30-2020

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (18/28 °C) delno oblaÄ?no, moĹžen deĹž, v soboto (18/29 °C) delno oblaÄ?no, v nedeljo (19/28 °C) delno oblaÄ?no, moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 30. julija 2020â€

ĹĄtevilka 30 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim Neurje pustoĹĄilo tudi po Ĺ aleĹĄki Zdaj je Ä?as dolini Tina Felicijan

12

Foto: Tilen Drofelnik

Gorenje na kolektivnem dopustu, nove zaposlitve Tako, kot je v Gorenju Ĺže dolgoletna tradicija, imajo tudi letos kolektivne dopuste, ki bodo trajali od tega ponedeljka, 27. julija, pa bo ponedeljka, 10. avgusta. Ker imajo trenutno veliko naroÄ?il, bo letoĹĄnji kolektivni dopust krajĹĄi, kot so bili zadnja leta.

V sindikatu SKEI Gorenja so po besedah predsednika Ĺ˝ana Zebe zadovoljni, da so lahko odĹĄli na dopust optimistiÄ?no. ÂťNajhuje je za nami. Vesel sem, da smo vztrajali z akcijo Brez Gorenja ni Velenja, s katero smo prepreÄ?ili napovedano odpuĹĄÄ?anje. Po teĹžavnem za-

Ä?etku leta in pozneje zaradi korona virusa in s tem napovedanimi najveÄ?jimi odpuĹĄÄ?anji smo imeli zaposleni veliko sreÄ?e in smo res lahko odĹĄli na kolektivni dopust bolj sproĹĄÄ?eno in tudi praznovanje naĹĄe 70-letnice bo lahko veliko bolj optimistiÄ?no, kot je kazalo,ÂŤ pravi Zeba, ki se skupaj z ostalimi zaposlenimi veseli veÄ?jih naroÄ?il in odprtja tovarne televizorjev. Ĺ e posebej veseli so, da odpuĹĄÄ?anj torej ne bo, da bodo celo dodatno zaposlovali. Tako smo v ponedeljek zjutraj na tukajĹĄnji enoti Zavoda za zaposlovanje Ĺže opazili obvestilo,

da iĹĄÄ?ejo dodatne delavce za proizvodnjo Gorenja po kolektivnem dopustu. ÂťZaposleni si Ĺželimo, da lastniku uspe in da skupaj doseĹžemo boljĹĄe rezultate, od katerih bomo imeli korist vsi udeleĹženi. Seveda pa je ob vsem tem treba spoĹĄtovati predpisane zakone, dogovore in standarde, ki veljajo v naĹĄem okolju,ÂŤ ĹĄe pravi Ĺ˝an Zeba, ki svoje sodelavce tudi opozarja, da tudi na dopustu ne zanemarijo nevarnosti korona virusa in da se povsod drĹžijo ukrepov za prepreÄ?itev okuĹžbe. đ&#x;”˛

Kampanja TuristiÄ?ne organizacije Slovenije za spodbujanje preĹživljanja poÄ?itnic doma je oÄ?itno nagovorila marsikaterega Slovenca. Lani so veÄ?ino od dobrih ĹĄestih milijonov gostov predstavljali tujci, letos pa je kar 90 odstotkov turistov naĹĄe gore listov. NajveÄ? bonov je bilo unovÄ?enih v Piranu, Izoli, Bovcu, Bohinju, Kranjski Gori, Kopru, Kobaridu, Tolminu, Piranu, na Bledu, v Moravskih Toplicah, Brdih in BreĹžicah.

Na Fursovem grafiÄ?nem prikazu je Ĺ aleĹĄka dolina obarvana modro, le obmoÄ?je v njenem srediĹĄÄ?u (TopolĹĄica) rumeno. To pomeni, da so terme in nekateri drugi ponudniki turistiÄ?nih namestitev doslej prejeli do 2000 bonov, preostali ponudniki v dolini gradov, jezer, termalnih voda, industrijske dediĹĄÄ?ine, raznih doĹživetij in skritih kotiÄ?kov v naravi pa najveÄ? sto. Z ozirom na to, da gre za eno vodilnih destinacij termalne panonske Slovenije, ki ima tudi naj slovensko naravno kopaliĹĄÄ?e lanskega leta, so ĹĄtevilke presenetljivo nizke. A z oceno uspeha lokalnega turizma v razmerah, ki so mu pisane na koĹžo, poÄ?akajmo do konca sezone.

Raje razmislimo, kako dobro smo sami izkoristili lokalno turistiÄ?no ponudbo. Kako dobro poznamo mesta in okolico? Smo Ĺže ĹĄli po ĹĄmarĹĄki vinski poti? Smo Ĺže obiskali butiÄ?ne varilnice piva in turistiÄ?ne kmetije? Jedli domaÄ?e? Smo bili v Mornovi zijalki ali Velunji peÄ?i? Smo prehodili vrhove in postali na razglednih toÄ?kah? Ĺ li po uÄ?nih poteh? Ali tistih neuhojenih in se pretvarjali, da nismo doma – da prviÄ? raziskujemo neko novo deĹželo in se pustimo preseneÄ?ati njeni lepoti? ÄŒe ne, je zdaj Ä?as za to. In za (ponoven) obisk muzejev, za pozorne sprehode po mestu moderne s postanki pred spomeniki, za poleĹžavanje pod drevesi ali nastavljanje soncu v amfiteatru ob Paki. Zakaj pa ne?! Ĺ aleĹĄka dolina (Ä?e je ne gledamo z oÄ?mi naveliÄ?anega domaÄ?ina, ampak priÄ?akovanj polnega obiskovalca) je ĹĄe neodkrit turistiÄ?ni biser v pravem pomenu besede. Predstavljajte si, da prviÄ? uzrete Velenjski grad, da se prviÄ? sprehajate po mestu v parku, da prviÄ? stojite na nasipu med Ĺ kalskim in Velenjskim jezerom, da prviÄ? uĹživate razgled na hribovit obroÄ?, da se prviÄ? spustite v rudniĹĄki rov ‌ Ne bi bili oÄ?arani? Zagotovo. Zdaj pa pomislite, da vas od skoka v jezero, umika v tiĹĄino gozda ali piknika na samotni jasi loÄ?i le nekaj minut. Niste oÄ?arani? Ĺ e je Ä?as za to.

mz

đ&#x;”˛

RokometaĹĄi zaÄ?eli priprave Velenje – Konec tedna so se na stadionu ob velenjskem jezeru zbrali na pripravah na novo sezono rokometaĹĄi Gorenja Velenja ter opravili prvi skupni trening.

Trener Zoran JoviÄ?ić je ob tem med drugim dejal, da so veseli, da so ponovno skupaj. Ĺ˝eljni so tekem in vsi so komaj Ä?akali na zaÄ?etek priprav in skupnih treningov.

V okviru priprav bodo odigrali najmanj 7 pripravljalnih tekem.

Trenutno so potrjene tekme z ekipami Nexeja, Graza ter Zagreba.

Prva tekma v drĹžavnem prvenstvu pa Ä?rno-rumene Ä?aka 5. septembra, ko bodo v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani gostili debitanta v najmoÄ?nejĹĄi slovenski ligi, ekipo MRK Ljubljana. đ&#x;”˛ VeÄ? na strani 14.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Spomin na slovenska velikana

LOKALNE novice

Nova stavba Stari trg 11 Ĺže v tretji fazi Velenje – V teh dneh podjetje Kograd Igem za Mestno obÄ?ino Velenje Ĺže zakljuÄ?uje tretjo fazo gradnje stavbe Stari trg 11. Najprej so poruĹĄili star dotrajani objekt, odpeljali ruĹĄevine, posekali drevesa, zgradili oporne stene in zaĹĄÄ?itili breĹžine pod gradom. OjaÄ?ati so morali tudi obstojeÄ?e stene med stavbama Stari trg 11 in 13 ter urediti nadomestno parkiriĹĄÄ?e za okoliĹĄke stanovalce. Izvajalec je izvedel tudi armiranobetonsko gradbeno konstrukcijo vseh treh etaĹž, v prihodnjih dneh pa bo zaÄ?el montaĹžo ostreĹĄja.

Velenje, 26. julija – Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje je ob 149. obletnici rojstva dr. Karla VerstovĹĄka (1871–1923), zasluĹžnega slovenskega politika in znamenitega VelenjÄ?ana, v nedeljo, 26. julija, organiziralo spominsko slovesnost pri njegovem spomeniku ob vili Bianca, kjer so ob strumni prisotnosti prvega praporĹĄÄ?aka druĹĄtva Maksa ArliÄ?a pripravili krajĹĄi kulturni program, poloĹžili cvetje k spomeniku in se tako poklonili zasluĹžnemu Slovencu in velenjskemu rojaku. Predsednik druĹĄtva Drago MartinĹĄek je orisal VerstovĹĄkovo Ĺživljenjsko pot in posebej poudaril njegove zasluge pri podpori vojaĹĄkim prizadevanjem generala Maistra ob zavarovanju slovenske nacionalne meje po koncu 1. svetovne vojne in njegovim politiÄ?nim prizadevanjem za ustanovitev prve slovenske univerze v Ljubljani.

Zgodovinsko nakljuÄ?je je, da je na isti dan, 26. julija (leta 1934), umrl Rudolf Maister-Vojanov, kateremu spomin so Ä?lani druĹĄtva prav tako namenili ob posluĹĄanju njegove pesmi Naprej, ki jo je na slovesnosti recitiral Ivo Stropnik.

DruĹĄtvo si bo ĹĄe naprej prizadevalo, da se ohrani spomin na vse zasluĹžne moĹže iz slovenske zgodovine. đ&#x;”˛

Nova stavba bo kmalu dobila streho.

NaloĹžba bo veljala dober milijon in pol evrov. Skoraj milijon so dobili iz evropskega kohezijskega sklada, drĹžava je prispevala Ä?etrtino milijona, obÄ?ina pa 325 tisoÄ?akov.

Stavba bo po konÄ?ani gradnji namenjena novim podjetjem in obrtnikom za izvajanje razliÄ?nih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v revitaliziranem obmoÄ?ju, bodo izbrane na javnem razpisu. đ&#x;”˛

mz

Gradbeno dovoljenje pravnomoÄ?no Velenje, Slovenj Gradec – Dars je na podaljĹĄanem razpisu za prva gradbena dela na severnem delu tretje razvojne osi na prikljuÄ?ku Gaberke prejel pet ponudb. NajcenejĹĄo, vredno 8,47 milijona evrov, je oddal konzorcij Kolektor, CGP in VOC Celje.

Kot pravijo na Darsu, je tudi gradbeno dovoljenje za dela pri Gaberkah postalo pravnomoÄ?no.

PrejĹĄnji Ä?etrtek je Dars objavil ĹĄe razpis za sklop del Jenina od prikljuÄ?ka Velenje jug do Slovenj Gradca. Gradnja odseka je na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 doloÄ?ena kot pomembna investicija.

Razpisana dela zajemajo gradnjo trase dela hitre ceste, prikljuÄ?ne ceste, viaduktov Jenina in VisoÄ?nik, mostu Jenina in ĹĄe nekatera druga dela.

Ocenjena vrednost javnega naroÄ?ila je 30 milijonov evrov brez DDV. Skrajni rok za predloĹžitev prijave za sodelovanje je 1. september. đ&#x;”˛

Gorjanov klanec v Velenju je za teŞke tovornjake zaprt Velenje – Zaradi gradnje kolesarskega omreŞja na relaciji Cesta talcev–Gorjanov klanec v Velenju izvajajo delne zapore ceste.

To bo trajalo obÄ?asno vse do konca avgusta. Ker so zaÄ?eli gradnjo na najoĹžjem delu Ceste talcev, med stanovanjskimi hiĹĄami, velja na tem odseku popolna zapora za tovorna vozila, teĹžja od 3,5 tone. Obvoz zanje je posebej oznaÄ?en. Promet z osebnimi vozili poteka normalno. đ&#x;”˛

mz

Razstavlja Klavdij Margon Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate slikarsko razstavo ljubiteljskega ustvarjalca Klavdija Margona.

Klavdijo Margon je Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Ustvarja v razliÄ?nih tehnikah, najbolj blizu pa mu je akvarel. IzobraĹževal se je na ĹĄtevilnih delavnicah v okviru druĹĄtva in imel Ĺže vrsto skupinskih in samostojnih razstav. đ&#x;”˛

mz

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

30. julija 2020

Predsednik druĹĄtva Drago MartinĹĄek je orisal VerstovĹĄkovo Ĺživljenjsko pot.

Mestna obÄ?ina Velenje stranski udeleĹženec Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Lokalno je trenutno v tem okolju velika pozornost namenjena soseĹžigu nenevarnih odpadkov v TeĹĄ, ĹĄe posebej, ker eko gibanje Ĺ aleĹĄka dolina temu soseĹžigu ostro nasprotuje, ker ne zaupa trenutnim argumentom in raziskavam.

Ker pa je TeĹĄ na zaÄ?etku tega meseca na Arso poslal poroÄ?ilo o presoji vplivov na okolje soseĹžiga goriva SRF (pridobljenega

iz nenevarnih odpadkov) v ĹĄestem bloku in tako uradno zaÄ?el postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za soseĹžig tega goriva, je to spodbudilo Ĺ aleĹĄko ekoloĹĄko gibanje, da postavi zahtevo, da se ta postopek ustavi.

Tudi Velenjska obÄ?ina je ob tem sporoÄ?ila, da je priglasila poloĹžaj obÄ?ine kot stranskega udeleĹženca pri odloÄ?anju Agencije RS za okolje o okoljevarstvenem soglasju za soseĹž-

ig. Predvidena lokacija soseĹžigalne naprave je namreÄ? od meje velenjske obÄ?ine oddaljena le okoli 550 metrov, poudarjajo na obÄ?ini.

Na ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini pa so povedali, da postopka priglasitve niso zaÄ?eli, zato niso temeljna stranka v takĹĄnem postopku. đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Imena ĹĄe ne naredijo pokrajin Velenje s KoroĹĄko – ÂťOdliÄ?niÂŤ z nogo in roko – V kartuzijo vsak dan – Brez letovanja!

Treba je priznati: korona virus se tudi pri nas ĹĄe ne da. Ko smo Ĺže zaznali umirjanje in pomislili na konec, se je ta nadloga znova prebudila. V marsikaterem kraju je ĹĄtevilo precej naraslo, na naĹĄem obmoÄ?ju je KV udaril tudi v Celju, kjer so imeli dolgo Ä?asa mir. Zdaj pa naenkrat primera v bolniĹĄnici in vrtcu. Sicer pa so drĹžavo ÂťrazgibalaÂŤ tudi predlagana nova imena pokrajin; kot da bi Ĺže pristojnosti in naloge ne bi bile dovolj! Po novem naj bi se pokrajine imenovale po ÂťglavnemÂŤ (najveÄ?jem) mestu. Na obmoÄ?ju naĹĄe naveze bi tako dobili Velenjsko in Celjsko pokrajino. Pri ÂťceljskiÂŤ veÄ?jih teĹžav naj ne bi bilo, huje je pri ÂťvelenjskiÂŤ, saj bi ta zajemala tudi KoroĹĄko. Da ne bi bilo koroĹĄke pokrajine? – tak predlog vladne komisije se mnogim zdi nevzdrĹžen! S pokrajinami se bomo pri nas oÄ?itno ukvarjali ĹĄe dolgo, saj je odprtih ran ĹĄe veliko. Pomemben preobrat se je zgodil tudi pri obratovanju trgovin: od zadnjega tedna so lahko spet odprte tudi ob nedeljah. Trgovci so zadovoljni, Levica nikakor ne.

V Celju pa v zadnjem tednu niso bile v ospredju ne pokrajine ne odprtje trgovin. In v mnogo Ä?em celo korona virus ne. OÄ?i so bile usmerjene na stadion ZĘšdeĹžele, kjer so se domaÄ?i nogometaĹĄi pomerili z ljubljanskimi.

Zaradi znanih razmer je bilo okoli stadiona veÄ? navijaÄ?ev kot na njem, a vsi so dobro vedeli, kaj se dogaja na nogometni travi. In konÄ?alo se je tako, kot so Celjani (ne le ljubitelji nogometa) Ĺželeli in priÄ?akovali.

Pokal so dvignili igralci ÂťkneĹžjega moĹĄtvaÂŤ. To je bilo tudi najlepĹĄe darilo celjskemu nogometu ob njegovi 100-letnici. Celjski ĹĄportniki so v teh dneh prejeli ĹĄe eno priznanje. Rokometni kljub Celje Pivovarna LaĹĄko je prejelo ‚priznanje za odliÄ?nost‘, novo priznanje, ki ga podeljuje slovenska rokometna zveza. OdloÄ?itev o takem priznanju je ÂťpadlaÂŤ prav v Ä?as, ko so se celjski rokometaĹĄi s trenerjem na Ä?elu potili po gozdovih na Notranjskem. Utrjevali so se namreÄ? v divjini Notranjskega regijskega parka in na razmoÄ?enem terenu ni bil niÄ? kaj lepo. Kot pravijo nekateri, tudi sami niso izgledali peveÄ? lepo. A so teĹžave borbeno premagali.

V tem Ä?asu, ko se je Ĺže dolgo odloÄ?alo, ali naj bodo trgovine ob nedeljah odprte ali ne, in ko so na ta dan zaprte tudi mnoge kulturne ustanove, je Ĺ˝iÄ?ka kartuzija to poletje ob nedeljah odprta.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek, TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

In lahko se pohvali z zadovoljivim obiskom. V zaprtih prostorih si morajo obiskovalci seveda nadeti maske in storiti druge postopke, ki so predvideni. Letos se lahko obiskovalci do kartuzije ob sobotah pripeljejo brezplaÄ?no; s turistiÄ?nim avtobusom, ki vozi na relaciji Slovenske Konjice, ZreÄ?e, Rogla, Ĺ˝iÄ?ka kartuzije. V kartuziji pa je tudi delovno, saj poteka obnova samostanske cerkve. Sicer pa je Âťv mejah koroneÂŤ Ĺživahno tudi v drugih krajih konjiĹĄke obÄ?ine. Center za kulturne prireditve tako pripravlja sobotne Poletnice. Zanje so dobili ŞegenÂŤ nacionalnega inĹĄtituta. Ĺ˝al pa morajo nekatere odpovedati zaradi prevelikega ‚naravnega Ĺžegna‘ z neba.

Slabo vreme pa ne pride do Ĺživega posebni razstavi, ki je v srediĹĄÄ?u Celja. Na GubÄ?evi ulici so predstavili na prostem 25 fotografij plakatov o Tehno parku, ki so jih spomladi v ĹĄe Âťpredkorona Ä?asuÂŤ ustvarjali mladi, a so jih zaradi epidemije konÄ?ali kasneje. Celotna bera letoĹĄnjih mladih ustvarjalcev pa bo na veÄ? mestih po vsem mestu na ogled v drugi polovici avgusta.

KV pa kroji tudi slavja po obÄ?inah. Kar nekaj jih slavi svoje praznike v poletnem Ä?asu. V RogaĹĄki Slatini so slovesnost pripravili konec tedna v Aninem domu, a v precej okrnjeni obliki. Seveda pa so podelili obÄ?inska priznanja. O (uspeĹĄnem) delu bodo verjetno spregovorili ĹĄe kaj veÄ? kdaj kasneje, morda jeseni, ko bodo odpirali pomembno pridobitev, Bobrov center ob (priÄ?akovanem vnoviÄ?nem) Vonarskem jezeru. So pa Ĺže pred novo veÄ?jo naloĹžbo, gradnjo javnih najemnih stanovanj v Spodnji Kostrivnici. Za gradnjo v tem kraju so se odloÄ?ili (tudi) zaradi enakomernejĹĄega razvoja obÄ?ine.

Z novimi stanovanji in stanovalci bi lahko tudi bolje zapolnili kostrivniĹĄko osnovno ĹĄolo. Prav tako naj bi kmalu zaÄ?eli graditi nadvoz Sonce, ĹĄe vedno pa naÄ?rtujejo tudi gradnjo stolpa Kristal.

Pa ĹĄe to: korona virus je prizadel tudi veliko celjskih otrok. A ne zaradi obolelosti. Zaradi varnosti! Po tehtnem premisleku in posvetovanjih je namreÄ? druĹžba Celeia odpovedala letovanje otrok v Celjskem domu v hrvaĹĄki BaĹĄki. đ&#x;”˛

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

30. julija 2020

NajveÄ?jo skrb namenjali ranljivim skupinam Na pogovor smo povabili podĹžupanjo Mestne obÄ?ine Velenje Darinko Mravljak, ki pravi, da je bilo druĹžabnega in druĹĄtvenega Ĺživljenja sicer manj, zato pa veÄ? skrbi pomoÄ?i potrebnim Mira ZakoĹĄek

Tako kot za veÄ?ino je bilo letoĹĄnje leto prav posebno tudi za podĹžupanjo Mestne obÄ?ine Velenje Darinko Mravljak.

VeÄ?ino podroÄ?ij, za katera je kot podĹžupanja pristojna, je namreÄ? v Ä?asu korona krize v veliki meri zamrlo.

Kako ste torej doĹživljali ta Ä?as? ÂťVeliko veÄ? kot sicer sem bila doma.

Prireditev in aktivnosti druĹĄtev in krajevnih skupnosti je bilo zelo malo, to pa je tisto, za kar sem primarno kot podĹžupanja zadolĹžena. Seveda pa se je obÄ?insko vodstvo redno sestajalo in sproti usklajevalo vse aktivnosti. Delo tako nikakor ni zamrlo, ampak povsod, kjer se je le dalo, normalno potekalo.ÂŤ Veliko skrbi ste v tem Ä?asu namenjali ranljivim skupinam. Tudi to je vaĹĄe podroÄ?je dela? ÂťVsekakor. S tem podroÄ?jem se ukvarjam kot podĹžupanja in kot predsednica tukajĹĄnjega odbora stranke DeSUS. ProraÄ?un Mestne obÄ?ine Velenje je Ĺže

tradicionalno naravnan socialno in ranljivim skupinam pomagamo v ĹĄtevilnih programih, tudi z brezplaÄ?nimi storitvami, ki jih zagotavljamo vsem obÄ?anom (brezplaÄ?ni prevozi, brezplaÄ?na uporaba koles, brezplaÄ?no pravno svetovanje, moĹžnost poravnave raÄ?unov brez provizije v mestni blagajni, brezplaÄ?ni prevozi s ÂťkameratomÂŤ ‌) Seveda pa tudi z razliÄ?nimi oblikami neposredne pomoÄ?i, tudi preko odbora za pomoÄ? obÄ?anom. V Ä?asu krize smo veÄ?ino teh uslug (ne pa vse) zagotavljali, poskrbeli pa smo s pomoÄ?jo naĹĄih prizadevnih prostovoljcev, tudi za konkretne oblike pomoÄ?i (dostavo toplih obrokov, nakupe ‌). Naj ob tem pohvalim tudi naĹĄ dom za varstvo odraslih, kjer so s pomoÄ?jo Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, ki jim je odstopila prostore kuhinje, poskrbeli za kuhanje in razdeljevanje dodatnih obrokov hrane, ki so jo potem prostovoljci delili med starejĹĄe in drugim pomoÄ?i potrebnim. V DVO so obroke skuhali, jih dostavili v kuhinjo OĹ MPT, jih tam razdelili, od tam dalje pa so obroke dostavljali prosto-

ÂťPonosni smo na to, saj se zelo dobro zavedamo, kako hitro se lahko okuĹžba razĹĄiri med starejĹĄe, kar se je videlo v mnogih domovih po Sloveniji. Kolikor se je dalo, smo jim pomagali, so pa pravoÄ?asno poskrbeli za sprejetje potrebnih ukrepov. NaĹĄ odbor stranke DeSUS pa jim je takoj na zaÄ?etku krize priskrbel tudi zaĹĄÄ?itne maske, ki jih na zaÄ?etku niso imeli. Prav tako bi njihovo vodstvo rada pohvalila tudi zato, ker so kljub temu, da so imeli ogromno dela z zaĹĄÄ?ito stanovalcev in prepreÄ?evanjem vnosa okuĹžbe v dom, takoj poskrbeli za kuhanje in razdeljevanje dodatnih obrokov hrane.ÂŤ

Darinka Mravljak

voljci Udarnika. Razdeljevanje obrokov v DVO ni bilo mogoÄ?e, saj je bil dom za vse zaprt.

Dom za varstvo odraslih je tudi sicer dobro poskrbel za varnost, na sreÄ?o jim je uspelo krizni Ä?as preĹživeti brez okuĹžb?

Dejstvo je, da smo v Sloveniji v zadnjem obdobju moÄ?no podcenili potrebo po organiziranem domskem varstvu. Aktualna vlada skuĹĄa to popraviti z razpisi koncesij za gradnjo domov. Tudi v Velenju so potrebe tako po domskem varstvu kot oskrbovanih stanovanjih zelo velike? ÂťNeizgradnja domskih zmogljivosti je bila vsekakor ena veÄ?jih napak preteklega obdobja. Sama se zavzemam za javno

3

domsko varstvo in ne za koncesije, a zavedam se, da brez koncesij na kratek rok tudi ne bo ĹĄlo. Menim tudi, da je javno domsko varstvo v Velenju ĹĄe toliko bolj nujno, ker imamo tudi mnogo obÄ?anov, ki prejemajo relativno nizke pokojnine in nikakor niso sposobni plaÄ?evati stroĹĄkov v koncesijskih domovih, kjer so praviloma najemnine bistveno viĹĄje kot v javnih. Skratka, osebno si Ĺželim ohranitev javnega tako zdravstva kot v Ä?im veÄ?ji meri tudi javnega institucionalnega varstva za starejĹĄe. Mislim, da je prav ta epidemija pokazala, kako pomembna je javna mreĹža tovrstnih storitev.

Sicer pa si je, kot ste dejali, Ĺže na zaÄ?etku obÄ?insko vodstvo prizadevalo, da so vse aktivnosti, tudi naloĹžbe, tekle – kolikor je bilo mogoÄ?e – po zaÄ?rtanem ritmu? ÂťRes smo se tekoÄ?e odzivali in poskrbeli za vse, kolikor se je dalo hitro. Tudi za ukrepe, s katerimi smo prepreÄ?evali ĹĄirjenje virusa. PomoÄ? smo nudili na razliÄ?ne naÄ?ine, nekaj sem jih prej Ĺže omenila, morda dodam ĹĄe to, da smo za Ä?as epidemije oprostili plaÄ?ila najemnin tudi vse najemnike poslovnih prostorov, ki so v lasti MOV. Smo pa v tem Ä?asu poskrbeli tudi za to, da so vse naloĹžbe v obÄ?ini potekale povsem po zastavljenih naÄ?rtih. Seveda ob zelo strogih varnostnih ukrepih. To se je pokazalo za pravilno, saj bi sicer tudi teĹžko dosegli đ&#x;”˛ doloÄ?ene roke. â€

V Velenju dajemo prednost peĹĄcem in kolesarjem V Mestni obÄ?ini Velenje uresniÄ?ujemo cilje celostne prometne strategije obÄ?ine, ki smo jo sprejeli leta 2017.

Zavedamo se, da hiter tempo Ĺživljenja v mestih narekuje izbiro najbolj uÄ?inkovitega prometnega sredstva. Zaradi naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila motornih vozil je na cestah v Velenju in drugje po Sloveniji vedno veÄ? zastojev, teĹžave imamo pri iskanju prostega parkiriĹĄÄ?a, potrebe po ĹĄtevilu parkirnih mest in teĹžnje po ĹĄiritvah prometnih pasov so vse pogostejĹĄe. Zaradi vsega tega izgubimo veliko Ä?asa, mesta pa s tem izgubljajo prostor za dejavnosti in aktivnosti, namenjene ljudem. V Velenju Ĺže nekaj Ä?asa razmiĹĄljamo drugaÄ?e.

Hoja in kolesarjenje sta na kratke razdalje najbolj optimalna naÄ?ina premagovanja razdalj, hkrati pa oboje zelo koristi naĹĄemu zdravju. Kadar to vendarle ni moĹžno, imamo v Velenju moĹžnost brezplaÄ?nega mestnega prevoza z Lokalcem. S takĹĄnim ravnanjem prispevamo tudi k zmanjĹĄanju izpustov iz prometa v zrak – promet je danes eden glavnih onesnaĹževalcev zraka.

Sledimo torej novemu pristopu pri reĹĄevanju prometnih zagat; ta predstavlja celostno prometno naÄ?rtovanje, pri katerem pozornost ni veÄ? usmerjena samo v avtomobile, ampak prostor namenja tudi peĹĄcem, kolesarjem in javnim prevoznim sredstvom. Prav s tem lahko promet v mestih naredimo bolj uÄ?inkovit, mesto pa bolj dostopno.

V Velenju postopno zagotavljamo pogoje za razliÄ?ne oblike mobilnosti: za peĹĄce,

kolesarje, urejamo javni potniĹĄki promet in skrbimo za racionalno uporabo motornih vozil. Sprememb potovalnih navad ne bomo dosegli Ä?ez noÄ?, ampak poÄ?asi, z uvajanjem novosti, s prilagajanjem, preizkuĹĄanjem novih moĹžno-

kolesarske povrĹĄine gradimo po Ĺže zgrajenih prometnih poteh, poleg tega pa dela koordiniramo s Komunalnim podjetjem Velenje in soÄ?asno obnavljamo tudi komunalno infrastrukturo, ki je ponekod stara tudi Ĺže 60 in veÄ? let. Za-

sti in sodelovanjem obÄ?anov pri sprejemanju odloÄ?itev. ÂťCelovite izgradnje kolesarskih povrĹĄin smo se lotili leta 2017, ko so naĹĄi svetniki aktivnosti tudi potrdili. ZaÄ?eli smo na vzhodnem delu mesta, kjer smo lani uspeĹĄno zgradili ali pa zarisali okoli 8 tisoÄ? metrov, za kar smo porabili pribliĹžno milijon evrov. 85 odstotkov teh sredstev sta zagotovili Evropa in drĹžava, preostanek pa Mestna obÄ?ina Velenje. Letos smo se lotili kolesarskih povrĹĄin na zahodnem delu in v centru mesta, raÄ?unamo pa, da bomo dela zakljuÄ?ili septembra,ÂŤ pravi vodja Urada za komunalne zadeve Tone Brodnik. Na tem obmoÄ?ju bomo uredili 8.200 metrov kolesarskih povrĹĄin, zanje porabili 1,8 milijona evrov, financiranje pa je podobno kot na vzhodnem delu, 85 odstotkov naloĹžbe plaÄ?ata Evropa in drĹžava.

Seveda se pojavljajo pri izgradnji ĹĄtevilne teĹžave, saj

radi tega je treba seveda doloÄ?ene ceste tudi zapirati. Trenutno je zaradi tega najveÄ? teĹžav na Cesti talcev in pri trgovini Hofer, kjer gradimo tudi podvoz pod Ĺželeznico, zato je treba veliko usklajevanja. RaÄ?unamo, da bomo dela kljub temu sklenili do konca septembra. Tudi PreĹĄernovo cesto smo morali zapreti, a smo to delali tako, da smo krajane in lastnike lokalov Ä?im manj obremenjevali. Seveda ves Ä?as pozivamo na njihovo strpnost, podrobno jih seznanjamo s potekom del, ki jih drugaÄ?e, kot da ceste za nekaj Ä?asa zapremo, ne moremo opraviti.

Ugotavljamo, da je veÄ?ina obÄ?anov z nastajoÄ?imi kolesarskimi povrĹĄinami zadovoljnih, se pa zavedamo, da je nekatere Ĺže obstojeÄ?e kolesarske povrĹĄine potrebno izboljĹĄati

oz. odpraviti pomanjkljivosti, zato smo v okviru projekta Smart Commuting, ki je v 85 % sofinanciran iz programa Interreg Srednja Evropa, izvedli pregled obstojeÄ?e kolesarske infrastrukture na obmoÄ?ju mesta Velenje in popisali lokacije,

je prav tako lastnina in seveda predpisi, ki narekujejo ĹĄirine povezav in nivo uslug. Zato smo na nekaterih obmoÄ?jih posegli v samo cestiĹĄÄ?e (urejanje kolesarskih pasov na cestiĹĄÄ?u, oĹžanje voziĹĄÄ?a), drugje smo nove kolesarske povrĹĄine ĹĄirili na zelenice.

RazliÄ?ne oblike kolesarskih povezav lahko uporabnike le teh zmedejo, zato bomo v jeseni posebno pozornost naPREDNOST menili osveĹĄÄ?anju o DAJEMO uporabi teh povrĹĄin, PEĹ CEM IN v sodelovanju z avKOLESARJEM toĹĄolami bomo izobraĹževali uÄ?ence in TER IZBOLJĹ UJEMO dijake, v septembru JAVNI PREVOZ pa bomo izdali zemljevid s prikazom mestnega kolesarskega omreĹžja in kratkimi pojasnili in priporoÄ?ili, ki jih bo prejelo vsako gospodinjstvo.

Ponekod se kolesarske povrĹĄine neposredno pribliĹžajo obstojeÄ?i drevnini, zato smo vse takĹĄne kjer so potrebne izboljĹĄave in posege strokovno dobro prepopravki. Obravnavano ob- tehtali, in ko je bilo potrebno, moÄ?je je obsegalo okrog 25 pridobili tudi arboristiÄ?no kilometrov Ĺže obstojeÄ?e kole- mnenje. Vsa doslej odstranjesarske infrastrukture. Potrudili na drevesa smo nadomestili z se bomo, da bomo vse kritiÄ?ne novimi in tako bo tudi v prihotoÄ?ke postopoma tudi sanirali. dnje, saj se zavedamo, da so Mestna obÄ?ina Velenje pri drevesa pomemben gradnik urejanju in gradnji kolesarskih mestnega okolja in tako smo povrĹĄin skuĹĄa izbirati najbolj- v preteklih tednih na razliÄ?ĹĄe in najbolj varne moĹžno- nih lokacijah zasadili veliko sti. UmeĹĄÄ?anje kolesarskega novih dreves in grmovnic. Do omreĹžja v Ĺže grajen prostor ni odstranitve dreves je pri ureenostavno, saj se pri tem poja- janju mestnega kolesarskega vljajo ĹĄtevilne omejitve: graje- omreĹžja priĹĄlo le tam, kjer druna infrastruktura, stavbe, tudi ge moĹžnosti ni bilo ali so bila zasaditve. Omejitveni faktor drevesa v slabem stanju. Pri WWW. VELENJE.SI

urejanju odseka na KidriÄ?evi cesti smo drevesa ohranili, na GoriĹĄki cesti smo kolesarske povrĹĄine proti mestnemu srediĹĄÄ?u speljali po vzporedni manj prometni dovozni, da ne bi bilo potrebno odstraniti drevoreda borov ipd. Tudi v teh dneh, ko urejamo kolesarske povezave na Cesti talcev proti Gorjanovem klancu, smo izbrali najbolj optimalno in varno moĹžnost, ki bo ob blokovskem naselju speljana tako, da ne bomo porabili nobenega zarisanega parkirnega mesta, kolesarsko stezo bodo od obstojeÄ?ega cestiĹĄÄ?a loÄ?ili ÂťzvrnjeniÂŤ cestni robniki, zaradi gradnje pa bo potrebno posekati eno mlajĹĄe drevo tik ob cesti, ki pa ga bomo seveda nadomestili z novim kje v bliĹžini.

Urejanje in izgradnja kolesarskih povezav zaradi nekaterih posegov seveda kdaj povzroÄ?a tudi neprijetnosti ali zastoje v prometu, posamezne zapore in obvoze, zato smo obÄ?ankam in obÄ?anom hvaleĹžni za strpnost v prometu in previdno voĹžnjo.

Redna uporaba kolesa pozitivno vpliva na stroĹĄke prevoza, zmanjĹĄanje emisij ĹĄkodljivih vplivov v okolje in predvsem na zdravje vsakega izmed nas. Zato imejmo radi naĹĄe Velenje in Ä?im veÄ?krat uporabimo kolo. Moje Velenje! Moja izbira!

Oglasno sporoÄ?ilo

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Vse, kar potrebujemo, je v naĹĄi soseĹĄÄ?ini

GOSPODARSKE novice Veliko podjetij posluje bolje od priÄ?akovanj

PoveÄ?ana potreba po samooskrbi v prvem valu epidemije in samoizolacije je spodbudila oblikovanje spletne skupnosti ponudnikov in povpraĹĄevalcev – Ta ĹĄe vedno raste in krepi trend uĹživanja lokalne hrane Tina Felicijan

Kmalu po zaÄ?etku epidemije, ko so bile trgovine zaradi paniÄ?nega zalaganja gospodinjstev izpraznjene in so se jih ljudje tudi potem, ko so znova zaloĹžile police, izogibali ter se oskrbovali po drugih poteh, se je na Facebooku pojavila skupina Lokalna preskrba Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, ki jo je po vzoru ljubljanske razliÄ?ice ustanovila Ĺ marÄ?anka Vesna Pusovnik. DomaÄ?e hrane je vajena Ĺže od otroĹĄtva, ko je stara mama obdelovala njivo. Tudi ko je ĹĄla zdoma, se je s partnerjem vraÄ?ala po zaloge domaÄ?ega mesa, zelenjave in sadja. Odkar ima otroke, je ĹĄe toliko bolj pozorna na domaÄ?o hrano, ki je bolj zdrava, bolj polna hranilnih snovi, nenazadnje ima manj ogljiÄ?nega odtisa, pripoveduje. ÂťKo se je zaÄ?ela korona, smo se spraĹĄevali, kje dobiti domaÄ?o hrano, ker so bile trgovine izropane. Ustanovila sem skupino za povezovanje pridelovalcev in kupcev na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, v katero se je v nekaj dneh vpisalo tisoÄ? ljudi. TakĹĄnega odziva nisem priÄ?akovala in nisem si mislila, da se bo skupina ĹĄirila s tako hitrostjo,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati, kako je s tem, ko je reĹĄevala svojo teĹžavo, reĹĄila tudi teĹžave ĹĄe marsikoga.

ZaÄ?eli smo ceniti domaÄ?e

ÂťPozitivna plat korone je, da so ljudje zaÄ?eli ceniti domaÄ?e. V trgovinah nisi niÄ?esar dobil, ljudi je bilo strah iti ven in so zaÄ?eli iskati naÄ?ine, kako se oskrbovati, ne da bi hodili v trgovino,ÂŤ razmiĹĄlja sogovornica. ÂťIn ta trend ni bil aktualen le med razglasitvijo epidemije, saj pridelovalci poroÄ?ajo, da so takrat dobili stalne stranke, ki ĹĄe zdaj kupujejo pri njih.

To pomeni, da so ljudje ugotovili, da lahko dobijo boljĹĄo hrano boljĹĄega okusa. ÂťZaÄ?eli smo se tudi bolj zdravo prehranjevati – jesti sezonsko in pridelke, ki so manj obremenjeni s pesticidi in dozorijo na njivah.ÂŤ OptimistiÄ?na je, da je korona mnogim prinesla pozitivne spremembe vsaj v tem delu Ĺživljenja, saj je trajala dovolj dolgo, da smo se lahko resniÄ?no navadili Ĺživeti drugaÄ?e kot prej.

Obojestranske prednosti

ÂťÄŒe ne poznaĹĄ pridelovalcev, sploh ne veĹĄ, kako bi jih naĹĄel. Zato je nastala ta skupina – da bi na povpraĹĄevanja lahko odgovorilo Ä?im veÄ? ponudnikov in obratno. Kajti za nekega ponudnika, ki veÄ?ino dneva dela na zemlji, upravljati Facebook profil ni tako preprosta naloga, saj je temu treba posvetiti veliko Ä?asa, pisati objave, pridobivati sledilce, da pride do rezultatov. Skupina pa deluje Ä?isto preprosto. ÄŒlan napiĹĄe, kaj ponuja, in kupci mu sporoÄ?ijo, kdaj bi lahko priĹĄli po stvari.

Vsako objavo vidi v povpreÄ?ju 2500 ljudi, kar je veliko v primerjavi s ĹĄtevilom sledilcev, ki jih imajo ponudniki sami. Poleg tega kupci dajo povratno informacijo, delijo dobre izkuĹĄnje in prodajalce priporoÄ?ijo,ÂŤ pojasnjuje, da je skupina ponudnikom olajĹĄala pot do kupcev, ti pa imajo na enem mestu skorajda celotno ponudbo v svoji okolici.

SaĹĄa regija – Novi korona virus je letos moÄ?no naÄ?el svetovno gospodarstvo, vendar pa veÄ?ina podjetij pri nas posluje bolje od priÄ?akovanj. V Gorenju so se recimo stvari spremenile tako, da namesto velikih odpuĹĄÄ?anj razmiĹĄljajo celo o novem zaposlovanju. Gorenje je junija letos prviÄ? poslovalo z dobiÄ?kom. Do 10. avgusta bodo sedaj zaposleni na kolektivnem dopustu, po njem pa raÄ?unajo, da bodo ohranili sedanji trend prodaje.

Dobro posluje tudi BSH v Nazarjah, kjer so zagnali izjemno zanimivo proizvodnjo aparata za pripravo hrane, uspeĹĄno pa prodajajo tudi druge male gospodinjske aparate in robote in zato tudi zaposlujejo.

Prihodki so letos za 10 odstotkov viĹĄji od lanskih.

Vesna Pusovnik je odraĹĄÄ?ala v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki. Ĺ˝ivljenje jo je kot turistiÄ?no vodnico zaneslo v svet. Ĺ˝ivela je v Ljubljani, na Obali, veÄ? let tudi na ÄŒeĹĄkem. Naposled se je z druĹžino vrnila v domaÄ?i kraj. Zdaj se ukvarja predvsem z marketingom. Ĺ e vedno pa iĹĄÄ?e turistiÄ?ne potencialne doma in po svetu.

Maja 9,3-odstotna brezposelnost

â?ą

ÂťMislim, da se je kar nekaj ljudi zaÄ?elo zavedati, da je domaÄ?e boljĹĄe, vÄ?asih tudi cenovno ugodnejĹĄe ali primerljivo. ÄŒe je malo draĹžje, pa je vredno tudi zaradi kakovosti.ÂŤ

Vesna Pusovnik: ÂťKo sem bila otrok, sem vpraĹĄala mamo, ali ljubezen do vrta pride z leti, saj ga takrat nisem marala. Zdaj sem vesela, da imam svoj vrt. Vsako leto bolje obrodi, ĹĄe vedno pa mi mama pomaga z nasveti.ÂŤ

Skupnost raste

30. julija 2020

Takoj, ko je skupina dobila prve Ä?lane, je stekla ponudba in povpraĹĄevanje. Danes ima odprta skupina – torej se ji lahko pridruĹži vsak uporabnik Facebooka, Ä?e spoĹĄtuje pravila udeleĹžbe v skupini – Ĺže veÄ? kot 4000 Ä?lanov. Nekoliko veÄ? kot 100 je ponudnikov.

Mnogi so Vesni poslali zahvalo za iniciativo, ki jim je obÄ?utno poveÄ?ala povpraĹĄevanje. ÂťNekateri poroÄ?ajo, da so dobili nove kupce, da razprodajo ponudbo. KaĹže, da je skupina dosegla namen: pridelovalci zasluĹžijo, ljudje

pa dobijo, kar potrebujejo.ÂŤ Ponosna je, pravi, da skupina praktiÄ?no brez promocijskega spodbujanja raste sama od sebe in je ves Ä?as aktivna. ÂťZdaj je sezona sveĹže zelenjave. Jeseni bodo vloĹžnine, sadje, sokovi, vina, pozimi kisana zelenjava, meso in mesni izdelki. Vsak letni Ä?as bo kaj ponuditi.ÂŤ Kaj vse pa nudijo domaÄ?i ponudniki na naĹĄem obmoÄ?ju? ÂťPokazalo se je, da imamo tako ĹĄiroko ponudbo, da dobiĹĄ skoraj vse.

Na pretek je izdelkov, tipiÄ?nih za to okolje,ÂŤ poroÄ?a. Na voljo je vsa vrsta zelenjave, veliko sadja, med, ĹĄparglji, ameriĹĄke borovnice, ribe se zelo dobro prodajajo. Med korono je bilo najveÄ? povpraĹĄevanja po krompirju in pekovskih izdelkih. VkljuÄ?ili so se tudi nekateri pridelovalci iz drugih koncev. Tako se da naroÄ?iti olivno olje, ki ga pri nas ni mogoÄ?e pridelovati, tudi buÄ?no. Ponujali so tudi sadike. ÂťUpam, da se bo skupina ĹĄe razĹĄirila, da bo v njej naĹĄlo priloĹžnost ĹĄe veÄ? ponudnikov in bo ĹĄe veÄ? kupcev, ki bodo podpirali lokalno in jedli zdravo,ÂŤ je sklenila ustanoviteljica. đ&#x;”˛

V podporo lokalnemu drobnemu gospodarstvu je ustanovila tudi skupino Mali podjetniki, obrtniki in ustvarjalci Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, vendar ta ni zaĹživela kot skupina za samooskrbo. ÂťPriÄ?akovala sem veÄ? odziva, saj je zaradi korone veliko podjetij izgubilo naroÄ?ila. Ideja skupine je namreÄ? lokalnim kupcem predstaviti lokalne izdelke in storitve. Ampak verjamem, da bodo ponudniki sÄ?asoma prepoznali priloĹžnost v njej.

Ljudje, ki marsikdaj ne vedo, kje bi naĹĄli pleskarja, keramiÄ?arja ali avtomehanika, pa prav tako.ÂŤ Namerava pa ustanoviti ĹĄe skupino za lokalne ponudnike turistiÄ?nih storitev in obiskovalce iz vse Slovenije, pa tudi tujine, da bi Ä?im veÄ? ljudi prepoznalo turistiÄ?ni potencial naĹĄih krajev.

Kljub prej omenjenim ugodnim trendom nekaterih podjetij v gospodarstvu je epidemija moÄ?no zarezala v naĹĄo zaposlenost. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila po podatkih zavoda za zaposlovanje maja 9,3-odstotna, med tem ko je bila februarja – pred izbruhom epidemije, ĹĄe 7,9-odstotna. Podatki za junij kaĹžejo, da se negativen trend zaustavlja. Se pa marsikdo Ĺže boji jeseni, ko bo morda virus spet moÄ?neje na pohodu.

Slovenija izpogajala 10,5 milijarde evrov Evropa je spravila pod kapo sveĹženj za okrevanje EU po koronski krizi. Sloveniji bi iz tega sveĹžnja pripadlo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je gotovo uspeh sedanje vlade oziroma premierja Janeza JanĹĄe. Seveda pa bo ta sredstva treba z ustreznimi projekti tudi poÄ?rpati. Zato je vlada Ĺže oblikovala posebno skupino, ki naj bi poskrbela, da se bo to tudi zgodilo.

Na Premogovniku trĹžijo tudi znanje Na Premogovniku ne kopljejo le premoga, ampak uspeĹĄno trĹžijo tudi znanje. Tako so dobro sodelovanje s srbsko druĹžbo JP PEU Resavica, znotraj katere deluje devet rudnikov, konec lanskega leta nadgradili s prodajo dveh napredovalnih strojev GPK, o Ä?emer smo Ĺže poroÄ?ali. Oba stroja, ki so ju do nedavnega uporabljali v velenjskem premogovniku, so v tem Ä?asu v remontnih delavnicah hÄ?erinske druĹžbe HTZ v celoti obnovili in revitalizirali ter ju pred kratkim uspeĹĄno zmontirali v tamkajĹĄnjih rudnikih RMU Sokobanja in RMU Ĺ tavalj.

Telekom gradi omreĹžje 5G Za nekatere svetla prihodnost, za druge sporno omreĹžje 5G, bo med prvimi uvedla tudi Slovenija. Telekom Slovenije je na obstojeÄ?ih baznih postajah in v obstojeÄ?em frekvenÄ?nem spektru 2600 MHz, ki ga uporablja tudi za omreĹžje Ä?etrte mobilne generacije, vzpostavil prvo nacionalno komercialno mobilno omreĹžje pete generacije.

Pokritost z omreĹžjem bo sprva okoli 25-odstotna, do konca leta pa naj bi presegla 33 odstotkov, so sporoÄ?ili. Pri uvedbi tehnologije 5 G so se povezali s ĹĄvedskim Ericssonom, kar ustreza tudi novim usmeritvam slovenske vlade, ki se je postavila na stran ameriĹĄkega politiÄ?no-gospodarskega pritiska na Kitajsko ter drĹžavnim zasukom na Vzhod, proti MadĹžarski in Poljski, ter vsaj delno stran od NemÄ?ije in Francije.

V nadgrajenem omreĹžju bodo lahko uporabniki Ĺže v tem zaÄ?etnem razvojnem koraku dosegali viĹĄje hitrosti prenosa podatkov, kar bo prineslo nove poslovne modele in inovativne reĹĄitve s podroÄ?ja IKT z visoko dodano vrednostjo. đ&#x;”˛

mz

KlasiÄ?nega remonta toplotne energije letos ne bo Redni letni remont po posameznih odsekih, prilagojeno vremenskim pogojem, Ĺže poteka – Uporabniki prekinitve skorajda ne bodo zaznali – Dela bodo zakljuÄ?ili na zaÄ?etku septembra Jasmina Ĺ karja

Komunalno podjetje Velenje, ki izvaja distribucijo toplote na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje in obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, bo letoĹĄnji redni letni remont distribucijskega sistema toplote ŠaleĹĄke doline opravil v poletnih mesecih s prilagojenimi termini izvedbe del.

Ervin MiklavŞina, vodja poslov-

ne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, pravi, da so se za takĹĄen naÄ?in odloÄ?ili zaradi letoĹĄnje epidemioloĹĄke situacije. ÂťTo je tudi posledica tega, da je delo na posameznih deloviĹĄÄ?ih – predvidenih je osem – moĹžno izvesti delno tudi med samim obratovanjem. Zato je letoĹĄnji remont prvi takĹĄen v zadnjih

petintridesetih letih. Izvajamo posamezne segmente, po posameznih odsekih, prilagojeno vremenskim pogojem in na spletni strani sproti obveĹĄÄ?amo odjemalce toplotne energije o dogajanju. Celotna zaustavitev sistema ni predvidena, kar je dolgoroÄ?no pametno zaradi ostalih vzdrĹževalnih del. Ekipe so manjĹĄe, delamo med redno

sluĹžbeno obveznostjo, tako da bo tudi stroĹĄek dela minimalen,ÂŤ razloĹži MiklavĹžina.

Sistem je nujno pripraviti za Ä?as ogrevanja

MiklavĹžina tudi pove, da letos uporabniki prekinitve skorajda ne bodo zaznali, le kaj malega po posameznih podroÄ?jih.

â?ą

LetoĹĄnji redni letni remont distribucijskega sistema toplote Ĺ aleĹĄke doline bo potekal v poletnih mesecih, s prilagojenimi termini izvedbe del na omreĹžju, na Ä?as ugodnih vremenskih razmer (nerazmoÄ?enost terena, zunaj vroÄ?inskega vala – varovanje zdravja delavcev).

ÂťDela Ĺže teÄ?ejo, zakljuÄ?ili jih bomo v zaÄ?etku septembra. O vseh predvidenih daljĹĄih prekinitvah distribucije toplote na posameznih oskrbovalnih obmoÄ?jih, ki bodo nujno potrebne

za izvedbo del v sklopu remonta, bomo odjemalce pravoÄ?asno obvestili.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

30. julija 2020

SaĹĄa regiji se nasmiha svetla prihodnost Na pogovor smo povabili BoĹĄtjana Gorjupa, direktorja BSH HiĹĄni aparati Nazarje in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ter Vladimirja PogaÄ?a, direktorja Turne Ĺ oĹĄtanj in predsednika Kluba podjetnikov SaĹĄa regije Mira ZakoĹĄek

O nujnosti prestrukturiranja savinjsko-ĹĄaleĹĄkega gospodarstva, ki trenutno temelji na delovno intenzivnih industrijskih panogah, se v tem okolju Ĺže dolgo pogovarjamo, oÄ?itno pa je po korona krizi, dozorelo spoznanje, da bo treba ukrepati hitreje. V zadnjih tednih se je na pobudo velenjskega podĹžupana Petra Dermola o tej temi zvrstilo veÄ? sreÄ?anj, ki Ĺže rojevajo prve zelo konkretne rezultate. Na pogovor smo povabili dva zelo uspeĹĄna podjetnika, ki delujeta v razliÄ?nih gospodarskih zdruĹženjih – BoĹĄtjana Gorjupa in Vladimirja PogaÄ?a.

KakĹĄno je trenutno stanje v podjetju BSH? BoĹĄtjan Gorjup: ÂťZelo dobro, sploh glede na sploĹĄne gospodarske razmere. Trg malih gospodinjskih aparatov je specifiÄ?en, a imamo letos za 10 odstotkov veÄ? naroÄ?il kot lani, zato smo tudi dodatno zaposlovali in zagnali projekt novega izdelka, ki pomeni za nas veliko prelomnico in je tudi nekakĹĄno simboliÄ?no zaznamovanje naĹĄe petdesetletnice.ÂŤ Kaj pa v Turni?

Vladimir PogaÄ?: ÂťSmo proizvajalci komponent za velike gospodinjske aparate in beleĹžimo podoben trend pri vseh proizvajalcih, za katere delamo po vsej Evropi. Smo pa nekoliko zaskrbljeni zaradi epidemioloĹĄke slike, ki lahko znova grdo poseĹže v naĹĄe poslovanje.ÂŤ

Oba sta delovna v gospodarskih zdruĹženjih tako v Gospodarski zbornici Slovenije, tukajĹĄnji obmoÄ?ni gospodarski zbornici in tudi v Klubu podjetnikov SaĹĄa regije. Kako vidva vidita slovensko in kako regijsko gospodarstvo?

BoĹĄtjan Gorjup: ÂťSlovensko gospodarstvo izvaja strategijo pametne specializaciji, ki temelji na dvigu zahtevnosti naĹĄih izdelkov. To moramo narediti, Ä?e Ĺželimo dvigniti plaÄ?e po vzoru sosedov. To si Ĺželimo in to moramo narediti. S tem ciljem skupaj z vlado izvajamo ukrepe, ki bi omogoÄ?ili podjetjem, da to izpeljejo in dvignejo dodano vrednost.

Seveda pa je v Sloveniji tudi polno izzivov pri sprejemanju nacionalnih energetskih naÄ?rtov, ki v Evropi zapovedujejo postopno ukinjanje fosilnih goriv. To predstavlja velike izzive tudi za regijo SaĹĄa, saj je tukaj veliko delovnih mest odvisnih od dveh energetskih druĹžb – Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Ravno v tej luÄ?i smo se povezali ĹĄtevilni, ki smo druĹžbeno odgovorni in iĹĄÄ?emo reĹĄitve. PrepriÄ?an sem, da jih bomo z dobrim sodelovanjem lokalnih skupnosti, drĹžave ter mnogih podjetnikov, ki imajo ideje in voljo razvijati in prodajati nove izdelke, v ustreznem obdobju tudi naĹĄli. Veliko delovnih mest je v tem trenutku odvisnih od obeh energetskih druĹžb, treba jih bo v obdobju tranzicije nadomestiti, podobno, kot so to

izvedli v MeĹžiĹĄki dolini in Idriji.ÂŤ Vladimir PogaÄ?: ÂťZ vsem omenjenim se strinjam. Seveda pa je danaĹĄnji trenutek poseben – po tej krizi stojimo na pomembnem razpotju. Poleg vsakodnevnega boja, da preĹživimo tudi v tem Ä?asu, moramo namreÄ? strateĹĄko in vizionarsko naÄ?rtovati svojo pot naprej. Ta regija stoji na zelo

BoĹĄtjan Gorjup

velikem razpotju in v teh trenutku je res zelo pomembno sodelovanje vseh akterjev.ÂŤ Ĺ˝e na enem prejĹĄnjih sreÄ?anj podjetnikov sta oba navrgla veliko mero optimizma, na tokratnem poletnem sreÄ?anju ĹĄe veÄ?jo.

Oblikovali ste iniciativo SaĹĄa 5.0, ki nastaja skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje. Napovedujete pa 1000 novih delovnih mest do leta 2025 in ĹĄe nadaljnjih 2500 do leta 2035. Od kod tolikĹĄen optimizem, ki bi mu kar teĹžko verjela, Ä?e vaju ne bi zelo dobro poznala?

BoĹĄtjan Gorjup: ÂťMarsikateri podjetnik lahko s svojim delom iz preteklosti pokaĹže, da beseda nekaj ĹĄteje. Nismo govorili na pamet, nismo politiki, ampak imamo konkretne Ĺželje in naÄ?rte, kako je moĹžno v enem prostoru najti ideje. Optimizem je seveda zelo potreben, brez njega ne gre! ÄŒe samo jamraĹĄ in niÄ?

Seveda bo najprej treba poskrbeti za vire financiranja in pripravo potrebnih programov prestrukturiranja. Kje jih boste dobili?

BoĹĄtjan Gorjup: ÂťV tem ne vidim posebnega problema.

Evropska unija je oblikovala sklad za praviÄ?nost in razvoj, ki zagotavlja tako nepovratna kot povratna sredstva za drĹžavne projekte in tudi projekte gospodarstva. NaĹĄ Vladimir PogaÄ? predsednik vlade je bil ravno v Bruslju, kjer je za Slovenine storiĹĄ, je teĹžko imeti odprto jo rezerviranih 5 milijard evrov. glavo za nove ideje. Zato smo se Na drugi strani je tu ĹĄe sistem zbrali takĹĄni, ki smo v preteklo- podpore premogovnim regijam, sti Ĺže dokazali, da znamo nekaj v katerem je za NemÄ?ijo zagotonarediti in smo prepriÄ?ani, da vljenih 40 milijard evrov, in po bomo s skupnim sodelovanjem z teh kriterijih bi bilo logiÄ?no, da lokalno in drĹžavno oblastjo ude- bi Sloveniji pripadlo med pol in janjili zastavljene cilje. Pri tem milijardo evrov. Ustrezna regija raÄ?unamo na mlade, ki morajo za to je v Sloveniji Ĺže registrirana prispevati svoj deleĹž, prav tako (poleg Savinjsko-ĹĄaleĹĄke vkljuÄ?uraÄ?unamo na obstojeÄ?a podje- je ĹĄe Zasavsko). Na voljo pa so tja, ki imajo denar in kadrovski ĹĄe kohezijska sredstva za namene potencial, pa tudi na mlade start- pametne specializacije, za katero -upe. 1000 delovnih mest do leta drĹžava vsako leto razdeli sredstva 2025 je povsem dosegljivih, saj preko Ministrstva za gospodartemeljijo na konkretnih napove- stvo ‌ Skratka, denar ni teĹžava,

VeÄ? v breme kot v dobro Okoli 78 % uporabnikov komunalnih storitev v Ĺ aleĹĄki dolini prejelo poraÄ?un v breme ali v dobro v viĹĄini do 50 evrov – Odziv dober, zato je tudi poslovanje podjetja dokaj stabilno Tatjana PodgorĹĄek

V minulih dneh je Komunalno podjetje Velenje obvestilo uporabnike komunalnih storitev v individualnih hiĹĄah v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki o stanju porabljenih in plaÄ?anih koliÄ?in oskrbe s pitno vodo, toplotno energijo ter odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalnih odpadnih voda za obdobje januar– junij letos. Komunala je izstavila 6918 poraÄ?unov. 3865 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme, 3053 pa obratno. V dobro so uporabniki v letoĹĄnjih ĹĄestih mesecih nakazali 124.803 evre, kar predstavlja 3,3 % prihodkov realizacije omenjenih storitev v individualnih hiĹĄah, skupna vsota poloĹžnic v breme pa znaĹĄa 146.980 evrov ali 3,88 % realizacije. ÂťZnesek obraÄ?unov v dobro bomo uporabnikom upoĹĄtevali pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oziroma raÄ?unih,ÂŤ zagotavlja Mateja Knez, vodja prodajno-komercialne sluĹžbe v Komunalnem podjetju Velenje.

NajveÄ? do 50, nekateri tudi veÄ? kot 500 evrov

Knezova je povedala, da je blizu 78 % uporabnikov prejelo poraÄ?un v breme ali dobro v viĹĄini do 50 evrov, 12 % od 50 do 100 evrov, 4,6 % do 150 evrov, 2 % pa od 150 do 200 evrov poraÄ?una.

Zneski na poloĹžnicah pri 38 uporabnikih pa so znaĹĄali od 350 do 500 evrov (teh je 0,5 %), pri 29 pa veÄ? kot 500 evrov, kar predstavlja 0,4 % vseh izdanih poraÄ?unov uporabnikom. Na vpraĹĄanje, ali gre za stalne ali tudi nove dolĹžnike, je Knezova odgovorila: ÂťBolj ali manj za stalne. DolĹžniki so na svojih poloĹžnicah prejeli vse odprte terjatve akontiranih koliÄ?in v letoĹĄnjem prvem polletju.

Ob tem pa moram poudariti, da je letoĹĄnje poraÄ?unsko obdobje v primerjavi z minulimi nekoliko specifiÄ?no zaradi krize, ki jo je povzroÄ?il korona virus. Najprej smo se sreÄ?evali s teĹžavami zaradi pridobivanja podatkov o stanju merilnih naprav, kar smo kasneje v sodelovanju z uporabniki dobro reĹĄili (na to kaĹžejo tudi dobro

o teĹžavah obvestijo. Skupaj poiĹĄÄ?ejo moĹžnosti za laĹžjo reĹĄitev obveznosti in doloÄ?ijo rok plaÄ?ila. Tudi na seznamu tistih, ki so prejeli obvestila o dobropisu, pripravljeni izraÄ?uni poraÄ?una), je najveÄ? takih (kar 40 %), ki so sedaj pa se sreÄ?ujemo s teĹžavami plaÄ?ali v omenjenem obdobju zaradi plaÄ?evanja obveznosti. V preveÄ? v primerjavi z akontiraÄ?asu krize je bilo namreÄ? kar ne- nimi koliÄ?inami v viĹĄini do 100 kaj ljudi na Ä?akanju, zaradi tega evrov, 4 % uporabnikov do 350 so bili druĹžinski proraÄ?uni manj- evrov in 0,3 % veÄ? kot 350 evrov. ĹĄi, posledica pa zakasnitev rokov Po besedah sogovornice primerjava letoĹĄnjega polletnega poraÄ?una v priV primerjavi z lanskim merjavi z lanskim in ĹĄe kakĹĄnim letom prej kaĹže, in ĹĄe kakĹĄnim letom da se ĹĄtevilo dolĹžnikov in prej kaĹže, da se predplaÄ?nikov bistveno ĹĄtevilo dolĹžnikov in ne spreminja, Ä?eprav lahpredplaÄ?nikov bistveno ko uporabniki sami vpline spreminja. vajo na viĹĄino meseÄ?nih akontacij. Obdobje januar–junij velja za bolj zimplaÄ?ila. O tem jih sedaj opozar- sko obdobje, v katerem moÄ?no jamo in moram reÄ?i, da so odzi- vpliva na zneske akontacij poravi uporabnikov dobri. VeÄ?ina se ba toplotne energije, v drugem zaveda svojih obveznosti in se delu leta pa bolj poraba vode. jih trudi poravnati po najboljĹĄih ÂťÄŒe z naĹĄo viĹĄino odmerjene moÄ?eh, zato je tudi poslovanje akontacije ne soglaĹĄajo, nam to komunale temu primerno.ÂŤ sporoÄ?ijo in mi njihovim Ĺželjam tudi prisluhnemo,ÂŤ je sklenila MoĹžen dogovor Mateja Knez. đ&#x;”˛ Knezova je zagotovila, da gredo naproti uporabnikom z viĹĄjimi zneski na poloĹžnicah, Ä?e jih

â?ą

dih Hisense Gorenja, ki napoveduje 400 novih delovnih mest, 200 jih napovedujemo v BSH HiĹĄni aparati, tu pa so ĹĄe ĹĄtevilna druga ambiciozna podjetja.

Povsem uresniÄ?ljiv pa je tudi cilj, zastavljen do leta 2035.

Vladimir PogaÄ?: ÂťKot reÄ?eno, ne smemo pozabiti na energijo in zanos ter delavnost ljudi, predvsem tudi v manjĹĄih in srednjih podjetij, kjer delamo zelo mednarodno in vsaka kriza, tudi tale, daje nove priloĹžnosti. PrepriÄ?an sem, da bomo visoko zastavljene cilje s svojo energijo in delavnostjo dosegli ĹĄe kakĹĄno leto prej, kot smo si zadali.ÂŤ

teĹžava je najti ustrezne projekte, ki bodo skupaj s kapitalom podjetnikov podprti.ÂŤ Pa zakljuÄ?imo z vajino vizijo: kakĹĄna bo regija SaĹĄa leta 2025 in kakĹĄna leta 2035?

BoĹĄtjan Gorjup: ÂťZa leto 2025 ocenjujem, da bo imela enak obseg delovnih mest kot danes, s tem, da bo struktura nekoliko drugaÄ?na, da bomo proizvajali tukaj bolj zahtevne izdelke, tudi kakĹĄen elektriÄ?ni Ä?oln, zahtevnejĹĄe gospodinjske aparate, znali bomo verjetno tudi poskrbeti za svoje odpadke ‌ Zagotovo se bo naĹĄel tudi kakĹĄen nov podjetnik, ki je ÂťzraselÂŤ v podjetniĹĄkem mestu ali SaĹĄa inkubatorju ‌ Za leto 2035 pa sem prepriÄ?an, da bo dolina privlaÄ?na za mnoge turiste, ki bodo uĹživali ob jezerih in na njih ob odliÄ?ni ponudbi, tudi kakĹĄnem glampingu. Tukaj vidim tudi evropski center ter za elektriÄ?na plovila ‌, znali bomo tudi poskrbeti za svoje odpadke.

PrepriÄ?an sem, da bomo z veliko Ĺžlico izkoristili tudi priloĹžnosti za izobraĹževanje, vse do fakultetnega, ĹĄe posebej s podroÄ?ja energetske transformacije in digitalizacije. Zavedati se je treba, da imata ti dve dolini ogromno industrijskega znanja, ki ga je treba izkoristiti tudi v izobraĹževanju za celotno obmoÄ?je jugovzhodne Evrope.ÂŤ Vladimir PogaÄ?: ÂťTo regijo vidim kot regijo dobrih ekoloĹĄkih in gospodarskih reĹĄitev, v kateri bodo mladi in tudi vsi ostali Ĺželeli ostati in tukaj delati, pa tudi izobraĹženci z visoko dodano vrednostjo bodo Ĺželeli prihajati sem. Beg moĹžganov bo postal preteklost.ÂŤ đ&#x;”˛

V javni obravnavi prenova stanovanjskega zakona Ministrstvo za okolje in prostor je danes v javno obravnavo dalo predlog novele stanovanjskega zakona, ki med drugim predvideva zviĹĄanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, viĹĄje zadolĹževanje stanovanjskih skladov, ustanovitev javne najemniĹĄke sluĹžbe in spremembe glede soglasij v veÄ?stanovanjskih stavbah. Pripombe zbirajo do 20. avgusta.

Spremembe, ki jih prinaĹĄa, bodo z viĹĄjo stopnjo dovoljenega zadolĹževanja obÄ?inam in stanovanjskim skladom ter viĹĄjo neprofitno najemnino omogoÄ?ile potrebna finanÄ?na sredstva za vzdrĹžno izvajanje stanovanjske politike ter zagotavljanje zadostnega ĹĄtevila javnih najemnih stanovanj. Predlog predvideva tudi vzpostavitev javne najemniĹĄke sluĹžbe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrĹževalca najemnih stanovanj. Predvidena pa je tudi spremeba pri soglasju etaĹžnih lastnikov. đ&#x;”˛

Tri zlate medalje za odliÄ?no mleko Arja vas – Mlekarna Zelene doline je na 34. mednarodnem ocenjevanju mleka in mleÄ?nih izdelkov v okviru 58. mednarodnega kmetijsko-Ĺživilskega sejma Agra v Gornji Radgoni osvojila tri zlate medalje. Strokovni ocenjevalci so prepoznali izjemno kakovost treh izdelkov – trajnega mleka s 3,5 % in 1,5 % mleÄ?ne maĹĄÄ?obe ter trajnega mleka brez laktoze s 3,5 % mleÄ?ne maĹĄÄ?obe. To je Ĺže drugo letoĹĄnje pomembno priznanje za mleko iz mlekarne Celeia, saj so jim kupci spomladi v druĹžbi uglednih mednarodnih in domaÄ?ih znamk v kategoriji mleka podelili naziv Trusted Brand. Ob tem so prejeli ĹĄe druga priznanja za mnoge ostale mleÄ?ne izdelke. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 22. julij Vlada je zasedala na Brdu pri Kranju. Glavnina pogovora je bila namenjena izpogajanim sredstvom in iztoÄ?nicam za razpravo na vladi o rebalansu proraÄ?una. Kot so poroÄ?ali mediji, je vlada sklenila oblikovati projektno skupino, ki bo zadolĹžena za Ä?rpanje evropskega denarja.

SeĹĄla se je posebna nateÄ?ajna komisija uradniĹĄkega sveta, ki je ugotavljala ustreznost prijavljenih kandidatov na mesto direktorja NPU. Ocenila je, da sta tako dosedanji direktor uprave kriminalistiÄ?ne policije BoĹĄtjan Lindav kot vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Igor Lamberger primerna kandidata.

Predsednik Borut Pahor se je mudil na SlovaĹĄkem. Skupaj s svojo

Vlada je na Brdu razpravljala predvsem o Ä?rpanju izpogajanih sredstev. gostiteljico, predsednico SlovaĹĄke Zuzano ÄŒaputovo, je pozdravil dogovor voditeljev Ä?lanic EU glede sveĹžnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19, s kolegico pa se je zavzel tudi za vkljuÄ?evanje zahodnega Balkana v EU. Skupno ĹĄtevilo okuĹžb z novim korona virusom po svetu je od izbruha pandemije preseglo 15 milijonov.

Na MadĹžarskem so po pritisku lastnikov iz krogov, ki so blizu vladajoÄ?i stranki Fidesz, odpustili odgovornega urednika najveÄ?jega noviÄ?arskega portala Index.hu Szabolcsa Dulla.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je zaradi zunajzakonske afere z nekdanjo sodelavko odstavila ministra za priseljevanje Iaina Lees-Gallowaya.

ÄŒetrtek, 23. julij Izvedeli smo, da je vlada odpravila doloÄ?itev minimalnega obratovalnega Ä?asa prodajaln z Ĺživili in prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh.

Notranji ministri 18 evropskih drĹžav, med njimi tudi AleĹĄ Hojs, so se na konferenci na Dunaju dogovorili za vzpostavitev platforme, namenjene boju proti nezakonitim migracijam na balkanski migrantski poti.

Slovenija in Avstrija sta se pri tem dogovorili, da bosta nadzor meje testirali z brezpilotniki.

Evropske poslance je zmotilo niĹžanje sredstev za Zeleni dogovor in podroÄ?je digitalizacije.

Predsednik Borut Pahor je na avstrijskem KoroĹĄkem obiskal tamkajĹĄnjega deĹželnega glavarja Petra Kaiserja in s predstavniki slovenske manjĹĄine govoril o pripravah na zaznamovanje 100. obletnice plebiscita 10. oktobra.

Sestal se je izvrĹĄni odbor DeSUS in po burnih tednih in nezadovoljstvu nekaterih pokrajinskih odborov razpravljal o razmerah v stranki. Po

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

seji so izrekli polno podporo predsednici stranke Aleksandri Pivec pri njenem delu in uveljavljanju zavez iz koalicijske pogodbe.

Hrvaťki poslanci so po celodnevni razpravi potrdili novo hrvaťko vlado, ki jo bo vodil premier Andrej Plenković.

Evropski parlament je z veliko veÄ?ino izglasoval resolucijo, v kateri zahteva spremembe dogovora o veÄ?letnem finanÄ?nem okviru EU, ki so ga dva dni prej dosegli voditelji Ä?lanic.

V ZDA so dosegli nov rekord v ĹĄtevilu dnevnih okuĹžb s korona virusom – skoraj 64 tisoÄ?. V Latinski Ameriki in na Karibih je ĹĄtevilo okuĹženih preseglo ĹĄtiri milijone ljudi.

stop iz naĹĄe drĹžave.

Avstrija je po tem, ko so dan prej pri njih potrdili veÄ? kot sto primerov okuĹžbe s korona virusom, sprejela ostrejĹĄa pravila za vstop v drĹžavo.

Potniki iz 32 tveganih drĹžav (med katerimi ni Slovenije) bodo morali Ĺže na meji pokazati negativen izvid.

Na severozahodu NemÄ?ije je ultralahko letalo padlo na veÄ?stanovanjsko hiĹĄo, pri Ä?emer so umrli najmanj trije ljudje.

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je napovedal, da bo Poljska odstopila od t. i. Istanbulske

njenega sodelovanja v oglasu zasebnega podjetja je komentiral tudi predstavnik KPK, ki je dejal, da je podpora ministra podjetjem dopustna.

Svet Evropske unije je za Ä?lana Evropskega javnega toĹžilstva iz Slovenije za ĹĄestletni mandat imenoval toĹžilca Jako Brezigarja.

Zaradi nestrinjanj v zvezi z oskrbo obolelih s korona virusom v domovih za starejĹĄe je upravni odbor skupnosti socialnih zavodov sklenil, da bo skupnost 1. avgusta izstopila iz delovne skupine za Covid-19.

Kot je pojasnil, skupnost Ĺže ves Ä?as opozarja, da ni ustrezne strategije za domove starejĹĄih.

Petek, 24. julij DomaÄ?i mediji so poroÄ?ali o aktivnostih Aleksandre Pivec, ki se je kakĹĄen dan prej mudila na sluĹžbeno-zasebnem obisku. Poleg svojih obveznosti v vlogi ministrice je tam med drugim snemala oglas za zasebno podjetje, zaradi Ä?esar se je vsebino njenega obiska odloÄ?ila preiskati KPK. ÂťNisem dolĹžna razlagati svojih zasebnih aktivnosti in aktivnosti svoje druĹžine,ÂŤ se je na dogajanje odzvala kmetijska ministrica.

SD je ob krizi zaradi pandemije Covida-19 pripravil t. i. nacionalni naÄ?rt za okrevanje in odpornost, za katerega so dejali, da ga Ĺželijo v sodelovanju s Ä?im ĹĄirĹĄim krogom udeleĹženih ĹĄe dopolniti in izboljĹĄati. Ĺ˝e trinajsti petek zapored so se zbrali proti vladi na PreĹĄernovem trgu. Odpravili so se na pohod po ulicah, protestirali pred ministrstvom, podprli RTV Slovenija in protest sklenili na Prekmurskem trgu.

Ob 15 milijonih okuĹženih s korona virusom je ĹĄtevilo novih primerov ĹĄe naprej rastlo. konvencije, to je konvencije Sveta Evrope o prepreÄ?evanju nasilja nad Ĺženskami in nasilja v druĹžini ter o boju proti njima. Ĺ panska pokrajina Katalonija je zaradi naraĹĄÄ?anja okuĹžb zaprla noÄ?ne klube in odpovedala vse ĹĄportne in kulturne prireditve. ZdruĹženo kraljestvo pa je zaradi poslabĹĄanja razmer uvedlo karanteno za potnike iz Ĺ panije.

Nedelja, 26. julij Na domaÄ?em je ĹĄe naprej odmevalo ravnanje ministrice za kmetijstvo, ki je v Ä?asu svojega sluĹžbeno-zasebnega obiska na Krasu med drugim posnela promocijski video za podjetje Vinakras. Medtem ko se je nanjo od javnosti usul plaz oÄ?itkov, ji je v bran stopil predsednik vlade.

Varuh Ä?lovekovih pravic je ocenil, da neupoĹĄtevanja odloka o obveznem noĹĄenju zaĹĄÄ?itne maske v zaprtem javnem prostoru ni mogoÄ?e sankcionirati.

HrastniĹĄki dom starejĹĄih je bil eno ĹžariĹĄÄ? okuĹžb s korona virusom pri nas.

TeĹžave s korona virusom so imeli tudi v osrednjem delu Vietnama.

Zaradi novega izbruha so tam evakuirali kar 80 tisoÄ? ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija ob vse hitrejĹĄem ĹĄirjenju virusa opozarja, da prepoved potovanj med drĹžavami (in celinami) ne more trajati neomejeno, ampak morajo drĹžave narediti veÄ?, da bodo ĹĄiritev novega korona virusa zajezile znotraj svojih meja.

Iz NemÄ?ije so sporoÄ?ili, da nameravajo uvesti obvezna testiranja na okuĹžbo s korona virusom ob prihodu iz tveganih drĹžav.

Torek, 28. julij Zunanji minister AnŞe Logar je v Ljubljani gostil hrvaťkega kolega Gordana Grlića Radmana, ki je Slovenijo izbral za svoj prvi obisk v novem mandatu. Govorila sta predvsem spopadanju s pandemijo Covida-19, pa tudi o predsedovanju Svetu EU.

Zagreb je zajelo neurje, ki je glavno mesto HrvaĹĄke precej prizadelo.

Zagreb je prizadelo hudo neurje, ki je povzroÄ?ilo poplave. V Tuzli v BiH so zaradi obilnega deĹžja s silovitim vetrom in strelami razglasili stanje naravne nesreÄ?e. Ĺ tevilo potrjenih okuĹžb v Evropi je preseglo tri milijone.

V vzhodnem Sredozemlju so se vse bolj zaostrovali odnosi med GrÄ?ijo in TurÄ?ijo. Razlog je tiÄ?al v prizadevanju Turkov za Ä?rpanje zemeljskega plina v vodah, ki naj bi bile v grĹĄkem in ciprskem epikontinentalnem pasu.

V Hagiji Sofiji v Carigradu so se muslimanski verniki zbrali na prvih petkovih molitvah po letu 1934. Znameniti verski stavbi so namreÄ? turĹĄke oblasti po 86 letih odvzele status muzeja in jo spremenile v moĹĄejo.

Kot povraÄ?ilni ukrep zaradi zahteve po zaprtju kitajskega konzulata v Houstonu je Kitajska ukazala zaprtje ameriĹĄkega konzulata v ÄŒengduju.

Sobota, 25. julij Na spominski slovesnosti ob Ruski kapelici je bil slavnostni govornik predsednik DrĹžavnega sveta Alojz KovĹĄca. Pozval je k solidarnosti med narodi in dodal, da je nastopila priloĹžnost, da se narodi poveĹžejo v prizadevanjih za ohranitev miru.

Zadnji julijski konec tedna je bil prometno zelo obremenjen. Dolge kolone vozil so se ves dan nabirale zlasti pred mejnimi prehodi za iz-

30. julija 2020

JanĹĄa: ÂťOd Ä?lanov vlade se priÄ?akuje, da bodo promovirali domaÄ?a podjetja.ÂŤ Zaskrbela nas je vest, da so v Domu starejĹĄih Hrastnik dan prej potrdili okuĹžbo z novim korona virusom ĹĄe pri 12 oskrbovancih in eni zaposleni. V obÄ?ini Hrastnik je bilo skupno evidentiranih kar 73 okuĹžb.

PoroÄ?evalci iz tujine so pisali, da so dan prej v veÄ? ameriĹĄkih mestih znova potekali protesti proti rasizmu, policijskemu nasilju in tudi proti odloÄ?itvi predsednika ZDA Donalda Trumpa o napotitvi zveznih agentov za vzpostavitev reda.

Zagreb je ĹĄe enkrat prizadelo neurje. Tokrat so ga spremljale obilne padavine, tudi toÄ?a in moÄ?an veter.

Poleg nekaj podvozov je poplavilo tudi bolniĹĄnico za otroĹĄke bolezni.

Potem ko je opolnoÄ?i zaÄ?elo veljati premirje, je ukrajinska vojska proruske upornike na vzhodu Ukrajine obtoĹžila krĹĄitve dogovora. Uporniki so obtoĹžbe zavrnili.

Ponedeljek, 27. julij Ĺ e je odmeval obisk kmetijske ministrice na Krasu. Aleksandra Pivec je pojasnila, da je stroĹĄke nastanitve zase in za svoja sinova med gostovanjem plaÄ?ala sama. Morebitno spornost

Slovenski zunanji minister je hrvaĹĄkega kolega med drugim povabil, naj zaplava v Piranskem zalivu.

Pravnik AndraĹž TerĹĄek, ki ga drĹžavni zbor junija ni izvolil za ustavnega sodnika, se je obrnil na ustavno sodiĹĄÄ?e. Predlagal mu je, naj ugotovi protiustavnost doloÄ?b poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloĹži, da o njem ponovno glasuje.

Zaradi porasta ĹĄtevila okuĹžb z novim korona virusom v Ĺ paniji je nemĹĄko zunanje ministrstvo odsvetovalo turistiÄ?na potovanja v veÄ? ĹĄpanskih regij, tudi v Katalonijo.

VeÄ?er prej so republikanci v ameriĹĄkem senatu predlagali dodatnih tisoÄ? milijard dolarjev (860 milijard evrov) vreden sveĹženj ukrepov za okrevanje ameriĹĄkega gospodarstva v ZDA po pandemiji Covida-19.

Znova je priĹĄlo do incidenta na izraelski meji. Izraelska vojska je trdila, da je manjĹĄa oboroĹžena skupina moĹĄkih, po njihovem prepriÄ?anju pripadniki Hezbolaha, prestopila mejo na spornem obmoÄ?ju, ki si ga lastijo Libanon, Izrael in Sirija. Kot so sporoÄ?ili, so po obstreljevanju teroristi zbeĹžali nazaj v Libanon, izraelske sile pa so za obrambo uporabile topniĹĄtvo.

Tema.

Svetloba.

Iz Ljubljane do Firenc je pet ur voĹžnje z avtomobilom. 5! Do mesta, ki navdahne s svetlobo. Renesansa, obdobje Ä?loveĹĄke civilizacije, ki ga gotovo tudi glorificiramo, a ko vidiĹĄ, kaj je ostalo, presunjeno vdihneĹĄ ..., kaj bo ostalo za nami? Izdih.

Galerija Uffizi so bile nekdaj pisarne. Birokratsko-sodni aparat florentinske republike. Dandanes se ure in ure sprehajaĹĄ po dolgem hodniku, obdanem s kipi in stropnimi poslikavami, od ene do druge sobe – od Sandra Botticellija do Leonarda Da Vincija. Zadnji direktor je kaos mnoĹžice preobrnil v vodene oglede po posameznih obdobjih ali avtorjih in doĹživljanje je postalo bolj dostopno, bolj pristno; celo zasteklili so nekatere umetnine kot dodatno varovalo pred obiskovalci, zato se jim lahko malce bolj pribliĹžamo, na primer Carravagievi Meduzi. Ĺ pela KoĹžar In po nekajurnem absorbiranju renesanÄ?nih vrhuncev se odpraviĹĄ na drugi konec srediĹĄÄ?a mesta, v galerijo Akademija – da vidiĹĄ Davida. In strmiĹĄ. StrmiĹĄ v Ĺžile na rokah in nogah, muskulaturo torzoja, skodrane lase, predirljiv pogled. In seveda zadnjico. Tam je, a gleda drugam, v daljavo. Mimo nas smrtnikov, ki se zgrinjamo veÄ? kot tri metre pod njim, okoli njega, ob njem. A ĹĄe preden stopiĹĄ predenj, je na zaÄ?etku prostora Ĺže izkazana vsa genialnost Michelangelevega osvobajanja kamna – ĹĄtiri le delno zasnovane podobe kot veÄ?no ujete v marmor, a z izostrenimi, Ä?etudi ne povsem izklesanimi potezami.

In ko so Firence izgnale Danteja Alighierija, je beĹžal pred obsodbo po Italiji in spisal BoĹžansko komedijo. Pekel – do srediĹĄÄ?a Zemlje, Vice – nad morsko gladino, Raj – med zvezde. In v bolj razumljivem jeziku namesto visoke latinĹĄÄ?ine je z epsko pesnitvijo pozival ves narod k medsebojni Ä?loveÄ?nosti, v tostranstvu torej.

Muzeji, posveÄ?ene katedrale, kipi na prostem ali opeÄ?nate strehe – Firence izĹžarevajo tisto najlepĹĄe, kar lahko zapusti neka Ä?loveĹĄka skupnost: umetniki ali znanstveniki, pravzaprav se v renesansi obojih ĹĄe ni delilo na loÄ?ena pola ustvarjalnosti, so bili vitalen segment druĹžbe, tudi politiÄ?nega Ĺživljenja, navsezadnje so delali za vladarje in pod njihovim zavetjem.

Nato, direkt nazaj v temo. Namesto portretov iz kamna ali na platnu twiter raÄ?uni politikov, ki v Âťstarih dobrih Ä?asihÂŤ ne bi bili zadovoljivi niti za administrativne naloge. Njihova bahavost je obratno sorazmerna z njihovo umsko danostjo, a dobili so priloĹžnost nastopa na javnem odru, hkrati pa razumejo le eno vlogo – nenehno glumiti Ĺžrtev. Ker tako tudi laĹžje poniĹžujeĹĄ vse, ki so kritiÄ?ni do tvojega dela.

Dantejev Pekel ima devet krogov, ĹĄele v Vicah se lahko oÄ?istiĹĄ sedmih smrtnih grehov, kot so napuh, pohlep in zavist.

- Kulturni marksizem je glavni sovraĹžnik Evrope.

- Od RTV- prispevka se lahko zelo preprosto odjavite.

- Tistim, ki demonstrirajo pred kulturnim ministrstvom, je drĹžava med epidemijo namenila okoli 1100 evrov.

- Nisem dolĹžna pojasnjevat svojih zasebnih aktivnosti, Ä?etudi kot ministrica skupaj z druĹžino nastopam v promocijskem spotu za eno od podjetij.

Jap, narod je glup, kot je Şe v svoji kolumni ugotovil radijski kolega – kajti to so le zadnje izjave oziroma dejanja ťtirih ministrov te vlade, tudi prvega v njej.

Zdaj pa si zamislite visoko izobraĹžene, do vseh ostalih ved spoĹĄtljive politiÄ?ne persone, ki narod ne le vodijo, ampak tudi vzgajajo. V narod omike.

A za kaj takega je najprej treba razumeti, zakaj je David premagal Galjota. Zakaj je lahko le humanizem pot k svetlobi. đ&#x;”˛

Bo TamĹĄe selektor Tunizije?

Tunis – Slovenski rokometni strokovnjak VelenjÄ?an Branko TamĹĄe je eden najresnejĹĄih kandidatov za mesto selektorja tunizijske izbrane vrste, je zapisala spletna stran handball-planet, povzel pa STA. Njegova protikandidata sta Hrvat Slavko GoluĹža in Ĺ panec Daniel Gordo.

Po pisanju omenjene spletne strani, ki se sklicuje na pisanje domaÄ?ih medijev, tunizijska rokometna zveza pospeĹĄeno iĹĄÄ?e novega selektorja za nastop na svetovnem prvenstvu v Egiptu leta 2021, potem ko je Ĺ panec Toni Gerona pred kratkim prevzel vodenje srbske reprezentance.

DvainĹĄtiridesetletni TamĹĄe, nekdanji trener velenjskega Gorenja in Celja Pivovarne LaĹĄko, je nazadnje vodil Zagreb, a ga je lani septembra na tem poloĹžaju zamenjal nekdanji selektor slovenske izbrane đ&#x;”˛ vrste Veselin Vujović.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Ob prazniku vrsta dobrih novic V obÄ?ini Ljubno zaradi epidemije korona virusa odpovedali vse veÄ?je prireditve ob obÄ?inskem prazniku – FinanÄ?no najveÄ?ji projekt obnova notranjih prostorov kulturnega doma in izgradnja prizidka Tatjana PodgorĹĄek

V tem Ä?asu so se v obÄ?ini Ljubno ob Savinji Ĺže vrstile prireditve, s katerimi so zaznamovali praznik lokalne skupnosti. Zaradi ukepov, povezanih s prepreÄ?evanjem epidemije koronana virusa, je bilo teh precej manj. ÂťOdpovedali smo vse veÄ?je prireditve, med njimi jubilejni 60.

Flosarski bal. Je pa vsaka hiĹĄa v obÄ?ini prejela knjigo z naslovom S flosa na bal. Odpovedali smo slavnostno sejo obÄ?inskega sveta, na kateri podelimo priznanja in nagrade nekaterim naĹĄim obÄ?anom. Ĺ˝al ne moremo zagotoviti vseh varnostnih ukrepov za prepreÄ?evanje Covida-19. OdloÄ?ili smo se, da bomo letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence postavili v ospredje morda ob otvoritvi obnovljenega kulturnega doma ali

7

POGOVOR

30. julija 2020

ko bomo odpirali prostore za nove muzejske zbirke v naĹĄem zadruĹžnem domu,ÂŤ je pojasnil Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik in dodal, da bodo oziroma so letoĹĄnji praznik zaznamovali z drobnimi dogodki, kot so flosarska maĹĄa, dvotedenski kulinariÄ?ni maraton, na katerem tamkajĹĄnji gostinci predstavljajo kulinariÄ?ne posebnosti kraja, v nedeljo pa bodo izvedli udiranje flosa in krstili novega flosarja. Na dogodek bodo povabili omejeno ĹĄtevilo ljudi.

Za naloĹžbe veÄ? kot 50 % obÄ?inskega proraÄ?una

Kljub novi preizkuĹĄnji zaradi korona virusa jim dobrih no-

naÄ?rt in izdelava treh obÄ?inskih podrobnih prostorskih naÄ?rtov za Vrbje, I n d u s t r ij sko -poslovno cono (IPC) Loke in st anovanjsko gradnjo Komen, ki odpirajo nove moĹžnosti umne in okoju prijazne izrabe prostora.

Dobra vest je povezana ĹĄe z obnovo obÄ?inske stavbe, posoFranjo NaraloÄ?nik: ÂťPred nami so ĹĄe visoki cilji.ÂŤ dobitvijo ceste v Savino in delno vic, zagotavlja NaraloÄ?nik, ne v Teru, s postavitvijo osmih elemanjka. Povezane so s ĹĄtevilni- ktriÄ?nih polnilnic, z izgradnjo mi pridobitvami. Mednje sodi vodnega zbiralnika v PrimoĹžu lani sprejeti obÄ?inski prostorski in Teru. Obnovili so tudi obÄ?in-

ske makadamske ceste, dotrajane dele brvi preko reke Savinje in mostu na Ljubnici, izvedli protipoplavne ukrepe za obmoÄ?je Lok ter zgradili sekundarni vod, kanal 1, v Radmirju.

Kaj pa finanÄ?ni viri? ÂťZaradi viĹĄje glavarine smo se takoj lotili rebalansa letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una in s tem ĹĄe poveÄ?ali vsoto denarja, namenjenega za naloĹžbe. NaĹĄ letoĹĄnji proraÄ?un je najveÄ?ji v zgodovini lokalne skupnosti, presega 4 milijone evrov, od tega veÄ? kot polovico namenjamo za naloĹžbe in preudarno naÄ?rtujemo nove.ÂŤ

Obnova notranjih prostorov kulturnega doma ‌

Franjo NaraloÄ?nik ĹĄe pravi, da so z mislimi v tem Ä?asu pri aktivnostih do prihodnjega obÄ?inskega praznika, saj Ĺže nada-

ljujejo sekundarno izgradnjo kanalizacije – kanal 2 – v Radmirju, izvajajo dela pri obnovi vodovoda, kanalizacije in cestnih povrĹĄin na Produ. Jeseni naÄ?rtujejo modernizacijo ceste v Savini in prvo fazo posodobitve lokalne ceste Janezovo polje, kjer bodo zgradili ĹĄe ploÄ?nik in obnovili komunalno infrastrukturo. FinanÄ?no najveÄ?ji projekt tega leta je obnova notranjih prostorov in izgradnja prizidka h kulturnemu domu na Ljubnem. Projekta se lotevajo v sodelovanju s tamkajĹĄnjim podjetjem KLS. Prav tako obnavljajo in pripravljajo prostore zadruĹžnega doma za postavitev veÄ? muzejskih zbirk, turistiÄ?noinformacijski center, nove prostore knjiĹžnice ter pripravljajo poslovne prostore za mlade podjetnike. đ&#x;”˛

LetoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci

Zlato priznanje: Martin Juvan; srebrno priznanje: Margareta AtelĹĄek in Nogometni klub Ljubno ob Savinji; bronasto priznanje: podjetje Rihter ter Darinko in JoĹžefa Kumprej. Priznanje Ĺžupana: podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje, Karolina Kalan, Lado VindiĹĄ.

Prizadevajo si za kakovostno tretje Ĺživljenjsko obdobje Franc Vedenik: ÂťImamo sreÄ?o, da druĹĄtvo vodimo ljudje z vizijo in strategijo, kako izboljĹĄati svoje delovanje in s tem Ĺživljenje velenjskih upokojencev.ÂŤ Tina Felicijan

DruĹĄtvo upokojencev Velenje Ĺže veÄ? kot deset let izvaja nacionalni projekt StarejĹĄi za starejĹĄe, ki ga v Ĺ aleĹĄki dolini izvaja osem druĹĄtev. Ĺ˝e veÄ? kot ĹĄest let prevzemajo donirano hrano in jo razdeljujejo upokojencem ter drugim socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam. Izvajajo ĹĄtevilne druge dobrodelne akcije, druĹžabna, izobraĹževalna in ĹĄportna sreÄ?anja.

Za prizadevno prostovoljno delo v dobrobit upokojenski in ĹĄirĹĄi skupnosti jih je Mestna obÄ?ina Velenje nagradila s priznanjem naj prostovoljsko organizacijo 2019. PriloĹžnost smo izkoristili za pogovor s predsednikom DU Velenje Francem Vedenikom o druĹĄtvenih dejavnostih in socialni sliki ĹĄaleĹĄkih upokojencev.

RazliÄ?ni programi za lepĹĄo starost

Poslanstvo DU Velenje je prepoznavanje interesov in potreb Ä?lanov in drugih upokojencev ter izvajanje aktivnosti za kakovostno tretje Ĺživljenjsko obdobje. Paradna disciplina upokojencev je aktivno druĹženje ob ĹĄportih, kot so balinanje, kegljanje na vrvici, pikado in podobno, pravi predsednik. Izvajajo razna izobraĹževanja o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja, pa o uporabi sodobnih tehnologij, kar starejĹĄim lajĹĄa premagovanje generacijskega prepada. Prirejajo razne delavnice roÄ?nih spretnosti.

DruĹĄtvene prostore na KidriÄ?evi cesti, ki so bili v preteklosti slabo izkoriĹĄÄ?eni, bodo zdaj, ko so jih pridobili zase, zapolnili z raznimi druĹžabnimi in drugimi dejavnostmi ter ustvarili pravo srediĹĄÄ?e za velenjske upokojence. Tako bodo ĹĄe okrepili pripadnost druĹĄtvu, ki sicer zdruĹžuje prostovoljnemu delu naklonjene posameznike. Na veÄ? naÄ?inov si bodo prizadevali za moÄ?ne temelje delovanja druĹĄtva

in bo nivo vedno viĹĄji, napovedu- zbirajo v trgovskih centrih, nato stev ne izvede. ÂťTako bi se na loje, saj kot najbolj ĹĄtevilno druĹĄtvo pa jo v sodelovanju z druĹĄtvom kalni ravni pripravili na izvajanje Ĺželijo postaviti zgled drugim.

Invalid Konovo in DruĹĄtvom zakona o dolgotrajni oskrbi. Ĺ˝e V osrednjem projektu druĹĄtva invalidov Velenje razdeljujejo zdaj bi analizirali potrebe, izbrali StarejĹĄi za starejĹĄe prostovoljci vsem, ki Ĺživijo v pomanjkanju. udeleĹžene in zastavili aktivnosti, spremljajo 2860 starostnikov ÂťImamo okrog 120 odjemalcem. s katerimi bi podprli starostnike iz srediĹĄÄ?a Velenja, Konovega, Med njimi so tudi mlajĹĄe druĹži- pri Ä?im daljĹĄi samostojnosti in Ĺ martnega, Podkraja in KavÄ?. ne. Ĺ e vedno pa opaĹžamo, da je socialni vkljuÄ?enosti.ÂŤ Ugotavljajo Ĺživljenjske razmere marsikdo, ki je v stiski, zadrĹžan starejĹĄih od 69 let, prepoznavajo do takĹĄne pomoÄ?i. Potrebe so se Upokojenci imajo veliko njihove potrebe in jim iĹĄÄ?ejo po- v korona krizi ĹĄe poveÄ?ale. Zato potencialov moÄ?, da lahko v domaÄ?em oko- smo delovali ves Ä?as epidemije.ÂŤ ÂťUpokojenci smo na nacionalni lju Ĺživijo Ä?im lepĹĄe in Ä?im dlje.

Vedenik pa je na velenjsko ob- ravni nekoliko zapostavljeni. Za Vendar: ÂťVeliko je administracije, Ä?ino naslovil tudi pobudo za pi- to smo tudi sami krivi. Ne opopremalo pa dejanske zorimo dovolj nase, pomoÄ?i. V druĹĄtvu pa preveÄ? se zapiramo nismo organizirani v svoje kroge. Ocetako, da bi lahko to njujem, da je med pomoÄ? nudili sistemupokojenci veliko sko. Saj peljemo koga potencialov, ki jih v trgovino, k zdravnilahko damo druĹžbi. ku, se z njim druĹžimo.

Radi bi bili njen akNismo pa sposobni tivni Ä?len. Nismo za organizirati denimo odpis. Politika pa se pomoÄ?i na vrtu ali pri do nas obnaĹĄa maÄ?ehiĹĄnih opravilih. Zato hovsko. Problemasmo z Mladinskim tika s pokojninami centrom Velenje in je ves Ä?as prisotna. njihovo prostovoljsko Zakon o dolgotrajni skupino Udarnik pod- Franc Vedenik: ÂťDanes je druĹĄtvo popolnoma drugaÄ?no, oskrbi se sprejema Ĺže pisali sporazum o sokot je bilo pred dvema letoma. Imamo novo vizijo, nekaj let. Ne vemo, delovanju, tako da mi zastavili smo novo strategijo in jo tudi uresniÄ?ujemo, kakĹĄna bo usoda depotrebe evidentiramo, kar je s podelitvijo priznanja za naj prostovoljsko mografskega sklada.

Udarniki pa ponudijo organizacijo opazila lokalna skupnost, naĹĄa Upokojenci bi morali potrebno pomoÄ?. To pokrajinska zveza pa nas je izbrala za najbolj dejavno na te teĹžave bolj opodruĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ zarjati. Bolj bi morali je zelo uspeĹĄno sodelovanje.ÂŤ vztrajati pri medgeNadgradnja projekta StarejĹĄi za lotni projekt dolgotrajne oskrbe, neracijskem sodelovanju, zdrustarejĹĄe pa je projekt Donirana ki se sicer Ĺže veÄ? let pripravlja na Ĺževanju znanja in izkuĹĄenj. To je hrana. DruĹĄtvo prevzema viĹĄke nacionalni ravni, vendar se zara- ena od strateĹĄkih nalog naĹĄega hrane, ki jo Ä?lani Lions kluba di pomanjkanja finanÄ?nih sred- druĹĄtva in pokrajinske zveze, ki jih Ĺželimo v prihodnosti izpolniti,ÂŤ pravi Franc Vedenik in poÂťNajveÄ?ja prednost vkljuÄ?evanja v druĹĄtvene aktivnosti je jasnjuje, da bo ob hitrem starasreÄ?evanje z vrstniki. Zdaj si prizadevamo, da bi se povezali nju prebivalstva in spreminjanju tudi z drugimi generacijami. Podpisali smo vrsto sporazumov o demografske slike to vedno bolj sodelovanju z raznimi institucijami in organizacijami. Denimo pomembno. Z daljĹĄanjem ĹživljenjĹ olskim centrom Velenje, OĹ Gorica, druĹĄtvom Novus, Ljudsko ske dobe se daljĹĄa tudi upokojenuniverzo Ĺ˝alec, saj se Ĺželimo povezovati tudi zunaj meja naĹĄe obski staleĹž. StarejĹĄim je potrebno Ä?ine,ÂŤ nakaĹže predsednik, kako lahko Ä?lani ĹĄirijo svojo socialno zapolniti Ä?as, jim dati moĹžnost mreĹžo. Želimo odigrati povezovalno vlogo med institucijami aktivne participacije, ohranjati in organizacijami, ki skrbijo za starejĹĄe.ÂŤ obÄ?utek vrednosti. Prav to je namen upokojenskih druĹĄtev, pravi.

Pod okriljem Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, najmanjĹĄe v Zvezi druĹĄtev upokojencev Slovenije, je 12 druĹĄtev, ki zdruĹžujejo okrog 5500 Ä?lanov. V DU Velenje je med dobrimi 1500 Ä?lani veÄ? kot 270 starejĹĄih od 85 let, okrog 70 je starejĹĄih od 90 let, dva sta stoletnika. ÂťVedno bolj se staramo in vedno veÄ? nas bo. Da ne bi postali socialni problem, nam je treba zagotoviti primerne pogoje za tretje Ĺživljenjsko obdobje,ÂŤ razmiĹĄlja Franc Vedenik. ÂťSpodbujanje druĹženja, razvijanja talentov in hobijev, ĹĄportnega udejstvovanja. Potrditev za to, da smo pri naĹĄih dejavnostih, ki jih ves Ä?as nadgrajujemo, uspeĹĄni, je poveÄ?evanje ĹĄtevila Ä?lanov. DU Velenje je v zadnjih dveh letih pridobilo okrog 200 novih Ä?lanov, medtem ko Ä?lanstvo v mnogih drugih druĹĄtvih upada. NaĹĄa naloga je, da v druĹĄtvo pritegnemo Ä?im veÄ? novih upokojencev in jih spremljamo v tretjem Ĺživljenjskem obdobju.ÂŤ

Živijo bolje kot drugje, a vendarle so stiske prisotne

Prevladuje vtis, da upokojencem v naĹĄi okolici ni hudega.

Knapovske penzije so od nekdaj imele dober sloves. Ljudje so si v delovni dobi uspeli zgraditi hiĹĄe ali odkupiti stanovanja. Pri nas delujejo razliÄ?ne organizacije, ki izboljĹĄujejo kakovost tretjega Ĺživljenjskega obdobja. Tudi lokalna skupnost prispeva k temu.

Velenje je starosti in invalidom prijazno mesto. Vseeno pa se pojavljajo razlike v preĹživljanju starosti v mestu, ki nudi veÄ? udobja in omogoÄ?a veÄ? samostojnosti, in na podeĹželju, kjer nekateri starostniki ostanejo sami v hiĹĄah in so odvisni od drugih. Kakor drugod pa so tudi pri nas v najveÄ?ji stiski najpogosteje vdove. ÂťSocialni standard upokojencev v Ĺ aleĹĄki dolini je nekoliko boljĹĄi kot drugje v Sloveniji,ÂŤ ocenjuje sogovornik, ki predseduje tudi Ĺ aleĹĄki pokrajinski zvezi in je aktiven v upravnem odboru Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije, zato ima ĹĄirĹĄi vpogled v razmere. Nadaljuje: ÂťKljub temu

pa se Ĺže pojavljajo ljudje na Ĺživljenjskem minimumu. V sklopu projekta Donirana hrana opaĹžam, da marsikdo pride po kruh.

To pomeni, da je v hudi stiski.

OpaĹžamo, da je kar nekaj ljudi osamljenih brez druĹžin v velikih stanovanjih in potrebujejo nekakĹĄen stik. Kar nekaj je takĹĄnih, ki ne morejo obdelovati vrta, obrezati drevja, poÄ?istiti hiĹĄe ali stanovanja. In to bolj v mestu kot na podeĹželju, kjer se ljudje bolje poznajo, bolj so pozorni, veÄ? si pomagajo. Zato moramo mi veÄ? storiti za tiste, ki pomoÄ?i drugje đ&#x;”˛ ne dobijo.ÂŤ †DU Velenje je po veÄ?letnem prizadevanju dobilo status druĹĄtva v javnem interesu, kar je dokaz uspeĹĄnega dela za dobro ĹĄirĹĄe skupnosti. Zdaj imajo dostop do doloÄ?enih razpisov, s katerimi se bodo finanÄ?no okrepili, saj se sicer napajajo predvsem iz Ä?lanarin. ÂťMoja ideja je, da bi ĹĄaleĹĄka upokojenska druĹĄtva priĹĄla do sistemskega financiranja.

Vsem trem Ĺžupanom sem dal pobudo, da bi v obÄ?inskih proraÄ?unih zagotovili sredstva za naĹĄe delovanje.

V Velenju Ĺže pripravljajo odlok o financiranju druĹĄtev upokojencev. Ideji so naklonjeni tudi v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. S tem bi zagotovili finanÄ?ne temelje za boljĹĄe delovanje druĹĄtev, saj Ä?lanarina ne zadoĹĄÄ?a za financiranje vseh potreb Ä?lanov,ÂŤ pravi Franc Vedenik.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

KULTURA

Nagrajen pesniĹĄki preplet VelenjÄ?ana Nevenka Hvalec in Stojan Knez sta s pesnitvijo Preplet pesniĹĄkega brstenja dobila nagrado na literarnem nateÄ?aju SlavistiÄ?nega druĹĄtva Dolenjske in Bele krajine Tina Felicijan

SlavistiÄ?no druĹĄtvo Dolenjske in Bele Krajine je januarja objavilo 5. literarni nateÄ?aj poezije in kratke proze z naslovom Drzni iskalci skrivnosti, ki ga je opazila tudi VelenjÄ?anka Neva Hvalec, upokojena uÄ?iteljica slovenskega jezika, ki posebno rada prebira poezijo, pa tudi piĹĄe. Ker je komisija pisce pozvala, naj bodo izvirni, se ji je utrnila ideja, da bi k soustvarjanju povabila prijatelja, velenjskega ljubiteljskega literata Stojana Kneza, ki je Nevenki zaupal lektoriranje in predstavitev petih svojih knjig.

za upesnjevanje vseh stanj in dogajanj, Ä?eprav izvirni pantum pravzaprav predstavlja poglavitno obliko erotiÄ?ne poezije, saj ponavljanje verzov lahko odliÄ?no sugerira nenehno ponavljanje ljubezenskih gibov. Temelji namreÄ? na ponavljanju verzov: drugi in Ä?etrti verz sleherne kitice se v

naslednji ponovita kot prvi in tretji verz. Vsak verz se torej oglasi dvakrat – prvi in tretji verz prve kitice pa drugiÄ? zazvenita ĹĄele v zadnji kitici – veÄ?nem vraÄ?anju istega,ÂŤ pojasni Nevenka.

Pesem z naslovom Preplet pesniĹĄkega brstenja je nastajala v korespondenci. V osamitvi zara-

Dialog dveh pesniĹĄkih duĹĄ

Avtorja sta se lotila skupnega spletanja posebne pesniĹĄke oblike pantum. Ta izvorno indonezijska oziroma malajska pesniĹĄka oblika, ki jo je v Evropo v 19. stoletju prvi prinesel francoski romantiÄ?ni pesnik Victor Hugo, je poljubno dolga in sestavljena iz kvartin s prestopno rimo. ÂťTa preprosta, a Ä?arobna forma je lahko poljubno dolga, idealna

Stojan Knez: ÂťPesem je nastala v samoizolaciji, ko smo imeli Ä?as, da smo se obrnili vase, razmisli o sebi in pogledali na svet nekoliko ĹĄirĹĄe kot sicer, drugaÄ?e dojeli situacije.ÂŤ Nevenka Hvalec: ÂťSporoÄ?ilo te pesmi je predvsem ljubezen do vsega in vseh. Kot prispodoba pomladi, meseca maja, novega Ĺživljenja, upanja. SporoÄ?ilo pesmi je: prihajale bodo nove pomladi.ÂŤ

V Letnem kinu Âťneki boÂŤ Ta konec tedna bo Letni kino vendarle zaĹživel in gostil pogovorni, glasbeni in stand up veÄ?er Velenje – Korona je letos odnesla dogajanje tudi iz Letnega kina, ki je sicer nadvse primerno prizoriĹĄÄ?e za izvedbo prireditev pod zahtevnimi pogoji, ki jih narekujejo ukrepi za prepreÄ?evanje virusa. Nudi prostoren ambient na prostem, ki je ograjen, da je moĹžno nadzirati ĹĄtevilo obiskovalcev ter jim zagotoviti, da se lahko bodisi sede bodisi stoje odmaknejo drug od drugega. Vendar

je selitev tehniÄ?ne opreme, ki mora pokriti relativno veliko prizoriĹĄÄ?e, prevelik finanÄ?ni zalogaj za koncerte formata, ki bi prenesel ukrepe in hkrati pritegnil zadovoljivo ĹĄtevilo obiskovalcev.

Zato so namesto veÄ?jih glasbenih dogodkov in celodnevnih druĹženj pripravili tri manjĹĄe prireditve in jih uvrstili v serijo z naslovom Neki kratkega, ki je nastala v Ä?asu najstroĹžje

di epidemije sta si vzela sedem dni in si vsak dan poslala kitico. ÂťSama sem priÄ?ela s prvo kitico, nato je on napisal drugo, jaz tretjo in tako do konca. PrepuĹĄÄ?ala sva se obÄ?utkom ter se igrala v skrivnostni besedni igri iskanja Ljubezni, kolikor sva si paÄ? upala oz. drznila,ÂŤ pravi Nevenka. Kako pa je Stojan doĹživel to ustvarjanje? ÂťJaz prej nisem imel znanja o pesniĹĄkih oblikah. Niti me niso zanimale. Vedno sem pisal iz srca, po trenutnem navdihu. Zato je tudi to pisanje bilo zame Ä?isto spontano in enostavno. DobiĹĄ iztoÄ?nico in jo razvijeĹĄ, ne da bi vedel, kako se bo z naslednjo kitico pesem nadaljevala in kako se bo konÄ?ala. Nastal je zanimiv izdelek. Dokazala sva, da lahko veÄ? avtorjev nekaj ustvari. Ovir ni.ÂŤ Naposled sta s pesnitvijo prepriÄ?ala tudi Ĺžirijo. Pesnica in kulturna delavka Klavdija Kotar je v kritiki zapisala: ÂťBesedne bliĹžine dveh avtorjev ponujajo v branje Ä?isto ljubezensko liriko, vanjo vtkane podobe dvojine, ritmiÄ?no in stilsko urejene. A osnovno ljubezensko intonacijo lahko v pesniĹĄkem aktu vedno nadgradimo z malo veÄ? preseĹžnosti v jeziku, z gibkimi prispodobami, ki presegajo govorico vsakdanjosti. Saj se tako lepo nagovorita: ah, dajva, igrajva se v pesniĹĄtvu ‌!ÂŤ Uvrstila sta se med sedem nagrajencev v kategoriji odraslih, v kateri je Ĺžirija obravnavala 82 besedil. Objavljena pa sta tudi v zborniku. đ&#x;”˛

samoizolacije. Danes (v Ä?etrtek, 30. julija) bodo eMCe plac, Mladinski center Velenje in Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub s skupnimi moÄ?ni odprli letni kino ob 16. uri, ob 18. uri pa se bo zaÄ?elo Neki o glasbeni industriji. Na okrogli mizi bodo gostili glasbenika Davida Slatineka in GaĹĄperja Jazbeca, tehnika luÄ?i ÄŒrta Birso in tonskega tehnika Mitja Groma. Jutri (v petek, 31. julija) bo na sporedu Neki meĹĄanega v Letnem kinu: Ambiental & Downtempo. Od 16. do 23. ure bosta glasbo vrtela Mnogook‘s Space Report in Groove Bear. V soboto, 1. avgusta, se bo prizoriĹĄÄ?e odprlo ob 16. uri, ob 20. uri pa se bo zaÄ?elo Neki smeĹĄnega v Letnem kinu. Nastopili bodo stand up komiki GaĹĄper Bergant, Bushi in Ĺ˝an PapiÄ?. đ&#x;”˛

tf

V Muzeju premogovniťtva pozdravili 500.000-ega obiskovalca Velenje, 24. julija – Muzej premogovniťtva Slovenije, ki je bil odprt ob rudarskem prazniku leta 1999 in je leta 2001 prejel tudi posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, je sprejel Şe 500.000. obiskovalca.

Ta Ä?ast je doletela 16-letno dijakinjo iz Ĺ entjurja, ki je muzej obiskala skupaj z Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje. TehniÄ?ni in organizacijski vodja Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije Mitja Kamenik ji je izroÄ?il darilni bon za vikend paket v apartmaju za 6 oseb v Termah ÄŒateĹž. SimboliÄ?ne nagrade (druĹžinske vstopnice za ogled Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije) so podelili tudi 499.998. in 499.999. obiskovalcu muzeja, vsi trije pa so v spomin prejeli ĹĄe rudarsko svetilko, eden od simbolov rudarstva, ki so jo rudarji nekoÄ? uporabljali in si z njo svetili pri delu v rovih.

Mitja Kamenik je mladim povedal, da je podzemni muzej postavljen v resniÄ?no okolje nekdanje Jame Ĺ kale, kjer se je premogovniĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki dolini pred veÄ? kot 145 leti pravzaprav tudi zaÄ?elo. ÂťZanimiv je tudi zato, ker vstopajo obiskovalci vanj povsem enako, kot so rudarji v prejĹĄnjem stoletju. Pod vodstvom vodiÄ?a, ki jih sprejme v ÂťprizivniciÂŤ, se spustijo 160 metrov globoko. Pred tem se seveda oble-

Skupina, v kateri je bila polmilijonta obiskovalka muzeja.

Ä?ejo v rudarska oblaÄ?ila, povrĹĄnik, Ä?elado, s sabo pa dobijo tudi rudarsko malico.ÂŤ V uri in pol si nato v podzemnih rovih slikovito ogledajo, kako je potekajo delo rudarjev nekoÄ? in tudi kakĹĄno je danes. Muzej je multimedijsko opremljen v slovenskem, nemĹĄkem, angleĹĄkem, italijanskem in hrvaĹĄkem jeziku.

V muzeju so ponosni, ker lahko edini v

Sloveniji v podzemni muzej popeljejo tudi invalide na voziÄ?kih, obiskali pa so jih tudi Ĺže slepi in slabovidni. Muzej je prejel Ĺže ĹĄtevilna priznanja, med drugim Ĺže omenjeno priznanje Evropskega muzejskega foruma, Valvazorjevo priznanje, Fordovo nagrado za ohranjanje tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine in zlati grb đ&#x;”˛ Mestne obÄ?ine Velenje. â€

30. julija 2020

Prostorsko kockanje Bojan PavĹĄek Poletni upad Ĺživ-Ĺžava v obeh kotlinskih mestih je Ĺže znana stalnica.

Gre za obdobje, ko obÄ?ani delavnice, industrijske hale, pisarne in ĹĄe mnoĹžico ostalih delovnih okolij zamenjamo za hedonistiÄ?ne lokacije z namenom odhoda na zasluĹžen oddih. Prej frekventne urbane povrĹĄine si nadenejo videz opuĹĄÄ?enih ambientov, v katerih se ljudstvo le obÄ?asno pojavlja – tu in tam leĹžerno ob kofeinskem klepetu, vÄ?asih med brezciljnim vandranjem s sladoledom ali na primer med hitenjem iz ene trgovine v drugo. Za obÄ?asna stimulativna grupiranja mestni utrip zaÄ?inijo tudi sproĹĄÄ?ujoÄ?e prireditve. Kot Ĺže reÄ?eno, vsega tega smo bili Ĺže navajeni. Tokrat pa je Ĺželezne srajce grobo premeÄ?kala virusna kriza, ki kot hud globalni surfer jaha Ĺže na drugem valu. S seboj prinaĹĄa vrsto nepredvidljivih situacij, dilem, ukrepov in uÄ?inkov. Ravno zato socialni impulzi pod vplivom (proti)koronskih trendov poĹĄiljajo moÄ?na sporoÄ?ila, kam stremi naĹĄ svet. V prilagojenih navadah ljudi se pojavljajo vzorci, ki so predvsem odraz trenutnih Ĺželja in potreb. Tudi strahu. ÄŒe vse apetite in obÄ?utja, vkljuÄ?no s konstantno mikro paniko, prezrcalimo v javni prostor, kaj kmalu ugotovimo, da je za ohranitev bivalnega ugodja napoÄ?il Ä?as urbanih modifikacij. TakĹĄnih, ki brez obÄ?utka prisile vnaĹĄajo v prostore obÄ?utke varnosti, spontano vzdrĹžujejo primerne distance, ponujajo alternativne tipe izolacij ‌ torej se posluĹžujejo kreativnih prilagoditev s posluhom do uporabnikov, upoĹĄtevaje trenutne (in verjetno dolgoroÄ?ne) oteĹževalno-virusne okoliĹĄÄ?ine. Svetovni splet polnijo primeri dobrih praks, ki skozi premiĹĄljene koncepte prinaĹĄajo v mesta nova ugodja bivanja. Ker so koncepti prilagojeni avtohtonosti posameznega obmoÄ?ja, se razlikujejo od mesta do mesta, od drĹžave do drĹžave, od kontinenta do kontinenta. Skupni imenovalec vseh je ohranitev komunikacijskih infrastruktur, preko katerih se ohranjajo in ustvarjajo sinergije Ä?loveĹĄtva. Ob upoĹĄtevanju dejstva, da svet s Covidom-19 deluje drugaÄ?e in s precejĹĄnjim odklonom od tistega, kar smo bili navajeni v preteklosti, bodo mesta za ohranitev aktivnega duha morala ĹĄe bolj intenzivno stremeti k prilagoditvam. Predvsem z vidika arhitekture in z njo povezanih mestnih programov. Ĺ oĹĄtanj je od maja bogatejĹĄi za popolnoma prenovljen ex Trg bratov Mravljakov. Zgodovinski podatki priÄ?ajo o tem, da se je obravnavani prostor skozi zgodbe razliÄ?nih grajskih, delavskih in meĹĄÄ?anskih usod brez pretresljivih sprememb oblikoval v skromen provincialni trg, ki pa je s fasadami nekaterih objektov vseeno kazal na uspeĹĄen razvoj.1 Trg je ĹĄe do nedavnega prevzemal vlogo avtomobilske bliĹžnjice skozi mesto ter parkiriĹĄÄ?a za bliĹžnje stanovalce, ki so ga obÄ?asno izrinile trĹĄke prireditve razliÄ?nih narodnozabavnih Ĺžanrov. Zavoljo smernic trajnostnega razvoja in z njo povezanih urbanistiÄ?nih potez se je sedaj zabetoniral in granitno skockal v novo, dokaj togo oblekico. Stalna prisotnost motornih vozil je vzela slovo in napoÄ?il je Ä?as za brisan prostor. Prostor, ki naj bi stremel k ohranitvi starih in ustvarjanju novih vsebin. Prostor, ki se karakterno sicer spogleduje z dediĹĄÄ?ino preteklosti, a ob tem precej zamegljeno strmi v prihodnost. Zaradi premoÄ?ne povrĹĄinske kot tudi vsebinske konkurence s Trgom svobode je sedaj na razpotju. Bi po novem Glavni trg postal glavno sprehajaliĹĄÄ?e, glavno poÄ?ivaliĹĄÄ?e, glavno zabaviĹĄÄ?e ali pa le ekshibicijska platforma za obÄ?asne neartikulirane inĹĄtalacije (postavitev foto toÄ?ke premogovniĹĄkega cimpra)? Urbana oprema, ki s strogo in preveÄ? predvidljivo geometrijo vznika med granitnimi kockami, se skuĹĄa spogledovati s trĹĄko identiteto. PosluĹževanje stilsko-dekorativnih iztoÄ?nic prejĹĄnjih stoletij, a v isti sapi hrepenenje po minimalistiÄ?nih trendih je v arhitekturnem jeziku izzivalen sprehod po tanki meji med homogenostjo in paradoksom. Vegetacija pa je, kot smo Ĺže vajeni, spet potegnila ta kratko. Na sicer redke trĹĄke sence drevesnih sadik, ujete v skromne travnate predpraĹžnike, bo treba Ä?akati ĹĄe vrsto let. Do takrat se bodo razliÄ?ne golaĹžijade, pivski festivali, pustne povorke, tradicionalni sejmi in ostale prireditve odvijale pod svobodnim, a neizogibno vroÄ?im soncem. Kljub naĹĄtetemu bi trg ĹĄe vseeno lahko postal moÄ?an mestni atribut – goden, da se v njegove kocke vkleĹĄejo nepozabne zgodbe. Toda pot do tja je sedaj za odtenek bolj zahtevna.

Zakaj? Vsaka arhitektura se najprej zaÄ?ne z navdihom. Tistim, zaradi katerega se priÄ?nejo kravĹžljati moĹžgani snovalcev. Pogoj za navdih so skriti potenciali na obravnavanem obmoÄ?ju. Potenciali, ki pomagajo zaÄ?rtati programske vsebine ter z njimi poslanstvo in vizijo bodoÄ?ega ambienta. Ĺ ele za tem sledi oblikovanje in materializacija prostora. Kadar je vrstni red zaradi razliÄ?nih razlogov premeĹĄan, je to lahko precej opazno, moteÄ?e, mnogokrat nepopravljivo. Z vidika poimenovanja trga je irelevantno, kakĹĄno ime si je/bo nadel. Pomembno je, kakĹĄno zgodbo bo Ĺživel in kakĹĄno energijo bo pri tem sproĹĄÄ?al. Upam le, da ne bo postal ÂťPusti trgÂŤ pod Pustim gradom.

Aplinc, M., 2012. Stanovati v Ĺ oĹĄtanju. V: Planko, L. (ur.). Ĺ aleĹĄki razgledi, zv. 14, letnik 2011/2012. Velenje: KnjiĹžnica Velenje 1

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

30. julija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Ko jo zagode raÄ?unalnik ‌ RaÄ?unalniki so tisti, ki jih v naĹĄem sodobnem Ĺživljenju po moje (poleg telefonov) najpogosteje preklinjamo. Zagodejo nam jo obiÄ?ajno ravno takrat, ko si tega najmanj Ĺželimo, ko smo v veliki Ä?asovni stiski in bi morali konÄ?ani izdelek Ĺže odposlati. Panika je lahko nepopisna, seveda pa tudi stiska, v kateri se Ä?lovek znajde.

Si predstavljate, kako se poÄ?uti moderator na radiu, ki se je zelo potrudil, da je lepo napovedal naslednje glasbeni komad, potem pa ni niÄ?. Samo tiĹĄina, ki se zdi nepopisno dolga, ki povzroÄ?a veliko zadrego. To vam naĹĄi dragi posluĹĄalci in bralci piĹĄemo tudi zato, da boste razumeli in nam takĹĄne napake, ki si jih resniÄ?no ne Ĺželimo, oprostili.

Sicer pa najbrĹž tudi sami kdaj doĹživite, da vam jo raÄ?unalnik zagode, ko Ĺželite odposlati ali natisniti kakĹĄno nujno sporoÄ?ilo.

Gledate v ekran, niÄ? vam ni jasno, niÄ? ne razumete, predvsem pa vas niÄ? ne uboga ‌ Je pa tudi res, da postanemo takrat, ko se znajdemo v tako ekstremnih situacijah, tudi

1. ANJA RUPEL – Odpri oÄ?i 2020 2. TINE KOBAL – Prva in zadnja 3. JOLE – Fali meni ona Po skladbi Ĺ˝ivljenje je kot igra Anja Rupel na radijske postaje poĹĄilja novo skladbo, sveĹžo priredbo pesmi Odpri oÄ?i, ki bo s pozitivnim sporoÄ?ilom in z Ĺživahnimi latino ritmi zagotovo popestrila vroÄ?e poletne dni.

Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, Tina Felicijan in Jasmina Ĺ karja niso obupale nad raÄ?unalnikom.

zelo inovativni. Tudi naĹĄa tri dekleta (oblikovalka Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, Tina Felicijan in Jasmina Ĺ karja) so v torek dopoldne takole druĹžno iskale reĹĄitev. In so jo tudi

naĹĄle. Zato tudi danes prebirate zadnjo ĹĄtevilko NaĹĄega Ä?asa v letoĹĄnjem juliju. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Samo ĹĄe mesec dni do Alles Kapot

Ĺživet z njenega premiernega albuma, je razen na koncertih odliÄ?no sprejet tudi na radijskih postajah in YouTubu.

Avgusta, natanÄ?neje 22. 8., se na Primorsko vraÄ?ajo najtrĹĄi ritmi elektronske glasbe, ki bodo zadoneli v Stari smodniĹĄnici – Pulverjeri pri SeĹžani. Factory of Sound je v goste povabil tuje in domaÄ?e nastopajoÄ?e, ki bodo vsekakor pripravili nepozabno zabavo do jutranjih ur. Na dveh prizoriĹĄÄ?ih se obetata dve razliÄ?ni popotovanji. Na prvem bo

smo od ljudi v manj kot tednu dobili veÄ? kot 130 modrosti in izkuĹĄenj o tem, kakĹĄno ravnanje je zares pomembno in kaj jih je korona kriza nauÄ?ila. Misli so bile tako ganljive, da so porodile novo idejo. Treba jih je razstaviti na prav poseben naÄ?in, da lahko zacvetijo!ÂŤ.

Eva Boto gostuje po Sloveniji

popotovanje od Techno glasbe pa do najtrĹĄega Hardtechna.

Na drugem pa od melodiÄ?nega Hardstyla do najhitrejĹĄega Hardcora. Prvi zvoki se bodo sliĹĄali v soboto, 22. avgusta, ob 12. uri ter bodo trajali vse do naslednjega dne do 6. ure. Zvrstila se bo vrsta znanih in manj znanih glasbenikov. Obiskovalce Ä?aka 18 ur najboljĹĄe glasbe in nepozabno doĹživetje sredi kraĹĄkega gozda pri SeĹžani, Ä?isto pravi festival elektronske glasbe na prostem.

Hornist Sebastijan Buda bo zastopal Slovenijo TriÄ?lansko strokovno Ĺžirijo je v finalnem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki najbolj prepriÄ?al devetnajstletni hornist Sebastijan Budai. Prireditelji so se zaradi epidemije virusa odloÄ?ili za interni izbor predstavnika, ki ga je izbrala strokovna Ĺžirija v sestavi: Maja Kojc (predsednica), Gorjan KoĹĄuta in Simon DvorĹĄak. Devetnajstletni Sebastijan Buda prihaja iz Komna na Krasu in trenutno zakljuÄ?uje 3. letnik na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Evrovizijski mladi glasbeniki

je vseevropsko tekmovanje v klasiÄ?ni glasbi, ki poteka na dve leti od leta 1982 in ga organizirajo Ä?lanice EBU. Tekmovanje je namenjeno glasbenikom od 12. do 21. leta starosti. Slovenija se lahko pohvali z veliko izvrstnimi uspehi, med drugim s tretjim mestom violonÄ?elistke Karmen PeÄ?ar leta 2002, z zmago flavtistke Eve Nine Kozmus leta 2010, drugim mestom pianista Urbana StaniÄ?a leta 2014 in drugim mestom violinista Nikole Pajanovića leta 2018.

Trkaj: ÂťKako ravnaĹĄ?ÂŤ Novi videospot Trkaja govori o tem, kako vÄ?asih tudi slabi Ä?asi prinesejo dobre spremembe. ÄŒas epidemije korona virusa je Ä?loveku potrdil njegov naravni zakon, da je edina stalnica v Ĺživljenju – sprememba. A ÄŒlovek je bitje evolucije, bitje, ki mu je ravno um omogoÄ?il preĹživetje. Tudi v najbolj spremenljivih situacijah je Ä?lovek vedno ÂťpogruntalÂŤ nove ideje, te pa so zacvetele v novo ravnanje. ÂťVsakdo ima kakĹĄno dobro izkuĹĄnjo o tem, kaj ga je kriza nauÄ?ila,ÂŤ pravi raper.  Zakaj ne bi izkuĹĄnje zdruĹžili? Tako

KoroĹĄica Eva Boto kljub temu, da je prireditev zaradi virusa manj, vseeno najde prostor za svoje glasbene nastope. Po akustiÄ?nem druĹženju v Dolenjskih Toplicah je prejĹĄnjo soboto v RoĹžnem vrtu na portoroĹĄki plaĹži pripravila samostojni koncert z bendom. Na lepem prizoriĹĄÄ?u, ki je bilo zaradi ukrepov ĹĄtevilÄ?no omejeno, je Eva z odliÄ?nim bendom obÄ?instvu na obali predstavila opus svojih pesmi s premiernega albuma in nekaterih popularnih motivov iz oddaje Znan obraz ima svoj glas, na katerem je lani zmagala.

Eva je po koncertu med drugim dejala: ÂťBilo je nepozabno po ĹĄtirih mesecih stati na odru z bendom in deliti vse lepe trenutke z njimi in s publiko. Po odzivih sodeÄ? mislim, da smo vsem prisotnim priÄ?arali nepozaben veÄ?er.ÂŤ Eva bo nastope po Sloveniji nadaljevala tudi avgusta. Njen zadnji single, skladba Lepo je

Bob Marley: One love DruzĚŒina Marley je predstavila osveĹženo ikonicĚŒno pesem Boba Marleyja One love. Z njo podpira UNICEF-ovo globalno kampanjo v boju proti posledicam pandemije novega korona virusa na otroke. ÂťPesem One love je bila ustvarjena kot poziv h globalni solidarnosti v Ä?asu, ko je bil svet moÄ?no razdeljen, kot je tudi danes. In vendar: le Ä?e se zdruĹžimo

v eno ljubezen in eno srce, lahko premagamo ta virus in zaĹĄÄ?itimo otroke. Pomagamo lahko tudi graditi bolj praviÄ?en in enakopraven svet,ÂŤ je povedala Cedella Marley. ÂťTo pa je tisto, za kar si je prizadeval moj oÄ?e.ÂŤ Sredstva, zbrana v kampanji One love, ki se ji pridruĹžuje tudi UNICEF Slovenija, bodo zagotovila milo, zaĹĄÄ?itno opremo in komplete za higieno ter omogoÄ?ile ozaveĹĄÄ?anje otrok in druĹžin o zaĹĄÄ?iti, hkrati pa bodo namenjena tudi zagotavljanju izobraĹževanja, zaĹĄÄ?iti pred nasiljem in izkoriĹĄÄ?anjem ter zdravstveni oskrbi. ÄŒe Ĺželite podpreti kampanjo #OneloveOneheart, prenesite ali predvajajte osveĹženo pesem One love prek platform za posluĹĄanje glasbe. 100 % prihodkov od avtorskih nadomestil bo doniranih Unicefu. Denar lahko tudi darujete. PoĹĄljite SMS ONELOVE5 na 1919 in darujte 5 evrov za pomoÄ? otrokom.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

S.O.S. Kvintet – Nisem, nisem VraŞji muzikanti – Misel nate ne zaspi Ansambel Posluh – Kje boť spala nocoj Ansambel Vzrok – Ukradel te bom Ansambel Viharnik – Ker nikogar ni Ansambel Nemir – Trikrat da Ansambel Ponos – Peti slovensko se ne boj Ansambel Valovi – V najinih srcih sonce sije Ansambel Opoj – Godec z duťo

10. Ansambel Trenutek – Na kolena

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Gwen Stefani in Blake Shelton izdala drugo skupno pesem

Umrl je soustanovitelj glasbene skupine Fleetwood Mac

Glasbenika Gwen Stefani in Blake Shelton, ki sta se spoznala, ko sta sodelovala kot Ĺžiranta v glasbenem ĹĄovu The Voice leta 2015, sta sedaj znova druĹžila moÄ?i in izdala skladbo Anywhere with you. Pevski par je skupaj zapel ljubezensko country pesem Happy Anywhere in v videospotu pokazal ogromno utrinkov iz zasebnega Ĺživljenja.

Gwen in Blake pa sta v preteklosti Ĺže glasbeno sodelovala v hitu Nobody but you, ki je takoj po izidu dosegel prvo mesto na lestvici najbolje prodajanih skladb preko spleta.

Umrl je britanski kitarist in soustanovitelj glasbene skupine Fleetwood Mac, 73-letni Peter Green. Green je skupaj z bobnarjem Mickom Fleetwoodom leta 1967 v Londonu ustanovil glasbeno skupino Fleetwood Mac. Skupino je zapustil Ĺže leta 1970. B. B. King ga je nekoÄ? omenil kot nekoga, ki ima ‚najsladkejĹĄi ton‘, ki ga je kadarkoli sliĹĄal, in ga oznaÄ?il kot kitarista, ki mu je edini povzroÄ?il mravljince in ga spotil ob posluĹĄanju. Britanski blues rock kitarist, pevec in kantavtor je imel dlje Ä?asa duĹĄevne teĹžave.

Joan Baez nagrada Woddy Guthrie AmeriĹĄka kantavtorica in borka za Ä?lovekove pravice Joan Baez bo dobila letoĹĄnjo nagrado, ki nosi ime po enem najpomembnejĹĄih ameriĹĄkih folk glasbenikov Woddyju Guthrieju. Dobila jo bo za Ĺživljenjsko delo v glasbi in humanitarni angaĹžma, so po poroÄ?anju nemĹĄke tiskovne agencije dpa sporoÄ?ili iz Centra Woddy Guthrie. Podelitev bo avgusta na spletu.

Taylor Swift sedla posluĹĄalcem v uho AmeriĹĄka country-pop pevka Taylor Swift se je s kar tremi pesmimi iz svojega novega albuma Folklore, ki je izĹĄel v petek, Ĺže uvrstila na lestvico najboljĹĄih 20. Rekordni single Cardigan je trenutno na Ä?etrtem mestu, sledi mu The 1 na petem in Izgnanstvo na sedmem.

Naš ­čas, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

VRTILJAK

30. julija 2020

⏩

frkanje

Čvek se je motal okrog vinske kleti, a ni ostal neopažen. »Pazi se, falot, da te ne prestreže Miro Dugi,« je Zvone Skrt pokazal na zeliščarskega kolega, ki je policist na carini. »Mimo njega se ne boš kar tako izmuznil. Če se mu boš zdel sumljiv, ti bo odmeril nekaj ur za zapahi v tej temni kleti. Jaz bi se na tvojem mestu že zdaj zmenil z Anico Jurič, naj ti primakne kak piskrček zeliščne čorbe, da te ne bo neslo od lakote.« Čvek pa je seštel 1 + 1 in si zadovoljno pomel roke. »Torej mi boste pomagali, da pridem v klet – ostanem sam med sodi, pa še malico mi boste dali?! To se mi je pa res posrečilo!«

» Levo & desno «

Preobrat V Gorenju se je v kratkem času zgodil velik in pomemben preobrat: od grožnje o množičnem odpuščanju do napovedi o celo dodatnem zaposlovanju. Majhen korak za velike, velik za manjhne.

Do kruha Mnogi upajo, da bodo Staro Velenje res preuredili tako, da bo tu tudi dovolj prostora za podjetnike in druge, da si bodo lahko služili kruh … če jim bodo že porušili pekarno.

Primež

⏬ ⏫

»Lepa reč!« je bil ogorčen Milan Krebl iz Mislinje, ki je penzijo dočakal v Gorenju. »Enkrat je delavcev preveč, drugič premalo. Enkrat gradijo nove hale, drugič zapirajo proizvodnjo. Vse je zmešano kot s tole avtocesto. Enkrat gre trasa tu, drugič gre tam. Enkrat so proti eni, drugič drugi …« »No, zato se pa jaz raje ukvarjam z gobami,« mu je odvrnil Jože Lekše iz gobarskega društva Marauh. »Prava goba je vedno prava in strupena je vedno strupena. Je pa res, da je tu in tam kaka strupena videti kot prava in obratno,« je umolknil in se zamislil, da očitno res nič ni vedno le tako ali le drugače.

»Kakšni dami,« je Čveku ušel občudujoč vzdih, ko je zagledal Vikico Grubelnik in Slavico Koren, tesni prijateljici, ki se radi takole lepo urejeni zavrtita na melodije lutnje in čembala. A kot pravi grajski dami sta mu le vljudno pokimali in mu namenili mil nasmešek, nato pa zasukali pogled proč. Le kdo bi si drznil v njuno bližino. Še Čvek se je le globoko priklonil in umaknil.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ravnanje je prekinila policija, ki je pojasnila, da je ukrepala, ker so bili občani nad opisanim obnašanjem zgroženi. »Turistka je za prekršek plačala tudi denarno kazen,« so še dodali.

24-letni Finec glasbeni direktor Pariške filharmonije

Domačini na otoku Hvar so bili pred kratkim močno presenečeni in razburjeni nad prizorom, za katerega je poskrbela turistka. Nekaj ljudi je namreč opazilo, da gospa iz tuje dežele več dni zapored odklepa manjšo cerkev, se tam slači in kasneje izstopi v drugačni preobleki.

Veterinarji rešili štiri mucke z zaraščenimi repki

Finec Klaus Makela šteje (šele) 24 let, pa ima za seboj že zavidljivo kariero. Pred dvema letoma je postal glavni dirigent filharmonije v Oslu, zdaj so ga imenovali za glasbenega direktorja Pariške filharmonije. »Priznati moram, da je to precej neobičajno,« je

»Mlada dama, ki ima ključe od cerkve, to uporablja za zasebno garderobo. To počne že nekaj dni. Tam hrani svoje stvari za na plažo, cerkev uporablja kot prostor za hlajenje, za shranjevanje otroških igrač,« je povedal zgrožen očividec. Izkazalo se je, da je ženska res uporabljala cerkev sv. Jeronima iz 14. stoletja za preoblačenje. Neprimerno

dičku smo morali odstraniti del tačke, ki je bila zaradi zaraščenih repkov močno poškodovana,« je pojasnil veterinar in dodal, da bo zaradi obsega omenjeni muc nekoliko neobičajno hodil. Zgodba ima srečen konec: mačji mamici in vsem njenim mladičkom so na kliniki našli odgovornega posvojitelja, ki že skrbni zanje.

Na kolo Podatki kažejo, da je v porastu posoja koles v raznih izposojevalnih sistemih. Marsikje tudi raste »izposoja« koles iz kolesarnic in drugih prostorov.

Nov pogon Naša nuklearka je lani presegla načrtovano proizvodnjo električne energije. Slovenija gre torej hitreje naprej na atomski pogon.

Nič (p)osebnega Velenjčani želijo, da bi tudi oni imeli kako besedo pri odločanju o morebitnem sosežigu v sosednji občini. Seveda – nesnaga pač ne pozna meja! (Če bi bila kakšna nesnaga (!?))

Slab zgled?

Turistka za preoblačenje uporabljala kar cerkev

V Turčiji je mačka pred kratkim skotila štiri mladičke, ki so imeli zaraščene repke. Našli so jih prijazni ljudje, ki so zaraščene mladičke odpeljali na bližnjo veterinarsko kliniko. Tam se je veterinar Muhammet Coduroğlu odločil za poseg. Vse štiri mucke je uspešno ločil, le eden od njih bo imel nekaj težav. »Pri enem mla-

Ekipi Velenja in Celja sta ob koncu lige »dali v primež« slovenski nogomet. Grofje na vrhu, Knapi na dnu.

povedal umetnik, ki bo vodenje ugledne hiše prevzel septembra 2022, a kljub novi zadolžitvi še naprej ostal tudi v Oslu. Klaus Makela sicer ne slovi le kot genialen dirigent, ampak tudi kot izjemen čelist. Debitantski nastop je doživel pri sedmih letih v finski Nacionalni operi kot član otroškega orkestra za Bizetovo opero Carmen. Čeprav sta ga prevzeli drama in krasna glasba, je njegovo pozornost tedaj pritegnil dirigent. Za to vlogo se je začel usposabljati pri 12 letih in od tedaj dirigira vsak teden. Kot pravi, sam o svojih letih ni nikoli razmišljal, podobnega mnenja, da starost ni bistvena, pa so tudi njegovi bodoči sodelavci.

Psička na poti do doma prehodila 80 kilometrov Drew Feeback iz ameriške zvezne države Kansas je pred kratkim prijavil pogrešano psičko, labradorko Cleo. Po štirih dneh je izvedel, da so jo našli – na povsem nepričakovanem kraju. Štiriletna psička je namreč prehodila 80 kilometrov, prečkala državno mejo in odšla v sosednji Misuri, kjer je družina živela nekoč.

Pot je trajala ves teden, prečkati je morala številne prometne ceste in celo reko. Zdajšnji lastnik hiše Michael Colton je bil nadvse presenečen, ko je na pragu hiše, ki jo je kupil pred dvema letoma, prepoznal psičko prejšnjega lastnika. Povedal je, da je bila ob njunem srečanju sprva zelo nemirna. »Precej razumljivo. Končno je prišla domov, potem pa tam našla neke neznance, to bi bilo strašljivo za vsakogar,« je razmišljal Colton. Kot je še pojasnil, mu je naposled le uspelo pridobiti njeno zaupanje, da so lahko skenirali čip v ušesu, ki je razkril podatke lastnika.

Muzej sreče Na Danskem, ki velja za državo z enimi najsrečnejših ljudi na svetu, so odprli muzej sreče. Njegov cilj je ljudi navdihniti, da bi

živeli srečnejše in polnejše življenje, obenem pa jih tudi naučiti nekaj o zgodovini sreče. Še več: v muzeju je tudi gradbeni material, s katerim si lahko obiskovalci zgradijo svojo srečo, za povrh pa so organizatorji projekta razvili tudi aplikacijo, s katero si lahko postavimo vprašanje o svoji sreči ter s pomočjo znanstvenikov na inštitutu skušamo razumeti, kaj nas osrečuje in kako to izkazujemo. »Sreča je čustvo in zanimivo je videti, koliko je različnih obrazov sreče. Tukaj v muzeju preučujemo zgodovino sreče in znanost, ki jo obravnava. Kako geografski položaj vpliva na srečo? Kakšen vpliv imata družba in arhitektura? Vse to so

Tudi pri razpravah o trasi državne kolesarske poti na nekaterih predelih menda ne gre vse čisto gladko. Nekateri malo zlobno namigujejo, da bi se tudi pri tem lahko zgodila »3. os«.

Sreča Sreča, da ljudje niso kot drevesa. Če so drevesa bolna, jih je treba pač enostavno odstraniti. Še zdravljenje, čeprav je mogoče, se jim ponekod ne zdi smiselno.

Kaj je res?

Veliko je različnih primerov, ki so med ljudmi prava kost za glodanje. O nekaterih zadevah »vsi vse vedo«, a (si) jih mnogi zelo različno razlagajo.

Prijetno toplo Če ni kakšnih neviht, je v Velenju letošnje poletje kar prijetno toplo. Ne greje nas le sonce, tudi (menda vse bolj) prijetno gorenje.

Dobra »mati« Tudi ob sklepu zadnjega maratonskega srečanja najvišjih predstavnikov Evropske unije se je izkazalo, da Slovencem EU le ni grda mačeha, ampak kar prijazna mati. Še naprej bomo prejemali več kot prispevamo.

vidiki, ki jih preučujemo,« je pojasnil vodja omenjenega inštituta Mike Wiking. Muzej, v katerem je sicer zaradi epidemije korona virusa trenutno hkrati prostora le za 50 obiskovalcev, ponuja tudi interaktivne dejavnosti in miselne igre. Vstopnina za odrasle znaša dobrih šest evrov.

(Ne)mir Velenjčani so spokojno dočakali konec nogometnega prvenstva, saj so že dolgo vedeli, kje je njihovo (novo) mesto. Ubogi Celjani pa so morali trepetati do zadnjega piska zadnje tekme. No, se jim je pa poplačalo.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

REPORTAŽE

30. julija 2020

100-letnica rojstva slikarke Majde Kurnik (1. del) Z veseljem in ponosom se ob 100-letnici rojstva spominjamo naĹĄe pomembne in slavne rojakinje, akademske slikarke Majde Kurnik, ki jo v zadnjih letih oznaÄ?ujemo za slovensko-srbsko slikarko – Rodila se je 2. avgusta 1920 v Ĺ kalah pri Velenju – OtroĹĄtvo in mladost je preĹživela v Sloveniji, drugo polovico pa v Jugoslaviji, v Srbiji Milena Koren BoĹžiÄ?ek

Po mami Milki je bila Majda RajĹĄterjeva. Ta druĹžina je bila v Ĺ oĹĄtanju, kjer so imeli hotel, zelo znana. Ukvarjali pa so se tudi s hmeljarstvom. Zavedna slovenska druĹžina je bila izpostavljena krutemu trgu v Ä?asu 1. svetovne vojne. Po bankrotu jim je ostala le stara hiĹĄa, v kateri je Ĺživela ĹĄestÄ?lanska druĹžina mame Milke (1989–1951).

Mama je bila poroÄ?ena dvakrat, ker je prvi moĹž padel v 1. svetovni vojni. Drugi moĹž je bil Anton Kurnik (1890–1960), ki je priĹĄel iz Ljubljane in se zaposlil v Ĺ oĹĄtanju kot uradnik v odvetniĹĄki pisarni dr. Frana Mayerja. Bil je tudi naÄ?elnik Sokola in vnet igralec ter reĹžiser dramskega druĹĄtva v mestu. Rodili so se jima trije otroci: Majda, Vida (1922–1943) in Marjan (1926–1945).

Majda je igrala klavir in imela tudi roko za risanje, kot so rekli, zato se je vpisala na uÄ?iteljiĹĄÄ?e v Ljubljani, klavir pa je ostal njen spremljevalec za celjenje duĹĄevnih ran in za razvedrilo.

1941. je Majda konÄ?ala uÄ?iteljiĹĄÄ?e v Ljubljani in se zaposlila v PertoÄ?i. Ĺ e istega leta je bila njena druĹžina izseljena v Srbijo, v Beograd, kamor jim je kmalu sledila. V letu 1942/43 je obiskovala slikarsko ĹĄolo Mladena

Josića, 1943. pa se je vpisala na Akademijo likovnih umetnosti v Beogradu. Leto kasneje se je Ĺže aktivno vkljuÄ?ila v NOB kot Ä?lanica Propagandnega oddelka III. armade v likovni in foto sekciji in tu delovala do osvoboditve.

Prve slikarske izkuĹĄnje in znanje je Majda Kurnik pridobivala

Anton Kurnik (oÄ?e), tempera na kaĹĄiran papir

pri profesorju Mladenu Josiću, slovitem slikarju, ki se je v svojih zaÄ?etkih zgledoval po francoskem postimpresionistu in kubistu Paulu Cezannu. V hiĹĄi, ki mu jo je doniral Ilija M. Kolarac, je Josić odprl svojo slikarsko ĹĄolo, iz katere so izĹĄli mnogi vidni slikarji, med njimi Stojan ÄŒelić in Majda Kurnik. V Ä?asu njenih priprav na akademijo in le kratek Ä?as po zakljuÄ?ku ĹĄtudija

je v nekaterih njenih krajinah in Ĺžanrskih upodobitvah ĹĄe zaznati znaÄ?ilnosti cezannovskega in josićevskega vzora. Akademijo pa je konÄ?ala pod izrednim profesorskim vodstvom Ivana Tabakovića, Mihajla Petrova, Ä?orÄ‘a Andrejevića Kuna, Koste Hakmana in Marka ÄŒelebonovića.

Milka Kurnik (mama), tempera na papirju

ObÄ?asno je prihaja tudi v Slovenijo in leta 1947 razstavljala v Kajuhovem domu Ĺ oĹĄtanju skupaj z rojaki Viktorjem Kojcem, Janezom Ravljenom in MiĹĄom SkornĹĄkom. 1949. leta je konÄ?ala likovno akademijo in bila sodelavka mojstrske delavnice Mileta Milunovića. Prvo samostojno razstavo je imela leta 1953 v GrafiÄ?nem kolektivu v Beogradu. Spoznala je

svojega Ĺživljenjskega sopotnika, Ukrajinca Marklena Mosijenka (1928–2016), ki se je kot prostovoljec II. Jugoslovanske brigade, skupaj z leto dni starejĹĄim bratom, boril za osvoboditev Beograda. Ostal je v Beogradu in se vpisal na Akademijo likovih umetnosti, kjer sta se z Majdo Kurnik in spoznala se druĹžila s skupini slikarjev, ki so leta 1958 oblikovali Beograjsko skupino s Ä?lani: Ä?orÄ‘e BoĹĄan, Ksenija Divjak, Olivera Kangrga, Majda Kurnik, Marklen Mosijenko, Mario Maskareli ter kiparji Nikola Janković, Angelina Gatalica, Slavoljub Vava Stanković in Matija Vuković. Skupino je odlikovala figurativnost s postulati poetiÄ?nega realizma in v okvirih intimistiÄ?nega slikarstva v tridesetih letih prejĹĄnjega stoletja. Imenovani avtorji so se postopoma oddaljevali od centralne smeri socialistiÄ?nega realizma in povojnega modernizma. S tako drĹžo so vsak po svoje prispevali k uveljavljanju povojnega srbskega in jugoslovanskega modernizma konec 50. let.

Njene ambicije po novem znanju in spoznanjih o umetnosti so bile velike, sredstva pa skromna.

Z veliko podporo starĹĄev se je podala na prvo potovanje v Rim in Benetke. Po Italiji je sledila pot v Pariz, kot je mogoÄ?e zaslediti iz oÄ?etovih pisem. DrugiÄ? je

Pohod tovariĹĄev Od upora do svobode S ĹĄtiridnevnim pohodom po poti mejnikov NOB je skupina pohodnikov zaznamovala 75. obletnico konca 2. svetovne vojne – Glavno sporoÄ?ilo pohoda je poudariti vrednote NOB – Pohod zaÄ?eli v Ljubljani in sklenili na Prevaljah Jasmina Ĺ karja

Zveza zdruĹženj borcev za vrednote NOB Slovenije se s pohodom Od upora do svobode v letu 75. obletnice osvoboditve in zmage spominja slovenskega narodnoosvobodilnega boja med 2. svetovno vojno. Pohod, ki so ga simboliÄ?no zaÄ?eli 22. julija, ko je tega dne leta 1941 odjeknil prvi strel na okupatorja na slovenskih tleh in predstavlja kljuÄ?no simboliko zgodovinskih dogodkov, je vodil AljaĹž Verhovnik, generalni sekretar Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB. Pohod ponazarja celoten slovenski narodnoosvobodilni boj, saj traja ĹĄtiri dni, vsak dan za leto dni boja.

SimboliÄ?no so ga zakljuÄ?ili na KoroĹĄkem, kjer je bila 15. maja vojna tudi konÄ?ana.

NajmlajĹĄi pohodnik je ĹĄtel ĹĄtiriindvajset let, najstarejĹĄi pa dvainosemdeset

ÂťNaĹĄa zveza ima zelo dobro razvejano mreĹžo, tam okrog sedemsto krajevnih organizacij, ter skoraj ĹĄtirideset tisoÄ? Ä?lanov, tako da praktiÄ?no ni vasi v Sloveniji, kjer ne bi imeli svojih Ä?lanov, ki so nas pospremili od Ljubljane

do KoroĹĄke. Vodniki so nam po- Gornji Grad ter preko Ljubnega Pohod je bila spontana ĹĄteno olajĹĄali pot in pokazali naj- ob Savinji in Belih Vod, kjer je odloÄ?itev krajĹĄo moĹžno pot do KoroĹĄke, da padel pesnik Kajuh, in do TopolZaradi epidemije in ukrepov smo v soboto, 25. julija, tja tudi ĹĄice, kjer je nemĹĄki general Ale- Ĺžal niso mogli izpeljati osredje varno in veselo prispeli,ÂŤ pove ksander Loehr podpisal predajo. slovesnosti, kot so si zamislili, in Verhovnik, ki izpostavi tudi, da Tretji dan smo pot nadaljevali obeleĹžiti 75. obletnice zmage in je bilo zanimanje Ä?lanov veÄ?je, proti GraĹĄki gori, kjer nas je prav osvoboditve ter konca 2. svetovkot to dopuĹĄÄ?ajo priporoÄ?ila NIJZ. Zato se je na zelo zahtevn o p ot o d pravilo deset fiziÄ?no dobro pripravljenih pohodnikov. ÂťZaÄ?eli smo pri spomenik u vstaje v Ĺ martnem pri Tacnu, se podali proti Ra- Pohod, dolg sto trideset kilometrov, ob obletnici partizanskega boja sporoÄ?a ljudem, da ĹĄici, kjer smo moramo graditi na vrednotah partizanskega boja in dokazati, da je tovariĹĄtvo ĹĄe vedno se spomnili zasejano v naĹĄih srcih. prve slovenske vasi, ki jo je okupator poĹžgal tako priÄ?akala mnoĹžica ljudi. Od ne vojne, kot bi si Ĺželeli, zato so med vojno, naprej proti MengĹĄu, tam naprej smo se podali proti se spontano odloÄ?ili za pohod, partizanski bolnici Triglav, nada- Slovenj Gradcu in Kotljam. Tu ki zajema kljuÄ?ne mejnike naroljevali v Tuhinjsko dolino in po smo se spomnili vloge PreĹžiho- dnoosvobodilnega boja, s katezelo strmi poti na vrh Menine vega Voranca in pomena parti- rim poudarjajo vojaĹĄke doseĹžke, planine, po kateri se je Franc Se- zanske kulture, ter zadnji dan civilne Ĺžrtve vojne, internirance, ver Franta z borci med vojno leta krenili do Poljane na Prevaljah, streljanje talcev, izgnance, tudi 1945 uspel prebiti iz obroÄ?a oku- kjer smo pri spomeniku Svobodi partizansko saniteto, sodelovanje patorja. Nato nas je pot vodila v in miru sklenili svojo pot.ÂŤ z zavezniki, vlogo Ĺžensk v naro-

Majda v mladosti

bila v Parizu kot ĹĄtipendistka fonda MoĹĄe Pijadeja. Poleg tujine je veÄ?krat odpotovala na krajĹĄe ĹĄtudijske in delovne poti po Jugoslaviji za pomoÄ? pri restavriranju fresk v samostanih. Od tod so ostale skice in mnogo pozneje so na njihovi osnovi nastale manjĹĄe slike in risbe. Ĺ˝ivela je v skromni sobici na Zadarski 7 v neposredni bliĹžini KosanÄ?ićevega venca 19 v Beogradu, kjer je imela atelje v hiĹĄi, polni ateljejev likovnih umetnikov.

Njena vrata so bila vedno odprta za vse prijatelje, slikarje, pesnike in pisatelje, skladatelje in oblikovalce, s katerimi so skupaj snovali in oblikovali novo umetnostno obdobje. Atelje je dobila v 50. letih po bosanskem slikarju Kosti Hakmanu (1899–1961). Imela je veÄ? umetniĹĄkih talentov, od katerih je najbolj razvijala likovno ustvarjanje in glasbo. Menda je odliÄ?no igrala klavir in se je teĹžko odloÄ?ila med ĹĄtudijema slikarstva in glasbe. V ozadju pa je ostal ĹĄe igralski

dnoosvobodilnem boju in ne nazadnje prelomno bitko na Menini planini, TopolĹĄice, kjer je bila podpisana kapitulacija, in konec vojne na Poljani pri Prevaljah. ÂťTo so zelo pomembni mejniki za slovenski narodnoosvobodilni boj, brez katerih ne bi bilo danaĹĄnje drĹžave Slovenije,ÂŤ posebej poudari Verhovnik, ki izpostavi najstarejĹĄega pohodnika, starega dvainosemdeset let, ki se je na Ljubnem od njih Ä?astno poslovil.

â?ą

Na vseh etapah poti so se jim pridruĹžili tudi krajevni pohodniki in jih priÄ?akala mnoĹžica ljudi.

Dnevno so prehodili okrog petintrideset kilometrov

ÂťKo smo se podali na sto trideset kilometrov dolgo pot, se nismo zavedali, kako zelo zahtevna bo,ÂŤ razloĹži Verhovnik, ki doda, da so bili prvi trije dnevi zelo teĹžki, saj so prvi dan prehodili okrog petdeset, ostale tri dni pa okrog petintrideset kilometrov. ÂťNa cilju smo hvaleĹžni vsem podpornikom, ki so nam pomagali dvigovati moralo, zelo dobri logistiÄ?ni pripravi poti in podpori lokalnih organizacij.ÂŤ Kaj pa primerjava zgodovinskih Ä?asov in danaĹĄnjih dni? ÂťNepredstavljiva je primerjava poti danes in nekoÄ?. Takrat so bili pogoji izjemno teĹžki, npr. bitka na Menini planini je potekala v zimskih

talent. Njena sobica je bila pozimi najveÄ?krat brez ogrevanja in njeno krhko telo je tako bilo preveÄ? izpostavljeno obolenjem. Bolezen jo je naÄ?ela in jo poÄ?asi razjedala.

Razstavljala je redkeje, vendar je ĹĄe veliko slikala. DruĹžila se je s ĹĄirokim krogom prijateljev, s samim vrhom srbskih intelektualcev, slikarjev, glasbenikov, oblikovalcev (Mario Maskareli, Ksenija Divjak, Angelina Gatalica, Ljubica Marić, Zdenko Marasović, Matija Viković, KoÄ?a Popović, Danica Antić ‌) in z najbolj preprostimi ljudmi v soseski.

Umrla je 28. maja 1967 v Beogradu. Pokopana je v Podkraju pri Velenju v druĹžinskem grobu.

Dela so ostala v lasti njenega dolgoletnega partnerja, prav tako slikarja Marklena Mosijenka. Po njeni smrti so se njene slike pogosteje kot prej pojavljale v prodajnih galerijah v Beogradu, ĹĄe posebej na KosanÄ?ićevem vencu.

Njena slikarska dominantnost je prevzela ĹĄtevilne kupce, tudi iz Slovenije, ki so slike Kurnikove kupovali v Beogradu in jih prinaĹĄali v Slovenijo. Skrbno in s ponosom njena dela hranijo tudi njeni sorodniki, prijatelji in znanci v Sloveniji in Srbiji. Po pisanju mnogih kritikov in novinarjev v Srbiji slike Kurnikove izĹžarevajo nekaj slovenskega, Ä?eprav je predvsem zelo vsestranska in polnokrvna slikarka, ki je za drugo polovico svojega Ĺživljenja iz ljubezni do prijateljev in kozmopolitizma izbrala Beograd.

Fotografije iz arhiva Galerije Velenje in Peter MarinĹĄek đ&#x;”˛

Nadaljevanje prihodnjiÄ?.

razmerah. Mi smo imeli na voljo vso moderno planinsko opremo, potrebovali smo samo nekaj ur, borci pa so se morali ĹĄtiri leta boriti. Ne znam si predstavljati, v kakĹĄnih okoliĹĄÄ?inah so se borili. Vsa Ä?ast njihovi vztrajnosti in morali, ki je morala biti izjemna, da so zdrĹžali ves slovenski narodnoosvobodilni boj,ÂŤ strne misli vidno utrujen, a zadovoljen generalni sekretar Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB.

V TopolĹĄici so sprejeli pohodnike s tovariĹĄkim pozdravom

V TopolĹĄici je predstavnike Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB pozdravil tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je simboliÄ?en pomen pohoda ocenil hvalevredno. ÂťPrav je, da smo s tovariĹĄkim pozdravom priÄ?akali pohodnike, ki simbolizirajo NOB in tisto obdobje, ki je pripeljalo do tega, da smo danes Slovenci to, kar smo. Svobodni, imamo svoje ozemlje, svojo besedo in svoj jezik. Mislim, da so ta dejanja v danaĹĄnjem Ä?asu izjemnega pomena, ne zaradi netenja ognja, temveÄ? opozarjanja na to, kar se je v preteklosti dogajalo na naĹĄem obmoÄ?ju, ter tega, da svoboda ni samoumevna, da so bile zanjo v preteklosti potrebne ĹĄtevilne Ĺžrtve in prelite mnogo krvi.

To so teĹžke zgodbe, zato si na tem mestu zasluĹžijo, da jih s spoĹĄtljivim sprejemom poÄ?astimo in sprejmemo vse, ki ponazarjajo zgodovino.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

KRONIKA

KonÄ?ano tudi Ä?etrto kroĹžiĹĄÄ?e

Šoťtanj dobiva usposobljene prve posredovalce Šoťtanj, 24. julija – Med tistimi, ki dobivajo usposobljene prve posredovalce, ki reťujejo Şivljenja, je po novem tudi Gasilsko druťtvo Šoťtanj. Moram

30. julija 2020

Tokratnega izobraĹževanja se je udeleĹžilo 44 gasilk in gasilcev. (Foto: AndraĹž RoĹĄkar)

povedati, da sem zelo vesel, da smo se z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in vodjo reĹĄevalcev KliniÄ?nega centra iz Ljubljane Janijem Kramarjem

dogovorili za brezplaÄ?ni teÄ?aj, je povedal gasilski poveljnik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik. Tokrat se je usposabljanja udeleĹžilo 44

gasilk in gasilcev, v jesenskem delu pa se jih bo ĹĄe 99. NauÄ?ili so se tako teoretiÄ?nih kot praktiÄ?nih oblik reĹĄevanja Ĺživljenj.†đ&#x;”˛ mz

Mozirje – Konec je zastojev in slabe volje, ki so jo povzroÄ?ala dela ob izgradnji trikrakega kroĹžiĹĄÄ?a pri osnovni ĹĄoli v Mozirju na regionalni cesti Mozirje–Radmirje od sredine letoĹĄnjega maja dalje. Vrednost naloĹžbe je blizu 400 tisoÄ? evrov, od tega je levji deleĹž stroĹĄkov izgradnje plaÄ?ala Direkcija RS za infrastrukturo iz postavke varnost v cestnem prometu, pribliĹžno 100 tisoÄ? evrov pa je znaĹĄal deleĹž ObÄ?ine Mozirje. ÂťGre za Ä?etrto kroĹžiĹĄÄ?e v lokalni skupnosti, nov infrastrukturni objekt pa bo razbremenil promet v prometnih konicah, saj so se vozniki iz smeri Savinjske ceste zelo teĹžko prikljuÄ?ili na regionalko.

Bistveno bolj pa bo sedaj poskrbljeno tudi za veÄ?jo varnost peĹĄcev, sploh ĹĄolarjev in delavcev. Kar nekaj Ä?asa smo opozarjali pristojne na nevarnost, naposled pa le uspeli,ÂŤ je povedal Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje Ivan SuhoverĹĄnik.

Zemeljski plaz ogrozil hiĹĄo v Belih Vodah Bele Vode, 24. julija – ÄŒetrtkovo popoldansko in noÄ?no neurje, ki je divjalo tudi po tukajĹĄnjih krajih, je povzroÄ?ilo veliko ĹĄkode na obmoÄ?ju Belih Vod. Po besedah

vodje ĹĄtaba Civilne zaĹĄÄ?ite Petra Radoje se je sproĹžilo veÄ? zemeljskih plazov, ki so nanosili zemljino na ceste in zamaĹĄili propuste.

Gasilci so bili seveda takoj na te-

Gasilci so ĹĄe veÄ?jo ĹĄkodo prepreÄ?ili tako, da so zemljino takoj prekrili s folijo.

renu in prepreÄ?evali, da bi nastala ĹĄe veÄ?ja materialna ĹĄkoda.

Najhuje je bilo v Belih Vodah 24 a, na objektu Zofije Mazej KukoviÄ?, kjer se je sproĹžil 15 x 10

Plaz je ogrozil hiĹĄo Zofije Mazej KukoviÄ?. (foto P. Radoja)

metrov velik plaz, globok od enega do dva metra. Plaz je zasul del poslopja. ÂťNa sreÄ?o nihÄ?e ni bil poĹĄkodovan, saj so gasilci hitro ukrepali in prekrili zemljino s folijo, mi pa smo naplavine oÄ?istili in odpeljali na deponijo,ÂŤ pravi Radoja. Pri kasnejĹĄem temeljitem pregledu pa so naleteli ĹĄe na eno veliko teĹžavo, ki grozi na tem obmoÄ?ju, hudourni jarek se je namreÄ? ob tem vremenskem pojavu poglobil za 4 do 5 metrov in predstavlja potencialno nevarnost, katere ureditve se bodo morali v Ĺ oĹĄtanju Ä?im prej lotiti. Ĺ koda je zagotovo zelo velika, saj je mulj vdrl tudi v notranjost đ&#x;”˛ hiĹĄe, je pa ĹĄe niso ocenili. â€

Veliko dela za gasilce, o povzroÄ?eni ĹĄkodi Ä?ez 14 dni Ĺ martno ob Paki – Neurje z moÄ?nim nalivom minuli petek zveÄ?er ni prizaneslo tudi obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Veliko dela so imeli operativci prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ martno ob Paki in PaĹĄka vas.

NajveÄ? teĹžav je neurje povzroÄ?ilo v Gavcah, kjer je odneslo lani urejeni del ceste, zabeleĹžili so tudi zdrs zemlje pri Ĺ tefanoviÄ?evih v vaĹĄki skupnosti Veliki Vrh – Gavce. Prav tako je material dobesedno zabil propust nad bivĹĄim podjetjem Vino Ĺ martno, zaradi Ä?esar je bila republiĹĄka cesta Ĺ martno ob Paki–PaĹĄka vas nekaj Ä?asa neprevozna.

Nekateri oÄ?ividci so dejali, da tako velikega jezera na omenjenem obmoÄ?ju ĹĄe niso videli.

Prav tako so gasilci preusmerjali vodotoke in Ä?rpali vodo iz stanovanjskih in drugih objektov v vaĹĄkih skupnostih Slatina, Mali Vrh in Ĺ martno ob Paki. Na mnogih cestah je deroÄ?a voda uniÄ?ila bankine.

Tilen Drofelnik, poveljnik PGD PaĹĄka vas, je povedal, da je bilo na treh lokacijah na terenu prisotnih 21 gasilcev, od tega so najprej morali pred zalitjem reĹĄevati svoj gasilski dom. Po besedah tajnika PGD Ĺ martno ob Paki Nika Krajnca je bilo minuli petek na terenu 17, dan kasneje pa 10 gasilcev, posledice neurja in s tem ĹĄe veÄ?je ĹĄkode so odpravljali na devetih lokacijah svojega poĹžarnega rajona.

Tajnik obÄ?inske uprave Drago KovaÄ? pa je dejal, da so si posledice neurja na terenu ogledali s projektantom v zaÄ?etku tega tedna. Takoj so naroÄ?ili raziskavo drsenja zemlje v vaĹĄki skupnosti Veliki Vrh – Gavce, najveÄ?ji stro-

Dela pri izgradnji trikrakega kroĹžiĹĄÄ?a so konÄ?ana, varnost udeleĹžencev v prometu bo tako precej veÄ?ja.

Dejal je ĹĄe, da je kroĹžiĹĄÄ?e sodobno, njegov zunanji premer meri 28, notranji pa 16 metrov. V sklopu projekta so uredili ĹĄe ploÄ?nik in kolesarsko stezo, odvodnjavanje in javno razsvetljavo. Sredi kroĹžiĹĄÄ?a je z granitnimi tlakovci obdana zelenica, sredi nje pa bo v bliĹžnji prihodnosti stala skulptura, ki bo ponazarjala bliĹžino osnovne ĹĄole in vrtca (vrÄ?ek z barvicami).

V obÄ?ini je predvidena izgradnja ĹĄe enega kroĹžiĹĄÄ?a, in sicer za Gorenjski klanec. Po zagotovilih SuhoverĹĄnika so Ĺže pridobili projektno dokumentacijo z recenzijo, odkupili potrebna zemljiĹĄÄ?a. Pristojni v drĹžavi kot glavni financerji so jim obljubili, da bodo proti koncu leta objavili razpis za izvajalca del, spomladi prihodnje leto pa naj bi se izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a tudi zaÄ?ela. ÂťTo bo veÄ?ji projekt kot ta pri mozirski osnovni ĹĄoli,ÂŤ je ĹĄe dejal Ivan SuhoverĹĄnik. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Tp

PrepreÄ?ite razvoj legionel v topli vodi V poletnih mesecih, ko so uporabniki dlje Ä?asa odsotni, se lahko zaradi neuporabe tople vode, poveÄ?a tveganje za razraĹĄÄ?anje legionel v hiĹĄnem vodovodnem omreĹžju. Legionele se lahko razraĹĄÄ?ajo predvsem v sistemih, kjer so cevi obloĹžene z biofilmom, je v sistemu prenizka temperatura vode ali pa voda dlje Ä?asa miruje.

S pitjem vode se ne moremo okuĹžiti z legionelo. Do okuĹžbe lahko pride le pri vdihavanju aerosolov tople vode, obiÄ?ajno med tuĹĄiranjem. Prekomerno poviĹĄano ĹĄtevilo legionel v topli vodi lahko pri imunsko manj odpornih osebah povzroÄ?i pojav legionarske pljuÄ?nice.

V Komunalnem podjetju Velenje sicer skrbijo za varnost sistemov za toplo vodo z rednimi tedenskimi pregrevanji sistemov in z zagotavljanjem dovolj visokih temperatur vode med obratovanjem. V topli vodi izvajajo monitoring fizikalno-kemijskih ter mikrobioloĹĄkih parametrov in med drugimi tudi prisotnost legionel. VpraĹĄanje pa je, Ä?e se temu primerno obnaĹĄamo doma.

VeÄ? o legioneli in potrebnih ukrepih ter izdelavi NaÄ?rta za prepreÄ?evanje legionel v hiĹĄnem vodovodnem omreĹžju pa si lahko preberete đ&#x;”˛ na strani NIJZ. â€

Iz POLICISTOVE beleĹžke POLICIJSKA kronika Voznica zapeljala z voziĹĄÄ?a

Kolesar se je hudo poĹĄkodoval

Velenje, 22. julija – Velenjski policisti so bili okoli 17. ure obveĹĄÄ?eni, da je voznica osebnega avtomobila zapeljala z voziĹĄÄ?a.

Odredili so ji alkotest, ki pa ga je odklonila, prav tako pa je odklonila tudi odvzem krvi. Svoje ravnanje bo morala pojasniti na sodiĹĄÄ?u.

Ĺ oĹĄtanj, 25. julija – Okoli 16. ure se je na KoroĹĄki cesti hudo poĹĄkodoval kolesar, ki je trÄ?il z voznikom osebnega avtomobila.

OkoliĹĄÄ?ine prometne nesreÄ?e policisti ĹĄe raziskujejo.

Tp

ĹĄki pa bodo pri popravilu lani posodobljene ceste v Gavcah. Ocena povzroÄ?ene ĹĄkode bo znana Ä?ez pribliĹžno 14 dni.

Grozila sta varnostniku Velenje, 22. julija – Opoldne sta za pomoÄ? zaprosila varnostnika Gorenja, ki sta imela teĹžave z dvema delavcema, ki sta krĹĄila hiĹĄni red in nista uporabljala zaĹĄÄ?itne maske.

Osebi sta se uprli in varnostniku nista nudili podatkov ter mu celo grozili. Zoper oba so po zbranih obvestilih podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje groĹženj.

Izrekli so ji prepoved pribliĹževanja Velenje, 22. julija – ZveÄ?er so policisti na Ĺ ercerjevi cesti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Partner svoje partnerice ni spustil iz stanovanja, ta pa mu je razbila raÄ?unalnik in mu grozila. Ugotovili so, da psihiÄ?no nasilje tam traja Ĺže dlje Ä?asa, druĹžina pa je bila predhodno Ĺže obravnavana.

Osumljeni so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, zanjo pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje v druĹžini.

Porinil jo je pod kuhinjski element Šoťtanj, 22. julija – Nekaj po 13. uri je na Šlandrovi cesti 2 v Šoťtanju brat za roko prijel sestro in jo potisnil v kuhinjski element ter jo s tem laŞje telesno poťkodoval.

Policisti so napisali prijavo.

Grozil natakarici Ĺ oĹĄtanj, 23. julija – V lokalu Ippon v Ĺ oĹĄtanju je zveÄ?er eden od gostov razmetaval stole in zagrozil natakarici, ker ga ni postregla.

Pretepel jo je Velenje, 23. julija – ZveÄ?er je v stanovanju na KidriÄ?evi cesti partner pretepel svojo partnerico – po rokah in trebuhu je imela modrice. V razgovoru z njo so policisti ugotovili, da se to ni zgodilo prviÄ?. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini, izreÄ?en pa mu je bil tudi ukrep prepovedi pribliĹževanja.

Ĺ˝e 31-krat kradel meso Velenje, 24. julija – Okoli 11. ure je varnostnik iz Interspara obvestil policiste, da je pri tatvini zalotil obÄ?ana, ki je ukradel za malo manj kot 60 evrov mesa. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil omenjeni preko video-nadzornega sistema dokumentiran pri podobnih tatvinah ĹĄe 31-krat v Ä?asu zadnjega leta in pol. Trgovina bo zanj zahtevala kazenski pregon.

Pretepel ga je pred Mercatorjem Ĺ oĹĄtanj, 24. julija – Okoli 11. ure zveÄ?er je znanec pred trgovino Mercator v Ĺ oĹĄtanju pretepel obÄ?ana, ki je na pomoÄ? poklical policiste. Utrpel je laĹžje telesne

poĹĄkodbe. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo.

Oklofutala ga je Lokovica, 25. julija – Partner je priĹĄel zveÄ?er domov vinjen, s Ä?imer se njegova partnerica ni strinjala in ga je zaradi tega oklofutala in brcnila v zadnjico. KrĹĄiteljici je bil na kraju izdan plaÄ?ilni nalog.

Vpila na starĹĄe Velenje, 26. julija – Malo po polnoÄ?i so policisti ukrepali na ZidanĹĄkovi cesti, kjer je mladoletnica pod vplivom alkohola doma razgrajala in vpila na starĹĄe. Ni se umirila niti ob prihodu policije. Odrejeno ji je bilo pridrĹžanje do streznitve, Ä?aka pa jo seveda tudi pot na sodiĹĄÄ?e.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

Ĺ PORT

30. julija 2020

Tenis je sprostitev, razvedrilo, druĹženje in rekreacija Velenjski teniĹĄki klub sodi med deset najveÄ?jih klubov v Sloveniji – OmogoÄ?a najboljĹĄe pogoje za igranje tenisa vsem generacijam – Tenis klub As Velenje aprila praznoval trideset let Jasmina Ĺ karja

in sprostitvi ter pri katerem nabiramo kondicijo in porabljamo kalorije, lahko pa tudi zelo teĹžek ĹĄport, Ä?e se ga, tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no, lotimo zares, kot npr. velenjske vrhunske igralke od Katarine Srebotnik, SaĹĄe BritovĹĄek, Anje GluĹĄiÄ?, drĹžavnih prvakinj do ĹĄtirinajst, ĹĄestnajst let, kasneje

Tenis je dinamiÄ?en ĹĄport in igra, pri kateri se isti udarci nikoli ne ponovijo in pri kateri so potrebni moÄ?, hitrost in natanÄ?nost udarcev. Je igra, pri kateri porabljate kalorije, in je hkrati tudi dober trening za moĹžgane.

Popularna igra, ki jo lahko zaÄ?nemo igraOd leta 2008, ko so v ti Ĺže v zgodnjih letih otroĹĄtva in jo igramo Velenju zgradili avtobusno do poznih let, ima vepostajo na nekdanji lokaciji liko privrĹžencev tudi v teniĹĄkega centra, se tenis Velenju, ki ima bogaigra ob Velenjskem jezeru, to teniĹĄko zgodovino. kjer potekajo rekreativni ÂťZgodovina tenisa v Velenju se je zaÄ?ela v turnirji, rekreativne lige in zaÄ?etku osemdesetih ostale ĹĄportne aktivnosti, let, leta 1982 je Ĺ aleĹĄki ki zdruĹžujejo mnoge v teniĹĄki klub udarniĹĄko aktivnem in kvalitetnem napravil ĹĄest in kasneje preĹživljanju prostega Ä?asa. ĹĄe dve igriĹĄÄ?i ob Velenjskem jezeru, kjer se je zaÄ?el tenis tudi razvijati. Letos aprila je minilo trideset tudi dobitnic ostalih nazivov v let, odkar se je ustanovil Tenis svetovnem tenisu, ki ima tudi pri klub As Velenje (As inĹženiring, nas bogato zgodovino,ÂŤ razloĹži d. o. o.). ZaÄ?eli smo s trgovino KonÄ?an, ki je kar malo Ĺžalosten, na Kardeljevem trgu in igriĹĄÄ?i da je letoĹĄnja tridesetletnica mipod velenjskim bazenom v sa- nila v senci korona virusa in tako mem centru mesta,ÂŤ se spominja prekriĹžala mnoge naÄ?rte. predsednik Ĺ aleĹĄkega teniĹĄkega kluba Velenje MatjaĹž KonÄ?an.

Prihodnost v tenisu Za prihodnost tenisa se ni bati, Velenjski tenis ima Ä?eprav ima tudi ta ĹĄport kot vebogato zgodovino Ä?ina ostalih ĹĄportov nihanja, od ÂťLahko je hobi, pri katerem za- vzponov in padcev. ÂťV zaÄ?etku dovoljimo potrebe po druĹženju 90-ih je bil igranje tenisa pravi

bum, tako rekreacijsko kot tekmovalno, tudi zaradi najboljĹĄih treh teniĹĄkih igralcev sveta: Nadala, Ä?okoviÄ?a, Federerja. Rekreativno ostaja na podobni ravni, Ä?e so igriĹĄÄ?a in pogoji dobri in se dela dobro, je tudi zasedenost igriĹĄÄ? takĹĄna, kot mora biti.

Zadnje Ä?ase imamo ob jezeru

zaradi gradbiĹĄÄ?a pred dvorano nekaj teĹžav z dostopom, vendar raÄ?unamo, da ko bo prireditveni prostor dokonÄ?an, bo to ena lepĹĄih lokacij v Sloveniji, namenjenih tudi rekreaciji,ÂŤ je prepriÄ?an KonÄ?an, ki je ponosen tudi na to, da sodi velenjski klub med deset najveÄ?jih klubov pri nas, ki ima kar nekaj mladih perspektivnih igralcev, med njimi izpostavi predvsem brata Paolo in Carlo Angeli. Klub Ĺže nekaj Ä?asa deluje tudi brez veÄ?jih pretresov, urejenih imajo osem zunanjih igriĹĄÄ?,

â?ą

vsa so razsvetljena, dve igriĹĄÄ?i sta v dvorani in eno z umetno travo za dvorano, ljubiteljev tenisa pa je v poletnih mesecih precej.

Tenis je ĹĄport za vse Ĺživljenje

Lahko ga zaÄ?nemo igrati v zgodnjih letih otroĹĄtva in ga igramo do poznih let, bodisi s prijatelji, znanci, mladimi, druĹžinskimi Ä?lani, igrajo ga tudi veterani.

NekoÄ? je bil predvsem poletni ĹĄport, saj nismo imeli dvoran, zdaj je ĹĄport, ki ga lahko igramo

â?ą

RaÄ?unamo, da bo nov center prinesel tudi veÄ?jo mnoĹžico turistov od drugod, zaĹživela naj bi tudi manjĹĄa igriĹĄÄ?a (mini golf).

Ostajamo pozitivni in gledamo svetlo v prihodnost.

Medijsko zanimiv in popularen ĹĄport je ĹĄe vedno ena bolj priljubljenih ĹĄportnih panog, ki je blizu tako najstnikom kot izkuĹĄenim veteranom.

vse leto. Je druĹžaben, predvsem igra dvojic, tudi za starejĹĄe ljudi je to odliÄ?na rekreacija. ÂťV Velenju imajo npr. svoj tedenski termin Sivi panterji, upokojenci, katerih povpreÄ?na starost je petinsedemdeset let. Za mlade pa vse leto organiziramo teÄ?aje in teniĹĄko ĹĄolo. Poudariti Ĺželim, da otroci pri vkljuÄ?itvi v teniĹĄko ĹĄolo potrebujejo predvsem veliko podpore starĹĄev. Tudi letos naÄ?rtujemo, takoj ko bo moĹžno – raÄ?unamo, da konec maja in na zaÄ?etku junija – teÄ?aje za otroke od pet do petnajst let. Ponujamo

tudi individualne ure uÄ?enja tenisa. Ĺ portna zveza Velenje Ä?ez poletje izvaja poletno ĹĄolo in kampe ob Velenjskem jezeru. Za tenis je kot za vse ostale ĹĄporte pomembna osvojitev teniĹĄke tehnike, zato vsem, ki bi radi zaÄ?eli igrati, priporoÄ?am, da se obrnejo na naĹĄ teniĹĄki center Jezero, da pridobijo osnove, in nato sami nadaljujejo igranje. Rekreacije za tiste, ki si je Ĺželijo, je dovolj, Ä?eprav je rekreativni tenis na ravni rahlega padanja, medtem ko je obiskanost teÄ?ajev za otroke letnemu Ä?asu primerna,ÂŤ je zadovoljen KonÄ?an.

Turnirji

Ĺ tevilna tekmovanja, ki so v prvi vrsti namenjena druĹženju, nabiranju teniĹĄkih izkuĹĄenj in koristnemu preĹživljanju prostega Ä?asa, organizirajo tudi v Velenju, veÄ? jih je v poletnem kot zimskem Ä?asu. ÂťKar nekaj jih bo Ä?ez poletje na voljo tudi naĹĄim igralcem. V klubu se trudimo, da bi turnirje, ki so namenjeni rekreativcem in rekreativkam ter bivĹĄim tekmovalcem, ljubiteljem tega ĹĄporta Ä?im bolj pribliĹžali. Letos smo pridobili tri velike Ä?lanske turnirje, nosilci enega smo tudi mi, na njem bodo igrali najboljĹĄi igralci Slovenije, priĹĄli bodo tudi od drugod. Potekale bodo otroĹĄke in Ä?lanske lige tekmovalnega tenisa. Vsem igralcem bodo na voljo tudi rekreativne lige zimskih in poletnih turnirjev. Ob tridesetletnici teniĹĄkega kluba As Velenje smo junija organizirali tudi teniĹĄki turnir As open rekreativcev.ÂŤ đ&#x;”˛

NajveÄ? obiskovalcev Velenjske plaĹže prihaja od drugod Tako za ljubitelje vodnih ĹĄportov kot sam Klub vodnih ĹĄportov Velenje je letoĹĄnje poletje aktivno – Svoje mesto ob Velenjskem jezeru lahko najdete tudi v letoĹĄnji poletni sezoni – NajveÄ? povpraĹĄevanja je po supih, kajakih in jadrnicah Jasmina Ĺ karja

ÄŒolnarna ob Velenjskem jezeru je poleti postala ĹĄe posebej prepoznavno mesto, n katerem se zbirajo ljubitelji vodnih ĹĄportov, supov, jadralci, srfarji in kopalci, skratka vsi, ki Ĺželijo svoj prosti Ä?as preĹživeti aktivno, v lepem in sproĹĄÄ?ujoÄ?em okolju. Da smo na zgodbo Velenjskega jezera lahko zelo ponosni, pravi predsednica Kluba vodnih ĹĄportov Velenje Slavica Ĺ˝ivko, ki o zgodovini nastanka Ĺ aleĹĄkih jezer pove: ÂťTo jezero je nastalo zaradi izkopavanja premoga, zaradi katerega sta se pogreznili dve vasi – DruĹžmirje in Preloge, ter del vasi Ĺ kale.

Jezero je bilo na zaÄ?etku zelo luĹžnato, zato je bilo kopanje kar V klubu izvajajo tudi teÄ?aje za najmlajĹĄe, trenutno imajo pet teÄ?ajnikov. ÄŒeprav je njihov trener Milan SlapniÄ?ar dober trener in ga imajo otroci radi, je treba poudariti, da jadranje ni poceni ĹĄport, vendar se bo vsakdo, ki se bo vkljuÄ?il in odloÄ?il za obisk teÄ?aja, veliko nauÄ?il.

nekaj Ä?asa prepovedano. Z leti se je jezero zaÄ?elo Ä?istiti samo, mulj se je posedel na dno. Bili smo optimisti, ki so upali na boljĹĄe Ä?ase Velenjskega jezera. Pred petinĹĄtiridesetimi leti smo tako zaÄ?eli aktivnosti s srfanjem, deske pa je izdelovala kar domaÄ?a tovarna Veplas.

Optimist, pa tudi za malo veÄ?je.

Vsi se trudimo po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. PlaĹža je v zadnjih tednih zaĹživela bolje, kot smo priÄ?akovali, za kar smo hvaleĹžni, Ä?etudi nas je strah, ker spremljamo stanje in razmere v MO Velenje. Tu se Covid-19 prav tako ĹĄiri. Letos vse skupaj doĹživljamo

Ĺ aleĹĄka jezera so posledica izkopavanja premoga

Zgodb potopljenih vasi DruĹžmirje, Preloge in delov vasi Ĺ kale je kar nekaj. Ĺ e danes se mnogi spominjajo tudi lepih Ä?asov, ko je bilo Ĺ kalsko jezero zelo turistiÄ?no razvito. Zgodbo o preteklosti Velenjskega jezera pa so pred leti celo posneli z igralcem Markom MandiÄ?em, ki je dal idejo, da se posname film. ÂťSpomnim se, da smo snemali v hladnih zimskih dneh. Vendar je bil obÄ?utek tako za Ä?lane kluba kot Marka edinstven. Ĺ koda, ker se nekateri ne zavedajo, kaj imamo, tisti, ki smo vsak dan prisotni na jezeru, pa znamo ceniti naravno lepoto, ki nam je dana.ÂŤ

PlaĹža je zaĹživela

LetoĹĄnja turistiÄ?na sezona je drugaÄ?na, kar se pozna tudi na

V letoĹĄnji sezoni je najveÄ? povpraĹĄevanja po supih, kajakih, pa tudi jadrnicah, kot je Zeta, in veÄ?jih jadrnicah. Precej povpraĹĄevanja je tudi po voĹžnji s pletno, ki je namenjena veÄ?jim skupinam; Ä?e se popeljete z njo, je na nekaterih koncih lepo videti potopljena drevesa. Plovilo Ferry boat pa je namenjeno bolj adrenalinskim uporabnikom. Je novo plovilo, ki sprejme do dvanajst oseb. z malo veÄ?jim strahom, vendar se trudimo zadovoljiti obiskovalce kljub negotovim razmeram,ÂŤ sklene Ĺ˝ivkova, ki ĹĄe poudari, da je, Ä?eprav letos ni napihljivih

igral v vodi, za varnost kopalcev dobro poskrbljeno, da je voda Ä?ista, rezultati, ki jih opravljajo inĹĄtituti iz Ljubljane, Maribora in Velenja, pa spodbudni. ÂťVeseli smo, da so s ponudbo na vodi in ob njej zadovoljni tudi gostje. RaÄ?unamo, da bomo oktobra lahko izvedli ĹĄe tradicionalno regato VelenjÄ?anka, za katero Ĺže imamo prijavljenih osem jadrnic.ÂŤ

Poletje na Velenjski plaĹži

Slavica Ĺ˝ivko: ÂťKopalcev je vsako leto veÄ?, plaĹža se ĹĄiri, dobivamo nove ideje in kljub virusu ostajamo optimisti.ÂŤ

Velenjskem jezeru. Ĺ˝ivkova pove, da je gostov manj, vendar jih veliko prihaja iz drugih obÄ?in, na kar so zelo ponosni. ÂťRes je, da je pri nas vse zastonj, od leĹžalnikov do deĹžnikov. Kopalcem ponujamo ĹĄportne rekvizite, izposojamo razliÄ?na plovila in izvajamo teÄ?aje za najmanjĹĄe otroke v razredu

Lara VrabiÄ?: ÂťLetoĹĄnje poletje veliko Ä?asa preĹživim na Velenjski plaĹži. Prijetno je, na jezeru sem skoraj vsak dan. Potrebno je kar nekaj kondicije, sup je laĹžje obvladovati.ÂŤ Brata Raj PotoÄ?nik: ÂťNa jezeru mi je vĹĄeÄ? vse. Tudi druĹžba je prijetna, rad prihajam plavat in se rekreirat. Smo tudi Ä?lani Kluba vodnih ĹĄportov Velenje, zaradi Ä?esar si lahko ĹĄportne rekvizite izposodimo brezplaÄ?no. Danes smo se vozili s kanujem, ki ga je teĹžje obvladati, zato sem kar utrujen.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

Ĺ PORT

30. julija 2020

Korona virus – najveÄ?je preseneÄ?enje RokometaĹĄi Gorenja zaÄ?eli priprave na novo sezono – Trener Zoran JoviÄ?ić kljub pomladitvi priÄ?akuje uspeĹĄnejĹĄo sezono od zadnje Stane Vovk

Zaradi korona virusa so rokometni klubi konÄ?ali prejĹĄnjo sezono predÄ?asno in brez konÄ?nice. Odigrali so le dvajset oziroma enaindvajset krogov. RokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko so v zgodovini samostojne Slovenije osvojili Ĺže ĹĄtiriindvajseti naslov, pred drugim Rikom Ribnico, tretjim Trimom Trebnje in Ä?etrtim Gorenjem. Iz lige bi morala izpasti predzadnji mariborski Branik in zadnja Izola. To se ni zgodilo, ker je zdruĹženje prve A drĹžavne rokometne lige tekmovanje razĹĄirilo na 14 klubov. Starim se bosta pridruĹžili najboljĹĄi ekipi zadnje sezone v prvi B ligi, Grosist Slovan in Ljubljana. Prav slednja bo v uvodnem krogu 5. septembra gostovala v Velenju.

Na uvodnem treningu VelenjÄ?anov se je zbralo devetnajst igralcev. PriĹĄli so vsi, vendar nekateri ĹĄe niso mogli zaÄ?eti vadbe s polno paro. Predvsem to velja za reprezentanta Bosne in Hercegovine Ibrahima Haseljića, ki si je februarja letos strgal kriĹžne vezi. Trenirati je zaÄ?el

po posebnem programu pod nadzorom trenerke za telesno pripravljenost Nine DĹžordĹževiÄ?. ÂťNekaj boleÄ?in Ä?utita tudi vratar Emir Taletović in pivot Miha KavÄ?iÄ?,ÂŤ je pojasnil trener Zoran JoviÄ?ić in priÄ?akovano dodal: ÂťV novi sezoni si Ĺželim predvsem to, da bomo zdravi. V lanski nismo niti enkrat igrali v polni

postavi. Vedno sta bila najmanj dva poĹĄkodovana.ÂŤ

da bomo na koncu bolj zadovoljni, kot smo bili nazadnje.ÂŤ

To bo sezona brez konÄ?nice!? ÂťPrav zato bo vsaka tekma zelo zelo pomembna, ker ne bo moĹžnosti morebitnih popravkov v njej. Na vsakem dvoboju bomo morali pokazati kar najveÄ?,

Poleg Celjanov in RibniÄ?anov so se pred vas vrinili tudi Trebanjci. So bili morda rokometaĹĄi Trima najveÄ?je preseneÄ?enje? ÂťNe, lansko preseneÄ?enje je bil Covid-19. Zaradi njega ni bilo odigranih

Med uvodnim treningom smo se pogovarjali tudi z direktorjem kluba Janezom Gamsom Precej Ä?asa je preteklo od zadnje tekme!? ÂťJa, korona je prekinila sezono oziroma jo predÄ?asno konÄ?ala, zdaj gremo pa naprej.ÂŤ

KakĹĄno moĹĄtvo ste pripravili za novo sezono? ÂťV skladu s stvarnimi finanÄ?nimi moĹžnostmi, ki so tudi v rokometu pogojeni s korono. Na novo sezono smo se, hvala bogu, zaÄ?eli pripravljati Ĺže prej. Ekipa je relativno mlada, verjamem, da

Celjani, RibniÄ?ani, Trebanjci, vi, so to glavni kandidati za nov naslov? ÂťMi Ä?etrti!? Ĺ˝elim si boljĹĄe mesto. Dejstvo je, da je v slovenskem rokometu vse manj denarja. Ekipe so dokaj izenaÄ?ene, razen Celja, tako da menim, da bo tekmovanje tudi brez konÄ?nice zelo zanimivo. Mi bomo vsekakor proti vsakemu nasprotniku pokuĹĄali pokazati Ä?im veÄ?, dali svoj maksimum. Ekipo smo dopolnili predvsem z mladimi igralci. Upam, da bodo gledalci Ĺže lahko v dvorani in da bo tudi zaradi pomlajene ekipe kakĹĄen gledalec veÄ?. Ob tem se zavedam, da bomo morali biti s temi fanti potrpeĹžljivi, ne samo mi, tudi gledalci; jim dajati priloĹžnost, od njih pa je odvisno, ali jo bodo izkoristili in pokazali, da so pravi. Igrali bomo tekmo za tekmo in se trudili na vsakem dvoboju iztisniti vse iz sebe.ÂŤ đ&#x;”˛

Bili so kolateralna Ĺžrtev virusa korone

Boste krivili njo, da ste bili ‚samo‘ Ä?etrti? ÂťNe krivimo nikogar. Vemo, da smo si to zakuhali sami. Nekajkrat smo se nepriÄ?akovano opekli, kar se ne bi smelo zgoditi.

Strinjati se moramo, da je bila lanska sezona pod priÄ?akovanim. Nekaj tudi zaradi objektivnih razlogov, mislim predvsem na poĹĄkodbe. Po slabem zaÄ?etku smo se precej dvignili in odigrali nekaj zelo dobrih tekem. Uvrstili smo se tudi v skupinski del pokala Evropske rokometne zveze (EHF). Dvakrat smo zmagali in imeli celo realne moĹžnosti za preseneÄ?enje in napredovanje med osem najboljĹĄih. Na koncu domaÄ?ega prvenstva pa je bilo spet slabo. Poraz s Trimom ni bil tako boleÄ? kot z zadnjo Izolo. Zanj seveda ni opraviÄ?ila. Za nas je bila izguba teh toÄ?k doma katastrofa, ki pa je nismo mogli popraviti zaradi predÄ?asnega konca prvenstva. Je pa dejstvo, da smo edni klub v slovenski ligi, ki mu je lahko Ĺžal, da se prvenstvo ni razpletlo po zaÄ?rtanem program. Menim, da bi do konca svojo uvrstitev izboljĹĄali. Bili smo paÄ? kolateralna Ĺžrtev tega.

Sedaj je to za nami, s tem smo se sprijaznili. Za nazaj ne moremo niÄ? spremeniti. Iz tega moramo izvleÄ?i kaj pozitivnega in verjeti, da bo v novi sezoni bolje.ÂŤ

vseh tekem. KonÄ?ali smo po najslabĹĄi moĹžni varianti. Bili smo le Ä?etrti. Tako je paÄ? bilo. V sezoni pred tem smo si izboljĹĄali uvrstitev prav v konÄ?nici. Verjamem, da bi jo tudi v lanski.ÂŤ

Janez Gams

Zoran JoviÄ?ić

v poletu, predvsem pa karakterno prava. Kar precej igralcev je odĹĄlo. Pomembno pa je, da smo zadrĹžali kljuÄ?ne. Med novimi, ki niso naĹĄi oziroma iz naĹĄe rokometne ĹĄole, sta samo dva. To sta obÄ?asni bosanski reprezentant Vlado LonÄ?ar (23). PriĹĄel je namesto Grega OkleĹĄÄ?anina (odĹĄel je v Katar). KoprÄ?an Tilen SokoliÄ? pa je zamenjava za Tadeja Mazeja, ki je odĹĄel v Celje. Vse ostale odhode smo nadomestili z igralci iz naĹĄe ĹĄole. Kenan Pajt je bil dve

leti v Slovenj Gradcu. Tam se je izkazal, rokometno napredoval.

Sedaj je dobil priloĹžnost, da stori ĹĄe kakĹĄen korak naprej. ‚Člana‘ sta postala tudi dva mlada (Matic Ravnikar in Tarik Mlivić), ki sta bila v pretekli sezoni nosilca igre v kadetski ekipi. Sta paÄ? preskoÄ?ila mladinsko vrsto.ÂŤ In kdo je za vas glavni kandidat za novo lovoriko? ÂťPo moje je samo en. Glede na finanÄ?ni vloĹžek, ekipo, evropske

cilje je edini kandidat Celje Pivovarna LaĹĄko. Kar zadeva zlasti drugi Riko, tretji Trimo in nas, mislim, da smo na primerljivi, enaki ravni. Menim pa, da liga po finanÄ?nih vloĹžkih in ĹĄirni igralskega kadra ĹĄe nikoli ni bila tako izenaÄ?ena, kot bo v novi sezoni. Omenil sem Ĺže, da so edini, ki nekoliko izstopajo, Celjani.

Mi bomo zaradi dobrega dela v preteklih letih postali sredina, ki bo veliko Ä?rpala iz svoje ĹĄole in ponujala priloĹžnost mladim igralcem, starim od sedemnajst do devetnajst let.ÂŤ Evropa? ÂťTudi letos bomo nastopali v njej. Po moÄ?i v tretjem najmoÄ?nejĹĄem evropskem klubskem tekmovanju pokalu (nekdanjemu pokalu challenge). Nastopanje v njem ob sedanjih finanÄ?nih vloĹžkih postaja realnost slovenskega rokometa. Celju v elitni ligi prvakov in Trimu (igrali bodo kvalifikacije – op. p.) v drugem najmoÄ?nejĹĄem evropskem klubskem tekmovanju pa seveda Ĺželim veliko uspeha.

OdĹĄli: Vid Levc, Ĺ˝an Ĺ ol, Vlado Matanović, Tadej Mazej, Andris CelmeniĹĄ, Grega OkleĹĄÄ?en, Vladimir Bojanić.

PriĹĄli: Kenan Pajt, Vladan LonÄ?ar, Tilen Sokolić; prikljuÄ?eni mladinci: Nino Komar, JaĹĄ Mazaj, Tarik Mlivić, Matic Ravnikar, Urban Starc, Alen Husejnović.

Verjamem, da bodo imeli gledalci zanimivo prvenstvo. Razen Celja so ekipe tako po ĹĄirini igralskega kadra kot finanÄ?nih moĹžnostih bolj ali manj izenaÄ?ene.

Menim, da prvenstvo ĹĄe nikoli ni bilo tako izenaÄ?eno, kot bo novo. Za nas bo vsako gostovanje izjemno zahtevno, enako vsa-

ka domaÄ?a tekma. Gotovo bo v naĹĄi igri zaradi pomladitve priĹĄel tudi kakĹĄen spodrsljaj. Upam, da nam bodo navijaÄ?i to oprostili.

Seveda pa imamo pred sabo doloÄ?ene cilje in upam, da jih bomo uresniÄ?ili.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Hana Marovt, Jerneja Smonkar, Alja Trupej in Anita Horvat

DrĹžavno prvenstvo v atletiki Celje, 25. in 26. julija – Dva dni je Celje gostilo najboljĹĄe slovenske atlete, ki so se pomerili na drĹžavnem prvenstvu. Med izidi posebej izstopa rekord MaruĹĄe MiĹĄmaĹĄ ZrimĹĄek (Mass), ki je v nedeljo na 3000 m z 8:46,44 izboljĹĄala dve desetletji star drĹžavni rekord Helene Javornik in postavila ĹĄesti izid sezone na svetu. MozirÄ?anka Maja Mihalinec je prvi dan slovenskega prvenstva v atletiki v Celju zaÄ?ela z zmago na 100 m z 11,59 sekunde, v nedeljo je zmagala ĹĄe na 200 metrov. Izkazali so se tudi velenjski atleti. Maji Mihalinec je v teku na 100 metrov tesno za ovratnik dihala Ä?lanica AK Velenje Anita Horvat; ki je zmagala na 400 metrov in bila tudi Ä?lanica zmagovite velenjske Ĺženske ĹĄtafete 4 x 100 m. V teku na 800 metrov je zmagala Jerneja Smonkar, v teku na 400 metrov ovire pa Agata Zupin. V skoku v daljino je zmagal Dino SubaĹĄiÄ?, v metu kopja pa je bil drugi Filip Dominković.

Izidi:

moĹĄki: daljina: 1. Dino SubaĹĄiÄ? (Vel): 7,35; 400 m: 1. Anita Horvat (Vel): 53,85; kopje: 2. Filip Dominković (Vel): 71,96 Ĺženske: 200 m (+1,0): 2. Anita Horvat (Vel): 23,66; 800 m: 1.

Jerneja Smonkar (Vel): 2:09,22; 400 m ovire: 1. Agata Zupin (Vel): 57,35; 4 X 400 m: 1. Velenje: 3:50,54 đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

Ĺ PORT

30. julija 2020

Zgodovinski nogometni uspeh Celjanov, neslavni rekord Rudarja Z neodloÄ?enim rezultatom v zadnjem krogu z Olimpijo do prvega naslova, Rudar pa prviÄ? brez zmage Stane Vovk

PrejĹĄnji teden konÄ?ano nogometno prvenstvo je prav v zadnjem krogu doĹživelo vrhunec in odloÄ?ilo zmagovalca. Na veliko veselje mnogih ljubiteljev nogometa ne le v kneĹžjem mestu, ampak po vsej drĹžavi, so se naslova prviÄ? veselili celjski nogometaĹĄi in njihov trener DuĹĄan KosiÄ?. Olimpija, ki je bila dolgo na vodilnem mestu, je po neodloÄ?enem rezultatu na stadionu Z‘deĹžele prav z njimi celo zdrsnila na tretje. Na njem jo je zaradi boljĹĄega medsebojnega izkupiÄ?ka zamenjal Maribor.

Za velenjskimi nogometaĹĄi, ki so pred dvema letoma slavili 70-letnico obstoja, je vsekakor Ä?rna sezona. V 36. krogih si niso priigrali niti Ä?astne zmage. TakĹĄen podvig je doslej ‚uspel‘ le ĹĄe nogometaĹĄem Jadrana Dekani, ki so tekmovanje v sezoni 1994/95 prav tako konÄ?ali brez zmage oziroma s tremi neodloÄ?enimi rezultati in kar sedemindvajsetkrat sklonjenih glav odhajali z igriĹĄÄ?a. Rudarji so sicer ‚izkopali‘ 12 toÄ?k, torej devet veÄ? kot Primorci, vendar je imela liga takrat ĹĄest krogov manj. Postavili pa so ĹĄe en svojevrsten rekord. V njihovi kroniki bo prav gotovo s krepkimi Ä?rkami zapisano, da

Novi prvaki so imeli veliko podporo tudi pri svojih najzvestejĹĄih navijaÄ?ih ‚Celjskih grofih‘. Njihovo igro in zmago (2 : 0) je skupina navduĹĄeno spremljala za ograjo stadiona s priĹžiganjem bakel in pokanjem petard.

je vodstvo kluba v zadnji sezoni zamenjalo kar pet trenerjev.

MoĹĄtvo je za sezono 1919/20 zaÄ?el pripravljati njihov nekdanji odliÄ?ni nogometaĹĄ in domaÄ?in Almir Sulejmanović, ki je spomladi kot pomoÄ?nik zamenjal Marijana PuĹĄnika, in s sedmim mestom prepreÄ?il pot rudarjem v drugo ligo, ki jim je grozila pod prejĹĄnjim trenerjem. Ljubitelje nogometa, ki jih je bilo vse manj, na nekaterih tekmah pred pandemijo virusa celo manj kot

dvesto, je zbodlo, da je vodstvo kluba PuĹĄnika ‚nagradilo‘ z vlogo ĹĄportnega direktorja. S tem so si najbrĹž zabili avtogol. Naivno je bilo priÄ?akovati, da bo Sulejmanović kljub trenerskemu debiju v prvi ligi lutka drugih. ZaÄ?ela so se nesoglasja in vodstvo je znova presenetilo ter prekinilo sodelovanje z njim, Ä?eprav je v prvem in drugem krogu ostal neporaĹžen proti DomĹžalam in Mariboru. V tretjem so rudarji sicer izgubili v Kranju, a so tekmo konÄ?ali z dve-

ma izkljuÄ?enima igralcema. Brez prvega so ostali Ĺže v 39. minuti, brez drugega pa v 68. Kmalu za njima so se odrekli tudi PuĹĄniku.

Na vroÄ?i trenerski klopi so se nato zvrstili neizkuĹĄeni Celjan Janez Ĺ˝ilnik, Hrvata (prav tako neizkuĹĄena) Nikola JaroĹĄ in Andrej Panadić ter kot zadnji Dominik BerĹĄnjak. Po takĹĄnih menjavah se morda lahko upraviÄ?eno vpraĹĄamo, kdo bo naslednji ... V Ljubljani rojeni BerĹĄnjak, nekdanji nogometaĹĄ med drugim tudi Ce-

Klub z dvainsedemdesetletno tradicijo, ki je starejĹĄi od svoje panoĹžne zveze KoĹĄarkarske zveze Slovenije – V zadnjih letih zelo uspeĹĄni v uliÄ?ni koĹĄarki – Avgusta organizirajo vsakoletni tabor otrok

KoĹĄarkarski klub Elektra je Ĺže od leta 1948 nosilec ĹĄportne panoge koĹĄarka v Ĺ aleĹĄki dolini (Ĺ oĹĄtanj, Velenje, Ĺ martno ob Paki in zadnji dve leti tudi MO Celje). Klub je bil ustanovljen leta 1948 in je eden najstarejĹĄih slovenskih koĹĄarkarskih klubov.

V sezoni 2019/2020 imajo sto ĹĄestnajst registriranih igralcev in sto dvainosemdeset Ä?lanov, organizirali so dvainĹĄtirideset tekem.

V tekmovanju drĹžavnega prvenstva so njihove ekipe odigrale ĹĄtiriinosemdeset tekem, na katerih so doĹživele ĹĄestinĹĄtirideset zmag, ĹĄestintrideset porazov in dva neodloÄ?ena izida. Predsednik KoĹĄarkarskega kluba Elektra AleĹĄ Ferenc o ĹĄportni zgodbi, ki ima svojo zgodovino in vsebino, ki sicer starejĹĄim pomeni veÄ? kot mlajĹĄim, spregovori spoĹĄtljivo kljub turbulentnim razmeram, ki so v klubu vladale obÄ?asno. Že nekaj let zapovrstjo izboljĹĄujemo rezultate tekmovalnih ekip.

Z nekaterimi potezani, ki smo jih Ĺže naredili, pa si prizadevamo za kakovostno rast naĹĄih koĹĄarkarjev in tekmovalnih ekip.ÂŤ

Ekipa uliÄ?ne koĹĄarke uspeĹĄna na drĹžavnem prvenstvu

Ferenc izpostavi trud in poĹžrtvovalnost mladih, ki nastopajo v uliÄ?ni koĹĄarki. Ta je igranje treh

toÄ?k), ali ‚podprvaki‘ druge lige, nogometaĹĄi Gorice, bo odloÄ?eno danes popoldne v Kranju. V prvi tekmi v Novi Gorici sta tekmeca igrala 1 : 1.

V vsaki slabi stvari lahko najdeĹĄÂ nekaj dobrega, pogosto pravimo. Ko so v velenjskem klubu spoznali, da se ne bodo mogli izogniti selitvi v 2. ligo, je trener zaÄ?el dajati vse veÄ? priloĹžnosti mladim igralcem. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Da je to prava pot, so jim lahko za zgled novi prvaki, ki so zgodovinski naslov dosegli tudi z veliko manj denarja, kot ga imata na primer Maribor ali Olimpija. Torej ni đ&#x;”˛ vse v denarju!â€

TAKO so igrali

V Ĺ aleĹĄki dolini je doma tudi koĹĄarka

Jasmina Ĺ karja

lja in Maribora, po koncu kariere trener drugoligaĹĄa Brda in kratek Ä?as tudi pomoÄ?nik pri ĹĄvicarskem Grasshopperju, je verjel, da bo postal ‚junak‘ in moĹĄtvo reĹĄil selitve v niĹžjo ligo. Toda zaostanek je bil po njegovem prihodu Ĺže prevelik. ÄŒudeĹž se ni zgodil. Po 24 porazih, 12 neodloÄ?enih rezultatih in najslabĹĄo razliko v golih (-52) so morali zapustiti druĹžino najboljĹĄih ter se vsaj za leto dni preselili v drugo ligo. V njej so nazadnje igrali v sezoni 2007/2008, ko so v 27 krogih zbrali 50 toÄ?k, sedem veÄ? kot druga izolska Bonifika. Se jim bodo v drugi ligi pridruĹžili KranjÄ?ani (‚rudarji‘ so za njimi zaostali kar za dvajset

proti trem, v njej pa gre za igro do enaindvajset doseĹženih toÄ?k.

Zelo je omejen Ä?as napada – na dvanajst in ne na ĹĄtiriindvajset kot v dvoranski koĹĄarki, zato je igra bistveno hitrejĹĄa, hitrejĹĄe so tudi menjave – igralci se menju-

kakĹĄnega iz drugega kluba, Ä?e nam manjka na kakĹĄni poziciji. Zelo uspeĹĄni so. Imeli smo fante letnika 1996 in 1997, ki so bili drĹžavni prvaki v kadetski starostni kategoriji. V zadnjem Ä?asu imamo fante letnika 2003 in 2005, ki so uspeĹĄni tudi na drĹžavni ravni,ÂŤ pove Ferenc, ki doda, da je potrebno pred finalnim turnirjem odigrati vsaj ĹĄtiri turnirje, Ä?e ekipa raÄ?una na zakljuÄ?ni turnir, kamor se uvrstijo samo ĹĄtiri najboljĹĄe ekipe. ÂťNaĹĄi fantje so dosegli dve drugi, eno tretje in eno Ä?etrto mesto, na Ĺžalost najslabĹĄe ravno v Velenju, na domaÄ?em turnirju, so se pa Ĺže uvrstili v finale drĹžavnega pr-

venstva.ÂŤ PriÄ?akovanja? ÂťLani so bili fantje letnika 2003 Ä?etrti v Sloveniji, letos si Ĺželimo korak naprej, Ĺželimo si medalje. KakĹĄna bo? Pustimo se presenetiti.

Upamo na najboljĹĄe.ÂŤ

Trije njihovi tekmovalci na reprezentanÄ?nih pripravah

Po nekaj suĹĄnih letih se lahko pohvalijo tudi z reprezentanÄ?nim vpoklicem. ÂťNa priprave reprezentance U16 so odĹĄli: Filip RazdevĹĄek, Tadej Kumer in Vid BoriĹĄek, reprezentanti, rojeni leta 2005. Vsi so perspektivni in so na pripravah reprezentance Ĺže od 5. julija, tako da bodo malo

Zelo se trudimo, da bi znova vpeljali Ä?lansko koĹĄarko. Veliko ĹĄportov je popularnih. Otroke moramo poiskati in pritegniti v svoje vrste.

jejo na minuto ali dve, s Ä?imer ohranjajo visok ritem igre. ÂťV zadnjem Ä?asu je uliÄ?na koĹĄarka v Sloveniji zelo popularna, smo ena od velesil v uliÄ?ni koĹĄarki v svetovnem merilu. Tudi drĹžavno prvenstvo v uliÄ?ni koĹĄarki poteka Ĺže sedemnajsto leto, smo drĹžava z najdaljĹĄo tradicijo. Igralci uliÄ?ne koĹĄarke prihajajo iz naĹĄega kluba, obÄ?asno si izposodimo

Prva liga Telekom Slovenije, 35. krog

Rudar Velenje - Celje 0 : 2 (0 : 2) Strelca: 0 : 1 BoĹžiÄ? (5.), 0:2 Kerin (26.).

Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, VoĹĄnjak, KaĹĄnik, Krefl, Filipović, Jovanović, Lelić (od 52. Panadić), Trifković (od 46. Jovan), ÄŒrnÄ?iÄ? (od 62. Kitek), Kuzmanović (od 77. Turinek). Trener: Dominik BerĹĄnjak. RdeÄ?i karton (drugi rumeni): Sandro Jovanović (34.).

Drugi rezultati: Mura – Aluminij 1 : 1 (0 : 0), Triglav – Bravo 1 : 4 (0 : 0), Maribor – DomŞale 2 : 1 (1 : 0), Olimpija – Tabor 1 : 2 (0 : 1).

36. (zadnji) krog

Bravo - Rudar 1 : 1 (0 : 1) Strelca: 0 : 1 Adam VoĹĄnjak (23), 1 : 1

zamudili zaÄ?etek klubskih priprav. S trdim delom, odrekanjem in vztrajnostjo si odpirajo vrata do uresniÄ?enja marsikaterih sanj, to pa prispeva tudi k veÄ?ji prepoznavnosti. NajveÄ?ja korist je, da s tem, ko so izbrani v reprezentanÄ?no vrsto, potrdimo dobro delo v klubu, kar nas ĹĄe posebej veseli, ker nekaj let nismo imeli reprezentanÄ?nih pozivov. Kot kaĹže, smo znova na pravi poti,ÂŤ je zadovoljen Ferenc, ki izpostavi tudi nekaj pomembnih mejnikov. ÂťEden je gotovo prva organizirana tekma KK Elektra leta 1948 v Celju, ki se je zaÄ?ela z zmago, povratna tekma v Ĺ oĹĄtanju se je prav tako konÄ?ala z zmago, sledi napredovanje v prvo slovensko koĹĄarkarsko ligo. NajveÄ?ji uspeh kluba pa je gotovo finale Pokala Slovenije leta 2009, ko so v LaĹĄkem koĹĄarkarji sicer izgubili proti Smeltu Olimpiji, a v polfinalu premagali Krko, ki je bila Ĺže takrat sinonim dobre koĹĄarke v Sloveniji. Veliko uspehov beleĹžimo tudi pri delu z mlajĹĄimi kategorijami, v katerih smo Ĺže dosegali prva, druga in tretja mesta v drĹžavi. Delo kluba se kaĹže tudi v uspeĹĄnosti ĹĄolskih ekip, na katere smo zelo ponosni, saj delajo dobro.ÂŤ

KoĹĄarkarski tabor v Ĺ oĹĄtanju in Velenju

Vid BoriĹĄek, Filip RazdevĹĄek in Tadej Kumer

V klubu jih veseli, da se je zanimanje za koĹĄarko v zadnjih dveh letih dvignilo. Verjetno je k temu pripomogla veÄ?ja izpostavljenost koĹĄarkarjev v NBA ligi, Slovenija je bila leta 2017 tudi evropski prvak. TakĹĄni dogodki vplivajo na samo priljubljenost doloÄ?ene panoge. ÂťVsako leto konec avgusta organiziramo za osnovnoĹĄolce poletni koĹĄarkarski tabor, na katerem iĹĄÄ?emo mlade talente.

Arafat Mensah (90.).

Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, VoĹĄnjak, KaĹĄnik, Krefl, JovanoviÄ?, Panadić (od 90. Turinek), Trifković (od 78.

BiĹžintin), Jovan (od 46. Kitek), ÄŒrnÄ?iÄ?, Kuzmanović. Trener: Dominik BerĹĄnjak.

Drugi rezultati: Celje - Olimpija 0 : 0 (2 : 2), CB24 Tabor SeŞana - Mura 1 : 2 (1 : 0), Aluminij - Maribor 1 : 4 (0 : 0), DomŞale - Triglav 2 : 1 (1 : 0)

KonÄ?ni vrstni red:

1. Celje 69 (74 : 36), 2. Maribor 67 (66 : 39), 3. Olimpija 67 (73 : 44), 4. Mura 56 (54 : 42), 5. Aluminij 55 (58 : 48), 6.

Bravo 49 (50 : 53), 7. Tabor 46 (45 : 51), 8. DomĹžale 43 (52 : 64), 9. Triglav 32 (44 : 87), 10. Rudar 12 (28 : 80).

Letos ga bomo prviÄ? organizirali tako v Ĺ oĹĄtanju kot Velenju od 24. do 28. avgusta. Predhodne prijave so obvezne, odziv je dober, saj je namenjen vsem. Tudi otrokom, ki jih zanima ĹĄport, ne glede na koĹĄarkarsko predznanje.

Vsako leto se najde kakĹĄen nov mlad up, ki vidi svojo prihodnost v koĹĄarki, Ä?eprav se pravi talenti gradijo leta s trdim treningom.ÂŤ

Premagali kadrovsko luknjo, raÄ?unajo, da bodo kmalu zakrpali tudi finanÄ?no

Z dobrim delom naÄ?rtujejo, da bi v bliĹžnji prihodnosti v Ĺ aleĹĄko dolino znova pripeljali Ä?lansko koĹĄarko. ÂťZahvaljujemo se za trud in poĹžrtvovalnost vseh, ki so in nam ĹĄe vedno stojijo ob strani, sploh po tem, ko smo leta 2016 zaÄ?eli postopek prisilne poravnave. ÄŒakata nas ĹĄe dva obroka, in kakor kaĹžejo stvari, bomo to teĹžavo uspeĹĄno zakljuÄ?ili. Kar se tiÄ?e financ se potem vsaj razjasni nebo in nam bo gotovo laĹžje. Z iztekom lanske sezone smo premagali kadrovsko luknjo, ki smo jo imeli s fanti letnika 2000, 2001, 2002 in 2003. TeĹžave nastanejo pri prehodu iz osnovne v srednjo ĹĄolo, ko pride do osipa, saj starĹĄi uspeh v ĹĄportu teĹžko podredijo uspehu v ĹĄoli, zato pride tudi do upadanja ĹĄtevila Ä?lanov. Ostanejo tisti, ki v koĹĄarki vidijo moĹžnost profesionalnega Ĺživljenja, v teh letih vztrajajo in ostanejo. Imamo sreÄ?o, da je bilo v preteklosti vpeljanih kar nekaj trenerjev, ki kvalitetno opravljajo svoje delo. Zelo so predani temu delu in Ĺžrtvujejo svoj prosti Ä?as za koĹĄarko, zato se jim ĹĄe posebej zahvaljujemo za sodelovanje.ÂŤ đ&#x;”˛

Naš ­čas, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

TV SPORED Četrtek, 30. julija

Petek, 31. julija

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 25. del 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Zelenjavni vrtovi, dok. odd., 2/2 12.00 Moji, tvoji, najini, nad., 6, 7/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Nove skrivnosti molekule življenja, fran. dok. odd.

14.40 Slovenski utrinki 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna odd.

15.40 Timi gre, risanka 15.50 Svetovalka Hana, risanka 16.00 Studio Kriškraš, lutkovna odd.

16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 25. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Družina gasilcev, dok. odd.

17.55 Na kratko: Deficitarni poklici 18.05 Dinotačke, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Najglasnejši glas, am. nad., 5/7 20.55 Velike osebnosti 20. stoletja: Aktivisti, brit. dok. ser., 5/8 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Dubrovniška republika, hrvaška igrano-dok. nad., 6/6 23.45 Zgodbe izza obrazov: Družina gasilcev, dok. odd.

00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 26. del 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Noetova barka, dok. odd., 1/3 12.00 Moji, tvoji, najini, nad., 8, 9/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Materino mleko - čudežna tekočina, nemška dok. odd.

14.40 TV-izložba 15.00 Mostovi, mag. inf. odd.

15.30 Špasni učitelj, niz. nan., 6/24 15.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.10 Zombi Lars, norv. nad., 26. del 16.25 Osvežilna fronta: Umetna inteligenca, odd. za mladostnike 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Circom Regional: Solo za eno roko, kopr. magazinska odd.

17.50 Infodrom, poletje 2020: Kultura, inf. odd. za otroke in mlade 18.05 Risanka 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Poletni koncerti iz naših krajev Vražji muzikanti na Ptuju 21.00 Bolnišnica New Amsterdam, am. nad., 7/18 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Jerry Lewis - kdo je ta klovn?, francosko-ameriški film 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 10.45 Poletno jutro 12.40 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 3/8 13.20 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 3. del 14.10 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet: Slovenija - Nemčija, posnetek iz Ria de Janeira 15.35 Slovenska narečja, izob. ser., 2/7 16.00 Pišem, da rešim samega sebe: portret Florjana Lipuša 16.45 Poletni koncerti iz naših krajev Slovenski oktet v Štanjelu 18.00 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika 18.55 Videotrak 20.00 Južna Koreja – uspeh za vsako ceno, francoska dok. odd.

21.00 Mame, slov. nan., 7/18 21.30 Poti svobode, poljska nad., 2/13 22.30 Poletje z baletom: Mednarodni poletni baletni seminar Danc's – Piran 22.40 Mojmir Sepe, TV koncert 23.25 Videotrak 00.25 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 10.10 Poletno jutro 12.05 O živalih in ljudeh, izob. odd.

12.30 Na vrtu, izob. odd.

13.10 Slovenski magazin 13.40 Prisluhnimo tišini: Čas med in po epidemiji covida 14.20 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 14.50 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 4. del 15.40 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet: Slovenija - Poljska, posnetek iz Ria de Janeira 17.10 Zvezdana: Lukova mama 18.00 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dok. film 18.55 Videotrak 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nad., 5/10 20.50 Mame, slov. nan., 8/18 21.20 Django, francoski film 23.15 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Mateja Svet 00.15 Videotrak 01.10 Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Mašine pripovedke, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, ris.

07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.25 Reka ljubezni, 4/16. del 09.30 Tisti usodni poljub, 1/112, 113 11.25 Ukradena preteklost, 1/47 12.20 Reka ljubezni, 4/17 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/60 14.30 Vedno tvoja, 2/71 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/8 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/114, 115 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/61 20.50 Vedno tvoja, 2/72 21.45 24UR zvečer 22.15 Ljubezenski portret, ameriški film 23.55 Chicaška policija, 3/22 00.45 24UR zvečer, pon.

01.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2773.VTV magazin 10.45 Kuhinjica, izob. oddaja 11.10 Miš Maš, Pisani svet ptičev 11.50 Iz oddaje Dobro jutro 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Kresniček, otroška spevoigra OŠ Nazarje 18.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Dobnik (50) 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Skandinavija, 3. del 21.50 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Dobnik 21.55 Dalmatino, pogovor s Tinom Mamičem 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Super krila, ris.

07.20 Mašine pripovedke, ris.

07.25 Pirati iz soseščine, ris.

07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, ris.

07.55 Ruby Mavrica, ris.

08.10 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.25 Reka ljubezni, 4/17 09.30 Tisti usodni poljub, 1/114, 115 11.25 Ukradena preteklost, 1/48 12.20 Reka ljubezni, 4/18 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/61 14.30 Vedno tvoja, 2/72 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/9 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/116, 117 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/62 20.50 Delovna akcija 22.00 24UR zvečer 22.30 Eurojackpot 22.35 Nikoli ne obupaj, ameriški film 00.15 Kronika ponesrečenih zmenkov, kan. f.

01.45 24UR zvečer, pon.

02.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.35 Miš Maš, Zumbatonik - zumba za otroke 12.15 Iz oddaje Dobro jutro 12.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš: Folklora Koleda Velenje 18.45 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jurij Hudolin, Srečal sem slikarja 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jurij Hudolin, Srečal sem slikarja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Sobota, 1. avgusta

06.15 07.00 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25

Kultura, Odmevi Čudogozd: Balet Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd.

Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica 10.10 Infodrom, poletje 2020: Kultura, inf. odd. za otroke in mlade 10.20 Čist zares: Notranje oblikovanje 10.50 Zgodbe izza obrazov, dok. odd.

11.20 TV-izložba 11.35 Tednik 12.40 NaGlas!: Dana Budisavljević 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Zvezdana Mlakar 14.55 Agatha Christie - kraljica kriminalk, nemška dok. odd.

15.50 TV-izložba 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 8/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip: »Lubi bratje inu lube sestre« 17.35 Alpe-Donava-Jadran: Blatno jezero 18.00 Ozare 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 18.40 Erika, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Najlepše darilo, am. film 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Deklina zgodba, am. nad., 6/13 22.55 Sedmi pečat: Strožja kazen, ang. f.

00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.05 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Pričevalci: Jože Drenšek, Jože Mihevc 10.40 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 3/8 11.10 Mame, slovenska nan., 4, 5/18 12.00 Muzikajeto: Mongolija/The Ih Tsetsn Ensemble, 1. del 12.30 Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič?, dok. film 13.20 Zmage so doma: OI 2016 - kajak-kanu: slalom na divjih vodah - Peter Kauzer 14.00 Zmage so doma: OI 2016 - judo, do 73 kg: Ana Velenšek 14.30 Zmage so doma: OI 2016 - jadranje, razred finn - regata za medalje 15.30 V. Parma, I. Grdina: Ženin v zagati, koncertna izvedba operete 17.15 Bolnišnica New Amsterdam, ameriška nad., 6, 7/18 18.55 Videotrak 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna 2014 21.45 Sledi: Libeliče ..., dok. odd.

22.15 Poletna noč – Pesmi posv. Ljubljani 00.20 Videotrak 01.20 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.30 Leo in Tig, risanka 07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Mala miška Mia, risanka 08.10 Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka 08.25 Kraljevska akademija, risanka 08.50 Moj mali poni, ris.

09.10 Ruby Mavrica, risanka 09.40 Dirka Monkart, risanka 10.10 Ghost Mecard žogice, risanka 10.30 Maggie & Bianca, 2/4, 5, it.

11.30 Nikoli ne obupaj, ameriški film 13.10 Vaše zdravje, naša skrb 13.25 Poslednje darilo, ameriški film 15.25 Skrivna posvojitev, ameriški film 17.10 Flipper, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Legenda o Tarzanu, angleški film 21.55 Viharna noč, ameriški film 23.40 Pesem zate, ameriški film 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Folklora Koleda Velenje 09.40 Čunki, Rozlin in bajsi, gled. predst.

KD Škale 10.00 Jutranji pogovori 1 11.30 Na obisku ... pri Tonetu Vrablu 12.30 Videospot dneva 12.35 Kuhinjica, izob. oddaja 13.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Andreja Hočevar, iz pesniške zbirke seznam 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Fit v poletje (2010) 18.50 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miklavž Komelj, iz zbirke Minima impossibliia 18.55 Dotiki gora: Martuljski slapovi 19.15 Vrtnarski kotiček 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.30 Koncert Big banda Orkestra slovenske vojske, gost: Vlatko Stefanovski 22.25 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Josip Osti, Skupaj sva 22.30 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

30. julija 2020

Nedelja, 2. avgusta

Ponedeljek, 3. avgusta

Torek, 4. avgusta

Sreda, 5. avgusta

Živalski čira čara, risanka Mandi, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 7/24 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Bohinjska Bistrica 10.55 Med valovi 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Poletni koncerti iz naših krajev Vražji muzikanti na Ptuju 14.20 Slovenska polka 2019 14.40 Slovenski valček 2019 15.10 TV-izložba 15.25 Pomlad pri petdesetih, fran. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Joker, kviz 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 5/8 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Umori na podeželju (XXI.): Prikazen iz globin, brit. nad., 4/4 21.35 Intervju: mag. Janko Boštjančič 22.25 Poročila, Šport, Vreme 22.45 My way 50, dok. film 00.20 Za lahko noč: M. Ravel: La Valse 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 27. del 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

11.30 Noetova barka: Walter in Anne Marie, dok. odd., 2/3 12.00 Moji, tvoji, najini, nad., 10, 11/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Po sledeh Kristusovih relikvij, francoska dok. odd.

14.40 S-prehodi: Primorska poje že 50 let 15.10 Rojaki, odd. o zamejcih 15.20 Dober dan, Koroška 15.50 Vila Mila, risanka 16.00 Ribič Pepe, odd. za otroke 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 27. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Free spirits - Samosvoji: Frida, Ricardo, Hind, dok. odd.

17.50 Na kratko: Vplivneži 18.00 Malčki, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 30 let po osamosvojitvi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.45 Glasbeni večer: Nina Dominko, Eva Černe, Klemen Torkar, Darko Vidic, Simfonični orkester in zbor Akademije za glasbo, dirigent Marko Letonja; G. Verdi 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.00 Napovedujemo

06.25 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 28. del 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Noetova barka: Marc, Annette in Ingolf, dok. odd., 3/3 12.00 Moji, tvoji, najini, nad., 12, 13/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Bog obvaruj Rusijo, fran. dok. odd.

14.45 Duhovni utrip: »Lubi bratje inu lube sestre« 15.00 TV-izložba 15.15 Potepanja: Budimpešta 15.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.50 Knjiga o džungli, risanka 16.00 Firbcologi, odd. za otroke 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 28. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Sledi: dr. Pavel Turner, dok. odd.

17.50 Kalimero, risanka 18.10 Čebelice: Mucka z balonom 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 KGB - meč in ščit, nemško-britanska dok. ser., 3/3 20.55 Bolnišnica New Amsterdam, ameriška nad., 8/18 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.45 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 1. del 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

06.25 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Milan, risanka 09.05 Vse o Rozi, risanka 09.15 A veš, koliko te imam rad, risanka 09.25 Muk, risanka 09.40 Zombi Lars, norv. nad., 29. del 09.55 TV-izložba 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.30 Moj vrt ima načrt, dok. odd.

12.00 Moji, tvoji, najini, nad., 14, 15/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Svet po meri Ši Džinpinga, francoska dok. odd.

14.40 TV-izložba 14.55 Rojaki, odd. o zamejcih 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Trianon 15.40 Male sive celice: OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica 16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 29. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenska narečja: Gorenjska narečna skupina, izob. ser., 3/7 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler 18.00 Čarli in Lola, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Film tedna: Zlata glasova, izraelski film, 2019 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.45 Profil: Franco Juri 23.25 Slovenska narečja: Gorenjska narečna skupina, izob. ser., 3/7 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.15 Napovedujemo

07.00 07.03 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.15 08.25 08.35 08.50 08.55 09.05 09.20 09.30 10.00

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Duhovni utrip: »Lubi bratje inu lube sestre« 07.15 Musica creativa: Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir 07.40 Imago Sloveniae: Slovanska rapsodija 09.15 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 09.40 Novi sosedje: Daniellina izbira, dok. ser.

10.05 Mame, slovenska nan., 6-8/18 11.25 Čez planke: Ciper 12.35 Žogarija 13.00 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 13.30 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet: Slovenija - Danska, četrtfinale 14.50 Mogočni vlaki, potopis, 3/6 15.45 90 let Mojmirja Sepeta, pogovor 16.30 Mojmir Sepe, TV koncert 17.15 Ambienti 17.45 Kólo: Pesem za Matijo Jamo, dok. f.

18.55 Videotrak 20.00 Veličastne reke sveta: Nil, britanska dok. ser., 2/3 20.45 Žrebanje Lota 21.00 Odbojka na mivki: turnir svetovne serije, prenos iz Ljubljane 23.00 Tabu - zgodba za jutri, glasbenodok. film 00.15 Zvezdana: Lukova mama 01.05 Videotrak 02.05 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.30 Leo in Tig, risanka 07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Mala miška Mia, risanka 08.10 Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka 08.25 Kraljevska akademija, risanka 08.50 Moj mali poni, risanka 09.10 Ruby Mavrica, risanka 09.40 Dirka Monkart, risanka 09.55 Ghost Mecard žogice, risanka 10.30 Maggie & Bianca, 2/6,7, it.

11.30 Ljubezenski portret, ameriški film 13.10 Vaše zdravje, naša skrb 13.25 Pesem zate, ameriški film 15.30 Kronika ponesrečenih zmenkov, kan. f.

17.05 Viharna noč, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Pepelkina zgodba, ameriški film 21.45 Slovar v postelji, ameriški film 23.45 Poslednje darilo, ameriški film 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Poskrbi za zdrave zobe 09.40 Čunki, Rozlin in bajsi, gled. predst.

KD Škale 10.00 2773. VTV magazin 10.25 Vrtnarski kotiček 10.35 Regionalne novice tega tedna 11.05 Na obisku ... pri Borisu Terglavu 11.05 Lepote sveta: Skandinavija, 3. del 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.05 Jutranji pogovori 1 13.35 Kuhinjica, izob. oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Fit v poletje (2010) 18.50 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Dobnik 18.55 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 19.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 21.15 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jurij Hudolin, Srečal sem slikarja 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Znakovni jezik 2 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.50 Napovedujemo 11.20 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 11.45 Poletno jutro 13.45 Obzorja duha: Oskrba Slovencev v tujini 14.40 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 5. del 15.25 Zmage so doma: OI 2016 - odbojka na mivki, finale, 15.50 Zmage so doma: OI 2016 - jadranje, razred 470 - regata za medalje 16.30 Glasovi strahu: Najbolj črna med črnimi ovcami, kopr. ser.

17.15 Ljudje in zemlja, izob. odd.

18.00 Bila so Titova mesta, 1. del, dok. f.

19.00 Nogomet - evropska liga: napoved tekem osmine finala 19.30 Videotrak 20.00 Mogočni vlaki: Sibirija – skozi led in sneg, potopis, 4/6 20.55 Mame, slovenska nan., 9/18 21.20 Dediščina Evrope: Leonardo - človek, ki je rešil znanost, italijansko-francoska dok. odd.

22.15 Marihuana kot rešilna bilka, ameriška dok. odd.

23.15 Njen otrok, kratki igrani f. AGRFT 23.40 Tujca, kratki igrani film AGRFT 00.05 Videotrak 01.05 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Super krila, risanka 07.20 Mašine pripovedke, risanka 07.25 Ruby Mavrica, risanka 07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.45 Leo in Tig, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 TV prodaja 08.25 Reka ljubezni, 4/18 09.30 Tisti usodni poljub, 1/116, 117 11.25 Ukradena preteklost, 1/49 12.20 Reka ljubezni, 4/19 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/62 14.40 Ellen: Oblikovalski izziv, am. ser.

15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/10 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/118, 119 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/63 20.50 Vedno tvoja, 2/73 21.45 24UR zvečer 22.15 Ljubezen kot v filmu, ameriški film 23.50 Chicaška policija, 3/23, am. nan.

00.40 24UR zvečer, ponovitev 01.10 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2773. VTV magazin 10.45 Miš Maš, Kdaj so nastala jezera 11.35 Kuhinjica, izob. oddaja 12.25 Iz oddaje Dobro jutro 13.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Lepote sveta: Islandija, 1. del 18.35 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Klarisa Jovanovič, XII 18.40 Kuhinjica, izob. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri Hermi Groznik 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Klarisa Jovanovič, XII 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.44 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.50 Napovedujemo 11.00 Poletno jutro 12.55 Nordijsko tiho hrepenenje - Mate Bekavac, solisti in komorni orkester, posnetek iz SNG Drama Ljubljana 14.40 Zmage so doma: OI 2016 - odbojka na mivki, finale, posnetek iz Ria de Janeira 15.30 Zmage so doma: OI 2016 - Rokomet (Ž): Francija - Rusija, finale, posnetek iz Ria de Janeira 17.10 Intervju: mag. Janko Boštjančič 18.00 Bila so Titova mesta, 2. del, dok. film 18.55 Videotrak 20.00 Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 4/6 21.00 Mame, slovenska nan., 10/18 21.30 Lunapark, ameriški film 23.10 NaGlas!: Dana Budisavljević 23.30 Videotrak 00.30 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Super krila, risanka 07.25 Mašine pripovedke, risanka 07.30 Ruby Mavrica, risanka 07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Grizzy in glodavčki, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 TV prodaja 08.25 Reka ljubezni, 4/19, slovenska 09.30 Tisti usodni poljub, 1/118, 119 11.25 Ukradena preteklost, 1/50 12.20 Reka ljubezni, 4/20 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/63 14.30 Vedno tvoja, 2/73 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/11 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/120, 121 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/64 20.50 Vedno tvoja, 2/74 21.45 24UR zvečer 22.15 Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 1/2 23.50 Umor, 3/1, ameriška nan.

00.40 24UR zvečer, ponovitev 01.10 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Na obisku ... pri Hermi Groznik 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Miš Maš, Kaj nam pove kri 13.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Petra Kolmanič, Luske 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2774. VTV magazin 20.30 Dotiki gora: Lepenatka 20.50 Koncert Big banda Orkestra slovenske vojske, gost: Vlatko Stefanovski 22.35 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Petra Kolmanič, Luske 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 09.55 Napovedujemo 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 5/8 11.30 Poletno jutro 13.25 Zmage so doma: OI 2016 - nogomet (M): Brazilija - Nemčija, finale, posnetek iz Ria de Janeira 15.30 Sledi: dr. Pavel Turner, dok. odd.

16.10 Ambienti 16.35 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: prof. dr. Uroš Ahčan 17.45 Kaj pa Mojca?, dok. film 18.45 Videotrak 19.50 Na utrip srca: Glasba, vojna in revolucija, glasbeno-dok. odd.

20.55 Nogomet - evropska liga: Inter : Getafe, osmina finala, prenos iz Gelsenkirchna 22.50 Žrebanje Lota 23.00 Ivan in Karla, igrano-dok. film 23.55 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Super krila, risanka 07.25 Mašine pripovedke, risanka 07.30 Ruby Mavrica, risanka 07.35 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Grizzy in glodavčki, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 TV prodaja 08.25 Reka ljubezni, 4/20 09.30 Tisti usodni poljub, 1/120, 121 11.25 Ukradena preteklost, 1/51 12.20 Reka ljubezni, 4/21 13.20 TV prodaja 13.35 Šverc komerc, 1/64 14.30 Vedno tvoja, 2/74 15.35 Ko zadiši ljubezen, 1/12 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1/122, 123 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/65 20.50 Vedno tvoja, 2/75 21.50 24UR zvečer 22.20 Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 2/2 23.55 Umor, 3/2, ameriška nan.

00.45 24UR zvečer, ponovitev 01.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2774. VTV magazin 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.35 Miš Maš, Kdaj potrebujem očala ali kontaktne leče 12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 O kravi, ki je lajala v luno, gled. predstava Vrtca Velenje 18.25 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Marko Kravos, Kruh in mleko 18.30 Kuhinjica, izob. oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice 20.05 Butalci, Poletno gledališče Studenec 22.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Marko Kravos, Kruh in mleko 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

MORELLA JOSÉ: JANÄŒAR DRAGO: To Kakor poti v megli. noÄ? sem jo videl Od – Odrasli Burni dnevi Otta 821.163.6 – Slovenski romani Grossa Vir: www.modrijan.si Od – Odrasli 821-311.2 – DruĹžbeni romani Vir: www.bukla.si

Osrednji lik romana je Otto Gross, avstrijski boem, anarhist, utopiÄ?ni mislec in prezrt psihoanalitik, ki je v zaÄ?etku 20. stoletja deloval tudi v sloviti komuni v ĹĄvicarskem zdraviliĹĄÄ?u Monte VeritĂ . O njem Ĺželi scenarist Llerandi posneti dokumentarni film, zato iz rodne Ĺ panije odpotuje v Gradec, na Dunaj in v Berlin, da bi sledil Grossovemu Ĺživljenju, poiskal sorodnike in ljudi, ki so ga poznali, in na osnovi

17

PRIREDITVE

30. julija 2020

Ob letoĹĄnji bliĹžnji 30. podelitvi nagrade kresnik za roman leta so razglasili tudi najboljĹĄi s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Ĺ˝irija je odloÄ?ila, da to priznanje podeli romanu To noÄ? sem jo videl Draga JanÄ?arja. Leta 2019 je izĹĄel Ĺže 12. ponatis.

To je zgodba o nekaj letih Ĺživljenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade Ĺženske iz ljubljanske meĹĄÄ?anske druĹžbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine. Pet oseb pripoveduje o njej, pa vsaka od

gledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

VELENJE Sobota, 1. avgust 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: O dimnikarÄ?ku, ki je sreÄ?o iskal, predstava

Lunine mene

Ponedeljek, 3. avgust 10.00 Park Velenjskega gradu PoÄ?itniĹĄka joga za otroke v grajskem parku 16.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku

21.30 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: NeskonÄ?ni nogomet, dokumentarni film (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Kina Velenje)

Torek, 4. avgust 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje

CITY CENTER Celje

3. avgusta, ob 17:59, polna luna

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Torkove igrarije z Muzejem Velenje (v primeru slabega vremena odpade) 20.00 Velenjska plaĹža Beri z nami na Velenjski plaĹži

Sreda, 5. avgust 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Lego delavnica 19.00 SonÄ?ni park Velenje PraĹĄnati, Poletne kulturne prireditve - Piknik etno, koncert

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 1. avgust X

KrĹĄke alpe Avstrija Tura v Avstriji

Ponedeljek, 3. avgust 12.00–18.00 Mestna knjiŞnica Šoťtanj KnjiŞni sejem

Torkove igrarije, ki jih pripravljajo razliÄ?na druĹĄtva, so otrokom zanimive Otroci na torkovih igrarijah spoznavali likovno umetnost – Najraje riĹĄejo motive iz narave in morske motive Tudi letoĹĄnje poletje se otroci lahko vsak torek med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro zabavajo na ustvarjalnih igrarijah, ki jih zanje pripravljajo razliÄ?na druĹĄtva in ustanove. V torek, 21. julija, so se druĹžili s Ĺ aleĹĄkimi likovniki, ki so jih povabili v svoj

zbranega gradiva ustvaril film o osebi, ki ga navduĹĄuje. NajpomembnejĹĄo priÄ?evalko, osemdesetletno Lise, vnukinjo Otta Grossa, najde kar blizu svojega doma. Llerandi in Lise, ki zdravi svoje travme s stikom z zemljo – iz gline izdeluje lonÄ?enino, sta plod literarne domiĹĄljije in delujeta kot pola notranjega monologa. Roman je kot mozaik, ki iz razliÄ?nih zornih kotov opisuje scenaristova prizadevanja in izid njegovih iskanj, odsev pisateljevih raziskav pri zbiranju gradiva. Na njihovi osnovi je ustvaril roman, v katerem se izrisujejo podobe Ä?asa, mnogih osebnosti in predvsem znamenitega Otta Grossa, od muÄ?nega otroĹĄtva ob sadistiÄ?nem oÄ?etu (ta je zaÄ?etnik znanstvene kriminoloĹĄke forenzike) do njegove zgodnje smrti zaradi druĹžbene izkljuÄ?enosti, telesne izÄ?rpanosti in odvisnosti od mamil. Pred nami sta kompleksna zgodba, v junakovih mislih oblikovana tudi kot filmski prizori, in poglobljena podoba Evrope v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja; ta vznemirja tudi zaradi neprijetno podobnega stanja duha danes.

njih tudi o sebi in razburkanem slovenskem Ä?asu pred drugo svetovno vojno in med njo. O Ä?asu, ki je kot moloh goltal ne samo tako ali drugaÄ?e prepriÄ?ane udeleĹžence zgodovinskih dogodkov, ampak tudi ljudi, ki so Ĺživeli na robu burnega dogajanja, ki ga niso niti dobro razumeli – hoteli so samo Ĺživeti. Toda ÂťsamoÂŤ Ĺživeti je bila iluzija, bil je Ä?as, ko se tudi v na videz varnem in idiliÄ?nem zavetju neke graĹĄÄ?ine na Gorenjskem ni bilo mogoÄ?e izogniti drveÄ?emu vlaku nasilja.

O Veroniki pripoveduje njen nekdanji ljubimec, oficir jugoslovanske kraljeve vojske, ki se je leta petinĹĄtirideset znaĹĄel v ujetniĹĄkem taboriĹĄÄ?u v Palmanovi; zgodbo nadaljuje njena mati, ki isto leto Ä?aka na vrnitev hÄ?ere v ljubljanskem predmestnem stanovanju, potopljena v spomine in blodna od negotovega upanja; o njej govorita zdravnik nemĹĄke okupacijske vojske in druĹžinska gospodinja; nazadnje nekdanji partizan, ki je iz nejasnega osebnega nagiba, polnega nesporazumov, sproĹžil vlak, ki je zdrvel Ä?ez noÄ?no pokrajino in njene ljudi. đ&#x;”˛

Izbor: Stanka Ledinek

likovni svet. TjaĹĄa SeliÄ?, predstavnica Festivala Velenje, je o delavnici otrok z likovniki povedala, da je med mladimi kar nekaj skritih talentov.ÂťPripravili smo stojala in slikarski material, da lahko slikajo, ustvarjajo in se preizkuĹĄajo kot slikarji. OpaĹža-

mo, da smo precej likovno navdahnjeni. Najraje riĹĄejo motive iz narave, morske motive, izdelali so tudi nekaj voĹĄÄ?ilnic za rojstni dan,ÂŤ pove SeliÄ?eva, ki izpostavi ĹĄe druĹženja do konca poletja. V torek, 28. julija so otroke v svet animacije povabili lutkarji Lut-

Mali umetniki bogatijo svoj umetniĹĄki svet.

kovnega gledaliĹĄÄ?a iz Velenja. Z njihovo pomoÄ?jo so lahko preizkusili, kako lutke hodijo, govorijo in kako izraĹžajo razliÄ?na Ä?ustva.

Do konca poletja se bodo otroci lahko druĹžili ĹĄe s KnjiĹžnico Velenje in Plesnim studiem M. đ&#x;”˛

TjaĹĄa SeliÄ?: ÂťDo konca poletja bo ĹĄe precej Ĺživahno.ÂŤ

Zbirajo literarne prispevke za Hotenja Srednjeveťki dan na Velenjskem gradu Velenje – Šaleťko literarno druťtvo Hotenja je objavilo razpis za objavo literarnih del v 30. ťtevilki Hotenj – reviji literarnih ustvarjalcev, ki Şivijo ali delujejo v ťirťi savinjsko-ťaleťki regiji.

UredniĹĄki odbor tudi tokrat sprejema tematsko in Ĺžanrsko raznolika dela, postavili pa so nekaj omejitev. Ustvarjalci lahko poĹĄljejo do 10 pesmi in do 3 strani proze (Ä?rtica, esej, feljton, humoreska, potopis, odlomek dramskega besedila) oziroma

DR. DOLITTLE

Sinhronizirana druĹžinska avantura, 101 minuta (ZDA) ReĹžija: Stephen Gaghan Slovenski glasovi: UroĹĄ MaÄ?ek, Matic Hrabar, Maja KonÄ?ar, BlaĹž Ĺ ef, SaĹĄo Stare, MatevĹž Mueller, Niko Zagode, Janja Majzelj, Julija Golob, Marjan BuniÄ?, Rok Kuntner, Jernej Kuntner, Rok Kunaver Nedelja, 2. 8., ob 16.00 OTROĹ KA MATINEJA (cena: 3,5 evr)

pribliĹžno 10000 znakov brez presledkov, besedila za objavo pa bo izbral uredniĹĄki odbor.

Prispevke sprejemajo do 14. avgusta na elektronske naslove hotenja@gmail.com, tatjana.vidmar@jskd.si ali dusan@pirc. cc, kamor lahko poĹĄljete tudi vpraĹĄanja v zvezi z razpisnimi pogoji. đ&#x;”˛

tf

Prihodnjo soboto, 8. avgusta, se bo Velenjski grad znova ÂťpogreznilÂŤ v srednji vek. Zavzeli ga bodo Ĺ aleĹĄki vitezi, ki bodo obiskovalcem pokazali viteĹĄko oroĹžje in jim omogoÄ?ili, da se v srednjeveĹĄkih spretnostih tudi pomerijo. Po besedah predsednika druĹĄtva Valentina PodpeÄ?ana bo poskrbljeno tudi za zabavo, med drugim za glasbo na renesanÄ?ni lutnji. đ&#x;”˛

PREVAJALCI

Triler, 105 minut (Belgija, Francija) ReĹžija: RĂŠgis Roinsard Igrajo: Lambert Wilson, Olga Kurylenko, Riccardo Scamarcio, Sidse Babett Knudsen Nedelja, 2. 8., ob 20.00 ART KINO (cena vstopnice: 4 evr)

NESKONÄŒNI NOGOMET

Dokumentarni film, 73 minut (Romunija) ReĹžija: Corneliu Porumboiu Igrata: LaurenČ›iu Ginghină, Corneliu Porumboiu Ponedeljek, 3. 8., ob 21.00 V primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani kina ob isti uri.

ZVEZDE POD ZVEZDAMI (cena vstopnice: 0 evr)

mz

Naš ­čas, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Križnik

30. julija 2020

RADIO VELENJE Mesni butik Gaberke Mesomat Velenje (pri Osmici)

Mesnica Vransko Mesni butik: • Prodaja mesa (slovensko poreklo) • Domače salame • Sveže paštete • Ocvirki

Prodaja na terenu: • Sreda – Črna na Koroškem • Četrtek – Ravne na Koroškem • Petek – Šoštanj: dopoldan Šmartno ob Paki: popoldan • Sobota – Tržnica Velenje

Gostilna: • • • • •

Malice Kosila po naročilu Zaključene družbe Pečeno meso »za domov« Odojek

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križnik«, najkasneje do ponedeljka 10. avgusta. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ČETRTEK, 30. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 31. julija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. avgusta prilagajati, zato vam lahko kakšen neljubi dogodek, ki ne bo odvisen od vas, še prekriža načrte.

Energije v naslednjih dneh ne boste imeli na pretek, zato pazite nase.

Tehtnica, 24. 9. – 23.10.

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Letošnje poletje vam bo kljub temu, da je zaznamovano z ukrepi zaradi virusa, postalo všeč. Polni boste hrepenenja in pričakovanja. Spoznali boste osebo, ki vam bo odprla oči in srce. Zahvalite se lahko tudi priložnostim, ki vam jih nudi narava, saj se premalokrat podate vanjo. Izkoristite lepe dneve, dokler trajajo. Z novim znancem preživite čim več časa, pa četudi bodo vajina srečanja videti zelo naključna. V nedeljo boste sami, ker boste vi tako želeli. Odklop boste potrebovali tudi zato, da razmislite o novi poti, na katero se podajate. Naj vam ne zmanjka poguma, saj si zaslužite srečo. Predolgo ste ji zapirali vrata.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Nezadovoljstvo nad tem, kar vam zadnje čase nudi samsko življenje, bo vsak dan večje. To bo za vas novo, saj ste bili dolgo sami, pa nikoli niste tako močno hrepeneli po bližini osebe, ki vam je več kot le prijatelj. Lahko da vas bo to spodbudilo k spogledovanju, kadarkoli boste le imeli možnost za to. Saj veste, druženja je letos malo – manj, kot si želite. A nekoga boste vseeno opazili. Čisto naključno. Iz dneva v dan vam bo bolj všeč. Boste šli še korak dlje? Tokrat je to res odvisno le od tega, koliko si boste upali. Razmišljajte z glavo, srce je trenutno preveč nemirno in željno sprememb. Vsak prehlad še ni covid, zato ne zganjajte panike.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Ob novici, ki bo prišla do vas v teh poletnih dneh, se boste zelo raznežili. Upravičeno, saj bo boljša, kot ste si želeli. Počutje bo odlično, k temu pa bo veliko prispevalo tudi lepo poletno vreme, ki vas bo večkrat kot sicer zvabilo v naravo. Življenje še naprej zajemajte z veliko žlico, saj ste končno svobodni kot ptica.

Tu in tam se boste vseeno zalotili pri razmišljanju o preteklosti. Predvsem zato, ker ste si o njej v zadnjem času ustvarili precej popačeno sliko. Vse, kar je bilo lepo, ste zavedno izbrisali. Zato, ker ste tako tolažili svojo slabo vest. Sedaj bodo na plan prišli tudi dobri spomini. Ob njih vam bo kar malo žal, da se zgodba ni končala drugače.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Še pred iztekom julija boste doživeli prav poseben dan. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo to močno osrečilo. Morda bo to res dan, ki bo za vas pomenil nov začetek, a le, če boste verjeli, da je vse, kar se zdi lepo, res takšno. Zna se zgoditi, da vaše videnje realnosti ne bo čisto pravo, saj boste jezni na partnerja, ki se ni držal dogovorjenega. Zato boste odprti za čare nasprotnega spola. Prihodnji teden bo zato precej naporen. Sledila bo namreč streznitev od podivjanih čustev. Še pravi čas se boste ujeli, škode s svojimi dejanji ne boste naredili ne sebi in ne drugim. Vseeno pa se boste morali soočiti s slabo vestjo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Vsakemu je enkrat dovolj. Niste izjema, zato bodo naslednji dnevi zelo drugačni.

To, da se boste končno upali postaviti zase, bo odlično. Reakcije okolice bodo presenetile celo vas. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj nagajali, saj ste jim šli na živce. V njihovi novi pozornosti boste uživali. O njih boste v teh dneh izvedeli več, kot ste prej v nekaj letih. Če boste v naslednjih dneh poletne dopustniške dni preživljali doma, se lotite čiščenja omar. To zna biti osvobajajoče, saj boste tako dokončno opravili s preteklostjo, sploh tisti del, ki je v vaši duši pustil globoko rano.

Pustite spominom, da zbledijo.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Na spremembo v življenju vas in vaše družine se pripravljate že nekaj časa, vendar se bo v prvih dneh avgusta pokazalo, da gre tokrat zares. A ko se v življenju zaprejo ena vrata, se pogosto odprejo druga. To se bo zgodilo tudi vam. Če vas bo strah, se zavedajte, da je to normalno čustvo ob tako veliki življenjski spremembi. Z nakupi vsega, kar boste potrebovali ob tej spremembi, pa raje še malo počakajte, saj stvari še niso tako daleč, da bi bile povsem verjetne. Letos se je pač treba nenehno

Za tiste, ki se v teh dneh že pripravljate na poletne počitnice, bodo priprave naporne. Letos namreč nič ni tako, kot ste bili navajeni v preteklosti. Zato se pripravite tudi na to, da se načrti ne bodo v celoti uresničili. V tolažbo naj vam bo, da ste že maja pripravili plan B. Če bo treba, ga boste pač uresničili. Bistvo počitnic je, da odklopite. Letos odklop potrebujete še bolj kot prejšnja leta. Ustrašili pa se boste tudi novih čustev, ki jih je v vas vzbudil prijatelj, ki očitno postaja več kot le to. Zdelo se vam bo, da čas za novo partnersko zvezo morda ni najboljši. Ob tem pa vam bo jasno, da so spremembe v vašem življenju neizogibne in da se bodo zgodile že v nekaj tednih.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Vsak dan močneje čutite le, da ste v življenju obstali in da se nič ne premakne iz mrtve točke. Družinski člani bodo ob vas pričakovali veliko več, kot ste jim pripravljeni dati. Zato boste njihove želje čutili kot kamen okoli vratu. Ne zatiskajte si več oči pred realnostjo. Niste več v isti vlogi, kot ste bili pred letom dni. Zato pustite ljudem okoli sebe, da mislijo s svojo glavo. Edino, na kar jih lahko opozorite, je, da bodo posledice nosili sami. In da jim, ko se bo zalomilo, ne boste več mogli pomagati. Srečni bodite, da ste zdravi. Letos to šteje največ. A vi se tega začnete zavedati šele, ko vam ponagaja.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Mučilo vas bo, da nimate več toliko denarja kot nekoč. Še bolj težko boste sprejeli dejstvo, da zna biti še slabše, saj so vaši prihodki zaradi korona krize skoraj ugasnili. Iz dobrega na slabše nikoli ni lahko preiti. Sreča je, da vam nihče ne bo očital, da ne naredite dovolj, da bi se to spremenilo, saj je vsem vašim najbližjim jasno, da niste sami prav nič krivi zato. Potrebni ste odklopa od vsakdanjika, ki vam načenja živce. Žal pa to vpliva tudi na vaše zdravje, saj še vedno ne bo takšno, kot je bilo. Potrudite se zase in za svojo družino, ki ve, kaj se dogaja z vami. Vašim najbližjim ni vseeno, močno jih skrbi za vas. Pomirite jih, saj veste, kako.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

Čeprav vam denar doslej ni pomenil veliko, vam sedaj bo. Želeli boste pomagati nekomu od vam dragih sorodnikov, a vam trenutno to, kar imate, ne bo kaj veliko koristilo. Šlo bo za mrtev kapital, kar vam je že nekaj časa jasno. Vseeno pa boste sedaj pripravljeni na kompromise, ki jih pred korona krizo ne bi nikoli sprejeli. Sedaj ste se naveličali, da se že toliko časa ukvarjate s tem, in si boste želeli le to, da se že enkrat konča. V naslednjih dneh pa bo kaplja kanila čez rob, zato boste rekli, da tudi takrat, ko bi morali reči ne. To bo začetek bolj mirnega življenja za vas, zato bo odločitev v teh razmerah več kot dobra.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Vsi bodo nekaj hoteli od vas, vi pa si boste želeli le mir. Zato pazite, kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal, če bodo obljube prevelike. Zavedajte se, da še nimate toliko energije, kot ste je imeli. Še nekaj tednov bo v službi spet napeto. Vse se bo vrtelo v smer, ki vam ne bo všeč, nehote se boste zato precej obremenjevali z razmerami. Privarčevani denar naj ostane tam, kjer je. Kot kaže, boste kmalu potrebovali rezerve, saj je prihodnost spet zelo negotova. K sreči vsaj ljubezni ne boste pogrešali. Partner vas bo obsipal s pozornostjo in drobnimi nežnostmi. Izogibajte se klimatiziranim prostorom, da vas ne preseneti poletni prehlad.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Kratek odklop bo dovolj, da boste pripravljeni na delo v preostanku poletja, ki ni čisto v ničemer podobno prejšnjim poletjem. Navadili ste se že, da nenehno spreminjate načrte, zato vas novi plani ne bodo več presenečali. Poskušajte se vzdržati glasnih komentarjev, ko vas bo kdo močno razjezil. Ti namreč ne bi bili razsodni, saj bi besede hitro prehitele razum. Želeli si boste, da bi imeli več idej, kako prelisičiti virus in krizo, ki ga povzroča. Nekaj jih boste imeli, a se vam bodo zdele precej nore. Nikar ne oklevajte, morda je letošnje leto čas za nore ideje. Če ne boste poskusili, ne boste nikoli vedeli, zato le pogumno naprej.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš ­čas, 30. 7. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE STARO HIŠO ali lesen objekt za manjšo obrt, v okolici Velenja,

iščemo. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 9. 8. 2020, od 8.00 do 8.30. Število nesnic je omejeno, sprejemajo naročila.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, TOMŠIČEVA, 69 m2, adaptirano l. 2010, 1/5 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 95.000 €.

OBVESTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

ZOBOZDRAVSTVO Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 43,2 m2, zgrajeno l. 1981, 6/8 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 69.000 €.

V soboto, 1. 8. in nedeljo, 2. 8.

2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 484 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko, nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

od 31. julija do 6. avgusta • leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomem­ben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike. Objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika; • v noči na 31. julij leta 1944 je del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj; ta napad je bil povezan z veliko ofenzivo enot 4. operativne cone NOV in POS in naj bi nase vezal sovražnikove sile, ki so bile v Šoštanju;

UE Velenje POROKE: Tomic Luka, Avstrija, Gasometergasse 2, AT 9020 Klagenfurt Am Worthersee in Pejić Anita Avstrija, Gasometergasse 2, AT 9020 Klagenfurt Am Worthersee Mohorko Matej, Velenje, Šalek 93 in Krkalić Samra, Šoštanj, Kajuhova cesta 23

SMRTI: Krašovec Majda, roj. 1946, Velenje, Šaleška cesta 2B Tajnik Andreja, roj. 1972, Velenje, Škale 59 F

Nagrajenci nagradne križanke »Radio 107,80 MHz«, objavljene v tedniku Naš čas, 16. julija so: Štefka Veler, Studence 13, 3310 Žale; Peter Lavre, Lokovica 85 a, 3325 Šoštanj; Marko Milešič Šerdoner, Ul. Lovra Kuharja 2 a, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo obvestila prejeli po pošti. Rešitev križanke: PRAVE INFORMACIJE.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Gustav Šilih (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

• leta 1993 so 1. avgusta pričeli pripravl­jati za asfaltiranje 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavodnjami in Črno na Koroškem;

• v dneh od 1. do 10. avgusta leta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energija; na zletu, ki ga je odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav; • v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano; • 2. avgusta 1917 se je v Šoštanju rodil Božo Mravljak (part. ime Bombi), udeleženec NOB, ki se je po začetku španske državljanske vojne leta 1936 pridružil mednarodnim brigadam v boju proti fašizmu; Nemci so ga ustrelili kot talca 3. aprila leta 1942 v Mariboru; • 2. avgusta 1920 se je v Škalah pri Velenju rodila slovenska akademska slikarka Majda Kurnik; leta 1949 je končala likovno akademijo v Beogradu, kjer je imela leta 1953tudi prvo samostojno razstavo; umrla je 28. maja 1967 v Beogradu, pokopana pa je v Podkraju pri Velenju; • 2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13.

3. 1925 v Šoštanju), ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta; to mu je v nje-

govem življenju pomenilo skorajda vse; • 3. avgusta 1944 se je v Šentjurju pri Celju rodil gledališki ustvarjalec in član Gledališča Velenje Karli Čretnik; • 3. avgusta 1966 se je rodil šaleški pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor številnih pesniških zbirk in drugih leposlovnih del; • 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; • v začetku avgusta leta 1982 so lahko občani začeli v blagovnici ERA-Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za dinarje skorajda ni bilo mogoče kupiti; v Velenje so se zato začele stekati reke ljudi iz celotne bivše Jugoslavije, ki so tako lahko uresničili svoj sen in kupili zamrzovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo; • avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika – Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča.

Pripravlja: Damijan Kljajič

lokalne novice

www.issuu.com/nascas

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 20. do 26. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 20. do 26. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3; alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

radio velenje com Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

• 31. julija 1956 so Velenjčani začeli prostovoljno urejati pomožno športno igrišče, igrišče za odbojko, košarko in mali nogomet nad stadionom ob jezeru, otroško igrišče v Novem Velenju ter urejati naselje Jezero in poti okoli takratnega velenjskega Turističnega jezera; • 1. avgusta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto – vási« narejena z udarniškim delom;

NaŠ ČaS online www.nascas.si

LEKARNA VELENJE

GIBANJE prebivalstva

19

OBVEŠČEVALEC

30. julija 2020

ZAHVALA

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Za vedno nas je zapustila

MAJDA KRAŠOVEC 12. 6. 1946 – 14. 7. 2020

Na voljo smo vam

24ur/dan

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Iskrena hvala stanovalcem bloka na Šaleški 2 b za darovane sveče.

Hvala bivšim sodelavcem in upokojencem Gorenja za izrečena sožalja. Posebna hvala prijateljicama Danici Samec in Pavli Žlender za besede tolažbe. Hvala pogrebni službi Komunala Velenje, posebno g. Vladu Cenclju.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči, družina Krašovec in ostalo sorodstvo

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 7. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 20

TuristiÄ?ni boni privabljajo v Ĺ aleĹĄko dolino Zasedenost namestitvenih kapacitet je primerljiva z lanskim letom, le da jih letos polnijo predvsem slovenski turisti Tina Felicijan

Na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki upravlja vodilno destinacijo termalne Panonske Slovenije Velenje–TopolĹĄica, smo se pozanimali, kako so se lotili promocije uveljavljanja turistiÄ?nih vavÄ?erjev v destinaciji, koliko ponudnikov namestitev jih sprejema in kako uspeĹĄni so bili v prvem mesecu.

PospeĹĄujejo promocijo

ÂťPozdravili smo odloÄ?itev drĹžave, da subvencionira preĹživljanje dopustniĹĄkih dni in prostega Ä?asa v Sloveniji ter s tem podpre turistiÄ?no gospodarstvo, ki je bilo v korona krizi na dnu. Mi smo se hitro lotili komunikacije s ponudniki nastanitvenih kapacitet v naĹĄi destinaciji in se z njimi pogovorili, kakĹĄna so njihova priÄ?akovanja in kaj lahko mi naredimo za podporo, da bi bilo Ä?im veÄ? bonov unovÄ?enih pri jih.

Odziv je bili zelo pozitiven,ÂŤ pra-

vi direktor zavoda Franci Lenart.

PoroÄ?a, kako so se lotili promocijske kampanje: ÂťNajprej smo se vkljuÄ?ili v kampanjo moja Slovenija in po predlogah Slovenske turistiÄ?ne organizacije (STO) za vsakega ponudnika izdelali svojo vizualno podporo. Tako je nastalo preko 30 t. i. vizualov za vse ponudnike, tako nastanitvenih kapacitet kot tudi produktov. Objavili smo jih tudi na strani STO, ki ne dosega le domaÄ?ega trga, ampak tudi tujino. V tem Ä?asu zaÄ?enjamo akcijo promocijskega oglaĹĄevanja z jumbo plakati. V Ljubljani, Celju in Mariboru jih bo okrog 70 predstavljajo ponudnike in produkte naĹĄe destinacije. Ponudnike smo pozvali, naj se vkljuÄ?ijo v sistem Trip Advisor, da lahko preko njihovega profila zanje oblikujemo itinerarije, ki so lahko na voljo tujim gostom.

Za domaÄ?e goste, ki unovÄ?ijo vavÄ?er, pa smo pripravili integralne turistiÄ?ne produkte, v katere smo vkljuÄ?ili vse ponudnike, in

jih oglaĹĄujemo preko digitalnega marketinga na naĹĄi spletni strani, na vseh povezavah, pa tudi v katalogu turistiÄ?nih doĹživetij Ĺ aleĹĄke doline.ÂŤ

Deset bonusov

Za vse obiskovalce destinacije so pripravili deset bonus ponudb. Vsi, ki vsaj enkrat pre-

otroci pa tudi Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, turistiÄ?no-informacijski center nudi popust na doloÄ?ene artikle iz komisijske prodaje, otroci se lahko brezplaÄ?no zapeljejo s pletno po Velenjskem jezeru, posebno ceno pa so oblikovali tudi za obisk VzorÄ?nega mesta in aktivnosti v konjeniĹĄkem klubu.

â?ą

V Ĺ aleĹĄki dolini v poletni sezoni beleĹžijo povpreÄ?en obseg rezervacij, primerljiv z lanskim letom. Predvsem v termah TopolĹĄica in Hotelu Paka je veÄ? slovenskih gostov kot obiÄ?ajno, ki so nadomestili tuje. Vsi ponudniki sprejemajo turistiÄ?ne vavÄ?erje in veÄ?ina slovenskih gostov jih unovÄ?i.

noÄ?ijo v Ĺ aleĹĄki dolini, se lahko udeleĹžijo brezplaÄ?nega lokalnega turistiÄ?nega vodenja ob sobotah, lahko si brezplaÄ?no najamejo kolo za eno uro, brezplaÄ?no si lahko ogledajo Velenjski grad,

Nekateri so razprodani, drugi ne

NajveÄ?ji ponudnik nastanitvenih kapacitet pri nas so Terme TopolĹĄica z veÄ? kot 400 leĹžiĹĄÄ?i.

V poletni sezoni obiÄ?ajno bele-

Ministrstvo za gospodarstvo je sporoÄ?ilo, da smo Slovenci v prvem mesecu od zaÄ?etka veljavnosti turistiÄ?nih bonov unovÄ?ili 150 tisoÄ? bonov (7,3 odstotka vseh bonov) oziroma porabili komaj dobrih 20 milijonov od 356 milijonov evrov, kolikor so boni vredni. VeÄ?ina deli vrednost bonov na veÄ? destinacij, v povpreÄ?ju pa unovÄ?i 140 evrov naenkrat. Do zdaj je bilo najveÄ? bonov unovÄ?enih na Obali, sledijo Gorenjska, PosoÄ?je in termalne destinacije. GrafiÄ?ni prikaz Fursa kaĹže, da je bilo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline unovÄ?enih do 2000 bonov. Ĺžijo visoko stopnjo zasedenosti.

Drugi najveÄ?ji je Kamp Jezero, ki lahko prejme okrog 430 gostov in je po podatkih zavoda za turizem bolj zaseden kot v prejĹĄnjih letih. Sledi Hotel Paka z Vilo Herberstein, v obeh skupaj je nekoliko veÄ? kot 100 leĹžiĹĄÄ?.

Mladinski hotel Velenje, Hotel RazgorĹĄek in Dom n Smrekovcu imajo vsak veÄ? kot 50 leĹžiĹĄÄ?, nekaj ducatov pa jih nudijo ĹĄe turistiÄ?ni kmetiji Apat in TuĹĄevo, prenoÄ?iĹĄÄ?a Mraz in Andrejev dom na Slemenu. ÂťBeleĹžimo povpreÄ?en obseg rezervacij za poletno sezono.

Predvsem gre za domaÄ?e goste, ki uporabijo turistiÄ?ne bone.

Opazili smo porast povpraĹĄeva-

nja predvsem na podeĹželju, za katerega lahko izpostavimo TuristiÄ?no kmetijo Apat, ki je razprodana vse do septembra. Z veÄ?jim obsegom rezervacij se lahko pohvalijo tudi Terme TopolĹĄica, v katerih se prenoÄ?itvene kapacitete polnijo tako z domaÄ?imi kot tujimi gosti vse do konca sezone.

Medtem pa Hotel Paka in manjĹĄi ponudniki beleĹžijo povpreÄ?en obseg rezervacij,ÂŤ poroÄ?a sodelavka zavoda za turizem Adna LainĹĄÄ?ek in dodaja, da eni turistiÄ?ni boni prinesejo veÄ? gostov, drugim manj, a je sorazmerno zasedenost namestitvenih kapacitet v turistiÄ?ni destinaciji praktiÄ?no nemogoÄ?e doseÄ?i. đ&#x;”˛

BrezplaÄ?ni javni prevoz za upokojence Od 1. julija lahko z avtobusi in vlaki v medkrajevnem javnem potniĹĄkem prometu upokojenci potujejo brezplaÄ?no – BrezplaÄ?no vozovnico je mogoÄ?e dvigniti na Avtobusni postaji Velenje in Ĺ˝elezniĹĄki postaji Celje

Jasmina Ĺ karja

BrezplaÄ?na vozovnica javnega medkrajevnega potniĹĄkega prometa je enotna vozovnica Integriranega javnega potniĹĄkega prometa, ki se lahko uporablja v medkrajevnem avtobusnem in ĹželezniĹĄkem prometu po vsej drĹžavi ter velja eno leto. Zanimanje za brezplaÄ?ne vozovnice v lokalnem okolju je precejĹĄnje pove prometnik Edvard KustiÄ? z Ĺ˝elezniĹĄke postaje Velenju. Kako ocenjuje trenutno situacijo? ÂťMoĹžnosti so sicer zaradi epidemije ĹĄe vedno omejene, potniĹĄki promet je bil za veÄ? kot mesec dni tudi prekinjen, trenutno pa je v veljavi poÄ?itniĹĄki vozni red. Je pa za voĹžnjo z vlakom zadnje Ä?ase veÄ? zanimanja med starejĹĄimi, saj so zanje moĹžni brezplaÄ?ni prevozi. Ocenjujem, da so povezave med tednom kar dobre,

Ĺžal pa med vikendom in prazniki vlaki iz Velenja ne vozijo, v soboto pa le eden.ÂŤ

Zanimanje za brezplaÄ?ne vozovnice je precejĹĄnje

Kaj upokojence najbolj zanima? KustiÄ? odgovarja: ÂťNajbolj jih zanima vozni red, kakĹĄne so moĹžnosti potovanja in kam bi se lahko podali. Zanima jih tudi, kako lahko dvignejo brezplaÄ?ne vozovnice, za katere morajo izpolniti vlogo, ki jo dobijo na spletni strani in poĹĄljejo na Ministrstvo za infrastrukturo. Vlogo lahko oddajo tudi na ĹželezniĹĄki ali avtobusni postaji, upraviÄ?enci poleg izpolnjenega obrazca na prodajnih mestih predloĹžijo osebni dokument, izkaznico vojnega veterana oziroma evropsko kartico ugodnosti za invalide.

StroĹĄek za administrativne zade-

UpraviÄ?encev do brezplaÄ?ne vozovnice je v Sloveniji okoli ĹĄesto tisoÄ?

Z izboljĹĄavami zakona o prevozih v cestnem prometu Ĺželijo na Ministrstvu za infrastrukturo doseÄ?i poveÄ?anje ĹĄtevila potnikov javnega potniĹĄkega prometa in s tem zmanjĹĄati negativne vplive prometa na okolje. ÂťZanimanje za brezplaÄ?ne vozovnice ÂťSlovenijaÂŤ je tudi pri podjetju Nomago precejĹĄnje, Ä?eprav veÄ?je gneÄ?e zaenkrat ni zaznati,ÂŤ pove MatjaĹž PolaniÄ?, ki raÄ?una, da bo veÄ? zanimanja med upokojenci v jesenskih mesecih, Ä?e ne bo priĹĄlo do hujĹĄe epidemioloĹĄke situacije.

Anton JazbinĹĄek

Razen mladih ni zaznati bistvenega upada

Edvard KustiÄ?

ve je tri evre. MoĹžen je tudi izpis vlog preko spleta ali poĹĄiljanje po klasiÄ?ni poĹĄti. BrezplaÄ?no vozovnico je trenutno mogoÄ?e dvigniti na Avtobusni postaji Velenje in Ĺ˝elezniĹĄki postaji v Celju. Ĺ˝al je zaradi ukrepov korona krize trenutno ni mogoÄ?e dvigniti na velenjski ĹželezniĹĄki postaji,ÂŤ pove KustiÄ?.

ÂťOpazno je, da je bilo mladih, ki uporabljajo voĹžnjo z vlakom, zaradi ĹĄolanja na daljavo zadnje mesece precej manj, pozna se predvsem upad srednjeĹĄolcev. Je pa delavcev, ki se dnevno vozijo v Velenje, in starejĹĄih, ki za prevozno sredstvo uporabljajo vlak, precej. Ĺ e vedno je tudi poskrbljeno za varnost, upoĹĄtevamo navodila stroke, zato so ob vstopnih oziroma izstopnih vratih nameĹĄÄ?ena razkuĹžila za potnike, ki si morajo pred vstopom obvezno razkuĹžiti roke in na vlaku uporabljati zaĹĄÄ?itne maske.

Eden od ukrepov je tudi, da so zaprte sanitarije in Ä?akalnice na manjĹĄih ĹželezniĹĄkih postajah,ÂŤ sklene KustiÄ?.

Anton JazbinĹĄek, sprevodnik: ÂťKorona kriza se pozna tudi v ĹželezniĹĄkem prometu. OpaĹžamo, da je trenutno najveÄ? zanimanja

UpraviÄ?enci, ki vlogo oddajajo z obiÄ?ajno poĹĄto, morajo izpolnjeno vlogo posredovati pristojnemu Ministrstvu za infrastrukturo, na poĹĄiljko pa pripisati brezplaÄ?na vozovnica Slovenija. UpraviÄ?enci, ki vlogo oddajo po elektronski poĹĄti, morajo izpolnjeno vlogo posredovati na elektronski naslov ministrstva in v naslovu sporoÄ?ila pripiĹĄejo brezplaÄ?na vozovnica Slovenija.

StroĹĄek izdaje kartice, na kateri je brezplaÄ?na vozovnica, znaĹĄa tri evre, kar pokrije stroĹĄek kartice in zavarovanja in se plaÄ?a na prodajnem mestu. ÄŒe upraviÄ?enec Ĺželi kartico prejeti po poĹĄti, se stroĹĄek plaÄ?a po povzetju. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da nastanejo dodatni stroĹĄki – stroĹĄki poĹĄtnine, ki znaĹĄajo tri evre. za brezplaÄ?ne vozovnice med upokojenci, ki izbirajo bliĹžje relacije. Povezave so med tednom kar dobre, tudi iz Velenja vozi kar nekaj vlakov dnevno.

Potniki so zadovoljni, saj je to zanje enkratna priloĹžnost.

Ker so blagajne zaradi virusa zaprte, potniki ostale vozovnice kupujejo kar Renata Grudnik na vlaku.ÂŤ

Vozovnice bodo upokojenci uporabili tudi za voĹžnjo do bolniĹĄnic

Renata Grudnik, komercialistka PE Nomago Velenje, nam zaupa, da so julija izdali Ĺže tisoÄ? tristo vozovnic, ki omogoÄ?ajo brezplaÄ?no potovanje v medkrajevnem javnem potniĹĄkem prometu.

Zanimanje v lokalnem okolju pa je za vozovnice precejĹĄnje. Grudnikova priporoÄ?a, da se zaradi tveganj okuĹžbe z virusom upraviÄ?enci raje odloÄ?ajo za pridobitev vozovnice s pomoÄ?jo obiÄ?ajne

â?ą

Avtobusne povezave so dobre tudi do obale. Npr. iz Velenja do Žalca pelje avtobus ob 5. uri zjutraj, ob 6. uri pa naprej proti obali, kamor pripelje ob 9. uri.

ali elektronske poĹĄte. ÂťUgotavljamo, da so upokojenci veseli brezplaÄ?nih vozovnic, prinesti morajo le osebni dokument in izpolnjeno vlogo, ki jo dobijo na spletni strani podjetja, na osnovi katere v sistem subvencij vnesemo vlogo. Kolikor sliĹĄim, bodo nekateri brezplaÄ?ne vozovnice uporabili za prevoze v bolniĹĄnice v Slovenj Gradec, TopolĹĄico, Celje, spet drugi za pot na obalo, v Ljubljano in Maribor. Nekaterim je vĹĄeÄ? tudi to, da se jim ne bodo treba voziti s svojimi avtomobili.ÂŤ

Do brezplaÄ?ne vozovnice javnega medkrajevnega potniĹĄkega prometa so upraviÄ?eni upokojenci, starejĹĄi od petinĹĄestdeset let, vojni veterani in invalidi z evropsko kartico ugodnosti za invalide. Pri vseh je pogoj, da nimajo sklenjenega delovnega razmerja, prijavljene dejavnosti, kot so denimo samostojni podjetniki, in ne nastopajo v vlogi poslovodnih oseb gospodarskih druĹžb ali direktorjev zasebnih zavodov.

đ&#x;”˛