29 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (16/24 °C) oblaÄ?no in deĹževno, v soboto (15/26 °C) in nedeljo (16/27 °C) preteĹžno sonÄ?no.

MoĹžna kakĹĄna ploha.

ÄŒetrtek, 23. julija 2020â€

ĹĄtevilka 29 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Avtomati so zakon Jasmina Ĺ karja

Poletna raziskovanja Ĺ aleĹĄke doline Ĺ oĹĄtanj – Ĺ tevilni ĹĄaleĹĄki otroci letoĹĄnje poÄ?itnice preĹživljajo doma.

Razne organizacije v vseh treh obÄ?inah pa skrbijo, da jim ĹĄe zdaleÄ? ni dolgÄ?as. Tisti bolj razposajeni se lahko ÂťzdivjajoÂŤ na ĹĄportnih aktivnostih, umetniĹĄke duĹĄe najdejo svoje mesto na raznih ustvarjalnih delavnicah, radovedneĹži pa se lahko podajo na mestna in podeĹželska

raziskovalna doĹživetja. Da se kaj novega nauÄ?ijo o domaÄ?ih krajih, skrbi Muzej Velenje, ki prireja dnevne tabore in otrokom odpira svet lokalne kulturne, zgodovinske in industrijske dediĹĄÄ?ine. Minuli teden so muzealci povabili otroke v ĹĄoĹĄtanjski muzej usnjarstva in na potep đ&#x;”˛ tf po okolici. â€

Avtomati za distribucijo hrane in hladnih napitkov so se pokazali v Ä?asu korona krize za zelo uporabne. Ugotavljamo pa, da ostajajo zelo aktualni tudi v Ä?asu zaprtja trgovin ob nedeljah, ki ga je predpisal eden od vladnih odlokov, sprejetih v Ä?asu epidemije. Pa naj gre za jajcemat, mlekomat, mesomat, siromat, kavomat itd. Ljudi, ki iĹĄÄ?ejo tovrstno ponudbo, je sploh, Ä?e kaĹže na lepo nedeljo ali prazniÄ?en dan, veliko. Odgovori mnogih pa, da jih prepriÄ?ata kakovost domaÄ?ih proizvodov in to, da so trgovine zaprte. Bravo avtomati, da ste in obstajate! Za pravo malo revolucijo je med ljubitelji pic pred Ä?asom poskrbel – picomat. Kako je sveĹža pizza iz avtomata zaĹživela, sicer ne vem. Je pa pred Ä?asom postal tak avtomat prava atrakcija v Slovenj Gradcu in Mariboru. OÄ?itno avtomati postajajo ponudba, ki je obiskana in so hkrati donosen posel. Hrana je dostopnejĹĄa, na dosegu roke v vsakem trenutku, pa ĹĄe cenejĹĄa, a tudi pogosto manj zdrava prehrana. O tem, da je bilo vÄ?asih kuhanje obroka in kave obred, ob katerem si pregnal vsakdanji stres in se prepustil poÄ?asnemu razvajanju, govorimo vse redkeje. No ja, mogoÄ?e bo pitje kave in druĹženje sedanje mladine pred avtomati v bliĹžnji prihodnosti postalo nov obred.

A Ä?e mislite, da je zgodovina avtomatov novodobni izum, se motite. Za prvi prodajni avtomat na svetu ĹĄtejemo avtomat za prodajo blagoslovljene vode v prvi polovici prvega stoletja, ki ga je izumil Grk Heron Aleksandrijski. Ĺ ele okoli leta 1880 pa so izdelali prvi moderni prodajni avtomat, ki je sprejemal kovance in izstavljal razglednice v Londonu. V ZDA so leta 1888 zaÄ?eli obratovati avtomati za prodajo ĹžveÄ?ilnih gumijev. Japonski ne pravimo zaman deĹžela prihodnosti, saj tam nabor izdelkov iz avtomatov obsega vse, od hrane, cigaret, pa do fotografskih pripomoÄ?kov, rib in Ĺživih jastogov. V Sloveniji je zgodovina avtomatov precej krajĹĄa, saj so se prvi pojavili ĹĄele proti koncu prejĹĄnjega stoletja. Kot kaĹže, pa bodo dobro obiskani ĹĄe nekaj Ä?asa, zato bi ponudniki morda lahko zaÄ?eli razmiĹĄljati tudi v smeri zdrave prehrane. ÄŒe so trgovine z zdravo prehrano prodajna uspeĹĄnica, bi morebiti avtomati z zdravimi prigrizki, sadjem in zelenjavo spisali novo uspeĹĄno zgodbo, saj je zdravo prehranjevanje v praksi zaradi hitrega tempa Ĺživljenja sila teĹžko izvedljivo. In Ä?e bi vsi ti avtomati lastnike opozarjali tudi na to, da jih je treba ponovno napolniti, bi verjetno postali ĹĄe bolj zanimivi.

Ljudje smo namreÄ? nestrpni. Neradi zaman Ä?akamo na mamljivo diĹĄeÄ? opojen vonj in okus – bodisi kave, sveĹžih Ä?evapÄ?iÄ?ev ali sira za Ĺžar. Je razmiĹĄljanje o tem, da bomo kdaj v prihodnje doÄ?akali peÄ?en sveĹž kruh iz doma pridelanih Ĺžit po izbiri, Ĺže preveÄ? utopiÄ?nen? Vsekakor pa takrat vsaj eni verjetno ne bomo veÄ? pogreĹĄali trgovin ob nedeljah in praznikih. Ali paÄ?. Kaj pravite? đ&#x;”˛

Sobotna trĹžnica ena redkih priloĹžnosti za druĹženja Sobotna trĹžnica, na kateri razliÄ?na druĹĄtva pripravljajo tudi priloĹžnostne programe, je ena redkih moĹžnosti, ki jih imamo v teh kriznih Ä?asih za druĹženje. Res se je odliÄ?na prijela, ponudba ekoloĹĄko pridelanih povrtnin, sadja, gozdnih sadeĹžev, mesa in razliÄ?nih domaÄ?ih dobrot je res pestra in med tukajĹĄnjimi obÄ?ani tudi dobro sprejeta. RazpoloĹženje na trĹžnici pa vedno takĹĄno ta pravo, zato sem radi zaidejo tudi tisti, ki so sami vrtiÄ?karji. ÄŒeprav ne kupujejo, so pa veseli, ker je tu kaj novega in se res nekaj dogaja. Zato seveda đ&#x;”˛ mz poskrbijo tudi okoliĹĄki gostinski lokali. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Korona virus je ĹĄe vedno med nami

LOKALNE novice

Podrli obolelo drevo na Vodnikovi cesti Velenje, 17. julij – Na Vodnikovi cesti so gasilci podrli obolelo drevo. Takoj so poskrbeli za prehodnost poti, ostanke pa kasneje tudi pospravili. V Mestni obÄ?ini Velenje se tudi zaradi takĹĄnih primerov zavedajo, kako zelo je pomembno, da strokovnjaki arboristi redno spremljajo stanje dreves, jih o njih obveĹĄÄ?ajo, da lahko pravoÄ?asno ukrepajo. VÄ?asih se obÄ?anom zdi neprimerno, a kakĹĄno drevo je tudi treba preventivno odstraniti, saj nihÄ?e ne ve, kdaj bo veter premoÄ?an, sneg preteĹžek in bo priĹĄlo do podrtja takega obolelega drevesa zaradi razliÄ?nih naravnih pojavov. Tudi tokrat je narava naredila svoje, na sreÄ?o brez tragiÄ?nih posledic.

V Mestni obÄ?ini Velenje so naroÄ?ili pregled vseh mestnih drevnin, da prepreÄ?ijo morebitne podobne primere.

Virus Covid-19 ob koncu epidemije ni izginil – Prisoten je tudi v Velenju – Po vsaki vrnitvi iz tujine je treba spremljati svoje zdravstveno stanje Jasmina Škarja

Dejan BahÄ? z Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje trenutno situacijo ocenjuje za priÄ?akovano, virus SARS-CoV-2 je ĹĄe vedno med nami. ÂťPomembno je, da v tem Ä?asu varujemo najbolj ranljive skupine in Ä?im manj obremenjujemo kapacitete naĹĄega zdravstvenega sistema.

Primeri okuĹžb se pojavljajo v priÄ?akovanem obsegu. Ĺ˝elimo pa si, da bi bile te verige prenosov Ä?im

krajĹĄe in da bi jih uspeli Ä?im prej prekiniti.ÂŤ

PriporoÄ?ila dopustnikom

Na NIJZ v tem Ä?asu odsvetujejo vsa nenujna potovanja v drĹžave, ki niso uvrĹĄÄ?ene na seznam epidemioloĹĄko varnih drĹžav.

BahÄ? nadaljuje: ÂťSvetujemo, da dopustniki pri naÄ?rtovanju poti spremljajo epidemioloĹĄko situacijo na destinaciji in se pred potovanjem natanÄ?no pozanimajo o pogojih vstopa v drĹžavo,

PriporoÄ?amo, da vzdrĹžujete ustrezno fiziÄ?no razdaljo (vsaj 1,5 metra) do ostalih oseb, se izogibate stikom z ljudmi, ki kaĹžejo znake nalezljive bolezni, si pogosto umivate roke z milom in vodo ali jih razkuĹžite, se ne dotikate oÄ?i, nosu in ust, upoĹĄtevate higieno ob kaĹĄlju, se izogibate zaprtih prostorov, se pred sezono oz. v sezoni gripe pred potovanjem cepite proti gripi, upoĹĄtevate sploĹĄne nasvete za zaĹĄÄ?ito zdravja na potovanju, ob bolezenskih znakih in simptomih ostanete doma in ravnate v skladu z lokalnimi navodili.

Obolelo drevo lahko naredi ogromno ĹĄkodo in je lahko tudi Ĺživljenjsko nevarno.

Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik poudarja, da se zelo dobro zavedajo, da so drevesa pomemben del mestnega okolja, zato vsako podrto drevo nadomestijo z novim. ÂťTudi tega bomo! Ker drevesa v mestu izboljĹĄujejo naĹĄ Ĺživljenjski prostor in ker je Velenje mesto v parku, zeleno mesto.ÂŤ

Anketa za zeleno Velenje Velenje – Velenje je vkljuÄ?eno v ÂťZeleno shemo slovenskega turizmaÂŤ, ki sloni na evropskih in globalnih kriterijih. Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN zdruĹžuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoÄ?a primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu, hkrati pa dodaja nacionalni karakter, ki omogoÄ?a laĹžje umeĹĄÄ?anje zelene Slovenije na globalni zemljevid. Ker si na obÄ?ini Ĺželijo, da obÄ?ani sooblikujejo trajnostni razvoj turizma zelenega Velenja, so pripravili posebno anketo, na osnovi katere Ĺželijo pridobiti dodatna mnenja in usmeritve. Anketo najdete na spletni strani obÄ?ine.

NaroÄ?ila za prevoze s kameratom po telefonu Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse uporabnike brezplaÄ?nih prevozov s Kameratom, da sprejemajo naroÄ?ila od ponedeljka do petka. Vsak prevoz je potrebno naroÄ?iti na telefonsko ĹĄtevilko 080 15 70 vsaj 3 dni pred prevozom. Prevozi se izvajajo ob delavnikih med 7.30 in 15.30 za obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline (zdravstveni dom, pokopaliĹĄÄ?e, lekarna, banka, trgovina, BolniĹĄnica TopolĹĄica ipd.).

Osebe, ki bodo uporabile storitve prevozov, morajo uporabljati obrazne maske, na voljo bo tudi razkuĹžilo, voznik pa bo poskrbel tudi za razkuĹževanje avtomobila in zraÄ?enje.

BrezplaÄ?no energetsko svetovanje za obÄ?ane V okviru mreĹže ENSVET za obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje organizirajo brezplaÄ?no strokovno svetovanje o uÄ?inkoviti rabi energije v gospodinjstvih. Neodvisni strokovnjaki in energetski svetovalci nudijo nasvete in pomoÄ? pri izboru, naÄ?rtovanju in uresniÄ?evanju investicijskih ukrepov uÄ?inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada. đ&#x;”˛

mz

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

23. julija 2020

tamkajĹĄnjih trenutnih razmerah (npr. prometne omejitve, motnje v zdravstveni oskrbi ter moĹžnostih oskrbe v primeru, da na potovanju zbolijo. Po vsaki vrnitvi iz tujine je potrebno spremljati svoje zdravstveno stanje. ÄŒe zbolimo z znaki akutne okuĹžbe dihal (nahod, kaĹĄelj, boleÄ?ine v Ĺžrelu, poviĹĄana telesna temperatura, boleÄ?ine v miĹĄicah ‌), ostanemo doma in omejimo stike z ostalimi ljudmi ter po telefonu pokliÄ?emo svojega osebnega zdravnika.ÂŤ

Ĺ tevilo okuĹženih v Velenju

V obÄ?ini Velenje je bilo vkljuÄ?no z 19. julijem 25 okuĹžb z novim korona virusom. Vse primere je obravnavala epidemioloĹĄka sluĹžba, ki opredeli visokoriziÄ?ne tesne kontakte in zanje Ministrstvu za zdravje predlaga karanteno. V zadnjih dveh dneh v

Govorili o drĹžavni kolesarski povezavi Ĺ oĹĄtanj – V Ä?etrtek, 16. julija, je v prostorih ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj potekala predstavitev trase drĹžavne kolesarske povezave DKP R3 (R8), ki bi potekala tudi skozi mesto Ĺ oĹĄtanj. Na sestanek so bili vabljeni lastniki zemljiĹĄÄ?,

na katera bi se posegalo zaradi izgradnje kolesarske povezave, ki so imeli moŞnost predstaviti svoje pomisleke in predloge. Prisotni so bili predstavniki projektanta, hidrolog, Komunalnega podjetja Velenje, Elektra

Velenju nismo zabeleĹžili novih primerov okuĹžb.

Se bodo z novimi okuĹžbami vrnile tudi omejitve?

ÂťNacionalni inĹĄtitut za javno zdravje na osnovi ocene epidemioloĹĄke situacije v drĹžavi in drugje po svetu pripravlja priporoÄ?ila, usmeritve in predloge, ki so v pomoÄ? vladi RS pri sprejemanju odloÄ?itev. KonÄ?ne odloÄ?itve tako sprejme vlada, ki poleg zdravstvenega vidika upoĹĄteva tudi ostale vidike (druĹžbeni, gospodarski, varnostni, politiÄ?ni vidik itd.),ÂŤ ĹĄe o trenutnem stanju v drĹžavi pove BahÄ?, ki tudi predvideva, da bi lahko z blaĹžjimi ukrepi zajezili ĹĄirjenje virusa in da ne bi bilo treba sprejemati tako ekstremnih ukrepov kot ob prvem valu. đ&#x;”˛

Celje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝elja obÄ?ine je, da bi bil projekt drĹžavne kolesarske povezave realiziran, za kar pa bo potrebno intenzivno sodelovanje vseh udeleĹženih, saj je Ä?asa namreÄ? malo. đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Pretresi nas ĹĄe kar pretresajo Kam ob nedeljah – Ministra na obisku – KV premagal Mos – Prvi korak – Modri vlak NiÄ? novega!, bi rekel. Vreme in polika sta moÄ?no nestanovitna, enako mnogi drĹžavljani. Levo in desno ter naokoli. Mnogo je paÄ? tudi takih, ki ne vedo, kam in kako, kam bi in kaj bi. Le za korona virus vemo, da se ĹĄe ne da. In v mnogoÄ?em kroji naĹĄe Ĺživljenje.

Zadnje Ä?ase je znova vse bolj aktualno vpraĹĄanje: kam, Ä?e ĹĄe naprej trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo odprte. Doslej smo krivili KV, bomo po novem poslance? Ne vem, za koga bi bila taka ÂťzaporaÂŤ bolj usodna. Ali za gospodinje, ki na ta dan ne bi mogle po nakupih, ali ÂťgospodinjceÂŤ, ki bi morali ĹĄe naprej skrbno iskati, kje je odprt ĹĄe kak lokal. Mnenja ljudi so, kot je paÄ? obiÄ?ajno (pri nas), razdeljena. Ali bo nedelja ostala Âťgospodov danÂŤ, bomo menda videli jeseni. Ob vseh pretresih so bili ljudje na obmoÄ?ju Kozjanskega in Obsotelja deleĹžni ĹĄe enega, naravnega. Njegovo srediĹĄÄ?e je bilo blizu Ĺ marja pri JelĹĄah. Zatreslo se je v soboto proti veÄ?eru, na sreÄ?o ne premoÄ?no. Kot je znano, so na tem obmoÄ?ju precej Ä?utili tudi potres, ki je pred Ä?asom hudo prizadel Zagreb.

NekakĹĄen pretres je bil pred dnevi tudi na Celjskem; pretres v upokojenskih vrstah. Ne vem, Ä?e so tu ravno sledili LjubljanÄ?anom, a dejstvo je, da so za njimi tudi v celjskem pokrajinskem odboru Desusa izrazili nezadovoljstvo nad delom predsednice Aleksandre Pivec.

Morda se bo zdaj upokojencem vendarle malo prikupila, saj naj bi jim ÂťzrihtalaÂŤ dva odstotka viĹĄjo pokojnino. Ministrica je pred dnevi priĹĄla tudi na ĹĄirĹĄe celjsko obmoÄ?je. V Imenem se je udeleĹžila otvoritve prenovljene in razĹĄirjene HiĹĄe vin Emino. Novost je pomembna za okoliĹĄke pridelovalce grozdja. Namestili so tudi novi stiskalnici, polnilno linijo za steklenice ter ĹĄe dodatne cisterne. PoveÄ?ali so tudi degustacijsko-kulinariÄ?ni prostor. Skoraj dva milijona evrov vredno naloĹžbo je veÄ?inoma zagotovila Kmetijska zadruga Ĺ marje sama, nekaj pa je prispevala tudi drĹžava. Na otvoritvi je bil tudi ÂťdomaÄ?iÂŤ minister PoÄ?ivalĹĄek. Ta je bil kar nekaj let direktor KZ Ĺ marje pri JelĹĄah.

Ne bo pa letos gospodarskega ministra na otvoritvi letoťnjega celjskega MOS-a. Razlog je preprost: v dobi korona virusa se je pokazalo, da pregovor ‚MOS je vsemu kos!› le ne velja v vseh pogojih. Po

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

prvotni prestavitvi so organizatorji zdaj vseeno morali priznati, da so razmere prehude, in tveganje, da bi ĹĄe vztrajali, preveliko. Medtem ko ena od naĹĄih pivovarn vabi, da usmerimo korak v hribe, so svetniki ObÄ?ine RogaĹĄka Slatina Ĺže naredili prvi konkreten korak, da bi griÄ? na zahodnem koncu mesta ÂťkrasilÂŤ Kristal, za slovenske razmere rekordno visok stolp. Svetniki so namreÄ? tudi v drugo potrdili ustrezen odlok o umeĹĄÄ?anju tega stolpa v prostor. Vendar to ĹĄe ne pomeni, da bodo tak stolp na obmoÄ?ju nekdanjega podjetja Mizarstvo res postavili. Nekateri kot moĹžnost za ÂťneÂŤ navajajo tudi referendum, na katerem bi se obÄ?ani odloÄ?ali o tem projektu.

Medtem ko tu nekateri ĹĄe vedno ne vedo, ali je to modra odloÄ?itev ali ne, se je pred dnevi nekaj modrega Ĺže pomikalo po ĹželezniĹĄkih tirih od Celja do Ĺ˝alca. Ne, ni ĹĄlo za kak Âťmodri vlakÂŤ, s kakrĹĄnim se je nekoÄ? vozil naĹĄ voditelj – ne, le Slovenske Ĺželeznice so preizkuĹĄale nov sodoben vlak, kakrĹĄni naj bi v prihodnje vozili po naĹĄih progah.

Kot pravijo na Ĺželeznici, se to ne bo zgodilo v neki daljni prihodnosti, ampak naj bi sodobnejĹĄi vlaki zaÄ?eli redno voziti jeseni. LetoĹĄnji!

Iz starega v novo tudi ne prenavljajo le velenjskega Starega trga, v novo ÂťodevajoÂŤ tudi nekatere celjske objekte in ulice. Tako bosta GubÄ?eva in Lilekova ulica v starem delu Celja po prenovi skoraj neprepoznavni. Nastali sta povsem ÂťnoviÂŤ ulici s sodobno opremo, k temu pa nekateri za ÂťnovoÂŤ ĹĄtejejo tudi to, da bosta namenjeni le peĹĄcem in kolesarjem. Kot nov bo zasijal tudi nekdanji celjski trgovski ponos – veleblagovnica T, ki se bo spremenila v pester Tehnopark. A o tem sem Ĺže pisal? Nekaj novega prihaja tudi iz muzeja, iz celjskega Pokrajinskega muzeja oziroma izpod rok Maje Bausovac in Jureta KrajĹĄka: knjiga Celeia Antiqva. Monografija o Celei od njenih nastankov do zatona v pozni antiki.

Pa ĹĄe to: v Celju je nekatere strah, da bodo izgubili edini sedeĹž pomembne drĹžavne ustanove – Darsa. Ta zaÄ?enja v Ljubljani graditi novo sodobno poslovno stavbo. Ob tem sicer ne napovedujejo selitve uradnega sedeĹža druĹžbe iz Celja, vendar ‌

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

23. julija 2020

Prestrukturiranje v polnem teku V letoĹĄnjem zelo posebnem letu, ki ga je zaznamovala korona kriza, v Mestni obÄ?ini Velenje udejanjajo vse zastavljene investicije, za katere so pridobili nepovratna sredstva – Med najpomembnejĹĄimi nalogami je prestrukturiranje gospodarstva in pridobitev novih delovnih mest Mira ZakoĹĄek

Kljub vsem teĹžavam, ki jih je v naĹĄa Ĺživljenja vnesel korona virus, je delo v Mestni obÄ?ini Velenje v letoĹĄnjem prvem polletju v veliki meri potekalo po zastavljenih naÄ?rtih in potrjenem proraÄ?unu. To velja tudi za vse naloĹžbe, za katere so pridobili nepovratna sredstva. O tem smo se pogovarjali s podĹžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Petrom Dermolom.

Ves Ä?as spremljamo uresniÄ?evanje investicij, ki jih izvajate z nepovratnimi evropskimi sredstvi. So investicije bolj ali manj nemoteno potekale tudi v epidemiji? ÂťTa kriza, ki je seveda tudi nas pahnila v negotov poloĹžaj, ko velikokrat nismo vedeli, kako ukrepati, nam je povzroÄ?ila veliko nevĹĄeÄ?nosti, dodatnega dela, negotovosti, teĹžkih odloÄ?itev ‌ Smo se pa tudi v tistih negotovih Ä?asih zelo dobro zavedali, da moramo poskrbeti za uresniÄ?evanje zastavljenega proraÄ?una in v zvezi s tem tudi za nemoten potek naloĹžb, za katere nam je uspelo pridobiti precej nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev. Teh je skupaj kar za 17 milijonov evrov.

Nekatere inaloĹžbe smo zaÄ?eli Ĺže lani (prireditveni oder in prostor, kolesarske steze), obnovo Starega Velenja pa letos. Vesel sem, da smo bili dovolj preudarni in se odloÄ?ili, da del ne prekinemo, ampak poskrbimo za ustrezne varnostne preventivne ukrepe in dela nemoteno nadaljujemo. Pokazalo se je, da je bila ta odloÄ?itev pravilna in da vse poteka po zastavljenih rokovnikih.ÂŤ

V Ä?rpanju evropskih in drĹžavnih sredstev ste bili v zadnjem obdobju res zelo uspeĹĄni. ÂťRes je, na tem podroÄ?ju smo v samem slovenskem vrhu. Prav je, da poudarim, da je najpomembnejĹĄe delo opravil naĹĄ Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je poskrbel, da so bili programi pravoÄ?asno pripravljeni, da so bili vsebinsko primerno opredeljeni in da so kot takĹĄni tudi dobili podporo.

Naj dodam, da smo bili uspeĹĄni Ĺže v prejĹĄnji finanÄ?ni perspektivi, ko nam je uspelo prenoviti vodovodno in kanalizacijsko omreĹžje ter energetsko obnoviti veÄ?ino javnih objektov, ĹĄol, vrtcev, stanovanjskih blokov ipd.ÂŤ Ste v tem Ä?asu posveÄ?ali pozornost tudi druĹžbenim in ĹĄe posebej socialnim programom? ÂťSkuĹĄali smo se tekoÄ?e odzivati prav na vse potrebe, kar je bilo vÄ?asih kar teĹžko, tudi zato, ker smo del tega obdobja tudi sami delali od doma. Zagotovili smo vso potrebno komunikacijsko opremo, sooÄ?eni pa smo bili z mnogimi dodatnimi ukrepi, ki smo jih morali zaradi nastale situacije udejanjati, da je lahko kljub vsemu Ĺživljenje Ä?im bolj nemoteno teklo.ÂŤ SooÄ?eni ste bili tudi s precejĹĄnjimi gospodarskimi pretresi, med drugim napovedanim velikim odpuĹĄÄ?anjem v Gorenju? ÂťRes je bilo hudo. Pretreslo me je ob misli, kaj bi za to okolje pomenila socialna bomba v obliki tisoÄ? odpuĹĄÄ?enih v Gorenju, kot so napovedovali. Na sreÄ?o je danes situacija, vsaj kar se Gorenja tiÄ?e, povsem drugaÄ?na. PovpraĹĄe-

vanje po njihovih izdelkih je med tem naraslo, imajo nova naroÄ?ila, obeti so boljĹĄi, razvojna razmiĹĄljanja pa tudi pozitivna. Prav razveselili smo se zadnjih novic o odloÄ?itvi, da bo razvojni center za kuhalne aparate za celotno skupino Hisense v Velenju, da so zaÄ?eli delati pomivalne stroje za ameriĹĄki trg in da postaja to-

Zdaj smo Ĺže tako daleÄ?, da smo vzpostavili ustrezne komunikacijske tokove vse do drĹžavnih institucij, ministrstev, bank, do vsega ostalega, kar nujno potrebujemo, da bomo lahko v tukajĹĄnjem okolju zagnali ali razĹĄirili obstojeÄ?e dejavnosti in odpirali nova delovna mesta. Zdaj Ĺželimo oblikovati tudi projektno ekipo,

Peter Dermol: ÂťVeselimo se prestrukturiranja, ki bo prineslo nova delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo.ÂŤ

varna televizorjev tukaj v Velenju realnost. Veliko olajĹĄanje je informacija, da odpuĹĄÄ?anj ne bo, da bodo celo dodatno zaposlovali.ÂŤ So pa vsi ti dogodki (tudi teĹžave v drugih podjetjih) vplivali na to, da je dozorelo spoznanje, da je treba naÄ?rtovano prestrukturiranje pospeĹĄiti? ÂťVsekakor. Kar nekaj dogodkov smo pripravili v zadnjem obdobju z namenom povezovanja gospodarstva, podjetniĹĄtva, obrti in celotnega podpornega okolja.

ki bo delala za privabljanje investitorjev in pomagala obstojeÄ?im gospodarskim subjektom.ÂŤ OÄ?itno pa tukajĹĄnje gospodarstvo ni v tako slabi kondiciji, kot je kazalo v Ä?asu korona krize? ÂťPoÄ?asi dobivamo pregled stanja in moram reÄ?i, da sem prav vesel, da od veÄ?ine veje velik optimizem, Ä?eprav se sooÄ?ajo z ranami, ki jih je skoraj povsod pustila korona kriza. Zbiramo podatke, v kakĹĄnem stanju so posamezna podjetja, katera na-

Ä?rtujejo odpuĹĄÄ?anje, katera zaposlovanje, katera imajo odveÄ? poslovne prostore in katera jih potrebujejo ... Seveda zbiramo tudi informacije o tem, katere kadre bodo podjetja potrebovala, da se bo na vse to lahko odzval tudi naĹĄ izobraĹževalni sistem, ki bo vsekakor moral vkljuÄ?iti tudi potrebe po morebitnem prekvalificiranju delavcev.ÂŤ Zelo intenzivno pa se seveda pripravljate tudi na novo finanÄ?no evropsko perspektivo, iz katere boste lahko veliko ÂťpotegniliÂŤ, gre za velik evropski projekt prestrukturiranja premogovnih regij. ÂťNa to se zelo intenzivno pripravljamo in imamo v tem trenutku Ĺže identificiranih za veÄ? kot 400 milijonov evrov razliÄ?nih projektov. Sicer potrebujemo ĹĄe nekaj kljuÄ?nih odgovorov, ki nam jih mora dati drĹžava, ki mora opredeliti, do kdaj bosta naĹĄa energetska kolektiva obratovala. Skratka, vse skupaj poteka z zelo veliko pozitivne energije in optimizma, tako da moram priznati, da se prestrukturiranja zelo veselim, saj sem prepriÄ?an, da imamo odprte ĹĄtevilne nove priloĹžnosti in da se nam vsem skupaj nasmiha lepa prihodnost.

Verjamem, da bomo priloĹžnosti, ki so pred nami, znali izkoristiti.ÂŤ Tudi obeti na zadnjem sreÄ?anju kluba podjetnikov so bili zelo optimistiÄ?ni: 1.000 novih delovnih mest do leta 2025 in ĹĄe nadaljnjih 2.500 do leta 2035. In to delovnih mest z veÄ?inoma viĹĄjo dodano vrednostjo? ÂťTo sporoÄ?ilo je jasno in glasno. IzreÄ?eno je bilo odgovorno, verjamem v to in se, kot sem dejal, iskreno veselim.ÂŤ ObÄ?ina pri vsem tem lahko pomaga z zagotavljanjem komunalne infrastrukture in prostora, je pa naredila nekaj zelo odloÄ?ilnih in

zelo pomembnih korakov z ustanovitvijo SAĹ A inkubatorja in vzpostavitvijo poslovnih con. ÂťPriznam, da si takĹĄnih uspehov, kot jih dosegamo z delovanjem SAĹ A inkubatorja, nisem niti v sanjah predstavljal. Start-upi Ĺže preraĹĄÄ?ajo naĹĄe prostorske zmoĹžnosti in dosegajo dobre rezultate tudi na globalnih trgih. PrepriÄ?an sem, da se je vsak evro, ki smo ga vloĹžili vanje, bogato obrestoval. Sicer pa so uspeĹĄni tudi pri Ä?rpanju nepovratnih sredstev in se tako v veliki meri Ĺže sami financirajo. Vesel sem, da nam je uspelo pridobiti nepovratna sredstva tudi za nadaljevanje infrastrukturnega opremljanja Poslovne cone Stara vas. Trenutno imamo na voljo Ĺže tri zemljiĹĄÄ?a, ki jih bomo prodali prihodnjim investitorjem, nekaj pa jih znotraj poslovne cone prodajajo tudi zasebni lastniki – in ja, tudi na tem podroÄ?ju se bo v zelo kratkem Ä?asu dogajalo.ÂŤ ÄŒeprav ste zadnja leta veliko vlagali v stanovanjsko gradnjo, je nereĹĄenih vpraĹĄanj, ĹĄe zlasti med mladimi, zelo veliko. Se vam bo tudi s to teĹžavo uspelo bolj odloÄ?no spopasti? ÂťVsekakor raÄ?unam na ugoden razplet pogovorov s stanovanjskim skladom, ki je pokazal interes po sodelovanju in skupni gradnji na parceli med poĹĄto in reko Pako. Veseli me, da se pojavljajo tudi zasebni investitorji, imamo pa tudi SonÄ?ni griÄ?, ki je rezerviran za individualno stanovanjsko gradnjo, ki jo bomo zaÄ?eli, ko bomo videli, da je za to dovolj interesa. Seveda pa si Ĺželimo tudi izgradnjo oskrbovanih stanovanj in dodatnih kapacitet za varstvo odraslih, saj tega prav tako moÄ?no primanjkuje.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekonstrukcija kotlovnice nima osnove v obstojeÄ?ih aktih?

V Ĺ oĹĄtanju pravijo, da soseĹžig ni v nasprotju z obÄ?inskimi akti

Ĺ aleĹĄko EKO gibanje opozarja, da Ĺželi TEĹ samovoljno rekonstruirati kotlovnico, v TEĹ pravijo, da ne gre za gradbeni poseg

Ĺ aleĹĄko eko gibanje zahteva, da Arso nemudoma obvesti investitorja, da brez ustrezne pravne osnove v prostorskem aktu ne more pridobiti okoljevarstvenega soglasja oz. gradbenega dovoljenja za predviden poseg, prav tako pa naj od ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zahteva, da zaÄ?ne postopek spremembe in dopolnitve veljavnih prostorskih aktov. Presodi naj tudi, Ä?e je za tako spremembo prostorskega akta, ki predvideva soseĹžiganje odpadkov, potrebno predhodno izvesti ĹĄe celovito presojo vplivov na okolje. Od Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha, ki naj bi dal pobudo, da bi se odpadki v TEĹ soseĹžigali zgolj v kotlu 6. bloka, pa zahtevajo pojasnilo, ali bo rekonstrukcija kotlovnice bloka 6 za namene soseĹžiga odpadkov potekala v nasprotju s sprejetimi in veljavnimi prostorskimi akti. Ĺ˝upan Darko Menih pojasnjuje: ÂťUvedba soseĹžiga v TEĹ pomeni ohranjanje ciljev izgradnje bloka 6, ki so bili osnova umestitve objekta v prostor oz. sprejetje

Mira ZakoĹĄek

Ĺ aleĹĄko Eko gibanje sporoÄ?a, da doloÄ?ene navedbe v okoljskem poroÄ?ilu vzbujajo utemeljeni sum, da namerava TEĹ kot izvajalec soseĹžiga kar samovoljno rekonstruirati obstojeÄ?o kotlovnico bloka 6, Ä?eprav za kaj takega v obstojeÄ?ih obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtih, s soglasjem Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sprejetih na svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj leta 2007, nima osnove. ÂťV Ĺ aleĹĄkem EKO gibanju smo zaskrbljeni, da gre v primeru nameravanega soseĹžiga odpadkov v TEĹ za poskus zaobida veljavne zakonodaje in s tem tudi za izloÄ?itev lokalne skupnosti, razliÄ?nih soglasodajalcev in prebivalcev obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iz postopkov, ki so predpisani za tak poseg: to pa je sprememba prostorskih aktov,

pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev uporabnega dovoljenja.ÂŤ so zapisali v protestu, ki so ga naslovili na Arso. Dodajajo, da so zaskrbljeni in se hkrati bojijo, da se ponavlja zgodba izgradnje TEĹ 6, Âťki je bila polna zavajanj, lahko tudi laĹži in prevar. Pozivamo vse pristojne drĹžavne institucije, zlasti pa navedene, da storijo vse potrebno, da se prepreÄ?i morebiten nezakoniti postopek za nameravani soseĹžig odpadkov v TEĹ ,ÂŤ ĹĄe pravijo.

Kaj pravijo v TEĹ ?

ÂťTEĹ je zaÄ?el postopek spremembe obstojeÄ?ega OVD za blok 6, in sicer za vpeljavo soseĹžiga nadomestnega trdega goriva.

Lokacija predvidenega posega je v industrijski coni TEĹ , v kateri so Ĺže postavljeni potrebni objekti za pridobivanje elektriÄ?ne in

toplotne energije z vso tehnologijo Ä?iĹĄÄ?enja dimnih plinov, pripravo surove vode in predelavo odpadkov. Dodatna tehnoloĹĄka oprema bi se vgradila znotraj glavnega tehnoloĹĄkega objekta, in to tako, da ne bi spremenila zunanjih gabaritov oz. obstojeÄ?e opreme.

Predviden poseg je torej v industrijskem obmoÄ?ju TEĹ , ki je namenjeno industrijski in poslovni dejavnosti. Prostorsko je obmoÄ?je opredeljeno z ObÄ?inskim podrobnim prostorskim naÄ?rtom za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 TEĹ s spremljajoÄ?imi objekti. Ker ne gre za gradbeni poseg, ampak samo za nadgradnjo tehnoloĹĄke opreme, sprememba OPN in OPPN ni potrebna,ÂŤ pojasnjujejo. đ&#x;”˛

OPPN. Ti cilji so bili in ĹĄe vedno ostajajo: ohranitev lokacije za izvajanje energetske dejavnosti na obmoÄ?ju, ki ima urejeno Ĺže vso potrebno infrastrukturo in vse ostale pogoje za razvoj te dejavnosti, ohranitev energetske uÄ?inkovitosti, zniĹžanje emisijskega faktorja (CO2/kWh), izpolnitev obvez Kjotskega protokola, zniĹžanje stroĹĄkovne/lastne cene elektriÄ?ne energije ter s tem zagotoviti nadaljnji obstoj energetike v Ĺ aleĹĄki dolini, z izborom najboljĹĄe razpoloĹžljive tehnologije (BAT) za velike kurilne naprave zagotoviti najmanjĹĄi moĹžni vnos emisij onesnaĹževalcev, kot so SO2, NOx in prahu v zunanji zrak, doseganje zakonsko predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti onesnaĹženosti zraka s SO2, NOx in delci PM10 in s tem izboljĹĄati kakovost zunanjega zraka.

NaÄ?rtovana vpeljava soseĹžiga zahteva le nadgradnjo obstojeÄ?e tehnoloĹĄke opreme bloka 6 in ne Âťrekonstrukcijo kotlovnice bloka 6 TEĹ ÂŤ, pri Ä?emer se

ohranja osnovna dejavnost tj. proizvodnja elektriÄ?ne energije ob ohranitvi Premogovnika Velenje kot dobavitelja primarnega goriva (lignita). ÄŒe bi investitor oz. pobudnik spremenil tehnologijo ali v kasnejĹĄi fazi predloĹžil podrobnejĹĄo tehniÄ?no zasnovo nameravanega posega, bomo o tem odloÄ?ali naknadno, za zdaj pa nameravano dejavnost soseĹžiga razumemo in obravnavamo kot tehnoloĹĄko nadgradnjo, ki ni v nesoglasju s sprejetim OPPN. Uvedba alternativnega goriva SRF v TEĹ predstavlja razvoj obstojeÄ?e dejavnosti, pri Ä?emer sledi trendom razvoja izrabe alternativnih goriv in okoljske zakonodaje.

Pri naÄ?rtovanem soseĹžigu v TEĹ ni mogoÄ?e govoriti o dejstvu, ki je v nasprotju z obstojeÄ?imi akti.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Poletne aktivnosti na Golteh

GOSPODARSKE novice

Za druĹžbo Golte, d. o. o., je bila prva polovica leta zelo neugodna – ÄŒez poletje Ĺželijo gostom ponuditi Ä?im veÄ? moĹžnosti za aktivna doĹživetja – Del letoĹĄnjih vlaganj je tudi nabava novih sneĹžnih topov Jasmina Ĺ karja

Sredina junija po navadi pomeni zaÄ?etek poletne planinske sezone, ko obiskovalce gora odprtih vrat priÄ?akujejo tudi viĹĄje leĹžeÄ?e planinske koÄ?e. Tudi letos je planinska sezona v polnem zamahu, Slovenija pa obdana z naravnimi hribovskimi lepotami.

Veliko jih je vredno obiskati, poleg tega smo Slovenci tudi narod, ki ljubi naravo in se rad podaja v hribe, saj se tam skrivajo pravi njeni zakladi. S pohodniĹĄtvom, kolesarjenjem, plezanjem, padalstvom, smuÄ?anjem in ĹĄe Ä?im se lahko ukvarjate tudi na bliĹžnjih Golteh, ki jih predvsem zaradi slabe zimske sezone Ä?aka negotova prihodnost, pove direktorica druĹžbe Golte, d. o. o., Suzana Srdić.

tudi nekaj zaposlenih, saj je bila prihodnost negotova, podjetje pa je Şe tako imelo velike likvidnostne teŞave, pove Srdićeva.

Prva polovica leta je bila neuspeĹĄna

Nabor aktivnosti je Ä?ez poletje bogat

ÂťZavedamo se, da se povsod v turizmu v tem trenutku spopadajo s precejĹĄnjim upadom prometa zaradi epidemije, a naĹĄi izzivi, kako ponovno zagnati turistiÄ?no panogo, so ĹĄe toliko veÄ?ji, saj je bila prva polovica leta za nas zelo neuspeĹĄna, zlati zimske sezone, ki je bila predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer. BeleĹžili smo izpad prihodkov v viĹĄini skoraj 1.000.000 evrov. Takoj po koncu zimske sezone nam je zaradi epidemije virusa Covid-19 bilo prepovedano poslovanje, kar je bil ĹĄe dodaten udarec za nas, zato smo iz poslovnih razlogov morali odpustiti

Gospodarska rast se izboljĹĄuje Gospodarska aktivnost, ki je po zaÄ?etku epidemije Covid-19 sredi marca najbolj upadla aprila, se je maja in junija postopno zaÄ?ela izboljĹĄevati, je pa seveda ĹĄe na precej niĹžji ravni kot v enakem obdobju lani. Vendar na izboljĹĄevanje razmer kaĹžejo tudi dostopni podatki za zaÄ?etek julija. Napovedi o okrevanju so sicer negotove, ugotavlja Umar, in so odvisne od teĹžav, ki jih s sabo prinaĹĄa okuĹžba z virusom.

Zaposlenost je ĹĄe vedno nizka. Konec junija je bilo registriranih 89.377 brezposelnih, kar je 26,3 odstotka veÄ? kot junija lani, a za okoli odstotek manj kot konec maja letos.

Ustavno sodiĹĄÄ?e zadrĹžalo spremembe gradbene zakonodaje Ustavno sodiĹĄÄ?e je do konÄ?ne odloÄ?itve zadrĹžalo izvrĹĄevanje doloÄ?b tretjega protikoronskega zakona, ki do konca leta 2021 podaljĹĄujejo spremembe s podroÄ?ja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega vladnega paketa. Sporni Ä?leni med drugim pospeĹĄujejo postopke za pridobivanje gradbenih soglasij in dovoljenj, zaostrujejo pa pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje teh dovoljenj.

Nevladne organizacije in civilne iniciative so za zadaj zadovoljne, vlada pa opozarja, da se s tem ustavljajo ĹĄtevilni za drĹžavo pomembni infrastrukturni projekti. Med drugim tudi postopki za 3. razvojno os.

MenedĹžerka hotela Golte Tina Gjud nadaljuje: ÂťZ obratovanjem smo zelo optimistiÄ?no zaÄ?eli 19. junija, zagnali smo vse poletne aktivnosti, povpraĹĄevanje trenutno je spodbudno. Predvsem gre za domaÄ?e goste, tujih je le peĹĄÄ?ica. Kapacitet imamo dovolj, ĹĄe vedno so na voljo, zato o dodatnih kapacitetah v kakrĹĄnikoli obliki trenutno ne razmiĹĄljamo, usmerjeni smo predvsem v to, kako zapolniti trenutne. Poleti je naĹĄ nabor aktivnosti zelo ĹĄirok, obiskovalcem nudimo najem e-koles, vodene kolesarske ture, voĹžnjo z ziplineom, plezanje po plezalni steni, pohodniĹĄtvo,

obisk Alpskega vrta, skok s padalom v tandemu, atrakcija je tudi voĹžnja z gondolo po najdaljĹĄi ĹžiÄ?nici v Sloveniji, poleg vseh ostalih standardnih storitev, ki jih nudimo v naĹĄem centru. Predvsem Ĺželimo svojim gostom ponuditi Ä?im veÄ? moĹžnosti za aktivna doĹživetja,ÂŤ izpostavi Gjudova.

Poslovni partnerji si Ĺželijo sodelovanja

Krajinski park Golte je v prvem tednu julija izvedel poslovni brunch za vse destinacijske ponudnike, poslovne partnerje, Nihalka v letoĹĄnji poletni sezoni vozi vsak dan, vsake pol ure od 8.00 do 18.00 ure in je vsekakor najboljĹĄa izbira za prihod do naĹĄega centra.

medije ter druge poslovne subjekte. UdeleĹžba predstavnikov je pokazala, da si podjetniki Ĺželijo sodelovanja, obstojeÄ?a nadgradijo ter zastavijo nove cilje skupne promocije destinacij. ÂťIzvedli smo Ĺže prvi projekt, in sicer medijsko predstavitev v avstrijskem Ä?asopisu Kleine Zeitung kot skupno destinacijsko predstavitev. Podobnih projektov si Ĺželimo tudi v bodoÄ?e, tako doma kot tudi v tujini,ÂŤ sta se strinjali obe sogovornici, ki med kratkoroÄ?ne naÄ?rte uvrĹĄÄ?ata tudi poveÄ?anje obiska v zimski sezoni, saj jih v dobrih sezonah obiĹĄÄ?e precej smuÄ?arjev. ÂťV zimski sezoni Ĺželimo predvsem zagotoviti kakovostne proge celo sezono in doseÄ?i Ä?im veÄ? obratovalnih dni, kar verjamemo, da nam bo uspelo tudi s pomoÄ?jo nakupa novih topov, ki so del naÄ?rta letoĹĄnjih vlaganj.ÂŤ †đ&#x;”˛

Predsednik drĹžave sprejel tudi velenjske komunalne delavce Ljubljana, 15. julija – Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v vili PodroĹžnik v Ljubljani podelil priznanje Jabolko navdiha vsem zaposlenim v slovenskem komunalnem gospodarstvu, ki so v Ä?asu trajanja epidemije Covid-19 vlagali izjemen trud v nemoteno izvajanje komunalnih storitev z namenom zagotavljanja Ä?im bolj neokrnjenih pogojev za Ĺživljenje in delo prebivalcev, pa tudi za delovanje vseh drugih kljuÄ?nih sluĹžb in dejavnosti v vsej Sloveniji. Med njimi so bili seveda tudi predstavniki velenjskega Komunalnega

23. julija 2020

podjetja, katerega vodstvo ob tem Ä?estita tudi svojim zaposlenim.

V Ä?asu epidemije se je brez dvoma pokazalo, da veÄ?ina storitev, ki jih izvaja okoli 9.000 zaposlenih v veÄ? kot 140 obÄ?inskih gospodarskih javnih sluĹžbah, sodi med bistvene storitve za delo in Ĺživljenje vseh drĹžavljanov.

NemogoÄ?e si je zamisliti, da bi med epidemijo v zavetju svojega doma odprli pipo in iz nje ne bi pritekla Ä?ista pitna voda, ki jo potrebujemo, da odĹžejamo in nahranimo druĹžino, da Ä?istilne naprave ne bi delovale in bi ne-

OBVESTILO Dne 20. 7. 2020 je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline razpisal prosto delovno mesto

ÂťDirektor Javnega zavoda Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline (Ĺž/m)ÂŤ.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati in ostale informacije so dostopni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje ter na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje, Mestne obÄ?ine Velenje (https://www.velenje. si/e-obcina/javne-objave-razpisi) ter ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj (https://www.sostanj.si/objava/274173).

preÄ?iĹĄÄ?ena odpadna voda onesnaĹževala okolje, da bi se pred naĹĄimi vrati zaÄ?eli kopiÄ?iti odpadki, ki bi privabljali glodavce in ĹĄirili neprijetne vonjave, po

ulicah pa leĹžali potencialno kuĹžni odpadki, ali da se v najteĹžjih trenutkih slovesa od pokojnih ne bi mogli dostojno posloviti od đ&#x;”˛ svojih bliĹžnjih. â€

Mozirski gaj vabi na poletno cvetliÄ?no razstavo

Mozirje – LetoĹĄnje omejitve in navodila za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja novega korona virusa so moÄ?no okrnile tudi obiske raznih parkov, med njimi tudi Mozirskega, ki pa ni zato niÄ? manj lep, kot je bil prejĹĄnja leta. Avgusta zato sicer ne bo tradicionalne poletne razstave cvetja in eksotiÄ?nih Ĺživali. Vseeno pa vas vabijo, da jih obiĹĄÄ?ete, in to prav vsak dan, saj vas bosta cvetliÄ?na mavrica in zeleni tunel resniÄ?no pripeljala v drug svet. Svet cvetja, lepote narave in odmika od vsakdanjih skrbi. Ker ne bodo mogli organizirati tradicionalne poletne razstave cvetja, pa se trudijo, da vam popestrijo vsaj vikende, pa tudi posamezne dneve vse poletje. Mozirski gaj je odprt vsak dan.

Trenutno pa tam poteka tudi nagradna igra za kolo pony. Z njim se lahko popeljete po Gaju in naredite najbolj vĹĄeÄ?no fotografijo, pa đ&#x;”˛ bo nagrada vaĹĄa. â€

Pet novih produktov Luciu fit V Velenjski Ä?okoladnici Lucifer se je lastnik LuÄ?o Ĺ˝gank odloÄ?il, da bodo krizno obdobje, ko je ponekod po Sloveniji in tujini upadla tudi prodaja njihovih izdelkov, uspeĹĄneje preĹživeli z novim produktom. Ustvarili so pet novih izdelkov s skupnim imenom Luciu fit.

Vsi izdelki so brez sladkorja, slajeni s stevio, brezglutenski, naravni, namenjeni pa predvsem ĹĄportnikom in tistim, ki prisegajo na zdrav Ĺživljenjski slog.

Izdanih skoraj 50.000 brezplaÄ?nih vozovnic Po podatkih s prodajnih mest na avtobusnih in ĹželezniĹĄkih postajah je bilo do sredine julija izdanih skoraj 50.000 brezplaÄ?nih vozovnic za upokojence in druge upraviÄ?ence, ki jim pripada ta ugodnost. Ĺ tevilo vlog za izdajo brezplaÄ?nih vozovnic se po zaÄ?etnem porastu zdaj umirja, zato na ministrstvu za infrastrukturo svetujejo, da se zainteresirani za izdelavo brezplaÄ?ne vozovnice obrnejo na prodajna mesta na avtobusnih in ĹželezniĹĄkih postajah, kjer jim bodo vozovnico izdali takoj.

38 odstotkov manj prodanih avtomobilov Prodaja novih vozil v EU se je v prvi polovici leta po podatkih Evropskega zdruŞenja proizvajalcev avtomobilov medletno zmanjťala za 38,1 odstotka. V Sloveniji je bilo v prvi polovici leta prodanih 28.005 novih vozil, kar je 31,9 odstotka manj kot v prvi polovici lanskega leta.

MOS dokonÄ?no odpovedan Celje – ÄŒesar so se odgovorni najbolj bali, se je zgodilo. 53. MOS so morali letos zaradi nepremostljivih ovir, povezanih s korona virusom SARS-CoV-2, dokonÄ?no odpovedati. To je, kot ugotavljajo, v dani situaciji in po pogovoru z epidemiologi edina smiselna odloÄ?itev. Ob tej teĹžki odloÄ?itvi, ki bo sejmu prinesla tudi veliko finanÄ?no breme, pa verjamejo, da Ĺže prihodnje leto prinaĹĄa nov zaÄ?etek. Zato v mislih Ĺže naÄ?rtujejo izvedbo MOS-a in drugih sejemskih dogodkov v letu 2021.

IzkoriĹĄÄ?eno slabih ĹĄest odstotkov bonov V prvem mesecu uporabe turistiÄ?nih bonov, od 19. junija do 19. julija, je bilo unovÄ?enih nekaj manj kot 150.000 bonov skupni vrednosti 20,5 milijona evrov. Gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je z izvajanjem ukrepa zadovoljen in napoveduje, da bodo do konca poletja pripravili naÄ?rt za dodatno spodbujanje gospodarstva. Za turistiÄ?ne bone naj bi drĹžava skupaj po naÄ?rtih namenila 345 milijonov evrov. To pomeni, da je trenutno uporabljenih pribliĹžno 6 % bonov. NajveÄ?krat se je z njimi plaÄ?evalo prenoÄ?iĹĄÄ?a na Obali, na Gorenjskem, v PosoÄ?ju ter v krajih, kjer so terme. Pet destinacij, ki so najbolj izstopale, pa so PortoroĹž, Izola, Moravci, Kranjska Gora in PodÄ?etrtek.

Precej brezposelnih Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je po podatkih zavoda za zaposlovanje maja, ko je priĹĄlo do sproĹĄÄ?anja ukrepov, uvedenih za zajezitev ĹĄirjenja novega koronavirusa, znaĹĄala 9,3 odstotka, kar je 0,2-odstotne toÄ?ke veÄ? kot aprila. Februarja, pred izbruhom epidemije covida-19, je bila brezposelnost 7,9-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila maja najviĹĄja v obmoÄ?ni sluĹžbi zavoda Murska Sobota (13,5 odstotka), 10 odstotkov pa je presegla ĹĄe v obmoÄ?nih sluĹžbah Maribor (11,7 odstotka), Celje (10,3 odstotka) in Sevnica (10,2 odstotka). đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

23. julija 2020

Na kolektivni dopust bolj sproĹĄÄ?eno Vodstvu Gorenja je uspelo v zadnjih dneh pridobiti veliko novih poslov, ĹĄe veÄ? jih napovedujejo za jesenske mesece, tako da odpuĹĄÄ?anja ne bodo potrebna Mira ZakoĹĄek

Velenje, 22. julija – Sindikat SKEI in Svet delavcev je delodajalec seznanil z informacijo o poveÄ?anju naroÄ?il v prihodnjih mesecih, zaradi Ä?esar se bo dodatno zaposlovalo in zato ne obstajajo razlogi za pripravo programa preseĹžnih delavcev in vroÄ?anje odpovedi pogodb o zaposlitvi veÄ?jemu ĹĄtevilu delavcev. Sicer situacija ĹĄe vedno ni najbolj roĹžnata, saj polletno obdobje zakljuÄ?ujejo v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah, a junij je bil Ĺže pozitiven, dobro pa jim kaĹže tudi za naprej. Na pogovor smo povabili predsednika podjetniĹĄkega sindikata Ĺ˝ana Zebo.

Po dolgem Ä?asu negotovosti in stisk ste tokrat dobili optimistiÄ?ne podatke? ÂťZadovoljni smo, da ni priĹĄlo do odpuĹĄÄ?anj veÄ?jega ĹĄtevila delavcev. Z naĹĄo vztrajnostjo, dobronamernimi opozorili, dostojanstvenimi akcijami in spletom nekaterih drugih okoliĹĄÄ?in se je ta zgodba dobro konÄ?ala. Razmere so se stabilizirale in kaĹže, da se bodo ĹĄe izboljĹĄale, saj je po naĹĄih izdelkih veliko povpraĹĄevanja, ĹĄe bolje pa kaĹže za jesensko obdobje. V tem trenutku bodo delavce obdrĹžali, torej odpuĹĄÄ?anj ne bo. Ĺ e veÄ?. Po kolektivnih dopustih jih bodo okoli 100 dodatno zapo-

slili. Upam, da se bo takĹĄno stanje nadaljevalo, da bomo dobro delali, izboljĹĄevali produktivnost, dosegli Ä?im boljĹĄi rezultat, kar se mora poznati tudi pri plaÄ?ah zaposlenih.ÂŤ

â?ą

Junij je bil za Gorenje prvi letoĹĄnji dobiÄ?konosni mesec, poveÄ?alo pa se je tudi ĹĄtevilo naroÄ?il, tako da odpuĹĄÄ?anja ne bodo potrebna.

Da, ravno z nivojem produktivnosti vaĹĄi novi lastniki niso bili zadovoljni in v programu prestrukturiranja so tudi zahteve po tem poveÄ?anju? ÂťKo delavci to sliĹĄimo, smo takoj slabe volje, saj to razumemo kot veliko kritiko, da delamo slabo in premalo. A dejstvo je, da morajo biti za dosego dobrih rezultatov zagotovljeni tudi pogoji.

Moram povedati, da so se novi lastniki na tem podroÄ?ju zelo moÄ?no angaĹžirali in z razliÄ?nimi ukrepi prispevali, da se produktivnost resniÄ?no pomembno dviguje. Spremenili so nekatere poteke del, zagotovili nemoteno

Gorenje na Kitajskem v premijskem segmentu ÂťGu Luo NiÂŤ 70-letnico Gorenja zaznamovali tudi v Pekingu, kjer je predsednik kitajskega zdruĹženja proizvajalcev gospodinjskih aparatov izpostavil, da so ti aparati model za uvajanje sprememb Ĺživljenjskega sloga nove elite na Kitajskem Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnje praznovanje 70-letnice so v Hisense Gorenju izkoristili kot odliÄ?no priloĹžnost za predstavitev znamke in njenih kljuÄ?nih prednosti kitajskim potroĹĄnikom.

OdloÄ?ili so se jim jih kar najbolj pribliĹžati tudi s prilagoditvijo imena blagovne znamke izgovorjavi in razumevanju kitajskih potroĹĄnikov, kot je to na Kitajskem obiÄ?ajno za tuje blagovne znamke.

Tako s ponosom predstavljajo ÂťGu Luo NiÂŤ.Gorenje kot uspeĹĄno evropsko blagovno znamko gospodinjskih aparatov po najviĹĄjih evropskih standardih.

Z Ĺželjo, da bi kitajskim potroĹĄnikom blagovno znamko predstavili v njihovem jeziku, so uvedli njihovo fonetiÄ?no interpretacijo imena Gorenje kot ĺ?¤ 洛尟 (Gu Luo Ni). ‘Gu’ predstavlja tradicijo evropske blagovne znamke s 70-letno dediĹĄÄ?ino, ‘Luo’ ponazarja obÄ?utek za eleganco in oblikovanje, osredotoÄ?eno na potroĹĄnika, ‘Ni’ pa je

ideja globalizacije in poenostavitve. Gu Luo Ni je torej spoj veÄ?kulturnega uteleĹĄenja evropske tradicije, sodobnega oblikovanja, odliÄ?nosti in preprostosti s trajnim, brezÄ?asnim ĹĄarmom.

Pozicioniranje blagovne znamke Gorenje bodo na kitajskem trgu podprli s ĹĄtevilnimi aktivnostmi, da bi lahko vrhunske gospodinjske aparate Gorenje pribliĹžali Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu kitajskih druĹžin. Ena teh aktivnosti je bilo uradno praznovanje 70-letnice Gorenja, ki je potekalo v Pekingu. Na tem dogodku je Wang Lei, predsednik kitajskega zdruĹženja proizvajalcev gospodinjskih aparatov, izpostavil Gorenje kot model za uvajanje sprememb Ĺživljenjskega sloga nove elite na Kitajskem.

Strategija pribliĹževanja potrebam konÄ?nih potroĹĄnikov na zahtevnem kitajskem trgu predstavlja odliÄ?no priloĹžnost za vse tovarne gospodinjskih aparatov, pa tudi za uspeh celotne skupine đ&#x;”˛ Hisense.â€

oskrbo sestavnih delov, priÄ?akujejo pa se tudi veÄ?je posodobitve tehnoloĹĄkih procesov. Ti uspehi vnaĹĄajo veÄ? zadovoljstva tudi med delavce in upam, da bo ĹĄlo v prihodnje v to smer. Bomo pa v sindikatih seveda tudi zaÄ?eli pogajanja, da bomo od teh izboljĹĄanj imeli korist vsi.ÂŤ

koliÄ?ine, to pa pomeni tudi bolj stabilne zaposlitve.ÂŤ

halnih aparatov za celotno skupino Hisense? ÂťTo je za nas izjemno pomembno in utrjuje naĹĄo varnost, saj je dovolj velik signal, da Ĺželi novi lastnik razvijati in nadgrajevati dosedanjo dejavnost Gorenja. Razvoj je zagotovo ena najpomembnejĹĄih dejavnosti in ponosni smo,

â?ą

Po kolektivnih dopustih naj bi v Gorenju znova dodatno zaposlovali, potrebovali bodo okoli 100 delavcev.

Ĺ˝an Zeba: ÂťVsem sodelavcem Ĺželim, naj Ä?im lepĹĄe preĹživijo svoj dopust in se izognejo krajem, ki so opredeljeni za nevarne.ÂŤ

Pa ĹĄe nekaj drugih spodbudnih novic je priĹĄlo v zadnjih tednih iz Hisense Gorenja, med drugim vzpostavljate razvojni center ku-

da ga bomo imeli tukaj, da bodo torej vlagali v izobraĹževanje in vrhunske kadre. To je pomembno za celotno lokacijo tukaj v Velenju in to odloÄ?itev pozdravljamo.

Seveda so tu ĹĄe pralni, suĹĄilni in pomivalni aparati.ÂŤ ZaÄ?eli pa boste tudi proizvodnjo pomivalnih strojev za ameriĹĄki trg? ÂťTudi to pozdravljamo, si pa zelo Ĺželimo, da bi zaÄ?eli proizvajati aparate tudi za kitajskega, kar je bilo tudi obljubljeno ob prevzemu. Ti trgi so veliki, prinesli bi dodatne proizvodne

V Gorenju razpisujejo ĹĄtipendije V druĹžbah Gorenje, d. o. o., Gorenje Keramika in Gorenje Orodjarna razpisujejo ĹĄtipendije za ĹĄtudijsko leto 2020/21. Za ĹĄtipendije v Gorenju, d. o. o. in Gorenju Keramika zbirajo prijave do 5. septembra, za ĹĄtipendije v Gorenju Orodjarna pa do 15. avgusta. đ&#x;”˛

Vzpostavitvi proizvodnje televizorjev niste Ä?isto zaupali, a zdaj bo ta, kot kaĹže, tudi stekla? ÂťBili smo negotovi, ker to ni teklo tako, kot je bilo na zaÄ?etku obljubljeno, a na zadnjem sestanku so zagotovili, da aktivnosti Ĺže teÄ?ejo in da naj bi proizvodnja resniÄ?no stekla v zaÄ?etku prihodnjega leta, zanjo pa bodo potrebovali okoli 300 novih delavcev. Potrebno se bo potruditi in pritegniti dovolj dobrih delavcev. Seveda je tudi moĹžno, da se ob morebitnem padcu naroÄ?il gospodinjskih aparatov v to tovarno nekateri delavci samo prerazporedijo.ÂŤ Delali ste tudi v Ä?asu korona krize, in to ob zelo zaostrenih preventivnih varnostnih ukrepih.

Te ĹĄe vedno dosledno izvajate. Je pri tem kaj teĹžav, saj se vsi dobro

â?ą

Po novem letu se obeta zaposlitev 300 delavcem v novi tovarni televizorjev.

zavedamo, kako teĹžko je nositi masko pri fiziÄ?nem delu v poletni vroÄ?ini? ÂťRes je, da si jih veÄ?ina Ĺželi odloĹžiti, vendar pa se je treba zavedati, kako pomembno je za nas vse skupaj dosledno izvajanje ukrepov in resniÄ?no lahko Ä?estitamo tako vodstvu, ki jih je s sistemom ukrepov zelo hitro vzpostavilo tudi zaposlenim in se jih dosledno drĹžimo. ÄŒas korona krize smo preĹživeli brez okuĹžb, zdaj pa so se pojavile tudi v Gorenju, zato se bodo ukrepi ĹĄe bolj dosledno izvajali.ÂŤ

Sindikati so bili veseli podpore Boruta Pahorja

Med tistimi, ki so podprli sindikate v Ä?asu, ko so se borili proti odpuĹĄÄ?anju, je bil tudi predsednik drĹžave Borut Pahor, kar cenijo.

Veliko dobrih informacij ste torej pridobili, zato na kolektivni dopust odhajate bolj sproĹĄÄ?eno? ÂťRes je to Ä?isto drugaÄ?e, kot je bilo ĹĄe pred nekaj tedni, ko smo po vsej Sloveniji opozarjali na naĹĄe tegobe. Zdaj je naĹĄa prihodnost bolj optimistiÄ?na. Naj pa tudi takole pozovem svoje sodelavce, da se preventivnih ukrepov drĹžijo tudi v Ä?asu dopustov, predvsem pa, da ne odhajajo na obmoÄ?ja, ki so opredeljena za nevarna, da se bodo torej s kolektivnega dopusta vrnili zdravi in da bomo tako kos nalogom, ki so pred nami v zadnjih mesecih leta. V imenu sindikata SKEI Gorenje bi se zahvalil vsem, ki so nam stali ob strani, nam zaupali in nudili podporo v akciji Âťbrez Gorenja ni VelenjaÂŤ. Poudaril bi, da se je s politiÄ?nega vrha oglasil in nam prisluhnil le predsednik drĹžave Borut Pahor, kar cenimo in spoĹĄtujemo.ÂŤ Ĺ e sporoÄ?ilo za konec? ÂťTakoj se moramo v podjetju osredotoÄ?iti na izboljĹĄanje medsebojnih odnosov, za bolj optimistiÄ?no vzduĹĄje, za boljĹĄe plaÄ?e in nagrajevanje, da proizvodna lokacija v Velenju postane zanimiva in privlaÄ?na za nove delavce. Vsekakor pa je naloga novega lastnika, da v drugi polovici leta tudi uradno obeleĹžimo 70-letnico Gorenja. đ&#x;”˛

OBRAÄŒUN KOMUNALNIH STORITEV JANUARJUNIJ 2020, INDIVIDUALNE HIĹ E Uporabnike komunalnih storitev obveĹĄÄ?amo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obraÄ?un komunalnih storitev za individualne hiĹĄe za obdobje januar-junij 2020. Skupno je bilo izstavljenih 6.918 obraÄ?unov. 3.053 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v dobro v skupni vrednosti 124.803 â‚Ź, kar predstavlja 3,3 % prihodkov realizacije komunalnih storitev individualnih hiĹĄ v obdobju januar-junij 2020; 3.865 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme v skupni vrednosti 146.980 â‚Ź, kar predstavlja 3,88 % realizacije komunalnih storitev individualnih hiĹĄ v obravnavanem obdobju. Znesek obraÄ?unov v dobro se uporabnikom upoĹĄteva pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oz. raÄ?unih.

Pregled obraÄ?unov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: ObraÄ?un v EUR 0,00 - 50,00

KoroĹĄka cesta 37/b 3320 Velenje

Ĺ tevilo obraÄ?unov – dobro uporabnikov

Ĺ tevilo obraÄ?unov – breme uporabnikov

2.336

3.057

50,00 – 100,00

395

438

100,00 – 150,00

160

159

150,00 – 200,00

70

78

200,00 – 350,00

70

70

350,00 – 500,00

14

24

8

21

3.053

3.865

nad 500,00 SKUPAJ

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 15. julija Odbor DrĹžavnega zbora za gospodarstvo je podprl dopolnjen predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh in pri tem sprejel dopolnilo, s katerim ĹĄirijo nabor izjem, med drugim na manjĹĄe prodajalne.

Odbor DrĹžavnega zbora za kulturo, ki je veÄ? kot 10 ur razpravljal o besedilih sprememb medijske zakonodaje, je z 10 glasovi za in 7 proti sprejel sklep, naj vlada pri nadaljnji pripravi zakonodaje predvidi zadostno financiranje RTV in STA. Pred DrĹžavnim zborom je pred omenjeno sejo odbora za kulturo potekal shod za svobodo slovenskih medijev. UdeleĹženci so poudarili pomen neodvisnosti javne RTV in zahtevali nevmeĹĄavanje politike v delo novinarjev.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je zaÄ?elo postopek za oceno ustavnosti 2. Ä?lena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19.

Za prilagoditev mobilne aplikacije je prispelo ĹĄest ponudb, izbrano je bilo podjetje RSTEAM.

Izvedeli smo, da se je na poziv za oddajo ponudb za razvoj mobilne aplikacije za obveĹĄÄ?anje o stikih z okuĹženimi s covidom-19 odzvalo ĹĄest ponudnikov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je podpisal izvrĹĄni ukaz, ki odpravlja posebno obravnavo Hongkonga in ga obravnava tako kot celinsko Kitajsko.

KliniÄ?ni testi so pokazali, da je cepivo za covid-19, ki ga je razvilo ameriĹĄko podjetje Moderna, varno in da je pri vseh 45 sodelujoÄ?ih izzvalo tvorbo protiteles.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin sta po telefonu govorila o razmerah na vzhodu Ukrajine, o Iranu in Libiji.

ÄŒetrtek, 16. julija V DrĹžavnem zboru je bilo govora o predlogu novele zakona o trgovini. Zagovorniki so opozarjali na pravico delavcev do nedeljskega poÄ?itka, nasprotniki pa na omogoÄ?anje svobodne gospodarske pobude.

DrĹžavni zbor je na izredni seji sklenil, da je predlog zakona, ki predvideva 780 milijonov evrov investicij za Slovensko vojsko, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Notranji minister AleĹĄ Hojs je pred sejo vlade potrdil, da ostaja minister vsaj do interpelacije, torej vsaj do redne septembrske seje drĹžavnega zbora.

V javnost je pricurljala informacija, da naj bi predsednica

O nedeljskem zaprtju trgovin bodo poslanci ĹĄe razpravljali.

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

DeSUS-a Aleksandra Pivec po nezaupnici ljubljanskega pokrajinskega odbora tovrstno zavrnitev prejela ĹĄe na celjskem. V odzivu je PivÄ?eva dejala, da je mnogo Ä?lanov sreÄ?anje bojkotiralo in da ni priĹĄlo do nezaupnice.

V Bolgariji je premier Bojko Borisov po veÄ? dneh protivladnih protestov v Bolgariji, ki zahtevajo odstop celotne vlade, odstavil ministre, pristojne za finance, gospodarstvo in notranje zadeve.

V Makedoniji je bilo znano, da je zmago na predÄ?asnih volitvah zabeleĹžila socialdemokratska stranka nekdanjega premierja Zorana Zaeva, ki je Makedoncem obljubila pot v Evropsko unijo.

VeÄ? kot dva tisoÄ? protestnikov je sredi Moskve zahtevalo razveljavitev julijskega referenduma, ki predsedniku Vladimirju Putinu dopuĹĄÄ?a, da bo na oblasti vse do leta 2036.

Petek, 17. julija Odmevalo je, da je vlada veÄ?er prej sprejela sklep, s katerim je z mesta glavne inĹĄpektorice trĹžnega inĹĄpektorata razreĹĄila Andrejko Grlić.

Informacijska pooblaĹĄÄ?enka je pojasnila, da so mursosoboĹĄki policisti na boĹžiÄ?ni veÄ?er ob 23.24 preverjali nekega drugega JoĹžefa Horvata in ne poslanca JoĹžefa Horvata. Kot je bilo poudarjeno, dozdajĹĄnje ugotovitve ne kaĹžejo sistemskih krĹĄitev pri vpogledovanju policije v osebne podatke politikov. Ĺ e en petek je pomenil ĹĄe eno zbiranje protivladnih protestnikov. Namesto pred DrĹžavnim zborom so se tokrat zbrali na Âťljudski skupĹĄÄ?iniÂŤ pred stavbo RTV. Skrbelo nas je, ker se ĹĄtevilo potrjenih primerov na koronavirus pri nas ni zmanjĹĄevalo. Dan prej je bilo v Sloveniji pozitivnih 19 oseb, enako ĹĄtevilo kot dan in dva prej.

Protestniki so se tokrat zbrali pred RTV Slovenija.

Velika Britanija in zaveznice so obtoĹžile Rusijo, da z Âťneodgovornimi kibernetskimi napadiÂŤ skuĹĄa ukrasti podatke o razvoju cepiva proti covidu-19. Moskva je oÄ?itke zavrnila kot neutemeljene.

V Bruslju se je priÄ?el vrh voditeljev EU, na katerem je bilo najtrĹĄi oreh vpraĹĄanje povezave med vladavino prava in proraÄ?unom. Po sedemurni razpravi in posvetovanjih v oĹžjih sestavah so bili pogledi voditeljev na obseĹžen sveĹženj pomoÄ?i za obnovo po pandemiji diametralno nasprotni.

Sobota, 18. julija Na mejnih prehodih je nastajala velika gneÄ?a. Zastoj na avstrijski strani pred predorom Karavanke je bil dolg kar 25 km.

Nikakor ni pojenjal nemir v stranski DeSUS. Po ljubljanskem in celjskem pokrajinskem odboru so nezadovoljstvo s sodelovanjem DeSUS-a v vladni koaliciji izrazili tudi v pokrajinskem odboru za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje.

23. julija 2020

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da je med okuĹženimi s koronavirusom deset odstotkov zdravstvenih delavcev.

Kot so ĹĄe povedali, bo organizacija konec meseca na Kitajsko poslala ekipo mednarodnih strokovnjakov, ki bo preuÄ?ila izvor virusa.

Pestro je bilo v Ĺ paniji. Oblasti v Kataloniji so ĹĄtiri milijone prebivalcev v pokrajini pozvale, naj ostanejo doma in se zbirajo v skupinah po najveÄ? 10 ljudi.

Regionalne oblasti so v ĹĄpanski

Ĺ tevilo okuĹženih v ZDA je ĹĄe naprej skokovito rastlo. Politiki so se medtem odloÄ?ali, ali naj bo noĹĄnja mask obvezna ali ne.

regiji Aragonija odredile zakol veÄ? kot 90 tisoÄ? minkov na eni od tamkajĹĄnjih farm, potem ko so pri 87 odstotkih Ĺživali potrdili okuĹžbo s koronavirusom.

V ZDA so drugi dan zapored potrdili veÄ? kot 70 tisoÄ? okuĹžb s koronavirusom, Ä?etrti dan zapored pa veÄ? kot 900 smrti. AmeriĹĄka politika se ob tem ni uspela uskladiti, ali naj bodo maske obvezne ali ne.

Voditelji Ä?lanic EU so tudi drugi dan celodnevnih pogajanj konÄ?ali brez preboja pri iskanju dogovora o sveĹžnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa.

Nedelja, 19. julija Na vrhu Evropske unije v Bruslju so voditelji drĹžav Ä?lanic Ĺže tretji dan skuĹĄali doseÄ?i dogovor o sveĹžnju za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19. Jabolko spora je bilo med drugim tudi spoĹĄtovanje vladavine prava kot pogoj za prejem pomoÄ?i.

V tem oziru so domaÄ?i mediji posredovali neuradne informacije, da se Slovenija pridruĹžuje mnenju MadĹžarske in Poljske in nasprotuje povezavi med evropskim denarjem in spoĹĄtovanjem vladavine prava. Na to se je hitro odzvalo veÄ? strank in politikov, ki so izrazili zaskrbljenost.

Evropski voditelji so bili aktivni ĹĄe naprej. Dobesedno vso noÄ? so se pogajali v razliÄ?nih manjĹĄih skupinah, a dogovora tudi do jutra niso dosegli.

Ponedeljek, 20. julija Pri prestopanju meje s HrvaĹĄko je v veljavo stopil nov odlok, po katerem lahko osebe, ki jim bo odrejena karantena, v drĹžavo vstopajo na katerem koli mejnem prehodu.

Ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec in glavni tajnik ĹĄolskega sindikata Sviz Branimir Ĺ trukelj sta uskladila spremembe pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraĹževanju.

Na osnovi obsodbe vohunjenja za ZDA in Izrael so v Teheranu obsodili moĹĄkega, ki je med drugim sodeloval tudi pri iskanju in likvidaciji iranskega generala Kasema Solejmanija.

Proti veÄ?eru je predsednik Evropskega sveta Charles Michel voditeljem Ä?lanic Evropske unije posredoval nov pogajalski predlog o skladu za okrevanje Evropske unije po pandemiji koronavirusne bolezni 19.

Dobra novica je priĹĄla iz Velike Britanije: cepivo proti korona viWHO napoveduje, da bi se mnoĹžiÄ?no cepljenje proti koronavirusu lahko priÄ?elo sredi prihodnjega leta.

rusu, ki so ga razvili na univerzi v Oxfordu, je spodbudilo imunski odziv. Svetovna zdravstvena organizacija je napovedala, da bi se lahko mnoĹžiÄ?no cepljenje zaÄ?elo sredi leta 2021.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je znova vzbujal pozornost s svojo nenavadno retoriko.

Med drugim je medijem dejal, da se bo ĹĄele, ko bo videl rezultate novembrskih volitev, odloÄ?il, ali jih bo spoĹĄtoval.

Torek, 21. julija Ĺ˝e zjutraj nas je razveselila novica, da je vrh EU peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju le dosegel dogovor o sveĹžnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1074 milijard evrov. Kot smo izvedeli, bodo morale drĹžave dolg vrniti do leta 2058, in sicer z zaÄ?asnim dvigom praga svojih virov.

Premier Janez JanĹĄa je ob tem povedal, da lahko Slovenija iz sveĹžnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih raÄ?una na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov. Tak dogovor so pozdravili tudi slovenski evropo-

Dogovor o sveĹžnju za obnovo Evrope je bil vendarle doseĹžen.

Da bi priĹĄli do kompromisa, so se voditelji Ä?lanic EU usklajevali tudi v manjĹĄih skupinah.

Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da je bilo dan prej zabeleĹženo rekordno ĹĄtevilo okuĹžb s korona virusom v enem dnevu: veÄ? kot Ä?etrt milijona.

Iransko pravosodje je po obseĹžni spletni kampanji proti njihovi usmrtitvi odobrilo ponovno sojenje za tri protestnike.

slanci, pozitivni odzivi pa so se vrstili tudi na slovenskem politiÄ?nem parketu, celo ponekod v opoziciji.

Izvedeli smo, da je bilo dan prej pri nas potrjenih 24 okuĹžb z novim korona virusom. Ĺ e tretji dan zapored je umrl en okuĹžen bolnik.

Egiptovski parlament je soglasno potrdil napotitev vojske v tujino z namenom obrambe nacionalne varnosti, potem ko je predsednik Abdel Fatah Al Sisi zagrozil z vojaĹĄkim posredovanjem proti silam, ki jih v Libiji podpira TurÄ?ija.

Strah “Mami, ti bom narisal eno masko ‌ takole. Zdaj pa ĹĄe veliko brazgotin, izgledaĹĄ kot lobanja.â€? Preden zaÄ?neva, si obraz iz varnostnih razlogov na debelo namaĹžem z mastno kremo za otroĹĄke riti. Kalin ustvarja s paleto barv za pusta, mazljive so in s Ä?opiÄ?em se jih da med seboj lepo meĹĄati, to ga veseli. Izbere modro, ki jo zmeĹĄa z vijoliÄ?asto, kar zmeĹĄa s Ä?rno, v kar umeĹĄa rdeÄ?o in na koncu ĹĄe malo rumene. Okoli ust, vkljuÄ?ujoÄ? nosnice, nariĹĄe krog. Sledita dva kroga okrog oÄ?i. Nato moram oÄ?i zapreti, barva veke. Zahteva, da oÄ?i spet odprem, barva mi ustnice, tudi malo znotraj, da zaÄ?utim okus neÄ?esa, Ä?esar se ne jĂŠ, in vse naokoli. Sledijo podolĹžni rezi v Ä?elo in lica, kroĹžni rez okoli vratu ter trikotni rez v dekolte. Rezultat je zanimiv in nenavadno moÄ?an; Kalin riĹĄe intuitivno in brez predsodkov, olepĹĄav ali pretvarjanja. Poslikava ni make-up ali le dekoracija, je bistvo. Izgledam kot lobanja, morda. Predvsem pa izgledam kot Kaja AvberĹĄek osamljena bojevnica iz pravljiÄ?nega plemena iz pravljiÄ?ne dĹžungle. In pravljica je v resnici resniÄ?nost in med barvami sta tudi Ä?rna in rdeÄ?a. “StraĹĄljiva si,â€? pravi Deyan, ko me vidi. “S tvojega obraza ne morem razbrati Ä?ustev.â€? Saj ravno v tem Ä?epi namen moje maske, kaj? Masko nosim, dokler Kalina ne spravim spat. PoÄ?utim se – Ä?udno. MoÄ?no, drugaÄ?e, poudarjeno enako. “Ampak zakaj si jo hoÄ?eĹĄ dat dol, mami?â€? “Da ne bom vse posteljnine poflekala ‌â€? “Pa saj lahko v stroju operemo.â€? “Pa se bom vseeno umila, a je prav.â€? “Prav.â€?

(Pred nekaj meseci, za materinski dan, Kalin prviÄ? poskrbi za mojo prazniÄ?no – materinsko obrazno poslikavo. Vzame vse ĹĄminke, kar jih premorem – krvavo rdeÄ?o, rdeÄ?o fuksijasto, ĹžareÄ?e oranĹžno in fluorescentno roza ter nekaj zelo starih bleĹĄÄ?eÄ?ih senÄ?il za veke. Opis njegovega projekta gre takole: “Narisal ti bom veliko ran, tudi na vratu, ker so ti odrezali glavo. Tako boĹĄ lepa, da bodo vse tvoje prijateljice na jogi hotele biti tako lepe kot ti.â€? Takrat se pred poslikavo ne namaĹžem s kremo in ĹĄminke so izgleda res narejene, da trajajo. Ĺ e naslednji dan je oÄ?itno, da prihajam z boja.)

Hodim po ploÄ?niku, naproti mi prihaja mlada Ĺženska, enega otroka pelje v voziÄ?ku, drug se je drĹži za roko. Ĺ˝enska ima masko na bradi, ko se mi pribliĹža, si jo povezne Ä?ez usta in nos, ko se prekriĹžava in mi je Ĺže za hrbtom, se iz radovednosti ozrem nazaj. Masko si potisne nazaj pod brado, potencialna nevarnost v obliki mene je mimo. DaleÄ? naokrog ni drugih ljudi. Ne morem, da me ne zmoti.

S Kalinom greva v trgovino z igraÄ?ami, dvema malima punÄ?kama bi rada kupila darilci. Poveznem si masko, seveda. Kalin veselo steÄ?e k neki posebej hecni Ĺžabi in jo, kot bi skoraj zagotovo naredil vsak ĹĄtiriletni otrok, prime v roko in se ji smeje. “Ne sme se dotikati! NamaĹži mu roke z alkoholom!â€? ZakliÄ?e zamaskirana prodajalka. Kar se mi zgodi v glavi, je: “Greva takoj ven, Kalin!â€? Vendar poskuĹĄam svojo prvo reakcijo omiliti in racionalizirati, dvakrat globoko vdihnem, se ozrem naokoli in zagledam alkohol za roke kupcev. Veliko rok se dotakne te flaĹĄke, kaj.

Nedoslednost na vsakem koraku mi stiska grlo. Kalinu ĹĄpricnem malo alkohola na roke, Ä?udno me gleda, seveda mu vse razloĹžim, prodajalko je strah, da ne bi umazala njenih prodajnih artiklov. Od strani pogleduje k nama, “a zdaj pa lahko primem, mamiâ€?, “raje ne, Kalin, a veĹĄ kaj, greva raje ven, bova nekje drugje poiskala.â€? Prodajalki reÄ?em hvala lepa in na svidenje, ne pogleda me, ne odzdravi.

Peljeva se z avtobusom proti domu. “Mami, tisti ljudje, ki jih je zelo strah, imajo tudi v svojih hiĹĄicah gor maske, a ne, in to ni fajn!â€? ‚›Ni fajn, ne. Ampak naj jih seveda imajo, Ä?e se tako bolje poÄ?utijo.›› “A je tebe strah, mami?â€? “Ne, mene ni niÄ?esar strah.â€? Kar seveda ni Ä?isto res in to Kalin Ä?uti in ve. Mama bojevnica - zgled mora biti in je zelo zelo pogumna, to vedi, mali moĹž. “No, vÄ?asih me je pa res malo strah takih ljudi, ki jih je zelo strah. Ampak ne preveÄ?.â€?

Strah je postal vrlina. ÄŒe te je strah, si OK. ÄŒe te je strah, pripadaĹĄ in si druĹžbeno odgovoren, zgleden drĹžavljan, z nagobÄ?nikom utiĹĄani drĹžavljan.

Sem tu, da dvigujem kolektivno zavest.

NE, NI ME STRAH. đ&#x;”˛

Slovenija ostaja neto prejemnica Voditelji Ä?lanic EU so peti dan pogajanj dosegli dogovor o sveĹžnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vkljuÄ?uje prihodnji sedemletni proraÄ?un v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Premier Janez JanĹĄa je dejal, da lahko Slovenija iz sveĹžnja raÄ?una na 10,5 milijarde evrov (od tega je pribliĹžno 6,6 milijarde nepovratnih sredstev, ki nam jih ne bo treba vrniti) in ostaja neto prejemnica. SploĹĄna ocena v Sloveniji je, da je dogovor dober. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

59 podjetij in 91 delovnih mest SaĹĄa inkubator vse bolj posega v vse pore gospodarskega Ĺživljenja v SaĹĄa regiji, prepoznaven in primer dobre prakse na ĹĄtevilnih podroÄ?jih pa je tudi v slovenskem merilu Mira ZakoĹĄek

Svetniki so na zadnji seji obravnavali tudi poroÄ?ilo o delu SaĹĄa inkubatorja v preteklem letu. Bili so zadovoljni – kako tudi ne, saj je ta institucija v celoti izpolnila priÄ?akovanja in poleg tega pridobila za svoje delovanje znatna finanÄ?na sredstva, tako da postajajo vse manj odvisni od Mestne obÄ?ine Velenje. Tudi lansko poslovno leto so sklenili uspeĹĄno, seveda s pozitivnim rezultatom.

Na pogovor smo povabili njihovo direktorico Karlo Sitar, ki v teh dneh skupaj z ekipo Ĺže pridno naÄ?rtuje jesenske aktivnosti.

Pravzaprav lahko mirno reÄ?emo, da ste vsako leto bolj uspeĹĄni. Kaj pa je tisto, kar bi za preteklo leto Ĺželeli posebej poudariti? ÂťPoleg tega, da smo v celoti izpolnili zastavljeni naÄ?rt, nam je Spirit potrdil projekt, vreden skoraj pol milijona, izvajali pa ga bomo naslednja tri leta. Opravili smo veÄ? kot 2.300 mentorskih ur, izvedli 68 dogodkov, izobraĹževalnih delavnic, promocijskih delavnic, ne samo v Velenju, ampak celotni SaĹĄa regiji, da krepimo svojo vlogo na celotnem obmoÄ?ju. Nastalo je 11 novih podjetij in 22 novih delovnih mest. MogoÄ?e se to komu ne zdi veliko, a verjamem, da vsako delovno mesto v Velenju ĹĄteje in da bomo

â?ą â?ą

Ekipa SaĹĄa inkubatorja: Karla Sitar, Tanja Ĺ˝evart, Jan BoÄ?ek, Sara Skok Marić

Mnoga podjetja, ĹĄe zlasti tista s podroÄ?ja informacijskih tehnologij, avtomatizacije in spletne prodaje, so rasla tudi v korona krizi.

te ĹĄtevilke v prihodnje samo ĹĄe krepili. Ĺ e posebej ponosni smo na odliÄ?no izpeljan program (po mnenju udeleĹžencev) Future 4.0.

Tega smo letos prijavili na Gospodarski zbornici Slovenije kot druŞbeno inovacijo. Izvedli smo 5 projektov, dve naťi podjetji pa sta pridobili P2 zagonska sredstva, vsako po 54.000 EUR, eno nagrado za inovacijo, eno ruskega investitorja ‌

Lani ste uvedli kar nekaj novosti? ÂťPoleg omenjenega programa Future 4.0 naj poudarim, da smo bili na nacionalni ravni povabljeni v konzorcij z GZS in CorpoHub za sistemsko povezovanje korporacij in startupov – v projekt KorpostartÂŤ, v sklopu katerega sistemsko izobraĹžujemo tako startupe kot korporacije, da se znajo bolj uÄ?inkovito povezovati.

Kako pa je letos? Kako je na vaĹĄe delovanje vplivala korona kriza? ÂťV tistem Ä?asu smo bili zelo aktivni, dobesedno preko noÄ?i smo postali ‚on-line› servis za naĹĄa podjetja (svetovanja, pri-

â?ą

Podjetja dobro poslujejo, lani so ustvarila za 11 milijonov prihodkov in 544 tisoÄ? evrov dobiÄ?ka.

nostjo do obÄ?instva osredotoÄ?ili na zagotavljanje varnega ogleda filma. Sprejeli so vrsto ukrepov, doloÄ?ili protokol, usposobili osebje, ozavestili obiskovalce in tako Ĺže 1. junija ponovno zaÄ?eli predvajati filmske predstave. Na roko jim gre letni Ä?as, saj imajo poleti navado predvajati filme na prostem pred kulturnim domom. ÄŒeprav marca ĹĄe ni bilo znano, ali bodo projekt Zvezde

pod zvezdami lahko izvedli, so v upanju, da jim bo vendarle uspelo, Ĺže pripravili program ponedeljkovih projekcij. V izboru so naslovi, ki so zaznamovali minulo filmsko sezono.

Pri sestavljanju sporeda morajo biti ĹĄe bolj iznajdljivi kot obiÄ?ajno, saj so bili veliki filmski festivali, ki prinaĹĄajo novosti sezone, odpovedani oziroma preseljeni na splet, pa tudi produkcijske

Bo kmalu spet lahko tako polno?

Z ozirom na trenutno ponudbo filmov in nekoliko bolj zadrĹžano vedenje obÄ?instva so predstave na sporedu ob nedeljah in ponedeljkih. Pripravljeni pa so, da morda Ĺže septembra, Ä?e bodo epidemioloĹĄke razmere to dopuĹĄÄ?ale, zaĹženejo program od petka do ponedeljka.

Doslej je pod okriljem SaĹĄa inkubatorja, nastalo Ĺže 59 podjetij, ki so ustvarila 91 delovnih mest.

v Poslovnem centru Standard.

Pohvalimo pa se lahko tudi, da so nekatera naĹĄa podjetja v tem Ä?asu rastla.ÂŤ Kako torej uresniÄ?ujete letoĹĄnji program? ÂťIzvedli smo Ä?isto vse, kar smo si zastavili, ponosni pa smo tudi na to, da nam je uspelo pridobiti sredstva slovenskega podjetniĹĄkega sklada za usposabljanje poslovnih angelov (investitorjev, ki so pripravljeni vlagati v star-upe).

Te mreĹže doslej v naĹĄi regiji ni-

smo imeli, jo pa Ĺželimo vzpostaviti in tako omogoÄ?iti naĹĄim mladim podjetnikom ĹĄe uspeĹĄen start v poslovni svet.ÂŤ Na drĹžavni pa tudi evropski ravni pridobivate vse veÄ? nepovratnih sredstev in ste vse manj odvisni od financiranja Mestne obÄ?ine Velenje, ki vas je na zaÄ?etku v celoti podpirala?

Res je in na te ĹĄtevilke smo zelo ponosni. V ĹĄtirih letih so se naĹĄi prihodki povzpeli na 530 tisoÄ? evrov, Mestna obÄ?ina nas sofinancira samo ĹĄe v viĹĄini 20 odstotkov, vse druge prihodke si na trgu zagotovimo sami.ÂŤ Kaj vse ĹĄe naÄ?rtujete do konca leta? ÂťNajveÄ?ji izziv, ki nas Ä?aka, je izvedba mednarodne konference 4.0, ki smo jo Ĺže zaÄ?eli pripravljati. Glede na epidemioloĹĄke razmere smo se namreÄ? odloÄ?ili, da jo izvedemo 17. in 18. novembra, in to v celoti virtualno.

Seveda je to za nas povsem nov izziv, sem pa prepriÄ?ana, da mu bomo kos. ZaÄ?eli bomo tudi Ĺže prej omenjeno usposabljanje investitorjev, nadaljevali pa ĹĄe vse ostale zastavljene projekte.ÂŤ đ&#x;”˛

V javni obravnavi prenova stanovanjskega zakona

Na Festivalu Velenje pogumno vztrajajo pri glasbenih, gledaliĹĄkih, pa tudi filmskih uprizoritvah in ne glede na zahtevne pogoje prirejanja predstav skrbijo za kakovostno kinematografsko ponudbo

Ob zaÄ?etku epidemije se je tudi velenjski kinematograf (enako kot vsi drugi slovenski in ĹĄtevilni svetovni tako intimnejĹĄega kot veÄ?jega formata) znaĹĄel v radikalno novih okoliĹĄÄ?inah, ki so zahtevale tehten premislek, kako tudi v novi realnosti ohranjati visoko raven filmske kulture. Na Festivalu Velenje, pod okriljem katerega deluje Kino Velenje, so veseli in ponosni, da so Ĺže marca aktivno sodelovali v tvornem dialogu med vsemi 27 Ä?lani slovenske Art kino mreĹže o usklajenem ponovnem odpiranju, ki povezuje kinematografe, zavezane zagotavljanju dostopa do kakovostnega in umetniĹĄkega filma ter izvajanju programov filmske vzgoje. Prav zato so soglaĹĄali, da je treba kino dvorane ponovno odpreti ob prvi priloĹžnosti. MreĹža je v sodelovanju s pristojnimi drĹžavnimi institucijami ves Ä?as epidemije pripravljala pogoje za ponovni zagon projektorjev ter ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa med filmofili. Tako so mestni kinematografi po vsej Sloveniji zaÄ?eli obratovati takoj po preklicu epidemije, medtem ko veÄ?ina multipleksov ĹĄe vedno sameva.

Tudi v Kinu Velenje so se z veliko zavezanostjo in odgovor-

â?ą

SaĹĄa inkubator je bil med inkubatorji in tehnoloĹĄkimi parki v Sloveniji predstavljen kot dobra praksa predvsem z dvema Trampolin in Future 4.0 kot dva sistemsko organiziranoma programoma z odliÄ?nimi uÄ?inki.

prava navodil za podjetja in celoten servis). Zdi se mi izjemno pomembno, da naĹĄih podjetij v tistem Ä?asu nismo pustili na cedilu. Pripravili smo celoten dvomeseÄ?ni program trampolin, prviÄ? na daljavo. Seveda nas je skrbelo, kako bo to ĹĄlo, a se je prijavilo 20 zelo aktivnih ekip, ki so ves Ä?as sodelovale, zakljuÄ?ni dogodek pa nam je uspelo pripraviti v Ĺživo

Filmska kultura vztraja kljub koroni

Tina Felicijan

7

DOGODKI

23. julija 2020

in distribucijske hiĹĄe so Ĺže ob zaÄ?etku epidemije odpovedale spomladanske in poletne termine premier, zato ĹĄtevilni letoĹĄnji filmi sploh ĹĄe niso na platnih, a bodo, Ä?e bo vse po sreÄ?i, jeseni.

Tako kinematografi, med njimi tudi velenjski, zaznavajo upad ponudbe sveĹžih naslovov – umetniĹĄkih in komercialnih. Zato se pri snovanju programa v veÄ?ji meri odloÄ?ajo za komercialne, a vseeno kakovostne naslove starejĹĄega datuma. Z zadovoljstvom pa opaĹžajo, da ljubitelji filma temu in ukrepom navkljub obiskujejo predstave.

PriÄ?akujejo, da se razmere za prikazovanje filmov do konca poletja ne bodo bistveno spremenile in bodo zaÄ?rtani program uresniÄ?ili. Morda mu bodo dodali ĹĄe nekaj sveĹžih naslovov, saj kaĹže, da bo nekaj filmov nove sezone vendarle priĹĄlo na platna Ĺže avgusta in septembra. Med drugim se obeta nova epizoda Jamesa Bonda, priÄ?akovana Ĺže aprila. Zato upanje na filmsko jesen ostaja, v Kinu Velenje pa so pripravljeni, da obÄ?instvu vrnejo gibljivo sliko na raven, doseĹženo z 12-letnim trdim delom pri strukturiranju programov, privabljanju obÄ?instva in filmski vzgoji. đ&#x;”˛

Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor je ta teden v javno obravnavo dalo predlog novele stanovanjskega zakona, ki med drugim predvideva zviĹĄanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, viĹĄje zadolĹževanje stanovanjskih skladov, ustanovitev javne najemniĹĄke sluĹžbe in spremembe glede soglasij v veÄ?stanovanjskih stavbah. Pripombe zbirajo do 20. avgusta.

Predlog novele tako predvideva postopno zviĹĄanje vrednosti toÄ?ke za neprofitna stanovanja s sedanjih 2,63 evra na 3,50 evra v treh letih. Ob tem bi se subvencija najemnine zviĹĄala na najveÄ? 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine (sedaj 80 odstotkov). Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili tudi z viĹĄjim dovoljenim zadolĹževanjem republiĹĄkega stanovanjskega sklada (na 50 odstotkov) in obÄ?inskih javnih stanovanjskih skladov (do 40 odstotkov). Predlog predvideva tudi vzpostavitev javne najemniĹĄke sluĹžbe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrĹževalca najemnih stanovanj.

Novosti so predvidene tudi glede veÄ?stanovanjskih stavb. Predvidena je sprememba glede potrebnih soglasij etaĹžnih lastnikov, ki bi se veÄ?inoma zmanjĹĄala na 50 oziroma 75 odstotkov. đ&#x;”˛

mz

UdeleĹženci pohoda Od upora do svobode se bodo ustavili v TopolĹĄici TopolĹĄica – Danes, v Ä?etrtek, 23. julija, bo v spominskem parku v TopolĹĄici ob 19. uri kratek sprejem za udeleĹžence pohoda Od upora do svobode. Skupina predstavnikov Zveze zdruĹženja borcev Slovenije je pohod vÄ?eraj zaÄ?ela v Ljubljani.

Preko Menine so ĹĄli na Smrekovec, ob 19. uri pa bo sprejem zanje v TopolĹĄici. Nagovoril jih bo tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

KULTURA

23. julija 2020

Majhna Anica raziskuje svet Kako majhna Anica v iskanju svoje ljube rumene Ĺžogice radovedno raziskuje svet in v njem prepoznava razne barve in oblike Tina Felicijan

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je v okviru Sobotnih lutkarij uprizorilo prvo premiero v letoĹĄnji sezoni. Navdih zanjo so velenjski lutkarji naĹĄli v literarni junakinji Anici, ki jo je ustvaril ĹĄvedski par Inger in Lasse Sandberg. UmetniĹĄki vodji Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Alici ÄŒop je v otroĹĄtvu burila domiĹĄljijo, danes pa jo je izzvala k ustvarjanju lutkovno-igrane predstave o spoznavanju oblik in barv skozi radovedne otroĹĄke oÄ?i, ki v raziskovanju sveta marsikaj vidijo Ä?isto drugaÄ?e kot odrasli.

Dve tekmi brez AleĹĄ OjsterĹĄek

Eksperiment je uspel

Tokrat so k postavljanju zgodbe na oder Eksperimentalna predstava zdruĹžuje igro in lutkovno igro, petje in ples, domiselno ubrali nekoliko drugaÄ?en pristop kot obiuporablja rekvizite najosnovnejĹĄih oblik in barv ter vkljuÄ?uje obÄ?instvo. Ä?ajno. Namesto da bi najprej nastal scenarij in bi ga obÄ?instvom. DruĹženje je igralki Noemi ÄŒop in TajAlice ÄŒop: ÂťNe bojte se bilo zelo navdihujoÄ?e. In da Podvratnik zaÄ?eli vaditi obiskovati kulturnih dogodLutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je stalni Ä?eprav je te vaje, na katerih pod reĹžijsko taktirko Alice kov. Mi smo tu za vas in se gost abonmajev po vsej Sloveniji. V Ä?asu bi s skupno improvizacijo ÄŒop, so poskuĹĄali zgodbo ne vdamo.ÂŤ epidemije so dobili 12 odpovedi. Zdaj pa razvili predstavo, prekinila in dramaturĹĄko interprese njihov urnik kljub zahtevnim razmeepidemija in smo morali tacijo razviti sproti na varam za kulturno-umetniĹĄko uprizarjanje ostati doma, smo se znajah z improvizacijo, ki jo ponovno polni. ÂťDelujemo 18 let. MenĹĄli in lahko nadaljevali na Rumena nit je vodil Kajetan ÄŒop, tudi da nas korona ne bo uniÄ?ila,ÂŤ se zasmeje daljavo. Naposled sem na predstave je scenograf predstave, ki je Alice ÄŒop, ki v korona dobi ne obupuosnovi dotedanjega dela ponovno videti svet napisala okviren scenarij, za scenske rekvizite upoje, paÄ? pa dela ĹĄe bolj zavzeto. ÄŒeprav rabil osnovne like in barse zaveda, da so bile zaradi epidemije skozi oÄ?i majhnega da smo si olajĹĄali delo. ve. Gibalno komponento, prizadete praktiÄ?no vse panoge in ĹĄteLucija in igralki so vadile otroka. saj gre za lutkovno-igrano vilni delavci, pa vendarle ne more brez koreografijo s pomoÄ?jo predstavo, polno glasbe in komentarja na odnos oblasti do kultuspleta. Nekako je uspelo,ÂŤ plesa, pa je pomagala razvijati plesna kore- pripoveduje Alice ÄŒop in dodaja, da je bil ta re. ÂťGostilne, telovadnice, nakupovalni ografinja Lucija Boruta. ÂťEn mesec pred za- neobiÄ?ajen proces v marsikaterem pogledu centri so polni. Kulturniki pa kot da smo Ä?etkom epidemije smo se dobivali in se igrali celo bolj plodovit. ÂťBila je zanimiva pustokuĹžni, Ä?eprav dosledno spoĹĄtujemo vse na vajah, plesali, improvizirali, iskali razmer- lovĹĄÄ?ina, ki je obrodila sadove.ÂŤ ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa.ÂŤ đ&#x;”˛ je med gibanjem, lutkovno igro in stikom z

â?ą

(Ne)videno V Galeriji eMCe plac klubska fotografinja Niki Saje prviÄ? razstavlja fotografije narave Niki Saje: ÂťeMCe plac je velik del mojega Ĺživljenja. Kot fotografinja Ä?utim moÄ?no pripadnost klubu.ÂŤ

Tina Felicijan

Mlada VelenjÄ?anka Niki Saje si je od nekdaj rada ogledovala fotografije, pred osmimi leti pa se je v zajemanju trenutkov skozi fotografski objektiv preizkusila tudi sama. Kot zvesta odru, za njim in pod njim Razstava z obiskovalka eMCe placa razstavila na Ĺ olskem cennaslovom (Un)seen tru Velenje. Ko ji je korona in stalna gostja klubskih oziroma (Ne)videno zaprla plac in vzela koncerveÄ?erov je dobila priloĹžnost za dokumentiranje te, pa je prosti Ä?as zaÄ?ela bo v Galeriji eMCe koncertov, razstav, delavpreĹživljati v naravi, kjer so plac na ogled do nic in drugih prireditev, se ji zaÄ?eli ponujati dotlej sredine avgusta. ki jim sledi od leta 2018. neodkriti motivi za fotoImela je sreÄ?o, pravi, da grafiranje. ÂťZahajala sem v je prav tam, kjer najraje preĹživlja prosti Ä?as, okolico jezer in opazovala rastline, Ĺživali in dobila priloĹžnost za zasluĹžek s tem, kar rada panorame. V Ä?asu, ko ni bilo drugega dela, poÄ?ne. sem zaÄ?ela fotografirati naravo. Tako sem Do nedavnega je fotografirala veÄ?inoma laĹžje preĹživela izolacijo. Po svoje mi je korikoncerte in fotografske utrinke dogajanja na stila, saj brez tega ne bi nastala ta razstava,ÂŤ

â?ą

je povedala v ambientu podob iz narave.

NekoÄ? se Ĺželi profesionalno ukvarjati s fotografijo, zato tudi obiskuje teÄ?aje teko umetniĹĄke kot komercialne fotografije, a za zdaj ĹĄe nima dovolj poguma in samozavesti, pravi, da bi se spustila v to. Še raziskujem, katero podroÄ?je fotografije me najbolj veseli in kako bi se lahko preĹživljala,ÂŤ pove 22-letnica, ki zaenkrat najbolj uĹživa ob fotografiranju koncertov, ko se lahko Âťskrijem za fotoaparat, stopim na oder, spoznam veliko ljudi in koncert doĹživim z drugega zornega kota. Ko sem bila le v obÄ?instvu, na marsikaj nisem đ&#x;”˛ bila tako pozorna kot sedaj.ÂŤ â€

Skrivnosti muzejskega depoja

Ĺ katlica za shranjevanje nakita TakĹĄne ĹĄkatlice so bile v petdesetih in ĹĄestdesetih letih 20. stoletja precej popularne. Izdelovale so jih spretne gospodinje, da so z njimi polepĹĄale stanovanje. Tudi ĹĄkatlica, ki jo v Muzeju Velenje hranimo pod akcesijsko ĹĄtevilko MV 263/09, je domaÄ?e izdelave, izdelana pa je iz filmov za slikanje pljuÄ? iz bolniĹĄnice v TopolĹĄici. Zdaj je ĹĄkatlica kot del ambientalne postavitve – prikaza dnevne sobe velenjskega stanovanja iz konca petdesetih let 20. stoletja – na ogled na razstavi Mesto, ki so mu rekli Ä?udeĹž na Velenjskem.

Dogovor predsednikov drĹžav EU o veÄ?letnem finanÄ?nem naÄ?rtu, njegovi viĹĄini, naÄ?inu dostopa, prioritetah in Ä?asovnici se v tem tednu resniÄ?no zdi kot novi veliki naÄ?rt. Medijska krajina je procesu priznala teĹžo, prostor, v katerem bi se Ĺže zmoglo izluĹĄÄ?iti podrobnosti, pa je ĹĄe praktiÄ?no zelo slabo razviden. Ĺ aleÄ?ankam in Ĺ aleÄ?anom ni uĹĄla informacija, da je bila pomembno okleĹĄÄ?ena ravno viĹĄina finanÄ?nih sredstev sklada za praviÄ?en prehod, od koder naj bi bili financirani ukrepi za prehod premogovniĹĄkih regij. Kot ni bil presliĹĄan predlog naÄ?rta, da naj bi se dvema upraviÄ?enima premogovniĹĄkima regijama, Savinjski in Zasavski, pridruĹžile ĹĄe ĹĄtiri, vse potrebne industrijske tranzicije – Gorenjska z Jesenicami, Primorska z Anhovim, Podravje s KidriÄ?evim in KoroĹĄka z MeĹžico in Ravnami.

Dejstvo, da se je za Ĺ aleĹĄko dolino zaÄ?ela tekma s Ä?asom, je zdaj mogoÄ?e razumeti v bistvu pomena besede. O potrebnih tranzicijah se v evropskem prostoru govori dovolj dolgo, s sprejetim finanÄ?nim naÄ?rtom pa je ustvarjeno desetletno obdobje priprav, ki naj vzpostavijo pogoje, da bi leta 2050 bile uresniÄ?ene zaveze o trajnostnih ciljih in Zeleni Evropi. NaÄ?rti trajnostnega razvoja bodo s sprejetim finanÄ?nim okvirjem dobili pomemben pospeĹĄek in nastopa Ä?as Âťnosilnih hrbtovÂŤ. Komu smo Ĺ aleÄ?ani in Ĺ aleÄ?anke zaupali mandat vodenja in upravljanja skupnosti in kdo so prvi nosilni hrbti, ni dileme. Vsi skupaj bi si morali priznati ĹĄe oÄ?itno usodnost izziva in s tem potrebe po okrepitvi ĹĄtevila Âťarhitektov zelenega jutriÂŤ. Ĺ˝e res, da bo vsak od nas moral oddelati veÄ?, a zdaj videni sprejeti evropski naÄ?rt za okrevanje, prehod in kohezijo je dosedanji pristop spremenil do mere, ko se moramo reorganizirati tudi v teh dosedanjih vlogah.

Posamezniki bomo deleĹžni prekvalifikacij, dodatnih kvalifikacij, spremenjeno bo izobraĹževanje, dopolnjeno bo socialno vkljuÄ?evanje, mala in srednja podjetja ter start-up podjetja, ki bodo vodila v gospodarsko preoblikovanje, bodo lahko dobila dodatne spodbude, omogoÄ?ene bodo naloĹžbe v nova podjetja, priÄ?akovati je tesnejĹĄe sodelovanje s podroÄ?ji razvoja in raziskav, energetske sanacije javnih stavb so v predlogu uredbe prav tako omenjene, poleg teh ĹĄe naloĹžbe v razvoj tehnologije in infrastrukture za cenovno dostopno Ä?isto energijo, v zmanjĹĄanje emisij toplogrednih plinov, energetsko uÄ?inkovitost in obnovljive vire energije; naloĹžbe v trajnostno lokalno mobilnost, vkljuÄ?no z dekarbonizacijo lokalnega prometnega sektorja; naloĹžbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost; naloĹžbe v obnovo in dekontaminacijo obmoÄ?ij, projekte obnove in obnovitve zemljiĹĄÄ?; naloĹžbe v krepitev kroĹžnega gospodarstva, vkljuÄ?no s prepreÄ?evanjem nastajanja odpadkov, zmanjĹĄanjem, uÄ?inkovitostjo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem. Na tem mestu ne bi povzemal ĹĄe tega, kar predlog uredbe izrecno prepoveduje.

Kot Ĺže na prvem mestu ne bi ponovno naÄ?enjal teme, Ä?e ne bi imel obÄ?utka, da se igrata dve tekmi. Ena brez gledalcev in druga brez tekmovalcev. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

Kavni mlinÄ?ek Titan Verjamemo, da tudi pri vas doma pogosto zadiĹĄi po kavi. Jo kdaj zmeljete sami?

MlinÄ?ek za kavo je bil izdelan v livarni Titan, katere zaÄ?etki segajo v zadnja leta 19. stoletja.

Takrat je Ä?eĹĄki inĹženir Ĺ palek kupil mlin in zaÄ?el proizvodnjo kovinskih elementov, tudi kljuÄ?avnic.

V zaÄ?etku 20. stoletja je livarna menjala kar nekaj lastnikov, med delavci Titana pa je bil v letih 1911/12 tudi Josip Broz – Tito. Pred 2. svetovno vojno je bil Titan zelo uspeĹĄna tovarna. Takrat so zaÄ?eli proizvodnjo okovij za vrata, mesoreznic in tudi mlinÄ?kov za kavo. đ&#x;”˛

Pripravlja: Muzej Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

23. julija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Ko poletje utripa drugaÄ?e O tem, da letoĹĄnje poletje ni klasiÄ?no, Ä?ivkajo Ĺže vrabÄ?ki na strehah, zato se moramo ljudje tega hoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ navaditi. Potrebno je vpeljati nove rutine v svoj obiÄ?ajni Ĺživljenjski slog, kar nam vzame kar nekaj Ä?asa in energije. Da se je treba na nove izzive in spremembe navaditi, je prepriÄ?ana tudi Jasmina Ĺ karja, ki sicer tudi Ä?ez poletje precej Ä?asa preĹživi za raÄ?unalnikom in z mikrofonom v rokah, kar ji ne predstavlja prevelike ovire, saj ima svoje delo rada. Ko napoÄ?i Ä?as za sprostitev, pa se rada poda na kolo po bliĹžnjih hribih in dolinah raziskovati okoliĹĄki kolesarski raj. Tu in tam na poti naleti tudi na kakĹĄnega gobana, lisiÄ?ko, golobico ali marelo. Glede na to, da je letoĹĄnje poletje namenjeno bolj preĹživljanju doma, recimo na slovenski obali, ki je prav tako zanimiva – letos tudi zahvaljujoÄ? Michelinovemu vodiÄ?u, ki je Slovenijo uvrstil na kulinariÄ?ni zemljevid, se splaÄ?a Slovensko primorje obiskati tudi zaradi dobre kulinarike in ne samo zaradi lepih razgledov, ki jih ponuja obala. RaÄ?una, da bo ĹĄe kaj lepega vremena in prostega Ä?asa

za krajĹĄi oddih in polnjenje baterij. Sicer se pa pozna, da sta tako poletje kot korona virus prinesla tudi kulturno, glasbeno in prireditveno zatiĹĄje, tako da njen zasluĹženi poÄ?itek poteka v upoÄ?asnjenem ritmu, Ä?e-

sar se je treba navaditi. Kljub temu upa, da bodo jesenski dnevi znova zaĹživeli v zvoku in ritmu, ki smo ga navajeni in ga imamo radi. Ljudje vendarle Ĺživimo v drugaÄ?nih razmerah in rutini, urniku in navadah. †đ&#x;”˛

Ameriťka country pop skupina The Dixie Chicks, ki deluje od leta 1989, si je nedavno v podporo gibanju Black Lives Matter (Življenja temnopoltih ťtejejo) spremenila ime v The Chicks.

Besedo dixie je izpustila z utemeljitvijo, da preveÄ? spominja na obdobje suĹženjstva v ZDA. Minuli petek je skupina z novim imenom izdala prvi studijski album po 14 letih. The Chicks so

evrov nadomestil za njihove avtorske pravice, so potrdili v hrvaĹĄkem zdruĹženju za zaĹĄÄ?ito avtorskih glasbenih pravic (Zamp). S HrvaĹĄke pa so slovenskim avtorjem nakazali za pribliĹžno 31.580 evrov nadomestil. Med petimi avtorji, ki so dobili najveÄ? sred-

so sporoÄ?ili organizatorji. Kot so pojasnili, se zdravstvene razmere v drĹžavi niso umirile tako, kot so upali, zato ne morejo zagotoviti varne izvedbe festivala v naÄ?rtovanem terminu med 13. in 16. avgustom. Izbira novega festivalskega termina je dolgotrajen

stev na osnovi avtorskih pravic v Sloveniji, so Zlatan Ĺ tipiĹĄić Gibonni, Husein Hasanefedić iz skupine Parni valjak, Rajko Dujmić, ki je bil nekoÄ? vodja skupine Novi fosili, ter Vinko BarÄ?ot in Miro Buljan, ki sta napisala veliko pesmi za znane hrvaĹĄke izvajalce, kot so Oliver Dragojević, Meri Cetinić, MiĹĄo KovaÄ?, Doris Dragović, Vlado Kalember, Nina Badrić, Tony Cetinski in Boris Novković.

HrvaĹĄkim avtorjem lani veÄ? kot 200.000 Jubilejni Exit zaradi evrov nadomestil korona virusa za avtorske pravice odpovedan v Sloveniji Praznovanja 20-letnice kultneZdruĹženje Sazas je lani hrvaĹĄkim avtorjem glasbenih del izplaÄ?alo nekaj veÄ? kot 200.000

prav tako glasbenikom in avtorjem Alexom Volaskom. Nastala je precej spontano. Glede na to, da Ĺživita skupaj, sta pesem, takoj ko se jima je porodila ideja zanjo, tudi hitro posnela. 20-letna pevka in igralka v letoĹĄnjem letu napoveduje svoj prvi album, na katerem bo strnila izdane in ĹĄe neizdane pesmi, ki jih je ustvarila v zadnjih nekaj letih. Pod veÄ?ino pesmi se podpisuje tudi kot avtorica.

Glasbenica Anette predstavlja avtorsko pesem Divje

in zahteven proces, so poudarili organizatorji, ki kljub temu upajo, da bodo lahko do konca julija Ĺže sporoÄ?ili datum za Exit 2021.

Exit je od prve izdaje leta 2000 gostil ĹĄtevilne znane nastopajoÄ?e. Med njimi so bili The Cure, Madonna, Guns'n'Roses, Arctic Monkeys, Grace Jones, David Guetta, Carl Cox in Motorhead. ga naslovile Gaslighter. Album bi moral iziti Ĺže pred meseci, a so zaradi pandemije novega korona virusa morale datum izida prestaviti. The Dixie Chicks so zaslovele v poznih 90. letih minulega stoletja in veljajo za eno najbolje prodajanih Ĺženskih zasedb v zgodovini. Za album Taking The Long Way iz leta 2006 so prejele tudi nagrado grammy.

ga festivala Exit, ki so ga sprva naÄ?rtovali julija, pozneje pa upali na avgustovsko izvedbo, ne bo,

1. TANJA Ĺ˝AGAR IN KLAPA Ĺ UFIT – Za cili Ĺživot 2. KLAPA MUNITA – Kako je loĹĄe kuhala 3. TINE KOBAL – Prva in zadnja Tanja Ĺ˝agar je zdruĹžila moÄ?i s Ä?lani priznane hrvaĹĄke Klape Ĺ ufit in skupaj so posneli pesem Za cili Ĺživot, s katero so navduĹĄili tako hrvaĹĄko kot slovensko javnost. RomantiÄ?na pesem pripoveduje zgodbo o neskonÄ?ni ljubezni in veÄ?nemu hrepenenju. Glasbo je napisal Vinko Didović, ki se skupaj z RuĹžano KovaÄ? podpisuje tudi pod besedilo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

The Chicks po 14 letih izdale nov album

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Pevka Anette, sicer tudi profesorica nemĹĄkega jezika, predstavlja novo skladbo z naslovom Divje. Skladba je nastala v Ä?asu korona krize, ko je delala tudi po 12 ur na dan in je potrebovala predah, ki ga je nemalokrat naĹĄla za klavirjem. Nova pesem je nastala v sodelovanju z dolgoletnim sodelavcem Alexom Volaskom, ki se podpisuje pod aranĹžma in produkcijo, videospot zanjo pa je bil posnet v enem dnevu v Vele-

SaĹĄa LeĹĄnjek predstavlja novo pesem

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

S.O.S. Kvintet – Nisem, nisem VraŞji muzikanti – Misel nate ne zaspi Ansambel Posluh – Kje boť spala nocoj Ansambel Vzrok – Ukradel te bom Ansambel Viharnik – Ker nikogar ni Ansambel Nemir – Trikrat da Ansambel Ponos – Peti slovensko se ne boj Ansambel Valovi – V najinih srcih sonce sije Ansambel Opoj – Godec z duťo

10. Ansambel Trenutek – Na kolena

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TINE KOBAL Mladi pevec Tine Kobal predstavlja svojo prvo skladbo z naslovom Prva in zadnja.

SrednjeĹĄolec, ki prihaja iz Ĺ empasa, je Ĺže pri prvi skladbi povabil k sodelovanju zveneÄ?a imena slovenske glasbene industrije. Besedilo za skladbo je napisal Rok LunaÄ?ek, za glasbo pa je poskrbel BlaĹž Gec, frontman skupine Zvita Feltna.

T.M.S. CREW & ZLATKO T.M.S. Crew so v sodelovanju z Zlatkom posneli nov videospot za lahkoten poletni komad Easy dur, ki je po njihovih besedah popoln za izlet na morje in v hribe. IzhodiĹĄÄ?na in konÄ?na lokacija snemanja je bila v TrĹžiÄ?u, od koder prihaja veÄ?ina Ä?lanov zasedbe T.M.S. crew in reĹžiser spota GaĹĄper Markun.

TOMOS

Kaj pa, Ä?e te ne najdem veÄ? je naslov nove pesmi mlade pevke SaĹĄe LeĹĄnjek. Pesem govori o poletni romanci, ki se je prehitro konÄ?ala. Nastala je v sodelovanju z njenim zaroÄ?encem, sicer

nju pod reĹžisersko taktirko Marka Maaga. Anette, ki se poleg pouÄ?evanja nemĹĄkega jezika in ustvarjanja glasbe dodatno izobraĹžuje za glasbeno terapevtko, je pred kratkim sodelovala tudi pri mednarodnemu glasbenemu projektu. Z veÄ? kot 30 glasbeniki je soustvarjala album motivacijskih pesmi v angleĹĄkem jeziku.

Besedila in glasbo za album je napisal britanski kantavtor James Dand.

Tomos je mladi severno primorski raper (s pravim imenom TomaĹž Marc), ki pri-

haja z okolice Nove Gorice, in trenutno pripravlja svoj tretji avtorski album z naslovom Angeli in demoni, ki ga bo izdal konec leta 2020 pri zaloĹžbi Dallas. V teh dneh predstavlja skladbo Gruv za muv.

SPOTIFY Dolgo priÄ?akovani in najbolj priljubljeni ponudnik digitalnih glasbenih vsebin Spotify je konÄ?no dostopen v Sloveniji. VeÄ? kot 50 milijonov skladb in veÄ? kot milijon podcastov postavlja Spotify v sam vrh priljubljenosti med ponudniki pretoÄ?nih vsebin. Danes ĹĄteje Ĺže veÄ? kot 286 milijonov uporabnikov z vsega sveta.

MIHA BRODNIK Miha Brodnik, klaviaturist, glasbeni samouk in navduĹĄenec nad elektronsko glasbo, je s skladbo Stereopoetica zmagal na nateÄ?aju pionirja elektronske glasbe Jeana-Michela Jarra. Svojega vzornika, ki je iskal najboljĹĄi remiks svoje stvaritve EoN, je prepriÄ?al med veÄ? kot 300 prijavljenimi avtorji z vsega sveta.

Naš ­čas, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

VRTILJAK

⏩

23. julija 2020

frkanje

Zakonca Druks sta si s ponosom ogledovala plaketo, ki jo je Društvo upokojencev Velenje dobilo ob podelitvi naziva naj prostovoljska organizacija velenjske občine preteklega leta. Posebno zato, ker sta oba aktivna člana, čeprav Sonja še hodi v službo. »Le počakajte, da grem tudi jaz v penzijo. Potem bo šele društvo aktivno! Že zdaj imam toliko idej …,« se je namuznila. Ivu, ki je podpredsednik društva, pa je zarojilo po glavi: »Le koliko dodatnega dela mi bo naložila … Mogoče bo bolje, da ji odstopim svojo funkcijo in jaz ostanem doma. Bom vsaj imel kaj od penzije.«

» Levo & desno «

Vredno imena Naše najvišje sodišče je res upravičilo svoje ime. Ustavno sodišče je namreč ustavilo nekatere pomembne projekte – med njimi tudi začetek gradnje 3. razvojne osi.

Gor in dol

⏬

»Kaj te muči, Dimitrij, da se tako kislo držiš?« je Andreja Katič, tudi sama ne najbolj prešerne volje, povprašala Dimitrija Amona. »Mah, razmišljam, da sem še vsako leto v tem času ležal pod borovimi krošnjami v Čikatu in užival na morskem zraku. Danes pa sem tu in ne vem, kaj bi sam s sabo, tako pogrešam kamp,« ji je pojasnil. »Saj te razumem. Tudi jaz najraje kampiram na hrvaških otokih. A kaj hočeva, letos se bova morala zadovoljiti z Letnim kinom in Velenjskim jezerom.«

Kar dvema kluboma iz Šaleške doline se je uspelo uvrstiti v drugo nogometno ligo. Šmarškemu je preboj uspel iz tretje lige, velenjskemu pa »preboj« iz prve!

Menjave Pri nas se zdaj dogaja res veliko kadrovskih menjav. A pravijo, da le redko res pravi ljudje pridejo na pravo mesto. In vse pogosteje se postavlja vprašanje, kaj je merilo za »pravi«.

Nepremičnine Napovedujejo se nove vrednosti nepremičnin. Vredne bodo več denarja. Kot je že sedaj pri nekaterih zaposlenih uradnikih: nič se ne premaknejo, plača se jim pa viša.

⏫

Marko Karničnik ne skriva, da je nepoboljšljiv gurman. Gostom družinske turistične kmetije v Hrastovcu, veselim družbam na raznih praznovanjih ali obiskovalcem kulinarične tržnice postreže le, kar tudi sam obožuje. Zakaj? Ker prisega na okuse domače kakovosti, jasno, pa tudi zato, da lahko, če kaj ostane, še sebi privošči slasten grižljaj. Saj lupiti krompir, nalagati na ogenj, polivati pečenko, potem pa ne uživati v pripravljenih dobrotah res nima pravega smisla.

Kam naj grem?

Ni še vse odločeno, a kaže, da bodo trgovine ob nedeljah še naprej zaprte. Za mnoge bo to konec upanja, da bodo imeli ob nedeljah kaj početi.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Konferenco britanskih politikov zmotil maček Ob vseh tegobah, ki jih je v svet vnesel korona virus, je pandemija tu in tam tudi razlog za smeh.

V luči dela od doma, ki je posledica varnostnih ukrepov, so tako poslanci britanske volilne enote Ochil in South Perthshire organizirali video konferenco.

Ko je John Nicolson nagovarjal kolege, se je v kadru nenadoma znašel rep oranžnega mačkona, ki je zbranost in resnost sodelujočih na konferenci hipoma spremenil v smeh. Sploh po tem, ko je Nicolson v zadregi mačka preganjal z besedami: »Rojo, daj rep dol!« Kasneje se je Nicolson v imenu svojega mačka kolegom opravičil.

Prvič posneli napad morskega psa na kita Znanstveniki, ki preučujejo morja južne Afrike in v njih živeče živalske vrste, so doslej

domnevali, da bi lahko bila nekatera trupla mogočnih kitov, ki jih je vsake toliko naplavilo na južnoafriško obalo, posledica napada morskega psa. Zdaj so o tem prepričani. Pred kratkim je bil namreč z dronom posnet prav takšen napad. Ogledal si ga je tudi morski biolog Ryan Johnson, specializiran za preučevanje morskih psov. »Tisti trenutek, ko sem prvič gledal posnetek, se pravzaprav nisem zavedal, da gre

za prizor, ki ga svet še ni videl,« je povedal in pojasnil, da je iz posnetka jasno razvidno, kako je samica morskega psa, poimenovana Helen, dolga okoli štiri metre, mladoletnega grbastega kita, dolgega okoli 10 metrov, najprej ugriznila v rep. Ko je mladi kit začel krvaveti, ga je napadla še pri glavi in ga naposled utopila. »Trajalo je približno 50 minut, preden je kit poginil,« je še povedal Johnson.

Kraljevi džin Buckinghamska palača je nedavno predstavila kraljevi džin.

Izpolnitev Steklenica, ki jo navdajajo izbrane rastline z vrtov kraljice Elizabete II., je v spletni trgovini Royal Collection Shop na voljo za 40 funtov – vendar le z dostavo po Združenem kraljestvu. »Pijača je edinstvenega kraljevega izvora.

Vsebuje veliko citrusov in zelišč, pridobljenih na vrtovih Buckinghamske palače,« zatrjujejo v spletni trgovini in še naštevajo, da pijača vsebuje 12 različnih vrst rastlinskih izvlečkov, med drugim

tudi limone, tropske verbene, glogovih jagod in listov murve, ki so jih pobrali ročno. Gre za manjšo serijo, ki bo gotovo novo navdušenje številnih oboževalcev kraljeve družine. Sploh glede na to, da naj bi bila džin in pijača Dubonnet kraljičini najljubši pijači. Seveda ju uživa zmerno.

Letos so se takim, ki so zadnja leta tarnali, da je pri nas preveč turistov, želje izpolnile. Marsikje pri nas tuje turiste komaj najdemo.

Več Slovenije Slovenci naj bi na Hrvaškem pokupili neverjetnih več kot sto tisoč nepremičnin. Je zdaj s tem tudi Slovenija po površini večja?

Po pobegu s pumo se je naposled le predal Nekdanji poljski vojak, veteran vojne v Afganistanu Kamil Stanek, si je pred šestimi leti za hišnega ljubljenčka omislil pumo.

Zakoni na Poljskem seveda tovrstne živali na domovih ljudi prepovedujejo, zato je sodišče januarja odločilo, da mora Stanek pumo predati tamkajšnjemu živalskemu vrtu. To nekdanjemu vojaku ni bilo všeč.

Uslužbencev, ki so se na njegovem domu oglasili po veliko žival, je najprej grozil z nožem, nato pa s pumo na povodcu pobegnil v bližnji gozd. Policija je za pobeglim poslala kar dvesto mož. K sreči do soočenja ni prišlo, saj se je Stanek naposled sam predal. Pumo so pristojni tako vendarle predali živalskemu vrtu, njenega lastnika pa (za zdaj) spustili na prostost.

Razvozlali skrivnost fosila, ki spominja na prazno nogometno žogo Ameriški znanstveniki so razkrili skrivnost velikanskega jajca, ki so ga našli na Antarktiki pred skoraj desetimi leti, danes pa ga hranijo v naravoslovnem muzeju v Čilu. Po letih truda, da bi prepoznali fosil, ki po obliki spominja na izpraznjeno nogometno žogo, znanstveniki zdaj verjamejo, da je jajce pripadalo velikemu morskemu plazilcu, ki je živel pred približno 68 milijoni let.

Kot pravijo, gre za največje jajce plazilcev na svetu. V raziskavi so znanstveniki primerjali velikost stotih danes še živečih plazilcev in njihovih jajc ter ugotovili, da je bila žival, ki je valila to jajce, dolga vsaj 7 metrov.

Žlahtna dolina Naša dolina je bila včasih znana po črnem zlatu, zdaj ga žlahtnijo drugačne odličnosti. Zlati in diamantni maturanti.

Sreča? Če v kakšni občini zabeležijo sedem koronavirusnih okužb, to seveda še ne pomeni srečne številke.

Preizkušnja Naš svet je spet na veliki preizkušnji. Ob tem nas tudi oblasti močno preizkušajo.

Vračanje nazaj Življenje se počasi vrača v stare tire. A še bo trajalo, da bo, kot je bilo. Če še kdaj sploh bo tako – pravijo pesimisti. Ali realisti.

Manj ni več V Sloveniji vzredimo zadnji čas vse manj prašičev. A gneča pri mnogih koritih ni nič kaj manjša.

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

REPORTAŽE

23. julija 2020

UrĹĄlja gora, Peca, Raduha, OlĹĄeva in Smrekovec iz ptiÄ?je perspektive Olimpline ÄŒrna na KoroĹĄkem je ena najdaljĹĄih jeklenic v Evropi in najdaljĹĄi zipline v Sloveniji, ki teÄ?e Ä?ez celoten kraj – Z obiskom do zdaj zelo zadovoljni

skupin pohodnikov, kolesarjev in drugih obiskovalcev. Tistih, ki se Ĺželijo spustiti po jeklenici in Ĺželijo uĹživati v Ä?udovitem razgledu, ki se razprostre, in drugih, ki Ĺželijo samo uĹživati v naravnih lepotah. Lahko se pohvalimo, da smo zaenkrat z obiskom zadovoljni, prihajajo obiskovalci iz Slovenije in sosednje Avstrije, napovedanih imamo tudi precej

Jasmina Ĺ karja

4. julija so v ÄŒrni na KoroĹĄkem odprli najdaljĹĄi zipline v Sloveniji, spust po jeklenici, ki je dolga tisoÄ? dvesto ĹĄestdeset metrov in vas popelje z NavrĹĄkega Vrha nad ÄŒrno na KoroĹĄkem proti smuÄ?iĹĄÄ?u. ÂťS to atrakcijo in umestitvijo v sam center ÄŒrne na KoroĹĄkem smo zaÄ?eli turistiÄ?ni preboj ne samo v MeĹžiĹĄki dolini in celotni KoroĹĄki, ampak tudi v drĹžavi, saj so takĹĄni rekreacijski objekti odliÄ?na odskoÄ?na deska za to, da se posamezna regija zaÄ?ne bolje turistiÄ?no razvijati in tako postane bolj prepoznavna, kar je tudi naĹĄ namen,ÂŤ pove Ĺžupanja obÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem mag. Romana Lesjak. Nadaljuje, da so se o umestitvi te jeklenice zaÄ?eli pogo-

Želijo si varnih spustov in zagotavljajo ustrezno strokovno usposobljen kader, ki vse skupaj nadzira.

Spust teÄ?e po urah, od Ä?etrtka do nedelje, cena spusta pa je ĹĄtirideset evrov.

varjati pred pribliĹžno petimi leti, se ob prvi priloĹžnosti prijavili na razpis Interreg, pri katerem gre za sodelovanje Slovenije in Avstrije (s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstvi avstrijske deĹžele KoroĹĄke), in tako pridobili polovico sredstev za to infrastrukturo.

Ne iĹĄÄ?ejo ciljno usmerjenih uporabnikov, najde se za vsakogar nekaj

ÂťVeseli smo, da je interesa za malo veÄ? kot kilometrski adrenalinski spust precej. Vabimo tiste, ki so Ĺželjni adrenalina in navajeni viĹĄin. Je pa veliko razgledni-

ĹĄkih in lepih pohodniĹĄkih poti, ki so razporejene po celotni obÄ?ini, saj Ĺželimo promovirati tudi svoj kraj. Ne nazadnje pa imamo tudi precej kolesarskih in pohodniĹĄkih poti, etnoloĹĄko, olimpijsko zbirko, rudarski muzej na prostem, tako da si obetamo, da nam bo zdaj uspelo privabiti veÄ?

Zrastle bodo naravne skulpture VelenjÄ?anka Alja Krofl vabi navduĹĄence za ustvarjanje iz naravnih materialov na umetniĹĄko akcijo, v kateri bo nastala prva rastoÄ?a skulptura zelene forma vive Tina Felicijan

Zamislite si sprehod okrog Ĺ kalskega jezera, na katerem bi sreÄ?evali domiĹĄljijska bitja iz ĹĄibja in drugih naravnih materialov, ki bi bila vsakiÄ?, ko bi jih obiskali, nekoliko drugaÄ?na.

Malo veÄ?ja, bolj zelena, celo cvetoÄ?a. So se vam zasvetile oÄ?i?

Lahko ste del eksperimentalnega projekta Varuh krajine, ki ga je zasnovala akademska slikarka Alja Krofl in v okolico Ĺ kalskega jezera prinaĹĄa pravo rastoÄ?o naravno skulpturo.

okolje s prilagajanjem oblikam, barvam in podobam narave, tako da je vizualno ne onesnaĹžujemo,ÂŤ pojasnjuje, za kaj si prizadeva s projektom Varuh krajine, ki bi ga sÄ?asoma rada nadgradila

potaknjenih vrb, lesk ali vej drugih hitro rastoÄ?ih rastlin, ki se ukoreninijo in prepletene tvorijo Ĺživo figuro, ki Ĺživi – vsako leto zraste, ozeleni, odvrĹže liste in se vsak letni Ä?as spremeni.ÂŤ

V naravi le naravno

Alja Krofl je pri svojem umetniĹĄkem ustvarjanju tesno povezana z naravo. Ne le da z naravnimi pigmenti, prstjo ali pepelom na kamne ali lubje upodablja izroÄ?ilo prednikov, ki so Ĺživeli v tesni povezanosti z naravo. Njen atelje je najveÄ?krat na kaki livadi ali pod kroĹĄnjami dreves. Navdihujejo jo sprehodi po gozdovih, ob jezerih in rekah, na katerih je zaÄ?ela plesti vence iz raznega ĹĄibja ter z njimi krasiti priljubljene kotiÄ?ke. ZaÄ?ele so nastajati kupole, senÄ?nice, pletene gugalnice, figure iz vrbja in tako se ji je utrnila ideja o postavitvi forma vive iz naravnih skulptur, ki bi jo spremljale na sprehodih. ÂťVedno bolj me navduĹĄuje krajinska umetnost, katere vodĂ­lo je subtilno zdruĹževanje umetnosti z naravo – poseganje v naravno

ÂťZ zeleno forma vivo in prvo naravno skulpturo Varuh krajine bi ta prostor pribliĹžali ljudem, ki bi si na poti okrog jezera vzeli Ä?as za poÄ?itek, kontemplacijo in daljĹĄe uĹživanje v pogledih na krajino,ÂŤ razlaga Alja Krofl s skico prve skulpture v rokah in njeno lokacijo v ozadju.

s postavljanjem drugih naravnih skulptur. Skupaj bi tvorile prvo zeleno forma vivo v Sloveniji ter privabljale tako domaÄ?ine kot turiste, saj bi atraktivno dopolnile raziskovanje okolice jezer. ÂťV forma vivah so obiÄ?ajno skulpture iz kamna, betona, kovine ali lesa. Zelena forma viva pa so skulpture iz zasajenih oziroma

Zelena skulptura, ki Ĺživi, bo izdelana iz vzdrĹžljivih akacijevih stebrov, opletenih z avtohtonimi rastlinami, kot so vrba, leska in breza. Vsako pomlad bo pognala liste, zacvetela, ovenela in nadaljevala naravni cikel, tako pa spreminjala ustvarjeno podobo.

Spomenik potopljenim Ĺ kalam in protiuteĹž Ä?lovekovemu spreminjanju okolja

Danes Ĺ aleĹĄka dolina in predvsem ĹĄaleĹĄka jezera predstavljajo najveÄ?je preoblikovanje krajine s Ä?lovekovim poseganjem na Slovenskem. Spremembam pa ĹĄe zdaleÄ? ni konec. Ni pa nujno, da so le negativne. Med Ĺ kalskim in Velenjskim jezerom se je namreÄ? ustvaril biotsko raznovrsten krajinski park. Narava je prerasla rane, a s tem posledice preoblikovanja krajine niso utonile v pozabo. ÂťVeÄ?krat se spomnim

na deda Franca, ki je odraĹĄÄ?al na KvartiÄ?evi domaÄ?iji, kjer je danes konjeniĹĄki klub. Pripovedoval mi je o svojem otroĹĄtvu v Ĺ kalah, ugrezanju in preseljevanju. Ĺ˝elim si, da bi bila skulptura spomenik naĹĄim prednikom in opomnik naĹĄim zanamcem. Hkrati pa s harmoniÄ?no intervencijo v naravnem okolju protiuteĹž posegom, ki so ga degradirali,ÂŤ pravi.

Varuh krajine, skulptura iz vrbja in drugih naravnih materialov, bo nadnaravne velikosti, postavljena ob brezi na polotoku na obmoÄ?ju nasipa med Ĺ kalskim in Velenjskim jezerom. Imela bo jelenjo glavo, ptiÄ?ja krila in plavuti, a bo Ä?loveĹĄke oblike. Pletena formacija bo iz brun in suĹĄic, obdana s pletenjem iz vrbja in drugega upogljivega ĹĄibja, naravni cikel pa bo skrbel za nenehno transformacijo.

Sobivati, soustvarjati, soÄ?utiti

Idejna vodja projekta napoveduje med 3. in 13. avgustom delovno brigado v Letnem kinu, ki bo v tem Ä?asu umetniĹĄki atelje v naravi. K umetniĹĄki akciji vabi vsakogar, ki si Ĺželi sobivati z naravo, soustvarjati Ĺživo skulpturo ter soÄ?utiti pretok energije med naravo, Ä?utili telesa in ustvarjalno gesto. ÂťV naravno okolje bomo posegli okolju prijazno.

NaĹĄe vodilo bo razpreti prostor za svojevrstno uprizarjanje posameznikovega intimnega doĹživljanja v meditativnem obmoÄ?ju narave. ÄŒe Ĺželite sodelovati, mi piĹĄite na alja.krofl@gmail.com,ÂŤ vabi in dodaja, da bodo Varuha krajine predstavili na festivalu Kunigunda 18. avgusta ob 17. uri. đ&#x;”˛

Romana Lesjak: ÂťSama sem se spustila in bila zelo vesela spusta, ker sem lahko s ptiÄ?je perspektive opazovala svoj domaÄ?i kraj, pa tudi planine naokrog, vse do KamniĹĄkoSavinjskih Alp#.

gostov iz drugih drĹžav, ki pa zaradi prehodov meje Ä?akajo na ugodnejĹĄe pogoje. RaÄ?unamo na to, da bomo avgusta tudi te lahko spustili po jeklenici in spuste uresniÄ?ili. Glede na to, da je spust na svojo odgovornost, priporoÄ?amo, da se ga udeleĹžijo zdravi ljudje, kilogramska omejitev je med ĹĄtiridesetimi in sto tridesetimi kilogrami teĹže Ä?loveka in viĹĄina sto ĹĄtirideset centimetrov.

Vsakdo pa se mora zavedati svoje odgovornosti, ko se poda na

takĹĄno adrenalinsko stvar,ÂŤ poudari Ĺžupanja Lesjakova.

Osnovni cilj turizma je povezovanje obÄ?in

ÄŒrna na KoroĹĄkem je slikovita obÄ?ina, ki ji domaÄ?ini pravijo tudi Âťvas olimpijcevÂŤ, saj je zibelka vrhunskih smuÄ?arjev, da o lepih razgledih z bliĹžnjih gora sploh ne govorimo. To slikovito pokrajino bodo ÄŒrnjani zdaj skuĹĄali pribliĹžati ne samo domaÄ?inom, ampak tudi pohodnikom od drugod. ÂťRaziskovanju preteklosti in okuĹĄanju dobrot se bodo gostje lahko prepustili na bliĹžnjih turistiÄ?nih kmetijah, v planinskem domu, ali bliĹžnjem hotelu. ÂťKoroĹĄka je ena sama turistiÄ?na destinacija, zato bomo ponujali noÄ?itve po celotni KoroĹĄki. NaĹĄ osnovni cilj turizma je povezovanje obÄ?in. Ĺ˝elimo si, da se vseh dvanajst obÄ?in poveĹže v eno turistiÄ?no destinacijo, ki bo ponujala ogled KoroĹĄke z enega mesta. LetoĹĄnje poletje gostje prihajajo iz vse drĹžave. Rezervacije imamo Ĺže za celoten avgust. RaÄ?unamo, da bo ĹĄtevilka takĹĄna, da bomo vsi zadovoljni.

Gledati moramo namreÄ? na posredno korist. NaĹĄ namen ni, da samo poslujemo s pozitivno niÄ?lo, saj ne priÄ?akujemo velikih dobiÄ?kov, ceno dostopnosti je vendarle potrebno prilagoditi.

Bolj raÄ?unamo na posredne koristi, da bodo imeli kaj od tega tudi ponudniki domaÄ?e hrane, slaĹĄÄ?iÄ?arji, gostinci itd. Tako se bo veÄ? denarja steklo tudi v drĹžavni in obÄ?inski proraÄ?un. A Ä?e bi stvari gledali samo v denarju, marsiÄ?esa ne bi naredili. Treba đ&#x;”˛ je gledati bistveno ĹĄirĹĄe.ÂŤâ€

Pralni stroj Bojan GlavaÄ?

Dandanes ga ima Ĺže lep Ä?as vsako gospodinjstvo. Nekdaj so gospodinje prale ob vodnjakih, ki so jim pravili ĹĄtepihi, in ĹĄtepih so imeli domala pri vsaki hiĹĄi v velenjskem trgu in Stari vasi.

Kasneje so uredili prostor za spiranje perila pod paĹĄkim mostom, kar je prineslo olajĹĄanje in napredek. V bliĹžnjem sosedstvu so ob mostu uredili tudi Ä?rpaliĹĄÄ?e in vodo speljali do napajaliĹĄÄ?a na ĹželezniĹĄki postaji. Leta 1891 so namreÄ? zgradili Ĺželeznico od Celja do Velenja in vlake so vlekle parne lokomotive. Leta 1899 so progo podaljĹĄali do Dravograda in jo, da ne bi ovirala razvoja mesta, leta 1968 ukinili.

V Velenju smo dolgo Ä?akali na vodovod. Ĺ tepihom smo se zaÄ?eli odpovedovati, ko so leta 1950 iz rudniĹĄke jame napeljali triadno vodo. Zdaj pijemo odliÄ?en Ĺ aleĹĄki biser izpod Kozjaka in Smrekovca. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa se lahko pobahajo, da so pili belovojsko vodo Ĺže davnega leta 1931.

Ko ĹĄe ni bilo vodovoda, smo pri nas doma Ĺže imeli primitiven pralni stroj, ki ni imel bobna in se je perilo vstavljalo vanj od zgoraj, Od zgoraj smo vanj ulivali tudi vodo. Ko pa se je odprla meja proti zahodu, je bilo mogoÄ?e tam kupiti sodoben pralnik.

Ponj sem se odpravil s francoskim spaÄ?kom, na katerega sem Ä?akal polni dve leti. Prijatelji so mi povedali, kje je sredi Trsta prijazna slovenska trgovina. Pod roko sem zbral devize in se odpravil na pot. Brez teĹžav sem odkril prodajalno, a veÄ?ji parkirni prostor pred njo je bil povsem zaseden. Zato sem se v naglici odloÄ?il, da opravim kroĹžno voĹžnjo. Na poti je eden od peĹĄcev dvignil roko v pozdrav. Nemalo sem se zaÄ?udil, kdo me v Trstu pozna. Ko sem se spet znaĹĄel pred trgovino, ĹĄe drugiÄ? ni bilo prostora, zato sem se odloÄ?il, da kroĹžno voĹžnjo ponovim. Spet mi je nekaj ljudi pomahalo in tokrat sem mislil, da najbrĹž pozdravljajo spaÄ?ka, ki je bil tisti Ä?as redek tudi na trĹžaĹĄkih cestah.

Trgovcu sem povedal, kaj me je doletelo. Ves prestraĹĄen je dejal, da sem vozil po enosmerni ulici v napaÄ?no smer.

Candyja sem naloĹžil in sreÄ?no pripeljal domov. Cariniki niso pretiravali. SluĹžil nam je mnogo let, dokler ga nista zamenjala dva Gorenjeva. Kako bo naprej, ne vem. Kitajci, zdajĹĄnji lastniki Gorenja, so zelo nepredvidljivi. Zagotovo pa mi po novega v Trst đ&#x;”˛ ne bo treba.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

REPORTAŽA

23. julija 2020

Ko se v globinah jamskega sveta Ä?as ustavi Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica velja za enega bolj aktivnih klubov pri nas – Ne samo Ä?iĹĄÄ?enje jam, tudi jamarska ĹĄola, sodelovanje in druĹženje zunaj meja so del njihovih aktivnosti – Ponosni so, da so na Ĺ tajerskem najbolj aktiven klub Jasmina Ĺ karja

Jamarstvo ni samo ĹĄport, je tudi raziskovanje in naÄ?in Ĺživljenja ljubiteljev narave in podzemlja, saj se naravne lepote v vsej svoji razkoĹĄnosti in barvitosti ponujajo tudi globoko pod zemljo. Podzemne dvorane, prostori, podzemne reke in jezerca, kapniki in kristali so na ogled ljudem, ki jih ni strah sveta globin in teme. Tudi zelo aktivni Ä?lani Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica TopolĹĄica so med slednjimi.

ÄŒiĹĄÄ?enje Aramove jame

Predsednik kluba Maks PetriÄ? pove, da se vsako leto lotijo veÄ?je Ä?istilne akcije, v kateri oÄ?istijo eno onesnaĹženo jamo. Tako so se letos kljub trenutnim razmeram lotili Ä?iĹĄÄ?enja Aramove jame. V soboto, 20. junija, so se spustili v jamo, ki se nahaja na VisoÄ?kem vrhu. ÂťNi bilo najlaĹžje, saj je bil prisoten smrad razkrajajoÄ?e se crkovine, v uĹĄesih pa prisoten zvok pokajoÄ?ih kosti. Veseli me, da je naĹĄa moÄ?na ekipa ob pomoÄ?i ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zmoĹžna izpeljati tako zahtevne akcije. Pri tej je sodelovalo trinajst jamarjev, ki so imeli zahtevno delo, ki se je na veselje vseh zakljuÄ?ilo uspeĹĄno. Pomembno je ozavestiti ljudi, da so jame glavni vir pitne vode in da bi se morali vsi zavedati, da z metanjem odpadkov v jame ĹĄkodimo tako sebi kot drugim. Vendar opaĹžamo, da se stanje izboljĹĄuje.ÂŤ

ÄŒas poletnih jamarskih taborov

Ĺ˝eljo in motivacijo po raziskovanju Ä?lani Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica TopolĹĄica uresniÄ?ijo na vsakoletnem taboru. Letos so v Bovcu Ĺže preĹživeli krajĹĄi oddih in raziskovali globoko brezno Rakek Rol ter si privoĹĄÄ?ili jamarsko aktiven dopust. Ogle-

â?ą

Tega, da so jame glavni vir pitne vode, bi se morali zavedati vsi in spoznati, da z metanjem odpadkov v jame ĹĄkodimo tako sebi kot drugim.

dali so si Dantejevo jamo, ki naj bi jo Dante celo sam obiskal, in po priÄ?evanjih naj bi ravno tukaj dobil navdih za BoĹžansko komedijo. ÂťZa nami je vsakoletna odprava, letos v domaÄ?i deĹželi, ki je prav tako lepa in polna naravnih lepot. PosoÄ?je je tako ali tako naravni fenomen. Avgusta nas ĹĄe Ä?aka poletni raziskovalni tabor KoroĹĄica, kjer nas Ä?aka raziskovanje veÄ?je jame, ki je velika kot velenjska RdeÄ?a dvorana. Gre za teĹžavno raziskovanje, saj so dostopi do jam zaradi oddaljenosti oteĹženi in zahtevni, vsak jamar namreÄ? s sabo nosi tudi

dvajset kilogramov v nahrbtniku.

Na povabilo Jamarskega kluba Kamnik se avgusta odpravljamo ĹĄe na Veliko planino, septembra pa nas Ä?akajo izpiti. Imamo namreÄ? ogromno teÄ?ajnikov, ki jih pripravljamo na izpit. Zanimanje mladih je ogromno, imamo celo tri mladoletne, od sedem do ĹĄtirinajst let, in tudi zanje organiziramo otroĹĄki kotiÄ?ek. RazmiĹĄljamo celo, da bi napravili otroĹĄki raziskovalni tabor. Smo namreÄ? pisana druĹĄÄ?ina, moÄ?na ekipa, ki je sposobna zahtevnih raziskovanj.ÂŤ

V Ĺ oĹĄtanju se skriva ogromno preseneÄ?enj

Cilj jamarskega kluba je poleg odkrivanja in raziskovanja novih jam in brezen tudi varovanje podzemlja, Ĺživljenja v njem in njegovih voda. Na naĹĄem obmoÄ?ju je namreÄ? veliko jam, pet je novih, ki se pridruĹžujejo osemdesetim registriranim v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťNekaj je ĹĄe lociranih, kar nas po gostoti jam uvrĹĄÄ?a takoj za obÄ?ino LuÄ?e in dokazuje,

Diamantna zakonca Lukman!

Pred 60 leti, toÄ?neje 19. 3.

1960. leta, sta si veÄ?no zvestobo prisegla Mara Mravljak z Lubele nad Ĺ kalami (roj. l. 1932) in Milan Lukman iz LoÄ?ice pri Polzeli (roj. l. 1934).

Korona virus jima je prepreÄ?il, da bi poroko ponovila, a bo Ĺže ĹĄe Ä?as za to, saj sta oba Ä?ila in zdrava.

Milanova mladost je bila trnova, saj je bil med 2. svetovno vojno izseljen na HrvaĹĄko, oÄ?eta in mamo pa je izgubil v nemĹĄkih taboriĹĄÄ?ih. Iz hrvaĹĄkega Osijeka so ga transportirali na MadĹžarsko, kjer je doÄ?akal svobodo. Po vrnitvi v domovino se je veÄ?krat selil in Ĺživel pri dobrih ljudeh: v Ĺ martnem pri Litiji, Gorenju pri PaĹĄki vasi, Mozirju, Ljubljani, Ĺ˝alcu. Po odsluĹženju vojaĹĄÄ?ine pa ga je selila poklicna pot: v Keramiko Liboje, Metalno Maribor, Ikarus Zemun, dokler leta 1958 ni priĹĄel v Velenje in se zaposlil v rudniku, kjer je doÄ?akal upokojitev.

Tudi Mari v mladosti ni bilo z roĹžicami postlano, a jo je vendarle preĹživljala doma, v rojstnem kraju. Vojna in teĹžko Ĺživljenje v hribih ni prizanaĹĄalo nikomur, tako tudi Mari ne. Potrebno je bilo veliko volje za vsakodnevno pot v ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanj in nazaj na Lubelo, zato se je kmalu po konÄ?anem ĹĄolanju preselila v Velenje. Delovno dobo je zaÄ?ela

v ĹĄoĹĄtanjskem Gradisu, se nato zaposlila kot administratorka v Zdravstvenem domu Velenje in tu tudi doÄ?akala upokojitev.

V zakonu se jima je rodil sin Damjan, ki je poskrbel za dva vnuka, Evo in Roka, zdaj pa diamantna zakonca Ä?akata ĹĄe na pravnuke. đ&#x;”˛

-th-

TeÄ?aji potekajo najprej na steni v Florjanu, kjer otroci zaÄ?enjajo svoje prve korake, ĹĄele nato zaÄ?no spoznavati podzemni svet.

Rek, da se Ä?ez kamne voda preÄ?isti, pri takĹĄni koliÄ?ini odpadkov ne drĹži veÄ?. Voda se je v preteklosti res uspela preÄ?istiti, ko je ‘stekla Ä?ez sedem kamnov’. To je bilo v Ä?asu naĹĄih (pra)babic, ki so bile varÄ?ne z vodo, niso uporabljale sintetiÄ?nih zdravil, se niso hranile s hrano s konzervansi, svojih hiĹĄ niso Ä?istile s kemikalijami ter prale perila s pralnimi praĹĄki itd. da smo moÄ?na in dobra ekipa, ki raziskuje. NaĹĄa Ĺželja je najti ĹĄe kakĹĄno daljĹĄo, veÄ?jo jamo. Eno smo naĹĄli v zaÄ?etku leta, ki zaradi sestave tal ni Ä?isto tipiÄ?na, in smo nanjo ponosni.ÂŤ Koliko jam je dostopnih obiskovalcem?

PetriÄ? odgovarja: ÂťZavedati se moramo, da je jamski ekosistem obÄ?utljiv, tako da standardnim turistiÄ?nim jamam zadostimo z jamami v naĹĄi pokrajini, kot so Jama Pekel, SneĹžna Jama in Huda luknja. Ljubitelji jamskega sveta pa se nam lahko kadarkoli pridruĹžijo tudi pri ostalih raziskovanjih, na katerih se nam pridruĹžujejo tudi tujci. Ravno priÄ?akujemo jamarje iz Avstrije. Najdejo nas tudi na spletnem blogu Štajerski jamarjiÂŤ, lahko se obrnejo na nas, saj smo radi aktivni z ljudmi in med ljudmi.

Smo namreÄ? bolj malo vidni.

Vendarle smo podzemni ljudje in se nas vidi samo, ko pridemo umazani iz jame,ÂŤ hudomuĹĄno odvrne PetriÄ?, ki se lahko pohvali, da imajo razmerje moÄ?i v klubu kar enakovredno, saj imajo precej deklet, vse skupaj pa okrog dvajset aktivnih Ä?lanov. ÂťTako da po gostoti akcij in aktivnostih sodimo med bolj aktivne v Sloveniji, na Ĺ tajerskem pa smo najbolj aktiven klub. ÂťÄŒe se torej Ĺželite skupaj z njim podati v temne, vlaĹžne in hladne jame, se ohladiti in pogledati, kako so videti neodkriti koĹĄÄ?ki naĹĄe narave, se podati na opazovanje lepot, ki so dane videti le nekaterim, jih poiĹĄÄ?ite in se jim pridruĹžite. MogoÄ?e vas bo drugaÄ?en svet pod zemljo oÄ?aral in zasvojil. đ&#x;”˛

Ljudje, ki se predajo temu ĹĄportu v temnih, vlaĹžnih in hladnih jamah, ker iĹĄÄ?ejo ĹĄe zadnje neodkrite kotiÄ?ke naĹĄe zemlje, se radi druĹžijo tudi nad njo.

Zgornjesavinjski jamarji odkrivajo in Ä?istijo brezna na Menini Pred dnevi so ÂťpospraviliÂŤ Brezno na Ĺ picu Ob pojavu kalne vode v vodovodnem sistemu, ki napaja velik razvejan vodooskrbni sistem LetoĹĄÄ?a (moÄ?nega izvira kakovostne pitne vode izpod Menine na Kropi pri BoÄ?ni), so komunalci obvestili javnost, naj do nadaljnjega vodo za pitje in prehrano prekuhavajo. O onesnaĹženju pred nedavnim so pristojni zaÄ?eli intenzivno iskati vzrok za kalnost vode. Ugibali so, ali je priĹĄlo do podorov v kavernah podzemlja, podzemnega plazenja ali onesnaĹženja s povrĹĄine. Ob tem so jamarji povedali, da moĹžnost notranjih podorov v naravnem vodnem sistemu obstaja, saj je Menina velika zalogovnica vode, polna podzemnih kavern, ki bi lahko ob poveÄ?anju vodnih mas povzroÄ?ile onesnaĹževanja vode. O tem so govorili tudi na letnem zboru tamkajĹĄnjih jamarjev JD Tirski zmaj, ki so obiÄ?ajno letno Ä?iĹĄÄ?enje jam zaradi korona virusa opravili z zamudo.

Jamarji so se tokrat lotili podroÄ?ja Ĺ pice. Naporno nalogo je opravila deseterica najbolj usposobljenih aktivnih Ä?lanov, raziskovalcev podzemlja Zgornje Savinjske in ZadreÄ?ke doline. Po spustu v jamo so izvlekli veÄ? 100 kg raznih komunalnih odpadkov ter vhod v doslej nezavarovano jamo delno fiziÄ?no prekrili. Kot je povedal njihov vodja Bernard Ĺ tiglic, koordinator in jamarski reĹĄevalec, Âťdelo ĹĄe zdaleÄ? ni konÄ?ano, saj bo za nadaljnje preiskovanje tega dela kraĹĄkega podzemlja potrebnih ĹĄe veliko akcij. Ĺ˝elimo namreÄ? odkriti in usposobiti za oglede ĹĄe veÄ? jam in brezen, ki jih na Menini ne manjka.ÂŤ Po nekaj urah dela so opravili ĹĄe redni letni obÄ?ni zbor, na katerem so pregledali dejavnosti ter potrdili

Ob EkoloĹĄko-oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji so odstranili okrog pol tone ĹĄkodljivih odpadkov, ÂťpridelekÂŤ neozaveĹĄÄ?enih ljudi.

naÄ?rte, ki jih izvajajo Ĺže od zaÄ?etka leta. Ob tem so povedali, da pri razliÄ?nih aktivnostih dobro sodelujejo s kolegi jamarji iz jamarskih druĹĄtev TopolĹĄica ter Velenje, planinskimi domovi (recimo na Menini), ob posebnih primerih pa z gasilskimi druĹĄtvi ter Gorsko reĹĄevalno sluĹžbo in reĹĄevalci. Ĺ e letos se bodo spustili v nekaj brezen in v Ĺ emprimoĹžko jamo. Njihov vodnik Rafael Ĺ˝erovnik pa je v vsakem obdobju pripravljen povesti organizirane prijavljene skupine za nove raziskovalne podvige ter oglede Ĺže odkritih jam na Menini, ki skrivajo slikovite in biotsko izredno zanimive najdbe. †đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

Celje ali Olimpija?

NogometaĹĄi Rudarja tudi na zadnji domaÄ?i tekmi niso zmagali – So prvo in edino zmago v podaljĹĄani sezoni morda le izkopali v Ljubljani proti Bravu?

Stane Vovk

Na vpraĹĄanji iz naslova in podnaslova Ĺžal v tej ĹĄtevilki ne boste dobili odgovora, ker je bil zadnji, 36. krog, konÄ?an pozno sinoÄ?i.

Rudarji so v predzadnjem krogu med tednom v ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju gostili Celjane. Z goloma Ivana BoĹžiÄ?a in Luka Kerina so gostje v slabe pol ure povedli z 2 : 0. To je bil tudi konÄ?ni rezultat tega neenakovrednega dvoboja, kajti v 34. minuti je domaÄ?i igralec Sandro Jovanović zaradi nepotrebnega spotikanja dobil drugi rumeni karton in moral v slaÄ?ilnico.

Kljub igralcu veÄ? se gostje niso veÄ? naprezali in so se zadovoljili z doseĹžnim rezultatom. OÄ?itno je bilo, da hranijo moÄ?i za vÄ?erajĹĄnjo tekmo sezone z Olimpijo, ko je imel njihov trener DuĹĄan KosiÄ? spet na voljo kapetana Mitjo LotriÄ?a. V Velenju je odsluĹžil eno tekmo prepovedi igranja zaradi izkljuÄ?itve v krogu pred tem na tekmi s Triglavom.

DomaÄ?i Dominik BerĹĄnjak je po dolgem Ä?asu zaÄ?el s trenutno najmoÄ?nejĹĄo zasedbo. V zaÄ?etno enajsterico je uvrstil svoje najbolj izkuĹĄene igralce (Marko ÄŒosić in Dominik Radić sta poĹĄkodovana) Davida KaĹĄnika, Damjana Trifkovića, Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in AljaĹža Krefla. Tudi s takĹĄno postavo domaÄ?i niso bili kos razigranim gostom. Njihovo pomembno zmago, s katero so se prviÄ? v sezoni zavihteli na sam vrh prvenstvene razpredelnice, je navduĹĄeno s pokanjem petard in kratkim ognjemetom pozdravilo tudi kakĹĄnih dvajset njihovih najbolj zvestih navijaÄ?ev Celjskih grofov, ki so dogajanje na igriĹĄÄ?u spremljali za ograjo stadiona. Svojih glasov pa niso varÄ?evali od samega zaÄ?etka sreÄ?anja, na katerem seveda na

13

Ĺ PORT

23. julija 2020

tribuni zaradi bojazni ĹĄirjenja korona virusa ni bilo gledalcev.

Vsekakor so domaÄ?i nogometni rudarji prvenstvo konÄ?ali klavrno, spominjali pa se ga bomo tudi po tem, da se je na Rudarjevi vroÄ?i trenerski klopi zamenjalo kar pet trenerjev. Negotovo je tudi, ali bo sedanjih trener ĹĄe naprej vodil moĹĄtvo. V zadnjem Ä?asu je namreÄ? vse bolj sliĹĄati mnenje, da je v Velenju

veliko strokovnih delavcev oziroma nekdanjih nogometaĹĄev, ki bi lahko opravljali to vlogo.

Nekateri celo menijo, da bi na ta poloĹžaj morali vrniti Almirja Sulejmanovića, ki je moĹĄtvo tudi pripravljal na vÄ?eraj konÄ?ano sezono, sedaj pa je pomoÄ?nik trenerja v SeĹžani.

Skratka, po dvanajstih sezonah bodo tukajĹĄnji ljubitelji nogometa spet spremljali ‚brcanje‘ na

drugoligaĹĄki ravni. Gotovo bodo posebno teĹžo imeli predvsem dvoboji med VelenjÄ?ani in Ĺ marÄ?ani, ki bodo znova igrali v drugi najmoÄ?nejĹĄi domaÄ?i ligi. Tudi v tretjih ligah (vzhodni in zahodni) so namreÄ? zaradi epidemije virusa sezono konÄ?ali predÄ?asno. Enajsterica Ĺ martna 1928 si je v 12-Ä?lanski konkurenci v enajstih krogih priigrala 26 toÄ?k (8 zmag, 2 neodloÄ?ena izida, 1 poraz) in imela na prvem mestu ĹĄtiri toÄ?ke veÄ? od Podvincev. Zanimivo, prav z njimi so doĹživeli, in to v prvem krogu na svojem igriĹĄÄ?u, edini poraz. Novi Ä?lani 2. lige, v kateri bo nastopalo 16 moĹĄtev, so tudi prvaki zahoda, nogometaĹĄi Primorja. Zmagali so desetkrat, trikrat igrali neodloÄ?eno, tako kot Ĺ marÄ?ani pa samo enkrat izgubili. Prvo mesto so osvojili z dvema toÄ?kama prednosti pred ljubljansko Svobodo.

Prihodnost gradijo na mlajĹĄih selekcijah V Velenju se rokomet ponaĹĄa z veÄ? kot 60-letno tradicijo.

V Rokometnem klubu Gorenje Velenje pa so zadnja leta ĹĄe bolj naÄ?rtno usmerjeni k razvijanju mladih rokometaĹĄev iz domaÄ?ega okolja.

MlajĹĄe selekcije Rokometnega kluba Gorenje Velenje, v katerih trenira skupno veÄ? kot 200 otrok, dosegajo zelo lepe uspehe. V letoĹĄnji predÄ?asno konÄ?ani sezoni so prikazali zelo kakovostne igre

mlajĹĄih selekcijah RK Gorenje Velenje zagotavlja tudi NLB, d. d., v kateri so prepoznali trud, ki ga v klubu vlagajo v razvoj mladih ĹĄportnikov. Zato so Ĺže drugo leto zapored na razpisu Ĺ port mladih RK Gorenje uvrstili med 38 skrbno izbranih klubov, ki jih podpirajo pri razvoju mladih talentov.

Trenerji, ki bodo v sezoni 2020/21 skrbeli za velenjski podmladek, so Marko OĹĄtir,

in v prav vseh kategorijah ciljali na najviĹĄja mesta v Sloveniji.

V Ä?lanski ekipi se zato v bliĹžnji prihodnosti lahko veselijo novih domaÄ?ih tekmovalcev. V klubu poleg tekmovalnega uspeha veliko pozornosti namenjajo tudi celostnemu razvoju mladih ĹĄportnikov. Z delavnicami s podroÄ?ja psihologije, dietetike, upravljanja premoĹženja in kariernimi svetovanji se trudijo, da bodo fantje napredovali na vseh podroÄ?jih svojega Ĺživljenja. Dobro delo v

Borut Plaskan, SneŞana Rodić, Jani Škerlak, Miha Dobnik, Jaka Hrast in Barbara Bobinac.

Mlade nadobudne osice priÄ?enjajo trenirati Ĺže v zaÄ?etku avgusta, nove vpise v ĹĄolo mini rokometa pa bodo zaÄ?eli izvajati v zaÄ?etku septembra. Upajo, da se jim bo tudi v prihajajoÄ?i sezoni pridruĹžilo Ä?im veÄ? otrok, na katere bodo lahko prenesli ljubezen do rokometa in ĹĄporta nasploh.Â

igriĹĄÄ?u, tako da konÄ?ni rezultat 6 : 4 za domaÄ?e ni bil nobeno preseneÄ?enje. Pa tudi razlika toÄ?k 23 : 36 je bila za goste.

Popolno preseneÄ?enje pa je tokrat uspelo ekipi BK Ĺ˝alec, ki je v gosteh pri BĹ DU Premogovnik zaigrala kot prerojena. Ekipa domaÄ?ih je zaÄ?ela zelo leĹžerno, igra pa jim potem ni stekla tako kot v prejĹĄnjih kolih. Gostje pa so igrali iz igre v igro bolje. Na koncu je bilo 4 : 6 za goste. ToÄ?kovna razlika 37 : 36 pa je le bila za domaÄ?ine.

Ostalo je ĹĄe sreÄ?anje med ekipama BK Celeia Celje in gosti iz DU Velenje. Ekipa gostov je verjetno domaÄ?ine nekoliko podcenjevala, ker so bili do sedaj brez toÄ?k. Toda ti so pokazali, da zmorejo, in zmagali s 6 : 4, pa tudi razlika toÄ?k 38 : 30 je bila za domaÄ?e.

Ekipa KU Gorenja je bila to kolo prosta.

Vrstni red ekip v prvi ligi po sedmem kolu: 1. BK Polzela 8 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik (8), 3. DU Vinska Gora (7), 4. DU Velenje (6), 5. BK Ĺ˝alec (6), 6.

KU Gorenje (5), 7. BK Celeia Celje (2).

Sedaj je konÄ?an prvi del tekmovanja v prvi ligi. V drugi ligi je bil

konÄ?an Ĺže prejĹĄnji teden. ÄŒe ne bo sprememb, bodo tekmovanje nadaljevali 20. 8.

đ&#x;”˛

vos

đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 34. krog Tabor – Rudar (1 : 0)

Strelec: 1:0 KriviÄ?ić (7.).

Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, VoĹĄnjak, KaĹĄnik (od 59. DĹžinić), Krefl (od 73. Jovan), Filipović, ViĹžintin (od 37. Jovanović), Lelić (od 59. Trifković), ÄŒrnÄ?iÄ?, Kuzmanović, Panadić. Trener: Dominik BerĹĄnjak.

Drugi rezultati Aluminij – DomŞale 2:5 (2:0), Mura – Olimpija 1:1 (1:1) Celje – Triglav 2:2 (0:1), Bravo – Maribor 0:3 (0:0) Vrstni red po 34. krogu: 1. Olimpija 66 (70:40), 2. Celje 65 (70:34), 3. Maribor 61 (60:37), 4. Aluminij 54 (56:43), 5.

Mura 52 (51:40), 6. Bravo 45 (45:51), 7. Tabor 43 (42:48), 8. DomĹžale 40 (49:61), 9. Triglav 32 (42:81), 10. Rudar 11 (27:77) 35. krog

Rudar Velenje - Celje 0:2 (0:2).

Strelca: 0:1 BoĹžiÄ? (5.), 0:2 Kerin (26.).

Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver,

www.radiovelenje.com

VoĹĄnjak, KaĹĄnik, Krefl, Filipović, Jovanović, Lelić (od 52. Panadić), Trifković (od 46. Jovan), ÄŒrnÄ?iÄ? (od 62. Kitek), Kuzmanović (od 77. Turinek).

Celje: Rozman, KaduĹĄić (od 83. Bred), Zaletel, ÄŒaluĹĄić, Marandici, Novak (od 83. Plantak), Ĺ travs (od 58. Antanavicius), BoĹžiÄ?, PungarĹĄek (od 57. Ĺ traus), Kerin (od 83. Koritnik), Vizinger.

Rumeni kartoni: Lelić, Voťnjak, Jovanović, Trifković, Kaťnik, Panadić; Kaduťić.

RdeÄ?i karton: Jovanović (34.).

Drugi rezultati: Mura – Aluminij 1:1 (0:0), Triglav – Bravo 1:4 (0:0), Maribor – DomŞale 2:1 (1:0), Olimpija – CB24 Tabor SeŞana 1:2 (0:1), Rudar – Celje 0:2 (0:2).

Vrstni red po 34. krogu: 1. Celje 68 (72:34), 2. Olimpija 66 (71:42), 3.

Maribor 64 (62:38), 4. Aluminij 55 (57:44), 5. Mura 53 (52:41), 6. Bravo 48 (49:52), 7. Tabor 46 (44:49), 8. DomĹžale 40 (50:63), 9. Triglav 32 (43:85), 10.

Rudar 11 (27:79).

VÄ?eraj (36., zadnji krog): Bravo – Rudar, DomĹžale – Triglav, Tabor – Mura, Aluminij – Maribor, Celje – Olimpija.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Lokostrelstvo Tim JevĹĄnik v BudimpeĹĄti zmagal na CEC v lokostrelstvu Tim JevĹĄnik s Polzele, Ä?lan Lokostrelskega kluba Gornji Grad, je na tekmovanju za Centralnoevropski pokal v tarÄ?nem lokostrelstvu osvojil prvo mesto v kategoriji kadeti – sestavljeni lok.

Tekmovanje je potekalo od 11. in 12. julija 2020 v BudimpeĹĄti in je bilo za vse udeleĹžence letoĹĄnje prvo mednarodno tekmovanje

po daljĹĄi prekinitvi. Tim je pokazal stabilno streljanje tako v kvalifikacijah (72 strelov) kot tudi v kasnejĹĄih dvobojih (15 strelov).

V vetrovnem vremenu je v finalu premagal Slovaka Simona Sedivyja z rezultatom 143 : 140. đ&#x;”˛

Balinanje Veliko preseneÄ?enj V Vinski Gori so Ĺže pred tednom dni odigrali tekmo proti gostom s Polzele. Gostje se nikakor niso mogli dobro upirati domaÄ?inom na izredno teĹžkem

đ&#x;”˛

T. F.

Parastrelstvo V MDI Velenje so dobri parastrelci Ljubljana – 5. julija je v Ljubljani potekalo drĹžavno prvenstvo v parastrelstvu. ÄŒlani MDI Velenje so se zelo izkazali, saj so kot ekipa zasedli 3. mesto s 1034 krogi. V ekipi so bili Aleksander JovanoviÄ?, Doroteja Kunst in Jerneja KoĹželjnik. Ĺ e uspeĹĄnejĹĄi je bil Aleksander Jovanović, ki je posamezno v kategoriji SH2 – serijska zraÄ?na puĹĄka moĹĄki, zasedel 1. mesto (375 krogov), 10. je bil Robert OstrovrĹĄnik (339 krogov). V kategoriji SH2 – standardna zraÄ?na puĹĄka, pa je bil Aleksander Jovanović drugi (616,6 krogov). Tudi Ĺženske so bile dobre. S SH2 – serijsko zraÄ?no puĹĄko je peto mesto zasedla Jerneja KoĹželjnik (333 krogov), ĹĄesto pa Doroteja Kunst (326 krogov). đ&#x;”˛

Aleksander Jovanović

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

KRONIKA

Gradnja kolesarskega omreĹžja poteka po naÄ?rtih

Pijani kolesarji in motoristi

Za kolesarsko omreĹžje in parkiriĹĄÄ?a za kolesa bodo namenili 1,8 milijona evrov Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝e vse od februarja gradi Mestna obÄ?ina Velenje zahodni del mestnega kolesarskega omreĹžje. V veliki meri ga sofinancira Evropa iz tako imenovanih celostnih teritorialnih naloĹžb. Zgradili bodo kar 8.171 metrov kolesarskih poti, ĹĄtiri pokrita kolesarska parkiriĹĄÄ?a, dve novi Bicy postaji in veÄ?je zunanje parkiriĹĄÄ?a za skoraj 200 koles. NaloĹžba bo veljala milijon 800 tisoÄ? evrov.

Dela potekajo po terminskem naÄ?rtu, konÄ?ani pa so Ĺže posamezni odseki na povezavi Velenjka–Velenjsko jezero, in sicer po Ĺ˝arovi, od Ĺ˝arove do kroĹžiĹĄÄ?a pod skakalnico, od starega Velenja po Partizanski, mimo Gore-

nja do Hoferja, po cesti Simona Blatnika, Cesti na jezero mimo avtokampa in na Jenkovi cesti.

V glavnem so konÄ?ana le gradbena dela, odseke je potrebno

â?ą

Vsa drevesa, ki so zaradi izgradnje kolesarskega omreĹžja odstranjena, nadomeĹĄÄ?ajo z novimi.

oznaÄ?iti ĹĄe s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo, zato kolesarje, ki jih Ĺže uporabljajo, opozarjajo

Zahodno kolesarsko omreĹžje zajema

Velenjka–Velenjsko jezero, Velenjska plaĹža–deponija (vkljuÄ?no z dvema brvema in podvozom pod Ĺželeznico) – 4.988 metrov; Cesta talcev – 713 metrov; Jenkova cesta (med TomĹĄiÄ?evo in KidriÄ?evo cesto) – 250 metrov; ob Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega – 250 metrov; pot ob Paki (med Jenkovo cesto in TC Supernova) – 480 metrov; ob ĹželezniĹĄki progi (med Cesto talcev in Gorenjem) – 370 metrov; ob Cesti Simona Blatnika in Cesti na jezero – 1.120 metrov. na previdnost. KonÄ?ana so tudi betonerska dela na mostu Ä?ez TrebuĹĄo, potekajo pa tudi dela na podhodu pri Hoferju ter na mostu pri iztoku iz jezera na poti proti Ĺ oĹĄtanju.

Trenutno najbolj intenzivno potekajo dela na odseku mimo Hoferja in na Cesti talcev, ki jo

zapirajo po odsekih in sproti prilagajo tudi prometno signalizacijo. Predvideno je, da bi celotno kolesarsko omreĹžje na zahodnem delu mesta zgradili do konca septembra. đ&#x;”˛

Kolesarsko omreĹžje pri Hoferju

‌ pri Avto kampu Jezero

‌ pri Velenjki

‌ pri Gorenju

POLICIJSKA kronika sedem kaznivih dejanj mu je pre33-letni velenjski iskovalni sodnik odredil pripor. preprodajalec drog Kolesarki izsiljeval ostal v priporu Velenje, 20. julija – Velenjski prednost

policisti so konec prejĹĄnjega tedna k preiskovalnemu sodniku privedli 33-letnega VelenjÄ?ana, osumljenega preprodaje prepovedanih drog. V postopku so ga imeli Ĺže 3. julija zveÄ?er. Pri sebi je imel manjĹĄi zaklenjen sef. Tega so mu zasegli in ga v nadaljevanju na osnovi odredbe sodiĹĄÄ?a pregledali. V sefu je imel nekaj manj kot dva grama prepovedane droge MDMA, dobrih 8 gramov konoplje in dobrih 43 gramov amfetaminov. Po preiskavi sefa so velenjski policisti pri osumljenem opravili ĹĄe hiĹĄno preiskavo ter naĹĄli in zasegli veÄ? pripomoÄ?kov za uĹživanje in preprodajo prepovedanih drog.

V preiskavi so ĹĄe ugotovili, da je v zadnjem letu storil vsaj sedem kaznivih dejanj s podroÄ?ja neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi snovmi. Lani in letos na zaÄ?etku leta so mu zasegli veÄ? prepovedane droge amfetamin in konoplje. Osumljeni je drogo med drugim naroÄ?al tudi po spletu iz tujine. V Belgiji so policisti odkrili veÄ?jo koliÄ?ino prepovedane droge LSD, ki je bila naslovljena nanj. Za vseh

Velenje, 15. julija – Ĺ estinĹĄtiridesetletni kolesarki je voznik kombiniranega vozila, medtem ko je zavijala na parkiriĹĄÄ?e Ceste talcev, izsilil prednost. Kolesarka je padla in se laĹžje telesno poĹĄkodovala. Policisti so kazen napisali obema, vozniku zaradi izsiljevanja prednosti, kolesarki pa zaradi napaÄ?ne strani voĹžnje.

Hudo se je poĹĄkodoval voznik ĹĄtirikolesnika Florjan, 18. julija – Nekaj pred 18. uro se je v prometni nesreÄ?i hudo poĹĄkodoval 52-letni voznik ĹĄtirikolesnika. Voznik je zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo v nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trÄ?il v skalo, od koder ga je odbilo na drugo stran ceste v ograjo.

Nezgoda s pobegom Lokovica, 19. julija – Okoli 15.

30 so policisti zunaj naselja Lokovica, ob lokoviĹĄkem potoku,

obravnavali prometno nesreÄ?o s pobegom. 31-letna voznica motornega kolesa je v koloni vozila iz smeri Lokovice proti Velenju.

Voznik prvega vozila v koloni je nenadno zavil v desno, zaradi Ä?esar je voznica, ki je vozila za njim, silovito zavrla, da je prepreÄ?ila trÄ?enje. Motoristka je v tistem trenutku zaÄ?ela prehitevati vozili pred sabo. Ko je Ĺže prehitevala, jo je spregledal voznik, ki je vozil pred njo, in prav tako zaÄ?el prehitevati. Motoristka se mu je izognila skrajno desno, pri Ä?emer je zapeljala na asfaltni kanal, namenjen odtoku meteornih vod, in padla na travnik ob voziĹĄÄ?u.

Njeno motorno kolo je zdrselo

po desnem smernem voziĹĄÄ?u, kjer je trÄ?ilo v zadnje kolo osebnega vozila, s katerim je nasproti pravilno pripeljal voznik. Neznani voznik osebnega vozila, lahko bi ĹĄlo za vozilo znamke Ĺ koda kodiaq, ki se mu je motoristka umikala, je odpeljal v smeri Gorenja, ne da bi ustavil. Do stika med vozili ni priĹĄlo.

Neznanega voznika policisti pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in prometne nesreÄ?e oglasi na Policijsko postajo Velenje ali pokliÄ?e na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 61 00 oziroma na 113. Za informacije prosijo tudi oÄ?ividce.

V zadnjih dveh kolumnah sem pozornost usmeril na varnost kolesarjev in motoristov ter varnost v poletnih mesecih. Moja opozorila so bila dobronamerna in iskrena, Ä?eprav se je marsikdo med bralci zagotovo vpraĹĄal ali vsaj pomislil, da so opozorila nepotrebna ali celo odveÄ?. Ne nazadnje je oziroma bi bil takĹĄen pomislek povsem na mestu, glede na vse dosedanje napore pristojnih institucij, na Ä?elu s Policijo in Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa.

V zadnjih letih smo naredili precejĹĄen (pozitiven!) premik na podroÄ?ju varnosti v prometu. Ne zgolj statistiÄ?no oziroma sodeÄ? po statistiÄ?nih podatkih, ki so sicer zelo jasni in ugodni. Zaznan je tudi premik v ozaveĹĄÄ?enosti in razumevanju preventivnih akcij, poostrenih nadzorov policistov ter aktivnosti, s katerimi so prijazno, Ä?loveĹĄko opozorili na preveliko ĹĄtevilo poĹĄkodovanih in mrtvih v prometnih nesreÄ?ah, preveliko ĹĄtevilo oĹžaloĹĄÄ?enih druĹžinskih Ä?lanov, sorodnikov in prijateljev, ki trpijo ob invalidnosti ali izgubi najbliĹžjih. Za vse, ki teh sporoÄ?il niso razumeli, pa so morali poseÄ?i po represivnih ukrepih. Z vnaprej najavljenimi lokacijami in Ä?asovnim okvirom izvajanja poostrenih nadzorov, predstavitvijo viĹĄine glob in spremljajoÄ?ih ukrepov so bolj strogo in deloma zastraĹĄujoÄ?e Ĺželeli vplivati na obnaĹĄanje v prometu in predvsem prevzem odgovornosti v prometu pri tistih, ki se jih ÂťprijaznaÂŤ, pouÄ?na in potrebna opozorila in nasveti niso dotaknili, jih niso razumeli niti sprejeli. Ne glede na to, ali smo za krmilom kolesa, mopeda, motornega kolesa, osebnega ali tovornega avtomobila, prav vsakdo med nami je lahko odgovoren in vesten voznik, pa tudi povzroÄ?itelj ali celo Ĺžrtev prometne nesreÄ?e.

Pred dobrim tednom so policisti Policijske uprave Celje izvedli poostren nadzor nad kolesarji, mopedisti in vozniki motornih koles. Ugotovitve so bile, milo reÄ?eno, Ĺžalostne in so potrdile moje nasvete in opozorila, s tem pa tudi potrebo po pisanju, opozarjanju in predstavljanju problematike v prometu. Kajti oÄ?itno je to ĹĄe vedno potrebno, saj se veliko ljudi sploh ne zaveda svoje izpostavljenosti tveganju, da so lahko Ĺžrtve ali povzroÄ?itelji prometne nesreÄ?e.

Med 405 vozniki so policisti odkrili 118 krĹĄitev cestnoprometnih predpisov. Med 178 motoristi, preizkuĹĄenimi z alkotestom, jih je bilo 12 pod vplivom alkohola, 3 pa so vozili pod vplivom prepovedanih drog. Tako, kot je prisotno nezavedanje o vplivu alkohola in prepovedanih substanc na voĹžnjo, pa je tudi nezavedanje o pomenu Ä?elade za varnost motorista ali sopotnika. Kar 30 voznikov in sopotnikov med voĹžnjo ni uporabljalo Ä?elade. Ĺ tirim voznikom so zasegli mopede in motorna kolesa, ker niso izpolnjevali pogojev za voĹžnjo. Z drugimi besedami, niso imeli opravljenega izpita in s tem uradno priznanega znanja za voĹžnjo z mopedom ali motornim kolesom.

Policisti so ugotovili, da so pri nadzoru bili problematiÄ?ni tudi kolesarji. V letoĹĄnjem letu sem jim namenil kar precej pozornosti, in sodeÄ? po ugotovitvah policistov, upraviÄ?eno. Policisti so evidentirali 79 krĹĄitev, med katerimi so bile najpogostejĹĄe: nepravilna stran voĹžnje, neprilagojena hitrost in voĹžnja preblizu desnega roba voziĹĄÄ?a. Med kontroliranimi je bilo tudi 7 takĹĄnih, ki so pred voĹžnjo zauĹžili preveÄ? alkohola in bi lahko rekli, da so bili ÂťdopingiraniÂŤ.

LetoĹĄnje poÄ?itnice preĹživljamo drugaÄ?e kot v preteklih letih in tudi zaradi tega nas je veÄ? na kolesarskih stezah in cestah, pa tudi na sprehajalnih stezah in gorskih poteh. Opozorila policistov o upoĹĄtevanju predpisov in pravil, ki omogoÄ?ajo in zagotavljajo naĹĄo varnost, veljajo prav na vseh podroÄ?jih. Ne glede, ali se odpravljamo s kolesom, motornim vozilom ali celo peĹĄ (v hribe), se moramo zavedati svoje odgovornosti ter narediti vse, kar lahko, da ne postanemo Ĺžrtev ali povzroÄ?itelj (prometne) nesreÄ?e. Tudi zato, da ne obremenjujemo zdravstvenih delavcev in ustanov ter jim omogoÄ?imo mirnejĹĄe poletne dneve in vsaj malo poÄ?itka.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nekdo razbil tri stekla na ĹĄoli

Velenje, 14. julija – Ravnateljica Osnovne ĹĄole Gorica je policiste obvestila, da je nekdo preko noÄ?i na objektu ĹĄole poĹĄkodoval tri stekla in devet betonskih robnikov.

Ni hotela ÂťpihatiÂŤ

Mozirje, 14. julija – Policisti policijske postaje Mozirje so pridrŞali voznico, ki je odklonila preizkus alkoholiziranosti.

Kradle v trgovinah

Velenje, Mozirje, Ĺ˝alec, 15. julija – Policisti Velenja, Mozirja in Ĺ˝alca so posredovali v treh primerih kraje prehrambnih izdelkov in oblaÄ?il. V vseh primerih so kradle Ĺženske, vse pa se bodo morale zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Udarila jo je s Ä?elado

Velenje, 16. julija – Natakarica iz enega od velenjskih lokalov

23. julija 2020

je skuĹĄala napoditi iz lokala partnerja, ki sta se tam prepirala. Ĺ˝enska se s tem ni strinjala in jo je udarila s Ä?elado, ki jo je drĹžala v roki, in jo tako laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Prebodel mu je tri pnevmatike

Velenje, 17. julija – Na KoŞeljskega ulici v Velenju je neznanec prebodel tri pnevmatike na avtomobilu in tako lastnika oťkodoval za okoli 500 evrov.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Grozil je zdravnici

Velenje, 18. julija – DeĹžurna zdravnica je poklicala na pomoÄ? policiste, ker ji je mlajĹĄi vinjeni moĹĄki grozil v ambulanti. Svoje poÄ?etje bo moral zagovarjati pri sodniku, kjer ga zagotovo Ä?aka tudi raÄ?un.

PoskuĹĄal je vlomiti

Prelska, 18. julij – Velenjski policisti so obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hiťo.

Vlom ni uspel, je pa nepridiprav poĹĄkodoval vrata.

Grozil varnostnici in pobegnil

Velenje, 18. julija – Varnostnica je zalotila moťkega, ki je kradel v trgovini Interspar na Selah.

Ustavila ga je, ta pa ji je grozil, da jo bo ubil, in pobegnil.

Iz gasilskega doma ukradel kosilnico

Velenje, 19. julija – Neznanec je vlomil v prostore gasilskega doma v Šaleku in ukradel kosilnico.

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

UTRIP

23. julija 2020

Varno v gore 2020

Oven, 21. 3. – 20. 4.

TeĹžave si boste zelo radi ustvarjali v glavi, saj vam niÄ? ne bo manjkalo. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moÄ?i in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh poletnih dneh. Izgovor bo slab, saj vas bodo domaÄ?i hitro spregledali. Ko jim boste priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti in da obljubljenega sami niste sposobni izvesti, bo vse laĹžje. Potem vam tudi ne bo veÄ? teĹžko prositi za pomoÄ?. Vsak dan bolj boste Ä?utili veÄ?jo Ĺželjo po ljubezni. ÄŒe Ĺželite letoĹĄnji dopust preĹživeti v dvoje, ne Ä?akajte.

Telesno se boste poÄ?utili dobro, teĹžave boste imeli le z nihanjem razpoloĹženja.

Ĺ tevilÄ?no okrnjeni planinski pohodi, solidarnostna akcija jeseni V soboto, 4. julija, je v osrÄ?ju KamniĹĄko-Savinjskih Alp potekala vsakoletna akcija planincev Varno v gore, ki jo Ĺže 16 let pripravlja Planinsko druĹĄtvo Velenje v sodelovanju s prijateljskimi planinskimi druĹĄtvi iz Ĺ aleĹĄke doline, Mislinje, tokrat pa tudi s PD Celje Matica. Organizatorji so naÄ?rtovali tudi solidarnostno akcijo za pomoÄ? po poĹžaru na OkreĹĄlju. Ta del so ĹĄtevilÄ?no precej okrnjen od priÄ?akovanega obiska (zaradi najnovejĹĄih ukrepov NIJZ in vlade) prestavili na jesensko sezono planinarjenja. Skupina 50 planincev iz veÄ? druĹĄtev pa je osnovno namero izvedla po programu, vendar brez zakljuÄ?nega druĹžabnega sreÄ?anja in izobraĹževalnega programa o novostih reĹĄevanja v gorah. V lepem vremenu se je z obmoÄ?ja delovanja

Bik, 21. 4. – 21. 5.

PoÄ?itek z malico sredi Logarskega Kota

Savinjskega meddruĹĄtvenega odbora (MDO) veÄ? skupin pohodnikov z vodniki povzpelo na ĹĄtiri pohode oz. vzpone; prva skupina od izvira potoka ÄŒrna na Orlovo gnezdo, izvir Rinke ter planĹĄarijo v Logarski kot. Druga na KlemenÄ?o jamo ter Strelovec, tretja na RjavÄ?ki vrh ter Ä?etrta, Ä?asovno najzahtevnejĹĄa pot, na planino KrofiÄ?ka. Vse ture pa so se iztekle nazaj k izhodiĹĄÄ?u. Ob vrnitvi v Logarsko dolino so opravili le skupinsko fotografijo in se razĹĄli do jeseni, ko bodo izve-

dli aktivnosti za pomoÄ? pri izgradnji novega planinskega doma na OkreĹĄlju, za katero so priprave Ĺže v polnem teku. 16. tabor Varno v gore je tako kljub vplivom drugega vala korona virusa do neke mere uspel. Zagrizeni gorniki pa bodo programe svojih druĹĄtev in Savinjskega MDO nadaljevali z upoĹĄtevanjem zmanjĹĄanega skupinskega druĹženja ter vseh varovalnih in preventivnih ukrepov za zaustavitev ponovnega razmaha epidemije. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Poletne igrarije na travniku pred kulturnim domom Velenje

Otroci se lahko vsak torek med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro zabavajo na ustvarjalnih igrarijah, ki jih pripravljajo razliÄ?na druĹĄtva in ustanove. 14. julija se je predstavilo Slovensko druĹĄtvo hospic (izpostava Velenje). Vodja ObmoÄ?ne enote Velenje Admira Robin pove, da so imeli pri sestavljanju iger kar nekaj teĹžav, saj je treba vzdrĹževati razdaljo, ker se otroci med seboj ne smejo dotikati. ÂťVendar nam je s pantomimo in igrami z glasbo uspelo.

Imamo se lepo, otroci uĹživajo.ÂŤ

Tabor LevjesrÄ?nih

Strokovna sodelavka Slovenskega druĹĄtva hospic Vika Ĺ tekoviÄ?

Ob koncu tega tedna imate prav posebne naÄ?rte. Upali boste, da so slabi dnevi letos za vami. Dogodki bodo obrnili tok v pravo smer. Upanje, da bo odslej vsak dan bolje, bo zato vedno bolj moÄ?no. Ĺ˝al pa vaĹĄim Ĺželjam ne bo sledila ljubljena oseba. Ĺ e vedno bo raje v svojem svetu, kot pa da bi poletne dneve in veÄ?ere preĹživljala z vami. Jezni boste, a kaj veliko ne boste mogli pomagati. NajveÄ? teĹžav pa boste vse do izteka julija imeli s financami. Izhod iz tega ne bo lahek. NaĹĄli ga boste le, Ä?e zmanjĹĄate Ĺželje in potrebe. Med njimi zna biti tudi letoĹĄnji poletni dopust, ki zagotovo ne bo takĹĄen, kot ste si Ĺželeli.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

V naslednjih dneh ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. ÄŒetudi boste nasmejani, to ne bo iskreno. Skrbelo vas bo za nekoga od vaĹĄih najbliĹžjih, saj bo oÄ?itno, da ima zdravstvene teĹžave. V Ä?asu, ko ni dobro zboleti, saj zdravstvo ne deluje tako, kot si Ĺželite, vas bo zato ĹĄe bolj strah. Ĺ˝eleli boste pomagati, a boste teĹžko. Tudi Ä?e odprete denarnico, tokrat to ne bo veliko pomagalo. Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite bolj polno Ĺživljenje. NiÄ? pa ne naredite, da bi ga res. A ta izkuĹĄnja bo povod, da boste to Ĺželjo spet zaÄ?eli jemati resno. Prve spremembe ne bodo lahke, vseeno pa vam poguma ne bo zmanjkalo, Pustite Ĺže enkrat ob strani, kaj si o vas mislijo drugi, kajti ob koncu zgodbe, ki se odvija v teh dneh, bo najbolj hudo vam! Takrat pa tega ne bo opazil skoraj nihÄ?e. Zato se boste morali odloÄ?iti, kako naprej. Posledice odloÄ?itve, dobre ali slabe, boste prav tako najbolj obÄ?utili prav vi. Srce vam bo povedalo, katero pot bo bolje ubrati. Ob tem se boste spet zaÄ?eli zavedati, kako hitro teÄ?e Ĺživljenje. Vsaka zamujena priloĹžnost v njem je po svoje osebni poraz. Ne dovolite si, da ga doĹživite v naslednjih dneh, saj zato ni potrebe. V nedeljo vam bo Ĺže bolj jasno, kam vas bo peljala prihodnost. Zdravje?

Ni vsak prehlad Covid, zato ne delajte nepotrebne panike. Ĺ˝elite si prave poletne vroÄ?ine, ki je letos ĹĄe skoraj ni bilo. Takoj, ko se bo vreme popravilo in bodo dnevi minevali brez ploh in neviht, boste zaÄ?eli uĹživati v vsakem poletnem dnevu posebej. Sploh, Ä?e ste v teh dneh na letnem dopustu. RaÄ?unali boste, da si boste v njih hitro nabrali energijo, ki vam je Ĺže nekaj Ä?asa primanjkuje. Zato zagotovo ĹĄe nekaj dni ne boste v pravi formi. Dobro veste, kaj smete in kaj ne, Ĺžal pa zelo radi greĹĄite. Sploh pri hrani in pijaÄ?i. To pa sta le dva vzroka za vaĹĄe ne najboljĹĄe poÄ?utje. Tretji je vaĹĄe Ä?ustveno Ĺživljenje. Ĺ˝e dolgo niste zadovoljni z njim. Osebe, ki bi to spremenila, pa ne boste sreÄ?ali, Ä?e boste preveÄ? doma.

Tehtnica, 23. 9. – 22. 10.

Cilj tabora je biti sliĹĄan, prepoznati svoje procese Ĺžalovanja, sreÄ?ati se z drugimi starĹĄi, ki doĹživljajo podobno izkuĹĄnjo.

je predstavila LevjesrÄ?ni tabor, ki bo potekal oktobra in za katerega do konca avgusta ĹĄe zbirajo prijave. Štiridnevni, vseslovenski, terapevtsko-edukativni tabor je namenjen ĹžalujoÄ?im otrokom in mladostnikom, starim od pet

do osemnajst let, ki so doĹživeli izgubo bliĹžnje osebe. Tabor bo tudi letos potekal po skrbno zaÄ?rtanem programu. Ob zaostritvi ukrepov imamo za letos pripravljen plan B.ÂŤ Na vpraĹĄanje, za kakĹĄen tabor gre, Ĺ tekoviÄ?eva

Namen tabora je varno sooÄ?anje z Ĺžalostjo in uvid, da je naĹĄe Ĺživljenje dragoceno, Ä?eprav moramo Ĺživeti brez nekoga, ki smo ga imeli radi in ga pogreĹĄamo. Tudi otrok se na izgubo osebe, ki v njegovem Ĺživljenju igra pomembno vlogo, odzove z Ĺžalovanjem.

Tako kot pri odraslih gre tudi pri otrocih za povsem naraven odziv, na katerega pa se kar preveÄ?krat pozabi. Ĺ˝alujoÄ?i otrok potrebuje podporo, spodbudo, ĹĄe posebej pa obÄ?utek varnosti.

IzkuĹĄnje taborov v preteklih letih so nam potrdile potrebo in prispevek tovrstne oblike podpore ĹžalujoÄ?i druĹžini.

SOCIALNI podlistek

‌ in drugih slovenskih krajih. Je Ä?as za to tudi v Velenju?

Govorimo o stanovanjskih skupinah za odrasle osebe z dolgotrajnimi teĹžavami v duĹĄevnem zdravju. Pregled ugotovitev razliÄ?nih raziskav nam pove, da je duĹĄevno zdravje izjemno po-

DvojÄ?ka, 22. 5. – 21. 6.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Imajo jih na Prevaljah, Ptuju, v Kopru, Kranju, PetrovÄ?ah, Tolminu ...

Pred vami je nekaj lepih julijskih dni. Delili jih boste le s tistimi, ki jih imate radi. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zato ne bo niÄ? Ä?udno, Ä?e boste po njem skoraj evforiÄ?ni. Zdelo se vam bo, kot da je vse slabo za vami. Ker boste tudi v sluĹžbi imeli mirne dneve, boste imeli veliko energije. Pri delu vas bodo pohvalili le, Ä?e boste sami tako Ĺželeli. Tokrat vam bo dovolj, da ste z opravljenim zadovoljni tudi vi. Projekt, ki ga pripravljate Ĺže nekaj Ä?asa, bo dobro napredoval. V prostem Ä?asu se boste veliko smejali, za kar bo poskrbela tudi dobra druĹžba. Ta bo sicer zaradi trenutnih razmer majhna, a vam zelo draga. Ĺ˝eleli si boste, da bi poletje trajalo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Igrarije ponujajo priloĹžnost, da otroci obudijo spomin na kakĹĄno od iger in se katere nove tudi nauÄ?ijo – LevjesrÄ?ni tabor bo potekal oktobra, zanj do konca avgusta ĹĄe zbirajo prijave - Ob zaostritvi ukrepov imajo plan B Jasmina Ĺ karja

15

membno zdravstveno vpraĹĄanje, saj za duĹĄevnimi motnjami zboli okoli 10 % Evropejcev. Velenje ima nekaj veÄ? kot 30.000 prebivalcev, torej lahko posploĹĄeno sklepamo, da je v naĹĄi obÄ?ini okoli 3.000 oseb, ki se sooÄ?ajo z duĹĄevnimi motnjami. Ĺ tevilka je previsoka, da bi lahko to pojavnost zanemarjali.

Ljudje z dolgotrajnimi teĹžavami v duĹĄevnem zdravju veÄ?inoma ne Ĺživijo samostojno, nekateri Ĺživijo v razliÄ?nih nastanitvenih progra-

mih, veliko pa jih Ĺživi pri starĹĄih ali sorodnikih, kar lahko stiske ĹĄe poglobi. Pravica do primernega stanovanja je sicer zapisana kot temeljna Ä?lovekova pravica, vendar so osebe z duĹĄevnimi stiskami pri tem prikrajĹĄane.

Stanovanjska skupina omogoÄ?a osebam, ki zaradi tovrstnih teĹžav potrebujejo podporo, priloĹžnosti za Ä?im bolj neodvisno in samostojno Ĺživljenje s pomoÄ?jo strokovnih delavcev in v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi in socialnimi sluĹžbami. Gre za obiÄ?ajno stanovanjsko enoto (stanovanje ali hiĹĄa), vpeto v lokalno okolje,

odgovori: ÂťOb strokovnem vodenju, kreativnih delavnicah in sprostitvenih aktivnostih tabor gradi prostor, ki omogoÄ?a preboleti izgubo, nudi varnost ob Ĺžalovanju in odpira nove poti za laĹžje vkljuÄ?evanje v vsakdanje Ĺživljenje. Za vse udeleĹžence organiziramo brezplaÄ?en prevoz, nastanitev in prehrano. IstoÄ?asno bo potekal tudi tabor za starĹĄe v LaĹĄkem. Otroci se bodo druĹžili na Pohorju, kjer bodo potekale delavnice, na katerih bodo lahko izrazili svoje stiske, in izvajali rituale, ki so jim blizu. ÂťOtroci so navduĹĄeni in se radi vraÄ?ajo, da izkusijo izkuĹĄnjo preĹživetja, ki je zelo lepa,ÂŤ sklene Ĺ tekoviÄ?eva. †đ&#x;”˛

v kateri prebiva manjĹĄe ĹĄtevilo oseb. Strukturiran in individualno naravnan program stremi k ciljem pridobivanja veĹĄÄ?in za vsakdanje Ĺživljenje in krepitve notranjih moÄ?i vsakega posameznika. Ugotovitve tudi kaĹžejo, da tovrstni nastanitveni programi prispevajo k zmanjĹĄanju bolniĹĄniÄ?nih zdravljenj in ne nazadnje tudi razbremenjevanju svojcev.

Je za to vredno vloĹžiti energijo in denar? ÄŒe imate mnenje, izkuĹĄnje in bi Ĺželeli to deliti z nami, bomo veseli. Zato se oglasite na: drustvo.hisa@t-2.si. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo HiĹĄa

Naslednji dnevi vam bodo pisani na koĹžo. ÄŒeprav boste imeli ĹĄe nekaj obveznosti, ki ne bodo najbolj prijetne, bo vaĹĄe poÄ?utje odliÄ?no. Dobra volja in dobro telesno poÄ?utje pa ne bosta dolgo trajala, Ä?e ne boste tudi zares iskreno uĹživali v vsem, kar se vam bo dogajalo. Nekdo od druĹžinskih Ä?lanov bo izpolnil svoje in vaĹĄe Ĺželje. PokaĹžite mu, koliko vam to pomeni. Proste ure, Ä?e se le da, v naslednjih dneh preĹživite v njegovi druĹžbi. Oba bosta imela veliko od tega. Naredite si naÄ?rt, da se druĹžinskim Ä?lanom posveÄ?ate veÄ? vse do konca poletja, saj dobro veste, da boste Ĺže septembra imeli preveÄ? drugega dela. To bo vaĹĄa najboljĹĄa naloĹžba v prihodnost.

Škorpijon, 23. 10. – 22. 11.

ÄŒe boste ĹĄe naprej Ä?akali na Ä?udeĹž, ste se uĹĄteli. LetoĹĄnje leto z njimi skopari, kar velja tudi za vaĹĄe Ĺživljenje. Ne le da se je drastiÄ?no spremenilo, vzelo vam je tudi moĹžnosti za spoznavanje novih ljudi, saj so druĹženja z neznanci redka.

A v naslednjih dneh boste imeli priloĹžnost, da to spremenite. Osebo, ki vam bo takoj padla v oÄ?i, skuĹĄajte Ä?im bolje spoznati. VpraĹĄanje je le, ali boste, ko jo boste bolje spoznali, ĹĄe zainteresirani, da se iz znanstva razvije ĹĄe kaj veÄ?. Predolgo ste sami, da bi bili pripravljeni povsem spremeniti svoje navade. Brez prilagajanja pa Ĺžal zgodba ne bo imela sreÄ?nega konca.

V vroÄ?ih dneh ne pozabite na pijaÄ?o!

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Zadnji teden vam je odprl oÄ?i. Partnerjevo obnaĹĄanje vam je pokazalo, da ve, da se nekaj dogaja z vami. NiÄ? ne bo rekel, a boste Ä?utili, da je napetost med vama vsak dan veÄ?ja. Ne boste veÄ? mogli dolgo skrivati, kaj se dogaja, zato se zaÄ?nite pripravljati na trenutek, ko boste partnerju vse priznali. Ne, ne bo lahko. Sploh, ker imata Ĺže dolgo zgodovino. In ker se bojite, kaj bo to pomenilo za vaĹĄe finance. A srce vam Ĺže dolgo pravi, da niste sreÄ?ni, sedaj pa imate priloĹžnost, da bi spet bili. Vsaj vi verjamete to, Ä?eprav ne veste, v kaj se spuĹĄÄ?ate. Lahko, da boste naredili napako. Lahko, da vam bo Ĺžal. A Ä?e ne poskusite, ne boste nikoli vedeli.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

K sreÄ?i se vaĹĄe Ĺživljenje Ĺže nekaj Ä?asa vrti tako, da se vam ni treba bati ne za delo in ne za denar. Obojega boste imeli veÄ?, kot ste si lahko mislili, kar vas bo po eni strani spravljalo ob Ĺživce, po drugi pa pomirjalo. Partner bo imel obÄ?utek, da si ne vzamete dovolj Ä?asa zanj, saj bo v teh dneh manj obremenjen kot vi. Zato se mu Ä?im prej bolj posvetite. Obema bo to zelo godilo. Dobro vas pozna, zato ga ne boste mogli preslepiti, Ä?e se boste trudili le kakĹĄen dan ali dva. Vztrajajte tudi pri svojem poslovnem naÄ?rtu. Dobro veste, da je pot prava, ne bo pa prijazna do vseh okoli vas.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Pred vami je teden, ki bo poln Ĺživljenjskih razpotij. TeĹžko se boste odloÄ?ali, kako naprej. Velika ovira bo strah, pa tudi vaĹĄa trma. Vztrajali boste celo pri odloÄ?itvi, ki zagotovo ni dobra za vaĹĄe zdravje. To ĹĄe vedno ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite, a vam bo poletna klima pomagala, da se bo zaÄ?elo izboljĹĄevati. Tudi zato ne boste pustili osebi, ki je Ĺže dolgo ne cenite veÄ?, da vas s svojimi zahtevami dodatno vrĹže iz cone ugodja. Dokazati boste Ĺželeli, da ste boljĹĄi od nje. Lahko vam spodleti, saj ste naleteli na zelo trdoĹživega nasprotnika. Ker porazov ne prenaĹĄate dobro, se Ĺže v teh dneh pripravite na morebiten neuspeh.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Pomembna poslovna odloÄ?itev bo sprejeta, pa Ä?e boste to hoteli ali ne. ÄŒeprav z njo ne boste najbolj zadovoljni, se ne boste preveÄ? obremenjevali. Izid bo dober, a sprva ne bo kazalo tako. Da so tokrat drugi videli dlje kot vi, vam bo jasno Ĺže do konca avgusta. Pazljivo ravnajte z denarjem, saj vas, kot kaĹže, Ä?akajo veÄ?je naloĹžbe, ki jih niste imeli v naÄ?rtu. Ker bodo nujne, vam ne bo teĹžko zmanjĹĄati prihrankov. Vse veÄ? Ä?asa boste v naslednjih dneh porabili zase. Partnerju to ne bo vĹĄeÄ?, a vam tega ne bo oÄ?ital. Le umaknil se bo v svoj svet. To bo velika ovira tudi pri dogovorih o dopustu.

NaÄ?rte boste spreminjali iz dneva v dan.

Naš ­čas, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

TV SPORED Četrtek, 23. julija

Petek, 24. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 11.15 11.45

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 20. del Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na vrtičku: Nekoč in danes, dok. odd.

Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 6,7/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Mleko – dejstva, številke in prepričanja, nemška dok. odd.

14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja: Lendvai Zoltán János, portretna odd.

15.40 TV-izložba 15.55 Svetovalka Hana, risanka 16.05 Studio Kriškraš, odd. za otroke 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 20. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dok. odd.

17.55 Na kratko: Arhetipi 18.05 Dinotačke, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Najglasnejši glas, am. nad., 4/7 20.50 Velike osebnosti 20. stoletja, brit. dok. ser., 4/8 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Dubrovniška republika: Mojstri diplomacije, hrv. dok. nad., 3/6 23.45 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dok. odd.

00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 11.10 11.45

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 11.15 Poletno jutro 13.15 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 1/8 13.40 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 36. kolo, posnetek iz Celja 15.20 Slovenska narečja: Panonska narečna skupina, izob. ser., 1/7 15.50 Glasbeni pozdrav 16.40 Poletni koncerti iz naših krajev Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV 18.00 Angola: Prezrta dežela, dok. odd.

18.55 Videotrak 20.00 Cesarstvo rdečega zlata, dok. odd.

20.55 Mame, slov. nan., 2/18 21.25 Poti svobode, poljska nad., 1/13 22.25 Lipicanci, kratki glasbeni film 22.30 Carmina Burana, La Fura dels Baus Otvoritev 65. Ljubljana Festivala 23.35 Slovenska jazz scena: Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Robert Jukič, Gregor Ftičar in Ratko Divjak, posn. koncerta 00.25 Videotrak 01.25 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 10.45 Poletno jutro 12.50 Alpe-Donava-Jadran: Polotok Pelješac 13.15 Med valovi 13.45 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.10 Na vrtu, izob. odd.

14.35 Trenutek, uradni film FIFA SP v nogometu za ženske 2019 15.30 Zmage so doma: OI 2016 - judo, do 66 kg: Adrian Gomboc, posn. iz Ria de Janeira 16.00 Zmage so doma: Športno plezanje - SP 2019: balvansko plezanje, posnetek iz Hačiodžija 16.50 Zvezdana: Skozi šivankino uho 18.00 Angola: Dežela obljub, dok. odd.

18.55 Videotrak 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad., 4/10 20.50 Mame, slov. nan., 3/18 21.20 Otrok v času, angleški TV film 22.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tereza Kesovija 23.40 Videotrak 00.40 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris.

07.05 Mašine pripovedke, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, risanka 07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.25 Reka ljubezni, 4/11 09.30 Tisti usodni poljub, 1/102, 103 11.20 Ukradena preteklost, 1/42 12.20 Reka ljubezni, 4/12 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/55 14.30 Vedno tvoja, 2/67 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/3 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/104, 105 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/56 20.50 Vedno tvoja, 2/68 21.45 24UR zvečer 22.15 Klic dolžnosti, ameriški film 23.55 Chicaška policija, 3/18 00.45 24UR zvečer, ponovitev 01.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.05 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec 12.35 Kuhinjica, izob. oddaja 13.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.30 Miš Maš: Vse o mačkah 14.10 Modri Jan: Živali pozimi 14.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Čunki, Rozlin in bajsi, gledališka predstava TD Škale 18.25 Igrarije, gled. pred. Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Primož Čučnik, Sedem kilometrov pesmi 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Skandinavija, 2. del 21.50 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Primož Čučnik, Sedem kilometrov pesmi 21.55 Dobro jutro, ponovitev 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.25 Nočni program

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 21. del Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Vrtovi Tullna, dok. odd., 1/3 Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 8, 9/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Ponoreli hormoni - moški in ženske v srednjih letih, nemška dok. odd.

14.40 TV-izložba 15.00 Mostovi, magazinska inf. odd.

15.30 Špasni učitelj, niz. nan., 5/24 15.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.10 Zombi Lars, norv. nad., 21. del 16.25 Čist zares: Sodobni ples 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Circom Regional: Preživela v pokolu na Utoyi, kopr. odd.

17.55 Izzivalci, EBU dok. film: Lachlan: Prav do vrha 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Poletni koncerti iz naših krajev Slovenski oktet v Štanjelu 21.05 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 5/18 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Dubrovniška republika: Velikani, hrvaška igrano-dok. nad., 4/6 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris.

07.05 Mašine pripovedke, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, ris.

07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.20 Reka ljubezni, 4/12 09.30 Tisti usodni poljub, 1/104, 105 11.25 Ukradena preteklost, 1/43 12.20 Reka ljubezni, 4/13 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/56 14.30 Vedno tvoja, 2/68 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/4 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/106, 107 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/57. del 20.50 Dekleta iz visoke družbe, am. film 22.30 24UR zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Usodni zmenek, ameriški film 00.45 24UR zvečer, ponovitev 01.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.05 Na obisku ... pri Alojzu Zavolovšku 11.05 Videospot dneva 11.10 Kuhinjica, izob. oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.05 Miš Maš: Prva pomoč 12.45 Modri Jan: Center ponovne uporabe 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš: Vse o ježih 18.45 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Etiopija 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 22.10 Dobro jutro, ponovitev 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

23. julija 2020

Sobota, 25. julija

Nedelja, 26. julija

Ponedeljek, 27. julija

Torek, 28. julija

Sreda, 29. julija

Kultura, Odmevi Čudogozd: Hišica na drevesu Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Gornja Radgona in OŠ Mirana Jarca, Črnomelj 10.00 Izzivalci, EBU dok. film: Lachlan: Prav do vrha 10.15 Osvežilna fronta: Umetna inteligenca, odd. za mladostnike 10.45 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dok. odd.

11.20 TV-izložba 11.35 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ana Soklič 14.55 Odstrta starodavna mesta: Carigrad, brit. dok. ser., 3/3 15.45 TV-izložba 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 7/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip: Radost sobivanja 17.35 Slovenski magazin 18.05 Ozare 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 2/8 18.40 Erika, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Četverica proti banki, nem. film 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Deklina zgodba (III.), am. nad., 5/13 22.50 Sedmi pečat: Zakon trga, fran. film 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

07.00 Živalski čira čara, risanka 07.05 Milan, risanka 07.10 Lojzek, risanka 07.15 Ava, Riko, Teo, risanka 07.20 Tinka in Žverca, risanka 07.25 Mandi, risanka 07.30 Timi gre, risanka 07.40 Malčki, risanka 07.45 Niko, risanka 07.50 Lili in Čarni zaliv, risanka 08.00 Rija in Krokodil, risanka 08.05 Mucika, risanka 08.15 Svetovalka Hana, risanka 08.25 Čarli in Lola, risanka 08.40 Trobka in Skok, risanka 08.45 Pujsa Pepa, risanka 08.50 Knjiga o džungli, risanka 09.00 Kalimero, risanka 09.15 Dinotačke, risanka 09.25 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 09.35 Vila Mila, risanka 09.45 Ernest in Celestinca, risanka 09.55 Erika, risanka 10.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.20 Špasni učitelj, niz. nan., 6/24 10.45 TV-izložba 11.00 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski oktet v Štanjelu 14.30 Slovenski valček 2016 15.00 TV-izložba 15.15 Božji red, švicarski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Joker, kviz 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 3/8 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Umori na podeželju (XXI.), nad., 3/4 21.40 Intervju: Olivier van Beemen 22.30 Poročila, Šport, Vreme 22.50 Buča na vroči strehi sveta, dok. f.

00.10 Operne arije: Sopranistka Irena Baar 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 22. del 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Vrtovi Tullna, dok. odd., 2/3 12.00 Hotel poldruga zvezdica, slov. nad., 10/10 12.30 Moji, tvoji, najini, družinska nad., 1/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Skrivnost poželenja, kan. dok. odd.

14.35 S-prehodi: Kakšen zrak dihamo 15.05 Rojaki 15.20 Dober dan, Koroška 15.55 Vila Mila, risanka 16.00 Ribič Pepe, odd. za otroke 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 22. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Free spirits - Samosvoji: Lovro, Fairooz, Fazle, dok. odd.

17.50 Na kratko: Kohezija 18.00 Malčki, risanka 18.10 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 4/4 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Platforma: Berlinska utopija - 30 let kasneje ...

23.30 Glasbeni večer: Mont Blanc: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.50 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 23 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Vrtovi Tullna, dok. odd., 3/3 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nad., 2, 3/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Otroci po naročilu, fran. dok. odd.

14.40 Duhovni utrip: Radost sobivanja 14.55 TV-izložba 15.10 Potepanja: Mátra és/in Tokaj 15.40 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.50 Knjiga o džungli, risanka 16.00 Firbcologi, odd. za otroke 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 23 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Sledi: Libeliče, čisto posebna vas, dok. odd.

17.50 Kalimero, risanka 18.10 Čebelice: Čarovničin dvorec 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 KGB - meč in ščit, nemško-britanska dok. ser., 2/3 20.55 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 6/18 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Pričevalci: Jože Drenšek, Jože Mihevc 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.00 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 24 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Zelenjavni vrtovi: Pomurski biodinamični vrtovi, dok. odd.

12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nad., 4, 5/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Mami, strah me je, dan. dok. odd.

14.35 TV-izložba 14.55 Rojaki 15.05 Pod drobnogledom: Spletni arhiv fotografij 15.40 Male sive celice: OŠ Gornja Radgona in OŠ Mirana Jarca, Črnomelj 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 24 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izob. dok. ser.

17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba 18.00 Čarli in Lola, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Film tedna: Starec in pištola, ameriški film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Dubrovniška republika, hrvaška igrano-dok. nad., 5/6 23.50 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izob. dok. ser.

00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.20 08.45 08.55 09.20

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Pričevalci: Štefka Antonija Pavlin, France Žbogar 10.30 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 1/8 10.55 Mame, slov. nan., 1, 2/18 11.50 Muzikajeto: Rock latino / Las Cuerdas 12.20 Življenje pred kamero, dok. odd.

13.10 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet: Slovenija - Egipt, posn. iz Ria de Janeira 14.40 Zmage so doma: OI 2016 - judo, do 63 kg: Tina Trstenjak, posn. iz Ria de Janeira 15.20 V. Parma: Caričine amazonke, koncertna izvedba operete 17.15 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 4, 5/18 18.55 Videotrak 20.00 Imago Sloveniae: Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra in Vlado Kreslin 21.00 Odbojka na mivki - državno prvenstvo, prenos iz Kranja 23.00 Sledi: Mitja Šipek, Korošec za mušter, dok. odd.

23.25 Poletna noč: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom 01.15 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.30 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Zajčje uganke, ris.

08.10 Gospodična Žuža, ris.

08.25 Kraljevska akademija, ris.

08.50 Moj mali poni, ris.

09.10 Ruby Mavrica, ris.

09.45 Dirka Monkart, ris.

10.10 Divja brata Kratt, ris.

10.40 Maggie & Bianca, 1/24, 25, 26 12.00 Očetova skrivnost, ameriški film 13.40 Pred zaobljubo, ameriški film 15.20 Usodni zmenek, ameriški film 17.05 Most v Terabitijo, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica pod krinko 2, ameriški film 22.00 Seks v mestu 2, ameriški film 00.25 Poskusi ljubezni, kanadski film 02.00 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Vse o ježih 09.40 Jutranji pogovori 1 10.40 Na obisku ... pri Alojzu Zavolovšku 11.40 Videospot dneva 11.45 Kuhinjica, izob. oddaja 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Svetina, Plamen iz morja 17.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čunki, Rozlin in bajsi, gledališka predstava TD Škale 18.20 Igrarije, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Uroš Zupan, Indijansko poletje 18.45 Dotiki gora: Majorka in Montserrat, 4. del 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 The Plut Family, koncert 22.10 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Bevc, Cigaretni dim 22.15 Popotniške razglednice: Etiopija 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 06.40 Videotrak 07.35 Duhovni utrip: Radost sobivanja 07.50 Glasbena matineja 07.50 Musica creativa: Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir 08.25 Rast: 67. gala koncert AFS France Marolt 08.55 Imago Sloveniae: Slovanska rapsodija 09.35 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič 10.00 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 2/8 10.25 Mame, slov. nan., 3/18 10.50 Novi sosedje: V mestu duhov, dok. ser.

11.20 Čez planke: Tel Aviv 12.10 Žogarija 12.40 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet: Brazilija - Slovenija, posn. iz Ria de Janeira 13.50 Zmage so doma: OI 2016 - namizni tenis (M), Tokič : Apolonia, posn. iz Ria de Janeira 15.00 Mogočni vlaki, potopis, 2/6 15.50 Ambienti 16.20 Zgodbe Kristine Brenkove, portret 17.15 Četverica proti banki, nem. film 18.55 Videotrak 20.00 Veličastne reke sveta, dok. ser., 1/3 20.50 Žrebanje Lota 21.00 Charlatan Magnifique, dok. film 22.30 Zvezdana: Skozi šivankino uho 23.30 Videotrak 00.25 Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.30 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Zajčje uganke, ris.

08.10 Gospodična Žuža, ris.

08.25 Kraljevska akademija, ris.

08.50 Moj mali poni, ris.

09.10 Ruby Mavrica, ris.

09.40 Grizzy in glodavčki, ris.

09.55 Dirka Monkart, ris.

10.25 Divja brata Kratt, ris.

10.50 Maggie & Bianca, 2/1, 2, 3 12.10 Klic dolžnosti, ameriški film 13.45 Poskusi ljubezni, kanadski film 15.25 Čas za ples, ameriški film 17.05 Dekleta iz visoke družbe, am. film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.10 Sedem dni skomin, ameriški film 23.10 Žurerki na poti, angleški film 01.00 Pred zaobljubo, ameriški film 02.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Na modre sove 09.40 2772. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 Regionalne novice tega tedna 10.45 Na obisku ... pri Metki Klevišar 11.45 Lepote sveta: Skandinavija, 2. del 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.45 Jutranji pogovori 1 13.45 Kuhinjica, izob. oddaja 14.35 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Rešimo pravljico, gled. predstava 18.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Primož Čučnik, Sedem kilom. pesmi 18.35 Skrbimo za zdravje, Imate bolečine v križu?

19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 21.15 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 21.20 Jutranji pogovori 2 22.20 Lirikonfest 2020: avtorji berejo poezijo 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 2/8 11.30 Poletno jutro 13.25 Obzorja duha 14.15 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet: Slovenija - Švedska, posnetek iz Ria de Janeira 15.45 Zmage so doma: OI 2016 - kajakkanu: slalom na divjih vodah Benjamin Savšek, posnetek iz Ria de Janeira 16.30 Glasovi strahu, kopr. ser.

17.15 Ljudje in zemlja 18.00 Hitlerjeva biblija, dok. film 18.55 Videotrak 20.00 Mogočni vlaki: Bolivija - od Pantanala do Tihega oceana, potopis, 3/6 20.55 Mame, slov. nan., 4/18 21.25 Dediščina Evrope: Tannbach - usoda neke vasi (II.), nad., 3/3 23.05 Iran - skrivno potovanje po deželi ajatol, fran. dok. odd.

00.00 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris.

07.05 Mašine pripovedke, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Robocar Poli, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, ris.

07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.44 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.25 Reka ljubezni, 4/13 09.30 Tisti usodni poljub, 1/106, 107 11.25 Ukradena preteklost, 1/44 12.20 Reka ljubezni, 4/14 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/57 14.40 Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez.

15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/5 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/108, 109 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/58 20.50 Vedno tvoja, 2/69 21.45 24UR zvečer 22.15 Tekmeca, ameriški film 23.55 Chicaška policija, 3/19 00.45 24UR zvečer, pon.

01.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2772. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Miš Maš, o žabah 11.30 Kuhinjica, izob. oddaja 12.20 Iz oddaje Dobro jutro 13.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Lepote sveta: Skandinavija, 3. del 18.35 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Andreja Hočevar, iz pesniške zbirke seznam 18.40 Kuhinjica, izob. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri Borisu Terglavu 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 22.20 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Andreja Hočevar, iz pesniške zbirke seznam 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 11.15 Poletno jutro 13.20 Koncert za Milano 2019 14.45 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 1 15.40 Nepozabni trenutki Rolanda Garrosa 16.50 Intervju: Olivier van Beemen 18.00 Pisatelj in mesto: Drago Jančar, gost Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, dok. film 18.55 Videotrak 20.00 Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 3/6 21.10 Mame, slov. nan., 5/18 21.40 Smrt v hotelu Nile Hilton, kopr. f.

23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.50 Videotrak 00.45 Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris.

07.05 Mašine pripovedke, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Robocar Poli, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, ris.

07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.25 Reka ljubezni, 4/14 09.30 Tisti usodni poljub, 1/108, 109 11.25 Ukradena preteklost, 1/45 12.20 Reka ljubezni, 4/15 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/58 14.30 Vedno tvoja, 2/69 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/6 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/110, 111 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/59 20.50 Vedno tvoja, 2/70 21.45 24UR zvečer 22.15 Dokler naju smrt ne loči, kan. film 00.00 Chicaška policija, 3/20 00.50 24UR zvečer, pon.

01.20 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Na obisku ... pri Borisu Terglavu 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Iz oddaje Dobro jutro 12.45 Miš Maš, Poskrbi za zdrave zobe 13.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Vrtnarski kotiček 18.10 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miklavž Komelj, iz zbirke Minima impossibliia 18.15 Kuhinjica, izob. oddaja 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2773. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Martuljski slapovi 20.50 The Plut Family, koncert 22.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miklavž Komelj, iz zbirke Minima impossibliia 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 3/8 11.30 Poletno jutro 13.30 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 2 14.15 Zmage so doma: OI 2016 - namizni tenis (M), Tokič : Ovčarov, posn. iz Ria de Janeira 15.30 Sledi: Libeliče, čisto posebna vas, dok. odd.

16.00 Ambienti 16.45 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Ksenija Benedetti 17.55 Krištof Zupet: Slikar, dok. film 18.50 Videotrak 20.00 Na utrip srca: Če slišiš, verjameš, kopr. glasbeno-dok. film 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Mame, slov. nan., 6/18 21.40 Tiha strast, koprodukcijski film 23.40 Sočasja, dok. film 00.35 Videotrak 01.35 Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Mašine pripovedke, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, ris.

07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.25 Reka ljubezni, 4/15 09.30 Tisti usodni poljub, 1/110, 111 11.25 Ukradena preteklost, 1/46 12.20 Reka ljubezni, 4/16 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/59 14.30 Vedno tvoja, 2/70 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/7 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/112, 113 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/60 20.50 Vedno tvoja, 2/71 21.45 24UR zvečer 22.15 Skrivna posvojitev, ameriški film 00.00 Chicaška policija, 3/21 00.50 24UR zvečer, pon.

01.20 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 DOBRO JUTRO, inf.-razv. odd.

10.15 2773. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.35 Miš Maš, Kavčnikova domačija 12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Josip Osti, Skupaj sva 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice 20.05 Kralj gora in ljudomrznik, Poletno gledališče Studenec 22.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Josip Osti, Skupaj sva 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

PRIREDITVE

23. julija 2020

Duhovito druĹženje s Tonetom PartljiÄ?em

â?ą

KnjiĹžnica Velenje je gostila enega najbolj prepoznavnih slovenskih literatov Toneta PartljiÄ?a, ki je obÄ?instvo zabaval in hkrati ganil ter navduĹĄil za branje svojega najnovejĹĄega romana Pesnica Tina Felicijan

ÂťKo sem izdal to knjigo, so se mnogi zbali, da sem napisal roman o Svetlani MakaroviÄ?,ÂŤ je Ĺže v uvodu v pogovor o romanu Pesnica, pravzaprav kroniki o svoji druĹžini in domaÄ?i vasi, nasmejal maloĹĄtevilno obÄ?instvo. Pesnica je namreÄ? vas ob istoimenski reÄ?ici, kjer je preĹživel otroĹĄka leta.

Gre za literarni poklon oÄ?etu in mami, je ocenila gostiteljica Andreja AĹžber, ki je vodila njegovo pripoved o vzgibih za ta roman in zgodbah, ki se v njem prepletajo.

Motor sicer avtobiografskega romana je avtorjev oÄ?e, ki se je takrat, ko je PartljiÄ? pisal slovito igro Moj ata, socialistiÄ?ni kulak, v kateri je literariziral oÄ?etovo prizadevanje za zemljo, da bi Âťpostal Ä?lovek,ÂŤ boril s teĹžko boleznijo. Sinu je zapovedal: ÂťVse lahko piĹĄeĹĄ, samo ne o nas.ÂŤ ÄŒeprav se mu je Tone Ĺželel pokloniti in ga razvedriti, se je oÄ?e

BENEDETTI, KSENIJA: KaĹžipoti: sonatina o odnosih in kulturi srca Od- Odrasli / 821.163.6-32 – Slovenska kratka proza Vir: www.bukla.si Dolgoletna ĹĄefinja drĹžavnega protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti ima tisto nekaj, kar je izjemno dragoceno: obÄ?utek za duha Ä?asa. V KaĹžipote, izbor kolumn, ki so izhajale v Primorskih novicah, je vple-

ÂťKo sem napisal ta roman, se mi je zdelo, kot da bi operiral kilo. To zgodbo sem vse Ĺživljenje ťlepalÂŤ kot neko boleÄ?ino. Ko sem konÄ?al, sem si oddahnil in si rekel: Ä?e ĹĄe napiĹĄem kaj ali ne, rodil sem se zato, da popiĹĄem rodno vas in svojo druĹžino. Zdi se mi, da sem opravil veliko nalogo.ÂŤ

bal, da bo osramoÄ?en. Kako se je odzval, ko si je naposled ogledal predstavo, nismo izvedeli, smo pa izvedeli, da je marsikateri dogodek, marsikatera TinÄ?kova ali Malekova izjava resniÄ?na, Ä?eprav

â?ą

ÂťNi velikih in malih ljudi. So samo dobri in slabi. In vsak nosi svojo boleÄ?ino.ÂŤ

mu je oÄ?e Ĺže v otroĹĄtvu skuĹĄal vtepsti: ÂťVse lahko piĹĄeĹĄ, samo resnice ne.ÂŤ Do neke mere ga je upoĹĄteval in si v svojih poznejĹĄih delih tako mojstrsko izmiĹĄljal like in dogodke, da se mu neredko zgodi, da ga bralci povpraĹĄujejo po tistih ljudeh, krajih in zgodovinskih dogodkih, ki so jih tako prepriÄ?ali. Špeh mi raste, kadar tako napiĹĄem, da mi ljudje verjamejo.ÂŤ ÄŒeprav ima PartljiÄ? zavidljiv prozni opus za odrasle in tudi

Beletrinin trubadur Tone PartljiÄ? je tudi v Velenju ĹĄiril dober glas literature in v pogovoru s sodelavko KnjiĹžnice Velenje Andrejo AĹžber predstavil roman Pesnica ter ob tem razkrival usodo svoje druĹžine.

mladino, je najbolj prepoznaven po komedijah, ki hudomuĹĄno obravnavajo Ä?loveĹĄke znaÄ?aje in druĹžbenopolitiÄ?ne okoliĹĄÄ?ine.

Okrasna tablica za 8. marec Okrasno tablico, poklon ob dnevu Ĺžena, je Muzeju Velenje podarila gospa, ki je leta 1982 v okviru Zveze socialistiÄ?ne mladine v podjetju Gorenje poskrbela za darilca za zaposlene Ĺženske.

Takole nam je povedala: ÂťV tem letu smo bili mladinci zelo aktivni. RoĹže za 8. marec so se nam zdele preĹživete; hoteli smo pripraviti nekaj izvirnega in uporabnega.

te, sluti tudi, kam gremo, Ä?e se ne bomo znali ustaviti, pogledati nase z drugih zornih kotov.

BONÄŒINA, TINA: Izgorelost Od – Odrasli / 159.9 – Psihologija Vir: www.bukla.si Zdravnica in psihoterapevtka Tina BonÄ?ina se je v tej knjigi sistematiÄ?no lotila vseprisotne bolezni sodobnega Ä?asa in se odloÄ?ila raziskati sindrom izgorelosti, pri-

VELENJE 20.30 PloĹĄÄ?ad pri Domu kulture Velenje BlaĹž Ĺ vagan Trio, Mozzajik Summer festival (v primeru slabega vremena ob 21.30 v Max klubu) 21.00 Atrij Kavarne Lucifer Perzijska skrivnost – Iran, potopisno predavanje TomaĹža KruĹĄiÄ?a

Petek, 24. julij 20.30 PloĹĄÄ?ad pri Domu kulture Velenje Spopad harmonik: Miha Debevec in Dejan KuĹĄer, koncert (v primeru slabega vremena odpade)

Sobota, 25. julij

kazati njegov nastanek, opozorilne klice telesa, sproĹžilce in posledice, ki jih utrpita telo in psiha.

V prvem delu nazorno razloĹži, kaj vse zmore Ä?loveĹĄko telo, v drugem pojasni, do Ä?esa pride, ko se naĹĄe baterije izpraznijo, v tretjem pa predstavi korake za nov zaÄ?etek. V sodobno zastavljenem in oblikovanem priroÄ?niku ponuja bralcu v razmislek tudi sploĹĄen seznam dejavnikov, ki vplivajo na kakovost Ĺživljenja.

PrepriÄ?ana je, da se z ustrezno spremembo Ĺživljenjskih rutin, vzpostavljanjem novih vzorcev dela in poÄ?itka ob pomoÄ?i psihoterapevta ter s spremenjeno prehrano in telesno aktivnostjo lahko dvignete s pogoriĹĄÄ?a izgorelosti kot feniks iz pepela.

dve vrsti tragiÄ?nih ljudi: tistih, ki se borijo za neko novo stvar, a jih ljudje ne razumejo in jih zlomijo, ter tistih, ki ĹĄe Ĺživijo v vrednotah vÄ?erajĹĄnjega dne, pa ne vidijo, da se je svet spremenil.ÂŤ V upanju, Âťda ne bo kdo mislil, da sem ĹĄe bolj nor, kot sem,ÂŤ je dejal, da je korona virusu hvaleĹžen, saj mu je dal priloĹžnost, da je opravil marsikaj koristnega zase. ÂťTri mesece sem bil v svoji sobi. Niso prihajali ljudje, ni mi bilo treba od doma. Ponovno sem prebral nekaj knjig, zaÄ?el sem nekaj pisati. Zame je bil ta hiĹĄni pripor popolnoma blagodejen.ÂŤ đ&#x;”˛

Skrivnosti muzejskega depoja

ÄŒetrtek, 23. julij

tla vse tisto, kar pozna in kar jo doloÄ?a: poleg neprecenljivih izkuĹĄenj v komunikaciji z ljudmi, omenjenih sreÄ?anj z najviĹĄjimi predstavniki razliÄ?nih sfer druĹžbenega in politiÄ?nega Ĺživljenja, iz njenih pripovedi seva tudi ljubezen do fotografije, glasbe, poezije in umetnosti nasploh. Ste vedeli, da je s pokojnim dr. Andrejem MaruĹĄiÄ?em ustanovila bend Bela Ä?okolada, ona na klaviaturah, on vokal in kitara? Ali da je pred leti svoje fotografije s telefonom razstavljala v galeriji Fotografija, izkupiÄ?ek pa je ĹĄel v dobrodelne namene? Je moderna in sveĹža, zato jo imajo rade vse generacije; ima obÄ?utek za to, kje Ĺživimo, kaj se nam dogaja, zaznava novo mreĹženje sveta, postavlja kaĹžipo-

ÂťÄŒeprav sem komediograf in satirik, nisem tu zato, da bi ljudi obsojal, kot avtor jih poskuĹĄam razumeti,ÂŤ dejal in se oprl na

misel literarnega kritika in teoretika Mateja Bogataja o njegovih komedijah (Moj ata, socialistiÄ?ni kulak, Gospa poslanÄ?eva, Politika, bolezen moja, Ĺ tajerc v Ljubljani), da so to tranzicijske komedije. Opazil je, da obravnava preobraÄ?anje, ki se je v Sloveniji zgodilo z osamosvojitvijo in spremembo sistema, hkrati pa to, kar se je ob tem dogajalo v ljudeh. ÂťÄŒe je nekdo imel neko funkcijo v prejĹĄnjem sistemu, je jasno, da se ne more Ä?ez noÄ? spremeniti. V njem se nekaj trga, ko se navaja na nekaj novega, ali pa vztraja pri starem. Priznavajo mi, da celo v likih, ki so negativni, ki jih Ĺželim osmeĹĄiti, nisem Ĺžaljiv. V vseh iĹĄÄ?em Ä?loveka. Kajti Ĺže Aristotel je opredeli

8.00-12.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00-17.00 Grilova domaÄ?ija Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: ÄŒudeĹžni pralni stroj, predstava MiĹĄkinega

BACEK JON FILM: FARMAGEDON Shaun the Sheep Movie: Farmageddon Animirana pustolovĹĄÄ?ina brez teksta, 86 minut (ZDA, Velika Britanija, Francija) ReĹžija: Will Becher, Richard Phelan, Nick Park Nedelja, 26. 7., ob 16.00

gledaliĹĄÄ?a (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

Nedelja, 26. julij 10.00-17.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Odprta vrata domaÄ?ije

Ponedeljek, 27. julij 21.30 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: ModrÄ?ek, romantiÄ?na drama (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Kina Velenje)

Torek, 28. julij 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje (v primeru slabega vremena odpade)

Sreda, 29. julij 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Velenjske glinene ploĹĄÄ?ice, izdelovanje herbarija na glinenih ploĹĄÄ?icah

OtroĹĄka matineja (cena vstopnice 3,5 EUR)

BOG OBSTAJA, IME JI JE PETRUNIJA Gospod postoi, imeto i’ e Petrunija Drama, 100 minut, (Severna Makedonija, Slovenija, Francija, Belgija, Hrvaťka) ReŞija: Teona Strugar Mitevska

Na ploĹĄÄ?ice smo natisnili dva razliÄ?na motiva. Sama sem ju prerisala. Na obeh razliÄ?icah je bil Menartov verz. Ker sem izbrala verz, ki Ĺžensk ni posebej povzdigoval, je po razdelitvi daril priĹĄlo do prave male revolucije, meni pa se zdi ta verz ĹĄe vedno zelo poveden in primeren. PloĹĄÄ?ico sem poslala tudi avtorju verza Janezu Menartu.ÂŤ

11.00 Galerija Velenje PravljiÄ?no pogovorna ura z Arpadom Ĺ alamonom

đ&#x;”˛

Pripravlja: Muzej Velenje

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 23. julij 21.00 MC Ĺ martno ob Paki – pod kozolcem Poletni kino pod kozolcem: E.T. - VesoljÄ?ek

27. julija, ob 14:33 prvi krajec

CITY CENTER Celje

Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica.

Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto.

Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Igrajo: Zorica Nuťeva, Labina Mitevska, Simeon Moni Damevski, Suad Begovski, Stefan Vujisić, Violeta Šapkovska Nedelja, 26. 7., ob 20.00 Art kino (cena vstopnice 4 EUR)

MODRÄŒEK The Bra RomantiÄ?na drama, 90 minut, (AzerbajdĹžan, NemÄ?ija)

ReŞija: Veit Helmer Igrajo: Miki Manojlović, Paz Vega, Chulpan Khamatova , Denis Lavant , Maia Morgenstern Ponedeljek, 27. 7., ob 21.30 V primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani kina, ob isti uri.

Zvezde pod zvezdami (cena vstopnice 0 EUR)

Naš ­čas, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Beli zajec

23. julija 2020

RADIO VELENJE

KolesarSki center BELI ZAJEC

Prihova 56 05 925 11 46, 041 865 598 Delovni čas: pon – pet: 9.00 – 18.00, sob: 8.00 – 12.00

BIKE SHOP - TOP PONUDBA KOLES • Gorska • Cestna • Električna –

velika izbira, odlična kombinacija rekreacije in užitka, primerna za vsakogar, omogočajo kolesarjenje z manj upora

»Ni važno kakega rabiš, imajo vse, tudi take za izposojo«

KOLESARSKE DOGODIVŠČINE: AUTENTIC 5* BIKE ADVENTURES rent a bike / bike ****adventures / MTB group tours

Trgovina | Servis | Svetovanje Izposoja | Prodaja | Test Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »BELI ZAJEC«, najkasneje do ponedeljka, 3. avgusta. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Izžrebali bomo tri privlačne nagrade!

ČETRTEK, 23. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 24. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 25. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 26. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 27. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 28. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 29. julija

Poišči 10 razlik!

Spodnji sliki se razlikujeta v 10 podrobnostih.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš ­čas, 23. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Prodaja, stanovanje, 1-sobno: Velenje, Kardeljev trG 6, 43,2 m2, zgrajeno l. 1981, 6/8 nad., EI: ER v izdelavi. Cena: 69.000 €.

Prodaja, hiša, samostojna: SV. Lovrenc, Prebold, 219 m2, zgrajena l. 1977, 1.088 m2 zemljišča, EI: ER v izdelavi. Cena: 139.000 €.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE:

Sedeljšak Robert, Velenje, Cesta Františka Foita 8 in Mihelak Anja, Velenje, Cesta Františka Foita 8

SMRTI:

Likeb Marija, roj. 1937, Šmartno ob Paki, Podgora 26 Vugrinec Rosvita, roj. 1948, Velenje, Škale 53 Leskovšek Edvard, roj. 1933, Velenje, Splitska ulica28

19

OBVEŠČEVALEC

23. julija 2020

KUPIM TELIČKO težko do 100 kg kupim.

Gsm: 031 774 520.

NEPREMIČNINE STARO HIŠO ali lesen objekt za manjšo obrt, v okolici Velenja, iščemo. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

ZOBOZDRAVNIKI V soboto, 25. 7. in nedeljo, 26.

7. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 484 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

od 24. do 30. julija • 24. julija 1912 se je v Velenju rodila pedagoginja in kulturna delavka Marta Trampuš (roj. Presker); po 2. svetovno vojni je opravila izpite za učiteljico; v letih 1969 do 1986 je poučevala na posebni osnovni šoli v Velenju, več let vodila Pionirski klub v domu kulture v Velenju; umrla je v Topolšici 1. oktobra leta 2003; • 24. julija 1947 se je v Radegundi pri Mozirju rodila direktorica in humanitarna delavka Jelka Fužir; po končani gimnaziji v Celju je diplomirala na Višji šoli za socialne delavce in magistrirala iz sociologije na FSPN v Ljubljani; v letih 1970–1976 je bila zaposlena na občini Velenje, 1976–1981 na Občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje in od 1982 do upokojitve 2006 na Centru za socialno delo Velenje; kot vodja strokovne službe in pozneje direktorica javnega socialnovarstvenega zavoda je ves čas izhajala iz doktrine sodelovanja; • 25. julija 1926 so v Šmartnem ob Paki odkrili spomenik 63 padlim vojakom iz Šmartnega in njegove okolice v 1. svetovni vojni;

• 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspešno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova Drtijščica na odseku avtoceste Šentjakob–Blagovica; • leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Verstovšek; 1. novembra leta 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za

teri so izgubili življenje trije rudarji; • 27. julija 1935 se je Paški vasi rodila pedagoginja in ravnateljica Marija Žužek (roj. Letonje); po maturi na Učiteljišču v Celju je končala PA v Ljubljani in nato diplomirala iz pedagogike na FF UL; v letih 1959–1974 je bila šolska pedagoginja na OŠ Gustava Šiliha, 1974–1977

Bojan Glavač (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil zelo zaslužen za njeno ustanovitev; • 26. julija 1931 so v Zavodnjah svečano odkrili spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj; • 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v ka-

pomočnica direktorja za pedagoške zadeve na VIZ Velenje, 1977–1989 pa ravnateljica na OŠ Livada; umrla je 5. avgusta leta 2019; • 28. julija 1852 se je rodil v Mozirju dolgoletni župan Šoštanja, častni šoštanjski občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc Rajšter; • 28. julija 1954 je bil v Mariboru rojen športnik dr. Borut Pistotnik iz Velenja; od 1979 je zaposlen na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani; • 28. julija 1962 se je rodil montanist in športnik Bogdan Makovšek; po končani gimnaziji v Velenju je diplo-

miral iz rudarstva v Ljubljani, kjer si je leta 2002 pridobil še naziv magister znanosti; dosegel je tudi mnoge športne uspehe v atletiki: je večkratni mladinski državni prvak in rekorder Jugoslavije v hoji; leta 1980 je postal športnik občine Velenje; • 28. julija 1987 je bil za sekretarja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice izvoljen Božo Lednik; • leta 1930 se je 29. julija v Krškem rodil prvi ravnatelj Gimnazije Velenje Bojan Glavač; Glavač je tudi odličen športnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi športni naslov v Šaleški dolini; leta 2000 in leta 2005 je bil slovenski veteranski prvak v tenisu, leta 2004 in 2006 pa je postal tudi mednarodni veteranski prvak v tenisu; leta 2009 je izdal pesniško zbirko Pesmi iz klobuka; je tudi član mednarodnega kluba Magic Studio Maribor, v Velenju pa znan kot čarodej za otroke – Čarovnik Boy; • 29. julija 1954 se je v Celju rodil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob; • 29. julija leta 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja; jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji.

Pripravlja: Damijan Kljajič

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 13. do 19. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 13. do 19. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3; alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas, dne 9. julija, so: • Marjeta Ravnjak, Lokovica 1, 3325 Šoštanj • Magda Martinc, Gornji Dolič 52 b, 2382 Mislinja • Metoda Esih, Efenkova 3, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Čestitamo!

Rešitev križanke: ZAUPANJA VREDNO.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Zapustil me je dragi sin

MIROSLAV OMAN 15. 1. 1970 – 3. 7. 2020 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom Kajuhove c. 7, Šoštanj, sodelavcem TEŠ, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče, svete maše in izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. med. Simoni Špital.

Zapustil solzno si dolino, odšel si v lepšo domovino, Hvala govorniku g. Dragu Kolarju za lepe besede slovesa, kjer ni gorja in ne solza, pogrebni službi Tišina, pevcem Oljka in trobentarju g. Glušiču. tam le veselje je doma.

Zahvala tudi Komunalnemu podjetju Velenje in zastavonoši.

(Ljudska) Prav tako zahvala g. dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen obred in sveto mašo.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Tvoja mama

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 20

Spoznavali so Ĺ oĹĄtanj Muzej Velenje prireja dnevne tabore za osnovnoĹĄolce, ki spoznavajo dediĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄke doline – Minuli petek so preĹživeli v Muzeju usnjarstva na Slovenskem in spoznavali Ĺ oĹĄtanj Tina Felicijan

Ĺ oĹĄtanj, 17. julij – Muzej Velenje ponuja letos ĹĄe posebej bogat poÄ?itniĹĄki program za otroke vseh starosti. Po tem, ko so en dan preĹživeli na Grilovi domaÄ?iji, na kateri so spoznavali kmeÄ?ki naÄ?in Ĺživljenja nekoÄ?, so muzealci drugi dnevni tabor v tem poletju priredili v ĹĄoĹĄtanjskem muzeju usnjarstva. Tam je 14 otrok, veÄ?inoma iz Velenja, sprejel kustos

Jernej Hozjan in jih popeljal tudi po Ĺ oĹĄtanju in okolici.

Na ogledu muzeja so se otroci nauÄ?ili, kako so koĹže predelovali v usnje. Izvedeli so, kakĹĄno je bilo delavsko in meĹĄÄ?ansko Ĺživljenje v Ĺ oĹĄtanju. Na sprehodu po mestu in okolici so spoznavali zgodovinske zgradbe, denimo vilo Ĺ iroko, Mayerjevo vilo in Kajuhov dom, ter druge znamenitosti, kot so Marijin kip, mestna ura in prenovljeni Trg

Muzej Velenje napoveduje ĹĄe nekaj poÄ?itniĹĄkih aktivnosti za otroke. V torek, 4. avgusta, bodo v sklopu Torkovih igrarij gostovali na travniku pred kulturnim domom. 18. avgusta napovedujejo dnevni tabor za osnovnoĹĄolce na KavÄ?nikovi domaÄ?iji. 13. avgusta bodo na njej priredili tudi druĹžinsko jogo, 25. avgusta pa na Velenjskem gradu ĹĄe dnevni tabor za osnovnoĹĄolce.

â?ą

Ĺ oĹĄtanj so spoznavali po zgodovinski, kulturni in geografski plati.

bratov Mravljakov. Del planinske poti po mejah nekdanjega trga Ĺ oĹĄtanj jih je privedel do Goric, od koder so si ogledali ĹĄaleĹĄka jezera in se nauÄ?ili, kako so nastala. S posebnim zanimanjem so opazovali, kako se okolica jezer spreminja in prekriva z vodo.

Vtise s poti so strnili z ogledom domoznanskih filmov. RoÄ?ne spretnosti pa so urili na tematski ustvarjalni delavnici. Iz kartona in vej so izdelali ribe. Da so povzeli, kar so izvedeli Ä?ez dan, pa so izpolnili ĹĄe delovni list.

Nik, 8 let: ÂťVeÄ?krat sem Ĺže bil v Ĺ oĹĄtanju. Na pustnih karnevalih, na Pustem gradu, ogledal sem

si muzej in tudi na jezeru sem Ĺže bil. Danes sem izvedel, da v Ĺ oĹĄtanju Ĺže veliko let igrajo no-

Skupaj so se ÂťzmigaliÂŤ Udarniki MC Velenje so udejanjili projekt Zmigaj se in na pohode po okoliĹĄkih vrhovih povabili uporabnike centra HiĹĄa Velenje – ÄŒlani prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje so 15. julija izvedli prvi animatorski pohod v sklopu projekta Zmigaj se, namenjen uporabnikom centra HiĹĄa. Poleg nabiranja kondicije in spodbujanja ljudi na socialnem robu k zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja je namen

pohodov druĹžabnost in socialno vkljuÄ?evanje brezdomnih oseb in razbijanje predsodkov, krati pa ozaveĹĄÄ?anje vseh ranljivih skupin, da je moĹžno zdravo Ĺživeti tudi brez velikih prihodkov in da to ni domena le privilegiranih, pravi vodja Udarnikov Andrej Cvernjak in dodaja:

gomet. Tudi bazen so imeli. Povedali so nam, da se voda vedno bolj pribliĹžuje Gaberkam.ÂŤ Maj, 8 let: ÂťLani, predlani in predpredlani smo na ĹĄoĹĄtanjskem trgu praznovali novo leto.

Danes sem izvedel, da je bil tu vÄ?asih velik bazen. Imajo uro, ki jo gospod Ĺže zelo dolgo navija.

To mi je bilo zelo vĹĄeÄ?. Nastaja pa novo jezero, ki je bilo zelo majhno, zdaj pa je zrastlo in ĹĄe bo.ÂŤ đ&#x;”˛

ÂťV projekt bomo namreÄ? postopoma vkljuÄ?evali tudi druge skupine socialno izkljuÄ?enih (starejĹĄe brez svojcev, stanovalke Varne hiĹĄe, otroke in mladostnike iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin).ÂŤ Najprej so osvojili KoĹželj. ÂťV jutranjih urah smo se kot ekipa vkljuÄ?ili tudi v projekt eMCe placa Poletni izziv na KoĹžlju. Za osvojitev vrha smo potrebovali 40 minut. Pot je bila preĹžeta z veliko smeha, vmes smo opravili razgibalne vaje. Nekateri so bili prviÄ? na KoĹžlju, drugi pa po dolgem Ä?asu. Misija je uspela,ÂŤ poroÄ?a Cvernjak. đ&#x;”˛

tf

Kako nekateri naĹĄi glasbeniki preĹživljajo korono in poletje Ansambel Stil

Ĺ epet

Poletje ansambla Stil bo letos zelo delovno. ÄŒeprav jim jo je korona grdo zagodla in so odpovedani vsi nastopi, stilovci

ÄŒlani ansambla Ĺ epet so letos kljub razmeram zelo pridni. Do sredine marca so odigrali veliko nastopov, potem pa je priĹĄel zara-

jeseni in zime, ko upajo, da nas virus ne bo veÄ? ogroĹžal in bodo lahko delali polno ter se veseli na raznih zabavah.

trenutne situacije je bilo Ĺžal veliko nastopov odpovedanih, a se veselijo jeseni, da zopet stopijo pred svoje posluĹĄalce. Med poletjem se bodo zaprli v sobo in vadili ter pilili repertoar, vsekakor pa bodo ustvarili tudi kakĹĄno svojo pesem. Nekateri Ä?lani ansambla se bodo med dopustom podali proti obali, spet drugi v gore.

Vsekakor pa bo poletje pestro za njihovega Ä?lana Timoteja, saj bo v tem Ä?asu drugiÄ? postal oÄ?ka.

Alja ne bodo poÄ?ivali. Trenutno pripravljajo novo pesem, za katero bodo v prihodnjih dneh posneli tudi videospot. Ko zakljuÄ?ijo ta projekt, pa je na vrsti Ĺže naslednji, in sicer pesem, ki bo nosila naslov Moja Slovenija. Zanjo bodo spot snemali na razliÄ?nih Ä?udovitih lokacijah po Sloveniji in tako zdruĹžili prijetno s koristnim, izlete in delo. Lahko pa se pohvalijo tudi s tem, da je pred nekaj dnevi njihov Ä?lan Matic dobil drugega otroka in bodo nekaj Ä?asa preĹživeli tudi na njihovi domaÄ?i terasi, kjer bodo pestovali majhno ĹĄtruÄ?ko.

di korone kratek predah, vendar so se vsak po svoje pripravljali doma. V sredini maja, ko so spet lahko nadaljevali, so se zaprli v studio in posneli kar tri nove viĹže, od katerih je ena zabavnega Ĺžanra. Meseci pred njimi bodo zelo aktivni, saj imajo k sreÄ?i kar nekaj porok in drugih praznovanj, kajti veselice, na katerih zelo radi igrajo, so prestavljene na prihodnje leto. Posneli bodo dva videospota, enega za polko in drugega, ki bo preseneÄ?enje. Del poletje bodo ĹĄepetovci kljub aktivnostim preĹživeli z druĹžinami na morju, v planinah in letos najverjetneje samo v naĹĄi prelepi Sloveniji. Veselijo se

Poletje bo pevka Alya preĹživela delovno in poÄ?itniĹĄko. Ves Ä?as bo razpeta med Slovenijo in HrvaĹĄko (Dalmacijo in Zagrebom).

Ker so malo drugaÄ?ni Ä?asi, bo letoĹĄnje poletje tudi veÄ? prosta, kar ji bo seveda malo Ä?udno, vendar bo to izkoristila za ustvarjanje in uresniÄ?enje novih idej, pripravljen ima tudi nov single, ki se ga Ĺže moÄ?no veseli, saj bo to zanjo neka prelomnica v karieri. Vsem bralcem NaĹĄega Ä?asa Ĺželi pozitive, ljubezni in zdravja polno poletje in seveda Ä?im veÄ? optimizma, saj veste, da je od nas odvisno, kako gledamo na stvari; kozarec je lahko napol poln ali pa napol prazen.

Natalija Verboten Žarek V ansamblu Žarek so zadnje mesece malce mirovali, poletje pa ťtartajo dvesto na uro, saj sta se s porodniťkega odmora vrnili tako Ana kot Nastja. Zaradi

Natalija Verboten bo del poletja z druĹžino preĹživela ob domaÄ?em bazenu, skupaj se bodo potepali po okoliĹĄkih vinorodnih griÄ?ih in tako kot vsako leto – na izletih po Sloveniji. Natalija je prepriÄ?ana, da imamo prelepo domovino, njene skrite in odkrite kotiÄ?ke sta z moĹžem spoznala

ob nastopih v zadnjih 27 letih in jih Ĺželita razkazati tudi sinovoma. Zagotovo pridejo tudi v Velenje, kjer je Ĺživela 24 let in tam ĹĄe vedno Ĺživi njena mama, ter s sinovoma izredno radi med drugim obiĹĄÄ?ejo otroĹĄko igriĹĄÄ?e, Velenjski grad, Velenjsko jezero, skakalnico, si privoĹĄÄ?ijo super sladolede in slastne Ä?evapÄ?iÄ?e. đ&#x;”˛

UrĹĄka KljajiÄ?