se ne bi v deĹževni jeseni spraĹĄevali, kaj res vroÄ?ega. đ&#x;”˛

tacijo ameriĹĄkega pevca Elvisa Presleyja dogodek povezal ĹĄe z ZDA. VeÄ? kot 150 obiskovalcev iz vse Slovenije je bilo navduĹĄeno nad ogledom centra, ki je bil ob tej priloĹžnosti brezplaÄ?en, nad bogato razstavo slik JoĹžeta Svetine in zanimivim programom prireditve v Vitanju.

Nasedali bodo kiti Tri tedne kasneje pa je JoŞetu Svetini posebni ruski odposlanec prinesel pismo zahvale predsednika Putina – skupaj z velikim protokolarnim darilom.

JoĹže Svetina je v dar prejel Ä?udovit tradicionalni ruski Ä?ajnik,

samovar. PozlaÄ?ena posoda, roÄ?ne izdelave s Ä?udovito poslikavo ter bogato okraĹĄena s pipico in roÄ?aji je trenutno na ogled ob razstavi v Vitanju. đ&#x;”˛

MSV

Velenje, 27. julij – To soboto ob 12. uri se bo v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru zaÄ?el 9. Festival nasedlega kita. Obiskovalci bodo ob glasbeni in kulinariÄ?ni ponudbi celo popoldne izdelovali najrazliÄ?nejĹĄe oblike kitov iz odpadnih materialov, potekale pa bodo tudi delavnice za otroke. V glasbenem programu bodo nastopili stalni gostje festivala FNK Crew, pa tudi Blu3, ÄŒunfa, Neseri Kakalulu, DJ Mrigo in novost na slovenski glasbeni sceni Bombyx Lori. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

25. julija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Nina je poskrbela za prijetno poletno osveĹžitev

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Poletje je na viĹĄku, Ä?as dopustov tudi.

Ceste so zjutraj moÄ?no izpraznjene in kar krepko se moramo potruditi, da najdemo kakĹĄnega sogovornika, ki ni na dopustu. Potem pa pogosto kakĹĄne teme, ki vam jo Ĺželimo pripraviti in ponuditi v branje oziroma posluĹĄanje, ni mogoÄ?e dokonÄ?ati.

Toda tistega poletnega dogajanja je tudi v tem okolju v teh dneh veliko in vse veÄ? je tistih, ki so spoznali, da je v Velenju prav lepo preĹživljati dopust. To se vidi med drugim na velenjski plaĹži, ki je dobro obiskana. To velja tudi za ĹĄtevilne poÄ?itniĹĄke programe, ki jih pripravljajo razliÄ?ni organizatorji. Sicer pa se najdejo tudi bolj resne teme. ZaÄ?ela se je gradnja prireditvenega odra, napovedujemo pospeĹĄene priprave na gradnjo hitre ceste, zaÄ?etek obnove Starega Velenja, pa avtobuse, ki bodo Ĺže konec prihodnjega leta vozili na vodik. Izbrskamo pa tudi kakĹĄen zanimiv portret ali pa kakĹĄno posebno dejavnost, s katero se ukvarjajo tukajĹĄnji prebivalci.

1. MAJA ODERLAP & NAVEZA – NeĹžno 2. ZVITA FELTNA – Gin in tonic 3. LUKA NIĹ˝ETIÄŒ FT. Ĺ KORO & BITORAJAC – Ludilo brale

Smo pa v naĹĄi redakciji veseli tudi vaĹĄih pobud. Veseli pa smo tudi obiskov, ĹĄe posebej sladkih, kakrĹĄen je bil pred dnevi obisk naĹĄe nekdanje sodelavke Nine Jug. Presenetila nas je z odliÄ?no mangovo torto. Povedala je, da v teh dneh veliko vadi, saj jo je neÄ?a-

kinja izbrala, da ji pripravi poroÄ?no torto, in to prav posebno. Ne dvomimo, da ji ne bi uspela. Mangova je bila slastna, osveĹžilna in odliÄ?no nam je teknila. Ĺ e sreÄ?a, da tudi nas ni bilo tokrat veliko, pa je ostalo veÄ? vsem đ&#x;”˛ mz ostalim đ&#x;™‚. Hvala, Nina!â€

GLASBENE novice

Natalija Verboten in Best pojejo v slovenĹĄÄ?ini Natalija Verboten je za glasbeno popestritev poletnih mesecev poskrbela z novo uspeĹĄnico ÄŒaĹĄa vina, ki jo je posnela skupaj s priljubljeno hrvaĹĄko skupino Best. Sodelovanje je pritegnilo zanimanje tudi zato, ker so SplitÄ?ani pesem v celoti odpeli v slovenskem jeziku.

Zagotovo ĹĄe ponovimo.ÂŤ ÄŒaĹĄa vina je Ĺže v radijskem etru in glede na odzive je pesem plesna uspeĹĄnica, ki bo nadgradila uspeh zadnje Natalijine uspeĹĄnice V srce, ki je tudi po ĹĄtirih mesecih in veÄ? kot milijon ogledih videospota na Youtubu ĹĄe vedno ena najbolj predvajanih skladb. ÄŒaĹĄo vina je ustvaril eden najveÄ?jih hrvaĹĄkih avtorjev Miro Buljan, besedilo pa je napisal najbolj iskan tekstopisec pri nas, Rok LunaÄ?ek. ÂťNatalija je velika profesionalka, fante iz Best pa Ĺže dolgo poznam. Ko so odpeli

LetoĹĄnje leto je za Ansambel SaĹĄa Avsenika oÄ?itno leto prelomnic. Fantje so namreÄ? praznovali 10-letnico, ki jo je zaznamovala tudi napoved odhoda trobentaÄ?a Jana TamĹĄeta. Ta je bil z ansamblom od samega zaÄ?etka, po desetletju skupnega ustvarjanja pa se je odloÄ?il za novo, zasebno poslovno pot. Tako mladi Avseniki odpirajo Âťnovo delovno mesto,ÂŤ pravijo in vabijo vse trobentaÄ?e, ki si Ĺželijo sodelovanja z njimi, da se prijavijo na avdicijo in se potegujejo za to, da zasedejo prosto mesto v ansamblu.

ustvarjanja. Pravzaprav pa gre za humanitarni projekt, saj bo skupina z denarjem od prodanih knjig napolnila raÄ?un dobrodelne fundacije All Within My Hands.

Umrl je ‚beli Zulu‘ V Johannesburgu je po veÄ?letnem boju s hudo boleznijo v 66. letu starosti umrl juĹžnoafriĹĄki glasbenik in aktivist Johnny Clegg. Spajal je zahodnjaĹĄko glasbo z glasbo plemena Zulu in je z glasbenim ustvarjanjem postal simbol demokratiÄ?ne JuĹž-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Dar – Ĺ e enkrat zapojmo Ansambel Tik tak – Dovolj je dni v Ĺživljenju Ans. SaĹĄa Avsenika & Lucija Selak – Skozi leta Ansambel Bitenc – Fant od fare TopliĹĄka pomlad – Taksi Ansambel Akordi – Bodimo vsi ponosni na Slovenijo Ansambel Galop – Od ljudi za ljudi Ansambel Opoj – KmeÄ?ki fant muzikant Ansambel VĹžig – PlavĹĄanje po starem Vera & Originali – SrÄ?en trÄ?en

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO YouTube Music na voljo tudi v Sloveniji

Natalija Verboten, ki vedno znova preseneÄ?a tako z novim zvokom kot vedno modernim videzom, je o duetu povedala: ÂťBest so krasna zasedba. Takoj smo se ujeli. Da so bili pripravljeni zapeti v mojem maternem jeziku, me je prepriÄ?alo v trenutku, pa tudi pesem sama. Glasba res ne pozna meja. To je dokazal tudi pevec Marino, ki je besedilo v slovenĹĄÄ?ini odpel, kot da je rojen v Sloveniji.ÂŤ Tudi fantje iz skupine Best so nad sodelovanjem z Natalijo navduĹĄeni in niso skoparili s komplimenti: ÂťPeti v slovenĹĄÄ?ini je bil izziv, a smo dobili toliko pohval z vseh strani Ĺže v studiu, da smo res lahko peli le s srcem, brez strahu in treme. NavduĹĄeni smo nad profesionalnostjo Natalije in njene ekipe.ÂŤ Pevec Marino je hvaleĹžen, da je imel priloĹžnost sodelovati z eno najveÄ?jih izvajalk pri nas, pravi: ÂťNatalija je krasen interpret in Ä?udovit Ä?lovek. Bilo mi je v Ä?ast sodelovat z njo. Nisem vedel, da je slovenĹĄÄ?ina lahko tako speven jezik. Veselim se novih projektov.

prve takte pesmi, sem vedel, da imamo v rokah uspeĹĄnico,ÂŤ je povedal Miro Buljan, Rok LunaÄ?ek pa je z nasmeĹĄkom dodal: ÂťTo, da Best, ki so Hrvati, pojejo v slovenĹĄÄ?ini, je res izredno lepo sliĹĄati. Ko so rime oĹživele, sem bil toliko bolj ponosen, da so oĹživele ravno na tak naÄ?in.ÂŤ

Avseniki in Jan TamĹĄe se razhajajo

Zgodovina Metallice za otroke AmeriĹĄka heavy metal skupina Metallica, ki je z uspeĹĄnicami, kot so Nothing Else Matters, Enter Sandman in Unforgiven, zaznamovala cele generacije, bo zgodovino svojega ustvarjanja povzela tudi v ilustrirani knjigi za otroke z naslovom The ABCs of Metallica, ki bo izĹĄla novembra. Knjiga rim in ilustracij je zasnovana kot abecednik, saj bo ob vsaki Ä?rki abecede predstavljen en prelomni trenutek iz njihovega veÄ? kot 30-letnega

ne Afrike, saj je bil glasen kritik apartheida in borec za Ä?lovekove pravice. ReĹžim je veÄ?ino njegove glasbe prepovedal. Najbolj znan je po uspeĹĄnici Asimbonanga, kar v jeziku juĹžnoafriĹĄkega plemena Zulu pomeni Nismo ga videli. Skladbo iz leta 1987 je posvetil borcu proti apartheidu Nelsonu Mandeli. Z njo je glasbenik prvi javno pozval k izpustitvi politiÄ?nega zapornika, ki je po strmoglavljenju apartheida leta 1994 postal prvi temnopolti juĹžnoafriĹĄki predsednik. Naposled je Johnny Clegg zapel na spominski slovesnosti ob Mandelovi smrti leta 2013.

Aplikacija za posluĹĄanje pretoÄ?ne glasbe YouTube Music je odslej na voljo tudi v Sloveniji. Z njo se je Google podal v boj proti Spotifyju in Apple Musicu. Gre za novo storitev pretakanja glasbe, ki na enem mestu nudi glasbene videospote, albume, single, remikse, koncerte v Ĺživo in priredbe.

V 24 urah kar 76 milijonov ogledov Indijski raper Badshah je s skladbo Paagal dosegel nepriÄ?akovan uspeh – v 24 urah je videospot pesmi nabral kar 76 milijonov ogledov. V prvem dnevu po objavi toliko ogledov ni zbral ĹĄe noben glasbeni videospot.

Bombyx Lori Na Festivalu nasedlega kita, ki bo soboto (27. julija) potekal v Letnem kinu v Velenju, bo prviÄ? v Velenju nastopil duo Bombyx Lori. Sestavljata ga VelenjÄ?ana Alenja Pivko KneĹževiÄ? ter Simon PenĹĄek, oba po poklicu skladatelja, ki sta svoje ĹĄiroko glasbeno znanje povezala v glasbo, v

kateri se spopadata z razkoĹĄno paleto Ĺžanrov med trip hopom in art popom.

Gin in tonic VroÄ?i julijski dnevi so prinesli novo skladbo priljubljene skupine Zvita Feltna. Fantje ostajajo zvesti reggaeton ritmu, ki jim, kot pravijo, najbolj leĹži. Upajo, da bo skladba Gin in tonic nova poletna uspeĹĄnica.

Stella: Ocean Mlada glasbenica Ĺ pela JezovĹĄek iz Ĺ entjurja, z umetniĹĄkim imenom Stella, se predstavlja z avtorsko skladbo Ocean, s katero je zmagala na Novi sceni mednarodnega festivala FENS 2019 in prejela tudi nagrado za najboljĹĄi scenski nastop.

Trapana z UÄ?iteljicami Po nadvse uspeĹĄnih duetih s Severino, Nedo Ukraden, Jasminom Stavrosom so se dekleta iz priljubljene glasbene skupine UÄ?iteljice ponovno odloÄ?ile za duet s fanti iz skupine Tarapana in na poletne radijske valove poslale pesem Promil ĹĄanse za spas.

Naš ­čas, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

25. julija 2019

frkanje » Levo & desno «

Različni Eni so šli na našem območju zaradi načrtovane gradnje hitre ceste »na okope«, drugi si želijo podaljšanje vkopa. A tudi tu, če jim »pristojni« ne bodo prisluhnili, v skrajnem primeru grozijo, da bodo šli »na okope«.

Za petke

⏫

»Veš kaj Saša (Saša Sevčnikar, vodja kabineta velenjskega župana), tale šampanjec pa mi nič kaj ne paše,« je dejal Roman Podlesnik (partner ministrice Andreje Katič). Tudi Saši sok, s katerim se je mučila, ni najbolj ustrezal! In rešitev je bila kot na dlani, povabil jo je na pivo, ki ga obožuje in tudi sam vari za svoje prijatelje. Žal pa Čveka ni povabil zraven!

⏫

Za razliko od srednješolcev in »višjih« osnovnošolcev bodo naši učenci prvih treh razredov OŠ dobili brezplačno namesto petih le tri zvezke. A tudi ti seveda z namenom, da dobijo čim več petk.

Vse poti …

Oni dan na Ljubnem in nato vse do Logarske doline smo srečevali uspešnega velenjskega podjetnika Dušana Donka, ki si je na zrela leta, no, za tretje življenjsko obdobje (brez penzije, saj, kaj pa je to???) omislil prijeten hobi. Kupil si je krasen star mercedes, ki je bil menda v obdelavi na daljnem severu na Švedskem, v Sloveniji pa se je predstavil z njim na minulem srečanju starodobnikov. Da je konjiček kot nov in da je »eko«, je zapisano celo na tablici »EK« z velenjskim grbom. Če ga bomo v prihodnje videvali pogosteje tudi na domačih cestah, pa skromni Donko ni izdal. »Pa ne me v cajtnge tlačit!«, je z nasmeškom zarobantil. A se Čvek ni dal. Ga je pritisnil kar v najbolj ogledovani 'ek'!

Končno je pravi čas in še bolj končno pravo vreme, da vse poti vodijo na Jadran. No, tudi na naš domači Jadranček.

Srečanja parov iz Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev, ki praznujejo zlato in diamantno obletnico poroke, se ponosni nanje udeležijo tudi župani občin. Na letošnjem se je Janko Kopušar, župan občine Šmartno ob Paki (sedi ob predsedniku zveze Francu Vedeniku) pred začetkom podelitve priznanj globoko zamislil. Videti je tudi, kot bi nekaj prešteval. Mogoče to, koliko let še njemu in ženi manjka do zlate poroke?

Lahko pa, kolikokrat bo še na tem srečanju kot župan? Morda pa tudi o tem, kakšna je verjetnost, da bo takrat še župan? Znalo bi pa biti, da se je zatopil v kaj čisto sedmega.

Glavno mesto

Vzajemno Vzajemna je že napovedala podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Bojim se, da ji bodo vzajemno sledile tudi druge zavarovalnice.

⏩

V poletnem času, posebej, če je v tem poletnem času res tudi poletno vreme, smo (predvsem) v naši dolini priča pravi selitvi narodov. V tem času bi lahko rekli, da je vsaj ob vikendih glavno mesto doline – Velenjska plaža.

Še vedno velja Velenjski muzej premogovništva je dopolnil že dve desetletji delovanja. Tudi ob tem se mnogi sprašujejo, kdaj bo ves premogovnik postal le muzej.

ZANIMIVOSTI

Japonska mafija trguje s čajem Na Japonskem je v zadnjih letih izredno priljubljen poseben tajvanski čaj – napitek, sestavljen iz črnega čaja, mleka, ledu in hrustljavih tapiokinih kroglic. Te v Tajvanu izdelujejo iz posušene korenine tropske rastline. Pred kratkim je japonska mafija ugotovila, da je trgovanje s tovrstnim čajem, ki ga v državo izvažajo

ski instrumenti in odsotnost GPS poskrbeli za precej živo rdečih obrazov. Piloti so se na nastop pač pripravljali s pomočjo zemljevida, na katerem razdalja en centimeter pomeni en kilometer, kar je enako petim sekundam

iz Tajvana, zelo dobičkonosno.

Dobiček, ki ga na svetovni ravni prinaša ta napitek, znaša več kot milijardo evrov in pol. Kriminalna organizacija se je zato odločila, da bo povsem legalno prevzela nadzor nad trgom. Mafija je začela čaj s kroglicami izdelovati kar na Japonskem in na eni od obleganih železniških postaj v Tokiu so zlikovci svoj lokal s čajem, ki vsebuje kroglice, že odprli.

letenja. In tako so zgrešili cilj. Letalske akrobacije so lahko namesto udeležencev slovesnosti v Langenbrucku občudovali obiskovalci 31. jodlarskega festivala, ki je potekal v nekaj kilometrov oddaljenem Mümliswilu. Ko so se piloti zavedli napake, jim je bilo zelo nerodno, so pa prav zaradi tega sklenili, da predstavo izvedejo do konca.

Letalska skupina preglasila jodlarje

Ženo najhitreje nosi par iz Litve

Švicarska letalska skupina Patrouille Suisse bi morala prejšnji konec tedna izvesti predstavo nad neko prireditvijo. Toda namesto tega so zastareli navigacij-

Na tradicionalnem finskem tekmovanju v nošenju žena je s progo že drugo leto zapored najhitreje opravil par iz Litve.

Ker priljubljenost tekmovanja

raste tudi zunaj Finske, so letos pred sklepno tekmo v ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji in na Poljskem potekala predtekmovanja.

Na finalni tekmi je nastopilo 24 parov, že drugo leto zapored pa sta slavila Vytautas Kirkliauskas in Neringa Kirkliauskiene iz Litve.

Ovire na dobrih 250 metrov dolgi progi sta premagala v minuti in šestih sekundah. Za nagrado sta prejela toliko piva, kolikor tehta ženski

del ekipe. Tekmovanje v nošenju žena naj bi navdihnila legenda o finskem roparju Ronkainenu iz 19. stoletja, ki je svoje potencialne člane tolpe preizkušal na progi z ovirami, pri tem pa so morali fantje na hrbtu nositi vreče žita ali žive prašiče. Sodobno tekmovanje, pri katerem morajo moški z ženskami na hrbtu čim hitreje premagati progo z ovirami, je tudi letos privabilo na tisoče gledalk in gledalcev.

Kavarne z majhnimi pujski

so obiskovalci tam radi, ker mali prašički spuščajo prikupne zvoke in so zelo mehki.

Medtem ko so mačje kavarne postale nekaj povsem običajnega, so Japonci že izumili nekaj novega – kavarne z majhnimi

Tek pred biki

pujski. Tam lahko obiskovalci ob pitju kave božajo prav te male živali. Pujski so udomačeni in tako majhni, da bi jih lahko dali v čajno skodelico. A niso posebna vrsta – majhni so le zato, ker so še tako mladi, čez čas pa bodo postali pravi veliki pujsi.

Ob odprtju kavarne so vlagatelji predvidevali, da bodo do zdaj zaslužili dobrih 16 tisoč evrov, vendar pa so dobili že več kot dvakrat toliko, saj je kavarna hitro postala priljubljena. Menda

Julija se je z izstrelitvijo rakete z balkona mestne hiše v Pamploni začel eden največjih španskih praznikov, San Fermin, katerega glavna znamenitost je tek pred biki. Po šegi med praznovanjem vsako jutro na ulice glavnega mesta španske pokrajine Navarra spustijo šest 600-kilogramskih bikov, pred njimi pa do arene za bikoborbe teče več sto pogumnežev, ki se pred razjarjenimi živalmi lahko branijo zgolj z zvitim časopisom.

Kljub pogostim poškodbam in celo nekaterim smrtnim primerom je zanimanje vsako leto izjemno veliko. Podatki kažejo, da mesto ob tej priložnosti vsako leto obišče več kot milijon ljudi.

Sklepčni Slišim, da bo večina slovenskih poslancev letovalo na hrvaški obali. Če je res tako, ne bo težav, če se bodo morda morali poleti med dopustom sestati na kakšni izredni nujni seji. Lahko bodo v državi letovanja – in bodo sklepčni.

Slabo in dobro Mesta za parkiranje invalidov so domala povsod povsem polna. Če jih zasedajo tudi neinvalidi, je po svoje še kar dobro. Huje bi bilo, če bi jih res vse bolj številno zatrpali invalidi.

V pričakovanju V marsikateri občini jim ostaja denar, ki so ga za subvencije namenili občanom za postavitev malih čistilnih naprav. Po vseh spremembah, ki niso več tako ostre, upajo, da jim jih sploh ne bo treba postavljati.

Hitro, vendar ...

Podatki spet kažejo, da naša deželica gospodarsko raste hitreje kot Evropa. Hitreje od evropskega povprečja. Zaradi tega nam še ni treba skakati od veselja. Z rastjo smo res pri vrhu, a sicer v Evropi še precej pri repu.

Zanimanje (Tudi) pri nas je vse več kolesarskih stez. Vzporedno s tako urejenimi potmi je vse več zanimanja tudi za kolesa. Ne le v trgovinah, kjer jih prodajajo.

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

REPORTAŽA

25. julija 2019

Na dopust s hiĹĄo na kolesih Zanimalo nas je, kaj ljudi navduĹĄuje za potovanje z avtodomom, kdo se za to odloÄ?i, koliko to stane, katere so priljubljene destinacije, je Ĺ aleĹĄka dolina prijazna avtodomarjem ‌ VpraĹĄali smo mlado druĹžino in ponudnico najema avtodomov Tina Felicijan

Ĺ tevilo lastnikov avtodomov v Sloveniji zadnja leta strmo naraĹĄÄ?a. Na zaÄ?etku lanskega leta je bilo registriranih manj kot 5000 avtodomov, po podatkih AMZS jih je bilo julija letos 5500, Slovenci pa po ĹĄtevilu avtodomov na prebivalca sodimo v evropski vrh. Ĺ e veÄ? pa je zanimanja za avtodomarstvo. NajveÄ?ja slovenska spletna skupnost Slovenski avtodomarji je v zadnjem mesecu dobila skoraj 500 novih Ä?lanov, v skupini pa je Ĺže veÄ? kot 9000 ljudi, ki si delijo najrazliÄ?nejĹĄe informacije.

me. Tam lahko obnovita zaloge energije in vode, lahko se konkretno umijejo, ne morejo pa razpakirati. Ampak avtodoma nimata za kampiranje. Imata ga, da druĹžina z njim udobno potuje in lahko prenoÄ?i kjerkoli. Pa lahko prenoÄ?ijo kjerkoli? NaÄ?eloma

plinski gorilnik za topel obrok kadarkoli in kjerkoli. Nujne so zaloge vode, tudi goriva, sploh na bolj divjih destinacijah. Potovanje z avtodomom namreÄ? ni Ä?ista romantika. Marsikaj lahko gre narobe. Najbolj neprijetne so okvare. ÂťKer imava starejĹĄi avtodom, naju

NajpomembnejĹĄa je prva izkuĹĄnja

Adrijana JeĹžovnik iz Ĺ entilja vodi druĹžinski posel oddajanja avtodomov. Vse se je zaÄ?elo, ko so si zaĹželeli drugaÄ?nega dopusta. Ker se je Ĺže takrat ukvarjala s turizmom, so zaÄ?eli razmiĹĄljati,

â?ą

postajaliĹĄÄ?e za avtodome. Kamp se jim zdi predrag, Ä?eprav so z njim dokaj zadovoljni. Moti jih hrup iz lokala, pogreĹĄajo pa tudi zasebnost v kopalnicah, saj si jih delijo z gosti lokala. Na vrhuncu sezone enodnevno bivanje za osebo znaĹĄa 20 evrov. Zaradi stroĹĄkov ceneje ne gre, pravi najemnik BoĹžo OvÄ?ar, ki beleĹži veliko povpraĹĄevanja po postajaliĹĄÄ?u za avtodome. ÄŒeprav si ljudje oÄ?itno lahko privoĹĄÄ?ijo avtodom, bi radi spali Ä?im ceneje, po moĹžnosti zastonj, pravi. Pogosto parkirajo nekje v okolici jezer in prespijo.

Vseeno je polovica gostov velenjskega avtokampa avtodomarjev.

Lani so v kampu zabeleĹžili 2000

ÄŒe te grabi panika ob nepredvidljivih situacijah, Ä?e teĹžko komuniciraĹĄ z ljudmi, Ä?e potrebujeĹĄ veliko prostora in udobja, potem potovanje z avtodomom ni zate.

Avantura, svoboda, prilagodljivost

Obiskali smo druĹžino Kolenc iz Pesja, ki z avtodomom potuje nekaj let. Denis in Janja sta oba navduĹĄena popotnika, ki sta z nahrbtnikom na ramah in brez zarisane poti na zemljevidu raziskala Ĺže marsikateri konec sveta. Ko se jima je rodila druga hÄ?i, so ĹĄli prviÄ? na dopust s potovalnim kombijem. Prvi vtis? ÂťTo ni zame,ÂŤ se spominja Denis. ÂťDrago je, majhno je, prelaganje stvari, vroÄ?ina ‌ Bilo je stresno.

Nisva se znaĹĄla. Hotela sva kar zakljuÄ?iti s tem. Ampak sem imel obÄ?utek, da to ne sme biti tako grozno. Poskusila sva ĹĄe enkrat z malo veÄ?jim avtodomom. To je bilo to.ÂŤ Danes svoje hiĹĄke na kolesih ne bi zamenjala za hotelski resort, kjer Âťvsako jutro jeĹĄ zajtrk za isto mizo, gledaĹĄ iste ljudi, greĹĄ na plaĹžo po isti poti ‌ Potovanje z avtodomom namreÄ? hrani njuna avanturistiÄ?na duha in zadovoljuje Ĺželjo po neÄ?em novem. ÂťZbudiĹĄ se tu, ne veĹĄ pa, kje boĹĄ spal zveÄ?er. Ves Ä?as je prisoten adrenalin.ÂŤ ÂťTo ni za vsakogar. Marsikdo si kupi avtodom, pa hitro ugotovi, da ima raje apartma. Potovanje z avtodomom ni zastonj, kot nekateri napaÄ?no sklepajo. Sam si moraĹĄ naÄ?rtovati pot, navigirati, iskati lokacije,ÂŤ naĹĄteva Denis, kaj vse terja svoboda, Janja pa dodaja: ÂťSi pa sam svoj ĹĄef.

Ampak da uĹživaĹĄ, moraĹĄ v sebi imeti nekaj 'ciganskega'. Mora ti ustrezati Ĺživljenje iz dneva v dan, z lokacije na lokacijo.ÂŤ Prilagodljivost in spontani trenutki so najveÄ?ja prednost potovanja z avtodomom, pravita. ÂťÄŒe je nekje slabo vreme, se paÄ? odpeljeĹĄ tja, kjer ni.ÂŤ Pa ni to utrujajoÄ?e? Ne bi raje leĹžala na plaĹži in razmiĹĄljala o niÄ?emer? ÂťMidva ĹĄe nisva poÄ?ivala na dopustu. S potovanjem je veliko dela, imava majhne otroke,ÂŤ pravi Janja, Denis pa: ÂťVseeno si ves Ä?as napolnjen s to 'potovalno drogo'. Zato se imaĹĄ kljub utrujenosti fajn.ÂŤ Janja se strinja. ÂťSpopadanje z izzivi, doĹživetja, negotovost ‌ Ko se odpeljemo, Ĺže razmiĹĄljam, kaj bo za naslednjim ovinkom, kaj bo jutri. V tem uĹživamo. Zato tudi ne naÄ?rtujemo potovanj do podrobnosti. Predvidimo lokacije za postanke, a se sproti odloÄ?amo, kam gremo in kako dolgo bomo tam.ÂŤ Kampom se raje izogneta in poiĹĄÄ?eta postajaliĹĄÄ?e za avtodo-

voziti manj kilometrov in manj videti ter si vzeti veÄ? Ä?asa za postanke in uĹživanje,ÂŤ svetuje. Po njenih izkuĹĄnjah je za ljubezen do avtodomarstva najpomembnejĹĄa prva izkuĹĄnja. ÂťBoljĹĄa je, Ä?e potujete z novejĹĄim avtodomom.

OpaĹžamo, da ljudje raje najamejo nadstandardni avtodom za manj dni, da imajo kvaliteten dopust, kot starejĹĄi avtodom za veÄ? dni in manj udobja,ÂŤ pravi in dodaja, da za prvo potovanje z avtodomom vsakomur priporoÄ?a Slovenijo in bolj sproĹĄÄ?en urnik.

Po njenih izkuĹĄnjah je dopustovanje z avtodomom najdraĹžje – Ä?e kupiĹĄ nov avtodom in prenoÄ?ujeĹĄ v kampih. Najem avtodoma

DruĹžina Kolenc je bila lani 13-krat na morju. S svojo hiĹĄko na kolesih namreÄ? gredo na pot vsakiÄ?, ko najdejo Ä?as. Enkrat v hribe, drugiÄ? v toplice, tretjiÄ? na raziskovanje bliĹžnjih in daljnih krajev.

na mestih, kjer je z oznako to dovoljeno, oziroma ni prepovedano.

Kampi in postajaliĹĄÄ?a so varnejĹĄi.

A tudi na parkiriĹĄÄ?ih se da mirno preĹživeti noÄ?. Sicer pa lepa beseda lepo mesto najde. Marsikdo popotnikom dovoli parkirati na svojem zemljiĹĄÄ?u. Odsvetujeta pa prenoÄ?evanje ob avtocestah, sploh v Italiji in Franciji, kjer je avtodomarski turizem zelo razvit.

Tam na avtodomarje preti najveÄ? nepridipravov. Vedo, da imajo veliko opreme, gotovino ‌ Kaj pa potovanje skozi mesta?

Ni avtodom za to preveÄ? okoren? ÂťMalo bolje se moraĹĄ organizirati. ParkiraĹĄ na kakĹĄnem veÄ?jem parkiriĹĄÄ?u z avtobusno povezavo in se odpeljeĹĄ v mesto. Mnogi s sabo vozijo kolesa, da lahko gredo iz kampa ali postajaliĹĄÄ?a naokrog,ÂŤ odgovarja Janja.

noÄ?itev veÄ? kot leto prej, ko jih je bilo 5000. Dve tretjini gostov je tujcev. VeÄ?inoma iz Nizozemske, NemÄ?ije, Ĺ vice. Navadno napravijo le postanek, nekateri pa v kampu preĹživijo cel dopust.

Je pri nas kaj teĹžav z nedovoljenim kampiranjem?

to ves Ä?as malo skrbi. ÄŒe si zunaj dosega asistence, lahko imaĹĄ uniÄ?en dopust, velike stroĹĄke. Na to moraĹĄ biti pripravljen in Ä?im bolj mirno Ä?im hitreje reĹĄiti situacijo,ÂŤ pravi Janja. ÂťPo drugi strani pa je starejĹĄe avtodome laĹžje popraviti,ÂŤ poudari Denis pozitivno plat.

PostajaliĹĄÄ?e za avtodome bo

Mestna obÄ?ina Velenje v sklopu ureditve parkirnih povrĹĄin na jezeru naÄ?rtuje ureditev osmih parkirnih mest za avtodome z vso pripadajoÄ?o infrastrukturo. Trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje za celoten objekt z dovoznimi cestami. PriÄ?akujejo, da bodo prometne povrĹĄine (ceste, parkiriĹĄÄ?a, peĹĄ in kolesarske poti) uredili do konca leta 2021, je sporoÄ?ila sluĹžba za odnose z javnostjo.

Glede na to, da sta prej vse, kar sta potrebovala za potovanje, nosila na hrbtu, je zanju avtodom, Ä?eprav nima obilice prostora, luksuz. ÂťNavajeni smo skromnega pakiranja, zato imam obÄ?utek, da lahko v avtodom spravim vse in ĹĄe kaj. Ko greĹĄ veÄ?krat na pot, Ĺže veĹĄ, kje ti kaj prav pride. Zdaj imamo veÄ?ino reÄ?i Ĺže v avtodomu in vse na svojem mestu. Vzamemo osebne reÄ?i in se lahko odpeljemo,ÂŤ pravi Janja. Kaj je na nomadskem dopustu nepogreĹĄljivo? Sogovornika dolgo razmiĹĄljata in nato povesta, da zelo prav pride mali

Gerhard Schmitt iz NemÄ?ije je v velenjskem avtokampu z avtodomom preĹživel pet dni. Sam se je za potovanje z avtodomom odloÄ?il prviÄ?, sopotnik pa ima Ĺže veliko izkuĹĄenj. Bilo mu je vĹĄeÄ?, je povedal. "Z avtodomom sva si pripeljala motorja in z njima raziskovala okolico Velenja. Ta kraj je prijatelj prevozil Ĺže lani in ugotovil, da je v okolici ogromno lepih kotiÄ?kov in motoristom prijaznih destinacij. OdloÄ?il sem se, da grem tokrat zraven in bilo mi je zelo vĹĄeÄ?. Avtodom omogoÄ?a svobodo kampiranja, po drugi strani pa je zelo udoben. Kamp je na zelo lepi lokaciji, ljudje so prijazni, je pa res, da sva za niĹžjo ceno spala tudi v bolje urejenem kampu," je pokomentiral in dodal, da bi se kljub temu ĹĄe vrnil.

Kaj pa finanÄ?na plat? Novi, bolje opremljeni avtodomi so pregreĹĄno dragi. StarejĹĄi so laĹžje dosegljivi. Letni stroĹĄki registracije, cestnine, zavarovanja znaĹĄajo okrog 500 evrov, stroĹĄki vzdrĹževanja pa so odvisni od starosti avtodoma. Kampi so dragi. V primerjavi z bivanjem v apartmaju prihrankov praktiÄ?no ni. ÄŒe potujeĹĄ skromno, pa je avtodomarstvo tudi finanÄ?no ugodno in se dejansko poplaÄ?a. Dva tedna Sardinije za ĹĄtiriÄ?lansko druĹžino: 1100 evrov z gorivom, trajektom, noÄ?itvami, hrano ...

da bi avtodome tudi trĹžili. Danes oddajajo tri avtodome viĹĄjega standarda in dva potovalna kombija. Ker imajo med sezono vozila oddana, sami dopustujejo spomladi in jeseni, kar je ĹĄe bolje, pravi Adrijana. ÂťTakrat je najmanj gneÄ?e, najboljĹĄa klima, ne vidiĹĄ bliĹĄÄ?a poletja, ampak ozadje in spoznaĹĄ pristnost ljudi.ÂŤ ÂťPrvi dopust z avtodomom je bil naĹĄ najboljĹĄi v Ĺživljenju.

Predvsem zaradi otrok, ki sta lahko vsak dan odkrivala nov kraj.

Sploh nista potrebovala igraÄ? od doma. Zabavali smo se s tem, kar nam je prinesel dan. En planine, drug morje,ÂŤ se spominja sogovornica, ki pri potovanju z avtodomom najbolj ceni svobodo. ÂťÄŒe si avtodomar, moraĹĄ pozabiti na omejitve. ÄŒe si zaÄ?rtaĹĄ potovalni plan, se ga obiÄ?ajno ne moreĹĄ drĹžati dosledno. Treba je slediti obÄ?utku,ÂŤ pravi.

Zanimanje za dopustovanje z avtodomom se poveÄ?uje. ÂťPoleĹžavanje v resortih je preteklost.

Ljudje si Ĺželijo doĹživetij. In dopust z avtodomom je res aktiven.

Za nekatere celo bolj, kot si Ĺželijo. Da si preveÄ? natrpajo urnik, je najveÄ?ja napaka, ki jo ljudje naredijo. Potem samo vozijo z lokacije na lokacijo, z dopusta pa se vrnejo utrujeni. Bolje je pre-

Veljavni Zakon o varstvu javnega reda in miru doloÄ?a: kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni doloÄ?en, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali stane od okrog 80 evrov na dan posestnika, se kaznuje, pri Ä?emer za povpreÄ?nega do okoli 140 za kampiranje pomeni taborjenje, nadstandardnega. PostajaliĹĄÄ?a postavljanje ĹĄotoriĹĄÄ? ali drugih za avtodome stanejo okrog 10 zasilnih objektov z namenom zaevrov na noÄ?, kampi pa od 20 do Ä?asnega prenoÄ?evanja. DoloÄ?bo 80 in veÄ?. Oddajanje avtodomov nadzorujeta policija in obÄ?insko pa je donosno, Ä?e jih imaĹĄ vsaj redarstvo. Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi doloÄ?ijo Adrijana JeĹžovnik: ÂťNa pogoje, obmoÄ?ja in red potovanju z avtodomom kampiranja na svojem uĹživaĹĄ, ko se sprostiĹĄ in se obmoÄ?ju. Za zdaj Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄe prepustiĹĄ poti, ko nimaĹĄ nima sprejetega takega pretiranega naÄ?rta, ko predpisa, sporoÄ?ajo iz sprejmeĹĄ, kar te doleti.ÂŤ MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva pet in vse oddane veÄ? kot 180 okolja. Kljub temu so inĹĄpektorji dni na leto. Veliko je oddajanja in redarji pri opravljanju svojih na Ä?rno, opaĹža Adrijana, saj si nalog pozorni tudi na morebitno tako posamezniki povrnejo del kampiranje zunaj kampa. V polestroĹĄkov nabave. Vseeno imajo tnih mesecih, ko je na obmoÄ?ju podjetniki, ki oddajajo avtodome, jezer veliko obiskovalcev, beleĹžijo vedno veÄ? povpraĹĄevanja. Veliko primere, ko turisti z avtodomi je tujcev, ki pripotujejo v Sloveni- prenoÄ?ujejo zunaj kampa. KakĹĄni jo in tu najamejo vozilo. Adrijana so ukrepi ob znanih krĹĄitvah? ima predvsem stalne stranke. Ker ÂťDa je neko ravnanje oznaÄ?eno oddaja nadstandardne avtodome, za prekrĹĄek, je treba to najprej so to predvsem ljudje z viĹĄjimi prepovedati oziroma oznaÄ?iti dohodki, tudi nekateri znani Slo- na primeren naÄ?in, da so obivenci, pravi. skovalci seznanjeni,ÂŤ odgovarja vodja MIRV Sonja GlaĹžer. Za Avtodomarji v Velenju zdaj torej lahko avtodomarji pri SodeÄ? po komentarjih v Fa- nas dokaj mirno prenoÄ?ujejo tudi cebook skupini Slovenski avto- zunaj kampa. đ&#x;”˛ domarji je v Velenju zaĹželeno

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

Ĺ PORT

25. julija 2019

Niso obupali in ulovili toÄ?ko Prvak ni vzdrĹžal velikega pritiska rudarjev Stane Vovk

Iztekali so se zadnji trenutki dvoboja med domaÄ?im Rudarjem in aktualnim prvakom Mariborom, ki mu je vrhniĹĄki sodnik Asmir Sagrković dodal ĹĄtiri minute. Veliko gledalcev, sobotni veÄ?er je ob domaÄ?em stadionu preĹživelo blizu 700 ljubiteljev tega ĹĄporta, se je Ĺže dvignilo s svojih sedeĹžev. NajbrĹž so se sprijaznili, da bodo po gostujoÄ?em vodstvu z 1 : 0 vse tri toÄ?ke odĹĄle v ĹĄtajersko prestolnico. Toda rudarji so bili nagrajeni za veliko nepopustljivost. Ob koncu 93. minute je Luka Lovenjak, ki bo Ä?ez slaba dva meseca dopolnil ĹĄele devetnajst let, na krivi nogi ujel gostujoÄ?ega branilca. Z leve strani je z Ĺžogo stekel v kazenski prostor. Sledila je natanÄ?na podaja pred drugo vratnico, kjer je pritekel Dominik Radić, ki je z zadetkom s slabih petih metrov povzroÄ?il nepopisno veselje med domaÄ?imi navijaÄ?i, znaĹĄel pa se je tudi v objemu soigralcev; na drugi strani je bila med gosti in skupino njihovih navijaÄ?ev precejĹĄnja Ĺžalost. VijoliÄ?asti so ob jezero priĹĄli kot ranjeni lev po porazu v uvodnem krogu doma s Triglavom. NajbrĹž so bili prepriÄ?ani, da bodo na ta spodrsljaj pozabili po gostovanju v Ĺ aleĹĄki prestolnici. Toda favoriti na papirju ne zmagujejo vedno. Da bodo po dveh tekmah imeli samo dve toÄ?ki, pa najbrĹž niti v sanjah niso pomislili.

Z neodloÄ?enim rezultatom ob jezeru so se vsekakor teĹžko sprijaznili. Ĺ e zlasti, ker so odliÄ?no zaÄ?eli. Njihov vezni igralec Dino

Hotić je Ĺže v 11. minuti mojstrsko, z neubranljivim strelom z nekaj veÄ? kot dvajsetih metrov zadel mreĹžo vratarja TomaĹža Stopajnika. Ĺ˝e pred tem vodstvom, sploh pa po njem, so domaÄ?i dajali vtis, kot da preveÄ? spoĹĄtu-

in kljub svoji velikosti prenizek.

Nato je nastopila 71. minuta, ki je bila gotovo kljuÄ?na za nadaljnji potek tega ĹĄtajerskega dvoboja.

Leon ÄŒrnÄ?iÄ? je s (pre)ostrim startom zaustavil Roka Kronavetra, vendar se sodnik za to ni zmenil; to je najbrĹž razjezilo v prejĹĄnji sezoni drugega strelca (skupaj z

priloĹžnost, a mariborski vratar je njegovo Ĺžogo ubranil izjemno.

V izdihljajih tega na koncu dokaj razburljivega dvoboja pa je Radić le poteĹĄil svojo Ĺželjo po golu. ZasluĹžil si ga je. Vsi skupaj pa zaradi velike nepopustljivosti v zadnjih dvajsetih minutah vsekakor toÄ?ko. Tudi za bolj samozavesten nastop v naslednjem krogu v Kranju.

igra odliÄ?na. Bilo je vsega. Imeli smo kontrolo, nasprotnika smo si podredili, zlahka smo prihajali v njegov kazenski prostor. Manjkal je le ĹĄe drugi zadetek, da bi v nadaljevanje ĹĄli mirno. Tudi drugi polÄ?as smo zaÄ?eli zelo dobro. Bilo je ĹĄe nekaj nevarnih poskusov in do izkljuÄ?itve smo imeli vse v svo-

Pomembne so toÄ?ke

jejo goste, ki so imeli tako rekoÄ? vse niti igre v svojih nogah in ĹĄe nekaj priloĹžnosti za poviĹĄanje vodstva. Njihove Ĺžoge pa so bile nenatanÄ?ne, nekajkrat pa je dobro posredoval tudi vratar Stopajnik. V 61. minuti je bilo prviÄ? zelo napeto tudi pred Jasminom Handanovićem, ki je z izjemno obrambo prepreÄ?il izenaÄ?enje Ĺ˝igu Ĺ kofleku. Za odbito Ĺžogo se je pognal Milan TuÄ?ić, vendar je bil za delÄ?ek sekunde prepoÄ?asen

Matejem Majcnom iz Triglava) lige. Sledilo je nekaj nespodobnih oziroma ostrih besed. Sodnik je iz Ĺžepa izvlekel najprej rumeni karton. OÄ?itno gostujoÄ?i napadalec ni nehal ‚govoriti‘ in pred oÄ?mi je zagledal rdeÄ?i karton.

Po izkljuÄ?itvi so rudarji zaÄ?eli vse bolj prevzemati pobudo, stopnjevali pritisk ter postajati vse bolj nevarni. IzenaÄ?enje je viselo v zraku. Ĺ˝e takoj po izkljuÄ?itvi (73. minuta) je imel Radić veliko

Dominik Radić: ÂťMaribor je teĹžek nasprotnik. Tudi danes je bil. TakĹĄnega smo tudi priÄ?akovali. OdloÄ?eni smo bili, da mu z veliko poĹžrtvovalnostjo kljubujemo. Vedeli smo, da moramo proti tehniÄ?no zelo dobremu nasprotniku dati vse od sebe.

Skratka, ko je na nasprotni strani takĹĄno moĹĄtvo, ti ne preostane drugega kot velika poĹžrtvovalnost oziroma jasno ti je, da moraĹĄ vztrajati in dati vse od sebe.

Obrestovalo se je. Moj zadetek?

Gol je gol. Vsakega se veselim.

Upam, da bom v prihodnje zabil ĹĄe kakĹĄnega. Ni pa pomembno, kdo je nasprotnik in proti komu ga doseĹžeĹĄ, ĹĄtejejo le toÄ?ke.ÂŤ

Niso zdrĹžali

Darko Milanić, trener Maribora: ÂťV prvem polÄ?asu je bila naĹĄa

Fantom Ä?estitke za garanje, da niso popuĹĄÄ?ali, vztrajali so in na koncu se jim je to vrnilo. ÄŒe primerjam zaÄ?etek sezone s prejĹĄnjo, ko sta bila naĹĄa prva nasprotnika prav tako DomĹžale in Maribor, vendar v obratnem vrstnem redu, sem z doslej doseĹženim zelo zadovoljen. Igra(jo) ta v Evropi, ob Olimpiji sta naĹĄi najboljĹĄi ekipi. Glede na to, kje smo bili pred mesecem (trepetali so za obstanek – op. p.), sta dosedanji dve toÄ?ki veliki. Samo tako moramo nadaljevati.ÂŤ đ&#x;”˛

Prva liga TS, 2. krog Rudar Velenje - Maribor 1 : 1 (0 : 1)

Dominik Radić

jih rokah. Po njej pa smo bili pod pritiskom. Na Ĺžalost nismo zdrĹžali. KljuÄ?no je bilo to, da nismo vsaj ĹĄe enkrat zadeli v trenutkih, ko smo bili zelo dobri. Res velika ĹĄkoda!ÂŤ O sojenju pa: ÂťVÄ?asih sem se samo nasmejal ‌

Almir Sulejmanović, trener Rudarja:

ÂťMaribor je bil v prvem polÄ?asu predober za nas in je povedel z 'evrogolom'. V prvem polÄ?asu nismo bili dovolj sinhronizirani.

Med polÄ?asom smo se o tem pogovorili in dogovorili, kako moramo igrati. SreÄ?no roko sem imel tudi z menjavami. ZaÄ?eli smo bolj organizirano, po izkljuÄ?itvi gostujoÄ?ega igralca pa nam je bilo precej laĹžje.

Strelca: 1 : 0 Hotić (10.), 1 : 1 Sulejmanović (93.). Rudar Velenje: Stopajnik, PuĹĄaver (od 46. VoĹĄnjak), Filipović, KaĹĄnik, Krefl, Hrubik (od 87. Lovenjak), ÄŒrnÄ?iÄ?, Kobiljar, Radić, Ĺ koflek, TuÄ?ić (od 74. TomaĹĄević). Trener: Almir Sulejmanović.

Maribor: Handanović, Klinar, Ivković, PeriÄ?ić, Viler, Vrhovec, Cretu, Hotić (od 76. Pihler), Kronaveter, Kotnik, MeĹĄanović (od 74. Tavares). Trener: Darko Milanić.

RdeÄ?i karton: Kronaveter (71.).

Drugi rezultati: Aluminij - Triglav 2 : 1 (0 : 1), Tabor SeŞana - Celje 1 : 0 (1 : 0), Olimpija – DomŞale 4 : 2 (2 : 2), Mura Bravo 4 : 3 (2 : 1).

Vrstni red: Olimpija 6 (6 : 2), 2.

Aluminij 6 (4 : 1), 3. Mura 4 (3 : 3), 5. Tabor 3 (1 : 2), 6. Rudar 2 (3 : 3), 7. Celje 1 (2 : 3), 8.

Maribor 1 (2 : 3), 9. DomĹžale 1 (4 : 6), 10. Bravo 0 (3 : 6).

Ponovno igrali v spomin na Cvikla Nogometna ĹĄola NK Rudar je izvedla Ĺže 9. Cviklov memorial, na katerem so se domaÄ?i mladinci sreÄ?ali z Mariborom, Rijeko in Zrinjskim Tina Felicijan

Velenje, 16.–18. julij – PrejĹĄnji teden so Ä?lani Nogometne ĹĄole NK Rudar Velenje gostili mednarodni mladinski turnir v spomin na nekdanjega Ä?lana ter legendo kluba MatjaĹža Cvikla. ÂťMatjaĹž je veliko nogometno ime in legenda doline, ki v resnici predstavlja to dolino. Bil je namreÄ? rudar, kar je bil njegov primarni kruh, ob tem pa je postal tudi trd delavec na igriĹĄÄ?u in dober nogometaĹĄ.

Imel je res odliÄ?no kariero, bil je tudi izjemen Ä?lovek. Vsi, ki so ga imeli moĹžnost spoznati, imajo nanj lepe spomine. Zato je lahko ĹĄe danes vzor naĹĄim mladim igralcem,ÂŤ je vodja nogometne ĹĄole Igor Fenko povedal, zakaj Ĺže

devet let prirejajo Cviklov memorial. ÂťSpomin na MatjaĹža Cvikla obujmo vsako leto s tem turnirjem, ob lanski 70-letnici kluba pa smo obudili ĹĄe marsikatere druge spomine in ugotovili, da Rudar v resnici ni majhen klub, paÄ? pa ima tradicijo, saj je Ĺže v nekdanji skupni drĹžavi nastopal v drugem kakovostnem rangu tekmovanja, zdaj pa vztrajamo v prvem rangu tekmovanja v slovenski ligi, kar si – tako velik klub kot rang tekmovanja – mesto in ljudje tu zasluĹžijo,ÂŤ meni.

Glede na zadnje tri sezone raste tudi Rudarjeva nogometna ĹĄola, pravi sogovornik. ÂťImamo vse veÄ? mladih potencialnih kandidatov za prvo moĹĄtvo. V lanski sezoni je kar pet mladincev Ĺže

Nogometna ĹĄola Ĺže deluje s polno paro. Kadeti in mladinci Ĺže veÄ? kot dva tedna zelo intenzivno trenirajo in nizajo prijateljske tekme. V zaÄ?etku avgusta bodo strokovni delavci zaÄ?eli tekmovalno usmerjene ekipe pripravljati za tekmovanja, tiste mlajĹĄe selekcije, ki se ĹĄele razvijajo, pa bodo krepili za napredovanje.

Sicer pa ĹĄe vedno vabijo nove Ä?lane – fante in dekleta, ki bi radi spoznali klub in preizkusili svoj nogometni talent. PoÄ?itnice so za prvi stik najboljĹĄe, v zaÄ?etku ĹĄolskega leta pa se bo intenzivnost treningov stopnjevala.

potrdilo svojo kandidaturo v prvi drĹžavni slovenski ligi. Ker mislimo, da je klub tudi s to ekipo vse bliĹže nivoju veÄ?jih klubov, smo se letos odloÄ?ili, da bo Cviklov memorial mednarodni turnir. Ĺ˝elimo, da je Maribor naĹĄ stalni gost, saj je MatjaĹž dolgo igral v tem klubu in je Maribor praktiÄ?no njegov drugi domaÄ?i klub. Ĺ˝elimo pa privabiti tudi druga zveneÄ?a imena. Letos smo gostili NK Rijeka, ki ima eno veÄ?jih nogometnih ĹĄol na HrvaĹĄkem, njihovo prvo moĹĄtvo pa je res kakovostno. NK Zrinjski, ki smo ga prav tako uspeli privabiti, pa je v rangu res velikih klubov nekdanje Jugoslavije in ima danes verjetno najbolj kakovostno mladinsko ĹĄolo – so namreÄ? lanskoletni bosanski prvaki.ÂŤ Tako Cviklov memorial ni namenjen le ohranjanju spominov, temveÄ? predvsem pripravam mladih nogometaĹĄev na prihodnost.

Za Rudarjev podmladek je to izvrstna priloĹžnost za spoznavanje nivoja igre, ki ga morajo doseÄ?i, Ä?e Ĺželijo igrati na mednarodni ravni.

Veliko pa pridobijo tudi strokovni delavci v klubu, ki si z gosti izmenjujejo informacije o naÄ?inu dela

Igor Fenko: Želimo si, da bi bila kakovost turnirja vsako leto na viťji ravni.

z mladimi upi. ÂťVse to znanje poskuĹĄamo implementirati v okviru naĹĄih zmoĹžnosti,ÂŤ je Igor Fenko predstavil ĹĄe drugo plat pomena tega nogometnega sreÄ?anja.

KakĹĄen pa je izid letoĹĄnjega turnirja? ÂťZa nas je bil s tekmovalnega staliĹĄÄ?a slab, saj smo vse tri tekme izgubili. Smo pa na drugi in tretji tekmi pokazali, da smo kakovostni in se lahko merimo tudi s takimi ekipami. Ĺ˝elimo pa si, da bi jih tudi premagovali.

Zdravko Cvikl: ÂťV veliko Ä?ast mi je, da NK Rudar s takĹĄnim turnirjem obuja spomin na mojega brata MatjaĹža. S tem pokaĹžejo zavedanje, da je bil MatjaĹž dober nogometaĹĄ – bil je reprezentant in najboljĹĄi strelec kluba. Vsako leto si ogledam celoten turnir. Mislim, da je bil tudi letoĹĄnji uspeĹĄen. Tekme so bile dinamiÄ?ne in vidi se, da so ekipe sredi priprav,ÂŤ je povedal brat MatjaĹža Cvikla, ki Rudarja ĹĄe spremlja, kadar ta gostuje na Primorskem, kjer Zdravko zdaj Ĺživi.

Upamo, da bo kmalu sledil tudi ta korak. Na koncu je Rijeka pokazala najveÄ? znanja, Zrinjski, ki je zasedel drugo mesto, prav tako, tretji je bil Maribor, Rudar pa Ä?etrti.ÂŤ

Sandro Jovanović, 17 let: ÂťCviklovih tekem se sicer ne spomnimo, ker takrat ĹĄe nismo igrali, se pa zgledujemo po njegovem imenu. PriloĹžnosti, kot je Cviklov memorial, ob katerih se lahko primerjamo z drugimi, tudi tujimi ekipami, nam prinaĹĄajo nove izkuĹĄnje, spoznavamo naÄ?ine igre drugih klubov. Iz tega turnirja smo se nauÄ?ili, da bo potrebnih ĹĄe nekaj treningov, da se bomo lahko kosali z veÄ?jimi ekipami.

Smo pa uĹživali v tekmah in smo z igro dokaj zadovoljni, z rezultatom pa ne preveÄ?,ÂŤ je povedal VelenjÄ?an, ki nogomet trenira Ĺže 11 let. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

Skrb za zdravje tudi med dopustom

Gorenje na mednarodno sceno oktobra Rokomet

Dunaj – Na sedeĹžu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so v torek, 16. julija, opravili Ĺžreb parov uvodnega in drugega kroga pokala EHF in challenge. Velenjsko Gorenje bo v prvem krogu pokala EHF prosto, v drugem pa se bo pomerilo z zmagovalcem dvoboja med srbsko Metaloplastiko iz Ĺ abca in turĹĄkim BeĹĄiktaĹĄem. VelenjÄ?ani bodo na mednarodno sceno tako stopili ĹĄele v zaÄ?etku oktobra. Prva tekma 2. kroga kvalifikacij bo na sporedu 5. ali 6. oktobra, povratna pa teden dni kasneje, 12. ali 13. oktobra.

Sicer pa iz kluba poroÄ?ajo, da so strokovni del ekipe ĹĄe razĹĄirili.

Za telesno pripravo rokometaĹĄev prve ekipe velenjskega kluba bo v prihodnji sezoni skrbela Nina DjordjeviÄ?, nekdanja profesionalna ĹĄportnica in trenutno uspeĹĄna kineziologinja. Ĺ tab Ä?rno-rumenih je tako doĹživel kar nekaj sprememb. Glavnemu trenerju Zoranu JoviÄ?iću bosta po odhodu Vanje Kralja pomagala Benjamin ZbiÄ?ajnik, ki bo prevzel vlogo pomoÄ?nika trenerja, ter Nina DjordjeviÄ?, ki bo skrbela za telesno pripravo velenjskih os.

DjordjeviÄ?eva se je petnajst let resno ukvarjala z atletiko (skok v daljino), od tega pet let profesionalno. Sedaj kot kineziologinja sodeluje s profesionalnimi odbojkarji, rokometaĹĄi, nogometaĹĄi, atleti, smuÄ?arji, deskarji na snegu, nordijskimi kombinatorci, alpinisti, plavalci in tudi z mladimi ĹĄportniki. Deluje na podroÄ?ju ĹĄportne rehabilitacije, korekcije drĹže in miĹĄiÄ?nih neravnovesij ter kondicijskih priprav.

Benjamin ZbiÄ?ajnik je bil uspeĹĄen igralec, ki je svojo igralsko pot zaÄ?el v Velenju, pa jo sklenil v Slovenj Gradcu, kjer je opravljal tudi vlogo pomoÄ?nika glavnega trenerja Ä?lanske ekipe. ÄŒeprav je Benjamin svojo igralsko kariero zakljuÄ?il ĹĄele pred dvema letoma, ima Ĺže veÄ? kot 9 let trenerskih izkuĹĄenj.

V RK Gorenje se oÄ?itno drĹžijo Ĺže pred Ä?asom zastavljene usmeritve, ki so si jo Ĺželeli tudi njihovi navijaÄ?i, da okostje ekipe in trenerskih kadrov poiĹĄÄ?ejo v domaÄ?ih vrstah. đ&#x;”˛

Janja tokrat druga Plezanje

Briancon – ÄŒeprav smo bili v zadnjem Ä?asu moÄ?no razvajeni, saj je Janja Garnbret zmagovala kot po tekoÄ?em traku, se ji je na prejĹĄnji tekmi malce zalomilo in ni videla finala, tokrat pa so jo malenkosti loÄ?ile od nove zmage. Na tretji tekmi svetovnega pokala sezone v teĹžavnosti v Brianconu (20. julija) je tako osvojila drugo mesto. BoljĹĄa je bila petnajstletna Chaehyun Seo iz JuĹžne Koreje, ki ji oÄ?itno postaja moÄ?na konkurenca.

Obe sta edini v finalu dosegli vrh smeri, Seojeva pa se je veselila zmage zaradi boljĹĄega doseĹžka v polfinalu. V njem je bila namreÄ? prva, Garnbretova pa tretja. đ&#x;”˛

Anita dobro, a brez norme Tek

Slovenska rekorderka Anita Horvat (Velenje) je zmagala v teku na 400 m na atletskem mitingu v Barceloni (18. julija). S Ä?asom 52,86 sekunde je ugnala Modeste Juste Morauskaite iz Litve (53,18) in Britanko Anyiko Onuoro (53,78). Najbolj pa je bila vesela povabila za nastop na diamantni ligi v Londonu v soboto (20. julija). Tu je v teku na 400 m zasedla sedmo mesto in dosegla izid sezone 51,83 sekunde, a je za tri stotinke zgreĹĄila normo (51,80) za svetovno prvenstvo, ki bo v Dohi med 27. đ&#x;”˛ septembrom in 6. oktobrom.â€

AVTO SHOP ERKO

d.o.o.

ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA

031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje

13

Ĺ PORT, ZDRAVJE

25. julija 2019

Dobro pripravljena poÄ?itniĹĄka lekarna lahko hitro olajĹĄa marsikatero tegobo, ki se pojavi tudi med brezskrbnim uĹživanjem poÄ?itnic Tina Felicijan

ÄŒeprav smo Ĺže sredi poletja in ste nekateri Ĺže izkoristili dopustniĹĄke dni, pa je vseeno ĹĄe vedno Ä?as, da malce pokukate v svojo domaÄ?o lekarno in pogledate, Ä?e ste z njo pripravljeni na neprijetnosti, ki vas lahko presenetijo, tisti, ki ĹĄele odhajate na poletna potepanja, pa ĹĄe toliko bolj pozorno preberite nekaj nasvetov.

Med pripravami na dopust je namreÄ? treba misliti tudi na zdravje. Ko pripravljate prtljago, nikar ne pozabite na poÄ?itniĹĄko lekarno, svetujejo farmacevti Lekarne Velenje. Pomislite, kdo potuje z vami – so to otroci, starostniki, kroniÄ?ni bolniki, alergiki morda noseÄ?nice –, saj se vsebina lekarne razlikuje glede na potrebe posameznika.

Ne odlaĹĄajte do zadnjega dne

Ĺ˝e nekaj dni pred odhodom je dobro preveriti datum na evropski kartici zdravstvenega zavarovanja, ki velja eno leto. ÄŒe jo naroÄ?ite pravoÄ?asno, jo dobite po poĹĄti, sicer pa lahko v pisarni Zavoda za zdravstveno zavarovanje dobite pisno potrdilo, ki nadomeĹĄÄ?a kartico. Za boljĹĄi obÄ?utek ali za potovanja v bolj oddaljene kraje si je nujno zagotoviti tudi dodatno zavarovanje. ÂťVsekakor ne bo odveÄ?, Ä?e uporabniki kroniÄ?nih terapij preverijo, ali njihova zaloga zdravil zadostuje za obdobje odsotnosti. ÄŒe ugotovijo, da kakĹĄnega zdravila ne bo dovolj, naj pravoÄ?asno obiĹĄÄ?ejo zdravnika in lekarno. To naj ne bo zadnji dan pred odhodom, saj se vÄ?asih zgodi, da vseh zdravil nimamo na zalogi,ÂŤ opozarja Mateja Borovnik, magistra farmacije iz Lekarne Velenje.

Kaj je v poÄ?itniĹĄki lekarni nepogreĹĄljivo

Poleg zdravil, ki jih jemljete redno, ne pozabite na obvezilni material, kot so sterilne gaze,

obliĹži in povoji, pravi sogovornica. Tako na morju kot v hribih in na drugih potovanjih namreÄ? lahko hitro staknemo kakĹĄno rano, zato je dobro imeti s seboj tudi razkuĹžilo ter mazilo za celjenje.

Prav pridejo tudi ĹĄkarjice in pinceta za odstranjevanje klopov, bodic in drugih tujkov. ÂťPovrĹĄinske rane lahko z malo spretnosti zelo dobro oskrbimo sami, Ä?e imamo pri roki primeren material. S tem se izognemo nepotrebnemu iskanju zdravniĹĄke pomoÄ?i. Rana, ki je ne oskrbimo primerno, pa se lahko hitro okuĹži in takrat iz majhne teĹžave nastane velik problem,ÂŤ opozarja.

Svetuje tudi zalogo protiboleÄ?inskih pripravkov, toplomer in pripravke za zniĹževanje telesne temperature, kakĹĄen toplo-hladen obkladek, tudi pripravke za vneto in boleÄ?e Ĺžrelo. Na dopustu, pa naj bo to potovanje, oddih na morju, v hribih ali kje drugje, imajo mnogi teĹžave z razdraĹženim Ĺželodcem. Dovolj je Ĺže sprememba prehrane, nekatere destinacije pa so zaradi higienskih razmer bolj riziÄ?ne za prebavne teĹžave. ÂťV tem primeru v potovalni lekarni ne bodo odveÄ? probiotiki, pripravki proti driski in bruhanju ter pripravki za rehidracijo. VÄ?asih se je

mnoĹžiÄ?no uporabljalo medicinsko oglje, ki pa ga sedaj raje nadomestimo s Ä?im drugim. Imamo tako zdravila kot prehranska dopolnila oziroma medicinske pripravke, s

blaĹženje reakcij na pike. ÄŒe boste na poÄ?itnicah veliko hodili, vzemite tudi obliĹže za Ĺžulje, ki rano zaĹĄÄ?itijo pred umazanijo, ublaĹžijo boleÄ?ino in pospeĹĄijo celjenje. ÂťÄŒe Ĺžulja ne oskrbimo, se hitro okuĹži,ÂŤ opozarja farmacevtka.

ÄŒe je sonca preveÄ? ‌

Mateja Borovnik, mag. farm.

katerimi uÄ?inkovito lajĹĄamo nastale teĹžave. Tukaj bo obisk v lekarni, da vam uÄ?inkovito svetujemo, veÄ? kot dobrodoĹĄel. Ljudje, ki so podvrĹženi potovalni slabosti, pa naj pred odhodom na pot vzamejo tabletko proti slabosti in si s tem zagotovijo prijetnejĹĄo pot.ÂŤ Pogosta nadloga so piki komarjev in drugih ĹžuĹželk. Zato v potovalni lekarni ne smejo manjkati zaĹĄÄ?itna sredstva in tista za

V potovalno lekarno naj gredo tudi kondomi

ÄŒas dopustov in poÄ?itnic je pogosto povezan z veÄ?jim tveganjem za prenos spolno prenosljivih okuĹžb. Zdravstveni delavci po vsem svetu in tudi v Sloveniji opaĹžajo trend naraĹĄÄ?anja spolno prenosnih okuĹžb, kot so HIV/aids, virusni hepatitisi, gonoreja, sifilis, humani papiloma virusi, klamidijske in druge okuĹžbe.

Raziskave kaĹžejo, da med poÄ?itnicami zlasti mladi pogosteje sklepajo nova znanstva in prijateljstva ter tudi intimne stike, pri tem pa se jih ĹĄe vedno veliko ne zaĹĄÄ?iti. Na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje vsem spolno aktivnim pri spolnih odnosih priporoÄ?ajo dosledno uporabo kondoma, ki je najzanesljivejĹĄa zaĹĄÄ?ita pred spolno prenosljivimi okuĹžbami. V primeru nezaĹĄÄ?itenega tveganega spolnega odnosa je treba obiskati zdravnika, Ä?e se pokaĹžejo znaki okuĹžbe, kot so spremembe na zunanjih spolnih organih, rdeÄ?ica, boleÄ?ine, srbeÄ?ica, izcedek ‌, v vsakem primeru pa je priporoÄ?ljivo testiranje na virus HIV in viruse hepatitisov.

Zgodnje odkrivanje namreÄ? pomaga k boljĹĄemu izidu bolezni in prepreÄ?uje ĹĄirjenje bolezni, ĹĄe sporoÄ?ajo z NIJZ.

Uporabljajte zaĹĄÄ?ito pred soncem, ki naj vsebuje dovolj visok zaĹĄÄ?itni faktor (30 +) in zaĹĄÄ?ito pred UVA in UVB Ĺžarki. Ne bo odveÄ?, Ä?e bodo predvsem otroci tudi dodatno zaĹĄÄ?iteni z majicami z UV zaĹĄÄ?ito ter klobuÄ?ki. Ne glede na zaĹĄÄ?ito pa se je soncu treba izogibati med 12. in 16. uro. Nekateri dobijo zaradi veÄ?je izpostavljenosti soncu preobÄ?utljivostno reakcijo. Ne gre vedno za alergijo na sonce, pravi Mateja Borovnik. ÂťZelo pogosto so krive reakcije razliÄ?nih kozmetiÄ?nih pripravkov s soncem. Imamo pa tudi kar nekaj zdravil, ki izzovejo preobÄ?utljivostne reakcije na sonce. Uporabniki lahko v navodilih za uporabo preverijo, ali njihovo zdravilo zahteva, da se soncu izogibajo. Lahko pa nas obiĹĄÄ?ejo v lekarni in bomo to skupaj preverili.ÂŤ Sicer si pri alergiÄ?nih reakcijah lahko pomagate z antihistaminiki.

Kako pravilno shraniti zdravila

Poleti najpogosteje potujemo na destinacije z vroÄ?o, tudi vlaĹžno klimo, ki je za zdravila najmanj ugodna. Zato naj bodo ta shranjena v toplotno izolirani torbici. ÂťTa ĹĄÄ?iti zdravila pred svetlobo, visokimi temperaturami ter vlago. Zdravila morajo biti veÄ?inoma shranjena pri temperaturah do 25 stopinj. Shranjevati jih moramo nedosegljivo otrokom, v originalni embalaĹži ter skupaj z navodili za uporabo. ÄŒe potujemo z letalom, imejmo zdravila v osebni prtljagi, da zagotovimo primerno temperaturo in jih imamo pri roki,ÂŤ je ĹĄe povedala farmacevtka Mateja Borovnik. đ&#x;”˛

ZaÄ?etek brezplaÄ?nega cepljenja proti KME za 3- in 49-letnike Zainteresirani, ki so do brezplaÄ?nega cepljenja upraviÄ?eni, se lahko v Zdravstvenem domu Velenje obrnejo na izbranega osebnega zdravnika oziroma pediatra, ki cepljenje tudi izvaja Milena KrstiÄ? - Planinc

Ljubljana, Velenje – Slovenija se uvrĹĄÄ?a med tiste drĹžave, v katerih je klopni meningoencefalitis (KME) endemiÄ?en, obolevnost pa med najviĹĄjimi v Evropi. V Sloveniji v popreÄ?ju na leto za

KME zboli 170 ljudi, letos so zaznali Ĺže 30 primerov. Edina zaĹĄÄ?ita je cepljenje, ki pa je plaÄ?ljivo.

Na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje (NIJZ) so pred leti pripravili predlog, da bi cepljenje proti KME vkljuÄ?ili v program

Cepijo tudi v Zdravstvenem domu Velenje

Zainteresirani, ki so do brezplaÄ?nega cepljenja upraviÄ?eni, se lahko v Zdravstvenem domu Velenje obrnejo na izbranega osebnega zdravnika oziroma pediatra, ki cepljenje tudi izvaja.

Za otroke lahko cepivo v Zdravstvenem domu Velenje naroÄ?ite v posvetovalnici na ĹĄtevilko 03 8995 540 v dopoldanskem Ä?asu, odrasli pa ga naroÄ?ijo pri izbranem zdravniku.

â?ą

Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje tudi tistim, ki do brezplaÄ?nega cepljenja niso upraviÄ?eni, svetujejo, naj se cepijo.

cepljenj v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Letos sta tako do brezplaÄ?nega cepljenja upraviÄ?eni prvi dve generaciji: otroci, ki so stari 3 leta ali pa bodo tri leta dopolnili letos, ter odrasli, ki so ali bodo letos dopolnili 49 let. ZZZS je za cepljenje proti KME za generacijo, rojeno leta 2016 (okoli 20.000 otrok) in generacijo, ki je rojena leta 1970 (takih posameznikov je

okoli 35.000), namenila dober milijon in pol evrov.

Na NIJZ pravijo, da brezplaÄ?no cepljenje za celotno populacijo hkrati ni mogoÄ?e, tako organizacijsko kot finanÄ?no, zato bodo v naslednjih letih poskrbeli, da bo v program brezplaÄ?nega cepljenja postopno vkljuÄ?enih vedno veÄ? ljudi. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

KRONIKA

25. julija 2019

Kdo ima na kolesarskih pasovih prednost?

Z novim kolesarskim omreĹžjem prihaja nekaj novih prometnih ureditev Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje dobiva novo kolesarsko omreĹžje, z njim pa tudi nekaj povsem novih prometnih ureditev. NajveÄ?ja novost so kolesarski pasovi na AĹĄkerÄ?evi in Stantetovi cesti ter v Ĺ aleku, ti so oznaÄ?eni na cestiĹĄÄ?u. O pravilih voĹžnje na njih in tudi drugih pravilih, ki so tako ali drugaÄ?e povezana s kolesarji, peĹĄci in posebnimi prevoznimi sredstvi, smo se pogovarjali z Denisom OkanoviÄ?em iz Ĺ ole voĹžnje Relax.

Kdo ima na novih kolesarskih pasovih prednost? Kako naj vozijo avtomobilisti, Ä?e je na cesti kolesar? ÂťMotorna vozila morajo voziti ob desnem robu voziĹĄÄ?a, kar pomeni, da vozijo tudi po kolesarskem pasu. ÄŒe pred voznikom motornega vozila vozi kolesar in prihaja vozilo iz nasprotne smeri, mora voznik voziti za kolesarjem in upoĹĄtevati varnostno razdaljo. ÄŒe vozil iz nasprotne smeri ni, lahko voznik motornega vozila kolesarja prehiti po levi strani in se vrne nazaj na desni rob voziĹĄÄ?a. Nepravilno je voziti po sredini voziĹĄÄ?a, ker s tem oviramo promet iz nasprotne smeri.ÂŤ Zakaj takĹĄna novost? Se vam zdi reĹĄitev (in to tudi na dvosmernih cestah, kakrĹĄne so v primeru AĹĄkerÄ?eve, Stantetove in v Ĺ aleku) utemeljena in dobra? Je to praksa tudi v drugih okoljih? ÂťV mestih je vse veÄ? prometa in poslediÄ?no izpuĹĄnih plinov. Vsa veÄ?ja evropska mesta stremijo k ureditvi kolesarske infrastrukture.

Zakaj ne tudi pri nas? Zeleno okolje in urejene kolesarske povr-

ĹĄine so veÄ? kot dobrodoĹĄli.

Da smo v Velenju dobili nove kolesarske pasove na voziĹĄÄ?u, je posledica prostorskih omejitev.

Prostor ponekod ne omogoÄ?a izvedbe drugih kolesarskih povrĹĄin in reĹĄitev je kolesarski pas v souporabi z vozniki motornih vozil.ÂŤ

Kako pa je, kadar poteka kolesarska steza na ploÄ?nikih? Ponekod so te poti precej ozke, tako ozke, da se morajo peĹĄci umikati. Kdo ima prednost v takih primerih? ÂťLoÄ?iti moramo tri pojme v zvezi s kolesarsko infrastrukturo, in sicer kolesarsko pot, kolesarsko stezo in kolesarski pas.

Kolesarske poti so najveÄ?krat dvosmerne ceste za kolesarje.

Na njih je voĹžnja z motornimi vozili prepovedana. Kolesarske steze so del cestiĹĄÄ?a, ki niso v isti ravnini kot voziĹĄÄ?e ali so od njega loÄ?ene kako drugaÄ?e. Te

ÂťUporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogroĹžati peĹĄcev in kolesarjev. NaÄ?in in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseÄ?i najveÄ?je hitrosti, s kakrĹĄno se lahko gibljejo peĹĄci. Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na ploÄ?nikih, poteh za peĹĄce in kolesarskih poteh ter na obmoÄ?jih za peĹĄce in obmoÄ?jih umirjenega prometa.ÂŤ

TrÄ?il v pano Velenje, 18. julija – V Ä?etrtek popoldan je na obmoÄ?ju Velenjske plaĹže voznik osebnega avtomobila trÄ?il v informacijsko tablo in s kraja odpeljal. Dogodek ni ostal neopaĹžen, zato so s pomoÄ?jo obÄ?ana policisti voznika hitro izsledili.

Klofnil jo je Velenje, 19. julija – V petek, pol ure pred polnoÄ?jo, so policisti posredovali v stanovanju na Ĺ aleĹĄki cesti, kjer sta se v njegovem stanovanju sprla obÄ?asna partnerja. On je njo tudi klofnil, policisti pa so se odloÄ?ili za prekrĹĄkovni postopek.

OÄ?im in pastorek sta se stepla Ĺ oĹĄtanj, 20. julija – V soboto proti veÄ?eru sta se v Gaberkah sprla in stepla oÄ?im in pastorek. Eden od njiju je v pretepu utrpel laĹžje tesne poĹĄkodbe.

Smola pa taka!

Velenje, 21. julija – V nedeljo zjutraj je kolesar v Velenju trÄ?il v stojeÄ?e policijsko vozilo. Vzrok je bila neprilagojena hitrost.

Kdo pa ima prednost v primerih, ko kolesarska steza preÄ?ka cestiĹĄÄ?e? ÂťV tem primeru gre za kolesarski prehod. Voznik, ki zavija v kriĹžiĹĄÄ?u desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali stezi.ÂŤ Se sme kolesar voziti po prehodu za peĹĄce ali mora po njem peĹĄ ob kolesu? ÂťPrehodi za peĹĄce so namenjeni peĹĄcem, torej se z ostalimi prevoznimi sredstvi ne smemo peljati mimo. ÄŒe smo na kolesu, stopimo s kolesa in ga potiskamo

â?ą

ÂťV prometu je treba biti strpen in solidaren do ostalih ostalih udeleĹžencev.ÂŤ

gibanje od hoje peĹĄca (skiroji, kotalke, rolke, rolerji). Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le

nanje je 40 evrov. ÄŒe pa se boste z elektriÄ?nim skirojem vozili v cestnem prometu, znaĹĄa globa za takĹĄno ravnanje 500 evrov. Zato lahko v bliĹžnji prihodnosti priÄ?akujemo spremembo zakonodaje na tem podroÄ?ju.ÂŤ KakĹĄna je kazen za kolesarje, ki se ne drĹžijo pravil, kakĹĄna za peĹĄce, ki hodijo po kolesarskih stezah? ÂťDostikrat opazimo, da imajo kolesarji v uĹĄesih sluĹĄalke. To je strogo prepovedano, saj z njimi niso dovolj pozorni na dogajanje ob ali na voziĹĄÄ?u! Rad bi tudi poudaril, da Ä?e se vozita dva ali veÄ? kolesarjev skupaj, je treba voziti drug za drugim in ne vzpore-

Denis OkanoviÄ?: ÂťDostikrat opazimo, da imajo kolesarji v uĹĄesih sluĹĄalke. To je strogo prepovedano, saj z njimi niso dovolj pozorni na dogajanje ob voziĹĄÄ?u ali na njem!ÂŤ

Posebna prevozna sredstva

Iz POLICISTOVE beleĹžke

poznamo kot del ploÄ?nika. Tukaj so hitrosti omejene na 25 kilometrov na uro. Kolesarski pas pa je vzdolĹžni del voziĹĄÄ?a in je od prometnega pasu loÄ?en z loÄ?ilno neprekinjeno ali prekinjeno vzdolĹžno oznaÄ?bo. Torej je na isti ravnini kot voziĹĄÄ?e. Tak je primer, o katerem sva govorila v uvodu in je v Velenju novost.

V primerih, ko govorimo o povrĹĄini, ki je namenjena tako peĹĄcem kot kolesarjem, bi morala biti ĹĄirina ploÄ?nika najmanj 2 metra, Ä?e prostorske omejitve tega ne dopuĹĄÄ?ajo, pa najmanj 1,60 metra. Narobe je, Ä?e na po-

VaĹĄe vpraĹĄanje bolj cilja na Âťposebna prevozna sredstvaÂŤ, med katera ĹĄtejemo predvsem invalidske voziÄ?ke, otroĹĄka prevozna sredstva ter ĹĄportne pripomoÄ?ke in naprave, ki omogoÄ?ajo hitrejĹĄe

Kolesarski pasovi

â?ą

Velenje – Denis OkanoviÄ? iz Ĺ ole voĹžnje Relax je za NaĹĄ Ä?as posnel nekaj fotografij, iz katerih je nazorno vidno, kako je treba voziti po novih voznih povrĹĄinah in kdaj voĹžnja po njih ni pravilna.

ÂťNarobe je, Ä?e na povrĹĄini, ki je loÄ?ena za peĹĄce in kolesarje, ne upoĹĄtevamo talnih oznaÄ?b in hodimo povprek.ÂŤ

vrĹĄini, ki je loÄ?ena za peĹĄce in kolesarje, ne upoĹĄtevamo talnih oznaÄ?b in hodimo povprek. PeĹĄci smejo uporabljati le povrĹĄine, namenjene hoji peĹĄcev.ÂŤ

na drugo stran. Podobno velja za skiroje.ÂŤ V zadnjem Ä?asu na kolesarskih povrĹĄinah sreÄ?ujemo Âťni-da-niÂŤ - voĹžnjo s skiroji, elektriÄ?nimi skiroji, skuterji, vozijo se deskarji, kotalkarji, z rolerji? Kaj pa ti? ÂťKolesarske povrĹĄine lahko uporabljajo le kolesarji in vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko doloÄ?ena hitrost ne presega 25 km/h, ter izjemoma tudi peĹĄci.

Za peĹĄce velja, Ä?e na voziĹĄÄ?u ni povrĹĄin zanje, da lahko hodijo po kolesarski poti ali stezi, ampak tako, da ne ovirajo kolesarjev.

na ploÄ?nikih, poteh za peĹĄce in kolesarskih poteh ter na obmoÄ?jih za peĹĄce ter na obmoÄ?jih umirjenega prometa.

Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogroĹžati peĹĄcev in kolesarjev.

NaÄ?in in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseÄ?i najveÄ?je hitrosti, s kakrĹĄno se lahko gibljejo peĹĄci.

Trenutna zakonodaja naÄ?eloma prepoveduje voĹžnjo z elektriÄ?nimi skiroji v teh obmoÄ?jih, saj dosegajo hitrosti med 25 km/h do 30 km/h. Globa za takĹĄno rav-

dno. Vzporedno se lahko vozimo samo na kolesarski poti, Ä?e ĹĄirina poti to omogoÄ?a.

Globa za uporabo sluĹĄalk in nepravilno voĹžnjo po kolesarskih povrĹĄinah znaĹĄa 40 evrov. ÄŒe na voziĹĄÄ?u ni povrĹĄin za peĹĄce, lahko peĹĄci hodijo po kolesarski poti ali stezi, ampak tako, da ne ovirajo kolesarjev. Globa za drugaÄ?no ravnanje je 40 evrov.

Ne gre pa toliko za globe, kot za to, da je treba biti v prometu strpen in solidaren do ostalih udeleĹžencev.ÂŤ đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Kdo Ĺžaga z ukradeno Ĺžago?

Velenje, 17. julija – Neznanec je v torek dopoldan izkoristil nezaklenjeno lopo v bliŞini stanovanjske hiťe na Partizanski cesti v Velenju. Iz nje je ukradel motorno Şago znamke Makita, s katero je lastnik ťe malo prej Şagal. Za storilcem poizvedujejo.

StarĹĄa prijavila spolni napad na hÄ?erko Velenje, 16. julija – V torek zveÄ?er sta starĹĄa 13-letne deklice policistom prijavila kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajĹĄo od 15 let. Policisti so naslednje jutro osumljenemu vzeli prostost in ga pridrĹžali na policijski postaji. Po zbranih obvestilih in opravljenem pregledu otroka so osumljenega privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil sodno pridrĹžanje.

Delali so na Ä?rno

Nasilen sin in brat

Velenje, Mozirje, 17. julija – Velenjski policisti so v sredo zjutraj po informacijah, da v Lokah na obmoÄ?ju Mozirja opravljajo gradbena dela tujci, ki nimajo urejenega statusa za delo in prebivanje, opravili kontrolo na gradbiĹĄÄ?u.

Izkazalo se je, da je bila informacija prava. Policisti so delavcem izdali odloÄ?bo o prostovoljni zapustitvi Slovenije, direktorja podjetja, za katerega so delo opravljali, pa bodo ovadili za kaznivo dejanje zaposlovanja na Ä?rno.

TopolĹĄica, 18. julija – V Ä?etrtek zveÄ?er so policisti v TopolĹĄici obravnavali kaznivo dejanje nasilja v druĹžini, v kateri se je sin in brat nasilno vedel do matere in sestre. Policisti so mu izrekli prepoved pribliĹževanja. Ker ukrepa ni upoĹĄteval, so ga pridrĹžali za 48 ur in privedli k preiskovalnemu sodniku. Nasilen pa ni bil prviÄ?. Za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini so ga Ĺže obravnavali in tudi obsodili. Zdaj ga Ä?aka nova kazenska ovadba.

Ukradel tri pare Ä?evljev Velenje, 18. julija – V Ä?etrtek dopoldan je neznanec v trgovini Deichman v Velenju ukradel tri pare Ä?evljev. Z njimi je odĹĄel mimo blagajne, pri tem pa ÂťpresliĹĄalÂŤ sproĹžen alarm.

Kolesar pri padcu utrpel hude poĹĄkodbe Ĺ˝alec, 18. julija – V Ä?etrtek zveÄ?er se je v BraslovÄ?ah hudo poĹĄkodoval 51-letni kolesar. Do nesreÄ?e je priĹĄlo, ko je zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a izgubil oblast nad kolesom in padel.

PeĹĄec nepravilno preÄ?kal cesto Mozirje, 19. julija – V petek nekaj Ä?ez 18. uro je v Mozirju priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri se je huje poĹĄkodoval peĹĄec. 55-letni peĹĄec je nepravilno preÄ?kal cesto zunaj prehoda za peĹĄce v trenutku, ko je po cesti pravilno pripeljal 39-letni motorist. PriĹĄlo je do trÄ?enja, v katerem se je peĹĄec huje telesno poĹĄkodoval.

TrÄ?ila v konstrukcijo podvoza Velenje, 21. julija – V nedeljo popoldan je poÄ?ilo pri nadvozu v bliĹžini Esotecha. Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trÄ?ila v konstrukcijo podvoza. V nezgodi je utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Ukradli tomosa Velenje, 22. julija – V Velenju na Preťernovi je bilo v ponedeljek ukradeno starejťe kolo z motorjem Tomos, tip A3, registrskih oznak CE VH-67, vredno okoli 200 evrov.

Vlom v avtopralnico Velenje, Ĺ˝alec, 22. julija – V ponedeljek je bilo v Velenju vlomljeno v avtopralnico. Nepridipravi so odtujili za okoli 1.500 evrov Ĺžetonov, povzroÄ?ili pa so ĹĄe za dodatnih 1.500 evrov ĹĄkode na objektu.

V LoÄ?ici ob Savinji na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec pa je neznanec istega dne vlomil v avtomat za prodajo avto kozmetike. Odtujil je okoli 200 evrov gotovine ter za veÄ? kot 1.000 evrov prodajnih artiklov iz avtomata.

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

GASILCI, HOROSKOP

25. julija 2019

15

Pridobitev za gasilce in mesto ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pri gasilskem domu PGD Ĺ oĹĄtanj ureja parkiriĹĄÄ?e, izvoz in odvodnjavanje Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťObnova parkiriĹĄÄ?a pri gasilskem domu bo do jubileja, 140-letnice gasilstva v Ĺ oĹĄtanju, konÄ?ana. ÄŒeprav je izvedba zelo zahtevna, z dobrim usklajevanjem z izvajalcem dela potekajo gladko,ÂŤ pravi podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Ĺ e dobro, da je poletje in Ä?as poÄ?itnic, saj boste v naslednjih dneh potrebovali veliko poÄ?itka. Ne bo vam lahko, ker niste vajeni, da ste slabotni in da se ne poÄ?utite dobro. Ob koncu tedna vas Ä?aka preseneÄ?enje, ki vam ga bodo pripravili bliĹžnji sorodniki. Za sabo bo potegnilo niz dogodkov, na katere se ne boste mogli pripraviti. PoÄ?utili se boste kot na vrtiljaku Ĺživljenja, a posledice bodo sladke. Spoznali boste namreÄ? osebo, ki vam bo v bliĹžnji prihodnosti moÄ?no popestrila Ĺživljenje. Odprite denarnico, razvajajte jo!

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Partner vam bo zameril, ker se takrat, ko nista skupaj, zabavate brez njega. PoÄ?util se bo zapostavljeno, ker mu ne boste povedali vsega, pa bo celo zaÄ?el dvomiti o vajini zvezi. Ne bo lahko, a vam bo uspelo, da ga prepriÄ?ate, da ga imate resniÄ?no radi. Spremembe, ki jih naÄ?rtujete Ĺže nekaj Ä?asa, vkljuÄ?ujejo tudi njega in njegove Ĺživljenjske navade, kar mu bo zelo vĹĄeÄ?.

Po drugi strani pa se ne bo pripravljen prilagoditi vsem vaĹĄim Ĺželjam. NaÄ?rte bosta oba podprla z denarjem, ki sta ga privarÄ?evala. Dovolj ga bo, da bo zaÄ?etek laĹžji.

â?ą

Izvajalec del je podjetje Nivig, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj pa bodo dela stala dobrih 180 tisoÄ? evrov.

Poleg parkiriĹĄÄ?a, ki bo veÄ?je in bolj primerno tudi za vaje gasilskih desetin in usposabljanje gasilcev ter z urejenim izvozom, bodo reĹĄili ĹĄe teĹžave z odvodnjavanjem. Z meteornimi vodami so imeli ĹĄoĹĄtanjski gasilci v preteklosti ob veÄ?jih nalivih precej-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Dela pospeĹĄeno potekajo.

ĹĄnje teĹžave, z ureditvijo meteorne kanalizacije pa bodo odpravljene.

V koordinaciji z izvajalcem je v Ä?asu del dobro poskrbljeno tudi za izvoz gasilskih vozil, Ä?e bi bila potrebna intervencija. ÂťDela potekajo tako, da imajo

operativni gasilci vsak trenutek dostop do svoje opreme in vozil. Nobene bojazni ni, da ne bi posredovali pravoÄ?asno, Ä?e bi bilo to potrebno,ÂŤ pravi poveljnik obÄ?inskega gasilskega poveljstva Boris GoliÄ?nik.

Gasilci so na to ureditev, ki bo pridobitev tako zanje kot za mesto, zelo hvaleĹžni ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki je investitor prenove. đ&#x;”˛

Lep konec tedna vas Ä?aka. Zato bo poskrbel nekdo od sorodnikov, ki se mu nekaj mesecev ne posveÄ?ate toliko, kot si zasluĹži. Veliko je Ĺže naredil za vas, vi pa ste mu le redko vrnili. In ravno zato bo tokrat on naredil prvi korak, saj vas bo moral prositi za uslugo. Ne bo mu lahko, zato bodite neĹžni z njim.

Ni pa reÄ?eno, da mu boste rekli, da. Ĺ˝elja je velika, poseĹže pa lahko tudi v vaĹĄe Ĺživljenje.

Prijateljstvo se lahko konÄ?a ravno pri denarju, zato premislite, preden se odloÄ?ite, ali boste pomagali. PoÄ?utje ne bo najboljĹĄe.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju z nekom, ki ga ne poznate dolgo. Svoje bodo naredile tudi tople poletne noÄ?i in veÄ?eri, ki jih boste pogosto preĹživljali v njegovi druĹžbi, kjer pa nikoli ne bosta sama. Spogledovanje od jutri dalje ne bo veÄ? nedolĹžno, saj se bo nasprotna stran odloÄ?ila, da napade z vsemi topovi. Veliko vpraĹĄanje pa je, Ä?e ste vi pripravljeni za kaj veÄ? kot le neĹžne poglede in flirtanje. Ustavite se, Ä?e ne mislite resno. Zdravje? OdliÄ?no bo, tudi stare teĹžave bodo izginile.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zadnje Ä?ase ste se kljub lepemu poletju preveÄ? zadrĹževali doma in se ob tem precej dolgoÄ?asili. Ĺ˝e ta konec tedna se kaj takega ne bo veÄ? ponovilo. Ĺ˝iveli boste polno Ĺživljenje, dnevi in veÄ?eri bodo kar prehitro minevali, tako dobro se boste imeli v veÄ?ji druĹžbi, ki se ji med letom nimate Ä?asa dovolj posveÄ?ati. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane skorajda ne bo, saj boste popolnoma izklopili vse, kar je povezano z delom in poslovnimi zadevami. Godilo vam bo kot Ĺže dolgo ne. Smejali se boste pogosto, iz srca. PoÄ?utili se boste nekaj let mlajĹĄi, kot ste, kar bo odliÄ?no.

Slavje bo trajalo tri dni V Ĺ oĹĄtanju se intenzivno pripravljajo na osrednje dogajanje ob 140-letnici PGD Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj – 140 let Prostovoljnega gasilskega druťtva Šoťtanj - mesto je lep jubilej. Tako lep, da bodo avgusta v Šoťtanju slavili kar tri dni.

So eno najstarejĹĄih tovrstnih druĹĄtev v Sloveniji in najstarejĹĄe v regiji. DruĹĄtvo je bilo ustanovljeno leta 1879 in nanj so v Ĺ oĹĄtanju zelo ponosni. Ĺ e posebej ponosen, da je v jubilejnem letu predsednik druĹĄtva, pa je Klemen MeĹžnar: ÂťV druĹĄtvo je trenutno vÄ?lanjenih 135 Ä?lanic in Ä?lanov ter 62 otrok, ki pod budnim oÄ?esom 13 mentorjev pridno delajo.ÂŤ DruĹĄtvo 4. kategorije je dobro opremljeno, 60 operativnih gasilcev je usposobljenih za vse intervencije. ÂťVeseli smo, da ima ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj toliko posluha za gasilce,ÂŤ pravi MeĹžnar.

ÂťZ intervencijami nam je bilo letos, vsaj doslej, prizaneseno, tako da veÄ?jih intervencij ni bilo.

Samo Ĺželimo si lahko, da bi bilo

Klemen MeĹžnar: ÂťZgodovino druĹĄtva bomo prikazali v filmu.ÂŤ

ĹĄe naprej tako. V popreÄ?ju pa imajo operativni gasilci okoli 30 intervencij letno. Smo tudi pogodbeni partner Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, za katero opravljamo razliÄ?ne storitve, od vzdrĹževanja gasilnih aparatov, pregled hidrantnega omreĹžja in skrbimo za njihovo poĹžarno varnost.

Poleg vsega drugega pa obÄ?anom pomagamo tudi pri drugih opravilih. Dela ne zmanjka.ÂŤ Priprave na jubilej potekajo Ĺže vse od zaÄ?etka letoĹĄnjega leta. ÂťLetos bomo s pomoÄ?jo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in sponzorjev ter donatorjev nabavili novo gasilsko vozilo GVM-1, prevzeli na novo urejeno parkiriĹĄÄ?e, ob leseni nadstreĹĄnici bomo do takrat uredili leseno garaĹžo, ki bo sluĹžila shranjevanju orodja in opreme, za mladino smo uredili sobo, sku-

Devica od 24. 8. do 23. 9.

pni prostor za izobraĹževanje in druĹženje,ÂŤ se veseli predsednik.

Pri tem pa ne pozabi omeniti, da snemajo film, ki bo prikazal druĹĄtvo v 140-letni zgodovini.

Praznovanje 140-letnice bo potekalo kar tri dni. ZaÄ?elo se bo v petek, 16. avgusta, s slavnostno sejo in Ĺ˝urom za mlade z Rock partizani, San Di Egom in Jan PotrÄ? Bandom, nadaljevalo v soboto, 17. avgusta, z Ĺže 36. tekmovanjem v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami ter veselico z ansamblom Modrijani. Vrhunec praznovanja pa bo v nedeljo, 18. avgusta, s prevzemom novega gasilskega vozila GVM-1, uradnim prevzemom novega parkiriĹĄÄ?a ter slavjem z ansamblom Spev in Tanjo Ĺ˝agar. đ&#x;”˛

Tekmovanje za prehodni pokal Gaberk

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ĺ˝eleli si boste, da bi imeli veÄ? Ä?asa za partnerja, saj zadnje Ä?ase nista toliko skupaj kot sta vajena. Ĺ˝elja se vam ĹĄe nekaj dni ne bo uresniÄ?ila.

K sreÄ?i to ne bo vplivalo na vajin odnos, saj se oba zavedata, da je poleti velikokrat premalo rok, da bi naredile vse, kar je treba. V teh dneh vam bodo misli Ĺže uhajale k dopustu in odklopu. Vseeno pa vas ne bodo zmotile, da ne bi naredili vsega, kar morate. Ohladitev boste iskali ob vodi, ko boste paÄ? imeli Ä?as. To bo zadoĹĄÄ?alo do dopusta, energije vam namreÄ? ne bo zmanjkalo. Tudi zdravje bo dobro.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ZaÄ?elo se je obdobje, ki naznanja obdobje velikih sprememb v vaĹĄem Ĺživljenju. Prvi koraki bodo malce teĹžki, saj vam bo naenkrat ostajalo veÄ? Ä?asa, v katerem ne boste vedeli, kam bi s seboj. A to ne bo dolgo trajalo. Vzeli si boste veÄ? Ä?asa za poleĹžavanje in poÄ?itek, dnevne aktivnosti pa bodo tekle bolj poÄ?asi. Ĺ˝e v nekaj dneh bo nova rutina vaĹĄ Ĺživljenjski slog. Pri premagovanju ovir vam bo pomagala zdrava kmeÄ?ka pamet. Ne boste popustili. Izkazalo se bo, da ste imeli prav.

ObÄ?utek bo blagodejen.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vsako leto teĹžje prenaĹĄate vroÄ?ino, zato bo za vas vsak dan, ko bodo temperature znosne, pravi blagoslov. ÄŒe boste naslednje dni preĹživeli kje ob vodi, pa se Ä?ez vroÄ?ino sploh ne boste pritoĹževali. Ĺ˝al pa se s partnerjem spet ne bosta najbolje razumela. S svojim nerganjem ga spravljate ob Ĺživce. Zavedate se, da hodite po tankem ledu in da mu bo slej kot prej prekipelo. A pomagati si ne znate. Kot kaĹže, trenutno oba nista sreÄ?na v vajini zvezi. In oba se bosta morala potruditi, da se to spremeni. ÄŒe se ne bo, je lahko letoĹĄnje poletje zaÄ?etek konca vajine zgodbe.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi, pa si boste v teh dneh znali vzeti Ä?as. Obrestovalo se bo, saj se bo izkazalo, da sta drug drugemu dovolj, da sta res sreÄ?na. Ĺ˝ivela bosta povsem v svojem svetu, zato si sploh ne bosta Ĺželela, da to obdobje mine. Ob tem se bosta oba pripravljala na spremembe, ki jih bo verjetno prinesla Ĺže letoĹĄnja jesen. Ne bosta vedela, kaj toÄ?no vaju Ä?aka, vedela pa bosta, da bo za vaju Ĺživljenje kmalu bolj mirno in manj stresno. Tega se boste po eni strani veselili, po drugi pa bali. Ste namreÄ? eden tistih, ki resniÄ?no uĹživa v delu.

Med Şenskimi desetinami slavila Mislinja, med moťkimi Dobrovlje Gaberke, 20. julija – Prostovoljno gasilsko druťtvo Gaberke je v soboto pripravilo drugo gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Gaberk. Sledila mu je zabava z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami.

Tekmovanje, ki je potekalo med 17. in 20. uro, se je udeleĹžilo deset gasilskih desetin.

Med Ä?lanicami je slavila desetina PGD Mislinja, 2. je bila desetina Gaberk in 3. TopolĹĄice, med Ä?lani je 1. mesto osvojila gasilska desetina PGD Dobrovlje, 2. PGD Lokovica in 3. PGD Mislinja.

Pokale in priznanja je skupaj s predsednikom PGD Gaberke Bogdanom Lampretom in poveljnikom Jankom Janom podelil Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

LetoĹĄnje poletje ni po vaĹĄi meri. V naslednjih dneh vam bo le redko kaj predstavljalo izziv, saj boste najbolj sreÄ?ni, Ä?e vas bodo vsi pustili na miru. K sreÄ?i si boste lahko odpoÄ?ili od nenehnega stresa, povezanega z delom. S tem se boste tudi bolje poÄ?utili, zato si boste vse bolj pogosto spet Ĺželeli v druĹžbo. NihÄ?e vam ne bo niÄ? rekel, a opazili boste, da ste se s kar nekaj prijatelji precej odtujili, saj ste se jim Ä?isto premalo posveÄ?ali. To vam bo odprlo oÄ?i. Ĺ e vedno drĹži, da kolikor dajeĹĄ, toliko dobiĹĄ nazaj.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒe ste na dopustu, ga vzemite resno. Pozabite na vse, kar vas Ä?aka, ko se vrnete domov. Letos res potrebujete popoln odklop, saj prva polovica leta ni bila najboljĹĄa za vas. Priznati si boste morali, da je vzrok za vaĹĄe poÄ?utje predvsem vaĹĄe delo. Ĺ˝e dolgo vas ne veseli veÄ?, opravljate ga le zato, ker potrebujete denar za preĹživetje. VpraĹĄajte se, kaj bi ĹĄe lahko poÄ?eli? In kako bi lahko to uresniÄ?ili.

Premalo se zavedate, da nikoli ni prepozno za velike spremembe. ÄŒez poletje te pridejo redko, zato imate dovolj Ä?asa, da se pripravite na jesen, ko vas bodo podpirale tudi zvezde.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Utrinek s sobotnega dogajanja v Gaberkah. (Foto: T.V.)

Vsi so si bili v Gaberkah v soboto enotni, da ne tekmovanje in ne zabava ne bi bila tako uspeĹĄna, Ä?e ne bi vsi gabrĹĄki gasilci in gasilke

imeli ves teden pred tem krepko zavihanih rokavov. đ&#x;”˛

mkp

Po eni strani ste sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne, po drugi pa v veliki krizi. Bodite pazljivi, kako se obnaĹĄate do najbliĹžjih, saj jih s svojim dvoumnim obnaĹĄanjem spravljate ob Ĺživce. ÄŒeprav se tega zavedate, ne znate iz svoje koĹže.

Pazite, saj se kaj lahko zgodi, da boste tokrat vi tisti, ki bo potegnil krajĹĄi konec. K sreÄ?i bodo vsaj finanÄ?ne teĹžave kmalu preteklost. Denar boste dobili nepriÄ?akovano. Vseeno boste odloÄ?eni, da ga tokrat investirate vase in v svoje zdravje. BoljĹĄe odloÄ?itve ne bi mogli sprejeti.

Naš ­čas, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED

25. julija 2019

Četrtek, 25. julija

Petek, 26. julija

Sobota, 27. julija

Nedelja, 28. julija

Ponedeljek, 29. julija

Torek, 30. julija

Sreda, 31. julija

05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.30 Vikend paket 10.45 Ilirske province, dok. film 11.35 Začnimo znova, slovenska nan.

12.00 Glive, dok. odd.

12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Dosje: Televizija 3 14.30 TV-izložba 14.45 Slovenci v Italiji: Vklop; o politiki z Mojco Širok 15.10 Moj gost/Moja gostja: Lőrinc Magdus, odd. TV Lendava 15.40 TV-izložba 16.15 Armanova skrivnost II, nemška mladinska nad.

16.40 Zombi Lars, norv. otroška nad.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Krasni Kras, dok. film 17.55 Na kratko: Starizem 18.00 Žanov svet, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser.

21.00 Dnevnik nekega naroda, dok. ser.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Od kapitala do kapitala: Države v času NSK, dok. film 00.05 Krasni Kras, dok. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

10.40 V fokusu: Doberdob: Ungaretti Voranc, dok. film 11.35 Začnimo znova, slovenska nan.

12.05 Krasni Kras, dok. film 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Aleksandrinke, dok. film 15.15 Mostovi, odd. TV Lendava 15.45 TV-izložba 16.10 Armanova skrivnost II., nemška mladinska nad.

16.35 Zombi Lars, norv. otroška nad.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Čist zares: Cosplay 17.55 Izzivalci, EBU dok. film: Fetije in njena prihodnost 18.10 Lepši svet, animirana ris.

18.15 Frfra in Cufek, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019 21.25 Sledi: Mariborska bolnišnica skozi čas, dok. odd. TV Maribor 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Učiteljica klavirja, fr.-nem. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

06.05 Odmevi 06.35 Poletna scena 07.00 Čudogozd: Palčki in velikani 07.10 Telebajski, lutkovna nan.

07.30 Lojzek, ris.

07.40 Biba se giba, risana nan.

08.00 Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Male sive celice: OŠ Nove Jarše in OŠ Ormož 10.00 Izzivalci, EBU dok. film: Fetije in njena prihodnost 10.15 Čist zares: Cosplay 10.40 TV-izložba 10.55 Čarokuhinja pri atu: Mavricij 11.10 Prava ideja: Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah 11.45 Tednik 12.40 NaGlas!: Marko Vidojković 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 TV-izložba 14.15 Mestne promenade: Škofja Loka, dok. ser.

14.40 Naši vrtovi, dok. odd.

15.10 Indija z Joanno Lumley, brit. dok. ser.

15.55 Nova dvajseta, slov. nad.

16.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Babilon.tv: Samota 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Naj vam tekne: Kuhamo s Karin Po poteh užitnih divjih rastlin 18.40 Reaktivčki, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.05 Bolšoj, ruski film 22.10 Poročila 22.25 Šport 22.30 Vreme 22.35 Deklina zgodba (II.), am. nad.

23.35 Švedska teorija ljubezni, norveško-švedska dok. odd.

00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.00 Napovedujemo

07.00 Telebajski, lutkovna nan.

07.25 Kravica Katka, ris.

07.30 Lojzek, ris.

07.40 Milan, ris.

07.45 Oblakov kruhek, ris.

07.55 Mišo in Robi, ris.

08.00 Timi gre, ris.

08.10 Profesor Baltazar, ris.

08.20 Rija in Krokodil, ris.

08.25 Trobka in Skok, ris.

08.30 Žanov svet, ris.

08.40 Zmajči zmaj, ris.

08.50 Reaktivčki, ris.

09.05 Knjiga o džungli, ris.

09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Vse o Rozi, ris.

09.35 Muk, ris.

09.50 Bacek Jon, ris.

10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.10 Špasni učitelj, niz. otroška nan.

10.35 TV-izložba 10.50 Prisluhnimo tišini: Dolgotrajna oskrba 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Človeško telo 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019 14.40 TV-izložba 15.00 Nikamor 13:22, kratki igrani film AGRFT 15.10 Lebdi kot metulj, irski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Joker, kviz 18.40 Muk, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nem. nad.

20.50 Z Mišo: Janez Rakušček 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Devet krogov, dok. film 23.25 Za lahko noč: Iz noči klavirjev: Pianist Ivan Ferčič, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.25 Napovedujemo

06.10 Utrip, Zrcalo tedna 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.15 Joker, kviz 10.35 Z Mišo: Janez Rakušček 11.20 Začnimo znova, slov. nan.

11.50 Obzorja duha: Človeško telo 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Dnevnik nekega naroda, dok. ser.

14.25 TV-izložba 14.40 Inside - Offside, dok. odd.

15.05 Dober dan, Koroška 15.35 TV-izložba 16.05 Frfra in Cufek, ris.

16.10 Kozmo, belgijska otroška nan.

16.35 Zombi Lars, norv. otroška nad.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Festival Arsana 2019, odd. TV Maribor 18.10 Bacek Jon, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Otroci Sredozemlja: Grčija 21.50 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Žar legende 23.15 Glasbeni večer 23.15 Moj klasični hit: Tomo Križnar 23.20 L. van Beethoven, Simfonija št. 5 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.15 Napovedujemo

05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.15 Vikend paket 10.25 Tednik 11.25 Začnimo znova, slov. nan.

11.55 Pisave: Odraščanje v romanih Bronje Žakelj in Sarivala Sosiča 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Otroci Sredozemlja: Grčija 14.20 TV-izložba 14.45 Babilon.tv: Samota 15.05 Potepanja, odd. TV Lendava 15.35 TV-izložba 16.05 Frfra in Cufek, ris.

16.10 Kozmo, belgijska otroška nan.

16.35 Zombi Lars, norv. otroška nad.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Nevarna Zemlja, brit. dok. ser.

18.00 Ernest in Celestinca, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Odstrta starodavna mesta: Atene, britanska dok. ser.

20.55 Krvava svatba, francoska nad.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Pričevalci: Rozalija Kaldasch, Albina Schmidt 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 10.45 Videotrak 11.15 Čudogozd: Palčki in velikani 11.25 Zlatko Zakladko: Ob Blaguškem jezeru 11.45 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom 12.35 Dobro jutro, poletni izbor 14.35 Sledi: Mariborska bolnišnica skozi čas, dok. odd. TV Maribor 15.30 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 16.55 Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti 17.45 Vrtičkarji, slov. nad.

18.20 Vrtičkarji, slov. nad.

18.55 Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke 19.20 Videotrak 20.00 Čez planke: Po poteh Luthra 20.55 Mame, slovenska nan.

21.20 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., britanska nad.

22.20 Plan B, slov. TV-film 23.45 Videotrak, Zabavni kanal

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 11.10 Videotrak 11.40 Slastna kuhinja: Delfinka 12.25 Dobro jutro, poletni izbor 14.25 Slovenski magazin 14.50 Naj vam tekne: Kuhamo s Karin Po poteh užitnih divjih rastlin 15.20 Čez planke: Po poteh Luthra 16.45 Avtomobilnost 17.50 Vrtičkarji, slov. nad.

18.20 Vrtičkarji: Otrok, slovenska nad.

19.00 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun 21.20 Mame, slov. nan.

21.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Laibach 22.45 Prevara (IV.), am. nad.

23.50 NaGlas!: Marko Vidojković 00.10 Videotrak, Zabavni kanal

05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

10.35 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 11.25 Začnimo znova, slov. nan.

12.00 Ambienti 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Z Mišo: Janez Rakušček 14.20 TV-izložba 14.35 City folk - Obrazi mest: Ljubljana 15.00 Pod drobnogledom: Gospodarjenje z gozdovi, odd. TV Lendava 15.30 TV-izložba 16.05 Male sive celice: OŠ Nove Jarše in OŠ Ormož 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dok. ser.

17.55 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št.

Nove revije 18.00 Knjiga o džungli, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Od sreče do zloma, francoski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Profil: dr. Marko Jesenšek 23.50 Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 08.50 Videotrak 09.25 Slastna kuhinja: Piščančji zvitki 10.10 Švicarija, dok. film 11.30 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019 12.55 Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžuja 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, vključitev v prenos 17.35 Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Gvangdžuja 19.00 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Kdo laže? (I.), brit. nad.

20.50 Mame, slovenska nan.

21.20 Z Mišo: Zlatko Zahović 22.05 Ambienti 22.35 Avtomobilnost 23.05 Slovenska jazz scena: Džjezz Celje: Igor Matković – Sonic Motion 00.15 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris.

07.15 Robocar Poli, ris.

07.30 Blaze in megakolesniki, ris.

07.55 Super krila, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.25 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

08.50 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

09.15 Lepo je biti sosed, 5/9 10.05 Zmorem sama, 1/139 11.00 In prišla je ljubezen, 113 11.55 Dekle z imenom Feriha, 2/50 12.50 Dekle z imenom Feriha, 2/51 13.45 Lepo je biti sosed, 5/10 14.40 In prišla je ljubezen, 114 15.35 Zmorem sama, 1/140 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/52 17.55 Dekle z imenom Feriha, 2/53 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/19 21.20 Vedno tvoja, 1/24 22.05 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, 6/14 23.25 Gasilci v Chicagu, 4/4 00.15 Gasilci v Chicagu, 4/5 01.05 Grimm, 5/14 02.05 24UR zvečer 02.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 40 let oddelka za intenzivno interno medicino SB Celje 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 4., 5. in 6. razred 18.50 Mojca in medvedek Jaka 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Smeh, ans. Blegoš 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu (april 2019) 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet - 4., 5. in 6. razred 21.55 Videospot dneva 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.15 Videostrani, obvestila

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 09.20 Videotrak 10.05 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 10.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 11.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 12.20 Migaj raje z nami 12.55 Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžuja 14.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, vključitev v prenos 17.50 Judo: SP, vključitev v prenos iz Zagreba 19.30 Plavanje - SP, posnetek iz Gvangdžuja 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja: Rita Conchita, slovenska nan.

20.50 Katarina Luter, nemški film 22.40 Televizijski klub: (Lj)ubil te bom 23.35 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris.

07.15 Robocar Poli, ris.

07.30 Blaze in megakolesniki, ris.

07.55 Super krila, ris.

08.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

09.05 Screechers Wild, ris.

09.30 Lepo je biti sosed, 5/10 10.25 Zmorem sama, 1/140 11.15 In prišla je ljubezen, 114 12.10 Dekle z imenom Feriha, 2/52 13.00 Dekle z imenom Feriha, 2/53 13.50 Lepo je biti sosed, 5/11 14.45 In prišla je ljubezen, 115 15.35 Zmorem sama, 1/141 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/54 17.55 Dekle z imenom Feriha, 2/55 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/20 21.15 Vedno tvoja, 1/25 22.05 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Dokler naju smrt ne loči, kan. film 00.25 Jack Hunter: Nebeška zvezda, ameriški film 02.15 24UR zvečer 02.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet pozavn 18.50 Miš maš, Cankarjevo leto - Kaj vem o Ivanu Cankarju ?

19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Od Himalaje do Smrekovca 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Mjav, Nejc Terček, Žiga Deršek 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet pozavn 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 06.05 Videotrak 07.05 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Pričevalci: Marija Trček 10.05 Minljivost meje, dok. film 10.55 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 11.25 Sledi: Mariborska bolnišnica skozi čas, dok. odd. TV Maribor 12.20 Avtomobilnost 12.55 Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžuja 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, vključitev v prenos 18.00 Po etapi, analiza dirke po Franciji 18.30 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Zagreba 19.30 Videotrak 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna 2019: Dunajski filharmoniki, Yuja Wang in Gustavo Dudamel 21.40 Zvezdana: Brez besed 22.25 Aritmični koncert - Borghesia 00.00 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 08.05 08.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Prigode Govorečega Toma, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

09.00 Luna Petunija, ris.

09.25 Mali princ, francoski film 11.15 Zvezde plešejo 13.15 Dan najlepših sanj 14.45 Delovna akcija 15.55 Naša mala klinika, 2/13 16.50 Naša mala klinika, 2/14 17.45 MasterChef Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Traktor, ljubezen in rock‘n‘roll, slovenski film 21.55 Vihar vseh viharjev, ameriški film 00.20 Nadomestni ženin, kanadski film 01.55 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Vse o ježih 09.40 Jutranji pogovori 1 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Jutranji pogovori 2 17.00 Videostrani, obvestila 18.40 napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 18.50 Bi se gnetli na tej metli, gledal. predstava Vrtca Velenje 19.10 Ustvarjalne iskrice: Alfred in Ficko 19.30 Dotiki gora: Gore in morjeKorčula, Mljet 19.45 Vrtnarski kotiček 19.55 Napovedujemo 20.00 Novice tega tedna 20.20 Koncert Marka Škugorja, 2. del 21.25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 21.30 Popotniške razglednice, Od Himalaje do Smrekovca 22.30 Spomini na svetovno dediščinov Sloveniji 23.00 Videospot dneva 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 06.05 Videotrak 07.05 Babilon.tv: Samota 07.25 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom 07.40 Glasbena matineja 07.35 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem 08.10 61. Ljubljana festival: Slokar kvartet pozavn – 40 let 09.05 Čez planke: Carigrad 10.00 Mame, slov. nan.

10.25 Mame, slov. nan.

10.50 Mame, slov. nan.

11.15 Mame, slov. nan.

12.15 Ambienti 12.55 Plavanje - SP, prenos iz Gvangdžuja 15.45 Dobri stari časi, dok. feljton 16.55 Judo: SP, prenos iz Zagreba 19.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, vključitev v prenos 21.35 Po etapi, analiza dirke po Franciji 22.05 Žrebanje Lota 22.15 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert 00.35 Zvezdana: Brez besed 01.20 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 08.50 09.15 09.30 09.40 10.05 10.30 13.10 14.30 15.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Mali princ, francoski film Blaze in megakolesniki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Traktor, ljubezen in rock‘n‘roll, slovenski film 17.40 MasterChef Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezenski recept, ameriški film 21.55 Sabrina, ameriški film 00.15 Božična izpoved, kanadski film 01.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kaj počnejo hormoni z mano?

09.40 2680. VTV magazin 10.10 Vrtnarski kotiček 10.25 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11.25 Koncert Marka Škugorja, 2. del 12.30 Jutranji pogovori 1 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Videostrani, obvestila 18.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18.45 Napovedujemo 18.50 Mojca in medvedek Jaka 19.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 19.35 Dotiki gora: Gore in morjeKorčula, Mljet 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Smeh, ans. Blegoš 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 21.20 Jutranji pogovori 2 22.20 Kasaške dirke, reportaža 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris.

07.15 Robocar Poli, ris.

07.30 Blaze in megakolesniki, ris.

07.55 Super krila, ris.

08.05 Čebelica Maja, ris.

08.20 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.40 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

09.00 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

09.25 Lepo je biti sosed, 5/11 10.15 Zmorem sama, 1/141 11.10 In prišla je ljubezen, 115 12.05 Dekle z imenom Feriha, 2/54 12.55 Dekle z imenom Feriha, 2/55 13.45 Lepo je biti sosed, 5/12 14.40 Sreča najde pot, 1 15.35 In prišla je ljubezen, 116 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/56 17.55 Dekle z imenom Feriha, 2/57 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/21 21.20 Vedno tvoja, 1/26 22.10 24UR zvečer 22.40 Nepremagljivi dvojec, 6/15 23.30 Gasilci v Chicagu, 4/6 00.20 Gasilci v Chicagu, 4/7 01.10 Grimm, 5/15 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 Kuhinjica, izob. oddaja 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 18.50 Miš maš, Domovina zate, zame, za nas 19.30 Kuhinjica, izob. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Dober večer, gospod predsednik: Bogdan Gabrovec, predsednik OKS 21.00 Regionalne novice 21.05 NAJ VIŽA, ans. Smeh, ans. Blegoš 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris.

07.15 Robocar Poli, ris.

07.30 Blaze in megakolesniki, ris.

07.55 Super krila, ris.

08.05 Čebelica Maja, ris.

08.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.35 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

08.55 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

09.20 Lepo je biti sosed, 5/12 10.10 Sreča najde pot, 1 11.10 In prišla je ljubezen, 116 12.05 Dekle z imenom Feriha, 2/56 12.55 Dekle z imenom Feriha, 2/57 13.45 Lepo je biti sosed, 5/13 14.40 Sreča najde pot, 2 15.35 In prišla je ljubezen, 117 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/58 17.55 Dekle z imenom Feriha, 2/59 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/22 21.25 Vedno tvoja, 1/27 22.15 24UR zvečer 22.45 Nepremagljivi dvojec, 6/16 23.40 Gasilci v Chicagu, 4/8 00.30 Gasilci v Chicagu, 4/9 01.20 Grimm, 5/16 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 Dober večer, gospod predsednik: Bogdan Gabrovec, predsednik OKS 11.00 Kuhinjica, Izob. oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17.00 Videostrani, obvestila 18.40 napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 18.50 Krava na mesecu, gled. predstava Vrtca Velenje 19.15 Ustvarjalne iskrice: Hodulje iz pločevink in kolebnica 19.30 Kuhinjica, Izob. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 2681. VTV magazin 20.30 Kasaške dirke , reportaža 21.15 Dotiki gora: Dleskovec 21.35 Dober pogled: 46. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov 22.35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 22.40 Videospot dneva 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videostrani, obvestila

04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 11.10 Videotrak 12.15 Slastna kuhinja: Delfinka 13.00 Dobro jutro, poletni izbor 15.35 Čarokuhinja pri atu: Mavricij 15.50 Joker, kviz 17.50 Vrtičkarji, slov. nad.

18.20 Vrtičkarji, slov. nad.

18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Videotrak 20.00 Na utrip srca, glasbeno-dok. ser.

20.55 Žrebanje Lota 21.00 Mame, slov. nan.

21.25 Zadnja beseda!

22.10 Žar legende 22.20 Zapuščina (III.), danska nad.

23.20 Tribuna; Veseli upor, dok. film 00.10 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris.

07.15 Robocar Poli, ris.

07.30 Blaze in megakolesniki, ris.

07.55 Super krila, ris.

08.05 Čebelica Maja, ris.

08.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.35 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

08.55 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

09.20 Lepo je biti sosed, 5/13 10.10 Sreča najde pot, 2 11.05 In prišla je ljubezen, 117 12.00 Dekle z imenom Feriha, 2/58 12.55 Dekle z imenom Feriha, 2/59 13.45 Lepo je biti sosed, 5/14 14.40 Sreča najde pot, 3 15.35 In prišla je ljubezen, 118 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/60 17.55 Dekle z imenom Feriha, 2/61 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/23 21.20 Vedno tvoja, 1/28 22.10 24UR zvečer 22.40 Rizzoli in Isles, 7/1 23.30 Gasilci v Chicagu, 4/10 00.20 Gasilci v Chicagu, 4/11 01.10 Grimm, 5/17 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 2681. VTV magazin 10.30 Kuhinjica, izob. oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 18.50 Miš maš, Vse o hrčkih 19.30 Kuhinjica, izob. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Vse o revmatičnih obolenjih 21.00 Regionalne novice 21.05 POP CORN, Eva Boto, San Di Ego 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.25 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

BERTA GOLOB: Misijonar ob Nilu od - Odrasli / 2 - Verstva V zgodbah za otroke Misijonar ob Nilu se spominjamo misijonarja in svetniĹĄkega kandidata Ignacija Knobleharja ob dvestoletnici njegovega rojstva. Bil je velik Slovenec, ki je ob predanem misijonarjenju v Sudanu veljal tudi za pomembnega raziskovalca afriĹĄkega sveta sredi 19. stoletja, a mu je prezgodnja smrt prepreÄ?ila ĹĄtevilne misijonarske in raziskovalne naÄ?rte.

Sudanu, hrani pa jih Slovenski etnografski muzej. Dodane so tudi kartice s slikami iz Ĺživljenja v teh misijonskih postajah in z miselnimi izzivi.

FRANJO H. NAJI: KriĹžiĹĄÄ?e od - Odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza Samira seveda ĹĄe dolgo ne bo prodrla v centralni evropski Um, Samira zdaj najbrĹž ĹĄe Ä?aka na kakĹĄnem grĹĄkem otoku. PreseĹžnost teh zgodb ni v dobrem namenu,

VELENJE ÄŒetrtek, 25. julija 19.00 Galerija Velenje TiĹĄina v Ä?asu hrupa, odprtje razstave Borisa Beje

16.00 Velenjski grad Zlata harmonika LjubeÄ?ne, polfinale

Petek, 26. julij

9.00

20.00 Velenjska promenada, amfiteater Dreta River Band, koncert (Poletne kulturne prireditve)

Sobota, 27. julij 7.00 10.00

11.00

12.00

LEVJI KRALJ

The Lion King, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Favreau Igrajo: Seth Rogen, Donald Glover, Keegan Michael Key, Chiwetel Ejiofor, James Earl Jones, Billy Eichner, Alfre Woodard, BeyoncĂŠ Knowles, JD McCrary, Shahadi Wright Joseph Slovenski glasovi: Tilen ArtaÄ?, Valter Dragan, UroĹĄ Smolej, Klemen Slakonja, Igor Ĺ tamulak, Klemen Mramor Petek, 26. 7., ob 18.00 Petek, 26. 7., ob 22.00 - podnapisi Sobota, 27. 7., ob 18.00, 3D Nedelja, 28. 7., ob 16.00

UTOYA, 22.JULIJA

Utoya: July 22 Triler, drama, 93 minut (Norveťka) ReŞija: Erik Poppe Igrajo: Andrea Berntzen, Solveig Koløen Birkeland, Brede Fristad, Elli Rhiannon Mßller Osbourne Petek, 26. 7., ob 20.15 Nedelja, 28. 7., ob 20.35 Art kino

CARMINE STREET GUITARS

Dokumentarni film, 80 minut (Kanada) ReĹžija: Ron Mann Nastopajo: Rick Kelly, Eszter Balint (Bolj

ampak v resniÄ?nem razumevanju, ne v praznem optimizmu, v popkulturni bleĹĄÄ?eÄ?i svetlobi na koncu tunela, ampak v vztrajnem sooÄ?anju s temo, ki preĹži in vabi.

Franjo H. Naji je izjemen opazovalec in analitik. Odlikujeta ga bogata domiĹĄljija in detajlno izpisovanje. BliĹžnji plani Ä?loveĹĄkih usod se izmenjujejo s ĹĄirokimi plani civilizacijskih praks v poznem kapitalizmu. Na kriĹžiĹĄÄ?u teh zgodb se sreÄ?ujejo pripadniki razliÄ?nih ras, narodov, poklicev in razredov in vsi se morajo prej ali slej vpraĹĄati, ali je Ĺživljenje, kot ga Ĺživijo, Âťvredno Ä?loveka, njegovega dostojanstva, njegovih sanj, spominov, bivanja. đ&#x;”˛

(Povzeto po Bukla)

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Galerija Velenje Glasba in igra z Zvezdano Novaković, delavnica za dojenÄ?ke do enega leta in starĹĄe (Sobotne lutkarije), obvezne prijave Travnik pri Domu kulture Velenje KamiĹĄibaj pod kroĹĄnjami z Vanjo KretiÄ? (Sobotne lutkarije) Galerija Velenje Glasba in igra z Zvezdano Novaković, delavnica za otroke od enega do treh let in starĹĄe (Sobotne lutkarije), obvezne prijave Letni kino Festival nasedlega kita

ALADIN – domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina

Wonder Wheel Drama, 101 minuta (ZDA) ReĹžija: Woody Allen Igrajo: Kate Winslet, Juno Temple, Justin Timberlake, Debi Mazar, Jim Belushi, Max Casella Ponedeljek, 29. 7.2019, 21.30 zvezde pod zvezdami V primeru slabega vremena bo predstava v mali dvorano Kina Velenje ob 21.00.

PsiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej, Sabina Letonje, Tamara Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc, Sanja BrezoÄ?nik,

Ponedeljek, 29. julij Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Bosih nog naokrog, delavnica 17.00 Galerija Velenje UmetniĹĄka in uporabna grafika, poletne poÄ?itniĹĄke delavnice za odrasle 21.30 Pred Domom kulture Velenje Lunapark, drama (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 30. julij 9.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: ÄŒim veÄ? zraka, Ä?im veÄ? sonca!

9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS VodiÄ? do sreÄ?e v druĹžini, Trening starĹĄevstva 17.00 Galerija Velenje UmetniĹĄka in uporabna grafika, poletne poÄ?itniĹĄke delavnice za odrasle

25. julija ob 3.18 zadnji krajec

Sreda, 31. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba SreÄ?anje s filmoljubci (Zabavna sreda) 17.00 Galerija Velenje UmetniĹĄka in uporabna grafika, poletne poÄ?itniĹĄke delavnice za odrasle

Ĺ OĹ TANJ V tem tednu ni dogodkov.

Ĺ MARTNO OB PAKI

LUNAPARK

Napovedujemo

Naslednji vikend, od 2. 8. do 5. 8., napovedujemo: animirano pustolovĹĄÄ?ino LEVJI KRALJ 2D, 3D in s podnapisi, takcijski triler HITRI IN DRZNI: HOBS IN SHAW, dokumentarni film DIEGO MARADONA, triler ANGEL VARUH, ter v ponedeljek, 5. 8., ob 21.00 v Zvezdah pod zvezdami, na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture, dramo SODNICA.

Velenje, 19. julij – Za tem, ko se je bolj na veliko dogajalo na obrobnih lokacijah, slabo vreme pa je kar nekaj prireditev pregnalo med ĹĄtiri stene ali pa so jih organizatorji morali odpovedati, se je mnoĹžica konÄ?no lahko zbrala tudi v srediĹĄÄ?u mesta, kjer sicer veÄ?eri minevajo v tihem polmra-

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 28. 7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Adela uĹĄ gre na morje • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

V tem tednu ni dogodkov.

Zabranjeno puĹĄenje je pred kulturni dom zvabilo veliko oboĹževalcev in drugih zabave Ĺželjnih obiskovalcev

Tomi Brajda, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik Gal Zorko, Maj RibiÄ?

Petek, 26. 7., ob 18.30 – mala dvorana Nedelja, 28. 7., ob 19.00 – mala dvorana Art kino

JULIJA

Lunine mene

Poslastica za jugo nostalgike

Ä?udno od raja), Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill Petek, 26. 7., ob 20.30 – mala dvorana Sobota, 27. 7., ob 19.00 – mala dvorana Art kino

Aladdin, domiĹĄljijska druĹžinska komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 127 minut (ZDA) ReĹžija: Guy Ritchie Igrajo: Naomi Scott, Will Smith, Billy Magnussen, Mena Massoud, Marwan Kenzari Sobota, 27. 7., ob 20.15 Nedelja, 28. 7., ob 18.15, 3D

20.00 PlaĹža Mia Mia ÄŒaga boys, koncert

Nedelja, 28. julij

10.30

Kratke zgodbe o Ignaciju Knobleharju, ki je Ĺže kot otrok v sebi gojil moÄ?no Ĺželjo po misijonskem poklicu, na otrokom preprost naÄ?in zaokroĹženo predstavljajo Ĺživljenje in delo velikega slovenskega misijonarja, ki je katoliĹĄko vero ĹĄiril med AfriÄ?ani. Ob tem opozarjajo tudi na njegove velike sposobnosti za naravoslovje in znanje tujih jezikov.

Ob Knobleharju so predstavljeni tudi njegovi sodelavci misijonarji, obrtniki, uÄ?itelji in prostovoljci razliÄ?nih poklicev, s katerimi je ustanovil in oskrboval tri misijonske postaje: Kartum, Sveti KriĹž in Gondokoro. Zgodbe spremljajo prikazi razliÄ?nih predmetov, ki jih je Knoblehar prinesel iz potovanja po juĹžnem

17

PRIREDITVE

25. julija 2019

ku ob obÄ?asnih ambientalnih prireditvah. Tokrat je bilo Ĺživahno in glasno, saj je ljudi v poletno noÄ? zvabil kultni sarajevski bend Zabranjeno puĹĄenje, ki je staro in mlado navduĹĄeval z veÄ?no aktualnimi hiti. Prav brezÄ?asna besedila, tako hudomuĹĄna, nemalokrat povsem resniÄ?na, avantgardna

in provokativna, so tista, ki po mnenju oboĹževalcev navduĹĄujejo razliÄ?ne generacije. Zabranjeno puĹĄenje je namreÄ? v preteklih desetletjih zvenelo na vsaki zabavi srednjeĹĄolcev, ki so kaj dali na svoj glasbeni okus, mladina pa ga, sodeÄ? po petkovem obÄ?instvu, posluĹĄa ĹĄe danes. OÄ?itno stari dobri kitara, bas, klaviature in boben, rock‘n‘roll ritmi, punk mentaliteta in energiÄ?en performans ĹĄe niso za staro ĹĄaro, Ä?eprav o teh preprostih virih veselja in sprostitve v najnovejĹĄi glasbi ni duha, ĹĄe manj pa sluha. đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

Z ulic v galerijo Glasbeni duo Zajtrk je z etno instrumentalom, jazz vokalom in humornimi rimami naravnost navduĹĄil obiskovalce koncerta v atriju Galerije Velenje Velenje, 16. julij – Laura Krajnc in Sven Horvat sta par, ki ga poleg srÄ?ne vezi druĹži ljubezen do glasbe. Ko sta se zaÄ?ela kratkoÄ?asiti tako, da sta za Laurino poezijo, ki jo navdihujejo bodisi

komiÄ?ne bodisi tragiÄ?ne prigode, ustvarjala glasbene aranĹžmaje s kitaro, violino in tamburinom, si nista mislila, da bosta kdaj nastopala drugje kot ob domaÄ?em ognjiĹĄÄ?u ali na kakĹĄnem pikniku, pravita. Pa vendar sta zaÄ?ela igrati na ulicah in dopuste preĹživljati kot potujoÄ?a glasbenika.

Z veseljem pa se odzoveta tudi

vabilu na kakĹĄen bolj intimen koncert, kakrĹĄnega je Festival Velenje priredil v atriju Galerije Velenje. Z minimalistiÄ?nim nastopom in hkrati karizmatiÄ?no in radoĹživo interpretacijo avtorskih skladb sta pustila vtis, ki ga je gospa Luna (junakinja ene od njunih pesmi) v delnem mrku ĹĄe okrepila. †đ&#x;”˛ tf, foto: Ksenija Mikor

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Poletni otroĹĄki tabor Evangelijske krĹĄÄ?anske cerkve v Velenju Evangelijska krĹĄÄ?anska cerkev (EKC) v Velenju, ki pod vodstvom pastorja Randyja Bella in pomoÄ?nice, njegove soproge Joan Bell, izvaja verske dejavnosti na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, vsako leto pripravlja poletne tabore za otroke in mladino. PrejĹĄnjo soboto, 19. julija, so zakljuÄ?ili petdnevni tabor, ki ga je obiskalo devet otrok in uÄ?encev, starih od 9 do 14 let.

Kratka delavnica je vsebovala prijazno izvajanje programa poletnega bivanja; roÄ?na dela, medsebojno spoznavanje, risanje in opisovanje gozdnih Ĺživali ter prouÄ?evanje njihovih navad, po tem se kamp imenuje V divjini (In the Wild). Med drugim so se uÄ?ili angleĹĄkega jezika, osnovne svetopisemskega nauka, izvajali so razliÄ?ne rekreacijske aktivnosti, igre z veliko Ĺžogo, glasbene igre, ristanc in druge. Kot smo izvedeli, EKC v Velenju izvaja

RADIO VELENJE ZdravniĹĄki nasveti, gost: DuĹĄan AÄ?kun, dr. med., specialist radiologije iz SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Tema: radioloĹĄke preiskave

ÄŒETRTEK, 25. julija Mala skupinica je doĹživela tabor V divjini pri in v domu uÄ?encev na Efenkovi cesti v Velenju ( Foto: JoĹže Miklavc)

takĹĄne in podobne aktivnosti, da se uÄ?ijo jezika, igrajo, sproĹĄÄ?ajo in ob tem spontano doĹživljajo vero, spoznavajo vrstnike, pridobijo samozavest in nove izkuĹĄnje ter sklepajo prijateljstva. Da

je bilo delo z mladino Ä?im bolj kakovostno, so tudi tokrat privabili nekaj animatorjev iz tujine.

V programu sta sodelovala tudi Sarah in Ryan Pursley iz Teksasa ter domaÄ?in Matic Zajc. Ĺ˝e pred

Mnenje

Prometna varnost Ne morem mimo dejstva, da v Velenju res dajemo veliko za prometno varnost vseh udeleĹžencev v prometu, kar je res vredno pohvale. Zgodi pa se tudi kakĹĄna napaka, ki jo vÄ?asih prav po nepotrebnem spregledamo v ĹĄkodo varnosti v prometu. Prav ta napaka se je naredila pri urejanju ploÄ?nika na Kosovelovi ulici v Velenju, ko se je urejal ploÄ?nik v podaljĹĄku Kosovelove ulice proti Selu mimo avto servisa Jakopec.

NiÄ? me ne bi motilo, Ä?e bi delo

25. julija 2019

teklo tekoÄ?e. To, da so urejanje ploÄ?nika zaÄ?eli Ĺže maja in to tako postopoma vsak dan po eno uro, pa me. Ne vem, kdo je odgovoren za tako postopno urejanje ploÄ?-

Le ĹĄe ĹĄest mesecev podpore za Windows 7 Operacijski sistem Windows 7 je po mnenju mnogih ĹĄe vedno eden najboljĹĄih sistemov podjetja Microsoft za osebne raÄ?unalnike, pa Ä?eprav ta ni veÄ? kos sodobnim izzivom. Ker pa pri raÄ?unalniĹĄkem gigantu ne Ĺželijo ponoviti napake kot z operacijskim sistemom Windows XP, so trdno odloÄ?eni, da mu po desetih letih dokonÄ?no odreÄ?ejo uradno podporo. Uporabniki zastarelega sistema bodo namreÄ? Ĺže Ä?ez slabih ĹĄest mesecev ostali brez varnostnih popravkov, saj bo brezplaÄ?na podpora za operacijski sistem Windows 7 od 14. januarja prihodnje leto dokonÄ?no odpravljena. Za podjetja, ki bodo Ĺželela obdrĹžati operacijski sistem Windows 7 tudi po letu 2020, pa bo na voljo plaÄ?ljiva podpora. Z njo bodo lahko podaljĹĄali Ĺživljenje zastarelemu operacijskemu sistemu vse do leta 2023, po tem datumu pa bodo vsi osebni raÄ?unalniĹĄki sistemi ostali brez varnostnih popravkov.

Ker pa danes na zastareli operacijski sistem Windows 7 ĹĄe vedno prisega veÄ? kot 35 odstotkov uporabnikov po vsem svetu, so mnogi poznavalci prepriÄ?ani, da bo na zaÄ?etku naslednjega leta veÄ? milijonov uporabnikov osebnih raÄ?unalnikov izpostavljenih ĹĄtevilnim spletnim nevarnostim. Visok odstotek uporabnikov operacijskega sistema Windows 7 sicer nekoliko preseneÄ?a, saj jim je Microsoft Ĺže pred Ä?asom omogoÄ?il brezplaÄ?no nadgradnjo na novejĹĄi Windows 10. Nekateri uporabniki se za prehod na Windows 10 niso odloÄ?ili zaradi tega, ker je Windows 7 hitrejĹĄi in boljĹĄi, nekateri so zaskrbljeni nad Âťvohunskimi sposobnostmiÂŤ novega Microsoftovega sistema, doloÄ?eni uporabniki pa se preprosto ne Ĺželijo oddaljiti od tistega, kar jim je dobro poznano.

Nadgradnja na novejĹĄi Windows 10 pa seveda, kot Ĺže omenjeno, ni veÄ? brezplaÄ?na, saj ta ÂťopcijaÂŤ uporabnikom operacijskih sistemov

nika ali izvajalec ali nadzorni organ, ampak dela sedaj stojijo Ĺže od meseca maja in na deloviĹĄÄ?u se niÄ? ne dogaja, kljub temu da je bilo na to teĹžavo opozorjeno

tem je ekipa uspeĹĄno izvedla obseĹžnejĹĄi Cowboy Camp v Preboldu, kjer je bila aktivno vkljuÄ?ena Mojca Ĺ truc. †đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

tudi na seji obÄ?inskega sveta. Vsi, ki hodijo od Kosovelove proti Intersparu, so ogroĹženi zaradi zoĹženja ceste. Tudi po makadamu bi lahko priĹĄli varno do prehoda za peĹĄce, vendar so opozorilne ploĹĄÄ?e povezane s trakovi, da ni moĹžno mimo njih. Ob vsakem malo moÄ?nejĹĄem vetru pa jih prevrne po cestiĹĄÄ?u, tako da je promet oviran ĹĄe zaradi tega. Vem, da je treba poÄ?akati, da se asfaltirajo veÄ?je povrĹĄine zaradi dovoza potrebnih koliÄ?in asfalta, vendar je bilo v tem Ä?asu asfaltiranih Ĺže precej cestnih povrĹĄin. Ker gre za varnost peĹĄcev (tudi mladine), je nujno, da se ta del ploÄ?nika Ä?im prej dokonÄ?no uredi. đ&#x;”˛

Franc Kos

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 26. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 27. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 29. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 30. julija

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Windows 7 in Windows 8 ni veÄ? na voljo. To z drugimi besedami povedano pomeni, da bo za posodobitev na novejĹĄi Windows 10 treba kupiti licenco ali pa na osebni raÄ?unalnik namestiti brezplaÄ?no đ&#x;”˛ distribucijo operacijskega sistema Linux.â€

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 31. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 15. do 23. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 15. do 23. julija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.. 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.

ZOBOZDRAVNIKI DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure 27. 7. 2019 in 28. 7. 2019, Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600 Delovni Ä?as ambulante Velenje, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ?

alkoholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja,

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

25. julija 2019

Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200 LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65

od 26. julija do 1. avgusta • leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel VerstovĹĄek; 1. novembra 1918 je VerstovĹĄek kot predsednik Narodnega sveta za Ĺ tajersko podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodjem Ĺ tajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi ÂťpolitiÄ?ni ljubljanske univerzeÂŤ, saj je bil zelo zasluĹžen za njeno ustanovitev; • 26. julija 1931 so v Zavodnjah sveÄ?ano odkrili spomenik Ĺžrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po naÄ?rtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomoÄ?jo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; • 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila

huda delovna nesreÄ?a, pri kaje bil slovenski prvak v veteteri so Ĺživljenje izgubili trije ranskem tenisu, leta 2004 in rudarji; 2006 pa je postal tudi med• konec julija leta 1990 je zanarodni prvak v veteranskem Ä?ela poskusno obratovati tenisu; leta 2009 je izdal pecentralna Ä?istilna naprava Ĺ aleĹĄke doline v Ĺ oĹĄtanju; • 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil vrsto let Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja, Ä?astni ĹĄoĹĄtanjski obÄ?an in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc RajĹĄter; umrl je 31. decembra 1922 v Ĺ oĹĄtanju; • 28. julija 1954 je bil v Mariboru rojen ĹĄportnik dr. Borut Pistotnik, doma iz Velenja.

Od 1979 je zaposlen na Fakulteti za ĹĄport Univerze v Ljubljani; • 28. julija 1987 je bil za sekretarja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke goGustav Ĺ ilih (Foto Arhiv spodarske zbornice izvoljen Muzeja Velenje) BoĹžo Lednik; • leta 1930 se je 29. julija v sniĹĄko zbirko Pesmi iz kloKrĹĄkem rodil prvi ravnatelj buka in leta 2016 in 2019 ĹĄe Gimnazije Velenje Bojan Glaknjigi Velenjske zgodbe 1. in vaÄ?; GlavaÄ? je tudi odliÄ?en 2; je Ä?lan mednarodnega kluĹĄportnik, saj je kot slovenski ba Magic Studio Maribor, v prvak in rekorder v skoku s Velenju, znan kot Ä?arodej za palico leta 1953 osvojil prvi otroke – ÄŒarovnik Boy; ĹĄportni naslov v Ĺ aleĹĄki do- • 29. julija 1954 se je v Celju lini; v Celju se je 1947 zaÄ?el rodil politik in vrsto let direkukvarjati s koĹĄarko in bil tor Mlekarne Celeia v Arji leta 1948 pobudnik koĹĄarke vasi Marjan Jakob; v Velenju; leta 2000 in 2005 • 29. julija 1976 se je v velenj-

skem premogovniku zgodila huda nesreÄ?a, ki je zahtevala ĹĄtiri Ĺživljenja; jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja, je vdrla skozi strop in 300 kubiÄ?nih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; • leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Ĺ ilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, ĹĄe zlasti pa Ĺ aleĹĄki dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Ĺ ilih poklonil Ä?udoviti knjigi: mladinsko povest NekoÄ? je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; Ĺ ilih je bil tudi avtor ĹĄtevilnih del, ki sodijo med najvidnejĹĄe doseĹžke slovenske pedagogike; objavil je deset knjig, nad 60 obseĹžnejĹĄih in okrog 300 krajĹĄih razprav in Ä?lankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in PedagoĹĄkega zbornika; • 1. avgusta 1969 so sveÄ?ano odprli novo cesto med Velenjem in Ĺ entiljem, ki je bila v okviru akcije ÂťMesto – vasiÂŤ narejena z udarniĹĄkim delom. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

PRIDELKI JEÄŒMEN prodam, gsm: 041 579 887.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

RAZNO

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

KOSILNICO STIHL FS 45, prodam.

Tel. 03 586 80 77, Gsm: 041 892 598.

NAKLADALKO, 19 m3, novejĹĄo, ter veÄ? prikljuÄ?kov za traktor, dobro ohranjeno in vzdrĹževano, ugodno prodam. Tel. 03 588 86 59.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 154 m2, zgrajeno l. 2007, 2/2 nad., EI: v izdelavi. Cena: 200.000 â‚Ź.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Poslovil se je dragi prijatelj in sorodnik

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 84,4 m2, 3-sobno, zgrajeno l. 1991, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a).

Cena: 89.000 â‚Ź.

RUDI SEVÄŒNIKAR BoleÄ?ino se da skriti, solze moÄ? je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Vsi njegovi

GIBANJE prebivalstva

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALA

STANKO KUMER

Upravna enota Velenje POROKE: PENAVA KRISTIJAN , Velenje, Šmarťka cesta 3 in PEJIĆ MONIKA, Hrvaťka, Zagreb, Grad Zagreb Ilica 392

SMRTI:

DeĹžurna

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveÄ?e in za svete maĹĄe.

Hvala vam za izreÄ?ena soĹžalja in besede tolaĹžbe.

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 11. julija 2019, so: • Irena PovĹĄe, TomĹĄiÄ?eva 37, 3320 Velenje • JoĹžica Stropnik, Ĺ martno ob Paki 99, 3327 Ĺ martno ob Paki • NeĹžka Jelen, AndraĹž 6 a, 3313 Polzela Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: MOBTEL FACEBOOK

14. 3. 1943 – 14. 7. 2019

KAVÄŒIÄŒ PAVEL, roj. 1948, Velenje, KoĹželjskega ulica 6 VAÄŒUN FRANÄŒIĹ KA, roj. 1953, Ĺ oĹĄtanj, Bele Vode 12 LEPOĹ A MARIJA, roj. 1945, Velenje, Kardeljev trg 1

1935 – 2019 Ob nenadni smrti dragega moĹža, oÄ?eta, brata, dedija, pradedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoÄ?, darovano cvetje, sveÄ?e, svete maĹĄe, darove in izraze soĹžalja.

Hvala pogrebni sluĹžbi TiĹĄina, pevcem KUD Ravne, Ĺžupniku g. PriboĹžiÄ?u za lepo opravljen obred, govorniku g. Kolarju za poslovilne besede, godbi Premogovnika Velenje za odigrane pesmi slovesa in trobentaÄ?u za odigrano Ĺžalostinko.

Hvala tudi vsem druĹĄtvom, praporĹĄÄ?akom in organizacijam, katerih Ä?lan je bil.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo veÄ?no ostal.

Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena, sinovi z druĹžinami, brat Maks in ostalo sorodstvo

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 7. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 20

Medgeneracijske poÄ?itnice Otroci, ki poÄ?itniĹĄke dni preĹživljajo v VeÄ?generacijskem centru Planet generacij Ljudske univerze Velenje, lahko ustvarjajo, pridobivajo socialne veĹĄÄ?ine, se razgibajo in tudi druĹžijo s starejĹĄimi Tina Felicijan

Tudi Ljudska univerza Velenje je poskrbela za to, da lahko otroci, ki med poÄ?itnicami nimajo varstva ali druĹžbe, prosti Ä?as preĹživijo v varnem in ustvarjalnem okolju. V VeÄ?generacijskem centru Planet generacij (ta ima vhod na vogalu pasaĹže med Ljudsko univerzo in Delavskim klubom) namreÄ? potekajo poÄ?itniĹĄke aktivnosti. Med 9.

Planet generacij in 13. uro so razne vsak dan obiĹĄÄ?e ustvarjalne delavniokrog 15 otrok, ce, druĹžabne in socialne igre, gibanje ki uĹživajo v na prostem, tudi ustvarjalnih, uporaba raÄ?unalniĹĄportnih, tudi kov, sicer pa center raÄ?unalniĹĄkih odpre vrata Ĺže ob 7. uri in zabavno preaktivnostih. Ĺživljanje prostega Ä?asa omogoÄ?a do 17. ure. BrezplaÄ?no in vsak delavnik do konca avgusta, pravi vodja centra Lidija Praprotnik in dodaja, da predhodne prijave niso potrebne. Je pa zaĹželeno, da na prvi obisk otroka pospremijo starĹĄi ter izpolnijo prijavnico. ÂťNajbolj pomembno je, da imajo otroci druĹžbo, zdravo in pozitivno energijo, prostor, v katerem se lahko sproĹĄÄ?eno igrajo in sklepajo prijateljstva, so na varnem ter v dobrih rokah izkuĹĄenih mentorjev in prostovoljcev,ÂŤ je povedala in dodala, da

â?ą

imajo otroci ĹĄe posebno radi socialne igre, saj so zanje izziv. S komunikacijo in spletanjem osebnih odnosov krepijo svoje socialne veĹĄÄ?ine. Tako se kljub sproĹĄÄ?enemu poÄ?itniĹĄkemu ozraÄ?ju pravzaprav uÄ?ijo in koristno preĹživljajo proste dni.

Marko VukeliÄ?, 7 let: “Med poÄ?itnicami se najraje kopam na jezeru, vÄ?asih tudi gremo kam na izlet. Ĺ ole ne pogreĹĄam. V Planetu generacij je zelo zabavno, najraje imam ustvarjanje, igramo se tudi skrivalnice in razne igre.ÂŤ Pika Planko, 9 let: “Med poÄ?itnicami gremo s starĹĄi na morje, pri babici sem, rada se igram s svojim kuĹžkom, rada ustvarjam, najraje riĹĄem na lonÄ?ke. Tu mi je vĹĄeÄ?, ker imamo prosti Ä?as, veliko lahko ustvarjamo ali se igramo zunaj.ÂŤ Medina Osmanović, 9 let: ÂťMed poÄ?itnicami najraje pridem na Ljudsko univerzo, zelo rada pa hodim tudi na bazene.

DolgÄ?as mi ni nikoli. Malo pogreĹĄam prijateljice iz ĹĄole. V Planetu generacij mi je vĹĄeÄ?, da izdelujemo razliÄ?ne stvari, gremo ven, igramo druĹžabne igre, đ&#x;”˛ tudi nogomet, zabavno je.ÂŤâ€

VeÄ?generacijski center je ves Ä?as odprt za vse generacije. Tudi v Ä?asu poÄ?itniĹĄkih aktivnosti ga z veseljem obiskujejo starejĹĄi, ki se druĹžijo z otroki. Za marsikaterega otroka, ki poletja ne more preĹživeti s starimi starĹĄi, je tu druĹženje ĹĄe toliko veÄ? vredno.

Iz Louvra na Velenjski grad Na Velenjskem gradu so na ogled likovna dela priznanih slovenskih avtorjev, ki so lani razstavljali na pariĹĄkem Salonu lepih umetnosti Dela, ki jih je lanska slovenska delegacija razstavila na Salonu lepih umetnosti, si lahko v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu ogledate do 1. septembra.

Tina Felicijan

PariĹĄki Salon lepih umetnosti oziroma Salon Des Beaux Arts ima Ĺže veÄ? kot stoletno tradicijo. Nacionalno druĹĄtvo likovnih umetnosti je sreÄ?anje, na katerem vizualni umetniki iz vsega sveta razstavljajo aktualna dela, ustanovilo v odgovor na salon Akademije kot najbolj merodajen dogodek za izbrane umetniĹĄke kroge. Ĺ˝e od nekdaj je bil Salon lepih umetnosti, ki danes predstavlja prestiĹžno priloĹžnost za razstavljanje, namenjen predstavitvi ne nujno akademikov, Âťoutsiderjev,ÂŤ pravi likovni kritik Mario BerdiÄ?. Ĺ˝irija v salon sprejme likovna dela, ki imajo likovno in vsebinsko izpovedno vrednost.

Slovenija se z uradno delegacijo salona udeleĹžuje od leta 2016.

Lani je na znameniti razstavi sodelovalo enajst slovenskih umetnikov: Klementina Golija, Metka KavÄ?iÄ?, Zdravko LuketiÄ?, Marijan Mirt, Igor OreĹĄiÄ?, Ludvik Pan-

â?ą

V Salonu lepih umetnosti je doslej razstavljalo 33 slovenskih umetnic in umetnikov. Iz lanske 11-Ä?lanske delegacije se jih zdaj devet predstavlja na Velenjskem gradu.

dur, Vinko Prislan, Žan Preťern, Maruťa Štibelj, Klavdij Tutta in Kaja Urh. Letoťnja delegacija pa ťe ni izoblikovana.

Salona se zadnja leta udeleĹžujejo umetniki najrazliÄ?nejĹĄih narodnosti, zato je nabor predstavljenih del vsako leto pester, Mario BerdiÄ? pa opaĹža, da je na ogled veliko kiÄ?a – oblike brez vsebine, pravi. Ta trend je opazil tudi v zasebnih pariĹĄkih galerijah. Kriterijev vseh Ĺžirij tako za vkljuÄ?evanje na razstavo kot za podeljevanje nagrad ĹĄe ni razbral, saj presojevalci vÄ?asih presenetijo s svojo ĹĄirino, drugiÄ? pa nagrado podelijo denimo za kiparski performans Ĺžaganja hlodov.

Organizator slovenske udeleĹžbe na salonu in selektor delegacij,

slikar Igor OreĹĄiÄ?, je pokomentiral, da slovenska dela v primerjavi z deli drugih narodov delujejo sveĹže in nakazujejo razliÄ?ne smeri. ÂťV salonskem dogajanju se ne smemo poÄ?utiti manjvredne, ampak kveÄ?jemu superiorne, saj se je pokazalo, da smo boljĹĄi od mnogih predstavnikov iz razliÄ?nih okolij.ÂŤ To potrjujejo tudi nagrade Ĺžirije, ki so jih Ĺže prejeli tudi predstavniki slovenske delegacije. Predlani je zlato medaljo za kiparstvo dobil Marijan Mirt in bronasto medaljo za fotografijo Branimir Ritonja, lani pa je nagrado za kolaĹž dobila mlada slikarka MaruĹĄa Ĺ tibelj. đ&#x;”˛

Starodobna vozila v Logarski dolini Da je tradicija sreÄ?anj lastnikov starodobnih vozil v Zgornji Savinjski dolini dolga Ĺže lepih 13 let, je manj pomembno od dejstva, da se ga veÄ?inoma udeleĹži zelo veliko ĹĄtevilo iz vse Slovenije in vsakiÄ? tudi iz veÄ? drĹžav. Tokrat se je do Ljubnega pripeljalo kar 364 vozil iz 48 druĹĄtev, predstavilo pa se je tudi veÄ? kot 60 domaÄ?ih Ä?lanov iz druĹĄtva Zgornjesavinjski starodobniki. Vozniki so svoje Ĺželezne konjiÄ?ke pripeljali iz HrvaĹĄke, Avstrije, NemÄ?ije in celo iz 1518 km oddaljenega Engelholma na Ĺ vedskem, od koder sta se s svojim ÂťoldÂŤ mercedesom pripeljala Stanko in Anelly MoÄ?ilnik, kar je absolutni rekord tega sreÄ?anja.

Organizatorji so izraÄ?unali, da so bila vozila v povpreÄ?ju stara toÄ?no (!) 50 let. Od 233 vozil jih je bilo 127 osebnih avtomobilov, 92 motornih koles, 12 traktorjev ter dva tovornjaka. In nenavadno, tudi ena strojna naprava ter ena lesena preko 100 let stara cisterna za prevoz vode in preteĹžno gnojnice. Domala vsa poloĹĄÄ?ena ploÄ?evina je najprej prekrila Vrbje na Ljubnem, nato pa so se odpeljali v prekinjenih skupinah s postan-

koma dobrodoĹĄlice v LuÄ?ah ter SolÄ?avi, do Logarske doline. Tokrat prviÄ? je bil tam sredi travnika v Plestu pod Ojstrico pripravljen zakljuÄ?ek, prireditev pa je obvladovala skupina ZGS starodobniki in druĹžina Barbare in Francija

Plesnika z gostiĹĄÄ?em Ojstrica.

V posebnem ĹĄotoru so prireditelji pripravili razstavo starih in predstavitev najnovejĹĄih modelov vozil tovarne BMW. Ob prijetnem druĹženju (ki ga je motila le zares Ĺže pretirana vroÄ?ina), so si tako

udeleĹženci kot turisti tega rajskega kotiÄ?ka pod Savinjskimi Alpami ogledali izjemne modele vozil vseh starosti. Organizator je nato izbral najlepĹĄe, najbolje vzdrĹževane, najbolj atraktivne modele v veÄ? kategorijah ter podelil prizna-

V Logarski ni manjkal najbolj znameniti in obÄ?udovani Remsov ford.

OdliÄ?no obnovljeni modeli so spet pogosto na naĹĄih cestah.

nja in vsem spominske simbole pokrovitelja KLS Ljubno, stilizirane avtomobilske zobnike svetovno znane kakoPredsednik DZSS Matej vo s t i .

Coklin P r e d sednik druĹĄtva Zgornjesavinjski starodobniki Matej Coklin je ob sprejemu, tako pa tudi ob zakljuÄ?ku sreÄ?anja izrazil zadovoljstvo nad tako rekordnim obiskom, Ä?estital

vsem prejemnikom priznanj za ÂťnajÂŤ modele in jim zaĹželel varno vrnitev. ÂťTokrat smo se odloÄ?ili za spremembo kraja zakljuÄ?nega dogodka, izbrali smo idiliÄ?no Logarsko dolino, od koder se udeleĹženci lahko odpeljejo z izjemnimi vtisi. Pomembno je, da so naĹĄi prijatelji zadovoljni, da smo ob tem zadovoljni tudi prireditelji, Ä?lani in pokrovitelji, brez katerih si dogodka v tako elitnem obsegu ne bi mogli privoĹĄÄ?iti. Hvala vsem, ki nas spremljajo in podpirajo Ĺže vseh pravljiÄ?nih 13 letÂŤ. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc