29 2022

o čem drugem. Prav gotovo v zadnjih letih to ne velja več. Še kako se je treba pogovarjati o vremenu, in žal nas v to sili vreme samo. Močna neurja z vetrom, dežjem in poplavami na eni strani ter huda vročina, suša in požari v naravi na drugi so ob vse bolj očitnih pod nebnih spremembah še kako resna tema. Medtem ko vročinski val s stopinjami celo blizu 50 stopinj Celzija ogroža življenja živih bitij in srka vodo v zahodni in južni Evropi, so visoke temperature tudi v naših krajih. Četudi je 10 stopinj manj od vročine na Por tugalskem, v Franciji, Španiji, Grčiji slišati kar obetavno, je krepkih 30 stopinj Celzija še

veliko preveč za normalno delo in življenje, posebej tistih, ki si hladnejšega delovnega mesta ne morejo izbrati, nimajo možnosti zanj ali pa so bolni, otroci ali starejši, ki vro čino še težje prenašajo.

Meteorologi napovedujejo, da se bo hud vročinski val, ki je zajel zahodno Evropo, v tem tednu razširil tudi nad Slovenijo. »Za dnji izračuni meteoroloških modelov kaže jo, da bo vročina pri nas vrhunec dosegla predvidoma v drugi polovici tega tedna, ko bodo lahko padali tudi temperaturni re kordi. Temperature bodo po nižinah več dni zapored presegle 35 stopinj, v najbolj vročih krajih pa se bo lahko ogrelo tudi do 40 stopinj Celzija. Takšna vročina je zelo

obremenilna, saj nas ob temperaturah, ki so višje od naše telesne temperature, tudi veter ne hladi več,« napovedujejo pri ARSO.

Zato poskrbite zase. Poiščite senco, ne naprezajte se, počivajte, pijte dovolj vode, čajev, sokov, pripravite si manj kalorično hrano, več zelenjave in sadja, ohladite se z vodo. V Sloveniji na nekaterih področjih, zlasti na Primorskem, velja omejitev oziro ma popolna prepoved uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, trave, njiv, pranje avto mobilov ter celo že nekajurno zapiranje vodovodne preskrbe.

Čuvajmo sebe in vodne vire, da nam vode ne bo na koncu zmanjkalo za pitje, kuhanje in umivanje. ��

Voda – zlata kapljica, ki jo premalo cenimo

Maja Oderlap

V teh vročih poletnih dneh si radi oddahnemo v bližini vode. Sicer nam je kar samoumevno, da je voda venomer doseglji va na pipi, da ob večerih zalijemo vrt in rože na balkonih, da otrokom tu in tam natočimo bazenček za ohladitev, sem in tja operemo avto.

Kako dolgo si bomo ta svetovni luksuz še lahko privoščili? Se sploh zavedamo, da so vodni viri omejeni in da vode ni na pretek? Primorci se v tem poletju že spopadajo s hudo sušo in pomanjkanjem vode, nič bolje ni v hrvaški Istri. Sicer pa kar četrtina svetovnega prebivalstva v 17 državah živi na obmo čjih, kjer je pomanjkanje vode ena največjih težav, ki vodi v kruto tekmo za nadzor nad vodnimi viri.

Poraba vode se je v svetu v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat. Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospo darski razvoj so le nekateri od dejavnikov, ki povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Svetovno prebival stvo bo po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard, pro izvodnja hrane pa se bo morala povečati za 60 odstotkov. Če bomo želeli ostati siti, bomo porabili enormne količine vode.

Vemo, da med tuširanjem porabimo okrog 140 litrov vode. Če jo zapremo vsakič, ko je ne potrebujemo, lahko letno pri hranimo kar do 80.000 litrov, kar je toliko, kot potrebujemo za napolnitev manjšega plavalnega bazena. Nevede nam v času umivanja zob ali miljenja rok pri odprti pipi odteče 13 litrov čiste, pitne vode na minuto. Straniščni kotliček, ki ne tesni, lahko porabi več kot 200 litrov pitne vode na dan.

Ja, res je skrajni čas, da začnemo spoštljivo ravnati z zakla dom, ki omogoča življenje. Kaj pa mi sploh moremo, slišim več krat. Seveda z(m)oremo. Ni težko zapreti pipe, ko šamponirani stojimo pod tušem, nič zato, če je avto v poletju nekoliko uma zan, pralni in pomivalni stroj pa je dobro napolniti do konca. S sušo se bo treba naučiti živeti. Močnejše nalive pa uloviti, da bo tista voda kasneje na voljo za namakanje vrtov in njiv.

Narava nam vsak dan pokaže, da še zdaleč nismo vsemogoč ni. Da je treba živeti v slogi in sožitju. Da nam je ta planet dan samo na posodo in da si tudi naši zanamci zaslužijo živeti. Či sta pitna voda je naš biser, zaklad in ponos. Spoštujmo to in se naučimo z njo ravnati odgovorno. Vsak dan. Ne samo v poletju.

… tako smo peli včasih, in čeprav kratka pesmica o nakupu sladoleda nima srečne ga konca, smo ga z veseljem lizali. Tako kot današnji otroci, pravzaprav vse generacije. Tudi otroci iz enote Vrtiljak Vrtca Velenje, ki so pred koncem šolskega – ali se reče vr tčevskega – leta z vzgojiteljicama sedli v

senco sredi mesta in ga z veseljem polizali. Otroci so gostje tokratnega Našega časa tudi na njegovi zadnji strani, saj so nam na vprašanje, kaj so počitnice, v odgovor narisali toliko lepih risbic in napisali toliko zabavnih stavkov, da smo jih preprosto mo rali objaviti. In še jih bomo. Da boste vedeli,

kako o počitnicah razmišljajo vaši otroci, vnuki, kako vas vidijo in kaj si želijo. Pa da bo poletje še bolj zabavno, veselo in – poči tniško. Hvala vsem otrokom, ki nam lepšajo dneve z risbicami in mislimi! ��

TAKO mislim

Velenje, 20. julija – Pravijo, da se pogovar jamo o vremenu, ko se nimamo pogovarjati

Podaljšan natečaj Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2021

Velenje – Natečaj Naj prostovoljec in prostovoljna organiza cija leta 2021 v Mestni občini Velenje je podaljšan do 5. sep tembra. Natečaj je objavljen na spletni strani Mestne občine Velenje in Mladinskega centra Velenje. Naj prostovoljec in naj prostovoljna organizacija bosta razglašena na prireditvi 13. oktobra v Mladinskem hotelu Velenje.

Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let ter nad 30 let. O izbiri prostovoljk in prostovoljcev leta 2021 v Mestni občini Velenje bo na podlagi prispelih prijav odločala komisija.

Prenova Kajuhovega parka

Šoštanj – Prenova Kajuhovega parka poteka po načrtu. Od stranili so nekaj dreves, zaradi uvedbe bočnih parkirišč pa bodo odstranili še manjša ob državni cesti. Park bo večji, v njem bo nova urbana oprema, ohranjeni bodo oba spomeni ka, postajališče za kolesa in BICY postaja. Polnilnico za elek trične avtomobile bodo prestavili na nova parkirišča ob cesti. Rezervoarjev za gorivo, ki so ostali v zemlji od časov, ko je bila na tem mestu bencinska črpalka, ne bodo odstranjevali, saj je za njih primerno poskrbljeno. Po izjavi prejšnjega lastnika so rezervoarji izpraznjeni in napolnjeni s peskom, kot taki pa ne predstavljajo nevarnosti za okolje.

Občinska priznanja

Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad za leto 2022. Podelili bodo grb občine in dve plaketi občine. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine in na oglasni deski občine. Predloge zbirajo do 29. julija.

Gasilska olimpijada v Celju

Celje, 20. julija – Včeraj se je uradno začela gasilska olimpi jada, največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj. Na njej bo tekmovalo 198 ekip z 2634 udeleženci iz 20 držav, sodelujoči pa bodo nastanjeni v celjskih osnovnih in srednjih šolah. Pote kala bo do nedelje, 24. julija. Osrednje tekmovalno prizorišče bo Atletski stadion Celje Kladivar, družabni del pa bo potekal v mestnem središču.

Na olimpijadi sodeluje 19 slovenskih ekip, med njimi ni no bene iz Gasilske zveze Šaleške doline.

Informacijska pisarna Darsa

Šmartno ob Paki – Da bi lahko vsi občani dobili korektne informacije o gradnji tretje razvojne osi iz prve roke, je za področje občin Šmartno ob Paki, Velenje, Šoštanj, Polzela in Braslovče v sejni sobi občinske uprave v Šmartnem ob Paki organizirana informacijska pisarna. V informacijski pisarni bodo sodelavci DARS-a odgovarjali na vsa vprašanja, povezana s projektom nove cestne povezave. Pisarna bo odprta vsako drugo sredo v mesecu od 13. do 15. ure (v primeru praznika tretjo sredo v mesecu).

Z namenom učinkovitejšega in hitrejšega reševanja zadev je zaželeno vnaprejšnje posredovanje vprašanj in najava obi ska. Sprejemajo jih na naslovu info@dars.si, vsebujejo pa naj podatke o tangirani parceli (parcelna številka in katastrska občina) ter kratek opis problematike.

Ime za brezplačni prevoz

Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je na svoji spletni strani objavila javni natečaj za poimenovanje projekta brez plačnih prevozov za starejše in druge upravičence, ki nimajo možnosti lastnega prevoza. Predvidena ciljna populacija so starejši brez lastnega prevoza in brez možnosti uporabe jav nega transporta oz. teh zaradi starosti ali bolezni niso sposobni uporabiti. Prevoz bo namenjen občanom, ki potrebujejo pre voz do javnih ustanov, zdravnika ali drugih nujnih opravkov. Ime bomo uporabljali kot oznako avtomobila ter v različnih tiskanih in elektronskih oblikah. Predlagatelj izbranega imena bo prejel praktično nagrado. Na natečaj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe, odprt pa je do 15. 8. 2022. ��

V Šaleški dolini imamo dobro pitno vodo

Voda iz pipe je boljša od ustekleničene in bolj zdrava izbira od sladkanih in gaziranih pijač – V vseh treh občinah Šaleške doline imamo 25 pitnikov

Velenje, 20. julija – Na pomen hidracije, torej pitja predvsem vode, posebej opozar jamo v poletnih mesecih. Letos je vročina še posebej visoka. Če še niste navajeni, da je med vašo obvezno osebno prtljago plasten ka z vodo, se lahko odžejate in osvežite tudi pri enem od številnih pitnikov Šaleški biser v Šaleški dolini, ki jih upravlja Komunalno podjetje Velenje.

»V Komunalnem podjetju Velenje že za dnjih nekaj let aktivno propagiramo pitje vode iz pipe. V Šaleški dolini imamo namreč dobro pitno vodo, ki se po kakovosti uvršča v sam evropski vrh, zato lahko v vsakem tre nutku mirno posežemo po vodi iz pipe, ki smo jo zaradi njene svežine in blagodejnih učinkov na naše zdravje in dobro počutje poimenovali Šaleški biser – okus zdravja.

Da se lahko vsi odžejamo tudi med dejav nostmi na prostem in ob druženju s prija telji, smo se skupaj z občinami lastnicami odločili, da na različnih dobro obiskanih lokacijah v Šaleški dolini postavimo pitnike Šaleškega bisera.

Tako jih je denimo samo v Velenju do danes že sedemnajst, v Šoštanju pet in v Šmartnem ob Paki trije. Pitniki v vseh treh občinah so poimenovani po mitoloških in pravljičnih junakih (Velenje), pomembnih osebah iz lokalne preteklosti (Šoštanj) ali po lokaciji, kjer so nameščeni (Šmartno ob Paki).

Vsi so označeni z enakimi tablami, ki imajo tudi QR kodo, s katero lahko dosto pate do naših spletnih strani in podatkov o pitnikih in kakovosti vode. Voda iz pipe je boljša od ustekleničene in bolj zdrava izbira od sladkanih in gaziranih pijač, saj ne vsebuje dodanih sladkorjev ali drugih škodljivih dodatkov. Poleg tega voda iz pipe

Pravilna uporaba pitnikov ne predsta vlja tveganja za zdravje zaradi okužbe z infektivnimi agensi, vključno z novim koronavirusom. Do okužbe pa lahko pride ob napačni rabi pitnikov, zato Na cionalni inštitut za javno zdravje sve tuje naslednje: Med pitjem vode se z ustnicami ne dotikajte ustja pipe. Gumba za sproščanje dotoka vode se dotikajte le z umitimi ali razkuženimi rokami. Uporabite lahko tudi čist robec ali drugo zaščito, ki prepreči neposre den stik roke z gumbom. Ne dotikajte se obraza, ust, nosu in oči.

ne povzroča odpadkov in ne obremenjuje okolja. Na voljo je v neomejenih količinah, je povsod dostopna in ugodna, ves čas je pod nadzorom in ves čas je sveža. Komunalni sistemi oskrbe s pitno vodo so namreč pod strožjim nadzorom kot industrija ustekleni čene vode. Tako podjetja, ki skrbijo za vodno oskrbo, zagotavljajo visoko kakovost pitne

Svetniška skupina Naša dežela

V Svetu Mestne občine Velenje je Brigita Tretjak edina pred stavnica stranke Naša dežela, ki se redno udeležuje sej in na njih konstruktivno sodeluje. Kot pravi, aktivno sodeluje tudi v odboru za okolje in prostor ter v Svetu Zavoda poklicne gasilske enote Velenje. »Vsa vprašanja in pobude iz lokalnega okolja tudi predhodno pregledamo in preučimo z odborom stranke. Pomembno mi je, da lahko ak tualne situacije prenašam od občanov na raven odločanja na MO Velenje in da so občani na tak način slišani. OO stranke Naša dežela podpira tudi vse do bre projekte MO Velenje.«

Katere probleme zaznavate v lokalnem okolju in kakšne rešitve vidite?

V družbi pogrešamo predvsem zmernost, razsodnost, preudar nost in komunikacijo. Problem vidimo v razdvojenosti in ozkih pogledih politike, ki občasno vplivajo na učinkovitost izva janja določenih projektov. Želi mo si, da bi znali v MO Velenje bodoče gospodarske, okoljske in kmetijske izzive nasloviti in

izvesti na zmagoviti način za ob čane. V luči energetskega pre strukturiranja Šaleške doline mora tu imeti področje kmetij stva pomembno vlogo. Konkre tno govorimo o potencialu bio plina, fotovoltaike in biomase.

vode,« je zapisano na spletni strani Komu nalnega podjetja.

Večina pitnikov je nameščenih na otroških igriščih ter na drugih lokacijah, primernih za rekreacijo, prireditve oziroma ob poteh, kjer hodi ali se zbira največ ljudi. Poleg pi tnikov je za osvežitev v Velenju poskrbljeno tudi ob spomeniku Onemele puške na robu Titovega trga, kjer je osvežilna prha oz. so pršilniki meglice.

Malo zgrešeno je razmišlja nje, da so individualna kuri šča zastarela in neregulirana. Podpreti in potruditi se je tre ba, da bodo kurišča zamenjale toplotne črpalke in fotovoltaika v kombinaciji povsod tam, kjer je to mogoče. Predlagamo, da bi tisti posameznik, ki si v naši dolini postavi toplotno črpalko na samostojnem objektu, dobil v čim večji meri subvencionirano sončno elektrarno.

Kaj je v Velenju dobro urejeno?

obnovitve strehe namestijo sončne elektrarne.

Na katerih področjih se boste do konca mandata posebej angažirali?

Bilo bi dobro, da se omogoči prehod na zeleno tudi tako, da se s spremembo odloka omogo či odklop od daljinskega ogreva nja, da torej občani, ki to želijo, lahko preidejo na samooskrbno ogrevanje. Zdaj to ni mogoče in je še vedno treba plačevati ob računsko moč.

Veseli smo vseh uspešno izve denih projektov v MO Velenje, ki so bili zaključeni v zadnjem ob dobju. Zelo dobro imamo urejen javni potniški promet. Naša ide ja pa je, da se področje urejenih povezav Lokalca razširi na po dročje Šoštanja, Gaberk in Škal. Pohvalno je, da se razmišlja o izboljšanju fasad oziroma njihove toplotne zaščite in za menjave stavbnega pohištva (izolativna okna in vrata), ter mostatov, prezračevanja. Prav je, da želi občina to izvesti na zavodih, šolah. Podpiramo pre dlog, da se na objektih poleg

Konstruktivno bomo delovali in sodelovali pri aktivnostih, v katere smo že vključeni, inten zivno bomo delali na tem, da se do konca tega mandata zaključi projekt postavitve tabel za ozna čitev kmetij v MO Velenje, bdeli bomo nad obljubljeno ureditvi jo pešpoti iz Hrastovca do šole, ki je nujno potrebna za varnost otrok na poti v šolo. Pomembno se mi zdi, da se državne inštitu cije s svojimi storitvami približa jo občanom in ne obratno. Kon kretno se zavzemam, da Javna agencija RS za varnost prometa prične v Velenju izvajati rehabi litacijske programe za voznike motornih vozil. Z letošnjim le tom ima omenjena agencija v Velenju za to zagotovljene tudi materialne pogoje. Nespreje mljivo je, da morajo zdaj naši občani te programe obiskovati v Celju ali v Slovenj Gradcu.

Brigita Tretjak

Na Zlatem griču naj bi leta 2027 živelo 500 ljudi

Zemljišče nekdanjega sadovnjaka, imenovano Zlati grič, predstavlja največjo prosto površino v mestu s 6 ha zemljišča – Do leta 2027 bo zgrajenih 166 stanovanjskih enot, v katerih bo lahko bivalo približno 500 ljudi

Janežič

Velenje, 13. julija – »Obmo čje nekdanjega sadovnjaka ob vstopu v Velenje obsega 6 hek tarov zemljišča. Gre za naše zlato, zato tudi ime Zlati grič,« je uvodoma povedal direktor uprave MO Velenje mag. Iztok Mori na predstavitvi program skih in urbanističnih izhodišč za novo stanovanjsko sosesko Zlati grič, ki bodo podlaga za pripravo občinskega podrobne ga prostorskega načrta (OPNN).

»Gre za zadnjo, poleg travnika za pošto, večjo zazidalno povr šino v lasti občine, kjer lahko zgradimo stanovanja. Z načr tovano sosesko želimo izbolj šati kakovost bivanja v Velenju. Tako kot sta za razvoj mesta v prihodnjih letih pomembni gra dnji tretje razvojne osi in novih poslovnih con, je pomembno

zgraditi sodobna stanovanja, hiše,« je še dejal.

Nadaljevanje gradnje mesta v

parku Nagrajena rešitev projektan tov družbe DANS arhitekti iz Ljubljane na osnovi že leta 2020

Začenjata se rušenje in gradnja na Žarovi 12

Zaradi gradbišča za nova oskrbovana stanovanja spremenjen prometni režim –Izvoz na Celjsko cesto mimo Trebuše – V juliju rušenje, v avgustu začetek gradnje

Diana Janežič

Velenje, 13. julija – Gradnja stavbe z oskrbovanimi stano vanji na Žarovi 12 se pričenja z rušenjem dotrajane stavbe, so povedali na ponovni predstavi tvi projekta stanovalcem obmo čja KS Staro Velenje ob Žarovi cesti. Podroben potek del s po udarkom na ureditvi gradbišča in spremembi prometnega reži ma je predstavil Nejc Hrastnik, tehnični direktor podjetja VG5, ki bo gradilo objekt.

»Začenjamo z organizacijo gradbišča, zadnji teden v juli ju pričnemo z rušenjem stavbe. Za rušenje predvidevamo tri te dne, sledi izkop gradbene jame in konec avgusta predvidoma začetek gradnje nove stavbe. V načrtu je, da do konca leta za ključimo groba gradbena dela, to pomeni gradnjo objekta do strešne plošče, v začetku pri hodnjega leta pa bomo pričeli z obrtniškimi deli ter ureditvijo zunanje infrastrukture. Cilj je, da do julija 2023 sklenemo vsa dela,« je povedal Hrastnik.

Tako Hrastnik kot Primož Ro tovnik z Urada za premoženje in investicije Mestne občine Ve lenje sta poudarila, da se zaveda jo motenj, ki jih bosta gradbišče in spremenjen prometni režim povzročala okoliškim stanoval cem, zato bosta oba stalno na voljo za informacije in pojasni la. Kot je dejal Primož Rotovnik,

bodo pred pričetkom del naredili posnetek stanja sosednjih stavb, da bodo kasneje lahko ugotavlja li morebitne posledice gradnje.

»Vsaka gradnja ima lahko vpli ve na sosednje stavbe, storili pa bomo vse, da jih ne bo. Na drugi strani lahko vsaka gradnja dobro poteka le, če sodelujemo s sosedi. Za to se bomo zavzemali.«

Najbolj je krajane seveda zani malo, kakšen bo nov prometni režim na Žarovi cesti. Za stano valce na Ljubljanski 40 bo do njihovih hiš omogočen stalni dostop po novi začasni cesti, za ostali del naselja bodo odprli izhod na Celjsko cesto na kon cu Žarove skozi Poslovno cono Trebuša, kjer je bila cesta pred leti zaprta z betonskimi konfini prav na željo stanovalcev tega dela Starega Velenja. Stanovalci bodo tako imeli izvoz mimo Mo maxa na regionalno cesto, ker pa je v tem križišču dovoljeno, prav tako na pobudo krajanov, le zavijanje desno, bomo morali za pot v mestno središče najprej voziti do krožišča pri Velenjki in se tam obrniti proti mestu.

Krajani so predlagali spre membo prometne ureditve v tem križišču z dovoljenjem za zavijanje levo, vendar bi takšna ureditev terjala pripravo nove ga projekta, strošek več sto tisoč evrov in čakanje na dovoljenje več mesecev. Poleg tega je še le tos prav v tem križišču načrto van pričetek gradnje krožišča.

objavljenega javnega natečaja služi kot osnova za pripravo iz hodišč za izdelavo OPPN-a, s ka terim je občina pridobila obve zna programska in urbanistična izhodišča za novo stanovanjsko sosesko.

»Glavni poudarek zasnove

novega stanovanjskega naselja je, da nadaljuje koncept gradnje Velenja kot mesta v parku. Zato smo z javnim natečajem pred pisali tudi pogoje za arhitektur no rešitev,« pa je dejala Branka Gradišnik, vodja Urada za ure janje prostora MO Velenje

V skladu s temi zahtevami so projektanti zmagovalne re šitve pripravili projekt zelene soseske Zlati grič po principih trajnostne gradnje, kjer bodo med načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem upoštevana nače la skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov, hkrati pa bosta gradnja in upo raba ekonomični. V sklopu na črtovanja je izpostavljena tudi skrb za invalide, pešce in kole sarje, saj želijo v soseski spodbu jati trajnostno obliko mobilno sti, rabo energije iz obnovljivih virov energije ter povezovanje prebivalcev v energetsko skup nost, ki bo vodila k zmanjšanju izpustov CO2

Predvideli so veliko površin za druženje stanovalcev, sosesko povezujejo tako z mestom kot gozdom, različni tipi objektov pa bodo poskrbeli za mešanje soci alnih in demografskih skupin. Nagrajena rešitev predvideva pretežno individualno stano vanjsko pozidavo, en večstano vanjski objekt in vrtec. Skupno naj bi bilo do leta 2027 zgrajenih

166 stanovanjskih enot, v kate rih bo lahko bivalo približno 500 ljudi.

Zato so predstavniki izvajalca del na Žarovi 12 in Mestne obči ne Velenje znova prosili kraja ne za strpnost in razumevanje ter zagotovili, da jih bodo o vseh pomembnih informacijah sproti obveščali osebno in po medijih. ��

Zaradi gradbišča in zaprtja ceste mimo Žarove 12 bodo za izhod iz naselja odprli cesto skozi Poslovno cono Trebuša, kjer je bila cesta pred leti zaprta z betonskimi konfini. Stanovalci bodo tako imeli izvoz mimo Momaxa na Celjsko cesto, ker pa je v tem križišču dovoljeno le zavijanje desno, bodo morali za pot v mestno središče najprej voziti do krožišča pri Velenjki in se tam obrniti proti mestu.

V omenjenem križišču na Celjski cesti je še letos načrtovan pričetek gradnje krožišča, ki bo hkrati tudi glavna uvozna ce sta za predvideno novo naselje na Zlatem griču.

Stanovanjsko naselje tudi za pošto?

Mestna občina Velenje je pred mesecem dni predstavila še ena izhodišča za Občinski podrob ni prostorski načrt (OPPN), in sicer za območje VE1/120 v Velenju, to je zelenica za pošto in ob Paki. V ta namen je bil v letu 2021 izveden javni natečaj za iskanje najustreznejše urbanistično arhitekturne rešitve za obravnavano območje,

izbrana pa je bila zasnova podjetja EFEKT, d. o. o., arhitekt iz Ljubljane.

Predlog stanovanjske soseske predvideva gra dnjo petih stolpnic – v eni od njih bi bila oskrbo vana stanovanja. Po višini sledijo že obstoječim blokom na Prešernovi cesti in Kardeljevi ploščadi, pritlični deli bi bili namenjeni storitvenim, dru žabnim dejavnostim in vrtcu, parkirišča – tudi za druge uporabnike – bi bila zagotovljena v dveh ali treh kletnih etažah.

»Želimo si, da bi bila nova soseska hibrid med bivanjskimi, parkovnimi in rekreacijskimi tere ni, zato bo vsebovala veliko zelenja, igral, urbane opreme, promet pa bi v čim večji meri speljali pod zemljo. Predviden je nivojski prehod čez Kidričevo cesto proti zdravstvenemu domu. Gre za urbani park, kjer v sožitju živijo vse generacije,« je na predstavitvi povedal predstavnik izbrane rešitve. Pod optimalnimi pogoji bi lahko bil stanovanjski kompleks zgrajen do leta 2027. ��

Iščejo

investitorja za sosesko, rondo še letos

Branka Gradišnik je posebej poudarila, da so bila tokrat predstavljena zgolj izhodišča za pripravo novega OPPN-a za to območje. »Šele nato sledi kon kretna izdelava novega OPPN-a. Ko bo osnutek – to je čez dobro leto – narejen, bo javnost znova povabljena, da sodeluje s pre dlogi in pripombami.«

Že zdaj pa je pomemben poda tek, da je dostopna cesta v nase lje predvidena s krožiščem na Celjski cesti nasproti Poslovne cone Trebuša, ki naj bi ga, po obljubah Direkcije RS za ceste, začeli graditi še letos.

Prav tako bodo na MO Velenje v kratkem objavili povabilo po tencialnim investitorjem za gra dnjo celotne soseske. Kot je še dejala Branka Gradišnik, interes za investiranje v to območje je.

Popravek in pojasnilo

V prejšnji številki Našega časa je na strani 3 pri in tervjuju z županom Mestne občine Velenje Petrom Der molom prišlo do napačne navedbe glede izdaje dovol jenj v zvezi z jakostjo hrupa na prireditvenem prostoru ob jezeru Vista.

Iz Uprave Mestne občine Velenje pojasnjujejo, da je res upravna enota tista, ki izdaja dovoljenja za prire ditve, ne izdaja pa tudi do voljenj glede jakosti hrupa. Dovoljenja za začasno če zmerno obremenitev okol ja s hrupom, ki določajo tako čas uporabe zvočnih naprav kot tudi njihovo jakost, skladno z določili Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na sho dih in prireditvah povzro čajo hrup (Uradni list RS št. 188/05), izdaja občina.

Diana

V Španiji razpravljali o izzivih premogovnih regij

V Oviedu v Španiji je 7. in 8. ju lija potekal tretji politični dialog, ki ga vsako leto organizira Evrop ska komisija. Namen dogodka je bila izmenjava izkušenj med premogovnimi regijami in mesti v Evropi, ki so na poti tranzicije. Na letošnjem dialogu je na po vabilo Generalnega direktorata za energijo sodelovala tudi Me stna občina Velenje. Direktor ob činske uprave mag. Iztok Mori je sodeloval v razpravi o tem, kako ohranjati rudarsko identi teto in kako jo vključevati v na daljnji razvoj mesta. Izpostavil je, da je mesto Velenje raslo s premogovništvom in da je treba ta pionirski duh ob nadaljnjima razvoju in rasti mesta ohranja ti. Veliko priložnost predstavlja usmeritev k podnebni nevtral nosti in vzpostavitev pametnih mest, kjer bo posebna pozornost namenjena spodbujanju pod jetij, ki se ukvarjajo z zelenimi tehnologijami in s transportom ter ustvarjajo nova kakovostna delovna mesta za mlade v regiji. Predstavniki Generalnega di rektorata za energijo in Evrop ske investicijske banke so na

dogodku tudi sporočili, da je MO Velenje uspešno prijavi la tehnično pomoč TARGET in bo dobila podporo tako pri teh nološkem kot finančnem delu priprave projekta preobrazbe daljinskega ogrevanja. Podpis pogodbe sledi v roku 14 dni. 21. septembra bodo predstavniki obeh institucij obiskali Velenje, ki bo organizirator mednarodne konference na temo sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi.

Poudarek na kakovosti projektov

Organizatorji dogodka so po udarili, da so lokalne skupnosti

srce tranzicije premogovnih re gij in da morajo biti vključene v vse ravni priprave strateških dokumentov in območnih načr tov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev iz Sklada za pravičen prehod. Za pravičen prehod je potrebno vključevanje tako rudarjev in mladih, nevladnih organizacij kot gospodarskih zbornic in drugih deležnikov, ki naj skupaj odločajo o nadalj nji viziji in razvojnih projek tih v premogovnih regijah. Po besedah Evropske komisije bo sredstev na voljo dovolj, vendar pa bo dostop do njih časovno zelo omejen. Premogovne regije

Sončna elektrarna Zlatoličje

so izpostavile, da je treba večji poudarek nameniti kakovosti projektov kot časovni dinamiki črpanja sredstev. Političnega dialoga so se ude ležili tudi predstavniki General nega direktorata za energijo in Generalnega direktorata za re gionalno politiko in Evropske investicijske banke, s katerimi so lahko udeleženci neformalno izmenjali prakse in izpostavi li ključne projekte, med katere spada preobrazba daljinskega ogrevanja Šaleške doline. ��

Skupina HSE lani s

47 milijoni

evrov čistega dobička, tudi Teš pozitivno

Ljubljana – Skupina HSE je lani ustvarila 46,97 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imela leto prej 184,18 milijona evrov izgube. Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ki je predlani vknjižila 280 milijonov evrov izgube, je prejela odškodnino v zvezi z blokom 6 in poslovala s 7,1 milijona evrov čistega dobička.

Kot kaže letno poročilo, objavljeno na spletni strani Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), je skupina HSE lani ustvarila 2,54 mi lijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 38 odstotkov več kot leto prej in največ doslej.

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je porasel za 76 odstotkov na 330,2 milijona evrov. Razlog za povečan EBITDA je v 231,8 milijona evrov odškodnine, ki jo je Teš prejel od skupine General Electric, pravne naslednice družbe Alstom, po izvensodni poravnavi glede gradnje bloka 6. Brez odškodnine bi bil lanski EBITDA za 52 odstotkov nižji od tistega v letu 2020. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 88,3 milijona evrov, potem ko je imela skupina lani 137,7 milijona evrov izgube iz poslovanja.

Teš je vknjižil 219 milijonov evrov EBITDA, potem ko je leto prej ta znašal 22,3 milijona evrov. Čisti dobiček je znašal 7,13 milijona evrov. Termoelektrarna je proizvedla 13 odstotkov manj električ ne energije kot predlani, in sicer predvsem zaradi občasnih težav pri pridobivanju premoga in remontu bloka 6, ki je trajal skoraj tri mesece.

Premogovnik Velenje je zabeležil 36,3 milijona evrov izgube, potem ko je imel leto prej 9,7 milijona evrov minusa. EBITDA, ki je predlani znašal 6,4 milijona evrov, je bil lani negativen v višini 16,9 milijona evrov.

Proizvodnja premoga je bila zaradi veliko bolniških odsotnosti in zahtevnih geomehanskih pogojev v jami Premogovnika Velenje v primerjavi z letom 2020 nižja za 17 odstotkov.

HTZ Velenje uspešno nadaljuje z gradnjo velikih sončnih elektrarn – SE Zlatoličje ima 2,5 megavata skupne nazivne moči

Velenje, 15. julija – Hčerinska družba Premogovnika Velenje HTZ Velenje je po uspešni gradnji trenutno največje sončne elektrarne v Sloveniji v Prapretnem, ki ima 3,036 megavata instalirane moči in je od aprila letos že priključena v omrežje, zgra dila še eno veliko sončno elektrarno.

V Zlatoličju pri Ptuju so junija letos končali z gradnjo in v omrežje uspešno priključili že peti segment Sončne elektrarne Zlatoličje, katere instalirana moč znaša 2,5 megavata. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, ima na tem delu največje slovenske Hidroelek trarne Zlatoličje-Formin velike ambicije, saj načrtuje postavitev izjemno velike sončne elektrarne, ki bo imela kar 30 megavatov instalirane moči.

Sončna elektrarna, ki je postavljena v dol žini 905 metrov, ima 2,5 megavata skupne nazivne moči, njena letna načrtovana pro izvodnja pa znaša približno 3.000 megava tnih ur okolju prijazne električne energije. »Gradnja petega segmenta Sončne elek trarne Zlatoličje je bila zaradi 30-stopinjske ga nagiba terena in bližine kanala, katerega pretok je do 550 m3/s, še posebej zahtevna, a smo v družbi HTZ še enkrat dokazali, da smo kos tudi najbolj zahtevnim projektom.

Namestili smo kar 5.694 visokoučinkovitih fotonapetostnih modulov skupne nazivne moči 2,5 MWp, podkonstrukcija pa je v ce loti sidrana v hribino. Investitor je gradnjo in zagon sončne elektrarne v celoti zaupal družbi HTZ,« je povedala generalna direk torica HTZ Nina Mauhler in dodala, da je gradnja Sončne elektrarne Zlatoličje še en uspešen projekt s področja zelene energije, na katero se družba HTZ Velenje zadnja leta

vse bolj osredotoča. »Predstavlja pomem ben mejnik za nadaljnji razvoj industrije s področja fotovoltaike v Sloveniji in obenem pomembno referenco za družbo HTZ Vele nje, ki išče nove programe na trgu. V družbi se z načrtovanjem in gradnjo sončnih elek trarn ukvarjamo že dobrih 18 let, projekta Zlatoličje in Prapretno pa sta dobri referenci za v zeleno usmerjeno prihodnost družbe.« ��

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so imele 1,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 82 odstotkov manj kot predlani. EBITDA se je znižal s predlanskih 28,7 milijona evrov na 18,5 milijona evrov. Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so imele 3,85 milijona evrov čistega dobička, dobro petino manj kot predlani, EBITDA je upadel za 11,5 odstotka na 14,9 milijona evrov. Celotna hidro proizvodnja skupine HSE je bila lani zaradi podpovprečnih padavin v drugi polovici leta nižja za sedem odstotkov.

Hidroelektrarne so skupaj s sončnimi elektrarnami proizvedle 52 odstotkov vse proizvedene električne energije skupine HSE, kar je dve odstotni točki več kot v preteklem letu.

Skupno so proizvodne enote skupine HSE proizvedle 6,9 terava tne ure (TWh) električne energije, kar je okoli desetino manj kot leta 2020. Skupina HSE je lani proizvedla 65 odstotkov vse v Slo veniji proizvedene električne energije in je tako kljub zaostrenim razmeram ob epidemiji skozi celo leto 2021 zagotavljala zanesljivo dobavo električne energije.

Načrtovan niz velikih sončnih elektrarn

Ljubljana, 15. julija – Infrastrukturno ministrstvo intenzivno pripravlja končni načrt za dosego cilja povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije. Premier Robert Golob je četrtek pojasnil, da nameravajo v treh letih postaviti veli kanske sončne elektrarne, ki bodo na razpolago gospodinjstvom.

Vlada je na četrtkovi seji ministru za infrastrukturo Bojanu Ku mru med drugim naložila, naj skupaj s sistemskima operaterjema prenosnega elektroenergetskega sistema Eles in distribucijskega sistema SODO pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje elektrike iz sončne energije za 1000 megavatov do leta 2025 na primernih lokacijah.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je končni načrt še v pripravi, vse boval pa bo tudi vse ustrezne predloge operaterjev in bo takoj po sprejetju javno objavljen.

Pogonska goriva zunaj avtocest nekoliko cenejša

Varčevanje z energijo v javnem sektorju

Ljubljana - Vlada je prejšnji teden spreje la ukrepe in priporočila za učinkovito rabe energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja, kot odgovor na načrt REPowerEU Evropske komisije, ki predvideva ukrepe za skupen odziv Evrope na motnje na sve tovnem energetskem trgu.

Javni sektor v Sloveniji porabi okoli 5-10 % skupne energije, zato je pomembno, da prič nemo z varčevanjem, je poudaril minister

za infrastrukturo Bojan Kumer in dodal, naj bodo državni organi zgled širšemu javnemu sektorju, industriji, podjetjem in gospodinjstvom.

Med najpomembnejšimi je ukrep, naj orga ni državne uprave zagotovijo, da se v javnih stavbah in vseh njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na manj kot 25 °C, ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %.

Izjeme so prostori, kjer to zaradi delovanja stavbe ni mogoče. Med ukrepi je še navede no, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18. uri in do 7. ure v času delav nika in cel dan v soboto, nedeljo in prazni kih, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je 28 °C, razen, kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti, delovanja stavbe ali dela stavbe. V tem ni dovoljeno hlajenje s hladilnimi sistemi, ki za svoje delovanje po rabljajo energijo, razen ko je v nočnem času zunanja temperatura nad 20˚C. ��

Ljubljana, 19. julija – Cene 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocest so se 19. julija znižale – za liter bencina je treba odšteti 1,62 evra, kar je 10,3 centa manj, za liter dizla pa 1,7 evra, kar je 10,8 centa manj. Te cene bodo veljale do 1. avgusta.

Cene pogonskih goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah se še naprej oblikujejo prosto na trgu oz. jih trgovci določajo sami. Na Petrolovih servisih na avtocestah je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,799 evra, za liter dizla 1,895 evra, na servisih OMV pa liter bencina stane 1,819 evra, liter dizla pa 1,894 evra. Tudi to je za približno 10 centov manj kot v preteklih dneh.

Fotoarhiv Premogovnika Velenje

V zbornici bomo vedno zagovarjali podjetnike

Novi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Najbolj izstopajo problematika energentov, rast cen surovin, kadri in davčna politika.«

Jasmina Škarja

Blaž Cvar iz Radelj ob Dravi je novi predsednik Obrtno-podje tniške zbornice Slovenije in jo bo vodil prihodnja štiri leta. Kot predsednik sekcije za gostinstvo in turizem je v času epidemije opozarjal na številne težave te dejavnosti.

V kako velike čevlje ste stopili po tem, ko ste prevzeli vodenje obrtno-podjetniške od Branka Meha?

»To je tisto, kar smo vsi kandi dati, ki smo kandidirali, posta vljali v ospredje. Obrtno- pod jetniška zbornica Slovenije je postala sinonim zaščite, varo vanja, zastopanja malega gospo darstva, obrtnikov in podjetni kov. Vsi smo obljubljali, da bomo nadaljevali z dobrim delom, ki so ga opravljali pred nami, tudi Branko Meh. Zavedam se, da so pred nami zahtevni časi, da je treba slediti novim trendom.

Temu primerno se bomo odzi vali in se skušali približati mla dim podjetnikom. Že smo se loti li najbolj perečih vprašanj, ki se morajo izkazati v obliki akcije, rešitve in rezultatov.«

V času epidemije ste bili velik zagovornik gostinske dejavnosti. Zdaj boste zagovornik vseh podjetnikov. Za kakšno spremembo gre?

»Kot izvoljeni predsednik krovne organizacije bom poleg

svoje sekcije, ki je le ena izmed tridesetih dejavnosti, zagovarjal stališča in interese vseh članov zbornice. V tem času najbolj iz stopajo problematika energen tov, rast cen surovin, kadrovska problematika in davčna politi ka. Za vse izzive s pristojnimi ministrstvi že iščemo rešitve in se sestajamo. Z novo vlado, ki postaja vse bolj operativna, že limo čim prej poiskati primerne odgovore glede problematike in pogojev dela.«

Kje iskati rešitve, v kakšnih odnosih ste z novo vlado in ministrstvi?

»Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je apolitična organi zacija, kar pomeni, da sodeluje s kakršnokoli opcijo politike in se dogovarja za najboljše pogoje za obrtnike in podjetnike. V tem času so nekateri pogoji kritični, tukaj je treba nujno iskati reši tve, še posebej na področju cen energentov in obdavčitve. Ko so le-te previsoke, se širi polje sive ekonomije, na kar opozarjamo v tem času, ko primanjkuje ka drov v delovno intenzivnih pa nogah. Vedno bomo zagovarjali podjetnike.«

V kakšni kondiciji so podjetja?

»Če smo pred časom govori li o visoki gospodarski rasti, ki ni veljala za vse panoge enako, je danes vse obrnjeno na glavo. Spomnimo se, da nekatere pa noge v preteklih letih kar devet

mesecev ali celo več niso mo gle obratovati in poslovati. Žal tudi z ukrepi pomoči, ki so bili ponujeni v protikoronskih pa ketih (od 1 do 10) nismo uspe li vseh pokrivati enakovredno, kar pomeni, da bo zdaj v pano gah, ki še niso okrevale, nujno treba poiskati prave rešitve, da bodo lahko znova postavile tr dne temelje. Za vse ostale pa se

preteklih mesecih. Zato je nujno poiskati rešitve za dobro vseh. Čaka nas veliko dela.«

Se vam zdi, da je čas za podajanje na podjetniško pot pravi? »Kadar imamo pravo idejo, je za podjetniško pot vedno pra vi čas, da začnemo. Menim, da je za mlade, ki imajo željo,

odprta vprašanja, da se odloči jo za podjetniško pot. Tukaj smo zato, da pomagamo na tej poti, in veseli smo, če se ljudje za to pot odločijo.«

V katerih dejavnostih iskati nove priložnosti?

»Vsakdo lahko sam oceni, v ka tero dejavnost se bo brez poseb nega tveganja podal. Nekatere delovno intenzivne panoge se res v tem trenutku ukvarjajo s problematiko kadra, a če se nek do odloči za samostojno podje tniško pot, potem tega vprašanja

in povečali članstvo?

»To bo naša prioriteta. Obrtno -podjetniška zbornica mora iz koristiti prednost in mrežo ob močno-podjetniških zbornic, ki jih je v Sloveniji 62. Trenutno imamo okoli 20.000 članov. To je tisto, kar sem obljubljal in kar moramo izkoristiti v dob robit razvoja organizacije. Kajti razvoj zbornice je odvisen od članov, ki jih pritegnemo in jim na poti podjetništva stojimo ob strani. Vemo, da je članstvo pro stovoljno, vendar sem mnenja, da bi lahko tudi nečlani prispe

Nekatere panoge v preteklih letih kar devet mesecev ali celo več niso mogle obratovati in poslovati. Žal tudi s protikoron skimi ukrepi nismo uspeli vseh pokrivati enakovredno, kar pomeni, da bo zdaj v panogah, ki še niso okrevale, nujno treba poiskati prave rešitve, da bodo lahko znova postavile trdne te melje. Za vse ostale pa se z enormno rastjo cen stroškov prav tako pojavlja težava. Četudi je kazalo, da so podjetja izkazovala gospodarsko rast v preteklosti, niso več na zeleni veji, kot smo predvidevali v preteklih mesecih.

z enormno rastjo cen stroškov prav tako pojavlja težava. Če tudi je kazalo, da so podjetja izkazovala gospodarsko rast v preteklosti, niso več tako na ze leni veji, kot smo predvidevali v

voljo in prave ideje, veliko pri ložnosti. Treba je poiskati pod pornika, in obrtno-podjetniška zbornica je pravi naslov, kjer lahko mladi podjetniki po sta tusu poiščejo odgovore na še

Dvig cene malic v družbah Skupine Premogovnik Velenje

Poslovodstvo pristalo na dogovor o povišanju cene malice s 4,62 evra na 5,60 evra – V interesu Premogovnika Velenje je poleg varnosti in zdravja zaposlenih tudi, da zaposlenim zagotavlja kakovostno organizirano prehrano

Velenje, 19. julija – V Našem času smo že prejšnji mesec pi sali o pogovorih glede cene in kakovosti malic v Premogovni ku Velenje. Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, je Go renje Gostinstvo, ki skrbi za or ganizirano prehrano rudarjev in drugih zaposlenih, konec ju nija posredovalo predlog izva jalca za spremembo pogodbe o organizirani prehrani delavcev v Skupini PV.

“Cena malice v višini 4,62 evra je v Premogovniku Velenje ne spremenjena več kot 11 let, vse od aprila 2011,” je povedal di rektor PV dr. Janez Rošer. Po slovodstvo Premogovnika Ve lenje je zaradi povišanja cen prehrambnih artiklov in ener gije na svetovnem trgu preve rilo upravičenost zahtevka in pristalo na dogovor o povišanju cene malice s 4,62 evra na 5,60 evra, s čimer so na seji v sredo,

13. julija, seznanili tudi socialne partnerje (prisotni so bili pred sedniki sindikatov SPESS-PV in SDRES ter Sveta delavcev PV).

Znesek celotnega povračila za malico po Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije, ki je vezan na najvišji znesek za

povračilo, določeno z davčno uredbo na državni ravni, sicer znaša 6,12 evra – razliko med 5,6 evra in 6,12 evra bodo za posleni prejemali pri plači za vsak opravljeni dan v preteklem mesecu. V primeru povišanja zneska povračila za prehrano

v okviru uredbe bo višji znesek avtomatično veljal tudi za za poslene, s tem se bo posledično zvišal tudi del, ki ga zaposleni prejmejo ob plači.

“V Premogovniku Velenje že limo tudi v prihodnje zagota vljati kakovostno malico svojim

ni. Mislim, da je treba le malo premisliti, katera so tista rizična področja, na katerih se bo pod jetje težje znašlo, vendar sem prepričan, da se da poiskati pa noge, v katerih podjetništvo ni vprašljivo. Sploh visoko tehno loško naravnana podjetja. Digi talizacija je zaenkrat trend, kjer bomo iskali rešitve. Veliko govo rimo o njej, pa jo zaenkrat pre malo uporabljamo. Slovenija je majhna država, zelo intenzivna, zelo fleksibilna, to intenzivnost moramo izkoristiti, da jo bomo popeljali po poti razvoja.«

Kako boste sodelovali z lokalnimi zbornicami

zaposlenim, saj se zavedamo, da je to izjemnega pomena za zdravje zaposlenih in nemote no delo, še posebno za delav ce, ki delajo fizično zahtevna dela v težkih razmerah in ve čizmenskem ciklusu. V interesu Premogovnika Velenje je poleg varnosti in zdravja zaposlenih, ki sta na prvem mestu, tudi, da zaposlenim med delovnim ča som zagotavlja kakovostno or ganizirano prehrano in da to ni prepuščeno skrbi vsakega posa meznika. Tako imajo zaposleni zdaj na voljo 5 toplih in kar 59 različnih vrst hladnih malic,” je povedal direktor.

Pojasnili so še, da so se po govori na temo malice začeli s predstavniki sindikata SPESS in Sveta delavcev PV in ne na po budo sindikata SDRESS. Ob tem poudarjajo tudi to, da do dana šnjega dne niso prejeli nobenih dokazil oz. podpisov peticije, s čimer medije in javnost po nji hovem zavaja Asmir Bećarević Direktor je dejal še, da je ne pojmljivo, da se “gospod Beča rević kot predstavnik sindikata SDRES bori za ukinitev organizi rane prehrane, saj so si v prete klosti ravno slovenski sindikati prizadevali in dosegli, da je to vrstna oblika prehrane postala standard”.

vali nekaj malega nadomestila v proračun, iz tega pa bi se lahko sredstva razdelila med organi zacijami. Poudarjam pa, da so na prvem mestu naši člani, nato se interes širi v območne zbor nice in sekcije, na koncu pa je vodstvo tisto, ki mora zaznati pobude, vprašanja in probleme ter jih tudi reševati. Upam, da bomo članstvo in zaupanje pri dobili tudi s svojim dobrim de lom ter ga še povečali.« ��

S 1. septembrom za leto dni omejene najvišje cene elektrike

Ljubljana, 18. julija – Vlada je cene električne energije za go spodinjske in male poslovne od jemalce, vključno s tistimi v več stanovanjskih zgradbah, omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilo vatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi. Poleg ohranitve obstoječe, za 50 odstotkov znižane omre žnine, bo s 1. septembrom do datno znižala še prispevek za obnovljive vire energije, ki bo prav tako prepolovljen.

Blaž Cvar: »Kot izvoljeni predsednik krovne organizacije bom poleg svoje sekcije, ki je le ena izmed 30 dejavnosti, zagovarjal stališča in interese vseh članov zbornice.«

En fizioterapevt za 150 ljudi

Čeprav so tovrstni zdravstveni delavci pomembni za bolnika, je njihovo delo slabo plačano – Še vedno veljajo kadrovski normativi iz leta 1979

Majda Horvat

Med vsemi skupinami zdrav stvenih delavcev je številčno najmanj fizioterapevtov, pa če prav po svoji strokovnosti pred stavljajo ključni kader pri reha bilitaciji bolnikov. Področje dela fizioterapevtov je zelo široko in raznoliko. Njihova vloga je po magati ljudem, da se jim izboljša gibanje in zmanjšajo bolečine ter da se usposobijo za čim bolj samostojno življenje.

Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo fizioterapevti pri povrni tvi ali izboljšanju zdravja, njiho vo delo v Sloveniji ni ustrezno priznano. Še vedno veljajo ka drovski normativi, ki izhajajo iz leta 1979 in ki so glede na po trebe povsem zastareli in neu strezni, omejujejo pa tudi dosto pnost teh storitev za bolnike v okviru javnega zdravstva. Bol nike se s tem potiska v obisko vanje fizioterapevtov v zasebnih ambulantah in plačevanje teh storitev, česar pa si vsi ne mo rejo privoščiti.

Za bolnika vsaj pol ure

V praksi zastareli normativi pomenijo, da je v socialno-var stvenih ustanovah, torej v do movih za starejše in posebnih socialnih zavodih, po normati vih priznan oziroma plačan en fizioterapevt za 150 ljudi. »Ne glede na to, kakšne so njihovo zdravstveno stanje in potrebe,« je poudaril Evgen Šoštarič, di plomirani fizioterapevt, tudi eden od podpisnikov javnega pisma, ki so ga objavili nekate ri dnevni mediji. Z njim želijo fizioterapevti, ki izvajajo de javnost fizioterapije v javnem

zdravstvu, opozoriti na posle dice neustreznih normativov in na podcenjenost njihovega dela v primerjavi z drugimi primer ljivimi zdravstvenimi poklici.

V bolnišnicah veljajo nekoliko drugačni normativi kot v social no-varstvenih zavodih, vendar je problem nezadostnega števi la fizioterapevtov enako pereč, izpostavi Janez Müller. Sam je

pacientu ne moreš dovolj posve titi,« poudari Müller. Za temelji to obravnavo bolnika, ki je na zdravljenju v bolnišnici, je tre ba imeti vsaj pol ure časa, kar pomeni, da bi lahko en fiziote rapevt v delovnem času oskrbel največ štirinajst bolnikov. V še slabšem položaju od bolnikov v bolnišnični obravnavi pa so bol niki, ki so bili na primer takoj po

zaposlenih v zdravstvu povsem spregledali. Prejšnja vlada, ki je povišala plače številnim zdra vstvenim delavcem in s tem priznala zahtevnost ter pomen njihovega dela, tega za fiziotera pevte in še za nekaj poklicev ni storila. Fizioterapevti tako niso bili deležni dviga plač. Posledica tega so velike razlike v plačah, na primer med diplomirano me

tisoč delavcev v zdravstvu, ki so jih decembra izpustili, reševali v začetku letošnjega leta. Janu ar je prišel, pripravljenosti za dogovor pa pri vladi več ni bilo.

Nova vlada naj bi bila sezna njena s problemom. »Toda za zdaj se še ne dogaja nič, kar bi prineslo izboljšanje za pacien te in tudi za nas,« je izpostavil Šoštarič. Interes za rešitev pro blema bi vsekakor morala ime ti tudi država, so prepričani fi zioterapevti. S kakovostnimi in pravočasnimi storitvami fizio terapije bi se bolniški izostan

❱S kakovostnimi in pravočasnimi storitvami fizioterapije bi se bolniški izostanki skrajšali, kar je ob pomanjkanju delovne sile pomembno tudi za delodajalce.

in neustreznih normativih pri ložnost za zaposlitev vse pogo steje iščejo v tujini. Tam nam reč v zdravstveno oskrbo ljudi vlagajo veliko več, poudarita sogovornika.

Pričakujejo odgovorno ravnanje

»Fizioterapevti od politikov pričakujemo in si želimo za pa ciente predvsem skrajšati ča kalne vrste, omogočiti takojšno rehabilitacijo po poškodbi ali bolezni in zagotoviti zadostno število terapij. Ker cenimo svoj poklic, znanje in strokovnost, pričakujemo odgovorno rav nanje nove vlade, zahtevamo ustrezno vrednotenje delovnega mesta fizioterapevta in odpravo nedopustnih nesorazmerij pri

Pomanjkanje fizioterapevtov v javnem zdravstvu pomeni, da se pacientu ne moreš dovolj posvetiti, pove Janez Müller, fizioterapevt v murskosoboški bolnišnici. (foto: M. Horvat)

fizioterapevt v murskosoboški bolnišnici že deset let in vsaj to liko časa trajajo prizadevanja za izboljšanje položaja dejavnosti fizioterapije na slovenski rav ni, vendar doslej brez uspeha.

Tak odnos posledično pomeni, da mora na oddelku za travma tologijo in ortopedijo en fizio terapevt poskrbeti za bolnike na tridesetih posteljah, čeprav naj bi po strokovnih smernicah obravnaval bolnike na desetih.

»Takšno stanje pomeni, da se

Nova vlada je seznanjena s problemom, toda za zdaj se še ne dogaja nič, kar bi prineslo izboljšanje za paciente in fizioterapevte, je izpostavil Evgen Šoštarič. (foto: M. Horvat)

posegu odpuščeni domov in na poteni na fizioterapijo v ambu lanto. Čakalne vrste so namreč tu predolge, obravnava pa zato večkrat zapoznela in posledice nepopravljive.

Povsem so jih spregledali

Čeprav je prispevek fiziotera pevtov v procesih zdravljenja pomemben, so ta poklic v lan skih pogajanjih med sindikati in vlado za izboljšanje položaja

Učinek fizioterapije se pozna

dicinsko sestro in diplomiranim fizioterapevtom od štiri do šest plačnih razredov.

Delno je za takšno stanje krivo to, da fizioterapevti nimajo svo jega sindikata, ampak so vklju čeni v najmanj tri, ter lanski do govor ob pogajanjih, da naj bi položaj in plače za približno 13

ki skrajšali, kar je ob pomanj kanju delovne sile pomembno tudi za delodajalce. Nižji bi bili tudi izdatki zdravstvene zavarovalnice.

Možnosti za študij fizioterapi je je v Sloveniji dovolj in poklic je še vedno dovolj zanimiv za mlade, ki pa ob nizkih plačah

plačah primerljivih poklicev,« so svoje zahteve in prizadevanja strnili slovenski fizioterapevti. S tem želijo prispevati tudi k ohra njanju pravičnega in učinkovi tega javnega zdravstvenega in socialnega sistema ter delovati v korist bolnikov ali uporabnikov.

Fizično naporno in odgovorno delo fizioterapevta v domovih za starejše je z vidika države podcenjeno, zelo pa ga znajo ceniti stanovalci

Diana Janežič

O položaju in vlogi fiziotera pevtov v domovih za starejše smo se pogovarjali s Suzano Menhart, dipl. fizioterapevtko, ki ima 20 let delovnih izkušenj v svojem poklicu. Pridobila jih je z delom v zdravilišču in URI Soča, zdaj pa je že mnogo let za poslena v DEOS Centru starejših Zimzelen v Topolšici.

»Večina domov za starejše ima enega fizioterapevta. Stanovalci in njihovi svojci ob prihodu v dom pogosto pričakujejo prav ustrezno fizioterapevtsko obrav navo, da bi lahko bili čim dlje sa mostojni, gibčni. Prihod v dom je namreč velikokrat pogojen s poslabšanjem zdravstvenega stanja, lažjo kapjo, padcem in oseba, ki je lahko doma živela samostojno, naenkrat tega ne zmore več. Zdravljenje v bolni šnici ali doma, pri čemer je dalj časa ležala, ji to vzame fizično in

psihično kondicijo, kar ji onemo goča nadaljnje bivanje doma. Če bi stanovalce tudi ob preselitvi v dom za starejše pustili ležati, bi takšno stanje tudi ostalo ozi roma bi se še slabšalo,« najprej razloži Suzana Menhart.

Zato fizioterapevt po navodilu zdravnika in v skladu s strokov nim znanjem v sodelovanju s timom sodelavcev takoj začne obravnavo, ki naj bi stanovalca znova postavila na noge samo stojno ali s pomočjo pripomoč ka za hojo ali vsaj v položaj, ko se lahko samostojno iz postelje presede na primer v invalidski voziček ali na stranišče.

Stanovalcem fizioterapija zelo veliko pomeni

Potreb po fizioterapevtskih storitvah je v domovih veliko, zato so fizioterapevti zelo obre menjeni, delo je tudi fizično

naporno in pri nekaterih po stopkih sodeluje delovni tera pevt in še kdo. »Prvenstveno je, da ljudje ne ležijo v posteljah, da jih vsak dan čim več pose damo, peljemo na prosto ali po dnevnih prostorih. Pri delu na redimo prioritete; rehabilitacija po nedavni kapi, zlomi … imajo prednost, mnogi stanovalci pa si želijo vzdrževalne fizioterapije.«

Okoli 40 odstotkov stanovalcev potrebuje individualno fiziote rapijo, kar pri 150 stanovalcih pomeni 60 oseb. Ostali imajo preventivni program, ki pomeni skupinsko telovadbo vsak dan, manjši delež je takih, ki se ne želijo vključevati, ter tistih, ki ne zmorejo sodelovati pri tem.

»Stanovalcem fizioterapi ja zelo veliko pomeni,« zatrdi Suzana. »Jutranja telovadba je rutina, brez katere si naši sta novalci ne predstavljajo dneva. Posebnost fizioterapije v domu

je ta, da oseba ni v obravnavi teden ali dva, ampak leta. Leta ima svoj termin, ko prihaja va diti na sobno kolo ali v drugačno obravnavo. Motivirani so, dobijo domačo nalogo za varno in sa mostojno vadbo popoldne. Pri takšnih, ki poznajo koristi fizi oterapije, se napredek pozna.«

Trije fizioterapevti bi bili dovolj

Suzana Menhart se pridružuje mnenju kolegov iz drugih do mov in bolnišnic, da je pol ure na stanovalca minimum obrav nave. Torej 15 stanovalcev na dan. Časovnica se z enim fizio terapevtom ne izide tudi zato, ker je treba prišteti še veliko administrativnega dela, testi ranja z ugotavljanjem stanja stanovalca po pol leta obrav nave. »Trije bi lahko res delali tako, ko bi bilo treba in bi po krili strokovne potrebe in želje

stanovalcev,« pravi Menharto va. O plačilu za tako odgovorno delo pa: »Žalostni smo, da smo izpadli iz povišanja plač. Imam 20 let delovne dobe, a s sedanjo plačo sama z otroki ne bi mogla živeti. Brez moževe plače bi bila

Storitve fizioterapije so zelo pomembne za povrnitev in izboljšanje zdravja bolnikov. (foto V. Jaušovec)

kot diplomirana fizioterapevtka na robu revščine.«

Suzana Menhart: »Trije bi lahko res delali tako, ko bi bilo treba in bi pokrili strokovne potrebe in želje stanovalcev.«

Sladkorna bolezen ne izbira, mi lahko

Delež prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen v občini Velenje narašča, v Občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki se v zadnjih letih ni bistveno spremenil

Jasmina Škarja

Sladkorna bolezen je obolenje trebušne slinavke in je skupen izraz za več različnih oblik bole zni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki je prisotna pri 90 odstotkih oseb s sladkorno boleznijo, manj pogoste so slad korna bolezen tipa 1, nosečniška sladkorna bolezen in nekatere druge vrste sladkorne bolezni (npr. sladkorna bolezen, pov zročena z zdravili).

Anja Strmšek, dr. med., z Ob močne enote Celje NIJZ, pojasni, da pri procesu nastanka slad korne bolezni pride do propa danja beta celic trebušne sli navke, ki proizvajajo hormon inzulin. »Zaradi vse manjše pro izvodnje inzulina, ki je zadolžen za vzdrževanje normalne ravni krvnega sladkorja, začne krvni sladkor naraščati. Sladkorna bo lezen tipa 1 se večinoma pojavi v otroštvu oziroma mladostništvu

in ima dramatičen potek, saj do popolnega propada beta celic pride v nekaj dneh ali tednih.

Posameznik opazi neobičajno izraženo žejo, pogosto hodi na vodo in nenamerno hujša. Ta kojšnje zdravljenje je nujno, saj gre za življenje ogrožajoče sta nje, zdravljenje pa je doživljenj sko. Sladkorne bolezni tipa 1 žal ne znamo preprečiti,« razlaga zdravnica Anja Strmšek.

❱Simbol sladkornih bolnikov je moder krog, ki povezuje ves svet in ponazarja podporo vsem aktivnostim, ki so usmerjene v preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni.

Z zdravim življenjskim slogom lahko uspešno zamaknemo začetek bolezni

Nasprotno pri sladkorni bole zni tipa 2 beta celice trebušne slinavke propadajo postopoma, ob tem se zmanjša tudi odziv nost telesnih tkiv na inzulin. Kljub povišani ravni krvnega sladkorja, ki povzroča okvare na žilju, sladkorna bolezen tipa 2 v prvih letih praviloma poteka brez simptomov.

Kdaj se pojavijo zapleti? »Pri nezdravljeni bolezni se lahko zaradi napredovalih okvar žilja pojavijo številni zapleti, kot so možganska kap, srčna kap, led vična odpoved, slepota, okvara živcev in amputacija okončine.

Verjetnost, da bo oseba zbolela za sladkorno boleznijo tipa 2, je v največji meri povezana s pri rojeno hitrostjo propadanja beta celic trebušne slinavke. Vendar

Spustimo svež zrak v prostore

V zaprtih prostorih (doma, na delu, v šoli, vrtcih, trgovinah, restavracijah itd.) preživimo okoli 90 odstotkov dne va, zato je kakovost notranjega zraka izrednega pomena za naše zdravje. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zapr tih prostorih, ima neposreden učinek na naše zdravje. Hkrati pa je prezrače vanje prostorov eden od pomembnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja številnih povzročiteljev nale zljivih bolezni, ki se prenašajo preko zraka, vključno z virusom SARS-CoV-2.

Kakovost notranjega zraka Kratkotrajna izpostavljenost onesna ževalom v notranjem zraku običajno povzroči le nelagodje. Večina ljudi si opomore takoj, ko je vir onesnaženja odstranjen, lah ko pa se pojavijo tudi nekate re bolezni (npr. alergije zaradi vdihavanja kemikalij ali plesni, bronhitis zaradi vdihavanja to bačnega dima …). Vzroki bole zni so lahko poznani, včasih pa vzroka bolezni ne ugotovimo. Takrat, ko vzrokov bolezni ne poznamo, govorimo o sindro mu bolnih stavb (angl. »sick building syndrome«). Pri sin dromu bolnih stavb se v času zadrževanja v stavbi pojavijo zdravstvene težave, kot so gla vobol, težave s koncentracijo, suho žrelo, suhe oči, draženje sluznic, slabost itd. Težave za znavamo le v času zadrževanja v stavbi. Točnega vzroka za sla bo počutje ne moremo ugoto viti, kaže pa, da je v povezavi s prezračevalnimi in klimatskimi napravami, sproščanjem kemikalij iz različnih materialov, z ogrevanjem, pri sotnostjo plesni v notranjem okolju ipd. Ko stavbo zapustimo, težave izzvenijo. Če je izpostavljenost dolgotrajna, lah ko nekatera onesnaževala povzročijo bolezni, ki se izrazijo veliko kasneje. Privede lahko do bolezni dihal (npr. ast me in drugih alergij, kronične obstruk tivne pljučne bolezni (KOPB) in pljuč nega raka), lahko pa so prizadeti tudi

drugi organi. S pravilnim samozašči tnim ravnanjem lahko tveganje za nji hov pojav zmanjšamo ali preprečimo.

Splošni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti notranjega zraka Ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje sproščanja onesnaževal in zagotavlja nje učinkovitega prezračevanja:

• V zaprtih prostorih ne kadimo;

• Poskrbimo, da so naš dom in služ beni prostori dobro prezračeni. Prostore pet do deset minut zrači mo večkrat na dan, zlasti med in po kuhanju ter po prhanju;

• Redno vzdržujemo plinske naprave;

posameznik ob tem ni nemočen, saj lahko z zdravim življenjskim slogom uspešno odloži začetek bolezni na čim kasnejše obdobje življenja ali jo prepreči. Sladkorna bolezen tipa 2, ki se pojavi pozno, na primer v 80. letu starosti, namreč nima bi stvenega vpliva na umrljivost in kvaliteto življenja obolele osebe. V preventivi sladkorne bolezni sta najpomembnejša ukrepa skrb za primerno telesno težo in redno gibanje,« odgovarja Anja Strmšek.

Društvo diabetikov Velenje svetuje in pomaga članom

V Velenju uspešno deluje Druš tvo diabetikov Velenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1987 in zdru žuje 480 članov. Tudi mlade, čeprav pogrešajo njihovo bolj intenzivno vključenost in izme njavo mnenj, izkušenj in znanj

V okviru programa Skupaj za zdravje pod okriljem Nacional nega inštituta za javno zdravje potekajo preventivni pregledi v ambulantah družinske medicine, kjer med drugim izvajajo odkrivanje oseb z velikim tveganjem za razvoj sladkorne bo lezni oziroma zgodnje odkrivanje že prisotne sladkorne bo lezni. Če je bolezen odkrita zgodaj, je zdravljenje uspešnejše, bolnikom pa je omogočeno kvalitetnejše življenje.

s starejšimi člani. V društvu stremijo k izvedbi aktivnosti in programov, ki omogočajo čla nom pridobiti čim več izkušenj in znanj s področja zdrave pre hrane, telesne aktivnosti, nege nog, stopal itd.

Predsednica društva je Ro mana Praprotnik, ki društvo vodi že vrsto let. Tudi sama se vsako leto udeležuje delavnic in izobraževanj na področju sladkorne bolezni in nege nog doma in v svetu. »Ne samo v društvu, tudi po svetu ugota vljajo, da je bolezen v porastu. Še posebej narašča število pre bivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2. Strokovnjaki so ocenili, da okrog 200.000 sladkornih bolnikov živi v Sloveniji, tudi Šaleška dolina ni izvzeta. Kri zni časi, stres in sladkorna bo lezen so lahko precej povezani, tudi čas epidemije je terjal svoj

davek. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 stres večinoma povzroči porast krvnega slad korja. Pri osebah s sladkorno bo leznijo tipa 1 je reakcija meša na,« pripoveduje Praprotnikova. Stres v večini primerov krvni sladkor zviša, pri nekaterih lju deh pa ga lahko tudi zniža. »Kar smo v našem društvu dosegli, je to, da so tudi sladkorni bolni ki tipa 2 dobili pripomočke za kontinuirano merjenje krvne ga sladkorja, kar je zanje zelo pomembno, da vsak trenutek vedo, kolikšen je nivo krvnega sladkorja. Zadovoljni smo tudi, da se lahko člani znova udeležu jejo izletov, pohodov, predavanj in okrevanj v zdraviliščih.« ��

prostorih; vlažnost zraka, ki varuje pred pojavom plesni, je med 40% in 60%;

• Preverimo prisotnost radona v pro storih, zlasti na območjih z visoko stopnjo sevanja radona;

• Uporabljajmo okolju in zdravju pri jazne gradbene materiale ter pohi štvo, o čemer se pozanimajmo pri prodajalcu oziroma proizvajalcu;

• V bivalne prostore vgradimo alar mne naprave za dim in javljalnike ogljikovega oksida;

• Po uporabi detergentov, čistil in drugih pripomočkov, ki sproščajo kemikalije v zrak, vedno intenzivno prezračimo prostore.

Pomen prezračevanja v času širjenja povzročiteljev okužb

dihal

Prezračevanje prostorov je eden od pomembnih higienskih ukrepov za pre prečevanje širjenja mnogih povzroči teljev nalezljivih bolezni, vključno z virusom SARS-CoV-2.

Do prenosa povzročiteljev kapljičnih okužb, ki se širijo po zraku, vključno z virusoma SARS-CoV-2, lahko pride zaradi:

• neustreznega prezračevanja in kli matizacije prostorov, • zadrževanja več ljudi skupaj v za prtih prostorih.

Izogibajte se prezračevanju s prepi hom, kadar je v prostoru prisotnih več ljudi.

Naravno prezračevanje

Pri naravnem prezračevanju izkori ščamo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah v prostorih in na prostem. Naravno prezračevanje poteka skozi odprta okna in zunanja vrata. Priporočamo pogosto in učin kovito zračenje: z na stežaj odprtimi okni, večkrat za 5 do 15 minut, da se ves notranji zrak zamenja s svežim zu nanjim zrakom (tudi če to povzroča nekaj toplotnega neudobja).

V nestanovanjskih stavbah je treba okna na stežaj odpreti vsaj 15 minut preden ljudje vstopijo v zaprt prostor.

1. Upoštevanje splošnih higienskih priporočil: higiena rok, kihanja in kašlja, vzdrževanje zadostne med osebne razdalje.

2. Osebe z znaki akutne okužbe dihal naj ne hodijo v prostor, kjer se zadržujejo drugi ljudje ali naj pravilno uporabijo zaščitno masko, ki dobro tesni. Maska mora pokrivati nos in usta.

3. Učinkovito naravno ali mehansko prezračevanje.

4. Pravilne nastavitve mehanskega prezračevanja (v kolikor obstoji, tudi filtracije in dezinfekcije).

• V času prisotnosti ljudi v prostorih priporočamo stalno zračenje z dova janjem zunanjega svežega zraka, z največjim možnim pretokom zraka.

• Prezračevalni sistem nastavite tako, da zrak v prostorih ne kroži.

V prostorih, kjer se nahaja več lju di hkrati, svetujemo izklop sistemov z lokaliziranim kroženjem zraka (npr. ventilatorji v posameznih prostorih). V primeru, da te naprave uporabljate, zagotovite redno zračenje z odpiranjem oken na stežaj.

Mehansko prezračevanje

• Pri kurjenju premoga, lesa ali ob od prtem ognjišču poskrbimo za redno vzdrževanje in čiščenje dimnikov.

Za kurjavo uporabljajmo le zračno suh in neobdelan les. Ne kurimo od padkov in še zapakiranih izdelkov, saj se ob tem lahko v zrak sproščajo strupene snovi;

• Redno vzdržujemo vlažilnike zraka, v skladu z navodili proizvajalca;

• Vzdržujmo ustrezno vlažnost v

Spremljanje koncentracije CO2 v zaprtih prostorih

V stavbi brez mehanskega prezra čevalnega sistema je v prostorih, kjer se zadržuje večje število ljudi, kot so npr. učilnice, sejne sobe, restavracije, priporočljivo namestiti senzorje CO2.

Povišane vrednosti CO2 v zaprtih pro storih kažejo na slabšo kakovost zraka. Ob povišanih vrednostih CO2 je treba prostore prezračiti.

• Izogibajte se prezračevanju s prepi hom, kadar je v prostoru prisotnih več ljudi.

Prostore v stavbah lahko prezračujemo na tri načine: naravno, mehansko in hibridno.

Kadar so v prostorih prisotni ljudje, priporočamo stalno prezračevanje z dovajanjem zunanjega svežega zraka z največjim možnim pretokom zraka.

Pri mehanskem prezračevanju z me hansko napravo odtočni zrak zamenja mo z zunanjim. Priporočamo, da me hanska naprava deluje ves čas, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Na običajnih oziroma povišanih nastavitvah pretoka zraka naj naprava deluje vsaj 2 uri pred priho dom ljudi in še vsaj 2 uri po njihovem odhodu iz zaprtega prostora. Kadar so v prostorih prisotni ljudje, naj mehan sko prezračevanje deluje s povečanim pretokom zraka, sicer pa je le-ta lahko zmanjšan. Sisteme ogrevanja in ohla janja lahko uporabljamo kot običajno. Svetujemo, da prezračevalne sisteme in klimatske naprave redno čistite ozi roma z njimi ravnajte skladno z navo dili proizvajalca oziroma vzdrževalca sistemov/naprav.

Kaj lahko naredimo, da preprečimo prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se širijo po zraku

Otroci naj v vodi uživajo, a naj bodo previdni

Med tednom eden, med vikendom dva reševalca iz vode na Velenjski plaži –Reševalec mora obvladati tehnike prve pomoči v primeru utapljanja, biti pa mora tudi telesno dobro pripravljen in vzdržljiv

Jasmina Škarja

Velenje – Ne samo Obala, le tošnjo sezono so zelo dobro obi skana tudi jezera. S svojo pestro ponudbo tudi letos vabi goste od blizu in daleč Velenjska plaža, kjer je obisk tudi med tednom dober, med vikendom pa se sploh zbere precejšnje število ljudi, zato sta takrat prisotna dva reševalca iz vode. Mi smo preverili, kako zahtevno je delo reševalca in kakšne lastnosti mora imeti dober reševalec.

Na jezerih je manj izčrpanosti, dehidracije in vročinskih krčev kot na Obali

Aljaž Ramšak delo reševalca iz vode v Velenju opravlja prvo sezono in je prepričan, da je zah tevno toliko, kolikor si ga sam narediš zahtevnega. V vsakem trenutku mora biti reševalec po zoren opazovalec dogajanja, ki v primeru kakšne neprijetno sti ohrani mirno kri. Zelo dobro mora obvladati tehnike prve po moči v primeru utapljanja, biti pa mora tudi telesno dobro pri pravljen in vzdržljiv. Biti mora tudi zanesljiv, odgovoren, di scipliniran in človeški. Ramšak razloži, da so v Sloveniji naloge reševalcev opredeljene z zako nom in določajo vzdrževanje reda, opazovanje, preventivno delovanje in reševanje iz vode ter izvedbo prve pomoči.

»Pridobiti moraš zdravniško potrdilo, narediti izpit prve po moči ter opraviti preizkus uspo sobljenosti. Moraš znati hitro plavati, tudi pod vodo, reševati iz vode in poznati reševalne pri jeme.« Kakšna je razlika med re ševanjem na Obali in na jezeru?

»Dve sezoni sem delal na sloven ski Obali. Razlika je predvsem v tem, da je na Obali bolj vroče in so temperature višje. Na jezerih je ozračje milejše, posledično je med plavalci manj izčrpanosti, dehidracije, vročinskih krčev, tudi kopalcev je manj.«

Največ pozornosti namenjajo otrokom, ki so najranljivejša skupina

Čeprav so nesreče pogosto po sledice nepremišljenih dejanj, pa vedno ni tako, saj so kopalci ve dno bolj odgovorni. Zavedajo se, da je kopanje v jezeru kljub vse mu na lastno odgovornost in pre vidnost v vodi ni odveč. »Največ pozornosti namenjamo otrokom, ki so najranljivejša skupina. Ve dno moramo spremljati njihovo početje in uporabiti vse zaščitne plavajoče predmete. Ves čas je treba biti skoncentriran. Ugotovil sem recept zase. Pri opazovanju poslušam sproščujočo glasbo,

veliko doprinesejo izkušnje, da znaš preceniti, kdaj je situacija resna in kdaj ne.«

Do nezgode lahko pride tudi zaradi precenjevanja lastnih zmogljivosti

Velenjska plaža je del poletnega projekta Naj kopališče v katego riji naravnih kopališč, v katerem je zmagala že štirikrat, kar pri tegne številne kopalce od dru god. »Veliko se dela na promo ciji, dogodek Pljusk je bil dobro obiskan, kar veliko pomeni. Zato mi je v čast, da lahko delam na takšni plaži, čeprav je delo zaradi

večjega obiska otrok zahtevno. Več ko je otrok, več je manjših neprijetnosti in potrebe za prvo pomoč. Hitro se porežejo na ska li, padejo itd. Še posebej veliko je zanimanje za vodna igrala, ki so brezplačna. Treba je biti še pose bej pozoren pri opazovanju, saj otroci na igralih precej krilijo z rokami in so glasni. Do nezgode lahko pride tudi zaradi precenje vanja lastnih zmogljivosti,« pravi reševalec Aljaž Ramšak.

V primeru utrujenosti plavajte hrbtno Čeprav je delo reševalca iz vode zanimivo, razgibano, tudi

zabavno, se zaveda, da so v kri tičnih situacijah pri reševanju iz vode pomembni sekunde in pravilen pristop. Zato kopalcem priporoča, da se v primeru utru jenosti obrnejo na hrbet in pla vajo hrbtno, saj se tako najlažje spočijejo.

»Na Velenjski plaži je dobro poskrbljeno za slabše plavalce, ki jim nadenemo rešilni jopič, sploh, kadar se odpravijo na vo dna igrala, kjer najpogosteje pri haja do manjših poškodb. Pred dnevi si je deklica zvila gleženj. Na srečo ni bilo nič hujšega, za devo smo rutinsko rešili, nudi li prvo pomoč in reševanje iz vode. Reševali smo tudi kitajske ga državljana, ki ni znal plavati in je padel s čolna. Njega smo rešili, njegovega mobitela ne. Rad bi poudaril, naj starši pa zijo na svoje otroke. Če je otrok

slab plavalec, ga je treba spre mljati in imeti na očeh. Otroci in mladostniki so zelo razigrani, nekateri so tudi slabi plavalci. Tako nanje kot na neplavalce je treba biti še posebej pozoren. Zelo pomembno je, da reševalci prepoznamo osebe, ki bi lahko imele v vodi težave. Včasih že pri obhodu in s kakšno besedo opozorimo na svojo prisotnost, vendar so starši tisti, ki mora jo poskrbeti za otroke. Pustimo jim, da se razživijo in naučijo plavati, skakati v vodo, pustimo jim njihovo razigranost in otro škost, pa vendar jih imejmo na očeh,« opozarja Aljaž Ramšak, ki bo v primeru težav priskočil

Naj vas poletje zvabi v knjižnico

Knjižnica Velenje vabi na ogled več zanimivih razstav – Počitnice so ležanje na plaži s knjigo v roki

Jasmina Škarja

Velenje, 18. julija – Obisk v Knjižnici Velenje in njenih eno tah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki poleti ni priljubljen le zaradi tega, ker si izposodimo knjige za počitniško branje. Kot je poveda la Stanka Ledinek, čaka v Vele nju na ogled kar šest različnih razstav. »Na osrednjem razstavi šču v Knjižnici Velenje je razsta va Robison Crusoe na samotnem otoku. Letos smo pridobili zani mivo zbirko kar 200 različnih knjig o tem slavnem pustolov cu. Razstavo sta pripravili Met ka Pivk Srdič in Tamara Čuješ Na Sončni steni je razstava fo tografij Kate Laštro poljskega maka, kar je del projekta Zelena knjižnica za zeleno pismenost.

Na otroškem oddelku je razsta va Če se smejem, se razgrejem.

in okolici iz zbirke našega so delavca in zbiratelja Frenka Špilerja

Kot bralka poletja se v stekle nih dvojčkih predstavlja Saša Piano, ki je pripravila pravi ja godni izbor romanov, pesmi ter priročnikov za arhitekturo in urejanje okolja, kar je njeno de lovno področje.«

V Mestni knjižnici Šoštanj sta dve veliki razstavi. Prva je Ka juhovo leto v Vrtcu Šoštanj in Stanka Ledinek je navdušena: »Presenetilo vas bo, kako ustvar jalni so bili otroci enote Vrtca Šoštanj Biba. Upodobili so Ka juha, in to otroci, ki so se rodili skoraj 100 let po njegovem roj stvu. Vidi se, da so tudi vzgojite ljice vložile veliko truda, da so približale delček naše zgodovine otrokom.«

Druga razstava, postavila jo je Stanka Ledinek, je Naslikaj mi zgodbo. Je rezultat foto nateča ja, ki je bil sprožen pred korono, zgodila pa se je lani. »Vsi pozna mo občutek, videnje, ko beremo roman ali pesem in se v nas za riše podoba ljudi, okolja zgod be. Ko te knjižne junake, kraje

vidimo v filmu, smo mnogokrat razočarani. Zato smo dali bral cem priložnost, da svoje videnje knjižnih oseb, krajev upodobi jo s fotografijo. Zbrali smo lepo število fotografij, ki so na ogled na plakatih, in morda je kdo od obiskovalcev podobno zaznal Starca in morje ali Rdečo Kapi co,« razloži knjižničarka.

Knjižnica Velenje je tudi letos poskrbela za knjižni kotiček na Velenjski plaži, kot že več let do zdaj. Na voljo so romani, zgodbe lažjega žanra, primerne za poletni čas. Da je ta knjižnica uporabna in obiskana, kaže dejstvo, da morajo knjižničarji zalogo stalno dopol njevati, saj jo bralci lepo prazni jo. Stanka Ledinek obiskovalcem namreč sporoča, da lahko knji go, revijo, ki je ob ležanju na plaži niso prebrali do konca, vzamejo domov in postane njihova. »Ob vsej tej zbirki gradiva za branje in prelistavanje pa si lahko še mi mogrede ogledate razstavo razgle dnic in fotografij Frenka Špilerja z naslovom Jezero nekdaj, kjer je okolje sedanje Velenjske plaže vi deti pred 50 in več leti.«

Avtorji plakatov in izdelkov, ki razgrejejo srce, so otroci Vr tca Velenje. Dijaki umetniške

gimnazije razstavljajo v mla dinski sobi, in ta razstava je ek splozija barv in svežih idej.

Na domoznanskem razstavi šču je razstava starih knjig, raz glednic, fotografij – vse o Velenju

na pomoč in pomagal kopalcem in obiskovalcem Velenjske plaže.

Vsa igrala so obiskovalcem plaže dostopna brezplačno, kar je največja pridobitev. Velenjska plaža je opremljena tudi z dvajsetimi senčniki, štiridesetimi ležalniki in knjižnico, kjer si lahko sposodite knjigo ali revijo in tako krajšate čas.

Sezono na Velenjski plaži so odprli 17. junija, živahno pa bo vse do sredine septembra. Med deseto in dvajseto uro je v vsakem vremenu prisoten reševalec iz vode, med vikendom dva. Kopalci prihajajo zadnja leta iz vse Slovenije, največ je Korošcev, od tujcev pa Avstrijcev in Nemcev. Obiskovalci so iz vseh starostnih skupin. Aljaž Ramšak

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Družina je edina čvrsta in zanesljiva skupnost

Z najbolj znanim slovenskim odvetnikom Petrom Čeferinom o očetovem darilu, družini, knjigah, filmih in spominih – Pravica do obrambe je ena najpomembnejših človekovih pravic

Krušec

Dr. Peter Čeferin je ime, ki nam ni poznano samo s sodišč, kjer je Čeferin Slovence zastopal kot odvetnik, tem več je dejaven in viden na različnih življenjskih področjih. Tako je nema lo tistih, ki v roke z veseljem vzamejo katero od njegovih knjig.

V svoji biografiji Nespodobni odvetnik, ki jo je po vašem pripovedovanju zapisal Tadej Golob, med drugim omenjate svojega prednika Luko Čeferina. Kdo je to bil in kako ste povezani z njim?

To je moj prapradedek, v čigar življe nje sem se poglabljal v zadnjem času. Za to je bila spodbuda darilo mojega očeta, ki mi je pred nekaj leti izročil Lukov portret v oljni tehniki. Slika, delo priznanega slikarja Matevža Langusa, namreč potuje iz roda v rod. Vzel sem leksikon, da bi o njem izvedel več, kar se je tudi zgodilo, in ostal presenečen. Kaj ste izvedeli o njem? Kaj vas je pritegnilo?

Da se je rodil leta 1805 v vasi Leskovica pod Blegošem. Tja sem se tudi odpravil. Lepi kraji. V leksikonu sem prebral, da je že kot desetletnik vzbudil pozornost lokalnega duhovnika, ki je prepoznal njegov talent za risanje. Presenečen sem bil, da je ta poskrbel, da je mlade nič razvijal slikarski potencial, saj ga je poslal v Poljansko dolino k podobarju in slikarju Janezu Groharju. Pri njem se je učil umetniškega ustvarjanja kar šest let. Ko jih je dopolnil 16, je naredil svoj prvi Križev pot, ki predstavlja zadnji del Jezusove drame; od Pilatove hiše do vrha Kalvarije. Kot mlad fant je s to stvaritvijo pritegnil veliko zanimanja –nedvomno ga je opazila širša javnost. Kasneje se je šolal na dunajski Aka demiji upodabljajočih umetnosti, kjer je bil zelo uspešen. Zatem je zaživel v Idriji in poslikal več cerkva. Skupno je na Kranjskem, Notranjskem, Goriškem, Tržaškem, Kočevskem in v Istri izdelal 40 križevih potov, 23 oltarjev, 17 oltar skih slik in drugih umetnij. Obstaja to rej velika možnost, glede na to, kje vse je ustvarjal, da so vaši bralci njegove stvaritve že videli. No, zgodba se tu ne konča. Pred kakšnim letom me je obi skal domačin z Leskovice, Tomaž Trček, in sporočil, da bodo prenavljali fasado njegove hiše, ki je na mestu, kjer je bila nekoč rojstna hiša Luke Čeferina, in nam sporočil, da bi lahko, če želimo, v njegov spomin, počastitev, postavili spominsko ploščo.

Kakšna gesta! Ste se odločili zanjo?

Z otroki, ki so Lukovi praprapravnu ki, smo sedli in se dogovorili, da ja –seveda. Pa ne samo to. Angažirali smo umetnostno zgodovinarko, mag. Simo no Kermavnar, ki je preučila delo in življenje Luke Čeferina, s tem name nom obiskala več cerkva ter vse zbrala v knjigi, ki smo jo izdali. Četrtega ju nija smo v Leskovici slovesno odkrili spominsko ploščo. Če potegnem črto, lahko rečem, da se mi zdi pomembno, da smo se odločili za obeležje in knji go, saj s tem neposredno prispevamo k slovenski umetnostni zgodovini, še več – h kulturi, ki pa je eden ključnih gradnikov narodne identitete.

Tako z žarom pripovedujete o svojih koreninah, da je močno čutiti, kako pomembna vam je družina, dom in vse, kar je povezano s tem.

Družina je najpomembnejša celica v družbi. Je edina čvrsta in zanesljiva skupnost. Zelo povezan sem s svojimi otroki, Rokom, Aleksandrom in Petro. Dnevno smo v stiku, to se mi zdi zelo pomembno.

Junija ste praznovali rojstni dan.

Tako je. Dopolnil sem 84 let in 60 let delovne dobe. Veste, nisem še upoko jen, ampak še kar v rednem delovnem

si ga omisli, lahko pa mu celo organi ziram sestanek s kakšnim od naših ad vokatov, in sicer s tistim, ki je specia liziran za pravno področje, ki spada v problem pisca.

Kdo pa so ljudje, ki se obračajo na vas? Imajo kakšno skupno točko?

Saj so različni, lahko pa izpostavim, da so to nemalokrat socialno in ekonomsko ranljivejši. Taki, ki si ne morejo privo ščiti, da bi za obravnavo problema, ki ga imajo, najeli pravnika, odvetnika. Dokler bom zmogel, bom to počel. Kaže, da ste se povsem posvetili svojemu poklicu.

vpliva, ko se odloča, kako bo najbolj pravilno in učinkovito zastopal oziro ma zagovarjal svojega klienta.

Kaj še zapolnjuje vaše dneve?

Veliko se ukvarjam s športom. Trdno sem prepričan, da sta fizična pripra vljenost in psihična kondicija tesno po vezani. Zdrav duh v zdravem telesu, pravijo, in s tem se globoko strinjam. Trikrat na teden grem v fitnes, kjer va dim z osebnim trenerjem. Sicer sem se do nedavno 30 let ukvarjal s kara tejem. Rad grem, to poskušam storiti vsaj dvakrat tedensko, tudi na golf. Večere posvečam družini in filmom. Sem namreč velik navdušenec nad sedmo umetnostjo! Moja partnerica Rija Čič skrbi za izbo re filmov, pri čemer se zelo zanaša na

Mestnem gledališču Ljubljanskem. Po tem sem imel pa dolgo literarno pavzo, vse do 45. obletnice obstoja naše odve tniške pisarne. Zamislil sem si, da bi jo obeležili z veselico ali novo knjigo, in zgodilo se je slednje. Napisal sem Moje odvetniško življenje, v kateri je 45 krat kih zgodbic. Za vsako leto sem opisal neki obravnavan primer, ki je bil tipi čen za tisto leto. V petih letih sem napi sal okrog 400 zgodb, ki sem jih izdal v petih knjigah. Sicer pa delam na tem, da bi izdal še eno knjigo kratkih zgodb. Te bi bile razvedrilne, saj bi govoril samo o smešnih dogodkih na najresnejši instituciji v državi. Delovni naslov knjige bi bil Smeh na sodišču.

A nam lahko kakšno tako zgodbico poveste že zdaj? Imam eno imenitno o zvodnici. Po imenoval sem jo Žal takih delovnih mest ni veliko. Gre pa tako: Ko je so dnik pozval obtoženo lastnico javne hiše, naj poda svoj zagovor in zlasti ra zloži, zakaj je za prostitucijo tako grobo izkoriščala svoja dekleta, je odgovorila takole:

»To ni res. Punce rade opravljajo svo je delo. Je pestro in zanimivo. Ni toliko seksa, kot si kdo misli. Moški, ki priha jajo, pogrešajo nežnost, občudovanje, pohvalo. Žal takih delovnih mest ni ve liko,« je dejala.

Kateri primer pa je vašo kariero najbolj zaznamoval?

recenzije Marcela Štefančiča. Tisto, kar Marcel dobro oceni, je na najinem spo redu. Si pa večkrat vzamem čas za pi sanje knjig, ki jih je do zdaj že deset; tri o odvetništvu, preostalo je leposlovje. Ena od njih so Sodni dnevi, napisani v sodelovanju z raziskovalnim novinar jem Vasjo Jagrom. Delo je bilo preve deno tudi v srbščino.

Omenili ste, da imate o vsaki oblasti izdelano mnenje. Kako dojemate staro in novo vlado?

Zagotovo primer Ivana Perića, ki ga že 20 let brezplačno zagovarjam. O njem sem imel nešteto intervjujev, njego va zgodba je navdahnila tudi eno od knjig, Sodni dnevi. Zadeva še ni kon čana, zdaj je na vrhovnem sodišču. Za ta primer sem porabil tretjino svoje delovne dobe. Če je vseh mojih delov nih let do zdaj že 60 let, sem jih za Pe rića dal 20. Toliko časa že poskušam dokazati, da je človek nedolžen, da ni umoril treh ljudi.

Če se ozrete nazaj po svojem življenju, kaj bi izpostavili? Ste na kaj še posebno ponosni?

razmerju. Rojen sem bil leta 1938, to rej v času Kraljevine Jugoslavije, zato sem do danes doživel vse režime in o vsakem imam svoje mnenje, pogled.

In po njem vas bom vprašala malo kasneje.

Zdaj nam, prosim, zaupajte, kako potekajo vaši dnevi.

Vsak dan vstanem ob 7.15, nakar mi gospodinja pripravi zajtrk. Sledi čas za časopise. Okoli sedem jih preberem vsakodnevno, vsaj po diagonali, če ne še kaj več. Nato pa grem v pisarno, kjer sem toliko časa, dokler ne postanem la čen (smeh). No, čez dan sem zelo obre menjen. Odkar sem v enem od svojih nedavnih intervjujev dejal, da še vedno brezplačno nudim pravne nasvete, mi ljudje ogromno pišejo in prosijo zanje.

Po tri pisma na dan prejmem prav go tovo. Trudim se, da vsem odgovorim. Če je zadeva bolj zapletena in zahteva odvetnika, spraševalcu svetujem, da

Vse življenje sem posvetil odvetni štvu, in sicer praktično in teoretično. Odkril sem arhiv odvetniške zbornice od leta 1868 do zdaj, ga preučeval več let in o tem napisal tri knjige, nazadnje Odvetništvo na Slovenskem. To delo vsebuje vso zgodovino slovenskega od vetništva od omenjenega leta naprej, ko je to postalo neodvisno. Leta 1868 je bil namreč sprejet odvetniški red, s katerim so bile ustanovljene odvetni ške zbornice, ki so odločale, kdo bo po stal odvetnik. Zbornica tako tudi danes ugotavlja, ali oseba, ki bi rada postala odvetnik, izpolnjuje vse pogoje, dolo čene v zakonu.

No, po odvetniškem redu je sledilo še deset zakonov do današnjega o odvetni štvu. Pred letom 1868 pa je odvetnike postavljala vsakokratna oblast; najprej cesar, potem višje deželno sodišče, nato pa minister za pravosodje. Če sta ob stoj oziroma imenovanje odvetnika in prenehanje njegove prakse odvisna od volje vsakokratne oblasti, odvetnik ni svoboden in neodvisen. Poklicna ne odvisnost, ki sem ji posvetil tudi dokto rat, je pogoj za delovanje odvetništva. Odvetnik mora namreč biti svoboden in neodvisen od vsakega zunanjega

O prejšnji vladi sem večkrat javno izrekal kritike. Ocenil sem jo za avto ritarno, pa še kaj. Ampak pustimo to. Nova mi daje vero, da se bodo stvari normalizirale. Moram pa reči, da sem kriti čen do vsake oblasti, kar izvira iz moje na rave. Že kot mladenič sem bil upornik, delo ma pa moj pogled na vsakokratno oblast iz haja tudi iz statusa ka zenskega zagovornika, saj ko branim človeka, ki je sam proti mogočni državi, sem s svojim klientom avtomat sko proti državi. Mislim, da je kazenski zagovornik že po funkciji svojega de lovanja na sodišču nasprotnik države ali vsaj kritičen do vsakokratne oblasti.

Ni pa veliko manjkalo, da bi vas poklicna pot vodila kam drugam.

Bi se lahko zgodilo, ja. Od nekdaj sem imel rad teater. Kot deček sem »prisilil« vrstnike, da so igrali moje igrice, med tem ko sem sam vedno prevzel vlogo režiserja ali glavnega igralca, včasih kar obojega. (smeh) Pa starše smo gnjavili, da so igrice hodili gledat. Svojo karie ro pa sem začel kot novinar in v tistem času napisal dve satiri, ki so ju igrali v

Precej sem potoval in pri tem spoznal veliko o svetu, ljudeh. Močno sta me zaznamovali dve skrajnosti, beda in blišč – skrajna revščina in neizmerna bogatija. Ne bom pozabil Indije, kjer sem opazoval dva berača, ki sta se tepla za boljše mesto za pros jačenje. Na drugi strani pa pomislim na večerjo pri sultanu, ki je bila za hvala za neko uslugo, ki sem mu jo naredil. Na njej sem sedel na po zlačenem stolu, jedel z zlatih krožnikov, ob mojem boku pa so se deli princese, kralji in drugi visoki gosti.

Pri vsem tem pa ugotavljam, da vsak človek, reven ali bogat, potrebuje prav no pomoč. Pravica do obrambe se mi zdi ena najpomembnejših človekovih pravic. In prav v zvezi s tem mi je v prejšnji državi uspelo nekaj pomemb nega. Takratno oblast sem prepričal, da takrat veljavni zakon o notranjih zadevah spremenimo tako, da bo imel vsakdo, ki se mu vzame prostost, pravi co, da se mu da v roke telefon, da lahko pokliče odvetnika. Policija s to osebo ne sme začeti pogovora, če mu prej ne omogočijo kontakta z zagovornikom, ki si ga izbere sam.

�� Foto: Sašo Švigelj

Polona

❱»Če je vseh mojih delovnih let do zdaj že 60, sem jih za Perića dal 20.« ❱

»Sedel sem na pozlačenem stolu, jedel z zlatih krožnikov, ob mojem boku pa so sedeli princese in kralji.«

Pisanje, golf, fitnes in filmi so njegove priljubljene prostočasne dejavnosti.

Junija je najbolj znan slovenski odvetnik dopolnil 84 let in obeležil 60 let delovne dobe.

Luka Čeferin, prapradedek Petra Čeferina, na oljnem portretu Matevža Langusa

Naj Staro Velenje zaživi

Koncert pihalnega orkestra študentov iz Genta oživil Stari trg – To poletje testno za oživljanje Starega Velenja – Razpis za najemnike umetniških ateljejev še odprt

Diana Janežič

Velenje, 14. julija – Prenovlje ni Stari trg v Starem Velenju se je prejšnji četrtek zvečer doka zal kot odlično prizorišče za kul turne prireditve. Poslušalci so lahko uživali v glasbenem na stopu univerzitetnega Pihalne ga orkestra iz belgijskega Genta, ki sta ga organizirala Festival Velenje in Kulturno-umetniško društvo EMARS.

Kot je povedal umetniški vodja Emarsa Matjaž Emeršič, v or kestru sodeluje okoli 80 študen tov različnih fakultet Univerze v Gentu, skupna pa jim je ljube zen do glasbe, in v okviru tega udejstvovanja se družijo, nasto pajo, potujejo. Njihov dirigent Dimitri Bracke je na Kraljevem flamskem konservatoriju v Ant werpnu diplomiral iz klarineta in dirigiranja.

»Gre za zanimiv glasbeni se stav, ki redno na leto pripravi štiri tematsko različne koncerte ter več nastopov v okviru uni verze, nastopajo pa tudi v do brodelne namene. V Velenju so izvedli zelo zanimiv program različnih žanrov; od klasike do svinga in skladb Glenna Miller ja. Aranžmaji pa so bili obarvani s simfonično-pihalno glasbo in izvedeni na visokem nivoju. To se pozna tudi zaradi njihovega sodelovanja na tovrstnih festi valih in tekmovanjih po Evropi. Lahko smo veseli, da so v letu 2022 na svoj zemljevid vključi li tudi Slovenijo in Velenje, ki ima tradicijo delovanja pihal nega orkestra.«

Mladi glasbeniki so res pripra vili raznolik glasbeni program,

ki so ga domiselno tudi sami po vezovali in zabavali občinstvo.

To je z njimi tudi sodelovalo in sklenilo odličen glasbeni večer ob tradicionalni koračnici, s ka tero so glasbeniki zakorakali in se pomešali med poslušalce.

Avgusta več dogodkov

Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, je dejala, da se pri Festivalu Velenje v okvi ru Poletnih kulturnih prireditev vsako leto potrudijo, da pova bijo nekaj gostov iz tujine, radi tudi delajo z mladimi. »Mladi glasbeniki so letos na turneji po Sloveniji. Nad Velenjem so bili navdušeni, dopoldne so se kopali na Velenjski plaži. Veseli nas, da nam je vreme omogoči lo izvesti malo večji dogodek na trgu v Starem Velenju; v juniju je tu že bila lutkarska predstava

za otroke. Mladinski center je prevzel delovanje objekta Sta ra pekarna in v avgustu naj bi Staro Velenje še bolj zaživelo,« je povedala direktorica.

Njeni napovedi se je pridružil vodja Mladinskega centra Janko Urbanc, in pojasnil, da je za iz vedbo dogodkov še nekaj ome jitev, saj še čakajo na pohištvo za gostinski lokal.

»To poletje je za obnovljeno Staro Velenje testno. Nekaj do godkov je že bilo, več jih bo v avgustu. Zadnji teden v avgustu bo pravi mali festival, združen s praznikom Krajevne skupnosti Staro Velenje, v sklopu festiva la Kunigunda bo etno koncert, potekala bosta citrarski festival in prireditev Dolga miza Šili te stenine. Prepričan sem, da bomo ob koncu poletja dokazali, da se v Starem Velenju da zabavati,

družiti. Zahvaljujem se KS Staro Velenje, javnim zavodom in dru štvom, za katera upam, da bodo tudi v prihodnje imela željo tu organizirati prireditve.«

Do konca poletja je še odprt razpis za najem petih ateljejev v stavbi Stara pekarna, name njenih kreativnim ustvarjalcem, ki se po študiju vračajo v Vele nje in potrebujejo prostore za ustvarjanje in opremo. Konec avgusta pa bo objavljen tudi raz pis za najemnika gostinskega lo kala. »Upam, da najdemo kvali tetnega gostinca, ki bo prispeval k oživitvi starega dela mesta. Že limo, da bi bil lokal odprt stalno, ne le ob prireditvah, ker pa je to sredi stanovanjskega naselja, bo seveda treba upoštevati pri meren delovni čas,« je še dejal Urbanc.

Danes bi moral naslikati cvetje v livadi

Velenje, 15. julija – Stavek v naslovu iz Slikarjeve pesmi, ki jo je napisal Tone Kuntner, simbo lično označuje vsebino razstave člana Društva šaleških likovni kov Velenje Oskarja Sovinca, ki so jo odprli v Vili Bianca in bo na ogled do 11. avgusta.

Cvetje – pretežno na minia turah – v vazah, posodah, na mizah kot del tihožitja, cvetje iz vseh letnih časov, različnih barv in kombinacij v šopkih. Tako, kot je pri Oskarju Sovincu doma. »Sedemdeset metrov ob hiši imam različnih vrtnic,« je le eno njegovo pojasnilo, zakaj je slikal rože in jih tokrat razstavil, pojasnjuje pa tudi naslov raz stave – Rože okoli mojega vrta. Oskar Sovinc je na svoja platna že do zdaj večkrat uvrstil cvetje, čeprav je bolj znan po motivih, kot so pokrajine, akti, mesta, predvsem pa po velikih forma tih, poleg tega pa je »eden tistih članov društva, ki se najmanj boji barv in ima barve zelo rad,« je med drugim dejala Tatjana Vidmar iz JSKD območne enote Velenje, ki je skupaj s kitaristom Nacetom Serdinškom in reci tatorko Željko Gaber razstavo

pospremila med obiskovalce. Salih Biščić, predsednik DŠL, je poudaril, da je Oskar Sovinc najbolj aktiven član društva ter da so razstavo postavili ob nje govem življenjskem jubileju. Za razstavo je 50 likovnih del izbral in jo postavil akademski sli kar Denis Senegačnik, ki je ob tem zapisal, da je Oskar Sovinc neu morno produktiven slikar in ima neskončen opus umetniških del.

Pri vsakem človeku je koro na pustila drugačne ‚posledice‘ in ga zaposlila po svoje; Oskar Sovinc je v teh dveh letih pač slikal rože okoli svojega vrta v Škalah in tiste, ki jih je opazoval na sprehodih po Lubeli. »Ko si upokojen, je lepo imeti takšno dejavnost, pri kateri ti čas ne pomeni nič. Poznan sem po sli kanju velikih formatov, male sli ke mi nikoli niso ležale. Korona

pa mi je podarila neko utišanje, mirnost. Rad imam cvetje, ki ga z veseljem gojim pri hiši, a meni ga nikoli ni bilo preprosto nasli kati. Vedno občudujem poteze slikarjev, ki so jih ali jih slikajo, zame je zato bil izziv, kako nasli kati rožo, cvet malo drugače, saj se nerad ponavljam in ne slikam tistega, kar že znam,« pa je raz stavi na pot povedal umetnik. �� dj

Kompartmentalizacija prostega časa

Urniki so brez dvoma koristna zadeva: delovni časi trgovin poskrbijo, da tvoj izlet v Mercator ni zaman, urniki v šolah, da učenci vedo, kaj pričakovati na določen dan, tudi osebni urniki so večinoma koristni: pomagajo nam, da redno vzdržujemo osebne stike, da se delovni čas sprevrže v rutino, ki jo zlahka nadzorujemo ipd. Brez urnikov bi se naš sistem in delovanje družbe nasploh sesula. Problem pa nastane, ko urniki določajo naš celoten teden, vsak migljaj našega mezinca.

Da pojasnim povod za to razmišljanje: pa nika, ki sem jo že kar dobršen del svojega odraslega življenja doživljala, ko moj urnik ni bil totalno napolnjen, vsak dan pa do po tankosti načrtovan. Kaj če mi bo dolgčas ali, še huje, kaj če moj prosti čas ne bo produkti ven? Produktiven prosti čas se sliši že para doksalno, a verjamem, da je vsak slehernik, živeč v obstoječem sistemu, že občutil potrebo po popolnem izkoriščanju vsake sekunde svojega dneva.

Pod omenjen paradoks sicer štejem tudi sprehode v nara vi, branje in druženje s prijatelji. Te že skoraj po definiciji sproščujoče zadeve pa lahko same postanejo del obveznosti, ko so del natančno planiranega urnika, obveznost, ki jo poč nemo zgolj za povečanje produktivnosti v prihodnosti, in ne vrednota sama po sebi. Jasno, tudi načrtovani sprehodi so večinoma blagodejni za našo dušo, a neskončni mir zlahka skali dojemanje tega kot obveznosti, še bolj pa nas lahko od totalnega zen stanja odvrnejo obveznosti, ki smo si jih zadali po opravljanju teh aktivnosti.

��

Osebno kar nekaj časa nisem ozavestila, da dojemam pro sti čas, ki poteka po urniku v okviru določenih organiziranih skupinah, društvih, podjetjih ipd. za bolj produktiven in s tem bolj vreden kot neplanirano preživeti prosti čas. Doživljala sem iluzijo nadzora nad svojim časom. Tako predvidevam, da se počutijo tudi nadobudni starši »pridnih« otrok: če moj sinček ne vadi flavte v glasbeni šoli, pa trenira plezanje, ob petkih je pri tabornikih, navadno pa po šoli obiskuje še milijon krožkov. Z zapisom niti približno ne zanikam blagodejnih posledic, ki jih lahko imajo tovrstne dejavnosti na razvoj otrok. Dejavno sti, ki se v odrasli dobi prelevijo v obisk joge, pevske vaje in bralne krožke. Za preobremenitev s takšnim planiranjem pa lahko plačamo zelo visok davek: izpred oči se nam lahko iz makne celoten smisel našega početja, če bi rekli bolj patetič no, pa celo smisel življenja. Slednjega sicer dojemam bolj kot občutek, da delamo tisto, kar je prav, dobro, polnovredno za naše življenje, in ne kot trdno definicijo.

Če se vrnemo k osrednji misli zapisa: težnja po totalni pro duktivnosti, ki z našega delovnega mesta preraste na naš prosti čas, je lahko izredno škodljiva. Dober primer tega je monetiza cija hobijev: dandanes navadno presodimo, da je kakršnakoli aktivnost nevredna časa, če produkta te dejavnosti ni mogoče prodati. Ob tem ne dopuščamo prostora za povprečnost, za slabe risbe in laično urejene vrtove. Cilj početja se iz ljubezni do opravljanja te aktivnosti prelevi v željo po zaslužku. Kdaj je potem čas za uživanje, sproščanje, delovanje z inertno vre dnostjo? Po taki logiki ga je bolj malo.

Kot že večkrat poudarjeno, to besedilo torej ni kritika urni kov, niti organizirano preživetega prostega časa, v pravi meri je tudi to lahko izredno dober način preživljanja časa, ki nam je dan na tem svetu. Bolj kot to je besedilo hvalnica nestruk turiranemu prostemu času, »zabušavanju« in brezciljnim sprehodom. Tudi pri sebi sem z dopuščanjem tega opazila razliko: nikoli nisem bila tako zadovoljna s preživetim časom kot takrat, ko sem storila prvo stvar, ki mi je padla na pamet, in ko je bila produktivnost rezervirana za bolj pragmatične dni. Znatno darilo samemu sebi je lahko namreč prazen kva dratek v planerju v enem ali dvema dnevoma v tednu, denar se bo že zaslužil druge dni, naše telo izoblikovalo, tudi če dva dni ne gremo v fitnes, srečanja pa ne bodo izgubila svojega čara, če bo pobuda zanje le spontan klic 5 minut pred tem.

Taja Oblišar

Mladi glasbeniki so poživili dogajanje v Starem Velenju in pripravili lep glasbeni dogodek.

Radijski in časopisni MOZAIK

Čudovita slika Starega Velenja bo krasila naše prostore

Pretekli torek nas je obiskal Šoštanjčan Stojan Špegel, izjemen akademski slikar, ki se je v preteklosti predstavil na več kot štiridesetih samostojnih razstavah, sode loval pa je tudi na več kot sto skupinskih doma in v tujini ter se udeležil več kot dvaj setih likovnih kolonij. V prostore Našega časa je prišel s sliko, za katero pravi, da je nastajala dobrih šti rinajst dni. 'Ujel' je nov prireditveni pro stor v Starem Velenju z vhodom v naš ra dijski studio. Izjemno smo se razveselili še ene njegove mojstrovine in smo zanjo zelo hvaležni. Sicer pa Stojan pravi, da se to poletje pripravlja na ustvarjanje v glavnem mestu Francije. »Prijavil sem se na eno umetniško rezidenco v Parizu, ki sem jo dobil. V jesenskem času bom tako ustvarjal v Parizu, zato ves ta čas zdaj po svečam pripravam na ta ciklus, da bom po tisti zaključni razstavi imel kaj pokazati,« zgovorno pove umetnik. ��

GLASBENE novice

Ansambel Občutek z občutkom

Pogovarjali smo se z Mitjo Župevcem, harmonikarjem Ansambla Občutek – Fantje iz Posavja so svoje glasbene občutke združili pred tremi leti – Pred kratkim so izdali novo skladbo Če bi bil.

ČETRTEK, 21. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 22. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 23. julija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 24. julija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 25. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 26. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

Kot pravite sami zase, imate občutek za glasbo. Kdaj ste ustanovili ansambel? Kdo ga sestavlja?

Ansambel obstaja od leta 2019. Začeli smo sicer v tričlanski za sedbi, zdaj pa smo že leto in pol v štiričlanski. Poleg mene, ki sem prevzel vlogo harmoni karja, so v zasedbi še pevec Jer nej Cvet, kitarist Dejan Novak ter basist in baritonist Matic Kozole

Med korono so se mnogi glasbeniki lotevali različnih projektov, da bi svojim poslušalcem in sebi popestrili ta čas. Ste se tudi vi lotili česa podobnega?

Tudi mi smo delali nekaj v tej smeri. Ustvarili smo dva ali tri posnetke za Youtube, da smo

in da ansambel v tem času ni za mrl. Smo pa seveda zdaj, ko je vse sproščeno, veliko bolj veseli, saj je vse skupaj povsem druga če kot v virtualnem svetu.

Kako se je po sprostitvi ukrepov odzvalo občinstvo?

Osebno bi lahko rekel, da je publika po sprostitvi ukrepov še z večjim žarom prišla na zaba vo in se družila še bolj kot prej.

Tudi vi ste najbrž komaj čakali, da lahko stopite na oder. Nedavno ste se tako prijavili tudi na festival.

Tako je, tudi festivalski na stop nam ni tuj. Prvega smo imeli na Festivalu v Oplotnici. Pripravili smo čudovit valček, za katerega smo si želeli, da bi ga slišala širša publika. Že uvr stitev na festival in to, da smo se

lahko predstavili, sta bila velik napredek.

Predstavili ste se z najnovejšo skladbo z naslovom Če bi bil. O čem govori?

Skladba govori o fantu, ki si ne upa pristopiti do dekleta, ker ga je malce strah, zato si zami šlja drugačen svet oziroma to, kako bi lahko bilo. Realnost pa je seveda malo drugačna. Za to skladbo smo posneli tudi vide ospot, ki je drugačen od osta lih, tako da vabljeni, da si ga ogledate.

Zgodba se torej vrti tudi okoli pomanjkanja poguma. Koliko pa bi rekli, da ga imate fantje v ansamblu?

To bi sicer bilo vprašanje za vsakega posameznika. Lahko re čem, da ga imamo skupaj ravno

dovolj, da si želimo početi stvari na nov način in se lotimo tudi česa takšnega, česar prej še ni smo počeli.

Pred zadnjo skladbo Če bi bil ste se javnosti predstavili še z dvema?

Najprej s skladbo Ne bom te prosil, ki je naš prvenec in je na stala v prvih mesecih delova nja. Potem je sledila še Polka z občutkom, kjer sem se skupaj z Anito Zupanc preizkusil v vlogi tekstopisca.

Kakšna sezona je pred vami? Kako zelo ste fantje zasedeni čez poletje?

Tudi letošnje poletje bo pestro, imamo nekaj porok, obletnic in nekaj ostalih, javnih dogodkov, tako da smo zadovoljni s to sezo no. Če bo tako tudi v prihodnje, bomo s fanti zelo veseli.

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 27. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

dali vedeti, da nekaj delamo

Vrnitev v preteklost ali sedanjost, se je spraševal čvek ob pogledu na grofa Wagna s telefonom v roki. Ali pa je morda bil to le Matej Mraz, igralec Kulturnega društva Gledališče Velenje, ki se je za predstavo na Velenjskem gradu oblekel staremu veku primerno? Še bolj pa je čvek zanimalo, kam je grof Wagn klical: svojo grajsko gospo, kdaj bo kosilo?

Vija vaja ven

30 let

Oto Pestner je 30 let čakal na vlak. Na Primorskem 30 let čakajo na rešitev glede vodovoda. V zdravstvu 30 let čakamo na reformo, skraj šanje čakalnih vrst … Zakaj potem ljudje pravijo, da se čas vrti vse hitreje?

Gasilci

V Celju poteka te dni gasil ska olimpijada, kjer bo tek movalo več kot 2600 gasil cev, pravi preizkus znanja in usposobljenosti 200 gasilcev pa poteka na Krasu.

Dobra novica je lahko slaba

Naslednje leto bomo lahko na Hrvaškem plačevali z evri

Mali žep na jeans hlačah je za žepno uro

Če se na letošnjem dopustu na hrva ški obali pritožujete, ker ste pozabili zamenjati denar – evre v kune, vas moram razveseliti z no vico, da je to pravzaprav zadnjič. Pre računavanje iz kun v evre naslednje po letje ne bo več potrebno, kajti s 1. januarjem 2023

bodo Hrvati kune za menjali za evre. Ravno v teh dneh so na Hrvaškem začeli izdelovati hrvaške evrske kovance. Celotna proizvodnja poteka v Sveti Nedelji, kjer bodo do konca leta 2022 skovali približno 420 milijonov, v naslednjem letu pa še pri bližno 230 milijonov. Kakšni bodo hr vaški evri? Nosili bodo zanje značilne motive. Na vseh kovancih pa bo menda tudi element šahovnice. Na kovancu za en evro bo motiv kune, na kovancu

Ste se kdaj spra ševali, čemu je na menjen mali žep, ki ga ima večina kavbojk? Govorim o malem žepu, ki je delno skrit pod dru gim večjim žepom, ki ga na kavbojkah najdemo na levi in desni strani pod pa som. Včasih so ga imeli za vse - od žepa za kovance do žepa za vsto pnice … Danes si lahko pogleda mo njegov resničen namen. Ti

Vaflji

⏪

Nekdanja Velenjčana, nekdaj podjetnik Rastko Lah in novinar ka TV Slovenija Duška Lah, že desetletja živita v idiličnem Malem Vrhu v občini Šmartno ob Paki. A čisto iz 'šaleške kože'ne moreta. Ko se kaj dogaja, sta zraven – pronicljiva novinarka Duška pretežno z mikrofonom in s snemalcem kje v bližini, športna legenda Rastko pa obuja spomine in komentira družabno kroniko. Tako ju je ujel Čvek, ko sta skupaj z dr. medicine Srečkom Šepcem 'svetila' na praznovanju rojstnega dneva Iva Milovanovića v Mozirskem gaju. Vidi se, kdo je bil 'glavni'!

ker je bil prvotno mišljen za moške, ki lahko v ta žep varno shranijo svojo uro. Kreacija tega žepa izvira iz Le vijevega prvega para kavbojk, ki je prišel na trg leta 1879. Torej naslednjič, ko bo ste brezbrižno stali ter vrtali s palcem po tem majhnem žepu, vedite, da je bil prvotno upo rabljen za shranjeva nje žepne ure in da za njim posledično stoji dolga zgodovina.

so

navdihnili kreacijo prvih Nike superg

in jih je mogoče nositi na različnih pod lagah. Med zajtrkom z ženo leta 1970 je prišel na idejo, da bi teks turo vafljev uporabil na podplatih teka ških copat. Če vlji z vafeljskim podplatom so prvič nasto pili na ameri ških atletskih tekmah leta 1972 v Eugenu v Oregonu.

Zadnji nastop Bedeneta

Prejšnja vlada je večkrat povedala dobro novico, da je zmanjšala brezposelnost. Gotovo so tega veseli vsi, ki so našli službo. Slaba novi ca pa je, da je zdaj nekako zmanjkalo ljudi za mnoga prazna delovna mesta v go spodarstvu, servisnih služ bah ...

tradicionalni teniški turnir Plava La guna Croatia Open v Umagu. Gre za velik športni dogodek, pravzaprav pri reditev, ki jo spremljajo številni obože valci tenisa, dogodek pa se prav tako prenaša v živo v več kot 120 državah. Letos bomo na igrišču v Umagu lahko spremljali tenisače, ki se po rangu uvr ščajo med top igralce na ATP lestvici, v svetu pa so prepoznani kot teniški zvezdniki. To so španec Carlos Alcaraz, Italijana Jannik Sinner in Fabio Fogni ni, Danec Holger Rune … Svoj zadnji nastop na tem turnirju pa bo oveko večil slovenski tenisač Aljaž Bedene. Kako veliko mu pomeni ta turnir, lahko pove podatek, da se ga je od leta 2011 udeležil prav vsako leto. Podpo ra Slovencev ob njegovem za dnjem nasto pu turnir ju v Umagu bo zagotovo velika.

Bill Bowerman je bil atletski trener v pet desetih letih prejšn jega stoletja, ki mu ni bilo všeč, kako so narejeni tekaški co pati. Najprej je ustvaril čevelj Cortez, vendar je želel superge, ki so še lažje

⏫

Čvek se zaveda, da ni nič posebnega in novega, če velenjskega župana najde v najbolj skritih kotičkih Šaleške doline in pri najbolj neobičajnih opravilih. Na starotrškem dnevu na Velenjskem gradu se je tokrat posvetil družini in svojemu veselju … No, Peter Dermol je že bil vesel, sokol pa si županu ni upal pogledati v oči.

za dva evra bo zemljevid Hrvaške, na kovancih za pet, dva in en cent bosta črki HR.

Lara Oprešnik

Velenje, 16. julija – Velenjska noč je bilo dogajanje ob Velenjskem jezeru, kjer je več organizatorjev pripravilo sklope samostojnih dogodkov. Moči in ponudbo so združili velenjski javni zavodi, društva, glasbeniki in gostinci: Zavod za turizem Šaleške doline, Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Športna zveza Velenje, Klub vodnih športov Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Gorenje Gostinstvo, Wunderbar, Sporty bar in Vista bar.

Velenjska noč se je začela popoldne z rekreacijskim, zabavnim, ustvarjalnim in družabnim programom za otroke in družine na ploščadi Viste in na Pozojevem otroškem igrišču ob vili Čira-čara. Festival Velenje je za množico otrok in njihovih staršev pripravil različne delavnice, združene pod imenom Mornarski dan, kjer seveda ni smel manjkati Ribič Pepe.

Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, je bila zadovoljna z obiskom, ob tem pa poudarila: »Mnogi Velenjčani se še spominjamo velikega in dobro obiskanega družabnega dogodka izpred več let pod imenom Noč ob jezeru. Mestna občina Velenje je dala pobudo, da nekako obudimo to tradicionalno prireditev. Seveda si

Prva Velenjska noč naj ne bo zadnja

tokratni organizatorji nikakor ne domišljamo, da smo to že naredili. Vendarle pa smo želeli pripraviti pester program dogodkov za različne starostne skupine in prepričani smo, da bomo v prihodnjih letih naredili še večji projekt pod imenom Velenjska noč.«

Zavod za turizem Šaleške doline je skupaj s Športno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje na ploščadi Viste postavil športni poligon, otroci pa so se lahko zabavali na napihljivih igralih. Klub vodnih športov Velenje je poskrbel, da so se lahko obiskovalci po Velenjskem

jezeru popeljali s Pletrco, tako pri njih kot na Zoo Stationu je bilo mogoče najeti supe in druga plovila.

Za večerno in nočno prijetno poletno zabavo in dobro kulinariko so poskrbeli gostinci, ki imajo lokale v okolici jezera.

Pri Restavraciji Jezero sta glasbo vrtela člana zasedbe 2-party, ob Sporty baru je obiskovalce zabaval DJ Fredi z EX-YU hiti, na terasi Vista bara 6-pack Čukur, na Plaži Žlajfer pa zasedbe Shadows Play, Chateau in SkorBand.

Številni obiskovalci in tudi gostinci so bili s celotnim do-

gajanjem zelo zadovoljni. Tudi manjša nevihta, ki je osvežila zrak pred iztekom sobote, nikogar ni zmotila in so po njej zabavo nadaljevali v nedeljsko jutro. Mnogi so z nostalgijo obujali spomine na nekdanjo Noč ob jezeru in so v pričakovanju, da tokratna prva Velenjska noč ni bila zadnja ter da postane tradicionalna prireditev.

Namen povezovanje ponudnikov na območju Velenjskega jezera

Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, je bila zadovoljna, da je bil do-

sežen eden od ciljev prireditve, povezati gostince ter vse, ki nudijo športno-rekreacijske vsebine na in ob vodi: »Ta dogodek je dokaz, kako lahko skupaj tvorimo zanimive zgodbe, ki povezujejo generacije, od najmlajših do najstarejših. Ko govorimo o turizmu, so pomembni domačini, zelo pomembni pa so tudi gostje, ki pridejo v naše okolje. Na Velenjski plaži so, sploh med vikendi, gostje iz različnih koncev Slovenije in tudi tujine. Naš cilj je, da so prireditve na tem območju, prav tako tudi Velenjska noč, zanimiva za turiste. Na Velenjski noči je imel Zavod za

Turistični utrip je letos povsem drugačen

»V prvem poletnem mesecu so v Velenju prevladovali tujci, v Termah Topolšica domači gostje. Primerjava med lanskim in letošnjim poletjem je težavna, saj je bil lani zaradi koronskih ukrepov obisk veliko destinacij okrnjen,« je o aktualni turistični sezoni povedala Alenka Kikec. Na Visti, Velenjski plaži in Pozojevem otroškem igrišču bo pestro celo poletje. Vsaka nedelja do konca poletja je namenjena družinam. »Na ploščadi pred TIC bo med 10. in 12. uro kolesarski poligon za otroke, kjer se bodo lahko učili voziti kolo, med 16. in 18. uro pa bodo na vrsti ustvarjalne delavnice na Velenjski plaži in pred Vilo Čira čara,« je povabila Kikčeva, Barbara Pokorny pa poudarila, da je ob tem treba ohranjati živo tudi mestno središče, zato Festival Velenje v njem pripravlja serijo dogodkov, skupaj se jih bo poleti zvrstilo več kot sedemdeset.

�� Diana Janežič, Jasmina Škarja

Diana Janežič

Če boste svojega otroka vprašali, ali pozna kakšnega ribiča, bo zagotovo odgovoril: »Seveda, Pepeta!« Sivi brki, mornarska kapa, modra srajca, ohlapne hlače in natikači, ga delajo prepoznavnega v tej vlogi že več kot deset let. A on je res Ribič, Igor Ribič.

Še najmanj je igralec. V prvi vrsti je ilustrator, slikar, stripar, grafični oblikovalec, klaviaturist, nekdanji pevec glasbenih skupin Gu-gu, Hazard in Rendez-vous, profesor Kosinus v muzikalu Vesna, glasbenik, oče štirih otrok in dedek.

Kako je Igor Ribič od vseh teh poklicev in talentov postal Ribič Pepe?

»Z lahkoto. Bistveno lažje je biti Pepe kot Igor. Pepeta imajo vsi radi, lahko neha biti Pepe tisti trenutek, ko se mu to zazdi in zato je to idealna služba. V

bistvu pa sem postal Pepe kot posledica ideje, da bi profesionalni igralec igral Pepeta, jaz pa bi mu posojal roke za risanje. Izkazalo se je, da je to tehnično tako zahtevno, da bo lažje, če celotno vlogo ostarelega gospoda, ki pleše, poje, riše, zabava in razveseljuje otroke prevzamem jaz.«

Kaj Ribič Pepe uči otroke?

»Predvsem jih uči, da je treba imeti veliko dobrih in čim manj slabih razvad. Dobre razvade so tiste, pri katerih skrbimo za to, da smo zdravi, imamo radi svoje bližnje, se radi učimo in zabavamo, slabe so pa tiste, da ves dan presedimo pred računalnikom, goltamo nezdravo hrano in se premalo gibljemo.«

Kaj pa otroci naučijo Ribiča Pepeta?

»Naučijo ga, da statistično leta ne pomenijo nič, važno je,

koliko se počutiš.«

Kateri od vaših talentov, poklicev vam je najbolj pri srcu?

»Vedno gre za isto stvar – željo po pripovedovanju, ustvarjanju, edina razlika je medijski

jezik. Glasba uporablja glasbeni jezik, slikarstvo barve in čopiče, Ribič Pepe pa uporablja pomoč snemalca, režiserja …«

Ali vam popularnost godi, vas teži?

»Popularnost je dar. Nihče ne bo rekel, da si ne želi biti sprejet. Vendar je lahko tudi breme. Zato je pri mojem liku zelo v redu, da Ribič Pepe lahko sname kapo, brke in postane dolgočasni Igor, ki se zapre v svoj biro oziroma atelje in dela, dela, dela …«

Kako vas sprejemajo vaši otroci, vnuki?

»Imam štiri otroke in tri vnuke. Hči je stara 39 let, dvojčka sta dvanajst let mlajša od nje in nato je prišel še Oskar, ki je 24 let mlajši od svoje sestre. Vse te otroke imam z isto bejbo! Njihov fotr, Igor Ribič, ni čisto pravi fotr, namreč pred nedavnim smo bili vsi skupaj na koncertu Rolling Stonesov in smo se imeli 'the best'.«

Ali gre kdo po vaših stopinjah?

»Nikoli si nisem želel, da bi svojim otrokom dajal smernice, vedno sem si želel, da bi sami našli svojo pot, vsak od njih je našel povsem svojo pot, vsak od njih je povsem originalen, ampak zame so vsi genialni in edinstveni.«

Kaj boste, ko ne boste več Ribič Pepe?

»Bom nagrobnik na Žalah … torej do konca. Ko sem začel, so porabili dve uri za masko, da so mi posivili lase, nalepili brke in narisali gube. Zdaj sem pripravljen na vlogo v petih minutah. Če sem Igor, me otroci ne prepoznajo – ali ni to fajn? Sploh če sem tiho, saj me bolj prepoznajo po glasu.«

Kdo vam piše skeče, zgodbe?

»Vse scenarije sem napisal sam, pri celotni predstavi pa je nepogrešljiva glasba Jožeta Potrebuješa, ki pa je res njegov dar. Zelo sem vesel, da delava skupaj in da lahko uporabljam njegove glasbene ideje, ki so otrokom pisane na kožo. To so nepozabni hiti, ki vedno vžgejo, ne le pri otrocih, temveč tudi pri babicah in dedkih, mamicah in očkih, in tudi to me zelo zabava.«

Kaj bi Ribič Pepe sporočil otrokom?

»Ostanite otroci, dokler se da!«

turizem stojnico za promocijo Šaleške doline – mesta Velenje, celotne doline, lepot našega območja.«

Dan in večer za vse generacije – Namen povezovanje različnih ponudnikov ob Velenjskem jezeru – Želja, da Velenjska noč postane tradicionalni dogodek

Ribič Pepe je ostareli gospod, ki pleše, poje, riše, zabava in razveseljuje otroke.

za naše zdravje

Manj prijetni sopotniki poletja –meduze in insekti

Ožigi meduz so lahko zelo neprijetni

Letošnje poletje kopalci v Jadranskem morju najpogosteje opažajo vrsto meduze, ki se je je prijelo ime kompasni klobučnjak (znanstveno ime Chrysaora hysoscella). Te meduze lahko tudi opečejo. Gre za človeku nevarno vrsto, katere klobuk lahko zraste tudi do 30 centimetrov v premeru, lovke pa celo do enega metra v dolžino. Pogosto opažajo tudi rebrače (Mnemiopsis leidyi), ki so v resnici le bližnje sorodnice meduz in za človeka niso nevarne, a predstavljajo večjo grožnjo morju samemu ter ribičem, saj so tujerodna invazivna vrsta, ki lahko zdesetkajo ulov.

Kompasni klobučnjak pa lahko opeče, njegov dotik lahko kopalca tudi poškoduje, zlasti tiste z občutljivo kožo in otroke.

Pri ožigu meduze se na mestu poškodbe pojavi opeklina, ki boli, skeli in srbi. Lahko se pojavijo tudi izpuščaji in mehurji. Vse to je posledica strupa, ki se sprošča iz ožigalk meduze. Strup se lahko sprošča iz ožigalk še nekaj časa po ožigu, zato je z pomembno, da po ožigu meduze pravilno ukrepamo.

Spiranje mesta ožiga z vodo ali s kisom

Mag. Veronika Rebernik, mag. farm., svetuje, da pri ožigu meduze mesto poškodbe takoj speremo z morsko vodo. Ožigalk, ki so ostale na koži, ne odstranjujemo z rokami, ampak uporabimo kamen, pesek, papir, pinceto. Ko odstranimo ožigalke in jih speremo z morsko vodo, prizadeto območje čimprej hladimo, lahko s hladnimi obkladki, fiziološko raztopino ali zavijemo led v čisto krpo.

Nekateri spirajo mesto ožiga tudi z kisom. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko pri nekaterih vrstah meduz te snovi celo pospešijo izločanje strupa iz ožigalk, zato vseeno priporočajo spiranje mesta poškodbe z morsko vodo.

Nadaljnje celjenje pospešimo tako, da mesto mažemo z antihistaminski-

mi mazili, hladilnimi geli in mazili, mazili z adstrigentnimi in antiseptičnimi učinkovinami. Če opeklina zelo boli lahko vzamemo protibolečinsko tableto, v primeru lažje alergijske reakcije in srbenja pa antihistaminsko tableto.

Ožig meduze redko povzroča hujšo alergijsko reakcijo. Kadar se pojavijo slabost, bruhanje, otekanje, oteženo dihanje, bolečine v prsnem košu, takoj poiščimo zdravniško pomoč. Zdravnika obiščimo tudi, če je opeklina obsežna, če nas meduza ožge po obrazu, očeh ali vratu.

Ko plavamo v morju bodimo pozorni, če opazimo meduze. Nekateri uporabljajo kot zaščito plavalne maske in posebna zaščitna oblačila.

Boj z nadležnim mrčesom

Poletje enačimo z brezskrbnim dopustom, a v poletju uživajo tudi majhne živali, ki nam lahko pokvarijo dan in noč. V Sloveniji živijo insekti, ki pov-

zročajo neprijetnosti, kot so alergijske reakcije, srbenje in bolečina na mestu ugriza, lahko pa so tudi prenašalci resnih nalezljivih bolezni.

Komarji

Najbolj razširjen komar v Sloveniji je nočni komar (Culex), ki je aktiven zvečer in na začetku noči. Samice pijejo kri toplokrvnih živali in človeka, saj rabijo proteine za tvorbo jajčec. Idealna vegetacija je vlažno področje z bujno vegetacijo in stoječe vode. Pik komarja med njegovim prehranjevanjem redko zaznamo, pik postane opazen zaradi imunskega odziva na slino in antikoagulante, ki jih komar vbrizga v rano. Telo kot odgovor tvori protitelesa in vnetne spojine, ki pov-

zročajo srbečico in oteklino. Tigrasti komar (Aedes Albopictus) je dnevni komar, zadržuje se pri tleh, ga ne slišimo, pik je zelo boleč. Je večji in ima na trupu črno bele proge. Prenaša nevarne bolezni kot so denga, rumena mrzlica in chikungunya vročica.

Klopi

Pri nas so razširjene tri vrste klopov, ki prenašajo tri najpogostejše bolezni. Gozdni klop – ixodes ricinus, klop psov in mačk – rhpicephalus sanguineus in klop, ki je v parkih – dermacentor reticulotis. Vse tri vrste klopa prenašajo klopni meningoencefalitis - zanj ni zdravila, obstaja pa cepivo, lymsko boreliozo, za katero ni cepiva, najboljša zaščita je preventiva, ter erlihiozo, ki se zdravi z antibiotiki, ni pa cepiva.

Čebele, ose, sršeni

Piki čebele, ose in sršena običajno niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični. Alergijski pojavi so

lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.

Zaščita pred piki insektov

Sonja Rajković, mag. farm., iz Lekarne Velenje svetuje:

• Omejimo zadrževanje na mestih, kjer so insekti, osušimo mokre površine okoli bivališč in uporabljamo naprave in pripravke, ki odganjajo insekte. Te naprave so narejene na principu visokofrekvenčnih valovanj zvoka, ki deluje na živčni sistem insekta in električni uparjalniki.

• Prva obramba pred komarji in ostalimi insekti v prostoru so komarniki na oknih in vratih.

• Obleka, ki jo nosimo, naj pokriva večji del telesa in je svetle barve, ker tako lažje opazimo insekt.

• Repelenti, ki jih lahko uporabljamo, so kemična ali naravna sredstva, ki odganjajo mrčes. Aktivne snovi v repelentih odganjajo insekte tako, da pri insektih blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj, ali pa oddajo vonj, ki insekte odganja. Najbolj učinkovit repelent je DEET (dietiltoluamid), IR3535 ali EBAAP (icaridine), od naravnih sredstev se uporablja olje, pridobljeno iz rastlin, kot so citronela - limonska trava in list evkaliptusa.

Pri uporabi repelentov je treba upoštevati navodila proizvajalca, poleg tega pa še:

• Nanašamo jih na kožo in na oblačila, ne pod obleko.

• Nanašamo jih v tankem sloju.

• Ne nanašamo jih na poškodovano kožo, na rane, odrgnine, pazimo, da ne pršimo v oči in usta.

• Ob nanosu repelenta na obraz popršimo roke in nato repelent nanesemo na obraz.

• Če se ob nanosu repelenta razvije alergijska reakcija, se je treba takoj umiti z vodo in milom.

• Po piku insekta, prizadeti del ohladimo z ledom, nanesemo gel z antihistaminikom ali kak drug gel za oskrbo kože po pikih. V primeru blage alergijske reakcije vzamemo sistemski antihistaminik, ki je na voljo brez recepta v lekarni.

Večina se nas veseli poletja, lahnih oblačil, toplih večerov, hladne pijače in dobre družbe na piknikih. Uživanja v morju, potapljanja, skakanja v vodo, uživanja na plovilih. Potem pa – v morju so meduze, na kopnem želijo našo limonado piti tudi ose, ponoči nas zbudijo komarji … Repelenti, posebne luči, dišeče palčke, pršila nam lahko pomagajo, kaj pa, ko nas doleti ožig meduze ali pik insekta?

za naše zdravje

Na vrhu zdravih živil so – borovnice

V preteklosti je bila borovnica zelo cenjena zdravilna rastlina. V tradicionalni evropski medicini se plodovi borovnice uporabljajo že skoraj tisoč let. Njihovo uporabo sta opisala že nemška botanika Hildegarde von Bingen, ki je živel v 12. stoletju, in Hyeronimus Bock iz 16. stoletja. Pri zdravljenju driske in griže se je tradicionalno kot adstringens uporabljal prevretek iz posušenih plodov borovnice. Adstringens je snov, ki zmanjšuje prepustnost kože in sluznic ter s tem zmanjšuje vnetno reakcijo in občutljivost na zunanje vplive. Pripravki iz borovnice pa so se uporabljali tudi za zdravljenje skorbuta (bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C) in za zaustavljanje laktacije (izločanja mleka) pri doječih materah. Borovnice so zato sušili na soncu in iz njih pripravljali čaje in sirupe.

Mali grmiček, velika moč

Navadna borovnica (Vaccinium myrtillus), gozdna borovnica, črnica, raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope. Razširjena je predvsem v predalpskem območju kot podrast v gozdovih. Najdemo jo skoraj povsod po Sloveniji. Najbolje raste v vlažnih, hribovskih in gorskih gozdovih. Potrebuje bolj humozna tla. Rastišča se lahko pojavljajo na do 2000 m nadmorske višine. Razširjajo se lahko tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar imajo v tleh dovolj vlage.

Gozdna borovnica je močno razvejano grmičevje, visoko do 40 cm, z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami, ki rastejo pod pravim kotom. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo maja in junija, plodovi pa v Sloveniji dozorijo od junija do avgusta. Sadež je temno modre barve in okrogle oblike v velikosti graha. Okus je mešanica prijetnega kiselkastega in sladkega okusa.

Poleg gozdnih borovnic poznamo tudi ameriške, katerih jagode so nekoliko večje in manj izrazitega okusa, arome in barve. Gojene borovnice naj bi po raziskavah celo prekosile gozdne, saj vsebujejo več zdravilnih učinkov, vitaminov in mineralov.

Modro je zdravo

Vendar pa borovnice niso samo še ena vrsta sadja, ki ima prijeten okus in je zelo osvežilna v vročih poletnih mesecih – to je med drugim sadje, ki ima pozitivne učinke na zdravje kot malo katera druga hrana. Borovnice

so tako imenovana naravna funkcionalna hrana, kar pomeni, da so vsi njihovi pozitivni učinki na naše zdravje dejansko znanstveno dokazani. To potrjuje tudi več kot 180 različnih farmacevtskih proizvodov z izvlečki borovnic po vsem svetu, ki se uporabljajo za lajšanje in zdravljenje različnih težav. Borovnice so ena izmed treh vrst tako imenovane super hrane – preostali dve vrsti sta losos in špinača. Kljub temu da gre za izredno majhne jagode, pa se v njih skriva velikanska moč.

Uporaba in shranjevanje borovnic Borovnice v trgovinah najpogosteje najdemo sveže, zamrznjene ali posušene. Pri nakupu svežih borovnic izbirajmo čvrste in suhe sadeže z gladko površino in rahlo srebrnim slojem. Velikost ni pokazatelj zrelosti, je pa ob tem bolj pomembna barva – borovnice naj bodo globoko modre do črne barve. Rdečkaste borovnice so nezrele in po obiranju ne dozorijo, zato je takšne borovnice najbolje uporabiti pri kuhi. Izogibamo se borovnicam, ki so videti mehke ali skrčene ali imajo kakršnekoli znake plesni.

Pri čiščenju je najbolje, da jih splahnemo pod tekočo vodo tik pred uživanjem, saj v nasprotnem primeru pospešimo nastanek gnilobe in plesni. Sveže borovnice shranjujemo v hladilniku v originalni embalaži ali drugi pokriti posodi ter jih pojemo najkasneje v 10 dneh od nakupa.

V večini živilskih trgovin so na voljo tudi že očiščene zamrznjene borov-

nice, ki so priročna rešitev, kadar jih želimo uporabljati tudi izven sezone. Ker so borovnice zamrznjene zrele, ohranijo velik delež koristnih hranil. Če borovnice zamrznete doma, jih pred zamrzovanjem ne perite ali pa jih po pranju dobro osušite in šele nato zamrznite. V zmrzovalniku jih lahko hranite do 10 mesecev.

Jagode za možgane

Borovnice vsebujejo toliko antioksidantov, kolikor jih premore petkratna količina jabolk, bučk, brokolija ali korenja. Poleg tega vsebujejo tudi velike količine rastlinskih hranilnih snovi, zlasti antocianina – bolj ko je borovnica temna, več antocianina vsebuje. Borovnicam pripisujejo izjemne zdravilne učinke, med drugimi:

• zmanjšujejo možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence, tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter za nastanek raka.

• pomagajo pri izboljšanju koordinacije in ravnotežja – ljudje, ki dnevno zaužijejo vsaj skodelico borovnic, imajo nekoliko boljše motorične spretnosti kakor ostali.

• koristne so v boju z multiplo sklerozo.

• kožo ohranjajo zdravo in preprečujejo znake staranja (zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči).

• blažijo vnetja.

• pripomorejo k širjenju žil ter uspešno zavirajo strjevanje krvi in s

tem preprečujejo nastajanje strdkov (zaradi vsebnosti antocianina).

• nevtralizirajo škodo prostih radikalov, nastalo na telesnih celicah in v tkivu.

• pomagajo pri diareji in zaprtju –odpravljajo krče in napenjanje, delujejo antibakterijsko.

• ščitijo naš organizem pred negativnimi vplivi UV-žarkov.

• sveže borovnice in njihovi izvlečki izboljšujejo vid, še posebno nočni, saj močno povečajo občutljivost mrežnice in s tem regeneracijo pigmentov v njej. Preprečujejo tudi razvoj sive mrene.

• borovničev sok je dobro razkužilo

za usta in grlo, pektini, ki jih borovnice vsebujejo, pa spodbujajo tudi izločanje sline in hkrati pomagajo pri prebavi.

Borovničev sirup

Potrebujemo: 5 kg zrelih borovničevih plodov in 5 kg sladkorja. Borovnice preberemo, operemo in odstranimo peclje. Odcejene damo v nepoškodovano emajlirano posodo, jih pretlačimo in pustimo čez noč na hladnem. Naslednji dan jih pretlačimo skozi več plasti gaze. Dobljeni sok zavremo, dodamo sladkor in še enkrat zavremo. Med kuhanjem odstranjujemo peno, ki se nabere na površini. Sirup še vroč nalijemo v prekuhane in ogrete steklenice in jih dobro zapremo. Hranimo jih v suhem, hladnem in temnem prostoru. Pred uporabo sirup razredčimo z vodo.

Čaj iz posušenih plodov borovnic

Tri zvrhano polne čajne žličke posušenih plodov damo v 1/4 litra hladne vode, zavremo in kuhamo približno deset minut. Nato odcedimo in pijemo ohlajen čaj, ki pomaga proti driski, lahko pa ga grgramo tudi proti vnetju grla.

Maska iz borovnic

Sveža maska iz borovnic in jogurta: z vilicami pretlačimo sveže, lahko pa tudi odmrznjene borovnice, in jih zmešamo z jogurtom. Masko nanesemo na obraz in ga prekrijemo s sterilno gazo. Sprostimo se, pustimo delovati dvajset minut in speremo s toplo vodo.

Borovnice so dragocen vir vitaminov A, B in C, železa in kalcija, zato delujejo izrazito antioksidativno, ščitijo pred pokanjem žilic, kožo nahranijo in jo navlažijo. V kombinaciji z jogurtom, ki uravnava pH-kože, obraz osvežijo.

Vsebujejo izjemno veliko antioksidantov, gladijo gube, preprečujejo vnetja, tveganje za srčno-žilne bolezni in celo Alzheimerjevo bolezen – Naj bodo sveže, zamrznjene, posušene, predelane v marmelade ali sokove – Najboljše so globoko modre, skoraj črne barve – Nabiranje je za marsikoga dolgočasno opravilo, ki pa se zagotovo obrestuje, saj spadajo borovnice med najbolj zdrava živila – Zaradi velike vsebnosti vitamina C, kalcija, železa, fosforja in polifenolov jih imenujemo tudi super sadež

Borovnice so ena izmed treh vrst super hrane – preostali dve vrsti sta losos in špinača.

V Sloveniji imamo kraj z imenom Borovnica, kjer se vsako leto sredi julija odvije Praznik borovnic.

Borovnice naj bodo globoko modre do črne barve s srebrnim poprhom.

Velenje, 20. julija - Ko je Velenjsko jezero bolj kot ne še samevalo in Velenjska plaža še zdaleč ni bila urejena tako, kot je danes, je Miro Škorjanc na tem mestu postavil svoj kotiček Zoo station – center za izposojo takšnih ali drugačnih desk z vesli in jadri. Zgolj leto kasneje je z ostalimi ljubitelji vodnih športov ustanovil še istoimensko športno društvo, ki je lani združevalo okoli 75 navdušencev nad jadranjem na deski in 'supanjem'.

Zgodba Zoo Stationa sega v leto 2013, nekaj let za tem, ko se je inštruktor jadranja Miro Škorjanc po skoraj dveh desetletjih vrnil v svoj domači kraj. »Ko sem živel v Ljubljani, sem imel do morja dobro uro in sem bil tudi trikrat ali štirikrat na teden na barki. Ko sem se vrnil v Velenje, pa se mi je morje oddaljilo za dodatnih 100 kilometrov, potem pa sem ponovno spoznal naše jezero, ki me je začelo zanimati ...«

Kar nekaj skepticizma in začudenja okolice je bilo zaznati, ko se je Velenjčan, ki se z jadranjem ukvarja dobrih 30 let, odločil, da bo ob Velenjskem jezeru na svoj način nadaljeval del svoje jadralske zgodbe. Po dogovoru s takratnim lastnikom kampa si je ob jezeru tako priboril svoj kotiček, leta 2014 pa na tem mestu odprl Zoo Station - na plaži, ki takrat še ni privabljala znatnega števila domačih in tujih gostov. »Na začetku sem moral urejati in kositi ta del do plaže, da so gostje sploh

Ljubitelj morja naredil zgodbo na Velenjskem jezeru

Jadralec Miro Škorjanc je med prvimi v dolini »supanje« približal tudi Šalečanom –Tudi po zaslugi Društva Zoo Station je Slovenija jadralna velesila

ena velika dirka zagotovo bo,« pove Miro.

Manj prijetni izzivi Športno društvo Zoo Station, ki več kot uspešno dopolnjuje prostor ob jezeru in ponuja priložnost za razvoj športnikom tudi iz našega okolja, ima v svojih vrstah lepo število uspešnih tekmovalcev, ki med najboljšimi tako v jadranju na deski kot v supanju. Kljub njihovi pomembni vlogi pri oživljanju nekoč mnogo manj pestrega vodnega in obvodnega dogajanja ter dobrim rezultatom tekmovalcev, pa se društvo sooča tudi z nekaterimi manj prijetnimi izzivi – že nekaj časa se borijo za svoj prostor.

V Ribnem pri Bledu številne generacije taborijo neprekinjeno že od leta 1967. Taborniki Šaleške zveze tabornikov, ki jo sestavljajo rodovi iz Velenja, Pesja, Šoštanja, Topolšice, Mislinje in Šmartna ob Paki, so tudi za letošnjo poletno destinacijo izbrali Ribno. Tudi letošnje taborjenje je bilo nepozabno, čeprav so ga zaznamovali tudi varnostni ukrepi. Pogovarjali smo se z Lejo Aristovnik, vodjo tabora rodu Jezerski zmaj, in Mojco Zagožen, pedagoško vodjo tabora, ki se jima zdi najpomembneje, da se otroci z veseljem vračajo na kraj, kjer se imajo lepo, spoznavajo nove ljudi in stkejo nova prijateljstva.

Kakšen je namen taborov, kakšna znanja, izkušnje pridobijo otroci?

»Naši tabori so namenjeni otrokom, ki obiskujejo tabornike vse leto. Taborjenje v Ribnem predstavlja vrhunec celoletnega delovanja društva tabornikov rod Jezerski zmaj. Taborniška znanja in veščine, ki jih otroci skozi vse leto pridobivajo na taborniških srečanjih, lahko na taborjenju preizkusijo v praksi.«

Kako poteka letošnje taborjenje, koliko otrok je vključenih vanj?

»Taborniki rodu Jezerski zmaj taborimo v dveh izmenah, ki sta letos zelo številčni. V prvi izmeni jih je bilo okoli 210, v drugi izmeni pa nas je 239. Prvošolci taborijo pet dni, vsi ostali pa deset dni. Program taborjenja je razdeljen v štiri starostne skupine: murni

lahko dostopali do jezera. Sem pa kljub vsemu s svojimi zdaj že skoraj 30-letnimi izkušnjami v turizmu nekako računal na razvoj destinacije.«

Stare deske iz Veplasa

Kot jadralec je najprej poiskal plovilo na jadra, ki bi bilo najbolj primerno za uporabo na Velenjskem jezeru. »Našli smo te stare jadralne deske razreda

Division II, ki jih je nekoč izdeloval tudi Veplas. Lahko rečem, da smo z njihovo oživitvijo poskrbeli za pravi preporod in je danes v jadranju s temi deskami, ki so ponovno v razcvetu, Slovenija tudi po naši zaslugi velesila.« Navdušenje nad omenjenimi retro deskami je pripeljalo do danes že tradicionalne

mednarodne regate Vintage wind slam oziroma Retro vetrolom, ki vsako leto privabi številne tuje in domače tekmovalce. Letos jim vreme žal ni bilo naklonjeno, zato so regato morali odpovedati, upajo pa, da jo bodo lahko izpeljali jeseni. »Nas pa jeseni čaka zaključek Pokala Slovenije v supanju, tako da

Magična jasa z imenom Ribno

Taborjenje

učijo preživetja v naravi, osnov orientacije, varovanja narave in samostojnosti

»Lansko leto smo morali vse, kar smo zgradili, podreti. Sicer smo se potem z Mestno občino Velenje nekako uspeli dogovoriti in vsaj za lansko sezono urediti košček plaže pred kampom, a naši tekmovalci so ostali brez svojih prostorov za opremo, kar jim je onemogočilo prepotrebne treninge. Kljub temu, smo se lani udeležili tudi evropskega prvenstva v jadranju na deski, kjer smo dosegli vrhunske rezultate. Letos tako zopet vse skupaj postavljamo na novo, pred nami so tako še veliki izzivi. Med sezono smo še sredi del, verjamem pa, da bomo do jeseni vse skupaj uredili in normalno nadaljevali z društveno dejavnostjo.«

�� Tea Rednak

nekaj domotožja ali kakšna druga stiska. Ob takšnih primerih je otrokom vedno na voljo najprej vodnik, če je treba, pa stvar v roke vzame mentorica.«

Kakšne so naloge pedagoškega vodje?

»Mentor oziroma pedagoški vodja na taboru predvsem skrbi za dobro počutje otrok, v prostem času jim prebira pravljice, tolaži tiste z domotožjem, rešuje spore med otroki, po potrebi izvede kakšno mediacijo ter komunicira s starši, če je to potrebno.«

Kateri programi, dogodivščine in izleti so otrokom najbolj zanimivi in katere veščine osvojijo mladi?

»Otroci se na taborjenju že od malega učijo preživetja v naravi, osnov orientacije, varovanja narave, poleg tega pa tudi samostojnosti, skrbi zase in za svoje stvari, rokovanja z denarjem, uporabe orodja, izdelave različnih izdelkov iz naravnih materialov … Najmlajšim murnom je najbolj zanimiva peka kobilic, ki si jih nalovijo sami. Medvedki

in čebelice zelo uživajo v vodni zabavi na travniku ob taboru, imenovanem Amerika. Gozdovniki in gozdovnice si na ognju pripravljajo ribe, gozdna šola pa se je pogumno odpravila tudi na dvodnevno bivakiranje.«

Kdo so vodniki, vodje?

»Otroci so razdeljeni v vode, običajno je v enem po pet do osem otrok. Vode vodijo vodni-

ki, starejši od 16 let. Vodstvo tabora pa sestavljajo taborovodja, vodje programa za posamezne starostne kategorije, mentor (pedagoški vodja), zdravnica … Za tehnično podporo skrbijo prva liga, ekonom, likovne delavnice, kuharice, letos imamo tudi dva higienika.«

Kako je poskrbljeno za red in varnost otrok?

»Kot rečeno, imamo na taboru zdravnico, ki skrbi za morebitne zdravstvene težave in poškodbe, ter higienika, ki skrbita za higieno sanitarij in razkuževanje rok pred obroki. Nočna straža skrbi za mir in varnost v taboru ponoči, podnevi pa za varnost otrok skrbimo vodniki in vodstvo tabora.«

Imajo mlajši otroci kaj domotožja, kako se znajdejo in kaj pogrešajo?

»Večina otrok se na taborjenju zelo dobro znajde, saj uživajo v neokrnjeni naravi, ki nudi ogromno priložnosti za zabavo, učenje skozi igro in praktične aktivnosti. Vsako leto pa se pojavi

❱Znanja in veščine, ki jih otroci skozi vse leto pridobivajo na taborniških srečanjih, lahko na taborjenju preizkusijo v praksi.

Se je na taboru v teh dneh zgodilo kaj vznemirljivega?

»Vsak dan sta na taboru najbolj vznemirljivi doživetji večerni ogenj in straža. Z obiskom obiskom nas je presenetil župan Mestne občine Velenje z družino in nam prinesel slastne piškote, mi pa smo jih v zahvalo povabili na vožnjo s kanuji in skupaj preživeli del dneva. Obiskala nas je tudi že ravnateljica Osnovne šole Gorica. Veselimo se tudi prihodnjih dni, predvsem spanja v gozdu in taborniškega krsta, ki nove tabornike čaka zadnji dan.«

(1. razred), medvedki in čebelice (2.–5. razred) gozdovniki in gozdovnice (6.–8. razred) ter gozdna šola (9. razred).«

Miro je med prvimi v Šaleški dolini »supanje« približal tudi Šalečanom. Danes eden izmed najbolj priljubljenih vodnih športov na našem jezeru, je bil takrat namreč še nekaj povsem novega. V osnovi gre za izredno enostavno aktivnost, s katero se lahko zgolj sprehodimo po jezeru ali pa svoje telo dodobra spravimo v pogon, pove Miro. »Vsak, ki zna hoditi ali voziti kolo, s supanjem ne bo imel večjih težav,« še doda Velenjčan.

Miro Škorjanc

Olševa je grebenska gora v vzhodnih Mežiško-Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo. Njen greben je v preteklosti ločeval zgodovinski pokrajini Koroško in Štajersko.

Pot do Olševe je zanimiva in razgibana. Govca je najvišji vrh Olševe, ki se nahaja na višini 1929 metrov nad morjem.

Zapeljemo se proti Solčavi, pred mostom zavijemo desno, kjer je smerokaz za Podolševo, Črno na Koroškem in Spodnje Sleme. Po nekaj kilometrih pridemo do križišča, kjer zavijemo levo in po panoramski cesti nadaljujemo v smeri Podolševe (Sveti Duh).

Podolševa skupaj z vasjo Solčava in s tremi ledeniškimi dolinami (Logarsko ter Robanovim in Matkovim kotom) tvori Solčavsko, ki leži pod gorskim grebenom Olševe, vse od višine 1020 m do 1327 m. Naselje spada med najvišje ležeča v Sloveniji. Posebno zanimivo je zaradi baročne cerkvice Svetega Duha, ki stoji v središču naselja in predstavlja osrednji del Solčavske panoramske ceste, od koder je tudi eno izmed izhodišč poti proti znameniti Potočki zijalki in vrhu Olševe.

V domu jamskega medveda

Malo pred cerkvico je turistična kmetija Rogar, ki je tokrat naše izhodišče za Olševo. Nasmejani in polni pričakovanja uberemo zmerno hitri korak, pot, ki se zmerno vzpenja, pa nas nekaj časa vodi skozi prijeten hlad gozda. Pot je dobro uhojena in označena z markacijami. Malo pred Potočko zijal-

ŠPORT, REKREACIJA

Pojdite z mano na Olševo!

Lepa, neokrnjena, zanimiva, vznemirljiva in polna nepopisno lepih razgledov –Olševa je tista gora, ki bi jo moral obiskati vsak ljubitelj gora –Razpeta med Avstrijo, Savinjsko in Koroško.

s travo. Tam se pohodniki odpočijejo, vpišejo v knjigo in v planinsko izkaznico pritisnejo žig kot dokaz, da so Olševo osvojili.

Pot nazaj je po grebenu proti Obel kamnu, ki je 1911 m visok vrh in se nahaja na vzhodnem robu grebena Olševe, kjer je mejni kamen z oznako RS XXII

1. Malo naprej pridemo do križa, kjer je vpisna knjižica, v neposredni bližini pa se nahaja mini Aljažev stolp.

Ob sestopu se vrnemo v smeri Potočke zijalke in tako pot zaokrožimo ter se vrnemo na našo izhodiščno točko. Zmerno hiter planinec za pot od izhodišča kmetije Rogar do vrha Olševe potrebuje manj kot dve uri.

ko se pridruži planinska pot iz Avstrije.

Prvi postanek naredimo pri kraški jami Potočka zijalka, ki se nahaja pod pogorjem razgibane in razpotegnjene Olševe na nadmorski višini 1630 m.

Jama je dolga okoli 115 metrov in široka slabih 40 m, v poletnih mesecih pa se lahko tam tudi prijetno ohladimo.

Potočka zijalka, ki je dobila ime po kmetu Potočniku, je zanimiva predvsem z arheološkega vidika. Je namreč prvo raziskano arheološko najdišče iz stare kamene dobe (paleolitika) v Sloveniji. V jami so arheologi našli ostanke ledenodobnega človeka ter okostje jamskega medveda.

Varno v gore 2022

Zanimivost – Potočka zijalka je bila svetišče kromanjonskih lovcev, ki so v jami izvajali obrede v čast jamskemu medvedu. Obredi so bili običajno sestavljeni iz kurjenja, petja in glasbe, plesa ter barvanja teles in jamskih sten. Košče-

ne konice so bile sestavni del obreda, darovane v priprošnjo in zahvalo za uspešen lov. Med drugim pa o tej jami kroži tudi veliko zanimivih legend. Naredimo ogled jame, spijemo nekaj požirkov tekočine in se razgledamo naokoli, saj se od

tod vidijo nekateri vršaci Kamniško-Savinjskih Alp.

Razgledi z Olševe so čudoviti

Pot nadaljujemo do klopce, kjer se pot razcepi levo proti Obel kamnu ali desno proti vrhu Olševe. Tu se odločamo, v katero smer najprej – na Obel kamen in potem na Olševo, kar je bil prvotni načrt, ali obratno. Pohodniki, ki so se mi pridružili, so izbrali drugo možnost.

Pa jo mahnemo malo navzdol, potem pa se ob jeklenici začnemo strmo vzpenjati po skalovju, vzpon je kratek in edini težji na tej poti. Nato sledi prijetna hoja proti vrhu, ki se zmerno vzpenja. Vrh Olševe je poraščen

Na koncu se odločimo, da se zapeljemo še do izvira Železne vode (imenuje se tudi kisla voda), ki se nahaja ob panoramski cesti malo naprej od našega planinskega izhodišča. Izvirska voda je bogata z železom, magnezijem in kalcijem ter je kiselkastega okusa. Voda je znana po zdravilnih učinkih, spodbuja namreč delovanje krvotvornih organov in ugodno vpliva na lajšanje simptomov pri pomanjkanju železa v krvi. Zaradi izjemnih lastnosti je izvir geološka in hidrološka naravna vrednota. Od leta 1987 je zavarovan kot naravni spomenik.

Včasih je prav poiskati te planinske poti in stkati čutno lepe vezi z naravo planin, gora. Tu se zdi, da še beseda drugače zveni in se drugače vidi v oči.

�� Bernarda Matko

Mozirje, 2. julija - Planinska društva Šoštanj, Vinska Gora, Šmartno ob Paki, Škale, Mislinja in Velenje že desetletje izvajajo skupno akcijo Varno v gore; tokrat so bili prireditelji tega skupnega druženja planinci iz PD Šoštanj.

Letos se je s posebnim interesom pridružilo tudi PD Mozirje, saj so sklenili, da obiščejo znane in priljubljene Mozirske planine, ter da organizirajo dobrodelno akcijo zbiranja pomoči za gradnjo pogorelega planinskega doma Mozirska koča.

Zbrali so 350 evrov prostovoljnih sredstev. 9. julija so izvajalci del zvezali tramovje ostrešja in na vrh »rušta« namestili zeleno drevesce, kot to veleva star običaj.

Akcija Varno v gore je tokrat predvidevala pohode na treh turah –prijave so bile možne

za tri različno zahtevne, slikovite pohode, ki se zaključijo pri gradbišču novega planinskega doma pod Moravo. Udeleženci so lahko izbirali med trasami: najlažja za 3 ure hoda do Mozirske planine (Planinska Ravna, Mozirska koča, Boskovec, Hleviška planina, Stari stani, Medvedjak, mimo hotela do koče GRS Celje). Druga smer je potekala od izvira Ljubije preko Konečke planine na Boskovec ter spust

do istega cilja na Moravi (4 ure in pol). Tretja, manj pogosta trasa, je vodila od Belih peči do Stona, na Konjski vrh čez Tirske peči ter na Medvedjak, Stare stane in do Morave (4 ure). Osnovni namen tega pohodništva je v utrjevanju hoje in vzgoje planincev v duhu varnosti, zato so organizatorji v razpisih navedli potrebe po opremi, opisali težavnost poti ter dodali druge napotke z logistiko.

Organizatorji ter tehnični vodje so bili za prvo smer Danilo Verzelak, za drugo Jurij Drev ter za Tir-

ske peči Marjan Karlovčec Kara s pomočniki. Za izvedbo so bili zadolženi vodniki PZS iz vseh društev. Letošnjega 19. pohoda Varno v gore se je udeležilo skupaj 73 planincev; lahka steza po Golteh 26, srednje težavne poti iz Ljubije do Morave 16 ter zahtevne poti z elementi plezanja čez Tirske peči kar 31 planincev.

Vsi so doživeli izjemne lepote tega planinskega sveta, nekateri so pot prehodili prvič, že izurjeni planinci pa so se pod vodstvom treh gorskih vodnikom povzpeli čez Tirske peči, kar je bilo posebno doživetje.

Vsi udeleženci akcije Varno v gore so se po končanih pohodih srečali na skupnem cilju, na druženju pri koči GRS Celje. Prispevek k izvedbi akcije so doprinesli tudi predsednik PD Mozirje Boštjan Goličnik in člani PD Mozirje z zabavnim programom z glasbo, pogostitvijo lačnih hribovcev z okusnim obrokom hrane ter prodajo spominkov s simboliko gradnje doma. Po besedah Marjana Karlovčeca Kare bo 20., jubilejna akcija, prihodnje leto še bolj premišljeno posebna in naravnana za vzgojo mladega rodu in zagotavljanje večje varnosti planinarjenja med netipičnimi obiskovalci slovenskih planin in gora, ki z lahkomiselnostjo in neznanjem tvegajo in povzročajo nesmiselne hude posledice za svoje zdravje in življenja.

�� Jože Miklavc

Velenjska plavalka do dvojnih stopničk

Ljubljana, 16 in 17. julija – Pretekli vikend je v Ljubljani potekalo moštveno in posamično državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice. Na kopališču Kodeljevo je nastopilo 23 plavalnih klubov iz celotne Slovenije, med njimi tudi plavalci in plavalke Plavalnega kluba Velenje, ki so skupaj osvojili 7821 točk in zasedli skupno 9. mesto. Za dvojne stopničke je poskrbela Lana Lamešić, ki si je v soboto v disciplini 100 m prsno priplavala bronasto medaljo, nato pa je v nedeljo zjutraj v pol krajši disciplini osvojila še srebrno medaljo. Poleg omenjenih medalj je Lana osvojila še 4. mesto v zadnji posamični disciplini, in sicer 200 m prsno, in 10. mesto v disciplini 200 m mešano.

Med najboljših deset se je v posameznih disciplinah uvrstil tudi Enis Bašić, ki je v disciplini 100 m prsno osvojil odlično 8. mesto. V nedeljo pa si je na 50 m prsno in na 200 m prsno priplaval 10. mesto. Na državnem prvenstvu so se borili še: Klara Anclin, Klara Blatnik, Garcia Lara Petras, Adna Hadžiaganović, Zarja Petrič, Ria Rebec, Neža Šterk, Edin Ajšić, Jošt Lesnjak in Ian Sevčnikar. �� PKV, tr

Na vrhu Olševe

Ojstrica na dlani

Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe

Železna voda

NAŠI KRAJI IN LJUDJE, MNENJA

»Zlato-koruznika« Tonja in Slavč izpod Velunje peči

Na velikem srečanju poročenih parov-jubilantov v Rdeči dvorani pred nedavnim so na koncu dve urnega programa pripravili veselo presenečenje. Na oder je moderator poklical tudi 50 let neporočeni par, t. im. »koruznika«, ki sta vsaj pol življenja prebila drug ob drugem, ne ravno vedno trdo skupaj. A dovolj, da sta eden drugemu priznala, da živita skupaj že pol stoletja ter da sta si ustvarila dom in poleg dveh otrok še dva vnuka.

Antonija Jelenko in Stanislav Ramšak sta v pogovorih spodbudila prizadevno predsednico DU Paka Vladimiro Tisnikar, ki je na tiho skovala

bilo dovolj brezglavega iskanja svoje sreče in prave ljubezni, sta spoznala, da bi bilo v dvoje prijetneje in varno, a da morda še nista (bila) zrela za pravo, uradno poroko. Pa … ta stane … denarja pa sprva od nikoder.

In se je vse lepo dogajalo, prišla sta zaželena otroka, odgovornost in koruza je bila z leti vse bolj cenjena. Konstruktorka Antonija iz takratnega ESO in univerzalni kovinar iz HTZ-ja sta združila interese in ljubezen ter opravila dolgo kilometrino pod Velunjo pečjo (uradno v Paki). »Če bi bila zares oženjena, bi gvišno raztrgala štrene in odšla vsak po svoje, tako pa …. so naju povezale tiste druge silni-

Jasmina Škarja

Ograje in žive meje mnogokrat motijo voznike, ko preveč segajo na cesto, in so lahko tudi zelo nevarne, saj zmanjšujejo preglednost. Koliko je živa meja lahko sploh visoka in koliko mora biti oddaljena od roba vozišča?

Mag. Franc Zajamšek iz Službe medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja SAŠA regije je pojasnil, da kriterije za žive meje, ograje in škarpe predpisujeta Zakon o cestah in občinski odlok. »Žive meje in ostalo rastlinje ne smejo posegati v prosti profil in ne smejo ovirati preglednosti. V prostoru, ki je potreben za preglednost, je lahko višina živih mej in rastlinja največ 75 centimetrov. Drugače je z gradnjo objektov, kjer ni splošnih določil, ampak je treba za vsak objekt, ki se gradi na območju ceste, ob cesti, pridobiti soglasje občine, če gre za občinsko cesto, ali Direkcije RS za ceste, če gre za državno cesto. V teh soglasjih se za vsak objekt določijo omejitve in pogoji, ki jih je treba upoštevati,

da se zagotovi ustrezna varnost udeležencev v prometu,« je pojasnil Zajamšek.

Za kršitve teh določil je predpisana globa 500 evrov. Stanje na terenu je dolžan sproti preverjati izvajalec rednega vzdrževanja cest, za inšpekcijski nadzor pa je zadolžena Služba

medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja. Stanje na terenu spremljajo tudi redarji in sproti obveščajo službo, prav tako prejemajo komentarje občanov. »Teh sporočil občanov ni veliko, v večini primerov pa gre za neobrezane žive meje.« Skladno z zakonskimi pred-

Mnenja in odmevi

pisi je raba prostora v varovalnem pasu občinske ceste omejena. Pred postavitvijo ograje ali zasaditvijo žive meje je treba upoštevati pravila, ki jih določajo občinski prostorski izvedbeni akti, tako glede vrste ograj, ki so v določenem prostoru dopustne, kot glede predpisanih odmikov od javnih cest in parcelnih mej. Predhodno je treba pridobiti tudi soglasje pristojne službe občinske uprave. Minimalni odmik ograje oziroma žive meje je 2 metra od vozišča ceste, razen če upravljavec soglaša z manjšim odmikom.

Lokalne skupnosti pozivajo vse lastnike in uporabnike zemljišč ob prometnih površinah, naj ravnajo odgovorno in žive meje ter drugo vegetacijo uredijo do te mere, da zasaditve ne bodo segale na pločnike in ceste ter posledično zmanjševale preglednosti in varnosti udeležencev v prometu ter onemogočale izvajanje rednega vzdrževanja del. Skrb za vegetacijo skozi vse leto prispeva k večji prometni varnosti, posledično pa tudi k urejenemu in čistemu videzu kraja.

načrt in ga izvedla za poslastico jubilejnega srečanja v Rdeči dvorani. Koruznika sta vlogo takoj sprejela, saj sta oba vesela človeka. Od predsednika ŠPZDU Franca Vedenika sta dobila dva para povezanih koruznih storžev ter bila razglašena za prvi jubilejni »zlati« par Koruznik v dolgi dobi prireditev te serije.

Ob predstavi »blagoslova« ni manjkalo smeha in zabave ter ugibanja, koliko pa je med nami takšnih, ki že tako dolgo vztrajajo skupaj brez uradnega žegna na upravni enoti ter pri cerkvenem oltarju. Za Naš čas sta oba hkrati povedala, da ko je

ce, vrline in ko človeka sreča pamet, pozabi na slabe trenutke in vztraja. Tako sva še danes skupaj, skupaj je krasna družinica in midva. Ja, kaj pa naj, če sva postala celo »zlata koruznika«?!« je naložila za zapisano zgovorna Tonja Jelenko. Slavko pa jo je ta čas stisnil na en čik in na koncu smo bili vsi trije zreli, da to štorijo povemo naprej. »To je za čas, ko bo spet kaj zaškripalo ter v poduk mnogim, ki bi se morda radi še naprej skrivali, če nimajo ravno zvezde ali križa za podlago dolgotrajne ljubezni in vzajemnosti prebijati se skozi življenje.«

Jože Miklavc

Situacija v ZD Velenje je zadnje čase naravnost absurdna. Marsikdo je po pošti dobil obvestilo, da nima več osebnega zdravnika in da mora izbrati novega. A kaj, ko nihče ne sprejema več pacientov. V tem primeru, ali pa v primeru, da je osebni zdravnik brez obvestila izginil s seznama, lahko pacienta sprejme zdravnik, ki tisti dan opravlja nadomeščanje in za katerega se izve vsak dan sproti. Ambulanta, ki nadomešča, ne sprejema klicev in ne omogoča naročanja. Tako je potrebno iti tja, zapraviti par ur za čakanje - če seveda prideš na vrsto, ker nazadnje so ob 10.30 zaprli vrata in nekaj pacientov je ostalo brez oskrbe ali pa so prejeli le delno, ker sicer, citiram, bo zdravnik imel dodatno delo z izvidi. Za piko na i so v 1. nadstropju zaklenjena stranišča in neka gospa je morala bruhati kar na hodniku. Ključa za WC nimajo niti v administraciji.

Vodstvo ZD Velenje se očitno ne zaveda, da mora večina ljudi delati, da lahko plača davke, iz katerih se plača zdravstvo in zdravstveno osebje, ki je v zadnjem času (ponekod) očitno popolnoma izgubilo čut za empatijo.

Neurejene razmere v zdravstvu definitivno ne sovpadajo z vizijo mesta, ki želi privabiti (ali pa obdržati) čim več ljudi.

�� G. T.

Skrunilci narave

Lepo se je podati v planine, saj tam uživaš v spokoju. Ko se zazreš v daljave, se ti oko kar orosi, ko vidiš prelepe planine, gore in zelene planjave. Seveda je vse lepo in prav, kar nam narava daje, a kaj vse pa človek sam uničuje! Zdaj je čas borovnic, in človek se zamisli, kaj je narobe z ljudmi. Za njih planjave niso svete, ampak se obnašajo, kot da je vse njihovo. Ko jih gledaš z grabljicami, ko pulijo še

nezrele sadeže in lomijo vse pred seboj … Res se ti utrne misel – kdo jim je to dovolil? Zakaj je treba nezrele sadeže že v kali zatreti? Kaj bodo imeli naši zanamci? Tudi oni bi še radi uživali v čudoviti naravi. Res je neokusno in nedopustno, da se v tej tako imenovani demokraciji kaj takšnega dogaja.

Ali ni dovolj, kaj vse nam kaže narava z nadnaravno silo, ko ni človeka, da bi jo ustavil? Poglejte potrese, poplave, orkane, ognjene zublje, ko izginja vse, kar so naši starši in dedje ustvarjali.

Zato se zamislimo malo za vnaprej, da bo narava še dajala dobrote. Treba je, da se oglasijo naravovarstveniki, inšpektorji. Ko hodiš po trgovinah, vidiš na policah različne dimenzije teh grabljic za borovnice. Kam smo prišli, da se to javno prodaja? Tudi s tem služijo. Včasih so bili ti 'rifli' tabu tema, niti vedeli nismo za njih. Ali ljudje še kaj uporabljajo svojo pamet ali nočejo čuti in čutiti, na kaj jih opozarja narava? Treba je misliti še na kaj drugega kot pa le na pohlep. Inšpekcijske službe zatajijo, imajo vzvode in moč, toda od lepih besed ni učinka. Tudi inšpektorat za gozdove naj se odloči kaj pametnega. Včasih so rekli, če ne gre zlepa, gre pa zgrda. So to danes pobožne besede, ki se ne udejanjijo? Zakaj takšno moje razmišljanje ni kje na dnevnem redu? Pojasnite to meni in enako mislečim.

�� Franc F. Bitenc

Šok na parkirišču pred Lekarno Velenje

V ponedeljek, 11. julija, sem ob 13.40 iz Bolnišnice Slovenj Gradec pripeljal bolnika, ki se zdravi zaradi hude bolezni, in sva se na poti domov oglasila še v lekarni pri Zdravstvenem domu Velenje. Ko sva z našim avtom prispela na parkirni prostor pred lekarno, sem počakal starejšega voznika, da je izpraznil parkirni prostor zraven invalidskega prostora, in nato parkiral. Dve parkirni mesti sta bili še prosti. Po dobri minuti pripelje še en voznik in par-

moj sopotnik, in ko sem ravno želel odpeljati, je pripeljal večji moder avto, ki mi je zaprl izhod. Z dvema popravkoma je voznik tesno parkiral čisto zraven mojega avtomobila ter takoj pri odpiranju sprednjih in nato še zadnjih vrat močno treščil v moj avto in ga poškodoval. Ko sem vozniku iz avtomobila dejal, da bi lahko počakal, da odpeljem, pri tem pa bi lažje izstopil iz svojega avtomobila, je osorno dejal, da ne znam parkirati in da naj izginem. Potem je po zadnjem delu mojega avtomobila močno počilo in voznik se je zadrl, zakaj mu vozim po nogi.

Vljudno sem se opravičil in zapustil prizorišče. Bolnika sem peljal domov, sam pa sem šel dogodek prijavit na Policijo Velenje, kjer ga je vodja zabeležil v dnevni zapisnik. O tem dogodku sem povedal tudi v Lekarni Velenje, kjer so stregli mojemu sopotniku, in dogodek je posnet na varnostni kameri pred lekarno. Po njihovem nasvetu sem tudi to sporočil Policiji Velenje, kjer so naredili zapisnik in ogled poškodb na mojem vozilu.

Takšnega ravnanja voznika na parkiriščih še nisem doživel. Zaradi škode imam materialne stroške, zato sem se odločil, da dogodek in obnašanje voznika objavim tudi v časopisu in s tem seznanim javnost. Želim, da se takšna dejanja preprečijo tudi s pomočjo policije in da osebe, ki se tako obnašajo, za to tudi odgovarjajo.

Res pa je tudi, da so parkirišča v Velenju še iz časov, ko smo se Velenjčani vozili s stoenkami, fički in katrcami in je bilo narisano parkirno mesto dovolj široko. Zdaj pa se vozimo z večjimi avtomobili in so parkirna mesta v centru Velenja preozka. Zato menim, da bi o tem lahko razmislili tudi odgovorni na Mestni občini Velenje in uredili parkirna mesta tako, kot jih je na primer trgovina Hofer na Selu, kjer je več prostora med vozili in ni več problema s parkiranjem tudi za novejša, prostornejša vozila, ki so zdaj na naših cestah.

Ali lahko meščani dobimo ustrezne zdravstvene storitve, za katere pošteno plačujemo?

kira tako, da je med najinima voziloma ostal še en prostor. Iz lekarne se je v tem času vrnil

POLICIJSKA kronika

Pijan na kolesu

Velenje, 13. julija – Kolesar je dopoldne vozil kolo pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 0.92 miligramov alkohola v izdihanem zraku. 60-letnemu kolesarju so policisti napisali plačilni nalog, za katerega je predpisana globa v višini 1.200 €.

Poškodovali in pobegnili

Velenje, 14. julija - V poznih popoldanskih urah so obravnavali tri poškodovanja vozil na parkirnem prostoru, pri čemer so povzročitelji z vozilom s kraja odpeljali. Pobegle voznike še iščejo.

Nesreča pri delu

Mozirje, 14. julija – Nekaj pred 11. uro so policisti v Podveži na območju Mozirja obravnavali nesrečo pri delu, v kateri se je lažje telesno poškodoval moški, ki si je pri dviganju bremena z dvigalko poškodoval glavo. Moškega so odpeljali v SB Celje. Tuja krivda je izključena.

Ni prišel v notranjost

Arnače, 14. julija - Zjutraj je občan policiste obvestil o poskusu vloma v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je s primernim orodjem na vzvod poskušal vlomiti skozi dvojna lesena vrata, kar pa mu ni uspelo, tako da v notranjost ni prišel. Nastala je materialna škoda na vratih, za storilcem poizvedujejo.

Okradel motorno kolo

Velenje, 14. julija - V garažah na Gorici so obravnavali tatvino prednjega vezirja motornega kolesa. Zbirajo obvestila o kaznivem dejanju.

Poskus vloma

Velenje, 15. julija – V Arnačah na območju Velenja je neznani storilec poskušal z orodjem skozi vrata vlomiti v stanovanjsko hišo.

Bil je prehiter

Paka pri Velenju, 15. julija - Velenjski policisti so v petek zjutraj pri opravljanju kontrole cestnega prometa na cesti Slovenj Gradec-Velenje obravnavali voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi hitrosti 50 km/h vozil 101 km/h. Vozniku so na kraju odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zoper kršitelja bodo podali obdolžilni predlog na sodišče. Predpisana sankcija za naveden, prekršek je globa v višini 1.200 € in 18 kazenskih točk.

Sosedove ostre besede

Velenje, 15. julija - Ob 11.20 se je na policijski enoti oglasil občan z Gorice in naznanil prekršek. Verbalno ga je napadel sosed. Za kršitelja bomo uvedli prekrškovni postopek.

Storilec je znan

Velenje, 15. julija - Občan s Ceste Simona Blatnika je prijavil, da mu je znana oseba razbila steklo na osebnem avtomobilu. Na kraju so bila zbrana obvestila in sledi kazenska ovadba zoper znanega storilca.

Prometna nesreča s pobegom

Velenje, 16. julija - V prometni nesreči s pobegom se je voznik kombiniranega vozila srečeval z drugim vozilom, se

izogibal, vendar sta kljub temu trčila z ogledali. Pobegli voznik kombiniranega vozila je s kraja odpeljal. Za njim poizvedujejo.

Spor med staršema

Velenje, 16. julija - Na policijsko postajo je prišel občan in povedal, da je v skladu z veljavnim sklepom o stikih z otrokom prišel iskat hči k bivši partnerici. Med predajo otroka sta se v pogovoru za oblačila otroka sprla. Bivša partnerica mu je izrekla žaljive besede.

Zanjo bomo uvedli postopek o prekršku zaradi kršitve javnega reda in miru.

Pretepel partnerko

Velenje, 16. julija - Občanka je policiji naznanila, da jo je v vozilu pretepel bivši partner. Utrpela je poškodbo desnega očesa. Zbrali so obvestila in bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.

Trčila v robnik

Topolšica, 17. julija - Ob 01.20 so policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo enega vozila. Voznica osebnega avtomobila je na relaciji med Lajšami in Topolšico zaradi neprilagojene hitrosti trčila v robnik vozišča.

Ukradel gotovino

Velenje, 17. julija - V nedeljo je storilec skozi pritlično okno vstopil v stanovanjsko hišo in ukradel gotovino.

Brez vozniškega dovoljenja

Velenje, 17. julija - Popoldan so vozniku zasegli štirikolesnik, saj ga je vozil brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Zanj sledi obdolžilni predlog.

Ukradel kuverto z gotovino

Velenje, 17. julija - Zjutraj je občanka z Jenkove ceste obvestila policijo o vlomu v stanovanjskem bloku. Neznani storilec je vlomil skozi okno in vstopil v stanovanje, ga razmetal in iz kuhinjske omare odtujil kuverto z večjo vsoto gotovine. Za storilcem poizvedujemo.

Pretepal mamo in očeta

Paka pri Velenju, 18. julija - V jutranjih urah so posredovali v Paki pri Velenju, kjer je prišlo do nasilja v družini. Sin je prišel domov in od staršev zahteval cigarete, nato pa se spravil na mamo in jo pričel pretepati. Ko se je vmešal oče, je fizično obračunal še z njim. Oba sta utrpela lahke telesne poškodbe. Sinu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Vozil pijan

Šoštanj, 18. julija – Policisti so zasegli osebno vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. V krvi je nekaj več kot dve promili alkohola.

V trgovini je kradel

Velenje, 18. julija - Zaradi kršitve javnega reda in miru so do streznitve pridržali občana, ki ga je varnostnik v eni od trgovin v Velenju zalotil pri tatvini športnih copat in zvočnika. Občan se je varnostniku agresivno uprl in razgrajal ter poškodoval vrata v enem od prostorov trgovine.

Vozniki gospodarskih vozil –varni v prometu

Agencija za varnost prometa in Policija sta začeli drugo od letošnjih treh preventivnih akcij za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov

Ljubljana, 18. julija - V Sloveniji cestni tovorni promet narašča, z večanjem njegovega obsega se povečujejo tudi možnosti za nastanek prometnih nesreč.

Agencija za varnost prometa bo v soboto, 23. julija, na Vranskem izvedla dogodek Vozniki gospodarskih vozil – varni v prometu. Na dogodku bo praktičen poudarek na problematiki mrtvih kotov velikih vozil, zavornih poti različnih tipov vozil, umikanja nenadni oviri in vzvratni vožnji. Teoretični poudarek pa bo na varnem pritrjevanju tovora in vplivu preobremenjenih tovornih vozil na varnost v prometu. Praktično in teoretično izobraževanje je namenjeno dvigu varnosti za vse udeležence v prometu.

Policisti bodo v tem tednu izvedli več poostrenih nadzorov nad avtobusi in tovornimi vozili. Poleg tega bodo tudi pri rednem delu prioritetno izvajali nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi. Nadzor tovornih vozil bodo izvajali s preusmeritvijo tovornih vozil na kontrolne točke na avtocestah. Nadzori avtobusov bodo potekali tudi na avtobusnih postajališčih, prevozi pa bodo nadzoru podvrženi tudi na avtocestah in hitrih cestah.

V nadzorih bodo policisti še posebej pozorni na spoštovanje omejitev hitrosti, tehnično brezhibnost vozil, preobremenjenost, spoštovanje socialne zakonodaje, pravila o nalaganju in pritrjevanju tovora, psihofizično stanje voznikov, uporabo varnostnega pasu ter uporabo naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo pozornost. Poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil in avtobusov je evropsko usklajen, v več državah bo potekal do nedelje, 24. julija.

Vozniki tovornjakov - manj prekrškov, a več nesreč

Do 30. junija 2022 so bili vozniki tovornih vozil udeleženi v 1.145 prometnih nesrečah. Povzročili so jih 729, oziroma 64 % od vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi. V posledicah teh nesreč je življenje izgubilo 5 oseb, od tega štirje vozniki tovornih vozil, 19 oseb je bilo hudo poškodovanih, 176 oseb pa lažje poškodovanih. Vozniki tovornih vozil so 24 prometnih nesreč povzročili pod vplivom alkohola, od tega dve s smrtnim izidom.

Najbolj pogost vzrok pri prometnih nesrečah, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, je v zadnjih petih letih nepravilen premik z vozilom. Na

drugem mestu je nepravilna stran/ smer vožnje in neustrezna varnostna razdalja.

Do 30. junija 2022 je bilo pri voznikih tovornih vozil ugotovljenih 19.507 kršitev prometnih predpisov, kar je 16 % manj kot v enakem obdobju 2021 (23.087 kršitev). Najpogostejše kršitve pri voznikih tovornih vozil so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti (5.171 kršitev), uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav (3.239 kršitev), neuporabo varnostnega pasu (1.904 kršitev), nepravilnostmi, povezanimi s tovorom (876 kršitev) ter nepravilnim prehitevanjem (681 kršitev).

Vozniki avtobusov - več prekrškov in prometnih nesreč, a posledice lažje

Do 30. junija 2022 so bili vozniki avtobusov udeleženi v 148 prometnih

razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša, česar se morajo vozniki zavedati ves čas vožnje. Pomemben dejavnik je tudi utrujenost voznika. Ta je po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 dejavnik v približno 20 % nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Kako nevarna je utrujenost in zaspanost voznikov, je razvidno iz naslednjega:

• Če spimo manj kot 5 ur na noč, se kar za 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči.

• Če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1,0 mg/l alkohola.

• Z vidika zaspanosti za volanom z vožnjo ponoči do 6-krat bolj tvegamo, da bomo udeleženi v prometni nesreči.

nesrečah. Povzročili so jih 41, oziroma 28 % od vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi. V posledicah teh nesreč sta bili dve osebi lažje poškodovani. V zadnjem 6-letnem obdobju ne beležimo smrtnih žrtev med potniki na avtobusih.

Pri voznikih avtobusov je bilo ugotovljenih 409 kršitev, leto poprej pa 312 kršitev prometnih predpisov, kar je četrtino več. Najpogostejše kršitve pri voznikih avtobusov so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti (121 kršitev), uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav (57 kršitev) in neuporabo varnostnega pasu (33 kršitev).

Utrujenost voznikov je pomemben dejavnik tveganja

Agencija za varnost prometa in Policija posebej izpostavljata, da je pri tovornih vozilih in avtobusih še posebej pomembna ustrezna varnostna

V

so prejele šole vožnje po vsej Sloveniji, vsi izpitni centri po Sloveniji in izvajalci tehničnih pregledov v povezavi s kontrolnimi organi za ugotavljanje skladnosti vozil.

Agencija za varnost prometa in Policija vse udeležence v cestnem prometu še dodatno pozivata k upoštevanju cestnoprometnih pravil in razmer na cesti, k strpnosti in odgovorni vožnji. Opozorila gredo tudi v smeri obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, neuporabe mobilnega telefona, doslednega zagotavljanja ustrezne varnostne razdalje, načrtovanja poti in počitkov, upoštevanja cestnih razmer, voznike pa znova pozivajo, naj za volan vselej sedejo trezni.

Starodobniki v Mozirskem gaju

Mozirje, 23., 24. julija – Ljubitelji starodobnih vozil bodo na svoj račun lahko prišli to soboto in nedeljo, ko bodo Mozirski gaj obiskali člani Zgornje-Savinjskega društva starodobnikov. V soboto, 23. julija, bo namreč v Zgornji Savinjski dolini potekalo 14. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2022. Dogodek se bo začel ob 8.30 na Ljubnem ob Savinji, starodobniki pa bodo v Mozirski gaj prispeli okrog 13. ure in bodo tam ostali do nedelje. Starodobni avtomobili, traktorji in motorji bodo svoje mesto našli ob reki Savinji, pod cerkvico Sv. Valentina.

okviru prizadevanj za zagotovitev večje varnosti voznikov tovornih vozil je Agencija za varnost prometa izdala knjižico Varen prevoz tovora. Knjižice

KAJUH KAREL

DESTOVNIK:

Dopisovanja

od – odrasli 929 – Biografije

Dilema ali iskati za pesmimi njegovega avtorja ali pa je umetnikova biografija nepomembna za njegova dela, je pri Kajuhu odveč. Če pri kakšnem slovenskem pesniku ob branju pesmi ne moremo odmisliti njegove biografije, je to Kajuh, saj je sledil svojim idejam do konca, do smrti, je zapisal avtor spre-

knjig o Kajuhu izdanih ob stoletnici njegovega rojstva, je tudi ta izšla pri mariborski založbi Litera.

AVBERŠEK KAJA:

Knjiga z jajčki

od – odrasli 084.11 – Stripi

… in duhovito delo o jajčnih zgodbah skozi čas, prostor in ostale dimenzije, kot je avtorica podnaslovila strip, ki bi lahko bil na prvi pogled kuharska knjiga s številnimi recepti, v resnici pa je tudi kolaž vseh mogočih hecnih zgodb, mitov, zgodovinskih in umetnostnih vpogledov in modrosti. Kot je recimo ta, da le vesela kura znese veselo jajce.

Vse to se nebrzdano, igrivo in z iskrivimi asociacijami širi na straneh te knjige ter uspešno jezdi razposajenega žrebca domišljije. Od jajca, ki je prepričano, da

VELENJE

Petek, 22. 7.

15.00 Letni kino ob Škalskem jezeru

Neki poletnega: Lokostrelski turnir in turnir v ročnem nogometu

19.00 Galerija F-bunker Odprtje skupinske razstave Foto kluba F8

21.00 Ploščad pri domu kulture Mrfy, koncert, PKP

Sobota, 23. 7.

10.00 Travnik pri domu kulture

Sobotne lutkarije: Moja luna, Igrana predstava Gledališča Pravljičarna

21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru

Neki poletnega: Jonathan (HR), LHD (HR), Gazorpazorp (SRB), koncert

Nedelja, 24.7. 10.00-12.00 in 16.00-18.00 Vista in Velenjske plaža Nedelja, dan za družine Ponedeljek, 25. 7.

20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru

Neki poletnega: ŠŠK-jev Pubquiz

21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Morena, drama, Poletni kino Zvezde pod zvezdami Torek, 26. 7. 10.00-12.00 in 17.00-19.00

Sveta Ana

Sveta Ana v Bibliji ali Svetem pismu ni omenjena. Po nekih zgodovinskih virih se je Ana rodila v okolici Nazareta (danes Izrael), drugi viri pa govore, da sta njena starša živela v Betlehemu, kjer naj bi se jima rodila šele po dvajsetih letih zakona. Ko je Ana odrasla, je postala mati Marije Device, ki je po čudežnem razodetju, z božjo pomočjo, rodila Jezusa Kristusa. Ana, po hebrejsko Hannah, pomeni ljubkost, milost.

Travnik pri Domu kulture Velenje

Torkove igrarije: Plesna šola Spin, PKP

21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru

Neki poletnega: Filmski večer: Prasica, slabšalni izraz za žensko in film po izbiri organizatorja Sreda, 27. 7.

10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Pravljična ustvarjalnica - Ela Peroci

20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru

Neki poletnega: Perica Jerković in Robert Petan: Zbogom korona, mi gremo na dopust (Stand up komedija z akordi)

ženskih imen. Najpogostejše izpeljanke imena Ana so: Anica, Anita, Ančka, Anamarija, Anđa, Anela, Anika, Anja, Anka, Anuša, Nuša, Hana in še mnogo drugih …

V Sloveniji imamo tudi približno 20 cerkva, posvečenih sv. Ani, od katerih so tri farne.

Sveta Ana je zavetnica proti revščini in proti nevihtam. Prav v času Aninega praznika so visoke temperature in je mnogo neviht. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev. Priporočajo se ji razni obrtniki in tudi rudarji se ji, poleg sv. Barbare, zaupajo za varnost pri delu.

praznovali rojstnih dni, temveč smo simbolično obeležili le godove. S pomočjo pratike sem skrbno spremljal, kdaj bo kak slavljenec v družini. Dan sv. Ane smo praznovali tudi pri nas. Njeno ime je namreč imela moja teta Anika in zato smo ji na predvečer njenega godu ofirali.

mne študije Miklavž Komelj. Kot zatrjuje ta priznani umetnostni zgodovinar, pesnik, pisatelj in znanstvenik, se je Kajuh zavedal pasti banalizacije smrti, notranje napetosti med humanizmom in dehumanizacijo, v katero je bilo ujeto sledenje idejam o zmagi socialne revolucije in diktature proletariata v sovjetskem duhu. Tudi o tem govori Kajuhova korespondenca, skozi katero se kaže pesnikova zrelost, ki je daleč prekašala njegova leta, prav tako neverjetno pa je, da je v mladostniškem obdobju imel za dopisovalce najpomembnejše osebnosti na tedanji levi sceni (Miško Kranjec, Dušan Pirjevec, Bojan Štih,, Ferdo Kozak, Tone Seliškar, največji črnogorski pesnik 20. stoletja Radovan Zogović ipd.).

Kajuhova korespondenca s triindvajsetimi dopisovalci je opremljena z opombami in imenskim kazalom. Kot vseh sedem

je pripadnik rodu kozmičnih jajc z atributi nesmrtnosti, večnosti, stalnosti in modrosti, do jajca, ki želi postati pobarvani rdeči pirh in je prepričano, da se ne more razbiti ali postati gnilo jajce. Zabavne in tudi poučne jajčne dogodivščine jajčnega mladiča, ki se zgodaj loči od mame kure in odpravi v svet razposajenim dogodivščinam naproti. Knjiga založbe Forum je izšla kot posebna izdaja revije Stripburger. �� S. G.

Sveto Ano so častili na Vzhodu že v začetku krščanstva. Njej na čast so leta 550 zgradili veličastno cerkev v Carigradu. Anino čaščenje je doseglo na Zahodu, v Evropi, svoj višek v poznem srednjem veku. Leta 1378 je papež Urban VI. odobril praznik svete Ane v Angliji, leta 1584 pa ga je papež Gregor XIII. razglasil za cerkveni praznik. Sv. Ana goduje 26. julija. Ime Ana ali Anna je v zahodnem svetu zelo pogosto. V Sloveniji je Ana na častitljivem drugem mestu

Moji Ani

V vročih poletnih mesecih je bilo pri nas na kmetiji veliko dela: spravilo sena, žetev, pletev na njivah, paša živine … V času mojega otroštva sem pri vseh delih sodeloval. Moja glavna obveznost pa je bila paša živine, ki me je dolgočasila. Dan je bil enak dnevu. Redka popestritev so bili prazniki ali godovni dnevi katerega od članov naše družine. V tistih časih na podeželju nismo

Skozi tančice ženskega pogleda

Razcvet

KINO spored

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama (ZDA)

Režija: Joseph Kosinski

Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller Petek, 22. 7., ob 17. uri, velika dvorana

NEVERJETNO, A RESNIČNO

Incroyable mais vrai, komedija, 74 min (FR)

Režija: Quentin Dupieux

Igrajo: Alain Chabat, Léa Drucker, Benoît Magimel, Anaïs Demoustier Petek, 22. 7., ob 20. uri, velika dvorana

POLETJE, KO SEM SE

NAUČILA LETETI

Leto kada sam naučila da letim, mladinska/družinska komedija, 87 min (Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška), 9+

Režija: Radivoje Andrić

Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević Sobota, 23. 7., ob 17. uri, velika dvorana

JURSKI SVET: PREVLADA

Jurassic World Dominion Epska akcijska avantura, 146 min (ZDA)

Režija: Colin Trevorrow

Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Laura Dern, Jeff Goldblum, Sam Neill, DeWanda Wise, Mamoudou

Athie, BD Wong, Omar Sy, Isabella Sermon, Campbell Scott, Justice Smith, Scott Haze, Dichen Lachman Sobota, 23. 7., ob 20. uri, velika dvorana

ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO

Moonbound, sinhronizirana družinska pustolovščina, 85 min (Nemčija, Avstrija)

Režija: Ali Samadi Ahadi Glasovi: Asja Kahrimanovič, Blaž Šef, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Maja Kunšič, Primož Pirnat, Vesna Pernarčič Nedelja, 24. 7., ob 16. uri, velika dvorana

THOR: LJUBEZEN IN GROM, 3D

Thor: Love and Thunder Akcijsko pustolovski film, 133 min (ZDA)

Režija: Taika Waititi

Igrajo: Christian Bale, Natalie Portman, Chris Hemsworth, Matt Damon, Melissa McCarthy Nedelja, 24. 7., ob 19. uri, velika dvorana

MORENA

Murina, drama, 92 min (Hrvaška, Brazilija, Slovenija, ZDA)

Režija: Antoneta Alamat Kusijanović Igrajo: Gracija Filipović, Leon Lučev, Danica Ćurčić, Cliff Curtis Ponedeljek, 25. 7., ob 21.30, ploščad pri Domu kulture Velenje

Danes sanjam. Sanjam, da se kopam v oblakih, ki me s svojo nežnostjo umijejo vsega, kar mi ne koristi več. S svojo belino poskrbijo, da se v vsako celico mojega telesa naselita svetloba in ljubezen.

Danes sanjam, kako kot balerina skačem iz oblaka na oblak, svobodna kot metulj, z nežno belimi krili.

Danes čutim, da se rojeva nekaj novega. Da sem, kot zbujena iz sna, pripravljena na nov začetek. Na novo sebe. Doživljam razcvet. Ko spoznanja, kaj in koliko vsega bremeni mojo dušo, duha in telo, opuščam za sabo. Z novimi spoznanji si dajem priložnost, da v življenje povabim lahkotnost, sočutje do sebe, odločnost, meje in zaupanje.

Ko ljudje izvemo, na kakšne načine vse vplivamo nase, v vseh razsežnostih, na

odnose in življenje nasploh, se lahko odločimo za dvoje. Ali nova spoznanja uporabimo za rast ali pa še v naprej stopamo po istih stopinjah svoje usode, za katero mislimo, da je edina prava. Zanimivo je, da konec koncev vsi stopamo po poti mnogih vzorcev, prepričanj in do nas prihajajo spoznanja mnogokrat. Sploh na točkah življenja, ko rečemo, zdaj mi je pa res težko.

Rada imam prispodobo, da smo ljudje kot vrt in vprašanje vsakemu, kako pogosto je treba skrbeti za vrt? Če ne vsak dan, pa zagotovo najmanj trikrat na teden. Vrt je treba zalivati, odstraniti plevel, ki se vedno znova pojavlja, pobrati kamenje. Enako je s človekom. Dnevno smo obkroženi z različnimi ljudmi, energijami, različnimi dogodki, hrano in vodo, ki ima prav tako svojo energijo. Skratka mnogo je faktorjev, ki na dnevni bazi vplivajo na naš »vrt«. Zato je toliko bolj pomembno, da pogosto, če ne celo

V poletnih toplih večerih smo običajno večerjali za mizo pod lipo pred hišo. Že pred večerjo sem v grm za lipo skril: lonce, pokrovke, zajemalke … Po večernem obredu sem vse te pripomočke hitro razdelil med prisotne (razen slavljenca). Takrat pa je zaropotalo. Večji lonec z zajemalko je predstavljal boben, pokrovke činele itd. Ob koncu tega hrupa smo Aniki čestitali za god, se objeli in ji zapeli.

Današnje dni praznujemo predvsem rojstne dneve. Vendar je zame god svete Ane še vedno živ in lep star običaj, predvsem zato, ker tega dne goduje tudi moja žena z imenom Ana, Anita.

�� Jože Lekše

vsak dan, ob koncu dneva občudujemo vse tisto, kar je lepo na našem vrtu (življenju) in odstranimo vse tisto, kar predstavlja plevel.

Prejela sem nasvet, naj si ob koncu dneva postavim dvoje vprašanj: kaj lepega sem doživela danes in kaj lepega sem naredila zase? Kot nekakšen pogled na to, kakšno življenje si kreiram. Da v življenju ni izzivov, težav, stresa in bolečine, je seveda naivno, ker so, vedno znova. A vedno znova je na nas samih, kaj bomo videli. Zato si je dobro povedati, kaj je tisto lepo ravno zato, da dobi večjo težo v našem življenju. Tisto lepo nam daje motivacijo za rast, željo, da v naš vsak dan privabimo več dobrega in poveča odgovornost do samozavedanja, da smo sami kreator našega življenja.

Kakšen dan si boš pa danes ti kreiral?

Razširi krila in sanjaj. Saj veš, da se tudi sanje lahko uresničijo.

CITY CENTER Celje

•

POLETJE v knjižnici

•

•

odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od pon. do sob. od 8.00 dalje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

Lunine mene

julija, ob 19.55, prazna luna - mlaj 28.

�� Renata P. Knez

Oven 21. 3. – 20. 4.

Malce ste zmedeni, ker se trenutno dogodki ne odvijajo tako, kot ste pričakovali. Življenje se vam tudi zato z vsakim dnem zdi bolj razburkano, a temu ne morete pobegniti. Naj vas ne prežema črnogledost, ki vas bo zgolj omejevala pri ponovnem iskanju prave poti. Hkrati se zavedajte, da ne boste mogli preskočiti stvari, zato jih ne prelagajte in ne iščite izgovorov. Ne bojte se pokazati in izraziti svoje moči, ki vam bo pomagala, da začnete živeti z bolj jasnimi cilji, brez da bi čakali na odobritev okolice.

Bik 21. 4. – 20. 5.

Uspeli se boste popolnoma odklopiti in si končno napolniti baterije. Tako boste polni energije, ki se bo prenašala tudi na okolico, zato boste več kot prijetna družba. Vaša energičnost in sproščenost lahko pritegne tudi vse tiste, s katerimi ste se zadnje čase oddaljili. Zato je morda pravi čas, da se ponovno zbližate z njimi in okrepite vaše odnose. Pred vami je čas, ki vam lahko prinese precej osebnih zadovoljstev. Na vas je, da ne dopustite, da po nepotrebnem zvodenijo.

Dvojčka 21. 5. – 20. 6.

-

22. julija 1952 se je rodil ekolog in športnik dr. Miran Čas. V Velenju je končal OŠ Gustava Šiliha in gimnazijo, v Ljubljani pa študij gozdarstva, kjer je leta 1996 magistriral in 2006 doktoriral. V času, ko je delal v Črni na Koroškem, je bil pobudnik in predsednik organizacije Malega maratona Kralja Matjaža (21 km) ter soorganizator prvega Velikega koroškega maratona okoli Pece (42 km);

- 22. julija 1953 je bil dr. Dušan Mravljak – Mrož proglašen za narodnega heroja;

- 23. julija 1961 se je rodil Bojan Kontič, ki je bil v letih 1996 do 2011 poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, v letih 2008�2010 vodja poslanske skupine Socialnih demokratov v DZ RS, od junija 2012 je bil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Slovenije, od leta 2011 do smrti 2. avgusta leta 2020 pa župan Mestne občine Velenje; - 23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja

preplezala severno steno Eigerja; - 24. julija 1912 se je v Velenju rodila pedagoginja in kulturna delavka Marta Trampuš (roj. Presker). V letih 1969 do 1986 je poučevala na posebni osnovni šoli v Velenju. Več let je vodila Pionirski klub v Domu kulture v Velenju. Umrla je v Topolšici 1. oktobra 2003; - 24. julija 1947 se je v Radegundi pri Mozirju rodila direktorica in humanitarna delavka Jelka Fužir. V letih 1970 - 1976 je bila zaposlena na Občini Velenje, 19761981 na Občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje in bila od 1982 do upokojitve 2006 direktorica Centra za socialno delo Velenje; - 24. julija 2005 je na Češkem umrla Irena Foit, žena Františka Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje, ki je z njim 25 let potovala po Afriki. Rojena je bila 14. julija 1913 na Češkem; - 25. julija 1926 so v Šmartnem ob Paki odkrili spomenik 63 padlim vojakom iz Šmartnega in njegove okolice v 1. svetovni vojni; - leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Verstovšek. 1. novembra 1918 je Verstovšek, kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko, podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast

na Spodjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični ljubljanske univerze«, saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev;

- 26. julija 1931 so v Zavodnju svečano odkrili spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodnja; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so življenje izgubili trije rudarji;

- 27. julija leta 1935 se je v Paški vasi rodila pedagoginja in ravnateljica Marija Žužek, (roj. Letonje). Po maturi na učiteljišču v Celju je končala PA v Ljubljani in nato diplomirala iz pedagogike na FF UL. V letih 1959 - 1974 je bila šolska pedagoginja na OŠ Gustava Šiliha, 1974 - 1977 pomočni-

Mega

Tel operater, je operater, ki vam prisluhne!

Mobilna telefonija MEGATEL je namenjena vsem uporabnikom, ki želijo vrhunsko kvaliteto delovanja mobilnih komunikacij ter pakete, ki pokrivajo vsak stil komunikacije.

Izberite paket, ki ustreza vašim potrebam, ob vezavi s popustom, plačilo telefona na obroke tudi brez prenosa številke. Poiščite svoj mobilni telefon in paket, plačilo lahko uredite tudi preko spleta.

Vrhunski modeli mobilnih naprav in tablic priznanih blagovnih znamk po izjemnih akcijskih cenah.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Megatel«, najkasneje do ponedeljka 1. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ca direktorja za pedagoške zadeve na VIZ Velenje in od 1977 - 1989 ravnateljica na OŠ Livada. Umrla je 5. avgusta 2019; - 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil vrsto let župan Šoštanja, častni šoštanjski občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc Rajšter; - 28. julija 1946 se v Javorju v občini Črna na Koroškem rodil glasbenik in pedagog Branko Škruba. V letih 1971-1999 je poučeval na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Bil je dirigent pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Umrl je 26. aprila 2021; - 28. julija 1954 je bil v Mariboru rojen športnik dr. Borut Pistotnik, doma iz Velenja. Od 1979 je zaposlen na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani; - 28. julija 1962 se je rodil montanist in športnik Bogdan Makovšek. Po končani Gimnaziji Velenje je diplomiral iz rudarstva v Ljubljani, kjer je leta 2002 pridobil naziv magister znanosti. Dosegel je številne športne uspehe v atletiki. Je večkratni mladinski državni prvak in rekorder Jugoslavije v hoji. Leta 1980 je postal športnik Občine Velenje.

�� Damijan Kljajič

Poskusite se vsaj malo odmakniti od svojega ustaljenega načina delovanja in preizkusite nekaj novega. Nove dogodivščine bodo pozitivno vplivale na vaš pogled na življenje, odprli se boste za nove ideje in ljudi. Tudi počutje se bo na daljši rok izboljšalo, čeprav bo zaradi sprememb na začetku malce nestabilno. Ljudje vas bodo videli v drugačni luči, kar bo zvišalo vašo samopodobo, zato sledi tudi idealno obdobje, da na zmenek povabite svojo simpatijo. Tudi vezani si popestrite svoje razmerje in si privoščite zmenek s svojim partnerjem.

Rak 21. 6. – 22. 7.

Nezadovoljstvo, ki vas je pestilo, vas je tudi kar hitro minilo. Naenkrat ste zaznali kopico novih priložnosti. Poskusite jih še malo dodelati, a nikar ne odlašajte, saj vas lahko kaj hitro kdo prehiti. Kljub trudu boste polni moči. Nekoliko vas bo ob živce spravljala kritika, a ne do te mere, da bi se umaknili. Ohranite kreativnost in željo po dobrih spremembah, in ko se ob nečem ne počutite pomirjeni, tega ne storite. Imejte spoštovanje do notranjega instinkta, ki bo tokrat precej glasen, če kaj ne bo potekalo v vaši smeri.

Lev 23. 7. – 22. 8.

Zavedate se, da bodo odločitve, ki jih sprejemate v tem času, dolgoročno vplivale na vaše življenje. Ne dopustite, da vas to spravlja ob živce. Brez napak ne gre, zato to sprejmite kot del življenja, ki vas bo pripeljal do novih spoznanj. Konflikti tako v službi kot doma so večinoma pozabljeni, vseeno pa pazite, da še naprej vzdržujete dobre odnose. Pazljivi bodite tudi na finančnem področju. V zanosu si lahko namreč hitro nakopljete velike, a povsem nepotrebne stroške. Devica 23. 8. – 22. 9.

Že konec tega tedna se bo vaše življenje končno umirilo. Žal pa to ne pomeni, da ste se rešili težav, pred katerimi ste si v preteklih tednih načrtno zatiskali oči. Že dolgo niste prepričani, da ste sprejeli pravo odločitev in se podali na pot, ki vam ustreza. Iskreno se vprašajte, ali ste še srečni ali ste pripravljeni nadaljevati v tej smeri. Pazite, da ne podležete obljubam in besedam drugih, ki se nikoli ne izpolnijo. Odgovore morate tokrat poiskati sami in jih upoštevati, tudi če ne bodo najbolj prijetni.

Tehtnica 23. 9. – 23. 10.

Ker ste se zadnje čase precej naprezali in si na glavo nakopali čisto preveč dela, boste posledice čutili že ob koncu tega tedna. Energije ne boste imeli prav na pretek, dodatne težave vam bo povzročala vročina, ki jo boste težko prenašali. Zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko več počitka kot sicer. Tudi telo vam bo sporočilo, da je čas, da se umirite. Nič ni narobe, če si tokrat vzamete čas za lenarjenje, poskrbite le, da ne bo trajalo predolgo in da boste telo kmalu ponovno spravili v pogon.

Škorpijon 24. 10. – 22. 11.

Na zunaj kažete nasmejan obraz, vaša notranjost pa je precej razburkana. Takšno počutje se vleče že nekaj časa, kar opažajo tudi vaši najbližji. Dokler ne vedo, kaj se dogaja z vami, vam ne morejo pomagati, zato bodite iskreni z njimi in jim zaupajte svoje težave. S tem se ne boste le razbremenili, temveč boste dobili tudi prepotrebno podporo in pomoč pri iskanju rešitev. Vzemite si čas zase, za svoje počutje in z domačimi skupaj poskrbite za bolj zdrave navade. Tako boste sočasno več z družino in še naredili to, kar je izjemnega pomena za vas in vašo kakovost življenja.

Strelec 23. 11. – 21. 12.

Prihaja precej razburkano obdobje. A z malo potrpežljivosti in vztrajnosti boste vse, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi, razrešili mirno. Bo pa v teh dneh na preizkušnji tudi vaše razmerje s partnerjem, zato je še toliko bolj pomembno, da ohranite mirno kri in se reševanja problemov lotevate z razumom. Zaradi stresa boste nekoliko slabšega počutja, a le-to se bo popravilo, ko bo minilo najhujše. V vmesnem času pa poskrbite, da aktivirate svoje telo in okrepite tako svojo fizično kot psihično kondicijo.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

Bodite malce bolj zaupljivi do soljudi, le boste s tem namreč lahko okrepili tako svoje počutje kot tudi medosebne odnose. Poiščite pravo oporo in ne zadržujte svojih skrbi zase, saj vam bo to povzročilo tesnobo, iz katere se boste težje izvili. Vse se bo uredilo, če se ne boste prepuščali negativnim mislim in se zapirali vase. Bolj se predajte življenju in se poskušajte sprostiti, da se bo v vas lahko ponovno prebudila pozitivna energija. Ta bo poskrbela, da bodo izzvenele tudi nekatere skrbi na področju zdravja.

Vodnar 21. 1. – 18. 2.

Le zakaj bi morali biti tako neodločni, ko pa je treba zbrati le malce korajže. To se od vas tudi pričakuje. Ne osredotočajte se zgolj na negativne misli in videli boste, kako hitro boste našli srečo tudi v najmanjših stvareh. Osredotočite se nase in se tokrat ne ozirajte na okolico. Skrajni čas je, da se nehate obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, saj vas to zgolj omejuje pri uresničevanju vaših želja. Ko se boste končno postavili na prvo mesto, bo prišlo tudi osebno zadovoljstvo.

Ribi 19. 2. – 20. 3. Začela vas bo glodati slaba vest, saj ste si postavili nekaj zelo zahtevnih ciljev, ki pa jih tudi zato, ker vas poletje vse preveč vabi, ne boste dosegali čisto po načrtih. Ne skrbite, prav v teh dneh se vam bo odprlo in tisto, kar ste prej delali nekaj dni, boste postorili v nekaj urah. Ob tem boste občutili zadovoljstvo, ki se bo poznalo na daleč. Tudi partner bo opazil spremembo in je bo več kot vesel, saj ga je vaša slaba volja v zadnjem času precej bremenila. Pazite pa na finančnem področju, kjer ste se precej izčrpali, izdatkov bo tudi v teh dneh veliko.

Bogdan Makovšek (Arhiv Muzeja Velenje)

Naš čas, 21. 7. 2022, barve: CMYK,

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PODARIM

PANJE AŽ rabljene in še uporabne, podarim. Info: 03 589 32 79.

RAZNO

KURILNO OLJE cca. 200 l prodamo po ugodni ceni in CISTERNO 2000 l, prodamo. Gsm: 041 577 305.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, zadnjo nedeljo, 31. 7. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec

in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo z Mute. Cena je 8,50 € / kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam. Pasma Linija 12/44, težki od 40 do 50 kg, krmljeni z domačo krmo. Gsm: 041 577 305

KOKOŠI NESNICE - zlate, slonokoščene, trikolor, zelenojajčne grahaste in temnojajčne črne. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Prodaja Kmetija Šraj, 031 751 675.

PSIČKI, čistokrvni pasme Border colli, stari so 6 tednov in v mesecu avgustu iščejo nov dom, prodamo. Informacije 040 554 781

VOZILA

CAMP

DEŽURSTVA

ZD VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 23. 7. 2022 in nedeljo, 24. 7. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 83 - Zobna ambulanta

v Zdravstveni postaji Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

KONCENTRACIJE OZONA

Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

službi in negovalkam na domu za sočutno pomoč.

Osebju negovalnega oddelka Bolnišnice Topolšica pa gre prav tako zahvala za strokovno pomoč in nego, ki so mu jo naklonili ob njegovem odhajanju.

Srčna hvala nečakinji Nataši Leber Brvar z družino, ki so nam v času bolezni nesebično stali ob strani, hvala tudi družini Poles za vso njihovo pomoč v zadnjih dneh.

Za prijazne besede slovesa se zahvaljujemo govornici ge. Milojki B. Komprej in govorniku g. Danilu Čebulu.

Za čutno opravljeno pogrebno slovesnost se zahvaljujemo župniku msgr. Jožetu Pribožiču.

S slovensko pesmijo, ki jo je tako zelo ljubil, ga je na njegovo zadnjo pot pospremil Zbor Slovenske filharmonije, pevcem se zahvaljujemo za prečudovito odpete pesmi.

Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi

»Šli bi gledat dinozavre«

Otroci znajo najbolj iskreno, odkritosrčno in brez zavor izraziti svoje želje in opažanja okoli sebe

Ostali vrtci –Kaj so za nas počitnice?

• Hana: »Ko si doma in nisi v vrtcu.«

• Bine: »Ko greš na morje in iščeš morske polže.«

• Aljaž: »Ko si doma in greš na pohod.«

• Lamija: »Da gremo v Bosno.«

• Mia H.: »Da gremo skupaj z dedijem na morje.«

• Žan: »Da lahko greš k babici prespat.«

• Lili: »Da greš k prijatelju na vikend.«

• Tjaš: »Da se lahko voziš s kolesom.«

• Črt: »Da lahko greš na obisk, na igrišče in nazaj domov.«

• Žan: »Da greš na obisk in s se tam kopaš, greš na morje in loviš ribe, greš z letalom v Afriko.«

• Amin: »Greš s skirojem na pumptrack.«

• Filip: »Greš na bazen na počitnice.«

• Črt: »Da greš letet z letalom.«

• Brin: »Na jezero se greš kopat.«

• Lili: »Na morju iščeš školjke.«

• Zala: »Da gremo na morje in da smo doma in se zabavamo. Počitnice rabi mo, da se spočijemo.«

• Anabela: »Da gremo na morje in se tam igram s kužkom Bigijem. Počitni ce imamo, da se mamo fajn.«

• Patrik: »Počitnice imam, da grem plezat, ker hočem imeti čas za preživet z atijem in mamico.«

• Žan: »Da se grem kopat in se odpočijemo od službe in vrtca.«

Vrtec Šalek

• Elina: »Na Tajsko božat slone. Skupaj bomo šli z ladjo.«

• Zala: »Želim se igrat s svojo sestrico. In v živalski vrt.«

• Lian: »Šli bi gledat dinozavre.«

• Nik: »Nabiral bi školjke v pesku. Na avtobus.«

• Finn: »Gledat morske živali.«

• Til: »Želim se igrat v vodi.«

• Adian: »Z letalom gledat vulkane.«

• Nik Martin: »Počitnice rabim, da se lahko mal spočijemo od šole pa od vrtca in službe, ker ko moj ati pride iz službe, se vedno spočije.«

• Luka: »Med počitnicami gremo na morje, da se ne utrudimo.«

• Maj: »Počitnice imamo, da smo prosti, da se ne jezimo skoz, ker smo v službi.«

• Amer: »Igram igrice, rišem. Starši med počitnicami gledajo telefon.«

• Aleksandre: »Počitnice so za uživat in za kopat, da ne rabim bit doma.«

• Rinna: »Počitnice imamo, da se sprostiš.«

• Marko: »Šel bom na morje in s sabo nesel Playstation in ga v hiši priključil in igral.«

Adi

Amer Elena

Hana

Ajša

Dino

Elina

Lana

Lana

Anabela Adi

David

Elina Imran

Ko smo ravnateljici Vrtca Velenje Nataši Doler in njenim sode lavkam – vzgojiteljicam povedali našo željo, da bi želeli spoznati razmišljanja najmlajših o počitnicah, niso dobile težke naloge. In otroci tudi ne. Otroci enot Vrtca Velenje so z veseljem sodelovali. Povedali so, kaj so zanje počitnice oziroma kaj bodo delali poleti, poleg tega so »počitnice« tudi narisali. Občudujemo njihove risbice, ki si zagotovo zaslužijo javno ob javo, prav nasmejali – pa tudi zamislili – pa smo se ob njihovih izjavah. Naj tudi vam polepšajo dan – in dajo misliti.