NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 1
V petek (16/23°C) preteĹžno oblaÄ?no in deĹževno, v soboto (14/25°C) in nedeljo (14/25°C) delno oblaÄ?no. V nedeljo moĹžnost neviht.
ÄŒetrtek, 1. avgusta 2019â€
ĹĄtevilka 30 | leto 66â€
www.nascas.siâ€
naroÄ?nina 03 898 17 50â€
cena 1,90 â‚Ź
Naravni viri za letos so porabljeni! Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje letos praznuje 60 let, odkar so 20. septembra 1959 odprli novo mestno srediĹĄÄ?e. Na praznovanja se Ĺže pripravljajo, med drugim so mesto odeli v rumeno in zeleno barvo (barvi mestnega grba). Rumena simbolizira mladost in optimizem,
zelena pa lepo bivalno okolje in odgovoren odnos do njega. Vse te simbole so zdruĹžili v sonÄ?nicah. Kar 40 tisoÄ? jih je v teh dneh zaĹžarelo v vsej svoji lepoti ob Ĺ aleĹĄki cesti. đ&#x;”˛
mz
Ustvarjalno druĹženje z nasedlimi kiti Velenje, 27. julij – Nasedanje kitov res ni razlog za veselje. No, v Velenju, kjer kiti nasedajo v prenesenem pomenu, je. V Letnem kinu namreÄ? vsako leto poteka glasbeno-ekoloĹĄki festival, ki ga prireja DruĹĄtvo nasedlega kita, njegov pobudnik pa je bil VelenjÄ?an MatevĹž ÄŒas. Popoldansko druĹženje ob glasbi, hrani, ustvarjanju in drugih druĹžabnih aktivnostih vsako leto privabi staro in mlado od blizu in daleÄ?. VeÄ? na strani 11. đ&#x;”˛
29. julija je bil dan ekoloĹĄkega dolga. Na ta dan je Ä?loveĹĄtvo po izraÄ?unih organizacije Global Footprint Network izrabilo Ĺže toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Ta dan je priĹĄel najbolj zgodaj doslej. Leta 2000 je bil oktobra. Naravni viri za letos so torej porabljeni! To, da mejo preseĹžemo vsako leto prej, pomeni samo in edino to, da se do Zemlje obnaĹĄamo neodgovorno. Za Ĺživljenje na Zemlji pa najemamo vse veÄ?je kredite na raÄ?un zanamcev, naĹĄih otrok in vnukov. ÄŒloveĹĄtvo trenutno porablja vire 1,7-krat hitreje, kot jih ekosistemi lahko regenerirajo. Posledice tega Ä?utimo vsak dan v podnebnih spremembah, vremenskih ekstremih, suĹĄi, pomanjkanju vode, eroziji tal, izgubljanju biotske raznovrstnosti, kopiÄ?enju ogljikovega dioksida v zraku ‌ Dan ekoloĹĄkega dolga bi moral biti moÄ?an opomnik za drĹžave in posameznike. Za drĹžave, da sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bodo zaĹĄÄ?itile vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in Ĺživalski svet, za posameznike, da se odloÄ?ijo za varÄ?no rabo energije, vode, za spoĹĄtovanje ekoloĹĄkih naÄ?el, zmanjĹĄanje svojega ogljiÄ?nega odtisa, toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzroÄ?i s svojo aktivnostjo. Denimo voĹžnjo. Pa sploh ni treba, da se nehate voziti z avtomobilom! Lahko pa se, ko to ni potrebno, po opravkih namesto z avtomobilom odpravite peĹĄ ali s kolesom. Strokovnjaki so izraÄ?unali, da bi, Ä?e bi letno koliÄ?ino prevoĹženih kilometrov s 15.000 zmanjĹĄali samo za 5.000, izpuste ogljikovega dioksida zmanjĹĄali za 1.000 kilogramov. OnesnaĹženje z ogljikovim dioksidom lahko zmanjĹĄamo tudi z uporabo javnih prevoznih sredstev ali s skupnim prevozom. Ĺ˝e Ä?e se boste enkrat tedensko z nekom peljali v sluĹžbo, boste ogljiÄ?ne izpuste zmanjĹĄali za petino. Ker so ravno poÄ?itnice, ko nas poti vodijo v najrazliÄ?nejĹĄe kraje blizu in daleÄ?, pa ĹĄe nekaj. NaÄ?rtujte pot, izberite alternative, preverjajte informacije o stanju v prometu! ÄŒe ne boste obtiÄ?ali v prometnem zamaĹĄku, boste bolj sproĹĄÄ?eni. Zemlja pa tudi. Vsak posameznik ĹĄteje. Ne podcenjujte se in ne podcenjujte prispevka, ki ga lahko namenite planetu. En sam je. đ&#x;”˛
Tina Felicijan
Gorenje z izgubo, a optimizmom
TeĹĄ denarja ĹĄe ni vrnil ObÄ?ine vztrajajo, da za proizvodnjo toplotne energije, ki pomeni Ä?isto ogrevanje, emisijski kuponi niso potrebni Mira ZakoĹĄek
Sredi prejĹĄnjega tedna bi morala Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj vrniti skoraj milijon evrov sredstev, ki naj bi jih pridobila zaradi neupraviÄ?enega dviga cen toplotnega ogrevanja na raÄ?un emisijskih kuponov. ObÄ?ine so namreÄ? pridobile mnenje okoljskega ministrstva, da za proizvodnjo toplotne energije emisijski kuponi niso potrebni. Ker pa TEĹ ĹĄe ni prejel ustreznega dokazila od ministrstva za okolje in prostor, da mu
emisijskih kuponov za dobavo V Termoelektrarni tudi pravijo, toplotne energije ni potrebno da koliÄ?ina brezplaÄ?nih emisijkupovati, za zdaj skih kuponov Ĺže zavlaÄ?uje s plaod leta 2015 ne TeĹĄ bi moral Ä?ilom. Vodstvo pokriva celotne Termoelektrarne Komunalnemu proizvodnje toĹ oĹĄtanj priÄ?akuplotne energije. podjetju vrniti je, da ministrstvo TeĹĄ je ceno toskoraj milijon izkaĹže osnovo, plotne energije evrov. na osnovi katere nazadnje zviĹĄal bi lahko ugodili januarja letos, zahtevi Komuin sicer na 21,32 nalnega podjetja Velenje glede evra za megavatno uro. To je v vraÄ?ila preplaÄ?anih sredstev za primerjavi s ceno, ki je veljala ogrevanje. pred dvigom novembra lani,
â?ą
predstavljalo 23,58-odstotno rast. Za razlog so navedli stroĹĄek nakupa emisijskih kuponov za letos. PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol pravi, da bodo vztrajali, da za toplotno energijo, ki zagotovo pomeni Ä?isto ogrevanje, emisijskih kuponov ne bo treba plaÄ?evati. ÂťGlede na to, da se je rok, ki smo ga postavili Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj za vraÄ?ilo denarja, Ĺže iztekel, bomo pozvali drĹžavne organe, da to razreĹĄijo,ÂŤ đ&#x;”˛ ĹĄe dodaja Dermol. â€
Skupina Gorenje je v prvih ĹĄestih mesecih ustvarila 567,5 milijona evrov prihodkov, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani. Polletje je konÄ?ala z 29,5 milijona evrov Ä?iste izgube, ob Ä?emer v druĹžbi dodajajo, da je bil junij po mesecih negativnega poslovanja prvi mesec, v katerem so izkazali dobiÄ?ek. Glavni direktor Gorenja Chao Liu pravi, da so sedaj pred Gorenjem za proizvodnjo najbolj zasedeni meseci v letu. Pred jesenjo bodo tako obseg proizvodnje precej poveÄ?ali, da bodo lahko izpolnili naroÄ?ila s trgov. VeÄ? na strani 5. đ&#x;”˛
Oskrbovana stanovanja jeseni Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje gradi skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije med JurÄ?iÄ?evo in Jenkovo cesto v Velenju stolpiÄ?, v katerem bo 15 oskrbovanih stanovanj, ki so prilagojena tudi gibalno oviranim osebam. NaloĹžba bo stala milijon in pol, stanovanjski sklad pa jo sofinancira v viĹĄini skoraj 550 tisoÄ? evrov. V najem jih bodo delili na osnovi razpisa, ki je bil Ĺže objavljen, svetniki pa so pred tem potrdili pravilnik, ki med drugim doloÄ?a, da morajo biti prosilci stari veÄ? kot 65 let, izkazati pa morajo tudi, da so najemnino đ&#x;”˛ mz sposobni poravnavati. NaloĹžba teÄ?e po planu. â€
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 2
2
OD SREDE DO TORKA
Ĺ tudenti lahko ĹĄe do 16. avgusta oddajo vlogo za bivanje v Ĺ TU-DIJ domu Velenje, a povpraĹĄevanje Ĺže zdaj presega ponudbo ĹĄtudentskih postelj
ViĹĄino ĹĄtipendij bodo doloÄ?ali delodajalci Na Mestni obÄ?ini Velenje so zadovoljni z odzivom delodajalcev za sofinanciranje ĹĄtipendij za deficitarne poklice. Svetniki so za to sofinanciranje namenili 37.560 evrov, ĹĄtipendije pa bo obÄ?ina sofinancirala do viĹĄine 40 odstotkov, vendar za dijake najveÄ? 40 evrov, za ĹĄtudente pa bo najviĹĄja subvencija znaĹĄala 80 evrov. Sicer pa bo viĹĄino ĹĄtipendij doloÄ?il tudi delodajalec, ki bo na osnovi razpisov (nekateri so Ĺže objavljeni) tudi izbral ustrezne kandidate. Na razpis obÄ?ine so se prijavili Elektro Jezernik, Esotech, Gorenje gospodinjski aparati, Gorenje keramika, HTZ, Komunalno podjetje Velenje, Premogovnik Velenje, RGP, Sipoteh in Veplas. đ&#x;”˛
mz
Za otroĹĄke nasmehe poskrbel tudi TUĹ Debeli RtiÄ? – S TuĹĄem se je na letovanje na Debeli RtiÄ? odpravila nova skupina 146 otrok iz Ĺ tajerske, KoroĹĄke in Prekmurja. Z dobrodelnim projektom PriÄ?arajmo nasmeh, ki poteka Ĺže 17. leto, bodo letos skupaj 500 otrokom z razliÄ?nih koncev drĹžave (med katerimi je to sreÄ?o doĹživelo tudi 11 otrok z obmoÄ?ja Velenja in 7 otrok iz Mozirja), ponovno priÄ?arali nepozabne, sproĹĄÄ?ene poletne poÄ?itnice na enem najlepĹĄih koĹĄÄ?kov slovenske obale. Otroci so Ĺže in ĹĄe bodo spoznavali nove prijatelje, uĹživali v kopanju in druĹžabnih igrah, se ukvarjali s ĹĄportom in preizkuĹĄali svojo ustvarjalno kreativnost. Letovanje na Debelem RtiÄ?u vsako leto poteka v tesnem sodelovanju z RdeÄ?im kriĹžem Slovenije, ki poskrbi za prijetno in aktivno poÄ?utje otrok. Njihovi vzgojitelji in animatorji pripravijo pester program, v katerem se v tednu morskih poÄ?itnic zvrstijo ustvarjalne, ĹĄportne, izobraĹževalne, kreativne in zabavne aktivnosti oz. delavnice. đ&#x;”˛
Prostori bivĹĄega bifeja Ĺ martno ob Paki – V letoĹĄnjem proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je predviden denar tudi za obnovo prostorov bivĹĄega bifeja, ki je v obÄ?inski lasti. Za ta namen so na obÄ?inski upravi naroÄ?ili izdelavo idejnega projekta ter maketo predvidene obnove in oba Ĺže predstavili Ä?lanom odbora za gospodarstvo pri obÄ?inskem svetu. ÄŒlani odbora so priĹžgali zeleno luÄ? za nadaljevanje naÄ?rtovanih aktivnosti, so pa na predstavitvi podali nekaj zelo uporabnih in praktiÄ?nih pripomb, ki jih bo projektant pri izdelavi projekta upoĹĄteval. Po izdelanem projektu bodo obÄ?inski svetniki odloÄ?ali o njegovi nadaljnji usodi glede zagotavljanja potrebnih finanÄ?nih sredstev. S predvideno naloĹžbo bo obÄ?ina pridobila veÄ?namensko sejno sobo, bistveno pa se bodo tudi izboljĹĄali pogoji za delovanje obÄ?inske uprave, predvsem v delu, ki je namenjen poslovanju z obÄ?ankami in obÄ?ani. đ&#x;”˛
tp
Nov delovni Ä?as Delavske hranilnice Velenje – Delavska hranilnica, ki izvaja plaÄ?ilne storitve Mestne blagajne za obÄ?anke in obÄ?ane Mestne obÄ?ine Velenje, ima spremenjen delovni Ä?as poslovne enote na Ĺ aleĹĄki cesti od danes dalje. Poslovalnica na Ĺ aleĹĄki cesti je odslej odprta vsak delovni dan od 8.30 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. V okviru tega Ä?asa je Ĺže sedaj obratovala tudi poslovalnica Delavske hranilnice na KidriÄ?evi cesti. Sedaj sta obratovalna Ä?asa obeh velenjskih enot za plaÄ?evanje poloĹžnic brez provizije poenotena. đ&#x;”˛
Sanitarni vozel do sredine oktobra Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je v zaÄ?etku leta prejela odloÄ?bo o dodelitvi nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja za operacijo ÂťMartinov svet – vstopnica SaĹĄa regijeÂŤ v viĹĄini 71 tisoÄ? evrov. Projekt, ki je zametek prostora za kampiranje, predvideva izgradnjo sanitarnega vozla poleg prireditvenega prostora pri tamkajĹĄnjem mladinskem centru. V objektu bodo uredili sanitarije, pralnico posode ter skladiĹĄÄ?e za elektriÄ?na kolesa, ki jih bo lokalna skupnost v okviru projekta tudi kupila. Prav tako bodo omenjeno lahko uporabljali udeleĹženci prireditev. Na javnem razpisu je bilo za izvajalca del izbrano gradbeno podjetje Ragrad iz Ĺ oĹĄtanja. Z njimi je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar pred nedavnim podpisal pogodbo o izgradnji v vrednosti 80 tisoÄ? evrov z DDV-jem. K izvedbi del je izbran izvajalec Ĺže pristopil, konÄ?al pa naj bi jih do sredine letoĹĄnjega oktobra. đ&#x;”˛
Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.
1. avgusta 2019
Ĺ tudentskih postelj bo letos premalo
LOKALNE novice
NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o., Velenje.
tp
Tina Felicijan
Mladinski center Velenje je leta 2010, ko se je preselil v prenovljeni stolpiÄ? A poslovnega centra na Efenkovi, pod svoje okrilje vzel tudi mladinski hotel ter dijaĹĄki in ĹĄtudentski dom, ki je tam obstajal Ĺže pred prenovo. V prvem letu so lahko nastanili le 20 ĹĄtudentov, potem pa so se kapacitete zaradi poveÄ?anih potreb okrepile. Danes Ĺže ne zadostujejo veÄ? trenutnemu povpraĹĄevanju po namestitvi. V ĹĄtudijskem letu 2019/20, ko bo Ĺ TU-DIJ dom popolnoma zaseden, bo v njem lahko bivalo 80 ĹĄtudentov in okrog 40 dijakov.
VeÄ? tujih kot domaÄ?ih
Dijaki, ki bivajo v domu, se ĹĄolajo na Ĺ olskem centru Velenje. VeÄ?ina pride na izobraĹževanje iz balkanskih drĹžav. Mnogi ostanejo tudi na ĹĄtudiju. Tako Ĺ TU-DIJ dom zadnja leta namesti veÄ? tujih ĹĄtudentov kot slovenskih. Za prihodnje ĹĄtudijsko leto so predvideli 56 mest za tuje in 24 za domaÄ?e ĹĄtudente. ÂťTo razmerje prilagajamo glede na povpraĹĄevanje in vpis,ÂŤ pojasnjuje vodja Ĺ TU-DIJ doma in hostla Metka Rupreht in nadaljuje: ÂťGlede na to, da bo 34
ma je ĹĄlo za tuje ĹĄtudente, ki so po zakljuÄ?enem srednjeĹĄolskem izobraĹževanju ostali v Sloveniji, a se niso odloÄ?ili za ĹĄtudijske programe, ki so dostopni v Velenju. Zdaj je pogoj za bivanje, da se ĹĄtudent ĹĄola v Velenju. Ĺ e vedno bomo upoĹĄtevali kriterij oddaljenosti. Prednost bodo imeli tisti, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e bolj oddaljeno od Velenja. Da bo izbor ĹĄe bolj zaostren, pa bomo letos upoĹĄtevali tudi uspeh v preteklem ĹĄtudijskem letu,ÂŤ napoveduje vodja doma.
V prihodnjem ĹĄtudijskem letu se bo v Ĺ TU-DIJ domu v Velenju namestilo 30 odstotkov slovenskih ĹĄtudentov, ostali bodo tuji. Za tuje ĹĄtudente je ĹĄe 22 prostih mest, za slovenske 17.
tujih ĹĄtudentov nadaljevalo ĹĄolanje tudi v prihodnjem ĹĄtudijskem letu in bodo podaljĹĄali bivanje pri nas, bo mest za nove premalo. V poletnih mesecih pa je ostalo le sedem slovenskih ĹĄtudentov, tako da imamo za naslednje ĹĄtudijsko leto prostih 17 mest.ÂŤ Glede na do sedaj oddane vloge je kapacitet premalo, poudarja sogovornica, v zadnjih dneh pred rokom za oddajo pa jih priÄ?akujejo ĹĄe veÄ?. ÂťZaenkrat je za slovenske ĹĄtudente ĹĄe kar nekaj prostora, medtem ko je povpraĹĄevanje tujih Ĺže preseglo za letos predvideno ĹĄtevilo postelj.ÂŤ Ĺ tudenti zaradi tako velikega povpraĹĄevanja ne bodo veÄ? imeli
moĹžnosti bivati v enoposteljnih sobah. Za posteljo v dvoposteljni sobi, veÄ?inoma v apartmajih z dvema sobama, skupno kuhinjo in kopalnico ter internetom, bodo odĹĄteli 122 evrov na mesec. Subvencija ne bo moĹžna.
Spremenjen pravilnik
Zaradi poveÄ?anega povpraĹĄevanja po namestitvah v Ĺ TU-DIJ domu Velenje so Ĺže spomladi prenovili pravilnik o sprejemu. ÂťKadar dom ni bil polno zaseden, smo bivanje omogoÄ?ili tudi ĹĄtudentom, ki se ne ĹĄolajo na ĹĄtudijskih programih v Velenju. Tako so tu bivali tudi tisti, ki so ĹĄtudirali denimo v Celju. VeÄ?ino-
Kaj pa tisti, ki bodo ostali brez postelj?
Za zdaj kaĹže, da se bodo morali znajti sami. Glede na trenutne razmere na velenjskem nepremiÄ?ninskem trgu, ko je po najemniĹĄkih stanovanjih zelo veliko povpraĹĄevanja, ĹĄtudenti pa niso ravno med najbolj zaĹželenimi najemniki, bo to lahko za marsikoga velik izziv. Se bodo na predavanja in druge ĹĄtudijske aktivnosti vozili? Z javnim prevozom najbrĹž redki, saj vozni redi in potovalni Ä?asi niso najbolj ugodni. Morda bodo morali namesto o najemnini razmisliti o nakupu avtomobila. đ&#x;”˛
Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza
ÂťHmeljarski svetÂŤ v dolini zelenega zlata ÂťVremenskoÂŤ vreme – Hmeljarji v Ĺ˝alcu– Anina Slatina – Oziranje proti jezeru – Celje v roĹž'cah NiÄ? se ĹĄe ni spremenilo: razmere v naĹĄi deĹželici so ĹĄe naprej nestabilne. VroÄ?ina, pa ohladitve, nalivi in vmes suĹĄa. Nekateri pravijo, da ljudje to vremensko nestabilnost Ä?utimo ĹĄe bolj kot politiÄ?no. ÄŒutimo jo neposredno, saj nam narava dela veliko ĹĄkode. DrĹžava pa se tudi pri taki pomoÄ?i obnaĹĄa dokaj maÄ?ehovsko. In ko nekateri Ä?utijo moÄ? narave pri uniÄ?evanju pridelkov, cest, vodotokov ‌, je za nekatere druge najveÄ?je zlo, Ä?e zaradi slabega vremena odpade kakĹĄna napovedana poletna prireditev na prostem. Ljudje smo paÄ? razliÄ?ni! Zaradi muhastega vremena so bili zaskrbljeni tudi organizatorji svetovnega kongresa Mednarodne hmeljarske organizacije, ki se je zaÄ?el v nedeljo, konÄ?uje pa se jutri. Hmeljarji z vsega sveta so priĹĄli v dolino zelenega zlata! Osrednji mesti gostiteljici udeleĹžencev iz dvajsetih drĹžav sta bili sicer Ljubljana in Ĺ˝alec oziroma ĹĄirĹĄa Savinjska dolina. Niso priĹĄli le hmeljarji, tudi trgovci s tem ÂťzlatomÂŤ in pivovarji. Tudi slabo vreme bi lahko bil naravni pojav ob tem dogodku, saj se tudi hmeljarji ubadajo s teĹžavami z vremenom, ki jim zna pobrati dobrĹĄen del dohodka. Ĺ˝alec kot mesto zelenega zlata je udeleĹžence Ĺže lahko spravil pod novo streho mestne trĹžnice, ogledali so si Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva ter, jasno, svetovno posebnost, Fontano piv. Gostje so si seveda ogledali tudi hmeljiĹĄÄ?a v tej dolini. PrejĹĄnji teden, na god svete Ane, pa so praznovali SlatinÄ?ani. Ta svetnica je namreÄ? Ĺže od 18. stoletja zaĹĄÄ?itnica zdraviliĹĄke dejavnosti. Sredi kraja stoji njej v Ä?ast sakralni spomenik; v RogaĹĄki Slatini so po sveti Ani poimenovali tudi veÄ? objektov in prireditev. Tako imajo kulturni Anin dvor, poletni Anin festival, daleÄ? naokoli je Ĺže dolgo Ä?asa znan tudi elitni Anin ples v Kristalni dvorani. Ne bodo pa po sveti Ani poimenovali novega naravovarstvenega centra ob Vonarskem jezeru. Vsaj v naÄ?rtih ga imenujejo Sotla. Prav ta center ter seveda urejeno jezero sta sestavni del nove strategije razvoja turizma v tej obÄ?ini. Ponovne ojezeritve Vonarskega jezera si moÄ?no
UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.
Ĺželijo tudi v sosednji obÄ?ini PodÄ?etrtek. Obnova pregrade, ki naj bi bila konÄ?ana ĹĄe letos, je le prvi korak k oĹživitvi jezera. Kdaj natanÄ?no se bodo lotili drugega, ĹĄe ni znano. V obeh naĹĄih obÄ?inah, pa tudi na HrvaĹĄkem, si Ĺželijo, da Ä?im prej. V obÄ?ini PodÄ?etrtek je bila sicer zadnje dni osrednja pozornost usmerjena Ä?ez mejo, kjer so podÄ?etrtĹĄke Terme Olimia v Tuhlju na HrvaĹĄkem odprle najsodobnejĹĄi kamp s petimi zvezdicami. Prihodnje leto naÄ?rtujejo ĹĄe izgradnjo 30 luksuznih hiĹĄic. Te otvoritve se je udeleĹžil tudi naĹĄ gospodarski minister Âťs tega koncaÂŤ Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, nekdanji direktor term Olimia. In Mlekarne Celeia. Slabo pa se v naslednjih dneh obeta voznikom, ki uporabljajo Trnoveljsko cesto v Celju. Medtem ko se v kneĹžjem mestu pripravljajo na gradnjo dela severne vezne ceste in si prizadevajo, da bodo vendarle kmalu zaÄ?eli uresniÄ?evati projekt vzhodne obvoznice, so se lotili obnove mostu Ä?ez Hudinjo na Trnoveljski cesti. Kar za nekaj mesecev Ä?aka voznike obvozna pot. Tudi tiste, ki bi Ĺželeli s celjske strani v Veterinarski center, ki je tik ob mostu. Ta most, ki so ga zgradili kmalu po zadnji svetovni vojni, je namreÄ? povsem dotrajan in temeljita obnova je nujna. Dela bodo konÄ?ana predvidoma do konca novembra. V Ĺ marju pri JelĹĄah pa letos beleĹžijo dober obisk njihovega Muzeja baroka, veÄ?ji kot doslej. Zato so se odloÄ?ili, da bo v poletnem Ä?asu odprt tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V bliĹžnji okolici je vse veÄ? turistov, od katerih mnogi radi zaidejo v hrame kulture. Julija so imeli sicer teĹžave, saj jim je spodnje prostore muzeja ob poplavah zalila voda. Pa ĹĄe to: Celjani so Ĺže nekaj dni ĹĄe bolj v roĹžicah! Dobesedno, ne zaradi tega, ker bi v obÄ?asnih vroÄ?ih dneh vroÄ?ino in Ĺžejo preveÄ? gasili z alkoholnimi pijaÄ?ami. Za to sta poskrbeli obÄ?ina in ÂťzelenaÂŤ druĹžba Simbio. Po ograjah mostov, nadvozov in ĹĄe marsikje drugje je polno novih korit in podobnih posod z roĹžami. Ponekod jih sicer nekaj Ĺže manjka, ker nekateri, podobno kot v primerih ocvetliÄ?enih kroĹžiĹĄÄ?, menijo, da so te roĹže tam tudi zato, da si lahko z njimi postreĹžejo in posadijo na svojem vrtu. Nekateri vozniki pa tudi tarnajo, da so jim taka nova korita zastrla poglede. Tudi takim, ki niso v roĹž'cah!
SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426Â- 0020133854 E-poĹĄta: press@Ânascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.
đ&#x;”˛
k
Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 3
AKTUALNO
1. avgusta 2019
Sooblikujmo Velenje V desetih mesecih so na interaktivnem portalu Mestne obÄ?ine Velenje prejeli skoraj 400 pobud, pritoĹžb, pohval in pomanjkljivosti Milena KrstiÄ? - Planinc
Velenje – Pred desetimi meseci so na Mestni obÄ?ini Velenje vzpostavili interaktivni portal z naslovom Sooblikujmo Velenje. Namenjen je sodelovanju obÄ?ank in obÄ?anom pri urejanju in sooblikovanju Ĺživljenja v mestu in obÄ?ini. ÂťInteraktivni portal smo vzpostavili, ker si Ĺželimo Ä?im veÄ? neposrednih pobud in predlogov obÄ?ank in obÄ?anov. Radi bi prepoznali njihove interese, potrebe, Ĺželje in jih, in Ä?e je to le mogoÄ?e, tudi udejanjili,ÂŤ pravi mag. SaĹĄa SevÄ?nikar, vodja kabineta Ĺžupana. Doslej so obÄ?anke in obÄ?ani na interaktivnem portalu podali skoraj 400 pobud, pritoĹžb, pohval in pomanjkljivosti, ki so jih zaznali. NajveÄ? jih je bilo na podroÄ?ja, kot so promet, javna razsvetljava, parkiranje, ceste, javne povrĹĄine, zelenice, kolesarske poti ‌ ÂťV roku treh dni na vsako pobudo odgovorimo in vsako obravnavamo na kolegiju. ÄŒe pa gre samo za kakĹĄno nedelujoÄ?o svetilko ali kakĹĄen neoÄ?iĹĄÄ?en predel, se odzovemo takoj. ÄŒe gre za bolj konstruktiven predlog, mu namenimo veÄ? pozornosti, poiĹĄÄ?emo moĹžne reĹĄitve in ga, Ä?e se to da, tudi izpeljemo.ÂŤ ObÄ?ani imajo na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje tudi moĹžnost vpogleda v pobude. Vse konstruktivne pobude in odgovori so javno objavljeni, kar pripomore, kot pravi SevÄ?nikarjeva, k odprti in pregledni komunikaciji z obÄ?ankami in obÄ?ani. Pa smo, ko smo pripravljali tale Ä?lanek, malo ÂťvpogledaliÂŤ. Nekaj dni prej je nekdo zapisal: ÂťKolesarski pas, ki je narejen preko voziĹĄÄ?a in parkiriĹĄÄ?a v Ĺ aleku, je zelo nevaren in predstavlja dnevno nevarnost za vse, ki ga uporabljajo. Vozijo po sedaj oznaÄ?enih poteh in ne po sredini, kot smo
Mag. SaĹĄa SevÄ?nikar: ÂťVse konstruktivne pobude in odgovori so tudi javno objavljeni.ÂŤ
to poÄ?eli prej. Prav tako so poti od parkiriĹĄÄ?a oddaljene le nekaj deset centimetrov, namesto predpisanega 1,1 metra. Prometni znaki so v popolnem neskladju s talnimi oznaÄ?bami. Veliko pobud je bilo Ĺže poslanih tudi na lokalnem nivoju in so vedno gluha uĹĄesa.ÂŤ Vsebina je bila poslana 18. julija, obravnavana je bila dan za tem, do danes, ko berete ta Ä?lanek, pa najbrĹž Ĺže tudi
opremljena z odgovorom. Tako, kot je vsaka pobuda. Nekatere so prav zanimive. Eden bi si Ĺželel v SonÄ?nem parku v Velenju solarno drevo, ki bi omogoÄ?alo polnjenje pametnih telefonov, eden dodatno igralo za plezanje na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u na Kardeljevem trgu, nekdo pogreĹĄa na doloÄ?enem mestu javne sanitarije, nekdo drug bi si Ĺželel zasaditve novih dreves, nekoga pa so zmotile vonjave iz kuhinje, kjer pripravljajo veliko obrokov ... đ&#x;”˛
3
ToĹžilstvo pospeĹĄeno piĹĄe obtoĹžnice v zadevi TeĹĄ 6 Celjsko okroĹžno sodiĹĄÄ?e je specializiranemu drĹžavnemu toĹžilstvu podaljĹĄalo rok za vloĹžitev obtoĹžnice v zadevi TeĹĄ 6 za tri mesece (Ĺželeli so 8 mesecev). ToĹžilstvo zdaj aktivno pripravlja obtoĹžni akt, ki bo po podatkih STA temeljil na 10.781 listovnih ĹĄtevilkah, ki so zloĹžene v 81 fasciklov, gradivo pa spremlja ĹĄe 35.903 listin v prilogah, zloĹženih v 109 fasciklov. Od tega je v veÄ? kot 40 fasciklih pomembna dokumentacija in pribliĹžno 4000 elektronskih sporoÄ?il. “Gre torej za veliko koliÄ?ino podatkov, ki jih je treba podrobno analizirati v luÄ?i zagovorov veÄ?jega ĹĄtevila obdolĹženih in izpovedb med preiskave zasliĹĄanih 32 priÄ? in dodatno zbranih dokazov. Da gre za obseĹžno zadevo, ne nazadnje priÄ?a tudi dejstvo, da je bila zahteva za preiskavo na OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju vloĹžena oktobra 2014, sodiĹĄÄ?e pa je sodno preiskavo konÄ?alo junija letos. SodiĹĄÄ?e je torej za sodno preiskavo potrebovalo veÄ? kot ĹĄtiri leta in pol,â€? navajajo na toĹžilstvu. Poudarili so ĹĄe, da imajo organizirano ekipo, ki se z zadevo aktivno ukvarja, tako da bo drĹžavnotoĹžilska odloÄ?itev ob upoĹĄtevanju obseĹžnosti in zapletenosti zadeve sprejeta v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu. đ&#x;”˛
O tretji razvojni osi na sestanku v Velenju Aktivnosti za zaÄ?etek gradnje tretje razvojne osi so v polnem teku. Med tem ko na trasi od Velenja na KoroĹĄko Ĺže pripravljajo zaÄ?etek gradnje na treh gradbiĹĄÄ?ih, so na trasi od Velenja do Ĺ entruperta na terenu geodeti. ÂťAktivnosti ves Ä?as spremljamo in tudipozivamo obÄ?ane, da razumejo strokovnjake, ki so na terenu, in ne ovirajo njihovega dela, da so strpni, ko ti stopajo tudi na njihova zemljiĹĄÄ?a,ÂŤ pravi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je tudi Ä?lan koordinacijskega odbora za spremljanje gradnje tretje razvojne osi. Konec avgusta pripravljajo operativni sestanek v Velenju, kjer bodo podrobno pregledali ves projekt in si traso ogledali tudi na terenu, ĹĄe posebej na obmoÄ?ju Gaberk, kjer naj bi dela stekla Ĺže konec letoĹĄnjega leta. Ob tej priloĹžnosti jih bodo seznanili tudi z Ĺželjami Civilne iniciative Stare vasi, ki se zavzema za nekaj korekcij sicer Ĺže sprejete trase na đ&#x;”˛ mz njihovem obmoÄ?ju. â€
MOZIRJE OTVORITEV ob 10. uri
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
GOSPODARSTVO
Kljub poÄ?itnicam na trgu dela Ĺživahno
GOSPODARSKE novice V avtomobilski industriji prodaja pada
Zaposlenost se poveÄ?uje, brezposelnost upada – Delodajalci najveÄ? povpraĹĄujejo po kadrih iz gradbeniĹĄtva, proizvodnje ter gostinstva in turizma Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje – ÂťTrg dela je kljub poletju in poÄ?itnicam na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline zelo Ĺživahen. Zaposlenost se ĹĄe vedno poveÄ?uje, brezposelnost pa ĹĄe vedno upada,ÂŤ pravi vodja Urada za delo Velenje Branka Ĺ kulj Nussdorfer. V evidenci brezposelnih je 1.708 oseb. Delodajalci povpraĹĄujejo po kadrih s podroÄ?ij gradbeniĹĄtva, proizvodnje, gostinstva in turizma, zdravstva ‌ ÂťNa zaposlitev pripravljamo brezposelne s pridobitvijo potrebnih znanj in veĹĄÄ?in, pri Ä?emer uporabljamo ukrepe Aktivne politike zaposlovanja,ÂŤ pravi.
V prvem polletju letos so s pomoÄ?jo teh ukrepov v zaposlitev vkljuÄ?ili 517 oseb, najveÄ? v usposabljanje in izobraĹževanje (302), delodajalci pa so s pomoÄ?jo spodbud v zaposlitev vkljuÄ?ili 160 oseb, 51 so jih vkljuÄ?ili tudi v javna dela, ĹĄtiri osebe pa so se samozaposlile. Na drugi strani pa se, tako kot na drugih uradih tudi na velenjskem, sreÄ?ujejo s strukturno brezposelnostjo. V evidenci brezposelnih ostajajo Ĺženske, stari do 24 let ter invalidi. Te osebe na zaposlitev pripravljajo s poglobljenim kariernim svetovanjem in s pomoÄ?jo REHA centra, ki izvaja zaposlitveno in poklicno
rehabilitacijo za invalide. Vse aktivnosti teÄ?ejo tudi poleti. KakĹĄna pa utegne biti jesen? ÂťVeliko zaposlovanja priÄ?akuje-
â?ą
Veliko zaposlovanja priÄ?akujejo vse do konca oktobra. Sledilo bo rahlo umirjanje.
mo vse do konca oktobra. Sledilo mu bo rahlo umirjanje. Oktobra je priÄ?akovati tudi prijavljanje mladih v evidenco brezposelnih.ÂŤ Dogaja se, da delodajalci ustre-
znega kadra ne dobijo veÄ? tako zlahka, kot so ga ĹĄe pred leti. Delodajalci se morajo zanj potruditi tudi sami. Vse veÄ? jih sodeluje z izobraĹževalnimi ustanovami, zlasti srednjimi ĹĄolami, ĹĄtipendirajo. S tem si pripravijo kader za naslednja leta. Tudi na zavodu se po svojih moÄ?eh trudijo, da jim zagotovijo kader za uspeĹĄno delovanje. Pri tem sodelujejo z drugimi uradi za delo. ÂťKadar iĹĄÄ?emo ustrezen kader za delodajalce z obmoÄ?ja naĹĄega urada in ga imamo malo ali premalo, se poveĹžemo z Mozirjem, Slovenj Gradcem, Ĺ˝alcem in Celjem.ÂŤ đ&#x;”˛
Ko so lonÄ?ki plastiÄ?ni prikaz, kaj se da narediti iz izdelkov Podjetje Evegreen Eva Ĺ traser je univ. dipl. ekon. s 13 let izkuĹĄenj v proizvodnji plastike, v prostem Ä?asu pa ljubiteljica narave, ĹĄporta in mama, ki iĹĄÄ?e vedno nove izzive, materiale in ideje. Na zaÄ?etku je bila njena Ĺželja Âťdajmo pokazati oÄ?etu, da zmoremo,ÂŤ ter sprejeti izziv. Tudi take najbolj ÂťnoreÂŤ hoÄ?e uporabiti v praksi, kot je npr. kornet iz biomateriala, ki se ga lahko poje. ÂťVendar se je treba zavedati, da so za tako reÄ? zelo zahtevni certifikati, do katerih je teĹžko priti Ä?ez noÄ?, in vÄ?asih uspe, vÄ?asih ne,ÂŤ pravi idejna vodja projekta in podjetja Evegreen. Poleg nje sta v podjetju ĹĄe moĹž Domen in prijatelj Roman Herlah, nekaj Ä?asa pa je z njimi tudi Ĺže dr. Karsten Brast iz NemÄ?ije, ki se ukvarja predvsem z biomateriali. Spoznali so se pred desetimi leti pri igri pokra in ugotovili, da so njihove poteze premiĹĄljene, podobne in povezujoÄ?e. In zgodba Evegreen jih je potegnila v podjetniĹĄke vode. ZaÄ?eli so delati, si razdelili naloge. So hitri, odzivni, povezovalni, to je tisto, kar deluje. Predvsem pa se zavedajo, da je Evegreen postal njihov naÄ?in Ĺživljenja. ÂťDanes smo milijon svetlobnih let naprej od takrat, ko smo si zastavili hobi izziv, kaj ĹželiĹĄ poÄ?eti v prostem Ä?asu. Ugotovila sem, da materiali, ki bi jih Ĺželeli imeti, ĹĄe sploh ne obstajajo,ÂŤ nasmejano pove Eva Ĺ treser. Pojem bioplastike je bil pet let nazaj nekaj ekstravagantnega
med plastiÄ?arji, Âťob besedi bioplastika so se zaÄ?eli smejati, Ä?eĹĄ da je to samo modna muha.ÂŤ Pred petimi leti je bilo bioplastike na trgu manj kot 1 %, konec lanskega leta so ugotovili, da so pri 4 %, trendi za naslednja leta kaĹžejo, da bo leta 2030 Ĺže 40 % bioplastiÄ?nih produktov.
za bolj zdrav naÄ?in Ĺživljenja,ÂŤ opisuje Eva Ĺ traser. Med drĹžavami je najbolj osveĹĄÄ?en severni del Evrope, sosednji avstrijski trg razmiĹĄlja zeleno, sprejemajo reĹĄitve, vendar gre za drugo cenovno politiko. Kar se nam v Sloveniji zdi primerno, je njim predrago.
Med podelitvijo zlate plakete nagrado je v imenu podjetja prejel Roman Herlah
Pred mesecem dni so se vrnili s sejma na Kitajskem, kjer so bili razstavljalci, pol hale je bilo namenjene bioplastiki, kar kaĹže, da je to podroÄ?je, ki intenzivno raste. Danes dobivajo povpraĹĄevanja od industrijskih partnerjev do fiziÄ?nih oseb, Âťto pa pomeni, da bioplastika ni veÄ? modna muha, temveÄ? je postala potreba.ÂŤ Njihov top izdelek so ĹĄe vedno cvetliÄ?ni lonÄ?ki, s katerimi kaĹžejo, kaj je moĹžno narediti iz njihovih izdelkov. NajveÄ?je ÂťekoprivrĹženkeÂŤ tega izdelka so gospe, starejĹĄe od 55 let, ki imajo vsaj dva vrtova, same vzgajajo rastline in skrbijo za to, kaj dajo v zemljo. ÂťOb tem smo ugotovili, da reĹĄujemo njihov problem, da poslediÄ?no skrbimo
Kot druĹžbeno odgovorno podjetje se trudijo uporabljati materiale, ki so razgradljivi. Trenutno so ljubljanskemu plastiÄ?arju pripravili biomateral za ÂťJagermeister epruvetkoÂŤ, ki jo po uporabi lahko vrĹžeĹĄ v naravo. ObÄ?asno so Ĺže
đ&#x;”˛
mz
ÄŒeprav ĹĄe ni alarma, pa se zmanjĹĄano svetovno povpraĹĄevanje Ĺže Ä?uti, najbolj v avtomobilski industriji, v kateri trenutno prodaja pada, zmanjĹĄujejo pa se tudi dobiÄ?ki, saj mnogi proizvajalci beleĹžijo upad naroÄ?il, predvsem pa velik del denarja vlagajo v raziskave. Japonski partner francoskega Renaulta Nissan namerava po obÄ?utnem padcu dobiÄ?ka v prvem Ä?etrtletju poslovnega leta zapreti kar 12.500 delovnih mest. Globalne proizvodne zmogljivosti bodo do 31. marca 2023, zmanjĹĄali za desetino. TeĹžave ima Indijski avtomobilski proizvajalec Tata Motors, ki ima v lasti tudi znamki Jaguar in Landrover, saj mu je obÄ?utno padla prodaja, teĹžave imata tudi Renault in BMW. Ta zaradi prepoÄ?asnega prilagajanja novim trendom Ä?uti usihanje prodaje in je zato Ĺže zamenjal svojega vodilnega direktorja. Ford prav tako delniÄ?arjev ne navduĹĄuje z rezultati, oÄ?iten padec delnic in teĹžave v proizvodnji pa je zabeleĹžil tudi Tesla. Ĺ e bi lahko naĹĄtevali, a opozorila so dovolj jasna. PotroĹĄniki trenutno bolj skrbno troĹĄijo denar.
EB pripravlja spodbujevalne ukrepe Zaradi teh teĹžav je Svet Evropske centralne banke kljub nekaterim drugaÄ?nim priÄ?akovanjem ohranil nespremenjene vse tri glavne obrestne mere. Obrestne mere naj bi ostale enake ali niĹžje vsaj do konca prvega polletja 2020. Zato pa je Evropska centralna banka – skladno s priÄ?akovanji – pripravila teren za uvedbo nadaljnjih spodbujevalnih ukrepov, ki pa naj bi jih sprejela septembra. Med ukrepi je morda tudi obrestno zniĹžanje, ki ga analitiki ĹĄe pred akcijo ECB priÄ?akujejo v ZDA.
Ĺ tudentsko delo vsaj 4,89 evra
prisotni z eko kozarci, veseli pa so vsake moĹžnosti za predstavitev. Za naj podjetniĹĄko idejo so prejeli naziv Startup leta SAĹ A regije, v katerem so komisijo prepriÄ?ali z biorazgradljivimi lonÄ?ki. Tudi lani so na podjetniĹĄkem trampolinu prejeli nagrado in vzpostavili navezo z Gorenjem ter Plastiko Skaza. Z njimi tudi zelo dobro sodelujejo in vse kaĹže, da gredo skupaj v pravo smer,ÂŤ poÄ?akajmo ĹĄe mesec ali dva in bomo videli,ÂŤ pravi Eva, ki ĹĄe doda, da so veseli, da imajo v SaĹĄa Inkubatorju in lokalnem okolju podporo in potrditev, da delajo v pravo smer. Od slovenskega podjetniĹĄkega sklada so prejeli nepovratna sredstva za naslednja tri leta, prejeli so tudi zlato plaketo Gospodarske zbornice Slovenije za Savinjsko-ĹĄaleĹĄko regijo, na European Innovation so med 30 finalisti. In kje se vidijo v prihodnosti? ÂťDelati kvalitetno, uporabno in funkcionalno, Ä?e bomo dobro zastavili korake, koder hodimo, bomo laĹžje gradili na njih,ÂŤ zakljuÄ?uje Eva Ĺ traser. Ĺ˝iveti Ĺželimo v svetu, kjer bodo vsi materiali nadomestljivi z biorazgradljivimi alternativami. ÂťTrenutno imamo deset priprtih vrat,ÂŤ pojasnjuje Eva Ĺ traser, vse pa je odvisno od testiranj. Trenutno imajo trinajst razliÄ?nih materialov na testiranju, pripravljajo pa teren za Ä?as, ko bodo ta konÄ?ana. ZaÄ?eli so lokalno, regijsko, zdaj pa navezujejo stike, ki potrjujejo, da kar poÄ?nejo, poÄ?nejo v pravosmer, dobro in je sedaj pravi Ä?as đ&#x;”˛ za njihove reĹĄitve. â€
Poleti mnogi ĹĄtudentje in dijaki nabirajo delovne izkuĹĄnje. Kot opozarjajo ĹĄtudentski servisi, pa morajo ob tem paziti, da se ustrezno in pravoÄ?asno dogovorijo o neto in bruto znesku urne postavke, o urnika dela, trajanju dela in ostalih podrobnostih, ki so odvisne od posamezne vrste dela. Svetujejo tudi, da dijaki in ĹĄtudentje preverijo, ali je delodajalec reden plaÄ?nik. To lahko naredijo na portalu neplacniki.info. Pred zaÄ?etkom dela pa si morajo zagotoviti tudi napotnico. V nasprotnem primeru se to delo smatra za delo na Ä?rno. Minimalna postavka za ĹĄtudentsko delo znaĹĄa 4,89 evra bruto oz. 4,13 evra neto. Pri tem je neto znesek tisti, ki ga ĹĄtudent oz. dijak dobi izplaÄ?anega. Prav je tudi, da se zavedajo, da so delodajalci pri plaÄ?ilu ĹĄtudentskega dela obremenjeni ĹĄe z vrsto dodatkov. To pomeni, da mora delodajalec ĹĄtudentu za neto plaÄ?ilo v viĹĄini 100 evrov plaÄ?ati pravzaprav 167 evrov.
Dars dobil 5 ponudb Dars je do prejĹĄnjega tedna, ko se je iztekel rok za ponovno oddajo ponudb za gradnjo karavanĹĄkega predora, prejel pet ponudb, med katerimi je znova najniĹžja ponudba turĹĄkega Cengiza. Dars je izvajalca sicer zaÄ?el iskati Ĺže decembra 2017, a so pritoĹžbe oddajo naroÄ?ila moÄ?no zavlekle. S tem se je zamaknila tudi gradnja, katere zaÄ?etek je bil predviden sredi lanskega leta.
Posodobite varstvo podatkov Preglejte, Ä?e imate posodobljeno varstvo podatkov, in to naredite Ä?im prej. Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je Slovenijo, GrÄ?ijo in Portugalsko, edine Ä?lanice EU, ki ĹĄe niso uskladile svojih zakonodaj z evropskimi pravili o varstvu podatkov, pozvala, naj pohitijo. To pa pomeni, da bodo po sprejetju zakonodaje tudi inĹĄpektorji kmalu na terenu.
Telekom s skoraj 20 milijoni dobiÄ?ka Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju ustvarila 19,57 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, kar je 35 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani. Ĺ˝al ji ob tem ne raste tudi skupni promet.
Manj zamenjav dobaviteljev elektrike Ĺ tevilo tistih, ki se odloÄ?ijo zamenjati dobavitelja elektriÄ?ne energije, se je po rekordnem letu 2016 zaÄ?elo iz leta v leto zmanjĹĄevati. To je zanimivo, ker se je potencialni letni prihranek med tem ĹĄe poveÄ?al, ugotavlja Agencija za energijo.
Dnevnik in VeÄ?er z manj zaposlenimi? Varuh konkurence je konÄ?no le podal odloÄ?itev o zdruĹžitvi izdaj ljubljanskega Dnevnika in ĹĄtajerskega VeÄ?era. ÄŒasnika bosta, kot poroÄ?ajo Finance, ostala loÄ?ena, zdruĹžili bodo predvsem zunanjo, deloma notranjo in ĹĄportno redakcijo. ZmanjĹĄalo se bo tudi ĹĄtevilo zaposlenih.
Lidlov logistiÄ?ni center odpira vrata jeseni Zavarovanje za primer brezposelnosti Izgradnja Lidlovega poslovno-logistiÄ?nega centra v Arji vasi gre h koncu. Veljala je 70 milijonov evrov, odprli pa ga bodo jeseni, ko bodo sem preselili sedanji center iz Komende. Nov center bo dvakrat veÄ?ji od dosedanjega. Razprostira se na 57.000 kvadratnih metrih. Lidl je za potrebe novega centra zaposlil 200 novih delavcev, ki se ta Ä?as Ĺže usposabljajo. Z novim centrom Ĺželi Lidl Slovenija ĹĄe okrepiti svoj poloĹžaj med vodilnimi slovenskimi trgovci. Se pa pripravljajo na izgradnjo ĹĄe enega podobnega centra v Zalogu pri Ljubljani. Z njim bodo pokrivali ĹĄirĹĄo regijo.
1. avgusta 2019
Velenje – Konec junija je bilo na obmoÄ?ju ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradi za delo Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Dravograd, Ravne na KoroĹĄkem) registriranih 4.333 brezposelnih oseb, kar je 4,9 odstotka manj kot junija 2018 (v Sloveniji 5,7 odstotka manj). PopreÄ?en Ä?as brezposelnosti je trajal 27,3 meseca (v Sloveniji 31,5 meseca). 1.350 brezposelnih oseb oziroma 30,6 odstotka jih je prejelo denarno nadomestilo (v Sloveniji 24,6 odstotka). PopreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega denarnega nadomestila je znaĹĄala 712,50 evra (v Sloveniji 690,10 evra). đ&#x;”˛
mkp
EkoloĹĄko sporen tudi papir Za plastiko se je na seznamu spornih frakcij znaĹĄel tudi papir. Po podatkih potroĹĄniĹĄke organizacije je samo v papirnatih pakiranjih prisotnih veÄ? kot 5000 kemikalij, med njimi barve, topila, aditivi, UV filtri. Velika veÄ?ina teh kemikalij ni bila v celoti testiranih, zato se ne ve natanÄ?no, kako toksiÄ?ne so. đ&#x;”˛
mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 5
5
GOSPODARSTVO
1. avgusta 2019
Skupina Gorenje junija z dobiÄ?kom Nespremenjen obseg fiksnih stroĹĄkov
Na zaÄ?etku leta so se otepali z izgubo, aprila pa so sinergijski uÄ?inki Ĺže zaÄ?eli delovati – Ob polletju s skoraj 30 milijoni evrov izgube, mesec junij pa je Ĺže bil dobiÄ?konosen – V drugo polletje zrejo optimistiÄ?no Mira ZakoĹĄek
Kljub temu da je imelo Gorenje na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta kar nekaj teĹžav zaradi uvajanja praks novega lastnika, kar se je poznalo tudi na proizvodnih in poslovnih rezultatih, junija Ĺže dosegajo dobiÄ?ek. Ugotavljajo, da so se Ĺže pokazali sinergijski uÄ?inki v nabavi, prodaji, marketinĹĄkih dejavnostih, organizaciji ‌ Aprila se je poslovanje v primerjavi z enakim obdobjem lani Ĺže zaÄ?elo izboljĹĄevati. Primerljivi prihodki od prodaje v drugem Ä?etrtletju letoĹĄnjega leta so bili Ĺže za 6,6 odstotka viĹĄji kot v enakem obdobju lani, medtem ko so v prvem Ä?etrtletju ĹĄe za 3,7 odstotka zaostajali za primerljivimi lanskimi. Junij je bil tako
po zaÄ?etnih mesecih izgube prvi mesec, v katerem je Skupina Gorenje ustvarila dobiÄ?ek.
V prvem polletju za 567,5 milijona evrov prihodkov
V prvem polletju so v Skupini Gorenje ustvarili 567,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot v lanskem prvem polletju. V osnovni dejavnosti gospodinjskih aparatov so dosegli 523,4 milijona evrov ali 92,2 odstotka vseh prihodkov od prodaje. Rast izkazujejo ĹĄe zlasti na trgih Vzhodne Evrope (Romunija, MadĹžarska, ÄŒeĹĄka), nekoliko manjĹĄo tudi v Skandinaviji, Franciji in Ĺ paniji. Neugodne prodajne trende pa so zabeleĹžili predvsem na trgih Rusije, NemÄ?ije in na Ni-
zozemskem. Konkurenca je vse moÄ?nejĹĄa, predvsem pa se zelo Ä?uti pritisk na cene zdruĹženih velikih prodajnih verig.
Izvajajo ĹĄtevilne ukrepe za izboljĹĄanje poslovanja
Na ekonomiko poslovanja seveda ĹĄe vedno vpliva postopek integracije Skupine Gorenje v skupino Hisense, v okviru katerega izvajajo ĹĄtevilne aktivnosti in ukrepe za izboljĹĄanje uÄ?inkovitosti in dobiÄ?konosnosti poslovanja. ZniĹžujejo zaloge in terjatve do kupcev ter uvajajo stroĹžjo politiko upravljanja s kreditnimi tveganji, ki so dolgoroÄ?no izjemno pomembne za izboljĹĄanje poslovanja, so pa kratkoroÄ?no vplivale na niĹžji obseg proizvodnje.
Polletni poraÄ?un za veÄ? kot polovico uporabnikov Razlog za poraÄ?un komunalnih storitev v letoĹĄnjem prvem polletju predvsem daljĹĄa ogrevalna sezona – 80 % ÂťdolĹžnikovÂŤ dolĹžnih v letoĹĄnjih ĹĄestih mesecih Komunalnemu podjetju Velenje do 50 evrov, najviĹĄji znesek na poloĹžnici blizu 1300 evrov Tatjana PodgorĹĄek
Zakonodaja in podzakonski predpisi doloÄ?ajo, da morajo izvajalci komunalnih storitev dvakrat na leto pri uporabnikih, ki plaÄ?ujejo oskrbo s toplotno energijo, vodo ter odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalne in odpadne padavinske vode z meseÄ?nimi akontacijami, izvesti obraÄ?un. Komunalno podjetje Velenje je tako v minulih dneh izstavilo za obdobje januar–junij letos za individualne hiĹĄe 6882 obraÄ?unov. 2948 je bilo med njimi dobropisov, kar pomeni, da so uporabniki v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki plaÄ?ali za komunalne storitve veÄ?, kot je znaĹĄala njihova dejanska poraba, 3934 uporabnikov pa je prejelo poloĹžnice za doplaÄ?ilo opravljenih storitev. Skupna vrednost dobropisov presega 93 tisoÄ? evrov, kar predstavlja 2,5 % realiziranih prihodkov velenjske komunale, uporabniki pa slednjemu dolgujejo nekaj veÄ? kot 159 tisoÄ? evrov ali 4,27 % realizacije.
Porabili veÄ? toplotne energije, nekaj veÄ? tudi vode
Je bilo uporabnikov, ki so prejeli poloĹžnico za poraÄ?un opravljenih komunalnih storitev v letoĹĄnjih ĹĄestih mesecih, veÄ? kot v enakem obdobju lani? ÂťDa. 57 % vseh uporabnikov komunalnih storitev naĹĄega podjetja je prejelo poloĹžnice v breme. Glavnina med njimi je prejela poraÄ?un iz postavke oskrbe s toplotno energijo, saj se je ogrevalna sezona podaljĹĄala ĹĄe za nekaj dni v maj, akontacije pa so izraÄ?unane na
osnovi porabe uporabnika v primerjalnem obdobju preteklega leta. Gre za porabljenih pribliĹžno 2800 veÄ? megavatnih ur od akontiranih v tem obdobju. Za blizu 12 tisoÄ? kubikov pa je bila viĹĄja tudi poraba vode,ÂŤ je pojasnila Mateja Knez, vodja prodajno-komercialne sluĹžbe v Komunalnem
Mateja Knez: ÂťUporabniki so pri porabi komunalnih dobrin zelo racionalni.ÂŤ
podjetju Velenje. Knezova je zagotovila, da bodo viĹĄino dobropisov upoĹĄtevali pri plaÄ?ilu akontacije za julij. ÄŒe pa je znesek preplaÄ?ila precej viĹĄji, bodo denar vrnili na uporabnikov raÄ?un. DolĹžnikom pa so Ĺže poslali poloĹžnice za doplaÄ?ilo. Med slednjimi jih 80 % (3021) dolguje komunali do 50 evrov, pri preostalih 20 % pa so ti zneski viĹĄji. Mimogrede: 193 jih dolguje od 100 do 150 evrov, 103 uporabniki od 150 do 200 evrov, 89 od 200 do 350 evrov, 25 od 350 do 500 evrov, 19 uporabnikov pa veÄ? kot 500 evrov. ÂťNajviĹĄji znesek na poloĹžnici je blizu 1300
Na ekonomiko poslovanja je v prvih ĹĄestih mesecih leta moÄ?no vplival tudi nespremenjen obseg fiksnih stroĹĄkov, ki jih v kratkem Ä?asu ni bilo mogoÄ?e prilagoditi niĹžji dinamiki proizvodnje in prodaje, pritiskom na stroĹĄke dela ter dodatnim stroĹĄkom poslovanja kot posledica izvajanja integracije in optimizacije poslovnih procesov ter reorganizacije celotne Skupine.
IzboljĹĄali upravljanje obratnega kapitala
odprodanih druĹžb (pet druĹžb s podroÄ?ja Ekologije ter posla prodaje premoga) bi primerljiva izguba znaĹĄala 22,8 milijona evrov. Poleg trenda izboljĹĄevanja poslovanja v drugem Ä?etrtletju bo do konca leta na ekonomiko poslovanja pozitivno vplivala tudi tradicionalno viĹĄja prodaja v drugem polletju. DolgoroÄ?no bodo ugodno na ekonomiko prodaje vplivale tudi obseĹžne integracijske aktivnosti, ki potekajo na vseh njihovih trgih, nakaterih izvajajo razliÄ?ne prilagoditve cenovnega repozicioniranja, omejujejo prodajo izdelkov z neustreznimi donosi, razĹĄirjajo nabor izdelkov, izdelanih v drugih druĹžbah skupine Hi-
Pomembno jim je uspelo izboljĹĄati upravljanje Ä?istega obratnega kapitala, in sicer za veÄ? kot 74 milijonov evrov, kar je posledica Ĺže omenjenih Konkurenca je vse niĹžjih ravni zalog in terjatev do kupcev, Ä?emur moÄ?nejĹĄa, predvsem pa v procesu integracije se zelo Ä?uti pritisk na cene namenjajo posebno pozdruĹženih velikih prodajnih zornost. Z zniĹžanjem verig. naloĹžb v Ä?isti obratni kapital ter prodajo nekaterih druĹžb s podroÄ?ja netemeljnih dejavnosti sense, izvajajo poslovne integraso izboljĹĄali Ä?isti denarni tok iz cije na trgih, kjer imata prodajne poslovanja in naloĹžb za skoraj 42 druĹžbe tako Gorenje kot Hisense, milijonov evrov. izvajajo komercialna vlaganja za ohranitev pozicioniranja in prisoIzgube za 29,5 milijona tnosti v distribucijskih kanalih ter evrov druge integracijske aktivnosti. Ob polletju so izkazali izgubo iz poslovanja v viĹĄini 29,5 milijona VeÄ? mesecev so se borili evrov. Brez vpliva sprememb ra- z izgubo Ä?unovodskih metodologij zaradi Glavni direktor Gorenja Chao uskladitev s politikami Skupi- Liu pravi, da so se veÄ? mesecev ne Hisense ter brez rezultatov borili z izgubo, a cilj je bil in osta-
â?ą
ja jasen – z integracijo Gorenja v skupino Hisense omogoÄ?iti dolgoroÄ?ne prihranke, optimizirati poslovanje ter z ustreznimi ukrepi izboljĹĄati uÄ?inkovitost in dobiÄ?konosnost. ÂťTako bomo ne le izboljĹĄali rezultate, temveÄ? tudi zagotovili obseĹžne naloĹžbe, ki jih naÄ?rtujemo v Gorenju, tako v Sloveniji kot v Srbiji. Zadovoljni smo, da so naĹĄa prizadevanja, tako lastnika kot vseh zaposlenih, Ĺže po nekaj mesecih dala pozitivne rezultate, kar kaĹže, da smo na pravi poti.ÂŤ Dodaja, da bodo osrednjo pozornost namenili izboljĹĄanju kljuÄ?nih kazalnikov uspeĹĄnosti. kakovosti, uÄ?inkovitosti proizvodnje in dobiÄ?konosnosti. Ob doslednem izkoriĹĄÄ?anju sinergij s Hisensom je ĹĄe veliko moĹžnosti za dodatne prihranke, npr. pri nabavi, prav tako so z reorganizacijo celotne druĹžbe postavili temelje za njeno uÄ?inkovitejĹĄe delovanje. ÂťPred nami so za proizvodnjo najbolj zasedeni meseci v letu in pred jesenjo bomo obseg proizvodnje precej poveÄ?ali, da bomo lahko izpolnili naroÄ?ila. Hkrati pa si prizadevamo s ĹĄtevilnimi aktivnostmi junijski pozitivni trend rasti prodaje na naĹĄih trgih nadaljevati in ga ĹĄe okrepiti,ÂŤ pravi Liu. đ&#x;”˛
evrov, gre pa za uporabnika, ki v letoĹĄnjih ĹĄestih mesecih ni plaÄ?al ĹĄe nobene akontacije.ÂŤ
MoĹžno obroÄ?no odplaÄ?evanje
Knezova je ĹĄe dejala, da omogoÄ?ajo uporabnikom z viĹĄjimi zneski na poloĹžnicah obroÄ?no odplaÄ?evanje za obdobje 4 mesecev, osnova za to pa je sklenjen dogovor. Na vpraĹĄanje, kakĹĄni so najpogostejĹĄi komentarji uporabnikov pri reĹĄevanju reklamacij, je Mateja Knez odgovorila: ÂťGeneralno veÄ?jih reklamacij iz postavke obraÄ?una in izdanih raÄ?unov ni. Bolj uporabniki zastavljajo vpraĹĄanja v zvezi s storitvami daljinskega ogrevanja. Cene tega so se letos kar precej spremenile. Zanima jih tudi, kako je s spremembami oseb, kako lahko spremljajo svojo porabo, izdane raÄ?une, tekoÄ?e informacije glede naĹĄega podjetja. Pri tem jih usmerjamo na naĹĄ portal, ki smo ga uvedli lani in Ĺželimo, da ga uporablja Ä?im veÄ? naĹĄih uporabnikov. Prijava je zelo enostavna, v sistem se lahko vkljuÄ?ijo z zadnjim raÄ?unom.ÂŤ ObraÄ?un komunalnih storitev za obdobje januar-junij 2019 so izdelali le uporabnikom individualnih hiĹĄ. Ti za uporabnike komunalnih storitev v veÄ?stanovanjskih objektih ter industrijske porabnike niso potrebni, ker pri teh spremljajo porabo vsak mesec sproti in so zneski na raÄ?unih odraz dejansko porabljenih koliÄ?in. đ&#x;”˛
Ponudba
TO-GO PERUTNIÄŒKE Z BARBECUE OMAKO
SOLATA Z MLADIM SIROM Z ŽARA
5,00â‚Ź
5,00â‚Ź
POLI DOG (Hod dog s poli hrenovko in namazi)
PIĹ ÄŒANÄŒJI NUGGETSI IN POMMES FRITES
2,50â‚Ź
5,00â‚Ź
POMMES FRITES (porcija)
2,50â‚Ź
Vse cene so z DDV.
ZA NEPOZABNE TRENUTKE RAZVAJANJA NA VELENJSKI PLAŽI IN SPREHODIH OB JEZERU‌ R E S TAV R A C I J A
JEZERO
C E S TA S I M O N A B L AT N I K A 2 4 , 3 3 2 0 V E L E N J E T 03 586 64 62
W W W W. G O R E N J E G O S T I N S T V O . S I
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka â€
Facebooku mora zaradi krĹĄenja pravil za varovanje zasebnosti plaÄ?ati pet milijard dolarjev kazni.
V afganistanskem glavnem mestu Kabulu je samomorilski napadalec napadel kolono vozil hrvaĹĄke vojske, pri Ä?emer je bil en hrvaĹĄki vojak ubit, dva pa sta bila huje ranjena. V Italiji je potekala stavka delavcev v javnem prevozu. Od vlade so zahtevali veÄ?je naloĹžbe v infrastrukturo in boljĹĄe delovne razmere.
ÄŒetrtek, 25. julija Pred bliĹžajoÄ?im se avgustom, ko bodo morali centri za socialno delo odloÄ?ati o pribliĹžno 180 tisoÄ? pravicah iz javnih sredstev, je ministrstvo za delo pripravilo veÄ? ukrepov, da bi bilo reĹĄevanje vlog za letne pravice Ä?im hitrejĹĄe.
Pristojni parlamentarni odbor je podprl kandidaturo Janeza LenarÄ?iÄ?a za prihodnjega evropskega komisarja iz Slovenije.
Parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije je na izredni seji podprl kandidaturo Janeza LenarÄ?iÄ?a za prihodnjega evropskega komisarja iz Slovenije. V velikem delu zahodne Evrope je vztrajala huda vroÄ?ina. Padlo je veÄ? temperaturnih rekordov, vroÄ?inski val pa je zahteval tudi smrtne Ĺžrtve. JuĹžnokorejska vojska je sporoÄ?ila, da je Severna Koreja izstrelila dve raketi kratkega dosega, ki sta pristali v morju. Novi britanski premier Boris Johnson je trenutni sporazum o brexitu oznaÄ?il za nesprejemljiv in evropske voditelje pozval, naj znova odprejo pogajanja, sicer ZdruĹženo kraljestvo odhaja brez dogovora. Ĺ panski parlament tudi na drugem glasovanju socialista Pedra Sancheza ni potrdil za novega premierja. S tem so se Ĺ paniji napovedovale Ĺže Ä?etrte volitve v ĹĄtirih letih.
Slovensko-hrvaĹĄka delovna skupina, ki se posveÄ?a problematiki omejitve prometa za tranzitni tovorni promet na nekaterih mejnih prehodih, se je dogovorila o spremembah pri ureditvi teĹžkega tovornega prometa na sedmih mejnih prehodih. Pristojni na slovenski strani so podpisali pogodbo za dobavo in postavitev 40 kilometrov ograje z rezilno Ĺžico in za montaĹžo panelne ograje v dolĹžini 3,8 kilometra. Dele Slovenije so zajela krajevna neurja z nalivi, sunki vetra in toÄ?o. V Boninih v Kopru je popoldne zaradi udara strele umrl 48-letni moĹĄki, sicer pa je bilo najhuje v predelih Ĺ tajerske in Prekmurja. PredstavniĹĄki dom ameriĹĄkega kongresa je potrdil predlog zakona o proraÄ?unski porabi v prihodnjih dveh letih in odpravi meje javnega dolga do julija leta 2021.
Strela je terjala Ĺživljenje pri Kopru.
Evropska komisija je napovedala, da bodo kmetje zaradi suĹĄe deleĹž predplaÄ?il v okviru skupne kmetijske politike lahko prejeli Ĺže od oktobra. Za proizvodnjo krme bodo dovolili tudi uporabo povrĹĄin, ki bi morale ostati neobdelane. NemĹĄki drĹžavni upravljalec Ĺželeznic Deutsche Bahn se je z nemĹĄko vlado dogovoril za 86 milijard evrov vreden sveĹženj, namenjen posodobitvi nemĹĄkih Ĺželeznic v naslednjih desetih letih.
Sobota, 27. julija V Zgornjem Leskovcu v obÄ?ini Videm je okoli 200 protestnikov dve uri z mirnim shodom opozarjalo na nevzdrĹžne prometne razmere. Slavnostni govornik ob ruski kapelici je bil tokrat Dejan Ĺ˝idan, ki je dejal, da je ta kapelica postala del moralne in civilizacijske zaveze, da prihodnjim generacijam zagotovimo mirno in varno Ĺživljenje. Medtem je v Rusiji tamkajĹĄnja policija na protestu pred mestno hiĹĄo v Moskvi, na katerem je opozicija zahtevala svobodne in poĹĄtene volitve v moskovski mestni svet, prijela veÄ? kot 380 ljudi. AmeriĹĄko vrhovno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da administracija predsednika Donalda Trumpa lahko porabi 2,5 milijarde dolarjev, ki jih je kongres namenil obrambnemu ministrstvu, za gradnjo zidu na meji z Mehiko. Na obmoÄ?ju Arktike so se borili z najhujĹĄimi gozdnimi poĹžari v zadnjem Ä?asu. Dim na obmoÄ?jih Grenlandije, Skandinavije, Sibirije in Aljaske je bil viden celo iz vesolja. VeÄ? kot sto nevladnih organizacij za Ä?lovekove pravice in humanitarnih organizacij je na institucije Evropske unije in drĹžave Ä?lanice naslovilo poziv k ustavitvi kriminalizacije solidarnosti s prebeĹžniki.
1. avgusta 2019
Žabja perspektiva
Mojca Ĺ truc
Sreda, 24. julija Petek, 26. julija ViĹĄje sodiĹĄÄ?e v Ljubljani je nekaterim obtoĹženim v zadevi Balkanski bojevnik zniĹžalo kazni. Tudi prvoobtoĹženemu Draganu ToĹĄiću, ki so mu viĹĄji sodniki namesto 16 let in pol prisodili 15 let zapora. Poslanskim skupinam se je predstavil kandidat za evropskega komisarja Janez LenarÄ?iÄ?. AmeriĹĄki senat je na mestu obrambnega ministra tudi uradno potrdil 55-letnega Marka Esperja, s Ä?imer je bila zapolnjena sedemmeseÄ?na praznina na tem mestu, ki je nastala po odhodu Jima Mattisa.
Severni del Filipinov je prizadela vrsta moÄ?nih potresov, v katerih je umrlo najmanj osem ljudi, 60 je bilo ranjenih.
Gasilci so imeli s poĹžarom pri Ĺ ibeniku veliko dela. Pokazalo se je, da je bil podtaknjen.
V Hongkongu se je kljub uradni prepovedi ponovno zbralo veÄ? deset tisoÄ? protivladnih protestnikov, policija pa je posredovala s solzilcem. V Dalmaciji so se gasilci spopadali z velikim poĹžarom pri Ĺ ibeniku.
NaÄ?elnica generalĹĄtaba Slovenske vojske Alenka Ermenc je zoper predsednika Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvida Novaka uvedla disciplinski postopek. ErmenÄ?eva mu oÄ?ita krĹĄitev vojaĹĄke discipline, v SVS pa so brĹž dejali, da gre za pritisk na sindikat. HrvaĹĄkim gasilcem je uspelo ukrotiti poĹžar pri Ĺ ibeniku, za katerega se je izkazalo, da je bil podtaknjen. Policija je prijela osumljenko, 53-letno Ĺžensko, ki je bila Ĺže prej obravnavana zaradi podtikanja poĹžarov. Peking je ostro obsodil proteste v Hongkongu, ki jih je oznaÄ?il za straĹĄne incidente, ki so resno ĹĄkodovali vladavini prava. Na glavni ĹželezniĹĄki postaji v Frankfurtu v NemÄ?iji je 40-letni moĹĄki s perona pred bliĹžajoÄ?i se vlak porinil osemletnega deÄ?ka in njegovo mater.
Nedelja, 28. julija Pri LoĹĄkem Potoku so se na spominski slovesnosti, posveÄ?eni tragiÄ?nim dogodkom med roĹĄko ofenzivo leta 1942, spomnili na uniÄ?enje partizanske bolnice Ogenjca. LetoĹĄnji slavnostni govornik je bil Milan KuÄ?an. Iran je predlog Velike Britanije, da bi oblikovali evropsko pomorsko zaĹĄÄ?itno misijo, ki bi tovornim ladjam zagotovila varno plovbo skozi HormuĹĄko oĹžino v Perzijskem zalivu, oznaÄ?il za ÂťizzivalnegaÂŤ. Na sreÄ?anju drĹžav, ki so leta 2015 podpisale jedrski sporazum z njim, pa je te opozoril, naj ne skuĹĄajo ovirati izvoza nafte, saj bi to ogrozilo prizadevanja za reĹĄitev sporazuma. VeÄ? delov HrvaĹĄke je zajelo hudo neurje. Na otoku Krk so se pojavile tri vodne trombe in na kopno vrgle dva Ä?olna, Split je bil poplavljen. Neurje je zajelo tudi italijansko prestolnico Rim in njegovo okolico. V mestu Fiumicino v bliĹžini mednarodnega letaliĹĄÄ?a je umrla 27-letnica, ki ji je sunek vetra prevrnil avto. V odmaknjen in zaĹĄÄ?iten rezervat staroselcev na severu Brazilije je vdrlo veÄ? deset nezakonitih lovcev na zlato. Zabodli so enega od vodij skupnosti.
Putin je poudaril, da se je ruska mornarica pripravljena zoperstaviti kateremu koli napadalcu.
V Sankt Peterburgu je potekala osrednja vojaĹĄka parada ob ruskem dnevu mornarice. Ogledal si jo je tudi predsednik drĹžave Vladimir Putin, ki je dejal, da se je ruska mornarica pripravljena zoperstaviti kateremu koli napadalcu.
Ponedeljek, 29. julija Svet Agencije za varstvo konkurence se je odloÄ?il, da zdruĹžitev drugega in tretjega najveÄ?jega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
NaÄ?elnica generalĹĄtaba Slovenske vojske je uvedla disciplinski postopek zoper predsednika Sindikata vojakov Slovenije.
Ĺ vedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je sprejela povabilo na do okolja prijazno jadranje Ä?ez Atlantski ocean, kjer bo obiskala dve pomembni podnebni konferenci.
Torek, 30. julija Predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak je obravnavo v disciplinskem postopku zaradi domnevnega krĹĄenja vojaĹĄke discipline zapustil po nekaj minutah in pri tem dejal, da ne Ĺželi sodelovati v obravnavi brez navzoÄ?e javnosti. Sindikat novinarjev Slovenije je izrazil nasprotovanje nameravanemu odpuĹĄÄ?anju sedmih delavcev Ä?asopisa VeÄ?er. V sindikatu so izpostavili, da se pod krinko zdruĹževanja z Dnevnikom Ĺže izvaja zdruĹžitvena strategija.
V Sindikatu novinarjev Slovenije niso navduĹĄeni nad zdruĹževanjem Dnevnika in VeÄ?era.
Na obisku na HrvaĹĄkem je bila novoizvoljena predsednica Evropske komisije Urusla von der Leyen. Dejala je, da zelo ceni Âťvelik napor, ki ga je naredila HrvaĹĄka v procesu vstopanja v evroobmoÄ?je in schengensko obmoÄ?jeÂŤ. Neuradno so mediji poroÄ?ali, da bo naĹĄa juĹžna soseda kmalu tudi zares vstopila v scehngen. Pakistansko vojaĹĄko letalo je med rutinskim preletom padlo na naselje v mestu Ravalpindi, pri Ä?emer je umrlo vseh pet Ä?lanov posadke in 13 civilistov. Britanski premier Boris Johnson je irskemu kolegu Leu Varadkarju sporoÄ?il, da si Ĺželi Evropsko unijo zapustiti z dogovorom, iz katerega pa morajo nujno izvzeti Âťirsko varovaloÂŤ.
Nekaj je narobe V soboto zveÄ?er sem vozil domov, dolga pot je s PeljeĹĄca, skozi dve drĹžavi, Ä?ez predore, mimo poĹžara na obronkih Ĺ ibenika sem se vendarle prebil do Metlike. Ura je bila pozna, v Sloveniji se je razbesnela nevihta, temna, osamljena in mokra cesta me je mimo Jurskega dola pripeljala do Kolpe, Kupe, kakor reÄ?jo na oni strani meje. Ustavil sem se na mostu nad reko, nevihta je bila vedno moÄ?nejĹĄa, tresnilo je nedaleÄ? stran. Stal sem na mostu, neposredno ob ĹžiÄ?natih vratih, zdelo se mi je, da samo Ä?akajo, da jih nekdo zapre. V avtu so vsi spali, pred menoj je bilo kakĹĄnih osem, devet vozil, niÄ? veÄ?. In Jure TrampuĹĄ sem stal na mostu, sredi nevihte, sredi vetra in naliva, nad reko in pod razbesnelim nebom. Nikamor se nismo premaknili. Minuto, dve, pet, deset, petnajst. Nato je ĹĄlo naprej, za en avto. In sem spet Ä?akal, na mostu, minuto, dve, deset in spet premik. Za nekaj metrov. Po slabi uri sem po polĹžje priĹĄel do meje. Mejni prehod Metlika-Jurovski brod je eden od tistih prijaznih, kjer policisti ene in druge drĹžave delajo skupaj. No, skoraj skupaj. Hrvati so sedeli v svojih hiĹĄkah, Slovenci pa meter in pol naprej v svojih. Po dva v vsaki. Eden za izstop, drugi za vstop. Prav gledal sem jih, kako so zdolgoÄ?aseno, malce zaspano, ura je bila vendarle malo Ä?ez pol noÄ?, v roke vzeli dokumente. Srknili poĹžirek kave, skenirali prvega, ga zaprli, srknili nov poĹžirek, skenirali drugega, tretjega, Ä?etrtega, odvisno od tega, koliko potnikov je bilo v avtomobilu. Nato so dokumente po temeljnem ogledu Ä?isto poÄ?asi vraÄ?ali voznikom. Moj potni list je bil hrvaĹĄki policistki ĹĄe posebno zanimiv, ne vem, zakaj, upogibala ga je, skenirala enkrat, dvakrat, verjetno sem ji bil sumljiv, nato je nekaj Ä?asa tuhtala, se oÄ?itno premislila in mi ga vrnila. ÂťSretan put,ÂŤ mi je navrgla iz hiĹĄke, jaz pa sem se odpeljal cel meter in pol dalje, kjer je vse skupaj ponovil ĹĄe slovenski policist. Enak postopek, enaki gibi, enaki skenerji, enaki dokumenti, vse isto, skeniranje, baza podatkov, zaspani policisti, ĹĄe deĹž je padal popolnoma enako kot na hrvaĹĄki strani. Enako prepogibanje in mrĹĄÄ?enj kot pri hrvaĹĄkih kolegih. In tudi jaz sem bil isti kot malce poprej. Nesmisel. Nekaj je narobe, sem pomisli in to skoraj oÄ?ital ĹĄe moĹžu postave, a sem se raje ugriznil v jezik in se odpeljal dalje v nevihtno noÄ?, proti severu, proti Ljubljani. Nekaj je res hudo narobe. Ko se je Slovenija v Ä?asu ÂťeurofilijeÂŤ prikljuÄ?ila Evropski uniji, se dobro spomnim poroÄ?il novinarjev, ki so se prizanesljivo hahljali nad Slovenci, ki so se tistega 1. maja odpeljali v Avstrijo ali Italijo brez dokumentov, ne vedoÄ?, da pristop k Evropski uniji ĹĄe ne pomeni, da so meje padle. To se je zgodilo kasneje, decembra 2007, ko je Slovenija vsa ponosno vstopila v Schengensko obmoÄ?je. Nekaj takega si danes Ĺželi tudi HrvaĹĄka. A vse to je iluzija, prevara, meje niso nikoli zares padle. ÄŒe bi bilo to res, se Slovenija ne bi obdala z Ĺžico, Ä?e bi bilo to res, avstrijskim policistom ne bi pomagali vojaki, Ä?e bi bilo to res, italijanski politiki ne bi govorili o tem, da bodo na meji s Slovenijo postavili zid. Meje se vedno zaÄ?no v glavah. Ograjene meje so vedno odraz strahu, nemoÄ?i, nepotrebne mejne kontrole so nasilje, napad na svobodo, ne le svobodo gibanja, temveÄ? tudi svoboda misli in duha. Zakaj je Slovenija postavila desetine kilometrov ograj? Zakaj se ograjuje kot kakĹĄna Vzhodna NemÄ?ija v Ä?asih VarĹĄavskega pakta? Zakaj se pojavljajo skupine domaÄ?inov, ki kot kakĹĄni graniÄ?arji patruljirajo ob ograjah in se hvalijo, kako lovijo prestraĹĄene migrante. DrĹžava je nehala misliti. Evropa je nehala misliti. In kadar nihÄ?e ne misli, kadar zavlada odsotnost razuma, se je treba bati prihodnosti. Kdor bo nasedal na populizem, kdor jim bo nasedel, bo sokriv za tisto, kar se lahko zgodi. ZdolgoÄ?aseni policisti, ki dvigujejo in skenirajo dokumente in jezijo utrujene voznike, bodo v grozeÄ?i prihodnosti ĹĄe najmanjĹĄa teĹžava. đ&#x;”˛
Slovenci spet veliko gradimo Konec leta 2017 je deleĹž prebivalcev, ki razmiĹĄljajo ali bodo razmiĹĄljali o nakupu ali gradnji stanovanja ali hiĹĄe, prviÄ? v tem desetletju presegel devet odstotkov. Od takrat se stabilno giblje okrog devetih odstotkov, ta mesec je pri 9,4 odstotka. Ĺ e enkrat veÄ? prebivalcev, kot jih naÄ?rtuje nov nakup, pa razmiĹĄlja o obnovi zdajĹĄnjega bivaliĹĄÄ?a. Ta deleĹž je leta 2013 upadel pod 20 odstotkov. Oktobra leta 2017 pa se je povzpel nad to mejo, nad katero vztraja ĹĄe danes. Lani je bilo za novogradnje po podatkih statistiÄ?nega urada porabljenih slabih 260 milijonov evrov. Gre za velik skok, saj je bilo ĹĄe leta 2014 za novogradnje porabljenih 99 milijonov. Vse veÄ? pa Slovenci porabimo tudi za obnove, adaptacije in vzdrĹževalna dela. Leta 2010 smo za obnove porabili 48 milijonov evrov, lani pa skoraj đ&#x;”˛ sto milijonov veÄ?. â€
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 7
SAĹ A REGIJA
1. avgusta 2019
Praznujejo z optimizmom V obÄ?ini SolÄ?ava v zadnjem letu najveÄ?ja pridobitev izgradnja ploÄ?nika – DrĹžava vlaga v cestno infrastrukturo, a to ni dovolj za ohranjanje podeĹželja Tatjana PodgorĹĄek
Jutri (v petek) ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru v SolÄ?avi osrednja prireditev v poÄ?astitev praznika tamkajĹĄnje obÄ?ine. Ĺ˝upanja ObÄ?ine Katarina Prelesnik zagotavlja, da praznujejo z optimizmom. ÂťMenim, da smo na zaÄ?etku mojega drugega mandata moÄ?no ÂťzagrabiliÂŤ. Nadaljujemo obnovo komunalne in cestne infrastrukture, ogromno smo postorili pri odpravljanju posledic naravne nesreÄ?e iz decembra 2017. Pri tem dobro sodelujemo z ministrstvom za okolje in prostor, pri posodobitvi cestne infrastrukture pa z Direkcijo RS za ceste.ÂŤ Poleg posodobitve drĹžavnih cest iz SolÄ?ave proti Logarski dolini, izgradnje dobrega kilometra ceste proti PodolĹĄevi, sanacije veÄ?jega ĹĄtevila usadov na solÄ?avski panoramski cesti je Prelesnikova uvrstila med najveÄ?je pridobitve od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika izgradnjo ploÄ?nika ter ureditev parkiriĹĄÄ? v vasi SolÄ?ava.
strukture. Bi si pa ti (pa tudi sama) Ĺželeli veÄ? stanovanj za mlade, zato prizadevanj za to ni malo. ObÄ?ina ima v lasti manjĹĄo garsonjero, v dveh praznih hiĹĄah bi radi uredili stanovanja ter komunalno opremili ĹĄtiri parcele na obmoÄ?ju Medice. Poleg te obljube iz minulih ĹĄtirih let obstaja ĹĄe ena, pravi Prelesnikova. ÂťObÄ?ina SolÄ?ava je ena redkih, Ä?e ne
celo edina v drĹžavi, ki je brez ĹĄportne dvorane. Te si pravzaprav ne Ĺželimo, bili bi pa zelo zadovoljni s telovadnico za naĹĄe osnovnoĹĄolce. Upam, da bo ta lahko naĹĄla svoje mesto v naÄ?rtih ObÄ?ine v tem mandatu.ÂŤ
VeÄ? sodelovanja z drĹžavo ne le pri posodabljanju cest
Po zagotovilih Katarine Prelesnik bodo omenjene potrebe narekovale aktivnosti lokalne skupnosti do naslednjega obÄ?inskega praznika. Pri tem si Ĺželi veÄ? razumevanja drĹžave za podeĹželje. Sodelovanje, meni, naj ne bi slonelo le na vlaganjih v cestno infrastrukturo, ampak bi morala drĹžava pomagati pri zagotavlja-
Katarina Prelesnik: Âť Ĺ˝elim si, da sodelovanje ObÄ?ine z drĹžavo ne bi temeljilo le v posodabljanju cestne infrastrukture, ampak tudi pri zagotavljanju drugih pogojev za Ĺživljenje na podeĹželju.ÂŤ
7
nju takih pogojev, zaradi katerih bodo ljudje ostali na podeĹželju. Kmetijska politika bi morala spodbujati in ne zavirati mladih prevzemnikov kmetij. ÂťUpam, da nam bo skupaj v bliĹžnji prihodnosti za to uspelo narediti veÄ?.ÂŤ Tudi finanÄ?ne teĹžave je ena od stalnic delovanja obÄ?ine, a jih kot raÄ?unovodkinja morda laĹžje premaguje. ÂťJe pa zadolĹževanje vsako leto veÄ?je tudi zaradi sprememb 23. Ä?lena zakona o financiranju obÄ?in od leta 2015 dalje. Ta namreÄ? ne omogoÄ?a veÄ? moĹžnosti pridobitve nepovratnega denarja za izvedbo projektov v celoti, ampak je polovica teh povratnih. Prav tako mora obÄ?ina za izvedbo projekta za odpravo posledic naravnih nesreÄ? zagotoviti svoja sredstva. Letos imamo iz te postvke na voljo 170 tisoÄ? evrov in polovico tega denarja bomo namenili za ureditev ceste v Matkovem kotu. Sicer pa je letoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un ÂťteĹžakÂŤ 770 tisoÄ? evrov, skupaj s projekti pa smo na slabih 3 milijonih evrov,ÂŤ je sklenila Katarina Prelesnik. đ&#x;”˛
Sogovornico veseli, da ima za omenjena vlaganja precejĹĄnjo podporo pri obÄ?anih, ki se zavedajo pomena te infra-
K najveÄ?jim pridobitvam od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika sodi izgradnja ploÄ?nika in ureditev parkirnih mest v vasi SolÄ?ava.
Ponosni na vrsto pridobitev Praznik obÄ?ine Ljubno v znamenju posodobljenih odsekov cest, ĹĄiritve vodovodnega omreĹžja, posodobitve Ä?istilne naprave‌ – Za naloĹžbe dobrih 1,5 milijona evrov – Na preizkuĹĄnji skupno sodelovanje obÄ?in pri nekaterih projektih Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ˝e od minulega tedna na drogovih v obÄ?ini Ljubno plapolajo obÄ?inske zastave in opozarjajo obiskovalce, pa tudi morda domaÄ?ine, na praznik lokalne skupnosti. ObÄ?ina je v sodelovanju s tamkajĹĄnjimi druĹĄtvi in zavodi pripravila bogat program praznovanja, zagotavlja ljubenski Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik. Ta predvideva veÄ? kot 10 etnoloĹĄkih, prav toliko kulturnih in ĹĄe kakĹĄno veÄ? ĹĄportno prireditev. Osrednja pa bo jutri (v petek) ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Ljubnem. Na slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta bodo podelili nekaterim obÄ?anom obÄ?inska priznanja in nagrade.
Vsi projekti so razvojni
Po besedah NaraloÄ?nika bodo obÄ?inski praznik zaznamovali s kar nekaj pridobitvami, na katere so zelo ponosni. Minuli petek so predali namenu obnovljeno regionalno cesto s ploÄ?nikom skozi Radmirje, posodobili so cesto proti pokopaliĹĄÄ?u, kjer so uredili tudi parkirna mesta, z novo prevleko se ponaĹĄa kar nekaj
Loke. Za naloĹžbe namenjajo dobrih 1,5 milijona evrov, kar je skoraj polovico obÄ?inskega proraÄ?una. Še posebej ponosni smo na to, da vsi projekti sodijo med razvojne priloĹžnosti, prispevajo k dvigu Ĺživljenjske ravni naĹĄih obÄ?anov, kar ti seveda zaznavajo. Da je prisotna dobra klima, dokazujejo z delom v druĹĄtvih, raznih organizacijah, tudi v gospodarstvu in medÄ?loveĹĄkih odnosih.
S podobnim tempom tudi v prihodnje Franjo NaraloÄ?nik: ÂťNaĹĄa usmeritev je umno in transparentno vlaganje denarja v naloĹžbe, ki si jih Ĺželijo obÄ?ani.ÂŤ
cestnih odsekov. S poloĹžitvijo plastike na skakalnico v Savini so omogoÄ?ili smuÄ?arske skoke tudi v letnem Ä?asu, razĹĄirjajo vodovodno omreĹžje. Velika pridobitev za lokalno skupnost je rekonstrukcija Ä?istilne naprave, izvedba protipoplavnih ukrepov od ribiĹĄkega doma do Vrbja in na obmoÄ?ju industrijsko poslovne cone
Tudi v prihodnje nameravajo – zagotavlja sogovornik – ĹĄe dvigniti Ĺživljenjsko raven obÄ?anov. Ĺ˝e v Ä?asu praznovanja se namreÄ? lotevajo uresniÄ?itve nekaterih projektov. Tako obnavljajo brvi preko reke Savinje, lotili so se Ĺže posodobitve lokalne ceste v Savini, pripravljajo se na obnovo objekta, v katerem domuje obÄ?inska uprava, v zadruĹžnem domu, ki ga nameravajo odkupiti v kratkem in morda vanj tudi preseliti obÄ?inske prostore, pripravljajo muzejske zbirke, s katerimi bodo ĹĄe popestrili turistiÄ?no ponudbo v kraju. Z veseljem se lotevajo obnove igriĹĄÄ? na ForĹĄtu, na izvedbo
Na obÄ?inski upravi so prepriÄ?ani, da je klima v lokalni skupnosti zelo dobra, kar se odraĹža pri delovanju druĹĄtev, organizacij, pri delu gospodarstva in v medÄ?loveĹĄkih odnosih.
LetoĹĄnji nagrajenci ObÄ?ine Ljubno
Na jutriĹĄnji slavnostni seji obÄ?inskega sveta ObÄ?ine Ljubno bodo podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Naziv Ä?astni obÄ?an bo prejel Peter Breznik, dobitnica srebrnega priznanja bo Ana Kladnik, bronastega pa JoĹže OreĹĄnik, David PeÄ?nik in Valentin Jeraj. Ä?aka ĹĄe nekaj manjĹĄih projektov. Na vpraĹĄanje, katera pa bodo kisla jabolka, v katera bo prav tako treba ugrizniti v
bliĹžnji prihodnosti, je Franjo NaraloÄ?nik odgovoril: ÂťOdprto vpraĹĄanje, pomembno za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, je ureditev razmer v primarnem zdravstvu in reĹĄevalni enoti. Ĺ˝upani obÄ?in v dolini se o tem pogovarjamo, iĹĄÄ?emo reĹĄitve, nimamo pa prav nobenega vpliva na izboljĹĄanje vrzeli glede druĹžinskih zdravnikov, saj ti noÄ?ejo na podeĹželje, teĹžava je tudi neustrezno nagrajevanje njihovega dela. ObÄ?ine s svojimi proraÄ?uni tega ne moremo urejati in to je naloga drĹžave.ÂŤ Poleg zapisanega bo na preizkuĹĄnji – tako sogovornik – tudi sodelovanje obÄ?in v dolini pri obnovi đ&#x;”˛ vodovodnega sistema LetoĹĄÄ?.â€
Dve Şe delata, potrebovali bi ťe tri zdravnike Zdravnici iz BiH v nazarskem zdravstvenem domu Şe delata – DeŞurna sluŞba za konec tedna, med tednom v Celju ali Velenju Tatjana Podgorťek
Pred slabim mesecem dni je Civilna iniciativa za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov, ki je s protestnim shodom maja opozorila na (po mnenju njenih Ä?lanov) nevzdrĹžne razmere v javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje zaradi pomanjkanja zdravnikov, v pismu javnosti opisala razmere
v nazarskem zdravstvenem domu, kjer Âťvlada pravi kaosÂŤ. Darja Es, direktorica omenjenega zdravstvenega zavoda, je informacijo komentirala: ÂťTo ne drĹži povsem. Razumem skrb, Ĺžalost in teĹžave pacientov v dolini. Poleg pomanjkanja druĹžinskih zdravnikov je res 1. julija konÄ?al delo ĹĄe upokojeni zdravnik, a smo po najboljĹĄih moÄ?eh poskuĹĄali stvari nadomestiti z do-
maÄ?imi zdravniki in koncesionarkama. Oskrba bolnikov je bila oteĹžena, vendar so bili prisotni zdravniki, ki so urejali zdravila za kroniÄ?ne bolnike, bolniĹĄke staleĹže, napotnice, za medicinsko tehniÄ?ne pripomoÄ?ke. Akutno bolni obÄ?an pa je moral na potreben pregled v deĹžurno sluĹžbo Zdravstvenega doma Velenje.ÂŤ Razmere v nazarskem zdravstvenem domu so danes, dodaja Esova, podobne,
vendar Ĺže vidijo luÄ? na koncu tunela. V Ä?asu od 7. maja do 15. julija so pridobili dve zdravnici iz Bosne in Hercegovine. Obe sta specialistki druĹžinske medicine, s podiplomskim ĹĄtudijem, ena ima 16-letne, druga 20-letne delovne izkuĹĄnje. Obe se pospeĹĄeno uÄ?ita slovenĹĄÄ?ine, mesec dni Ä?asa pa imata za uvajanje v delo oziroma spoznavanje slovenske zakonodaje in pravil zavarovalnice. Ĺ e vedno pa pospeĹĄeno iĹĄÄ?ejo tri zdravnike za izvajanje nujne medicinske pomoÄ?i med tednom. Razpis zanje imajo objavljen na ZdravniĹĄki zbornici
Slovenije, na zavodu za zaposlovanje in portalih na HrvaĹĄkem. Trenutno je nujna medicinska pomoÄ? organizirana le ob koncih tedna, med tednom pa se morajo bolniki iz Zgornje Savinjske doline voziti k zdravnikom v Velenje ali Celje. 19. avgusta je predviden sestanek s predstavniki obÄ?in ustanoviteljic ter sveta zavoda, v nadaljevanju pa naj bi stekla ĹĄe revizija poslovanja, ki jo je zahtevala tudi omenjena civilna iniciativa. Revizijska hiĹĄa je Ĺže izbrana. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 8
8
KULTURA
1. avgusta 2019
Prostrana kot vesolje 22. Festival mladih kultur Kunigunda bo potekal od 23. do 31. avgusta Tina Felicijan
S sodelavci iz mladinskih krogov podprta ekipa Mladinskega centra Velenje bo tudi letos izvedla Festival mladih kultur Kunigunda – dober teden kulturnih prireditev, na katerih bodo lahko obiskovalci spoznavali ustvarjalnost lokalnih in tujih avtorjev, prisluhnili malo drugaÄ?ni muziki na malo drugaÄ?nih lokacijah, si ogledali umetniĹĄke razstave in uprizoritve, tako pa vsak dan Âťvesoljskega poletaÂŤ doĹživeli kaj novega. Vesoljskega poleta? ÂťNaĹĄa letoĹĄnja zgodba izhaja iz logotipa, ki asociira na srce, a tudi na dva vesoljca iz profila. Kunigunda se razprostira na ĹĄirokem kulturnem polju. Njene prostranosti bi bilo smeĹĄno primerjati s prostranostmi vesolja, pa vseeno se Kunigunda z razstavami, glasbenim delom, uprizoritvami in drugimi prireditvami dotika veliko podroÄ?ij prostranstev kulture, ki kot vesolje nima meja, se ves Ä?as spreminja, nastaja,ÂŤ je programska vodja MaruĹĄa SkorniĹĄek pojasnila, zakaj je Kunigunda letos vesoljska.
MoÄ?na koncertna vikenda
Kunigunda se bo letos zaÄ?ela v petek, 23. avgusta, z zdaj Ĺže tradicionalnim koncertom v Hudi luknji. Tokrat so priloĹžnost za muziciranje v podzemnem ambientu dobili velikani slovenske metal scene Noctiferia v akustiÄ?ni preobleki svojih ÂťjeznihÂŤ pesmi z zadnjih treh albumov v gypsy, swing, etno in balkan izvedbah. Ob bobnih in kitarah bodo zazvenela tudi godala, pihala, trobila ter Ĺženski vokal. Koncert se bo zaÄ?el ob 21. uri. Po njem pa se bo veÄ?er nadaljeval v Max klubu, kjer bo druĹĄtvo COGO gostilo Samulija Kemppija – finskega
techno DJ-ja in producenta ter avtorja svetovno znane radijske oddaje o sodobni techno glasbi Deep Space Helsinki. Naslednji petek, 30. avgusta, pa se bo koncertno dogajanje izpred eMCe placa preselilo v Letni kino. Tam bodo nastopili velenjski ‚most wanted hip hop
â?ą
ameriĹĄkega skate punk rock gibanja nastala sredi devetdesetih let.
V najboljĹĄi luÄ?i
Obeta se zanimiv, po vsej verjetnosti prviÄ? izveden perofmans, posveÄ?en umetnosti obvladovanja odrske razsvetljave. V Ä?etrtek, 29. avgusta, ob 21. uri se bo v
Kunigunda se napoveduje z nizom predfestivalnih koncertov. V soboto, 3. avgusta, se v eMCe placu obeta metal koncert Brazilcev Nervochaos in domaÄ?inov Marax. 16. in 17. avgusta pa bodo v Pekarni potekale laser tag bitke – udeleĹženci se bodo na atraktivnem poligonu izogibali laserskim Ĺžarkom iz nasprotne ekipe in jih njenim Ä?lanom poĹĄiljali sami. Prijave zbirajo na prijave@ kunigunda.si.
V soboto, 24. avgusta, bo druĹĄtvo DUĹ A v sodelovanju s kolektivom Urban Roof poskrbelo za spektakel urbanih ĹĄportov. V ponedeljek, 26. avgusta, bo druĹĄtvo Magnolija pripravilo veÄ?er mistike in ezoterike, v srediĹĄÄ?u katerega bo orientalski ples. V sredo, 28. avgusta, bo na Velenjskem gradu gledaliĹĄka predstava Ĺ˝ivalska farma.
MaruĹĄa SkorniĹĄek, programska vodja 22. Festivala mladih kultur Kunigunda: ÂťTrudili se bomo, da bomo vseprisotni po Velenju in okolici in bodo ljudje Ä?utili vesoljski utrip Kunigunde na svojih vsakdanjih poteh.ÂŤ
Letnem kinu zaÄ?el performans veĹĄÄ?ih slovenskih luÄ?karjev. Svoje kreacije bodo predstavili na praznem odru ob glasbeni spremljavi in tako opozorili na ÂťveÄ?krat spregledan del koncertnega ustvarjanja,ÂŤ pravi MaruĹĄa in pojasnjuje, da obÄ?instvo na koncertu velikokrat ni pozorno na odrske luÄ?i, ki pa so velik del celostne podobe koncerta in soustvarjajo vzduĹĄje, v katerem je sluĹĄna izkuĹĄnja tudi vizualna.
Od Pekarne se ĹĄe kar poslavljajo
ko govorim v imenu vrstnikov, da nam je Pekarna izjemno pri srcu. To je polje prostega izraĹžanja, v katerem lahko umetniki ustvarjajo praktiÄ?no brez omejitev in posegajo v prostor. Malo nas skrbi, da v novem objektu to ne bo veÄ? mogoÄ?e v takĹĄnem obsegu,ÂŤ je povedala sogovornica in dodala, da bodo umetniĹĄke razstave letos na drugi lokaciji tudi zato, ker je Pekarna oÄ?itno preveÄ? odroÄ?na in je na ogled razstav priĹĄlo zelo malo ljudi. Tako bo Kunigunda letos oznaÄ?ila razstave v Galeriji eMCe plac, Fbunkru in na Velenjskem gradu, obeta pa se tudi razstava na prostem, na kateri bodo na ogled likovna dela, ki bodo nastala med performansom Akt na Titovem trgu – umetniki bodo povabljeni k upodabljanju golega modela v soboto, 24. avgusta, ob 10. uri na Titovem trgu.
Od stare pekarne v Starem Velenju in svoje Pekarne se mladi letos poslavljajo Ĺže tretjiÄ? zapored.
đ&#x;”˛
Nagovor tiĹĄine in hrupa V Galeriji Velenje se je odprla razstava mladega slovenskega kiparja, dobitnika ĹĄtudentske PreĹĄernove nagrade in na veÄ? skupinskih razstavah izpostavljenega Borisa Beje Tina Felicijan
Kiparski objekti in instalacije, zdruĹžene v na videz paradoksalen, v bistvu pa metaforiÄ?en naslov TiĹĄina v Ä?asu hrupa, so dela, katerih rdeÄ?a nit se je zaÄ?ela Ĺže v ĹĄtudijskih letih, avtor pa je, kot pravi kustosinja razstave mag.
VroÄ?e je ‌ Bojan PavĹĄek
V oblikovanje programa se je tudi letos vkljuÄ?ilo veliko lokalnih druĹĄtev in posameznikov, ki celo leto skrbijo za alternativno kulturno dogajanje v Velenju.
bangerji‘,ÂŤ Mito in KreĹĄo Bengalka, na koncu pa bodo Ĺžagale kitare. Festival se bo zakljuÄ?il z nedeljskim koncertom novomeĹĄke indie grupe Mrfy, garaĹžnorockovskega tria iz Zagreba Thee Melomen, (post) black metal benda iz VaraĹždina Bednja in lokalne zasedbe DrĹžava v malem, ki je pod vplivom novega vala
Odkar Ä?akajo, kdaj bo v sklopu prenove Starega trga poruĹĄena in bo namesto nje zgrajen nov objekt za umetniĹĄko udejstvovanje mladih, v njej le ĹĄe redko kaj priredijo, Ä?eprav so jo sami uredili ravno pod okriljem Kunigunde in z namenom umetniĹĄkega ustvarjanja in uprizarjanja. ÂťLah-
“Če fejst ĹĄlataĹĄ fejsbuk, to ni fajn in tudi ni zdravo,â€? je enega od plaĹžnih klepetov z vso resnostjo, ki pritiÄ?e tej temi, priÄ?ela bistra ĹĄestletnica iz sosednjega apartmaja in Ĺže naslednji trenutek skoÄ?ila bombico s pomola. Poletna poÄ?itnikovanja imajo drugaÄ?ne vibracije kot dopustniĹĄki pobegi, ki si jih privoĹĄÄ?imo v drugih letnih Ä?asih. Tega ne izpostavljam samo zato, ker na svoji lestvici priljubljenosti uvrĹĄÄ?am poletje z naskokom na prvo mesto. Bolj odtehta to, da se je skozi vsakoletna namakanja v Jadranski slanici nabralo nebroj zanimivosti, ki sluĹžijo kot dokazno gradivo, da je obmorsko preĹživljanje poletja svojevrstno iz razliÄ?nih vidikov. Ĺ˝e beĹžno skeniranje po mnogih priobalnih ambientih navrĹže mazohistiÄ?ne primerke. PriÄ?a smo lahko mnoĹžici nepripravljenih ali neodgovornih obiskovalcev, ki so v Ĺželji po izrazitem UV toniranju telesa nehote sklenili zavezniĹĄtvo s koĹžnimi deformacijami in boleznimi. Tudi aktualna globalna gibanja, ki vsakodnevno opozarjajo na onesnaĹževanje okolja, se prav teĹžko prebijajo do vesti mnogih ljudi, ki jim dol visi za okolje. Ni jim mar za svet, ki ga puĹĄÄ?ajo za seboj. Potem, ko poheĹĄtegajo filtriran sonÄ?ni zahod in vse napihljive instagram flaminge, pospravijo v facebook lajk torbe, pa jim pospravljanje praznih ploÄ?evink, mnoĹžice cigaretnih ogorkov in ostale preteĹžno plastiÄ?ne navlake ni najbolj blizu. Za sabo puĹĄÄ?ajo odtis, ki jih evolucijsko uvrĹĄÄ?a v obdobje pred ekoloĹĄkimi gibanji. Kljub temu naj kolumenski uvod odstopi prostor optimizmu, saj je vendarle poletje, ko je sonÄ?ek, ko smo skuĹĄtrani in ko ne rabimo piĹžame. Ob posluĹĄanju valov in opazovanju morskih horizontov hipoma brez velikega napora preoblikujemo svoje ritme in navade. Rutina ĹĄe vÄ?erajĹĄnjega sluĹžbenega tempa odstopi prostor brezÄ?asju, ko je potreben Ĺže poĹĄten razmislek, kateri dan v tednu sploh je. Ne gre samo za polnjenje baterij ali odklop, ki spadata med bolj priljubljene fraze dopustniĹĄkih definicij. PriÄ?a smo stanju duha, ki razpiha ĹĄe tako zapraĹĄene dele naĹĄih moĹžganov. Meditacij, ki potekajo ob iskanju ĹĄkoljk v Ĺžametni mivki ali med opazovanjem toplih odtenkov zahajajoÄ?ega sonca, ponavadi ne najdemo med klasiÄ?nimi domaÄ?imi opravili. Gre za navdihe, ki nemalokrat seĹžejo precej globoko in objamejo zelo na ĹĄiroko. Neobremenjenost, ki za sabo puĹĄÄ?a vsa bremena vsakdanjika, omogoÄ?a presenetljivo lahkotnost razmiĹĄljanja in poslediÄ?no tudi odprtost komunikacije z neznanci, s katerimi smo po nakljuÄ?ju pristali na isti plaĹži. Meni je dialog z obalo blizu, ker te preoblikuje. Ob opazovanju mikro plesa jadrnic na obzorju se lahko poistovetiĹĄ z neustraĹĄnimi raziskovalci oceanov. Med srebanjem aromatiÄ?nega koktajla v samotnem zalivu je dotik eksotike tukaj-zdaj. Okusna riba, ki ji dela druĹžbo ĹĄe dobro vino, sta lahko vzvoda, ki vzburita brbonÄ?ice za potop v Ä?arobnost mediteranskega temperamenta. Strastnega in predanega hedonizmu. Pri takĹĄnih doĹživetjih skuĹĄam uporabiti svoje rezervne spominske kapacitete, da delÄ?ke teh impulzov shranim za domov in jih po potrebi vtkem v vsakdanjik. Da skrbi zaÄ?inim s trenutki brezskrbnosti. Da se rutina oplemeniti z dozami spontanosti. Da hitenje obÄ?asno poseĹže po roÄ?ni zavori, ki jo vse premalokrat uporabljamo. Poletje nam ob letoĹĄnji vroÄ?ici ponovno poĹĄilja jasno sporoÄ?ilo, da se klima spreminja. Da bodo temperaturni rekordi poleg ostalih nepredvidljivih sprememb postali del vremenske statistike, ki bo, kot vse kaĹže, osnova pesimistiÄ?nih napovedi tudi za naprej. VeÄ?ina zaslug za te pospeĹĄene spremembe pripada Ä?loveĹĄki vrsti, ki pa si ĹĄe vedno zatiska oÄ?i pred posledicami. “PreveÄ? ste ĹĄlatali naĹĄ planet!â€? bi mimogrede pripomnila ĹĄestletnica iz sosednjega apartmaja.
Foto: Ksenija Mikor
Milena Koren BoĹžiÄ?ek, izpolnil tudi priÄ?akovanje, da za razstavo pripravi novo produkcijo. ÄŒeprav je velik del razstave povsem nov, vse postavitve odliÄ?no delujejo druga z drugo. Povezuje jih ustvarjanje z gotovimi produkti, ki z odvzemanjem njihove prvotne funkcije dobivajo nov pomen, poleg tega pa so to produkti Âťzamrznjenega spomina in asociativnih zvokov,ÂŤ pravi kustosinja in pojasnjuje, da avtor predmete in zvoke, ki jih nosi v svojem spominu, uporablja in predeluje v instalacije, v katerih je kiparska umetnost zdruĹžena z glasbo.
Kuratorka Hana Ostan OĹžbolt, ki je z umetnikom sodelovala pri razstavi, je povedala, da Boris Beja pri ustvarjanju izrazito povezuje svoje osebne zgodbe, vpletene v dogajanje v zunanjem svetu vsakdanjika. Zato so njegova dela, ki na veÄ?
ravneh nagovarjajo z njegovim Ä?ustvenim dojemanjem sveta, zelo intimna, hkrati pa pripovedna. ÂťBoris vstopa v prostor, se z njim igra in skozenj izraĹža ter vabi gledalca, da z njim vstopi v galerijo v njegovo zgodbo, ki na tej razstavi tematizira tiĹĄino
ÂťPrvi pogoj mojega ustvarjanja je praznina – vsakiÄ?, ko se lotevam Ä?esa novega, moram sprazniti tako delovni prostor kot svojo misel, Ä?eprav navadno ustvarjam veÄ? projektov hkrati. Ampak je potrebno drĹžati to discipliniranost in skoznjo iskati boljĹĄe in boljĹĄe reĹĄitve, ki znajo biti glasne, tudi kadar so tihe,ÂŤ je o svojem ustvarjalnem procesu povedal avtor razstave TiĹĄina v Ä?asu hrupa Boris Beja.
đ&#x;”˛
v Ä?asu hrupa. V druĹžbi, v kateri Ĺživimo, se spraĹĄuje, ali je tiĹĄina mogoÄ?a, ali je mogoÄ?e komunicirati skozi oboje, torej tiĹĄino in hrup hkrati, kakĹĄna je srednja pot med njima, kaj je hrup, kaj tiĹĄina, kaj zvok in kaj prava melodija – kaj nagovarja,ÂŤ je povedala o njegovem delu. ÂťHrup nas obkroĹža tako na zvoÄ?ni ravni kot na ravni vizualne komunikacije, nenazadnje na ravni osebnih odnosov. Potrebno se je uÄ?iti selekcionirati ves balast, ki ga imamo v Ĺživljenju, in se izolirati, torej iskati tiĹĄino, iskati svoj mir. V tej tiĹĄini, praznini
lahko zaÄ?nemo graditi odgovore na hrup iz okolja, v katerem bivamo,ÂŤ pa je o izhodiĹĄÄ?ih svojega ustvarjanja povedal umetnik, ki s tiĹĄino in hrupom, njuno soodvisnostjo, prehajanjem enega v drugo in pripovedovanjem z ali med njima kaĹže razmerje med notranjim in zunanjim, vsebino in formo ter drugimi na videz loÄ?enimi in tujimi koncepti, ki so osmiĹĄljeni ĹĄele v odnosu do svojega kontrasta. đ&#x;”˛
Naš čas, 1. 8. 2019 barve: CMYK, stran 9
9
107,8 MHz
1. avgusta 2019
Radijski in časopisni MOZAIK
Dežurati tudi v tem času je užitek
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
Mitja Švener, moderator in tonski tehnik na Radiu Velenje, je minulo soboto pred odhodom na dopust še zadnjič nagovoril naše poslušalce in poslušalke preko radijskih valov 107,8 mega herca. Kje je danes, ko prebirate zapis o njem, ne vemo. Nekje na poti od Mostarja do Sarajeva, zadnja dva dni dopusta pa namerava preživeti še med taborniki v Ribnem. »Mini turnejo sva načrtovala s punco, odločila sva se za druženje prijetnega s koristnim. Nisem še bil na nobeni od omenjenih destinacij, pa me zanimata,« nam je dejal pred odhodom. Malo oddiha se mu bo prileglo, še dodaja, sicer pa je dežurati v studiu Radia Velenje v Starem trgu v Velenju užitek. Prijetne temperature v studiu v primerjavi z minulimi dnevi na zraku, prijetni ter zvesti poslušalci, še pojasni. »Da so dopusti, se – po klicih sodeč – bistveno ne pozna.
1. SAMUEL LUCAS – Vse bo ok 2. LAGARD FEAT. MAŠA BUT – Poletna noč 3. LILLE FEAT. MIKI SOLUS – Lubenica
Mitja ocenjuje, da je glavnina med njimi tistih, ki so včasih noči preživeli v družbi ustvarjalcev Radia Velenje kot enega najbolj poslušanih radiev nekdanjega Skupnega nočnega programa regionalnih radijskih postaj. Po njegovih besedah poslušalci in poslušalke povedo, da se jim toži po njem, saj jim je delal družbo, poleg tega so lahko v njem tudi sami sodelovali, dodaja Mitja. Tudi sam ga kar malo pogreša. Čeprav bodo počitnice kratke, bodo sladke, še meni. Prepričan je, da si bo kljub temu nabral Mitja Švener: »Počitnice bodo kratke, a sladke.« novih moči za obveznosti, ki ga čakajo v drugi polovici leta tako Lepo je slišati, ko te pohvalijo, da vrtiš pri- v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, jetno glasbo, da jim je naš program všeč, kjer pripravljajo zanimiv program za otroke da si njihov priljubljeni moderator. Sploh (otvoritvena predstava bo Heidi), kot pri ob nedeljah je pohval več, ko vrtimo veliko druženju s poslušalci Radia Velenje. slovenske in narodnozabavno glasbo.« tp
GLASBENE novice
Na sceno so prišli Gentlemeni V začetku letošnjega leta so se glavni vokalist Borut Miler, klaviaturist, harmonikar in vokalist Peter Vidmar, bobnar in vokalist Blaž Opeka, kitarist in vokalist Rok Opeka ter bas kitarist in vokalist Tomaž Opeka združili v zasedbo Gentelemeni. Fantje so iz Cerknice in imajo za sabo pester nabor glasbenih izkušenj. V preteklosti so igrali
z različnimi zasedbami. Peter je še pred nedavnim igral pri Ognjenih muzikantih, Tomaž in Borut sta se na glasbeni poti srečala že v Niderdorf bandu, Blaž je na glasbeno sceno stopil s skupino Nočna pravila, z Rokom pa sta bratske moči združila tudi v skupini Think Twice. Ko so staknili glave, je nastala lahkotna plesna glasba, ki je zdaj tudi na radijskih valovih. Pred kratkim so namreč Gentlemeni izdali prvo avtorsko pesem z naslovom Tako si te želim, za katero so posneli tudi poletni videospot.
Ma ne že spet ... Mef Sredi poletja je izšel nov album Draga Misleja Mefa in njegovega projekta Narodnoosvobodilni bend. Drago Mislej Mef je priznani kantavtor, pisec besedil, novinar in še marsikaj. Je avtor številnih glasbenih hitov, ki so zaznamovali slovensko glasbeno sceno, kot so Portorož 1905, Amerika, Lahko noč, Piran, Kar je res, je res, Veter z juga, Ko mene več ne bo in številnih
drugih. Glasbi je zapisan od 80. let prejšnjega stoletja in je ustvaril že več kot 400 pesmi. Sedaj pa predstavlja novo zgoščenko z naslovom Ma ne že spet … Mef. Novi album z naslovom Ma ne že spet ... Mef prinaša trinajst še neobjavljenih pesmi zelo različnih zgodb – od ljubezenskih do angažiranih, brez parol in modrovanja, kaj šele poučevanja, enostavnih, kratkih črtic, ki dajo misliti –, ki so nastajale v letih po promociji, vrsti odličnih koncertov in uspešni prodaji albuma
jak, tako imenovani ‚pohorski godec‘, ki se je kot avtor podpisal pod številne uspešnice, med katerimi so ponarodele Odpri srce, Tu smo doma, Spomin na pevca še živi, Klopotec, Klic srca, Zapoj prijatelj stari in druge. Zapustil je več kot 250 melodij. Največ jih je napisal za svojo za-
Robert Ficker z avtorsko skladbo Šećer i sol domov prinesel nagrado
sedbo Bratje iz Oplotnice, ki jo je ustanovil za tem, ko je leta 1984 odslužil vojaški rok. Ansambel Bratje iz Oplotnice je združeval dva para bratov – brata Tineta in Marjana Lesjaka ter Milana in Najboljša leta iz leta 2013. Ukradli so nam mesto, Ja pa ja, Padle so zastave, Greva na postajo in Čez mreže in žice so tiste, doslej predstavljene na radijskih valovih in družbenih omrežjih. Pesmi, ki so Mefovo tipično kantavtorsko delo, so vse po vrsti nastale v studiu Hendrix Radia Koper, zgnetel pa jih je Andrea Flego.
Umrl je 'pohorski godec' V ponedeljek zjutraj je ljubiteljske slovenske narodnozabavne glasbe pretresla vest, da je v 63. letu umrl harmonikar Tine Les-
danes uspešnega glasbenika. S svojim bogatim znanjem harmonike je pomagal Tanji Čretnik iz Navihank, Marjanu Hercogu iz Štajerskih Barovnov, Mojci Črešnar iz Veselih Štajerk in mnogim drugim. Rad je imel tudi ljudsko glasbo, zato je s svojim igranjem velikokrat spremljal številne ljudske pevce in pevke.
Vojka Gričnika. Tinetu so stvarjanje melodij in aranžmajev zaupali številni uspešni ansambli, med njimi Modrijani, Vrt, Spev, Nemir, Pogum, Pajdaši, Novi spomini, Opoj in drugi. Pod svoje okrilje pa je vzel marsikaterega
Slovenski glasbenik Robert Ficker, ki je že leta 2017 ter lani osvojil srca obiskovalcev hrvaškega glasbenega festivala Zlatne note, je letos navduševal z novo avtorsko skladbo Šećer i sol. S Korčule je prinesel prvo mesto po glasovih spletnega glasovanja festivala Marco Polo Fest 2019, z glasbenega festivala HIT FEST 2019 v Donji Stubici pa je po oceni strokovne žirije zasedel drugo mesto. Robert Ficker je avtor besedila, pri ustvarjanju glasbe pa je sodeloval z Josipom Pokupcem, ki se podpisuje tudi pod aranžma. Pesem so posneli v Josipovem studiu v Zagrebu, videospota pa je Robert posnel na čudovitih lokacijah na Veliki Planini in v Kamniški Bistrici skupaj s partnerko Žano in prijateljem Mikijem. Glasbenik pa po izjemnem uspehu na dveh festivalih ne počiva. Za jesenske dni že pripravlja dve novi skladbi – ena je posneta v studiu Aleša Zibelnika v Ljubljani in druga pri Pokupcu v Zagrebu. Nastopil bo tudi na treh festivalih: MEF (Međimurski festival zabavne glasbe), Darfest v Daruvarju in glasbeni festival Zlatne note v Križevcih.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Ansambel Dar – Še enkrat zapojmo Ansambel Tik tak – Dovolj je dni v življenju Ansambel Saša Avsenika & Lucija Selak – Skozi leta Ansambel Bitenc – Fant od fare Ansambel Vžig – Plavšanje po starem Topliška pomlad – Taksi Vera & Originali – Srčen trčen Ansambel Akordi – Bodimo vsi ponosni na Slovenijo Ansambel Galop – Od ljudi za ljudi Ansambel Opoj – Kmečki fant muzikant
www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Samo Horvatič: Planjava Celjski kantavtor Samo Horvatič, ki nastopa z imenom Samo & Sorodne duše, je na radijske valove poslal novo skladbo z naslovom Plavajva. Pesem pripoveduje o ljubezni, za katero je potrebno imeti pogum in zaupanje, se ji prepustiti in v njej uživati.
Panda: Življenje je igra Zdaj že legendarna slovenska pop rock skupina Panda, ki piše zgodovino slovenske glasbe že vse od leta 1986, je izdala novo živahno poletno pesem z naslovom Življenje igra, ki napoveduje tudi prihajajoči novi projekt avtorskih skladb jeseni 2019.
Poteka MetalDays V Tolminu se bo v sedmih dneh na treh odrih zvrstilo sto metal bendov, ki nastopajo na enem največjih
svetovnih festivalov metal glasbe MetalDays. Letos ga je obiskalo okrog 12 tisoč turistov, večinoma iz evropskih držav, nekaj pa tudi z drugih kontinentov.
Jeannette Ta petek ob 21. uri na oder pred dom kulture Velenje prihaja Jeannette – zasedba harmonike, kitare, bobnov, basa in glasu, ki izvaja tako avtorske skladbe kot priredbe, preoblečene v nianse šansona, gypsy jazza, bluesa in rokenrola.
Doktor trio To soboto ob 20.30 se bo pred domom kulture v sklopu Mozzajik Summer Festivala začel koncert Doktor tria, v katerem poleg tenor saksofonista Blaža Švagana in bobnarja Boruta Rampiha igra tudi Velenjčan, basist Miha Koren.
Naš čas, 1. 8. 2019, barve: CMYK, stran 10
10
VRTILJAK
⏪
Mladi posestnik kmet in gozdar Dani Avbreht iz Cirkovc se je ob napotkih direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Iva Dreva počutil, kar rahlo nebogljen. Drev mu je namreč povedal, da nočni špili in žuri s pavranjem pač ne gredo čisto skupaj. Ko muzikanti ležejo, mi kmetje vstajamo in živinico na pašo ženemo … In je Dani k tem mislim kar prikimal, »ja in še mlada žena in otroci …!« Je Čvek slišal, da bo premlel vse te tehtne misli.
1. avgusta 2019
frkanje » Levo & desno «
Med AB in AB A naš finančni minister AB ne zna šteti dalj kot do dve?, se nekateri v šali, a zagrenjeno, sprašujejo ob njegovi izjavi, da bo država dala poroštvo za gradnjo primorskega drugega tira, ne pa za koroško-savinjsko cestno 3. os, kot je predlaga ministrica AB. Ve se, kdo lahko ob tem »nategovanju« potegne krajši konec.
Čudno, vendar … Mnogim se gotovo zdi čudno ali skoraj neverjetno, a kot vse kaže, bodo mejo med Hrvaško in Slovenijo res varovali Srbi. No, vsaj srbske mreže.
⏩
»Tisti rek 'od viška glava ne boli' je iz trte zvit. Mene glava še kako boli od viška vina,« je vinarju Jožetu Kuglerju potožil čebelar Franc Čanč. »Pa ti povem, od dobrega vina te ne boli glava. Mene po mojem šampionu ni še nikoli,« mu je zagotovil vinar in se pri priči lotil odpirati še eno buteljko. »No, če je tako, mi ga pa še nalij,« je čebelar izkoristil priložnost.
Jezero Tudi naše območje v letošnjem muhastem poletju občasno doletijo močne padavine, ko voda preplavi tudi ceste. Na srečo pa vseeno ni tako hudo, da bi vse mesto eno samo jezero postalo.
⏫
Delavca poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje Oto Janežič – delovodja (prvi z leve) in Vili Krivec – elektrikar specialist, sta v času remonta sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline našla trenutek tudi za kakšen vic. Očitno sta se pri enem še posebej zabavala. Ni pa Čvek prepričan, da se bosta tako tudi ob objavi, kajti v njunem delovnem okolju velja, da je za kaj takšnega treba plačati za »rundo«. Sodelavci pričakujejo, da bosta to storila vsak zase.
Junak priljubljenega komičnega stripa, oranžnodlaki maček Garfield, pod katerega se je podpisal ustvarjalec risank Jim Davis, je pred kratkim praznoval poseben dan – 15-tisočo izdajo stripa. Prva številka je luč sveta ugledala leta 1978, izjemen živalski lik pa je odtlej v stripovskem in risanem
svetu pustil velik pečat – od leta 2013 je bil objavljen celo v več kot 2580 časopisih in revijah, s čimer se je leta 2015 zapisal v Guinessovo knjigo rekordov kot najbolj razširjen strip na svetu. Garfield je sicer znan kot nergajoč in len maček, ki rad leži na okenski polici in lenari, obožuje lazanjo in pico, sovraži pa ponedeljke in lovljenje miši. »Sam sem prepričan, da Garfield ljudem lepša dneve. Če bo zgodba obstala tudi po tem, ko mene ne bo več, bo to odlično. Garfield je namenjen zabavi, Garfield je tu, da poskrbi za smeh,« pa je ob posebnem dnevu dejal Jim Davis.
»Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujemo,« bi lahko aktualizirali znani rek iz enega od »domačih« filmov. In tako bomo tudi pri nas dobili avtobuse na vodik. Naslednji korak bodo morda končno tudi vozila na vodo. Vino mnoge že poganja.
Dolga regija
ZANIMIVOSTI
Garfield praznuje 15-tisočo izdajo stripa
Bilo bi bolje …
Melania načrtuje božič Medtem ko večina med nami v teh dneh uživa v poletju, je Melania Trump z mislimi že pri zimi. Prek družabnega omrežja Twitter je tako pred kratkim sporočila, da je že začela načrtovati božič. »Veselim se, da bom lahko v prihodnjih mesecih z vami delila našo končno vizijo za to edinstveno tradicijo,« je zapisala v objavi, h kateri je pripela še nekaj fotografij, ki so nastale med načrtovanjem božiča 2019. Glede
na vzorce, ki jih prva dama proučuje na objavljenih fotografijah, je za zdaj sicer še težko razbrati, kakšna bo letošnja tema tega najbolj pričakovanega praznika v letu. Kot vemo, si Melania za okrasitev prvih dveh božičev v Beli hiši ni prislužila dobrih kritik, saj je za prvega izbrala gola bela drevesa, ki so se mnogim zdela srhljiva, naslednje leto pa se je odločila za krvavo rdeča drevesca, zaradi česar so tviteraši njen božič primerjali z epsko grozljivko Izžarevanje.
Preprodajalca mamil zaradi vročine poklicala policijo Tudi v Belgiji so minuli teden vladale visoke temperature, ki pa so jo poleg običajnih nevšečnosti zagodle tudi nepridipravoma.
Prav na višku vročinskega vala sta se namreč moška v pristanišču v Antwerpnu ujela v kovinski zabojnik, poln kokaina. Toda temperatura v zabojniku se je hitro in vztrajno dvigala. Ko je moška postalo strah, da se bosta zadušila, sta se odločila poklicati policijo. Možje v modrem so ju iskali dve uri. Nato pa so vendarle s pištolami v rokah odprli vrata, za katerimi sta stala moška, ki sta se predala brez upiranja. Po podatkih tožilstva sta moška, stara 24 in 25 let, vstopila v zabojnik, da bi vzela droge.
Kača pregnala poslance na počitnice V Nigeriji je s strehe v dvorano regionalnega parlamenta padla kača. Nemudoma je v beg po-
gnala tamkaj zbrane predstavnike ljudstva, ki so zaradi incidenta za nedoločen čas razglasili parlamentarne počitnice. »Ravno smo hoteli vstopiti v plenarno dvorano, ko je iz nje švignila ogromna kača. Zaradi tega smo morali hitro zapustiti stavbo,« je povedal tiskovni predstavnik parlamenta Ondo Olugbenga Omole. Po njegovih besedah ob dogodku na srečo ni bil nihče poškodovan, verjetno pa je k obisku nepovabljene pripomoglo propadajoče stanje parlamenta in pomanjkanje denarja za njegovo vzdrževanje.
dečkovi smrti je oče pomislil, da bi fantazijski lik uporabil tudi na nagrobniku. Obrnil se je na ameriško filmsko družbo, ki ima v lasti Marvel Studios, a dobil odgovor, ki ga je zelo razočaral. »Mislim, da se vse vrti okoli denarja,« je dejal. V želji, da bi družba Disney spremenila politiko svojega ustanovitelja, je postala aktivna tudi konservativna poslanka britanskega parlamenta Helen Whately, ki je vodstvo ameriškega filmskega giganta v pismu zaprosila, naj pokaže vsaj malo sočutja do žalujočega očeta, ki trepeta tudi za življenje svoje
V času, ko je spet aktualno ustanavljanje »političnih ali volilnih« regij, smo že dobili eno novo dolgo regijo. MŠK. Mariborsko, Koroško, Šaleško turistično regijo. Dokaj dolga je, upajmo, da bo tudi dolgo dobro živela.
Nekaj pač je Slišimo, da se bodo lahko odslej občine vendarle malo bolj zadolževale. Taka radodarnost države je dobra – če občinam že ne da malo več denarja.
In vendar se … »In vendar se premika« bi lahko rekli po Galileju, ko res upamo, da se bo koroško-šaleško-savinjska os res kmalu zavrtela. Kdaj zares, pa še vedno ni znano. Geodeti se po trasi že premikajo, kdaj se bodo res tudi vozila?!
Več za manj Nadomestila za brezposelne naj bi se povišala. Zdaj, ko je brezposelnih vse manj, si to menda lahko privoščimo. In ko je menda res vse več takih, ki se res ne morejo zaposliti.
Nekaterih likov na nagrobnikih ni dovoljeno uporabljati Lloyd Jones iz Maidstona v Veliki Britaniji je oče nedavno umrlega štiriletnega dečka Ollija, ki je izgubil bitko z neozdravljivo levkodistrofijo. Ko je bil deček še zdrav, je preprosto oboževal Spidermana – družina je tudi zadnje počitnice z Olliejem obiskala Disneyland in mu skušala zadnje dni polepšati z različnimi izdelki z motivom priljubljenega lika. Po
šestletne hčere z enako smrtonosno boleznijo, kot mu je vzela že Ollieja. »Prejmite naše iskreno sožalje. Če smo Ollieja vsaj malo osrečili, smo počaščeni. Generacije navdušencev so se tako kot Ollie odzvale na naše like z začudenjem in navdušenjem, pravzaprav mnogi verjamejo, da so resnični. Prizadevamo si ohraniti njihovo nedolžnost in čarobnost, ki sta očarali Ollieja. Iz tega razloga, sledeč ravnanju, ki ga je zastavil Walt Disney sam, ne dovoljujemo uporabe naših likov na nagrobnikih, pokopališčih in drugih spominskih obeležjih ali žarah,« so zapisali v podjetju.
Dalje in bližje Združeno kraljestvo se vse bolj oddaljuje od Evrope. Hkrati pa je Sloveniji še bliže. Po zaslugi novih letalskih linij British Airways.
Odrasli v šole Medtem ko mladi uživajo zaslužene počitnice, so mnoge šole »zasedli« odrasli. Ne zaradi kakšne akcije vseživljenjskega učenja! V šole so odšli odrasli, da jih obnovijo in pripravijo za novo šolsko leto. Da bo zdrav mladi duh v prijetnih prostorih.
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 11
MED VAMI
1. avgusta 2019
Ĺ oĹĄtanj v turizmu stavi na nekdanji sloves
Bodo imeli sreÄ?o z Lovom za sreÄ?o?
TuristiÄ?na pot druĹžine Woschnagg se konÄ?a pri druĹžinski grobnici v Zavodnjah
Lov za sreÄ?o je naslov reprodukcije slike, ki jo je za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane narisal nemĹĄki vojak – Danes krasi vilo Herberstein v Velenju
Milena KrstiÄ? – Planinc
Ker pa takratni zavodenjski Ĺžupnik Janez Ĺ mon ni dovolil postaviti novega objekta znotraj ograjenega vaĹĄkega pokopaliĹĄÄ?a, se je druĹžina odloÄ?ila, da jo postavi ob hribu Ĺ emberg, in tam ĹĄe danes stoji.
Ĺ oĹĄtanj – V Ä?asu Ĺživljenja druĹžine Woschnagg – Mateja Kumer, arhitekta, ki ji je blizu stavbna dediĹĄÄ?ina in vse, kar je povezano s to znamenito ĹĄoĹĄtanjsko druĹžino, vztraja, da se iz spoĹĄtovanja do zgodovinskih dejstev in ĹĄe ĹživeÄ?ih potomcev druĹžine priimek piĹĄe v nemĹĄki obliki – je Ĺ oĹĄtanj doĹživel druĹžbeni, kulturni in upravni razcvet. ÂťBil je na vrhuncu, pomemben ne samo v slovenskem, ampak tudi evropskem prostoru. ZapuĹĄÄ?ina, ki jo je druĹžina zapustila, je za Ĺ oĹĄtanj pomembna. Negujemo Mateja Kumer: ÂťIz spoĹĄtovanja jo in primerno preddo zgodovinskih dejstev in ĹĄe stavljamo,ÂŤ pravi. ĹživeÄ?ih potomcev druĹžine ĹĄe Njihova druĹžinska vedno vztrajam, da se njihov grobnica je v Zavopriimek piĹĄe v nemĹĄki obliki dnjah nad Ĺ oĹĄtanjem. Woschnagg.ÂŤ ÂťPrvotna grobnica je imela mesto na pokopaliĹĄÄ?u ob farni Skupaj z novogotsko grobnico so cerkvi sv. Mihaela v DruĹžmirju. Zaradi iz prvotne v DruĹžmirju v Zavodnje ugrezanja tal so morali v DruĹžmirju prenesli nekaj zanimivih vitraĹžev. Pred prestaviti celotno pokopaliĹĄÄ?e. DruĹži- nekaj leti so streho obnovili z novimi na se je odloÄ?ila, da grobnico prestavi- skodli. ÂťGrobnica je v dobrem stanju, jo v Zavodnje,ÂŤ pripoveduje Kumrova, ÂťdihaÂŤ pripravljena, da jo pokaĹžemo ki zadnja tri leta na Ĺželjo druĹžine, ki obiskovalcem,ÂŤ pravi Kumrova. Ĺživi na Dunaju, to tudi ureja. Grobnica je vkljuÄ?ena v nov turistiÄ?-
ni produkt, tematsko turistiÄ?no pot, ki temelji na zgodovinski, kulturni in tehniÄ?ni dediĹĄÄ?ini. Obiskovalci spoznavajo druĹžino iz njihove zapuĹĄÄ?ine, vse od prihoda v Ĺ oĹĄtanj do izgona iz mesta, pomen takratnega razvoja
Kapela danes (foto: M.K.)
usnjarske industrije, doĹživijo staro trĹĄko jedro in njegov razvoj in si ogledajo znamenite arhitekturne objekte, povezane z druĹžino. Pot se konÄ?a pri grobnici v Zavodnjah. đ&#x;”˛
Milena KrstiÄ? - Planinc
Ĺ oĹĄtanj – Vilo Herberstein v Velenju krasi reprodukcija slike (original hrani Berlinska narodna galerija) z naslovom Lov za sreÄ?o nemĹĄkega slikarja Rudolfa Freidricha Augusta Henneberga. V Ĺ oĹĄtanju pa so prepriÄ?ani, da bi morala krasiti katerega od njihovih javnosti dostopnih krajev, zato si prizadevajo, da bi jim Gorenje Gostinstvo sliko vrnilo. Koliko sreÄ?e bodo imeli z Lovom za sreÄ?o, ni znano. Za zdaj vedo le to, da se tudi na drugo pisno proĹĄnjo po vrnitvi slike, ki jo je nanje naslovil Ĺžupan Darko Menih, ĹĄe niso odzvali. V Ĺ oĹĄtanju pravijo, da je bila slika ustvarjena na Ĺželjo prebivalcev v Ä?asu med l e t i 1910 in 1920, ki so, da so jo odkupili od nemĹĄkega vojaka, ki jo je naslikal, ko je bival pri druĹžini Woschnagg, kolektivno zbrali denar. Najprej je krasila ĹĄoĹĄtanjsko kinodvorano ob hotelu Union, za tem steno kinodvorane v DruĹžmirju. Od tam je bila izrezana iz okvirja, ukradena. Po nakljuÄ?ju je priĹĄla na Policijsko postajo Velenje, kjer niso vedeli, kaj naj bi z njo,
11
in so jo predali takratnemu ravnatelju Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Marjanu MarinĹĄku. ÂťMarinĹĄek je sliko skrbno shranil in jo dal tudi v restavriranje in popravilo poĹĄkodb. Restavratorska dela je opravil Ĺ oĹĄtanjÄ?an Milojko Kumer. Zajemala so Ä?iĹĄÄ?enje slike, montaĹžo slepega okvirja in izdelavo masivnega lesenega okvirja. Restavrator je dela naredil prostovoljno in v dar Ĺ oĹĄtanju. Kako je pristala v vili Herberstein, nam ni znano. Slika je kolektivno in druĹžbeno pomembna za Ĺ oĹĄtanj, saj odraĹža kulturno
zavest zgodovinskega Ä?asa, ki jo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zelo cenimo in je del nas. Slika je last prebivalcev Ĺ oĹĄtanja in si kot takĹĄna zasluĹži posebno pozornost v naĹĄem mestu,ÂŤ piĹĄe Ĺžupan v proĹĄnji po vrnitvi slike v Ĺ oĹĄtanj.
Nasedli kiti zabavali in opozarjali
Dopust kot poezija
Velenje – NajveÄ?ji svetovni glasbeno-ekoloĹĄki festival, posveÄ?en nasedlim kitom, se je dogajal v soboto, 27. julija, na letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru. Festival, ki je nastal zaradi lenobnega dolgÄ?asa v Ä?asu kolektivnih dopustov v Velenju, je letos potekal Ĺže devetiÄ? zapored. Sprva za ĹĄalo, sedaj pa Ĺže precej za res, nastaja festival v organizaciji druĹĄtva Nasedlega kita. Ob glasbeni spremljavi FNK Crew so ekipe pripravljale inĹĄtalacije kitov iz smeti. Z delavnicami Ĺželijo organizatorji ozaveĹĄÄ?ati ljudi o tem, da smeti tudi potem, ko jih smetarji odpeljejo iz naĹĄe neposredne bliĹžine, obstajajo ĹĄe mnogo let. Letos sta zmagali dve ekipi. Prva zaradi zgodbe, saj je bil kit sestavljen iz plastiÄ?nih vreÄ?k zbirateljske kolekcije iz vsega sveta. NajmlajĹĄa vreÄ?ka je bila stara 27 let. Vodja ekipe Ana DolinĹĄek je povedala: ÂťVreÄ?ke smo podedovali po teti, ki je bila zbirateljica vreÄ?k. Vsi, ki so ĹĄli na potovanje, so ji prinesli vreÄ?ko. Danes bomo sestavili kita iz teh vreÄ?k, ki bi drugaÄ?e romale v smeti. Med drugim so tudi vreÄ?ke iz ZDA in kar nekaj Evropskih drĹžav.ÂŤ Druga ekipa, ki si ji delila prvo mesto, je zmagala zaradi doĹživetja, ki ga je konÄ?ni rezultat ponujal. Skupini prijateljic se je po oddihu na morju nabralo kar nekaj smeti. Med drugimi tudi ĹĄotor, ki ni veÄ? sluĹžil svojemu namenu.
Knjiga obvezen poÄ?itniĹĄki rekvizit
Tako so smeti preuredile v kita, ki nudi odliÄ?en prostor za poÄ?itek. Za vse, ki so se v kitu Ĺželeli spoÄ?iti, pa so bili deleĹžni posebnega preseneÄ?enja. LuÄ?ke, ki so ponazarjale zvezde na nebu. In ena od zvezd na nebu je zagotovo MatevĹž ÄŒas, idejni vodja festiva-
sklopu ekoloĹĄke note festivala stregli v biorazgradljivih lonÄ?kih. ZveÄ?er se je festival prevesil v glasbeni del. Trip hop/rt pop dvojec Bombyx Lori je pred domaÄ?im obÄ?instvom nastopil prviÄ?. Alenja in Simon, ki izhajata iz klasiÄ?ne glasbe, sta predstavila
no razpoloĹženje in poplesavanje obÄ?instva. ÄŒunfa ter Blu3 pa sta obiskovalce z elektronsko glasbo popeljala v nedeljsko jutro. Festival poteka pod organizacijo Kulturnega druĹĄtva nasedlega kita, ustvarjajo ga njegovi Ä?lani povsem prostovoljno. Seveda pa
Foto Martina Hrastnik
la, kateremu v spomin je festival tudi posveÄ?en. So pa letos tudi mali nadobudneĹži Ä?ez dan sestavljali mini kite iz smeti v sklopu otroĹĄkih delavnic. Za vse lakotnike so poskrbeli velenjski mojstri Ĺžara Beech Boys BBQ. PijaÄ?o so v
povsem sveĹže pesmi. Dj Mrigo je nastopal ravno, ko se je ulilo kot iz ĹĄkafa. Obiskovalci festivala so pohiteli pod najbliĹžjo streho in tako so na odru skupaj z Mrigom poplesavali na hite, ki jih je vrtel. Primorska zasedba Nesesari Kakalulu je poskrbela za sproĹĄÄ?e-
ne bi ĹĄlo brez pomoÄ?i Mestne obÄ?ine Velenje in lokalnih podjetij ter drugih podpornikov in prijateljev festivala. Vsi, ki kakorkoli pomagajo pri festivalu, delajo to, ker jim je v veselje. In ravno zato ostaja festival tudi po devetih letih brezplaÄ?en.†đ&#x;”˛ Polona
đ&#x;”˛
Milena KrstiÄ? – Planinc
Teden sproĹĄÄ?enega leĹžanja v senci borovcev z dobro knjigo v rokah ... Kaj je lahko lepĹĄega? MogoÄ?e sedenje na kakĹĄni sklali, ko se sonce za obzorjem Ĺže poslavlja, s podplati v vodi in knjigo na kolenih? Poezija. Nekaj bolj znanih Ĺ aleÄ?anov smo vpraĹĄali, ali se na dopust odpravijo s knjigo v poÄ?itniĹĄki prtljagi. In Ä?e, s kakĹĄno. Mag. SaĹĄa SevÄ?nikar, vodja kabineta Ĺžupana v Mestni obÄ?ini Velenje, se je z dopusta Ĺže vrnila in v knjiĹžnico Ĺže tudi vrnila poÄ?itniĹĄko branje. ÂťVeliko knjig in tudi revij vzamem s seboj. Nisem pa bralec, ki bi izbiral najnovejĹĄe trende. V knjiĹžnici vzamem, kar mi pade v oÄ?i. Dobesedno pasti mi mora. Zato se mi zgodi, pa ne tako redko, da prinesem domov kaj, kar sem Ĺže prebrala. Med knjigami, ki so me letos navduĹĄile, je trilogija Carlosa Ruiza Zafona Sence vetra, zgodovinsko popotovanje po Barceloni z zelo zanimivo zgodbo.ÂŤ Drago Koren, direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, brez knjig na dopust absolutno ne gre. S seboj vzame take, ki mu jih priporoÄ?ata hÄ?erki. Poznata njegov okus in vesta, kaj ga bo pritegnilo. ÂťObiÄ?ajno berem knjige z zgodovinsko vsebino, rad imam biografije znanih osebnosti. Izjemno sta me prevzeli biografiji Mahmate Gandhija in Martina Luthra Kinga. Na letoĹĄnji dopust pa bom zagotovo, ob vseh drugih knjigah po nasvetu hÄ?ere, odnesel knjigo o dopingu v ĹĄportu. Naslova se zdajle ne spomnim.ÂŤ Mirjam Povh, direktorica Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki, bo (ali pa je Ĺže), ko bo pakirala obvezne poÄ?itniĹĄke rekvizite, stopila do sestre in kar z njenih knjiĹžnih polic izbrala nekaj knjig, ki jih bo vzela s seboj. ÂťSestra ima veliko knjig, tako da to sploh ni teĹžava,ÂŤ pravi. Na dopustu bere zveÄ?er. Najraje prebira biografije. PodĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak veliko bere. Ne samo na dopustu, tudi doma. Kriminalke ima najraje. Knjige si izmenjujeta s prijateljico in po branju tudi izmenjata poglede. Posej rada pa prebira poezijo. Âť Ĺ˝e od nekdaj. NajbrĹž zato, ker sem rada recitirala. Doma hranim ogromno pesniĹĄkih zbirk, zagotovo pa vse od domaÄ?ih avtorjev. Brez knjige poezije ne grem na dopust. In kar je zanimivo, isto preberem velikokrat, a jo vsakiÄ? drugaÄ?e dojemam. Sploh zdaj, ko sem starejĹĄa.ÂŤ đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 12
12
MED VAMI
1. avgusta 2019
Festival dojenja bo letos potekal tudi v Velenju Program festivala bo pester in lokalno obarvan
To soboto bo v SonÄ?nem parku potekal festival Dojiva se, ki je namenjen ĹĄirjenju informacij o dojenju ter medsebojni podpori (bodoÄ?ih) starĹĄev Tina Felicijan
ÄŒeprav je dojenje nekaj najbolj naravnega, marsikatera mama spozna, da ne steÄ?e kar samo od sebe, poleg tega pa je v druĹžbi ĹĄe vedno stigmatizirano. Da bi odpravili negativne predsodke do dojenja in (bodoÄ?e) mame pripravili na ta proces, podporo pa ponudili tudi tistim, ki ne morejo dojiti, se je na Facebooku zaÄ?elo gibanje Dojiva se, ki je pred ĹĄestimi leti prviÄ? preraslo v festival. Ta bo letos ob podpori ginekologov, pediatrov, svetovalcev za dojenje in laktacijo v tednu dojenja potekal Ĺže v 15 slovenskih mestih in prviÄ? tudi v Velenju. Suzana MatavĹĄ se je festivala prviÄ? udeleĹžila pred dvema letoma kot noseÄ?nica in prav tam dobila veliko informacij iz prve roke in spodbude za dojenje, ki je prav zaradi tega bilo nekoliko laĹžje. Lani je bila soorganizatorka festivala v Celju, letos pa se je odloÄ?ila, da ga sama pod okriljem osrednjega organizatorja festivala, spletne ĹĄole za starĹĄe Veva.si, prviÄ? organizira v Velenju. ÂťMislim, da takĹĄno neformalno druĹženje, deljenje osebnih izkuĹĄenj, sodelovanje na delavnicah, sproĹĄÄ?eno klepetanje in podiranje tabujev, povezanih z dojenjem, in ozaveĹĄÄ?anje o
pomenu dojenja zelo pomaga mamicam in drugim druĹžinskim Ä?lanom v obdobju, ko dojijo,ÂŤ je povedala in dodala, da je glavni namen festivala informiranje noseÄ?nic o pomenu dojenja in premagovanju teĹžav z dojenjem, pa tudi podpora pri drugih izzivih noseÄ?nosti, starĹĄevstva in druĹžinskega Ĺživljenja. Stiske v zgodnjem obdobju materinstva so pogosto povezane prav z dojenjem, ki kljub temu,
da je tako naravno, ni tako enostavno. ÂťÄŒe dojenje ne steÄ?e, imajo mame velik obÄ?utek krivde, obÄ?utek, da so slabe mame. Za vsako Ĺžensko je dojenje individualna izkuĹĄnja in nekaj povsem novega, Ä?etudi pred porodom prebere obilico literature, se pogovarja s strokovnjaki in bliĹžnjimi,ÂŤ pravi sogovornica in dodaja, da so zelo neprijetni tudi predsodki, ki jih ima druĹžba do dojenja v javnosti. Mnoge mamice, ki dojijo, medtem ko v lokalu pijejo kavo, denimo, so pogosto deleĹžne neprijetnih pogledov, Ä?etudi se trudijo dojiti diskretno. ÂťZato je glavno sporoÄ?ilo festivala, da je dojenje nekaj naravnega, je nekaj lepega, je doĹživetje otroka in mame ter
Festival Dojiva se je tudi prireditev z manj odpadki, zato organizatorka vse udeleĹžence vabi, da s sabo prinesejo svoje stekleniÄ?ke za vodo, ki si jo bodo lahko nalili na javnem pitniku v SonÄ?nem parku. Prav jim bodo priĹĄle tudi odeje, da se bodo lahko posedli po travniku in sproĹĄÄ?eno sodelovali v programu. ÄŒe bo slabo vreme, bo festival potekal v vili RoĹžle.
ZaÄ?el se bo ob 9. uri z dobrodoĹĄlico, nato pa bodo strokovnjakinje iz lokalnega okolja izvedle predavanja in delavnice. Psihosvetovalka Ines Vugrinec bo odprla veliko tabu tem v zvezi
Suzana MatavĹĄ: ÂťNa festival so vabljene dojeÄ?e mame z otroki, bodoÄ?e mame, oÄ?etje in drugi druĹžinski Ä?lani, seveda pa tudi mame, ki ne dojijo, saj naĹĄe gibanje ni namenjeno ustvarjanju pritiska ali vzbujanju slabe vesti. Zavedamo se, da dojenje ni tako enostavno in je potrebno vloĹžiti veliko truda, da steÄ?e, pri tem pa informacije zelo pomagajo.ÂŤ
najbolj pristen stik med njima, zato ga je treba spodbujati.ÂŤ
SreÄ?anje V Domu za varstvo odraslih Velenje se je nastanil tudi Nace Ĺ alej. Starost ni vedno prijazna, in Ä?e te bolezen ovira pri govoru in Ä?e se ne moreĹĄ sam gibati, je ĹĄe toliko bolj neprijetno. Vendar, kot pravijo ÂťÄ?e se sam ne boĹĄ imel rad, ti tudi drugi ne morejo pomagatiÂŤ. V letu 2019, ko je Nacetova Ĺžena Cvetka morala na operacijo glave, ni bilo druge izbire kot te, da mora tudi on v Dom za varstvo starejĹĄih Velenje. Kot ĹĄtevilne zgodbe stanovalcev Doma, je tudi njegova zanimiva. Nace zase pravi da je star VelenjÄ?an, Ä?eprav je bil oÄ?e iz Slivnice pri Celju, mati Ljudmila Vrhnjak iz Bukovske vasi pri Dravogradu in so se leta 1947 preselili v Velenje na ĹželezniĹĄko postajo, ko je bil Nace star Ĺže 6 let. OÄ?e je vozil vlak kot strojevodja med Velenjem in Dravogradom. Nekaj Ä?asa pa celo po Avstriji. Nace je hodil v ĹĄolo v KonjuĹĄnico ali barake ali NemĹĄko hiĹĄo. Vse popoldneve pa se je druĹžil s prijatelji. Stane Kumer, Rudi German, Mirko Sajko, Peter Kodela, Lojze Novak, Rudi Hudovernik in drugi so se podili po mostovih, zamujali domov, hodili na Pako, jezero in poÄ?eli ostale vragolije. V letu 1952, ko se je v sluĹžbi poĹĄkodoval oÄ?e, materi pa so vzeli ledvico, si je pri padcu s kozolca poĹĄkodoval hrbtenico ĹĄe Nace. Zdravnik je 12-letnemu Nacetu svetoval, naj se zaÄ?ne ukvarjati s ĹĄportom, da si bo po poĹĄkodbi okrepil telo. In ravno ta poĹĄkodba ga je pripeljala med ĹĄportnike. Ludvik Uranjek ga je povabil, da se pridruĹži dviganju uteĹži. Leta 1958 je bil Nace mladinski prvak z novim drĹžavnim rekordom. Ukvarjal se je tudi s smuÄ?anjem, skoki v vodo, karatejem, z gimnastiko. NakljuÄ?je je bilo, da so v Velenje priĹĄli telovadci, ki jih je vodil priznani orodni telovadec Tine Veber, in Nace se jim je pridruĹžil
â?ą
Festival Dojiva bo pospremil tudi priroÄ?nik o razliÄ?nih temah starĹĄevstva Zaupam si, ki ga je potrebno naroÄ?iti na spletni strani veva.si.
z materinstvom, ki ni vedno idiliÄ?no, kakor mamam to pogosto prikazujejo druĹžbena omreĹžja in drugi mnoĹžiÄ?ni mediji, paÄ? pa ima veliko zamolÄ?anih slabih plati, zaradi Ä?esar so mame pogo-
sto v stiski. Sanela JeliÄ?iÄ?, osebna trenerka, specializirana za vadbo v noseÄ?nosti in vadbo po porodu, bo predstavila vaje za pripravo na porod in krepitev po porodu. Suzana MatavĹĄ bo opozorila na to, da imajo zaposlene mame pravico do odmora za dojenje. Sledila bo ĹĄe vodena izmenjava izkuĹĄenj, med festivalom pa bo potekal tudi pester spremljevalni program. Lucija Boruta bo poskrbela za plesno animacijo za starejĹĄe otroke, sodelavci MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje bodo izvajali ustvarjalne delavnice, JoĹžica Hrustel bo navduĹĄevala z roÄ?nimi spretnostmi s kvaÄ?ko, Teja MaÄ?ek z nego in sprostitvijo pred porodom in po njem, TjaĹĄa AnderliÄ? pa bo predstavila oblaÄ?ila za dojenje. ÂťPoleg mam in otrok so seveda vabljeni oÄ?etje, pa tudi stari starĹĄi in ĹĄirĹĄi druĹžinski krog ter vsi, ki Ĺželijo mamo podpreti pri dojenju in ji pomagati iz pogostih stisk,ÂŤ je ĹĄe povabila Suzana MatavĹĄ. đ&#x;”˛
Nace Ĺ alej pri treningih. Orodni telovadci so bili tudi skakalci v vodo, saj sta ti dve disciplini povezani. Skoke so izvajali na velenjskem (danes Ĺ kalskem) jezeru, kjer je bil v tistih letih petmetrski stolp in so izvajali salte, ĹĄraufe in vse prvine skokov v vodo. Veliko teh slik, ki jih je posnel Franc Cesar, ima Nace ĹĄe shranjene. Nace je bil tudi priznan smuÄ?ar. Bil je smuÄ?arski uÄ?itelj, demonstrator, bil je uÄ?itelj trenerjev smuÄ?anja. Spominja se, da je leta 1960 na-
redil izpit za vaditelja smuÄ?anja, leta 1970 pa za uÄ?itelja smuÄ?anja. Leta 1979 se je udeleĹžil tudi Svetovnega kongresa uÄ?iteljev in trenerjev smuÄ?anja na Japonskem. Bil je v druĹžbi smuÄ?arjev vsega sveta, spominja se Rosi Mittermaier, Bojana KriĹžaja, Andreja MaĹžgona ‌ Pravi, da doma ni bilo razumevanja za smuÄ?anje. Denar si je zasluĹžil kot nosaÄ? prtljage z ĹželezniĹĄke postaje in kot nabiralec starega Ĺželezja. Pirnat iz Ĺ˝abje vasi mu je naredil prve smuÄ?ke brez robnikov. Spominja se domaÄ?ih bregov. Pirgla ‌ Ponosen je na sliko, na kateri sta s Hudovernikovim Rudijem slikana na Roza dolu na Kozjaku. Stoja na rokah in drĹži Rudija ter se peljeta s smuÄ?kami. Pravi, da mu nikoli ni bilo Ĺžal, da je smuÄ?al, da je vzgojil med smuÄ?arji ĹĄportniki veÄ? kot 100 smuÄ?arjev vaditeljev, da je bil ĹĄportnik. Mi Ĺželimo Ĺženi Cvetki po operaciji glave dobro okrevanje, njemu pa prijetno bivanje v Domu starejĹĄih v Velenju. Hvala prijateljem, ki mu tudi v starosti lepĹĄajo dneve. đ&#x;”˛
Nace nam je zaupal zgodbo iz mladosti:
Marija Skrt
Po vojni so mnoge velenjske gospodinje pekle kruh doma. Testo so zamesile in ga nato, Ä?e doma niso imele peÄ?i, nesle speÄ? v pekarno v Staro Velenje. Tudi Nacetova mama je bila med njimi. Ko je neko poletje spet zamesila testo, je naroÄ?ila Nacetu, da ga z malim voziÄ?kom pelje v pekarno. Toda pot je vodila preko reke Pake, kjer so se pri mostu, blizu Hudovernika, kopali njegovi prijatelji. SkuĹĄnjava je bila prevelika in Ĺže se je tudi on pognal v hladno vodo. Ko se je Ä?ez nekaj Ä?asa le spomnil, da je bil poslan tja z neko drugo nalogo, je brĹž stekel do voziÄ?ka. Toda testo je v tem Ä?asu na soncu Ĺže narastlo do te mere, da ga je skoraj polovica visela iz posode po voziÄ?ku in po tleh. Nace ga je, kolikor se je le dalo, pobral nazaj in odhitel do pekarne. Problem pa je nastal, ker je po peki dobil nazaj le dva, namesto tri hlebÄ?ke. S strahom je Ä?akal, kaj bo rekla mama. Ampak tokrat so bili na njegovo sreÄ?o krivi peki, saj so Şe spet kradli testo zaseÂŤ, je krementirala mama. Nace pa je stiskal pesti, da ne bo uresniÄ?ila groĹžnje in se ĹĄla osebno pritoĹžit.
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 13
1. avgusta 2019
Rezultat verjetno ni bil kriv za zamenjavo trenerja Sulejmanovića NogometaĹĄi Rudarja doĹživeli v Kranju prvi poraz (2 : 3) v novi sezoni – NeuÄ?inkovitost, nezbranost in izkljuÄ?itve so jih pokopale – Tekmo konÄ?ali samo z devetimi igralci Stane Vovk
Za moĹĄtvi v prvi nogometni ligi je nepopoln tretji prvenstveni krog, saj je vodstvo tekmovanja sreÄ?anje med DomĹžalami in Muro na Ĺželjo prvih zaradi njihovega igranja v evropski ligi prestavilo na 12. september. Strelci se v njem niso izkazali. Na dveh celo ni bilo nobenega zadetka. Rezultate kroga so med drugim krojili tudi kartoni. Zaradi njih so morali kar trije nogometaĹĄi predÄ?asno v slaÄ?ilnico. V Kranju je ljubljanski sodnik Mitja Ĺ˝ganec predÄ?asno (prestrogo) poslal v slaÄ?ilnico dva gostujoÄ?a igralca. Na tako imenovanem veÄ?nem derbiju med aktualnim drĹžavnim prvakom Mariborom ter zmagovalcem pokala Olimpijo pa so LjubljanÄ?ani Ĺže v 15. minuti ostali ĹĄtevilÄ?no oslabljeni. Pravico je na Ljudskem vrtu tekmecema delil Tolminec Matej Jug. Tudi z njegovo odloÄ?itvijo se mnogi niso strinjali. Po tem krogu sta Olimpija in Aluminij, ĹĄe edina neporaĹžena, s sedmimi toÄ?kami ostala na vrhu lestvice. Aktualni prvak Maribor je po novem razoÄ?aranju svojih ljubiteljev zdrsnil s samo dvema toÄ?kama na predzadnje mesto, na zadnjem pa so s toÄ?ko in tekmo manj v prejĹĄnji sezoni tretji DomĹžalÄ?ani.
Kdor ne da, dobi
Almir Sulejmanović (od torka opoldne Ĺže nekdanji Rudarjev trener) tudi na Gorenjskem ni mogel poslati na igriĹĄÄ?e najmoÄ?-
Rokomet RokometaĹĄi Gorenja zaÄ?eli priprave Velenje, 25. julija – V Ä?etrtek je priprave na novo sezono zaÄ?ela Ä?lanska ekipa Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Pred VelenjÄ?ani je dober mesec priprav, prvo dejanje sezone pa je na sporedu konec avgusta, ko se bodo v slovenskem Superpokalu pomerili s Celjani.
nejĹĄe zasedbe. Zaradi poĹĄkodb so ta nadvse zanimiv dvoboj kot gledalci spremljali poĹĄkodovani kapetan Damijan Trifković, Marko ÄŒosić in Eveldin DĹžinić. Toda tisti, ki so dobili priloĹžnost, so zaigrali zelo podjetno Ĺže takoj na zaÄ?etku. Ĺ˝e po dobre pol minute se jim je ponudila velika priloĹžnost za zadetek. Milan TuÄ?ić je neprevidnemu vratarju Luki
Ekipa priprav ni zaÄ?ela v polni postavi, manjkalo je namreÄ? ĹĄest rokometaĹĄev. Tadej Mazej in Miha KavÄ?iÄ? sta se z mladinsko reprezentanco mudila na svetovnem prvenstvu v Ĺ paniji (bili so ĹĄesti), medtem ko se s kadetsko
hitro prepolovili. AljaĹž Krefl je v 4. minuti izvedel kot z leve strani. Odbita Ĺžoga je priletela nazaj do njega. Sledila je nova podaja, Leon ÄŒrnÄ?iÄ? je bil najviĹĄji v skoku in je z glavo matiral vratarja. Zadetek je gostom gotovo vrnil samozavest, kar je potrdila 55. minuta. Dominik Radić je globoko iz svoje polovice igriĹĄÄ?a poslal v ogenj TuÄ?ića, ki je bil prehiter
Dominik Radić, Rijad Kobiljar, Žiga Škoflek
ÄŒadeĹžu odvzel Ĺžogo, jo takoj zavrnil proti beli toÄ?ki, kjer je pritekel Rijad Kobiljar. Ĺ˝ogo je udaril iz prve, vratar pa se je z dobro obrambo odkupil svojim igralcem za prejĹĄnjo napako. V 7. minuti je David Hrubik z dobrega poloĹžaja Ĺžogo poslal tik mimo vratnice. V 20. minuti se je po strelu Ĺ˝ige Ĺ kofleka iz bliĹžine
povlekel za dres, morda celo po nepotrebnem, ker je bil vratar TomaĹž Stopajnik dobro postavljen, in sodnik je pokazal na najstroĹžjo kazen, branilcu pa pot v slaÄ?ilnico. Majcen je sam izvedel enajstmetrovko in zanesljivo podvojil domaÄ?e vodstvo. Kljub razmeroma visokemu zaostanku so ĹĄtevilÄ?no oslabljeni rudarji to
za domaÄ?e branilce. Pritekel je iz oÄ?i v oÄ?i z vratarjem in ga izkuĹĄeno premagal. Rudarji so se tako vrnili v igro, a le za kratek Ä?as. V 68. minuti se je sodnik ‚izkazal‘ ĹĄe z drugim rdeÄ?im kartonom. Ĺ koflek je izvajal prosti udarec z razdalje, Ĺžoga pa se je odbila od Ĺživega zidu. Rudarjev napadalec se je zaletel proti njej, ĹželeÄ? jo
reprezentanco za avgustovsko svetovno prvenstvo pripravljajo Jernej DrobeĹž, Domen Tajnik, Urban Starc in Peter Ĺ iĹĄko. Zoran JoviÄ?ić je s svojimi izbranci ob pomoÄ?i novega pomoÄ?nika trenerja Benjamina ZbiÄ?ajnika in trenerke za telesno pripravo Nine DjordjeviÄ? opravil prvi trening pripravljalnega obdobja za prihajajoÄ?o sezono. Poleg novih obrazov v strokovnem ĹĄtabu je v velenjski prvi ekipi tudi pet novincev – Vladimir Bojanić, Grega OkleĹĄÄ?en, Andris CelminĹĄ, Ĺ˝an Ĺ ol in AljaĹž Panjtar.
Med Ä?lani je bila zelo dobra peta Lana Tanko s konjem Quantums Boy. Ekipno so VelenjÄ?ani med Ä?lani zasedli prvo mesto. Tekmovali so Lana Tanko, Robi Skaza s konjem Glinka De Lauzelle in Tadej Skaza s konjem Cortina Med amaterji je bila prva ekipa KK Velenje 2, v kateri so bili Brina Sanda / Hollande De Muze B, SaĹĄa Malenković / Candeville in Zala ArliÄ? / Emg Miss Broken Heart. Druga je bila ekipa KK Velenje 3. V njej sta tekmovali Iza Ĺ trumbelj Oblak / Giandretti Ryal K, in Vita Sirovina Dvornik / Comic-K Van‘t Kattenheye Z, osma je bila ekipa KK Velenje 1 Gorazd Kranjc / Ipswitch Ter Doorn, Naja Ĺ porn / Dadaha in Tina Fink / Cezaer Van De Kaai Z, deveta pa ekipa KK Velenje 4 Nina PotoÄ?nik / Quidado in Tamara Kranjc / Galante Van Godselbos.
predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, otroci iz vse Slovenije s tekom pomagajo svojim vrstnikom v stiski. Z zbranimi sredstvi bodo tokrat mladi tekaÄ?i polepĹĄali Ĺživljenje najmlajĹĄim, ki se sooÄ?ajo z avtizmom. Tradicionalni dogodek je z leti prerasel lokalne okvire, kar se kaĹže tako v viĹĄini zbranih sredstev kot tudi v ĹĄtevilu udeleĹžencev – samo lani je za svoje vrstnike teklo kar 800 otrok. Doslej so tako s skupnimi moÄ?mi zbrali Ĺže 21.300 evrov, ki so bili v celoti namenjeni otrokom v stiski. LetoĹĄnji tek je posveÄ?en otrokom z avtizmom. Zbrana sredstva bodo namreÄ? namenjena Centru za otroke in starĹĄe Ĺ˝alec, v katerem z izvajanjem razliÄ?nih dejavnosti skrbijo za najmlajĹĄe, ki se sooÄ?ajo s to razvojno motnjo. Dobrodelnemu teku se tudi tokrat lahko pridruĹžijo mladi do vkljuÄ?no 14. leta starosti, ki bodo za vrstnike premagovali 400, 750
KonjeniĹĄtvo VelenjÄ?ani odliÄ?ni na drĹžavnem prvenstvu
Zoran JoviÄ?ić
z dobro obrambo ÄŒadeĹž znova izkazal. Nato se je uresniÄ?ilo nenapisano nogometno pravilo, da kdor ne da, dobi. GostujoÄ?i branilci si bili v 22. minuti premalo pozorni na najnevarnejĹĄega domaÄ?ega napadalca Luko Majcna in ta je z bliĹžine povedel svoje moĹĄtvo v vodstvo. Isti igralec je bil v 22. minuti prehiter za Davida KaĹĄnika. Ta ga je
Lipica – V Kobilarni Lipica je med 25. in 28. julijem potekalo drĹžavno prvenstvo v preskakovanju ovir. Zelo so se izkazali tudi jahaÄ?i velenjskega kluba. Tako je med mladinci zmagala Anthea Lorber s kobilo Catarina (KK Velenje). Ula Kos s konjem EMG Enora je bila ĹĄesta. Ekipno sta zasedli prvo mesto. Med amaterji je bila najuspeĹĄnejĹĄa Brina Sanda s konjem Hollande de Muze B, tretja Iza Ĺ trumbelj Oblak s konjem Giandretti Ryal K, osma pa Tina Fink s konjem Cezaer Van De Kaai Z
Tek Otroci bodo tekli za otroke z avtizmom Velenje – Podjetje Skaza bo 7. septembra na velenjskem stadionu priredilo Ĺže Ä?etrti dobrodelni tek Otrok otroku. Na tradicionalnem dogodku, ki letos poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom
Ĺ PORT
13
ĹĄe enkrat udariti. Pri tem je trÄ?il z branilcem Ĺ˝anom Kumrom. Sodnik mu je pokazal rumeni karton. Ker je prviÄ? porumenel Ĺže v 62. minuti, je bil zanj ta zanimivi in napeti dvoboj konÄ?an. S tem pa tudi konec upanja gostov na ugoden razplet, kajti ĹĄtevilÄ?no premoÄ? domaÄ?ih je v 78. minuti z neubranljivim strelom s slabih 25 m unovÄ?il David Tijanić za konÄ?nih 3 : 2.
govorili. Zavedam se le tega: na meni in igralcih je, da iz dneva v dan trdo delamo, Ä?as pa bo rekel svoje ‌ ReÄ?eno – storjeno. Pod njegovim vodstvom je med igralci zavel kolektivni duh, trdemu delu so sledili rezultati in osvojitev solidnega sedmega mesta. V primerjavi z lansko sezono je bil letoĹĄnji zaÄ?etek ohrabrujoÄ?, kljub temu da je moĹĄtvo spet dokaj spremenjeno in tudi pomlajeno. V uvodnih dveh krogih so si rudarji proti Mariboru in DomĹžalam priigrali po toÄ?ko. Na zaÄ?etku prejĹĄnje so od prvakov prejeli petardo, z DomĹžalÄ?ani izgubili z 1 : 3, prvo toÄ?ko pa dobili v tretjem krogu ĹĄele proti KrĹĄkemu, s katerim so na svojem igriĹĄÄ?u igrali 1 : 1. NajbrĹž bi bil tudi sobotni razplet rezultatsko zanje ugodnejĹĄi, Ä?e ne bi bilo dveh izkljuÄ?itev in bi imel trener na voljo najmoÄ?nejĹĄo zasedbo. Na te Ä?eje ne bomo dobili odgovorov, najbrĹž pa tudi ne bomo izvedeli, zakaj tako hitra trenerska menjava. Rezultati verjetno zanjo niso bili pomembni. Kot je sliĹĄati, je bil odhod verjetno posledica trenj med novim trenerjem in strokovnim vodstvom.
Po ĹĄtirih mesecih Ĺže tretja menjava trenerja
Rudarjevi navijaÄ?i, pa najbrĹž tudi drugi ljubitelji prvoligaĹĄkega nogometa, so bili gotovo preseneÄ?eni, ko so zvedeli, da Almir Sulejmanović ni veÄ? Rudarjev trener. Zanimivo, v ponedeljek okrog dvanajste ure, ko smo se z njim pogovarjali o sobotni tekmi v Kranju in gostovanju konec tega v KidriÄ?evem, ĹĄe ni vedel, da je zaman pripravljal taktiko za nasprotnika v 4. krogu. Kot smo neuradno izvedeli, ga je nekaj po naĹĄem pogovoru vodstvo kluba poklicalo v pisarniĹĄke prostore in mu sporoÄ?ilo, da ga odstavlja z mesta glavnega trenerja. Zamenjal ga je 55-letni Celjan Jani Ĺ˝ilnik, ki je bil kot igralec nekaj Ä?asa tudi Ä?lan Rudarja. Spomnimo, 41–letni Sulejmanović je na vroÄ?o Rudarjevo klop kot novi reĹĄitelj sedel konec marca, na njem pa naj bi ostal do konca sezone 2021/2022. Do tedaj je bil pomoÄ?nik prejĹĄnjemu trenerju Marijanu PuĹĄniku, ki je trenersko mesto zapustil po visokem porazu z Aluminijem v gosteh z 0 : 4 v 23. krogu spomladanskega dela prvenstva in ‚napredoval‘ na stolÄ?ek ĹĄportnega direktorja. Ob podpisu pogodbe ni razmiĹĄljal, Ä?e jo bo odsluĹžil do konca ali jo morda celo podaljĹĄal. Njegove besede so tedaj bile: ÂťBomo videli. Ne razmiĹĄljam o tem, ali bom prvi trener toliko Ä?asa, kot smo se do-
ali 2.000 metrov dolĹžine, starĹĄi najmlajĹĄih pa lahko teÄ?ejo z otroĹĄkimi voziÄ?ki. SimboliÄ?ni prispevek na prijavljenega tekaÄ?a znaĹĄa 5 evrov.
Kegljanje Maraton v kegljanju na vrvici Zavodnje – ÄŒlani sekcije kegljanja na vrvici Zavodnje so Ĺže dolga leta zelo aktivni. Kegljajo vsaj dvakrat tedensko vse leto, saj imajo postavljeno kegljiĹĄÄ?e na zunanjem igriĹĄÄ?u in tudi v dvorani doma krajanov Zavodnje. Ves Ä?as se udeleĹžujejo tudi raznih tekmovanj in dosegajo lepe uspehe. Zadnja ĹĄtiri leta pa organizirajo tudi prav posebno tekmovanje, ki so ga poimenovali kar maraton v kegljanju na vrvici. Maraton
đ&#x;”˛
Prva liga Telekom Slovenije, 3. krog Triglav - Rudar 3:2 (2:1)
Strelci: 1:0 Majcen (22.), 2:0 Majcen (40./11 m), 2:1 ÄŒrnÄ?iÄ? (45.), 2:2 TuÄ?ić (55.), 3:2 Tijanić (78.). Rudar: Stopajnik, Krefl, KaĹĄnik, VoĹĄnjak, Filipović, Hrubik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 84. Pljava), Radić (od 72. TomaĹĄević), Kobiljar (od 71. Lovenjak), Ĺ koflek, TuÄ?ić. (Trener: Almir Sulejmanović). RdeÄ?a kartona: KaĹĄnik (39.), Ĺ koflek (68. – drugi rumeni). Drugi rezultati: Maribor - Olimpija 0:0 (0:0), Bravo Ljubljana - Tabor SeĹžana 1:0 (0:0), Celje - Aluminij 0:0 (0:0). DomĹžale Mura (12. septembra). Vrstni red: 1. Olimpija 7, 2. Aluminij 7, 3. Triglav 6, 4. Mura 4 (-1), 5. Bravo 3, 6. Tabor 3, 7. Rudar 2, 8. Celje 2, 9. Maribor 2, 10. DomĹžale 1 (-1).
poteka tako, da se tekmovalke in tekmovalci v enem dnevu pomerijo na ĹĄestih tekmah, na ĹĄestih razliÄ?nih kegljiĹĄÄ?ih. Glede na to, da kegljiĹĄÄ?a niso vsa enaka in se razlikujejo tudi po merah, daje to tekmovanju ĹĄe posebno zanimivo noto, saj se morajo tekmovalci neprestano prilagajati novim razmeram. Letos so se na tem tekmovanju pomerili v soboto, 27. julija. Ĺ estnajst tekmovalk in tekmovalcev se je zbralo na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ entvidu (Bahun), kjer se je turnir zaÄ?el. Po prvi tekmi so se prestavili v Zavodnje (Lovski dom), od tam v dvorano doma krajanov Zavodnje, tudi nadaljevali so v samem kraju (VuÄ?ina–TopolĹĄek), nato pa kilometer stran (Kodrun). Zadnja postaja je bila igriĹĄÄ?e Zavodnje, kjer so bili ob skromni zakuski tudi proglaĹĄeni zmagovalci posameznih kegljiĹĄÄ?. Seveda pa je bilo najbolj pomembno, kdo je skupaj podrl najveÄ? kegljev in osvojil prehodni pokal. Letos je bil najboljĹĄi Tomo Bahun (299) kegljev. Do sedaj sta pokal Ĺže imela v lasti za eno leto Martin Kodrun dvakrat in enkrat JoĹže Grabner. Skupaj so tekmovalke in tekmovalci ta dan podrli in seveda tudi postavili 3950 kegljev, tako da je to kar lepo razgibavanje in pa seveda tudi druĹženje, ki ga Ĺželijo ohranjati. đ&#x;”˛
Cveto Grabner, foto: Darko VuÄ?ina
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 14
14
KRONIKA
1. avgusta 2019
PismonoĹĄa ne more tekati z ene na drugo stran ulice PoĹžarna varnost Zakaj na eni strani in ogroĹženost TomĹĄiÄ?eve poĹĄtar raznosi poĹĄto (in tudi Ä?asopis NaĹĄ Ä?as) med 8. in 9. uro, na drugi pa nanjo Ä?akati do 13. ali 14. ure? Milena KrstiÄ? - Planinc
Velenje – Ob sredah je v jutranjem programu Radia Velenje oddaja TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa, v kateri posluĹĄalci izpostavljajo razliÄ?ne teĹžave in postavljajo razliÄ?na vpraĹĄanja. PrejĹĄnji teden nas je poklical posluĹĄalec JoĹže iz TomĹĄiÄ?eve. Postavil je vpraĹĄanje, ki najbrĹž zanima ĹĄe koga.
Odziv Mestne obÄ?ine Velenje na prispevek Franca Kosa z naslovom Prometna varnost, objavljenem v rubriki Mnenja, NaĹĄ Ä?as, 25. julija 2019 Dela na Selu se izvajajo v sklopu veÄ?jega, iz EU sofinanciranega projekta izgradnje mestnega
ÂťZakaj poĹĄtar na eni strani TomĹĄiÄ?eve ulice v Velenju raznosi poĹĄto med 8. in 9. uro, na drugi strani ceste pa morajo naslovniki nanjo Ä?akati vse do 13. ali 14. ure,ÂŤ ga je zanimalo. Na prvi pogled nelogiÄ?no, a po odgovoru direktorice SluĹžbe korporativnega komuniciranja PoĹĄte Slovenija Jasmine RoĹĄkar, najbolj optimalno. Saj res ne gre, da bi en poĹĄtar tekal z ene strani na drugo ... ÂťTomĹĄiÄ?eva cesta, ki je blokovska ulica s 43 bloki, obsega 525 gospodinjstev. Naslovniki so v skladu z optimalnimi obhodnimi redi porazdeljeni med veÄ? pismonoĹĄ, in sicer na tej ulici opravijo dostavo ĹĄtirje pismonoĹĄi, ki imajo poleg TomĹĄiÄ?eve v svoj obhodni red vkljuÄ?ene tudi naslovnike na drugih ulicah in cestah. To pomeni, da je en pismonoĹĄa prostojen za eno stran, drugi pismonoĹĄa pa za drugo stran ulice, kar je na tem obmoÄ?ju
kolesarskega omreĹžja (MKO – vzhod), v sklopu katerega gradimo kolesarske steze ĹĄe na veÄ? drugih lokacijah po mestu. Najprej so se opravila gradbena dela, zniĹžanje robnikov ali izgradnja novih robnikov. Izvajalec del zaradi smotrnosti zdruĹžuje posamezna istovrstna dela po posameznih gradbiĹĄÄ?ih (npr. polaganje robnikov, asfaltiranje
najbolj optimalno. PoslediÄ?no temu naslovniki poĹĄiljke prejmejo ob razliÄ?nih urah,ÂŤ je pojasnila. Na PoĹĄti Slovenije imajo organiziranih veÄ? kot 2.200 dostavnih okrajev, v katere sodijo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki. V njih dostavo poĹĄtnih poĹĄiljk opravlja en pismonoĹĄa. Organiziran je tako, da so naslovniki in pot, ki jo mora prehoditi oziroma prevoziti, narejeni optimalno tako, da ima pismonoĹĄa vnaprej predpisan obhodni red, po katerem izvaja dostavo poĹĄiljk. Na PoĹĄti Slovenije so dodali ĹĄe, da Zakon o poĹĄtnih storitvah navaja, da se mora univerzalna storitev zagotavljati za vse uporabnike najmanj petkrat na teden, Ä?as dostave pa je v domeni izvajalca poĹĄtnih storitev, saj je ta odvisen od organizacije dostavnih okrajev.†đ&#x;”˛
...) in je po prvi fazi del na Selu nadaljeval izvajanje del na drugih lokacijah. Dela na kolesarski povezavi Cesta na Selo so priÄ?eli ponovno v ponedeljek, 22. 7. 2019, in sicer mimo Jakopca in proti Kosovelovi. V ponedeljek, 29. 7., so nadaljevali asfaltiranje in v tem tednu naÄ?rtujejo ĹĄe zaris talnih oznaÄ?b. GradbiĹĄÄ?e je ves Ä?as ustrezno oznaÄ?eno. Veseli
smo, da opazite naĹĄa prizadevanja za visoko varnost vseh udeleĹžencev v prometu. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bo tako. Med gradnjo in obnovitvenimi deli bomo skuĹĄali s Ä?im krajĹĄimi izvedbenimi roki zagotavljati, da bo prometna varnost vedno na prvem mestu. đ&#x;”˛
SluĹžba za odnose z javnostjo Mestne obÄ?ine Velenje
POLICIJSKA kronika K sreÄ?i le laĹžje poĹĄkodbe
Skuter dobil noge
Voznik in voznica zapeljala s ceste, kolesarka vozila po levi
Velenje, 26. julija – V Ĺ aleku je bil v noÄ?i na petek ukraden skuter znamke Piaggio Zip 25, rdeÄ?e barve, registrskih ĹĄtevilk CE OA T6. OĹĄkodovancu se je kolo z motorjem pokvarilo, pustil ga je v bliĹžini mostu Ä?ez Pako, neznanec pa mu ga je Ä?ez noÄ? ukradel. OĹĄkodoval ga je za okoli 400 evrov. V Ĺ martnem ob Paki pa je v ponedeljek, 29. julija, neznanec izpod balkona stanovanjske hiĹĄe ukradel zaklenjeno starejĹĄe neregistrirano kolo z motorjem, znamke Tomos APN, zelene barve.
Velenje, 24. julija – Policisti so prejĹĄnji teden obravnavali tri prometne nesreÄ?e, v katerih so jo udeleĹženci k sreÄ?i odnesli le z laĹžjimi poĹĄkodbami in zvito ploÄ?evino. Lahko pa bi se konÄ?alo tudi drugaÄ?e. V sredo se je prometna nesreÄ?a pripetila v bliĹžini Gorenja v Velenju. Kolesarka, ki je vozila po levi strani voziĹĄÄ?a, je trÄ?ila v voznico osebnega avtomobila in padla. Utrpela je laĹžje telesne poĹĄkodbe, policisti pa so ji za prekrĹĄek napisali plaÄ?ilni nalog. V Ä?etrtek, 25. julija, je malo pred polnoÄ?jo policijska patrulja naletela na prometno nesreÄ?o v Penku na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Vozilo se je prevrnilo in obstalo v strugi reke Pake. Voznik in sopotnica sta utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe. V nedeljo, 28. julija, zveÄ?er, pa je policiste povzroÄ?iteljica nesreÄ?e obvestila, da je na odseku ceste Velenje–Arja vas v bliĹžini Partizanskih grobov zapeljala s ceste. Pri tem je vozilo obrnilo na streho. Na kraju so policisti ugotovili, da je vozila z neprilagojeno hitrostjo, izgubila oblast nad vozilom in zapeljala z voziĹĄÄ?a. Utrpela je laĹžje telesne poĹĄkodbe. Policisti so ji napisali plaÄ?ilni nalog.
Odnesli kaseto z denarjem Velenje, 24. julija – V sredo ponoÄ?i so neznanci vlomili v samopostreĹžni bencinski servis Maxen v ÄŒrnovi in odnesli kaseto z denarjem. PovzroÄ?ili so za 2.000 evrov ĹĄkode.
Tatvina v gozdu Velenje, 26. julija – Neznani storilec je iz gozda v Paki pri Velenju ukradel smreko in dva bora.
Kolesa ĹĄe kar kradejo Velenje, 27. julija – Na Vojkovi v Velenju je bilo v soboto vlomljeno v klet stanovanjskega bloka. Storilec je ukradel starejĹĄe Ĺžensko kolo Ä?rne barve. Dve kolesi pa sta v Velenju izginili tudi v ponedeljek, 29. julija. Ukradeni sta bili iz kleti stanovanjskega bloka na TomĹĄiÄ?evi. V enem primeru je ĹĄlo za kolo znamke KTM, srebrne barve, v drugem pa za kolo znamke DHS, Ä?rno-zelene barve.
Kdo je streljal? Velenje, 28. julija – V nedeljo zjutraj je bilo v Podkraju pri Velenju sliťati oddaljene poke, podobne streljanju z oroŞjem. Eden od izstre-
ObnaĹĄajte se samozaĹĄÄ?itno!
Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje v zadnjem Ä?asu beleĹžijo veÄ?je ĹĄtevilo tatvin koles. Policisti lastnikom svetujejo samozaĹĄÄ?itno ravnanje. Najmanj, kar naj storijo, je, da kolesa zaklepajo in jih puĹĄÄ?ajo na primernih mestih. Pri kasnejĹĄi preiskavi kaznivega dejanja pa je zelo pomembno tudi, da imajo oĹĄkodovanci ob prijavi osnovne podatke o kolesu in morebiti tudi fotografijo. BeleĹžijo tudi porast tatvin razliÄ?nega orodja. Tudi pri tej preiskavi je pomembno, da oĹĄkodovanci razpolagajo s pravilnim opisom ukradenega orodja, znamko in morebitnimi posebnimi znaÄ?ilnostmi (morebitne poĹĄkodbe), na osnovi katerih bi lahko ob izsleditvi nesporno ugotovili lastniĹĄtvo. Za preiskavo in uspeĹĄno preiskanost kaznivega dejanja je sodelovanje oĹĄkodovanca s policijo pomembno.
ljenih nabojev naj bi celo priletel v streho stanovanjske hiĹĄe. Na kraj so odĹĄle policijske patrulje in tudi zaznale pok, podoben strelu iz oroĹžja iz daljave. Policisti intenzivno zbirajo podatke, povezane s sumom kaznivega dejanja povzroÄ?itve sploĹĄne nevarnosti.
Pretepla sta ga Velenje, 28. julija – V nedeljo popoldan je VelenjÄ?an policistom naznanil, da sta ga v bliĹžini restavracije DK v Velenju napadla in pretepla neznanca, ki ju sicer pozna na videz. Za njima poizvedujejo.
Tatvina nafte Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 29. julija – Neznani tatovi so v ponedeljek v Velenju in Ĺ oĹĄtanju nafto namesto na bencinskem servisu, kjer bi morali poravnati raÄ?un zanjo, kradli iz rezervoarjev delovnih strojev. Na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja je storilec iz dveh delovnih strojev ukradel okoli 300 litrov nafte, za okoli 300 evrov ĹĄkode pa povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem strojev. V Velenju pa je istega dne iz delovnega stroja izhlapelo okoli 120 litrov goriva. Ĺ˝e prej, v sredo, 24. julija, pa si je neznanec iz delovnega stroja na gradbiĹĄÄ?u pokopaliĹĄÄ?a Podkraj postregel z nafto iz delovnega stroja. NatoÄ?il si je je za okoli 250 evrov.
V LetuĹĄu je bil dejaven vlomilec Ĺ˝alec, 29. julija – V LetuĹĄu je neznani storilec poskuĹĄal vlomiti v gostinski lokal. Vanj mu ni uspelo priti. Lastnikom je ĹĄkodo povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem terasnih vrat. V ponedeljek so v LetuĹĄu policisti obravnavali tudi poĹĄkodovanje okna na kulturnem domu in vlom v brunarico ĹĄportnega druĹĄtva, od koder je vlomilec odnesel nekaj alkoholnih pijaÄ?.
Ostal brez denarnice Velenje, 29. julija – V ponedeljek je neznanec s pulta pri blagajni trgovine Merkur v Velenju ukradel denarnico. Oťkodovanec je imel v njej dokumente in 240 evrov gotovine.
V Ä?asu pisanja teh vrstic so v vseh medijih prisotne novice o novih temperaturnih rekordih po evropskih mestih. Navkljub rahli ohladitvi med vikendom so temperature ĹĄe vedno poletne in vplivajo na poĹžarno ogroĹženost v naravnem okolju. Sicer pa ne glede, kje smo in kaj poÄ?nemo, moramo biti pozorni na poĹžarno varnost in upoĹĄtevati preventivne in varnostne ukrepe, da zmanjĹĄamo poĹžarno ogroĹženost. V tem poÄ?itniĹĄko-dopustniĹĄkem Ä?asu je na prvem mestu varnost naĹĄega doma. Zato je pomembno, da pred odhodom, ne glede, kako dolgo bo trajala naĹĄa odsotnost, poskrbimo za varnost naĹĄega doma, ki se zaÄ?ne prav s poĹžarno varnostjo. Preden zaklenemo vrata, preverimo ĹĄe, ali smo ugasnili luÄ?i, izklopili gospodinjske in druge elektriÄ?ne naprave, ki bi lahko zaradi prekomerne obremenitve ali ustvarjanja toplote povzroÄ?ile poĹžar. ÄŒe imamo te aparate priklopljene na plinsko napeljavo, je priporoÄ?ljivo, da zapremo plinsko jeklenko oziroma napeljavo in tako prepreÄ?imo uhajanje plina. Izklop elektriÄ?nih aparatov je priporoÄ?ljiva tudi zaradi posledic morebitnih neurij ter udara strel v objekt. Gasilci in ostali strokovnjaki svetujejo ĹĄe naslednje ukrepe: • preverimo notranjost prostorov in se prepriÄ?ajmo, da ne puĹĄÄ?amo cigaretnih ogorkov, priĹžganih sveÄ?k ali diĹĄeÄ?ih palÄ?k ‌ ter vrata sob zapremo; • pospravimo prostore v hiĹĄi od kleti do podstreĹĄja in po potrebi odstranimo lahko vnetljive in gorljive snovi; • te snovi, vkljuÄ?no s Ä?istili, barvami in prĹĄili, shranimo v prostorih z ustreznim zraÄ?enjem, loÄ?ene od virov toplote in ognja. Tudi na poti se moramo zavedati, da je zaradi visokih temperatur, v obmorskih krajih pa zaradi bolj ali manj dolgotrajnega suhega vremena, poveÄ?ana nevarnost za nastanek poĹžara. Odmetavanje goreÄ?ih ali tleÄ?ih cigaretnih ogorkov ali drugih vnetljivih predmetov med voĹžnjo iz avta (tudi vlaka) je tvegano poÄ?etje tako kot kurjenje v naravnem okolju. Spremljajmo radijska obvestila o dogajanju na relaciji potovanja, med voĹžnjo pa spremljajmo dogajanje pred seboj, da se lahko po potrebi ustavimo ali izognemo kraju, kjer je nastal poĹžar. Ob poĹžarih in intervencijah gasilcev se zaradi dima zmanjĹĄa vidljivost, kar je za voĹžnjo po (avto)cesti kljuÄ?nega pomena. Zato moramo biti previdni in hitrost voĹžnje prilagajati vidljivosti, po potrebi pa tudi ustaviti vozilo in poÄ?akati, da se posledice poĹžara (ali neurja) odpravijo. Ob prihodu v hotel ali poÄ?itniĹĄki apartma se seznanimo z okolico, razporeditvijo prostorov v hotelu in dostopom do sobe. V sobi se seznanimo z navodili v primeru poĹžara (po navadi so na notranji strani vrat ali v bliĹžini), v nadaljevanju pa ĹĄe preverimo evakuacijsko pot in poĹžarne izhode. To je pomembno, da naredimo Ä?im prej in ko nismo izpostavljeni nevarnosti, Ä?asovnemu pritisku, predvsem pa zaradi dima zmanjĹĄani vidljivosti. Seznanitev z navodili niso izgubljen Ä?as poÄ?itnic, ampak je to eden od osnovnih preventivnih in samozaĹĄÄ?itnih ukrepov, ki nam lahko reĹĄi Ĺživljenje. ÄŒe poÄ?itnice preĹživljamo v kampu in naravnem okolju, se moramo zavedati, da so avtodomi, poÄ?itniĹĄke prikolice in ĹĄotori izdelani iz gorljivih materialov. Zaradi navedenega za razsvetljavo uporabljajmo le vgrajeno napeljavo in luÄ?i ali baterijsko svetilko. ÄŒe smo ljubitelji Ĺžara, za priĹžiganje ognja ne uporabljajmo vnetljivih snovi, ogenj pa imejmo zgolj na urejenem kuriĹĄÄ?u. Po konÄ?ani pripravi hrane ogenj pogasimo, Ĺžerjavico pa po moĹžnosti prekrijemo z negorljivo snovjo, da ne pride do ponovnega vĹžiga ali da je veter ne raznese v okolico. Pri tem upoĹĄtevajmo tudi vremenske razmere in navodila upravnika in odgovornih oseb, saj je ponekod uporaba odprtega ognja strogo prepovedana. Na poĹžarno varnost ne smemo pozabiti tudi na domaÄ?em vrtu, ko Ĺželimo s sveÄ?ami in baklami popestriti poletni veÄ?er ali zakuriti Ĺžar za pripravo okusnega obroka. Z upoĹĄtevanjem osnovnih zaĹĄÄ?itnih ukrepov bomo zmanjĹĄali poĹžarno ogroĹženost in obenem izboljĹĄali osebno varnost.
Adil Huselja varnostno ogledalo
đ&#x;”˛
Iz POLICISTOVE beleŞke Brez vozniťkega – brez avta Velenje, 24. julija – V sredo zjutraj so policisti zasegli vozilo vozniku, ki ga je upravljal brez vozniťkega dovoljenja. Zanj bodo podali obdolŞilni predlog.
Zamikalo ga je hladno pivo Velenje, 25. julija – V Ä?etrtek je neznanec krajanu Hrastovca iz hladilnika,
ki ga ima pod nadstreĹĄkom hiĹĄe, odtujil nekaj ploÄ?evink piva.
BivĹĄa mu ne vrne njegovih stvari Velenje, 27. julija – V soboto zjutraj se je pri policistih oglasil moĹĄki in povedal, da je bivĹĄi prijateljici pustil nekaj stvari, ko je odĹĄel v Ĺ vico. Zdaj ko je nazaj, pa mu jih ne Ĺželi vrniti oziroma jih nima veÄ?. Policisti jo bodo ovadili za kaznivo dejanje zatajitve.
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 15
UTRIP
1. avgusta 2019
Mnogi odjemalci remonta sploh niso obÄ?utili
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Zadnje Ä?ase se odliÄ?no poÄ?utite. Zato se lahko zahvalite le sebi, saj ste spremenili svoj Ĺživljenjski slog. DrĹži, pri tem ste imeli pomoÄ?, ki vam veliko pomeni. Kot vam vsak dan veÄ? pomeni oseba, s katero boste v naslednjih dneh ĹĄe veÄ? skupaj kot doslej. Ĺ˝eleli se ji boste dokazati, zato vam bo obÄ?utek, da ste dobri v svojem poslu, pomenil izjemno veliko. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepĹĄali dneve, vam pa se bo zdelo, da bi bili raje veÄ? sami s partnerjem. Tisti, ki imate otroke, boste imeli nekaj teĹžav z njimi. Stopite jim naproti, saj potrebujejo pomoÄ?. Pri tem jim nikar ne solite pameti.
Letoťnji remont sistema daljinskega ogrevanja Šaleťke doline najbolj zaznamovale visoke zunanje temperature – Doslej posodobili pribliŞno tretjino sistema – Razmiťljajo o spremembi termina
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Tatjana PodgorĹĄek
vljali odjemalcem v Ĺ aleĹĄki dolini varno, uÄ?inkovito in zanesljivo oskrbo s toplotno energijo.
Od petka, 26., do nedelje, 28. julija, je na sistemu daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline potekal redni remont. Izvajalo ga je 25 delavcev Komunalnega podjetja Velenje, poslovne enote Energetika. StroĹĄki materiala za izvedbo naÄ?rtovanih remontnih del znaĹĄajo 30 tisoÄ? evrov, konÄ?na vrednost pa bo znana v prihodnjih dneh. Denar za obnovo bodo zagotovili iz postavke najemnine.
Doslej posodobili tretjino sistema
Na vpraĹĄanje, od kdaj izvajajo remont in koliko sistema daljinskega ogrevanja so doslej Ĺže posodobili, je Cvet odgovoril: ÂťRemont izvajamo Ĺže kar nekaj desetletij, omreĹžje je veliko 170 kilometrov, je drugo najveÄ?je v drĹžavi in je na nekaterih delih staro Ĺže veÄ? kot 40 let. TeĹžko bi natanÄ?no odgovoril, koliko smo ga v teh letih obnovili. Po oceni pa zagotovo dobro tretjino.ÂŤ
RazmiĹĄljajo o spremembah termina Pri Vrtcu Ĺ oĹĄtanj so obnovili 180 metrov trase primarnega in sekundarnega omreĹžja.
niso obÄ?utili. So pa zanesljivo letoĹĄnji remont najbolj zaznamovale visoke zunanje temperature, a smo kljub temu veÄ?ino naÄ?rtovanih del opravili v zastavljenih Ä?asovnih okvirjih. Le na obmoÄ?ju Cankarjeve in Kajuhove ceste v
Vrsto let so izvajali remont v Ä?asu, v katerem so ga izvedli tudi letos. Zaradi vse pogostejĹĄih vroÄ?inskih valov, kakrĹĄen je bil letos, pa razmiĹĄljajo o spremembi Ä?asa remonta. Najverjetneje ga bodo v prihodnjih letih naÄ?rtovali z gibljivim in ne veÄ? fiksnim datumom izvedbe. S tem bi zagotovili izbiro ugodnejĹĄih temperaturnih delovnih pogojev, ÂťrazĹ tefan MauÄ?ec: miĹĄljamo pa ÂťVroÄ?ina je ĹĄe o tem, da bila letos ekstremna.ÂŤ b i r e m o n t izvajali v dveh krajĹĄih terminih, seveda pod pogojem, da bo deloval magistralni cevovod, kot je to praksa v zadnjih nekaj Milorad Ilić: ÂťNe letih,ÂŤ je sklemorem reÄ?i, da nil Gregor je remont vsako leto zahtevnejĹĄi Cvet.
Ĺ oĹĄtanju smo dela konÄ?ali 20 ur kasneje, kot smo predvideli, razlog za to pa so bile terenske razmere, nepredvidene dodaGregor Cvet: ÂťRazmiĹĄljamo o tne okvare ter obseĹžnost del na nekaterih spremembah v zvezi z omreĹžju.ÂŤ remontom.ÂŤ Med remontom so zamenjali V Ĺ oĹĄtanju konÄ?ali vse predvidene dodela kasneje, kot so trajane sekcijske naÄ?rtovali armature v glavnih Tako je zagotovil tehniÄ?ni vodja razdelilnih jaĹĄkih, poslovne enote Energetika veobnovili so 180 lenjske komunale Gregor Cvet. metrov trase priTa je med drugim povedal, da so marnega in sekunprogram remonta izdelali in podarnega omreĹžja trdili maja. Kje ga bodo izvajali, na obmoÄ?ju Vrtca se odloÄ?ajo na osnovi izkazanih Ĺ oĹĄtanj, izvedli potreb v Ä?asu delovanja sistema. naÄ?rtovane reviZaradi veÄ?je netesnosti vroÄ?ezije visokonapetovoda na deloviĹĄÄ?u predvidene stnih energetskih sanacije omreĹžja v Ĺ oĹĄtanju so tu naprav (revizijo zaÄ?eli dela dva dni prej, sredi mistikalnih blokov, nulega tedna. ÂťKljub aktivnostim transformatorjev, je sistem toplote med remontom frekvenÄ?nih preobratoval, dobava toplote je bila tvornikov, Ä?rpalprekinjena le na vzhodnem delu nih agregatov in Ĺ oĹĄtanja (na obmoÄ?ju Cankarjeelektromotornih ve in Kajuhove ceste) in na nekaj pogonov). OpramanjĹĄih oskrbovalnih obmoÄ?jih v Delo v jaĹĄkih je bilo zaradi visokih zunanjih vili so – dodaja Velenju, kjer odjemalci prekinitve temperatur zelo naporno. Gregor Cvet – zaradi dobave toplote verjetno sploh n a j o b s eĹž n ej ĹĄ a predvidenega vzdrĹževalna delana v omreĹžju dela, bolj zaradi in na energetskih napravah. S vremenskih pogojev.ÂŤ tem bodo lahko v prihajajoÄ?i Rekli so â?ą Ĺ tefan MauÄ?ec: ÂťRemont je kar zahteven zaogrevalni sezoni ĹĄe naprej zagotaradi utesnjenosti v jaĹĄkih. Letos nam niso ĹĄle na roko ĹĄe ekstremne zunanje temperature. Biti obleÄ?en v takĹĄnih delovnih oblaÄ?ilih, kot sem jaz, v takih razmerah, je ‌ NaĹĄ delovnik se vÄ?asih podaljĹĄa tudi takrat, ko ni remonta, v tem Ä?asu je to povNa distribucijski sistem toplote Ĺ aleĹĄke doline je prikljuÄ?enih sem normalno. Moram pa pohvaliti dobro organizacijo del in 15.540 gospodinjstev (ĹĄtevilo izstavljenih raÄ?unov za bloke in vsega ostalega, kar je pomembno za uspeĹĄno opravljeno delo.ÂŤ individualne hiĹĄe). Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje je bila Milorad Ilić: ÂťOpravljam varilska dela na najveÄ?jem gradbiĹĄÄ?u zaradi remonta kratkotrajno (le nekaj ur) na Gorici prekinjena remonta v Ĺ oĹĄtanju. Letos sem vanj vkljuÄ?en drugiÄ?. Ne morem dobava toplote 1678 odjemalcem, na obmoÄ?ju Partizanske 68, reÄ?i, da je ta vsako leto zahtevnejĹĄi zaradi predvidenega dela, bolj na obmoÄ?ju Efenkove, TomĹĄiÄ?eve, FinĹžgarjeve in GregorÄ?iÄ?eve zaradi vremenskih pogojev. ÄŒeprav so bile temperature visoke, pa 398 odjemalcem. je to vseeno bolje, kot Ä?e bi deĹževalo. K uspeĹĄni izvedbi veliko Na obmoÄ?ju vzhodnega dela Ĺ oĹĄtanja pa je bila zaradi remonta prispeva organizacija dela in ta je pohvalna.ÂŤ prekinjena dobava toplote ves Ä?as 304 odjemalcem.
ÄŒe bodo potrebe, bodo razpis ponovili Ĺ martno ob Paki – Na razpis, ki ga je objavila obÄ?ina Ĺ martno ob Paki za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav, so prispele tri vloge. Vse so bile popolne, zato so vlagateljem Ĺže dodelili do 1000 evrov proraÄ?unskega denarja, sicer pa je za ta namen
v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih10 tisoÄ? evrov. Na obÄ?inski upravi so povedali, da za zdaj povpraĹĄevanja o moĹžnosti sofinanciranja vlaganj v Ä?istejĹĄe okolje pri tamkajĹĄnjih gospodinjstvih niso zaznali. ÄŒe pa se bodo po-
15
đ&#x;”˛
trebe pojavljale, bodo glede na razpoloĹžljiva sredstva v obÄ?inskem proraÄ?unu razpis letos ponovili ĹĄe enkrat. Dodeljevanje subvencij za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav temelji na pravilniku, ki ga je obÄ?inski svet sprejel Ĺže pred leti. Ocenjujejo, da je v tem Ä?asu namen subvencij doseĹžen, zato bodo takĹĄen naÄ?in spodbujanja vlaganj v Ä?istejĹĄe đ&#x;”˛tp okolje nadaljevali.â€
Prvi avgustovski teden bo preprosto lep. Vse, kar ste si dolgo Ĺželeli, se bo uresniÄ?ilo. VaĹĄ trud bo konÄ?no poplaÄ?an. ObÄ?utek bo boĹžanski. Na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje bo to, kar se bo zgodilo, vplivalo naravnost blagodejno. Znali se boste bolj ceniti, dobili pa boste tudi potrebno samozavest. Neko sreÄ?anje bo povzroÄ?ilo veliko spremembo v vaĹĄem razmiĹĄljanju. Spoznali boste, da je prihodnost res v vaĹĄih rokah in da jo lahko spremenite, Ä?e se boste ĹĄe naprej trudili. Ob tem se bosta s partnerjem morala odloÄ?iti, kje in kako naprej. Ne bo lahko, odloÄ?itve pa vam tudi ni treba sprejeti Ä?ez noÄ?.
DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.
Usoda vam bo ĹĄe nekaj Ä?asa precej naklonjena, pa Ä?e verjamete vanjo ali ne. V nakljuÄ?ni poletni druĹžbi boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti veliko pomenil. Hitro bosta ugotovila, da imata iste Ĺželje in iste sanje. Ni dvakrat za reÄ?i, da jih bosta kmalu Ĺželela uresniÄ?evati v dvoje. Razdvajal vaju bo le Ä?as, ki si ga bosta vzela drug za drugega. Nekaj poletnih dni boste ĹĄe lahko dihali in ga imeli dovolj, ko se vrnete v sluĹžbo, pa boste spet veliko delali. Na finanÄ?nem podroÄ?ju prevetrite stroĹĄke. Nekateri so povsem nepotrebni, v bliĹžnji prihodnosti pa boste potrebovali denar za spremembe, ki si jih Ĺželite.
Rak od 22. junija do 22. julija
ÄŒeprav poletje ni Ä?as za reĹĄevanje resnih zadev, jih boste vi morali. Za nasvet tokrat ne spraĹĄujte prijateljev, raje se odloÄ?ite sami. V nekaj dneh boste spoznali, zakaj je to edina prava pot. Ljudje so ĹĄkodoĹželjni, vi pa boste ranljivi. ÄŒe tega okolici ne boste pokazali, boste laĹžje zmogli vse, kar vam bo navrglo Ĺživljenje. ÄŒisto normalno je, da se naslednjih dni malo bojite. ÄŒe boste ostali mirni, bo vse laĹžje. S polnimi pljuÄ?i pa boste lahko zadihali ĹĄele konec prihodnjega tedna, ko bo najhujĹĄe za vami. Lepi pozno poletni dnevi so kot nalaĹĄÄ? za sanje, ki si jih vi le redko privoĹĄÄ?ite. Sedaj si jih boste lahko, brez slabe vesti!
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Naredili boste nekaj za vas zelo nenavadnega. Ne boste hiteli, pa Ä?eprav je prav naglica v odloÄ?itvah tista, ki je zadnje Ä?ase najbolj znaÄ?ilna za vas. Tokrat se boste odloÄ?ili za pot, ki bo v dobro in korist vseh vaĹĄih bliĹžnjih. Na sorodnike boste zato naredili moÄ?an vtis in s tem popravili svoje napake iz preteklosti, ko ste bili velikokrat zelo sebiÄ?ni. Le vi boste vedeli, da gre v resnici za kompromis, ki ga boste teĹžko sprejeli. A odloÄ?ili ste se prav, kar boste spoznali Ĺže v teh dneh. ÄŒaka vas veliko izdatkov, tudi povsem nepriÄ?akovanih. Ĺ e dobro, da imate kje vzeti. Pa ĹĄe poznalo se ne bo kaj dosti.
Devica od 24. 8. do 22. 9.
Na vaĹĄe poÄ?utje v naslednjih dneh ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti, ki vas Ä?akajo na poti do cilja, ki ste si ga zastavili Ĺže spomladi. Enostavno boste sreÄ?ni, saj ste zaÄ?eli uĹživati v majhnih stvareh, ki so kot zaÄ?imbe Ĺživljenja. Prekipevali boste od energije, sploh, ker bo tudi vreme Ä?isto po vaĹĄi meri. ÄŒustva, ki vas bodo prevzela ob novi simpatiji, ki je ĹĄe zelo sveĹžega daha, vas lahko moÄ?no zavedejo. Kar se vam dogaja, boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄna bo resnica. Zvezde vam svetujejo previdnost. VÄ?asih osebe ne moremo spoznati prej kot v nekaj mesecih, vi pa ste si mnenje ustvarili v nekaj dneh. Zato ĹĄe ni realno.
Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.
Novica, ki ni Ä?isto niÄ? dobra za vas in vaĹĄe najbliĹžje, vas bo moÄ?no razburila. Tega ne boste pokazali, saj se boste najprej potrudili, da se umirite in ĹĄele potem ukrepate. To bo zelo modro. Dobro veste, da tokrat ne smete veliko pomagati, vsaj z denarjem ne. TakĹĄna lekcija Ĺživljenja bo najbolj uÄ?inkovita. Ĺ e dobro, da je pred vami ĹĄe nekaj dni za odklop. ÄŒeprav ne bodo Ä?isto brezskrbni, boste imeli Ä?as, da razmislite in se odloÄ?ite, kako naprej. Vse skupaj bo Ĺžal vplivalo tudi na vaĹĄe zdravje. Utrujenost ne bo minila Ä?ez noÄ?, saj je posledica Ä?ustvene in ne fiziÄ?ne izÄ?rpanosti. A bo poÄ?utje vendarle vsak dan malce boljĹĄe.
Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.
ÄŒeprav so dnevi ĹĄe lepi in vroÄ?i, vas ne vleÄ?e veÄ? ven. Tega tisti, ki vas dobro poznajo, niso vajeni, zato jih bo zaÄ?elo skrbeti za vas in vaĹĄe zdravje. Res se vas bo malce lotilo maloduĹĄje, prav niÄ? vam ne bo ĹĄlo od rok. Ves Ä?as boste milili na osebo, ki vam je trenutno nedosegljiva. Verjamete, da je tako le zaÄ?asno. To vam daje upanje, a ne dovolj, da bi zmogli Ä?ez dan brez obÄ?utkov Ĺžalosti in obĹžalovanja. Bolj, kot boste analizirali, kaj ste naredili narobe, manj vam bo jasno. Morda je odgovor v tem, da krivda ni na vaĹĄi strani. A tega si ĹĄe ne upate priznati, saj bi s tem priznali osebni poraz.
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
Zadnje Ä?ase Ĺživite preveÄ? stresno. Ker presliĹĄite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo najbliĹžji, vam bo zdravje v prvi polovici avgusta ĹĄe nagajalo. Zaradi slabega poÄ?utja sploh ne boste znali uĹživati v lepih poletnih dnevih, pa Ä?eprav si bo partner to zelo Ĺželel. Zameril vam bo, ker ne boste pristali na noben njegov predlog, saj ne bo razumel, kaj se dogaja z vami. Povejte mu, kje je resniÄ?ni vzrok, s tem se boste izognili zakonski krizi, ki si je res ne Ĺželite. ÄŒe ste samski, se vam obeta poletna romanca. ÄŒeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v niÄ? resnejĹĄega, boste v njej zelo uĹživali. ResnejĹĄe pa ne bo, ker ne boste imeli volje in prave Ĺželje.
Kozorog od 23. 12. do 20. 1.
ÄŒeprav ne boste priÄ?akovali, se boste znaĹĄli v srediĹĄÄ?u pozornosti. Na glas ne boste priznali, a dejstvo je, da vam bo to zelo ugajalo. V druĹžbi boste izjemno prepriÄ?ljivi, zato bodo naslednji dnevi pravi Ä?as za nova poznanstva, morda tudi nova poslovna partnerstva. Zvezde vam bodo namreÄ? najbolj naklonjene poslovno. Ob razgibanem vremenu se morate bolj paziti, saj boste sicer zboleli za nadleĹžnim prehladom. Nihanje temperatur bo precejĹĄnje, vam pa bo najbolj godilo, kadar bo zunaj sveĹže. Takrat boste naravnost oĹživeli, zato boste tudi veÄ? v gibanju. Partner si bo Ĺželel nekaj, kar vam ne bo vĹĄeÄ?. Boste popustili?
Vodnar od 21. 1. do 18. 2.
PrepriÄ?ani ste bili, da bo vaĹĄa sreÄ?a trajala veÄ?no, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, s svojim obnaĹĄanjem ste v preteklih dneh zelo prizadeli partnerja. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se nabira, zato ni dvakrat za reÄ?i, da mu bo tokrat prekipelo. ÄŒe boste znake pravoÄ?asno prepoznali, ukrepajte. Pripravite mu preseneÄ?enje, saj bo zelo vesel, Ä?e bosta skupaj poÄ?ela kaj novega. Ob tem bo spoznal, da so Ä?ustva med vama ĹĄe Ĺživa in da nikakor niste ravnoduĹĄni. ÄŒeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vaĹĄega partnerja to zelo moti. PoskuĹĄajta skozi pogovor priti do spremembe v naÄ?inu Ĺživljenja. Dogovorjenega se drĹžite, saj ste vi tisti, ki ne mara sprememb, zato vam ne bo lahko.
Ribi od 19. 2. do 20. 3.
Nekdo od vaĹĄih bliĹžnjih vas bo v naslednjih dneh resniÄ?no potreboval. Ne bo vam teĹžko pomagati, saj bi zanj storili vse. Problem bo v tem, da vam bo spet zmanjkovalo Ä?asa za vse, kar ste si zadali za naslednje dni. Medtem, ko bo veÄ?ina poÄ?ivala, boste vi imeli veliko dela. Ker vam bo ĹĄlo dobro od rok, boste vseeno zadovoljni. Doma boste Ĺželeli nekaj sprememb v stanovanju. PoÄ?akajte, preden se zaĹženete v investicijo. Najprej se morate odloÄ?iti, kaj si sploh Ĺželite. Potem morate preraÄ?unati, kaj si lahko privoĹĄÄ?ite. Novih dolgov si nikar ne nakopljite na glavo. Zdravje? KonÄ?no boste imeli veÄ? energije, poÄ?utje pa bo dobro.
Naš čas, 1. 8. 2019, barve: CMYK, stran 16
16
TV SPORED
1. avgusta 2019
Četrtek, 1. avgusta
Petek, 2. avgusta
Sobota, 3. avgusta
Nedelja, 4. avgusta
Ponedeljek, 5. avgusta
Torek, 06. avgusta
Sreda, 07. avgusta
05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.15 Vikend paket 10.35 Mojster in njegov Gašper, portret 11.25 Začnimo znova, slovenska nan. 11.55 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dok. ser. 12.25 Circom Regional, kopr. odd. 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo 14.25 TV-izložba 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.05 Moj gost/Moja gostja: Prekmurski madžarski ljudski pevci, odd. TV Lendava 15.35 TV-izložba 16.05 Bacek Jon, ris. 16.15 Armanova skrivnost II., nemška mladinska nad. 16.35 Zombi Lars, norv. otroška nad. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Mestne promenade, dok. ser. 17.55 Na kratko: Pametna mesta 18.05 Žanov svet, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Sinji planet II, britanska dok. ser. 21.00 Dnevnik nekega naroda, dok. ser. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Ko črte govorijo, dok. film 23.50 Mestne promenade, dok. ser. 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo
06.00 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 10.35 Legendarni drenovci, dok. film 11.25 Začnimo znova, slovenska nan. 11.55 Mestne promenade, dok. ser. 12.25 Circom Regional, kopr. odd. 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Filmoljubje, dokumentarni film 15.15 Mostovi, odd. TV Lendava 15.45 TV-izložba 16.15 Armanova skrivnost II., nemška mlad. nad. 16.40 Zombi Lars, norv. otroška nad. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 17.55 Infodrom, poletje 2019, infor. odd. za otroke in mlade 18.05 Frfra in Cufek, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Noč Modrijanov 2018, 1. del 21.30 Sledi, dok. odd. TV Maribor 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Ženska zadeva, francoski film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.05 Napovedujemo
06.15 Odmevi 06.35 Poletna scena 07.00 Čudogozd: Dojenčka 07.10 Telebajski: Peremo avto, lutkovna nan. 07.30 Biba se giba, risana nan. 07.55 Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Firbcologi, odd. za otroke 09.05 Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Srečka Kosovela Sežana 09.50 Infodrom, poletje 2019, infor. odd. za otroke in mlade 10.05 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.30 TV-izložba 10.50 Čarokuhinja pri atu: Portugalska 11.05 Prava ideja: Spintec, igralniška oprema 11.35 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 TV-izložba 14.05 Mestne promenade, dok. ser. 14.30 Naši vrtovi, dok. odd. 15.05 Mustang – ko motiko zamenja čopič, francoska dok. odd. 16.00 Nova dvajseta, slovenska nad. 16.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Babilon.tv: Vonj 17.35 Alpe-Donava-Jadran: Baranja 18.00 Ozare 18.10 Naj vam tekne: Kuhamo z Erter Hrana za hitre prste 18.40 Reaktivčki, ris. 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.05 V objemu popularne glasbe (Jazzva, TrobiNOVA, Ana Bezjak, Ansambel Saša Avsenika, Nina Pušlar, TABU) 20.25 Carmen manet, zmagovalec tekmovanja Evrovizijski zbor leta 2017, glasbeno-dok. reportaža 20.40 Evrovizijski zbor leta 2019, prenos iz Göteborga 22.15 Poročila, Šport, Vreme 22.35 Deklina zgodba (II.), am. nad. 23.35 V imenu genov, am. dok. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo
07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.40 Milan, ris. 07.45 Oblakov kruhek, ris. 07.55 Mišo in Robi, ris. 08.00 Timi gre!, ris. 08.10 Profesor Baltazar, ris. 08.20 Rija in Krokodil, ris. 08.25 Trobka in Skok, ris. 08.30 Žanov svet, ris. 08.40 Zmajči zmaj, ris. 08.50 Reaktivčki, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris. 09.25 Vse o Rozi, ris. 09.35 Muk, ris. 09.45 Bacek Jon, ris. 09.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Špasni učitelj, niz. otroška nan. 10.35 TV-izložba 11.00 Orkester Mandolina 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Angelski glas iz Assisija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem, 1. del, posnetek koncerta 14.50 TV-izložba 15.05 Polina, francoski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Joker, kviz 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nad. 20.50 Intervju: Peter Svetina 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.05 Houston, imamo problem!, igrano-dokumentarni film 23.35 Za lahko noč: Iz noči klavirjev: Pianist Jure Goručan, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.25 Napovedujemo
06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.20 Joker, kviz 10.40 Intervju: Peter Svetina 11.30 Začnimo znova, slovenska nan. 12.00 Obzorja duha: Angelski glas iz Assisija 12.35 Makroregije - Podonavska: Kečige spet v Donavi 12.45 Makroregije - Podonavska: Suša od korenin do satelitov 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Dnevnik nekega naroda, dok. ser. 14.20 TV-izložba 14.40 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd. 15.05 Dober dan, Koroška 15.35 TV-izložba 16.05 Frfra in Cufek, ris. 16.10 Kozmo, belgijska otroška nan. 16.35 Zombi Lars, norv. otroška nad. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Dober dan, odd. TV Maribor 18.05 Bacek Jon, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.05 Otroci Sredozemlja: Hrvaška 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.35 Poletna scena 23.00 Žar legende 23.05 Glasbeni večer 23.05 Moj klasični hit: Robert Friškovec 23.15 Nina Dominko, Eva Černe, Klemen Torkar, Darko Vidic, Simfonični orkester in zbor Akademije za glasbo, dirigent Marko Letonja 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo
06.00 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 TV-izložba 09.15 Vikend paket 10.35 Slastna kuhinja: Črnogorski lignji 10.50 Tednik 11.55 Začnimo znova, slovenska nan. 12.20 Opus: Perpetuum Jazzile in The Queen's Six: Vokalne tehnike domačih in tujih zasedb 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Otroci Sredozemlja: Hrvaška 14.20 TV-izložba 14.45 Babilon.tv: Vonj 15.05 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 TV-izložba 16.05 Frfra in Cufek, ris. 16.10 Kozmo, belgijska otroška nan. 16.35 Zombi Lars, norv. otroška nad. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Nevarna Zemlja: Ledene gore, britanska dok. ser. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Odstrta starodavna mesta: Carigrad, brit. dok. ser. 20.55 Krvava svatba, francoska nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Pričevalci: Doris Mayer 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo
06.00 Odmevi 06.20 Poletna scena 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 08.55 TV-izložba 09.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 10.40 Ljudje in zemlja 11.35 Začnimo znova, slovenska nan. 12.05 Ambienti 12.35 Pozabljeni Slovenci: Štefan Kovač 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Intervju: Peter Svetina 14.20 TV-izložba 14.35 City folk - Obrazi mest: Maribor 15.00 Pod drobnogledom: 60. jubilej dvojezičnega šolstva, odd. TV Lendava 15.30 TV-izložba 16.05 Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Srečka Kosovela Sežana 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. ser. 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Simon Gregorčič: Poezije 18.00 Knjiga o džungli: Žeja, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Onstran reke, južnoafriški film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Sveto in svet: Etika enega Boga 23.55 Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. ser. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 10.20 Videotrak 11.05 Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici 11.35 Dobro jutro, poletni izbor 14.10 Tribuna; Veseli upor, dok. film 15.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Laibach 15.50 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019 17.45 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.15 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.50 Firbcologi, odd. za otroke 19.20 Videotrak 20.00 Kdo laže? (I.), britanska nad. 20.50 Mame, slovenska nan. 21.20 Z Mišo: Dr. Mojca Senčar, zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov 22.05 Ambienti 22.35 Avtomobilnost 23.10 Marko Hatlak & FUNtango in Iztok Mlakar 23.40 Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet 00.15 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Blaze in megakolesniki, ris. 07.55 Super krila, ris. 08.05 Čebelica Maja, ris. 08.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.35 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. 08.55 Screechers Wild, ris. 09.20 Lepo je biti sosed, 5/14 10.10 Sreča najde pot, 3 11.05 In prišla je ljubezen, 118 12.00 Dekle z imenom Feriha, 2/60, 61 13.45 Lepo je biti sosed, 6/1 14.40 Sreča najde pot, 4 15.35 In prišla je ljubezen, 119 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/62, 63 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/24 21.20 Vedno tvoja, 1/29 22.15 24UR zvečer 22.45 Rizzoli in Isles, 7/2 23.35 Gasilci v Chicagu, 4/12, 13 01.15 Grimm, 5/18 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd. 10.00 Skrbimo za zdravje: Vse o revmatičnih obolenjih 11.00 Kuhinjica, izob. odd. 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, inf. razv. odd. 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Mojca in medvedek Jaka 19.30 Kuhinjica, izob. odd. 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Roka Žlindre, ans. Novi val 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 21.55 Videospot dneva 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.15 Videostrani, obvestila
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 10.45 Videotrak 11.15 Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici 12.00 Dobro jutro, poletni izbor 14.00 Prisluhnimo tišini: Dolgotrajna oskrba 14.45 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.10 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 15.35 Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del 17.45 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.15 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.50 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 19.20 Videotrak 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja, slovenska nan. 20.45 Z druge strani, hrv.-srbski film 22.10 Televizijski klub: Ljubim te, čeprav nimava otrok 23.05 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Blaze in megakolesniki, ris. 07.55 Super krila, ris. 08.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.30 Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. 08.50 Screechers Wild, ris. 09.15 Lepo je biti sosed, 6/1 10.05 Sreča najde pot, 4 11.00 In prišla je ljubezen, 119 11.55 Dekle z imenom Feriha, 2/62, 63 13.45 Lepo je biti sosed, 6/2 14.40 Sreča najde pot, 5 15.35 In prišla je ljubezen, 120 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/64, 65 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 1/25 21.25 Vedno tvoja, 1/30 22.20 24UR zvečer 22.50 Eurojackpot 22.55 Najboljši prijatelj, am. film 00.40 Blagoslovljeni, ang. film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd. 10.00 Kmetijski razgledi 10.30 Kuhinjica, izob. odd. 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Miš maš 19.30 Kuhinjica, izob. odd. 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Južna Italija 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Eva Boto, San Di Ego 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 06.05 Videotrak 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Pričevalci: Rozalija Kaldasch, Albina Schmidt 10.15 Slastna kuhinja: Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule 10.30 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.30 Križ in kladivo, dok. film 12.40 Televizijski klub: Ljubim te, čeprav nimava otrok 13.35 Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun 15.30 Avtomobilnost 16.10 Lebdi kot metulj, irski film 17.55 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dokumentarni film 18.50 Videotrak 20.00 Nogomet - DP: Mura : Maribor, 4. kolo, prenos iz Murske Sobote 22.20 Pelé - rojstvo legende, brazilskoameriški film 00.00 Zvezdana: Emocionalne rane 00.45 Aritmični koncert - Demolition group 01.45 Videotrak, Zabavni kanal
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 06.10 Videotrak 07.10 Babilon.tv: Vonj 07.25 Slastna kuhinja: Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule 07.40 Dejan Lazić, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao 08.40 Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici 09.10 Mame: Nosečnost, slov. nan. 09.35 Mame: Kriza srednjih let, slov. nan. 10.00 Mame: Presenečenje, slov. nan. 10.25 Mame: Ljubezen, slov. nan. 11.00 Zakleta bajta, družinska komedija 13.05 Čez planke: Po poteh Luthra 14.30 Ambienti 15.00 Le plesat me pelji 2018, posnetek iz Žalca 16.50 Žogarija 17.20 Migaj raje z nami 17.50 Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let, zaključna odd. 18.55 Videotrak 20.00 Iskanje Vinetuja, kan. dok. odd. 20.40 Žrebanje Lota 21.00 Odbojka na mivki - turnir svetovne serije, prenos iz Ljubljane 23.00 Zvezdana: Emocionalne rane 23.45 Videotrak, Zabavni kanal
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 10.40 Videotrak 11.10 Čudogozd: Dojenčka 11.20 Zlatko Zakladko: Pod sveto Trojico v Slovenskih goricah 11.35 Slastna kuhinja: Črnogorski lignji 12.20 Dobro jutro, poletni izbor 14.20 Sledi, dok. odd. TV Maribor 15.20 Ljudje in zemlja 16.25 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina 17.50 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.20 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.55 Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Čez planke: Belfast 20.55 Mame, slovenska nan. 21.20 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., britanska nad. 22.15 Sinovi dveh narodov - Velikani našega prostora: Klavdij Palčič - biti to kar si, odd. TV KoperCapodistria 22.50 Bankirke, slovenski TV-film 00.00 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Robovlaki, ris. 07.45 Mala miška Mia, ris. 08.05 Moj mali poni, ris. 08.55 Luna Petunija, ris. 09.20 Jelenček Niko, risani film 10.50 Zvezde plešejo 13.15 Dan najlepših sanj 14.50 Delovna akcija 16.00 Naša mala klinika, 2/15, 16 17.45 MasterChef Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 To so gadi, slov. film 21.50 Zimska pripoved, am. film 23.55 Mednarodna prevara, am. film 02.00 Zvoki noči
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Jelenček Niko, risani film 08.30 Blaze in megakolesniki, ris. 08.55 Dirka Monkart, ris. 09.10 Pirati iz soseščine, ris. 09.20 Čarobni dragulji, ris. 10.05 Mia in jaz, ris. 10.30 Polona ga žge 11.00 Zvezde plešejo 13.10 Dan najlepših sanj 14.40 Delovna akcija 15.50 To so gadi, slovenski film 17.40 MasterChef Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 V dobri družbi, am. film 22.10 Sužnja ljubezni, am. film 00.00 Rob Roy, am. film 02.25 Zvoki noči
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tika taka, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Blaze in megakolesniki, ris. 07.50 Super krila, ris. 08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.25 Ognjena ekipa, ris. 08.50 Divji obrat, ris. 09.15 Lepo je biti sosed, 6/2 10.05 Sreča najde pot, 5 11.00 In prišla je ljubezen, 120 11.55 Dekle z imenom Feriha, 2/64, 65 13.45 Lepo je biti sosed, 6/3 14.40 Sreča najde pot, 6 15.35 In prišla je ljubezen, 121 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/66, 67 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 2/1 21.25 Vedno tvoja, 1/31 22.15 24UR zvečer 22.45 Rizzoli in Isles, 7/3 23.35 Gasilci v Chicagu, 4/14, 15 01.15 Grimm, 5/19 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Jutranji pogovori 1 10.40 Kuhinjica, izob. odd. 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Jutranji pogovori 2 17.00 Videostrani, obvestila 18.40 napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ 18.50 Krava na mesecu, gled. predstava Vrtca Velenje 19.10 Ustvarjalne iskrice: Hodulje iz pločevink in kolebnica 19.30 Dotiki gora: Dleskovec 19.45 Vrtnarski kotiček 19.55 Napovedujemo 20.00 Novice tega tedna 20.20 Ans Spev 2018, Po Slakovi poti 22.00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ 22.05 Popotniške razglednice, Južna Italija 23.05 Videospot dneva 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.35 Videostrani, obvestila
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2681. VTV magazin 10.10 Vrtnarski kotiček 10.25 Dober večer, gospod predsednik: Bogdan Gabrovec, pred. OKS 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.50 Jutranji pogovori 1 12.50 Kuhinjica, izob. odd. 13.40 Videostrani, obvestila 18.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18.45 Napovedujemo 18.50 Mojca in medvedek Jaka 19.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 19.35 Dotiki gora: Dleskovec 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Roka Žlindre, ans. Novi val 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ 21.20 Jutranji pogovori 2 22.20 Dober pogled: 46. srečanje lovskih pesvskih zborov in rogistov 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.45 Videostrani, obvestila
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd. 10.00 Kuhinjica, izob. odd. 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ 18.50 Miš maš 19.30 Kuhinjica, izob. odd. 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža, ans. Roka Žlindre, ans. Novi val 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 11.00 Videotrak 12.00 Dobro jutro, poletni izbor 14.05 Naj vam tekne: Kuhamo z Erter Hrana za hitre prste 14.35 Alpe-Donava-Jadran: Baranja 15.20 Čez planke: Belfast 16.45 Avtomobilnost 17.45 Vrtičkarji: Najlepše darilo, nad. 18.20 Vrtičkarji: Srečno novo leto, nad. 18.55 Adrenalinci: Soteskanje, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun 21.15 Mame, slovenska nan. 21.40 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Vinci Vogue Anžlovar 22.35 Prevara (IV.), am. nad. 23.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 00.00 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Dibo, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Blaze in megakolesniki, ris. 07.50 Super krila, ris. 08.05 Grizzy in glodavčki, ris. 08.25 Ognjena ekipa, ris. 08.50 Divji obrat, ris. 09.15 Lepo je biti sosed, 6/3 10.05 Sreča najde pot, 6 11.00 In prišla je ljubezen, 121 11.55 Dekle z imenom Feriha, 2/66, 67 13.45 Lepo je biti sosed, 6/4 14.40 Sreča najde pot, 7 15.35 In prišla je ljubezen, 122 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/68, 69 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 2/2 21.05 Vedno tvoja, 1/32 22.00 24UR zvečer 22.30 Rizzoli in Isles, 7/4 23.20 Gasilci v Chicagu, 4/16, 17 01.00 Grimm, 5/20, am. nan. 01.50 24UR zvečer, ponovitev 02.20 Zvoki noči
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd. 10.00 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 11.00 Kuhinjica, Izob. odd. 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, inf. razv. odd. 17.00 Videostrani, obvestila 18.40 Napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 In prišel je ..., gled. predstava Vrtca Velenje 19.15 Ustvarjalne iskrice 19.30 Kuhinjica, Izob. odd. 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 2682. VTV magazin, reg. inf. odd. 20.30 Dotiki gora: Triglav 20.50 Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti 22.25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 22.30 Videospot dneva 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila
04.00 Zabavni kanal 06.00 Napovedujemo 11.00 Videotrak 12.00 Slastna kuhinja: Duet iz ostriža in lososa 12.45 Dobro jutro, poletni izbor 14.40 Čarokuhinja pri atu: Portugalska 14.55 Jazz 'ma mlade 2019: Koncert skupine Wckd Nation, odd. TV Maribor 16.00 Joker, kviz 17.50 Vrtičkarji, slovenska nad. 18.25 Vrtičkarji, slovenska nad. 19.00 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Na utrip srca: Po poteh slovenske opere, glasbeno-dok. ser. 20.55 Žrebanje Lota 21.05 Mame (II.), slovenska nan. 21.30 Zadnja beseda! 22.05 Žar legende 22.15 Zapuščina (III.), danska nad. 23.15 Alfred & Sofie, dok. film 00.10 Videotrak, Zabavni kanal
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Dibo, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Blaze in megakolesniki, ris. 07.50 Super krila, ris. 08.05 Grizzy in glodavčki, ris. 08.25 Kraljevska akademija, ris. 08.50 Divji obrat, ris. 09.15 Lepo je biti sosed, 6/4 10.05 Sreča najde pot, 7 11.00 In prišla je ljubezen, 122 11.55 Dekle z imenom Feriha, 2/68, 69 13.45 Lepo je biti sosed, 6/5 14.40 Sreča najde pot, 8 15.35 In prišla je ljubezen, 123 16.30 24UR popoldne 17.00 Dekle z imenom Feriha, 2/70, 71 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen na vasi, 2/3 21.10 Vedno tvoja, 1/33 22.00 24UR zvečer 22.30 Rizzoli in Isles, 7/5 23.20 Gasilci v Chicagu, 4/18, 19 01.00 Grimm, 5/21 01.50 24UR zvečer, ponovitev 02.20 Zvoki noči
08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. razv. odd. 10.00 2682. VTV magazin, reg. inf. odd. 10.30 Kuhinjica, izob. odd. 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Miš maš, Ustvarjalno v pomlad 19.30 Kuhinjica, izob. odd. 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Zvita Feltna, Isaac Palma&Manca Špik 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.25 Videostrani, obvestila
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019 barÂve: ÂCMYK, Âstran 17
SLIMANI, LeĂŻla: Uspavanka od – odrasli / 321-311.2 – DruĹžbeni romani LeĂŻla Slimani (1981) je francosko-maroĹĄka pisateljica in novinarka, ki je zaslovela z romanom Uspavanka iz leta 2016, za katerega je prejela tudi najprestiĹžnejĹĄo francosko literarno nagrado Goncourt. Uspavanka je klasiÄ?en knjiĹžni hibrid; natanÄ?no izpisano leposlovje, ki sega na Ĺžanrsko podroÄ?je, ĹĄokira Ĺže povsem na zaÄ?etku, v nadaljevanju
pa se odvrti kronologija, ki je pripeljala do tragiÄ?nega dogodka v druĹžini mladih francoskih zakoncev. Paul in Myriam sta namreÄ? francoski par v najboljĹĄih letih, Myriam pa ena najboljĹĄih odvetnic v generaciji, ki se po rojstvu drugega otroka odloÄ?i, da se bo vrnila na delo. Zato z moĹžem Paulom, glasbenim producentom, Ĺželita najti Ä?im primernejĹĄo varuĹĄko za njuna otroka Adama in Milo. Po pregledu kandidatinj se zdi, da nista mogla imeti veÄ?je sreÄ?e, saj jima naproti pride Louise, izkuĹĄena, mirna in vase potegnjena varuĹĄka, ki jo otroci oboĹžujejo, v njihovo bivaliĹĄÄ?e v desetem pariĹĄkem okraju pa hitro prinese red in domaÄ?nost. LeĂŻla Slimani je z Uspavanko izpisala sodoben intriganten roman, ki nas potegne v vse kljuÄ?ne probleme Ĺživljenja v sodobni Evropi, od migrantov do vzgoje otrok in od razredne razdelitve do moderne-
ga partnerstva, s Ä?imer je suvereno stopila ne samo na francosko, temveÄ? tudi mednarodno knjiĹžno prizoriĹĄÄ?e.
MARĂ?AS, Javier: Berta Isla od – odrasli / 321-311.2 – DruĹžbeni romani V ospredju je ljubezenska zgodba Berte Isle in njenega moĹža TomĂĄsa. Berta in TomĂĄs sta par Ĺže od najstniĹĄkih let; njuni poti sta se za kratek Ä?as loÄ?ili, ko TomĂĄs odide na ĹĄtudij v Oxford, v domovino svojega oÄ?eta, in ko se vrne, se poroÄ?ita in vsaj navidezno zaĹživita navadno zakonsko Ĺživljenje. A TomĂĄs ima skrivnost: po spletu okoliĹĄÄ?in je pristal v svetu vohunjenja, kar usodno zaznamuje njegovo Ĺživljenje z Berto Islo, ki ĹĄele po nekaj letih njunega zakona izve, s Ä?im se moĹž pravzaprav ukvarja. Glede na delo, ki ga TomĂĄs opravlja, in
LEVJI KRALJ
Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Favreau Igrajo: Seth Rogen, Donald Glover, Keegan Michael Key, Chiwetel Ejiofor, James Earl Jones, Billy Eichner, Alfre Woodard, BeyoncĂŠ Knowles, JD McCrary, Shahadi Wright Joseph Slovenski glasovi: Tilen ArtaÄ?, Valter Dragan, UroĹĄ Smolej, Klemen Slakonja, Igor Ĺ tamulak, Klemen Mramor Petek, 2. 8., ob 18.00 – sinhroniziran Sobota, 3. 8., ob 18.00 – podnapisi Nedelja, 4. 8., ob 16.00, 3D – sinhroniziran / OTROĹ KA MATINEJA
koncert (predfestivalski dogodek Kunigunde)
VELENJE
Lunine mene
Ponedeljek, 5. avgust
ÄŒetrtek, 1. avgust 17.00 Galerija Velenje Poletne poÄ?itniĹĄke delavnice za odrasle – UmetniĹĄka in uporabna grafika 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje reÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje
Petek, 2. avgust 21.00 Pred Domom kulture Velenje Jeannette, koncert (Poletne kulturne prireditve)
Sobota, 3. avgust 07.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 09.00 SonÄ?ni park, Vila RoĹžle Festival Dojiva.se 2019 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Zgodba o ne tako straĹĄnem zmaju, Bimboteater (Sobotne lutkarije) 20.00 PlaĹža Mia Mia Mali oglasi, koncert 20.30 Pred Domom kulture Velenje Doktor Trio, koncert (MoZZAJik Summer Festival) 21.00 Klub eMCe plac Nervochaos (BRA), Marax,
18.00 Golf vadiĹĄÄ?e Velenje BrezplaÄ?na mala ĹĄola golfa 21.00 Pred Domom kulture Velenje Sodnica, drama (Zvezde pod zvezdami)
Torek, 6. avgust 09.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Spomin: Velenje 20.00 Velenjska plaĹža Beri z nami na Velenjski plaĹži ob 60-letnici Velenja, literarno druĹženje
Sreda, 7. avgust 09.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ali lahko sprejmemo naĹĄa Ä?ustva?, delavnica 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Moje mesto Velenje – mesto rudarjev (Zabavna sreda) 17.00 KnjiĹžnica Velenje Dobimo se med policami, sreÄ?anje ljubiteljev knjig 18.00 SonÄ?ni park BrezplaÄ?na vadba Tai chi-ja in Qi gonga
1. avgusta ob 5:12
mlaj - prazna luna
Ĺ OĹ TANJ V tem tednu ni dogodkov.
Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 4. avgust
zbirno mesto v Martinovi vasi OlĹĄeva (1929 m), PD Ĺ martno ob Paki
Torek, 6. avgust (do 8. 8.)
zbirno mesto v Martinovi vasi Triglav (2864 m), PD Ĺ martno ob Paki
CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 4. 8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Poletne norÄ?ije • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!
V finale Zlate harmonike LjubeÄ?ne gresta tudi dva VelenjÄ?ana
njegove pogoste odsotnosti tudi njun odnos ni ravno konvencionalen; zaznamujejo ga Bertina vpraĹĄanja o tistem delu moĹževega Ĺživljenja, ki je njej veÄ?inoma neznan in o katerem lahko le domneva, kako nevarno je in kaj vse mora narediti za Âťobrambo kraljestvaÂŤ oziroma kot pravi TomĂĄs Berti: ÂťNekdo mora budno paziti, da drugi poÄ?ivajo, nekdo mora zaznati groĹžnje, nekdo se mora podvizati, preden je prepozno.ÂŤ đ&#x;”˛
Povzeto po Reviji Bukla, 2019
Kako naredimo maslo? KavÄ?nikova domaÄ?ija bo tudi v nedeljo, 4. avgusta, za obiskovalce odprta med 10. in 17. uro. Obiskovalci se bodo lahko ob
17
PRIREDITVE
1. avgusta 2019
11. uri udeleĹžili prikaza izdelave masla in ga tudi preizkusili, namazanega na kruh, peÄ?en v kruĹĄni peÄ?i.
HITRI IN DRZNI: HOBS IN SHAW
Akcijski triler, 134 minut (ZDA) ReĹžija: David Leitch Igrajo: Dwayne Johnson, Jason Statham, Vanessa Kirby, Teresa Mahoney, Idris Elba Petek, 2. 8., ob 20.15 Sobota, 3. 8., ob 22.15 Nedelja, 4. 8., ob 18.15
ANGEL VARUH
Guardian Angel Triler, 102 minuti (Danska, HrvaĹĄka) ReĹžija: Arto Halonen Igrajo: Pilou Asbik, Rade Ĺ erbedĹžija, Josh Lucas
Na Velenjskem gradu je potekal prvi polfinale 39. Zlate harmonike LjubeÄ?ne, na katerem je nastopilo 21 tekmovalcev iz vse Slovenije Velenje, 28. julij – Zlata harmonika LjubeÄ?ne je eno najstarejĹĄih harmonikarskih tekmovanj v Sloveniji in tudi najbolj prestiĹžnih. PraktiÄ?no gre za drĹžavno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko, na katerem so se v preteklih desetletjih kalili vsi najboljĹĄi slovenski harmonikarji.
Delavnica je brezplaÄ?na, zaĹželena pa je predhodna prijava na elektronski naslov info@muzej-velenje.si ali na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 26 30. đ&#x;”˛
Sobota, 3. 8., ob 20.15 Nedelja, 4. 8., ob 20.45
DIEGO MARADONA Dokumentarni film, 130 minut (VB) ReŞija: Asif Kapadia Nastopa: Diego Armando Maradona Petek, 2. 8., ob 18.30 – mala dvorana Sobota, 3. 8., ob 19.30 – mala dvorana Nedelja, 4. 8., ob 19.00 – mala dvorana
SODNICA
Drama, 105 minut (VB) ReĹžija: Richard Eyre
Po petih predtekmovanjih, na katerih je nastopilo okrog 200 tekmovalcev, je polfinaliste na Velenjskem gradu ocenjeval selektor TomaĹž GuÄ?ek, ki opaĹža, da se nivo kakovosti tekmovanja iz leta v leto dviga, saj se je prav vsem 21 tekmovalcem uspelo uvrstiti v veliki finale. Med njimi sta tudi dva harmonikarja iz okolice Velenja. TomaĹž Ocvirk je na tem tekmovanju Ĺže osvojil bronasto in srebrno priznanje, AljaĹž Ĺ trigl pa se je v polfinale uvrstil prviÄ?, zato je vstopnica za finalni nastop zanj ĹĄe bolj pomemben doseĹžek. Ĺ e enkrat toliko tekmovalcev se
Igrajo: Emma Thompson, Stanley Tucci, Fionn Whitehead, Ben Chaplin, Rosie Cavaliero Ponedeljek, 5. 8. ob 21.00 - zvezde pod zvezdami ÄŒe bo slabo vreme, bo predstava v mali dvorani Kina Velenje. Naslednji vikend, od 9. 8. do 12. 8., napovedujemo: animirano pustolovĹĄÄ?ino ANGRY BIRDS FILM 2 (2D in 3D), akcijsko komiÄ?no avanturo JEKLENO NEBO 2, akcijsko pustolovĹĄÄ?ino SPIDER MAN: DALEÄŒ OD DOMA 3D, komedijo ZVESTI MOĹ KI, kriminalko ÄŒRNA REKA, ter v ponedeljek, 12. 8., ob 21.00 v Zvezdah pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob domu kulture, dokumentarni film WHITNEY HOUSTON
bo za nastop v finalu, ki bo 25. avgusta na LjubeÄ?ni, borilo tudi 11. avgusta na Hajdini, je ĹĄe napo-
vedal soorganizator velenjskega polfinala Robi Goter..â€
Zaradi novih priloĹžnosti na posameznih prodajnih podroÄ?jih
IĹ ÄŒEMO NOVE SODELAVCE •
PRODAJNI SVETOVALEC
•
OBLIKOVALEC KOVIN (ORODJAR)
•
POMOŽNIH DELAVCEV
Po uvodnem izobraĹževanju boste skrbeli za tehniÄ?no in prodajno pomoÄ? kupcem ter prodajnemu timu. Od kandidatov priÄ?akujemo veselje do dela z ljudmi, vztrajnost in tehniÄ?no usmerjenost. Nudimo zaposlitev v stabilnem podjetju z veÄ?letno tradicijo, moĹžnostjo osebnega in strokovnega razvoja.
Vloge sprejemamo na sedeĹžu matiÄ?nega podjetja ZagoĹžen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Ĺ˝alec ali po elektronski poĹĄti: zaposlitve@zagozen-aplast.si
đ&#x;”˛
tf
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 18
18
OBVEĹ ÄŒEVALEC umrl Viktor Kojc (rojen 13. marca 1925 v Ĺ oĹĄtanju), ki je ĹĄele po svoji smrti postal Ä?astni obÄ?an mesta, ki mu je v njegovem Ĺživljenju pomenilo skorajda vse; • 3. avgusta 1944 se je v Ĺ entjurju pri Celju rodil gledaliĹĄki ustvarjalec in Ä?lan GledaliĹĄÄ?a Velenje Karli ÄŒretnik;
od 2. avgusta do 8. avgusta • v dneh od 1. do 10. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeleĹžbo na temo Energija. Na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan KuÄ?an, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih drĹžav; • na zaÄ?etku avgusta leta 1974 so zaÄ?eli graditi velenjsko RdeÄ?o dvorano; • 2. avgusta 1917 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil BoĹžo Mravljak (partizansko ime Bombi), udeleĹženec NOB, ki se je po zaÄ?etku ĹĄpanske drĹžavljanske vojne leta 1936 pridruĹžil mednarodnim brigadam v boju proti faĹĄizmu; Nemci so ga ustrelili kot talca 3. aprila leta 1942 v Mariboru; • 2. avgusta 1920 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodila slovenska akademska slikarka Majda Kurnik; leta 1949 je konÄ?ala likovno akademijo v Beogradu, kjer je imela tudi prvo samostojno razstavo leta 1953; umrla je 28. maja 1967 v Beogradu, pokopana pa je v Podkraju pri Velenju; • 2. avgusta 2000 je v Ĺ oĹĄtanju
dinarje skorajda ni bilo mogoÄ?e dobiti; v Velenje so se zato zaÄ?ele stekati reke ljudi iz celotne bivĹĄe Jugoslavije, ki so tako lahko uresniÄ?ili svoj sanje in kupili zamrzovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo; • avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna
Cerkev sv. KriĹž nad Belimi Vodami (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
• 3. avgusta 1966 se je rodil ĹĄaleĹĄki pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor ĹĄtevilnih pesniĹĄkih zbirk in drugih leposlovnih del; • 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so se teĹžko poĹĄkodovali trije delavci, eden je kasneje umrl; • v zaÄ?etku avgusta leta 1982 so lahko obÄ?ani zaÄ?eli v blagovnici ERA-Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za
akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika – Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smuÄ?iĹĄÄ?a; • ob koncu 19. stoletja se je z vedno veÄ?jim obiskom gora in razvijanjem planinstva prenesel boj za slovenske gore in slovenĹĄÄ?ino tudi v hribe; Triglav, simbol slovenstva, ni bil izjema; najveÄ? zaslug, da je ostal slovenski tudi v tistih teĹžkih Ä?asih, ima duhovnik Jakob AljaĹž, navduĹĄen planinec, pesnik, predvsem pa
zaveden Slovenec; za 5 goldinarjev je odkupil vrh Triglava in ga podaril Slovenskemu planinskemu druĹĄtvu, po njegovi zamisli in naÄ?rtu pa je 7. avgusta leta 1895 klepar Anton Belec s svojim pomoÄ?nikom v petih urah postavil in utrdil na vrhu Triglava stolp, znan kot AljaĹžev stolp; vse dele za stolp, ki je bil visok 1,90 m, premera 1,25 m in je imel ĹĄtiri okenca, so na vrh Triglava znosili AljaĹževi farani; za izdelavo in postavitev je Jakob AljaĹž odĹĄtel 300 goldinarjev; sveÄ?ana otvoritev je bila 22. avgusta 1895; leta 1999 je bil razglaĹĄen za kulturni spomenik drĹžavnega pomena, 7. septembra leta 2018 je bil demontiran z vrha Triglava in s helikopterjem Slovenske vojske prepeljan v Mojstrano, od tam pa v restavratorski center v Ljubljano za popravilo poĹĄkodb, ki so se nabrale skozi leta; obnovljeni objekt so s helikopterjem prepeljali nazaj in znova namestili na vrh Triglava 3. oktobra leta 2018; • 8. avgusta 1862 je ĹĄkof Anton Martin SlomĹĄek posvetil veÄ?jo cerkev sv. KriĹža na Sv. KriĹžu nad Belimi Vodami; • 8. avgusta 1943 je bil v ZavrĹĄah rojen tudi nekdanji poslanec DrĹžavnega zbora Republike Slovenije in dolgoletni Ĺžupan Velenja SreÄ?ko Meh. đ&#x;”˛
Pripravlja: Damijan KljajiÄ?
1. avgusta 2019
RADIO VELENJE ZdravniĹĄki nasveti, gost: Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodniĹĄtva, predstojnik GinekoloĹĄkoporodniĹĄkega oddelka SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Tema: carski rez
ÄŒETRTEK, 1. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. avgusta
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.
PONEDELJEK, 5. avgusta
Zakaj se moj telefon ĹĄe vedno tako hitro prazni? Vsi tisti, ki redno uporabljamo naĹĄe pametne telefone, to pomeni, da jih na dnevni ravni uporabljamo za klice, takĹĄno in drugaÄ?no tekstovno komunikacijo, druĹžbena omreĹžja in vse ostale najbolj razĹĄirjene aktivnosti, dobro vemo, da telefon le steĹžka preĹživi dan, ne da bi ga morali polniti. Ne glede na to, kako napredna je danes tehnologija in kakĹĄne vse inovacije spoznavamo iz dneva v dan, baterija pametnega telefona ĹĄe vedno ni tam, kjer bi so jo vsi Ĺželeli. Si predstavljate Ĺživljenje, v katerem bi polnili svoj telefon le enkrat na teden? Pa si poglejmo, zakaj baterije pametnih telefon ne drĹžijo dalj Ä?asa. Razlog je, kljub napredku v tehnologiji, skrit v sami napravi. Se ĹĄe spomnite prvih, originalnih Nokia modelov, ko smo telefone dejansko lahko polnili enkrat tedensko? Razlika med tistimi telefoni in pametnimi telefoni danes je v tem, da danaĹĄnje naprave premorejo veliko veÄ? lastnosti, orodij, funkcionalnosti in vseh ostalih kapacitet. Baterijam vÄ?asih ni bilo potrebno poganjati toliko aplikacij in lastnosti, ki danes porabijo ogromne koliÄ?ine energije. Baterije pametnih telefonov so narejene iz litija in kobalta, istih materialov, ki so gradili telefone v zgodnjih 90. letih. Pomembno je izpostaviti to, da so pametni telefoni proti starejĹĄim modelom precej tanjĹĄi, kar pomeni, da ni
DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34
prostora za debelejĹĄo baterijo. Raziskovalci se vseskozi trudijo najti reĹĄitev, kako zmanjĹĄati ostale komponente, da bi poveÄ?ali velikost baterije, vendar je to povzroÄ?ilo, da telefoni niso delovali pravilno. Ĺ e vedno potekajo raziskave z novimi dizajni in uporabo novih materialov. Znano je tudi to, da litijeve
baterije z vsakim polnjenjem izgubijo nekaj Ĺživljenjske dobe. Po podatkih Appla, njihove li-onske baterije delujejo na principu polnilnih ciklov. En polnilni cikel pomeni, ko smo baterijo telefona izpraznili 100-odstotno – vendar ne nujno iz enkratnega polnjenja. Na primer, Ä?e porabimo 75 % baterije en dan in potem telefon napolnimo do 100 % ter na drugi dan porabimo 25 %, to pomeni, da smo porabili skupaj v dveh dneh 100 %, kar pomeni en polnilni cikel. Ena od moĹžnih izboljĹĄav oz. delnih reĹĄitev so silikonske baterije. Narejene so iz majhnih silikonskih delcev, ki ponujajo veÄ?jo kapaciteto in energijski izkoristek kot litijeve baterije. đ&#x;”˛
BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 6. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, SREDA, 7. avgusta Reklamacije 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.
PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.
KONCENTRACIJE OZONA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 22. do 28. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
V tednu od 22. do 28. julija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 1. 8. 2019 barve: CMYK, stran 19
19
OBVEŠČEVALEC
1. avgusta 2019
mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm. 041 534 261 (AA)
NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
DEŽURSTVA
stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200. LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakšnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65.
RAZNO
ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si
KOSILNICO vrtno s košem, novo, nikoli rabljeno. Gsm: 041 323 931. NAKLADALKO, 19 m3, novejšo, ter več priključkov za traktor, dobro ohranjeno in vzdrževano, ugodno prodam. Tel. 03 588 86 59. (nč-,30) JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. (objave do nadaljnega). STOJALA kovinska z lesenimi policami, velikosti 2 x 2 m, globine 30 cm, prodam. Primerna za klet ali shrambo. Cena po dogovoru. Gsm: 051 626 788.
NEPREMIČNINE
PRIDELKI
GARSONJERO opremljeno oddam. Gsm: 041 747 520. KUPIM zazidljivo parcelo ali
KROMPIR jedilni bel domač, prodamo. Gsm: 051 628 677.
PODARIM VODNE POSTELJE, gsm: 041 504 854.
KUPIM MULTIPRAKTIK rabljen, kupim. Info: 064 222 171.
STIKI-POZNANSTVA
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: TOPOLŠICA, 89 m2, adaptirano l. 2019, VP/2. nad.. Stavba je opremljena z invalidskim dvigalom. Cena: 112.700 €
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995
Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: ŠOŠTANJ, CENTER, 59 m2, adaptirano l. 2007, 3/3 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 45.000 €
478, dežurno službo pa na 8995 445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.
ZOBOZDRAVNIKI Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure
3. 8. 2019 in 4.8. 2019, Daša Buršič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600 Delovni čas ambulante Velenje, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00
NAŠ www
online
www.nascas.si
www.i
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Nagrajenci križanke »Neuroth«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. julija 2019, so: - Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj - Irena Perko, Stantetova 3, 3320 Velenje - Silva Beričnik, Lokovica 10, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig knjižne nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SLUŠNI AKUSTIK
GIBANJE prebivalstva
radio velenje
Upravna enota Velenje Porok za objavo ni bilo.
SMRTI: JAZBEC ANA, roj. 1932, Velenje, Črnova 43A SKARLOVNIK BERNARD, roj. 1929, Šoštanj, Gaberke 243
107,8 MHz
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •
POROKE:
com
Naročniki jih objavite ceneje.
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
ZAHVALA
Mirno in tiho nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, svakinja in soseda
v 87. letu življenja se je poslovila mama in bica
ANICA JAZBEC
IVANKA STROPNIK
iz Vinske Gore 14. 7. 1932 – 21. 7. 2019
Kar živi, umre, da se iz časnosti, prelije v večnost.
POGREBNA SLUŽBA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse besede tolažbe, sočutja in pomoč. Hvala za vse darove in svete maše. Hvala g. župniku Tonetu Krašovcu, pevcem, govorniku Dragu Kolarju in pogrebni službi Usar. Hvala tudi osebju bolnišnic Topolšica in Slovenj Gradec ter ZD Velenje. Zahvala velja vsem, ki ste v času njene bolezni storili karkoli dobrega. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Ko človek umre, se zemlja razmakne od bolečine. Potem se zapre tesno skupaj, med mrtve in žive. Bela ptica vzleti s kljunčkom tišine.
15. 10. 1932 – 26. 7. 2019 roj. Razbornik v Zg. Javorju – stan. v Ravnah pri Šoštanju 97 c Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoča sinova Bojan in Ivo z družinama ter vsi njeni
Jožica in Željko, Zala in Nace
ZAHVALA
V SPOMIN
Poslovil se je dragi mož, oče, dedi, brat in prijatelj
MARKOTU ARISTOVNIKU Temna noč se je storila, sanjalo je že oko, ko nas je strašna vest zbudila, da pijan voznik ti vzel življenje je mlado. 25 let je minilo od takrat, a bolečina v naših srcih bo ostala za vedno.
MIROSLAV JURKO
Z mislimi smo s teboj in bi te radi objeli. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ter darujete cvetje.
Tvoji
Vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
9. 1. 1952 - 26. 7. 2019 Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v času njegovega življenja njegovi prijatelji, ga imeli radi, ga spoštovali, mu prisluhnili, in vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu iskrena hvala Vsi njegovi
NaĹĄ ÂÄ?as, 1. 8. 2019, barve: ÂCMYK, Âstran 20
Velenjsko jezero primerno za pitje, za kopalno vodo pa ne?! Velenjsko jezero ĹĄe vedno ni uvrĹĄÄ?eno med kopalne vode zaradi koncentracij molibdena in sulfata – Mestna obÄ?ina Velenje naroÄ?a meritve, ki so tudi javno objavljene in kaĹžejo, da je voda neoporeÄ?na Mira ZakoĹĄek
Arso (Agencija RS za okolje) je podatke o kopalnih vodah objavila na interaktivni karti, primerni tudi za uporabo na mobilnih telefonih. Uporabnik lahko prek karte preveri kakovost vode in njeno temperaturo. Arso spremlja kakovost vseh 48 uradnih kopalnih vod v Sloveniji. Ustreznost vode za kopanje ugotavljajo z merjenjem dveh bakterij, to sta escherichia coli in intestinalni enterokoki, ki sta pokazateljici morebitnega fekalnega onesnaĹženja. Meritve mikrobioloĹĄke kakovosti v Ä?asu kopalne sezone izvajajo vsakih 14 dni. Stanje ustreznosti ugotavljajo glede na skladnost s priporoÄ?ili Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Kakovosti kopalnih voda Arso spremlja po Evropski kopalni direktivi.
Velenjsko jezero ne sodi med kopalne vode
Informacije o stanju kopalnih voda so sicer kopalcem na voljo tudi na informacijskih tablah na kopaliĹĄÄ?ih in kopalnih obmoÄ?jih. Velenjsko jezero ne sodi med kopalne vode, ker zaradi preseĹžene koncentracije sulfata in molibdena, ki pa za Ä?loveka nista ĹĄkodljiva (prej bi lahko rekli, da sta celo koristna), ne ustreza postavljenim parametrom. Meritve izvaja Mestna obÄ?ina Velenje in jih tudi javno objavlja.
KakĹĄna je voda v Velenjskem in Ĺ oĹĄtanjskem jezeru?
VpraĹĄanje smo postavili direktorju Eurofins Erico mag. Marku
Mavec, da je nujno potreben za normalno delovanje Ä?loveĹĄkega organizma. Kriterij za dobro ekoloĹĄko stanje vodnega telesa je povpreÄ?na letna koncentracija pod 24 Âľg/l, posamezne meritve pa lahko dosegajo do 200 Âľg/l. Na povrĹĄini jezera vrednost 200 Âľg/l ni bila nikoli doseĹžena, dovoljeno povpreÄ?je pa je bilo pre-
â?ą
Za pitno vodo je za zdravje neĹĄkodljiva koncentracija molibdena 70 Âľg/l, dnevna potreba po tem elementu pa je med 100 in 300 Âľg/l.
â?ą
Kopalna voda sme vsebovati po veljavni zakonodaji 150 mg sulfata na liter vode, v pitni vodi pa ga je lahko 250 mg/l . Donat, ena bolj znanih mineralnih vod v Sloveniji, vsebuje veÄ? kot 2.000 mg/l sulfata.
Mavcu. ÂťDa je lahko voda uvrĹĄÄ?ena med kopalne vode, mora biti bakterioloĹĄko neoporeÄ?na, kar Velenjsko jezero je, stanje se spremlja tedensko v Ä?asu kopalne sezone. Za kopalce je to najpomembnejĹĄi podatek o Ä?istosti vode,ÂŤ pravi Mavec, ki dodaja, da so vsa tukajĹĄnja jezera tudi v dobrem kemijskem stanju. Te meritve izvajajo dvakrat letno. Poleg tega mora biti kopalna voda tudi v dobrem ekoloĹĄkem stanju, saj to stanje vode vpliva na druge vodne organizme, kot
so na primer alge. Na tem obmoÄ?ju tako Ĺ oĹĄtanjsko kot Velenjsko jezero presegata zakonsko dovoljene koliÄ?ine elementa molibdena in sulfata. Ministrstvo za zdravje je potrdilo, da ne eden ne drugi ne vpliva na zdravje kopalcev – oba pa zavirata razraĹĄÄ?anje in cvetenje alg.
PoviĹĄane vrednosti sulfata in molibdena
PoviĹĄana vsebnost sulfata se na povrĹĄini zadnja leta giblje med 200 in 300 mg/l. Kriterij
za dobro ekoloĹĄko stanje pa je uradno zelo nizek, saj znaĹĄa 150 mg/l. Po drugi strani pa slovenska zakonodaja dovoljuje vsebnost sulfata 250 mg/l v pitni vodi. Torej voda v Velenjskem jezeru glede vsebnost sulfata ne ustreza za kopanje, ustreza pa za pitje. Za primerjavo: Donat, ena bolj znanih mineralnih vod v Sloveniji, vsebuje veÄ? kot 2.000 mg/l sulfata. Molibden je esencialni element, kar pomeni, kot poudarja mag. Marko
seĹženo. V kopalni sezoni je bila obÄ?asno merjena koncentracija molibdena na povrĹĄini. Leta 2013 je ta znaĹĄala 74 Âľg/l, leta 2014 65 Âľg/l in avgusta lani 75 Âľg/l
Voda za pitje ni ĹĄkodljiva, za kopanje pa je?
Po smernicah svetovne zdravstvene organizacije za pitno vodo je za zdravje neĹĄkodljiva koncentracija molibdena 70 Âľg/l, saj je po istem viru dnevna potreba po tem elementu med 100 in 300 Âľg/l. Tudi v naĹĄem pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki je veljal do leta 2004, je bila dovoljena vrednost 70 Âľg/l. V veljavnem pravilniku o pitni vodi pa sploh ni posebno izpostavljen. Tako lahko tudi tukaj zakljuÄ?imo enako. Po naĹĄi zakonodaji jezero zaradi molibdena ni v dobrem ekoloĹĄkem stanju, je pa voda tudi po doseganju tega parametra takĹĄna, da bi bila primerna za pitje. Problematika kvalitete vode v Ĺ oĹĄtanjskem jezeru je podobna kot v Velenjskem. Vodne povrĹĄine se Ĺže uporabljajo v rekreacijske namene.
KoliÄ?in molibdena in sulfata ni mogoÄ?e zmanjĹĄati
KoliÄ?in ÂťspornihÂŤ elementov v obeh jezerih ni mogoÄ?e zmanjĹĄati, saj iztekata iz zmesi, ki jih uporabljajo za gradnjo nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. Ta nasip varuje Ĺ oĹĄtanj pred Velenjskim jezerom, saj leĹži jezero viĹĄje kot Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛
Iz vile RoĹžle v SrediĹĄÄ?e mladih in otrok V drugi polovici poÄ?itnic poÄ?itniĹĄko varstvo prevzema Mladinski center Velenje – V vili RoĹžle bodo vsako dopoldne potekale ustvarjalne delavnice – Pester bo tudi konec poÄ?itnic Tina Felicijan
Prve tedne poÄ?itnic so otroci, vkljuÄ?eni v poÄ?itniĹĄko varstvo, rajali v vili RoĹžle v SonÄ?nem parku. Dnevi, ki so jih preĹživeli v druĹžbi sodelavcev in prostovoljcev MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, so se zaÄ?enjali ustvarjalno, je povedala Ä?lanica ekipe Katarina Aman. ÂťIzdelovali smo zapestnice, igrali smo dru-
spoznali temeljne postopke oĹživljanja, izvedeli so, kako deluje defibrilator, kako ravnati z nezavestno ali poĹĄkodovano osebo, nauÄ?ili pa so se tudi pravilnega
Ĺžabne igre, nadaljevali s ĹĄportnimi aktivnostmi, kot so sprehodi po SonÄ?nem parku, igranje med dvema ognjema, nato smo se igrali na travniku in igriĹĄÄ?u pred vilo RoĹžle, po kosilu smo poÄ?ivali, nato pa ĹĄe izkoristili dan na prostem, da smo se nauĹžili Ä?im veÄ? sveĹžega zraka,ÂŤ je izpostavila le nekatere aktivnosti. Otroci so imeli priloĹžnost za igro, gibanje, sprostitev, spozna-
PoÄ?itniĹĄke aktivnosti se bodo v vili RoĹžle vrstile ĹĄe celo poletje. Vsak delavnik med 9. in 12. uro bodo potekale ustvarjalne delavnice. Otroci si bodo lahko izdelali kakĹĄen kos nakita, uporaben ali dekorativen izdelek. Ponedeljek, 19. avgusta, bo rezerviran za Lego robotiko, ko bodo otroci med ustvarjanjem iz lego kock spoznavali osnove robotike in programiranja. Istega dne se bo zaÄ?el AngleĹĄki tabor, ki bo potekal vse do petka, 23. avgusta. Zadnji poÄ?itniĹĄki teden pa se bodo otroci zbrali na taboru SonÄ?no mesto in spoznavali veĹĄÄ?ine preĹživetja v naravi. Od poÄ?itnic se bodo lahko poslovili skupaj s starĹĄi v soboto, 31. avgusta, ko bo v SonÄ?nem parku potekal DruĹžinski dan.
vanje novih prijateljev, pa tudi za usvajanje novih veĹĄÄ?in. TakĹĄnih, ki so pomembne za Ĺživljenje, smo izvedeli na obisku v zadnjem tednu poÄ?itniĹĄkega varstva v vili RoĹžle. ÂťVsako sredo so nas obiskale strokovne delavke iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje. Otroci so
izvajanja raznih razgibalnih vaj za krepitev zdravja. Otroci so se nauÄ?ili veliko novega in bili zelo navduĹĄeni,ÂŤ je ĹĄe povedala.
Kako so se imeli?
Osemletna Manca Hrovat se je otrokom, ki poÄ?itnice uĹživajo v vili RoĹžle, pridruĹžila Ĺže lani. Ker
so veliko ustvarjali, vÄ?asih pa pogledali tudi kakĹĄno risanko, se je vrnila tudi letos. ÂťVĹĄeÄ? mi je, da imam druĹžbo. Spoznala sem nekaj novih prijateljev. Med poÄ?itnicami se najraje igram s prijateljicami, tudi na morje grem ali kam v varstvo.ÂŤ Tudi sedemletna AjĹĄa Matić se je Ĺže lani prepriÄ?ala, da so poÄ?itnice v vili RoĹžle res bolj zabavne kot doma, kjer ji je vÄ?asih dolgÄ?as, pravi, tu pa ima veliko prijateljev. ÂťIzdelovali smo si zapestnice, okraske in imeli smo veliko dobre hrane.ÂŤ PoÄ?itnice ima rada, ker se lahko igra na igriĹĄÄ?u ali doma in gre tudi na morje. ÂťMami in ati sta v sluĹžbi in ni bilo nikogar, da bi me pazil, zato
sem letos priĹĄel v vilo RoĹžle. Kadar sem doma, mi je kdaj pa kdaj dolg Ä?as. Rad s prijatelji igram igrice. Tu v varstvu pa mi je vĹĄeÄ?, da imamo jutranjo telovadbo, potem pa si lahko postavimo gole in igramo nogomet,ÂŤ pa je povedal desetletni Nik RajĹĄp, ki je del poÄ?itnic prviÄ? preĹživel v vili RoĹžle, a bo ĹĄe priĹĄel, je povedal.
V SrediĹĄÄ?e mladih in otrok
PoÄ?itniĹĄko varstvo se bo nadaljevalo v SrediĹĄÄ?u mladih in otrok v Mladinskem centru Velenje. Tudi tam se bodo dnevi poÄ?itniĹĄke zabave zaÄ?enjali ob 7. uri s ĹĄportnimi igrami, vse do 16. ure pa bodo potekale razne pouÄ?ne in druĹžabne aktivnosti. Nekaj mest je ĹĄe prostih, prijavnica pa je objavljena na spletni strani viđ&#x;”˛ larozle.si. â€