29 2021

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (16/31 °C), soboto (17/27 °C) in nedeljo (16/26 °C) bo pretežno sončno.

V soboto in nedeljo možna kakšna ploha.

Četrtek, 29. julij 2021

številka 29 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Poletje, čas kislih kumaric Jasmina Škarja

Tretja razvojna os po načrtih V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, kjer so si seveda zelo prizadevali, da bi gradnja tretje razvojne osi čim prej stekla, zdaj potek ves čas spremljajo. Tako z zadovoljstvom ugotavljajo, da gradnja severnega kraka tretje razvojne osi vse od oktobra lani na območju Gaberk poteka po načrtih in bo po besedah predsednika uprave DARS Valentina Hajdinjaka zaključena do konca letošnjega leta.

Vzporedno s tem pripravljajo vse potrebno za naslednji sklop gradbenih del. Za odsek Jenina je v teku druga faza postopka, sofinanciral pa naj bi jo Evropski sklad za regionalni razvoj. Za območje Škalskega jezera in Konovega pa trenutno pregledujejo prijave za sodelovanje v

prvi fazi postopka. »Ovire pri gradnji so bile in bodo, nenazadnje občutno posegamo v prostor, vendar aktivnosti potekajo intenzivno in tretja os postaja realnost. Glavne težave smo rešili, veliko pa bo odvisno tudi od upravnih postopkov in uveljavitve sprememb področne zakonodaje. Večkrat je bilo že poudarjeno, kakšen pomen imajo kakovostne transportne povezave za gospodarski in tudi siceršnji razvoj posameznih regij. Slišali smo tudi skrb vzbujajoče podatke o odseljevanju, zlasti mladih prebivalcev Koroške in Savinjsko-Šaleške regije, saj v teh krajih niso prepoznali razvojnega potenciala.

Upam, da smo uspeli z začetkom gradnje tretje razvojne osi – sever lokalnemu prebivalstvu, predvsem pa mladim, pokazati, da se splača verjeti in se tudi potruditi za boljšo prihodnost,« je še povedal 🔲 mz Valentin Hajdinjak.

Poletni čas je čas potovanj, četudi pod posebnimi pogoji. Je tudi čas, ko se radi osvežimo s hladnimi napitki in zelenjavo z domačega vrta. Je pa tudi čas kislih kumaric, ko se zgodi malo pomembnih in odmevnih dogodkov, ko tudi sodobna medijska mašinerija, pa naj gre za gospodarstvo, kulturo ali šport, vlaga kisle kumarice. Ne ustrašite se. Ne, niso nas uredniki poslali na tržnico preverjat, ali ljudje že kupujejo kumarice za vlaganje. Čeprav bi že lahko preverili, kakšna bo letošnja sezona. Statistični urad RS je lani postregel s podatkom, da se kumar za vlaganje iz lastne pridelave proda na tržnicah čedalje manj, njihova cena pa narašča. Kar pomeni, da si ozimnico pripravljamo iz pretežno uvoženih kumaric. Nas pa v času, ko se ne zgodi nič novega, namesto tujih zanimajo domače zgodbe. Ob tem se vprašamo, ali lahko hudournik novičarskih zgodb čez poletje sploh usahne.

Si zemeljski plazovi, zgodbe vplivnih politikov, črna kronika in zadnje čase epidemija vzamejo dopust? Statistika pravi, da ne. Čeprav se je tu in tam (in poletje je pravi čas) dobro posvetiti lastnim mislim in življenjskim zgodbam. Potrebujemo potovanja brez signala, brez radia, televizije in listanja časopisa. Samo zvok tišine, ki pomirja, da ulovimo ravnotežje med stvarmi in dogodki, ki si zaslužijo prostor v naših mislih. Odpočiti si moramo od misli, prenatrpanih, pametnih in neumnih, točnih in lažnih podatkov in dati prednost zgodbam, tistim pravim, toplim, ki napolnijo dušo in srce. Trudimo se, da tudi mi v času kislih kumaric najdemo takšne, ki niso izmišljene, trivialne, neresne in prazne.

Otroke vabimo na počitniške delavnice, odrasle, da se pridružijo degustaciji lokalnih zgodb, ki so dobra protiutež resnim novicam, ki nas čakajo jeseni. Predvidenemu do 35-odstotnemu dvigu cene toplotne energije, nenavadnemu dimu iz petega bloka TEŠ, zaračunavanju hitrih testov, ki jih bodo izvajalci zaračunali potrošnikom, pravičnemu prehodu za izstop iz premoga. Spraševali se bomo, ali bodo septembra sedli v šolske klopi le cepljeni in testirani otroci … Gre za teme, ob katerih se nam lahko obraz skremži že zdaj, skoraj kot takrat, ko jemo kisle kumarice. Časa za pripravo ozimnice imamo še nekaj. Dejstvo pa je, da počitnice niso najboljši čas za resne teme, čeprav lahko med izjeme uvrstimo letošnje olimpijske igre, za katere upamo, da bodo minile v pravem športnem duhu in s čim boljšimi rezultati naših športnikov. Še posebej bomo stiskali pesti za Anito Horvat, Janjo Garnbret in Frančka Gorazda Tirška, ki bodo zastopali barve velenjskih klubov. Želimo si, da bi tudi oni spisali zmagoslavne zgodbe, kakršno so že Tadej Pogačar, Benjamin Savšek, Tina Trstenjak in Primož Roglič. In seveda, da bi bilo takšnih zgodb tudi drugih naših športnikov čim več. Zgodb, v katere se bomo lahko vživeli, medtem ko še čakamo ali smo že dočakali dopust, ki nam bodo pomagale, da se laže odklopimo od vsakodnevnih drugih peripetij. Zgodb, ki bodo pozitivno prepletale našo vsakdanjost, nas navdajale z novo voljo, željami ali cilji. Ali pa nas vsaj zgolj navduševale in zabavale, ne pa jezile. Navijajmo torej za športnike, še posebej slovenske, in si prizadevajmo, da ob tem ne porumenimo. Ne mi in ne kumarice. 🔲

Na razvojni konferenci tudi nemški strokovnjaki V času praznovanja občinskega praznika, bo organizirala Mestna občina Velenje tudi razvojno konferenco o prestrukturiranju, na kateri bodo sodelovali tudi nemški in še nekateri drugi strokovnjaki. To se je župan Peter Dermol že dogovoril z nemško veleposlanico v Sloveniji. »Želimo si prestrukturiranje izvesti na primerih dobrih praks, slišati pa tudi slabe izkušnje. Nemčija je znana po tem, da je že pred leti v nekaterih regijah pristopila k temu preoblikovanju, da je država to izdatno sofinancirala in tudi pripravila ustrezno zakonodajo. K sodelovanju bomo povabili še nekatere druge strokovnjake tako iz lokalnega in državnega nivoja in upamo, da bomo sprejeli smele odločitve, ki bodo slišane in upoštevane tudi na državnem nivoju, in da bodo aktivno prispevale k procesu prestrukturiranja.« pravi Dermol. 🔲

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Število okuženih znova narašča, bolezen lahko preprečimo s cepljenjem

LOKALNE novice

Plačevanje položnic brez provizije le na enem mestu

Kljub opozorilom, kako pomembna je za vrnitev v normalno življenje precepljenost prebivalstva, smo v Sloveniji in seveda tudi v Šaleški dolini še daleč od želenih ciljev – Še naprej je treba upoštevati preventivne ukrepe

Velenje, Šoštanj – Odkar je Delavska hranilnica zaprla vrata v Šoštanju in v poslovalnici na Kidričevi v Velenju, je plačevanje položnic brez provizije mogoče le v poslovalnici Delavske hranilnice na Šaleški cesti. Občani Velenja in Šoštanja lahko v okviru projekta Mestna blagajna položnice brez provizije plačujejo na posebej označenih okencih. 🔲

Mira Zakošek

Poletje je eden najlepših časov, seveda tudi zaradi počitnic in dopustov. Letošnje je seveda še toliko bolj dobrodošlo, ker smo koronakrizo potisnili ob stran in velikokrat pozabimo, da moramo preventivne ukrepe še naprej spoštovati. Mnogi pa so odmislili tudi, da bi se cepili in s tem omogočili vsem skupaj normalno življenje. O tem smo se pogovarjali s strokovno direktorico Zdravstvenega doma Velenje in pediatrinjo dr. Katarino Rednak Paradiž.

mkp

PV na znamki Slovenskega geološkega društva Velenje – Ob 70. obletnici delovanja Slovenskega geološkega društva je izšlo 9 znamk, med njimi tudi znamka Premogovnika Velenje (PV), na kateri je upodobljen odkop v jami velenjskega premogovnika. Fotografija je delo avtorja Mirana Beškovnika, ki je sicer zaposlen v PV, s fotografiranjem pa se ukvarja ljubiteljsko.

S pridobivanjem geoloških informacij se v Premogovniku ukvarjajo že od samega začetka obratovanja, geološke raziskave pa so potekale že veliko pred letom 1875, ko je PV začel obratovati. Dobro poznavanje geološke zgradbe in pridobljene izkušnje ob spremljanju sestave tal na območju Šaleške doline v zadnjih letih koristno uporabljajo tudi pri različnih delih zunaj njihovega področja, zato je sodelovanje institucij že stalnica. 🔲

❱

in nekatere med njimi so skrb vzbujajoče.

To vsekakor velja za različico delta, ki nam grozi v tem času in je prevladujoč sev tudi v Sloveniji. Problem tega seva je, da je še bolj kužen, da se torej še hitreje širi med nami, dobra stran pa je seveda možnost cepljenja.

Najnovejši podatki kažejo, da je verjetnost za okužbo, če si dvakrat cepljen, kar za 90 odstotkov manjša, manjša pa je seveda tudi možnost, da preneseš virus na drugo osebo.«

Na mednarodnem biološkem izzivu IBO Challenge 2021 je dijakinja Gimnazije Kranj Tjaša Sušnik osvojila srebrno odličje, tri dijakinje, in sicer dijakinja izobraževalnega centra ERUDIO Lorena Vovk, gimnazijka Šolskega centra Velenje Nina Jakop in dijakinja II. gimnazije Maribor Zarja Doberšek, pa so osvojile bron.

Možnosti za cepljenje so, v tem času je celo možno izbirati cepiva, a s trenutno stopnjo precepljenostji nikakor ne moremo biti zadovoljni! »Če želimo normalno družbo in če želimo kolikor toliko varni stopiti v jesen, potrebujemo ne zgolj nekaj nad 60-odstotno precepljenost, kakor smo prvotno zastavili v strategiji, ampak moramo preseči 75

🔲

Razpis za izvajalca del za izgradnjo prizidka k vrtcu Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je lani zaključila pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu Sonček in se letos spomladi prijavila na razpis pristojnega ministrstva za sofinanciranje izgradnje, vendar vloga ni prejela dovolj točk. Pred nedavnim pa je na svojih spletnih straneh objavila razpis za izvajalca del.

Na občinski upravi so pojasnili: »Vlada RS je pred nedavnim sprejela sklep, da bodo sofinancirane vse na razpis pravilno prijavljene investicije v šolsko infrastrukturo. Med njimi je tudi naša, kar pomeni, da pričakujemo za največjo naložbo v lokalni skupnosti doslej določen delež denarja od države. Razpis za izvajalca del je odprt do konca avgusta in če bodo postopki izbire tekli optimalno, bi lahko predvidena dela stekla v oktobru.« Prizidek k obstoječemu vrtcu bo na jugozahodnem delu, na zdajšnjem travniku, v njem bodo tri dodatne igralnice s pokritimi terasami in pripadajočimi prostori ter garderobami, velik skupni prostor, sklop vseh prostorov za zaposlene, knjižnica in dodaten prostor za dejavnosti otrok, skupna garderoba za tri igralnice v starem delu ter pripadajoče shrambe, utilitarni prostori in komunikacije. V novem delu bosta dva vhoda, eden za sklop treh igralnic na jugovzhodu in eden na severovzhodu, za tri igralnice v starem delu in vse skupne ter upravne prostore v novem in starem delu.

Na občinski upravi so še dodali, da so hkrati z objavo razpisa pristopili še k noveliranju projektne dokumentacije za energetsko sanacijo obstoječega vrtca. Za ta ukrep se namerava občina prijaviti na razpis za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev v septembru.

Ocenjena vrednost obeh naložb v javni vrtec znaša blizu 2 milijona evrov brez DDV-ja.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Žal na slabo odzivnost na cepljenje vsekakor vplivajo različni samooklicani strokovnjaki.

Teh je še posebej na spletu veliko. Kaj na to pravite kot akademsko izobražena zdravstvena delavka?

S cepljenjem otrok v zgodnjem otroštvu smo izkoreninili mnoge nevarne bolezni.

mkp

🔲

odstotkov. Zato seveda apeliramo na vse, ki se za cepljenje še niso odločili, da to storijo čimprej. Cepljenje je edina možnost, da ponovno kolikor toliko normalno zaživimo.«

Dr. Rednak Paradiževa, smo sredi poletja, a že plačujemo davek za našo brezskrbnost, število obolelih spet narašča. »Ja, res je, na žalost zelo verjetnega četrtega vala ne bomo mogli čisto preprečiti, različice koronavirusa se zelo hitro širijo po svetu

Izkazale so se na tekmovanju IBO Challenge

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

29. julija 2021

tp

Dr. Katarina Rednak Paradiž: »Absolutno je cepljenje tisto, kar pomaga!«

»Vsekakor je treba biti tudi zelo pazljiv pri viru informacij, še posebej pri tako zelo pomembnih stvareh, ki v nekaterih primerih odločajo med življenjem in smrtjo. Treba je vedeti, komu zaupati, kdo je strokovnjak in

❱

Za cepljenje se odločite na osnovi mnenj strokovnjakov, izogibajte pa se samooklicanih strokovnjakov.

Danes cepljenje brez naročanja s cepivom Pfizer V Cepilnem centru v Domu učencev v Velenju se danes lahko med 11. in 16. uro cepite brez naročanja. Med 11. in 12. uro bo prisoten tudi pediater (ta mora biti obvezno prisoten ob cepljenju otrok).

kateri so tisti viri, ki so našega zaupanja res vredni. Zavedam se, da je v tem času zelo težko vsem ljudem, glede vseh različnih informacij, še posebej tistih na spletu. A če se malo potrudimo, lahko pridemo do pravih informacij, ki so verodostojne. Odločite se na osnovi teh verodostojnih informacij.«

❱

Stranski učinki so pri cepljenju sicer možni, so pa redki, predvsem pa manj problematični kot bolezen in njene posledice.

Vi osebno ste našim bralcem že velikokrat svetovali cepljenje, zdaj, ko je znanih še več raziskav, ga še bolj priporočate. »Kot pediatrinja delam z otroki, ki jih že v zelo zgodnjem otroštvu cepimo proti številnim boleznim in ki nam jih je uspelo izkoreniniti, večkrat poudarim, kako pomembno je cepljenje tudi v tem primeru. V cepivo povsem zaupam kot zdravnica, ki v tem času veliko delam na področju preventivnega cepljenja in tudi spremljam raziskave. Seveda se zavedam tudi možnih stranskih učinkov, teh je zelo malo, so pa seveda možni, tako kot pri jemanju vsakega zdravila, tudi čisto navadnega lekadola. In ko pretehtamo vse dobro, povezano s cepivom, pomeni, da se odločamo med boleznijo (ki lahko pomeni vnovično zaprtje države in pušča pri prebolelih tudi dolgoročne posledice, da ne govorim, da jemlje tudi življenja) in normalnim življenjem. Vanj vodi samo zadostna precepljenost!« Seveda pa precepljenost ne pomeni, da nam ni več treba upoštevati vseh preventivnih ukrepov. »Absolutno je cepljenje tisto, ki res pomaga, še vedno pa moramo vsi upoštevati preventivne ukrepe, ki nas varujejo pred novimi okužbami. Zavedati se je treba, da je virus še vedno med nami, in to v različnih mutacijah.

Verjetno bo tako še nekaj časa. Z njim se torej moramo naučiti živeti, okužbe pa preprečevati z doslednim spoštovanjem preventivnih ukrepov, zlasti nošenjem mask, umivanjem in razkuževanjem rok ter seveda s primerno medsebojno razdaljo.« 🔲

Aktualni razpisi Občine Šoštanj Zbirajo predloge za podelitev priznanj in vloge za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti ter humanitarnih in invalidskih organizacij Šoštanj – V Šoštanju so aktualni trije razpisi, ki jih je objavila Občina Šoštanj.

Do 16. avgusta je odprt razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2021. Na razpis se lahko prijavijo kulturna društva, kulturne sekcije pri društvih in posamezniki z območja občine Šoštanj, ki izvajajo neprofitno dejavnost na področju kulture. Okvirna višina sredstev za ta razpis znaša 60.000 evrov.

Prav tako do 16. avgusta je odprt javni razpis za sofinanciranje programov na področju

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

humanitarnih in invalidskih organizacij, društev in zvez društev, ki v letu 2021 izvajajo dejavnost za občane Šoštanja. Občina Šoštanj bo programe sofinancirala v višini 6.800 evrov.

Do 23. avgusta pa je odprt javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj v letu 2021. Podelili bodo največ eno priznanje častni občan, tri priznanja občine in tri plakete občine. Predloge lahko podajo občani in združenja občanov iz občine Šoštanj, zavodi, politične stranke, gospodarske družbe

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

in druge pravne osebe s sedežem ali organizacijsko enoto v občini Šoštanj ter subjekti lokalne skupnosti. Predlagatelji morajo predlog za podelitev priznanj podati na obrazcu, ki ga dobijo na občinski upravi ali na spletni strani Občine Šoštanj, naslovijo pa ga v zaprti kuverti na Komisijo za priznanja Občine Šoštanj. 🔲

mkp

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

29. julija 2021

3

Za dva milijona evrov naložb po krajevnih skupnostih Po krajevnih skupnostih je živahno tudi v teh poletnih dneh, obnavljajo številne ceste in komunalno infrastrukturo Mira Zakošek

Mestna ob čina Velenje že tradicionalno poletni čas izkorišča

za urejanje cest in druge komunalne infrastrukture po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Pogoji za delo so v tem času najboljši. Tudi letos je tako, potrjuje vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik.

Letos ste »startali« že zelo zgodaj, že marca, zato nekatera dela že zaključujete. »To leto bo, kar se cest in komunalne infrastrukture tiče, zelo plodno. Nekatere projekte smo začeli že marca in jih res že zaključujemo. Tako sta v zaključni fazi izgradnje pločnik in oporni zid v Podkraju. Osebno sem tega zelo vesel, saj dobro vem, kako so si krajani tega želeli, in tudi, kako pomembno je to za njihovo varnost. Ob izgradnji pločnika nam je uspelo obnoviti tudi približno 100 metrov ceste proti Slaviču. Cesto uporabljajo štiri družine, je zelo lepa in po novem tudi kategorizirana. Za vse te naložbe smo iz proračuna namenili dobrih 100 tisočakov, za pločnik in oporni zid 86 tisoč evrov in za cesto Slavič 23 tisoč evrov.« Tudi krajani Pesja se veselijo urejene kanalizacije. »Res je, doslej so imeli na območju ceste Janka Ulriha mešano kanalizacijo, ki je povzročala veliko težav (poplave kleti) in že nekaj časa smo s krajani in vodstvom krajevne skupnosti načrtovali razrešitev tega problema. Težava je odpravljena, smo pa ob tem ločili tudi fekalno in meteorno kanalizacijo. Iz občinskega proračuna smo za to namenili

41 tisoč evrov. To smo delali skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje, smo pa ob tem preplastili tudi cesto v okolici gasilskega doma.«

Krajani so si želeli preplastitve in na to tudi dolgo opozarjali, a se tega nismo mogli lotiti, ker je bil tudi tukaj del ceste v privatnem lastništvu.

S prestavitvijo ceste okoli cerkve ste razveselili tudi krajane Cirkovc?

Obsežna dela boste opravili tudi na dveh toplotnih podpostajah. Za to namenjate kar 400 tisoč evrov. »Tudi ta dela so pred dnevi stekla, gre pa za toplotno podpostajo na Šlandrovi cesti (300 tisoč evrov) in na Cankarjevi (100 tisoč evrov).

Investitor je Občina skupaj s Komunalnim podjetjem, izvajalec pa podjetje Krevzel. Dela morajo biti končana oktobra.«

»Ja, res smo jih, čeprav se zavedam, da so morali na to dol-

go čakati, skoraj dvajset let je stara njihova želja. Znajo pa se Cirkovčani vsake pridobitve res veseliti, tudi tokrat so pripravili veliko otvoritev, ki se je je udeležila večina krajanov.

Pravzaprav je cesta potekala dobesedno po dvorišča kmetije Britovšek, mimo cerkve, vrtca in šole. Zdaj smo uredili nekakšen edinstveni rondo, na sredini katerega je cerkev, ki je zelo lep, markanten objekt. To je stalo 120 tisoč evrov.« Sanirali ste tudi cesto Vemont–Selo. »Ja, šlo je za večjo sanacijo dotrajane ceste, dolge približno 700 metrov. Del je je bil v privatnem lastništvu, uspelo nam jo je odkupiti, preplastiti in asfaltirati. Zdaj je to lepa povezava proti podjetju Skaza in naprej proti kamnolomu Vemont ter trem stanovanjskim hišam. Za to smo namenili 25 tisoč evrov.« Iz proračuna namenjate sredstva tudi za vzdrževanje gozdnih cest? »Približno 9 km jih imamo, zato pa imamo zagotovljenih 25 tisoč evrov. Izvajalca bomo izbrali z javnim razpisom, ki je že zaključen.« Sanirali ste tudi del Škalske ceste.

»Pa tudi razrešili dolgoletni problem.

smo se tam vozili. Prepričan sem, da se bodo zelo radi tudi današnji otroci.

To bo velika dodana vrednost za naše igrišče, računam pa, da bomo naložbo sklenili do 5. septembra. Za to namenjamo 95 tisočakov.«

Ob izgradnji kolesarske steze na Efenkovi ste se lotili tudi obnove vodovoda. »Ja, ko smo naložbo že začeli, smo ugotovili, da sta točno pod nameravano razširitvijo kolesarske steze vodovod in kanalizacija.

Z vodstvom Komunalnega podjetja smo se dogovorili, da se kineta odpre, da zamenjajo cevi in izolacijo.

Zaradi tega se je ta naložba nekoliko zavlekla.« Tone Brodnik: »Letošnje poletje je res pestro in Seveda ste opravili še več manjših poveliko bomo postorili.«

Zastavili ste tudi nekaj dodatnih naložb, ki prvotno niso bile v načrtu, med drugim ureditev bazenčka na centralnem otroškem igrišču. »Tudi tega sem osebno zelo vesel. Že pred petdesetimi leti smo imeli bazenček z električnimi čolni in starejši se še zelo dobro spomnimo, s kakšnim veseljem

slov, med večjimi, ki jih načrtujete za letos, pa je razširitev pokopališča v Škalah. »Dela že tečejo, izvajata jih Komunalno podjetje Velenje in Rošer, s. p. Zanje namenjamo 150 tisoč evrov, gre pa za drugo fazo razširitve tega pokopališča, na katerem bomo zagotovili prostore za žarne in družinske grobove ter raztros pepela. Uredili pa bomo tudi fontano.

Računamo, da bo to pokopališče tako zadostovalo za daljše časovno obdobje.« Med večje naložbe sodi tudi rekonstrukcija Konovske ceste. »Ta naloga nas še čaka (upam, da bomo začeli prve dni avgusta in zaključili konec septembra), gre pa za drugo fazo obnove te ceste in za izgradnjo pločnika. Za to imamo predvidenih 250 tisoč evrov.

Koliko pa bo vse to stalo letošnji proračun? »Okoli dva milijona evrov.« Vse, kar ste omenili, ste zastavili skupaj z vodstvi krajevnih skupnosti. »Seveda, z vodstvi krajevnih skupnosti zelo dobro sodelujemo. Vsako pomlad se občinsko vodstvo dobi z njimi in se pogovorimo o tem, kako so bili zadovoljni z zimsko službo in seveda o tem, katere naloge bi bilo na njihovem območju treba opraviti. Letos so zaradi koronakrize ti sestanki sicer potekali v manjših skupinah (občinsko vodstvo se je sestalo z vsakim predsednikom posebej). Te naloge zastavimo za nekoliko daljše časovno obdobje in jih predvidimo tudi v občinskih proračunih. Letos ga bomo sprejemali za dvoletno obdobje (za leti 2022 in 2023). Seveda je treba želje, ki jih posredujejo vodstva krajevnih skupnosti in mestnih četrtih, uskladiti z možnostmi občinskega proračuna.

Vse tole, kar ste omenili, seveda ni zajeto v koncesijo, ki jo imate sklenjeno s podjetjem PUP. »Ja, vse to so dodatne naložbe. S podjetjem PUP imamo sklenjeno koncesijsko obdobje za vzdrževanje cest in v njej so točno določene vse obveznosti. Ta koncesija velja še pet let.« 🔲

TEŠ dviguje nakupno ceno toplotne energije

Kako na trditve TEŠ in HSE odgovarjajo na Občini?

Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje se je seznanil z informacijo, da je TEŠ junija na Agencijo za energijo RS poslala zahtevo, s katero uveljavljajo povišanje cene toplotne energije za okoli 40 odstotkov. Razlog je v povečanem strošku nakupa emisijskih kuponov.

Ocenili so, da bi se zaradi povišanja nakupne cene toplotne energije kljub racionalizaciji poslovanja v Komunalnem podjetju povišal variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike. O tem bodo odločali, ko bodo prejeli uradno informacijo o podražitvi. Glede na izračune pa ocenjujejo, da bo potreben med 30- do 35-odstotni dvig cene stroška toplotne energije. »Lokalne skupnosti nasprotujemo tako visokemu dvigu cene toplotne energije, zato smo TEŠ in Agencijo za energijo RS pozvali, da se poleg brezplačnih emisijskih kuponov pri kalkulaciji cene upošteva tudi ustrezni delež pozitivnih učinkov, ki so posledica izvensodne poravnave, vredne 261 milijonov evrov, ki je bila sklenjena v korist TEŠ marca letos.

Prav tako pozivamo, da se pri kalkulaciji upošteva tudi znižan strošek amortizacije zaradi slabitve sredstev v letu 2020,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Komunalno podjetje ni poslalo nakupnega naročila za kupone Na to se je odzvalo vodstvo TEŠ, ki pojasnjuje, da so posredovali na pristojno agencijo predlog za 37-odstotno povišanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Dodajajo, da se je fiksni del cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini,

Država ni poskrbela za brezplačne kupone

na katero ima TEŠ vpliv, pri zadnji spremembi cene ponovno znižal. »Povišal pa se je variabilni del cene, na katerega nimamo bistvenega vpliva, in sicer zaradi izredne rasti tržnih cen emisijskih kuponov in sočasnega nadaljnjega zmanjševanja števila brezplačnih emisijskih kuponov za toplotno energijo.

Variabilni del cene toplotne energije, ki jo TEŠ obračunava Komunalnemu podjetju Velenje, tako predstavlja že 76 odstotkov cene toplotne energije,« pravijo v TEŠ in dodajajo, da se je cena kuponov za preteklo leto gibala med 15,30 in 42,99 evra. »V skladu z dogovorom glede strategije nakupov emisijskih kuponov, sklenjenim med TEŠ in Komunalnim podjetjem Velenje, datum zakupa emisijskih kuponov in s tem tudi potrditev cene emisijskih kuponov določi Komunalno podjetje Velenje, TEŠ (HSE) pa takoj za tem na trgu zakupi potrebno količino kuponov za daljinsko ogrevanje,« pravijo in dodajajo, da Komunalno podjetje, čeprav je bil dogovor sprejet na njihovo zahtevo, ni posredovalo zavezujočega nakupnega naročila po ciljni ceni za nakup emisijskih kuponov.

Pojasnjujejo še, da se prodajna cena toplotne energije določi na podlagi zadnjega izvedenega nakupa emisijskih kuponov. Ta je bil izveden 31. marca letos po ceni 42,43 EUR/kupon. In na tej osnovi tudi predlagajo omenjeno 37-odstotno povečanje cen. »Poudariti želimo, da smo tako TEŠ kot HSE odgovorne v Komunalnem podjetju Velenje in Mestni občini Velenje

kot večinski lastnici v letu 2020 večkrat opozarjali na izredno rast cen emisijskih kuponov in jih pozivali k pravočasnemu nakupu emisijskih kuponov, saj bi se s tem zagotovila nižja cena toplotne energije vsaj za tekoče leto. Ob tem želimo poudariti, da trenutna cena kuponov CO2 znaša približno 51 EUR/kupon ter da tudi zakup za leto 2021 od Komunalnega podjetja Velenje še ni izveden, prav tako Komunalno podjetje Velenje do zdaj še ni sporočilo, da želi, skladno z dogovorom, izvesti nakup kuponov,« so še zapisali v sporočilu za javnost in ob tem poudarili, da lahko zagotavljajo daljinsko ogrevanje samo, če imajo za to pokrite stroške. Prepričani so tudi, da bi imel ugoden vpliv na ceno daljinskega ogrevanja projekt sosežiga alternativnega energenta (projekt SRF), s katerim bi lahko ceno ogrevanja ohranjali na ravni preteklih let, a so ga v lokalnih skupnostih zavrnili. 🔲

Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, ki ga vodi velenjski župan Peter Dermol, je sicer ob razmerah na trgu in dvigu cen ekoloških kuponov predvideval, da bo TEŠ želel podražiti ceno toplotne energije. Kljub temu pa je pričakoval, da bo tako, kot so se dogovorili z medsebojnim sporazumom, da se bodo pred odločitvijo sestali, da jih bo TEŠ seznanil s kalkulacijo cene in seveda tudi s tem, koliko so pri izračunu nove cene upoštevani brezplačni kuponi in slabitve v višini več kot 250 mio. evrov. »Verjetno do tolikšnega dviga cene toplotne energije ne bi prišlo, če bi TEŠ implementiral načrtovani projekt sosežiga nenevarnih odpadkov v TEŠ.

Načrtovalci nas niso prepričali, smo pa kljub nasprotovanju določenega dela javnosti na seji sveta MOV sprejeli sklep,

ki daje možnost alternativnih projektov, ki ne bremenijo okolja, hkrati pa bi reševal vprašanja, povezana s toplotno energijo,« pravi Dermol, ki je razočaran nad enostranskim pristopom, ki sta ga izbrala TEŠ in HSE. Seveda bodo branili stališča lokalne skupnosti in skušali doseči čim nižjo ceno toplotne energije.

In kaj pravi župan Dermol na očitek, da Komunalno podjetje Velenje ni oddalo naročila za nakup ekoloških kuponov?

»Razmere na trgu so zelo nestabilne in nemogoče je določiti, kdaj je tisti pravi trenutek za nakup ekoloških kuponov.

Mi smo vsekakor pričakovali, da bodo predlog o tem sprejemali v HSE, kjer imajo v ta namen oblikovano službo trženja in imajo edini s tem izkušnje. Preseči smo želeli prakso, da je HSE kupone kupoval v določenem trenutku in se ni oziral na višino trenutne cene na trgu.

Naš cilj je bil, da z medsebojnim sodelovanjem (TEŠ, HSE, KPV) poiščemo optimalen čas oziroma stroškovno najbolj učinkovit termin nakupa kuponov,« pravi Dermol, ki vedno znova poudarja, da si želijo več sodelovanja in medsebojnega komuniciranja, saj je vendar logično, da jim tisti, ki jim dviguje ceno, to tudi natančno in pregledno predstavi.

Na žalost pa vse skupaj poteka v obliki sprejema enostranskih odločitev. 🔲

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSVO

Jubilej obeležujejo s številnimi razvojnimi načrti

GOSPODARSKE novice Mega M v Bovcu Bovec – Družba Mega M iz Velenja je v dogovoru z Občino Bovec sredi minulega tedna na parkirišču ob parku pri centralnem marketu Mercator oziroma za avtobusnim postajališčem Bovec postavila električno polnilnico.

Odločitev župana omenjene občine Valterja Mlekuža ne preseneča, saj v tamkajšnje okolje prihaja vedno več gostov z električnimi vozili in se potrebe po dodatnih polnilnicah nakazujejo že nekaj časa. »Dodaten razlog za odločitev o sodelovanju z velenjsko družbo je še dejstvo, da ima vizijo tudi za prihodnje obdobje.« Pogovarjajo se namreč že o postavitvi še ene polnilnice na parkirišču pri Letališču Bovec, skupaj pa bodo izbrali najprimernejše lokacije za še druge dodatne polnilnice.

Hčerinsko podjetje PLP Premogovnika Velenje obeležuje 30-letnico delovanja – S svojimi izdelki oskrbujejo Premogovnik Velenje, prodajajo pa jih tudi drugim kupcem Mira Zakošek

Podjetje PLP Lesna industrija, d. o. o., ki je od leta 2018 ponovno v stoodstotni lasti Premogovnika Velenje, letos obeležuje 30 let samostojnega delovanja, znanj in izkušenj v okviru lesnopredelovalne panoge.

Podjetje je bilo ustanovljeno junija 1991, z namenom, da oskrbuje predvsem Premogovnik Velenje z vsemi potrebnimi lesnimi proizvodi, ki so nepogrešljiv in nenadomestljiv material v jami.

Svoje izdelke vseskozi prodajajo tudi drugim kupcem v Sloveniji in tujini. V prvih letih samostojnosti se je podjetje na trgih izven takratnega Rudnika lignita Velenje šele uveljavljalo in hitro dosegalo zastavljene cilje realizacije na trgu. Lesnopredelovalna panoga je bila več desetletij vpeta le v državno gospodarsko politiko za predelovalne dejavnosti, in to v času, ko so delovno-intenzivne panoge propadale. Daleč najkrajši konec je potegnila prav lesnopredelovalna industrija. Čeprav je bilo lesarstvo v Sloveniji med letoma 1991 in 2013 v splošni krizi, se je podjetje PLP na zunanjih trgih kar dobro znašlo.

V treh desetletjih delovanja se je podjetje spopadalo s številnimi izzivi, vzponi in padci, saj sta bili ponudba in povpraševanje na trgu lesa in lesnih izdelkov velikokrat nepredvidljivi.

Vse te izkušnje so podjetje izoblikovale, da je danes uspešna in zanesljiva družba v okviru

tp

Skaza del trajnostnega mesta v Dubaju

Mag. Damijan Kanduti: »V podjetju PLP si vseskozi prizadevamo postati eno pomembnejših lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji, ki bi bilo zanimivo tudi za mednarodna partnerstva.«

Podjetje PLP Lesna industrija je že drugo leto zapored prejelo platinasti certifikat AAA analitične hiše Bisnode – Dun & Bradstreet.

V njihovi dejavnosti – žaganje, skobljanje in impregniranje lesa – bonitetno odličnost te vrste med 782 podjetji dosega le 12. Platinasta izdaja bonitetne odličnosti podjetju predstavlja posebnost in prestiž ter hkrati najvišje možno priznanje, ki ga Bisnode podeljuje na evropski ravni. (foto: Slobodan Mrkonjić)

lesnopredelovalne industrije. »Danes sodi PLP, ki zaposluje 35 delavcev, v delovno-intenzivno panogo in v celoti deluje na primarni predelavi lesa: na programih jamskih opažev, gradbenem lesu, konstrukcijskem lesu in proizvodnji lesne biomase.

Je tudi proizvajalec železniških

hrastovih pragov, tako kretniških kot tudi mostovnih. Dve tretjini prihodkov še vedno ustvarijo na slovenskem trgu, preostali del pa na trgih EU,« pravi direktor mag.

Damijan Kanduti. Znotraj zahtevne lesnopredelovalne panoge poslujejo uspešno in se že vrsto let ponašajo s certifikatom kakovosti

preko trideset stopinj, težko delati. Vendar moramo ne glede na vremenske razmere delo opraviti, saj imamo normo, koliko moramo narediti na dan. Polagamo

🔲

Svet Evropske centralne banke ni spremenil obrestnih mer, ključna obrestna mera tako ostaja pri rekordno nizkih nič odstotkih. Čeprav inflacija raste, ji vaši prihranki na bankah ne bodo sledili.

Elezi Vildan, fasader: »Ne zdi se mi toliko težko zaradi dela samega kot zaradi vročine v letošnjem poletju. Delodajalci skrbijo za nas, poskrbijo za vodo in tudi za to, da imamo nekaj sence, čeprav večino časa delamo na odprtem terenu. V Velenju, kjer živim z družino, delam že deset let. Za zdaj zaradi pregretega ozračja in sopare nimam težav, saj sem še mlad, star petindvajset let. Kako

Burhan Žeqiri: »Štiri leta že polagam granitne ploščice in sem ves čas na kolenih, saj imamo normo, koliko moramo narediti na dan, neodvisno od vremenskih razmer in okoliščin.«

Burhan Žeqiri, polagalec ploščic: »Daljše izpostavljenosti soncu in fizičnih obremenitev sem vajen. Moram pa reči, da je takrat, kadar je zelo vroče,

ploščice na trgu, kjer smo ves čas izpostavljeni soncu. Po 13. uri je prevroče, vendar nimamo izbire, saj se mudi. Upoštevati moramo roke. Delamo tudi po deset ur

6,8-odstotni primanjkljaj Povprečni javnofinančni primanjkljaj v letošnjem prvem četrtletju je za celotno EU znašal 6,8 odstotka, so sporočili z Eurostata. Povprečni primanjkljaj za evrsko območje je bil višji in je znašal 7,4 odstotka.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju nekoliko višji od obeh povprečij. Dve članici sta imeli javnofinančni plus – Danska 0,3-odstotni presežek, Luksemburg pa 3-odstotnega.

Obrestne mere ostajajo pri nič odstotkih

Dražji elektrika in toplotna energija Ker je Evropa v želji po zmanjševanju toplogrednih plinov izdala manj emisijskih kuponov za onesnaževalce, je to njihovo ceno nepričakovano porinilo v višave. Denar od emisijskih kuponov se steka v podnebni sklad, v katerem naj bi se po nekaterih ocenah nabralo že najmanj 200 milijonov evrov. Toda, kot je pri nas že običajno, ni jasno, če se ta sredstva potem, tako kot je predvideno, res porabljajo za projekte, ki bi zmanjševali emisije toplogrednih plinov.

Energetsko dovoljenje za drugi blok JE

dnevno. Jaz se vozim iz Slovenskih Konjic, kjer živim z družino.

Težko je, saj je z eno plačo težko živeti, zato sem šel za nekaj časa nazaj v Makedonijo, v Kumano-

❱

Čeprav so izpostavljeni visokim temperaturam, morajo delo opraviti. Nekaj krajših odmorov izkoristijo tudi za to, da se osvežijo.

Delo mora biti opravljeno neodvisno od vremenskih razmer

GZS svari pred zaprtjem Gospodarska zbornica Slovenije ob novem naraščanju števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji, ki po opozorilih pristojnih pomeni začetek četrtega vala epidemije, poudarja pomen odgovornega ravnanja posameznikov in cepljenja. Opozarja na visok izpad ob morebitnem ponovnem zaprtju dejavnosti.

Delavci na terenu so ves čas izpostavljeni soncu, a izbire nimajo, saj morajo upoštevati roke – Delo na prostem poteka tudi po deset ur dnevno bo čez čas, zaenkrat ne razmišljam, gotovo pa bo precej težje.

Lahko še povem, da bo fasada, ki nastaja v Starem trgu, lepa, belo-sive barve.

Velenje – Slovensko podjetje Skaza je sklenilo sodelovanje s trajnostno skupnostjo »Sustainable City Dubai«. Sodelovali bodo pri pomembni komponenti trajnostnega življenja – skrbi za biološke odpadke. Sustainable City Dubai je v zasnovo trajnostnega mesta vključil Skazino inovacijo Bokashi Organko, večkrat nagrajeno drugo generacijo kuhinjskih kompostnikov.

Velenjsko podjetje Skaza postaja del uspešne zgodbe trajnostnega mesta Dubaj. Sustainable City Dubai bo Skazine izdelke uporabil pri odgovornem ravnanju z odpadki, kar je pomemben korak pri krožnem gospodarstvu.

ISO 9001, FSC 100 % ter z najvišjo oceno poslovne odličnosti.

Z visokokakovostnimi izdelki, s prilagodljivostjo, odzivnostjo in z jasno blagovno znamko si želijo tudi v prihodnje ustvarjati programe z višjo dodano vrednostjo. V tem času se še posebej zavedajo, da bo konkurenčnost na trgu mogoče dosegati le s posodobitvijo tehnologije primarnih predelovalcev lesa, povečevanjem stopnje predelave lesa, s strokovno obdelanimi tehnološkimi in z ekonomskimi rešitvami ter tudi z upoštevanjem novih globalnih trendov.

Gradbeni in cestni delavci so dela na vročini vajeni, vseeno pa jim je težko Gradbeni delavci večji del leta preživijo na prostem, ne glede na vremenske razmere, kar lahko vodi tudi do hudih zdravstvenih težav. Tudi v Velenju je v času poletnih mesecev precej delovišč, kjer lahko ujamemo delavce pri običajnem delu. Na vprašanje, kako težko je delati v vročini, odgovarjajo, da je včasih, kadar so temperature višje od trideset stopinj Celzija, še posebej težko, saj se zaradi fizične obremenitve zdi, kot da je stopinj petdeset.

29. julija 2021

vo. Delam pa povsod po Sloveniji, pretežno polagam granitne ploščice na trgih. Lani smo delali v Murski Soboti, pa na Ptuju, v Novem mestu. Najtežje je delati poleti, posel je zelo zahteven. Popijemo veliko tekočine, jemo ne, saj zaradi vročine ni apetita. Se je pa tudi že zgodilo, da je kakšen delavec zaradi vročine zbolel in ga nekaj časa ni bilo na delovišče. 🔲

jš

Medtem ko se tehtajo različne možnosti in zamujene priložnosti, pa je ministrstvo za infrastrukturo kar nekako potiho družbi Gen energija izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. V Avstriji nad morebitno gradnjo niso navdušeni, Hrvaška pa je pripravljena na pogovore s Slovenijo o financiranju gradnje drugega bloka nuklearke v Krškem kot tudi o nabavi elektrike iz njega, je dejal hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Tomislav Ćorić. Povedal je, da se bodo lahko o vsem pogovarjali, ko bo sprejeta uradna odločitev o gradnji.

Domača javnost je za zdaj še tiho.

Večer naj bi prodali Časniku Večer s sedežem v Mariboru se v kratkem obeta prodaja.

Pred tem naj bi iz družbe izdvojili dejavnost založništva in jo skupaj z zaposlenimi prenesli na novoustanovljeno družbo, to pa nato prodali.

Obstoječa družba Časnik Večer naj bi se pod novim imenom ukvarjala s svetovanjem in storitvami. Transakcija naj bi bila izvedena do jeseni.

Po neuradnih informacijah naj bi bil kupec medijski mogotec Martin Odlazek.

Prepoved plastike za enkratno uporabo?

Ministrstvo za okolje in prostor je za sprejem na vladi pripravilo uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. Gre za plastični pribor, natančneje vilice, nože, žlice, krožnike in slamice ter za vatirane palčke, razen če gre za medicinske pripomočke. 🔲

mz

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

KRONIKA

29. julija 2021

V Sloveniji so gozdovi za nelastnike najbolj dostopni V času epidemije zaznali povečan obisk gozdov, ki prinaša tudi negativne posledice – V gozdu je treba upoštevati gozdni bonton – Več je ljubiteljskega nabiralništva, ki prerašča v pridobitno Jasmina Škarja

da bi se ljudje v njem rekreirali ali nabirali gozdne sadeže in zelišča.

V času epidemije so na Zavodu za gozdove Slovenije celo zaznali povečan obisk gozda, kar pa prinaša tudi negativne posledice.

Preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje so le najvidnejše dobrine gozda.

Gozd ponuja možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vanj vstopili. Pri obisku gozda pa je treba upoštevati tudi gozdni bonton. Anketa Zavoda za gozdove je pokazala, da petina prebivalcev gozd obišče vsak dan, polovica pa vsaj enkrat tedensko. Večina se v gozdu sprehaja – kar šestnajst odstotkov s psom. Sedem odstotkov vprašanih je že prišlo v konflikt z lastnikom gozda, največkrat zato, ker se ta ni strinjal,

Zakonsko zagotovljen dostop v gozdove je znak visoke civilizacijske ravni

Dr. Darij Krajčič, univ. dipl. inž. gozd., vodja območne enote

Nazarje, pove, da v zadnjem času tudi sami opažajo povečan obisk v gozdovih. »Na težave v zvezi s tem nas opozarjajo praktično vsi deležniki na delavnicah, ki jih letos izvajamo v okviru izdelave 10-letnega gozdnogospodarskega načrta za celotno območje Nazarje (v okviru SAŠA regije). To so naši sodelavci, lovci, lastniki, okoljevarstveniki, ljubitelji narave itd. Pri nas imamo zakonsko zagotovljen prost dostop v vse

gozdove, kar je znak visoke civilizacijske ravni. Ni v vseh deželah tako, pri nas so gozdovi za nelastnike najbolj odprti in dostopni. V nekaterih državah se obiskovalci lahko gibljejo npr. zgolj po označenih poteh. Če imamo gospodarjenje z gozdom zakonsko, izvedbeno in nadzorstveno relativno dobro urejeno, pa za obiskovanje gozdov tega ne moremo trditi. Zatakne se praktično na vseh ravneh, še najslabše je

Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov. Tudi vožnja s kolesi v naravnem okolju (Zakon o ohranjanju narave) je dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda. pri nadzoru. Nebrzdana rekreacija, nedovoljena vožnja z motornimi vozili vseh mogočih vrst, nedovoljeno kolesarjenje po gozdnih poteh in nabiralništvo škodijo gozdnemu ekosistemu in po nepotrebnem vznemirjajo živali.

Moteče je tudi za lastnike gozda, saj je na našem območju več kot 95 odstotkov gozdov v zasebni lasti,« opiše trenutno situacijo Krajčič.

Obiskovalci gozdov se v njih pogosto vedejo neprimerno

Ljudje bi se morali zavedati, da je treba v gozdu upoštevati nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vanj vstopili. »Obiskovalce gozdov pozivamo,

Sliki, posneti letos v Belgiji. Na eni lastniki dovolijo uporabo te poti. Na drugi sliki je podoben znak, ki pa uporabo poti prepoveduje.

Pritlična etaža Kajuhovega doma dobiva novo namembnost V njem bo Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Šoštanj – Dela naj bi bila končana pozno jeseni

da se držijo pravil, ki veljajo za gozdove, in upoštevajo gozdni bonton. Dokler je bil obisk v gozdovih manjši, je še nekako šlo. S povečanjem rekreacije v gozdovih pa postaja zadeva zelo moteča. Pri tem gre tako za velikokrat neprimerno obnašanje obiskovalcev kot tudi za vsesplošno prisotnost. Ljubiteljsko nabiralništvo (borovnice, maline, gobe, kostanj …) se povečuje in prerašča v pridobitno.« Kje vidite rešitev? »Kot kaže, bomo morali v prihodnje omejiti dostop v gozd zlasti v smeri usmerjanja obiskovalcev, uvesti bo treba strožji nadzor, morda celo povečati lastninska upravičenja,« je prepričan dr.

Darij Krajčič. 🔲

Veliiike kepice sladoleda Velenje – Kot učenka Osnovne šole Gustava Šiliha sem se s svojimi sošolci in sošolkami resnično vsak dan po pouku ustavljala pri slaščičarni Ohrid, ki je znana po svojem odličnem sladoledu. Spomnim se, da kot otroci nismo imeli vedno pri sebi denarja, pa so nam vseeno z nasmehom na obrazu ponudili sladoled. Pogosto smo več ur sedeli pred njihovo slaščičarno, se pogovarjali, smejali, jedli sladoled, dokler ni kdo od naših staršev prišel slučajno mimo in nas nekoliko v jezi napodil domov.

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 23. julija – Spodnji del Kajuhovega doma v Šoštanju dobiva novo namembnost. Občina Šoštanj bo obnovila in spremenila namembnost pritlične etaže obstoječega objekta, v katerem bodo uredili Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Šoštanj. V ta namen bo treba prostore temu prilagoditi in jih renovirati.

Glavni vhod bodo uredili s širokimi drsnimi vrati desno od osrednjega dvoriščnega izpostavljenega dela, pripravili pa bodo tudi dostopno klančino z ročajem, ki bo pokrita z nadstreškom.

Na dostopni strani iz smeri ceste Lole Ribarja pa bodo rekonstruirali stopnišče. »Rekonstrukcija bo potrebna tudi v notranjosti. Obsegala bo pritličje Kajuhovega doma, razen polovice avle s stopniščem, sanitarij in zadnjega dostopa. Ta se bo fizično ločil od obravnavanega območja pod lokom v avli.

Vsa obstoječa vsebina prostorov bo odstranjena.

Odstranjeni bodo mavčno kartonske plošče, notranje stavbno pohištvo in svetila. Na novo bodo urejene zasteklitve. Tlake bodo sanirali v PVC tlake zaradi novega razvoda ogrevanja, vodovoda in kanalizacije, v sanitarnih prostorih pa bo seveda keramika. Stene v prostorih bodo svetlih pastelnih barv, na hodnikih magnetne varovalne barve,« opisuje projekt Marija Anžej, višja svetovalka za

Lara ima sladoled še vedno po otroško rada in težko zavije mimo slaščičarja Dina, ne da bi se tam ustavila.

❱

❱

Zunanji izgled pred posegom in po njem

Gradbeno-obrtniška dela bodo stala nekaj manj kot 395.000 evrov. investicije in projekte na Občini Šoštanj.

Projekt je izdelalo podjetje Domino inženiring iz Velenja, ki je za rekonstrukcijo pridobilo tudi gradbeno dovoljenje, Občina Šoštanj pa je za ta namen junija izvedla javni razpis za izbiro izvajalca

Pritlične prostore bodo prilagodili uporabnikom

395.000 evrov (z DDV 482.000 evrov). StrokovProjekt je izdelalo podjetje ni nadzor in varstvo pri Domino inženiring iz delu bo izvajalo Komunalno podjetje Velenje.

Velenja, dela bo izvajal Z izbranim izvajalcem Ragrad iz Šoštanja. so pogodbo podpisali v petek. Po uvedbi v delo, gradbeno-obrtniških del. Ponud- ki bo v kratkem, pričakujejo, da bo sta oddala dva ponudnika, in bodo dela izvedena do pozne jesicer družbi Komin gradnje iz seni, vsekakor pa še pred koncem Ljubljane in Ragrad iz Šoštanja. letošnjega leta. 🔲 Ponudnik iz Šoštanja je bil ugodnejši, njegova končna ponudbena cena je bila nekaj manj kot

Tradicija slaščičarne Ohrid sega 60 let nazaj, ko se je družina še v času Jugoslavije preselila iz Makedonije v Slovenijo. Slaščičarna Ohrid je dobila ime po Ohridskem jezeru, ki velja za enega najlepših biserov Makedonije, danes pa spada na seznam svetovne kulturne dediščine Unesca. Prva lokacija Ohrida je bila na Zidanškovi cesti, danes pa jih najdemo na Rudarski cesti 2a. »Slaščičarna Ohrid je družinsko podjetje«, pravi sladoledar Dino, ki spada v mlajšo generacijo njihove družine. Pozimi se seveda sladoled ne prodaja, vendar med sezono zaslužijo toliko, da si lahko pozimi privoščijo daljšo pavzo.

Kaj pa meni o tem, zakaj se ravno v Velenju prodajajo največje kepice sladoleda v Sloveniji? »Ker smo radodarni,« pravi Dino. Res je, ob koncu pogovora prijazno vztrajajo, da vzamem ogromno kepico sladoleda, pol 'kinderleda' in pol jogurta z jagodo, na njihov račun. 🔲

lo

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 21. julija Število okužb z novim koronavirusom se v Sloveniji povečuje.

V torek so jih potrdili 111. Na Institutu Jožef Stefan ocenjujejo, da smo na začetku četrtega vala epidemije. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ Milan Krek pa je pozval starše, ki bodo s svojimi otroki dopustovali v prihodnjih tednih, naj se vrnejo domov vsaj 10 dni pred začetkom pouka.

Poslanka LMŠ Jerca Korče je na Twitterju omenila možnost interpelacije več ministrov. Ocenila je, da bi ministri vlade Janeza Janše morali popadati kot domine.

Vohunska oprema Pegasus med drugim omogoča dostop do informacij na napravi ter nadzor nad kamero in mikrofonom.

Kitajsko provinco Henan v osrednjem delu države so v zadnjih dneh prizadele rekordne padavine, ki so jim sledile uničujoče poplave. Skoraj 200.000 ljudi so evakuirali iz njihovih domov. Potrdili so 25 žrtev, od tega jih je 12 umrlo, ko je voda zalila podzemno železnico.

Mednarodna skupnost pa je vse bolj zaskrbljena zaradi vohunjenja s programsko opremo Pegasus izraelskega podjetja NSO, s katero naj bi vdrli v več kot 50.000 telefonskih številk novinarjev, aktivistov in politikov iz več držav.

Četrtek, 22. julija Potem ko je DZ prejšnji teden Marka Borisa Andrijaniča imenoval za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, je vlada ustanovila tudi službo za digitalno preobrazbo. Njena naloga bo usklajevati, usmerjati in pospeševati uresničevanje že pripravljenih ukrepov za digitalizacijo.

Izvršni odbor DeSUS se je sestal prvič po tistem, ko je Ljubo Jasnič junija prevzel vodenje stranke. Obravnavali so nekaj aktualnih tem in se dogovorili za klavzuro v začetku septembra.

Pravnica Jamie L. Harpootlian je nova veleposlanica ZDA v Sloveniji.

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo na položaj veleposlanice ZDA v Sloveniji imenoval pravnico Jamie L. Harpootlian, soprogo demokratskega senatorja v Južni Karolini Dicka Harpootliana.

EU je na dobri poti, da doseže zadani cilj, da bo do konca poletja proti covidu-19 cepljenih 70

29. julija 2021

odstotkov odraslih, je sporočila Evropska komisija. Slovenija je s 50 odstotki med slabše precepljenimi državami.

Svet Evropske centralne banke ni spremenil obrestnih mer, ključna obrestna mera tako ostaja na rekordno nizkih nič odstotkih.

Peking je zavrnil načrt Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za drugo fazo preiskave o izvoru novega koronavirusa na Kitajskem.

Petek, 23. julija Odslej je na kulturnih prireditvah ter javnih shodih, kjer se zahteva pogoj PCT, veljavnost hitrih testov 48 ur od odvzema brisa, PCR testov pa 72 ur od odvzema brisa.

Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis, v okviru katerega bo lahko več kot 20.000 bolnikov hitreje prišlo do zdravstvene storitve, na katero čakajo nedopustno dolgo. Najprej bodo na vrsto prišli tisti bolniki, ki čakajo najdlje, poleg tega pa bodo upoštevali bolnikovo zdravstveno stanje.

Premier Janez Janša že več let dopustuje na otoku Mauritius skupaj z največjimi dobavitelji v zdravstvu, je poročal spletni portal Necenzurirano. Opozicija opozarja na navzkrižje interesov.

Začele so se za leto dni preložene olimpijske igre.

Japonski cesar Naruhito je razglasil začetek olimpijskih iger, ki jih je epidemija preložila za leto dni. Olimpijski ogenj je prižgala japonska teniška igralka Naomi Osaka. Za olimpijska odličja se bo borilo okoli 11.000 športnikov, med njimi tudi 54 Slovencev.

ZDA so v četrtek zaradi zatiranja protestov uvedle nove sankcije proti Kubi.

Sobota, 24. julija Predsednik SDS Janez Janša je zbrane na tradicionalnem poletnem taboru stranke spomnil, da bodo v manj kot letu dni parlamentarne volitve. Pozval jih je k pripravljenosti za delo v volilnem letu, da bodo dosežke stranke ponesli med ljudi. O vodenju vlade pa je dejal, da je SDS delovala po načelu ‚kolikor bolje za Slovenijo, toliko bolje za SDS‘, medtem ko so nasprotniki delovali po obratnem načelu – ‚slabše kot gre Sloveniji, bolje je zanje‘.

Predsednica zbornice zdravstvene nege Monika Ažman opozarja, da v zdravstveni negi že zdaj manjka ogromno kadra in da dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege ne bodo več mogli zagotavljati.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je s predstavniki podjetja Leonardo iz Italije podpisal pogodbo o nakupu in dobavi ter vzdrževanju večnamenskega transportnega helikopterja AW169, ki bo namenjen delovanju policije.

Vrednost pogodbe je malenkost manj kot 15 milijonov evrov.

Avstrija bo okrepila nadzor svoje meje, saj v državo znova vstopa več migrantov. Vojake bodo

Potovanje

Tadej Pogačar je Sloveniji prikolesaril prvo medaljo na letošnjih olimpijskih igrah.

napotili na meje z Madžarsko, Slovenijo in Slovaško. Na Madžarskem se je več tisoč ljudi udeležilo parade ponosa.

Kolesar Tadej Pogačar je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil prvo kolajno za Slovenijo. Na 234 kilometrov dolgi cestni dirki od Tokia do dirkališča Fuji je osvojil bron.

Nedelja, 25. julija Mediana je za POP TV opravila anketo, ki kaže, da delo trenutne vlade podpira le 33 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa mu 58,8 odstotka. Med strankami bi največ, 18 odstotkov vprašanih, volilo SDS, sledijo ji SD z 11,7 odstotka podpore, Levica z osmimi, LMŠ s 7,9, NSi s 4,2, SAB z 2,7, DeSUS z 2,3, SNS z 1,8 odstotka in SMC z manj kot odstotkom podpore. Po petih mesecih se je na mesto najbolj priljubljenega politika vrnil predsednik republike Borut Pahor.

Po julijski zavrnitvi sprememb zakona o davku na dodano vrednost v DZ je ministrstvo za finance v vladno proceduro poslalo že nov predlog novele zakona. Ta je manj obsežen kot prvotni, uveljavljen pa naj bi bil 1. januarja 2022.

Kanuist Benjamin Savšek je na olimpijskih igrah v Tokiu v slalomu na divjih vodah prepričljivo osvojil zlato kolajno.

Slovenski kanuist Benjamin Savšek je na olimpijskih igrah v Tokiu v slalomu na divjih vodah prepričljivo osvojil zlato kolajno.

V vseh županijah ob hrvaški obali od polnoči veljajo strožji epidemiološki ukrepi. Potrdila o preboleli bolezni po novem ne bodo smela biti starejša od 270 dni.

Na Lekarniški zbornici Slovenije so osnovali pilotni projekt, da bi tudi lekarniški farmacevti lahko postali cepilci, najprej bi sodelovali pri cepljenju proti gripi.

Ameriški tobačni velikan Philip Morris namerava v naslednjih desetih letih v Veliki Britaniji prenehati prodajati cigarete. Poteza je del načrta podjetja za postopno opustitev tradicionalnih tobačnih izdelkov in prehod na manj škodljive sodobne alternative.

Torek, 27. julija Minister za zdravje Janez Poklukar k cepljenju proti covidu-19. poziva tudi prebolevnike, da bomo kot družba ustrezno zaščiteni že pred jesenjo. Med analiziranimi vzorci novega koronavirusa je pri nas že skoraj 95 odstotkov bolj nalezljive različice delta.

Tina Trstenjak, branilka judoističnega olimpijskega naslova iz Ria de Janeira je v kategoriji do 63 kilogramov po ogorčenem boju osvojila srebrno medaljo.

Na hrvaškem je kosovski avtobus zdrsnil s ceste.

Avtobus kosovske registracije, ki je bil na poti na redni liniji Frankfurt–Priština, je okoli 6.20 pri Slavonskem Brodu na Hrvaškem zdrsnil z avtoceste in se prevrnil. Pri tem je umrlo najmanj deset ljudi. 45 oseb je poškodovanih, od tega 15 huje.

Preutrujeni voznik je verjetno zaspal med vožnjo. Na Kosovu so proglasili dan žalosti.

V Črni gori so sklenili prvo istospolno zakonsko partnerstvo.

Sklenili sta ga dve mladi ženski po rodu z Balkana, ki sicer živita v tujini.

Ponedeljek, 26. julija Finančni ministri EU so na virtualnem zasedanju podprli tudi slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost.

Vlada je določila, da morajo ponudniki od danes dalje preverjati izpolnjevanje pogoja PCT za potrošnike pred vstopom v notranje prostore gostinskih lokalov, igralnic, nastanitvenih obratov, nočnih klubov ter prizorišč sejmov in kongresov.

Tina Trstenjak je osvojila srebrno medaljo.Boljša je bila Francozinja Clarisse Agbegnenou.

Aplikacija za preverjanje pogojev PCT, ki jo je predstavil NIJZ in naj bi jo uporabljali hotelirji in gostinci za vstop v notranje prostore, zaživela pa naj bi v ponedeljek, še vedno ne deluje, saj so opazili več napak.

Dars je do konca junija skupaj prodal 2.622.601 vinjet z letnico 2021, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Eksplozija v industrijskem kompleksu v Leverkusnu na zahodu Nemčije je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj dve smrtni žrtvi, 31 ljudi je bilo poškodovanih, med njimi je ena oseba v smrtni nevarnosti. Pet zaposlenih še vedno pogrešajo.

Oborožen neznanec je danes popoldne v znani pariški draguljarni Chaumet ukradel večjo količino nakita vrednega od dva do tri milijone evrov. Po ropu je pobegnil s skirojem.

Včeraj je ob istem času eno uro pozneje kot danes. Včeraj na meji precej dolgo čakamo in zelo je vroče. Mercedesi, beemveji in audiji z nemškimi in švedskimi registracijami brez Nemcev ali Švedov. Tudi mi imamo špansko registracijo, pa nihče od nas ni Španec.

Drobna lastovica, ki se češlja visoko gori na kovinskem tramu carinske konstrukcije, mi pove, da bo vse dobro. Naj zaupam človeškemu v ljudeh. Ta lastovica je nekoliko drugačna od tistih, ki jih v jatah videvam zadnji, popotniški mesec. Tanjša je in daljša, z rdečim obrazkom in belim trebuščkom, njen rep pa so ostre in elegantne škarjice. To poletje je lastovičje.

Včeraj nam števec kilometrov pove, da smo jih prevozili 5500. Kilometrov, ki smo jih prepluli Kaja Avberšek s trajekti, žal ni mogel šteti, doda. Sploh pa se morskim razdaljam reče drugače.

Včeraj smo spali v devetnajstem hotelu v peti državi. Tri ladijske kajute štejemo kot hotelske sobe. Kakšen dan se ne spomnimo, kaj je bilo pred dvema dnevoma. Kanarski otok je že zelo daleč. Španija, Italija, Grčija. Kalinu na neki majhni grški plaži izpade prvi zobček. Jokam kot dež, to ni le zobček. Staro, obrabljeno, premajhno in premlečno odpada. Vsem nam. Zobček je le znak in to je šele začetek. Tistega popoldneva privozimo v Bolgarijo.

Moja družina je pol bolgarska. V Bolgariji se zadržimo nekoliko dlje. Zelena je in stara. Elementarna v vseh smislih. Vedno znova se moram navajati, da Bolgari z zmajevanjem z glavo pravijo “da”, s kimanjem pa “ne”. Pri čemer zmajevanje z glavo ni vrtenje glave levo in desno okoli osi vratu, temveč bolj prepogibanje vratu – z glavo vred, seveda – proti levi in desni rami. Kot bi bila glava postavljena na kroglični ležaj, recimo.

Kalinu se dobro zdi – očetov jezik obvlada in me popravlja, ko sama govorim nekakšno jugoslovanbolgarščino. Cirilice se privajam sproti, za razbiranje grabljic, kot črkam ljubkovalno rečem, so nadvse primerni jedilni listi. Hrana je tu (in zame) nadpomembna. Avtocesta je polna ogromnih plakatov z raznoraznimi jestvinami in napisi, kot so “Ne potuj lačen” ali meni še ljubšimi – “Jaz jem”. In kako dobra je bolgarska hrana. Debeli in mesnati rožnati paradižniki – tako sočni in okusni so – da, trgovinski in ne, nikjer ne piše, da so eko in bio. Pa slastne in hrustljave kumarice in paprika. Pa vsa zelenjava. Solata je tu institucija in ima bolj malo zveze z zeleno solato. Solato ješ z rakijo in tako začneš obrok. Merici za rakijo sta dve – majhna in velika. Pol deci in en deci. Solata, rakija in ajran. Kebapčita, koftenca, klobase na metre. Sama sem bolj za ribo. “Živa riba” piše ob cesti. Slastna riba. Črno morje se obrača divje in težko. O črnem morju sem imela popolnoma drugačno predstavo – mislila sem, da je počasno, leno in nenevarno. Valovi vlečejo v notranjost vrtincev.

Gore in morje, najlepša in večna kombinacija. Mrgoli od življenja. Metulji raznih barv in velikosti, bleščeče zeleno-spreminjajoči se hrošči, pikapolonice na srebrnkastih žametastih listih “turistovske sreče” – vitke rastline z rumenim grozdastim cvetom, ki raste v hribih. In da, listi so nadvse uporabni za brisanje turistovske riti – od tod ime.

Gozdne jagode, sladke melone, prodajamo lubenice, bivolji jogurt, keramične posode s pisanimi vzorci “pavjega očesa”. Marmelada iz zelenih fig in belih češenj, temen med obmorskega hrasta. Morske lilije na sipinah. Požirek mlečno-fluorescentno zelenega “oblaka” – koktajla iz janeževega uza, metinega likerja in kaplje tekoče smetane. Požirek izvirske vode iz kljuna srebrnega belega goloba. Energija prek mene šine iz zemlje v nebo in iz neba v zemljo hkrati.

V ozadju kupi nedokončanih zgradb in naselij. V ozadju kupi odpadkov civilizacije. Zato kadriram in se osredotočam na elementarno, globoko in večno.

To ni začetek konca, to je vrnitev k sebi, vrnitev k nedolžnosti – iz radia odmeva stari hit.

Na poti odraščanja smo, odpada, prihaja novo.

Po zajtrku pa dalje. Le kaj bo za zajtrk … 🔲

Svetovna slika v turizmu še vedno slaba V obdobju od januarja do maja letos je bilo globalno gledano prihodov mednarodnih turistov za 85 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019 in 65 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Svetovne turistične organizacije. Evropa je imela 85 odstotkov manj prihodov mednarodnih turistov oziroma 63 odstotkov manj glede na leto 2020. Pravega okrevanja mednarodnega turizma torej ni. Mednarodni turizem v Evropi naj bi se na predpandemično raven vrnil leta 2023 ali 2024. 🔲

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

DOGODKI

29. julija 2021

V občini Ljubno v letu dni naredili velik korak naprej Ob prazniku občine Ljubno slavnostna seja občinskega sveta in nekatere manjše prireditve – Obnova kulturnega in zadružnega doma največja naložba tega mandata – Načrtov ne manjka, potreb pa je še več Tatjana Podgoršek

V občini Ljubno ob Savinji zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19 lani prireditev ob občinskem prazniku ni bilo. Letos so se nekatere od minulega konca tedna že zvrstile. Na sam praznični dan, jutri (v petek) bo osrednja, in sicer slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Ta bo ob 19. uri v prenovljeni dvorani ljubenskega kulturnega doma, na njej pa bodo podelili občinska priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom, društvom in podjetjem za lansko in letošnje leto. Občinski nagrajenci za leto 2020 so: zlato priznanje – Martin Juvan; srebrno – Margareta Atelšek in Nogometni klub Ljubno; bronasto – podjetje Rihter ter Darinko in Jožefa Kumprej. Letošnja občinska nagrajenka oziroma dobitnica bronastega priznanja pa je Frančiška Kopušar.

Največja pridobitev obnovljen kulturni in zadružni dom

Ljubenski župan Franjo Naraločnik je prepričan, da so v zadnjem letu v lokalni skupnosti znova naredili velik razvojni korak. Predvsem se veselijo prenovljenega zadružnega doma, še bolj pa povsem prenovljenega kulturnega doma,

v katerem so tudi novi prostori načrtujejo letos nadaljevanje bodo pokrivali potrebe tudi informacijsko turističnega centra predvidenih obnovitvenih del na sosednjih občin, dokončanje ter knjižnice s tremi muzejskimi cesti, komunalni infrastrukturi ter vodohrama v Teru … zbirkami (flosarska tradicija, zbir- ureditvi pločnika in javne razsveke cvetnonedeljskih potic in starin tljave. Rezultati prizadevanj za viš- Nadaljujejo vlaganja ter knjižno gradivo Petra Brezni- jo kakovost življenja občanov so v posodobitev ka). »Vse omenjeno sedaj sodi pod vidni še drugje, pravi Naraločnik infrastrukture in kulturni center, ki protipoplavne je največja naložba zaščite v zadnjem mandaNa vprašanje, kaj naj tu. Njegov pomen bi se dogajalo v lokalni le lokalni, amni skupnosti naslednje pak tudi širši.« Doleto, je Franjo Naraločnik ber milijon evrov odgovoril: »Načrtov podeso stala vlaganja, želskim občinam ne manjod tega je lokalna ka, potrebe pa so še večje.« skupnost pridobila Prizadevanja bodo usmena razpisu kulturrili v nadaljnje posodabljanega ministrstva nje cestne in komunalne blizu 350 tisoč infrastrukture ter protievrov, uspešna poplavne zaščite. Precej domača družba pozornosti namenjajo tudi KLS pa je primaureditvi občinskih podrobknila približno nih prostorskih načrtov, 400 tisoč evrov. in sicer za štiri območja: »S temi finančniza industrijsko poslovno mi viri smo seveda cono Loke, kjer so že uredobro oplemenitili dili protipoplavno zaščito, naša proračunska območje središča občine, sredstva.« Poleg kjer načrtujejo kar nekaj zapisanega sogonovih pristopov pri gravornik uvršča k Franjo Naraločnik: »Ne manjka nam ne dela ne dnji, za območje Komen razvoju okolja še načrtov.« ureditev dveh večstanoposodobitev krajvanjskih objektov za mlaših cestnih odsekov, in sicer v Sa- in našteva: projekt Prostofer, v za- de družine, v nadaljevanju center vini, Juvanju in Melišah ter prvo ključni fazi je projektiranje pedi- za medgeneracijsko druženje ozifazo posodobitve infrastruktu- atrične ambulante v ljubenskem roma varovana stanovanja, na obre v naselju Janezovo polje. Tu zdravstvenem domu, s katero močju Zaljubnice pa rekreativne

KLJUČNI PROGRAM DELA STRANKE:

Predstavili program za Savinjsko – šaleško regijo Medobčinski odbor stranke NAŠA DEŽELA iz Velenja je izvedel srečanje s predstavitvijo programa stranke in razpravo o vsebinskih poudarkih programa za Savinjsko – šaleško regijo. S predstavniki gospodarstva, županov in ostalih udeležencev smo razpravljali o programu stranke NAŠA DEŽELA in izpostavili poudarke o pomembnih vsebinah za regijo.

Uvodoma sta predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec in predsednica tukajšnjega odbora Janja Praznik predstavili ključni programi dela stranke, ki temelji na drugačni politiki. To je povezovanje, spoštovanje, zaupanje dialoga, solidarnost in pogum ter povrnitev zaupanja v politiko. Želimo odpraviti državni centralizem in s tem zagotoviti enakopraven razvoj celotne Slovenije. Zagovarjamo reševanje demografskih problemov z medgeneracijsko povezanostjo in solidarnostjo, hkrati se osredotočamo na reševanje problemov ranljivih skupin. Predvsem si prizadevamo za ugodno davčno politiko in za dostopni javni servis. Ključni poudarek pa dajemo prehranski samooskrbi, ki bi bila zelena in trajnostno ter ekološko naravnana.

V naši deželi, na naši zemlji smo in živimo med našimi ljudmi.

1.

Gradimo drugačno politiko kot je povezovanje, spoštovanje, zaupanje dialoga, solidarnost in pogum

2.

Odprava državnega centralizma na regije mesta ter občine – enakopraven razvoj celotne Slovenije

3.

Zagovarjamo reševanje demografskih problemov – medgeneracijska povezanost in solidarnost ter odgovornost na jutri

4.

Osredotočenost reševanja problemov ranljivim skupinam ljudi

5.

Slovenija z ugodno davčno politiko in dostopim javnim servisom

6.

Slovenija kot srednjeevropski center odličnosti

7.

Prehranska samooskrba, zelena in trajnostno ter ekološko naravnana

8.

Digitalizacija in razvoj

Posodobljeni objekt zadružnega in kulturnega doma je največja pridobitev tega mandata.

površine. Med drugim so pristopili tudi k celostni prenovi sistema vodovoda Letošč (skupaj z ostalimi občinami v Zgornji Savinjski dolini), s pristojnim

ministrstvom pa usklajujejo podrobnosti glede ureditve kolesarskih stez. 🔲

ZA KAJ SI PRIZADEVAMO V REGIJI: 1.

2.

3.

4.

Regionalizacijo in možnost prenosa sedeža državnih institucij v Velenje kot so ministrstva ali agencije za okolje in prostor, energetiko, infrastrukturo, digitalizacijo

je varna ureditev jezer Velenje, Škale in Šoštanj (združitev jezer oziroma ureditev z pretočnimi elektrarnami) 5.

Ustvarjanje novih delovnih mest, podpora start-up podjetjem in nosilcem trenutnega gospodarstva kot so obrtniki, mala in srednja podjetja Projekt Pravični prehod in prestrukturiranje premogovnih regij z ohranitvijo TEŠ z alternativnim virom in sosežigom tako, da bo ekonomsko vzdržno in umestitev lesnega obrata z predelavo lesnih produktov in stranskega produkta sekancev Ureditev jezer Velenje, Škale in Šoštanj na poudarku turizma in pretočnih elektrarn. Nujna

Idejo negovalne bolnice in varovanih stanovanj. Demografija in s tem povezana negovalna bolnica ter varovana stanovanja – skupnosti (izkoristiti ekonomsko sinergijske učinke Topolšice)

8.

Turistični potencial slovenskih objezerskih mest in povezovanje turističnih ponudnikov

9.

Potencial investicij ob 3. Razvojni osi - potencialna investicija za nove investitorje kot so na primer novi lastniki Gorenja – izkoristiti start up sistem

10. Debirokratizacijo in povezovanje agencij in različnih zbornic kot so obrtna, gospodarska, razvojna itd, agencija, AJPES se naj poveže s Finančnim uradom itd..

6.

Takojšnji prehod na krožno gospodarstvo, obnovljive vire in reciklažo

7.

Železniško progo na Koroško Razno: s umestitvijo v prostor in Izpostavljena je prokonkreblematika povezatizacijo Zainteresirani na s zapiranjem plana javnosti izrekamo vabilo, Termoelektrarne da se nam pridružite in nas Šoštanj, problekontaktirate na medobčinski matika zapiranja odbor Savinjsko – šaleške regije, Premogovnika Velenje, problega. Janja Praznik 041 669 517 matika lesnoVideo posnetek dogodka je do-predelovalne segljiv na povezavi https:// industrije, probleyoutu.be/OGRqOQFODaY matika triadne vode iz Premogovnika Velenje in njena izkoriščenost .

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

29. julija 2021

Zgodovina se ne piše sama Kdo stoji za biografijami zaslužnih šaleških rojakov? Velenjčanka dr. Aleksandra Gačić, zgodovinarka in slovenistka, ki dviga prah z arhivskih dokumentov in pozabljena dejstva znova osvetli v kontekstu časa Tina Felicijan

Na srečanje smo povabili avtorico več znanstvenih biografij, med drugim o prezrtih Šalečanih dr. Karlu Verstovšku, Mihaelu in Bogumilu Vošnjaku, in druge strokovne literature, lektorico in prevajalko za hrvaški in srbski jezik, Velenjčanko dr. Aleksandro Gačić, ki je že dobro desetletje samozaposlena v kulturi. Z družino živi v Laškem, a se rada vrača k staršem v domače mesto, s katerim je povezana tudi po strokovni plati. Je članica izvršnega odbora Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva ter nadzornega odbora Šaleškega društva ‚‘general Maister‘‘ Velenje. »Ko pridem v Velenje, večine ljudi ne prepoznam več.

Iz mesta se je odselilo veliko ljudi moje generacije, a veliko se jih je priselilo. Sicer sem že srednjo šolo obiskovala v Celju, zato sem zgodaj začela izgubljati stik z mestom in ljudmi. A zdi se mi, da se je Velenje precej spremenilo tudi v dobrem smislu. Neke vsebine so zelo bogate. Pogosto se z ljudmi iz drugih krajev pogovarjamo, da se v Velenju veliko dogaja.

Pohvalijo Pikin festival, Festival mladih kultur Kunigunda in druge dogodke. S partnerjem sva se udeležila številnih koncertov v Velenju. Mesto in jezero ob njem poskušam približati tudi otrokoma.« Verjame, da se bo Velenje še razvijalo.

Preživlja se predvsem z lektoriranjem in prevajanjem, pri čemer je nenehno v stiku z zgodovino.

Med drugim lektorira Arhive, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije in Zbornik Zborovanja Arhivskega društva Slovenije. Sicer je zgodovina danes na neki način njen hobi.

Predvsem rada raziskuje osebnosti. Piše kratke biografije za novi Slovenski biografski leksikon. Pri

Inštitutu za kulturno zgodovino, ZRC SAZU, jo večkrat povabijo k sodelovanju na simpozijih o pomembnih slovenskih osebnostih na posameznih področjih. Tako je lani napisala članek o novinarki Jani Milčinski. Ponosna je na biografijo Božene Grosman, ene izmed prvih slovenskih pediatrinj. Pravkar ima v obdelavi biografijo mariborskega odvetnika Ferdinanda Dominkuša.

Kot lektorica je velikokrat razočarana

Lektorira številne diplomske naloge ter druga strokovna in znanstvena dela. Zato ima vpogled v jezikovno kulturo (mladih) izobražencev. Kakšna je?

»Velikokrat sem razočarana.

Včasih so slovenska besedila tujcev veliko boljša od tistih, ki jih v maternem jeziku pišejo Slovenci. Kakovost jezika in raven pismenosti precej padata. Ob lektoriranju nekaterih diplomskih, magistrskih, doktorskih nalog se včasih vprašam, kako so avtorji sploh maturirali, če so njihova besedila z jezikovnega stališča tako zelo šibka. Vprašam se tudi, kaj počnejo mentorji in kakšna je njihova jezikovna kultura, če v lektoriranje pošljejo tako slaba besedila. Včasih je popravkov toliko, kot bi na novo pisala besedilo.

Mogoče bi se morala podpisati kot soavtorica,« se hudomušno izrazi, saj besedila niso le pravo-

odbora za raziskovanje diplomatske zgodovine s kolegico odpotovala v Beograd, da bi raziskali, koliko Slovencev je delovalo v jugoslovanski diplomaciji od razpada Avstro-Ogrske do osamosvojitve Slovenije, je bil med njimi tudi Bogumil Vošnjak, čigar mapa je bila najzajetnejša. Čas nastajanja znanstvene biografije narekuje razpoložljivost gradiva. »Žal pogosto nimamo veliko gradiva o Slovencih. V arhivih ni celovitih osebnih map.

Oseba je morala biti resnično pomembna in sama zelo dosledna, da je zbirala gradivo, ki je čez čas morda prešlo v arhiv. Zadnja leta raziskovanje omejuje tudi zakonodaja o varstvu osebnih podat-

❱

»Pri biografiji ne gre le za raziskovanje življenjske zgodbe osebe. Raziskati je treba tudi njeno ozadje – socialne, gospodarske, politične razmere v času njenega življenja – in vse, kar je vplivalo na njen razvoj.«

Dr. Aleksandra Gačić: »Zgodovinar mora znati razbirati zgodbo v kontekstu okoliščin in ne sme biti obremenjen s svojimi nazori.«

❱

Med drugim si želi napisati pregledno, z zgodovinskimi dejstvi in gradivom opremljeno monografijo Velenja, ki bi skozi pripovedi ljudi pokazala, zakaj je mesto takšno, kot je.

Dober zgodovinar mora biti razgledan. Mora znati vzpostaviti distanco do raziskovalne teme, kar je pri raziskovanju osebnosti lahko težko, sploh če ima opravka z osebnimi dnevniki. »Pri pripravi biografije o Bogumilu Vošnjaku sem imela v rokah njegove dnevnike, pisma. Čeprav sem v kritiki doktorske disertacije dobila manjši očitek, da sem z njim simpatizirala, čeprav tega nisem neposredno nakazala, sem bila nad njim tudi razočarana. Kar je zapisoval o ljudeh, s katerimi je sodeloval, je sploh v sodobni luči včasih tudi moralno sporno,« je dr. Aleksandra Gačić nakazala, da mora zgodovinar previdno odbirati, kaj bo o osebi objavil, da jo bo predstavil pošteno, ne pa tudi povsem razgalil in zgrešil raziskovalne cilje. Meni tudi, da zgodovinar ne sme biti močno politično opredeljen, saj to vpliva na pristransko odbiranje dejstev pri sestavljanju zgodbe in njeni interpretaciji v kontekstu. Zgodovina se namreč zgodi sama, piše pa ne.

Odličen petkov koncert Pred Domom kulture Velenje bodo v petek zvečer, 30. julija, ob 21.30, štirje vrhunski glasbeniki iz štajerske prestolnice, obiskovalcem pričarali izjemno vzdušje.

Skupina Leonart je organizem posebne vrste. Štirje glasbeniki, ki so vsak zase preigrali številne odre, so združili moči z namenom ustvariti kreativni presežek. Ta se je pred šestimi leti udejanjil na zgoščenki in jih je ponesel z debitantskim albumom »Visoko v nebo«. Z drugo zgoščenko iz lanskega »Vrh sveta« glasbeniki dodajajo

❱

»Imam kar nekaj idej za raziskovanje osebnosti, ne le iz Šaleške doline, ki še nimajo svoje biografije, a si jo zaslužijo. Znameniti šoštanjski župan Fran Mayer, denimo, je še nima.«

pisno površna, temveč tudi vsebinsko nerazumljiva. Dela tudi kot prevajalka in je ob tem ponosna na prevod ene izmed zadnjih knjig srbskega kantavtorja Đorđeja Balaševića, Koledar mojega otroštva.

Ometa prah z zgodovinskih osebnosti

Doktorirala je iz biografije Bogumila Vošnjaka, katerega bogato življenje in delo sta bila pomanjkljivo raziskana in popisana. Tega se ni lotila le zaradi njegove vezi z njenim domačim okoljem. Ko je kot članica Koordinacijskega

svoji glasbi, ki je preplet več žanrov, novo dimenzijo. Svoj zvok jim je uspelo zasidrati v ušesa ljubiteljev kakovostne glasbe, na radijskih postajah (tudi nacionalnih) pa je njihova glasba postala stalnica. Tako kot je postala pesem Moje mesto stalnica na play listi vsakega ljubitelja štajerske prestolnice.

Leonart so: Sebastijan Lukovnjak – vokal in akustična kitara, Andrej Knehtl – kitara in spremljevalni vokal, Martin Počkar – bas in spremljevalni vokal in Marko Brvar – bobni. 🔲

kov. Zgodovinarji včasih težko razumemo, da po desetletjih smrti neke osebe še vedno ne moremo podrobneje vpogledati v njeno zapuščino in pridobiti podatkov, ki so ključni za verodostojno biografijo,« pojasnjuje. Dodaja, da Slovenci slabo poznamo in premalo cenimo osebnosti, ki so za slovenski narod naredile veliko.

Zato imajo biografi dosti dela.

Brskanje po arhivih med dokumenti in tiskovinami je njena strast. Tega neposrednega stika z izvirniki, na katerih je zgodovina zapisana razdrobljeno in čaka, da nekdo sestavi drobce v zgodbo in jo postavi v kontekst okoliščin, je vse manj. Gradivo se digitalizira in raziskovalno delo se je iz zaprašenih soban v veliki meri preselilo pred male zaslone domačega ognjišča. Lažje je, pravi, čara pa nima. »Občutek, ko najdeš dokument, ga primeš v roke, prideš v stik s kakšno osebno rečjo – denimo v osebni mapi Bogumila Vošnjaka v Arhivu RS je del pasu ure njegovega očeta Mihaela – je izjemen,« pravi, čeprav je prelaganje starega gradiva zaradi prahu morda včasih neprijetno. 🔲

Filmska projekcija na Glavnem trgu Šoštanj – Danes, v četrtek, 5. avgusta, bo Muzej usnjarstva na Slovenskem ob 21. uri na Glavnem trgu v okviru filmskih projekcij ob 110-letnici pridobitve mestnih pravic v Šoštanju prikazal film, ki je nastal pred desetimi leti, ob praznovanju stote obletnice. Avtorja besedila sta dr. Miran Aplinc in Danilo Čebul, producent Tomo Čonkaš, režiser Kajetan Čop. Če bo vreme slabo, bodo film predvajali v Kulturnem domu Šoštanj. 🔲

mkp

Daleč od oči, daleč od …

Bojan Pavšek

Med popotovanji, ki nas vsaj za nekaj časa poženejo stran od stalnih prebivališč, lahko doživeta spoznanja v njih primerjamo s tistimi, ki smo jih deležni doma. Zaradi tega se mnogokrat omamljeni od razvajanj, ki nam jih ponuja “tuji” svet, tudi kritično spogledujemo z domom. V mnogih stanjih nam razsodnost lahko zamegli bleščeča, velikokrat z obilico evrov zasoljena turistična ponudba. Brezskrbno šnorklanje z mantami, prečenje saharskih sipin s štirikolesniki, bungee jumping v kanjonih južnoameriških gozdov ali pa morda kulinarično božanje brbončic v svetovnih metropolah.

Pri ocenjevanju “nedoma” igra precej pomembno vlogo časovna komponenta. Dlje časa, ko se zadržujemo izven naših ustaljenih bivalnih okolij, bolj bleda postaja slika njihove domačnosti. Tako tonejo v pozabo dobre kot tudi slabe asociacije. Tegobe, ki morda pestijo naš vsakdan, postanejo sekundarnega pomena. Celo terciarnega. V najboljših primerih pa kar začasno poniknejo.

Počitniški odklop je tudi zame umik iz neredko prehitrega tempa, v katerem se prepletajo bolj ali manj pomembne aktivnosti.

Ni, da ni!, bi bil najboljši povzetek takšnega vsakdanjika. Zato se prav za dopustovanje spodobi, da naj predstavlja kontrast omenjeni dinamiki. Odklop torej! Čimbolj v leru! Za učinkovito negovanje hedonističnega statusa pride prav še star ljudski rek, da naj se nam tisto, kar je izven našega zornega kota, ne zariva globoko v srce.

Prostrana gladina morja, segajočega vse do njej lastnega horizonta, ki ga tu in tam oplemeniti le kakšen jambor jadrnice, ne stremi k temu, da bi njen pejsaž dopolnjevali termoelektrarniški dimniki.

Burja, ki te dni brusi iglice slanih borovcev, niti ne pomisli, da bi se mešala s pregreto paro iz energetskih turbin. Sivka in rožmarin si ne predstavljata, da bi njune esence zadušile vonjave iz premogovniškega jaška. Še ko sonce navije termostat do konca, je pod sencami prastarih dreves bistveno prijetneje, kot bi bilo na senčni strani mega industrijskih objektov. Ob vseh teh nirvanah človeku ne preostane drugega, kot da poskuša doživeto skozi kanček domišljije vključiti tudi v okolje domače kotline. Ob prepričanju, da so prebliski dovoljeni, lahko celo izvedljivi, začne o njih konkretno sanjariti. Zamišlja si, da bi se lahko zeleni čudež, seveda ob umiku težkoindustrijske nadvlade, zgodil tudi na domači grudi. Morda ne čez noč, lahko pa … nekoč. Protislovja so/bodo pri tem seveda zelo pogost pojav, ne smejo pa postati ovira za pot v boljši svet.

S tega vidika je tudi predlagani hitri zaton šaleške premogovniške dejavnosti v razmišljanju “skrbnikov” države povsem logična paradigma. Nimajo je namreč pod svojim oknom, na svojem dvorišču, ob svojem vrtu. Ljubezen na daljavo pa se itak ni nikoli obnesla. In prav tega se “odločevalci” v glavnem mestu naše domovine, kjer so ostre škarje in voljno platno vedno pri roki, še kako zavedajo. Zato se celo v stanju trkanja po lastni vesti ne zmorejo obremenjevati z bremeni našega okolja. Ker jih niti ne vidijo niti ne čutijo. Pa saj so že v lokalnem merilu opazni podobni družbeni simptomi. Koliko domačinov je na primer seznanjenih z zemeljskimi spremembami severnega območja Družmirskega jezera?

Degradacija objezerskega pasu, šoštanjskih Goric ter Garberškega kanjona hudourniškega potoka Velunja je zaradi izkopavanja premoga pod njenim površjem tako intenzivna, da se narava ranira in brazgotini skoraj neprekinjeno. A z Velenjske plaže, kjer se poletna osvežitev dogaja na visokih obratih, je zaradi zahodnega zaščitnega nasipa in nekoč gričevnatih drevesnih pljuč Ležnja to destruktivno bistvo očem skrito. Pospešen tempo ugrezninske tektonike ne uleti niti v objektiv Vistine razgledne ploščadi. Kar je za krepitev velenjskega objezerskega turizma sicer priročna zaslomba. Za krepitev zavedanja o krajinski destrukciji naše doline in njenih dolgoročnih posledicah pa vsekakor spregledana veduta, ki bi lahko precej zamajala marsikatero (tudi lokalno) razmišljanje o humanosti energetske industrije. In s to popotnico, ki v danem trenutku zagotovo ni najbolj prijetna, je pa vitalnega pomena za razumevanje stanja tega območja, bo morda kakšen korak v fazah prestrukturiranja narejen nekoliko drugače. Nekoč jim/nam je že uspelo prepoznati in ponotranjiti vpliv stimulativnega bivalnega okolja, ki je pripeljal do rojstva novega Velenja. Mesta, kjer so, ob pomoči stimulativne vizije, rudarji in njihove družine soustvarili urbani habitat kot zgleden primer dobre prakse daleč naokoli. Vendar so vedno večji apetiti gospodarstva naraščajočo eksploatacijo in uporabo energenta brezčutno postavili pred vplive na okolje.

Posledice so bile hude in zaradi njih se še danes orosi marsikatero oko tistih, ki so morali na dnu velenjske kadunje zapustiti svoje domačije. Kmalu so jim jih vzela Šaleška jezera. Krajinski davek je bil ogromen. Prevelik, da bi bil ob tokratnem prestrukturiranju še enkrat spregledan. In če je poudarek na pravičnem prehodu, naj bo ta v prvi vrsti rezerviran za naravo. Ne dogaja se namreč pogosto, da narava ponudi človeku še eno priložnost. Pa lep dopustniški pozdrav iz neokrnjene narave (za zdaj) … nekje daleč 🔲 stran.

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

29. julija 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Poletna shema – več glasbe Seveda na Radiu Velenje tudi v poletnem času skrbimo, da izveste prav vse, kar se zanimivega dogaja v tukajšnjem lokalnem okolju, po državi in svetu, je pa to tudi čas za bolj sproščene teme, predvsem pa veliko glasbe.

Slovenski pevci zabavne glasbe so bili v zadnjih tednih zelo »pridni« in so poskrbeli za veliko novih skladb, ki jih seveda predstavljamo tudi v naših oddajah. Prisotni smo bili tudi na enem najstarejših in najbolj priljubljenih festivalov zabavne glasbe – Melodijah morja in sonca v Portorožu. Od tam je naš Dragan Berkenjačevič, ki skrbi tudi za gostovanja pevcev v naših oddajah, prinesel veliko zanimivih posnetkov, ki ste jih v zadnjih dneh že lahko poslušali, nekaj pa jih boste še slišali.

Poleg tega imamo seveda v programu tudi veliko glasbenih oddaj, pri oblikovanju katerih lahko sodelujete tudi poslušalci. Tako lahko vsak dan na spletni strani radiovelenje.com glasujete za pesem tedna, ki jo razglasimo ob sobotah dopoldne malo pred

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. JAY BOLK – Moja mala 2. BURYANA – Vino sladko 3. ANI FRECE & HOTEL ZA SREČO – Draga moja

Dragan Berkenjačevič ima rad radijsko tehniko, še bolj pa glasbo.

9. uro (sodelujete lahko po telefonu, na številki 897 5004, ali pa pošljete SMS na 031 26 26 26) – izbrano pesem lahko potem poslušate vsak dan. Nedeljski popoldnevi

pa so narodnozabavno obarvani. To glasbo vam skuša kar najbolj približati glasbenik Nejc Pačnik. mz

Jay Bolk je, poletnim mesecem primerno, pripravil novo skladbo Moja mala, za katero sam pravi, da ti hitro zleze pod kožo. Pri scenariju in režiji je moči združil s Produkcijo Kobal, za glasbo pa je poskrbel sam. Besedilo je, tako kot za skladbo Migi migi, napisal skupaj s Tanjo Žagar.

GLASBENE novice KiNG FOO: Milky Way

kar 17 italijanskih mest. Med kandidati so glavna mesta posameznih italijanskih dežel: Bologna, Genova, Firence, Milano, Rim, Turin in Sloveniji najbližji Trst, med pokrajinskimi glavnimi mesti pa Alessandria, Matera, Pesaro, Rimini in Viterbo. Odločitev o izboru mesta bo italijanska televizija Rai skupaj z Evropsko radiodifuzno zvezo sporočila do konca avgusta.

Skupina KiNG FOO je ponovno presenetila z novim singlom, svežo avtorsko skladbo Milky Way. »Life is a holiday, between the dreams and milky way, just scare the fears away, you're the driver of your own display«,

uspešnem pop-jazz albumu leta 2014 z naslovom Cheek to Cheek lahko letos pričakujemo nov skupni album.

Nino Ošlak: Rabim te Akademski pevec Nino Ošlak se podaja v akustične vode. Tokrat predstavlja novo, čutno razli-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Mladi korenjaki – Hladna kot špricer Ansambel Glas – Srečno mlada Slovenija Ansambel Prebrisani muzikanti – Najlepša na svetu Igor in Zlati zvoki – Lepa soseda Ansambel Posluh – Kje boš spala nocoj Ansambel Fehtarji – Sladoled Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Vzrok – Ukradel te bom Ansambel Naglas – Slovenija je domovina tvoja S.O.S. kvintet – Nisem, nisem

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO POLKAHOLIKI Fantje iz skupine Polkaholiki so v komaj dveh letih delovanja nanizali kar nekaj uspehov. Zadnji v vrsti je sigurno ta, da bo njihova nova pesem Sekirca v med postala naslovna pesem nove serije, ki jo je po seriji Najini mostovi televizija Pop TV že napovedala.

Dolgoletno prijateljstvo prepevajo v refrenu. Skladba govori o zavesti, ki je v nas in v vsakem trenutku lahko pripelje nazaj moč modrosti, da prepoznamo sebe in opustimo to, kar nismo. »KiNG FOO-ji pojasnujejo: »Lahko bi se v pesmi izgubili in vzeli besede samoumevno, ampak sporočilo, ki ga nosimo, je, da je življenje, ki ga želimo in sanjamo, tukaj, v nas, vsak dan in ga lahko materializiramo, če le to prepoznamo.«

Popzvezdnica nikoli več na odru?

39-letna popzvezdnica Britney Spears že nekaj let ne more sprejemati lastnih odločitev o financah in karieri, ker ima skrbništvo nad njo njen oče. V prvem javnem nastopu pred sodiščem, kjer se bori za osvoboditev, je razkrila, da so jo v nastopanje v času njenih duševnih stisk silili. Zadnja informacija pa je pretresla njene oboževalce. Larry Rudolph, njen

dolgoletni menedžer, je sporočil, da je končal sodelovanje s popzvezdnico, poročajo ameriški mediji. Kot razlog za to je navedel, da želi pevka končati svojo glasbeno kariero.

Morda bo prihodnje leto Evrovizija čisto blizu Slovenije Letošnje leto je Evrovizijske odre osvojila rock skupina Maneskin, ki prihaja iz Italije. Za gostitelje Evrovizije se sedaj poteguje

Pop ikona Lady Gaga in legenda iz sveta džeza Tony Bennett sta oznanila dva velika nastopa, ki se bosta odvila v newyorški dvorani Radio City Music Hall ob praznovanju Bennettovega 95. rojstnega dne in ob počastitvi njunega desetletnega prijateljstva. Šova z naslovom One Last Time: An Evening With Tony Bennett and Lady Gaga bosta zaznamovala tudi Bennettove zadnje odrske nastope v New Yorku. Po njunem izjemno

ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA Luka Sešek je novi član Ansambla Saša Avsenika.

Luka Sešek je slovenski javnosti bolj znan kot pevec pop glasbe, muzikalov, igralec in zmagovalec ene izmed sezon šova Znan obraz ima svoj glas, vendar se je njegov moški vokal odlično zlil tudi z barvami narodnozabavne glasbe.

ŠANK ROCK čico pesmi »RABIM TE«. Gre za eno Ninovih največjih radijskih uspešnic, ki je bila v letu 2019 dolgo časa ena najbolj predvajanih pesmi v etru radijskih postaj (SloTop 50). Pevec za leto 2022 napoveduje nov album, tokrat bo ustvarjen na podlagi zanimive ideje. Na svojem Instagram profilu bo k sodelovanju pri pisanju besedila za eno od pesmi povabil kar svoje poslušalce.

Skupina Šank Rock je odprla festival Poletje z biseri v

starem mestnem jedru Kopra, ki poteka od 7. julija do 18. avgusta. Najbolj popularna slovenska hard rock zasedba vseh časov ima na slovenski glasbeni sceni prav posebno mesto, v naslednjem letu pa bodo praznovali 40-letnico delovanja.

METAL DAYS Z današnjim dnem se začenja festival Metal days, ki bo do 1. avgusta potekal v Tolminu.

Festival ima večletno tradicijo, saj ga organizirajo že od leta 2004.

JAY BOLK Jay Bolk predstavlja novo poletno pesem z naslovom Moja mala. V videospotu nastopa Tjaša Kramarič, finalistka šova Sanjski moški. Pevec za svojo pesem pravi, da je takšna, ki ti hitro zleze pod kožo, zato je bilo snemanje videospota zanj zelo zabavno.

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

29. julija 2021

frkanje » Levo & desno «

Banke v tuje roke Lastnik največje banke v Sloveniji postaja Madžar. Pa kaj. Ne le z Obri, tudi z Ogri smo tukaj osvajali ozemlje.

Nam tlaka, njim kapital.

Štorklje niso iste Še štorklje niso več, kot so bile včasih. Po Sloveniji ugotavljajo, da jih je vse več, otrok pa vse manj.

⏫

⏫

Predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik zna naliti čistega vina. Drži se reka, da voda še za v koleno ni dobra. Kakšne takšne nadloge si med olimpijskimi igrami, ko bo strastno navijal, zagotovo ne želi. Namesto s šampanjcem bo slavil kar z brizganjem mineralne vode. Žlahtno kapljico je pač treba ujeti v kozarce.

Upokojenca Ivan in Marina Mandelc iz Šmartnega ob Paki si ne vzameta veliko časa za obisk prireditev v domačem kraju. Pred nedavnim pa sta si ga. Čvek predvideva, da sta Božu Mandelcu to takole pojasnila: »Včasih sva se nasmihala tistim, ki so dejali, da kot upokojenci nimajo časa. Danes tudi midva velikokrat pozdraviva z 'Nimam časa'. Tu in tam pa si ga morava vseeno vzeti. Že zato, ker je prijetno znova srečati koga in malo poklepetati.«

⏩

Janez Pukl, dolgoletni član velenjske rudarske godbe, je seveda zvest 'Laškemu', zato je bil nad prijateljema in sosedoma zakoncema Oštir kar malo razočaran. »Veš kaj, Janez, sem pa kar malo žalosten. Ko sem jaz bil vajinih let, smo pili Laško pivo.«

PCT jezi gostince Gostinci niso navdušeni. PCT naj bi odpiral njihova vrata, a zamere gostov jih zapirajo.

TEŠ draži toploto Če se bomo za prestrukturiranje premogovne regije pogovarjali tako neuspešno, kot se s TEŠ za ceno ogrevanja, potem bomo zmrznili.

DUBT in knjige Na DUBT so se velenjske knjižnice lotili kar s »fekalizacijo«. Uspeh je bil delen.

Knjige so ostale, bralcev pa do nadaljnjega ni.

ZANIMIVOSTI

10-letna deklica umrla za kugo

dejala namestnica državnega epidemiologa Jennifer House. Po navedbah Denverjevega urada za javno zdravje je kugo mogoče relativno enostavno zdraviti z antibiotiki, če je okužba ugotovljena v 24 urah po pojavu simptomov.

Kasneje se začnejo resne komplikacije in tudi smrt.

Čeprav kugo pogosto obravnavamo kot bolezen preteklosti, se na posameznih območjih sveta še vedno pojavljajo razpršeni primeri. Zaznavajo jo tudi v razvitih državah, recimo na podeželskih področjih na zahodu ZDA. V začetku julija je tako v Koloradu zaradi kuge umrla 10-letna deklica.

To dekle je bilo eden prvih smrtnih primerov po letu 2015. Bolezen se običajno prenaša Bakterija Yersinia pestis, kot jo vidimo pod z ugrizom bolh in mikroskopom. Ta bakterija je vzrok za jo lahko zdravimo bubonsko kugo, znano tudi kot črna kuga ali z antibiotiki. Njena črna smrt. smrt je bila prva v Koloradu, ki so jo kugi pripisali v zadnjih šestih letih. Zadnjič je nekdo zaradi kuge v ZDA umrl lani poleti v Novi Mehiki. Več novejših smrti zaradi kuge so ameriRusija je na sejmu MAKS, leški centri za nadzor in prepreče- tnem letalskem salonu v Moskvi, vanje bolezni zabeležili leta 2015, predstavila prototip novega loko so umrli štirje ljudje, 16 pa je vskega letala Suhoj pete generabilo pozitivnih na kugo. Čeprav cije, ki naj bi prvič vzletelo leta ni jasno, kako se je deklica oku- 2023, v serijsko proizvodnjo pa žila, pa ponavadi ljudje za okuž- bo šlo leta 2026. Vojaško letalo, bo zbolijo zaradi ugrizov bolh. imenovano „šah-mat“, bo verjePo poročanju CBS4 Denver je tno tekmovalo z ameriškim „neministrstvo za javno zdravje in vidnim“ lovcem F-35, je povedal okolje v Koloradu kugo odkrilo Oleg Pantelejev, vodja analitične tudi v okrožjih Huerfano, Adams, službe Aviaporta. Rostec, ruska San Miguel, El Paso in Boulder. državna korporacija za letalstvo »Ozaveščenost in previdnostni in obrambo, pa sporoča, da bo ukrepi lahko pomagajo prepreči- letalo težko zaznati in bo imeti bolezen pri ljudeh,« je v izjavi lo nizke obratovalne stroške. V

Rusi predstavili novo letalo

potniškim letalom traja tri ure, takšen vlak opravi v petih urah in pol.

Podjetje, ki izdeluje mesne izdelke brez ubijanja živali

kratkem promocijskem videu za novo letalo so nastopili piloti iz Združenih arabskih emiratov, Indije, Vietnama in Argentine, zato bo verjetno Moskva svoja nova letala ponudila tudi tujim trgom. V zadnjih letih je Rusija uspešno izdelala prototipe številnih vojaških sistemov, vendar se, kot poroča Reuters, zdi, da je imela težave pri zagonu serijske proizvodnje.

Kitajci predstavili vlak, ki drvi s hitrostjo 620 km/h Kitajska je predstavila hitri vlak maglev (okrajš. magnetna levitacija), ki lahko razvije hitrost 620 kilometrov na uro in je tako trenutno najhitrejši vlak na svetu, poročajo tamkajšnji državni mediji.

Vlaki maglev lebdijo na zračni blazini, na majhni razdalji od tirov z magneti, ti ustvarjajo dvig in potisk kompozicije. Kitajska to tehnologijo uporablja že skoraj

dve desetletji, vendar v zelo omejenem obsegu. Šanghaj sedaj z vlakom povezuje eno od bližnjih letališč. Številne države od Japonske do Nemčije razmišljajo o uvedbi vlakov maglev (ali podobnih rešitev), pri tem pa so največja ovira visoki stroški takšne tehnologije in neusklajenost z obstoječo infrastrukturo.

Tudi Kitajska še nima medkrajevnih linij, a razmišlja o povezavi med Šanghajem in Pekingom, saj bi takšen vlak za pot potreboval le dve uri in pol. Sicer pa za primerjavo vzemimo, da pot, ki s

Podjetja, ki proizvajajo hrano, ki posnema okus in hranilno vrednost mesa, so zelo napredovala – a po zaslugi novega znanstvenega napredka je mogoče jesti mesne izdelke, za katere ni bila usmrčena nobena žival. Meso brez ubijanja živali začenja proizvajati podjetje, ki izvira iz univerze v Oxfordu. Mesni izdelki so

ustvarjeni na osnovi živalskih celic. Tehnologija, ki jo uporabljajo, je bila izdelana v isti zgradbi kot cepivo proti covidu-19 AstraZeneca. Ime podjetja je Ivy Farm Technologies, njihov načrt pa je pridelati več kot 12.000 ton svinjine in rešiti življenja približno 170.000 prašičev. Postopek ustvarjanja mesnega izdelka iz več celic je sestavljen iz namestitve celic v bioreaktor, kjer so jim dodani vitamini in hranila.

Celoten postopek traja od 3 do 4 tedne. Podjetje Ivy Farm Technologies je za svoj pilotni projekt zbralo kar 16 milijonov funtov.

Od podobnih proizvajalcev mesa, pri katerih živali niso usmrčene, jih loči tehnologija, ki omogoča mnogo hitrejši postopek.

Upajo, da bodo do leta 2023 v restavracije in supermarkete uvedli klobase, za katere ni umrla nobena žival. »Ivy Farm je odličen za okolje, odličen za ljubitelje mesa in odličen za živali, saj jih ne bomo ubili,« je dejal soustanovitelj podjetja Russ Tucker. Ena od raziskav je pokazala, da bo do leta 2040 kar 60 % mesnih izdelkov prihajalo iz podobnih laboratorijev.

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

29. julija 2021

Mihael Vošnjak – prvi med vsemi Še ena neupravičeno prezrta osebnost v slovenski zgodovini je z znanstveno biografijo dobila zasluženo pozornost in predstavitev zapuščine Tina Felicijan

Ob 100. obletnici smrti Šoštanjčana Mihaela Vošnjaka (in 110-letnici mesta Šoštanj) je Velenjčanka dr. Aleksandra Gačić v založbi Muzeja Velenje izdala biografsko knjigo z naslovom Prvi med vsemi: železniški strokovnjak, inženir, politik, oče slovenskega zadružništva Mihael Vošnjak. O njem je v doktorski disertaciji pisal že Dušan Omahen, ki je predvsem zbral gradivo, kar je Gačićevi, ki je želela ponovno osvetliti njegovo življenje in poznavanje njegove zapuščine dopolniti z noDr. Aleksandra Gačić je biografijo Mihaela Vošnjaka predstavila v pogovoru s tedanjo direktorico vimi izsledki, olajšalo delo, pravi.

Muzeja Velenje Mojco Ževart in kustosom Muzeja usnjarstva na Slovenskem dr. Miranom Aplincem.

Sicer je raziskovala v Arhivu RS, pa tudi v arhivu Stuhranilništva, uteme- celjskem vprašanju. Slovenci so dia Slovenica, kar je ljuje. »Diplomiral je namreč zahtevali slovenske paMihael Vošnjak je zaradi srčnega poseben dosežek. pri rosnih 19 letih ralelke na celjski gimnaziji in po Do tam hranjenih in se takoj zaposlil, nekajletnem boju v parlamentu infarkta umrl 2. julija 1920. Pokopan je dokumentov namtakoj so mu tudi za- jim je uspelo. Z bratom Josipom bil v Švici. Sinu Bogumilu je uspelo, da reč pride redkokdo, zelo zahtevne si je bil zelo blizu. Kar si je on očetovi posmrtni ostanki zdaj počivajo upali zato je ponosna, naloge. Med drugim zamislil v teoriji, je Mihael udev Šentilju pri Velenju, kjer sta pokopani je trasiral železnico janjil v praksi. Tako je bilo tudi da ji je uspelo in je tudi Mihaelova soproga in mama. med dokumenti o Celje–Velenje–Šoš- s hranilnicami in posojilnicami.

Bogumilu Vošnjatanj. Zaradi posle- Nobena država ali pokrajina ne ku našla tudi velidic pljučne bolezni more delovati brez finančnih ko gradiva o njegovem očetu – ki se je ukvarjal tako s politiko v mladosti in putike se je upokojil sredstev. Narodna zavest, kulMihaelu Vošnjaku. kot z gospodarstvom, pravi av- že pri 42 letih. Nato je deloval tura – vse to je pomembno za Mihael Vošnjak III., sin za- torica. Je eden od prvih sloven- kot politik in gospodarstvenik. narodni razvoj, a brez finančne četnika šoštanjskega industrij- skih inženirjev, železničarjev, Zaradi njega in njegovih kolegov zaslombe skupnost težko naredi skega razvoja Mihaela Vošnja- upravičeno ga imenujemo tudi poslancev je celo padla avstrij- večje premike. Po češkem vzoru, ka II., je bil vsestranski človek, oče slovenskega posojilništva in ska vlada, ko se je zapletlo pri kjer je šlo za male deleže, s čimer

❱

Česa si v Velenju želijo v poletnih dneh?

Poletje. Ta veseli čas ali ko se mladim po prejemu spričeval zbistrijo glave ter le te preplavi domišljija, sproščenost in radosten smeh. Čas, ko tudi večina odraslih zadiha s polnimi pljuči, skrbi pa pošljejo vsaj za nekaj dni rakom žvižgat. Letošnje poletje v Velenju se kljub koroni zdi precej živahno. Sredi četrtkovega dopoldneva nas greje prijetno sonce, iz kavarn odmeva klepet ljudi, na igriščih pa vladajo otroci. Zdi se kot skoraj popoln poletni dan v Velenju. Nekaj Velenjčanov različnih generacij je podalo svoje vtise o Velenju v poletnih dneh.

Izrazili so tudi nekaj kritičnih mnenj, ki bi lahko naše mesto in njegove pogoje še izboljšala.

Tevž Žmavc je v družbi babice in sestrice Ize povedal, da sicer živi v Avstriji, a zaradi sorodnikov in družine poletne mesece preživi v Velenju. V Velenju pogreša samo to, da so njegovi prijatelji v poletnem času v tujini, a svoj čas zelo rad preživlja z babico in sestrico ter drugimi sorodniki. Pogosto kolesari na pumptrack poligonu in kotalkališču. Všeč sta mu Velenjska plaža in otroško igrišče, kjer se pogosto igrajo. Babica Milena Breznik pa je o Velenju dodala: »Pogosto pohvalim naše mesto, celo s ponosom nosim majico Veleye, čeprav gre morda kakšnemu Šoštanjčanu le ta v nos. Velenje mi je všeč, ker ponuja vse. Dovolj je zelenic, prireditev, kulture, prostorov za zabavo. Kdor se pritožuje nad tem, da česa ni oz. da je česa premalo, je samo len in se nikamor ne premakne. Treba je samo it‘ pa kaj nardit.‘« Naja Gruber sicer živi v Šempetru, vendar je zaradi babice in prijateljic pogosto v Velenju.

Tevž Žmavc, Milena Breznik, Iza Žmavc

Slaščičar Dino

Pripomnila je, da se ji zdi med poletjem Velenje pogosto prazno, ker je veliko ljudi na dopustih.

Všeč ji je center, kjer se lahko sprehaja in se s prijateljico odpravi na sladoled. »V Velenju si želim malo več koncertov za mlade. Želela bi si, da pridejo pevci, ki jih posluša moja generacija. Morda koncert Nike Zorjan, Nine Pušlar ali BQL. V mestu mi je zelo všeč jezero, kjer se pogosto kopam.

Zelo dobro je, da so vse stvari v mestu dosegljive peš. V zelo kratkem času lahko prideš z enega konca na drug konec mesta,« je še dodala Velenjčanka Maša Gruber.

Slaščičar Dino za mesto pravi, da ima popolnoma vse. »To je popolno mesto. Dovolj malo, da si hitro na vseh koncih. Ima vse

Naja in Maša Gruber

Peter Pečečnik

Gal Kandorfer

pogoje za kvalitetno življenje.« Peter Pečečnik je povedal, da si v mestu želi več športnih dogodkov. »Skakalnica se mi zdi popolnoma neizkoriščena, kar je slabo.

Sigurno je en velik plus za mesto Velenjsko jezero. Všeč mi je tudi nov prireditveni prostor, ne dopadeta pa se mi mastodonta, ki stilsko po mojem mnenju ne pašeta zraven. Želel bi si več restavracij, že ena bi bila dovolj, ki bi stregla klasična nedeljska kosila. Resnično klasično nedeljsko kosilo, ki je tradicija ob nedeljah opoldne.

Dobro bi bilo, če bi imeti tudi kakšne večje koncerte, fešte, sedaj ko imamo toliko prireditvenih prostorov.« Gal Kandorfer je povedal, da si želi več trgovin na prostem.

Pogreša trgovino ob Velenjskem

jezeru, da bi si lahko mladina na hitro kaj kupila, če le to potrebujejo. Sicer mu je v Velenju všeč, da ima njegova generacija dovolj prostorov za igro, od skateparka do pumptracka itd. »Všeč mi je, da nas mlade starejši resnično poslušajo. Prisluhnejo našim željam, idejam in jih poskušajo uresničiti.« Povezovanje generacij in iskanje skupnih rešitev nas lahko pripelje do še boljših rešitev, do uresničitve želja in nadaljnjega napredka, zato je najbolj pomembno, da prisluhnemo drug drugemu. 🔲

Lara Oprešnik

MED VAMI

11

so lahko tudi kmetje nekaj privarčevali, je Mihael na Slovenskem začel ustanavljati hranilnice. V Šoštanju je bila ena prvih. Nabirale so se obresti, slovensko gospodarstvo je začelo rasti in Slovenci so postajali vse močnejši.

Ko se je s sinom, ki je bolehal za tuberkulozo, zaradi ugodnejše klime preselil v Gorico, je bil predvsem mecen mladim intelektualcem. Vošnjaki so namreč imeli izjemno bogastvo, katerega velik del je avstrijska oblast med prvo svetovno vojno zaplenila,« nekaj drobcev iz nove biografske

knjige izpostavi poznavalka družine Vošnjak, ki je za doktorsko disertacijo iz sodobne zgodovine izbrala biografijo Bogumila Vošnjaka (sina Mihaela Vošnjaka) – pravnika, prvega slovenskega zasebnega docenta na zagrebški univerzi, slovenskega člana Jugoslovanskega odbora, podpisnika Krfske deklaracije in generalnega sekretarja jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci.

Dokumenti o Bogumilu Vošnjaku v Arhivu RS tvorijo najobsežnejši osebni arhiv. Med drugim se je pri pisanju biografije o Mihaelu Vošnjaku oprla na pisemsko korespondenco med očetom in sinom.

Kakšen človek je bil Mihael Vošnjak? »Najprej ga moram primerjati z bratom Josipom. Ta je bil malo uporniški, velikokrat je deloval na teoretični osnovi, bil je tudi precej potraten. Mihael pa je bil izredno varčen, dosleden (mogoče mu je prav zato uspelo na področju hranilništva in posojilništva). Bil je zelo načelen, topel, dober oče, vendar tudi strog. Zelo ga je skrbelo za sina Bogumila. Omogočil mu je šolanje, potovanja – vse, da je podprl njegov karierni razvoj. Imela sta prijateljski odnos. Veliko sta svetovala drug drugemu in se podpirala. Mihael Vošnjak je bil vedno pripravljen pomagati mladim, ki bi radi kaj dosegli. Zavedal se je, da je težko uspeti, zato je svoje bogastvo in moralno podporo delil kot mecen,« ga je opisala dr.

Aleksandra Gačić.

Dr. Aleksandra Gačić: »Sledi Mihaela Vošnjaka v Šoštanju, Šaleški dolini in širšem slovenskem prostoru so vidne še danes. Njegova prizadevanja pa so se odražala tudi v karieri njegovega sina Bogumila Vošnjaka.«

🔲

Zaklad Stanovali smo na velenjski železniški postaji. Pod vrtom smo od starovaških Kvartičev kupili okoli tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo, da bi morda nekoč zgradili hiško. Prehitela nas je druga svetovna vojna. Ko je že krepko potrkala na duri, smo na parceli tri korake od jablane v smeri proti šmarski cerkvi skrivaj zakopali družinsko zlatnino, zlate zobne ploščice in zlat kovanec za deset ameriških dolarjev. Dodali smo privarčevane dinarje.

Po nemški zasedbi smo zaklad izkopali, dinarje pa zamenjali za hitlerjeve marke. Ko so Nemci začeli zavedne družine izseljevati predvsem v Srbijo, smo naš zaklad spet zakopali na istem skritem mestu. K sreči po nas ni prišla zloglasna Marica, kot so pravili s cerado pokritim tovornjakom, s katerimi je okupator odvažal družine najprej na zbirna mesta in nato naprej, največ v Srbijo. Naši družini so najbrž prizanesli, ker je bil oče železniški uradnik, železničarjev pa je primanjkovalo. Ko se je izseljevanje končalo, smo družinsko bogastvo spet izkopali.

Okupator je takoj začel kruto ponemčevanje, otroci smo morali obiskovati nemško šolo in slovenska beseda je bila obsojena na umiranje. Jugoslovanski partizani so prispevali svoj delež, da so zavezniške sile strle armado tretjega rajha.

Ko je nemški general v Topolšici podpisal predajo, je poražena vojska tudi skozi naše kraje odhajala domov.

Minilo je skoraj desetletje, da so se odprle jugoslovanske meje proti zahodu in so začeli k nam prihajati turisti.

Nekega dne je eden pod Kožljem postavil šotor.

Takrat šotoristov še niso preganjali in so lahko svoje platnene hišice postavljali skoraj kjerkoli. Vse je kazalo, da bo samo prenočeval, a začuda je šotor podrl pred mrakom in izginil. Ko so radovedneži naslednji dan hodili tam mimo, so na mestu, kjer je stal šotor, uzrli večjo jamo, kake tri metre stran od drevesa, na katerem je bilo vrezano čudno znamenje, podobno kljukastemu križu. Zatrdno so sklepali, da je turist, nekdanji vojak, prišel po naropano bogastvo, ki so ga tam ob umiku zakopali pripadniki poražene vojske. 🔲

Bojan Glavač

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

29. julija 2021

Za nemarne klevete in prešuštništvo so jih privezali na pranger 23. srečanje prangerskih krajev na Rečici ob Savinji Sramotilni kamen, pranger, je bil postavljen na rečiškem trgu že malo po davnem letu 1585, ko je škof Janez Tavčar dodelil kraju lažje nižje sodstvo. ‚Tistihmal‘ je bilo v naši deželi to učinkovito sredstvo za kaznovanje prestopnikov, ki so, kot nekateri v današnjem času, želeli priti do lažjega življenja z malo truda ali kar na račun drugega. Kaznovanje je bilo potrebno tudi zaradi kršitev javne morale, oblastnih ukazov in za zgled takšnim, ki bi zlahka opustili dolžno ravnanje in kršili zapisane »postave«. Rečiški pranger je eden od 15, ki so preživeli različne politike in režime ter je del kulturne dediščine, ki krasi našo deželo. Skupnost prangerskih krajev je v dobrega četrt stoletja utrdila sistematsko obujanje spominov na minule čase. Rečiški kamniti obelisk v obliki izklesanega falusa je nekakšen trdi temelj za številne

zgodbe in zgodovinsko razglabljanje o zaščiti poštenih ljudi ter trdnosti oblasti, ki je delila pravico in »štrafala« nepokorščino ter nasilništvo. Že 23. srečanje krajev s prangerji in sorodnimi obeležji ter tovrstnim kulturnim izročilom so letos, 10. malega srpana, priredili na trgu in predvsem pri športnem stadionu in šoli na Rečici. Kar iz 11 krajev, ki se ponašajo z zelo staro kulturno zapuščino, s sramotilnimi kamni – prangerji, so prišle skupine na 23. tradicionalno »prangeriado«.

Tokrat je večina udeleženih zaradi grozeče nevarnosti ponovne epidemije virusa svoje kraje z obeležji in simboli prangerjev predstavljala predvsem na stojnicah.

Po povorki, v kateri so sodelovali številni kraji s prangerji, so bili v mimohodu še posebej opazni »srednjeveška« pihalna godba iz doline ter Vrbovška gospoda iz

Nagradili so najboljše izdelovalce zgornjesavinjskega želodca. (Foto: U. Selišnik)

Gostje so plesali po srednjeveško. (Foto U. Selišnik)

Privezali so jih na pranger, poniževali ter popljuvali. (Foto U. Selišnik)

Nazarij na čelu s Konradom I. in njegovo izvoljenko. Slikovito so se predstavili tudi gostitelji s prikazom nekdanjega življenja, za kar so poskrbeli člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji. Manjkalo ni niti slovito sojenje ob rečiškem prangerju, da sodstvo ne bi kopičilo novih sodnih zaostankov. Za mlajše je bil postavljen viteški tabor, ki je deloval v živahnem starodavnem vzdušju. Ob tem so se aktivno vključili tudi vitezi Šaleka (viteški tabor s prikazom srednjeveškega orožja, otroških igral, lokostrelstva idr.). V popoldanskem času so se obiskovalci zabavali na različnih delavnicah in osvajali nove »srednjeveške« spretnosti. Kot je povedala Urša Selišnik, so se dobro odrezali in v

King Kong je med ljudmi Na petkovem hip hop koncertu v Letnem kinu je velenjski raper Tadi Tada domačemu občinstvu končno tudi v živo predstavil album King Kong – Sledi gledališče, stand up in nasedanje kitov Velenje – Med 23. in 31. julijem v Letnem kinu ob Škalskem jezeru poteka serija kulturno-umetniških in družabnih dogodkov Neki dolgega v Letnem kinu.

Na otvoritvenem koncertu minuli petek je raper Tadi Tada, ki je lani prav na začetku epidemije izdal nov samostojni album z naslovom King Kong, končno tudi v živo predstavil svojo novo glasbo. Zvočna podoba albuma King Kong

koncertni lokaciji v mestu. Užitek je nastopati v amfiteatru v Letnem kinu ob jezeru, še posebej v poletnih mesecih.

Zelo sem se veselil večera in tega, da se bomo končno srečali in družili. Seveda so mi dvom, kako bo dogodek izpeljan, vzbudili novi ukrepi in navodila za preverjanje izpolnjevanja PCT pogoja za organizatorje in obiskovalce, skrbelo me je, če se bodo ljudje posledično sploh od-

druženje. Danes (v četrtek, 29. julija) ob 20. uri se bo namreč začela uprizoritev najnovejše predstave na repertoarju Gledališča Velenje – situacijska komedija Ne sprehajaj se no vendar čisto gola!, ki hudomušno obravnava razmerja med zasebnim in javnim. Jutri (v petek, 30. julija) Šaleški študentski klub prireja stand up večer, na katerem bodo nastopili Aleš Novak, Rok Škrlep in Sašo Sta-

»Tako dolgo nismo nastopali v živo, da me je na odru preplavila evforija.«

se namreč tako po besedilih kot po stilu glasbe precej razlikuje od prvenca iz leta 2012. Teme so bolj obširne, rime so bolj sigurne, osebni izraz in mnenje sta bolj dodelana, utemeljena, samozavestno razmišlja o svojem delu. Kako je doživel predstavitveni koncert pred domačim občinstvom, na katerega je čakal tako dolgo? »Bil je odličen večer!

Moja prva uradna predstavitev albuma v živo je potekala na, vsaj zame, najboljši

ločili priti, ampak na koncu se je kljub vsemu zbralo veliko število ljudi, ki so napolnili prostor pod odrom in dali maksimalno podporo nastopajočim. Želim si, da bi se kmalu spet videli v sproščenem vzdušju, na kakšnem dobrem hip hop koncertu.« Zadnja tri dejanja serije Neki dolgega v Letnem kinu, ki jo prirejajo velenjske mladinske organizacije, bodo vsebinsko pestra, zaznamovalo pa jih bo sproščeno

re. Zadnji dan, v soboto, 31. julija, pa bo v Letnem kinu potekal jubilejni, 10.

Festival nasedlega kita. Obeta se celodnevno druženje ob glasbi, za najmlajše so pripravili kamišibaj predstavo Kako je kit dobil goltanec v izvedbi Boštjana Odra in otroške delavnice, nastopili pa bodo Koikoi, Lelee, Selektor Dinarid, Mnogook in FNK Crew. 🔲

Ana Tepeš

programu predstavili poleg glavnega organizatorja TD Rečica tudi gozdarji, kinologi, gasilci, knjižničarji, vezilje, planinci ter predstavniki drugih krajevnih društev.

Za dobro vzdušje so poskrbeli harmonikarji Primoža Zvira, podelili pa so še priznanja najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca, ki jih je bogato nagradila družba BSH Nazarje. Ves dan so bili s svojo ponudbo prisotni tudi sejmarji (znani po tradicionalnem rečiškem Lenartovem sejmu), na voljo pa je bilo tudi veliko domače kulinarike, značilne za področje Zgornje Savinjske doline. Prav k temu se je podalo tekmovanje v kuhanju najboljšega »rečiškega piskra«. Kuhalnice so prekrižali trije nekdanji »masterchefovi kuharji« Simone Michielen, Jernej Goličnik in Miha Robnik. Kuharji, ki so tako ali drugače povezani z Rečico, so v živo, pred gledalci, skuhali vsak svojo umetnino v velikem piskru (enolončnico). Celotno

dogajanje in še posebej »šporhert-tekmo« je s slastnimi komentarji začinil srednjeveški glasnik Podbrežnikov Francl - Solčavski, ki se spozna na vse »žmahe«. Ob tem so izbirali in nagradili najboljši »piskr«, točneje najboljšo kuharico, Nizozemko Simone Michielen, z eno nogo Rečičanko, ki je že bila vključena v enega izmed tekmovanj MasterChef. Tako je krajevni praznik Rečice minil v blišču spomina na tisti čas, ko tukajšnje sodstvo ni oklevalo in je učinkovito sodilo zlikovcem, zmikavtom in šmuglarjem, kaj šele tistim, ki so se vedli postavam in javnemu redu neprimerno. Organizatorjem, domačemu turističnemu društvu in občini, rečiškim kulturnikom ter mnogim udeležencem iz omenjenih pragerskih krajev v Sloveniji res ni česa oporekati. Od njih bi se lahko učila celo naša novodobna oblast. 🔲

Jože Miklavc

Upokojenci Gorenja delujejo naprej Klub upokojencev Gorenje je nekoliko okrnjeno deloval tudi v časih, ko se vsi izogibamo koronavirusu. Sedaj ko je pandemija preklicana, želi nadoknaditi, česar mu še ni uspelo uresničiti. Tajnik kluba upokojencev Gorenje Dušan Jeriha, ki skrbi za organizacijo in usklajevanje vseh aktivnosti, je prepričan, da bodo letošnje načrte izpolnili. Planinci, ki jih vodi Miran Jančič, in polžki, ki jih vodita Franc Kos in Silva Flis, so dejavnosti prilagodili razmeram, tako da te potekajo brez problemov. Namesto z avtobusom so nekaj izletov uresničili z vlakom. Upokojenci se radi prijavljajo tudi na počitnikovanje na morju. Načrtujejo dve skupini v septembru, z okoli 60 do 70 dopustniki, tako da bodo nadomestili predvideno spomladansko dopustovanje, ki ga niso mogli izvesti. Predstavniki kluba vsako leto ob okroglih obletnicah obiščejo slavljence. Letos bodo vse jubilante zbrali na kup in se podružili. V želji, da so prepoznavni tudi za vse, ki se na novo upokojujejo, uvajajo nove zanimive programe. Za upokojence so vabljive tudi različne športne aktivnosti,

ki jih koordinira Franc Tamše, skupino kolesarjev pa vodi Franc Puncer. Ti se ob sredah ob 18. uri dobijo pred Gorenje Servisom, potem pa družno kolesarijo po okoliških kolesarskih poteh. Dušan Jeriha pravi: »V vseh športih želimo ujeti stare tirnice. Ravno v teh dneh potekajo tekmovanja za pokal Gorenja, sodelujemo pa tudi na vseh igrah, ki jih organizira Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev. Veseli smo, da imamo z Gorenjem in Hisense ves čas prijazne stike, dobre odnose in da smo povezani.

V času korone so v tovarni zelo dobro obvladovali okužbe in zato izpolnili zastavljene načrte. Delo kluba spremljajo in še naprej podpirajo upokojence. Mi pa smo veseli, da tovarna dobro dela, pozdravljamo njene uspehe in smo veseli, da naše trdo delo v preteklosti ni šlo v nič. Vabimo vse, ki so šli ali bodo še šli v pokoj, na čakanje, da nas spremljajo in se nam pridružijo. Informacije dobijo na internetni strani ali na sedežu kluba.

Lep upokojenski pozdrav – ‹Nimam cajta, za penzioniste, zmeraj!›« 🔲

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

ŠPORT IN REKREACIJA

29. julija 2021

13

Velenjski športniki na olimpijskih igrah v Tokiu Kljub nihanjem motivacije je Janja Garnbret dobro pripravljena – Horvatova načrtuje v prihodnjem letu občuten skok v rezultatu v tej disciplini in doseganje norm za večja tekmovanja Jasmina Škarja

dvanajst pa v balvanskem plezanju. Čeprav so se ji v tem času dogajala nihanja v motivaciji, se je naučila, da je treba iz zadnjega leta potegniti kar največ. »Predvsem sem se posvečala hitrosti, se trudila izboljšati obe disciplini, plezanje v težavnosti in balvane, skušala napredovati v hitrosti in tako postati konkurenčnejša

23. julija so se začele 32. olimpijske igre v Tokiu, športni spektakel, ki je bil lansko leto zaradi epidemije prestavljen, na letošnjem pa veljajo posebni varnostni ukrepi. Tekmovalci so testirani vsak dan, ob pozitivnem rezultatu mu je odrejena karantena. Letošnja olimpijada gosti sedem novih športnih panog: košarka tri na tri, karate, BMX prosti slog, dirkališčno kolesarstvo, športno plezanje, srfanje in rolkanje. V Tokiu bo nastopilo tudi enainštirideset slovenskih tekmovalcev. Dve tekmovalki zastopata tudi barve velenjskih klubov.

To sta atletinja Anita Horvat in športna plezalka Janja Garnbret, ki je lahko s svojim plezanjem letos zelo zadovoljna in ki ne skriva visokih ambicij za letošnje olimpijske igre, ki se jih bo udeležila prvič. Omeniti Janja Garnbret: »Zavedam se, da velja še paraolimpijske igre, ki perfekcionizem lahko tudi omejuje, a sem se bodo začele 24. avgusta in prepričana, da mi da več pozitivnega kot bodo trajale do 5. septembra, negativnega.« ter uspešnega paraolimpijca Frančka Gorazda Tirška, člana sloven- kombinatorkam,« je povedala. Zaveda ske paraolimpijske ekipe, ki bo v Tokiu se namreč, da ljudje od nje veliko pričabranil srebrno medaljo z iger v Riu leta kujejo, tudi sama pa je do sebe precej 2016. kritična. »Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem v zvezi s plezanjem in formo velika Njeno prvo olimpijsko leto perfekcionistka in da sem zelo stroga do Janja Garnbret, večkratna svetovna sebe, tako na treningih kot tekmah.« Na prvakinja, članica Šaleškega alpinistič- olimpijskih igrah jo čaka preizkušnja v nega odseka Velenje, je glavna favoritka kombinaciji, kjer se bodo tekmovalci za slovensko olimpijsko medaljo na po- preizkusili v hitrosti, balvanih in težavletnih olimpijskih igrah, saj ima za sabo nosti. »Seveda pričakujem zelo dober že osemindvajset zmag v svetovnem po- rezultat, saj so olimpijske igre moj glavni kalu. Šestnajst jih je zbrala v težavnosti, cilj sezone.«

Večkratna reprezentantka Slovenije

Anita Horvat, članica Atletskega kluba Velenje, je od leta 2017 državna rekorderka na 400 metrov, s časom 51,22, ki ga je postavila na mitingu diamantne lige v Monaku julija 2018. Odlično teče tudi ostale sprinterske discipline, kot sta 100

Anita Horvat: »Na olimpijskih igrah želim teči blizu osebnega rekorda.«

in 200 metrov, in je večkratna državna in pokalna prvakinja v teku na 400 metrov.

Je tudi nosilka klubskega državnega rekorda v štafetnem teku na 4 x 400 m v postavi Zupin, Trupej, Smonkar in Horvat ter večkratna reprezentantka Slovenije, v katero se je uvrščala že kot mladinka in mlajša članica. Kot članica pa svoje rezultate le še nadgrajuje. Letos se je prvič preizkusila v teku na 800 metrov, kjer je pokazala izreden potencial. S trenerjem Tevžem Korentom načrtujeta v prihodnjem letu občuten skok v rezultatu v

tej disciplini in doseganju norm za večja tekmovanja. V tem trenutku je že v Tokiu, kjer potekajo 32. olimpijske igre in kjer bo ponosno zastopala slovenske barve.

Je prejemnica številnih priznanj. Bila je atletinja leta pri starejših mladinkah (3. mesto), leta 2016 atletinja leta pri mlajših članicah (3. mesto) ter atletinja leta pri mlajših članicah v letih 2017 in 2018 (1. mesto). Bila je tudi nominirana za naj športnico Velenja in je v močni konkurenci osvojila drugo mesto, za Janjo Garnbret. O sebi pravi: »Za atletiko me je že kot majhno punčko navdušila sestra, ki je

tekmovanju, na izboru za miss športa, na katerem je postala prva spremljevalka. A se na modnih brveh ne vidi, saj je atletika njena prva izbira in tisto, kar jo res veseli. Kaj pa želje in pričakovanja na OI? »Če bom prišla v naslednji krog, bo super. Predvsem pa si želim teči dobro, blizu osebnega rekorda.«

Želim si, da bi igre minile v športnem duhu in bi bile pravične za vse športnike

Franček Gorazd Tiršek je vrsto let član Strelskega kluba Mrož iz Velenja.

Tudi kot večkratni športnik leta dokazuje, da znamo videti in prisluhniti potrebam naših športnikov. Zaveda se, da so vztrajnost, trdo delo, zahtevni treningi in odrekanje sestavni del uspeha, saj je streljanje zahteven šport, predvsem v smislu koncentracije, samodiscipline in samozaupanja. Pred odhodom na olimpijske igre v Tokio, kamor kot paraolimpijec potuje 22. avgusta, nam je povedal, da se je zaradi pandemije vsak športnik pripravljal dlje Franček Gorazd Tiršek: »Vedno govorim, da besede časa. »Zavedam se, da uspeh nič ne pomenijo, če ne spregovorijo dejanja. Treba ne pride čez noč. Tudi v času je delati in biti pripravljen, tudi v negotovih časih, v epidemije je bilo namreč trekaterih trenutno živimo. ba ohranjati kondicijo in občutek. Selekcija med šporprav tako trenirala. Čeprav mi treningi ne tniki je velika. Sam se pripravljam že dopuščajo veliko časa za druge dejavnosti, od zaključka iger v Riu, način in potek večere preživljam tudi ob računalniku, saj treningov sem prilagodil in spremenil. obiskujem izobraževalni center Erudio, Želim pa si predvsem, da bi igre minile kjer predavanja potekajo v večerih urah. v športnem duhu in bi bile pravične za Na šoli se mi prilagodijo z izpitnimi roki, vse športnike. Vsak športnik lahko trdo kadar imam v času rednih rokov pred- dela in verjame v svoj uspeh v Tokiu, videne priprave ali tekmovanja v tujini. kjer štejejo malenkosti. Tudi trenutno Zavedam pa se, da so za uspeh na kate- počutje v danem trenutku. Nikoli ne veš, remkoli področju pomembne disciplina, kako in kaj. Treba je biti discipliniran in vztrajnost in motiviranost.« Kot zanimi- upati na najboljše,« je prepričan Franček vost lahko dodamo še, da se je Horvatova Gorazd Tiršek. 🔲 leta 2015 preizkusila tudi na lepotnem

V prihodnje bo vedno več koles opremljenih z elektriko Električna kolesa so dobra izbira za bolnike in ljudi, za katere je naprezanje nevarno, za pare in družine, ki bi rade kolesarile skupaj, ter za pot v službo Jasmina Škarja

Električna kolesa so trend, ki ima vedno več privržencev. Uporablja jih vedno več kolesarjev. Ne samo v času epidemije, prodaja koles je skokovito začela naraščati pred tremi leti in nič ne kaže, da se bo ustavila. Električno kolo deluje tako kot navadno, le da ima vgrajen elektromotor, ki ga poganja baterija. Vseeno pa je kolo treba poganjati, saj se sicer ustavi tudi električna pomoč pri vožnji.

Pomaga nam pri hitrosti do petindvajset kilometrov na uro, pri premagovanju klancev in osvajanju vrhov.

kupce najbolj optimalno izbiro. Razlike med različnimi tipi koles so pri električnih načeloma enake kot pri običajnih kolesih.« Na kaj je treba biti pred nakupom še posebno pozoren? »Pri izbiri je treba

luči, torbice …). Posebno pozornost pri izbiri električnega kolesa zahteva izbira ustreznega motorja oz. dovolj zmogljive baterije. Nekatera kolesa, predvsem mestna ali treking, imajo lahko šibkejše

Franček Kramer: »Zmogljivosti baterij so od 300 Wh do 900 Wh. Cene električnih koles se začnejo pri okoli 1.500 evrih. Največ se jih proda v rangu med 2.500 in 5.000 evri, cene pa lahko sežejo tudi 10.000 evrov.«

Laura Kugonič: »Osebno sem za zdaj večja privrženka navadnega kolesa. Če je človek zdrav, še vedno naredi zase več z navadnim kolesom. Za človeka, ki bi sicer ležal na kavču, pa je bolje, da si nabavi električno kolo in se z njim poda na rekreacijo v naravo.«

Posebno pozornost je pri izbiri električnega kolesa treba nameniti zmogljivi bateriji

Franček Kramer iz Fels bike store iz Mozirja pove, da so v njihovi trgovini po ponovnem odprtju v mesecu marcu zaznali veliko povpraševanje po električnih kolesih. »Poleg prodaje novih koles in kolesarske opreme izvajamo tudi servis vseh vrst koles. Posebej specializirani smo za servis električnih koles, ki predstavljajo čedalje večji delež v naši servisni delavnici,« pove v uvodu, razloži pa tudi, da obiskovalci njihove trgovine povprašujejo po različnih vrstah koles – od mestnih in treking do cestnih in gorskih koles. »Potrudimo se, da na podlagi njihovih želja in naše ponudbe najdemo za

biti pozoren ne samo na velikost kolesa oz. okvirja, pomembno je tudi, da rang opreme kolesa ustreza namenu, predvidenemu terenu in času uporabe. Kolo velikokrat opremimo tudi z dodatno opremo, ki zagotavlja lažjo uporabo ali večje udobje in varnost (sedež, pedala,

baterije in motorje z manjšim navorom, saj so prilagojena za vožnjo v mestnem okolju oziroma po ravnih terenih, kar pa lahko predstavlja oviro, če želimo s takšnim kolesom premagovati daljše ali strmejše vzpone,« še opozori Kramer.

Tudi za vožnjo z električnim kolesom potrebujemo kondicijo

Čeprav je uporaba električnih koles enostavna, imajo tudi slabo plat. Težo.

Zaradi vgrajene baterije tehtajo precej več kot navadna kolesa. Če se baterija izprazni, ga moramo naprej poganjati sami, dodatna teža pa nam lahko povzroča težave. Navaditi se moramo tudi na hitrost, ki jo imajo električna kolesa. Pomanjkljivost je še cena, saj so kar nekaj dražja od navadnih koles (zaradi baterije in elektromotorja). »Je pa uporaba električnega kolesa enostavna, prav tako večina vmesnikov za upravljanje pogona električnega kolesa. Vsekakor pa je tudi za vožnjo z električnim kolesom pomembna ustrezna kondicijska pripravljenost. Vzpone bomo seveda lažje premagovali, a pri tem ne smemo pozabiti, da lahko daljšemu ali strmejšemu vzponu sledi tudi zelo zahteven spust, ki od kolesarja prav tako zahteva ustrezno pripravljenost,« še zaključi Franček Kramer, ki izpostavi še en pomemben element pri električnih kolesih – njihovo ustrezno vzdrževanje. »Tako med sezono (redni pregledi vseh sklopov in po potrebi menjava obrabljenih delov) kot tudi v zimskem času (npr. primerna hramba baterije).«

Pred nakupom električnega kolesa moramo upoštevati več dejavnikov

Da so električna kolesa na voljo v praktično vsaki malo bolje založeni športni trgovini, pa nam pove tudi Laura

Kugonič iz Ciklo Sporta v Velenju, ki ocenjuje, da bo v prihodnje vedno več koles opremljenih z elektriko, saj opaža, da je zanimanje zanje ogromno. »Ne samo v času epidemije, zadnji dve leti nastaja problem, ker jih je na trgu premalo. Tudi pri nas ne objavljamo na veliko, da jih imamo, saj si želimo, da tiste, ki jih dobimo, lahko kupijo ljudje iz lokalnega okolja. Je pa sicer čakalna doba za kolo po izbiri tudi do pol leta.« Komu bi priporočila električno kolo? »Električna kolesa so dobra izbira za bolnike in ljudi, pri katerih naprezanje postane nevarno za zdravje, za družine in pare, ki bi radi kolesarili skupaj, in za pot v službo. Sama sem mnenja, da ga ne potrebujejo vsi. Tudi pred nakupom moramo biti pozorni na več dejavnikov. Nekdo potrebuje mestno kolo, drugi kolo za teren, spet tretji samo za spust. Če kupec ve, kaj išče, mu lažje svetujemo. Izhajati morajo iz sebe in vedeti, kaj hočejo in kaj jim ustreza. Če voziš samo navzgor, rabiš zmogljivejšo baterijo. Prepričana sem, da bo posodobitev v prihodnje še veliko in bo vedno več koles opremljenih s pomagali,« odvrne Kugoničeva, ki meni, da danes ni več toliko pomembna znamka koles, temveč bolj vzdržljivost, garancija in zmogljivost baterije, od česar je odvisna tudi cena. »Cenovni razpon je od 1.500 in tudi do 10.000 evrov. Pri nas prodajamo kolesa, ki stanejo nekje do 5.000 evrov.« 🔲

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

ŠPORT

Rasti in napredovati iz tekme v tekmo To bo v novi sezoni glavno vodilo državnih prvakov, rokometašev Gorenja, ki so se v ponedeljek začeli pripravljati na novo zahtevno sezono Stane Vovk

Rokometaši velenjskega Gorenja so na koncu prejšnje sezone končali osemletno prevlado Celjanov na državnem prvenstvu.

Na vrhu so bili tudi v letih 2009, 2012 in 2013 in tudi po osvojitvi četrtega naslova je bilo njihovo veselje nepopisno. Toda pokal in medalje so skrbno spravljeni v vitrinah in s ponedeljkom so že začeli živeti za novo tekmovalno sezono. Uvodno srečanje po vsekakor nadvse zasluženih počitnicah so imeli na mestnem stadionu Ob jezeru. Za trenerja Zorana Jovičića je bilo najbolj razveseljivo, da so prišli vsi zdravi in da je izgubil le enega igralca, krožnega napadalca Miho Kavčiča (23), ki je svojo rokometno pot začel v

Ormožu. Gorenjevemu črno-rumenemu dresu bi moral ostati zvest do prihodnjega poletja, a

ga je v svoje vrste zvabil hrvaški podprvak Nexe iz Našic, ki ga od letošnjega januarja vodi nekdanji

Drugoligaši začenjajo boje za prvenstvene točke Prvi krog jutri odpirata Triglav in Gorica, Rudarji tako kot prejšnjo sezono tudi letošnjo v soboto (18.30) odpirajo s Krko Stane Vovk

V družbo najboljših moštev so napredovali Radomljani. Kot podprvaki druge lige so se igralci Krke v kvalifikacijah za popolnitev prve udarili z zadnjim Koprom, vendar je imelo moštvo z Obale boljši izkupiček v seštevku obeh tekem in je ostalo med elito.

Koper je bil po zmagi z 2 : 0 v Novem mestu z eno nogo že v višji ligi.

Na povratnem dvoboju pa so Novomeščani presenetljivo vodili že s 3 : 0, a so domači le dosegli dva gola in si zagotovili obstanek. Iz lige sta izpadla Šmartno 1928 in Bilje, novi član je Gorica, ki je po letu dni zapustila najboljšo ligo, iz tretje lige pa sta na višjo kakovostno raven tekmovanja napredovali Ilirija 1911 in Rogaška.

Velenjčani so imeli zadnjo preizkušnjo v Zagrebu in po dobri igri z 1 : 0 premagali drugo moštvo Dinama. Rezultat je spodbuden, vedo pa, da so prijateljske tekme eno, boji za prvenstvene točke pa drugo. V prejšnji sezoni je bil njihov edini cilj obstanek, ki so si ga z osmim mestom po rednem delu tudi zagotovili. Za kaj več tudi niso imeli dovolj kakovostnih oziroma izkušenih igralcev.

Po končani sezoni je v klubu ostalo le še osem igralcev, odšlo jih je kar sedemnajst, torej bo klub začel novo sezono s precej spremenjeno zasedbo. Upati je, da jih novo štiričlansko strokovno vodstvo dobro pripravi za nove naporne dvoboje. Njihovi navijači upajo,

da skupaj z nogometaši ne bodo trepetali za obstanek, kot so v prvem delu zaradi koronavirusa čudne sezone. Trajala je samo 22 krogov. Nasprotno! Pričakujejo, da se bodo morda celo vmešali v boj za vrh lestvice. Želja ljubiteljev nogometa v dolini in tudi novega vodstva kluba s predsednikom

Seudinom Softićem je, da bi ob jezeru čim prej spremljali prvoligaške dvoboje.

Kristijan Barič, novi kapetan

Rudarjev otrok, ki se je nogometno izobraževal tudi v klubih Šmarno 1928 in Koroški Dra-

trener Gorenja, Celja Pivovarne Laško, Zagreba in katarskega Al Sadda Branko Tamše. Na prvem zboru sta zaradi priprav s kadetsko reprezentanco Slovenije oziroma Srbije manjkala Tarik Mlivić (2003) in Branko Predović (2002). Nov obraz je Hrvat Kristian Eskeričić (1994). Prišel je iz Ribnice, pred tem pa je kratek čas igral v španski prvi ligi.

Po sezoni kaljenja pri Ljubljani se je vrnil Peter Šiško (2001). Nina Komarja (2000) in vratarja Alena Hujsenovića (2001) so posodili v Slovenj Gradec oziroma Dobovo, s prvim moštvo pa sedaj trenira tudi mladi vratar Aljaž Verboten.

Trener se seveda zaveda, da bo naslov težje braniti, kot ga je bilo osvojiti, ker bodo nasprotniki proti prvakom pač dodatno motivirani. Poleg tega bodo gotovo tudi

29. julija 2021

najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini. Določeni so kot prva rezerva, če kdo izmed klubov ne bi mogel igrati v elitni ligi. ‹Visi› prvak Severne Makedonije Vardar. Skopjanci imajo menda denarne težave. Če ne bodo zmogli poravnati visoke varščine, jih bodo zamenjali Velenjčani.

Neodvisno od tega, ali bodo igrali v ligi prvakov ali v drugem najkakovostnejšem evropskem klubskem tekmovanju oziroma v skupinskem delu evropske lige (Trebanjci in Celjani bodo začeli v kvalifikacijah), bo to zanje predstavljalo velik napor. »Igranje v Evropi nas bo gotovo dodatno izmučilo; to bo seveda voda na mlin našim nasprotnikom. Vseeno si želimo oziroma upamo, da bomo nastopili v ligi prvakov, nič manj zahtevno pa ne bi bilo igranje v skupinskem delu evropske lige, ki bo tudi v novi sezoni zelo kakovostna,« poudarja Jovičić.

V pripravljalnem obdoZoran Jovičić bju bodo imeli več močnih preizkušenj. Med čali povsem na vrhu. Tudi v na- drugim z Nexejem, sodelovali slednji sezoni bomo zvesti svoji pa bodo tudi na močnem medigri. Naša mlada ekipa bo zno- narodnem turnirju v nemškem va nabirala izkušnje, se učila in Magdeburgu. si prizadevala iz tekme v tekmo Začetek nove prvenstvene sezonapredovati ter dvigovati raven ne bo 11. septembra. Velenjčani igre.« bodo na derbiju kroga gostovali Skratka, vedo, da jih čaka trda pri podprvaku Trimu. »Že dolgo sezona, med drugim tudi zara- ponavljam – samo, da bi bili zdradi igranja v Evropi. Upali so, da vi, da bi bilo čim manj poškodb, bodo nastopili v ligi prvakov, drugega pa se ne bojim,« je konvendar jih Izvršni odbor Evrop- čal pogovor na začetku priprav ske rokometne zveze ni uvrstil Gorenjev trener. 🔲 med šestnajst klubov, ki bodo v novi sezoni tekmovali v tem Celjani, ki jih sedaj vodi njihov nekdanji igralec Alem Toskić, odločeni spet osvojiti naslov. »V Celju se vedno pričakuje največ. Naša prioriteta pa bo gotovo vrnitev naslova državnih prvakov; to je prvi in osnovni cilj,« so zapisali med drugim na svoji spletnih straneh.

Jovičič je ob prvem sestanku z igralci povedal: »Lani smo gotovo presenetili vse z izjemno igro. Od pomlajenega moštva gotovo ni nihče pričakoval, da bomo kon-

Pikado

Turnir v pikadu za SAŠA regijo

Nov strokovni štab članskega moštva (od leve proti desni): Goran Boromisa, Zef Joseph Kabashi, Matko Novak in Milan Petrović

Nogometaši Rudarja bodo igrali v nekoliko spremenjenih dresih. Prva različica dresa, ki jo je poskusno za nas oblekel novi kapetan, je zelena, druga pa bela.

vograd, 21-letni branilec, je bil nekoliko presenečen, ko so mu zaupali to vlogo. Hkrati pravi, da je zanj to velika čast in tudi odgovornost. O novi sezoni razmišlja takole: »Nanjo smo se zelo dobro pripravljali. Odigrali smo tri težke prijateljske tekme. Na vseh smo imeli pozitiven rezultat. V tretji smo v Zagrebu slavili tudi nad zelo kakovostno drugo ekipo hrvaškega prvaka Dinama. Ta tekma nas je vsekakor dodatno motivirala za sobotni nastop proti Krki, ki ji je za las ušla uvrstitev v prvo ligo. Verjamem, da bo vsak igralec, ki bo dobil priložnost za igro, iztisnil iz sebe kar največ, da bi na koncu veseli in zadovoljni odhajali z zelenice. Naš cilj je zelo visok. Potrudili se bomo.« 🔲

Velenje – Tudi ljubitelji pikada so dočakali možnost ponovnega udejstvovanja v tem priljubljenem športu. Pikado klub Strela je tako na začetku meseca v Baru Karma v Velenju organiziral turnir v pikadu, in sicer v kategoriji dvojic in posamezno. Turnirja se je udeležilo 21 tekmovalcev iz SAŠA regije.

Odlično pripravljenost je pokazal zmagovalec posamezno Samir Ibralič (PK Karmi), drugo mesto je osvojil Avdo Smajlovič (PK Karmi), tretje mesto pa Sašo

Zmagovalci posamezno

Kopše (PK Strela).

V dvojicah so bili najboljši: 1. Ibralič/Džakula (PK Karmi), 2. Medved/Sioćić (PK Strela), 3. Smajlovič/Olip (PK Karmi, PK Gobec).

Tekmovalci so bili navdušeni nad ponovnim tekmovalnim srečanjem, skupaj z organizatorjem pa si želijo, da bi jih bilo v prihodnje še več. 🔲

Medved Avgust

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

MODRO BELA KRONIKA

29. julija 2021

Zadnje neurje povzročilo precejšnjo škodo v občini Mislinja 18. julija je neurje z večjimi nalivi hudo prizadelo občino Mislinja, kjer materialna škoda znaša po prvih ocenah več kot dva milijona evrov. »Siloviti nalivi so poplavili številne ceste in objekte, podrtih je bilo tudi več dreves,« pove župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, ki si je na terenu pogledal razdejanje in poplavno škodo. »Najhuje je bilo na območju naselij Dovže, Razborca in Straže, kjer je reka Mislinja prestopila bregove. Škoda je ogromna, precej večja kot tista pred dvema letoma ob istem času,« spomni mislinjski župan.

Kje iskati vzrok? »Potrebna bo sanacija vodotokov. Opozoril bi tudi lastnike gozdov, da pazijo, da ne skladiščijo hlodovine ob

Modus operandi – pretkanost in predrznost

Na območju Mislinje je poplavilo številne ceste, polja in izpostavljene objekte.

strugah, ter kmete, da bale shranjujejo na primernem mestu.« Pri odpravljanju posledic pomagajo gasilci, komunalna služba in številni prostovoljci. V teh dneh pa na terenu, kjer so reke, hudourniški vodotoki in potoki povzročili razdejanje, pričakujejo tudi predstavnike ministrstva za okolje in prostor. 🔲

jš

Na Celjski cesti se Po trku na je hudo poškodoval parkirišču mlad motorist pobegnila Velenje, 21. julija – V sredo nekaj pred 18. uro se je na Celjski cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje telesno poškodoval 19-letni voznik motornega kolesa.

Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznika motornega kolesa, ki je trčil v osebni avto v času, ko je voznik zavijal desno.

Šoštanj, 23. julija – V petek zjutraj so policisti v Šoštanju obravnavali prometno nesrečo z manjšo gmotno škodo. Zaradi nepravilnega premika z vozilom jo je povzročila voznica, ki je trčila v parkiran avto, s kraja pa odpeljala. Policisti so jo izsledili in ji zaradi nepravilnega premika z vozilom in pobega izdali plačilni nalog.

Ukradel kosilnico

Zapeljala na nasprotno smerno vozišče Velenje, 24. julija – V soboto okoli 14. ure se je na Cesti talcev

Iz POLICISTOVE beležke Zasegli kolo z motorjem Šmartno ob Paki, 21. julija – V sredo dopoldan so policisti v Šmartnem ob Paki ustavili voznika kolesa z motorjem, ki ni imel vozniškega izpita. Kolo z motorjem so mu zasegli.

Sin se je znesel nad materjo Velenje, 22. julija – V četrtek popoldan se je v okolici Velenja sin znesel nad materjo. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo.

Neznanec ga je udaril v obraz Velenje, 23. julija – V petek popoldan je Operativno komunikacijski center Celje poklicala delavka trgovine Spar. Povedala je, da je k blagajni prišel moški in trdil, da je bil pretepen pred trgovino. Po pogovoru z njim se je izkazalo, da ga je neznanec udaril v obraz.

Za njim poizvedujejo.

Voda pritekla k spodnjemu sosedu Šoštanj, 23. julija – V petek zvečer je na Policijsko postajo poklical Šoštanjčan in povedal, da iz stanovanja nad njim teče voda in mu povzroča škodo. Policisti, ki so obiskali zgornjega soseda, so ugotovili, da je ta v kopalni kadi namakal oblačila, pri tem pa pustil, da je voda iz kadi tekla po tleh.

Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

V Hiši ga je udaril sostanovalec Velenje, 23. julija – V petek okoli 22. ure je policiste poklical varovanec Zavetišča Hiša in povedal, da ga je

v Velenju v trčenju dveh osebnih vozil, ki ga je povzročila voznica, ki je zapeljala na nasprotno smerno vozišče, lažje poškodovala sopotnica v vozilu oškodovanega voznika.

Ukradli so mu kolo Velenje, 26. julija – V ponedeljek je neznanec izpred stanovanjskega bloka v Velenju ukradel nezaklenjeno kolo znamke Lombardo srebrne barve, vredno 350 evrov.

Motoristu zdrsnilo na mokrem vozišču

bila udeležena dva motorista.

Prvemu je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zdrsnilo na mokrem vozišču in je padel. Posledično je padel še motorist, ki je vozil za njim in ga je poskušal obvoziti. Le ta se je pri padcu lažje poškodoval.

Ogenj poškodoval del kuhinje Šmartno ob Paki, 26. julija – V ponedeljek nekaj pred 15. uro je zagorelo v stanovanjski hiši na območju Šmartnega ob Paki.

Ogenj je poškodoval del kuhinje.

Tuja krivda za nastanek požara je izključena.

Mozirje, 26. julija – V ponedeljek okoli 18. ure se je na območju Ljubnega ob Savinji pripetila prometna nesreča, v kateri sta

Izgubljen telefon hranijo policisti

V Topolšici so pred dobrimi štirinajstimi dnevi našli mobilni aparat znamke Huawei vijolične barve v usnjenem ovitku na pregib. Če ga kdo pogreša, lahko pride ponj na Policijsko postajo Velenje. napadel in udaril sostanovalec. Policisti so ga zaradi kršitev javnega reda in miru oglobili.

Ni upošteval ukrepov varnostnikov Velenje, 24. julija – V soboto okoli 14. ure je varnostnik iz trgovine Interspar na Selu policiste obvestil, da ima v postopku osebo, ki ne upošteva ukrepov.

Varnostnika sta želela opraviti postopek, ker sta sumila, da je v trgovini izvršil tatvino. Policisti so izvedli prekrškovni postopek po Zakonu o zasebnem varovanju.

Pohodnika ugriznil pes

vsak dan

V prejšnji kolumni sem pisal o pretkanosti in predrznosti kriminalcev, ki izkoriščajo družbene in individualne okoliščine ter izvršujejo kazniva dejanja. Ne zgolj tatvin in vlomov, ampak tudi goljufije in druga kazniva dejanja premoženjske kriminalitete. Zato je modus operandi (način izvršitve kaznivega dejanja) dejansko pretkanost in predrznost. V preteklosti so storilci kaznivih dejanj delovali v kraju, kjer so živeli, ali tam, kamor so se odpravili zgolj zaradi storitve tatvine, vloma, ropa ali goljufije. Z razvojem računalniško-informacijske tehnologije pa so kriminalci dobili močno orodje za izvrševanje kaznivih dejanj celo na daljavo in pod močno krinko, kar preiskovalcem otežuje delo.

Policisti dokaj pogosto obravnavajo drzne tatvine. Marsikdaj preteče veliko časa, da oškodovanci ugotovijo, da so okradeni. Zaradi pretkanosti storilcev veliko oškodovancev niti ne pomisli na prijazne raziskovalce, serviserje, IT tehnike, izgubljene turiste … kakor se predstavljajo pretkani tatovi. Tako imajo policisti obilo težav z zbiranjem obvestil in dokazov. Prvič, ker oškodovanci živijo vsakodnevno življenje in s pospravljanjem uničijo uporabne sledi in dokaze.

Drugič pa zaradi časovne oddaljenosti dogodka, tako da se oškodovanci ne spomnijo opisa storilca ali storilcev, na podlagi katerega bi jih lahko identificirali in izsledili.

Kakšen je modus operandi (pre)drznih kriminalcev?

• Praviloma delujejo v skupinah, največkrat v dopoldanskem času, izberejo predvsem starejše ali nemočne žrtve, večinoma na osamljenih krajih ali krajih, kjer ni veliko ljudi.

• Vzpostavijo kontakt, vas zamotijo z različnimi izgovori (prosi za vodo, prosi za podpis pobude, prosi za prispevek, sprašuje za pot ali določeno osebo; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja ter da mora opraviti meritve in pridobiti podatke za nadaljnja dela …) in poskušajo vstopiti v notranjost vašega doma ali vas zvabiti iz njega.

• Vašo nepozornost ali odsotnost izkoristijo drugi tatovi.

Vstopijo v vaš dom, pregledajo notranjost ter ukradejo denar in vrednejše predmete. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki vas je zamotil, pa se vljudno poslovi in odide. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo.

Kaj po nasvetih policistov storiti, da ne postanete žrtev?

• Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113.

• Nenapovedane in neznane „obiskovalce“ imejte ves čas pod nadzorom.

• Pogovor opravite na varni razdalji, npr. skozi okno ali z balkona in jih nikar ne spuščajte v notranjost.

• Od oseb, ki se izdajajo za predstavnike podjetij, organizacij ali uradne osebe, zahtevajte na vpogled identifikacijsko izkaznico ali celo delovni nalog. Z usmeritvijo pozornosti na videz osebe (govor, urejenost, oblačila …), dokumentacijo, vozilo, s katerim se je oseba ali so se osebe pripeljale, lahko zaznate kakšno neskladnost.

• V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da doma niste sami.

• Na pojav takšnih oseb opozorite sosede, pokličite družinske člane ali policijo.

• Ko dom zapustite, tudi če »stopite samo za vogal«, hišo vedno zaklenite, ključ pa vzemite s sabo.

In če kljub previdnosti postanete žrtev?

• Takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113.

• Zapomnite si – do prihoda policistov si lahko tudi zapišete – podatke o tatovih (videz, govor, oblačila, značilnosti in posebnosti, znamka in barva vozila, reg. št., smer vožnje …).

• Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili v stiku.

Poleg (pre)drznih tatvin je še veliko drugih pretkanih in predrznih načinov storitve kaznivih dejanj. Od prošenj za prenos transakcij, loterijskih zmag, ugodnih nakupov računalniške in druge opreme, vozil, pa tudi izsiljevanja … Skratka, bodite previdni, ker je domišljija kriminalcev neomejena.

Adil Huselja varnostno ogledalo

POLICIJSKA kronika

Velenje, 22. julija – V četrtek je v Velenju, pri stadionu, neznanec vlomil v pomožni objekt in ukradel kosilnico Stihl, model 460TC, vredno okoli 1.000 evrov.

15

Velenje, 24. julija – V soboto proti večeru je pohodnika na območju Radojča napadel in ugriznil neznani pes. Utrpel je lažjo telesno poškodbo.

Nasilen zunajzakonski partner Velenje, 24. julija – V soboto popoldan so policisti posredovali zaradi nasilja v družini v Velenju. Zunajzakonski partner je ob prihodu domov partnerko najprej napadel z besedami, potem pa udaril. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Ker se je podobno dogajalo že prej, ga bodo tudi kazensko ovadili.

Med ribarjenjem ob tablico Šoštanj, 25. julija – Ribiču, ki je v nedeljo čez dan ribaril ob Šoštanjskem jezeru, je neznanec med tem z lahkega priklopnika za vleko čolna ukradel registrsko tablico. Za storilcem poizvedujejo.

🔲

Partnerja sta se sprla Velenje, 26. julija – V ponedeljek v poznih večernih urah je občanka policiste obvestila, da sta se s partnerjem sprla, ta pa jo je v prepiru prijel za roke in odrinil. Policisti so po zbranih obvestilih zaznali kršitev javnega reda in miru in bodo zoper kršitelja uvedli prekrškovni postopek.

Žaljivke zaradi pranja avtomobila Velenje, 26. julija – V ponedeljek zjutraj sta se na Prisojni ulici sprli sosedi.

Povod za to je bilo pranje avtomobila.

Tisti, ki je delila žaljivke, so policisti napisali plačilni nalog.

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED Četrtek, 29. julija

06.15 07.00 09.00 10.15

Kultura, Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča (II.), it. nad.

Tipično slovensko, Martin Krpan, izob.-dok. film 11.00 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

11.30 Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

12.00 Moje mnenje, 30 let Ustavnega sodišča RS 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad.

14.30 Slovenski utrinki 15.00 Mostovi - Hidak, Dolnjelendavski notar, odd. TV Lendava 15.50 Timi gre, risanka 16.00 Simon, risanka 16.05 Žanov svet, risanka 16.15 Tib in Tamtam, risanka 16.30 Mulčki, risanka 16.35 Zombi Lars, norv. nad., 34/3 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 18.10 Mandi, risanka 18.15 Objemi me, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.25 Ujet (I.), brit. nad.

21.10 Antična velemesta, Tikal, fran. dok. ser.

22.00 Vreme 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Bauhaus - nova doba, nem. nad.

23.55 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob.-zgod. odd.

00.20 Premagajmo covid 19 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02.50 Napovedujemo

03.25 Olimpijske igre, prenosi 03.25 Plavanje 05.40 Tenis 06.20 Košarka (M) - Slovenija : Japonska 08.30 Vaterpolo (M) - Hrvaška : Črna gora, vključitev 08.45 Kajak-kanu - slalom na divjih vodah 09.35 Tenis 12.50 Športna gimnastika - mnogoboj (Ž) 15.05 Košarka (M) - Španija : Argentina, vključitev 15.40 Odbojka (Ž) - ZDA : Turčija, vključitev 16.45 Olimpijske igre, posnetki 16.45 Sabljanje 17.15 Namizni tenis - finale (Ž) 18.00 Plavanje 19.30 Športna gimnastika - mnogoboj (Ž) 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Genialna prijateljica (I.): Otok, italijanska nadaljevanka, 6/8, ponovitev 23.00 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014. Big band Hrošči 23.30 Videotrak, Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 09.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 32.-33. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 8.-9. del 11.50 Vedno tvoja, 3. sez., 14. del 12.50 TV prodaja 13.05 Usodno vino, 1. sez., 57. del 14.00 Sanjski moški, 1. sez., 6. del 15.05 Ljubezen na vasi, 3. sez., 22. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Moja sladka jagoda, 1. sez., 10., 11. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 3. sez., 23. del 21.40 Vedno tvoja, 3. sez., 15. del 22.40 24UR zvečer 23.10 MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija 00.15 V mreži zločina, 1. sez., 6. del 01.05 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 21. del 01.55 24UR zvečer, ponovitev 02.25 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Aktualno: Mirko Krašovec, nekdanji ekonom Nadškofije Maribor, prekinil molk 11.15 2864. VTV magazin, reg. inf. odd.

11.45 Videospot dneva 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.45 Iz oddaje Dobro jutro 13.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Mojca in medvedek Jaka: Plešimo skupaj 18.45 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Šteger, Na kraju zapisano 6: Solovski, Rusija 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Planet polka: Alpski kvintet, ansambel Storžič (7) 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Šteger, Na kraju zapisano 6: Solovski, Rusija 21.10 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.35 Lepote sveta: Islandija, 3. del 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

Petek, 30. julija

06.15 07.00 09.00 10.15

Sobota, 31. julija

Kultura, Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad.

Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Benetke in Burano, kulinarično-popot. odd.

10.40 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob.-zgod. odd.

11.05 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

11.30 Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

12.15 Tipično slovensko: kozolci, dok. film 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad.

14.30 Prisluhnimo tišini, Tempo, ki ga narekuje okvara sluha, izob. odd.

15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.35 Timi gre, risanka 15.45 Simon, risanka 15.50 Šola za pošasti, risanka 16.00 Žanov svet, risanka 16.10 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij Najboljši kuhar, norveška otroška nad.

16.25 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

16.40 Infodrom, poletje 2021, Šport 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.25 Poletni pozdrav 21.20 Slovo od zelenice zgodba Francesca Tottija, it. nad.

22.05 Vreme 22.10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Adria blues, slovenski film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02.25 Napovedujemo

06.10 07.00 07.15 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00

03.25 03.25 04.55 07.00

03.25 Olimpijske igre, prenosi 03.25 Plavanje 04.15 Odbojka (Ž) - ZDA : Rusija 07.30 Jadranje - RS: X (Ž), regata za medalje 08.25 Jadranje - RS: X (M), regata za medalje 09.00 Strelstvo (Ž) - 3x40 09.40 Tenis - finale (Ž) 11.00 Nogomet (M) - četrtfinale 13.00 Atletika 15.00 Košarka (M) - ZDA : Češka, vključitev 15.55 Olimpijske igre, posnetki 15.55 Lokostrelstvo - finale (M) 16.15 Triatlon - mešane štafete 17.30 Ragbi 7 - finale (Ž) 18.00 Badminton (M) - dvojice, finale 19.00 Plavanje 20.10 Odbojka (Ž) - Kitajska : Italija 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Zvezdana: Manifesta(k)cija, ponovitev 22.50 Tabu in Simfonični orkester RTV Slovenija, koncert 00.40 Info kanal, Videotrak

Olimpijske igre, prenosi Plavanje, finale Tenis - polfinale (M) Kajak-kanu - slalom na divjih vodah, polfinale K1 (M) 08.15 Tenis - polfinale (M) 09.00 Kajak-kanu - slalom na divjih vodah, finale K1 (M) 09.55 Nogomet (Ž) - četrtfinale 11.10 Judo, finali 14.00 Namizni tenis, finale (M) 15.00 Rokomet (M) - Nemčija : Norveška, vključitev 16.15 Olimpijske igre, posnetki 16.15 Lokostrelstvo - finale (Ž) 16.30 Dirka z BMX-om 17.25 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje 17.50 Olimpijske igre, posnetki 17.50 Plavanje 19.00 Tenis - polfinale (M) 20.10 Kajak-kanu, slalom na divjih vodah 21.10 Veslanje 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Genialna prijateljica (I.), it. nad.

23.05 Psi lajajo v daljavi, kopr. dok. film 00.45 Videotrak, Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Mini Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.10 Kravica Liska, risanka 07.15 Solze v raju, 1. sez., 34. del 08.00 Vaše zdravje, naša skrb 08.15 Solze v raju, 1. sez., 35. del 09.20 Moja sladka jagoda, 1. sez., 10.-11. del 11.25 Vedno tvoja, 3. sez., 15. del 12.25 TV prodaja 12.40 Usodno vino, 1. sez., 58. del 13.35 Sanjski moški, 1. sez., 7. del 14.45 Ljubezen na vasi, 3. sez., 23. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Moja sladka jagoda, 1. sez., 12., 13. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 3. sez., 24. del 21.15 Vedno tvoja, 3. sez., 16. del 22.15 24UR zvečer 22.45 Eurojackpot 22.50 MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija 00.25 Bog, le kaj smo zagrešili?, fr. film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Robo TV 3 10.30 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.25 Iz oddaje Dobro jutro 13.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš: Ali so bobri tudi pri nas?

18.50 Spoznajmo jih .. Beremo skupaj: Ivo Stropnik, Drevo 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Azija, 2005 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop Corn: Unique, 2003 22.20 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik, Drevo 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Nočni program

29. julija 2021

Kultura, Odmevi Čebelice: Kje so doma dobri možje Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Nejko, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Z kot Zofka, odd. za predšolske otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Vojnik 10.30 Infodrom, poletje 2021, Šport 10.50 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 11.35 Koncerti za mlade, Kaj je koncert?, glasbeno-izob. ser. L. Bernsteina 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.10 Sledi, Janez Karlin (1922-2019), dok. odd.

15.05 Amsterdam, London, New York trije veličastni, fr. dok. ser.

16.00 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Spoznajmo Gruzijo, dok. odd.

18.00 Na sončni strani, dok. inf. odd.

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.20 Sto metrov, špansko-port. film 22.10 Poročila, Šport, Vreme 22.35 Dvojček, norveška nad.

23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.50 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik, Vreme 01.00 Napovedujemo

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.45 09.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids, risanka Male opice Mončiči, risanka Viking Viki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Peter Pan, risanka Heidi, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 71.-73. del 11.35 Delovna akcija 12.45 Vaše zdravje, naša skrb 13.00 MasterChef Slovenija 14.10 Vaše zdravje, naša skrb 14.25 Zadovoljna 14.55 Nasmeh zdravju 15.25 Dom in vrt 16.00 Ne čakaj na maj, slovenski film 18.00 Popolna preobrazba doma, 7. sez., ameriška serija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Dekliška noč, ameriški film 21.50 Odločilni glas, ameriški film 00.00 Družabnica, ameriški film 02.00 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Ali so bobri tudi pri nas?

09.45 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 10.45 Jutranji pogovori 1 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 25 let z ansamblom Štrk, 1. del 13.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Karol Chmel, Sramotilni steber 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Plešimo skupaj 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jakub Kornhauser, Kvasarna in Rdeči kvadrat 18.45 Dotiki gora: Majorka Tramuntana, 1. del 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Dragan Potočnik, Pesem za Sinin Džan 20.30 Dalmatinske klape v Stožicah, 2012, posnetek koncerta, 1. del 22.15 Popotniške razglednice: Azija, 2005 23.15 Mali koncert iz GŠ Velenje: simfonični orkester GŠ Velenje 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Nočni program

Nedelja, 1. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25

Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Zajček Belko, risanka Bratca, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

10.00 Sveta maša, prenos iz župnije sv.

Gregorja 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Vloga medijev 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd.

12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk, Sam iz Finske 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Poletni pozdrav 14.30 Čez planke, Ciper 15.30 Medvedi me imajo radi, niz. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Joker, kviz 18.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Ravena in San Marino, kulinarično-popot. odd.

18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.20 Midva, britanska nad.

21.10 Intervju, Jana Babšek 22.00 Poročila, Šport, Vreme 22.30 Proticepilna zarota, brit.-fran. dok. film 23.35 Operne arije: Basist Saša Čano (P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin) 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme 01.25 Napovedujemo

02.40 Olimpijske igre, prenosi 02.40 Atletika 03.25 Plavanje 04.50 Golf (M) 06.40 Košarka (M) - Argentina : Japonska 08.45 Jadranje - laser (M), regata za medalje 09.15 Rokomet (M) - Norveška : Francija 10.10 Košarka (M) - Španija : Slovenija 12.00 Atletika 14.55 Rokomet (M) - Danska : Švedska, vključitev 16.15 Olimpijske igre, posnetki 16.15 Badminton - finale (Ž) 17.15 Konjeništvo - vsestranska preizkušnja konja 18.00 BMX kolesarstvo prostega sloga 18.30 Skoki v vodo 19.00 Plavanje 20.00 Športna gimnastika - finali na posameznih orodjih 21.20 Žrebanje Lota 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Michael Bublé na BBC-ju, koncert 23.00 Zvezdana: Manifesta(k)cija 23.55 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 08.00 08.25 08.45 09.00 09.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, risanka Viking Viki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Heidi, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, risanka Betty v New Yorku, 1. sez., 74.-76. del 12.15 Pavza!

13.15 Vaše zdravje, naša skrb 13.30 MasterChef Slovenija 14.50 Vaše zdravje, naša skrb 15.05 Dekliška noč, ameriški film 17.00 Rock‘n‘Roll, slovenska komedija 18.00 Popolna preobrazba doma, 7. sez., ameriška serija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Nedokončano življenje, am. film 21.55 Cukrček, ameriški film 23.40 Ne čakaj na maj, slovenski film 01.35 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Ali so bobri tudi pri nas?

09.45 2864. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.15 Vrtnarski kotiček 10.25 Regionalne novice tega tedna 10.50 Aktualno: Mirko Krašovec, nekdanji ekonom Nadškofije Maribor, prekinil molk 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.20 Jutranji pogovori 1 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 25 let z ansamblom Štrk, 2. del 15.40 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Robo TV 29 18.15 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Šteger, Na kraju zapisano 6: Solovski, Rusija 18.45 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Planet polka: Alpski kvintet, ansambel Storžič (7) 21.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik, Drevo 21.05 Jutranji pogovori 2 22.35 Mali koncert iz GŠ Velenje: Poletna šola saksofona 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

Ponedeljek, 2. avgusta

06.30 07.00 09.00 10.20 11.10 11.35 12.00 13.00 13.30

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad.

Obzorja duha, Vloga medijev Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Intervju, Jana Babšek Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), am nad.

14.30 Rojaki, odd. o zamejcih 15.10 Dober dan, Koroška 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Žanov svet, risanka 16.20 Nejko, risanka 16.25 Kozmo (III.), belgijska nan.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Sledi: Blaž Kocen - oče šolskega atlasa, dok. odd.

17.55 Pujsa Pepa, risanka 18.00 Simon, risanka 18.05 Nejko, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.25 Tednik 21.15 Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nad.

22.00 Vreme 22.10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.00 Wisting, koprodukcijska nad.

23.50 Glasbeni večer: 20. Festival Slowind, L. Lebič, U. Pompe, N. Šenk 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02.15 Napovedujemo

03.15 Olimpijske igre, prenosi 03.15 Atletika 04.55 Odbojka (Ž) - ZDA : Italija, vključitev 06.00 Vaterpolo (M) - Madžarska : Italija 07.00 Odbojka na mivki 07.40 Jadranje (M) - razred 49 08.55 Badminton - dvojice (Ž), finale 09.30 Streljanje 10.00 Športna gimnastika - finali na posameznih orodjih 12.15 Atletika 15.00 Badminton - finale (M) 16.15 Olimpijske igre, posnetki 16.15 Konjeništvo - vsestranska preizkušnja konja 16.45 Dirkališčno kolesarstvo - ekipni sprint (Ž) 17.30 Rokoborba, finale (M) 18.00 Nogomet - polfinale (Ž) 19.10 Atletika 20.15 Rokomet (Ž) - Nizozemska : Črna gora 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Genialna prijateljica (I.), it. nad.

23.00 Circom Regional: Več kot življenje, koprodukcijska dokumentarna oddaja 23.50 Impromptu, kratki igrani film 00.10 Info kanal 01.05 Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.20 07.35 07.50 08.35 09.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 36.-37. del Solze v raju, 1. sez., 37. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 12.-13. del 11.40 Vedno tvoja, 3. sez., 16. del 12.45 TV prodaja 13.00 Usodno vino, 1. sez., 59. del 14.05 Sanjski moški, 1. sez., 8. del 15.05 Ljubezen na vasi, 3. sez., 24. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Moja sladka jagoda, 1. sez., 14.-15. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Gorski zdravnik, 14. sez., 5. del 21.50 24UR zvečer 22.20 MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija 23.20 V mreži zločina, 1. sez., 7. del 00.15 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 22. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.35 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2864. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Alfi in Slovenci v Ameriki 19.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, pred. Državnega sveta RS 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Kratek koncert, Klape v Stožicah: klapa Kampanel 21.15 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 21.20 Izbrano iz arhiva: Informativni program 5 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Torek, 3. avgusta

06.25 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Prišla je sreča ( II.), it. nad.

10.20 Pisave, Portret Franceta Balantiča 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nad.

11.30 Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

12.00 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad.

14.30 Duhovni utrip 15.00 Potepanja - Barangolasok, Predalpski svet in Sombotel 15.40 Timi gre, risanka 15.50 Simon, risanka 15.55 Šola za pošasti, risanka 16.00 Pujsa Pepa, risanka 16.05 Žanov svet, risanka 16.15 Nejko, risanka 16.25 Kozmo (III.), belg. nan.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Free spirits - Samosvoji, Simon, Nazrul, Francisco, dok. odd.

17.55 Tib in Tamtam, risanka 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.25 Ločitve (I.), britanska nad.

21.20 Balkan v plamenih, Razpad države, nemška dok. ser.

22.15 Vreme 22.20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Spomini, Magda Lovec, dok. odd.

00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02.25 Napovedujemo

02.20 Olimpijske igre, prenosi 02.20 Rokomet 04.00 Košarka (M), četrtfinale 04.50 Hokej (M), polfinale 06.00 Odbojka (M), četrtfinale 08.30 Jadranje - razred nacra, regata za medalje 09.00 Skoki v vodo 09.15 Namizni tenis - ekipno (M), četrtfinale 10.00 Športna gimnastika - finali na posameznih orodjih 12.15 Atletika 15.00 Odbojka (M), četrtfinale 16.45 Olimpijske igre, posnetki 16.45 Rokomet - četrtfinala 18.15 Nogomet - polfinale (M) 20.00 Košarka (M) - četrtfinala 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Ku'damm 56, nemška nad., 1/6 22.50 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.25 Olimpijske igre, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.50 08.15 08.30 10.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Moj mali poni, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 38.-39. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 14.-15. del 12.15 Usodno vino, 1. sez., 60. del 13.10 TV prodaja 13.25 Sanjski moški, 1. sez., 9. del 14.40 Gorski zdravnik, 14. sez., 5. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Moja sladka jagoda, 1. sez., 16.-17. del 18.45 Moja Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 3. sez., 25. del 21.15 Vedno tvoja, 3. sez., 17. del 22.15 24UR zvečer 22.45 MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija 23.50 V mreži zločina, 1. sez., 8. del 00.45 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 23. del 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, pred. Državnega sveta RS 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 5 18.45 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2865. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Majorka Tramuntana, 2. del 20.50 Dalmatinske klape v Stožicah, 2012, posnetek koncerta, 1. del 22.35 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Nočni program

Sreda, 4. avgusta

06.25 07.00 09.00 10.15

Kultura, Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), it. nad.

Free spirits - Samosvoji, Simon, Nazrul, Francisco, dok. odd.

11.05 Moji, tvoji, najini, družinska nad.

11.30 Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

12.00 Dosje, Igra - pred obzidjem Evrope 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad.

14.30 Obrazi naših rojakov: Jera Jagodic, Susanne Weitlaner 15.00 Rojaki, odd. o zamejcih 15.15 Pod drobnogledom - Nagyito alatt / Obletnice v letu 2021 15.50 Timi gre, risanka 16.00 Simon, risanka 16.05 Šola za pošasti, risanka, 16.10 Žanov svet, risanka 16.20 Pujsa Pepa, risanka 16.30 Mulčki, risanka 16.35 Zombi Lars, norv. nad., 35/3 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Tipično slovensko, Harmonika, izobraževalno-dok. film 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Valentin Vodnik: Pesme za pokušino 18.05 Kalimero, risanka 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.25 Film tedna: Večji svet, francoskobelgijski film 22.00 Vreme 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Profil, Radko Polič Rac 23.40 Tipično slovensko, Harmonika, izobraževalno-dok. film 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik 01.45 Vreme 01.50 Napovedujemo

02.00 Olimpijske igre, prenosi 15.55 Olimpijske igre, posnetki 15.55 Umetnostno plavanje 16.25 Dviganje uteži (M) 16.55 Bejzbol 17.40 Konjeništvo 18.10 Rolkanje (Ž) 18.40 Igra z žogo 20.15 Plezanje 21.20 Žrebanje Lota 21.30 Olimpijski dnevnik, ponovitev 22.00 Ku'damm 56, nemška nad., 2/6 22.50 Trenutek reke, dok. film 23.55 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.15 07.25 07.50 08.05 09.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Moj mali poni, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 40.-41. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 16.-17. del 11.55 Vedno tvoja, 3. sez., 17. del 13.00 TV prodaja 13.15 Usodno vino, 1. sez., 61. del 14.10 Sanjski moški, 1. sez., 10. del 15.15 Ljubezen na vasi, 3. sez., 25. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Moja sladka jagoda, 1. sez., 18.-19. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 4. sez., 1. del 21.25 Vedno tvoja, 3. sez., 18. del 22.25 24UR zvečer 22.55 MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija 23.55 V mreži zločina, 1. sez., 9. del 00.50 Hiša iz kart, 6. sez., 1. del 01.50 24UR zvečer, ponovitev 02.20 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2865. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Iz oddaje Dobro jutro 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Robo TV 1 18.15 Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri slikarju Milanu Jenku 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop Corn: Zablujena generacija, 2003 22.20 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Nočni program

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

UTRIP

29. julija 2021

Od ponedeljka že plačljivo parkiranje na Velenjski plaži

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Kot aktivno ognjeno znamenje premorete precejšnjo količino živčne energije, ki bo morda v naslednjem tednu ob neugodni situaciji na delovnem mestu izbruhnila na plano. Izogibajte se stresnih okoliščin in ljudi, ki ne vplivajo dobro na vas. Pazite se sodelavca, ki vas bo želel očrniti pred nadrejenimi in si prilastiti zasluge za vaše delo. Postavite se zase in mu dajte jasno vedeti, da takšnega obnašanja ne boste tolerirali. Popazite na psihično zdravje, saj boste zaradi nastale situacije razdraženi in živčni. Vzemite si nekaj časa samo zase. Včasih pomaga že, če vsaj za en dan odidete od doma. Poskusite.

V juliju in avgustu na rumeni progi ob sobotah in nedeljah čas vožnje Lokalca podaljšali do večera Velenje – Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so na junijski seji potrdili plačljivo parkiranje na območju nove cone Vista na Velenjski plaži. Parkiranje bo plačljivo od ponedeljka, 2. avgusta, do konca septembra, so sporočili z Mestne občine Velenje, za invalide in motoriste pa bo pred rampo urejeno brezplačno parkiranje. Sredstva, zbrana s pobiranjem parkirnine, bodo namenili za urejanje in nadgradnjo Velenjske plaže ter nadaljnji razvoj te turistične destinacije.

Parkiranje znotraj cone Vista bo časovno omejeno od 1. maja do 30. septembra za vse dni v tednu med 8. in 22. uro. Parkiranje do 60 minut bo brezplačno,

vsaka začeta ura parkiranja (do največ 5 ur) bo stala 1 evro. Cena dnevne karte bo 5 evrov. Nakup večdnevne karte ne bo možen.

❱

Parkiranje do 60 minut bo brezplačno, brezplačno pa bo tudi parkiranje za invalide in motoriste.

Mestna občina Velenje občanke in občane nagovarja, naj se do Velenjske plaže odpravijo tudi drugače – se sprehodijo, odpravijo z lastnim kolesom, s kolesom

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Končno boste vstopili v obdobje mirnega partnerskega življenja. Spoznali boste, da prepiri, ki jih po navadi povzročijo malenkosti, v vajin odnos ne prinašajo ničesar dobrega. Pripravljeni se boste ustaliti. Razumevajoči boste tudi do tistih partnerjevih lastnosti, ki so vas v preteklosti spravljale ob živce. S sočutnostjo boste presenetili svojega partnerja, ki je sicer vajen vaše neposredne narave. Sproščeno boste uživali v njegovi družbi in spoznavali dobre plati dajanja in prejemanja. Pogovarjala se bosta tudi o grajenju skupne prihodnosti, morda bosta razmišljala celo o naraščaju.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Domačini na jezero lahko pridejo tudi z brezplačnim Lokalcem ali Bicy-jem

Bicy ali pa uporabijo brezplačni avtobus Lokalc. V teh dneh so za uporabnike sistema Bicy vzpostavili tudi novo postajo na Velenjski plaži. Občani Velenja in Šoštanja pa imajo tudi možnost uporabe brezplačnega avtobusnega prevoza Lokalc. V Velenju so v juliju

in avgustu na rumeni progi ob sobotah in nedeljah čas vožnje Lokalca podaljšali do večera. Zadnji Lokalc izpred postajališča pri Restavraciji Jezero proti mestu odpelje ob 19.28. 🔲

mkp

Skozi tančice ženskega pogleda

Gola Rojstvo. Gola koža. Nežna, mehka, dišeča. Duša nedotaknjena.

Um brez sledi prihajajočega življenja. Brez sramu. Brez predsodkov. Brez pričakovanj. Potreba po pripadnosti, toplini, dotiku, hrani, udobju. Jok prekine zadovoljstvo ob ljubečem objemu in poljubu. Dovolj je. Ne potrebuje nič drugega. Ne sodi ne sebe ne drugega. Hvaležnost izkaže ob vsakem trenutku, ko je prepoznana njegova potreba.

Gola koža, ko odraste, se skriva, prekriva, sramuje. Biti gol ni skladno z načinom življenja, ki ga živimo. Golota je stvar zgolj higiene in spolnosti. Biti gol zaradi želje po občutku svobode se izraža samo še na področjih, kjer je to dovoljeno, ali pa v intimi lastnega doma in posesti.

Odrasla gola koža nosi sledi življenja, sledi vzgoje, vzorcev, prepričanj. Zdaj pričakuje, sodi, se sramuje. Morda se skriva in sovraži svojo goloto. Morda jo obožuje in časti, a redko. Hvaležnost je

17

V družinsko življenje boste poskušali vnesti več reda in discipline, vendar pa vam to ne bo preveč uspevalo. V preteklosti svojim otrokom niste znali postaviti pravih meja, kar se pozna pri njihovem včasih nesramnem in neodgovornem obnašanju. Redni družinski dogovori bodo morali postati nujni, s partnerjem pa bosta morala poskrbeti, da se jih bodo otroci tudi držali. Vsi se boste morali prilagoditi na nov hišni red in vztrajati pri svojih odločitvah. Med vikendom se odpravite skupaj na izlet, kjer se boste lahko bolj povezali tudi ob sproščenem druženju. Ostanite mirni, četudi vas ne bodo ubogali.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Manj boste obremenjeni z denarjem in hitrim zaslužkom. Nekoliko boste umirili svoje ambicije in se bolj zavedali dolgoročnih naložb. Ugotovili boste, da ste že sedaj precej uspešni in da imate še veliko časa za napredovanja. Nekaj denarja boste vložili v nova izobraževanja, ki vam bodo v prihodnosti prinesla boljše priložnosti in možnost za večji ali dodatni zaslužek. Za nove službene pogovore in priložnosti bo pravi čas v jesenskih in zimskih mesecih, sedaj pa poskušajte brezskrbno uživati v preostanku poletja. Privoščite si vsaj kakšen krajši dopust, kjer boste lahko napolnili baterije in se sprostili.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

prikrita z nenehnimi pričakovanji, zahtevami do sebe ali okolja.

Gola koža ni več svobodna.

Danes metaforično gola stojim pred tabo, ja, nisem svobodna, moja gola koža je prekrita z brazgotinami življenja. Moja gola koža molči pred iskrenostjo, je izčrpana, ranjena, od sebe pričakuje ogromno, a si ne prizna vsakodnevnih dosežkov. Pada pod iluzorno idejo o popolnosti, izgublja se, ne zmore, joče. Ne razume, zakaj zmore drugim dati vrednost, v njih videti, kar tudi sami ne, a pri sebi je njen vid zamegljen.

Danes nagovarjam svojo golo kožo, naj se spomni, kako se je počutila, ko je prvič doživela stik s tem svetom. Kako je bila popolna in sveta. Kako je cenila drobne poljube in iskrene objeme. Kako do sebe ni imela zahtev, ampak je samo bila.

Danes te nagovarjam, objemi svojo golo kožo in ji daj vrednost.

Danes se objemi in se objemaj tako dolgo, dokler iskreno ne začutiš, da je tvoje telo enakovredno telesu drugega. Da enako hrepeni po ljubezni do samega sebe, do spoštovanja in hvaležnosti, da je.

Zapri oči in samo bodi. S hvaležnostjo se opomni, da si največ, kar lahko imaš. Sebe. Življenje. Vse ostalo je točno tako, kot mora biti. 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Morda se boste popolnoma nepričakovano zagledali v neko osebo, kar vam bo spodneslo tla pod nogami. Njeno odkrito spogledovanje vam bo še kako prijalo in sanjarili boste o skupnih intimnih trenutkih. Če ste samski, se prepustite toku dogajanja in se pripravite na romantično avanturo. Če pa ste v partnerski zvezi, se raje brzdajte in se še pravočasno umaknite. Po vsej verjetnosti si vaša nova simpatija ne želi resne zveze, zato dobro premislite, če ste zaradi nje pripravljeni končati sedanje partnersko razmerje. Raje se posvetite dolgoletnemu partnerju in poskušajte zopet obuditi strast v vajinem razmerju.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Zaradi nekih novih okoliščin se bodo močno spremenili družinski odnosi.

Morda boste zaradi selitve začeli pogrešati bližino vaših bližnjih ali pa vam bo selitev predstavljala osvoboditev izpod omejujočega družinskega okolja. V nobenem primeru ne dovolite, da bi kdo od vaših sorodnikov lahko pretirano vplival na vaše odločitve ali celo čustveno manipuliral z vami. Sledite svojim željam in si ustvarite življenje tako, da boste sebe dali na prvo mesto. Vaše življenje je samo vaše in vso pravico se imate sami odločati o pomembnih odločitvah svoje življenjske poti. Zdravje vam bo ponagajalo, vročine ne boste več dobro prenašali.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Če ste v partnerstvu, ki vas že daljši čas ne zadovoljuje več, bo v prihodnjem tednu pravi čas za resne pogovore. Nehajte se izmikati in pometati težave pod preprogo, saj s tem ne boste čisto nič rešili. Če boste zavlačevali z razčiščevanjem nastalih problemov, se bo vajin odnos le še poslabšal, možno pa je, da se bo v zelo kratkem času tudi končal. K razreševanju položaja poskusite pristopiti mirno in preudarno. Morda bosta s partnerjem še lahko našla skupne rešitve in ponovno vzpostavila ravnovesje v vajini zvezi. Čas pa bo pokazal, ali bo vaše razmerje obstalo ali ne. Na to bodo vplivale tudi poslovne odločitve, saj boste želeli imeti zadnjo besedo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

od 30. julija do 5. avgusta • 31. julija 1893 je bil v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik. Vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike. Objavil je 10 knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika; • v noči na 31. julij 1944 je del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj. Ta napad je bil povezan z veliko ofenzivo enot 4. operativne cone NOV in POS in naj bi nase vezal sovražnikove sile, ki so bile v Šoštanju; • 31. julija 1956 so Velenjčani začeli s prostovoljnim delom urejati pomožno športno igrišče, igrišča za odbojko, košarko in mali nogomet nad stadionom Ob jezeru, otroško igrišče v Novem Velenju ter naselje Jezero in poti okoli takratnega velenjskega Turističnega jezera; • 1. avgusta 1969 so svečano odprli novo

cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto – vasi« narejena z udarniškim delom; • v dneh od 1. do 10. avgusta leta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energija. Na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav; • v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano;

Majda Kurnik (Arhiv Muzeja Velenje)

• 2. avgusta 1917 se je v Šoštanju rodil Božo Mravljak (part. i. Bombi), udeleženec NOB, ki se je po začetku španske državljanske vojne leta 1936 pridružil mednarodnim brigadam v boju proti fašizmu. Nemci so ga ustrelili kot talca 3. aprila leta 1942 v Mariboru; • 2. avgusta 1920 se je v Škalah pri Velenju rodila slovenska akademska slikarka Majda Kurnik. Leta 1949 je končala likovno akademijo v Beogradu, kjer je

imela leta 1953 tudi prvo samostojno razstavo. Umrla je 28. maja 1967 v Beogradu, pokopana pa je v Podkraju pri Velenju; • 2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. marca 1925 v Šoštanju). Šele po smrti je postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse; • 3. avgusta 1944 se je v Šentjurju pri Celju rodil gledališki ustvarjalec in član Gledališča Velenje Karli Čretnik; • 3. avgusta 1966 se je rodil šaleški pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor številnih pesniških zbirk in drugih leposlovnih del; • 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl: • avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča; • 5. avgusta 2019 je umrla pedagoginja in ravnateljica Marija Žužek, (roj. Letonje).

Obiskovala je OŠ Šmartno ob Paki in nižjo gimnazijo Žalec. V letih 1959–1974 je bila šolska pedagoginja na OŠ Gustava Šiliha, med 1974 in 1977 pomočnica direktorja za pedagoške zadeve na VIZ Velenje, med 1977 in 1989 pa ravnateljica na OŠ Livada. Rojena je bila 27. julija 1935 v Paški vasi. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Čeprav si v službi želite predvsem mirno delovno okolje, se vam ta želja za zdaj žal ne bo uresničila. Zaradi novih zahtev in pričakovanj vaših nadrejenih boste preobremenjeni in raztreseni. Sanjarili boste o sproščujočih počitnicah in se boste težko osredotočili na delo, ki vas v resnici sploh ne veseli. Okoliščine se bodo umirile šele, ko boste sprejeli neizogibno odločitev, povezano z novim delovnim mestom ali odhodom iz podjetja. Sprememba bo dobro vplivala na vas in na vaše družinske člane, zato jo sprejmite z odprtimi rokami. Tudi če boste sprejeli slabše plačano službo, je najbolj pomembno, da vas delo, ki ga opravljate, veseli.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Če ste mlajši, se poskusite izogniti konfliktu z enim izmed staršev ali starih staršev. S svojo trmo grenite življenje vsem pod vašo družinsko streho, še najbolj pa sebi. Ko boste to tudi sami spoznali, se boste začeli drugače obnašati in boste postali bolj razumevajoči do ostalih družinskih članov.

Zaželeli si boste tudi spremembe na področju zdravja in počutja. Veliko boste pripravljeni storiti zase, zato boste poskrbeli za aktivnejši vsakdanjik. Če vam bo začelo primanjkovati motivacije, si omislite osebnega trenerja. Včasih pomaga tudi, če se takšnih zadev lotite v dvoje. Morda pa bo partner za to, da se vam pridruži.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Za vami je precej stresno obdobje, ki se pozna tudi na padcu vašega imunskega sistema. Pričakujete lahko nekaj nadležnih prehladov ali želodčnih težav. Za krepitev organizma poskrbite z rednim jemanjem vitaminov in mineralov, ki vas bodo obvarovali pred hujšimi zdravstvenimi tegobami. Ker boste zaradi zahtev in pritiskov na delovnem mestu precej napeti, si privoščite sproščujoče večere. Izogibajte se prenaporni vadbi in se raje odpravite na kakšen daljši sprehod. Če imate hišnega ljubljenčka, vam bo ta zelo pomagal pri ohranjanju dobre kondicije in tudi notranjega miru. Če ga nimate, razmislite, morda je čas, da se odločite zanj.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Na delovnem mestu boste morali veliko sodelovati z drugimi, kar pa ne bo vedno lahko. Poskusite se čim manj obremenjevati z negativnimi in škodoželjnimi ljudmi. Mirno opravite svoj del obveznosti, zavedajte se lastne vrednosti in ne nasedajte zlobnim jezikom. Če se boste potrudili in izkazali, bodo to opazili vaši nadrejeni, ki vas bodo tudi nagradili. Morda boste kmalu dobili priložnost za zamenjavo položaja ali delovnega mesta. Če se boste znašli in unovčili svoja znanja, imate veliko možnosti tudi za dodaten poletni zaslužek, ki vam bo prišel še kako prav.

Večjo naložbo prestavite v prihodnost, jeseni jo bo težko izpeljati.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Na finančnem področju boste končno imeli koristi od preteklih prihrankov.

Brezskrbno si boste lahko privoščili nekaj materialnih dobrin, ki si jih že nekaj časa iskreno želite. Pazite le, da ne boste preveč zapravili za stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Še vedno morate z denarjem ravnati preudarno, sicer se vam zna zgoditi, da boste zelo hitro porabili vse prigarane prihranke ali pa se boste znašli v dolgovih. Bodite zmerni in uživajte tudi v hobijih in stvareh, za katere vam sploh ni treba zapravljati denarja. Na prvem mestu bo branje dobrih knjig, na drugem hobiji, pri katerih boste uporabljali svojo kreativnost, na tretjem bo rekreacija. Ta vam bo močno koristila.

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Beli zajec

RADIO VELENJE

KolesarSki center BELI ZAJEC Prihova 56, Nazarje, 05 925 11 46

www.autenthicbiking.com

AVTENTIČNO KOLESARJENJE PO SAVINJSKI DOLINI Zelene Zgodbe Zelene Doline VODENE KOLESARSKE TURE: 6 tematsko obarvanih tur za vse okuse in starosti 24 URNO DOŽIVETJE: e-kolesarska tura po vaši izbiri, avtentično kulinarično doživetje, nočitev v apartmajih Beli zajec E-KOLESA IN OPREMA: za vse kolesarske ture se uporabljajo najboljša polno vzmetena električna kolesa z vso dodatno opremo, čelada, rokavice,….

Kontakt in rezervacije: 041 865 598 Bojan, 031 349 194 Jan Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »BELI ZAJEC«, najkasneje do ponedeljka, 9. avgusta. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Izžrebali bomo tri privlačne nagrade!

Nagrajenci nagradne križanke »Optika Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas 15. julija 2021, so: • Marica Svetko, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje • Jožica Muren, Tovarniška pot 2c, 3325 Šoštanj • Polona Drofelnik, Gorenje 11, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: SONČNA OČALA.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. do 25. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Windows 11 ne omogoča vrnitve na Windows 10 Poskusno različico operacijskega sistema Windows 11 lahko že nekaj časa prenesete na računalnik, na katerem imate nameščen operacijski sistem Windows 10. Za to zadošča, da kliknete na ikono »Windows« na tipkovnici, vpišete »Windows Insider Program«, kliknete na gumb »Get Started« in sledite navodilom. Potrebujete tudi Microsoftov uporabniški račun.

Novi operacijski sistem Windows 11 je na voljo v okviru razvojnega kanala (Dev Channel). Trenutno je na voljo različica »Windows 11 Insider Preview 10.0.22000.51 (co_release)«. Čeprav uporabnikom novost prinaša številne prednosti, mnogi niso preveč navdušeni nad novim grafičnim vmesnikom. Ta se namreč precej razlikuje od tistega, ki so ga vajeni pri starejšem sistemu Windows 10. Na njihovo žalost pa se bodo morali sprijazniti z njim. Pri podjetju Microsoft so namreč naznanili, da prehod na starejši grafični vmesnik oziroma meni operacijskega sistema Windows 10 ne bo mogoč. Druga možnost je seveda, da obdržimo operacijski sistem Windows 10. Tega bo podjetje Microsoft podpiralo še kar nekaj časa. Če trenutno poganjate operacijski sistem Windows 10, a želite brezplačno namestiti novi operacijski sistem, pa boste morali na novi Windows 11 še nekoliko počakati. Brezplačna nadgradnja letos še ne bo na voljo.

Lastniki obstoječih operacijskih sistemov bodo novi brezplačni Windows 11 prejeli šele v prvi polovici naslednjega leta. Če pa se boste odločili za nakup novega računalniškega sistema, boste Windows 11 lahko uporabljali še pred koncem letošnjega leta. Ta bo namreč sprva ekskluzivno na voljo 🔲 zgolj za proizvajalce že sestavljenih računalnikov.

29. julija 2021

24 ur ČETRTEK, 29. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti – V Šaleški dolini slabši odziv na program Dora - naša gostja bo vodja programa DORA mag. Kristijana Hertl, dr. med; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 30. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 31. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor (Z nami bo Univerza za tretje življenjsko obdobje); 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA v zunanjem zraku

V tednu od 19. do 25. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji v Šoštanj-Aškerčeva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

MAKSIMALNE VREDNOSTI OZONA v dneh od 19. do 25. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

TOREK, 3. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; (naš gost bo florist Simon Ogrizek – predsednik svetovnega cvetličarskega združenja) 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 4. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš ­čas, 29. 7. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

29. julija 2021

CITY CENTER Celje

KONC LORENZUTTI PERLMITTER DAVID: NATAŠA: Beseda, ki Negovani možgani od – Odrasli je nimam od – Odrasli 821.163.6 – Slov. družbeni roman

Vir: Povzeto po: https://www.miszalozba. com/knjige/beseda-ki-je-nimam

Nataša Konc Lorenzutti piše tako za otroke in mladino kot tudi za odrasle. Tokrat se nam predstavlja z romanom Beseda, ki je nimam, v katerem spretno prepleta preteklost in sedanjost. Roman temelji na skupku resničnih zgodb, ki so pregnetene v eno samo. Gre za roman, za katerim se skrivajo ure in ure trdega raziskovalnega dela, raziskav na terenu, intervjujev in študija.

Protagonistka romana je mlado dekle, ki jo začne po nonini smrti vznemirjati družinska zgodovina. Njena babica in njen brat sta namreč med vojno ostala brez obeh staršev, predvsem pa je usodnega dne, ko so nacisti ločili mame in otroke, izginila njuna mlajša sestra, takrat še dojenčica. Nikomur ni uspelo odkriti, kaj se je z njo dogajalo, ali je sploh še živa, in to breme si na svoja ramena naloži Sonja. Med raziskovanjem usode t. i. ukradenih otrok se sooči s številnimi vojnimi grozotami, sledi pa jo pripeljejo do različnih ljudi, tudi drugih ukradenih otrok, ki ji pomagajo rešiti uganko preteklosti s svojim spominom in s pričevanji.

Ob zgodbah ukradenih otrok se v romanu odvija tudi Sonjina osebna zgodba, dekle namreč zapušča srednjo šolo in se podaja v svet odraslosti.

613 – Higiena

Vir: https://www.bukla.si/umco/negovani-mozgani.html Knjiga Negovani možgani prinaša pregled sodobnih tegob, s katerimi se soočajo človeški možgani, oblikovani v več sto tisoč letih popolnoma drugačnih življenjskih okoliščin, kot je današnji čas. Dandanes beležimo vse večjo izpostavljenost spletnim tehnologijam in zaslonom vseh vrst, ki utrujajo in obremenjujejo naše možgane ter jih potiskajo v stalno hlepenje po takojšnih nagradah, razburjamo se zaradi nenehnih slabih novic, ki naše telo potiskajo v stalni stres, ter doživljamo zasvojenost s predelano hrano, ki povečuje vnetja v našem telesu in škodljivo vpliva na naše možgane, kar vodi v tesnobnost in vse večjo odsotnost empatije. Vse to se je v času pandemije samo še povečalo. Kako zaustaviti

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

Četrtek, 29. 7.

17.00 Velenjska plaža, travnik pod kampom En plein air »Moje jezero«, delavnica slikanja na prostem za odrasle Galerije Velenje 20.00 Velenjska plaža Beri z nami na Velenjski plaži, bralni klepet Knjižnice Velenje

Petek, 30. 7.

19.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Neki dolgega: Stand up večer Aleš Novak, Rok Škrlep, Sašo Stare (eMCe plac v sodelovanju s ŠŠK) 20.30 Pri Domu kulture Velenje Leonart, akustični koncert (PKP)

Sobota, 31. 7.

07.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 13.00-02.00 Letni kino ob Škalskem jezeru

CORPUS CHRISTI Boże Ciało Drama, 116 min (Poljska, Francija) Režija: Jan Komasa Igrajo: Bartosz Bielenia, Eliza Rycembel, Aleksandra Konieczna, Tomasz Ziętek Petek, 30. 7., ob 20. uri PROJEKCIJA V OKVIRU FILMSKEGA TEDNA EVROPE (brezplačno)

in preobrniti ta strupeni cikel? Avtorja, prvi je priznani nevrolog z dolgoletnimi izkušnjami, drugi pa mladi specialist interne medicine, v knjigi ponudita izhodišča za boljše negovanje naših možganov v prihodnosti. Zmanjšana izpostavljenost tehnologijam, več časa, preživetega v naravi, kakovostnejše spanje, bolj zdrava hrana, čas za meditacijo in redno telesno vadbo so elementi, ki jih podrobno analizirata. Njihovo razumno vključevanje v vsakdanje življenje vas popelje na pot bolj zdravega, polnega in zadovoljnega bivanja, ob katerem bodo 🔲 dobro delovali tudi vaši možgani.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

VELENJE

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 31. 7. in nedeljo, 1. 8.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06, Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki, Šmartno bo Paki 80. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času).

Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

KRIŽARJENJE SKOZI DŽUNGLO Jungle Cruise Pustolovska akcijska komedija, 127 min (ZDA) Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Dwayne Johnson, Emily Blunt, Jesse Plemons, Veronica Falcón, Paul Giamatti, Édgar Ramírez, Jack

Festival nasedlega kita 09.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje O psičku in muci, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje (Sobotne lutkarije)

Nedelja, 1. 8.

09.00 Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Svet je živalski vrt, ustvarjalnica in ogled Pikine vile 11.00 Središče Šentilja, Arnače 2 Degustacija lokalnih zgodb: (Ne) znani Šentilj pri Velenju

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILA AVTO Chevrolet Kalos 1,4 16 V premium, lepo ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Gsm: 051 250 143.

RAZNO STEBRI »drejani« za ograjo stopnišča, STRUŽNICO za les, POMIVALNO

ŠOŠTANJ Ponedeljek, 2. 8.

12.00 Knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 18.00 Muzej usnjarstva Predavanje Renesansa uma - Moč izgovorjene besede

Torek, 3. 8.

7.30 Ribiška koča ob šoštanjskem jezeru Jutranja telovadba, kratek kontemplacijski sprehod ob jezeru, čarobno prebujanje z aromatičnim čajem; v sodelovanju z Borisom Ciglar, s.p.

Torek, 3. 8.

Sreda, 4. 8.

09.00 Grilova domačija, Lipje 29 Degustacija lokalnih zgodb: Postani zeliščar za en dopoldan

7.30

Whitehall, Andy Nyman, Raphael Alejandro, Dani Rovira, Annika Pampel, Ilana Guralnik, Mark Ashworth Sobota, 31. 7., ob 20. uri

Režija: Agnieszka Holland Igrajo: Ivan Trojan, Jan Budar, Jan Vlasak, Joachim Paul Assböck, Juraj Loj Nedelja, 1. 8., ob 20. uri

LUKA

KAKO POSTATI DOBRA ŽENA

Luca Sinhronizirana animirana komična avantura, 95 min (ZDA) Režija: Enrico Casarosa Igrajo: Jacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Emma Berman, Saverio Raimondo, Maya Rudolph, Marco Barricelli Nedelja, 1. 8., ob 16. uri

ŠARLATAN Charlatan Zgodovinska drama, 118 min (Češka, Irska, Slovaška, Poljska)

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plesni studio M-dance

KORITO za kuhinjo, prodam. Gsm: 031 408 849.

SOD kovinski 150 l, SOD lesen 50 l in SOBNO KOLO »orbitrek«, prodam.

Gsm: 031 408 849.

DRVA bukova, prodam. Razrez in dostava po dogovoru.

Gsm: 041 786 154.

ŽIVALI PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor.

Gsm: 041 619 372.

PUJSKE, težke od 30 do 50 kg, prodam. Cena po dogovoru. Primerni tudi za raženj. Možna dostava na dom. Gsm: 040 414 360.

ODOJKE težke od 25 – 30 kg, prodamo. Gsm: 041 986 071.

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Adrenalinsko poletje na adrenalinskih napravah do 25.8.

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Lunine mene

Park Vile Mayer Pomladimo se z jogo

La bonne épouse Komedija, 109 min (Francija, Belgija) Režija: Martin Provost Igrajo: Juliette Binoche, Yolande Moreau, Noémie Lvovsky, Édouard Baer, François Berléand, Marie Zabukovec, Anamaria Vartolomei, Lily Taïeb, Pauline Briand, Armelle Ponedeljek, 2. 8., ob 21.00

vsak dan

31. julija ob 15:16 zadnji krajec GIBANJE prebivalstva POROKE: BEGIĆ MEHDIN, Velenje, Kersnikova cesta 17 in HASANOVIĆ VANESA , Velenje, Zidanškova cesta 1

SMRTI: Šenkiš Amalija, roj. 1934, Velenje, Cesta Františka Foita 6 Kristavčnik Milan, roj. 1929, Šoštanj, Gaberke 113 Golubič Terezija, roj. 1928, Topolšica, Topolšica 19A

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm: 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Z žalostjo v srcih sporočamo, da nas je zapustil

AVGUST PODGORŠEK 1942–2021 Ujet v naša srca, objet z lepimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.

Dragi mož, oče in stari ata, ohranili te bomo v lepem spominu.

Vsi, ki te imamo radi.

Šoštanj, Šmartno ob Paki, Trzin

Naš ­čas, 29. 7. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 20

Osrednji pult za izposojo knjig zalil slap fekalne vode Mestno knjižnico Velenje so bili v ponedeljek zaradi nemogočih razmer in zaudarjanja prisiljeni zapreti Milena Krstič - Planinc

Velenje, 26. julija – Mestna Knjižnica Velenje je od ponedeljka zaprta. Razlog za to je izlitje fekalne vode iz sanitarij in drugih prostorov objekta Nova, ki so v nadstropju nad njo. Voda se je s stropa kot slap izlila na osrednji pult izposoje knjig. »V Knjižnici smo na težavo z zamakanjem, ki še zdaleč ni nova, lastnika DUTB – Družbo za upravljanje terjatev bank ter upravnika družbe DPL iz Ljubljane in seveda tudi najemnika lokala opozarjali, vendar neuspešno. V ponedeljek pa se je zgodil pravi izliv, ki je s seboj prinesel tudi smrad,« je povedal direktor Knjižnice Velenje Drago Martinšek. »Vemo, da je objekt v slabem stanju, da je streha že dalj časa potrebna temeljite prenove, saj je knjižnico ob nalivih zamakalo že nekaj časa. Po odprtju lokala v zgornjem nadstropju pa se je tudi iz sanitarij in ostalih odtokov zaKnjige lahko vrnete v čelo pojavljati zamazunanji zabojnik za oddajo kanje. Prejšnji teden knjig. smo spet moledovali in opozarjali, pisno in ustno, tako lastnika kot drugega, kot da so knjižnico zaupravnika, da je sanacija nujna.« prli. Martinšek in prejšnji direkV ponedeljek pa jim ni preostalo tor Vlado Vrbič sta vse dopoldne

❱

Drago Martinšek in Vlado Vrbič sta nemudoma začela iskati rešitev.

Slap fekalne vode se je izlil direktno na osrednji pult izposoje.

neumorno iskala rešitev oziroma mojstre, ki bi lahko zadevo sanirali vsaj do te mere, da bi lahko izposoja knjig normalno stekla, vendar nista imela kaj veliko upanja, da bi to lahko bilo kmalu, saj so bili obrtniki in podjetniki, ki bi bili zadevi kos, polno zasedeni, zaradi koriščenja

dopustov pa je na delu prisotnih tudi manj zaposlenih. Mogoče sta imela popoldne kaj več sreče in je danes knjižnica že odprta?

Problem ni nov, je povedal Vrbič. »Pojavil se je praktično že leto po tistem, ko je bila knjižnica leta 2005 odprta. Vse od takrat opozarjamo na to, da nam v njej ob

Ni jim preostalo drugega, kot da potegnejo trak.

vsakem nalivu zamaka prostore.

Izvedene so bile delne sanacije, nikoli pa ne celovita. Odkar je lastnik DUTB, pa se praktično ne premakne nikamor. Nekaj študij je bilo sicer narejenih, kaj več od tega pa ne. Pred nekaj leti smo imeli enak problem kot danes. Tudi takrat so fekalije tekle

Uživali v druženju, ustvarjanju in miganju

naravnost na pult za izposojo knjig in tudi takrat smo morali knjižnico zaradi tega zapirati.

Zdaj pa je res že skrajni čas, da se ta zadeva celovito reši.« 🔲

»Na MZPM Velenje že vemo, da se tisti, ki gredo enkrat z nami v kolonijo, radi vračajo tudi v naslednjem letu ali letih. Letos je bilo zaradi menjave lokacije in datumov letovanj z nami veliko Prva izmena letošnjih zdravstvenih letovanj ob morju je končana – Otroci in mladostniki so močno otrok, ki še niso bili v koloniji. Kar nepogrešali druženje s sovrstniki – Pacug jim je bil »zakon« kaj takih, ki so si želeli z nami, jih žal ni dobilo odobritve zdravnikov, da so Velenje, 26. julija – Letošnje leto je druupravičeni do zdravstvenega gačno leto. Potem ko so osnovnošolci letovanja. S pomočjo sredstev šolsko znanje dolge mesece usvajali na iz akcije Pomežik soncu in dodaljavo, so si zagotovo zaslužili aktivne nacije, ki nam jo je namenila in brezskrbne počitnice. Medobčinska MO Velenje, smo lahko letozveza prijateljev mladine (MZPM) Vevanje omogočili tudi otrokom lenje je ravno zato, ker je želela letos iz socialno šibkih družin, ki k omogočiti zdrave počitnice ob morju sreči v zadnjem letu niso imeli čim več otrokom iz Šaleške doline, zatežav z zdravjem. Še nekaj takih menjala dolgoletni lokaciji letovanj ob bomo s seboj vzeli tudi v Poreč, morju. Prva izmena je polnih 10 dni prekamor za 10 dni odhajamo 12. živela v enem najlepših zalivov ob sloavgusta. Držimo pesti, da nam venski obali, v Pacugu. 57 otrok in 10 druge izmene ne bo preprečila spremljevalcev je navdušilo vse, od nove slabša epidemiološka slika na lokacije do hrane in gostoljubja osebja Hrvaškem. Mi se nanjo že priv mladinskem počitniškem domu, ki ga pravljamo, imamo pa še nekaj upravlja ZPM Vič-Rudnik. prostih mest za zdravstveno le»Otroci so si najbolj želeli druženja tovanje otrok. To pomeni, da z vrstniki. Vsem se je poznalo, da so morajo otroci dobiti soglasje bili v zadnjem šolskem letu daleč nalečečega zdravnika, da so uprarazen, druženje preko ekranov pa ne vičeni do letovanja, ki ga sofiV Pacugu so uživali tako otroci kot vzgojitelji. Bolj kot prejšnja leta so si želeli more nadomestiti druženja v živo,« so športnih iger in pogovorov, saj so to med zadnjim šolskim letom najbolj pogrešali. nancira Zavod za zdravstveno nam pripovedovali vzgojitelji, ko smo tri zavarovanje Slovenije. Starše dni pred koncem letovanja obiskali našo izvedeli. Kot tudi, da jim je nova lokacija vabimo, da se oglasijo v Vili skupino. Najbolj so uživali v plavanju in letovanja všeč tudi zato, ker je v zalivu Rožle ali pa nas pokličejo, da različnih športnih igrah. Teh jim ni bilo vse blizu, od obale do športnih igrišč jim damo vse potrebne infornikoli dovolj, po kosilu pa so z veseljem in vseh pomožnih objektov. »Hrana je macije za vpis na letovanje, ki ustvarjali, sploh mlajši. Starejši so tudi v odlična,« so nam zatrdili otroci, starejši je za starše cenovno izjemno času, ko je bilo precej vroče, raje izbrali so dodali, da je tako dobra kot doma. ugodno, saj zavarovalnica krišportne igre v senci bogatih drevesnih je dve tretjini stroškov,« nam krošenj. »Zanimivo je, da smo letos prvič Vodne in druge radosti je povedala sekretarka zveze starejšim otrokom pustili, da imajo s sePravo veselje je bilo gledati otroke iz Bojana Špegel. boj mobilne telefone. Niso jih pogrešali, vse Šaleške doline, kako uživajo v in ob V soboto, ko so se otroci in imeli so jih le zato, da so poklicali starše, vodi. Plavalna učiteljica Pika Kretič je vzgojitelji vrnili domov, so Mlajši so po kosilu ustvarjali v senci dreves, za kar so imeli pol ure časa, vsak dan zato dobro izkoristili vse aktivnosti, ki imela veliko dela, saj so v tej izmeni letostarejši pa so se raje ukvarjali s športom. Tudi vsi zatrjevali, da se prihodnje po kosilu. Mnogi so jih vrnili po nekaj so jim jih za popestritev dnevov pripra- vali tudi predšolski otroci. Večina jih ni zvečer so uživali v športnih igrah, tomboli, lovu za leto spet vidijo. Nova lokaciminutah,« nam je povedala pedagoška vljali vzgojitelji. »Prve dni, ko smo se znala plavati. »Na vsakega, ki je splaval, zakladom, z veseljem so pokazali svoje talente … ja je bila všeč vsem, zato bo vodja letovanja Klara Lipnikar. So pa še držali mehurčkov, smo pripravljali smo bili res ponosni. Splavalo jih je 9, še zelo verjetno postala stalnivečerne prireditve, kjer ni bilo množič- enkrat toliko pa jih je okrepilo plavalne ca. Nova prijateljstva, ki so nega druženja. Ko smo se lahko spro- sposobnosti. Predvsem pa so vsi, tudi sobe, pa najuspešnejši v športnih tekmo- jih stkali v Pacugu, pa ne bodo čakala Na MZPM Velenje še imajo prostili, pa smo se družili tudi z vrstniki iz tisti, ki so bili prvič na morju, izgubili vanjih … Navdušeni pa so bili tudi nad leto dni, saj so se že ob prihodu domov sta mesta za zdravstveno letovanje Ljubljane. Skupaj smo pripravili večer strah pred vodo,« nam je pripovedova- izletom z ladjico, ki je ponje prišla kar dogovarjali, kdaj se spet srečajo. A tov Poreču, kamor odhajajo 12. avgutalentov in tudi športne igre, sicer pa la. Vsak otrok je imel tudi svoj plavalni v Pacug. Ogledali so si celo slovensko krat doma, v Velenju, Šoštanju ali Šmarsta. Več informacij starši dobijo v smo se vse do konca letovanja še držali dnevnik, na koncu pa so prav vsi dobi- obalo, sploh mlajši pa so z zanimanjem tnem ob Paki. 🔲 bš Vili Rožle, na tel. št.: 03/897 75 40. bolj zase. Vsi se namreč zavedamo, da li posebna priznanja. Ta so dobili tudi opazovali morski živelj, kar jim je omoje covid-19 precej nepredvidljiv,« smo še tisti, ki so najbolje skrbeli za urejenost gočala barka s steklenim dnom.