30 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (15/26 °C) in soboto (18/27 °C) bo preteĹžno sonÄ?no, v nedeljo (18/29 °C) moĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 27. julija 2017â€

ĹĄtevilka 30 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Spet odliÄ?na Janja Po uvodnih dveh zmagah v svetovnem pokalu si je osemnajstletna ĹĄportna plezalka Janja Garnbret na svetovnih igrah, ki jih letos gosti Vroclav, 23. julija priplezala srebrno medaljo v teĹžavnostnem plezanju. To je bil premierni nastop Janje na olimpijskih igrah za neolimpijske ĹĄporte. Domen Ĺ kofic in Mina MarkoviÄ? sta osvojila peto oziroma sedmo mesto. Ĺ portnoplezalna karavana se sedaj vraÄ?a v svetovni pokal v teĹžavnosti, naslednja tekma je Ĺže konec tedna – 28. in 29. julija v francoskem Brianconu. Na sliki Janja Garnbret, Mina MarkoviÄ?, Domen Ĺ kofic in selektor slovenske reprezentance v ĹĄportnem plezanju Gorazd Hren.†đ&#x;”˛

V vrhu nezadovoljstva Mira ZakoĹĄek

13

Toplota bo obÄ?utno draĹžja Industrija bo po novem plaÄ?evala od 20 do 30 odstotkov viĹĄjo ceno, gospodinjstva pa od 10 do 15 odstotkov Mira ZakoĹĄek

Pogovori med vodstvi Holdinga Slovenskih elektrarn in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ter delovno skupino, ki so jo imenovali, ĹĄe vedno potekajo, vendar po besedah Ĺžupana Mestne obÄ?ine

cena 1,80 â‚Ź

Velenje in predsednika ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje Bojana KontiÄ?a, ne gre veÄ? brez poviĹĄanja cen toplotne energije uporabnikom. Zato so na svetu ustanoviteljev sprejeli sklep, da uporabnikom toplotno energijo od 1. avgusta pod-

raĹžijo, in sicer jo bodo industriji prodajali po nabavni ceni v viĹĄini 17,25 evra, kar pomeni 20- do 30-odstotno poviĹĄanje. ÂťKar se tiÄ?e individualnih potroĹĄnikov, pa se s HSE pogajamo o neke vrste subvenciji, zato bomo tem uporabnikom dvignili cene med 10

in 15 odstotki,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki ob tem dodaja, da so od 1. maja, ko je TEĹ podraĹžil toplotno energijo, uporabnikom pa Komunalno podjetje cene ni dvignilo, za to pokritje iz proraÄ?una zagotovili 300 tisoÄ? evrov. Zdaj teh ÂťrezervÂŤ ni veÄ?, zato tudi poviĹĄanje cen. Pogovore intenzivno nadaljujejo in upajo, da HSE ne bo vztrajal pri dodatnih podraĹžitvah. Prav tako pa tudi ĹĄe vedno vztrajajo, da se jim predstavi stroĹĄkovno cena toplotne energije na pragu TEĹ , a ta postopek đ&#x;”˛ ĹĄe kar traja. â€

Velenjska p aĹža

DobrodoĹĄli!

igrala na vodi

sup

jadranje

surfanje

skakalnica gostinska ponudba dogodki Google Maps: N46.369657 , E15.086780

www.velenje.si

Prav zanimivo je prebiranje statistike, kako Ĺživimo v posameznih regijah Slovenije. Pri tem so sicer kriĹž te naĹĄe regije. Ĺ˝al kljub dolgoletnim prizadevanjem in na drugi strani tudi ÂťprotiprizadevanjemÂŤ v Sloveniji tako ĹĄe vedno ni priĹĄlo do regionalizacije po meri ljudi in tudi naĹĄi SaĹĄa regiji slabo kaĹže. Ko se primerjamo z drugimi obmoÄ?ji v Sloveniji, smo zato sestavni del velike in zelo raznolike Savinjske regije, ki sega od Sotle ob hrvaĹĄki meji do Rinke v Zgornji Savinjski dolini. Vzorec za nas torej ni Ä?isto reprezentativen, a ĹĄe vedno nekakĹĄen pribliĹžek dejanskemu stanju. Med razliÄ?nimi podatki za regijo me je ĹĄe posebej zbodel tisti, ki govori o zadovoljstvu. SavinjÄ?ani (h katerim sodimo torej tudi Ĺ aleÄ?ani), smo Ä?isto na vrhu, takoj za Pomurci in KoroĹĄci – ampak med nezadovoljnimi s svojim tukajĹĄnjim bivanjem. In to kljub temu, da smo med najmlajĹĄimi v Sloveniji (popreÄ?na starost 42,5 let), imamo pozitiven naravni in selitveni prirast, smo pa nekoliko manj izobraĹženi in zato tudi nekoliko manj plaÄ?ani, kot znaĹĄa slovensko povpreÄ?je.

Podatki so vsekakor zelo zanimivi, ĹĄe bolj bi bili, Ä?e bi jih lahko nanizala za regijo SaĹĄa. Vendar moram priznati, da kar verjamem podatku, ki govori o nezadovoljstvu z Ĺživljenjem. Ko se pogovarjam z ljudmi, imam namreÄ? pogosto obÄ?utek, da se mnogim predvsem dozdeva, da Ĺživijo mnogo teĹžje, kot to kaĹže njihovo dejansko stanje. Kritiziranje (kar je najveÄ?krat dobro), predvsem kritizerstvo (kar je skoraj vedno slabo), vse bolj segata v vse pore tukajĹĄnjega bivanja in dobivata prav neprijazne razseĹžnosti, kljub temu pa je predvsem to vse bolj Ĺželena tema razliÄ?nih pogovorov.

Prave informacije Ĺže dolgo niso veÄ?, kje se je kaj lepega in dobrega zgodilo, ampak ravno nasprotno. Da ne bo pomote, ne navijam za nekritiÄ?no sprejemanje naĹĄega druĹžbenega in drugega dogajanja, ampak za vsaj malo bolj prijazen vsakdan, pospremljen tudi s prijaznim pozdravom in nasmehom, ko pridemo na delo, se sreÄ?amo na ulici ali kje drugje. Brez opravljivih besedovanj, ki smo jih vÄ?asih radi pripisovali predvsem zagrenjenim tercialkam, danes pa so najpogostejĹĄi del besednjaka ne le mestnih in vaĹĄkih klepetulj, ampak Âťfinih dam in gospodov,ÂŤ ki bi jim, kot vsem nam, tudi malo veÄ? samokritike ne ĹĄkodilo. So res vedno in povsod vsega krivi drugi, mi sami pa nikoli?

Naj bo naĹĄe vodilo raje, da je dan izgubljen, Ä?e v njem vsaj nekomu nismo polepĹĄali kakĹĄnega trenutka – pa ni treba le enemu. Verjemite, to prinaĹĄa zadovoljstvo njim in osreÄ?uje tudi nas.

Znanstveno dokazano! Tako nam bo gotovo uspelo iz kritizerjev zlesti med kritike in med tiste, ki v naĹĄi drĹžavi kaĹžejo do svojega bivanja vsaj kanÄ?ek veÄ? zadovoljstva. đ&#x;”˛

Bolnica doÄ?akala odloĹžitev zdruĹževanja TopolĹĄica, 25. julija – Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v ponedeljek povedala, da je podpisala predlog, da se rok za zdruĹževanje BolniĹĄnice TopolĹĄica s celjsko bolniĹĄnico preloĹži do konca leta, saj je projekt zelo zahteven in bo treba napraviti celovite korake.

Predvideno je namreÄ? bilo, da bo ministrstvo za zdravje do poletnih poÄ?itnic vladi posredovalo predlog za zdruĹžitev bolniĹĄnic.

V. d. direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli je takĹĄno odloÄ?itev Ĺže dlje Ä?asa priÄ?akoval glede na vse, kar so za zdaj pripravili in ponudili. Ocenjuje, da je stvar bistveno bolj kompleksna, kot so sprva menili na ministrstvu, in da to zahteva korenito spremembo celotnega zdravstvenega sistema, naÄ?ina plaÄ?evanja in organizacije. ÂťKo se bodo te stvari uredile, so potem takĹĄne opcije izvedljive,ÂŤ je danes dejal Ĺ orli, ki pa se mu tudi rok do konca letoĹĄnjega leta ne zdi dovolj dolg. Osebno meni, da je najprej treba narediti nacionalno mreĹžo, nato pa se lahko stvari naprej oblikujejo. ÂťDelati neke izolirane posege znotraj te mreĹže bo destabiliziralo sistem, ki trenutno đ&#x;”˛ deluje,ÂŤ opozarja. â€

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

27. julija 2017

Zanimanje za novogradnje raste Na novo opremljene vitrine PodjetniĹĄkega centra Standard

V MO Velenje kar 300 hektarov stavbnih zemljiĹĄÄ? – Na vseh gradnja ĹĄe ni mogoÄ?a – Na MO Velenje bodo ĹĄe naprej komunalno urejali podroÄ?ja za nova naselja

Velenje – Vitrine PodjetniĹĄkega centra Standard so na novo opremili. ObÄ?ankam in obÄ?anom ter obiskovalcem Ĺželijo predstaviti aktivnosti mestne obÄ?ine Velenje, prikazati produkte in storitve uspeĹĄnih lokalnih podjetij, odpreti pogled v programe in Ä?lane SAĹ A inkubatorja, predstaviti javne zavode in mestni marketing ter navduĹĄiti s ponudbo Centra ponovne uporabe. Ĺ˝elijo si, da bi vitrine (25 vitrin v dolĹžini 100 metrov) Ĺže na prvi pogled pripovedovale uspeĹĄne zgodbe Velenja.

Bojana Ĺ pegel

đ&#x;”˛

EU kartica ugodnosti za invalide Ljubljana, Velenje – Julija je bila uveljavljena sprememba Zakona o izenaÄ?evanju moĹžnosti invalidov, kar je vplivalo na sprejetje dveh podzakonskih aktov. Eden od njih je Pravilnik o EU kartici ugodnosti za invalida. Z njo bodo lahko invalidi v drĹžavah EU uveljavljali posebne komercialne popuste v prometu, turizmu, kulturi, ĹĄportu, prostem Ä?asu in druge popuste, ki so jim na voljo v posameznih drĹžavah. Vlogo za kartico lahko upraviÄ?enci na posebnem obrazcu vloĹžijo na kateri koli upravni enoti, ob tem je treba priloĹžiti barvno fotografijo.

Druga sprememba v invalidski zakonodaji pa je spremenjen Pravilnik o tehniÄ?nih pripomoÄ?kih in prilagoditvi vozila, ki ĹĄiri nabor prilagoditev vozila iz sedanjih 33 na 54 prilagoditev. đ&#x;”˛

mkp

Le eno stalno in eno zaÄ?asno bivaliĹĄÄ?e Velenje – Lani julija sprejeti Zakon o prijavi prebivaliĹĄÄ?a bo zaÄ?el veljati 13. avgusta letos.

PomembnejĹĄa sprememba, ki jo prinaĹĄa, je, da bo drĹžavljan Slovenije ali tujec s stalnim dovoljenjem za prebivanje lahko imel le eno stalno in eno zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e. Do sedaj je namreÄ? lahko imela oseba veÄ? zaÄ?asnih prebivaliĹĄÄ?. Tudi tujec z zaÄ?asnim dovoljenjem za prebivanje bo lahko imel le eno zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e (prej jih je lahko imel veÄ?). Postopek ugotavljanja zaÄ?asnega prebivaliĹĄÄ?a bo po spremembi zakona moĹžen tudi za drĹžavljane Slovenije (do sedaj je bilo samo za tujce).

Nadzor nad izvajanjem zakona bodo opravljale upravne enote in obÄ?insko redarstvo, ki s tem postajajo prekrĹĄkovni organ. đ&#x;”˛

Celjsko – Program Svit, ki odkriva predrakave spremembe in prepreÄ?uje nastanek raka na debelem Ä?revesu in danki, reĹĄuje Ĺživljenja, vendar samo tistim, ki se ga udeleĹžijo. Na Celjskem je po podatkih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje odzivnost na povabilo v program Svit 63-odstotna, na ravni drĹžave 64-odstotna. NajviĹĄja odzivnost med 33 obÄ?inami na celjskem je v obÄ?inah RadeÄ?e, Ĺ martno ob Paki, Tabor in BraslovÄ?e, najniĹžja (pod 60 odstotki) v obÄ?inah Kozje, Dobje, Bistrica ob Sotli, RogaĹĄka Slatina in Rogatec. Lani so v celjski regiji s pomoÄ?jo nacionalnega presejevalnega programa odkrili 45 primerov raka na debelem Ä?revesu in danki, pri 397 posameznikih pa so odkrili in odstranili predrakave spremembe, polipe. mkp

Prenavljajo Ĺžupnijo sv. JoĹĄta PaĹĄki Kozjak, 30. avgusta – Ĺ˝upnija svetega JoĹĄta stoji na vrhu PaĹĄkega Kozjaka, kjer se stikajo obÄ?ine Velenje, Mislinja in Dobrna. V teh dneh so prenavljali notranjost Ĺžupnijske cerkve.

Dela so konÄ?ana. V nedeljo, 30. julija, bo ob 16. uri prenovljeno cerkev blagoslovil celjski ĹĄkof dr. Stanislav LipovĹĄek z duhovniki.

IstoÄ?asno se bodo s priznanji zahvalili vsem, ki so pripomogli k obnovi ĹžupniĹĄÄ?a. Sledilo bo druĹženje v dvorani nekdanje podruĹžniÄ?ne ĹĄole, ki stoji tik ob cerkvi. đ&#x;”˛

bĹĄ

Tudi letos uÄ?encem podarjajo zvezke Velenje, 19. julija – Mestna obÄ?ina Velenje bo Ĺže Ä?etrto leto zapored vsem uÄ?encem velenjskih osnovnih in srednjih ĹĄol ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta podarila zvezke. UÄ?enci prve triade in srednjeĹĄolci bodo prejeli tri zvezke, drugi pa po pet zvezkov. LetoĹĄnje naslovnice krasi druĹžina prijaznih deklic Kalinkies, ki jih je ustvarila VelenjÄ?anka Neja Kaligaro. Kalinkies so obiskale Velenjski grad, jezero, promenado, Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Titov trg in Pikin festival. MO Velenje Ĺželi s podarjenimi zvezki prispevati k zmanjĹĄevanju stroĹĄkov druĹžinskega proraÄ?una in tako starĹĄem finanÄ?no olajĹĄati vstop otrok v novo ĹĄolsko leto. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Investitorjem je dobrodoĹĄlo, Ä?e imajo ob nakupu parcele Ĺže urejeno komunalno infrastrukturo.

Zato se je obÄ?ina tudi odloÄ?ila, da je komunalno uredila sonÄ?no obmoÄ?je v KS Ĺ kale-Hrastovec, kjer je skupaj 30 parcel. 11 jih

srediĹĄÄ?a Vinske Gore vodi proti Prelski. ÂťTam bo vsaj 50 parcel, od tega jih bo v lasti MO Velenje okoli 20. Lani smo do dela tega obmoÄ?ja Ĺže speljali nov mestni vodovod, v naslednjih letih pa bomo to obmoÄ?je opremili tudi s preostalo komunalno infrastrukturo. Prav tako Ĺželimo omogoÄ?i-

ni mogoÄ?a. Ko bodo, pa bo to ĹĄe eno od obmoÄ?ij, ki bo namenjeno individualni gradnji.ÂŤ Ob tem podĹžupan doda, da gre v primeru Zlatega griÄ?a za Âťtek na dolge progeÂŤ, saj bodo obmoÄ?je morali najprej komunalno opremiti. Do takrat bo minilo ĹĄe nekaj let. ÂťNaĹĄ interes ni, da naenkrat pozidamo vsa prosta zemljiĹĄÄ?a, Ĺželimo si, da se nova naselja ĹĄirijo spontano. Ĺ˝elimo pa si veÄ? prebivalcev, veÄ?jo kupno moÄ?.

To sodi tudi v strategijo razvoja MO Velenje.ÂŤ

Tri prijave za nakup parcel v Stari vasi

je bilo v lasti obÄ?ine, tri so doslej Ĺže prodali. ÂťZanimanje za nakup parcel spet raste. Pozna se, da kriza popuĹĄÄ?a, da je v Velenju upadla brezposelnost in da so tudi banke postale bolj odprte v odobravanju kreditov,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik. Tudi zato bodo nadaljevali komunalno urejanje obmoÄ?ja, ki leĹži ob cesti, ki iz

ti nakup parcel in izgradnjo hiĹĄ na obmoÄ?ju Lipe, na vzhodnem in zahodnem delu tega zaselka med Gorico in BevÄ?ami. Tam bo okoli 30 parcel. Zagotovo pa je velik potencial tudi Zlati griÄ?, obmoÄ?je nekdanjega sadovnjaka nad zimskim bazenom. Prostorski akti za to obmoÄ?je ĹĄe niso sprejeti, za zdaj tam gradnja ĹĄe

Zagotovo so novogradnje povezane tudi s priloĹžnostmi za delo.

Do konca letoĹĄnjega avgusta bo v Stari vasi komunalno urejeno obmoÄ?je bodoÄ?ega tehnoloĹĄkega parka. Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni razpis za prodajo parcel v njem. In kakĹĄen je bil odziv? ÂťZ veseljem ugotavljamo, da je prvi razpis zakljuÄ?en.

Nanj so se prijavili trije potencialni investitorji. Izbor je Ĺže bil narejen, v kratkem bomo z njimi podpisali pogodbe. Lahko reÄ?emo, da bodo v roku enega leta na tem obmoÄ?ju Ĺže stale prve proizvodne hale,ÂŤ nam je ĹĄe povedal podĹžupan. đ&#x;”˛

mkp

Svit reĹĄuje Ĺživljenja

đ&#x;”˛

Velenje, 18. julija – V Ä?asu krize je zastala tudi gradnja individualnih hiĹĄ, sedaj pa na Mestni obÄ?ini Velenje opaĹžajo, da interes za to gradnjo spet raste.

Zato nas je zanimalo, ali imajo tisti, ki iĹĄÄ?ejo parcele, sploh kaj izbire. Velenjski podĹžupan Peter Dermol nam je povedal, da je moĹžnosti za gradnjo na dobrih parcelah veliko, obÄ?ina pa bo ĹĄe naprej komunalno urejala obmoÄ?ja, kjer bodo v prihodnosti zrasla nova naselja hiĹĄ.

Po evidencah Mestne obÄ?ine Velenje je trenutno 300 hektarov zemljiĹĄÄ?, ki so opredeljena kot stavbna zemljiĹĄÄ?a, kar je prvi pogoj za spremembo v zazidljivo parcelo. ÂťTo so zemljiĹĄÄ?a, na katerih najdemo tudi parcele, ki so velike 400 in manj kvadratnih metrov pa zemljiĹĄÄ?a, ki leĹžijo na obmoÄ?jih, za katera ĹĄe nimamo sprejetih vseh prostorskih aktov in dokumentov. Nekaj je teĹžko dostopnih ali celo nedostopnih. V tem trenutku pa je v obÄ?ini zagotovo 50 hektarjev stavbnih zemljiĹĄÄ?, na katerih se lahko gradnja zaÄ?ne takoj. Za vsa ostala bomo morali ĹĄe urediti dokumentacijo ali komunalno infrastrukturo,ÂŤ nam pojasni Peter Dermol.

V KS Ĺ kale-Hrastovec 30 parcel

Med znanim ĹĄe vedno preveÄ? neznank Politiki Ä?ez mejo – Delo Ä?aka – Unior dobi hÄ?erko – Zamenjali bodo zemljo Meja med Slovenijo in sosednjo HrvaĹĄko se ĹĄe kar ni ÂťustalilaÂŤ, kot tudi nesreÄ?ni teran ne. Pri obeh je udeleĹžena Evropa, ki pa prepogosto pravi: sporazumite se sami. ÄŒe bi to ĹĄlo, ne bi iskali njene pomoÄ?i! Kljub mejnim in vinskim nejasnostim bo tudi letoĹĄnje poletje veliko slovenskih politikov letovalo na hrvaĹĄki obali. Seveda ne zato, da bi preuÄ?evali razmere, ki nas loÄ?ujejo. Tam je paÄ? lepo, pa Ä?eprav jim bodo morda ponudili istrski teran. Morda bodo kje zavili tudi v trgovino ÂťnaĹĄegaÂŤ Mercatorja.

Sicer pa Slovence kljub dopustniĹĄki vroÄ?ini Ĺže ÂťmotiÂŤ naÄ?rtovano vrednotenje nepremiÄ?nin, ki bo osnova za zakon o davku na nepremiÄ?nine. Slednje breme bo morala vzeti na svoja ramena nova vlada. Tako bo jeza ljudi razdeljena na dve vladi. Ali paÄ? ne, bi rekli privrĹženci sedanje. A vsaj nekaj je vendarle znano: referendum o drugem tiru bo v nedeljo, 24. septembra, ko (po nekaterih koledarjih) goduje Nada. Nade o uspehu gojita obe strani. Pa ĹĄe za nekatere se je zgodilo najpomembneje: dvignili so najniĹžje plaÄ?e delavcem v javnem sektorju. KakĹĄnega eksotiÄ?nega letovanja si ravno ne bodo mogli privoĹĄÄ?iti!

In ko so eni na dopustu, v nekaterih uspeĹĄnih podjetjih ĹĄe kar iĹĄÄ?ejo delavce. Takih, ki so Ĺže ali ĹĄe bodo zaposlovali, je kar precej tudi na naĹĄem obmoÄ?ju. V Gorenju, preboldskem Odelu, nazarskem BSH, ljubenskem KLS, v nekaterih konjiĹĄkih druĹžbah in ĹĄe kje. In Ä?eprav je tudi na seznamu brezposelnih v naĹĄih zavodih za zaposlovanje ĹĄe veliko ljudi, marsikje Ĺže teĹžko najdejo take, ki bi res poprijeli za delo. Je pa tudi res, da so ĹĄe tudi podjetja, v katerih se zaposleni bojijo, da bi delo izgubili.

To ne velja za zreĹĄki Unior, Ä?eprav naj bi tu priĹĄlo do nekaterih sprememb. A njihov program Turizem ĹĄe ne bo ťel po svojeÂŤ, Ä?eprav o prodaji Ĺže dolgo govorijo, zaradi dobrega gospodarjenja Uniorja pa se jim zdaj ne mudi. Na izredni seji skupĹĄÄ?ine bodo le odloÄ?ali o tem, da se program Turizem ÂťpreoblikujeÂŤ v novo druĹžbo Unitur z omejeno odgovornostjo. Da torej postane hÄ?erinska druĹžba Uniorja, d. d.

Pomembnega dela so se lotili v Celju: zaÄ?eli so sanacijo zemljine pri vrtcu Hudinja. Znano je, da je ta moÄ?no onesnaĹžena, zato bodo tudi

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ukrepi zelo resni. Vrtec je zaprt, izbrana druĹžba bo v mesecu dni odstranila dobrega pol metra zgornje plasti zemlje (odpeljali jo bodo na zaÄ?asno odlagaliĹĄÄ?e, kjer jo bo z odvzemom vzorcev ÂťoceniloÂŤ velenjsko podjetje Erico), nato pa bodo poloĹžili zaĹĄÄ?itni sloj, da prepreÄ?ijo pronicanje teĹžkih kovin iz zemlje, in na to nasuli 30 centimetrov neoporeÄ?ne zemlje. Ves vgrajeni material bo moral imeti ustrezne certifikate. TeĹžave z zemljino pa nimajo le pri tem vrtcu na Hudinji, tudi drugje. ReĹĄitev je mogoÄ?a s ÂťpranjemÂŤ onesnaĹžene zemlje, kar ponuja tehnologija enega od domaÄ?ih podjetij; ta bi po njihovem mnenju bila za celjske vrtce primerna reĹĄitev. Ali se bodo Celjani za druge vrtce odloÄ?ili za to tehnologijo ali ne, ne vemo. Celjska obÄ?ina pa se, tudi v povezovanju s tujino (tudi v okviru evropskega projekta ReSites), loteva ĹĄe preureditev obmoÄ?ja stare Cinkarne. Za popolno ozdravitev'onesnaĹžene zemlje jo vsekakor Ä?aka ĹĄe veliko dela.

Vse pa v tem poletnem Ä?asu le ni tako ÂťzaskrbljujoÄ?eÂŤ. Tudi v Celju in na Celjskem se vrstijo razliÄ?ne poletne prireditve. Poletni veÄ?eri v RogaĹĄki Slatini bodo trajali vse do 2. septembra, ta Ä?as se bo zvrstilo veliko koncertov znanih skupin. Nastopi bodo na Evropski ploĹĄÄ?adi, v paviljonu Tempelj ter celo v hotelu Aleksander. Pod streho pa so v tem zdraviliĹĄkem kraju Ĺže spravili gala prireditev Anin ples.

V Muzeju na prostem v Rogatcu pa so tradicionalno na predzadnjo soboto julija pripravili Ĺže 19. likof na taberhi. V pravi Âťnekdanji vasiciÂŤ s starimi objekti na tej etnoloĹĄki prireditvi prikaĹžejo stara kmeÄ?ka opravila, predvsem ves postopek nekdanje mlaÄ?ve: tako s cepci, z roÄ?no mlatilnico in tisto na ÂťgeplÂŤ. Ob tem pa ĹĄe veliko drugega.

Pa ĹĄe to: ob razliÄ?nih kroĹžiĹĄÄ?ih, ki jih zadnji Ä?as urejajo po raznih krajih, bo ĹĄe enega dobilo tudi Celje. Nekateri pravijo, da bodo dobili trgovsko kroĹžiĹĄÄ?e. Uredili ga bodo namreÄ? na DeÄ?kovi cesti, ob kateri bo nastal ĹĄe en trgovski center. In plaÄ?al ga bo tudi trgovec sam. Ker sredi kroĹžiĹĄÄ? marsikje postavijo kak simbol, nekateri predlagajo, da bi glede na lastnika tu lahko postavili lovca. Oziroma jagra!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

27. julija 2017

3

Velenje je lepo, to je treba ťe nadgraditi Že v prejťnji ťtevilki smo objavili nekatera mnenja opozicijskih svetnikov, tokrat objavljamo ťe drugi del Mira Zakoťek

Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v letoĹĄnjem prvem polletju?

Franc Sever (vsi v isto smer Sever): ÂťV prvem polletju nisem najbolj zadovoljen z opravljenim delom. Vse preveÄ? je politiziranja brez primerne vsebine in argumentov. Verjetno je vzrok v tem, ker je veliko oseb prvi mandat v mestnem svetu in so mnenja, da se politiÄ?ni glasovi dobijo na osnovi nasprotovanja in vĹĄeÄ?nega govorjenja. Tudi sama sprememba Poslovnika se mi ni zdela smiselna.ÂŤ Erika RoĹĄkar Kljun (samostojna svetnica): Z opravljenim delom v letoĹĄnjem prvem polletju, gledano z vidika mestnega sveta, ne morem biti popolnoma zadovoljna, saj so bili vsi zelo dobri predlogi opozicije preglasovani.

VÄ?asih imam obÄ?utek, ko opazujem glasovanje pozicije, da jih vodi nekdo od drugod in jim sugerira, za kaj morajo dvigniti roke in za kaj ne. To je za Velenje zelo slabo.ÂŤ Vid GlinĹĄek (samostojni svetnik): ÂťV zadnje polletje je bilo vloĹženega veliko truda in energije. V mestnem svetu smo obravnavali pomembne vsebine, za katere v nekaterih primerih nismo naĹĄli skupnega jezika. Menim, da sem v mestni svet dobro prenaĹĄal glas svojih volivcev, v tem vidim tudi najveÄ?je poslanstvo funkcije mestnega svetnika.ÂŤ

Na kaj ste najbolj ponosni?

Franc Sever: ÂťPonosen sem lahko, da sem v veÄ? mandatih dobro spoznal delovanje lokalne skupnosti in njene pristojno-

sti. Tako vem, da se vse ne more takoj realizirati, kot bi bilo treba in Ĺželijo doloÄ?eni obÄ?ani. Vse je treba najprej pretehtati, naÄ?rtovani in zagotoviti sredstva.ÂŤ Erika RoĹĄkar Kljun ÂťVsekakor na mojo druĹžino! Posebno ĹĄe na mojega sposobnega in pridnega moĹža, ki mi je v Ĺživljenju najveÄ?ja opora na vseh podroÄ?jih. SreÄ?a mojih hÄ?era je moj Ĺživljenjski

sebej pa odzivov starejĹĄih ljudi, ki verjamejo v nas mlade. Veliko mi pomeni tudi to, da se vse veÄ? ljudi odloÄ?a vzpostaviti stik z mano.ÂŤ

Franc Sever: ÂťVse, kar je brezplaÄ?no, je za obÄ?ane dobro. Tega je kar veliko, saj se pomaga tistim obÄ?anom, ki so pomoÄ?i

prelepe domovine Slovenije, ki smo si jo priborili v Ä?asu osamosvojitvene vojne, seveda nekateri s figo v Ĺžepu, kar se danes moÄ?no Ä?uti in vsi trpimo posledice.ÂŤ Vid GlinĹĄek: ÂťVelenje kot mesto je zelo urejeno. Lepo se razvija tudi plaĹža ob Velenjskem jezeru, pohvaliti pa moram tudi letoĹĄnjo ureditev parkiranja ob njej.

Imamo sreÄ?o, da je med nami

Franc Sever

Erika RoĹĄkar Kljun

Vid GlinĹĄek

moto in za to si prizadevam, odkar sta na svetu. V Velenju sem ponosna na vse ekipe mladih (in manj mladih) strokovnjakov, ki skrbijo, da je v naĹĄem mestu lepo Ĺživeti. Poleti Ä?loveku skoraj ne bi bilo treba iti na dopust ven iz Velenja, toliko lepega in zanimivega se dogaja, in to Ĺže vrsto let. Velenje je zelo lepo mesto in srÄ?no rada ga prepeĹĄaÄ?im, kadar mi Ä?as to dopuĹĄÄ?a. Seveda velja pohvala tudi naĹĄemu Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u in dosedanjim mestnim svetnikom.ÂŤ Vid GlinĹĄek: ÂťNajbolj sem ponosen, da sem kot eden najmlajĹĄih svetnikov vseskozi kritiÄ?no in vestno opravljal svojo funkcijo opozicijskega svetnika. Vesel sem vseh odzivov svojih vrstnikov, po-

potrebni. Za vse pa nikoli ne bo vse dobro reĹĄeno. Ko bi bili vsi z vsem zadovoljni, bi bilo nekaj narobe z nami in ne s sistemom.ÂŤ Erika RoĹĄkar Kljun: ÂťMoti me veÄ? zadev. Najprej politika priseljevanja in poslediÄ?no dejstvo, da na sprehodu skozi mesto skoraj ne sliĹĄiĹĄ veÄ? slovenske besede.

Vse veÄ? je pokritih Ĺžensk in to je zelo slabo za celotno domovino, ne samo Velenje. Ne morem si predstavljati takĹĄne prihodnosti, ki se zadnje Ä?ase nakazuje z vso silo. Pri tem imam v mislih tudi odprte roke, ki so jih mestni svetniki pokazali za priseljence iz arabskih drĹžav.

Menim, da je izjemno pomembno, da se na vseh podroÄ?jih okrepi domoljubje do naĹĄe

ĹĄe veliko prostovoljstva, poslediÄ?no imamo veliko dobrih druĹĄtev oziroma kakĹĄnih drugaÄ?nih organizacijskih oblik, ki temeljijo na prostovoljnem delu. Letos smo bili pri gozdnem poĹžaru na Vodemlji priÄ?a odliÄ?ni organiziranosti gasilcev Ĺ aleĹĄke doline, drĹžavnem tekmovanju Ä?ebelarjev kroĹžkarjev Slovenije, Mc udarnik je lani prejel naziv naj prostovoljskega projekta Slovenije in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Veseli me ĹĄirok nabor ostalih druĹĄtev, ki so zasluĹžni za ogromen prispevek k boljĹĄemu bivanju v naĹĄi obÄ?ini.ÂŤ

postavljen kot primer dobre prakse.

Izvedene investicije za zagotavljanje varne in nemotene vodooskrbe v naslednjih 50 letih je bilo v Ĺ aleĹĄki dolini v vsakem primeru nujno potrebno realizirati, pri Ä?emer so za realizirano skupno vrednost 29,12 mio evrov brez DDV vse tri obÄ?ine Ĺ aleĹĄke doline iz svojih proraÄ?unov zagotovile samo 5,4 mio evrov brez DDV (MOV 3,7 mio evrov, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj 1,0 mio evrov in ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki 0,7 mio evrov). To pomeni, da so obÄ?ine za vsakih 100 evrov vloĹženih sredstev v investicijo iz obÄ?inskih proraÄ?unov prispevale le 18,5 evra.

nih 994.327 evrov brez DDV, od tega Komunalno podjetje Velenje (KPV) 208.386 evrov in 729.142 evrov kredita Eko sklada. Kredit odplaÄ?uje KPV iz sredstev najemnine komunalne infrastrukture.

Oskrba s hladom po doloÄ?ilih energetskega zakona (EZ-1) spada v energetsko dejavnost distribucije toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje. Za spremljanje vseh stroĹĄkov obratovanja in vzdrĹževanja sistema daljinskega hlajenja je v sklopu dejavnosti KPV PE Energetika odprto svoje stroĹĄkovno mesto SM 101002 Dejavnost oskrbe s hladom, tako da so vsi stroĹĄki vodeni pregledno in transparentno.

TehniÄ?no delovanje in doseganje projektnih kriterijev je v rangu predvidenih podatkov, opredeljenih v potrjenem investicijskem programu za izbrano varianto izvedbe ÂťEÂŤ, po kateri je bil sistem daljinskega hlajenja v Velenju tudi zasnovan. Tako nikakor ne moremo reÄ?i, da je sistem tehniÄ?no neuÄ?inkovit.

Neutemeljene so tudi trditve o neuÄ?inkovitem daljinskem hlajenju obÄ?inske stavbe, saj v vseh dosedanjih letih obratovanja od leta 2008 ni bilo nobenih napak pri delovanju sistema daljinskega hlajenja oziroma hladilne postaje v stavbi Titov trg 1.

Torej lahko zakljuÄ?imo, da je daljinsko hlajenje obÄ?inske stavbe vsekakor tehniÄ?no ustrezno in uÄ?inko-

Mnenja in odmevi Odgovor Mestne obÄ?ine Velenje na izjavo svetnika Mateja Jenka o netransparentnosti in nesmiselnosti projektov v NaĹĄem Ä?asu z dne 20. julija 2017 Svetnik Mestne obÄ?ine Velenje Matej Jenko v NaĹĄem Ä?asu, ki je izĹĄel 20. julija, piĹĄe med drugim o netransparentnosti, nesmiselnosti in nesmotrnosti projektov Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini, daljinsko ogrevanje obÄ?inske stavbe, prireditveni prostor in prireditveni oder ob Velenjskem jezeru. Njegove trditve izpodbijamo v celoti, v nadaljevanju pa navajamo argumente za to.

Kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini – celo primer dobre prakse Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini je bil na podlagi projektantskih ocen v letih 2007–2011 ocenjen na 34,6 mio evrov brez DDV oz. 41,5 mio evrov z DDV, v takĹĄni viĹĄini je bila podana vloga za pridobitev evropskih sredstev in nato pridobljena odloÄ?ba o sofinanciranju. Na osnovi izvedenih javnih razpisov za izbor izvajalcev so bile doseĹžene niĹžje pogod-

bene vrednosti za gradnjo, skupaj v viĹĄini 29,43 mio evrov brez DDV, saj so se v tem Ä?asu razmere v gradbeniĹĄtvu spremenile. Realizirana vrednost je ob zakljuÄ?ku projekta znaĹĄala 29,12 mio evrov brez DDV oziroma 35,49 mio evrov z DDV. V sklopu projekta je bilo med drugim zgrajenih tudi 43 km vodovodnega omreĹžja, kar je po pogodbeni vrednosti znaĹĄalo 14,1 mio  evrov brez DDV. Realizirana vrednost pa je znaĹĄala 13,9 mio evrov brez DDV. Torej je bil projekt realiziran za niĹžjo vrednost, kot so bile podpisane pogodbe z izbranimi izvajalci del, kar kaĹže, da je bil projekt dobro nadziran in voden. S pomoÄ?jo evropskih sredstev za izvedbo tega projekta so obÄ?ine lastnice komunalne infrastrukture s Komunalnim podjetjem Velenje v zelo kratkem Ä?asovnem obdobju realizirale vse nujno potrebne novogradnje in obnove vodovodnega omreĹžja, da imajo danes prebivalci Ĺ aleĹĄke doline kvalitetno in zanesljivo vodooskrbo. TehniÄ?no in tehnoloĹĄko je bil projekt kontroliran in preverjen tudi na evropski komisiji JASPERS. Projekt je bil transparentno voden, kar je bilo ugotovljeno med drugim tudi z revizijo Urada RS za nadzor proraÄ?una. Projekt je bil v slovenskem prostoru Ĺže veÄ?krat nagrajen in iz-

Kaj se vam zdi v Velenju dobro reĹĄeno?

Projekt daljinskega hlajenja obÄ?inske stavbe – uÄ?inkovit V letih 2015 in 2016 smo na svetniĹĄka vpraĹĄanja Mateja Jenka in vpraĹĄanja, podana na sejah Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin (v Ä?asu njegovega vodenja tega sveta), vedno posredovali podatke o naÄ?rtovanju, tehniÄ?nem delovanju in doseganju projektnih kriterijev ter seveda o investicijskih vrednostih projekta daljinskega hlajenja obÄ?inske stavbe, ki ga je vodilo Komunalno podjetje Velenje. V sistem daljinskega hlajenja, ki obsega hladilno postajo (ADH01) skupaj s cevnimi povezavami do objekta Titov trg 1 in avtobusne postaje Velenje ter hladilno postajo (HP) v objektu Titov trg 1, je bilo vloĹže-

Kaj pa bi Ĺželeli spremeniti?

Franc Sever: ÂťSpremeniti je pa potrebno ĹĄe veliko. ÄŒe samo sle-

dite mojim pobudam, boste hitro ugotovili, da zagovarjam enakovreden razvoj mesta in podeĹželja. Na obmoÄ?ju Vinske Gore ĹĄe vedno nimajo vsi neoporeÄ?ne pitne vode. Gradnja ploÄ?nika – kolesarske poti iz Velenja proti Vinski Gori – se ĹĄe ni zaÄ?ela. Prav tako tudi ne proti DoliÄ?u.ÂŤ Erika RoĹĄkar Kljun: ÂťMoj mandat je skrajĹĄan za dobro leto, saj sem v mestni svet priĹĄla na mesto gospoda Franja Bartolca, ĹĄele januarja 2016. Menim, da sem v tem Ä?asu s svojimi nastopi prispevala Ĺže veliko dobrih idej.

Ena od njih je bila, da na jezeru naredimo velenjsko atrakcijo, tako imenovane PojoÄ?e fontane, kot jih ustvarjajo sedaj Ĺže skoraj v vsakem veÄ?jem mestu po Evropi. So prostor, ki ga turisti obvezno obiĹĄÄ?ejo. Agencije obisk pojoÄ?ih fontan organizirajo po navadi ob koncu izleta, da potniki ohranijo Ä?im lepĹĄi vtis o potovanju.

V Velenju manjka ograjen prostor za mestne psiÄ?ke, kjer bi jih lastniki lahko izpustili in bi se kuĹžki igrali med seboj. Na travniku pod Herbersteinom, toÄ?neje v delu, ki je v lasti cerkve, sem govorila s sprehajalko psa, ki mi je povedala, da bi se cerkev s tem strinjala, treba je najti le konsenz z obÄ?ino.

V zadnjem Ä?asu sem imela priloĹžnost spremljati problematiko bolniĹĄnice TopolĹĄica in ob odnosu drĹžave do tega vpraĹĄanja sem ogorÄ?ena. Predvsem si mojo domovino in tudi moje drago Velenje predstavljam kot deĹželo, ki jo vodijo strokovnjaki, in to vrhunski tako po znanju kot plemenitem znaÄ?aju. Ljudje imamo dovolj politikov, ki se vpletajo v vse sfere naĹĄega Ĺživljenja, ob tem pa ne pokaĹžejo niti znanja niti znaÄ?ajske plemenitosti.

Vid Glinťek: Želel bi si, da Velenje postane zanimivo za podjetja, ki ustvarjajo viťje profilirana

delovna mesta. V Ä?im krajĹĄem moĹžnem Ä?asu je treba urediti dobro cestno povezavo do Velenja in obnoviti lokalne ceste, kot so jih na primer v Ĺ oĹĄtanju.ÂŤ

vito. Sistem daljinskega hlajenja je tudi cenejĹĄi od uporabe klimatskih naprav, ki jih poganja elektriÄ?na energija, pa tudi ekoloĹĄko je sprejemljivejĹĄi.

gajanje na prireditvenem prostoru ali na prizoriĹĄÄ?u nad jezerom. Ob objektu bo tudi poseben pomol na jezeru, ki bo namenjen morebitnim privezom oz. preĹživljanju prostega Ä?asa. Vrednost projekta je 4,4 mio evrov; Ä?e bo odobren predvidevamo, da bo operacija sofinancirana najveÄ? v viĹĄini 2,8 mio evrov. Projekt naj bi bil zakljuÄ?en predvidoma konec naslednjega leta.

Ocenjena vrednost za realizacijo obeh projektov znaĹĄa 7,5 mio evrov, od tega ob odobritvi priÄ?akujemo sofinanciranje s pomoÄ?jo razpisa CTN v viĹĄini 4,7 mio evrov, Mestna obÄ?ina Velenje pa bo za izvedbo obeh projektov namenila predvidoma 2,8 mio evrov.

Z realizacijo zgoraj omenjenih projektov seveda spodbujamo tudi razvoj turizma v naĹĄi obÄ?ini, kar, sodeÄ? po zapisanem, svetnik Matej Jenko tudi priÄ?akuje od nas. Kot kaĹže, opozicija mestnega sveta ni usklajena, saj v nadaljevanju Ä?lanka v NaĹĄem Ä?asu svetnik Mihael Letonje izrazi Ĺželjo, da bi se infrastruktura okoli Velenjske plaĹže Ä?im prej zgradila. Na osnovi navedenih dejstev trdimo, da so izjave Mateja Jenka popolnoma neosnovane, neargumentirane in namenjene izkljuÄ?no nizkim politiÄ?nim namenom ter zavajanju javnosti.

Prireditveni prostor in prireditveni oder ob Velenjskem jezeru Lokacija ob Velenjskem jezeru postaja zadnja leta vse bolj zanimiva za domaÄ?e in tuje goste. Lani je Velenjsko plaĹžo v poletni sezoni obiskalo veÄ? kot 60 tisoÄ? obiskovalcev, letos smo takĹĄen obisk naĹĄteli Ĺže do sedaj. Na tem obmoÄ?ju Ĺželimo urediti sodoben prireditveni prostor, s katerim bomo ĹĄe obogatili dogajanje za obiskovalce. Uredili bomo veÄ?namensko povrĹĄino, ki bo omogoÄ?ala izvajanje razliÄ?nih prireditev, sejmov, tekmovanj, festivalov poleti in tudi pozimi. Letos nameravamo za objekt pridobiti gradbeno dovoljenje. Vrednost projekta je 3,1 mio evrov; v primeru odobritve predvidevamo, da bo operacija sofinancirana najveÄ? v viĹĄini 1,9 mio evrov. Projekt naj bi bil predvidoma zakljuÄ?en do pomladi 2019.

Poleg ureditve prireditvenega prostora nameravamo ob Velenjskem jezeru zgraditi tudi sodoben in atraktiven prireditveni oder. Gradbeno dovoljenje za oder Ĺže imamo, po odobritvi projekta bomo pripravili javnega razpisa za izbiro izvajalca. Oder bo oblikovan kot veÄ?namenski objekt in bo omogoÄ?al do-

Kaj bi ĹĄe radi postorili do konca mandata?

Franc Sever: ÂťKer sem svetnik brez politiÄ?ne stranke, je teĹžje izvesti neke projekte, ker o vsem odloÄ?a veÄ?ina. Priznati pa moram, da se kljub enemu glasu upoĹĄtevajo moji argumentirani predlogi pri veÄ?ini v mestnem svetu. Ĺ˝elel bi, da bi se nadaljevala gradnja vodovoda v Vinski Gori in tudi drugih odroÄ?nih krajih, kjer je to moĹžno. Lepo bi bilo, Ä?e bi se lahko ob koncu mandata peljal v Velenje s kolesom po ploÄ?niku – kolesarski poti. Verjetno so to le poboĹžne Ĺželje, ker je projekt odvisen tudi od drĹžave.ÂŤ Erika RoĹĄkar Kljun: Âť Na prelepem travniku pod Herbersteinom ne more stati niti nakupovalni center niti dĹžamija. ÄŒe bi bila Ĺžupanja tega mesta, bi to mesto preuredila v vrhunski park, skupaj z neurejenim gozdom, ki bi postal prelep drevored s prostorÄ?ki za druĹženja, seveda pod budnim oÄ?esom skritih kamer, saj vemo, da je v Velenju veliko ljudi, ki ne marajo, da je mesto lepo, in razbijajo npr. stekla na lepi velenjski promenadi.

Prostor pod Herbersteinom bi pod mojim vodstvom postal vilinski kraj, ob pogledu na katerega bi mimo vozeÄ?i in mimoidoÄ?i rekli samo: Vau, to je najlepĹĄe mesto v Sloveniji!

Vid GlinĹĄek: ÂťDo konca mandata bi rad konstruktivno sodeloval pri projektih, ki vodijo k Ĺželenim spremembam in omogoÄ?ajo razvoj Velenja v pravo smer.ÂŤ đ&#x;”˛

SluĹžba za odnose z javnostjo MOV

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

NajboljĹĄi podjetniĹĄki talenti prihajajo iz SAĹ A inkubatorja Nagrajene Metka Tratnik, Tamara SotoĹĄek in Anja Rakun Velenje, 19. julij – DruĹžba Celjski sejem je tudi letos objavila nateÄ?aj MOS-ovi podjetni talenti 2017 in med prejetimi prijavami izbrala 10 najboljĹĄih podjetniĹĄkih idej. Zmagovalci bodo poleg prestiĹžnega naziva prejeli paket storitev na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS), ki bo septembra potekal v Celju in bo zagotovo odliÄ?na promocijska odskoÄ?na deska za vstop na trg.

Kar tri ekipe, izbrane kot naj podjetniĹĄki talenti 2017, prihajajo iz SAĹ A inkubatorja. Nagrajene podjetnice so: Metka Tratnik (podjetje

V SAĹ A inkubatorju z razliÄ?nimi programi usposabljajo mlade in zagnane posameznike ali ekipe, ki imajo podjetniĹĄko idejo ter vizijo. Zainteresiranim nudijo uÄ?inkovito podporno okolje za preoblikovanje idej v poslovni model, ki omogoÄ?a vstop na lokalni ali globalni trg. Eden kljuÄ?nih programov SAĹ A inkubatorja je PodjetniĹĄki trampolin, ki so ga letos izvedli Ĺže drugiÄ?. V program se je vkljuÄ?ilo ĹĄestindvajset ekip iz obÄ?in SAĹ A regije. UdeleĹženci PodjetniĹĄkega trampolina so svoje ideje ĹĄest tednov razvijali z vrhun-

vanjem Ĺženskih kravat, primernih tako za uspeĹĄne poslovne Ĺženske kot tudi za mlada dekleta. Tiesy je fuzija kravate in metuljÄ?ka, ki na Ĺženski poudari njeno inovativnost, kreativnost in samozavest.

TUDO Tamare SotoĹĄek je ĹĄiroko uporabno modularno pohiĹĄtvo, ki uporabniku omogoÄ?a ĹĄtevilne moĹžnosti. Sestav ĹĄe v tako majhnem okolju lahko prilagodimo trenutnim potrebam in Ĺželjam. Cilj je bil reĹĄiti problematiko nefleksibilnosti notranje opreme, predvsem majhnih enot.

27. julija 2017

GOSPODARSKE novice Kako zanesljiv je ĹĄesti blok? Ĺ oĹĄtanj – V javnosti se je pojavilo kar nekaj vpraĹĄanj o zanesljivosti delovanja novega bloka, ki se je v dobrem mesecu dni trikrat pokvaril. Na Holdingu Slovenske elektrarne sicer pravijo, da ĹĄtevilo okvar na TeĹĄu 6 ni niÄ? neobiÄ?ajnega, blok pa je bil v obratovanju in proizvodnji elektrike doslej nadpovpreÄ?no zanesljiv. Po navedbah HSE je bila povpreÄ?na razpoloĹžljivost TeĹĄa 6 letos kar 95-odstotna, medtem ko je povpreÄ?na razpoloĹžljivost primerljivih termoelektrarn po svetu 92,5-odstotna.

Premogovnik prodaja nepremiÄ?nine Velenje – Premogovnik Velenje nadaljuje odprodajo naloĹžb in ukinitve dejavnosti, ki niso v povezavi z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. Prodajajo stanovanja, hiĹĄe, garaĹže in zemljiĹĄÄ?a v Velenju in Ĺ oĹĄtanju. Rok za oddajo ponudb je 31. julij. Ĺ e vedno pa prodajajo tudi kompleks vile Ĺ iroko z zemljiĹĄÄ?i, stekleno direkcijo, druĹžbo PLP, Ĺ portni center Jezero in Avtokamp Jezero.

Polzela prodaja premiÄ?nine in nepremiÄ?nine Polzela, 24. julija – SteÄ?ajni upravitelj Polzele Zlatko Hohnjec bo zavezujoÄ?e ponudbe za proizvodni obrat, trgovine, opremo in blagovno znamko Polzele zbiral dva meseca. PremoĹženje se prodaja kot celota, izklicna cena je postavljena pri 2,8 milijona evrov. VarĹĄÄ?ina je 10 odstotkov izhodiĹĄÄ?ne cene. Kljub steÄ?aju se proizvodnja v tovarni nadaljuje.

Metka Tratnik se ukvarja z oblikovanjem Ĺženskih kravat.

Tamara SotoĹĄek, oblikovalka ĹĄiroko uporabnega modularnega pohiĹĄtva TUDO

Anja Rakun in Simon Ĺ tampar ustvarjata okolju prijazne lesene izdelke.

in blagovna znamka Tiesy), Tamara SotoĹĄek (podjetje MODERATO in blagovna znamka TUDO) ter Anja Rakun (podjetje VariusDesign in blagovna znamka Sweet dreams).

Tamara SotoĹĄek iz podjetja MODERATO se je s pomoÄ?jo SAĹ A inkubatorja uspeĹĄno prijavila tudi na razpis P2L Slovenskega podjetniĹĄkega sklada, ki je namenjen mladim podjetjem za razvoj produktov iz lesa, ter prejela 24.956 evrov nepovratnih sredstev.

skimi mentorji, uspeĹĄnimi podjetniki. NajboljĹĄih 6 ekip se je predstavilo domaÄ?im in tujim investitorjem ter se potegovalo za nagrado Mestne obÄ?ine Velenje in Kluba podjetnikov SAĹ A regije. Med 6 finalisti so bile prav vse tri nagrajenke, Metka Tratnik pa je po izboru obÄ?instva prejela tudi nagrado Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje.

Metka Tratnik, ustanoviteljica podjetja in blagovne znamke Tiesy, se ukvarja z obliko-

Vzglavniki Sweet dreams Anje Rakun in Simona Ĺ tamparja iz podjetja VariusDesign so polnjeni s skrbno izbranim polnilom oblovine lesa cemprina, ki deluje izredno pomirjevalno, saj oddaja prijeten in sveĹž vonj, krepi krvni obtok, zmanjĹĄuje ĹĄtevilo srÄ?nih utripov, naravno regulira ĹživÄ?ni sistem ter skrbi za globok in sproĹĄÄ?ujoÄ? spanec. đ&#x;”˛

Najprej informacijska integracija Z njo bo ERICo stopil na enoten trg Eurofinsa Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 19. julija – 1. julij letos predstavlja pomembno prelomnico v delovanju velenjskega inĹĄtituta ERICo. Postali so del globalne skupine Eurofins Scientific, v svetovnem merilu vodilnega podjetja za testiranja prehrambnih in farmacevtskih izdelkov ter okoljskih testiranj in tudi enega vodilnih neodvisnih ponudnikov testiranj in laboratorijskih storitev v kmetijski tehnologiji, genomiki, farmakologiji ter podpori kliniÄ?nim ĹĄtudijam.

Sredi julija so v ERICu zaÄ?eli intenzivno integracijo v sistem novih lastnikov. Skupina deluje v 39 drĹžavah, ima veÄ? kot 28 tisoÄ? zaposlenih in 310 laboratorijev. Laboratorij ERICa je njihov ĹĄestindvajseti na novo kupljeni v tem letu. ÂťPreden se bomo povsem integrirali v njihov sistem, je treba opraviti kar nekaj aktivnosti. Najprej je na vrsti informacijska integracija. Ta je za nas zelo pomembna. Preko informacijskega sistema bomo ponujali vse

je prisoten Eurofins. Za naĹĄe produkte so izredno zanimivi zahodni trgi, predvsem analitika kanabinoidov, kajti trenutno smo edini laboratorij v sistemu Eurofins, ki ponuja analitiko te vrste,ÂŤ pravi direktor mag.

Marko Mavec. V ERICu namreÄ?

ERICo je 26. Eurofinsov analizirajo tudi industrijsko kolaboratorij, nopljo ter ĹĄirok kupljen letos. spekter polizdelkov in izdelkov na njeni osnovi, denimo Ĺživila, prehranske dodatke, kozmetiko.

Po informacijski integraciji pridejo na vrsto druge – finanÄ?na, poslovni procesi ...

V sredo jih je v Velenju obiskala skupina, zadolĹžena za vzhodno Evropo, in s tem obiskom so se zaÄ?eli intenzivni koraki v to, da bo ERICo do konca leta v popolnosti integriran znotraj globalnega poslovnega sistema.

â?ą Mag. Marko Mavec: ÂťERICo bo do konca leta popolnoma integriran znotraj poslovnega sistema Eurofins.ÂŤ

naĹĄe storitve in tudi mi bomo lahko uporabljali vse storitve, ki jih ponujajo drugi laboratoriji Eurofinsa. Z informacijsko integracijo vstopamo v enoten trg, ĹĄirimo paleto storitev in jih ponujamo na vseh trgih, kjer

đ&#x;”˛

ZaÄ?el se je vpis v prve letnike fakultet Ljubljana, 26. julija - Na visokoĹĄolskih zavodih so vÄ?eraj zaÄ?eli vpisovati v prve letnike. Vpisati se bo mogoÄ?e do 14. avgusta. V prvem roku je bilo na visokoĹĄolske programe od 14.833 kandidatov, ki so oddali vlogo, sprejetih 10.899. Na viĹĄjih ĹĄolah bodo vpisi potekali do 22. avgusta.

V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom so visokoĹĄolske prijavno-informacijske sluĹžbe letos prejele manj prijav. Za 18.167

razpisanih mest na dodiplomske in enovite magistrske ĹĄtudije za ĹĄtudijsko leto 2017/18 so prejele 14.833 vlog, kar je 322 manj kot lani.

Tisti, ki v prvem roku niso bili sprejeti na fakulteto, bodo morali poÄ?akati na 21. avgust, ko bodo objavljena ĹĄe prosta mesta.

Sam vpis v drugem roku bo potekal od 22. do 29. avgusta, kandidati pa bodo obvestilo o tem, ali so bili sprejeti, dobili najpozneje do 25. septembra.

Proizvodnja nogavic v Polzeli do konca leta Polzela – SteÄ?ajni upravitelj Polzele je Ĺže podal predlog za steÄ?aj, sodiĹĄÄ?e pa mu je dovolilo, da okoli 100 zaposlenih nadaljuje proizvodnjo do konca leta. Tako so se odloÄ?ili, ker je tekoÄ?e poslovanje dobro. Sicer pa je sklep o prodaji tovarne Ĺže pravnomoÄ?en.

RevĹĄÄ?ina trka na vrata upokojencev Ĺ tevilo oseb pod pragom revĹĄÄ?ine se je lani zaradi novih zaposlitev nekoliko zmanjĹĄalo, a se je hkrati tveganje za revĹĄÄ?ino dodatno okrepilo med upokojenci.

Stopnja tveganja revĹĄÄ?ine v Sloveniji je bila lani 13,9-odstotna. Z dohodkom, niĹžjim od praga tveganja revĹĄÄ?ine, je lani Ĺživelo pribliĹžno 280 tisoÄ? ljudi, kar je sedem tisoÄ? manj kot v letu pred tem. RevĹĄÄ?ina med starejĹĄimi v Sloveniji pa se je lani ĹĄe okrepila, razmere pa niso presenetljive. PovpreÄ?na starostna pokojnina je leta 2016 namreÄ? znaĹĄala 612 evrov, kar je dva evra pod uradnim pragom tveganja revĹĄÄ?ine. Pod pragom revĹĄÄ?ine je Ĺživelo 83.000 upokojencev (to je 5.000 veÄ?, kot leto prej), od tega 57 tisoÄ? upokojenih Ĺžensk in 26 tisoÄ? upokojenih moĹĄkih.

Zakon o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin Ljubljana – Vlada je sprejela predlog zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin. Kot so sporoÄ?ili, so prisluhnili strokovni javnosti in obÄ?inam ter pretehtali vse argumente. ÄŒe bo novi zakon uveljavljen ĹĄe letos, bi bilo mogoÄ?e davek na nepremiÄ?nine uvesti Ĺže leta 2020.

Obrestna mera ostaja pri niÄ? odstotkih Ljubljana – KljuÄ?na obrestna mera za obmoÄ?je evra ĹĄe naprej ostaja pri niÄ? odstotkih, sprememb ni niti pri obsegu ali trajanju programa odkupovanja obveznic.

ManjĹĄa poraba elektrike V Sloveniji smo junija porabili 1170 gigavatnih ur (GWh) elektriÄ?ne energije, kar je odstotek veÄ? kot maja in ĹĄtiri odstotke veÄ? kot junija lani. Medtem je bila neto proizvodnja elektrike s 1160 GWh za devet odstotkov manjĹĄa kot maja, je v torek objavil statistiÄ?ni urad.

Proizvodnja elektriÄ?ne energije v termoelektrarnah je bila junija na meseÄ?ni ravni manjĹĄa za 17 odstotkov, v hidroelektrarnah za osem odstotkov, v Nuklearni elektrarni KrĹĄko pa za pet odstotkov. Termoelektrarne so ob tem porabile za 15 odstotkov manj goriv.

Easyet ima sedeĹž tudi v Avstriji

Nekoliko dlje kot vpis na visokoĹĄolske programe bo potekal vpis za tiste, ki Ĺželijo ĹĄtudirati na viĹĄjih ĹĄolah. Rok za vpis na slednje je 22. avgust, kandidati pa so morali bili o tem, na katero viĹĄjo ĹĄolo so sprejeti, obveĹĄÄ?eni do torka. Prijave za drugi rok bodo zaÄ?eli zbirati 28. avgusta.

Za ĹĄtudente viĹĄjih ĹĄol je v novem ĹĄtudijskem letu na voljo 12.572 mest. đ&#x;”˛

Britanski nizkocenovni prevoznik Easyjet je dobil licenco in certifikat EU za letenje za svojo novo druĹžbo Easyjet Europe s sedeĹžem v Avstriji. Da bo Easyjet zaradi brexita odprl novo druĹžbo s sedeĹžem v Avstriji, je britanski nizkocenovni prevoznik sporoÄ?il pretekli teden.

Iz Londona se selijo tudi drugi. Recimo AmeriĹĄka banka Citigroup je za novi sedeĹž za operacije v drĹžavah EU izbrala Frankfurt. Podobne naÄ?rte je Ĺže nakazala tudi banka Morgan Stanley. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

27. julija 2017

Gorenje v prvem polletju uspeĹĄno, a neznank na svetovnih trgih je ĹĄe veliko Dosedanji predsednik uprave se mora v nekaj dneh odloÄ?iti, ali bo Gorenje vodil tudi do leta 2023, kar mu je ponudil nadzorni svet – LetoĹĄnje prvo polletje najuspeĹĄnejĹĄe v zadnjem petletnem obdobju – Na letoĹĄnji IFFi ĹĄtevilne novosti Mira ZakoĹĄek

Velenje, 21. julija – Zadnji delovni dan pred zaÄ?etkom kolektivnih dopustov smo se pogovarjali s predsednikom uprave Franjem Bobincem.

Ni sicer ĹĄe 15 dni, kolikor vam je dal nadzorni svet rok, da se odloÄ?ite, Ä?e ste pripravljeni Gorenje voditi ĹĄe pet let. Ste se Ĺže odloÄ?ili? ÂťPredvsem sem povabila vesel, saj kaĹže na zaupanje in Ĺželjo po stabilnosti. Je ĹĄe kar nekaj nalog, ki jih ĹĄe moramo postoriti. Ko se bom odloÄ?il, bo javnost tudi obveĹĄÄ?ena, ampak najprej seveda nadzorni svet.ÂŤ TeĹžke Ä?ase je preĹživljalo Gorenje vse od leta 2008, ko se je zaÄ?ela globalna kriza, letoĹĄnji polletni rezultati pa so obetajoÄ?i. ÂťSo solidni, lahko reÄ?em, da so dobri in v skladu s polletno dinamiko. ObiÄ?ajno je druga polovica leta prodajno ĹĄe moÄ?nejĹĄa, kar smo tudi povedali na skupĹĄÄ?ini pred nekaj tedni. Z vidika poslov se v Gorenju stvari dobro odvijajo in tudi razmere na trgih se umirjajo. Vendar pa je neznank ĹĄe vedno ogromno, tako v Evropi, predvsem pa v Aziji in na BliĹžnjem vzhodu, ne nazadnje pa tudi v Rusiji in Ukrajini, kjer razmere prav tako ĹĄe niso stabilizirane in je raven poslov v teh drĹžavah ĹĄe vedno bistveno niĹžja kot pred vojno.

Bitka za trge ostaja, prav tako za trĹžne deleĹže in pri tem ni niÄ? samo po sebi umevnega. Ĺ e posebej, ker se nam v drugi polovici leta napovedujejo podraĹžitve repromaterialov, ĹĄe posebej jeklene ploÄ?evine, ki se moÄ?no draĹži.

To nikakor ni dobro, tu pa so ĹĄe spremembe plaÄ?nih nesorazmerij, o katerih smo se dogovorili s socialnimi partnerji.ÂŤ S strateĹĄkim naÄ?rtom, ki ste ga sprejeli pred dvema letoma, ste marsikaj spremenili. OÄ?itno je bilo to nujno? ÂťEnostavno smo ĹĄli ĹĄe bolj odloÄ?no in ciljno v smer globalne rasti in poudarka na premijskih izdelkih in premijskih blagovnih znamkah, s katerimi bi lahko zasluĹžili nekoliko veÄ?. Veseli smo, da smo prvo leto strateĹĄkega naÄ?rta uspeĹĄno zakljuÄ?ili in smo pravzaprav vse cilje za leto 2016 dosegli, pa tudi prva polovica letoĹĄnjega leta kaĹže, da smo na pravi poti.ÂŤ Ste lahko ĹĄe bolj konkretni? ÂťRekel sem, da je strategija temeljila na globalni rasti in veÄ?ji dobiÄ?konosnosti skozi premijske blagovne znamke in izdelke. Ĺ e pred petimi leti so ti izdelki prinaĹĄali 23 odstotkov prihodkov, letos jih bodo Ĺže 30, kar je popolnoma skladno z naĹĄim strateĹĄkim naÄ?rtom. Blagovni znamki Atag in Asko sta nam prinaĹĄali 20, danes nam Ĺže 25 odstotkov. Ali pa na prekomorskih trgih (Amerika, Azija, Avstralija): prodali smo za manj kot 100 milijonov izdelkov, danes jih Ĺže za 140 milijonov evrov. Ponosen sem, da rastemo tudi na Kitajskem, raÄ?unamo, da bomo

tam letos prodali za 10 milijonov evrov, prihodnje leto pa to vsaj podvojili (skupaj s tamkajĹĄnjimi sosednjimi drĹžavami). Vse to kaĹže, da gremo po pravi poti.

Hkrati deleĹž v naĹĄem prometu vse bolj krepijo tudi mali gospodinjski aparati, ki bodo letos v strukturi prihodkov Ĺže dosegli 6 odstotkov. Z njimi zelo uspeĹĄno dopolnjujemo paleto naĹĄih velikih gospodinjskih aparatov na

â?ą

pravzaprav je to tako kot v ĹĄportu, ko se je vedno laĹžje boriti na domaÄ?em igriĹĄÄ?u.ÂŤ Ste pa s trĹžnimi deleĹži doma zadovoljni? ÂťSeveda smo, a Ä?e bi imela Slovenija 50 milijonov ljudi, bi bilo Gorenje multinacionalka nekajkrat veÄ?ja, kot je danes.

Polletni rezultati vsekakor navduĹĄujejo, vendar pa vam finanÄ?ni analitiki oporekajo preveliko

mo morali racionalizirati. S tem nikakor ne mislim na razvojnike, nabavnike, prodajnike ‌ ti so v naĹĄem poslu kljuÄ?ni in ravno letos so nam ÂťpripeljaliÂŤ toliko dela, da bomo v naslednjih mesecih (september, oktober in november – ti meseci so tudi sicer prodajno najuspeĹĄnejĹĄi) zapolnili proizvodnjo.

Delavci ob dobrih rezultatih vedno priÄ?akujejo vsaj kanÄ?ek veÄ?

Razmere na globalnih trgih se umirjajo, a neznank je ĹĄe vedno veliko, ĹĄe posebej v Aziji in na BliĹžnjem vzhodu, pa tudi v Rusiji in Ukrajini.

trgih, kjer je blagovna znamka Gorenja dobro prepoznavna.ÂŤ To, da imate tako zelo mali domaÄ?i trg, kolikor vem, prodate v Sloveniji zgolj 4 odstotke izdelkov, je gotovo velika nekonkurenÄ?na teĹžava v primerjavi z globalnimi tekmeci? ÂťVsekakor. Gorenje je verjetno edini tako velik proizvajalec bele tehnike na svetu, ki skorajda nima domaÄ?ega trga. Ko gledamo na primer Bosch Simens, ki ima v NemÄ?iji podoben trĹžni deleĹž kot mi v Sloveniji (okrog 40 odstotkov), se nikakor ne more-

â?ą

DraĹži se ploÄ?evina, poveÄ?ali pa se bodo tudi stroĹĄki dela.

mo primerjati. Seveda je NemÄ?ija 30-krat veÄ?ja od Slovenije.

Podobno velja tudi za Arcelik v TurÄ?iji, ki ima 40-krat veÄ?ji domaÄ?i trg kot mi. V absolutnem smislu je tekmovanje s takĹĄnimi giganti zelo zahtevno. Kakorkoli gledamo, domaÄ?i trg je domaÄ?im proizvajalcem bolj dostopen in

Franjo Bobinac: "Na dobre poslovne rezultate so imeli najveÄ?ji vpliv aparati viĹĄjega cenovnega razreda."

zadolĹženost in v strukturi stroĹĄkov tudi prevelike stroĹĄke dela? ÂťDa, res je, da so stroĹĄki dela v strukturi odhodkov pri nas viĹĄji kot pri konkurentih. Pa ne zato, ker bi imeli naĹĄi delavci previsoke plaÄ?e, ker jih nimajo. ObdavÄ?itev dela je tista, ki nam najveÄ? vzame, v tem smo kot Slovenija nekonkurenÄ?ni, in stroĹĄki dela v primerjavi z igralci na Poljskem, Romuniji, Bolgariji, pa tudi kje drugje, so v Gorenju zaradi tega bistveno veÄ?ji kot pri naĹĄih konkurentih. Imamo pa tudi v naĹĄi strukturi ĹĄe vedno preveÄ? razliÄ?nih podpornih sluĹžb, ki jih bo-

â?ą

Ä?ani smo, da bomo s skupnim nastopom oboji ĹĄe okrepili svoj trĹžni deleĹž, v Gorenju pa bomo s tovrstnim povezovanjem podprli nadaljnjo rast prodaje malih gospodinjskih aparatov,

â?ą

Gorenje je verjetno edini tako velik proizvajalec bele tehnike z zgolj dvomilijonskim domaÄ?im trgom

di drugaÄ?e zagotavljamo dober standard: dobro prehrano med delom, regres, nagrado ob koncu leta, moĹžnosti izobraĹževanja, rekreacije, kulturnega udejstvovanja, pa tudi dodatki na plaÄ?e (stalnost in delovno dobo) so nekoliko viĹĄji, kot znaĹĄa povpreÄ?je.

Tako lahko reÄ?em, da je poloĹžaj naĹĄih delavcev dokaj soliden, in na to sem ponosen.ÂŤ V Valjevu pa se vam je zgodila stavka? ÂťMislim, da je ta v velikem delu posledica notranjih politiÄ?nih razmerij, saj je v Srbiji kar nekaj ĹžariĹĄÄ?, naĹĄa tovarna tam pa je med najveÄ?jimi proizvodnimi druĹžbami. Tudi tam smo se dogovorili za doloÄ?ene korekcije plaÄ?, delavci so trenutno na kolektivnem dopustu, prepriÄ?an pa sem, da bo jeseni delo normalno potekalo.ÂŤ Ste pogovore s socialnimi partnerji zakljuÄ?ili? ÂťJa, v Velenju je bila dogovorjena in podpisana odprava plaÄ?nih nesorazmerij, v Valjevu pa ma-

Ĺ e pred petimi leti so izdelki z viĹĄjo dodano vrednostjo prinaĹĄali 23 odstotkov prihodkov, letos jih bodo Ĺže 30. Blagovni znamki Atag in Asko sta prinaĹĄali 20, danes nam Ĺže 25 odstotkov prihodkov.

denarja v denarnicah. Letos ste imeli kar trde pogovore s socialnimi partnerji? ÂťDa, v Velenju ves Ä?as poteka socialni dialog – v zadnjem obdobju, to je trajalo kar nekaj mesecev, pa smo se skupaj s socialnimi partnerji, sindikati in

Gorenje in Barcaffè zdruĹžila moÄ?i Gorenje in Barcaffè, dve znamki s Ä?astitljivo tradicijo na slovenskem trĹžiĹĄÄ?u, bosta jeseni predstavili nov izdelek, ki je rezultat veÄ?letnega sodelovanja: aparat za pripravo kave s kapsulami. Za Gorenje to pomeni vstop med ponudnike tovrstnih aparatov za enostavnejĹĄo pripravo kave, Barcaffè pa z Gorenjevim aparatom prviÄ? vstopa v trĹžni segment kapsul za kavo. ÂťPovezali smo dve moÄ?ni in zanesljivi blagovni znamki z veÄ? desetletno tradicijo – Gorenje je na trĹžiĹĄÄ?u Ĺže 67 let, Barcaffè pa prihodnje leto obeleĹžuje petdesetletnico. Prepri-

svetom delavcev dogovorili za odpravo nekaterih plaÄ?nih nesorazmerij. Priznati je treba, da smo imeli nesorazmerja, ki smo jih popravili, tako da mislim, da so delavci lahko relativno zadovoljni. Ĺ e posebej, ker jim tu-

ki so v prvem letoĹĄnjem Ä?etrtletju dosegli veÄ? kot 32-odstotno rast prihodkov od prodaje,ÂŤ je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. đ&#x;”˛

mz

lenkostno poviĹĄanje plaÄ?. Tam smo dogovor prav tako podpisali in ljudje so normalno nadaljevali delo.ÂŤ Uradne polletne rezultate boste javnosti predstavili 25. avgusta, po predstavitvi na nazornem svetu, ste jih pa na skupĹĄÄ?ini Ĺže komentirali in jasno je, da vam dobro kaĹže? ÂťRes je, to sem na skupĹĄÄ?ini Ĺže povedal, imeli bomo solidno rast, prihodki bodo zrasli za veÄ? kot 7 odstotkov, tudi Ä?istega dobiÄ?ka bo za 4,4 milijona evrov, kar je nekoliko veÄ? kot 2-krat veÄ? v letu pred tem in povsem v skladu z letno dinamiko. Ostajam optimist predvsem z vidika gibanja prodaje, ta je v drugi polovici leta, kot reÄ?eno, moÄ?nejĹĄa in kljuÄ?ni trgi upam, da bodo delovali tako, kot je treba. Me pa skrbi pritisk na cene repromaterialov, med stroĹĄke pa vsekakor moramo vkalkulirati tudi rast plaÄ? zaradi prej omenjenih dogovorov.ÂŤ PovpraĹĄevanje je veliko kar na vseh trgih, dobro vam kaĹže v drugem polletju, po kolektivnih dopustih boste dodatno zaposlovali? ÂťVedno v jesenskih mesecih dodatno zaposlujemo, okoli 500 zaposlenih za doloÄ?en Ä?as je ti-

sti fleksibilni del, ki ga prilagajamo obsegu proizvodnje. Ne zaposlujemo pa samo v proizvodnji, Ä?eprav sem prej rekel, da bomo nekako zmanjĹĄevali ĹĄtevilo podpornih sluĹžb, nenehno dodatno zaposlujemo in iĹĄÄ?emo dobre razvojnike, informatike, elektronike, produktne vodje ‌ skratka kreativne kadre na razliÄ?nih ravneh.ÂŤ Ĺ˝e daljĹĄe obdobje stavite na dizajn in tehnoloĹĄko dovrĹĄenost, kaj novega napovedujete? Že na letoĹĄnji IFI bomo predstavili kar veliko novosti s podroÄ?ja pametnih naprav, jeseni pa bomo pod blagovno znamko Atag tudi spravili na trg linijo pametnih povezljivih aparatov, ki jih bomo premierno predstavili na sejmu Housefair. Na IFI bomo predstavili ĹĄe novo generacijo vgradnih hladilnikov, naĹĄ priljubljeni retro hladilnik bomo predstavili v novih barvah, med drugim so tu ĹĄe nova indukcijska

â?ą

StroĹĄki dela so v strukturi odhodkov v Gorenju viĹĄji kot pri konkurentih; pa ne, da bi imeli ljudje viĹĄje plaÄ?e, viĹĄje so obdavÄ?itve plaÄ?, ki zmanjĹĄujejo Gorenjevo konkurenÄ?nost.

kuhaliĹĄÄ?a in mali gospodinjski aparati, poudarek pa bo tudi na umetni inteligenci in digitalizaciji, ki v Skupini Gorenje poteka na vseh ravneh, od proizvodnje do kadrovske sluĹžbe, pa seveda prodaje in marketinga, v katerih smo naredili v zadnjih letih veliko korakov naprej.ÂŤ Na moje prvo vpraĹĄanje sicer ĹĄe niste odgovorili, pa vseeno: kakĹĄno bo Gorenje leta 2023, ko boste zakljuÄ?ili (Ä?e ga boste sprejeli) naslednji mandat? ÂťSrÄ?no Ĺželim in upam, da bo Gorenje ĹĄe bolj mednarodno podjetje, ĹĄe bolj usmerjeno na globalne trge, evropski pa bo ĹĄe vedno najpomembnejĹĄi del, saj smo tu doma, seveda tudi Balkan. Verjamem, da bomo ĹĄe veÄ? prodajali v najviĹĄjih cenovnih razredih, da bomo z blagovno znamko Gorenje polnili srednje razrede naĹĄih izdelkov, v glavnem po Evropi. Asko in Atag pa bosta premijski znamki, ki bosta poleg Evrope ĹĄe bolj prisotni tudi v Ameriki in Avstraliji. Prav tako si Ĺželim, da bi imeli ĹĄe veÄ?ji deleĹž raziskovalcev in razvojnikov, ljudi, ki se bodo ukvarjali s pametnim domom, predvsem pa, da bomo v glavah in oÄ?eh potroĹĄnikov po vsem svetu blagovna znamka, po kateri posegajo zaradi vrhunske tehnike in zaradi Ä?udovitega dizajna.ÂŤ Mi pa dodajamo, da vaĹĄ sedeĹž ostaja v Velenju! ÂťZa zdaj ni nobenih razmislekov o kakĹĄni selitvi. Gorenje je seveda z vidika trgov, z vidika zaposlenih, ne nazadnje tudi lastnikov izredno mednarodno podjetje, a tudi slovenska multinacionalka, najveÄ?je slovensko industrijsko podjetje s sedeĹžem đ&#x;”˛ v Velenju.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 19. julija Predsednik republike Borut Pahor pravi, da ne bi zavrnil nobene moĹžnosti za mirno implementacijo arbitraĹžne sodbe.

Evropska komisija je na Poljsko naslovila ostro svarilo zaradi naÄ?rtovane sporne pravosodne reforme. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja vztrajajo pri pogajanjih o plaÄ?nih anomalijah. VeÄ?inoma so dosegli zbliĹžanje staliĹĄÄ?.

Evropska investicijska banka je odobrila Darsu 51 milijonov evrov posojila, s katerim bo financiral sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila na slovenskih avtocestah.

PrimoĹž RogliÄ? je osvojil prvo slovensko etapno zmago na Tour de France.

PrimoĹž RogliÄ? je na kolesarski dirki po Franciji zmagal v 17. etapi in osvojil prvo slovensko etapno zmago na Tour de Franceu.

Invalidi bodo lahko od konca julija na upravnih enotah brezplaÄ?no vloĹžili zahtevek za izdajo Evropske kartice ugodnosti za invalide.

ZaÄ?el je veljati delegirani akt za dodelitev omejene izjeme HrvaĹĄki pri uporabi imena teran.

ÄŒetrtek, 20. julija VladajoÄ?a koalicija je potrdila enotnost pri implementaciji razsodbe arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko.

Sklenili so tudi, da bo Slovenija o hrvaĹĄkih krĹĄitvah meje na morju seznanila Bruselj.

Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier pa je po koncu drugega kroga pogajanj v Bruslju Veliko Britanijo znova pozval k jasnim staliĹĄÄ?em o prednostnih vpraĹĄanjih – pravicah drĹžavljanov, finanÄ?ni poravnavi in meji na irskem otoku. Tretji krog pogajanj mora biti krog pojasnil, je poudaril.

stih, zadovoljen. ÄŒe bo vse potekalo gladko, bi lahko v drugi polovici prihodnjega tedna z vlado podpisali dogovor, je napovedal.

Z izhodiĹĄÄ?i za pripravo proraÄ?unskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki jih je potrdila vlada, so zadovoljni tudi nekateri ministri. Med drugim so dodatna sredstva namenjena za notranje ministrstvo, obrambni resor in socialo.

Vlada je sprejela predlog zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin, sprejela pa je tudi strategijo dolgoĹžive druĹžbe, s katero Ĺželi nasloviti izzive staranja prebivalstva.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je naroÄ?il republikanskim senatorjem, naj ĹĄe pred poÄ?itnicami prekliÄ?ejo zdravstveno reformo njegovega predhodnika Obame in uvedejo novo reformo. ProraÄ?unski urad kongresa je medtem ugotovil, da bi bilo v primeru opustitve Obamacara brez nove reforme nezavarovanih 32 milijonov AmeriÄ?anov.

Petek, 21. julija Zunanji minister Karl Erjavec je podpredsedniku Evropske komisije Timmermansu poslal pismo o hrvaĹĄkih krĹĄitvah meje v Piranskem zalivu, ki ga je potrdil tudi premier Cerar.

HrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar - Kitarović pa je poudarila, da HrvaĹĄka ne bo dopustila enostranske implementacije arbitraĹžne razsodbe o meji, izjave slovenskega premierja Cerarja in zunanjega ministra Erjavca o tej temi pa oznaÄ?ila za „nevarne“.

PoĹžar v podruĹžnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, je v grobem pogaĹĄen. Meritve zraka so pokazale, da v zraku ni bilo ĹĄkodljivih snovi.

GrĹĄko otoÄ?je Dodekanez in egejsko obalo TurÄ?ije je ponoÄ?i stresel potres z magnitudo 6,7, na grĹĄkem otoku Kos pa je zahteval tudi dve smrtni Ĺžrtvi.

Vlada je sprejela odloÄ?itev, da se na SodiĹĄÄ?e EU vloĹži toĹžbo zaradi dodeljene izjeme HrvaĹĄki pri uporabi imena teran.

Geodetska uprava RS bo prihodnje leto izvedla novo generalno vrednotenje nepremiÄ?nin v drĹžavi.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo pobudo Vilija KovaÄ?iÄ?a za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma za zakon o drugem tiru, ki bo 24. septembra. KovaÄ?iÄ? je Ĺželel drug, ustreznejĹĄi datum.

Prva polovica letoĹĄnjega leta je bila najtopleĹĄa v 130-letni zgodovini meritev.

teden opozorila ameriĹĄka agencija za oceane in ozraÄ?je. PovpreÄ?na temperatura Zemlje je bila med januarjem in junijem pri 14,4 stopinje Celzija, kar je 0,9 stopinje nad povpreÄ?jem 20. stoletja.

Na Ĺžalski fontani piva so v letoĹĄnji sezoni, ki se je zaÄ?ela aprila, prodali veÄ? kot 35.000 vrÄ?kov.

NajveÄ? vrÄ?kov se proda ob vikendih, tako so minulo nedeljo prodali 510 vrÄ?kov piva, v soboto pa 495 vrÄ?kov.

Rusija je v egiptovski prestolnici Kairo s sirskimi uporniki podpisala sporazum o vzpostavitvi varnega obmoÄ?ja vzhodna Gouta blizu Damaska, ki med drugim doloÄ?a meje varnega obmoÄ?ja ter dostavo humanitarne pomoÄ?i.

Slovenski zbor Carmen manet je zmagovalec tekmovanja Evrovizijski zbor leta 2017, ki je letos potekalo v glavnem mestu Latvije Riga.

Nedelja, 23. julija Naravni in selitveni prirast sta bila v lanskem letu pozitivna. Rodilo se je 20.345 otrok, umrlo 19.689 ljudi. Sklenjenih je bilo 6667 zakonskih zvez, kar je za 3,4 odstotka veÄ? kot leto poprej.

LoÄ?ilo se je 2531 parov, kar je za 4,1 veÄ? kot v letu 2015. V drĹžavo se je preselilo 1051 veÄ? ljudi, kot se je od nje izselilo.

PodaljĹĄevanje diplomatske krize v Perzijskem zalivu zaradi Katarja ni nikomur v korist, je ob zaÄ?etku turneje v zalivskih drĹžavah povedal turĹĄki predsednik Erdogan in dodal, da muslimanski svet potrebuje sodelovanje in solidarnost, ne novih razhajanj.

V Parizu se je po treh tednih in 3540 prevoĹženih kilometrih konÄ?ala kolesarska dirka po Franciji. Skupni zmagovalec je ĹĄe Ä?etrtiÄ? v karieri in tretjiÄ? zaporedoma postal kolesar Skya Britanec Chris Froome.

Z grĹĄkega otoka Kos so poroÄ?ali o novih, moÄ?nejĹĄih popotresnih sunkih, zaradi Ä?esar so se ĹĄtevilni odloÄ?ili, da bodo noÄ? preĹživeli na prostem.

Gasilci so na kraju poĹžara, ki je v podruĹžnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu izbruhnil v Ä?etrtek popoldne, ĹĄe vedno gasili tleÄ?o maso iz plastiÄ?nih odpadkov in lesnih sekancev.

Ponedeljek, 24. julija Vili KovaÄ?iÄ? ni uspel na ustavnem sodiĹĄÄ?u.

V bliĹžini gradu Vurberk so naĹĄli 250 kilogramov teĹžko neeksplodirano letalsko bombo. Nevtralizacija bombe bo zapleten postopek, ker je najditelj bombo premaknil na domaÄ?e dvoriĹĄÄ?e

Sobota, 22. julija Prva polovica leta 2017 je bila druga najbolj vroÄ?a v veÄ? kot 130-letni zgodovini meritev, zaostala je le za lanskim letom, je ta

27. julija 2017

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Izbruhnil je velik poĹžar v podjetju Ekosistemi.

Gasilcem je uspelo omejiti poĹžar v podruĹžnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, ki je izbruhnil popoldne. PoĹžar nadzoruje nekaj manj kot 200 gasilcev, obÄ?asno pa tudi helikopter.

Ob gaĹĄenju poĹžara v vrhniĹĄkem podjetju Kemis je nastalo za dobrega pol milijona evrov ĹĄkode.

Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Ĺ trukelj je z odloÄ?itvijo vlade, s katero so pristali na sindikalni predlog za odpravo anomalij pri delovnih me-

V afganistanski prestolnici je zjutraj eksplodiral avtomobil bomba, pri Ä?emer je umrlo najmanj 24 ljudi, najmanj 42 je ranjenih. Odgovornosti za napad so prevzeli talibani.

Poljski predsednik Andrzej Duda je napovedal, da bo vloĹžil veto na sporno reformo pravosodja, ki je na Poljskem sproĹžila mnoĹžiÄ?ne proteste.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je podpisala predlog, da se rok za zdruĹževanje bolniĹĄnice TopolĹĄica s celjsko bolniĹĄnico preloĹži do konca leta.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je zavrglo po-

budo Vilija KovaÄ?iÄ?a za zaÄ?etek postopka za oceno ustavnosti dopisa predsednika DZ o doloÄ?itvi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu o drugem tiru.

Sindikat vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je bil pred sreÄ?anjem z ministrico za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Majo Makovec BrenÄ?iÄ? in premierjem Mirom Cerarjem s predstavniki znanosti kritiÄ?en do sedanje brezbriĹžnosti premierja ob svarilih, da se pogoji za raziskovalno delo Ĺže nekaj let izrazito slabĹĄajo.

Kremelj je opozoril na ĹĄkodljivost novih ameriĹĄkih sankcij proti Rusiji

Kremelj je opozoril na ĹĄkodljivost novih ameriĹĄkih sankcij proti Rusiji za interese obeh drĹžav.

Tudi v EU z zaskrbljenostjo spremljajo naÄ?rte ZDA za zaostritev gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki bi lahko posegle tudi v energetske interese unije.

Torek, 25. julija Strokovnjaki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so uspeĹĄno izvedli deaktivacijo bombe, ki jo je domaÄ?in prejĹĄnji teden naĹĄel pri gradu Vurberk in jo nato prepeljal na dvoriĹĄÄ?e svoje hiĹĄe.

Strokovnjaki so uspeĹĄno onesposobili nevarno bombo

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je na izredni seji sklenil, da bo Sviz pristopil k podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam, ki sledijo dogovoru o odpravi plaÄ?nih anomalij.

Ministrstvo, pristojno za druĹžino, je v javno razpravo poslalo predlog resolucije o druĹžinski politiki 2018-2028. Resolucija predvideva vrnitev vseh ukrepov druĹžinske politike na raven pred Zujfom, uvedbo otroĹĄkega dodatka za vse otroke in proĹžnejĹĄo izrabo starĹĄevskega dopusta Pobudnik referenduma zakona o drugem tiru Vili KovaÄ?iÄ? se bo po zavrnitvi ustavnega sodiĹĄÄ?a, obrnil na Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice.

Glavna libijska tekmeca sta se na pogovorih dogovorila za prekinitev ognja po vsej drĹžavi in pripravo volitev prihodnjo pomlad.

Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal sporen zakon (v ponedeljek je obljubljal, da bo zanj uveljavil veto), v skladu s katerim bo pravosodni minister imenoval in razreĹĄeval predsednike sploĹĄnih sodiĹĄÄ?.

V Kanadi so dva moĹĄka, od katerih je eden imel 25 soprog in 146 otrok, spoznali kriva poligamije. Obema grozi do pet let zapora.

Devica in sin Pod oknom dnevne sobe je majhno otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Ob njem rasteta dve palmi, posuti z belim prahom. Menda gre za nekakĹĄno praĹĄno bolezen, ki vstopa skozi okna okoliĹĄkih hiĹĄ in se naseljuje tudi na drobne praprotne listiÄ?e. Kaj storiti? “Liste z belo oblogo kar malo med prsti pomencajte, pa bo.â€?

Ne verjamem Ä?isto, treba se je vendarle znebiti vzroka in ne le posledice. Vsak listiÄ? posebej obriĹĄem s krpo, namoÄ?eno v neĹžno milnico – nekdo drug mi je nekoÄ? povedal, da se tako dela. Kaj pa s palmama tam zunaj? Tisti, ki so odgovorni za parke in rastlinje, pridejo uredit zadevo.

Dodobra postriĹžejo koĹĄati palmi, zaradi Ä?esar subtropski razgled naenkrat postane ‌ hm ‌ gol. Palmi sta le ĹĄe ĹĄtrclja Kaja AvberĹĄek s kratkima frizurama, ĹĄe vedno polnima belega prahu. Medtem ko so porezali palmove liste, so nenamenoma porezali tudi kar nekaj mladih agav in jih pustili Ĺžalostno leĹžati na zaplati suhe zemlje. Dve bodeÄ?i rastlini vzamem domov, ju dobro operem, prireĹžem in postavim v velik keramiÄ?ni lonec z vodo. ÄŒakam, da poĹženeta koreninice.

Na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u se vedno kaj dogaja. No, tudi kratka obdobja praznine in tiĹĄine. ManjĹĄi otroci na plastiÄ?nih motorÄ?kih, veÄ?ji otroci z maĹĄinami za karaoke, ĹĄe veÄ?ji otroci s skejti, sendviÄ?i in sokovi, ki lulajo na redko grmovje z vijoliÄ?nimi cvetovi. Pa skupinice mam z velikimi nespametnimi telefoni, ki z nalakiranimi nohti luĹĄÄ?ijo sonÄ?niÄ?na semena – za njimi vedno ostane preproga Ä?rno-belih luĹĄÄ?in. Lastniki majhnih psov s kosom pice. Dva ali trije stalni lokalci, ki se ves dan premikajo od vhoda lokalnega bara do igriĹĄÄ?a in nazaj ter veliko kadijo. ZveÄ?er najstniki z velikimi nespametnimi telefoni (ponavljam, vem), nekateri se objemajo in poljubljajo, drugi le kriÄ?ijo. Vsake toliko pridejo park poÄ?istit. Najprej ga na grobo pometejo z velikim suhim palmovim listom, nato malo natanÄ?neje z metlo. Tisti, ki pometa, oÄ?itno ni zadolĹžen za pobiranje praznih piksen, cigaretnih ĹĄkatlic in Ä?ips vreÄ?k. To pride postorit nekdo drug, nekega drugega dne. Nad otroĹĄkim igriĹĄÄ?em so med hiĹĄe napete Ĺživopisane zastavice. Vsa Ä?etrt jih je polna, ves mesec julij otoÄ?ani namreÄ? praznujejo v Ä?ast zaĹĄÄ?itnici mornarjev in ribiÄ?ev, imenovani Virgen del Carmen.

To je v Ä?ipke obleÄ?ena Marija z zlatimi uhani in veliko krono, ki v naroÄ?ju drĹži kodrolasega JezuĹĄÄ?ka, ki ima tudi veliko krono, prstke pa drĹži v trojko. Stojita na visokem podstavku, polnem roĹž in bleĹĄÄ?ave, njuna pogleda s prijaznim, nekoliko srameĹžljivim nasmehom sta usmerjena dol, k ljudem. Marijo in sina ves mesec vsako jutro ob peti uri dvigne na ramena nekaj moÄ?nih moĹĄkih.

Kip je moÄ?no osvetljen, saj tu sonce vzide dokaj pozno. Sledi mu sprevod ljudi in obiti morajo prav vsako, ĹĄe najmanjĹĄo uliÄ?ico naĹĄe Ä?etrti. Iz zvoÄ?nika se razlega molitev, sprevod jo ponavlja.

Na koncu sprevoda hodita dva policaja.

Tamle spodaj stoji rumena cerkev. Neke sobote popoldne se veÄ?ina okoliĹĄkih ulic zapre za promet, ljudje na ploÄ?nike prinesejo zvoÄ?nike in velike vreÄ?e bele in obarvane grobe soli. Na svoje ulice nariĹĄejo vzorce, ki jih nato v skupinah posipajo s soljo. Medtem si hladijo Ĺžejo, kaj prigriznejo in migajo v ritmih reggaetona. Nastanejo Ĺživopisane preproge, polne roĹž, listov in sider, tudi angelov, kruha in vina, krogov, kvadratov in trikotnikov. Po preprogah se bo seveda sprehodila Devica od Karmen, jutri zjutraj pa od preprog ne bo ostalo niti zrno soli. Ob cerkvi je postavljen oder, glasbena skupina s sosednjega otoka ponosno poje otoĹĄke (in ne samo) pesmi. Ljudje so lepo obleÄ?eni in diĹĄeÄ?i. Na stojnicah prodajajo palaÄ?inke, sladkorne dude in velika, v svetleÄ?e rdeÄ?o cukreno maso odeta jabolka na palÄ?kah. Z ene od stojnic visijo sploĹĄÄ?eni suhi kalamari. “Kako pa se tole jĂŠ?â€? “VrĹžemo v Ĺžerjavico, da se malo zvije in poÄ?rni, potem pa ĹĄe zelo vroÄ?e pojemo. â€? Zadeva je zanimiva in Ä?eljusti kar malo bolijo od intenzivnega ĹžveÄ?enja. V tem veselem prazniÄ?nem vzduĹĄju je potrebno tudi kaj finega popiti, ne? V roki se mi znajde dĹžin tonik roza odtenka, tako nekako bi izgledala utekoÄ?injena barbi punÄ?ka. Po prvem poĹžirku me spomni na antibiotik iz otroĹĄtva – Ospen 1000. Kar ne pomeni, da ga z veseljem ne popijem. Saj, tile juĹžni ljudje imajo radi sladko in barvasto. TeĹžko je najti jogurt, ki ni sladkan ali pobarvan, vsa straniĹĄÄ?a in dvigala so naĹĄpricana s straniĹĄÄ?nodvigalnimi parfumi, pa tudi lekadol C (ki se tu seveda imenuje drugaÄ?e) nima okusa po limoni, temveÄ? po kokakoli.

In kako se je konÄ?alo z Devico in njenim sinom? Odpeljali smo se na jug otoka, da bi ju videli, kako se z ladjo v spremstvu drugih ladij, ovenÄ?anih s cvetjem in petjem, pripeljeta v pristaniĹĄÄ?e.

Jedli smo ribe in ĹĄkoljke ter Ä?akali sijajnega dogodka. Pa iz vsega skupaj ni bilo niÄ?, saj so prazniÄ?no floto Ĺže kar na zaÄ?etku plovbe ustavili Ä?uvarji morskega reda in miru. “PreveÄ? feĹĄte,â€? so rekli. “Tudi za Devico in njenega sina ni izgovora. Pravila so za vse enaka.â€? Tako bodi! đ&#x;”˛

online â?ąâ?ą www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Zdravnika moraĹĄ ustvariti

VraÄ?ali pravice veteranom

TeĹžave, ki so se v Zdravstvenem domu Velenje pojavile na pediatriji in ginekologiji, reĹĄili – Nekatere specialistiÄ?ne dejavnosti BolniĹĄnice Slovenj Gradec bi Ĺželeli prenesti v ambulantno dejavnost Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Tudi Zdravstvenega doma Velenje niso zaobĹĄle teĹžave, ki so se zgrnile nad zdravstvene domove po Sloveniji kot posledice zniĹžanja toÄ?ke ter poviĹĄanja plaÄ? oziroma odprave plaÄ?nih nesorazmerij. ÂťVerjamemo pa, da bomo do konca leta stabilizirali poslovanje tako s pomoÄ?jo ZdruĹženja zdravstvenih zavodov Slovenije kot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,ÂŤ pravi direktor mag. Janko Ĺ teharnik.

Torej rdeÄ?e ĹĄtevilke? Koliko? ÂťO samih ĹĄtevilkah ne bi rad govoril prej, preden se z njimi ne bodo seznanili Ä?lani in Ä?lanice sveta zavoda. Niso pa alarmantne. Likvidnostno poslujemo normalno, teĹžav z dobavitelji nimamo niti nimamo problemov s plaÄ?ilom prispevkov in izplaÄ?ili plaÄ?. Lahko bi bilo sicer bolje, vendar to ni odvisno od nas.ÂŤ V svetu MO Velenje so vas pohvalili, Ä?eĹĄ da ste eden tistih direktorjev javnih zavodov, ki ne hodijo nenehno prosjaÄ?it za denar, ampak ga znate ustvarjati tudi sami? ÂťA s tem, kar smo dosegli, ĹĄe nisem zadovoljen. Za jesen pripravljamo ĹĄe nekatere aktivnosti, ki se bodo odrazile na trgu.

Pri tem smo omejeni tako z moĹžnostmi kot kadri in Ä?asom. Imamo pa kar nekaj idej, ki jih Ĺželimo izpolniti.ÂŤ Kaj pa je drugaÄ?e v ZD Velenje v Ä?asu, kar ste direktor? Ste kje Ĺže uresniÄ?ili tiste ideje, ki ste jih prinesli s seboj? ÂťHja ... Zagotovo je drugaÄ?na klima, vzduĹĄje. Upam, da jo potrdimo tudi na pikniku, ki ga bomo imeli v zaÄ?etku septembra.ÂŤ Kako pa je s kadri? Žal na to nimamo posebnega vpliva. ÄŒutimo napake in nesorazmerja iz preteklih let. NaÄ?rtovanje zdravniĹĄkega kadra na-

7

MED VAMI

27. julija 2017

mreÄ? ni enako kot naÄ?rtovanje delavcev v proizvodnji ali menedĹžerjev. Zdravnika moraĹĄ ustvariti in to traja od ĹĄtiri do ĹĄest let.

Vseeno pa menim, da pacienti tega ne Ä?utijo, da Ä?utijo spremembe. Ĺ e vedno pa se pojavljajo teĹžave. Pred kratkim smo jih imeli na pediatriji, potem so se nam pojavile na ginekologiji, vendar smo v ĹĄtirinajstih dnevih zadeve

NaÄ?rti do konca leta? Kaj Ĺželite spremeniti, postaviti na novo? ÂťSledimo planu, ki smo si ga zastavili za letos. Dodatno se je pojavila potreba po ureditvi prostorov za sploĹĄno dejavnost. Od BolniĹĄnice Slovenj Gradec smo dobili v najem prostore v tretjem nadstropju. Upam, da bomo z rebalansom, ki ga pripravljamo, uspeli za ureditev dobiti potreb-

Mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťNaÄ?rtovanje zdravniĹĄkega kadra ni enako kot naÄ?rtovanje delavcev v proizvodnji ali menedĹžerjev.ÂŤ

reĹĄili. Verjamem v pozitivno komunikacijo. ÄŒe se pogovarjamo, potem tudi teĹžave lahko reĹĄimo.ÂŤ Kako ste se pa ujeli z lokalnima skupnostima Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, v katerih ima zdravstveni dom zdravstveni postaji? ÂťZ vodstvi lokalnih skupnosti (tudi v Mestni obÄ?ini Velenje) naÄ?eloma ne komuniciram preveÄ?, dokler za to ni potrebe. ÄŒe pa prihaja do teĹžav, potem pa.

Pred kratkim smo imeli teĹžave v Ĺ martnem ob Paki. Z Ĺžupanom sva se zelo dobro pogovarjala. V bliĹžnji prihodnosti moram obiskati tudi ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana.ÂŤ

na sredstva. Pri tem bomo potrebovali pomoÄ? lokalne skupnosti.

Sami tega ne moremo narediti.ÂŤ Pravite, da vam jih je BolniĹĄnica Slovenj Gradec dala v najem? ÂťBolniĹĄnica je Ĺželela te prostore pred leti skupaj z Zdravstvenim domom Velenje nameniti diabetiÄ?ni dejavnosti, a do tega ni priĹĄlo. Prostori so ostali v lasti ministrstva za zdravje, poslediÄ?no bolniĹĄnice, nam pa jih je zdaj uspeli pridobiti nazaj. Prenovili jih bomo za naĹĄe potrebe.ÂŤ Katere? ÂťZelo ĹĄirimo stike s SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec. Upa-

mo, da nam bo od tam uspelo v Velenje, v naĹĄo ambulantno dejavnost, prenesti doloÄ?ene specialistiÄ?ne dejavnosti, pozitivne za paciente, ki jih sedaj opravljajo

â?ą

Na Upravni enoti Velenje v prvem polletju sprejeli in reĹĄili 8 odstotkov veÄ? zadev kot lani tak Ä?as Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Na Upravni enoti Velenje so imeli v letoĹĄnjem prvem polletju v primerjavi s preteklimi leti (ĹĄtiri leta je ĹĄtevilo zadev upadalo) in z enakim lanskim obdobjem, v delu za pribliĹžno 8 odstotkov veÄ? zadev. Toliko veÄ? so jih tudi reĹĄili.

Zakaj bi Ĺženske hodile na mamografijo drugam, Ä?e pa imajo tukaj zelo kakovostno opremo?

samo tam.ÂŤ Dializni oddelek? Tega si dializni bolniki iz tega okolja Ĺže dolgo Ĺželijo. V marsiÄ?em bi jim prihranil muke, povezane z voĹžnjami v Slovenj Gradec, Celje, ZreÄ?e ... Pred leti so o tem v Zdravstvenem domu Velenje s SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec Ĺže podpisali pismo o nameri, 'potem pa vse tiho je bilo'? ÂťDializni oddelek, zakaj ne? Pa tudi program Dora, drĹžavni program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Bilo bi zelo Ĺžalostno, Ä?e bi morale Ĺ oĹĄtanjÄ?anke, VelenjÄ?anke, Ĺ marÄ?anke ... ob tako kakovostni opremi za mamografijo, kot jo imamo v Velenju, hoditi na preglede v Slovenj Gradec. Pa mogoÄ?e ĹĄe kaj drugega.ÂŤ đ&#x;”˛

Mag. Franja TevĹž: ÂťIzdajanje odloÄ?b vojnim veteranom je bil za dve uradnici velik zalogaj.ÂŤ

VeÄ?je ĹĄtevilo zadev se nanaĹĄa predvsem na poveÄ?ano ĹĄtevilo izdanih osebnih izkaznic in potnih listin. ÂťOd aprila naprej se

ĹĄtevilo izdanih dokumentov konstantno poveÄ?uje, kar je posledica tega, da letos veliko obÄ?anom poteÄ?e veljavnost osebne izkaznice in potnega lista, nekateri pa se namesto za potni list odloÄ?ijo za osebno izkaznico. Ljudje morajo biti v tem Ä?asu pripravljeni na to, da bodo ob okencih, sploh v udarnih uradnih dnevih, nekoliko dlje Ä?akali,ÂŤ pravi mag.

Franja TevĹž, naÄ?elnica Upravne enote Velenje. Ĺ tevilo zadev pa se je v prvem polletju letos poveÄ?alo tudi zaradi vraÄ?anja pravice do zdravstvenega zavarovanja vojnim veteranom, tistim, ki so jim bile v preteklosti zaradi varÄ?evalnih zakonov te pravice ukinjene. V prvi polovici leta so izdali kar 524 odloÄ?b in tolikim tudi vrnili to pravico. ÂťTo je bil velik zalogaj za dve uradnici, ki sta to izvajali.ÂŤ Precej obremenjeni pa sta bili do maja tudi usluĹžbenki, ki delata pri usklajevanju grafiÄ?nih enot rabe kmetijskih zemljiĹĄÄ?, tako imenovanih GERK-ov. Kmetje morajo te uskladitve izvesti pred oddajo vlog za subvencije. Letos so na Upravni enoti Velenje uskladili okrog 800 GERK-ov. đ&#x;”˛

DruĹžinam prijaznejĹĄe Ĺživljenje Ministrstvo, pristojno za druĹžino, je v javno razpravo do konca septembra poslalo predlog resolucije o druĹžinski politiki 2018-2028. Kot je dejala ministrica Anja KopaÄ? Mrak, je med predvidenimi ukrepi tudi vrnitev vseh ukrepov druĹžinske politike na raven pred Zujfom. Poleg vrnitve otroĹĄkega dodatka za druĹžine v sedmem in osmem dohodkovnem razredu, ki se obeta leta 2018, ministrica Ĺželi, da dodatek prejmejo tudi druĹžine iz zadnjega ra-

zreda. Ĺ˝e prihodnje leto bi lahko, kot meni, uvedli tudi vavÄ?erje za novorojence in s tem nadomestili otroĹĄke pakete, ki so jih starĹĄi prejemali nekoÄ?, sistemsko uredili subvencije letnih vinjet za kombije za velike druĹžine ter proĹžnejĹĄo izrabo oÄ?etovskega in starĹĄevskega dopusta. đ&#x;”˛

TOTALNA ODPRODAJA V STUDIU VELENJE Nore cene razstavnih eksponatov zaradi prenove studia Ne zamudite enkratne priloŞnosti totalne odprodaje razstavnih eksponatov, saj smo zniŞali cene izbranih kuhinj do 70 %! Število kuhinjskih eksponatov je omejeno, zato pohitite – kdor prvi pride, prvi izbira.

Akcija velja do konca avgusta 2017. gorenje.si

Gorenje_2017_Slovenija_Salon Velenje razprodaja_oglasi_2017-07-13.indd 7

13. 07. 2017 09:02:07

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

KULTURA

ÂťS slikarstvom sem rasel tudi kot Ä?lovekÂŤ O tem je prepriÄ?an ljubiteljski umetnik Peter PetroviÄ?, ki se je s slikarstvom zaÄ?el ukvarjati med sluĹžbovanjem v podjetju Gorenje – Ĺ e danes, ko je Ĺže nekaj let upokojen, se rad uÄ?i Bojana Ĺ pegel

Velenje, 21. julija – Ljubiteljski slikar Peter PetroviÄ? je dolga leta uspeĹĄno povezoval delo na pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu in umetnost. Po upokojitvi se slednji posveÄ?a ĹĄe z veÄ?jim Ĺžarom. Do 9. avgusta si lahko v razstaviĹĄÄ?u velenjske Vile Biance ogledate samostojno razstavo njegovih likovnih del, ki jo je poimenoval Umetnik skozi Ä?as.

Dolga leta je Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki, v katerem je zelo aktiven. Ĺ˝ivi na KoroĹĄkem, po rodu pa je s Ptuja. ÂťRojen sem bil v NemÄ?iji, od koder smo se preselili na Ptuj, kjer sem preĹživel otroĹĄka in osnovnoĹĄolska leta. Ĺ tudiral sem v Ljubljani, kjer sem ÂťnaĹĄelÂŤ svojo Ĺženo, ki je KoroĹĄica. Ker je imela ĹĄtipendijo v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici, sva si potem dom ustvarila na KoroĹĄkem,ÂŤ izvemo. In kako je postal Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov? ÂťTo je bil splet okoliĹĄÄ?in. Pri prvih korakih na raÄ?unalniĹĄkem podroÄ?ju v Sloveniji in Jugoslaviji je bilo tudi podjetje Gorenje med tistimi, ki so Ĺželeli delati na tem podroÄ?ju. V Slovenj Gradcu smo v tovarni meril, kjer sem bil zaposlen, Ĺže izvajali nekatere

aktivnosti. Projekt se je imenoval Kopa. Takratni ÂťbavbavÂŤ v Gorenju – da, dovolil sem si to reÄ?i – je ob obisku naĹĄe tovarne rekel: ÂťNaloĹžite to ÂťkloĹžungoÂŤ in jo odpeljite v Velenje.ÂŤ Jaz sem se mu takrat uprl in tega nisem dovolil. ÄŒez dve leti pa so me povabili v

Celje.ÂŤ ÄŒeprav je rad risal Ĺže v osnovnoĹĄolskih letih, ko je imel najveÄ?ji vpliv nanj akademski slikar Albin LugariÄ?, ki je bil njegov uÄ?itelj. Rekel mi je: ÂťIdi za Dravo, nariĹĄi 15 do 20 akvarelov in mi jih prinesi pokazat.ÂŤ Zdelo se mi je, da to ni mogoÄ?e, a dal mi

Peter PetroviÄ? v razstaviĹĄÄ?u Vile Bianca razstavlja tako akvarele kot risbe.

sluĹžbo v Gorenje. Izziv sem sprejel, na enem od vodilnih delovnih mest sem ostal polnih 7 let, potem pa sem se vrnil na KoroĹĄko. Pred upokojitvijo pa sem delal ĹĄe v elektrogospodarstvu, bil sem predsednik uprave v Elektru

je spodbudo. Ĺ ele ko sem priĹĄel delat v Gorenje, sem spet zaÄ?el risati. K temu me je nagovorila Stanislava PangerĹĄiÄ?, ki je zbrala kar nekaj zaposlenih z interesom do likovnega ustvarjanja. Potem sem se kmalu vkljuÄ?il v DruĹĄtvo

ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Ĺ e danes se spomnim delavnic v Mayerjevi vili v Ĺ oĹĄtanju, kjer nas je mentorsko vodil Alojz ZavolovĹĄek in tudi drugi mentorji. Veste, to je tako, kot Ä?e zaideĹĄ v moÄ?virje. PoÄ?asi lezeĹĄ notri in si tam,ÂŤ nam pripoveduje med smehom.

Ob tem prizna, da je slikarsko izredno napredoval tudi zaradi kakovostnih izobraĹževalnih teÄ?ajev, ki jih vsako leto pripravljajo ĹĄaleĹĄki likovniki. ÂťPo naravi nisem tekmovalen. Ustvarjam za svojo duĹĄo, za svojo zabavo. Le enkrat sem se zato udeleĹžil zlate palete, na kateri je bila moja slika opaĹžena, kaj veÄ? pa ne. Vem pa, da sem vsa leta, odkar se ukvarjam z likovno umetnostjo, rasel kot Ä?lovek.ÂŤ Ob odprtju razstave je bil malo Ĺžalosten le zato, ker razstaviĹĄÄ?e vile Biance ni veÄ?je, saj bi z veseljem razstavil ĹĄe veÄ? svojih del. ÂťPo drugi strani pa bi, Ä?e bi bilo na ogled veÄ? mojih slik, to morda utrujalo gledalce. Razstavil sem akvarele in risbe, motivika je zelo razliÄ?na, od pokrajin do Ĺženskih likov. Pokazal sem paleto del, ki so nastala v zadnjih treh desetletjih. Svoja dela najveÄ?krat pokaĹžem na skupinskih razstavah, tokrat pa sem dobil priloĹžnost, da se predstavim sam.ÂŤ Izvemo, da mu danes akvareli, ki jih je ustvarjal dolga leta, niso veÄ? najljubĹĄi, pa Ä?eprav so jih likovni kritiki dobro ocenjevali. Sedaj rad dela akrile. A letos poleti ne prav veliko. Malo zaradi vroÄ?ine, malo pa zato, ker se bo svojemu hobiju veÄ? posveÄ?al v hladnejĹĄih mesecih leta, ko se bo spet dodatno izobraĹževal.

Tega se Ĺže veseli. đ&#x;”˛

Gledali slike, Ä?utili glasbo Velenje, 19. julija – V Galeriji Velenje so prejĹĄnjo sredo zveÄ?er prviÄ? pripravili prireditev, na kateri so obiskovalci ob ogledu razstave slik iz galerijske zakladnice glasbeno poustvarjali. VeÄ?er je zelo uspel. Nekaj skladb je obiskovalcem, ki je med posluĹĄanjem uĹživala v Ĺžlahtni kapljici, najprej zaigrala ĹĄtudentka klavirja Lara OpreĹĄnik. Nadarjena mlada glasbenica za klasiÄ?ne skladbe ni potrebovala not, njeno igranje pa je bilo kot dobra poezija. S harmoniko in klavirjem je izbranim slikam glasbeno podobo nadel ekolog dr. Emil Ĺ terbenk. Ni sluÄ?aj, da je kot prvo zaigral skladbo ÂťPoÄ?iva jezero v tihotiÂŤ, saj so prav vode tiste, ki ga navdihujejo, z njimi pa se veliko ukvarja tudi pri svojem delu na Ericu. Za skladbo ga je nav-

27. julija 2017

LeĹžalnik Bojan PavĹĄek

Tokratne pisarije glede na Ĺžanr letnega Ä?asa drezajo v leĹžerno stanje, ki se nam vsiljuje ob visokih temperaturah. Pri tem se misli poigravajo z asociacijami, ki simbolizirajo preĹživljanje vroÄ?(iÄ?n)ih dni. Neokrnjena morja, montaĹžni bazen, kapa na ĹĄilt, hladna piksna, brisaÄ?a na jadrnici, senÄ?nik iz slame, mednarodno zavarovanje ‌ Vse naĹĄteto in ĹĄe precej veÄ? z bolj ali manj domiselnimi prijemi suflirajo ponudniki razliÄ?nih storitev, ki preĹžijo na naĹĄe oÄ?i. Za zadovoljitev svojih apetitov se jim pri doloÄ?enih medijih niti ni potrebno veliko pretegniti. Ĺ˝e kratka voĹžnja med Velenjem in Ĺ oĹĄtanjem na primer postreĹže s kopico nevitalnih informacij, ki nam jih skozi vetrobransko steklo servirajo obcestna plakatna mesta. Zakonsko predpisana polĹževa voĹžnja odpira moĹžnost podrobnega opazovanja in branja ÂťokoliceÂŤ. TakĹĄna potovalna animacija sicer ni voda na mlin cestnoprometni varnosti, ki ima o tem, kaj naj ustvarja dinamiko voĹžnje, zagotovo drugaÄ?no mnenje. Vendar gremo lepo po pomembnosti. Ĺ iroko paleto obcestnih promocijskih vsebin financira potroĹĄniĹĄki kapital, ki marsikje puĹĄÄ?a vtis cestnega vladarja.

Kraljuje ob cestiĹĄÄ?ih, ne meneÄ? se za to, ali s svojo pojavnostjo diskreditira pojem varne voĹžnje. O tovrstnem estetskem onesnaĹženju urbanih in ruralnih ambientov sploh ne bom izgubljal besed, ker bi jih preveÄ? izgubil. Zato se raje vrnimo k poletni simboliki. Unisex sonÄ?na oÄ?ala, okrogel multifunkcijski Ĺžar, sladoled Tinkibinki, flamingo za napihnit, koktajli na 1001 naÄ?in, pa Ĺžepnice s sreÄ?nim koncem in leĹžalnik. Ja, leĹžalnik je vedno pika na i. Na poletni i. Gre za sprostitveno ikono, s katero je Ĺže veÄ?ina med nami imela opravka. Ko je bil ta kos pohiĹĄtva pred desetletji ĹĄe v svojih porodnih krÄ?ih, je mnogim povzroÄ?al obilico teĹžav. Ne pri poleĹžavanju, temveÄ? pri sestavljanju in zlaganju.

Tako si je marsikatera anekdota s plaĹže, podprta z obilo nemĹĄkega, madĹžarskega, Ä?eĹĄko-slovaĹĄkega, italijanskega, skandinavskega in ĹĄe prenekaterega tujega smeha za svojo rdeÄ?o nit izbrala rokodelstvo z leĹžalnikom. Pred uporabo in po njej. Na veliko Ĺžalost smeha Ĺželjnih so do danes temu poÄ?itniĹĄkemu pripomoÄ?ku uporabniĹĄko izkuĹĄnjo Ĺže posodobili. In zakaj posveÄ?am takĹĄno pozornost skoraj nepogreĹĄljivemu dodatku na dopustovanju?

Menim, da gre za obledelo (a ĹĄe vedno pogosto uporabljeno) simboliko, ki je Ĺže pred Ä?asom izgubila svojo promocijsko aromo. Je preĹžveÄ?ena, neizvirna in preveÄ? 'na prvo Ĺžogo'. Vsaj pri ljudeh, ki Ĺželijo na teĹžko priÄ?akovanem dopustu poleg dajanja rutinskih funkcij moĹžganov na OFF izkoristiti ta dragoceni Ä?as ter pritisniti stikalo za vklop inspirativnih funkcij moĹžganov na ON. Si nakopiÄ?iti motivacij na zalogo. Zapolniti shrambo optimizma in se znebiti psiholoĹĄkega balasta, ki Ä?loveka ovira pri izpolnjevanju razliÄ?nih ciljev.

Vsaka od odigranih skladb je imela svoj navdih v likovnih delih, razstavljenih v Galeriji Velenje.

Obiskovalci veÄ?era so uĹživali v izboru in izvedbi nastopajoÄ?ih.

dihnila grafika letoťnje Preťernove nagrajenke Metke Kraťovec z naslovom Slutja. Potem je zaigral kar nekaj skladb iz znanih srbskih nadaljevank in filmov skladatelja Zorana Simjanovića,

med njimi tudi Balkan Express, in ob njih tudi zapel. Ena od razstavljenih slik je navdihnila dijaka velenjske glasbene gimnazije, ko je zaigral Amazing Grace, potem pa so zbrani za klavir

Ansambel juhej zmagal na HrvaĹĄkem Ansambel Juhej iz Velenja je postal absolutni zmagovalec na festivalu Loborfest na HrvaĹĄkem. To je najveÄ?ji festival narodnozabavne glasbe na HrvaĹĄkem, udeleĹžba je mednarodna. ÂťNagrade smo izredno veseli, saj je ta potrdilo, da smo na pravi poti – da ljudje Ä?utijo naĹĄo glasbo in energijo, kajti lahko reÄ?emo, da je ob naĹĄem nastopu celotno prizoriĹĄÄ?e dihalo z nami, Âť nam je v njihovem imenu povedal Ä?lan ansambla BoĹĄtjan Dermol, ki je dodal, da je bilo navduĹĄenje in prijaznost domaÄ?inov ter vseh posluĹĄalcev in nastopajoÄ?ih neverjetno in da jim je to dalo poseben peÄ?at, priÄ?aralo nepozabno doĹživetje, ki se ga bodo vedno z veseljem đ&#x;”˛ mz spominjali. â€

ponovno povabili Laro. Povezovanje razliÄ?nih zvrsti umetnosti, ki navdih Ä?rpajo druga od druge, bodo v Festivalu Velenje nadaljevali tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

bĹĄ

Oddih ni samo odklop od delovnega okolja, od vsakodnevnih monotonij, od vseprisotnega stresa, od prepogosto ponorelega sveta. Lahko je tudi izviren negovalec za duĹĄo in telo. To spoznanje je vredno osmisliti. In udejanjiti. Zato je izbor leĹžalnika ĹĄe posebej v takĹĄnih primerih bolj izhod v sili. Ne reÄ?em, da ne paĹĄe tu in tam delati niÄ?. Si je pa fino tu in tam v stanju lastne umirjenosti zgolj prisluhniti. Takrat se Ä?loveku odprejo neverjetne moĹžnosti, da izbrska dopustniĹĄko stimulacijo, ki ga preprosto katapultira iz leĹžalnika (cone udobja) in napoti v neznano.

To pa je Ĺže lahko iztoÄ?nica nepozabnega OFF-ON-a. Kjerkoli, kadarkoli. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

27. julija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Duhovna iskanja Sredi poletne sproĹĄÄ?enosti sva z Anjo na Radio Velenje priĹĄli posnet oddajo Duhovna iskanja. Upam si trditi, da je to prav posebna oddaja. Ni je lahko pripraviti. Zakaj? ÄŒe hoÄ?emo, da je resniÄ?no bogata, poglobljena in takĹĄna, da nagovori, potem terja marsikaj. ÄŒas. RazmiĹĄljanje. Branje. Molitev. Navdih. ÄŒe ne Ĺželimo, da gre kar tako mimo posluĹĄalca, Ä?e Ĺželimo, da resniÄ?no dĂĄ nekaj lepega njegovi duĹĄi, potem je ni jemati preveÄ? zlahka. A to ne pomeni, da naj bi bil rezultat nekaj zateĹženega, zamorjenega. Ravno nasprotno!

Sama se vedno trudim, da bi bila takĹĄna, kot je evangelij – veselo oznanilo. Tisto, ki dviguje, daje upanje, smisel, svetel pogled, tolaĹžbo, veselje, pogum. ÄŒe mi je v letih, ko sem pomagala pripravljati Duhovna iskanja, to vsaj malo uspelo, sem zelo zadovoljna. Sicer pa Duh veje, kjer hoÄ?e, mi smo le Njegovo orodje, Ä?e nas Ĺželi uporabiti. In orodja ali sodelavcev pri oddaji Duhovna iskanja je precej. Gonilni motor je seveda naĹĄ dekan JoĹže PriboĹžiÄ?, nekaj oĹžjih sooblikovalcev oz. naÄ?rtovalcev iz velenjskih in ĹĄoĹĄtanjske Ĺžupnije, poleg njih pa okoli trideset pridnih sodelavcev, od katerih vsak pripravi pribliĹžno dve oddaji letno. Kaj nas pri tem spodbuja, Ĺžene, nagovarja? Kot kristjane verjetno marsikaj, morda pa posebej misel ÂťVselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, Ä?e vas vpraĹĄa za razlog upanja, ki je v vasÂŤ (1 Pt 3,15) in v danaĹĄnjem drveÄ?em svetu ĹĄe kako aktualna: ÂťPridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteĹženi, in jaz vam bom dal poÄ?itek.ÂŤ đ&#x;”˛

Jerica Koren

1. JAN PLESTENJAK – Jaz Ĺže vem, zakaj 2. ÄŒAGA BOYS – Pridi z nami 3. ATOMIK HARMONIK – Ajmo na more

Jerica in Anja v studiu Radia Velenje

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Poletni hit Jana Plestenjaka: Jaz Ĺže vem, zakaj Jeseni na televizijske ekrane prihaja nova slovenska serija Reka ljubezni. Morda bo kakĹĄnega oboĹževalca veÄ? dobila tudi na raÄ?un Jana Plestenjaka, ki je zanjo ustvaril naslovno skladbo, najbrĹž pa tudi nov poletni hit z naslovom Jaz Ĺže vem, zakaj. "POP

TV me je povabil k sodelovanju in ko sem prebral scenarij, sem videl, da imamo skupen pogled na ustvarjanje. Rad imam Slovenijo, tako da se mi zdijo avtentiÄ?ne slovenske serije odliÄ?ne za predstavitev naravnih lepot Slovenije. Serija ima tudi kulturno vrednost in zato k njej sodi tudi dobra glasba, tako da sem se odloÄ?il za sodelovanje," je povedal Plestenjak in dodal, da se je besedilo spisalo kar samo od sebe.

"Hitro sem zaÄ?util zgodbo glavnih likov serije in skoraj izstrelil naslov – Jaz Ĺže vem, zakaj. Pesem govori o njej, njeni lepoti in prepriÄ?an sem, da bodo posluĹĄalci zaÄ?utili ljubezensko energijo para," je ĹĄe povedal pevec, ki je za pesem posnel tudi videospot, ki ga je snemal z glavnima igralcema Reke ljubezni – Laro Komar in Tadejem PiĹĄkom.

Gilmourjev koncert kmalu v kinodvoranah V veÄ? kot 2000 kinematografih po svetu bodo 13. septembra predvajali koncertni film z lanskega nastopa Davida Gilmourja v Pompejih. Kitarist in pevec nekdanje skupine Pink Flo-

yd je na tem arheoloĹĄkem najdiĹĄÄ?u koncertiral 45 let po tem, ko so britanski rockerji v rimskem amfiteatru brez prisotnosti obÄ?instva posneli koncertni dokumentarec. "Ĺ estinĹĄtirideset let kasneje se magija vraÄ?a pod vulkan," se v italijanĹĄÄ?ini glasi napovednik za koncertni film Live at Pompeii.

Koncerta z lanskega 7. in 8. julija je zabeleĹžil reĹžiser Gavin Elder, film pa prikazuje izvedbe pesmi z Gilmourjevih zadnjih dveh solo albumov, On an Island iz leta 2006 in Rattle That Lock iz leta 2015, skupaj z nekaterimi klasikami Pink Floydov, podprtimi z znaÄ?ilno razkoĹĄnim svetlobnim ĹĄovom. Znani koncertni dokumentarec je zasedba Pink Floyd v Pompejih posnela Ĺže davnega leta 1971, Gilmourja, nekdaj gonilno silo Pink Floydov, pa je vrnitev v amfiteater po 45 letih spomnila na koncertiranje s soustanoviteljem skupine, klavia-

turistom Richardom Wrightom, ki je umrl leta 2008. "To je kraj duhov in nisem si mogel pomagati, da ne bi pomislil, kako smo tam igrali – z Rickom. To je obÄ?utek revidiranja zgodovine," je povedal kitarist in pevec. "Kar rad poÄ?nem, je, da igram na lepih prizoriĹĄÄ?ih, kjer imajo posluĹĄalci obÄ?utek veliÄ?ine zgradbe, v katerih nastopam. Ta prispeva k spominom, ki jih odnesejo s seboj in ohranijo za kasneje," je ĹĄe dodal Gilmour. Na arheoloĹĄkem najdiĹĄÄ?u Pompeji so se skupine Pink Floyd, ene najpomembnejĹĄih predstavnic psihedeliÄ?nega oziroma art rocka, lani spomnili tudi s fotografsko razstavo.

Elton John navduĹĄil v Celovcu

Legendarni pevec in pianist Elton John, ki je letos dopolnil 70 let, je pred kratkim koncertiral zelo blizu nas, saj je nastopil na stadionu v Celovcu. Koncertu v okviru turneje Wonderful Crazy Night je prisluhnilo okoli 17 posluĹĄalcev, Elton John pa se je spomnil tudi 20. obletnice smrti pokojnega prijatelja Giannija Versaceja.

Elton John je zagotovo Ĺživa glasbena legenda. Ne le, da je v karieri prodal krepko Ä?ez 300 milijonov albumov in je tako med najbolj prodajanimi iz-

vajalci na planetu, lani je izdal 32. studijski album Wonderful Crazy Night, ki ga letos promovira na turneji. Je tudi velik dobrodelneĹž, borec za pravice LGBT skupnosti, dobitnik petih grammyjev, oskarja, zlatega globusa itd. Zvezdnik, ki nikoli ni skrival svoje ekstravagantnosti, zdaj kljub letom Ĺživi sanjsko Ĺživljenje z moĹžem Davidom Furnishem, s katerim sta posvojila dva sinova.

V Celovcu se je tokrat zbralo obÄ?instvo predvsem starejĹĄih generacij, mnogi pa so s seboj pripeljali tudi svoje naslednike, da bi se ti lahko ÂťpoduÄ?iliÂŤ, kaj sta to vrhunska glasba in nastop. Elton je med koncertom povedal, da je "nekoÄ?, v 60. in 70. letih, mislil, da bo svet postal boljĹĄi in lepĹĄi, a je zdaj dojel, da je postal zgolj bolj neumen, Ä?uden in nasilen, brez vsakega smisla in razloga".

Pesem Your Song je tako posvetil Ĺžrtvam nedavnih napadov v Veliki Britaniji, v upanju, da se ta norija preneha in da zaĹživimo bolj svobodno in brez skrbi, tudi na glasbenih koncertih, kjer

se (Ĺžal) prav tako dogajajo teroristiÄ?ni napadi.

Ed Sheeran v Igri prestolov Eden najveÄ?jih pop zvezdnikov Ed Sheeran se je pojavil v teĹžko priÄ?akovanem prvem delu sedme sezone priljubljene serije Igra prestolov. Zaigral je vojaka, ni pa ĹĄlo niti brez petja in igranja kitare. Ed je ob tabornem ognju prepeval pesem z besedilom, ki ga je v romanu Ples z zmaji Georgea R. R. Martina prepeval pijani Tyrion. PevÄ?evi veliki oboĹževalki, igralki Maisie Williams, ki igra Aryo Stark, se je tako uresniÄ?ila velika Ĺželja – s svojim idolom je zaigrala v prizoru. Sicer so v Igri prestolov nastopili tudi Ĺže dru-

gi slavni glasbeniki, med drugim Ä?lani skupin Snow Patrol, Coldplay in Sigur RĂłs. 26-letni Sheeran je ponosno objavil fotografijo sebe med nastopanjem v seriji in pripisal: "Spomin na Ä?ase, ko sem bil Lannister". A Ĺže kmalu se je nanj in na ustvarjalce serije na druĹžbenih omreĹžjih vsul plaz kritik, Ä?eĹĄ da je to neprimerno, saj povsem kvari obÄ?utek doĹživljanja serije in da veliki zvezdniki nimajo kaj iskati v takĹĄnih serijah.

Ed je po tem zaprl svoj Twitter raÄ?un in mnogi so si to razlagali kot posledico vseh hudih kritik.

"Twitter raÄ?un sem zaprl, ker sem vedno nameraval oditi z njega, in to ni bilo na noben naÄ?in povezano s tem, kar so ljudje govorili o mojem nastopu v Igri prestolov.

V Igri prestolov sem! Zakaj bi mi bilo mar, kaj ljudje menijo o tem.

Jasno je, da je to prekleto Ä?udovito! " pa je zvezdnik v svojem stilu zapisal na svojem Instagramu.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Opoj – Fantovske pesmi KraĹĄki kvintet – Gremo na kras Ansambel Murni – Ĺ e eno noÄ?

Ansambel Mladika – Pot Şivljenja Veseli svatje – Kje gori Ansambel Poljanťek – Na plesu Modrijani – Da mi je Savinjski kvintet – Marsikdo ťe ne ve Ansambel Tik tak – Melodije srca Ansambel Biseri – Poletni plan

www.radiovelenje.com

KINGSTON Kingstoni so fantje za poletne zabave. To so ĹĄe enkrat veÄ? dokazali na letoĹĄnjem festivalu Pivo in cvetje, na katerem niso navduĹĄili le veÄ?tisoÄ?glave mnoĹžice, paÄ? pa presenetili tudi sami sebe. Po 23 letih delovanja in veliki koncertni kilometrini se jim namreÄ? ĹĄe vedno ÂťzgodiÂŤ kak koncert, ki jim s posebno energijo in Ä?ustvi, ki se spletejo med njimi in obÄ?instvom, pove, da s pozitivno sporoÄ?ilnostjo svoje glasbe resniÄ?no osreÄ?ujejo mnoĹžice slovenskih posluĹĄalcev. A Kingstoni se po uspehu v LaĹĄkem Ĺže ozirajo najprej.

Dobro voljo in upanje v boljĹĄi svet za vse bodo tudi v letoĹĄnjem poletju ĹĄe ĹĄirili po vsej Sloveniji, 28. julija npr. tudi na Flos Festu na Ljubnem ob Savinji. Nova skladba ene najboljĹĄih slovenskih pop zasedb pa bo na radijske postaje priĹĄla nekje konec poletja.

SAMANTHA FOX Samantha Fox, ena najbolj znanih zvezdnic iz 80-tih, je bila posebna gostja letoĹĄnjega zakljuÄ?nega dne festivala Pivo in cvetje v LaĹĄkem. Nastopila je z naĹĄo zasedbo San Di Ego, ki je septembra lani naredila rockersko priredbo njene velike uspeĹĄnice Touch Me (I Wanna Feel Your Body), nato pa ĹĄe na samostojnem nastopu. 51-letnica je bila nad priredbo navduĹĄena, zdi se ji celo ena najboljĹĄih, kar jih je sliĹĄala, pa jih je menda sliĹĄala kar precej. NavduĹĄila jo je tudi

slovensko obÄ?instvo. "Slovenci ste neverjetna publika, saj so ljudje peli z menoj, ko sem pozabila drugo kitico pri Touch me. Zelo so dojemljivi, peli pa so tudi pri I only wanna be with you in Nothing's gonna stop me now. Neverjetno, upam, da se kmalu spet vrnem sem. Na Instagramu sem objavila video in pozvala ljudi iz Anglije, Francije, naj pridejo sam na poÄ?itnice, kar upam, da bom priĹĄla tudi sama," je po nastopu razloĹžila drobna Samantha s ĹĄe vedno zavidljivim prsnim obsegom, v katerega so nekoÄ? buljili danes 40- ali 50-letniki.

ALOE BLACC Aloe Blacc, nominiranec za grammyja, predstavlja novo pesem z naslovom King Is Born. Gre za prvi singel s prihajajoÄ?ega albuma, ki je kombinacija elementov rocka, hip hopa in R&B-ja. Njegov zadnji album iz leta 2013 “Lift Your Spiritâ€? je prejel nominacijo za nagrado grammy za najboljĹĄi R&B album. Blacc ima za seboj Ĺže veliko pomembnih nastopov, npr. na festivalih Glastonbury, Lollapalooza in Coachella, njegova nova pesem pa je tudi soundtrack za enega najbolj priÄ?akovanih boksarskih dvobojev – Floyd Mayweather : Conor McGregor, njeno besedilo namreÄ? pomenljivo pravi: “Ain't no one like me, I'm a legend.â€? /v prostem prevodu: NihÄ?e ni kot jaz, jaz sem legenda ‌/

Naš ­čas, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

⏪

V Šentilju so se turistični zanesenjaki specializirali za pripravo sataraša na prostem. Kako jim gre, je preverila tudi nova predsednica velenjske turistične zveze Nataša Dolejši. Najprej le s pogledom, potem pa tudi z brbončicami. »Ja, tole bi šlo tudi k restanemu krompirju, ki ga odlično pripravljajo v velenjskem turističnem društvu. Ko bo paradižnika na vrtovih dovolj, lahko sredi mesta mirno vadite tudi skupaj,« je komentirala.

⏬

Znani šoštanjski poštar Luka nikakor ne more skriti, da je njegov oče gostilničar Milan Goršek (Gostišče Pri Vidi v Zavodnjah). Je prav tako vedno nasmejan, dobre volje in hrupen. Vsak konec tedna je kot predan glasbenik s svojim ansamblom Horuk na kakšnem žuru. Menda je najboljši poštar med glasbeniki in najboljši muzikant med poštarji. Tudi strežba v gostilni mu ni tuja, a navadno je dialog med njim in atom Milanom približno takšen: »Luka, danes bi pa malo pomagal v strežbi …« »Ata, ne bo šlo, niti pod razno, tudi če se na glavo postaviš …«

27. julija 2017

frkanje » Levo & desno «

Veselje in žalost Turizem pri nas letos še posebej veselo cveti; plače »neposrednih delavcev« v turizmu pa žalostno venejo.

Podpisi Borci za ohranitev samostojne Bolnišnice Topolšica so zbrali že res veliko podpisov podpore in so glede zahtev še vedno glasni. Mnogi pa se bojijo, da bodo z vsem tem pri pristojnih naleteli le na nepismene in gluhe.

Razklanost Bolj ko se bližajo volitve, bolj je koalicija podobna Sloveniji – razcepljena je. A na njeno srečo tudi v opoziciji ni nič bolje.

⏪

V restavraciji Jezero je pripravilo Gorenje Gostinstvo prejšnji petek odličen in dobro obiskan koncert »Bossa nova Jazz večer« na katerem je nastopil svetovni priznani saksofonist Jure Pukl, ki zdaj živi New Yorku, z gostoma Ano Bezjak in Janom Modrom. Koncerta sta se udeležila tudi Alenka in Franc Avberšek, ki sta velika ljubitelja umetnosti. Jazz jima je od nekdaj pri srcu in redno sta se udeleževala tudi vseh Puklovih koncertov v tem okolju. Sta bila tudi ena prvih, ki sta umetniku čestitala ob življenjski prelomnici. Zadnjo soboto se je namreč poročil na Velenjskem gradu s svojo izbranko iz Čila.

ZANIMIVOSTI

Pokopali par, ki je izginil pred tri četrt stoletja V Švici so pretekli teden pokopali par, ki je izginil pred 75 leti, pred kratkim pa so njuni povsem ohranjeni trupli našli na ledeniku. Pogreba v kraju Saviese sta se udeležili hčerki para, ki je imel sicer sedem otrok, a so vsi sinovi vmes že umrli. „To je najlepši dan v mojem življenju,“ je dejala ena od hčera Marceline Dumoulin.

Trupli moškega in ženske so našli na 2615 metrih nadmorske višine, ob njima pa tudi nahrbtnika, steklenico, knjigo in uro. Našel ju je eden od zaposlenih smučarskega središča Glacier 3000 v masivu Diablerets na jugu Švice. Led je trupli povsem zaščitil, njuni predmeti pa so ostali nedotaknjeni.

Ob nesreči 15. avgusta 1942 sta 40-letni čevljar Marcelin Dumoulin in njegova 37-letna žena šla preko ledenika pogledat živino, ki se je pasla, vendar se nista nikoli vrnila. Domnevajo, da sta padla v ledeniško razpoko, ob taljenju ledenika pa sta se njuni trupli pojavili na površini.

Po dveh mesecih neuspešnega iskanja so njunih sedem otrok dali v rejniške družine.

Armstrongovo torbo prodali za 1,8 milijona dolarjev Torbo, v kateri je ameriški astronavt Neil Armstrong zbral prve vzorce prahu z Lune, so na dražbi v New Yorku prodali za 1,8 milijona dolarjev (1,55 milijona evrov). Belo torbo z misije Apollo 11, v kateri so še vedno sledovi luninega prahu in manjši kamni, je po telefonu kupil anonimni kupec.

Torba je bila edini predmet z misije Apollo 11, ki je bila v zasebnih rokah. Po vrnitvi odprave na Zemljo so namreč skoraj vse predmete predali muzeju Smithsonian, torba pa je pomotoma ostala v škatli v vesoljskem središču Johnson.

Tam so jo že skoraj zavrgli, a so si premislili in jo podarili zbiratelju, ki je v Kansasu imel vesoljski muzej in ni vedel, od kod izvira.

Ko so ga kasneje obtožili kraje, prevare in pranja denarja, mu je zvezni preiskovalni urad FBI torbi zasegel skupaj s številnimi drugimi predmeti, nato pa so jo

leta 2015 prodali na vladni dražbi. Za 995 dolarjev (853 evrov) jo je kupila odvetnica iz Illinoisa.

Ker je v torbi opazila temne madeže, je odvetnica poslala torbo na testiranje ameriški vesoljski agenciji Nasa. Ta je lani potrdila, da je v torbi lunin prah.

Nasa si je nato prizadevala dobiti torbo nazaj, letos pa je ameriški zvezni sodnik razsodil, da je po zakonu lastnik torbe odvetnica. Ta je torbo ponudila na dražbi avkcijske hiše Sotheby‘s. Tam so pričakovali, da bodo zanjo iztržili med dva in štiri milijone dolarjev.

Torbo iz negorljivega materiala, ki je nekoliko raztrgana, so prodali ob 48-obletnici pristanka Apolla 11 na Luni leta 1969.

Dalijevi brki še v brezhibnem stanju Ob nedavnem izkopu posmrtnih ostankov španskega slikarja Salvadorja Dalija so odkrili, da so njegovi znameniti brki ostali prav taki, kot so bili še za časa njegovega življenja. Še vedno imajo obliko urnih kazalcev – deset čez deset.

Ob izkopu posmrtnih ostankov, tega je naročilo sodišče, da preveri, ali je španska vedeževalka Pilar Abel res umetnikova hči, kot trdi, je sodeloval tudi Narcis Bardalet, ki je Dalija leta 1989 balzamiral.

Po pisanju britanskega časnika The Guardian naj bi Bardalet izjavil, da gre za čudež, saj so brki ostali v položaju, kakršnega si je umetnik želel.

Hrvaške maturante mučila preprosta matematična naloga

Dalija so izkopali po naročilu sodišča, ki je presodilo, da je DNK analiza umetnikovih posmrtnih ostankov potrebna, saj nimajo na voljo drugih bioloških ostankov ali osebnih predmetov, s katerimi bi potrdili ali ovrgli trditev Pilar Abel, da je Dali, s katerim naj bi imela njena mama v 50. letih razmerje, res njen oče.

Vzorce DNK so strokovnjaki odvzeli neposredno iz krste, rezultate bo pokazala analiza v Madridu.

Dali (1904–1989) je bil znan po svoji ekscentričnosti. Velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Na osnovi intenzivnega študija psihoanalize je razvil t. i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot zelo dober risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval ročno naslikane fotografije sanj.

Mnogi trdijo, da je bil Dali prikrit homoseksualec, ki je raje druge opazoval pri spolnem odnosu.

Odvetnik Pilar Abel trdi, da so prebivalci Figuerasa vedeli za razmerje med njeno materjo in umetnikom, o čemer so tudi pričali.

Približno 12.000 hrvaškim maturantom, polovici od 24.000 hrvaških maturantov, ki so letos opravljali maturo iz nižje ravni matematike, letos ni uspelo rešiti enostavne matematične naloge, kar je izzvalo številne negativne komentarje o ravni znanja hrvaških maturantov in izobraževalnem sistemu na Hrvaškem.

Hrvaška ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak je sicer dejala, da bi sama to zmogla, a prošnji novinarjev, naj to nemudoma stori in pokaže, ni ugodila. Namesto tega je izjavila, da je potrebno pomagati dijakom, ki imajo posebne izobraževalne potrebe, ne samo tistim, ki imajo potencial za mednarodne uspehe.

Sporna naloga na maturi je zahtevala izračun porabe goriva dveh vozil. Naloga se je glasila: Če je poraba avtomobila sedem litrov goriva na 100 kilometrov, kombi pa z litrom goriva prevozi enajst kilometrov, koliko goriva več je porabil kombi, če sta obe vozili prevozili 450 kilometrov?

Na voljo so bili odgovori A 9,41 litra, B 14,79 litra, C 15,25 litra in D 18 litrov. Zmorete vi?

Bo, bi …

Nadzorni svet je direktorju Gorenja ponudil še en mandat za vodenje družbe. Nekateri so se ob tem skladno z njegovim »domačim« imenom spraševali – bo, bi?

Po sili Prosilci za stanovanja menda povprašujejo predvsem po manjših stanovanjih; čeprav bi potrebovali večja. A velikost je pač odvisna od debeline.

Denarnice.

Čudež Menda ne gre le za velenjski čudež: da sadike dreves ali rož ter razni pridelki po vrtovih dobivajo noge.

Priprave Pravijo, da je starejše treba pripraviti na starost. Še bolj jih je treba pripraviti na upokojitev. V tem času potrebujejo veliko denarnih spretnosti.

Krompir Upajmo, da suša ne bo povzročila prehudih posledic in bo letina krompirja ustrezno dobra. Saj nas jeseni čaka ob Velenjskem jezeru svetovni festival praženega krompirja. Pridelovalci te kulture z dobro letino bodo imeli krompir.

Škoda Začele so se parlamentarne počitnice. Vendar vseeno ni šla na počitnice tudi (vsa) politika.

Nekdaj in danes Še nedolgo tega je bilo veliko oglasov: iščemo delo. Zadnji čas je vse več takih: iščemo delavce. Na zavodih za zaposlovanje pa so še vedno vrste.

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

REPORTAŽA

27. julija 2017

Mladi uĹživajo v poÄ?itniĹĄkem delu ÄŒetrta skupina dijakov konÄ?ala urejanje mesta v okviru projekta ÄŒisto moje Velenje – Do 25. avgusta se bo zvrstilo ĹĄe pet skupin – Pridni tudi mladi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in Ĺ marÄ?ani Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 21. julija – Poletje ni le Ä?as poÄ?itnic, poleĹžavanja na plaĹži in kratkoÄ?asenja. Je tudi Ä?as, ko si mnogi mladi Ĺželijo zasluĹžiti kakĹĄen evro. PoÄ?itniĹĄkega dela ni lahko dobiti, vsaj v zadnjih letih ne, zato so mladim (in s tem tudi njihovim druĹžinam) roko ponudile vse tri obÄ?ine v Ĺ aleĹĄki dolini. Z urejanjem okolja ali pomoÄ?jo v razliÄ?nih druĹĄtvih in organizacijah si dijaki in ĹĄtudenti ne le poveÄ?ajo svoj proraÄ?un, ampak dobijo tudi drugaÄ?en odnos do obÄ?ine in urejenosti okolja v njej, pa tudi pomembne Ĺživljenjske izkuĹĄnje. In ob tem se, kot so nam povedali, celo zabavajo.

Projekt ÂťÄŒisto moje VelenjeÂŤ ima tradicijo

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže petnajsto leto zapored izvaja projekt ÂťÄŒisto moje VelenjeÂŤ. V njem bo letos poÄ?itniĹĄko delo opravljalo skoraj 200 dijakov. PrejĹĄnji teden je enotedensko poÄ?itniĹĄko delo opravljala Ä?etrta skupina dijakov in dijakinj. Letos zasluĹžijo 5 evrov bruto na

uro, kar je veÄ? kot prejĹĄnja leta. Doslej so oÄ?istili okolico in notranjost ĹĄtirih osnovnih ĹĄol in glasbene ĹĄole, oÄ?istili pa so tudi krajevno skupnost Stara vas in Staro Velenje. Andrej Rupreht, ki je na MO Velenje zadolĹžen za koordinacijo projekta, nam je povedal: ÂťOd zaÄ?etnih poskusov poÄ?itniĹĄkega dela je projekt ÄŒisto moje Velenje hitro prerasel v resen vsakoletni projekt. Plan dela je pripravljen vse do 25. avgusta, ko bo letoĹĄnji projekt, za katerega bo mestni proraÄ?un namenil 50 tisoÄ? evrov, konÄ?an. V prvih ĹĄtirih tednih so dijaki in dijakinje Ĺže veliko naredili, tudi letos pa smo se povezali s ĹĄtevilnimi krajevnimi skupnostmi, osnovnimi ĹĄolami, Vrtcem Velenje in zavodi. Tudi letos je bil interes za poÄ?itniĹĄko delo velik, nekaj prijavljenih ĹĄe nismo razporedili, a jih bomo v avgustovske termine. Vsi bodo delali 38 ur, da delo omogoÄ?imo Ä?im veÄ? mladim.ÂŤ Letos ĹĄtirje pomagajo v domu za varstvo odraslih, en dijak

na, Ĺžal pa se ĹĄe vedno najdejo obÄ?ani, ki ne verjamejo vanj in ga zato premalo podpirajo. Za konec doda: Študentov v projekt ne vkljuÄ?ujemo veÄ?, razen mentorja so vsi dijaki in dijakinje. Ĺ tudenti se lahko prijavijo za pomoÄ? na Pikinem festivalu, proĹĄnje za delo pa zbirajo na Festivalu Velenje.ÂŤ

Mladi delajo pridno

vsak teden dela na centralnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, eden pomaga gasilcem, dva sodelujeta pri poÄ?itniĹĄkih aktivnostih v vili RoĹžle in eden v mladinskem hotelu.

Rupreht je prepriÄ?an, da so sredstva, ki jih obÄ?ina vloĹži v projekt, dobro naloĹže-

Ko med Ä?iĹĄÄ?enjem in urejanjem okolja v Starem Velenju zmotimo skupino fantov, ti pridno posluĹĄajo navodila svojega mentorja. Letos je to ĹĄtudent logistike Armin KovaÄ?ević. Povedal nam je: ÂťKo so me poklicali iz ĹĄtudentskega servisa in mi ponudili to delo, sem ga takoj sprejel. Tudi zato, ker sem pred leti kot dijak delal v njem in mi je bilo vĹĄeÄ?. Tudi letos mi je, vsak teden sicer dobim novo skupino dijakov, a to ni ovira. Res so pridni. Velikokrat nas ogovorijo tudi mimoidoÄ?i, ki jim je vĹĄeÄ?, da mladi delajo. Jaz bom delal

v vseh devetih terminih, z zasluĹženim denarjem pa si bom septembra privoĹĄÄ?il dopust.ÂŤ Nejc RakuĹĄa je dijak velenjske elektro-raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, ki je pred nastopom poÄ?itniĹĄkega dela Ĺže vedel, kaj ga Ä?aka, saj je bil v projekt vkljuÄ?en Ĺže lani. ÂťVesel sem, da imam tudi letos priloĹžnost delati v tem projektu. Zdi se mi, da s tem, ko pomagam urejati moje mesto, delam nekaj pomembnega. Tudi pobiranje smeti in odstranjevanje plevela okoli ĹĄol in stavb pripomore k temu, da je Velenje ĹĄe lepĹĄe. Je pa res, da nam je sredi dneva vroÄ?e, zato si privoĹĄÄ?imo kakĹĄen kratek oddih v senci, potem pa nazaj na delo. Moram reÄ?i, da je delo tudi zabavno, imamo se fajn.

ZasluĹžek bom porabil za opravljanje izpita za avto.ÂŤ

“Porihtajmo si Ĺ martnoâ€?

Med letoĹĄnjimi poÄ?itnicami je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki Ĺže tretje leto zapored mladim ponudila moĹžnost poÄ?itniĹĄkega dela v lastni obÄ?ini. V projekt, ki ga imenujejo Porihtajmo si Ĺ martno, vkljuÄ?ujejo tako dijake kot ĹĄtudente. Kot Ĺže samo ime pove, njihovo delo zajema predvsem urejanje obÄ?ine. V okviru letoĹĄnjega projekta so delo omogoÄ?ili desetim dela Ĺželjnim fantom in dekletom. đ&#x;”˛

Mladi lepĹĄajo tudi Ĺ oĹĄtanj in okolico

Velenje konÄ?no do prvih oskrbovanih stanovanj

PoÄ?itniĹĄko delo racionalizirali – OmogoÄ?ili so ga vsem prijavljenim

V teh dneh se na MO Velenje ukvarjajo s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja – NaloĹžbo naj bi uresniÄ?ili s pomoÄ?jo republiĹĄkega Stanovanjskega sklada

Milena KrstiÄ? - Planinc Bojana Ĺ pegel

Ĺ oĹĄtanj, 25. julija – Po ĹĄtirinajstdnevnem premoru je v Ĺ oĹĄtanju v ponedeljek poÄ?itniĹĄko delom zaÄ?ela nova skupina mladih in nadaljevali so tam, kjer so dela zaradi dopusta Andreja Volka iz uprave, ki dela koordinira in nadzoruje, zastala. V Ĺ oĹĄtanju so se odloÄ?ili, da bodo poÄ?itniĹĄko delo omogoÄ?ili vsem, ki se bodo prijavili, vendar so ga morali zaradi tega racionaliziOb 7. uri zjutraj se dobijo na rokometnem igriĹĄÄ?u, od koder jih koordinator rati, da bodo stroĹĄki, ki poÄ?itniĹĄkega dela Andrej Volk usmeri na lokacije, kjer bodo delali, in jih zadnja leta plaÄ?a izporazdeli delo. kljuÄ?no ObÄ?ina, manjĹĄi.

Mladi urejajo mesto Ĺ oĹĄtanj in okolico. V torek, po deĹževnem ponedeljku, je bila zemlja Rekli so â?ą dovolj namoÄ?ena, da so lahko MaĹĄa Ovnik, dijakinja 4. letnika gimnazije: opleli gredice pred obÄ?insko ÂťMalo plejemo, obrezujemo Ĺživo mejo, v knjizgradbo. ÂťTako smo spet priĹžnici pomagamo pri arhiviranju ... ZasluĹžila bom natanko 133 evrov in toliko primaknila k stroĹĄkom za vozniĹĄki izpit.ÂŤ Zanimanje za Domen Kompan, dijak 3. letnika strojne ĹĄole: ÂťVsak evro poÄ?itniĹĄko delo pride prav, zato sem tukaj Ĺže upada. Pet let nazaj Ä?etrtiÄ? v zadnjih letih. Delo ni prezahtevno, pa so prejeli 200 vlog, tudi dobra skupina smo. Nekaj zasluĹženega letos 80. bom gotovo porabil za poÄ?itnice.ÂŤ

â?ą

varÄ?evali nekaj denarja, ki bi za ta namen ĹĄel iz proraÄ?una.ÂŤ V naÄ?rtu imajo, da bodo do konca prvega tedna septembra, ko bo poÄ?itniĹĄko delo zakljuÄ?ila zadnja skupina, mladi postavili tudi nekaj ekoloĹĄkih otokov v Lokovici in Skornem, prihodnji teden se bodo lotili nogometnega igriĹĄÄ?a. ÂťSkupna desetih ali dva-

najstih je optimalna. Navadno delata po dva ali ĹĄtirje skupaj na razliÄ?nih krajih. Z njihovim delom in odnosom do dela sem zelo zadovoljen,ÂŤ pravi Volk. Zadovoljna je tudi veÄ?ina prebivalcev, saj je njihovo delo opazno. Opazno pa je tudi, ko si oddahnejo. ÂťBom navedel primer iz drugega vroÄ?inskega vala, ko so bili mla-

di v TopolĹĄici, vsaj po moje, zelo pridni. Veliko so naredili. Ko je bila ura enajst, ko je sonce na polno Ĺžgalo, so sedli v senco. V naslednjem trenutku smo na ObÄ?ino prejeli klic, da sedijo in niÄ? ne delajo.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 19. julija – V stanovanjskem fondu Mestne obÄ?ine Velenje je trenutno 884 stanovanj, od tega 849 neprofitnih, 26 sluĹžbenih in 9 bivalnih enot za reĹĄevanje nujnih stanovanjskih vpraĹĄanj. V teh dneh pa bodo na velenjski upravni enoti vloĹžili dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stolpiÄ?a, v katerem bo 15 neprofitnih oskrbovanih stanovanj. Po njih je namreÄ? veliko povpraĹĄevanje, velenjska obÄ?ina pa jih doslej ni imela.

BlaĹženka ÄŒujeĹž iz MO Velenje nam pokaĹže projektno nalogo, iz katere je razvidno, da je naÄ?rt za stolpiÄ? z oskrbovanimi stanovanji zasnovan tako, da se arhitekturno lepo vkljuÄ?i v okolje, kjer bo stal. Lokacija je na obÄ?inski zemlji na travniku pod ÂťdesetorÄ?komÂŤ (domaÄ?ini stavbi pogovorno reÄ?ejo konjuĹĄnica) ob KidriÄ?evi cesti. Dovoz do stolpiÄ?a bo urejen z Jenkove ceste.

Ta bo skupni za ÂťpetorÄ?ekÂŤ, ki stoji pod desetorÄ?kom, in novogradnjo. Ob dokonÄ?ni ureditvi novogradnje pa bodo stanovalci petorÄ?ka pridobili tudi dodatna parkirna mesta. Stanovalcem konjuĹĄnice bodo dali moĹžnost, da odkupijo del zemljiĹĄÄ?a pod stavbo, to je obÄ?insko. Doslej so jih uporabljali brezplaÄ?no, po odkupu pa si bodo lahko legalno uredili atrije. ÂťV stolpiÄ?u oskrbovanih stanovanj bodo garsonjere in enosobna varovana stanovanja.

Ta bodo povezana z Domom za varstvo odraslih, kjer bodo imeli stanovalci zdravstveno oskrbo,

BlaĹženka ÄŒujeĹž: ÂťPovpraĹĄevanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko.ÂŤ

pomoÄ?jo sredstev Stanovanjskega sklada RS, ki naj bi projekt, ocenjen na 1 milijon 200 tisoÄ? evrov, financiral v viĹĄini 50 %.

ObÄ?ina bi ostala sredstva zagotovila iz proraÄ?una in z najemom posojila v viĹĄini 25 % vrednosti projekta.

Stanovalci desetorÄ?ka, pa tudi petorÄ?kov pod njim, so sprva naloĹžbi nasprotovali. Na MO Velenje so jim prisluhnili, z njimi so opravili veÄ? razgovorov. Njihove Ĺželje so posredovali tudi naÄ?rtovalcem projekta. Sedaj je naÄ?rt takĹĄen, da veÄ?jih nasprotovanj bodoÄ?ih sosedov oskrbovanih stanovanj menda ni veÄ?. Kdaj se bo gradnja zaÄ?ela, je ĹĄe teĹžko

Arhitekti so stolpiÄ? z oskrbovanimi stanovanji lepo umestili v prostor. Imel bo ĹĄtirikapnico, ne bo visok, v njem pa bodo dom dobili izkljuÄ?no starejĹĄi najemniki. Najemnina bo neprofitna.

SOS gumb za klic na pomoÄ?, Ä?e bodo Ĺželeli, pa tudi hrano. Po tovrstnih stanovanjih je povpraĹĄevanje vsako leto veÄ?je, saj je 15 % prebivalcev MO Velenje starostnikov, odstotek pa ĹĄe raste.ÂŤ ĹĄe izvemo. Na MO Velenje raÄ?unajo, da bodo stolpiÄ? zgradili tudi s

reÄ?i. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora obÄ?ina izvesti ĹĄe javni razpis za izbiro izvajalca gradnje in zakljuÄ?iti finanÄ?no konstrukcijo. Bo pa to zagotovo prva novogradnja neprofitnih stanovanj v MO Velenje v prihođ&#x;”˛ dnosti. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

Ĺ PORT

Rudar (vsaj) do sobote skupaj z Olimpijo in Mariborom na vrhu V drugi tekmi s 3 : 1 boljťi od novinca AnkaranHrvatini – V soboto z aktualnim prvakom Mariborom Stane Vovk

zadetke, poleg tega ĹĄe kopico priloĹžnosti, pa tudi preÄ?ko, v katero Komaj se je zaÄ?elo nova prvenstve- je v 41. minuti Ĺžogo ob koncu prna sezona, se Rudarjev trener Marijan vega polÄ?asa poslal Jakob Novak.

PuĹĄnik Ĺže ubada s poĹĄkodbami. David Gostje so v Velenju tekmo zaÄ?eKaĹĄnik, ki je v prejĹĄnji sezoni nosil ka- li zelo poletno, brez spoĹĄtovanja pitanski trak, zaradi poĹĄkodbe ĹĄe vedno do pomlajenega Rudarja, ki Ĺže ne more igrati. V drugem krogu se mu je 23. sezono igra v elitni slovenski zaradi boleÄ?in v stegenski miĹĄici pridru- nogometni druĹĄÄ?ini. Zelo blizu Ĺžil Damijan Trifković, ki je bil kapetan zadetka so bili po slabih dvajsena uvodni tekmi ter tudi med najboljĹĄi- tih minutah igre, ko se je gostujomi na njej. Zato je proti AnkaranÄ?anom Ä?i napadalec Rok KidriÄ? sam znaÄ?ast kapetana pripadla Leonu ÄŒrnÄ?iÄ?u. ĹĄel pred domaÄ?im vratarjem MaTrifković bi bil gotovo v postavi tudi v tejem Radanom, a je njegov lob soboto. NajbrĹž je upal, da bo ponovil udarec poletel Ä?ez njega in okvir Uzuegbunam Honi John Mary ne navduĹĄuje le dobro igro z uvodne tekme, jo morda praznih vrat. Kmalu zatem nova na zelenici. S takĹĄnim poziranjem ustreĹže tudi kronal tudi s kakĹĄnim zadetkom in ta- (27. minuta) velika priloĹžnost gomladim ljubiteljem nogometa. ko najlepĹĄe proslavil trideset let, ki jih stov, tokrat za Gala Primca, ki je z je dopolnil prav na dan tega dvoboja. udarcem z glavo z dobrih petih metrov Poziv s tribune je priĹĄel v pravem trenutKljub temu se je tudi kot gledalec veselil poslal Ĺžogo pod preÄ?ko. Radan se je iz- ku. DomaÄ?i so zagospodarili na igriĹĄÄ?u. novih treh toÄ?k. Po novi zmagi so bili ze- jemno odzval in s konico prstov dvignil Sledilo je nekaj nevarnih strelov proti nasprotnikovemu vratarju Mateju Paalo zadovoljni tudi domaÄ?i ljubitelji nogo- Ĺžogo Ä?ez preÄ?ko.

Ob teh nevarnih gostujoÄ?ih napadih lu. V 36. minuti pa pravi izbruh navdumeta, ki so znova, kot na uvodni tekmi, pridno navijali za svoje nogometaĹĄe. V je bilo med gledalci sliĹĄati komentarje: ĹĄenja med domaÄ?imi navijaÄ?i. John Madokaj zanimivi tekmi so videli kar ĹĄtiri ÂťNe moreĹĄ verjeti ...! Igra, igra, igra ‌! ry se je v bliĹžini toÄ?ke enajstmetrov pre-

Da bi bili prvaki drŞave ‌ Znova veliki cilji velenjskih rokometaťev Stane Vovk

Pred rokometaĹĄi Gorenja je nova zelo zanimiva sezona, gotovo ĹĄe zanimivejĹĄa in ĹĄe zahtevnejĹĄa, kot je bila prejĹĄnja. V prejĹĄnji so skupaj z aktualnimi prvaki Celjani zaigrali v regionalni ligi Seha.

V njej bodo oboji nastopali tudi v novi, po treh sezonah pa se velenjski rokometaĹĄi vraÄ?ajo tudi v ligo prvakov, najmoÄ?nejĹĄe evropsko klubsko tekmovanje.

Na novo tekmovalno sezono so se zaÄ?eli pripravljati prejĹĄnji Ä?etrtek. Od novega trenerja, izkuĹĄenega Hrvata Ĺ˝eljka BabiÄ?a, in dokaj spremenjenega moĹĄtva njihovi navijaÄ?i veliko priÄ?akujejo. Enako tudi vodstvo kluba, ki ima pred zaÄ?etkom vsake sezone velike ambicije, o katerih samo pravi: ‚Klub si je pred novo sezono zadal visoke cilje. Po nekaj suĹĄnih letih si Ĺželi v domaÄ?e vitrine vrniti pokalno lovoriko in drĹžavni naslov, se v Ligi SEHA Gazprom prebiti na finalni turnir najboljĹĄe Ä?etverice, med evropsko klubsko elito pa v skupini C osvojiti eno od prvih dveh mest, ki prinaĹĄata dodatni tekmi v boju za vozovnico v osmino finala.‘ O vsem tem smo se pogovarjali s trenerjem.

MoĹĄtvo je kakovostnejĹĄe od prejĹĄnjega, veliko novih igralcev, ambicije velike. Ste dobili to, kar ste Ĺželeli? ÂťGotovo bo nova sezona velik izziv zame in igralce, tudi zelo zahtevna. Glede na proraÄ?un, ki ga ima Gorenje, verjamem, da smo napravili dobro selekcijo igralcev. PrepriÄ?an sem, da je njihova kakovost boljĹĄa, kot je bila v prejĹĄnji sezoni. Zato nam ne preostane niÄ? drugega, kot da zavzeto vadimo, delamo. Po prvih tekmah v ligi Seha in ligi prvakov

bomo Ĺže bolj vedeli, koliko veljamo. Vem, da so cilji visoki, toda za zdaj je ĹĄe teĹžko oceniti naĹĄo pravo vrednost. Pri tem mislim zlasti na ligo prvakov. Skupina, v kateri bomo igrali, je izredno moÄ?na. Kljub temu bomo vsako tekmo zaÄ?eli z odloÄ?enostjo, da premagamo nasprotnika in skuĹĄamo uresniÄ?iti klubske cilje. Gotovo pa nam bo igranje v

Novo sezono bodo rokometaĹĄi Gorenja odprli z veÄ?nim derbijem s Celjem Pivovarno LaĹĄko 30. avgusta, v prvem krogu lige Seha. ZaÄ?etek lige prvakov bo 13. septembra. Velenjski rokometaĹĄi bodo v njej gostili ĹĄpansko moĹĄtvo Abanca Ademar Leon. V domaÄ?em drĹžavnem prvenstvu se bo sezona zaÄ?ela 9. septembra.

27. julija 2017

Evropi zelo pomagalo, da se stabiliziramo, okrepimo vojo igro in spoznano svoje dobre in slabe strani, dokler se ne bo zaÄ?ela domaÄ?a konÄ?nica. Tudi v regionalni ligi Ĺželimo Ä?im viĹĄe, ciljali bomo na sklepni turnir.ÂŤ Ljubitelji rokometa, navijaÄ?i morda v prejĹĄnji sezoni niso bili najbolj navduĹĄeni nad regionalno ligo. Razlog je bil tudi

v tem, da si posamezne tekme niso sledile po ustaljenem, tekoÄ?em razporedu. ÂťIzkuĹĄnje z njo sem imel Ĺže kot trener v Brest MeĹĄkovu (dvakrat z njim drĹžavni prvak in dvakrat igranje v finalu lige – op. p.). ZamiĹĄljena je bila dobro, toda ni imela ĹĄe dovolj moÄ?ne ‚konekcije‘ (povezave) z evropsko zvezo, zato se je vÄ?asih dogajalo, da je bilo tekmovanje v ligi prvakov in domaÄ?e prvenstvo v prednosti.

Ima pa gotovo svoje prednosti,

ÄŒe bi ‌?

Vlado BadĹžim, trener Ankarana: ÂťÄŒe bi izkoristili svoje priloĹžnosti na zaÄ?etku tekme, bi bil morda njen potek drugaÄ?en. Nato smo zanihali v igri, podobno kot v prvem krogu. Naredili smo nekaj kardinalnih napak, ki so jih domaÄ?i izkoristil z dvema goloma. Nato smo iskali svoj gol, ga tudi naĹĄli, imeli takoj priloĹžnost za izenaÄ?enje. Ĺ˝eleli smo izenaÄ?iti, a smo spet zaÄ?etniĹĄko prejeli ĹĄe tretji gol. Seveda pa je spodbudno, Ä?e si priigraĹĄ toliko priloĹžnosti, kot smo si jih na tej tekmi proti izkuĹĄenemu Rudarju.ÂŤ

Le tako naprej ‌!

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener: ÂťMoji igralci so dosegli tri lepe zarival‘ z dvema, tremi gostujoÄ?imi igralci.

Eden od njih je z glavo poslal Ĺžogo na svojo smolo kratko do Dominika Radića. Visoki napadalec je zabil izjemen gol. Ĺ˝ogo je s ťkarjicamiÂŤ poslal v desni zgornji kot za 1 : 0. Vodstvo je domaÄ?im vlilo samozavest, ĹĄe bolj so poleteli. Po predloĹžku Matea MuĹžeka z leve strani na sredino pred kazenski prostor je imel Jakob Novak priloĹžnost za podvojitev vodstva, a je z volej udarcem zamajal ‚samo‘ preÄ?ko. V nadaljevanju so bili najprej AnkaranÄ?ani spet blizu izenaÄ?enju, a se jim ni izĹĄlo. ÂťRudar, Rudar, Rudar ‌!ÂŤ so se spet oglasili navijaÄ?i, ki so Ĺželeli drugi gol. Zgodil se je takoj

seveda tudi nekatere pomanjkljivosti. Pomembno je, da se razvija. Je moÄ?nejĹĄa od drĹžavnega prvenstva in verjamem, da dviguje kakovostno raven rokometne igre. Obenem je zelo dobra za mlade igralce, da si nabirajo mednarodne izkuĹĄnje. Seveda pa je za moĹĄtva, ki igrajo ĹĄe v ligi prvakov, kot bomo letos tudi mi, zelo naporna.ÂŤ IzhajajoÄ? iz teh besed lahko sklepamo, da bi bilo prezahtevno, Ä?e bi Gorenje in seveda tudi Celjani, drĹžavno prvenstvo odigrali v celoti? ÂťZanesljivo, saj bi zmanjkovalo Ä?asa za poÄ?itek. ReĹĄitev, da

se prvenstvu pridruĹžimo ĹĄele v konÄ?nici, se mi zdi zelo dobra.

Imeli bomo dovolj Ä?asa, da se pripravimo za glavni del domaÄ?ega prvenstva, konÄ?nico. Enako velja za Celjane. Verjamem, da imajo enake cilje kot mi – osvojiti naslov prvaka.ÂŤ Nanj v Velenju Ĺže kar dolgo Ä?akajo? ÂťVsakdo Ĺželi prekiniti neugodno tradicijo z nasprotnikom.

OdloÄ?eni smo, da to storimo v novi sezoni. Kot trener to verja-

detke. Lahko bi dosegli ĹĄe kakĹĄnega, morda so bili igralci v tistih trenutkih preveÄ? nemirni, kar je posledica njihove mladosti. Moram pohvaliti tudi goste, ki so prav tako pokazali veliko Ĺželjo. Zlasti ob prekinitvah so nam povzroÄ?ali kar precej teĹžav. V celoti gledano smo igrali dobro. Verjamem, da so bili gledalci zadovoljni in da bodo ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu prihajali na tekme. ÄŒestitke fantom in le tako naprej.ÂŤ Velja ta Ĺželja tudi za soboto, ko boste gostovali pri branilcu naslova Mariboru? ÂťMaribor bo nedvomno popoln favorit. Ne bomo pa ĹĄli v Ljudski vrt z belo zastavo. PoĹĄteno bomo igrali, dali vse od sebe in videli bomo, kaj nam bo to prineslo.ÂŤ po gostujoÄ?i akciji. ÄŒrnÄ?iÄ? je na sredini igriĹĄÄ?a prestregel Ĺžogo, poslal v napad Maryja. GostujoÄ?i branilci so bili zanj prepoÄ?asni in z bliĹžine bele toÄ?ke je najboljĹĄi strelec lige v prejĹĄnjem prvenstvu zadel spodnji del preÄ?ke. Od nje se je Ĺžoga odbila v mreĹžo in 2 : 0. DomaÄ?i so po prepriÄ?ljivem vodstvu znova popustili in kmalu spet nekoliko zatrepetali za vse tri toÄ?ke, saj so gostje v 73. minuti zniĹžali njihovo vodstvo (1 : 2). Sledila je nekoliko zmedena igra domaÄ?ih, gostje pa so upali na izenaÄ?enje. Nato je v 88. minuti le priĹĄlo olajĹĄanje. Po podaji ÄŒrnÄ?iÄ?a je Dario Vizinger z udarcem z đ&#x;”˛ glavo potrdil nove tri toÄ?ke. â€

mem, drugaÄ?e paÄ? ne moreĹĄ razmiĹĄljati. PrepriÄ?an sem, da so tudi igralci odloÄ?eni, da vrnejo radost in veselje naĹĄim navijaÄ?em.ÂŤ Skratka, skupaj s Celjani boste glavni favoriti prvenstva? ÂťUpam, da bo tako, toda vsi vemo, da v ĹĄportu ni vedno dovolj biti dober na papirju. Svojo moÄ?, kakovost je treba pokazati na terenu; to pa zahteva vsakodnevno zavzeto treniranje, Ä?im boljĹĄo psihiÄ?no pripravljenost, disciplino ... Strinjam se, da smo skupaj s Celjani papirnati favoriti. A Ä?e ne bomo vadili, tako kot bi morali, bomo ostali favoriti samo na papirju.ÂŤ V novi sezoni bodo najbrĹž RibniÄ?ani, KoprÄ?ani, MariborÄ?ani z okrepitvami in novimi trenerji ĹĄe moÄ?nejĹĄi? ÂťZa Celje vemo, da je vsako leto zelo moÄ?no. Ribnica je lani imela odliÄ?ne rezultate in bo enako nevarna, kot je bila lani.

Tu je Maribor, ki se je prav tako okrepil in je gotovo ena od stabilnih ekip, ki jo bo v njeni dvorani teĹžko premagovati. V Koper je priĹĄel slovenski selektor Veselin Vujović, ki bo kot trener gotovo dal Kopru dodatno vrednost. ResniÄ?no priÄ?akujem, da bo to morda v zadnjih sezonah najbolj zanimivo prvenstvo, na katerem bo sposoben vsak premagati vsakega.ÂŤ Ob vsem tem bo za vaĹĄo Ä?im boljĹĄo igro gotovo potrebna tudi podpora s tribun!? ÂťZelo upam, da bomo navduĹĄevali naĹĄe navijaÄ?e, ki so – kot sem med tem Ĺže spoznal – izvrstni. Seveda priÄ?akujem njihovo veliko podporo. Ob tej priloĹžnosti jih pozdravljam, veselim se sreÄ?anja z njimi na prvi tekmi.

ResniÄ?no Ĺželim, da bi zmagovali – v zadovoljstvo vseh, ki imamo tukaj radi rokomet.ÂŤ Ĺ˝elimo Vam, da Ä?im uspeĹĄneje preĹživite prvo sezono v Velenju! ÂťDa bi bili prvaki drĹžave ‌ Hvala.ÂŤ đ&#x;”˛

Trifković zvest Rudarju ĹĄe tri leta Pred teĹžko priÄ?akovanim derbijem vrha lestvice s prvakom Mariborom so v vrstah velenjskega Rudarja pozdravili uspeĹĄen dogovor za podaljĹĄanje pogodbe z otrokom kluba Damjanom Trifkovićem.

Damjan Trifković je pogodbo z Rudarjem podaljĹĄal in bo v zeleno-Ä?rnem dresu nastopal do konca maja 2020, so sporoÄ?ili na uradni spletni strani velenjskega kluba. „Trifković je rekorder po ĹĄtevilu odigranih minut v dresu Rudarja in nepogreĹĄljiv Ä?len naĹĄega moĹĄtva, zato izraĹžamo veliko veselje, da se bo tudi v bodoÄ?e boril za naĹĄ grb,“ so dodali VelenjÄ?ani, ki se pripravljajo na izredno zanimivo tekmo z Mariborom v Ljudskem vrtu, kjer se bosta v soboto ob prenosu na Kanalu A (ob 20.00) pomerili dve od treh ĹĄe nepremaganih ekip v novi sezoni Prve lige Telekom Slovenije. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 2. krog Rudar Velenje - Ankaran Hrvatini 3:1 (1:0)

Strelci: 1:0 Radić (36), 2:0 Mary (66), 2:1 Vodeb (77), 3:1 Vizinger (88),  Rudar: Radan, MuŞek, Puťaver, Bolha, Vukliťević, Bijol, Piťek (od 66.

Antonov), ÄŒrnÄ?iÄ?, Mary Uzegbunam (od 84. Vizinger), Radić (od 59.

Junuzović), Novak. Trener: Marijan Puťnik.

Rumeni kartoni: L. BadĹžim (6), Mary Uzegbunam (30), Gliha (42).

Drugi rezultati: Triglav - Maribor 2:3 (0:0), Rudar - Ankaran Hrvatini 3:1 (1:0), Aluminij - Krťko 4:2 (1:0), Gorica – Olimpija 0:2 (0:1), DomŞale – Celje 4:0 (2:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 6, 2. Rudar 6, 3. Maribor 6, 4. DomĹžale 3, 5.

Aluminij 3, 6. KrĹĄko 3, 7. Triglav Kranj 1, 8. Ankaran Hrvatini 1, 9. Gorica 0, 10, Celje 0.

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

Janja do srebra Vroclav, 23 julija – Po uvodnih dveh zmagah v svetovnem pokalu letos si je ĹĄportna plezalka Janja Garnbret na svetovnih igrah, ki jih gosti Vroclav, priplezala srebrno medaljo v teĹžavnostnem plezanju. To je bil premierni nastop mlade tekmovalke na olimpijskih igrah za neolimpijske ĹĄporte, medtem ko sta izkuĹĄenejĹĄa Ä?lana slovenske reprezentance v ĹĄportnem plezanju Domen Ĺ kofic in Mina MarkoviÄ? osvojila peto oziroma sedmo mesto. Janja, aktualna svetovna prvakinja in vodilna v skupnem seĹĄtevku svetovnega pokala, je dosegla isto viĹĄino kot zmagovalka, evropska prvakinja Belgijka Anak Verhoeven, a so za konÄ?no uvrstitev odloÄ?ali rezultati kvalifikacij.

Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO) je ob tem velikem uspehu dejala: „Že od zaÄ?etka sezone sem se veselila svetovnih iger, z veseljem sem tekmovala, tako organizacija kot tekma sta mi bili zelo vĹĄeÄ?. S polfinalnim nastopom nisem bila

13

Ĺ PORT IN REKREACIJA

27. julija 2017

ravno zadovoljna, nisem se mogla dovolj osredotoÄ?iti na smer in pokazati maksimuma. V finalu sem se sprostila, dobro poÄ?utila, ĹĄkoda edino, da je bila smer spet malo prelahka, potem pa en teĹžek gib, pri katerem smo padle vse punce na stopniÄ?kah. Vendarle pa je tudi drugo mesto super in sem zelo zadovoljna.“ Selektor slovenske reprezentance v ĹĄportnem plezanju Gorazd Hren pa je dodal: „Kvalifikacije so nas presenetile, saj so bile zelo teĹžke, kar seveda ni niÄ? narobe. V finalu so Ĺžal vsa tri dekleta na stopniÄ?kah padla na istem gibu, tako da so se razvrstile glede na rezultate v kvalifikacijah; pri moĹĄkih pa je bil selektiven skok, na katerem je Ĺžal izpadel tudi Domen. Vesel sem, da smo dobili medaljo, a iskreno povem, da sem upal ĹĄe na eno. Nisem pa razoÄ?aran, saj so na svetovnih igrah zbrani le najboljĹĄi, kot na primer v finalu svetovnega prvenstva, v katerem đ&#x;”˛ ni lahko dobiti medalje.“â€

V objemu Raduhe je lepo Pa je priĹĄel tudi naĹĄ zadnji ĹĄolski dan v tem ĹĄolskem letu 2016/17, ki smo se mu z vsem srcem posvetili. UdeleĹžili smo se ga vsi, ki smo bili ÂťdomaÂŤ, z ostalimi pa v obojestranskih mislih.

Avtobus nas je popeljal na obmoÄ?je Zgornje Savinjske doline, katere utrip smo zaÄ?utili Ĺže med voĹžnjo v Ljubnem, kjer so imele krave prednost ob prehajanju iz hleva Ä?ez cesto na paĹĄo. V Strugah smo zavili na vijugasto cesto v smeri Loke pod Raduho, kjer smo na parkiriĹĄÄ?u pod koÄ?o izstopili v hladno jutro. Energija se je v lepem okolju Ĺže napojila in komaj smo skupino zadrĹžali za prvo fotografijo.

Kmalu smo prispeli do prijazne planinske koÄ?e, kjer smo imeli krajĹĄi postanek. Potem smo jo mahnili proti Raduhi oz. Durcam in kmalu doĹživeli padec ene od udeleĹženk.

VÄ?asih ĹĄe sam ne veĹĄ, zakaj oz. zaradi Ä?esa padeĹĄ. Po ĹĄoku vseh so se takoj javili prostovoljci, da so jo pospremili nazaj do koÄ?e, kjer je Ĺže prej ostal en par.

Ostali smo pot nadaljevali do opuĹĄÄ?ene planinske poti, ki je pripeljala od Grohota in je zaradi podora sedaj zaprta. Tokrat smo se odloÄ?ili, da ne gremo levo v smeri vrha Raduhe, ampak desno, kjer je v nadaljevanju stik z novo potjo, ki je nadomestila prejĹĄnjo. Steza nas je peljala naprej proti vzhodu. Po krajĹĄem Ä?asu smo prispeli do lepe planjave LaneĹž, kjer vrh skale krasi mini AljaĹžev stolp. Tu smo si vzeli Ä?as za poÄ?itek in druĹženje ob veseli novici, da se je vraÄ?ajo-

Ä?a skupina sreÄ?no vrnila do koÄ?e. Poklepetali smo z mlajĹĄima planincema, ki sta veselo raziskovala okolico.

Potem smo odĹĄli proti planini Javorje, s katere smo se strmo spustili do koÄ?e na Loki, kjer je bilo prisrÄ?no snidenje s Ä?akajoÄ?imi.

Nismo izgubljali Ä?asa, saj nas je srce vleklo naprej do avtobusa, ki nas je odpeljal nav-

Po hribih njeno pomoÄ?jo prepeljemo naĹĄe dobrote Ä?im udobneje do kraja dogajanja.

Da smo se imeli nadvse lepo, ni treba posebej poudarjati. To vedo le bliĹžnje krave, ki so nas zaÄ?udeno gledale izpod od strele na pol posuĹĄenega hrasta. Bile so edine posluĹĄalke naĹĄe himne ÄŒez zelene trate, ki se je razlegala vse tja do Velike planine oz.

VraÄ?ajoÄ?a skupina UNI 3 na planini Javorje nad koÄ?o na Loki pod Raduho

zdol do Strmca. Tu je bil naĹĄ konÄ?ni cilj z razlogom: zakljuÄ?ek ĹĄolskega leta v Ä?udovitem okolju vikenda naĹĄe Jelene in s katerega je krasen razgled in zelo prijetno okolje za druĹženje. Ob gostoljubnosti bliĹžnjega kmeÄ?kega para s ĹĄilcem kratkega za dobrodoĹĄlico je bila samokolnica takoj pripravljena, da z

bliĹžnjega V. Rogatca z Lepenatko in naprej proti vzhodu. Upamo in Ĺželimo, da se jeseni spet sreÄ?amo na naĹĄih planinskih poteh – najmanj v takĹĄnem ĹĄtevilu! Vabljeni, da se nam pridruĹžite! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

KUPUJETE KLIMATSKO NAPRAVO? POZOR! V teh dneh so nas razveselile poletne temperature, in ker se bodo te le ĹĄe stopnjevale, moramo razmisliti tudi, kako se bomo hladili. Ena najbolj priljubljenih reĹĄitev zadnjih let je klimatska naprava, a je pred nakupom in uporabo te dobro vedeti, kakĹĄna je za naĹĄ prostor in naĹĄe potrebe najprimernejĹĄa, predvsem pa kako z njo ravnati, da nam bo zagotavljala udobje in ne bo krivec za slabo poÄ?utje ter zdravstvene nevĹĄeÄ?nosti.

NajpomembnejĹĄa dejavnika pri nakupu sta sama moÄ? klimatske naprave in velikost prostora, ki ga nameravamo ogrevati.

Dandanes si marsikdo sploh veÄ? ne predstavlja, kako bi preĹživel poletje brez klimatske naprave, sploh glede na vedno bolj ekstremne temperature. In glede na to, da je najbolj vroÄ?e obdobje leta tik pred vrati in je povpraĹĄevanje po najrazliÄ?nejĹĄih hladilnih sistemih na vrhuncu, smo za vas pripravili nekaj nasvetov, na kaj paziti pri nakupu klimatske naprave ter kako jo pravilno uporabljati, da vam bo sluĹžila kot je treba ter vam bivanje olajĹĄala in ne povzroÄ?ala ĹĄe veÄ? stresa ter zdravstvenih teĹžav.

za ogled objekta, ki ga Ĺželite klimatizirati. Strokovnjak bo tako predlagal optimalno klimatsko napravo in mesto za njeno namestitev. Klimo namreÄ? Â izbiramo glede na karakteristike prostora, ki ga Ĺželimo hladiti oz. ogrevati.

Pri tem je treba upoťtevati  volumen samega prostora (povrťino in viťino), toplotno izolacijo prostora, povrťino sten in predvsem oken, ki so obsijana

prostoru in jim s tem oteĹževal bivanje oziroma delovanje. V lanskem letu so na ZPS preverjali, kako se obnesejo klimatske naprave z loÄ?eno zunanjo in notranjo enoto ter z moÄ?jo 2,5 kW oziroma 3,5 kW. Skupaj so preizkusili 30 naprav, za katere so odĹĄteli med 560 in 2575 evrov. V obeh kategorijah sta res zmagali najdraĹžji klimi, a kakovostno in uÄ?inkovito klimo lahko dobimo Ĺže za nekaj manj kot 1000

Na kaj paziti pri nakupu?

V ponudbi je pestra paleta klimatskih naprav za vse okuse, potrebe in Ĺžepe.

Sodobni sistemi celo niso namenjeni le hlajenju, ampak z njimi lahko prostore dovolj uÄ?inkovito tudi ogrevamo. To je ĹĄe kako dobrodoĹĄlo jeseni in spomladi, ko se temperatura ĹĄe ne spusti pod lediĹĄÄ?e in je zagon celotnega sistema centralnega ogrevanja bolj potraten. V sploĹĄnem poznamo stenske, talne, stropne, kanalske in vgradne klimatske naprave v enojni in multi izvedbi, kjer na eno zunanjo enoto prikljuÄ?imo veÄ? notranjih enot razliÄ?nih moÄ?i. Sodobne naprave samodejno spreminjajo moÄ? delovanja in skrbijo za ohranjanje enakomernejĹĄe temperature. ÄŒe ne veste, katera klimatska naprava bi bila za vas najprimernejĹĄa, je najbolje, da se posvetujete s strokovnjakom, po moĹžnosti se dogovorite

s soncem, ĹĄtevilo oseb, ki se zadrĹžujejo v prostoru, druge izvore toplote (raÄ?unalniki, televizorji, kuhalniki itd.) ... Za povpreÄ?no izolirane stanovanjske prostore v srednji etaĹži, ki nimajo veÄ?jih oken na sonÄ?ni strani, bi lahko dejali, da je za povrĹĄino do 30 kvadratnih metrov primerna klimatska naprava s hladilno moÄ?jo 2,5 kW, do 50 kvadratnih metrov pa 3,5 kW. Seveda je to le sploĹĄna ocena, ki odstopa glede na druge faktorje. Seveda tudi ni vseeno, kje v posameznem prostoru naj bi bila klimatska naprava nameĹĄÄ?ena. ÄŒe poenostavimo, naj bi bila nameĹĄÄ?ena tako, da nam bi omogoÄ?ala prijetno aklimatizacijo v prostoru, nikakor pa naj ne bi izpihani zrak neposredno vplival na osebe ali druge naprave v

evrov. Res pa se moramo pri tem odreÄ?i kakĹĄni udobnostni funkciji, ki so vkljuÄ?ene v najdraĹžje naprave. ÄŒe povzamemo, sta najpomembnejĹĄa faktorja pri nakupu sama moÄ? klimatske naprave in velikost prostora, ki ga nameravamo hladiti oz. ogrevati.

Redno vzdrĹževanje je bistvenega pomena

A ne glede na to, kako kakovostno in funkcionalno klimatsko napravo si omislimo, ni nujno, da bo dolga leta delovala brezhibno in nam sluĹžila kot je treba. Kot vsaka druga naprava tudi klima potrebuje redno Ä?iĹĄÄ?enje in vzdrĹževanje. Ĺ˝e z malo truda lahko naredimo veliko. Za zaÄ?etek poskrbimo, da se na napravi ne nabira prah

– s suho krpo oÄ?istimo pokrov in masko klimatske naprave. To lahko naredimo veÄ?krat na leto. Zelo pomembno je tudi, da naĹĄo klimatsko napravo vsaj enkrat na leto pregleda strokovnjak in opravi redni letni servis, ki se po navadi izvede spomladi, ĹĄe pred prvim vklopom naprave.

Serviser bo opravil Ä?iĹĄÄ?enje in dezinfekcijo, preveril temperaturo izpiha, odvod kondenza, delovanje elektromotorjev in drugih elektriÄ?nih komponent. Preveril bo tudi tlak plina v sistemu in ga po potrebi dopolnil.

Slednje je zelo pomembno, saj lahko kompresor odpove, Ä?e klima deluje s prenizkim tlakom plina. ÄŒe klimatske naprave ne vzdrĹžujemo in Ä?istimo, kot nam ob nakupu svetuje prodajalec in kot je zapisano v navodilih proizvajalca, se lahko zgodi, da bo naprava sÄ?asoma vse manj uÄ?inkovita, poslediÄ?no pa bo med svojim delovanjem porabila tudi veÄ? energije. Zaradi umazanije v notranjosti se lahko po prostoru zaÄ?ne ĹĄiriti tudi neprijeten vonj, lahko se celo zamaĹĄi odvod kondenzata.

Zaradi umazanih filtrov lahko pride do kondenzacije, poslediÄ?no pa se zaÄ?ne razvijati plesen, ki je, kot vemo, zdravju zelo ťkodljiva.

Pomembna je tudi pravilna uporaba Poleg Ä?iĹĄÄ?enja moramo poskrbeti tudi, da bo okoli zunanje in notranje enote dovolj prostora, da bo lahko zrak neovirano kroĹžil, zunanjo enoto je smiselno Ä?im bolj zaĹĄÄ?ititi pred neposrednim sonÄ?nim obsevanjem, med delovanjem klimatske naprave naj bodo okna in vrata zaprta. Kadar v prostoru ni nikogar, je najbolje zmanjĹĄati moÄ? delovanja naprave ali jo celo izkljuÄ?iti.

Sicer pa moramo z delovanjem naprave doseÄ?i stanje, ko ne Ä?utimo niti hladu niti vroÄ?ine in je gibanje zraka prijetno oziroma ga ne Ä?utimo, zrak pa se sme zdeti ne suh ne vlaĹžen.

Primerna temperatura zraka je od 22 do 26 stopinj, priporoÄ?ena pa od 23 do 25 stopinj, relativna vlaĹžnost

naj bo od 40- do 60-odstotna, priporoÄ?ena hitrost zraka v Ä?asu hlajenja pa le 0,15 m/s. V poletnem Ä?asu je vsekakor priporoÄ?ljivo, da je notranja temperatura od 6 °C do 8 °C niĹžja od zunanje temperature in ne veÄ?, ĹĄe posebej Ä?e se veliko premikamo iz prostora na prosto in obratno.

Treba se je zavedati, da prehod iz toplega na hladno ne sme preveÄ? ĹĄokirati telesa. ÄŒe smo torej priĹĄli od zunaj, kjer je 38 stopinj, v prostor, ohlajen na 20 stopinj, obstaja nevarnost, da se naĹĄe telo ne bo odzvalo, kot bi Ĺželeli, saj se v tako kratkem Ä?asu ne more prilagoditi na spremembe. Ravno zato je v poletnih mesecih veliko prehladov, kihanja, akutnega vnetja grla in bronhitisa, predvsem so torej ogroĹžena dihala. ÄŒe je zrak presuh, se lahko pojavi srbenje koĹže, pekoÄ?e grlo in oÄ?i. Prav tako v klimatiziran prostor ne smemo vstopiti prepoteni ali z mokrimi lasmi, saj lahko pride do temperaturnega kolapsa. Znano je, da dolgotrajno izpostavljanje hladnim temperaturam lahko ĹĄkodi naĹĄemu metabolizmu, saj ga upoÄ?asnjuje, hkrati pa so upoÄ?asnjene tudi vse ostale aktivnosti v miĹĄicah, Ĺžilah in Ĺživcih.

Klima je lahko tudi koristna

Ne samo da nas prijetno hladi v neznosni vroÄ?ini, klima je ob pravilni uporabi lahko tudi koristna zdravju. Ĺ e posebej jo priporoÄ?ajo alergijskim bolnikom, zaradi zmanjĹĄanja vlaĹžnosti bivalnega zraka se namreÄ? moÄ?no zmanjĹĄa tudi razmnoĹževanje prĹĄic in tudi plesni je manj. Klimatske naprave prepreÄ?ijo tudi vdor pelodov ali razliÄ?nih onesnaĹževalcev v bivalni prostor.

Za veÄ? informacij o ponudbi klimatskih naprav Gorenje obiĹĄÄ?ite spletno stran www.gorenje.si ali se oglasite v najbliĹžjem Gorenje Studiu.

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

UTRIP

Sprejem za bronaste olimpijke

V AndraĹžu nad Polzelo, ki spada v Gasilsko zvezo Ĺ˝alec, so gasilci v nedeljo, 16. julija, skupaj z domaÄ?ini sprejeli bronaste olimpijke (mladinke PGD AndraĹž

nad Polzelo), ki so se vrnile z gasilske olimpijade iz avstrijskega Beljaka.

Po sprejemu motoristov, ki so gasilke priÄ?akali na avtocestnem

izvozu v Ĺ empetru in jih v koloni pospremili do domaÄ?ega AndraĹža, so dekleta doma priÄ?akali domaÄ?i gasilci z AndraĹža nad Polzelo, iz Polzele, LoÄ?ice ob

Savinji, Pesja in Ĺ entilja in ĹĄtevilni domaÄ?ini.

Po mokrem sprejemu z vodnimi curki so gasilci pospremili gasilke na oder, sledila je slavnostna predstavitev ekipe, pozdravni nagovori podĹžupana obÄ?ine Polzela Igorja Pungartnika, predsednika Gasilske zveze Ĺ˝alec Edvarda Kuglerja, predsednika sveta Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije Janka Ĺ˝untarja in seveda domaÄ?ega predsednika PGD AndraĹž nad Polzelo Davida Zabukovnika, ki jim je izroÄ?il priloĹžnostne nagrade in cvetje.

Veselje se je nadaljevalo ob prijaznem druĹženju. đ&#x;”˛

Preverite veljavnost osebnih dokumentov!

â?ą

Osebno izkaznico lahko sicer dobite v enem dnevu, a bo draĹžja Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Preden se odpravite na poÄ?itnice, potep ali poslovno potovanje v tujino, preverite veljavnost osebnih dokumentov, potnih listin in osebnih izkaznic, vam svetujejo na Upravni enoti Velenje, kjer se skoraj vsak dan sreÄ?ajo s kom, ki tik pred zdajci ugotovi, da je dokumentu potekel rok veljavnosti.

Ljudje naj se ne ustraĹĄijo, vse se da urediti, pravijo.

Na Upravni enoti Velenje skuĹĄajo tudi v zadnjem hipu narediti vse, kar je v njihovi moÄ?i, da bi ljudje z veljavnimi dokumenti lahko odpotovali takrat, ko naÄ?rtujejo, a je

Na novo osebno izkaznico je treba Ä?akati od 6 do 8, na nov potni list od 3 do 5 delovnih dni.

vÄ?asih to teĹžko, za stranko pa v vsakem primeru tudi draĹžje. ÂťTisti, ki dokument potrebuje v enem dnevu, se morajo Ä?im prej oglasiti na upravni enoti, najkasneje pa do 11. ure in podati vlogo. V tem primeru lahko ĹĄe isti dan popoldne dokument prevzame na Upravni enoti v Celju ali pa naslednje jutro na Upravni enoti

Velenje,ÂŤ pravi naÄ?elnica mag. Franja TevĹž.

Prioritetno reĹĄevanje vlog pa je seveda draĹžje, saj je taksa viĹĄja. Osebna izkaznica v osnovi stane 18 evrov, v primeru prioritetne izdelave pa skoraj 27 evrov.

Tudi v Cetisu, kjer dokumente izdelujejo, imajo poleti veÄ? dela kot med letom, zato je treba razmiĹĄljati tudi o tem, koliko Ä?asa pred potekom osebnega dokumenta boste vloĹžili vlogo za novega. Na osebno izkaznico boste Ä?akali od 6 do 8 delovnih dni, na potni list 3 do 5 dni. Na spletni strani Cetisa pa lahko tudi sami spremljate, kdaj bo dokument izdelan. đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju zaÄ?eli udejanjati ukrepe CPS

Krpajo lokalne ceste

Pripravljajo mreĹžo peĹĄ in kolesarskih povezav s krajinskimi ureditvami in urbano operemo Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Po sprejetju Celostne prometne strategije (CPS) obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se zaÄ?enja petletno obdobje, v katerem bodo skuĹĄali uresniÄ?iti ukrepe, ki so jih predvideli v strategiji.

Doseganje ciljev po viĹĄji kakovosti bivanja v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj predstavlja izdelava mreĹže peĹĄ in kolesarskih povezav s krajinskimi ureditvami in urbano opremo. Za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj jih bo izdelal Atelje Piano, ki je bil na onovi projektne naloge izbran za najugodnejĹĄega ponudnika.

â?ą

Ljudem (in ne avtomobilom) Ĺželijo zagotoviti optimalno ponudbo za Ĺživljenje v mestu.

Študija bo na ravni idejne zasnove obdelala mreĹžo obstojeÄ?ih, predvidenih in novo predlaganih peĹĄ in kolesarskih povezav, pri Ä?emer se bo njihova funkcija nanaĹĄala predvsem na urbano mobilnost,ÂŤ pravi Verona Hajnrihar, viĹĄja svetovalka za arhi-

tekturo v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in koordinatorka priprave CPS. Posebej bodo obdelali javna parkiriĹĄÄ?a v mestu, kjer bodo dali poudarek njihovi smotrni izrabi, ureditvi in ozelenitvi. Nekatera bodo ukinili in nadomestili na obrobju mesta.

Kot pravijo v Ĺ oĹĄtanju, bo celotna mreĹža povezav in javnih odprtih prostorov v mestu opremljena tudi s klopmi, koĹĄi za smeti, stojali za kolesa, pitniki in drugo urbano opremo. đ&#x;”˛

Kontrola voznikov avtobusov in tovornjakov Ljubljana, 24. julija – Danes se je zaÄ?el drugi del nacionalne preventivne akcije za veÄ?jo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost v prometu.

Namen evropsko usklajene akcije, ki bo potekala do 31. julija, je spodbuditi voznike tovornih vozil in avtobusov k doslednejĹĄemu spoĹĄtovanju prometnih predpisov.

Od danes dalje bodo policisti teden dni ĹĄe temeljiteje nadzirali voznike tovornih vozil in avtobu-

sov. Tokratna akcija in nadzor bosta usmerjena predvsem v prepreÄ?evanje in opozarjanje na najpogostejĹĄe krĹĄitve, ki so bile ugotovljene v preteklih akcijah, kot so neuporaba varnostnega pasu, prekoraÄ?itev hitrosti, neupoĹĄtevanje obveznih poÄ?itkov in odmorov ter manipulacije in goljufije pri uporabi tahografov. đ&#x;”˛

Velenje, 21. julija – V petek dopoldne so delavci podjetja PUP obnavljali cesto, ki vodi od Starega Velenje v Podkraj. Odrezali so najbolj dotrajane dele cestiĹĄÄ?a in ga preplastili z novim asfaltom.

Promet v kraj je bil zaradi tega nekaj ur oviran. Poleg tega so obnovili cestiĹĄÄ?e na cesti skozi VeriĹžljo, ki vodi proti pokopaliĹĄÄ?u Podkraj, in pokosili travo ob Partizanski cesti, med ploÄ?nikom in nabreĹžjem reke Pake. Tudi ta dela so delno ovirala promet. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ĺ tirje prehodi za peĹĄce bolj varni Velenje, 21. junija – Na Mestni obÄ?ini Velenje so si Ĺže lani zadali, da postopno uredijo najbolj nevarne prehode za peĹĄce, da bodo ti bolj varni. Pripravili so popis vseh prehodov za peĹĄce v obÄ?ini in se odloÄ?ili, kateri bodo dobili prednost. Po tem, ko so spomladi nas novo uredili (in dodatno osvetlili) dvignjen prehod na Rudarski cesti pri Upravni enoti, so poletne dni izkoristili za dodatno noÄ?no osvetlitev ĹĄtirih prehodov za peĹĄce na TomĹĄiÄ?evi cesti. Avgusta bodo dodatno osvetlili ĹĄe prehod v Ĺ aleku, ki vodi do avtobusnega postajaliĹĄÄ?a in mosta Ä?ez reko Pako, na katerem je lani umrla peĹĄka. Dodatno osvetlitev pa bo dobil tudi prehod za peĹĄce na Celjski cesti, ki vodi do nakupovalnega srediĹĄÄ?a ob velenjski đ&#x;”˛ bĹĄ policijski postaji. â€

27. julija 2017

Posledice vroÄ?ine in poĹžarna ogroĹženost Za nami je Ĺže tretji vroÄ?inski val v dobrem mesecu dni, ki je ĹĄe dodatno poslabĹĄal razmere v kmetijstvu oziroma na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. Ohladitev z deĹžjem in posamiÄ?nimi neurji na obmoÄ?ju celotne Slovenije, ki jo vremenoslovci napovedujejo (v Ä?asu pisanja teh vrstic) za prihodnje dneve zagotovo ne bo mogla povrniti dosedanjega velikega pomanjkanja vode. Ta hip le upam, da bo Ä?im manj neurij z obilnimi koliÄ?inami deĹžja, toÄ?o in vetrom, ki bi lahko ogrozile premoĹženje ljudi in Ĺživljenja tistih, ki jih neurje ujame nepripravljene in brez zmoĹžnosti ustrezne zaĹĄÄ?ite.

Za nami je tudi ĹĄe en velik poĹžar, ki je pretresel slovensko javnost. Posledice poĹžara v podjetju Kemis na Vrhniki ĹĄe niso v celoti odpravljene, ko je v podjetju Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu izbruhnil poĹžar, ki v Ä?asu pisanja teh besed prav tako ni v celoti saniran in zajezen, da o odpravljanju posledic in sanaciji okolja niti ne govorimo. Ali je bil poĹžar posledica visokih temperatur in samovĹžiga, malomarnosti odgovornih pri izvajanju varnostnih ukrepov, ali poĹžiga, bo pokazala preiskava. Toda neizprosno dejstvo je, da sta poĹžara tako v Zalogu pri Novem mestu kot na Vrhniki pokazala doloÄ?ene sistemske pomanjkljivosti, s tem pa tudi potrebo po doslednejĹĄem spoĹĄtovanju predpisov in izvajanju varnostnih in zaĹĄÄ?itnih ukrepov iz poĹžarne varnosti. RazseĹžnosti posledic obeh poĹžarov bo pokazal ĹĄele Ä?as, toda dejstvo je, da so slednje precej prizadele tako naravno okolje kot Ĺživljenjsko okolje prebivalcev, ki Ĺživijo v (neposredni) bliĹžini. Hudo.

Na HrvaĹĄkem se trenutno borijo s ĹĄtevilnimi manjĹĄimi poĹžari, a tisti, ki je v preteklem tednu izbruhnil na obmoÄ?ju Splita in je povzroÄ?il veliko gmotno ĹĄkodo, ogrozil ĹĄtevilne prebivalce in njihovo premoĹženje ter se moÄ?no pribliĹžal turistiÄ?nim destinacijam ob obali, je zaradi razseĹžnosti ĹĄe vedno v srediĹĄÄ?u pozornosti hrvaĹĄke javnosti. PoĹžar je pokazal sistemske pomanjkljivosti pri delovanju pristojnih institucij in zaradi kadrovsko-logistiÄ?nih kapacitet tudi nepripravljenost za sooÄ?anje s tovrstnimi varnostnimi dogodki. ÄŒeprav je ta poĹžar pogaĹĄen, zaradi njega ĹĄe vedno moÄ?no tli na drugih ravneh in vpraĹĄanje je le, kdaj bo ÂťogenjÂŤ spet izbruhnil.

Raziskovanje okoliĹĄÄ?in in odkrivanje vzrokov za poĹžare tako na HrvaĹĄkem kot pri nas je pomembno ne zgolj zaradi odkrivanja odgovornih oseb, ampak predvsem zaradi tega, da do tovrstnih dogodkov ne pride veÄ?. Kazenska odgovornost in obravnava krivcev na sodiĹĄÄ?u ne more odpraviti vseh posledic, ki jih takĹĄni poĹžari in posegi povzroÄ?ijo naravnemu okolju, v katerem Ĺživimo prav vsi. Obravnava, zagroĹžena ali izreÄ?ena kazen imajo vlogo generalne prevencije, veliko pomembneje pa je, da do tovrstnih dogodkov in katastrofalnih posledic za naravno okolje ne pride veÄ?. Da se ne ponovijo.

Pri tem imajo glavno vlogo pristojne institucije, ki so zadolĹžene za izvajanje nadzora, izrekanje opozoril, izdajo odredb za izvedbo nujnih ukrepov in celo izdajo odloÄ?b za prepoved obratovanja podjetij, Ä?e niso zagotovljeni vsi varnostni standardi in ukrepi. Tako odgovornost ni zgolj na tistih, ki opuĹĄÄ?ajo varnostne ukrepe, zaradi malomarnosti, podcenjujoÄ?ega odnosa natanÄ?no predpisanih standardov in ukrepov ali zavestnega zavraÄ?anja tovrstnega poÄ?etja zaradi ustvarjanja veÄ?jega dobiÄ?ka pri poslovanju. Nujno je spoĹĄtovanje zakonodaje in izvajanje predpisov v praksi. Slednji so napisani, da se zaposlenim zagotovi varno delovno okolje in da se zmanjĹĄajo in odpravijo tveganja, ki bi lahko povzroÄ?ila ogroĹženost ljudi ali naravnega okolja.

Sicer pa je vsakdo med nami odgovoren za poĹžarno varnost, zato poskrbite, da s svojim ravnanjem ne povzroÄ?ite poĹžara, ne glede, kje boste in kaj boste poÄ?eli. Kjerkoli boste, pa bodite pozorni tudi na evakuacijske poti. Ne glede, ali ste na vlaku, letalu, ladji, v koncertni dvorani ali hotelski sobi. Seznanitev z naÄ?rtom evakuacijskih poti vam lahko ob morebitnem poĹžaru reĹĄi Ĺživljenje.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Rezultati pripetosti v letu 2016 slabi V letu 2016 je Agencija za varnost prometa izvedla sistematiÄ?no opazovanje pripetosti voznikov, pri Ä?emer so se vozniki tovornih vozil in avtobusov izkazali kot najbolj tvegani vozniki v prometu. Rezultati opazovanja pripetosti so pokazali, da vozniki tovornih vozil v povpreÄ?ju uporabljajo varnostni pas v 67 % (potniki na sprednjih sedeĹžih v tovornih vozilih v povpreÄ?ju 63 %), vozniki avtobusov pa v povpreÄ?ju 36 %. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

UTRIP, KRONIKA

27. julija 2017

Gotovina in telefon Velenje, 19. julija – V noÄ?i na sredo je neznanec skozi okno vlomil v stanovanjsko hiĹĄo na Konovski cesti. Prostore je preiskal, naĹĄel denarnico in iz nje ukradel nekaj gotovine. Odnesel pa je tudi mobilni telefon.

Ukradel navigacijsko napravo Velenje, 19. julija – V sredo je bilo na KidriÄ?evi vlomljeno v osebni avtomobil. Storilec je ukradel navigacijsko napravo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke PridrĹžali voznika Velenje, 20. julija – Policisti so se v Ä?etrtek zveÄ?er sreÄ?ali z voznikom, ki je vozil pijan. Zaradi tega so ga pridrĹžali.

Udaril ga je z glavo Velenje, 21. julija – V petek so se policisti odpeljali pred poťto, kjer je neznanec moťkega udaril z glavo. Do nesoglasja med njima je priťlo pred tem, povod zanj pa vrivanje v vrsto.

Policisti bodo neznanca poiskali in mu napisali plaÄ?ilni nalog.

ObleĹžala na travniku Velenje, 21. julija – V petek je na travniku na KidriÄ?evi cesti obleĹžala Ĺženska, o Ä?emer so bili obveĹĄÄ?eni policisti. Ugotovili so, da ne potrebuje zdravniĹĄke pomoÄ?i. Izrekli so ji opozorilo in dogodek zabeleĹžili.

Zasegli posuĹĄeno rastlino Ĺ oĹĄtanj, 21. julija – V Ĺ oĹĄtanju so obÄ?anu zasegli posuĹĄeno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Po rezultatih analize bodo primerno ukrepali.

Zasegli motor Ĺ oĹĄtanj, 21. julija – V Gaberkah so policisti v petek zasegli motor obÄ?anu, ki za upravljanje z njim ni imel vozniĹĄkega dovoljenja.

Pijan glasno vijugal med avtomobili Velenje, 21. julija – Na Ĺ ercerjevi cesti so se policisti v petek ukvarjali z obÄ?anom, ki je pijan hodil med avtomobili sem in tja ter pri tem vpil in vznemirjal ljudi. Ker se nikakor ni umiril in ni hotel upoĹĄtevati policistovih ukazov, so ga pridrĹžali do streznitve.

Ob odhodu iz posebnih prostorov za pridrĹžanje je dobil tudi plaÄ?ilni nalog z visokim zneskom.

Kros motorji in ĹĄtirikolesniki v naravi nimajo kaj poÄ?eti!

Policisti opozarjajo, da je voĹžnja s kros motorji in ĹĄtirikolesniki v naravnem okolju prepovedana, saj imata hrup in vpliv pnevmatik na tla ĹĄkodljive posledice tako za Ĺživali kot rastline.

Opozarjajo pa tudi tiste, ki takĹĄnim voznikom nasprotujejo, da ne jemljejo pravice v svoje roke.

Oviranje z raznimi pletenicami in bodeÄ?imi Ĺžicami, napeljanimi med drevesi v gozdovih, je smrtno nevarno! Take pasti niso v nobenem primeru sprejemljive in opraviÄ?ljive.

V eni noÄ?i ukradeni dve vozili Lastnik audija storilca prijel sam Velenje, 19. julija – V noÄ?i na sredo sta bili na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje ukradeni dve vozili. V TopolĹĄici je neznanec skozi okno vlomil v garaĹžo in ukradel motorno kolo Cross Nitro storm 125, rdeÄ?e barve. Vozilo ni registrirano.

Z dvoriĹĄÄ?a stanovanjske hiĹĄe na Ĺ embriĹĄki cesti v Velenju pa je neznanec ukradel osebni avto Audi A4, letnik 2013, registrskih ĹĄtevilk CE LP – 712. Lastnik vozila je dva dni za tem storilca prijel sam. O tem je obvestil policiste, ti so osumljenca pridrĹžali.

Vozilo odbilo v hiĹĄo Velenje, 20. julija – V Ä?etrtek se je na Ljubljanski cesti zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je nastala gmotna ĹĄkoda. Voznica osebnega avtomobila je zaradi voĹžnje preblizu desnega roba ceste trÄ?ila v parkirano vozilo, tega pa je odbilo v stanovanjsko hiĹĄo, ob kateri je stal.

trost, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola.

Izginilo ťe eno kolo Velenje, 22. julija – V soboto je neznanec iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Šercerjevi cesti ukradel kolo, lastnico je oťkodoval za okoli 200 evrov.

Gasilci zaprli ventil Hudo poĹĄkodovana Velenje, 20. julija – Policiste so kolesarka stanovalci na Stantetovi v Ä?etrtek zveÄ?er obvestili, da v stanovanjskem bloku eno od stanovanj zaliva voda. Ker lastnika ni bilo doma, so gasilci v stanovanje vstopili na silo in zaprli ventil, ki je popustil, ter postorili vse, da ĹĄkoda ne bi bila ĹĄe veÄ?ja, kot je.

Ni klical policistov Velenje, 21. julija – V petek so policiste iz deĹžurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje obvestili, da je pri njih iskal zdravniĹĄko pomoÄ? voznik ĹĄtirikolesnika, ki se je z njim ponesreÄ?il.

Policisti so ugotovili, da je bil vzrok nesreÄ?e neprilagojena hi-

Mozirje, 22. julija – V soboto okoli 15. ure se je pri SolÄ?avi huje poĹĄkodovala 50-letna kolesar-

ka. Zunaj naselja SolÄ?ava je, ko je kolesarila proti Sv. Duhu, zapeljala v udarno jamo in padla.

KrĹĄil prometne prepise, odvrgel vreÄ?ko Velenje, 22. julija – V soboto zveÄ?er so policisti pri krĹĄitvi cestnoprometnih predpisov zalotili mladoletnika. Ta jim je skuĹĄal ubeĹžati, pri begu pa je odvrgel vreÄ?ko, v kateri je bilo okoli 300 gramov posuĹĄene rastline. Ker so policisti domnevali, da gre za prepovedano drogo, so vsebino poslali v analizo. V primeru, da bo sum potrjen, bodo mladoletnika zaradi kaznivega dejanja neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ovadili.

Koliba zgorela zaradi poŞiga Velenje, 22. julija – V soboto je na Cesti Simona Blatnika zagorela lesena koliba. PoŞar so pogasili gasilci, policisti pa ugotovili, da je ťlo za poŞig. Za poŞigalcem poizvedujejo.

Na plaĹžo brez dragocenosti Policisti vsako poletje obravnavajo ĹĄtevilne kraje na plaĹžah, saj nepridipravi tudi na plaĹžah in bazenih nikoli ne poÄ?ivajo. ÄŒe je gneÄ?a, je njihovo ÂťdeloÂŤ ĹĄe laĹžje.

NajveÄ? je tatvin torb, denarnic, dokumentov, kljuÄ?ev in mobilnih telefonov pa tudi denarja in drugih predmetov, ki jih ljudje nosijo s sabo na plaĹžo. Med sproĹĄÄ?enim poleĹžavanjem ob vodi ali Ĺživahnim Ä?ofotanjem v njej namreÄ? kar prekmalu pozabimo, da smo na plaĹži pustili leĹžati torbo povsem brez nadzora, opozarjajo policisti. Zato svetujejo, da na plaĹžo ali v lokale ob plaĹži ne nosimo veÄ?jih vsot denarja. Gotovino raje nadomestimo s plaÄ?ilnimi karticami, denarnico in dokumente pa pustimo doma, na poÄ?itnicah pa v sefu hotela. ÄŒe veste, da na plaĹži ne bo nikogar, ki bi vestno pazil na vaĹĄe osebne stvari, je smiselno razmislit o posebnem sefu za na plaĹžo. Z jekleno Ĺžico ga lahko npr. pritrdite na drevo.†đ&#x;”˛

15

HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4.

Z letoĹĄnjim poletjem se sklada tudi vaĹĄe poÄ?utje. OdliÄ?no bo, pa Ä?eprav si boste sedaj tudi vi Ĺželeli, da se poletje rahlo izgubi svojo moÄ? vsaj kar se vroÄ?inskih valov tiÄ?e. Pred vami bo v teh dneh veliko Ĺživljenjskih izzivov, ki se jih boste naravnost veselili. OdloÄ?ali se boste tudi, kaj boste poÄ?eli v hladnejĹĄih mesecih, da obdrĹžite kondicijo in zdravje. Slednje bo v teh dneh precej obÄ?utljivo, saj se ne boste znali prilagajati velikim temperaturnim razlikam. Nekdo vas bo prosil za posojilo. Trikrat premislite, preden reÄ?ete da. To je najlaĹžja pot, da izgubite prijatelja.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒakajo vas preizkusi, ki vas bodo spravili ob Ĺživce, pa Ä?eprav se boste zelo trudili, da ne bi bilo tako. Tega, kar se dogaja v vaĹĄem zasebnem Ĺživljenju, pa raje ne obeĹĄajte na veliki zvon, saj vam bo sicer moÄ?no Ĺžal. Ĺ kodoĹželjni bi lahko povedano prenesli vaĹĄemu partnerju, pa Ä?eprav videz tokrat moÄ?no vara. Kaj se je zares zgodilo, veste le vi. Zato zaupajte le tistim, ki jim preverjeno lahko. Najmanj ovir na poti do poslovnega cilja boste imeli, Ä?e niÄ? ne odlaĹĄate na jutri. Energije bo dovolj, zato se na utrujenost res ne boste mogli izgovarjati.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Za veÄ?ino dvojÄ?kov bodo naslednji dnevi lepi zato, ker si bodo konÄ?no privoĹĄÄ?ili razvajanje. ÄŒez leto nenehno skrbite za vse okoli sebe, nase pa pogosto kar pozabite. Sedaj vam bodo vaĹĄi najbliĹžji vrnili. PreseneÄ?enje ne bo majhno, vseeno pa ne boste priznali, da jim je uspelo nekaj, na kar niste raÄ?unali. PrivoĹĄÄ?ili si boste tudi pri drobnih pozornostih in neĹžnostih, na katere sta s partnerjem Ĺže kar malo pozabila. VĹĄeÄ? vam bo, ko bo opazil, da ste se potrudili pri svojem videzu. S prijatelji si boste Ä?ez vikend privoĹĄÄ?ili pravo avanturo, ki bo v vas prebudila Ĺželjo, da uresniÄ?ite ĹĄe eno pustolovsko dogodivĹĄÄ?ino.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

PoÄ?itnice se bodo veÄ?ini preveĹĄale v drugo polovico. Zadnji dnevi julija in prvi v avgustu bodo zelo umirjeni. Ne le, da tega niste priÄ?akovali, priznali boste, da vam postaja dolg Ä?as. Nekaj miru Ä?lovek Ĺže potrebuje, a samota ni po vaĹĄi meri.

Tudi, ko si boste Ĺželeli to spremeniti, ne bo lahko. Dogodkov, ki bi vas zanimali, ne bo veliko, veÄ?ine prijateljev pa ne bo doma. Poiskati si boste morali hobi, ki vas bo zamotil in hkrati nahranil vaĹĄo duĹĄo. ÄŒas je, da poskusite kaj Ä?isto novega. Vzemite to kot Ĺživljenjsko izkuĹĄnjo, pa bo laĹžje.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

UspeĹĄno se brzdate, saj veste, da ne smete zapravljati. Vseeno pa boste jutri dobili silno Ĺželjo, da si kupite nekaj Ä?isto osebnega. Preden vas spet zanese, preglejte stanje na vaĹĄih raÄ?unih. Finance ste v zadnjem Ä?asu vsaj malo spravili v red, stanje pa ĹĄe ni takĹĄno, da bi lahko postali lahkomiselni. Utrujenost, ki vas pesti Ĺže nekaj dni, bo poÄ?asi minila. Ja, delno jo res lahko pripiĹĄete vroÄ?emu poletju, ki bo v teh dneh vsaj malo izgubilo moÄ?. NajveÄ?ji vzrok zanjo pa se skriva v stresu. Ne priznate si, da je vaĹĄa podzavest moÄ?nejĹĄa od vaĹĄe volje in Ĺželje, da se ne bi ÂťsekiraliÂŤ za vsako malenkost.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒeprav je poletje in z njim dopustniĹĄki Ä?as na viĹĄku, se bo pri vas v teh dneh vse vrtelo okoli poslov. Ne bo vam sicer do resnih pogovorov, saj se vam Ä?as ne bo zdel najboljĹĄi, a ko boste sliĹĄali ponudbo, si boste premislili. Zna se celo zgoditi, da boste zaradi nje spremenili dopustniĹĄke naÄ?rte. Tudi to ne bo prehuda Ĺžrtev za vas, saj se vam bodo, kot kaĹže, Ĺže do konca poletja uresniÄ?ile velike sanje. Predvsem pa boste, Ä?e sprejmete ponudbo, dobili delo, ki vam je pisano na koĹžo, pa ĹĄe plaÄ?ilo bo odliÄ?no. Vrnil se vam bo optimizem, ki ste ga res pogreĹĄali. Zato boste laĹžje naredili vse, kar boste morali. Partner ne bo tako sreÄ?en kot vi. Skrbi ga, da boste postali preveÄ? samostojni.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

Ker ste zaupanja vreden Ä?lovek, boste tudi tokrat znali pokazati, da vas niÄ? ne vrĹže iz tira. Ko se bo nekaj moÄ?no zapletlo, boste sprva v ĹĄoku. ÄŒudili se boste, ker bo zadevo zapletel nekdo, ki ste mu res zaupali. ÄŒeprav ne boste poznali njegovih motivov, mu tokrat ne boste zlahka odpustili. Najpozneje v ponedeljek boste po krepkem premisleku zaÄ?eli ukrepati. Vse sile so na vaĹĄi strani, zato le pogumno naprej. Pri tem se tokrat ne ozirajte na Ĺžrtve, saj boste sicer Ĺžrtev vi sami. Zdravje? OglaĹĄale se bodo stare teĹžave s sklepi.

Tokrat bo najboljĹĄe zdravilo aktivni poÄ?itek, izogibajte se dolgemu sedenju.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ohladitev po tretjem letoĹĄnjem vroÄ?inskem valu bo prinesla tudi streznitev.

Zavedati se boste zaÄ?eli, kaj vas Ä?aka v naslednjih tednih, ob tem pa boste ugotovili, da ste v krepkem zaostanku. Zato bodo poÄ?itniĹĄki dnevi kmalu pozabljeni, ukvarjali se boste z resnimi temami. DruĹžini se boste posveÄ?ali manj kot priÄ?akujejo od vas.

Partner ne bo tiho. Po tem, ko vam bo povedal svoje, bo on poskrbel, da ostali Ä?lani druĹžine ne bodo pogreĹĄali niÄ? od tistega, kar ste jim za to poletje obljubili vi. Bolelo vas bo, zdelo se vam bo, da vas odrivajo iz svojih Ĺživljenj. A tokrat ste zato krivi Ä?isto sami.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ko se kaj zaplete, se ne znate pogovarjati. Ali utihnete in nekaj dni molÄ?ite, ali pa iz vaĹĄih ust letijo oÄ?itki, ki so pogosto neupraviÄ?eni. Prav slednje se bo zgodilo ob koncu tega tedna. Partner vas bo sicer posluĹĄal, a reagiral bo Ä?isto drugaÄ?e kot po navadi. To bo znak veÄ?, da ima vsega dovolj in da se niti ne trudi veÄ?, da v vajino zvezo vnese veÄ? povezanosti in nekdanjih Ä?ustev. ÄŒe vam je vseeno, kar nadaljujte svoje poÄ?etje. ÄŒe vam ni, pa se vzemite v roke. In to takoj. Ĺ˝e jutri bo lahko prepozno. Zdravje? Stare teĹžave se bodo nadaljevale. K sreÄ?i pa ne bo novih.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

PriĹĄel je Ä?as, ko boste glasno priznali, da ste sreÄ?ni. Tudi zato, ker bo veÄ?ina od vas v naslednjih dneh odloĹžila skrbi in le uĹživala v poletju. Priznali boste tudi, da za sreÄ?o v zadnjem Ä?asu ne potrebujete veliko. Dovolj je Ĺže, da ste razbremenjeni poslovnih skrbi, pa Ĺže laĹžje dihate. Da, delo vas je zaÄ?elo utrujati, zato boste morali po vrnitvi z dopusta sami s sabo razÄ?istiti, kaj vam je v Ĺživljenju pomembno. Sploh, ker delate preveÄ?.

Pa ne zato, ker bi morali, saj denarja ne potrebujete. Ampak zato, ker se vam zdi, da drugi to priÄ?akujejo od vas. Pa res?

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Presenetilo vas bo, ko boste spoznali, kako visoko mnenje ima o vas nekdo, ki se ga kar malo bojite. Tokrat se vam bo ne le pribliĹžal, ampak tudi odprl in vam povedal veÄ?, kot ste kdajkoli sanjali. Med drugim bo poln idej, ki bodo zanimive tudi vam. Ni izkljuÄ?eno, da jih bosta nekaj poskuĹĄala uresniÄ?iti skupaj. ÄŒe boste v to morali vloĹžiti denarni deleĹž pa le pazite, da bo enakovreden njegovemu. VÄ?asih ste namreÄ? precej naivni, saj ĹĄe vedno verjamete, da so ljudje dobri in poĹĄteni. Zdravje bo, dokler boste veÄ? na zraku, odliÄ?no.

Potem pa se bodo vrnile stare teĹžave.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

VaĹĄe Ĺživljenje je kot dobro uteÄ?en stroj, ki nikoli ne menja funkcije. To vam seveda ni vĹĄeÄ?, sploh, ker Ä?utite, da postajate napeti in utrujeni, pa zato sploh ni pravega vzroka. Nujno morate spremeniti rutino vsakdanjika. Tako pri delu kot doma. Tokrat boste celo partnerju priznali, da veste, da ste Ĺže nekaj Ä?asa naporni in nedruĹžabni.

Ne bo vam pomagal, da se to spremeni, bo pa razumel, Ä?e si boste ravno zato vzeli veÄ? Ä?asa zase in porabili veÄ? denarja za stvari, ki vam bodo pri tem pomagale. Spali boste kot top, zbujali pa se boste utrujeni. Ĺ e en znak veÄ?, da so spremembe nujne.

Naš ­čas, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

TV SPORED Četrtek, 27. julija

05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Vikend paket 10.30 Moji, tvoji, najini, nad.

11.10 Zapeljevanje pogleda, dok.

11.45 Ambienti 12.20 Nagelj, jap. nad.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Pozabljeni Slovenci, dok.

14.30 Slovenci v Italiji: Marta Verginella 15.00 Moj gost, odd. TV Lendava 15.40 Peš po Himalaji, popotniška odd.

16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Moj pogled na znanost, dok.

17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izob. odd., pon.

18.05 Zu, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz, pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Poti, angleški f., pon.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Iz pozabe, ang. miniser. pon.

00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

02.00 Info-kanal

Petek, 28. julija

05.50 06.10 07.00 09.00 10.30 11.10 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.20 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.45 23.10 01.35 02.00 02.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.15 08.30 09.00 09.40 11.40 12.40 13.20 14.00 16.10 17.25 20.05 20.55 21.45 22.40 23.30 23.50 00.40 01.45 03.00

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica: Zebre in njihove proge Zlatko Zakladko Poroka, katki igrani f., pon.

Oliver in gorski vzpon, kratki dok. f., pon.

Slovenski vodni krog: Pesnica Dobro jutro, poletni izbor Dober dan: Moja mama noče v dom!

Med valovi Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Káli Evrovizijski zbor leta 2017, posn. iz Rige Tour - ura resnice, 2. del, povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte Poslednji inkovski most, fr. dok.

Kjer bom doma, avstralska nad. Žena, mož in nepridipravi, ang. nad., pon.

Od blizu: Josipa Lisac, pon.

Bučke, satirično inf. odd., pon.

Slovenska jazz scena, pon.

Glasbeni spoti Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.20 08.35 09.15 11.30 12.05 13.00 13.50 14.20 15.00 15.35 16.45 17.25 20.00 21.35 22.50 00.05 01.25 02.30 04.00

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad.

Moj pogled na znanost, dok.

Kraji in običaji, odd. TV KoperCapodistria Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Karmen Pečar, Simfoniki RTVS in Sian Edwards (A. Dvořak, N. Paganini) K2, dokumentarni f.

Mostovi, odd. TV Lendava Hommage Tomažu Pandurju Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Prifarci Sloveniji, 2. del, pon.

Slovenska polka 2016, pon.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Metropolis, nemški f., 1927, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali:, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Hrček Miha, ris., pon.

Bine: Kamen, pon.

Kaj je tam?, kratki igrani f., pon.

Slovenski vodni krog: Rižana Dobro jutro, poletni izbor Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Dober dan: Družinsko drevo Bleščica, odd. o modi Bučke, satirično inf. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Tour - ura resnice, 3. del, povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017 Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte Ogenj v strehi, fr.-mar. f., pon.

Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Polnočni klub: Vodi me pot v daljavo Moveknowlegment, koncert Glasbeni spoti Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 24UR, pon.

007.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods, ris.

07.05 Maša in medved, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.35 Trgovinica za živali, ris.

07.55 Winx klub (Winx Club), ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley, ris.

08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Ana kuha 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, nem. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika, slov. nan.

14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, nem. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, nem. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gorski zdravnik, 1. sez., 1. del 20.55 Gorski zdravnik, 1. sez., 2. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Na čelu države, nem. nan.

23.10 Brez sledu, nem. nan.

00.00 Park avenija 666, nem. nan.

00.50 Nikita, nem. nan.

01.40 24UR zvečer, pon.

02.10 Zvoki noči

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods, ris.

07.05 Maša in medved, ris.

07.10 Viking Vik, ris.

07.35 Tačke na patrulji, ris.

07.55 Winx klub, ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley, ris.

08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Ana kuha 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, nem. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika, slov. nan.

14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, nem. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, nem. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Nadomestni ženin, kan. f.

21.45 24UR zvečer 22.15 Eurojackpot 22.20 Klic v sili, ameriški film 00.10 Park avenija 666, nem. nan.

01.00 Nikita (Nikita), nem. nan.

01.50 24UR zvečer, pon.

02.20 Zvoki noči

08.25 Lestvica zab. in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Čas za nas, tabornike 10.45 Kreativne glave 1, Kaj je zoetrope?

10.55 Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani 11.10 Pop corn, Mistermarsh, Banditi 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zab. in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Kreativne glave 2 16.40 Mojca in medvedek Jaka 17.20 Ustvarjalne iskrice (196) 17.45 Videospot dneva 17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 2497. VTV magazin 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Lestvica zab. in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 22.20 Dotiki gora, Krofička – lovska pot 22.40 Strokovnjak svetuje 23.10 Iz glasbenega arhiva: 50 zvezd za otroke (1) 00.00 Lestvica zab. in narodnozab.

00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

08.25 Lestvica zab. in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Regratove lučke 10.45 Ustvarjalne iskrice (196)11.00 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Lestvica zab. in narodnozab.

13.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Bodimo varni v prometu 17.10 Ustvarjalne iskrice (197), Pomladna dekoracija 17.15 Videospot dneva 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Iz glasbenega arhiva: 50 zvezd za otroke (1) 19.25 Lestvica zab. in narodnozab.

19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe 21.30 Koncert ans. Vikend z gosti 23.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.50 Lestvica zab. in narodnozab.

00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

27. julija 2017

Sobota, 29. julija

Nedelja, 30. julija

05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš, pon.

07.05 Biba se giba, ris., pon.

07.30 Kljukec s strehe, ris., pon.

07.50 Vetrnica, pon.

07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.15 Vetrnica, pon.

08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

08.40 Mulčki, ris.

08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, kviz, pon.

10.05 Infodrom, poletje 2017, pon.

10.20 Adrenalinci, dok. o mlad., pon.

10.45 Tedenski izbor 10.45 Medijska vojna - padec tabujev, dok. f.

11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.45 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.00 Človeško vesolje, ang. dok. ser.

16.00 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Milena Zupančič 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Oblikovanje vrtov, pon.

17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuh. odd.

18.35 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Marina, belgijsko-ital. f., pon.

22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Slepe stene - ljubezen v virtualni dobi, koprod. f., pon.

00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

01.50 Info-kanal

06.35 Poletna scena, pon.

07.00 Telebajski, lutkovna nan.

07.25 Čarli in Mimo, ris., pon.

07.30 Minka, ris., pon.

07.35 Penelopa, ris., pon.

07.40 Pujsek Bibi, ris., pon.

07.50 Dinko pod krinko, ris.

08.00 Niko, ris., pon.

08.05 Pri Slonovih, ris., pon.

08.15 Čarli in Lola, ris. pon.

08.25 Dinotačke, ris.

08.35 Leonardo, ris., pon.

08.50 Kalimero, ris.

09.00 Vila Mila, ris., pon.

09.10 Knjiga o džungli, ris., pon.

09.20 Kljukec s strehe, ris.

09.45 Bacek Jon, ris.

09.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.10 Nabriti detektivi, pon.

10.50 Ozare 10.55 10 let novomeške škofije, dok. odd.

12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Prifarci Sloveniji, 2. del 14.45 Slovenska polka 2016 15.15 Poštna kočija, am. f.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

18.40 Dinotačke, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad.

21.25 Intervju: dr. Marko Juhant 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Poletna scena 23.05 Presladko življenje, češki dok. f.

00.25 Za lahko noč: I. Kovač – S. Podgoršek: Vašava / Vashava, eksperimentalni plesni f. EnKnap, pon.

00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, pon.

01.45 Zrcalo tedna, šport, šport, vreme, pon.

02.15 Info-kanal

06.30 10 domačih, pon.

07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 Kraji in običaji, odd. TV KoperCapodistria 10.00 10 domačih 10.45 Nagelj, jap. nad.

12.15 Bleščica, odd. o modi 13.00 Zakleta bajta, druž. kom.

14.30 Presenečenja 15.35 Shana, glasba volka, kan.-švic. f.

17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte 20.15 Poletni koncert iz Schönbrunna 2017, Dunajski filharmoniki, Reneé Fleming in Christoph Eschenbach, komentator Igor Velše 21.55 Zvezdana: Na tesnobi, pon.

22.30 Vse je mogoče, pon.

23.55 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, posnetek prireditve iz ljubljanskih Križank, pon.

01.30 Glasbeni spoti 02.35 Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte 04.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti

07.00 Glasbena matineja: 39. mednarodni folklorni festival Beltinci: Le plesat me pelji, pon.

08.20 Oblikovanje vrtov: Zelene stene 08.45 Pregreha brez greha, kuh. odd.

09.30 Nagelj, jap. nad.

11.30 Polka f.: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. f.

13.00 Ljubezen popoldne, am. f.

15.05 Zvezdana: Ranljiva 16.00 Derren Brown: Poskusi: Krivda 16.45 Avtomobilnost 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Mož, ki je rešil Louvre, fr. dok.

21.20 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok., pon.

21.45 Pogrešana, fr. nad., pon.

22.30 Anno Domini, am. nad., pon.

23.15 Glasbeni spoti 00.20 Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte 01.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zelena luč, risanka 07.05 Lena Lučka, risanka 07.10 Zebra Zigbi, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Smrkci, risanka 07.50 Turbo, risanka 08.00 Oddbods, risanka 08.05 Mašine pripovedke, risanka 08.10 Čebelica Maja, risanka 08.20 Heidi, risanka 08.45 Heidi, risanka 09.10 Divja brata Kratt, risanka 09.35 Ninja želve, risanka 10.00 Slugterra, risanka 10.25 TV prodaja 10.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

12.35 TV prodaja 12.50 Na modni pisti z Rihanno 13.45 Kuharski mojster 14.40 Čaj z Mussolinijem, angleški film 17.00 Čez progo, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Črno zlato, francoski film 22.30 Dave, ameriški film 00.35 Najboljša igralka, ameriški film 02.25 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zelena luč, risanka 07.05 Lena Lučka, risanka 07.10 Zebra Zigbi, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Smrkci, risanka 07.50 Turbo, risanka 08.00 Oddbods, risanka 08.05 Mašine pripovedke, risanka 08.10 Čebelica Maja, risanka 08.20 Maša in medved, risanka 08.30 Peter Pan, risanka 08.55 Peter Pan, risanka 09.20 Divja brata Kratt, risanka 09.45 Ninja želve, risanka 10.10 Slugterra, risanka 10.35 TV prodaja 10.50 Jaz sem Luna, arg. nan.

13.40 TV prodaja 14.00 Kuharski mojster 14.55 Dave, ameriški film 17.05 Zlobna dekleta 2, am. film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Očka v krilu, ameriški film 22.20 Očetov dan, ameriški film 00.15 Zakonske laži, angleški film 01.50 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.25 Lestvica zab. in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Miš maši 10.30 Ustvarjalne iskrice (201) 10.45 Pikin studio (4/2016) 11.30 2497. VTV magazin 11.50 Kultura, informativna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Koncert Big band orkestra Slovenske vojske, gost: Vlatko Stefanovski, ponovitev 13.45 Strokovnjak svetuje14.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.05 Lestvica zab. in narodnozab.

15.30 Videostrani, obvestila 16.30 Žogarija (3), Ljubljana 17.00 O kravi, ki je lajala v luno, gled. predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 17.35 Lestvica zab. in narodnozab.

18.00 Videostrani, obvestila 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka – Chateau in Tomaž Domicelj 19.35 Amsterdam, dok. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Mistermarsh, Banditi 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica za. in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Lestvica zab. in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Ustvarjalne iskrice (200)10.15 Kreativne glave 2 10.20 Napovedujemo 10.25 Videospot dneva 10.30 Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe 11.00 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 12.00 Lestvica zab. in narodnozab.

12.25 Videostrani, obvestila 16.00 Vabimo k ogledu 16.05 Lestvica zab. in narodnozab.

16.30 Kreativne glave 2, Naredi svoj projektor 16.40 Pikin studio (4/2016) 17.25 Videospot dneva 17.30 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.50 Ptuj 2016, posnetek 1. dela festivala 23.00 Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka – Chateau in Tomaž Domicelj 23.50 Lestvica zab. in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 31. julija

05.50 06.10 06.25 07.00 09.00 10.35 11.15 12.05 12.35 13.00 13.30 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 00.45 01.15 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.20 08.50 09.30 11.30 12.10 13.25 14.30 16.00 16.50 17.35 18.00 18.50 19.05 19.30 19.35 20.00 20.50 21.45 23.10 00.00

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

10 domačih Pregreha brez greha, kuh. odd.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Grapa, dok. f., pon.

Dober dan, Koroška Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: Muzikajeto Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mlad.

Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Peš po Himalaji, popotniška odd.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Zločini v Walesu, ang. miniser., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica, pon.

Sprehodi v naravo: Koruza Megabiti energije, dok., pon.

Slovenski vodni krog: Nadiža Dobro jutro, poletni izbor Dober dan: Kuharski dvoboj Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, koncert Ljudje in zemlja Polnočni klub: Vodi me pot v daljavo Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dok. f.

Avtomobilnost Pregreha brez greha, kuh. odd.

Bela sužnja, kol. nad.

Dinotačke, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Simfonorije, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke Derren Brown: Poskusi, pon.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Znorite!, švedska dok., pon.

Večer z lutkami, razv. odd., pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods, risanka 07.05 Maša in medved, risanka 07.10 Viking Viki, risanka 07.35 Tačke na patrulji, risanka 07.55 Winx klub, risanka 08.20 Mary-Kate in Ashley, risanka 08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Ana kuha 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika 14.40 Jaz sem Luna, arg. nan 15.35 Drugače srečna, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nan.

21.50 24UR zvečer 22.20 Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan.

23.10 Brez sledu, am. nan.

00.00 Park avenija 666, am. nan.

00.50 Nikita, am. nan.

01.40 Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan.

02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

08.25 Lestvica zab. in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, O žabah 10.45 Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe 11.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zab. in narodnozab.

12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Žogarija 4 17.00 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (202), Napisne rožice 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Pop corn, Mistermarsh, Banditi 19.30 Lestvica zab. in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Kad bi bio bijelo dugme (Izbor) 22.00 Medvrstniško nasilje, pogovor 23.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

Torek, 1. avgusta

05.30 05.50 07.00 09.00 10.35 11.10 12.00 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.45 16.05 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.10 08.15 08.45 09.30 11.45 12.45 13.55 14.45 16.35 17.45 18.00 18.50 19.00 19.25 19.40 20.00 20.55 21.45 22.40 00.10

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav - Luštno je bilo!

Moji, tvoji, najini, nad.

10 let novomeške škofije, dok. odd.

Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Spodnja Saška Oblikovanje vrtov: Zelene stene Potepanja: Budimpešta pod zemljo in Pilis, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi: Kum, dok., pon.

Novice Utrinek: Varčni kuhar, izob. odd.

Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Durrellovi, ang. nad.

Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dok. f., pon.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Jelka Mrak Dolinar, dok. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica, pon.

Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš, pon.

V beg, kratki igrani f., pon.

Slovenski vodni krog: Sotla Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Milena Zupančič Dober dan: Kuharski dvoboj Rok'n'Band, posnetek koncerta Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. f. z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Čarokuhinja pri atu: Bela krajina Bela sužnja, kol. nad.

Dinotačke, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Iz popotne torbe, odd. za otroke Ves čas na spletu, kratki igrani f.

Biološka utvara, nem. dok., pon.

Kjer bom doma, avstral. nad. Čas za Manco Košir, pon.

Skrivnosti Brokenwooda, ser.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, risanka 07.10 Viking Viki, risanka 07.35 Tačke na patrulji, risanka 07.55 Winx klu, risanka 08.20 Mary-Kate in Ashley, risanka 08.40 OTO čira čara 08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Ana kuha 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika 14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nan.

21.50 Preverjeno 22.35 24UR zvečer 23.05 Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan.

23.55 Brez sledu, am. nan.

00.45 Park avenija 666, am. nan.

01.35 Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan.

02.25 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08.25 Lestvica zab. in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.30 Žogarija 4 11.00 Ustvarjalne iskrice (202) 11.15 Kad bi bio bijelo dugme (Izbor) 12.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zab. in narodnozab.

13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Kreativne glave 2 16.40 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2evra 17.15 Ustvarjalne iskrice (203) 17.30 Videospot dneva 17.35 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Skrbimo za zdravje 19.30 Lestvica zab in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 2498. VTV magazin 21.25 Koncert ans. Biseri, 1.del 22.10 Popotniške razglednice23.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Sreda, 2. avgusta

05.30 05.50 07.00 09.15 10.55 11.40 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.35 09.00 11.00 11.30 12.15 13.10 14.25 15.25 16.50 18.00 18.50 19.00 19.10 19.30 19.50 20.00 20.55 21.45 22.45 23.20 00.10

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav – Jesenska turneja 2016 Moji, tvoji, najini, nad.

17. mednarodni festival ustnih harmonik, posn. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Marko Juhant Kulturni vrhovi: Kum, dok. odd.

Pod drobnogledom: Beg možganov, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, kviz, pon.

Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Jure Zadnikar in Žiga Okorn, dok.

Novice Utrinek: Aplikacija, izob. odd. Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme F. tedna: Osem baskovskih priimkov, špansko-baskovski f.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Goli med volkovi, nem. f., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Studio Kriškraš, pon.

Slovenski vodni krog: Nevljica Dobro jutro, poletni izbor 10 domačih Bela sužnja, kolumb. nad., Dober dan: Idealni zet Dan D - koncert DNA D, dok. f.

Večer z lutkami, razv. odd.

Zborovski BUM 2017, odd. TV Maribor Čas za Manco Košir: Požrešnost Bela sužnja, kolumb. nad., Dinotačke, ris., pon.

Vila Mila, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Jonina barka, kratki igrani f. Žrebanje Lota Na utrip srca: Pogled v arhivsko knjigo: Big band RTV Slovenija, glasbena dok., pon.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Rojeni v Siriji, špansko-danska dok. odd., pon.

Lučaj od Sirije, am. dok. odd.

Presenečenja, pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, risanka 07.10 Viking Viki, risanka 07.35 Tačke na patrulji, risanka 07.55 Winx klub, risanka 08.20 Mary-Kate in Ashley, risanka 08.40 OTO čira čara 08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Okusi brez meja 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika 14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nan.

21.50 24UR zvečer 22.20 Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan.

23.10 Brez sledu, am. nan.

00.00 Park avenija 666, am. nan.

00.50 Na kraju zločina, am. nan.

01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Zvoki noči

08.25 Lestvica zab in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2evra 10.45 Ustvarjalne iskrice (203), stojalo za telefon 11.00 2498. VTV magazin 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zab in narodnozab.

12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Čas za nas, tabornike 17.10 Ustvarjalne iskrice (204), Poletni nakit 17.15 Videospot dneva 17.20 Videostrani, obvestila 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Popotniške razglednice: Južna Italija 19.30 Lestvica zab in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, DMP, Mark Bogdanović 22.05 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto?

22.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Jung, Carl Gustav: Psihologija in alkimija

eni strani kemiÄ?ni in po drugi mistiÄ?no-duĹĄevni proces. Njeno simbolno govorico je prepoznal tudi v ĹĄtudiji primera – preuÄ?eval je tisoÄ? sanj nekega znanstvenika, ki ni vedel niÄ?esar o simbolih starodavne velike umetnosti - in tako razkril transcendentno naravo Ä?loveĹĄke duĹĄevnosti. V drugem delu knjige je Jung celovito predstavil sĂĄmo zgodovino alkimije, ki se je ohranila od antike vse do moderne dobe, ko jo je iz relevantnih znanstvenih disciplin izrinila kemija, znanstveno raziskovanje pa od takrat omenjalo le kot slepo ulico na poti do prave znanosti. Simbolno govorico alkimije in kompleksen psiholoĹĄki fenomen te velike umetnosti je osvetlil tudi z bogatim slikovnim gradivom.

Nietzsche, Friedrich: Pisma SalomĂŠ od – Odrasli / 821-32 – Kratka proza Izbor pisem v izvrstnem prevodu slovenskega filozofa Gorana VraneĹĄevića nam slikovito priÄ?ara duha 19. stoletja in izostri vpogled v naÄ?in, kako so ljudje v tistem Ä?asu komunicirali; predvsem pa razkrije, da je Nietzche pisal privatna pisma v enakem slogu in diskurzu kakor svoje filozofske spise. Zbirka pisem je osredinjena na korespondenco med filozofoma Friedrichom Ni-

ÄŒetrtek, 27. julij

Ponedeljek, 31. julij

8.00 Velenjski grad Bojne ladje, dnevni tabor na Velenjskem gradu

8.00 Ĺ tala GlinĹĄek, Ĺ kale pri Velenju PoÄ?itniĹĄke konjarije, poÄ?itnice za otroke 20.00 Cerkev sv. Martina, Velenje Koncert: MiklavĹž Pintar – trobenta, Barbara Mirkac – orgle 21.30 Pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Glej in se Ä?udi: Sanjarjenje o povezanem svetu

Petek, 28. julij 18.00

21.00

Gostilna pri Brigiti VeÄ?er morskih jedi Titov trg Boom Pacha Boom, koncert z uspeĹĄnicami 50. in 60. let

Sobota, 29. julij

etzschejem, Paulom RĂŠejem in pisateljico, filozofinjo in psihoanalitiÄ?arko Louise von SalomĂŠ.

Svetovljanka femme de lettres fatale ruskega rodu je bila genialna ustvarjalka in navdihovalka, kar trem velikim mislecem 19. stoletja: po Nietzcheju je pri svojih tridesetih usodno vplivala ĹĄe na pesnika Rainerja Mario Rilkeja, dvajset let pozneje pa je s svojimi ostrimi uvidi navduĹĄila ĹĄe Sigmunda Freuda, ki jo je sprejel v svoj najoĹžji krog in postala je ena prvih profesionalnih psihoanalitiÄ?ark.

Pisma sv. Trojice – kot je poimenovala svoje duhovno prijateljstvo z obema filozofoma (z njima je naÄ?rtovala tudi skupno Ĺživljenje na Dunaju ali v Parizu, kar se zaradi goreÄ?e zaljubljenosti obeh moĹĄkih in njenih veÄ?kratnih zavrnitev njunih snubitev ni nikoli uresniÄ?ilo), razkrijejo predvsem viharne Ä?ustvene turbulence Friedricha Nietzcheja, ki je po njihovem razhodu zapisal: ÂťMoja uÄ?enka je postala moja uÄ?iteljica – ironiÄ?ni bog je dosegel popoln triumf! ‌ Navdihnila me je z zamislijo Zaratustre: moj najveÄ?ji poem opeva najino zvezo in najino tragiÄ?no loÄ?itev.ÂŤ

Osti, Josip: Pred zrcalom od – Odrasli / 821-312.6 – Biografski romani Biografski mozaik zgodb s podnaslovom BeleĹžke za neodposlano pismo Charlesu Bukowskemu ali nedokonÄ?an roman, zgrajen iz posamiÄ?nih, vÄ?asih v Ĺživljenju tudi nedokonÄ?anih ljubezenskih zgodb vsestranskega literata, prevajalca in pesnika Josipa Ostija, je edinstven poklon ĹĄtevilnim Ĺženskam, ki so se ga bodisi dotaknile le za hip bodisi usodno zaznamovale njegovo Ĺživljenjsko pot ‌ prav vse pa so vtisnile vanj neizbrisen spomin. Prve tri zgodbe pripovedujejo o njegovi babici, materi in teti, v vseh drugih pa iskreno, drzno in duhovito razkriva svoja erotiÄ?no-ljubezenska doĹživetja. đ&#x;”˛

7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba 12.00 Letni kino Festival nasedlega kita, nastopajo:

DomaÄ?a gledaliĹĄka predstava

Ljubezenska igra s petjem

Informacije in rezervacija vstopnic

051 61 61 51 | 051 61 41 41 | www.studenec.net

10.00 17.00 20.00

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Iskanje zlata TRC Jezero, Velenjska plaĹža Beri z nami na Velenjski plaĹži, poletno branje

Naredimo si poletni ĹĄopek, zabavna sreda

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 27. julij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj S pomoÄ?jo igranja in ustvarjanja do novega znanja

Petek, 28. julij 09.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 29.-30. julij 05.30 KrĹĄke alpe planinski pohod

Sreda, 2. avgust

Ponedeljek, 31. julij

10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje

08.20 Ĺ oĹĄtanj in okolica (zbirno mesto

pred obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj) Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Bridge, redni tedenski turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 28. julij 18.00 do 20.00 MC Ĺ martno ob Paki Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ

Sreda, 2. avgust 17.00 do 19.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

Ĺ pela in Jerneja 15 km z bicikloma letnika 1938 in1948 pri 33 stopinjah v senci DruĹĄtvo ljubiteljev kulturne in tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine Zgornjesavinjski starodobniki je kot uvodno prireditev v letoĹĄnjo ÂťflosarijoÂŤ priredilo 11. mednarodno sreÄ?anje lastnikov voznikov starodobnih vozil iz NemÄ?ije, Avstrije in Slovenije. SreÄ?anja minulo soboto se je udeleĹžilo 260 ljudi iz 33 klubov oz. druĹĄtev, ki so na ogled v Vrbju postavili kar 106 oldtimerjev, 72 motorjev ter 12 traktorjev. S svojim Ĺže legendarnim fordom (letnikom 1928) se je iz Medloga pripeljal tudi Mirko Rems ter postavil me-

Lunine mene

30. julija ob 17.23, prvi krajec CITY CENTER Celje

je vsem ostalim. Dve dami v kiklah in s klobuki (Špela Jager in Jerneja Žagar iz kluba Ljudske tehnike) sta se iz Šmartnega ob Paki pripeljali s skoraj 70 oz.

60 let starima bicikloma. Med mnogimi zanimivostmi omenimo mercedes 170, letnika 1952, ki sta ga na ogled pripeljali (pa tudi sebe) ĹĄoferka in spremlje-

valka, Ä?lanici DruĹĄtva Zgornjesavinjski starodobniki Gordana JevĹĄnik in Renata Meh. Zanimivi so bili tudi Ä?lani FiÄ?o kluba Velenje, Ä?e seveda omenimo le tiste nam najbliĹžje. Seveda je bilo ĹĄe polno drugih. Manjkalo pa ni niti firbcev, ki si radi ogledajo takĹĄno razstavo zloĹĄÄ?ene stare đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc ploÄ?evine.â€

• ÄŒetrtek, 27. 7. BiotrĹžnica • Petek, 28. 7. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 30. 7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – RoĹžnati avtobus • MARACO – MINI AVTOMOBLIÄŒKI, Izposoja mini avtomobilÄ?kov LUXI na osrednjem prostoru vse do 31. avgusta • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Literarni razpis za erotiÄ?no literaturo

V Velenju polfinale Zlate harmonike

Velenje, 20. julija – Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja in Literarno druĹĄtvo Ĺ entjur skupaj razpisujeta nateÄ?aj za literarne prispevke z erotiÄ?no tematiko v slovenskem jeziku za avtorje iz celjske regije, stare nad 18 let. Izdali bodo namreÄ? zbornik Vstali Valentin in Venera. ÂťOsnovni namen zbornika je bralcem ponuditi Ĺžlahtno verzijo literature, v kateri je tema ljubezni, vkljuÄ?no telesna, upesnjena ali ubesedena z veliko mero estetskega ovinkarjenja. V danaĹĄnjem Ä?asu, polnem golote, seksa in bolj odprte miselnosti, erotiÄ?ni literaturi ni treba biti ÂťsrameĹžljivaÂŤ, pravijo v obeh druĹĄtvih. Poezijo in prozo za zbornik bodo zbirali do 18. avgusta. Hkrati so do tega datuma podaljĹĄali razpis za literarni zbornik Hotenja, ki bo izĹĄel na pragu đ&#x;”˛ bĹĄ letoĹĄnje zime.â€

Velenje, 25. julij – V nedeljo, 30. julija, se bo ob 14. uri na Velenjskem gradu zaÄ?el polfinale 37. Zlate harmonike LjubeÄ?ne, drĹžavnega prvenstva v igranju na diatoniÄ?no harmoniko, ki ga organizira Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo LjubeÄ?na v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje. Prvenstvo poteka od leta 1981 in je edino tovrstno tekmovanje s tako dolgo tradicijo.

V polfinale so se uvrstili tekmovalci s predtekmovanj, ki so potekala po vsej Sloveniji).

V soboto bo v polfinalu sodelovala tudi 16-letna VelenjÄ?anka Laura Borovnik, ki se igranja harmonike uÄ?i v glasbeni ĹĄoli Goter. đ&#x;”˛

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VALERIAN IN MESTO TISOÄŒERIH PLANETOV

Rylance, Harry Styles Sobota, 29. 7., ob 19.00 Nedelja, 30. 7., ob 20.30 ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

ZF akcijska avantura, 137 minut (ZDA) ReŞija: Eran Creevy Igrajo: Nicholas Hoult, Felicity Jones, Anthony Hopkins, Ben Kingsley, Nadia Hilker, Aleksandar Jovanović Petek, 28. 7., ob 21.00 – 3D Sobota, 29. 7., ob 21.00 Nedelja, 30. 7., ob 18.00 – 3D ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

ZBOGOM, BERLIN!

DUNKIRK Ponovitve: 28., 29., 30. julij in 3., 4., 5., 6., 11., 12., 13., 14. avgust

Torek, 1. avgust

Starodobniki v Zgornji Savinjski dolini

Andreja AĹžber

Poletno gledaliĹĄÄ?e Studenec pri DomĹžalah

NAS AS VELENJE.indd 3

Plastic knives, Žiga Murko, Jinho Jinza, Beatmyth

VELENJE

od – Odrasli / 159.9 – Psihologija Utemeljitelj analitiÄ?ne psihologije, psihiater in mislec C.G.Jung je velik del svojega strokovnega raziskovanja posvetil alkimiji.

Zaradi poskusov starih mojstrov, ki so iz grobih kovin Ĺželeli pridelati zlato, je alkimija na prehodu v novi vek slovela kot Ars magna – velika umetnost. Jung je na temelju dolgoletnega prouÄ?evanja alkimistiÄ?nih tekstov ugotovil, da so alkimisti pri svojem opusu svoje nezavedne procese projicirali na materijo, kar kaĹže na dvojno naravo alkimije, ki je po

17

PRIREDITVE

27. julija 2017

Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska) ReĹžija: Christopher Nolan Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Tom Hardy, Mark

6.7.2017 14:14:04

Mladinski pustolovski film, 93 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Fatih Akin Igrajo: Tristan GĂśbel, Aniya Wendel, Justina Humpf, Paul Busche, Anand Batbileg Petek, 28. 7., ob 19.00 Nedelja, 30. 7., ob 19.00 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

PERNATA BANDA Sinhronizirana animirana avantura, 89 minut (Mehika, ZDA) ReĹžija: Ricardo Arnaiz, Mike Kunkel, Raul Garcia

Glasovi: GaĹĄper Jarni, Andrej Murenc, Maja KunĹĄiÄ?

Petek, 28. 7., ob 19.15 – mala dvorana Sobota, 29. 7., ob 19.15 – mala dvorana Mladi papagaj Cuco sanja, da bo nekoÄ? postal podoben svojemu vzorniku, herojskemu televizijskem zvezdniku El Americanu, ob tem pa vedno znova pozabi na svoje obveznosti v druĹžinskem cirkusu. Njegovo Ĺživljenje na glavo obrne nasilni ptiÄ?, ki nekega dne ogrozi njegovo druĹžino. Cuco se odloÄ?i, da bo s prijatelji odpotoval v Hollywood, kjer bo El Americana prosil za pomoÄ?. S podporo Ministrstva za kulturo!

ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

SMRKCI: SKRITA VAS Sinhronizirana animirana komiÄ?na avantura, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Kelly Asbury Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, PrimoĹž Vrhovec, Janez HoÄ?evar Rifle, Jernej Kuntner idr.

Nedelja, 30. 7., ob 16.00, 3D – otroťka matineja OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR)

GLEJ IN SE ÄŒUDI: SANJARJENJE O POVEZANEM SVETU Dokumentarni film, 98 minut (ZDA) ReĹžija: Werner Herzog Nastopajo: Bob Kahn, Elon Musk, Sebastian Thrun, Ted

Nelson, Lawrence Krauss Ponedeljek, 31. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (cena vstopnice 0 EUR) Naslednji vikend, od 4. 8. do 7.

8. napovedujemo: animirano akcijsko avanturo JAZ, BARABA 3 (2D in 3D), ZF akcijsko pustolovĹĄÄ?ino VALERIAN IN MESTO TISOÄŒERIH PLANETOV (2D in 3D), dramo NA MLEÄŒNI POTI, akcijsko komedijo NEKOÄŒ V MESTU VENICE, kostumsko dramo LADY MACBETH, v ponedeljek, 7. 8., v Zvezdah pod zvezdami ob 21.00, slovenski film NIKA.

Naš ­čas, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Športni park Jezero«

27. julija 2017

RADIO VELENJE

Športne aktivnosti na Jezeru POLETNI POPUST

- 50 % odbojka na mivki mini golf košarka mali nogomet Popust velja med 8h in 16h.

Delovni čas: ponedeljek – petek od 8.00 – 23.00 REZERVACIJE – 041 500 380

Zdravniški nasveti: gostja bo Aleksandra Žuber, dr. med., tema pa bodo počitniške poškodbe. ČETRTEK, 27. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 28. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 29. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Športni park Jezero«, najkasneje do ponedeljka 7. avgusta. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. julija 2017, so: • Anica Sekljič, Kidričeva 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Melvin Kovač, Jenkova 27, 3320 Velenje (majica); • Olga Filipčič, Ravne 42 A, 3325 Šoštanj (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL SONY

NEDELJA, 30. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP

PONEDELJEK, 31. julija Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 1. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 2. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. julija do 23. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

V tednu od 17. julija do 23. julija so koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti v naslednih dneh: 20. julija, AMP mobilna Šoštanj 2 uri nad opozorilno vrednostjo.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ?

dizel, prodam za 1100 evrov. Gsm: 041 657 628.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINA

alkoholikom.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PARCELO s starejťo hiťo, 1 km od avtoceste LJ–MB, v izmeri 1300 m², prodam. Gsm: 041 349 728.

od 28. julija do 3. avgusta

GARSONJERO, v Ljubljani ob KliniÄ?nem centru, velikost 29 m², oddam.

Vseljiva avgusta 2017.

Gsm: 041 201 248.

• 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil vrsto let Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja, Ä?astni ĹĄoĹĄtanjski obÄ?an in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc RajĹĄter; • leta 1930 se je 29. julija v KrĹĄkem rodil prvi ravnatelj Gimnazije Velenje Bojan GlavaÄ?. GlavaÄ? je bil tudi odliÄ?en ĹĄportnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi ĹĄportni naslov v Ĺ aleĹĄki dolini, hkrati je bil leta 2000 in leta 2005 slovenski prvak v veteranskem tenisu, leta 2004 in 2006 pa je postal tudi mednarodni prvak v veteranskem tenisu.

Leta 2009 je izdal pesniĹĄko zbirko Pesmi iz klobuka. Je tudi Ä?lan mednarodnega klu-

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO

ŽIVALI

Ĺ IVALNI stroj Bagat RuĹža prodam za 30 evrov. Gsm: 031 682 657.

TELIÄŒKO, Ä?rno-belo, staro 3 mesece, prodam. Gsm: 041 493 326.

CITROĂ‹N XSARA PICASSO, l. 2003, vzdrĹževan, brezhiben, registriran,

TELIÄŒKO, simentalko, prodam.

Gsm: 031 470 454.

TELIÄŒKO, simentalko, teĹžko 150 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

PODARIM

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, ŠERCERJEVA, 28,7 m2, zgrajena 1975, VP/8 nad., EI v izdelavi, 35.000 ₏

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

27. julija 2017

TELEVIZOR, starejĹĄi, nerabljen, Gorenje Evelux, srebrne barve, podarim. Podarim tudi dva Ä?rna udobna in raztegljiva TV fotelja z elektriÄ?nim upravljanjem, potrebna obnove prevleke. Gsm: 031 682 657.

ba Magic Studio Maribor, v Velenju znan kot Ä?arodej za otroke ÄŒarovnik Boy; • 29. julija 1954 se je v Celju rodil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob; • 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreÄ?a, ki je zahtevala ĹĄtiri Ĺživljenja. Jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubiÄ?nih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; • leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Ĺ ilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik. Vsem Slovencem, ĹĄe zlasti pa Ĺ aleĹĄki dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Ĺ ilih poklonil Ä?udoviti knjigi: mladinsko povest NekoÄ? je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Ĺ ilih je bil tudi avtor ĹĄtevilnih del, ki sodijo med najvidnejĹĄe doseĹžke slovenske pedagogike. Objavil je deset knjig, nad 60 obseĹžnejĹĄih in okrog 300 krajĹĄih razprav in Ä?lankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in PedagoĹĄkega zbornika;

Franc RajĹĄter (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

• 1. avgusta 1969 so sveÄ?ano odprli novo cesto med Velenjem in Ĺ entiljem, ki je bila v okviru akcije ÂťMesto – vasiÂŤ narejena z udarniĹĄkim delom; • leta 1993 so 1. avgusta zaÄ?eli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavodnjami in ÄŒrno na KoroĹĄkem; • v dneh od 1. do 10. avgusta leta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeleĹžbo na temo Energi-

ja. Na zletu, ki ga je odprl predsednik Slovenije Milan KuÄ?an, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih drĹžav; • v zaÄ?etku avgusta leta 1974 so zaÄ?eli graditi velenjsko RdeÄ?o dvorano; • 2. avgusta 1920 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodila slovenska slikarka Majda Kurnik.

Umrla je 28. maja 1967; • 2. avgusta 2000 je v Ĺ oĹĄtanju umrl Viktor Kojc, ki je ĹĄele po svoji smrti postal Ä?astni obÄ?an mesta, ki mu je v njegovem Ĺživljenju pomenilo skorajda vse; • 3. avgusta 1944 se je v Ĺ entjurju pri Celju rodil gledaliĹĄki ustvarjalec in Ä?lan GledaliĹĄÄ?a Velenje Karli ÄŒretnik; • 3. avgusta 1966 se je rodil ĹĄaleĹĄki pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor ĹĄtevilnih pesniĹĄkih zbirk in drugih leposlovnih del; • 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so se teĹžko poĹĄkodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: ŠOŠTANJ, PRIMORSKA CESTA, 71 m2, adaptirano 2007, 1/2 nad., EI v izdelavi, 60.000 ₏

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

GIBANJE prebivalstva Upravna enotaVelenje

POROKE | DAÄŒAJEV MAJRBEK, NemÄ?ija, Karben, ChristinenstraĂ&#x;e 10 in SARAÄ?EN ADNANA, Ĺ oĹĄtanj, Cesta talcev 15 SMRTI | REHBERGER BARBARA, roj. 1924, Velenje, Linhartova ulica 5; LIPNIK JOĹ˝EFA, roj. 1934, Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 18C; GLINĹ EK STANISLAVA, roj. 1936, Velenje, Laze 41

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

ZOBOZDRAVNIKI

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

(V deĹžurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

29. 7., 30. 7. – MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

VETERINARSKA POSTAJA Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: zaÄ?asno zaprto.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURSTVA

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

HVALA TI ZA VSE – DOBRA MAMA IN OMA!

Ob prezgodnji smrti naĹĄe

MAGDE BRLOŽNIK

Zaspalo je srce

(22. 9. 1958 – 15. 7. 2017)

MARIJE NAPOTNIK Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteĹženi, in jaz vam bom dal poÄ?itek. (Mt 11)

Ĺ e enkrat ti kliÄ?emo hvala in zbogom.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili k veÄ?nemu poÄ?itku.

Vsi tvoji

se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njo v dneh njenega trpljenja, ki ste jo spremljali na njenem kriĹževem potu.

Hvala jeruzalemskim Ĺženam, ki ste se sreÄ?evale z njo, hvala Veronikam, ki ste ji podajale potni prt. Hvala Simonom iz Cirene, ki ste ji pomagali kriĹž nositi, in drugim, ki ste ji pomagali vstajati po padcih. Hvala Janezom, ki ste vztrajali z njo pod njenim kriĹžem.

OdpuĹĄÄ?eno naj bo rimskim vojakom z gobo z ĹžolÄ?em in sulicami.

Upamo, da smo bili vredni stati pod njenim kriĹžem.

Njena mati naj jo ob snidenju spet vzame v naroÄ?je.

Njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 7. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 20

S psi odkrivali zgodovino Po zbirkah Velenjskega gradu je pse in njihove vodnike v nedeljo vodila psiÄ?ka Tia – Muzej Velenje tudi sicer psom prijazen muzej Bojana Ĺ pegel

Velenje, 23. julija – Vabilo je zvenelo zanimivo, takĹĄen pa je bil tudi dogodek, ki so ga velenjski muzealci pripravili v vroÄ?em nedeljskem popoldnevu. Tokrat so namreÄ? na ogled galerijskih zbirk povabili pse in njihove lastnike. Pa ne le to, po zbirkah jih je vodila psiÄ?ka Tia, izurjena reĹĄevalka, ki ni imela niÄ? proti, Ä?e so jo obiskovalci razvajali s pasjimi piĹĄkoti in boĹžali. To velja tudi za njenega ÂťkolegaÂŤ, reĹĄevalca Rudija, psa kustosa Muzeja Velenje BlaĹža VerbiÄ?a, ki je ob vsaki zbirki razkril najveÄ?je zanimivosti, skrite v njej.

Avstralski ovÄ?arki Tii in zlatemu prinaĹĄalcu Rudiju so se pridruĹžili ĹĄe avstralska ovÄ?arka Lili, nemĹĄki ovÄ?ar Lex, meĹĄanka Luna, simpatiÄ?ni bostonski terier in ĹĄe nekaj kosmatincev, katerih imen nismo ujeli. Vsi so potrpeĹžljivo Ä?akali na ÂťakcijoÂŤ, zadovoljni, ker v vroÄ?em nedeljskem popoldnevu v atriju gradu, kjer so se zbrali, vroÄ?ina

ni bila huda. Le tu in tam je kakĹĄen od veÄ?jih psov moÄ?no zalajal, sploh, Ä?e se mu je pribliĹžal kateri od manjĹĄih. ÂťV Muzeju Velenje se trudimo, da bi bili Ä?im bolj prijazni do vseh obiskovalcev, tudi vodnikov psov in samih psov.

Kadarkoli pridejo k nam obiskovalci s psi, najveÄ?krat so to tujci, ki dopust preĹživljajo v kampih v okolici, radi poskrbimo tudi zanje. OsveĹžimo jih z vodo, psi pa oboĹžujejo grajske prostore v vroÄ?ih poletnih dneh, ker so prijetno

hladni. ÄŒe so psi socializirani, si lahko lastniki naĹĄe zbirke ogledajo skupaj z njimi,ÂŤ nam pove BlaĹž VerbiÄ?. Ideja, da z enim od reĹĄevalnih psov gredo po muzejskih zbirkah in si ogledajo doloÄ?ene eksponate, na katere jih je

V velenjskem muzeju vedno poskrbijo za ĹĄtirinoĹžne obiskovalce.

Pripravijo jim pasje piĹĄkote in ponudijo vodo. NajveÄ?krat k njim s psi pridejo tujci, ki Ĺželijo spoznati zgodovino krajev, kjer preĹživljajo poÄ?itnice.

fokusiral pes, je uspela. Hkrati pa so z dogodkom opozorili, da so v muzej na Velenjskem gradu lastniki vabljeni skupaj s svojim ĹĄtirinoĹžnim prijateljem. ÂťVsekakor bomo take dogodke nadaljevali, saj se nam zdi pomembno, da posebej poudarimo dobrodoĹĄlost psov v naÄ?eloma med ljudmi zakoreninjeno konservativnih institucijah, ki se sicer moÄ?no spreminjajo. Te mite razbijamo ravno s takĹĄnimi prireditvami,ÂŤ je ĹĄe

Zbrali so se psi vseh velikosti in razliÄ?nih pasem. Med njimi je bilo kar nekaj psov reĹĄevalcev, pa tudi VelenjÄ?anov, ki so s psi prviÄ? priĹĄli na grad. Vsi so pohvalili idejo in izvedbo dogodka.

dodal kustos BlaĹž VerbiÄ?, preden je s skupino 13 psov in njihovih lastnikov krenil po poteh zgodovine, ki jih pripovedujejo zbirke Muzeja Velenje.

Muzej Velenje je zadnji dve leti pomagal tudi pri organizaciji taktiÄ?ne vaje za Enoto reĹĄevalnih psov Slovenije. Ponudili so jim prostore gradu, ki so se izkazali zelo primerni za tovrstna usposabljanja, zato se bodo nanj đ&#x;”˛ ĹĄe vraÄ?ali. â€

110 let jamske reĹĄevalne Velenjsko jezero ĹĄe letos s statusom kopalnih vod Ä?ete Danes je reĹĄevalna Ä?eta dobro usposobljena, ĹĄteje 96 Ä?lanov, od tega 76 reĹĄevalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom Varnost je vrednota, za katero si v Premogovniku Velenje z razliÄ?nimi aktivnostmi in preventivnimi ukrepi vseskozi prizadevajo. Za uradni zaÄ?etek delovanja jamske reĹĄevalne Ä?ete ĹĄtejejo Ĺže davni 20. julij 1907, ko so imeli takratni reĹĄevalci ob navzoÄ?nosti inĹĄpektorja prvo vajo reĹĄevanja v novih prostorih reĹĄevalne postaje. Ĺ ele takrat so imeli na voljo izolacijska dihalna aparata. ÄŒeta je leta 1926 ĹĄtela petnajst Ä?lanov in razpolagala s sedmimi izolacijskimi dihalnimi aparati razliÄ?nih tipov. Rudarska reĹĄevalna sluĹžba se je ves Ä?as razvijala in izpopolnjevala, tako v opremi kot tudi s kadri. V osemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja, ko je bila proizvodnja premoga na vrhuncu (letna proizvodnja preko pet milijonov ton), je bila reĹĄevalna sluĹžba najĹĄtevilnejĹĄa. Tako je leta 1984 ĹĄtela 272 Ä?lanov, od tega je bilo 215 aktivnih reĹĄevalcev. ÂťOzaveĹĄÄ?anje zaposlenih, da lahko za veÄ?jo varnost pri delu najveÄ? naredimo sami, vzpostavitev vrhunskega varnostnega sistema, izdelan NaÄ?rt obrambe in reĹĄevanja ter ĹĄtevilni drugi ukrepi so le del aktivnosti, ki jih imamo v podjetju vzpostavljene za zagotavljanje najviĹĄje moĹžne stopnje varnosti,ÂŤ je povedal mag.

Bogdan MakovĹĄek, glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika Velenje in hkrati vodja Rudarske reĹĄevalne sluĹžbe. ÂťKljub naĹĄtetemu zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod povrĹĄjem zemlje, v jami ĹĄe vedno lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih razmer. V takĹĄnih razmerah najbolj raÄ?unamo prav na dobro usposobljene jamske

Stanje je po vseh kriterijih veÄ? kot odliÄ?no – Trajalo je nekaj let, da bodo dobili za to tudi uradno potrditev Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – ERICo, inťtitut za ekoloťke raziskave, tudi letos, peto leto zapored, redno spremlja kakovost kopalne vode Velenj-

element ne igrata nobene vloge pri spremljanju kopalnih vod, imata pa jo pri spremljanju ekoloĹĄkega stanja jezera. Sulfat je element, ki ga celo priporoÄ?ajo.

V mineralni vodi Donat ga je ce-

raziskave v Velenjskem jezeru, in v tem, da oba za status kopalnih vod moteÄ?a elementa nista prav niÄ? moteÄ?a, kadar je voda namenjena pitju.

Rudarska reĹĄevalna sluĹžba, v okviru katere sta organizirani jamska reĹĄevalna Ä?eta in reĹĄevalna postaja, organizira in izvaja reĹĄevanje ob morebitnih nezgodah, izvaja vse potrebne aktivnosti na ogroĹženih obmoÄ?jih ter zagotavlja prvo pomoÄ? ponesreÄ?enim v jami. ÄŒlani imajo ustrezno znanje, so usposobljeni za delo v zaplinjenem obmoÄ?ju ter za zagotavljanje prve pomoÄ?i, zato so povezani tudi v sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja na drĹžavni ravni.

V petih letih niti en vzorec v Ä?asu kopalne sezone ni bil neustrezen.

ZaÄ?etki segajo v leto 1893

ZaÄ?etki organiziranega reĹĄevanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. PonesreÄ?ene rudarje so na povrĹĄino prenesli drugi rudarji, ki pa so lahko v jamo vstopili ĹĄele, ko ni bilo veÄ? nevarnosti.

reĹĄevalce, ki letos beleĹžijo 110 let delovanja.ÂŤ Danes dobro opremljena jamska reĹĄevalna Ä?eta ĹĄteje 96 Ä?lanov, od tega 76 reĹĄevalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Teh imajo v Premogovniku Velenje 147 – 67 aparatov tipa BG-4 in 80 tipa R-12. ÂťZa izobraĹževanje reĹĄevalcev je dobro poskrbljeno, saj organiziramo strokovna predava-

nja, usposabljanja za nudenje prve pomoÄ?i – pri tem sodelujemo z zdravniki, preverjamo znanje nameĹĄÄ?anja reĹĄevalnih aparatov, izvajamo fiziÄ?no testiranje oz. t. i. Cooperjev test ter testiranje v dimni komori, organiziramo reĹĄevalne vaje v jami in poĹžarnem rovu,ÂŤ je ĹĄe pojasnil mag. Bogdan MakovĹĄek. đ&#x;”˛

Foto: Aleksander KavÄ?nik

skega jezera. Ves ta Ä?as niti en vzorec vsakotedenskih merjenj v kopalni sezoni ni bil neustrezen. Ĺ e veÄ? – stanje vode Velenjskega jezera je po vseh kriterijih veÄ? kot odliÄ?no, glede na temperature zraka in temperaturo vode, pa tudi zelo prijetno za kopanje.

Tudi uradno kopalna voda

Ĺ e letos bo Velenjsko jezero dobilo (uradno) status kopalne vode. V Velenju Ä?akajo samo ĹĄe na dokonÄ?anje postopka, objave v Uredbi. ÂťZadrĹžekÂŤ, da se to ni zgodilo Ĺže prej, je bil v dveh elementih, prisotnih v vodi, v sulfatu in molibdenu, Ä?eprav ne en in ne drug

lo 1000 mg na liter, v Velenjskem jezeru ga je 200 mg na liter. Koncentracije molibdena se gibljejo med 70 do 80 mikrogramov

â?ą

Prvi vzorec so odvzeli 12. junija, zadnjega bodo 28. avgusta.

na liter, kar je pod mejnimi vrednostmi za dobro ekoloĹĄko stanje, a viĹĄje od mejnih vrednosti za kopalne vode (25 mikrogramov na liter). Absurd je v tem, da je v pitni vodi dovoljeno 150 mikrogramov molibdena na liter, torej enkrat veÄ?, kot so pokazale

Dolgo so se trudili

ERICo in Mestna obÄ?ina Velenje, ki upravlja Velenjsko plaĹžo, sta se zaradi tega nesmisla celih pet let trudila za status kopalne vode. S tem, ko ga bo Velenjsko jezero pridobilo, kakovost vode ne bo drugaÄ?na, ne boljĹĄa in ne slabĹĄa, bo pa dobilo uradno v Uredbo zapisana potrditev, da je jezero kopalno.

Ministrstvo za zdravje je Ĺže leta 2013 podalo mnenje, da molibden in sulfat v vodi nista ĹĄkodljiva ljudem in na njihovo zdravje nimata negativnih vplivov, pa vendar je trajalo potem precej dolgo, da je Ministrstvo za okolje to mnenje sprejelo. đ&#x;”˛