30 2015

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (13/25 0C) in soboto (11/28 0C) bo delno oblaÄ?no, v nedeljo (16/25 0C) moĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 30. julija 2015

ĹĄtevilka 30 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

O toploti in toplini Bojana Ĺ pegel

Priznajte, da Ĺže dolgo niste bili tako veseli deĹžja in ohladitve kot ob koncu minulega tedna. Ves teden nam ni bilo vroÄ?e, vpraĹĄanje pa je, Ä?e ne bomo toploto Ĺže kmalu pogreĹĄali. Vremenoslovci pravijo, da bo avgusta sicer ĹĄe vroÄ?e, a jaz bolj kot na vreme mislim na radiatorje v Velenju in Ĺ oĹĄtanju. Ko bodo spet priĹĄli hladni jesenski dnevi, ko bomo spet potrebovali gretje, je vpraĹĄanje, ali bodo naĹĄi domovi v hladnih mesecih ĹĄe kdaj tako topli, kot so bili. Ali ne bomo, Ä?e se groĹžnje z obÄ?utno podraĹžitvijo toplotne energije uresniÄ?ijo – trenutno ĹĄe potekajo pogajanja o novi ceni, vsi zaÄ?eli moÄ?no varÄ?evati tudi pri toploti? NiÄ? nam ne bo veÄ? pomagalo, da se bomo lahko pohvalili, da smo imeli v nekdaj veliki drĹžavi prvi daljinsko ogrevanje. Slabih ĹĄest desetletij kasneje morda ne bomo veÄ? na boljĹĄem kot ostali v drĹžavi. Ob upoĹĄtevanju velike ekoloĹĄke ĹĄkode, ki jo je v preteklosti utrpela dolina zaradi proizvodnje elektrike, bomo v tem primeru ĹĄe na slabĹĄem!

Medtem ko se v velenjskem Komunalnem podjetju ĹĄe dogovarjajo za novo ceno toplotne energije, bodo tudi med tistimi, ki bodo najbolj revnim odpisali del dolgov, nastalih pred letom 2014. KakĹĄna bodo natanÄ?no merila do upraviÄ?enosti odpisa, bo znano kmalu. A se bojim, da bo pri tem poĹĄtenost spet na krepki preizkuĹĄnji. Kot prostovoljka v eni od velenjskih humanitarnih organizacij vem, da v teh Ä?asih teĹžko zbrana pomoÄ? ne gre vedno v prave roke. Ker se morajo paÄ? vsi drĹžati Âť uradnih papirjevÂŤ o socialnem stanju druĹžine. Tudi Ä?e toÄ?no vedo, da mati samohranilka v resnici ne Ĺživi sama, da je tu tudi oÄ?e. Tudi Ä?e je kristalno jasno, da druĹžina, ki v preteklem obdobju izkazuje 0.00 dohodka, ne more preĹživeti, a vseeno Ĺživi. Take bi pravzaprav morali vpraĹĄati, kako jim uspe. Mnogi bi jim z veseljem prisluhnili. Ali pa bi morali bistveno bolj preveriti, kako (in od Ä?esa) v resnici Ĺživijo. To ni nova zgodba, pravzaprav je Ĺže tako stara, da se mi zdi Ä?udno, da ĹĄe nikomur ni uspelo prekiniti slabih praks pri prikazovanju finanÄ?nega stanja druĹžin.

Od nekdaj namreÄ? obstajajo taki, ki ob tem, kar jim dovoljuje sistem, izkoristijo vse, in taki, ki so zagotovo res revni in laÄ?ni, pa tega ne storijo.

Kot drĹži tudi, da tisti, ki nimajo veliko, v veÄ?ini najprej poravnajo nujne poloĹžnice, pa Ä?etudi jim za hrano in preĹživetje ne ostane praktiÄ?no niÄ?.

Eni pa vedno raÄ?unajo, da se jim ne bo niÄ? zgodilo, Ä?e ne bodo plaÄ?evali svojih obveznosti. In jim jih morda nikoli tudi ne bo treba plaÄ?ati.

11

Zgodil se je Ĺže petkrat in nikoli ni minil brez deĹžja. LetoĹĄnji festival nasedlega kita pa je dokazal, da za ta mini glasbeni festival z veliko ekoloĹĄko noto ve vse veÄ? mladih. PriĹĄli so iz vseh koncev drĹžave, se Ä?udili lepi naravi v okolici Ĺ kalskega jezera, uĹživali v ustvarjanju skulptur in ĹĄe bolj v druĹženju in glasbi, ki ni utihnila vse do nedelje zjutraj. Ja, ni kitov brez deĹžja, a mladih to niti najmanj ne moti. Da se le dogaja! (bĹĄ)

ObÄ?inam manj denarja

Delavce zamenjali vzdrĹževalci

Nova povpreÄ?nina pomeni za Mestno obÄ?ino Velenje veÄ? kot pol milijona evrov manj denarja v proraÄ?unu

VeÄ?ina delavcev Gorenja v vseh njihovih tovarnah, v Velenju, Srbiji in na ÄŒeĹĄkem, je od prejĹĄnjega petka na kolektivnem dopustu in tako bo do 12. avgusta. DolĹžina dopustov se v celotnem sistemu nekoliko razlikuje, prilagajajo ga proizvodnim potrebam, pa tudi lokalnim okoljem v posameznih drĹžavah. V njihovih proizvodnih halah pa je v teh dneh vseeno zelo Ĺživahno. ÄŒeprav se je obrat vzdrĹževanja reorganiziral in vse, kar je mogoÄ?e, opravijo med letom, jim kar nekaj investicijskih in vzdrĹževalnih del ostaja tudi za Ä?as, ko proizvodnja stoji. Seveda so v sluĹžbi tudi delavci, ki skrbijo za prodajo in naÄ?rtovanje jesenske proizvodnje, od katere si v Gorenju veliko obetajo. đ&#x;”˛

Mestne obÄ?ine, ki jim predseduje velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, niso zadovoljne s sprejeto odloÄ?itvijo o zmanjĹĄanju povpreÄ?nine za drugo polovico letoĹĄnjega leta. Ocenjujejo namreÄ?, da vlada ni uresniÄ?ila obljube o veÄ? kot 22-milijonskem zmanjĹĄanju stroĹĄkov, saj pravzaprav ni sprejela nobenih drugih ukrepov kot zamrznitev plaÄ? usluĹžbencem in napredovanj. KontiÄ? vedno znova poudarja, da je trenutna lokalna organiziranost v Sloveniji neustrezna in tudi mnogo predraga, saj smo drĹžavo razdelili kar na 212 zelo razliÄ?nih obÄ?in (od zelo velikih do zelo majhnih). S takĹĄno odloÄ?itvijo naj bi drĹžavo decentralizirali, uÄ?inek pa je povsem drugaÄ?en, ĹĄe posebej, ker tudi nismo udejanjili regionalizacije. ÂťMislim, da bi morali razmiĹĄljati o racionalizaciji, povezovanju okoli veÄ?jih obÄ?in, na

katere bi prenesli tudi veÄ? pristojnosti in tako decentralizirali drĹžavo,ÂŤ poudarja KontiÄ?, ki pravi, da so tudi zaradi takĹĄne razliÄ?nosti obÄ?in ukrepi, ki jih zdaj predlaga vlada, neuÄ?inkoviti.

In kaj pomeni sprejeti ukrep za Mestno obÄ?ino Velenje? ToÄ?nih izraÄ?unov ĹĄe ni, verjetno pa se bodo z vladnimi precej razlikovali. Ocene kaĹžejo, da bo dobila Mestna obÄ?ina Velenje v drugi polovici leta med 500 in 600 tisoÄ? evri manj iz dohodnine. ProraÄ?un za letoĹĄnje leto so sicer skrbno naÄ?rtovali in tudi predvideli morebitno takĹĄno odloÄ?itev vlade, zato KontiÄ? upa, da ne bo potrebnega rebalansa proraÄ?una.

Polletje so kljub ĹĄtevilnim investicijam, ki jih vodijo, uspeĹĄno sklenili brez veÄ?jih likvidnostnih teĹžav. đ&#x;”˛

mz

Foto: vos

Pred Ä?asom sem pripravljala Ä?lanek o naraĹĄÄ?ajoÄ?i revĹĄÄ?ini v Ĺ aleĹĄki dolini. Dejstvo je, da nismo otok, da je ta udarila tudi pri nas. Kot je dejstvo, da tisti, ki se ukvarjajo s pomoÄ?jo ljudem v stiski, ugotavljajo, da bi morali mnoge, ki nimajo veliko, nauÄ?iti, kako ravnati z denarjem. Prav je, da tistim, ki res ne morejo veÄ?, odpiĹĄejo dolgove. Da jim pustijo, da znova zadihajo. A Ä?e bo sistem padel pri prvem odpisu, ki zagotovo ne bo zadnji, ker Ä?asi ĹĄe nekaj Ä?asa ne bodo boljĹĄi, bo zaupanje v to drĹžavo dodatno omajano. Jasno je, kdo bo plaÄ?al izgubo zaradi odpisa dolgov, a prav je, da bodo tudi pri tem razmerja postavljena razumno. Ĺ e posebej, ker smo srednji sloj v Ä?asu krize Ĺže skoraj izgubili in ker je revnih iz dneva v dan veÄ?. Socialno Ä?uteÄ?emu Ä?loveku je vedno toplo pri srcu, Ä?e ve, da je pomagal tistim, ki pomoÄ? potrebujejo bolj kot on. Zmrazi pa ga, ko izve za take, ki to Ĺže tako skromno moĹžnost izkoriĹĄÄ?ajo. Tem je nekako treba stopiti na prste. Morda pa je prav odpis dolgov priloĹžnost, da drĹžava dokaĹže, da to zna in zmore! đ&#x;”˛

mz

SpoÄ?iti in dobre volje so se rokometaĹĄi Gorenja vrnili s poÄ?itnic.

12

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

30. julija 2015

Zasedeni stoodstotno in ĹĄe malo Ä?ez

Pred dosedanjo direktorico nova petletka Velenje – Svet Ljudske univerze Velenje je nov petletni mandat zaupal dosedanji direktorici Brigiti KropuĹĄek Ranzinger. Ob potrditvi novega mandata je obljubila, da bo Ljudska univerza ĹĄe naprej dinamiÄ?na organizacija za izobraĹževanje odraslih in iskan partner izobraĹževalnim izzivom gospodarstva Brigita KropuĹĄek Ranzinger v evropskem prostoru. Letno je v bo na Ä?elu Ljudske univerze ĹĄe pet let. programe Ljudske univerze Velenje vkljuÄ?enih veÄ? kot 4.000 udeleĹžencev. Do 10. avgusta so zaposleni na kolektivnem dopustu. đ&#x;”˛

Prodana dva Vegradova objekta Celje – OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju je izdalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe za Vegradovo poslovno zgradbo v Mariboru, ki jo je za 162.000 evrov neto kupila druĹžba Sylux trgovina in proizvodnja, ter samski dom v Velenju, ki ga je za 335.000 evrov neto kupila druĹžba VPS Svetovanje. đ&#x;”˛

Novi odĹĄtevalniki na semaforjih Velenje, 23. julija – Mestna obÄ?ina Velenje je pred sedmimi leti uvedla sistem odĹĄtevalnih prikazovalnikov na semaforjih, saj se je z rastjo mesta poveÄ?ala tudi gostota prometa. Z uvedbo odĹĄtevalnikov Ä?asa za voznike, ki so jih obÄ?ani zelo dobro sprejeli, so v semaforiziranih kriĹžiĹĄÄ?ih poveÄ?ali pretoÄ?nost prometa.Na obmoÄ?ju MO Velenje so prejĹĄnji teden razĹĄirili mreĹžo odĹĄtevalnikov. Namestili so jih na semaforiziranih kriĹžiĹĄÄ?ih Ĺ aleĹĄke in Rudarske ceste, na kriĹžiĹĄÄ?u KidriÄ?eve, TomĹĄiÄ?eve in Efenkove ceste in na kriĹžiĹĄÄ?u KoroĹĄke in TomĹĄiÄ?eve ceste. Vrednost del, ki jih je izvedlo podjetje Elektrosignal, je dobrih 10 tisoÄ? evrov. V prihodnjem letu bodo namestili dodatne odĹĄtevalnike ĹĄe na kriĹžiĹĄÄ?ih Ceste talcev in PreĹĄernove ceste ter KidriÄ?eve in PreĹĄernove ceste.

Nameravana prodaja nepremiÄ?nine Zimzelen v niÄ?emer ne vpliva na delovno vnemo 79 zaposlenih Milena KrstiÄ? – Planinc

TopolĹĄica, 24. julija – ÂťV teh poletnih mesecih smo zasedeni stoodstotno in ĹĄe malo Ä?ez,ÂŤ pravi direktorica Centra starejĹĄih Zimzelen Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?.

V domu Ä?etrte generacije lahko biva 157 stanovalcev v skupno 107 sobah, od tega je 57 enoposteljnih.

Znotraj tega imajo nekaj postelj – 5 odstotkov, vedno rezerviranih za namestitve za krajĹĄi Ä?as. To pomeni, da se lahko uporabniki v domu nastanijo za nekaj dni, dva tedna, za Ä?as, ko so njihovi svojci zaradi dopusta ali obveznosti odsotni. Ta storitev je moĹžna vse leto in ni povezana zgolj z obdobjem poÄ?itnic.

Ugotavljajo, da se uporabniki zaÄ?asnih namestitev vraÄ?ajo. ÂťS tem potrjujejo, da je storitev zanimiva za trg, mi pa smo veseli, ker smo jo prepoznali in se znali temu prilagoditi,ÂŤ pravijo v Zimzelenu. VeÄ?ina stanovalcev je danes prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline.

Novo vodstvo OO NSi Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj – Na volilnem obÄ?nem zboru NSi Ĺ oĹĄtanj so izvolili nove Ä?lane odbora. To so Anica JevĹĄnik, Zvonimir Levar, Marko Dado Brvar, Drago Koren, Peter Kotnik, Miran Stopar, Martin Volk, Andreja Osterc, Zdravko AtelĹĄek in Roman KavĹĄak. KavĹĄak bo predsednik odbora tudi naprej. Napoveduje krepitev delovanja stranke na lokalni ravni, kjer Ĺželijo krĹĄÄ?anski demokrati postati bolj prepoznavni. V stranko vabi nove Ä?lane. PrepriÄ?an je, da je program NSi ljudem blizu tako gospodarsko kot socialno, le da ga morda ne poznajo dovolj dobro. đ&#x;”˛

poloĹženje in delovno vnemo 79 zaposlenih? Do 12. avgusta je namreÄ? v sklopu programa dezinvestiranja Premogovnika Velenje, ki je stoodstotni lastnik PV Investove organizacijske enote hÄ?erinske druĹžbe, odprto javno povabilo za zbiranje ponudb. ÂťZa nas je pomembno, da delamo dobro. Tudi Ä?e bo priĹĄlo do menjave lastnika, Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?. ÂťZa nas je to na konkretno delo ne bo pomembno, da delamo dobro.ÂŤ imelo vpliva. NaĹĄi ocenjevalci so naĹĄi uporabniki. Zanje Poslovanje v prvem polletju, ki je moramo storitev narediti najbolje, v tesno povezano z zasedenostjo in obsegu, za katerega se dogovorimo vsakodnevno racionalizacijo stro- in ga uporabniki tudi plaÄ?ajo. Za ĹĄkov, je bilo uspeĹĄno. svoj denar morajo dobiti vse, kar Kako pa nameravana prodaja ne- potrebujejo,ÂŤ pravi direktorica. đ&#x;”˛ premiÄ?nine Zimzelen vpliva na raz-

mkp

Ĺ˝elijo bolnike iz tujine Slovenj Gradec – Nujna pot, da se lahko vpiĹĄeĹĄ na evropski zemljevid bolniĹĄnic, je pridobitev mednarodne akreditacije Joint Commission International (JCI), meni direktor slovenjgraĹĄke bolniĹĄnice Janez Lavre. Zato bolniĹĄnica letos nadaljuje aktivnosti za pridobitev tega certifikata, ki bi morebitne bolnike iz tujine prepriÄ?al k prihodu na zdravljenje v Slovenj Gradec. Akreditacijski postopek, ki je zelo zahteven, bo bolniĹĄnico stal okoli 70.000 evrov. PriÄ?akujejo, da bi lahko privabili bolnike iz tujine predvsem pri obravnavi prekomerne debelosti, za uroloĹĄke operacije, operacije krÄ?nih Ĺžil ter diagnostiko in zdravljenje redđ&#x;”˛ kih bolezni.

đ&#x;”˛

PodjetniĹĄki kamp na temo turizma Velenje, 28. julija –SaĹĄa inkubator bo od 24. do 28. avgusta organiziral podjetniĹĄki kamp na temo trĹžnih potencialov turizma v SAĹ A regiji. UdeleĹženci bodo spoznavali atraktivne toÄ?ke Velenja in Savinjske doline, ustvarjali pod kroĹĄnjami dreves in se druĹžili ob tabornem ognju. Svojo pozitivno energijo bodo z njimi delili mentorji Ustvarjalnika, priznani strokovnjaki s podroÄ?ja turizma in potencialni investitorji. Dogodek predstavlja idealno priloĹžnost za spoznavanje novih ljudi, pridobivanje novih znanj in pisanje novih zgodb v svetu turizma in podjetniĹĄtva. UdeleĹženci bodo bivali v Avtokampu jezero, program kampa pa bo brezplaÄ?en. Prijave zbirajo tudi preko spleta. đ&#x;”˛

bĹĄ

Razpis za turizem Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila razpis za sofinanciranje programov turistiÄ?nih druĹĄtev in turistiÄ?ne zveze. Okviren znesek je 35.000 evrov, kar je pribliĹžno toliko, kot so druĹĄtvom in zvezi razdelili lansko leto. Rok za prijave se izteÄ?e 10. avgusta. đ&#x;”˛

mkp

Na trĹžnico pred Pilon Ĺ oĹĄtanj – Zaradi prenove Trga svobode v Ĺ oĹĄtanju bo treba do nadaljnjega na trĹžnico pred Pilon center. TrĹžnica bo odprta ob petkih, tako kot je bila dosedanja ob trgovini Mercator v mestu. TrajnejĹĄa in sodobnejĹĄa reĹĄitev pa se Ĺ oĹĄtanju obeta najverjetneje Ĺže letos s postavitvijo Ĺživilske trĹžnice z javnimi sanitarijami in veÄ?namenskim prostorom, kjer bodo obÄ?asno lahko potekali tudi razliÄ?ni dogodki. đ&#x;”˛

mkp

HmeljiĹĄÄ?a izginjajo Ĺ aleĹĄka dolina – Tudi v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini smo nekdaj obirali hmelj, zeleno zlato, kot mu pravijo v Spodnji Savinjski dolini. Potem pa so hmeljiĹĄÄ?a iz teh krajev poÄ?asi izginjala, povrĹĄine so zaÄ?ele izpodrivati druge kulture. Tudi na delu zemljiĹĄÄ? Zadruge Mozirje v steÄ?aju je ĹĄe pred dvema, tremi leti rasel hmelj. Na pribliĹžno 28 hektarjev njihovih povrĹĄin, ki jih je za eno leto od steÄ?ajnega upravitelja vzela v najem Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, pa danes raste silaĹžna koruza. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

NaĹĄa deĹželica z mednarodnim obrazom OgorÄ?eno o meji, prijateljsko pri kapelici in koÄ?i – V soteski kopaliĹĄÄ?e? – Bo KonjiÄ?an ĹĄe sopihal? – Zmaga Civilne iniciative Zadnje dni se je v naĹĄi deĹželici ali ÂťokoliÂŤ naĹĄe deĹželice dogajalo tako veliko stvari, da so teĹžko ťleÂŤ v en sam teden. Ĺ˝e ko se vreme ĹĄe ni pokvarilo, je s hrvaĹĄke strani zapihala svojevrstna burja in razburkala naĹĄ politiÄ?ni vrh. Mojstri z one strani meje so prestregli pogovor dveh naĹĄih ÂťstrokovnjakovÂŤ, ki sta po domaÄ?e razpravljala o zelo koÄ?ljivi temi, delu arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a, ki naj bi konÄ?no doloÄ?ilo mejo med drĹžavama. In ker so izvedeli, da se ji z odloÄ?itvijo arbitraĹže slabo piĹĄe, so zaÄ?eli boj za prekinitev tega procesa. NaĹĄ odziv je bil mlaÄ?en, zunanji minister, ki bi moral reagirati prvi, se je delal Francoza – kar nekaj dni se ni vrnil iz Francije, kjer je dopustoval.

No, priĹĄel pa je na drug mednarodni dogodek, spominsko sreÄ?anje pri Ruski kapelici, kamor je kljub razgretim odnosom med Evropsko unijo in Rusijo priĹĄel sam ruski predsednik Medvedjev. Tam je bil seveda tudi naĹĄ politiÄ?ni vrh, tudi nekateri ÂťnekdanjiÂŤ. Ĺ e eno mednarodno sreÄ?anje je bilo, in to planinsko. Pri ÄŒeĹĄki koÄ?i so se sreÄ?ali naĹĄi in Ä?eĹĄki planinci. To sreÄ?anje seveda ni bilo tako varovano kot prvo. NaĹĄ kmetijski minister pa je odpotoval na vinsko misijo v Bruselj, da bi branil naĹĄ teran, ki ga Ĺželijo tudi sosedje Hrvati. Od tam se ni vrnil ravno Ĺžidane volje, je pa ÂťrazsodnikomÂŤ pustil veliko argumentov, zakaj mora biti to vino ravno naĹĄe! ÄŒeprav se je vreme zadnje dni le malo ohladilo, se niso ohladile zamisli mladih iz Bistrice ob Sotli, da bi v soteski reke Bistrice uredili kopaliĹĄÄ?e.

Bolje reÄ?eno, da bi tam uradno uredili kopaliĹĄÄ?e. Mladi se na tem priljubljenem zbiraliĹĄÄ?u v vroÄ?ih dneh kopajo Ĺže sedaj. Vendar je to zdaj ÂťdivjeÂŤ kopaliĹĄÄ?e, ureditev ÂťuradnegaÂŤ pa prepreÄ?uje dejstvo, da leĹži na varovanem obmoÄ?ju Kozjanskega parka. A mladi pravijo, da bodo ĹĄe poskuĹĄali. PoskuĹĄali bodo menda tudi KonjiÄ?ani; ne mladi, ampak z obÄ?inskega vrha. In ne s kopaliĹĄÄ?em, saj so tega Ĺže uredili, ampak z obuditvijo konjiÄ?ana. Tako so namreÄ? imenovali vlak, ki je po ozkotirni Ĺželeznici do leta 1963 vozil od PoljÄ?an mimo Slovenskih Konjic do ZreÄ?. In nekateri razmiĹĄljajo o moĹžnosti, da bi vsaj del proge znova uredili – v turistiÄ?ne namene

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

seveda. Da bi jo uredili vse do ZreÄ?, bi bil verjetno prevelik zalogaj, Ä?eprav je res, da v ZreÄ?ah vendarle ĹĄe imajo pomemben ÂťspominÂŤ na to progo.

Obnovljeno ĹželezniĹĄko postajo. V njej je zdaj ĹželezniĹĄki muzej.

Nekako smo Ĺže navajeni, da skoraj ob vsaki teĹžavi v kakem kraju ustanovijo civilno iniciativo. Marsikje kljub aktivnosti ne doseĹžejo tistega, za kar se potegujejo, drugod so uspeĹĄni. Tudi celjske okoljske CI nekateri niso jemali resno. Ne le v Celju, tudi nekatere institucije na drĹžavni ravni ne.

A Evropsko sodiĹĄÄ?e je upoĹĄtevalo njihova opozorila in resno so okrcali pristojne drĹžavne organe, ker niso poskrbeli za odstranitev nevarnih deponij v kneĹžjem mestu. Ali na kratko, niso poskrbeli za varnost tal, voda in s tem seveda tudi za ljudi. Kljub tej sodbi Sloveniji zaenkrat ĹĄe ne bo treba plaÄ?ati tudi denarne kazni, ker naj bi se sanacije delno vsaj lotili. A Ä?e je ne bodo v roku res tudi izvedli, jih Ä?aka tudi tak udarec po drĹžavni blagajni.

Celjska CI je s svojo aktivnostjo delno segla tudi v projekt zagotavljanja protipoplavne varnosti v poreÄ?ju Savinje. Letos so namreÄ? opozorili, da za gradnjo nasipa ob reki Hudinji v Celju uporabljajo s teĹžkimi kovinami ÂťobogatenoÂŤ zemljino. Zaradi tega je resorno ministrstvo celo zaÄ?asno ustavilo dela, nekateri pa so se tudi bali, da bi lahko zaradi takega zastoja nastala zamuda pri dokonÄ?anju tega 45 milijonov evrov vrednega projekta. Vendar naj bi projekt vseeno ĹĄe letos povsem konÄ?ali. To pa ĹĄe ne pomeni, da so z deli na vsem obmoÄ?ju zadovoljni, na kar so na razliÄ?nih koncih veÄ?krat opozarjali.

V RogaĹĄki Slatini pa so na dan svete Ane praznovali obÄ?inski praznik.

Plaketo obÄ?ine so podelili koĹĄarkarskemu klubu, ki je letos postal kar drĹžavni podprvak!

Pa ĹĄe to: tudi v LaĹĄkem Ĺživijo zadnji Ä?as v znamenju ÂťRusovÂŤ. V tamkajĹĄnjem Domu starejĹĄih so namreÄ? odprli vadbeni prostor na prostem za starejĹĄe. In varovanci so si v njem najbolj Ĺželeli rusko kegljiĹĄÄ?e. In ga imajo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

30. julija 2015

Odpis dolgov ĹĄe en kamen v mozaiku socialnih pomoÄ?i Mestna obÄ?ina Velenje zgled dobrega socialnega delovanja – Ta Ä?as potekajo ĹĄtevilne naloĹžbe in vzdrĹževalna dela – V ospredju aktivnosti za razvoj podjetniĹĄtva Mira ZakoĹĄek

PrejĹĄnji teden, ko je bil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? na kolektivnem dopustu, ga je nadomeĹĄÄ?al podĹžupan Peter Dermol, ki to nalogo opravlja od prvega junija letos. ÄŒeprav je poletje, je ta Ä?as v upravi Mestne obÄ?ine Velenje zelo Ĺživahno, saj potekajo ĹĄtevilne aktivnosti, pa tudi naloĹžbe. Petra Dermola smo povabili na pogovor.

Slaba dva meseca ste podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje, zadnji teden ste nadomeĹĄÄ?ali Ĺžupana in med drugim tudi s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem in ministrico za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti dr. Anjo KopaÄ? Mrak podpisali sporazum o odpisu dolgov najrevnejĹĄim. Kako se boste tega lotili v Mestni obÄ?ini Velenje? ÂťSprejet Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov nam omogoÄ?a, da najĹĄibkejĹĄim socialno ogroĹženim upnikom in dolĹžnikom odpiĹĄemo dolgove brez davÄ?nih posledic. Odpisovali bomo eno leto stare dolgove oziroma dolgove, ki so nastali pred letom 2014. Seveda vsem, ki bodo izpolnjevali pogojeÂŤ Kdo pa lahko zaprosi za odpis dolgov? ÂťDolĹžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoÄ?i, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroĹĄkega dodatka iz najniĹžjih treh dohodkovnih razredov. Kako bo to potekalo, ĹĄe ne vem, vsekakor pa bomo pripravili konkretne kriterije (z njimi bomo prepreÄ?ili zlorabe) in merila in obÄ?anom tudi pomagali pri izpolnje-

vanju njihovih zahtevkov.ÂŤ In koliko dolgov naj bi odpisali?

Za katere dolgove konkretno sploh gre? ÂťTeĹžko je govoriti o ocenah, saj je Ĺže na drĹžavi ĹĄe veliko nejasnosti, podrobno pa moramo to podroÄ?je definirati tudi na Mestni obÄ?ini Ve-

moÄ?jo, je v tem Ä?asu v druĹžbenih dejavnosti zelo Ĺživahno? ÂťRes je. Kot obiÄ?ajno ta Ä?as izkoristimo za obnovitvena in vzdrĹževalna dela. ÄŒeprav je veÄ?ina ĹĄol in vrtcev Ĺže temeljito obnovljenih in energetsko saniranih, nam vzdrĹževalnih del nikoli ne zmanjka. V

Peter Dermol pred pravkar obnovljeno Galerijo Velenje, eno najveÄ?jih investijic letoĹĄnjega poletja.

lenje. Za zdaj je k temu pristopilo Komunalno podjetje Velenje, odpisali bomo vsekakor dolgove do naĹĄih javnih zavodov (ĹĄol in vrtcev ‌), skuĹĄali pa se bomo dogovoriti tudi z drugimi ponudniki storitev naĹĄim obÄ?anom (Elektro ...).

Mestna obÄ?ina Velenje je znana po ĹĄtevilnih socialnih programih in storitvah, s katerimi skuĹĄamo naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom pomagati in jim omogoÄ?ati dobre Ĺživljenjske pogoje. Odpis dolgov bo vsekakor pomembna nadgradnja.ÂŤ ÄŒeprav je Ä?as poÄ?itnic, ĹĄole so zaprte, vrtci delajo s prepolovljeno

druĹžbenih dejavnostih imamo kar za okoli tri milijone evrov naloĹžb, veÄ?ino pa bomo udejanjili preko poletja. Ĺ ole bodo ÂťlepĹĄeÂŤ za pol milijona evrov, vrtci pa za skoraj 340 tisoÄ?akov. Precej investicij namenjamo ĹĄportu, predvsem manjĹĄi obnovi RdeÄ?e dvorane in zamenjavi umetne trave na velenjskem stadionu. Pripravljamo pa tudi Ĺže razpis za ureditev skakalnega centra ob Velenjskem gradu. NaloĹžbo bomo verjetno zaÄ?eli prihodnje leto, dokumentacija pa je pripravljena. Galerija Velenje je obnovljena, do zaÄ?etka septembra jo bomo ĹĄe opremili in

Koliko odĹĄkodnin in najemnin plaÄ?uje TEĹ ?

Mestna obÄ?ina Velenje namenja pridobljena sredstva od odĹĄkodnin, najemnin in stavbnega zemljiĹĄÄ?a za izboljĹĄanje obÄ?inskega standarda Mira ZakoĹĄek

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj plaÄ?uje Mestni obÄ?ini Velenje odĹĄkodnino za degradacijo prostora, ekoloĹĄke in prostorske obremenitve, ki jih s svojim delovanjem in izgradnjo bloka 6 povzroÄ?a na vplivnem obmoÄ?ju velenjske obÄ?ine. Prav tako pa plaÄ?uje tudi najemnino za zemljiĹĄÄ?a in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljiĹĄÄ?.

Sporazum za poravnavo odĹĄkodnine so za dobo treh let podpisali maja lani, in sicer naj bi obÄ?ina prejela vsako leto po 750 tisoÄ?akov. To so za lani tudi dobili, letos pa ĹĄe niÄ?.

ObÄ?ina pa prejema tudi najemni-

ne za oddajo zemljiĹĄÄ? (prve pogodbe za to so bile sklenjene leta 2011, in sicer v viĹĄini blizu 50 tisoÄ? evrov meseÄ?no, letno pa plaÄ?ujejo tudi 2,6 milijona evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (podroÄ?je deponije premoga, pepela in produktov razĹžveplevanja).

Na upravi Mestne obÄ?ine Velenje pravijo, da namenjajo pridobljena sredstva za izboljĹĄanje kvalitete Ĺživljenja in bivanja v lokalni skupnosti. Lani so izvedli za veÄ? kot 9 milijonov investicij. Prejeto odĹĄkodnino so namenili za delno financiranje ureditve javnega mestnega prometa, obnovo Ĺ landrove ceste, rekonstrukcijo Jenkove ceste, uredi-

Koliko odĹĄkodnin vsako leto zaradi nuklearke? • KrĹĄko dobi skoraj 8,5 milijona evrov • BreĹžice skoraj 2 milijona evrov • Gorenja vas skoraj 600 tisoÄ?akov • Sevnica dobrih 157 tisoÄ?akov • Kozje dobrih 155 tisoÄ?akov • Kostanjevica 155 tisoÄ?akov • Dol pri Ljubljani 117 tisoÄ?akov • DomĹžale 86 tisoÄ?akov • Ljubljana 6 tisoÄ? evrov

tve Ä?olnarne in kopaliĹĄÄ?a ob Velenjskem jezeru ter prenovo mestnega đ&#x;”˛ srediĹĄÄ?a Velenja.

v njej uredili center kreativnih industrij za celotno regijo. Tudi obnova Vile RoĹžle gre h koncu, poteka pa ĹĄe cel kup drugih aktivnosti.ÂŤ Se pa to poletje v Velenju veliko dogaja? ÂťPredvsem se mi zdi pomembno, da obÄ?ani prireditve, ki jih je res veliko, so bogate in raznovrstne, prilagojene razliÄ?nim okusom, dobro sprejemajo, to velja tudi za druge obiskovalce, ki prihajajo v Velenje.

Veseli me, da smo oĹživili tudi dogajanje v amfiteatru velenjske promenade in da so bili dogodki tam dobro obiskani. Konec avgusta jih bomo pripravili ĹĄe nekaj?

Pravo preseneÄ?enje je Velenjska plaĹža. ÂťV Mestni obÄ?ini Velenje Ĺže nekaj let vlagamo tudi v ureditev plaĹže ob Velenjskem jezeru in letos smo dogajanja na jezeru obogatili ĹĄe z vodnim parkom. Obiskovalcev je

vsak dan veÄ?, kopanje in brezplaÄ?no uporabo vodnega parka pa si lahko privoĹĄÄ?ijo prav vsi. To je bil tudi naĹĄ cilj. Obisk presega vsa priÄ?akovanja, je pa to tudi dokaz, kako pametna je usmeritev v razvoj turizma na tem obmoÄ?ju.ÂŤ Do konca avgusta morajo biti po koncesijski pogodbi obnovljene tudi vse ceste? ÂťAktivnosti potekajo po naÄ?rtih in sem prepriÄ?an, da bodo tudi uresniÄ?eni.ÂŤ Z Ĺžupanom obveznosti sproti koordinirata, ampak prioritetno so vaĹĄe obveznosti usmerjene v razvoj podjetniĹĄtva in gospodarstva, saj tudi prihajate od tam? ÂťTako je, v tem je ĹĄe veliko moĹžnosti, ki jih moramo izkoristiti. Precej smo Ĺže postorili, ĹĄe veÄ? nalog nas Ä?aka. Mnogo osnov je narejenih.

Mednje vsekakor sodi nov podjetniĹĄki center Standard, katerega obno-

va gre h koncu, prepriÄ?an pa sem, da bo skupaj s SaĹĄa inkubatorjem prava ÂťvalilnicaÂŤ novih podjetij in udejanjanja podjetniĹĄkih idej, ĹĄe posebej mladih podjetnikov.

Potem je tu tehnoloĹĄki park, ki ga prav tako Ĺže udejanjamo na obmoÄ?ju Stare vasi, tu so sredstva, ki smo jih kot nepovratna razpisali za pomoÄ? novim podjetjem, in seveda tudi program turizma, ki ga intenzivno pripravljamo.

Se pa v teh dneh ubadate tudi z zahtevno temo, zagotovitvijo nemotene toplotne oskrbe, saj je TEĹ odpovedal pogodbo o njeni dobavi? ÂťS tem se nikakor ne moremo strinjati in upam, da bo pri tem obveljal poslovni in Ä?loveĹĄki razum.

Pogajanja o tem so Ĺže stekla.ÂŤ đ&#x;”˛

Vonjave iz zraÄ?ilnega jaĹĄka vse bolj moteÄ?e Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih: ÂťNaj namestijo filtre ali pa pogruntajo kaj drugega.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 22. julija – Vonjave, ki se ĹĄirijo iz izstopnega zraÄ?ilnega jaĹĄka Premogovnika na obmoÄ?ju TEĹ v Ĺ oĹĄtanju, ne motijo samo tamkajĹĄnjih prebivalcev. V bolj ÂťugodnihÂŤ vetrovnih razmerah vonjave zanese tudi drugam. ÂťPosebej izrazit je vonj, ko je izkopavanje premoga na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja proti Gaberkam intenzivnejĹĄe,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih.

In Ä?e so vonjav prebivalci v Ä?asu, ko ta niso tako izrazita, majÄ?keno Ĺže vajeni in so tolerantni, je drugaÄ?e z obiskovalci, ki se vsakiÄ? Ä?udijo, kaj tod naokoli tako smrdi.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v Ä?asu, ko so vonjave najbolj izrazite, dobesedno zasuta s telefonskimi klici, ki vsebujejo tako vpraĹĄanja o tem, kaj se

dogaja, kot zahtev, da se stvar uredi, pravi Ĺžupan. Zato so na junijski seji obÄ?inskega sveta terjali izpolnitev zavez, danih ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pred zaÄ?etkom gradnje bloka 6, v Ä?asu sprejemanja prostorskih aktov, da bodo izstopni zraÄ?ilni jaĹĄek v okviru naloĹžbe speljali v kotel tega bloka, in teĹžavo, ki ni prisotna samo v zadnjem obdobju, reĹĄili. Torej da bodo prezraÄ?evanje speljali oziroma vonjave vpihovali v kotel tega bloka. A se to ni zgodilo. Izpolnitev zaveze so naslovili tako na HSE kot TEĹ . Odziva za zdaj ĹĄe ni. ÂťS Premogovnika smo odgovor dobili. Vsebuje tisto, kar Ĺže vemo.

Denimo, da sta ventilatorski postaji Pesje in Ĺ oĹĄtanj kljuÄ?nega pomena za prezraÄ?evanje podzemnih jamskih prostorov, da se v jami sproĹĄÄ?ajo plini, da obÄ?asno zaznane nepri-

jetne vonjave povzroÄ?ajo predvsem Ĺžvepleni plini, da znaÄ?ilne vonjave ĹĄirijo tudi delci premogovega prahu, ki se sproĹĄÄ?ajo v okolje, in da bo nekaj vonja po premogu v dolini prisotnega tako dolgo, kot bo premogovniĹĄtvo v njej. Pojasnilo, zakaj se dogaja, je sicer ustrezno, a mi s tem nismo zadovoljni,ÂŤ je jasen Menih. ÂťNekaj bo treba ukreniti. Naj namestijo filtre ali pa pogruntajo kaj drugega.ÂŤ Na Premogovniku gruntajo. Tako pravijo. Problematike so se lotili s temeljnimi raziskavami, ki so v obdelavi in naj bi sluĹžile kot osnova za nadaljnje aktivnosti. Gruntati pa bodo morali tudi v HSE in TEĹ .

O zavezi, ki je bila dana, ne pa tudi uresniÄ?ena. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

30. julija 2015

PolÄ?etrti milijon neporavnanih obveznosti Komunalno podjetje Velenje izpolnjuje zastavljene naloge – Sklenili dva velika naloĹžbena ciklusa v posodobitev vodovodnega in kanalizacijskega sistema – Nadaljujejo optimizacijo in racionalizacijo poslovanja Mira ZakoĹĄek

(23,5 odstotka), lani smo za to namenili malo manj kot Za Komunalno podjetje Velenje 4,9 milijona evrov.ÂŤ je bilo lansko leto uspeĹĄno. Z raciKakĹĄno pa je letoĹĄnje poonalizacijo poslovanja in stroĹĄkov, slovanje? so dosegli vse zastavljene cilje in iz ÂťPoslujemo po poslovnem poslovanja dosegli celo boljĹĄe po- naÄ?rtu, prvi podatki so zelo slovne naÄ?rte, kot so si jih naÄ?rtova- dobri, ker v prvi polovici li. So pa zaradi oslabitve finanÄ?ne leta tudi ni ĹĄe toliko investinaloĹžbe v Razvojni center energija cijskih aktivnosti. Trenutno (ta je morala vrniti nepovratna sred- kaĹže, da bomo letoĹĄnji nastva) leto konÄ?ali z negativnim fi- Ä?rt izpolnili, kar pomeni, da nanÄ?nim rezultatom v viĹĄini dobrih bi leto sklenili s 30 tisoÄ?aki Dr. UroĹĄ Rotnik: "99 odtotkov obÄ?anov Ĺ aleĹĄke doline ima zagotovljeno 50 tisoÄ? evrov. Na pogovor smo po- dobiÄ?ka.ÂŤ dobro pitno vodo." vabili njihovega direktorja dr. UroKako pa je z zagotavljaĹĄa Rotnika. njem likvidnosti in poravVaĹĄe ustanoviteljice in tudi lastninavanjem obveznosti komunalnih zaradi teĹžkega finanÄ?nega poloĹžaja stva in potem vsa soglasja. Tudi sace so obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in storitev? ne morejo poravnavati, in te bomo ma izvedba je skupaj z nadzorom Ĺ martno ob Paki, celotna komuÂťKljub zelo skrbnemu spremljanju skuĹĄali razreĹĄiti skladno s sprejetim nato odliÄ?no potekala. Projekt smo nalna infrastruktura pa je njiho- tega podroÄ?ja so se nam terjatve do dogovorom o odpisu teh dolgov. uspeĹĄno zakljuÄ?ili in dosedanje pova last? skusno obratovanje kaĹže, da je res kupcev lani poveÄ?ale za skoraj 10 ÂťTako je. Celotna infrastruktura odstotkov. Konec lanskega leta smo Vodovodni sistem odliÄ?en.ÂŤ je njihova, mi pa plaÄ?ujemo zanjo imeli zapadlih neporavnanih obve- obnovili z nepovratnimi Kot dober gospodar pa verjetno Ĺže najemnino. Ta predstavlja v znosti v viĹĄini skoraj tri milijone in sredstvi od prvega dne razmiĹĄljate, kako bo H koncu ste pripeljali velik kohestrukturi stroĹĄkov Komunalnega pol evrov. Med njimi je seveda tudi z njegovim vzdrĹževanjem. Gre za zijski projekt in z njim ter z naloĹžpodjetja Velenje tudi najveÄ?ji deleĹž nekaj takĹĄnih, ki svojih obveznosti veÄ? kot 30 milijonov evrov vredno bo v vodovod v Vinski Gori, ki prav naloĹžbo. Bo vzdrĹževanje draĹžje? zdaj poteka, dosegli, da zagotavljaÂťNe, vzdrĹževanje bo zagotovo te na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Ve- cenejĹĄe in enostavnejĹĄe. Je pa res, lenje kar 99-odstotno pokritost z da bo visoka amortizacija. dobro pitno vodo. Zagotovo ste zaVode je dovolj dovoljni?

Kako pa je pravzaprav z zalogami ÂťVsekakor. Gre za projekt, ki je vode v suĹĄnem obdobju, ki smo ga lahko eden od vzorÄ?nih projektov pravkar preĹživeli? dobrega sodelovanja lastnikov, ÂťAbsolutno ne, vode je dovolj, vseh izvajalcev in Komunalnega podjetja Velenje. Projekt je trajal jo lahko uporabljate, kolikor je kar 10 let. Leta 2005 so zaÄ?eli pri- potrebujete, bodite pa vseeno Gorenje se dezinvestira tudi z odprodajo pravljati dokumentacijo, v kateri se racionalni in ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni. programov, ki niso povezani z osnovno zrcali celotno znanje, ki je strnje- Narava je le ena sama. Vode imajo no v naĹĄem podjetju. Projekt je bil zdaj dovolj tudi v Ĺ martnem ob dejavnostjo odliÄ?no pripravljen, z njim jim je Paki, pa v Cirkovcah, kjer znajo uspelo pridobiti nepovratna sred- tudi najbolj ceniti, kaj pomeni, da Mira ZakoĹĄek v tem podjetju.

Ob podpisu je Pawel Jarski, direkVelenje, Grodzisk Mazowiecki 24. tor Elemental Holdinga, poudaril, julij – V svoji strategiji si je Gore- da gre za najveÄ?jo poljsko naloĹžbo nje zastavilo, da se bodo osredo- v Sloveniji, Ä?lan uprave Gorenja dr. toÄ?ili na svojo osnovno dejavnost, Peter Groznik pa je dejal: ÂťSkadno d.ďż˝o.ďż˝o. to je proizvodnjo gospodinjskih s strategijo se v Gorenju osredotoaparatov, ostale dejavnosti pa od- Ä?amo na osnovno dejavnost razvoKoroť����eďż˝t���7/b T�������������� prodajajo. S poljsko druĹžbo Tesla ja, proizvodnje in prodaje gospo�����Velenje ��������������7 �������������������� Recycling S. K. A., ki je hÄ?erinska dinjskih aparatov. Podpis pogodbe druĹžba Elemental Holdinga S. A., o prodaji veÄ?inskega deleĹža v podso podpisalo pogodbo o prodaji ve- jetju Gorenje Surovina predstavlja

Poljakom prodali Gorenje Surovino

KOMUNALNO�PODJETJE� VELENJ���

NAJAVAURREMONA NAUISISTEMU�ALJINSKEGAU OGREVANJAU ŠALEŠKEU�DOLIN

Ä?inskega lastniĹĄkega deleĹža v hÄ?erinskem podjetju Gorenje Surovina, vkljuÄ?no s hÄ?erinskimi druĹžbami Kemis Valjevo, Kemis BH in Cleaning System S Ĺ abac.

Kupec bo pogodbeno dogovorjeno kupnino, ki temelji na poĹĄteni vrednosti celotnega podjetja Gorenje Surovina v viĹĄini 29,2 milijona evrov, zmanjĹĄani za dolg ob zakljuÄ?ku transakcije, poravnal v treh obrokih, varnost in zanesljivost plaÄ?ila kupnine pa bo zavaroval z zastavo deleĹža ter pristopom k dolgu druĹžbe Elemental Holding, Gorenje pa ostaja najmanj tri leta tudi partner

naslednji korak h krepitvi temeljne dejavnosti, hkrati pa bo prodaja pomembno vplivala tudi na nadaljnje razdolĹževanje in finanÄ?no stabilnost naĹĄe Skupine.ÂŤ Elemental Holding S. A. je vodilna poljska skupina za zbiranje in predelavo odpadnih kovin. Preko svojih hÄ?erinskih druĹžb na Poljskem, SlovaĹĄkem, v Litvi in TurÄ?iji je kljuÄ?ni igralec v segmentu neĹželeznih kovin, elektronskega odpada ter avtomobilskih katalizatorjev.

Uprava Gorenja pa prouÄ?uje ĹĄe nekatere druge odprodaje in druge đ&#x;”˛ oblike dezinvestiranja.

Komunalnoďż˝podjetjeďż˝Velenjeďż˝obveĹĄÄ?aďż˝svojeďż˝ odjemalďż˝eďż˝toplotneďż˝energije��daďż˝bomoďż˝vďż˝Ä?asuďż˝ ��Upetk��Uďż˝1.Ujďż˝lij��U��Uvklj��nďż˝Uneďż˝eljeďż˝U ďż˝.Uďż˝v��stďż˝U��1��Uizvajaliďż˝nujnaďż˝vzdrĹževalnaďż˝inďż˝ remontnaďż˝delaďż˝naďż˝sistemuďż˝daljinskegaďż˝ogrevanjaďż˝ Ĺ aleĹĄkeďż˝doline.

Vďż˝navedenemďż˝terminuďż˝boďż˝sistemďż˝daljinskegaďż˝ ogrevanjaďż˝obratovalďż˝neprekinjenoďż˝naďż˝niĹžjemďż˝ temperaturnemďż˝nivoju.��zloÄ?eniďż˝bodoďż˝posamezniďż˝ odsekiďż˝omreĹžja��zaradiďż˝Ä?esarďż˝boďż˝naďż˝posamezni�� podroÄ?ji��mestneďż˝obÄ?ineďż˝Velenjeďż˝inďż˝obÄ?ineďż˝ Ĺ oĹĄtanjďż˝prekinjenaďż˝dobavaďż˝toplotneďż˝energije.

PodrobnejĹĄiďż˝prikazďż˝naÄ?rtovani��prekinitevďż˝ dobaveďż˝toplotneďż˝energijeďż˝poďż˝podroÄ?ji��jeďż˝ razvidenďż˝naďż˝spletniďż˝straniďż˝www.kp-velenje.si Cenjeneďż˝odjemalďż˝eďż˝prosimoďż˝zaďż˝razumevanje.

voda tudi v suĹĄnih obdobjih redno priteka iz pipe.ÂŤ S kohezijskimi sredstvi ste obnovili in razĹĄirili tudi kanalizacijsko omreĹžje? ÂťTa projekt smo zakljuÄ?ili Ĺže lani, vreden pa je malo manj kot 3 milijone evrov. Tudi tu so vse aktivnosti uspeĹĄno potekale, od naÄ?rtovanja do same izvedbe. Je pa res, da na tem podroÄ?ju moÄ?no zaostajamo za vodovodnim, odstotek pokritosti je neprimerno manjĹĄi, kar je zaradi konfiguracije terena in razprĹĄene gradnje tudi razumljivo. Vendar pa vse tri obÄ?ine zelo skrbijo za druge reĹĄitve, tako da je Ä?im manj onesnaĹževanja. Seveda pa nas Ä?aka pri tem v naslednjih letih ĹĄe kar nekaj dela.ÂŤ

Za obnove letno 5 milijonov evrov Izvajate poleg omenjenih ĹĄe druge naloĹžbe? ÂťSeveda, vsako leto je teh nalog za okoli 5 milijonov evrov. Vsa najemnina, o kateri sva prej govorila, se vraÄ?a v infrastrukturo. Gre seveda za razliÄ?ne investicijske obnove, brez katerih sistem ne bi nemoteno funkcioniral.ÂŤ

Nekdaj se je govorilo o morebitni polnilnici vode, ki je tako dobra, da bi jo lahko prodajali tudi ustekleniÄ?eno? ÂťTo so ideje, ki v celoti ĹĄe niso prouÄ?ene. O njih in ĹĄe drugih veliko razmiĹĄljamo. Dejstvo je namreÄ?, da nam sistem zagotavlja pet milijonov kubiÄ?nih metrov vode, industrija in prebivalci Ĺ aleĹĄke doline pa je porabimo okoli 3 milijone. Vodnega potenciala je torej veÄ? kot dovolj, zato bodo zelo dobrodoĹĄla nova delovna mesta, pa tudi kakĹĄen prebivalec veÄ?.ÂŤ Med idejami je tudi ta, da bi v upravljanje prevzeli obÄ?inska stanovanja? ÂťIdeja je, dogovori potekajo, odloÄ?itev pa bo sprejeta jeseni.ÂŤ Odkar ste prevzeli vodenje Komunalnega podjetja Velenje, izvajate ĹĄtevilne organizacijske in reorganizacijske ukrepe, svet ustanoviteljev (sestavljajo ga vsi trije Ĺžupani) pa terja nove racionalizacijske ukrepe, tudi zmanjĹĄanje ĹĄtevila zaposlenih?

Sem seveda sodi tudi vsakoletni toplovodni remont? ÂťPrej omenjena dela opravimo veÄ?ino med samim obratovanjem, na toplovodnem omreĹžju pa vsega med obratovanjem ni mogoÄ?e postoriti in je treba Komunalno omreĹžje je potrebno nenehno in sistem izkljuÄ?iti iz redno vzdrĹževati. omreĹžja. To naredimo takrat, ko so dopusti na viĹĄku, ÂťDa, s Ä?asom bo ĹĄtevilo zaposlev Ä?asu kolektivnih dopustov. Letos nih manjĹĄe kot sedaj, ko nas je 195. bo to od jutri do nedelje. Tokrat bo- A nikakor ne govorim o kakrĹĄnem do dela potekala tako, da bo sistem koli odpuĹĄÄ?anju tistih, ki pridno deobratoval na niĹžji temperaturni rav- lajo. Do zaÄ?etka leta 2018 naj bi se ni, delali pa bomo tudi po posame- ta ĹĄtevilka zniĹžala na 179. Za to pa znih odsekih, tako da bodo uporab- moramo naĹĄe poslovanje ĹĄe optiniki Ä?im manj moteni.ÂŤ mizirati.ÂŤ đ&#x;”˛ Imate poleg tega ĹĄe kakĹĄne naÄ?rte.

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

30. julija 2015

Gospodarstveniki se dobijo Ĺže jeseni Ne samo Ĺ oĹĄtanj, veliko si od sodelovanja s TeĹĄanjem obeta tudi Savinjsko-ĹĄaleĹĄka regija

vini. In ĹĄe nekaj – menim, da bi se lahko pri njih nauÄ?ili ali pa vsaj dodobra spoznali, kako njihovemu sistemu uspeva privabljati tuje investitorje v svoje poslovno okolje, kajti tudi mi si Ĺželimo novih naloĹžb in novih delovnih mest.ÂŤ

â?ą

Gospodarstvo v obÄ?ini TeĹĄanj ustvari milijardo in 200 milijonov evrov prometa

Franci Kotnik: ÂťPri njih bi se lahko tudi marsiÄ?esa nauÄ?ili.ÂŤ

Darko Lihteneker: ÂťTeĹĄanj je izjemno zanimiv za tuje vlagatelje.ÂŤ

Delegacija TeĹĄanja si je v Ĺ oĹĄtanju med kratkim obiskom ogledala vrtec. Ĺ˝e jeseni pridejo sem z moÄ?no gospodarsko delegacijo.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. julija – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in Ĺžupan ObÄ?ine TeĹĄanj iz Bosne in Hercegovine sta v Ä?etrtek v Vili Mayer podpisala pismo o nameri o sodelovanju v gospodarstvu, kulturi, ĹĄportu in na drugih podroÄ?jih. Pobudnik sodelovanja obeh obÄ?in, kar je lahko priloĹžnost tudi za celotno Savinjsko-ĹĄaleĹĄko regijo, je Darko Lihteneker, ki preko MIC-a in Ĺ olskega centra Velenje s to obÄ?ino v izobraĹževanju sodeluje Ĺže osem let.

ÂťGre za gospodarsko izjemno moÄ?no obÄ?ino, njeno gospodarstvo letno ustvari milijardo 200 milijonov evrov prometa, zelo zanimiva je za tuje investitorje, vanjo vstopajo Italijani, Francozi, Nemci ... Zakaj ne bi tudi mi? PrepriÄ?an sem, da bi Slovenci lahko postali vodilni partnerji pri projektih. Slej ko prej bodo zaÄ?ela na ta trg prihajati tudi evropska sredstva,ÂŤ pravi in omeni moĹžnost konkretnega sodelovanja denimo v ekologiji, lesni industriji. ÂťMed velikimi svetovnimi firmami je v TeĹĄanju MANN + HUM-

MEL, vodilni v proizvodnji filtrov in sistemov za avtomobilsko industrijo, naftna druĹžba HIFA, tudi BMW, motoristiÄ?na oblaÄ?ila ĹĄivajo pri njih, v TeĹĄanj prihaja Mercedes ...,ÂŤ naĹĄteva in doda, da so AngleĹži Ĺže ocenili TeĹĄanj, GoraĹžde in Teslić za ĹĄest najbolj razvitih bosanskih obÄ?in, kamor bo priĹĄlo tudi najveÄ? evropskega denarja. Tudi Franci Kotnik, direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, to ocenjuje kot priloĹžnost: ÂťGlede na strukturo njihovega gospodarstva lahko zelo hitro ugotovimo, da smo na mnogih

Podpis pisma o nameri – Şupana Suad Huskić in Darko Menih.

podroÄ?jih kompatibilni. Ĺ˝e nekaj let si aktivno prizadevamo za internacionalizacijo naĹĄega gospodarstva, ĹĄe posebej pa Ĺželimo v njem nuditi

podporo srednjim in malim podjetjem. Zdi se nam, da bi lahko prav preko obÄ?ine TeĹĄanj odprli prostor za sodelovanje v Bosni in Hercego-

V TeĹĄanju so bili pri tem veÄ? kot dobri. Ĺ˝upan Suad Huskić je povedal, da v zadnjih ĹĄtirih letih beleĹžijo 16-odstotno rast zaposlenosti in 90-odstotno rast izvoza. ÂťA hoÄ?emo ĹĄe veÄ?. Razvijati se Ĺželimo regionalno, ne zapiramo se v svoje meje in veseli bomo, Ä?e bomo lahko to poÄ?eli skupaj,ÂŤ je dejal prepriÄ?an, da se bo nameravano sodelovanje v prihodnje razĹĄirilo tudi na druga podroÄ?ja, kulturo, ĹĄport ... za jesen pa v SAĹ A regiji najprej napovedal obisk gospodarske delegacije. ÂťNekaj skupnih toÄ?k smo Ĺže naĹĄli, udejanjili bi jih lahko v skupnih projektih, ki jih naÄ?rtujemo. Vedeti je namreÄ? treba, da je danes ĹĄe kako pomembno, da v projekte pritegneĹĄ partnerje. V takih primerih tudi do denarja lahko prideĹĄ prej in laĹžje.

Da in nenazadnje je obÄ?ina TeĹĄanj obÄ?ina, ki je v silovitem razvoju, od njih bi se lahko veliko nauÄ?ili.ÂŤ đ&#x;”˛

Prihodnost je v naravi in varÄ?evanju Tako pravijo v podjetju SCR, ki je znano tudi po samozadostnih svetilkah ESUS – VeÄ?ja akumulacijska baterija svetila podraĹži, a zagotavlja daljĹĄe delovanje – V rokavu imajo ĹĄe nekaj inovacij v energetiki Bojana Ĺ pegel

Velenje, 24. junija – Miroslav Sitar, direktor velenjskega podjetja SCR, d. o. o. (Sistemi Celotnih ReĹĄitev), v teh vroÄ?ih dneh ĹĄe nima Ä?asa za poÄ?itek. Projekti se vrstijo, njegovi zaposleni delajo s polno paro. Ko jih obiĹĄÄ?emo na sedeĹžu podjetja na KidriÄ?evi v Velenju, se ekipa ravno odpravlja na teren.

SCR je podjetje z nekaj desetletnimi izkuĹĄnjami v telekomunikacijah in elektroinĹĄtalacijah, poleg tega so postali prepoznavni po tem, da podpirajo mlade domaÄ?e inovatorje. Tako je nastala tudi energetsko samozadostna svetilka ESUS inovatorja UroĹĄa Cerkovnika. Pravkar razvijajo nov produkt z drugim mladim inovatorjem iz Velenja, o katerem ĹĄe ne Ĺželijo razkriti podrobnosti, pravijo pa, da zna biti ÂťvroÄ?aÂŤ.

Miroslav Sitar nam o razvoju podjetja SCR, d. o. o., v dobrih devetih letih delovanja pove: ÂťZaÄ?eli smo 17. maja 2006, ko smo polni izkuĹĄenj stopili na samostojno podjetniĹĄko pot. Z razvojem in rastjo podjetja smo zadovoljni, sploh, ker ve-

mo, kako je trenutno na trgu. Lahko bi bilo tudi boljĹĄe, a smo veseli, da smo na zeleni veji. Trenutno nas je zaposlenih 5, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, se bomo to jesen razĹĄirili.

Radi bi zaposlili vsaj enega, Ä?e ne dva sodelavca. Voljo imamo, Ĺželjo tudi,ÂŤ zatrdi Sitar. V zadnjem Ä?asu najveÄ? delajo v celotnih elektro in telekomunikacijskih reĹĄitvah, vgrajujejo tudi protivlomne in protipoĹžarne sisteme in optiÄ?ne povezave ter opravljajo ĹĄe niz drugih storitev.

Del svetilk ESUS Ĺže nadgradili Zagotovo so pozornost javnosti doslej najbolj vzbudili prav s samozadostnimi svetilkami ESUS. Gre za prvo svetilko v Sloveniji, ki za pridobivanje elektriÄ?ne energije izkoriĹĄÄ?a dva obnovljiva vira energije, tako veter kot sonce. Prvo so postavili septembra 2011 v kriĹžiĹĄÄ?u pri Restavraciji Jezero v Velenju. ÂťNajveÄ? svetilk ESUS smo doslej postavili v Velenju in v Mislinjski Dobravi, dogovarjamo pa se tudi z obÄ?ino Nazarje, da bomo osvetlili most preko Savinje.

infrardeÄ?ih senzorjev gibanja, s Ä?imer se izognejo osvetljevanju okolice, ko to ni potrebno. IzkuĹĄnje na terenu pa so pokazale, da v zimskih in manj osonÄ?enih dneh leta svetilke ponoÄ?i ne gorijo vedno. Za to vedo tudi v podjetju, pripombe so hitro priĹĄle do njih, Ä?eprav je bilo veÄ? pohval kot pripomb, zatrdi Sitar.

Pove, da se na vsako nedelovanje svetilk takoj odzovejo, pogledajo, kaj je narobe, in poskuĹĄajo napako Ä?im prej odpraviti. K temu doda: ÂťProizvedena elektriÄ?na energija se shranjuje v akumulatorskih baterijah, ki skrbijo za 3-dnevno avtonomijo delovanja svetilke v reĹži-

Sedaj to testiramo, saj v SonÄ?nem parku svetila ponoÄ?i delajo neprekinjeno brez senzorjev gibanja. Na vsako ESUS svetilko smo tukaj prikljuÄ?ili ĹĄe tri do ĹĄtiri noÄ?ne svetilke, skupna moÄ? je od 75 do 90 vatov.

Tako sedaj tam svetilka deluje od 5 do 7 dni, Ä?etudi Ä?ez dan ni ne vetra ne sonca. Je pa dejstvo, da se z veÄ?jim akumulatorjem podraĹži tudi nabavna cena svetilke.ÂŤ Nekaj svetil so v SonÄ?nem parku morali v teh dneh izkljuÄ?iti iz omreĹžja zaradi zakljuÄ?nih del v Vili RoĹžle, a jih bodo, upajo, kmalu spet prikljuÄ?ili. Izvemo ĹĄe, da doMiroslav Sitar: ÂťV ognju imamo govori za prodajo svetilk ESUS v ĹĄe nekaj zanimivih Azijo, ki so stekli Ĺže pred Ä?asom, inovacij.ÂŤ ĹĄe vedno potekajo, poleg tega so zanimanje pokazali v Rusiji. ÂťBomo videli, kaj se bo izcimilo iz tega, z Abu Dabijem smo v rednih stikih,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Trenutno v Velenju preizkuĹĄajo ĹĄe eno novost. V garaĹžni hiĹĄi pod Mercatorjem v delu, ki je last MO Velenje, so namestili led svetilke, ki nadomeĹĄÄ?ajo klasiÄ?ne fluorescentne svetilke. ÂťImajo vgrajen senzor gibanja, zato je sledljivost peĹĄcev Samozadostna svetila ESUS svetlobno ne onesnaĹžujejo okolja, njihova svetloba ni zelo moÄ?na. Tista, ki stojijo in vozil na razdalji od 5 do ob Ĺ kalskem jezeru, svetijo ĹĄe tri dni potem, ko vreme ni veÄ? ugodno, v SonÄ?em parku pa od 5 do 7 dni, saj so 10 metrov, potem pa svetiakumulatorske baterije tam Ĺže poveÄ?ali. jo le z 20-odstotno zmogljivostjo.ÂŤ Prihranek naj bi bil Skupaj smo jih doslej postavili 32, bivĹĄega podjetja Sipak, kjer ima mu brez zmanjĹĄanja moÄ?i svetilke. obÄ?uten, a potrebujejo veÄ? Ä?asa za vse smo izdelali sami,ÂŤ doda di- SCR skladiĹĄÄ?e.

Prav zaradi tega, ker se je izkazalo, testiranje. đ&#x;”˛ rektor. Proizvodnja zaĹživi le, ko Velika prednost ESUS svetilk je, da to kdaj ni dovolj, smo naĹĄe svetilso naroÄ?ila ĹĄe vedno v prostorih pravi sogovornik, uporaba pasivnih ke v SonÄ?nem parku Ĺže nadgradili.

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

30. julija 2015

Sreda, 22. julij

Ugasnitev Supervizorja je sproĹžil spor med predsednikom Komisije za prepreÄ?evanje korupcije (KPK) Borisom Ĺ tefanecem in avtorjem Supervizorja PrimoĹžem BrataniÄ?em.

Ob koncu obiska v Keniji (domovini njegovega oÄ?eta), je ameriĹĄki predsednik Barack Obama pohvalil doseĹžke drĹžave v gospodarstvu in politiki, za "raka" pa je oznaÄ?il korupcijo ter obsodil pohabljanje Ĺženskih spolovil in prisilne poroke. Kot prvi predsednik ZDA je nato prispel na obisk v Etiopijo.

HrvaĹĄki mediji so objavili zvoÄ?ne posnetke, ki razkrivajo, da je slovenski Ä?lan arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a Jernej Sekolec Ministrstvu za zunanje zadeve prenaĹĄal zaupne informacije. V zvezi z dogajanjem je nastal velik truĹĄÄ?. Karel Erjavec je miril, da objava pogovorov na samo arbitraĹžno odloÄ?itev ne bo imela prav nobenega vpliva.

Po kritikah in namigovanjih zaradi nedostopnosti spletnega mesta Supervizorja je predsednik KPK zanikal, da je ugasnitev povzroÄ?il spor z zunanjim sodelavcem, hkrati pa obljubil, da bo Sodba Sanaderju je bila razveljavljena.

lo pravnomoÄ?no sodbo, po kateri je nekdanji hrvaĹĄki premier Ivo Sanader v primerih Hypo in Ina-Mol dobil osem let in pol zapora.

TurĹĄka vojaĹĄka letala so napadla poloĹžaje Islamske drĹžave v Siriji. Predsednik Erdogan je dejal, da je bil s tem narejen "prvi korak proti IS-ju".

Slovenski Ä?lan artibraĹžnega sodiĹĄÄ?a je naĹĄemu MZZ prenaĹĄal zaupne informacije.

aplikacija delovala Ĺže pred septembrom.

Srbski premier Aleksandar VuÄ?ić je v Beogradu gostil Ä?lane predsedstva Bosne in Hercegovine, ob tem pa dejal, da sta drĹžavi obrnili nov list skupne prihodnosti.

V TurÄ?iji so v bliĹžini meje s Sirijo odkrili trupli dveh policistov, ki sta umrla zaradi strelnih ran.

Turki so se odloÄ?ili v boj proti IS poslati svoja vojaĹĄka letala.

V spopadu s pripadniki Islamske drĹžave na meji med TurÄ?ijo in Sirijo je bil ubit turĹĄki vojak, TurÄ?ija pa je na obmoÄ?je poslala vojaĹĄka letala.

GrĹĄki parlament je z veliko veÄ?ino potrdil drugi sveĹženj reformnih ukrepov, kar je bil pogoj za nadaljnjo mednarodno pomoÄ? drĹžavi.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je dejal, da mora Velika Britanija ostati v Evropski uniji, zato da bo ohranila svoj vpliv v mednarodni skupnosti.

Petek, 24. julij Mediji so Ĺže pisali, da slovenska zakonodaja ne omogoÄ?a imenovanja novega arbitra v 15 dneh, kot je doloÄ?ilo haaĹĄko sodiĹĄÄ?e – pa so predstavniki parlamentarnih strank presenetili in soglasno sprejeli odloÄ?itev, da jim bo uspelo v roku ali ĹĄe prej.

Dan po tem, ko so vladni predstavniki preuÄ?evali dokumenta o ureditvi podroÄ?ja pripravniĹĄtev, so mladi opozorili, da ne prinaĹĄata niÄ? novega in da ĹĄtevilo razpisanih pripravniĹĄtev ne bo zadostovalo.

Z Banskih dvorov prihajajo neuradne informacije, da naj bi HrvaĹĄka priÄ?akovala samorazpustitev arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a. Izredna seja sabora bo Ĺže to sredo.

HrvaĹĄko ustavno sodiĹĄÄ?e je v torek razveljavi-

Ponedeljek, 27. julija Ruski premier Dmitrij Medvedjev se je na delovnem obisku v Sloveniji sreÄ?al s premierjem Mirom Cerarjem. NajveÄ? pozornosti sta posvetila gospodarskim odnosom in se strinjala, da so sankcije EU proti Rusiji in ruski povraÄ?ilni ukrepi prizadeli gospodarstvi obeh drĹžav. Obisk je Medvedjev sklenil s pogovori s predsednikom DZ Milanom Brglezom.

Sobota, 25. julij

Odbor za zunanjo politiko je sprejel sklep, v katerem vladi priporoÄ?a, da v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu sama predlaga novega slovenskega arbitra. S tem je postalo jasno, da DrĹžavni zbor o kandidatu ne bo glasoval.

Slovenijo so zajele nevihte, ki so ponekod prinesle tudi neprijetnosti.

Na delovnem obisku so tkali predvsem gospodarske vezi.

ÄŒetrtek, 23. julij Odstopni izjavi sta podala oba vpletena v afero razkrivanja zaupnih informacij iz arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a.

Iz Haaga so ob tem sporoÄ?ili, da bodo delo nadaljevali brez zamud, takoj ko bo imenovan nov slovenski arbiter.

Na ĹžgoÄ?o temo so se oglasili nekateri mednarodni pravniki. Dejali so, da HrvaĹĄka ne more odstopiti od arbitraĹže, saj se je k njej zavezala s pogodbo, lahko pa bi zaÄ?ela zavlaÄ?evati ali pa na koncu ne bi sprejela odloÄ?itve arbitraĹže.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Vso drĹžavo so zajele nevihte.

ÄŒeĹĄki predsednik in finanÄ?ni minister sta evropski skupnosti sporoÄ?ila, da nasprotujeta vstopu v evrsko obmoÄ?je, dokler bo njegova Ä?lanica GrÄ?ija. Medtem so v Bruslju sklenili, da se bodo pogovori med upniki in GrÄ?ijo glede tretjega sveĹžnja posojila po varnostnih zapletih v Atenah zaÄ?eli v ponedeljek.

Novinarji so se razpisali o vojaĹĄkih akcijah TurÄ?ije: po petkovih uspeĹĄnih akcijah letal so ta napadala nove tarÄ?e IS v Siriji. A to ni bilo vse; Turki so ob tem izkoristili priloĹžnost za napad veÄ? poloĹžajev Kurdske delavske stranke na severu Iraka.

Tunizija je sprejela protiteroristiÄ?no zakonodajo, ki znova uvaja tudi smrtno kazen.

Nedelja, 26. julij Premier Miro Cerar je v nagovoru na slovesnosti pri Ruski kapelici pod VrĹĄiÄ?em, ki spominja na tragiÄ?ne dogodke med prvo svetovno vojno, poudaril, da je sporoÄ?ilo kapelice sporoÄ?ilo miru, za katerega se je treba truditi vsak dan in vedno znova.

Zunanji minister Karl Erjavec v prvi izjavi po izbruhu prisluĹĄkovalne afere, povezane z arbitraĹžo o meji s HrvaĹĄko, ni izkljuÄ?il moĹžnosti odstopa. Vse opcije so vedno odprte, je dejal.

Karl Erjavec ni izkljuÄ?il moĹžnosti odstopa.

Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec je v izjavi po danaĹĄnji seji vodstva DeSUS dejal, da je govoril s premierjem Mirom Cerarjem in po njegovih besedah ocenil, da ni razloga, da bi zaradi prisluĹĄkovalne afere ponudil svoj odstop.

Slovenske stranke pa pospeĹĄeno iĹĄÄ?ejo kandidata za novega Ä?lana arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a, ki odloÄ?a o meji s HrvaĹĄko.

HrvaĹĄko ustavno sodiĹĄÄ?e je sporoÄ?ilo, da je razveljavilo pravnomoÄ?no sodbo, v kateri so nekdanjega hrvaĹĄkega premierja Iva Sanaderja v primerih Hypo in Ina-Mol obsodili na osem let in pol zapora.

Eksodus Afrike se nadaljuje. V Sredozemlju je italijanska obalna straĹža samo v ponedeljek reĹĄila nekaj veÄ? kot 1800 migrantov.

PotapljaÄ?i so na morskem dnu ob vzhodni obali Ĺ vedske odkrili mini podmornico in ĹĄvedska vojska Ĺže preuÄ?uje, za kakĹĄno in Ä?igavo plovilo gre.

Toyota, najveÄ?ji svetovni proizvajalec avtomobilov, je v prvi polovici leta s 5,02 milijona prodanimi vozili zaostala za Volkswagnom, ki jih je prodal 5,04 milijona in se s tem prviÄ? povzpel na prvo mesto med proizvajalci avtomobilov.

Torek, 28. julija Evropska komisija "razume skrbi HrvaĹĄke zaradi domnevnega prisluĹĄkovalnega ĹĄkandala".

"Vendar komisija polno podpira arbitraĹžni postopek", so sporoÄ?ili iz Bruslja. HrvaĹĄka sicer nima reĹĄenega mejnega vpraĹĄanja z nobeno od svojih sosed, ki so se osamosvojile po razpadu Jugoslavije.

Okrevanje obmoÄ?ja evra se nadaljuje, ocenjuje odbor izvrĹĄnih direktorjev Mednarodnega Vlada je danes za novega denarnega sklaÄ?lana arbitraĹžnega da (IMF). ObsodiĹĄÄ?a, ki odloÄ?a o meji moÄ?ju evra za le- med Slovenijo in HrvaĹĄko, tos napovedujejo imenovala predsednika 1,5-odstotno goMeddrĹžavnega sodiĹĄÄ?a Ronnyja Abrahama. spodarsko rast.

SodiĹĄÄ?e v Tripoliju je sina nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, Seifa Islama, ter osem njegovih sodelavcev danes obsodilo na smrt.

Posteljica Preselila sem se torej. Sem polĹž s hiĹĄko spredaj. V tej hiĹĄki Ĺživi drug polĹžek, jaz sem v bistvu samo nosilni steber. V resnici sem raca. Bo Ĺže drĹžalo, Ä?e tako racajoÄ?e hodim. Raca z Ĺ˝ogico Marogico, ki ji ime Ĺ˝ogica Nogica veliko lepĹĄe pristaja. Morda pa v Ĺžogici ne prebiva mali polĹž temveÄ? mali krt, ki rovari sem in tja, gor in dol, sledovi njegovega gibanja pa so valujoÄ?i hribi in doline. (Berem fino knjigo, katere prolog bi najraje v celoti izpisala, pa je predolg. Vendar si ne morem kaj – izpisala bom peti in osmi odstavek ter zakljuÄ?no poved.

Takole gre: “ Nisem se ĹĄe rodil. Se ĹĄe bom. Star sem minus sedem mesecev. Ne vem, kako se ĹĄteje ta negativni Ä?as v maternici. Velik sem, velika sem (ĹĄe ne vedo, katerega spola sem) kot oliva, tehtam gram in pol. Rep se mi postopoma zmanjKaja AvberĹĄek ĹĄuje. Ĺ˝ival v meni odhaja, mahajoÄ? mi s svojim izginjajoÄ?im repom. KaĹže, da sem izbran za Ä?loveĹĄko bitje. Tukaj je temno in prijetno, privezan sem na nekaj, kar se premika. // Spomnim se sebe rojenega kot ĹĄipkov grm, jerebica, ginko biloba, polĹž, junijski oblak (spomin je kratek), vijoliÄ?ni jesenski Ĺžafran ob Halenseeju, zgodnja Ä?eĹĄnja, ki jo je okoval pozni aprilski sneg, kot sneg, ki je okoval pretentano Ä?eĹĄnjevo drevo ‌ // Jaz smo.â€? Kako Ä?udeĹžno je to, s knjigami. Vedno ti pade v roke toÄ?no tista, ki jo potrebujeĹĄ. Tejle knjigi je naslov “Fizika Ĺžalostiâ€?, njen avtor pa je Bolgar Georgi Gospodinov. ÄŒe ĹĄe nista izbrala letoĹĄnjih plaĹžnih knjig, je lahko morda tale ena od izbrank in potencialnih prebrank.)

Z malo zverinico, ki ji je rep Ĺže pred Ä?asom odpadel (izgleda, da je bila izbrana za Ä?loveĹĄko bitje, ki ga je kolega tako prisrÄ?no in poetiÄ?no imenoval “lulÄ?asta entitetaâ€?), se sprehajava po Velenju in odkrivava nove ali pa stare in pozabljene (in tako znova nove) kuriozitete. LulÄ?asta entiteta Ĺže prav dobro sliĹĄi, ima ĹĄest centimetrov dolgo stegensko kost in menda Ĺže odpira oÄ?i. Vsekakor rada kolovrati (jabolko ne pade daleÄ? od drevesa) in glede na to, da sva venomer skupaj, se, jasnoda, ogromno pogovarjava. ÄŒe hoÄ?eva iz najinega novo-starega zaÄ?asno-stalnega bivaliĹĄÄ?a priti k babici ali ĹĄe dlje – v “downtownâ€?, morava preÄ?kati park, ki se verjetno ĹĄe vedno imenuje “SonÄ?niâ€?. “Joj, Ĺžabi moj!â€? (Kljub temu, da je lulÄ?asta entiteta nedvomno Ä?lovek, je hkrati vseh sort Ĺživalic.) “KakĹĄno svinjarijo pa so naredili z mojim vrtcem? Tjale sem hodila v vrtec, veĹĄ! Reklo se mu je RoĹžle, izgledal je kot ena taka Vila ÄŒira ÄŒara, brez verande, sicer. Ampak tako lepa stavba je to bila! Nekaj pravljiÄ?nega je bilo na njej, tista patina starega, tako lepo se je prilegala v park ‌ Seveda, kasneje so jo umetniĹĄko navdahnjeni najstniki poÄ?eÄ?kali s Ä?udnimi izrisi in nepravilnimi angleĹĄkimi izpisi, to vse je bilo grdo kot strela, pa se je kar dolgo obdrĹžalo ‌ Potem so zaÄ?eli okoli RoĹžleta postavljati oranĹžne in modre obnovitvene ograje in prav veselila sem se sveĹže in oÄ?iĹĄÄ?ene nostalgiÄ?ne hiĹĄice! In zdaj tole, samo poglej, Mupi Pupi!! Kremno siva bajturina, svetleÄ?a streha brez Ĺžlebov, rostfraj estetika, tole bi lahko uporabili ĹĄe za eno trgovino TuĹĄ, za kakĹĄno mini podruĹžnico davÄ?nega urada, za nekaj ‌ no, saj nimam pojma, vem pa, da to ni prav, Ä?e pa je prav, nima duĹĄe, mrtvo je, hladno in ‌ joj, popolnoma brez obÄ?utka za filing!â€? Na tem mestu moram nujno izpisati ĹĄe en citat, samo da ga najdem, v moji Ĺže napol razpadli beleĹžnici ‌ Ah, niÄ? ne bo, zapisala sem ga drugam, toÄ?no vem kam, v ĹĄe bolj zanikrno beleĹžnico, ki sem jo imela na noÄ?ni omarici za noÄ?na zapisovanja in sem jo med preseljevalno Ä?iĹĄÄ?o zabrisala med star papir. Ĺ lo je za izsek iz intervjuja z dragim mi Jurijem SouÄ?kom, ki pravi, kako tipiÄ?no za Slovence je brisanje zgodovine. RuĹĄenje vsega, kar je Ĺže bilo postavljenega, pa naj bo dobro ali slabo (tako in tako je relativno), da mora vsaka generacija zaÄ?eti iz niÄ?, brez temeljev, brez plastenja, brez zgodb, brez tiste patine, ki da Ĺživljenju Ĺžmoht ‌ Ĺ˝alost naĹĄa. NiÄ?esar prej ni bilo tu. Samo Zdaj. Ceneni minimalizem. Stoli iz pletene rjave plastike. ÄŒeĹĄnjev paradiĹžnik na posteljici iz rukole. Da mi takoj spravite stran tisto posteljo, nobene postelje noÄ?em, sploh pa ne pod kakim ĹĄniclom, da ne vidim tistih gnusno ovenelih in potemnelih rukolinih listiÄ?ev! E, to. Vila RoĹžle je Velenje. MogoÄ?e malo tudi Slovenija. “Hladnoća u ophoÄ‘enju,â€? ne morem pozabiti nekega srbskega moĹĄkega, nekoÄ?. KakĹĄen dolÄ?as.

KakĹĄna zahoudranost. KakĹĄen napredek. Niti nazadek ne. Zabijanje Ĺžeblja v glavo na isto mesto – tup tup tup. MoĹžganov tako ne moremo poĹĄkodovati, ker so iz kikirikijevega masla. Jezna sem, a spet pretiravam, a sem spet preveÄ? kritiÄ?na, a moram spet popazit, da me ne sliĹĄijo sosedi, ja, kaj bojo pa rekli sosedi!? “Oprosti, Mipi Pipi, res se ne bi smela jezit, pa se, taka sem, pa saj boĹĄ ti tudi, no, Ä?e jabolko ne pade daleÄ? od drevesa (vÄ?asih pa jablana stoji na hribu, a ne)! Peljem te na sladoled, greva v slaĹĄÄ?iÄ?arno Ohrid.â€?

DogodivĹĄÄ?ina se nama zakljuÄ?i takole: izbereva pol mili-vanili s pokalico in pol jogurt s temno rdeÄ?imi koĹĄÄ?ki neÄ?esa kiselkastega, kar spominja na jagode. ÄŒokoladni preliv, seveda, veliko. Usedeva se pred Titota, obkroĹženega z roĹžnatimi vrtnicami. LiĹževa pokljajoÄ? sladoled in se pomiriva.

Vsaj Tito ĹĄe stoji in plaĹĄÄ? mu valovi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 7

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

30. julija 2015

Velenjski taborniki na Japonskem

Popotnica po duĹĄi, tabornica po srcu

Velenje, 17. julija – Prejťnji petek je ťest velenjskih tabornikov in tabornic odpotovalo na Japonsko.

Andrej Ĺ mit, Katja KopuĹĄar, Sara VrabiÄ?, Maja VreÄ?ar, Larisa Lesjak in Marko SirĹĄe, vsi Ä?lani Rodu Jezerski zmaj, tam v sklopu odprave Zveze tabornikov Slovenije in Zdru-

Ponovno izvoljena predsednica Mladinskega sveta Velenje je zakopana v lokalno mladinsko delo – SproĹĄÄ?a se na potovanjih

borniĹĄka naÄ?ela. Svetovna skavtska organizacija (WOSM – World Organisation of the Scout Movement) organizira Jamboree vsaka ĹĄtiri leta.

Slovenski taborniki so se Ĺže med letom skrbno pripravljali na to odpravo. V treh 'vikend' sreÄ?anjih so se razdelili v 7 vodov, spoznali

prava pa bo trajala od 17. julija do 14. avgusta. ÄŒlani odprave bodo prvih deset dni potovanja izkoristili za spoznavanje japonske kulture in ogled zanimivosti bliĹžnjih mest in krajev v okolici dogodka. LetoĹĄnji Jamboree se od prejĹĄnjih nekoliko razlikuje, saj ga bodo domaÄ?ini

Velenjski taborniki tik pred odhodom v deĹželo vzhajajoÄ?ega sonca. Domov se vrnejo 14. avgusta.

Ĺženja slovenskih katoliĹĄkih skavtov in skavtinj, ki ĹĄteje 94 Ä?lanov, Ĺže ĹĄestiÄ? zastopajo Slovenijo na najveÄ?jem svetovnem skavtskem dogodku, imenovanem Jamboree. Gre za sreÄ?anje skavtov (v starosti od 14 do 17 let) s celega sveta, katerega glavno vodilo je druĹženje mladih iz razliÄ?nih kulturnih okolij, ki jih povezuje prijateljstvo, razumevanje in ta-

osnove japonske kulture, izdelali darila za japonske gostitelje, se izurili v hranjenju s palÄ?kami ter hitrostnem postavljanju in pospravljanju opreme in ĹĄotorov ter pripravili kulturno in kulinariÄ?no predstavitev Slovenije.

Jamboree bo potekal od 28. julija do 8. avgusta v Kirara-Hama, prefektura Yamaguchi, celotna od-

zakljuÄ?ili tako, da bodo tuje skavte in skavtinje za tri dni povabili na svoje domove. Slovenske tabornike bodo gostili skavti iz prefekture Okayama. Vtise in doĹživetja velenjskega dela odprave lahko spremljate na spletni strani odprave: http:// www.23wsj.jp đ&#x;”˛

Tina Felicijan

delavka in se odselila na svoje, pred dvema letoma pa so jo prviÄ? izvolili za predsednico. V prvem mandatu je vodila evropski projekt Mladi za Velenje – premikamo meje, ki je prinesel informativni portal mladi-

7

domeĹĄÄ?a Melito KovaÄ?. ÂťMladinsko delo me je oblikovalo v toÄ?no Barbara Kelher, diplomantka tako osebo, kakrĹĄno me lahko srevarstva okolja in ekotehnologije Ä?ate na ulici. Sem oseba, ki stoji za ter kmalu magistra organizacije in svojimi dejanji, v sebi pa sem ĹĄe vemenedĹžmenta socialnih dejavnodno mali otrok, ki ga vse zanima,ÂŤ z sti, je aktivna na ĹĄtevilnih Ĺžarom zaÄ?ne pripovedovapodroÄ?jih, ĹĄe posebno pa ti o svojih potovanjih, na je zaznamovala velenjsko katerih odkriva naravo, mladinsko sceno, v katero kulture in ljudi. Ĺ˝e dvaje zaĹĄla kot tabornica. ÂťVse, krat je potovala v Afriko, kar se dogaja v mojem Ĺžinazadnje se je odpravila vljenju, veĹĄÄ?ine in kompev Indonezijo, jeseni pa bo tence – od vodenja projekdopustovala v Peruju. Ĺ˝e tov, timskega dela, samoinipo diplomi je naÄ?rtovala ciative, razvijanja idej, dela polletno pot okrog sveta z otroki in mladimi, spre– od doma po Transibirjemanja odgovornosti, proki do Mongolije, proti Injektnega menedĹžmenta, nedoneziji, Indiji, Ĺ rilanki in formalnega izobraĹževanja – Ä?ez arabski svet domov – izhaja iz taborniĹĄtva. Poleg a jo je preloĹžila za nedotega pa moja strast do raziloÄ?en Ä?as. skovanja nepoznanega,ÂŤ je Do konca leta namerazaÄ?ela svojo zgodbo. va dokonÄ?ati magistrsko V ĹĄtudentskih letih je bila nalogo, ki bo povezana predstavnica velenjskih faz mladinskim organizirakultet v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentnjem, Ĺželi pa si ĹĄe na ĹĄolo skem klubu, ker ne zna reza ravnatelja, in Ä?e bo le Ä?i ne, kot sama pravi, pa je priloĹžnost, ostati v Velev izvrĹĄnem odboru MSVnju. ÂťMoja mama veÄ?krat -ja nadomestila predstavniÂťSem ena taka mala pustolovka z veliko idejami reÄ?e, da sem gospa skrivka rodu Jezerski zmaj. ÂťNi- za razliÄ?ne projekte in ĹĄe vedno s srcem tabornica. nost. PuĹĄÄ?am se presenesem vedela, kaj je MSV, Rada potujem, spoznavam nove ljudi in nove Ä?ati. Je pa priĹĄel Ä?as za kdo tam dela in zakaj. Pokraje.ÂŤ Barbara Kelher. vzpostavljanje druĹžinske tem sem zaÄ?ela obiskovati atmosfere,ÂŤ namiguje BarizobraĹževanja in usposabljanja, da zaveleje.si, urbane toÄ?ke in nami- bara Kelher. Mladim in starim, saj sem se spoznala z mladinsko poli- zno igro Spoznaj Velenje, v dru- nikoli ni prezgodaj ali prepozno, pa tiko. Leta 2012 sem kot podpredse- gem, svojem zadnjem mandatu, pa sporoÄ?a: ÂťUĹživajte Ĺživljenje, pojdite dnica prevzemala vedno veÄ? stvari se osredotoÄ?a na razvoj novega lo- v svet, odprite svoje oÄ?i in se vrni– zaÄ?elo se je nadomeĹĄÄ?anje ljudi, kalnega programa delovanja mla- te domov. Kar boste videli, zaÄ?nite nenadno plavanje in vÄ?asih utaplja- dih ter nov, kar dvoletni evropski upoĹĄtevati, ker boste hvaleĹžni, da nje v delu ter iskanje same sebe v projekt, katerega plod bo obseĹžna ste v Velenju, Sloveniji, kjer Ĺživljeprojektih,ÂŤ pravi skoraj 28-letna Ve- knjiga o velenjski mladini. nje vendarle ni tako kruto.ÂŤ đ&#x;”˛ lenjÄ?anka. Po diplomi se je v MlaDela tudi v evropskih projektih dinskem svetu zaposlila kot javna Mladinskega centra, pri katerih na-

Ana upihnila devetdeseto sveÄ?ko Ana SkornĹĄek iz Skorna pri Ĺ oĹĄtanju je 30. junija praznovala svoj 90. rojstni dan Ta dan ji bo ostal v lepem spominu, saj so jo na topel junijski veÄ?er presenetili njeni najbliĹžji s prijetnim obiskom in koĹĄem, polnim najlepĹĄih voĹĄÄ?il in Ĺželja.

Objemi in poljubi otrok in veseli obrazi 8 vnukov in 14 pravnukov so ji na obraz priÄ?arali sreÄ?o in radost.

Posebno preseneÄ?enje so ji pripravili tudi Ä?lani MePZ Skorno, ki so ji voĹĄÄ?ili na najlepĹĄi in njej najljubĹĄi naÄ?in, s pesmijo.

Njena Ĺživljenjska pot je zaznamovana s skromnostjo, zaupanjem v prihodnost, jasnimi cilji, pogumom in zanosom. Vse to v njenih oÄ?eh ob obujanju spominov Ĺžari ĹĄe danes. Najraje je v krogu svojih domaÄ?ih in tistih sosedov in prijateljev, ki so v njenem Ĺživljenju pustili najveÄ?ji peÄ?at. Ĺ˝ivi skupaj s sinom Francem, ki pravi: ÂťVedno je bila skromna. Velikokrat je pozabila nase, za nas se je odpovedala marsiÄ?emu. Je prav taka, kot je o materah zapisal Tone PavÄ?ek: ÂťVsaka mama je prava mama, dana za sreÄ?o in veselje. Prava in ena sama. Za vse Ĺživljenje.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

30. julija 2015

Svojstven potep po svetu Trubadurke so glasbeno-literarno predstavo kot trio v Velenju izvedle prviÄ? – DomaÄ?inka, harfistka Tina Ĺ˝erdin, vesela pozitivnih odzivov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 21. julija – ÂťTrubadurke so ‌ poezija, ki se potepa po svetu. Je zvok, mehkoba, erotika, je norost, boleÄ?ina, je prisotnost, je nekaj, kar ti govori, te navdihuje, te omami in zapelje ‌. Tako so o glasbeno-literarnem projektu, ki so ga tri vrhunske slovenske umetnice izvedle v atriju Velenjskega gradu prejĹĄnji torek zveÄ?er, razmiĹĄljale same. Poln atrij so navduĹĄile z zanimivim spletom razliÄ?nih umetnosti, vsaka od njih pa je v slabo uro dolgi predstavi enakovredno dobila svoj prostor. NiÄ? Ä?udnega, da obiskovalci sploh niso Ĺželeli oditi, tudi po dodatni skladbi so kar sedeli in sedeli ‌ Trubadurke so pravzaprav tudi zanimiva zgodba o sodelovanju med umetniki. Avtorica projekta je ĹĄolana jazz pevka Zvezdana Novaković, ki se je predstavila ne le kot avtorica aranĹžmajev, ampak tudi kot pevka in harfistka. Igra gotsko harfo.

Znanje ji je podajala VelenjÄ?anka Tina Ĺ˝erdin, vrhunska koncertna harfistka, za katero je zelo pestra in uspeĹĄna glasbena sezona, ki jo je vodila na vse konce sveta. Zadnja se je triu pridruĹžila igralka Pia ZemljiÄ?, letoĹĄnja nagrajenka PreĹĄernovega sklada, ki je v zadnjih letih tudi malo VelenjÄ?anka. S partnerjem Markom Mandićem se s sinovoma Vorancem in Francetom pogosto ustavita na Konovem pri babici in dedku. Fanta sta bila tokrat z njima tudi na gradu, ob koncu predstave sta vsem trem trubadurkam simpatiÄ?no podarila cvetje. In da, kot nam po dogodku pove Tina Ĺ˝erdin, je Pia postala trubadurka prav preko poznanstva z Markom. PrviÄ? so se v tej sestavi predstavile prav v Velenju, projekt pa ni Ä?isto nov. ÂťIdeja je zorela nekaj Ä?asa, lahko pa reÄ?em, da smo se zelo dobro ujele,

zato bomo svoj trubadurski repertoar nedvomno tudi ĹĄirile. ZaÄ?elo se je Ĺže pred Ä?asom, ko se je Zvezdana pri meni uÄ?ila harfo. Pol leta je bila pridna uÄ?enka, potem pa je zaÄ?ela ustvarjati kompozicije zame in zanjo. Prva je bila PreĹĄernova ÂťNezakonska matiÂŤ, skladba, ki smo jo da-

ka, saj sem veliko potovala. Imela sem pogodbo z milansko Scalo, kjer je bil uĹžitek nastopati, kot solistka sem gostovala na Kitajskem, v Mongoliji, na Japonskem in v Koreji. Ob tem imam stalne dunajske angaĹžmaje. Moja sezona ĹĄe traja, 3. avgusta bom nastopila na Festi-

kompleksno vpraĹĄanje, upam, da se bo ta uganka kmalu razreĹĄila.ÂŤ Tinin moĹž Janis, kot hudomuĹĄno pripomni, je edini Grk s stalnim bivaliĹĄÄ?em v Velenju. Je pa tudi odliÄ?en glasbenik, trenutno ĹĄe dela v ljubljanski Operi, kot kaĹže, pa se bo preselil na Dunaj. ÂťJanis je ta-

Trubadurke Zvezdana Novaković, Pia ZemljiÄ? in Tina Ĺ˝erdin so v projektu predstavile razliÄ?ne haikuje in zgodbe Ĺženskih avtoric, hkrati pa pevsko, glasbeno in igralsko nadarjenost. Tri vrhunske umetnice bodo zgodbo ĹĄe nadgrajevale.

nes izvedle kot zadnjo.ÂŤ Kmalu po prvi skladbi sta zaÄ?eli Zvezdana in Tina postavljati manjĹĄi program, s katerim sta nastopili ob slovenskem kulturnem prazniku, kasneje pa sta projekt v razĹĄirjeni obliki izvedli ĹĄe na Lentu in v okviru Mesta Ĺžensk.

V srcu ĹĄe vedno VelenjÄ?anka Tina je vesela, ker se bo avgusta zanjo zakljuÄ?ila ena najbolj pestrih in uspeĹĄnih sezon doslej. ÂťLeto je bilo zelo lepo, a zelo intenzivno. V fiziÄ?nem smislu je bila sezona teĹž-

valu Ljubljana kot solistka s Komornim orkestrom slovenske filharmonije,ÂŤ pripoveduje. Izda ĹĄe, da takoj po tem nastopu potuje v Ameriko.

Tokrat pol zasebno, pol poslovno, konec avgusta pa jo Ä?aka zaÄ?etek nove umetniĹĄke sezone.

Ob vpraĹĄanju, kje je trenutno njen dom, se zamisli. ÂťTo je dobro vpraĹĄanje. V srcu je ĹĄe vedno v Velenju, Ä?eprav tu Ĺžal nisem veÄ? kot nekajkrat letno, pa ĹĄe takrat veÄ?inoma le po nekaj ur. Moj glasbeni dom je Dunaj, moj zasebni pa Ljubljana.

Pojem doma je zame trenutno ĹĄe

ko navduĹĄen nad Velenjem, da bi najraje Ĺživel tukaj. A Ĺžal nama najina poklicna pot tega ne dovoli. Tudi sama sem teh nekaj dni, ko smo vadile za nocojĹĄnji dogodek, znova odkrivala lepote mesta. NavduĹĄena sem nad razvojem, naravo,ÂŤ pravi Tina, ki jo je tokrat na gradu spremljal tudi Janis, ki odliÄ?no govori slovensko. Zato pa bosta, kadarkoli bo le mogoÄ?e prihajala v njun dom Âťv srcuÂŤ. đ&#x;”˛

Glasbeno razdajanje Lule Pene Lani oktobra je prviÄ? nastopila v Sloveniji - NavduĹĄila je v Cankarjevem domu, niÄ? manj na Velenjskem gradu, kjer ji je v okviru 31.

Poletnih prireditev prisluhnil poln atrij Velenje, 24. julija – TiĹĄina med koncertom je bila tako moÄ?na, da se je zdelo, da bi sliĹĄal pasti ĹĄibico. Portugalska zvezdnica modernega fada Lula Pena je obÄ?instvo prevzela in popeljala v drug svet, v katerem bi po dobri uri in pol marsikdo z veseljem ostal ĹĄe nekaj Ä?asa.

Kitaristka in pevka z zamolklim glasom v avtorski glasbi prepleta lizbonski fado, morno, brazilsko bossa novo, argentinski tango, arabsko-afriĹĄko melodiko in francoski ĹĄanson, blizu so ji tudi rockovski podstili. ÄŒeprav je samou-

kinja, je njeno igranje kitare Ä?arobno, sploh, ko po njej ob ubiranju strun tolÄ?e s prsti in daje skladbam ritem. Ne le z zvoki, skladbe nadgrajuje tudi z dihanjem, tudi glasnim, kar daje njeni interpretaciji tisto nekaj veÄ?. DrugaÄ?nost, ki seĹže do srca. Skladbe je zdruĹževala v daljĹĄe celote, njeni sprehodi po glasbenih stilih so dobro premiĹĄljeni. Lula Pena je dokazala, da ni le glasbena ustvarjalka in poustvarjalka. Glasbo preprosto Ĺživi, ko jo deli, daje vanjo vse, kar ima. ObÄ?instvo take iskrenosti ne more spregledati. đ&#x;”˛

bĹĄ

V Ä?arobnem atriju Velenjskega gradu je portugalska zvezdnica modernega fada prevzela in navduĹĄila. Ne le z glasbo, tudi s svojo preprostostjo in iskrenostjo.

GrĹĄko poletje NataĹĄa Tajnik Stupar Tema je Ĺže bila, ko smo se z razdrapanim avtobusom peljali po serpentinasti asfaltirani cesti, ki je bila ena sama luknja. PrviÄ? v Ĺživljenju sem ĹĄla na poletne poÄ?itnice z agencijo in zaradi preprazne denarnice Ä?akala na zadnji dan in last minute ponudbo za 290 evrov. Pred dobrimi desetimi leti je bilo to, ampak dvomim, da se je v tem Ä?asu kaj dosti spremenilo. Le nastopajoÄ?e osebe so verjetno druge. V temi so naju odloĹžili sredi hriba, kjer nisva imela obÄ?utka, da sva kje na morju, razen noÄ?ne vroÄ?ine, ki je kar sevala.

NaveliÄ?ana in utrujena vodiÄ?ka nama je dala navodilo, da greva ĹĄe peĹĄ od naslednjega odcepa kakĹĄnih 300 m. In tako sva priĹĄla na Jorgovo malo domaÄ?ijo, kjer je poleg celega nabora domaÄ?ih Ĺživali in skromnega gospodarstva bil tudi najin last minute apartma. Jorgo je bil star gospod sredi sedemdesetih in naju je zelo prijazno sprejel, sporazumevali smo se z rokami in govorili vsak svoj jezik, vendar smo se vse zmenili. Prekrasno jutro nama je razkrilo Jorgovo domaÄ?ijo z enim oslom, kurami, racami, goskami, dvema kozama in obÄ?udovanja vrednim zelenjavnim vrtom. V daljavi se je svetlikalo morje. Karpatos, zadnji grĹĄki otok pred turĹĄko mejo, malo obljuden, suh in peklensko vroÄ?, z eno najnevarnejĹĄih letalskih pristajalnih stez na svetu. Od Jorga do glavnega otoĹĄkega mesta je bilo dobro uro voĹžnje, tam je bila tudi najbliĹžja zdravstvena ambulanta z dvema mladima zdravnikoma. Jorgo je imel poleg majhne domaÄ?ije ĹĄe oljÄ?ni nasad in vinograd in je pridelal tudi svoje oljÄ?no olje in vino. Imel pa je tudi Ä?ebelnjak in njegove Ä?ebele so se pasle po Ĺžajblju, timijanu in sivki, tako dobrega medu ĹĄe nisem nikoli jedla. Zelo smo se 'zaĹĄtekali', Ä?eprav smo se zelo slabo sporazumevali in kaj kmalu sva pristala na prikolici Jorgovega mini traktorja in smo ĹĄibali okoli. Pa tudi kakĹĄna riba, ki jo je stari gospod ulovil, je konÄ?ala v naĹĄih Ĺželodcih. Vse, kar je in kar je imel, nama je pokazal in dal in se Ä?udil, kakĹĄna Ä?udna turista sva midva, da naju zanimajo takĹĄne 'neturistiÄ?ne' stvari, jaz pa sem se Ä?udila temu, kako me je Ĺživljenje ponovno obvarovalo pred dolgoÄ?asnim in me na mojo prvo agencijsko turistiÄ?no dogodivĹĄÄ?ino poslalo v Jorgov 'becirk'. Okoli desetih dopoldne je zaÄ?elo sonce resniÄ?no sekati, nismo gledali na termometre, vendar se je temperatura gibala okoli 40 stopinj in ĹĄe Ä?ez. Jorgo je vstajal ob ĹĄtirih zjutraj. Ob desetih ali malo Ä?ez je Ĺže bilo prevroÄ?e za delo. Takrat se je zaÄ?ela 'siesta', ki je trajala do 17. ure, saj je bilo tako vroÄ?e, da je bilo ĹĄe poÄ?asno gibanje odveÄ?. Je bila pa takrat zabava, hrana in vse zelo poÄ?asi. NaĹĄ hrib je seval od vroÄ?ine. Opazovala sem Jorgov obraz, ki je bil izĹžgan od sonca, koĹža skoraj Ä?okoladna in roke trde, zgarane od dela, vendar je v njegovih oÄ?eh sijala nekakĹĄna neugasljiva Ĺživljenjska iskra, ki je s svojo neugasljivostjo skrbela za preĹživetje v tem teĹžkem Jorgovem svetu. Veliko sem hodila po GrÄ?iji in moram priznati, da lenih Grkov na mojih poteh nisem sreÄ?ala ali pa sem ĹĄla mimo, saj me tudi leni Slovenci nikoli niso preveÄ? zanimali in tudi doma grem 'mimo'. Jorga so glede na njegovo starost pestile telesne tegobe, vendar je glede na okoliĹĄÄ?ine in kraj bivanja bil verjetno le par-kratni uporabnik javnega zdravstvenega sistema. NajbliĹžja veÄ?ja bolniĹĄnica je bila na sosednjem otoku, kar pa je pomenilo kar veliko logistiko za tako navadnega gospoda, kot je Jorgo.

Na celini je bil nekajkrat.

Ko sem se odloÄ?ala za temo te kolumne, so mi moji rekli, kaj boĹĄ sedaj pisala to. To res ni aktualno in koga bo to zanimalo. Koga bo zanimal Jorgo? Seveda, to res ni pomembno. MogoÄ?e Jorga ni veÄ? med nami, ne vem. Je pa Jorgov smisel in njegov skromni s. p. med vsemi navadnimi ljudmi, ki Ĺživimo v mnoĹžici majhnih davkoplaÄ?evalcev, pozabljenih in nepomembnih. In vsi mi Jorgo s Karpatosa majhni smo solidarni z majhnimi. Verjetno niste vedeli, da je grĹĄko civilno prebivalstvo po drugi svetovni vojni zbiralo ĹživeĹž za nemĹĄko civilno prebivalstvo (vir: The Guardian, theguardian/comentisfree/2013/feb/27/greece-spain-helped-germany-recover).

MogoÄ?e grem drugo leto spet v GrÄ?ijo, otroci bodo Ĺže dovolj veliki. Verjamem, da bom spet naĹĄla prave ljudi. In tisti pravi so tisti, ki nosijo resnico v sebi, brez dvoliÄ?nosti in sprenevedanja. Ĺ˝ivijo s krizo in sistemom ali brez, z bankrotom ali brez. GrÄ?ijo imam zelo rada, zelo lepa deĹžela je in ima zelo prijazne in delovne ljudi. Kot vsaka druĹžba je tudi grĹĄka druĹžba sestavljena 'ala' Gauss, tudi slovenska je takĹĄna, vendar to pozabimo. Potem prilepimo neljube peÄ?ate in neke posploĹĄene hipoteze. In tudi tisti, ki naj bi bili 'kao najmodrejĹĄi' in so se povzpeli v pozicijo vladajoÄ?ih, trosijo tako diletantske izjave, da me je vÄ?asih sram, da sem ĹĄla na volitve. Res kaĹže, da se zgodovina ponavlja, in moja profesorica dr. Hudejeva je imela tako prav, ko je nas - gimnazijce - uÄ?ila, da je vsako obdobje zanikanje prejĹĄnjega in ponovitev predprejĹĄnjega.

VroÄ?ina je zajela tudi naĹĄe kraje. Brez klim v pisarnah bi se birokrati skuhali v njihovem 'dreskodu'. Tudi grĹĄko polletno poletje je vroÄ?e letos.

Pa lepe poletne dni vam Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 9

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Stane se ne da Poletje je paÄ? Ä?as dopustov, lenarjenja, pa tudi premlevanja Ĺživljenjskih odloÄ?itev. ÄŒe Ä?esa, se je naĹĄ sodelavec Stane Vovk vedno bal zdravnika, ki mu ga na sreÄ?o tudi nikoli ni bilo treba kaj veliko obiskovati. Redki obiski pri njem pa so bili povezani z dolgimi ÂťpripravamiÂŤ in velikim strahom. Prav zato je tudi dolga leta odlagal operacijo noĹžnega prsta, ki ga je moÄ?no oviral pri hoji. Potem se je vendarle odloÄ?il, pa se vmes mnogokrat premislil, saj je moral na naroÄ?eno operacijo Ä?akati dobri dve leti. Na koncu je priĹĄlo vabilo, Staneta pa znova postavilo pred odloÄ?itev, bi ali ne bi? Ta je bila ĹĄe toliko teĹžja, ker je prisluhnil zdaj temu, zdaj onemu, med njimi pa tudi takĹĄnim, ki so mu napovedovali, kako zelo to boli.

Na koncu je le padla logiÄ?na odloÄ?itev, uspeĹĄno je prestal poseg, kar ga je zelo osreÄ?ilo in

1. KLAPA Ĺ UFIT OPROSTI DUĹ O 2. EVA BOTO & GAĹ ER RIFELJ LJUBEZEN DELA ÄŒUDEĹ˝E

opogumilo. Sedaj pravi, da se bo odloÄ?il ĹĄe za operacijo na drugi nogi. ÂťSaj sploh ni bilo prav niÄ? hudo,ÂŤ je pripovedoval po posegu, ko se je tudi takoj postavil na noge in se priĹĄel pokazat. Berglo prav spretno uporablja in Ĺže pridno spremlja ĹĄportne dogodke, ki jih skozi svojo celotno novinarsko kariero nikoli ni bil pripravljen zamuditi. Tudi zaradi ÂťtakĹĄne malenkostiÂŤ ne. đ&#x;”˛

3. OMI CHEERLEADER

mz

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Stane po operaciji uspeĹĄno okreva.

GLASBENE novice risanke, se najveÄ? ukvarja s pouÄ?evanjem solopetja.

50 Cent brez centa ÄŒeprav so njegovo premoĹženje ĹĄe pred kratkim ocenjevali na 140 milijonov evrov, je znani ameriĹĄki ra-

B. B. King umrl naravne smrti MrliĹĄki oglednik je ugotovil, da bluzovskega glasbenika nista umorila njegova menedĹžerka in asistent.

Umrl je letos maja v starosti 89 let zaradi posledic alzheimerjeve in sladkorne bolezni, srÄ?nega popuĹĄÄ?anja, hipertenzije in ateroskleroze. Obdukcijo so opravili, ker sta dve od glasbenikovih hÄ?era obtoĹžili njegovo dolgoletno menedĹžerko Louise Laverne Toney in njegovega osebnega asistenta Myrona Johnsona, da sta njunega oÄ?eta zastrupila. Eden zadnjih legendarnih blu-

kitari Lucille. V svoji karieri je prejel veÄ? grammyjev, leta 1987 tudi za Ĺživljenjsko delo.

Biba pogreĹĄa televizijo Sopranistka Biljana Ivanović - Biba se je pri nas uveljavila v oddaji na TV Slovenija Hri-bar in tudi Piramida, po koncu Hri-barja pa se je preselila v Zagreb, dokonÄ?ala diplomo in nato ĹĄe magisterij iz opernega petja. Da je televizija moÄ?an medij, ki pripomore k prepoznavnosti, se ĹĄe predobro zaveda in jo moÄ?no pogreĹĄa, je povedala za

per oÄ?itno precej manj premoĹžen.

Odvetniki Curtisa Jamesa Jacksona III., bolj znanega po umetniĹĄkem imenu 50 Cent, so prejĹĄnji teden prijavili predlog za glasbenikov

Kurt Vile napovedal nov album Kantavtor iz Philadelphie je del svojih dvajsetih let presedel na viliÄ?arju, medtem pa skladal svojo glasbo in se navdihoval nad Beckom, Dylanom, Neilom Youngom, skupino Fleetwood Mac in drugimi velikimi glasbenimi imeni. Kmalu je ustanovil indie rock skupino The War on Drugs, a se je kmalu odloÄ?il za samostojno pot, ki je privedla do ĹĄestega albuma, na katerem bo dvanajst pesmi, med njimi tudi single Pretty Pimpin. Album B'lieve i'm goin down bo izĹĄel 25 septembra pri zaloĹžbi Matador Records. Izkazuje glasbenikovo globoko introspektivnost in Ĺživahno samozavest. OboĹževalka Kim Gordon je o napovedanem albumu zapisala, da je osredotoÄ?en, briljantno Ä?ist in navidezno odkri-

1 NALET - Ne dam 2 ANS. Ĺ˝ARGON - Le veter ve za tvoje sanje 3 ROSA - Zdaj Rosa vam igra 4 SLOVENSKI KLAS - Za mojo drago 5 RAUBARJI - Ke se prijatli ukop naberema 6 EKART & FLISER - Ĺ e eno rundo daj toÄ?ajka 7 KRJAVELJ - Upanje je pol Ĺživljenja 8 SLOVENSKI MUZIKANTJE - NaĹĄe D'brwte 9 TRIO Ĺ UBIC - ÄŒarobna pravljica 10 JODEL EXPRESS & ZORAN ZORKO - Nora na polke

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

MODRIJANI Priljubljeni narodnozabavni ansambel v novi pesmi Sanjam te prepeva o poti do prave sreÄ?e in notranjega miru, kar ni vedno preprosto. Glasbo zanjo je napisal kitarist Peter Oset, besedilo pa Darja GajĹĄek in Peter Oset.

JANEZ URĹ EJ Mladi alt saksofonist Janez UrĹĄej, plod velenjske glasbene ĹĄole, s ĹĄtevilnimi uspehi na drĹžavni in mednarodni ravni, je aktiven v klasiÄ?ni in popularni glasbi tako samostojno kot v raznih zasedbah. V domaÄ?em mestu bo ta Ä?etrtek nastopil kot Ä?lan saksofonskega kvarteta Mobilis, ki svoj repertoar bogati z izvirnimi priredbami kot tudi originalnimi deli.

CHEMICAL BROTHERS

zovskih glasbenikov iz delte Misisipija je uspel v 60. letih s pesmijo The Thrill is Gone, ki je postala njegov zaĹĄÄ?itni znak. ÄŒeprav je Ĺže leta 2006 odigral poslovilno turnejo, je igral do zadnjega leta pred smrtjo. Tudi v starosti je na leto odigral po 250 koncertov po vsem svetu.

Posnel je veÄ? kot petdeset albumov in nekateri med njimi danes veljajo za nesporne klasike. Med njegove najveÄ?je uspeĹĄnice in ljubljenke obÄ?instva spadajo skladbe, kot so Payin’ The Cost To Be The Boss, The Thrill Is Gone, How Blue Can You Get, Every day I Have The Blues ali Why I Sing The Blues, posebno mesto pa ima skladba o njegovi

9

107,8 MHz

30. julija 2015

MMC. Predvsem priprave na televizijski nastop in ĹživĹžav pred oddajo.

Rada pa poje pred obÄ?instvom, saj je na koncertu v Ĺživo neprestano v srediĹĄÄ?u pozornosti, kar pomeni, da mora biti povsem naravna. Poleg tega pa lahko vzpostavi neposreden stik z obÄ?instvom, se jih dotakne s svojimi interpretacijami in vrĹže srce na plano. Njen najljubĹĄi Ĺžanr je slovenska popevka, takoj za njim pa bossa nova. Zase pa pravi, da je deklica muzikalov in operet, saj oboĹžuje zabavne zgodbe s sreÄ?nim koncem in ni ljubiteljica oper, v katerih pevci uro in pol umirajo. ÄŒeprav veliko nastopa, obiskuje seminarje in tekmovanja, sinhronizira

osebni steÄ?aj. V steÄ?ajni dokumentaciji je zdaj prijavil med 9 in 45 milijoni evrov tako premoĹženja kot dolgov. 40-letnik je steÄ?aj prijavil le tri dni po tem, ko mu je sodiĹĄÄ?e odredilo, da mora plaÄ?ati 4,5 milijona evrov odĹĄkodnine Lastonii Leviston, nekdanjemu dekletu njegovega raperskega konkurenta Ricka Rossa, ker je na spletu objavil njun posnetek seksa. 50 cent je veljal za enega najpremoĹžnejĹĄih raperjev na svetu, velik del premoĹženja pa so mu ob prihodkih od glasbe prinesle delnice podjetja Vitamin Water, proizvajalca priljubljenih brezalkoholnih pijaÄ?, ki ga je leta 2007 Coca-Cola kupila za vrtoglavih 3,7 milijarde evrov. Washington Post je ocenil, da je 50 Cent takrat zasluĹžil med 55 in 90 milijoni evrov.

tosrÄ?en izdelek sveĹža sapa tega deĹĄkega moĹĄkega glasu stare duĹĄe, ki ustvarja mite. Snov za intimna besedila, povezana z Ĺženo, otroki, druĹžino ali kakĹĄnimi dogodki, o katerih mora spregovoriti, Ä?rpa iz lastnega Ĺživljenja in izkuĹĄenj.

Tom Rowlands in Ed Simons, ki sta si kot Chemical Brothers v devetdesetih letih z drugimi pionirji big beata tlakovala pot v pop kulturo, sta predsta-

vila osmi studijski album Born in The Echoes. Njegova vsebinska sporoÄ?ilnost je namenjena dandanaĹĄnji elektronski glasbeni sceni kot refleksija glasbenikov, ki so orali njeno ledino.

FESTIVAL OKARINA Na Bledu te dni poteka 25. festival ljudske glasbe Okarina. Programski vodja Leo LiÄ?of je tokrat izbral 15 glasbenikov in skupin, ki bodo do 9. avgusta predstavili glasbo Latinske Amerike, JuĹžne Afrike, Poljske, Sardinije, Irske, Vietnama, ZDA, HrvaĹĄke, Severne Irske, Ĺ panije, Katalonije, Izraela, Portugalske in tudi Slovenije.

PRESTOPNIK Bobnar AC/DC Phil Rudd je v osemmeseÄ?nem hiĹĄnem priporu zaradi posedovanja drog in groĹženj z umorom. Slaba dva tedna po obsodbi se je ta spet znaĹĄel v teĹžavah. Aretirali so ga v Wellingtonu, ker mu kazen prepoveduje posedovanje drog in alkohola, na kar se je oÄ?itno poĹžviĹžgal.

Letos prviÄ? ÂťGlas-tonÂŤ AndraĹž nad Polzelo, 28. julija – Vsako zadnjo nedeljo v avgustu v AndraĹžu nad Polzelo poteka tradicionalna vseslovenska prireditev DruĹžina poje, ki jo pripravlja Kulturno druĹĄtvo AndraĹž. Letos bo ta v nedeljo, 30. avgusta. Mladinci Kulturnega druĹĄtva AndraĹž so si Ĺže nekaj let Ĺželeli, da bi to prireditev dopolnili z zabavnim programom za mlajĹĄo populacijo. Tako bodo letos prviÄ?, dva dni prej, v petek, 28. avgusta, pripravili sreÄ?anje rock in pop skupin Slovenije. Potekalo bo na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v AndraĹžu, poimenovali pa so ga ÂťGlas-tonÂŤ.

Za zdaj imajo prijavljene ĹĄtiri rock in pop skupine Legalo kriminalo, Rock heroes, Jam Fuzz in Take-off. Organizatorji si Ĺželijo, da bi v prihodnjih letih zadnje dni v avgustu pripravljali AndraĹĄke dneve s ĹĄe veÄ? dogodki. đ&#x;”˛

bĹĄ

Naš čas, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

30. julija 2015

frkanje » Levo & desno «

Kuna nad sovo Slovensko-hrvaške odnose je pretresel »špijonski« škandal. V njem je kuna požrla našo sovo.

Nad dolgove

D

olgoletni šmarški nogometaš in član odbora vaške skupnosti Podgora v občini Šmartno ob Paki Franc Korber članom svoje ekipe daje še zadnje napotke, kako naj premagajo svoje nasprotnike. Pri tem je bil tako vnet, da ni pustil do besede šmarškemu svetniku in članu tamkajšnjega Gledališča pod kozolcem Robertu Crnjacu (s kapo v sredini). Ta mu je pred nastalo fotografijo želel povedati, naj gre čim prej na dopust, da sodelavcem v Tešu zaradi objave v Čveku ne bo treba plačati pijače.

M

itja Švener je fant mnogih talentov. Ne le da je naš radijski sodelavec, ki se rad igra tako s tehniko kot besedami, je tudi lučkar, tonski tehnik na prireditvah eMCe placa in glasbenik. No, da o tem, da navdušuje tudi kot lutkar, niti ne govorimo. Ko je zagrabil reflektor v letnem kinu, je bil v dilemi. »Naj ga usmerim v smeti ali ljudi?«.

Smeti so bile tokrat ravno tako pomembne kot občinstvo, saj so postale »gradbeni« material za kite. Ljudje niso bili nič manj pomembni, a si vsaj sredi noči verjetno niso želeli biti preveč osvetljeni. Je bila žeja čez dan in noč prehuda, saj se v soboto še ni ohladilo.

P

redsednik Borut Pahor gre, ko konča uradne dolžnosti na kakšnih dogodkih, vedno rad med ljudi, da se z njimi rokuje in poklepeta. Tako je storil tudi ob obisku Topolšice, kjer je nekaj misli v spominsko knjigo zapisal deklicama, ki sta mu prišli z njo naproti. Kaj predsednik piše, je sproti in prva lahko prebrala njuna babica Majda Menih.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Aplikacija Novih aplikacij za tablične računalnike iz dneva v dan ne zmanjka, a nedavno razvita aplikacija »SeTTEX« je za majhen narod, kot je naš, bolj zanimiva od ostalih – najprej zato, ker so pri njenem

razvoju sodelovali tudi reprezentanti slovenske moške odbojkarske ekipe, potem pa zato, ker jo strokovni štab te iste ekipe že uporablja. Gre za aplikacijo, ki uporabniku omogoča, da sproti, še med tekmo, analizira odbojkarsko ekipo. Ali drugače: trenerjem, statistikom in igralcem omogoča, da že med tekmo pridobijo pomembne podatke in se tako premišljeno odločijo za taktično rešitev. »Zelo pomembno je, da igralec med samo tekmo lahko čim hitreje dobi informacijo o dogajanju na igrišču.

V našem strokovnem štabu smo zelo zadovoljni z razvojem te aplikacije. Takšnih idej ni lahko prenesti v prakso, vendar pa menim, da nam je uspelo, tako da moram pohvaliti razvijalce,« je dejal selek-

tor slovenske moške reprezentance in trener Verone Andrea Giani.

Pametne palme Visoke so šest metrov, njihovi listi pa ustvarjajo okrog 18 kvadratnih metrov površine, kar tudi v puščavskih krajih, kjer je vsaka zaščita pred soncem zelo dobrodošla, zagotavlja spodobno senco. Videti so podobne pravim, a obenem zagotavljajo brezžični dostop do interneta

in energijo za napajanje mobilnih naprav – da, to so palme! Pravzaprav pametne palme, ki v krogu od 50 metrov zagotavljajo neomejeno povezljivost z internetom (WiFi) za do 50 sočasnih uporabnikov, vsaka palma pa ima tudi osem napajalnih postaj za polnjenje mobilnih naprav, ki obljubljajo, da bodo naprave napolnile dvainpolkrat hitreje kot na običajnih vtičnicah. Pametna palma spremlja dogajanje okrog sebe z videokamero, ki tako poskrbi za varnost v svojem okolju, digitalni zaslon v spodnjem delu pa ponuja turistične informacije o mestu in

prostor za druga pomembna obvestila, kot so vremenska opozorila in napovedi ali prometne informacije ter oglase.

Dvojnica Merklove v reviji za istospolne

Zgradili bodo najgloblji bazen na svetu Astronavti NASE se pripravljajo na izredne okoliščine tudi, ko se urijo pri potapljanju – vendar imajo trenutno kot poligon na voljo le bazen z maksimalno globino 12 metrov. Na Univerzi Essex so se skupaj s partnerji odločili, da jim bodo omogočili boljše vadbene razmere, zato so se lotili projekta izgradnje najglobljega bazena na svetu. Trenutno ta naziv pripada hotelu Mill-

pini v bližini Benetk, kjer se nahaja bazen y-40 Deep Joy, v katerem se je mogoče potopiti do globine 42 metrov. Po zamišljenem projektu univerze Essex naj bi novi najglobji bazen na svetu segal 50 metrov v globino, predvidena cena za izvedbo takšne zamisli pa je 57 milijonov evrov.

Vsi vemo: Angela Merkel je stroga konzervativna ženska, ki meni, da je edina mogoča zakonska zveza tista med moškim in žensko. Prejšnji teden pa je v Nemčiji prvič izšla revija, ki je prav zaradi kanclerke pritegnila veliko pozornosti. V promocijskem videu pred izdajo revije namreč nastopa ženska, ki je na las podobna Merklovi – v videu dvojnica kanclerke stoji ob oknu, ko v sobo vstopi mlada ženska, pristopi k njej in jo objame. Ob tem je z radia slišati novice, v katerih poročajo, da so Irci pred kratkim na referendumu glasovali za istospolne poroke. Pri reviji pravi, da so želeli z videom opozoriti na problematiko istospolnih zakonskih zvez in »seveda« Merklovo pridobiti na stran zagovornikov.

Razkrili so še, da so njeno dvojnico našli na Poljskem.

Odkrili planet, ki spominja na Zemljo čez milijarde let Nasini znanstveniki so odkrili Zemlji podoben planet, ki so ga poimenovali Kepler 452b; kroži na podobni razdalji od svoje zvezde, kot je razdalja med Zemljo in Soncem, čeprav je njegov premer približno 60 odstotkov večji. »Čeprav podobne velikosti in svetlosti kot Sonce, je zvezda, ki gosti Kepler 452b, kar 1,5 milijarde let starejša od našega Sonca,« je dejala Suzanne Aigrain z univerze v Oxfordu. Znanstveniki verjamejo, da bi lahko na tem primeru preučevali prihodnost našega Sonca. »Kar se zdaj dogaja na Keplerju 452b, bi lahko bilo natanč-

Že lepo, če tudi občine pomagajo reševati težave revnih dolžnikov. Ko le ne bi to še revne občine pahnilo v še večje dolgove.

V senci V vrhu vlade v senci sta kar dva pomembna Velenjčana: predsednik stranke SDS Janez I. Janša in načelnik velenjske Upravne enote Fidel Krupić. Bo tudi zdaj kdo govoril o šaleškem lobiju?

Malo čudno Nekaterim se zdi čudno, če je za energetske prenove potrebno sonce.

No, v šmarškem primeru je take energetske prenove potreben sonček.

Vrtec Sonček.

Kaj pa zdaj?

V teh vročinskih in sušnih poletnih dneh so kar potihnile kritike o izgradnji bloka 6. Saj slovenski energetski sistem spet močno sloni na elektriki iz Šoštanja.

Blagajne Slovenija je že na nizkem startu za uvedbo davčnih blagajn. Nekateri se jezijo, država se veseli, saj v svoji blagajni zaradi davčnih blagajn pričakuje lepe denarce. Da bo le res tako.

Roboti med nami Roboti se v vsakdanjem življenju vse bolj uporabljajo. Čeprav že v veliki meri nadomeščajo ljudi, jih povsem le ne morejo nadomestiti. Vsi roboti so namreč prijazni, vedno nasmejani …

Prijazna mesta no to, kar Zemljo čaka čez milijarde let, ko se bo Sonce staralo in bo vse bolj svetlo,« pravi profesor Doug Caldwell. »Če je Kepler 452b dejansko gorat planet, njegova lokacija glede na zvezdo pomeni, da pravkar vstopa v prehodno fazo segrevanja v svoji klimatski zgodovini. Energija starajoče se zvezde segreva površje in suši oceane. Voda, ki izhlapeva, bo za planet za vedno izgubljena,« še pojasnjuje profesor.

Pravijo, da čebele lažje živijo v mestih kot na deželi. Očitno tudi naše podeželje ni več, kar je bilo.

Dela ni Med počitnicami se je tudi veliko mladih šolarjev znašlo na cesti. Tako se že mladi navajajo na usodo starejših, za katere je tudi premalo dela.

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

REPORTAŽE

30. julija 2015

Utrujeni od vroÄ?ine, ne od dela Tako pravijo mladi, ki letos sodelujejo v projektu ÄŒisto moje Velenje – SreÄ?ni, ker so dobili priloĹžnost – VeÄ?ina Ĺže ve, za kaj bo porabila zasluĹžek Bojana Ĺ pegel

Velenje, 22. julija – PrejĹĄnjo sredo, v pasji vroÄ?ini, smo se odloÄ?ili, da na terenu preverimo, kako si v tem poletju s pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine (MO) Velenje sluĹžijo evre dijaki in dijakinje. ObÄ?ina letos Ĺže trinajstiÄ? izvaja projekt ÂťÄŒisto moje VelenjeÂŤ. Ime je ostalo, Ä?eprav tisti, ki opravljajo poÄ?itniĹĄko delo, Ĺže dolgo niso vkljuÄ?eni le v Ä?iĹĄÄ?enje mesta.

PoÄ?nejo ĹĄe marsikaj; urejajo okolico v krajevnih skupnostih in okolico ĹĄol in javnih zavodov. Pomagajo gasilcem in varovancem Doma za varstvo odraslih. Na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u vsako dopoldne tri dijakinje preko MZPM Velenje pripravljajo ustvarjalne delavnice. Mladi so pomagali tudi pri izvedbi tradicional-

nega taborjenja v Ribnem, in to v vseh treh izmenah. Vodja projekta Andrej Rupreht nam pove, da vsako leto dodajo ĹĄe kaj novega, saj je potreb po delu pridnih rok veliko.

ÂťPridni soÂŤ Z Andrejem se sreÄ?amo v skladiĹĄÄ?u Civilne zaĹĄÄ?ite na KopaliĹĄki cesti, kjer ravno daje navodila trem dijakom. V prijetnem hladu bodo zloĹžili opremo v njem, tisto, ki je za odpis, pa zavrgli. ÂťTrije tedni poÄ?itniĹĄkega dela so Ĺže za nami, saj smo zaÄ?eli 29. junija. Sedaj smo sredi Ä?etrtega tedna, ves julij pa nas spremlja pasja vroÄ?ina. Seveda organizatorji in trije mentorji poskrbimo, da imajo mladi vedno dovolj vode in da jih, kolikor se da, v najhujĹĄi vroÄ?ini umaknemo z ĹžgoÄ?ega sonca,ÂŤ razlaga Rupreht. Tudi njega je presenetilo, da je bilo letos zanimanje za sodelovanje v projektu tako veliko. ÂťPrejeli smo kar 460 proĹĄenj mladih, obravnavali smo vse in izbrali 270 mladih. Ĺ˝al se vsi niso udeleĹžili teÄ?aja iz varstva pri delu, nekateri so si kasneje premislili.

Zato bo v devetih tednih v projekt vkljuÄ?enih 170 dijakov in dijakinj.ÂŤ Ĺ tudenti imajo tudi letos moĹžnost sodelovati na Pikinem festivalu, zanje imajo v proraÄ?unu tudi drugo postavko. Za projekt ÂťÄŒisto moje

Irma DurakoviÄ?: ÂťRes sem vesela, da sem dobila poÄ?itniĹĄko delo.ÂŤ

VelenjeÂŤ pa bodo namenili enako vsoto kot lani, 50 tisoÄ? evrov. Vseeno bo zaradi dodatne obremenitve dijaĹĄkega dela letos delalo manj mladih kot lansko leto. S spremembo zakonodaje se je namreÄ? poveÄ?ala obremenitev delodajalca, kar je dodatno obremenilo dijaĹĄko delo.

Zaradi tega bomo lahko delo omogoÄ?ili manjĹĄemu ĹĄtevilu dijakov kot lani. ÂťVse imamo razporejene. Tedensko dela po 15 dijakov in dijakinj, zasluĹžijo pa lahko 150 evrov,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik. Kot tudi,

Andrej Rupreht: ÂťV najhujĹĄi vroÄ?ini nismo na soncu.ÂŤ

da za veÄ?ino Ĺže vedo, kam jih bodo razporedili, se pa znotraj uprave MO Velenje dnevno pojavljajo nove naloge, ki so jim mladi menda z lahkoto kos. ÂťPridni so, veliko naredijo,ÂŤ ĹĄe izvemo, preden se poslovimo.

HvaleĹžni za priloĹžnost V bliĹžini dva dijaka obrezujeta grmovje. Priznata, da jima je zelo vroÄ?e. Ermin MujdĹžić, dijak srednje zdravstvene ĹĄole v Celju, nam pove, da domov pride utrujen od vroÄ?ine, ne od dela, pa Ä?eprav ve-

Brez deŞja kiti ne 'nasedajo' Rekli so � Igor Proťić,

Tudi peto izdajo mini festivala ob Škalskem jezeru je zaznamoval deŞ – Letos kite ustvarjalo 10 ekip – Ob glasbi 'nasedali' do zgodnjih jutranjih ur

predsednik DruĹĄtva nasedlega kita: ÂťNa Ĺžalost je to Ĺže drugi festival, ki mineva brez MatevĹža ÄŒasa, ki je avtor in idejni oÄ?e tega enodnevnega festivala. V druĹĄtvu skuĹĄamo doseÄ?i to, kar si je zamislil in Ĺželel.

Zdi se mi, da nam to uspeva, vendar brez njega ni enako.

Kljub deĹžju je tudi letos ozraÄ?je dobro, ustvarjalno. ÂťKitovalciÂŤ so priĹĄli tudi od drugod,

Med nevihtami so lovili Ä?as za izdelavo skulptur kitov, ki so vsako leto veÄ?ji. Nekateri so ponoÄ?i lepo dopolnili sceno, saj so bili vidni tudi v temi.

Velenje, 25. julija – Ko si je MatevĹž ÄŒas pred petimi leti izmislil Festival nasedlega kita, je Ĺželel z njim razbiti monotono dogajanje v mestu v Ä?asu kolektivnih dopustov.

Poleg tega je z njim v letni kino ob Ĺ kalskem jezeru prinesel sveĹž veter in poskrbel, da se je nekaj dogajalo med dvema tradicionalnima festivaloma – majskimi Dnevi mladih in kulture in avgustovskim Festivalom mladih kultur Kunigunda. ÄŒeprav MatevĹža Ĺže skoraj dve leti ni veÄ? med nami, njegova ideja Ĺživi.

Festival nadaljujejo njegovi prijatelji, zdruĹženi v DruĹĄtvo nasedlega kita, pri tem pa jim pomagajo MC Velenje, eMCe plac, Ĺ Ĺ K in MO Velenje.

Festival ima tako ustvarjano kot ekoloĹĄko noto, a ustvarjanje kitov iz odpadnih materialov pomeni le uvod v glasbeno razgiban veÄ?er in

noÄ?. S kiti vseh velikosti in oblik dajo mladi ustvarjalci prostoru sceno, ki paĹĄe tudi, ko se med kite nagnetejo mladi iz vseh koncev drĹžave, ki migajo ob Ĺživi glasbi preteĹžno sveĹže eksperimentalne elektronske glas-

â?ą

Ustvarjanje kitov pomeni le uvod v glasbeno razgiban veÄ?er

be in drugih modernih glasbenih Ĺžanrov. Festival, ki izhaja iz ideje o lahkotnem poleĹžavanju v bliĹžini jezerske plaĹže in izdelovanju kreativnih skulptur, iz leta v leto privablja veÄ? obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. In to kljub temu, da vedo, da je dobro nanj priti s palerino ali deĹžnikom. ÂťNi kitov brez deĹžja,ÂŤ tudi

letos ob zgodnjepopoldanski nevihti, pospremljeni z gromi in strelami, pripomni ena od ustvarjalk skulptur.

Ko je nevihta minila, so ekipe – letos jih je bilo 10, nekate so bile tudi zelo ĹĄtevilÄ?ne – mirno nadaljevale delo. Nastalo je nekaj velikih in veÄ? majhnih skulptur, v eni od ekip so ustvarili niz majhnih origami kitov iz papirja, s katerimi so potem olepĹĄali prostor. Ker so se nevihtni oblaki proti veÄ?eru spet zaÄ?eli zbirati, so na prizoriĹĄÄ?u postavili ĹĄe nekaj ĹĄotorov, ki so ponoÄ?i, ko je prizoriĹĄÄ?e spet zalil deĹž, nudili zatoĹĄÄ?iĹĄÄ?e plesalcem, ki se skupaj z nastopajoÄ?imi niso pustili odgnati domov. Da niso bili laÄ?ni, so poskrbeli tudi z golaĹžem, tisti, ki so s seboj prinesli meso, pa so ga ĹĄe pred deĹžjem spekli na Ĺžaru in tako poskrbeli, da so se med plesom vonjav drugim cedile sline. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

di vsa tri dekleta, ki so ta teden zadolĹžena za ustvarjalne delavnice na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u. ÂťImamo se full fajn,ÂŤ zatrdijo. Irma Duraković, dijakinja velenjske umetniĹĄke gimnazije, nam pove, da vroÄ?ina ne vpliva na obisk. ÂťNajveÄ? nas je v bolj zgodnjih Ermin MujdĹžić med obrezovanjem grmovja pove: urah, za mizo pa ÂťDelam za Ĺžepnino za maturantski izlet, zato mi je praktiÄ?no celo ni teĹžko.ÂŤ dopoldne polno.

Tudi po 10 otrok Ä?inoma opravlja fiziÄ?na dela. ÂťRes naenkrat ustvarja z nami, vsako dosem vesel, da sem dobil delo. De- poldne veÄ? kot trideset. Prihajajo lal sem Ĺže lani, vsak zasluĹžek pa je tudi iz drugih mest, sploh tisti, ki v pomemben. Jeseni grem na matu- Velenju preĹživljajo poÄ?itnice. Rada rantski izlet, zasluĹžek bo moja Ĺže- delam z otroki, zato je zame to depnina zanj. Doslej smo oÄ?istili pot lo kljub vroÄ?ini Ä?isti uĹžitek.ÂŤ Tudi Irna Gorici, parkiriĹĄÄ?e in obrezali kar ma bo zasluĹžek namenila maturantnekaj grmov. Tudi prihodnje leto se skemu izletu, upa, da bo ostalo tudi bom prijavil za delo. VĹĄeÄ? mi je, ker kaj za ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine. ÂťRes sem na Velenje sedaj, ko tudi sam po- vesela, da sem bila izbrana za poÄ?imagam, da je lepĹĄe, gledam Ä?isto tniĹĄko delo,ÂŤ nam ĹĄe prizna mlada drugaÄ?e,ÂŤ je pripovedoval zgovorni sogovornica. đ&#x;”˛ mladeniÄ?.

SimpatiÄ?no zgovorna so bila tu-

Darji MiklavĹžina se izteka ÂťmandatÂŤ Za naslova gospodarja in mlade kmetice 2015 se bosta potegovala tudi GaberÄ?ana Laura in Peter Apat Na letoĹĄnji razpis za Izbor mlade kmetice ter gospodarja leta, ki je bil sklenjen konec maja, se je prijavilo najveÄ?je moĹžno ĹĄtevilo, 12 kandidatk in 6 kandidatov, ki se bodo za naslov mlada kmetica ter gospodar leta 2015 potegovali na sklepni prireditvi 26. septembra v dvorani v

Igor ProĹĄiÄ?: ÂťÄŒlanstvo v druĹĄtvu se veÄ?a, motivacija tudi.ÂŤ

nekaj se jih ustvarjanju skulptur pridruĹži spontano. Festival se je v slovensko sceno manjĹĄih glasbenih festivalov Ĺže dobro usidral, zato z lahkoto dobimo tudi nastopajoÄ?e. Vodilo festivala je, da v Velenje pripelje kvalitetno elektronsko in analogno glasbo.ÂŤ Ob naĹĄem vpraĹĄanju, ali prostovoljci v druĹĄtvu delajo ĹĄe kaj drugega kot enodnevni festival, se sogovornik nasmehne in odgovori: ÂťSeveda. Sanjari, naseda, poÄ?iva. Trenutno pa delamo tudi retrospektivno razstavo del.

V Pekarni jo bomo odprli 21. avgusta v okviru festivala Kunigunda.ÂŤ Ker se Ä?lanstvo veÄ?a, motivacija pa tudi, bodo v prihodnje skuĹĄali v Velenju nanizati ĹĄe veÄ? kulturnih vsebin.

Ĺ kalÄ?anka Darja MiklavĹžina bo kot mlada kmetica ÂťkraljevalaÂŤ le ĹĄe do konca septembra.

Vinski Gori. Za obe kategoriji so se lahko potegovali kandidati obeh spolov od 18 do 40 let, ki Ĺživijo na kmetiji (ni pa bil pogoj, da so tudi zaposleni na kmetiji oz. zgolj na kmetiji). Medtem ko se obiÄ?ajno prijavljajo za gospodarje samozavestni in uspeĹĄni posamezniki z delovnimi izkuĹĄnjami na kmetiji, Ĺženske kandidatke predlagajo in spodbujajo druĹĄtva podeĹželskih Ĺže-

na. Iz Ĺ aleĹĄke doline je takĹĄen predlog in odloÄ?itev kandidatke same priĹĄel iz DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline (DPŽŠD) in tako na tekmovanje odhaja Laura Apat, za kandidaturo za naj gospodarja pa so nagovorili ĹĄe njenega moĹža Petra Apata. Oba zdaj Ĺživita in delata doma na znani turistiÄ?ni kmetiji Apat v Gaberkah. Organizator prireditve Izbor mlade kmetice leta 2015 ter gospodarja leta 2015 je ÄŒZD KmeÄ?ki glas (tednik KmeÄ?ki glas) ob gostiteljih DPŽŠD ter Mestni obÄ?ini Velenje (s podporo ObÄ?in Ĺ martno ob Paki in Ĺ oĹĄtanj ter Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina, Mlekarno Celeia, d. d., ter Zvezo kmeÄ?kih Ĺžena Slovenije).

Do tekmovanja bosta ÂťnosilaÂŤ nazive mlada kmetica leta 2014 Darja MiklavĹžina iz Ĺ kal ter gospodar leta 2014 Matej Gantar iz GodoviÄ?a.

Zanimiva prireditev bo priloĹžnost za nova ÂťnajÂŤ mlado kmetico in gospodarja, da se izkaĹžeta v poznavanju del in opravil na kmetijah, o varstvu okolja, sploĹĄni kulturi ter iznajdljivosti, pa tudi v razliÄ?nih spretnostih, ki so potrebne za delo in Ĺživljenje uspeĹĄnim mladim ljudem na podeĹželju. Za letoĹĄnji izbor je bilo veliko zanimanja, prijavili so se kar trije zakonski pari ter en par sestra in brat. Pred leti sta iz naĹĄega okolja, iz LoĹžnice pri Velenju, tekmovala mlada zakonca Pungartnik.

Roman Pungartnik je takrat postal gospodar leta. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

Ĺ PORT

30. julija 2015

Polni poleta za delo v novi sezoni Velenjski rokometaĹĄi odloÄ?eni, da osvojijo vsaj enega izmed naslovov Na novo tekmovalno sezono so se prejĹĄnji Ä?etrtek zaÄ?eli zavzeto pripravljati tudi rokometaĹĄi Gorenja. Z minulo niso bili zadovoljni. Ĺ˝eleli so vsaj enega izmed naslovov, torej biti na koncu najboljĹĄi v prvenstvu ali v pokalnem tekmovanju, obakrat pa so se morali zadovoljiti samo z drugim mestom. NajboljĹĄi so bili znova rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko. Ĺ˝elje VelenjÄ?anov so po priÄ?akovanju tudi pred novo sezono najviĹĄje.

Uvodne priprave so opravili doma, nato pa namesto na Golte, kot nekaj zadnjih let, odĹĄli na viĹĄinske na Roglo (od 2. do 8. avgusta). Tam bodo predvidoma odigrali tudi dve prijateljski tekmi (z JuĹžno Korejo in Slovanom). Nastopili bodo tudi na vsako leto zelo moÄ?nem mednarodnem turnirju v srbski KanjiĹži ter v bosanskem Doboju. Zares pa se bo zaÄ?elo 5. septembra s prvim krogom drĹžavnega prvenstva. Svojo pripravljenost bodo preizkusili Ĺže nekaj dni prej, 29. avgusta na tekmi za slovenski superpokal. To bo njihova prva priloĹžnost, da prepreÄ?ijo pivovarjem, da se podobno kot v prejĹĄnji sezoni okitijo kar s tremi naslovi. BogatejĹĄi so tudi za dva nova obraza; to sta AnĹže Ratajec, 24-letni Trebanjec, ki je zadnjo sezono igral za madĹžarsko moĹĄtvo Csurga

Maribor, gotovo pa bodo tudi druge ekipe proti nam igrale zelo motivirano in marsikatero lahko tudi ponagaja papirnatim favoritom. Tu ĹĄe posebej mislim na nas tradicionalno neugodna Ribnico in Trebnje.

Pa ne samo njiju, vsakega je treba spoĹĄtovati. Ni ekipe, ki bi bila slaba.

Vse moÄ?i bomo seveda usmerili v izpolnitev visokih ciljev, da vrnemo Velenju rokometni sijaj. Skratka, z igro moramo dokazovati, da so naĹĄi cilji upraviÄ?eno visoki.ÂŤ

(Ä?etrto v zadnji sezoni) in Estonec Andris CelminĹĄ, ki ga prve dni ĹĄe nibilo v Velenje, ker je ĹĄe urejal nekatere stvari. Ocenjujejo, da je velik up evropskega rokometa. Žal takĹĄnega igralca v tej generaciji v Sloveniji ni, zato smo se morali ozreti v tujino,ÂŤ je ob tem nakupu dejal direktor kluba TomaĹž JurĹĄiÄ?. Veliko upov polagajo tudi na Roka OvniÄ?ka, zelo nadarjenega domaÄ?ega igralca, ki je priloĹžnost dobil Ĺže proti koncu prejĹĄnjega prvenstva, pred tem pa je izkuĹĄnje nekaj Ä?asa nabiral v Slovenj Gradcu. Njihov Ä?lan pa ni veÄ? izkuĹĄeni Luka DobelĹĄek, ki je odĹĄel v k pivovarjem.

V novi sezoni boste igrali v pokalu EHF?

Za prvaka ĹĄest klubov V prejĹĄnjem prvenstvu so bili na nekaterih tekmah skorajda koĹĄarkarski rezultati. Zato so se nekateri zavzemali, da bi ĹĄtevila klubov s ĹĄtirinajst zmanjĹĄali na dvanajst. To se ne bo zgodilo, sprememba pa je vendarle. Namesto ĹĄtirih najboljĹĄih moĹĄtev, ki so se potem pomerila v polfinalu (na dve zmagi) in finalu (na tri zmage) za naslov drĹžavnega prvaka Slovenije, se bo v novi sezoni po 26. odigranih krogih v konÄ?nico za prvaka uvrstilo ĹĄest najboljĹĄih moĹĄtev. Spet bodo igrali po sistemu vsak z vsakim doma in v gosteh,

Gregor Cvijić in kondicijski trener Morten Larsen Seier (z desne)

preostalih osem klubov pa bo po rednem delu konÄ?alo prvenstvo.

Velenjske ose bodo v uvodnem krogu igrale s Sevnico, drugi pari prvega kroga pa so: Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka, Koper 2013 Trimo Trebnje, Slovan - Celje Pivovarna Laťko, Jeruzalem OrmoŞ Maribor Branik, Ribnica – Dobova

in Krka - Istrabenz plini Izola.

Ambicije vedno najviĹĄje Gregor CvijiÄ? ob zaÄ?etku vadbe: „Ambicije so v Velenju vedno najviĹĄje, in takĹĄne so tudi v novem prvenstvu. Menim, da se ne bomo samo mi in Celje borili za najviĹĄji naslov, ampak je tu ĹĄe vse moÄ?nejĹĄi

Po dve krogih ĹĄe brez toÄ?k Rudarji tudi prvo gostovanje konÄ?ali z niÄ?lo – V soboto proti ZavrÄ?u prva zmaga?

NajbrĹž tudi najveÄ?ji optimisti niso priÄ?akovali, da bo po dveh uvodnih krogih v prvi nogometni ligi na vrhu lestvice z dvema zmagama novinec KrĹĄko in ne morda aktualni prvak Maribor, podprvak Celje ali v preteklem prvenstvu tretje DomĹžale.

KrÄ?ani so po zmagi nad Celjani v prvem krogu, tudi v drugem igrali doma in osvojili nove tri toÄ?ke proti pokalnemu prvaku Kopru. In tako sta vsekakor presenetljivo na zadnjih dveh mestih ĹĄe brez ene same toÄ?ke prav Koper in velenjski Rudar.

Maribor je z zmago v DomĹžalah gotovo nekoliko pozabil letoĹĄnji neuspeh v Evropi. Celjani, prav tako razoÄ?aranci uvodnih dveh krogov, so se poraza reĹĄili ĹĄele v sodnikovem dodatku z mojstrskim prostim udarcem v prejĹĄnji sezoni Rudarjevega igralca Ivana Firerja. To je bila njihova prva toÄ?ka, z njo pa se je zadovoljila tudi Olimpija v ZavrÄ?u.

Gorica - Rudar 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Martinović (42.), 2:0 DŞuzdanović (69.), 2:1 Praťnikar (71.).

Rudar: Radan, Kaťnik, Trifković, Praťnikar, Bolha, Tolimir (od 60. S. Babić), Ihbeisheh, Knezović, Jahić (od 73. Kocić), Eterović, M. Babić (od 76. Grbić). Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Jogan, Širok; Knezović, M. Babić.

Vrstni red: 1. KrĹĄko 6 (2:0), 2. Olimpija 4 (4:1), 3. Krka 4 (2:1), 4. Maribor 4 (2:1), 5.

DomĹžale 3 (3:3), 6. Gorica 3 (3 (3:5), 7. ZavrÄ?

2 (1:1), 8. Celje 1 (1:2), 9. Luka Koper 0 (2:4).

10. Rudar 0 (1:3)

Rudarjevemu trenerju Jernej Javorniku namreÄ? njegovi igralci podobno kot v uvodnem krogu ob jezeru proti Krki tudi v Novi Gorici niso priigrali nobene toÄ?ke. Veselili so se domaÄ?i (2:1). ÄŒe upoĹĄtevamo

strani. Skupaj z vratarjem Radanom je bilo na golovi Ä?rti oziroma pred njo vseh desetih njegovih soigralcev. DomaÄ?i igralec Sandi ArÄ?on je Ĺžogo kratko podal Dinu Martinoviću, ta pa je naĹĄel luknjo v ‚ťopku‘ gostujoÄ?ih nog. Proti Ĺžogi sta se sicer pognala Radan in Mario BabiÄ?, eden izmed njiju jo je celo nekoliko preusmeril, a ne dovolj.

V nadaljevanju je bilo v Rudarjevi igri le veÄ? Ĺživljenja, kljub temu pa so domaÄ?i vodstvo

Bodo v soboto le nasmejani

statistiko, zasluĹženo. Skupaj so proti Rudarjevim vratom poslali kar ĹĄestnajst Ĺžog, gostje proti domaÄ?im ‚samo‘ devet. Morda pa si drugaÄ?e razpletalo drugaÄ?e, Ä?e ‌ DomaÄ?emu vodstvu je ob izteku prvega polÄ?asa botroval izkuĹĄeni gostujoÄ?i branilec Ivan Knezović, ko je prestregel podajo s sredine in Ĺžogo preusmeril proti svojemu vratarju.

NajbrĹž jo je Ĺželel poslati v kot, kot se zdi, bi Ĺžoga tam tudi pristala. Radman pa se je pognal zanjo in jo je z rokama ujel, kar ne bi smel. Koprski sodnik Roberto Ponis je pokazal, da je to indirektni udarec malo pred Ä?rto petmetrskega prostora nekoliko z leve

v 69. minuti podvojili. Po dolgi podaji UroĹĄa Celcerja je iz bliĹžine zadel Amel DĹžuzdanović. Dve minuti zatem je Luka PraĹĄnikar po podaji Davida KaĹĄnika s pribliĹžno ĹĄtirih metrov z udarcem z glavo zniĹžal vodstvo domaÄ?ih. Za obe strani je bilo do konca dovolj Ä?asa za spremembo rezultata, vendar se to ni zgodilo in rudarji so doĹživeli drugi poraz, domaÄ?i se veselili prvih toÄ?k, PraĹĄnikar pa bo ostal zapisan, da je dosegel prvi Rudarjev gol v novi sezoni. Se bo morda v tretjem krogu v soboto (18.30) ‚odprlo‘ tudi Mate Eteroviću ali komu drugemu!? đ&#x;”˛

S. Vovk

ÂťNismo si priigrali nastopa v ligi prvakov, Ĺžal. To mesto je pripadlo samo prvaku (Celju Pivovarni LaĹĄko – op. p.). Znova bomo igrali v pokalu EHF (Evropske rokometne zveze). Letos pa bomo naredili vse, da doseĹžemo ligo prvakov; da se v to najmoÄ?nejĹĄo ligo uvrstimo ĹĄportno, po rezultatih. A tudi lige Evropa ne smemo podcenjevati. Evropa pride ĹĄele novembra, zato o njej ĹĄe ne razmiĹĄljamo. Trenutno so naĹĄe misli osredotoÄ?ene na domaÄ?e tekmovanje, kako fante Ä?im bolje telesno psihiÄ?no pripraviti, da bomo lahko izpolnili vse naĹĄe Ĺželje. Podobno kot v pretekli sezoni se tudi v novi Ĺželimo uvrstiti na sklepni turnir.ÂŤ

Najprej superpokal Kapetan Niko Medved: ÂťPo razmeroma dolgih poÄ?itnicah

smo si Ĺže zaĹželeli vrnitve na parket. Vsako leto so tukajĹĄnja priÄ?akovanja najviĹĄja in tudi pred novo sezono ni niÄ? drugaÄ?e. Ĺ portno je, da naÄ?rtujemo osvojitev drĹžavnega prvenstva, naĹĄ prvi cilj pa je biti boljĹĄi od Celjanov tudi v superpokalu. Do konca seveda Ĺželimo ostati tudi v pokalnem tekmovanju, v Evropi pa enako kot lani, priti med ĹĄtiri najboljĹĄe.ÂŤ Kot vedno, stavijo na srce TomaĹž JurĹĄiÄ?, direktor kluba: ÂťVedno, ko se zaÄ?nejo priprave, smo polni poleta. Zelo vesel sem, da so vsi igralci zdravi, da se med poletjem, ki so ga preĹživeli po svoje, ni nikomur niÄ?esar zgodilo. Vsi smo nasmejani, dobre volje in polni poleta za delo v novi sezoni. NaĹĄe ambicije so tudi letos najviĹĄje.

Morda se zdi EHF pokal drugorazredno tekmovanje, vendar to ni.

Znajti se v ob boku takĹĄnih, kot sta nemĹĄka Hamburg in Berlin, pa tudi danski Skjenborg, nekaj pomeni; to so vse ekipe, ki imajo nekajkrat veÄ?ji proraÄ?un od naĹĄega. Je pa to ĹĄe enkrat veÄ? dokaz, da rokomet tu ni primarnega pomena, ampak igra odloÄ?ilno vlog denar oziroma marketing. Pri vas pa je na prvem mestu, Âťzanesljivo srceÂŤ, in naredili bomo vse, da bomo dosegli Ä?im veÄ? zmag. Zato Ĺže sedaj vabim ljubitelje rokometa, da v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu pridejo podpirat to mlado ekipo v novi sezoni.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Vsaj ponoviti lansko sezono Rudarke bodo tudi v novi sezoni napadale oba naslova – Iz Slovenj Gradca priĹĄlo kar pet igralk Pred dnevi pa je bilo konec poÄ?itnic tudi ko znova priÄ?akujemo zelo zanimivo sezoza nogometaĹĄice Rudarja Ĺ kale. Za njimi no. Treniramo ĹĄtirikrat na teden. Treninge je imenitna sezona, saj so po dolgem Ä?a- bomo nato stopnjevali, preĹĄli na vsak dan, su spet osvojile naslov. Na finalni tekmi proti koncu pa morda kakĹĄen dan imeli slovenskega pokala so nadigrale aktualne drĹžavne prvakinje nogometaĹĄice Teleing Pomurja in s tem prekinile niz treh zaporednih pokalnih naslovov BeltinÄ?ank. ÂťV prejĹĄnjem prvenstvu nam je konÄ?no uspelo osvojiti vsaj enega izmed naslovov, vendar ne smemo poÄ?ivati na tem. To je pozabljeno. Ozreti se moramo naprej. Pred nami je nova sezona. Tudi nanjo se moramo Ä?im bolje pripraviti,ÂŤ pove o prvih dneh vadb trener DuĹĄan UrĹĄnik.

Lara PraĹĄnikar ( 22 golov) in Moira MuriÄ? (23 golov), Na voljo bo imel veÄ? najboljĹĄi strelki rudark v prejĹĄnjem prvenstvu. igralk. ÂťPo razpadu Ä?lanske ekipe Slovenj Gradca zaradi finanÄ?- po dva treninga. Prvo pripravljalno tekmo nih teĹžav, se je pet njihovih nogometaĹĄic bodo rudarke odigrale predvidoma v pepridruĹžilo naĹĄim treningom in seveda pri- tek, ko naj bi gostile eno izmed avstrijskih Ä?akujem, da bomo ĹĄe moÄ?nejĹĄi, kot smo ekip. Prvenstvo se bo zaÄ?elo 23. avgusta. bili v minuli sezoni. NaĹĄ cilj pa ostaja kot Po novem bo liga imela 10 klubov, prenevsako leto, boj za drĹžavni naslov in pokal. hali sta igrati ekipi Slovenj Gradca in JevĹ˝elimo si priigrati vsaj enega izmed njih. nice, novi pa sta Olimpija in Krim, znova NajslajĹĄi bi bil prvenstveni naslov. Glavne pa se vraÄ?a Krka. favoritinje so, kot Ĺže nekaj sezon, Pomurke.

Po trenerjevih besedah so igralke zelo Bile so tudi lani, ko so odloÄ?no napoveda- zagnane, a tudi one Ĺživijo v finanÄ?ni nele osvojitev obeh naslov, pa so se morale gotovosti. đ&#x;”˛ S. Vovk sprijazniti samo z enim. Mislim, da bodo tudi druge ekipe nekaj moÄ?nejĹĄe, zato lah-

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ PORT, REKREACIJA

30. julija 2015

Kimono je dobil ob rojstvu Janja Garnbret do zlata, Tako se ĹĄalijo v druĹžini Tabaković, ki Ĺže dve generaciji goji borilno veĹĄÄ?ino karate. Mojster in trener Bego vodi Karate klub Tiger, v katerem se Ĺže 22 let uri tudi sin Omer, ki dosega odliÄ?ne rezultate in svoje znanje Ĺže predaja mlajĹĄim karateistom. Tudi njih uÄ?i reda, discipline in koncentracije, predvsem pa, da se s trdim delom da vse doseÄ?i.

ko izvedeĹĄ.ÂŤ Zloraba borilne veĹĄÄ?ine ni etiÄ?na. Sam se je izogibal uporabe karateja na ulici, mu pa prav pride pri razreĹĄevanju konfliktov. ÂťVedno se bom vmeĹĄal, Ä?e se Ä?utim

v Podgorici osvojil tretje mesto. Bil je v olimpijski delegaciji za sredozemske igre leta 2009, istega leta pa je osvojil grand prix Bratislave.

Edini rezultat s svetovnega prven-

â?ą

ÂťKot ĹĄportnik, moraĹĄ biti stoodstotno pri stvari. Ni noÄ?nega Ĺživljenja. DelaĹĄ. Ĺ˝iviĹĄ ĹĄport.ÂŤ

Ljubitelj razliÄ?nih ĹĄportov se je udejstvoval tudi v meĹĄanih borilnih veĹĄÄ?inah in dosegel nekaj naslovov, rad igra koĹĄarko, karate pa je njegova Ĺživljenjska pot. Z njim se druĹži Ĺže od petih let, ves Ä?as pa je ob njem predvsem uĹžival zaradi druĹžbe in doĹživetij samih. Leta 2003 se je uvrstil v drĹžavno reprezentanco in od takrat je ĹĄlo zares.

Sprva je tekmoval v katah, nato pa se je usmeril v borbe. ZapriseĹžen tradicionalist poudarja, da se je najprej treba nauÄ?iti osnovnih tehnik, se izpiliti v katah, nato pa se zaÄ?eti boriti. Skozi leta trdega dela, ko je v srednji ĹĄoli pred poukom tekel, po pouku pa veÄ? ur treniral, mu je karate dal disciplino in koncentracijo, na Ä?emer temeljijo vse njegove dejavnosti. ÂťÄŒe si osredotoÄ?en, je vse mogoÄ?e perfektno izvesti.ÂŤ Danes se na tekmovanja pripravlja bolj psihiÄ?no – misli le na nasprotnika in se osredotoÄ?i, da bo dal vse od sebe in dobil borbo. ÂťKarate te pomiri,ÂŤ resniÄ?no umirjeno razlaga. ÂťSkozi vse svoje obdobje nisem z nikomer imel konfliktov. Sprosti te, svoje najhujĹĄe dileme daĹĄ ven na treningu,ÂŤ pravi Omer Tabaković in poudarja, da je karate treba uporabljati odgovorno. ÂťKarate je umetnost, to ni razbijaĹĄki ĹĄport. Udarce je treba kontrolirati.

MoraĹĄ biti mojster, da jih lahko ta-

Znam izpeljati borbo tako, da jo obrnem sebi v prid, samozavestno, a vendarle skromno trdi Omer Tabaković.

Omerja je za karate navduĹĄil oÄ?e, ki je tudi njegov trener. Zato je po eni strani imel veliko pritiska, po drugi pa proste roke. ÂťVsak oÄ?etov nasvet mi je pomagal in sem znal izkoristiti pritisk. Kot pri vseh odnosih pa je tudi najin vÄ?asih bil boljĹĄi, drugiÄ? slabĹĄi. Vsak trener je en fotr. Vzgaja te.ÂŤ

dolĹžnega pomagati ljudem,ÂŤ zatrjuje in poudarja, da za to ni treba nasprotnika udariti. Dovolj se je zbrati in z besedami umiriti situacijo.

Borilne veĹĄÄ?ine niso med najbolj priljubljenimi in medijsko podprtimi ĹĄporti, zato se je Omer moral ukvarjati tudi s financiranjem kariere. ÂťSo pa bili ljudje, ki so pomagali, in se jim iskreno zahvaljujem,ÂŤ pravi nosilec toliko drĹžavnih naslovov, da jih niti ne ĹĄteje. Ponosen je, da se je na vseh evropskih prvenstvih uvrstil v deseterico, leta 2006 pa je

stva pa je ekipno peto mesto v Beogradu leta 2010, ko je bil v ekipi tudi klubski kolega Domen MiheliÄ?, s katerim se je Omer kot trener veliko ukvarjal. ÂťMoj cilj je, da bi se ĹĄe udeleĹžil kakega evropskega in svetovnega prvenstva. Vem, da sem zmoĹžen osvojiti ĹĄe kako medaljo. A starejĹĄi, ko si, manj je Ä?asa, veÄ? je drugih odgovornosti, ki se jim je treba posvetiti,ÂŤ pravi eden najboljĹĄih velenjskih karateistov, ki ĹĄe vedno zmore premagati mnoge vrhunske đ&#x;”˛ in mlajĹĄe borce.

Dom na Menini obnovljen do jeseni ObÄ?ina Gornji Grad brez posluha za izjemen dom planincev Gornji Grad – V Ä?asu poletnih dopustov so zelo obljudene planinske koÄ?e in domovi v sredogorju KamniĹĄko-Savinjskih Alp, pod Raduho na Mozirski planini, ÄŒreti ter Menini. Prav ta planinski dom lepo obiskujejo pohodnikiin planinci iz Kranjske in Zgornje Savinjske (ter ZadreÄ?ke) doline. Zanj dobro skrbijo Ä?lani Planinskega druĹĄtva Gornji Grad ter nova oskrbnica Jana Ĺ˝ibovt z ekipo sodelavcev.

DruĹĄtvo skrbi za posodabljanje doma, vsa okna in polkne, gostinski del ter pohiĹĄtvo, leĹžiĹĄÄ?a ter prostor skupnih leĹžiĹĄÄ?, elektriÄ?ne instalacije s fotovoltaiko so posodobili leta 2011, za kar so porabili veÄ? kot 40 tisoÄ? evrov (polovico od tega je bilo nepovratnih sredstev iz fonda za obnovo planinskih domov ministrstva za gospodarstvo, veÄ?ji deleĹž

stjo okrog 60 tisoÄ? evrov. Pri tem pa imajo menda za njihove potrebe gluha uĹĄesa v domaÄ?i obÄ?ini, saj jim k vsemu posodabljanju edinega planinskega doma na tem obmoÄ?ju po besedah gospodarja objekPlaninski dom na Menini bo do zime Ĺže v novi, ta Iva (Ivota) Ĺ inokolju prijazni in toplejĹĄi obleki. kovca ne prispevajo niÄ?. Projekt, ki iz evropskih sredstev za regional- bo uresniÄ?en do jeseni, bo doĹživel ni razvoj). Leto kasneje so poso- preureditev vhoda v dom, izdeladabljanje opreme nadaljevali, lan- vo izolacijske fasade iz macesnovih sko leto pa so za vse to prejeli od desk ter obnovo Ä?istilne naprave.

Planinske zveze Slovenije certifikat Za vse navedeno gre odloÄ?na poÂťdruĹžinam prijazna koÄ?aÂŤ. Na kri- hvala Ä?lanom ter vodstvu PD Gorlih uspehov so pri vodstvu druĹĄtva nji Grad, ki so postorili marsikaj. zaÄ?eli naÄ?rtovati obnovo zunanje- V prihodnosti nameravajo pridoga dela zgradbe ter ekoloĹĄko uredi- biti tudi certifikat ÂťOkolju prijazna tev. Lani so imenovali gradbeni od- koÄ?aÂŤ, ki ga PZS podeljuje tistim bor, naroÄ?ili projekt pri izbranem planinskim koÄ?am, ki s svojim dearhitektu Mihu Kajzlju in uspeĹĄno lovanjem Ä?im manj obremenjujekandidirali na razpisu Fundacije za jo okolje. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc ĹĄport, ki bo poloviÄ?no sofinancirala ta projekt s predraÄ?unsko vredno-

TjaĹĄa Ä?etrta

L'Argentier – Na evropskem mladinskem prvenstvu v balvanskem plezanju v francoskem L'Argentieru je slovenska mladinska reprezentanca osvojila dve zlati kolajni. Kadetinja Janja Garnbret (Šaleťki AO) je po junijskem naslovu evropske prvakinje v teŞavnostnem plezanju osvojila ťe balvansko lovoriko, zmage med mladinci pa se je veselil AnŞe Peharc (AO PD Kranj). "Po tekmi v Chamonixu sem naredila ťe nekaj dobrih balvanskih treningov in tako dobro pripravljena odťla na prvenstvo v L'Argentiere.

V finalu sem zelo uĹživala in odplezala tako, kot znam. Zelo sem vesela, da sem Ĺže trikrat postala evropska prvakinja, in upam, da bom v tem slogu tudi nadaljevala," je bila upraviÄ?eno zadovoljna Garnbretova, tudi evropska podprvakinja v teĹžavnosti v Ä?lanski konkurenci iz Chamonixa pred dobrim tednom; ki pa bo na zaÄ?etku septembra v Arcu poskuĹĄala ubraniti lanski naslov svetovne mladinske prvakinje v teĹžavnosti.

V finalu je vrhunsko natopila tudi TjaĹĄa SlemenĹĄek (Ĺ aleĹĄki AO), ki je v kategoriji kadetinj osvojila 4. mesto (v zaÄ?etku julija je na tekmi za evropski mladinski pokal v avstrijskem Langenfeldu prviÄ? zmagala v pokalu) in je sedaj po skupni razvrstitvi evropskega pokala v balvanih, za katerega je ĹĄtela tudi ta tekma,

osvojila odliÄ?no drugo mesto.

Med finaliste se je v L'Argentieru med kadeti uvrstil tudi Zan Sudar (AK Ravne) in v finalu dosegel 7. mesto. Kadetinja Sara LukiÄ? (Ĺ aleĹĄki AO) in kadet Nejc DvorĹĄek (Ĺ aleĹĄki AO) pa sta svoj nastop konÄ?ala v polfinalu na 11. oz. 24. mestu. đ&#x;”˛

R. S.

Tim VertaÄ?nik odliÄ?en PrviÄ? na svetovnem prvenstvu – Vrsta zelo dobrih rezultatov – Casting se vraÄ?a v Ĺ aleĹĄko dolino Od 9. do 12. julija je v Tolminu potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v castingu. Barve Slovenije so zastopali ĹĄtirje tekmovalci: Tim VertaÄ?nik (RD Paka Ĺ oĹĄtanj), Tadej SotenĹĄek (RD Tolmin), AndraĹž Flajs (RD Tolmin), Jan Mikac Zorko (RD Koper). Tim VertaÄ?nik iz Ĺ oĹĄtanja se je na tekmovanju zelo izkazal in je bil med najuspeĹĄnejĹĄimi tekmovalci.

Kaj je casting Casting je suha disciplina v ribiĹĄkih veĹĄÄ?inah. Izhaja iz besede "cast", ki pomeni met, metati, vreÄ?i. Pod imenom casting poznamo discipline, ki jih imenujemo cilji in daljave.

Cilji so tarÄ?e, ki jih tekmovalec cilja s palico in obteĹžilnikom – meÄ?e iz razliÄ?nih poloĹžajev in daljav, ravno tako tudi z umetno muho. Disciplini obteĹžilnik daljava in daljava umetne muhe pa enaÄ?imo z atletskimi disciplinami, kot so met krogle, kladiva in diska.

Tim se je s tem ĹĄportom zaÄ?el ukvarjati ĹĄele leta 2011 kot Ä?lan RD Paka. Poleg klasiÄ?nega ribolova je iz Ä?iste radovednosti poskusil metati. Ĺ˝e takoj je bilo opaziti, da mu ta ĹĄport leĹži. Kot pionir je zaÄ?el tekmovati v treh disciplinah od petih, kot mladinec pa se je preizkusil v vseh petih in najprej postal drĹžavni podprvak, naslednje leto pa Ĺže dr-

Ĺžavni prvak. To mladinsko svetovno prvenstvo pa je bilo njegovo prvo veÄ?je tekmovanje, zato ni imel pretiranih ciljev. Ĺ˝elel je doseÄ?i le svoj osebni rekord, ki je bil pred tem prvenstvom 451 toÄ?k v skupnem toÄ?kovanju. Poleg izboljĹĄnja svojega osebnega rekorda pa je dosegel ĹĄe veÄ?. V treh od petih disciplin se je uvrstil v finale in na koncu zasedel dve Ä?etrti in eno osmo mesto na svetu med mladinci. V skupnem seĹĄtevku toÄ?kovanj pa je med 30 tekmovalci zasedel 9. mesto. V zgodovini tega ĹĄporta v Sloveniji doslej ĹĄe ni bilo tekmovalca, ki bi Ĺže na svojem prvem svetovnem prvenstvu dosegel takĹĄne rezultate.

V zgodovini je RD Paka Ĺže imela odliÄ?nega tekmovalca, lahko bi mu rekli pionirja castinga pri nas, Ĺžal Ĺže pokojnega Vlada MeĹĄiÄ?a, ki je v 80. letih prejĹĄnjega stoletja prav tako dosegal izjemne rezultate. Obenem pa je RD Paka odliÄ?na organizatorka tekmovanj v castingu. Konec septembra bodo ponovno pripravili mednarodni zakljuÄ?ni turnir Alpe – Donava. Zaradi odliÄ?nih Timovih rezultatov lahko priÄ?akujemo, da bo to tekmovanje privabilo ĹĄe veÄ? tekmovalcev, tako mladincev kot Ä?lanov, fantov in deklet. Upamo in Ĺželimo si, da bomo po dolgem Ä?asu zopet lahko govorili, da se je casting vrnil v Ĺ aleĹĄko dolino. đ&#x;”˛

M. V.

MihalinÄ?eva lovi normo Nova Gorica, 26. julija – Sabina Veit (Ĺ tajerska Maribor) je drugi dan atletskega prvenstva Slovenije v Novi Gorici zmagala v teku na 200 m in s Ä?asom 23,27 (veter -0,9 m/s) znova za las zgreĹĄila normo (23,20) za nastop na svetovnem prvenstvu v drugi polovici avgusta v Pekingu. Blizu tega cilja je bila tudi drugouvrĹĄÄ?ena Maja Mihalinec (Velenje), ki je tekla 23,37.

MihalinÄ?eva je bila blizu norme za SP Ĺže v soboto,

ko je zmagala na 100 m, tako ona kot Veitova pa sta bili blizu norm Ĺže na ĹĄtevilnih tekmah letos ali pa sta jih ob preveliki pomoÄ?i vetra Ĺže tudi dosegli. Obe sta bili razoÄ?arani, ker jima je znova spodletelo. Naslednjo tekmo bosta imeli prihodnji teden na balkanskem prvenstvu v Romuniji. Rok za mednarodne norme za SP je 10. avgust. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

30. julija 2015

Zdaj ĹĄe plaz Slivnik v Belih Vodah GneÄ?a na (ne) V Ĺ oĹĄtanju korak za korakom vztrajno odpravljajo posledice lanskih septembrskih poplav – DrĹžava je vnemi naklonjena Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj, 27. julija – V Šoťtanju so v ponedeljek podpisali ťe pogodbo za odpravo plazu na lokalni cesti Slivnik v Belih Vodah, ki se je sproŞil kot posledica poplav lanskega

septembra. Sanacija bo stala kar 320.000 evrov, stroĹĄke gradbenoinĹženirskih del pa bo plaÄ?alo ministrstvo za okolje in prostor.

Plaz bodo odpravljali z uvrtavanjem armirano betonskih pilotov in kamnito zloĹžbo. V okviru sanacije bodo uredili tudi cesto, vkljuÄ?no z odvodnjavanjem, in jo na novo preplastili.

Dela bodo trajala dva meseca.

V Ä?asu del, predvidoma med 7. in 19. uro, bo potrebna zapora ceste.

Obvoz bodo uredili po cesti Mostnar–Lepa Njiva–Mozirje na VisoÄ?ki vrh. ÂťLokalne prebivalce in uporabnike prosimo za razumevanje in upoĹĄtevanje postavljene cestne signalizacije. Verjamemo, da

Avto naĹĄli, kjer pa je Christian?

Bele Vode, 27, julija – Na Policijski upravi Celje in Policijski postaji Velenje so v ponedeljek dobili soglasje svojcev za objavo podatkov o pogreťanem 55-letnem drŞavljanu Avstrije Christianu Wagnerju.

PogreĹĄani je odĹĄel od doma 5. julija letos. Njegovo vozilo, ĹĄkodo fabio rdeÄ?e barve, so naĹĄli parkirano v Belih Vodah ob gozdni cesti. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je bilo vozilo tam parkirano najverjetneje Ĺže od 6. julija.

PogreĹĄani je visok okoli 170 centimetrov, ima svetle lase.

Ko so ga nazadnje videli, je bil Ste ga videli? PogreĹĄani obleÄ?en v svetlo zeleno majiChristian Wagner co z ovratnikom in svetlo rjave kratke hlaÄ?e do kolen, obut pa je bil v usnjene sandale. PogreĹĄanega so nazadnje opazili na obmoÄ?ju Ĺ entvida nad Zavodnjami.

Vse, ki so pogreĹĄanega opazili, prosijo, da to sporoÄ?ijo na telefonsko ĹĄtevilko 113 ali na telefonsko ĹĄtevilko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00. đ&#x;”˛

Po borovnice z mobilnim telefonom! Ĺ oĹĄtanj, 22. julija – Policisti v Ä?asu, ko ljudje mnoĹžiÄ?no obiskujejo gozdove, nabirajo borovnice, gobe in druge gozdne sadeĹže, ne tako redko iĹĄÄ?ejo kakĹĄnega izgubljenega.

Zato ljudem svetujejo, da vzamejo v planine in gozdove s seboj mobilne telefone oziroma se gibljejo v parih.

S tem bo moĹžnost, da se izgubijo, manjĹĄa. ÄŒe pa se Ĺže izgubijo in nato sami odidejo proti domu, naj le pokliÄ?ejo znance oziroma osebe, s katerimi so odĹĄli v gozd.

V sredo so na obmoÄ?ju Smrekovca iskali nabiralca borovnic, ki se na klice domaÄ?ih nekaj ur ni odzval.

Izsledili so ga in o tem obvestili zaskrbljene svojce.

bo po konÄ?anju promet laĹžje, predvsem pa varneje stekel po tem odseku lokalne ceste, zato je vredno potrpeti,ÂŤ pravi Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za investicije in projekte v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

â?ą

V Ä?asu del bo obvoz po cesti Mostnar– Lepa Njiva–Mozirje na VisoÄ?ki vrh.

V Ĺ oĹĄtanju tako korak za korakom vztrajno odpravljajo posledice lanskih jesenskih poplav. ÂťPri tem je kljuÄ?na pomoÄ? sofinanciranja drĹžave.ÂŤ Poteka Ĺže odprava pla-

sreÄ?i se je kolesar poĹĄkodoval. UdeleĹženca si podatkov nista izmenjala, ampak sta s kraja odĹĄla. Kolesar je naknadno iskal zdravniĹĄko pomoÄ?, policisti pa so preko medijev neznanega voznika skuterja zaprosili, da se jim javi, da bi razjasnili okoliĹĄÄ?ine dogodka. Tri dni za tem so ga policisti izsledili. Ĺ lo je za mladoletnika, ki je vozil neregistrirano kolo z motorjem. ÄŒaka ga obdolĹžilni predlog na sodiĹĄÄ?u.

V Ä?etrtek pa se je na GubÄ?evi cesti v Velenju pri padcu poĹĄkodoval ĹĄe en kolesar. Padel je zaradi neprilagojene hitrosti. PoĹĄkodbe so mu oskrbeli v zdravstvenem domu, obiskati pa bo moral tudi sodiĹĄÄ?e.

V petek pa sta kolesarja trÄ?ila na obmoÄ?ju pod vrtiÄ?karskim naseljem Kunta – Kinte, na stezi za jezdece. Eden se je pri tem hudo poĹĄkodoval po glavi. Odpeljali so ga v BolniĹĄnico Slovenj Gradec. Za nezgodo je odgovoren mladoletni kolesar, ki je vozil po levi strani steze.

Ne eden in ne drug pa nista pravilno uporabljala povrĹĄine, po kateri sta kolesarila, zato bosta oba prejela plaÄ?ilna naloga.

Ukradel pet brivnikov Velenje, 23. julija – Neznanec je v Ä?etrtek iz ene od trgovin v Centru Nova v Velenju odtujil pet brivnikov. Trgovino je oĹĄkodoval za najmanj 125 evrov. Policisti za neznancem poizvedujejo.

Kolesarji, previdno! Zasegli enosledni Velenje, 22. julija – V zadnjem tednu se je na obmoÄ?ju v pristojnosti vozili Policijske postaje Velenje ponesreÄ?ilo veÄ? kolesarjev. Vzroki so bili razliÄ?ni, od nepravilne strani voĹžnje do neprilagojene hitrosti ali neupoĹĄtevanja pravil o prednosti.

V sredo v noÄ?nih urah je priĹĄlo do ÂťbliĹžnjega sreÄ?anjaÂŤ kolesarja in voznika skuterja na kolesarski poti med Ĺ oĹĄtanjem in Velenjem. V ne-

Velenje, 25. julija – Med kontrolo prometa so se velenjski policisti v soboto sreÄ?ali z dvema voznikoma koles z motorjem, z enim, ki je vozil avtomatik, in enim, ki je vozil skuter. Oba sta bila mladoletnika brez vozniĹĄkega dovoljenja, ki vozil tudi nista imela registriranih. Obema so ju zato v postopku zasegli.

zu v Gaberkah, v kratkem pa bodo zaÄ?eli ĹĄe dve sanaciji, in sicer PrimoĹžiÄ? na javi poti v Lokovici in sanacijo mostu nad potokom GloboÄ?ec v Florjanu na odseku ceste proti igriĹĄÄ?u v Pohrastniku.

Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ostaja nereĹĄenih ĹĄe nekaj plazov. Tudi veÄ?ino teh bodo skuĹĄali v Ä?im krajĹĄem Ä?asu odpraviti. Tiste, ki so nastali kot posledica lanskega Ĺžleda in plazov, ki so mu sledili, so Ĺže odpravili. Letos so izvedli tri veÄ?je posege, uredili so plaz na odseku KoĹželjski graben–Prednik v Zavodnjah, Pustinek v Ĺ oĹĄtanju in plaz na lokalni cesti na odseku Bele Vode–Šentvid. đ&#x;”˛

Traktorist je bil prehiter TopolĹĄica, 27. julija – V ponedeljek je priĹĄlo do nesreÄ?e v TopolĹĄici. V njej sta bila udeleĹžena voznik traktorja in voznica osebnega avtomobila. NesreÄ?a se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti traktorista.

Voznica in njena sopotnica sta iskali zdravniĹĄko pomoÄ?, voznik traktorja pa je dobil plaÄ?ilni nalog.

PeĹĄec umrl, voznika pozivajo, da se javi Mislinja, 28. julija – Ceste so v torek ponoÄ?i terjale novo Ĺžrtev prometa. Prometna nesreÄ?a se je nekaj pred eno uro zjutraj zgodila v MovĹžah na obmoÄ?ju obÄ?ine Mislinja.

Neznani voznik je povozil 48-letnega peĹĄca in odpeljal, ne da bi mu nudil pomoÄ?. PeĹĄec, ĹĄlo je za domaÄ?ina, je poĹĄkodbam na kraju podlegel.

Policiste je okoli pol enih zjutraj o tem, da se na cesti v MovĹžah opoteka peĹĄec, ki ustavlja vozila in obstaja nevarnost, da bi ga lahko kdo povozil, obvestil obÄ?an. Ko je nekaj minut za tem na kraj prispela policijska patrulja, je bil peĹĄec Ĺže mrtev.

Po doslej zbranih podatkih je neznani voznik, ki je vozil iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu, na neosvetljenem delu voziĹĄÄ?a, trÄ?il v peĹĄca, ki se je opotekal po sredini voziĹĄÄ?a. PeĹĄec ni uporabljal odsevnih teles. Policisti voznika, udeleĹženega v nesreÄ?i, pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in oglasi na najbliĹžjo policijsko postajo ali pokliÄ?e na telefonsko ĹĄtevilko 113. Prav tako pozivajo vse, ki bi o nesreÄ?i karkoli vedeli, da zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in nesreÄ?e pokliÄ?ejo na telefonsko ĹĄtevilko 113 ali na anonimni telefon policije 080 12 00.

varnih cestah in smrtne Ĺžrtve Pretekli vikend je bil eden od ĹĄtirih prometno najbolj obremenjenih koncev tedna tako na naĹĄih kot na cestah sosednjih in evropskih drĹžav, saj je poletna turistiÄ?na sezona na vrhuncu. Kljub krizi in negotovosti, ki je njena spremljevalka, se vendarle veliko ljudi odpravlja na poÄ?itnice. NajveÄ? med njimi z lastnimi avtomobili in ravno zato so vikendi med 15. julijem in 15. avgustom na evropskem prometnem koledarju oznaÄ?eni z rdeÄ?o barvo, saj lahko takrat bolj ali manj na vseh cestnih relacijah in smereh priÄ?akujemo poveÄ?an promet.

PoveÄ?ana gostota prometa pomeni veÄ?je ĹĄtevilo udeleĹžencev v prometu in s tem tudi veÄ?ja tveganja na cesti. Posledica so tudi zastoji, ki nastajajo zaradi prevelike gostote prometa, da cestna konfiguracija, ĹĄe posebej tam, kjer so cestninske postaje ali mejni prehodi, enostavno ne omogoÄ?a tekoÄ?ega prometa. Ĺ e bolj nepredvidljivi so zastoji zaradi okvar vozil, ki obtiÄ?ijo na odstavnem ali voznem pasu in tako upoÄ?asnijo ali ustavijo promet, kar velja tudi za zastoje, ki so posledica hujĹĄih prometnih nesreÄ?, v katerih je udeleĹženih veÄ? vozil ali so v nesreÄ?i umrli ljudje.

Predstavniki pristojnih institucij iĹĄÄ?ejo odgovore na zelo slabo prometno varnost v juliju. V Ä?asu pisanja te kolumne je na naĹĄih cestah letos umrlo 68 udeleĹžencev v prometu, kar je za 13 veÄ? kot v enakem obdobju lani. ÄŒeprav se je zadnja hujĹĄa prometna nesreÄ?a, v kateri so umrle ĹĄtiri osebe, zgodila na avtocesti, so avtoceste vendarle veliko bolj varne od drugih cest. Kljub tehniÄ?nim posodobitvam cestne infrastrukture in prizadevanjem vzdrĹževalcev za vsakodnevno zagotavljanje nemotene pretoÄ?nosti prometa je prometnih nesreÄ? preveÄ?. Tudi dodatni stacionarni radarji, redni in poostreni nadzori (oÄ?itno) ne morejo prepreÄ?iti vseh nesreÄ?.

Ob takĹĄnem stanju se tako strokovna kot laiÄ?na javnost spraĹĄuje o odgovornosti tako posameznikov kot institucij. Ni dolgo tega, kar je Evropski svet za varnost prometa Sloveniji dodelil najviĹĄje priznanje za evidenten napredek pri izboljĹĄanju prometne varnosti in zmanjĹĄanju ĹĄtevila smrtnih Ĺžrtev na cestah v obdobju med letoma 2001 in 2014. Julijsko poslabĹĄanje prometne varnosti zagotovo ni posledica malomarnega ali nestrokovnega dela Agencije za varnost prometa, policije ali DARS-a.

Iskanje odgovora na vpraĹĄanje o vzroku tega poslabĹĄanja je zahtevno delo, saj je trenutno poslabĹĄanje posledica ĹĄtevilnih in med seboj povezanih okoliĹĄÄ?in.

Dejstvo je, da je slovenski avtocestni kriĹž med poletno turistiÄ?no sezono nadpovpreÄ?no obremenjen in da takĹĄna gostota prometa poveÄ?uje tveganja in je bolj nevarna za udeleĹžence. KrÄ?enje proraÄ?unskih sredstev za vzdrĹževanje in posodabljanje cestne infrastrukture s sodobnimi (varnostnimi) standardi zagotovo ima svoj deleĹž tudi v ĹĄtevilu mrtvih na cesti. Enako velja za kadrovsko podhranjenost (prometnih) policijskih enot in njihovo opremljenost, kar vpliva tako na preventivno kot represivno delo policistov ter ne omogoÄ?a dodatnega selekcijskega pristopa in obravnave tistih krĹĄiteljev cestnoprometnih predpisov, ki so povratniki in ustvarjajo nevarne okoliĹĄÄ?ine ter so povzroÄ?itelji (hujĹĄih) prometnih nesreÄ?. Ĺ e bi lahko naĹĄtevali od institucije do institucije, toda prav je, da se vrnemo k izvoru – slehernemu udeleĹžencu v prometu oziroma vozniku in njegovi glavi. Miselnost in ozaveĹĄÄ?enost udeleĹžencev v prometu je tista, na katero se morajo pristojne institucije dodatno osredotoÄ?iti. Kajti vsakdo med nami lahko veliko ali celo najveÄ? opravi, predvsem pa, da se za volan vedno usedemo spoÄ?iti, trezni in pripravljeni za voĹžnjo; da spremljamo razmere na relaciji potovanja in se vmes ustavljamo, spoÄ?ijemo in sprostimo; da hitrost voĹžnje prilagajamo razmeram na cesti ustrezni varnostni razdalji, da smo strpni in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. V naĹĄih glavah je del odgovora, kako bi lahko izboljĹĄali prometno varnost v drĹžavi, toda tega se marsikdo ne zaveda. Ĺ˝al. Razveseljivo dejstvo je le, da vemo, kje je del odgovora in kam je treba usmeriti institucionalno in lastno pozornost, da bo na naĹĄih cestah manj poĹĄkodovanih in mrtvih. đ&#x;”˛

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝.

Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Za preglasne zabave je odgovoren gostitelj Velenje, 23. julija – V noÄ?i iz srede na Ä?etrtek je v Gavcah skupina mladostnikov z glasno glasbo kratila noÄ?ni mir bliĹžnjih sosedov. Da so bili mladostniki res (pre) glasni, so se prepriÄ?ali tudi policisti. Gostitelju zabave so napisali plaÄ?ilni nalog.

Opozorilo je zaleglo Velenje, 24. julija – V Ä?etrtek so policisti posredovali na terasi lokala

Centra Nova, kjer je sosede prav tako motila glasna glasba. Najemnika lokala so, ker je s krĹĄitvijo takoj prenehal, le opozorili.

Prijava prireditve ni bila toÄ?na Velenje, 25. julija – V soboto po klicu prijaviteljice so ĹĄli policisti ob Ĺ kalsko jezero na javno prireditev. Preverili so organizacijo, s katero pa je bilo vse, kot mora biti. Organizator si je zanjo priskrbel vsa dovoljenja, poskrbel pa tudi za

to, da so bili akustiÄ?ni aparati postavljeni v skladu z izdanimi odloÄ?bami.

Ĺ marÄ?an razgrajal pri sosedih Ĺ oĹĄtanj, 26. julija – V nedeljo so policisti posredovali v Ĺ oĹĄtanju, kjer je razgrajal pijani krajan Ĺ martnega ob Paki. Ker se za njihova opozorila ni menil, ukazov ni upoĹĄteval, so ga morali namestiti v poseben prostor za pridrĹžanje, ki ga imajo na postaji v Velenju. Prejel, Ä?e ga Ĺže ni, pa bo tudi plaÄ?ilni nalog.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Info: 03 898 17 50

Trije izgubili telefone Velenje, 27. julija – V ponedeljek so policistom trije prijavili izgubo svojih mobilnih telefonov. OkoliĹĄÄ?ine izgube so bile pri vseh razliÄ?ne.

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p.

Varnostnik jo je zasaÄ?il

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

Velenje, 27. julija – Varnostniki trgovine Interspar so policiste obvestili, da so pri tatvini prejeli neznano Şensko. Nabrala si je za 7,33 evra prehrambnih artiklov.

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

www.kamnosestvo-podpecan.si

Ugodne cene!

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

30. julija 2015

15

Piknik je najboljĹĄa zabava Oven od 21. 3. do 21. 4.

Zabave v naravi postajajo vse bolj priljubljene, v naĹĄi okolici pa je ogromno odliÄ?nih moĹžnosti zanje.

Prvi avgustovski dnevi bodo za vas letos zelo lepi, proti priÄ?akovanjem pa tudi umirjeni.

Tega ste si Ĺže dolgo Ĺželeli, zato uĹživajte v njih. Po nekaj deĹževnih in niÄ? kaj toplih dneh vam bo celo toplota spet godila. Dobri prijatelji, s katerimi ste se Ĺže nekaj Ä?asa bolj malo videvali, vam bodo polepĹĄali marsikateri dan v prihodnjem tednu. Vi pa boste v teh dneh tudi odliÄ?na druĹžba, saj boste polni zanimivih idej. NajveÄ? teĹžav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji, predvsem tistimi, ki vam ĹĄe kaj dolgujejo. ÄŒeprav je Ä?as dopustov, bodite vztrajni in zahtevajte, kar vam gre.

Zdravje bo spet vsak dan boljĹĄe, poÄ?utje pa ravno zato odliÄ?no. ZaĹželeli si boste, da odidete od doma. Kaj, ko bi letos Ĺželjo tudi uresniÄ?ili?

Zbrali smo nekaj ponudnikov prostorov za piknike.

Izkoristite kakĹĄen poÄ?itniĹĄki dan in povabite svoje domaÄ?e ali prijatelje kam v naravo!

Piknik prostor

ď‚&#x;

Šaleťki aeroklub – Lajťe Topolťica 207 / c Info: 041/ 470 340

ď‚&#x;

ď‚&#x;

Piknik prostor

Bele Vode nad Ĺ oĹĄtanjem ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Bik od 22. 4. do 20. 5.

pokrit prostor za skupine do 40 ljudi kamin (Ĺžar, elektro raĹženj), hladna voda, elektrika, hladilnik ‌ senÄ?na lega, panoramski poleti z letalom, igre z Ĺžogo ‌

DruĹĄtvo VULKAN

za veèje skupine nadstreťek za 40 oseb (senèna lega sredi gozda) lesena hiťica s kuhinjo, topla voda, 4 hladilniki, Şar (plinski, oglje) WC (moťki, Şenski) ťportna igriťèa (odbojka na mivki, mali nogomet ‌)

Informacije: 041/ 587 740 (Stani), 041/ 641 970 (Marjeta)

Info in rezervacije: 041 518 230

Piknik COUNTRY RANĂˆ LoĹžnica pri Ĺ˝alcu

Ăˆe bi radi praznovali rojstni dan, abrahama, obletnico ali pa bi se samo radi imeli lepo s prijatelji, sorodniki, sodelavci, poslovnimi partnerji ...

Vabljeni na odlièen unikaten piknik ranè prostor v lepi naravi v bliŞini Žalca!

Piknik plac Vitanje, Paka 1

Svarovťekova domaèija 041 822 492 ali 068 635 948

RanÄ? PodurĹĄan Ĺ kale MoĹžnost najema prostora za piknike tudi za veÄ?je skupine (preko 100 ljudi).

Pokrit prostor, travniĹĄka igriĹĄÄ?a za nogomet, koĹĄarko in odbojko.

Piknik v neokrnjeni naravi za manjĹĄe druĹžbe (50-60 ljudi), za organizirane skupine

Kamp Mozirje – Gozdna ťola (v gozdu blizu reke Savinje) www.kampmozirje.com

PIKNIK PROSTOR PRI SORĹ˝EVEM MLINU PRI NOVI CERKVI V neposredni bliĹžini ĹĄe delujoÄ?ega vodnega mlina, v senci koĹĄate lipe lahko najamete piknik prostor za do 50 oseb. V ta namen je na razpolago tudi prostor za pripravo hrane in urejene sanitarije. Vabljeni!

Vsi, ki oddajate piknik prostore ali nudite moĹžnost osveĹžitve, seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

od 31. 7. do 6. 8.

- leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Ĺ ilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, ĹĄe zlasti pa Ĺ aleĹĄki dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Ĺ ilih poklonil Ä?udoviti knjigi: mladinsko povest NekoÄ? je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Ĺ ilih je bil tudi avtor ĹĄtevilnih del, ki sodijo med najvidnejĹĄe doseĹžke slovenske pedagogike; objavil je deset knjig, nad 60 obseĹžnejĹĄih in okrog 300 krajĹĄih razprav in

Rak od 22. 6. do 22. 7.

LetoĹĄnje poletje vas res utruja. ÄŒeprav si sprva ne boste priznali, vas bo poÄ?utje v to prisililo. Ko se bodo vrnili vroÄ?i dnevi, boste ugotavljali, da se z vroÄ?ino sploh ne znate veÄ? spopadati. A predvsem zato, ker vaĹĄe telo ni v takĹĄnem stanju kot je bilo. Bo to dovolj, da boste ukrenili kaj veÄ?? Vse je odvisno od vas, strahovi vsekakor ne bodo odĹĄli sami.

Poskrbeli pa boste, da bodo veÄ?eri v naslednjih dneh lepi. Ne le v dvoje, kar bo najpogosteje, Ĺželeli si boste tudi veÄ?je druĹžbe. V soboto vam bo to zagotovo uspelo. In prav to je tisto, kar dela poletja lepa. Letos ste pravzaprav sreÄ?ni tudi zato, ker delate stvari, v katerih uĹživate. Tako bo tudi prve dni v avgustu. Finance ne bodo najboljĹĄe, a vas zaenkrat ĹĄe ne bodo skrbele.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Na najslabĹĄem boste tisti, ki se boste te dni vrnili iz dopusta in poÄ?itnic. V sluĹžbi vas Ä?aka noriĹĄnica, sploh, ker bodo vrste sodelavcev precej okrnjene. ÄŒeprav veste, da je poleti pogosto treba delati za dva, vas bo letos intenzivnost obveznosti, ki vam jih bodo naloĹžili, utrujala. Tako zelo, da boste pogosto k poÄ?itku legli tudi Ä?ez dan. Tudi zato bodo vaĹĄe Ĺželje, kako si Ĺživljenje organizirati v prihodnje, v teh dneh zelo zmedene. Partner si bo pri vas Ĺželel veÄ? vedrosti in nasmejanosti, sam pa ne bo pripravljen veliko prispevati k temu, da bi se tako tudi poÄ?utili. Potrudite se, saj je tokrat Ĺžal vse odvisno od vas samih. ÄŒe se bosta veÄ? pogovarjala, boste Ĺže na dobri poti do uspeha. V torek ne pozabite na obveznost, ki bo imela, Ä?e jo spregledate, tudi finanÄ?ne posledice za vaĹĄo druĹžino. Tega si res ne morete privoĹĄÄ?iti.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

NaÄ?rtovali boste dobro, a Ĺživljenje bo ĹĄlo drugo pot. Naj vas dogodki, povezani z delom, v prvih dnem novega poletnega meseca ne prepriÄ?ajo v to, da ostanete doma. PreveÄ? ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih prostih poletnih dni. DruĹžina vas bo podprla in vam stala ob strani, zato nikar ne imejte slabe vesti, Ä?e si lboste privoĹĄÄ?ili tudi v Ä?asu, ko bodo vsi od vas priÄ?akovali, da boste spremenili naÄ?rte in delali. Ni vse v delu in denarju, kar dobro veste. Ko boste vedeli, da veÄ?je ĹĄkode ne bo, Ä?etudi zapustite dom, vam bo laĹžje. To pa boste zaÄ?utili Ĺže v torek, ko se bo spet izkazalo, da se nobena juha ne poje tako vroÄ?a kot se skuha. V nedeljo vas Ä?aka odliÄ?na druĹžba. ÄŒez zdravje ne boste imeli pripomb, partner pa bo tudi toÄ?no takĹĄen kot si Ĺželite.

Kam na piknik?

Ä?lankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in PedagoĹĄkega zbornika; - 31. julija 1956 so VelenjÄ?ani zaÄ?eli s prostovoljnim delom pri urejanju pomoĹžnega ĹĄportnega igriĹĄÄ?a, igriĹĄÄ?a za odbojko, koĹĄarko in mali nogomet nad stadionom ob jezeru, otroĹĄkega igriĹĄÄ?a v novem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poti okoli takratnega velenjskega TuristiÄ?nega jezera; - 1. avgusta 1969 so sveÄ?ano odprli novo cesto med Velenjem in Ĺ entiljem, ki je bila v okviru akcije ÂťMesto – vasiÂŤ narejena z udarniĹĄkim delom; - leta 1993 so 1. avgusta zaÄ?eli pripravljati za asfaltiranje 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavodnjami in ÄŒrno na KoroĹĄkem;

V preteklih tednih ste veliko obljubljali. Ĺ e nekaj dni Ä?asa imate, potem boste morali obljube zaÄ?eti tudi izpolnjevati. Mnogi bodo sicer menili, da bi bilo dobro, ker smo ĹĄe sredi poletja, ĹĄe malo poÄ?akati. Dejstvo je, da v teh dneh vse teÄ?e zelo poÄ?asi. Poleg tega so dopusti moÄ?no izpraznili vaĹĄo okolico, zato tudi pravih sogovornikov za svoje naÄ?rte v teh dneh ĹĄe ne boste imeli. Zato naj vas nikar ne grize slaba vest. Ob koncu tedna boste v neki druĹžbi dobili niz dobrih informacij, ki vam bodo zelo pomagale oblikovati naÄ?rte. Ne boste se veÄ? pustili speljati na poslovne poti, ki so v naprej obsojene na propad. Zato se boste tokrat veliko bolj temeljito pripravili. Ko boste zaÄ?eli, ne bo takoj steklo. Ne bodite nestrpni.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

041 785 698

Info: 03 898 17 50

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Julij je bil vroÄ? in naporen tako za tiste, ki so delali, kot za tiste, ki so poÄ?ivali. V zadnjih rahlo ohlajenih dneh ste si nabrali nove moÄ?i, zato se ne bojite, da se poletje vrne v vsej svoji moÄ?i. Zavedate se, da bo vroÄ?ih le ĹĄe nekaj dni, potem pa vas bo spete Ä?isto prehitro zeblo. Zato se v naslednjih dneh ne boste skrivali v ohlajenih prostorih, ampak boste uĹživali v naravi. Ker ste v letoĹĄnjem poletju veliko vlagali v svoj izgled in poÄ?utje, boste imeli energije dovolj prav za vse preizkuse, ki vas Ä?akajo v naslednjih dneh. Med njimi bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob Ĺživce, vas pa ne bodo. Tudi zato, ker ste v Ĺživljenju preskoÄ?ili Ĺže preveÄ? visokih ovir, da bi iz muhe delali slona. Znate loÄ?iti prave teĹžave od tistih, ki to sploh niso. Tudi v naslednjih dneh vas bo to reĹĄilo. Sploh, ker bodo sorodniki tokrat tisti, ki vam bodo pripravljali past. Ne bo jim uspelo.

041 776 079

Piknik prostor • ĹĄotoriĹĄÄ?e • kamping • glamping • ĹĄportne aktivnosti (kolesarstvo, tek, pohodniĹĄtvo, nogomet, koĹĄarka ‌)

Zavedati ste se zaÄ?eli, da boste morali vloĹžiti zelo veliko truda, Ä?e boste Ĺželeli uresniÄ?iti vse Ĺželje, ki ste si jih zadali v letoĹĄnjem poletju. Dnevi kar prehitro teÄ?ejo, pa Ä?eprav so polni dogodkov in tudi dela. ÄŒeprav se bo avgust ĹĄele zaÄ?el, z njim prihajajo tudi krajĹĄi dnevi, vi pa najbolje delujete pri dnevni svetlobi, zato niÄ?esar ne odlagajte v prihodnost. Poleg tega se bo prav v naslednjih dneh izkazalo, da bo z letoĹĄnjim septembrom za vas priĹĄel zelo intenziven Ä?as, poln obveznosti in dela. Ker kmalu ne boste veÄ? vedeli, kje se vas drĹži glava, v teh dneh poÄ?ivajte, kolikor se da. Predvsem pa v prostih trenutkih razmiĹĄljajte. Ker dobro veste, kaj vse vas ĹĄe Ä?aka, je prav, da uredite misli in kakĹĄno tudi zapiĹĄete. ÄŒas brezdelja bo Ĺžal kmalu preteklost.

041 571 473

Viktor Kojc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - v dneh od 1. do 10. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeleĹžbo na temo Energija; na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan KuÄ?an, je sodelovalo okoli 800

TuristiÄ?na kmetija SorĹžev mlin Oton Samec, PolĹže 1, 3203 Nova Cerkev

tabornikov iz 6 evropskih drĹžav; - na zaÄ?etku avgusta 1974 so zaÄ?eli graditi velenjsko RdeÄ?o dvorano; - 2. avgusta 2000 je v Ĺ oĹĄtanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. 3.

1925 v Ĺ oĹĄtanju), ki je ĹĄele po svoji smrti postal Ä?astni obÄ?an mesta, ki mu je v njegovem Ĺživljenju pomenilo skorajda vse; - 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so se teĹžko poĹĄkodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; - avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika – Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smuÄ?iĹĄÄ?a. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Slabo poÄ?utje, ki ga boste ĹĄe bolj obÄ?utili od sobote dalje, je lahko tudi posledica utrujenosti, ki si je dolgo niste priznali. Premalo se razvajate, preveÄ? Ĺživite za druge. A vi ste zagotovo najpomembnejĹĄi v svojem Ĺživljenju in tega se boste poÄ?asi morali zaÄ?eti zavedati. Pa nikar ne zaÄ?nite zdaj hiteti in misliti, da se boste lahko vse spremenili v tednu dni. Ker je navada Ĺželezna srajca, se preobrazbe in spremembe Ĺživljenjskih navad lotite postopno. ZaÄ?nite tam, kjer vam bo najlaĹžje, da ne boste takoj izgubili volje in energije za naslednje korake. Ne, ne bo lahko, a sedaj veste, da je nujno. Ker imate tudi do sebe velike zahteve, tudi hitro ne bo sprememb ne v vaĹĄem poÄ?utju in ne v izgledu. Naj vam to ne vzame poguma.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

ÄŒe ste si v preteklih dneh uresniÄ?ili veliko Ĺželjo, ste storili prav. ÄŒe je ĹĄe niste, pa ne obupajte, saj zvezde pravijo, da bodo ĹĄe nekaj dni na vaĹĄi strani. Zdaj je Ä?as za novosti. Kar nekaj ste jih v preteklih tednih Ĺže uvedli, a ta, ki se obeta v avgustu, bo najbolj drastiÄ?na. Vanjo bo vpletena vsa vaĹĄa druĹžina, pa ĹĄe nekaj prijateljev. Pri tem vas bo tokrat iskreno podpiral le partner, vsi ostali bodo drĹžali figo v Ĺžepu. Nekdo od bliĹžnjih sorodnikov vam bo povzroÄ?al skrbi. Ne le podnevi, tudi ponoÄ?i. Pomirili se boste ĹĄele sredi prihodnjega tedna, a kepa v grlu bo ostala do trenutka, ko ga spet stisnete v objem. Do takrat pa se vzemite v roke, saj se vam na obrazu vidi, da trpite. Koncentracija pri delu ne bo najboljĹĄa, kar bodo opazili tudi nadrejeni. Zato bodo na boljĹĄem tisti strelci, ki bodo v teh dneh ĹĄe na dopustu. Tem res niÄ? ne bo manjkalo, kveÄ?jemu bodo imeli preveÄ? sonca in toplote. A te v tem poletju prav nikomur ni manjkalo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vzemite se v roke! Sploh ne znate veÄ? poÄ?ivati, pa Ä?eprav veste, da rabite ogromno spanca in miru. Krivi niste sami, saj vas tok dogodkov poriva naprej hitreje kot bi si Ĺželeli. Ker se zavedate, kako teĹžko je uspeti, ne boste upali popustiti. Sploh, ker vam zadnje Ä?ase zelo dobro uspeva uresniÄ?evati svoje sanje. Ĺ˝e ob koncu tega tedna v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male teĹžave in teĹžavice. Ob tem pa boste ugotovili, da je vÄ?asih bolje, Ä?e Ä?lovek nima veliko prijateljev. Zato novico delite le s tistimi, ki jim zaupate. PreveÄ? osebna je, da bi jo bilo pametno obeĹĄati na veliki zvon. Znali boste loÄ?iti zrno od plevela, pa Ä?etudi se boste komu zelo zamerili. Bodite odloÄ?ni in prisklednikom ne pustite blizu.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Rekli si boste, da se boste razvajali sami, Ä?e vas Ĺže drugi ne. Pri tem boste seveda malo pretiravali, a dejstvo je, da si boste v naslednjih dneh privoĹĄÄ?ili kar nekaj stvari, ki vas bodo ne le sprostile, ampak tudi osreÄ?ile. ÄŒe bodo to poÄ?itnice, ki ne bodo poceni, vam ne bo Ĺžal niti enega centa. ÄŒe si boste kupili kaj veÄ?jega, kar ste si Ĺže dolgo Ĺželeli, tudi ne. Karkoli boste poÄ?eli v teh dneh, bo prav. A tega se boste zavedali ĹĄele, ko bo mimo. Zdravje bo tudi solidno, pazite le, da boste dovolj pili. Tu je vaĹĄa ĹĄibka toÄ?ka, zato se ne Ä?udite, Ä?e vas bo pogosteje kot sicer bolela glava. Ĺ e najbolj pa bo pomagalo, Ä?e se boste vsaj za nekaj dni Ä?isto odklopili od sluĹžbenih skrbi. Vsi tega ne bodo zmogli, tisti, ki bodo, pa bodo v prvih dneh avgusta neizmerno uĹživali..

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Poletje ponavadi ni Ä?as za teĹžke odloÄ?itve. A se zgodi, da jih je kdaj treba sprejeti tudi v Ä?asu, ko se vsi najveÄ? ukvarjajo s poÄ?itniĹĄkimi skrbmi. VaĹĄe bodo Ä?ez noÄ? veliko veÄ?je in teĹžje. Ĺ˝al tokrat ne boste imeli Ä?asa, da bi preverili vse vpletene strani. OdloÄ?iti se boste morali dobesedno v hipu. In sami. Tokrat vam res nihÄ?e ne bo olajĹĄal odloÄ?itve, saj boste vi tisti, ki boste nosili najveÄ? bremena vaĹĄe odloÄ?itve. Ne bojte se, tudi tokrat boste zdrĹžali vse, kar vam bo navrglo Ĺživljenje.

Sonce, ki vam bo po nekaj hladnejĹĄih dneh celo godilo, vas bo ĹĄe nekaj dni dodatno polnilo z energijo. NajveÄ?ja Ĺželja letoĹĄnjega poletja, ki jo poznate le vi, pa bo res teĹžko uresniÄ?ljiva. V teh dneh se boste s tem sprijaznili. Ob tem zaÄ?uda ne boste ne Ĺžalostni in ne razoÄ?arani.

Naš čas, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

30. julija

05.50 06.15 07.00 09.00 09.50 10.45 12.00 12.35 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.25 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45 00.15 00.45 01.10 01.30 01.55 02.25 03.10 04.35

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.45 09.00 09.35 10.20 12.35 14.00 14.45 15.40 16.15 18.40 19.10 20.00 21.30 22.30 00.10 00.50 01.35 02.20

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 12/35 Slovenski pozdrav Zdravje Slovencev: Zdravilne rast., dok.

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenci v Italiji Poročila Moja gost Penelopa, ris.

Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 4/26 Poletna scena Poročila ob petih Šport Vodni krog Bleda, dok. odd.

Novice Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vrtičkarji: Panika Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Pozabljeni Slovenci, Štefan Kovač Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 41/60 Pozabljeni Slovenci: Dragutin Gustinčič Opus, mariborski g. ustvarjalci Slovenski vodni krog: Tolminka Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovnska kronika Odkrito, ponovitev Sveto in svet, arhivi brez predznaka Slovenski pozdrav, ponov.

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, zakopani zaklad, ris.

Male sive celice, kviz Zbranost, kratki dok. film.

Slovenski vodni krog: Tolminka Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Popoldan s simfoniki RTV Citi folk, Obrazi mest Michael Johnson Preživetje, dok. odd.

Začnimo z nova 4/35 Pričevalci, Uroš Šušterič Moj gost Točka, glasb. odd.

Več kot med , dok.,kop. film Boj gospodične Friam, šved.nad.

1/3 Grofica Monsoreaujska , fr. Serija 1/2 Slovensko olimpijsko poletje, dok. 1/11 Slovensko olimpijsko poletje, dok.o.2/11 Točka Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.35 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.30 01.20 02.05 02.40

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Angelina Balerina, risanka Tara , risanka Tara, Morske deklice H2O Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Mala pariška kuhinja, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška Zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Sanjska slžba, am. film 24ur zvečer Mentalist, nan. Črni seznam, nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Mladi za Veleje, Klub eMCe plac se predsatvlja Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti Zmigajmo Napovedujemo Poskrbimo za svoje oči Pop Corn, Sticky Licks, Martina Majerle Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, brunda brunda medo Ustvarjalne iskrice (113), Zapestnica s čipko Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku … pri Karlu Dragu Semetu Regionalne novice 3 Naj viža, Navihanke, ans. Livada Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru: Mazara Dotiki gora: Oplotniški vintgar, Šumik Videospot dneva Videostrani, obvestila

09.40 09.50 10.05 10.10 11.10 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.35 23.40

30. julija 2015

Sobota,

31. julija

05.50 06.15 07.00 09.05 09.50 10.40 11.55 12.15 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.20 22.00 22.45 23.20 00.30 01.05 01.30 01.50 02.15 02.40 03.05 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.40 09.05 09.30 10.15 12.35 13.10 13.45 15.05 14.45 16.10 16.40 17.15 18.00 18.20 19.10 20.00 20.55 21.25 22.20 00.25 01.40 02.25

06.00 07.00 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.30 10.20 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.20 23.25 00.05 02.30 03.55 04.45

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.15 12.30 12.50 13.05 13.10 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 23.35 23.50 23.55

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri dol, 13/35 Slovenski pozdrav Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Kdosi pa ti? Dok. odd.

Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vrtičkarji: Rojstni dan, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Števerjan 2015 Med valovi Odmevi, vreme, šport Poletna scena Polnočni klub: Podvodni fotogragi Strasti, 42/60 Slovenski vodni krog: Korošaški slapovi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovenska kronika Vodni krog Bleda Čez planke, Južna Tirolska Števerjan 2015,

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, Sirova gora , ris.

Vetrnica: Koderček Fribcologi: O gibanici, mesarici in kom.kab.

Mi znamo, goveji karpačo Slovenski vodni krog: Koroški slapovi Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Mozartine, Simfonični orkester RTV Vodni krog Bleda, dok. odd.

Slovenci v Italiji Opus, Mariborski glasbeni ustv.

Kosovni odvoz, dok. odd.

Migaj raje z nami Mostovi Začnimo z nova, dan resnice 5/35 Zvezdana Pozabljeni Slovenci Točka, glasb. odd.

Mojstrovine izpod urar. rok, an. dok. odd Starši v manjšini (V.), 3/6 Glasba in prijaelstvo, avst. nad.

Niagara , amer. film Števerjan 2015, ponovitev Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Angelina balerina, risanka Tara, risanka Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Mala pari. Kuhin.Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Španščina, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Kazino Royale, am. film Strašna zapuščina, amer. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, brunda, bunda medo Ustvarjalne iskrice (113), zapestnica s čipko Naj viža, Navihanke, ans. Livada Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Miš maš, Telovadba možganov Ustvarjalne iskrice (114), formula Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Veselica v Dolini tihi, spevoigra, Poletno gledališče Studenec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

1. avgusta

05.50 06.15 07.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.30 08.55 09.20 10.05 10.20 10.30 10.50 11.25 11.55 13.00 13.25 14.25 15.25 15.55 17.00 17.15 18.15 18.35 18.40 18.55 19.00 20.05 22.05 23.00 23.25 23.30 00.00 01.45 02.05 02.45 03.35 04.05 04.05

07.00 09.30 10.00 10.25 10.55 11.30 14.15 15.40 19.10 20.00 22.15 22.55 23.55 00.45 01.40 02.45

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.50 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 09.55 10.10 10.25 12.25 12.30 13.35 15.30 17.30 18.55 18.58 20.00 22.15 00.20 02.35

08.40 08.55 09.00 09.40 10.05 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.25 18.30 19.15 19.40 19.55 20.00 20.20 21.10 22.20 23.20 23.50 23.55

2. avgusta

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Pika Nogavička, ris. nan.

Biba se giba, nan.

Studio Kriškraš: Pravljica Ribič Pepe Izjemne dogod. Sama Foxa, 3/26 Male sive celice, kviz Pismo, kratki igrani film Infodrom Kdo si pa ti? Dok. ser. Šifra: pustolovščina – Haiti, dok. film Kulturni vrhovi: Svete gore nad Sotlo Tednik, ponov.

Dnevnik, vreme, šport Ideje za prihodnost, dok. odd.

Doktor Martin, ang. nad.

Gozdovi Slovenije 1/5, dok. film Tema nad mestom, amer. dok. odd.

Poročila, vreme, šport Čez planke: Vojvdina, pon.

Z vrta na mizo Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vohunka, ang. mini serija 1/2 Večer v Palladiumu, 3/6 Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 43/60 Dan 202, koncert Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Šrilanka, potopis 10 domačih Zvezdana Poletna noč

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.10 09.15 09.40 09.45 09.50 09.55 19.55 10.00

Jubilejni koncert , Štajerskih 7 Začnimo znova, 2/35 Začnimo znova, 3/35 Začnimo znova, 4/35 Začnimo znova, 5/35 Operno poletje Polnočni klub, podvodni fotografi, pon.

Slovensko olimpijsko stoletje Sam Sebastian: Šesti čut Poletna noč, pons. koncerta Zvezdana George Gently (VI.), 3/4 Točno popoldne, ponov.

Slovensko olimpijsko stoletje, dok. odd.

Slovensko olimpijsko stoletje, dok. odd.

Zabavni kana

07.00 07.30 08.05 08.45

24ur, ponov.

Baba, špan. risanka Veseli avtobuski, risanka Florjan, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izurimo svojega zmaja, ris.

Anubisova hiša, ang. naniz.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

Top design , avst,ž. serija Camie, an. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Dan pojutrijšnjem am. film Seanse, am. film Mojih 200 let, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš, Telovadba možganov Ustvarjalne iskrice (114), Formula Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Napovedujemo 20 let Veselih Štajerk – 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Brunda, brunda Žogarija 5 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Vurberk 2015, posnetek 1. dela festivala Na obisku … pri Karlu Dragu Semetu Besede miru: Mazara Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.20 22.50 23.15 23.50 01.00 02.25 02.50 03.50 04.25

09.15 10.00 10.30 11.00 11.30 12.05 12.50 14.45 15.20 16.25 18.15 19.50 20.00 20.45 21.15 21.35 23.10 00.45 01.30 03.20

06.00 07.00 07.10 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.55 10.15 10.35 10.50 12.05 12.20 13.25 15.45 17.35 18.55 18.58 20.00 22.00 03.00

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Zajček belko, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo: Grčija, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Muk, ris.

Olivija, ris. film Kapitan Sabljezobi, 17/26 Kapitan Sabljezobi, 18/26 Nedeljska maša, prenos iz Maribora Na obisku , Piran Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Števerjan 2015, 1. del Ples na vodi, am. film Poročila, vreme, šport Boginja turkizov, dok. film Zeliščarka Majda, dok. odd.

Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 13/18 To naše življenje, 13/13 Intervju: MilanKrek Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 44/60 Oblast, 25. del V tujem svetu, an. dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Na obisku, Piran filmsko mesto Mozartine: pomladno hrepenenje, ponov.

10 domačih TV poroka V duhu ljudskega izročila, ponov.

Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba, 3/3 Simfonični ork. RTV Vrtičkarji Vrtičkarji Vrtičkarji Vrtičkarji Vrtičkarji Zakleta bajta, družin. komedija Migaj raje z nami Zgodovina atlet. Svet. prvenstev Plavanje SP v prenos Panda 25 let, posnet. koncerta Žrebanje lota Na utrip, Ko pop sreča klasiko Bravo orester, klasične uspešnice Simfoniki RTV, ans. S. Avsenika, N.Pušler Shetlandske skrivnosti 2/4 Ne se hecat', ponov.

Aritmični koncert, pon.

Plavanje SP Zabavni kanal

24ur, ponov.

Baba, špan. risanka Veseli avtobuski, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Ročne spretnosti z Mojstrovalcem, ris.

Hotel 13 , nem. nanizanka Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Pop design, avst. ser.

Casino Royale, am. film Babe, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Asterix in Obelix v Britaniji, fr. film Boj za Poroko, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Muziciranje je zabavno, tolkala 09.40 Ustvarjalne iskrice (115), bralni trak 10.00 Pikin studio 5/2014 10.35 Napovedujemo 10.35 2314. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Aktualno: Stanje v gozdarstvu v Sloveniji 12.00 Iz arhiva VTV: Spomin na pevca še živi,2. del 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.05 Prodajno TV okno 14.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Hiša bandov Velenje in Start up vikend 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, Sticky Licks, Martina Majerle 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, Navihanke, ans. Livada 23.05 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

3. avgusta

05.50 06.15 06.30 06.55 09.00 09.50 10.30 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.15 23.45 00.45 01.10 01.35 02.30 03.20 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.15 08.20 08.35 09.00 09.00 09.25 10.15 13.05 14.00 15.10 18.10 15.45 16.25 18.25 18.40 19.05 20.00 20.25 22.20 23.50 01.15 02.05 04.00

06.00 07.00 07.40 07.55 08.15 08.30 09.10 10.15 11.50 11.25 11.55 14.00 15.50 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 23.25 00.10 01.05 01.50 02.25

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.35 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.35

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor,14/35 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Alpe-Donava-Jadran Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Čez planke Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 45/60 Slovenska jazz scena Slovenski vodni krog: Velika Krka, dok. nan.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Tednik Tarča Slovenski pozdrav

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, Vesoljske pošasti, ris.

Juvi, aerobika za otroke Zgodbe iz koljke Tončka Balončka, lgr. film Infodrom Slovenski vodni krog: Velika Krka Točka Najboljše jutro Obzorja duha, Nadškof Cvikl Čez planke, Vojvodina Začnimo znova Vojna svetov, am. dok.odd Na poti, dok. odd.

Plavanje SP Z vrta na mizo Aplavzi, Sandra Feketija Točka, glasb. oddaja Pozabljeni Slovenci: Sergej Mašera Dediščina Evrope: Škrlat in kri, film Kraj zločina avst.serija Vrnitev v Homs nem.-sirska dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Plavanje, SP Zabavni kanal

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2o, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi reteklosti, am. film Tv prodaja Asterix in Obelix v Britaniji, fr. film Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan. Črni seznam, amer. nani.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Kako so nastala jezera v Šaleški dolini?

Jesen življenja, pregledna razstava Lojzeta Kralja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 6 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (116), Reciklirana ogrlica Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 40 let CUDV Dobrna Kuhinjica, izobraževalna oddaja Mojih prvih 60, 1. del Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

4. avgusta

05.50 06.15 07.00 09.20 09.50 10.25 12.05 12.30 13.00 13.30 14.25 14.40 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 01.30 01.55 02.15 02.20 02.55 03.05 03.55 04.35

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.20

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem, kviz!

Danes dol, jutri gor, 15/35 Slovenski pozdrav Na obisku, Piran, filmsko mesto City folk: Obrazi mest Poročila, vreme, šport Čez planke, Madžarska, ponov.

Bisergora, nan.

Evropski magazin Poročila Potepanja - Barangolasok Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Poletna scena Poročila, vreme, šport Zapeljevanje pogleda: , dok. ser.

Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Pesem ptic trnovk 2/10 Pozabljeni Slovenci, dok. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 46/60 Pričevalci: Franc Repič, pog. oddaja Slovenski vodni krog: Bistrica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovenska kronika, ponov. Šport, ponovitev Pozabljeni Slovenci, Pavla Jesih ponovitev Ivan Hribar – župan za vse čase Slovenski pozdrav, pon.

16.25 19.10 20.00 20.50 22.25 23.45 00.40 01.25 03.00

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, izgubljeni ključi, ris.

Studio Kriškraš Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog, Bistrica Točka, glasb. odd.

Najbolše jutro Lepa dolina smrti Večer nad Palladium, 3/6 Začnimo znova: Zamišljeni bolnik Plavanje SP Točka, glasb. odd.

Košarka, prijateljska tekma Čokoladne sanje, 9/10 Moj prijatelj kavka, nizo. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Košarka, pri. tekma Zabavni kanal

06.00 07.00 07.25 07.55 08.10 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.55 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris.

Otroci, to smo mi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklce, avst. nani.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan. Črni seznam, amer. nan.

Rizzoli in Isles, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05 09.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 6 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (116), Reciklirana ogrlica Napovedujemo 40 let CUDV Dobrna Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Življenje v dijaškem domu Ustvarjalne iskrice (117), Raketa in vesoljčki Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Od Dunaja do Trsta, hoja za mir 2315. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja: Teden vseživljenjskega učenja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.00 09.25 10.05 13.45 14.45 15.40

10.00 10.15 10.20 11.20 11.40 11.45 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.40 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.25 23.30

5. avgusta

05.50 06.15 07.00 09.00 09.45 10.25 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.30 20.05 22.00 22.50 23.15 23.50 01.55 02.05 02.25 03.10 04.00 04.35

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 16/35 Slovenski pozdrav Pozabljeni Slovenci, Pavla Esih, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Intervju: Milan Krek City folk: Zagreb Poročila Pod drobnogledom Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zgodbe izza obrazov, dok. serija Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Vrtičkarji, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Pariške skušnjave, fran. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 47/60 Poletna noč Slovenski vodni krog, Bloščica, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Intervju, Milan Krek, ponovitev Alpe – Donava- Jadran, pon.

Slovenski pozdrav

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.35

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, Pobegli želvak, ris.

Ribič Pepe Za devetimi gorami, ponov.

Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov 08.45 Mihec in Maja, Vrana ponov.

09.00 Slovenski vodni krog: Bloščica 09.25 Točka, glasb. odd.

10.10 Najboljše jutro 13.00 Iz glasbenih festivalov 13.20 Alpe, donava, Jadran 14.15 Zeliščaka Magda, dok. odd.

14.50 Boginja turkizov, dok. odd.

16.25 Plavanje sp 19.50 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Srečanje popa in opere 21.15 Se zgodi, nanizanka 22.00 Poslednji Elvis, argentinski film 23.10 Točka, glasb. odd.

00.15 Plavanje SP 02.50 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.15 07.40 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.40 12.10 12.35 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.05 00.55 01.40 02.15

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.10 11.30 11.35 12.05 12.25 12.40 12.45 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40

24ur, ponov.

Pxi in čarobni zid, ris.

Otroci, to smo mi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. serija MasterChef Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Nevesta v akciji, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan. Črni seznam, amer. nan.

Dekle s popolnim spominom, amer. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Življenje v dijaškem domu Ustvarjalne iskrice (117), Raketa in vesoljčki 2314. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Jesen življenja: Teden vseživljenjskega učenja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mladi za Veleje, Društvo podeželske mladine Vinska gora Ustvarjalne iskrice (119), Denarnica Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn: King Foo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Medvrstniško nasilje, pogovor Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

PRIREDITVE

30. julija 2015

Koleda osvojila Portugalsko HUDALES, JOĹ˝E: Ĺ˝ivljenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 19451960 od - Odrasli / 71 – Urejanje prostora O polpretekli zgodovini Velenja in njegovem skokovitem razvoju, ki so ga v javnosti oznaÄ?ili kot “socialistiÄ?ni Ä?udeĹžâ€œ, je bilo napisanih kar nekaj memoarskih, zgodovinskih in socioloĹĄkih prispevkov.

NajnovejĹĄo monografijo nekdanjega vodje velenjskega muzeja, zdaj profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti, nikakor ni mogoÄ?e opredeliti kot zgolj ĹĄe eno v vrsti del o nastajanju novega Velenja. Razlogov za to je veÄ?, omenimo jih le nekaj. Od vsega doslej napisanega se priÄ?ujoÄ?a knjiga razlikuje po obseĹžnem korpusu uporabljenih virov in sistematiÄ?ni ter temeljiti obravnavi najpomembnejĹĄih razvojnih znaÄ?ilnosti

ja avtor, da je novo Velenje zaÄ?elo nastajati Ĺže takoj po koncu druge svetovne vojne, temeljni kamen novega Velenja so namreÄ? poloĹžili 1. maja 1946!

Vzporedno s prikazom najpomembnejĹĄih potez razvoja Velenja avtor analizira tudi ideologijo, ki je bila neloÄ?ljivi del nastanka mesta. Kot med drugim trdi, se zgodovina Velenja ne priÄ?ne z intenzivno urbanizacijo v petdesetih letih prejĹĄnjega stoletja, kajti kot trĹĄko naselje ima veÄ? kot 700 let razvoja, zato nikakor ne drĹži, da naj bi Velenje kot mesto zrastlo iz nerazvite vasi.

Pri rekonstrukciji zgodovine in oblikovanju novega socialistiÄ?nega Ä?loveka je politiÄ?na elita v vlogi inĹženirja Ä?loveĹĄkih duĹĄ poskuĹĄala povezati folklorno tradicijo in nove politiÄ?ne mite. Kljub deklarirani enakosti spolov so bili le moĹĄki akterji drĹžavnih ritualov in komemoracij, medtem ko so Ĺženske bile varuhinje starejĹĄih etniÄ?nih in verskih tradicij v zasebnosti varnih domov. InĹženirstvo duĹĄ je bilo najbolj oÄ?itno v boju za novega rudarja, cilj je bila preobrazba ljudi in njihovega naÄ?ina Ĺživljenja; z naÄ?rtno propagando so poskuĹĄali navezati delavce na rudnik kot na njihov drugi dom, iz polproletarcev, ki so ob rudarjenju tudi kmetovali, pa so si prizadevali oblikovati modernega proletarca, ki ne bi imel veÄ? korenin v zemlji.

Trinajstdnevna turneja je bila za velenjske folkloriste naporna, a polna nepozabnih nastopov in novih znanstev Na velenjski PreĹĄernovi ulici je bilo v sredo, 1. julija, Ĺživahno, saj se je iz meha harmonike vila glasba, medtem pa smo ostali koledniki na avtobus pridno nosili osebno prtljago in vse ÂťkiĹĄteÂŤ, v katerih imamo folklorne kostume. Pot nas je tokrat

poldanski poÄ?itek, zato nam je bilo vseeno, ali smo bili v najbolj luksuznem hotelu ali na zloĹžljivih posteljah sredi uÄ?ilnice. ZveÄ?er smo vse skupine odĹĄle v center mesta v kulturni dom. Prva toÄ?ka je bila predstavitev Portugalske, za tem pa ĹĄe

s kurentom. Nekateri so se ob pogledu na kurenta prestraĹĄili, drugi pa so ga Ĺželeli objemati in Ä?ohati.

Kurentu so nadeli tudi nov vzdevek: Big puppy (velik kuĹža). Po povorki je sledila izmenjava daril in dvigovanje zastav ob narodnih himnah vsake drĹžave. Za samo otvoritev festivala je morala vsaka skupina pripraviti 30-sekundni miks na tradicionalno portugalsko glasbo. Koraki v miksu so morali vsebovati korake ljudskih plesov, od koder skupina prihaja.

vodila proti mestu Cantanhede na Portugalsko. Pred nami je bila dolga pot, z enim daljĹĄim, 9-urnim postankom v ĹĄpanskem kraju Saint Sebastian. VoĹžnja je minevala hitro, saj smo veliko prepevali, igrali, gledali filme ‌ Na cilj smo prispeli v petek, 3. julija. V Cantanhedeju pred ĹĄolo, v kateri smo na turneji spali, nas je Ä?akal prijeten sprejem. Po 44 urah na avtobusu nam je vsem prijal po-

predstavitev fada. Sledile so predstavitve preostalih drĹžav udeleĹženk na festivalu. Poleg Portugalske in Slovenije so se predstavile ĹĄe skupine iz Bosne, Belgije, Kostarike, Indije, Indonezije in Mehike. Naslednji dan smo zaÄ?eli polno, saj nas je Ĺže kar po zajtrku Ä?akala generalka za veÄ?erni otvoritveni koncert.

Pred njim smo sodelovali v povorki po mestu, ki smo jo popestrili tudi

Tako smo zaplesali polko in dvignili "zvezdo". Po tem spletu smo se predstavili s ĹĄaljivim in igrivim spletom pustnih ĹĄtajerskih plesov. V nedeljo smo se udeleĹžili maĹĄe v centru mesta, ob melodiji violine in harmonike smo zapeli ljudsko pesem ÂťNe de mi veÄ? rastlaÂŤ. Naslednje dni nas je Ä?akalo veliko nastopov in animacij na toplem soncu. Na festivalu smo se predstavljali s spleti iz

bljen k eni od portugalskih druĹžin na kosilo in druĹženje. Potem smo posadili drevo, ki bo raslo v spomin na festival Folk Cantanhede 2015 in na vse nove vezi, ki smo jih spletli na njem. LetoĹĄnja turneja je bila naporna, vendar polna zabave, nepozabnih trenutkov in spominov, ki nam bodo za zmeraj ostali v srcu.

Biti Kolednik je res Ä?ast.

programom 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Interaktivna predstava GledaliĹĄÄ?e iz kovÄ?ka (31. PKP – Sobotne lutkarije) 20.30 Velenjski grad Ensemble Diatessaron, koncert stare klasiÄ?ne glasbe 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Slikarije in slikarji (31. PKP – Torkove igrarije) 20.00 KnjiĹžnica na velenjski plaĹži pri Ä?olnarni Beri z nami na velenjski plaĹži

Sreda, 5. avgust

Bele krajine, GoriÄ?kega, Gorenjske in Ĺ tajerske pokrajine. VÄ?asih smo imeli tudi po triinpolurne nastope na veÄ?er. Vse se poplaÄ?a s tistim prijetnim nasmehom gledalcev in objemom v zahvalo, da smo s tujci delili del naĹĄe kulture.

Turneja je tokrat trajala 13 dni. V druĹženju in nastopih so nam dnevi minevali kar prehitro. Zadnji dan je bil tu, kot bi mignil. Ta dan sta nas presenetila radodarnost in gostoljubnost, saj je bil vsak Ä?lan pova-

VOGRINC, JOĹ˝E: Transverzala Ä?o - ÄŒitalnica odrasli / 13 – Filozofija duha Delo je sestavljeno iz fragmentarnih tekstov, opomb pod Ä?rto, ki so nastajale med avtorjevim branjem posameznih besedil s podroÄ?ja sociologije, antropologije, filozofije itd. Skeptiki bi verjetno Ĺže takoj rekli, da se iz tega ne more niÄ? takega izcimiti, kar bi presegalo nakljuÄ?nost, teoretsko drobnjakarstvo, za povrĹĄnega bralca pa prevladujoÄ?i dolgÄ?as. Res je tak Ä?isto prvi vtis, besedilo ne streĹže leĹžernosti bralca novega Velenja. Novost so tudi teme, ki doslej niso bile obravnavane (med drugim, kako se je vzporedno z gradnjo Velenja gradila tudi ÂťnovaÂŤ zgodovina, kako so lokalne oblastne mehanizme v celoti prevzeli priĹĄleki), predvsem pa kritiÄ?na analiza vladajoÄ?ega diskurza o velenjski „socialistiÄ?ni pravljici“.

Ko gre za vpraĹĄanje zaÄ?etka, bo verjetno deleĹžna sploĹĄnega konsenza avtorjeva trditev, da se je novo Velenje zaÄ?elo graditi 375 metrov pod zemljo – z izgradnjo novega jaĹĄka. V nasprotju s prevladujoÄ?im mnenjem pa je njegova teza, da je najveÄ?ji doseĹžek velenjskega premogovnika v njegovi 200-letni zgodovini uresniÄ?en leta 1950, ko so prebili zvezni rov med starim in novim jaĹĄkom. To je bil pogoj za dvig letne proizvodnje od najveÄ? 660.000 ton izkopanega premoga na 3.600.000 ton. S tem so bili poloĹženi temelji za razvoj Velenja; skokovito rast proizvodnje je bilo mogoÄ?e realizirati z rastjo zaposlenih v rudniku, kar ne bi bilo uresniÄ?ljivo brez gradnje novih stanovanj, trgovin, ĹĄol in preostale javne infrastrukture, iz katere je zrastlo novo mesto. Ti pogoji so bili postavljeni ĹĄe pred prihodom novega vodstva rudnika z Nestlom Ĺ˝gankom na Ä?elu, s Ä?emer pade mit, da je Ĺ˝gank kot „oÄ?e“ novega Velenja priÄ?el to mesto graditi iz toÄ?ke niÄ?. V ozadju je tudi ideoloĹĄka konstrukcija zgodovine, kajti zgodba o priÄ?etku je bila lepo zaokroĹžena s tem, ko je prihod novega vodstva premogovnika sovpadal s priÄ?etkom delavskega samoupravljanja. Kot dejstvo nava-

VELENJE ÄŒetrtek, 30. julij 18.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru ÄŒetrtkove filmske projekcije – Vintage erotika 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 20.30 Velenjski grad ( v primeru deĹžja Vila Bianca) Koncert Kvarteta Mobillis (31. PKP)

tako, da bi mu pojasnjeval teoretsko literaturo, na katero se je avtor odzval s svojimi fragmenti, bralca tudi ne vodi za roko po teoretskih poljih in poteh. VogrinÄ?eve fragmente povezuje njegova dosledna historiÄ?nomaterialistiÄ?na pozicija, ki je teoretsko izhodiĹĄÄ?e na poti od analize konceptov kot ozadja njegovih fragmentov do analize druĹžbe in njenih fenomenov. Skratka, avtor je dosleden pri tem, da je vsak fenomen otrok in ujetnik svojega druĹžbenozgodovinskega Ä?asa in produkcijskih razmerij, teoretska refleksija pa vedno meri tudi na spremembo druĹžbenih razmerij. đ&#x;”˛

Nedelja, 2. avgust

Petek, 31. julij

6.00

20.00 Havana bar Velenje Summer is Crazy Party 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Ponedeljek, 3. avgust

Sobota, 1. avgust 5.00 8.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – MontaĹž PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica s spremljevalnim

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Loka pod Raduho

21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: triler, drama Ljubezen je popolni zloÄ?in (31. PKP)

Sreda, 5. avgust 10.00 KnjiĹžnica velenje Zabavna sreda: OsveĹžilni zeliĹĄÄ?ni Ä?aj s Ä?lani DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje

đ&#x;”˛

Koledniki

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Ustvarimo si E-poĹĄtni naslov 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 1. avgust 5.00

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj MontaĹž 2753 m (zelo zahtevna pot, lahka pot)

Torek, 4. avgust

Ponedeljek, 3. avgust

10.00 – 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Nedelja, 2. 8., ob 20.30

Sobota, 1. 8., ob 19.30 – mala dvorana Nedelja, 2.8., ob 19.00 – mala dvorana

31. julija, ob 12:44, polna luna - ĹĄÄ?ip

Silvo GrmovĹĄek

CITY CENTER Celje

LAŽNA MESTA

• Petek, 31.7., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota, 1.8., 9.00-12.00 in nedelja, 2.8. 9.00-12.00 Ujemite naĹĄa Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Aqua Roma, Rimske Toplice • Nedelja, 2.8., 11.00, PravljiÄ?ne urice: Gusarji se ne bojimo teme • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • Do 31.8. otroke, ki slavijo Ä?aka posebno darilce, okvirÄ?ki za slike. • Do 10.8. Nagradna igra Poletna oaza na FB

Paper Towns (ZDA) RomantiÄ?ni triler, 109 minut ReĹžija: Jake Schreier Igrajo: Nat Wolff, Cara Delevingne, Halston Sage, Nat Wolf idr.

Petek, 31. 7., ob 21.15 Nedelja, 2. 8., ob 18.15

RAZUZDANKA Trainwreck (ZDA) Komedija, 122 minut (ZDA) ReĹžija: Judd Apatow Igrajo: Amy Schumer, Bill Hader, Brie Larson, Tilda Swinton, Randall Park, Method Man, Marisa Tomei, Matthew Broderick, LeBron James idr.

Petek, 31. 7., ob 19.00

VROÄŒI MIKE XXL Magic Mike XXL (ZDA) KomiÄ?na glasbena drama, 115 minut ReĹžija: Gregory Jacobs Igrajo: Channing Tatum, Matt Bomer, Elizabeth Banks, Amber Heard, Jada Pinkett Smith, Andie MacDowell idr.

Sobota, 1. 8., ob 21.15

MEDEAS Medeas (ZDA, Italija) Drama, 97 minut ReŞija: Andrea Pallaoro Igrajo: Catalina Sandino Moreno, Brían F. O’Byrne, Kevin Alejandro, Ian Nelson idr.

Petek, 31. 7., ob 21.30 – mala dvorana

DIVJE ŽIVLJENJE Vie sauvage (Belgija, Francija) Drama, 102 minuti ReŞija: CÊdric Kahn Igrajo: Mathieu Kassovitz, CÊline Sallette, David Gastou, Jules Ritmanic idr.

Petek, 31. 7., ob 19.30 – mala dvor.

Sobota, 1. 8., ob 21.30 – mala dvor.

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2 2D in 3D How to train Your Dragon 2 (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 105 minut ReĹžija: Paul Tibbitt

Slovenski glasovi: PrimoĹž Forte, UrĹĄka Hlebec, Dani Bavec, Katja Ajster, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, Kristijan Ostanek, Gojmir LeĹĄnjak, NeĹža Buh, Tadej PiĹĄek, Oskar Kranjc, Jernej ÄŒampelj.

Sobota, 1. 8., ob 19.00 Nedelja, 2. 8., ob 16.00 3D – otroťka matineja

LJUBEZEN JE POPOLNI ZLOÄŒIN L'amour est un crime parfait (Francija, Ĺ vica) Triler, drama, 110 minut Ponedeljek, 3. 8., ob 21.00 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (ob slabem vremenu v mali dvorani Kina Velenje)

Naš čas, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

30. julija 2015

Nagradna križanka Avto Shop Podgoršek

RADIO VELENJE

Avto Shop Podgoršek d.o.o.

Prodaja rezervnih delov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 898 71 00

Novost - super ugodno!

EUROSERVIS Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji

• • • • • • • • • • •

Hitri servis Vulkanizerstvo Mehanična popravila Zavorni sistemi Klimatski sistemi Avtoelektrika Diagnostika Avto optika Vzmetenje Svetila Dodatna oprema

Akcija leta 2015: ob menjavi motornega olja – oljni filter GRATIS! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 10. avgusta 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Avto Shop Podgoršek«.

Izžrebali bomo tri lepe nagrade (nakup v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

ČETRTEK, 30. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 31. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 1. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 2. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 3. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

POROKE

TOREK, 4. avgusta

DIAMATNA POROKA

SREDA, 5. avgusta

Boštjan Lenart, Jenkova cesta 8, Velenje in Natalija Brunšek, Jenkova cesta 8, Velenje Jože Hudobreznik, Tekavčeva cesta 2, Šoštanj in Branka Vengust, Tekavčeva cesta 5, Šoštanj

Ivan Tamše in Ana Tamše, Cesta II/10, Velenje

SMRTI Jožef Rihtar, rojen 1939, Zidanškova cesta 4, Velenje , Marija Cmok, Cesta Kozjanskega odreda 26, Šentjur

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. julija do 26. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Košarica Pesje Špeglova 16

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Tel.: 03/ 891 91 40

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. julija do 26. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Iz naše pestre ponudbe: • Sladoled Tuš 1 lit • Sladkor 25 kg • Krma ječmen 50/1 • Krma NSK 35 kg • Moka Katič tip 850 10 kg

1,49 13,49 0,23 / kg 13,89 4,99

čno Prisr ni! e vablj

Sprejemamo naročila za kokoši nesnice 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, črne, štajerke) in enodnevne piščance.

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas, 16. julija 2015 so: •

Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj • Matilda Majhen, Lovro Kuhar 6, 3320 Velenje • Tone Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti.

Naš čas, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

30. julija 2015

DEŽURSTVA

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI KVALITETEN gozdni med prodam.

Gsm: 041 447 726 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

PARADIŽNIK, paprika, za vlaganje, kumare sveže z domače njive, ponujamo po dostopni ceni. Integrirana pridelava, okolju prijazna kmetija Jevšnik, Laze 40,

Šentilj pri Velenju. /kislo zelje/ Gsm. 041 454 902 Marko, ali 041 457 072 Ivan.

KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, /odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol sivček, prodam. Gsm 041 905 999 BUKOVA drva prodam.

Gsm 041 577 305, ali 03 5886 267.

PRODAM 4 ha koruze za silažo in silažne bale. Gsm 041 726 806.

SUHA bukova drva /klaftra/ prodam.

Možen razrez in dostava.

Gsm 041 786 154.

Klet, njiva, sadje. Telefon 03 5471 267.

ŽIVALI

PLUG, dvobrazdni, obračalni, mehanski in prikolico enoosno prodam.

Gsm 070 419 686. ČELNA rotacijska kosilnica 275 S, stara 1 leto, prodam, Gsm 041 726 806.

VRTALKASTA brana 3 m Sigma, prodam. . Gsm 041 726 806.

PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372 BIKCA črno-bele barve, starega 10 dni, prodam. Gsm 031 266 194.

PRODAJA nesnic, v nedeljo, 2. 8. 2015 od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02 8761 202 ali gsm 041 442 162.

NEPREMIČNINE V CENTRU Šoštanja oddam hišo, primerno za delavce. Gsm. 031 387 207.

V LJUBIJI prodam 1000 m2 zemljišča.

VOZILA FIAT PUNTO 55 S, svetlo sive barve, letnik 1998, prevoženih 98000 km, pet vrat, nekaramboliran, garažiran, prodam za 390 evrov. Gsm 031 391 974.

TRAKTOR Zetor Proksima 110, s čelnim nakladalcem in prikolico Tehnostroj 4 t, prodam. Gsm 041 726 806.

• Poslovni prostor, Velenje, Kidričeva, zgrajeno: 1997, velikost: 200 m2, etažnost: 2/2, energ. razred: D. (60 - 105 kWh/m2a) Cena: 140.000 evr

STROJI

OSTALO MREŽO za baliranje 3000 m, prodam.

Gsm 041 726 806.

GOZDARSKO opremo, vitel 7 E Krpan, odlično ohranjen, prodam.

Gsm 041 726 806.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE • Hišo v Ravnah pri Šoštanju, K+P+M, 212 m2, s 1246 m2 zemljišča. Leto izgradnje 1991, ER E (105 - 150 kWh/ m2a). Cena 129.000 evr

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

1.8. do 2.8. Renata Lamot, dr.dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

ZAHVALA

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

Prezgodaj je šel od nas dragi mož, oče, brat, dedi, pradedi in tast

Naročniki jih objavite ceneje.

DOMINIK MARTINC iz Završ nad Mislinjo

2. 8. 1942 – 18. 7. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala govorniku gospodu Križaju, govorniku Premogovnika Velenje, častni straži in godbi. Topla zahvala tudi cerkvenim pevcem, gospodu župniku Mirku Horvatu in kolektivu Gost, d. o. o.

Posebna zahvala tudi pogrebni službi Jerneja Završnika iz Mislinje. Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

22. julija se je od nas za vedno poslovila draga mama, babica in prababica

V 69. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama in žena

IVANA PLATOVŠEK MARGARETA VODLAN

iz Pesja

1925 – 2015 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

Vsem dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svečke, da ste nam bili v oporo in z nami sočustvovali ob naši bolečini. Prav tako se zahvaljujemo g. duhovniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem in praporščakom za izkazano zadnje slovo. Še enkrat hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našo mamo in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

Iskrena hvala zdravniškemu osebju interne prve pomoči in oddelku F Bolnišnice Slovenj Gradec, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki ste si vzeli čas in pospremili drago mamo in ženo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Marjan in mož Niko

ZAHVALA

ZAHVALA

Sporočamo žalostno vest, da je umrl

Poslovila se je draga mama, tašča, stara mama in prababica

IVAN BUDJINSKI

TEREZIJA HUDOBREZNIK

11. 6. 1946 – 20. 7. 2015

Svet je razpadel v prazen nič.

Ubite so sanje in misli in čuti.

(T. Kuntner)

Bolečina v srcu ob slovesu je ostala za vedno.

5. 10. 1924 – 14. 7. 2015

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sokrajanom in

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospe Aleksandri Žuber, dr. med., g. župniku za opravljen pogreb, g. Kolarju za poslovilni govor, pogrebni službi Morana, pevcem in godbi. Žalujoči: žena Zofija, hčeri Jožica, Milica z družinama in sin Srečko z družino

Zdaj se spočij izmučeno srce, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena zdaj se spočijte zdelane roke, hvala osebju Bolnišnice Topolšica, osebju Doma za varstvo zaprte so utrujene oči, odraslih DEOS Gornji Grad, gospodu župniku za opravljen le moja drobna lučka še brli.

(S. Makarovič) obred in sveto mašo, govorniku gospodu Kolarju, pogrebni službi

Usar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Sinova Franc in Jure z družinama, vnukinja Simona z družino, vnuk Enej in pravnukinja Tjaša

NaĹĄ Ä?as, 30. 7. 2015, barve: CMYK, stran 20

Prvi, ki bo terjal odĹĄkodnino?

Ujel ga je na buÄ?kanje

Marjan VrtaÄ?nik za zdaj ObÄ?ini, TEĹ -u in PV-ju ponuja kompromis, odkup njegove hiĹĄe v centru mesta

Nejc Bizjak je ob pomoÄ?i prijateljev potegnil iz Ĺ oĹĄtanjskega jezera kapitalnega soma

Milena KrstiÄ? - Planinc

Nejc Bizjak in prijatelji, ki so mu soma pomagali potegniti iz vode.

Ĺ oĹĄtanj, 26. julija – Klic predsednika RD Paka Ĺ oĹĄtanj Franca Ravnjaka v nedeljo popolne: ÂťIz DruĹžmirskega jezera je ribiÄ? potegnil stokilogramskega soma. To se ne zgodi ravno pogosto. Pridete?ÂŤ Okoli soma je bila petnajst minut za tem Ĺže zbrana mnoĹžica. Novica se je po Ĺ oĹĄtanju hitro razĹĄirila.

240 centimetrov je meril v dolĹžino. NatanÄ?no tehtanje pa ga je ĹĄe Ä?akalo. Najprej je bilo treba najti primerno tehtnico, na nedeljo popoldan pa je bilo to teĹžko. ÂťPo moje ima med osemdeset in devetdeset kilogramov,ÂŤ je bil s teĹžo skromnejĹĄi ribiÄ? Nejc Bizjak iz ReÄ?ice ob Savinji, sicer Ä?lan RD Mozirje.

Za nedeljo si je kupil dovolilnico za ribolov pri sosedih. Ĺ tirinajst evrov

je odĹĄtel. ÂťPrav veseli me, da je tega soma iz jezera potegnil nekdo, ki pri nas kupuje dnevnice. Pravzaprav mu privoĹĄÄ?im, da ga je dobil,ÂŤ je rekel predsednik.

Bizjak je ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru pogosto. Zanimajo ga predvsem plenilci – ĹĄÄ?uka, smuÄ? ... ÂťSom je prijel malo po ĹĄtirinajsti. Privabil sem ga na buÄ?kanje. Ko je zaÄ?elo hoditi sem in tja, sem poklical svoje kolege, ker ribi sam nisem bil kos.

PriĹĄli so mi v pomoÄ? in po dobrih dveh urah smo ga potegnili na suho.ÂŤ Doslej take ribe ĹĄe ni ujel. ÂťNekaj velikih je Ĺže bilo, take pa ĹĄe ne,ÂŤ je ponosno pripovedoval in naslednji dan, ko je bil som stehtan in do centimetra natanÄ?no izmerjen, tudi po-

klical tako, kot smo se dogovorili: Âť2,42 metra, 84 kilogramov, starost 36 let.ÂŤ Milan Zupanc Beno, ribiĹĄki Ä?uvaj in ribiÄ? Ä?lan RD Paka Ĺ oĹĄtanj, ocenjuje, da je takih somov v Ĺ oĹĄtanjĹĄkem jezeru ĹĄe najmanj trideset. ÂťSom je dvakrat na teden takole velik, kot je tale, mogoÄ?e enkrat, a takrat poje tudi za svojo teĹžo rib.ÂŤ Kaj bo ribiÄ? s somom? ÂťSimon TurnĹĄek ga bo nagaÄ?il in potem bo eno leto, tako se dogovarjamo s ĹĄoĹĄtanjskimi ribiÄ?i, pri njih – na ogled bo obiskovalcem ribiĹĄke koÄ?e, potem pa bo moj.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. julija – ÂťV Ĺ oĹĄtanju se ne da dihati. Jaz hoÄ?em ven!ÂŤ so bile prve besede Marjana VrtaÄ?nika, Ĺ oĹĄtanjÄ?ana, nekdaj zelo dejavnega in angaĹžiranega pri snovanju lokalne politike, danes pa se kot Ä?lan JelinÄ?iÄ?eve SNS sicer obÄ?asno ĹĄe pojavi na kakĹĄni glasovnici na lokalnih volitvah, a to bolj zato, da volivce spomni, da je ĹĄe v Ĺ oĹĄtanju in da tudi stranka ĹĄe Ĺživi.

Zakaj pa potem ne gre ven, Ä?e se v Ĺ oĹĄtanju dihati ne da? ÂťZato, ker ne morem prodati stanovanj, ki sem jih uredil v Ĺ oĹĄtanju. Ker se tukaj niÄ? ne prodaja veÄ? ... Razlog je na dlani. Dimnik oziroma hladilnik bloka 6 zakriva mestu svetlobo, zaradi njegove viĹĄine veter zraka ne meĹĄa, kot ga je, in ne razpihuje smradu, ki se ĹĄiri po mestu iz prezraÄ?evalnega jaĹĄka. Ĺ oĹĄtanj postaja eno veliko vlaĹžno stanovanje, kar zbija vrednost nepremiÄ?nin v mestu. Izogibajo se ga turisti, ljudje pa trpijo. Ĺ e veÄ?, oĹĄkodovani so,ÂŤ je pri opisovanju neizprosen VrtaÄ?nik.

PrepriÄ?an je, da so Ĺ oĹĄtanjÄ?anom krĹĄene Ä?lovekove pravice do normalnega in zdravega Ĺživljenja, zaradi Ä?esar bi po njegovem do odĹĄkodnine ne bila upraviÄ?ena le lokalna skupnost, ampak tudi prebivalci, Âťki

Marjan VrtaÄ?nik: ÂťV Ĺ oĹĄtanju se ne da dihati. Jaz hoÄ?em ven!ÂŤ

trpimo, da ima Slovenija 'svetlo' Ĺživljenje.ÂŤ Ob tem pa opiĹĄe ĹĄe eno zgodbo, zaradi katere (med drugim) od ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Premogovnika Velenje terja, da odkupijo njegovo hiĹĄo, da se bo lahko odselil. ÂťZa ureditev stanovanj sem na podlagi zagotovil PV Investa in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, da bodo v njih ves Ä?as gradnje bloka 6 bivali Alstomovi delavci, da se jih bo zvrstilo par sto, najel kredit. Tega

Zmagati v ĹĄahu je mala malica po vsem, kar je v Ĺživljenju prestal

TopolĹĄica, 24. julija – Stane KoĹželj je Ĺže celih ĹĄest let prebivalec Zimzelena v TopolĹĄici. Tja se je preselil iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju. ÂťRojen RavenÄ?an sem,ÂŤ ponosno pove. Tam ima ĹĄe veliko prijateljev in brata. Star je 58 let in invalid.

Desna roka in desna noga mu ĹĄe vedno nagajata. Brez palice ne gre. VpraĹĄanje, Ä?e ju bo lahko kdaj povsem ukrotil. V center je priĹĄel nepokreten. NiÄ?esar ni znal, niÄ?esar zmogel, ĹĄe govoriti ne. Kot bilka. Vse je bilo treba od zaÄ?etka. In samo z njemu lastno trmo in njemu lastno voljo – te ima, da bi jo lahko posojal – danes hodi, se vozi z elektriÄ?nim skuterjem, ki so mu ga kupili prijatelji, govori, zanima ga tisoÄ? stvari, poln je naÄ?rtov, nasmejan. Zaseden sto na uro. Z vsem kar danes poÄ?ne dokazuje, da ne gre obupati. Nikoli. Tudi, Ä?e je Ĺživljenje do tebe ĹĄe tako neprijazno, neprizanesljivo, kot je bilo do njega. Do StanÄ?a, za prijatelje. ÄŒesa vse ni okusil! Ĺ˝e prej, preden je po njem udarila kap in v trenutku spremenila vse. Mlad je zaÄ?el delati najprej v Gorenju, potem se je prestavil, kot reÄ?e, na ÂťtoplovodÂŤ. Tam so ga ĹĄefi spodbudili, da je ĹĄel na svoje. ÂťDoma sem izdeloval avtomatske kopirke za les. Dobro je ĹĄlo. Prometa je bilo veliko. VÄ?asih je bilo treba delati tudi ponoÄ?i.

Ko sem imel narejeno, so me kupci Ĺže Ä?akali,ÂŤ se spominja. Potem se je ustavilo. ÂťKopirke so zaÄ?eli izdelovati Italijani in mi speljali posel. Ti so pravi ĹĄminkerji,ÂŤ se zasmeji, ko mi pripoveduje. Potem je v Ravnah odprl bife. Že po enem mesecu sem videl, da z njim ne bom zasluĹžil ne za davke ne

Stane KoĹželj: ÂťTale za menoj je moja najljubĹĄa sestavljenka.ÂŤ

za kruh. Odprl sem disko, dobro mi je ĹĄlo z njim, a sem se ga po dveh letih naveliÄ?al in zaprl.ÂŤ NiÄ? Ä?udnega, od malega je bolj tehniÄ?ni tip. ÂťLotil sem se toplotnih Ä?rpalk,ÂŤ je povedal. ÂťTu je bil denar.ÂŤ Vedno je bil podjeten, a pri tem ni nikoli mislil le nase in svoj zasluĹžek. Pomagal je tudi drugim, znal tisoÄ? in eno stvar.

Zgradil si je hiĹĄo. Z njo je ĹĄel za poroka. Kreditojemalec kredita ni plaÄ?eval, pa je ĹĄla hiĹĄa k banki. ÂťNaĹĄa zakonodaja je tako narejena, da bi moral, ko sem hiĹĄo izgubil jaz, toĹžiti ...ÂŤ.Pa ni. Tudi nove hiĹĄe ni delal. Ga je pa kap. Ko je leĹžal v bolnici, ko je njegovo Ĺživljenje viselo na nitki, mu je nekdo pobral vse prihranke, ki jih je imel. ÂťKar precej je

đ&#x;”˛

Gorenje okrepilo trenerske vrste

Stane KoĹželj dokazuje, da je z moÄ?no voljo mogoÄ?e vse – Banka mu je zaradi poroĹĄtva vzela hiĹĄo – Ko je zaradi kapi nepokreten leĹžal v bolniĹĄnici, so mu ukradli vse prihranke – Danes je invalid, ki sestavlja puzzle, se vozi z elektriÄ?nim skuterjem in se veseli vsakega dneva, ki mu pride naproti Milena KrstiÄ? – Planinc

ĹĄe vedno odplaÄ?ujem, pa sta v Ä?asu gradnje v teh stanovanjih bivala le dva Alstomova delavca. Takih, ki smo v tem videli obljubljeno priloĹžnost, nas je bilo ĹĄe veÄ?,ÂŤ pripoveduje prepriÄ?an, da je tudi to dejstvo ÂťvrednoÂŤ plaÄ?ila odĹĄkodnine. ÂťSam ne mislim popustiti. Pripravljen sem vloĹžiti toĹžbo, Ä?e bo treba iti z njo do evropskega sodiĹĄÄ?a, izkljuÄ?ena pa ni niti gladovna stavka,ÂŤ pravi.

bilo. Nikoli ga niso naĹĄli.ÂŤ Ob tolikĹĄni nesreÄ?i so se izkazali njegovi RavenÄ?ani. Kupili so mu motor, elektriÄ?ni skuter. Zajoka, ko pripoveduje o tem. Od hvaleĹžnosti. Pomeni mu vse. Z njim se zapelje celo do Velenja in nazaj. V Ravne, od katerih se je le steĹžka loÄ?il, a druge moĹžnosti ni bilo, pa sploh rad.

Dneve, ko ni na motorju, si polni z neĹĄteto stvarmi. Soba je kot mala delavnica. ÂťNe morem iz svojega foha,ÂŤ se zasmeji.

Ko sem priĹĄla, je sedel za raÄ?unalnikom. Igral z njim ĹĄah. ÂťKdo bo koga?ÂŤ sem ga vpraĹĄala. ÂťJaz, Ä?e igram dobro, Ä?e ne, pa ...ÂŤ. Delati z raÄ?unalnikom se je nauÄ?il v Zimzelenu. ÂťPrej sploh nisem vedel, kaj je raÄ?unalnik, danes brez njega ne bi znal biti.ÂŤ Pa puzzle sestavlja. Zaradi njih smo ga tudi obiskali. Si predstavljate, koliko volje, spretnosti je potrebne, da sestaviĹĄ meter krat meter velik in ĹĄe veÄ? veliko sliko? Ĺ˝e brez tega, da si invalid? KakĹĄnih ĹĄest mesecev potrpljenja je vloĹženega v vsako. Njegova volja je neuniÄ?ljiva in neupogljiva. Zato, ker bi rad poÄ?el ĹĄe toliko stvari, in zato, ker ga obkroĹža toliko ljudi. Ki ga imajo radi. On pa njih. đ&#x;”˛

Slovenski podprvaki so poskrbeli tudi za okrepitev v trenerskih vrstah. Enaintridesetletni profesor ĹĄportne vzgoje Klemen Luzar bo opravljal delo glavnega trenerja v kadetski ekipi. "Vesel sem, da sem po teh petih dokaj uspeĹĄnih letih v Mariboru, kjer sem opravljal vlogo pomoÄ?nika trenerja in tudi kondicijskega trenerja, dobil ponudbo Velenja. Tukaj bom opravljal delo glavnega trenerja v kadetski ekipi." .

V klubu so zapisali, da so veseli trenerja, Âťki bo poskrbel, da bodo naĹĄi mladi rokometni upi odliÄ?no strokovno podkovani, obenem pa fiziÄ?no pripravljeni na najveÄ?je naporeÂŤ. To je oÄ?itno potrebno, saj so bile ose na lestvici mlajĹĄih kategorij na za tako ugleden in ambiciozen đ&#x;”˛ klub na relativno skromnem sedmem mestu.

Most v ÄŒrnovi bo predan v uporabo V teh dneh naj bi se konÄ?no ÂťzgodilÂŤ prevzem premostitvenega objekta (mostu in cestiĹĄÄ?a v Prestranku pri Skrlinovem gradu) v ÄŒrnovi na regionalni cesti Velenje–Arja vas. Do pridobitve dovoljenja promet ĹĄe poteka pod posebnimi pogoji, saj ima cesta status gradbiĹĄÄ?a (Ä?eprav ni videti veÄ? nobenih sledi o gradbiĹĄÄ?u). Vrednost osnovne pogodbe za gradbena dela znaĹĄa 547.369,45 evra, konÄ?na vrednost pa bo znana po komisijskem pregledu oziroma ko bo izdelan konÄ?ni obraÄ?un. đ&#x;”˛

Nov most ter kriĹžiĹĄÄ?e z nekaj obnovljenega cestiĹĄÄ?a v ÄŒrnovi

JoĹže Miklavc