30 2018

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (16/26°C), soboto (17/28°C) in nedeljo (17/28°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 26. julija 2018

ĹĄtevilka 30 | leto 65

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Cesta se spet odmika Mira ZakoĹĄek

Foto: Ksenija Mikor

Cirkus razvedril vreme in gledalce ÄŒeprav vreme v letoĹĄnjem poletju z deĹžjem pogosto ponagaja, pa so ĹĄtevilne prireditve, ki jih pripravlja Festival Velenje in tudi drugi organizatorji, uspeĹĄno pospravljene pod streho. Tudi obiskovalcev doslej ni manjkalo, saj so bile tako zanimive, da jih je bilo uĹžitek pogledati. Ena takĹĄnih, ki jih je pripravil Festi-

val Velenje, je bil nastop modernega cirkusa Circo Pitanga. V zanimivi zgodbi so gledalci uĹživali v fantastiÄ?ni in kaotiÄ?ni akrobatsko gledaliĹĄki predstavi, ki jim je privabila na obraz ĹĄtevilne đ&#x;”˛ nasmeĹĄke, Ä?udenja, navduĹĄujoÄ?e vzdihe in aplavze.

Temu, kar se dogaja s hitro cesto od Ĺ entruperta do KoroĹĄke Ĺže veÄ? kot poldrugo desetletje, bi se najbrĹž smejali celo v Butalah.

Pa se ni kaj smejati, bolj primerna sta Ĺžalost ali jeza, saj je nedopustno, da se naĹĄa politika in drĹžavni uradniki Ĺže leta norÄ?ujejo iz stiske ljudi in gospodarstva, pa naj gre za KoroĹĄko, SaĹĄa regijo ali pa za vse tiste, ki proti cesti vlagajo takĹĄne in drugaÄ?ne pritoĹžbe. Pri tem ni kaj kazati na leve ali desne, cesto so obljubljali predsedniki kar vseh vlad, ki so se zvrstile v tem obdobju, kam dlje pa seveda niso priĹĄli. Najraje so se skrivali za ĹĄtevilnimi paragrafi, ministri pa si nagajali in kupÄ?kali vsak s svojim predlogom in interesi. ÄŒetudi tako na KoroĹĄkem kot v Velenju in celotni SaĹĄa regiji ves Ä?as skrbno spremljajo aktivnosti, povezane z gradnjo hitre ceste, in se je v preteklih mesecih zvrstilo kar nekaj sestankov, na katerih so odgovorni z ministrstva in Darsa zagotavljali, da gre vse po zastavljenem planu, so bile te obljube znova izreÄ?ene s figo v Ĺžepu.

Dars se je kljub drugaÄ?nim zagotovilom namreÄ? odloÄ?il, da ustavi projektiranje trase ceste od Ĺ entruperta do Velenja, zato ker sta na ustavno sodiĹĄÄ?e vloĹženi zahtevi za presojo drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za ta odsek. Med tem, kot zatrjujejo, se projektiranje odseka od Velenja do Slovenj Gradca nadaljuje. Da so se tako odloÄ?ili, so, kot pravijo, krivi stroĹĄki, ki bi nastali, Ä?e bo ustavno sodiĹĄÄ?e okrcalo njihov naÄ?in dela. Deluje razumno, Ä?eprav ob vseh stroĹĄkih, ki so jih imeli Ĺže doslej, precej neprepriÄ?ljivo, posebej ĹĄe, ker bo ustavno sodiĹĄÄ?e presojalo zgolj pravilnost njihovih postopkov. Torej dvomijo o sebi?

Minister za infrastrukturo dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ? je na KoroĹĄkem ĹĄe pred nekaj dnevi zaskrbljene Ĺžupane potolaĹžil, da z odsekom od Velenja do KoroĹĄke ni niÄ? narobe in da potekajo vse aktivnosti po naÄ?rtih! Ob takĹĄnem naÄ?rtovanju je celo moĹžno, da bomo najprej zgradili hitro cesto s KoroĹĄke do Velenja in jo pri gostiĹĄÄ?u Hartl prikljuÄ?ili na obstojeÄ?o cesto, potem pa kolone vozil iz KoroĹĄke spustili po obstojeÄ?i cesti od Pesja skozi Velenje. Vsi, ki smo se kdajkoli vozili tu v prometni gneÄ?i, pa vemo, da je to skoraj misija nemogoÄ?e.

Hitra cesta mora biti, in to Ä?im prej, in zgrajena na celotni dolĹžili od Ĺ entruperta do KoroĹĄke soÄ?asno, tako kot je bilo predvideno in dogovorjeno. Odmiki, kot jih tako lahkotno stresajo minister in predstavniki Darsa, pa so nedopustni! đ&#x;”˛

Gradnja kolesarskih poti se lahko zaÄ?ne Velenje - PoroÄ?ali smo Ĺže, da je Mestna obÄ?ina Velenje prejela skoraj pol milijona evrov nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev za izgradnjo 13 manjkajoÄ?ih kolesarskih povezav vzhodnega dela mesta z regionalno cesto proti Slovenj Gradcu ter do mestnega stadiona. S tem projektom bodo povezali predele mesta z razliÄ?nimi namembnostmi, kot so proizvodnja in storitvena dejavnost ter izobraĹževanje s stanovanjskimi naselji in ĹĄportno-rekreativnimi obmoÄ?ji. Projekt je sofinanciran z nepovratnimi sredstvi v 85 odstotkih, te dni pa so prejeli tudi dokonÄ?en sklep o odobritvi teh sredstev. đ&#x;”˛

ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO

Bo Rudar danes kos slavnemu romunskemu FCSB? DomaÄ?i nogometni ples se je spet zaÄ?el. Rudar, ki je v nedeljo dokaj nespretno padel v boju proti Mariboru, danes v evropskem tekmovanju gosti slavni romunski klub FC Steaua Buka-

reĹĄta (FCSB). ZaÄ?etek tekme bo ob 17.30 na stadionu ob jezeru.

Igralci in trener tokrat obljubljajo zelo zavzeto igro. PriÄ?akujejo đ&#x;”˛ vos pa tudi veliko podporo gledalcev.

Pred dopustom pokliÄ?ite na 041 686 177 ali piĹĄite na roman.kavsak@agencija-as.si

www.as.si

mz

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

26. julija 2018

Popotnica mlajĹĄim, da bodo znali spoĹĄtovati doseĹžke svojih prednikov Z odkritjem spominskega obeleĹžja pri Bayerjevi vili v ReÄ?ici ob Paki so se poklonili izumitelju Carlu Joseju Bayerju – Na dvoriĹĄÄ?u njegovi potomci posadili sadiko rdeÄ?ecvetnega divjega kostanja Tatjana PodgorĹĄek

ReÄ?ica ob Paki, 19. julija – Pri Bayerjevi oziroma Fajonovi vili v ReÄ?ici ob Paki je bila priloĹžnostna slovesnost, na kateri so ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in potomci prvega lastnika objekta Carla Joseja Bayerja odkrili spominsko ploĹĄÄ?o.

KopuĹĄar je ob tej priloĹžnosti dejal, da se s tem simboliÄ?no poklanjajo velikemu Ä?loveku, kemiku, izumitelju, poslovneĹžu in vizionarju, ki je zgradil vilo in v njej kratek Ä?as, do svoje smrti leta 1904, Ĺživel skupaj s svojo ĹĄtevilno druĹžino. ÂťKako pomembna so Bayerjeva odkritja, njegova metoda industrijskega pridobivanja glinice oziroma aluminija, priÄ?a dejstvo, da jo uporabljajo ĹĄe danes. Samo slutimo lahko, kaj bi se zgodilo v ReÄ?ici ob Paki, Ä?e njegovega ustvarjanja ne bi prekinila prezgodnja smrt. Zgradil je namreÄ? Ĺže laboratorij, Ĺželel je postaviti tovarno. Zato smo lahko Ĺ marÄ?ani ponosni, da je v naĹĄem okolju Ĺživel tako pomemben Ä?lovek.ÂŤ Ĺ˝ivljenje in delo Carla Joseja Bayerja je pred pribliĹžno 15 leti, ob 100-letnici njegove smrti, podrobno raziskal danes veÄ? kot 90 let star Herbert Bayer, oÄ?e vnuka in vnukinje, ki sta se udeleĹžila odkritja spominske ploĹĄÄ?e – Helge Zweig in Wolframa Bayerja. Pri raziskovanju ga je pot zanesla tudi v ReÄ?ico ob Paki in s pomoÄ?jo nekaterih domaÄ?inov so pojasnili mnoge zanimivosti iz Ĺživljenja omenjenega vizionarja. Stkala so se poznanstva med pokojnim Ĺžupanom Alojzom PodgorĹĄkom

Odkritja spominske ploĹĄÄ?e so se udeleĹžili tudi Bayerjevi potomci, ki Ĺživijo v Avstriji.

ter pristne vezi in prijateljstva, zlasti med njim in druĹžino Konrada Steblovnika. KopuĹĄar se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da so sicer pozno, a vendarle uresniÄ?ili idejo o postavitvi obeleĹžja ter nastopajoÄ?im na priloĹžnostni slovesnosti, Âťki naj bo dobra popotnica mlajĹĄim rodovom, da bodo ti znali spoĹĄtovati doseĹžke svojih prednikov, hkrati pa negovati prijateljstvo med narodoma v zdruĹženi Evropi.ÂŤ Zbranim je spregovoril Wolfram Bayer in med drugim povedal, da o dedu vedo le toliko, da je bil priljubljen v druĹžbi in med sorodniki, kje se je izobraĹževal, sluĹžboval in kako so ÂťukradliÂŤ njegovo znanje v zvezi s pridobivanjem aluminija. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, ker so mu v okolju, v katerem je Ĺživel kratek Ä?as, z odkritjem spominske ploĹĄÄ?e priznali veljavo in poÄ?astili njegovo delo. In zakaj se v obÄ?ini niso odloÄ?ili za vgradnjo spominske ploĹĄÄ?e na proÄ?elje vile, kar je zanimalo Helgo Zweig, ki je izdelala doprsni kip dedka? Po

LuÄ?e med 15 top destinacijami LuÄ?e – V obÄ?ini LuÄ?e so zelo zadovoljni z vzponom turizma v lokalni skupnosti.

Na obÄ?inski upravi menijo, da so k temu poleg ugodnejĹĄih mednarodnih razmer veliko pripomogla veÄ?letna vlaganja v promocijo kraja in infrastrukturo. Po navedbah naj bi se LuÄ?e uvrstile med 15 top slovenskih turistiÄ?nih biserov, ki jih turisti najraje obiskujejo. Kot ĹĄe dodajajo, so dosegli v primerjavi z lanskim letom letos najveÄ?ji skok med vsemu obÄ?inami v regiji SaĹĄa.

V prihodnje si Ĺželijo ĹĄe veÄ?jega razmaha turizma, saj se je lokalna skupnost zavzeto lotila aktivnosti za vkljuÄ?itev v omreĹžje GorniĹĄkih vasi. Upajo, da bodo kot druga slovenska obÄ?ina v ta klub sprejeti prihodnje leto. đ&#x;”˛

tp

Ta vikend ne bo tople vode Tako kot Ĺže tradicionalno, opravi Komunalno podjetje Velenje v Ä?asu, ko je najveÄ? obÄ?anov na dopustu, remont toplotnega in distribucijskega omreĹžja. Ta bo potekal od jutri do nedelje.

Distribucijski sistem toplote bo obratoval z zmanjĹĄano toplotno moÄ?jo, prekinitve dobave toplote bodo le na posameznih oskrbovalnih obmoÄ?jih Velenja. Na Energetiki Komunalnega podjetja pravijo, da bodo skuĹĄali dela opraviti tako, da jih bodo obÄ?ani Ä?im manj Ä?utili. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mz

zagotovilih Ĺžupana nameravajo novi lastniki objekt preobleÄ?i v novo fasado, postavitev spominske ploĹĄÄ?e ob objektu pa je tudi iz paketa enotne ureditve urbane infrastrukture.

Potomci Bayerja so nato skupaj z Jankom KopuĹĄarjem na vrtu vile zasadili sadiko rdeÄ?ecvetnega divjega kostanja, ki so ga pripeljali s sabo kot simbol utrditve vezi med druĹžino ter lokalno skupnostjo. đ&#x;”˛

Popravek V napovedi k odkritju spominske ploĹĄÄ?e Carlu Josefu Bayerju pred vilo v Ĺ martnem ob Paki (NÄŒ, 19. julija, stran 2) se je prikradla nerodnost oz. napaka: avtor/ica med drugim navaja, da je bila v vili nekaj let pred zaÄ?etkom 2. svetovne vojne podruĹžnica preboldske tkalnice, kar ne drĹži.

Na dvoriĹĄÄ?u vile so zasadili rdeÄ?ecvetni divji kostanj v spomin na dogodek in kot simbol utrditve vezi.

V vili so bili res tkalci s stroji, vendar je bil lastnik obrata Dominik Hribar, izuÄ?en tekstilec ter poznejĹĄi taboriĹĄÄ?nik v Mauthausnu in partizan, ki je padel v Pohorskem bataljonu 8. januarja 1943. V podjetju je delal skupaj z enim od prijateljev in z nemĹĄkim sodelavcem.

Stroji so po vojni pristali najprej v celjski mehaniÄ?ni tkalnici Metka, potem pa v Preboldu – tja

so priĹĄli torej kakih deset let pozneje, kot je bilo reÄ?eno v omenjeni napovedi.

Kot zainteresiranega za zgodovino in kot obiskovalca Ĺ martnega me veseli prebujanje senzibilnosti za lokalno zgodovino.

Priznam pa, da bi mi bila vila skupaj s ploĹĄÄ?o bolj vĹĄeÄ?, Ä?e bi jo obnovili. đ&#x;”˛

Lado Planko

Iz kroga v krog smo bliĹže novim volitvam(?)

Propadli poskusi – Smo si vse res zasluŞili – Lepotica in pivo – V Celju obnavljajo – Nove slatinske poti Kar so nekateri ne le potiho, kar glasno napovedovali, se je zgodilo.

V prvo ni ĹĄlo! Nekateri so sicer dolgo verjeli, da ĹĄesterica ima ĹĄanse, a se je pokazal moÄ?an ĹĄibki desni Ä?len, ki Ĺže tako in tako nekako ni sodil k ostali sredini. Tako je ta sredinski poskus klavrno propadel. Ker je potem veÄ?ina preostale peterice dala ÂťrelativnemuÂŤ zmagovalcu volitev koĹĄarico, je tudi sam moral dati ÂťkoĹĄaricoÂŤ predsedniku drĹžave. In prvi krog je bil sklenjen. In tako bomo zdaj priÄ?a ĹĄe drugemu, verjetno ĹĄe tretjemu krogu. Seveda je tudi vse bliĹže ĹĄe ena moĹžnost: nove volitve. ÄŒe le ne bo prevladal strah pred njimi in bomo vendarle dobili kakĹĄno koalicijo ÂťnezdruĹžljivihÂŤ strank. V sili ĹĄe hudiÄ? muhe Ĺžre, bi lahko ob tem zapisali star pregovor. Pregovor se je obdrĹžal, taka koalicija bi se teĹžko!

Dokaj pestre so ÂťrazpraveÂŤ tudi v Rogatcu in okolici. Vendar zaradi povsem drugaÄ?nih teĹžav. Tu imajo sreÄ?o, da imajo kar dva mednarodna mejna prehoda: na Dobovcu in v samem Rogatcu. In ker ta Ä?as Âťvse poti vodijo na hrvaĹĄko morjeÂŤ, se Ĺže nekaj Ä?asa sreÄ?ujejo z ÂťokupacijoÂŤ cest. Ne jezijo se, ker sami ne morejo Ä?ez mejo. Ker ne morejo domov ali z doma! Ceste so zatrpane z vozili poÄ?itnikarjev, domaÄ?ini pa ‌ KakĹĄno grdo besedo so zadnji teden v nemoÄ?i nekateri izrekli tudi na obmoÄ?ju podÄ?etrtĹĄke obÄ?ine. Tam predvsem, kjer je toÄ?a povzroÄ?ila Ĺžalostno zgodnjo trgatev. Pa tako dobro je kazalo.

Ja, muhastega vremena letos nad naĹĄo deĹželico nikakor noÄ?e biti konec. Kaj smo res tako slabi, da smo si vse te teĹžave zasluĹžili?!

Se pa menda tu ne jezijo preveÄ? ob napovedi, da kljub kopalnemu poletju do zaÄ?etka septembra k njim ne bo vozil muzejski vlak. Ne zato, ker zanj ni zanimanja, ampak zaradi novega ĹželezniĹĄkega voznega reda. Tega so naĹĄe Ĺželeznice sprejele zaradi obnove proge med Rimskimi Toplicami in Celjem. Doslej je bilo med potniki veliko jeze zaradi zamud zaradi obnovitvenih del. Zdaj zamud naj ne bi bilo veÄ?. Seveda pa to ne pomeni, da bo pot hitrejĹĄa. Le po voznem redu naj bi vlaki vozili.

Morda res ne vse, a veliko poti naj bi letos vodilo v Ĺ˝alec. Ne le k fontani piv, ki vse od odprtja privablja obiskovalce – domaÄ?e in tuje, tudi na razliÄ?ne prireditve ob fontani in drugod po mestu. Na eni od ĹĄestih

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

pip lahko letos obiskovalci pokusijo pivo Kukec. Simon Kukec je bil znani Ĺžalski pivovar, tudi lastnik sedanje laĹĄke pivovarne. In prav tu posebej za Ĺžalsko obÄ?ino zdaj spet varijo pivo s tem imenom. Kot smo Ĺže pisali, bodo v Ĺ˝alcu septembra praznovali 150. obletnico II. slovenskega tabora, ob tem pa bodo na odru kulturnega doma, ki so ga poimenovali po tem taboru, znova predstavili znano GobÄ?evo opereto Hmeljska princesa. Tako ni Ä?udno, da so v tem mestu letoĹĄnjo prireditveno sezono poimenovali kot zgodbo Lepotica in pivo.

V Celju pa Ĺže pridno troĹĄijo (tudi) evropski denar. Na ĹĄestih javnih stavbah Ĺže potekajo energetsko sanacijska dela. PrejĹĄnji mesec je namreÄ? Ministrstvo za infrastrukturo celjski obÄ?ini dodelilo 1,6 milijona evrov kohezijskih nepovratnih sredstev za tovrstna dela na osmih objektih. Celotna vrednost del na osmih objektih je dobre ĹĄtiri milijone evrov. Ker gre za javno-zasebno partnerstvo, bo partner Energetika Celje prispeval skoraj polovico, ostalo bo zagotovila ObÄ?ina sama. V tem poÄ?itniĹĄkem Ä?asu so najprej zaÄ?eli dela na ĹĄtirih osnovnih ĹĄolah ter na dveh enotah vrtcev. Jeseni pa se bodo lotili najveÄ?jega zalogaja, temeljite obnove Celjskega doma. Tu bo zelo zahtevna obnova proÄ?elja, pri Ä?emer bodo sodelovali tudi z obmoÄ?no enoto Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Ker ta dela ne sodijo med energetske ukrepe, bo stroĹĄke plaÄ?ala ObÄ?ina sama.

V RogaĹĄki Slatini pa so ĹĄest ÂťobjektovÂŤ Ĺže obnovili. Obnovili in oznaÄ?ili so ĹĄest novih sprehajalnih poti. S tem se uresniÄ?uje zaveza ob prejemu zlatega znaka Green destination 2018. Uredili so tudi tri tematske poti z znaÄ?ilnostmi obmoÄ?ja: vodno, steklarsko in vinsko. V tem zdraviliĹĄkem kraju imajo Ĺže 32 razliÄ?nih poti, najveÄ? – kar 15 – je kolesarskih.

Pa ĹĄe to: v veÄ? krajih se zadnji Ä?as precej ukvarjajo z ureditvijo parkirnih prostorov pri zdravstvenih ustanovah. Parkirnih mest je v glavnem povsod premalo, premalo je tudi denarja za urejanje. Ponekod, kjer je treba parkiranje plaÄ?ati, imajo mnogi vozniki teĹžave s prekoraÄ?itvijo Ä?asa. Krive so seveda ÂťÄ?akalne vrsteÂŤ.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 3

Cesta mora biti zgrajena Ä?im prej Ustavna presoja ni argument za ustavitev priprav na gradnjo – V Mestni obÄ?ini Velenje in na KoroĹĄkem zahtevajo izpolnitev sprejetih zavez, saj na cesto ni veÄ? mogoÄ?e Ä?akati

proti Velenju in proti Slovenj Gradcu.

Tako so Ĺželeli KoroĹĄci slovenski javnosti in odgovornim v drĹžavi sporoÄ?iti, da je treba hitro cesto do regije zgraditi Ä?im prej. Vozniki, preteĹžno je ĹĄlo za tovorna vozila, so njihovo ravnanje sprejemali z razumevanjem.

â?ą

Na KoroĹĄkem so prepriÄ?ani, da imajo pravico do ustrezne prometne infrastrukture in do razvoja, da se ljudje ne bodo veÄ? izseljevali iz regije.

Mira ZakoĹĄek

V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo povzeli razmiĹĄljanja gospodarstvenikov KoroĹĄke in SaĹĄa regije o tem, da je DARS ustavil vse postopke projektiranja trase hitre ceste od Ĺ entruperta do Velenja zaradi vloĹžene ustavne presoje. TakĹĄno potezo je v tem okolju teĹžko razumeti, saj ta presoja pomeni zgolj ÂťnadzorÂŤ nad postopki, ki so jih izvajali drĹžavni organi in Dars.

Ljudje, ki so se za protest dogovorili preko druĹžbenih omreĹžij, so se ÂťsprehajaliÂŤ po prehodu za peĹĄce in s tem povzroÄ?ili veÄ?kilometrske kolone.

postopki ne bi nadaljevali,ÂŤ je poudaril in podprl prizadevanja KoroĹĄke regije in Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki Ĺželita z razliÄ?nimi akcijami spodbuditi odgovorne k realizaciji sprejetega Protokola o poteku naÄ?rtovanja in izgradnji tretje razvojne osi na odseku Ĺ entrupert–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec.

Mestna obÄ?ina Velenje poziva, da se postopki Ä?im prej nadaljujejo

PrejĹĄnji teden se je protestom nad takĹĄno odloÄ?itvijo pridruĹžil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je druĹžbo za ceste v Sloveniji (DARS) pozval, da Ä?im prej nadaljuje postopke za izgradnjo 3. razvojne osi. ÂťVerjamemo, da je bil drĹžavni prostorski naÄ?rt sprejet zakonito in da ni pravno-formalnih ovir, da se

Zaradi protesta veÄ?kilometrski zastoji

V Mislinji so prejĹĄnjo sredo obÄ?ani, ki so se jim pridruĹžili tudi nekateri Ĺžupani

koroĹĄkih obÄ?in, izrazili protest s preÄ?kanjem glavne ceste. Ljudje so se med 8. in 9. uro sprehajali po prehodu za peĹĄce v Mislinji, na glavni cesti Slovenj Gradec– Velenje. Nastala je veÄ? kilometrov dolga kolona predvsem tovornih vozil v smeri

â?ą

Predvsem skrbi zaustavitev projektiranja za odsek hitre ceste od avtoceste do Velenja, za kar se je Dars odloÄ?il, ker sta na Ustavnem sodiĹĄÄ?u RS vloĹženi zahtevi za presojo drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za ta odsek. Med tem pa se projektiranje odseka od Velenja do Slovenj Gradca nadaljuje. „Hitro cesto potrebujemo Ä?im prej. Ne veÄ? samo obljube. Ĺ tirideset let Ä?akati na cesto je sramotno tudi za naĹĄo drĹžavo. Ĺ˝elim si, da se ta cesta Ä?im prej uredi, da ne bodo potrebni veÄ? takĹĄni shodi oziroma protesti,“ je dejal eden od ude-

V Velenju ne pristajajo, da ne bi bila oba odseka cest zgrajena soÄ?asno, saj si ne znajo predstavljati, da bi ves promet iz KoroĹĄke potekal po Ĺže zdaj preobremenjeni Partizanski cesti.

Z nadzorom poveÄ?ati uÄ?inkovitost Na pogovor smo povabili predsednika nadzornega odbora Mestne obÄ?ine Velenje Antona Ĺ˝oveta – Pri pregledu zakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za lani niso ugotovili nepravilnosti Mira ZakoĹĄek

Po zakonu o lokalni samoupravi je nadzorni odbor poleg mestnega sveta in Ĺžupana tretji steber lokalne samouprave. Je najviĹĄji organ nadzora javne porabe v obÄ?ini. ÄŒlane predlagajo stranke, izvoljene v obÄ?inski svet glede na rezultate zadnjih volitev. V tem mandatu imajo po enega Ä?lana Desus, SLS, SD, SMC, SDS in NSi, SDS pa je kot najveÄ?ja opozicijska stranka predlagala tudi predsednika. Seveda se zaradi tega izraĹžajo razliÄ?ni interesi, naloga nadzornega odbora pa je, da sprejema odloÄ?itve na osnovi predloĹžene dokumentacije in nadrejene zakonodaje. O delu nadzornega odbora Mestne obÄ?ine Velenje smo se pogovarjali s predsednikom Antonom Ĺ˝ovetom.

KakĹĄne so vaĹĄe konkretne naloge? ÂťNadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja obÄ?inskih organov, obÄ?inske uprave, mestnih Ä?etrti in krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in obÄ?inskih skladov.

Nadzira torej porabo sredstev obÄ?inskega proraÄ?una in ravnanje pooblaĹĄÄ?enih oseb z obÄ?inskimi javnimi sredstvi, obÄ?inskim premoĹženjem. Na osnovi pregledov oceni tudi uÄ?inkovitost in gospodarnost porabe obÄ?inskih sredstev.ÂŤ Gre za profesionalen organ? ÂťÄŒlani nismo profesionalci, ima pa vsak Ä?lan na tem podroÄ?ju Ĺže doloÄ?ene izkuĹĄnje, jaz sem bil na primer predsednik nadzornega

3

AKTUALNO

26. julija 2018

sveta delniĹĄke druĹžbe Esotech do leta 2007.ÂŤ Na kakĹĄni osnovi pregledujete poslovanja proraÄ?unskim uporabnikom? ÂťNadzorni odbor vsako leto sprejme plan nadzorov na osnovi predlogov Ĺžupana, mestnega sveta ali svetniĹĄkih skupin. Seveda pa lahko pisne predloge podajo tudi obÄ?ani, reagiramo pa tudi, Ä?e so kakĹĄni sumi izraĹženi v medijih.

dobra, v glavnem smo prisotni vsi Ä?lani, izjemoma kdo manjka.

Dopisno sejo skliÄ?em takrat, ko je moĹžno gradivo uskladiti po elektronski poĹĄti. Da delo poteka bolj nemoteno, imenujemo za vsak nadzor koordinatorja, ki prevzame funkcijo komunikacije z nadzorovano osebo in usklajevanje izvajanja nadzora.ÂŤ

â?ą

â?ą

ProraÄ?un je bil naravnan zelo socialno, kar dokazujejo posamezne postavke za te programe.

Nadzorni odbor pri pregledu zakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti.

V naĹĄem rednem planu je za letos pregled zakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje (tega pregledamo vsako leto) in zanj smo Ĺže potrdili konÄ?no poroÄ?ilo. Pregledali smo tudi Ĺže poslovanje Lekarne Velenje, KS Stara vas in SAĹ A inkubatorja (zanje smo Ĺže napisali osnutke poroÄ?il). TeÄ?ejo pa pregledi poslovanja OĹ Gorica, UOP SAĹ A regije in Zavoda za turizem.ÂŤ Kako pa zasedate?

V tem mandatu, ki se jeseni izteka, smo imeli 30 rednih in 6 dopisnih sej. Redne seje uskladim s sejami sveta tako, da se seznanimo z gradivom za sejo sveta in obenem ĹĄe uredimo tekoÄ?e operativne zadeve nadzornega odbora. UdeleĹžba na sejah je bila

potrjen) pobudo od KPK za nadzor oddaje obÄ?inskih prostorov v najem. Sprejeli smo sklep o izrednem nadzoru in smo v fazi pridobivanja dokumentacije.ÂŤ Kako pa vas tisti, ki pregledujete njihovo poslovanje, sprejmejo? ÂťSodelovanje s pregledovanimi osebami je preteĹžno dobro, odgovore in zahtevano dokumentacijo

Anton Ĺ˝ove: "Prioriteta naĹĄega dela je skladnost poslovanja proraÄ?unskih porabnikov z zakonodajo. Podobno kot pri presojah kakovosti pa tudi v nadzornem odboru Ĺželimo, da s svojimi ugotovitvami pomagamo izboljĹĄati delovanje in uÄ?inkovitost proraÄ?unskih porabnikov.

Kako pogosto pa opravljate nadzore? ÂťVsako leto smo opravili sedem ali ĹĄest nadzorov, lani tudi enega izrednega zaradi odstople pobude z inĹĄpektorata Ministrstva za ĹĄolstvo znanost in ĹĄport, letos pa smo dobili (ko je bil plan Ĺže

dobimo hitro, se pa pojavljajo tudi zastoji ali posredni odgovori, ker so paÄ? ljudje in interesi razliÄ?ni.ÂŤ KakĹĄne so nadaljnje aktivnosti, potem ko opravite pregled? ÂťPo nadzoru izdelamo osnutek poroÄ?ila, ki ga dostavimo odgovorni osebi, ta pa ima po poslovniku moĹžnost odgovoriti na naĹĄe ugotovitve v roku 15 dni.

Po prejemu odzivnega poroÄ?ila sestavimo konÄ?no poroÄ?ilo, ki ga jaz kot predsednik v skrajĹĄani verziji predstavim na seji Mestnega sveta, celotno besedilo pa je objavljeno v obÄ?inskem glasilu in je javni dokument.ÂŤ V javnosti se vÄ?asih pojavijo dvomi, da vse ne poteka tako, kot bi moralo! ÂťZa nas sta vedno kljuÄ?na predmetna dokumentacija ne-

leĹžencev protestnega preÄ?kanja ceste, Ĺžupan mislinjske obÄ?ine Bojan Borovnik.

Protest je podprl tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ravne na KoroĹĄkem TomaĹž RoĹžen, ki poudarja, da KoroĹĄka potrebuje to cesto, da se bo lahko gospodarsko in druĹžbeno razvijala, Ĺžupanja ÄŒrne na KoroĹĄkem Romana Lesjak pa je dodala, da drĹžavljanska nepokorĹĄÄ?ina lahko pripomore k veÄ?jemu uspehu in premiku. Zagotovila pa je tudi, da bodo Ĺžupani naredili vse, da bo sprejeti rokovnik gradnje uresniÄ?en.

Shoda se je udeleĹžil tudi koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os

â?ą

Svet KoroĹĄke regije, ki je Ĺže pred tem zahteval takojĹĄnjo izpolnitev sprejetih zavez, je podprl odloÄ?itve ljudi o uporu in nepokorĹĄÄ?ini.

AljaĹž Verhovnik, ki, podpira to ljudsko voljo, ki se je pojavila na druĹžbenih omreĹžjih. Shod pa je ocenil za jasen korak, da si na KoroĹĄkem Ĺželijo to cesto in da je zelo nujna.

KoroĹĄki Ĺžupani priÄ?akujejo, da se bo projektiranje odseka med avtocesto in Velenjem nadaljevalo. Na ustavno sodiĹĄÄ?e so naslovili proĹĄnjo po prioritetnem odloÄ?anju glede zahteve za ustavno presojo. đ&#x;”˛

Nadzorni odbor Mestne obÄ?ine Velenje

Vodi ga Anton Ĺ˝ove, Ä?lani pa so Darinka Mravljak, Denis Ĺ temberger, Matej PeÄ?nik, Franc Plaskan, Darja Ĺ traus in Sonja ArliÄ?.

Anton Ĺ˝ove je bil tudi zunanji presojevalec sistema vodenja kakovosti po ISO 9001, v katerem je sistem podoben; presojevalec opravi pregled poslovanja vseh delov podjetja, da ugotovi skladnost poslovanja z zahtevami standarda – da torej med presojo podjetje uvidi, Ä?e kaj poÄ?ne slabo ali neskladno, to popravi in s tem izboljĹĄa svoje poslovanje. kega projekta in zakonodaja. Pri ugotovitvah natanÄ?no citiramo ugotovitve iz dokumentacije in Ä?lene nadrejene zakonodaje, ki velja za doloÄ?eno podroÄ?je, na primer Zakon o gradnji objektov za stavbe, adaptacije in ostala podroÄ?ja, za katera so pristojni.ÂŤ Pa naletite na veliko nepravilnosti? ÂťKakĹĄnih veÄ?jih v tem mandatu nismo odkrili. So pa neskladnosti pri izvedbi javnih naroÄ?il (delitev veÄ?jih zneskov na manjĹĄe zaradi poenostavitve postopka), pomanjkljivih evidenc pri vodenju manjĹĄih javnih naroÄ?il, pri doloÄ?anju cene in naÄ?ina najema prostorov, obraÄ?unavanju amortizacije ‌ Zgodi se, da se pri

â?ą

V tem mandatu niso ugotovili veÄ?jih krĹĄitev, manjĹĄe pa odgovorni takoj odpravijo.

javnem naroÄ?ilu ne preveri strokovna usposobljenost izvajalcev ali da krajevna skupnost nima kriterijev za donacije ali knjiĹži stroĹĄke na neprave konte, pri kakĹĄnem naroÄ?ilu ni naroÄ?ilnice ali pogodbe ... Vedno vse temeljito in zelo dosledno pregledamo.ÂŤ Kaj pa sledi vaĹĄim ugotovitvam? ÂťUgotovljenih krĹĄitev, ki niso hude in smo jih zaznali v naĹĄem mandatu, ne gre jemati kritiÄ?no, saj ĹĄe vedno velja preprosto

naÄ?elo, da 'kdor dela, greĹĄi'. Po ugotovljenih nepravilnostih morajo odgovorne osebe neskladja odpraviti in po naĹĄi dosedanji praksi so to tudi takoj storile.ÂŤ KonÄ?no poroÄ?ilo o nadzoru zakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una MOV za lansko leto ste potrdili in kakĹĄnih posebnih pomanjkljivosti niste ugotovili? ÂťPregledali smo sploĹĄni del zakljuÄ?nega raÄ?una, ki ga sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, raÄ?un finanÄ?nih terjatev in raÄ?un financiranja ter posebni del zakljuÄ?nega raÄ?una. Preverili smo transfere na proraÄ?unskih postavkah socialno varstvo, ki zajema pomoÄ? na domu oziroma tekoÄ?e transfere v javne zavode v skupni viĹĄini 258.991 evrov in transfere v sploĹĄne socialne zavode v viĹĄini 220.547 evrov. Prav tako so bila predmet pregleda posebna nakazila socialnim zavodom v viĹĄini 126.295 evrov, nakazila socialno ogroĹženim, ki zajemajo tekoÄ?a plaÄ?ila pogrebnih stroĹĄkov v skupni viĹĄini 7.367 evrov, transferi za enkratne denarne socialne pomoÄ?i zaradi materialne ogroĹženosti, ki znaĹĄajo 78.018 evrov, nakazila Centru za brezdomne osebe v skupni viĹĄini 64.451 evrov in transfere za zagotavljanje javne kuhinje v viĹĄini 120.051 evrov.

Nepravilnosti nismo ugotovili, nadzorni odbor je ugotovil, da je bil proraÄ?un naravnan zelo socialno.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

KMETIJSTVO

26. julija 2018

Sanjsko sluĹžbo v Ljubljani zamenjal za delo na domaÄ?i turistiÄ?ni kmetiji Dobra ĹĄtiri leta vodi delo na kmetiji Peter Apat – Gospodar, ki pozna delo v mestu, odloÄ?itve za vrnitev na kmetijo ni nikoli obĹžaloval – Apatove v kratkem Ä?aka prehod na seneno mleko

Delo na kmetiji je zelo raznoliko

ÂťNarava mi je pokazala, da za mladega gospodarja ne moreĹĄ biti mestna srajca,ÂŤ pravi Apat.

Kmetijstvo je danes menda bolj kompleksno, kot je bilo vÄ?asih. ÂťZnanja, ki jih uporabljamo, segajo na podroÄ?ja Ĺživinoreje, poljedelstva, gozdarstva, administracije, ekonomije, vodenja poslov, veterine, vinogradniĹĄtva, malo se tudi s turizmom ukvar-

delamo zase. Moji sodelavci so moja druĹžina,ÂŤ ponosno pravi mladi gospodar, ki poudarja, da z Ĺženo odloÄ?itve o odhodu iz Ljubljane nikoli nista obĹžalovala.

Imata pa sreÄ?o, da sta Petrova starĹĄa zdrava in pripravljena ĹĄe naprej pomagati ter deliti izkuĹĄnje. ÂťUradno povem, da si Ĺživljenja brez njiju na naĹĄi kmetiji ne predstavljam,ÂŤ poudarja Peter Apat.

rabi silaĹže veÄ? teĹžav z zdravjem goveda ter da pri senenem mleku do zakisanj vampov naj ne bi prihajalo,ÂŤ pojasnjuje Peter in ĹĄe dodaja, da je kakovost senenega mleka boljĹĄa in da naj bi bilo tudi bistveno manj alergeno.

Pri Apatovih veÄ?ino pridobljenega mleka odkupi Mlekarna Celeia in Peter je vesel, da se ravno v tem Ä?asu v podjetju pripravlja linija izdelkov senenega mleka, ki naj bi bila na prodajnih policah Ĺže od letoĹĄnjega septembra. ÂťTo je seveda veliko laĹžje kot Ä?e bi morali sami prodajati zunaj uteÄ?enih poti,ÂŤ pravi Peter.

Mladi gospodar je ob vrnitvi domov delavnost oÄ?itno prinesel s seboj. Pa tudi ambicije, a ne bo preveÄ? velikopotezen. ÂťKmetijstvo je kot vsaka gospodarska panoga – so vzponi in so padci. Pred nekaj leti je bilo preveÄ? mleka in je bila cena za liter zato zelo nizka. Marsikdo je takrat poveÄ?al Ä?redo, toda po moje to ni reĹĄitev.

Mislim, da moramo znati s tem, kar imamo, ustvariti veÄ?,ÂŤ pravi Peter Apat. Trudil se bo torej v to smer, ob tem pa obljublja, da ne bo pozabil, da je prednost poklica, ki ga opravlja, tudi Ä?as, ki ga lahko preĹživi z druĹžino.

Mlada gospodarja sta na kmetijo priĹĄla ob koncu leta 2013.

Po praznikih sta se odpravila ĹĄe na poroÄ?no potovanje, ko pa sta se vraÄ?ala, ju je priÄ?akalo opustoĹĄenje. ÂťRavno takrat je bil nad sluĹžba,ÂŤ pravi Peter Apat. Res je Slovenijo Ĺžled, in ker naĹĄa kmetija Mojca Ĺ truc dobil priloĹžnost in se naposled obsega tudi gozdne povrĹĄine, sem Na enem lepĹĄih kotiÄ?kov Ĺ a- tam tudi zaposlil. Od delovnega najprej obul gozdarske ĹĄkornje,ÂŤ leĹĄke doline se na 15 hektarjih mesta projektnega vodje je obdelovalne zemlje in 20 hektarih s pridnim delom napredoPripravljajo prehod na gozda razprostira kmetija Apat. val do vodje razvoja moto 'seneno' mleko LeĹži v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju in je izpuĹĄnih sistemov. Peter se Apatovi so zadnjih 20 let veliko med domaÄ?ini poznana predvsem spominja, da je delal velivlagali v razvoj turizma, ki ĹĄe napo izletniĹĄkem turizmu, prek ko, enako delovna pa je bila prej ostaja ena njihovih dejavnoskaterega zakljuÄ?enim druĹžbam tudi njegova Ĺžena (takrat ĹĄe ti, toda Peter pravi, da je zdaj Ä?as ponujajo hrano pristnega doma- dekle), ki je opravljala delo za razvoj kmetije same. ÂťOdloÄ?ili Ä?ega izvora in okusa. Apatovi se arhitektke. A kljub dobrim smo se za prehod na 'seneno' ukvarjajo tudi z nastanitvenim in obetavnim karieram v mleko, torej za proizvodnjo turizmom, ob vsem tem pa je tu Ljubljani se je Ĺživljenje obrmleka brez silaĹže,ÂŤ pravi Apat. ĹĄe delo na kmetiji. Mnogo izzivov nilo drugaÄ?e od priÄ?akovanj.

Kot pojasnjuje, to pomeni kar torej, ki kar kliÄ?ejo po mladem ÂťTakrat nisem niti sanjal, da nekaj vlaganja v velike naprave, gospodarju. bi se kdaj vrnil na kmetijo, ki bodo pridobivanje tovrstnega potem pa je tudi moj sremleka omogoÄ?ale. ÂťGre za naOd vodje razvoja pri dnji brat dobil priloĹžnost za loĹžbe v suĹĄilne naprave. Odslej podjetju AkrapoviÄ? do odliÄ?no sluĹžbo, ki je ni Ĺželel Peter Apat je uspeĹĄno kariero v Ljubljani zamenjal za delo na kmetiji v torej trave ne bomo veÄ? suĹĄili na kmeta izpustiti. Ravno v tem Ä?asu naĹĄi dolini. travniku ali jo silirali, saj se s tem Peter Apat je eden od treh (zdaj pa sva z Ĺženo razmiĹĄljala o izgublja kar nekaj hranilnih snoĹže odraslih) sinov na kmetiji. Ko otrocih in tem, da jih ne bi rada se spominja Peter. Pravi, da so jamo, velikokrat opravljam posel vi. Za pridobivanje kakovostne je odraĹĄÄ?al, je bil ves Ä?as vpet v vzgajala v Ljubljani, kjer bi bila bili z oÄ?etom in bratom takrat v kot natakar, tako da je zadeva krme je potrebno suĹĄenje stran od kmeÄ?ka opravila, mama pa je zaradi sluĹžbe cele dneve odso- gozdu vsak dan pribliĹžno tri me- obseĹžna,ÂŤ pojasnjuje Apat. A v sonca, torej v suĹĄilnih strojih,ÂŤ je fante nauÄ?ila gospodinjenja. Ko tna. Ni se nama zdelo poĹĄteno sece. V tistem obdobju je izgubil delu uĹživa, kakrĹĄno koli Ĺže je. povedal Peter. ÄŒeprav stroĹĄki za đ&#x;”˛ so bili dovolj veliki, so pomaga- do otrok,ÂŤ je dejal Peter. In sta sedem kilogramov, Ä?eprav je bil ÂťTudi tukaj delamo cele dneve, tehnologijo niso nizki, naj bi bilo li tudi v kuhinji in pri streĹžbi, sprejela odloÄ?itev, da se bosta Ĺže od nekdaj med bolj vitkimi. kot smo nekoÄ? v Ljubljani, a tukaj vredno. ÂťPravijo, da je pri upoa razmiĹĄljanje o prihodnosti je vrnila v domaÄ?o dolino. ÂťKo je Petra vodilo drugam. ÂťVes Ä?as priĹĄel Ä?as, da to povem v podjetju, sem kazal veliko zanimanja za sem najprej stopil do ĹĄefa. Ko motocikle oziroma strojniĹĄtvo sem mu pojasnil, zakaj odhajam, in zato sem se po osnovni ĹĄoli me je razumel in kmalu sklical vpisal na srednjo strojno ĹĄolo,ÂŤ je sestanek s sodelavci. Ti so bili povedal Apat in dodal, da je izo- polni vpraĹĄanj, zakaj odhajam, braĹževanje nadaljeval na strojni ali sem dobil boljĹĄo ponudbo fakulteti v Ljubljani. Doma so si kje drugje. Povedal sem, da se vsi skupaj ves ta Ä?as predstavljali, vraÄ?am domov na kmetijo, in za BoĹža Polak in MaruĹĄa TamĹĄe pridobili certifikat zeliĹĄÄ?ar pridelovalec – 'Za vsako bolezen da bo kmetijo nasledil Petrov nekaj trenutkov je nastala Ä?ista roŞ’ca raste', Ä?e je veliko znanja brat. Ko je v 4. letniku ĹĄtudija tiĹĄina. No, po njej pa aplavz – ĹĄe Peter skupaj s soĹĄolci obiskal danes nisem prepriÄ?an, ali so podjetje AkrapoviÄ?, je tako skle- ploskali, ker so bili ponosni name, Tatjana PodgorĹĄek rastline nimajo.ÂŤ Sestava zemlje, nabrati, kako posuĹĄiti, v kakĹĄnih nauÄ?iti 50 najbolj prepoznavnih nil, da hoÄ?e delati tam. ÂťTakoj ali 'od veselja, da odhajam',ÂŤ se lega, koliko dodane vode in ka- koliÄ?inah oziroma razmerjih kaj zdravilnih rastlin. Katere pa so sem vedel, da je to moja sanjska poĹĄali Peter.

Nista nas priÄ?akali v ÂťopraviÂŤ, kĹĄna voda, vse to vpliva na potek uporabiti, kdaj, koliko Ä?asa je smi- najbolj uporabne? Kamilica, po kateri naj bi Ĺže na zunaj poka- tvorjenja zdravilnih uÄ?inkovin, selno kaj uporabiti,ÂŤ se je odzvala Ĺžajbelj, kopriva, meta, melisa, v zali, da sta zeliĹĄÄ?arici: z vencem izvemo. Tudi v naravi se lahko MaruĹĄa, ki zaznava pri svojem kulinariki pa ĹĄe timijan, bazilika, zdravilnih cvetic okoli glave, z zgodi, da imajo rastline manj delu v lekarni vse veÄ?je povpra- roĹžmarin, materina duĹĄica, MaznaÄ?ilno obleko ter koĹĄaro zeliĹĄÄ? zdravilnih uÄ?inkovin. ÂťZeliĹĄÄ?a, ĹĄevanje po zdravilnih rastlinah. ruĹĄa pa poleg omenjenih uporabi v rokah. Sta pa obramboslovka ki jih potrebujemo v kulinariki, ĹĄe kumino, janeĹž za preganjanje BoĹža Polak iz Ĺ martnega ob Paki kozmetiki in zdravilstvu, lahko Nabor zdravilnih zeliĹĄÄ? – teĹžav s prebavili. ter farmacevtka MaruĹĄa TamĹĄe iz sami pridelamo, a je dobro vedeti, blizu 3200 PaĹĄke vasi strmeli predse na pro- kako,ÂŤ sta pojasnili in dodali, da Obstaja podatek, koliko vrst BoĹža o prenaĹĄanju stor, kamor sta poloĹžili certifikat lahko tudi zdravilne rastline za zdravilnih zeliĹĄÄ? je v Sloveniji in znanja na mlade, MaruĹĄa o opravljeni nacionalni poklicni svoje preĹživetje ustvarijo druge morda tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob tudi o dejavnosti kvalifikaciji 'zeliĹĄÄ?ar pridelovalec'.

S certifikatom sta obe svoje V tukajĹĄnjem okolju jih menda ni znanje o zeliĹĄÄ?ih izpopolnili in veliko, Ä?e nista celo edini doslej. verjameta, da ga bosta koristno Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., obveĹĄÄ?a uporabili. MaruĹĄa ne izkljuÄ?uje vse odjemalce toplotne energije, da je termin Na okenskih policah moĹžnosti, da bi kdaj kasneje morrednega letnega remonta distribucijskega lahko rastejo samo da poskusila s svojim zeliĹĄÄ?nim sistema toplote Ĺ aleĹĄke doline od petka, 27. zaÄ?imbnice vrtom tudi v izobraĹževalne name7. 2018, do nedelje, 29. 7. 2018. ÂťTega podatka nimava. Naj pa ne, Âťampak potrebujem prostor in kar pojasniva, da je naziv zeliĹĄÄ?ar dober naÄ?rt.ÂŤ BoĹža, ki se zdaj bolj Distribucijski sistem toplote bo obratoval z pridelovalec veÄ? kot le zeliĹĄÄ?ar. ukvarja z vzgojo sivke, z uporabo zmanjĹĄano toplotno moÄ?jo, prekinitve dobave Ko sva se prijavili za usposabljazeliĹĄÄ? v kulinariki in kozmetiki toplote bodo le na posameznih oskrbovalnih nje v okviru projekta Integralni pa pravi, da se odpira moĹžnost obmoÄ?jih Velenja. ObmoÄ?ja in Ä?asovni okvir turistiÄ?ni produkt zeliĹĄÄ?arske imeti svoj zeliĹĄÄ?ni vrt druĹĄtvu. Kot prekinitev dobave toplote si lahko pogledate dediĹĄÄ?ine, nisva vedeli, koliko predsednica skupine za zeliĹĄÄ?a na spletni strani in FB profilu podjetja. znanja je potrebnega za to. Ni znotraj druĹĄtva meni, da je njena dovolj zdravilne rastline le poosnovna naloga prenaĹĄanje znanja Zahvaljujemo se za razumevanje v Ä?asu znati, jih prepoznati v naravi, MaruĹĄa TamĹĄe (prve z leve) in BoĹža Polak: ÂťZa uporabo ni dovolj na vse, ki bodo pokazali interes za izvajanja remontnih del. treba jih je znati tudi vzgojiti in zdravilnega zeliĹĄÄ?a prepoznati, o njem je treba tudi vedeti zelo to, predvsem pa na mlade. Dobro ustrezno predelati. Mnogi mislijo, veliko, Ä?e ga ĹželiĹĄ uporabiti.ÂŤ obiskana delavnica uporabe zeliĹĄÄ? da je vse, kar je naravno, zdravo. v kulinariki jih je v druĹĄtvu spodA ni vedno tako. VeÄ?ina zeliĹĄÄ? snovi. Tudi takĹĄne, ki niso ugodne Paki, v kateri Ĺživita? ÂťZdravilnih budila k razmiĹĄljanju o pripravi ĹĄe pridobiva zdravilne uÄ?inkovine od za naĹĄe zdravje. zeliĹĄÄ? je okoli 3200, toliko jih je kakĹĄne delavnice. Tudi izdelava vremena, sonca, vode, osvetlitve DrĹži ali ne drĹži trditev, da za zabeleĹženih v literaturi. Koliko herbarija je med Ĺželjami, saj – in drugih dejavnikov, ki jih je pri vsako bolezen roŞ’ca raste? ÂťDrĹži, jih je v lokalni skupnosti, teĹžko pravita BoĹža in MaruĹĄa – je laĹžje pridelavi treba upoĹĄtevati. Na vendar moramo poleg tega, katera reÄ?em. Uporabni, kot zeliĹĄÄ?a, nekomu razloĹžiti kaj o rastlini, okenski polici vsega tega ne mo- roŞ’ca je za kakĹĄno bolezen, vedeti so namreÄ? tudi nekateri pleveli Ä?e jo vidi. Sami pa bosta znanje remo zagotoviti, zato tam lahko ĹĄe, kaj je na roŞ’ci zdravilnega: so na vrtovih, njivah,ÂŤ je povedala dopolnjevali z izkuĹĄnjami, primeri rastejo samo zaÄ?imbnice, zdra- to korenine, listi, cvetovi, stebla. BoĹža. Na usposabljanju za pri- dobrih praks in ĹĄe Ä?im. đ&#x;”˛ vilnih uÄ?inkovin obiÄ?ajno take Treba je vedeti, kdaj jih je treba dobitev certifikata sta se morali

Ni vse, kar je naravno, zdravo

www.kp-velenje.si

NAPOVED REDNEGA LETNEGA REMONTA

lokalne novice

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

26. julija 2018

GOSPODARSKE novice Furs vraÄ?a denar Ljubljana - FinanÄ?na uprava RS (Furs) je ta teden zaÄ?ela vraÄ?ati dohodnino tistim zavezancem iz drugega sveĹžnja informativnih izraÄ?unov dohodnine za lani, ki so med letom plaÄ?ali previsoko akontacijo dohodnine. Potem ko je maja Ĺže vrnila 62,7 milijona evrov, je skupni znesek vraÄ?il tokrat nekaj manj kot 191 milijonov evrov.

K julijski pokojnini tudi regres

Z viĹĄjo proizvodnjo v TEĹ reĹĄevali neravnovesja v proizvodnji HSE ostaja najveÄ?ji proizvajalec elektriÄ?ne energije na slovenskem trgu – Lani zelo neugodne hidrometeoroloĹĄke razmere, a so kljub temu ustvarili za 7,71 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka Mira ZakoĹĄek

Ljubljana – Upokojenci bodo v torek, 31. julija, poleg pokojnine prejeli tudi regres oziroma letni dodatek. Razveselili se ga bodo vsi upokojenci.

Tisti, ki prejemajo niĹžjo pokojnino od 450 evrov, bodo prejeli 410 evrov dodatka, tisti s pokojnino od 450 do 550 evrov 270, tisti s pokojnino od 550 do 650 evrov 210, s pokojnino od 650 do 780 evrov 160, tisti s pokojnino, ki je viĹĄja od 780 evrov pa 100 evrov.

HrvaĹĄka vlada odpisuje dolgove

Lani so bile v Sloveniji najslabĹĄe hidroloĹĄke razmere v zadnjih desetih letih, kar se je tudi moÄ?no poznalo v poslovanju Holdinga Slovenske elektrarne, ki zato ni ustvaril tolikĹĄnega dobiÄ?ka, kot so naÄ?rtovali. Ustvarili so ga v viĹĄini 7,71 milijona evrov.

1,52 milijarde evrov prihodkov

Zagreb - Minuli vikend je na HrvaĹĄkem stopil v veljavo zakon o odpisu dolga drĹžavljanom, ki imajo blokirane raÄ?une. V prvem valu so zajeli 150.474 drĹžavljanov, ki imajo dolgove do drĹžave v znesku do 10.000 kun (1350 evrov). HrvaĹĄki premier Andrej PlenkoviÄ? je ob tem dejal, da si s paketom zakonov, ki so jih predlagali prejĹĄnji mesec, prizadevajo, da bi odpisali del dolgov za 326.000 hrvaĹĄkih drĹžavljanov, ki so imeli 31. maja letos blokirane raÄ?une.

Cene stanovanj in hiĹĄ poskoÄ?ile V Sloveniji so zelo poskoÄ?ile cene stanovanj in hiĹĄ, predvsem tam, kjer je povpraĹĄevanje najveÄ?je, to je v Ljubljani, v Primorju, pa tudi na Gorenjskem. Marsikje v teh krajih je potrebno za kvadratni meter prestiĹžnih stanovanj odĹĄteti Ĺže 5000 evrov. IzraÄ?uni StatistiÄ?nega urada Republike Slovenije kaĹžejo, da so se cene rabljenih stanovanj v letoĹĄnjem prvem Ä?etrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povzpele za dobrih 11 odstotkov, cene novih nepremiÄ?nin pa za veÄ? kot 25 odstotkov.

Nova draĹžba smuÄ?iĹĄÄ?a Kope Po neuspeĹĄni prvi draĹžbi druĹžbe GTC Kope v steÄ?aju, ki je bila marca letos, bo 30. avgusta nova draĹžbo za prodajo smuÄ?iĹĄÄ?a Kope.

Izklicna cena tokrat je doloÄ?ena pri 2,38 milijona evrov, na prvi draĹžbi je bila 3,4 milijona evrov. Naprodaj je celotno smuÄ?iĹĄÄ?e Kope.

Jasna Potisek vodja marketinga v podjetju Skaza Vodenje marketinga v podjetju Skaza je na zaÄ?etku prejĹĄnjega meseca prevzela Jasna Potisek, ki je svoje znanje pridobivala v oddelkih marketinga, produktnega in brand menedĹžmenta, projektnega vodenja, skrbi za stranke in prodaje. Trenutno dokonÄ?uje tudi doktorski ĹĄtudij StrateĹĄkega komuniciranja na Fakulteti za medije.

Njen primarni cilj bo nadgradnja celovite strategije marketinĹĄkih komunikacij v vseh funkcijah podjetja tako za strateĹĄke dejavnosti kot tudi za program lastnih blagovnih znamk, predvsem pa osredotoÄ?enost na marketinĹĄko podprto strateĹĄko prodajo ter razvoj novih trgov.

Skupina HSE, ki zaposluje 3100 delavcev, je lani ustvarila za 1,52 milijarde evrov prihodkov (predlani 1,18 milijarde). SlabĹĄi pa je bil tudi dobiÄ?ek iz poslovanja, ki je dosegel 53,2 milijona evrov (75,79 milijona evrov leta 2016).

Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila niĹžja za 17 odstotkov, v termoelektrarnah pa za ĹĄtiri odstotke. ÂťIzpad hidrologije in termo proizvodnje je skupina nadomeĹĄÄ?ala z dodatnimi trgovalnimi aktivnostmi in izkoriĹĄÄ?anjem trĹžnih priloĹžnosti predvsem na tujih trgih,ÂŤ pravita generalni direktor HSE MatjaĹž Marovt in finanÄ?ni direktor HSE Stojan Nikolić. To je seveda tudi vplivalo na slabĹĄi poslovni izid.

Nikolić, ki sta zadovoljna, da so uspeli kljub zahtevnim razmeram zadolŞenost zniŞati za 48 milijonov evrov.

Proizvodnja je bila v hidroelektrarnah niĹžja zaradi zimskega mraza in poletne suĹĄe. Neugodne razmere pa so trajale skoraj vse leto.

Proizvedli 7 teravatnih ur energije

Cene elektrike naraĹĄÄ?ajo

Lani je HSE proizvedel sedem teravatnih ur elektriÄ?ne energije, od tega 44 odstotkov v hidroelektrarnah in 56 odstotkov v termoelektrarni. PoveÄ?ali so obseg trgovanja z elektriÄ?no energijo. Trgovali so v 19 evropskih drĹžavah in prodali 37 teravatnih ur elektriÄ?ne energije, kar je za 30 odstotkov veÄ? v primerjavi s predhodnim letom. Tako so se odloÄ?ali zaradi ugodnih cen elektrike, ki so narastle zaradi naraĹĄÄ?ajoÄ?ih potreb po elektriÄ?ni energiji.

NajveÄ?ji deleĹž prihodkov prispevala TEĹ

Med odvisnimi druĹžbami je lani najveÄ? prihodkov ustvarila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj.

Izkazala jih je v viĹĄini 207 milijonov 450 tisoÄ? evrov. ÄŒisto izgubo je zmanjĹĄala s predlanskih 47,2 milijona evrov na 32,5 milijona evrov.

NajveÄ? dobiÄ?ka med odvisnimi druĹžbami pa so imele Dravske elektrarne Maribor, in sicer za 7,71 milijona evrov. Njihovi prihodki so dosegli 59,97 milijona evrov.

"Lansko poslovanje je bilo pogojeno tudi z naĹĄo proĹžnostjo in odzivnostjo pri prodaji in trgovanju z elektriÄ?no energijo na evropskem trgu. UÄ?inki slednjega so se odrazili v izboljĹĄanju konkurenÄ?nosti skupine HSE na domaÄ?em in evropskem trgu ter v veÄ?jih poslovnih prihodkih, ki pa zaradi neugodnih hidroloĹĄkih razmer niso uspeli v celoti ublaĹžiti izpada dobiÄ?ka," sta v poslovnem poroÄ?ilu zapisala MatjaĹž Marovt in Stojan

Googlu 4,34 milijona evrov kazni Bruselj je Googlu naloĹžil visoko kazen v viĹĄini 4,34 milijarde evrov.

Evropska komisija je Google oglobila zaradi njegovih krĹĄitev prevladujoÄ?ega poloĹžaja, ki jih ima na trgu zaradi operacijskega sistema Android. PrevladujoÄ? poloĹžaj sam kot tak ni protikonkurenÄ?en, so menili, je pa Google ta poloĹžaj zlorabil, ugotavlja Bruselj.

Eden najveÄ?jih svetovnih poslov Evropska unija in Japonska sta podpisali enega najveÄ?jih svetovnih poslov o prosti trgovini v zgodovini, ki zajema skoraj tretjino svetovnega BDP in 600 milijonov ljudi. Carine bodo tako moÄ?no okleĹĄÄ?ene. Eden najveÄ?jih ivozov Evrope na Japonsko so mleÄ?ni izdelki, medtem ko so najveÄ?ji japonski izvozni artikel avtomobili.

Pocenili se bodo tudi japonski televizorji in elektronska oprema.

Poteza je v moÄ?nem nasprotju z dejanji ameriĹĄke administracije, ki se je odloÄ?ila za uvedbo uvoznih dajatev.

Prvi nadzornik Gorenja Bernard C. Pasquier Velenje, 23. julija - ÄŒlani nadzornega sveta Gorenja so se danes seĹĄli na konstitutivni seji, na kateri so za svojega predsednika izvolili Bernarda C. Pasquierja. Namestnika sta postala Bachtiar Djalil in KreĹĄimir Martinjak. Izvolili so tudi Ä?lane revizijske komisije nadzornega sveta. Predsednik revizijske komisije nadzornega sveta je postal Miha KoĹĄak, Ä?lana Djalil in Drago Krenker, zunanji Ä?lan pa Aleksander IgliÄ?ar. SkupĹĄÄ?ina Gorenja je na junijski seji za nadzornico poleg Djalila, Pasquierja in KoĹĄaka potrdila ĹĄe Corinno Claudio Graf. Nadzorni svet sestavljajo tudi ĹĄtirje predstavniki zaposlenih, poleg Martinjaka in Krenkerja ĹĄe Peter đ&#x;”˛ Kobal in Jurij Slemenik.

đ&#x;”˛

mz, mkp

Zaradi rasti podjetja ter pokrivanja letnih dopustov* v svoj kolektiv na lokaciji v Preboldu vabimo:

1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V SKLADIĹ ÄŒU 3. POLNOLETNE DIJAKE IN Ĺ TUDENTE ZA POÄŒITNIĹ KO DELO* *Dijake in ĹĄtudente, ki z nami ostanejo 30 dni nagrado v viĹĄini 50 EUR neto.

Ustvarjajte z nami svetlo prihodnost na poti polni izzivov in se nam pridruĹžite kot sodelavec v dinamiÄ?nem mednarodnem okolju priloĹžnosti.

www.odelo.si

â?ą

ÄŒeprav je bila proizvodnja za 10 odstotkov manjĹĄa kot leto poprej, so v skupini HSE s 64-odstotnim deleĹžem v celotni proizvodnji elektriÄ?ne energije v Sloveniji upraviÄ?ili pomen najveÄ?jega domaÄ?ega proizvajalca elektriÄ?ne energije.

đ&#x;”˛

ODELO ZAPOSLUJE

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47

Po letih nizkih cen elektriÄ?ne energije so se te v zadnjem lanskem Ä?etrtletju zaÄ?ele dvigati. To so seveda izkoristili s polnim obratovanjem obeh blokov Termoelektrarne

Ĺ oĹĄtanj. VeÄ?ino Ä?asa so polno obratovali z vsemi razpoloĹžljivimi kapacitetami (bloka 6 in 4 ter plinske turbine). Dosegali so zelo visoke dnevne proizvodnje, 12. januarja na primer rekord v viĹĄini 18,66 GWH, s Ä?imer so presegli povpreÄ?no dnevno proizvodnjo za 67 odstotkov. Direktorja poudarjata, da so ravno s ĹĄoĹĄtanjsko termoelektrarno reĹĄevali neravnovesja zaradi niĹžje proizvodnje hidroelektrarn in poveÄ?anega povpraĹĄevanja.

Sprememba kriterijev za subvencijo Zaposli.me Ljubljana – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je spremenil kriterije za vkljuÄ?itev v program spodbujanja zaposlovanja Zaposli. me. Osebe, starejĹĄe od 50 let, ter osebe z nedokonÄ?ano ali dokonÄ?ano osnovnoĹĄolsko izobrazbo, ki so stare 30 let in veÄ?, se zdaj Ĺže takoj po prijavi v evidenco brezposelnih lahko vkljuÄ?ijo v subvencionirano zaposlitev.

Subvencija znaĹĄa od 5.000 do 7.000 evrov, dodelijo pa jo delodajalcem na osnovi javnega povabila, ki je odprto do porabe sredstev oziroma najdlje do 31. julija 2019.

5

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torka

Sreda, 18. julija Skupni odbor DrĹžavnega zbora je podprl predlog zakona za zaĹĄÄ?ito vrednosti kapitalske naloĹžbe drĹžave v NLB in ob tem sprejel ĹĄtevilna zakonsko potrebna dopolnila.

MislinjÄ?ani so dopoldne, nezadovoljni zaradi zamud pri uresniÄ?evanju 3. razvojne osi, z geslom "HoÄ?'mo cesto" protestno preÄ?kali glavno cesto na domaÄ?em prehodu za peĹĄce. PovzroÄ?ili so 10-kilometrski zastoj vozil.

Evropska komisija je zaradi krĹĄenja konkurenÄ?nih pravil kaznovala podjetje Google. AmeriĹĄki spletni velikan si je kazen v vrednosti 4,3 milijarde evrov prisluĹžil, ker je zlorabil prevladujoÄ?i trĹžni poloĹžaj svojega operacijskega sistema za mobilne naprave Android.

Evropska komisija je podjetju Google naloĹžila 4,3 milijarde evrov kazni.

Pred obalo Cipra je v brodolomu ladje, na kateri je bilo okoli 150 ljudi, umrlo najmanj 19 prebeĹžnikov, 25 je ostalo pogreĹĄanih.

Znova je razburjal ameriĹĄki predsednik. V pogovoru za enega domaÄ?ih medijev je o morebitni pomoÄ?i ÄŒrni gori kot Ä?lanici Nata v primeru napada dejal: ÂťTo so zelo moÄ?ni ljudje. To so zelo agresivni ljudje, lahko postanejo zelo agresivni, in Ä?estitke, ste v tretji svetovni vojniÂŤ.

MadĹžarska je sporoÄ?ila, da se umika od dogovora ZdruĹženih narodov o migracijah. Kot so pojasnili, ocenjujejo, da dogovor spodbuja gibanje ljudi, kar je po mnenju MadĹžarske nevarno za svet.

NemĹĄka vlada je dosegla dogovor o razglasitvi Maroka, Tunizije, AlĹžirije in Gruzije za varne drĹžave izvora, s Ä?imer namerava pospeĹĄiti azilni postopek in olajĹĄati izgon zavrnjenih prosilcev za azil.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

stranilo objav, v katerih uporabniki zanikajo holokavst.

Italijanski premier Giuseppe Conte je v pismu Evropski uniji predlagal oblikovanje kriznega odbora, ki bi skrbel za porazdelitev prebeĹžnikov, prispelih v Evropo po morju, med drĹžavami Evropske unije.

Izraelski parlament je sprejel zakon, ki drĹžavo opredeljuje kot Âťnacionalno drĹžavoÂŤ judovskega naroda. BrĹž so se oglasili arabski poslanci, ki menijo, da lahko sporni zakon pomeni Âťsmrt demokracijiÂŤ v Izraelu.

TurÄ?ija je sporoÄ?ila, da po dveh letih od spodletelega drĹžavnega udara leta 2016 odpravlja izredne razmere.

Petek, 20. julija Doma so se novinarji motali okrog koordinatorja stranke Levica Luke Meseca. Ob napovedih, da naj bi peterica strank okoli LMĹ po izstopu NSi k pogajanjem povabila Levico, je Mesec dejal, da so se v Levici sicer pripravljeni pogajati, a priÄ?akujejo bistveno drugaÄ?no koalicijsko pogodbo od pogodbe, ki so jo stranke usklajevale z NSi. Bil je zadnji dan dela v Tovarni nogavic Polzela, ki je bila v steÄ?aju od leta 2016.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je iskal pravi odziv na afero, v kateri je pomoÄ?nik vodje njegovega kabineta pristal v priporu, ker se je med majskimi protesti preoblekel v policista in izvajal nasilje nad protestniki.

V mestu LĂźbeck na severu NemÄ?ije je bilo v napadu z noĹžem na avtobusu ranjenih deset ljudi, od tega eden huje.

DeĹželna vlada v Spodnji Avstriji je sporoÄ?ila, da razmiĹĄlja o omejitvi obrednega zakola Ĺživine. To je razjezilo Jude, ki bi se morali registrirati, Ä?e bi Ĺželeli kupovati meso koĹĄer.

26. julija 2018

Odnosi

V indijski zvezni drĹžavi RadĹžastan so neznanci do smrti pretepli muslimana, ki je v svojo vas skuĹĄal pripeljati dve kravi, da bi jih imela druĹžina za meso in mleko.

DrĹžavnemu zboru je sporoÄ?il, da za mandatarskega kandidata ne predlaga nikogar.

Na Japonskem so se borili z vroÄ?ino, pri nas poletje ni imelo prave moÄ?i.

Po dnevu nasilja v Gazi, ki je izbruhnilo zaradi smrti ĹĄtirih Palestincev in izraelskega vojaka, sta se Izrael in skrajno palestinsko gibanje Hamas dogovorila o prekinitvi ognja.

Nedelja, 22. julija Ob sklepu sreÄ?anja ministrov skupine G-20 je francoski finanÄ?ni minister Bruno Le Maire posvaril, da je Âťtrgovinska vojna postala resniÄ?nostÂŤ, enostranske ameriĹĄke carine na evropsko jeklo in aluminij pa je oznaÄ?il za Âťzakon dĹžungleÂŤ.

Francoski minister pravi, da je trgovinska vojna postala resniÄ?nost.

Na izrednem vrhu upravnega odbora enega najveÄ?jih avtomobilskih podjetij Fiat Chrysler Automobiles so dobili novo vodstvo.

Zaradi bolezni je namreÄ? odstopil Sergio Marchionni, ki je podjetje vodil ĹĄtirinajst let.

Pred mednarodnim letaliĹĄÄ?em v afganistanski prestolnici Kabul se je med mnoĹžico, ki je priÄ?akovala vrnitev podpredsednika Abdula RaĹĄida Dostuma iz TurÄ?ije, razstrelil napadalec.

V Republiki JuĹžni Afriki pa so napadalci pripravili zasedo za taksiste. Ko so se ti vraÄ?ali s Brez vednosti sodelavcev je pogreba sodelavcev, so napadalci Trump Putina povabil na obisk v vozila taksistov napadli iz zasede.

Belo hiĹĄo. Umrlo je 11 taksistov, ĹĄtirje so bili huje ranjeni.

AmeriÄ?ani so preseneÄ?eni izvedeAvstrijsko ministrstvo za promet DrĹžavni zbor je z 59 glasovi li, da je njihov predsednik Trump je sporoÄ?ilo, da kandidati za vozZA in 11 PROTI sprejel zakon na vrhu z ruskim predsednikom niĹĄki izpit v Avstriji teoretiÄ?nega za zaĹĄÄ?ito vrednosti kapitalske Vladimirjem Putinom brez vedno- dela preizkusa ne bodo mogli veÄ? naloĹžbe drĹžave v NLB. sti sodelavcev Putina septembra opravljati v turĹĄkem jeziku. povabil na obisk v Belo hiĹĄo.

Izraelska vojska je z juga Sirije ponoÄ?i evakuirala veÄ? kot 400 pripadnikov sirske prostovoljne organizacije Bele Ä?elade, ki so pomagali pri reĹĄevanju v vojni ogroĹženih civilistov.

Janez JanĹĄa je ob zaÄ?etku tradicionalnega poletnega tabora DrĹžavni zbor je sprejel zakon SDS dejal, da so v primeru, ko ni za zaĹĄÄ?ito vrednosti kapitalske mogoÄ?e sestaviti stabilne vlade, naloĹžbe drĹžave v NLB. boljĹĄa izbira predÄ?asne volitve.

Avstrijska vlada je sprejela spreBorut Pahor je DrĹžavni zbor Predsednik republike Borut membo zakona o delovnem Ä?asu, obvestil, da v prvem krogu za Pahor je sporoÄ?il, da bo DrĹžav- po katerem bo ta odslej lahko mandatarskega kandidata ne preni zbor uradno seznanil, da v trajal tudi 12 ur. dlaga nikogar, saj nihÄ?e nima 30-dnevnem roku ne bo predlagal Na Japonskem so izdali opo- zadostne podpore. Ob tem je kandidata za predsednika vlade in zorilo pred neobiÄ?ajno visokimi izrazil prepriÄ?anje, da Âťsi nihÄ?e od da nihÄ?e ne uĹživa potrebne par- temperaturami, ki so v zadnjih nas verjetno ne Ĺželi, da bi dobili lamentarne podpore za izvolitev. dveh tednih zajele drĹžavo. vlado, ki bi bila samo rezultat V srediĹĄÄ?u nove polemike se je ZDA so napovedale, da bodo nasprotovanja kakĹĄni alternativni znaĹĄel ustanovitelj Facebooka Ukrajini namenile 200 milijo- reĹĄitviÂŤ.

Mark Zuckerberg, ki je sporoÄ?il, nov dolarjev za krepitev njenih Ustavno sodiĹĄÄ?e je razveljavilo da druĹžbeno omreĹžje ne bo od- obrambnih sposobnosti. del zakona o odvzemu premo-

ÄŒetrtek, 19. julija

Sobota, 21. julija

Ponedeljek, 23. julija

Ĺženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek zaÄ?el pred njegovo uveljavitvijo, torej pred letom 2011.

Na HrvaĹĄkem je zaÄ?el veljati zakon o odpisu dolga drĹžavljanom z zamrznjenimi raÄ?uni. DrĹžavna finanÄ?na agencija je tako zaÄ?ela odpisovati terjatve 150 tisoÄ?im drĹžavljanom.

Evropska komisija je odobrila pomoÄ? Ĺ vedski pri obvladovanju poĹžarov, ki so izbruhnili med dolgim vroÄ?inskim valom.

V strelskem incidentu v Torontu so bili ubiti trije ljudje, dva civilista in strelec, ranjenih je bilo ĹĄe 13 ljudi. Motiv streljanja ni bil znan.

Torek, 24. julija Na domaÄ?em politiÄ?nem parketu se je zaiskrilo. Potem ko je peterica strank okrog LMĹ medijem zaupala, da bo ĹĄe teden dni Ä?akala, Ä?e se za vrnitev k pogajanjem odloÄ?ijo v NSi, je Luka Mesec iz Levice dogajanje oznaÄ?il za neresno in neodgovorno. Naposled je Marjan Ĺ arec dejal, da je moĹžnost pogajanj z NSi izÄ?rpana in da se bodo zato Âťz iskrenimi nameniÂŤ zaÄ?eli pogajati z Levico.

V tragiÄ?ni nesreÄ?i sta se na morju v ÄŒrni gori ponesreÄ?ila slovenska drĹžavljana, 35-letna Ĺženska in 10-letni otrok.

Iz GrÄ?ije so prihajali grozljivi prizori. V obseĹžnih gozdnih poĹžarih, ki so se razplamteli v

Ĺ tevilni so umrli med begom pred ognjenimi zublji.

priljubljeni letoviĹĄki vasi Mati, je umrlo najmanj 74 ljudi, vsaj 187 je bilo ranjenih.

Izraelska vojska je sporoÄ?ila, da je na jugu Golanske planote sestrelila sirsko bojno letalo, ki naj bi zaĹĄlo v izraelski zraÄ?ni prostor.

Iz Laosa so poroÄ?ali, da se je zruĹĄil jez na hidroelektrarni v pokrajini Atapeu na jugu drĹžave in poplavil ĹĄest bliĹžnjih vasi. Ĺ tevilo mrtvih ĹĄe ni bilo znano, veÄ? sto ljudi pa je bilo pogreĹĄanih.

Iz prve sluĹžbe v Ljubljani se ĹĄe danes Ĺživo spomnim besed starejĹĄega, v podjetju Ĺže vrsto let zaposlenega kolega. “Na koncu ni vaĹžno, kaj delaĹĄ, temveÄ? s kom delaĹĄ,â€? je dejal.

Trenutno sem v petem podjetju v svoji karieri. Vsaka zaposlitev v preteklosti je bila veÄ?letna, okolja pa razliÄ?na, vsako na svoj naÄ?in. Od manjĹĄega lokalnega podjetja do drĹžavne medijske hiĹĄe z veliko med seboj odtujenimi in zadrĹžanimi sodelavci. S Ä?asom me je presenetila ugotovitev o iz politiÄ?nih prepriÄ?anj izhajajoÄ?e razdvojenosti med zaposlenimi. Ni bilo vseeno, s kom se druĹžiĹĄ. Moja naslednja postaja je bil manjĹĄi nacionalni medij. Majhna ekipa je delovala kot kup prijateljev, skoraj druĹžina. Po odloÄ?itvi za premik naprej sem se ob menjavi sluĹžbe prviÄ? bala, da bi zaradi dobrih odnosov TjaĹĄa Zajc z veÄ?ino pogreĹĄala predhodno okolje. Strah je bil odveÄ?. ZnaĹĄla sem se v ĹĄe manjĹĄi ekipi z veliko svobode in medsebojnega spoĹĄtovanja. Ker smo bili del veÄ?jega medija s tujim lastnikom, je bilo Ä?utiti vpliv mednarodnega korporativnega lastnika in njegovih visokih finanÄ?nih priÄ?akovanj. Na ravni celotnega podjetja je bilo veÄ? transparentnosti o poslovanju, kar je poslediÄ?no bolj kot na vseh medijih prej zaposlenim, ne glede na poloĹžaj, dalo vpogled v medsebojno povezanost oddelkov. Bolj jasno je bilo, kaj je treba narediti za to, da na koncu meseca vsi dobimo plaÄ?e. Ker je bilo zaposlenih veliko, je bilo nemalo razdvajanj in nezadovoljstva zaradi deljenih mnenj o vrednosti in pomembnosti posameznikov. Vedno sem rekla, da so podjetja z okoli sto zaposlenimi kot male vasi z nemalo opravljajoÄ?imi in zavistnimi sosedi.

Moje naÄ?elo pri medsebojnih odnosih je bilo vedno preprosto: prijaznost, neobsojanje in poskus vĹživljanja v koĹžo drugega. To v praksi pomeni, da sem, Ä?e so sodelavci opravljali nekoga, ki ga ni bilo zraven, “obtoĹžencaâ€? zagovarjala. ÄŒe je bil nekdo oznaÄ?en za nemogoÄ?ega ali sitnega, sem razmiĹĄljala, kaj bi lahko botrovalo takĹĄnemu delovanju. Urednik je morda manj potrpeĹžljiv, Ä?e mu zunanji sodelavci ne oddajajo obljubljenih prispevkov zadnji hip. Poslovni vodja je morda ĹživÄ?en, ker je bilo prodanih manj oglasov, kot je bilo priÄ?akovano. Spet tretji posameznik ima morda zgolj slab dan, probleme doma ali pa je njegova zadirÄ?nost njegov normalni naÄ?in delovanja. Ni sicer prijeten, a njegovega neprijetnega tona ne gre jemati osebno.

Veliko je razlogov, zakaj se ljudje obnaĹĄajo, kot se, a za veÄ?ino, ki jih obkroĹžajo, je ĹĄe vedno najlaĹžje obsojati. Sploh takrat, ko je govora o zaposlenem, ki opravlja drugaÄ?no delo kot ti, in o zahtevnosti njegova poloĹžaja nimaĹĄ pojma. Ljudje naravnost uĹživajo ob oznaÄ?evanju drugih za nesposobne.

Do doloÄ?ene mere je laĹžje, Ä?e je tvoj poloĹžaj med manj odgovornimi. ToÄ?no veĹĄ, kaj se od tebe priÄ?akuje, obenem pa od tvojega dela ni zares niÄ? usodno odvisno. LaĹžje si prijeten in se bolje razumeĹĄ z drugimi. Z naraĹĄÄ?anjem odgovornosti in poloĹžaja znotraj ekipe ali podjetja se dinamika odnosov hitro spremeni. Ko so od tebe in tvojega vodenja odvisni rezultati, moraĹĄ biti vÄ?asih tudi zahteven, strog, manj prijazen. ÄŒe si ĹželiĹĄ ustvariti doloÄ?en ugled in spoĹĄtovanje, si vsega ne moreĹĄ privoĹĄÄ?iti. PoslediÄ?no postaneĹĄ bolj previden pri podrobnostih iz zasebnega Ĺživljenja in deljenja osebnih mnenj.

Morda postaneĹĄ bolj resen in nadrejen nekomu, ki je prepriÄ?an, da si poloĹžaja ne zasluĹžiĹĄ. Delo z ljudmi postane projekt, za katerega ugotoviĹĄ, da nisi dovolj opremljen in je presneto zapleten.

V svetu mladih podjetij je nenehno sliĹĄati, da investitorji “vlagajo v ljudi, da je ekipa pomembnejĹĄa od ideje.â€? ÄŒe je ekipa dobra, bo poskrbela za uresniÄ?itev ideje. Delujejo odliÄ?no, dokler so stvari dobre. TeĹžava nastane, ko se situacija zaostri, naraste napetost in pride do razhajanj v interesih ter mnenjih o pravem naslednjem koraku.

Ne vem, od kod izraz “sto ljĂşdi, sto Ä?udi.â€? Kako resniÄ?en je, ugotoviĹĄ, ko delaĹĄ z veliko razliÄ?nimi ljudmi. Nikoli ne moreĹĄ priti do dna razumevanja drugih. Ko k temu priĹĄtejeĹĄ ĹĄe multikulturnost in sodelovanje s tujci, pa prviÄ? razumeĹĄ, od kod potreba po doktoratih na temo psihologije, skupinske dinamike, diplomacije in komuniciranja.

No, eno vsekakor drĹži za vse: s prijaznostjo naÄ?eloma laĹžje prideĹĄ dlje kot z drugaÄ?nimi pristopi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

REPORTAŽA

26. julija 2018

Spremembe izziv za dijake, starĹĄe in tudi ĹĄole Polnoletnost pomeni tudi odgovornost – Ĺ˝e sedaj tu in tam v praksi pisanje in podpisovanje laĹžnih opraviÄ?il dijakov – Pravica do odraslosti ni vedno dobra Tatjana PodgorĹĄek

Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je na posvetu ravnateljem srednjih ĹĄol pred koncem ĹĄolskega leta predstavilo spremembe kar devetih pravilnikov in zakonov, ki bodo zaÄ?eli veljati z novim ĹĄolskim letom.

Spremembe bodo kar precejĹĄnje in daljnoseĹžne. Med drugim v spremembah zakona o gimnaziji ter o poklicnem in srednjem strokovnem izobraĹževanju piĹĄe, da lahko dijak samo enkrat ponavljanja letnik ali preide iz enega v drug program. Teh omejitev doslej ni bilo. Spremembe so tudi pri izrekanju vzgojnih ukrepov: po novem so namreÄ? le trije (po stari zakonodaji jih je bilo pet) in dijaka lahko tako precej hitreje ÂťdoseĹžeÂŤ skrajni ukrepa – izkljuÄ?itev iz ĹĄole. Med spremembami pa so najveÄ? prahu dvignili novi ĹĄolski predpisi, sprejeti na osnovi evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov in doloÄ?b v druĹžinski zakonodaji.

NiÄ? brez pisnega soglasja

Po teh predpisih bodo lahko namreÄ? v novem ĹĄolskem letu starĹĄem polnoletnih dijakov sporoÄ?ili ocene, neopraviÄ?eno odsotnost ali vzgojne ukrepe le, Ä?e bodo ti predhodno za to dali ĹĄoli pisno soglasje. Povedano drugaÄ?e: Ä?e bodo starĹĄi 18-letnika Ĺželeli na govorilne ure, ga bodo morali najprej zaprositi za dovoljenje, Ä?eprav zakon o zakonski zvezi in delovnih razmerjih doloÄ?a, da so dolĹžni preĹživljati otroka do dopolnjenega 26 leta starosti, Ä?e se redno ĹĄola ali Ä?e je vpisan na izredni ĹĄtudij (sicer pa se njihova skrb pri polnoletnosti zanj konÄ?a).

Prav tako bo razrednik moral pridobiti dijakovo soglasje, Ä?e bo Ĺželel starĹĄe obvestiti, da je njihov otrok Ĺže dalj Ä?asa odsoten od pouka. Lahko se zgodi, da starĹĄi ne bodo vedeli, da je – na primer – njihov otrok izkljuÄ?en, ker je manjkal en teden (35 ur), saj ga namreÄ? lahko ĹĄola v tem primeru po novih predpisih izkljuÄ?i brez prvega opomina.

V zvezi s to spremembo smo zbrali nekaj mnenj.

Polnoletnosti ne moremo jemati poloviÄ?arsko

Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije Velenje ob tem pravi: ÂťPolnoletnosti ne moremo jemati poloviÄ?arsko. ÄŒe imajo dijaki pri 18 letih volilno pravico, so odgovorni za svoja dejanja tudi po drugih zakonih, potem naj polnoletnost pomeni odgovornost tudi v ĹĄoli. Menim, da v urejenih druĹžinah, v katerih so otroci vzgojeni in je komunikacija med starĹĄi in njimi uteÄ?ena, posebnih teĹžav ali sporov ni priÄ?akovati.

Prav tako ne vidim teĹžav med dijakom in uÄ?iteljem. Tam, kjer je odnos normalen, se pogovarjata, si zaupata kot odrasli osebi.

UÄ?itelj razrednik ima ĹĄe vedno moĹžnost, da dijaku izostanka od pouka ne opraviÄ?i, Ä?e meni, da je opraviÄ?ilo laĹžno. Ĺ˝e sedaj se je tu in tam zgodilo, da so dijaki sami napisali in podpisali opravi-

Ä?ilo ter ga prinesli v ĹĄolo, a se ni niÄ? zgodilo.ÂŤ Je pa Valcl menil, da znajo svojo polnoletnost pri vpogledu v ocene ÂťizrabitiÂŤ dijaki iz neurejenih druĹžin, v katerih Ĺže danes ni komunikacije med njimi, starĹĄi in ĹĄolo. Pri tem so bili tudi sami Ĺže do sedaj velikokrat

pisnem soglasju dijakov pa: ÂťMislim, da bo rezultat tega: tresla se je gora, rodila se je miĹĄ. S polnoletnostjo so dijaki namreÄ? Ĺže od nekdaj odgovorni zase, s spremembo zakona o varovanju osebnih podatkov pa je pravica do zaĹĄÄ?ite njihovih podatkov

starĹĄem. Predvidevam, da bo ta sprememba v veÄ?ini primerov prinesla le neko dodatno administrativno opravilo, od nas pa je odvisno, koliko prahu bomo dvigali ob tem.ÂŤ Da pravica do ÂťodraslostiÂŤ lahko prinese teĹžave, je Fidlerjeva menila tudi ob

Rajmund Valcl: ÂťÄŒe imajo 18-letniki volilno pravico, Ä?e so odgovorni za svoja dejanja po drugih zakonih, naj bodo odgovorni tudi v ĹĄoli.ÂŤ

Cvetka Bovha: ÂťIz veÄ? kot 30-letnih pedagoĹĄkih izkuĹĄenj teĹžko pritrdim, da je veÄ?ina dijakov dovolj zrelih za odloÄ?anje.ÂŤ

Gabrijela Fiidler: ÂťDijaki se morajo zavedati, da poleg pravic obstajajo tudi dolĹžnosti.ÂŤ

nemoÄ?ni. ÂťProblematiÄ?neÂŤ dijake so doslej obravnavali v skladu s pravilnikom, izrekali vzgojne ukrepe, do konca (izkljuÄ?itev) pa niso ĹĄli. ÂťMoĹžnost smo jim dali, odloÄ?itev je bila njihova. Glede starĹĄev pa lahko le reÄ?em, da imajo ti vedno prav.ÂŤ V njegovih dolgoletnih izkuĹĄnjah je bilo takih dijakov malo.

Praksa kaĹže, da vsi dijaki niso dovolj zreli

Po mnenju Cvetke Bolha, profesorice zgodovine, je razburjenje zaradi potrebnega dijakovega pisnega soglasja po eni strani upraviÄ?eno, po drugi ne. ÂťPolnoletnim dijakom bi morali zaupati, Ä?eprav iz svojih veÄ? kot 30-letnih pedagoĹĄkih izkuĹĄenj tudi kot razredniÄ?arka ugotavljam, da ne more biti vedno tako. Nemalokrat so bili dijaki premalo zreli, da bi lahko povsem samostojno odloÄ?ali o sebi.ÂŤ Tudi Bovhova meni, da bo obvezno soglasje polnoletnih dijakov trd oreh v neurejenih druĹžinah, kamor pa ĹĄola ne more poseÄ?i.

Tresla se je gora, rodila se je miĹĄ

Ĺ olska svetovalna delavka Gabrijela Fidler je spremembe pravilnika o ĹĄolski dokumentaciji oznaÄ?ila kot izziv za vse: dijake, starĹĄe in ĹĄole, o obveznem

bolj poudarjena.ÂŤ Kot ĹĄolska svetovalna delavka in tudi kot mama bodoÄ?e 18-letnice meni, da so polnoletni dijaki dovolj zreli in bi jim morali starĹĄi dovoliti, da odrastejo, da reĹĄujejo svoje teĹžave sami, ne pa – velikokrat – oni namesto njih. Glede na njene dolgoletne izkuĹĄnje pri veÄ?ini dijakov in njihovih starĹĄih teĹžav zaradi sprememb ne priÄ?akuje. Lahko pa priÄ?akujejo, dodaja, ĹĄe veÄ?je zaplete v druĹžinah, kjer teĹžav najstnikov ne reĹĄujejo najbolj veĹĄÄ?e. ÂťDijaki se morajo zavedati, da s polnoletnostjo ne pridobijo le pravic, ampak tudi dolĹžnosti. Da ima vsako dejanje posledice in s polnoletnostjo tudi sami nosijo posledice nepremiĹĄljenih dejanj, napaÄ?nih odloÄ?itev ‌ TeĹžava je, da dijaki v tej starosti razmiĹĄljajo bolj kratkoroÄ?no, iĹĄÄ?ejo hitre reĹĄitve in niso sposobni predvideti dolgoroÄ?nih posledic.

StarĹĄi so pred izzivom, ali bodo otroke na to pripravili, se z njimi o tem normalno pogovorili. Tudi ĹĄola bo pred izzivom, kako bo sestavila pravilnik o ĹĄolskem redu, kako bo predvidela opraviÄ?evanje polnoletnih dijakov, kaj bo osnova za opraviÄ?evanje: potrdilo zdravnika, neke ustanove oziroma opraviÄ?ilo starĹĄev.

Tega pa bodo lahko prinesli le, Ä?e bodo podpisali soglasje

primeru: ÂťÄŒe polnoleten dijak v zadnjem letniku zaide v slabo druĹžbo ali popusti v ĹĄoli zaradi drugih razlogov in ni podpisal soglasja starĹĄem, lahko pride do spora med ĹĄolo in starĹĄi, ker prva ni obvestila (ker ni smela) drugih o otrokovih teĹžavah. Kdo bo pri tem potegnil krajĹĄo? Dijak, ker mu ne bi pravoÄ?asno pomagali,ÂŤ je ĹĄe poudarila Fidlerjeva

Obstaja ĹĄe veÄ?ja neumnost?

ÂťTo je najveÄ?ja neumnost in ne vem, Ä?e je katera ĹĄe veÄ?ja,ÂŤ je komentirala Âťpisno odraslostÂŤ dijakov Ä?lanica sveta starĹĄev Ĺ olskega centra Velenje Mojca Polak RoĹžiÄ? in nadaljevala: ÂťDokler iz hladilnika jemlje hrano, prejema denar, ne more odloÄ?ati, ali bodo starĹĄi lahko pogledali njegove ocene ali ne. PeĹĄÄ?ica je

Mojca Polak RoĹžiÄ?: ÂťDokler otrok iz hladilnika jemlje hrano, prejema denar, ne more odloÄ?ati, ali bo starĹĄem dovolil vpogled v ocene ali ne.ÂŤ

pri 18 zrela, veÄ?ina ni. Vzgoja je danes taka, da otroke ujÄ?kamo, hodimo z njimi na informativni dan, nekateri celo na fakulteto.ÂŤ Pomagati jim morajo, ĹĄe dodaja, Ĺže v osnovi ĹĄoli in ta pomoÄ? je kasneje umevna sama po sebi.

VpraĹĄanje, ki se ji pri tem poraja, je, kaj bo z dijaki, ki imajo uÄ?ne,

vzgojne teĹžave. Tega odgovora spremembe ne prinaĹĄajo.

Pisanje laĹžnih opraviÄ?il samemu sebi je brez zveze

Dijak Maks Praprotnik, ki je letos dopolnil 18 let, meni, da so njegovi vrstniki odgovorni in dovolj zreli za veÄ?ino svojih odloÄ?itev. Sam s tem nima teĹžav.

StarĹĄe sproti seznanja z vsemi

Maks Praprotnik: ÂťZaradi sprememb teĹžav ne vidim.

StarĹĄe seznanjam z vsem.ÂŤ

novicami, dobrimi ali slabimi.

Ob dobri novici ga ti spodbudijo, ob morebitni slabi dobi napotke, kako se lahko v prihodnje tem izogne. ÂťMenim, da bi se dijaki morali zavedati, da je pisanje laĹžnih opraviÄ?il samemu sebi Âťbrez zvezeÂŤ. S tem zavajajo sebe, okolico in tudi tiste, ki so mu pripravljeni pomagati,ÂŤ je ĹĄe dejal đ&#x;”˛ Maks Praprotnik.

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

26. julija 2018

Razstava Gumbi in gumbarstvo v Ĺ oĹĄtanjski mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj. 17. julija – V torek so v Ĺ oĹĄtanjski mestni galeriji odprli razstavo Gumbi in gumbarstvo v Ĺ aleĹĄki dolini. Razstava, ki je bila letos Ĺže na ogled na Velenjskem gradu, nas popelje po zgodovini gumbarstva v svetu, nadalje pa se osredotoÄ?a na gumbarstvo v slovenskem prostoru, predvsem v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer je Ĺ oĹĄtanj igral pomembno vlogo v zgodovini razvoja gumbarstva. Del razstave je posveÄ?en tudi zgodovini podjetja DolejĹĄi modni gumbi, danes najveÄ?jem proizvajalcu gumbov v Sloveniji, temeljeÄ?em na dolgoletni druĹžinski tradiciji. Zelo zanimiv del razstave predstavljajo razliÄ?ni materiali, iz katerih se gumbi izdelujejo, kot so rogovje in kosti, les, kovina, kokos, ekvadorski oreĹĄÄ?ek, galalit, poliester itd.

Ob odprtju so predvajali tudi kratek dokumentarni film o zgodovini gumbarstva v Ĺ aleĹĄki dolini in podjetju DolejĹĄi modni gumbi ter tako obudili spomine

100x zakaj, 1x zato!

Bojan PavĹĄek

Kljub poletju so na odprtje razstave priĹĄli ĹĄtevilni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, saj se mnogi ĹĄe spomnijo Ä?asov, ko so gumbe proizvajali v njihovem mestu. Tudi razstavo so si ogledali z zanimanjem.

na nekdanjo Ĺ oĹĄtanjsko tovarno gumbov. Ĺ tevilni obiskovalci odprtja razstave so ob tem obudili tudi spomine na tovarno, ki je danes ni veÄ?, na njenem mestu pa stojijo lepi stanovanjski bloki.

Zbrane so nagovorili Šoťtanjski Şupan Darko Menih, direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo Šoťtanj Milojka Komprej in avtorica razstave Pina Špegel,

sodelavka muzeja Velenje. Razstava bo na ogled do 10. septembra, od ponedeljka do petka, med 16. in 18. uro ali po naroÄ?ilu. Vabljeni k ogledu!

KnjiĹžico Velenje obiskali ĹĄtirje kuĹžki V prejĹĄnjem tednu so preddverje KnjiĹžnice Velenje obiskali ĹĄtirje igrivi, a ubogljivi kuĹžki. Micka, Sofija, Nesi in Cofi so imena ĹĄtirinoĹžnih prijateljev, ki so jih med obiskovalce pripeljale Ä?lanice Ĺ portno-kinoloĹĄkega druĹĄtva Kosmati smrÄ?ki. Ena od njih je VelenjÄ?anka Melani SkornĹĄek, ki je zbranim tako kot njeni kolegici dobro prikazala, kaj vse je mogoÄ?e nauÄ?iti psa. Bili smo priÄ?a ubogljivosti na besedo, zvestemu sledenju, slalomu med nogami, igri z balonom in Ĺžogo, prevalu in ĹĄe kakĹĄni spretnosti. Posebej prisotni otroci pa so bili izjemno veseli, da so lahko ob koncu sreÄ?anja kuĹžke pozdravili tudi od blizu. đ&#x;”˛

KuĹžki so v preddverju knjiĹžnice pokazali, kaj vse znajo.

mĹĄ

Tudi poletje utripa z dogodki Velenje – Festival Velenje je tudi za te poletne dni, ko si veÄ?ina obÄ?anov sicer nekje nabira novih moÄ?i za delo v prihodnjih mesecih, pripravil nekaj zanimivih prireditev. VÄ?eraj ste tako lahko prisluhnili brazilskim ritmom zasedbe Chorinho & Samba Brasileiro. Na Velenjskem gradu bo 27. julija koncertirala zasedba PliĹĄ, mlade pa bo 1. avgusta zabaval zagrebĹĄki kantavtor Miki Solus. Avgusta se bodo zvrstile ĹĄe zasedbe Dixi Ĺ ok band, Kontrabant, duo Ofak – Mori, glasbeni projekt Bordo ter Duo Chateau.

BliĹžnje dogajanje bo popestrila ĹĄe sodobna plesna predstava Marat/Sade v izvedbi plesalcev iz Srbije, ki si jo boste lahko ogledali v nedeljo, 29. julija.

Bonifacij in Marija se bosta v atriju Velenjskega gradu v Iskreni spovedi predstavila 7. avgusta.

V poletnih mesecih sta na ogled dve razstavi, in sicer Velika Ä?rta v izvedbi JSKD, na kateri bodo predstavljena dela 45 avtorjev, in razstava sodobne slovenske slikarke Barbare JurkovĹĄek. Ĺ˝e sedaj naj vas spomnimo, da bo v sklopu poletnih prireditev tudi letos konec avgusta potekal tridnevni Ĺže 30. Citrarski festival ÂťPreĹĄmentane citreÂŤ, glasbeno poletno ponudbo pa bo tradicionalno sklenil koncert Iztoka Mlakarja na Velenjskem gradu (2. septembra).

V kulturnem domu Velenje pa bo 30. avgusta v sodelovanju s festivalom Kunigunda na ogled gledaliĹĄki koncert Svetlane MakaroviÄ?

Prekleti kadilci.

A to je le nekaj dogodkov, ki vas razveseljujejo v teh poletnih dneh, druge, ne le tiste, ki jih pripravlja Festival Velenje, vam sproti predstavljamo v rubriki Kdaj, kje, kaj. đ&#x;”˛

Foto: Ksenija Mikor

đ&#x;”˛

Smo v Ä?asu tranzicije. Pri tem ne mislim na tisto, ki jo dokaj neuÄ?inkovito poskuĹĄamo zapustiti Ĺže dobrih 27 let. Tokrat je na tapeti poletna tranzicija, ki obravnava obdobje sezonskega prehoda iz delavske v dopustniĹĄko ureditev. Nastopil je Ä?as, ko leposlovje z mehkimi platnicami, velike otiralke, napihljivi flamingi, Ĺživobarvne hladilne torbe in nebroj ostalih prostoÄ?asnih rekvizitov, skritih v temnih kotiÄ?kih kleti, ugledajo sonÄ?ne Ĺžarke. Gre za skoraj nepogreĹĄljive pritikline, ki bodo bolj ali manj uporabljene tam, kjer bomo bolj ali manj preĹživljali zasluĹžen oddih. Mestni asfalt zaradi pobega prevoznih sredstev v preteĹžno obmorske kraje razbeljen prevladuje v urbanem pejsaĹžu. To je nedvomno pokazatelj, da je napoÄ?il Ä?as kolektivnih sprememb. PrednjaÄ?i kratkotrajna zamenjava bivalnega okolja, ki predstavlja krepostno protiuteĹž rutiniranemu domaÄ?emu ambientu. ÄŒe je podprta ĹĄe z zvrhano mero hedonizma, so ustvarjeni pogoji za nadvse ugodno umsko teleportacijo. Odprejo se kanali, ki omogoÄ?ijo prehajanje iz cone naÄ?rtovanja v cono spontanosti. Iz obiÄ?ajnega v nenavadno. Iz monotonosti v dinamiÄ?nost. Iz rutine v sveĹžino.

Podobno stanje duha me navdaja tudi ob pisanju kolumn. Ob vsaki besedi, stavku, odstavku, Ä?lanku. Znova in znova. Tudi pri tokratni, ki jo je kot stoto zaradi numeriÄ?ne prelomnice doletela ĹĄe simbolna vrednost in z njo privilegij, da jo izkoristim za nekaj internih misli. Skozi stavke, ki sledijo, bo prevzela vlogo vzvratnega ogledala in se za razliko od preteklih tematik zazrla vase/ vame. Besede me Ĺže od nekdaj navdihujejo. Zaradi profesionalne deformacije predvsem iz grafiÄ?nega, zaradi sporoÄ?ilne vrednosti pa iz vsebinskega vidika. Najdemo jih kot kljuÄ?ne sestavne dele v zgodbah knjiĹževnih preseĹžkov ali pa so uporabljene zgolj za tehniÄ?ne deklaracije na etiketah izdelkov. Povezane skupaj sporoÄ?ajo marsikaj. Od neponovljivo inovativnih besednih zvez, ki se dotaknejo marsikaterega bralca, in vse do nebuloz, ki z Guliverjevimi koraki brez kanÄ?ka vesti prestopajo meje okusnega. Prsti, katerih srbeÄ?ico lahko ublaĹži le tipkovnica, me zasrbijo v zelo razliÄ?nih okoliĹĄÄ?inah. NajveÄ?krat nakljuÄ?nih in nepredvidljivih. VÄ?asih je dovolj Ĺže trenutek, da se informacija, ki mi je prekriĹžala pot, prelevi v kost za glodanje. Potencial, ki ga skriva v sebi, mora biti dovolj soÄ?en, da je ugriz ravno prav globok. Svet prepletajo tudi zgodbe, ki me privlaÄ?ijo na daljĹĄi rok. Zahtevajo veÄ? vpogledov iz razliÄ?nih zornih kotov in napisano gre veÄ?krat skozi osebno sito, preden to odpotuje do urednika. Vrzeli med impulzivnimi in dolgotrajnimi kolumenskimi navdihi pa zapolnjuje ĹĄe ĹĄirok spekter ostalih, ki so dovolj mamljivi, da jih je skozi lastno percepcijo vredno deliti z ostalimi. Za Alternator ter njegovo predhodnico Peto kolono se jih je naĹĄlo Ĺže devetindevetdeset. VeÄ?ina z lokalnim, ĹĄaleĹĄkim pridihom. Dinamika, s katero se pomikamo naprej, ostajamo na mestu ali morda drsimo nazaj, je vedno nepredvidljiva in ravno zato zanimiva. Izziv pa je v posamezni zgodbi prepoznati, v katero od naĹĄtetih gibalno-razvojnih ritmov se obravnavana vsebina uvrĹĄÄ?a. ÄŒlovek vedno stremi k spremembam, saj ga stopicanje na mestu (upam, da) ne privlaÄ?i. Zato se za pomanjkanje kolumenskih izzivov tudi v prihodnje ni potrebno bati. Tih in javnosti skrit spremljevalec pisanja pa nastopa v obliki dvoma, ali je tovrstno poÄ?etje sploh upraviÄ?eno. Ali lahko osebno razmiĹĄljanje o doloÄ?eni vsebini kljubuje javnemu mnenju? Je razkritje lastnih staliĹĄÄ? provokativna voda na mlin drugaÄ?e misleÄ?im? Se na tovrsten naÄ?in intima pisca po nepotrebnem razgali? Je osebna (navidezna) objektivnost vzdrĹžna v primeĹžu javne (navidezne) subjektivnosti?

Vsak dvom je drugaÄ?en. Vezan je na tematiko posamezne kolumne in prav zato unikum. Nikoli vnaprej znan, vedno nekonstanten in zanesljivo nepredvidljiv. Raste spontano in se razblinja humano.

Za 100 razliÄ?nih kolumen je bilo potrebnih 100 razliÄ?nih sooÄ?enj s 100 dvomi: “Zakaj?â€?. Zadnji med njimi je bil zaradi izpostavljene introspekcije najteĹžji. A iz enakega razloga tudi najslajĹĄi. Strokovnjaki namreÄ? Ĺže lep Ä?as trdijo, da nas sladko v zmernih koliÄ?inah đ&#x;”˛ osreÄ?uje. “Zato!â€?

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

107,8 MHz

26. julija 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

NaĹĄi nekdanji sodelavci

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1.

2.

3.

Letos smo se v naĹĄem podjetju poslovili od dveh sodelavk. Nekdanji novinarki Bojani Ĺ pegel se je uresniÄ?ila dolgoletna Ĺželja, postala je sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, v kateri trenutno pripravlja programe poÄ?itniĹĄkih dejavnosti tako tukaj v Velenju kot v Savudriji in PoreÄ?u, kjer letujejo otroci Ĺ aleĹĄke doline. SreÄ?na je med njimi in to sreÄ?o tudi deli mednje. Se pa tu in tam ĹĄe vedno rada ustavi tudi v naĹĄi redakciji.

Nina Jug, naĹĄa nekdanja propagandistka, pa se je invalidsko upokojila. Med njenimi velikimi hobiji (ima jih zelo veliko) pa je priprava razliÄ?nih sladic. Vedno nas je razvajala z njimi in na to obljubo ob slovesu ni pozabila. Tako nas je prejĹĄnji teden znova razvajala, tokrat z odliÄ?no borovniÄ?evo torto.

Prijetno nas je razveselila, ĹĄe posebej veseli pa smo bili, ker sta se tako Nina kot Bojana pojavili v naĹĄi redakciji istoÄ?asno. TakĹĄnih sreÄ?anj si vedno Ĺželimo.

Nina Jug in Bojana Ĺ pegel

đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Paul Simon z novim albumom

zvezda Slovenije, je sicer iz tekmovanja izpadel tik pred velikim finalom, a nad glasbo ni obupal.

Uspeha Şeljni pevec je izdal svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Najin skriti kraj, za katero je Şe posnel tudi videospot. Zanjo je izbral bolj popularne ritme, ki mu sicer niso tuji, saj na lokalnih nastopih velikokrat poje pop in rock skladbe, se bo pa Şe kmalu vrnil k eni in edini veliki ljubezni – njegova naslednja avtorska pesem bo tako v stilu modernega countryja, ki ga je po njegovem mnenju v Sloveniji absolutno premalo.

AmeriĹĄka legenda folk rock glasbe Paul Simon bo v zaÄ?etku septembra izdal nov album In the Blue Light. Z njim bo prevetril svoje najljubĹĄe in tudi nekatere manj znane skladbe, priredil aranĹžmaje ter besedila, ki bodo po njegovem zdaj bolj razumljiva. PloĹĄÄ?a bo izĹĄla med

poletnih mesecih predstavljali na 45 koncertih pri nas in na HrvaĹĄkem.

I.V.Y. in njen Parfum Mlada pevka I.V.Y. po prvencu Lutka, ki beleĹži zavidljivo ĹĄtevilo radijskih predvajanj in ogledov na Youtubu, predstavlja novo pe-

njegovo poslovilno turnejo, ki jo bo sklenil 22. 9. v Queensu.

Simon je sredi 60-ih zaslovel kot Ä?lan dueta Simon & Garfunkel z uspeĹĄnicami, kot so The Sound Of Silence, Scarborough Fair in Mrs. Robinson, kot solist in Ä?lan dueta je ustvaril 18 albumov ter prejel kar 16 grammyjev.

nirana tudi za najboljĹĄi videospot latinskoameriĹĄke produkcije.

Urban Vidmar s prvo avtorsko skladbo

Cardi B v boju za najveÄ? MTV-jevih nagrad Za letoĹĄnje nagrade za glasbo in video televizije MTV, ki jih bodo podelili 20. 8. v New Yorku, je kar 10 nominacij prejela vzhajajoÄ?a ameriĹĄka raperka Cardi B. Pet nominacij si je prisluĹžila s sodelovanjem z Brunom Marsom – skupaj sta ustvarila pesem Finesse (Remix). UspeĹĄnica je med drugim nominirana tudi v kategoriji za videospot leta. Raperka je nominirana ĹĄe za umetnico in novinca leta, njen hit Bartier Cardi pa je nominiran ĹĄe v kategoriji za najboljĹĄi hip-hop video leta. V kategoriji, ki nagrajuje uspeĹĄno glasbeno sodelovanje, je nominirana s pesmijo Dinero, ki jo je ustvarila z Jennifer Lopez in DJ Khaledom, ta pesem pa je nomi-

Nadarjeni glasbenik Urban V idmar, ki se je Sloveniji predstavil v glasbenem ĹĄovu Nova

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Potepini – Kako naj ti povem Pvaninski abuhi – V naroÄ?ju topline Ansambel KlateĹži – Pravi muzikant Ansambel VĹžig – Sine moj oprosti Ansambel Galop – Novo Ĺživljenje Ansambel Jelen – Zakaj si odĹĄla Zaka pa ne – Bodi in Ansambel Nalet – Zabava Hozentregarji – Moja dohtarca Ansambel BorĹĄt – Tja Ä?ez Suhokranjske griÄ?e

www.radiovelenje.com

6PACK ÄŒUKUR 39-letni 6pack ÄŒukur bo letos prviÄ? postal oÄ?ka. S soprogo Niko po sedmih letih zakona priÄ?akujeta deklico. ÄŒeprav sta ime Ĺže izbrala, ga za zdaj ĹĄe skrivata pred javnostjo, je pa raper o svoji novi vlogi povedal, da bo ‚super moderni raperski oÄ?ka‘, a vseeno previdno dodal, da bo videl, kaj bo prineslo Ĺživljenje.

Grupa Vigor Francozom ÂťpokazalaÂŤ boleÄ?ino UspeĹĄna hrvaĹĄka zasedba Grupa Vigor je v zaÄ?etku meseca v francoski prestolnici posnela videospot za novo pesem z naslovom Bol. V njej pa, tik pred za HrvaĹĄko boleÄ?im nogometnim finalom, pokazala vse Ä?are in ljubezensko boleÄ?ino Pariza. V atraktivnem spotu so uspeli zdruĹžiti najboljĹĄe od hrvaĹĄke glasbe in francoske lepote. Po porazu s Francozi je nekdo v bandu celo pripomnil, da bi spot zavrgli in vse posneli na drugi lokaciji, a so se kot strastni navijaÄ?i raje odloÄ?ili za razlago, da je Grupa Vigor izlila vso svojo boleÄ?ino v samem srediĹĄÄ?u Pariza. Pesem za vse zaljubljene se tako pridruĹžuje njihovim ĹĄtevilnim hitom, kot so JoĹĄ faliĹĄ, Da sam ja on, Ĺ˝ivot je raj, Merak, Marija idr., ki jih bodo fantje v dveh najbolj

MANCA Ĺ PIK – Kjer pomol poljubi morje IRENA VRÄ?KOVNIK IN MJAV – Ĺ tevilka srca PRIFARSKI MUZIKANTI – Vrni se srce

ANIKA HORVAT sem poletnih ritmov z naslovom Parfum. Ta ima ĹĄe modernejĹĄi prizvok, je klubska in plesna, in kot pravi sama, tudi bolj ÂťnjenaÂŤ.

Spremlja jo adrenalinski videospot, v katerem ne manjka drvenja ĹĄportnih avtomobilov ter posnetkov v temi, v katerih se I. V. Y. sveti v neonskih barvah, po njenem barvah mladosti. Avtorja skladbe sta glasbenika, ki se v zadnjem Ä?asu podpisujeta pod uspeĹĄnice razliÄ?nih izvajalcev: Rusko Richie je poskrbel za glasbo, besedilo pa je prispeval trenutno najbolj iskani avtor besedil Rok LunaÄ?ek.

I.V.Y. pa dodaja: ÂťUĹživajte v ritmih Parfuma. Naj bo letoĹĄnje poletje pisano in plesno obarvano.ÂŤ

Novi singel Anike Horvat z naslovom Poglej me je kot nalaĹĄÄ? za sproĹĄÄ?eno druĹženje na plaĹži. Z njim ostaja zvesta sebi kot pevki z Ĺžanrsko raznolikim okusom, tokrat recimo vabi v elektronskih ritmih. Njen novi album bo predvidoma izĹĄel jeseni.

ETHNOTRIP Prekmurska glasbena skupina Ethnotrip slovi po mojstrskem preigravanju ljudskih napevov, trenutno pa predstavljajo skladbo Kaplja rose, tretji singel s prihajajoÄ?e zgoĹĄÄ?enke. IzĹĄla bo jeseni, na njej pa bo kar 12 avtorskih skladb.

Pesem govori o iskanju smisla v trenutkih, ko pozabimo

na najveÄ?ji dar – Ĺživljenje.

Je polna pozitivne energije, pravĹĄnja za Ä?as poletnih dogodivĹĄÄ?in.Â

FLOSARSKI BAL Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji bo obiskovalce do 5. avgusta razvajal z veÄ? kot 30 razliÄ?nimi dogodki. Posebej glasbeno bogat bo zadnji vikend bala. V soboto, 4. avgusta, se boste na prireditvenem prostoru Vrbje lahko sprostili v druĹžbi ansamblov Gadi in Stil, dan zatem pa vas Ä?aka tradicionalno flosarsko dogajanje z veÄ?ernim nastopom ansambla SaĹĄa Avsenika.

RAB JAZZ FEST 2018 Otok Rab slovi tudi po odliÄ?nem jazz festivalu. LetoĹĄnji tretji bo med 6. in 9. septembrom vrhunske domaÄ?e in mednarodne glasbenike predstavil na najlepĹĄih lokacijah otoka. Otvoritveni koncert so zaupali hrvaĹĄki legendi Gabi Novak, ki jo Ĺže veÄ? kot pol stoletja odlikujejo sentimentalnost, vokalna kakovost in brezÄ?asna jazzovska obÄ?utljivost.

Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

⏬

Šmarčana in člana slovenskih nogometnih reprezentanc Nik Omladič in Lara Prašnikar redko najdeta čas za daljši dopust v domačem kraju, kjer sta se naučila prvih nogometnih korakov. Kadar imata priložnost, pa se dobita in katero rečeta – tudi o nogometu seveda. »Nisva par – da ne bo v rumenem tisku.

Imava pa nekaj skupnega. Trenutno Nemčijo, predvsem pa ljubezen do nogo nogometa in očeta, ki sta ga igrala.«

26. julija 2018

frkanje » Levo & desno «

Volitve Po več zadnjih volitvah sodeč volivcem ni nič kaj do tega, da bi hodili na volitve. Zdaj vse bolj kaže, da si tudi stranke ne želijo na nove predčasne volitve. Le razloga, da ne bi šli na nove volitve, sta različna. Eni ne bi šli, ker od tega nič ne »dobijo«, drugi, da ne bi izgubili, kar so dobili.

Pet za enko Nogometni knapi so na zadnji tekmi dobili petko. Nekateri nejevoljni navijači se ne čudi čudijo, saj da so igrali za enko.

⏫

Popularni bratje Avbreht, člani istoimenskega ansambla iz Škalskih Cirkovc, so zagreti motor-žag-mojstri, eden bolj kot drugi. Dani, 'tahaupt' muzikant, je pripeljal vlcersko tekmovanje za memorial Pogorelčnik že pred več letih v to dolino, je tudi v slovenskem merilu že povsem pri vrhu žagohitrcev. Brat Simon (na posnetku) pa je tako spreten, da z motorko izrezlja diatonično harmoniko tako, da lahko nanjo zaigra. No, tokrat v Cirkovcah jo je v imenu Društva lastnikov gozdov ŠD podaril zmagovalcu peteroboja v kleščenju Janku Mazeju. »Pa v glasbeno šolo k mojmu bratu se vpiš!«, mu je naročil za popotnico.

Poslovna sekretarka na upravi Občine Šmartno ob Paki Klara Hržica prejema še zadnje napotke Danila Arčana, predsednika Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki, pred spretnostno vožnjo. Arčan ji je v mikrofon zaželel uspešno vožnjo, brez mikrofona pa naj bi ji, po izjavah bližnjih očividcev, dejal: »Naša deklica za vse. Ne vem, ali ti naj svetujem, da pazi na »količke« ali na tehnično kulturno dediščino Fiat 600 D, letnik 1963.« Klarin nasmeh mu je povedal več kot besede.

Brez povratka Večina lastovk pri nas še veselo preletava po nebu, ena z našega odleobmočja pa je že odle tela. A ne v tople kra kralastovje. Naša znana lastov ka s Polzele je odlete odletela po poti brez povratka.

Njeno gnezdo bodo zase zasedli kakšni drugačni »tiči«.

⏩

Star pregovor Kaj že pravi stari pregovor o porodu, pri katerem je veli veliko babic?! No, pri našem ro rojevanju vlade morda kmalu »otroka« sploh ne bo.

Zapora – otvoritev Na Koroškem so krajani pro protestno zaprli cesto. In od pri pristojnih zahtevali odgovor, kaj bodo storili, da bodo cesto čim prej odprli. Novo hitro cesto – seveda.

ZANIMIVOSTI

Manj in več

Potnikom dunajske V času SP v podzemne delijo nogometu zaznan dezodorante upad spremljanja Na Dunaju se zavedajo, da ima pornografije

Kot se je pokazalo, so očitno največji oboževalci nogometa v Senegalu, saj je med igranjenm njihovega moštva obisk na Pornhubu v povprečju padel za kar 47 odstotkov, sledi mu Iran (- 45 vročina svoje posledice. Iz izkuodstotkov), Islandija (- 42 odstotšenj so se naučili, da se vagoni na Statistika največjega pornograf- kov), na zelo visokem mestu pa progi U6 podzemne železnice, skega portala na spletu, kanad- je tudi Hrvaška (- 40 odstotkov). ki večinoma vozijo nad zemljo, skega Pornhuba, je razkrila, da je Enak padec je imel tudi Maroko hitro segrejejo, saj v glavnem niso bil med svetovnim nogometnim (- 40 odstotkov), do desetega klimatizirani. S tem pa nastajajo prvenstvom obisk njihovih strani mesta pa si sledijo še Argentina (- 38 odstotkov), Portugalska (- 37 odstotkov), Belgija (- 36 odstotkov), Urugvaj (- 34 odstotkov) in Egipt (- 33 odstotkov).

Na Majorki želijo turiste naučiti lepega vedenja

tudi neprijetne vonjave, zaradi katerih so predstavniki podjetja Wiener Linien potnikom v minulih dneh delili brezplačne dezodorante. Ob tem so poudarili, da potnikov nikakor ne želijo žaliti, temveč le zaščititi. Septembra naj bi na 17,4 kilometra dolgi progi uvedli tudi prepoved uživanja jedi z močnim vonjem, kot so na primer kebab, pica, testenine in mesni sir. Seznam najbolj motečih jedi bodo sestavili na pobudo potnikov in v sodelovanju z njimi.

Vsega je enkrat dovolj. Na otoku Majorka so se tako odločili, da imajo dovolj »turizma ekscesov«, in sklenili, da bodo turiste prisilili v spodobnejše vedenje. Oblasti so poudarile, da popivanje, golota in spolni odnosi na javnih površinah ne sodijo v njihovo

precej nižji kot sicer. Že po prvi tekmi, ko so se tekme v Rusiji pričele, se je na spletu povečalo iskanje po besedah »football« in »soccer« (nogomet) in zmanjšalo klikanje pornografskih vsebin.

mesto, zato nameravajo uveljaviti seznam pravil in prepovedi.

Med drugim bo tistim, ki bodo na javnih površinah brez oblečene majice, grozila kazen do 3000 evrov, prav tako pa bodo kazni predpisane za tiste, ki jih bodo zasačili pri spolnem občevanju v javnosti. V vrsti prepovedi, ki naj bi jih uvedli po letošnjem poletju, bosta tudi prepoved skakanja z balkonov v bazene in prodaja smejalnega plina.

Diamanti pod skorjo Zemlje Znanstvenikom je nedavno uspelo opraviti raziskavo globin pod zemeljsko skorjo. Z uporabo zvočnih valov so ugotovili, da naj bi se v podzemnih skalnih gmo-

tah skrivala več kot bilijarda ton diamantov. Ti ležijo v središču tektonskih plošč, segajo preko 300 kilometrov v globino in so videti nekako kot obrnjene gore. »Kaže, da diamanti morda le niso ti eksotični minerali, temveč so na ravni geologije razmeroma običajni,« pravi eden od avtorjev študije Ulrich Faul. Vendar pa znanstveniki poudarjajo, da se do bogastva človeštvo za zdaj še ni sposobno dokopati. Naša trenutna tehnologija na področju vrtalnih strojev nam ne omogoča, da bi dosegli globine, v katerih se diamanti nahajajo.

Hit poletja: crocsi z visoko peto Poznamo jih vsi: crocsi so tisti čevlji, ki sicer niso videti najbolje, jih je pa izjemno preprosto obuti in so tudi prijetni za uporabo. in so tudi prijetni Tokrat se nam Tokrat predstavljajo v podobi, kakor jih doslej nismo bili vanismo jeni. Na tržišču jeni. so crocsi z visoso ko peto. Na prvi pogled se zdijo vse prej kot udobni, a v podjetju trdijo, da visoka peta ni ovira za lahek korak. Čevlji, ki so se na uradni strani podjetja prodajali za 47 evrov, so že razprodani, še vedno pa jih je mogoče kupiti na Amazonu, kjer so prodajalci zaznali priložnost za dober posel in priljubljeni model prodajajo za neverjetnih 191 evrov.

Čeprav smo pri nas dolgo veljali za izredno humanitarno družbo, v kateri je tudi zelo veliko krvodajalcev, je ponekod krvodajalcev vendarle manj. Noče in noče pa pri nas zmanjkati »krvopivcev«.

Dvojna sreča V Šmartnem ob Paki so se kar z veseljem lotili rebalansa občinskega proračuna. Potreben je namreč zaradi izrednega prihodka od igre na srečo.

Morda pa bi res kazalo, da bi občine kako spodbujale občane, da kupujejo srečke ali izpolnjujejo stavne lističe. Če že nimajo sreče, da bi več denarja dobile od države, bi ga dobili od sreče občanov.

Šole za odrasle Pri nas so se v tem poletnem času mnoga šolska poslopja spremenila v »šole za odrasle«. Šolarji so na poletnih počitnicah, delavci pa v »učilnah«; urejajo jih za lepše novo šolsko leto.

Recikliranje Dobro je, če recikliramo razne odpadke, saj lahko tako dobimo veliko koristnih stvari. Ni pa (vedno) dobro, da »recikliramo« kakšne neumnosti. Iz tega česa koristnega ne dobimo vedno.

Pozor!

Ko sedete v avto in se odpeljete na dopust, poskrbite za vse potrebno, da vaše stvari v stanovanju ne bodo dobile nog.

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

REPORTAŽA

26. julija 2018

Vremenskim razmeram navkljub ima Velenjska plaĹža izjemen utrip Letos jih sicer ni veliko, ko pa vendar pride kakĹĄen vroÄ? in sonÄ?en poletni dan, misli nezadrĹžno beĹžijo k plaĹži. K tistemu Ĺživahnemu vrveĹžu klepetanja, pljuskov vode in vriskov otrok. K osveĹžitvi. Ĺ˝e kar nekaj let je minilo, odkar vsega naĹĄtetega ni treba veÄ? nujno iskati na morju. PlaĹžo z vsemi radostmi, ki ji pritiÄ?ejo, imamo Ä?isto blizu.

Mojca Ĺ truc

ObiÄ?ajno ljudje najlaĹžje odloĹžimo skrbi in se sprostimo ob koncu tedna. In ker je bil prejĹĄnji teden ravno v drugi polovici najbolj obsijan s soncem, sem se odloÄ?ila, da Velenjsko plaĹžo obiĹĄÄ?em v petek popoldne.

Pa sem ĹĄla. ÄŒeprav v Velenju nisem tujka, sem opazila skrbno postavljene usmerjajoÄ?e znake do Ĺželene destinacije. Ne samo, da na njih piĹĄe Velenjska plaĹža, olepĹĄani so tudi z logotipom, ki kar kliÄ?e po vodnih uĹžitkih. No, ampak najprej je treba parkirati avto. Brez vsakrĹĄnih teĹžav in brezplaÄ?no sem ga po navodilu redarja pustila na travniku v neposredni bliĹžini jezera. Prostora je za pribliĹžno 600 avtomobilov, prostih mest je bilo minuli petek ĹĄe kar nekaj. Med prisotnimi registrskimi tablicami je bilo opaziti veliko oznak ÂťLJÂŤ in ÂťCEÂŤ, nekaj manj ÂťMBÂŤ, precej pa tudi tistih iz tujih drĹžav. ÂťÄŒetrtina obiskovalcev je domaÄ?inov, 15 % jih prihaja iz radija oddaljenosti do 25 kilometrov, 8 % jih je oddaljenih do 50 kilometrov, 16 % pa je tujcev,ÂŤ je povedal direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart. Ĺ˝e s parkiriĹĄÄ?a se je sliĹĄalo razposajeno pljuskanje, razgled pa je odstrl tudi koĹĄÄ?ek dogajanja. ÄŒisto prava plaĹža! Ljudje v kopalkah leĹžijo na leĹžalnikih pod senÄ?niki, otroci se namakajo v vodi ob obali, desno s pomola pogumneĹži skaÄ?ejo v jezero. To je treba pogledati od blizu.

Kar hitro je postalo jasno, da Velenjsko jezero omogoÄ?a ogromno aktivnosti. Poleg uĹživaÄ?ev ob

obali in plaĹži so uĹživali tudi posamezniki na supih, tisti v Ä?olniÄ?kih z vesli, otroci na napihnjenih igralih na vodi, ljubitelji sladoleda in sladkih palaÄ?ink in tudi drugi, ki so poletno vroÄ?ino preganjali s ponudbo prisotnih gostincev. ÂťNa Velenjskem jezeru je mogoÄ?a vrsta aktivnosti. Tu je vodni park, ki je za otroke brezplaÄ?en. LeĹžanje na plaĹži letos ĹĄe olepĹĄajo novi

je prisotnih hkrati in tudi Amel je med njimi. Njihova naloga je, da pomagajo obiskovalcem. Oni so tisti, ki prinesejo leĹžalnik, Ä?e ga kdo potrebuje. Oni razpirajo senÄ?nike in oni pazijo, da dogajanje teÄ?e brez posebnosti. Seveda pa pri tem niso Ä?isto sami. Modre majice dopolnjujeta dva, ki sta odeta v bolj oranĹžne odtenke – za varnost na Velenjski plaĹži budno

ostali vodni red, ki mora veljati na kopaliĹĄÄ?u. Ampak mi za ta red skrbimo Ĺže zdaj, ne glede na to, ali status imamo ali ne,ÂŤ je povedal Lenart. In ravno tisti hip se je

prek megafona oglasil reĹĄevalec iz vode, ki je otroke pozval, da se je njihov Ä?as za zabavo iztekel.

Hiter pogled na jezero je razkril, da direktorjeve trditve nesporno drĹžijo. Prisotna sta reĹĄevalca, prisotni so redarji, skrbno pa je loÄ?eno tudi vstopanje v jezero za plavalce od obmoÄ?ja, kjer se vstopa s plovnimi objekti. Ja, za red je poskrbljeno in prav lahko je verjeti Lenartovim besedam,

dejala z nasmeĹĄkom na obrazu.

Mamica z dvema otrokoma je povedala, da je Velenjsko jezero super predvsem zato, ker je brezplaÄ?no. Ĺ e ena gospa pa je dejala, da se sicer ne kopa rada, rada pa bere na Velenjski plaĹži.

Spekter razliÄ?nih okusov obiskovalcev ni niÄ? novega. Med mnoĹžico ljudi je to paÄ? obiÄ?ajno. In lani je med sonÄ?nimi vikendi Velenjsko plaĹžo obiskalo tudi

Velenjska plaĹža ponuja ĹĄtevilne aktivnosti.

Nad ponudbo in dogajanjem bdita vodja Velenjske plaŞe Amel Paťić (levo) in direktor Zavoda za turizem Šaleťke doline Franci Lenart (desno).

leĹžalniki in senÄ?niki, ki jih gostje prav tako uporabljajo brezplaÄ?no. Tu so supi, moĹžnost voĹžnje s pletno, pa tudi igriĹĄÄ?e v vodi, ki omogoÄ?a igranje vaterpola,ÂŤ je povedal vodja Velenjske plaĹže Amel PaĹĄić. Kot je pojasnil, sta med novostmi letoĹĄnjega leta novi kabini za oblaÄ?enje, novi leĹžalniki, pletna na elektriÄ?no energijo in turistiÄ?noinformacijska toÄ?ka, ki ponuja tako promocijski material kot trgovino s spominki.

Po Velenjski plaĹži se vsak dan med 9. in 21. uro sprehajajo ljudje v modrih majicah. Okrog 15 jih

skrbita tudi reĹĄevalca iz vode. ÂťDejstvo je, da Velenjsko jezero nima statusa kopalnih voda, kar pa ne pomeni, da bi bilo s kvaliteto jezerske vode kar koli narobe – daleÄ? od tega, voda je za kopanje primerna,ÂŤ je povedal Franci Lenart. Dodal je, da gre pri pridobivanju statusa za administrativne postopke, in povedal, da se z njimi seveda trudijo. Kot je pojasnil, bi pridobitev naziva pomenila tudi niz varnostnih ukrepov, za katere je treba skrbeti na uradnih kopaliĹĄÄ?ih. ÂťMislim na ĹĄtevilo reĹĄevalcev iz vode in

med ĹĄtiri do pet tisoÄ? ljudi. Letos obisk ni takĹĄen. ÂťDo zdaj je bilo tu najveÄ? okrog 1500 ljudi. Ampak to zato, ker vreme nikakor ni tisto pravo, zato lahko vseeno reÄ?emo, da je sezona dobra. Upamo pa seveda, da bo do konca poletja nekaj veÄ? sonca,ÂŤ je poudaril vodja Velenjske plaĹže Amel PaĹĄić.

Tudi v petek popoldne je vreme kmalu ponagajalo. Temni oblaki in prve kapljice so nekatere obiskovalce pregnali v kabine in domov, nekateri pa so Predvsem mlajĹĄi oboĹžujejo moĹžnost skakanja v vodo. se umaknili v zavetje gostinske ponudbe. Fantje da Velenjska plaĹža ni samo al- in dekleta v modrih majicah so ternativa morski obali, temveÄ? je pospravili leĹžalnike in senÄ?nike Âťena najlepĹĄih lokacij v Sloveniji, in Ä?akali, Ä?e bo ploha morda le kar se tiÄ?e vodnih povrĹĄin. Je na prehodna. Letos so takĹĄne vreodprtem podroÄ?ju, obdana je z menske muhavosti Ĺže vajeni in zelenjem, voda je Ä?udovita, njena zato ob prvih vnoviÄ?nih sonÄ?nih kakovost ustrezna, predvsem pa je Ĺžarkih poskrbijo, da plaĹža spet ustrezno tudi dogajanje ob obali. zaĹživi. V petek je Ĺžal deĹževalo Toliko, kot se dogaja na Velenjski premoÄ?no. plaĹži, se dogaja le redkokje na Toda prepriÄ?ali smo se, da ima celinskih vodah v Sloveniji,ÂŤ je vremenskim razmeram navkljub Velenjska plaĹža izjemen utrip. BrĹž nesreÄ? zgodi na igralih, ko pride poudaril Franci Lenart.

Tudi obiskovalci so oÄ?itno nav- ko posije sonce, se polni in diha do prerivanja ali ko kdo naredi kakĹĄen neroden gib,ÂŤ je ĹĄe pove- duĹĄeni. StarejĹĄa gospa iz okolice z vso ponudbo, ki jo premore.

Velenja je povedala, da prihaja Te pa je dovolj za slehernika in dal reĹĄevalec.

Prisotna reĹĄevalca si delo razde- na kopanje v jezero zato, ker je vse okuse. đ&#x;”˛ lita, obiÄ?ajno tako, da je eden na zaradi kratke oddaljenosti od njeobali, drugi pa pri vodnem parku. nega doma to precej preprosto. ÄŒe se komu kaj zgodi, skoÄ?ita v ÂťMimogrede se pridem osveĹžit, vodo, plavata do poĹĄkodovaca in Ä?e le imam kakĹĄno uro Ä?asa,ÂŤ je izvedeta potrebne prijeme.

Dela nikoli ne zmanjka. ÂťPosebej ga je veliko, kadar je gneÄ?a.

Sicer pa gre v veÄ?ini primerov za ureznine in odrgnine, ko kdo pade in ga je treba poviti. Na vodnih igralih so pogosti kakĹĄni izpahi in zvini,ÂŤ je naĹĄtel BrinovĹĄek. Pojasnil je, da po potrebi pokliÄ?ejo reĹĄilca ali pa svetujejo Velenje – Ponudbo Velenjske plaĹže julija in avgusta obiskovalcem z obisk zdravnika v zdravstvenem virtualnimi doĹživetji dopolnjuje VzorÄ?no mesto. Vabi jih na potapljanje domu. v oceane in na mnoga druga atraktivna doĹživetja in igre. Dogajanje TragiÄ?nih zgodb na Velenjski poteka vsako sredo, Ä?etrtek, petek, soboto in nedeljo od 16. do 20. plaĹži za zdaj na sreÄ?o ĹĄe ni bilo, ure. Pet minut virtualnih doĹživetij stane obiskovalca 2 evra. reĹĄevalci pa se bodo ĹĄe naprej Bo pa VzorÄ?no mesto v sredo, 1. avgusta, v svojih prostorih pritrudili, da bo tako tudi ostalo. pravilo t. i. sobo pobega. Prijave sprejemajo na svoji spletni strani.

ReĹĄevalec iz vode na Velenjski plaĹži 7 dni v tednu 12 ur na dan Mojca Ĺ truc

Brezskrbni uĹžitki pomenijo tudi zmanjĹĄano pazljivost, kar je lahko hitro razlog za nezgode. TakĹĄne in drugaÄ?ne. Tudi na plaĹži ob Velenjskem jezeru prihaja do njih, zato Mestna obÄ?ina Velenje skrbi za stalno prisotnost reĹĄevalca iz vode. ÄŒeprav ji uradno ne bi bilo treba. ÂťDober namen obÄ?ine je, da z nadzorom pazimo na obiskovalce,ÂŤ je povedal Ĺ˝an BrinovĹĄek, eden od treh reĹĄevalcev iz vode na Velenjski plaĹži.

Vsi so opravili teÄ?aj prve pomoÄ?i in teÄ?aj za reĹĄevalca iz vode. ÂťTa je zelo naporen, traja pribliĹžno mesec dni, gre pa predvsem za obvladovanje tehnik reĹĄevanja iz vode,ÂŤ je povedal Ĺ˝an.

Naenkrat sta sicer na prizoriĹĄÄ?u prisotna dva reĹĄevalca. ÂťDelamo sedem dni v tednu po 12 ur na dan,ÂŤ je povedal BrinovĹĄek in pojasnil, da so reĹĄevalci trije, da

Žan Brinovťek (levo) in Jure Colnar (desno) sta reťevalca iz vode na Velenjski plaŞi.

se lahko vsaj malo izmenjajo.

Delo je namreÄ? odgovorno. ÂťIzvajamo preglede ob vodi, spremljamo plavalce, otroke na igralih in nadzorujemo, da se komu kaj ne zgodi oziroma posredujemo, Ä?e se,ÂŤ je povedal Ĺ˝an

BrinovĹĄek. Ob tem ljudi sproti opozarjata na pravilno obnaĹĄanje in opaĹžata, da imata najveÄ? dela z otroki, pri katerih starĹĄi vÄ?asih precenijo sposobnost plavanja ali pa jih pozabijo spremljati. ÂťPo izkuĹĄnjah vemo, da se veÄ?ina

Virtualno doĹživetje ob jezeru

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

MED VAMI

NiÄ? ne gre Ä?ez noÄ?

Katarina Prelesnik o 20-letnici samostojnosti lokalne skupnosti

ÂťPo ĹĄtevilu obÄ?anov sodimo med najmanjĹĄe obÄ?ine v drĹžavi in res teĹžko shajamo. Marsikdo mi reÄ?e, zakaj hoÄ?ete biti samostojni, Ä?e nimate dovolj denarja.

Zato, odvrnem, ker to, kar delamo, delamo zase, kar dobimo, naredimo za skupno dobro. Moj prvi mandat se izteka. Upam, da bom Şupanja ťe naslednja ťtiri leta in da bom lahko rekla, da sem storila tako veliko za razvoj okolja, kot sta moja predhodnika – Vojteh Klemenťek in Alojz Lipnik.

20 let samostojnosti ObÄ?ine SolÄ?ava – Ne zmanjka vlaganj v ceste, kanalizacijo ... – Naslednje leto prednost turistiÄ?ni infrastrukturi Tatjana PodgorĹĄek

v skladu s priÄ?akovanji, kar pomeni, da so uresniÄ?ili zadane naloge, dejala, da S Festivalom pitne vode oziroma SolÄ?a- bo. ÂťSmo se potrudili, kolikor je bilo v vskimi dnevi konec tega tedna zaÄ?enjajo naĹĄi moÄ?i, a kljub temu se stvari ne da v obÄ?ini SolÄ?ava praznovati obÄ?inski uresniÄ?iti Ä?ez noÄ?. ObÄ?ani so morebiti tudi praznik. LetoĹĄnji bo ĹĄe posebej slovesen, opraviÄ?eno nekoliko slabo volje, ker bi si saj lokalna skupnost praznuje 20-letnico samostojnosti, prviÄ? v tem ĹĄtiriletnem mandatu pa bodo na slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta (3. avgusta) podelili obÄ?inska priznanja. Naziv Ä?astni obÄ?an obÄ?ine bosta prejela Vladimir Prelesnik (za zasluge v kulturi) ter dr.

Stanko OĹĄep, (za zasluge v humanitarni dejavnosti). Prejemniki priznanja ObÄ?ine SolÄ?ava pa bodo Vojteh KlemenĹĄek, Kristina Golob, Martina Ĺ tiftar, Rajko Rudnik, Marta OreĹĄnik, Marija BezovĹĄek in Avgust Lenar.

NajveÄ? vlaganj v infrastrukturo

Ĺ˝upanja obÄ?ine SolÄ?ava Katarina Prelesnik je na vpraĹĄanje, ali bo letoĹĄnji praznik

Katarina Prelesnik: ÂťTrudimo se, a preko svojih zmoĹžnosti ne moremo.ÂŤ

26. julija 2018

Ĺželeli veÄ?, tudi sama bi si Ĺželela, vendar preko svojih zmoĹžnosti ne moremo.ÂŤ Od lanskega do letoĹĄnjega avgusta so najveÄ? denarja vloĹžili v posodobitev infrastrukture – cest, vodovoda, kanalizacije. Svoje je zahtevalo vzdrĹževanje turistiÄ?nih objektov, Centra Rinka, SolÄ?avske panoramske ceste, v Logarski dolini se trudijo vzpostaviti vzdrĹžno stanje. Na tu in tam sliĹĄan oÄ?itek, da se ponaĹĄajo z lovorikami iz prejĹĄnjega mandata, pa Prelesnikova odgovarja: ÂťTeĹžko temu pritrdim. Leta 2014 smo bili med zelo zadolĹženimi obÄ?inami v drĹžavi in dve leti sta bili potrebni, da smo stvari uredili, odpravili nepravilnosti, ki jih je ugotovilo RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e. Ĺ˝al ni veÄ? kvot na razpisih, kot so bile v preteklem mandatu. Razpisi za regionalni razvoj so, a v njih so merila, po katerih SolÄ?avsko ne more kandidirati. Smo naredili manj, a ne gre pozabiti tudi tega, da vzdrĹževanje infrastrukture prav tako povzroÄ?a stroĹĄke.ÂŤ Ob omenjenem

je izrazila zadovoljstvo, ker so v zadnjih letih vzpostavili dobro sodelovanje z druĹĄtvi, ki prispevajo pomemben deleĹž h kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov.

Osnovni obÄ?inski proraÄ?un je ÂťteĹžakÂŤ vsega 700 tisoÄ? evrov, letoĹĄnji je blizu 2 milijona evrov. Toliko denarja je v obÄ?inski blagajni zaradi denarja, ki jim ga je namenilo ministrstvo za okolje in prostor iz postavke odpravljanja posledic naravnih nesreÄ?. ÄŒe ima za omenjeno ministrstvo sogovornica pohvalne besede, teh nima za ministrstvo za infrastrukturo. ÂťDrĹžavna infrastruktura v lokalni skupnosti je v katastrofalnem stanju, denarja zanjo pa vedno zmanjka.

Junija smo na sestankih sliĹĄali ogromno

obljub, znova so nam predstavili dva projekta, in sicer pri KlemenÄ?i domaÄ?iji in za cesto PodolĹĄeva, a se bojim, da bo ostalo le pri tem.ÂŤ

Dela ne bo zmanjkalo

Katarina Prelesnik pravi, da jim dela v prihodnje ne bo zmanjkalo. Letos so izdelali projekt Vas SolÄ?ava, s katerim naÄ?rtujejo izgradnjo ploÄ?nika od zaÄ?etka SolÄ?ave do mostu v centru kraja, ureditev parkiriĹĄÄ?. Letos imajo za to na voljo 100, prihodnje leto bodo imeli blizu 200 tisoÄ? evrov. V Logarski dolini zakljuÄ?ujejo projekt vodovoda, naslednje leto je na vrsti turistiÄ?na infrastruktura. Treba jo đ&#x;”˛ bo temeljito obnoviti.

Negativno mnenje ne prepoveduje pobiranja vstopnine

SolÄ?ava –RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je v revizijskem poroÄ?ilu o poslovanju ObÄ?ine SolÄ?ava v letu 2015 ugotovilo, da lokalna skupnost za pobiranje komunalne takse za vstop v Krajinski park Logarska Dolina nima pravne osnove.

Katarina Prelesnik, Ĺžupanja ObÄ?ine s 512 prebivalci in z blizu 700 tisoÄ? evri proraÄ?una, o tem pravi: ÂťRes nam je RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e izdalo negativno mnenje, ni nam pa prepovedalo pobiranja vstopnine, ampak nam je naloĹžilo ureditev pravne osnove za to. Po Zakonu o ohranjanju narave imamo pravno osnovo za pobiranje, nimamo pa sklenjenega pisnega dogovora z drĹžavo, ki ga zakon doloÄ?a. Park je namreÄ? od leta 1999 drĹžavnega in ne lokalnega pomena. Na Vlado RS smo Ĺže naslovili proĹĄnjo za ureditev odnosov z njo in z lastniki zaĹĄÄ?itene doline. Z ministrstvom za okolje in prostor imamo dogovorjen sestanek 20. avgusta. Poiskali smo tudi ustrezno pravno pomoÄ?. Upam, da bomo ĹĄe pred iztekom mojega mandata stvari uredili. Moram pa ob tem ĹĄe povedati, da tudi veÄ?ina obÄ?anov ne vidi moĹžnosti za urejanje parka drugaÄ?e kot s pobiranjem vstopnine, ki jo v celoti vanj vraÄ?amo.ÂŤ đ&#x;”˛

tp

Sonce, morje, deĹž, zabava ‌ Jutri se bo iz zdravstvene kolonije v Savudriji vrnila ĹĄe druga izmena otrok iz Ĺ aleĹĄke doline – Deset dni bo kar prehitro mimo – Na morje tudi s pomoÄ?jo dobrih ljudi Velenje, Savudrija – V torek, 17. julija, je v zdravstveno kolonijo v Savudrijo odpotovalo 82 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline. Z njimi je 10 vzgojiteljev, plavalni uÄ?itelj in pedagoĹĄka vodja izmene Klara Lipnikar. V savudrijskem mladinskem domu imajo odliÄ?ne pogoje za bivanje in rekreacijo, plaĹža, ki je v neposredni bliĹžini doma, pa je ÂťnjihovaÂŤ tako dopoldne kot popoldne. A Ä?asa na plaĹži ne preĹživljajo le v topli morski vodi, vmes so tudi ustvarjalni, igrajo razliÄ?ne druĹžabne igre in skupinske igre v vodi. ÄŒeprav je letoĹĄnje poletje vremensko muhasto, je v Savudriji pravo poletje. Ob koncu minulega tedna so sicer noÄ?i hladili moÄ?ni nalivi, a Ĺže zjutraj je spet posijalo sonce. Letovanje, ki ga za otroke iz Ĺ aleĹĄke doline organizira MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, je res kratkoÄ?asno.

Tako za najmlajĹĄe, ki jih je letos res veliko, kot za starejĹĄe otroke. VeÄ? dela kot prejĹĄnja leta ima plavalni uÄ?itelj Mario.

PrepriÄ?an je, da bo veÄ?ina splavala, saj so vsak dan vkljuÄ?eni v plavalni teÄ?aj. Poleg tega so za otroke vzgojitelji pripravili pestre veÄ?erne programe. Tudi letos so iskali gusarski zaklad, se prelevili v modne kreatorje in za prav posebno modno revijo oblekli svoje vrstnike, uĹživali so v

Vsak veÄ?er vzgojitelji in vzgojiteljice pripravijo drugaÄ?en veÄ?erni program, v katerega vkljuÄ?ujejo tudi otroke. Pred spanjem vsi ĹĄe zapleĹĄejo in se tako poslovijo od ĹĄe enega dne, preĹživetega v Savudriji.

tomboli z bogatimi dobitki in na ĹĄportnih turnirjih, kjer so se pomerili z vrstniki iz Ljubljane. Po veÄ?ernem programu otroci dan konÄ?ajo s plesom, pred spanjem pa najmlajĹĄim vzgojitelji preberejo ĹĄe pravljico ali dve. Pogosto jim pravljice berejo tudi starejĹĄi otroci, ki se tudi na plaĹži radi druĹžijo z mlajĹĄimi.

ustvarjalnimi delavnicami. Fantje tudi Ä?ez dan zelo uĹživajo v razliÄ?nih ĹĄportnih aktivnostih, najbolj pa v turnirjih v nogometu. Dekleta raje ustvarjajo v razliÄ?nih ustvarjalnih delavnicah, najstnice pa se pogosto odloÄ?ijo za obisk debatnih kroĹžkov, saj se rade pogovarjajo. VÄ?eraj so 10-dnevno letovanje popestrili ĹĄe z izletom v Umag, kjer so se Ko so dnevi kar prekratki najmlajĹĄi odpravili na izlet z ladjiTako dopoldneve kot popoldne- co s steklenim dnom, da so lahko ve otrokom in mladostnikom opazovali morski svet, starejĹĄi pa vzgojitelji zapolnijo s ĹĄtevilnimi so si ogledali srediĹĄÄ?e Umaga in

si kupili spominke, ki jih bodo tudi v mrzlih dneh leta spominjali na pestre poletne poÄ?itniĹĄke dni. Tudi letos je MZPM Velenje lahko na morje odpeljal otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin s pomoÄ?jo akcije PomeĹžik soncu, finanÄ?no sta pomagali tudi MO Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Odbor za pomoÄ? obÄ?anom MO Velenje, zelo hvaleĹžni pa so tudi za sredstva iz dveh uspeĹĄnih humanitarnih akcij ÂťOdreĹžimo drugaÄ?nostÂŤ, ki so jo pripravili slovenski frizerji pod vodstvom domaÄ?ina Marka Hri-

Ko je sredi dneva ob morju najbolj vroÄ?e, se otroci skrijejo pod kroĹĄnje mogoÄ?nih dreves in ustvarjajo. Fantje pa v igranju nogometa uĹživajo, tudi Ä?e jim je malo vroÄ?e.

berĹĄka in najveÄ?jega druĹžinskega kampiranja Freedom centra, v katerem so vse druĹžine, ki so se letos zbrale v Avtokampu Jezero, donirale za ta namen. Za 144 otrok pa je letovanje sofinanciral ZZZS, zato stroĹĄek za starĹĄe ni bil previsok.

Otroci iz Ĺ aleĹĄke doline bodo v Savudriji uĹživali v morju in soncu ter novih prijateljstvih do jutri, petka, 27. julija. Domov se bodo

vrnili okoli 14. ure. S tem bodo na MZPM Velenje konÄ?ali zdravstvena letovanja, zadnji teden v avgustu pa pripravljajo ĹĄe dnevne tabore OtroĹĄko mesto, kjer je bilo letos zanimanje tako veliko, da je vpis Ĺže konÄ?an. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 13

26. julija 2018

Maribor s petico zruĹĄil Rudar V uvodni tekmi nove tekmovalne sezone zeleno-Ä?rni proti vijoliÄ?astim niso uspeli doseÄ?i niti Ä?astnega zadetka

13

terjev iz tretje najmanjĹĄe evropske drĹžave. Toda pred njimi je veliko zahtevnejĹĄa ovira, slavni romunski FC Steaua BukareĹĄta (FCSB) oziroma nekdanji evropski velikan, s katerim se bodo udarili na svojem igriĹĄÄ?u danes popoldne, zaÄ?etek tekme bo ob 17.30. V drugem krogu domaÄ?ega prvenstva pa bodo v nedeljo na noÄ?ni tekmi (ob 20.15) gostovali v DomĹžalah.

Trener PuĹĄnik o strnjenem ritmu na zaÄ?etku sezone: ÂťPred za-

Ä?etkom prvenstva smo vedeli, Ä?e se bomo v Evropi uvrstili naprej, bo pred nami peklenski ritem Ä?etrtek – nedelja. Skratka, pred nami je nov mednarodni izziv, nova tekma. Upam, da bomo bolj kompaktni. Najmanj tako, kot smo bili proti Mariboru dobrih ĹĄestdeset minut.ÂŤ Morda pa jih bodo danes Romuni zaradi nedeljske petarde podcenjevali, Ä?eprav je to teĹžko verjeti.

Prva Liga Telekom Slovenije, 1. krog

Stane Vovk

Konec prejĹĄnjega tedna je stekla nova prvenstvena sezona v prvi nogometni ligi. Prvi krog je bil razpotegnjen kar od petka do vÄ?eraj. Ljubitelji nogometa so povpreÄ?no videli skorajda tri gole na tekmo. K tej statistiki je najveÄ? prispeval dvoboj v Velenju med v prejĹĄnji sezoni Ä?etrtim Rudarjem in Mariborom. Aktualni podprvaki so zmagali kar s 5 : 0, Ä?eprav prvi polÄ?as ni napovedoval takĹĄnega razpleta na velenjskem mestnem stadionu ob jezeru. ÂťZmago sem priÄ?akoval, vendar ne tako visoke,ÂŤ je dejal gostujoÄ?i trener Darko Milanić po ĹĄtajerskem ‚derbiju‘. Tega gotovo niso priÄ?akovali tudi domaÄ?i navijaÄ?i, pa tudi domaÄ?i igralci s trenerjem Marijanom PuĹĄnikom ne. Po tihem so celo upali na ugoden razplet, pa Ä?eprav je na dlani, da ima trener letos precej slabĹĄe oziroma mlajĹĄe moĹĄtvo v primerjavi s prejĹĄnjim. Potem ko so gostje po prvem polÄ?asu vodili samo z 1 : 0, je na zaÄ?etku drugega celo okrepil napadalno vrsto, upajoÄ?, da bodo morda izenaÄ?ili. A je s to potezo naredil domaÄ?emu moĹĄtvu medvedjo uslugo.

Rudarji so bili dobre pol ure enakovreden tekmec vijoliÄ?astim, ki so povedli ĹĄele v 34. minuti, ko

Ĺ PORT

so domaÄ?i s prekrĹĄkom na desni strani ob samem robu igriĹĄÄ?a zaustavili napad gostov. Z lepo podajo se je izkazal gostujoÄ?i branilec Amir DerviĹĄević, drugi branilec SaĹĄa Ivković pa je z dobrim udarcem z glavo naÄ?el mreĹžo vratarja Marka Pridigarja in postavil rezultat prvega polÄ?asa. Drugi del so nogometaĹĄi Rudarja zaÄ?eli bolj podjetno in nekaj Ä?asa imeli celo rahlo pobudo, vendar so bili pred vratarjem Jasminom Handanovićem povsem nenevarni. Tudi v tem delu igre si niso pripravili nobene prave priloĹžnosti, po kateri bi lahko premagali nasprotnikovega vratarja. Neposredno proti njemu tudi niso sproĹžili nobenega nevarnega strela, tisti redki pa so bili nenatanÄ?ni. Ko je v 63. minuti najboljĹĄi igralec dvoboja Dino Hotić podvojil vodstvo, je Rudarjeva igra razpadla. Hotić je samo pet minut pozneje poviĹĄal na 3 : 0, za petardo pa je dva gola dodal ĹĄe Luka ZahoviÄ?, najboljĹĄi strelec prejĹĄnjega prvenstva. MariborÄ?ani so v okvir vrat poslali kar dvanajst Ĺžog, Rudar v njihovega nobene.

Ĺ˝elim, hoÄ?em, bom!

Pet strelov gostov je zletelo do domaÄ?ih vrat, od domaÄ?ih pa ĹĄtirje.

Bili so potrpeĹžljivi

Trener gostov je bil seveda nadvse zadovoljen s takĹĄno otvoritvijo nove prvenstvene sezone.

Na zaÄ?etku omenjenemu je ĹĄe dodal: ÂťZa nami je odliÄ?na tekma. Predvsem mislim na to, da smo prvi polÄ?as, ko je bilo zelo teĹžko – na knap, odigrali na pravi naÄ?in. Igralci so bili uporni in potrpeĹžljivi, igrali resno in tekmo pripeljali tja, kamor smo Ĺželeli.ÂŤ

Tveganje se ni obrestovalo

Marijan PuĹĄnik: ÂťÄŒestitam Mariboru za zasluĹženo zmago. Prvi polÄ?as oziroma do pribliĹžno 60. minute je bilo v redu. Potem pa preveÄ? korajĹžna poteza z moje strani. Zanjo sem se fantom opraviÄ?il. PreveÄ? napadalno sem postavil igro, ko sem na igriĹĄÄ?e poslal dva napadalca, da bi izenaÄ?ili. Drugi gol nas je presekal. Na koncu se je naĹĄa obramba zruĹĄila kot hiĹĄa iz kart. Vendar pa nismo

tako slabi, kot kaĹže rezultat. Se nam pa pozna, da nimamo pravih zamenjav v zvezni vrsti. ÄŒakamo ĹĄe enega ali dva igralca. Zato tudi moj poskus ni uspel. Jasno, Maribor je boljĹĄi tekmec od nas.

Fantom niÄ? ne zamerim. Trudili so se. MogoÄ?e bi tisti, ki so stopili na igriĹĄÄ?e, morali pokazati veÄ? energije, Ĺželje ‌ V zadnjih desetih minutah smo imeli najmanj deset nasprotnih napadov, kar je neresno in nedostojno za prvoligaĹĄko ekipo.ÂŤ Sicer pa, kot je ĹĄe dejal domaÄ?i trener: ÂťGlavo gor, prvenstvo se je ĹĄele zaÄ?elo.

MogoÄ?e pa nas je ta visoki poraz postavil na realna tla.ÂŤ

Rudar Velenje - Maribor 0:5 (0:1) Strelci: 0:1 Ivković (34.), 0:2 Hotić (63.), 0:3 Hotić (68.), 0:4 Zahović (73.), 0:5 Zahović (82.).

Rudar: Pridigar, Bolha, PuĹĄaver, TomaĹĄević, Vasiljević, Muić (od 54. Solomun), PiĹĄek, Trifković, Parfitt-Williams (od 69. Ĺ imunac), Radić, TuÄ?ić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Maribor: Handanović, Uskoković, Viler, Derviťević, Hotić, Ivković, Milec (od 46.

Pihler), Vrhovec (od 77. Cretu), KramariÄ? (od 70. VrĹĄiÄ?), Mlakar, ZahoviÄ?. Trener: Darko MilaniÄ?.

Drugi rezultati: Aluminij - Celje 2:1 (1:1),

cija.ÂŤ Lana meni, da je Ä?lovek izzivov, saj se ni odloÄ?ila za odhod Ä?ez luĹžo iz trenutnega nagiba. Konec koncev ZDA niso na dosegu rok, okolje, ljudi okoli sebe, navade pa bo zamenjala za ĹĄtiri leta. Ĺ marÄ?anka Lana Golob odhaja na ĹĄtudij in na ÄŒeprav vseh neznank, ki jih bo morala izpopolnjevanje v nogometu v ZDA – Iz tenisa na premagati na zaÄ?rtani poti, ĹĄe ne pozna dobro, tudi ne priÄ?akuje, da bo vse enostavno, nogomet predvsem zaradi podpore ekipe se veseli nove preizkuĹĄnje. StarĹĄa nad njeno odloÄ?itvijo nista najbolj navTatjana PodgorĹĄek duĹĄena, jo pa podpirata. ÂťVztrajata pa, da moram Lana Golob iz Ĺ martnega ob Paki si bi konÄ?ati ĹĄtudij in pridobiti doleto 2018 zapomnila po vsaj treh mejnikih: loÄ?eno izobrazbo, saj je ĹĄport uspeĹĄno je opravila maturo na Gimnaziji nepredvidljiv in poĹĄkodba Ljubljana Ĺ iĹĄka, kamor je ÂťpresedlalaÂŤ pred lahko kaj hitro tvoje Ĺživljenje dvema letoma iz velenjske gimnazije – postala postavi na glavo.ÂŤ Tega se je namreÄ? Ä?lanica slovenske Ĺženske nogomedobro zaveda tudi sama, zato tne reprezentance in bila med izbrankami za med naÄ?rti postavlja na prvo zaÄ?etno enajsterico v sezoni 2017/2018–, tretji mesto dokonÄ?anje univerze, mejnik na njeni 19-letni Ĺživljenjski poti pa je hkrati pa se Ĺželi pokazati v odhod v ZDA, na univerzo Virginia ComnajboljĹĄi luÄ?i na nogomemonwealth University, kjer bo usklajevala tnih igriĹĄÄ?ih. OdloÄ?itev o nogomet in obveznosti ĹĄtudijskega programa, tem, ali bo poklicna igralka ki je podoben ĹĄtudiju kineziologije in ĹĄportne nogometa ali bo raje oprapsihologije v Sloveniji. vljala sluĹžbo, za katero bo ÂťVeselim se novega poglavja v svojem Ĺžipridobila potrebna znanja, vljenju, v katerem sledim cilju: Ĺželim, hoÄ?em, bo prepustila Ä?asu. Kaj pa bom! Na univerzo v ZDA odhajam zato, ker domaÄ?a nogometna scena? ponuja najboljĹĄo kombinacijo igranja nogoÂťMaja in junija bom lahko meta in ĹĄtudija, tamkajĹĄnja univerzitetna liga Lana Golob: ÂťZdi se mi, da bo v ZDA najteĹžje usklajevati oblekla dres NK Radomlje je na visoki ravni. Ĺ˝elim izpopolniti tehniko tekme in ĹĄtudij. Tekme so namreÄ? dvakrat na teden.ÂŤ in zaigrala, Ä?e se bodo deigranja, fiziÄ?no kondicijo in nadgraditi nogokleta ÂťprebilaÂŤ v konÄ?nico metno znanje. Kampus, ki sem si ga januarja nogomet. Nato pa je pred nekaj leti odloĹžila prvenstva. Za slovensko Ĺžensko nogometno letos Ĺže ogledala, me je navduĹĄil,ÂŤ je povedala teniĹĄki lopar in nadaljevala ĹĄportno kariero le reprezentanco pa bom – vsaj za zdaj tako tik pred odhodom v zaÄ?asno domovino. kot Ä?lanica Ĺženske ekipe NK Rudar Velenje. kaĹže – lahko nastopila v spomladanskih Svojo ĹĄportno pot je zaÄ?ela pri ĹĄtirih letih Pred dobrim letom se je branilka, ki se dobro mesecih, v letoĹĄnjih jesenskih pa ne, ker se kot igralka tenisa in se v dobri 11-letni karieri poÄ?uti tudi v vezni liniji, odloÄ?ila za okrepitev takrat odvijajo tekme univerzitetne lige,ÂŤ je skupaj z ostalimi v slovenski mladinski repre- Ĺženske ekipe NK Radomlje. Zakaj se je od- sklenila pogovor Lana Golob, ki ji pri usvajazentanci do 19 let uvrstila dvakrat v elitni loÄ?ila le za nogomet? ÂťPri tenisu si sam, pri nju novega znanja in veĹĄÄ?in Ĺželimo vse dobro đ&#x;”˛ krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Pri nogometu te podpira ekipa tudi takrat, ko ti tudi v naĹĄem uredniĹĄtvu. petih letih je zaÄ?ela vzporedno trenirati ĹĄe ne gre najbolje, kar je zame dodatna motiva-

Mura - Triglav 1:1 (1:1), Gorica - Olimpija 2:0 (1:0), Rudar - Maribor 0:5 (0:1), DomĹžale - KrĹĄko 2:0 (0:0)

Evropska liga, 2. krog, povratna kvalifikacijska tekma

Tre Fiori - Rudar 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 Bolha (43.), 0:2 Ĺ imunac (47.), 0:3 Kamara (71.).

Rudar: Pridigar, Piťek, Trifković (od 46.

Parfitt-Williams), Kamara, Radić (od 46. Ĺ imunac), Bolha (od 67. Muić), Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, Vasiljević, TomaĹĄević, PiĹĄek, Bolha (od 67. Muić), Trifković (od 46. Parfitt-Williams), Solomun, Radić (od 46. Ĺ imunac), TuÄ?ić, Kamara. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Janja po uspeĹĄni maturi spet do neba

Danes z Romuni, v nedeljo z DomĹžalami

Rudarji so zlahka preskoÄ?ili prvi krog kvalifikacij za skupinski del lige Evropa. Na dveh tekmah so skupaj predstavnika San Marina premagali kar z 10 : 0. Po domaÄ?i zmagi s 7 : 0 so tudi na povratni tekmi, ki je bila v italijanskem mestu Forli, s 3 : 0 potrdili, da so precej boljĹĄi od tako rekoÄ? ama-

đ&#x;”˛

Briancon – Janja Garnbret je 21. julija v Brianconu na tretji tekmi svetovnega pokala 2018 v teĹžavnosti z vrhom finalne smeri prepriÄ?ljivo stopila na najviĹĄjo stopniÄ?ko, edini slovenski finalist Domen Ĺ kofic pa si je po enoletnem premoru od zmagovalnega odra v Franciji priplezal bronasto medaljo. Ekipni uspeh so dopolnile Mina MarkoviÄ? s petim, Vita Lukan s ĹĄestim in Mia Krampl s sedmim mestom ter pripomogle, da so drugiÄ? v zgodovini v finalu svetovnega pokala nastopile ĹĄtiri Slovenke.

Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO) je na tretji tekmi svetovnega pokala 2018 v teĹžavnosti Ĺže tretjiÄ? zapored stopila na zmagovalne stopniÄ?ke, v znamenju ĹĄtevila tri je bil tudi Briancon, saj je tam slavila Ĺže tretjo sezono zapored. Potem ko je lanska in predlanska skupna zmagovalka svetovnega pokala v teĹžavnosti zmagala na uvodni tekmi v Villarsu in bila v Chamonixu druga, se je na tretji tekmi v Brianconu vnoviÄ? veselila zlate medalje. „Na prejĹĄnji tekmi v Chamonixu nisem bila ravno jaz, Ä?eprav je tudi drugo mesto odliÄ?no, v Brianconu pa sem se dobro poÄ?utila in znova zaupala vase. Finalna smer ni bila tako teĹžka, sem pa vedela, da je Jessica (Avstrijka Jessica Pilz) dosegla vrh, zato sem si jo morda naredila malce teĹžjo. UĹživala sem kot vedno, in najpomembneje je, da imam znova te dobre obÄ?utke,“ je bila zadovoljna 19-letna KoroĹĄica, ki se je po balvanskem premoru zaradi mature vrnila v tekmovalno kolesje s svetovnim pokalom v teĹžavnosti: „Matura je bila po eni stran v redu, da sem sproĹĄÄ?eno plezala in trenirala, ni pa bilo dobro, da sem spustila tekme in malce padla iz tekmovalnega ritma. Preskok je bil kar zahteven, a teĹžka sezona se nadaljuje dobro, saj sem si spet zaÄ?ela zaupati in uĹživati.“ Ĺ portnoplezalno karavano naslednja tekma Ä?aka Ĺže prihodnji konec tedna v italijanskem Arcu, vrhunec sezone pa bo septembrsko đ&#x;”˛ svetovno prvenstvo v avstrijskem Innsbrucku.

OdliÄ?na Anita Horvat Monaco – Slovenska rekorderka Anita Horvat je na atletski diamantni ligi v Monaku v teku na 400 m v svojem prvem nastopu v tej najmoÄ?nejĹĄi seriji svetovnih mitingov s Ä?asom 51,22 sekunde zasedla peto mesto in izboljĹĄala svoj prejĹĄnji drĹžavni rekord, ki ga je dosegla 14. julija lani v poljskem Bydgoszczu (51,94).

Med najboljĹĄimi le Jerneja Stara Zagora – V bolgarski Stari Zagori je na balkanskem prvenstvu v atletiki, kjer sicer ni nastopila najboljĹĄa slovenska ekipa, najviĹĄjo uvrstitev dosegla Jerneja Smonkar (AK Velenje), ki je bila tretja na 800 m (2:09,47), kar je bilo edino slovensko odliÄ?je na tem tekmovanju. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

SreÄ?anje starodobnih vozil na Ljubnem ob Savinji Kot uvertura flosarskemu balu bliĹĄÄ? in patina muzejskih starodobnih vozil Tritedenska, Ĺže 58. prireditev Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji se je zaÄ?ela z bliĹĄÄ?em starodavne avtomobilske kulture in opreme z 12. sreÄ?anjem starodobnih vozil na prireditvenem prostoru Vrbje. Tokrat se je zbralo 232 udeleĹžencev, ki so se po jutranjem zbiranju na Ljubnem po skupinah odpravili na voĹžnjo preko Radmirja, Gornjega Grada, po ZadreÄ?ki dolini, si prviÄ? ohladili maĹĄince v gostilni SemprimoĹžnik Pri Ropu na Homcah ter nadaljevali potovanje po desnem bregu Savinje skozi PobreĹžje, Nazarje do drugega postanka v 700-letnem Mozirju.

Ko so si ogledali obnovljeno veduto trga in bili deleĹžni gostoljubja v najmanjĹĄi kleti na svetu Steyer & Grudnik, jih je cesta vabila po slikoviti obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji do Markove kmetije v Varpolju. Tam so bili deleĹžni ogleda zbirke starodobnih motornih vozil lastnika Vinka Rakuna ÂťMarkaÂŤ, ki skupaj s sinom mehanikom obnavljata motorna kolesa in tomosove mopede. Videli pa so tudi turbino tehnoloĹĄko najnovejĹĄe vodne elektrarne na strugi, lokalno ogrevalno postajo na biomaso za ĹĄtevilne objekte kmetije. Od tam so se spet vrnili na izhodiĹĄÄ?e sreÄ?anja, kjer jim tudi pozno popoldansko slabo vreme ni veÄ? priĹĄlo do Ĺživega. UdeleĹženci letoĹĄnjega zanimivega potovanja so priĹĄli iz kar 41 klubov oz. druĹĄtev, s 191 vozili, od tega s 112 avtomobili, 63 motorji in motornimi kolesi ter kar s 15 traktorji. Priznanja in pokale so prejeli Haris NapaÄ?nik za motorno kolo l.

1930, Drago KukoviÄ? za avtomobil, l. 1924, Ivan KerĹĄtajn za terensko vozilo l. 1949 ter za najstarejĹĄi traktor l.1949 Rok PodriĹžnik.

Nagradili so tudi lepoto in vzdrĹževanost predstavljenih modelov ter najĹĄtevilÄ?nejĹĄo udeleĹžbo iz posameznih klubov. Ivo SovinĹĄek, prvi predsednik in ustanovitelj druĹĄtva pred

Mozirje, 19. julija – V Ä?etrtek se je prometna nesreÄ?a s hudo telesno poĹĄkodbo voznika motornega kolesa pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Radmirje v smeri Ljubnega ob Savinji.

Do nesreÄ?e je okoli 10. ure priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti 81-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je izsilil prednost 46-letnemu motoristu. Ta se je pri padcu hudo poĹĄkodoval.

PogreĹĄana Mineja Kramljak Knap V nedeljo zjutraj, 22. julija, je neznano kam odĹĄla 15-letna Mineja Kramljak Knap iz Radelj ob Dravi.

Visoka je med 160 in 165 cm, suhe postave. Ima zelene oÄ?i ter svetlo rjave lase, segajoÄ?e Ä?ez ramena. Nosi oÄ?ala. ObleÄ?ena naj bi bila v temno siv pu-

TopolĹĄica, 19. julija – V TopolĹĄici je bil najden GSM aparat znamke Sony Expreia Ä?rne barve. PoĹĄtena najditeljica ga je izroÄ?ila policistom. ÄŒe ga kdo pogreĹĄa in ima zanj ustrezno dokumentacijo, lahko pride ponj na Policijsko postajo Velenje.

Popravljal je svoj motor Velenje, 19. julija – V Ä?etrtek so bili

vanju je pojasnil, da je vsakoletni pohod na Triglav simbol naĹĄih prizadevanj, saj povezuje dva najpomembnejĹĄa zgodovinska dogodka in tudi vojne veterane dveh generacij, ki jim stoji ob strani SV. VeÄ?ina pravih osamosvojiteljev in braniteljev Slovenije je pred 27 leti prisegala in prisega

Ljubno in Mozirje so za en dan okrasili zloĹĄÄ?eni starodobniki.

Ĺ oĹĄtanjski veterani na Triglavu

Sredi Mozirja tudi dolga kolona zelo starih, a kot novih traktorjev.

12 leti, nam je ob sreÄ?anju dejal, da je takrat paÄ? bila priloĹžnost, da ob izkuĹĄnjah gostovanj drugje s prijatelji naredi ĹĄe nekaj boljĹĄega in trajneje poveĹže ljubitelje kulturne in tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine iz Zgornje Savinjske doline in ĹĄirĹĄe.

Tudi sam vÄ?asih zajaha nekoliko starejĹĄi, a kot nov model motorja BMW, in se poÄ?uti, tako je videti, mladega in nasmejanega v druĹžbi prijateljev zloĹĄÄ?ene ploÄ?evine in muzejske

patine. ÂťTo mi pomeni ohranjanje tehniÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine za zanamce in veselje pokazati to drugim, ki so Ĺže pozabili, da vsa ta lepota ĹĄe obstaja, mladim pa prikazujemo motorizacijo nekega drugega preteklega obdobja. Saj smo to dolĹžni, mar ne?!ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže MIKLAVC

tudi izobesila slovensko zastavo kot simbol slovenstva, prav tako tudi skupina gornikov, ki je pred razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije leta 1991 na vrhu razvila slovensko trobojnico.

Pohodniki so na Triglav priĹĄli iz razliÄ?nih smeri. V petek, 13. julija, ob 12. uri se je pri AljaĹževem stolpu na vrhu Triglava odvila kratka spontana slovesnost, ob 15. uri pa je bila osrednja slovesnost pri domu na Kredarici.

ZakljuÄ?na slovesnost je bila 14. julija na Pokljuki na Rudnem polju. Osrednji govornik Ladislav LipiÄ?, predsednik ZVVS, je kritiÄ?no opozoril, da se vojni veterani vseh generacij ne strinjajo z danaĹĄnjo mlahavostjo in kleÄ?eplazenjem pred Evropo, ki ne more upoĹĄtevati mednarodnega prava in odloÄ?itve mednarodnega sodiĹĄÄ?a glede arbitraĹže. V nadalje-

ĹĄe danes na boljĹĄo drĹžavo, kjer ima poleg vladavine prava pomembno mesto tudi resnica in poĹĄten odnos do preteklosti ter izogibanje egoistiÄ?nemu ali celo laĹžnemu prisvajanju zaslug. NaĹĄa prizadevanja niso usmerjena v zanikanje zaslug kogar koli, paÄ? pa ne dovolimo potvarjanja Ä?asa in dogodkov zaradi poveliÄ?evanja posameznikov in lastninjenja zaslug osamosvojitve, je ĹĄe poudaril slavnostni govornik.

O eni od osrednjih domovinskih prireditev letos vsi mediji niso mogli obĹĄirneje poroÄ?ati, saj sta nadzornika Triglavskega narodnega parka ekipi nacionalne televizije prepovedala snemanje in s tem televizijsko poroÄ?anje.

Ravnanje nadzornikov so z ogorÄ?enjem pospremili tako organizatorji prireditve kot tudi udeleĹženci đ&#x;”˛ LS slovesnosti.

Ukradel neonske Ĺžarnice

da je to naroÄ?ila direktorica muzeja, poslal elektronsko sporoÄ?ilo, naj na raÄ?un banke v Velenje, 19. julija – V Ä?etrtek je neznanec tujini nakaĹže dobrih 50.000 evrov. Ker se ji je vlomil v kletne prostore zavoda za urbanizem, to zdelo zelo nenavadno, je sporoÄ?ilo preverila kjer je ukradel neonske Ĺžarnice. Lastnika je pri direktorici, ki pa o tem ni vedela niÄ?esar. oĹĄkodoval za okoli 200 evrov.

O poskusu prevare je obvestila policijo.

Policisti ob tem primeru ĹĄe enkrat pozivajo vse, da so pri poslovanju z denarjem previdni S poviĹĄanimi temperaturami lahko v prihodnjih dneh ob moÄ?nem in pozorni in pazijo na to, kam ga nakazujejo. sonÄ?nem sevanju priÄ?akujemo tudi poviĹĄane koncentracije ozona v Velenje, 19. julija – Policisti obravnavajo zraku. PoviĹĄane koncentracije ozona v spodnjih plasteh ozraÄ?ja nastakaznivo dejanje poskusa prevare. UsluĹžbenki jajo zaradi onesnaĹževal v zraku, ki so posledica Ä?lovekove dejavnosti Muzeja Velenje je neznanec pod pretvezo, (predvsem promet in industrija) in so ĹĄkodljive za Ĺživali in rastline Velenje, 19. julija – Na KidriÄ?evi cesti je ter negativno vplivajo na zdravje ljudi. Informacije o izmerjenih neznanec ukradel Ĺžensko mestno kolo. OĹĄko- vrednostih ozona v zraku na merilnih postajah Velenje, Zavodnje lover z dolgimi rokavi ter v Ä?rne doval jo je za 50 evrov. in na mobilni postaji v Ĺ oĹĄtanju so na voljo na spletni strani: http:// oprijete hlaÄ?e (pajkice). Obuta je okolje.velenje.si/. ÄŒe bodo na merilnih mestih vrednosti dosegle v natikaÄ?e roza-vijoliÄ?aste barve. opozorilno vrednost 180 mikro-g O3/m3 zraka, bo Mestna obÄ?ina Vse, ki so pogreĹĄano Minejo Velenje javnost o tem obvestila tudi preko medijev. opazili, policisti naproĹĄajo, da NajpomembnejĹĄa dejavnika pri vplivu na zdravje sta raven konto sporoÄ?ijo na policijsko postajo centracije ozona in trajanje izpostavljenosti. Vdihavanje ozona Radlje ob Dravi, telefonsko ĹĄteĹ oĹĄtanj, 20. julija – V Florjanu na obmoÄ?ju lahko pri obÄ?utljivejĹĄih posameznikih povzroÄ?i uÄ?inke, kot so teĹžko vilko policije za nujne klice 113 Ĺ oĹĄtanja je neznanec skuĹĄal vlomiti v dve hiĹĄi. dihanje, tesnoba v prsnem koĹĄu, kaĹĄljanje, pekoÄ? obÄ?utek v oÄ?eh. ali anonimno ĹĄtevilko policije 080 1200.

Ukradel je malo, naredil pa precej ĹĄkode.

Slabo vpliva tudi na ĹĄtevilne kroniÄ?ne bolezni, kot so bronhitis, srÄ?ne Istega dne so na obmoÄ?ju Velenja obravna- bolezni, astma ‌ vali tatvino dveh registrskih tablic.

Ko se pojavljajo visoke koncentracije, je dobro stanovanjske prostore prezraÄ?iti zgodaj zjutraj in zveÄ?er, vmes pa ne odpirati oken. Bolje se je tudi zadrĹževati v zaprtih prostorih.

S poviĹĄanimi temperaturami tudi viĹĄje koncentracije ozona v zraku

Poskus prevare ni uspel

Iz POLICISTOVE beleĹžke Najden GSM hranijo policisti

Triglav naj ĹĄe naprej povezuje Triglav, simbol slovenstva je bil Ĺže 33. deleĹžen mnoĹžiÄ?nega obiska pohodnikov borcev, veteranov in Ä?astnikov, med njimi tudi pet Ä?lanov OZVVS Ĺ oĹĄtanj. Gre za pohod, posveÄ?en partizanskim patruljam, ki so se v boju za svobodo povzpele na vrh leta 1944.

Zadnja patrulja je oktobra 1944

bela kronika Izsilil prednost motoristu

26. julija 2018

policisti obveĹĄÄ?eni, da nekdo na Gorici popravlja motor, za katerega je prijavitelj posumil, da bi lahko bil ukraden.

Policist so zadevo preverili in ugotovili, da ni tako.

Prevarant poskusil pri starejĹĄih Velenje, 20. julija – V petek so policisti spet obravnavali poskus spletne prevare s pomoÄ?jo e-sporoÄ?il. Tokrat v Domu za varstvo odraslih Velenje.

Neznanec ukradel kolo

Ukradel malo, naredil pa veliko ĹĄkode

Razgrajal v lokalu Velenje, 20. julija – V petek je v lokalu na KidriÄ?evi razgrajal gost. RaÄ?un so mu napisali policisti.

Blago ni bilo ukradeno Velenje, 21. julija – V soboto je policiste anonimni obÄ?an obvestil, da naj bi nekdo s kombijem prevaĹžal ukradeno blago. Policisti so kombi naĹĄli, ugotovili pa, da blago v njem ni ukradeno.

Žalil ga je sosed Velenje, 21. julija – V soboto se je

VelenjÄ?an policistom potoĹžil, da ga je zmerjal in Ĺžalil sosed. S sosedom se bodo policisti pogovorili, o njegovem ravnanju pa bo odloÄ?al prekrĹĄkovni organ.

đ&#x;”˛

Juho je kuhal predolgo

ZaÄ?enja se sanacija plazu Petelinji klanec

Velenje, 22. julija – V nedeljo zveÄ?er je policiste poklical obÄ?an iz Kersnikove in jim povedal, da se v stanovanjskem bloku moÄ?no kadi, stanovalci pa ne vedo, kaj naj bi bilo narobe. Policisti so ugotovili, da je eden od stanovalcev le malce predolgo kuhal juho. PoĹžara pa k sreÄ?i ni bilo.

Ĺ oĹĄtanj – Na obmoÄ?ju Belih Vod v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se v teh dneh zaÄ?enja urejanje plazu Petelinji klanec, ki se je sproĹžil v neurju konec aprila lani. Glavni namen je zaĹĄÄ?ititi cesto in prepreÄ?iti nadaljnje premikanje zemljine. Dela bo izvedlo podjetje Andrejc.

Predvidena je postavitev kamnite zloĹžbe, dolge 15 metrov in visoke 3 metre, breĹžino nad njo pa bodo zavarovali z zaĹĄÄ?itno kovinsko mreĹžo z betonskimi uteĹžmi. Ob odstranitvi plazu bodo uredili tudi cesto. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

26. julija 2018

15

SonÄ?ni park poln otroĹĄke razigranosti Zanimanje za poÄ?itniĹĄko varstvo mlajĹĄih ĹĄolarjev veliko – Vanj bo do konca poÄ?itnic vkljuÄ?enih veÄ? kot 160 otrok – Program vsak dan drugaÄ?en Velenje, 23. julija – V ponedeljek je stekel Ä?etrti teden, odkar v vili RoĹžle v SonÄ?nem parku poteka poletno poÄ?itniĹĄko varstvo za otroke iz MO Velenje in obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje ga izvaja v sodelovanju s Ĺ portno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje. Da je bila potreba po organiziranju tovrstnega varstva velika, pove podatek, da so za veÄ?ino poÄ?itniĹĄkih tednov zelo hitro zapolnili prosta mesta. ÂťRazveseljivo je, da se otroci vsak dan radi vraÄ?ajo v vilo RoĹžle in da se mnogi po tem, ko so se najprej odloÄ?ili le za en teden varstva, odloÄ?ijo ĹĄe za enega. StarĹĄi pa Ĺžal nimajo veÄ? veliko izbire. Nekaj prostih mest imamo ĹĄe v prvih treh tednih avgusta, zadnji tedni pa so Ĺže zasedeni,ÂŤ nam je povedala Bojana Ĺ pegel, sekretarka MZPM Velenje.

Prvi teden julija so imeli v varstvu najmanj otrok, saj je vzporedno potekal Indikamp in dva ĹĄportna tabora. Vse ostale tedne doslej pa so vkljuÄ?evali veÄ? kot 20 otrok. Število smo omejili, saj v dneh, ko nam vreme ni naklonjeno, vse aktivnosti potekajo v vili RoĹžle. Prva dva julijska tedna so se nam ob 7. uri zjutraj pridruĹžili tudi otroci, ki so obiskovali ĹĄportni tabor, pogosto so pri nas imeli tudi kosilo. Po njem pa so v ĹĄportne aktivnosti, ki so jih nadaljevali kar v SonÄ?nem parku, vkljuÄ?evali tudi naĹĄe otroke. Tako bo tudi zadnja dva tedna avgusta. Trenutno imamo v varstvu 23 otrok, veÄ?ina je starih od 6 do 9 let. Vsako dopoldne se nam pridruĹži ĹĄportni vaditelj, ki poskrbi, da se dobro razmigajo in spoznavajo tudi nove ĹĄporte.

NaĹĄe prostovoljke in dijakinje iz projekta ÄŒisto moje Velenje pa skupaj z zaposlenimi na zvezi izvajajo ĹĄtevilne ustvarjalne delavnice, druĹžabne igre, odpravimo se tudi na kratke izlete. Skratka, dnevi v poÄ?itniĹĄkem varstvu, ki poteka od 7. do 16. ure, hitro minevajo tako animatorjem kot

Konovo. Zadnje tri tedne avgusta pa se bodo ĹĄolarji, ki potrebujejo poÄ?itniĹĄko varstvo, spet vrnili v vilo RoĹžle. ÂťZa nas je to nova izkuĹĄnja, saj v Velenju poÄ?itniĹĄko varstvo poteka prviÄ?. Trudimo se, da so otroci v varstvu varni in se pri nas dobro poÄ?utijo. VeÄ?ina otroke k nam pripelje Ĺže ob 7.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

uri, ponje pa prihajajo po 15. uri.

HvaleĹžni smo MO Velenje in ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki sta varstvo po zelo sprejemljivi ceni za starĹĄe podprli tudi finanÄ?no. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je bil tisti, ki je dal pobudo zanj, tudi ĹĄoĹĄtanjski Darko Menih jo je takoj podprl. VeÄ?ina otrok sicer prihaja iz velenjske obÄ?ine. Pri izvajanju smo zdruĹžili moÄ?i trije organizatorji, ki smo tudi v preteklih letih pripravljali poÄ?itniĹĄke programe za otroke. V vili RoĹžle bodo ti tekli tudi prva dva tedna avgusta, saj se nam vsako dopoldne pridruĹži kar nekaj otrok, ki pridejo k nam v poletne ustvarjalnice, a celodnevnega varstva ne potrebujejo,ÂŤ nam je ĹĄe povedala sekretarka MZPM Velenje. đ&#x;”˛

ÄŒe je vreme lepo, v poÄ?itniĹĄkem varstvu dejavnosti potekajo na prostem, v SonÄ?nem parku in okolici vile RoĹžle ‌

otrokom.ÂŤ Ti so zadovoljni tudi s kosili, ki jih zanje pripravljajo v Vrtcu Velenje. Prva dva tedna avgusta bo poÄ?itniĹĄko varstvo potekalo v Mladinskem centru Velenje na Efenkovi 61, kjer bodo uporabljali tudi ĹĄportno igriĹĄÄ?e

Lymska borelioza prisotna v vseh slovenskih regijah

Po podatkih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo lani v celem letu v Sloveniji prijavljenih 4.554 primerov te bolezni, letos do 7. julija so jo odkrili Ĺže pri 3.617 bolnikih, samo v tednu za tem pa so bolezen potrdili pri 314 bolnikih.

Prisotna je v vseh slovenskih regijah, najveÄ? bolnikov pa sodi v starostno skupino med 55 in 74

â?ą

Proti klopnemu meningoencefalitisu stroka priporoÄ?a cepljenje.

Bolezen se pojavlja celo leto, najpogostejĹĄa je od februarja do novembra. NajveÄ?krat jo povezujemo z znaÄ?ilnimi spremembami na koĹži, kjer nastane neboleÄ?a rdeÄ?ina, ta se poÄ?asi ĹĄiri po koĹži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.

Za klopnim meningoencefalitisom letos zbolelo 68 ljudi

Za klopnim meningoencefalitisom pa je letos do 7. julija zbolelo 68 ljudi iz vseh regij, razen novomeĹĄke.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Topli poletni dnevi bodo odliÄ?no vplivali na vaĹĄe poÄ?utje. Stres vam ne bo priĹĄel do Ĺživega, saj boste prekipevali od energije, vaĹĄa pozitivnost pa bo vplivala tudi na ljudi okoli vas. Ta teden je kot nalaĹĄÄ? za sklepanje novih poslovnih partnerstev, na vidiku pa je tudi poslovno potovanje. PriÄ?akujte klice vaĹĄih prijateljev, ki si bodo Ĺželeli vaĹĄe druĹžbe. Med vikendom jih povabite k sebi domov na piknik ali veÄ?erjo in sproĹĄÄ?en pogovor, po tem pa se odpravite ĹĄe na zabavo ali v kino. Poskrbite, da si boste zapomnili zadnje poletne dni v juliju.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Obetajo se vam nove ljubezenske priloĹžnosti, Ä?e jih boste le uspeli videti. Ĺ e vedno je Ä?as, da se znova zaljubite, Ä?eprav ste po eni strani Ĺže obupali. Veliko mislite na prejĹĄnjega partnerja in premlevate stare napake, vendar je Ä?as, da greste naprej. PokaĹžite vaĹĄo resniÄ?no osebnost in ne bodite srameĹžljivi. Na poslovnem podroÄ?ju ne boste imeli nobenih teĹžav, vendar pa si boste zaĹželeli malo poÄ?itka in poÄ?asnejĹĄega tempa. Posvetite nekaj pozornosti vaĹĄi prehrani, za dobro poÄ?utje bosta poskrbela predvsem sadje in zelenjava. V teh dneh je dobrot iz domaÄ?ega vrta povsod v obilju.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Veliko razliÄ?nih stvari se vam bo pletlo po glavi. Delite z bliĹžnjimi vaĹĄe ideje in naÄ?rte, saj boste z njihove strani deleĹžni kakĹĄnega dobrega nasveta. Dogodki se bodo odvijali zelo hitro, zato se osredotoÄ?ite na svoje delo. ÄŒe boste prodorni in pogumni, boste naredili zelo dober vtis na delovnem mestu. Vseeno pa poskrbite za dovolj poÄ?itka in prostega Ä?asa. KakĹĄen veÄ?er si vzemite nekaj ur samo zase in se sprostite ob dobri glasbi ali filmu. V svoje zdravje investirajte s ĹĄportnim udejstvovanjem. Tudi med delovnim Ä?asom si vzemite kakĹĄen odmor in naredite nekaj gibalnih vaj.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav vas bodo prijatelji vabili na druĹženje, vam bo najbolj ugajalo udobje vaĹĄega doma. Ĺ˝eleli si boste miru in samote, saj se morate z ljudmi veliko ukvarjati Ĺže v sluĹžbi. Ne omislite si preveÄ? delovnih obveznosti naenkrat, saj vas utegnejo pokopati. Ĺ˝elite si daljĹĄih poÄ?itnic, med katerimi boste lahko moĹžgane dali na paĹĄo in se popolnoma sprostili. ÄŒe vam Ä?as ne dopuĹĄÄ?a med poletjem, si rezervirajte kakĹĄen jesenski termin in se odpravite na daljĹĄi dopust v septembru ali oktobru.

Planirati pa ga zaÄ?nite Ĺže sedaj. Tudi zato, da si jeseni ne premislite.

Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja letos na veÄ? primerov lymske borelioze kot v preteklih letih

Od pomladi do pozne jeseni, takrat, ko je v gozdovih najprijetneje, ko so ti tudi bogati z gozdnimi sadeĹži, ko je v njih prijetno hladno, so aktivni klopi. NajveÄ? jih je najti v gozdni podrasti, v grmovju vlaĹžnih meĹĄanih gozdov, a tudi v kakĹĄnem parku in celo na domaÄ?em vrtu.

OkuĹženi Ĺžal prenaĹĄajo razliÄ?ne bolezni, med njimi klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo.

Slednja je pogostejĹĄa, posebej veliko pa je je letos.

S sodelavci in nadrejenimi se dobro razumete, vendar vseeno razmiĹĄljate, da bi zamenjali sluĹžbo. Morda boste zaÄ?utili, da je nastopil Ä?as za novo poglavje v vaĹĄi karieri. Sami pri sebi veste, da bi vam ustrezalo bolj kreativno delo, kjer bi lahko izrazili vaĹĄo ustvarjalnost. Naj vas ne bo strah poskusiti Ä?esa novega, morda boste imeli sreÄ?o in se bo vaĹĄ hobi spremenil v poslovno kariero. V zaÄ?etku tedna boste doĹživeli prijetno preseneÄ?enje, kar se bo takoj poznalo tudi na vaĹĄem poÄ?utju. Zdravje vam ta teden ne bo delalo teĹžav.

ÄŒim bolj se izogibajte Ä?ustvenim dramam, saj znate biti v tem tednu precej raztreseni. Ne razmiĹĄljajte preveÄ? negativno in imejte v mislih, da se bo vse izĹĄlo tako kot se mora. V sluĹžbi boste imeli polne roke dela, z mislimi pa boste na dopustu. ÄŒe ne boste utegnili med tednom, se med vikendom odpravite na kakĹĄen izlet ali kopanje, da se vsaj malo sprostite. Poskrbite tudi za dovolj kakovostnega spanca, saj vam zna v nasprotnem primeru ponagajati tudi zdravje. Napeti boste, za sprostitev pa lahko poskrbite le vi sami!

‌ Ä?e deĹžuje, pa dodobra izkoristijo notranje prostore vile, kjer animatorji poskrbijo, da otrokom nikoli ni dolgÄ?as.

let. Leta 2016 je bilo v Sloveniji prijavljenih 4.274 primerov lymske borelioze, lani, kot Ĺže reÄ?eno, 4.554, od tega na obmoÄ?ju celjske regije (kamor sodita tudi Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina) predlani 472 primerov, lani 470.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Klopi (tudi okuĹženi) vedno bolj na delu Milena KrstiÄ? - Planinc

V sebi boste Ä?utili nekaj nemira. Presenetijo vas lahko tudi neprijetne sanje, zato se boste zbujali utrujeni. Namesto da se zapirate vase, se odpravite med ljudi.

DruĹženje s prijatelji ali druĹžinskimi Ä?lani vam bo ĹĄe kako dobro delo. Pogovorite se z njimi in jim zaupajte svoje teĹžave, saj vam bodo znali pomagati in vas umiriti. Med vikendom se odpravite na kakĹĄno pijaÄ?o ali ples, brezskrben veÄ?er vas bo namreÄ? popolnoma sprostil. Tudi sprehodi v naravi ne bodo odveÄ?, saj potrebujete sveĹž zrak in novo energijo.

Lani je bilo v Sloveniji v celem letu prijavljenih 104 primerov, od tega v celjski regiji 11, predlani v Sloveniji 83 primerov (v celjski regiji 6). Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega ĹživÄ?evja, ki se tudi prenaĹĄa z ugrizom okuĹženega klopa. Pusti lahko trajne posledice, kot so glavobol, zmanjĹĄana delovna sposobnost, zmanjĹĄana sposobnost koncentracije, ohromelost. Lani k sreÄ?i v Sloveniji zaradi klopnega meningoencefalitisa niso beleĹžili umrle osebe, leta 2016 pa sta umrli dve.

V gozdu imejte z oblaÄ?ili pokrite Ä?im veÄ? koĹže

NajpomembnejĹĄa ukrepa za zmanjĹĄanje tveganja okuĹžbe z boleznimi, ki jih povzroÄ?ajo okuĹženi klopi, sta prepreÄ?evanje ugriza in hitra odstranitev Ĺže prisesanega klopa.

Na NIJZ ljudem svetujejo, naj imajo zlasti v gozdu Ä?im veÄ? koĹže pokrite s svetlimi oblaÄ?ili in primerno obutvijo, uporabljajo naj sredstva, ki odganjajo klope (repelenti).

Stroka proti klopnem meningoencefalitisu priporoÄ?a cepljenje. Na spletni strani NIJZ navajajo, da je sicer priporoÄ?ljivo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Lahko pa se tudi kasneje. ÄŒe se zaÄ?nemo cepiti na primer v

â?ą

NajpomembnejĹĄi ukrepi za zmanjĹĄanje tveganja okuĹžbe sta prepreÄ?evanje ugriza klopa ter hitra odstranitev Ĺže prisesanega.

poletnih mesecih, je priporoÄ?ljivo dobiti drugi odmerek cepiva Ĺže dva tedna po prvem, da Ä?im prej doseĹžemo zaĹĄÄ?itni nivo protiteles.

NatanÄ?en pregled telesa

Ob vrnitvi iz narave si je treba temeljito pregledati telo. Pozoren je treba biti tudi na poraĹĄÄ?ene dele, koĹžne gube, uhlje, pazduhe in dimlje. ÄŒe boste na sebi opazili klopa, pa ne delajte panike. ÄŒim prej ga odstranite, s Ä?imer boste zmanjđ&#x;”˛ ĹĄali moĹžnost okuĹžbe.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

S partnerjem vaju Ä?akajo strastni veÄ?eri, polni neĹžnih in romantiÄ?nih trenutkov. Vajina zveza se bo ĹĄe poglobila, veliko se bosta pogovarjala tudi o naÄ?rtih za prihodnost. Samskim ĹĄkorpijonom pa se obetajo nove ljubezenske priloĹžnosti, najveÄ? jih bo izven kraja bivanja, na poletnih poÄ?itnicah. Pozabite na to, da takĹĄne zveze redko dolgo trajajo in raje uĹživajte v posameznih lepih trenutkih. PokaĹžite kaj si Ĺželite in ne bodite srameĹžljivi. Pogum se vam bo izplaÄ?al tudi, Ä?e boste sredi poletja zaÄ?eli iskati nove posle. Ni res, da poletje ni Ä?as zanje, saj boste zelo uspeĹĄni.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

ÄŒeprav se na delovnem mestu trudite, se ne poÄ?utite koristni, delodajalec z vaĹĄim delom zadnje Ä?ase ni preveÄ? zadovoljen. Stres na poslovnem podroÄ?ju se lahko izrazi tudi na vaĹĄem fiziÄ?nem poÄ?utju. DolgoÄ?asi vas tudi monotonost vaĹĄega Ĺživljenja. ZaÄ?eti se boste morali ukvarjati s kakĹĄnim ĹĄportom ali si poiskati nov hobi, ki vas bo sprostil in zabaval hkrati. Izkoristite tople poletne dni za uĹživanje v naravi, sploh ob vodi. ÄŒe imate v naÄ?rtu prenovo doma, tudi ne odlaĹĄajte. Poletje je kot nalaĹĄÄ? za takĹĄna dela. Sploh, ker tokrat toÄ?no veste, kaj Ĺželite.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

V sluĹžbi boste imeli precej umirjen teden, lahko pa vas presenetijo nenapovedani izdatki, zato z denarjem ravnajte varÄ?no in preudarno. Ĺ ele ko boste imeli privarÄ?evanega dovolj denarja, si omislite kakĹĄno stvar, ki si jo Ĺželite imeti, potrebujete pa je dejansko ne. A vÄ?asih tudi takĹĄni nakupi pripomorejo k boljĹĄemu poÄ?utju. Proti koncu tedna vas bo presenetilo sreÄ?anje z osebo, ki je Ĺže dolgo niste videli. Obudite staro prijateljstvo, ob obujanju spominov na stare Ä?ase boste zelo uĹživali. Partner se vam bo pridruĹžil, a ne bo sodeloval. Nekaj vam zameri. Kaj, veste le vi.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V tem tednu boste imeli veliko priloĹžnosti za nova poznanstva. Spoznali boste osebo, ki bo postala eden vaĹĄih najboljĹĄih zaupnikov. Ne zapravite priloĹžnosti in bodite pobudnik za naslednje sreÄ?anje z njim, saj se bosta resniÄ?no ujela.

S partnerjem boste na bojni nogi, saj se glede neke zadeve, ki je za vas zelo pomembna, ne bosta strinjala. PoloĹžaj boste lahko reĹĄili brez veÄ?jih problemov, Ä?e se ga boste lotili mirno in preudarno. Trma in nesramnost vas namreÄ? lahko drago staneta. Sploh, ker znate z besedami piÄ?iti tam, kjer najbolj boli.

Ribi od 20. 2. do 20.3.

Na poslovnem podroÄ?ju vas Ä?aka priloĹžnost za napredovanje. Nadrejenega boste navduĹĄili s svojimi izvirnimi idejami. Potrudite se in mu pokaĹžite svojo kreativnost in inovativnost. To bo tudi ugoden Ä?as, da poĹĄljete Ä?isto posebno sporoÄ?ilo osebi, ki vam je pri srcu. Povejte ji, kako resniÄ?no Ä?utite. Odgovor, ki ga boste s strahom priÄ?akovali, bo po vsej verjetnosti pozitiven. Pazite na svoje zdravje, saj bo vaĹĄ imunski sistem ob razgibanem poletnem vremenu nekoliko bolj ĹĄibak. Lahko se vas loti prehlad, zato poskrbite za poÄ?itek in Ä?im veÄ? vitaminov. Znebite se obÄ?utka, da ste nenadomestljivi, pa bo poÄ?utje hitro boljĹĄe.

Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek, 26. julija

05.50 07.00 09.30 11.05 11.55 12.30 13.00 13.35 15.10 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.40 08.50 09.45 10.30 11.00 11.45 12.55 14.05 15.00 18.20 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 20.45 21.15 21.45 23.40 00.35 01.25 02.30 05.20

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, zabavna odd.

Vem!, kviz Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), šp. nad.

Moj gost/Moja gostja: Almásy György, odd. TV Lendava Slovenci v Italiji Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat, dok. odd.

Novice Utrinek: Humani biomonitoring Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser.

Medičejci, gospodarji Firenc, koprod. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Zadnje potovanje Romanovih, dok. odd.

Strasti, TV-nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruheka, ris.

Mulčki, ris.

Zlatko Zakladko: Pohajkovanje pod Gorjanci Osvežilna fronta: Spanje Megabiti energije, dok. odd.

Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Slovenski vodni krog, dok. nan.

Zdravje Slovencev, dok. ser.

Intervju: Jože Dežman Umor, je napisala (I.), am. nan. Čez planke: Carigrad Vina sveta, razv. potopisna odd.

Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, vključitev v prenos Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Čudogozd: Balet, igrane zgodbe Čudovita Japonska, japonska nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Avtomobilnost Ambienti Escobar: Izgubljeni raj, kopr. film Umor, je napisala (I.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Mike Sponza Blues Convention z gosti Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, posnetek Videotrak

Petek, 27. julija

05.50 07.00 09.30 11.05 11.55 12.30 13.00 13.35 15.00 15.35 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.25 08.50 09.50 12.10 13.15 14.00 14.30 15.00 18.05 19.40 21.15 21.55 22.45 23.40 01.40 02.40 04.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.50 01.20 01.50

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1/13 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/53 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/54 TV prodaja Moč in strast, 1/16 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/53 Usodno vino, 3/23 Lepo je biti sosed, 3/10 Dedinja Vendavala, 1/23 24UR popoldne Moč in strast, 1/17 Ukradena preteklost, 1/54 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/73, 74 24UR zvečer Slepa pega, 1/4 Zakon in red, 14/16 Princ podzemlja, 2/21, 22 24UR zvečer Zvoki noči

08.55 09.00 09.05 09.55 10.30 10.45 10.50 11.55 12.20 15.00 15.25 15.30 16.05 16.10 16.35 17.15

Napovedujemo Videospot dneva Miš maš Čas za nas, tabornike!

Ustvarjalne iskrice Napovedujemo Pop Corn, Challe Salle, Anabel Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Vabimo k ogledu Nanovo, Adrenalinski športi Videospot dneva Kuhinjica Mojca in medvedek Jaka Veliki lov na pošast, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2588. VTV magazin Kultura, inf. oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Napovedujemo Razvoj bolnišnice Topolšica, pogovor v studiu Regionalne novice 3 Naj viža: ans. Potepini, ans. Žarek, ans Opoj Kuhinjica, izob. oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videospot dneva Videostrani, obvestila

17.35 18.00 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, zab. odd.

Vem!, kviz Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat, dok. odd.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), španska nad.

Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek in Anja Golob Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Čitalnica Svetega pisma Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2018: Šport, inf. odd. za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Čez planke: Belfast Nočni receptor, brit.-am. nad.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Bonnie in Clyde, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Iz popotne torbe: Skrivalnice Martina in ptičje strašilo: Jeza Ribič Pepe: Kdo ima daljinca, odd. za otroke Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Migaj raje z nami Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, vključitev v prenos Judo: svetovni pokal, prenos iz Zagreba Infodrom, poletje 2018: Šport, inf. odd. za o s prijatelji, koncert ob 20-letnici igranja Zvezdana: Ljubezen na terapiji Umor, je napisala (I.), am. nan.

Svetovni popotnik: Balkanski polotok Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert Videotrak Nogomet - SP 2018: Nigerija : Argentina, posnetek iz Sankt Peterburga Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.55 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 22.05 22.10 00.30

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1/14. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1/55 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/56 TV prodaja Moč in strast, 1/17 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/54 Usodno vino, 3/24 Lepo je biti sosed, 3/11 Dedinja Vendavala, 1/24 24UR popoldne Moč in strast, 1/18. del Ukradena preteklost, 1/55 24UR vreme 24UR Ljubezen med trtami, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Selena, ameriški film Nora Roberts: Polnočni zaliv, am. film 02.15 24UR zvečer 02.45 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.05 11.35 12.40 13.05 15.00 15.25 15.30 16.30 17.15 17.40 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.40 23.40 00.05 00.10

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Veliki lov na pošast, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Naj viža: ans. Potepini, ans. Žarek, ans Opoj Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Vabimo k ogledu Dobro jutro Miš maš, So bobri tudi pri nas?

Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Skrbimo za zdravje: O odvisnostih Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 V pomlad s Smehom, posn. koncerta Kuhinjica, izob. oddaja Pop Corn, Challe Salle, Anabel Lestvica zab. in narodnozabavnih Videospot dneva Videostrani, obvestila

26. julija 2018

Sobota, 28. julija

05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o čirulečarule gobovi juhi 07.15 Telebajski, lutkovna nan.

07.40 Kljukec s strehe, ris.

08.00 Studio kriškraš: Izgubljeni leteči krožnik 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi: O nenadzorovanem pospravljanju stanovanja, friziranju dlake in polni luni, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018: Šport, inf.a odd. za mlade 10.20 Osvežilna fronta: Spanje 10.50 Intervju: Jože Dežman 11.50 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Se zgodi, slovenska nan.

14.45 Ambienti 15.35 Profil: James Taylor-Foster 16.10 Prvinska preizkušnja, dok. ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Humanitarnost 17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Trumbo, ameriški film 22.05 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Iz pozabe (II.), britanska nad.

23.40 Strasti, TV-nad.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.35 Info-kanal

06.30 07.00 09.15 10.20 11.10 11.40 12.25 13.00 14.00 15.00

05.20

10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Danes dol, jutri gor, slov. nan.

10 domačih Čarokuhinja pri atu: Španija Bleščica, odd. o modi Avtomobilnost Japonska kuhinja, japonska nan.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, vključitev v prenos Judo: svetovni pokal, prenos iz Zagreba Infodrom, poletje 2018: Šport, inf. odd. za mlade Osvežilna fronta: Spanje Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Olimpija, 2. kolo, prenos iz Krškega Televizijski klub: Živeti tisoče življenj Umor, je napisala (I.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Nogomet - SP 2018: Srbija : Brazilija, posnetek iz Moskve Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.55 08.00 08.25 08.50 08.55 09.05 09.25 09.50 11.50 14.30 15.45 16.00 17.40 18.55 18.58 20.00 22.05 23.30 01.50

24UR OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Peter Pan, ris. Živalice, 1/15 Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Ninja želve, ris.

Jaz sem Luna, 1/57, 58 Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Ljubezen med trtami, am. film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Nespodobno povabilo, am. film Ljubezen po domače Prevajalka, ameriški film Zvoki noči

17.30 19.00 19.20 20.00 22.25 23.15 00.05 00.50 01.55 03.40

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca medved Jaka, Pust, širokih ust 09.40 Miš maš, So bobri tudi pri nas?

10.25 Napovedujemo 10.30 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.25 Koncert ans. ŠTRK12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Popotniške razglednice: Grintove poti 16.30 Pikin studio 2017/4 17.10 Nanovo, Adrenalinski podvigi 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 1. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2017, 2. del 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 15 let ans. Javor, posn. koncerta 23.35 Videospot dneva 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Videostrani, obvestila

Nedelja, 29. julija

06.35 07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.30 09.55 10.05 10.15 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.05 23.05 23.40 00.10 00.35 01.30

Poletna scena Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

J. Haydn: Simfonija št. 49, La passione« (Komorni orkester Slovenicum in Uroš Lajovic) Ozare Obzorja duha: Božji možje Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme 20 let Veselih Štajerk Apartma, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje Vina sveta, razv. potopisno odd.

Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstr.-nem. nad.

Z Mišo...: Ciril Horjak Poročila, šport, vreme Vojna in mir na Balkanu, dok. odd.

Strasti, TV-nad.

Za lahko noč: C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Čitalnica Svetega pisma 07.15 Družbeni fenomeni: Humanitarnost 07.40 Glasbena matineja 07.40 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS in mladi solisti 09.00 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 09.30 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

10.40 Slastna kuhinja: Musaka 11.10 Svetovni popotnik: Balk. polotok 12.15 Hišica v preriji, am. film 14.05 Umor, je napisala (I.), am. nan.

14.50 Japonska kuhinja, japonska nan.

15.55 Ukane po kanadsko, razv. odd.

17.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, vključitev v prenos 19.20 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Zagreba 20.00 Štirinožni kozmonavti, dok. odd.

20.50 Žrebanje Lota 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Umor, je napisala (I.), am. nan.

22.20 Zackovo čarovniško popotovanje 22.45 Sto psov, kratki igrani film 23.05 Videotrak 00.10 Nogomet - SP 2018: Francija : Argentina, osmina finala, posnetek iz Kazana 02.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, posnetek 04.20 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.55 08.00 08.05 08.30 08.55 09.10 09.20 09.40 10.05 12.05 14.45 15.50 16.05 17.50 18.55 18.58 20.00 21.45 23.55 01.35

24UR OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Peter Pan, ris. Živalice, 1/13 Oddbods, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Ninja želve, ris.

Jaz sem Luna, 1/59, 60 Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Lahka punca, am. film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Njuna družina, am. film Moški, ženske in otroci, am. film Nora R.: Točno opoldne, am. film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 10.20 10.35 10.40 11.00 11.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka Miš maš Ustvarjalne iskrice Napovedujemo 2588. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola 15 let ans. Javor, posn. koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Lestvica zabavnih in narodnozab.

Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca velenje Nanovo, Svet kriptovalut Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Madagaskar Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Potepini, ans. Žarek, ans Opoj Napovedujemo Pop Corn, Challe Salle, Anabel Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

12.05 14.20 15.10 15.35 16.00 16.05 16.30 16.50 17.30 17.45 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.20 23.45

Ponedeljek, 30. julija

06.10 07.00 09.30 11.05 11.50 12.30 13.00 13.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45 01.05 01.30 02.25

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.45 12.10

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz 10 domačih Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.): Rojstni dan, španska nad.

Dober dan, Koroška Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Dunajska klasika, 2, nemška glasbena dokumentarna ser.

Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Spanje Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Dolga alpska transverzala, dok. ser.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Glasbeni večer: Tartini Festival: Ansambel ‘Il terzo suono’ z gosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

23.35

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Sprehodi v naravo: Storži Firbcologi, odd. za otroke Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Pogled na ... cerkev sv. Martina v Martjancih, Celjski strop, dok. odd.

Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film Ljudje in zemlja Televizijski klub: Čarobni svet mode V fokusu: Doberdob: Ungaretti Voranc, dok. film Avtomobilnost Umor, je napisala (I.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Škrbasti morski pes Ema, kratki igrani film Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Balkanski polotok Oproščen (II.), norveška nad.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.50 01.15 01.45

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1/15 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/61 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/62 TV prodaja Moč in strast, 1/18 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/55 Usodno vino, 3/25 Lepo je biti sosed, 3/12 Dedinja Vendavala, 1/25 24UR popoldne Moč in strast, 1/19 Ukradena preteklost, 1/56 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/75, 76 24UR zvečer Slepa pega, 1/5 Zakon in red, 14/17 Princ podzemlja, 2/23, 24 24UR zvečer Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, O internetnih pasteh Ustvarjalne iskrice V pomlad s Smehom, posnetek 2. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Žogarija (1), Zagreb Videospot dneva Videostrani, obvestila Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Mladi in ranjena samopodoba, pogovor z dr. Lucijo Čevnik Kuhinjica, izobraževalna oddaja Štirje letni časi z ans. Biseri, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

12.55 14.00 14.50 16.00 16.55 17.25 18.20 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 20.55 21.50 22.45

12.30 12.55 15.00 15.25 15.30 16.30 17.00 17.20 17.50 17.55 18.30 18.35 19.25 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.40 00.05 00.10

Torek, 31. julija

Sreda, 1. avgusta

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Obzorja duha Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), špan. nad.

Potepanja: Mesto Komárom in naselje Fót, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Škrbasti morski pes City folk - Obrazi mest: Zagreb Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje, dok. ser.

Novice Eko utrinki, izob. odd. Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme Inšpektor Banks (V.), brit. nad.

Dober človek - Ljuba Prenner, dok. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Janez Winkler, 3, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

05.50 07.00 09.30 11.05 11.50 12.20 13.00 13.35

0.15 0.40 01.35

04.15

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o prekmurski baklavi Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Danes dol, jutri gori, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

Slovenski vodni krog: Martuljek, dok. nan.

Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, vključitev v prenos Alpe-Donava-Jadran Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014: Špela Čudovita Japonska, jap. nan.

Anonimni darovalci sperme, dok. odd.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Zdolgočasene, izraelski film Dolga alpska transverzala, dok. ser.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.50 01.15 01.45

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1/16 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/63 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/64 TV prodaja Moč in strast, 1/19 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/56 Usodno vino, 3/26 Lepo je biti sosed, 3/13 Dedinja Vendavala, 1/26 24UR popoldne Moč in strast, 1/20 Ukradena preteklost, 1/57 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/77, 78 24UR zvečer Slepa pega, 1/6 Zakon in red, 14/18 Princ podzemlja, 2/25, 26 24UR zvečer Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (1), Zagreb Ustvarjalne iskrice Napovedujemo Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Štirje letni časi z ans. Biseri, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Kuhinjica Nanovo, Kaj je MEPI? Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Mladi in ranjena samopodoba, pogovor z dr. Lucijo Čevnik Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder 2589. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Koncert ans. Štrk, posnetek 2.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

05.50 07.00 09.30 11.00 11.45 12.30 13.00 13.35 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 22.45 23.10 0.35 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.55 09.50 12.20 13.25 14.05 15.00 17.45 18.20 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 21.00 21.50 23.30 0.25 01.30

09.35 10.10 10.30 10.35 10.55 12.05 12.30 15.00 15.25 15.30 16.10 16.35 17.15 17.30 18.25 18.30 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.40 00.05 00.10

15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.50 23.15 23.50

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 09.50 12.10 13.15 14.00 14.25 15.15

Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Slastna kuhinja: Musaka Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), špan. nad.

Pod drobnogledom: Življenje Madžarov v naseljih v diaspori, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izob. odd.

Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme Film tedna: Rdeči pes Modri, avstralski film Prezgodaj dva metra spodaj, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad.

Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

03.45

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Vesela hišica: Kmet in medved Studio kriškraš: Škrbasti morski pes Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan.

10 domačih Zavržene tačke, dok.-izob. film Ambienti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade Tamirijevo poletje, igrani film Čudovita Japonska, jap. nan.

Na utrip srca: Yehudi Menuhin, prva violina stoletja, francoski portretni film Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Saša Lošić Prevara (II.), am. nad.

Umor, je napisala (I.), am. nan.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.50 01.15 01.45

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1/17 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/65 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/66 TV prodaja Moč in strast, 1/20 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/57 Usodno vino, 3/27 Lepo je biti sosed, 3/14 Dedinja Vendavala, 1/27 24UR popoldne Moč in strast, 1/21 Ukradena preteklost, 1/58 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/79, 80 24UR zvečer Slepa pega, 1/7 Zakon in red, 14/19 Princ podzemlja, 2/27, 28 24UR zvečer Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.35 11.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Kaj je MEPI? Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani 2589. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Spoznajmo čutila Čas za nas, tabornike!

Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, Mambo Kings, Samuel Lucas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Nalezljive bolezni in cepljenja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 20.55 21.05 21.55 23.00 23.55 0.55

12.10 12.35 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.45 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.55 00.00

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 17

Quignard, Pascal: Skrivnostne solidarnosti

od – Odrasli, 821-311.2 – DruŞbeni romani

V zbirki Moderni klasiki Cankarjeve zaloĹžbe je leta 2017 izĹĄel krajĹĄi roman odliÄ?nega sodobnega francoskega pisatelja Pascala Quignarda. IzÄ?iĹĄÄ?ena zgodba v znaÄ?ilnem Quignardovem slogu, s kratkimi, vendar krepkimi stavki, oblikuje glavnino zgodbe okoli Claire. Ta posebna Ĺženska se po dolgih letih ÂťtavanjaÂŤ po svetu vrne v svoj rojstni kraj v Bretaniji, kjer biva njena edina prava

Rugelj, Samo: Triglavske poti

od – Odrasli, 821-94 – Spomini

Ĺ˝e podnaslov Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije daje slutiti, o Ä?em bo tekla beseda v knjigi. Samo Rugelj, sicer publicist, urednik in zaloĹžnik, je zapriseĹžen tekaÄ?, pohodnik in hribolazec. Skratka, velik ljubitelj narave.

Knjiga je izĹĄla ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav. Skozi spominjanje na njegove poti in vzpone tankoÄ?utno odstira svoj pogled na naĹĄo najviĹĄjo goro, obenem pa razkriva tudi delÄ?ke svojega Ĺživljenja. Po maminem pripovedovanju se je na Triglav povzpel Ĺže, ko je bil ĹĄe v njenem trebuhu. Kako pa je, ko greĹĄ kar iz Ljubljane peĹĄ do Triglava? ÂťNa rame si oprtaĹĄ nahrbtnik, zakleneĹĄ vrata in stopiĹĄ na pot. A v resnici ni tako.ÂŤ

Schacht, Mascha: Vrt na balkonu od – Odrasli, 635 – Vrtnarstvo

Slikovit in barvit vrtnarski priroÄ?nik je avtorica podnaslovila mestno vrtnarjenje za zaÄ?etnike.

Namenjen je torej vsem, ki menijo, da nimajo pojma o vrtnarjenju ali pa preprosto ne vedo, kako bi se stvari lotili. Knjiga je polna drobnih nasvetov, kako tudi na najmanjĹĄem balkonu zasaditi zelenjavo, zeliĹĄÄ?a, cvetlice ali celo sadno drevje. Vrtnarskim nasvetom pa so

JanÄ?ar, Drago: In ljubezen tudi

domiselno dodani tudi preprosti recepti, ki kar kliÄ?ejo po tem, da jih preizkusimo.

Mesto dogajanja je okupirani Maribor, rojstni kraj odliÄ?nega pisatelja Draga JanÄ?arja.

Grozote vojne, muÄ?enja, pritiski, beda, stiske in preplaĹĄenost se prepletajo z Ĺželjo po ljubezni, pripadnosti in radosti Ĺživljenja.

Vendar, ali je strast do Ĺživljenja v vojnih razmerah sploh mogoÄ?a? In Ä?eprav je Ĺželja po osvoboditvi svojega ljubega iz zapora ĹĄe tako moÄ?na, je cena, ki jo je potrebno plaÄ?ati za njegovo svobodo, prevelika? S sumniÄ?enjem se mora v vsej svoji veliÄ?ini namreÄ? spoprijeti Sanjin fant Valentin, ki mu kolega iz otroĹĄkih let, ki pa sedaj ni veÄ? fant Ladek, temveÄ? uniformirani gospod Ludwig, pomaga iz zapora.

ml – Mladina, P – Pionirji

Tuutikki, Tolonen: PoĹĄastno podzemlje Priljubljena finska pisateljica tudi z nadaljevanjem knjige PoĹĄastna varuĹĄka, za katero je leta 2016 prejela pomembno nagrado, ki jo podeljuje Zveza finskih mladinskih pisateljev, ne razoÄ?ara. Ĺ e vedno so glavne junakinje poĹĄasti in pa seveda Mia, ki se na vse pretege trudi razreĹĄiti uganko poĹĄastnega podzemlja. Vendar ji to brez prijateljev seveda ne bi uspelo. TekoÄ?e berljiva in straĹĄno napeta pustolovĹĄÄ?ina bo zagotovo navduĹĄila mlade bralce. đ&#x;”˛

Metka Pivk SrdiÄ?

V Galeriji Velenje razstava del Barbare JurkovĹĄek Prihodnji Ä?etrtek, 2. avgusta, bodo ob 19. uri v Galeriji Velenje odprli razstavo slik Barbare JurkovĹĄek. Razstava bo na ogled do 8. septembra.

“Akademska slikarka in magistrica umetnosti Barbara JurkovĹĄek je v zadnjih nekaj letih z dosedanjimi samostojnimi razstavami pridobila svojo prepoznavnost, kar je posledica ĹĄiroke palete

VELENJE ÄŒetrtek, 26. julij 21.00 eMCe plac Batallion of Saints (ZDA), The Cryptics (ZDA), It›s Not 4 Sale (IN4S) 21.00 Kavarna Lucifer Etiopija – zibelka Ä?loveĹĄtva, potopis z Barbaro Kelher

Petek, 27. julij 19.00 Galerija F-bunker Odprtje razstave ÄŒrta ValenÄ?aka 20.30 Atrij Velenjskega gradu Koncert zasedbe PliĹĄ, PKP abonma 21.00 Velenjska plaĹža, plaĹža MiaMia Dalmatinski veÄ?er: VaĹĄki deÄ?ki

Sobota, 28. julij 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Indijanska skrivnost 12.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Festival nasedlega kita 21.00 Pred Domom kulture Velenje Vid Jamnik in Urgent Detergent,

Mozzajik jazz festival

Nedelja, 29. julij 18.00 Velenjska plaĹža, plaĹža za pse Pasji kviz: Lepo je biti Lanica 18.00 Velenjski grad DrĹžavno prvenstvo v diatoniÄ?ni harmoniki 20.30 Pred Domom kulture Velenje Marat/Sade (SRB), plesna predstava

Ponedeljek, 30. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Druga stran upanja, komiÄ?na drama

Torek, 31. julij 10.00 Druťtvo Novus, Center za druŞine Harmonija Starťi, pustite otroku odrasti 10.00–12.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: Muzejske skrivnosti 17.00–19.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: Muzejske skrivnosti 20.00 TRC Jezero, Velenjska plaŞa Beri z nami na Velenjski plaŞi

njenih likovnih izhodiĹĄÄ?. Slikarka svoje figure vedno oblikuje precizno in poskrbi za vsak detajl, a so te narejene tako, da lahko prepoznamo znaÄ?ilne poteze, s katerimi v figure vnese svojo duhovitost, ciniÄ?en pogled ter jim doda svoje lastno razumevanje in doĹživljanja Ĺživljenja ter sveta,â€? je med drugim v katalog, ki je izĹĄel ob razstavi, zapisala avtorica spremnega besedila Pavlina GroĹĄelj.

Galerija Velenje bo ob razstavi pripravila tudi vrsto spremljevalnih dogodkov. Pripravili bodo kaligrafsko delavnico z avtorico (8. avgusta), koncert v atriju galerije (9. avgusta), DruĹžinsko urico (23. avgusta), Galerijsko sobotnico (1. septembra) ter javno vodstvo po razstavi (6. đ&#x;”˛ septembra).

Sreda, 1. avgust 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Kri – Ĺživljenjsko pomembna tekoÄ?ina 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba AngleĹĄke pravljice z Romano 10.00 VzorÄ?no mesto Soba pobega: Potop v neznano 16.00 Velenjska plaĹža Virtualno doĹživetje na jezeru 18.00 CVIU, ĹĄportna dvorana DM iniciativa za gibanje otrok 2018 20.30 Pred Domom kulture Velenje Miki Solus, koncert

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 26. julij 10.00–14.00 Vila Mayer GrafiÄ?na delavnica sitotisk za otroke

Ponedeljek, 30. julij 18.00–22.00 Ribiťki dom ob ťoťtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Na velenjskem gradu bodo pele harmonike Velenje – Letos bodo na LjubeÄ?ni 26. avgusta pripravili Ĺže 38 tekmovanje za Zlato harmoniko, na katerem se bodo pomerili ĹĄtevilni mojstri igranja na diatoniÄ?no harmoniko. Doslej se je Ĺže zvrstilo kar nekaj predtekmovanj, v nedeljo, 29. julija, bo ob 14. uri na Velenjskem gradu potekal Ĺže prvi polfinale, ki ga organizira Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo LjubeÄ?na v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje. Nastopilo bo veÄ? kot 25 tekmovalcev s predtekmovanj, ki so

ljubezen. SrÄ?iki njenega Ĺživljenja postaneta preĹžemajoÄ?a obsedenost s Simonom ter prepuĹĄÄ?anje toku narave. Izjemni so opisi odnosov, tako z moĹĄkim njenega Ĺživljenja, ki zanjo ostaja nedosegljiv, kot z bratom ter postarano sosedo, ki Claire v trenutku navdiha prepusti vse svoje imetje. Celotna zgodba je zanimiv in subtilen preplet skrivnostnih solidarnosti.

od – Odrasli, 821-163.6 – Slovenski romani

17

PRIREDITVE

26. julija 2018

UKRADENA PRINCESA

Vykradena pryntsesa: Ruslan i Ludmila Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 85 minut (Ukrajina) ReĹžija: Oleh Malamuzh Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, SaĹĄo PreĹĄeren, Tina Ogrin Petek, 27. 7., ob 19.00 Sobota, 28. 7., ob 19.00 S podporo Ministrstva za kulturo!

ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

WHITNEY

Whitney: Can I Be Me Glasbeni dokumentarni film, 105 minut (VB, ZDA) ReŞija: Nick Broomfield, Rudi Dolezal Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Robyn Crawford Petek, 27. 7., ob 20.00 – mala dvorana

potekala po vsej Sloveniji. Tekmovalce in gledalce (vstop je prost) bo v atriju Velenjskega gradu pozdravil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

Preostali polfinalisti pa se bodo 16. avgusta predstavili na LjubeÄ?ni na drugem delu polfinalnega tekmovanja.

Finale 38. Zlate harmonike LjubeÄ?na bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 9. uri v Krajevnem domu LjubeÄ?na.

Prvenstvo poteka od leta 1981 in je edino tovrstno đ&#x;”˛ tekmovanje s tako dolgo tradicijo.

Nedelja, 29. 7., ob 19.00 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

SVET PRIHODNOSTI

Future World ZF akcijski, 90 minut (ZDA) ReŞija: James Franco, Bruce Thierry Cheung Igrajo: James Franco, Suki Waterhouse, Jeffrey Wahlberg, Mila Jovovish, Lucy Liu, Snoop Dogg Petek, 27. 7., ob 20.45 Sobota, 28. 7., ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 29. 7., ob 20.30 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR)

ReĹžija: Stefano Sollima Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin, Isabela Moner, Jeffrey Donovan, Manuel Garcia-Rulfo, Catherine Keener Petek, 27. 7., ob 22.30 Sobota, 28. 7., ob 21.00 Nedelja, 29. 7., ob 18.00 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR)

BIKEC FERDINAND

Ferdinand Sinhronizirana animirana komiÄ?na avantura, 106 minut (ZDA) ReĹžija: Carlos Saldanha Nedelja, 29. 7., ob 16.00 – 3D, otroĹĄka matineja OTROĹ KA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR)

SICARIO 2: VOJNA BREZ DRUGAS TRANU PANJA PRAVIL Sicario 2: Soldado Akcijski film, 122 minut (ZDA)

Toivon tuolla puolen KomiÄ?na drama

Ĺ iba Preden smo se leta 1938 preselili v Velenje, sem v Kotoribi na HrvaĹĄkem postal prvoĹĄolec.

Kotoriba je bila znaÄ?ilna dolga panonska vas in moja pot je od ĹželezniĹĄke postaje, kjer smo stanovali, vodila k pouku na drugi konec vasi. Na obeh straneh praĹĄne ceste so se vrstile kmeÄ?ke hiĹĄe, za njimi pa gospodarska poslopja z znaÄ?ilnimi koruznjaki, v katerih so suĹĄili in hranili koruzo, najbolj znaÄ?ilen panonski pridelek.

V tistih Ä?asih so imeli uÄ?itelji na katedru ĹĄibo, ki je bila nepogreĹĄljivo vzgojno pomagalo, in uÄ?itelj ga je uporabljal po lastni presoji. Tako si jih lahko dobil po zadnjici, po hrbtiĹĄÄ?u,

kadar je bila jeza zelo huda, pa kamor je padlo. Kot dodatek k nepomirljivi jezi so bila v kotu naluĹĄÄ?ena koruzna zrna, na katerih smo morali prestopniki kleÄ?ati, da smo odsluĹžili kazen.

V Velenju sem zaÄ?el obiskovati drugi razred v nekdanji konjuĹĄnici. Najbolj opazni uÄ?itelji so bili ravnatelj Stopar, PlaĹž, MlinĹĄek in Sadar. Tukaj koruze

v ĹĄolskem kotu ni bilo, zato pa je po potrebi brez milosti pela ĹĄiba in so rdeÄ?ela uĹĄesa. Kadar so se ujezili gospod kaplan, pa nas je doletela boĹžja kazen.

Ko sem leta 1958 zaÄ?el v Velenju pouÄ?evati na osnovni ĹĄoli MP - Toledo, so nekateri uÄ?itelji ĹĄe vedno koga okoli uĹĄes. Ĺ e jaz sem se nekoÄ? razkuril in jo nekomu primazal v dobri veri,

Lunine mene

27. julija ob 22.20 polna luna CITY CENTER

ÄŒetrtek, 26.7. BiotrĹžnica Petek, 27.7. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 29.7. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom?

Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Finska, NemÄ?ija, 98 minut ReĹžija: Aki Kaurismäki Igrajo: Sherwan Haji, Sakari Kuosmanen, Janne Hyytiäinen, Ilkka Koivula, Nuppu Koivu, Simon Hussein Ponedeljek, 30. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (BREZPLAÄŒNO) Naslednji vikend, od 3. 8. do 6. 8., napovedujemo: glasbeno romantiÄ?no komedijo MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE, animirano druĹžinsko komedijo HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE 2D in 3D, triler SKRIVNOSTNO OGLEDALO, grozljivko NEVESTA in v ponedeljek, 6.

8., ob 21.00 v Zvezdah pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob domu kulture Velenje, komiÄ?no dramo KAPITAN FANTASTIÄŒNI.

da bo zaleglo. Na govorilni uri mi je mati potarnala, da ima zelo neobvladljivega sina. Povedala je, da mu tudi doma pogosto niso kos in da mu jih oÄ?e naloĹži s pasom. SoglaĹĄala je, naj jih po potrebi lahko dobi tudi v ĹĄoli, samo ne po glavi, ker je Ĺže itak butast. Fant pa sploh ni bil neumen, le razganjalo ga je na vse strani, ker ni mogel krotiti svoje pubertete. Do konca osnovne ĹĄole sva se kar dobro razumela in po srednji je bil zelo uspeĹĄen v poklicu. Ko sva se po mnogih letih sreÄ?ala in obudila spomin na klofuto, mi je dejal, da se dobro spominja na svoj nemir in da bi si jih zasluĹžil ĹĄe veliko veÄ?. ÄŒe bi se dandanaĹĄnji uÄ?itelj spozabil in bi komu uĹĄla roka, jutri ne bi veÄ? smel v ĹĄolo. Tako zelo so se spremenili Ä?asi in mi z njimi. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEĹ ÄŒEVALEC

26. julija 2018

Nagradna kriĹžanka Ekodar

RADIO VELENJE

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina z.o.o.

MetleÄ?e 7, Ĺ oĹĄtanj Email: info@kz-saleskadolina.si

kz-saleskadolina.si V Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina pod blagovno znamko Ekodar trĹžimo sveĹže ekoloĹĄko goveje meso in mesnine. Smo najveÄ?ji slovenski ponudnik eko govejega mesa s sledjivim izvorom vse do konkretnega eko rejca.

V ponudbi ekoloĹĄkih mesnin so: eko goveja hrenovka s sonÄ?ninÄ?nim oljem, eko mesni sir, eko salama, eko suha klobasica ter eko suha klobasica s Ä?ilijem. Eko goveja hrenovka je odliÄ?ne kakovosti, izdelana iz ekoloĹĄkega mesa mlade govedine, ekoloĹĄkega sonÄ?niÄ?nega olja, ekoloĹĄkih zaÄ?imb in polnjena v naravno ovÄ?je Ä?revo. Je brez glutena, ne vsebuje alergenov.

EkoloĹĄko goveje meso in mesnine Ekodar naroÄ?ite na spletni strani http://trgovina.ekodar.si/ ali preko telefona 03 898 49 76.

Na dom vam jih dostavimo brezplaÄ?no.

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKZ Ĺ aleĹĄkaÂŤ, najkasneje do ponedeljka 6. avgusta. IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Markacisti zavihali rokave Markacisti Planinske zveze Slovenije (PZS) znamo svoj dan proslaviti delovno in ga na koncu popestriti z zadovoljstvom po opravljenem delu. O slednjem poroÄ?ajo novice PZS, da so Âťmarkacisti iz vseh koncev Slovenije stopili skupaj in na tradicionalno prvo julijsko soboto z druĹženjem ob prostovoljnem delu urejali planinske poti KoroĹĄke ter s tem obeleĹžili 6. dan slovenskih markacistov. Svoje moÄ?i so strnili Komisija za planinske poti PZS, Planinsko druĹĄtvo (PD) Dravograd in Odbor za planinske poti (OPP) KoroĹĄke.ÂŤ ÂťSobotno jutro nas je na Podklancu blizu Dravograda priÄ?akalo z ravno pravĹĄnjo merico lepega vremena, koroĹĄke gostoljubnosti in obilico planinskih poti, ki so potrebovale naĹĄe spretne roke.

Zbralo se nas je 133 markacistov in 10 pomoÄ?nikov iz vseh koncev Slovenije.ÂŤ Treba je reÄ?i, da se konÄ?no delo markacistov le dviga iz anonimnosti ob zavedanju, da brez nas ne bi bilo planinskih poti, ki so osnova za varno hojo in dosego cilja, ki smo si ga zadali.

Tako je tudi pri sosedih Hrvatih, ki se na tem podroÄ?ju tudi trudijo ob zavedanju, da turisti radi krenemo na planinske poti.

Narava je s svojimi lepotami povsod radodarna drugaÄ?e.

Vabljivo Sljeme nad Zagrebom

ÄŒlani kroĹžka Planinarjenje UNI 3 smo konÄ?no uspeli ujeti lepo vreme in primeren Ä?as, da smo se z vodnikom TomaĹžem Kumrom iz PD Vinska Gora podali proti

ÄŒETRTEK, 26. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 27. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroĹĄka oddaja); 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 28. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 29. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 30. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 8.00 Vija vaja; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 31. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 1. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Planinci UNI 3 s ÂťsimpatizerjiÂŤ vrh Sljemena nad Zagrebom.

RogaĹĄki Slatini. Po preÄ?enju meje smo v bliĹžini StubiĹĄkih Toplic izstopili v kraju Pila. Tu je izhodiĹĄÄ?e za Sljeme iz zagorske strani, ki je najviĹĄji vrh pogorja Medvednice.

Razteza se severno od hrvaĹĄkega glavnega mesta Zagreb. Zaradi njegove bliĹžine je precej obiskano in tu se nahaja vse polno planinskih koÄ? ter domov. Povsem na vrhu stoji markanten TV stolp, od koder je zelo lep razgled, predvsem na hrvaĹĄko Zagorje. Pot je potekala preko znamenitih ÂťHorvatovih 500 stuba – stopnicÂŤ.

To je roÄ?no vklesana naravna kamnina z viĹĄinsko razliko 117 m. Tako je omogoÄ?en prehod te kraĹĄke divjine vse do planinskega doma na Hunjki. Pri domu Pun-

tijarka smo se spet seĹĄli (s sestro sva bili tokrat turistki) in se po okrepÄ?ilu druĹžno prepeljali do vrha Sljemena (1033 m). Tu smo se nauĹžili razgledov in se mimo Medvedgrada, katerega ogled se nam je ÂťizmuznilÂŤ, spustili v smeri Zagreba in potem domov v Slovenijo.

mlinov. Nad njim krene desno proti Dobrni in se ustavi na razvalinah KaÄ?jega gradu. Po njegovih strminah se spusti do domaÄ?ije BlaĹžiĹĄ z zelo zanimivo zbirko starin in se vrne do LamperÄ?ka. Tu nas je Ä?akalo prijetno in gostoljubno okolje, kjer smo se sprostili v druĹžbi ĹĄtevilne divjadi, ki je ÂťkronaÂŤ V Vinski Gori so ĹĄkratje domaÄ?ije. Ob lepem vremenu doma in prijetni druĹžbi smo obudili ZakljuÄ?ek ĹĄolskega leta smo spomine na prehojene poti, te imeli na bodoÄ?i ÂťPoti ĹĄkrata Bi- pa Ĺželimo jeseni nadaljevati. seraÂŤ, ki bo v Vinski Gori odprta SreÄ?no! đ&#x;”˛ Marija Lesjak septembra. Je prav prikupna z izhodiĹĄÄ?em pri obori divjadi LamperÄ?ek v Prelski in sprva pelje po trasi poti ÂťPo poteh Vinske GoreÂŤ do Vovka v Dolini

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

Ĺžage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlaÄ?ni Ä?istilci • Ä?rpalke

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

26. julija 2018

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ?

alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM sAmI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE PARCELO 2.000 m2, delno stavbno in delno kmetijsko zemljiĹĄÄ?e v VirĹĄtanju prodam. Na parceli je moĹžna gradnja, parcela nudi zasebnost in Ä?udovit razgled. Info: 040 512 380.

UGODNO DO STANOVANJA, prodam del hiĹĄe s svojim vhodom in obnovljenim stanovanjem 35m/2 na lepi legi 1 km od Mozirja za 21.000 â‚Ź, na 5000 â‚Ź poÄ?akam do enega leta. Tel.: 070 777 281

STIKI-POZNANSTVA ŽENItNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 100.000 â‚Ź

RAZNO DOmAÄŒE VINO KraĹĄki teran in otroĹĄko kolo, malo rabljeno, prodam.

Cena ugodna. Gsm: 070 250 817

Ĺ˝IVALI BIKCA, ÄŒB pasme, teĹžak 140 kg, proda, cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 tELIKÄŒKO Simentalko, staro 14 dni, prodam. Gsm: 041 970 577

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

tELIÄŒKO ťaroleÂŤ teĹžko 150 kg in teliÄ?ko ÂťsimentalkoÂŤ teĹžko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 16. do 22. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. mEDOBÄŒINsKA INĹ PEKCIJA, REDARstVO IN VARstVO OKOLJA obdelava: AmEs, d. o. o., Ljubljana

mAKsImALNE URNE KONCENtRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Nagrajenci kriĹžanke Železnina HudovernikÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 12. julija 2018, so: Franc Kotnik, MeĹĄkova 4, 3320 Velenje; maruĹĄa GolavĹĄek, GregorÄ?iÄ?eva 24, 3320 Velenje; Borut Zajc, Ĺ peglova 17, 3320 Velenje Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: ODMAĹ I ODTOK DELEO

od 27. julija do 2. avgusta - 27. julija 1998 so ob velenjskih ulicah zaÄ?eli postavljati nove usmerjevalne table za turiste in druge obiskovalce Velenja; - 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil vrsto let Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja, Ä?astni ĹĄoĹĄtanjski obÄ?an in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc RajĹĄter; - 28. julija 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na MadĹžarskem Jolanda Steblovnik (Jolanda Batagelj) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim drĹžavnim rekordom osvojila tretje mesto; uspeĹĄna velenjska atletinja je danes tudi evropska dvoranska prvakinja in svetovna rekorderka v teku na 800 metrov v dvoranah (1:55,82); - leta 1930 se je 29. julija v KrĹĄkem rodil prvi ravnatelj Gimnazije Velenje Bojan GlavaÄ?; GlavaÄ? je tudi odliÄ?en ĹĄportnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi ĹĄportni naslov v Ĺ aleĹĄki dolini, poleg tega je bil leta 2000 in leta 2005 slovenski prvak v veteranskem tenisu, leta 2004 in 2006 pa je postal tudi mednarodni prvak v veteranskem tenisu; leta 2009 je izdal pe-

sniĹĄko zbirko Pesmi iz klobuka; je tudi Ä?lan mednarodnega kluba Magic Studio Maribor, v Velenju znan kot Ä?arodej za otroke – ÄŒarovnik Boy; - 29. julija 1954 se je v Celju rodil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob iz TopolĹĄice; - 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila

Fran RajĹĄter (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

huda nesreÄ?a, ki je zahtevala ĹĄtiri Ĺživljenja, jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja, je vdrla skozi strop in 300 kubiÄ?nih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; - leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Ĺ ilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, ĹĄe zlasti pa Ĺ aleĹĄki dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Ĺ ilih poklonil Ä?udoviti knjigi: mladinsko povest NekoÄ? je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; Ĺ ilih je bil tudi avtor ĹĄtevilnih del, ki sodijo med najvidnejĹĄe do-

seĹžke slovenske pedagogike; objavil je deset knjig, nad 60 obseĹžnejĹĄih in okrog 300 krajĹĄih razprav in Ä?lankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in PedagoĹĄkega zbornika; - 1. avgusta 1969 so sveÄ?ano odprli novo cesto med Velenjem in Ĺ entiljem, ki je bila v okviru akcije ÂťMesto – vasiÂŤ narejena z udarniĹĄkim delom; - v dneh od 1. do 10. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeleĹžbo na temo Energija; na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan KuÄ?an, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih drĹžav; - na zaÄ?etku avgusta leta 1974 so zaÄ?eli graditi velenjsko RdeÄ?o dvorano; - 2. avgusta 1917 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil BoĹžo Mravljak (part. i. Bombi), udeleĹženec NOB, ki se je po zaÄ?etku ĹĄpanske drĹžavljanske vojne leta 1936 pridruĹžil mednarodnim brigadam v boju proti faĹĄizmu; Nemci so ga ustrelili kot talca 3. aprila leta 1942 v Mariboru; - 2. avgusta 1920 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodila slovenska akademska slikarka Majda Kurnik; umrla je 28. maja 1967; - 2. avgusta 2000 je v Ĺ oĹĄtanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. 3.

1925 v Ĺ oĹĄtanju), ki je ĹĄele po svoji smrti postal Ä?astni obÄ?an mesta, ki mu je v njegovem Ĺživljenju pomenilo skorajda vse. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. julija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

mAKsImALNE URNE KONCENtRACIJE sO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI: VOLK JOŽEF, roj. 1935, Velenje, Kajuhova cesta 18;

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

SUPOVEC ALOJZIJA, roj. 1926, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 219

• •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

24ur/dan DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE:

• • •

Na voljo smo vam

mEDOBÄŒINsKA INĹ PEKCIJA, REDARstVO IN VARstVO OKOLJA obdelava: AmEs, d. o. o., Ljubljana

Komunalno podjetje Velenje

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVEstILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?.

Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za

informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

28. 7. do 29. 7., Ivan JaneĹžiÄ?, dr. dent. med. (V zasebni zobni ordinaciji na Efenkovi 61, Velenje, od 8. do 12. ure)

LEKARNA VELENJE

VETERINARSKA POSTAJA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZOBOZDRAVNIKI

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600. Delovni Ä?as ambulante Velenje, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

NaĹĄ Ä?as, 26. 7. 2018, barve: CMYK, stran 20

Letos sta v Ribnem pri Bledu taborili dve izmeni Rodu Jezerski zmaj Velenje, skupno okoli 300 tabornikov. 70 Ä?lanov RJZ iz Ä?ete Jamski ĹĄkratje pa v teh dneh tabori na jugovzhodu Slovenije, v Grmu pri Podzemlju.

Po dolgem in napornem ĹĄolskem letu je konÄ?no priĹĄel Ä?as ‌ ÄŒas, ko odklopimo moĹžgane, ko se iz zaduĹĄljivih sob, napolnjenih s ĹĄolskimi knjigami in tehnoloĹĄkimi igraÄ?kami, ki nas zadrĹžujejo med ĹĄtirimi stenami, ujete v virtualnem svetu, odpravimo v naravo.

Ko vse domaÄ?e ugodnosti kot sta topla voda in mehka postelja, pogumno zamenjamo za ĹĄotor sredi jase, nedaleÄ? stran od mrzle Save. Ker se taborniki v Ĺ aleĹĄki dolini dobro zavedamo, kako pomembno vlogo igra narava v naĹĄih Ĺživljenjih in kako nam teh deset dni, ki jih preĹživimo v naĹĄem Kajuhovem taboru v Ribnem, povrne zagon, radost in igrivost, na katere smo med letom nekje v naĹĄi vsakdanji rutini malo pozabili. Deset dni brezskrbnosti in pristnega stika z naravo nas znova in znova vleÄ?e nazaj. In tako smo se tudi letos odpravili za mostom levo, po cesti z neĹĄteto luknjami do ‌ cirkusa! Kajuhovega tabora, ki so ga tokrat preplavili akrobati in cirkuĹĄke vragolije.

Ni trajalo dolgo, ko je cirkus postal del nas in so nas cirkuĹĄke predstave zabavale ob veÄ?ernem ognju, cirkuĹĄke naloge pa nam predstavljale nove izzive Ä?ez dan. PriskoÄ?ili smo na pomoÄ?, ko je primanjkovalo akrobatov in drugih nastopajoÄ?ih, in organizirali veliko avdicijo, na kateri smo sprejemali nove Ä?lane iz vrst mladih nadobudnih taborniĹĄkih cirkusantov. Ker pa smo kljub

Taborniki prespali nad oblaki

cirkuĹĄkemu razpoloĹženju globoko v sebi ohranili taborniĹĄkega duha, smo se tretji in Ä?etrti dan odpravili na bivakiranje. V nahrbtnike smo dali le najnujnejĹĄe potrebĹĄÄ?ine, kot so spalka, topla

oblaÄ?ila in voda, ter stopili na pot. Ta je starejĹĄe (gozdovnike in gozdovnice) odpeljala na Oblakovo planino oz. ‚‘nad oblake‘‘, kot so jo poimenovali sami, mlajĹĄe (medvedke in Ä?ebelice) pa na

zgornjo Ameriko – jaso nad taborom. Tam smo postavili ognjiĹĄÄ?e, si naredili veÄ?erjo ter bivak, v katerem smo prenoÄ?ili.

Seveda pa bivak ĹĄe zdaleÄ? ni bil edini izlet, saj smo letos pridno

odkrivali nove, pa tudi Ĺže poznane kotiÄ?ke prelepe Gorenjske.

Med drugim smo obiskali jamo pod Babjim zobom, se kopali na Šobcu, obhodili Blejsko jezero ‌ Odpravili smo se tudi na vodov izlet, pri katerem je vsak vodnik za svoj vod izbral posebno lokacijo, kot so npr. Dino park, Escape room na Bledu itd.

Za vsakim zanimivim, vÄ?asih malo napornim dnem pa je sledil veÄ?erni ogenj, ob katerem smo poleg cirkuĹĄkih vragolij skupaj

peli ob kitari, se smejali in opazovali, kako iskrice letijo v zvezdnato nebo. VeÄ?eri v Ribnem priÄ?arajo prav posebno vzduĹĄje, ki se le steĹžka ubesedi. Ko smo zadnji dan sedeli na obreĹžju Save in opazovali, kako je poglavar Manitu krstil nove tabornike in vodnike z blatom, smo po tihem obudili spomine na Ä?as, ko smo tudi sami prestraĹĄeno stali tam, na zaÄ?etku svoje taborniĹĄke poti.

In kako veseli smo, da nas je ta pripeljala do sem ‌, ko imamo za sabo Ĺže toliko nepozabnih taborniĹĄkih spominov, neprecenljivih izkuĹĄenj, toliko trdnih prijateljskih vezi ‌ In da se s taborjenja ĹĄe vedno vraÄ?amo z iskrico v oÄ?eh. Zadovoljni, ker vemo, da poÄ?nemo nekaj dobrega. Ker smo veÄ? kot 150 tabornikom omogoÄ?ili nepozabno taborjenje. In se spomnimo na besede Roberta Baden Powella, po Ä?igar zaslugi smo danes tu, kjer smo: ÂťNa pravi poti k sreÄ?i je tisti, ki skrbi za sreÄ?o drugih. SkuĹĄajte zapustiti ta svet za spoznanje boljĹĄi, kakor ste ga prejeli.ÂŤ In za to se bomo s srcem trudili do konca naĹĄe taborniĹĄke poti.

Pika VrÄ?kovnik, foto Nik JevĹĄnik

đ&#x;”˛

Festival pitne vode v okroĹžju kamniĹĄko Savinjskih Alp Ob sreÄ?anju starodobnih vozil v okviru flosarskega praznika na Ljubnem v soboto, 21. julija, so organizatorji trem lokalnim akcijskim skupinam (LAS) omogoÄ?ili, da so zaÄ?eli izvajati anketo o kakovosti pitne vode v zgornjesavinjskem in kamniĹĄkem obmoÄ?ju. Obiskovalci so okuĹĄali vodo devetih vzorcev iz pogorja KamniĹĄko-Savinjskih Alp in primerjali njihov vonj in okus. Poleg fizikalno-kemijskih in bioloĹĄkih lastnosti razliÄ?nih stalnih vodnih virov ob tem ugotavljajo tudi, kakĹĄen

Poletje na travniku dobro obiskano Festival Velenje pripravlja na travniku ob kulturnem domu projekt Poletje na travniku – Dobro so obiskane tako Torkove igrarije kot Sobotne lutkarije – Obljubljajo, da bodo ponudbo ohranili in razvijali tudi v prihodnje Mojca Štruc

Festival Velenje Ĺže od leta 2008 na travniku ob kulturnem domu Velenje skrbi za poÄ?itniĹĄko ponudbo za otroke. V okviru projekta Poletje na travniku pripravljajo vsak torek med 10. in 12. uro in med 17. in 19. uro Torkove igrarije, vsako soboto ob 10.30 pa Sobotne lutkarije. Ob sobotah za program oz. predstave skrbijo tako domaÄ?a kot gostujoÄ?a gledaliĹĄÄ?a, torkovo ponudbo poletnih mesecev pa Festival Velenje pripravlja v sodelovanju z javnimi zavodi, druĹĄtvi in zasebniki. ÂťVsak torek nas obiĹĄÄ?e od 80 do 150 otrok, velikokrat skupaj z njimi ustvarjajo tudi starĹĄi ali babice in dedki,ÂŤ pravi direktorica Festivala Velenje, Barbara Pokorny. Kot dodaja, se ĹĄtevilo obiskovalcev ob sobotah giblje med 150 in 400, kar pomeni, da vsako leto beleĹžijo boljĹĄi obisk. ÂťZato se nam zdi prav, da projekt nadaljujemo vsako poletje in ga tudi izpopolnjujemo,ÂŤ je dejala Pokornyjeva in izpostavila veselje zaradi podatka, da prihaja na travnik vsako leto tudi veÄ? oÄ?etov, ki ustvarjajo skupaj z otroki.

Preverili smo in zares lahko potrdimo, da je travnik ob kulturnem domu v Ä?asu aktivnosti dobro obiskan. Na njem mrgoli razliÄ?nih generacij starĹĄev, tet, stricev, babic, dedkov ali prijateljev, ki s

okus ima takĹĄna voda v primerjavi s tisto, ki je v plastenkah ali iz vodovodnih instalacij. Odziv na akcijo, ki bo potekala ĹĄe v veÄ? krajih ZGSD in na kamniĹĄkem obmoÄ?ju, je bil na Ljubnem zelo pozitiven, cilj aktivnosti pa je med drugim ohraniti neokrnjene vodne vire in zagotoviti kakovostno pitno vodo tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Nogavic Polzela ne bo veÄ?

V Ä?asu Poletja na travniku se otroci ne bi smeli pritoĹževati, da jim je dolgÄ?as.

Barbara Kelher je Torkove igrarije vodila z nasmeĹĄkom na obrazu.

ponosom opazujejo vkljuÄ?evanje otrok v program. ÂťS programom ne le da zapolnimo poÄ?itniĹĄki Ä?as otrok, ampak razvijamo in krepimo tudi njihovo ustvarjalnost, kreativnost, domiĹĄljijo ‌ je ĹĄe povedala Barbara Pokorny in pojasnila, da v pripravi torkovih vsebin tako letos sodelujejo z Galerijo Velenje, KnjiĹžnico Velenje, Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Plesno ĹĄolo Spin, Muzejem Velenje, DruĹĄtvom

ĹĄaleĹĄkih likovnikov, Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje, Plesnim studiem N in Mladinskim centrom Velenje.

JoĹže Miklavc

Barbara Kelher iz Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki je Torkove igrarije prevzela prejĹĄnji teden, je otrokom prebrala pravljico o Poskoku, ki je izgubil kronico in tako raziskal celotno Ĺ aleĹĄko dolino. Da se je zgodba ĹĄe bolj vtisnila v spomin in srce, so zbrani otroci po sliĹĄani vsebini tudi poustvarjali. ÂťZa otroke se je treba potruditi, da jih animiraĹĄ. Ko pa zaÄ?nejo sodelovati in ustvarjati, jih to zares pritegne,ÂŤ je povedala Kelherjeva. đ&#x;”˛

Polzela, 20. julija – V Tovarni nogavic Polzela se dobro leto in pol od zaÄ?etka steÄ?aja tovarne zakljuÄ?uje proizvodnja, ki so jo vzpostavili februarja lani. Tovarno bodo zaprli, saj po zakonu podjetje v steÄ?aju leto po prvem poskusu prodaje ne sme veÄ? obratovati, iskanje kupca za poslovno celoto pa je bilo doslej neuspeĹĄno. Do konca prejĹĄnjega tedna je delalo v Polzeli, tovarni nogavic, ĹĄe 67 delavcev. Z njihovim odhodom se je tudi zakljuÄ?ila proizvodnja v tej nekdanji paradni tovarni tekstilne industrije, ki je zaposlovala veÄ? kot 1000 delavcev, njihovi izdelki pa so sloveli daleÄ? naokoli.

Njen zaÄ?etek sega v leto 1927.

SteÄ?ajnemu upravitelju Zlatku Hohnecu v letu in pol ni uspelo najti kupca, ki bi tovarno odkupil kot celoto. Zadnja draĹžba je bila junija po izklicni ceni 2,46 milijona evrov. Nekaj delavcev ĹĄe ima delo, delajo pa na odpremi Ĺže izdelanih izdelkov. Za zdaj ostaja odprtih tudi devet trgovin. Tovarna se bo sedaj prodajala po delih.

OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju pa je sklenilo, da bodo blagovno znamko Polzela in zaloge gotovih izdelkov steÄ?ajnega dolĹžnika skuĹĄali prodati na javni draĹžbi z zviĹĄevanjem izklicne cene. Ta znaĹĄa dobrih 389.000 evrov. PremoĹženje se prodaja skupaj kot nedeljiva celota, je razvidno iz objave na Ajpesu. đ&#x;”˛

mz