30 2021

Naš ­čas, 5. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/25 0C), soboto (16/28 0C) in nedeljo (18/30 0C) bo pretežno sončno.

V soboto in nedeljo možna kakšna ploha.

Četrtek, 5. avgust 2021

številka 30 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

Čas počitka in norčij

cena 1,90 €

TAKO mislim

Po zelo vročih, mnogokrat že kar prevročih poletnih dneh, nas je vreme zadnje dni sicer malo osvežilo, a se temperature znova dvigajo. Voda v Velenjskem jezeru je prijetno topla, plaža pa vse bolj priljubljena in oblegana.

Velenje je sicer v teh dneh močno izpraznjeno, dopusti so pač na višku, a so se počitnice že prevesile v drugo polovico. Brezskrbni dnevi bodo hitro minili.

Izkoristimo torej čas počitka in norčij. Naberimo si čim več dobre energije!

Turizem prispeva 8 odstotkov Mira Zakošek

18. septembra otvoritev prenovljenega Starega Velenja Staro Velenje bo kmalu prenovljeno. V Kreativni Čuk so se že naselili nekateri »novi stanovalci« – namenjen je podjetništvu – trenutno pa urejajo trg in na prostoru nekdanje stanovanjske hiše Jelen, ki so jo odkupili, gradijo novo parkirišče. V prihodnjih tednih bodo uredili cesto od Vile Biance do središča, urejajo pa tudi škarpo ob cerkvi. Če bo šlo vse po načrtih, bodo prenovljeno Staro Velenje otvorili ob občinskem prazniku, predvidoma 18. septembra.

Otroci le dobijo logopedinjo

🔲

mz

Narava nas že dolgo opozarja, da smo do nje mačehovski, a nam nič ne pride do živega. Sprejemamo takšne in drugačne deklarativne odločitve, ki pa so največkrat povsem parcialne. Trenutno so na primer v Evropi in tudi v Sloveniji na »udaru« premogovniki in termoelektrarne, v slovenskem primeru sta to konkretno Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, ob vseh drugih onesnaževalcih pa raje pogledamo stran.

Pa se ustavimo na primeru našega toplotnega ogrevanja. Osebno mi nikakor ne gre v račun, kako je mogoče, da kurišča na trda goriva (ki brez vsakršnih čistilnih naprav spuščajo dim neposredno v ozračje) niso obdavčena z ekološkimi kuponi, je pa z njimi obdavčeno naše toplotno ogrevanje, pa čeprav ima Termoelektrarna Šoštanj zanj nameščene čistilne naprave. Prav tako niso ekološko obdavčeni klima naprave in drugi aparati, ki jih poganja »ekološko sporna elektrika«.

Pa se želim v času trenutnega tako grozljivega ekstremnega vremenskega dogajanja po svetu (pa tudi doma), ko se soočamo s hudimi neurji in poplavami, vročinskimi ekstremi, požari, ki uničujejo naselja in gozdove (samo na vzhodu Rusije je zgorelo 6,5 milijona ha gozdov, na Grenlandiji pa se je v preteklem tednu stalila rekordna količina snega), dotakniti turizma, h kateremu prav tako skorajda vsakdo izmed nas prispeva kakšen »kamenček«. Že danes predstavlja turizem kar 8 odstotkov globalnega svetovnega ogljičnega onesnaževanja in vsakomur, ki je ta vikend spremljal dogajanje na slovenskih cestah, predvsem pa na prehodih s Hrvaško, je več kot jasno, da je res tako. Dobesedno: malo se nam je zmešalo! Ceste so zabite s pločevino, občanom, ki živijo na obmejnih območjih, pa smo ohromili življenje, tako z izpusti kot s prometno »zabasanostjo«, saj ne morejo niti do trgovin ali pa se vozijo do svojih domov namesto nekaj minut tudi po več ur …

Seveda si turizma vsi tako neizmerno želimo, in se mu prav nič ne odpovedujemo. Projekcije kažejo, da se bo ta v obdobju do leta 2025 še naprej skokovito povečeval in predstavljal v globalnem onesnaževanju vsako leto 4 odstotke več. Mi pa ob tem pač pogledamo stran in skoraj ničesar na tem področju ekološko ne obdavčimo, kvečjemu nasprotno, še naprej podpiramo na primer nizkocenovne letalske prevoznike in vse gostejši promet, tudi tranzitni, v katerem se za zdaj še relativno čista Slovenija vse bolj duši.

Ukrepi so nujno potrebni, narava nas na to opozarja, a bolj malo nam bo koristilo, če jih ne bomo zastavili celovito. Če bomo na enem področju emisije zmanjšali za nekaj odstotkov, na drugem pa jih za nekaj odstotkov celo povečali, ni treba biti znanstvenik, da bi ugotovili, da nismo naredili nič, kvečjemu smo razmere še poslabšali. 🔲

Velenje – Potem ko smo pretekli teden objavili, da se s pomanjkanjem logopedov soočajo tudi v velenjskem zdravstvenem domu in da je zanje na ravni države dolga čakalna doba, nam je pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje Tanja Kontič sporočila, da se jim v kratkem pridružuje logopedinja, ki je pred leti že sodelovala z njimi, v tem času pa je opravila tudi strokovni izpit iz zdravstva (kar je pogoj za delo pri njih). Logopedinja bo v Zdravstvenem domu Velenje zaposlena po podjemni pogodbi. Veseli so, da bodo tako zagotovili obravnavo otrok, ki to storitev potrebujejo. 🔲

Ta teden ni cepljenj

jš

Za večjo varnost pešcev Koroška cesta v Šoštanju bo dobila tri pločnike in javno razsvetljavo na prehodih za pešce Milena Krstič - Planinc

Šaleška dolina – V tem tednu se v Šaleški dolini ni mogoče cepiti.

Ponovno bodo začeli začeli cepiti v ponedeljek, 9. avgusta, in sicer v prostorih Zdravstvenega doma Velenje.

So se pa doslej v največjem številu cepljenja udeležili občani Šmartnega ob Paki, drugi odmerek cepiva je prejelo 46,9 odstotka vseh občanov. V Sloveniji se uvrščajo na 6. mesto. Velenjčani so na 31. mestu (drugi odmerek je prejelo 42 odstotkov občanov), Mozirjani so na 34. mestu (41,8 odstotka) in Šoštanjčani na 43. mestu (41,4 odstotka). 🔲

mz

Šoštanj, 27. julija – Občina Šoštanj je julija v sklopu Okvirnega sporazuma za izvajanje investicijskih del na področju občinskih cest v letih 2020 in 2021 pozvala ponudnike k oddaji ponudb za različna investicijsko sanacijska dela na cestah v občini in krajevnih skupnostih.

Med drugim je ponudnike, ki so vključeni v Okvirni sporazum (teh je 15), pozvala k oddaji ponudb za izvedbo prehodov za pešce s pločniki ob in čez Koroško cesto. Prejeli so dve ponudbi.

Najugodnejšo, v višini 105.000 evrov (brez DDV), je oddal samostojni podjetnik Franc Sovič iz Florjana, s katerim so v četrtek podpisali pogodbo.

Ob delu državne ceste, ki poteka skozi strnjeno naselje (pri bivšem gostišču Ržen), namreč ni prehodov za pešce in ne pločnikov. Občina Šoštanj je, da bi povečala varnost udeležencev v prometu, zlasti pešcev, za ureditev pripravila projektno dokumentacijo. Ker pa posega na državno cesto, je morala izvesti recenzijo projektne dokumentacije, preden

je upravljavec državne ceste, to je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), za to izdal soglasje.

Koroška cesta bo tako dobila tri pločnike (na začetku, na sredi in na koncu strnjenega naselja).

Kjer bo možno, jih bodo povezali, tam, kjer hiše stojijo preblizu obcestnemu pasu, pa pločnikov ni možno urediti. Na prehodih za pešce bodo prilagodili in uredili tudi javno razsvetljavo. Po končanih delih bo DRSI kot upravljavec državne ceste izvedel in tudi financiral preplastitev tega dela Koroške ceste.

Dela bodo trajala do sredine meseca oktobra. 🔲

Naš ­čas, 5. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

5. avgusta 2021

Svet v malem, koncept doma

LOKALNE novice

V Vinski Gori gradijo vodovod Velenje, 29. julija – Mestna občina Velenje je v preteklih letih zgradila sodoben vodovod na skoraj celotnem območju Vinske Gore, zdaj pa je stekla še gradnja na območju Lipja in Črnove, kjer bodo zgradili še manjkajočih 533 metrov dolg cevovod in nanj priključili 13 uporabnikov. Dela financira občina iz proračuna. Računajo, da bodo dela končali do druge polovice oktobra, bo pa prihajalo zaradi gradbenih del tudi do zapore cest.

Vzdrževanje pitnikov, črpališč, vodometov Velenje, 30. julija – Komunalno podjetje Velenje sistematično vzdržuje pitnike vode, ki jih je po Mestni občini Velenje 19. V začetku tedna pa so skladno s sporazumom, ki ga imajo z občino sklenjenega do konca leta 2024, začeli opravljati vzdrževalna dela tudi na dveh črpališčih meteornih voda (v podhodu pod Kidričevo cesto in v podhodu pod Cesto Františka Foita), treh vodometov (vodomet pri »Osmici«, vodomet pri »Arkadi« in pri spomeniku Onemele puške) in zalivalnika na Kardeljevem trgu.

Opravljajo pa tudi vzdrževalna dela na cestnih zapornicah na območju poligona varne vožnje ob Škalskem jezeru.

Trampolin na osrednjem prostoru Citycentra Celje

V Gornjem Gradu najsodobnejši center za obolele z demenco v državi – Terapevtski vrt in senzorna soba za spodbujanje zaznavanja z vsemi čutili, spodbujanje samostojnosti in mobilnosti – Cena nastanitve dobrih 41 evrov na dan – Povpraševanje večje od ponudbe Tatjana Podgoršek

prostor za 12 stanovalcev. Enote so zasnovane tako, da ohranjajo bivanje v skupnosti ter minimalizirajo izključenost in osamljenost, hkrati pa dopuščajo individualno delo in normalizacijo življenjskega okolja ter omogočajo večji poudarek na počutju uporabnika, upoštevanju njegovih potreb in spoštovanju dostojanstva, ne glede na njegovo zdravstveno stanje in zmožnosti. Vsaka enota bo imela svojo čajno kuhinjo in skupne prostore, vsaka soba ima izhod na terapevtska vrtova Zarja in Zora.

Vrtovi namreč omogočajo stimulacijo vonja in vida ter izvajanje različnih delavnic (hortikularna terapija, aromaterapija itd.). Park je prepreden s potmi, prekritimi

V svetu naj bi za demenco, ki jo uvrščajo med najhitreje rastoče bolezni, trpelo 49 milijonov ljudi, od tega je v Sloveniji diagnosticiranih več kot 33 tisoč. V naslednjih 20 letih naj bi se število obolelih podvojilo. Pred letom dni je družba Deos iz Notranjih Goric pristopila k izgradnji prizidka k obstoječemu Centru za starostnike Gornji Grad in pred nedavnim predala namenu najsodobnejši, prvi inovativni center za oskrbo obolelih z demenco v državi. »Makov svet se razprostira na več kot 2300 kvadratnih metrih površin in je arhitekturno in programsko v celoti prilagojen dostojanstvu posameznika, obolelega za demenco,« zagotavlja eden od direktorjev družbe, član uprave in vodja gornjegrajskega projekta Makov svet Miha Kranjc. Vrednost naložbe presega 5 milijonov evrov, delno jih je zagotovila Miha Kranjc: »Makov svet, nov družba z lastnimi sredstvi, center v slovenskem prostoru, delno pa z najemom banpostavlja nove standarde čnega kredita. V Makovem namestitev za osebe z demenco svetu naj bi na novo zaposliv Sloveniji.« li (postopoma glede na zapolnitev mest) dodatnih 33 delavcev.

V starem Egiptu je bil mak simbol mladosti, v perzijski kulturi simbol sreče, veselja.

Tudi Deosov Makov svet naj bi bil simbol sreče in veselja, predvsem pa prijetnega in kakovostnega bivanja za osebe z demenco.

tudi kot svet v malem, koncept doma. Vsak material, barve in opremo so izbrali premišljeno in z razlogom.

Senzorna soba kot posebnost

V odgovoru na vprašanje, kaj je posebnost centra, je Miha Kranjc poleg atrijskih vrtov omenil senzorno sobo, ki bo sledila »Snoezelen« konceptu, »kar pomeni, da bodo s posebno opremo za spodbujanje ravni delovanja čutil vida, sluha in vonja ustvarili posebno okolje ter s tem spodbudili tudi občutje ugodja, pomirjenosti in sprostitve. Vse to bo pomagalo k boljšemu počutju stanovalcev, krepitvi njihovih kognitivnih funkcij, povečevanju motivacije in krepitvi senzorne poti uporabnikov. Glasbeni pripomočki, glasbeni stolp, termične barve, aromaterapija, pripomočki za taktilnost, stolp s spreminjajočimi barvami bodo ustvarili priložnost za drugačno izkušnjo posameznika, povečanje ali zmanjševanje stimulacije ter hkrati pomirjajoče okolje.« Storitve Makovega sveta želijo, pravi Kranjc, v prvi vrsti ponuditi lokalnemu okolju – SAŠA regiji – seveda pa bodo njegove zmogljivosti zapolnili tudi z ljudmi iz cele Slovenije. Trenutno je v njem že nastanjena približno polovica stanovalcev, ker pa je povpraševanje večje od ponudbe, se nadejajo, da bo Makov svet kmalu poln.

Pritlični objekt s štirimi enotami

Na osrednjem prireditvenem prostoru so postavili tudi bungee trampolin in simulator letenja.

Celje, 2. avgusta – Vrata je po dolgem času znova odprl priljubljeni otroški park Džungla v Citycentru Celje. Razprostira se na več kot 300 m2, v veliki igralnici, polni dogodivščin. V njej so labirint, dva tobogana, različna igrala, ki spodbujajo gibalne spretnosti otrok, svet zanimivih virtualnih igric in knjižni kotiček.

Džungla je prav na vsakem koraku prilagojena najmlajšim obiskovalcem. Tu je ponovno mogoče praznovati tudi rojstne dneve. 🔲

mz

Knjižnica ponovno odprta Velenje – Tehnične težave, zaradi katerih je bila Mestna knjižnica Velenje nekaj dni zaprta, so odpravljene, knjižnica pa je tako ponovno odprta, so sporočili z Mestne občine Velenje. Čez poletje je knjižnica ob ponedeljkih, sredah in petkih odprta med 8. in 15. uro, ob torkih in četrtkih med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. 🔲

Odmev V tedniku Naš čas je bil 26. julija 2021 objavljen članek novinarke Milene Krstič - Planinc Osrednji pult za izposojo knjig zalil slap fekalne vode, ki enostransko prikazuje dejstva v zvezi upravljanjem objekta Center Nova v Velenju. Članek navaja domnevno nedejavnost DUTB, pri čemer novinarka dejstev v DUTB ni preverila. Ker zapisane navedbe javnosti kažejo izkrivljen pogled, zdaj podajamo celotno sliko.

Po besedah sogovornika so se za izgradnjo Makovega sveta (vanj nameščajo predvsem osebe s težjo obliko demence in imajo za to sklep sodišča) odločili, ker so želeli čim bolje poskrbeti za stanovalce doma, obolele za demenco. »Pri tem smo vključili domače in tuje strokovnjake, pregledali smernice, dobre prakse na tem področju doma in v svetu. Ustvarili smo nekaj novega, s čimer želimo tudi vplivati na zagotavljanje konkretnih storitev kot del celostne oskrbe za osebe z demenco.« Pritlični objekt Makov svet tvorijo štiri enote, v vsaki je v eno- in dvoposteljnih sobah Družba Deos je prvi dom odprla pred 20 leti prav v Gornjem Gradu. Danes je v Sloveniji največji zasebni ponudnik institucionalnega varstva starejših, ki ima v osmih domovih za starejše (med njimi je tudi Zimzelen v Topolšici) kar 1400 mest in zaposluje več kot 800 delavcev.

Je tudi ponudnik pomoči na domu v treh slovenskih občinah, centrov dnevnega varstva in tudi drugih storitev za starejše.

Pogled z osrednje zelene površine na vhod v sobe. Videti je kot vhod v lastno hiško, kar poleg ustrezne arhitekture omogoča tudi zunanja oprema. V atrijskih vrtovih je več dišečih nasadov varnih rastlin, kot je sivka, fontana s prijetnim zvokom vode, ptičje hišice in visoke grede ...

s tartanom, ki je mehak in ob morebitnih padcih ublaži poškodbe. Usmerjevalne table so prilagojene osebam z demenco, in sicer tako, da so opremljene s kontrastnimi barvami in piktogrami ter pozicionirane na lokacijah, kjer je pomembno, da se osebe pravilno usmeri in tako omogoči lažja orientacija do njihovih sob. Makov svet bi lahko označili

Cene enake trenutno veljavnim v centru starejših

Po zagotovilih sogovornika so cene v Makovem svetu enake trenutno veljavnim v njihovem Centru starejših Gornji Grad. Gre za četrto kategorijo oskrbe, ki v dvoposteljni sobi znaša dobrih 41 evrov na dan.

mkp

🔲

Osrednji pult za izposojo knjig zalil slap fekalne vode Članek povzema izjave direktorja Knjižnice Velenje, ki trdi, da so Upravnika in DUTB že dalj časa pisno in ustno opozarjali na težave z zamakanjem, »vendar neuspešno«. V nadaljevanju direktor priznava, da se težave pojavljajo že vse od odprtja knjižnice leta 2005 (ko DUTB ni še niti obstajala) in dodaja: »Odkar je lastnik DUTB, se praktično ne premakne nikamor.« Ta trditev ni resnična, nenazadnje je prav tednik Naš čas 27.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

2. 2019 objavil pojasnila DUTB o izvedenih sanacijskih delih na objektu. DUTB, ki je 60 % lastnica objekta (40 % pa MO Velenje), potrebne sanacije izvaja stalno in se takoj odzove na morebitne pozive. Tako je v preteklem obdobju preko Upravnika med drugim že generalno sanirala podpostajo kotlovnice, panoramsko dvigalo, del strehe, toalete v pritličju, sistem konvektorskega hlajenja/ ogrevanja v pisarnah prvega nadstropja, pred dvema mesecema

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

pa je pristopila tudi k sanaciji celotne strehe.

Treba je poudariti, da se je težava zamakanja odtočnih cevi nad knjižnico pojavila šele sredi meseca julija letos, potem ko je novi najemnik lokala nad knjižnico začel s svojo dejavnostjo. Lokal je bil pred tem namreč prazen kar 5 let, zato težav v napeljavah ni bilo mogoče zaznati. Ko so se nevšečnosti pojavile, so bila po sistemu izločanja potencialnih napak takoj zamenjana tesnila

na straniščih, nato so serviserji odstranili mavčni strop in ugotovili, da je odpadel pokrov čistilnega kosa. V tem tednu so bile že počiščene posledice zamakanja v knjižnici, odstranjen je bil spuščen strop, očiščene glavne odtočne cevi, sledi pregled stikov in spojev odtočne napeljave, čiščenje, namestitev novih mavčno-kartonskih plošč in kasneje še pleskanje. Ker gre za okvaro glavne odtočne cevi, kar spada v skupno infrastrukturo zgradbe,

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

bosta skladno z lastniškima deležema stroške sanacije krila oba lastnika.

Ob tem opozarjamo, da ima knjižnica kot uporabnica občinskih prostorov v vsakem trenutku pravico sama zahtevati ustrezno intervencijo za preprečitev nadaljnje škode in ji nikakor ni treba čakati na ukrepanje DUTB. 🔲 dr. Robert Rožič, v. d. glavnega izvršnega direktorja

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 5. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

5. avgusta 2021

Velenjski upokojenci spet Interes za izdelavo študije izvedljivosti v »svojih« prostorih za monosežig DU Velenje je v tožbi na Okrožnem sodišču v Celju proti toženi stranki MOV v primeru ugotavljanja lastninske pravice na nepremičninah in manjšem delu zemljiških površin okrog društvenih prostorov na Kidričevi cesti 9a v Velenju večinsko uspelo. Lastništvo je izpodbijala MOV zaradi nekoč ne povsem urejene dokumentacije

Komunalno podjetje Velenje bo naročilo študijo izvedljivosti monosežiga komunalnega blata, na tej osnovi pa bodo zastavili nadaljnje aktivnosti Mira Zakošek

Konkretni pogovori na terenu

vpisa nakupa v Zemljiško knjigo. Predstavniki DU Velenje so uspeli dokazati, da so bili prostori s pripadajočimi pomožnimi deli stavbe v lasti DU Velenje (od nakupne pogodbe od februarja leta 1976).

Pred dnevi je že stekel tehnični prevzem po triletnem poteku sodbe in dogovor za ureditev podrobnosti na novo definirane razmejitve in ugotovljenim (starim) lastništvom. Predsednik DU Velenje Franc Vedenik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se je »zgodba« iztekla po pričakovanjih in v njihovem interesu. Pri tem nasprotna stran MOV, ki je želela uveljavljati svoj interes, ni delovala v nasprotju z zagotavljanjem vodstva občine, da želi in bo tudi v prihodnje delovala v skrbi za prostovoljstvo in za boljše pogoje življenja in delovanja aktivnih in ostalih starejših občanov ter članov upokojenskih društev. 🔲

Jože Miklavc

Velenje, 29. julija – Vodstvo Mestne občine Velenje je ministrstvu za okolje in prostor odgovorilo na njihov Poziv za pripravo pobude o postavitvi objekta za termično obdelavo blata iz komunalnih naprav, s katerim so pozvali vse občine, da se opredelijo glede možnosti za vzpostavitev takega obrata. »V Mestni občini Velenje skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje že nekaj časa preučujemo sistemske rešitve za nov vir toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.

Med drugim želimo preučiti tudi

Velenje – Velenjska občina skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje že nekaj časa preučuje sistemske rešitve za nov vir toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, saj dobava iz Teša zaradi vse

❱

Z monosežigom bi morda lahko zagotovili nadomestni vir za toplotno ogrevanje.

V prvi fazi bo Komunalno podjetje Velenje naročilo izdelavo študije izvedljivosti, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor in bo izdelana

predvidoma do konca letošnjega oktobra. Priprava in izvedba projektov termične obdelave blata iz komunalnih čistilnih naprav bo sofinancirana s sredstvi Podnebnega sklada, kamor se iz Šaleške doline že zdaj stekajo znatna sredstva. Ker je termična obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna javna gospodarska služba, bodo investitorji občine, ki bodo izvedle tudi vse aktivnosti priprave in postavitve naprav. Ministrstvo za okolje in prostor to problematiko tudi prednostno rešuje. 🔲

dražjih kuponov postaja manj sprejemljiva. Zato se je odzvala na poziv okoljskega ministrstva o morebitni postavitvi objekta za termično obdelavo blata iz komunalnih naprav. Občina želi tako proučiti potencialno izvedljivost tovrstnega sežiga in njegov vpliv na okolje, kar bo podlaga za nadaljnje odločitve.

V prvi fazi bo tako Komunalno podjetje Velenje naročilo izdelavo

študije izvedljivosti, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor in bo izdelana predvidoma do konca oktobra letos. Priprava in izvedba projektov termične obdelave blata iz komunalnih čistilnih naprav bo sofinancirana s sredstvi podnebnega sklada, kamor se iz Šaleške doline že zdaj stekajo znatna sredstva.

Ker je termična obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav

obvezna lokalna javna gospodarska služba, bodo investitorji občine. Te bodo izvedle tudi vse aktivnosti priprave in postavitve naprav za termično obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav.

Okoljsko ministrstvo to problematiko prednostno rešuje. 🔲

Na podlagi 27. člena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. z dne 25.

8. 2016, Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., razpisuje prosto delovno mesto

TEHNIČNI DIREKTOR (m/ž)

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je obiskal podjetji Elektroservis Povše in Makom Mira Zakošek

Pred Elektroservisom Povše

Tomaž Sijarto, direktor podjetja Makom, je gostom predstavil čistila in razvojne ambicije.

21 sodelavci ustvarijo okoli 5 milijonov evrov prometa. Županu in njegovim sodelavcem so predstavili projekt Zero waste, v sklopu katerega si želijo v Velenju

odprti za iskanje projektov, ki bi lahko pomenili priložnost v procesu prehoda v brezogljično družbo.

Bo toploto zagotavljala termična obdelava blata?

Elektroservis Povše in Makom pred novimi izzivi

V Elektroservisu Povše se lahko pohvalijo z velikim porastom povpraševanja po izdelkih, zato potrebujejo nove skladiščno-prodajne prostore, ki bi jih radi uredili v Poslovni coni Stara vas, saj jih na dosedanji, sicer dobri lokaciji, ne morejo razširiti. Trgovino Elektroservis Povše imajo na Kidričevi cesti (v nekdanjih prostorih NLB). So eden izmed največjih zastopnikov za prodajo izdelkov blagovne znamke Makita na območju bivše Jugoslavije.

Njihova ponudba zajema elektro ročno orodje, akumulatorsko orodje, laserske merilnike, orodje za vrt in gozd ter pnevmatsko orodje, poleg tega izvajajo tudi servis. S sedmimi zaposlenimi ustvarijo okoli 2 milijona evrov prometa, glede na trenutne ocene pa letos pričakujejo nadaljnjo rast prometa, pohvalili so se tudi z dobro bonitetno oceno. V zadnjem času so nadgradili tudi spletno prodajo izdelkov.

Vodstvo podjetja Makom je zadovoljno s sodelovanjem v lokalnem okolju, sodelujejo s številnimi podjetji, vse bolj prepoznavni pa postajajo tudi na tujem. Ponašajo se z naslovom družini prijazno podjetje in družbeno odgovoren delodajalec. So specializirani za prodajo izdelkov s področja čistoče in higiene. Ponujajo okolju prijazne izdelke, razvili so tudi lastno blagovno znamko Blu. Z

potencialno izvedljivost monosežiga in njegov vpliv na okolje, kar bo podlaga za sprejemanje nadaljnjih odločitev. Na ministrstvo za okolje in prostor smo zato poslali odgovor in v njem izkazali interes za izdelavo študije izvedljivosti. O nadaljnjih korakih bomo javnost sproti obveščali,« pravi župan Peter Dermol.

Dodaja tudi, da podpirajo razvojno in tehnološko napredne projekte z namenom iskanja alternativnih virov pridobivanja toplotne oskrbe v Termoelektrarni Šoštanj in ohranitve energetske lokacije na območju Šaleške doline. S tem namenom ostajajo

postaviti polnilno postajo za čistila, tako imenovani čistilomat. Župan je obljubil, da bodo za to skušali najti primerno lokacijo. 🔲

Kratek opis del in nalog: • organiziranje in nadzor nad optimizacijo poslovnih procesov v PE Energetika in PE Komunala ter nadzor nad nabavnimi procesi v obeh poslovnih enotah; • odgovornost za nemoteno delovanje daljinske oskrbe s toplotno energijo, hladom in zemeljskim plinom ter oskrbe s pitno vodo in odvajanje in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, • odgovornost za nemoteno delovanje Pogrebno pokopališke dejavnosti, • odgovornost za izboljšanje in racionalizacijo tehničnih in delovnih procesov v vseh sektorjih PE Energetika in PE Komunala, • učinkovito organizira tehnično področje in je ciljno usmerjen, • delo s projekti in tehničnimi načrti.

Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • VII. stopnja izobrazbe ali najmanj specializacijo po višješolskem programu ali končan študij po visokošolskem strokovnem programu (VI/2) ali univerzitetnem programu (1. bol. st) strojne ali gradbene smeri, • najmanj deset let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih s področja strojništva ali gradbeništva.

K prijavi mora kandidat(-ka) priložiti naslednja dokazila: • življenjepis, • program oz. vizijo razvoja Poslovne enote Energetika, ki obsega oskrbo s toplotno energijo, hladom in zemeljskim plinom in Poslovne enote Komunala, ki obsega oskrbo s pitno vodov, odvajanje in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter pogrebno pokopališko dejavnost, • opis izkušenj s področja črpanja EU in nacionalnih sredstev z dokazili, če jih kandidat ima, • dokazilo o izobrazbi (kopijo diplome), • dokazilo o delovnih izkušnjah na vodilnih delovnih mestih s področja strojništva ali gradbeništva, • izjavo o aktivnem znanju vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina).

Delovno razmerje se sklepa za določen čas dveh (2) let, s polnim delovnim časom (40 ur/ teden), z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Upoštevane bodo popolne prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom oz. vizijo razvoja obeh poslovnih enot (vse v slovenskem jeziku), ki bodo prispele najkasneje do 7. 9. 2021, na naslov: Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ - Javni razpis za delovno mesto Tehnični direktor Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.«.

Neizbrani kandidati bodo pisno obveščeni najkasneje v osmih dneh po zaključenem postopku izbire. Za morebitna vprašanja kontaktirajte Pravno in kadrovsko pisarno podjetja na tel. št. 03 8961 114.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

mz

Naš ­čas, 5. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSVO

V OS Velenje najnižja brezposelnost v zadnjih dvajsetih letih

GOSPODARSKE novice Na novo se je prijavilo 2.140 brezposelnih

Priložnost za zaposlitev dobivajo tudi težje zaposljivi Milena Krstič - Planinc

Velenje – V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje (pokriva šest upravnih enot – Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje) je bilo konec junija v evidenci brezposelnih prijavljenih 3.947 oseb, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 7,3-odstotka, kar predstavlja najnižjo brezposelnost v zadnjih dvajsetih letih na tem območju.

O aktualnem dogajanju na trgu dela smo se pogovarjali z direktorico območne službe Blanko Pečnik Črnko. Čemu lahko pripišemo nizko stopnjo brezposelnosti? »Temu, da se je porast prostih delovnih mest v zadnjem letu ugodno odrazil na številu zaposlitev. V prvih šestih mesecih se je zaposlilo 2.382 brezposelnih oseb, kar je 8,4 odstotka več kot lani ob istem času.« So delodajalci v Napovedniku zaposlovanja za prvih šest mesecev letošnjega leta, katerega namen je vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ali zmanjšanja števila zaposlenih, to napovedali? »Delodajalci s sedežem na območju območne službe v Velenju so napovedali 1.795 zaposlitev, največ za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zaposlovanje zidarjev, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarjev, varilcev, strugarjev, inženirjev strojništva, gradbincev, orodjarjev.« Delodajalci pa so glede gibanja zaposlenosti optimistični tudi za drugo polovico letošnjega leta.

Kadre potrebujejo in jih bodo še potrebovali. Kje največ? »Na območju Uradov za delo Velenje in Mozirje so delodajalci, ki imajo deset ali več zaposlenih, največ potreb po kadrih izkazali v podjetjih in zavodih, kot so Veplas, Leplast, Hisense Europe electronics, Gorenje Keramika, Bolnišnica Topolšica in PU Velenje. Pošta Slovenije vedno išče poštarje, potrebe izkazujeta oba Deosova doma starejših Zimzelen in Gornji Grad, tudi BSH Nazarje, Golte, KLS Ljubno, Kovinoplastika Benda ... Številni gostinci iščejo natakarje, kuharje, picopeke, pomočnike v kuhinji.« Ali gre tolikšno pomanjkanje delavcev v gostinstvu – teh je sicer primanjkovalo že prej – pripisati epidemiji, zaprtju gostiln, lokalov …? »Čeprav je interventna zakonodaja omogočila ukrep subvencioniranega čakanja na delo doma, je precej delodajalcev »spustilo« kader v odprto brezposelnost, kar se zdaj pozna. To so bile aktivne osebe, ki so se zelo hitro prestrukturirale v druge poklice oziroma zgrabile prosta delovna mesta v drugih panogah. Brezposelnih oseb s področja gostinstva v naših evidencah zdaj preprosto ni, kot tudi skorajda ni bara, gostilne, kavarne, kjer ne bi potrebovali novih kadrov.«

Delodajalci zaposlujejo, nekateri delavce težko dobijo, nekateri jih sploh ne ... »Tako kot na ostalih območnih službah v Sloveniji se tudi pri nas vsak mesec več srečujemo z velikimi strukturnimi neskladji na trgu dela in težko zagotavljamo delavce za posamezna področja.

Poleg gostinstva so to predelovalne dejavnosti, strojništvo in podobno. Pri zagotavljanju usposobljenega kadra si pomagamo z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja, predvsem z usposabljanjem na delovnem mestu, subvencijami za z a p o s l i tev brezposelnih oseb iz določenih

Blanka Pečnik Črnko: »Brezposelnih oseb s področja gostinstva v naših evidencah zdaj preprosto ni, kot tudi skorajda ni bara, gostilne, kavarne, kjer ne bi potrebovali tega kadra.«

ranljivih ciljnih skupin ter z rednim usposabljanjem in izobraževanjem brezposelnih za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje.« V evidencah brezposelnih ostajajo dolgotrajno brezposelni in težje zaposljivi predvsem starejši in invalidi. So priložnost s porastom prostih delovnih mest dobili tudi ti? »Med prijavljenimi brezposelnimi osebami imamo na območni službi zavoda kar 53 odstotkov dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so v evidenci prijavljene že več kot eno leto. Poleg dolgotrajne brezposelnosti pa beležimo tudi veliko invalidnih oseb, teh je 26 odstotkov, in oseb, ki so starejše od 50 let, teh je skoraj 46 odstotkov. Tukaj pa se naša območna

služba uvršča nad slovensko povprečje. Drugače povedano – vsaka četrta brezposelna oseba v naših evidencah ima status invalidne osebe. Med vsemi zaposlitvami v prvih šestih mesecih letos je bilo 420 zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb, od tega 195 zaposlitev v programih javnih del. Priložnost za zaposlitev so tako dobile tudi osebe, ki so se pri vstopu na trg v preteklosti soočale z ovirami in pomanjkljivimi delovnimi izkušnjami.« Dolgotrajna brezposelnost ima številne negativne posledice, tako socialne kot ekonomske, tako za posameznika in za družbo. »Zlasti problematična je izrazito dolgotrajna brezposelnost, ko je posameznik brezposeln dve leti ali več.

Taka oseba izgublja stik s trgom dela, izgublja samozavest in je vse manj socialno vključena. Čeprav je povpraševanje po

❱

brezposelne osebe prijavljene v evidenci osnovnega in poglobljenega kariernega svetovanja, rehabilitacijskega svetovanja, podpore pri iskanju zaposlitve v programih socialne aktivacije in programu PUMO ter zdravstveno zaposlitvenega svetovanja. Glede na starostno strukturo prijavljenih brezposelnih oseb veliko truda namenimo tudi razvoju digitalnih in drugih splošnih ter poklicno specifičnih kompetenc za jutrišnji trg dela. Nujnost razvoja digitalnih kompetenc se je dodatno pokazala tudi v času covid krize, saj je večina storitev Zavoda za zaposlovanje potekala elektronsko in po telefonu. Za brezposelne osebe, vešče uporabe raDelodajalci v Sloveniji, ki imajo 10 ali več zaposlenih, so glede gibanja zaposlenosti optimistični tudi v drugi polovici leta 2021, napovedujejo 2,1-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 29.000 zaposlitev.

Kako dolgotrajno brezposelnim zavod stopa naproti? »S porastom prostih delovnih mest so se povečale tudi možnosti za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb in drugih ranljivih skupin, ki imajo običajno ob pomanjkanju delovnih mest manj možnosti za zaposlitev. Poleg aktivnega posredovanja na prosta delovna mesta so

Velenje – V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je v evidenco brezposelnih na uradih za delo Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje na novo prijavilo 2.140 oseb, kar je za 1.780 oseb oziroma 46 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Med njimi je bilo 117 iskalcev prve zaposlitve (72 oseb oziroma 38 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta), 60 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oziroma likvidacije podjetja (29 oseb oziroma 93 odstotkov več kot v enakem obdobju predhodnega leta), 356 oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci (646 oseb oziroma 64 manj kot v enakem obdobju predhodnega leta) in 1.152 oseb, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas (906 oseb oziroma 44 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta). 🔲

mkp

Ob nakupu hladilnika Gorenje darilo dobrot slovenskih kmetij V Gorenju pri izdelavi in razvoju hladilnikov GardenFresh upoštevajo željo potrošnikov, da se v njih sveže sadje in zelenjava ohranita čim dlje. Tako ima hladilnik poseben predal, namenjen ohranjanju svežine živil, v katerem so ta obstojna tudi do trikrat dlje. Predale hladilnika, ki so bili prvotno namenjeni shranjevanju mesa in rib, lahko s funkcijo Convert FreshZone izjemno enostavno spremenite v predale, namenjene shranjevanju sadja in zelenjave; s pomočjo funkcije ConvertActive pa celo zamrzovalnik spremenite v hladilnik, kar je še posebej priročno ob večjih nakupih ali kadar vaš vrt izjemno obilno obrodi.

Vsi kupci izbranih hladilnikov Gorenje ob nakupu prejmejo na dom darilo – gajbico svežih izdelkov z več kot 35 slovenskih kmetij – in tako svojemu telesu zagotovijo še dodatne vitamine in minerale iz slovenskih živil.

Tovarne so marsikje zaprte

S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS soočala dobra tretjina delodajalcev (36,5 %), nekaj manj jih ni imelo težav pri iskanju kadra (32,3 %), medtem ko skoraj tretjina delodajalcev (31,1 %) ni iskala novih sodelavcev.

delavcih veliko, se hitreje zaposlujejo osebe, ki so brezposelne krajši čas, dolgotrajno brezposelne osebe pa ostajajo prijavljene na zavodu.«

5. avgusta 2021

čunalnika, so na voljo številni elektronski pripomočki za vodenje kariere in iskanje zaposlitve.« Sredi junija je bilo objavljeno dodatno javno povabilo za izvajanje programov javnih del za letošnje leto. Tudi dodatnih sredstev je na voljo precej. Ob prvem javnem povabilu v začetku leta so ta pošla v trenutku, zdaj pa ni videti, da bo tako. V čem je težava? »Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih podro-

Poletje je na vrhuncu, večina ljudi na zasluženih letnih dopustih, tovarne pa so marsikje zaprte ali delajo s polovično močjo. V Šaleški dolini se za kolektivne dopuste tokrat v glavnem niso odločali. Na Premogovniku so ga prejšnja leta imeli, tokrat ga nimajo. Pa tudi v Gorenju, kjer so še do konca tedna na dopustu, je ta letos zgolj dvotedenski (prejšnja leta so imeli tri tedne).

Gospodarstvo se pripravlja na jesen, ko bo letos morda virus le bolj obvladljiv, kot je bil preteklo leto. V tretjem četrtletju se obeta povečana gospodarska rast. Upajmo!

Veliko zmede je povzročil ladijski trg Precej zmede na različnih trgih je spet povzročil ladijski trg, ki je v zadnjih dneh znova v težavah. Razlogi za kaos so tokrat poplave, ki so v zadnjih tednih prizadele Kitajsko in Evropo. Očitno je, da je ta kaos že pustil posledice, ki se bodo na koncu kot običajno prelile v rast cen nekaterih kategorij izdelkov.

Težave s »čipi« Ena od velikih težav so trenutno čipi, zaradi katerih je marsikje že za nekaj dni obstala proizvodnja, so pa zato poskočile cene le teh in proizvajalcem, recimo Samsungu, prinesle dodatne dobičke. Tudi trije tehnološki velikani Apple, Microsoft in Alphabet so skupaj v preteklem četrtletju ustvarili za skoraj 190 milijard dolarjev prihodkov, kar je 40 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

Velike dobičke v zadnjem letu kujejo tudi farmacevtska podjetja in podjetja s hitro prehrano. Zanimivo, da se ob trenutnih težavah vračajo k dobičku tudi letalski prevozniki in celo podjetja, ki se ukvarjajo z nafto, kot je recimo britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell.

Gradnja drugega bloka JEK bo zapletena Še preden se je zganila domača javnost, svoje mnenje že dajejo Avstrijci. Avstrija že dolgo uradno nasprotuje gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, v zadnjih dneh pa je bila podpisana spletna peticija proti Krškemu in očitno je, da se Avstrijci ne strinjajo z našimi načrti.

Global 2000, znana avstrijska neodvisna okoljska organizacija, katere glavna politična direktorica je bila med letoma 2014 in 2019 Leonore Gewessler, sedanja avstrijska ministrica za varstvo podnebja, ekologijo, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo, je s svojo spletno stranjo, na kateri je fotografija moškega s plinsko masko in velikim napisom: »Ustavite potresno jedrsko elektrarno Krško – podpišite zdaj!« že v nekaj dneh zbrala predvidenih 50.000 podpisov proti gradnji.

Izobraževanje brezposelnih za deficitarne poklice

Letos bodo ponovno začeli program formalnega izobraževanja brezposelnih oseb v deficitarnih poklicih, kot so strojni tehnik, zdravstveni tehnik, elektrotehnik, bolničar – negovalec, elektrikar, mehatronik – operater, mizar, pek, slaščičar. Srednješolsko izobraževanje za pridobitev izobrazbe za deficitarni poklic lahko predstavlja prekvalifikacijo na isti ali višji izobrazbeni in kvalifikacijski ravni, traja pa lahko največ dve leti.

čjih. Težava je v tem, da Občine in izvajalci javnih del niso imeli planiranih sredstev v ta namen.

Vendar pa kljub temu pozivamo izvajalce javnih del, da lahko še vedno predložijo ponudbe za javno povabilo.« 🔲

1,4 milijona za podporo kmetom Evropska komisija je odobrila 1,4 milijona evrov vredno slovensko shemo državne pomoči za podporo kmetom, ki jih je prizadel izbruh novega koronavirusa in omejitveni ukrepi, ki so jih slovenske oblasti sprejele za omejevanje njegovega širjenja.

Pomoč bo na voljo kmetom, ki imajo s skladom za kmetijska zemljišča in gozdove sklenjeno najemno pogodbo, ki ne bo presegla 225.000 evrov na upravičenca. Odobrena bo najpozneje do konca letošnjega leta. 🔲

mz

Naš ­čas, 5. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

5. avgusta 2021

Delavce v Gorenju zamenjali vzdrževalci Delavci Gorenja bodo do 8. avgusta na dvotedenskem kolektivnem dopustu, v proizvodnih halah pa je kljub temu živahno – Vzdrževalci se trudijo, da bi odpravili vse napake in poskrbeli za primerno vzdrževanje strojev – Prvi zagoni strojev v ponedeljek Mira Zakošek

Remontna dela v času kolektivnega dopusta so že večletna stalnica. Največ jih opravijo seveda v času najdaljšega kolektivnega dopusta, torej poleti. O tem, kako potekajo letos, ko so imeli za to zgolj dva tedna, in kako so organizirani, smo se pogovarjali z direktorjem skupnega vzdrževanja Evgenom Vršnakom.

Kako ste si zastavili letošnja dela? »Poudarek dajemo vzdrževanju opreme. Že pred kolektivnim dopustom smo skupaj z vodstvi posameznih programov in tamkajšnjimi vzdrževalci naredili načrt, po katerem zdaj, moram reči, zelo tekoče delamo, seveda pa, če še kaj odkrijemo, tudi to popravimo. Dejansko smo na vseh ključnih strojih opravili preventivne preglede, ocenili, v kakšni kondiciji so, zamenjali obrabljene dele in jih usposobili za zahtevno jesensko proizvodnjo.« Ste opravili tudi kaj obsežnejših del? »Med letošnjim kolektivnim dopustom kar nekaj večjih projektov

Kako pa imate organizirano vzdrževanje? »V vsaki tovarni imamo vzdrževalce, njihovo število je odvisno od velikosti tovarne in načina dela. Ti so redno prisotni in v času proizvodnje odpravijo pomanjkljivosti, ki se pojavijo.

Med kolektivnim dopustom izvajajo vzdrževalna dela na opremi.

V skupnem vzdrževanju pa smo zadolženi za vsa večja vzdrževalna in investicijska dela in vodimo tudi tale remont. V naši službi je zaposlenih 72 vzdrževalcev, pokrivamo pa območje Velenja, Rogatca, Mora Moravie in Valjeva.«

Kaj vse sodi v vašo službo? »Poleg remontov in drugih vzdrževalnih del skrbimo za zunanjo ureditev objektov Gorenja, za vso energetiko, imamo skupno delavnico, vodimo razvoj, nabavo in oskrbo z rezervnimi deli, skrbimo za obešala. Imamo pa tudi svojo mizarsko delavnico.« Koliko delavcev pa je sodelovalo pri letošnjem remontu? »Različno v posameznih časovnih obdobjih, med 120 in 150. Približno polovica je naših kadrov, ostalo so zunanji izvajalci, ki nam pomagajo opraviti naloge.« 🔲

❱

Evgen Vršnak

Vsa možna vzdrževalna dela že med letom opravijo vzdrževalci, ki delajo po posameznih programih, večja pa takrat, ko stroji stojijo.

izvajamo skupaj z Investicijami.

V kuhalnih aparatih smo uredili montažo nove kabine za nanos emajla skupaj z visečim transporterjem, pripravili prostor za montažo novega pakirnega stroja, ki

bo dobavljen konec avgusta, pohitrili odvoz aparatov v visoko regalno skladišče iz montažnih linij in namestili robotsko celico za prelaganje pečic.

V pralno sušilnih aparatih smo izvedli predelavo robotske celice z visečim transporterjem za razlaganje lakiranih ohišij, s katero bomo dosegli hitrejše razlaganje. Na montažni liniji nameščamo kolaborativnega robota za vijačenje

uteži pralnega stroja.

Obnovili smo linijo za izdelavo kovinskih polizdelkov ter posluževalnega robota za brizgalni stroj.

V pomivalnih strojih pa smo namestili opremo za izdelavo novega pomivalnega stroja. Avtomatizirali smo tudi nalaganje izolacije na linijo izdelave kadi.«

S posodobitvami bodo odpravili najtežja dela, ki jih bodo namesto delavcev opravljali roboti

V IPC ukinjajo dejavnost Za gradbince višek sezone letos še višji proizvodnje kabelskih V podjetju Nivig Šoštanj imajo zmogljivosti za letos povsem zapolnjene, na objave javnih naročil se sploh ne odzivajo več setov Milena Krstič - Planinc

V Gorenju zagotavljajo, da zaradi ukinitve programa nihče ne bo ostal brez dela – Vsem bodo zaposlitev ponudili v drugih programih Gorenja Mira Zakošek

o. Pri sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi bodo ohranili vse dosedanje pravice, vključujoč skupno delovno dobo v Gorenju. Če kdo od zaposlenih za nedolo-

V Gorenjevem hčerinskem podjetju IPC, kjer zaposlujejo veliko invalidnih delavcev, bodo v prihodnjih mesecih ukinili program izdelave kabelskih setov.

V programu V tem programu je delalo 428 delavcev. kabelskih setov Program ni bil rentabilen, zato dela 428 delavcev, so se odločili, da bodo kabelske med njimi je veliko sete dobavljali od zunanjih doinvalidov. baviteljev. Proizvodnja kabelskih setov postaja namreč globalna, dobavitelji imajo proizvodne lokacije v držačen čas ne bi ževah s cenejšo lel sprejeti ponudelovno silo, jenega drugega Proizvodnjo zato jim v Goenakovrednega ukinjajo, ker ni renju z lastno delovnega mesta bila rentabilna. dejavnostjo cev Gorenju, d. o. novno ne moreo., bo imel tudi jo več konkurimožnost odhorati. Zaradi ekonomije obsega da in izplačila zakonsko dolodosegajo tudi boljše cene mate- čene odpravnine,« so sporočili riala. Dejavnost izdelave kabel- iz Gorenja. skih setov bodo torej »ugasnili«, Ukinitev dejavnosti in prehod opremo odprodali, kabelske sete delavcev na nova delovna mesta pa nabavljali od različnih zuna- bosta potekala postopno, v sklanjih dobaviteljev. du z dinamiko začetka dobav zu»Vsem zaposlenim za nedo- nanjih dobaviteljev. Predvidoma ločen čas, ki so doslej delali v bo prehod potekal od oktobra do programu proizvodnje elektro konca letošnjega leta. 🔲 komponent, bomo ponudili enakovredno drugo zaposlitev znotraj IPC ali pa v Gorenju, d. o.

❱

❱

Šoštanj – Podjetje Nivig je registrirano za nizke gradnje, komunalno infrastrukturo ter druge storitve, kar pomeni, da zaposleni, trenutno jih je petnajst, gradijo zasebne in poslovne prostore do temeljne plošče, predvsem pa kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter čistilne naprave za odpadno vodo. S svojo dejavnostjo so na trgu, sedež imajo v Šoštanju, prisotni že dobrih 35 let, pravi direktor podjetja Luka Petrak.

Nivig je družinsko podjetje, ustanovil ga je vaš oče Josip. Še prihaja v firmo in vam pomaga pri kakšnih projektih? »Oče, ki je tudi lastnik podjetja, sicer v firmo prihaja vedno redkeje, pride pa še, da nam s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pomaga z dragocenimi nasveti.« Kje ste ta čas prisotni? »Predvsem v Slovenskih Konjicah, kjer v sklopu projekta odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje gradimo veliko kanalizacijsko omrežje, in na Polzeli, kjer prav tako gradimo kanalizacijsko omrežje. V Mestni občini Velenje v teh dneh začenjamo izgradnjo vodovoda, v Šoštanju pa vročevoda in toplotne podpostaje.«

Vaša dejavnost je bolj kot ne sezonska. Poletje predstavlja višek sezone. Kako to usklajujete s poletnimi počitnicami in dopusti zaposlenih? »Letos je višek sezone še višji, kot je bil v preteklih letih. Dela je ogromno. Glede dopustov je pri nas praksa, da gre lahko čez

❱

»Razporedimo se, smo pa dejansko cel višek sezone brez enega zaposlenega.«

Luka Petrak, prvi z desne, z ekipo: »Letos smo zaradi polnih zmogljivosti z oddajami javnih naročil že zaključili.«

poletje za en teden na dopust eden od zaposlenih.

Razporedimo se, smo pa dejansko cel višek sezone brez enega zaposlenega.« Imate zmogljivosti za letos že zasedene, je še kaj rezerve? »Zmogljivosti za letos imamo polno zasedene, prav tako pa so skoraj za polovico te zasedene že tudi za prihodnje leto.«

Razpisov je veliko. Veliko pa je tudi dela s pripravo dokumentacije za prijave na razpise, kjer v močni konkurenci in velikokrat tudi številu tistih, ki se potegujejo za javna naročila, niste uspešni.

Kolikšen je izplen oziroma Za gradbince in tudi Nivig poletje predstavlja drugače, kolikšen je delež višek sezone. pozitivnih prijav?

»Razpisov je ogromno. Letos smo zaradi polnih zmogljivosti z oddajami javnih naročil že zaključili. Delež pridobljenih javnih naročil v začetku leta ne preseže več kot 10 odstotkov uspešnosti, od junija naprej pa je bila naša uspešnost letos skoraj 90-odstotna.« Raje pa imate seveda večje projekte, ki tudi navržejo več? »Seveda, saj nam to omogoča nadaljnji razvoj in obnovo mehanizacije.« Kako ste poslovali v prvih šestih mesecih letos? »Poslovanje je bilo pozitivno, ni pa bilo rožnato, saj do sredine aprila nismo imeli konkretnega posla. Predvidevamo pa, da bo v drugi polovici leta občutno bolje.« 🔲

Naš ­čas, 5. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 28. julija Slovenski kolesarski as Primož Roglič je v vožnji na čas na olimpijskih igrah v okolici dirkališča Fuji osvojil zlato medaljo. V cilju je za več kot minuto ugnal vse tekmece. Tako je na najboljši možni način utišal vse, ki so že dvomili o njem, predvsem pa potrdil svoje visoke cilje.

nekateri so stari tudi do 4000 let, ki so bili iz države odpeljani v minulih desetletjih.

Petek, 30. julija

Če ne bo ustrezne precepljenosti, bomo po sedanjih kazalnikih sredi novembra dosegli številke, ki so bile marca podlaga za zapiranje družbe, zato moramo biti za dosego končnega cilja, to je 65- do 70-odstotne precepljenosti, enotni. »Zato prosim vse prebivalce Slovenije, da se cepimo,« je pozval minister za zdravje Janez Poklukar.

Na voljo je anonimna mobilna aplikacija za preverjanje evropskega Primož Roglič je v vožnji na čas na digitalnega covidnega olimpijskih igrah v okolici dirkališča Fuji potrdila, so sporočili osvojil zlato medaljo. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Približno dve leti potem, ko je Aplikacija je namenjena organiveč kot 10.000 znanstvenikov iz zatorjem kulturnih in športnih približno 150 držav skupaj razgla- prireditev in javnih shodov ter silo svetovne podnebne izredne gostincem in ponudnikom nastarazmere, zdaj vnovič opozarjajo nitev, ki morajo v skladu z vladnina problematiko in zahtevajo ta- mi odloki preverjati izpolnjevanje kojšnje spremembe.

PCT pogojev udeležencev prireOdbor za svetovno dediščino ditev in gostov.

Unesca je na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. S to odločitvijo se gotovo dviga zavedanje o njegovi izjemni dediščini, do katere tudi doma pogosto nimamo ustreznega odnosa.

Generalni direktor RTV bi rad V Kobilarni Lipica so uradno zamenjal direktorico Televizije odprli prenovljeni hotel MaestoSlovenija Natalijo Gorščak. so. Prenovo bodo v Lipici nadaljevali z gradnjo bazena s cenGeneralni direktor Radiotelevitrom dobrega počutja, prenovo zije Slovenija Andrej Grah Whathotela Club in povečanjem golf mough je programskemu svetu igrišča za devet lukenj. Začel se predlagal razrešitev direktorice je 62. Jazz festival Ljubljana. Sku- Televizije Slovenija (TVS) Napaj bo ponudil 25 koncertov. talije Gorščak.

Četrtek, 29. julija Evropski svet je dokončno zavrnil prošnjo avstrijske tiskovne agencije APA za dostop do dokumenta, ki je povezan z domnevno slovenskim non-paperjem o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu.

Sobota, 31. julija

5. avgusta 2021

Nedelja, 1. avgusta Po državi se pojavljajo plohe in nevihte, krajevno tudi močnejši nalivi.

Na Svetih Višarjah, romarskemu središču na tromeji med romanskim, slovanskim in germanskim svetom, je potekalo 33. romanje treh Slovenij, ki pa sta ga tokrat zaznamovala predvsem nevihta in dež, zaradi tega pa tudi majhna udeležba.

Na jugu Turčije, Grčije in Italije se že več dni borijo z obsežnimi gozdnimi požari, obenem pa jih pesti hud vročinski val s temperaturami krepko nad 40 stopinj Celzija.

regulatornih odločb in zlorabe prevladujočega položaja vložil tožbo zoper Telekom Slovenije.

Zahteva plačilo škode v višini 28,8 milijona evrov.

Nemčija bo septembra začela ponujati osvežitvene odmerke cepiva proti covidu-19.

Hrvaški državljani lahko odslej dobijo novo biometrično osebno izkaznico, ki bo hkrati tudi zdravstvena izkaznica.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) so v ZDA do ponedeljka uspeli z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepiti 70 odstotkov odraslega prebivalstva. To je bil sicer cilj, ki si

Apokaliptični prizori požarov povedo vse o globalnem segrevanju.

V več evropskih mestih so ta konec tedna potekali množični protesti nasprotnikov cepljenja proti covidu-19 in strožjim zajezitvenim ukrepom. Največ protestnikov, kar več kot 200.000, se je v soboto znova zbralo na ulicah številnih francoskih mest.

Milijoni Američanov bi lahko v bližnji prihodnosti ostali brez domov, potem ko se v ZDA v nedeljo izteka moratorij na deložacije tistih, ki zaradi pandemije covida-19 niso zmogli plačevanja najemnin.

Ponedeljek, 2. avgusta

Pod Vršičem je bila tradicionalEvropska komisija je odobrila na slovesnost pri Ruski kapeli- slovensko shemo v podporo podci, s katero so obeležili tudi prvi jetjem v različnih sektorjih, ki so dan slovensko-ruskega prijatelj- jih prizadeli epidemija covida-19 stva. Slavnostni govornik je bil in ukrepi za omejitev širjenja vigospodarski minister Zdravko rusa, in sicer v vrednosti 22,8 miPočivalšek, ki je poudaril, da bi lijona evrov.

Slovenija lahko bila „točka prijateljstva in miru“ in igrala vlogo povezovalca.

Na jugu in zahodu Afganistana potekajo siloviti spopadi za tri ključna mesta, ki jih skušajo talibani iztrgati iz rok afganistanskih varnostnih sil.

Hrvati so dobili novo Na vrhuncu poletne biometrično osebno izkaznico, ki velja tudi kot zdravstvena Sklenjena je prenova železniškega turistične sezone je bil izkaznica. predora Karavanke. močno povečan promet na cestah med Avstrijo in Predsednica SD Tanja Fajon in Hrvaško. Pred mejnimi prehodi Stresni testi slovenskega banpodpredsednik SD Matjaž Ne- so bili večkilometrski zastoji, voz- čnega sistema, ki sta jih izvedla mec menita, da premier Janez niki so morali za prehod meje ča- slovenski in evropski bančni reJanša varnost zamenjuje z nad- kati tudi več ur. Marsikje ob meji gulator, so potrdili stabilnost zorom nad državljani. so dolge kolone turistov spravlja- sistema in primerno kapitalsko Z vožnjo z vlakom skozi že- le v obup domačine. ustreznost tudi ob neugodnem lezniški predor Karavanke sta scenariju. infrastrukturni minister Jernej Za 11.890 kandidatov, Vrtovec in njegova avstrijska koleki se v študijskem letu gica Leonore Gewessler slovesno 2021/2022 lahko vpišejo v obeležila zaključek varnostnoprvi letnik dodiplomskega -tehnične nadgradnje predora. in enovitega magistrskega Predsednik ZDA Joe Biden je študijskega programa v prodredil, da se morajo vsi zvezni vem prijavnem roku, so se uslužbenci in zvezni pogodbenina visokošolskih zavodih ki ZDA cepiti proti covidu-19 ali začeli vpisi. Potekali bodo pa bodo obvezani nositi zaščitne do 17. avgusta. maske, ohranjati varnostno razTelekomunikacijski opedaljo in prestajati redne teste.

Počivalšek je pri Ruski kapelici rater Telemach je na OkroZDA bodo Iraku vrnile več kot Slovenijo izpostavil kot „točko žnem sodišču v Ljubljani prijateljstva in miru“. zaradi domnevnih kršitev 17.000 arheoloških artefaktov,

ga je predsednik ZDA Joe Biden zadal do 4. julija.

Torek, 3. avgusta Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je opozorila, da je v Sloveniji več kot tretjina starejših od 50 let še vedno nezaščitenih proti covidu-19. Po njenih besedah je izjemno pomembno, da se ta populacija že v avgustu precepi, sicer nas jeseni čaka katastrofa, saj bodo bolnišnice znova prenapolnjene s covidnimi bolniki.

Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pravno in vsebinsko nedosledna, je v pismu ministru za zdravje Janezu Poklukarju ocenil predsednik DeSUS Ljubo Jasnič in predlagal umik novele.

Do ponedeljka je nove bone za turizem, kulturo in šport, t. i. bone 21, unovčilo 147.867 upravičencev,

Mi, Slovenci!

Ko to pišem, so košarkarji dosegli še eno zgodovinsko uvrstitev – polfinale na olimpijskih igrah. In danes igrajo za medaljo.

Noro! Kakšen užitek jih je gledati, pa ne zaradi čudežnega Luke Dončića, zaradi vseh. K čemur največ pripomore prav on, da, a zato, ker razume, kaj je timsko delo in zakaj je pogoj za uspeh.

Prvo tekmo je natrosil 48 točk, verjetno bi lahko zrušil rekord vseh časov, a je odšel raje na klop in dal priložnost drugim v reprezentanci. Tu nisem zaradi rekordov, je komentiral po tekmi. Kakšna veličastna izjava.

In ko ga gledaš na preostalih tekmah, so v ospredju skoki in asistence. Jap, Luka, če kaj, ni zvezdnik. Zato razume, da je košarka skupinski šport. In se jo dobesedno igra.

Si predstavljate takega vodjo v politiki? Trideset let države bi praznovali povsem drugače. Špela Kožar Pred kratkim sem na omrežju facebook zasledila fotografijo dveh psov, enega zelo malega, recimo mu čivava (ker se na pasme res ne spoznam), in drugega velikega, recimo mu rotvajler – slednji predstavlja slovenske športnike, prvi pa ... da, uganili ste, trenutno vlado, a lahko bi bila pravzaprav katera koli; vsaka doslej se je namreč »šlepala« na uspehih športnikov, ko pa je bilo treba zanje odpreti državno denarnico, ostanejo le drobtinice – samo spomnite se zmagoslavja na evropskem košarkarskem prvenstvu v Carigradu, ko so morali premierju Cerarju celo pisati pismo, da si zaslužijo »ustrezno denarno nagrado«, ta pa je pismo vseh 12 podpisanih fantov mirno predal šolski ministrici. Naposled so jim izplačali 67 tisoč evrov bruto! in štab se je ob sramotni višini odpovedal honorarju zavoljo igralcev. A še vedno je vsakdo od njih prejel borih nekaj tisoč evrov. Zdajšnja ministrica za šport že leporeči, seveda sredi Tokia, ne doma: Saj veste, nagrade bodo simbolne. Koliko stane njeno počitnikovanje na Japonskem?

Ne, ko športniki tvitnejo – Mi, Slovenci, nimajo v mislih Janeza, Simone, Aleša, Mateja, Zdravka ... tudi v Carigradu niso imeli v mislih Mira, Maje, Vesne, Karla, Zdravka ... A v bistvu jih razumem, slovenske politike namreč – to je edina možnost kitenja s tujim perjem, saj lastnega »ne najdejo«. Kratkohlačniki pač.

Tadej Tretji, Benjamin Prvi, Tina Druga, Primož Prvi ... kdo je/ bo naslednji? In za njimi številne uvrstitve med prvih deset! Resnično smo narod izjemnih individuumov v športu. Kaj storiti, da bi se vsaj nekaj občutka, ki nas prevzame, ko gledamo naše športnike, naselilo v parlamentu?

Hja, najprej je treba volit.

Referendum o vodi je to zelo dobro pokazal. A še vedno nas je volila manj kot polovica. Kdaj boste vstali s kavča in ugotovili, da kratkohlačnikov ne more zamenjati nihče drug kot le mi, volivci?

S kom, me sprašujete? Najprej je treba pokazati lastno držo. Tudi Luka bi lahko rekel: Zakaj bi igral v moštvu s slabšimi igralci, če veljam za enega najboljših? A se je le čudil nad takimi vprašanji, češ da zanj ni večje časti.

Ko bomo torej dojeli, da je mogoče prav vse, z iskreno željo – za domovino, se bo tudi politična situacija začela spreminjati. A najprej je treba verjeti; najprej vase, nato v lastno ekipo/državljane, naposled v državo. Kar nam športniki uprizarjajo v Tokiu, je veliko več od športa, so učne ure, kako doseči Olimp. Zasebno ali skupinsko.

Zmoremo spisati še politično pravljico? Se torej znebiti metuzalemov, ideološke greznice ter levo-desne strankokracije in začeti na novo z mlado-zeleno-socialno-kulturno-znanstveno preobrazbo?

Ta pravljica bo odvisna od nas, volivcev!

Mi, Slovenci! 🔲

Bojana Beović opozarja, ker je v Sloveniji več kot tretjina starejših od 50 let še vedno nezaščitenih proti covidu-19.

in sicer v skupni vrednosti 10,81 milijona evrov. Desetino zneska do konca julija unovčenih bonov smo Slovenci namenili za knjige, učbenike in delovne zvezke.

Ljubljanski kriminalisti so zaključili dve ločeni kriminalistični preiskavi zoper hudodelski združbi, ki sta nezakonito vozili tujce čez mejo in čez ozemlje R. Slovenije.

Skupaj so pridržali sedem oseb.

Oblasti v Wuhanu so se zaradi ponovnega širjenja različice koronavirusa odločile testirati vseh 11 milijonov prebivalcev te metropole.

Ameriški mediji poročajo, da sta samomor naredila še dva policista, ki sta 6. januarja branila ameriški kongres pred podporniki takratnega predsednika ZDA republikanca Donalda Trumpa. Skupaj je tako umrlo pet policistov, od tega so štirje storili samomor.

Prvi teden avgusta posvečen dojenju Ob svetovnem tednu dojenja se bodo v prvem tednu avgusta, tudi v Velenju, odvijale številne akcije v sklopu 8. festivala Dojiva se, ki letos poteka v 22 mestih po Sloveniji. V Velenju se bo dogodek odvijal tretje leto zapored. Najpomembnejše sporočilo festivala je tudi letos, Zaupam si, kar bodo podkrepili z neformalnim druženjem in izmenjavo izkušenj iz prve roke v Letnem kinu ob Škalskem jezeru 7. avgusta, med 9. in 12. uro. Vabijo vse mamice, nosečnice, očete, babice in dedke v mirno in sproščeno okolje. »Festival in gibanje nista namenjena samo dojenju in doječim mamicam, tudi nosečnicam in starševstvu ter opogumljanju žensk, da se podkrepijo s potrebnim znanjem. Čas nosečnosti in čas po porodu sta obdobji, ko potrebujemo veliko zaupanja vase in veliko verodostojnih informacij, da dobimo tudi nekaj spodbud in pohval,« je izpostavila organizatorka festivala Suzana Matavš, ki je povedala še, da jo veseli, ker so zaradi nepredvidljive situacije začeli brezplačna spletna predavanja in tako omogočili vsem, da tudi na spletu prisluhnejo različnim strokovnjakom, nasvetom in izkušnjam mnogih posameznikov. Na samem dogodku bodo tudi delili vodnike s strokovnimi članki za podporo staršem in nosečnicam. 🔲

jš

Naš ­čas, 5. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Prihodnje leto začetek izgradnje telovadnice?

Kljub omejitvam dokaj uspešno leto Praznik občine Luče v znamenju vlaganj v infrastrukturo – Aktivnosti za izgradnjo obvoznice pristojna ministrstva nadaljujejo – Posodabljanje cest ostaja prednostna naloga Tatjana Podgoršek

Tako kot v marsikateri lokalni skupnosti v Sloveniji je tudi praznik občine Luče 10. avgusta lani minil brez prireditev, tudi brez svečane seje občinskega sveta.

Osrednja slovesnost letos bo, in sicer drevi (v četrtek) ob 18. uri v športni dvorani pri tamkajšnji osnovni šoli. Na njej bodo med drugim podelili občinska priznanja. Zlato plaketo bo prejelo Turistično društvo Podvolovljek, priznanje Občine Luče pa posamezniki in organizacije, ki so v času pandemije vsem občanom nesebično in požrtvovalno omogočili dokaj normalno življenje.

Slovesnost bodo s koncertom obogatile članice glasbene skupine Dinamitke. Poleg omenjene svečanosti se v teh dneh že vrstijo nekatere športne in kulturne prireditve.

Blizu dve tretjini občinskega proračuna za naložbe

Ciril Rosc, lučki župan, nam je dejal, da je bilo obdobje od lanskega do letošnjega avgusta za lokalno skupnost kljub znanim omejitvam, ki so krojile tempo vlaganj in s tem razvoj občine, dokaj uspešno. Podobno kot minula leta so napredek načrtovali predvsem z vlaganji v infrastrukturo. Od dobrih 3 milijonov evrov »težkega« občinskega proračuna namenjajo za to dve tretjini vsote.

Dejavnost v novi športni dvorani, ki so jo zgradili lani in je največja

7

DOGODKI

5. avgusta 2021

Ciril Rosc: » Veseli in ponosni smo na priznanje Zlati kamen, s katerim smo se uvrstili med štiri najprodornejše občine v državi.«

naložba v samostojni občini, zaradi ukrepov za preprečevanje širitve covida-19 ni zaživela v takšni obliki, kot so načrtovali, pravi.

Je pa bilo, na srečo, drugače z vlaganji v cestno infrastrukturo. Kar nekaj kilometrov cest so asfaltirali, največ v naselju Krnica in Podvolovljek, letos spomladi so pripravili podlago za asfaltiranje še nekaterih cestnih odsekov konec tega meseca oziroma v začetku prihodnjega. »S tem bomo z asfaltnimi cestami povezali praktično vse domačije z dolino. Je pa res, da smo morali vmes že obnoviti pred 20 leti asfaltiran cestni odsek, tako da ta zgodba ne bo nikoli končana.« Veseli so tudi učinkovitega delovanja čistilne naprave, ki so jo zgradili lani, pa preurejenih

prostorov vrtca, vlaganj v turistično infrastrukturo, tega, da se kot prva občina v Sloveniji ponašajo z energetsko samooskrbo, ter vstopa v elitni klub gorniških vasi kot gnezdo sredi gora za počitek in užitek. »Zaradi vseh uspehov v zadnjem času smo bili konec lanskega leta uvrščeni v finalni izbor najprodornejših občin v državi in pridobili priznanje Zlati kamen.

Na vprašanje, ali so aktivnosti glede izgradnje obvoznice prenehale ali se nadaljujejo, je Ciril Rosc dejal, da je morda v javnosti v zvezi s tem manj informacij, ker naj bi (po nekaterih podatkih) prenehalo delovati tudi Združenje za trajnostni razvoj Luč, katerega člani so obvoznici nasprotovali. Pristojna ministrstva jim zagotavljajo, da aktivnosti nadaljujejo. Ponovna parcelacija, ki so jo izvajali lani, je končana, sedaj naj bi pristopili k odkupu zemljišč. Občina je konec lanskega leta odkupila starejšo hišo pred vstopom v Luče, ki je ovirala izvedbo omenjenega projekta.

Največ denarja za ceste

Kot pravi Ciril Rosc, večjih vlaganj v naslednjem letu ne načrtujejo. Čaka pa jih v nadaljevanju tega leta še namestitev notranjih in zunanjih fitnes naprav, obnova pešpoti mimo Igle proti Solčavi, nekaj vlaganj v osnovno turistično infrastrukturo, največ denarja pa naj bi do konca in v prvi polovici prihodnjega leta namenili za urejanja cestne infrastrukture.

Drevi svečana prireditev v počastitev praznika občine Solčava – V ospredju izdelava strategije trajnostnega razvoja Solčavskega do leta 2030 ter razširitev javnega vodovoda Tatjana Podgoršek

V občini Solčava večkrat povedo, da znajo biti drzni in inovativni tudi, kadar so razmere takšne, kot so bile zaradi epidemije covida-19. Vsemu navkljub so lani v skladu z zahtevami pripravili proslavo v počastitev občinskega praznika. Letos ne bo nič drugače. Svečanost bo na sam praznični dan, drevi (v četrtek) ob 20. uri na prireditvenem prostoru v Solčavi, rdeča nit pa bo 30-letnica osamosvojitve Slovenije, »s poudarkom na Solčavi in podnebnih spremembah. S tem želimo opozoriti na to vedno bolj perečo problematiko. Gre za izziv, in to je tisto, kar nas že leta ustvarjanja dela drugačne,« pojasnjuje tamkajšnja županja Katarina Prelesnik.

V ospredju posodobitev cestne infrastrukture

Prelesnikova je ob tej priložnosti povedala, da se čas od lanskega do letošnjega občinskega praznika ni iztekel povsem v skladu s pričakovanji. »Želela sem, da bi leto sklenili bolj optimistično, a je počutje, delovanje in poslovanje

Katarina Prelesnik: »Izzivi so tisti, ki nas že leta ustvarjanja delajo drugačne.«

lokalne skupnosti zaradi posledic epidemije covida-19 zelo otežkočeno. Vpliva na to nismo imeli.

Z nalogami na terenu pa smo bili uspešni in tudi v prihodnje imamo jasne cilje.« V tem mandatu največ vlagajo v posodobitev cestne infrastrukture. Med drugim so posodobili odseke cest v Matkov in Robanov kot, po petindvajsetih letih je dočakala celovito prenovo naravoslovno-etnografska pot krajinskega

🔲

parka Logarska dolina, uredili so dokumentacijo za izgradnjo prizidka k podružnični osnovni šoli. »Če bo vse po sreči, bomo prihodnje leto pristopili h gradnji telovadnice in naložbo po 20 letih pričakovanj in upanja leta 2023 tudi končali.« Nemalo truda zahteva izdelava strategije trajnostnega razvoja občine Solčava do leta 2030. Aktivnosti so v polnem zamahu. V njej bodo – zagotavlja sogovornica – jasno zapisali cilje, ki jih želijo doseči na področju trajnostne mobilnosti do omenjenega leta. »S težavami na tem področju se srečujemo zlasti v prometnih konicah na cestah in pri pomanjkanju parkirnih površin. Poleg rešitev za omenjeni vprašanji bo treba doreči in tudi ukrepati glede upravljanja z naravnim okoljem, dati večji poudarek na ohranjanje narave, usmerjanje obiskovalcev ter zmanjšanje odpadkov in količin odpadne vode, kar pomeni čimbolj obširno izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.« Kaj konkretno nameravajo postoriti čez leto dni? Poleg omenjenega začetka izgradnje prizidka za telovadnico ter strategije trajnostnega razvoja lokalne skupnosti nameravajo urediti še dokumentacijo za razširitev krajevnega vodovoda, črpališče, s čimer bodo poskrbeli še za eno območje oskrbe s kakovostno pitno vodo.

Vrednost vlaganj v izgradnjo prizidka ocenjujejo na blizu milijon evrov, za razširitev vodovodnega omrežja in nadaljnje posodabljanje nekaterih cestnih odsekov pa še blizu 200 tisoč evrov. 🔲

Dejavnosti za izgradnjo obvoznice, ki bo razbremenila promet v središču Luč, pristojna ministrstva nadaljujejo.

Prihodnje leto naj bi pristopili k izgradnji prizidka k podružnični osnovi šoli in v njem uredili telovadnico.

Dela je veliko V občini Šmartno ob Paki še letos načrtujejo začetek izgradnje prizidka k vrtcu, obnovo kanalizacijskega omrežja v Rečici ob Paki, vlaganje v cestno infrastrukturo Tatjana Podgoršek

Na upravi Občine Šmartno ob Paki pravijo, da pravega počitniškega poletnega zatišja ni, saj so v prvi polovici leta pristopili k uresničevanju dogovorjenih nalog in aktivnosti ‚peljejo‘ tudi čez poletje in v jesen. »Dela je veliko.

Smo pa zlasti spomladi naleteli na težave pri izvajalcih. Vsi imajo polne roke dela in zgodilo se nam je, da se na kakšen razpis ni prijavil nihče. Zagate smo v precejšnji meri rešili, upam pa, da se bo na nedavno objavljen

razpis za izgradnjo prizidka k vrtcu prijavil pravi izvajalec in da bodo aktivnosti stekle, tako kot si želimo,« je dejal župan Janko Kopušar.

V prvi polovici tega leta so sanirali plaz v Tajni, tam zgradili nov mostiček, preuredili so občinske prostore, v tem času obnavljajo streho nad prostori knjižnice in občinskimi prostori, izbrali so izvajalca del za obnovo strehe nad zdravstveno postajo, k čemur naj bi pristopili v naslednjih dneh. Ob tem so se lotili še vzdrževanja nekaterih občinskih

Še letos naj bi pristopili k izgradnji prizidka k javnemu vrtcu Sonček.

Janko Kopušar: »Za zdaj odstopanj od dogovorjenih nalog ne beležimo.«

cest in pripravljali dokumentacijo za izvedbo projektov, predvidenih do konca leta.

Med njimi je največji že omenjena izgradnja prizidka k javnemu vrtcu Sonček v središču kraja. »Začetek izvedbe načrtujemo letos. Nekaj denarja smo pridobili po sklepu Vlade RS, v proračunu imamo za največjo naložbo

v samostojni lokalni skupnosti predvidenih 800 tisoč evrov in po potrebi tudi zadolževanje. Računamo še na denar eko sklada za energetsko sanacijo obstoječega vrtca.« Kmalu naj bi stekla predvidena dela na cesti Rečica ob Paki–Podgora, za kar so izvajalca del že izbrali. Ta mesec načrtujejo gradbišče še v Rečici ob Paki, kjer bo Komunalno podjetje Velenje iz sredstev najemnine obnovilo del javnega kanalizacijskega omrežja. Nekaj manjših posegov načrtujejo še na

cestni infrastrukturi, v polnem zagonu je priprava dokumentacije za ureditev podhoda čez železniško progo v Šmartnem ob Paki. Pri tem projektu sodelujejo s Slovenskimi železnicami, zapletov pa že pri odkupu zemljišč ne manjka. V okviru projekta LAS bodo uredili še eno knjigobežnico, od države se nadejajo denarja za odpravo posledic drsenja zemlje v lanskem neurju. »Prijavljenih imamo kar nekaj sanacijskih projektov, ki jih je ministrstvo za okolje in prostor uvrstilo

med prednostne. Z Direkcijo za vode pa smo v dogovoru za izvedbo nekaterih del na Hudem potoku in strugi reke Pake.« O višini vlaganj za razvoj občine v drugi polovici leta bi Kopušar, pravi, težko govoril, ker bo to odvisno od dinamike izvajanja projektov. Želijo si, da bi čim več stroškov zapadlo še letos. Po grobih ocenah naj bi vlaganja znašala blizu 1,2 milijona evrov. 🔲

Naš ­čas, 5. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

5. avgusta 2021

Najljubše jezero je vedno tisto, ob katerem sem v danem trenutku Najlepše jezerske zgodbe energične, nasmejane, samosvoje in vedno aktivne Mance Korelc, ki se ji po žilah pretaka nenehna želja po napredovanju na vseh področjih – Obiskala je tudi Velenjsko jezero in jezera na Golteh Jasmina Škarja

Manca Korelc je punca, ki je do današnjega dne obiskala že tisoč dvesto oseminosemdeset jezer vseh regij Slovenije. Gre za njen osebno nagrajeni projekt za dušo, s katerim bo s kolesom ali peš obiskala vsa slovenska jezera, bajerje in ribnike, saj jo je ta oblika gibanja povsem zasvojila.

Prvo leto je prekolesarila štiri tisoč petsto kilometrov.

Med poletjem in jesenjo je preživela veliko ur ob aplikaciji Google Maps in risala trase, seštevala kilometre, iskala neprometne ceste in z lupo neznana jezera. Vse svoje podvige fotografira in predstavi na Facebooku, Instagramu in na svoji spletni strani.

Kako se je sploh začelo?

»Začelo se je decembra 2016, ko sem v prvi prekolesarjeni sezoni ugotovila, da želim nekaj narediti z vsemi prevoženimi kilometri. Porodila se je ideja, da s kolesom obiščem vsa jezera Slovenije in že marca 2017 (torej po treh mesecih) je bila objavljena spletna stran (moja jezera.si). Za vse pa je kriva moja ljubezen do športa,« pove v uvodu Manca, ki prizna, da bolj uživa ob nenatrpanih bregovih jezer.

Vsako jezero gre, preden ga objavi na spletno stran, skozi določen proces. Kakšen? »Začne se z načrtovanjem. Izberem regijo, kamor se bom odpravila, ključno jezero, ki ga želim obiskati, nato pa si pripravim seznam zemljepisnih koordinat vseh ostalih jezer. Redko imam čas za obisk tudi drugih kulturnih ali naravnih znamenitosti, ko pa si ga le vzamem,

izberem slapove in gradove,« odvrne. Opaža tudi, da ljudje v poletnih mesecih, ko imajo več prostih uric za branje, raje posegajo po knjigah. »Tudi zanimanje za knjigo The Slovenia Lakes je v poletnih mesecih večje, saj ljubitelji narave iščejo nove ideje, kam se

za obisk jezer v Savinjski regiji. »Velenjsko jezero je že klasika. Je eno tistih, na katero pomislimo, ko gre za kopanje v jezeru, čeprav jih je veliko. Pa vendar Velenjska plaža, kot ji upravičeno pravijo, ponuja cel kup aktivnosti. Posebej so me navdušile lepo urejene kole-

pri Celju in je poznano kot Kozjansko morje. Gre za umetno jezero, ki so ga napolnili za potrebe industrije, natančneje Železarne Štore. Danes ne služi več prvotnemu namenu. Naseljuje ga okoli 119 vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab ter školjk, v njem 25. julija je obiskala Golte, kjer so večje jezero in cel kup majhnih kali, ki jih je iskala čez dan. Še veliko jih mora najti, saj jih je našla le polovico od štiridesetih, zato se bo v prijetno okolje narave še vrnila raziskovati.

Manca Korelc: »Velenjska plaža me je posebno navdušila tudi z lepo urejenimi kolesarsko-sprehajalnimi potmi okoli jezera.«

odpraviti na izlet. Knjiga opisuje sto in eno izbrano jezero različnih velikosti iz vseh regij Slovenije,« pove Manca Korelc, ki jo je voda v različnih pojavnih oblikah v naravi navduševala od nekdaj. »Potoki, reke, jezera, hudourniki, sotočja, morja. Umirijo me in narišejo nasmeh na obraz, ko začutim in doživim jezersko lepoto.«

Klasika je Velenjsko jezero

Namen raziskovanja jezer je spoznavanje neznanih stoječih voda na slovenskih tleh, ki se jih ni dotaknil komercialni turizem. Vsi poznamo Blejsko in Bohinjsko jezero, vendar to ne pomeni, da ob obali ni moč najti klopce ali prostora za umirjeno opazovanje vode in krožno vožnjo s kolesom.

Zanimiva so Mančina priporočila

Vedno omenim, da sta meni najljubša meni najbližje Kočevsko jezero ter jezero na Zvohu (Krvavec), potem pa odvisno od mojega razpoloženja. Najljubše mi je tisto, ob katerem sem v danem trenutku. sarsko-sprehajalne poti okoli jezera. Čeprav je tisto nedeljo, ko sem ga obiskala, precej pihalo, je bilo obiskovalcev veliko. Na svoj račun so prišli bolj surferji kot ljubitelji plavanja. Priznam pa, da sem se dlje časa kot v množici obiskovalcev zadržala pri lesenem pomolu, kjer ni bilo nikogar. In tam res našla meni ljubi jezerski mir. Navdušilo me je še Slivniško jezero, ki je nedaleč stran od Šentjurja

pa je mogoče najti tudi nekatere redke vrste rastlin. Dodala bi še obisk ribnika Vrbje pri Žalcu, ki je zelo primeren za opazovanje ptic.

Okolica tega zavarovanega območja je neverjetno lepo urejena in je očitno zelo priljubljena destinacija za domačine. Verjamem, da tudi za turiste. Je ena mojih najljubših v savinjskih krajih. Ne smem pozabiti na Žovneško jezero, primerno za supanje. V vaših koncih bi izpostavila še Petkovo mlako v Logarski dolini, kjer najde človek kotiček miru daleč stran od največjih znamenitosti. Mlaka je umetno ustvarjen biotop, ki je nastal z zajezitvijo potoka in je dom številnim dvoživkam in žuželkam,« opisuje Korelčeva, ki se je v nekaj letih raziskovanja naučila, da je nemogoče opredeliti število jezer, saj se vedno pojavljajo nova in nova. Tako bo njeno raziskovanje trajalo večno. Če bo našla kakšnega brez imena, ga bo preprosto poimenovala Mančino jezero. Načrtov za letošnje poletje ji ne manjka. Obiskati želi tudi Triglavska in Kriška jezera. 🔲

Bralno srečanje in pobarvana brata Velenje, 29. julij – Branje na plaži je projekt, ki ga je Knjižnica Velenje zastavila v prepričanju, da je preživljanje prostega časa na Velenjski plaži še lepše ob knjigi. V sproščenem okolju narave in ohlajenem zatočišču večera se predstavljajo različni avtorji in različne zanimive vsebine njihovih literarnih del. Tokratni gost je bil Marko Berzelak, sicer pevec narodnozabavnega ansambla Spev, ki je letos izdal knjižni prvenec kratkih zgodb Pobarvana brata in druge zgodbe. Julijski večer je bil poln smeha in zanimivih dialogov, tako po zaslugi gosta kot sodelavcev knjižnice. Spretno zastavljena vprašanja in iskreni avtorjevi odgovori so zbranim plast za plastjo odkrivali vsebino zanimivih avtorjevih spominov na otroštvo.

Marko Berzelak jih je spisal najprej zase, a se je nato odločil, da jih deli z javnostjo. Še posebej, ker je v tem letu praznoval okrogli jubilej. Tudi o praznovanju je bilo govora in predvsem o vsebinah zgodb, ki so jih knjižničarke tudi prebirale in včasih občinstvo nasmejale, včasih pa tudi ganile.

Na vprašanje, ali bo nastala še kakšna knjiga, je gost večera odgovoril, da se pustimo presenetiti, saj mora imeti za pisanje predvsem tudi čas. Tega mu, tako kot vsem,

zmanjkuje, ker se poleg službe ukvarja še z drugimi dejavnostmi. Predvsem z bobnanjem in petjem, to dvoje je pomemben del njegovega vsakdana. In to ne samo petje pri ansamblu Spev, Marko poje tudi v zboru, tam je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Ireno in večer sta zaključila v ubrani pesmi.

Ker je bil večer namenjen različnim

spominom, je nekaj utrinkov iz svoje knjige delila tudi Jožica Atelšek.

Knjižnica Velenje organizira čez poletje tudi izposojo knjig na plaži, zato vabljeni, da združite prijetno ohladitev v vodi in počitek na kopnem z najboljšim prijateljem v življenju, knjigo. 🔲

Milojka B. Komprej, foto MBK

Groharjeva ekipa Nataša Tajnik Stupar

Letošnja izbira poletnega branja je bila zelo kočljiva. Že pred poletjem se mi je nekako kar sam skupaj sestavil zajeten kupček knjig. Iz njega je potem v ožji izbor prišlo tudi nekaj knjig, ki mi krajšajo poletni čas ob šumenju morja. Letos je vreme kar intenzivno, tako pa je tudi morje, ki se kontrastno razburka in nato preide nazaj v bonaco. Galebov korona ne zanima in tudi mi smo že skoraj pozabili nanjo, le vsake toliko do nas priroma kakšna statistična novička. Ravno se je ulil poletni dež, sedim na terasi in ob nežni aromi gina razmišljam o enem največjih slovenskih slikarjev, Ivanu Groharju. Pa kako ravno Groharju?

Slučajno mi je v času karantene prišla v roke knjiga pisatelja Janeza Kajzerja z naslovom Macesen, roman o življenju slikarja Ivana Groharja. Knjiga je bila izdana v osemdesetih prejšnjega stoletja, kupila pa sem jo v antikvariatu na spletu. Neverjetno, kako me je našla ta knjiga. Vonj po antikvariatu me vsakič, ko jo vzamem v roke, popelje v čas nazaj, ko smo, popolnoma nezavedajoč se, živeli lahkotno in brezskrbno življenje. Seveda sem bežno poznala življenje Ivana Groharja, bolj natančno njegovo umetniško, slikarsko zapuščino, ta roman pa mi je predstavil našega velikega umetnika v popolnoma drugačni luči. Pisatelj opisuje slikarjevo življenje, od mladosti, ki jo je preživljal v Sorici, do njegovih potovanj, študija in odraslega življenja, ki se je končalo veliko prezgodaj. Nisem se zavedala slikarjeve vztrajnosti, s katero si je dobesedno izboril pot do svoje ustvarjalnosti, kasnejšega poklica in seveda svojega poslanstva. Iz najhujše revščine in lakote je sledil svojemu cilju in svoji življenjski želji po ustvarjalnosti in umetniškem izražanju. Pisatelj Kajzer zelo slikovito opisuje Groharjevo spopadanje z lakoto, z njegovimi telesnimi občutki in osebnim doživljanjem lakote kot ‘velikega krulečega želodca’, ki ga je treba nahraniti. A slikarja je njegova sla po ustvarjanju, učenju in spoznavanju umetnosti gnala skozi vse te tuzemske potrebe telesa in občutke ob pomanjkanju osnovnih življenjskih dobrin. Preseneti me vedrost Groharjevega karakterja, spominjal bi me lahko tudi na Luko Dončića (če sem resnično ‹zeitgest aktualna› – danes je vendar naša košarkaška reprezentanca premagala Špance). Toliko dobre in prešerne vedrosti je v njegovem doživljanju sveta in narave. In ta klena trdoživost, ki je ne ustavi niti bolezen. Groharja je seveda na koncu ustavila, a je bil vendar v času zdravja in bistrih misli Grohar dejansko favorit naše historične umetniške ekipe, ki je postavljala temelje za umetniško in ustvarjalno raven našega malega naroda. Grohar, ki se je skozi celo otroštvo in mladost boril za svojo ustvarjalnost, nam je v teh čudaških časih korone lahko za zgled. Vztrajnost in doslednost sta zagotovo dve vrlini, ki bi ju trenutno potrebovali vsi. Ne le, da bi se rešili te zategle in zoprne epidemije, temveč bi ponovno našli poti do svojih začrtanih ciljev, ki smo jih načrtovali pred korono, jih potem opustili, največkrat z izgovorom o čudnih časih, o nepotrebnosti dejanskega in o naši utrujenosti, trenutni nesposobnosti in nezainteresiranosti. Ivana Groharja to ne bi ustavilo in žalostno je, da ustavi nas, pa čeprav nas polni želodci – za razliko od Ivanovega – redno oskrbujejo z energijo.

Nehalo je deževati. Peščena zemlja na otoku je posrkala vodo, to neverjetno vesoljsko snov. Če poliješ po zemlji beton, voda steče mimo. Če poliješ veliko betona, navidezno sicer poganjaš gospodarstvo in si lahko tudi namišljen varuh vode, v bistvu pa si le en velik onesnaževalec – pacek, ti, ki ustvarjaš naše prostore. Če bi začutil tenkočutnost Groharjevega slikarstva, bi lažje uvidel to lepoto narave, trepetanje svetlobe, vodne odbleske in skrivnost modulacije in potem mogoče ne bi tako polival po jezerskem nabrežju. Če bi rekla bodi kot Ivan, potem je treba najprej vsaj prebrati knjigo in potem iti na izlet v Narodno galerijo in si ogledati slikarska dela Ivana Groharja.

Poletje se preveša v zrelo polovico. Kmalu bo konec brezkrbnih dni in morskega šumenja. Kdo ve, kaj nam bo prinesla jesen? Jaz bom kot Ivan Grohar. Ne bom se pustila odmakniti z začrtane tirnice. Slediti svojim ciljem. To so lahko najprej majhni cilji, ki zrastejo v večje in še v večje. Mogoče pa se mi uspe uvrstiti v Groharjevo ekipo in zmagati končnico ali po olimpijsko le sodelovati in prispevati svoj delež naši skupnosti.

Dragi bralci, prijeten preostanek poletja vam želim, ob zdravju 🔲 in polnih želodcih dobrot!

Filmska projekcija na Glavnem trgu Šoštanj – Danes, v četrtek, 5. avgusta, bo Muzej usnjarstva na Slovenskem ob 21. uri na Glavnem trgu v okviru filmskih projekcij ob 110-letnici pridobitve mestnih pravic v Šoštanju prikazal film, ki je nastal pred desetimi leti, ob praznovanju stote obletnice. Avtorja besedila sta dr. Miran Aplinc in Danilo Čebul, producent Tomo Čonkaš, režiser Kajetan Čop. Če bo vreme slabo, bodo film predvajali v 🔲 mkp Kulturnem domu Šoštanj.

Naš ­čas, 5. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

5. avgusta 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Začel je z glasbenimi željami »Ko sem hodil v osnovno šolo, je bila ena od mojih ljubezni radio. Kolikokrat sem samo sedel v sobi in poslušal radio ter se zabaval. Verjetno sem že takrat razvil ljubezen do radia. In tam si lahko slišal čisto vse!« se spominja in dodaja, da se je dolgo opogumljal, da je začel klicati in si zaželel kakšno glasbeno željo. Prav rad je tudi poklepetal z moderatorjem. Še posebej rad je na Radio Velenje poklical ob sobotah dopoldne in glasoval za pesem tedna. »Čakal sem, da sem poklical in slišal svojo pesem, preden sva z babico odšla po sobotnih nakupih. Potem, kasneje, sem odkril kino in nagradne igre. Ne znam niti prešteti, kolikokrat sem dobil brezplačno vstopnico za ogled kakšne predstave.

Tako sem združil dve svoji ljubezni in bil kot otrok še kako srečen, da sem nekaj dobil na radiu,« pripoveduje in dodaja, da se je že takrat čutil kot del radia.

Se je pa šele kasneje, ko je že bil študent, opogumil in se tudi prijavil na avdicijo. To

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

je bilo v Kopru, kjer je opravil tudi govorne tečaje. Zdaj je že nekaj let sodelavec Radia Velenje, še vedno pa mu pomeni vsak prihod v studio prav poseben izziv.

Zdaj je sicer on tisti, ki izpolnjuje glasbene želje in podeli kakšno nagrado, se pa tega loteva z neizmerno ljubeznijo in vedno upa, da bo to poslušalcu pomenilo prav toliko, kot je njemu nekoč, ko si o mikrofonu in radijskem studiu skorajda ni upal sanjati.

V teh počitniških dneh je bil Mitja pogosto na programu, sicer pa ga lahko poslušate ob sobotah popoldne, ko vrtimo po njegovem izboru tudi zimzelene melodije. Sicer pa je Mitja redno zaposlen v celjskem gledališču. 🔲

mz

Radijski studio Mitjo Švenerja osrečuje.

1. Nenad Kumrič Charlie & Klapa Kampanel – Moja jedina Dalmacija 2. Chateau – Zvezde vedo 3. Sebastian – Ne spim

Pesem varaždinskega pevca, ki jo je s spremljavo klape Kampanel odpel na nedavnem festivalu Marco Polo na Korčuli. Nenad se z glasbo ukvarja že vrsto let. Je multinštrumentalist ter radijski in televizijski voditelj. Igra klarinet, saksafon, klavir, harmoniko in kitaro. Na svojih nastopih enako dobro poskrbi tako za slovensko kot hrvaško publiko.

GLASBENE novice 2 Cellos: Dedicated 2 cellos, slovensko-hrvaški duo, v katerem muzicirata akademsko izobražena čelista Luka Šulić in Stjepan Hauser, napoveduje izdajo novega albuma DEDICATED. Prihod 6. albuma zaznamuje njuno 10. obletnico skupnega ustvarjanja, samo ime albuma pa simbolizira njuno predanost drug drugemu, oboževalcem, instrumentu in samemu slogu igranja. DEDICATED sestoji iz raznovrstnega kataloga njunega značilnega sloga igranja, s katerim rušita meje glasbenih zvrsti.

Pred kratkim pa sta premierno predstavila tudi novo skladbo in

Marčelo bo v prihodnosti izdal tudi nov album, na katerem bo kar 16 skladb, ena izmed njih je Flešbek. Marčelo o novem albumu pravi: »Poletje je in ljudje potrebujejo vsaj kratek odmor od težkih tem, ki imajo vsekakor tudi svoje mesto na albumu«.

Hamo & Tribute 2 love: Iz4Kani Skorlajv

Punk Rock camp 2.1 Mladi hrvaški Punk Rock Camp 2.1 je manjša pevec je nov član različica v zadnjih letih razproda- rock skupine nega festivala Punk Rock Holiday, ki je bil zaradi epidemije primoran Whitesnake že drugič prestaviti svojo izvedbo v leto 2022. Letos bo potekal med 12. in 15. avgustom, festival pa je mogoče obiskati tudi z novimi boni, ki se jih lahko unovči tudi v predprodaji. Program je letos sestavljen iz vidnejših sloven-

Nov album skupine Hamo & Tribute 2 Love z naslovom Iz4Kani Skorlajv je luč sveta ugledal konec letošnjega junija in pred zasedbo Hamo & Tribute

29-letni Dino Jelušić je pozornost legendarnih britanskih rokerjev pritegnil pred dvema letoma, zdaj pa so ga v skupino povabili kot stalnega člana. Nadarjeni pevec je bil rojen v Požegi, do zdaj pa ima že kar nekaj izkušenj v več hard rock in metal projektih. Pri 11 letih je sicer zmagal tudi na otroški Evroviziji.

Novico o novem članu je oboževalcem sporočil frontman skupine Whitesnake, pevec David Coverdale. »Mislim, da bo izjemna pridobitev za Whitesnake«, pravi frontman.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Fantje spod Šilentabra – Lepa naša domovina Ansambel Spev – Špelca Dejan Dogaja in SOS Kvintet – Nenormalno lepo Ansambel Vez – Izgubljena ljubezen Ansambel Aktual – Bella Bellissima Ansambel Dolenjskih 5 – Make up Ansambel Euro kvintet – Nad oblaki si Ansambel Lesarji – Izbrala si je lesarja Ansambel Mladi Dolenjci – Moja moja Ansambel Raubarji – Pogrešam te domača vas

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Tina Osterman Tina Osterman je pevka, ustvarjalka pesmi, plesalka, performerka in pisateljica iz Slovenije, ki je ustvarila novo uspešnico z naslovom Man in the kitchen. »Man in the kitchen je inovativna in revolucionarna rnb/pop pesem o standardih v družbi, z bolj pomenskega stališča.« Tina je napisala besedilo, glasbeni producent in reper Dosha pa je prispeval glasbo.

ZZ Top

Jan Plestenjak

videospot »I don‘t care«, izvedbo uspešnice Eda Sheerana.

Jan Plestenjak je zaradi covida-19 šele po dolgem premoru ponovno na odru. Priljubljeni pevec se je po prvem koncertu oglasil na družbenem omrežju in komentiral koncert. »Nekaj je bilo v zraku. Nepozabna energi-

Marčelo: Flešbek Marčelo je ponovno presenetil, in sicer s svežino novega singla Flešbek. Gre za skladbo, v kateri Marko Šelić Marčelo skupaj z Aleksandrom Jovanovićem

Šljukom ponuja nekaj malce drugačnega – predvsem duhovit, smešen pregled starih časov prvih ljubezni, zmag in porazov.

2 Love se je spet znašel koledar, poln koncertnih datumov. To poletje so tako že nastopili, v takšni ali drugačni obliki, v Štanjelu, Ljubljani, Domžalah, Murski Soboti, Mariboru, Dravogradu, Žalcu, v Laškem, Sežani, Polhovem Gradcu in Kostanjevici na Krki, v avgustu in septembru pa jih čaka še mnogo koncertov.

skih predstavnikov, kot so Elvis Jackson, Happy Ol’ McWeasel, Alo!Stari, Red Five Point Star, Backstage, Lim Smrad Žila in številnih drugih. Program pa bodo poleg mnogih odličnih evropskih zasedb začinili tudi maškaradni nastopi NOFX, No Use For A Name in Rancid v preobleki slovenskih skupin Pigs Parlament, Golliwog in Ferminants.

ja,« je zapisal o koncertu, ki je menda resnično imel čudovito energijo, kar potrjujejo njegovi oboževalci.

Ameriška blues-rock skupina ZZ Top je sporočila, da je ostala brez enega od treh dolgoletnih članov, basista in vokalista Dustyja Hilla. »Na svojem domu v Houstonu je umrl najin ‹compadre› Dusty Hill,« sta v sporočilu za javnost zapisala preostala člana skupine, bobnar Frank Beard ter

drugi vokalist in kitarist Billy Gibbons: »Skupaj z legijami oboževalcev po vsem svetu te bova pogrešala.«

Luka Basi Koncert Luka Basija v okviru Restart toura, ki bi moral biti v petek, 30. julija, v Ljubljani, je prestavljen na nov termin – četrtek, 12. 8. 2021. Koncert so prestavili zaradi nedelovanja sistema (aplikacije) za preverjanje PCT in zakonodajnih nejasnosti. Vse že kupljene vstopnice veljajo za nov termin dogodka.

Tadi Tada Velenjski raper Damir Tadić a. k. a. TADI TADA je izdal novo skladbo Moj tim. Skladba je namenjena slovenskim košarkarjem v podporo na olimpijskih igrah v Tokiu.

Naš ­čas, 5. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

⏪

To je res »hepidej« – in vso srečo še naslednjih 65 let, spoštovana »železnoporočenca«, draga gospa Ana in Karel Centrih, je krepko stisnil roko upokojencema iz naselja Gorica župan MO Velenje Peter Dermol ter se šepetaje pošalil ... »Korl, saj veš, če okol gledaš, ne vidiš, kaj ti počnejo doma ... in vse dobro, zdravja!« Kar 94 parov si je tisti dan v Vinski Gori obljubilo zvestobo do groba. Čvek poznavalsko dodaja – kar je bilo do zdaj, je že zgodovina!

⏬

Redko zastopstvo Velenjčanov na Velenjski plaži je v petek, sredi poldneva, ko je bilo najbolj vroče, »reševal« direktor občinske uprave Iztok Mori, ki je plažo obiskal zasebno. Na kopanje in uživanje je med počitnicami, ki so jih preživljali pri stricu, pripeljal tri nečake, ki živijo na Koroškem. Med Korošci postaja Velenjska plaža vse bolj priljubljena. V petek jih je bilo tam, kot lahko berete v reportaži, veliko.

5. avgusta 2021

frkanje » Levo & desno «

Če si od Boga dan

Ker so Izraelci od Boga dani, sedaj zahtevajo od Palestincev, da jim plačujejo najemnino. Za hiše, v katerih so Palestinci živeli pred njimi.

Medkulturnost

Zanimivo. Mnogi neuki mladi se močno ukvarjajo s preteklostjo, mnogi uki stari pa s prihodnostjo. Bi bilo bolje, če bi se srečali vsaj v sedanjosti.

Fekalije tudi občinske

DUBT nas je opozoril, da vse fekalije v knjižnici niso njegove, so tudi občinske. No, važno je, da so počiščene.

⏪

Precej spremenjene nogometne Knape je ob jezeru potopila Krka. Domači so imeli pač smolo, da so že na samem začetku naleteli na nasprotnika, ki si bo tako kot v prejšnji sezoni tudi v novi prizadeval za napredovanje med nogometno elito.

Kot je prišlo na uho Čveku, so se s to obrazložitvijo tolažili tudi možje na sliki, ki tako rekoč ne zamudijo nobenega Rudarjevega dvoboja. Po dobre pol ure, ko so domači zaostajali kar z 1 : 4, so modrovali: »Več morajo streljati!« Igralci so jih uslišali, a ne povsem. Zabili so še dva gola. Žal enega premalo, da bi se izognili porazu. Je pa to (njihov) recept za naslednje dvoboje.

Velenjska plaža

Na Velenjski plaži menda skoraj ni domačinov. Je bolj slovenska. Domačini so baje šli v južne kraje.

Težko združljivo

Mnoge pri nas bega, ker je težko združiti grško-rimsko demokracijo z judovsko krščansko tradicijo. Potem pa krmarijo levo in desno.

ZANIMIVOSTI

Bikini praznuje 75. rojstni dan Leta 1946 je pariški inženir predstavil takrat izjemno škandalozne kopalke za ženske: bikini, ki na plaži in v bazenu dejansko več pokaže kot skriva. Zaradi tega je na noge dvignil vedno zaskrbljene »zaščitnike morale«.

Strojni inženir Louis Réard ni mogel najti profesionalnega modela, ki bi hotel nositi njegovo stvaritev, zato je moral 5. julija 1946 najeti striptizeto Micheline Bernardini, ki je predstavila nove kopalke. Ime kostuma ni naključje: šele štiri dni prej so Američani izvedli prvi atomski poskus na pacifiškem atolu Bikini. Tam je eksplodirala 23-kilotonska atomska bomba – toda učinek, ki ga je nova pariška kopalka imela na vso svetovno javnost, je bil daleč večji od te atomske bombe. Čeprav je kreacija takoj pritegnila veliko pozornosti (seveda predvsem moških), je bil bikini še dolgo »prepovedano območje«, tako za javnost kot za »spodoben« tisk.

Najprej je bilo tudi tiste, ki so želele nositi bikini, le stežka najti.

Toliko gole kože je bilo za tisti čas veliko preveč.

Samooklicani varuhi morale so takrat menili, da spodobna

ženska, le leto po koncu druge svetovne vojne, ne bi smela tako brez sramu razkazovati svojih čarov. Tudi znana modna revija Vogue dolgo časa ni želela objavljati fotografij modelov v tako nesramnih kopalkah. Toda čas in praktičnost sta prinesla svoje.

Vse več slavnih žensk se ni sramovalo pojaviti v bikiniju, od Marilyn Monroe do Brigitte Bardot.

In ko je leta 1962 v kinematografe prišel prvi film o legendarnem britanskem agentu Jamesu Bondu «Dr. No», je bila za večino (moških) najbolj napeta scena, ko Ursula Andress pride iz vode v belem bikiniju.

Bikini je dobil prosto pot. Res je sicer, da se je družba takrat začela že zelo spreminjati – ženske v šestdesetih letih so nehale druge spraševati, kaj smejo nositi. Prišla je anti-baby pilula, minice in bikiniji so postajali vse drznejši: pojavili so se trikiniji in monokiniji. Ženske so lahko pokazale skoraj vse, kar so imele. Res je, da so plaže danes veliko bolj moralna mesta kot v osemdesetih letih. Toda navdušenje nad bikiniji ni prenehalo in v osemdesetih in devetdesetih letih vrhunec modne revije ni bila poročna

obleka, ampak bikini in moda na plaži. Nosilcev tovrstnih oblačil pa ni bilo več treba iskati po polobli: superzvezde modnih brvi, kot so Claudia Schiffer, Linda Evangelista in Naomi Campbell, so si prizadevale, da bi imele čast zaključiti predstavo z le minimalno količino tekstila.

Zdi se, da je bikini postal osnovna oprema vsake ženske za poletje, pa naj bo to le dekle ali gospa v starosti. Moški seveda še naprej z velikim zanimanjem spremljajo razvoj te zgodbe o uspehu.

Pod gladino Benetk odkrita antična rimska cesta V reviji Scientific Reports objavljena študija razkriva obstoj antične rimske ceste na območju Benetk, ki je danes potopljena pod morsko gladino. Odkritje, ki vključuje ostanke rimskih dokov v bližini kanala Treporti, priča o tem, da je bilo območje naseljeno že več stoletij pred ustanovitvijo mesta Benetke.

Odkritje po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa priča tudi o obstoju ceste med današnjim

Veliko taljenje grenlandske ledene plošče Po mnenju danskih raziskovalcev je grenlandska ledena plošča med vročinskim valom doživela »množično taljenje«. Ledena plošča, ki pokriva ogromno arktično ozemlje, se je od srede stopila za okoli osem milijard ton na dan, kar je dvakrat več kot običajno poleti, poroča spletna stran Polar Portal, ki jo vodijo danski raziskovalci. Danski meteorološki inštitut je na severni Grenlandiji poročal o temperaturah nad 20 stopinj Celzija (68 Fahrenheita), kar je dvakrat več od običajne povprečne poletne temperature. mestom Chioggia in antičnim mestom Altinus.

Kot je za Anso povedala geofizičarka Fantina Madricardo, so teren kartirali s pomočjo sonarja, saj so želeli proučiti morfologijo kanalov tehniki 3D. »Ko smo proučili zbrane podatke, smo ugotovili 12 antropogenih struktur, ki so v severovzhodni smeri na globini približno štirih metrov tekle v dolžini več kot kilometer.« »Po pogovoru s potapljači, ki so v 80. letih minulega stoletja našli podobne ostanke, in pogovoru z arheologinjo Maddaleno Bassani, smo prišli do ugotovitve, da smo naleteli na kose bazalta, s katerimi je bila tlakovana rimska cesta vzdolž peščene obale, ki je danes pod morjem,« je še povedala.

Letališče Nerlerit Inaat na severovzhodu ozemlja je v četrtek zabeležilo 23,4 stopinje, kar je najvišja vrednost, ki so jo zabeležili od začetka zapisovanja. Ker je vročinski val tistega dne prizadel večino Grenlandije, je spletno mesto Polar Portal poročalo o »velikem talilnem dogodku«, ki vključuje dovolj vode, »da prekrije Florido z dvema centimetroma vode« (pet centimetrov). Največje taljenje grenlandske ledene plošče še vedno izvira iz poletja

2019. Toda območje, kjer se je tokrat topilo, je večje kot pred dvema letoma, dodaja spletna stran. Grenlandska ledena plošča je druga največja masa sladkovodnega ledu na planetu, s skoraj 1,8 milijona kvadratnih, druga le za Antarktiko. Taljenje ledenih plošč se je začelo leta 1990 in se je pospešilo od leta 2000. Izguba mase v zadnjih letih je približno štirikrat večja kot pred letom 2000, pravijo raziskovalci na Polar Portalu. Ena evropska študija, objavljena januarja, je ugotovila, da se bo gladina oceana do leta 2100 dvignila za 10 do 18 centimetrov – ali 60 odstotkov hitreje, kot je bilo prej ocenjeno – s hitrostjo, s katero se je zdaj topila grenlandska ledena plošča.

Grenlandska ledena plošča bi, če bi se popolnoma stalila, dvignila gladino oceana za šest do sedem metrov. Toda z razmeroma hladnim začetkom grenlandskega poletja, s snežnimi padavinami in dežjem, je umik ledene plošče do leta 2021 še vedno v okviru zgodovinske norme, poroča Polar Portal. Obdobje taljenja se razteza od junija do začetka septembra.

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 11

Čeprav se je rodila v Mariboru, kjer je služboval njen oče, ji je bila ljubezen do Velenja položena v zibel. Izhaja iz velike in zanimive rodbine, po domače Repnekove žlahte, v kateri je poleg priimka Ževart še kar nekaj znanih pogostih velenjskih priimkov, med njimi na primer Meža in Špital. Na zadnjem srečanju Repnekovih jih je bilo več kot štiristo. In večina jih živi v Velenju. »Očitno je za nas značilno, da smo navezani na domače okolje, da v njem radi živimo in delamo,« razmišlja Mojca Ževart, ki ni padla daleč od drevesa. Po študiju zgodovine in geografije v Mariboru, ki ji je dal širino, izkušnje in mnoge veščine, pravi, se je najprej zaposlila na inštitutu ERICo ter delovala na področju trajnostnega razvoja in izobraževanja. Sčasoma so jo zadolžili za to, čemur danes pravimo odnosi z javnostmi. S poljudnim povzemanjem raziskav za javnost in organizacijo spremljevalnih dogodkov je skrbela za približevanje inštituta širši skupnosti.

Opazil jo je Srečko Meh in jo povabil v občinsko upravo, kjer je prevzela vodenje županovega kabineta. Nedavno se je poslovila z mesta direktorice Muzeja Velenje, kjer je delovala sedem let. Prevzela je vodenje kabineta in strateškega komuniciranja Gospodarske zbornice Slovenije.

Njena služba je zdaj v Ljubljani, živi pa doma, kakopak.

»Komuniciranje z javnostjo je stalnica moje poklicne kariere«

Napisala je številna poljudna besedila za razne publikacije, razstave in različne priložnosti, oblikovala je mnogo scenarijev raznolikih dogodkov. Poleg njenega daru za izražanje so v lokalni skupnosti cenili tudi njene protokolarne veščine. »Mislim, da veliko

11

POGOVOR

5. avgusta 2021

Ostaja glasnica Šaleške doline Na srečanje smo povabili Mojco Ževart, ki je prvih 24 let delovne dobe preživela doma, zdaj pa je sodelavka Gospodarske zbornice Slovenije, a ostaja lokal patriotka tistega, kar ti pomaga dopotreboval novo vodjo, bro delati na tem podroje dobila nov, nikakor ne čju, izvira že iz značaja, lahek izziv. Novo deloviz osebnostnih lastnosti. no mesto je prineslo še Marsičesa se seveda naveč osebne odgovornoučiš, priučiš, navadiš, a sti in širše področje denačeloma moraš imeti la. Pod črto kot največji pravi občutek in spoučinek svojih prizadevanj sobnost predvidevanja, s kolektivom Muzeja Veopazovanja, hitrih reaklenje vidi povezovanje cij in odločitev, povezolokalnih skupnosti, razvanja … Vedno je treba ličnih institucij, društev, poskrbeti, da vse gladko posameznikov in širše teče, čeprav gre redko javnosti pri ustvarjanju brez zapletov. Tudi kakin predstavljanju muzejšne napake se zgodijo, a skih dejavnosti in vsebin, nam jih nihče ne bo zakar je precej prispevalo k meril, če smo prijazni, utrditvi prepoznavnosti spoštljivi, dobronamerin ugleda Muzeja Veleni,« pravi. nje ne le v laični javnosti, Mnogim lokalnim ampak tudi v strokovnih javnim osebnostim je krogih. Muzej Velenje je svetovala na področju v zadnjem obdobju zrapisnega in govornega sel na več področjih – Mojca Ževart: »Nikoli mi ne bo vseeno, kaj se dogaja v Šaleški dolini in kako se izražanja. Javno podookrepil se je kadrovsko, odvijajo stvari tukaj.« Foto: Aljoša Videtič bo je pomagala ustvardeluje na več lokacijah, jati tudi županoma Srečku Meprevzema nove naloge na podroBila je mlada mama samohranilka. Danes je hu in Bojanu Kontiču. »Imeli čju upravljanja s kulturno dedivesela, da je leta, najbolj polna energije, lahko smo res lep odnos, našli smo ščino, širi krog obiskovalcev in posvetila hčerki. In nič ne bo imela proti, če bo pravi način, da smo dobro in drugih uporabnikov muzejskih uspešno sodelovali. Oba sta zestoritev … »Ja, lahko bi rekla, da tudi mlada babica. lo dobro razumela mojo vlogo sem ponosna na to, da nam je in pomen našega sodelovanja. uspelo muzej še bolj približati Oba sta imela neko že prirojeNa vseh delovnih mestih je uži- ne zaupam. Ne 'prodajam' stvari, ljudem in ga umestiti med pono karizmo in avtoriteto, a oba vala zaupanje lokalne skupnosti, v katere ne verjamem.« membne sooblikovalce življenja sta tudi veliko delala na tem, s katero tudi po tem, ko je zain tudi razvoja v okolju, kjer deluda sta znala sebe in tisto, v če- pustila občinsko upravo, redno Muzej so približali je. Mislim, da lahko, četudi pred sar ali čigar službi sta bila, kar sodeluje. Kljub povabilom, naj se ljudem iztekom mandata, odhajam s tenajbolje predstaviti, zastopati, angažira v kakšni od političnih Ko je po desetih letih vodenja ga delovnega mesta zadovoljna se povezati z ljudmi, graditi od- strank, ki jih je po svoje razume- županovega kabineta, v katerem in mirne vesti. Nenazadnje smo nose. Ves čas sta oba skrbela za la kot priznanje svojemu delu, je s sodelavkami in sodelavci po- uspeli v kolektivu poiskati moto, da sta širila obzorja, se tako ostaja politično neopredeljena. stavila delovanje odnosov z jav- jo naslednico, novo direktorico ali drugače izobraževala ter k Vedno je delovala v prepričanju, nostjo, protokola, mednarodne- Muzeja Velenje Tanjo Verboten, rasti in napredku spodbujala da dela v korist Velenja, pravi. ga sodelovanja in medresorske- ki je bila moja tesna sodelavka tudi druge.« »Ne zavzemam se za nekaj, v kar ga povezovanja, Muzej Velenje in je tako lahko dodobra spo-

Vsi poznamo rek: Več znaš, več veljaš.

Dejstvo je, da je znanje zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika, ki mu ga nihče ne more odvzeti. Albert Einstein je nekoč dejal, da ko se nehamo učiti, začnemo umirati. Na fizični ravni sicer ne, a naše umske sposobnosti začnejo pešati. Živimo namreč v času in prostoru, ki je zaznamovan s spremembami in novostmi. Da bi zmogli uspešno delovati v današnjem svetu, se moramo neprestano učiti in pridobivati nova znanja, spretnosti in veščine. In ravno to spoznanje je čar učenja, modrost pa se pojavi, ko znaš vse pridobljeno znanje uporabiti še v vsakodnevnih situacijskih priložnostih. V slednje je še kako prepričan tudi Velenjčan Aleksandar Đuričić, ki je program Zdravstvena nega v Slovenj Gradcu zaključil kot diamanti dijak, kar pomeni, da je na maturi dosegel vse točke. Med šolanjem je na vseh tekmovanjih osvojil zlato ali srebrno priznanje, že v drugem letniku pa ga je Dijaška organizacija Slovenije imenovala za naj dijaka. Ta naziv zaslužijo dijaki, ki so uspešni tako na učnem področju kot tudi v prostočasnem in obšolskem udejstvovanju.

Kako si se pripravljal na maturo in kako je nate vplivala korona? »Poudaril bi, da je bilo najpomembneje slediti pouku vsa štiri leta, ogromen pomen pa so imeli tudi kakovostni zapiski, ki sem jih pripravil v času šolanja. Doma sem vselej vestno opravil domačo nalogo in ponovil snov tistega dne, če je bilo treba, sem se pripravljal za prihajajoče ocenjevanje. Dejstvo je, da povprečen dijak slabo upravlja s svojim časom in prepogosto odlaša in prelaga opravila na

❱

Diamantni dijak Aleksandar Đuričić Dejstvo je, da povprečen dijak slabo upravlja s svojim časom ter prepogosto odlaša in prelaga opravila na naslednji dan – Vsakdo se mora vprašati, zakaj hodi v šolo, kako je začrtana njegova nadaljnja izobraževalna pot, kje se vidi v poklicni karieri in kaj od življenja sploh želi naslednji dan, teden ali mesec, ne zavedajoč se, da vsak naslednji dan prinaša nove obveznosti in naloge, posledično pa se ulovi v začaran krog. Ob skrbnem sprotnem delu pa tudi delu pred maturo ni bilo treba veliko časa zapraviti s sedenjem za knjigami, saj sem v zadnjih tednih snov samo ponavljal, znanje pa utrjeval z reševanjem starih testnih pol.

Učenje na daljavo mi je na začetku, kot verjetno večini, predstavljalo veliko

organizacijo dela in časa. Res je, da je bilo potrebnih veliko več koncentracije, odgovornosti in vztrajnosti, a poudariti moram, da sem imel jasno zastavljen cilj.

Menim, da si mora sleherni posameznik vsaj približno odgovoriti na vprašanja, kot so: zakaj sploh hodim v šolo, kako je začrtana moja nadaljnja izobraževalna pot, kje se vidim v poklicni karieri in kaj od življenja sploh želim. Cilj lahko doseže samo tisti, ki ga ima, mar ni tako?

Ocenil bi, da če stremiš k nekakšnemu cilju, pa četudi je to le vizija, ti bo skoraj zagotovo tudi uspelo. Vsem oviram navkljub.«

❱

» Nekoč sem nekje prebral, da bistvo življenja ni samo čakanje, da nevihta mine, temveč učenje plesanja po dežju.«

spremembo in izziv, a sem se sčasoma navadil na novi vsakdan. Velika zahvala gre mojim profesorjem in družini, ki so bdeli nad menoj, me podpirali, svetovali in usmerjali ter v ključnih trenutkih tudi pomagali. Trdim lahko, da me epidemija ni ovirala, saj sem se dokaj hitro prilagodil novim razmeram in našel dnevno rutino, ki mi je odgovarjala. Delo od doma je bilo pravzaprav dobrodošla sprememba, ker mi je omogočilo samostojno

Aleksandar Đuričić: »Zavedam se, da je bil ves moj trud poplačan in da sem na pravi poti. Tudi to, da sem od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejel naziv najboljšega dijaka Slovenije, osvojil desetine zlatih, srebrnih in bronastih priznanj z najrazličnejših državnih in mednarodnih tekmovanj iz znanja ter to, da sem imel vsa leta šolanja odličen uspeh, me zelo veseli.«

Ali si pričakoval takšen uspeh na maturi? »Iskreno povedano sem si že na samem začetku šolskega leta zadal zelo ambiciozen cilj, a nikoli nisem imel tako visokih pričakovanj. Ko sem izvedel rezultat, sem bil vsekakor zelo pozitivno presenečen. Počutil sem se, kot da je bil ves moj trud poplačan in da sem na pravi poti, obenem pa je uspeh na maturi pomenil prijeten zaključek še prijetnejših štirih let srednje šole ter tako zaokrožil učni uspeh 5.0 vsa leta šolanja, naziv najboljšega dijaka Slovenije, ki sem ga prejel od ministrstva

znala naloge vodje muzeja. Ne dvomim, da bo s podporo vseh sodelavk in sodelavcev Muzej Velenje uspešno vodila in nadgrajevala.«

Energije ima še za en velik izziv

V minulih letih je Mojca Ževart že zavrnila nekaj vabil iz Ljubljane. Ko jo je pred kratkim povabila Gospodarska zbornica Slovenije, pa se je zdelo, da je čas za spremembo morda pravi. »Mislim, da ne bi znala ostati do upokojitve v isti službi in zdaj je še pravi čas za nov začetek, za prehod na novo področje dela.

Poleg tega pa je to mogoče priložnost, da v tem za Šaleško dolino tako pomembnem obdobju prestrukturiranja naredim kaj koristnega za domače okolje.

Veliko usmeritev in podlag za prehod se bo zagotovo oblikovalo tudi na gospodarski zbornici. Vsekakor nameravam še naprej delati za Velenje in tudi v Velenju,« zagotavlja in dodaja, da ostaja tudi članica nekaterih delovnih skupin in društev v lokalnem okolju. 🔲

Tina Felicijan

Zakaj ima rada domače okolje? »Predvsem zaradi ljudi, ki dajejo dolini domačnost, prijeten utrip. V dosedanjih desetletjih sem spletla široko (in računam, da tudi dovolj trdno) socialno mrežo, ki je pravzaprav tisto, kar šteje največ,« odgovori. Med pogovorom na terasi kavarne v središču Velenja je vsakih nekaj minut z nasmeškom in prijaznim pogledom pokimala v daljavo. Ja, ljudje jo imajo radi, radi so z njo sodelovali in jo bodo pogrešali.

za izobraževanje, znanost in šport in desetine zlatih, srebrnih in bronastih priznanj z najrazličnejših državnih ter mednarodnih tekmovanj iz znanja. Ne pozabimo, da je bil tudi največji hrast nekoč majhen želod, ki je padel na tla in vztrajal.« Koliko dijakov iz lokalnega okolja je doseglo takšen uspeh? »Povsem točne informacije nimam, a sodeč po javno objavljenih podatkih na spletu takšnega rezultata v lokalnem okolju ni dosegel nihče.« Kaj boš študiral in kako vidiš svojo življenjsko pot? »Že od malih nog sem z zanimanjem listal enciklopedije z medicinsko tematiko in že takrat sem si rekel, da bo moja poklicna pot zagotovo začrtana nekje v zdravstvu. Pomagati nekomu je zame nadvse nagrajujoče delo, ki me osreči in nagradi ter poplača ves poprej vložen trud. Odločil sem se, da bo Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec prava šola zame. Bil sem mnenja, da bom imel po končani zdravstveni šoli mnogo več znanja s področja latinskih terminov, prepoznavanja in zdravljenja obolenj ter izkušenj praktičnega pouka. Poleg tega mi je zdravstvena šola omogočila prvi stik s pacienti in spoznavanje bolnišničnega okolja ter tako olajšala usmeritev pri nadaljnji izobrazbi. Prišel sem do zaključka, da bom šolanje nadaljeval na zdravstveni fakulteti v Ljubljani, in sicer sem izbral smer radiologija. Če si upam razmišljati nekoliko drzno, pa bi želel nekega dne končati tudi doktorat.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

5. avgusta 2021

»Želim si živeti še nekaj let in videti rasti pravnuke.« Tretja stoletnica MO Velenje Ana Verdev praznovala jubilej – Prijetno je poslušati življenjske zgodbe starostnikov, ki za sabo puščajo bogato izročilo Jasmina Škarja

V Mestni občini Velenje živijo trije stoletniki. 27. julija je častitljivi jubilej, 100. rojstni dan, praznovala občanka MO Velenje Ana Verdev iz Stare vasi. V imenu župana ji je čestitala in jo doma obiskala podžupanja Aleksandra Vasiljević. Čestitke sta ji izrekla tudi predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Franc Vedenik in predsednica KS Stara vas Mira Tepej. Hčerki Irena Gusič in Branka Fece sta ji pripravili lepo praznovanje, zbranim pa prisrčno dobrodošlico. O svoji mami sta povedali, da je temperamentna, trdoživa, tudi svojeglava. »Rada se poveseli, zapoje in druži z ljudmi. Res je precej mladostna za svoja leta. Še vedno aktivno spremlja dogajanje tako na športnem kot političnem področju,« pove Branka. Irena doda, da ima občutek, kot da je še iz nekega drugega časa. »Se pa skuša tudi prilagoditi mladim, kar tudi nekaj šteje.«

Še vedno je zelo vitalna in trdnega zdravja

Da se lepega rojstnodnevnega dogodka ne da opisati z besedami, nam izda tudi presenečena Ana Verdev, ki je svojo stoletnico praznovala veselo. Zaigrala je tudi harmonika. Novopečena stoletnica, ki kljub častitljivim letom

Ana Verdev še vedno slavi življenje in si želi, da bi se z bližnjimi lahko poveselila še večkrat.

ostaja mlada po srcu, nam zaupa tudi nekaj dogodkov iz svoje mladosti. »Pri sedemnajstih sem odšla od doma. Najbolj se spominjam svoje prve službe v Šoštanju, ko sem delala pri Kajuhovi stari mami. Pomagala sem v kuhinji, na polju in v hlevu. Pač vse, kar je bilo treba. Res pa je tudi, da nisem nič slabega počela v življenju. Imela sem srečo, da sem bila zdrava, tudi večjih poškodb in zlomov nisem imela.« Zaveda se, da jo je ravno delo okrepilo. Še vedno tu in tam kaj skuha, večinoma pa zanjo kuha hči Irena.

Ponosna je na obe hčeri, svoje vnuke in štiri pravnuke, ki se jih vsakič znova razveseli, ko jih vi-

di. Rada ima tudi domačega štirinožca Darka. Kakšne želje še ima? »Da bi živela še nekaj let in videla rasti svoje pravnuke. Zadovoljna sem in dobro se počutim. Čas si zapolnim tudi z branjem časopisov. Tako sem na tekočem z dogajanjem. Rada rešujem kri-

❱

Branje in reševanje križank krepita možgansko funkcijo. Da ohranimo bistroumnost, moramo s tem začeti že zgodaj.

žanke. Tu in tam se odpravim na kosilo in obisk k hčerki Branki, sicer pa ne hodim več veliko naokrog,« opiše. Temu, da je morda bolj trdnega zdravja tudi zato, ker je hči Irena zdravnica, pa ne pritrdi ravno, čeprav je vesela njenih napotkov. »Mogoče so krivi geni in to, da do sedaj nisem hudo zbolela,« odgovori.

Starostniki s svojo aktivnostjo bogato prispevajo k družbi

Mira Tepej, predsednica Krajevne skupnosti Stara vas vodi tudi statistiko starostnikov v nji-

Zelišča so naša naravna in kulturna dediščina Uporabnih rastlin, ki jih lahko v tem času naberemo v naši okolici, je veliko – Letošnje leto je tudi za nabiralce zelišč posebno, saj pogoji zaradi nizkih temperatur še pozno v pomladnem času niso najboljši Jasmina Škarja

Zdravilne rastline so veliko bogastvo, ki nam ga ponuja narava, še posebej v spomladansko poletnih mesecih, ko je sezona za nabiranje zelišč in čas za dopolnitev zeliščnih zalog. Z njimi si lahko pripravimo okusne čaje za mrzle zimske dni. Lahko nam olajšajo marsikatero težavo, vendar je treba vedeti kako, kdaj in koliko jih je treba uporabljati.

Previdno in po pameti tako pri prepoznavanju kot uporabi zelišč

Zdenka Volk je poznavalka in nabiralka zelišč, ki že vse življenje zaupa zdravilni skrinjici kmečkih ljudi. S hvaležnostjo se spominja in v pogovoru tudi večkrat omeni patra Simona Ašiča, ki je bil eden najbolj znanih in priznanih poznavalcev zdravilnih zelišč, zato je mnogim v navdih in velik vzor. »Je splošno znan in cenjen med Slovenci kot največji poznavalec zdravilnih rastlin, človeške narave in človeške duše. Iz njegovih knjig še danes mnogi črpamo in

iščemo nasvete za zdravljenje z zdravilnimi zelišči,« uvodoma pove Volkova, ki je zaprisežena nabiralka, poznavalka in uporabnica zelišč že vse svoje življenje.

Tudi po trideset različnih vrst ima v svoji shrambi. Svoje nasvete pa rada deli tudi z mimoidočimi in nabiralci. Kakšno bogastvo so zelišča in koliko jih skriva naše lokalno okolje? »Vsekakor lahko predstavljajo pot do boljšega počutja, vendar previdno in po pameti tako pri prepoznavanju kot uporabi zelišč. Lahko pa rečem, da jih v našem lokalnem okolju raste precej. Od pljučnika, trpotca, bezga, gloga, breze. Ljudje so pozabili na brezovo listje, ki je v kombinaciji s koprivo čudovito za lase. Raste lapuh, zdravilne so korenine regrata. V okolici je tudi veliko divjega hmelja, ki je odličen za solate in juhe. Avgusta ga lahko naberete in uporabite za čaj, ki je z dodatkom melise in mete odličen za pomirjanje živcev. Eno najboljših zelišč zame pa je zlata rozga, ki na Pohorju začne cveteli meseca julija, v dolini pa jeseni.« Ali je Velenje bogato z naravno

Zdenka Volk: »Nabiramo toliko zelišč, kolikor jih lahko porabimo, kajti po letu dni izgubijo svojo moč.«

dediščino? »Gozd ob Velenjskem jezeru je še vedno bogat z zelišči, vendar ljudje ne poznajo vsega.

Rastejo smrdljivček oziroma divji regrat, tudi poganjki divjega hmelja, kopriva, brezovo listje. Nekaj zelišč najdemo tudi na Vodemlji, Kožlju, Jakcu,« našteva Zdenka Volk, ki vsa zelišča, ki morajo biti pred shranjevanjem dobro posušena, shranjuje v papirnatih vrečkah. Zelo praktični so tudi stekleni kozarci.

Katera zelišča in rastline ljudje najpogosteje nabirajo?

»Včasih so pravili, da bezeg pozdravi vse bolezni. Tudi zaradi tega, ker je uporaben in zdravilen v celoti – od lubja in korenin do

jagod in cvetja. Nekoč so poznali učinkovita zdravila iz bezgovih jagod, ki pa jih je treba prekuhati. Zdi se mi, da ljudje poznajo bezeg predvsem zato, ker se ga da uporabiti na najrazličnejše načine. Tudi za pripravo palačink. Je dobro zelišče, odličen za prehladna obolenja, tudi za zdravljenje pljučnih bolezni. Najbolj znana uporaba bezga je v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo. Prav šabesa oz. bezgov sok je tisti, ki nas tudi pozimi spominja na vonj poletja.

Sama sem lansko leto napravila eksperiment in bezeg zalila z medom. Poskus se je dobro obnesel.

Pomembno je, da ga nabiramo takrat, ko še ne leti naokrog, ko sonce posuši jutranjo roso. Opažam pa, da je letošnje leto tudi za nabiralce zelišč posebno, saj pogoji zaradi nizkih temperatur še pozno v pomladnem času niso bili najboljši. Sem pa prepričana, da nam lahko zelišča olajšajo marsikatero težavo, vendar je treba vedeti kako, kdaj in koliko jih je treba uporabljati. Pogrešam to, da bi zdravstvena stroka delovala z roko v roki z naravo. Kljub priročni domači lekarni pa je dobro ob pojavu bolezenskih znakov obiskati zdravnika,« zaključi 🔲 Zdenka Volk.

hovi krajevni skupnosti. »Ker pošiljamo rojstnodnevne čestitke, vem, da v naši krajevni skupnosti živi veliko starostnikov.

Sploh tistih čez osemdeset let je precej, kar dokazuje, da je naš okoliš zelo zdrav. Tudi današnja slavljenka izgleda izvrstno. Je prijazna, prikupna, dobrovoljna in bistroumna. Mislim, da je zelo lepo, da se spominjamo krajanov, ki so v letih in se dobro držijo,« še doda Tepejeva. Veliko zdravja in energije je slavljenki zaželel tudi predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Franc Vedenik, ki je poskrbel tudi za to, da so se prisotni lahko posladkali z izvrstno rojstnodnevno torto: »Radi presenetimo svoje člane. Ponosni smo, da imamo dvesto članov, ki so stari nad devetdeset let.

Opažamo, da se populacija stara.

Mlajših ne prihaja toliko, zato moramo negovati svoje člane in paziti nanje.

Imamo tri stoletnike, dva člana sta stara stoeno leto.

Vsi pa izžarevajo optimizem in energijo. Prijetno je priti mednje in poslušati njihove življenjske zgodbe, ki puščajo za sabo bogato izročilo. Bogatijo našo družbo,« je prepričan Vedenik, ki se zaveda tudi tega, da se življenjska doba daljša. »Je pa res, da moraš imeti v življenju nekaj sreče, da ti služi zdravje in da živiš v okolju, ki ti je naklonjeno. »Tako lahko dočakaš visoko starost. Obljubim pa, da bomo vse svoje člane obiskovali, dokler bodo zdravi in nas bodo sposobni sprejemati.«

Od starostnikov se lahko naučimo tudi vedrega razpoloženja

Na domu v Stari vasi je slavljenko obiskala tudi podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki je bila še posebej navdušena nad tem, da je gospa Ana še vedno vitalna in bistre glave. Kaj povedati o starostnikih v MO Velenje? »Vsi starostniki, ki so dočakali zavidljivo starost, imajo za seboj neverjetne življenjske zgodbe in izkušnje. Lahko so zgled mlajšim generacijam. Da se naučimo njihovega optimizma, pozitivne energije in, kar je neizbežno, nasmeška na obrazu. Vemo, da je življenje zanje tudi težko, vendar se prebijajo iz dneva v dan. Pri tem pomaga optimizem in to, da imaš prave prijatelje in družino, ki ti stojijo ob strani,« razmišlja Vasiljevićeva. Kako občutljivi so starostniki v tem posebnem času in kako jih obvarovati? »Najpomembneje je, da se zavedamo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. V času koronavirusa je še posebej težko, ker različne generacije ljudi živijo skupaj. Zato je še kako pomembno zaščititi sebe in druge (predvsem starejše). Tudi s cepljenjem,« še odvrne podžupanja, ki je prepričana, da tudi branje ohranja možgane. »Branje in reševanje križank ter vsakršna aktivnost, ki krepi možgansko funkcijo, so dobrodošli. S tem moramo začeti že v mlajših letih, da ohranjamo bistroumnost, kar dokazuje tudi neverjetna stoletnica, ki je še vedno bistroumna, vedra in razposajena.« Slavljenki Ani Verdev želimo tudi mi lepo praznovanje v krogu domačih in še veliko trdnega zdravja ter seveda vse najboljše.

»Veliko ljudi srečam. Nabirajo čemaž, materino dušico, plahtico, lipo, bezeg. Spomnim se, da je bilo včasih na travniku pri konjeniškem klubu ogromno zelišč. Božansko je bilo, dokler se ni gnojilo, saj zelišča ne prenesejo gnojenja.«

🔲

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 13

13

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

5. avgusta 2021

Okolju prijazno ustvarjanje ob glasbi V Letni kino so se po lanskem premoru, ki ga je odredila epidemija, znova in že desetič vrnili nasedli kiti Velenje, 31. julija – Osemdnevje kulturno-umetniškega, zabavnega in družabnega dogajanja Neki dolgega v Letnem kinu, ki so ga priredile velenjske mladinske organizacije, se je končalo z jubilejnim, 10. Festivalom nasedlega kita. Njegov pobudnik, velenjski grafični oblikovalec in večmedijski ustvarjalec Matevž Čas, je z njim praznoval življenje. Danes kiti nasedajo v spomin na »ljubko žvat«, ki je preminila leta 2014. Člani Kulturnega društva Nasedli kit namreč zvesto pripravljajo festival okolju prijazne ustvarjalnosti ob glasbi in družabnih aktivnostih. »Tudi tokrat je bilo dogajanje v popoldanskem delu festivala namenjeno najmlajšim.

Poleg že tradicionalnih kitovih otroških delavnic pod vodstvom multidisciplinarne Nine Kavzar so bili najbolj iskreni med nami deležni tudi živalsko obarvanih predstav kamišibaj v izvedbi Boštjana Odra in Nejca poskrbeli številni razigrani otroci, za kruh pa Škorjanca. Navdušile so jih zgodbe, kot so ponudnika hrane, ki sta skrbela, da nihče ni Prišla je miška, Lisica, Kako je kit dobil gol- bil lačen. Prazna vreča ne stoji pokonci, so se tanec in Žabe svatbo so imele. Polni vtisov strinjali vsi zbrani. Manjkalo ni niti nekaj na so se zapodili za mize, kjer so lokaciji izdelanih kitov, risali, barvali pobarvanke ter Pobudnik festivala, ki so še dodali k čarobizdelali svoj plakat festivala. Ta nosti samega prizorišča velenjski grafični je bil seveda okrašen izključno ob Škalskem jezeru. oblikovalec in z njihovimi izdelki.

Večerno dogajanje je večmedijski Seveda ni manjkala niti tradiza mešalno mizo otvoril cionalna kitova nevihta. Letos ustvarjalec Matevž Selektor Dinarid, ki se je je bila na sporedu pred začetponovno, po letu 2018, Čas, je z njim kom samega festivala, tako da vrnil na FNK. Poskrbel praznoval življenje. je za odličen glasbeni so na obiskovalce v popoldanskem času padali samo sončni uvod v nadaljevanje vežarki. Ti so se strinjali, da tako lepega vreme- čera, prav tako pa so obiskovalce že začele na za nasedanje že dolgo ni bilo. Čas med srbeti plesne plavuti. Glasbeno štafeto je na popoldanskim in večernim programom so odru prevzel Ljubljanski post-punk/power izvajalci izkoristili za tonske vaje, obisko- pop trio Lelee, simbol medkulturnega sodevalci pa so nabirali moči pred večernim do- lovanja med balkanskimi glasbeniki. Nastogajanjem. Ni manjkalo obujanja spominov pili so vokalistka in basistka Jelena Rusjan iz preteklih izvedb festivala, letošnjih dopustni- Beograda, severnomakedonski kitarist in voških poročil ter kruha in iger. Za slednje so kalist Damjan Manevski ter slovenski bobnar

❱

Jan Kmet. Za tokratno glasbeno ustvarjanje se jim je s sintetizatorjem pridružil še en povratnik na odru Letnega kina, Blaž Gracar (zvesti obiskovalci Festivala nasedlega kita so ga, kot del dvojca Blažž & Simon, imeli priložnost spoznati že leta 2015). Dodobra ogreto publiko so Lelee predali beograjskim Koikoi, ki so prisotne razvajali s psihedeličnimi rock'n'roll, art-rock in punk melodijami, v kombinaciji s prijetnimi utori iz elektronike in novega vala ter elementi srbskega folka.

Tokratna glasbena poslastica se je pod taktirko Velenjskega Mnogooka tudi zaključila ob mešalni mizi z zvoki elektronske glasbe.

Organizatorji so bili veseli, da je letošnji festival kljub omejitvam za obiskovalce potekal nemoteno in brez težav, v še večjem številu (in, upajmo, brez pogoja PCT) pa vas že pričakujejo 30. 7. 2022, ko bodo nasedli že enajstič.« 🔲

Nejc Razdrih, foto: Lara Lukše

Razstava eksotičnih živali in cvetja Mozirje – Ljubitelji cvetja in eksotičnih živali bodo imeli od 12. do 15. avgusta dodaten razlog za obisk Mozirskega gaja.

Tu bodo namreč organizirali tradicionalno razstavo cvetja, v sodelovanju z Društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo pa 27. razstavo omenjenih živali.

Maja Horvat, predstavnica gaja, je povedala, da bodo ljubitelji lepe narave, njihovih edinstvenih vrtov in drugih zanimivosti

strahu pred eksotičnimi živalmi. Delavnice bodo potekale dvakrat na dan, nanje pa se je treba prijaviti na info@bioexo.si. »Park je res lep. Na gredicah se bohotijo cvetlice različnih barv in vrst. So prava paša za oči. S cvetnimi aranžmaji in dekoracijami nameravamo park obogatiti prihodnji mesec, če bodo za to seveda možnosti. Sicer pa vabimo vse, da nas obiščejo, da bomo skupaj ustvarili nove spomi-

lahko v parku opazovali ter spoznavali tudi živali, kot so anakonda, legvani, ptičji pajki, orjaške kopenske želve, eksotične ptice in kuščarji, pa še kakšno presenečenje se bo našlo. Poleg omenjenega se bodo zvrstile še druge aktivnosti. Med drugim spoznavanje zvezd razstave, poslikava obraza za otroke, lov za zakladom ter vodene delavnice, katerih namen je odpravljanje

ne in začutili čarobnost poletja.« Horvatova je še dejala, da so z letošnjim obiskom gaja doslej relativno zadovoljni, čeprav zaznavajo manj domačih obiskovalcev. To pripisujejo predvsem temu, da se ljudje ne zadržujejo le v domačem okolju tako kot v enakem obdobju lani. Manj beležijo tudi tujih turistov.

pa so, po vseh postavah, tudi kar dvojni krst flosarskih pripravnikov – do takrat še žnodrovih zelencev – Lihtenegerja in Nerata. Najprej sta se izkazala z znanjem iz nevarnosti splavljenja flosa ter s špičenjem flosarskih kolov, in ko je flosarski škof odmolil svoje pridige in levite, je

ob navzočnosti »dvojnega« botra Miha Slatinška odredil: »Vlijte to sveto vodo bodočima udoma ljubenske flosarske srenje!« In sta dobila eden za drugim skozi mlinersko sito po poln škaf mrzle Savinje na glavo. Pa še vsak po krigel rdečega na en dooooolgi eks. Sledila je ljubenska himna vseh na odru in pod njim, za zaključek pa je sledila še »flosarska slika«. Spet se je vlilo kot iz škafa, mokri in ohlajeni pa so se podružili ob zdravicah in čestitkah novima pomočnikoma ljubenski flosarski druščini, ki bo svoje poslanstvo plavila tudi v prihodnje. Čuki pa so pod platneno streho in ob sončnem zahodu igrali viže najbolj vztrajnim obiskovalcem in zapečenim flosarjem, ki jim daje navdih izjemna ekipa župana Naraločnika, predsednika Pečnika in svetovno znane flosarske legende Čuksa.

🔲

tp, foto: arhiv Mozirski gaj

61. flosarski horuk na Ljubnem daljša tradicijo Tokrat brez obiskovalcev eden najlepših etno dogodkov v spomin na težke čase V spomin na nekdaj cvetočo dejavnost, povezano z gozdarstvom in lesarstvom, ko so Slovenci iz Zgornje Savinjske doline, Podravja ter območij nekaterih drugih gozdnatih področij s plovnimi rekami prodajali cenjeni les na jug, na Ljubnem ob Savinji zvesto sledijo tradiciji obujanja spomina na tiste čase.

V okviru splavarstva (na Ljubnem omenjajo le domače flosarje in flosarijo) so tako že 61. konec minulega tedna prikazali težak poklic gozdarja, »žagmeštra« ter trgovino in transport z lesom. Takrat, pred in med obema vojnama, je bila dostava kvalitetnega lesa mogoča le s konjsko vlako, po gozdarskih drčah, s plavljenjem hlodovine do žag, rezan les pa so po vodi poslali do oddaljenih skladišč in kupcev. To je v tistem času pomenilo težko, nevarno delo, a za lastnike lesa in lesne trgovce dober zaslužek. V spomin na zdaj že večinoma pomrle dedke, flosarske prednike, na Ljubnem ob Savinji že več kot šest desetletij prirejajo turistično etnografsko obujanje spomina na tisti čas in na vrle flosarje. Pri Flosarskem društvu ter ob izdatnem sodelovanju Ob-

čine ter TD Moj kraj Ljubno so uspeli tudi v lanskem letu, kljub omejitvam zaradi korona epidemije, tako pa tudi letos, ob grožnji ponovnega širjenja seva delta, izvesti osrednji, etnološki del flosarskega praznika. Vezanje in vdiranje flosa so opravili staroste in legende teh veščin, med njimi žlahtni flosar Martin Juvan Čuks, Silvester Kukovič, Franjo Naraločnik, David Pečnik, Joško Pustoslemšek Frgel, Tomaž Špišič ter številni drugi. Prvič sta se mladi generaciji pridružila tudi letošnja »zelenca« Marsel Lihti-

eneger Tišlerjev ter Aljaž Nerat Filipov, ki sta tega dne doživela še moker flosarski blagoslov. Ko je minil že tretji deževni naliv, so prireditelji izkoristili prehodno luknjo med oblaki in opravili najpomembnejši in nevaren spust flosa v naraslo reko. Vdiranje je bilo tokrat, z vsemi ukrepi pred lomljenjem udov, po zmočenih legah skoraj bliskovito. Ko je Čuks presekal flosarski štrik, je zvezan flos s prizmami in kasneje obložen z deskami, zdrsnil po klančini in pljusknil v kalno vodo. Le komande starešine in

krmanežev Čuksa in Naraločnika je bilo slišati. Primerno visoka voda je omogočila splavitev in simbolično vožnjo do Vrbja.

Maloštevilni obiskovalci so bili nad videnim navdušeni, flosarji pa premočeni in ponosni, da so lahko opravili najpomembnejši del flosarske tradicije. Opravili

🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

5. avgusta 2021

Marsikaterega občana moti hrup, ki ga povzroča vožnja z motorji V Mestni občini Velenje z različnimi akcijami v Velenju dajemo prednost pešcem, kolesarjem in vsem, ki se vozijo z Lokalcem – Vožnja s preglasnimi motorji je v nočnem času še bolj moteča Jasmina Škarja

Na to, da so neodgovorni mopedisti predvsem v nočnem času zelo moteči za številne stanovalce zaradi divjih voženj po pločnikih in kolesarskih stezah, kjer je treba biti kot pešec in kolesar posebej pazljiv tudi čez dan, opozarjajo mnogi. Odgovore na to, kako je z ureditvijo prometa, redarsko službo in policijskim nadzorom, smo poiskali tako na Mestni občini Velenje kot na PU Celje.

Tudi uporabniki skirojev, rolerjev in kotalk so lahko nevarni za pešce

Mag. Maša Kočevar iz kabineta župana odgovarja, da so v Mestni občini Velenje s problematiko mopedistov seznanjeni. »Marsikaterega našega občana moti hrup, ki ga povzroča vožnja z motorji in je v nočnem času še bolj zaznana, vendar nočne vožnje niso prepovedane, za-

to motoristom, če se vozijo po cesti, tega res ne moremo prepovedati. Občani se tudi zaradi vožnje motoristov po kolesarskih površinah večkrat obračajo na nas, motijo jih predvsem mladi na motorjih, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h in ki lahko uporabljajo površine za kolesarje (kjer te poti so, jih morajo uporabljati), ter uporabniki električnih skirojev. Seveda v naši občini s številnimi ukrepi podpiramo in spodbujamo trajnostno mobilnost. Z različnimi akcijami tudi opozarjamo, da v Velenju dajemo prednost pešcem, kolesarjem in vsem, ki se vozijo z Lokalcem, saj želimo, da bi vsi skupaj ravnali kar najbolje za naše okolje in predvsem za naše mesto,« odgovarja Kočevarjeva. Na Občini se zavedajo tudi problema nepazljivih in prehitrih kolesarjev v območjih za pešce. »Med nami so tudi uporabniki skirojev; navadnih in električnih, rolk, rolarjev,

Mlajši mopedisti se občasno zbirajo v centru Velenja, kršitve pa so zaznali tudi na kolesarski poti med Šoštanjem in Velenjem.

kotalk … zaradi večje hitrosti so lahko vsi potencialno nevarni za pešce.«

Kako je z izvajanjem nadzora? »Občinski redarji opravljajo

pogoste nadzore v središču mesta, kamor spadajo Titov trg, Promenada, Cankarjeva cesta, Vodnikova cesta, Kardeljeva plo-

Tabelo oblikoval: Jakob Grošl

OBMOČJE ...

CESTE ZUNAJ NASELIJ

NASELJE

... omejene hitrosti

10 20 30 če omogočajo varnost in prometno-tehnični 30 elementi – označeno s prometnim znakom!

PREKORAČITEV HITROSTI, DOLOČENE S PROMETNIM PRAVILOM ALI ZNAKOM ➝ 10 40 € > 10 ➝ 20 130 € + 3 kt ➝ 20 > 20 ➝ 30 500 € + 7 kt > 30 1.200 € + 18 kt > 30 ➝ 40 > 40 ➝ 50 > 50 > 50 ➝ 60 > 60 Prvi odstavek 15. nadzor hitrosti izvajajo tudi občinski redarji člena:

50

hitre ceste (fizično ločeni smerni vozišči z najmanj vse ostale ceste dvema avtoceste prometnima pasovoma in odstavnim pasom) 90 110 130

GLOBA

120 € + 3 kt

60 €

250 € + 5 kt

120 €

500 € + 7 kt 200 € + 3 kt 750 € + 9 kt 400 € + 5 kt 1.200 € + 18 kt 1.200 € + 18 kt

Marihuana v Gaberkah?

Glasno v Ravnah

Šoštanj, 29. julija – Policisti so v četrtek okoli 20. ure v Gaberkah občanu zasegli neznano posušeno rastlino. Posumili so, da gre za prepovedano drogo, zato so snov poslali v analizo. Ukrepali bodo, ko bodo znani izsledki.

Šoštanj, 30. julija – V petek zvečer je glasna glasba motila krajane Raven, zaradi česar so se policisti namenili tja. Zadostovalo je, da so kršitelja opozorili.

Velenje, 30. julija – V petek so bili obveščeni o ponarejenem bankovcu za 100 evrov, ki so ga odkrili v trezorju banke v Velenju. Bankovec, unovčen je bil v Vojniku, so poslali v analizo.

Delovni nesreči Velenje, 28. julija – V sredo sta se na območju Policijske postaje Velenje pripetili dve nesreči pri delu.

V Vinski Gori se je pri montaži sončne elektrarne poškodoval 25-letni delavec, ki je pri sestopu s strehe stopil na žleb, ta pa se je vdrl. 25-letnik se je pri padcu z višine dobrih pet metrov hudo poškodoval.

Drugo nesrečo pri delu so obravnavali na Smrekovcu, kjer se je pri sečnji dreves v gozdu lažje poškodoval 20-letni moški.

Ukraden motor končal v jezeru

70

40 € 60 € 120 € 250 € + 3 kt 400 € + 5 kt 1.200 € + 9 kt

Iz POLICISTOVE beležke

Ponarejen evrski stotak

ščad itd. Res gre za območje, ki je namenjeno pešcem, vožnja pa je dovoljena le kolesarjem in uporabnikom posebnih prevoznih sredstev, med katere štejemo invalidske vozičke, otroška prevozna sredstva ter športne pripomočke in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca (skiro, kotalke, rolke, rolerji, kolesa …). Ugotavljamo, da

V enem večeru dvakrat na Gorico Velenje, 1. avgusta – V nedeljo okoli 20. ure je v stanovanju na Koželjskega ulici na Gorici razgrajala ženska. Policisti so jo umirili tako, da so ji napisali plačilni nalog. Še en plačilni nalog pa so v isti ulici istega veče-

tudi policisti, velikokrat v kombiniranih patruljah ob različnih urah. To se je pokazalo za zelo učinkovito prakso in s takim načinom nadzora bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj si resnično želimo, da bi se v Velenju vsi počutili dobro in tudi varno,« še odvrne mag. Maša Kočevar, ki je prepričana, da bi starši že s pogovorom z otroki o odgovornosti, ki jo kot vozniki imamo, precej pripomogli k izboljšanju prometne varnosti. »Pomembno je, da

že mlade voznike kakršnihkoli prevoznih sredstev učimo pravilnega in odgovornega ravnanja v prometu. Odgovornega do sebe in do vseh drugih udeležencev.«

Velenjski policisti s problematiko preglasnih mopedistov seznanjeni

Da so velenjski policisti s problematiko preglasnih mopedistov v naselju seznanjeni, nam potrdi tudi Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi in samostojna policijska inšpektorica PU Celje. Takole posreduje ugotovitve s terena: »Mlajši mopedisti se občasno zbirajo v centru Velenja, kršitve pa smo zaznali tudi na kolesarski poti med Šoštanjem in Velenjem. Za omenjeno kolesarsko pot smo podali na Občino Šoštanj predlog za spremembo cestnoprometne signalizacije.

Na obeh lokacijah, kjer prihaja do kršitev, pa smo zagotovili večjo prisotnost policistov, ki nadzore opravljajo tako sami kot tudi v sodelovanju z mestnimi redarji, nadzore pa opravljajo tudi mestni redarji sami,« razloži in še doda, da v nadzorih v večernih urah, ko prav tako prihaja do kršitev, sodelujejo tudi policisti kolesarji. »Kolesarja bosta na omenjeni lokaciji nadzirala dogajanje tudi v prihodnje,« še zaključi Trbulinova. 🔲

POLICIJSKA kronika

46. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št.

82/13 - upb, ... 123/21) - od 11. 8. 2021 dalje

DOVOLJENA HITROST km / h

❱

Do kršitev najpogosteje prihaja, ko se v območje za pešce zapeljejo šolarji, dijaki na motorjih, kar pa je prepovedano.

Globe za prekoračitev hitrosti

... skupnega prometnega prostora ... umirjenega (souporaprometa, bljajo vsi ... za pešce udeleženci cestnega prometa)

najpogosteje prihaja do kršitev, ko se v območje za pešce zapeljejo šolarji, dijaki na motorjih, kar pa je prepovedano. Tudi kolesarji, uporabniki skirojev in rolerjev se vozijo z večjo hitrostjo, kot hodijo pešci. V vseh primerih občinski redarji udeležence v prometu opozorijo na prekršek oz. uvedejo postopek. Kontrole na tem območju ne opravljajo samo občinski redarji, temveč

ra napisali stanovalcu, ki je s predvajanjem glasne glasbe motil sosede pri nočnem počitku.

Če odhajate na dopust: • poskrbite, da bo dom zavarovan in ne bo dajal vtisa, da nikogar ni doma, • se na pot odpravite z zadostno količino vode zase in goriva za vozilo, • načrtujte svojo pot in pri tem upoštevajte morebitne zastoje v prometu, • vso pot spremljajte novice o prometu, • se na poti večkrat ustavite in si odpočijte, • se med vožnjo ne razburjajte zaradi čakanja – ste le na dopustu, zato naj se vam ne mudi.

Velenje, 29. julija – V noči na četrtek je v Šoštanju neznani storilec ukradel moped in lastnika oškodoval za okoli 800 evrov.

Dan za tem je moped sam našel v Šoštanjskem jezeru. Iz vode so ga dvignili gasilci, policisti pa ugotovili, da je moped brez motorja.

Vlomilec ukradel kolo Velenje, 29. julija – V četrtek je bilo na Goriški cesti v Velenju vlomljeno v klet stanovanjskega bloka. Neznanec je iz kleti ukradel gorsko kolo znamke Canyon Spectral 6,0, črne barve, vredno 2.400 evrov.

Povzročitelj ostal brez avtomobila Velenje, 29. julija – Pri Partizanskih grobovih na odseku ceste Velenje–Arja vas je prišlo v četrtek okoli 19. ure do prometne nesreče, v kateri se je ena oseba lažje telesno poškodovala.

Nesreči je botrovala neprilagojena hitrost voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Policisti so

ugotovili še, da je vozilo upravljal v času ukrepa prepovedi vožnje, zato so mu avtomobil zasegli.

V nesreči umrl 37-letni motorist Velenje, 31. julija – V soboto malo po 16. uri se je v prometni nesreči v Lokovici smrtno ponesrečil 37-letni motorist. Vozil je iz smeri Velenja. V Lokovici mu je pot zaprl 59-letni voznik tovornega vozila, ki se je s stranske ceste vključeval na glavno cesto. Motorist je umrl na kraju nesreče.

To je letos že petnajsta žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje.

Med nabiranjem borovnic ob nahrbtnik Mozirje, 31. julija – Med nabiranjem borovnic na mozirski strani Smrekovca je občanki v

soboto neznanec ukradel nahrbtnik in jo s tem oškodoval za 300 evrov. Velenjski policisti, ki jim je nečedno dejanje naznanila občanka, so obravnavo kaznivega dejanja prepustili mozirskim kolegom.

Kraja in vlom Šoštanj, Šmartno ob Paki, 2. avgusta – V ponedeljek je neznani storilec na območju Gaberk v občini Šoštanj z delovnega stroja odtujil varnostno ograjo.

V Slatini, v občini Šmartno ob Paki, pa je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo in iz nje odtujil gotovino.

Ukradeni kolesi Velenje, 2. avgusta – V Velenju na Efenkovi ulici je v ponedeljek neznani storilec izpred stanovanjske hiše odtujil kolo znamke UMIT. Prav tako je neznani storilec na Goriški ulici v Velenju vlomil v klet in iz nje odtujil kolo znamke KTM.

Med hišno preiskavo zasegli različne vrste drog Žalec, 29. julija – Žalski policisti so v četrtek na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 20-letnem občanu iz območja Zabukovice in zasegli več različnih vrst prepovedane droge. Osumljenemu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor.

Pri hišni preiskavi so policisti zasegli več vrst prepovedane droge, in sicer 1300 g prepovedane droge konoplja, 369 g MDMA (metilendioksimetamfetamin), 31 g kokaina in 166 tablet oksimetolona (anabolični steroidi).

Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let. 🔲

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 15

5. avgusta 2021

ŠPORT, REKREACIJA

15

pred svojimi vrati. Napadalec Brian Saramago (22), ki je prišel iz Združenih držav Amerike in bil reprezentant ZDA (U17 in U19), je dobro izvedel najstrožjo kazen in znova znižal rezultat.

Rudarji so v nadaljevanju zaigrali veliko bolje kot v prvem delu, nasprotno pa v igri gostov ni bilo več takšnega poleta kot do odhoda na glavni odmor. Američan je v 70. minuti še drugič premagal Krkinega vratarja. Ta gol jim je dal dodaten polet. Kljub temu jim ni uspelo izkopati vsaj točke.

Obema trenerjema smo po končanem dvoboju postavili vprašanje, zapisano v naslovu. »V prvem polčasu smo bili slabi. Šele v drugem smo pokazali boljši obraz. Krka je začela tekmo z močnim presingom in proti taki igri se nismo znašli. V nas se je prikradla negotovost. Po nepotrebnem smo prejeli dva, tri gole.

Po visokem zaostanku se je bilo težko vrniti. V drugem polčasu so igralci pokazali, česa so sposobni. Nasprotniku so vsili svojo igro in pokazali pravi značaj. Odpraviti moramo napake, ki smo jih počenjali v prvem, in bo vse dobro ter v nadaljevanju veliko bolje,« je bil optimist Rudarjev trener Matko Novak.

Rok Zorko, gostujoči trener: »Imamo dobro in izkušeno ekipo, zato smo prišli v Velenje po zmago. Dvoboj ni bil lahek. Morali smo se maksimalno potruditi, da smo ohranjali prednosti in

dobili vse tri točke. Morda smo v prvem polčasu igrali preveč živčno. Prva dva gola smo prejeli po naših napakah. Enostavno se to pač dogaja v nogometu, zato je tudi zanimiv. V drugem polčasu nas je malce najedla tudi utrujenost in domači so nam bili enakovrednejši. Menjave so spet nekoliko poživile našo igro in sledila je zasluzena zmaga. Seveda je zelo spodbudno, da dobiš uvodno tekmo. Če se dan po jutru pozna, smo na dobri poti.«

Če se dan po jutru pozna Rudarji začeli s porazom – Dobra igra samo v enem polčasu premalo za točko, kaj šele za vse tri V senci olimpijskih iger je stekla tudi nova drugoligaška sezona. Morda je to razlog, da se je ob igriščih zbralo skromno število gledalcev. Ob velenjskem mestnem stadionu Ob jezeru, kjer so gostovali nogometaši Krke, le kakšnih sto. Ponekod jih ni bilo niti toliko, največ, krepko čez 300, pa jih je zvabil ob igrišča dvoboj v Lendavi med Nafto in Krškim.

Zanimivo, kar na štirih zelenicah ni bilo zmagovalca. Na treh je bil dosežen celo samo po gol na vsaki strani. Najbolj, skupaj kar sedemkrat, sta se tresli mreži v Velenju. Na žalost domačih ljubiteljev enkrat manj Krkina.

Sezono sta že v petek odprla prejšnja prvoligaša Triglav in Gorica. Gorenjci so po rednem delu vodili z 2 : 0, gostje pa so poraz ublažili globoko v sodnikovem dodatku. Tako kot Novogoričani sta novo sezono s porazom odprla tudi prejšnja prvaka tretjih lig Ilirija in Rogaška.

Rudar in Krka sta se tudi v prejšnji sezoni spoznala že na samem začetku. Po vodstvu z 2 : 0 so se Rudarji takrat vrnili domov s spodbudno točko (2

: 2). V soboto pa so se veselili Dolenjci. Za zmago s 4 : 3 jim je bila dovolj zelo dobra igra v prvem polčasu, po katerem so vodili s 4 : 2.

Takoj po začetnem sodnikovem pisku (pravico je delil Ljubljančan Denis Šabanagič) so gostje prevzeli pobudo. Večji del tega prvega polčasa so imeli žogo v lasti prenovljeni, neuigrani in premalo odločni Rudarji, v njihovi igri je bilo v prvem polčasu tudi preveč začetniških napak, s težavo so zaustavljali njihove napade in v razmiku trinajstih

minut sta se mreži zatresli kar petkrat. Po dobrih dvajsetih minutah so imeli gostje prednost dveh golov (2 : 0). Do drugega jim je pomagal mladi domači branilec, 19-letni Luka Verbič.

Po predložku z leve strani je žogo nespretno preusmeril v mrežo svojega vratarja Kristijana Sekulića (21), ki kot posojeni igralec Olimpije tudi v tej sezoni nosi Rudarjev dres. Nepričakovano hitro vodstvo Knapov vendarle ni povsem potolklo. Takoj po tem zadetku je Vito Štrakl (19), ki je prišel iz Mure, znižal na-

sprotnikovo prednost. Krkinemu vratarju Denisu Pintolu je na preveč razmočenem igrišču spodrsnilo in domači levokrilni napadalec je brez težav poslal žogo v mrežo. Njihovo veselje je bilo zelo kratko. V 28. minuti je gostujoča prednost spet znašala dva gola (3 : 1). V 31. minuti pa so se gostje veselili še četrtega gola, potem ko je po preigravanju Matic Marcius zadel za 4 : 1.

V izdihljajih prvega polčasa so se domači spet nekoliko rezultatsko približali. Eden izmed nasprotnikovih igralcev je igral z roko

Petdeset let Šaleškega aerokluba V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju je na ogled pregledna razstava, jeseni izide knjiga o zgodovini letalstva v Šaleški dolini Šoštanj – V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bo do konca leta na ogled pregledna razstava ob 50-letnici Šaleškega aerokluba. Avtorja razstave sta kustosa tega muzeja Jernej Hozjan in dr.

Miran Aplinc. »Delo pri nastajanju razstave je bilo zelo zanimivo. Sam sem se s tem začel ukvarjati že nekaj let prej, z zbiranjem gradiva za knjigo z naslovom Zgodovina letalstva v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni, ki bo izšla jeseni. Pregledna razstava pa je plod tega dela,« pravi dr. Aplinc.

Pregledna razstava bo odprta do konca leta.

❱

Jeseni bo izšla knjiga Zgodovina letalstva v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni.

Gradiva je bilo zelo veliko. V Šaleškem aeroklubu imajo zajeten arhiv, veliko gradiva pa hranijo tudi člani doma. Na razstavi so izpostavljeni najpomembnejši dogodki zgodovine kluba.

Prikazani na glavnem panoju spomnijo na ustanovitev kluba in dogodke, ki so vplivali na njegovo delovanje vse do danes.

Razstava je bogata s fotografskim gradivom, ki pritegne obiskovalce, in seveda predmeti, ki niso več v uporabi, so pa del arhiva.

Zgodovina kluba sega v leto 1971, ko je bil ustanovljen Aeroklub Velenje z letališčem v Lajšah pri Šoštanju, najprej na travnati, kasneje pa na pravi letališki stezi. Danes je to moderno letališče z

🔲

Stane Vovk

2. slovenska nogometna liga, 1. krog Rudar Velenje – Krka 3 : 4 (2 : 4)

Strelci: 0 : 1 Žiga Jurečič (18.), 0 : 2 Luka Verbič (21, ag.), 1 : 2 Vito Štrakl (22.), 1 : 3 Ivan Pranjić (28.), 1 : 4 Matic Marcius (31.), 2 : 4 Sousa Saramago Brian (45., 11 m), 3 : 4 B. S. Saramago (70.).

Rudar: Sekulić, Verbič, Barič, Jukič (19), Tubić (od 81. Majcenović), Štrakl 19 (od 59. Am. Vošnjak), Sousa Saramago, Spudić (od 60. Koprivnik), Jovan, Hrovat, Jovanović.

Drugi rezultati: Triglav Kranj - Gorica 2 : 1 (0 : 0), Vitanest Bilje - Ilirija 1 : 0 (0 : 0), Roltek Dob -Jadran Dekani 1 : 1 (0 : 0), Primorje eMundia - Rogaška 2 :0 (0 : 0), Brežice 1919 Terme Čatež - Fužinar Vzajemci 1 : 1 (0 : 0), Nafta 1903 - Krško 2 : 2 (2 : 1), Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek 1 : 1 (1 : 1).

Vrstni red: Primorje, Krka, Triglav, Bilje po tri točke, Krško, Nafta, Brežice, Fužinar, Dekani, Dob, Beltinci in Ptuj ena, Velenje, Gorica, Ilirija in Rogaš brez točk.

2. krog: Rogaška – Rudar (7. avgusta, 17.30)

vso potrebno letališko infrastrukturo, letalskim parkom in zainteresiranim članstvom. Šaleški aeroklub je eden redkih klubov v Sloveniji, ki je lastnik celotnega letališča, objektov in letal. Letališče ima urejene klubske prostore, hangar in spremljevalne objekte, samostojno črpalko za gorivo za

❱

V klubu danes leti v jadralni in motorni sekciji okrog 55 članov.

oskrbo ter asfaltirano VPS stezo dolžine 700 m s podaljškom travnatega dela v dolžini 150 m. Na letališču je urejen tudi letalski servis za generalno letalstvo in seveda manjši gostinski objekt. V klubu danes leti v jadralni in motorni sekciji okrog 55 članov, od teh 41 jadralnih in 28 motornih pilotov, veliko članov pa je aktivnih v obeh letalskih sekcijah. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Starodobni biciklisti so »kolesarili« po elektrarni V soboto, 17. julija, so predstavniki KD Kulturnica Gaberke s Francem Šteharnikom na čelu priredili srečanje kolesarjev starodobnikov, ki so jih povabili iz številnih krajev Slovenije. Zaradi slabe vremenske napovedi je bila udeležba nekoliko manjša, a se je v Šaleško dolino vseeno pripeljalo, namesto po dveh na štirih kolesih, več deset »old-bikerjev«. Gaberčani so medse povabili skupine in društva, ki se ukvarjajo tako s starodobno smu-

čarijo kot kolesarjenjem, eni le s kolesarjenjem v opremi iz časov med obema vojnama in kasneje.

Ob zelo slabem vremenu je vožnja s kolesi, ki so jih pripeljali gostje, odpadla. A se kot dobri gostitelji pri Kulturnici niso dali. Na hitro so se povezali z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Mitjem Tašlerjem in tam izvedli sprejem in predstavitev TEŠ-a ter organizirali zanimiv ogled agregata in pilotne sobe znamenitega bloka TEŠ 6. S ploščadi

na najvišji koti so doživeli izjemen razgled na postrojenja gigantskega energetskega sistema ter na jezera in obe mesti v dolini. Po ekskurziji so se domačini in gostje iz Beltincev, Juršincev, Dupleka, Vojnika,

Šentjurja, Gribelj, Škofje Loke ter nekateri drugi vrnili pod znameniti kulturniški kozolec v Gaberke.

Tam jih je pozdravil župan Občine Šoštanj Darko Menih in jim namenil dobrodošlico ter pohvalil sode-

lovanje z vsestransko Kulturnico Gaberke in njenim vodstvom. Na kratko je predstavil Šoštanj z okolico in zanimivosti za obisk Šaleške doline. Aleksander Grudnik, član društva, pa je predstavil dejavnost

Kulturnice s filmsko-fotografskim gradivom in tako omogočil doživetje starih časov, ko so se porajala prva dvokolesa za lepše življenje ter šport na tem področju. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. avgusta

06.25 07.00 09.00 10.05 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 14.50 15.40 15.50 15.55 16.00 16.05 16.15 16.30 16.35 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.25 21.10 21.55 22.05 22.55 23.40 00.10 00.35 01.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Otroci Sredozemlja, Albanija Pozabljeni Slovenci, Ivan Oražen, dok. odd.

Tipično slovensko, Harmonika, izob.-dok. film Moji, tvoji, najini (I), nad.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Moje mnenje, Diagnoza: rak Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad.

Slovenci v Italiji, Kontrasti Moj gost/Moja gostja - Meszelics László, portretna odd.

Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Pujsa Pepa, risanka Žanov svet, risanka Tib in Tamtam, risanka Mulčki, risanka Zombi Lars (III), norv. nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izob. odd.

Na kratko, Inkluzija V Goščavi, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik Ujet (I.), brit. nad.

Starodavni gradbeni podvigi, Machu Picchu, dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Bauhaus - nova doba, nem. nad.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

00.55 Info kanal 16.15 Dirkališčno kolesarstvo - keirin (Ž) in omnium (M) 16.35 Odbojka na mivki - polfinale 17.35 Hokej na travi, finale (M) 18.20 Karate 18.50 Plavanje - maraton (M) 19.20 Plezanje, kombinacija (M) 20.20 Rokomet (M), polfinale 21.30 Olimpijski dnevnik 22.00 Ku'damm 56, nemška nad.

22.50 Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič Kombo z gosti 00.25 Golf (Ž), 3. dan 03.50 Nogomet, finale (Ž)

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 09.50 11.45 12.50 13.05 14.00 15.05 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.35 00.30 01.35 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 42.-43. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 18.-19. del Vedno tvoja, 3. sez., 18. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 62. del Sanjski moški, 1. sez., 11. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 1. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 20.21. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 2. del Vedno tvoja, 3. sez., 19. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez., avstr. ser.

Hiša iz kart, 6. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Na obisku ... pri slikarju Milanu Jenku 2865. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka: Migajmo vsak dan Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka (8) Regionalne novice, inf. prog.

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 Alfi in Slovenci v Ameriki Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

5. avgusta 2021

Sobota,

6. avgusta

06.25 07.00 09.00 10.05

7. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 09.00 09.10 09.15 09.25 09.30 09.45 09.55 10.00 10.10 10.20

06.25 Odbojka (M) - tekma za 3. mesto 08.15 Ritmična gimnastika - mnogoboj posamično 09.50 Rokomet (M) - tekma za 3. mesto 11.30 Odbojka na mivki - finale (M) 12.20 Atletika 13.55 Rokomet (M) - finale 15.55 Olimpijske igre, posnetki 21.30 Olimpijski dnevnik 22.00 She's got Soul, Neisha & Big Band RTV

23.50 00.15

06.20 07.00 07.10 07.20 07.30 07.40 07.45 08.00 08.20 08.45 09.10 09.45

05.50 Odbojka na mivki, finale (Ž) 10.30 Športno plezanje - kombinacija, hitrostno plezanje - finale (Ž) 14.10 Športno plezanje - kombinacija, težavnostno plezanje - finale (Ž) 15.00 Atletika 16.15 Dirkališčno kolesarstvo - madison (Ž) 16.35 Karate 17.00 Hokej na travi - finale (Ž) 17.45 Športno plezanje (Ž) kombinacija 18.30 Nogomet (Ž) - tekma za 3. mesto 20.00 Odbojka (Ž) - polfinale 21.30 Olimpijski dnevnik 22.00 Ku'damm 56, nemška nad.

22.50 Po poteh sužnjev, fran. dok. ser.

02.30 Golf (Ž) - 4. dan 04.20 Košarka (M) - finale

01.55

11.10 11.35 12.00 12.35 13.00 13.30 14.30 15.00 15.35 15.45 15.50 16.00 16.10 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.25 21.25 22.05 22.15 22.55 23.05 00.10 00.35 01.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.55 08.10 10.00 12.00 13.00 13.15 14.10 15.15 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.10 22.15 22.45 22.50 00.25 02.10 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.30 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 19.05 19.10 19.35 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 44.-45. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 20.22. del Vedno tvoja, 3. sez., 19. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 63. del Sanjski moški, 1. sez., 12. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 2. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 22.23. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 3. del Vedno tvoja, 3. sez., 20. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija Ljubezen ali denar, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Robo TV 4 Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Martin Strel Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš: Travniške rastline in gozdni plodovi Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Namibija Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN: Zablujena generacija, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

8. avgusta

Kultura, Odmevi Čudogozd: Pogum Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Nejko, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Sobotni krompir Male sive celice, OŠ Frana Roša in DOŠ I Lendava Izzivalci, EBU dok. film: Siamska dvojčka Hasan in Husein Osvežilna fronta, Bratje in sestre, odd. za mladostnike Koncerti za mlade, Kaj je melodija?, izob. ser. L. Bernsteina NaGlas!, Vlado Kreslin Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Sledi, Blaž Kocen - oče šolskega atlasa, dok. odd.

Amsterdam, London, New York trije veličastni, fran. dok. ser.

Naš vsakdanji kruhek (I), slov. nan.

Na vrtu, izob.–svetovalna odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd.

Free spirits - Samosvoji, Luka, Shalini, dok. odd.

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, Olimpijski dnevnik Karaoke bar Rovtarji v Parizu, francoski film Poročila, Šport, Vreme Dvojček, Četrti dan, norv. nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

Kultura, Odmevi Poletno jutro Otroci Sredozemlja, Črna gora Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kulin. odd.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izob. odd.

Moji, tvoji, najini (I), nad.

Narejeno v Kjotu, jap. dok. ser.

Pozabljeni Slovenci, Sergej Mašera, dok. odd.

Pozabljeni Slovenci, Ana Zalokar, dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

Izzivalci, EBU dok. film: Siamska dvojčka Hasan in Husein Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik Poletni pozdrav Slovo od zelenice zgodba Francesca Tottija, it. nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport Vreme Želim vse, slovenski TV-film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

10.45

Nedelja,

10.25 10.45 11.30 12.40 13.00 13.30 14.10 15.05 16.00 16.30 17.00 17.25 18.15 18.35 18.40 18.55 18.57 20.20 21.20 23.00 23.30 00.20 00.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.15 11.50 13.00 13.15 14.25 14.40 15.10 15.45 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 21.40 23.35 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, risanka Viking Viki, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, risanka Betty v New Yorku, 1. sez., 77. -79. del, ameriška nan.

Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Dolina miru, slovenski film Popolna preobrazba doma, 7. sezona, ameriška serija 24UR vreme 24UR Vroči posnetki, ameriški film Prekrokana noč 2, ameriški film Gospodični v getu, ameriški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Travniške rastline in gozdni plodovi 10.00 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS 11.00 Jutranji pogovori 1 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.55 Koncert ansambla Biseri, 1. del 13.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Migajmo vsak dan 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 18.45 Dotiki gora: Majorka Tramuntana, 2. del 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 20.30 Dalmatinske klape v Stožicah, 2012, posnetek koncerta, 2. del 22.15 Popotniške razglednice: Namibija 23.15 Minute za klasično glasbo: prvi solistični koncert Teofila Milenkoviča, 2005 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Nočni program

11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.30 14.35 15.30 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 20.20 21.10 22.00 22.25

23.35

01.30

Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, Gasilci, risanka Niko, risanka Timi gre, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Bratca, risanka Ezopovo gledališče, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nanizanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Slastne medvedje zgodbe, risanka Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norveška nad.

Ozare Obzorja duha, Škof Anton Mahnič Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk Samu Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poletni pozdrav Čez planke, Flamska Mali Bangladeš, italijanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kulin. odd. Šola za pošasti, risanka Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Vreme, Olimpijski dnevnik Midva, britanska nad.

Intervju, Igor Vovk Poročila, Šport, Vreme Neskončni začetek, Fragmenti iz življenja bioterapevta in športnega trenerja Marjana Ogorevca Za lahko noč: Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Mate Bekavac s prijatelji Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

13.00 Olimpijske igre, zaključna slovesnost 16.45 Olimpijske igre, posnetki 20.20 Koničiva, zgodbe z Japonskega 21.20 Žrebanje Lota 21.30 Olimpijski dnevnik 22.05 Mansaku, Mansai in Juli, tri generacije kjogena - sveti ples v Parizu, jap. dok. odd.

23.35 Zvezdana, Cirkus 00.25 Videotrak 01.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 11.40 12.10 12.25 13.50 14.05 16.00 18.00 18.50 18.55 20.00 22.10 00.35 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, risanka Viking Viki, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, risanka Betty v New Yorku, 1. sez., 80.-82. del, ameriška nan.

Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Gospodični v getu, ameriški film Roast Martine Ipša Popolna preobrazba doma, 7. sez., ameriška serija 24UR vreme 24UR Pobegla nevesta, ameriški film Zamenjan, ameriški film Dolina miru, slovenski film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Travniške rastline in gozdni plodovi 10.00 2865. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.30 Vrtnarski kotiček 10.40 Regionalne novice tega tedna 11.05 Na obisku ... pri slikarju Milanu Jenku 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.35 Jutranji pogovori 1 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.55 Koncert ansambla Biseri, 1. del 15.50 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 ROBO TV 1 18.10 Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 18.45 Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Martin Strel 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Planet polka (8) 21.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 21.05 Jutranji pogovori 2 22.35 Koncert Stefana Milenkovića v Slovenskih Konjicah, 1996 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

9. avgusta

06.30 07.00 09.00 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.25 15.00 15.40 15.50 16.00 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.35

00.20 00.45 01.40

04.00 11.30 13.40 13.55 17.05 17.50 18.00 20.00 20.45 21.40 22.30 23.30 00.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.20 07.35 07.50 09.40 11.35 12.45 13.00 14.10 15.15 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.50 22.20 23.25 00.20 01.20 01.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.20 21.25 22.05 22.10 23.00 23.30

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Otroci Sredozemlja, Grčija Obzorja duha, Škof Anton Mahnič Moji, tvoji, najini (I), nad.

Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Intervju, Igor Vovk Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad.

Dober dan, Koroška Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo (III.), belg. nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi, Anton Perko (1833–1905), dok. odd.

Pujsa Pepa, risanka Simon, risanka Nejko, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Dediščina Evrope, brit. nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Wisting, koprodukcijska nad.

Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani: Nuška Drašček Rojko, Simfonični orkester AG, dirigent Marko Letonja L. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Svet edincev, dok. film Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Samu Čas nevarnega življenja, dok. f.

Maroko iz zraka, fran. dok. ser.

Pasje zgodbe, am. dok. odd.

Ku'damm 56, nemška nad.

Circom Regional, Tihotapci odpadkov, kopr. dok. odd.

Sprava, kratki igrani film Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 46.-47. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 22.23. del Vedno tvoja, 3. sez., 20. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 1. del Sanjski moški, 1. sez., 13. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 3. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 24.25. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 6. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija V mreži zločina, 1. sez., 10. del Hiša iz kart, 6. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2865. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Alfi med prijatelji Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ministrski stol: Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Regionalne novice, inf. prog.

Kratek koncert, Klape v Stožicah: klapa Kumpanji Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 Izbrano iz arhiva: Informativni program 6 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

10. avgusta

06.25 07.00 09.00 10.05 10.50 11.20 11.50 13.00 13.25 14.25 14.55 15.30 15.40 15.45 15.55 17.00 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 00.35 01.00 01.55

Kultura, Odmevi Poletno jutro Otroci Sredozemlja, Hrvaška Umetnost igre, Peter Boštjančič, Borštnikov prstan 2020 Moji, tvoji, najini (I), nad.

Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov dok. odd.

Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad.

Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Kozmo (III.), belg. nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Renato, Samira, Mohamad, dok. odd.

Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ločitve (I.), brit. nad.

Balkan v plamenih, Jugoslavija v ruševinah, nemška dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Janez Winkler, 1. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

11. avgusta

06.25 07.00 09.00 10.05 10.50 11.20 12.00 13.00 13.25 14.25 14.50 15.05 15.45 15.55 16.00 16.05 16.15 16.25 16.30 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.35 21.55 22.00 22.45 23.30 23.55 00.20

04.00 11.30 13.40 14.05 17.40 20.00 22.35 23.30 23.50 00.40 01.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.55 08.20 08.35 10.25 12.25 13.20 13.35 14.40 16.30 17.00 18.45 18.50 18.55 20.00 21.10 22.15 22.45 23.50 00.45 01.50 02.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.35 22.25 22.30 23.20 23.50

Info kanal Poletno jutro Slovenski magazin Frančišek - brat vsem, dok. film Kino Šiška 10, dok. film Zgodba o Bogu II., Božji izbranec, ameriška dok. ser.

Ku'damm 56, nemška nad.

NaGlas!, Vlado Kreslin Apokalipsa - neskončna vojna, Maščevanje, fran.-kan. dok. ser.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Moj mali poni, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 48.-48. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 24.25. del Usodno vino, 2. sez., 2. del TV prodaja Sanjski moški, 1. sez., 14. del Gorski zdravnik, 14. sez., 6. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 26.-27. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 4. del Vedno tvoja, 3. sez., 21. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija V mreži zločina, 2. sez., 1. del Hiša iz kart, 6. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Ministrski stol: Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano Iz Arhiva: Informativni program 6 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Anja Golob, Kaj je sreča Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2866. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Majorka Tramuntana, 3. del Dalmatinske klape v Stožicah, 2012, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Anja Golob, Kaj je sreča Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

01.15

Kultura, Odmevi Poletno jutro Otroci Sredozemlja, Italija Free spirits - Samosvoji: Renato, Samira, Mohamad, dok. odd.

Moji, tvoji, najini (I), nad.

Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov dok. odd.

Dosje, Gor me vužgi!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad.

Obrazi naših rojakov, Lucija Vupora Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom - Nagyito alatt Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka Mulčki, risanka Zombi Lars (III), norv. nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko, Dvojina, izob.dok. film 50 knjig, ki so nas napisale, Boris Pahor: Mesto v zalivu Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Hologram za kralja, kopr. film Zgodba o uspehu, kratki igr. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia Tipično slovensko, Dvojina, izob.dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Poletno jutro 13.40 Koncert Orkestra Mandolina Ljubljana, dirigent Andrej Zupan 14.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kulin. odd.

16.45 Vikend paket 18.00 Pozabljeni Slovenci, Friedriger&Czeike, dok. film 20.00 Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe - koncert ob padcu berlinskega zidu, nem. dok. odd.

20.55 Žrebanje Lota 21.10 Od blizu: Josipa Lisac, pogovorna odd. z Vesno Milek 22.00 Umor na otoku, španska nad.

22.55 Iskalca, dok. film 00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.50 08.05 09.50 11.50 13.00 13.15 14.10 15.20 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.30 23.35 00.30 01.35 2.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, risanka Tri mucke, risanka Grozni Gašper, risanka Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 50.-51. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 26.-27. del Vedno tvoja, 3. sez., 21. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 3. del Sanjski moški, 1. sez., 15. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 4. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 28.29. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 5. del Vedno tvoja, 3. sez., 22. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija V mreži zločina, 2. sez., 2. del Hiša iz kart, 6. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2866. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Robo TV 2 Deklica, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jure Jakob, Mračna sončnica Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn: Res Nullius, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jure Jakob, Mračna sončnica Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 17

UTRIP

5. avgusta 2021

Skozi tančice ženskega pogleda

Kje se izgubimo?

S kolegico sedim na kavi. Sama sem že začela z dopustom, ona ravno prihaja iz službe. Dela za polovični čas. Za mlado mamico idealen delovni čas, plača pa vse prej kot to. Z zaključeno fakulteto po osmih letih še vedno čaka na pogodbo za nedoločen čas. Tudi popoldan je z otroki večinoma sama. Ne more in niti ne želi skriti, da je utrujena in da se že nekaj let počuti samo, prezrto. Predstavljala si je, da bo v teh letih na vrhuncu, zdaj pa se ji zdi, da je to le še oddaljen spomin. To, da lahko v miru spije kavo, poklepeta in pove, kaj jo boli in kaj ji prinašajo otroci, je tisto, kar ji še prižiga iskro v očeh.

Zvečer se slišim z drugo prijateljico. Pred dvema letoma se je s sinom odselila od partnerja po petih letih psihičnega nasilja.

Ki ga ne moreš dokazati in ki te počasi

od 6. do 12. avgusta • 6. avgusta 1896 se je v Lazah pri Velenju rodil sadjar Ivan Dolinšek. Osnovno šolo je obiskoval v Šentilju, leta 1914 pa je končal dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Leta 1928 se je preselil v Kamnico, kjer se je poročil in leta 1934 kupil posestvo ter osnoval drevesnico. V njej je gojil sadje po novih metodah (pritlično drevje za intenzivne nasade). Bil je častni član Sadjarskega društva Slovenije. Umrl je 21. maja 1974 v Kamnici pri Mariboru; • 6. avgusta 1985 se je v Slovenj Gradcu rodila slovenska alpska smučarka Ana Drev.

Nastopila je na OI leta 2006 v Torinu (v veleslalomu je osvojila 9. mesto, v superveleslalomu 45. mesto) ter na ZOI 2010 v kanadskem Vancouvru (19. mesto v veleslalomu). Dvakrat je osvojila drugo mesto v veleslalomu za svetovni pokal (Flachau in Maribor); • 8. avgusta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami; • 8. avgusta 1943 je bil v Završah rojen nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in dolgoletni župan Velenja Srečko Meh; • 8. avgusta 2002 je Jolanda Čeplak na 18. evropskem prvenstvu v Münchnu osvojila zlato medaljo; • 9. avgusta 1899 se je v Šoštanju rodil Drago Chloupek (njegov oče je bil Čeh, ki je kot zdravnik prišel v Šoštanj). Medicino je Drago Chloupek študiral v Zagrebu,

uničuje. Zaradi katerega začneš dvomiti o sebi in zboliš za stvarmi, ki jim ne najdejo vzroka. Vrnila se je k staršem. Tam ima sobo, ki je hkrati spalnica, dnevna in otroška soba, vse ostalo si deli s staršema.

O zasebnosti in miru lahko le sanja. Ves čas posluša, kako ji ni ali ji ne bo uspelo.

Občudujem jo, kako se bori proti vsem, kje najde moč in vero vase. Kako srčno vzgaja sina in išče možnosti, da bi imel lepo otroštvo. Ko govoriva, mi lahko pove, kako jo boli in se nasmeji ob mojih izjavah, ko jo skušam razbremeniti in na kakšno situacijo pogledati drugače. Večkrat mi reče, da sem njeno darilo in da brez tovrstnih pogovorov ne bi imela toliko moči.

Prijateljica s faksa že nekaj let poskuša zanositi. Ni ji uspelo. Umaknila se je iz večine krogov, saj ni prenesla obsojanja in pritiska. Leta in leta borbe in vprašanj, zakaj ni, kdaj bo in kaj je narobe. S partnerjem sta bila kar nekajkrat pred razhodom, vendar sta se povezala. A sta po tej preizkušnji drugačna. Kar ju je ohranilo, je to, da sta

to sprejela in se odločila živeti skupaj na novo brez otrok.

Druga prijateljica iz srednje šole je takoj po zaključku odšla v Vietnam. Dom, odnos z očetom in družino je bil preveč boleč. Zato, da je v sebi preživela, je morala odpotovati daleč in na novo definirati odnos s sabo in z moškimi. Šele pred nekaj meseci je zaživela s partnerjem v skupnem domu. In tu so še ostale: ena se sooča z občutki zapuščenosti. Partner ves čas dela, ko pa ne dela, je s prijatelji in pri mami. Z drugo partner, odkar je rodila, ne želi imeti intimnega stika.

Tretjo partner vara. Četrta vara partnerja.

Vsaka od nas ima svoje izzive. Če smo vmes izgubile še stik s sabo, se občutek izgubljenosti še poveča. Izgubimo pa se, ko si prizadevamo uresničiti pričakovanja drugih o tem, kakšne naj bomo kot mame, sodelavke in partnerke ter ker se v nekaterih vlogah ne najdemo ali znajdemo. Zato, da lahko obnavljamo stik s sabo in svojimi potrebami, potrebujemo iskrene pogovore in spodbude. To je tisto, kar si lahko vedno damo. In dajmo si. 🔲

Krakovu in Gradcu (1925). Po vrnitvi v Zagreb je na Centralnem higienskem zavodu vodil odsek vse do konca življenja.

Chloupek je znan tudi kot filmski dokumentarist. Posnel je okoli 35 zdravstveno-prosvetnih in dokumentarnih filmov. Je avtor prvega filma v produkciji Fotofilmskog laboratorija Šole narodnog zdravlja dokumentarca Ljetovalište Topolščica; • 9. avgusta 1968 se je v Celju rodil publicist, pedagog in glasbenik Peter Napret. Od leta 1997 poučuje na Glasbeni šoli Frana

Ana Drev (Arhiv Muzeja Velenje)

Koruna Koželjskega Velenje. Od ustanovitve leta 1999 je predsednik Citrarskega društva Slovenije, ustanovitelj in član Slovenskega citrarskega kvarteta, član ocenjevalnih komisij doma in v tujini ter organizator državnih citrarskih tekmovanj; • 9. avgusta 1995 je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje. Potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje. Nastalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov tolarjev; • avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Bloudka začeli z udarniškim delom graditi velenjski stadion Ob jezeru;

Nives Hudej (Društvo SŽM)

• 9. avgusta 2015 se je slovenski motociklistični dirkač Berto Camlek na dirki za alpsko-jadransko prvenstvo na madžarskem Hungaroringu smrtno ponesrečil. Osvojil je več naslovov slovenskega državnega prvaka in naslov avstrijskega prvaka. Rodil se je v Velenju, 30. aprila 1970; • 10. avgusta 1895 je v Velenju umrl nekdanji velenjski župan Franc Ropotar. Poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi štajerski provizorični deželni zbor v Gradcu. Zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika.

Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega življenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe. Rojen je bil 23. maja 1817 v Žalcu; • 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev; • 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje. Ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji. Reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladja ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji; • 12. avgusta 1913 se je rodil zdravnik in direktor Ivan Cestnik. Od leta 1946 je bil zaposlen v bolnišnici Topolšica, hkrati pa je vodil tudi protituberkulozni dispanzer v Šoštanju. Leta 1950 je postal direktor Bolnišnice Topolšica in to ostal do leta 1974. Leta 1951 je izdal knjižico Zdravljenje jetike. Umrl je 11. februarja 1991. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

17

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Družinske odgovornosti vas bodo začele bremeniti, saj čutite, da imate premalo podpore partnerja. Če večina družinskih obveznosti sloni na vaših plečih, boste pripravljeni udariti po mizi in aktivirati tudi druge družinske člane. Čeprav to ne bo všeč niti otrokom niti vašemu partnerju, vztrajajte pri novih pravilih. Če boste dopustili, da vam večino časa pri ničemer ne pomagajo, boste počasi izgoreli in se bo to začelo poznati tako na vašem fizičnem kot tudi psihičnem počutju. Nekaj prostega časa si vzemite samo zase in za ukvarjanje z aktivnostmi in stvarmi, ki vas osrečujejo in sproščajo.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Za naslednjih nekaj tednov ste si zastavili veliko nalog. Če jih boste hoteli izpeljati, boste potrebovali ogromno energije, zato se čim prej oborožite z njo. Ne zapravljajte je za nesmiselne prepire in stvari, ki niso pomembne. Vaše splošno počutje že nekaj časa ni takšno, kot bi moralo biti, kar vam bo dalo misliti in vam vzbudilo željo po spremembi življenjskega sloga. Redno gibanje naj postane sestavni del vašega vsakdanjika. Če ne premorete zadosti samodiscipline, se vpišite na kakšno skupno vadbo ali pa poiščite nekoga, ki se bo potil skupaj z vami. Dobro preučite tudi zdravo prehrano, saj zadnje čase zaradi stiske s časom ne jeste nič kaj zdravo.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Manj energije boste potrošili za iskanje novega ljubezenskega partnerja, več možnosti boste imeli, da ga boste našli. Ljubezni se ne da prisiliti in nobenega smisla nima, da se spuščate v romantična razmerja z osebami, s katerimi sploh niste kompatibilni. Če boste s tem nadaljevali, boste na dolgi rok le še bolj razočarani, kot ste bili do sedaj. Ljubezen se običajno zgodi takrat, ko to najmanj pričakujemo. Bolj aktivno živite svoje življenje, prepustite se toku in se pustite presenetiti. Če boste zadovoljni sami s seboj, boste v svoje življenje pritegnili pozitivne ljudi in morda že kmalu spoznali tudi primernega partnerja.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Odnos z vašim partnerjem se bo zaradi delovnih obremenitev morda znašel v krizi. Čeprav vam možnost denarnih nagrad in napredovanja trenutno zelo veliko pomeni, ne pozabite na kakovostno preživljanje prostega časa z ljubljeno osebo. Ne zanemarjajte odnosa s partnerjem, ki vam je vedno v čustveno oporo in predstavlja v vašem življenju stabilnost. Če ga boste zanemarjali, bosta kmalu začela izgubljati pristen čustveni stik in se zato oddaljila. Če se med tednom posvečate predvsem delu, si vsaj med vikendom s partnerjem privoščita kakšen kratek skupen oddih, na katerem bosta lahko spet zanetila iskrice v vajinem razmerju.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Možna so napredovanja ali pa spremembe delovnega mesta ali načina dela. To bo na vas vplivalo zelo pozitivno, saj se bodo končno pokazali sadovi vašega preteklega dela. Nove priložnosti vam prinašajo tudi obilico novih izkušenj ter napredek v vašem poklicnem razvoju in izpopolnjevanju. Ne bojte se razvijati svojih talentov in tvegajte tudi z velikopoteznimi projekti. Finance vas ne bodo preveč bremenile, razen če bodo povezane z večjim družinskim nakupom ali selitvijo. V tem primeru je sedaj pravi čas za najem posojila. Če imate možnost, pa raje izkoristite skrite prihranke. Časi so negotovi, zato dobro premislite.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Če ste v odnosu, ki vas ne zadovoljuje več, boste bežali v družbo prijateljev, kjer se boste lahko sprostili in za trenutek pozabili na ljubezenske težave. Vendar pa s tem ne boste rešili prav nič, zato svojo energijo raje usmerite v reševanje partnerskega odnosa ali pa končajte razmerje, ki vas ne osrečuje več. S tem si boste dali priložnost za nove ljubezenske začetke. Možno je, da boste navezali močan čustveni stik z nekom, ki ste ga spoznali na delovnem mestu. Če se boste spustili v avanturo, bo čustveni vrtinec močno vplival na vašo delovno učinkovitost. Zato dobro premislite in ne sprejemajte prehitrih odločitev, ki lahko škodijo tako vaši karieri kot psihičnemu počutju.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V službi boste zelo zaposleni, zato je pomembno, da v svojem delu poskusite tudi čim bolj uživati. Če ga boste sprejemali le kot nujo, ki povzroča preobremenjenost, boste še močneje občutili nezadovoljstvo s svojim življenjem. V naslednjih dneh boste precej raztreseni, kar bo slabo vplivalo tudi na vaše zdravje. Morda boste ugotovili, da vam več kot denar in finančna varnost pomeni razvijanje talentov. Če je tako, se ne bojte zamenjati službe ali odpreti svojega podjetja, v okviru katerega boste lahko uresničili svoje ideje in pokazali svoje prave sposobnosti. Začnite iskati nove potencialne sodelavce in poslovne partnerje, ki vam bodo pomagali pri uresničevanju vaših načrtov.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Tisti, ki ste samski, boste končno prišli na svoj račun. Priložnosti za nova poznanstva bo dovolj, če se boste le odpravili ven in šli med ljudi. Veliko bolj boste razpoloženi za romantične trenutke kot v preteklem obdobju in tudi snubcev vam ne bo manjkalo, saj boste izjemno zgovorni in karizmatični. Možno je tudi, da boste v okviru kakšnega ustvarjalnega projekta spoznali novo simpatijo. Kako resne bodo vaše to poletje rojene romantične zveze, pa je odvisno od tega, koliko energije ste pripravljeni vložiti v odnos in kaj si sami pri sebi sploh zares želite. Imate pa vse možnosti, da najdete partnerja, s katerim si bosta ustvarila novo prihodnost.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ta teden bodo v ospredju odnosi z družinskimi člani. Če ste mlajši in se osamosvajate od staršev, bo ločitev najbrž veliko bolj čustvena, kot ste sprva pričakovali. Če vas bo eden od staršev skušal ovirati pri vašem osebnem napredku, se boste postavili zase in jasno izrazili svoje nezadovoljstvo. Če pa že imate svojo družino, boste ves svoj prosti čas namenjali svojim otrokom. Pazite le, da ne boste preveč pritiskali nanje, predvsem pa, da ne boste poskušali nanje prenašati svojih ambicij. Pustite jim, da se naučijo izražati svoje mnenje in upoštevajte tudi njihove želje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Če ste v dolgotrajnem in stabilnem odnosu, boste morda začeli razmišljati o naraščaju ali pa naredili kakšen drug korak, ki bo nakazoval, da sta oba s partnerjem pripravljena vajin odnos še poglobiti in nadgraditi. Morda je to skupna selitev ali odprtje skupnega bančnega računa. Tiste, ki niste zadovoljni v trenutnem partnerskem razmerju, pa kmalu čakajo velike spremembe. Te vas bodo prisilile sprejeti odločitev o skupni prihodnosti. Zna se vam zgoditi, da se boste prav zavestno zapletli v ljubezensko avanturo. V primeru ljubezenskega trikotnika se pripravite na čustvene drame in premislite, v kaj se spuščate in koga boste s svojimi dejanji prizadeli.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Na delovnem mestu imate zadnje čase težave s sprejemanjem odgovornosti, obenem pa ste nagnjeni tudi k zamudam. Nadrejeni ne bodo več tolerirali vašega obnašanja in vam bodo dali to tudi jasno vedeti. Nevšečnosti, ki jih boste imeli zaradi tega, vam bodo končno dale misliti in pripravljeni boste spremeniti svoje delovne navade. V nasprotnem primeru vam grozi izguba službe, ki jo še kako potrebujete. Bolj strpno boste sodelovali tudi s tistimi, s katerimi se ne razumete najbolje. Prilagajanje bo nujno, čeprav vam bo povzročilo nekaj stresa. Tudi denarja ne bo na pretek, zato ne kupujte stvari, ki si jih trenutno res ne morete privoščiti. Tudi počitnice naj bodo letos bolj skromne.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Zadovoljni boste s seboj in s svojim življenjem, zato boste umirjeni in srečni. Tudi zdravstvene težave, ki so vas pestile v preteklosti, se bodo končno izboljšale ali pa celo čisto izginile. To bo predvsem rezultat vašega truda na področju bolj zdravega načina življenja in prehranjevanja. Energijo boste črpali predvsem iz ustvarjalnosti, ki vam je še nekaj dni res ne bo primanjkovalo. Pri tem boste z veseljem sodelovali z drugimi in izmenjavali znanja in mnenja. Radi se boste družili z mlajšimi od sebe, saj vam bodo dajali novo energijo. V nedeljo boste morali spremeniti načrte, a ne po lastni krivdi. Težko vam bo, a odločitev bo prava.

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

5. avgusta 2021 Praznična in poslovna darila

Nagradna križanka Moja Pentlja

RADIO VELENJE Valentina Kovač s.p.

Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

• Pisarniški material • šolske potrebščine • fotokopiranje • tiskanje

moja Pentlja

DO 30 % POPUST na šolske torbe!

DRAGI STARŠI, UČENKE, UČENCI, DIJAKINJE IN DIJAKI Vabljeni v Papirnico »moja Pentlja«, kjer zbirajo naročila za delovne zvezke in učbenike ter vam zagotavljajo dober in ugoden nakup vsega, kar boste potrebovali za novo šolsko leto. Pripravili so posebne ugodnosti in možnost plačila potrebščin na več obrokov.

• DELOVNI ZVEZKI in UČBENIKI • ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezki, mape, peresnice, pisalni, likovni in tehnični pribor, šolske torbe, nahrbtniki ...

• FOTOKOPIRANJE in PRINTANJE IZ KLJUČKA • Izdelki priznanih blagovnih znamk: Kaos, Faber-Castell, Uni, Pulse ...

Delovni čas: ponedeljek - četrtek: 9.00-15.45 petek: 9.00-14.00 Rešitev križanke oz. izrezano geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Moja pentlja«, najkasneje do ponedeljka 16. avgusta. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KINO spored MEDENA DEŽELA Medena zemja, dokumentarec, 86 min (Severna Makedonija). Režija: Tamara Kotevska, Ljubomir Stefanov. Nastopata Hatidže Muratova in Nazife Muratova.

Petek, 6. 8., ob 20. uri

SNAKE EYES Snake Eyes: G.I. Joe Origins, akcijski pustolovski film, 121 min (ZDA, VB) Režija: Robert Schwentke Igrajo: Henry Golding, Andrew Koji, Samara Weaving, Úrsula Corberó, ...

Sobota, 7. 8., ob 20. uri

NEOBRZDANI SPIRIT Spirit Untamed, sinhronizirana animirana komična avantura, 87 min (ZDA) Režija: Ennio Torresan, Elaine Bogan Igrajo: Isabela Merced, Julianne Moore, Jake Gyllenhaal, Marsai Martin, Mckenna

Grace, Walton Goggins, Andre Braugher, Eiza González Nedelja, 8. 8., ob 16. uri

STARI Old, misteriozni triler, 108 min (ZDA) Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Gael García Bernal, Vicky Krieps, Rufus Sewell, Ken Leung, Nikki Amuka-Bird, Abbey Lee, Aaron Pierre, Kathleen Chalfant, Alexa Swinton, Nolan River, idr.

Nedelja, 8. 8., ob 20.00

V tednu od 26. julija do 1. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. julija do 1. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

POLETJE '85

24 ur ČETRTEK, 5. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti – naša gostja bo dr. med.

Anja Strmšek – tema pa zloraba in prepovedano trgovanje z drogami; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 6. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 7. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 8. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor (Z nami bo Univerza za tretje življenjsko obdobje); 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 9. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Été 85, drama, 100 min (Francija) Režija: François Ozon Igrajo: Félix Lefebvre, Benjamin Voisin, Philippine Velge, Valeria Bruni-Tedeschi, Melvil Poupaval, Isabelle Nanty Ponedeljek, 9. 8., ob 21.00

TOREK, 10. avgusta

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 26. julija do 1. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 26. julija do 1. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

107,8 MHz

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

5. avgusta 2021

mali OGLASI NUDIM

ŽIVALI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor. Gsm: 041 619 372.

TELICO simentalko, težko 250 kg, prodam. Info: 03 / 588 55 42.

RAZNO DRVA bukova, prodam. Razrez in dostava po dogovoru. Gsm: 041 786 154.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Tel.: 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 7. 8. 2021 in nedeljo, 8. 8.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 642. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 22. julija, so:

Neva Trampuš, Šaleška 19, 3320 Velenje, Jože Hriberšek, Solčava 77, 3335 Solčava, Matej Velunšek, Kersnikova cesta 21, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Čestitamo. Rešitev križanke: JABOLČNI BRANDY ETHOS.

na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

VETERINARSKA POS.

Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Lunine mene

VELENJE Četrtek, 5. 8.

17.00 Galerija Velenje Zgodbe iz Afrike, družinska urica (prijave: info@galerijavelenje.si, 03 828 00 10)

18.00 Velenjski grad, atrij Prijatelja: Pes in njegov človek, odprtje fotografske razstave Ksenije Mikor 18.00 Škalsko jezero, pri tabli »Jezera« nasproti golf igrišča Degustacija lokalnih zgodb: Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi

Petek, 6. 8.

20.00 Pri Domu kulture Velenje Tinkara Kovač trio, akustični koncert (PKP)

Sobota, 7. 8.

7.00

Ploščad pred Novo in Cankarjeva Mestna tržnica 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival Dojiva se, Velenje 10.00 in 19.00 Vista Time to loop, Duo Kaos akrobatski šov na kolesih (PKP) 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi

GIBANJE prebivalstva

Torek, 10. 8.

bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Travniške zgodbe, predstava Gledališča Pravljičarna (Sobotne lutkarije)

Nedelja, 8. 8.

9.00

Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 10.00 - 18.00 Vista, Vila Čira-čara Tropsko sadje s Taka-Tuke, ustvarjalnica in ogled Pikine vile 10.00 Velenjski grad Fotografska delavnica s Ksenijo Mikor (prijave: info@muzej-velenje.si) 17.00 Strževa domačija, Škale 78 Degustacija lokalnih zgodb: Strževa domačija in dr. Jožef Krajnc

Ponedeljek, 9. 8.

21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Poletje '85, romantična drama (Zvezde pod zvezdami)

CITY CENTER Celje

10.00 Velenjski grad, park Počitniška joga za otroke v grajskem parku 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Knjižnica Velenje

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Adrenalinsko poletje na adrenalinskih napravah do 25.8.

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Sreda, 11. 8.

10.00 Knjižnica Velenje, terasa Zabavna sreda: Čarobna formula

ŠOŠTANJ Četrtek, 5. 8.

7.30

Metleče 6 Nega uma - čuječnost 21.00 Primorska cesta 6H Poletne filmske projekcije na Glavnem trgu

Petek, 6. 8.

17.00 Metleče 6 Zvočna meditacija z Jerico Lebar

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

8.

avgusta, ob 15:50, prazna luna (mlaj)

Klinc Ivan, roj. 1940, Velenje, Paka pri Velenju 61A

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

MARIJA LESNIK 15. 12. 1938 – 2. 8. 2021

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot, in vsem, ki jo boste v svojih srcih ohranili v lepem spominu.

Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje in osebju centra starejših Zimzelen Topolšica.

Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen.

(Kant)

V SPOMIN

BOJANU KONTIČU

Žalujoči: Sin Jure, sin Miran in hčerka Branka z družinama

Ostal boš naš veliki vzornik.

Svetniška skupina DeSUS

V SPOMIN

dolgoletnemu županu Mestne občine Velenje

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je brez besed zapustila

BOJANU KONTIČU

MILENA KONOVŠEK

1961–2020 Še vedno pogrešamo župana, sodelavca, prijatelja …

Njegov neizbrisen pečat je viden na vsakem koraku v našem mestu.

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

iz Lokovice

3. 2. 1953 – 23. 7. 2021 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije nam iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in z njo prehodili zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala župniku g. Lampretu za lepo opravljen obred, hvala tudi osebju ZD Šoštanj ter bolnišnic Topolšica in Celje. Hvala g. Volku za ganljive besede slovesa.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mož Stanko in vsi njeni

Naš čas, 5. 8. 2021, barve: CMYK, stran 20

Velenjska plaža vse bolj vseslovenska

Najbolj iskana je bila senca pod krošnjami dreves.

Obiskovalci prihajajo od vsepovsod, vsi pa so navdušeni nad urejenostjo in ponudbo – Plačljivo parkiranje jih od obiska ne bo odvrnilo Milena Krstič – Planinc

Velenje, 30. julija – Ura je bila poldne, »kugla« je sekala navpično, bilo je 31 stopinj. Namenim se na Velenjsko plažo. Brez brisače, hladilne torbe in drugih nujno potrebnih rekvizitov. Vse, kar vzamem s seboj, sta fotoaparat in snemalnik. Ker sem iz Velenja, za prevoz do tja uporabim kot sončnico rumenega Lokalca.

Edina izstopim na postajališču pred restavracijo Jezero. Parkirišče pred njo je bilo polno. Par, pripeljala sta se z avtomobilom z murskosoboško registracijo, je v pasji vročini pri izstopu iz vroče pločevine dal prednost trem kosmatincem. Ustavili so se le toliko, da so psi lulali. Za obisk pasje plaže tokrat ni bilo časa.

Namesto na morje ob jezero

Mama Jelka, hči Jolanda in sin Kristjan (Naglič in Jeromel) so se na jezero pripeljali iz Slovenj Gradca. Vse jim je zelo všeč, v petek jim je najbolj prijala senca. Dovolj zgodaj so prišli, da so našli prostor pod krošnjo dreves. »Sin Kristjan, otrok z Downovim sindromom, je tukaj prvič. Rekli smo, da gremo nekam, kjer je senca, kjer je dobra klima, kjer je voda … neizmerno uživa. Morje je s Koroške za nas predaleč. Do Velenja pa ni. Res je fajn in še pridemo.«

Zoo Station s pripomočki za gladino

Miran Praznic je iz Radelj ob Dravi na Velenjsko jezero pripe-

ljal sinova Taja in Aneja. Srečali smo se, ko sta fanta široko odprtih oči, še vsa mokra od kopanja, budno spremljala očetovo dogovarjanje z Mirom Škorjancem iz Zoo Stationa, ki obiskovalcem ponuja supe, deske za stoječe veslanje, kanuje in jadralne deske, jim omogoča šolo jadranja na deski, ponuja pa tudi jogo na supih. »Super je tukaj. Res,« sta v en glas zatrjevala fanta v pričakovanju, kaj bo oče izbral in kako se bo dogovoril. Škorjanc za deskanje z veslom posoja vse vrste supov (otroške, napihljive, tekmovalne). Pravi, da je primerno za vsakogar. Vsakemu, ki tega ni vešč, deskanje z veslom inštruktorji tudi nazorno predstavijo in pomagajo premagati začetne zadrege. Škorjanc je s povpraševanjem obiskovalcev zadovoljen. Pozna pa se, dodaja, da ni avtokampa, in zato letošnja sezona ni takšna, kot so bile prejšnje.

Z morja na kmete Srečali smo se tudi z družino iz Izole, ki je teden dni svojih počitnic preživela na turistični kmetiji na Razborci. Da jim je v Velenju zelo všeč, so pripovedovali, in da bodo še prišli. Mlado gospodično pa so bolj kot voda (te je tam, kjer je doma, v izobilju) navdušile živali. »Pes, mačka, račke in en kozel.«

Pa kaj, če bo parkiranje plačljivo!

Štefka Bezjak ima pri Wunder baru 'čez' sladolede.

Včasih za več dni v kamp, zdaj le za kak dan

Iz Dola pri Ljubljani sta zakonca Stopar, Sandi in Francka, pripeljala na Velenjsko plažo vnukinji. »Včasih sva prišla za štiri, pet dni v kamp, zdaj pa ta žal ni odprt. Pritegne naju lepa okolica, uživamo v kopanju.« Že malce utrujeni od vode in sonca sta deklici počivali v senci in z zanimanjem pregledovali knjige, ki so obiskovalcem na posodo na voljo na plaži. Ko sta bila tukaj več dni skupaj, sta s kolesom raziskovala okolico, zdaj pa se bolj kot ne osredotočajo le na plažo.

Hrana za dušo

Društvo Moja mala telovadnica s projektom Hrana za dušo in Velenjčanko Sanelo Jeličić ponuja obiskovalcem solate na malo drugačen način in zdra-

Sanela Jeličić v 'rastlinjaku' ponuja solate na malo drugačen način.

vo prehrano. »Velenjčanom in turistom predstavljamo idejo, da na krožniku ni potrebnega veliko mesa, ogljikovih hidratov in premastnih jedi, ampak lahko uživamo v lokalno pridelani in sveže pripravljeni zelenjavi. »Povpraševanja je zelo veliko. Domačini so ponudbo lepo sprejeli. Pričakovali smo, da bodo ciljna skupina bolj ženske, pa še zdaleč ni tako. Po solatkah z veseljem posegajo tudi moški in mlade družine. Turisti pa sploh,« pravi.

Okolica hiške s hrano za dušo je tako rekoč rastlinjak. »To nam je omogočil naš največji sponzor – ne smem ga imenovati, a ne? Z njegovo pomočjo smo lahko posadili sveža zelišča, ki jih uporabimo v naših solatkah.«

Sladoled je zakon

Široka je ob jezeru ponudba sladoledov. V Wunder baru jih 'ima čez' Štefka Bezjak. »Povpraševanje je veliko, seveda pa je odvisno od vremena. Če je lepo vreme in je obiskovalcev več, je tudi povpraševanje večje. Pri nas

Zanimalo me je tudi, ali bodo prihajali na Velenjsko plažo tudi zdaj, ko je parkiranje plačljivo.

Jelka iz Slovenj Gradca: »Tudi. Če ti je nekje všeč, tistih nekaj evrov tudi daš. Kje je pa dandanes še kaj zastonj?« Miro iz Velenja: »Pritožujejo se Velenjčani, ki imajo zastonj bicikle, bus in deset minut peš do sem ...« Miran iz Radelj ob Dravi: »Čudim se, da je bilo doslej brezplačno. Pravzaprav je to smešno. Tudi, ko bo plačljivo, bomo prihajali, čeprav imamo do Velenja uro in dvajset minut vožnje in čeprav imamo tudi v Radljah vodni park. Ampak ... Tam ne smeš ničesar nesti notri. Kakšna hladilna torba, lepo vas prosim?« Sandi iz Dola pri Ljubljani: »Parkiranje je povsod plačljivo, res ne vem, zakaj bi bilo tukaj zastonj. Če ne bo pretirano, bomo prihajali. Saj za to, da je urejeno, v Velenju nekaj naredite in za to tudi prispevate.«

Po kopanju se je prilegel počitek in listanje po knjigah. Stoparjevima vnukinjama ni bilo dolg čas.

se lahko s sladoledom osvežite vsak dan od 9. do 20. ure.« Sladoledi so del njihove siceršnje ponudbe, ki pa je veliko širša, poleg pijač, napitkov in kave, zajema tudi hrano. Odprti so od

ponedeljka do četrtka in ob nedeljah od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa do 23. ure. 🔲

❱

V petek, v času, ko smo se sprehodili po plaži, na Velenjčane skorajda nismo naleteli. Je bilo zanje še prezgodaj? Plaža je bila polna obiskovalcev od drugod, tistih, ki so si zanjo vzeli ves dan. Največ jih je bilo s Koroške.

Vodna igrala pritegnejo predvsem mladež.

Jelko, Kristjana in Jolando smo zmotili pri malici.

Miro Škorjanc iz Zoo Stationa tudi svetuje. Prava dolžina vesla je pri supanju pomembna.

Čisto moje Velenje Tak je naslov počitniškega dela, v katerega je letos vključenih 170 mladih Milena Krstič - Planinc

Velenje – Mestna občina Velenje že 19. leto zapored mladim, predvsem so to dijaki, omogoča počitniško delo.

To poteka pod naslovom Čisto moje Velenje. Tako kot vsa leta so jih tudi letos skušali vključiti čim več. Kot je pove-

dal Andrej Rupreht, so prejeli okoli 200 prošenj, v 9 po en teden dolgih terminov pa so jih vključili 170.

Delati so začeli že sredi junija, zaključili pa bodo konec avgusta. Počitniško delo izvajajo na različnih lokacijah in različnih področjih. »Iz povsem preprostega čiščenja mesta se vse

Vsaka ura počitniškega dela je nagrajena s šestimi evri.

bolj usmerjamo v medgenera- mestnih četrtih, osnovnih šocijsko sodelovanje, pri čemer lah in vrtcih. Andrej Rupreht je poudarek na medsebojnem pravi, da kolikor le lahko, pri spoštovanju, spoštovanju me- razporejanju upoštevajo interesta in narave. se mladih o tem, Mlade vkljukje bi radi delali, Mestna občina in usmeritev, za čujemo v različne projekte katero se mladi Velenje je za Ljudske unišolajo. Žal pa počitniško delo verze Velenje, vsem pri tem seletos namenila Medobčinske veda ne morejo 64.000 evrov. zveze prijateugoditi. ljev mladine, Tedensko lahMladinskega ko opravijo 38 centra, Zavoda za turizem Ša- delovnih ur, vsaka ura počileška dolina.« Počitniško de- tniškega dela pa je nagrajena lo pa seveda mladi opravljajo s šestimi evri. 🔲 tudi v krajevnih skupnostih,

❱