30 2022

Šaleški gasilci na pomoč na Kras

Nepoznavanje in zahtevnost terena ter velika razsežnost požara – Domačini hvaležni za pomoč – Ne moreš gledati ob strani, ampak hočeš biti zraven in pomagati – to je bistvo te zgodbe

Velenje/Šoštanj, 21. – 24. julija – Tudi ga silci Gasilske zveze Šaleške doline (GZŠD) so aktivno sodelovali pri gašenju požara na Krasu v okviru SAŠA regije. Udeleženi so bili trikrat: v četrtek, soboto in nedeljo. Z najve čjim požarom v zgodovini Slovenije na težko dostopnem in velikem območju, poleg tega polnem neeksplodiranih ubojnih sredstev, so se poleg okoli 1.700 gasilcev borili tudi predstavniki Slovenske vojske in Policije s helikopterji, helikopterji in letala iz tujine ter veliko prostovoljcev, ki so pomagali pri različnih delih in podpori gasilcem.

Po besedah poveljnika GZŠD Aleksandra Osetiča je v vseh treh dneh sodelovalo 180 gasilcev s svojimi vozili, iz celotne SAŠA re gije pa 232 gasilcev s 36 vozili.

»Naši gasilci in gasilke smo se radi odzvali klicu na pomoč in smo pomagali po svojih

najboljših močeh. Bila pa je to zelo težka intervencija. Prvič razmer in terena na Kra su ne poznamo in jih nismo vajeni, drugič so nevarnost predstavljala neeksplodirana ubojna sredstva na terenu, burja, velika vročina in razsežnost požara oziroma šte vilnih požarišč.

Pri tej intervenciji je nastalo na naših vo zilih tudi nekaj škode, ki jo bomo odpravili, da bodo vozila znova brezhibna. Sreča pa je bila, da ni bil poškodovan noben naš gasilec in smo intervencijo dobro prestali.«

Hvala, ker nam pomagate!

Posebna zgodba je hvaležnost domačinov.

»To lahko doživimo samo tisti gasilci, ki po magamo ob takšnih nesrečah. Domačini so izredno prijazni. Odziv je bil zelo poziti ven, cel dan intervencije so nam ponujali

pomoč, pijačo, hrano. Zahvaljevali so se z napisi ob poti, s ploskanjem. To nam je da jalo dodatne moči, navdiha, da pomagamo ljudem, živalim, da zaščitimo njihova ži vljenja in premoženje,« je povedal Boris Goličnik, poveljnik občinskega poveljstva Občine Šoštanj.

Tako je doživel odziv domačinov tudi Aleksander Osetič: »Na vsakem koraku so se nam zahvaljevali, nudili hladno pijačo, kavo, prigrizke, pomagali, pri čemer so lah ko – mirne vesti lahko rečem, da je marsi kateri gasilec imel rosne oči, ko je videl te pretresene ljudi, kakšno stisko so doživljali in kako so nam izražali hvaležnost.«

Nadaljevanji na strani 3.

Festival nasedlega kita znova vabi!

Velenje, 30. julija – Ekipa prostovoljcev le tos organizira že 11. Festival nasedlega kita, ki tako kot vsako leto poteka zadnjo soboto v juliju. Torej vabljeni na ekološko-glasbeni Festival nasedlega kita to soboto, 30. julija, od 14. ure dalje v Letnem kinu v Velenju. Ekološko-umetniški del festivala spodbuja in prikazuje ekološko ozaveščenost mladih, ki v popoldanskem času izdelujejo inštala cije nasedlih kitov zgolj iz odpadnih mate rialov. Z inštalacijami nasedlih kitov, ki jih izdelujejo tako umetniške kot rekreativne ekipe, skupaj opozarjajo, da tudi, ko odpad ke komunalna podjetja odpeljejo iz naše bli žine, so ti še vedno prisotni, nekateri tudi po več let. Inštalacije bodo podnevi in zvečer krasile prizorišče.

Festival je čez dan namenjen tudi otrokom. Zanje so pripravljene ekološke delavnice,

spoznavanje “re-use” uporabe materialov za umetniška dela ter kamišibaj predstava Kako je kit dobil goltanec.

Zvečer se festival prevesi v glasbeni del, kjer sodelujejo tako neuveljavljeni kot že uveljavljeni glasbeni izvajalci različnih ža nrov (rock, etno, jazz, elektronska glasba).

V društvu na ta način nudijo podporo tudi

manj komercialnim slovenskim glasbenim izvajalcem in omogočajo razvoj slovenske glasbene umetnosti. Letošnji izvajalci bodo: Pantaloons, Oygn!, Toljo, Kovi, Jerpa in re sidenčni FNK Crew.

Vstopnine ni. Organizacijo festivala lahko udeleženci podprejo z nakupom promocij skih izdelkov. ��

Ko usahnejo vsi viri

Jasmina Škarja

Počitniška doživetja so v polnem zamahu, ljudje spoznavajo nove kraje, počivajo, uživajo, predvsem pa si oddahnejo od dela in vsakdanjih opravil. Mnogi doživetja komaj čakamo, imamo tisoč in en načrt, že mnogo pred dopustom. Polnimo baterije, dan pa si zapolnimo z raziskovanjem, dolgčasom, lenobnostjo, spoznavanjem nove kulture in dobre hrane. Po letje je tisti čas, ko je v zraku čutiti več lahkotnejše energije.

Priznajte, da včasih še kako paše! Pomembno je, da si vzame mo čas, da odmislimo vsakdanje skrbi, povezane s službo, in če se da, dobesedno odklopimo od ponorelega sveta in poskr bimo za telesno in duševno blagostanje. Zanimivo je, da se v prostem času lahko naučimo veliko novega o sebi in drugih.

Samo zadihati moramo bolj sproščeno in si prisluhniti, pa če je to ob morju, v gorah ali senci lastnega doma.

Res je, da kakšen delovni proces in položaj zahtevata dose gljivost tudi na dopustu. Obstajajo pa tudi službe, ki v času poletnih dopustov dihajo na škrge. Predstavniki sedme sile vemo, kako zahteven je lahko poletni čas in kaj pomeni izraz 'čas kislih kumaric'. Takrat moramo še posebej zavihati roka ve in strniti vrste, če se želimo izogniti izmišljenim, trivialnim in praznim temam. Po eni strani smo veseli, ker se ne zgodi nič novega in pretresljivega, po drugi pa iščemo dogodke, vse bine in zgodbe tako iz arhiva kot vsebin, ki niso bile časovno opredeljene in so čakale ravno na čas, ko usahnejo vsi viri.

Včasih prepoznamo in zavohamo dobro zgodbo tudi na dopu stu, včasih smo čisto slučajno na kraju dogajanja, na poletnih dogodkih na drugem koncu Slovenije, in takrat dokažemo, da še kako drži tisto 'enkrat novinar, vedno novinar'. Novinar stvo je namreč način življenja, ki zapolnjuje tudi prosti čas, saj moraš spremljati dogodke, preklapljati med televizijskimi kanali tudi med počitnicami, da si na tekočem z vsebino.

Ker večina ljudi v tem času brezskrbno uživa v poletnem utri pu, ob srkanju kakšne hladne osvežilne pijače, v hribovskem zavetju, na motorju ali v oddaljenih deželah, je naše prvo vprašanje, ko nekoga pokličemo: Ali ste na dopustu? Ko za vlada mrtvilo, je strah predvsem, da bi novice pričeli z vreme nom ali zanimivostmi. Povsem drugače je, kadar imamo vro činski val in požare v naravi, ki polnijo vseslovenski radijski in časopisni prostor. Takrat smo ponosni in radi pohvalimo, poiščemo dobre zgodbe in navdihe. Tudi ob zadnjem dogodku na Krasu, kjer so se nesebično na pomoč v ekstremno težkih razmerah odzvali gasilci SAŠA regije. Poročamo tudi o dogod kih v naši dolini, ki niso obstali.

Mogoče bi lahko prihodnje leto (za letos smo namreč prepozni, ker tudi mi iščemo izvor nove energije na dopustu) poiskali v arhivu gradivo o najbolj kislo kumaričnih zgodbah v preteklo sti. Članki, reportaže, intervjuji, ankete, ki so v preteklosti za polnili poletni čas. Pomembno je pritegniti pozornost, napraviti berljivo zgodbo in oddajo, da bodo bralci brali, poslušalci pa poslušali. Zaradi odgovornosti do poslušalcev in bralcev nam tudi temperature in čas kislih kumaric ne pridejo do živega.

Trudimo se biti vaša dobra poletna ekipa. Zato bomo prijazni, iskrivi, prilagodljivi in pripravljeni na plan B, če nam slučajno kakšne zgodbe ne bo uspelo izpeljati do konca, ker sogovor nik ležerno in zasluženo srka koktejl v obmorski senci kakšne palme, plava v turkiznem morju, nabira vitamin D, poležava v viseči mreži domačega doma ali snorklja in se predaja po mirjujočim podvodnim dejavnostim. Po dopustu, ko bomo na polnili svoje baterije, bomo vsi skupaj bolj učinkoviti, ko bo to najbolj potrebno, in dosegljivi. Zato naj mine poletni ritem v odtenku vaših barv, vonjev in okusov.

TAKO mislim

OD SREDE DO TORKA

LOKALNE novice

Mladinski hotel Velenje pridobil okoljski in trajnostni certifikat

Velenje – Z razširitvijo standardov osnovnega certifikata ka kovosti HI-Qualitiy light je Mladinski hotel Velenje, ki ga upra vlja Mladinski center Velenje, konec junija pridobil tudi okolj ski in trajnostni certifikat. V okviru priznanih mednarodnih veljavnih trajnostnih in okoljskih znakov ter podpisom Zelene zaveze slovenskega turizma je tako izpolnil pogoje za pridobi tev znaka Slovenia Green Accomodation. Sredi julija so preje li še obnovljeni in na novo kategorizirani znak kolesarskega hotela, ki ga podeljuje Aktivna Slovenija GIZ.

Letni remont bazena Velenje že poteka

Velenje – Zavod Rdeča dvorana Velenje je 15. julija pričel z letnim remontom in drugimi investicijskimi deli Bazena Ve lenje. Zato je spremenjen obratovalni čas in so začasno zaprti veliki in mali bazen ter savna. Predvideni začetek nove sezone je v prvih dneh septembra. Za obiskovalce pripravljajo nekaj novosti, ki bodo dodatno obogatile ponudbo.

Spremenjeno delovanje Krajevnega urada Šoštanj

Šoštanj – Od 21. julija do vključno 11. avgusta bo spreme njeno poslovanje Krajevnega urada Šoštanj. Občani, ki želijo naročiti novo vozniško dovoljenje, potni list ali osebno izka znico, lahko v tem času vse upravne zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Velenje.

Optično omrežje v oddaljenih naseljih

Mozirje – Podjetje GVO, d. o. o., je skupaj z izvajalcem Optic -Tel, d. o. o., začelo z gradnjo optičnega omrežja v različnih bolj oddaljenih naseljih v občini Mozirje. V naslednjih mesecih je mogoče sočasno z gradnjo optičnega omrežja zgraditi v teh na seljih tudi hišni priključek, s katerim se občanom zagotavljajo sodobne telekomunikacijske povezave in visoke hitrosti pre nosa podatkov, ki jih omogoča najsodobnejše optično omrežje. V preteklih mesecih so Mozirjani v poštne nabiralnike že prejeli osnovne informacije s prošnjo, da izrazijo svoj interes za gradnjo optičnega priključka na priloženem obrazcu in ga posredujejo na elektronski naslov oso5@gvo.si ali po pošti. Na občini Mozirje pozivajo, da občani to, če še niso, opravijo v čim krajšem času.

Gradnja prizidkov k osnovni šoli in vrtcu

Mozirje – V Mozirju so zaradi višanja števila prebivalstva zrasle tudi potrebe po več prostorih v vrtcu in osnovni šoli. 7. julija je bil ob prisotnosti župana Občine Mozirje Ivana Suho veršnika, ravnateljice Vrtca Mozirje Mateje Glušič, ravnateljice OŠ Mozirje Petre Klepec in predsednika uprave Esotech, d. d., Marka Škoberneta položen temeljni kamen za gradnjo doda tnih prostorov tako v vrtcu kot v osnovni šoli. Z novo pridobitvijo bo vrtec bogatejši za novo kuhinjo in dve igralnici ter servisne prostore, osnovna šola pa za tri učilnice, zbornico in pripadajoče servisne prostore. Gradnja se je pričela 18. julija, dokončana bo predvidoma do maja prihodnje leto.

Registriranih 435 psov

Šmartno ob Paki – Svetniki občine Šmartno ob Paki so na seji sveta pred poletnimi počitnicami v prvem branju sprejeli Odlok o načinu upravljanja gospodarske javne službe zaveti šča za zapuščene živali na območju lokalne skupnosti. Na eni od naslednjih sej občinskega sveta naj bi odlok tudi potrdili. Bolj kot odlok je mnoge svetnike presenetila informacija, da je v občini registriranih kar 435 psov, koliko je še takih, ki niso, ne vedo.

V občinskem proračunu je za omenjeno javno službo oziroma za zapuščene živali, ki nimajo lastnika, vsako leto namenjenih od 4000 do 5000 evrov.

�� tp

Darilo Kajuhu za 100 let

Šoštanjska občina prenavlja Kajuhov park – Obnovljena bo vsa infrastruktura, park pa bo dobil lepšo podobo

Jasmina Škarja

Šoštanj, 25. julija – Občina Šoš tanj v središču mesta prenavlja Kajuhov park. »Namen je poso dobitev parka, ki nosi Kajuho vo ime, in prav gotovo je letos, v letu, ko mineva 100 let od pe snikovega rojstva, primeren čas za ta projekt,« je povedal župan Darko Menih. Prenovo parka je kreirala krajinska arhitektka iz Ljubljane, poteka po načrtih, kon čana pa naj bi bila do konca avgu sta. Investicija je vredna okoli 450 tisoč evrov, izvajalec je podjetje RGP Velenje, nadzor pa opravlja Komunalno podjetje Velenje.

Vse bo novo in lepše Prenova bo celovita, kar lahko že dalj časa opazujejo mimoi doči, saj je park pravo gradbi šče. Ohranili bodo kakovostna drevesa, odstranili le dve dre vesi ter grmovno vegetacijo, ki je prerasla prostorske danosti. »Odstranili bomo samo tisti dve drevesi, ki s svojimi koreninami nevarno segata na površino, oči stili grmovje plevela in trnov ja,« pojasnjuje župan vsem, ki govorijo o sekanju vseh dreves. Da želijo ohraniti drevesa, do kazuje tudi to, da so jih obdali z zaščitnim ovojem, da jih grad beni delavci ne bi poškodovali.

Osrednjo potezo skozi park v smeri jedra Šoštanja bodo pre oblikovali, na severni strani se bo zaključila s klopjo, ki bo s svojo obliko določala razgiban rob tlakovane površine in obli kovala več manjših ambientov.

V Šoštanju potekajo številna dela

Ponovljen razpis za gradnjo garažne hiše, osnovna šola je premajhna

Šoštanj, 26. julija – Po bese dah župana Darka Meniha je morala Občina Šoštanj ponoviti več razpisov zaradi previsokih cen ponudnikov za načrtovane investicije in premalo sredstev v občinskem proračunu. Med

njimi so razpisi za gradnjo ga ražne hiše, za katero že imajo gradbeno dovoljenje, nadalje za ureditev cest Matije Gubca in Heroja Gašperja. Končan pa je razpis za nadaljevanje ko lesarske poti ob železnici od

Tresimirjevega parka skozi Penk in naprej do Šmartna ob Paki in Mozirja.

Sicer pa po krajevnih skupno stih urejajo krajevne ceste.

»Občina zbira tudi dokumen tacijo za rekonstrukcijo in ener getsko sanacijo osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, ki je po 16 letih postala tudi pre majhna. Otrok je iz leta v leto

Površino pod drevesi bodo zasa dili z zimzelenimi trajnicami za senčne lege, rob tlakovane povr šine na južni strani pa z gredami cvetočih trajnic. Seveda bodo v parku ohranili kip Karla Destov nika - Kajuha in spomenik osa mosvojitvene vojne.

Ob Paki bodo vzpostavili novo pot, ki vodi od osrednje ploščadi proti Glasbeni šoli na vzhodu, v severnem delu parka pa se nave zuje na postajališče za izposojo koles Bicy in obstoječi prehod za pešce. Pot bo proti Paki zavarova na z novo ograjo. Ob postajališču za izposojo koles Bicy bodo obli kovali manjšo ploščad s klopjo in drevesi ter postavili novo pol nilnico za električne avtomobile.

»Staro parkirišče bomo ukinili, površino zatravili in uredili no vega ob Kajuhovi cesti. Parkira nje bo bočno ob pločniku, število parkirnih mest pa bo enako. Tudi tukaj bodo gosto drevje razred čili. Sicer pa bo obnovljena vsa infrastruktura – toplovod, kanali zacija, vodovod in cestna razsve tljava. Ob vsem tem bomo poe notili tudi urbano opremo – koše za smeti, svetilke, ograje. Posodo bljen z novo ograjo bo tudi most čez Pako v stari del Šoštanja,« na števa župan, ki je prepričan, da bo s temeljito prenovo Kajuhov park dobil lepo podobo.

Kaj menijo Šoštanjčani? Po županovih besedah so ko mentarji Šoštanjčanov tako po zitivni kot negativni. »Negativna so mnenja tistih, ki domnevajo, da bomo posekali vsa drevesa, čeprav to ni res, ter da tega pro jekta ne bi bilo treba. Mnogi pa vendarle menijo, da je v Kaju hovem letu prav, da smo se ga lotili in polepšali središče Šošta nja. Projekt so obravnavali tudi svetniki Občine Šoštanj in ga po trdili.« ��

več, zdaj jo obiskuje že več kot 800 učencev. V skladu z načrti bo dograjenih 8 učilnic.« Med razpisanimi deli je župan omenil še obnovo kanalizacije, in sicer v Florjanu od Mostnar ja do Grebenška ter v Ravnah. »Imamo pa nekaj težav, ker ne kateri občani ne dajo soglasja za dela. Če pogovori ne bodo uspe šni, bomo lokacijo obnove kana lizacijskih sistemov premaknili v drugo krajevno skupnost,« je še povedal Darko Menih. ��

remont daljinskega ogrevanja

Komunalno podjetje Velenje izvaja letni

Velenje, 21. julija – Kot so sporočili iz Ko munalnega podjetja Velenje, letošnji redni remont daljinskega ogrevanja poteka ter minsko in organizacijsko enako kot lansko leto, dobava toplote bo prekinjena le obča sno na posameznih oskrbovalnih območjih. V času trajanja del bo magistralni ce vovod neprekinjeno v obratovalnem sta nju. Redni remont že izvajajo po sklopih, s

prilagojenimi termini, trajal pa bo do sep tembra. Termini izvedb so vezani predvsem na vnaprej znane ugodne vremenske raz mere in na razpoložljivost delovnih ekip, ki jih sestavljajo glede na obseg in prioriteto izvedbe posameznih del.

Ključne aktivnosti v sklopu remonta na območju Velenja in Šoštanja so zamenjave zapornih ventilov v jaških, ki jim je potekla

življenjska doba. Načrtovana so tudi dela v toplotnih postajah večstanovanjskih objek tov, kjer bodo izvajali zamenjave akumula torjev, namenjenih za pripravo sanitarne tople vode. Na elektro sistemih Centralne energetske postaje je kot letna periodika del načrtovana revizija visokonapetostnih energetskih naprav.

O predvidenih prekinitvah toplote na po sameznih oskrbovalnih območjih, ki so nuj no potrebne za izvedbo remontnih del, bodo odjemalce pravočasno obveščali.

Projekt prenove vključuje tudi obnovo celotne infrastrukture.

Šaleški gasilci na pomoč na Kras

Nadaljevanje s strani 1.

Vsaka intervencija je nova izkušnja

Za ukrotitev in pogasitev tako velikega požara je bila potreb na velika in dobra organizacija. Aleksander Osetič jo je ocenil: »Sprejemna mesta, zborna mesta, prerazporeditev vseh gasilcev, da so v funkciji in opravijo poslanstvo, zaradi katerega so prišli na Kras – vse to pomeni zelo zahtevno organizacijo in vsak dan je bila boljša, po nekaj dneh brezhibna, kar dokazuje tudi rezultat: požar je bil obvladan, omejen. Izredno sem vesel, da nam je to vsem skupaj uspelo.

Ne pozabimo, maska pomeni skrb zase in skrb za druge

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa predstavila priporočila za obvladovanje epidemije – V domovih za starejše znova priporočila za zmanjšanje tveganja

Ljubljana/Velenje/Topolšica, 22. julija – Posvetovalna sku pina za spremljanje koronavi rusa, ki deluje pod vodstvom epidemiologa Maria Fafangla predstojnika Centra za nalezlji ve bolezni pri NIJZ, je predstavi la priporočila za obvladovanje epidemije covida-19.

omogoča učinkovitejše zdravlje nje. Na voljo sta namreč zdravili remdesivir in paxlovid, ki sta za preprečevanje težjega pote ka učinkoviti zgodaj v poteku bolezni.

Nadaljevanje akcije je seveda v tem, da se pregledujejo, nadzoru jejo požarišča. Požar se je prestavil v ilegalo, to pomeni, da v tleh še tli in se občasno pojavljajo izbruhi ognja. So pa zdaj obvladljivi, ker so vidni. Na terenu je še vedno veliko gasilcev, ki lahko hitro ukrepajo. Poleg tega nad celotnim požariščem kroži helikopter s termo kamero, s katero prepoznava vsa žarišča. Helikopterji teren še vedno polivajo z vodo, ker je nevaren zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev in izven poti človek ne sme hoditi.«

Prostovoljec je prostovoljec celo življenje

Gasilci, ki so sodelovali v intervenciji, so se vanjo vključili v raz ličnih položajih; so v službah, imajo svoja podjetja ali so v tem času na dopustu in so se zato vrnili. »Vesel sem, da nas je bilo vsak dan dovolj za posredovanje in da so pustili vse, kar trenutno delajo, in odšli v intervencijo,« je dejal Osetič. Glede plačila gasilcem, ki ga je napovedal predsednik vlade, pa tole: »V tem trenutku je zame to populizem in zdaj tudi ni čas, da bi se o tem pogovarjali. O tem se morajo pogovoriti Vlada in Gasilska zveza Slovenije ter sprejeti ukrepe. Urejanje tega po medijih še nikoli ni bilo dobro. Sigurno pa je na mestu sistemska ureditev statusa gasilca in upam, da jo bo ta požar pospešil. Ob tem pa poudarjam: kljub temu da se je o tem konec prejšnjega tedna začelo govoriti po medijih, verjemite, da niti en gasilec ni šel v posredovanje na Kras zaradi 'obljubljenega' plačila, ampak izključno zaradi prepričanja. Ko si enkrat prosto voljec, si prostovoljec za vse življenje. Ne moreš gledati ob strani, ampak hočeš biti zraven in pomagati – to je bistvo te zgodbe.« ��

Če tega ne vidiš, si ne znaš predstavljati

Darko Pergovnik, PGD Šmartno ob Paki: »Iz Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki smo bili štirje operativ ci na požarišču že pred tednom dni, prav toliko nas je bilo v noči z minule sobote na nedeljo, nedeljo jih je na pogorišču preživelo pet. Nihče, niti gasilci sami, si nismo predstavljali, za kako obsežen požar gre. Če tega ne vidiš, ne moreš verjeti. Bilo je naporno in nevarno zaradi visokih temperatur, vetra, pirotehničnih sredstev. Izkušnja, ki je zlepa ne bom pozabil. Prav tako ne ljudi, ki so nam izkazovali hvaležnost na vsakem koraku. Stali so nam ob strani, ob cestah mahali z zastavami, nam ploskali, nas skratka bodrili in hrabrili. Tudi to je bilo za nas neke vrste posebno, a prijetno presenečenje.« �� tp

Pestro dogajanje na Visti

Na velenjski Visti se to poletje veliko dogaja: od kulturnih in zabavnih do družinskih prire ditev. Povzpnete se lahko še na atraktivno razgledno ploščad, od koder se vidi daleč naprej od Velenjskega jezera. Zadovoljen je tudi župan Peter Dermol: »Vesel sem, ko slišim ljudi reči, da se je v naše mesto v pokoron skem času vrnilo življenje, s či mer se seveda še kako strinjam, in da smo dogajanja v letošnjem letu obogatili tudi z dogodki na Visti. V tem času je dokazala, da je pravšnji in edinstven pro stor za organizacijo različnih

dogodkov, ne le koncertov, am pak tudi vseh ostalih aktivnosti, ki združujejo ljudi, jim omogo čajo, da se imajo lepo, se zaba vajo in družijo ne glede na staro stno skupino. Skupaj z Velenjsko plažo je to eden najbolj družab nih delov našega mesta v tem obdobju in verjamem, da smo Velenjčanke in Velenjčani lahko ponosni na to območje, ki posta ja vedno bolj prepoznavno, to zgodbo pa bomo v prihodnjih letih lahko zgolj nadgrajevali.« ��

Fafangel je izpostavil po men upoštevanja splošnih in že dobro poznanih higienskih priporočil, kot so vzdrževanje medosebne razdalje, pravilno umivanje rok, razkuževanje rok, higiena kašlja ter učinko vito prezračevanje zaprtih pro storov. Posvetovalna skupina ob tem v trenutni epidemiološki si tuaciji priporoča delo na domu vsem ranljivim skupinam in sta rejšim od 60 let.

Prav tako tem skupinam in osebam, ki zunaj svojega gos podinjstva ne morejo vzdrže vati zadostne medosebne razda lje oz. se nahajajo v natrpanih zaprtih prostorih, zelo močno priporoča uporabo zaščitnih mask. Za celotno prebivalstvo pa posvetovalna skupina maske priporoča v vseh javnih zapr tih prostorih. »To pomeni javni prevoz, trgovine, kinodvorane, nakupovalni center,« je primere naštel epidemiolog.

Ob tem je pozval, da se takoj uvede obveza nošenja mask znotraj zdravstvenega siste ma, in sicer v skupnih zaprtih prostorih v bolnišnicah, zdrav stvenih domovih, lekarnah, domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih. »Ne pozabimo, maska pomeni skrb zase in skrb za druge,« je poudaril.

Za osebe s simptomi koronavi rusne okužbe velja, da ostanejo doma in s tem omejijo sekun darne prenose. Izolacija še ve dno traja sedem dni od začetka simptomov, nato jo je mogoče prekiniti z negativni rezultatom hitrega antigenskega testa. Po membno je tudi, da osebe s su mom na okužbo testiranje opra vijo čim prej, saj hitra diagnoza

V domovih upajo, da se virus ne ponovi Kakšno je stanje v domovih za starejše v Šaleški dolini – v Domu za varstvo odraslih v Ve lenju in DEOS Centru starejših Zimzelen v Topolšici – ter kako stanovalci, zaposleni in obisko valci upoštevajo priporočila NIJZ oz. ministrstva za zdravje, smo povprašali obe direktorici.

Violeta Potočnik Kranjc, DVO

Velenje: »Zaenkrat ne beležimo nobene okužbe s koronaviru som. Priporočila – uporaba za ščitne maske tipa 2R za vse za poslene in obiskovalce, omejitev obiskov na največ dva zdrava obiskovalca sočasno, poudar jena higiena rok in razkuževa nje, redno prezračevanje pro storov, čiščenje in razkuževanje površin, fizična razdalja, kjer je to mogoče – upoštevamo. Upa mo, da bomo tako čim dlje brez okužbe.

Naši stanovalci so po izkušnji s koronavirusom zelo previdni, prav tako tudi zaposleni, ker

vemo, kaj okužba prinese. Ve seli bi bili, če bi tudi obiskovalci, preden negodujejo, pomislili na to, kaj vse so morali njihovi bli žnji in zaposleni v domu prestati zaradi virusa. Najde se kdo, ki priporočil ne želi upoštevati in kaže, da se nismo še vsi naučili živeti z virusom.«

Podpis pogodbe za gradnjo novega Doma za varstvo odraslih

Velenje, 26. julija – Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje (DVO) Violeta Potočnik Krajnc ter zastopnika podjetja Strabag, d. o. o., Karel Bogatin in Petra Krajncova so podpisali pogodbo za izvedbo del pri rekonstrukciji in prizidavi doma. Najugodnejši ponudnik Strabag je bil izbral na podlagi javne ga razpisa za izvedbo del, ki ga je DVO objavil februarja letos. Vrednost izvedbe del GOI znaša 14 milijonov 583 tisoč 495 evrov.

V letu 2021 se je DVO prijavil na Javni razpis za sofinancira nje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva, upoštevajoč deinstitucionalizacijo pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake mo žnosti. Dom je bil na razpisu uspešen in je novembra lani pre jel sklep o sofinanciranju projekta Rekonstrukcija in prizidava DVO v višini 12 milijonov evrov. Celotna vrednost investicije je 17 milijonov 126 tisoč 865 evrov.

Stavba Doma za varstvo odraslih Velenje je bila grajena med letoma 1976 in 1979. Ne dosega potrebnih minimalnih stan dardov in normativov, kot so eno- in dvoposteljne sobe z la stnimi sanitarijami in tuši. Poleg tega ni grajena protipotresno in to je še dodaten dejavnik, zaradi katerega je treba stavbo v celoti rekonstruirati.

Andreja Štefan Bukovič DEOS CS Zimzelen: »Posebnih ukrepov nismo sprejeli, temveč le upoštevamo tista priporoči la, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje. Katera so, je objavljeno na naši spletni strani, obisko valce pa z njimi seznanjamo z obvestili na vhodu v dom. Če povzamem: na obisk naj priha jajo k stanoval cem v manjšem številu, torej dve zdravi ose bi, v notranjih prostorih naj uporabljajo obiskovalci in zaposleni za ščitno masko. Če zdravstveno stanje stanovalca to dopušča, je priporočljivo, da obisk poteka na prostem, v parku.

Imamo nekaj okužb pri stano valcih in zaposlenih. Pri vseh je potek zelo blag, rahlo povišana telesna temperatura, rahel pre hlad. Stanovalci ne izražajo bo jazni pred ponovnim vdorom. Veliko se sprehajajo na prostem, tisti, ki se lahko, udeležujejo se aktivnosti pred domom. Ni tež kega vzdušja, strahu, panike med stanovalci, tudi ne med obiskovalci, zaposleni pa seve da upoštevajo vse, kar je potre bno, da se zmanjša tveganje za vnos okužbe v dom.

Skozi vso obdobje korone in tudi zdaj nimamo slabih izku šenj z upoštevanjem ukrepov in priporočil za zmanjšanje tve ganja pri obiskovalcih. Do tega imajo spoštljiv odnos.« �� Js, dj

Velenje izbrano za finalista za naziv zeleni list

Velenje, 25. julija – Evropska komisija je obvestila Mestno obči no Velenje, da je bila izbrana za enega izmed treh finalistov, ki se potegujemo za naziv zeleni list. Na razpis se je občina, kot primer dobre prakse z uspešno okoljsko sanacijo v preteklosti in ukrepov, ki jih v njej izvajamo tudi danes, prijavila konec maja. Finalista sta še Elsinore (Danska) in Bistrita (Romunija). Cilji evropske nagrade zeleni list so trije: prepoznati mesta, ki izkazujejo dobre okoljske rezultate in zavezanost ustvarjanju zelene rasti, spodbujati mesta, da dejavno razvijajo okoljsko zavest in vključenost državljanov ter identificirati mesta, ki so sposobna delovati kot zeleni ambasa dorji, hkrati pa spodbuditi druga mesta, da napredujejo k boljšim trajnostnim rezultatom. Če bo Velenje izbrano za zmagovalca, bo Mestna občina Velenje prejela 200 tisoč evrov sredstev za izved bo dejavnosti v letu, ki bo nosilo naziv evropskega zelenega lista. Zmagovalec bo razglašen 27. oktobra na slovesnosti v Greno blu, mestu v Franciji, ki je zelena prestolnica Evrope 2022. ��

Aleksander Osetič: »Tudi v naši lokalni skupnosti so se lju dje odzvali, prinašali pijačo in druge stvari, pomagale so vse tri občine, Komunalno podjetje Velenje je doniralo vodo. Vsem iskrena hvala za podporo!«

Kasnila je prva košnja, druga ni bila obilna, tretja …

Na kmetiji Krumpačnikovih v Lokovici napovedujejo zaradi suše dolgoročne posledice – V tem trenutku povsem opustili razmišljanja o investiciji v nov hlevOptimizem in dobra volja jih držita pokonci

Tatjana Podgoršek

Matej Krumpačnik se je pred dobrimi desetimi leti odločil, da bo 'birt' in da bo nadaljeval delo svojih staršev na kmetiji v Krajevni skupnosti Lokovica, na meji med občinama Šoštanj in Šmarno ob Paki. Danes obde lujejo (skupaj z najetimi povr šinami) 23 hektarjev površin in 15 hektarjev gozda. Ukvarjajo se z mlečno proizvodnjo. V hlevu imajo skoraj 40 glav živine, od tega 22 krav molznic, ki na me sec namolzejo približno 13 tisoč litrov mleka. Tako kot mnogim drugim kmetom mu povzroča v zadnjem času nemalo skrbi suša.

Razmere so zaskrbljujoče

»Že spomladi je bilo premalo pa davin, zato je kasnila prva košnja, tudi druga ni bila obilna, tretje pa je zaradi posledic suše za 70 do 80 odstotkov manj. Pa še kakovost krme je slabša, kar je za mlečno proizvodnjo, s katero se ukvarja mo na kmetiji, slabo. Slabša krma namreč vpliva na kakovost mleka, ta na nižjo odkupno ceno.

Na drugi strani pa se sooča mo s kar 300 odstotkov višjimi

cenami mineralnih gnojil, ele ktrične energije, energentov. Cene so nevzdržne. Pri setvi koruze smo uporabili minimal no količino mineralnih gnojil, travnike smo dognojevali le z gnojevko s kmetije. Razmere so zaskrbljujoče,« je opisal trenu tne razmere Matej.

Za odgovor na vprašanje, ali znajo biti posledice suše dolgo ročne, ni potreboval veliko časa. Zanesljivo bodo dolgoročne, je dejal, sploh na višinski kmetiji, kot je njihova. Travna ruša se namreč ne obraste tako kmalu, temu primerna je slabša kako vost krme, saj v sušnih razme rah uspeva le plevel, ki za krmo živine, sploh za krave molznice, ni dobra.

Težko bi napovedal, kako bodo lahko posledice suše omilili. Na srečo, še pojasnjuje, imajo gle de na število živine v hlevu več površin. Prav tako so lani veliko nakosili in imajo krmo še v re zervi. Po njegovih izračunih naj bi se jim stvar izšla. Ve pa, da bo pri ostalih kmetih, s katerimi iz menjuje izkušnje, predstavljalo zagotavljanje dovolj krme veliko težavo. Odkupna cena mleka je, po njegovih besedah, solidna,

a bo ob nadaljevanju razmer težko slediti nesorazmerju s cenami pogonskih goriv, elek trike, mineralnih gnojil in osta lega materiala. »Bomo že neka ko. Se trudimo pomagati drug drugemu. Optimizem in dobra volja sta adrenalin, ki nas drži pokonci.«

Poleg volje in pridnih rok potrebna tudi preudarnost

Današnji časi so za kmete, sploh mlade prevzemnike kme tij, velik izziv. To še toliko bolj

velja za tiste, ki so vezani na dol gi rok, meni sogovornik. Mlečna proizvodnja je zelo zahtevna, odgovorna, potrebna sta red in disciplina. Poleg dobre volje je nujna tudi zvrhana mera pre udarnosti, da se stvari izidejo. Zato v jeseni in pozimi opravi komu kakšno uslugo pri sečnji in spravilu lesa.

Prostega časa je malo, a si ka kšen dan ali dva skupaj s par tnerico, ki je zaposlena, in tremi otroki, privošči. Starši še zmore jo za kratek čas postoriti obve znosti v hlevu. Da bi si olajšali

Glede pridelave hrane smo lahko upravičeno zaskrbljeni

Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, pravi, da so posledice suše v kmetijstvu v tukajšnjem okolju vidne vsak dan bolj. Rjavih sušnih površin je največ v hribovitih de lih. Tudi če bo v teh in naslednjih dneh padlo nekaj dežja, bo škoda na travni ruši precejšnja in bo potrebovala kar nekaj časa, da si opomore. »Na koruzi večje škode zaradi visokih temperatur za zdaj še ni, a če ne bo obilnejših padavin v na slednjih 10 dneh, lahko tudi pri tej pričakujemo večji izpad. To bo imelo za kmetije Šaleške doline, na katerih se ukvarjajo z živinorejo in mlečno proizvodnjo, katastrofalne posledice. Koruza namreč predstavlja glavno voluminozno krmo. Bog ne daj še kakšne toče.«

Posledice visokih temperatur so za zdaj vidne tudi na sadju. Na robovih jabolk, ki se debelijo, so opekline. »Glede na to da so kmetje zaradi cen mineralnih gnojil, ki so zelo poskočile, varčevali z njimi, smo lahko tudi potrošniki v tem trenutku v zvezi s pridelavo hrane upravičeno malo zaskrbljeni,« je še poudaril Ivan Drev.

delo na strmih površinah, so kmetijo opremili s primernimi stroji, vendar brez pridnih rok kljub temu ne gre. »Ne glede na omenjeno sem zadovoljen. Delo me veseli, z njim sem povezan že od malih nog, izkušnje sem si nabiral tudi v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, kjer sem bil za poslen 16 let. Načrti pa so v tem trenutku padli v vodo,« se je od zval na vprašanje o prihodnosti. Razmišljali so namreč o gra dnji novega hleva za prosto rejo, vendar so te želje zaradi razmer potisnili povsem na stran. Nji hov fokus v tem trenutku je

Ne sme nam biti vseeno, kakšno hrano uživamo

Vzpostavljanje kratkih verig med pridelovalcem in potrošnikom pozitivno vpliva na domačo pridelavo sadja in zelenjave ter pripravo hrane

Jasmina Škarja

Zgodba podjetja Grashka se je pričela na Graški Gori, s pomo čjo SAŠA Inkubatorja so kalili in pilili svoje ideje, se v Startup generatorju 2021 prebili med tri top ideje ter prejeli 10.000 evrov nepovratnih sredstev Mestne občine Velenje. Martin Rojnik je ustanovitelj podjetja, ki ga sestavlja izkušena ekipa s področja prehranske industrije. Podjetje je s svojimi lastnimi, inovativnimi proizvodi, ki jih tržijo tudi na spletni trgovini, konec novembra 2021 prodrlo tudi v trgovsko verigo Spar in Interspar po vsej Sloveniji, za upanje v njihovo zgodbo, ino vativnost in odlično poslovno idejo pa je potrdila tudi inve sticija kluba Poslovnih angelov Slovenije.

Gost je tisti, ki največ šteje

Z Markom Stojakovićem iz podjetja Grashka smo se pogo varjali o simbolnem pomenu hrane in našem odnosu do pre hranjevanja. Ne sme nam biti vseeno, kakšno hrano uživa mo. Z zdravstvenega vidika je priporočeno uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj so taki pridelki običaj no optimalno dozoreli in imajo višjo hranilno vrednost.

Zakaj je vaša hrana drugačna, po čem se razlikuje od ostale?

»Grashka je hčerinsko podje tje gostilne Kucha iz Ljubljane, ki je združilo kulturologe, mla de entuziaste, v prehranski, po strežni in gostoljubni industriji. Želeli smo približati gostoljubje, ne samo jedi, tudi svoj odnos do priprave prehrane, ki se sčasoma izgublja. Opažamo, da se izgu blja osebni stik, za kar je goto vo kriva tudi epidemija. Zave dati se moramo, da je gost tisti, ki je najpomembnejši in največ

šteje. Zato se osredotočamo na pripravo hrane, zadnje čase pa želimo približati ljudem hrano, ki v sebi nima stresa. Vzpostav ljanje kratkih verig med pride lovalcem in potrošnikom nam reč pozitivno vpliva na domačo pridelavo sadja in zelenjave ter pripravo hrane.«

Kaj je vaša dodana vrednost?

»Naša hrana je pripravljena z razlogom, obenem je to hrana, ki jo pripravljamo za ljudi, za katere želimo, da jo pokusijo. Je

takšna, kot so jo jedli naši pred niki. Sušena in pripravljena na način, kot so to počeli in pripra vljali nekoč. Želimo pokazati, da naša zgodovina sloni na rastlin ski prehrani, ko so ljudje hrano pripravljali sezonsko. Živeli so v stiku z naravo in se ji prilaga jali. Preteklost kaže tudi to, da naši predniki nikoli niso jedli suhega mesa, prehranjevali so se izključno s svežim sadjem in zelenjavo. Naši želodci namreč niso pripravljeni na pretirano toplo hrano,« odgovori Stoja ković, prepričan, da je veliko

takšnih, ki uživajo v njihovi hrani, čeprav se najdejo tudi takšni, ki pravijo, da kopirajo mesne produkte.

Kako se ljubezen čuti v hra ni? »To ljubezen zelo čutimo. Že takrat, ko rastlino posadimo in komaj čakamo, da zraste. Že naše babice in mame so jo po sadile s čutom in z razlogom. Ko je zrasla, so bile zadovoljne, če je zrasla bolje kot sosedova, še toliko bolj,« se nasmeje Stojako vić, ki ne pozabi omeniti izme njave pridelkov. »Najlepše je, ko lahko hrano delimo. V hitrem tempu vsakdana bodo ljudje is kali srečo v deljenju in skupni dobrobiti.«

Velika mesna industrija prinaša kvantiteto, ne kvalitete

Lokalna trajnostna oskrba ima širši pomen, saj se z večanjem obsega potrošnje lokalnih pri delkov in proizvodov ustvarjajo nova delovna mesta. Poleg tega pomembno vpliva na ohranitev in razvoj podeželja, česar se za vedajo tudi v njihovem podjetju, kjer prav tako opažajo posledi ce energetske krize pri stroških surovin.

»Želeli smo predstavljati in po nujati zelenjavne izdelke, ki bi morali biti cenejši, a danes žal niso, kvečjemu so dražji. Mesna industrija, ki postaja velika, ve činoma ne prinaša kvalitete, kvečjemu kvantiteto, zato je tudi cenejša,« razmišlja Stojaković, ki opaža, da je kvalitetne organske

preživeti z obstoječim številom goveda, pokrivati stroške in si zagotoviti kolikor toliko normal no življenje. Kakšen bi bil nje gov nasvet tistim, ki razmišlja jo, da bi ostali doma na kmetiji? »Odvisno je, kakšna ta kmetija je. Če je velika in omogoča, da kdo od članov družine še hodi v službo, potem gre. Za preživetje štiričlanske družine so namreč neobhodno potrebni veliko glav živine, večje površine in veliko vloženega truda. To je danes kar umetnost,« je še dejal Ma tej Krumpačnik. ��

produkte težko dobiti. »Želimo sodelovati z manjšimi lokalni mi in regionalnimi prodajalci, kar je težko. Država bi morala napraviti sistem, ki bi kupce in prodajalce povezal. Proizvajal ci lokalne organske prehrane, ki jih je v Sloveniji ogromno, bi morali biti povezani med se boj. Zaenkrat ni sredstev za to. Je res, da se stvari premikajo na bolje, nas pa čaka še veliko dela na tem področju.«

Kateri je vaš najbolj prepoznavni produkt?

»Veliko jih je. Mogoče omenim ajdove klobase, zelenjavne na maze, čičerikin sir. Vsi izdelki so proteinsko, mineralno in vla kninsko bogati. Trudimo se osre dotočati na slovenske pridelke: ajdo, fižol in ostale surovine, ki so okrog nas, so dostopne in vzgojene v Sloveniji, surovine, s katerimi lahko razpolagamo. Tudi povezujemo se z ljudmi, ki pridelujejo ekološko hrano. Če je ne najdemo v Sloveniji, jo poiščemo v bližnji okolici. Naš cilj je, da kupujemo surovino in izdelke, ki so oddaljeni ma ksimalno petsto kilometrov. Na žalost se vse draži, posledično tudi naši izdelki. Takšen je tre nutno evropski sistem, ki se mu moramo prilagoditi,« še doda Marko Stojaković, ki je prepri čan, da se bodo kljub vsemu še naprej trudili poiskati in pride lati kakovostno in potrošniku dostopno hrano.

Kvalitetne organske produkte je težko dobiti. Kljub vsemu se bodo še naprej trudili poiskati in pridelati kakovostno in potrošniku dostopno hrano.

Matej Krumpačnik: »Za srednje veliko višinsko kmetijo, kot je naša, so prvi pogoji veliko dobre volje, pridne roke in umno gospodarjenje.«

Začela se je gradnja nove tovarne Hisense Europe v Valjevu

Načrtovana proizvodnja bo znašala 750 tisoč hladilnikov Side-by-Side letno – V Velenju bodo letos odprli tudi Inovacijski center Hisense Europe

Velenje, 20. julija – Hisense bo v novo tovarno za proizvo dnjo najsodobnejših hladilnih aparatov v Valjevu v Srbiji vlo žil dobrih 40 milijonov evrov. V novi tovarni Valjevo 3 bodo proizvajali hladilnike blagovnih znamk Hisense, Gorenje in Asko, predvsem za izvoz na zahtevne evropske trge. Zaključek del in odprtje tovarne načrtujejo v fe bruarju prihodnje leto.

Gorenje v Valjevu uspešno po sluje že 16 let in zagotavlja več kot 1.600 delovnih mest prebivalcem Valjeva in Kolubarskega okraja. Zagon nove tovarne bo v nasle dnjih treh letih pomenil zaposlitev dodatnih 1000 delavcev. Tovarno gradijo poleg obstoječe Gorenje ve tovarne, kjer bodo postavili so dobno proizvodno halo površine 30.000 m2 s skladišči in sodobno restavracijo za zaposlene. Načrtovana proizvodnja v novi tovarni bo znašala 750 tisoč hladilnikov Side-by-Side letno, skupna proizvodnja v vseh treh obratih Gorenja v Valjevu pa bo do leta 2025 znašala 1,7 milijona aparatov letno. Najsodobnejše hladilnike iz Valjeva bodo izva žali po vsej Evropi.

Od odprtja prve tovarne v Va ljevu so tam izdelali že več kot

9 milijonov hladilnih in zamr zovalnih aparatov, samo v letu 2021 so presegli številko 950.000. Kar 92 % vse proizvodnje so iz vozili na evropske trge, kar je to tovarno uvrstilo tudi na lestvico največjih izvoznikov iz Srbije. Od leta 2018 je Gorenje del multinacionalne korporacije Hi sense, enega vodilnih svetovnih proizvajalcev zabavne elektro nike in gospodinjskih aparatov, z več kot 90.000 zaposlenimi po vsem svetu. Korporacija Hisense je osredotočena na najnovejše

tehnološke trende za razvoj ino vativnih, strankam prijaznih re šitev, ki lahko bistveno povečajo kakovost življenja. Aktivnosti temeljijo na močni distribucij ski mreži po svetu, predvsem v Evropi.

Hisense nenehno vlaga v kre pitev evropske proizvodne in razvojne baze. Poleg naložbe v novo tovarno v Valjevu so bila pomembna vlaganja v vzposta vitev tovarne Hisense Europe Electronics v Velenju (2021), kjer proizvajajo televizorje znamke

Hisense za evropske trge, letos pa bodo v Velenju odprli tudi Inovacijski center Hisense Eu rope, kjer bodo njihovi inže nirji razvijali aparate blagov nih znamk Hisense, Gorenje in Asko za globalni trg. Hisense Europe kot evropski del skupine Hisense vključuje proizvodne obrate v Srbiji, Slo veniji in na Češkem, razvojne centre na Švedskem, Nizozem skem, Češkem in v Sloveniji ter 27 prodajnih podjetij po Evropi. ��

GOSPODARSTVO

Razpisane letošnje jesenske volitve

Ljubljana, 20. julija – Predsednica DZ Urška Klakočar Zupan čič je razpisala troje volitev, ki bodo v Sloveniji potekale še v tem letu. Volivci se bodo na volišča prvič odpravili 23. oktobra, ko bodo izbirali novega predsednika republike, 20. novembra bodo sledile lokalne volitve, 23. in 24. novembra pa še volitve državnih svetni kov, ki sicer potekajo posredno.

23. oktobra bo potekal prvi krog predsedniških volitev, sicer sedmi v zgodovini samostojne države. Volilna opravila bodo začela teči 22. avgusta, ko bo mogoče zbirati podpise v podporo kandidatom in vlagati kandidature, rok za vložitev kandidatur pa se bo iztekel 28. septembra. 22. septembra bo uradno stekla tudi volilna kampanja. Volivci bodo letos izbirali tudi nove župane, ki za izvolitev po trebujejo večino glasov. V občinah, kjer župan v prvem krogu ne bo dobil večinske podpore, bo 4. decembra potekal drugi krog vo litev, v katerem volivci izbirajo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

V ponedeljek, 25. julija, je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol razpisal tudi redne volitve v svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mestni občini Velenje. Redne volitve v svete vseh 19 krajevnih skupnosti in mestnih četrti bodo skupaj z rednimi volitvami v občinski svet in volitvami župana.

Za dan razpisa volitev, s katerimi začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 5. september. Akt o razpisu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mestni ob čini Velenje je objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Vele nje, št. 15/2022. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija.

Junija manjša proizvodnja elektrike

Ljubljana, 25. julija – Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je junija znašala 1112 gigavatnih ur (GWh), kar je pet odstotkov manj kot maja in 13 odstotkov manj kot junija lani. Pro izvodnja je bila manjša v hidroelektrarnah in jedrski elektrarni, večja pa v termoelektrarnah.

V hidroelektrarnah je bila proizvedena 301 GWh elektrike, kar je 17 odstotkov manj kot maja in 49 odstotkov manj kot junija lani. V Nuklearni elektrarni Krško je proizvodnja znašala 481 GWh oz. pet odstotkov manj kot maja in dva odstotka manj kot junija lani.

V termoelektrarnah pa je bilo proizvedene 281 GWh električne energije, kar je 11 odstotkov več v mesečni in 80 odstotkov več v medletni primerjavi.

Junija letos je bilo uvožene 756 GWh elektrike, 13 odstotkov manj kot maja in 45 odstotkov več kot junija lani, izvožene pa 762 GWh elektrike, 16 odstotkov manj kot maja in 14 odstotkov več kot ju nija lani.

Je dal stebrni udar kakšno sporočilo?

Pogovori o prihodnosti Premogovnika Velenje bodo morali kmalu dati konkretne rezultate – Emisijski kuponi se kopičijo v državnih blagajnah, sredstva pa se ne vračajo na izvor

Diana Janežič

Velenje, 25. julija – Ob ste brnem udaru v Premogovni ku Velenje je direktor podjetja dr. Janez Rošer odgovarjal na vprašanja novinarjev tudi glede dolgoročnih načrtov Premogov nika in med drugim, ali lahko povečanje števila odkopov po meni tudi več podobnih nesreč nih dogodkov. Kot je dejal, med tem ni tako preprostih povezav: »Že dalj časa se pogovarjamo o

postopnem ugašanju premogov nika, energetska kriza, ki je na stopila letos, pa na drugi strani postavlja vprašanja v nasprotno smer, torej kako bi lahko pove čali letni odkop premoga in od kopne zaloge na deponiji.«

Pri tem je opozoril, da je v jami več kot 50 kilometrov jamskih prog, vsako leto izdelajo med 5 in 6 kilometrov novih, zato bi bile kakršne koli odločitve glede pri hodnosti težko udejanjene v enem letu. »Če bo šlo za resno zavezo

Varnost zaposlenih mora vedno biti na prvem mestu!

»Ob stebrnem udaru v jami Premogovnika Velenje je naša pozornost v prvi vrsti usmerjena na sodelavce kamerade. Glede na njihova pričevanja je šlo za enega najmočnejših stebrnih udarov v zadnjih letih. Ob tem želimo vsem kameradom čim bolj uspešno okrevanje.

Predvsem pa v SDRES upamo, da bo ta dogodek zadosten opomin na to, kako nevarno je delo, ki ga vsakodnevno opra vljamo, in da je skrb za varno delovno okolje ključnega po mena. Varnost naših življenj bi morala biti vedno prioriteta. Posebno v okoliščinah, ko smo v Premogovniku Velenje pod vrženi nerealno zastavljenim planom proizvodnje in posle dično dodatnim obremenitvam – tako zaposlenih kot same jame (narave). Varnostni ukrepi pri izkopu morajo biti vedno na prvem mestu in se nikoli ne smejo obravnavati kot nepo trebna ovira pri zasledovanju ekonomskih ciljev,« so v svoji izjavi za javnost zapisali v sindikatu SDRES.

našega lastnika in države, potem se lahko pogovarjamo o srednje ročnih načrtih,« je dejal Rošer. O izgubi Premogovnika Velenje na eni strani in dobičku HSE in TEŠ ter ceni premoga pa: »Cena premoga je kompleksna zgodba. V preteklosti so bila dana med državna poroštva do evropskih institucij in bank. Verjamemo, da situacija na trgu surovin kaže, da je cena premoga nevzdržna. Z la stnikom se pogovarjamo, nismo pa še ničesar dorekli.«

❱Trenutno je na deponiji 240.000 ton premoga.

PV in TEŠ nista prepoznana kot strateški podjetji

Dogodek v Premogovniku Ve lenje je komentiral tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predvsem izrazil svo jo slabo voljo ob nedavni izjavi generalnega direktorja Premo govnika Velenje v pogovoru z županom, da se zadnjih desetih let ni v zadostni meri vlagalo v vzdrževanje jame ter kako ma čehovski odnos sta imela/imata država in vodstvo energetskih

družb do premogovnika.

»Ko sem leta 2013 pisal doku ment Resnica o TEŠ in v njem opozarjal na načrtno izčrpava nje Premogovnika in TEŠ, so si vsi zatiskali oči. Takratni direk torji so še zdaj direktorji v ener getskih družbah. Osebno me ža losti, da vsi ti direktorji v vseh letih niso zbrali toliko poguma, da bi jasno povedali, kaj premo govnik in termoelektrarna po trebujeta in v kakšnem stanju sta,« je bil jasen župan.

To dokazuje, je še dejal, da obe energetski podjetji nista prepo znani kot strateški, še več, od govorni razmišljajo o uvažanju premoga bolj kot o primernem vzdrževanju obeh podjetij. »Na sejah Sveta Mestne občine Vele nje smo že večkrat sprejeli na sprotovalni sklep temu, da se uvaža tuj premog. Počakajmo na konkretne predloge, vsekakor pa pričakujemo, da bodo država in energetske družbe začele resnič no, ne le v besedah, spoštovati energetsko lokacijo v Šaleški do lini, rudarje in druge zaposlene. Tukaj kurimo premog, proizva jamo elektriko, onesnažujemo in degradiramo okolje. Emisij ski kuponi se kopičijo v državnih blagajnah, sredstva pa se ne vra čajo na izvor. V Šaleški dolini bi z njimi lahko izdelali in izvedli t. im. zelene projekte na področju energetike, daljinskega ogreva nja in še kje,« je poudaril Dermol. ��

Polzelska občina za obnovo ceste Založe–Podsevčnik

Polzela, 24. julija – Občina Polzela bo 1. avgusta začela obnavlja ti tri kilometre dolg odsek lokalne ceste Založe–Podsevčnik, ki se konča z navezavo na regionalno cesto Velenje–Polzela. Vrednost naložbe, ki bo v celoti financirana iz občinskih proračunskih sred stev, znaša 1,2 milijona evrov. Dela bodo končana do 30. oktobra. Med izvedbo del bosta spremenjena prometni režim in trasa šol skih avtobusov. Posodobitev nestrpno pričakujejo dnevni in obča sni uporabniki te lokalne ceste. Obnova trikilometrskega odseka, ki večinoma poteka skozi zaselke, na dveh delih preide v gozd in na treh med travnike in pašnike, je namreč nujna zaradi izjemno slabega stanja cestišča. Občina bo z obnovo zagotovila ustrezno in varno prometno infrastrukturo, ki je osnova za varnost v cestnem prometu tako voznikov kot pešcev. Izvajalec del, Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Sašo Cizej, bo izboljšal poškodovano ce stišče, tehnične elemente ceste in odvodnjavanje ter razširil cesto s sedanjih treh na tri in pol do štiri metre.

Most v Tajni

Šmartno ob Paki – Mostiček čez potok Prelp, ki vodi do domačije Kodrun v Skornem v občini Šmartno ob Paki, je bil med poletnim neurjem pred dvema letoma močno poškodovan. Zato, da je bil prevozen, so ga delno sanirali.

Takoj po ugotovitvi stanja je občina naročila projekt za gradnjo novega mostu, pridobila vsa potrebna soglasja in se prijavila na razpis za pridobitev nepovratnega denarja. Pred nedavnim so na občinski upravi prejeli pozitiven odgovor in izbrali izvajalca grad benih del. Ta so ocenjena na 35.600 evrov, k izvedbi del pa bodo pristopili še v avgustu.

Nov most bo imel večjo pretočnost in s tem bo zagotovljena tudi boljša protipoplavna zaščita tamkajšnjega območja, ki je bilo ob vsakem večjem neurju potrebno sanacij.

Gorenje v Valjevu uspešno posluje že 16 let ter prebivalcem Valjeva in Kolubarskega okraja zagotavlja več kot 1.600 delovnih mest. (Foto Gorenje Hisense)

Matura

je

stresna, kolikor dopustiš, da ti pride do živega

Kako so se najboljši maturanti pripravljali na maturo in kako so jo doživeli – Kako bodo preživeli najdaljše počitnice – Kaj jim zapolnjuje prosti čas – Kakšne cilje in želje imajo za prihodnost

Globoko v počitnicah smo pozvali le tošnje maturante z največ zbranimi toč kami – diamantne in zlate – gimnazije in drugih šol Šolskega centra Velenje, da podoživijo zrelostni izpit in hkra ti izdajo svoje načrte za nadaljevanje študija.

Diamantni Rok Tadej Brunšek: Mogoče bom zdravnik, mogoče boem

»Na maturo sem se pripravljal vsa leta gimnazijskega izobraževanja, a se tega večinoma niti nisem zavedal. Učenje in vaje pred ocenjevanji so bili hkrati priprave na tako opevani zrelo stni preizkus. Tako sem nekaj mesecev pred izpiti ob pregledovanju starih pol ugotovil, da mi ne ostane veliko dela, sploh na primer pri matematiki in fi ziki,« preprosto razloži svoje priprave na maturo izjemni gimnazijec Rok Ta dej Brunšek.

Med letom je prebral vse predpisane romane, po dva slovenska in angleška ter enega nemškega, o katerih so potem precej razmišljali in pisali pri pouku. »Največ dela sem imel s pripravami na ustni del mature iz slovenščine. Pri tem delu izpita je velik poudarek na literarni zgodovini, in ob predelovanju vsebin del, življenjepisov avtorjev in značilnosti posameznih obdobij me je prvič in zadnjič prevzel občutek, da se učim za naporen izpit,« razloži.

Kot izjemen dijak, mladostnik z več talenti, ki je uspešen na številnih podro čjih, pravi, da matura ni nič posebnega.

»Standardizirano ocenjevanje pač, z nadzornimi učitelji in vsem, kar spa da zraven. Stresno je, kolikor dopustiš, da ti pride do živega. Zapomnil si bom ustne izpite, ki so bili hkrati nekakšno slovo od profesoric, ki so nas več let spremljale na naših poteh. Vtisi po ma turi pa: po razglasitvi rezultatov sem bil seveda zelo vesel, posebej lep pa je bil na večerni podelitvi spričeval ob čutek, da zbrani cenijo znanje in da mi iskreno privoščijo uspeh.«

Najprej je spremenil bioritem, kar do kazuje, kot je zapisal, čas, ko nam je po slal odgovore – ob štirih zjutraj. »Imam veliko časa za druženje, ukvarjanje s hobiji in celo za iskanje odgovorov na bivanjska vprašanja. Načrtujem nekaj potovanj, eno se je že zgodilo, se obota vljaje pripravljam k iskanju poletnega dela in se odločam, ali se bom v dru gem roku prepisal na drugo fakulteto ali bom vztrajal pri prvi želji. Skratka, precej običajne poletne počitnice.

Na pragu novega življenjskega obdo bja se seveda počutim nekoliko negoto vo, a sem zadovoljen s tem, da ne vem točno, kaj me čaka. Čutim precejšnjo odgovornost, saj se mi zdi, da lahko od ločitve, ki jih sprejemam zdaj, posebej odločilno vplivajo na moje nadaljnje življenje. Veliko razmišljam o tem, kaj želim v življenju narediti, kje je moje mesto v svetu, poskušam čim več novih stvari in se tako iščem.

Konjičkov imam precej. Rad berem, kuham, vrtnarim, igram klavir, se ukvarjam z jeziki ... Veliko je stvari, ki sem jih poskusil enkrat ali dvakrat, pa nato nanje pozabil bodisi zaradi po manjkanja časa bodisi zaradi česa dru gega, morda kaj od tega obudim med temi počitnicami. Zelo rad sem v naravi in odkrivam neobljudene kotičke.

Ne vem, kam me bo vodila nadalj nja življenjska pot. Logičen naslednji korak se zdi študij – vpisal sem se na medicino v Ljubljani, a o tem nisem popolnoma prepričan, zelo me namreč pritegneta tudi matematika in fizika. V prvem primeru je moja pot precej na tančno začrtana, v drugem pa ne tako. Kakšno leto bi rad preživel v tujini. Ne vem še natančno, s čim bi se rad v ži vljenju najbolj poglobljeno ukvarjal ali kje se vidim v prihodnosti. Mogoče bom zdravnik, mogoče se bom trudil v znanosti, morda me zanese v drugo smer in zaživim bohemsko …«

Diamantni Jan Konečnik: Najprej po Evropi, potem študij

Na Elektro in računalniški šoli ŠCV je bil eden od dveh diamantnih maturan tov Jan Konečnik. Po zasluženih počitni cah ga bo pot vodila v študij na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. »V štirih letih srednje šole sem le po trdil, da je elektrotehnika zame prava izbira in da nekoč želim tudi delati na tem področju,« je povedal.

»Moje priprave na maturo so poteka le večino zadnjega letnika, ker sem se zavedal, koliko snovi poklicna matura obsega. Pri vsakem predmetu sem že oktobra zbral vso literaturo vseh štirih let in si napisal povzetke. Ko se je po klicna matura začela, sem le potegnil na plan vse zapiske in ponovil snov.

Veliko časa in pozornosti sem namenil tudi petemu predmetu, fiziki, ki sem ga opravljal na Gimnaziji ŠC Velenje, saj se zaradi nekompatibilnosti urnikov kandidati s tehniških šol nismo mogli udeleževati priprav z gimnazijci in smo bili v velikem delu prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti.«

Najdaljši počitniški čas preživlja pre cej delovno, saj že od konca junija opra vlja počitniško delo. Tudi letos bo odšel na morje z družino, poleg tega pa se septembra, ko bo, kot pravi, malce manj turistične gneče, odpravlja na dvote densko potovanje z vlakom po zahodni Evropi. »Prijavil sem se na razpis Disco ver EU, ki 18-letnikom omogoča brez plačno potovanje po Evropi, in bil tudi izbran. Na pragu novega življenjskega obdobja sem olajšan, da sem končal srednješolsko izobraževanje, obenem pa se veselim vseh izzivov, ki mi jih bo prinesla študijska pot.

Zame je športna aktivnost izjemnega pomena. Brez športa in sprehodov v naravi se ne morem skoncentrirati in efektivno učiti. Že od nekdaj rad tečem, zato sem se sredi četrtega letnika odločil vpisati v Atletski klub Velenje, kjer sem treniral tek na srednje proge. Ker pa sem

šele začel resno trenirati in nisem bil vajen treningov vsak dan kot kolegice in kolegi, ki trenirajo že od malih nog, sem lahko šolo in treninge kombiniral le do začetka mature. Takrat sem videl, da se bom moral posvetiti le eni stvari, in odločil sem se za maturo. Kljub temu da sem nehal s treniranjem v Atletskem klubu, sem še vedno mnenja, da je tek odlična oblika rekreacije,« je še povedal.

Zlata Liza Slatinšek: Čaka jo pravo

Dijakinja programa Ekonomski teh nik Liza Slatinšek je povedala, da so se na maturo dijaki začeli pripravljati že v šoli, večinoma pa se je pripravljala in učila sama doma. »Pomagala sem si tudi z vajami in nalogami, ki smo jih dobili v šoli, nekaj pa sem tudi našla na internetu. Čas mature je bil naporen in stresen, vendar pa se je ves vložen trud obrestoval. Po končani maturi sem si oddahnila od vseh obveznosti.

drugi začeli hoditi v šolo, jaz pa bom imela še vedno počitnice,« meni in do daja vtis z mature: »Na maturo smo se tako ali tako pripravljali vsa štiri leta v šoli, sama pa sem že kar nekaj časa pred maturo na hitro pregledala, če imam vso snov, ki jo potrebujem. Vmes ni bilo veliko časa za priprave, saj smo pridobivali še veliko ocen v šoli. Po zaključku ocenjevalnega obdobja sem si pri vsakem predmetu naredila ogromno zapiskov, potem pa sem snov ponavljala.

Matura je bila zame zelo stresno ob dobje, vendar ni nemogoče dobiti re zultatov, ki si jih želiš. Vse je seveda lažje ob veliki podpori staršev, kot sem jo imela jaz, saj so me vsak dan spod bujali in držali pesti.

Trenutno hodim v službo. Konec av gusta grem na morje, septembra pa bom uživala še preostanek počitnic.

V prostem času zelo rada igram od bojko in hodim na sprehode s svojim psom. Rada preberem tudi kakšno do bro knjigo, pogledam film in se na kavi ci družim s prijateljicami. Moja nadalj nja pot me vodi v Ljubljano, saj oktobra tam pričnem študij v programu labora torijska zobna protetika. V prihodnosti si želim uspešno zaključiti fakulteto in se uspešno zaposliti,« je še zapisala v odgovorih na naša vprašanja.

Zlati Aljaž Sovič: Ne predstavljam si prostega časa brez športa

Večino poletnega časa bom preživela delovno, v avgustu pa si bom privoščila tudi oddih na morju. V prostem času se rada družim s prijatelji, pogledam pa tudi kakšen dober film.

Najprej bom v prihodnjem šolskem letu opravila maturitetni tečaj in splo šno maturo, potem načrtujem nadalje vanje izobraževanje na Pravni fakulte ti,« je izdala svoje načrte.

Gimnazijo je uspešno zaključil tudi Aljaž Sovič, ki je s svojim dosežkom na maturi zelo zadovoljen: »Sam sem najprej naredil pregled celotne snovi pri vsakem predmetu, nato pa sem si označil, katere teme še moram pono viti oz. se jih ponovno naučiti. Zadnje dni pred maturo sem rešil še kar ne kaj maturitetnih nalog iz prejšnjih let. Pisni del mature se mi je v primerjavi s preteklimi leti zdel malce težji, kar so pokazali tudi rezultati, ampak sem s svojim dosežkom zelo zadovoljen.«

ničemer drugem kot o poletju. Konec septembra, pred začetkom študijskega leta, pa mislim, da bom končno dojel, da sem na pragu novega življenjskega obdobja.

S 1. oktobrom začenjam študij na Fa kulteti za računalništvo in informati ko v Ljubljani. Področje informatike in računalništva me zelo zanima, ker mislim, da je v tem prihodnost. Povsem natančno še ne vem, kaj bi počel v ži vljenju, vem pa, da bo zagotovo nekaj z omenjenega področja,« je zapisal.

Zlata Žana Kukavica: Gimnazija mi je dala

super sošolce

»Spomnim se prvega šolskega dne na gimnaziji in prvih svaril profesorjev pred maturo, ki jih nihče izmed nas ni jemal pretirano resno, saj se je zaključni izpit zdel neizmerno oddaljen. Štiri leta so res hitro minila, matura pa se je izka zala za precej lažjo, kot si jo je večina di jakov sprva predstavljala - ali pa to reče vsak, potem, ko so vsi izpiti enkrat mimo. Zahvala gre nedvomno profesorjem, ki so nas res odlično pripravili, a brez sa modiscipline in truda dober rezultat ni dosegljiv. Matura poleg znanja gotovo preizkusi tudi tvojo voljo in vztrajnost.

Loti Krk je zlata maturantka progra ma Gastronomija in turizem, ki pravi, da to poletje nima posebnih občutkov, še več, meni, da se še ne zaveda čisto, da je konec s srednjo šolo. »Vse to bo verjetno prišlo septembra, ko bodo

Prvi del poletja bo le užival, se družil s prijatelji, se ukvarjal s športom, se od pravil na morje. »V avgustu pa se mi že začnejo kondicijske priprave za nasle dnjo košarkarsko sezono. Sem športni tip človeka in si ne predstavljam pro stega časa brez športa. Že več kot de set let treniram košarko v Šoštanju pri Košarkarskem klubu Elektra. Spomladi in poleti zelo rad kolesarim in se ukvar jam še z veliko drugimi športi. Pozimi pa smučam in tečem na smučeh.

Trenutno so moje misli bolj usmer jene k počitnicam in ne razmišljam o

Športni oddelek gimnazije je bil zame odlična izbira, saj sem ves čas srednje šolskega izobraževanja trenirala tenis. Treninge sem lažje usklajevala s šol skimi obveznostmi in tudi med študi jem želim nekaj prostega časa name niti športu.

Najdaljše počitnice bom izkoristila za počitek in druženje s sošolci. Mislim, da so prav super sošolci največ, kar mi je, poleg znanja, dala gimnazija. Zares sem ponosna na vse uspehe, priznanja, spri čevala in seveda zlato maturo, a prija teljstva so tisto, kar ostane za vedno. Z veseljem in zagonom pričakujem začetek študijskega leta in novega ži vljenjskega obdobja. Zlata matura je nedvomno izvrstna popotnica in mo tivacija, a hkrati potrditev za ves trud, ki sem ga vložila v pridobivanje novega znanja,« je prepričana Žana Kukavica.

Zlata Loti Krk: Ni nemogoče dobiti rezultatov, ki si jih želiš

Rok Tadej Brunšek

Loti Krk

Aljaž Sovič

Žana Kukavica

Liza Slatinšek

Jan Konečnik

Toplina glasbe pod velenjskim nebom

Pevka Eva Hren in kitarist Miha Plantarič sta s svojimi izvedbami skladb dokazala, kako vrhunska glasbenika sta

Lara Oprešnik

Velenje, 20. julija – V atriju Ga lerije Velenje je v organizaciji Fe stivala Velenje zvečer zazvenela iskrena glasba pevke in kitarist ke Eve Hren ter kitarista Mihe Plantariča. Skozi pester glasbeni nabor sta ob svojem iskrenem, emocionalnem ter s humorjem obarvanim nastopom ustvarila prijetno, sproščeno vzdušje, ki je odzvanjalo še dolgo v noč.

Odprta za različne glasbene stile

Eva Hren je znana slovenska pevka in kitaristka. Na Akade miji za glasbo je diplomirala iz kitare v razredu prof. Andreja Grafenauerja, študirala je tudi klasično in jazzovsko petje. Svo jo pevsko kariero je začela leta 1999 kot članica skupine Katri nas. Nastopa z zasedbami, kot so Simfoniki RTV Slovenija, Bigband RTV Slovenija, Camereta Laba censis, Bigband Slovenske vojske. Aktivno nastopa tudi v mjuziklih:

Chicago (SNG Celje), Mala proda jalna groze (Gledališče Koper) in Alica v čudežni deželi (PDG Nova Gorica). Izdala je več samostojnih albumov in albumov, na katerih je sodelovala kot pevka ali kita ristka, svojo prvo ploščo z naslo vom Vzhod zahod pa je posnela po odhodu iz skupine Katrinas. Prvenec z zasedbo Sladcore z naslovom SLO (Celinka/ Menart, 2009) je bil poleg odličnega spre jema v Sloveniji deležen velike mednarodne medijske pozorno sti, saj se je uvrstil med 100 naj boljših albumov na lestvici Wor ld Music Charts Europe (2009). Mnogi smo ji prisluhnili tudi na treh nastopih na Slovenski po pevki v letih 2004, 2016 in 2019, ko je slavila zmago s skladbo Še sti čut, ter v televizijski oddaji 1. sezone Znan obraz ima svoj glas. Eva se intenzivno posveča snemanju nove plošče.

Miha Plantarič je izvrsten ki tarist mlajše generacije, ki svo je znanje predaja tudi svojim

vrstnikom. Njegovo bogato glas beno znanje mu omogoča igra nje različnih glasbenih stilov ter spontano improviziranje.

Od ljudskih pesmi do popevk

Eva je na oder v atriju Galerije Velenje prikorakala v črnih pet kah, ki jih je zaradi neudobnosti sezula ter k občinstvu pristopi la na sproščen, iskren način. S kitaristom sta koncert začela z ljudskimi pesmimi: Po jezeru, bliz' Triglava, Škrjanček poje, žvrgoli, Oblaki so rdeči. Sledi lo je nekaj tujih znanih pesmi,

med drugim Roxanne, Game for two ter Cheek to cheek, ki sta jih preoblikovala v moderen žanr, s prepletanjem improvizacijskih vložkov na kitari ter rahlim pri dihom jazza.

V naslednjem delu koncerta sta odlična glasbenika izvedla nekaj pesmi Mojmirja Sepeta, velikana slovenske glasbe, ki je postavil temelje za Slovensko popevko. »Mojmir Sepe je bil moj prijatelj, zato želim nekaj pesmi posvetiti njemu in njegovi glasbi. Bil je resničen podpornik mladih glasbenikov. Imela sem čast, da me je povabil na koncert

ob njegovi 90-letnici. Bil je res dober človek«, je pripovedovala Eva. Poslušali smo: Nekoč bo, Pi vska, S teboj ter Jesenska.

Sledila je razigrana izvedba skladbe Vozi me vlak v daljave Marjane Deržaj in Beti Jurković, ki je nastala leta 1958. Ob tem se je Eva spominjala svojih inten zivnih vaj in zahtevnih izzivov v oddaji Znan obraz ima svoj glas, ko se je morala ob tej pesmi pre leviti v Marjano Deržaj.

Skozi večer je občinstvo posta jalo vedno bolj sproščeno. Tako sta glasbenika po izvedbi Šuštar skega mosta nekaj verzov predala

publiki, ki je sproščeno zapela, prav tako ob pesmi Zemlja pleše. Koncert sta zaključila z legendar no skladbo Poletna noč. »Ne mo rem si predstavljati, koliko strasti je pri rosnih 18 letih imela Mar jana Deržaj. Lahko jo občutimo v njej,« je povedala Eva.

Po Evinih in Mihovih besedah zahvale je publika z aplavzom pokazala hvaležnost za tako is kren večer in v tem slogu slišala še Med iskrenimi ljudmi sklada teljev Mojmirja in Majde Sepe. Eva in Miha sta pričarala emo cionalen, s pozitivno energijo obarvan večer in z različnimi žanri dokazala, kako vrhunska glasbenika sta. Vsaki izvedbi sta dodala tudi lastno noto ter izje mne improvizacijske pevske in kitarske vložke. Z vsakim obis kom vrhunskih glasbenikov se dviga nivo velenjske kulture in tudi družbe, zato so takšni in po dobni koncerti za mesto Velenje še kako dobrodošli. ��

Zaključna Erasmus+ mobilnost pri litovskih muzejih

Muzej Velenje je letos uspešno zaključil že drugi projekt Erasmus+ mobilnosti v izobraževanju odraslih – V okviru projekta smo skupaj obiskali sedem muzejev gostiteljev v Litvi in smo s pridobljenimi novimi izkušnjami izredno zadovoljni

V Muzeju Velenje imamo odlič ne izkušnje s sodelovanjem z muzeji iz Litve, zato smo se za dnje mobilnosti projekta Era smus+ KA104 z naslovom Dedi ščina lanu v muzejski ponudbi: vez med preteklostjo in priho dnostjo v maju izredno veseli li. Dogovorili smo se za obisk in spremljanje dela v petih muzejih in vsakemu od njih namenili en dan. Ker so bili muzeji v različnih krajih, smo tako naredili velik krog po vzhodu, severu, zahodu in osrednjem delu države. Naša pričakovanja so bila izpolnjena, saj so se vsi muzeji gostitelji za naš obisk izredno potrudili. Na pot smo se odpravili trije sodelavci Muzeja Velenje, ki se ukvarjamo z etnologijo, s foto grafijo, pedagoškimi in andra goškimi programi, ter sodela vec Slovenskega etnografskega muzeja, ki se prav tako ukvarja z etnologijo in s fotografijo. Obis kali smo muzeje različnih vrst – od manjših lokalnih do pokra jinskih muzejev. Zaradi tematike projekta, in sicer vključevanja dediščine lanu in širše tekstil ne dediščine v muzejsko ponud bo, smo za obisk izbrali tudi dva muzeja, ki imata med svojimi enotami rokodelska centra. Za razliko od Slovenije namreč v Litvi veliko rokodelskih centrov spada med muzejske enote. Sis tem, ki so ga uredili s pomočjo evropskih sredstev in ga koor dinirajo ter še vedno delno fi nancirajo v okviru ministrstva za kmetijstvo, odlično deluje. V državi, ki je samo nekoliko večja

od Slovenije, na ta način deluje 20 rokodelskih centrov.

Skrb za popularizacijo tekstilne dediščine

Z obiskom dveh rokodelskih centrov smo pridobili ogromno informacij in znanja na podro čju popularizacije tekstilne de diščine in drugih tradicional nih obrti. Vodja centra je za nas pripravila predstavitev sistema certificiranja tradicionalnih iz delkov in obrti, sodelovanje z obrtniki, pedagoške in andra goške programe, spoznali smo

tudi tkalko, ki se ukvarja s tka njem škapulirjev. Center deluje kot enota manjšega lokalnega muzeja v kraju Utena.

Na severu države v kraju Bi ržai smo obiskali pokrajinski muzej. Presenetila nas je izre dno bogata in dobro obiskana ponudba pedagoških in andra goških programov, ki presegajo tudi državne meje, saj se nanje

prijavljajo tako šolske kot odra sle skupine iz tujine. Zaupali so nam, da je to rezultat dolgoletne udeležbe na turističnih sejmih v tujini, kar je zagotovo zanimiv in posnemanja vreden podatek. Poleg ogleda razstav smo se ime li priložnost tudi sami udeležiti nekaterih programov. Obiskali smo še muzejsko enoto v manj šem kraju Vabalninkas, kjer smo

spoznali zgodovino kraja ter manjši rokodelski center, ki so ga uredili s pomočjo evropske ga projekta in za katerega skrbi lokalna skupnost. Ogledali smo si tudi novo, sodobno muzejsko ureditev, obiskali lokalnega rez barja ter njegovi delavnico in galerijo.

V mestu Šiauliai smo si v foto grafskem muzeju – enoti večjega

regionalnega muzeja, enega sta rejših in večjih muzejev v Litvi, ogledali občasne razstave, spo znali njihovo izredno bogato pe dagoško in andragoško ponud bo, odlično opremljene delovne prostore, odprli so nam vrata v odlično opremljene depojske prostore, kjer smo spoznali na čin hranjenja fotografskega in dokumentarnega gradiva.

V kraju Telšiai smo preživeli dan v pokrajinskem muzeju. Kljub temu da je bil matični mu zej zaprt zaradi rekonstrukcije, je bil naš obisk izredno zanimiv, saj smo s pomočjo direktorice muzeja spoznali projekt rekon strukcije muzeja – zelo zanimiva in dragocena izkušnja, nauk o tem, kako s pravo vizijo in spre tno uporabo evropskih sredstev muzej postaviti na čisto novo pot. Obiskali smo tudi na novo prenovljeno bivšo judovsko šolo za rabine – ješivo – kjer so nas seznanili z načrti za uporabo objekta v muzejske in kulturne namene.

Pot smo izkoristili tudi za obisk nacionalnega muzeja na pro stem v kraju Rumšiškes. Izredno obsežen muzej je presenetil s ko ličino gradiva (s poslopji ter tudi z opremljenostjo), v vsaki doma čiji je obiskovalce pričakalo tudi osebje, ki je bilo na razpolago za razlago, vprašanja in prikaze. Gre za muzej tipa ‚skansen‘, ki ga žal v takšnem obsegu v Slo veniji nimamo, zato je bil ogled še toliko bolj zanimiv.

Zadnja postaja je bil Kedaini ai, staro mesto v osrednji Litvi. Po ogledu mesta z zanimivimi objekti, kot sta v likovno kolo nijo preurejena sinagoga ter re formatorska cerkev z grobnico plemiških družin, smo se posve tili razstavam v Pokrajinskem

muzeju, ki so presenetile s so dobnimi pristopi in tehnologija mi. Izredno zanimiv je bil obisk rokodelskega centra. Poleg ogle da različnih pedagoških progra mov (tkanje, rezbarjenje, izdelki iz slame) smo se tudi sami pre izkusili v tkanju pasov in tako domov odnesli vsak svoj izdelek kot simbolični spomin na našo intenzivno, bogato, zanimivo in koristno izkušnjo Erasmus+ mobilnosti.

Koristne vezi in nova znanja

Zadnjo mobilnost v okviru Erasmus+ projekta Dediščina lanu v muzejski ponudbi: vez med preteklostjo in prihodno stjo in hkrati zaključek projekta ocenjujemo kot izredno uspe šna. Veseli smo, da nam je kljub koronski pavzi uspelo obdržati stik z muzeji gostitelji in jih na koncu tudi obiskati. Z vsemi smo stkali odlične vezi na strokov nem področju, marsikaterega smo tudi spodbudili, da bi tudi sami pripravili projekte v okvi ru Erasmus+ mobilnosti, saj jih litovski muzeji večinoma še ne poznajo.

Vse pridobljeno novo znanje nam bo koristilo pri našem delu in njegovi nadgradnji, predvsem pa dalo novega zagona ter nas spodbudilo, da na svoje delo kdaj pogledamo z novimi očmi – da probleme, ki nas pestijo, po znajo tudi drugje, in da to, kar delamo, resnično delamo dobro. Erasmus+ mobilnost priporoča mo vsem kolegom muzealcem, sami pa v prihodnje zagotovo načrtujemo tudi kakšno novo prijavo.

�� Ona Čepaityte Gams

Z gostitelji smo stkali odlične vezi na strokovnem področju.

Obisk v enem od rokodelskih centrov

Eva Hren: »Hvala, da ste prišli in bili z nama. Hvala, da ste migali z mano. Za vsak tak večer sem zelo hvaležna. V času korone smo glasbeniki zelo začutili, kako imamo zares radi koncerte, takšne večere. Ko se prižigajo cigarete, odvijajo bom bončki, igra glasba … Hvala mestu Velenje in Galeriji Velenje za povabilo. Uživajte v poletju, dajte možgane na off!«

Hrumeči Mrfyji velenjsko občinstvo dvignili na noge

Band z izrazito vizualno podobo, ki se ne prilagaja obstoječim shemam – Z leti so razširili svoj glasbeni izraz – Svojo navidezno neresnost in brezbrižnost podpirajo s konkretnimi stvarmi in trdim delom

Tea Rednak

Velenje, 22. julija -– Na plošča di pred Domom Kulture Velenje je nastopila novomeška zasedba Mrfy, ki se je v zadnjih nekaj le tih prebila v ospredje slovenske glasbene scene. Band, ki pravi, da ni 'ne to ne ono', je napolnil lokal in travnik ob kulturnem domu ter sedeče obiskovalce hitro dvignil na noge, zvabil tik pred oder in dodobra ogrel tudi njihove glasilke.

Prebujena band scena Še na strani komerciale, ven dar blizu meje alternative, med namerno plitkim in globljim, modernim in na trenutke tudi nostalgičnim pridihom se spre hajajo in poigravajo Novome ščani, ki so skupaj s še nekaj za sedbami izzvali slovensko band sceno, ki dolga leta ni bila izzva na. Z izjemo že več let uveljavlje nih zasedb je že pred leti nam reč nastala vrzel, ki je mlajšim generacijam do pred kratkim ni uspelo zapolniti. »Zgodil se je en cikel, vsi ti bendi, ki kralju jejo oziroma so obstajali na slo venski sceni zadnjih dvajset let, so bili pač na vrhu, ljudje so jih vzljubili. Vmes pa očitno ni bilo neke prave scene, nekega dovolj močnega vzgiba. V zadnjih ne kaj letih pa se je zgodilo nekaj bendov, ki smo povlekli štafeto, in prišlo je do preobrata,« je v pogovoru pred koncertom v or ganizaciji Festivala Velenje de jal Gregor Strasbergar Štras, frontmen in tekstopisec banda.

V svojo smer

Četverica, ki danes predsta vlja mlado generacijo slovenske band scene, se je učila tudi od 'stare(jše) garde'. Z uveljavlje nimi člani slovenske glasbene industrije so bili povezani pred vsem preko vokalista zasedbe Dan D, Tomislava Jovanovića - Tokca, ki je z njimi delil svo je ideje, izkušnje in vizije, med drugim pa so imeli priložnost črpati tudi od Siddharte, ki so

jo kot predskupina spremljali na turneji. »Veliko smo se naučili od njih, mi smo takšni, da se radi učimo od vseh in spoznavamo vse, potem pa sami pri sebi re čemo to nam je 'kul', to nam ni, in se razvijamo v svojo smer,« pove Štras, ki dodaja, da so se v vseh teh letih učili tudi drug od drugega in drug o drugem. »To je kot ena romantična zveza s

njihov prvi album Story (2018), s katerim jim je že takrat uspe lo nekoliko prevetriti slovensko sceno in dokazati, da je dovolj naboja tudi v mladinskih vrstah. Če so se na začetku označili kot indie rock band, se danes izogi bajo kategorizaciji, predalčka nju in omejevanju. »Smo 'band muzika', glasba štirih ljudi, ki se imajo fajn, igrajo in se ne obre

dolgoročne cilje, potem pa smo prišli do momenta, ko nam je uspelo to, kar smo si želeli, se pravi tudi razprodati Kino Šiška. Zdaj smo precej zadovoljni z na šim uspehom oziroma dosegom in naši špili so v bistvu naša na grada,« je ob tem poudaril Štras.

Mlada skupina, ki je svojo prepoznavnost pridobila tudi na račun svoje izstopajoče vizu

Vangoghish je spet aktualno

Danes je malo manj vroče, je pa zato bolj soparno. Sedim na terasi na Susku, koža je lepljiva, lasje slani in misli sparjene. Letošnje poletje je polno predvidljive vročine in posledično tudi neljubih dogodkov, ki spremljajo vročino. Ogenj – lahko bi rekli ‘welcome to hell’ – smo si zakuhali sami. S podcenje vanjem situacije, politično zlorabo in z nepripravljenostjo. Še dobro, da je bil naenkrat le en velik požar v Sloveniji, si pred stavljate tri takšne požare? Z dolgotrajnim segrevanjem in onesnaževanjem ozračja, ki nas je globalno pripeljalo do podnebnih spre memb, ki bodo zelo močno krojile življenja naših otrok, njihovih otrok in vnukov, smo gluhi in slepi nadaljevali svoj življenjski slog v izobilju, potrati in pohlepu. Slike kraškega pogorišča, ki jih spremljam po novicah, so grozljive. Politika pa, kot smo se že davno navadili, žal polna hipokrizije in obračanja besed. Ugotovili smo, da se lahko zanesemo le na nas same – preproste ljudi, ki solidarno in nesebično po magajo/mo sebi in sočloveku.

štirimi ljudmi. Vsak se razvija po svoje in vsi se razvijamo skupaj. Primarno je, da imamo radi mu ziko – to je pri nas vedno neiz podbitno. Zato, karkoli se zgodi med nami, tudi če pride do ka kšne slabe energije, vedno ne kako pridemo na drugo stran.«

Neobremenjeni s tem, da bi ugajali

Začetki bendovskega ustvarja nja sicer segajo v leto 2013, ko so vokalist Gregor Strasbergar, bas kitarist Lenart Merlin, kitarist Tomaž Zupančič in bobnar Rok Klobučar še ambiciozno iska li, spoznavali in odkrivali svoj glasbeni izraz, nekaj let kasne je pa so s pesmijo Klic že proni cali na radijske postaje in med občinstvo. Kmalu je sledil tudi

Ko je pandemija ustavila čas, jih spodila z odrov in jih prisilila, da se zaprejo v svoje prostore, so se v bandu predali dozi ustvar jalnosti, ki je prinesla nov album Use – stilistično razpršeno plato, na kateri jih odnaša v različne žanre in zvoke s pridihom iro ničnega pop rocka. Kmalu po izidu albuma so poskrbeli tudi za nov mejnik na svoji glasbeni poti in razprodali dva koncerta v Kinu Šiška. »Pri nas je šlo to zelo postopoma, cilji so bili za stavljeni, vedeli smo, kaj si želi mo in k temu smo stremeli. Do segali smo svoje kratkoročne in

alne podobe, hkrati navdušuje z navidezno brezbrižnostjo in nonšalantno energijo, za kate rima stojijo premišljene poteze, predvsem pa ogromno dela. »Ta 'vajb' je težko oddajati, ker ga je treba vedno podpreti s kon kretnimi stvarmi. Za tem, da se mi sploh lahko gremo nekaj tak šnega, je veliko dela, razmišlja nja, potrpljenja, vztrajnosti. Kar se tiče muzike, garamo. Saj se tudi zabavamo ob tem, ampak imamo ob tem dovolj discipline in ciljev. Šele ko vse to dosežeš in narediš, kar je treba, lahko v miru spiješ dva špricerja in re češ, dol mi visi …« ��

Živahno dogajanje v mestu vabi tudi v avgustu

Velenje – 38. Poletne kulturne prire ditve Festivala Velenje, eden najstarej ših poletnih festivalov v Sloveniji, bodo tudi v avgustu s pestrimi programskimi vsebinami poskrbele za različne oku se in starostne skupine, za zabavo in sprostitev.

Za plesni utrip mesta bodo pod na slovom Salsa pod zvezdami poskrbeli s Plesno šolo Spin v petek, 26. 8. zvečer, na ploščadi pri Domu kulture Velenje. Večeri v amfiteatru, sklop dogodkov, na katerih se predstavljajo lokalni ustvarjalci in poustvarjalci, bodo na Velenjski promenadi od 19. ure dalje tri avgustovske večere (od 16. 8.). Go stili bomo Plesno šolo Spin, PO Zarja

Šoštanj, Plesni studio M-dance, Mla dinski pihalni orkester GŠ FKK Velenje, Konovske štrajharje in Cappuccino, KD Medjimurje ter Konovske harmonikar je in pevce.

Med glasbenimi dogodki velja izposta viti izvajalce popularne in etno glasbe – 18. avgusta bo na Velenjskem gradu nastopila skupina Bossa de Novo. Na terasi Centra Nova bo 12. 8. nastopil kantavtor Adi Smolar.

Med številčnejšimi umetniškimi zased bami bo na Velenjskem gradu 5. 8. pevka in skladateljica Tjaša Fabjančič z glasbe nimi gosti predstavila mednarodno avtor sko obarvan projekt MINIATUREn, na Ti tovem trgu pa bo 13. 8. koncertna izvedba

Bizetove opere Carmen v izvedbi Operne akademije maestra Georga Pehlivaniana. Avgust bodo že tradicionalno sklenili s Citrarskim festivalom Prešmentane citre – Staro Velenje bo 24. in 25. 8. gostilo dva citrarska večera, na katerih bodo nasto pili Fabian Eicke, Hana Hren in Eva No vak – ter vedno odmevnim večerom šan sonov in iskrivih misli Iztoka Mlakarja. Ta bo na Velenjskem gradu nastopil 28. 8. Poletni bolšji sejem na Cankarjevi uli ci bo 13. 8. dopoldan. Scensko umetnost zastopa paleta ko mikov, ki bodo pod naslovom Ex-Yu stand up večer (Od Vardara pa do Tri glava) v Letnem kinu ob Škalskem je zeru nastopili 21. 8.

Ko sem v zadnjem času objavljala svoje slike na Instagram profilu, sem dobila komentar, da so moje slike čisto vangog hish. Po dodanih emojih sem ugotovila (hahaha), da je takšen komentar lahko umetniku – slikarju v ne ravno dober poklon. Češ, poglej ga, prifliknjenega umetnika, ki hodi po robu, celega nažganega in zadetega, z nekimi debelimi, neokretnimi poteza mi, s katerimi se poizkuša približati energiji videnega in uloviti neulovljivo. Pa ti si čisto vangoghish! In še uho nosiš v roki … Konec letošnjega šolskega leta sem se sama nagradila s knji go. Šolsko leto je bilo polno novih izzovov, krpanja lukenj in trepetanja za uspeh mojih dragih dijakov, ki so, ne po svoji krivdi, ostali brez določenih znanj. In ta knjiga je bila ravno ‘Complete works’, Vincent Van Gogh. Kot da bi vedela, sem ga ponovno začela študirati, tega kot vulkan eruptivnega ume tnika. Težka in skoraj tisoč strani debela umetniška mono grafija govori o slikarskem delu nadarjenega slikarskega av todidakta, ki je odprl, prepihal likovno umetnost in postavil temelje sodobnemu slikarstvu. Zakaj pa bi to bila potem tako slabšalna označba? Ker bi, če bi bila v dobrem, izničila vso umetniško akademsko besedičenje, ker bi pod vprašaj posta vila vsa dolga leta umetniške izobrazbe? Ali pa bi pod mejo mogočega postavila umetnostne teorije upodabljajočega – z genijem navadnega, preprostega človeka, ki živi svoje upanje in željo po ustvarjalnem trenutku, kjer se lahko njegova duša zliva v enost z vesoljem in bivanjem. In ta primerjava je tako podobna, tako je sodobna in zeitgestovska, da enostavno ni sem mogla mimo nje.

In potem te podobe kraškega pogorišča, ki mi v misli prav potiskajo hitre, drzne Van Goghove poteze, sicer drugačnega kolorita, a energije podobne, izbruh vročine; odprta peklenska vrata, vrata nepovrata. In potem pridejo ljudje, ljudje dobre volje, prostovoljci in namesto sistema, politike in odločevalcev rešijo velik problem, ki bi drugače uničil preživetje mnogo družinam, posameznikom in živalim. Ko se vrnem v atelje, bom poizkušala uloviti te podobe požara in pogorišč na pla tno. Z eruptivnostjo vangogish zapuščine; s trdo, z okorno in energično potezo, ki bo zapisala krutost ognja, vročine in po sledic podnebnih sprememb. Upam, da mi bo uspelo zapisati, zarisati in naslikati to, kar sem videla in začutila.

Do takrat pa, dragi moji bralci, vam želim vse dobro. Bodite kje na hladnem, s pokončnim srcem in odprtimi očmi.

Najmlajši že vse poletje ustvarjajo, se igrajo in zabavajo na Torkovih igra rijah, ki jih vsak torek med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro pripravljajo ob pomoči različnih velenjskih javnih za vodov, ustanov in društev. Pri Vili Čira -čara bo 14. 8. Gusarski dan. Sobotne lutkarije vsako avgustovsko soboto ob 10. uri otrokom približajo na travniku pri Domu kulture lutkovno-gledališko umetnost skozi predstave različnih slo venskih ustvarjalcev.

V Galeriji Velenje se bo 4. 8. predstavil domačin, akademski slikar Mitja Konić.

Vse ponedeljkove poletne večere v avgustu bodo ljubitelji filma lahko preživeli na prostem v poletnem kinu

Zvezde pod zvezdami na ploščadi pri Domu kulture Velenje v družbi izbrane in kakovostne filmske art produkcije. Glavnina poletnega kulturnega do gajanja je za obiskovalce brezplačna, plačljive dogodke so uvrstili v letošnji Poletni kulturni abonma; od avgusto vskih dogodkov so to koncert Bossa de Novo, Ex-Yu stand up večer in nastop Iztoka Mlakarja.

Vse podatke in zadnje novice o 38. Poletnih kulturnih prireditvah lahko spremljate na FB in spletni strani Festi vala Velenje ter v koledarju dogodkov Mestne občine Velenje.

Več informacij: Barbara Pokorny, 041 535 567, 03/898 25 72, festival-velenje.si

Nataša Tajnik Stupar

menjujejo preveč s tem, kako mora nekaj zveneti,« pove Štras.

»Špili so v bistvu naša nagrada«

Radijski in časopisni MOZAIK

Ditkina najvišja vrednota je ljubezen

Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je v slovenskem glasbenem prostoru najbolj prepoznavna po svojih uglasbitvah poezije slovenskih pesnikov, že vse od najstniških let pa piše tudi avtorska besedila v an gleškem jeziku. Pred kratkim je izdala že svoj četrti album z naslovom Med nama je angel. Album je simbolično razdelila na stran A in stran B. Celotna stran A je namenjena uglasbeni poeziji Ferija Lainščka, s ka terim Ditka sodeluje že od leta 2013. Na strani B pa najdemo uglasbene poezije še petih velikih slovenskih pesnikov – Cirila Zlobca, Srečka Ko sovela, Janeza Menarta, Kajetana Koviča in Karla Destovnika - Kajuha. Ditko glasba spremlja od otroštva, prihaja namreč iz glasbene družine, svojo profesionalno glasbeno pot pa je začela leta 2010. Njen tenkočutni glasbeni izraz je hitro našel pot do poslušalcev, ki jih je najbolj razneži la in navdušila s skladbo Ne bodi kot drugi, poezijo Ferija Lainščka, ki jo je uglasbil in aranžiral Ditkin oče Gorazd. Tako v svojem glasbenem ustvarjanju kot v življenju je koroška glasbenica predana ljubezni. »Lju bezen je moja najvišja vrednota, zato o tem rada pripovedujem skozi glasbo,« pravi mlada koroška glasbenica.

Ditko smo pred kratkim gostili tudi na Radiu Velenje. V oddaji Dobra muska, ki jo vsak petek ob 19.20 (ponovitev nedelja 18.20) spremljate na radiu Velenje, se je z vsestransko glasbenico pogovarjala Karolina Destovnik ��

GLASBENE novice

»Za vesel narod ni nikoli preveč glasbe«

Tako je pravil virtuoz na diatonični harmoniki in legenda narodnozabavne glasbe, Lojze Slak, ki bi 23. julija praznoval svoj 90. rojstni dan – Najbrž ni Slovenca, ki ne bi poznal vsaj kakšne izmed njegovih skladb

Glasbenik, ki je s svojim delom v slovenskem glasbenem pro storu pustil neizbrisen pečat, je na svet prijokal leta 1932 v dolenjski vasi Jordankal v ob čini Mirna Peč. Otroštvo je ve činoma preživel pri stari mami, Slakova družina je namreč štela deset otrok in Lojze je moral za radi mamine bolezni od doma, še preden je preživel prvo leto življenja. To je vplivalo tudi na njegovo poznejšo kariero in uspeh, stric Ludvik Barbo je imel namreč harmoniko, s ka tero je igral na vaških slavjih in porokah. Lojze Slak je bil nad stričevo diatonično harmoniko navdušen in še preden je prvič šel v šolo, je znal zaigrati več kot ducat pesmi. Ko je dopolnil pet najst let, pa je s harmoniko že igral na porokah.

Pionir diatonične harmonike

Leta 1957 je prvič nastopil v javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš! kot samostojni godec. Do takrat na Radiu Ljubljana igranje na frajtonarico ni bilo zaželeno, veljala je namreč za harmoniko, s katero ni mogo če kvalitetno izvajanje glasbe. Kljub vsemu je Lojze Slak s svo jim igranjem prepričal tako stro kovno javnost kot laike in v od daji tudi zmagal. Čeprav je tudi priznani harmonikar Avgust Stanko poleg kromatične har monike odlično igral še na dia tonično harmoniko, je bil prav Lojze Slak tisti, ki ji je dal med takratnimi radijskimi glasbeni mi uredniki in navdušenimi po slušalci domače glasbe največjo veljavo. Ker je Lojze zakorakal v tonski studio takratnega radia

Ljubljana kot prvi in napravil prve studijske posnetke z dia tonično harmoniko, ga lahko mirno štejemo za pionirja dia tonične harmonike. Uspelo mu je namreč nekaj, kar se je takrat zdelo nemogoče – preboj diato nične harmonike iz statusa za ničevanega inštrumenta na po vršje slovenske domače glasbe.

njimi Čez Gorjance (1965), V do lini tihi (1966), Po dekle (1967) in Mama, prihajam domov (1985). Prva zasedba Ansambla Lojzeta Slaka je doživela izreden uspeh, saj so prodali 100.000 plošč in si prislužili zlato ploščo. Tudi plošče, ki so jih posneli s Fanti s Praprotna, so se prodajale za med, saj so v le dveh mesecih

poklicno. Najprej je opravljal poklic tapetnika v podjetju Po hištvo na Viču v Ljubljani, nato pa je izpolnil svojo veliko željo, da bi opravljal poklic, povezan z avtomobili, in je delal kot po klicni voznik v podjetju Petrol. Leta 1972 se je zaposlil v podje tju Žimnica, kjer je napredoval vse od poklicnega delavca do ko mercialista in na tem delovnem mestu trgovskega potnika tudi ostal vse do svoje upokojitve.

Nastopal in igral je skoraj do svoje smrti leta 2011, ko je iz gubil boj z boleznijo. Zadnjič je nastopil na koncertu v Cankarje vem domu v Ljubljani decembra 2010, posvetili pa so ga kitari stu Milanu Ferležu. Istega leta je dobil priznanje za najboljšo melodijo viže Glas harmonike in hit Ej, prijatelj ter nagrado za življenjsko delo, ki jo je podelila ameriška institucija Polka Hall of Fame.

*Diatonični harmoniki je zara di boljšega glasbenega izražanja dodal poseben gumb, ki je postal znan kot »Slakov gumb«.

ČETRTEK, 28. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 29. julija 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 30. julija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 31. julija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 1. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 2. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

Leta 1959 je z brati ustanovil Ansambel bratov Slak, ki je po treh letih razpadel, saj sta Matija in Tone odšla na služenje voja škega roka, Lojze pa je kmalu za tem ustanovil Trio Lojzeta Sla ka. Leta 1964 se je nato združil s pevsko skupino Fantje s Pra protna in nastal je znameniti Ansambel Lojzeta Slaka. Večina njihovih skladb je prišla ravno izpod Lojzetovega peresa, med

prodali kar 50.000 izvodov. Nji hova glasba je segla tudi preko naših meja in kmalu so prišla povabila iz tujine, tako iz Evrope kot tudi iz Amerike in Avstralije. Med drugim so nastopili tudi v svetovnem središču kantrija v Nashvillu, kjer do takrat ni na stopil še noben Slovenec.

Od tapetnika do komercialista

Svojo glasbeno kariero je Loj ze Slak vseskozi usklajeval s

*V Muzeju Lojzeta Slaka in To neta Pavčka v Mirni Peči na Do lenjskem je postavljena stalna razstava Lojzetu Slaku.

*Njegovo največje veselje je bilo pridelovanje cvička na Tr ški Gori. Njegov sortni cviček je pobral več nagrad na novome škem festivalu cvička.

*Leta 1960 se je poročil z Ivan ko Gaber Slak, istega leta se jima je rodil njun prvi sin Slavko, 16 let kasneje pa še drugi sin Robert. ��

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 3. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Tudi v tujini so ga imeli radi

VRTILJAK

⏪ Mnogi se v gore odpravijo pod pogojem, da je vreme lepo in da je volja za pot. Da se je treba dobro pripraviti in opremiti, pa še kako dobro ve alpinist, gorski reševalec, nekdaj tudi reševalec s helikopterjem Ivo Avberšek - Hans, saj je že prevečkrat videl, kaj vse se lahko zgodi planincem, ki so na pot odšli premalo premišljeno in hodili nepazljivo. Zato je bil nepo grešljiv z nasveti tudi v akciji Varno v gore 2022.

⏬ Veronika Juvan, mestna svetnica Nove Slovenije, je v juniju praznovala okrogli jubilej, in na to so se seveda spomnili tudi mestni svetniki MO Velenje z županom na čelu in ji ob če stitki podarili lep šopek. Da bi bilo praznovanje še lepše, ga je Čvek zabeležil na Titovem trgu.

Vija vaja ven

A slišiš?

Obnašamo se kot otrok –bolj ko mu govoriš, naj po spravi sobo in naredi red, manj sliši. Kaj nam že govori narava?

Pražarna

Mnogi so se šli gret, pražit na morje; pa bi lahko veliko prihranili (denarja in živcev) in se pražili doma.

Premog in veter

Premog gor, premog dol –dokler se bodo ptice še za letavale (to menda počnejo samo v Sloveniji) v vetrne elektrarne bo – premog gor.

Elektrika

Daleč od oči, daleč od srca, pravi pregovor. Kaže, da imajo daleč od srca lastniki Premogovnik Velenje in TEŠ, ampak stikala in vtičnice imajo pa čisto blizu oči.

določilo smrtno resno. »Zaščitite in ne poškodujte niti pedi lubja dreves in kulturne dediščine, vse ostane, kot je, le nove, načrtovane stvari lahko vgradite.« No, odgovorni projektant in iz vajalci so drevesa zaščitili do višine 3 m, spomenik Kajuha pa so dali kar v 100-% karanteno. Tako je zdaj v času izvajanja del prava privlačnost in zgled, kako se zaščititi pred napoveda nim valom koronine podrazličice Omikron-B.2.

Ne le za zbirko, tudi za spomin na prvo zlato olimpijsko medaljo

Pošta Slovenije je ob dogodku dese tletja – gasilski olimpijadi v Celju, ko so gasilci zapisali, da gre za izjemen dogo dek v 150 letih gasilstva na Slovenskem in na celjskem – izdala poštno znamko v zelo omejeni nakladi, ki je mikavna za filateliste in gasilce –zbiratelje. Vred nost znamke je nekaj več kot 1,30 evra. Je nekoliko držja od običajnih znamk, a izjemno signalna ter v 'peklenskem' duhu časa in največjega požara v na ravnem okolju v zgodovini naše dežele. Ker je znamka končno tudi s tega po dročja, zaznamuje solidarnost in hkrati dosežke gasilstva, kar je botrovalo iz biri mesta Celje, da je postala Sloveni ja olimpijska država Evrope. S prvo in za zdaj edino zlato olimpijsko medaljo gasilcev – mladincev iz PGD Drenov Grič Lesno Brdo (pri Ljubljani) je tako znamka pridobila na filatelistični in dejanski vrednosti prav te dni. Pošta pa je gasilski zvezi Slovenije donirala tudi 25 tisoč evrov sredstev kot pomoč pri izvedbi častnega dogodka gasilske olimpijade v Celju.

�� Jože Miklavc

Prestižna morska specialiteta – jastog

Jastog velja za prestižno jed ter eno izmed glavnih morskih specialitet. Je tudi izredno draga hrana, za katero morate odšteti kar nekaj denarja, če jo želite preizkusiti v kateri izmed re stavracij. Poglejmo si nekaj zelo zani mivih zgodovinskih značilnosti o tej

vsak dan

specialiteti. Ko so prvi evropski naseljenci dose gli Severno Ame riko, je bilo jasto gov tako veliko, da naj bi jih v večjih ku pih napljavljalo na obalo. Ti kupi so bili visoki tudi do dveh metrov. V težkih časih so prinašali glavni vir preživetja, posledično pa so jastogi dobili sloves – beljakovina reve žev. Ameriški staroselci so uporabljali jastoge tudi za gnojenje svojih pridel kov in vabo za svoje ribiške trnke. V tistem času so jedli tudi obilo rakov, ki so jih pripravljali tako, da so jih prekrili z morskimi algami in pekli na vročem

kamenju. Sprva so jastoge nabirali roč no ob obali. V poznem 18. stoletju so v Mainu za prevoz živih jastogov uvedli posebne čolne, znane kot smacks, ki so imeli rezervoarje z luknjami, ti pa so omogočali kroženje morske vode. Šele sredi 19. stoletja je lov na jastoge s past mi, ki so ga prav tako začeli izvajati v Mainu, postal bolj priljubljen način zbiranja morskih živali. Jastogi so bili v kolonialnem obdobju in kasneje iz jemno poce ni, ker so bili zelo koristni, bogati s hranili. Z njimi so redno hranili zapornike, vajence, sužnje in otro ke. V Massachusettsu so se nekateri služabniki domnevno želeli izo gniti dietam, boga tim z jastogi, tako da so v svoje po godbe vključili določila, da jim bodo rake postre gli le dvakrat na teden.

�� Lara Oprešnik

Branje vredno več kot denar

Branje izboljšuje pozornost in kon centracijo; krepi zmožnosti pomnjenja in razvija logično sklepanje; izboljšuje sposobnost izražanja in bogati bese dni zaklad; širi obzorja; krepi domišlji jo, empatijo in ustvarjalnost; sprošča

in izboljšuje razpoloženje, skupno branje od raslega z otrokom je eden najboljših načinov tkanja toplih – in trajnih! – čustvenih vezi med njima. Britanska raziskava, ki je spremljala več generacij iste družine, je razkrila, da je bil za zdravo, srečno in uspešno pri hodnost otrok manj odloči len denimo finančni stan dard družine kot to, koliko so otroku starši v otroštvu brali – in koliko je pozneje bral sam.

Vse več raziskav potrjuje, kako zelo pomembno branje za našo rast in razvoj. Raziskave dokazujejo ugoden vpliv branja tako na duševne bolnike kot na zdrave, saj zavi ra nastanek in napredovanje tudi težjih oblik bolezni, kot je demenca. Krepi možgansko delovanje in niža stres.

Študija, ki so jo izvedli na v Veliki Bri taniji, je pokazala, da že 6 minut bra nja na dan stres zniža za 68 odstotkov.

Branje pomaga pobegniti v domišljij ski svet, z glavnimi junaki doživeti

branjem širimo obzorja, svojo lastno razgleda nost in poznavanje sveta.

Za skupno li stanje knjig in branje z otro kom ni niko li prezgodaj. Sprva malčku ponudimo knji ge za igranje – iz blaga, lesa, kartona. Poimenujmo stvari na sli kah, skupaj glejmo ilustracije, najprej pripovedujmo, potem berimo. Branje naj postane sestavni del družinske ga vsakdanjika – obred kot umivanje zob. Pomembno je, da otroku beremo raznolike knjige – spoznaval bo raz lične svetove, kulture, junake, temati ke, sloge in postopoma odkrival svoje interese.

razburljive dogodke in najlepše roman tične trenutke ali se podučiti o temi, ki nas še posebno zanima. V svoji komu nikaciji uporabljamo le 30 do 40 % be sed svojega jezika. Branje nam pomaga osvežiti in prevetriti naš besedni za klad. Z

Mozirje, 23. julija – Zgornja Savinjska dolina je bila prejšnjo soboto slikovito obarvana z vo zili starodobniki, ki vse pogoste je navdušujejo tudi lastnike naj sodobnejših dragih prevoznih sredstev. Na 14. srečanju članov in prijateljev Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornje-savinjski starodobniki, ki deluje na Ljubnem ob Savinji na celotnem področju sedmih občin doline ter širše, se je zbra lo več kot 200 udeležencev z 91 vozili v Vrbju na Ljubnem, ki je običajni domicil tradicionalne ga dogajanja.

Tokrat so načrtovalci izbrali zanimivo 'potovanje' med sliko vitimi kraji in zaselki skozi šti ri občine. Najprej so se ustavili v Gornjem Gradu, nadaljevali vožnjo v skupinah po Zadrečki dolini skozi Bočno, čez Podhom s postankom na Homcu. Pri go stišču Rop so hladili starodob ne mašince in se nato peljali po novi Pobrežki cesti in v Trnovec mimo gradbišča krožišča na Re neku, v Rečico ob Savinji ter se ustavili na sprejem pri družini in znanem podjetniku Firšt v Radegundi. Tam so si ogledali veliko predstavitev dragocenih starodobnikov, znamenitih sve tovnih avtomobilskih modelov VW, mercedes, bentley, ford ter nekaterih drugih. Gostje so se lahko le čudili brezhibno ohra njenim vozilom, kakršna so uporabljali slavni filmski igral ci v svetovnih uspešnicah, kot npr. James Bond idr.

Firštov muzej starodobnikov prekaša vse druge v Sloveniji Zasebna zbirka je muzej ne precenljive vrednosti, ki navdu šenemu lastniku in direktorju firme Rototehnika Francu Fir štu pomeni veliko več kot le hobi. Tako kot v vodenje svoje uspešne firme je zaljubljen v obnovo in vzdrževanje teh sve tovnih avtomobilskih uspešnic, srčno pa podpira tudi društvo starodobnikov, katerega čla ni so domala vsi v družini. Po sprejemu in pogostitvi so se udeleženci v pretrganih kolo nah spustili še na končno prizo rišče, v osrčje Mozirskega gaja. Tam so organizatorji že razsta vili čudovite, zelo drage modele

Modeli iz filmskih zgodb navduševali v Mozirskem gaju

14. srečanje zaljubljenih v avtomobilske starodobnike v Zgornji Savinjski dolini

lesi in mopedi, 10 traktorji ter 3 tovornjaki. Kot že od nekdaj, so na druženju prireditelji doga janja ocenili, izbrali in podelili priznanja: najbolj oddaljenemu udeležencu Johanu Carerju iz Nemčije, najbolj oddaljenemu klubu OTK Medžimurje, lastni ku najstarejšega osebnega av tomobila Mirku Remsu (Ford Roadster Phaenton. l. 1928) iz Medloga, Roku Podkrižniku za dobro ohranjen, zelo star traktor Steier l. 1949 ter Petru Zupančiču, lastniku motor ja Harley Davidson. Za dobro vzdrževani tovornjak TAM 5000 so čestitali Milanu Štumber gerju. Priznanje pa so podelili za najštevilčnejšo udeležbo čla nom oldtimer kluba Večno mla di iz Šentjurja. Nedvomno pa si zaslužijo priznanje in čestitke vsi, ki so razstavili svoja vozila v parku, serijo vozil 5 limuzin volvo, motorna kolesa-mopede ter prestižne limuzine sredi ze lene trate. Obiskovalce sta pri tegnili športni vozili visokega razreda jaguar coupe, letnik 1969, lastnika Antona Časla s Homca ter chevrolet corvette C1 cabrio, letnik 1954, lastnika Saša Žagarja iz Mozirja, ki je vo zilo s posebno zgodbo.

Po dveh letih

so se družili člani, ki so zabeležili okrogle obletnice rojstva 80 let in več

Velenje, 22. julija – Jubilan tom je čestital in jih nagovoril predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške do line Velenje, ki obstaja od leta 1969, Drago Kolar, in med dru

stopinjah 'hladila' množica

vozil, vojaške logistike, traktorjev z Gorenjske in Zgor nje Savinjske doline, celo kak šen old-kamion je bil vmes. Pa okrog 30 motornih koles je bilo zloženih za ogled in skomine.

Sprejem, druženje in nagrade po meri izjemnih gostiteljev

Na ravnici med potokom in reko, tik pod največjim jezom na Savinji, so pod šotorom ude leženci z gostitelji pripravili za dnje dejanje. Družabni sprejem s pogostitvijo, nagovorom nove

ga predsednika društva Simona Štrigla ter pozdravom gostolju bja župana Ivana Suhoveršnika, ki je vsem zaželel prijetno biva nje, brezplačen vstop in ogled parka ter varno vožnjo. Pou daril je pomen delovanja staro dobnikov za ohranitev kultur ne dediščine ter turistični vidik druženja. Temu se je posredno pridružil vodja MG Darko Bele ki ima vedno posluh za korišče nje parka za podobne namene, srečanja in druženje, ki ga ple meniti strokovno vodenje, in ogled lepot skoraj 45-letnega truda domačih entuziastov in slovenskih vrtnarjev.

Simon Štrigl, predsednik ZG Starodobnikov, je ob prevzemu funkcije predsednika poudaril,

da želi peljati društvo po začr tanih sedanjih tirnicah ohranja nja kulturne in tehnične dedi ščine, vpeljati kakšne novosti in popestritve, »predvsem pa je pred nami velik izziv – gradnja lastnih društvenih prostorov na Ljubnem ob Savinji. To načrtu jemo in urejamo skupaj z obči no Ljubno, ki delovanje podpira od vsega začetka. Prihodnje leto bo jubilejno, petnajsto, zelo pri merno za nov pomemben do sežek. Društvo se je v zadnjih letih bistveno povečalo in zdaj šteje 163 članov, kar kaže na to, da ljudem ni vseeno za dedišči no, ki ostaja za njimi. Ker nismo več prav majhni in smo vse bolj povezani, je ljubiteljskega dela več kot dovolj. Po krajšem koro

na premoru nam je letos uspelo izvesti 14. mednarodno sreča nje starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2022, ki je potekalo v dobrem vzdušju, saj lastniki starodobnih vozil radi poka žejo kaj novega, se družijo ter izmenjujejo koristne informa cije. Večinoma so zelo ponosni na svoje odlično vzdrževane je klene konjičke in tudi zavidanja vredne modele vozil svetovnih avtomobilskih znamk.«

Podelili so priznanja

V karavani šminkerskih vo zil iz štirih držav, 38 društev oz. klubov starodobnikov iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije so se pripeljali s 50 limuzinami, 28 motornimi ko

Refik Jakupovič Rile, podje tnik, podpredsednik Fičo kluba Slovenije Velenje: »Zelo me ve seli, da je podjetni Franc Firšt iz Mozirja iz male zgodbe pr vih starodobnih vozil, ki jih je skrbno usposobil in postavil v prostore ob svoji družinski hiši v Radegundi, zdaj namenil še del poslovne zgradbe v Brezju, kjer je bila tudi postavljena izjemna razstava njegove zasebne, zelo veliko vredne zbirke svetovno znanih najimenitnejših avtomo bilskih znamk. Kot vzdrževalec in izdelovalec avtomobilskih de lov zelo dobro vem, kaj pomeni obnavljati draga vozila, a tudi znam ceniti ljudi, ki vlagajo v to svetovno dediščino in ohranjajo razvoj ter kulturo avtomobiliz ma. Firštu lahko mi vsi, tako tudi sam, čestitamo k sprejemu in za izjemno strokovno urejen zaseb ni muzej, ki bi ga bil zelo vesel žal že pokojni ustanovitelj Fičo kluba Zdravko Ožir, domačin iz Radegunde.

�� Jože Miklavc

gim povedal: »Vse generacije do zdaj so se trudile povezati invalide, zanje pripraviti sre čanja za druženje, izmenjavo izkušenj, pogovore. 6. avgusta bo tradicionalno srečanje inva

lidov iz cele Slovenije na Kopah. Vabljeni. Upamo, da jeseni ne bo znova prišlo do večjih omeji tev srečevanja zaradi covida in da bodo naši programi pomoči invalidom lahko nemoteno te

kli, predvsem za tiste, ki so za radi invalidnosti in bolezni bolj ali manj omejeni z gibanjem in so 'zaprti' doma.«

športnih limuzin, velo motorna kolesa in mopede ter neverjetni blok petih modelov volvo 464 (460). Na parkirišču pa se je pri 35

drugih

za pot v hribe

V planinah veje svež veter

Slovenci smo planinski narod, zato posebno povabilo v hribe verjetno ni potrebno, morda velja le spomniti, da se je prav prijetno pred poletno vročino umakniti na višjo nadmorsko višino, kjer nas boža svež veter ter navdušijo čudovita narava in razgledi po dolinah. V naši bližnji okolici imamo precej lepo urejenih, tudi čisto novih ali posodobljenih ter lahko dostopnih planinskih koč, kjer nas bodo vedno veseli in dobro postregli prijazni oskrbniki. Vabljeni v planine!

Dom na Smrekovcu

Planinski dom na Smrekovcu se nahaja na nadmorski višini 1377 m in nudi čudovite poglede na celotno Šaleško dolino in del Pohorja.

Prijazni oskrbnik Tomo Drolec vabi vse ljubitelje okoliškega hri bolazenja, da pridejo na Smrekovec, kjer bodo vsakogar razvajali z odlično ponudbo planinske hrane. Posebnost njihove kulinarične ponudbe je Smrekovški pisker (ješprenj, ajdova kaša, mlada gove dina, klobase, zelenjava). V stalni ponudbi so jedi na žlico – pasulj, golaž, gobova juha, žganci, kislo mleko, testenine. Občasno tudi pizze. To sezono so se na njihov jedilnik vrnili orehovi štruklji. V sladki ponudbi so štrudelj in palačinke.

V poletni sezoni je dom odprt od 1. junija dalje, vse dni v tednu, pozimi pa ob vikendih; po potrebi ga po dogovoru za večje naja vljene skupine odprejo tudi ob drugih dnevih.

Pri njih lahko prenočite, lahko se dogovorite tudi za zabavo, veseli bodo vseh in vsakega posebej. V dveh gostinskih prostorih nudijo 60 sedežev, v osmih sobah pa 36 postelj. Na skupnem ležišču je prostora še za 20 oseb.

Obiskovalci so večinoma okoliški pohodniki, se pa najdejo tudi od drugod in trail tekači, veliko je tudi gorskih kolesarjev. Od doma vodijo čudovite poti po neokrnjeni naravi, primerne za vsakega pohodnika.

Dom na Smrekovcu se ponaša s certifikatom »družinam prijazna koča«, ki mu ga je podelila Planinska zveza Slovenije.

Andrejev dom na Slemenu

Dom stoji na nadmorski višini 1096 m na prisojni jasi na seve rovzhodni strani vrha Sleme, ki povezuje Uršljo goro s Smrekov cem. Sleme se imenuje tudi bližnji preval, kjer se regionalna cesta Šoštanj–Črna na Koroškem prevesi s Štajerske na Koroško. Trenutno je na voljo 34 postelj za nočitev. V dnevni gostinski ponudbi so jedi na žlico, pravi dunajski zrezki, borovničev in jabolčni štrudelj. Ob vikendih vas postrežejo z odličnim kosilom. Postrežejo tudi večje skupine do 70 oseb, nam pove oskrbnica Sonja Podbregar.

Od doma vodijo lepe poti po neokrnjeni naravi, primerne za vsakega pohodnika. Lahko se podamo na Uršljo goro, Smrekovec,

Frischaufov dom na Okrešlju

Dom na Okrešlju se nahaja nad Logarsko dolino pod stenami Brane in Turske gore na višini 1396 m. Od slapa Rinka do Okre šlja pridemo v dobri uri hoje. To je prijetna planinska pot, lahko tudi le kot izlet.

Trenutno se lahko v začasni postojanki, ki stoji v neposredni bli žini doma v gradnji, okrepčamo s štrudljem ali enolončnico, kavo in pijačo. Nočitve trenutno niso možne.

Obiskovalci so pohodniki vseh starosti, rekreativno aktivni pla ninci in alpinisti. Prihajajo iz cele Slovenije, vedno več je tudi tujcev.

Od priljubljenega in zelo obiskanega Doma na Okrešlju vodijo označene planinske poti na kar nekaj dvatisočakov v Kamniško -Savinjskih Alpah.

Pot na Savinjsko sedlo (2001 m) in Ledinski vrh (2008 m) poho dniki osvojijo v slabih 2 urah, pot je prijetna in ni preveč zahtevna.

»Turska gora (2251 m), Brana (2253 m), Mrzla gora (2203 m), Pla njava (2394 m), Skuta (2532 m), Rinke – Štajerska (2374 m), Koroška

(2433 m), Kranjska (2453 m), preval Kamniško sedlo (1903 m) - za vzpon na te dvatisočake pa so potrebni že nekaj kondicije ter pla ninsko gorniška oprema, čelada in ponekod tudi samovarovalni komplet,« pove oskrbnik začasnega doma na Okrešlju.

Nov dom na Okrešlju, ki stoji na mestu starega, dobiva končno po dobo. Zgrajen je v skladu z ekološkim zavedanjem s čim manjšim vplivom na okolje. Sodobna in ekološko varčna koča, ki bo nudila nočitve številnim planincem, bo svoja vrata odprla v naslednji sezoni. Na voljo bo 48 ležišč. Podoba novega doma se preprosto elegantno zlije v planinski svet.

Koča na Klemenči jami pod Ojstrico

Koča leži na manjši jasi na robu Klemenškove planine, nahaja se na nadmorski višini 1208 m. Je odličen cilj tudi le za nedeljski pohodniški izlet. Od doma planincev v Logarski dolini je oddaljena za dobro uro hoje. Koča je v sezoni odprta vse dni v tednu, izven sezone pa po dogovoru za skupine. Oskrbnik koče je Aleš Novak. V bližini koče se nahaja najdebelejši macesen v Sloveniji, ki raste že več stoletij in se ponaša z obsegom 464 cm.

Golte, Mozirsko kočo ali do koče na Naravskih ledinah. Obiskovalci so večinoma domači pohodniki in kolesarji.

Letošnjo poletno ponudbo so na koči zastavili tako kot vsako leto doslej, z optimizmom, dobro planinsko ponudbo hrane, prijaznim sprejemom za vsakega pohodnika, skratka tako, da so gostje srečni, zadovoljni ter se radi vračajo.

V osnovni ponudbi so tople jedi na žlico (jota, ričet, …), pijače in drugi napitki. Njihova posebna ponudba pa so mesni žlinkrofi, za beljeni z domačimi ocvirki, in gobovi žlinkrofi v špinačnem testu s sladko omako. Pohvalijo se z najboljšim jabolčnim štrudljem in skutinimi štruklji z gozdnimi sadeži.

Na koči razpolagajo s 4 sobami, v katerih je 21 postelj, ter 15 sku pnimi ležišči, sanitarijami in umivalnico z mrzlo vodo. Obiskovalci med tednom so večinoma turisti z vseh vetrov, tudi tujci, družine in starejši pohodniki, ob vikendih pa alpinisti, ple zalci in tisti planinci, ki želijo na Ojstrico po najzahtevnejši Ko pinškovi poti.

Od koče vodijo planinske poti na Strelovec (1764), Krofičko (2082), mogočno Ojstrico (2350 m) čez Škarje ali po zelo zahtevni Kopinškovi planinski poti in Planjavo (2396 m) čez Škarje. Za vse, ki se podajo v skale, je potrebna planinska oprema, od dobrega pohodnega čevlja do čelade, za zelo zahtevne vzpone pa tudi sa movarovalni plezalni komplet.

Koča na Loki pod Raduho

Koča na Loki je planinska postojanka, ki stoji na planini Loka v pobočju Raduhe. V poletni sezoni je odprta vse dni v tednu do pozne jeseni, izven sezone pa po dogovoru ali ob vikendih. Nahaja se na nadmorski višini 1534 m. Koča ima certifikat okolju in dru žinam prijazna planinska koča.

Letošnjo sezono so začeli v maju, pohvalijo pa se lahko z novim videzom koče, ki je bila pred kratkim energetsko sanirana. Obisko valci so od vsepovsod, veliko je tudi tujcev, ki opravljajo planinsko transverzalo po Sloveniji.

Odlična kulinarika in prijazna oskrbnika Mojca in Mirko ji dajeta poseben čar, gostje pa se počutijo kot doma.

Na koči lahko prenočite, se dogovorite za zabavo, team building ali praznujete rojstni dan. Ob koči je kapelica, kjer si lahko omislite poroko, v Koči na Loki pa se dogovorite za poročno slavje. Na voljo je 6 sob s pogradi in 40 skupnih ležišč, možna je uporaba skupne kopalnice s tušem ter umivalnice.

Nazarje – V Zgornji Savinjski dolini deluje aktivno društvo planincev Nazarje, ki je bilo ustanovljeno konec leta 1999, v prvih dveh letih pa so aktivni člani želeli najti primerno reši tev za planinsko postojanko, ki bi jih povezovala in hkrati slu žila planincem na povezoval nih poteh med Zadrečko dolino, Čreto, Tolstim vrhom in Meni no. To se jim je posrečilo z naje mom nekdanje gozdarske koče, ki so jo od leta 1954 uporabljali gozdni delavci za izvajanje goz darskih in transportnih del na območju zelo gozdnate planote Dobrovlje–Čreta–Menina.

Po nekaj desetletjih je bila zaradi modernizacije spravila lesa zgradba opuščena, zato so jo v letu 2002 vzeli v najem in vzdrževanje nazarski planinci. Že v letu 2006 so pričeli s po stopkom odkupa, kar se jim je ob trdem prostovoljnem delu in pomoči podpornikov iz oko lja posrečilo. Po obnovi objek ta, gradnji nove strehe, odprtju planinske kuhinje, vodovoda ter kasneje še čistilne naprave in drvarnice (do leta 2015) je

planinski dom že lahko spreje mal prehodne goste, planince, ki so se pojavljali na pohodih predvsem ob koncih tednov in praznikih.

Pretežno pa je služil tudi za srečevanje in druženje doma čega članstva. Tako so pri PD Nazarje vpeljali vikend-dežur stvo oskrbovalnih parov, ki še danes delujejo na podoben na čin – stalnih oskrbnikov dom nima. Zato pa je delovalo kar nekaj vrlih članov, gospodarjev doma: Dušan Bastl kar 13 let, po letu 2016 Bojan Golob do leta 2020, zdaj pa za delovanje in vzdrževanje skrbi Marjan Ostruh s še tremi pomočniki.

To sezono imajo v stalni planinski ponudbi hrane tudi domače mesne žlinkrofe. Po naročilu za zaključene družbe pripravijo posebni meni po željah gostov. Posebnost njihove kulinarične ponudbe so odlični borovničevi štruklji, ki so njihov najbolj prepoznavni sladki greh. Do koče pridemo iz Luč. Ker se precej visoko lahko pripelje mo z avtom, je koča zelo obiskana, saj od parkirišča potrebujemo le slabih 20 minut zmerne hoje.

Od koče vodijo prijetne in lahkotne planinske poti na planino Arta (1564 m), Javorje (1594 m), Lanež (1925 m), Malo Raduho (2029 m), Veliko Raduho (2062 m), ki je najlažje dostopen dvatiso čak v KSA, primeren tudi za otroke, Komen (1684 m), Smrekovec (1577 m) in Golte. V bližini je znamenita Snežna jama (1556 m), od koče oddaljena dobrih 20 minut hoda, ogled jame traja dobri 2 uri. Za pohajanje v okolici posebna planinska oprava ni potrebna, je pa dobro imeti obute planinske čevlje za bolj stabilen in varen korak.

Savinjsko gozdarsko društvo je skupaj z Občino Nazarje uredilo panoramsko tablo na razgledišču pri Završniku, kjer je prelep pogled na Zadrečko dolino in vrhove nad njo. Do razgledišča, ki je na 784 metrih nadmorske višine, lahko pri dete po planinski poti peš ali po cesti s kolesom. Da pa ne bi uživali samo ob lepi panorami, je Završki Lojz poskrbel za klop in mizo, kjer se lahko pohodniki odpočijejo.

Kje je Farbanca?

Dostop do planinskega doma Farbanca je iz smeri Pustega Polja, potoka in Lačje vasi po cesti ob potoku Mostni graben v smeri Tolstega vrha (1075 m), proti zahodu do Lipe in zaselka Slopi in v Motniško dolino ter zahodneje do doma na Menini (1453 m). Proti jugu vodijo pla ninske poti in cesta do planin ske postojanke 1. Štajerskega bataljona (966 m), vzhodneje pa do cerkve sv. Jošta na Čreti (955 m) ter proti gradu Žovnek in Žovneškemu jezeru v občini Braslovče. Planinski dom Far banca je tako v času, ko kar tri

planinske domove, ki so pogo reli, obnavljajo oz. gradijo na novo, pomembna planinska točka v preddverju Kamniško -Savinjskih Alp ter povezovalna točka za planinarjenje na niž jih legah Savinjske, Zadrečke in Tuhinjske doline ter kamniške kotline. Vse pomembnejši pa je tudi za planinski turizem, saj so vse pogosteje zmogljivosti v vznožju sredogorja Alp v Zgor nji Savinjski dolini zaradi na vala evropskega turizma pre skromne.

Ob 20. obletnici doma na Far banci je PD Nazarje pripravilo manjšo slovesnost, na kateri so svojim aktivnim članom Ba stlu, Golobu in Ostruhu podelili društvene plakete za zasluge, zahvalili pa so se tudi vsem vi kend-skrbnikom te priljubljene planinske postojanke. Čestitke pa je tem in aktualnemu vod stvu PD Nazarje izrekel tudi župan Občine Nazarje Matej Pečovnik, sam zagret ljubitelj in varuh planin ter podpornik svojega planinskega društva. �� Jože Miklavc

V stalni ponudbi so jedi na žlico – ciganski golaž, obara, ričet, jota, pasulj, golaž, gobova juha, ajdovi žganci, domači jogurt in domači sladoled. Ob posebnih priložnostih si lahko privoščite odojka.

Planinski dom Farbanca na planini Krašica v območju Črete

Velenje, 25. julija – Smučar ska zveza Slovenije – panoga za deskanje na snegu – je v ju liju pripravila serijo dogodkov za mladino na izbranih pump track poligonih v petih različ nih mestih. V sklopu projekta Pumptrack poletje s slovenski mi deskarji so tako v ponedeljek kot prvo mesto obiskali Vele nje. Otroci so se lahko na in ob pumptracku seznanili z različni mi športi na deskah in nadgradili svoje znanje ter ga nato prikazali tudi na tekmovanju.

»V Velenju smo začeli z otro škim oziroma mladinskim pro gramom, ki zajema animacijske aktivnosti in tekmovanja za naj mlajše. Postavili in predstavili smo našo umetno površino, po kateri lahko otroke na deskah vlečemo čez objekte, da dobijo občutek za deskanje po snegu, zraven pa smo postavili tudi po ligon za ravnotežje. Dogodek za ključujemo s tekmo – vožnjo po pumptracku. Vsi, ki se odzovejo in tekmujejo, so, ne glede na do seženo mesto, nagrajeni s sim bolično nagrado. Ne gre namreč toliko za tekmovanje, temveč za to, da predstavimo te športe, oži vimo poletno delo z otroki in pro moviramo športno udejstvovanje

in zdravo življenje,« je povedal Bojan Poljanšek, vodja panoge za deskanje na snegu, ki doda ja, da želijo s takšnimi aktivnos tmi in dogodki otroke seznaniti

otrok,« pa je ob dogodku dejala Katka Geršak iz Športne zve ze Velenje. Ob tem je poudarila tudi, da je izredno pomembno, da nacionalne panožne zveze na

Anita Horvat do osebnega rekorda in finala SP

Preteklo nedeljo se je zaključilo 18. sve tovno prvenstvo v atletiki, ki so ga pr vič gostile ZDA. Za veselje Slovencev je poskrbel Kristjan Čeh, ki je z rekordom prvenstev osvojil zlato medaljo v metu diska. To je bilo drugo zlato in skupno šele šesto odličje za Slovenijo na svetovnih prvenstvih. Povsem blizu zmagovalnega odra je bila na četrtem mestu Tina Šutej v skoku s palico.

Uvod v drugoligaški ples

V petek, 29. julija, se začenja 1. krog nove sezo ne 2. slovenske nogometne lige. Sezono bodo na gostovanju v Beltincih ob 18. uri odprli velenjski nogometaši NK Rudarja. S prekmursko ekipo so se pomerili tudi na začetku meseca, in sicer v sklopu pripravljalnih tekem. Z zadetkoma Majcenoviča in Jovanovića so zmago z 2 : 0 domov odnesli Ve lenjčani.

z aktivnostmi zveze in jih pova biti tudi na različne delavnice in programe za deskanje na snegu, ki jih bodo izvajali v zimskem času. »Morda pa se tudi pri vas v Velenju skriva kakšno seme za vrhunskega športnika – deskarja, kot je na primer Gloria Kotnik.« »Snowboarding je eden izmed paradnih konjev naše športne zveze, nazadnje smo dobili bro nasto medaljo na olimpijskih igrah z Glorio Kotnik, in verja mem, da bi se lahko tudi zaradi tega nad tem navdušilo čim več

takšne načine sodelujejo z lokal nimi zvezami in vključijo tudi lo kalne zveze in klube, saj na tak način skupaj privabijo tudi čim več ljudi.

Na dogodku se je predstavljalo in sodelovalo tudi društvo ubra nih športov Duša. Pri slednjih so si lahko otroci izposodili opremo in se preizkusili v skejtanju. Ob tem so člani društva promovira li tudi delavnice »Pejt na skejt«, ki jih izvajajo vsako sredo ob 17. uri v Skateparku ob Rdeči dvo rani. ��

Izjemen rezultat je dosegla tudi Velenj čanka Anita Horvat. V kvalifikacijah teka na 800 m si je pritekla drugo mesto in se neposredno uvrstila v nadaljevanje. V polfinalu je nato zasedla tretje mesto v za dnji skupini in se s svojim novim osebnim rekordom 1:59,60 uvrstila v finale, kjer je drugič v karieri tekla pod dvema minu tama (1:59,83) in zasedla sedmo mesto.

»Izjemno prvenstvo je za mano, iz teka v tek sem stopnjevala svojo formo in tudi presenečenja. Zelo sem vesela. Pred SP bi bila zadovoljna s polfinalom, tako da sem nastopila zelo nad pričakovanji. Dvakrat sem tudi prvič doslej tekla pod dvema mi nutama in bila sedma v finalu, potem ko sem prvič tekla na velikem tekmovanju," je za STA po svojem nastopu povedala za dovoljna Horvatova. ��

Kot smo že poročali, Knapi v novo sezono vsto pajo v nekoliko spremenjeni zasedbi in z novim trenerjem, Simonom Dvoršakom, ki je v prejšnji sezoni ekipo Bistrice uspešno popeljal v drugo ligo. Glavni cilj velenjskega kluba je povratek med elito. V novi sezoni se bodo za preboj v prvo ligo po leg Rudarja in Beltincev borili še Aluminij, Triglav Kranj, Krka, Rogaška, Nafta 1903, Vitanest Bilje, Pri morje, Roltek Dob, Ilirija 1911, Fužinar Vzajemci, Jadran Dekani, Krško ter Kety Emmi Bistrica in Bri nje Grosuplje, ki sta bila v prejšnji sezoni najboljša kluba 3. SNL vzhod in zahod ter si s tem zagotovila preboj med drugoligaše.

Aluminij, ki se je poslovil od elitne druščine, bo v prvem krogu gostoval v Krškem, ekipa Slovenske Bistrice v Dekanih, Grosupeljčani pa v Novem me stu. Triglav, ki je bil v minuli sezoni drugouvrščeni klub tekmovanja, bo gost Biljencev, Lendavčane pa čaka gostovanje v Ajdovščini, Dob se bo na svojem igrišču meril s Fužinarjem, Ilirija pa bo v prestolni ci gostila Rogaško. ��

V Velenju že nekaj let delu je Boks klub Ring, ki ga vodi ta nekdanja uspešna boksar ja, Ptujčana Nejc Nedeljko in Anja Jabločnik. Kot pripovedu je Anja, se je velenjska boksar ska zgodba začela z zaključkom njune tekmovalne poti oziroma z Nejčevo poškodbo, ki mu je onemogočila nadaljnja tekmo vanja. Ker sta bila oba s srcem in dušo predana tej borilni ve ščini, sta želela na svoj način svojo boksarsko pot tudi na daljevati, tokrat kot trenerja in vodji novega kluba.

»Z najinim takratnim trener jem s Ptuja Ivanom Pučkom in njegovima sinovoma Ivanom mlajšim in Aleksandrom, ki ima svoj klub v Celju, smo se dogo vorili, da boks pripeljemo tudi v Velenje.« V mestu, ki je sicer precej naklonjeno športu, nam reč še ni bilo kluba klasičnega boksa, kar je bila za par s Ptuja odlična iztočnica za nov zače tek. Nejc je tako poleti leta 2017 odprl Boks klub Ring Velenje, kmalu pa se mu je pridružila tudi Anja, ki je bila v tem času na usposabljanju za vojsko v Vipavi. Danes tako skupaj vo dita velenjski klub, ki skupaj s ptujskim in celjskim spada pod boksarsko organizacijo Pučko boksing – boksarsko družino, kot ji pravi Anja, v katero sta z Nejcem vpeta že vse od mla dosti.

Boksarka družina se je razširila v Velenje

Tako Anja kot Nejc sta bila uspešna boksarja. Anja je bila večkratna državna prvakinja, Nejc pa je med drugim dvakrat osvojil zlato rokavico na tradi cionalni reviji na Ptuju. Njuno boksarsko pot je spremljal in tlakoval zdaj že pokojni Ivan Pučko, ki je bil med drugim trener Dejana Zavca, sicer pa

Ptujčana v Velenje pripeljala boks

Par s Ptuja tlakuje velenjsko boksarsko zgodbo – Nadaljujeta pot družine Pučko – V klub vabljeni otroci od šestega leta dalje, mladostniki in starejši, ne glede na predhodne izkušnje ter fizične in ostale predispozicije

velja za ptujsko legendo boksa z izredno pomembno vlogo pri razvoju te borilne veščine v Slo veniji.

»Z boksom sem začela zelo zgodaj, tako da me je Ivan Puč ko skoraj vzgojil, spremljal me je skozi razvoj in odraščanje, v tem času smo postali prava dru žina.« Markanten trener pa je med drugim zaslužen tudi za to, da se je boksarska družina z Anjo in Nejcem razširila v naše kraje. Mladi par s Ptuja danes tako tudi po njegovi zaslugi svo je znanje uspešno prenaša na Šalečane, med katerimi je tudi nekaj tekmovalcev.

Ob tem pridejo prav tudi nju ne tekmovalne izkušnje. »Zago tovo pomaga, če imaš za sabo nekaj tekmovanj, ker v prvi vrsti poznaš pravila ter ritem tekmovanj in treningov. Dobro veš tudi, kako se recimo poču tijo boksarji, ko hujšajo pred tekmo in ko zadnji dan ne pi jejo tekočine, da izgubijo kilo grame.« A tekmovalne izkušnje še zdaleč niso poglavitne, doda Anja. »Tudi najin trener Ivan Pučko za sabo ni imel toliko borb, ampak je bil kljub temu izjemen trener. Najprej moraš biti predvsem dober pedagog, razumeti svoje boksarje in se znati z njimi tudi pogovoriti.«

Pandemija razpolovila članstvo

Boks klub Ring Velenje danes deluje na Selu, nasproti trgovi ne Hofer. To so že tretji prostori

kluba, pove Anja. Bodisi zaradi prostorske bodisi zaradi finanč ne stiske so se morali namreč kar dvakrat preseliti. »V prvi te lovadnici je bil precej majhen prostor, takrat sicer tudi članov še ni bilo prav veliko. Nato se je začelo zanimanje povečevati in čez kakšno leto sva se pre selila v nove prostore. Takrat smo dosegli res že veliko ljudi, imeli smo okoli 90 članov, od tega tudi 15 tekmovalcev. Kljub temu da prihajava s Ptuja in tu kaj nisva imela nekega zaledja, nam je kazalo vedno bolje, inte resa je bilo vedno več. Klub se je ravno dobro razvijal, nato pa je prišla pandemija …« Omejitve, ki jih je prinesla koronakriza, so Boks klub Ring stale okoli polovico članov, ob tem pa so morali zaradi visokih stroškov poiskati novo telova

dnico. »V prostore sva vložila res ogromno volje, sredstev in časa, sploh glede na to da sva ob tem oba še zaposlena,« še pove trenerka, ki ostaja kljub oviram in krizi predana velenjskemu klubu.

Med Velenjčankami ogromno zanimanja za boks

»Zdaj se končno pobirava, septembra, ko začnemo s polno paro, bomo videli, kakšna bo si tuacija,« pove Anja, ki upa, da se jeseni zgodba s korono ne ponovi in se bosta lahko z Nejcem konč no vrnila na stare tire, nemoteno nadaljevala s svojim delom in še naprej skrbela za razvoj boksa v naši dolini, kjer, kot pravi Anja, potenciala ne manjka.

Ptujčanka pove tudi, da je boks v Sloveniji še vedno pre

malo razvit in priljubljen, sploh v primerjavi z drugimi športi. »V času Dejana Zavca je pri ljubljenost nekoliko narasla, potem pa je interes spet malce upadel. Upam, da bo ponovno pridobil na popularnosti, gre namreč za šport, ki ti da ogro mno znanja. Z boksom lahko res zrasteš, hkrati pa je dobra vadba tudi za rekreativce,« še pove Anja, ki ob tem poudari, da se za boks zanima vedno več žensk. »Tudi v Velenju so na za četku prevladovale ženske, tako da sva že mislila, da bo to samo ženski klub.«

Ključen je trening

Uradni vpisi bodo sicer sep tembra, a kot pravijo v klubu, se lahko vpišete in se jim na treningih pridružite kadarkoli. Septembra bodo ponovno zače

li tudi s Fit box treningi, ki ne te meljijo toliko na boksarski teh niki, temveč se osredotočajo na vaje za moč in kondicijo. V klub so vabljeni prav vsi – otroci od šestega leta dalje, mladostniki in starejši, ne glede na predho dne izkušnje ter fizične in osta le predispozicije. »Pri boksu je izrednega pomena predvsem motorika, seveda sta tudi re cimo telesna višina in razpon rok nekakšna prednost, ampak z voljo, željo in treningom se da doseči marsikaj. Včasih se celo zgodi, da se ljudje, ki ima jo morda nekoliko več talenta ali pa določene fizične predno sti, hitro polenijo. Tisti, ki tega nimajo, več trenirajo – trening pa je ključen,« pove Anja.

Želijo si borbe na velenjskih tleh

Velenjski tekmovalci so se pred pandemijo udeleževali različnih borb tako doma kot v tujini, po pandemiji pa so se omejili na tekmovanja v Slove niji. »Nekaj tekmovalcev smo izgubili, hkrati pa tudi trenin gov ni bilo toliko. Sicer redno tekmujemo v Slovenski boksar ski ligi, ki je najboljša odskočna deska za začetnike, kjer se res pazi na tekmovalce. Si pa že ne kaj časa želimo kakšno tekmo organizirati tudi pri nas oziro ma imeti vsaj en krog lige tudi v Velenju.«

Velenje s svojo okolico ponuja tudi izreden prostor za trenin ge na prostem in promocijske boksarske dogodke, sploh na območju Velenjskega jezera in Viste, zato bodo v klubu v na slednjih letih delali tudi na tem, da bi s takšnimi ali drugačnimi tekmovanji in revijami boks približali ljudem in jim poka zali, da je lahko veliko več kot le surova borilna veščina.

Dosledno prevažanje koles

Kolesarstvo v Sloveniji doživlja raz cvet. Ob tem stavku bo marsikdo najprej pomislil na naša najbolj ša kolesarja Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ki sta v samem vrhu svetovnega kolesarstva. Ali morda na vse bolj uveljavljeno dirko Po Sloveniji, ki iz leta v leto dobiva na ugledu in prepoznavnosti. Marsikdo bo pomislil na vse večjo kolesarsko infra strukturo, od izposoje klasičnih in ele ktričnih koles do sistemov kolesarskih stez, ki se marsikje, tudi v naši dolini, širijo čez občinske meje in iz leta v leto vse bolj povezujejo mesta, regije in celo države.

ogledalo

Popularnost kolesarstva se pozna tudi v cestnem prometu. Zaradi povišanih cen goriva, zgosti tve prometa v mestnih središčih, pomanjkanja parkirnih mest … se kolo vse bolj uveljavlja kot prevozno sredstvo. Na to vpliva tudi vse večje zavedanje o koristnosti kolesar jenja za počutje in zdravje. Poletni meseci veljajo za kole sarsko prijaznejše obdobje in vrhunec kolesarske sezone, zato številni kolesarji odpeljejo svoje jeklene konjičke s se boj na počitnice.

Toda, tako kot je treba biti pozoren pri pakiranju prtlja ge v notranjosti avtomobila, je toliko ali še bolj treba biti pozoren in dosleden pri prevozu prtljage na strehi vozila. Nepravilno ali slabo pritrjeni prtljažniki, kar velja tudi za kolesa na strehi ali kolesarskem prtljažniku na zadnjem delu vozila, vplivajo na stabilnost vozila. Zaradi navede nega moramo upoštevati navodila proizvajalcev tako pri montiranju prtljažnika kot koles. Strokovnjaki priporoča jo, da nabavimo originalno in atestirano opremo. Tovrstno opremo praviloma kupujemo za dlje časa, zato se splača dati tudi nekaj več denarja, kar nam omogoča bolj prepro sto nameščanje koles, pa tudi več varnosti pri prevozu in zaščito pred tatvinami. Zato so opozorila strokovnjakov in policistov o prevozu koles na mestu. Če se odločamo o tem, kako bomo prevaža li kolo, je dobro poznati tako dobre kot slabe lastnosti obeh načinov prevoza. Prevoz kolesa na strešnem prtljažniku je bolj uveljavljen in z njim vidljivost iz vozila ni ovirana in omejena. Prtljažnik na strehi zagotavlja tudi to, da kolo ostane bolj čisto in je manj izpostavljeno umazaniji in po škodbam. Prevoz na zadnjem delu avtomobila pa ovira vi dljivost skozi zadnje steklo, praviloma poveča širino vozi la, prav tako pa ovira normalno odpiranje prtljažnih vrat. Nameščanje koles na strešni prtljažnik je zahtevnejše ozi roma težavnejše, še zlasti, če gre za mestne terence oziro ma SUV vozila. Pri teh vozilih se bistveno poveča višina vozila, kar vpliva na hrupnost vožnje, v primeru močnej šega vetra pa tudi na stabilnost vozila. Višina zahteva dodatno pozornost na delih cest, kjer so podvozi ali vhodi na pokrita parkirišča ali garaže, kjer je višina vozila pra viloma omejena. Nameščanje in transport na strehi vozila je odvisno tudi od števila koles. Če prevažamo tri kolesa na strehi, nimamo težav, če prevažamo štiri, pa je namestitev bolj zahtevna.

Prtljažnik na zadnjem delu vozila omogoča lažjo namesti tev, a če prevažamo več koles, je treba najti pravo kombi nacijo. Pri namestitvi kolesa moramo dobro zategniti vse pasove, objemko kolesnega okvirja (čeljust) pa moramo zakleniti. To je pomembno, da se objemka ne bi odprla med vožnjo in da nam med postanki in ko zapustimo avtomo bil, kolesa ne odtujijo. Dobro je, da vselej, ko se ustavimo, preverimo stabilnost koles in jih po potrebi dodatno pritr dimo.

Kadar prevažamo kolesa, ne pozabimo, da se spremenita obremenitev in stabilnost vozila. Zaradi tega upoštevajmo navodila in omejitve hitrosti vožnje, da ne izgubimo nad zora nad stabilnostjo vozila ali kolesa s prtljažnika. Tako pri nameščanju kot pri vožnji bodimo dosledni in natančni. Kolo je iz dneva v dan vse bolj dragoceno, zato naredimo vse, da ga ohranimo, ne glede na to, ali ga prevažamo na strehi ali se z njim vozimo.

MODROBELA KRONIKA

Stebrni udar brez hujših posledic

V jami lažje poškodovanih 12 rudarjev – Kljub vsem preventivnim ukrepom se 500 metrov pod zemljo takšnim dogodkom ne da izogniti ali jih natančno predvideti

Velenje, 25. julija – V Premogovniku Ve lenje je ob 21:43 na območju stebra NOP prišlo do stebrnega udara, pri čemer je bilo poškodovanih 12 rudarjev. Vsi so bili napoteni v Zdravstveni dom Velenje, jam ski reševalni ekipi pa k sreči ni bilo treba posredovati – vsi rudarji so iz jame prišli sami. Takoj po dogodku je bil obveščen Re publiški rudarski inšpektor, ki je že obiskal kraj dogodka. Preiskava dogodka je v teku. Kot je za medije povedal direktor Premo govnika Velenje dr. Janez Rošer, so poleg omenjenih 12 rudarjev na zdravniški pre gled kasneje napotili še dva sodelavca. »Pri poškodbah gre za udarce, zvin gležnja, uda rec v zapestje, vdihovanje prahu, vsi pa so v domači oskrbi,« je povedal o poškodbah sodelavcev in dodal, da ima takšen dogodek poleg morebitnih poškodb še drugačne in različne posledice za udeležence. »Ne mo remo reči, da so rudarji takšnih dogodkov navajeni ali nanje pripravljeni, vendar se v celotnem procesu odkopavanja premoga dogajajo manjše sprostitve pritiskov. Ne reagirajo panično, daleč od tega, poleg tega z vsemi našimi načrti obrambe in reševa nja ter preventivnimi ukrepi poskušamo

Preglasna glasba

Velenje, 21. julija – Okoli polnoči so po licisti intervenirali na Goriški cesti, kjer je bilo slišati preglasno glasbo v enem izmed stanovanjskih blokov. Odkrili so kršitelja in so zanj napisali plačilni nalog.

Vlom v gostinski lokal

Velenje, 21. julija – Zjutraj so obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine. Neznani sto rilec je ponoči vlomil v lokal Bonaca in iz notranjosti odtujil električni skiro in mini prenosni sef z denarjem v vrednosti 1.200 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Nasilje v družini

Velenje, 22. julija – V Pesju so zvečer pre verili obvestilo občana, da naj bi pri ob čanki šlo za nasilje v družini. Ugotovljeno je bilo, da je bilo nad njo v preteklem letu dejansko vršeno psihično in fizično nasilje. Osumljenemu so izrekli prepoved približe vanja in bo zanj podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Iščejo kolesarja

Velenje, 22. julija – Ob 9.50 je na Šaleški cesti v Velenju prišlo do prometne nesreče s pobegom, v kateri se je lažje poškodovala peška. Peška je hodila po desni strani Šaleške ceste, proti predoru Šalek. V neposredni bliži ni Avtobusne postaje Velenje se je za njo, prav tako v smeri proti predoru Šalek, pripeljal neznani kolesar in trčil vanjo. Peška je padla in se lažje poškodovala, kolesar pa je po trče nju, ne da bi ustavil, odpeljal proti križišču Šaleške in Kidričeve ceste. Očividce prometne nesreče prosijo za podatke, ki bi pomagali pri izsleditvi kolesarja. Pokličejo lahko na telefonsko številko Policijske postaje Velenje (03) 898 4394, na interventno številko 113 ali na anonimno številko policije 080 1200.

Ljubosumni partner

Velenje, 23. julija – Ob 20.20 so policisti na Cesti talcev obravnavali kršitev javnega reda in miru. Sin in mati sta zapustila sta novanje zaradi nasilnega partnerja matere. Preverili so okoliščine prepira in ugotovili,

predhodno obdelati podatke in pripraviti zaposlene na te dogodke. Ob dogodku se veda neposredno in posredno udeleženim v njem nudimo pomoč.«

Do seizmičnega dogodka, stebrnega uda ra, je prišlo na določenem območju jame. V jami je bilo prisotnih 150 rudarjev v nočni izmeni, 14 rudarjev pa je bilo v neposredni bližini dogodka. »Dogodek je v določenem delu vplival na jamsko infrastrukturo in v torek ponoči smo že pregledali in popisali nastalo škodo na ključnih objektih. Dogo dek bo imel vpliv tudi na proizvodnjo pre moga. Delujoči odkop bo v nadaljevanju obratoval, ugotavljamo pa še, ali bo in kak šen bo časovni zamik za nadaljnje obrato vanje,« je dejal Rošer.

Na vprašanje, ali je bil stebrni udar posle dica potresa, je direktor odgovoril, da ne, ampak je posledica rudarjenja in je sestavni del procesa odkopavanja premoga. Zadnji stebrni udar v Premogovniku Velenje je bil lani, v njem so bili lažje poškodovani trije ru darji. Ti dogodki so razmeroma redki, zgodi jo pa se dva do trije na leto. Popolnoma pre prečiti se jih ne da, »v Premogovniku Velenje pa izvajamo množico preventivnih ukrepov.

POLICIJSKA kronika

da je vzrok ljubosumje. Partnerju so izdali plačilni nalog.

Vozil pijan

Mozirje, 23. julija – V popoldanskih urah so ustavili voznika, ki je imel v krvi 1.8 mi ligramov alkohola.

Grožnje po messengerju

Velenje, 23. julija – Bivši partner je bivši ženi po spletni aplikaciji messenger 'izre kel' resne grožnje. Po zaslišanju bodo zanj podali kazensko ovadbo.

Podrl dva kolesarja

Velenje, 24. julija -- Zjutraj so obravna vali prometno nesrečo na Cesti talcev, do katere je prišlo zaradi izsiljevanja pred nosti voznika osebnega avtomobila. Lažje poškodovana sta bila dva voznika koles. Vozniku so izdali plačilni nalog.

Znova vandalizem v

mestu

Velenje, 21. julija – Z Mestne občine Velenje so sporočili, da v zadnjih dneh zaznavajo povečanje vandalizma na javni infrastrukturi. V noči s četrtka, 21. julija, na petek, 22. julija, je bila po škodovana Bicy postaja na Gorici. Van dali so iz sistema iztrgali štiri kolesa, od tega tri električna, ter s tem poško dovali štiri stebričke. Celotna postaja bo zaradi tega do nadaljnjega zaprta. V ponedlejek, 25. julija, pa so gasilci intervenirali na Cesti Talcev 37a, kjer je nekdo zakuril keson za papir. Obe deja nji so prijavili na Policijsko postajo Ve lenje. “Vsakršno namerno uničevanje javne infrastrukture ostro obsojamo ter pozivamo k spoštovanju in skrbi za naše skupne dobrine. Občanke in ob čane prosimo, da ob zaznavi vandaliz ma nemudoma obvestijo policijo ali re darsko službo Skupne občinske uprave SAŠA regije na telefonsko številko 03 89 61 748,” so še sporočili z občine.

Tako s pripravo tehnične dokumentacije kot z izvajanjem operativnih ukrepov jih lah ko omilimo. Lahko potegnemo analogijo s potresi; četudi vemo, da so določena obmo čja k temu nagnjena, je težko določiti čas in moč. V premogovniku imamo zelo dober monitoring za spremljanje razmer v jami, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu. Kljub omenjenemu zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnej ši tehnologiji ne da predvideti,« je razložil Rošer.

V Premogovniku Velenje vsako nezgodo globoko obžalujejo in si s preventivnimi ukrepi, z varnostnim-tehnološkim infor macijskim sistemom in z vsakodnevnim spremljanjem vseh parametrov v jami ter ozaveščanjem zaposlenih vsakodnevno pri zadevajo, da bi bilo rudarskih nesreč čim manj. ��

❱Dr. Janez Rošer: »S preventivnimi ukrepi, z varnostnim-tehnološkim informacijskim sistemom in vsakodnevnim spremljanjem vseh parametrov v jami ter ozaveščanjem zaposlenih si prizadevamo, da bi bilo rudarskih nesreč čim manj.«

Udarci za šankom

Paški Kozjak, 24. julija – Policisti so okoli 1. ure posredovali v planinskem domu na Paškem Kozjaku. Tam je neznanec pri točilnem pultu zamahnil z roko proti občanu, ki se je umaknil, je pa zadel v obraz njegovo partnerico in ji po škodoval ustnico. Za storilcem poizvedujejo.

Izsiljeval po telefonu

Velenje, 24. julija – Neznani storilec je s telefonom poklical oškodovanca in ga izsi ljeval za denar z resno grožnjo. Za storil cem poizvedujejo.

Pes ustrašil rolerko

Velenje, 25. julija – Zvečer so bili policisti obveščeni o padcu občanke na rolerjih, ki se je ustrašila psa, ki je pritekel pred njo. Na kra ju sta kasneje fizično obračunala še partnerja lastnice psa in poškodovane na rolerjih. Zoper udeležene bomo podali odločbe o prekrških

Kradel iz ute

Šmartno ob Paki, 24. julija – Neznani sto rilec je vlomil v vrtno uto in ukradel tri aku mulatorske baterije. Za njim poizvedujejo.

Slačila sta se

Velenje, 25. julija – Policisti so bili zjutraj obveščeni o nespodobnem vedenju para ob Velenjskem jezeru. Na kraju naj bi se slačila in uporabljala prepovedano drogo z vbrizga vanjem. Za moškega je bil razpisan ukrep prijetja s privedbo in kasneje je bil zaslišan kot osumljenec kaznivega dejanja. Ženski je bila na kraju zasežena prepovedana droga, moškemu pa tudi osebni avtomobil.

Vlom v vikend

Šmartno ob Paki, 25. julija – Neznanec je vlomil v vikend v Velikem vrhu, a ni od tujil ničesar. Poškodovana so bila le vrata vikenda. Za storilcem poizvedujejo.

Kje je kolo?

Velenje, 25. julija – Zjutraj je neznani sto rilec izpred zdravstvenega doma ukradel zaklenjeno električno kolo znamke Kilima njaro, črno zelene barve.

Adil Huselja varnostno

UTRIP, PRIREDITVE

Spoznajmo kraljestvo gliv in gob

Obisk med knjigami v avgustu

V Knjižnici Velenje, Mestni knjižnici v Šoštanju in v Šmar tnem ob Paki je poletje pestro, predvsem pa je poskrbljeno, da tudi mlajšim bralcem ni dolg čas.

Zabavne srede za otroke

V velenjski knjižnici je vsaka sreda v avgustu zabavna sreda za otroke. Dogajanje se vedno začne ob 10. uri. Prva zabavna sreda, 3. avgusta, bo posvečena zeliščem, in otroci bodo izde

Kaj je v moji vrečki

Branje je pomembno in s knji go v roki lahko samo ogromno pridobimo. Vse več sodobnih raziskav potrjuje, da je branje izredno pomembno za razvoj otroka ter njegovo uspešnost v šoli in življenju. Še zlasti v digi talni dobi, ko so otroci na vsa kem koraku izpostavljeni zaslo nom. Z branjem otrok razvija številne spretnosti, zaradi kate rih je v prednosti pred vrstniki, ki ne berejo.

V velenjski knjižnici so knji žničarke za bralce, ki nimajo časa raziskovati med policami,

Poleg rastlin in živali tvorijo glive in gobe (fungi) samostojno skupino živih organizmov in zaokrožujejo biološko ravnovesje na Zemlji

Glive so najstarejša, tudi naj bolj obširna in pestra skupina organizmov, ki naseljujejo naš planet. Število vrst so v prete klosti ocenjevali na do dveh milijonov. Sodobna znanost pa danes ugotavlja, da je gliv v re snici še veliko več in zato lahko upravičeno govorimo o kralje stvu gliv in gob.

V slovenskem jeziku pomeni gliva biološko mikro tvorbo (gli vica) ali organizem gobe. Gobo pa imenujemo izrastek od veli kosti nekaj mm, ki jo vidimo s prostim očesom in vse do od rasle gobe.

Glive so v osnovi kot pajčevi na tanke nitke, ki se najpogoste je razraščajo malo pod zgornjo površino zemlje. Te tanke nitke imenujemo micelij. Ko so pogoji pravšnji, se sproži biološki pro ces in gliva prične rasti. Večje (višje razvite) glive, v cilju raz množevanja na večje razdalje, poženejo (ob ustreznih pogo jih) iz zemlje trosnjake, ki jih v vsakdanji praksi imenujemo gobe.

"prehranjevanju" in njihovi vlo gi v naravi: saprofitske gobe ali gniloživke razkrajajo odmrle rastlinske in živalske organiz me in tako ustvarjajo rodovitno zemljo za rast novih rastlin.

V naravi so zelo pomembne t. i. mikorizne gobe, ki živijo v sožitju z rastlinami (predvsem z drevesi v gozdu), ki si drug drugemu (kot dobri prijatelji) pomagajo pri rasti.

ne gobe. Pomembne so tudi t. i. zdravilne gobe, ki z uživanjem le-teh krepijo naš imunski sis tem in tudi zdravijo na naraven način.

Za prepoznavanje (določanje) vrste gob ni splošnega pravila! Poznati moramo (za gobarje) najpomembnejše družine gob: Mušnice, gobani, golobice, ko lobarnice, lisičke … Ko najde mo nepoznane gobe, lahko eno

VELENJE

Četrtek, 28. 7.

18.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Negativ ljubezni z avtorjem Aljošo Videtičem 21.00 Atrij kavarne Lucifer Pod morjem okoli sveta, potopisno predavanje Andreja Vojeta Sobota, 30. 7.

10.00 Travnik pri domu kulture Sobotne lutkarije: Ves svet je marmelada, igrana predstava Pripovednega gledališča gdč. Bazilike 14.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival nasedlega kita Nedelja, 31.7.

10.00-12.00 in 16.00-18.00

Vista in Velenjske plaža Nedelja, dan za družine Ponedeljek, 1. 8.

21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Aline, glasbena biografska drama, Poletni kino Zvezde pod zvezdami Torek, 2. 8.

10.00-12.00 in 17.00-19.00

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Muzej Velenje, PKP 20.00 Velenjska plaža Beri z nami na Velenjski plaži, druženje ob knjigi z avtorico Tadejo Kolar

Sreda, 3. 8. 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Naredimo si poletni šopek

Lunine

lovali šopke, 10. avgusta bodo izdelovali živali poletja, 17. av gusta glinene ploščice, 24. avgu sta uživali v družbi živali skupaj z Društvom za pomoč živalim Smrčki Velenje, 31. avgusta pa bodo sklenili druženje z lego de lavnico.

Razstava rodovnikov

V velenjski knjižnici bodo v avgustu na ogled razstave: zdravilna zelišča in začimbni ce Društva zeliščarjev Velenje, likovna dela otrok Vrtca Velenje ter rodovniki, kjer bo moč spoz nati, kako sestaviti rodovnik ter kaj so o svojih prednikih odkrili Velenjčanke in Velenjčani.

KINO spored

KOZMOBLISK

100 min (ZDA)

Režija: Angus MacLane Petek, 29. 7., ob 17. uri, velika dvor.

2017

Športni dokumentarni film, 113 min (SLO)

Režija: Goran Vojnović

Nastopajo: kapetan Goran Dragič, njego va ekipa: Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka Dončič, Edo Murič, Aleksej Nikolič, Klemen Prepelič, Anthony Ran dolph JR, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Saša Zagorac, ter selektor Igor Kokoškov, pomočniki selektorja Aleksander Sekulič, Radovan Trifunovič, Jaka Lakovič, gene ralni sekretar KZS Radoslav Nesterovič Petek, 29. 7., ob 20. uri, velika

dvorana

JURSKI SVET: PREVLADA, 3D

Jurassic World Dominion Epska akcijska avantura, 146 min (ZDA)

Režija: Colin Trevorrow Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Laura Dern, Jeff Goldblum, Sam Neill, DeWanda Wise, Mamoudou Athie, BD Wong, Omar Sy, Isabella Sermon, Camp bell Scott, Justice Smith, Scott Haze, Di chen Lachman Sobota, 30. 7., ob 17. uri, velika dvor.

pripravile posebne vrečke, da bi tudi na počitnicah nekaj časa posvetili dobrim knjigam. Brina Zabukovnik Jerič, višja biblio tekarka, pravi: »V vrečke damo pet knjig – kriminalni, zgodo vinski, družbeni roman, kakšen priročnik, duhovno kulturo; za vsakega nekaj. Te vrečke ponu jamo že nekaj let in si jih bralci precej izposojajo. Ponudba je od letos tudi na otroškem od delku, kjer so vrečke za različne starostne stopnje otrok.« Več kot dovolj razlogov, da v avgustu obiščete eno od knji žnic v Šaleški dolini! ��

Številne družine in vrste gob imajo (do neke mere) obliko de žnika – klobuk in bet. Pod klo bukom imajo nekatere lističe, druge letvice ali drobne luknji ce, kjer zorijo kot prah drobni trosi. Ko slednji dozorijo, jih ve ter, voda, živali in človek razna šajo na večje razdalje, in tam si trosi pod ugodnimi pogoji (podobno kot semena rastlin) najdejo nov prostor za rast in razvoj.

Delitev gob

V Sloveniji je bilo najdenih in tudi uradno poimenovanih več kot 3.000 višje razvitih vrst gliv oziroma gob. Za lažje določa nje determinatorji (določevalci gob) delimo gobe na rodove in družine gob. Gobe iz posame znih družin so si po videzu (bolj ali manj) podobne in imajo (v pradavnini) tudi iste prednike. Gobe delimo po njihovem

Omembe vredne so tudi pa razitske ali zajedavske glive in gobe, ki za svojo prehrano napadajo in uničujejo zdrave organizme.

Gobarji delimo gobe še na več skupin: pomladanske, poletne in jesenske gobe; gobe, ki raste jo predvsem v gozdu (mikori zne gobe), drevesne (olesene le gobe), travniške, podzemne gobe (gomoljike) itd.

Za večino nabiralcev gob so najbolj pomembne užitne gobe.

Po užitnosti delimo gobe na: U užitne, PU pogojno užitne, MU mlade užitne, NU neužitne, S strupene in SS smrtno strupe

gobo s prsti izruvamo celo iz zemlje, ji (po videzu) določimo družino, jo povonjamo in (pred vsem golobice) košček tudi po žvečimo. Če je goba prijetnega vonja in okusa, še ne pomeni, da je primerna za uživanje. Užitnost moramo še preveri ti po ustrezni literaturi ali pa vprašamo izkušenega gobarja. Mušnic in gob iz nepoznanih rodov nikoli ne vonjamo in ne pokušamo!

Če želite o gobah izvedeti več, se lahko vključite v gobarsko društvo Marauh Velenje. Člani društva se družimo vsak prvi četrtek v mesecu v Knjižnici Ve lenje, kjer tudi določamo prine sene gobe. Lahko pa nam pišete na naslov: gdv.marauh @gmail. com. Dobrodošli. �� Jože Lekše

julija, ob 19:55, prazna luna (mlaj) 28.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Novo – pred glavnim vhodom, pametna pasja uta (Pasja vila), kjer lahko pustite svojega psa ko greste po nakupih

• Citycentrov karting odprt (vrh nje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, na kup možen od ponedeljka do so bote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick Akcijska drama (ZDA)

Režija: Joseph Kosinski Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jenni fer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman Sobota, 30. 7., ob 20. uri, velika dvor

ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE

Maya the Bee 3, sinhronizirana animirana pustolovščina, 88 min (ZDA)

Režija: Noel Cleary Nedelja, 31. 7., ob 16. uri, velika dvor.

ELVIS

Elvis, biografska glasbena drama, 159 min (ZDA, Avstralija)

Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Tom Hanks, Austin Butler, Olivia DeJonge, Kodi Smit-McPhee Nedelja, 31. 7., ob 19. uri, vel. dvor.

ALINE, MOČ LJUBEZNI

Aline

Biografska glasbena drama, 128 min (FR)

Režija: Valerie Lemercier

Igrajo: Carole Weyers, Dylan Raffin, Maynard Bagang, Sylvain Marcel, Valerie Lemercier Ponedeljek, 1. 8., ob 21. uri, ploščad pri Domu kulture Velenje

Skozi tančice ženskega pogleda

Sprejeti

Sedim za mizo s starejšim gospodom, ki mi že več kot uro razlaga o svojem ži vljenju. O lastnih uspehih, o svoji poroki in razvezi z ženo po 30 letih zakona, o otrocih, o potovanjih, o nepremišljenih odločitvah, o tem, kako se doživlja. Njegova zgodba življenja je mogočna, doživljajska, pustolovska. Po eni strani je doživel neverjetne podvige, se podal v adrenalinske pustolovščine, avanture. Življenje je zajemal z veliko žlico, spo znaval ogromno ljudi, si privoščil tudi luksuz. Pripoveduje, da je užival. A ob tem uživanju, ki ga je vsa leta do življal, so leta prinesla grenak priokus obžalovanja.

S solznimi očmi prizna, da nikakor ne more sprejeti, da je izgubil ženo. Kot da bi

bilo včeraj, pravi, se spominja, kako je ne kega jutra v tišini pila čaj, ga pogledala s praznimi očmi in rekla, da ga zapušča. Priznava, da ji ni verjel. Ni verjel, da ima to moč, da se tako odloči in izpelje tako odločilen korak. Pove, da je bila nežna in lepa. A nikoli odločna. To je bil on. Glasen, markanten, prodoren, družaben, podjeten, nasmejan. Ona mu je sledila, bila ob njem, sprejemala vse, kar je njuno življenje prineslo.

Od razveze je več kot 15 let, a on ločitve ni sprejel. Pravi, da v hiši, ki jo je skupaj z njim zapustila, še diši po njej. Pravi, da jo v resnici čaka, da se vrne. Gospa se je ponovno poročila, kar nakazuje, da je čakanje popolnoma zaman. Ko ga vprašam, kako mu je ob misli, da se ona resnično in dejansko ne bo vrnila, otrpne. Prežet je z občutkom krivde. Izpove se, da jo je vsa skupna leta zanemarjal, ne

slišal, puščal v ozadju, dajal drugim lju dem prednost. Ni imel časa za skupne pogovore, vedno se mu je mudilo "osva jati" svet. V bistvu pa je imel ves svet ob njej. Le da se tega ni zavedal, ko je bila žena ob njem.

Ko bi se lahko pogovarjal z njo, ko bi jo lahko prijel za roko, kot ga je pogosto prosila. Ko bi ji lahko skuhal čaj. Vse to omenja in ne more sprejeti, da je čas minil.

Danes je gospod izgubil mnoga poznan stva, v katera je vlagal ogromno časa.

Kariera je ugasnila.

Ostajajo pa spomini. In pravi, da je naj huje nekaj tako globoko obžalovati kot odnos, ki si ga prepozno spoznal za naj večjo dragocenost na svetu.

Draga bralka, ali tudi ti kaj obžaluješ? Priznaj si, zadihaj, izdihni in si oprosti. Sprejmi, česar se več ne da spremeniti.

Ines Vugrinec

mene

❱Mušnic in gob iz nepoznanih rodov nikoli ne vonjamo in ne pokušamo!

Razvedrilna križanka – detektivske serije

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Uživali boste tako v delu kot v trenutkih prostega časa. Slednjega ne boste imeli veliko, a ga boste znali izkoristiti. Čeprav bodo dnevi spet prekratki za vse, kar boste morali postoriti, ne boste občutili pretirane obremenjenosti in utrujenosti. Delno tudi zato, ker boste znali tudi v neprijetnih trenutkih najti nekaj, kar vam bo prinašalo zadovoljstvo. Dobro boste vedeli, da energije ni vredno porabljati za stvari, ki tega niso vredne. Znali jo boste usmeriti v tisto, kar vas osrečuje.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Zadovoljni boste s trenutnima situacijo in počutjem, zato boste v sebi precej umirjeni. Tudi zdravstvene težave, ki so vas pestile v preteklosti, se bodo končno izboljšale. To vam bo prineslo novi energijo in ustvar jalnost, ki vam ju še nekaj dni ne bo primanjkovalo.

Pri tem boste z veseljem sodelovali z drugimi in izmenjavali znanja in mnenja. Morda boste morali sredi naslednjega tedna spremeniti nekatere svoje načrte, a ne dopustite, da vas to spravi iz tira in pokvari vaše odlično počutje.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Napeto in stresno stanje se žal še ne bo takoj umirilo. Postajali boste vse bolj utrujeni in nestrpni, ker ne boste mogli povsem izkoristiti poletnih dni. K sreči bo naslednji vikend prinesel vsaj malo počitka, čeprav boste imeli občutek, da se dela tudi na proste dni ne morete rešiti. Vaša napetost se bo pokazala tudi v partnerskem razmerju, do večjih prepirov pa kljub temu ne bo prišlo, saj ima vaš partner za vašo situacijo dovolj razumevanja. Tudi sami pokažite, da znate biti razumevajoči in strpni.

Rak 21. 6. – 22. 7.

Nekatera spoznanja v življenju presenetijo mnogo bolj, kot bi človek pričakoval. Najhuje je že za vami, vseeno pa boste veliko razmišljali o svojih željah in nadaljnji poti. Dobili boste neverjetni energijo in voljo, da se spoprimete z novim življenjskim izzivom. V ospredje bo prišla vaša dobra intuicija, ki vam bo pomagala, da boste vse bolj zaznavali dobre priložnosti. S tem se bosta samodejno izboljšala tudi vaše počutje in vitalnost, ki sta bila zadnje čase precej na udaru.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Zgodbe iz serije, ki so jo premierno predva jali na televizijski mreži Citytv januarja 2008, potekajo v Torontu. V devetdesetih letih 19. stoletja detektiv William Murdoch (Yannick Bisson) preiskuje zločine z novim, bolj znan stvenim pristopom. Pri tem mu pomagata mrliška oglednica dr. Julia Ogden (Hélène Joy) in narednik George Crabtree (Jonny Harris). Detektiv uporablja nove metode, kot so detektorji leži in primerjanje prstnih odti sov. Njegov nadrejeni, inšpektor Brackenreid (Thomas Craig), ga sicer podpira, a se mu zdijo njegove metode tudi precej neverjetne.

Ljubezen se običajno zgodi takrat, ko to najmanj pričakujemo, zato pazite, da se ne ujamete v zanko nenehnega iskanja. Raje bolj aktivno živite svoje življenje, pojdite s tokom in se pustite presenetiti. Če boste zadovoljni sami s seboj, boste v svoje življenje pritegnili pozitivne ljudi in morda že kmalu spoznali tudi primernega partnerja. V vsakem primeru pa je v tem obdobju najbolje, da se posvetite predvsem sebi in razrešite najprej pretekla bremena, ki vas omejujejo in vam preprečujejo, da bi zares zaživeli.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Partner bo v naslednjih dneh precej nergav in naporen. Predvsem zato, ker bo imel težave, ki jih vi morda ne morete razumeti. Potreboval vas bo bolj, kot vam bo pokazal, zato prevzemite pobudo in si vzemite čas zanj. Ostanite potrpežljivi in razumljivi, predvsem pa pazite, da vas ne odnese vaša nenadna jeza. Poskrbite raje za drobne radosti, s katerimi boste tako sebi kot njemu polepšali poletne dni in preprečili, da bi se zaradi trenutne situacije vajin odnos ohladil.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Zastavili ste si kar nekaj ciljev. Če jih boste želeli uresničiti, boste potre bovali ogromno energije, zato se čim prej oborožite z njo ter je ne zapravljajte za nesmiselne prepire in stvari, ki niso pomembne. Vaše splošno počutje že nekaj časa ni takšno, kot bi moralo biti, kar vam bo dalo misliti in v vas zbudilo željo po spremembi življenjskega sloga. Pazite, da se ne podate brezglavo v nekaj povsem novega, temveč raje počasi uvajajte zdrav način življenja. Le tako boste pri tem tudi dlje in lažje vztrajali.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

-

MPT v Velenju. Leta 1963 je postal ravnatelj Gimnazije Ve lenje v gradnji in bil nato od leta 1964 pa vse do upokojitve leta 1990 njen prvi ravnatelj. Glavač je bil tudi odličen špor tnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi športni naslov v Šaleški dolini. Glavač je bil leta 2000 in leta 2005 slo venski prvak v veteranskem tenisu, leta 2004 in leta 2006 pa je postal tudi mednarodni prvak v veteranskem tenisu. Izdal je pesniško zbirko Pe smi iz klobuka ter Velenjske zgodbe in Velenjske zgodbe 2. Je tudi član mednarodnega kluba Magic Studio Maribor, v Velenju znan kot čarodej za

otroke – Čarovnik Boy; - 29. julija 1954 se je v Celju ro dil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob; - 29. julija 1976 se je v velenj skem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja. Jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja so vdrli skozi strop in 300 ku bičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; - leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski peda gog, pisatelj in pesnik. Vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudo viti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladin ski roman Beli dvor. Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki so dijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike. Objavil je deset knjig, več kot 60 ob sežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega li sta in Pedagoškega zbornika. Umrl je 24. novembra 1961 v Mariboru; - 1. avgusta 1969 so svečano od prli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru

akcije »Mesto – vasi« narejena z udarniškim delom; - v dneh od 1. do 10. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slove nije z mednarodno udeležbo na temo Energija. Na zletu, ki ga je odprl takratni predse dnik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 taborni kov iz 6 evropskih držav; - v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano;

- 2. avgusta 1917 se je v Šoštanju rodil Božo Mravljak (parti zansko ime Bombi), udeleže nec NOB, ki se je po začetku španske državljanske vojne leta 1936 pridružil mednaro

dnim brigadam v boju proti fašizmu. Nemci so ga ustrelili kot talca 3. aprila 1942 v Ma riboru;

- 2. avgusta 1920 se je v Škalah pri Velenju rodila slovenska akademska slikarka Majda Kurnik. Leta 1949 je končala likovno akademijo v Beogra du, kjer je imela leta 1953 tudi prvo samostojno razstavo. Umrla je 28. maja 1967 v Beo gradu, pokopana pa je v Pod kraju pri Velenju;

- 2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. 3. 1925 v Šoštanju), ki je šele po smrti postal častni občan me sta, ki mu je v njegovem življe nju pomenilo skorajda vse;

- 3. avgusta 1944 se je v Šentjur ju pri Celju rodil gledališki ustvarjalec in član Gledališča Velenje Karli Čretnik; - 3. avgusta 1966 se je rodil ša leški pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor številnih pesniških zbirk in drugih leposlovnih del;

- 3. avgusta 1994 se je v velenj skem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kate ri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden ka sneje umrl.

�� Damijan Kljajič

Dela imate v zadnjem času vrh glave, zato ni nič narobe, če si vsaj ob koncu tedna privoščite počitek in se lotite le tistih dejavnosti, ki vas sproščajo. Ko se boste umirili, se boste ponovno povezali z naravo in s seboj. S tem boste ponovno vzpostavili tudi zdravo notranje ravnovesje, ki vam bo pomagalo pri soočanju z novimi izzivi, ne da bi vas to preveč obremenilo in vas odvrnilo od uresničitve vaših ciljev. Imeli boste dobro izhodišče za nadaljevanje zastavljene poti, pazite le, da ga ne pokvarite z nepotrebnimi prepiri in konflikti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Zadnje dni ste bili izpostavljeni stresnim situacijam, a z začetkom novega tedna boste lahko nekoliko upočasnili tempo in se umirili. Določene stva ri se vam bodo končno razjasnile, zato boste veliko bolj jasno strmeli v prihodnost. Zaradi manjše obremenjenosti in sproščenega odnosa boste čutili manj preprek in ovir, kar vam bo dalo še dodaten zagon in motivacijo. Končno pa boste imeli tudi več časa za družino in prijatelje, ki vam bodo še posebej naklonjeni, zato imate izjemno priložnost, da se končno pokažete v najlepših barvah.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet nekje zalomilo, boste že kmalu zelo zadovoljni. Rešiti se morate le pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako, kot si želite, takoj vidite najhujše. S tem po nepo trebnem v slabo voljo spravljate tako sebe kot vaše najbližje. Izkoristite lepe dni, ki so pred vami in poskrbite za svoje počutje. Morda ob tem odkrijete tudi razlog, da se vam tako pogosto porajajo negativne misli, ki vas odmikajo od uspešnega, zdravega in ljubezni polnega življenja.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Pred vami je prav prijetno obdobje, ki vam odpira nove priložnosti. Čeprav vas bo kakšnega koraka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo blagodejno vplivalo na vaše počutje. Tudi vaša samo zavest se bo okrepila in na plan bo prišla vaša globoka in izrazita strast do življenja, ki ne bo ostala neopažena. Pritegnili boste veliko mero pozornosti, ki vam bo tokrat več kot ugajala. Vaša dobra volja in sproščenost bosta nalezljivi in vzpostavljali boste dobre, predvsem pa pristne medosebne odnose.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Čeprav se vam trenutno v življenju ne dogaja nič posebno vznemirlji vega, boste znali poskrbeti, da vam v naslednjih dneh ne bo dolgčas. Uživati boste znali tudi v samoti, ki vam bo te dni še posebej dobro dela.

Osredotočeni boste predvsem nase, pri čemer se ne boste preveč ozirali in zanašali na okolico. Neodvisnost od zunanjega dogajanja in ljudi bo v vas vzbudila osebno zadovoljstvo. Ker vas končno ne bosta obdajala stres in notranji nemir, se bo znatno izboljšalo tudi vaše počutje.

MOERS - mesto pri Duisburgu, ODIJ - sovraštvo, nejevolja, SIMA - okrašen žleb iz kamna ali gline na grških templjih

leta 1930 se je 29. julija v Kr škem rodil Bojan Glavač. Osnovno šolo je končal v Vele nju, gimnazijo v Celju in študij geografije v Ljubljani. V letih 1958–1964 je poučeval na OŠ

Lojze Zavolovšek in Bojan

Glavač (Avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

28. julija 2022

PODARIM

mali OGLASI

PANJE AŽ rabljene in še uporabne, podarim. Info: 03 589 32 79.

RAZNO

MLEKO kozje, prodam. Gsm: 031 460 128.

KUPIM

JEČMENOVO SLAMO v okroglih balah, kupim. Gsm: 041 786 154.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v za četku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 31. 7. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveni

Mute. Cena je 8,50 € / kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam. Pasma Linija 12/44, težki od 40 do 50 kg, krmljeni z do mačo krmo. Gsm: 041 577 305

KOKOŠI NESNICE - zlate, slonoko ščene, trikolor, zelenojajčne graha ste in temnojajčne črne. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mo zirje, Ljubno. Prodaja Kmetija Šraj, 031 751 675.

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovan ke, spoštovani zavarovanci, obvešča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bole zni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informaci je v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or ganizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 30. 7. 2022 in nedeljo, 31. 7. 2022 je organizirana dežurna zoboz dravstvena služba, med 8. in 12. uro –03 8995 559Zobna ambulanta v Zdrav stveni postaji, Lampretov trg 1, Šoš tanj. Na dan prihoda je potrebno obve zno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko šte vilko (zaradi narave dela smo na tele fonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za veli ke živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040 Delovni čas ambulante v Velenju, Ce sta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

izmerjene v avto matskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2 /m3 zraka. POPRAVEK : v prejšnji številki je bil objavljen napačen graf, ki je kazal dnevno povišanje. Spodaj pripenjamo pravilen graf za prejšnji tedne.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. julija do 24. julija (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

SO2, od 11. - 17. julija

OBVEŠČEVALEC

Možnost povišanih koncentracij ozona v zraku

Velenje, 25. julija – V poletnih dneh lahko ob močnem sevanju pričakujemo povišane koncen tracije ozona v zraku, ki nasta jajo v spodnjih plasteh ozračja zaradi onesnaževal v zraku kot posledica človekovih dejavnosti (predvsem prometa in industri je). Negativno vplivajo na ljudi,

aktivnosti in dela pa izvajajte v jutranjih urah, ko so koncentra cije ozona nižje.

Visoke koncentracije ozona v zraku se pojavljajo v vročih po letnih dneh z močnim sončnim sevanjem v opoldanskem in popoldanskem času ob jasnem vremenu. Za občutljivejše po

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 18. do 24. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

škodljive so za živali in rastline. Pri vdihavanju lahko obču tljivejši posamezniki zaradi povišanih koncentracij ozona občutijo negativne učinke. To so oteženo dihanje, kašljanje, tesnoba v prsnem košu in pe koč občutek v očeh. Negativen vpliv imajo tudi na posamezni ke s kroničnimi boleznimi, kot so astma, bronhitis, srčne bo lezni … V poletnem času zato zgodaj zjutraj prezračite svoje stanovanje, ob času zelo viso kih koncentracij pa ne odpi rajte oken in vrat, izogibajte se naporom na prostem, kadar so koncentracije visoke, zunanje

sameznike je priporočljivo, da ostajajo v zaprtih prostorih.

K zniževanju nevarnosti pre komernih koncentracij ozona v zraku lahko pripomoremo vsi. Že z manjšo uporabo vozil na motorni pogon lahko vsak posameznik prispeva k manjši onesnaženosti zraka.

Zato priporočilo za vse, da sploh poleti uporabljate, če je to le mogoče, kot prevozno sredstvo kolo. V Velenju sta na voljo tudi brezplačna uporaba mestnega potniškega prometa Lokalc in brezplačna izposoja koles Bicy. ��

Gasilci, hvala za vaš pogum in vaše veliko srce!

Največja gasilsko športna prireditev v Sloveniji v 150 letih v Celju – Gasilska olimpijada združila okrog 200 tekmovalnih ekip z 2.600 gasilci – Razstave, koncerti, promocije, srečanja – Zmagovalci gasilske olimpijade v resnici gasilci – borci v peklenski bitki s požari na Krasu

Jože Miklavc

Celje, 17. do 23. julija – Knež je mesto in velik del Slovenije, še zlasti pripadniki prostovolj nih in poklicnih gasilskih enot, so cel teden živeli za dogodek stoletja, kot so ga poimenovali v vodstvu Gasilske zveze Sloveni je. Dogajanje kulturne, strokov ne in športne narave se je ume stilo v čas 150 let po ustanovitvi gasilske brambe, kasneje Pro stovoljnega gasilskega društva Celje. To je bilo za vso gasilsko regijo ter Gasilsko zvezo Slove nije (GZS) in tudi za vso Slove nijo priznanje brez primere v evropskem prostoru, da sodi slovensko gasilstvo z vsemi de lujočimi podsistemi, varnostjo in zaščito v svetovni vrh.

V boj z ognjem tisoč gasilcev

Na jugo-zahodnem delu naše dežele, na obmejnem predelu z Italijo, se je hkrati odvijala do slej največja požarno-ekološka drama, kjer se je s požarom v naravnem okolju bojevalo iz menoma tisoč gasilcev. Ob vplivih podnebnih sprememb, visokih vročinskih valov, dol gotrajne suše ter vetrovih, ki so pospeševali širjenje požarov v vseh smereh, so morali gasilci, civilna zaščita, civilno in voja ško letalstvo, civilno prebival stvo in stroka dajati vse od sebe, da bi zaustavili ognjeno stihijo in obvarovali domove in druge materialne dobrine.

Tako so se kot antipod spet našli ljudje, ki so se javno spra ševali, zakaj gasilske igre, zakaj olimpijada, ko bi bilo bolj potre

govoril na otvoritveni slovesno sti tudi častni pokrovitelj, pred sednik države Borut Pahor. Kot poje gasilska himna, so gasilci vedno pripravljeni, da prihitijo na pomoč. Njihova srca juna ško bijejo za Slovenijo in njene ljudi.

Pahor je dejal: »Olimpijada je tekmovanje najboljših med najboljšimi, tekmovanje naj

nagovoru povedal, da je Gasil ska zveza Slovenije leta 2011 v Kočevju prvič organizirala mladinsko gasilsko olimpijado. »Od takrat smo, na podlagi pr vih izkušenj, dozoreli v prepri čanju, da znamo in zmoremo organizirati tudi največji gasil ski dogodek na svetu. Pred šti rimi leti smo pridobili potrebno samozavest in oblikovali par

ščanom Celja in podpornikom je namenil nekaj besed. »Brez vaše pomoči nam ne bi uspelo, zato velika zahvala in moj po klon vsem vam, ki ste spoznali, da s tem dogodkom krepimo naši prepoznavnost in samoza vest. Pri tem naj izpostavim so delovanje vseh gasilskih regij in napore Mestne občine Celje za pester spremljevalni program

zastavo ter prižgali olimpijski ogenj. Gasilske poligone so pre pustili gasilcem vseh starostnih skupin, desetin in enot, ki so si udeležbo na olimpijadi zaslu žili s trdimi treningi, urjenjem strokovnih detajlov in telesne pripravljenosti.

V vročini, ki je objemala v tem času tudi naše območje, so se ti soči tekmovalk in tekmovalcev

vanja se je udeležilo 198 ekip z več kot 2.630 udeleženci iz 20 držav. Za logistično podporo je poskrbelo okrog 2000 prosto voljcev, precejšnje število tudi prostovoljcev iz GZ Šaleške do line in OGZ Mozirje.

Poveljnik Gasilske zveze Slo venije Franci Petek je obelo danil, da se je olimpijade, na kateri so gostili okrog 10 tisoč domačih in tujih gostov, udele žilo 19 ekip mladine in članov iz Slovenije. Gasilci so se pomerili v več disciplinah, med katerimi je bila zagotovo najbolj atrak tivna vzpon z lestvijo v večnad stropno stavbo. Večina tekmo vanj je potekala na stadionu Kladivar, treningi pa na okoli ških stadionih in v dvoranah. Na celjskem sejmišču so pripra vili sejem sodobne in stare ga silske tehnike, v središču mesta pred zgradbama občine in so dišča pa razstavo starodobne gasilske tehnike, predvsem ga silskih in intervencijskih vozil. Mladi gasilci so poleg klasič nega tekmovanja izvajali še 'nastope narodov', kjer so se predstavili s kulturnim in za bavnim gasilsko obarvanim programom, z razstavo naro dov in zabavno taborsko-lager olimpijado. V Celju so se pred stavili slovenski gasilci-vetera ni, članice in mladi, prav tako pa so bili izvedeni promocija najmlajših gasilcev – pionirjev, starejših gasilcev in tekmovanje gasilskih dvojic.

bolj pogumnih, vztrajnih, naj močnejših in najbolj izurjenih pripadnikov številnih gasilskih zvez in milijonov gasilcev po vsem svetu. Ljudi, ki s svojim vsakodnevnim delom, odreka njem in predanostjo sočloveku vedno brezpogojno, v najtežjih trenutkih priskočijo na pomoč. Ste junakinje in junaki sleher nega okolja, od koder prihajate,

tnerstvo ter se tako z državo in njenim podsistemom, podpor niki in gasilskimi organizacija mi zavestno odločili za projekt, ki smo ga uresničili z lastnim znanjem in bogatimi izkušnja mi, pridobljenimi na gasilsko športnem tekmovalnem podro čju,« je povedal.

ter tudi Gasilskima zvezama Ce lje in Šentjur za pripravo tek movališč.«

bno gasiti in reševati na ogro ženem obmejnem področju. Odgovore so dali predstavniki države na otvoritveni svečano sti olimpijade v sredo zvečer.

S podporo najodgovornejših, ki so bili na slovesnosti iz 20 evropskih držav na atletskem stadionu Kladivar v Celju, so is tega dne, že prej in po tem po magali gasilci s potrebno opre mo, izkušnjami ter predvsem s transportom gasilne vode z namenskimi zrakoplovi.

Odločno, učinkovito in v duhu povezovanja in prijateljstva v združeni Evropi

To pa je bil tudi nezapisani slogan, duh teh prijateljskih ga silskih srečanj, urjenja in doka zovanja vrlin ter strokovnosti največje humanitarne civilne sile v teh deželah. O tem je spre

in hkrati predstavljate svetov no družino plemenitih posame znikov in izjemnih enot, ki jim pripadate. Vsak dan rešujete številna življenja. Zdaj na meji Slovenije in Italije divja hud požar in se gasilci po najboljših močeh borijo, da bi zavarova li ljudi in njihovo premoženje. Prepričan sem, da bodo na kon cu uspeli. Z bučnim aplavzom skupaj zaželimo vse dobro. Zelo smo ponosni na vas, na vašo hrabrost in pripravljenost. Gasilci, hvala za vaš pogum in vaše veliko srce,« je dejal, ob koncu pa še: »Gasilci tvegajo svoja življenja za to, da rešuje jo življenja drugih. Gre za ene ga izmed najbolj plemenitih in hkrati zahtevnih poslanstev!«

Izjavi sta se pridružila tudi predsednik slovenskih gasilcev Janko Cerkvenik in poveljnik GZS Franci Petek. Prvi je v

Cerkvenik je nagovoril pred stavnike vodstev gasilskih or ganizacij iz tujine z besedami, da ga veseli njihova prisotnost na olimpijadi, ki »dokazuje, da so izmenjava znanja, veščin in dobrih praks nujno potrebni za intervencijsko pripravljenost vseh reševalnih služb, saj nas nove podnebne spremembe utrjujejo v prepričanju, da lah ko opravljamo svoje poslanstvo samo z združenimi močmi in medsebojnim povezovanjem. Mojim besedam pritrjujejo dej stva o velikih požarih v naravi, s katerimi se trenutno spopada mo v Sredozemlju«.

Prijatelji gasilci na Krasu, varujte svoje zdravje in življenja!

Tudi slovenskim gasilcem, županom, državljanom, me

Ob koncu govora se je Cerkve nik posebej spomnil na vse ga silce, ki so in še gasijo požar na Krasu: »Srečno in pozdrav pro stovoljnim ter poklicnim kole gom, ki se bojujejo z ognjem na Krasu. Varujte svoje zdravje.«

Ob nagovorih še drugih vi sokih gostov olimpijskega ko miteja CTIF (Mednarodnega združenja gasilskih in reševal nih služb) so ob svečani himni razvili in dvignili olimpijsko

v popolnih delovno-gasilskih oblačilih in z opremo prezno jeni merili s prijatelji iz drugih držav in dokazovali spretnost, strokovna znanja, odpornost in vztrajnost v nemogočih raz merah doseči najvišje uvrstitve z nalogo: »Ugnati nasprotnika, omejiti požar, reševati in poma gati!«

Poleg 'gašenja žeje' tudi kultura in zabava Gasilska olimpijada v Celju je bila največja gasilska prireditev na Slovenskem doslej. Tekmo

V Sloveniji imamo 1345 prostovoljnih gasilskih društev ter 165.000 prostovoljnih in okrog 1000 poklicnih gasilcev.

Za številne obiskovalce je MO Celje s sodelavci poskrbela za različne kulturno-zabavne de javnosti, družabne prireditve in srečanja, foto-dokumentar no razstavo 150 let Gasilstva v Celju pri Osrednji knjižnici Celje ter največji, sredin dveur ni koncert zabavne in domače glasbe kot uvodni del otvoritve ne slovesnosti. Osrednji gostje so bili Modrijani s hitom pole tja ter njihovo novo gasilsko himno. Prireditev si je v slogu znanih gasilskih veselic ogle dalo več tisoč obiskovalcev in gasilskih gostov, ki so spremljali svoje nacionalne olimpijske ga silske skupine.

Aleksander Osetič, poveljnik GZŠD: »Gasilska olimpijada je največje in najbolj pomembno tekmovanje, ki ga poznamo gasilci, zato je zelo veliko priznanje za slovenske gasilce, da smo dobili njeno organizacijo. Ekipe, ki se uvrstijo na olim pijado, zelo trdo garajo, da se približajo želenim rezultatom. Slovenske ekipe so naredile izjemne rezultate. Iz Gasilske zveze Šaleške doline se žal ni uvrstila nobena ekipa, smo pa zelo zavzeto navijali za slovenske ekipe, sodelovali smo kot prostovoljci pri razdeljevanju hrane in varovanju objektov, kjer so prebivali tekmovalci. Organizacija je bila zelo dobro izpeljana in tudi spremljevalni dogodki so bili odlično organi zirani. Mislim, da so bili ljudje izredno navdušeni nad tekmo vanjem, kar so potrdili tudi s svojo udeležbo tako na otvoritvi

Pod rdečo črto le še to, da olimpijada z razglasitvijo rezul tatov, podelitvijo gasilsko-olim pijskih medalj in ugašanjem olimpijskega ognja še zdaleč ni končana. Še veliko dogodkov, razstav in srečanj se dogaja še v času po njej, domačinom in po močnikom iz drugih regij osta ja veliko 'poolimpijsko pospra vljanje' in sporočilo vseh, da so bili glavni zmagovalci tokratne gasilske olimpijade v resnici ga silci – borci v peklenski bitki s požari na Krasu. Zato tem pri penjamo kolajne borbenosti ter mednarodne solidarnosti s kli cem za prihodnost: le povezani smo močnejši in bomo zmogli, zato: na pomoč tovariši gasilci!

Na stadionu Z dežele v Celju se zbralo več tisoč udeležencev olimpiade in gasilskih oboževalcev.