NČ 30-2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 1

Danes pretežno oblačno in deževno. V petek še možne plohe in nevihte. V soboto predvsem pa nedeljo topleje in večinoma sončno.

številka 30

četrtek, 29. julija 2010

1,50 EVR

Kardelj v garaži Bojana Špegel

Takoj po začetku obnovitvenih del na trideset let »stari« Kardeljevi ploščadi in pod njo se je zgodil pomemben premik. Prve dni obnove, ki naj bi trajala tja do konca oktobra, so delavci v enem najbolj gosto naseljenih delov mesta namenili zavarovanju gradbišč in pripravi na gradbene posege. Vse skupaj je bilo za tam živeče precej neopazno. Vse do petka – jutri bo že 14 dni od takrat - ko so v zrak dvignili tudi spomenik Edvarda Kardelja, po katerem je ploščad dobila ime. In kam so ga odpeljali? Menda v garažo Doma borcev in mladine, kjer naj bi ostal do konca obnove. In potem? Potem naj bi ga postavili nazaj na Kardeljevo ploščad, med urbani gozd, ki ga bodo postavili na njem. Ne bo več dvignjen, kot je bil doslej. Njegova nova »naloga« bo, da je nemi opazovalec dogajanja na trgu. Da bodo po njem tudi poslej plezali otroci iz okolice, pa sploh ne dvomim. Vedno jim je bil spomenik zanimiv tudi za igro.

Mešani pevski zbor Gorenje na tekmovanju na Kitajskem presegel pričakovanja Tatjana Podgoršek

Minulo soboto se je z 12-dnevne turneje po Kitajski vrnil mešani pevski zbor Gorenje. Tu se je udeležil najmnožičnejše svetovne zborovske prireditve, 6. svetovnih zborovskih iger v mestu Šaoksing. Zborovodkinja Katja Gruber ob vrnitvi ni skrivala zadovoljstva. »Naš uspeh je presegel vsa pričakovanja. Osvojili smo dve srebrni kolajni.« Kot je pojasnila, se to tekmovanje zborov odvija vsaki dve leti na drugi celini in privabi sestave iz vsega sveta. Letos se je predstavilo 480 zborov

Na tekmovanju je nastopilo kar 480 zborov, člani mešanega pevskega zbora Gorenje pa so osvojili srebro v konkurenci 33 zborov. oziroma 20 tisoč pevcev iz 80 držav. Tekmovali so v 20 različnih kategorijah. 10 kategorij je bilo odprtih za zbore, ki po kakovosti še ne dosegajo najvišje mednarodne ravni, 10 pa za zbore

z mednarodnimi tekmovalnimi izkušnjami. »Po vzoru slovenskih tekmovanj je tudi to tekmovanje zastavljeno tako, da je lahko eno od treh barv medalj dobilo več zborov. V dveh takšnih šampionskih kategorijah se je pogumno predstavil tudi naš zbor. Komisija sedmih priznanih zborovskih žirantov nam je obakrat namenila srebrno kolajno. V naši kategoriji smo tekmovali med 33 uveljavljenimi mešanimi zbori, zato smo toliko bolj ponosni na svoj dosežek. Prav tako smo dokazali, da se slovensko zborovsko petje lahko kjerkoli postavi ob bok

najboljšim zborom in največjim svetovnim narodom.« Po besedah Gruberjeve je bilo zanje posebno doživetje prepevanje v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju po končanem tekmovanju. Zapeta slovenska pesem je bila na vsakem koraku toplo sprejeta, »... mi pa ponosni, da smo lahko takim množicam predstavili svojo deželo. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi turneje,« je še dejala Katja Gruber.

Gorenje prevzelo švedski Asko Velenje, 27. julija - Gorenje je v torek podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odstotnega lastniškega deleža v švedskega proizvajalca gospodinjske opreme Asko Appliances Group. O tej nameri smo pred časom že pisali. S prevzemom Aska, katerega lastnik je bila italijanska skupina Antonio Merloni Group , Gorenje pridobiva glavne trge Aska, na katerih je bilo doslej manj prisotno (nordijske države), predvsem pa

Severno Ameriko in Avstralijo, pojasnjujejo v Gorenju. Hkrati Gorenje prevzema prestižno blagovno znamko Asko, ki bo prispevala predvsem k dopolnitvi pralno-pomivalnega programa. Omenimo, da je Gorenje že leta 2008 prevzelo nizozemskega proizvajalca vgradnih aparatov ATAG, s čimer so prodrli na trge Beneluksa.

Jinx uročili nebo in publiko Velenje, 23. julija - Leto 2007 je na hrvaški in deloma tudi na slovenski glasbeni sceni zaznamovala reinkarnacija in izdaja novega

albuma »Na zapadu« pop glasbene skupine Jinx. Skupina se je sprva imenovala High Jinx, a so kmalu opustili prvo besedo in se

preimenovali samo v Jinx, kar v angleščini pomni urok. Človek si ne bi mogel zamisliti boljšega imena za to skupino, saj poslušalce s svojo prefinjenostjo in izvedbo dobesedno uročijo. In tako je bilo tudi v petek zvečer na velenjskem Titovem trgu.

Velenje je mesto, ki je že samo po sebi spomenik. V njem stoji veliko spomenikov, ki so ne le umetniška dela, ampak tudi pomniki nekega časa. Ki je bil enim všeč, drugim pa čisto nič. In bi mnoge od spomenikov prav zato enostavno odstranili. No, enega so pred leti že. Naj spomnim na spomenik, ki je dolga leta stal na zelenici pred lokalom Max pri Rdeči dvorani. Ko so dvorano prenavljali, so ga umaknili. V skladišče. In tam je ždel kar nekaj let, po moje tudi zato, ker nihče ni še pred odstranitvijo razmišljal, kam z njim. Sedaj stoji na zelenici pri velenjski Galeriji.

Tako mislim

Srebrni v dveh šampionskih kategorijah

Lepo in prav je, da so arhitekti, ki so zasnovali prenovo Kardeljeve ploščadi, že pred obnovo razmišljali, kam bodo postavili Kardelja, ko bo ta končana. Kip, ki je delo priznanega umetnika Stojana Batiča, so tam postavili 12. junija 1982. In v petek, 16. julija 2010, so ga odstavili z njegovega piedestala. Nikoli več ne bo stal na njem, a bo vsaj prestavljen v bližino. Ker na spomenike gledam zelo spoštljivo, mi nikoli ni bilo in mi ne bo vseeno, kaj se dogaja z njimi. Ko se je v mestu pred leti začelo glasno govoriti, da bodo prestavili Titov spomenik, sem bila kot mnogi domačini zgrožena. Takrat so mnogi skočili in taka razmišljanja zatrli že v kali. Danes je Titov spomenik ena največjih turističnih atrakcij mesta. Ni redko, da vidimo obiskovalce, kako se fotografirajo pod njim. Tudi mlade, ki o Titu verjetno sploh ne vedo veliko. Vedo pa, da je bil pomemben, in ob obisku Velenja izvedo tudi, da je ta spomenik največji na svetu, posvečen Titu. Zato je prav, da je ostal na svojem mestu. In upam, da se razprave o tem, da bi ga prestavili kam drugam, nikoli več ne začnejo. Ker gre tudi za umetniško delo. In ker se zgodovine ne smemo sramovati, lahko pa jo osvetlimo z novimi spoznanji. Tudi tistimi neprijetnimi. A ne zaradi dnevnih potreb politikov, ki si tudi na spomenikih gradijo svoje položaje. V času, ko so prestavili Edija, je bilo zelo vroče. Marsikdo sploh ni vedel, zakaj ga dvigujejo v zrak in nalagajo na tovornjak. Zdaj veste. Bolj me skrbi to, da se na Kardeljevi ploščadi razen spomenika ni premaknilo še skoraj nič. Podjetje Smelt, ki je posel dobilo, je namreč za podizvajalca izbralo velenjski Vegrad. Tam pa imajo težave. In zato se zna zgoditi, da bo Edi še nekaj mesecev v garaži. A njemu ne bo težko. Težko je in bo stanovalcem trga, še posebej, če obnova ne bo končana do dogovorjenega roka in če letos pohiti še zima.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

29. julija 2010

Letos sto ključev sreče? Postavljanje tabel Šoštanj - Občina Šoštanj se je lotila projekta celostne podobe občine. V okviru tega bodo v prihodnjih dneh začeli izkopavati temelje za postavitev vstopnih in označevalnih tabel. Na sedmih vpadnicah (v Gaberkah, Velunji, Šentvidu, Penku, na cesti iz Velenja proti Šoštanju ter v Lokovici iz smeri Velenja in iz Šmartnega ob Paki) bodo namestili tablo z napisom 'Dobrodošli v občini Šoštanj'. V mestu Šoštanj pa bodo na 30 mestih postavili nosilne konstrukcije in lamele za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije, ki bo voznikom pomagala najti pomembne ustanove, turistične objekte: zdravstveni dom, občino, lekarno, muzej, vilo Mayer, športno dvorano, stadion ... Za lokalne ceste bo izkop in postavitev temeljev opravilo podjetje Andrejc iz Šoštanja, na državnih cestah v občini pa podjetje VOC Celje. Nosilne konstrukcije in lamele pa bodo delo podjetja ZMAS SI iz Ljubljane. Ker bodo izkopi za temelje za postavitev nosilne konstrukcije precej veliki, postavljeni pa bodo ob cestah, voznike, predvsem pa pešce v prometu opozarjajo na še posebno previdnost in tudi strpnost na območju del. Izkope bodo tudi obmejili in označili s trakom.

Dopis župana vodstvu Lekarn Velenje Šoštanj - Na občinsko upravo se obrača vse več občanov in izraža nezadovoljstvo v zvezi z delovnim časom Lekarne Šoštanj. Ta je v času poletnih dopustov (od 15. julija do 15. avgusta) odprta le od 7. 30 do 15. ure. Zaradi tega je šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih že naslovil na vodstvo Lekarne Velenje dopis, v katerem med drugim navaja željo, da bi bil tudi delovni čas Lekarne Šoštanj prijazen do tamkajšnjih občanov, saj je zelo neprijetno pacientom, ki pridejo z receptom od zdravnika, da morajo nato po zdravila v Velenje. Kot še pravijo na občinski upravi, so v Velenju štiri lekarne, kar tri med njimi so v času dopustov odprte vsaj do 18. ure.

Prodajajo Grajsko planino

Prejšnji teden rešili stanovanjsko vprašanje sedmih družin z več otroki, do septembra rešenih 40 stanovanjskih vprašanj Velenje, 23. julij – Mestna občina Velenje je v petek sedmim družinam z več otroki dodelila dvo- in trisobna stanovanja na Kersnikovi 57 a, katerih lastnik je velenjsko podjetje Habit. Stanovanja so dobile štiri družine, ki so doslej bivale v garsonjerah. Tri družine pa se bodo v stanovanja vselile neposredno po prednostni listi za dodelitev občinskih stanovanj. Ključe stanovanj bodo prejele do prvega avgusta. V izpraz nje ne gar so nje re se bodo nato vselili prosilci po letos spomladi potrjeni veljavni listi za dodelitev stanovanj. V kratkem pa na velenjski občini načrtujejo še dodelitev 32 stanovanj v nekdanjem domu učencev na Efenkovi 61. Tudi tukaj bo vključena zamenjava stanovanj. Tako bo do septembra v Velenju rešenih kar okoli 40 stanovanjskih vprašanj. Župan Sre čko Meh k temu dodaja: »V teh dneh bodoče stanovalce Efenkove 61 že obveščajo, da si lahko pridejo ogledat stanova nja, najem ne pogod be bodo kmalu pripravljene.« Kot pravijo na občini, jim bodo ključe izročili konec avgusta ali v začetku septembra. Letos pa naj bi (skupaj z zamenjavami) rešili okoli 100 stanovanjskih vprašanj. In to kljub temu, da novih stanovanj ne bo več.

Strogi do neplačnikov Maks Arlič, predstojnik Urada za stanovanjska vprašanja na MO Velenje, nam je povedal, da ima Velenje zelo velik stanovanjski fond, v katerem je nekaj več kot 800 stanovanj. Zato lahko tudi v času, ko ni novogradenj, rešijo kar nekaj stanovanjskih vprašanj, saj si mnogi najemniki kupijo ali zgradijo svoj dom, stanovanje pa vrnejo. »V zadnjih treh letih novih stanovanj ni bilo, kljub temu pa smo letno rešili okoli 50 do 60 stanovanjskih vprašanj. Z nove liste smo

do konca junija že rešili 10 stanovanjskih vprašanj, do jeseni jih bomo okoli 40.« Na Selu bodo v novih blokih, ki jih gradi Cigrad, odkupili 39 stanovanj v enem stolpiču, ki naj bi jih razdelili spomladi 2011. Še več novih stanovanj bo občina kupila v bloku na Gorici, katerega gradnja se že nekaj časa odmika. »Na Gorici bo kar 132 stanovanj. V tem trenutku intenzivno potekajo priprave na gradnjo, pri čemer poleg občine sodeluje tudi Stanovanjski sklad RS. Blok naj bi bil končan konec leta 2012,« nam pove Maks Arlič. Izvemo tudi, da se število neplač-

Projekt Mozirje-jug Mozirje - V občini Mozirje naj bi se še to poletje lotili uresničevanja projekta Mozirje-jug. Predvideva obnovo celotne javne komunalne infrastrukture na Hofbauerjevi ulici, na Tratah in Novih Tratah. Prav tako naj bi obnovili cesto, uredili pločnike in javno razsvetljavo. Projekt je vreden 610 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost na petem razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zanj pridobila dobrih 379 tisoč evrov. Predvidena dela naj bi končali prihodnje leto.

Kdo bo novi načelnik?

ni kov najem nin ne pove čuje, čeprav težava ni majhna. Arlič dodaja: »Zelo redno spremljamo, kdo plačuje in kdo ne. Redno pošiljamo opomine, večje neplačnike vabimo tudi na razgovore, zato smo po številu neplačnikov ostali na ravni iz prejšnjih let. Težave poskušamo rešiti, dokler dolg še ni prevelik, če se dolžniki ne odzovejo, pa zadevo predamo sodišču. Žal moramo vsako leto nekaj družin tudi izseliti.« bš

Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik povedal, da ne namerava ponovno kandidirati za to dolžnost, ampak da se namerava upokojiti. To naj bi se zgodilo sredi letošnjega septembra. Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh 7. julija objavilo javni natečaj za mesto načelnika mozirske upravne enote, rok za oddajo prijave pa se je iztekel prejšnji teden. Kot smo izvedeli, je na razpis prispelo pet vlog, od tega je ena »notranja«, kar pomeni, da se je prijavila na razpis ena od zaposlenih na upravni enoti. Uradniški svet pri ministrstvu naj bi o kandidatih razpravljal septembra. Če do 13. septembra med prijavljenimi ne bodo izbrali kandidata, bo dolžnost načelnika mozirske upravne enote opravljala kot vršilka dolžnosti Milena Cigale. tp

Mozirje - Poročali smo že, da je sedanji načelnik

Šoštanj - Občina Šoštanj bo prodala gozd v Skornem, imenovan Grajska planina, velik dobrih 48 ha. Javna dražba bo v sredo, 4. avgusta, ob 12. uri v prostorih Občine Šoštanj.

Stisko rešujejo s kontejnerjem Šmartno ob Paki - V občini so starši za novo šolsko leto vpisali v vrtec več kot 120 otrok. Že doslej so se v vrtcu srečevali s prostorsko stisko, ob tolikšnem številu vpisanih pa se je ta še povečala. Pri iskanju odgovorov, ali otroke zavrniti ali poskrbeti, da bodo lahko vsi vključeni v dejavnost vrtca, so se odločili za slednjo rešitev. Čeprav svetniki pri obravnavi tega vprašanja niso bili najbolj navdušeni nad postavitvijo kontejnerjev, so zanje na koncu vendar prižgali zeleno luč. Vrtec bodo razširili za potrebe dveh oddelkov. Tako ne bo potrebno zavrniti nobenega otroka. Šmarški župan Alojz Podgoršek je povedal, da bodo denar za izgradnjo temeljev v precejšnji meri zagotovili donatorji. Obremenitve za ostale stroške pa bo občina zaradi kroničnega pomanjkanja denarja porazdelila na osnovi 10-letne najemne pogodbe.

Zamenjali bodo azbestno kritino Šmartno ob Paki - Vodstvo osnovne šole bratov Letonja je že dalj časa opozarjalo na nujno potrebno zamenjavo strešne kritine. Ustanoviteljica - lokalna skupnost – pa za to ni imela denarja. A vse kaže, da so kljub temu našli rešitev. Tako bo šola še pred začetkom novega šolskega leta namesto azbestne dobila primernejšo kritino. Hkrati bodo na strešne površine namestili tudi solarno elektrarno. Vsekakor pomembna pridobitev za osnovno šolo in tudi za lokalno skupnost.

Za 3 stanovanja 6 vlog Šmartno ob Paki - Na občinski razpis za prosta 3 neprofitna stanovanja je prispelo 6 vlog. Kdo od prosilcev bo stanovanje dobil, naj bi bilo znano šele po 15. avgustu. Večina prosilcev je namreč oddala nepopolne vloge in imajo sedaj do konca tega meseca čas, da jih dopolnijo. Po tem žse bo sestala občinska komisija za stanovanja in na osnovi prispelih vlog oblikovala prednostno listo. tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Okoli bloka 6 pa še kar tli Spor na »domačem dvorišču« - Braslovčani branijo njive, Žalčani hmeljišče žrtvovali – Celjani za golf – Prepletanje v turizmu Prah, ki se dviga iz šele načrtovanega bloka 6, se nikakor ne poleže. Ko so Šalečani na Skoku čez kožo ploskali besedam premiera in predvsem njegovim zagotovilom, da za blok 6 ni več ovir, so se te kaj kmalu začele pojavljati. In ko je najprej kazalo, da je na strani Teša in glavnega vodstva HSE močna koalicija, je ta prejšnji teden začela pokati. Ko je bil ogrožen vrh Teša, so drugi želeli obglaviti vrh Holdinga. Zaenkrat je kaša še vedno vroča, malo jih je, ki so jo pripravljeni izpostavljeno pihati. Premier pa postavlja nove zahteve (materiale, poročila) in nove datume. Čas pa teče. Edino, kar se ne zmeni za vse razprave in spore, so hladilni stolpi, ki padajo, in upravno in telekomunikacijsko poslopje, ki raste. Oboje v »službi« novega nadomestnega bloka. Mnogi ob tem pričakujejo še kakšno pomembno vest o padanju. A ne ravno glav, ampak cen za naprave načrtovane nove energetske pridobitve v Šoštanju. Nižje cene bi morda malo ohladile nekatere pregrete glave. Morda! Sicer pa zadnje izjave nove gospodarske ministrice kažejo, da stoji za projektom. Predvsem seveda zato, ker se zaveda, da ni alternative, kje naj Slovenija v kratkem času dobi tretjino električne energije. Drugod na našem območju se ukvarjajo z drugačnimi težavami, ki se zdijo s temi v Šoštanju (in Šaleški dolini) malenkostne. Ob tem, ko v Braslovčah nekateri še vedno trdijo, da ne dajo najboljših kmetijskih površin za traso hitre ceste, so Žalčani, ki se imajo za še bolj hmeljsko občino, brez prevelikega pompa žrtvovali pet hektarov veliko hmeljišče, kjer bodo postavili dom za upokojence, pa nov trgovski center, stanovanjske objekte in še kaj. Pri gradnji doma za starejše bo prišlo do neke vrste medobčinskega sodelovanja, pri katerem se bo pokazalo, da večji niso vedno »glavni«. Dom bo namreč dislocirana enota podobnega doma na Polzeli. Imajo pa v žalski občini velike težave z gradnjo osnovne šole v Grižah. Otroci se že eno leto vozijo v Žalec, kjer imajo zasilne prostore, stara šola v Grižah je že padla, pri izbiri gradbinca, ki bo gradil

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

novo, pa se zatika. Ob zadnjem izboru se je po pritožbi ene od gradbenih organizacij, ki se na razpis sploh ni prijavila, vmešala še državna revizijska komisija. Malo več težav zaradi kmetijskih zemljišč so imeli Celjani, ko so pridobivali državni prostorski načrt za ureditev svojega morja, Šmartinskega jezera. Bilo je kar precej prerekanja z ministrstvoma za okolje in prostor ter za kmetijstvo. S slednjim tudi zato, ker naj bi na enem koncu jezera uredili veliko igrišče za golf. Prepričati »kmetijce«, da bodo na tem območju vseeno kosili travo in se tako ukvarjali tudi s kmetijsko dejavnostjo, pa ni bilo enostavno. Zdaj so ta državni akt vendarle dobili. In zdaj seveda upajo, da bo res prišlo do javnozasebnega partnerstva za uresničitev tega na široko zastavljenega projekta. Precej denarja bo potrebnega, da bodo ‘besede in skice urejen turistično-rekreacijski center postale’. Da lahko gresta gospodarstvo in turizem dobro skupaj, znova kažejo v Imenem. Tam so se odločili, da bodo zadružno vinsko klet popolnoma obnovili, močno se nameravajo usmeriti v turizem. Podoben »dvojček« je nastal že v Slovenskih Konjicah, kjer je Zlati grič vinogradniško dejavnost združil z golfom. Seveda imamo dober in še večji ter učinkovit primer tudi na domačem pragu, kjer tudi Premogovnik išče vse večje izzive v turistični dejavnosti. Pa seveda poseg novega velenjskega podjetnika v Terme Topolšica. In ko se eni »gredo« turizem, seveda od drugih pričakujejo, da bodo to njihovo usmeritev in dejavnost podprli z obiskom. Kot se hvali hrvaška premierka, se letos kar precej več Slovencev greje in namaka ob njihovi obali in v morju, zato naj bi mesto pri nas zasedli tujci od drugod. Nekateri pravijo, da se v Zgornjo Savinjsko dolino spet malo bolj vračajo tudi Hrvati. A čeprav si na tem območju preveč množičnega obiska le ne želijo, bi bili z malo večjim kar zadovoljni. k

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

29. julija 2010

Rotnik in Meh še na položaju, sindikati opozarjajo na nepravilnosti Vlada je prejšnji teden zahtevala dopolnitve poročila o vodenju projekta bloka 6, o njem naj bi razpravljala danes – Prvi nadzornik HSE meni, da ni razlogov za razrešitev niti Boruta Meha, niti Uroša Rotnika – Na poročilo HSE so se odzvali sindikati, ki so ponovno podprli blok 6 in vodstvo TEŠ, zahtevali pa odstop prvega moža HSE – Jutri bo zasedal stavkovni odbor delavcev energetike in odločal o morebitni vsesplošni stavki Mira Zakošek

Vlada je pred tednom dni razpravljala o poteku naložbe v šesti blok Ter moelektrar ne Šoštanj. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je po seji povedala, da iz poročila, ki ga je pripravil HSE, ni mogoče dobiti jasnega odgovora na vprašanje, ali je bilo dosedanje vodenje te investicije učinkovito. Zato tudi niso odločali o morebitni zamenjavi prvega moža termoelektrarne Šoštanja dr. Uroša Rotnika, ki so jo mnogi napovedovali. Holdingu Slovenske elektrarne so naložili, da jasno odgovori na vprašanje, ali je prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti pri vodenju projekta, preveriti pa morajo tudi, ali je dosedanja investicijska vrednost TEŠ ustrezna, prava in pravilno vrednotena. Poročilo o vodenju investicije je kritično predvsem do eskalacijske klavzule v pogodbi z Alstomom, izgradnje nove upravne stavbe in naročanja elementov za razsvetljavo. HSE ga je v celoti objavil na svoji spletni strani. Nadzorni svet HSE se je sestal na izredni seji že ta ponedeljek in še včeraj popoldne, danes pa naj bi že posredoval vladi dopolnjeno poročilo. Odločitve so tako na nadzornem svetu seveda sprejeli (če so jih že) po zaključku naše redakcije. Pred sejo smo se pogovarjali s predsednikom nadzornega sveta dr. Francem Žerdinom, ki uradnih stališč še ni imel, povedal pa je, da osebno meni, da ni razlogov niti za razrešitev Boruta Meha niti Uroša Rotnika.

»Zahtevamo odstop Boruta Meha« Sindikat in svet delavcev TEŠ ter sindikat energetike Slovenije sta

na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali tudi predstavniki sindikata in sveta delavcev Premogovnika in Dravskih elektrarn, izrazila podporo šestemu bloku in vodstvu TEŠ ter zahtevala odstop prvega moža HSE. Opozorila sta na številne pomanjkljivosti v elektroenergetskem sistemu, razmišljata pa tudi o splošni stavki delavcev sindikata dejavnosti energetike.

Na Meha letele težke obtožbe V sporočilu za javnost, ki so ga poslali z novinarske konference tudi predsedniku vlade Borutu Pahor-

da ne izpolnjuje svoje vloge, da je socialni dialog zanj samo obveščanje. Pravijo, da jih je strah za svojo usodo, in izražajo bojazen, da bi se jim zgodilo podobno kot delavcem Mure in Preventa. »Že dlje časa ugotavljamo, da Borut Meh posamez nim druž bam, hol din gu in državi kot celoti s svojim ravnanjem povzroča velikansko, po naših ocenah nepopravljivo škodo. »O vsem tem pričajo dejstva, ki jih lahko podkrepimo s številnimi dokazi in jih bomo po potrebi tudi predali pristojnim organov,« je dejal predsednik sindikata TEŠ Branko Sevčnikar in dodal, da so stroški poslovodenja HSE z Mehovim prihodom narasli preko vseh normalnih

lastne pomembnosti ne bo ogrožal poslovanja hčerinskih družb v skupini HSE in usode zaposlenih«. Ponovno so izrazili podporo šestemu bloku in vodstvu TEŠ. To so potem nare di li še dva krat, na sestanku sindikata prejšnji petek in ta torek.

Trditve sindikatov so žaljive »Gre za trditve, ki dejansko žalijo ne samo mene, ampak tudi HSE, predvsem pa so to neargumentirane obdolžitve, za katere pričakujem, da jih bodo dokazali,« je dejal po objavi odprtega pisma sindika-

lo objavili na naših spletnih straneh, kjer si ga lahko preberejo tako člani sindikata, sodelavci in sodelavke, kakor tudi zainteresirana javnost,« je dejal Meh in še dodal: »ugotavljamo pa, da nekaterim ni več pomemben projekt, ampak z njim povezane osebe. To je tudi v nasprotju z vsemi dosedanjimi izjavami. V zadnjem času je bilo veliko dela in energije vseh v skupini HSE, ne samo v TEŠ, vloženega v argumentiranje smiselnosti tega za Slovenijo največjega energetskega projekta. Sam osebno, pa tudi moji sodelavci, trdno stojimo za projektom. Prepričan sem, da ne more biti usoda tako velikega in pomembnega projekta odvisna od posamez-

Miran Božič, Ferdinand Žerak, Franc Dolar, Branko Sevčnikar, Janko Lihteneker in Bojan Majhenič.

ju, so poudarili, da je TEŠ eden najpomembnejših stebrov energetskega sistema, ki omogoča stabilno in konkurenčno oskrbo z elektriko. Poudarili so prednosti izgradnje šestega bloka in dodali: »Sindikati in sveti delavcev v družbah skupine HSE v zadnjem času opažamo predvsem krizo vodenja Skupine HSE, zato slovenski javnosti in vladi sporočamo, da odločno zahtevamo odstop generalnega direktorja HSE Boruta Meha.« Očitajo mu,

meja. Prav tako so mu očitali kršitev zakonodaje in to, da naj bi bil vladi posredovan razvojni načrt družbe HSE, preden so ga obravnavali organi v družbah in preden se je nadzorni svet HSE z njim sploh seznanil. Pravijo tudi, da so dobili podatke, da naj bi Meh hčerinskim podjetjem diktiral, katerega izvajalca naj bi izbrali. Dodajajo še: »Na tem mestu mora biti človek, ki se spozna na energetiko, ima izkušnje in vizijo in ki z dokazovanjem

tov generalni direktor HSE Borut Meh. Povedal je tudi, da se je s predstavniki sindikata in sveta delavcev sestal dan prej, a ni dobil nobenega namiga o kakršnem koli nezadovoljstvu. »Vesel sem bil, ko sem dobil v petek sporočilo iz Šoštanja, iz katerega je moč jasno razbrati, da je ključni problem poročilo, ki smo ga na podlagi sklepa vlade posredovali skupščini družbe HSE, torej lastniku. Da bi zagotovili transparentnost, smo poroči-

nika, pa naj bom to jaz, gospod Rotnik ali kdor koli drug iz te zgodbe. Poistovetenje projekta z določeno osebo je zato lahko izjemno nevarno in lahko ogrozi projekt. Zato težko razumem zadnje aktivnosti nekaterih svojih sodelavcev. Še posebej tistih iz sindikata, ki mi očitajo povzročanje škode družbi, sloven ski ener geti ki in državi nasploh, ter ogrožanje njihovega socialno ekonomskega položaja.«

Velenjčani za izgradnjo šestega bloka

Včeraj nadzorni svet HSE, danes seja vlade Včeraj, ko smo naš časopis že tiskali, je najprej zasedal nadzorni svet HSE, kjer naj bi potrdili gradivo za vlado. O morebitni razrešitvi Uroša Rotnika po besedah prvega nadzornika Franca Žerdina naj ne bi razpravljali, sicer pa to tudi ni v njihovi pristojnosti. Predvideno je bilo, da naj bi gradiva uskladili in vladi dostavili že včeraj popoldne, ta pa naj bi ob Bloku 6 razpravljala že danes.

Večja proizvodnja in prodaja elektrike Skupina HSE je v prvem polletju prodala 7,6 TWh električne energije, kar je 22,8 odstotka več kot je bilo načrtovano. Tako so letošnji plan že izpolnili 60-odstotno. 55 odstotkov te količine je bilo proizvedene v Sloveniji, preostanek v tujini. 48 odstotkov količin elektrike so prodali na slovenskem trgu, preostanek na tujem. Čisti prihodki iz prodaje so bili v primerjavi z lani večji za 9 odstotkov. Čisti poslovni izid so dosegli v višini več kot 40 milijonov evrov, od lanskega je višji za 5 odstotkov. Stroške so omejevali in jih dosegli v višini 47 odstotkov načrtovanih .

Velenje, 21. julija - Mestna občina Velenje podpira izgradnjo šestega bloka in to je v času, ko se v Sloveniji znova odpirajo polemike o tej gradnji, tudi sporočila javnosti. Člani velenjskega občinskega sveta so namreč izgradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj in kontinuirano proizvodnjo premoga v preteklosti že večkrat podprli. Svet Mestne občine Velenje se je zaradi razprave o podpori razvoju energetskega gospodarstva v Šaleški dolini že v letu 2008 dvakrat sestal na izredni seji. Prvič 21. marca 2008, ko so sprejeli sklep o odločni podpori izgradnji šestega bloka TEŠ, drugič pa 10. decembra 2008, ko so sprejeli Sklep o podpori razvoju energetskega gospodarstva v Šaleški dolini. Te seje so se udeležili tudi članice in člani sveta Občine Šoštanj in sveta Občine Šmartno ob Paki, ki so prav tako podprli razvojne načrte za elektroenergetiko v Šaleški dolini. Podobnih razprav pa je bilo

še več. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je 2. februarja letos izdal Sklep o podpori izgradnje Bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Sklep so svetnice in svetniki sveta Mestne občine Velenje soglasno sprejeli na 28. seji. »Gradnja bloka 6 je upravičena z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika ter bo pozitivno vplivala na trajnostni razvoj Šaleške doline ter širše okolice. Blok 6 predstavlja stabilno in cenovno ugodno oskrbo Slovenije z električno energijo. S podporo investiciji dajemo tudi podporo in zahtevo po okoljski, ekonomski in socialni sanaciji posledic odkopavanja premoga ter proizvodnje električne energije.« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da se bo hkrati uresničevala kvalitetna in celovita sanacija zraka, vode in tal ter se bodo sočasno odpirala nadomestna delovna mesta s pomočjo

projektov, ki jih bodo podprli lokalne skupnosti, Premogovnik Velenje ter Termoelektrarna Šoštanj. Podpora bloku 6 pomeni dolgoročno kontinuirano proizvodnjo elektrike in premoga, sanacijo ugreznjenih površin in odpiranje nadomestnih delovnih mest. Poudarjajo tudi, da izgradnja bloka 6 ni politično vprašanje, je izključno gospodarsko vprašanje in je vprašanje sanacije posledic odkopavanja premoga in proizvodnje električne energije v Šaleški dolini. Vsi tisti, ki danes nasprotujejo in zavirajo izgradnjo bloka 6, bi morali odgovoriti na vprašanja, kako bo Slovenija reševala oskrbo z električno energijo, kako bi sicer uredila posledice odkopavanja, zagotovila nadomestna delovna mesta, ekološko sanacijo … »

3 Franc Dolar, predsednik sindi ka ta delavcev dejav nos ti energetike Slovenije: »Sindikati nismo nikogar nikoli slepo podpirali, podpiramo pa projekt šestega bloka Termoelektrarne predvsem zato, ker glede na svoje strokovno znanje ocenjujemo, da Slovenija brez te naložbe energetsko ne more preživeti. Tisti, ki se ukvarjajo zgolj s prodajo energije, imajo seveda povsem drugačne interese, njihov cilj so predvsem visoki zaslužki, ki bi jih tako ali tako pokrili uporabniki električne energije. V sindikatu že dolgo opozarjamo na številne pomakljivosti znotraj slovenskega elektrogopodarstva in smo tudi že napove dovali stav ko, ki pa smo jo po pogovorih z nekdanjim ministrom Lahovnikom, ki je obljubil dogovore, zamrznili. Zdaj je pravi čas, da svoje namere odmrznemo. Stavkovni odbor se bo sestal v petek, 30. julija, in sprejel nadaljnje odločitve. Naj dodam, da znajo vedno pobrati denar delavcem iz žepov, elek tri ke pa nam, če se bomo odločili za splošni mrk, ne bodo mogli!« Janko Lihteneker, predsednik sveta delavcev TEŠ: »Naš namen ni, da bi kogarkoli obtoževali, a prišli smo do točke, ko ocenjujemo, da bo prišlo do kolapsa znotraj energetike, če ne bomo ukrepali. Da bi ta kolaps preprečili, smo tudi pripravljeni ustaviti proizvodnjo in distribucijo elektrike. Vsekakor upamo, da bodo odgovorni, predvsem pa predsednik Borut Pahor, prisluhnili našim argu men tom, ki so dokazljivi, in ovrgel lobiranja, ki so nevzdržna. Hočemo, da se stvari obelodanijo.« Miran Božič, predsednik sveta delavcev Pre mo gov ni ka Velenje: ”V našem kolektivu se zelo dobro zavedamo, kakšen pomen ima blok šest za nas, še večjega kot za samo elektrarno, ki lahko dobi tudi drug energent. V celoti podpiramo zaposlene v TEŠ pri njihovih prizadevanjih, saj gre pravzaprav za naš skupen projekt. Od vlade pričakujemo trezno razmišljanje in da ne bo poslušala tistih, ki jim je zanesljiv domač elektroenergetski sistem malo mar. To so seveda raznorazni trgovci, ki si želijo predvsem zaslužka. Prepričan sem, da je projekt dobro zastavljen in tudi dobro voden.” Ferdinand Žerak, predsednik sindikata Premogovnika Velenje: »Blok šest je za nas življenjskega pomena, zato vse aktivnosti spremljamo in skušamo prispevati, da bi šle odločitve v pravo smer. Zato se bomo borili, če bo treba tudi s stavko. Vsekakor pa pričakujemo od premiera, da bo izpolnil obljube, izrečene na Skoku čez kožo ob letošnjem tretjem juliju.«

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

29. julija 2010

Odlična polletna proizvodnja Ta in prihodnji teden ima Premogovnik kolektivni dopust – Letos ne načrtujejo večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del - Rekordna tudi kurilna vrednost, kar 11,1 KJ/kg Velenje, 23. julija – V prvih šestih mesecih leta so v Premogovniku Velenje odkopali dva milijona 221.000 ton premoga, kar je precej več, kot je polovica letne načrtovane proizvodnje. Količina do sedaj odkopanega premoga v 135 letih Premogovnika Velenje tako znaša že več kot 220 milijonov ton.

V 135-letni zgodovini so nakopali že 220 milijonov ton premoga

Avtomatizirano čelo, na katerem so dosegli najvišje dnevne odkope v zgodovini premogovnika. (Foto: Miran Beškovnik)

Zaposleni so doslej opravili nekaj več kot polovico delovnih dni, in sicer 119 od 230 načrtovanih. Ob vseh teh številkah pa je najbolj pomembno to, da je bila proizvodnja tekoča in brez posebnosti tako v tehničnem kot varnostnem smislu. Odkopavanje je teklo na dveh odkopih hkrati. Povprečna dnev-

V času, ko so rudarji na kolektivnem dopustu, skrbi za varnost v jami 40 dežurnih sodelavcev na količina odkopanega premoga je bila v prvih šestih mesecih precej več kot 18.000 ton, s čimer se letošnja proizvodnja uvršča med največje do zdaj in kaže na dobro usklajenost zmogljivosti glavnega odvo za pre mo ga iz jame. Tudi kurilna vrednost premoga je bila v prvih šestih mesecih zelo dobra in je znašala 11,1 KJ/kg. V prvem polletju so zabeležili nekoliko manjše število nezgod pri

Z lastnim znanjem do velikih prihrankov Večja obnovitveno-vzdrževalna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline opravljena v predvidenem času – Kljub večjim vlaganjem ostaja cena oskrbe nespremenjena tudi v tem letu - Za odpravo do danes znanih napak potrebnih še blizu 19 milijonov evrov Tatjana Podgoršek

Od petka do nedelje dopoldan prejš nji teden je 55 delavcev Poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje in približno 20 delavcev, ki so opravljali dela, odda na na trgu, uspeš no izvedlo letošnji remont sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Dela so veljala blizu 200 tisoč evrov.

ponovno začeli z daljinskim hlajenjem s toploto. Dela smo nato nadaljevali v občini Šoštanj, kjer smo izvedli večjo sanacijo vročevoda pod vodotokom Toplica, ki oskrbuje s toplo vodo porabnike na celotnem območju Topolšice.« Sicer pa so največja obnovitveno-vzdrževalna dela opravili na sedežu poslovne enote - na lokaciji Koroška 3 a, kjer so se lotili pripravljalnih del za izvedbo tretje

nižje stroške in primerne cene storitve. Teh lani niso dvignili in jih kljub večjim vlaganjem ne nameravajo dvigniti tudi letos. “Kakšne bodo v prihodnje, bo odvisno od cene toplotne energije na pragu Teša in kako uspešni bomo pri

šali število zaposlenih za 12 delavcev in - okvirno - znižali stroške plač za več kot 100 tisoč evrov na leto. »Vse to smo dosegli z lastnim znanjem in kadri, na kar smo še posebej ponosni.« Trditev o uspešnem poslovanju podkrepljuje tudi

koračitev plinskega stanja. V Skupini Premogovnik Velenje je kolektivni dopust načrtovan med 26. julijem in 6. avgus tom. Na dopustu bo tako nekaj manj kot 2.300 zaposlenih v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje, v drugih družbah dopust prilagajajo svoji dejavnosti in potrebam. V Premogovniku Velenje večjih vzdrževalnih del za letošnji kolektivni dopust ne načrtujejo, na delu bo le približno 40 dežurnih sodelavcev v jami in na površini, ki bodo poskrbeli za nujna opravila, med katera sodijo redno dežurstvo v jami, pregled prostorov, črpanje vode, zračenje ...

še nekoliko bolj. Uporabniki so lahko zadovoljni, saj se trudimo opraviti dela v čim krajšem roku in čim bolj kakovostno. V marsikaterem okolju za takšna dela potrebujejo več dni. Pri tem pa ne smemo spre-

Branko Zupanc: »Predvidena dela smo se trudili odpraviti v čim krajšem času in tako zadovoljiti pričakovanja svojih porabnikov.«

Miran Zager, vodja omenjene poslovne enote, je povedal, da je bil letošnji remont eden večjih, zato se krajši prekinitvi dobave toplotne energije porabnikom na območju občin Velenje ter Šoštanj kljub skrbnim pripravam ni dalo izogniti. »Dela smo opravili v predvidenem roku, kar pomeni, da smo večini porabnikom na območju mestne občine Velenje v petek zjutraj že zagotovili nemoteno dobavo toplotne vode, da smo takrat

Ervin Miklavžina, tehnični direktor poslovne enote Energetika, nam je v ponedeljek povedal, da so pri letošnjem remontu skrajšali vse predvidene roke. Po programu so namreč predvideli ponovni zagon sistema daljinske energetika Šaleška dolina v nedeljo po 12. uri, vendar so uporabnikom zagotovili toplo vodo že dan prej, v soboto po 13. uri. »K temu je pripomogla vremenska napoved, saj bi predvidena dela na območju Topolšice ob slabem vremenu težko opravili v predvidenem času. Tako pa smo v četrtek in petek prejšnji teden delo na terenu pospešili in tako opravili remont toliko prej.«

Najvišja dnevna proizvodnja: ob letošnjem prvem polletju je povprečno znašala 18.000 ton

vali 50-letnico sistema daljinske energetike v Šaleški dolini, kar pomeni, da je pretežen del omrežja star, sploh na območju mestne občine Velenje. Potrebna bodo razumna vlaganja v obnove in posodobitve, hkrati pa ne smemo zane-

Ogromni prihranki

Skrajšali vse predvidene roke

delu kot v enakem obdobju lani, izredno mirna pa je bila prva polovica leta tudi glede izrednih dogodkov. Zabeležili niso nobenih pre-

gledati, da odpravljamo napake in iščemo ustrezne rešitev na osnovi lastnega znanja.” Vili Krivec: “Letošnji remont je

Miran Zager: «Odpravili smo najbolj kritične točke, s čimer bomo uporabnikom zagotovili nemoteno oskrbo s toplo vodo v naslednji ogrevalni sezoni.«

faze rekonstrukcije centralne energetske postaje. Kot je še poudaril Zager, so izvedli najnujnejše posege na tistih napravah in lokacijah, ki so jih pri spremljanju »dogajanja« na sistemu zaznali kot najbolj kritične točke. Če jih ne bi odpravili, ne bi mogli zagotoviti porabnikom nemotene oskrbe s toplo vodo takrat, ko jo ti najbolj potrebujejo, torej v zimskih mesecih. Kot je zatrdil Miran Zager, z vlaganji v obnovo in posodobitev sistema daljinske energetike uresničujejo vse zadane prednostne naloge - poleg nemotene in kakovostne oskrbe s toplotno energijo tudi

Med 24 delovišči je bilo zelo zahtevno delovišče v Topolšici, kjer so v živem vodotoku obnovili vročevod, ki oskrbuje s toplo vodo celotno krajevno skupnost.

nadaljnjem obvladovanju stroškov. Je pa znano to, da smo z vlaganji v zadnjih treh letih ogromno prihranili.” S posodobitvami in obnovo centralne energetske postaje so prihranili več kot milijon kilovatnih ur električne energije, z rekonstrukcijo izolacije in podporja med Šoštanjem in Velenjem so bistveno zmanjšali izgube toplotne energije, kar dokazujejo računi za nabavljeno toplotno energijo na pragu Teša. Z umnim gospodarjenjem in premišljeno reorganizacijo so zmanj-

podatek, da so lansko leto sklenili z več kot milijon evri višjimi prihodki, kot so znašali odhodki. Od tega so 700 tisoč evrov namenili za plačilo obveznosti vlaganj v preteklih letih. Bodo večja vlaganja v obnovo in posodobitev sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki velja za enega najsodobnejših tovrstnih sistemov v Sloveniji, še potrebna?«Seveda. Za odpravo do danes znanih napak bi potrebovali blizu 19 milijonov evrov. Glede na razpoložljiva sredstva bi bilo potrebnih za to 7 let. Lani smo zaznamo-

ma ri ti raz voja,« je še poudaril Miran Zager.

O letošnjem remontu so povedali Branko Zupanc, vodja strojnega vzdrževanja poslovne enote Energetika: “Več let sodelujem pri remontu sistema daljinske energetike v Šaleški dolini. Letošnji je zelo zahteven in obsežen, saj sega od Topolšice do Sela. Vsako leto se nanj temeljito pripravimo, na letošnjega smo se zaradi večjih del

Vili Krivec: »Letošnji remont je bil naporen tudi zaradi visokih temperatur.«

precej naporen tudi zaradi vročine. Delovni čas vanj vključenih traja po 12 ur, sicer v dogovorjenem roku ne bi mogli opraviti predvidenih del. Kot slišimo na terenu, znajo porabniki naših storitev to ceniti, saj je večina med njimi z nami zadovoljnih.”

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 5

ZAPOSLOVANJE

29. julija 2010

Starejši delajo, mlajši čakajo Na savinjsko-šaleško območje prihaja kriza z zamikom – Nove zaposlitve možne le ob novih naložbah in projektih Milena Krstič – Planinc

jetja v večini primerov potem nadomestijo.«

Velenje - Konec junija – to so zadnji uradni podatki – je bilo število brezposelnih na območju, za katerega je pristojna Območna služba Velenje, nižje kot v začetku leta. Dobro sliko »popravljajo« predvsem štirje koroški uradi za delo, medtem ko savinjskošaleški del z dvema uradoma še vedno beleži vzpone in padce. Tudi v tem času se brezposelnost v Velenju in Mozirju rahlo povečuje, medtem ko se v Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi in Dravogradu zmanjšuje, pravi direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter. Zanimivo, da je slika zaposlovanja in brezposelnosti v koroškem delu drugačna kot savinjsko-šaleškem, čeprav je gospodarska slika pravzaprav podobna. »Vse to so kraji, kjer ni izrazitih kmetijskih območij, praktično so vsi industrijski, a se razlikujejo po tem, kakšno industrijo imajo. Od tega je odvisno tudi obnašanje v krizi. Na Koroškem se je kriza začela prej oziroma prej odrazila z odpuščanji, presežnimi delavci. Brezposelnost na Koroškem je bila lani bistveno višja kot v savinjsko-šaleškem delu. Tam je tudi zaposlovanje začelo oživljati prej. Na savinjsko-šaleško območje prihaja kriza z zamikom. Najbrž zato, ker so v tem delu večja podjetja, ta pa imajo običajno nekoliko več rezerve ali pa daljši čas, da se prilagodijo na razmere. Ugotavljamo, da tu brezposelnost še narašča.«

Podjetja rečejo, da je na trgu težko prodati izdelke

Zaposlovanje ni popolnoma ustavljeno Ampak zdaj je poletje, ko zaposlovanja, ki niža brezposelnost, praktično ni. »To pa ne drži povsem. Zaposlovanje poteka, res v manjšem obsegu, čutijo se počitniški meseci, vendar zaposlovanje v nobenem obdobju ni popolnoma ustavljeno. Mogoče je sezonski vpliv pri zaposlovanju bolj izra zit v savinj sko -šaleškem delu, kjer so kolektivni dopusti, ko podjetja ustavijo proizvodnjo. Na Koroškem, kjer nimajo izrazitih kolektivnih dopustov ali pa so ti različni od podjetja do podjetja, je sezonski vpliv manjši.

Zaposlovanje kljub vsemu poteka.« Kdo pa zaposluje? Manjša ali velika podjetja? »Predvsem manjša in srednja podjetja v predelovalnih dejavnostih. Manjšim podjetjem se zelo pozna vsako povečanje naročil, ki takoj za seboj potegnejo dodatno zaposlovanje, oziroma ponovno zaposlovanje tistih, ki so že bili pri njih že zaposleni.« Občutek je, da število zaposlenih v podjetjih upada, da ta zaposlujejo predvsem na račun nadomeščanja. »Nove zaposlitve lahko nastanejo ob novih naložbah, novih projektih, ki jih je v tem trenutku relativno malo. To, kar se zdaj dogaja danes, gre dejansko na račun nadomeščanja delavcev. Pri nas opažamo povečan priliv zaradi bodočega upokojevanja v zvezi z novo pokojninsko zakonodajo. Te delavce pod-

Zanimiv je tudi pojav, ki ga zadnje čase opažamo, izredne odpovedi delovnega razmerja. Nekdaj tega ni bilo prav veliko. Delavci so se oklepali tistega, kar so

vas pridobi? »Če je prišlo do prekinitve delovnega razmerja zaradi kršitev delodajalca, je delavec upravičen do denarnega nadomestila, tako kot tisti, ki je izgubil zaposlitev tako, da mu je podjetje prekinilo pogodbo o zaposlitvi. Vse pravice ima enake.«

Jesen ne bo rožnata Pričakovanja? Kaj se bo dogajalo v prihodnje? »Bojim se predvsem tistega, kar se utegne dogajati v gradbeništvu. Jesen ne bo rožnata. Napoveduje se prelom, razčiščevanje, ki utegne prinesti kar nekaj presežnih delavcev. Ker v gradbeništvu dela precej tujcev, zelo velikega vpliva na brezposelnost ne pričakujemo. Skrbijo nas večja podjetja, avtomobilska industrija na Koroškem, predelovalna industrija v velenjskem delu, ki premešča proizvodnjo drugam ali izgublja tuja naročila. Iz teh podjetij že danes dnevno prihajajo k nam posamezniki, ki jim iz različnih

Manjša in srednja podjetja se bodo lažje znašla na trgu

Robert Rajšter: »V najslabšem položaju so mladi, stari do 25 let, ki svojo prvo priložnost še iščejo.«

imeli. Zdaj prihajajo z izrednimi odpovedmi k vam. Je tega veliko? »Težko bi rekli, da je tega veliko. Prisotno je kot povsem normalna oblika odpuščanja, kot oblika odpovedi iz poslovnih razlogov. Podjetja rečejo, da je na trgu težko prodati izdelke, kar je res. S tem nastaja poslovni razlog, ki lahko posledično privede do tega, da podjetja določene delavce na tej osnovi odpustijo. Številčno pa tega ni veliko.« Dobro - podjetja iz poslovih razlogov, kaj pa delavci? Delavci tudi uporabljajo izredne odpovedi. »Ti se tega lahko poslužijo, kadar ne dobivajo redno plač, ob kršitvah delovnopravne zakonodaje, kar

pa morajo najprej prijaviti inšpektoratu za delo. Ko ta potrd - ugotovi, da je stanje res takšno, lahko delavec poda odpoved iz tega razloga.«

Brezposelni si tudi želijo čas za iskanje priložnosti v svojem poklicu Ni še tako dolgo, ko so se po skupščini družbe Vegrad tam zbrali tudi nekateri njihovi delavci, ki so uporabili možnost izredne odpovedi. Pripovedovali so, da naj bi iz tega podjetja to možnost doslej izkoristilo okoli 120 zaposlenih. Kaj pa tak delavec potem pri

razlogov poteče pogodba, so bili odpuščeni ali so sami dali odpoved, ker vedo, da v podjetju mogoče ni prihodnosti. Priliv iz teh podjetij je precejšen. Manjša in srednja podjetja se bodo lažje znašla na trgu. So bolj prilagodljiva in tudi ne tako zelo odvisna od velikih poslov. Pripravljena so sprejeti tudi manjša naročila, ki so jim v pomoč, da laže preživijo in tudi zaposlijo kakšnega novega delavca.« Razpisi za spodbujanje zaposlovanja? »V tem trenutku imamo odprt razpis Zaposli.me. Pogoj je, da podjetje lani ni odpuščalo delavcev, razen v izrednih primerih, tako da podjetja, ki so zmanjševala število sodelavcev, v bistvu ne morejo kandidirati na tem razpisu. Lahko pa kandidirajo tista, ki imajo obetavne programe, obetavne posle in dejansko zaposlujejo na novo.«

»Prešolanost« brezposelnih Omenili ste tujce. Koliko je zaposlovanje tujcev še aktualno, še prisotno? »To zaposlovanje ni povsem ustavljeno. Za določene panoge še vedno poteka, vendar v bistveno manjšem obsegu kot pred dvema letoma na višku konjukturnega cikla.« Suficitarni, deficitarni poklici? To še obstaja? »Ko pogledamo podatke o poklicni izobrazbi brezposelnih, lahko ugotovimo, da večina ne ustreza tistemu, kar trg išče. Največji razkorak je pri peti stopnji izobrazbe, tam bi teoretično lahko oseba s tehnično štiriletno šolo čakala na zaposlitev tudi dve leti, medtem ko je slika popolnoma obrnjena pri triletnih poklicnih šolah. Tu bi teoretično oseba dobila v pol leta ustrezno zaposlitev. Ugotavljamo neke vrste »prešolanost« naše populacije brezposelnih, to pomeni, da so se šolali za poklice, ki niso perspektivni, da sicer imajo izobrazbo, ki pa ni perspektivna, ker so potrebe drugje. Seveda se pri ljudeh večajo aspiracije, pričakovanja in želje. Te so v današnjih generacijah višje. Vemo zakaj. Tudi zaradi plač, ki jih prejemajo tisti s četr to stopnjo izobrazbe. Plače teh pogosto niso takšne, kot bi si jih zaslužili.« Kdo so brezposelni, ki najbolj izstopajo? So to še vedno starejši? »V savinjsko-šaleškem delu sta-

Grozi prava bomba brezposelnosti Zadnja dogajanja v slovenjgraškem Preventu bi lahko močno pretresla tukajšnji trg dela in dvignila brezposelnost na Koroškem s sedanjih 12 kar na 18 odstotkov. Na velenjski enoti zavoda za zaposlovanje, ki pokriva tudi Koroško, se na to seveda pripravljajo, saj bi to pomenilo zanje velik logistični zalogaj. »V primeru, da bi prišlo do stečaja Prevent Globala in hčerinskega podjetja avtomobilski deli, bi ostalo brez delovnih mest kar 1250 zaposlenih, med njimi je največ žensk, ki bi težko dobile priložnost za novo delo,« pravi Rajko Rajšter, ki se je še pred dnevi lahko pohvalil, da je brezposelnost na Koroškem zmanjšala za pol tretji odstotek, saj so uspešno začela z delom številna manjša predelovalna podjetja. Rajšter upa, da se bo v Preventu dobro izšlo, ali pa da bodo vsaj ohranili zdrava proizvodna jedra in v čim večjem obsegu nadaljevali z delom. Sicer pa imajo na Koroškem štiri urade za delo, tako da bi se morebitni bodoči iskalci zaposlitve lahko razporedili glede na kraje bivališča, pripravljajo pa tudi evidenco, tako da bi v primeru črnega scenarija zagotovili hiter servis in omogočili tistim, ki bi ostali brez dela, hiter dostop do socialnih pomoči. mz

rejši še zdaleč niso najbolj problematična ciljna skupina. Tukaj ni prišlo do nobenega večjega stečaja, ki bi s seboj prinesel večje število starejših brezposelnih. Tukaj so na najslabšem mladi do 25 let, iskalci prve zaposlitve ... Poenostavljeno bi lahko rekli, da starejši tukaj večinoma delajo, mlajši pa čakajo na svoje priložnosti.« Se potem še dogaja, da brezposelni še odklanjajo delo, kadar jih napotite h kakšnemu delodajalcu. Pred leti je bilo tega veliko. Sami delodajalci so se nad tem pritoževali ... »Tega je še, ampak do tega do neke mere prihaja upravičeno. Osebe, ki jih napotimo na prosta delovna mesta, večinoma nimajo najbolj ustrezne izobrazbe ali najbolj ustreznih izkušenj za to delo. Morale bi se prekvalificirati, prilagoditi na novo delovno mesto. Tega velikokrat niso pripravljene narediti. Želijo si neko obdobje za iskanje priložnosti v svojem poklicu, zato do tega prihaja pogosto. Dokler bomo imeli takšno strukturno neskladje in takšno neskladje pri željah ljudi in željah delodajalcev, tako dolgo bo do tega tako množično prihajalo. S krizo ali brez nje.«

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

29. julija 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 21. julij Pojavili sta se dve pobudi za razpis naknadnega referenduma na temo novega ljubljanskega prostorskega načr ta. Avtor prve je ljubljanski mestni svetnik Zelenih Slo-

da enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova ni bila v neskladju z mednarodnim pravom.

Petek, 23. julij Sindikat komunale pri ZSSS je vložil kazensko ovadbo zoper družbo G7, ker je ta delavce nagovarjala k podpisu aneksa, v katerem se strinjajo z 10-odstotnim znižanjem plač pred več kot letom dni. Višje sodišče je razveljavilo odredbo, po kateri je Guzej znova prevzel funkcijo generalnega direktorja RTV SLO, ob čemer je Marko Filli dejal: »Vesel sem, da bomo začeli delati.« Predsednik Državnega zbora je povedal, da bodo lokalne volitve v nedeljo, 10. oktobra.

Izlitjem nafte ni videti konca.

venije Miha Jazbinšek, ki je razpis referenduma predlagal mestnemu svetu; avtor druge pa arhitekt Fedja Košir, ki je predlog pobude volivcem že poslal na Mestno občino Ljubljana. Odstopilo je vodstvo ŠOU v Ljubljani skupaj s predsednikom Jernejem Štromajerjem. Slovenska vojaška ladja Triglav je prvič zaplula - usposabljanje posadke bo potekalo v Rusiji, Slovenija pa jo bo dokončno prevzela konec oktobra. Vlada, delodajalci in sindikati so sklenili, da se pogajanja o predlogu pokojninske reforme nadaljujejo. Medtem ko so se v ZDA še vedno trudili ustaviti iztekanje nafte, je drugi konec sveta prizadela podobna katastrofa. Kitajska se je namreč spopadla z najhujšim razlitjem nafte v svoji zgodovini. Špan ski parla ment je zavr nil predlog o prepovedi burk na javnih mestih.

Četrtek, 22. julij Vlada in del sindikatov javnega sektorja, ki ga zastopa Branimir Štrukelj, sta parafirala aneks h kolektivni pogodbi, po katerem se plače v javnem sektorju zamrznejo. V ZSSS so opozorili, da za ureditev položaja tujih delavcev in izenačitev pravic vseh delavcev v Sloveniji država v zadnjem letu ni naredila nič. Smo pa izvedeli tudi nekaj dobrega: potem ko je Slovenija del klirinškega dolga Rusije prevzela v obliki ladje, bo Rusija preostanek dolga, to je 76,62 milijonov dolarjev, Sloveniji izplačala v denarju. Vlada je sprejela sklep, da mora HSE poročilo o vodenju projekta TEŠ 6 dopolniti, saj še ni jasno, ali je bilo vodenje projekta do zdaj tako slabo, da bi moral kdo nositi odgovornost.

Volili bomo 10. oktobra.

Ministri na delovnem posvetu o pripravi predlogov proračunov za leti 2011 in 2012 niso končali usklajevanj niti se niso odločili glede morebitne zamrznitve pokojnin. Venezuela je pretrgala diplomatske odnose s Kolumbijo in vsem kolumbijskim diplomatom ukazala, da morajo do nedelje zapustiti državo.

Severna Koreja je pred napovedanimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje zagro zi la z upo ra bo »jedrskega zastraševanja« in sporočila, da je pripravljena sprožiti »maščevalno sveto vojno« vsak čas.

Nedelja, 25. julij Pod Vršičem je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na več sto ujetih ruskih vojakov, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Ministrica za kulturo je tam dejala, da je včasih tudi smrt vzrok novega začetka, v tem pri me ru sloven sko -ruskega prijateljstva. Nemška kanclerka Angela Merkel je zahtevala temeljito preiskavo dogodka na festivalu elektronske glasbe, kjer je množica do smr ti poteptala 19 ljudi, 340 pa ranila, saj je bilo slabo poskrbljeno za varnost. Generalni direktor britanske naftne družbe BP Tony Hayward naj bi še pred objavo polletnega poročila upravi ponudil svoj odstop, mediji pa so se glasno razpisali o njegovi odpravnini: 1,23 milijona evrov. Sredi Beograda sta neznanca pretepla srbskega novinarja Teofila Pančića, sicer kolumnista časnika Vreme, ki je bil znan kot oster kritik Miloševićevega režima in nacionalizma. Ameriška in južnokorejska vojska sta začeli obsežne skupne vojaške vaje v Japonskem morju kljub grožnjam Severne Koreje o povračilnih ukrepih.

Mediji so speg pogledali, kaj dela Joško Joras, in ugotovili, da že deveti dan gladovno stavka. Dejal je: »Šele ko bomo izgubili ta del Slovenije, se bomo zavedali, kaj smo izgubili!« Hudo Jamo in Stari Pisker sta obiskala premier Borut Pahor in nadškof Anton Stres. Skupaj sta se poklonila žrtvam povojnega nasilja v rovu Barbara in žrtvam nacizma v Starem piskru. Na festivalu elektronske glasbe Love Parade v Nemčiji je v navalu panike množica do smrti poteptala 15 ljudi. Prerivati so se začeli v predoru pod železniško progo, ki sicer vodi na prizorišče dogajanja, in poskrbeli za najbolj tragično novico dne, ki je odmevala po vsem

Franc Žnidaršič je sporočil, da nepreklicno izstopa iz DeSUS-a, in dodal, da bi se moral za to odločiti že prej. Meddržavno sodišče je odločilo,

Pri petini zobozdravnikov so na davčni upravi odkrili nepravilnosti.

Moskvo je prekril gost oblak smoga, ki je nastal zaradi gozdnih požarov in gorenja šote v okolici mesta ter zameglil pogled na rusko prestolnico. ZDA so obsodile neodgovorno razkritje več kot 90 tisoč zaupnih ameriških vojaških dokumentov o Afganistanu, ki so razkrili naraščujoč upor talibanov.

Torek, 27. julij Potem ko so zaposleni v Preventu Avtomobilski deli spontano ustavili delo, so se po prejetih pojasnilih vodstva družbe znova vrnili na delo.

Ponedeljek, 26. julij Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je reprezentativne sindikate javnega sektorja pozvala k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor. Sindikatom je tako odmerila čas za podpis

svetu. Na severu Italije sta v močnem deževju in toči umrla dva človeka, vreme (v tem primeru hladno) pa je več življenj terjalo tudi v Peruju, kjer je vlada razglasila izredne razmere. Iran ski pred sed nik Mah mud Ahmadinedžad je ruskega kolega Dmitrija Medvedjeva obtožil, da se je pridružil ZDA pri širjenju laži o iranskem jedrskem programu.

do 28. avgusta, za uveljavitev predlaganih ukrepov pa mora aneks podpisati večina od 29 reprezentativnih sindikatov. Iz davčne uprave so sporočili, da so pri nadziranju izdajanja računov v zobozdravstvenih ambulantah pri pet ini zobo zdrav ni kov odkrili nepravilnosti. Predsednik DZ Pavel Gantar je po prejemu letnega poročila varuhinje človekovih pravic dejal, da je

Mislim, da sem Žabjo perspektivo že »izkoristila« za pisanje o ponudbi ene najbolj zaželenih turističnih točk pri nas, o Bledu. Tega je že leto dni, in če me spomin ne vara, sem bila precej kritična (žal je moj »žabji arhiv« še vedno v pokvarjenem računalniku). A ko sem pred nekaj dnevi ponovno obiskala Bled, sem ga doživela precej drugače, zato moram demantirati samo sebe. Zakaj drugače razmišljam? Ker sem ga prvič spoznavala skozi »turistične oči«; prijateljica Tatjana je gostila dva Čeha, Martina in Jirko, in ko sva ugotavljali, kam v okolici Ljubljane bi ju lahko peljali, je bila seveda prva ideja: Bled. Kako tipično. In kako »tipičen« bo šele ogled, sem pomislila. Malce okoli jezera, na blejski grad za panoramski pogled, kupimo »kremšnite« in to je to. Verjetno sva bili obe »naveličani«, še preden smo prispeli. Ustaljen program se je torej začel s pričakovano enourno hojo okoli stoječe vode. Jirki, ker je pač hiperaktiven, to ni bilo dovolj, zato je predlagal vožnjo s čolnom do otočka. S Tatjano sva bili še vedno skeptični, utrujeni, skratka nejevoljni, a sva se odločili, da prikimava. Že zgolj v dobrobit slovenskemu turizmu! Ja, prvič sva se peljali do otočka in tako sva tudi obe prvič spoznali, kako prijetno izkušnjo sva ves čas zamujali. Po jezeru bliz' Triglava/ čolnič plava … In to za skromnih 10 evrov na uro. Morda se komu vsota ne zdi majhna, pa vendar omogoča raznolike športne aktivnosti: veslanje, kopanje, hojo po stopnicah (do cerkve), vlečenje vrvi zvonika (za srečo?). No, midve in Martin smo pristali v gostilni na otočku, tisti hiperaktivni Čeh, Jirka pa je izkusil vse, česar mi trije nismo bili sposobni (pač težje prenašamo poletno vročino). Ko smo se vračali s čolnom, sta Martin in Jirka visoko na hribu opazila stavbo, ki stoji na ogromnih kamnitih podpornikih in »opazuje« otok. Kaj pa je to? Verjetno pripadajoči objekt nekdanje Titove vile, sem odgovorila. Tako sem namreč sklepala zaradi bližine in nedostopnosti. Tisti trenutek me je bilo kar malce sram, zato sem po izstopu iz čolna takoj vprašala neko domačinko. Kavarna, je neomahljivo odvrnila.

Delavci so se vrnili na delo. Po strašni tragediji bo ob odstopu prejel še veliko odpravnino.

Po jezeru bliz' Triglava … Špela Kožar

Sobota, 24. julij

V Nemčiji so na »Love Parade« do smrti poteptali 19 ljudi.

Zapustil je DeSUS.

kršitev človekovih pravic danes večkrat posledica socialnih stisk, varuhinja pa ga je ob tem vprašala, če je Slovenija še socialna država in kaj lahko državne institucije naredijo, da bi preprečile nadaljnjo revščino velikega števila ljudi.

Zoran Janković je ponosno sporočil, da je Podjetje Grep, ki gradi športni park Stožice, komisiji ministrstva za okolje in prostor že oddalo vlo go za pre gled odprave pomanjkljivosti na objektih. Izvedeli smo, da naj bi ljubljansko okrožno sodišče v zadevi Čista lopata začetek sojenja osmerici, ki je osumljena sprejemenja in dajanja daril ter pomoči pri tem, razpisalo za 22. oktober. Po svetu in doma je odmevala objava taj nih doku u men tov. V stranki Zares so tako zahtevali parlamentarno razpravo o nadaljnjem sodelovanju naše države v Afganista nu in spre mem be zako na o obrambi. Iz naftnega podjetja BP so sporočili, da so od aprila do junija poslovali s 13 milijardami evrov izgube, stroški v Mehiškem zalivu so bili 25 milijard evrov.

Čez nekaj minut sva s Tatjano že stali pod kavarno Belvedere, natančneje ob tabli, na kateri je pisalo: 250 stopnic. Daj greva hitro naprej, mogoče pa jo bosta Čeha, še zlasti tisti hiperaktivni, spregledala. Ja, ponovno se naju je polastila nejevoljnost. In ponovno sva jo morali premagati, saj sva že čez nekaj trenutkov stali na prvi stopnici. In ponovno presenečeni ugotovili, da se je splačalo. Ko vstopiš v Belvedere (in resnično je lep, nenadkriljiv razgled), vstopiš v našo polpreteklo zgodovino; na črno-belih fotografijah je Tito s povabljenci, zlasti »Neuvrščenimi«, v naslednjem prostoru pa je freska Slavka Pengova, ki slavi Jugoslavijo. Mlad zabaven natakar s Koroške nam ni postregel le s kavo, temveč tudi z zanimivimi informacijami: Kavarna je bila mišljena kot vhod v Titovo palačo, ki je kljub temu da so že ravnali zemljo, niso zgradili. Če greste po tej gozdni poti, pridete do kletk – ostanka njegovega živalskega vrta, če pa se odločite za to pot, pridete do Titove vile, vile Bled. Pa smo šli do slednje. Ste vedeli, da je bila vila Bled grajena za šefa Gestapa Heinricha Himmlerja, da je njeno pohištvo še vedno pristno, torej iz časa Tita, da sta v njegovem apartmaju med drugim prespali Barbara Bush (medtem ko je bil njen George na Brdu) in Monica Lewinsky (medtem ko je bil njen Bill (menda) v ljubljanskem Unionu), da je bila zdajšnja koncertna dvorana nekdaj kinodvorana, v kateri je menda sedela tudi Sophia Loren, da ima vila lastno čolnarno in okoli 80 različnih drevesnih vrst iz vsega sveta? Ko smo odhajali proti avtomobilu, sem se začela zavedati, koliko lastne zgodovine nam pogosto »uide«, pa čeprav jo imamo dobesedno pred očmi. Vsakdo bi se moral kdaj preleviti v turista. Jaz sem se v Čehinjo, a med vožnjo domov sem si priznala, da sem pravzaprav »čehinja« tiste druge vrste.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 7

UTRIP

29. julija 2010

Imamo marsikaj, česar drugi nimajo V občini Ljubno letos končujejo sedem projektov - Za naložbe polovico denarja iz EU Tatjana Podgoršek

Jutri (v petek) bo v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, s katero bodo med drugim zaznamovali občinski praznik. Na njej bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade.

Industrijska cona, vodovodno omrežje … Županja Anka Rakun ob pogledu na opravljeno delo od lanskega do letošnjega praznika ne skriva zadovoljstva. V pogovoru je izpostavila sedem projektov, ki jih bomo končali letos in s tem dvignili kakovost življenja občanov na še višjo raven. Med najpomembnejšimi pridobitvami je dokončanje komunalne ureditve poslovnoindustrijske cone Loke, kjer pričakujejo nove podjetnike in nova delovna mesta. 3000 kvadratnih metrov površin so že oddaLetošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad: najvišje, zlato priznanje občine: Anka Rakun ter podjetnik Iztok Podkrižnik; srebrno priznanje: Elizabeta Jakop in Anton Špeh; bronasto: Marija Pikl in Irena Retko.

li za izgradnjo nove proizvodne hale. Projekt, ki so ga izvajali tri leta, so uresničili s pomočjo sredstev iz naslova razvojnih spodbud EU, kjer so pridobili blizu 400 tisoč evrov. S pomočjo sredstev evropskega razvojnega sklada so posodobili kar 50 kilometrov veliko vodovodno omrežje ter zagotovili dodaten vodni vir, s katerim bodo zagotovili občanom nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo tudi v najbolj sušnih obdobjih za naslednjih 50 let. Dela naj bi končali do konca letošnjega septembra. »Že 16 let smo znani po vlaganjih v cestno infrastrukturo. Na letošnjem seznamu je sedem krajših odsekov. Večino med njimi smo že asfaltirali. V samem središču lokalne skupnosti kmalu ne bomo imeli niti metra makadamske ceste.« Četrti projekt, ki ga je omenila Rakunova in ki ga vodijo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter EU, je druga faza prenove trškega jedra. Predvideva obnovo ceste z vsemi »pritiklinami (vodovod, kanalizacija, …) med zadružnim in zdravstvenim domom. Tu so med drugim uredili še kmečko tržnico, prostor pa bodo lahko s pridom uporabili še za kakšne druge prireditve ali obeležitev kakšnega pomembnejšega krajevnega dogodka. V sodelovanju z lastniki objektov naj bi zamenjali stavbo pohištvo na kulturnem domu, obnovili njegovo pročelje, zamenjali kritino na zadružnem in

Anka Rakun: »Lahko smo ponosni na razvoj. Tudi letošnji projekti bodo pripomogli k temu.«

zdravstvenem domu. »Za tretjo fazo prenove trškega jedra se bomo prijavili na letošnji razpis kmetijskega ministrstva in upamo, da bomo uspešni, da bomo lahko prihodnje leto obnovili še cesto z vsemi vodi od pekarne Naraločnik do gostilne Petrin.« Začetek letošnjega šolskega leta bo v primerjavi z lanskim precej drugačno. Če so lani morali zavrniti vloge staršev, ki so želeli vpisati svoje nadebudneže v vrtec, se letos

Izzive bo poiskala drugje Po 16 letih županovanja na praznovanju občinskega praznika prihodnje leto Anka Rakun ne bo več v ospredju vsega. Na letošnjih lokalnih županskih volitvah namreč ne bo več kandidirala. Priznava, da ji je težko in da ji je s približevanjem volitev vse težje, zato vedno bolj zavzeto razmišlja, s čim si bo zapolnila čas. Ne vidi se namreč le v vlogi matere, gospodinje, babice, ampak bo izzive iskala na drugih področjih. »Mi bo dolg čas po ljudeh, njihovi družbi, po opravilih, ki sem jih opravljala kot županja. Vendar upam, da me bodo še vprašali za kakšen nasvet, da me bodo še kam povabili. Sicer pa načrtujem, da se bom vključila v delo kakšnega društva, obiskovala tečaje. Z možem že imava trgovino in delavnico, lotila pa sva se tudi prenove hiše, v kateri nameravava urediti apartmaje. Ljubno je zanimiva turistična destinacija, sploh v ribištvu. Imam pa še enega aduta v rokavu, ki pa vam ga ne bom izdala, da mi ne bi kdo kasneje očital, da sem izkoristila tale pogovor za promocijo.«

to ne bo zgodilo. Do 1. septembra naj bi namreč zagotovili dodatne prostore v sklopu vrtca in ljubenske osnovne šole. »Uredili bomo dva nova oddelka za 39 na novo vpisnih otrok. Kot sva ugotavljala z ravnateljem šole, bomo zadostili vsem potrebam in še kakšno prosto mesto več bo na voljo staršem, ki bi radi svojega otroka vključili v dejavnost vrtca med letom.« Na Ljubnem in v Radmirju so že pred časom poskrbeli za otroški igrišči, pred časom so predali svojemu namenu še otroško igrišče v Okonini. Uredili so ga skupaj s tamkajšnjim gasilskim društvom in starši otrok, ki so zavzeto sodelovali pri tem. Rakunova je izrazila zadovoljstvo, ker so ljubenski občinski svetniki zaznali prizadevanja nekaterih ekološko osveščenih občanov za izgradnjo malih čistilnih naprav. V letošnjem občinskem proračunu so zagotovili sredstva za subvencioniranje dveh takšnih naprav. Za naložbe naj bi letos namenili 1,6 mili-

Lokalc na alternativni Nepremičnine Elkroja pogon na dražbi Mesta Srednje Evrope skupaj za zeleno mestno mobilnost - Velenjski Lokalc naj bi pred letom 2013 vozil na vodikov pogon Velenje, 21. julija – V začetku julija je v Sopronu na Madžarskem potekala uvodna konferenca projekta Green Urban Transport Systems (GUTS), v katerega je vključena tudi Mestna občina Velenje. Projekt je namenjen promoviranju zelenih mest v Srednji Evropi, ki uvajajo inovativne rešitve javnega transporta. Združuje mesta, ki so se odloči-

la, da postanejo dolgoročno samozadostna pri porabi energije in oskrbi sistemov javnega prevoza. Mestna občina Velenje bo v projektu sodelovala tudi s pilotno akcijo, v okviru katere bodo preučili in izvedli demonstracijsko predelavo motorja lokalnega mestnega avtobusa Lokalc na enega od alternativnih in ekoloških energentov, kot so biogoriva in vodik. Celotna vrednost projekta je dobra 2 milijona evrov. Mestna občina Velenje bo iz projekta pridobila dobrih 150 tisoč evrov. V projektnem konzorciju so aktivnosti začeli marca 2010, projekt pa bo zaključen konec februarja 2013. Poleg Mestne občine Velenje v projektu GUTS sodelujejo: Mestna občina Sopron (Madžarska), pokrajina Ferrara (Italija), Center odličnosti za obnovljive vire energije (OVE), učinkovito rabo energije (URE) ter okolje (Dunaj, Avstrija), Raziskovalni inštitut za ceste in mostove (Varšava, Poljska), Civilna iniciativa »NO GRAVITY« (Bratislava, Slovaška), Transportno podjetje KV (Karlowy Vary, Češka) in Lokalna Transportna Agencija (Ferrara, Italija). bš

Celje- Celjsko okrožno sodišče se je na pobudo stečajnega upravitelja Steva Radovanovića odločilo za javno dražbo nepremičnin družbe Elkroja - modna oblačila v stečaju. Izklicna cena znaša skoraj dva milijona evrov, varščina pa po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju desetino izklicne cene. Premoženje, ki se prodaja, je obremenjeno z ločitveno pravico upnikov Nove Ljubljanske banke, Abanke Vipa in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ljubljana, kupnina pa naj bi zadoščala za celotno plačilo terjatev. Do 3. avgusta teče pritožbeni rok, nakar naj bi bil sklep pravnomo-

čen in vrata za javno dražbo odprta. Dražba je načeloma v prostorih sodišča, izjemoma ob drugačnem dogovoru pa lahko tudi drugje, na primer na lokaciji nepremičnin, ki so predmet dražbe. Stečaj Elkroja, ki je zaposloval 250 delavcev, je bil posle di ca zmanjšanja naročil tujih partnerjev za kar 65 odstotkov, kar je povzročilo insolventnost družbe s sedežem v Nazarjah. Leta 2009 je nadzorni svet Elkroja proučil vse možnosti insolventnih postopkov in ugotovil, da finančno prestrukturiranje podjetja ni možno, prisilna poravnava ali likvidacija pa naj ne bi bili racionalni.

jona evrov, od tega jih je polovico zagotovila EU, preostalo lokalna skupnost.

»Na nekaterih področjih smo v vrhu« Na vprašanje, ali bodo v občini z omenjenimi projekti zagotovili vse, kar je potrebno za kakovostno življenje občanov, je Anka Rakun odgovorila.« V lokalni skupnosti ne manjka nič takega, česar ne bi imele nam sorodne občine. Nasprotno. Na nekaterih področjih smo v sami »špici«. Sploh v gospodarstvu, kjer imamo preko 100 podjetnikov in vsi dobro delajo, v šolstvu, športu. Na Ljubnem imamo ginekološko in okulistično ambulanto, poleg zobne ambulante za odrasle jo imamo tudi za otroke. Našim občanom so na voljo storitve kar treh bank. Imamo zlatarja, optika. Nimamo stanovanjskih vprašanj, saj s 30 občinskimi stanovanji urejamo potrebe po neprofitnih stanovanjih.«

Rudarji na kolektivnem dopustu Velenje – Okoli 2300 zaposlenih v Premogovniku Velenje je ta in prihodnji teden na kolektivnem dopustu, za varnost v jami pa skrbi 40 vzdrževalcev. Ti skrbijo za nujno potrebna dela. Na dopustu je tudi blizu 1000 zaposlenih v hčerinskem podjetju HTZ, preostali pa razporejajo dopuste glede na svoje razporeditve dela. mz

Delavci Gorenja spet za stroje Velenje – Jutri se izteka dvotedenski kolektivni dopust zaposlenih v Gorenju. V času, ko so bili odsotni, so vzdrževalci opravili vsa nujno potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Teh ni bilo posebej veliko, saj so v Gorenju v zadnjih letih povsem prenovili vse svoje tovarne. So pa v zadnjih dveh tednih obnovili transportni sistem lakirnice v programu

hladilno-zamrzovalni aparati in rekonstruirali krmiljenje črne peči emajlirnice v programu kuhalni aparati. Zamenjali so tudi izrabljene komponente na stroju za izdelavo ohišij v programu pralno-pomivalnih aparatov. Seveda uvajajo tudi v letošnjem letu v proizvodnjo nove izdelke, s katerimi se bodo predstavili tudi na sejmu gospodinjskih aparatov v Berlinu v začetku septembra. mz

Elkrojeve nepremičnine so na javni dražbi.

Gorenje v Nemčiji bolj prepoznavno Velenje, Berlin – Letošnja raziskava priljubljene ženske revije Brigitte je pokazala, da se je v Nemčiji prepoznavnost blagovne znamke Gorenje dvignila na 38 odstotkov, kar pomeni 40 odstotkov več kot leto prej. Klemen Prešeren, direktor Gorenjevega prodajnega podjetja v Nemčiji, je z rezultati zelo zadovoljen, pravi pa tudi, da se jim to pozna tudi pri letošnji prodaji. Lani so na nemškem trgu prodali za več kot 100 milijonov evrov izdelkov, od tega kar 90 odstotkov pod lastno blagovno znamko. Računajo, da bo letošnja prodaja za desetino višja. mz

Nad Preventom črni oblaki Slovenj Gradec - Podjetje Prevent je sporočilo svojo plačilno nesposobnost, na plače pa čaka več kot 1100 zaposlenih. Kakšna bo nadaljnja usoda tega največjega koroškega podjetja, ni znano. Vodstvo družbe pri premostitvi nakopičenih težav v Preventu računa tudi na sodelovanje države. Med drugim predlagajo eno- do dveletni odlog plačila prispevkov za šest mesecev, o čemer naj bi bilo odločeno v nekaj dneh. Zaradi neizplačanih plač so delavci v torek zjutraj začeli stavko, a so se po pogovoru z vodstvom vrnili za stroje. Računajo namreč, da jim bo nemški kupec poravnal obveznosti in da bi plače tako izplačali do konca tedna. Uprava v času, ko jim zelo resno grozi stečaj, še vedno meni, da obstajajo možnosti za nadaljevanje proizvodnje. mz

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 8

VARUJMO OKOLJE

29. julija 2010

Kdor ne ločuje, s smetmi se zasuje Stanovalci velenjskih blokov ne pometajo niti pred svojim pragom – Njihovi ekološki otočki so zasuti s smetmi, ki tja ne sodijo – ločevanje odpadkov je španska vas Na počitniškem delu Čisto moje Velenje se dijaki in študentje srečujejo z različnim delom. Eni obrezujejo grmovje, drugi prihajajo na obisk v Dom za varstvo odraslih, tretji ločujejo odpadke, ki bi že morali biti ločeni. Podoba ekološ-

naletijo na marsikaj bizar nega, učinkovitega ločevanja pa na veliko razočaranje vseh še ni. Odpadke so prvi začeli ločeno zbirati v krajevni skupnosti Gorica. Leta 1995 je obči na postavi la zabojnike za papir in steklo, tri leta

z odpadki pripomogle k pozitivnemu odzivu prebivalcev, kljub temu pa nekateri še vedno iščejo stranske poti. »Potek ločevanja viša stroške. Znesek na položnici je za nekatere že visok. Zato skušajo zmanjšati volumen svojega zaboj-

ni izgovor za nepravilno ločevanje. Morda bodo dijaki, ki jih ljudje dnevno srečujejo na ekoloških otočkih, vnesli kakšne pozitivne spremembe. Preden so se spustili v urejanje zbirnih mest, so se seznanili z ločevanjem, tako da jim pravilno ločevanje ne dela težav in zna-

inšpektor lahko kaznuje z denarno kaznijo do 400 evrov. Navsezadnje večino gane le takšen ukrep. Seveda bi bila boljša preventiva, o kateri na občini že razmišljajo. Dijaki bi namesto naknadnega ločevanja predvsem opozarjali ljudi pred nepravilnim odlaganjem smeti. To poskušajo tudi mestna inšpektorica in redarji, ki zaenkrat lahko le analizirajo dogajanje in prijazno opozarjajo onesnaževalce. Med njimi bo gotovo vse manj mladih, saj se prav na počitniškem delu učijo pravilnega ravnanja z odpadki in to uvajajo tudi doma. Pri Tanji Kališnik recimo, ki na počitniško delo hodi že šest let, je

Ne! Otroške plenice niso biološki odpadki! Musaka s pekačem vred ali brez njega ni steklo! Vrečka od čipsa ni papir! Straniščna školjka ni pločevinka! Mobilni telefon, fotoaparat in računalnik so nevarni odpadki! Ponošeni čevlji in torbice so tekstilni odpad! Pasji iztrebki sodijo v zelen koš, na katerem je narisan kuža! bo slika zbirnih mest kmalu spremenila in bodo Velenjčani začeli pravilno ločevati. Čeprav po stanju ob zabojnikih sodeč veliko ljudi ravna malomar no, statistika zadnjih petnajstih let kaže pozi-

Tako imajo stanovalci skoraj na svojem pragu.

Kritične točke v Velenju so predvsem Kardeljev trg, območje Pesja, Tomšičeva, Kersnikova, in Kidričeva ulica, okolica občinske zgradbe ter Pupove uprave.

kih otočkov po Velenju namreč ni hvale vredna, zato skupine dijakov urejajo okolico zbir nih mest in odpadke pravilno sortirajo. Pri tem

kasneje pa še za pločevino in plastiko. Do leta 2003 so zgradili 44 zbir nih mest z vse mi ustrez no označenimi zabojniki, danes pa jih je skoraj enkrat več. Zunanja sodelavka občine na področju ravnanja z odpadki Alenka Centrih se spominja, da so se ljudje na obrobju občine sprva upirali novemu načinu zbiranja odpadkov, danes pa se jih vedno več odloča za vestno ločevanje. To dokazuje manjša količina v juniju zbranih mešanih odpadkov kot v prejšnjih mesecih. Kaže, da so brošure o pravilnem ravnanju

Ne bodite leni – ločujte, in to pravilno! Stisnite plastenke, tetrapake in pločevinke – v zabojniku bo trikrat več prostora. Stresite pomije iz vrečke – plastika med biološkimi odpadki naredi več škode kot vaš dober namen ločevanja. Baterije so okolju nevaren odpadek, saj vsebujejo kislino – v vsaki trgovini so zbirna mesta zanje.

Smeti, povsod smeti! Po veliki čistilni akciji Očistimo Slovenijo smo mnogi upali, da na take prizore v naravi ne bomo več naleteli. Med akcijo je veliko Velenjčanov in Velenjčank čistilo tudi divja odlagališča v okolici gradu Turn. In že takrat so povedali, da je odlagališče tako veliko, da ga v celoti ne bodo mogli odpraviti. Kljub temu pogled na tako velik kup smeti ob parkirišču pred graščino nikomur ne more biti ne v ponos in ne samoumeven. Sicer drži, da so se s Turna pred kratkim odselile še zadnje družine in da je del odpadkov zagotovo njihov, vseeno pa bi to morali očistiti! bš

Fotografija je nastala pred nekaj dnevi in pove vse. Pravzaprav še preveč!

nika in smeti odlagajo na zbirna mesta,« pravi Centrihova. Tako se tam znajdejo različni odpadki, zabojniki so prehitro polni, reda ni nobenega. Že res, da imamo v gospodinjstvih iz dneva v dan več embalaže, vendar glede na nenehna osveščanja po gospodinjstvih, količino zabojnikov in frekvenco odvoza, ki jo bodo še povečali, to Skupaj lahko odlagate le pločevin ke in plas ten ke, saj se odpadki naknadno ločujejo v sortirnici.

Vendarle ločujejo Slika nekaterih ekoloških otočkov za ločeno zbiranje odpadkov v Velenju je res žalostna. Vendar je to očitno krivda nekaterih malomarnih občanov. Kot pravijo naši sogovorniki, velikokrat vidijo koga, ki se z avtom pripelje do zbirnega mesta in odvrže smeti, čeprav ni stanovalec naselja. Tudi sosedje se vedno ne držijo navodil in ne poskrbijo pravilno za svoje odpadke. Tako je tudi trud tistih, ki vestno in redno ločujejo, zaman, njihova jeza pa velika. Nina Mraz: »Odpadke ločeno zbiram včasih, kadar je možno. Doma sem navajena zbirati, na morju, čeprav na slovenski obali,

Samo Novinšek meni, da ni težava v premajhnih smetnjakih ali slabi osveščenosti ljudi. »Straniščne školjke so prevelike in ljudem se ne da ločevati,« je hudomušno pripomnil.

jo odgovarjati na vprašanja ljudi ter jih tako skušajo pravilno usmeriti. Nekateri namreč opazijo razliko in se bolj potrudijo, drugi pa k zabojnikom še vedno prinašajo polne vreče mešanih odpadkov. Če pri takih ne zaleže opozorilo, jih

ločevanje del vsakdana, zato si želi, da bi se prijelo tudi drugih. Seveda je naivno pričakovati, da bodo jutri vsi ravnali odgovorno in bodo ekološki otočki urejeni. Vendar vodja skupine dijakov Aleksandra Vasiljevič verjame, da se

tivne spremembe v razumevanju ločevanja. Dijaki na počitniškem delu vsekakor pripomorejo k temu in so, kot pravi Aleksandra, up za boljši jutri.

pa ni bilo mogoče. Stroški za ločeno zbiranje odpadkov, odvoz in predelavo se mi ne zdijo previsoki, ker je ločevanje smiselno. Žalostno je, da so nekateri otočki tako zanemarjeni. Dvomim, da bomo v Velenju začeli pravilno ločevati. Mislim, da nam ni več pomoči.« Suzana Kovačevič: »Doma imamo poseben koš za biološke odpadke in druge smeti. Potem oče ločuje smeti pred stanovanjskim blokom, kjer so posebni zabojniki. Tako smo se doma resno lotili tega. Mogoče kdaj med biološke odpadke zaide kakšen papirček. Drugače pa praviloma ločujemo. Naši sosedje tudi ločujejo. Stanujem na Kidričevi ulici, ki je menda kritično območje, kar

pretežko, da bi si vzeli deset minut časaveč in ločili odpadke in nekaj naredili za okolje. Sama ne plačujem položnic, tako da nimam občutka o znesku, starši pa nikoli niso rekli, da bi bili stroški preveliki. To, da dijaki na počitniškem delu naknadno ločujejo odpadke, je potrata časa. Ljudje bi morali to početi sami, po drugi strani pa bi moralo biti več inšpektorjev.« Alenka Košir: »Seveda doma zbiramo ločeno vsi družinski člani. V Velenju so nekateri ekološki otoki urejeni. Včasih, ko vidim, kaj vse leži okrog, pa se mi zdi, da

nati z odpadki in potem naučijo še starše. Malim otrokom bo ločevanje zlezlo pod kožo in se bodo znali bolje obnašati do narave. To, da dijaki sortirajo odpadke na ekoloških otokih, se mi zdi v redu. Sicer to počnejo hišniki.« Franja Dobnik: »Redno zbiram odpadke ločeno. Dosledni niso vsi, kar se mi zdi neodgovorno. Pogled na neurejeno zbirno mesto je

se ločevanja tiče. Pri našem bloku je vse v redu. Mislim, da bi vsak moral razčistiti sam pri sebi, zakaj je to pomembno. Ne bi smelo biti

ljudje ne znajo pravilno ločevati. Na to nisem ponosna. Ko med biološkimi odpadki vidim plastiko, se mi zdi, da občani niso dojeli pravega smisla. Ločevanje odpadkov se mi zdi zelo pomembno, saj je narava ena sama in moramo paziti nanjo. Zato je lepo, da se otroci že v vrtcu naučijo rav-

Tina Felicijan

žalosten. Mislim, da bi tisti, ki ločujejo, morali plačati manjše stroške. Položnice so namreč previsoke. Sicer se mi ločeno zbiranje odpadkov zdi pomembno, saj je to surovina. Srečala sem že tudi dijake, ki urejajo otočke, in mislim, da je to zelo pozitivno. V resnici to ne bi bilo potrebno, če bi ljudje bili dosledni. Če bi vsak razmišljal pozitivno, bi lahko avtomatsko ločeval. Žal je res, da je vse več embalaže, predvsem folije.« tf

NaĹĄ Ä?as, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 9

OBJAVA

29. julija 2010

AKCIJSKE PONUDBE C&A Ă&#x2122;Enske in moĹĄke majice

PRVA LIGA Adidas Originals

TRGOVINA BETI NedrĂ¨ek Beti

)ZKORISTITE AKCIJSKO ponudbo in KUPITE svoj model RETROĂ&#x2019;SUPERGĂ&#x2019;!DIDASĂ&#x2019;/RIGINALS

PRvoTnA ceNA: 17,43 â&#x201A;Ź. NovA ceNA Ă&#x2019; ,50 â&#x201A;Ź.

do RAzpRodAje zAlog.

-40%

UgodnA ponudbA Ă&#x17E;enskiHĂ&#x2019; in moĹĄkiH mAjic od 3,90 â&#x201A;Ź dAlje.

samo

390 â&#x201A;Ź

CHARLES VĂ&#x2013;GELE Veliko ZNIĂ&#x17E;Anje

SPEKTER Q&Q ura

-20

VelikA izbiRA, kVALiTeTnA izdelAvA in zelo ugodne cene so RAzlogi, zARAdi kATERiH si bosTe To poleTje kupili novo Q&Q uRo. NA vAs Ă¨AkA boGATA izbiRA moĹĄkiH in Ă&#x17E;enskiHĂ&#x2019; modelov, nA KATeRo vAm do 14.8.2010 nudimo 20% popusT.

VELIKOĂ&#x2019;IZDELKOVĂ&#x2019;ZNIĂ&#x17E;ANIHĂ&#x2019; do -70%! AkcijAĂ&#x2019;TRAjA do RAzpRodAje zAlog. SliKA je simboliĂ¨nA.

samo

-70%

PRidiTE Ă&#x2019;ne bo vAmĂ&#x2019;Ă&#x17E;Al!

VĂ&#x2013;GELE SHOES Dodatni popust

BABY CENTER Maxi-Cosi in Quinny

0ONUJAmo DODATNiH -30 % nA vse Ă&#x17E;e zniĂ&#x17E;Ane izdelke! AkcijA veljA od 12. do 31. julijA, oziRomA do odpRodAje zAlog.

30% POPUST NA izdelke BLAGOVNIH ZNAMK -AXI Cosi in Quinny kolekcij 2007/2008! AkcijA veljA v TRgovini "Aby CeNTeR Velenje TRebuĹĄA od 9.7.2010 do odpRodAje zAlog. VeljA zA blAgo nA ZAlogi, popusT se obRAĂ¨uNAĂ&#x2019;NAĂ&#x2019;blAGAjni, Akcije izkljuĂ¨ene.

-30%

SliKA je simboliĂ¨nA.

dodatnih

OPTIKA CLARUS Veliki posezonski popust

-50%

/DĂ&#x2019; Ă&#x2019; DOĂ&#x2019; Ă&#x2019; SMOĂ&#x2019; ZAĂ&#x2019; VASĂ&#x2019; VĂ&#x2019; POSLOVALNICIĂ&#x2019; /PTIKEĂ&#x2019;#LARUSĂ&#x2019;6ELENJEĂ&#x2019;PRIPRAVILIĂ&#x2019;VELIKIĂ&#x2019;POSEZONSKIĂ&#x2019; POPUSTĂ&#x2019; Ă&#x2019;NAĂ&#x2019;SONÄ NAĂ&#x2019;OÄ ALA Ă&#x2019;6ABLJENIĂ&#x2019;VĂ&#x2019;/PTIKOĂ&#x2019; #LARUSĂ&#x2019;6ELENJE Ă&#x2019;

6ELJAĂ&#x2019;ZAĂ&#x2019;SONÄ NAĂ&#x2019;OÄ ALAĂ&#x2019;VSEHĂ&#x2019;BLAGOVNIHĂ&#x2019;ZNAMK Ă&#x2019;RAZENĂ&#x2019;ZAĂ&#x2019;!DIDAS Ă&#x2019; "UGATTI Ă&#x2019; #ARTIER Ă&#x2019; *ULBO Ă&#x2019; /AKLEY Ă&#x2019; 2AYĂ&#x2019; "AN Ă&#x2019; ZAĂ&#x2019; KATEREĂ&#x2019; VELJAĂ&#x2019; Ă&#x2019; POPUST Ă&#x2019;

SlikA je simboliĂ¨nA.

750 â&#x201A;Ź

TECHNOMARKET Igrajte Nintendo Wii za 100 evrov ceneje /BĂ&#x2019; NAKUPUĂ&#x2019; TELEVIZORJAĂ&#x2019; &ULLĂ&#x2019; ($Ă&#x2019; ,#$Ă&#x2019; TELEVIZORJAĂ&#x2019; 3AMSUNGĂ&#x2019; ,% # Ă&#x2019; LAHKOĂ&#x2019; KUPITEĂ&#x2019; IGRALNOĂ&#x2019; KONZOLOĂ&#x2019;.INTENDOĂ&#x2019;7IIĂ&#x2019;ZAĂ&#x2019;SAMOĂ&#x2019; Ă&#x2019;%UR Ă&#x2019;3AMSUNGĂ&#x2019; ,% # Ă&#x2019; JEĂ&#x2019; TELEVIZORĂ&#x2019; POLNEĂ&#x2019; LOÄ LJIVOSTI Ă&#x2019; DIAGONALEĂ&#x2019; Ă&#x2019;CM Ă&#x2019;ZĂ&#x2019;DIGITALNIMĂ&#x2019;ZEMELJSKIMĂ&#x2019;INĂ&#x2019;KABELSKIMSPREJEMNIKOM Ă&#x2019; #ENAĂ&#x2019; ,#$Ă&#x2019; TELEVIZORJAĂ&#x2019; 3AMSUNGĂ&#x2019; ,% # Ă&#x2019;JEĂ&#x2019; Ă&#x2019;EVROV Ă&#x2019;!KCIJSKAĂ&#x2019;CENAĂ&#x2019; Ă&#x2019;EVROVĂ&#x2019; ZAĂ&#x2019;IGRALNOĂ&#x2019;KONZOLOĂ&#x2019;.INTENDOĂ&#x2019;7IIĂ&#x2019;3PORTSĂ&#x2019;0ACKĂ&#x2019;VELJAĂ&#x2019; LEĂ&#x2019; OBĂ&#x2019; NAKUPUĂ&#x2019; TELEVIZORJAĂ&#x2019; 3AMSUNGĂ&#x2019; ,% # Ă&#x2019; 2EDNAĂ&#x2019;CENAĂ&#x2019;IGRALNEĂ&#x2019;KONZOLEĂ&#x2019;.INTENDOĂ&#x2019;7IIĂ&#x2019;3PORTSĂ&#x2019; 0ACKĂ&#x2019;JEĂ&#x2019; Ă&#x2019;EVROV Ă&#x2019;

samo

Wii za

499 â&#x201A;Ź

99 â&#x201A;Ź

ZMAGOVALCI NAKUPUJEJO V VELEJAPARKU! V Ă&#x17E;RebANJIH, ki bodo poTEKAlA 23. julijA, 6. in 20. AvgusTA TeR 3. sepTembeR 2010 NAkuPOVALni cenTeRĂ&#x2019; VELEJAPARk izĂ&#x17E;REBANcem VSAKiĂ¨ povRne znesek z DDVjem nA njiHovem RAÄ unu v obliki DARilniH bonov v vRednosTi 1000 evRov. NA velikem Ă&#x17E;REBANju 18. sepTembRA, ko bomo UPIHNIli pRvo sveĂ¨ko, pA bomo sReĂ¨nim izĂ&#x17E;RebANCem povRnili znesek NAKUpA nA RAÄ Unu v skupni vRednOSTIĂ&#x2019;KARĂ&#x2019; 000 evRov.

NAJBOLJĹ O PONUDBO ZA VROĂ&#x2C6;E POLETNE DNI NAJDETE V VEĂ&#x2C6; KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.

www.velejapark.com

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

29. julija 2010

Le kje raste Dudovo drevo? Predstavljamo Kulturno društvo Dudovo drevo iz Šaleka – Nove predstave za otroke že nastajajo

Boštjan Oder kot Šalček v predstavi »Marička z zelenega vrtička« pokaže svoje številne talente. S soigralko Sabino Plaznik znata otroke prepričati, da v predstavi tudi sodelujejo.

vo drevo« in glavnim igralcem v njihovih predstavah Boštjanom Odrom. »Zgodba društva ni dolga, vleče pa se od nastanka vilenjaka Šalčka s Šaleškega gradu. Ko ga je Ivo Stropnik ustvaril in objavil v »Velenjicah«, smo ustanovili KUD Staro Velenje, kjer smo imeli tudi prostore. Ko smo jih izgubili, je društvo leto dni stagniralo, potem pa sem se odločil, da ga pre-

selim k meni domov, v Šalek. Spremenili smo tudi ime, Dudovo drevo pa smo izbrali zato, ker je vilenjak Šalček edini varuh tega drevesa, ki raste nekje v Velenju. Ne vemo točno, kje, ker pot do njega pozna samo Šalček. In ravno zato na vsaki predstavi zasadimo drevo ali večjo rastlino, da tudi otroci na predstavi dobijo svoje drevo.« Boštjan nam je zaupal, da imajo okoli 20 članov, aktivnih je 5, še več pa je prija te ljev KUD-a na Facebooku, kar 500. Boštjan je vesel tudi, ker se jim je po tem, ko se je prva igral ka v pred stavi »Marička z zelenega vrtička« poslovila, pridružila Sabina Plaznik. K sodelovanju jo je povabil ob nekem čisto naključnem srečanju v knjižnici in takoj je bila za. Takoj sta se ujela, v skupnem delu pa izjemno uživata. »Tekste za predstave nam pripravi Ivo Stropnik, a del predstave je vedno improviziran. Vse je odvisno od gledalcev, njihovega sodelovanja. Zgodbe pa nastajajo zvečer, ko pridejo na plan vile. Te so naše in Šalčkove najboljše prijateljice,« pove Boštjan. In doda, da se že rojeva predstava o slončku mastodontčku Dondiju, pa o Jezerniku Velenjču. Vse predstave so povezane z Velenjem, pa tudi poučne so. V eni otroci izvedo, zakaj je pomembno, da si redno umivajo zobke, v drugi, kako zdrava je zelenjava in sadje. Predstave so tako igrane kot lutkovne, pri čemer z društvom kot scenografka sodeluje Tatjana Kortnik. Njene lutke so otrokom zelo všeč.

Velenje, 17. junija – Prvo soboto v juliju so na travniku pri domu kulture številni mali in veliki obiskovalci uživali v predstavi »Marička z zelenega vrtička« v izvedbi KUD Dudovo drevo. Predstavo sta odigrala Boštjan Oder in Sabina Plaznik, ki sta navdušila, sploh ker je začetek in konec predstave precej improviziran, vanj pa vedno vključita tudi male gledalce, ki

z veseljem sodelujejo. V društvu, katerega korenine segajo v leto 2003, ko ga je ustanovil književnik Ivo Stropnik, pa so naštudirali še več predstav, zato so se minulo soboto dopoldne na istem prizorišču predstavili z lutkovno predstavo Kremenarček Rdečebradi. Gledalci so bili spet navdušeni. Mi pa smo poklepetali s predsednikom društva »Dudo-

Jinx uročili nebo in publiko

Muzikal na Titovem trgu

Bojana Špegel

Koncert udeležencev mednarodne pevske šole muzikla je pred velenjski Dom kulture privabil veliko ljubiteljev glasbe

(Nadaljevanje s prve strani) Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da je bil petkov koncert vrhunec letošnjih julijskih Poletnih prireditev. Po hudo vročem dnevu je tik pred pričetkom koncerta nebo popustilo težkim oblakom. Titov trg, ki je bil že malo pred 21. uro poln obiskovalcev, je osvežila krepka nevihta. A ljubitelji dobre glasbe smo vztrajali; med zadnjimi kapljami nevihte je skupina Jinx začela več kot dveurni koncert, v katerem so nanizali tako stare kot nove uspešnice, predstavili pa so tudi nekaj čisto svežih skladb, ki naj bi še to jesen zaznamovale novo ploščo skupine. občinstvo je uživalo, poplesavalo in prepevalo, organizatorji, Festival Velenje, pa so si prislužili veliko iskrenih pohval obiskovalcev iz doline in tudi od drugod. Pa še to. Člani skupine Jinx so bili prvi gostje novega velenjskega Mladinskega hotela. Nad njim so bili navdušeni, kot tudi nad gledalci, ki si jim v petkovem skoraj s polno luno obsijanem večeru iskreno pokazali, da so odlični! bš

Za muzikal ni dovolj le dober glas, saj gre za igrano predstavo, v kateri je pomemben tudi gib, ples in zborovsko petje. Z odlomki iz znanih muzikalov so mladi pevci in pevke v Velenju dokazali, da so se v poletni šoli veliko naučili.

Velenje, 21. julija - Vroč dan se je prevesil v prijeten poletni večer, ko so na Titovem trgu zadoneli prvi zvoki glasbe. Orkester Tremo, ki ga sestavljajo mednarodno priznani glasbeniki, je v živo spremljal mlade pevce in pevke, udeležence letos že četrte poletne šole muzikala, ki jo organizira Društvo ljubiteljev Celje, pripravlja in vodi pa celjski baritonist Boštjan Korošec. Tokrat so se z zaključno produkcijo poletne šole v Velenju predstavili drugo leto zapored. In tudi letos so nastopajoči pokazali, kaj vse se da naučiti in ustvariti v borih nekaj dneh. Ker gre za edino tovrstno obliko

glasbenega izobraževanja na Celjskem in v širši okolici, se nanjo prijavljajo mladi iz vse Slovenije. Letos so se jim pridružili tudi vrstniki iz Italije in Hrvaške. 22 mladih pevk in pevcev je v deset dni trajajočem seminar ju spoznalo vse plati, pomembne za nastanek dobrega muzikala, ki je vse bolj popularen. Tokrat so se tudi velenjski publiki, ki je bila kljub času dopustov zavidljivo številčna, predstavili z uspešnicami iz muzikalov Oklahoma, Hairspray, Evita in We will rock you. Mladi pevci in pevke so v letošnji poletni šoli izpopolnjevali svoje zna-

nje na različnih področjih, ki so jim ga delili priznani umetniki mlajše generacije – petja sta jih učila hrvaška sopranistka mag. Željka Predojevič, italijanski vokalist Giuseppe Lopizzo in Boštjan Korošec, gib plesalka Anke Rener, zborovsko petje prof. Andreja Vahen, dramsko igro celjski igralec Damjan Trbovc, ansambelsko igro in korepeticije pa celjski dirigent Simon Dvoršak. Da so jih res veliko naučili, smo spoznali vsi, ki smo si ogledali predstavo, ki so jo udeleženci seminarja uprizorili na petih koncer tih, prvič pa prav na ploščadi pred kulturenim domom. bš

Ležerno, senzacionalno, pomirjujoče … Kot že tretje leto zapored, je tudi letos prišla na vrsto moja kolumna ravno v času vrhunca naših in vaših dopustov, tako da ne pričakujem ravno veliko bralcev mojega pisanja. Kot ponavadi sem se tudi letos dobesedno preselila na otok Susak, kjer mi mali peščeni svet omogoča skrčenje mojega sveta v še bolj mikro svet, ki ne zaobjema drugega kot razmišljanja o hrani, vsakodnevnem podvigu fizičnega premika radiusa 200 m do plaže, do mini trgovine po kruh ali vratolomnih treh brc mini fuzbalerske žoge mojega Bora do slaščičarne Osman Osmani. Sicer je letos tudi na Susku čutiti posledice klimatskih sprememb, saj smo se iz katastrofalne tropske vročine dobesedno prevalili v zimsko burjo, ki je na otok prinesla kar nekaj senzacionalnih dogodkov. Ravno včeraj naj bi se na Susku zgodil žur leta ob Dnevu izseljenika, ki je glavni praznik na otoku, saj je večinsko nativno prebivalstvo po drugi svetovni vojni množično emigriralo v Združene države Amerike, kjer še zdaj živijo v svoji lastni skupnosti v Hobokienu v New Jerseyu. Ob vsakoletnem vračanju v rodni kraj se vsi zberejo in na Dan izseljenika pripravijo fešto, ki je znana v celem Kvarnerskem področju. Letos pa je na ta posebni dan, ki ga ponavadi vsi čakamo, ker drugače na Susku ni nekih terasa bendov ali nekih štantov, kjer prodajajo pleskavice, pivo in helijeve balone, dogajanje popestrila tudi prava nesrečna senzacija, namreč na mali pomol je nasedel naš katamaran, ‘brzobrodska linija’, ki povezuje otoke Cres, Lošinj, Unije, Susak in Ilovik med sabo in s celinsko Reko. Na katamaranu je bilo okoli 120 potnikov, ki so se sredi večera nehote nesrečno zasidrali na starem podrtem pomolu, med skalami in razbesnelim morjem. Tako je terasa bend včeraj zvečer igral bolj sam zase, saj smo skoraj vsi prisotni na otoku pasli firbce ob nesrečnem dogodku, ki pa je bil povod tudi za klavstrofobične izpade določenih dopustnikov, ki so se na lastno pest odločili, da rešijo to jekleno gmoto iz butajočih valov, seveda malo alkoholno podkrepljeni in neverjetno pogumni. Tako smo bili firbci prisotni tudi ob prikazu reševanja nespametnosti iz razbesnele plitvine in ob na eni strani skandiranju s ploskanjem tudi po drugi strani z razočaranimi žvižgi nad nespametnostjo italijanskih gospodičen, ki so se tako pogumno pognale v razpenjeno morje. Ni kaj, ležernost in mir je presekala prava senzacionalna akcija, ki se je razvlekla tudi v današnji dan, ko imam tak ljubi mir, da pišem tole pisanje, saj moški del naše ekipe vestno spremlja dogodke na malem pomolu, kajti vlačilca ob brodolomu en povprečen celinec tudi ne vidi vsak dan. Kaj se bo izcimilo, bomo videli jutri, vi pa na žaost tega ne boste mogli izvedeti, saj bom, vsaj upam, tole kolumno končala prej. Drugače pa je tukaj mir in na splošno se da veliko razmišljati in delati, se prepuščati idejam za nove izzive in projekte, ki se v teh hudih časih krepko spuščajo skozi ostro sito pomembnosti. Ali so tisti pravi in ali bodo tisti odmevni in navdihujoči?! Tudi umetnost in kultura sta v tem malem internacionalnem svetu močno prisotni, saj v Gornjem selu že pet let deluje tudi galerija in umetniški svet pod vodstvom hrvaške umetnice in galeristke Lade Sega, ki v času sezone prihoda izseljencev, vikendašev in turistov pripravi odmevno likovno razstavo, umetniško kolonijo in kakšne alternativne glasbene dogodke, ki privabijo na plan staro in mlado, ne glede na področja zanimanja ali konceptualno usmerjenost posameznikov. Glavno je druženje - na takih dogodkih, kot je umetniška razstava ali nasedli katamaran. Takrat se pletejo nove ljubezni, sklepajo biznisi, poznanstva in prijateljstva med ljudmi, ki se srečajo vsako leto na istem mestu, v podobnih okoliščinah, eno leto starejši in modrejši pa toliko bolj odprti in dovzetni za raznorazne novotarije, sploh kar se tiče oskrbe z deževnico, popravili hidropakov ali tehnoloških izboljšav na čolnih in greznicah. Celo letošnje poletje bova z Borom tukaj v tem miru in pod nebeško modro modrino mediteranskega neba, tu v tem malem svetu, kjer ni kapitalističnega hlastanja za suvenirji in roza sladkornimi penami. Kjer ni nič turistom privlačnega. Kup mivke, kjer lahko zgradiš krasen grad in postaviš arhitekturno čudo mokrih stolpcev. Le kaj lahko potemtakem delate tam? Ufff, marsikaj in veliko srečo imamo. Vsem vam, ki ste me prebrali in niste kjerkoli, želim lepe poletne dni in se slišimo jeseni, ko bom imela v obdelavi kakšno malo bolj resno temo. Pa saj se mora tudi Peta kolona kdaj malo spočiti na dopustu. Nataša Tajnik Stupar

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

29. julija 2010

Glasbene novičke

Glasba in radio – Rokovi veliki ljubezni Na Radiu Velenje se nam je letos maja pridru- pogosto povabijo na nastope v manjše in večje žil Rok Šošter. Vsaj dvakrat tedensko vam dela družbe ob različnih priložnostih. Ko ga vprašam, kako se počuti na Radiu Veledružbo kot moderator, večkrat pa program izpelje tudi sam, saj je tudi tonski tehnik. »Pravzaprav nje, hitro odgovori. »Odlično, resnično uživam. sem na radiu začel delati leta 2003 kot tonski teh- Sploh sedaj, ko sem delo že dodobra spoznal. Je nik, šele kasneje sem začel voditi tudi oddaje. zelo informativen radio, zato je vodenje oddaj Začel sem na Radiu Polzela, ki se je kasneje pre- morda malo zahtevnejše, a mi pomeni pravi izziv. imenoval v Radio Tempo. Od tam sem tudi prišel na Radio Vele nje,« nam je povedal Rok, po izobrazbi diplomiran univerzitetni ekonomist, ki je doma na Polzeli. Radio je, kot mi zaupa, njegova velika ljubezen. Uživa tako pri delu tonske ga teh ni ka kot pri moderatorskem delu. Ima pa še eno veliko strast – to je glasba. Igra kitaro, uspešno je zaključil tudi srednjo glasbeno šolo za ta inštur ment. Zato na nastopih pogosto svoje petje, ki ga je izpopolnjeRok Šošter ima rad kvalitetno slovensko glasbo, zato jo, val pri Nadi Žgur, kadar pri oddaji dela sam, pogosto uvršča vanjo. spremlja kar sam. Niso pa mu tuje izkušnje petja z orkestrom in nastopi Kadar na oddaji delam sam, pa uživam tudi ob na velikih odrih. »Imam sedem svojih skladb, ki izboru glasbe. Redni poslušalci so zagotovo že so jih zame ustvarili priznani slovenski avtorji opazili, da vrtim veliko slovenske glasbe. Prepriglasbe, od Saša Fajona, Miše Čermak, Enza Hro- čan sem namreč, da imamo veliko odličnih pevvatina do Patrika Grebla. Slednji je zame napisal cev, pevk in skupin, ki ustvarjajo zelo kvalitetno tudi skladbi, s katerima sem se predstavil v TV glasbo, zato je prav, da ji večkrat prisluhnemo.« oddaji Orion, nastopil pa sem tudi na Festivalu Hit bš in drugih slovenskih festivalih,« doda Rok, ki ga

Tom Jones v sodelovanju z The Killers Legendarni Tom Jones, ki slovi po uspešnih sodelovanjih z dobrimi glasbeniki, se je odločil, da se tokrat »postavi ob bok« znani sku-

Türk odlikoval Mojmirja Sepeta

Britney še vedno uspešna

Mojmir Sepe, eden največjih slovenskih skladateljev, je od predsednika države ob svoji 80-letnici prejel zlati red za zasluge za svoj prispevek k ustvar ja nju sloven ske zabav ne glas be ter pomem ben delež pri razvoju in oblikovanju slovenske glasbene kulture. Sepetove glasbene umetnine so všeč tako starejšim kot tudi mlajšim generacijam – njegov sklada telj ski opus je namreč zelo obširen in raz no lik. Fonoteka in nonoteka RTV Slovenija hranita kar 419 njegovih avtorskih skladb in 530 priredb, ki bodo še v prihodnje zagotovo razveseljevale takšne in dru gač ne poslušalce.

Kljub vsem svojim padcem je pop zvezda Britney Spears preteklo desetletje še kako zaznamovala. Pred kratkim je namreč prejela nagrado za najbolj prodajano izvajalko v zadnjem desetletju – uradno je prodala kar več kot 100 milijonov zgoščenk! Njen prvi album Baby One More Time je bil v enem letu prodan v kar 28 milijonih izvodih, drugi album pini The Killers. Povedal je, da je že nekaj let veliki oboževalec skupine, ki prihaja iz Las Vegasa. Tudi oni naj bi spoštovali njegovo delo, zato je prepričan, da bo sodelovanje z njimi zagotovo uspešno, prav tako pa bo ob tem tudi uži val. Datum snemanja zaenkrat še ni znan, oboji pa želijo, da bi se v studio odpravili čimprej. Rezultat prav tako nestrpno pričakujejo tudi oboževalci, saj so nad sodelovanjem več kot navdušeni.

La Roux in Sidetracked

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Oops! … I Did It Again pa v nekaj več kot 29 milijonih. Kljub temu da je drugi album dosegel malo nižjo številko, pa so ga za razliko od prvenca dobesedno razgrabili, saj so oboževalci v enem tednu pokupili kar 1.319.193 zgoščenk. S tem je Britney postala najbolje prodajana po letu 2000, na zgodovinski lestvici pa zaseda 5. mesto.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. ET FEAT. BARUNI - SVE IL NIŠTA 2. SLAVKO IVANČIČ - DAN OB TEBI 3. EMINEM FEAT. RIHANNA - I LOVE THE WAY YOU LIE

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Naveza - Zjutraj 2. Ans. Vihar - Ne primerjaj me z njo 3. Ans. Petra Finka - Nikdar me ne boš poljubil 4. Ans. Napev - Fuzbal polka 5. Polka Punce - Dekliščina 6. Krajcarji - Četudi majhni smo 7. Okrogli Muzikanti - Zgodba poštenjaka 8. Ans. Dinamika - Od sreče po svoje 9. Kranjci - Zibljejo se Karavanke

… več na: www.radiovelenje.com

Čuki posneli novo skladbo »Nikoli ni bilo mišljeno, da bo skladba sploh posneta, saj je bila napisana bolj za šalo kot zares,« je o novi skladbi povedal Jože Potrebuješ. Po pol leta prigovarjanja so se Čuki le odpravili v studio in posneli pesem z naslovom Lačni, pri kateri sodelujejo tudi Ribič Pepe ter Jožetovi hčerki Eva in Petra. Za snemanje so se odločili zaradi njihovih poslušalcev, saj ne mine nastop, da je ne bi morali Čuki na njihovo željo zaigrati, saj je hitro postala velik hit pri vseh generacijah. Skladbe žal ni na aktualnem albumu Mal naprej, je pa že doživela svojo premiero v oddaji As ti tud not padu?!, prav tako pa jo lahko zagotovo pričakujemo tudi na novi zgoščenki.

Duet La Roux, ki je poslušalce sveta obnorel s singlom Bulletproof, se tokrat predstavlja z novim albumom Sidetracked. Gre za zgoščenko, na kateri kraljujejo priredbe različnih skupin, od The Rolling Sto nes, Heaven 17, Fre ur, Japan ter vse do Fever Ray. Njihov debitantski album, ki je izšel pred dobrim letom se je izka zal za zelo uspeš ne ga, saj je dosegel kar dvojno platinasto naklado. So tudi ena redkih britanskih zasedb, ki se je uvrstila med prvih deset na Billbo ardovi les tvi ci Hot 100. Se bodo tudi z novim albumom zavihteli tako viso ko? Čas bo pokazal svoje.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 12

29. julija 2010

Šalečani dajo veliko na dobro voljo, še posebej pa to velja za Juričeve, Ranerjeve in Voduškove. Na svoji »tromeji« so že pred leti postavili svojo družabniško točko, tam pa se tudi pridno sestajajo. Bolj ko se starajo, bolj se želijo dokazovati, in tako so skušali pred dnevi ugotoviti, kdo je bolj predrzen. Na plan so privlekli svoje stare motorje in jo družno mahnili v Logarsko dolino. »Mašine« so zdržale, kot dobri prijatelji pa na koncu zmagovalca niso razglasili. Družno so ugotovili, da so še vsi (pa tudi njihovi motorji), v dobri formi. In kje so bile ta čas njihove boljše polovice? Se ve: doma za štedilnikom. Po takšni pustolovščini še kako prija dobra domača župca. No, vsaj priznali so, da je bila odlična.

Ervin Miklavžina, tehnični vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje (prvi z leve), svojima predpostavljenima: direktorju komunale Marijanu Jedovnickemu in vodji poslovne enote Energetika Miranu Zagerju. »Vama povem, da smo si naredili medvedjo uslugo. Kjer zakopljemo, povsod so kakšna nepredvidena dela. Ker pa smo bili pri remontu tako hitri, sedaj vsi mislijo, da nam gre zmeraj vse tako od rok.«

»Le kaj sem jaz, uboga kravica, naredila tako hudega, da sem jo dobila naravnost na gobec? Tu stojim le zato, da ja ne bi kdo zgrešil avtomata ob meni. Ko se v atriju, kjer sem doma, dogajajo kulturni dogodki, me ponavadi celo zakrijejo. Menda nisem prav kulturna. Sem pač iz plastike in ne kakšno umetniško delo, a ne?«. Šepet, ki ga je ujel naš čvek, je še kako resničen. In če bi plastično kravico kdo zamenjal s kakšno umetniško izdelano, četudi ne čisto realistično, bi bila zgodba zagotovo povsem drugačna. Potem bi jo verjetno celo osvetlili.

Penina izpred časa francoske revolucije Potapljači so med raziskovanjem razbitin ladje v Baltskem morju našli 30 steklenic penine, ki naj bi jih napolnili še pred francosko revolucijo. Eno od steklenic so odprli in z navdu šenjem ugotovili, da je vino še vedno v izredno dobrem stanju. Šlo naj bi za izdelek znamenite vinske kleti Clicquot, danes Veuve Clicquot, iz francoskega mesta Reims, penino pa naj bi napolnili nekje med letoma 1782 in 1788. Steklenice je odkril potapljač Christian Ekstrom, ki je na dnu Baltskega morja, 55 metrov pod gladino, raziskoval ostanke potopljene ladje in med njimi našel penino. Ni se mogel upreti, zato je eno steklenico vzel s seboj na površje, kjer so jo skupaj s kolegi odprli. »Okus je bil fantastičen. Gre za zelo sladek šampanjec, še vedno ima okus po lesu in zelo močen vonj po tobaku. Ko smo ga natočili, so nastali zelo drobni mehurčki,« je navdušen pripovedoval. Zanimivo odkritje so iz Finske poslali v Francijo, kjer ga bodo analizirali. Če bo njegova starost potrjena, bo to postal najstarejši še pitni šampanjec na svetu.

Kruto odvajanje Eno najbolj krutih metod odvajanja od drog na svetu izvajajo v tajskem budističnem samostanu nedaleč od Bangkoka. Samostan Thamkrabok se nahaja v gozdu, okoli 140 kilometrov severno od Bangkoka.

Tam popuščanja ni in kdor nima dovolj močne volje, se zlahka zlomi. Hrana je skromna, prav tako nastanitev. Kljub nenavadnim okoliščinam je rehabilitacija izjemno uspešna. Za razliko od znanih klinik, kot sta Betty Ford v Kaliforniji in Priory v Londonu, budističnega samostana ne oblegajo paparaci, čeprav se tja po pomoč zateče marsikatera slavna osebnost. Razlik med pacienti ni; prav vsi morajo skozi enak postopek odvajanja. Program traja deset dni, udeležijo pa se ga lahko samo tisti, ki so v samostan prišli prostovoljno in so ga pripravljeni izvajati v popolni preda-

nosti. Bodoči pacienti se morajo že ob prihodu zavedati, da bodo podvrženi grobim metodam odvajanja. Status pacientov je popolnoma nepomemben; revni in bogati ležijo na skupnih ležiščih, se zbujajo ob zori, nato pa ves dan uživajo zeliščne tablete in zvarke, ki jih pripravljajo menihi sami. Reakcija na zdravilo je takojšnja in povzroča silovito bruhanje in potenje, zato si pacienti še pred zaužitjem zdravila pripravijo vedra. Poleg črnih tabletk, ogabnih zvarkov in ogromno zeliščnega čaja morajo pacienti vsak dan obiskati zeliščno savno. Po desetih dneh je program zaključen, ozdravljeni odvisniki pa lahko v samosta-

Sem in tja Tudi s projektom blok 6 se gredo nekateri slepe miši.

Barvitejše Gorenje Gorenju se morda vendarle obetajo lepši, barvitejši časi. Za predsednika nadzornega sveta so izbrali Urša Slavinca, direktorja tovarne barv Helios.

Za koga vse Dobili bomo davek na nepremičnine. Bo veljal tudi za vse tiste politike in drugačne uradnike, ki se nikamor ne premaknejo?!

Podpora in previdnost Nekatere stranke jasno podpirajo izgradnjo bloka 6, druge so tiho. Ne vedo še, katera stran bo zmagala.

Še sreča Policisti nas opozarjajo, naj svoje hiše ali stanovanja ob odhodu na dopust dajejo videz, kot da smo doma. Vse več Slovencev je takih, ki jim ni treba delati takega videza. Saj so res morali ostati doma.

nu tudi ostanejo, kjer meditirajo ali opravljajo drobna gospodinjska dela. Pacienti, ki so uspešno končali očiščevalni program, se ob ponovni odvisnosti ne morejo več vrniti. Enako velja za tiste, ki sredi odvajanja obupajo; tudi tem vstop v samostan in nadaljevanje programa ni več dovoljeno.

Ko je bilo vroče, so odšli domov Vsi tisti, ki se v službi potite ob vročini, boste najbrž postali zeleni od zavisti, ko boste prebrali naslednjo vest: v Berlinu je načelnik oddelka za davčne zadeve 260 podrejenim poslal sporočilo, da lahko zaradi »kuhanja« na delovnem mestu pred čas no odi dejo domov. Poslal jim je elektronsko pošto, v kateri je zapisal: »Vsak naj se sam odloči, ali mu je pri teh temperaturah do dela, a to storite, preden od vročine omedlite. Predčasni odhod z delovnega mesta je zaradi različnih vzrokov danes pametna odločitev, ki jo bom stoodstotno podprl. S pozdravi, 'oblitimi' s potnimi sragami, Erik.« Seveda ni treba posebej poudarjati, da so se mize v hipu spraznile, 260 javnih uslužbencev pa je odhitelo domov.

Bo Paul multimilijonar? Gotovo ste že slišali za skrivnostnega prerokovalca z lovkami, hobotnico Paula, ki je pravilno napovedala prav vse izide letošnjega nogometnega prvenstva. Zdaj kaže, da bi Paul lahko postal prvi multimilijonarski mehkužec na svetu. Nje-

govi skrbniki v akvariju Sea Life v Oberhausnu na zahodu Nemčije so namreč dejali, da je njegove preroške kariere konec. Po vsaki izbiri, ko je segel v posodo s hrano, na kateri je bila zastava ene od reprezentanc, je namreč Paul dobival grožnje s smrtjo, po drugi strani pa so mu Španci oziroma kar njihov premier Jose Luis Zapatero ponudili zatočišče v Madridu. »Ne bo več dajal napovedi - ne v nogometu, ne v politiki, vsakdanjem življenju ali gospodarstvu,« so sporočili Nemci in dodali: »Ima devet možganov ene v svojem telesu ter po ene v vsaki izmed svojih lovk, tako da mu izzivov zagotovo ne bo zmanjkalo.« A do bridkega konca bi lahko iz svojega zvezdniškega statusa še ogromno iztržil. Nekateri mu predlagajo snemanje televizijskih reklam, drugi so že razvili posebno aplikacijo za Iphone, pri kateri se lahko zabavate pri izbiranju med dvema ponujenima možnostima. Uporabnik vpiše svojo dilemo in animirana hobot-

nica izbere eno od možnosti. Morda pa Paul, oziroma njegovi lastniki, tudi od tega kaj dobi.

Še ljubi svojo 70 let starejšo ženo 108-letna Malezijka je po letu dni ponovno skupaj s svojim 70 let mlajšim soprogom, ki se je te dni vrnil s prostovoljnega zdravljenja odvisnosti. Mek Wook Kundor je že leta 2006 ob poroki s Muhamadom Noor Che Muso, ki je zdaj star 38 let, poskrbela, da se je pojavila v vseh lokalnih časnikih. »Hvaležna sem, da se je soprog vrnil. Vesela sem, da sva spet skupaj, ker ga res-

nično ljubim. Vrnila se bova k običaj ne mu življe nju in dolž nos ti soproge bom izpolnjevala kot vsaka druga žena,« je za malezijski časnik dejala Wookova. Muhamad je povedal, da ga je njegova precej starejša soproga v centru za odvajanje od odvisnosti obiskala petkrat. »Vedno sem jo pogrešal. Vem, da sem naredil nekaj narobe, in to obžalujem,« je še povedal. Wook je sicer lani zatrjevala, da je pripravljena tudi na to, da se bo morala poročiti še triindvajsetič, saj se boji, da jo bo Muhamad, ko bo zaključil program odvajanja od odvisnosti, zapustil zaradi mlajše ženske. Očitno se to (še) ni zgodilo.

Šoštanj manj žlahten Občina Šoštanja se bo znižala in izgubila pomembnost. Prodaja Grajsko planino.

Alternative Vse več razmišljamo o novih pogonskih gorivih za avtomobile. Pri nas jih je še vedno preveč na alkoholni pogon.

Na drobno Ob sedanjih razpravah o križih in težavah slovenske energetike in gradnji novega bloka bi morda prišel prav tudi novi drobilnik, ki so ga zasnovali v Premogovniku Velenje. Morda bi velike težave lahko učinkovito zdrobil.

Moteči delovni čas Mnogi Šoštanjčani so se razjezili, ker naj bi bil novi delovni čas njihove lekarne med poletjem veliko krajši. Iz dveh razlogov. Eni zato, ker zaradi težav s Tešem potrebuje tablete proti glavobolu tudi po tej uri, drugi preprosto zato, ker morajo po tej uri po »zdravje« v Velenje.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 13

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

29. julija 2010

Ob solzah in žalosti tudi iskrice

V ospredju projekt vas Solčava

Predvsem sosedje in sokrajani v Rečici ob Paki pomagali trem ljubkim deklicam, ki so pred nedavnim ostale brez mamice – Šmarška Karitas pomaga pomoči potrebnim, ne glede na to, ali so verni ali ne

V Občini Solčava so k »solčavski zgodbi« dodali še nekaj kamenčkov – Turizem ni dejavnost, ki bi ji morali vse podrediti Tatjana Podgoršek

Tatjana Podgoršek

V današnji potrošniško naravnavi družbi ljudje vse manjkrat opazimo stiske, v katerih so se iz najrazličnejših razlogov znašli naši sosednje, prijatelji, znanci. Obstajajo svetle izjeme, med katerimi je zagotovo potrebno omeniti pomoč trem ljubkim deklicam, starim 4, 8 in 11 let, iz Rečice ob Paki, ki so pred nedavnim ostale brez mamice. Prostovoljke šmarške Karitas so namreč organizirale akcijo zbiranja denarja in v tednu dni zbrale blizu 300 evrov. »V tej akciji je šlo bolj za sosedsko pomoč, pomoč sokrajanov kot za akcijo šmarške Karitas. Je pa res, da je pobudo zanjo dala ena od prostovoljk omenjene dobrodelne organizacije in da smo prostovoljke dobre ljudi, ki imajo dlani odprte tudi za druge, iskale predvsem znotraj svojih vrst,« je dejala Romana Mandelc, prav tako ena od zavzetih prostovoljk šmarške Karitas, in nadaljevala: “Ob pogledu na tri mladoletne deklice, ki jim je umrla še ne 40 let stara mamica, človek ne more ostati ravnodušen. Sploh če veš, da sta celotno breme skrbi zanje prev ze la sta ra mama in mamičin očim, njune pokojnine pa so skromne. Ko smo jima po osminski maši za pokojno izročili denar, sta bila pomoči zelo vesela. Ob solzah in žalosti v njunih očeh ni bilo mogoče spregle da ti iskri ce upa nja. Vsa ka pomoč jima je v teh težkih trenutkih zelo dobrodošla.« Romana Mandelc je še povedala, da je informacija o zbiranju denarja resnično šla od ust do ust, sokrajani, predvsem sosedi, pa so ji prisluhnili in se odzvali. Na seznamu je zapisanih 16 darovalcev. »Naj izkoristim to priložnost in pozovem ostale sokrajane, občane, da tudi v prihodnje stojimo deklicam ob strani in jim s skupnimi močmi omo-

gočimo čim lepše življenje med nami.«

Karitas pomaga vernim in nevernim, pomoči potrebnim

vsem, kadar izgubijo delo, ter otrokom, ki jim starši težko kupijo šolske potrebščine. Pri tem jim zelo pomaga škofijska Karitas in učenci šmarške osnovne šole. Položnic ljudem v stiski ne plačujejo, ker za to nimajo denarja. Tistega, ki imajo na voljo, pridobijo z izdelova-

mu namenu. Osrednji projekt ‘Stara nova Rinka’ delamo v smeri, da se bo v vasi Solčava dalo ustaviti, usesti in kaj dobrega pojesti,« je bil zadovoljen ob pogledu na opravljeno delo od lanskega do letošnje-

Tajnica šmarške Karitas Martina Hrastnik je povedala, da organizacija uradno deluje pod okriljem Škofije Celje dve leti, začetki njenega delovanja pa segajo v leto 1994, ko so prostovoljke prvič organizirale miklavževanje za predšol-

Romana Mandelc: »Pozivam soobčane, da tudi v prihodnje stojijo ob strani deklicam in jim skupaj omogočimo čim lepše življenje med nami.«

Martina Hrastnik: “V župnijski Karitas poleg oznanjanja in bogoslužja udejanjamo tudi zapoved ljubezni do bližnjega.«

ske otroke in otroke do tretjega razreda osnovne šole. »To počnemo še danes. K tej aktivnosti smo kmalu doda le še obiske sta rej ših v domovih za varstvo odraslih v Velenju in na Polzeli ter obiske starejših oseb na njihovih domovih ob veliki noči, božiču in novem letu. Ob tej priložnosti jih tudi skromno obdarimo.« V zadnjem času pomagajo še drugim sokrajanom v stiski - kot poudarja Hrastnikova - ne glede na to, ali so verni ali ne. Pred-

njem vizitk, adventnih venčkov in cvetnih butar. Hrane ne zbirajo, ker za to nimajo primernih prostorov. Izjema je bilo lansko leto. Sicer pa pomagajo s prehrano, ki jo dobijo iz evropskih sredstev ali jo na stalnem prostoru, ki ga imajo v Mercatorjevi trgovini, za ta namen darujejo kupci. Lani so s hrano pomagali omiliti stisko 73 ljudem, 24 starejšim in osamljenih, trem občanom, ki so ostali brez sredstev, približno 20 učencem pa so pomagali s šolskimi potreb šči na mi. » Za zdaj še pokrivamo potrebe. To pa zato, ker ljudje ne povedo za stisko, so zadržani. Mislim pa tudi, da za nas vsi še ne vedo,« je še dejala Martina Hrastnik.

Jubilejnih 90 let Anice Vrtačnik Pravijo, da je srečen tisti, ki se zna veseliti malih stvari in poiskati zadovoljstvo v njih. Da je za srečo dovolj iskrena beseda, topel stik rok in nasmeh bližnjega. Zagotovo je bila sreča na obisku sobotnega dopoldneva, 24. julija 2010, pri gospe Anici Vrtačnik, krajanki Raven pri Šoštanju. Anica Vrtačnik, med prijatelji Ciglerjeva Anica, je v soboto praznovala svoj 90. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju so slavljenko obiskali številni sorodniki, prijatelji, znanci in ji zaželeli vse najlepše. Dopoldan so na vrata potrkali tudi župan Občine Šoštanj gospod Darko Menih s soprogo, predstavniki delegacij Krajevne skupnosti Ravne, Rdečega križa Ravne, Društva upokojencev Ravne, Društva invalidov Šoštanj, Zveze borcev Ravne in njeni prijatelji. Gospod Ivan Kumer je raztegnil meh svoje harmonike in popeljal zbrane obiskovalce do vhodnih vrat. Presenetili so Anico in ji popestrili sobotno dopoldne. Skupaj so zapeli in zaželeli slavljenki veliko zdravja, sreče in

S prireditvami, ki so se zvrstile minuli konec tedna, so v občini Solčava začeli praznovanje občinskega praznika. Na slavnostni seji

pri ho du v zgor nji del Zgor nje Savinjske doline življenje ustavilo ali upočasnilo, smo v zadnjih letih močno spremenili. To med drugim dokazuje lani pridobljen naziva evropska destinacija odličnos-

še mnogih let ter - kot je dejal župan: »Da bi se takole srečali tudi ob naslednjih okroglih jubilejih.« Vsak predstavnik delegacije je gospe Anici podaril tudi darilo.

Obiska prijateljev, lepih, iskrenih želja in toplih besed se je slavljenka zelo razveselila in obiskovalce povabila na prigrizke in kozarček. Nastja Stropnik Naveršnik

S sredstvi Leader so zgradili otroško igrišče, pri čemer so – tako kot pri še nekaterih pridobitvah - postavili v ospredje Solčavski gorski les. Okrog njega pletejo še druge »zgodbe«.

se bodo zbrali v nedeljo, 1. avgusta, ob 21. uri, na tamkajšnjem večnamenskem prireditvenem prostoru. Po besedah župana Alojza Lipnika ga praznujejo z zadovoljstvom. »Občutek nekaterih, da se je ob

ti. Življenje v lokalni skupnosti poživljamo, bogatimo, dodajamo kamenčke k naši »solčavski zgodbi«. Konkretno: prireditveni prostor, parkirišča pri cerkvi z dovozno cesto ter urejene poti okrog vasi Solčava. To smo že predali svoje-

ga občinskega praznika Lipnik. Kot je še dejal, usmerjajo vso energijo in denar v uresničitev projektov, ki se odvijajo v vasi Solčava. Kajti morajo jo pripraviti na ustavitev toka turistov, ki gredo proti Logarski dolini.

Solčavsko se predstavlja Začeli so se 18. Solčavski dnevi - Začrtani so trajnostno in predstavljajo tisto, kar na Solčavskem že obstaja, ter izzive za prihodnje nete na Solčavskem. Pripravili so še vodene sprehode in oglede različnih znamenitosti. Na Solčavskem, v evropski destiPo besedah direktorja zavoda naciji odličnosti, so minuli petek Marka Slapnika pridobitev naziva začeli 18. Solčavske dneve. Gre za evropska destinacija odličnosti ni splet etnografskih, kultur nih in samo potrditev dela v preteklih turistična prireditev, ki so uvod v letih, ampak tudi izziv za naprej. praznovanje občinskega praznika, Sprejeli so ga in v to smer začrtahkrati pa priložnost za prikaz stali razvoj Solčavskega. Zato so ti rih šeg in navad. Prireditev bodo dnevi naravnani trajnostno, sonaravno. So tisto, kar se že danes vidi tu. To pa ni le veselica v treh dejanjih, kot je bilo v pre te klih letih, ampak se stva ri dogajajo devet dni. Prav tako so se nekate re aktiv nos ti že zgodile, marsikatera, ki se bo zgodila na Solčavskih dnevih, pa se bo odrazila kasneje - v jeseni, pozimi ali prihodnje Del svojega dela so predstavili na razstavah, ki so odprte ves teden. leto. Zato za nas niso toliko pomembaktivno gledališko predstavo za ne razstave, bolj delo, ki so ga v sklenili v nedeljo, 1. avgusta. Organizator je letos ustanovlje- otroke Čirule čarule. To bodo zani- različne izdelke vložili tukajšnji ni Zavod za turizem in trajnostni mive delavnice, na katerih bodo ljudje. Ker ne želimo nekega lažrazvoj, pri izvedbi pa sodelujejo otroci iz Solčave risali na teme tam- nega blišča, delamo vse prireditvsa ostala aktivna društva v kraju. kajšnjih bajk risbice, računalniško ve, dogodke z domačimi ljudmi. V minulih dneh so se že zvrstili obdelali v risanke, te pa nato posta- Naš cilj je torej predstaviti obiskokoncert v cerkvi Marije Snežne, vili v razstaviščni prostor novega valcem Solčavsko takšno, kot je v glasbena monokomedija Od tišine objekta Rinka. Vse dni v tednu si res ni ci, v samem kra ju pa do glasbe v izvedbi Jureta Ivanu- lahko obiskovalci ogledajo še raz- pripravitit naloge in načrte na tem šiča, pa nedeljska prireditev Prija- stave filcanih izdelkov, ročnih del, področju za naprej,« je še dejal teljstvo ne pozna meja, na kateri fotografij alpskega cvetja, razsta- Marko Slapnik. so se predstavili Solčevani, okoliš- vo metuljev, vrteli bodo filme, posTatjana Podgoršek

ki kulturni ustvarjalci in prijatelji, ki prihajajo od drugod. Med drugim tudi iz Sežane. Ob tej priložnosti je zaživela vaška tržnica, nastopil je mojster zvoncev Marjan Novak, manjkalo ni animacij za otroke. V pestrem in raznolikem programu velja omeniti še jutrišnjo (v petek) igrano predstavo Solčavsko skozi čas in sobotno inter-

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 14

PROSTOVOLJSTVO, NASVET

Vse bolj Čisto moje Velenje Velenje, 26. julija – V ponedeljek je s štirinajstdnevnim počitniškim delom v mestni občini Velenje začela že tretja skupina dijakov in študentov. Tudi skupina 75 mladih bo v okviru projekta Čisto moje Velenje skrbela za lepše mesto, pomagala varovancem Doma za varstvo odraslih in sodelovala pri aktivnostih Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje na centralnem igrišču. Mladi so tudi tokrat pred začetkom dela opravili izobraževanje iz varstva pri delu, vodja Urada župana in splošnih zadev Mestne občine Velenje Alenka Rednjak pa jim je podrobneje predstavila letošnje novosti in cilje projekta. V njem bo letos do konca septembra sodelovalo kar 550 mladih iz Velenja. Od sredine julija deset dijakov in študentov posamezne skupine projekta Čisto moje Velenje pomaga urejevati in čistiti tudi ekološke otoke. Teh je na območju mestne občine Velenje kar 210. Sistematično čiščenje zbiralnic po krajevnih skupnostih so že po nekaj dneh izvajanja pozdravili občani. Mladi pa ob čiščenju tudi pomagajo občanom pri pravilnem razvrščanju odpadkov. bš

Za Športni park Velenje prejeli 17 predlogov Velenje – Mestna občina Velenje je skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije v mesecu aprila objavila natečaj za arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje. Gre za celovito ureditev območja ob mestnem stadionu, kjer naj bi v bodoče stali nogometni stadion, dvorana in atletska dvorana. Do zaključka razpisa je prispelo 17 elaboratov. Vsi so bili oddani po pravilih. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Mestne občine Velenje in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, bo do začetka septembra izbrala najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje. bš

29. julija 2010

Mnenja in odmevi Svoje fekalije iz greznic polivajo kar po gozdu Z radostjo sem doživela spomladansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bilo je veliko dinamike, složnosti, ljudje so podprli eden drugega, imela sem občutek, da je bila cela Slovenija ena sama velika družina. Toda žal obstaja v Sloveniji na področju okolja še en velik problem, o katerem nihče ne govori, tudi v medijih še nisem o tem nič zasledila. Gre za mnoge podeželske hiše, ki nimajo po predpisih zgrajene greznice, zato fekalije in gospodinjske odplake spuščajo kar v gozd ali pa po najbližjem bregu. To potem v naravi neznosno smrdi, predvsem ko je nizek zračni pritisk. Najbolj zaskrbljujoče pri teh odplakah, ki vsebuje tudi veliko kemičnih snovi, je to, da onesnažujejo podtalnico ter uničujejo rastlinske in živalske vrste. Ljudje se ne zavedajo, da je čista voda vir življenja in zdravja. Podoben problem je pri gnojnici, kot piše v reviji Osvoboditev živali, marec 2008, v članku Smrtonosni gnoj povzroča izumiranje vrst: »Zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reichholf je dokazal, r nihče ni imel za možno: ne industrija, ne

avtomobilski izpuhi, ne močna pozidava niso krivi za izumiranje vrst, temveč poljedelstvo s svojo gnojnico. V Nemčiji pod neusmiljenimi pogoji letno vzredijo 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj. Kaj naredi človek z gnojnico, ki jo proizvede teh 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj? Polije jo po polju. In to ne ostane brez posledic. Dušik, ki ga vsebuje gnojnica, zaduši rastlinske in živalske vrste. Rezultat: zoolog je našel v majhnem parku sredi Münchna 350 različnih vrst ptičev, nasprotno pa so na deželi že vrabčki postali redkost ... Glavni razlogi za izginjanje vrst v srednji Evropi: kmetijstvo z gnojem in gnojnico:78 %.« Toda tudi tisti, ki imajo greznico zgrajeno po predpisih, jo včasih spraznijo kar v gozdu, ker je čiščenje grez nic seve da pove za no s stroški. Toda še večji strošek bodo imeli naši otroci oz. naslednje generacije, ki morda sploh ne bodo imeli več kje dobiti pitno vodo. Ali naša država in občine razmišljajo o teh grozljivih posledicah? Po predpisih je praznjenje greznice v gozdu prepovedano. V Uradnem listu Republike Slovenije piše, da praznjenje greznic izvaja upravljalec javne kanalizacije ali drugi izvajalec po programu o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljal-

ca javne kanalizacije. In nadalje: »Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je za zbiranje odpadnih voda obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak – greznice, čistilne naprave – v skladu z veljav ni mi pred pi si. Grez ni ce morajo biti grajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije. Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Greznice morajo biti praznjenje po programu, ki ga izdela izvajalec. Izvajalec mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno lastništvo, lokacija, velikost, vodotesnost in datum praznjenja greznice. Odpadne vode in goš če iz grez nic se morajo prečistiti na čistilni napravi.« Toda kaj pomagajo predpisi, če jih praktično nihče ne kontrolira v praksi. Del svojega življenja sem preživela v Švici, kjer je država zelo stroga do lastnikov hiš, ki se ne držijo predpisov glede greznic. Kazni so visoke. Zato pozivam odgovorne v državi in občinah, da prevzamejo večjo kontrolo na tem področju. Za dobro ljudi, narave in živali. Berta Schmid, Ostrožno pri Ponikvi

Val avanture v modi poletja 2010 Vojaški oklep Trend vojaškega oklepa črpa ideje iz vojaških kampov ... jemlje vojaške kose oblačil ... jih pomeša z urba nim slo gom. Pulover ji s kapucami, legice, čevlji z zaponkami in jakne z značkami ... 'odštekani printi, podložena ramena,

čečega ali vpadljivega vzorca ...

to nature'-stil.

Latina

Futuristična popotnica

Latino trend predstavlja drzno, nagajivo, a še vedno običajno dekle ... Nosi oblačila neposredno iz latinske četrti New Yorka ... oblačila imajo pridih 80. in 90. let, r'n´b-jevsko dušo, z živahnimi bar-

Digitalna doba vpliva tudi na letošnje trende. Futuristični kroji, nekoliko drugačni živalski vzorci in 'tribal’-potiski ... jeans pa je pobeljen, raztrgan, jakne zakrpane, majice razvlečene in luknjaste, prosojne. Nujen modni dodatek je nakit, podoben verigi ... uporniški 'look' je IN ... za tiste, ki si upate.

Vsak pomladno-poletni dan romantična ... v poletnem bikiniju ...

Naredile boste vtis, če ...

naramnice so modni must-be letošnjega vojaškega stila.

Cvetlični vzorci Brez cvetličnih vzorcev v toplih dneh ne gre ... Različno velike, prave ali abstraktne cvetlice najdemo na oblekah, krilih, bluzicah in šalih ... Modni oblikovalci so se lotili kombiniranja cvetličnih vzorcev, pri čemer niso pazili na to, da bi imela oba vzorca med seboj skupno rdečo nit. Če ste mlade in drzne, se le preizskusite v kombiniranju vzorcev ... pazite le, da na del telesa, ki vas najbolj moti, ne boste oblekle največjega, najbolj kri-

vami tropskega sadja in havajskimi printi. Latina je drzna in strastna

Naravno zapeljujoče romantična Tretji trend nas popelje na angleško podeželje – lahkotna oblačila, dihajoča, naravna, zaznamujejo ga 'maxi' obleke z rožami, metuljčki, pikapolonicami, vintage suknjiči in tunike. Ženstven, a zelo 'back

Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com Spoštovani, Malo mi je nerodno razložiti, kaj me muči, ker se mi zdi, da bi moral ta problem že zdavnaj rešiti in se ne obremenjevati z njim. S sestro se od otroških let ne razumeva najbolje. Sedaj sva oba odrasla, jaz 32 in ona 38. Imava stik, vendar ne ravno toplih odnosov. Tega ne pogrešam, zajeda pa me dejstvo, da je ona v življenju bolj uspešna kot jaz in se s tem postavlja. Nedirektno mi kaže, da ji ne sežem do kolen. Res je, da je diplomirala, jaz pa sem študij opustil. Vseeno pa mislim, da nima te pravice in naj me pusti pri miru. Dodatna težava je v tem, da starši velikokrat stopijo na njeno stran in mi občasno dajejo vedeti, da bi lahko več naredil iz sebe. Mislim, da sem zadovoljen s tem, kar imam, in s svojim življenjem. Imam čudovito družino, z ženo sva si blizu, otroka pa me obožujeta. Paradoksno se mi zdi, da sem kljub temu potrt, ko se srečam s sestro ali starši. Morda pa le ni vse tako enostavno, kot se zdi, kaj menite? Hvala za vaše mnenje.

Primarna družina me ne spoštuje

pravijo na kopico vznemirljivih trendov, ki že trkajo na vrata. Izbira bo velika. Eno najbolj simpatičnih, ne pa nujno za vroče dni najbolj uporabnih novosti predstavljajo moški poletni plašči, ki jih preprosto ogrnemo preko majice s kratkimi rokavi. Najbolj trendovske barve se letos gibljejo oko-

... boste zapeljevale v jeansu, barvnih čeveljcih – natanko takšnih, kot bi jih ravnokar potopili v različne vrste barvnih odtenkov, ali čeveljcih, obdanih z neštetimi lahko tudi barvnimi pasovi. V letošn-

Psiholog odgovarja (15)

je poletje vas lahko zanese v prepričljiv korak čevelj popolnoma brez kopita ali pa z visokim kopitom ... odvisno od stylinga, ki si ga boste nadele ... Začutite svežino poletne vročine in se hladite v prosojnih božajočih se materialih. Žival ske vzor ce so zamenjali pobarvani čevlji, ki so videti, kot bi jih namočili v akvarelne barve.

Moški poletja 2010 Poletje je pred vrati. Skrajni čas, da se tudi moški ljubitelji mode pri-

li barve jajčne lupine, smetanaste, pa tudi rjave. Na srajcah in majicah se razigrano nasmihajo pikice, črte, celo rožice. Med materiali čevljev se pogosto pojavlja velur, pa tudi gladko usnje. Mor narski trend lanskega leta lahko mirne duše nadaljujete tudi letos. Ker je modra tako ali tako kaljica sezone, lahko eksperimentirate z različnimi odtenki, kot sta npr. mor narsko modra, morsko modra in sinja. Okvirji sončnih očal so letos presenetljivo barvni, naj po gum nej ši lah ko izbe rejo rumene. Zadetek v polno bo tudi robat usnjen pas z veliko zaponko. Primite se za poletna jadra in zajadrajte na prostran ocean ... Karolina Destovnik

Dragi bralec, Hvala za predstavitev dinamike v vaši družini. Mislim, da je za vas ta težava pomembna, saj vas očitno obremenjuje. Niste edini, vsi nosimo težave iz primarne družine s seboj, dokler jih ne osvetlimo in se aktivno lotimo njihovega reševanja. Pri vas gre za dva vidika. Prvi je, da vam sestra in starši ne izkazujejo pri zna nja in spo štova nja. Dajejo vas v nič in od vas pričakujejo več. Žal mi je, da od primarne družine niste dobili potrditve in občutka vrednosti. To je osnovna naloga staršev in žal ti prenašajo svoja pričakovanja na otroka, namesto da bi ga sprejeli in vzpodbujali, da prepozna in realizira svoj potencial. Drugi vidik je, da ima njihovo mnenje na vas vpliv v sedanjosti in mislim, da globoko v sebi niste prepričani vase. Verjetno ste visoke kriterije staršev in ses tre ponotra nji li. Zato, boste morali vprašati sebe, kaj je tisto, kar res priča kujete od sebe, in si prizadevati za sprejemanje sebe. Ni važno, kaj dosežete ali počnete, pomembno je, da vas to osrečuje in izpolnjuje. S tem boste realizirali svoj potencial, mnenje družine pa vas bo manj potrlo.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

29. julija 2010

Sama po Aljaski (nadaljevanje in konec)

SEVERNA OBZORJA Severna obzorja, kakor so poimenovali priljubljeno nadaljevanko, ki je bila posneta v zaradi tega sedaj znanem mestecu Talkeetna, je le približek resnice, ki se imenuje Aljaska. Ob vožnji proti znanemu mestecu sem nekaj kilometrov prej zagledala nekaj povsem posebnega. Jezer-

ce ob cesti, na katerem so bili parkirani hidroplani, dve leseni hišici, katerima je na strehi rastla trava in na eni celo manjša breza, in takoj sem vedela, da si želim lepote Aljaske videti še iz zraka. Kljub temu da sem za to odštela 175 evrov za eno uro, sem še z nekaj Japončki ter pilotom vzletela na jezercu ter se podala odkrivati lepote iz zraka. Upravičeno rečejo Aljaski »The Last Frontier« - zadnja meja, zares redek del sveta, kjer je še moč videti pokrajino, kakršna je v prvotni obliki. Iz zraka sem videla, koliko je dejansko jezer, poleteli smo preko ledenika ter se približali tudi prej omenjeni veličastni gori McKinley, ki se je

ponovno delno zakrivala z oblaki. Reke so se neskončno daleč vile po pokrajini, kjer se nato lahko razume, da nekateri veslajo mesece in mesece, da pridejo do želenega cilja, ogromne ravnine z revnim gozdom, dolgi gorski grebeni, ki se tudi v poletnih mesecih hvalijo s snežno površino. Ena od Japonk je celo začela jokati, ko je opazovala vse te lepote. Marsikdo si pod imenom Aljas-

ka predstavlja večni sneg, led, mraz ter pozimi večno temo. To je dežela, ki jo odlično zaznamujeta polarni dan in polarna noč. Ob vožnji po najbolj severnem delu, kamor sem pripotovala, mestu Faihrsbank, sem doživela, da je sonce sijalo ves dan. Niti za trenutek ni izginilo za gorami. Malce čuden je občutek za spanje, vendar se ob utrujenosti da tudi to. Ker sem ravno omenila mesto Faihrsbank, ki je drugo največje mesto na Aljaski, ob enem pa sta to edini dvea veliki mesti, sem v njih opazila velik vpliv Amerike, življenje teče podobno, kakor bi v tem svetu bili dve vrsti življenja, eno na podeželju, drugo v mestih. Povsem

Iskanje sonca na Pokljuki V teh dneh, ko nam vročina skoraj ne da dihati in ponoči ne spati, se zdi kaj nenavadno, da pride dan, ko iščeš sonce … In to ravno na dan tradicionalne akcije Šaleških vodnikov PZS, ki vsako leto v juliju organiziramo skupen izlet pod naslovom Varno v gore. Pri odločanju za izlet je najtežja igra z vre me nom, ki nam v polet nih mesecih poleg dežja grozi z nevihtami, ki nikakor niso dobrodošle! Predsedniki Planinskih društev Šoštanj, Velenje in Vinska Gora, ki je letos bila na vrsti kot glavni organizator pohoda, so imeli težko nalogo, saj so kolebali med odločitvijo da ali ne. Nazadnje je padla odločitev »za« in dva avtobusa hoje in lepih doživetij željnih planincev je usmerila tja proti Gorenjski na območje Krme, kjer je imela izhodišče prva skupina z zelo zahtevno potjo, saj je bila njen cilj Debela peč. Večji avtobus pa se je mimo Bleda usme-

ril na Pokljuko, kjer sta imeli izhodišče drugi dve skupini – lahka za Višev nik in zah tev na za Veli ki Draški vrh. Vso pot smo zvedavo pogledovali v nebo, ki so ga ponoči ohladile krajevne nevihte in je sedaj z odstirajočo se jasnino tu in tam kazalo kar dobro. A glej ga zlomka! Na enem zadnjih ovinkov - že na področju Rudnega polja - se je tri kot nik neba med smre ka mi pokazal prav z zastrašujočo modrino. Ves optimizem je v trenutku splahnel, ko smo parkirali v neposredni bližini tabornikov in izstopili iz avtobusa le toliko, da smo se »pretegnili«, se sicer pripravili na pot in – spet vstopili, saj so nas vanj pregnale dežne kaplje. Treba se je bilo odločiti, saj ni kazalo na bolje, in - odpeljali smo se na Bled, na »kremšnite«! Tu se je bilo treba ponovno odločiti – kam?! Tako se je prva skupina odločila za Dobrčo, ostali dve pa

drugače. Človek se je želel nekako udomačiti in s tem je odvzel velik del lepote, mistike in čara severa ter zgradil dve večji mesti. Temu pa so se uprli losi, ki sedaj žvijo nekako v sožitju s prebivalci mest.

BOGASTVO ALJASKE Ni vse bogastvo Aljaske samo neokrnjena narava, česar tudi ne spoštujejo vsi, temveč so tukaj tudi znani zlatokopi ter najdbišča nafte. Preden so Rusi prodali to ozemlje ZDA, se niso zavedali, kaj izgubljajo. Sedaj pa se Aljaščani veselo ponorčujejo iz njih ter tiskajo na majice napise, da se iz Aljaske da videti Rusija. Novi gospodarji so odkrili neslutene količine zlate rude,

kar je pritegnilo v to za takrat neusmiljeno in kruto deželomnogo ljudi. Le redki so od tega zares obogateli, mnogi so podlegli mrazu ali pa so bili žrtve divjih živali. V prvi polovici minulega stoletja so odkrili še drugo veliko bogastvo te pokrajine, to so veliki zakladi nafte. Čez celotno ozemlje - od severa do juga - poteka cev, v kateri se pretaka nafta. To je nepogrešljivo doživetje za vsakega obiskovalca, da si ogleda znano ter neverjetno dolgo cev. Bogastvo Aljaske pa so tudi njieni

za Čemšeniško planino. Mislim, da je bila dobra odločitev, da ni bil dan »izgubljen«, saj smo ga preživeli lepo kljub občasnim dežnim kapljam, ki so hipoma ponehale. Dom na Čemšeniški planini s krasnim razgledom na Zasavje je bil kot nalašč za počitek, pri Zajčevi koči pa je nedeljska moška druščina ravno toliko raztegovala harmoniko in pela, da nam je ustvarila prijetno vzdušje. V stilu letošnje teme »Odprte planinske šole« smo jo zapustili po nemarkirani stezi in doživeli divjino hudourniškega potoka in prišli v Loke v neposredni bližini Tabora, kjer nas je dobro razpoložene čakal avtobus. S prvo skupino, ki se je nahajala še v Tržiču, smo se pozdravili po mobiju in si zaželeli nasvidenje čez leto dni. Hvala vsem, ki so se trudili, da je izlet kljub nagajivosti vremena uspel.

domačini, ki sedaj sicer že živijo sodobno, vendar še vedno veselo prikazujejo star indijanski način življenja. Med potjo sem nekje ob eni od mnogih rek ob počitku spoznala dva domačina, ki sta nad menoj bila celo bolj presenečena, kakor jaz nad njima. Mnogim ni povsem jasno, da eno samo dekle prepotuje to divjo deželo. Z veseljem sta iz avtomobila vzela njihov znani instrument, country kitaro, ter mi zai gra la eno od zna nih aljaških pesmi. Zveni povsem drugače, vendar se zliva v to pokrajino

tudi glasba, ki se je razvila na tem področju. Prijaznost domačinov na Aljaski bi ocenila kot najbolj prijazen del sveta, če ga primerjam z mojimi že mnogimi potovanji. Dali so mi občutek, da so veseli vsakogar, vendar za to ne zahtevajo plačila na vsakem koraku. Drznih voznikov, nervoznih, zmedenih ali zaskrbljenih ljudi ni mogoče srečati nikjer. Zato Aljaska kot ena zadnjih prostranstev neokr njene divjine predstavlja željo vsakomur, ki v življenju sanja še o čem drugem kot o standardnem življenju. Tako so mi domačini predstavili tudi svoje vlečne pse, s katerimi sem se tudi imela možnost popeljati z letnimi sanmi. Težko je opistai, kako velika je želja teh psov, da imajo čast vleči sani. Ob vseh teh čarih Aljaske - je še kaj lepšega, kakor pa se pogostiti s sveže pripravljenim lososom? Sama sem s na potovanju po severu odlično znašla, čeprav je ob začet-

15 Po velikosti je za 74 Slovenij, kjer pa živi četrtina toliko prebivalcev kot pri nas. Pozimi je tam tudi -75 stopinj, do 3 metre snega. Več kot polovica svetovnih ledenikov. 14 vrhov višjih od 4200 m. Turistična sezona od junija do avgusta. Leta 1867 je Rusija prodala ozemlje Aljaske ZDA za 7,2 milijona dolarjev. Cene – povprečno podobne našim. Cena letalske vozovnice 1200 evrov. Najem avtomobila preko www.alamo.com, cena 375 evrov za dva tedna. Ceste: mnoge zaprte čez zimo. Previdnost ni odveč, saj so na mnogim mestih zaradi hudih zim poškodovane. Razdalje: na Aljaski imajo milje. Običajno so razdalje med enim in drugim krajem tudi po 100 ali več milj, vmes morda samo kakšna črpalka ali pa še to ne. Neprijetnosti, ki sem jih doživela: ogromni požari, ki jih zanetijo strele in jih je težko pogasiti. Narava nato potrebuje zaradi kratke sezone za rast več let, da si opomore. Prenočevanje: spanje v avtu, kar je navada mnogih popotnikov na Aljaski. Nekateri se zapljejo v kamp ter spijo v avtu, drugi pa parkirajo kar kjerkoli. ku bila misel na to »sama po Aljaski« kar malce nenavadna. Na koncu pa sem ugotovila, da je bila nekaj posebnega, nekaj drugačnega, saj si povsem odvisen sam od sebe: delaš, kar želiš, greš, kamor hočeš … spoznaš precej več ljudi kakor jih, če si v dvoje, imaš pa tudi razne privilegije. Potovanje po deželi polnočnega sonca s prostrano in neverjetno lepo naravo je bilo drugačno. Vsega se ne da opisati z besedami … Mateja Mazgan

V Paki kmalu otvoritev družinskega igrišča Mladi iz Pake med počitniškim delom urejajo zadnja dela na igrišču nasproti novega doma krajanov – Do jeseni še skoraj 7 kilometrov obnovljenih cest Velenje, 21. julij – Predsednik KS Paka Srečko Avberšek pravi, da bo letos dobro leto za njihovo krajevno skupnost. Po tem, ko so prejšnji teden predali namenu povsem obnovljeno cesto v Loke, bodo še

bolj obsežnih obnov pa poteka prav v KS Paka. Prejšnjo sredo so namreč začeli asfaltirati in obnavljati lokalno cesto Paka–Lopatnik–Lipje, ki poteka med KS Paka in KS Vinska

v tem poletju dobili skoraj 7 kilometrov dolg odsek posodobljene ceste med Trebeliškim in Tuševim v Vinski Gori. Cesto obnavlja in ureja podjetje PUP, koncesionar za redno vzdrževanje in obnavljanje občinskih javnih cest v MO Velenje. V teh poletnih dneh sicer nadaljujejo tudi redna vzdrževalna dela na številnih cestah v Velenju. V samem mestnem jedru obnavljajo tudi ceste oznake. Ena

Gora. Če povemo enostavneje, obnavljajo cesto od Trebeliškega do Tuševega. Najprej bodo uredili in asfaltirali približno 3.300-metrski makadamski del od Trebeliškega proti Vinski Gori, sledila bo obnova preostalega približno 3.500 metrov dolgega asfaltnega dela ceste od Pake do Trebeliškega. »Z odprtjem igrišča res malo zamujamo, vzrok pa je tudi v tem, da smo se z MO Velenje dogovori-

Marija Lesjak

li, da bodo mladi iz naše krajevne skupnosti počitniško delo opravljali doma, v Paki. Zato sedaj 22 mladih bar va ograjo okoli igrišča, ki smo ga uredili tako, da bo na njem lahko uživala vsa družina, od najmlajših do najstarejših. Zelo so pridni, vodi jih podpredsednik KS Alojz Harnik. Kljub vročini vsak dan zelo veliko postorijo, zato bo naše igrišče kmalu nared za odprtje,« je dodal Srečko Avberšek. Na igrišču imajo igrala za najmlajše, rusko kegljišče, igrišče za mali nogomet in odbojko. Krajani se odprtja že veselijo, sploh ker sedaj, odkar imajo nov dom krajanov, društva in krajani še bolj aktivno delajo. In ko bodo imeli še igrišče, obljubljajo, da bodo nanj povabili tudi sosede. bš

Med obnavljanjem ceste od Trebeliškega do Tuševega bo občasno prihajalo do občasnih delnih in popolnih zapor cest

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

29. julija 2010

Gostujoča taktika uspela Na osrednji tekmi 2. kroga sta se Rudar in Maribor razšla z najmanj želenim izidom za gledalce - Tudi s takim razpletom sta bila trenerja bolj ali manj zadovoljna – V soboto lokalni derbi

Lestvica: PRVA LIGA 2010 2011 1. Domžale 2 2 2. Maribor 2 1 3. Rudar Velenje 2 4. HIT Gorica 2 5. Luka Koper 2 6. Nafta Lendava 2 7. CM Celje 2 8. Olimpija Ljubljana 2 9. Triglav Gorenjska 2 10. Primorje Ajdovščina 2 Rezultati 2. kroga Nafta Lendava Triglav Gorenjska Domžale Rudar Velenje HIT Gorica

: : : :

0 1 1 1 1 1 0 0 0 0

0 0 1 1 0 0 1 1 1 0

Primorje Ajdovščina CM Celje Luka Koper Maribor Olimpija Ljubljana

0 0 0 0 1 1 1 1 1 2

3:0 5:0 3:1 3:2 4:3 2:2 1:2 3:5 1:6 2:6

2:1 1:1 2:0 0:0 2:2

6 4 4 4 3 3 1 1 1 0

(0:0) (1:1) (1:0) (0:0) (1:1)

Prva liga - 3. krog Sobota, 31. 7.

18.00

Primorje : Domžale

20.00

CM Celje : Rudar

20.00

FC Luka Koper : Triglav Gorenjska

Nedelja, 1. 8.

18.00

Maribor : Hit Gorica

Ponedeljek, 2. 8.

18.00

Olimpija : Nafta Lendava

Mednarodni turnir v odbojki Med 12. in 15. avgustom se bo v Mozirju na prenovljenem igrišču Bredent arene pred vstopom v Mozirski gaj odvijal Mednarodni odbojkarski turnir na mivki Oaza Mozirje open 2010. Letos bo že jubilejni deseti tovrstni dogodek, ki ga spremlja veliko zanimivih ter privlačnih popestritev za vse udeležen ce. Med navija če se namreč vsako leto podeli precejšnje število praktičnih nagrad. Na letošnjem turnirju v odboj ki na mivki bodo sode lo va le številne odbojkarske ekipe iz drugih, bližnjih ter bolj oddaljenih držav. Udeležba tujih ekip je vsako leto močnejša. Omenimo naj nekatere, ki se bodo pomerile na letošnjem turnirju Oaza Mozirje open: Španija, Brazilija, sosednja

Hrvaška in mnogo ekip tudi iz Slovenije. Med zmagovalne ekipe dvojic se bodo podelile praktične in bogate denarne nagrade v vrednosti 1.500 evrov za posamezno ekipo. Skupni denarni nagradni sklad je težak 5.800 evrov. Za vse, ki boste prišli spodbujati tekmovalce na mivki, bo poskrbljeno na vseh p o d ro č j i h . Manjkalo ne bo hra ne, pijače, drobnih presenečenj in zabave z glasbenimi gosti. V petek, 13. avgusta vas bo zabavala pevka ALYA in Hap py Band. Več o samem dogodku si lahko preberete na spletni strani www.mozirjeodbojka.org. Vabljeni vsi na nepo-

Po drugem krogu novega nogometnega prvenstva v prvi lig so na vrhu lestvice brez poraza in z vsemi možnimi točkami le še nogometaši Domžal, ki so bili v prejšnji tekmovalni sezoni celo nekaj časa v skrbeh za obstanek, na koncu pa so osvojili osmo mesto. Kot pa pravijo trenerji, je vsako prvenstvo zgodba zase, in očitno so letos močnejši. Na startu v novo tekmovalno sezono so v gosteh premagali Celjane, v drugem pa na svojem igrišču aktualne prvake, moštvo Kopra.

Na naslednjih treh mestih so Maribor, Rudar in HiT Gorica s po enim neodločenim izidom. Prav Rudar in Maribor sta se udarila v osrednji tekmi tega kroga, Novogoričani pa so Gostili Olimpijo. V Velenju gledalci v 94 minutah, toliko je sodnik skupaj podaljšal tekmo, niso videli nobenega zadetka. Brez zmagovalca se je končala tudi tekma v Novi Gorici, kjer je gostovala Olimpija, vendar so tamkajšnji ljubitelji nogometa vendarle videli kar štiri gole, po dva v vsaki mreži. Ti tekmi sta bili nočni in šele v nedeljo zvečer. Štajerski derbi v Velenju med Rudarjem in Mariborom je privabil daleč največ gledalcev v drugem krogu, približno 2500. Oboji so imenitno začeli novo tekmovalno sezono. Gostje z najvišjo zmago proti novincu iz Kranja, ki so ga premagali kar s 5 : 0, rudarji pa so gladko, s 3 : 1, slavili v Ljubljani proti Olimpiji. Strelsko pa sta v prvem krogu blestela Vito Plut s tremi goli in še mladinec Elvis Bratanović, ki je za rudarje zabil dva od treh zadetkov. Gotovo je bil tudi to eden ali kar glavni razlog, da se je na igrišču ob jezeru zbralo toliko ljubiteljev nogometa. Ob upoštevanju, da se tudi nogomet igra za gole, pa so bili navijači prikrajšani za to značilnost. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 0 : 0. Očitno trenerja nista želela preveč tvegati in sta igrala po načelu, bolje vranec v roki kot golob na strehi. Gostujoči trener Darko Milanič je presenetil z začetno enajsterico, ki je bila zelo spremenjena v primerjavi s tisto, ki se je med tednom z zmago nad madžarskim Videotonom uvrstila v tretji krog kvalifikacij lige Evropa. Med drugim sta v prvem polčasu tekmo s klopi spremljala izkušeni Marcos Tavares in dvakratni strelec Dalibor Volaš. Najbrž pa je tudi upal, da se bodo domači nogometaši v prvem delu utrudili, nato pa bo s

Bojan Prašnikar: »Glede na to, v kakšnem naletu in formi je Maribor, je za nas ta točko veliko vredna. Gostujočemu trenerju se taktiziranje ni posrečilo. V drugem polčasu je nadaljeval z najboljšimi napadalci, najbrž misleč, da so moji igralci že utrujeni. Toda uspešno smo jim kljubovali. Mi smo še vedno v ustvarjanju ekipe, ki je v prejšnjem krogu dosegla lep uspeh z dobro igro proti Olimpiji v gosteh. Vsekakor pa je težko vsakokrat ponoviti takšno igro. Maribor je ekipa, ki nasprotniku ne dovoli, da bi se razigral. Z igro mojih fantom v prvem polčasu sem zadovoljen, saj so igrali dokaj dobro. Lahko bi bili iztržili kaj več. V drugem so bili preveč spoštljivi do nasprotnika, čeprav ni bil naš cilj,

počitima igralcema oziroma vsemi tremi prišel do želene zmage. Toda 'rudarji' so tudi tej zasedbi dobro kljubovali. Večji del prvega polčasa so bili celo boljši, saj prve pol ure gostje niso poslali niti ene žoge proti okviru vrat. So pa bili morda bliže zadetku, in to v 34. minuti, ko je Vito Plut z močnim udarcem zadel desno vratnico, Rudarjeve žoge pa so letele mimo vrat ali pa jih je brez težav pob(i)ral vratar. Dobrih deset minut pred tem pa je imel Rok Kronaveter veliko priložnost, da povede Rudarje v vodstvo. Gostujoči branilec Siniša Andjelković je v dvoboju s Kronavetrom neprevidno izgubil žogo; Kronaveter je krenil proti vratarju, Andjelković se je hitro pobral in mu od zadaj izbil žogo. Gledalci so pomislili na enajstmetrovko, toda sodnik je ocenil, da je bil start gostujočega igralca pravilen. Takoj za tem je v gostujočem kazenskem prostoru padel Fabjan Cipot, gledalci so

da bi jih zapirali tako globoko na naši polovici, kot smo jih. Želeli smo jih zaustavljati že na njihovi polovici, vendar nam to ni uspelo. Kljub vsemu smo obdržali svojo mrežo nedotaknjeno. Tudi na tej tekmi je bilo opazno, da imamo v napadu sorazmerno mlade igralce in bo potreben čas, da bodo znali izkoristiti prostor, ki nastaja po nasprotnih napadih.« Darko Milanič: »Mislim, da smo imeli nekoliko več od igre kot nasprotnik. Priigrali smo si tudi več priložnosti, kljub temu da je bilo to danes izredno težko, kajti nasprotnik je igral taktično v fazi branjenja izredno dobro. Po izgubljeni žogi so se skozi vso tekmo zelo hitro vračali na svojo polovico. S tem je bilo tudi za nas manj prostora za uspešno izveden napad.

znova pričakovali poceni zadetek s pomočjo enajstmetrovke, sodnik pa spet ni bil enakega mnenja. V nadaljevanju sta trenerja poizkušali z menjavami. Milanič je posla v igro Volaša, Iličića in Tavaresa, vendar mu tudi rezervisti niso prinesli želenega zadetka. Tudi Prašnikar je v prvem krogu zamenjal svojega najboljšega strelca mladinca Bratanovića, namesto njega pa je v igro prišel izkušenejši Mirza Mešić, lani do poškodbe Rudarjev najboljši strelec. Prvič je priložnost za igro v tem prvenstvu dobil Damjan Trifkovič, v igro pa je vstopil še Nikola Tolimir. Toda tudi 'rezervisti' niso ustvarili kakšne prave akcije za zadetek in tekma se je končala, kot se je začela. Trenerja sta morala biti zadovoljna vsak s točko, manj pa gledalci, ki so upali, da bodo vendarle na uvodu videli kakšen zadetek. vos

Sedaj lokalni derbi »To je pač naša nova destinacija, kjer se bo treba spet krvavo boriti za točko. Ta tekma za nas prihaja v nepravem času, kajti po slabšem startu bodo Celjani želeli doma priti do prvih treh točk in bodo storili, vse , da se to tudi zgodi. A tudi mi imamo svoje cilje,« pravi Rudarjev trener pred gostovanjem v Areni Petrol.

KAJ: mednarodni odbojkarski turnir v odbojki na mivki »Oaza Mozirje open«

KDAJ: med 12. in 15. avgustom 2010

KJE: prenovljeno igrišče Bredent arene pred vstopom v Mozirski gaj v Mozirju Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo ter dobro vzdušje. V petek, 13. 8. vas bo zabavala pevka ALYA in Happy Band. Vljudno vabljeni!

zaben Mednarodni odbojkarski turnir v Mozirje, ki ga vsako leto obišče preko 5000 navijačev in športnih navdušencev. Irena Budna

19 medalj in dva državna rekorda Državno prvenstvo na Ravnah uspešno za velenjske plavalce - Nastja dvakrat izboljšala rekord Pretekli četrtek, petek, soboto in nedeljo je bilo na Ravnah odprto absolutno, mladinsko in kadetsko prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 410 plavalcev iz devetih držav. To je bilo eno najmočnejših plavalnih tekmovanj v Sloveniji vseh časov. Izredno močne so bile reprezentance Danske in Poljske. Tekmovali so tako svetovni rekorderji kot nosilci medalj z vseh največjih tekmovanj. Med njimi je nastopilo tudi 22 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so v vseh treh kategorijah osvojili 19 kolajn, in sicer 7 zlatih 7 srebrnih in 5 bronastih. V absolutni kategoriji sta Tina Meža (50 m prsno) in Nina Drolc (50 m prosto) osvojili bronasti kolajni, v absolutni finale pa so se uvrstili še Nastja Govejšek, Tamara Govejšek in ženski štafeti 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano. Zaradi zdravstvenih težav, ki so v preteklih mesecih pestile najboljši velenjski plavalki, so rezultati v tej kategoriji nekoliko skromnejši kot na zadnjih nekaj prvenstvih. V mladinski konkurenci je Tina Meža osvojila zlato medaljo (50 m prosto), dve srebrni medalji (50 m prsno in 50 m delfin) ter bronasto medaljo (100 m prsno). V kadetski kategoriji sta se izjemno izkazala Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik. Nast-

ja je osvojila štiri zlate kolajne v disciplinah 50 m prosto, 100 m prosto, 50 m delfin, 100 m delfin in eno srebrno medaljo na 200 m prosto ter dvakrat izboljšala državni rekord na 50 m prosto (27,45 in 27,20). Prejšnji rekord Radovljičanke Anje Klinar iz leta 2002 je v dopoldanskem predtekmovanju izboljšala za stotinko sekunde, v

kolajne. Kaja Breznik je v tej kategoriji osvojila srebrno (100 m hrbtno) in bronasto kolajno (50 m hrbtno). Štafeta kadetov 4 x 100 m prosto (Žiga Cerkovnik, Aljaž Guzej, Igor Đukanović, Mario Dvor šek) je osvoji la bro nas to kolajno. Vsem plavalcem in obema trenerjema za zelo dobre dosežke in

Državni prvaki s trenerjema.

finalu pa bila hitrejša še za 25 stotink sekunde. S tem rezultatom je v absolutni konkurenci osvojila 4. mesto. Žiga je postal državni prvak na 50 m delfin (26,09 – le stotinko slabše od njegovega državnega rekorda) in 100 m delfin, v disciplinah 50 m prosto, 100 m prosto (53,75 – absolutni klubski rekord) in 50 m prsno pa je osvojil srebne

uvrstitve iskreno čestitamo, plavalcem in njihovim staršem pa želimo prijeten oddih in brezskrbne počitnice. Počitnic pa žal še ne bo za Tino Meža in njeno trenerko Vero Pandža. Od 14. do 26. 8. 2010 bosta sodelovali na 1. Olimpijadi mladih v Singapurju. Marko Primožič

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

29. julija 2010

Ciljajo na četrto, peto mesto Članska ekipa nogometnega kluba Šmartno 1928 po petih letih znova v drugoligaški druščini – Ostali vsi domači igralci, nove okrepitve iz bližnjih krajev – Pričakujejo še kakšnih 100 navijačev več Tatjana Podgoršek

Po petih letih prizadevanj je v sezo ni 2009/2010 enaj ste ri ci nogo met ne ga klu ba Šmart no 1928 uspel veliki met. Po dveh uvodnih porazih in 10 zmagah v drugem delu prvenstva v tretji ligi so se uspeli uvrstiti v tako želeno drugo slovensko nogometno ligo. Prvič bodo v kakovostnejši konkurenci zaigrali pred domačim občinstvom v nedeljo, 8. avgusta, njihov nasprotnik pa bo ekipa Krškega.

varjati z igralci in lahko se pohvalim, da vsi domači nadaljujejo sodelovanje s klubom. Nihče ni prekinil pogodbe. Dosedanji ekipi smo v pripravah že dodali nekaj novih moči. Prave priprave smo začeli 28. junija in potekajo nemoteno. Fantje so motivirani, trenirajo zavzeto po navodilih trener-

bližnje okolice. Od tod so tudi nove okrepitve. Celje, od koder je prišel en igralec, je še najdlje. Nekateri novi obrazi v ekipi pa so plod dobrega sodelovanja z NK Rudar iz Velenja.« Do zamenjave trenerja, kar se je govorilo v drugem delu prvenstva, ni prišlo. Po zagotovilih Dole-

ne lestvice - četrto oziroma peto mesto. Poleg igralcev, trenerjev, uprave kluba in še koga naj bi k njegovi uresničitvi pripomogli tudi navijači. Doler se je zahvalil zvestim ljubiteljem nogometne igre v Šmartnem ob Paki ter njegovi okolici, ki so ekipo doslej bodrili na tribunah. Na nekaterih tekmah so

Dres NK Šmartno 1928 bodo v novi sezoni nosili: Joviša Kraljevič, Tilen Kompan, Anže Podgoršek, Matej Kolenc, Dragan Vasič, Tomaž Veler, Alen Mujanovič, Dejan Plesnik, Senad Jahič, Žiga Jamnikar, Matic Volk, Hajdari Baškin, Sebastjan Jelen, Tadej Pusovnik, ter igralci, ki so se ekipi pridružili po končani zgodbi v tretji ligi: Arnel Mahmutovič, Branko Babič, Matevž Lenovšek, Anel Omerovič, na registracijo čaka še Dejan Podbrežnik. Na dvojni registraciji (za ekipo Šoštanja) so: Luka Verboten, Andrej Rebernik in Damir Avdič.

Najhujši del telesnih priprav je mimo Uvrstitev v drugo slovensko nogometno ligo ni dopuščala daljših počit nic. »Pri prave smo zače li

Bojan Žurej: »Zastavljen cilj je realen, sploh če bomo moštvo dopolnili z branilcem.«

Robi Doler: »Zaradi nas se lahko prvenstvo začne jutri.«

Robi Doler, športni direktor kluba, je povedal, da je uvrstitev v drugo slovensko ligo velik uspeh, hkrati pa je to zanje tudi velik izziv. Priprave nanj so stekle takoj po končanem tekmovanju v minuli sezoni. »Začeli smo se dogo-

Moštvo čaka prva preizkušnja v drugi slovenski ligi 8. avgusta.

ja in njegovih pomočnikov. Za zdaj se s kakšnimi poškodbami ne srečujemo.« V klubu so doslej radi poudarjali, da glavnino ekipe tvorijo domači igralci. Ostajajo pri tej trditvi? »Seveda. Domači igralci niso samo iz središča Šmartnega ob Paki, ampak tudi iz njegove

rja o tem v klubu niso razmišljali, saj je ekipa pod vodstvom trenerja Bojana Žureja zabeležila 10 zaporednih zmag in ni bilo razlogov za zamenjavo na trenerskem stolčku. Cilj, ki so si ga zastavili za novo sezono, je zgornji del prvenstve-

zabeležili celo več obiskovalcev, kot so jih imele ekipe v prvi slovenski ligi. »V novi sezoni bodo srečanja še kakovostnejša, nasprotniki močnejši, zato nam bo zelo prav prišla pomoč s tribun. Pričakujemo še kakšnih 100 navijačev več kot doslej,« je dejal Robi Doler.

takoj. Najhujši del telesnih priprav je za nami. Nasled njih 10 dni bomo pozornost namenili uigravanju, saj so v ekipi novi igralci,» je povedal Bojan Žurej. Do sedaj so že odigrali nekaj prijateljskih tekem (danes gostijo ekipo Interbloka), ki so pokazale, da

Boštjan: »Na velikih tekmovanjih je vedno dobro imeti ob sebi poznane ljudi. Tako je vse skupaj bolj sproščeno in domače.«

Maja: "Trenutno je najpomembneje, da v naslednjih dveh letih končam študij v Ameriki in se lahko vrnem trenirati v Velenje."

so tekaške sposobnosti igralcev na visoki ravni, glede tehnike in taktike pa se še lovijo, kar je logično, ker vseh faz uigravanja še niso »obdelali«. Za to imajo – po navedbah Žureja - še nekaj časa. Na prvenstveni lestvici vidi ekipo med prvimi petimi. Sploh če jo bodo dopolnili z manjkajočimi igralci - z branilcem, nekaj težav imajo tudi z vratarji. Zadeve sproti usklajujejo in v naslednjih dneh naj bi rešili še ti odprti vprašanji. »Izpolnitev zastavljenega cilja je stvar vseh nas – uprave, igralcev in ostalega kadra v klubu. Verjamem, da smo ga ob dobrem delu sposobni doseči,« je sklenil pogovor Bojan Žurej.

Združeni v atletiki Ponosni in polni pričakovanj v Barceloni zastopajo Velenje – Družita jih ljubezen do atletike in tekmovalnost Svet dobro pozna velenjske atlete in se še ved no tru di pod reti rekorde naše Joli. Za njo počasi prihajajo mladi, nadvse motivirani tekači, ki želijo postavljati nove mejnike. Sprinterja Maja Mihalinec in Dejan Škof lek ter tekač na dolge proge Boštjan Buč so se letos izkazali že na državnem prvenstvu ter si z dobrimi rezultati priskrbeli tekmovalno prepustnico za barcelonski stadion. Tako različni, pa vendar vsi z enim jasnim ciljem živeti s kraljico športa in nastopiti na olimpijskih igrah.

Srce ima na velenjskem stadionu Simpa tič na Maja že na prvi pogled izdaja svojo športno igrivost, ki ji šviga iz oči. Ta jo je gnala v Ameriko, kjer bolj za rezervo kot iz veselja študira oglaševanje in odno se z jav nostjo. Dobro se namreč zaveda krhkosti športne kariere, čeprav jo gradi na trdnih temeljih in jo nenehno utrjuje s treningi in tekmovanji. Ameriški sistem športnih treningov namreč ne pozna milosti. Maja je morala hit-

ro osvojiti popolnoma drugačen sistem izobraževanja in treniranja ter spoznati trenerja. Zanjo sta že dve dolgi sezoni, ki dopuščata le dva prosta vikenda. Še posebej zadnja se ji je obrestovala, saj je na državnem prvenstvu v Velenju odtekla najboljši letošnji rezultat na 200 metrov. Možnosti, ki jih imajo z dekleti v štafeti, težko oceni, in čeprav si želi finale, ji neuspeh v kvalifikacijah ne bo vzel volje. Te potrebuje na pretek, saj se bo po nastopu v Barceloni vrnila v ameriški dom. Čeprav je tam našla prijatelje in se ujela tudi s tekaško progo, se rada vrača na domači stadion in teče s klubskimi kolegi. Poleg tega pa ne more brez odbojkarskih vikendov z družino. Ti bodo lahko pogostejši, ko se bo Mozirčanka vrnila v Slovenijo na zadnje priprave pred olimpijskimi igrami, kamor se z vedno boljšimi rezultati zanesljivo pomika, za tem pa stoji tudi njen trener Sergej Šalamon, ki verjame v Majine možnosti.

Najhitrejši gasilec Bolj umirjen je Dejan, ki je telo in duha uril že ob karateju. Osem let je vztrajal kot bojevnik, potem

pa je šlo, kot sam pravi, vse čez glavo. Za novega nasprotnika je izbral nogometno žogo ter postal vratar. Šele po tem se je odzval povabilu na stadion in takoj vzljubil tek. Čeprav je začel pozneje, je ujel klubske kolege, marsikoga pa v zanimanju za atletiko ter užitku v treniranju in tekmovanjih prekašal. To dokazuje tudi z vznemir je njem pred svojo prvo res veliko tekmo, na katero se je uvrstil s solidnim rezultatom na državnem prvenstvu. Zaradi zdravstvenih težav se ni mogel bolje izkazati, zato bo v Barceloni dal vse od sebe in štafetno palico predal kar najhitreje. Trener Šalamon upa na polfinale, Dejan pa bi se rad izkazal tudi na finalni preizkušnji. Absolvent gospodarskega inženirstva je tudi srčen prostovoljni gasilec v Vinski Gori. Med vsemi stvar mi, ki jih počne, pa vseeno največjo strast goji do atletike. Pravi, da se je zaradi mnogih odrekanj že pogosto spraševal, kaj ga tako veže na tek, a odgovora še ni našel. Morda le uživa v dokazovanju, bolj sebi kot drugim, da zmore rezultate vedno znova izboljšati. Z iskreno vero vase in zrelim odnosom do dela

pa mu to niti ne more uiti.

Mora se le še našpičiti V velenjski delegaciji ima največ izkušenj Boštjan, ki se mu je 15 let resnega treninga obrestovalo z dvema nas to po ma na olimpij skih igrah. Večkratni državni prvak je svoje ime v svet ponesel leta 2003 in od takrat redno sodeluje na svetovnih prvenstvih. Z rezultati si je priskrbel mesto v športni enoti Slovenske vojske, tako da se lahko brez skrbi tudi samostojno pripravlja na tekmovanja. V Barcelono odhaja samozavesten, saj mu je cela sezona odlično uspela in kaže vzpon for me, ki jo pred velikim nastopom le še brusi. Boštjan rad reče

kakšno s kolegi iz vsega sveta in zbira trenerske nasvete. Teh ima že toliko, da jih deli mlajšim, ki morajo po njegovem mnenju trenirati tako, da ne bodo nikoli izgubili veselja do športa, poleg tega pa spremljati čim več različnih panog. Sam se pred tekmovanjem rad sprosti, pa tudi trenira neobremenjen. Prepričan je, da se je pri športu treba osredotočati na bistvo in to je trening. »Uspehi pridejo, ko ne razmišljaš o njih. Treba je biti sproščen in se hkrati ‘našpičiti’ pred tekmo.« Boštjan, ki je tudi šolo postavil na stran, je od vseh treh junakov Atletskega kluba Velenje najbolj zavezan atletiki. To dokazuje njegovo veselje do slehernega treninga in kilometra pod petami ter dejstvo, da se mu zara-

Dejan: "Če bo zdravje dopuščalo, bom treniral, kolikor dolgo bom lahko."

di atletike nikoli ni bilo potrebno odrekati ničemur. Atletika je njegovo življenje, v katerem ni nikdar čutil pomanjkanja.

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

29. julija 2010

Spet vandalski nočni pohod

Prijeli dva »vrtnarja«

Velenje, 26. julija – V noči iz sobote na nedeljo – večinoma okoli 3. ure zjutraj – je v centru mesta zagorelo več zabojnikov in košev za smeti. Seveda za to ni bila kriva vročina, ki je prav to noč popustila, ampak nepridipravi, ki so se spet spravili na vandalski pohod po mestu. Policisti so našli zažgane zabojnike na Šaleški 19, v podhodu Mastodont in na Cankarjevi cesti. Dva zabojnika sta zagorela tudi pri lokalu Lucifer, kjer pa je ogenj zajel še dve klima napravi in alarmno napravo. Faloti so en koš zakurili tudi pri velenjskem zdravstvenem domu ob Tomšičevi ulici. Požare so pomagali gasiti tudi gasilci PGD Velenje. Plastični zabojniki so uničeni, kdo je kriv za to, pa policija še raziskuje. Popravila bomo seveda plačali občani.

Žalec, 27. julija - V preteklem tednu so policisti policijske postaje Žalec dvema Žalčanoma zasegli več rastlin konoplje in zelenih posušenih delcev prepovedane droge, ki ji v žargonu največkrat rečejo trava. Žalski policisti v sredo, 21. julija, med zbiranjem obvestil o prometni nesreči s pobegom, ki se je zgodila na njihovem območju, na terasi stanovanjske hiše zaznali šest plastičnih posod, v katerih je imel 18-letnik posajenih 6 rastlin prepovedane droge konoplja. Z nadaljnjem zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da ima 18 letnik v bližnjem naselju še več teh rastlin. Policisti so tam našli še 11 rastlin te prepovedane droge. Rastline so bile visoke do 180 centimetrov, policisti pa so mu jih zasegli. Dva dni kasneje, v petek, 23. julija, so žalski policisti zaradi suma proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami odvzeli prostost tudi 26-letnemu moškemu iz Žalca. Opravili so tudi hišno preiskavo, v kateri so našli okoli 30 g posušenih rastlinskih delcev konoplja ter 4 rastline konoplje višine okoli 90 centimetrov. Osumljeni jih je gojil kar v posodah na balkonu stanovanja. Pri preiskavi stanovanja so policisti v omari našli tudi posebej prirejen prostor, namenjen za gojenje prepovedane droge, v katerem so našli eno rastlino konoplje. Prepovedano drogo ter pripomočke za hitrejšo rast so mu zasegli. Policisti bodo oba »vrtnarja« kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Smrt zaradi zastrupitve z drogo Velenje, 21. julija – Prejšnjo sredo zvečer so velenjski možje v modrem posredovali v stanovanju na Koroški cesti, kjer je zaradi zastrupitve s prepovedano drogo umrl 29-letni moški. Ogled je opravila tudi ogledna skupina kriminalistične policije. Policija dogodek še raziskuje, skušajo pa ugotoviti, kje je pokojni dobil drogo.

Bogat plen na bencinski črpalki Gornji Grad, 22. julija - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v bencinski ser vis v Gor njem Gradu.

Storilci so odtujili za okoli 5.000 evrov različnih artiklov - od cigaret, pijače, motornih olj do raznih čistil. Skušali so odpreti tudi blagajno, vendar pa jim to ni uspelo ali pa so bili pregnani. Policija vlomilce še išče.

Motoristu zaprl pot Male Braslovče, 26. julija – V ponedeljek ob 16.30 je na lokalni cesti v naselju Male Braslovče 68letni voznik osebnega avtomobila vozil iz smeri Malih Braslovč proti križišču z regionalno cesto. Začel je zavijati v levo v smeri Preserij in to v trenutku, ko je po prednostni cesti, iz smeri Preserij proti Letušu, pravilno pripeljal 31-letni voznik motornega kolesa. Motorist je silovito trčil v prednji levi bok oseb-

Iz policistove beležke

Iz avta so ga rešili gasilci Šoštanj, 25. julij – V nedeljo ob 19.36 se je v Florjanu pri Šoštanju zgodila prometna nesreča, v kateri je udeleženo osebno vozilo. Gasilci PGD Velenje so poškodovanega voznika s tehničnim posegom rešili iz vozila in odklopili akumulator, da ne bi prišlo do vžiga vozila.

Za volanom 8 pijanih Velenje, 27. julija - Velenjski možje v modrem so v preteklem tednu pri vožnji zalotili kar 8 voznikov, ki so to počeli pod vplivom alkohola. Trem od njih, ki so popili več kot ostalih pet, so treznjenje omogočili v prostorih velenjske policijske postaje. V poli cij ski belež ki je tudi zaznamek, da so dvema večkratnima kršiteljema cestoprometnih predpisov zaradi hujših prekrškov zasegli avto. Poleg tega se bosta za svoje početje morala zagovar ja ti na velenj skem okrožnem sodišču.

Pazite na divjad! Velenje, 27. julija - Občani so velenjskim policistom v minulih sedmih dneh prijavili kar 24 dogodkov. V večini primerov so se oglasili s prijavo poškodovanja vozila na parkirišču, nekaj pa jih je imelo tudi bližnje srečanje z divjadjo. Zato bodite pozorni, ko se vozite v bližini gozdov in travnikov, saj lahko ob veliki hitrosti ob trku z divjadjo, ki marsikdaj nepričakovano skoči na cesto, doživimo zelo neprijetno nesrečo.

Miš maš pred slaščičarno Šoštanj, 21. julija – Prejšnjo sredo zvečer je velenjskim policistom celjski OKC sporočil, da jih je poklicala ženska in pove-

dala, da jo pred slaščičarno Miš maš v Šoštanju napada partner. Policisti so odhiteli tja, v prepir pa so bile vpletene kar tri osebe, ki se pri svojem početju niso dale motiti. Kreganje so nadaljevali kar pred policisti, zato bodo vsi trije prejeli plačilni nalog z globo dobrih 104 evrov.

Kazen za žur Velenje, 25. julija – Sosed je v nedeljo na celjski OKC prijavil soseda, ki si je privoščil žur. Tega verjetno ne bi bilo brez glasbe, ki pa jo je navil zelo glasno in s tem zmotil soseda. Policisti mu bodo poslali položnico v višini dobrih 100 evrov.

Disciplinirani navijači Velenje, 25. julija – V nedeljo zvečer sta se na stadionu ob velenjskem jezeru pomerili nogometni reprezentanci Rudarja in NK Maribor. Že uro pred tekmo so policisti začeli varovati prireditev, ki si jo je ogledalo okoli 3.000 gledalcev. Od tega sta obe ekipi imeli po 100 organiziranih navijačev. S skupnimi ukrepi policije in varnostnikov iz HTZ Velenje je tekma potekala brez posebnosti.

Spor zaradi nočnega izhoda Velenje, 26. julija – V ponedeljek ponoči so policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru, ki jo je povzročil nočni odhod mladega fanta v nočno življenje. Zaradi tega sta se sprla mama in sin, ki o tem, kako dolgo je lahko fantič zunaj, očitno nista našla skupnega jezika. Policisti so kršitelju izdali plačilni nalog z globo 625 evrov, o dogodku pa bodo obvestili tudi Center za socialno delo Velenje.

nega avtomobila, ki mu je zaprl pot oziroma izsilil prednost. Padel je po tleh in se pri tem hudo telesno poškodoval.

nega. Prepeljan je bil v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico.

Stisnilo ga je drevo

Velenje, 25. julija – Policist je v nedeljo v bližini osnovne šole MPT opazil na tleh ležečega moškega. Ko je pristopil, je ugotovil, da moškemu verjetno ni več pomoči. Na kraj dogodka je kmalu prispela tudi ekipa ZD Velenje, zdravnik pa je lahko le potrdil smrt. Po prvih ugotovitvah so vzrok zanjo zdravstvene težave pokojnega, ki je obležal med sprehodom po mestu.

Velenje, 22. julija - Nekaj pred 17.40 je v naselju Bevče v občini Velenje med podiranjem dreves krajana stisnilo deblo, pri čemer je utrpel hude telesne poškodbe. Posredovali so gasilci PGD Velenje, ki so nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči Velenje pri oskrbi in prenosu ponesreče-

Policija nas dnevno obvešča o številnih prometnih nesrečah, ki se dogodijo na cestah v celjski regiji. Mnoge med njimi se pripetijo zaradi nepravilnega prehitevanja ali izsiljevanja prednosti. Marsikateri vozniki pričnejo prehitevati, kljub temu da se zavedajo, da jim to ne bo uspelo brez ogrožanja drugih, oz. zapeljejo na prednostno cesto, čeprav opazijo, da po njej vozi vozilo. Velikokrat pa tudi spregledajo takšna vozila. Včasih pa takšno vozilo sicer zaznajo, a napačno ocenijo oddaljenost. Strokovnjaki so ugotovili, da večja ko je razdalja do prihajajočega vozila, večje so lahko napake glede ocene oddaljenosti do tega vozila. Tako je pri razdalji do 50 m ocena še zelo natančna, pri razdalji 100 m se že pojavi napaka za okoli 10 m, pri 150 m za 25

Obležal mrtev

Preprečimo dehidracijo Poletje. Čas dopustov, za mnoge čas intenzivnejše telesne aktivnosti, pa tudi čas visokih temperatur in vročega sonca. Poleg zaščite kože, oči in lasišča moramo poskrbeti tudi za ustrezno nadomeščanje tekočine. Še posebej so na morebitno dehidracijo občutljivi otroci, starostniki in srčni bolniki. Brez vode zdrži človek največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca. V človekovem telesu je 60 do 75 % vode. 70 kg težak odrasel človek ima 35 litrov vode v celicah, 3 litre v krvi in limfi, 11 litrov pa v medceličnih prostorih. Dojenčki imajo v tkivih več vode kot starostniki. Dnevna potreba odraslega človeka organizma po vodi je 2,5 litra. Enako količino dnevno tudi izločimo. Približno 1,3 litre vode vnesemo v telo s pijačo, 0,9 litra s hrano, 0,3 litra vode nastane z oksidacijo med presnovo. Iz telesa vodo izločamo z urinom (1,5 l), z dihanjem (0,9 l) in z blatom (0,1 l). Ob telesni aktivnosti močno poraste izločanje z dihanjem in znojenjem. Voda ima v organizmu različne učinke. Z vodo reguliramo telesno temperaturo, telo ohlajamo in ga osvežujemo. Med telesno aktivnostjo se v mišicah tvori energija. Ob tem narašča tudi temperatura, ki ob prekomer nem dvigu ogroža življenje. Z znojenjem telo odstranjuje odvečno toploto, žal pa s tem izgublja tudi tekočino. Če telo izgubi 2 litra vode, smo žejni in manj hodimo na vodo. Primanjkljaj do 4 litrov občutimo kot močno žejo, hujšanje, slabost, glavobol, bledico, suha usta in razdražljivost. Če izgubimo več kot 5 litrov vode, je naše telo apatično ter nesposobno fizičnega in psihičnega dela. Kadar telo izgubi 15 odstotkov vode, nastopi

Pri prehitevanju se ne precenjujte!

m, pri 200 m razdalji pa je ta razlika lahko že 40-odstotna. Zelo pomemben faktor pri prehitevanju je tudi ocena hitrosti vozila, ki vozi proti nam. Zato policisti svetujejo, da se odločite za prehitevanje samo takrat, ko ste res prepričani, da boste lahko prehitevanje tudi izvedli varno za sebe in druge udeležence v cestnem prometu.

Vozite previdno in po predpisih zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu ter tudi zato, da ne boste kaznovani. V zadnjem času je na cestu veliko policijskih patrulj - tudi v civilu!

smrt. Izguba telesne teže za 2 % lahko zmanjša posameznikovo telesno zmogljivost tudi do 20 %. Če ob prekomernih izgubah tekočine ne nadomeščamo, bo telo izgubilo vlažnost, regulacijski mehanizmi pa bodo odpovedali. Zato moramo tekočino nadomeščati že med izvajanjem telesne aktivnosti, ob zaključku pa z izdatnim vnosom nadomestimo vso izgubo. Približno 1 do 2 uri pred načrtovano teles-

vode. Ob izgubi telesne teže med 4-5 % je potrebno kar 36 ur, da se v telesu vzpostavi ponovno ravnovesje. Telo na izgubo vode reagira prepočasi. Regulacijski mehanizem je uravnan preko kontrole izgube soli v krvi. Čeprav tudi znoj vsebuje sol, je padanje koncentracije soli v krvi počasnejše kot izguba telesne tekočine. K temu pripomore tudi prilagoditev telesa na vročino, saj se izločanje soli v znoju zmanjša. Regulacijski center v možganih zato reagira z občutkom žeje prepozno.

no aktivnostjo bomo zaužili 500 do 600 ml tekočine, 15 minut pred jzačetkom pa še dodatnih 300 do 450 ml. Ob daljših in intenzivnejših naporih moramo uživati 90 do 180 ml tekočine v razmahu 10 do 20 minut. Hladna voda (8 in 10 °C) učinkoviteje zniža telesno temperaturo, saj se hitreje posrka iz črevesja. Športniki ob treningu v toplem in soparnem okolju z znojenjem kljub rednemu nadomeščanju tekočine v eni uri izgube 500 do 750 ml tekočine. Zato se tehtamo pred začetkom telesne aktivnosti in po njej. Na vsakih 500 g izgubljene telesne teže moramo vnesti 480 do 500 ml

Zato moramo ob intenzivnih telesnih obremenitvah piti pred občutkom žeje. Toplota iz okolice direktno vpliva na telo in ga ogreva. Prevelika vlažnost zraka onemogoči pravočasno izparevanja znoja, ki se tako zadržuje na površini kože, in onemogoča ustrezno ohlajanje telesa. Ker je to onemogočeno, se telo »pregreje«. Z neustreznim oblačilom lahko težave povzročimo tudi sami. V znoju je najti tudi številne elektrolite (kalij, natrij, klor, magnezij, železo, kalcij, fosfor). Izguba se kaže v spremenjeni propustnosti celične membrane, zmanjšani aktivnosti fermentov, zmanjšanem črpalnem

Zdravnik svetuje

učinku srca, krčih po mišicah in sesutju srčno-žilnega sistema. Vloga vode in elektrolitov je v metabolizmu zelo pomembna. Paziti moramo, da izguba telesne teže med telesnimi napori ne preseže 1 %. Najpogosteje pijemo vodo. Ob dolgotrajni telesni aktivnosti in veliki izguba vode in elektrolitov uporabimo posebej pripravljene izotonične raztopine, ki hitreje in učinkoviteje preprečujejo dehidracijo. Uporabimo lahko tudi kombinirane napitke, ki poleg elektrolitov vsebujejo ogljikove hidrate in v telo vnašajo tudi dodatno energijo. Prevelika koncentracija ogljikovih hidratov pa zmanjša srkanje tekočine iz črevesa in bo nadomeščanje tako nekoliko manj učinkovito. Po sestavi so izotonični napitki najbolj podobni telesni tekočini. Vsebujejo natrij, kalij, magnezij, fosfor, vitamine B1, B2, niacin, pantotensko kislino in vitamin C. Poleg preprečevanja in gašenja žeje vzdržujejo ravnovesje med izven- in znotrajcelično tekočino. Izotonične tekočine pijemo med telesno aktivnostjo in neposredno po njej. Telesno aktivnost moramo skrbno načrtovati, med izvajanjem pa prisluhniti odgovoru telesa. Posebno skrb bomo namenili nadomeščanju tekočine – pred naporom, med njim in po njem. Le tako bo rekreacija varna in bomo ob njej lahko uživali. Janez Poles

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZA RAZVEDRILO

29. julija 2010

Brezskrbne, pestre počitnice Oven od 21. 3. do 21. 4 Polni boste velikih želja. Če si boste še tako želeli, se žal ne bo zgodilo. Žal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končalo, zato končno poslušajte srce. To poletje si boste zapomnili tudi po pogostem sanjarjenju, v katerem pa boste letos res uživali. Mirni poletni dnevi pa bodo kmalu preteklost. Pogrešali jih boste.

Bik od 22. 4. do 20. 5. Doslej je šlo precej gladko. Sredi poletja pa se bo zalomilo. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, bo žal v prihodnjih dneh prav vaše finančno stanje tisto, ki vam bo žrlo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga ne boste sposobni izpeljati. Žal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Sorodniki bodo precej ogorčeni. Partner pa vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej vztrajali pri svojem, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. Vikend bo res pester, pa ne po vaši zaslugi!

Še zadnji otroci iz Šaleške doline v teh dneh v koloniji v Savudriji Kljub težkim časom brezplačno na morje vsaj 25 otrok iz Šaleške doline Velenje, 20. julija – »Na morje, v Savudrijo odhaja v tem poletju še zadnja izmena otrok iz Šaleške doline. V tej skupini je kar 134 otrok iz vseh treh občin, sicer pa jih je dobra polovica letošnje počitni-

»Rada bi se zahvalila vsem, ki so nam pomagali, da omogočimo te počitnice našim otrokom. Iz akcije Pomežik soncu smo dobili sredstva za brez plač no letova nje 7 otrok in 3 s posebnimi potrebami.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Slabo obdobje je končno preteklost. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato končno prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste le večkrat šli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Lahko da bo povezan z vašim delom ali hobiji, vsekakor pa bosta imela veliko skupnega. Ob novici, ki bo prišla do vas ob koncu tega tedna, se boste zelo raznežili. Upravičeno. In tudi zato bo počutje odlično!

Na igrišču vsak dan več otrok

Rak od 22. 6. do 22. 7. Zadnji julijski dnevi bodo minili neopazno, prvi dnevi v avgustu pa brez večjih pretresov, a ne več tako mirno. Kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Lepši bo za tiste, ki boste te dni na počitnicah, saj se boste zelo umirili in se otresli vsakdanjih skrbi, včasih tudi strahov pred prihodnostjo. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. Včasih težko najdete ravnovesje med obema poloma, ker se znate postaviti v prvi plan.

Lev od 23. 7. do 23. 8. Sedaj je vaš čas, tudi čas praznovanja. Dobra novica je, da vam bodo zvezde še nekaj časa tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Znanec, vsekakor pa ne več prijatelj, bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tudi telo bolj poslušno. Za tiste, ki se šele odpravljate na počitnice, bodo te letos res nepozabne. Tudi zaradi novih čustev. Ostale bodo greli lepi spomini.

Devica od 24. 8. do 23. 9. Poletje vas bo še nekaj dni razvajalo z umirjenim tempom življenja, a vi spet ne boste čisto zadovoljni. Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste nič kaj govorili. Mnogi se sprašujejo, zakaj se tako močno zapirate vase, saj ste bili pred časom veliko bolj družabni. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pa tudi dobra knjiga, klepet s prijatelji ali le hlajenje v in ob vodi. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih zmožnosti. Finančne luknje boste uspešno zakrpali še pred jesenjo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Teden, ki je pred vami, bo lep. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili, zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Lotevali se boste tudi novih opravil in v njih našli pravo zadovoljstvo. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči. Kako dolgo bodo ostale široko odprte, pa ni odvisno le od vas. Morda jih boste spet raje priprli kot da bi se soočili z resnimi težavami.

Škorpijon od 24. 10 do 22. 11. Denarnica bo še nekaj časa bolj tanka, zato previdno na razprodajah, ki vas bodo v teh dneh še vedno mikale. Pa to ne bo prav velika težava. Zdelo se vam bo namreč, da so se letos vsi zarotili proti vam. In dogajalo se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih, čeprav to ni v vaši naravi. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Če še niste bili na dopustu, bi pomagalo tudi, če bi si privoščili vsaj podaljšan vikend, ki naj bo čim bolj sproščen. Če boste dobili povabilo na zabavo, ga takoj sprejmite. Lahko pa obiščete tudi kakšno lepo izletniško točko v bližini. Če pa ste že na pravem dopustu, uživajte vsak dan posebej. Tudi tokrat bo prehitro minilo.

Sicer pa je v teh poletnih počitniških dneh na stežaj odprta tudi Vila Mojca. »Kljub vročini vsak dan prihaja od 20 do 30 otrok, ki se očitno radi družijo in kratkočasijo ob naših aktivnostih. Zadnji teden v avgustu že pripravljamo otroško mesto v Vili Mojca, dnevne tabore, ki bodo res prijetni. Zadnjo soboto v avgustu pa bomo v popoldanskih urah na otroškem igrišču pripravili še tradicionalni otroški žur Ta veseli dan,« še izvemo.

Čeprav je vročina, so mladi med počitnicami radi v naravi. Če pa se kdo igra z njimi, so še bolj veseli. Zato so letošnje delavnice na otroškem igrišču hitro dobile redne obiskovalce.

ce ob morju že preživela, » nam je prejšnji torek, dan pred odhodom na morje, povedala sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Tinca Kovač. Z največjo skupino počitnikarjev je namreč v kolonijo odpotovala tudi sama. Tako bo prijazne in zdrave počitnice ob morju letos užilo skupaj kar 450 otrok iz Šaleške doline, ki imajo letovanje sofinancirano. Vendar pa v Šaleški dolini raste tudi spisek tistih družin, ki otrokom ne morejo več omogočiti niti takšnih počitnic, zato je razveseljiv podatek, da so na MZPM uspeli s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi letos brezplačne počitnice omogočiti vsaj 25 otrokom. Kot smo izvedeli, večjih težav v kolonijah ob morju letos niso imeli, mladi so neskončno uživali.

Karmen Plot

Za 15 otrok smo sredstva pridobili iz drugih virov. To še ni dokončno število, saj akcije še potekajo,« nam je povedala Kovačeva.

Letos so na MZPM Velenje skupaj z občino pripravili še dopoldanske počitniške aktivnosti na mestnem otroškem igrišču. »Veseli smo, ker so se te aktivnosti takoj dobro prijele. Očitno je, da si otroci želijo animacije, da poleg obiska igral počnejo še kaj. Za njihovo pestrejše dopoldne skrbita dve animatorki, ker pa se število otrok vsak dan povečuje, bomo morda po koncu kolektivnih dopustov morali število animatork povečati,« nam je povedala Tinca Kovač. Mi pa smo otroško igrišče obiskali že naslednji dan, prejšnjo sredo. V pasje vročem dopoldnevu so bile delavnice res dobro obiskane, tudi na igralih ni manjkalo otrok. Animatorka Karmen Plot nam je povedala: »Vsak dan pripravimo kaj novega, zato se otroci radi vračajo, prihajajo pa tudi novi. Rišemo, barvamo, ustvarjamo, v senci dreves se igramo različne igre z žogo in elastiko, igramo badminton. Aktivnosti vedno prilagajmo vremenu, saj ne moremo ustvarjati z listi, če piha veter. Vsa ko dopoldne sva s kolegico tukaj od 10. do 12. ure in moram reči, da v letošnjem počitniškem delu izjemno uživava,« nam je zaupala, potem pa se spet posvetila otrokom, ki so medtem ustvarjali slike iz papirja. »Zanimivo je, da je spet zelo aktualen »gumitvist« in da mladi zelo uživajo v družabnih igrah »Zem-

19 ljo krast« in podobnih, ki jih mnogi ne poznajo več,« še doda Karmen, preden se povsem posveti delu z mladimi. Urh Špital, ki smo ga zmotili med ustvarjanjem slike, nam je povedal, da na mestno otroško igrišče prihaja vsak dan. »Čeprav nisem doma v bližini igrišča, dopoldne rad pridem sem, ker mi čas hitro

Urh Špital

mine. Uživam tako v delavnicah, kjer slikamo, izdelujemo zapestnice in še marsikaj, uživam pa tudi v družabnih in športnih igrah. Vesel sem, ker sem spoznal nove prijatelje. Ko pridem domov, nekaj časa preživim še za računalnikom, a raje se igram kje na prostem.« Vita Uranjek se je ob našem obisku igrišča igrala z elastiko. »Komaj že čakam, da gremo na morje, kar bo že čez štiri dni. Na otroškem igrišču sem danes drugič. Ker mi je zelo všeč, se bom, ko pridem nazaj domov, sem zagotovo še vračala. Raje kot ustvarjanje za mizo

Vita Uranjek

imam športne igre, sploh z »gumitvistom«. Tega pogosto igramo tudi s prijateljicami, saj sem med počitnicami raje zunaj kot v stanovanju.« Bojana Špegel

Strelec od 23. 11. do 22. 12. Tihi dnevi se bodo nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli pogledati v pravem ogledalu. Partner vam bo v kratkem povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo všeč. Radi bi, da se vam nič kaj ne spremeni, po drugi strani pa si močno želite sprememb. A če se boste do partnerja obnašali kot da je le še vaš sostanovalec, boste stvari le še poslabšali. Res pa je, da boste žalost utapljali v ustvarjalnosti. Domišljija bo spet dobila krila, izvedba pa bo otročje lahka. Ob tem boste o tem, da bi se več družili s prijatelji, le razmišljali. Naredili pa bore malo.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1. Če boste v naslednjih dneh doma več kot sicer, najdite vsaj nekaj časa samo zase! Sploh, ker ste zadnje čase res preveč delali v zaprtih prostorih. Narava vabi in daje novo energijo, vi pa tega zadnje čase ne znate izkoristiti, ker vas skrbi predvsem za druge. K sreči boste v naslednjih dneh največ časa porabili za opravke, ki vas veselijo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Zvezde vam stojijo ob strani in tako bo še vse do sredine avgusta. Morda tudi dlje, kar pa je odvisno tudi od vas. Pazite na svoje zdravje, saj ste zadnje čase malce zanemarili pravila zdravega življenja.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Uspeli boste popolnoma odklopiti vsakdanjik in si res napolniti baterije. Če ste se že vrnili iz dopusta, vam bo v naslednjih dneh najbolj godilo, da se zadržujete doma in to ne le v vročih dneh. In tudi to je del vašega poletnega odklopa, ki ga mnogi celo ne bodo opazili. Ker jim zato ne boste dali razloga. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi. Pa ni treba čakati na povabilo, lahko se povabite tudi sami. Nihče vam ne bo zameril. Konec tedna bo precej nostalgičen. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo osrečilo kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Ja, tudi metuljčki v trebuhu bodo spet aktualni.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Naveličani boste vseh okoli sebe, kar se vam bo že na daleč videlo na obrazu. Žal tega nikoli niste znali skriti, sedaj pa se niti trudili ne boste, da bi svojo slabo voljo in nestrinjanje sploh skrivali. Le kaj se bo moralo zgoditi, da se boste spremenili in v prvi plan v vašem življenju postavili sebe? Čeprav točno veste, kje delate napake, jih ne znate odpraviti. Morda pa jih tudi ne želite več, saj veste, da je ogenj, ki je ugasnil, težko spet spraviti v pravi plamen. Tlečih ostankov pa nočete več pobirati. Bežali boste v sanjski svet; ne le, da boste sanjarili z odprtimi očmi, vanj se boste potapljali tudi preko filmov in knjig. Oboje bo boljša družba kot tisti, ki vas obkrožajo.

Zgodilo se je ... od . 30. julija do 5. avgusta - leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik. Vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike. Objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika; - v noči na 31. julij 1944 je del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj; - 31. julija 1956 so Velenjčani

začeli prostovoljno delo pri urejanju pomožnega športnega igrišča, igrišča za odbojko, košarko in mali nogomet nad stadionom ob jezeru, otroškega igrišča v novem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poti okoli takratnega velenjskega Turističnega jezera; - 1. avgusta leta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto – vasi« narejena z udarniškim delom; - leta 1993 so 1. avgusta pričeli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavodnjami in Črno na Koroškem; - v dneh od 1. do 10. avgusta leta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slove-

Gradnja Rdeče dvorane (arhiv Muzeja Velenje)

nije z mednarodno udeležbo na temo Energija. Na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabor nikov iz 6 evropskih držav; - v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano; - 2. avgusta leta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc, ki je šele po svoji smr ti pos tal čast ni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse;

- 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; - avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destov ni ka – Kaj uha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 29. julija

06.50 07.00 07.40 09.00 09.05 09.15 09.35 10.10 10.15 10.40 11.10 11.40 13.00 13.30 13.55 14.20 15.00 15.10 15.45 16.00 16.15 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 23.35 00.05 00.40 01.05

Kultura Odmevi Na zdravje! Nuki in prijatelji – pošast na vrtu Mojster Miha – zvonik Marči Hlaček – v zraku Modro poletje, 24/38 Bibiji: cedilo, ris. Telebajski: telovadba Oddaja za otroke Berlin: trapasti hormoni, 17/20 Sveto in svet: katoliška cerkev v Sloveniji Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Vrtičkarji: voda Vrtičkarji: ninanana Poročila Mostovi Vipo: Dunaj – reševanje cesaričine krone, 2/26 Fifi in cvetličniki, 2/26 Nazaj v šolo, dok. film Enajsta šola: cirkus Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: bonton Žrebanje deteljice Bela, risanka Katkina šola, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Mesto na robu, dok. film Odmevi, šport, vreme Osmi dan Tv dnevnik 29.7.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 12.25 12.55 13.45 14.20 14.45 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja V senci dinozavrov, 2/2 Bres reza: izziv odpora Tv dnevnik 29.7.1992 Slovenska jazz scena Evropski magazin Med valovi, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: zidar EP v atletiki, presnoz iz Barcelone 21.50 Hudičevke, franc. film 23.15 Goyeve prikazni, am. film 01.10 Zabavni infokanal

PETEK, 30. julija

06.50 06.55 07.40 09.00 09.05 09.15 09.40 10.10 10.20 10.35 10.45 11.00 11.25 12.15 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.00 00.10 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 12.00 12.15 12.40 13.30 13.55 15.55 16.20 16.55 17.25 18.00 22.15 23.45 00.35 01.30

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.25 16.05 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 22.50 23.45 00.35 01.35

Tv prodaja 24ur, pon. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resnič. ser. 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Mladi Casanova, 2/2 Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gost Marko Vozelj Mentalist, nan. 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad. Eli Stone, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (457) 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Popotniške razglednice: Šri Lanka 12.35 Mura Raba TV, informativna oddaja 13.05 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Glasba za otroke 19.55 Pravljica za otroke 19.10 Video spot dneva 19.15 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - Novi spomini, ans. Golte 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 458. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja Trebušna slinavka 00.00 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

29. julija 2010

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.25 16.05 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.35 22.55 01.25 01.55 02.55

09.00 10.20 10.25 10.30 11.00 11.40 11.45 13.00 13.50 18.25 18.30 18.35 19.15 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.20 22.50 00.00 00.05 00.10

Kultura Odmevi Na zdravje! Nuki in prijatelji – Nuki se uči šteti Mojster Miha – teniško igrišče Marči hlaček: Sibirski tigri Modro poletje, 25/38 Bibiji: daljinski upravljalnik Bisergora: letni časi Mar tin in ptičje strašilo: usluga Nazaj v šolo, dok. film Enajsta šola To bo moj poklic: zidar Osmi dan Poročila, šport, vreme Mount Everest, dok. odd. Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor Pes, 49/52 Risanka Iz popotne torbe: pogumna dejanja Šola Einstein, 22/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 13. odd. Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 33. del Števerjan 2010, 2. del Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: dva obraza v ogledalu Duhovni utrip Tv dnevnik 30.7.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 30.7.1992 (Ne) pomembne stvari: bonton Mulčki: vrtec Slovenj Gradec Glasbeni večer Podoba podobe: nova podoba narodne galerije Istra skozi čas, 2/6 Minute za …, tv Koper Mostovi EP v atletiki, prenos iz Barcelone Vlomilca, am. film Zakon v modrem: izginula Venera, 9/12 Zakon v modrem: zaupanje je vse, 10/12 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Čista hiša, resnič. serija 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki, zab. ser. Mož iz caidllaca, am. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gostja Lepa Brena Mentalist, nan. 24ur zvečer Vanilla Sky, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

Dobro jutro, informativna oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti (458) Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Videospot dneva Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo- Novi spomini, ans. Golte Skrbimo za zdravje: - Trebušna slinavka Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Miš Maš, oddaja za otroke - na kmetiji MIŠ MAŠ, otroška oddaja- bučni petek Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Regionalne novice Vabimo k ogledu Na obisku pri … Tonetu Vrablu Hrana in vino, kuharski nasvet, 459. oddaja Iz našega glasbenega arhiva: Za smeh v otroških očeh, 2. del koncerta Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

SOBOTA, 31. julija

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: pogumna dejanja 07.45 Križ kraž: sledi Mihec in Maja: trije kralji sledi Zajček Bine: pismonoša sledi Ribič Pepe 09.15 Risanka 09.30 Učiteljske težave, am. film 10.40 Polnočni klub: dva obraza v ogledalu 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Poročni valček, nem. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Poletni Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Moja žena, Maurice, franc. film 21.35 Prvi in drugi 22.05 Poročila, vreme, šport 22.35 Legende velikega in malega ekrana: Rudi Križanič 23.45 Izpovedi nevarnega uma, am. film 01.40 Tv dnevnik 31.7.1992 02.05 Dnevnik, ponov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal

06.30 07.35 08.05 08.15 08.40 09.00 10.05 12.35 15.10 16.50 18.30 21.35 22.50 23.25 00.20 02.35

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 31.7.1992 Posebna ponudba, potroš. odd. Minute za …, tv Koper EP v atletiki, maraton (Ž), prenos Zimski spomini: ZOI 2010, hokej na ledu, Kanada – Rusija, posn. Nemčija – Srbija, vrhunci SP v nogometu, posnetek ZDA – Alžirija, posnetek EP v atletiki, prenos iz Barcelone DP v odbojki na mivki, finele, prenos Alpe, Donava, Jadran Bon Jovi – live in London, posn. konc. Sobotno popoldne, ponov. Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.40 Jaka na Luni, ris. ser. 08.50 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.05 Jagodka, ris. ser. 10.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 10.45 Dežela pred časom, ris. ser. 11.10 Mega struktura, dok. ser. 12.10 Premagana usoda, am. film 13.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Madžarske 15.05 Najlepši avtomobil, dok. ser. 15.10 Poirot, nan. 16.15 Monk 17.05 Umori na podeželju: smrt in prah, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! gost Zvezdana Mlakar 21.35 Divje strasti, am. film 23.35 8mm 2: Žametna stran pekla, am. film 01.30 24ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - na kmetiji 09.45 Eldorado, risani film 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (459) 10.40 Videospot dneva 10.45 Iz našega glasbenega arhiva: Za smeh v otroških očeh, 2. del koncer ta 12.00 Na obisku pri … Tonetu Vrablu 12.50 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec,2. del, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Pravljice za otroke 19.45 Adventure race: Uniturjeva avantura 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Posnetek koncer ta skupine Maching ties 21.30 Videospot dneva 21.40 Slovenci v vojni 1914 – 1918, dokumentarni film 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Helena Blagne in Globus band, posnetek nastopa 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva

NEDELJA, 1. avgusta

07.00 sledi 09.20 09.55 11.00 11.05 12.00 13.00 13.15 14.30 15.20 17.00 17.20 18.05 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.50 20.05 21.35 21.45 22.40 23.05 00.40 01.05 01.25 01.55

06.30 07.00 07.30 07.40 08.05 10.05 12.40 13.10 13.40 14.35 14.50 16.20 17.50 19.30 22.10 23.35 00.35

Živ žav Telebajski, 69/90 Šport špas, 4/9 Nedeljska maša, prenos iz Kort Ozare Primorska znamenja: kraški pili Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Števerjan 2010, 2. del Prvi in drugi Življenje kot v filmu, slov. mlad. film Poročila, šport, vreme Mesto na robu, dok. odd. Moja sestra Tina, igrani film Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Pozabljeni zaklad, slov. mlad. film Žrebanje lota Intervju Poročila, vreme, šport Sesuti Harry, am. film Tv dnevnik 1.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni ifokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 1.8.1992 30. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije, 4/5 EP v atletiki, maraton (M), prenos iz Barcelone Med valovi, tv Koper Alpe, Donava, Jadran Mount Everest, dok. odd. Plavaj zdaj!, športna odd. Zimski spomini: ZOI 2010, smuč. skoki, posn. Vrhunci SP v nogometu, Gana – Nemčija, posn. Vrhunci SP v nogometu, Slovaška – Italija, posn. EP v atletiki, prenos iz Barcelone Obiskovalci v Ameriki, am. film Rim, 1/10 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.40 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. ser. 09.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 09.40 Pingvini v vesolju, ris. ser. 10.05 Dežele pred časom, ris. ser. 10.30 Kim Possible, risanka 10.55 Preverjeno, ponov. 11.45 Velike ideje za majhen planet, dok. ser. 12.15 Napovedovalka zločinov, am. film 13.45 Formula 1, prenos dirke za VN Madžarske 15.55 Najbolj nori špor ti, dok. odd. 16.25 Najbolj odbite reklame, dok. odd. 16.55 Willy, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?, gost Oto Pestner 21.35 Nekoč in danes, am. film 23.25 Elizabeta, ang. film 01.40 Palača, nad. 02.35 24 ur, ponovitev 03.35 Nočna panorama

09.00 09.45 10.25 10.30 10.55 11.00 11.05 12.00 12.05 13.25 18.55 19.00 20.00 21.00 21.45 23.15 23.45

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Miš maš, otroška oddaja bučni petek Vabimo k ogledu 1854. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Šport, športna informativna oddaja Poslanska pisarna: mag. Tanja Fajon, evropska poslanka Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev - Novi spomini, ans. Golte Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pozdrav pomladi 2009 – 4. del - nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Na obisku pri … Tonetu Vrablu 10. Dorijev večer – 1.del, posnetek prireditve Slovenci v vojni 1914 – 1918, dokumentarni film Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 2. avgusta

07.05 07.20 07.40 09.00 09.05 09.15 09.35 10.05 10.10 10.25 10.35 11.00 11.25 11.55 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 16.05 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.40 21.10 22.00 23.05 23.30 00.55 01.15 01.50 02.20

06.30 07.00 08.00 09.00 11.05 13.15 13.45 14.20 14.45 15.05 16.10 16.30 17.00 17.25 18.00 18.40 18.50 18.55 20.00 21.05 22.30 22.50 00.15 01.20

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.00 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.50 22.40 23.00 23.55 00.45 01.45

09.00 10.20 10.25 10.30 11.10 12.10 13.35 13.40 18.25 18.30 18.35 18.55 19.10 19.50 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.25 22.30 22.35 23.00 00.15 00.20 00.25

Utrip Zrcalo tedna Na zdravje! Nuki in prijatelji, ris. Mojster Miha, ris. Marči hlaček, ris. Modro poletje, 26/38 Bibiji: spužva, ris. Dunaj – reševanje desaričine krone, 2/26 Fifi in cvetličniki: prepir, 2/26 Šport špas, 5/9 Zgodbe iz džungle, 11/25 Šola Einstein, 12/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Naši vrtovi: Mihael Toman, dok. ser. Polnočni klub: dva obraza v ogledalu Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 7/26 Risanka Buba Guba: bar ve, 8/10 Podstrešje: računalnik, 8/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Naša KS: vrana vrani ne izkljuje oči, nan. Starši v manjšini, 12/13 Istra skozi čas: srednji vek, 3/6 Odmevi, vreme, šport Pisave: Saša Vuga Glasbeni večer Tv dnevnik 2.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Sobotno popoldne Tv prodaja 30. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije, 4/5 Slovenski utrinki Posebna ponudba, potro. odd. Tv dnevnik 2.8.1992 Osmi dan Alpe, Donava, Jadran Prvi in drugi To bo moj poklic: slaščičar, 1. del Polly Adler, 4/4 Rožnati panter: žoga, ris. Rožnati panter, ris. Iz sobotnega popoldneva Srednja Amerika, 1/5 Plavolaskine ljubezni, češ. film Knjiga mene briga Bratje 1, avst. film Srednja amerika, 1/5 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, venezuelska nad, pon. Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Footloose, am. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Morilci stare gospe, am. film 24ur zvečer Kronike Sare Connor, am. nad. Eli Stone, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

Dobro jutro, informativna oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja lepota in trendi Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 10. Dorijev večer – 1.del, posnetek prireditve Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Mala miška in veliko rdeče jabolko Pravljica za otroke Mladi upi, otroška oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Regionalne novice Vabimo k ogledu Poslanska pisarna: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Hrana in vino, kuharski nasveti, 460. oddaja Klapa KUDa Kambi, posnetek koncerta v Žalcu Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

SREDA, 4. avgusta

TOREK, 3. avgusta

06.50 07.00 07.40 09.00 09.05 09.15 09.40 10.10 10.15 sledi 10.25 10.35 10.45 11.15 11.55 13.00 13.15 13.25 13.55 14.10 15.00 15.10 15.45 16.10 16.15 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.25 21.00 22.00 23.05 00.00 00.35 01.10 01.30 02.05 02.30

06.30 07.00 08.00 09.00 14.00 14.30 14.55 15.45

Kultura Odmevi Na zdravje! Severin in rjavi medved, ris. Mojster Miha, ris. Marči Hlaček, ris. Modro poletje, 27/38 Bibiji: veter in val, ris. Na potep po spominu Zlati prah: o pajku in pameti Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Zgodbe iz školjke: zlatolaska in trije medvedi Zgodbe iz divjine, 6/20 Intervju Poročila, šport, vreme Skozi čas Pisave: Saša Vuga Duhovni utrip Primorska znamenja: kraški pili Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 5/26 Risanka Profesor pustolovec, 9/10 Potplatopis, 9. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zgodovina arhitekture: sodobna arhitektura, dok. ser. Naši vrtovi: Ber ta Placet, dok. ser. Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vrtičkarji: avto za stanovanje, nad. Vrtičkarji: tudi kozle streljajo, mar ne? Onkraj vrhov, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Reševanje Sadama, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Zgodovina arhitekture: sodobna arhitektura, dok. ser. Tv dnevnik 3.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

16.40 17.45 19.00 20.00 20.35 21.10 21.45 23.40 01.20

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Dober dan Koroška Tv dnevnik 3.8.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Mostovi Števerjan 2010, 2. del Intervju: Gregor Golobič Med valovi, tv Koper Reggea, izob. ser. Prava ideja!, posl. odd. Rdeči prah, južnoaf. film Možje v senci, franc. film Zabavni infokanal

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.25 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 23.45 00.35 01.35

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Onkraj zvezd, am. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Nedolžnost na prodaj, am. film 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad. Vohun v nemilosti, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 10.20 10.25 10.30

Dobro jutro, informativna oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti (460) 11.00 Mladi upi, otroška oddaja 11.40 Poslanska pisarna: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu, ponovitev 12.35 Klapa KUDa Kambi, posnetek koncerta v Žalcu 13.50 Vabimo k ogledu 13.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Glasba za otroke 19.00 Pravljica za otroke: Princeska Lili 19.10 Nanovo, mladinska oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 1855. VTV magazin, regionalni informativni program 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Šport, informativna športna oddaja 22.05 To bo moj poklic: Slaščičar – 1. del, izobraževalna oddaja 22.30 Videospot dneva 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, 461. oddaja 23.00 Iz VTV arhiva: Koncert ansambla Spev v Vinski Gori, 1.del 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

06.50 07.00 07.40 09.00 09.05 09.15 09.35 10.05 10.15 10.20 10.40 11.00 11.20 11.55 13.00 13.15 13.55 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.15 18.30 18.35 18.40 19.00 19.55 20.05 21.40 22.00 23.10 23.45 00.35 01.00 01.35 02.00

06.30 07.00 08.00 09.00 11.15 12.25 12.50 13.40 15.00 16.00 16.30 17.20 18.45 19.00 19.25 20.00 20.50 21.25 22.05 23.45 00.45

07.00 07.30 08.35 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 13.30 14.25 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.25 22.20 22.40 23.35 00.25 01.25

09.00 10.20 10.25 10.30 11.00 11.40 12.05 12.10 12.15 12.20 13.30 18.25 18.30 18.35 18.55 19.15 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.20 22.25 22.55 23.25 23.55 00.00 00:05

Kultura Odmevi Na zdravje! Severin in nilski konj, ris. Mojster Miha, ris. Marči Hlaček, ris. Modro poletje, 28/38 Bibiji: čudežna buča, ris. Obisk v akvariju, 5. del Kot ata in mama, 6/7 Profesor pustolovec, 9/10 Potplatopis, 9. odd. Zgodovina arhitekture: sodobna arhitektura Onkraj vrhov, dok. meseca Poročila, šport, vreme Naša KS: vrana vrani ne izkljuje oči Družina: varni koraki Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej K-2, dok. odd. Skrivnostna sončnica, dok. odd. Bojan, ris. Leni in čivka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Ljubček, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Brez reza: zgod. in družbeni vidiki cenzure K-2, dok. odd. Tv dnevnik 4.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 4.8.1992 Knjiga mene briga Glasbeni večer Legende velikega in malega ekrana: Rudi Križanič Mostovi Črno beli časi Gospod prva vrata desno, franc. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Slovenski oktet v Postojnski jami, posn. koncer ta Maksim Mrvica in orkester slov. filharmonije S poti po Patagoniji, dok. odd. Čaj za dve, sng drama Maribor Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resnič. ser. 24ur ob enih Najboljši domači videoposnetki Boksar Casablanca, ang. film Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gost Peter Mankoč Mentalist, nan. 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad. Vohun v nemilosti, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti (461) Nanovo, mladinska oddaja 1855. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Šport, informativna športna oddaja Videospot dneva Iz VTV arhiva: Koncert ansambla Spev v Vinski Gori, 1.del Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Mala miška in veliko rdeče jabolko, igra za otroke Pravljica za otroke Čas za nas, mladinska oddaja Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Regionalne novice Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Aljaska Videospot dneva Hrana in vino, kuharski nasveti, 462. oddaja Mura Raba TV, informativna oddaja Naša Evropa, izobraževalna oddaja Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

29. julija 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Amélie Nothomb: S strahospoštovanjem Avtobiografski roman ene najbolj cenjenih pisateljic v francoskem jeziku, sicer Belgijke, opisuje svet sodobnih Japoncev, ki živijo in dihajo za podjetje, v katerem delajo, in je zanje največja sramota dati odpoved. Za individualizem tukaj ni prostora. 22-letna Amélie ima enoletno pogodbo za delovno mesto prevajalke, vendar od prvega dne ne počne drugega kot piše vabila, fotokopira pravilnike, skratka misli, da se ji dogaja neznanska krivica. Toda njena pot proti dnu se pravzaprav sploh še ni začela. Ko se njeni nadrejeni zazdi, da ji mlada zahodnjakinja predstavlja grožnjo, ki bi jo lahko oropala napredovanja, poskrbi, da Amélijino življenje postane pekel. Čeprav Amélie ljubi Japonsko, postaja pritisk v službi vedno hujši. Bo zdržala eno leto?

Michal Viewegh: Primer nezveste Klare Priljubljen češki pisatelj s svojim humorističnim stilom pisanja nadaljuje tradicijo zabavanja bralca, a pod duhovičenjem odkriva globine človeške usode, zaznamovane z nezvestobo in ljubosumjem. Viewegh tokrat umetnost pripovedovanja združi v tri žanre: detektivko, samoironijo in esej. Porogljiva in hudomušna pripoved o življenju uspešnega pisatelja, ki se na smrt zaljubi v zelenooko sinologinjo Klaro. K zasebnemu detektivu pride pod pre tve zo, da želi napi sa ti roman o nezvestobi. Ljubezen in naklonjenost, zvestoba in ljubosumje, prijateljstvo in sočustvovanje, resnica, laž in prikrivanje, so rdeča nit osrednjih junakov romana. Knjiga je lahko hkrati zabavno poletno branje, lahko pa nam, če se vanjo poglobimo, ponudi še marsikaj drugega.

Audrey O`Hearn: Jaz in Luka

Matta in mu pove, da gre v porodnišnico. Matt s podzemno železnico ponoči sredi Toronta hiti k njej, da bi ji stal ob strani. Kmalu mu sporočijo, da je rodila fantka in ga pošljejo domov. Naslednji dan, ko ga zagleda, pa se v njem zga ne popol no ma nov, močan občutek. Naenkrat se zaveda, da ima ljubkega sina in da ga ne more kar zapustiti, pa čeprav to pomeni, da ga bo vzgajal sam. Vzame ga, ga odpelje k babici, ki ga brez nepotrebnih vprašanj sprejme k sebi, čeprav ve, da bodo težave. Bo Matt lahko obdržal svojega komaj rojenega sina?

Tanya Byron: Moj otrok po moje Malce drugačna knjiga o vzgoji, ki ne ponuja enotnega recepta, ki bi se ga morali strogo držati, temveč s svežim pristopom starše spodbudi, da začnejo sami razmišljati, kaj je prav za njihove otroke in se torej začnejo bolj zanašati na svoje občutke in posledično bolj zaupati sebi. Kajti, kot poudarja avtorica, sicer priznana klinična psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami dela s problematičnimi otroci in mladostniki, nobena družina ni enaka drugi. Različni otroci imajo različne potrebe in enako velja tudi za starše. Torej ne moremo vzgajati vsi po istem principu. V knjigi najdemo številne primere in brez dvoma vsakdo najde kaj uporabnega, hkrati pa nam avtorica pokaže, kako lahko v trenutkih dvoma skupaj ustvarimo pozitivne spodbude in zglede.

Ravno prava knjiga za počitniške dni. Če radi rišete, pa vam med letom primanjkuje časa, se lahko med počitnicami mirne duše prepustite čarom barv in oblik. Resnič no poseb na knji ga, ki nas v nekaj korakih vodi do popolne risbe pravljičnih junakov, mitoloških bitij, ljubkih živalskih mladičev,

9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 20.30 Travnik pred Domom kulture Velenje Koncert Druyd (Hrvaška). V primeru slabega vremena bo koncert v atriju centra Nova. 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja

Petek, 30. julija 9.00 – 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.00 Kavarna Lucifer Poletni večer ob zvokih klavirja 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Glasba & klepet

Sobota, 31. julija 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Atrij Centra Nova Predstava za otroke Janko in Metka 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Glasba & klepet

Nedelja, 1. avgusta 16.00 Vila Čira-čara (TRC Jezero) Otroška prireditev Pikasto poletje pri Vili Čira - čara

Ponedeljek,

Torek, 3. avgusta 10.00 – 12.00 in 16.00 – 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku Tisk in knjige 10.00 – 12.00 Galerija Velenje Mala šola risanja 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 19.00 Kulturnica – literarna kavarnica Poletna branja 21.00 Kavarna Lucifer Potopisno predavanje Altaj – »Ruski Tibet«

Sreda, 4. avgusta 10.00 – 12.00

Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Galerija Velenje Mala šola risanja 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

ŠMARTNO OB PAKI

RADIO O D I R T O S G O V B A I N VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Avgust/veliki srpan

1. nedelja - Peter 2. ponedeljek - Alfonz 3. torek - Lidija 4. sreda - Dominik

Četrtek, 29. in petek 30. julija: Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,…) Od petka, 30. julija 2010, do sobote, 7. avgusta 2010, bo v Hiši mladih potekala likovna delavnica za odrasle ''Človeška figura v mreženju struktur prostora'' pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja, katere organizatorja sta JSKD - območna izpostava Velenje in JZ MC Šmartno ob Paki.

Ponedeljek, 2., torek, 3. in sreda, 4. avgusta: Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,…)

Lunine mene

3. avgusta, zadnji krajec, ob 6.59

KAM NA IZLET? - sobota, 31. 7.: RJAVINA – TRIGLAV – Sekc. Topolšica PDV. VABLJENI!

CITYCENTER Celje

- do 1. avgusta fotografska razstava Društva fotografov SvitUTRINKI 09 na temo zgodbe o odnosih in komuniciranju z življenjem Nagrajenci križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 15.7.2010, so: - Polona Kugonič, Skorno 14, Šoštanj (mobilni telefon); - Nejc Kobale, Ravne 15, Šoštanj (avtopolnilec);

- Karolina Koren, Stritarjeva 4, Velenje (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SONY ERICSSON

- preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

Petek, 30. 7., ob 20.30 Sobota, 31. 7., ob 21.00 Nedelja, 1. 8., ob 18.00 Kultna ljubezenska saga Somrak se nadaljuje z večnim hrepenenjem med lepo Bello in vampirjem Edwardom. Njuno prepovedano romanco dodatno otežijo skrivnostni umori in grozeča vojna med vampirji in volkodlaki. Krhko ravnovesje je odvisno od Belle, ki se mora dokončno odločiti med ljubeznijo do Edwarda in prijateljstvom z volkodlakom Jacobom. Toda vrnitev maščevalne vampirke Victorie povzroči neizprosen boj na življenje in smrt ter številne težke življenjske odločitve, kjer lahko zmaga le iskrena ljubezen.

STO ŽEBLJEV tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

29. četrtek - Marta 30. petek - Peter 31. sobota - Ignacij

- nedelja, 1. avgust ob 11. uri pravljične urice v Džungli

(The Twilight Saga: Eclipse) Domišljijski romantični triler, 124 minut. Režija David Slade Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Billy Burke, Ashley Greene, Jackson Rathbone, Nikki Reed idr.

Pripravila Metka Pivk Srdič

Junij (veliki traven)

- četrtek, 29.7., Biotržnica

MRK

kolekcije modnih oblačil, skratka za vsakogar nekaj. V knjigi so poleg postopnih in razumljivih navodil za risanje tudi navodila glede risarskih potrebščin in načinov risanja ter številni koristni nasveti.

107,8 MHz

Četrtek, 29. julija

2. avgusta 7.00 – 16.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola - Varstvo otrok, poskrbljeno za ples, športne in likovne aktivnosti, miselno-didaktične in zabavne igre..(do 31.8.) 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Galerija Velenje Mala šola risanja 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Klepet in družabne igre 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Zvezde pod zvezdami Zlomljeni objemi, drama

Koledar imen

Kate Ashforth: Prikupne zamisli za risanje

17-letni Matt je v težavah. Njegova punca Lorene je noseča in njenima staršema to niti najmanj ni všeč. Že tako ne marata Matta, zdaj pa je vse še slabše. Zato se

Lorenina mama, seveda brez Mattove vednosti odloči, da bo za vse najbolje, da njena hči rodi in da otroka v posvojitev. Na dan poroda Lorene kljub vsemu pokliče

VELENJE

(Centochiodi), Drama, 92 minut Režija Ermanno Olmi. Igrajo: Raz Degan, Luna Bendandi, Andrea Lanfredi, Amina Syed, Carlo Faroni, Luigi Galvani, Enrico Molinari, Giuseppe Pivanti, Giovanni Ponti, Pino Ponti idr.

Sobota, 31. 7., ob 19.00 Nedelja, 1. 8., ob 20.30 Legendarni italijanski mojster Ermanno Olmi v svojem deklarirano zadnjem celovečernem igranem filmu pripoveduje zgodbo o profesorju, ki uniči neprecenljivo knjižno zbirko, nakar se zateče na idilično podeželje, kjer ga preprosti ljudje v težavah zamenjajo za odrešenika. Mlad, uveljavljen univerzitetni profesor se znajde v središču zahtevne policijske preiskave. Na skrivaj zapusti dotedanje življenje in se preseli v zapuščeno kolibo v mirni podeželski skupnosti na bregu reke Pad. Med prišlekom in krajevnimi prebivalci se hitro stkejo pristne prijateljske vezi. Zaživi v spontanosti in iskrenosti vsakdana. Film raziskuje osebno vero nasproti napisanim dogmam ter napada uporabo knjig kot sredstva za krepitev oblasti in hegemonije. Festivali: Cannes 2007, Karlovi Vari 2007, Toronto 2007, Rotterdam 2008. S podporo Ministrstva za kulturo!

ŽABE IN PAGLAVCI (Kikkerdril) Otroški avanturistični film, 75minut Režija: Simone van Dusseldorp Igrajo: Nino Morris den Brave, Whitney Franker, Thijs Goedknegt, Juul Vrijdag, Georgina Verbaan, Remko Vrijdag idr. Petek, 30. 7., ob 19.00 Nedelja, 1. 8., ob 16.00 - otroška matineja

Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu odstranijo mandeljne. Pred odhodom mu brat zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril z njim. Max in babica se imata skupaj zelo lepo: rešita izgubljeno krastačo, pomagata ranjenemu ježu, napečeta goro slastnih palačink in deček sčasoma pozabi na mrest. Na obisku v bolnišnici pa se Max ob pogledu na brata, ki je zaradi operacije ostal brez glasu, spomni na dano obljubo. Izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti, da pobegne iz bolnice in se sam poda na deželo po obljubljeni mrest. Na poti se spoprijatelji z vrstnico, odločno in brbljavo sedemletnico z zdravniško torbo in rožnatim kolesom. Skupaj se podata novim dogodivščinam naproti. Svež, pomladanski film za najmlajše navdušuje z veselo, preprosto in življenja polno zgodbo. Obuja otroško čudenje naravi in vsemu živemu, kar v njej prebiva, radostno igrivost in drobne pripetljaje prvih prijateljstev. S podporo Ministrstva za kulturo! PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna filmska projekcija):

ZLO MLJENI OBJEMI (Los Abrazos Rotos), Drama, 128 minut. Scenarij in režija: Pedro Almodovar

Igrajo: Penelope Cruz, Lluís Homar, Blanca Portillo, José Luis Gómez, Tamar Novas, Rubén Ochandiano, Marta Aledo idr. Ponedeljek, 2. 8. ob 21.00 Avtor čustvenih mojstrovin Vrni se, Govori z njo in Vse o moji materi predstavlja zgodbo slepega scenarista, ki je pred leti v prometni nesreči izgubil vid in ljubezen svojega življenja. Od tedaj živi in dela pod psevdonimom, saj je njegova prvotna identiteta umrla z ljubljeno osebo. Toda neke noči spregovori o svoji preteklosti in razkrije tragično zgodbo o nesojeni ljubezni, polni tragičnih preobratov, ljubosumja in prevar. Film je bil letos v Cannesu nominiran za zlato palmo in na (EFA) evropskem filmskem festivalu za nagrado občinstva! ZVEZDE POD ZVEZDAMI (prost vstop) V primeru slabega vremena bo projekcija v preddverju Doma kulture !Naslednji vikend, od 6. 8. do 9. 8. 2010 napovedujemo: ZF akcijski triler PREDATORJI, animirani film SHREK ZA VEDNO, dramo KATIN. V ponedeljek, 9. 8., na ploščadi ob domu kulture Velenje – vezde pod zvezdami, akcijsko vojno dramo, film leta s 6 oskarji, BOMBNA MISIJA v vsakem vremenu!

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

29. julija 2010

Po gorah države, s katero nas radi zamenjujejo Ura je pet zjutraj, nedelja. Štirinajst pogumnih planincev stoji na nasipu nasproti avtobusne postaje Velenje, avtobusa nikjer. Dva kombija z dvema voznikoma se pripeljeta. Prevoz omogočen, destinacija - neznana. Kam? Po Slovaški, Črni gori, Bolgariji, Makedoniji in Bosni in Hercegovini, zopet na Slovaško. Zopet? To pomeni dvoje: ali je bilo tako odlično pred petimi leti ali pa … Voznika nista samo voznika, temveč tudi planinca, in to ne navadna planinca, izkušena planinca in glavna organizatorja

letošnjega že vsakoletnega tradicionalnega 5. planinskega tabora, oče in sin, prof. Andrej in Uroš Kuzman. Vse je pripravljeno. »Gas in dolge luči«, se je oglasilo v zadnji vrsti kombija. In res, vožnja poteka hitro, gneče ni. In ko sonce posije izza medlih oblakov, se pred nami prikaže Maribor. Nadaljujemo naprej proti Gradcu, po avstrijskem Gradiščanskem, do glavnega mesta Slovaške, Bratislave. V Bratislavi naredimo daljši postanek z ogledom mesta. Vročina se stopnjuje, stanje hidracije je kritično, toda po nekaj požirkih osvežilne pijače in kofeina nadaljujemo pot proti našemu cilju - Veliki Lomnici. Vse utripajoče luči na vodilnem kombiju, pomenijo le eno - končno pri-

hod in sveža postelja. Nastanitev v hotelu in večerja. Ponedeljkovo jutro se lesketa v svežini gozda, noge so še utrujene in neutrjene, pa vendar pripravljene na boj z naravo. Lagodna vožnja s kombijem, ki daje slutiti upanje. Toda po nekaj kilometrih hoje po cesti se začne tako imenovana težja pot, ki preči slovaško-poljsko mejo. Na koči se osvežimo, zazremo se proti soncu preko ledenih ploskev in snežnih krp proti našemu vrhu – skoraj 2500 m visoemui Rysu, ki je

hkrati najvišji vrh Poljske. Zdi se veličasten in nedosegljiv, vendar ga večina nas osvoji. Na vrhu pojemo še zadnje sendviče iz mamine popotnice, ki teknejo vsekakor bolj kot v dolini. Pot nazaj je krajša in utrujeni popadamo v postelje. Naslednji dan se z jutrom zbudi tudi naša domišljija. Pot proti poljskemu biseru Morsko oko si delimo s skoraj tisočglavo množico ostalih obiskovalcev, željnih osvežitve v vročem poletnem dnevu. Popoldne mine v množici turistov in dogajanja na ulicah Zakopanov. Turizem je tu doma. Na “štantu” kupimo vuvuzele in zabava se začne. Naš Andrej je nejevoljen, hrup se poleže šele, ko utrujeni ležemo na

trde žimnice. Sredo, 14. julija, bi nekateri raje izbrisali iz svojega dnevnika. Res, zelo zelo naporna pot proti Krivanu, s svojimi 2486 m eden najbolj opevanih slovaških vrhov. Možnosti sta bile dve, težja in lažja pot, na koncu pa se je izkazalo, da sta bili obe peklenski. Začetek je enak koncu in obratno. Po štirih urah samo navzgor smo dosegli cilj. Šestnajst preznojenih teles na vrhu Krivana. Za našo dušo, za naš ponos. Četrtek je bil namenjen počitku. Najprej smo si ogledali znamenit in mogočen grad v Stari L’ubovni. Nato smo si utrujene mišice ohladili in si nabrali moči v valovih kopališča AquaCityja, “najboljšem ekološkem središču na svetu”, v Popradu. Prilegel se je tako želeni popoldanski spanec. Tokrat smo se zvečer še bolj zabavali. Petkovo jutro in iskanje planinske opreme. Z gondolo smo se povzpeli na Hrebeniok, znan pla nin ski cen ter. »Spre ho di li« smo se do ‘Ogromnega slapu’, kjer se čudežna moč vode preliva iz slapa v slap. Pot smo nadaljevali vse do »Terycho chate« - koče na dva tisoč metrov nadmorske višine, in se spočili v objemu gora. Najpogumnejši so se povzpeli na daljšo turo prek sedla v Vel’ko studeno dolino. V soboto smo se odpravili domov. Z nekaj krajšimi postanki smo prispeli v Slovenijo. Na pot smo odšli polni upanja, več kot to se nam je uresničilo. Doživeli smo veliko zanimivih dogodivščin, se spoprijeli z neusmiljeno, veličastno, a v vseh pogledih čarobno naravo. Na trenutke smo ji poskušali kljubovati in tudi takrat nas je prijazno sprejela medse. Vedno v gorah doživimo več, vsekakor več kot v dolini. Povzpnemo se in vsaj v mislih se nam zdi, da smo bili na vrhu. S čudovitimi vtisi smo se vrnili domov, v naš vsakdanjik. Za nekaj dni smo odšli nekam, kjer je lepo … Še dolgo bomo verjetno podoživljali vse in vsak trenutek, ki smo ga doživeli skupaj - vse drobne malenkosti, male šale, trenutke, ki krepijo prijateljstvo in - zagotovo - SPET BOMO ŠLI !! Sašo Avramovič

Nagradna križanka Galeb-Trade www.galeb-trade.si Prodajalna Galeb – svet perila Kidričeva 12, Velenje (v stari Nami) Tel: 03 5871 723

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 29. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. julija 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 1. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Del. čas: pon-pet 8:00 – 19:00 sob 8:00 – 13:00

Največja ponudba perila, pižam, nogavic, posteljnine, oblačil za prosti čas in še mnogo zanimivega za vas in vaš dom. Od vrhunskih kreacij, do cenovno izredno ugodnih modelov!

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 19. jul. 2010 do 25. jul. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikrogramov SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. jul. 2010 do 25. jul. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

120

100

Bogat izbor znamk Galeb, Lisca, Triumph, Calida, Snelly, Polzela, Odeja, Svilanit…

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2/a, Velenje, s pripisom Galeb, najkasneje do 9. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: boni v vrednosti 20 evr za prodajalno Galeb v Velenju.

ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

19.jul

20.jul

21.jul

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

22.jul

PESJE

MOBILNASKORNO

23.jul

24.jul

25.jul

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

29. julija 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

OBVESTILO IZGUBIL se je papagaj sivi žako. Prosim pokličite gsm: 031/640-295. Sledi nagrada.

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

ŽENSKE vseh starosti, različnih poklicev in postav, od vsepovsod, vas želijo spoznati za pošteno trajno zvezo. Gsm: 031/505-495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) VDOVA, velenjčanka, se preseli k prijaznemu gospodu, ki bi jo cenil in spoštoval. tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) PREPROST očka, ki sam z otrokom je ostal, za trajno razmerje bi vas rad spoznal, ljubezen svojo vam dal. Gsm: 031/860-668 MOŠKI, ki ni ne lep, ne bogat, za skupno življenje spoznal bi vas rad. Odpišite, če vam je važno srce. Gsm: 041/959192

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starosti, brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov, ugodno za moške. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/572-63-19 PODJETNIK išče partnerko za skupno delo in življenje, staro do 43 let. Odpišite, ne bo vam žal. Gsm: 041/229649

NEPREMIČNINE DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358, Aleš.

RAZNO MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Gsm: 041/818-899 PREKUCNE vile za bale ugodno prodam. Gsm: 041/863-141

DEŽURSTVA

CD predvajalnik Sony CDP-415, v odličnem stanju, prvi lastnik, prodam. Gsm: 041/692-995

PRIDELKI

JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 1. 8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/876-12-02 DVA bikca, čb, stara 1 teden in 1 mesec, prodam. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147 ČISTOKRVNE mladiče, bernski planšar, ugodno prodam. Ogled staršev in mladičev možen v Šoštanju. Gsm: 041/515-482 BIKCA, limuzin, starega 5 mesecev, prodam. Gsm: 031/298-641 DVA psička mešančka, srednje rasti, črne barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03/588-29-40, gsm: 031/459611 ali 051/346-490

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 31. 7. in 1. 8. – Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Meta Lesjak, Bevče 23, Velenje in Robert Koprivc, Velenje, Ul. Janka Ulriha 46; Anja Uranjek, Hrastovec 28, Velenje in Peter Dobovičnik, Hrastovec 28, Velenje.

Smrti: Viljem Senčar, roj. 1935, Velenje, Bračičeva c. 6; Liljana Rendarić, roj. 1959, Velenje, Šercerjeva c. 13; Leon Žlebnik, roj. 1928, Ljubljana, Bratoševa ploščad 6; Marija Anželak, roj. 1931, Šoštanj, Tovarniška pot 2; Jože Kuder, roj. 1928, Pongrac 54; Viktor Skarlovnik, roj. 1943, Movže 6, Mislinja; Danica Kavšek, roj. 1942, Velenje, Stantetova ul. 4.

V SLOVO V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi

Šele ko doživimo vse svoje neizogibnosti, dozorimo za večnost. (Zvone Modrej)

EDI KOKOT V slovo upokojeni učiteljici S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.

Slovo od pokojnika bo v petek, 30. 7., ob 16. uri na pokopališču v Mozirju.

DANICI KAVŠEK S svojim delom in osebnostjo nam bo ostala v trajnem spominu.

Žalujoči: hčeri Alenka in Saša z družinama in ostalo sorodstvo

Sodelavci osnovne šole Antona Aškerca Velenje

ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil

V SPOMIN

VILIJEM SENČAR Bračičeva 6, Velenje Ni te več pred hišo ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

15. 6. 1935 – 18. 7. 2010

VLADOTU MEŠIČU

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravniku g. Rusu, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica, župniku za opravljen obred, govorniku, praporščakom, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje ter Pogrebni službi Usar.

1. avgusta je minilo prvo dolgo boleče in predvsem prazno leto. Tvoje hude bolečine so preteklost. Tvoj smeh in večni optimizem pa potujeta z nami na sedaj močno valoviti poti.

Vsi njegovi

Eva, Matic, Boštjan in mama Marija

Naš čas, 29. 7. 2010, barve: CMYK, stran 24

Kaj bo na Turnu? Na MO Velenje zbirajo ideje in pobude, kaj vse umestiti v grad po obnovi – Nekaj idej že imajo

Grad Turn kjub velikokratnim dodelavam sodi med redke ohranjene srednjeveške grajske stavbe na Slovenskem. Obnova ne bo poceni, saj je trenutno v precej slabem stanju.

Grad Turn leži na položni vzpetini v naselju Hrastovec. Prva omemba gradu izvira že iz leta 1270, tako da utegne imeti današnja stavba še romanske sestavine. Je eden najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji in eden od desetih gradov, ki so v srednjem veku obstajali v Šaleški dolini. V 17. st. so uporni kmetje zavzeli, oplenili in razdejali skoraj vse gradove v Šaleški dolini, med njimi tudi Turn, Šoštanj in Šalek. Zadnji predvojni lastnik gradu pa je bila italijanska plemiška rodbina Coronini – Kromberg.

Velenje, 23. julija - Pred kratkim so iz graščine Turn v Hrastovcu izselili še zadnjo tam živečo romsko družino, ki so ji na MO Velenje dodelili primernejše stanovanje. Zato nas je zanimalo, kakšne načrte ima MO Velenje s stavbo, ki jo je zob časa že močno načel, vseeno pa ima veliko zgodovinsko vrednost. Naj spomnimo, da so jo že poskušali prodati, a takrat zanimanja zanjo ni bilo, saj bo obnova zagotovo velik finančni zalogaj. Tudi zato, ker jo bo treba popraviti po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo. Na Mestni občini Velenje že išče-

Letos jubilejni 50. Flosarski bal Po več letih je organizator najstarejše slovenske etnološko-turistične prireditve le Turistično društvo Ljubno – Tematsko obarvanih 10 dni šeg in navad v zibelki splavarstva Tatjana Podgoršek

Ljubno, 22. julija – Etnološko-turistična prireditev Flosarski bal je najstarejša tovrstna prireditev v Sloveniji. Letošnja je jubilejna 50. po vrsti. Prireditve so začeli minuli petek, višek dogajanja pa bo v nedeljo, 1. avgusta. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo ljubensko turistično društvo Naš kraj, je tajnica društva Anja Pukart med dru gim povedla, da so tukajšnji ljudje organizirali prvi bal leta 1961 na pobudo takratnega predsednika turističnega društva Jožeta Mermala. Pripravljenost domačinov in zanos samih flosarjev za uspešno izvedeno prireditev je v kraju rasla vsako leto. Pos ta la je tra di ci o nal na. »Letošnji Flosarski bal je 50. po vrsti, tradicijo flosarstva pa imamo že 500 let. Zdi se nam vredno, da s prireditvijo ohranjamo šege in navade za naše zanamce, da ti vidijo, kako so ljudje tu živeli, kakoso si zagotavljali vir zaslužka.« Po besedah Pukartove je novost letošnje prireditev ta, da ga po dolgih letih znova organizira le turistično društvo, ki v splet prireditev ni uvrstilo dogodkov lokalne skupnosti. Zaradi jubileja traja 10 dni in vsak dan so tematsko označili. Tako se je minuli petek in v soboto zgodil Flosfest, v nedeljo Družinski dan, ponedeljek so poimenovali Po sledeh flosarske dediščine, torek je bil Dan za smeh, včerajšnji dan so zaznamovali likovniki, poeti in kitaristi. Dogodke današnjega dne so združili pod naslovom Pogled v naravo, jutrišnjega pa Občinski praznik. V soboto bodo organizirali srečanje dosedanjih flosarskih krščencev in njihovih botrov, zato so ta

Organizatorji Flosarskega bala so na novinarski konferenci zagotovili, da bodo pripravili tudi 51-ega, ki pa bo skromnejši v primerjavi z letošnjim jubilejnim.

pom folklorne skupine, dobrodelnim srečelovom. Poleg etnografskih, kulturnih prireditev dogajanje sprem lja jo še šport no -rekreativne aktivnosti, obiskovalci imajo tudi prost vstop v Flosarsko zbirko, Fašunovo hišo, Radmirsko zakladnico. »Ob tem pa bi rada opozorila še na eko program, v katerem bo osrednja pozor nost name nje na loče ne mu zbi ra nju odpadkov in embalaž. Prav zaradi tega programa tudi ne bo ognjemeta.« Pošta Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi posebno znamko.

Flos je kljub letom še vedno izredna zanimiva turistična atrakcija, ki privablja številne domačine in goste tudi od drugod.

dan poimenovali Flosarske vezi. Višek jubi lej ne ga bala pa nosi naslov Iz leta v leto, iz roda v rod in bo v nedeljo, 1. avgusta. Ob 14. uri bodo začeli tradicionalno etnografsko povorko, tokrat izs Foršta na Placu in ne iz industrijske cone.

Dogajanje na prireditvenem prostoru v Vrbju (krst novega flosarja, prikaz šeg in navad ob tem) bodo dopolnili s kulinarično ponudbo jedi, tipičnih za kraj, predstavitvijo dejavnosti društev, s koncer tom Prifarskih fantov, nasto-

In kako organizatorji odgovarjajo na očitke nekaterih obiskovalcem, da je na prireditvi vsako leto manj novosti? »Flosarski bal ohranja tradicijo. Železni program prireditve, kot je krst novega flosarja, mora ostati takšen, kot je bil.

jo ideje, kakšne vsebine bi po obnovi umes ti li na gra šči no Turn. Župan Srečko Meh nam je povedal: »Tur na ne bomo prodajali, ostal bo v občinski lasti in tudi po obnovi javni objekt. Želimo si čim več idej in pobud, kaj vse bi lahko umestili v graščino. Zaenkrat razmišljamo v dve smeri, obe pa sta med seboj povezani; območje Škalske ga jeze ra bomo ure di li kot področje naravnega življenja, kmetovanja in življenja z naravo. Tako bomo lahko sem vabili tudi cele družine, ki bodo zagotovo našle pestro ponudbo. V tej povezavi razmišljamo, da bi Turn namenili dija-

kom in študentom s področja kulinarike, gostinstva in kmetijstva, poleg tega bi na tem območju lahko uredili veterinarsko postajo za male živali, morda pasji hotel in manjše butične trgovine z izdelki kmetijskih pridelovalcev iz Šaleške doline …«. Za obnovo bodo, ko bodo natančneje določili vsebine, poskušali pridobiti tudi evropska in držav na nepovrat na sred stva. Župan dodaja, da lahko pobude in ideje pošljete po navadni ali elektronski pošti na MO Velenje. bš

Ljubno poslej tudi evropsko splavarsko mesto Ljubno velja za zibelko splavarjenja na Slovenskem. Pred 15 leti je postalo tamkajšnje flosarsko društvo član mednarodne flosarske zveze, ki povezuje 5 celin in 13 dežel. Ljubenska županja Anka Rakun je ob praznovanju 50. flosarskega bala izrazila zadovoljstvo, ker v kraju nadaljujejo tradicijo splavarjenja. »Vesela in ponosna pa sem tudi, ker bomo na višku praznovanja jubilejnega bala, v nedeljo, pridobili naziv evropsko splavarsko mesto. Ljubnemu ga bo podelilo omenjeno združenje. Gre za veliko priznanje, pomembno za celotno območje ob porečju reke Savinje.«

Ne moremo stvari spreminjati, ker bi s tem prekinili tradicijo. Prav s krstom si flosarji zagotavljajo ohranjanje šeg in navad ob splavarjenju iz generacije v generacijo,« je odgovorila Anja Pukart in dodala,

da pa si bodo prizadevali popestriti ostalo dogajanje in znova doseči, da bi občani »dihali« s prireditvijo, kot so v zlatih letih bala od leta 1970 do 1990.

Rokometno igrišče čez dan odklenjeno

Na rokometno igrišče ni treba čez ograjo, lahko kar skozi vrata.

Šoštanj – V Šoštanju so se odločili, da bodo čez poletje rokometno igrišče v mestu odprli in tako omogočili (predvsem) mladim, da kakšen počitniški dan preživijo tudi na njem. K temu jih je napeljala tudi skrb za varnost. Opažali so

namreč, da so mladi na rokometno igrišče plezali čez – precej visoko - ograjo. Rokometno igrišče se napolni proti večeru, ko postane bolj sveže. Odklepajo ga ob 9. uri dopoldne in zaklenejo ob 21. uri. mkp