31 2014 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 1

Petek (12/23 0C) bo deževen, sobota (12/23 0C) in nedelja (11/23 0C) delno oblačna.

številka 31

četrtek, 14. avgusta 2014

1,80 EVR

Neozdravljiva bolezen

Grajski hrib drsi

V ponedeljek, 18. avgusta, bo začel veljati novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Izjema bo osebno dopolnilno delo. Smo Slovenci s to novostjo naposled odkrili bolj učinkovito zdravilo za doslej neozdravljivo bolezen, kot je siva ekonomija, katere zdravljenja so se vsaj na videz lotevale minule vlade, a brez pričakovanih učinkov?

Fotografija: Miran Kambič

Zdaj pa res imamo Lepicenter!

Vabilo

Velenje, 12. avgusta – Ko so 17. julija na Mestni občini Velenje dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh skakalnic na grajskem hribu, so imeli vse pogoje, da pripravijo razpis za izbiro izvajalca del. K sreči pa so se prej odločili za temeljit geološki pregled terena. Ta je pokazal, da celoten grajski hrib drsi, na enem predelu tudi plazi, kar ogroža celo pot na Velenjski grad in sam grad. Gradnjo skakalnic so zato začasno ustavili in prestavili v prihodnost, saj bo najprej treba utrditi celoten hrib. Več na strani 2.

Tako mislim

Težko pritrdim, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da tudi kaznovalna politika ne »zadene« velikokrat pravega. Na začetku so njeni učinki morda še v skladu s pričakovanji, kasneje zvodenijo. To pa zato, ker imajo naši zakoni luknje, ker so napisani tako, da si jih lahko vsak razlaga po svoje. In to tisti, ki jim je za poštenost in pravičnost malo mar, vedo. Njihova izvirnost, kako izigrati zakone, pri tem nima mej, pa naj gre za »navadne« državljane ali vodilne delavce. Svoj prav je treba dati – roko na srce – tudi mnenju tistih, ki modrujejo, da so učinki novosti na začetku boljši zato, ker smo Slovenci znani po »favšiji«, kasneje, ko vidijo, da se tudi to ne izplača, pa pri prijavljanju »ovihnejo«. Vzvodi za omejitev dela na črno oziroma sive ekonomije, šušmarstva (kajti izkoreniniti se ga ne da), tičijo drugje. Kje, se da hitro ugotoviti, če se človek poglobi v razloge, zakaj delajo ljudje na črno, zakaj se zatekajo po storitve k tistim, ki jim želeno delo opravijo za nižjo ceno, pri tem pa se ne ozirajo preveč na kakovost. Kajti če bi si jo lahko privoščili, bi zagotovo iskali mojstra za popravilo strojev, avtomobilov, za trendovsko frizuro …, ki bi jim za storitev izdali račun, s tem odvedli državi davek in vse ostale obveznosti. Zagotavljanje dela in primerno plačilo zanj bi zagotovo odpravilo vsaj polovico razlogov za omejitev šušmarstva. Spodbude države pri olajšavah za dohodnino in prijaznejša davčna politika pa naslednjo tretjino. Zagotavljanje tega v času krize še zdaleč ni enostavno. A so področja, na katerih tudi majhnih priložnosti ne manjka. Prav tako primerov dobre prakse, ki dokazujejo, da se z vztrajnostjo, doslednostjo in počasi tudi daleč pride. Nisem edina, ki menim, da doslej v državi ni bilo prave volje za preprečevanje, zaposlovanje dela na črno, šušmarstva, za omejitev sive ekonomije. Se bojim, da je tudi pri novi vladi ne bo. Tako bo goljufanje še naprej ostala neozdravljiva bolezen, posledice pa bomo nosili tisti, ki dajemo državi to, kar od nas zahteva.

n bš

n tp

Mavrično Velenje na odprtje prenovljene

Letošnje poletje sicer ni tisto pravo, saj se menjujeta bolj aprilsko in jesensko vreme. Je pa Velenje za to pogosto odeto v mavrične barve. Vsaka stvar je tako za kaj dobra. Če pa ste mavrice spregledali, vam eno poklanjamo.

V petek, 22. avgusta 2014, ob 20. uri bomo v amfiteatru ob Paki slavnostno odprli prenovljeno promenado. Na odprtju bodo nastopili Katrinas, Plesni studio N in Jan Plestenjak. Vabljeni!

Partnerji

Podaljšano Otroško mesto Velenje – Še malo, pa bodo poletne počitnice preteklost. V zadnjih dneh počitnic bodo mnogi starši v stiski, ker ne bodo vedeli, kako naj poskrbijo za varstvo mlajših šolarjev. Roko jim letos ponuja MZPM Velenje, saj so se odločili, da bodo v letošnjem Otroškem mestu v Vili Mojca, ki ga pripravljajo zadnji teden v avgustu,

podaljšali čas druženja animatorjev z udeleženci. Od ponedeljka do petka se bodo zbirali v vili ob 8. uri zjutraj, družili pa se bodo do 14. ure, kar je dlje kot prejšnja leta. V tem času jim bodo pripravili zanimive izlete po mestu, družili se bodo z zanimivimi gosti, vmes pa bodo tudi ustvarjali in kuhali. V otroško mesto vabijo otroke in mladostnike od 5 leta starosti dalje. Zadnjo soboto v avgustu bodo številne počitniške aktivnosti končali z živ-žavom, ki ga bodo pripravili v Vili Mojca in ob njej. n bš

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

14. avgusta 2014

Novih skakalnic letos ne bo

Obnove in urejanje pokopališča Velenje – Komunalno podjetje Velenje je 28. julija začelo obnovitvena dela na Pokopališču Podkraj. Potekajo na odseku »A«, kjer med drugim obnavljajo zaščitno ograjo. Hkrati so začeli obrezovati ciprese in zasajevati ter revitalizirati drevorede in zelene nasade na celotnem pokopališču. Dela bodo potekala do 30. septembra.

Razpis za občinska priznanja in nagrade Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je pred nedavnim objavila razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad za leto 2014. Rok za oddajo prijav se izteče 3. septembra, razpis pa predvideva le možnost podelitve grba in dveh plaket Občine. Predloge bo obravnavala občinska komisija za priznanja in nagrade, potrditi pa ga mora še občinski svet. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji sveta ob občinskem prazniku 11. novembru. Sicer pa so v samostojni občini doslej podelili 18 grbov in 34 plaket, naziv častni občan so dodelili sedmim občanom (od tega živita samo še dva). Priznanje župana je doslej prejelo 47 prejemnikov, lani uvedeno priznanje župana mladim pa trije posamezniki. Tp

Igrišče za košarko Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnje športno društvu sta pred nedavnim obnovila igrišče za košarko v športnem parku pri šmarški osnovni šoli. Namestili so nove konstrukcije, table in koše, obnovili talne oznake. V naslednjih dneh bodo namestili še lesena sedala na manjši tribuni ob igrišču. S tem so poskrbeli za boljše pogoje igranja košarke rekreativcem in učencem osnovne šole. Dela so veljala 3000 evrov, zagotovila pa jih je lokalna skupnost iz proračunske postavke vzdrževanje športnih objektov. Tp

Rekonstrukcija ceste Šmartno ob Paki – V teh dneh se je lokalna skupnost lotila rekonstrukcije ceste Mladinski center Šmartno ob Paki–železniška postaja. Dela izvaja podjetje VOC Celje. Izvajalec je bil izbran na razpisu, projekt pa je vreden nekaj manj kot 50 tisoč evrov. Po predvidevanjih bo vlaganja v posodobitev ceste sofinanciralo ministrstvo za

Posedanje grajskega hriba ustavilo gradnjo dveh novih skakalnic – Na MO Velenje se jima niso odpovedali – Geologi dali usmeritve za sanacijo hriba, ki bo finančno precejšnje breme za občino Velenje – Lani so na grajskem hribu v Velenju odstranili veliko skakalnico, ki je bila črna gradnja. Ob tem so napovedali, da bodo novogradnjo skakalnic začeli letos. Žal se to ne bo zgodilo. Zakaj in kaj se dogaja z grajskim hribom, nam je povedal Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Velenje. Najprej je na kratko obnovil zgodovino projekta gradnje novih velenjskih skakalnic, ki so se jih res veselili ne le v smučarsko skakalnem klubu, ampak tudi na občini. »Že v lanskem letu smo pridobili osnovno gradbeno dovoljenje za izgradnjo skakalnice K-55, v zimskih mesecih pa je iz smučarskih strokovnih krogov prišla pobuda in idejna rešitev, da bi na grajskem hribu postavili še manjšo skakalnico K-35. Tako bi lahko uspešno nadaljevali razvoj in učenje tehnike smučarskih skokov, saj bi imeli v Velenju od 7- do 55-metrske skakalnice. Zato smo na začetku letošnjega leta naročili dopolnitve lanskega projekta z novo skakalnico.« Gradbeno dovoljenje za izgradnjo obeh skakalnic so pridobili 17. julija, z njim pa tudi dovoljenje za odstranitev gradbenih objektov, ki še niso odstranjeni. »V tej državi sicer geološko mnenje ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradbene objekte, vendar smo v upravi MO Velenje kljub temu naročili posebno geološko študijo celotnega graj-

skega griča. Preko javnega razpisa smo izbrali izvajalca, ki je podrobno poročilo pripravil po tem, ko je zavrtal nekaj vrtin in teren temeljito pregledal,« razlaga Martinšek. V vmesnem času – med pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pripravo geološkega poročila – so se odlo-

bljeno zaznali precejšnjo nevarnost ne le za gradnjo skakalnic, ampak tudi za pot na grad in za sam Velenjski grad. Naj se sliši še tako čudno, vpliv plazenja in drsenja se namreč lahko pozna tudi na njem, čeprav večje katastrofe ne pričakujemo,« še izvemo.

Obnova ne bo poceni

Na MO Velenje so geologe prosili za smernice, kaj lahko na griču naredijo čim prej. »8. avgusta, le v enem tednu, smo dobili njihov odgovor. Svetovali so nam takojšnja

od spodaj navzgor, torej pod potjo na grad, kjer je potegnilo plaz, za kar je verjetno krivo tudi letošnje deževno poletje. Če bomo zmogli, pa bomo še letos sanirali tudi levi del griča, ki vpliva na skakalnice.« Ob tem naš sogovornik doda, da bi bilo povsem neodgovorno, da bi se odločili za gradnjo novih skakalnic, preden uredijo celoten grič, saj bi hitro ugotovili, da gradijo na nestabilnem terenu, kar bi lahko vodilo k še večji katastrofi. »Od projekta izgradnje skakalnic se nismo umaknili. Kdaj jih bomo zgradili, pa še ne moremo reči, skoraj zago-

Drago Martinšek: »Plazenje bomo najprej ustavili na desni strani, pot potjo na grad.«

čili tudi za obnovo kamnite poti na Velenjski grad, ki že poteka. »Pot se je nekoliko udrla, zato je bila obnova potrebna, hkrati bomo poskrbeli za osvetlitev celotne poti in postavitev tabel, na katerih bo razstava zgodovine Velenja od paleolitika do danes. Vedeli smo, da se na grajskem hribu že leta pojavlja erozija, kar nas je nekoliko skrbelo. Iz geološkega poročila, ki smo ga pridobili 1. avgusta, pa smo zaskr-

sanacijska dela, ki bodo preprečila škodo na gradu, na poti na grad in celotnem območju grajskega hriba. Ker gre za precejšnja finančna sredstva, se v teh dneh dogovarjamo, koliko bomo letos zmogli narediti. Želimo sanirati vsaj desni del griča

tovo pa letos ne bomo gradili. Ker smo pridobili sredstva Fundacije za šport, smo se že dogovorili, da jih prenesemo v leto 2015,« še izvemo. Pa še takrat bo gradnja stekla le, če bo teren že stabilen. n Bojana Špegel

Politika je res zapletena zadeva gospodarstvo na osnovi razpisa po zakonu o financiranju občin. V minulih dneh so že zamenjali cevi sekundarnega cevovoda, do konca tega meseca pa naj bi opravili še ostala predvidena dela. Izvajalci in investitor prosijo uporabnike cestnega odseka za strpnost. Tp

Najugodnejši Andrejc Šoštanj – Občina Šoštanj je izvedla javno naročilo za ureditev ceste med križiščem pri Lipi na Pohrastniku in odcepom v Skorno. Naročilo je vključevalo sanacijo odcepov Skorno v dolžini 180 metrov ter pri Lipi v dolžini 286 metrov, ureditev pločnika in javne razsvetljave na odseku med lipo in križiščem za Skorno v dolžini 670 metrov, kjer bodo izvedeni tudi hišni priključki. V postopku javnega naročila je lokalna skupnost na osnovi pogajanj kot najugodnejšega izvajalca del izbrala podjetje Andrejc iz Šoštanja. Vrednost del je 321 tisoč evrov, od tega bo 99 tisoč prispevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ostali denar bo občina zagotovila iz proračuna. Izvedbe projekta se bodo lotili konec tega meseca, dela pa naj bi končali v 45 dneh. n

Odpravljen plaz Hriberšek v Belih Vodah Šoštanj – Občina Šoštanj je odpravila plaz Hriberšek ob lokalni cesti v Belih Vodah. Sanacijo je izvedel samostojni podjetnik Stanko Hriberšek. Gradbena preddela, ureditev kamnite zložbe, ceste, odvodnjavanja in zaključna dela so veljala nekaj več kot 47 tisoč evrov. n

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Dogovarjanje ali mešetarjenje – Bo JJ poslanec ali le zapornik – Štorsko-zreška naveza – Jadranske igre na bazenu – Nekdanje Celje na ogled

odkupila delež te zreške, ki jo je imela doslej v lasti Nova Ljubljanska banka. Tako se je ta državna banka povsem umaknila iz Uniorja. Kot pa je tudi znano, je Unior med družbami, ki jih je vlada dala na prvo listo družb za prodajo. Prodajati oziroma prosto razpolagati s premoženjem pa ne smejo v podjetju PSZ, katerega večinski lastnik je Darko Zupanc. V sistem PSZ sodi več družb v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, tudi Meja Šentjur in Avto Celje.

Veliko besedi uspeha še ne rodi – tudi tako bi lahko komentirali dosedanja pogajanja strank o koaliciji. Oblast je sicer sladka, a nekaterim je, tako vsaj zagotavljajo, pomembnejše zavzemanje za svoja stališča. S tem sicer postavljajo na glavo tisto, kar strankam mnogi očitajo: da se pred volitvami in ob njih zavzemajo za eno, ko spoznajo, da bi lahko »prišli na oblast«, pa na besede, dane volivcem, pozabijo. In mislijo le nase in svojo stranko. Zdaj imamo vsaj nekaj načelnežev, ki jim je dana obljuba več kot slast oblasti.

Lepše se imajo in se še bodo imeli v Slovenskih Konjicah. Tu so v soboto pripravili kvalifikacije slovenskih ekip za letošnje Jadranske igre v hrvaškem Biogradu na moru. Kvalifikacijske igre seveda niso na morju, ampak na konjiškem bazenu. To soboto bo tu še slovenski finale, na katerem bo nastopilo osem ekip, ki so se najbolje odrezale na izbirnem tekmovanju. Med temi so ekipe z vseh koncev Slovenije, tudi ekipa Veleje iz Velenja ter seveda domačini. Zmagovalna ekipa bo Slovenijo predstavljala na finalni igri v Biogradu, na njih bodo sodelovale še ekipe Iz Hrvaške in nekaterih drugih držav nekdanje skupne države ter tudi Italijani.

Čeprav je prvo zasedanje parlamenta že mimo, koalicije še nimamo. Kot tudi vse opozicije ne, saj (predvsem) Nova Slovenija še vedno tava med vladno in opozicijsko stranjo. Pogovori so seveda resna stvar, čeprav veliko govorijo tudi o kapici. A ne o tisti pravljični Rdeči kapici, ampak socialni. Nekateri v njej vidijo rešitev za kadrovsko krepitev in preprečevanje bega možganov, drugi so ostro proti, saj bi plače radi omejevali. Nekateri predlagajo neke vrste vmesno pot – kapico, ki bi spremembe le malo »pokrila«. V ospredju naših političnih (in tudi pravnih) razprav je še en velik problem: bo prvak SDS in poslanec iz Velenja JJ še naprej lahko poslanec ali ne. Prvi poskus razrešitve te dileme je v petek spodletel, odločili so se le, naj bi se o tem izrekli strokovnjaki. A kaj ko je o tem primeru razdeljena tudi stroka. In lahko se zgodi, kot se pri sojenjih: če obstaja dvom, obsodbe naj ne bo. Čeprav seveda predvsem tisti na desnici pravijo, da je prav pri JJ na sodišču to stališče pogorelo. Morda tokrat ne bo. Ko tako med strankami še ni prave naveze, je do večje povezave prišlo med Štorami in Zrečami oziroma med družbama Štore Steel in Unior. Štorska družba, ki je pomemben dobavitelj jekla za Unior, je namreč

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

In ko smo že v Slovenskih Konjicah – tu bo konec tedna tudi sejem. Sejem socialnega podjetništva Pridne roke. Nad njim bdi velik zagovornik tovrstne dejavnosti Tadej Slapnik, pripravljajta ga Slovenski forum socialnega podjetništva in Javna agencija Spirit Slovenija. V Celju pa končno končujejo obnovo mestnega jedra. Dela so bila obsežna tudi zato, ker so na Glavnem trgu naleteli na »mesto pod mestom«. In te najdbe ne bodo v celoti prenesli v muzej ali jih enostavno znova zakopali ter tako ohranili zanamcem, nekaj najpomembnejših bodo vendarle predstavili javnosti. Na ogled bodo na mestu samem. Sodeč po tem, kako so te najdbe iz časa Rimljanov pritegnile pozornost Celjanov že med samimi izkopavanji in obnovitvenimi deli, pričakujejo dober ogled tudi, ko bo ta del mesta odprt. Računajo seveda, da bo pritegnil tudi turiste. Pa še to: tudi v »obrobnem« obsoteljskem Rogatcu, središču občine, gredo občani po poti večjih mest. So proti zapiranju prometa v središču starega trškega jedra. Tisti, ki v tem jedru stanujejo.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

14. avgusta 2014

Precej višje kazni za delo na črno 18. avgusta odločneje nad šušmarje in zaposlovanje na črno – Mobilne enote vse dni na terenu 24 ur na dan – Do konca leta 2300 pregledov Tatjana Podgoršek

Zakon o delu črno, ki je začel veljati 20. maja in se bo z izjemo sistema vrednotnic za osebno dopolnilno delo začel uporabljati v ponedeljek, 18. avgusta, prinaša pomembne novosti pri preprečevanju nelojalne konkurence in zagotavljanju obstoja socialne države. Vsaj tako napovedujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Z njimi naj bi namreč država odločneje stopila na prste šušmarjem in zaposlovalcem dela na črno oziroma omejila sivo ekonomijo na vseh področjih. Nad izvajanjem bodo po novem bdeli na Finančni upravi (Furs). Do konca leta naj bi opravili 2300 pregledov, šušmarjev pa se bodo lotili predvsem na podlagi prijav. Za kršitelje prinaša zakon precej višje kazni. V nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno se bo vključila finančna uprava s svojimi mobilnimi enotami, v katerih je 170 operativcev. Na terenu bodo vse dni v tednu 24 ur na dan. Pridružili se jim bodo tudi finančni inšpektorji iz nekdanjih davčnih in carinskih služb, ki so po novem združeni v enotni instituciji. Nadzorne enote sicer ne bodo imele vstopa v stanovanjske in zasebne prostore, čeprav

zakon predvideva, da je v določenih primerih v prekrškovnem postopku mogoče pridobiti odredbo sodišča, ki bi inšpektorjem omogočila tudi vstop v stanovanje.

Kazni, večja zaščita delavcev

Pomembna novost nove zakonodaje so precej višje kazni za kršitelje. Po novem se bodo te najbolj zvišale za šušmarje, saj za svoje delo nimajo ustreznega statusa in od zaslužka ne plačujejo predpisanih dajatev. Kazni zanje se bodo dvignile, saj bodo od 1000 do 7000

evrov. Zakon dopušča, da bodo prekrški, ki bodo storjeni iz koristoljubja, lahko kaznovani s trikrat višjo globo od predpisane. Novost je tudi predpis za večjo zaščito delavcev. Ta določa, da mora biti v primeru delavcev, ki pri delodajalcu opravljajo dela na osnovi civilne oziroma podjemne pogodbe, ta ves čas na vpogled na kraju, kjer delavec opravlja svoje delo. Z zaščito delavcev je povezan tudi zakon o matični evidenci, saj so delodajalci delavca doslej v socialno zavarovanje lahko prijavili v

osmih dneh. Zato se je velikokrat zgodilo, da delodajalec delavca v socialno zavarovanje sploh ni prijavil. S spremembo zakona o matični evidenci mora delodajalec delavca po novem prijaviti še isti dan, ko ta začne delati. Predpisane globe za delodajalce za zaposlovanje na črno znašajo od 5000 do 26 tisoč evrov.

Nove pristojnosti

Finančna uprava na področjih zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja dela na črno z novo zakonodajo pridobiva nove pristojnosti. V nekaterih delih

nadzora pa je dobila izključne pristojnosti, denimo pri nadzoru nad posamezniki, ki opravljajo delo na črno. Večina teh pristojnosti se prenaša nanje s tržnega inšpektorata in inšpektorata za delo, ki bosta svoje resurse odslej bolj usmerjala v nadzor predpisov. Na nedavni novinarski konferenci je Peter Jenko, direktor Uprave za nadzor v Generalnem finančnem uradu, povedal, da dobivajo nadzorniki v zadnjem času več samoprijav. Število teh se je lani v primerjavi z letom 2012 povečalo za 40 odstotkov. Doslej so jih prejeli že 17.300, davek pa je bil na osnovi njihovega obračuna višji za več kot 40 odstotkov. Lani so jim davki prinesli že več kakor 12 milijonov evrov.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: potreben je celovitejši pristop

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so nam povedali, da so zadovoljni z novim zakonom, saj bo omogočil večji nadzor nad šušmarji in višje kazni za kršitelje. »Menimo pa, da bi se bilo treba lotiti zmanjševanja obsega sive ekonomije celoviteje. Po naših ocenah je v Sloveniji dovoljenih preveč aktivnosti gospodinjstev (sosedska pomoč, delo v lastni režiji, prostovoljno delo), kjer je prisotno precej sive ekonomije, a tudi novi zakon zanje ne predvideva ustreznih rešitev.« Zato zbornica med drugim predlaga prepoved sosedske pomoči za

Paradižnika ni, uspevajo gladiole Velenjski vrtičkarji veseli, ker imajo svoj košček zemlje – Na novih vrtičkih še nekaj želja najemnikov Velenje – Ko je vreme lepo, kot je bilo minuli konec tedna, je bilo v dveh vrtičkarskih naseljih, ki jih je uredila MO Velenje, res živahno. Eni so vrtičkarji postali zato, ker so

seveda. Ta pa letos do vrtnin ni najbolj prijazna, saj pogost dež ne godi vsem. Paradižnika skorajda ni več, »zvila« ga je rja. Ena od vrtičkaric nam je zatrdila, da je letos tako po

uživam zgodaj zjutraj, prihajam pa tudi popoldne in zvečer. Resnično neizmerno uživam na tem koščku zemlje, tudi s sosednjimi vrtičkarji se odlično razumemo. Ker gre

ženske »smotan«, saj moraš pritisniti gumb, da priteče, kar je mnogim težko. Ograje niti ne pogrešamo, čeprav kdaj kakšen pridelek dobi noge. Letos mi najbolj uspevajo gladiole, paradižnika pa ni skoraj nikjer več. Mnogi vrtičkarji so sedaj na dopustih, na sosednjem vrtu lahko še vidite, kaj je naredilo s para-

potem pa so tam območje očistili in nekaj časa sem bila brez njega. Pogrešala sem ga, zato sem bila lansko leto zelo vesela, ko sem dobila ta vrtiček, blizu ga ima tudi sin. Uživam, ko gledam, kako rastline, ki jih sama posadim, rastejo. Vsega ne moremo pojesti, zato veliko podarim. Nekaj pa mi tudi odnesejo, a

Anton Pocajt je letos ponosen na gladiole. »Te so mi daleč najbolje uspele. Lani ni bilo tako.«

Vrtički na meji med Gorico in Bevčami so res lepo urejeni, vrtičarji tam ne pogrešajo ničesar.

pogrešali zemljo in so bili že vajeni dela na njej, mlajši se v vrtičkarstvu šele preizkušajo. Vsi pa so veseli, da se lahko iz blokov umaknejo v naravo in prinesejo domov zdrave pridelke, ki jim pomenijo še več, ker so plod njihovega dela. In dela narave,

vsej Sloveniji, ker paradižnik pač ne mara toliko dežja. Druga zgodba je paprika. Ta ima vlago rada, zato je marsikje lepša kot prejšnja leta. Na vrtičkih ob železnici, nasproti Bele dvorane, najprej pri delu zmotimo Antona Pocajta. »Najbolj

za novejše vrtičkarsko naselje, pa nekaj stvari še manjka. Moti me, ker tu ni stranišča. Tega najbolj pogrešajo ženske, ki nimajo kam »leteti«, moški se že znajdemo. Veseli smo, ker so nam uredili vodo, a je način točenja za mnoge

dižnikom. Ne vem, ali je res kriv strupen dež ali so strupene babe,« pripomni hudomušno. Sadi vse, od krompirja do fižola, a letos je res najbolj ponosen na gladiole. Eno, prekrasno, podari tudi nam. Pri delu zmotimo tudi Đulso Tabaković, ki z vrta ravno odstranjuje sadike paradižnika. »Že v otroštvu sem veliko delala na zemlji, saj smo imeli doma, v Tuzlanskem kantonu, veliko kmetijo. Skoraj 15 let sem imela vrtiček v Trebuši,

kaj hočemo. Všeč mi je, ker vem, kako je pridelano, saj ne uporabljam nobenih strupov. Lahko se pohvalim, da sem letos imela tako lepe vrtnine, da sem prva začela obirati pridelke. Od maja dalje sem vsak dan tukaj, ker res uživam. Vse mi je lepo rodilo, le paradižnik je v nekaj dneh čisto uničen.« Oglasili smo se tudi na ograjenih in še veliko lepše urejenih vrtičkih na meji med Gorico in Bevčami. Tam imajo vrtičkarji vse, od stra-

področja, nevarna za zdravje in premoženje oseb, prijavo dela v lastni režiji, ki je nevarno za zdravje in premoženje oseb in ima negativen vpliv na okolje, ustreznim inšpekcijskim službam. Prav tako predlaga, da se prostovoljno delo posebej prouči in ustrezno izvzame kot izjema. Za osebno dopolnilno delo naj bi veljale le storitve, ki praviloma zaradi ekonomike niso zanimive

Lani so inšpektorji za delo ugotovili 780 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, od januarja do konca junija so izdali 300 odločb o prekršku, 17 opozoril ter 30 opozoril na podlagi zakona o prekrških. Letos je bila najvišja izrečena globa za pravno osebo 12.300 evrov. za opravljanje redne dejavnosti. V definicijo dela na črno naj se vključi tudi zaposlovanje na črno. Predlaga pa še, da naj bo kazen za šušmarja in naročnika ali oglaševalca dela na črno izenačena s tistimi, ki so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti, prav tako naj bo kazen za oba izenačena. n

nišč do skupnih prostorov za druženje. Nekaj vrtičkov sameva, a bodo zagotovo kmalu dobili nove lastnike. Na občini se trudijo, da čim prej najdejo nove najemnike. Ker je še precej vroče, na vrtičku najdemo le zakonski par, ki se ne želi izpostaviti z imeni. Vseeno izvemo, da so tamkajšnji najemniki zelo zadovoljni. Pobirata paradižnik, ki je začuda še dokaj zdrav. Na sosednjih vrtičkih ga skorajda ni

Đžemsa Tabakovič uživa v delu na zemlji. Veliko pridelkov tudi podari, nekaj pa jih odnesejo nepovabljeni gostje.

več, če je, pa na sadikah skorajda ni zdravega plodu. »Malo sem škropil in kot kaže, je zaleglo,« nam pove vrtičkar. Letos sta z ženo pridelala zelo veliko stročjega fižola, pa tudi sicer sta bila z letino zadovoljna. In zakaj imata vrt? Ker potem vesta, kaj jesta, in ker rada preživljata prosti čas v naravi. n bš

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 4

REPORTAŽA

Na napravi se pokaže, kako živimo, bivamo Centralna čistilna naprava Šaleške doline očisti na leto blizu 6 milijonov kubičnih metrov odpadne vode – Na »grabljah« veliko tega, kar pričakujejo, še več tistega, kar ne – Dehidrirano blato kot koristno gnojilo Tatjana Podgoršek

Občini Velenje in Šoštanj v okviru kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda pospešeno gradita javno kanalizacijsko omrežje. Od predvidenih 616 uporabnikov je nanj že priključenih 595. Kaj pomeni tolikšno število novih priključitev za Centralno čistilno napravo Šaleške doline (CČN) v Pohrastniku? »Nič posebnega,« pravi Nataša Uranjek Ževart, vodja Kemijsko-biološke tehnologije Komunalnega podjetja Velenje, in dodaja: »Zmogljivost naprave je 50 tisoč populacijskih enot, trenutno pa je obremenjenih 45 tisoč. Je torej še dovolj prostora za nove priključke in nadaljnje zmanjševanje obremenitve okolja.«

V odpadnih vodah je … … vse, kar pričakujejo, in še več tistega, česar ne, izvemo. V zabojniku, kamor naprava »odloži« odpadke pred mehansko stopnjo čiščenja, kar se izloči na grabljah, je »stoj in glej«: od ostankov hrane, ki ne sodijo v WC školjke, do vseh

Najbolj obremenjena okoli 9. in 16., najmanj med 23. in 24. uro Kot pravi Nataša Uranjek Ževart, se na napravi pokaže, kako živimo, delamo. »Naprava ima v dnevu v

Gospodarske novice

Gorenje stavi na Asko

pa ta pade na minimum. Mi ta čas izkoristimo in na CČN doziramo greznične gošče, ki jih sprejmemo čez dan. S tem omogočamo enakomerno obremenitev CČN.«

Dehidrirano blato kot gnojilo Z rednim vzdrževanjem CČN, preventivnimi servisi in zamenjavo dotrajane opreme bodo – zagotavlja Uranjek Ževartova – tudi v prihodnje poskrbeli za čisto reko Pako. Trudijo pa se tudi za boljšo izrabo dehidriranega blata. S predelavo centrifuge je v njem namesto 20 sedaj 27 odstotkov suhe snovi.

Na leto blizu 6 milijonov kubičnih metrov odpadne vode Sicer pa je sogovornica še povedala, da že štiri, pet let CČN očisti blizu 6 milijonov kubičnih metrov odpadne vode iz gospodinjstev v občinah Velenje in Šoštanj, od tega je blizu 3,5 milijona kubičnih metrov uporabljene pitne, ostalo so padavinske vode. »S posodobitvami in nekaterimi izboljšavami dosega naprava, ki je začela redno obratovati novembra 2007, odlične rezultate, saj več kot 90-odstotno očisti vode mehanskih delcev, raztopljenih organskih

Od blagovne znamke visokega cenovnega razreda Asko si Gorenje veliko obeta. Z njo letos tudi uresničujejo strateške cilje, da bodo na trgih izven Evrope rasli hitreje. Že v prvem četrtletju so na teh trgih zabeležili močno 13-odstotno rast in upajo, da bo tako tudi ob koncu leta. Zelo uspešno prodajajo svoje izdelke na Daljnem vzhodu, solidno v Avstraliji in v ZDA. Vse bolj prisotni so tudi na Bližnjem vzhodu. Upajo, da bodo ravno na teh trgih reševali izpad prodaje na problematičnih vzhodno evropskih trgih. n mz

Esotech znova v Acroniju V minulem letu v Acroniju, kjer je Esotech zadnje desetletje veliko delal, zanj ni bilo ustreznih nalog. Pred dobrim mesecem pa so znova podpisali pogodbo, tokrat za rekonstrukcijo lužilne kadi. Dela morajo opraviti do konca leta, celoten projekt vključno s testiranjem pa bodo sklenili februarja prihodnje leto. n mz

Imenovali finančnega direktorja HSE Ljubljana – Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je na včerajšnji 9. redni seji za člana poslovodstva družbe – finančnega direktorja za obdobje štirih let – imenoval Stojana Nikolića. Tehničnega direktorja nadzorni svet ni imenoval. Stojan Nikolić je bil izbran med štirimi kandidati, ki jih je nadzorni svet na osnovi delovnih izkušenj in referenc s finančnega področja ter priporočil družbe, ki deluje pri iskanju in selekciji vodilnih kadrov, povabil na osebno predstavitev, potem ko je bil zaključen postopek izbire preko javne objave prostega delovnega mesta. Z vsemi štirimi kandidati se je sestal tudi generalni direktor HSE Blaž Košorok, vendar pri izbiri ni sodeloval. Stojan Nikolić je finančni strokovnjak, trenutno opravlja funkcijo predsednika uprave družbe Triglav naložbe, d. d., in je sodeloval pri mnogih prestrukturiranjih in reorganizacijah podjetij tako v Sloveniji kot tujini. n

Na kratko

Komisija pride v četrtek Nataša Uranjek Ževart: »Nemalokrat smo presenečeni, ker ljudje mislijo, da CČN zajema reko Pako, očisti vodo in jo nato spusti nazaj v okolje. Naprava čisti odpadno vodo iz gospodinjstev.«

Velenje, 14. avgusta – Turistična zveza Slovenije je v sklopu projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna 2014« avgusta začela ocenjevati večja, srednja in manjša mesta ter turistične, zdraviliške in izletniške kraje, kampe in mladinska prenočišča. Državna ocenjevalna komisija bo Šaleško dolino obiskala danes. Poleg Velenja, ki sodi v kategorijo večjih mest, si bodo ogledali tudi Topolšico in Dobrno, kandidata v kategoriji zdraviliški kraji. Velenje, ki je že vrsto let opaženo kot izjemno urejeno in gostoljubno mesto, je z obnovo mestne promenade postalo prepoznavno tudi kot mesto z lepim centrom. V kategoriji večjih mest je lani po oceni strokovne komisije zasedlo drugo mesto in se uvrstilo takoj za slovensko prestolnico Ljubljano. Od leta 1995 do letos je mesto kar šestkrat prejelo prvo nagrado za urejenost. n

Na korektor CČN priteče na leto blizu 6 milijonov kubičnih metrov vode, od tega približno 3,5 milijona kubičnih metrov uporabljene pitne, ostalo so padavinske vode.

spojin, dušikovih spojin ter fosforja. Še pomembnejše so dosežene vrednosti na iztoku naprave, ki so daleč pod zakonsko predpisanimi. Odpadno vodo gospodinjstev, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje v občini Šmartno ob Paki, pa čisti tamkajšnja naprava. Čeprav ima le dve stopnji čiščenja, so rezultati prav tako odlični.« Po vseh postopkih očiščenja na CČN Šaleške doline »pridelajo« na leto približno 2900 ton dehidriranega blata, blizu 79 kubičnih metrov trdih odpadkov in 90 kubičnih metrov peska. Te odpadke prevzame podjetje PUP Saubermacher. Poleg omenjenega je stranski produkt čiščenj tudi bio plin, ki nastaja pri postopku predelave odpadnega blata. Ta pa se porabi na CČN v kogeneracijski napravi za proizvodnjo toplotne in električne energije. »S proizvodnjo tisoč kilovatnih ur pokrivamo tretjino potreb po električni ter vse potrebe po toplotni energiji.«

14. avgusta 2014

Sanacija plazov in ureditev cest Šoštanj – V teh dneh bo Občina Šoštanj objavila javno naročilo za sanacijo dveh cestnih odsekov, in sicer v Belih Vodah Savinek–žaga in v Skornem Melanšek–Mikek. Z ureditvijo slednje bo cestna povezava s sosednjo občino Šmartno ob Paki preko Skornega v celoti asfaltirana. Začetek del načrtujejo sredi prihodnjega meseca. Poleg omenjenih cestnih odsekov bo lokalna skupnost poskrbela še za sanacijo dveh plazov, ki so posledica poplav iz leta 2012. Gre za plazova Trap na Pristavi ter Krumpačnik v Lokovici. n

V zabojniku se znajde vse, kar pričakujejo, in še več tistega, česar ne.

vrst higienskih pripomočkov (tudi brisače iz blaga za nego dojenčkov), še kosi lesa, za katere ne vedo, kako lahko sploh zaidejo v kanal. In še in še. Vse to – po zagotovilih sogovornice – ne povzroča večjih težav pri delovanju CČN, so pa zaradi tega višji stroški obratovanja, saj morajo te odpadke, ki bi jih v gospodinjstvih morali izločiti, zbrati in predati PUP Saubermacherju, kar ni zastonj.

obremenitvi dva viška. Prvi se pokaže sredi dopoldneva, je pa rezultat jutranjih opravil – priprave v službo, odhoda v šolo, vrtec. Takrat nastane večja količina odpadnih vod in na napravo pritečejo okoli 9. ure. Nato obremenitev CČN upade. Drugi vrh pa beležimo približno ob 16. uri, ko večina občanov po vrnitvi domov opravlja vsakdanja opravila. Po tem času se obremenitev zmanjšuje, med 23. in 24. uro

Stranski produkti čiščenja odpadnih voda so 2900 ton dehidriranega blata, blizu 70 kubičnih metrov trdih odpadkov in 90 kubičnih metrov peska.

»Bicki« vabijo v Šmihel nad Mozirjem

»Iz 2900 ton tovrstnega blata, ki ga sedaj prevzema podjetje Saubermacher Slovenija in vozi drugam, bi lahko sami naredili kakšen uporaben produkt – koristno gnojilo, ki bi ga lahko uporabili na zaradi rudarjenja degradiranih površinah. Trudimo se že nekaj časa, a pri tem naletimo na veliko ovir. Prve so zakonodajne, druge pa negativni odzivi raznih civilnih iniciativ, ki so nezaupljive do vsega. Kljub temu izvajamo postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj za uporabo tega blata za omenjena namene,« je še povedala Nataša Uranjek Ževart.

To soboto, 16., in v nedeljo, 17. avgusta, bo v Šmihelu nad Mozirjem veselo in se bo »blejalo« na veliko. Iz enega samega razloga – potekal bo že 38. Ovčarski praznik, ki bo dogodek odprl ob 17. uri s sejmom domače obrti. Prikazali bodo življenje kmečkih ljudi izpod Mozirske planine. Da si bodo obiskovalci življenje pod planino nekoč lažje predstavljali, če se ne že kar vživeli vanj, bo pripravljena prava pastirska idila. Postavljen bo turški plot, škorjevka in seveda najpomembnejše – ovce levo, ovce desno. Šaljivo bodo prikazana tudi kmečka opravila – od pranja in striženja ovac, krtačenja, predenja volne, pletenja, pastirica pa bo v pravi pastirski bajti poskrbela za dobrote. Svečano bodo odprli tudi prenovljeno vaško jedro. Ansambel Golte in Fantje s Praprotna pa bodo poskrbeli, da se bo plesalo še dolgo v noč. V nedeljo točno opoldne bo potekala sveta maša za vse kmete, blagoslovili pa bodo tudi traktorje. Sledilo bo hitrostno kiparjenje z motorno žago, šaljive igre in vleka vrvi, sejem domače obrti, otroci pa bodo lahko obiskali ustvarjalne delavnice. Za zabavo v nedeljo bo poskrbel ansambel Petka.

n Irena Budna

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

14. avgusta 2014

Kljub vzponom in padcem presegli načrt Mlekarna v Arji vasi se uspešno postavlja po robu spremembam na trgu – Rast omogočajo novi izdelki in novi trgi – Odkupna cena mleka višja kot pri konkurenci Tatjana Podgoršek

Direktor mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob pravi, da si kot človek z dolgoletnimi izkušnjami pri mlečni proizvodnji in predelavi mleka nikoli ni mislil, da bi bilo lahko dogajanje v dejavnosti tako turbulentno, kot je. »Vzponi, strmi padci, pa znova vzponi – takšna nihanja postajajo vse bolj sestavni del vsakdana in očitno se bomo morali na to navaditi ter se ustrezno

Odkupna cena mleka je v primerjavi s konkurenco višja za tri cente. Za enako količino odkupljenega mleka so v letošnjih šestih mesecih plačali 3 milijone evrov več kot lani v enakem obdobju. odzivati. Mislim, da v mlekarni to za zdaj dobro počnemo, kar potrjujejo poslovni rezultati. Pričakocali smo boljše, a smo lahko glede na stanje v Sloveniji zadovoljni.«

Previsoka odkupna cena mleka

Pojasnil je, da potrošniki ne kupujejo več »na pamet«, ampak so njihovi nakupi zelo premišljeni. Vse pogosteje namreč zaznavajo obdobja, ko določene izdelke kupijo le v akcijah. Sicer pa jih v tem trenutku najbolj tare odkupna cena mleka, ki je pri njihovih konkurentih nižja

za 10 odstotkov ali za 3 cente, na zahodu pa še naprej pada. Do polletja so, tako Jakob, plačali za enako količino odkupljenega mleka 3 milijone evrov več kot v enakem obdobju lani. »Glede na razmere

tako potrdili napoved, da bodo prihodnje leto vse odkupljeno mleko predelali sami. Predelali ga bodo predvsem v izdelke z malo daljšim rokom trajanja. To naj bi jim med drugim omogočila uresničitev neka-

Rast počasnejša, a kljub temu vredna zavidanja

Marjan Jakob, kaj pomeni prodaja Mercatorja za mlekarno: »Smo previdni in se pripravljamo na vse možne scenarije. Pričakujemo, da bo tudi novi lastnik imel na trgovskih policah izdelke, po katerih povprašujejo slovenski potrošniki. Ti so vse bolj pozorni, kdo je proizvajalec in kaj izdelek vsebuje. To je voda na naš mlin, saj odkupujemo le slovensko mleko, ponujamo izdelke brez gensko spremenjenih organizmov, kar potrošniki cenijo in dokazujejo tudi rezultati.«

V podjetju Mega M beležijo 20-odstotno rast – Še večji prodor na tuje trge Tatjana Podgoršek

Znano je le to, da naj bi jim omogočili enakomernejšo porazdelitev tveganj oziroma manjši vpliv nihanj pri proizvodnji in prodaji. »Želimo si, da bi tretjino prihodkov ustvarili s predelavo mleka v sire, tretjino s predelavo v fermente (jogurti) ter tretjino s predelavo v ostale izdelke.«

Rast omogočajo novi izdelki in novi trgi

Marjan Jakob: »Biti moramo zelo oprezni na dogajanja in se pravočasno odzivati s pravimi ukrepi, če želimo doseči zastavljene cilje.«

na trgu in položaj slovenskega potrošnika konkurenco na trgu za to razliko težko obremeniš končno ceno izdelka. Rezerv pa praktični ni. V začetku leta smo se v mlekarni odločili glede odkupne cene za model, ki ne more veljati za krajše, ampak za daljše obdobje. Ureditev tega občutljivega vprašanja bo zelo zahtevna naloga.«

Povečali realizacijo, prodajo in predelavo mleka

Vsemu navkljub so presegli plan, za 8 odstotkov so povečali prodajo izdelkov na domačem trgu, za 8,5 odstotka so predelali več mleka in

terih projektov, ki bodo – mimogrede – precej spremenili sedanjo podobo mlekarne. O njih bodo pripravljeni več povedati v jeseni.

V letošnjem prvem polletju so na domačem trgu prodali za 8 odstotkov več izdelkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, za 8,5 odstotka so predelali v sire več mleka.

Kot pravi Marjan Jakob, upajo, da bo druga polovica leta boljša od prve, saj bodo okrepili primere dobre prakse. Ta je pokazala, da jim rast omogočajo novi izdelki in novi predvsem tuji trgi. Med njimi stavijo največ na hrvaški in italijanski, kjer aktivnosti kažejo na možnost dosega načrtovane rasti. Na začetku prejšnjega meseca so za italijanski trg oblikovali potniško službo, v obeh omenjenih državah se zavzeto pogovarjajo o vstopu v več tamkajšnjih trgovskih verig. Na trgovskih policah naj bi kmalu ponudili več novih izdelkov. »Kljub visoki odkupni ceni mleka dogajanjem v mlečni proizvodnji ter na trgu načrtujemo uspešen zaključek poslovnega leta. Optimizem vliva tudi dejstvo, da bomo lahko odkupili več mleka, saj bo letos krme zaradi obilnih padavin dovolj,« je sklenil pogovor Marjan Jakob. n

Miran in Matej Meža, direktorja podjetja Mega M, informacijske tehnologije iz Velenja, menita, da sta prednost podjetja pred konkurenco inovativen pristop k projektom in najhitrejše uvajanje strokovnih novosti na danem področju. »K temu največ prispevata lasten razvoj in učinkovita organizacijska kultura podjetja, ki je pri nas na visoki ravni. Naša največja vrednost so naši zaposleni. Teh je v tem trenutku 25,« pojasnjujeta. Učinki prednostnih usmeritev se kažejo med drugim v rezultatih poslovanja. V letošnjem prvem polletju beleži podjetje 20-odstotno rast realizacije v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, približno toliko ima tudi več novih strank oziroma naročnikov. Nabor teh širi tako na domačem kot tujem trgu. Direktorja in lastnika podjetja sta izrazila zadovoljstvo, ker njihove kakovostne produkte zazna tudi družba. Tako je letos Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica inovaciji Informacijski sistem in rešitev razpošiljanja za taksi službe dodelila zlato priznanje. Po zagotovilih sogovornikov je to eden od produktov, od katerega si veliko obetajo na domačem in tujih trgih. »Licenca za operaterstvo

se v obliki krčenja obsega trga zaradi propadanja podjetij. Ustanavljajo se nova, a premalo, da bi zapolnila vrzel. »Zaradi tega je rast našega podjetja nekoliko počasnejša, kot bi bila v normalnih razmerah. Kljub temu je zavidljiva.« Proces internacionalizacije, ki je ena od letošnjih prednostnih nalog podjetja, nameravajo sedaj pospešiti z oblikovanjem skupine

V letošnjem prvem polletju je podjetje povečalo obseg realizacije za 20 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. za večji prodor na tuje trge. Ekipo zaposlenih bodo okrepili z visoko izobraženim kadrom z bogatimi izkušnjami, vanjo pa bodo vključili še strokovnjaka s področja mednarodne prodaje ter širitve

CITYCENTER Celje širi svojo ponudbo V celjskem Citycentru so te dni že pričeli prenovo nakupovalnega središča. V novi podobi bo zasijalo in pričakalo kupce v začetku novembra. Največje in najsodobnejše nakupovalno središče v regiji tako sledi trendom tudi z novimi investicijami. Kar 5 milijonov evrov vredna investicija prenove vzhodnega dela pritličja bo kupcem prinesla kar precej novosti. Nova podoba V času prenove bo CitycenCitycentra v pritličju. ter nemoteno deloval, saj bo prenova strankam prijetna in prijazna. Vse, ki ste ljubitelji Prodajne površine Modrijanov, bosta povečali trgovabijo v Citycenter vini Mass in Baby v četrtek, 21. center, Direndaj avgusta, ob 18. pa se je iz pritličja uri. Na zabavnem preselil v prvo nadvečeru bodo stropje. Ponudbi že poleg Modrijanov obstoječih prodajaln nastopili tudi člani pa se bodo pridružiFolklornega društva le še nove; Športna Žalec. Program bo trgovina Rossi šport, povezoval Franci s telekomunikcijami Pobrežnik. Telekom, z obutvijo in torbicami CCC

(shoes&bags) ter Celjske lekarne. V tem delu bo ponudbo v gastronomiji obogatil še en nov gostinski lokal. S prenovo bodo zaslužili domači gradbinci, saj so dela zaupali izključno izvajalcem iz celjske regije. V novih lokalih bodo na novo zaposlili 40 ljudi, kar je v teh časih več kot dobra novica. n

Največje in najsodobnejše nakupovalno središče na celjskem.

Matej in Miran Meža: »Dobri produkti in infrastruktura, ki ju imamo, sta rezultat večletnega trdega dela.«

fiksne telefonije, ki smo jo pridobili za domači ter avstrijski in hrvaški trg, je dobra stvar za stranke, saj lahko tistim, ki so prisotni na več trgih, ponudimo celovit nabor telekomukacijskih in IP storitev.« Glede na število novih podjetij v tej panogi nekateri menijo, da krize na tem področju ni več. »Nova podjetja s področja informacijskih tehnologij se res pojavljajo, a mnoga med njimi delujejo kratek čas. To kaže, da so za dolgoročno uspešnost potrebna vlaganja v razvoj, da moraš imeti dobre produkte in infrastrukturo,« sta se odzvala. Po njunem mnenju so posledice krize v panogi še vedno prisotne. Opažajo

mednarodne partnerske mreže. Širili jo bodo po vzoru domačega trga. K nadaljnji širitvi na tuje trge je precej pripomogel uspešen nastop na najpomembnejšem in največjem računalniškem sejmu na svetu. »Naši paradni produkti v tem trenutku so operativna telefonija, lojalni sistem in sistem za taksije. Nameravamo jih nadgraditi, inovativni pristop pa nam bo omogočil lažji prodor na tuje trge,« sta sklenila pogovor Miran in Matej Meža. n

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

OD SREDE DO TORKA Sreda, 6. avgusta Zmagovalka volitev SMC nadaljuje pogovore z DeSUS, SD, NSi in ZaAB za vstop v vlado. Razhajanja so še očitna predvsem z NSi. Še vedno so bile dileme o poslanskem mandatu Janeza Janše. Po mnenju zakonodajnopravne službe DZ bi bilo prenehanje poslanskega mandata predsednika SDS po zakonu o poslancih lahko sporno. Med tem se zaostruje zaplet med Ameriko in njenimi somišljeniki ter Rusijo ob ukrajinskem konfliktu. Rusija je na pritiske odgovorila z embargom na uvoz večine prehrambnih izdelkov

iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške. Rusija je tudi žvižgaču Edwardu Snowdnu, najbolj iskanemu človeku v ZDA, podaljšala dovoljenje za bivanje v državi za tri leta. Zaradi ukrajinske krize se je domača podpora ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dvignila na 87 odstotkov, kar je najvišje v zadnjih šestih letih Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo zvečer na novinarski konferenci v Washingtonu sklenil prvi Vrh ZDA in Afrike z napovedjo, da je to šele začetek in se bodo tovrstna srečanja nadaljevala. Islamski skrajneži so zavzeli več mest na severu Iraka, vključno z večinsko krščanskim Talkefom. V beg so pognali več deset tisoč ljudi, po nekaterih navedbah celo 100.000.

obsojen na dveletno zaporno kazen, sklenili, da prekinejo sejo. Gvineja je zaradi nevarnosti širjenja ebole zaprla mejo z Liberijo in Sierro Leone. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je zaradi epidemije ebole razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so pojasnili, da je verjetnost, da bolezen ebola pride v Slovenijo, majhna. V Nagasakiju so obeležili 69. obletnico eksplozije atomske bombe, ki je mesto spremenila v prah in pepel ter ubila več kot 70.000 ljudi.

Sobota, 9. avgusta

Četrtek, 7. avgusta

Nedelja, 10. avgusta

Statistični urad je objavil, da je Slovenija v prvem polletju letos beležila več kot 200 milijonov evrov presežka v zunanji trgovini. Izvoz je bil za 5,4 odstotka večji kot v lanskem prvem polletju, uvoz pa se je v tem obdobju povečal za 0,4 odstotka. Finančna uprava RS (Furs) je objavila prvi skupni seznam davčnih dolžnikov do nekdanje

14. avgusta 2014

Med povezanostjo in zasebnostjo Tjaša Zajc

Ladislav Troha je pristal na mediacijo.

Močno neurje se je v soboto zvečer zneslo nad Pomurjem in Koroško. Meteorne hudourniške vode so zalivale objekte in spodjedale ceste, veter pa je na ceste podiral drevesa. V Turčiji so potekale prve neposredne predsedniške volitve, na katerih je že v prvem krogu zmagal sedanji premier Recep Tayyip Erdogan. Konflikti v svetu postajajo spet vse bolj kruti. Izraelska vojska je tako nadaljevala obstreljevanje območja Gaze. Njena letala so v soboto Julija je bilo v Sloveniji registriranih 116.199 napadla kakih 50 ciljev, med njimi tri mošeje. brezposelnih, kar je en odstotek manj kot junija Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta kasneje in 0,8 odstotka manj kot julija lani. Kljub vsem vendar pristala na novo 72-urno prekinitev ognja. ukrepom vlade številka brezposelnih skoraj ne Na vzhodu Ukrajine so se nadaljevali boji med pada. ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti za strateško pomembno mesto Krasni Luč. Na goro Sindžar na sever Iraka, kamor se je pred sunitskimi skrajneži zateklo na desettisoče pripadnikov verskih manjšin, pa so ameriška in britanska letala s padali odvrgla novo humanitarno pomoč. Z gore je uspelo pobegniti med 20.000 in 30.000 ljudem. Kurdske sile pešmerge pa so znova prevzele nadzor nad dvema mestoma, ki so jih zavzeli sunitski skrajneži. V Sloveniji je bilo registriranih 116.199 Spopadi se nadaljujejo tudi drugje. To soboto je bil mednarodni dan brezposelnih. staroNapovedan embargo Rusije na uvoz prehramb- selcev, s katerim nih izdelkov je v nekaterih članicah povezave Združeni narodi povzročil nemalo zaskrbljenosti in tudi že zah- že skoraj 20 let teve po kompenzacijah. opozarjajo na Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh položaj več kot Rasmussen je med obiskom v Kijevu pozval 5000 staroselRusijo, naj umakne svoje sile z ukrajinske meje. skih ljudstev, ki Napovedal je tudi okrepitev vojaškega sodelova- v okoli 90 držanja med Natom in Ukrajino. vah po svetu Ameriški predsednik Barack Obama pa je v štejejo približno četrtek prižgal zeleno luč za ciljne zračne napade 370 milijonov Bil je mednarodni dan staroselcev. v Iraku za zaščito ameriških interesov in iraške- pripadnikov. ga prebivalstva pred nasiljem skrajne Islamske države.

Petek, 8. avgusta

Pripravlja: Mojca Štruc

davčne in carinske uprave. Dolg neplačnikov, ki so Fursu dolgovali več kot 5000 evrov in s plačilom zamujali več kot 90 dni, je 25. julija znašal 963,2 milijona evrov. Člani parlamentarne mandatno volilne komisije so po nekajurni razpravi o poslanskem mandatu predsednika SDS Janeza Janše, ki je

Je Janša lahko poslanec ali ne?!

Rusija je uvedla embargo na uvoz hrane.

Tudi to poletno nedeljo in že prej, v petek in soboto, je bila na cestah velika gneča. Lepo vreme in vrhunec turistične sezone sta premikala narode. Največ v naši bližini jih je drvelo proti Jadranu. Pogajanja o koalicijski pogodbi so bila v polnem teku, med najbolj kislimi jabolki pa se je znašla t. i. socialna kapica. Za ta ukrep se že vrsto let zavzemajo delodajalci, ki trdijo, da bi okrepil konkurenčnost, medtem ko jim sindikati ostro

nasprotujejo, saj menijo, da bi se dodatno zajedel v socialno državo. Potem ko se je vlada na petkovi dopisni seji v zvezi z gladovno stavkajočim Ladislavom Troho odločila, da se glede na okoliščine primera opravi mediacija, je Troha omilil že skoraj dva meseca trajajočo stavko. Končni podatki o udeležbi na volitvah Evropskega parlamenta maja so pokazali, da je bila ta rekordno nizka. To je hud udarec za politike, ki so maja veselo razlagali, da jim je po treh desetletjih uspelo obrniti ali vsaj ustaviti negativen trend.

Ponedeljek, 11. avgusta Predsednik republike Borut Pahor je začel posvetovanja s poslanskimi skupinami o mandatarju. Sestal se je s predstavniki relativne zmagovalke volitev SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je pojasnil, da ga namerava Pahor za mandatarja predlagati na začetku prihodnjega tedna. Država je delodajalce v preteklosti že razbremenjevala, pa to ni prineslo ne večje konkurenčnosti ne večjega zaposlovanja, so se na pozive delodajalcev po uvedbi davčne kapice odzvali v ZSSS. V Ljubljani se je začela 40. Svetovna skavtska konferenca, na kateri je približno 1200 udeležencev iz skoraj 130 držav. Medtem ko s e s t o p n j u j e V Ljubljani se je začela politična kriza v 40. Svetovna skavtska Iraku, saj so šiitkonferenca. ski poslanci za novega premiera predlagali Hajderja al Abadija, sedanji premier Nuri al Maliki pa položaja noče zapustiti, so sunitski skrajneži iz skupine Islamska država nadaljevali svojo ofenzivo na severu države, kjer se spopadajo s kurdskimi oboroženimi skupinami pešmergami. Tem so z orožjem pomagali Američani. Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o napotitvi humanitarnega konvoja s pomočjo za žrtve spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine. Misija poteka pod okriljem Mednarodnega odbora Rdečega križa. EU pa je začela natančno analizirati vpliv popolnega embarga Rusije na posamezne prehrambene izdelke. Slavnega ameriškega igralca in oskarjevca Robina Williamsa so našli mrtvega na njegovem domu v Kaliforniji. Na novinarski konferenci so potrdili, da je zvezdnik umrl zaradi samomora z zadušitvijo.

Torek, 12. avgusta Morebitne vladne partnerice - DeSUS, SD, NSi in ZaAB - so v torek pozno zvečer prejele drugi osnutek koalicijskega sporazuma. Ta na področju davčne politike ne omenja socialne kapice. Predvideva pa zagotovitev enakopravnejše obdavčitve davčnih zavezancev. Predvideva se uvedba davčnih blagajn in nepremičninskega davka. Poleg tega pa ustanovitev sklada za brezposelne, začetek priprav na novo pokojninsko reformo. Sprejeta je tudi usmeritev, da infrastruktura ostane državna. 12. avgust je svetovni dan, posvečen mladim. V to kategorijo prebivalstva spadajo v Sloveniji vse osebe med 15. in 29. letom starosti. Mednje je lani v Sloveniji spadalo 349.773 oseb oz. 17 odstotkov celotnega prebivalstva. Največja težava mladih v Sloveniji sta še vedno zaposlitev in stanovanje.

Ob Ljubljanici v poletnih petkih ob spremstvu sproščenega smeha brenči čebljanje sproščenih Ljubljančanov in turistov, ki ob prijetnem pihljanju tople poletne sapice posedajo v kavarnah in barih. Ko se z lahkotnim korakom okoli devete ure zvečer iz centra mesta odpraviš proti domu, pot mimogrede traja uro ali več od prvotnega pričakovanja, saj na poti naletiš na ogromno znancev, s katerimi si z veseljem izmenjaš besedo ali dve. Če je petkov večer namenjen žuranju, te noge nagonsko ponesejo na Metelkovo, kjer je skoraj zagotovo še več znancev, tvoj obraz pa je izpostavljen intenzivni telovadbi pod taktirko izmenjavanja nasmehov in začudenih izrazov, ki jih izzovejo pogovori z drugimi. Široka povezanost je še bolj občutna v manjših mestih, kot je Velenje. Se je sploh možno sprehoditi skozi mesto, ne da bi srečal soseda, znanca, bivšega sošolca, sodelavca, sorodnika, prijatelja od prijatelja? Majhnost Slovenije za medosebne odnose zagotavlja toplo družinsko domačnost in dobrovoljnost. Ena od značilnosti slovenskih festivalov je zagotovljeno druženje. Na novomeški festival fotografije Fotopub fotografi niso hodili le zaradi dobrih razstav, ampak zaradi srečevanja z znanci, s katerimi imaš na terenu le redko čas za več kot puhle pozdrave. Festival Trnfest, ki naj bi se zaradi finančnih težav KUD-a France Prešeren z lanskim letom končal, tudi letos živi zaradi naravne podpore Ljubljančanov, za katere je preživljanje avgustovskih večerov v Trnovem, kjer festival poteka, postalo organski del poletja. Velenjski Dnevi mladih in kulture nikogar ne pogrejejo pri srcu samo zaradi izbranih koncertov, temveč zavedanja, da boš tam srečal svoje nekdanje sošolce, prijatelje in posodobil svojo informiranost o življenju drugih. Vsa ta povezanost Slovenije, ki je posledica majhnosti države, ima svoje prednosti. V idiličnem ljubkem malem svetu sredi Evrope ljudje kljub vsem skrbem in nezadovoljstvu z državo na politični ravni delujejo zadovoljno in – ja, srečno. Poleti mesta polna klepetavih ljudi dajejo občutek, da tu še znamo živeti. Kolegica, sicer Slovenka, a prav tako ustvarjalka v tujini, je ob enomesečnem delovnem obisku v Sloveniji z navdušenjem ugotavljala, kako zelo enostavno se je pri nas dobiti s prijatelji. Tu se moraš odločiti, da boš kakšen večer preživel sam, marsikje drugje je ravno obratno: to, da se boš dobil z drugimi, zahteva večji napor. V vzdrževanje vezi je treba vložiti veliko truda, kar je sicer povezano tudi s tem, da v nekem okolju nisi odraščal … A naša radoživa združenost v stilu velike srečne družine ima tudi negativne plati. Vsi vedo vse ali veliko o drugih. Novice se pri nas širijo kot virusi, predvsem ko gre za občutljive osebne podatke, kot so zdravstvo stanje, nezgode, smrti ali sočne podrobnosti zasebnih življenj. Zdravstvene delavce sicer k molčanju o informacijah bolnikov veže poklicna molčečnost, a če znanec v bolnišnici sreča znanca, to zelo verjetno ne bo ostala informacija znotraj štirih sten, ampak bo novica, ki jo bo nekdo nekje slučajno omenil in počasi bodo z njo seznanjeni vsi. Imamo strog zakon o varovanju osebnih podatkov in vendar se vseeno dogajajo nepooblaščeni vpogledi vanje, kot se je pred leti zgodilo na davčni upravi, ko je 150 uslužbencev brskalo po podatkih znanih Slovencev. Na koncu je edina sankcija za kršitelje opomin. Informacije o posamezniku pa so spuščene iz skrinjice in za vedno ostanejo na prostem. Ti je v takšnem okolju lahko vseeno, kaj si o tebi mislijo drugi? Lahko z noro gorečnostjo zagovarjaš svoje ideje, če jih drugi označujejo za nore? Se zavzemaš za spremembe družbe, ki je zaradi medsebojne bližine na koncu kot majhna vas, v resnici zadrta in konservativna? Tvegaš delanje napak, ker le te prinašajo revolucionarne premike? Ko je najpomembnejše to, kaj si o tebi mislijo drugi, osebnostno, morda tudi karierno ne napreduješ, kot bi lahko. Na odgovorna mesta, da bi se izognili nesmiselnim aferam, ne stopajo sposobni ljudje. Viralnost širjenja informacij poleg odžiranja pravice do zasebnosti vsakega od nas vzpostavlja odličen mehanizem družbenega nadzora, kar je pogosto lahko zvit mehanizem preusmerjanja pozornosti od resnejših vprašanj. n

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 7

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. avgusta 2014

Letino bo treba čim prej pozabiti Letos medu skoraj ni – Vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel Posledice znane čez čas Tatjana Podgoršek

Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije je v državi blizu 150 tisoč čebeljih družin, za katere skrbi približno 8000 čebelarjev, ki imajo letos pri opravljanju dejavnosti veliko težav, zanje pa pričakujejo od države pomoč ne le v besedah, ampak predvsem v dejanjih. Med njimi je tudi Franc Čanč iz Šoštanja. »Čebelarim že

lahko letos, še v tem trenutku težko ocenita. Čebelarita namreč na treh koncih in izgube so odvisne od terena. V povprečju pa lahko

posebej ponosna pa sta na penečo medico, ki je vrhunec med medenimi pijačami in za katero sta prejela že kar nekaj priznanj. Potrebe svojih strank bosta poskušala zadovoljiti iz lanske zaloge. Na srečo, pojasnjuje sogovornik, med ni hitro pokvarljivo blago in ob pravilnem skladiščenju obdrži kakovost. Tako kot ostali slovenski čebelarji, strank ne moreta pustiti

da vse ne bodo do zime v takšni kondiciji, da bi jo lahko normalno prebrodile.«

da letos predelave medu v medene pijače ne bo.«

Čebele krmijo že celo leto

Kot je dejal, lahko čebelarji sedaj govorijo le o oceni posledic, čas in prihodnje leto bosta pokazala dejansko stanje. »Namreč ne samo, da ni medu, letos ni bilo niti vremenskih pogojev za razvoj čebel.

Franc in Anica Čanč: »Zaradi letošnje katastrofe in nadaljnjih skrbi, stroškov ter dela ne nameravava prenehati čebelariti.«

rečeta, da bo letina manjša kar za 80 do 85 odstotkov. Po nekaterih informacijah sta Čančeva edina v regiji, ki se ukvarjata s čebelarstvom kot dopolnilno dejavnostjo. Poleg medu predelujeta še medene pijače, propolis, čebelji vosek, še

na cedilu, saj je Čebelarska zveza Slovenije v minulih letih veliko vlagala v promocijo slovenskega medu in osveščanje potrošnikov o kakovostnem slovenskem medu. »Le malo je potrebno, da se sedanja prizadevanja izničijo. Je pa dejstvo,

Oskrbujemo jih že celo leto, sicer ne bi preživele. 60 dekagramov sladkorja potrebuje čebelja družina na dan za preživetje na vrhuncu sezone – do kresa. Takšno »hranjenje« ni tako kakovostno, kot ga čebeli omogoča narava. Bojim se,

Aktivna Logarska 2014 Logarska dolina d. o. o. in Hotel Plesnik sta v sodelovanju z nekaterimi partnerji pripravila novo prireditev Aktivna Logarska. Ob tem so prikazali različne športno turistične možnosti, ki se v tej zeleni dolini dogajajo predvsem v poletnem času. Program je pritegnil številne obiskovalce, ki so bili v tem času na izletih ali oddihu v planinah ter na Solčavskem. Alpinisti Milan Romih, Aco Pepevnik in Danilo Tič so delili izkušnje in prikazali profesionalno opremo za pohodništvo in plezanje. Kundalini jogo, najhitrejšo metodo za dosego

Poleg omenjenega je Franc Čanč opozoril še na težave z zdravili za varozo. Ker je do letos nakup zdravil financiralo pristojno ministrstvo, se zanje trg ni oblikoval, zato teh zdravil na njem ni. Čebelarji pa bi

Pet evrov pomoči na čebeljo družino zadostuje za devet kilogramov sladkorja, kar je 70 odstotkov tega, kar potrebuje družina za zimsko oskrbo jih potrebovali takoj. Veterinarska uprava jih je sicer naročila, a jih je zmanjkalo. Sedaj morajo čakati več tednov na novo pošiljko. »Na črnem trgu jih dobiš, a smo preveč odgovorni do potrošnikov, da bi si jih priskrbeli na njem.« Čanč meni, da bi država morala urediti trg zdravil za varozo tako, kot je urejeno za ostale bolezni živali – zdravila

V Sloveniji je blizu 150 tisoč čebeljih družin, za katere skrbi blizu 8000 čebelarjev. V regiji Saša je približno 400 čebelarjev, skrbijo pa za blizu 4000 čebeljih družin. 50 let, a take katastrofalne letine ne pomnim. Letino bo treba čim prej pozabiti in upati na boljšo prihodnje leto. Narava enkrat da, drugič vzame. Letos je vzela obilno. Najprej slabo vreme, sedaj še zajedavska bolezen čebel varoza,« je dejal. Čebelari skupaj z ženo Anico. Imata 60 čebeljih družin in še nekaj rezerve in ob normalni letini bi pridelala 20 kilogramov medu na panj. Koliko ga bosta

Težave tudi z zdravili

uravnoteženja med telesom, umom in duhom je pod gorskimi vršaci prikazala Urška Lenar, Adventure Valley – agencija, ki organizira in vodi vodne aktivnosti iz Luč ob Savinji je prikazala potrebno opremo. Pouk in opremo za nordijsko hojo pa je izvedel inštruktor Toni šport-a iz Škal … Zanimiva je bila tudi prva nočna projekcija filma na travniku pred hotelom o slovenski alpinistični odpravi na četrti najvišji vrh (8516 m) na svetu Lotse, leta 2000. Bilo je prijetno in živahno.

Najbolj »nori gartlc« Od danes, 14. do 17. avgusta, bodo člani Etnološko-hortikulturnega društva Mozirje v sodelovanju s slovenskimi vrtnarji, vrtnarsko sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici, Društvom vrtnarjev Slovenije in še z nekaterimi drugimi skupinami ter službami pripravili v tamkajšnjem mozirskem gaju tradicionalno poletno razstavo cvetja. Upravljalci omenjenega parka zagotavljajo, da bodo tudi tokrat dokazali, da je slovenska hortikultura na visoki ravni. Poleg zanimivih cvetličnih kreacij bo posebno doživetje, zatrjujejo, nostalgija s starim slovenskim vrtom, imenovanim gartelc. Vanj bodo zasadili manj znane in tudi redke vrste cvetja, zelenjavo pestrih barv, sadje, ki ga bodo obiskovalci videli prvič,

n Jože Miklavc

7 so v veterinarskih ambulantah in specializiranih trgovinah celo leto.

Pet evrov na čebeljo družino

Prvi čebelar v državi Boštjan Noč je na novinarski konferenci pred tednom dni, ki jo je sklicala Čebelarska zveza Slovenije prav zaradi katastrofalnih razmer v čebelarstvu in do tedanje preskromne odzivnosti države na nastale težave med drugim dejal: »Država bi se morala zavedati, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Slovenski čebelarji s čebelarjenjem z našo kranjsko sivko brezplačno skrbimo za opraševalni servis samoniklih ter gojenih rastlin vsa ta leta. Če bi preračunali, koliko bi letos znesel tak servis v Sloveniji, bi prišli do približno 15 milijonov evrov.« Med ukrepi, ki so jih predlagali in ki jih je vlada v odhajanju tudi potrdila, je pet evrov na čebeljo družino, kar predstavlja devet kilogramov sladkorja. To pa je 70 odstotkov tega, koliko potrebuje čebelja družina za zimsko oskrbo. Za ekonomsko ogrožene čebelarje pa zveza predlaga naj se jim pomaga z odpisom pavšalne obdavčitve ter plačila socialnih prispevkov.

Zakaj je v regiji Saša manj čebeljih družin in čebelarjev? Podatki o številu čebelarjev in čebeljih družin v Sloveniji kažejo, da se z dejavnostjo v 10 občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline ukvarja precej manj ljudi in imajo temu primerno tudi manj čebeljih družin, kot je povprečje v Sloveniji. Kje so razlogi za to? Franc Šmerc, dolgoletni čebelar iz Šmartnega ob Paki in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, je povedal, da se zlasti v Prekmurju in tudi v osrednji Sloveniji poklicno ukvarja s čebelarstvom kar nekaj ljudi. V regiji Saša se s tem ne preživlja nihče. Prav tako so tudi pogoji za čebelarjenje marsikje boljši kot v regiji Saša. »V občini Šmartno ob Paki smo imeli v 70., 80. letih prejšnjega stoletja blizu 600 panjev, Medeksu smo prodali 25 ton meda. Čebele smo vozili na pašo na območje bivše Jugoslavije. Danes imamo 150 do 160 panjev, paša čebel pa je omejena le na lokalno skupnost. Podobno je tudi v drugih dveh občinah Šaleške doline in tudi v zgornjesavinjskih občinah,« je pojasnil Šmerc. Za zdaj jim manj čebeljih družin ne povzroča posebnih težav, saj tudi sadjarji ne kažejo večjega zanimanja za opraševanje.

Toni ob prikazu nordijske hoje v Logarski dolini

rastline, ki sodijo na rob dovoljenega. »Pri tem ne bomo zatajili naše hortikulturne preteklosti, tipičnega slovenskega vrta in dela naših dedkov ter babic. Zeleno dediščino bomo nagradili na prav poseben način, saj bo slovenski »gartlc« tokrat zaživel v malo drugačni, lahko bi rekli »nori« podobi,« pravi podpredsednik Etnološko-hortikulturnega društva Mozirje Božo Plesec in dodaja: »Znova bomo potrdili, da je bila hortikultura na Slovenskem pomemben del naše zgodovine, in dokazali, da se »nori slovenski gartelc« lahko postavi ob bok ali celo pred francoski park in angleški vrt.« Prvi dan razstave (danes, v četrtek) bodo pripravili tekmovanje cvetličarjev za pokal Mozirskega gaja. Prehod po njem pa bodo popestrili še z junaki risanih filmov, razstavo kač velikank. V soboto bo potekalo tudi tekmovanje za največjo kačo, dan kasneje, v nedeljo, 17. avgusta, pa bo ob 11. in 15. uri še modna revija s kačami. n tp

Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program

SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij)

v študijskem letu 2014/2015 Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir strojništva (VS)

Informativni dan (Mariborska c. 2, Celje):

četrtek, 21. avgust 2014, ob 16. uri. Zakaj se izplača študirati pri nas preverite na

www.vspi.si | 03 428 79 00 | info@vspi.si

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE

14. avgusta 2014

Začetek šole je za mnoge finančni stres Da bi bil začetek šolskega leta za socialno šibke čim lažji, brez pomoči dobrih ljudi ne gre več – V Šaleški dolini bodo družinam pomagali tudi MZPM Velenje, Rdeči križ in Karitas Bojana Špegel Tatjana Podgoršek

Velenje - Stroški za nakup šolskih potrebščin so za mnoge slovenske družine preveliko breme. In to kljub temu, da naj bi bila šola brezplačna. Kljub določenim oblikam državne pomoči, mnogi straši še zdaleč ne zmorejo pokriti vseh stroškov, ki jih prinaša začetek novega šolskega leta. Še posebej hudo je zagotovo v velikih družinah z več šoloobveznimi otroki, pa v družinah z enim staršem in s starši, ki so postali brezposelni ali so v drugih hudih stiskah. Žal je takih družin iz leta v leto več, saj nekatere humanitarne organizacije ocenjujejo, da bo letos njihovo pomoč ob začetku šolskega leta potrebovalo vsaj 12 tisoč osnovnošolcev. Resnici na ljubo je začetek šolskega leta veliko breme tudi za tiste s povprečnimi dohodki, sploh ker prihranke mnogi porabijo že za letni dopust. Za tiste, ki že tako nimajo, pa je začetek šole zagotovo hud stres, sploh ker si njihovi otroci zagotovo ne želijo, da bi sošolci vedeli, kako težko jim torbice napolnijo z vsem, kar od njih zahtevajo šole. Zato bo zagotovo letos dobrodošla tudi pomoč MO Velenje, ki bo prav vsakemu velenjskemu osnovnošolcu podarila 4

zvezke z motivi mesta. Kam pa se lahko v dolini obrnejo tisti starši, ki vedo, da ne bodo zmogli nakupa vseh delovnih zvezkov, zvezkov, različnih map in orodja za tehnični del pouka? In kam se lahko obrnejo tisti, ki bi želeli pomagati, ker še lahko? Ti vprašanji smo naslovili na tri velenjske humanitarne organizacije in prav vse tri bodo pomagale po svojih močeh. Pri tem pa so odvisne tudi od pomoči vseh nas, saj računajo, da se bo slovenska dobrodelnost

Območno združenje RK Velenje

izkazala tudi v letošnjih akcijah ob začetku šolskega leta.

Poštar Pavli in drugi dobrotniki

Zveza prijateljev mladine Velenje ni nevladna organizacija, ki skrbi za pestro preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov. Imajo status humanitarne organizacije, prošenj za pomoč pa je vsako leto več. Sekretarka zveze Tinca Kovač najprej poudari, da tudi zato, da bi

Za te bomo sami kupili šolske potrebščine in jih upravičencem razdelili ob prevzemu rabljenih oblek in obutve,« je še povedal Jože Kožar.

Pomagali 180 učencem Tako kot že vrsto let je tudi letos Območno združenje RK Velenje priskočilo na pomoč učencem iz socialno šibkih družin v osnovnih šolah Šaleške doline. Za nakup šolskih potrebščin je namenilo 9000 evrov, od tega je 3000 evrov prispeval Odbor za pomoč občanom in občankam mestne občine Velenje. Po zagotovilih predsednika območnega združenja Jožeta Kožarja so pomagali 180 učencem, vsakemu so namenili po 50 evrov. Seznam upravičencev so združenju posredovale osnovne šole v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Upravičenci niso dobili denarja na roke, ampak v obliki naročilnice za nakup šolskih potrebščin v omenjeni višini. Večina jih je to že storila. Nekaj naročilnic nam je še ostalo.

Karitas Velenje

Blizu 70 paketov Milica Kovač iz Karitas Velenje je povedala, da so minuli teden izdajali pakete s šolskimi potrebščinami. V njem so zvezki, šestilo, ravnilo, barvice … Izdali so jih tistim, ki so se zanje prijavili. Pripravili so približno 70 paketov, razdelili pa so jih in jih še bodo med upravičence – osnovnošolce in tudi srednješolce – iz mestne občine Velenje. V občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki je za to zadolžena tamkajšnja Karitas. Za zdaj kakšne druge oblike pomoči učencem in dijakom pred začetkom šolskega leta ne načrtujejo.

družinam in otrokom iz socialno šibkejših okolij čim bolj pomagali, veliko delajo tudi poleti. »Lahko vam povem, da so tudi v šaleških družinah marsikje res v stiski. Poletje naj bi bil čas za počitek in sprostitev, a za mnoge že dolgo ni več. Težko preživijo že čez mesec, ko pride september in z njim začetek šole, pa jim je še huje. Zato se trudimo pomagati, kolikor se le da. Do konca avgusta bomo pri nas zbrali veliko različnih šolskih potrebščin, pri čemer smo veseli tudi vsega, kar nam prinesejo dobri ljudje. Še posebej si želimo dobro ohranjenih šolskih torb in peresnic, pri tem pa želimo, da jih k nam prinesejo očiščene,« izvemo v uvodu. Ob koncu avgusta bodo pozvali družine, ki preverjeno potrebujejo pomoč pri opremi svojih šolarjev, da pridejo v Vilo Mojca, kjer bodo pripravili pakete za njih. Spisek že imajo, a jih še dopolnjujejo, saj ne vedo, koliko pomoči bodo zbrali. Pošta Slovenije je namreč letos organizirala akcijo »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri na vseh slovenskih poštah od 1. do 15. avgusta zbirajo šolske potrebščine. Izročili jih bodo Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ta jih bo potem razdelila tudi v lokalna okolja.

Rotarijci za otroke

Osnovne šolske potrebščine velik strošek V zadnjih letih človekoljubne organizacije vse pogosteje pozivajo k darovanju osnovnih šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Te namreč močno obremenijo marsikatero gospodinjstvo, sploh če so višje kakovosti. Po drugi strani pa so obvezni delovni zvezki, ki so po učnih načrtih mnogih učiteljev obvezno učno gradivo, vedno dražji, vse prevečkrat pa ob koncu šolskega leta ostanejo le napol izpolnjeni. Tri mamice smo vprašali, koliko časa in denarja navadno namenijo nakupu šolskih potrebščin in ali opažajo, da so te vedno dražje oziroma cenejše. Klavdija Vilič: »Imam dva sinova. Navadno nakupujemo dve uri. Letos šolskih potrebščin še nismo nabavili. Sicer pa je strošek okrog dvesto evrov brez torbe in delovnih zvezkov. Glede na situacijo v Sloveniji in plačo je to zelo drago. Mislim, da se celo dražijo.« Klavdija Štruklec: »Letos smo šolske potrebščine nabavili kar hitro, saj so nam pomagale prodajalke. Imam eno hčer in delovni zvezki, ki jih je predpisala njena šola, letos niso bili tako dragi. Ostale stvari pa so kar drage. Zame kot samohranilko je to velik zalogaj.« Nataša Bedenik: »Šolske potrebščine navadno nakupujemo tri ure. Imam dva otroka in za delovne zvezke namenim približno dvesto evrov. Letos bomo potrebovali novo torbo, za kar bomo skupaj z zvezki pozabili vsaj še sto evrov. To je kar velik zalogaj za naše gospodinjstvo. Pozna se, da so letos nekoliko dražje.« n tf

Tinca Kovač še doda: »V teh dneh družinam delimo tudi prehrambne pakete, ki nam jih je daroval Drogerie Markt. Dobili so kar 72 škatel, v vsaki je bilo po 6 paketov za družine. »Nekatere družine pozovemo, da pridejo po njih, nekateri v stiski pridejo sami. Tako jim vsaj malo pomagamo. Večino smo jih že razdelili.« Poleg tega so v tem poletju dobili rabljene in prenovljene mobilne telefone, ki jih je v posebni akciji zbiral in podaril Simobil. »Darujemo jih izključno otrokom, ki jim jih starši ne morejo

kupiti. Res so jih veseli,« še izvemo. Kot tudi, da so tudi letos poskrbeli za lepe počitnice številnih otrok iz doline, ki so s pomočjo dobrih ljudi brezplačno letovali ob morju. »To nedeljo smo s pomočjo Rotary kluba Velenje v vas Soča v Trenti na brezplačno letovanje poslali 7 otrok iz doline. Vrnejo se jutri,« o novi počitniški dobrodelni akciji pove naša sogovornica. In to so zagotovo otroci, ki bodo še pred začetkom šolskega leta deležni tudi pomoči pri šolskih potrebščinah. n

Mariborska c. 7 3000 Celje www.vzsce.si 03 428 79 00 info@vzsce.si

Rotary klubi iz Celja in Velenja so v teh dneh omogočili brezplačno letovanje 24 otrokom iz socialno šibkejših družin. 7 jih je iz Velenja, ostali iz celjskega področja. Uživajo v vasi Soča v Trenti, kjer živijo v podružnični šoli, ki je bila po katastrofalnem potresu obnovljena s sredstvi slovenskih rotarijcev.

Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program

ZDRAVSTVENA NEGA

(izredni študij)

Gradišek na Geografski olimpijadi Velenje – Od 12. do 18 avgusta poteka v Krakovu na Poljskem Geografska olimpijada. Med dijaki iz 38 držav iz vseh celin je tudi štiričlanska ekipa iz Slovenije, v kateri je tudi dijak 3. letnika športne gimnazije ŠCV Aljoša Gradišek. Ekipo na tekmovanju spremljala Danijel Lilek iz

Zavoda za šolstvo RS ter Gradiškova mentorica Tanja Golob. Ta je povedala, da poteka tekmovanje v angleškem jeziku in je razdeljeno na tri dele: terensko, pisni test in multimedijski kviz. »Na olimpijadi bodo morali tekmovalci predstaviti plakat na

temo Izzivi sodobnih mestnih območij. Izdelali so ga na skupnih pripravah. Vsekakor pa bodo nekaj časa namenili še druženju, obisku nekaterih znamenitosti ter predstavitvi Slovenije.« Aljoša Gradišnik si je vstopnico za olimpijado zagotovil z osvojitvijo zlatega priznanja na državnem tekmovanju iz geografije. n tp

Naslov diplomantke / diplomanta: diplomirana medicinska sestra (VS) / diplomirani zdravstvenik (VS)

Informativni dan: 21. avgust 2014, ob 16. uri

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

14. avgusta 2014

Letni kino zalivajo z znojem Pred petimi leti mladinci z delovno brigado počastili jubilej Velenja – V gozdiču ob Škalskem jezeru odkopali Letni kino – V njem prirejajo kulturne, športne in družabne dogodke Tina Felicijan

Čeprav je udarniško delo v Velenju idealizirano, mu ne gre rušiti piedestala. Zato tudi mlajše generacije ohranjajo spomin na delovne brigade, na katerih so prostovoljci gradili mesto. Tudi Letni kino, ki ga je kljub senzacionalnosti v tistih prejšnjih časih narava vzela za svojega, ko so ga meščani povsem zapustili. Ko jim ni več služil kot kino, so ga nekaj časa uporabljali kmetovalci. Po tem pa ga je zasulo listje, prerasel mah in redki so se še spomnili, da nekoč ni bilo le jezero, ampak tudi amfiteater.

»Zaradi tradicije je pomembno, da ohranjamo udarniškega duha. Mladi so o delovnih brigadah samo poslušali, nihče pa jim ni dal priložnosti, da jo izvedejo. Zdi se mi pomembno, da imajo priložnost za izkazovanje in vključevanje v družbo tudi na tak neformalen način.« Dimitrij Amon

'Švicali' na udarniškem delu

Ker so Letni kino zgradili v petdesetih letih, ko je Velenje postajalo mesto, so se mladi leta 2009 odloči-

'Švicajo' na prireditvah

Še pomnite tovariši? Ne na tla!

li, da ga bodo kot darilo ob abrahamu in udarniškem delu v čast vrnili meščanom. Organizirali so delovno brigado z naslovom Udarimo še enkrat, gremo se ušvicat, vodil pa jo je Dimitrij Amon. »Odkop Letnega kina je bil simbolična, a zelo učinkovita gesta, saj so mladi doživeli vzdušje, v kakršnem je Velenje raslo, še bolj cenijo mesto, predvsem pa prizoriščni prostor Letni kino, ki so ga vzeli za svojega, ga čuvajo in vzdržujejo in tako

še toliko bolj uživajo v prireditvah,« meni član kolektiva Mladinskega centra Velenje, mestni svetnik, aktivist in še kaj bi mu lahko pripisali. Ko se je majhna skupina brigadirjev z motorkami in sekirami zagnala v gozdič, ki se je razrasel čez polkrožna kamnita sedišča, je vedela le, da je amfiteater potrebno odkopati, nihče pa ni mogel napovedati, v kakšnem stanju bo in kaj vse bo potrebno postoriti, da bo znova gostoljuben. Žagali so in ple-

li, se borili z osami, reševali so ptičja gnezda. Švicali, a se zabavali. Tako, da se jim je vsak dan pridružilo več radovednežev in nostalgikov. Kakih štirideset prostovoljcev iz dijaških, študentskih, društvenih vrst, zaposlenih v mladinskih in drugih organizacijah, ki so skrbeli za logistiko projekta, je v štirih dneh uredilo sijajno prizorišče med drevesi ob jezeru. Od slavja ob ponovni otvoritvi so izvedli še dve večji delovni akciji,

Življenje skozi pesmi in knjigo knjige res naredil glasbeno inventuro s pesmimi, ki sem jih napisal za Lačni Franz in so spet aktualne, ker obujam bend. Jeseni bomo spet

vprašamo, kako velik je bil njegov harem, se ne spomni. In se ob tem seveda smeji. Pove pa nam: »Knjiga je nastajala zaradi čudne življenjske

nih ambicij, z namenom, da ljudi razvedrim. Mislim, da mi je kar dobro uspelo,« nam pove. Knjiga se začne v njegovem otroštvu, kon-

Sonček je, Vaterpolist, Lačni Franz in drugi skoraj zimzeleni hiti so v živo navdušili občinstvo. Pika na i je bilo povezovanje dogodka, saj je Predin dokazal, da je izjemno iskriv in zabaven.

nastopali. Dejansko sem pel tisto, kar vem, da ljudje radi poslušajo,« nam pove. In res je bilo tako. Z njegovim življenjem pa je tesno povezana tudi njegova prva knjiga, ki je že prevedena v hrvaščino in makedonščino. Na tretji strani knjige izda, zakaj tak naslov. Ko ga po skoraj dvournem koncertu

situacije; čakal sem na operacijo, za katero nisem vedel, kako se bo končala. Zdelo se mi je, da bi bilo prav, da nekatere stvari zapišem, da se ne pozabijo. Pisal sem dnevnike, potopise, ki sem jih prepisal, dopisal in izboljšal, zraven pa sem dopisal veliko novega. Rezultat je lahko branje, brez posebnih literar-

»Ko smo leta 2009 pisali projektno nalogo, smo predvidevali, da bo Letni kino zaživel kot prostor za izjemne dogodke nekajkrat na leto. Svoja pričakovanja smo izpolnili, mislim, da je tudi občinstvo zadovoljno, nastopajoči pa so nad prizoriščem očarani,« pravi Dimitrij. Danes so v Letnem kinu najbolj uspešni koncertni dogodki. Rekord drži leta 2009 izveden 16-urni party elektronske glasbe Barely Legal, ki se ga je udeležilo več kot 600 poslušalcev. V velenjskih Križankah, kakor so prizorišče poimenovali nastopajoči, je bilo polno tudi na predstavitvi zadnje plošče Res Nullius. Dimitrij pa izpostavlja tudi koncert Strojmachine na 14. Festivalu mladih kultur Kunigunda, ki poleg eMCe placa redno prireja glasbene dogodke. Teh bi bilo več, če stroški ne bi bili tako visoki, »ker

je potrebno postaviti oder, zagotoviti varnost, postavit točilni pult. MC si je postavil nivo, na katerem hoče izvajati dogodke v Letnem kinu, od katerega ne odstopa, niti kadar ga brezplačno odda v najem drugim organizatorjem,« pojasnjuje Dimitrij. Letni kino ni le priljubljeno kulturno prizorišče, na katerem potekajo Festival nasedlega kita, filmske projekcije, predstavitve projektov in podobno, ampak tudi športno in družabno, saj so pozimi več let postavljali drsališče, julija je tam potekal Indikamp, vsako leto priredijo Bogračijado, prostor pa pod posebnimi pogoji oddajajo v brezplačni najem. Ljudje tako počasi ponovno odkrivajo edinstveno prizorišče, v katerem Dimitrij vidi še veliko potenciala predvsem v izvedbi programa ostalih javnih zavodov in organizacij ter povezovanju z njimi, saj si v njem želi še več dogodkov. »Dosegli smo, na kar še upali nismo. Letni kino so s prostovoljnim delom uredili mladi. Vsak pozna koga, ki je kdaj švical na kaki delovni brigadi, zato prostor spoštujejo vsi in nikoli ni bil tarča vandalizma. Čutijo ga kot graditelji in obiskovalci,« zaključuje idejni vodja projekta in dodaja, da se o energijah, ki se pretakajo po Letnem kinu, pač mora vsak sam prepričati. n

Na 17. Festivalu mladih kultur Kunigunda bo Letni kino prizorišče dveh velikih projektov. V petek, 22. avgusta, bodo ob 21.00 nastopili HouseMouse in The Stroj, če bo deževalo pa v Domu kulture. Naslednji dan se bo že ob 16.00 začelo 2. državno prvenstvo BeatBox Battle, katerega finale bodo ob 21.00, ko bo nastopil vsestranski umetnik in glasbenik Edo Maajka, če bo slabo vreme, pa bo koncert v Max klubu.

Sodelujte v akciji Dobri čopič

Zoran Predin v Velenju predstavil knjižni prvenec in navdušil tako z glasbo kot pripovedovanjem – Jeseni obuja skupino Lačni Franz Velenje - Velenjska Knjižnica poleti nekaj dogodkov pripravi v sodelovanju z Luciferjem v atriju lokala, kar se je izkazalo za odlično lokacijo za poletne prireditve. Sploh če je vreme tako kislo kot letos. Zadnja tri poletja je eden od poletnih dogodkov tam posvečen tako literaturi kot glasbi. Prvo leto so gostili Borija Zupaniča, lani Mi2 v akustični preobleki, letos pa legendarnega Zorana Predina. Ne le da so vsi glasbeniki, vsi so tudi literati. In ker je Predin izdal svoj knjižni prvenec Druga žena v haremu, je bila kombinacija prava. Torkov večer pa kljub dežju, ki je akustični izvedbi koncerta dajal svoj ritem, več kot prijeten. Zoran Predin je na slovenski glasbeni sceni zagotovo legenda. Ni le dober pevec, je tudi avtor premišljenih, hudomušnih besedil, ki mejijo na poezijo. Izbor, ki ga je pripravil za koncert v Velenju, je bil tudi takšen, saj smo slišali veliko skladb legendarnih Lačnih Franzev in le nekaj tistih iz zadnjih let. Seveda je izbiral hite, skoraj zimzelenčke, a ob njegovi hudomušni razlagi so za mnoge skladbe, ki so že dolgo v ušesih, dobile nov pomen, saj jih je povezal s svojim življenjem. Ob prijetnem občinstvu, ki je res sodelovalo, je užival tudi on, nam prizna. »Vsak tak nastop ima svoje čare, ki ti vrnejo trud in delo, ki si ga vložil v to. Danes sem ob predstavitvi

sicer pa ves čas kaj izboljšujejo. Skrbnik je namreč MC, večje investicije pa finančno krije občina. Zaradi potreb drsališča, ki ga je pozimi postavljal Hokejski klub Velenje, so ga dvakrat širili. Pred kakim letom so uredili zgornji vhod in zagotovili večjo varnost na stopnišču. Uredili so tudi platformo z inštalacijami za morebitno naslednjo akcijo, ki bi bila izgradnja začasnega sanitarnega in skladiščnega objekta.

Velenje – V sodelovanju z MO Velenje člani kulturno-umetniškega društva Koncentrat pripravljajo izvedbo dobrodelnega projekta Dobri čopič. Namen projekta je izboljšanje bivalnih pogojev socialno ogroženim družinam, ki živijo v neurejenih stanovanjskih razmerah. Ob dogovoru z njimi jim bodo pomagali prenoviti del njihovih stanovanj, kar vključuje pleskanje, prenovo opreme in preurejanje prostorov. V sklopu projekta bo zagotovljen ves potrebni material za izvedbo, s prostovoljnim delom pa bodo poskrbeli, da bo za družine prenova brezplačna.

Izbrali so 4 družine, se z njimi srečali in si ogledali njihova stanovanja. Vabijo vse, ki bi želeli s prostovoljnim delom pomagati, da projekt uspe. Delo bo potekalo to soboto, 16., in v nedeljo, 17. avgusta. Prostovoljci bodo imeli kosilo, tistim, ki niso iz Velenja, bodo povrnili potne stroške. Ob koncu akcije se bodo družili pred prostori eMCe placa in nazdravili uspešnemu zaključku projekta. Da bodo lažje organizirali celotno akcijo, prosijo, da se prijavite na kud.koncentrat@ gmail.com ali 031 557 366 (Nina). n

18. avgusta bo znano, kako bo z Galerijo Velenje

ča v sedanjosti. Z njim vmes nas popelje po vsem svetu, duhovito in iskrivo. »Odzivi na knjigo so zelo dobri. Nisem še slišal slabe besede,« nam pove. Kot tudi, da bo morda še pisal, saj ima nekaj zamisli. Kdaj jih bo uresničil, pa še ne ve.

Med številnimi projekti, ki jih želi mestna občina Velenje udejanjiti letos s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev je tudi energetska sanacija Galerije Velenje. Prijavili so jo na nedavni razpis Ministrstva za gospodarstvi razvoj in tehnologijo, rezultati pa naj bi bili znani 18. avgusta. Če bodo dobili predvidenih skoraj milijon nepovratnih sredstev, se bodo tega projekta nemudoma lotili. Vreden je milijon 360 tisoč evrov. Naložbo naj bi sklenili septembra prihodnje leto.

n Bojana Špegel

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

14. avgusta 2014

Mistične, barvite glinene maske Razstava afriških mask izpod rok članic Društva šaleških likovnikov navdušuje – Nastajala je dobre tri mesece – V Vili Bianci bo društvo pripravljajlo razstave tudi v septembru Bojana Špegel

Velenje – Prejšnji torek popoldne so v Vili Bianci odprli razstavo glinenih mask, narejenih po motivih zbirke afriške umetnosti Františka Foita, ki jo hrani Muzej Velenje. Z razstavo, naslovljeno Moja Afrika, se predstavlja dvanajst ljubiteljskih ustvarjalk, članic Društva šaleških likovnikov. Galerija je bila tudi tokrat premajhna za vse, ki so si želeli že ob otvoritvi ogledati prave glinene umetnine, z nastopom pa jo je izvirno popestril Daniel Feelingue, glasbenik, ki je rodni Kamerun zamenjal za Slovenijo. Navdušil je tako s petjem kot igranjem na boben. Na odprtju razstave je direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart predstavila ne le Foitovo zbirko, ampak tudi načrte z njo. Foitova zbirka je ena od treh večjih afriških zbirk, ki jih javnosti na ogled ponujajo slovenski muzeji – poleg Muzeja Velenje še Slovenski etnografski muzej in Koroški pokrajinski muzej. V konservatorsko-restavratorski delavnici Muzeja Velenje pravkar zaključujejo obsežno obnovo predmetov iz Foitove afriške zbirke, še letos pa se bo Muzej Velenje z razstavo »Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklo« predstavil tudi v Slovenj Gradcu. Muzej Velenje je afriško zbirko v preteklih letih slovenski javnosti predstavil z več gostovanji. Sodelujejo tudi s češkim narodnim muzejem iz Prage prav zaradi Foitove afriške zbirke.

Političnopolitikantski odnos do prostora Urban Novak

Za mnoge prvo srečanje s Foitom Zbirka afriške umetnosti Františka Foita je zanimiva za vse obiskovalce muzeja, posebej dragocena pa za ljubitelje in raziskovalce afriške umetnosti. Najobsežnejši del zbirke so maske, izvirajoče od vzhodno-, zahodno- in centralnoafriških plemen. Te maske so bile navdih za ustvarjanje članic Društva šaleških likovnikov. Dela so se lotile vsaka po svoje, saj so nastale zelo različne afriške maske. Mnoge od avtoric zbirke prej niso videle, čeprav so »stare« Velenjčanke, zato so se večkrat vrnile na grad, merile in fotografirale afriške maske in delale načrte. Njihova mentorica je bila Nives Kraševec, poleg nje pa maske, ki delujejo res avtentično, razstavljajo Minka Borovnik, Nada Borovnik,

Izdelajte svojo Zemljo Velenjska Pika pripravila več natečajev – Tudi letos bo zbirala slaščice Velenje – Organizatorji letošnjega 25. Pikinega festivala so tudi letos pripravili več razpisov in natečajev, ki stečejo že veliko pred začetkom festivala. Nov je razpis,

namenjen družinam. »Ker je čas počitnic in so družine več skupaj, jih vabimo, da se nam priključijo na družinskem natečaju, ki smo ga poimenovali »Zemlja pleše – izdelaj Zemljo.« Družine torej vabimo, da skupaj z otroki izdelajo maketo Zemlje; lahko je okrogla ali pa ploščata, lahko je iz papirja ali drugega materiala. Izdelke bomo razstavili na osrednjem prizorišču Pikinega festivala in z njimi dali

prostoru svojo noto,« nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Da bo izdelava lažje stekla, so v soboto pripravili ustvarjalno delavnico z akademsko

slikarko Urško Mazej, ki bo ustvarjala makete Zemlje in tako pomagala tudi družinam, ki se želijo pridružiti natečaju. Drugič bodo delavnico pripravili v soboto, 23. avgusta, z istim namenom.

Manj znane podobe mesta na platnu V Društvu šaleških likovnikov se trudijo, da v letu, ko Velenje praznuje 55-letnico, ta jubilej obeležijo s svojim delom. Tudi zato so se lotili izdelave afriških mask, zagotovo pa bodo navdih iskali tudi v drugih motivih. Avgusta bo v vili Rožle potekala likovna kolonija z naslovom »Moje mesto, rad te imam«. Dela, ki bodo nastala na različnih koncih mesta – poiskali bodo predvsem neraziskane, manj znane podobe mesta in jih prenesli na likovna platna – bodo septembra prav tako razstavili v razstavišču vile Bianca. Na likovno kolonijo prihajajo tudi likovniki iz Slovenskih Konjic. Sicer pa so v razstavišču vile Bianca letos poleti pripravili že tri razstave članov društva, vse so bile odlično sprejete. V drugi polovici avgusta se bo samostojno predstavila še Božena Berčon.

Ljubica Donko, Antonija Florjan, Ana Jevšek, Edita Kos Martinšek, Ina Krleža, Breda Pritržnik, Mari-

ja Šinkovec, Lidija Veber in Jožica Vidmar. n

Pika zbira različne materiale Organizatorji Pikinega festivala so že pred časom prosili Šalečane, da jim pomagajo pri zbiranju koščkov blaga, iz katerih bodo izdelali zastavice za okrasitev prizorišč. Odziv je bil velik. Poleg blaga pa prosijo še za različne druge materiale, ki jih bodo potrebovali za izvedbo več kot 100 kreativnih delavnic. Zbirajo različne škatle, kartončke, tulce, embalaže za jajca … Spisek materiala, ki ga potrebujejo, najdete na spletni strani festivala, oddate pa ga lahko v domu kulture Velenje

Poleg tega bo vse do 21. septembra, ko se začne letošnji festival, je odprt tudi fotografski natečaj. »Zbiramo različne narodoslovne fotografije. Pošljite nam vse, kar se vam zdi povezano z naravo, zemljo, vesoljem …,« doda sogovornica. Fotografije lahko pošljete kar na Pikino spletno stran www.pikinfestival.si, na kateri je odprta posebna rubrika za ta natečaj. Obenem organizatorji že sedaj opominjajo, da bodo tudi letos v času festivala zbirali »sladkarije za prijatelje«. »Lani smo to počeli

prvič, saj je Pika vsako leto tudi humanitarna. Zbrali smo jih res veliko. Predali smo jih velenjskemu Rdečemu križu, ki jih je dodal v prehrambene pakete. Odzivi tistih, ki so jih dobili, so bili zelo dobri, zato bomo akcijo letos ponovili. Zato že sedaj pozivamo vse, ki boste obiskali Piko, da shranijo kakšno sladkarijo in jo prinesejo s seboj. n bš

Po burnih dogajanjih na političnem parketu naše mlade države ter neumornem priganjanju ljudstva k udeležbi na referendumih in volitvah smo le dočakali zamenjavo za volanom države. Ali bo kaj bolje ali ne, bo verjetno pokazal le čas. Je pa zato ob tokratnih volitvah edina stanovska ustanova arhitektov, Zbornica za arhitekturo in prostor ali na kratko ZAPS, strankam poslala sklop vprašanj, ki so vezana na urejanje okolja in prostora. Nad povzetki odgovorov, ki so jih posredovale stranke, pa se je potrebno zamisliti. Po moji presoji se nam pri urejanju okolja in prostora ne obeta nič novega in predvsem seveda nič dobrega. Prejeta pisanja so polna besed in besednih zvez, kot npr. trajnostna prostorska politika, birokratske ovire, sistemske rešitve, nova zakonska ureditev, prenove energetske učinkovitosti, trajnostni prostorski razvoj, večja bivalna kakovost, legalizacija neproblematičnih črnih gradenj, ciljna vlaganja v infrastrukturne projekte, energetska sanacija stavb, revitalizacija obstoječega stavbnega fonda, odgovorno ravnanje z naravnim in grajenim okoljem, delitev pooblastil med državo in lokalnimi skupnostmi, prenova prostorske zakonodaje in njeno približanje evropskim državam kot npr. Avstriji, uporaba naravnih materialov in usmerjanje razvojnih interesov. Skratka, celi spisi, ki vsebujejo visoko leteče besede in dobronamerne opise morebitnih bodočih dejanj. Sam si želim, da bi bili vsi ti odgovori pol krajši in precej bolj jedrnati ter vsebinsko polni. Zakaj? Ne predstavljam si recimo, kako bo povprečna slovenska družina, ki živi v običajni slovenski hiši, le-to energetsko učinkovito prenovila, če upoštevamo, da bi jo energetska sanacija stala med 15.000 do 20.000 evrov, država pa po zakonodaji primakne k sanaciji največ 3.000 evrov. Ali pa, kako bo država prenovila svoje objekte s konca šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let, ko je bila energetska gradnja španska vas in se človek vpraša, ali je sploh smiselno prenavljati takšen objekt? Saj ste videli tovrstne objekte, ni jih težko prepoznati. Celi kolosi pisarn, kjer pod vsakim oknom visi zunanja enota klimatske naprave. Pri energetski sanaciji objektov ni dovolj le dajanje subvencij. Lastnike stavb je treba k temu stimulirati, in če je potrebno, z ustrezno zakonodajo tudi prisiliti. Predvsem pa jim je treba dati možnost, da si bodo investicijo v energetsko sanacijo tudi povrnili. Pa ne le z boljšim izkoristkom objekta, ampak tudi s plačilom za recimo električno energijo, ki jo lahko oddajajo v električno omrežje. Poenostavitev postopkov pridobivanja potrebnih soglasij in gradbenih dovoljenj? Vsekakor odlična ideja, ki pa je brez odločilnih reform in potrebnih rezov v delovanje javne uprave ne bo moč uresničiti. Kako natančno si to stranke predstavljajo, ne zapišejo, a pri tem že na začetku nastopi osnovna težava, ki tiči v zaposlitveni sestavi oddelkov za okolje in prostor po posameznih upravnih enotah. Že pred leti so nekdanje delavce z izobrazbo gradbene smeri zamenjali delavci z izobrazbo »upravne smeri«. Posledica je padec strokovnosti državnih organov, prerekanja o definicijah najbolj preprostih gradbenih pojmov in izrazov ter seveda posledično seljenje vseh postopkov odločanja na višje instance (upravna, vrhovna in ustavna sodišča). Za državo, ki naj bi imela sistemsko urejeno prostorsko politiko, bi moralo biti nesprejemljivo, da do ustavnega sodišča romajo postopki o izdaji gradbenih dovoljenj zaradi proceduralnih banalnosti. Vse skupaj kaže na izjemno slabo zakonodajo in predvsem na zakoreninjen način izmikanja odgovornosti. Zapisati v odgovor, da naj bi svojo zakonodajo približali evropskim državam, kot npr. Avstriji, je neresno. Če so spoštovani politiki mogoče pozabili, je Slovenija prav tako evropska država. Približevanje zakonodaje drugim zakonodajam v Evropi pa je poceni način zbiranja političnih točk. Ne nazadnje še beseda o morebiti najbolj spornem stavku v zbranih odgovorih. »Arhitekti in prostorski načrtovalci morajo znotraj izoblikovane prostorske politike pridobiti več možnosti za strokovno delovanje, ki ni podrejeno profitni logiki«. Oprostite dragi moji, a ne živimo več v železnih časih in profitna logika bi morala biti pogon delovanja naše družbe. Seveda ne za vsako ceno in na vsak način, a govoriti o nepodrejanju profitni logiki v modernem svetu in predvsem v modernem času, je skregano s pametjo. Mar pričakujete, da bodo investitorji gradili zastonj? Se zavedate, kaj takšen stavek pomeni za arhitekte in snovalce prostora? Mar pričakujete, da bomo vsi delali zastonj? Ko so v času izgradnje modernega Velenja arhitekti risali stanovanjske bloke, ki sedaj stojijo v mestu, so bili izjemno dobro plačani. Arhitekt je bil spoštovan poklic, gradbenik pa velik gospod. Vi pa pričakujete, da bomo sedaj delali zastonj. So se pa vse stranke izognile temi izobraževanja in vzgoje ali pa nanju enostavno pozabile. Kaj nam bodo strašni prijemi in velike reforme, če ni ljudi, ki bi razumeli bistvo težav. Če želimo učinkovito urediti problematiko urejanja prostora in z njim povezane gospodarske dejavnosti, potrebujemo ljudi, ki bodo vzgojeni v kulturnem odnosu do svojega okolja ter bodo od malih nog razumeli pomen izrazov, ki okolje opisujejo. Da bi izboljšali svoj odnos do naravnega in grajenega okolja, je potrebno začeti s sistemsko vzgojo že v najmlajših letih. Nato pa to vzgojo nadgrajevati med šolanjem. Za to se moramo v prvi vrsti zavzemati arhitekti, saj to ne nazadnje pomeni izobraževanje naših bodočih naročnikov. Naročnikov, ki bodo nekoč k nam prišli z izdelanimi in z okoljem usklajenimi željami. Zanima me samo še ena stvar. Prav rad bi namreč videl, v kakšnih stanovanjih, hišah in okoljih živijo predstavniki strank in pisci njihovih političnih programov. Verjetno je resnica o tem, v kakšnih okoljih ti ljudje živijo, prekruta, da bi lahko kdaj verjel, da so sposobni spisati in sprejeti smiselne ukrepe za izboljšanje našega bivalnega okolja. Zato pa bodo njihove prostorske politike še dolgo le prazne črke na papirju.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

14. avgusta 2014

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

V pričakovanju tekmovanja v jadranju Še vedno so dopusti ena od osrednjih tem vsakdanjih pogovorov. Za moderatorko Kristino Melanšek, ki prebuja poslušalce in poslušalke Radia Velenje ob torkih zjutraj, je del poletnega oddiha že mimo. »Kje drugje kot na jadranju sem ga preživela. Rada sem v stiku z naravo in svobodna. Sploh super je, ker se vsako jutro zbudiš v drugem zalivčku, ker greš, kamor te veter pelje,« je povedala navdušeno. Zaupala nam je še, da je teden dni preživela brez radia, novic, interneta, tudi na mobitel je pogledala zelo redko. Je pa brez posebnih težav po jadranju znova sedla v radijski studio in nagovorila poslušalce in

poslušalke, s katerimi zelo rada kramlja. »Jutranji program je zelo »nabit«. Veliko je najrazličnejših informacij, poslušalci morajo biti na tekočem, kaj se dogaja. Kljub temu sem pozorna, da je tudi glasbe dovolj.« Je poletno druženje drugačno kot druženja s poslušalci v preostalih letnih časih? »Je, čeprav moram priznati, da je čas kislih kumaric v Velenju dokaj pester, odkar ni več toliko kolektivnih dopustov.« Vse več dogodkov je v mestu v tem času, sploh »cool«, pravi, je velenjska plaža in 55 ležalnikov z zanimivimi mislimi. Jesenski načrti? Biti še naprej pridna, ne zamujati, imeti čim

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. COLONIA - Feniks 2. ROK'N'BAND - Petra 3. GEORGE EZRA - Budapest Priljubljena hrvaška dance skupine Colonia sredi poletja razveseljuje svoje privržence z novo plesno skladbo. Single z elementi elektronike Feniks hkrati napoveduje tudi skorajšnji izid novega albuma te priljubljene zasedbe, ki bo izšel v prvi polovici prihodnjega leta.

Kristina Melanšek prebuja poslušalce Radia Velenje ob torkih zjutraj.

manjkrat slab glas. »Kakšnih korenitih sprememb ne načrtujem, bo pa povedala svoje radijska šefica Mira,« dodaja. Je pa pred njo še poseben izziv – tekmovanje

v jadranju. Prvič bo tekmovala, dogodek bo sredi oktobra in Kristina se ga nadvse veseli. n Tp

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke le malo za Morrisonom. Na nagrobniku Jima Morrisona je sicer zapisan datum smrti 3. julij 1971. Marianne Faithfull, ki je znana tudi po prijateljevanju z Mickom Jaggerjem, je še vedno aktivna. Njen album z naslovom Give My Love To London bo izšel 29. septembra, na njem pa sodeluje z glasbeniki, kot so Nick Cave, Roger Waters in Anna Calvi. Pripravlja tudi turnejo ob 50-letnici delovanja.

Balon v drugačni preobleki Celjska skupina Nude, ki je lani praznovala 20. obletnico delovanja in ob tej priložnosti pripravila dva vrhunska koncerta s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje na Celjskem gradu in v ljubljanskih Križankah, ne počiva. Po uspešno predstavljeni skladbi Be OK, s katero so sodelovali na Emi 2014, so izdali še slovensko verzijo z naslovom Vse OK. Veliko so nastopali, še posebej pa so ponosni na nastop na dobrodelnem koncertu Preplavimo trg, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so zbirali sredstva za žrtve poplav. Pred večtisočglavo množico so zaigrali Najlepšo pesem in dobri stari Balon. Prav uspešnica Balon pa v teh dneh doživlja ponoven izid, in sicer v izvedbi s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje. Pesem je bila posneta v živo v Ljubljanskih Križankah, fantje pa ob tem pravijo, da še nikoli niso zaključili koncerta, ne da bi zaigrali skladbo Balon.

Marianne Faithfull ve, kdo je ubil Jima Morrisona Pevka in igralka Marianne Faithfull, ki bo septembra izdala nov album, je dejala, da ve, kdo je ubil legendarnega frontmana skupine The Doors Jima Morrisona. To naj bi bil njen nekdanji fant, pokojni preprodajalec mamil Jean de Breiteuil.

Kot je pojasnila, naj bi njen takratni fant pevcu leta 1971, ko je ta prebival v Parizu, prodal premočan heroin. Šlo naj bi za nesrečo, Breiteuil pa je zaradi prevelikega odmerka tudi sam umrl

glasovna interpretacija Nike Zorjan, ki velja za eno najbolj obetavnih mladih pevk, je tisto, kar zaznamuje prihajajočo poletno-jesensko skladbo, ki se spet drži glasbenih modnih smernic, tokrat predvsem minimalizma.

Antonija Šola tudi v angleščini Hrvaška glasbenica in igralka Antonija Šola predstavlja videospot za single z naslovom Nešto kao volim te (Je t' aime), v katerem del besedila poje tudi v angleščini. Avtorica besedila za skladbo v poletnih plesnih ritmih je kar Antonija sama. Hrvaška glasbenica je tudi sicer ustvarjalna kot avtorica, saj napiše veliko skladb tako zase kot tudi za kolege z glasbene scene. Tako lahko od nje pričakujemo kreativno glasbeno jesen, do takrat pa lahko uživamo v njenem novem videospotu, pri nastanku katerega je sodelovala s svojo nepogrešljivo ekipo.

Rockerji in metalci dražijo predmete v dobrodelne namene Nika Zorjan z novim singlom Po dežju Nika Zorjan je prvo polovico letošnjega leta v dobri meri posvetila pripravam na evrovizijski nastop, na katerem je kot spremljevalna vokalistka Tinkare Kovač nastopila na velikem odru Pesmi Evrovizije na Danskem. Po tem zanjo zelo velikem dogodku se je spet posvetila svoji glasbi in v teh dneh predstavlja novo skladbo z naslovom Po dežju. Tokrat se Nika predstavlja z nekoliko drugačno podobo, vendar s spevno melodijo, modernimi ritmi, besedilom, ki govori o tem, da v vsaki stvari lahko poiščemo nekaj pozitivnega ... Značilna

Na portalu Ebay poteka spletna dražba, na kateri so na voljo predmeti legendarnih rock in metal zasedb, kot so Aerosmith, Iron Maiden, Metallica in Black Sabbath. Skupine so na dražbo, ki bo trajala dva tedna, dale predmete, povezane z njihovo zgodovino, denar od izkupička pa bo namenjen otrokom z rakom in centrom, ki se ukvarjajo z glasbeno terapijo. Med predmeti na dražbi je med drugim mogoče kupiti podpisano sliko zasedbe Iron Maiden, katere izklicna cena je 500 funtov (616 evrov), ojačevalec Orange, ki so ga v dobrodelne namene prispevali Black Sabbath, in zlato ploščo, ki jo je za album The Real Thing prejela skupina Faith No More. Na spletni dražbi, ki se bo sklenila 21. avgusta, je naprodaj več kot 80 različnih predmetov.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 FOLK IDOLI - Dobro jutro 2 EASY - Kar tako 3 VICTORY - Skupaj s teboj 4 FOUŠDUR IN DARE KAURIČ - Čisto na dnu 5 RUDI BUČAR & FRČAFELE - Sen znala jes 6 TONJA SENČAR - Daleč stran od vsega 7 NANA MILČINSKI & RADIO MONDO - Zvezdo sem držala v roki 8 NUŠA DERENDA - Blues in vino 9 KATARINA MALA - Moja soseda 10 REBEKA DREMELJ - Gremo na vrh sveta

... več na www.radiovelenje.com

NINO ROBIČ V Ljubljani je v nedeljo v 84. letu starosti umrl pevec Nino Robič, ki se je v zgodovino slovenske zabavne glasbe zapisal z zimzelenimi melodijami, kot so Zemlja pleše, Življenje je vrtiljak in Ura brez kazalcev. Bil je tudi dolgoletni glasbeni urednik na I. in II. Programu Radia Ljubljana oziroma kasneje Radia Slovenija.

SLOVENSKA POPEVKA 2014 letošnja Slovenska popevka se v soboto, 13. septembra, po šestih letih vrača v čarobne Križanke. Na festivalskem odru se bo predstavilo 14 novih popevk, ki jih bodo izvajalci odpeli v živo ob spremljavi Velikega revijskega orkestra RTV Slovenija ter pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla, Lojzeta Krajnčana in Žige Pirnata.

JURKI & BASISTI Pred kratkim je izšla nova plošča skupine Jurki & Basisti z istoimenskim naslovom.

Na plošči je deset novih pesmi in remix njihove uspešnice iz leta 1986 Od dela se umira. Trenutno aktualen je single En lep dan na tvojo dlan, ki je že našel pot do poslušalcev in postaja uspešnica.

MARKO SORŠAK Bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak - Soki je ob 20. obletnici svoje kariere izdal DVD 20 za 20, na katerem je zbral dvajset slovenskih izvajalcev. Izvajalce je obiskal na vajah, na koncertih in na koncu sedel za njihove bobne. DVD ima tudi humanitarno poslanstvo. Zbrani denar bo bobnar namenil nakupu novih instrumentov za slovenske osnovne šole, ki si jih sicer ne morejo privoščiti.

ROK FERENGJA Frontman skupine Rok'n'band Rok Ferengja po zadnjem singlu Jaz sem zaljubljen predstavlja novo skladbo z naslovom Petra. Z njo napoveduje tudi izid novega albuma, ki bo izšel konec tega ali v začetku prihodnjega leta.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 12

14. avgusta 2014

Najboljši sosed Naš Matej Lahovnik je bil v nadzornem svetu Mercatorja, zdaj bo še v NS prevzemnika Agrokorja. Ostaja tako še vedno naš najboljši sosed?!

Levica in desnica Ta teden bo v Velenju malo kulturnih prireditev. Tega zagotovo ne bo vesel varnostnik Miha Volmut, ki vedno uživa na njih. Tako delo poveže z užitkom, kar je danes prava redkost. »Saj ne vidim vsega, a kar vidim, mi je po navadi všeč,« je zatrdil na eni od prireditev, ob tem pa kar z rokami nakazal, do kam smejo stopiti gledalci. In ti ga po navadi hitro ubogajo.

Uglednemu krajanu Bevč in predanemu gasilcu Vladu Videmšku so prijatelji ob njegovem 60. rojstnem dnevu postavili sliko ob cesti, ki vodi v prelepe Bevče. A glej ga zlomka, slika je po enem tednu čudežno izginila. Očitno je bila nekomu(ali neki) tako všeč, da jo je vzel(a) za svojo. Le komu (kateri)?

Dobro bi bilo, da bi bila v koaliciji tudi Nova Slovenija. Tako bi desnica verjetno vendarle bolje vedela, kaj dela levica.

Otvoritvi 22. avgusta naj bi odprli novo velenjsko promenado. Nekateri se sprašujejo, če v čast izvolitve novega mandatarja vlade, ki naj bi se zgodila isti dan.

Več pri nas Tuji turisti se vendarle več časa zadržujejo pri nas. V kolonah čakajo na poti na Hrvaško.

Šmarški občinski svetnik, predsednik občinskega odbora stranke SD Šmartno ob Paki, član šmarških »kozolčanov«, član vaške skupnosti Podgora Robi Crnac že nekaj le dokazuje, da moč ni vse in da je treba imeti tudi nekaj v glavi. »Že res, da sem tokrat na tleh, ampak samo kratek čas. Tako vsaj lahko preverim, kako hitro se lahko poberem. Vidim, da napredujem. Bolj ko se bližajo lokalne volitve, v boljši kondiciji sem, ugotavljam. Žensko kvoto smo že zagotovili in s tem prostor za kandidatke novih strank omejili.«

Indijski učitelji množično ponarejali svoje certifikate

Boeing načrtuje uporabo tobaka za gorivo

New Delhi. Vsaj 3000 indijskih državnih učiteljev je osumljenih ponarejanja svojih delovnih kvalifikacij, za katere so nekateri celo navedli, da so jih pridobili še pred svojim rojstvom, poroča nemška tiskovna agencija

Johannesburg. Ameriški letalski velikan Boeing skupaj z južnoafriškim South African Airways in nizozemskim podjetjem, ki se ukvarja z biogorivi, načrtuje izdelavo goriva za letala iz tobačnih semen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V sporočilu za javnost so podjetja dejala, da nizozemsko podjetje SkyNG v Južnoafriški republiki načrtuje sajenje hibridnega tobaka brez nikotina. Prvi rezervoar biogoriva sicer pričakujejo šele čez nekaj let. »Na začetku bomo gorivo proizvajali iz olja tobačnih semen, v naslednjih letih pa pričakujemo, da bo dovolj napredna tehnologija omogočila proizvodnjo biogoriva tudi iz drugih delov rastline,« so dodali. Biogorivo v letalski industriji lahko zmanjša emisije ogljikovega dioksida za 50 do 80 odstotkov. Potem ko je bilo biogorivo leta 2011 odobreno za

dpa. Najmanj 95 učiteljev iz zvezne države Bihar je leta 2012 za svoje učiteljske kvalifikacije zapisalo, da jih je pridobilo pred svojim 21 letom. Nekateri pa so celo zapisali, da so jih pridobili, preden so se sploh rodili. »Preiskava, ki se je začela junija 2012, je privedla do tega, da smo odpustili 306 učiteljev, ki so dokazano ponaredili svoje diplome,« je dejal predstavnik šolskih oblasti v Biharju R. S. Singh. Vsaj 3000 od več kot 32.000 učiteljev je osumljenih ponarejanja svojih certifikatov. Učitelj v Biharju za svoje delo zasluži dobrih 380 evrov na mesec.

uporabo, je z njim letelo že 1500 letal. Kritiki uporabe biogoriva pa opozarjajo na to, da rastline, namenjene za biogorivo, tekmujejo s poljščinami

prehranske industrije in tako višajo ceno hrane na trgu.

Alkoholni teden na križarki Povprečen angleški potnik na križarski ladji na enotedenskem križarjenju popije 42 steklenic piva, 16 koktajlov, sedem steklenic vina, 16 kozarčkov viskija in dva kozarca šampanjca, je pokazala britanska anketa.

Skrb vzbujajoča statistika v raziskavi spletne strani Bonvoyage.co.uk, ki je zajela 3.000 Britancev, kaže, da en potnik na dan popije šest vrčkov piva, nekaj koktajlov, steklenico vina in nekaj viskijev. To je skupaj 168 enot alkohola na teden, kar je osemkrat večji odmerek, kot se priporoča za moške (21 enot), in kar 12-krat večji, kot se priporoča za ženske (14 enot). Moški in ženske pa na plovbi popijejo povsem enako količino. Sodeč po raziskavi, so najbolj pijanska križarjenja po Sredozemlju, moški in ženske pa na plovbi popijejo povsem enako količino.

Preminulemu pevcu odsekali noge Posmrtne ostanke legendarnega blues pevca Jamesu Browna, ki je umrl leta 2006, so menda prekopali že 14-krat, saj so se dediči neusmiljeno borili za njegovo premoženje. Da bi pridobili njegov DNK, pa so pokojnika oskrunili celo tako, da je ostal brez nog. Vdova po legendarnem pevcu Jamesu Brownu, Tomi Rae, je razkrila, da je sodnik ukazal, da se telo pokojnika razpolovi, da bi lahko opravili test DNK, da bi lahko dokazali, ali je legendarni Brown zares oče njenega sina Jamesa mlajšega. »Niso mogli opraviti običajnega DNK testiranja zaradi

tekočin za balzamiranje v njegovem telesu, tako da so mu morali odsekati noge, da bi lahko prišli do kostnega mozga,« je priznala in povedala, da ji je bilo zaradi tega zelo težko pri srcu. »Mojemu soprogu, največjemu plesalcu na svetu, so odsekali noge,« je dodala. Boj za njegovo premoženje se v družini nadaljuje, njegovo telo pa je kar nekaj časa krožilo po ZDA, dokler ga niso dokončno pokopali na

vrtu njegove najstarejše hčerke. »To je bila zadnja žalitev za Jamesa,« je še povedala vdova.

Najpomembnejši smisel za humor Dober smisel za humor je lastnost, ki jo tako moški kot ženske najbolj cenijo pri svoji boljši polovici, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Otoku in v kateri je sodelovalo 2000 ljudi. Smisel za humor je namreč najpomembnejši za 87 odstotkov žensk in 80 odstotkov moških. Močnejšemu spolu je ob tem pomemben tudi videz svoje drage, medtem ko si ženske želijo ob sebi partnerja, ki je finančno odgovoren in zna z denar-

Saša bolj povezana Regija Saša, v kateri mnogi vidijo preveč le Velenje in Šoštanj, naj bi bila zdaj vendarle bolj povezana. Tudi Šmartno ob Paki se je priključilo na magistralni vodovod Šoštanj–Velenje.

Naslov »terjajo« nazaj Rokometaši Gorenja so odločeni, da dobijo nazaj naslov državnega prvaka. S Celjani (ali kom drugim) se seveda ne bodo mogli pogajati, argumente bodo morali pokazati na igriščih.

Cenejše življenje Vsaj statistika kaže, da se je življenje pri nas pocenilo. Mnogi pravijo, da tudi cena Slovencem pada.

V Gorenju je zagorelo

jem preudarno ravnati. Za oba spola je na tretjem mestu lestvice stvari, ki jih najbolj cenijo pri svoji boljši polovici, inteligenca. Za 44 odstotkov žensk je pomembna tudi plača. Denar navsezadnje igra pomembno vlogo v precejšnjem številu zvez. »Ženske se z moškimi, ki so finančno odgovorni, vidijo v prihodnosti. To je partner, s katerim si lahko ustvarijo družino in dom,« je povedala psihologinja Jo Hemmings in dodala, da so sicer za dobro zvezo najpomembnejši skupni interesi.

V ponedeljek je v Gorenju spet zagorelo. Nič hudega ni bilo – le po kolektivnem dopustu so spet »prižgali« stroje. Vsi seveda upajo, da bodo spet »spekli« veliko kakovostnih izdelkov.

Le na TeVe Na eni naših komercialnih televizij bodo tudi to sezono pripravili oddajo Slovenija ima talent. Na politično vodstvenem področju mnogi upajo, da smo kakšnega končno res že odkrili.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 13

ZANIMIVO

14. avgusta 2014

Velenjska plaža zadetek v polno

Ti so bili zelo presenečeni, ko jim ni bilo treba plačati parkiranja, in še bolj, ko so videli, da je tudi vstop na plažo, ki ni ograjena in je dostopna od vsepovsod, brezplačen.«

Že lani so Velenjčani plažo dobro sprejeli, letos, ko je postala še bolj zanimiva, saj je Mestna občina Velenje to območje še dodatno uredila, še toliko bolj. V čolnarni, ki so

»Čez zeliščni čaj ga ni«

jo začeli obnavljati že lani, so urejene sanitarije, na plaži so postavljeni tuši. Obala je prodnata, postavili so lesene tribune za sončenje in po novem tudi ležalnike. Plažo so tudi

delu vrta zasadili nekaj aktualnih zdravilnih rastlin, kot je ameriški slamnik, aronija in še nekaj drugih, ki jih v tem okolju prej nismo gojili.« In kako se tovrstne rastline obnašajo v našem okolju. »Zelo so izbirčne. Ko smo urejali naš vrt, smo na njem želeli lepo urediti gredice. Kaj hitro smo ugotovili, da tiste rastline, ki smo jih posadili tako, kot smo mi želeli, tam niso hotele rasti. Same so se razsadile po

potrebujejo za sproti, saj pripravljajo čajne mešanice in zdravilne soli. »Veliko jih pustimo na vrtu zato, da jih lahko pokažemo obiskovalcem Grilove domačije in našega vrta. Velikokrat jim podarimo kakšno vejico ali sadiko.« Velenjski zeliščarji svojih pridelkov ne prodajajo, uporabljajo jih za promocijo in različne razstave, na katerih radi sodelujejo. Prav v teh dneh si lahko v velenjski Knjižnici ogledate njiho-

ne poznati, če hočemo biti tudi sami vsaj malo zeliščarji. Koliko pa jih je v društvu? »Skoraj 20 let že delujemo v tem okolju, danes nas je v društvu aktivnih okoli 30. Žal imamo precej težav s podmladkom, ki si ga res želimo.

V VDC Ježek so nam izdelali lepe keramične ploščice za posamezne rastline, ki smo jih namestili letos. Priznajte, da je sedaj še bolj prijetno pogledati na naš vrt.« Priznamo, saj je res lep in zanimiv, kot tudi mnoge rastline na njem. Vse

potem pa sem dobil v roke novejšo knjigo s sodobno fitoterapijo; z medicinskega lekarniškega vidika so v njem opisane zdravilne rastline. Bil sem res presenečen, ko sem tudi v njej dobil potrditev, da je slez od domačih zdravilnih rastlin skorajda na prvem mestu. Slez raste skorajda povsod, zato toplo priporočam, da si ga naberete in posušite tudi za zimo. V čaj ga lahko dodamo vsak dan, v manjših količinah seveda.

Kako sušiti zdravilne rastline? Zanima nas, kako zdravilne rastline ohranijo čim več svojih učinkovin, kako jih torej v polni sezoni shraniti, da nam bodo koristile tudi pozimi. »Najbolj naravno je, če jih posušimo v senci, idealne so zunanje temperature okoli 30 stopinj Celzija. Če narava ne poskrbi zanje, lahko sušimo tudi v sušilnikih, a nikoli na previsoki temperaturi. Pomembno je, da jih ves čas sušenja obračamo. Skladiščimo pa jih v dobro očiščene in osušene steklene posode, ki ne prepuščajo svetlobe. Lahko jih shranjujete tudi v platnene vrečke, a tega osebno ne priporočam. V njih namreč zelišča izgubijo preveč naravne arome, včasih pride v njih tudi vlaga,« nam razloži Zvone Skrt. Ponavadi zdravilna zelišča po sušenju uporabljamo leto dni, če jih dobro skladiščimo, jih lahko brez skrbi uporabljamo tudi do tri leta. »Ravno zato jih moramo hraniti v steklenih kozarcih. Nekateri se bojijo, da rastline v njih splesnijo. To se ne zgodi, če so dobro posušene tako rastline kot kozarec.«

Bojana Špegel

Velenje – Ljubitelji narave in zdravilnih rastlin so leta 1998 ustanovili Društvo zeliščarjev Velenje, ki ima svoje prostore v Domu borcev in mladine. Njihovo delo je dobilo čisto nove dimenzije, ko so pri Grilovi domačiji v Lipju uredili velik zeliščni vrt. Ta je dobro obiskan, na njem pa pridelajo veliko zdravilnih rastlin, ki jih tudi posušijo in »spremenijo« v zdravilne mešanice za čaje. Prav poleti imajo na zeliščnem vrtu največ dela, zato smo se povabili na obisk. Predsednik društva Zvone Skrt je prepričan, da nam narava daje najboljše, vsem pa priporoča, da pijejo čaje iz svežih ali pa posušenih rastlin, ki imajo v sebi veliko dobrega za naše telo in počutje. »Sprehodite se čez travnik in si vsak dan naberite šop različnih zdravilnih rastlin. Doma si iz njih pripravite čaj, ki je dober tudi, ko ga ohladimo. To pa velja tudi za zimo, ko pijemo čaje iz posušenih rastlin,« zatrdi naš sogovornik. Seveda je treba zdravilne rastli-

Občina je naročila monitoring Velenjskega jezera, s pomočjo katerega občanke in občane ter druge obiskovalce seznanjajo s kakovostjo jezerske vode. Rezultati tedenskih meritev, ki so izobešeni pri čolnarni in na recepciji Kampa Jezero, kažejo, da je voda ob velenjski plaži primerna za kopanje. Na osnovi teh podatkov upajo, da bo Velenjsko jezero kmalu uvrščeno med kopalne vode, kar bi pomenilo redno spremljanje kakovosti vode s strani Agencije za okolje.

uje l p a n t Ple eru po jez

Mira Zakošek

Tako zatrjuje zeliščar Zvone Skrt – Na zeliščnem vrtu pri Grilovi domačiji raste že blizu 100 zdravilnih rastlin – Kako jih pravilno sušimo in skladiščimo?

Voda v Velenjskem jezeru je čista

podaljšali za 30 metrov. Postavil so Lastniki psov pa morajo poskrbeti dve slačilnici, dva lesena splava, ki za odstranitev pasjih iztrebkov z sta nameščena 40 metrov od obale, javnih površin, prav tako morajo gol za igranje vaterpola in manjšo na Velenjski plaži imeti pse na skakalnico (ta je odlično sprejeta, povodcu. predvsem pa so tako preprečili Mestna občina Velenje, ki je skakanje z bližnjih objektov, kar je zadnja leta izpeljala številne probilo lahko zelo nevarno). V jekte s pomočjo nepovrasodelovanju s klubom tnih evropskih in Vodnih športov so državnih sredposkrbeli tudi stev, pa ima za ponton za na območju vstop v vodo Velenjskei d luje tugon p za vse ljubiga jezera u r e jez trični po . m e k telje vodnih v še velike s elek niko lenj Po Ve ladjica najme 18 potča pa je n a č r t e . športov a lesen na), ki sprel ure, mogo ure ter (dovoljena V sode. t e l (p aja pod 16. do 21h od 10. r t so vsa plovila lovanju s a j Vožn k petek o n nedelja . ure. razen motorsavinjskovsa obotah i 16. do 21 nih čolnov). ob s 2. ter od -šaleškimi do 1 Kopalci se na občinami so tem območju sicer pripravili skupen kopajo na lastno odgovorregijski projekt (zaranost, je pa občina zagotovila, da je di boljših možnosti pridobivanja v času kopalne sezone vsak konec nepovratnih sredstev, saj naj bi nov tedna na plaži prisoten reševalec večletni finančni okvir za obdobje iz vode, namestili pa so tudi defi- od 2014 do 2020 podpiral predbrilator. vsem regijske (skupne)projekte. Posebej so uredili tudi prostor, Če bodo s projektom uspeli, naj bi namenjen kopanju psov. Ta je sredstva namenili nadaljnji izgraoznačen, je pa pod Kinološkim dnji infrastrukture za turiste in drudruštvom Velenje. »Plaža za pse« se ge obiskovalce. n razteza v dolžini okoli 100 metrov.

Tudi za območje Velenjskega jezera so pripravljeni projekti za pridobitev evropskih sredstev

Letošnje vreme je sicer bolj malo poletno, a je velenjska plaža, vsakič, ko le posije sonce, polna do zadnjega kotička. Župan Bojan Kontič je na to zelo ponosen: »Plaža se je resnično prijela in tega sem res vesel. Ravno ta vikend sem se sprehajal po tem območju ter se z obiskovalci tudi pogovarjal. Vesel sem, da so se domačinom pridružili tudi mnogi drugi obiskovalci, še posebej iz osrednje Slovenije, iz Ljubljane …

Zvone Skrt obiskovalcem rad razkaže zeliščni vrt na Grilovi domačiji. Mnogi so veseli, ko jim podari kakšno sadiko ali vejico zdravilnih rožic.

Tudi zato se trudimo, da zeliščarstvo približamo tako otrokom v vrtcih kot osnovnih šolah in tudi najstnikom v srednjih šolah,« nam pove Skrt. To, da skoraj pri vseh vrtcih in šolah urejajo zeliščne vrtove, se mu zdi odlična naložba v prihodnost. Nov zagon za društvo je bil tudi za njih vrt pri Grilovi domačiji. »Trudimo se, da na njem gojimo veliko zdravilnih rastlin, sedaj jih je že skoraj 100.

seveda niso avtohtone, prinašajo jih tudi od drugod.

Tuje je »izbirčno« »Grilova domačija je eko muzej, zato smo sprva na njem sadili predvsem zdravilne rastline, ki so jih v našem okolju poznali že na začetku 19. stoletja. Večji del našega vrta je zasajen z njimi. Ker pa smo tudi mi vse bolj moderni, smo v spodnjem

vrtu. Zato morda danes naš vrt na videz deluje neurejeno, a zdravilne rastline odlično uspevajo. Zeliščarji redno skrbijo za svoj vrt, plejejo pa ne. »Po dežju, ko je zemlja razmočena, populimo le tiste rastline, ki nam niso všeč. Vsako pomlad porežemo vse na vrtu, jeseni pa pospravimo, kar je suho. Velikega dela res nimamo,« izvemo. Letno pridejo in posušijo le toliko zdravilnih rastlin, kot jih

vo razstavo, na kateri predstavljajo predvsem tiste zdravilne rastline, ki rastejo v Šaleški dolini in so bolj redke. »Kdor si bo ogledal razstavo, jih bo zlahka poiskal v svojem okolju in jih tudi uporabljal,« doda Skrt. Tudi tako skrbijo za izobraževanje.

»Čez slez ga ni« Ko našega sogovornika vprašamo, katera zdravilna rastlina, ki jo najdemo v našem okolju, je po njegovem mnenju najbolj zdravilna, brez pomisleka pove: »To je ajbež, ki ga imenujemo tudi slez. Morda bom s tem odgovorom presenetil. Tudi sam sem bil dolgo skeptičen,

Deluje na celotno telo, na imunski sistem in naše počutje. Včasih pa so ga ljudje res uporabljali predvsem za prehladna obolenja.« Sodobne raziskave fitoterapevtov pa so dokazale, da še zdaleč ni priporočljiv le v času prehladov, zato upoštevajte Skrtov nasvet. Še veliko več jih velenjski zeliščarji dajo na različnih delavnicah, ki jih pripravljajo med letom. »Pokličejo nas tudi v krajevne skupnosti, sodelujemo na različnih turističnih prireditvah, na katerih se trudimo širiti naše znanje. Delavnice pa občasno pripravljamo tudi na Grilovi domačiji,« še izvemo. n

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Leto pridobitev in novih težav Krajevna skupnost Staro Velenje bo stara 40 let – Dalmatinsko obarvano praznovanje – Največja pridobitev nova kanalizacija v zaselku Straža ko so odstranili dotrajano hišo na Ljubljanski 2, računali, da bo to parkirišče dobilo asfalVelenje – V Starem Velenju so letos res zadotno prevleko in da bo kmalu stekla gradnja voljni s pridobitvami v infrastrukturi. Manjša nadomestnega objekta. Načrti so obstali, ker pridobitev – novi hidrant sredi Starega trga Leto bo še delovno ni denarja, kdaj bo to uresničeno, pa ne vemo,« Toplejše mesece letošnjega leta bi radi izko- še pravi. – je bila uresničena prav v teh dneh, ko se v kraju pripravljajo na praznovanje. Odkar je ristili še za dokončanje nekaterih naložb. PriV zadnjem letu so v Starem Velenju dobili predsednik sveta te krajevne skupnosti Andrej hodnji teden bodo nadaljevali izgradnjo ploč- tudi Hišo bendov, mladi dajejo novo življeKozlevčar, krajevni praznik obeležijo zadnji nika ob Ljubljanski cesti. Žal so dela zastala nje Pekarni. Z njimi krajevna skupnost dobro vikend v avgustu. Tudi letos ga sodeluje, a so tudi pripombe. »Slišim bodo, a ker bodo letos obeležili pritožbe, da kdaj čez dan in ob viken40-letnico krajevne skupnosti, bodo dih zaradi dogodkov in vaj preveč praznovali kar tri dni. doni. Trudili se bomo, da prostore Andrej Kozlevčar nam najprej dodatno izoliramo in poskrbimo, pove več o letošnjih naložbah. da bodo vsi zadovoljni.« »Obnovili smo Ljubljansko cesto in Nikakor pa ne uspemo aktikolikor se je dalo tudi Cesto talcev, virati mladih krajanov, da bi ki je večni problem. Včasih smo tudi ti postali del družbenega krivični do prebivalcev ob njej, a dogajanja v kraju. »Imamo gre za državno cesto, zato ni mogolepe prostore krajevne skuče narediti več, čeprav se v lokalni pnosti, celo nadstropje. skupnosti trudimo. Največja letoPred kratkim smo uredili šnja pridobitev pa je zagotovo nova še eno sobo v njem, saj je kanalizacija v zaselku Straža, kjer ostala prazna po odselitvi so tako dobili tudi novo preplastistranke SDS. Imamo tudi tev na cesti. V okviru krajevnega lepo športno in otroško praznika bomo v četrtek, 28. avguigrišče. Žal je vse to premalo izkoriščeno, v kraju ni interesa za društvene V soboto, 30. dejavnosti. Še najbolj aktivavgusta, bodo ni so upokojenci,« še doda na Starem trgu Kozlevčar, ki pravi, da se pripravili največjo ves svoj mandat trudi, da se to spremeni. Tudi zato, rokodelsko tržnico da bi krajani bolj čutili utrip doslej kraja, so letos začeli pripraAndrej Kozlevčar je vesel, ker iz vodnjaka na Starem trgu, ki so vljati rokodelske tržnice. »Te sta, ob 17. uri pripravili otvoritev. ga uspeli obnoviti, sedaj teče tudi voda. Prej je bil le za okras, so naletele na odličen odziv pri Upamo, da pride čim več naših kravčasih pa je nadomeščal koš za smeti. rokodelcih, žal pa na premajhen janov. Isti dan ob 19. uri bomo v pri obiskovalcih tržnice. To je Vili Bianca pripravili slavnostno sejo, na kateri na Starem trgu. »Lani je bil delno olepšan, a žalostna resnica. Trudimo se, da bi na Starem bomo podelili tudi priznanja krajanom za dol- naprej zaradi krize za zdaj ne gre. Žalosten trgu potekali tudi bolšji sejmi, ker se nam zdi, goletno zavzeto delo,« še izvemo. Praznovanje sem, ko gledam, kako je prepuščen zobu časa. da sodijo v to okolje,« je prepričan Kozlevčar. n bodo nadaljevali v petek, 29. avgusta, ko bodo Verjetno se premalo zavedamo, da je to staro na Starem trgu pripravili Dalmatinski večer. mestno jedro, iz katerega je zraslo naše mesto. Lastnik potujoče ribarnice, ki že leto dni deluje Lani smo ob ureditvi parkirišča pri Pekarni, Bojana Špegel

v kraju, se je namreč odločil, da krajane »počasti« z brezplačno porcijo rib, za dober tek pa bo poskrbela tudi Dalmatinska klapa.

Z optimizmom tudi v prihodnje V občini Luče namenjajo za naložbe več kot milijon evrov na leto – Med občinami, ki niso zadolžene – Ureditev najlepšega dela ob Savinji in Lučnici dodana vrednost kraju Tatjana Podgoršek

Luče, 7. avgusta – Župan Občine Luče Ciril Rosc je bil minuli četrtek na slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta kot osrednjem dogodku letošnjega občinskega praznika oblečen v nošo svojega kraja. »Ponosen sem na razvoj lokalne skupnosti in občane. Kljub krizi smo uspešno krmarili med željami in zmožnostmi. Družno smo ob zaključku petega mandata samostojne občine rešili večino akutnih zadev. Nedvomno pa ostaja v prihodnje še nekaj izzivov in ciljev,« nam je zaupal in dodal: »Upam, da bo tudi v prihodnje naš pogled optimističen, čeprav se bojim, da bomo morali tempo v primerjavi z minulim nekoliko upočasniti.«

na desnem bregu pritoka Lubnice v naselju Krnice, blizu 500 tisoč evrov je stala posodobitev nekaterih cestnih odsekov. Tako so v Konjskem Vrhu asfaltirali več kot kilo-

meter ceste, v Krnici 750 metrov dolg cestni odsek, v teh dneh se »selijo« na ceste v zaselku Podveža, kjer računajo, da bodo posodobili čez štiri kilometre dolg odsek do

kmetije Paninšek. Poleg omenjenega so lepo, s pločniki in parkirnimi površinami uredili središče lokalne skupnosti. Za vlaganja – po besedah sogovornika – namenjajo na leto

V zadnjem letu dni so znova postorili največ v infrastrukturi. V minulih dneh so končali dela pri izgradnji približno 155 tisoč evrov vredne komunalne infrastrukture

Že 31. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami Pričakujejo blizu 30 desetin iz vse Slovenije – Akcija za nakup drugega vozila Tatjana Podgoršek

V soboto, 16. avgusta, bo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šoštanj mesto, ki je najstarejše gasilsko društvo v Šaleški dolini, pripravilo tradicionalno tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Letošnje bo že 31. po vrsti, obiskovalci pa si ga bodo lahko ogledali pred gasilskim domom v Šoštanju. Začeli ga bodo ob 16. uri, organizator pa pričakuje blizu 30 desetin iz vse Slovenije. Tekmovanje bo štelo tudi za pokal Savinjsko-šaleške regije Omenjeno tekmovanje je najstarejše tovrstno v Sloveniji, šoštanjski gasilci pa so nanj zelo ponosni, saj jim vsa leta uspeva ohranjati njegov cilj in namen. »V prvi vrsti želimo predstaviti in s tem ohraniti še delujoče stare tehnike in opremo, spodbujati ohranjanje kulturne in tehnične dediščine, pomembni pa sta tudi srečevanje in druženje tekmovalnih enot,« je povedal predsednik PGD Šoštanj mesto Klemen Mežnar. To dolžnost je prevzel letos spomladi, saj je dosedanji predsednik društva Boris Goličnik, ki mu je potekel mandat, menil, da je 12 let predsednikovanja dovolj. Omenjeno tekmovanje je ena večjih društvenih prireditev in pri-

Klemen Mežnar: »V društvu vlada sloga in velika mera zavzetosti pri izvajanju nalog.«

nih aparatov. »Gre za vozilo, ki smo ga imeli v lasti od Teša, staro je 28 let, šlo je v odpis in za potrebe društva bomo kupili novo,« je še pojasnil Klemen Mežnar, predsednik 135 let starega društva, ki šteje 114 članov, od tega je 57 operativcev. n

Na slavnostni seji občinskega sveta so za tvorno delo na najrazličnejših področjih delovanja nagradili nekatere občane z občinskimi priznanji. Zlato plaketo Občine je prejel Jože Mlačnik, priznanje občine pa Tadeja Robnik, Anton Breznik st., Andrej Moličnik, dr. Karli Geržan in Društvo upokojencev Luče. dober milijon evrov, a kljub temu je lokalna skupnost na kratkem seznamu nezadolženih občin v Sloveniji. »Megalomanskih in finančno zelo zahtevnih projektov se nismo lotevali, ampak smo poskušali realno načrtovati in narediti toliko, kot nam je za projekte uspelo zagotoviti denarja tudi s pomočjo javnih razpisov. Tako želimo nadaljevati tudi v prihodnje.«

Poleg naložb je dogajanje v lokalni skupnosti v zadnjem letu dni zaznamoval tudi referendum o izgradnji obvoznice, na njem pa je več kot 90 odstotkov udeležencev podprlo prizadevanja za nadaljevanje projekta. Kot je dejal Rosc, je prva faza protipoplavne zaščite končana in čaka na uporabno dovoljenje, jeseni pa naj bi se investitor (država) lotil še izgradnje druge faze, za katero že ima pravnomočno gradbeno

S slavnostne seje občinskega sveta, na kateri so nekaterim zaslužnim občanom podelili priznanja in nagrade občine.

reditev v občini Šoštanj. Kot pravi Mežnar, se pri njih vse leto marsikaj dogaja. Poleg priprav na omenjeno prireditev so doslej opravili še precej drugih nalog. Najbolj so se izkazali pri odpravljanju posledic žledoloma, prebelili so klubski prostor, dvorano v domu, njihove desetine pridno sodelujejo na gasilskih tekmovanjih, vajah, redno izvajajo obveznosti v Tešu. Zavzeto se pripravljajo na nakup novega vozila, ki ga potrebujejo za servisiranje gasil-

Dobitniki občinskih priznanj

Obvoznica

Za vlaganja več kot milijon evrov na leto

14. avgusta 2014

dovoljenje. »Območje nad Lučkim mostom naj bi bilo protipoplavno zaščiteno prav tako do konca leta, za cestni del in nasip pa pričakujemo, da bo država zagotovila denar v ustreznem času.«

Izzivi in cilji

Občina Luče ima največ cest na prebivalca v Sloveniji, zato kljub dosedanjim vlaganjem vedo, pravi Ciril Rosc, kje jih v prihodnje čaka največ izzivov in ciljev. Poleg nadaljevanja posodabljanja cestne infrastrukture teh ne manjka še v turizmu. Na veliko željo tamkajšnjih športnih zanesenjakov in mladih pa bi radi uredili še športni objekt. »Glede na jasno odločitev občanov želimo biti na začetek izgradnje obvoznice pripravljeni, kar pomeni, da bomo najlepši del ob reki Savinji ter njenem pritoku uredili tako, da bo ta predstavljal dodano vrednost kraju,« je še dejal Ciril Rosc. n

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 15

ZANIMIVO

14. avgusta 2014

Stari tiski Knjižnice Velenje Utrinke zgodovine na papirju hranijo v domoznanski zbirki – Vitrino s posebnimi primerki starega tiska predstavijo in odprejo na željo obiskovalcev Tina Felicijan

Jagodni izbor zbirke starejših tiskov Knjižnice Velenje je razstavljen v vitrini ob zastekljenem delu knjižnice, kjer hranijo domoznansko gradivo. Med drugim imajo na policah več kot 420 primerkov starih tiskov, kamor sodi gradivo, natisnjeno med letom 1820 in začetkom 20. stoletja. Najstarejša knjiga je francosko-nemški slovar, ki je leta 1804 izšel v Parizu. Poleg faksimila Valvasorjeve Iconothece in prevoda Slave vojvodine Kranjske, Dalmatinove Biblije in Stiških rokopisov izpostavljajo nekaj izvirnikov. Med drugimi slovenski prevod Platonove knjige Kriton in Apologija, ki je leta 1862 izšla v Celovcu, izbor Bleiwisovih Kmetijskih in rokodelskih novic iz leta 1863, Stritarjevi Dunajski soneti z letnico 1872/73, pa še Jurčičevi Pripovedni spisi iz leta 1885, Murnove Pesmi in romance z začetka prejšnjega stoletja, nekaj pa je tudi prvih izvodov Cankarjevih dram. »Faksimile, ki so na ogled v tej vitrini, predstavljajo pomemben del slovenske kulturne dediščine. Izbrani izvirniki pa so na ogled kot najstarejši primerki, ki jih ima Knjižnica Velenje,« pojasnjuje strokovnjak za domoznanstvo Silvo

Grmovšek, ki je omenil še pravni učbenik Škalčana, univerzitetnega profesorja Jožeta Krajnca. Ta je izšel v drugi polovici 19. stoletja.

Iconotheca Valvasoriana

Faksimilirana izdaja Valvasorjeve likovne zbirke Iconotheca Valvasoriana je leta 2008 izšla

pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in je eden največjih slovenskih založniških projektov. Zaradi dosledno izpeljanega faksimilnega natisa z znanstvenokritično obdelavo celotnega gradiva je edinstvena tudi v svetovnem merilu, ocenjujejo v knjižnici. V stotih izvodih jo je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja,

nil na gradu Bogenšperku, kjer je imel tudi grafično delavnico in tiskarno. Sestavil je sedemnajst zvezkov, v katerih je 7.752 grafičnih listov, akvarelov in risb različnih formatov Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha, Jacquesa Callota, Martina Schongauerja in mnogih drugih nemških, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih

grafičnih listov. Vsak zvezek pa ima tudi spremno študijo v slovenščini s prevodi v hrvaščino in angleščino. »Iconotheca Valvasoriana je najobsežnejši del starih tiskov v naši knjižnici in nekako najbolj dragocen. Obiskovalci knjižnice so s to zbirko, ki si jo lahko ogledajo pod vodstvom, dobili izjemno

uredil pa jo je dr. Lojz Gostiša. Knjižnici Velenje jo je leto kasneje podaril rojak dr. Matjaž Kmecl. Gre za izjemen kulturnozgodovinski spomenik, pravi Silvo, nastajal je med letoma 1659 in 1672, ko je Valvasor potoval po Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji. Med drugim je zbiral grafične liste in risbe, ki jih je hra-

Grafike slovitega nemškega slikarja Dürerja najdemo v 15. zvezku.

Najstarejša knjiga Knjižnice Velenje je še vedno izjemno ohranjena.

in domačih mojstrov iz druge polovice 15. ter 16. in 17. stoletja. Faksimilirana izdaja obsega sedemnajst v polusnje vezanih zvezkov z originalnim hrbtnim okrasjem. Grafike, katerih originali so hranjeni v trezorju nadškofijske Biblioteke Metropolitane v Zagrebu, so nalepljene na liste, ki so del zvezka, nekaj pa je neposredno v zvezek vezanih

Kostanjeva šiškarica je napadla pravi kostanj! V zadnjih tednih so obiskovalci gozdov na kostanjih opazili izredno veliko število do sedaj večini nepoznanih ali vsaj redko videnih tvorb - šišk – Povzroča jih invazivna tujerodna žuželka Dryocosmus kuriphylus, slovensko ime zanjo je kostanjeva šiškarica Kostanjeva šiškarica izvira iz Kitajske, kjer je stalno prisotna na tamkajšnjem kostanju. Z razvojem transporta in mednarodno trgovino je med svetovnima vojnama začela svojo osvajalsko pot po svetu. Leta 2002 so jo prvič odkrili v Evropi v Piemontu, leta 2004 so jo zanesli v Slovenijo, in sicer z nekaj okuženimi sadikami žlahtnega kostanja. Večino so jih našli in uničili, vseh pa ne. Leta 2007 se je pojavila na Sabotinu in se od tam razširila v gozd, najprej po Primorski, nato po ostali Sloveniji. V letu 2011 je bilo odkrito novo območje pojava na jugovzhodnem delu države, kjer se je širila iz Hrvaške. Leta 2012 smo zaznali njeno prisotnost na našem območju, leta 2013 smo jo potrdili na vsem območju, kjer raste kostanj, tako je naše območje pristojna agencija razglasila za napadeno. Letos pa je število šišk na kostanju dobesedno eksplodiralo. To je po svoje razumljivo, saj pri nas šiškarica še nima odpora okolja. Plenilci, zajedalci in bolezni (torej »naravni sovražniki«) nanjo še niso »pripravljeni«, zato se širi po prostoru in v prostoru. Po naravni poti se širi počasi, ker so slabe letalke, le veter jih lahko zanese nekaj dlje od matičnega drevesa. Hitrost letnega napredovanja je do 15 km. Na dolge razdalje jih prenaša človek, predvsem s sadilnim materialom, na katerem je okužbe skoraj nemo-

goče odkriti, ali kot slepega potnika.

Škodo delajo ličinke Poleti samice v letošnje brste polagajo jajčeca, iz katerih se jeseni razvijejo ličinke, ki mirno prezimijo in spomladi začnejo s svojimi izločki

listnih žilah, pri osnovi socvetij in na poganjkih pravega kostanja. So različno velike, od 0,5 cm do 4 cm, največkrat okoli 2 cm. V njih je ena ali več ličink, ki se do enega meseca prehranjujejo s tkivom in slabijo drevo. To, kar vidimo s tal, je le manjši del okužene krošnje.

Šiške na kostanju

spodbujati mlado tkivo drevesa v rast šišk. Šiške so zelene barve in okrogle ali jajčaste oblike. Na sončni strani včasih rahlo pordečijo. Najdemo jih predvsem na listih ob glavnih

Iz ličinke se razvije buba, iz nje pa odrasle osice. Velike so do 3 mm. Ker se ne prehranjujejo, živijo največ 10 dni. Vse so ženskega spola, zato se razmnožujejo partogenetsko, torej nespolno. Njihova naloga

je samo odlaganje od 100 do 150 jajčec. Torej je za širjenje na nekem prostoru dovolj ena sama osica.

Poškodbe in škoda Šiške so na ključnih mestih prevodnega sistema drevesa, da močno preprečujejo pretok sokov v drevesu, poleg tega jih je zelo veliko, zato s tem drevo slabijo. V nasadih žlahtnih kostanjev –

maronov lahko gradili selekcijo. V gozdovih je škoda ekološka, saj je pravi kostanj že brez šiškarice ogrožen zaradi kostanjevega raka in črnilovke. Ocenjujemo, da se bo v naših krajih zaradi napada šiškarice zagotovo posušilo nekaj že tako oslabelih dreves, ostala pa bodo proizvedla manj kostanja. To pomeni poslabšano prehransko osnovo za prostoživeče živali v gozdu, med drugim tudi za divje prašiče, jelenjad in srnjad. Seveda bo manj kostanja tudi za nabiralce. Zmanjšal se bo tudi prirast lesa za posek, ocenjujemo, da ne toliko, da bi vplival na gozdno proizvodnjo. Posebej so ogrožene domače čebele. Kostanjeva paša je bolj kot

Šiške so na najvitalnejših delih krošnje, na glavnih žilah

maronov – so gospodarske škode zelo velike, saj so v nekaj letih nekatere nasade povsem opustošile. Vendar se tako kot povsod v naravi najdejo odporni osebki, na katerih bodo gojitelji in žlahtnitelji

za količino medu, tega je v skupnem deležu po oceni od 10 % do 15 %, pomembna za razvoj medonosnih čebel. Kostanjevo cvetje predstavlja zanesljiv in dolgotrajen vir paše, na določenem območju

pomemben del grafične produkcije renesanse in baroka,« meni Silvo. Skupaj z drugimi zakladi starega tiska je vsekakor vredna ogleda. n

traja vsaj tri tedne. Predvsem pa čebele na kostanju naberejo veliko cvetnega prahu. Ta je pomemben dejavnik za uravnavanje populacije družine, to je zaleganje matice, in za zimsko preživetje čebelje družine.

Kaj storiti? Pridelovalci žlahtnega kostanja in tudi nekateri čebelarji zahtevajo, da država dovoli uvoziti parazitoidno osico Torymus sinensis, ki na Kitajskem naravno parazitira kostanjevo šiškarico. To so storili že v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Po drugi strani pa številne evropske države tega niso storile. Pristojne ustanove menijo, da je treba biti pri vnosu tujerodne vrste izredno previden, saj se lahko negativne posledice pokažejo šele čez več let. Primer je vnos harlekinske pikapolonice, ki je že skoraj izpodrinila domače vrste pikapolonic. Zato so previdni in soglasja za uvoz osice ne dajo. Naravi je treba dati čas, da sama vzpostavi porušeno naravno ravnovesje. Zlasti pomembno je to v gozdovih, kjer so v primerjavi z nasadi, torej kmetijskimi površinami, naravni procesi preveč prepleteni, da bi vanje izraziteje posegali. Lastniki gozdov bodo morda morali posekati kakšen kostanj več na leto, potem pa se bo stanje najverjetneje umirilo, podobno kot se je pri kostanjevem raku. Virus, ki napada glivo kostanjev rak, deluje počasi, a zanesljivo (hipovirulenca kostanja). Vedno več kostanjev preživi raka. Podobno bo s šiškarico. Čez čas jo bo narava omejila na vzdržno populacijo. n Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov ZGS, OE Nazarje

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 16

VI PIŠETE

»Čudovita Srbija« (1. del) in na večer prispemo do Knjaževca blizu bolgarske meje. Knjaževac je mestece ob vznožju Stare gore na jugu Timoške krajine, kjer se združita rečici Trgoviški in Svrljiški Timok v Beli Timok, ki teče na sever proti Zaječarju. V hotelu Mali predah nas pričakajo z muziko, mize pa se šibijo ob obilni in okusni večerji. Da je vese-

visoki Midžor, preko katerega poteka meja z Bolgarijo in ki je po odcepitvi Kosova najvišji vrh v Srbiji. Midžor je prijazna planina in se z mnogo višjo in divjo Đeravico (2656 m) v Prokletijah na meji z Albanijo ne more primerjati, a nas navduši. Vsa planina je v tem času en sam cvetoči vrt. Zdravilne rastline – šentjanževka, materina dušica, hribska resa – se ponujajo po prostranih travnikih, na gosto posejani lučniki (papeževe sveče) dosegajo višino odraslega človeka … Lahka in prijetna pot nas po slabih treh urah pripelje na vrh. Žal ni popolnega razgleda, megle se le občasno umaknejo in nam omogočijo pogled zdaj v eno zdaj v drugo smer. Radovedno se oziramo zlasti na bol-

3. dan, 21. 7.: Po zajtrku krenemo proti zahodu. Prva postaja je Niš, kjer si najprej ogledamo Čele kulo. Čele kula je posrbljen turški izraz za Kelle kule – stolp iz lobanj. Zgradili so ga Turki ob takrat eni najpomembnejših cest v opozorilo lokalnemu prebivalstvu. Vanj so namreč vzidali 952 lobanj srbskih upornikov, ki so bili pobiti med prvo srbsko vstajo leta 1809, ki jo je vodil Stevan Sindjelić. Danes je v stolpu ohranjenih še 58 lobanj. Po krajšem postanku v centru Niša nadaljujemo pot mimo Prokuplja v pokrajino številnih toplic (Prolom Banja, Lukovska Banja, Kušumljiska Banja) in se zaustavimo na obronkih planine Radan, kjer obiščemo Đavo-

lje popolno, se okoli polnoči pojavita sinočnja zaspanca Anka in Marjan, ki sta s pomočjo vlaka, avtobusa in taksija prispela za nami. 2. dan, 20. 7.:. Po obilnem zajtrku se peljemo na jugovzhod v osrčje Stare planine. Avtobus se po uri in pol vožnje po ozki cesti končno ustavi pri planinskem domu na višini 1580 m, nad njim se dviguje skalnati Babin zub (1785 m). Tu je drugo največje smučišče v Srbiji, ki z dobrima dvema kilometroma smučarskih prog spominja na naše Kope, čeprav je Pohorje nižje. Naš cilj je 2169 m

garsko stran. Pred večerjo se od hotela odpeljemo še v 5 km oddaljeno Vinarijo Jović na degustacijo vina. Družina Jović vzorno oskrbuje 15 ha vinogradov, ki so sicer tukaj bolj redki. Ob novi vinski kleti za 100.000 l vina navduši ogled stare družinske kleti, od vinskih sort pa po vsem Balkanu razširjeni vranac, ki pa mu vsaka pokrajina da svoj značilni okus. Muzikanti so zopet neutrudni med večerjo in zlasti po njej, rajanje pozno v noč prekine nenaden električni mrk …

ljo Varoš: preko 200 kamnitih figur, nastalih z erozijo in zaradi izvirov izredno kisle in mineralizirane vode. Od 2 do 15 m visoki in do 3 m široki zemeljski stolpi s kamnitimi kapicami na vrhu so rezultat tisočletnega erozijskega procesa. Miniatura turške Kapadokije! Področje v obsegu 67 ha je pod zaščito 1. kategorije. Đavolja Varoš je edini kandidat Srbije v izboru za »7 svetovnih čudes sveta«. Vračamo se malo nazaj proti Kuršumliji, nato zavijemo preko Brusa proti Kopaoniku. Avtobus se dokončno zaustavi pred planinskim domom

Planinsko društvo Velenje že vrsto let na vrhuncu poletne planinske sezone organizira vsaj eno daljše planinsko potovanje v tuja gorstva. Po Bolgariji, slovaških Tatrah, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori smo se letos odločili za planinarjenje po srbskih planinah. Potovanje, imenovano »Čudovita Srbija«, je naziv več kot upravičilo. Organizirala in vodila sta ga Husein Djuherić in Andrej Kuzman s sodelovanjem novosadske agencije Navigator. 1 dan, 19. 7.: Opolnoči, ko naj bi 70 udeležencev z dvema avtobusoma krenilo z velenjske avtobusne postaje, ugotovimo, da trije manjkajo. Mirana prikličemo in je v dobre pol ure na postaji, Marjan in Anka pa se ne oglasita in odpotujemo brez njiju. Na srbski meji negotovost; Srbija je namreč kot protiukrep za nekatere države, med njimi tudi za Slovenijo, uvedla posebno takso za potnike, ki vstopajo oz. zapuščajo Srbijo, in sicer 0,045 € na potnika za prevoženi kilometer. No, stanja na števcih niso zabeležili, prijavili smo potovanje v okolico Beograda in skupno plačali manj kot 100 evrov. Ostaja seveda vprašanje, kako bo ob povratku. Beograd. Po krožnem ogledu mesta - Sv. Sava, skupščina, Slavija, Terazije, Knez Mihajlova … obisk Hiše cvetja, kjer nas je večina že bila, zamenjamo za novost, ki je obiskovalcem naše nekdanje prestolnice na voljo šele kakšno leto: Podzemni Beograd. Pot skozi številne tunele pod Kalemegdanom, kleti, podzemne sobane, bunkerje in skladišča, ki so jih gradili in uničevali narodi, ki so naseljevali to območje, nam je pripovedovala legendo Beograda. Obiskali smo Rimsko dvorano s temelji glavnega vhoda v rimsko trdnjavo in cevmi deset kilometrov dolgega rimskega vodovoda. »Rimski vodnjak« ni niti rimski niti ni vodnjak. Zgradili so ga kot zbiralnik vode Avstrijci v začetku 18. stoletja na mestu, kjer so Rimljani

želeli graditi vodnjak, a do vode niso prišli. V velikem skladišču so Avstrijci za obrambo pred Turki na suhem, čeprav blizu reke, čuvali ogromne količine smodnika. V bunkerju iz časov informbiroja se seznanimo s Titovimi političnimi igrami med velesilami. Končamo ob kozarčku v vinski kleti in klepetu s sijajnima vodičema, avtorjema knjige Beograd pod Beogradom Zoranom Nikolićem in dr. Vidojem Golubovićem. Nadaljujemo pot proti Oplencu. Mirko, ki ima že od zjutraj težave z zdravjem, je vse slabši in nikakor ne more nadaljevati potovanja z nami. Bravo, Gorenje Valjevo! Pošljejo voznika, ki prevzame Mirka in njegovo ženo, poskrbi za najnujnejšo zdravniško oskrbo v Beogradu in ju do polnoči pripelje do Velenja! V Oplencu, osrčju Šumadije, nas navduši spominski kompleks kraljeve družine Karađorđevićev, zlasti cerkev sv. Đorđe s čudovitimi mozaiki in grobnicami posameznih članov družine v kripti pod njo. Tu je še hiša kralja Petra I, kraljeva in kraljičina vila, muzej, kraljevi vinogradi … Z avtoceste zavijemo proti vzhodu

14. avgusta 2014 Rtanj v nacionalnem parku Kopaonik (1786 m). Občutimo nižjo temperaturo, kot smo je bili navajeni do sedaj. Nadmorska višina in začetek kisanja vremena. Dom je v resnici hotel, ki ga že od lanske pomladi, ko je pogorel, obnavljajo. Opazno pa je, da so ga tokrat odprli le zaradi nas, saj je povsod mraz in elektriko daje agregat, ki ga ponoči izklopijo. Po okusni (a žal prehladni) večerji preganjamo hlad v dveh sobah z velikima kaminoma, gneča je zlasti v tisti, ki je neposredno ob točilnem pultu. 4. dan, 22. 7.: Ponoči dežuje, jutro pa je kljub drugačni napovedi lepo. Odpravimo se na turo po najvišjih vrhovih Kopaonika, kamor so speljane tudi smučarske vlečnice (Gobelja 1934 m, Karaman 1935 m, Suvo Rudište 1975 m in najvišji Pančičev vrh 2017 m). S Pančičevega vrha sestopimo v sam turistični center Kopaonik in takoj opazimo razliko – cene so znatno višje. Sicer pa je razumljivo – to je največji zimskošportni center Srbije, v njem je 37 nastanitvenih objektov, na celotnem območju Kopaonika preko 50 hotelov … Podatek, da premore skupno 50.000 ležišč, ki ga dobimo od vodiča, je zagotovo pretiran, uradna informacija pa je, da 22 smučarskih vlečnic omogoča prevoz 30.000 smučarjev na uro in da je na voljo 50 km smučišč. Kakor koli že, Kopaonik daje vtis izjemnega turističnega centra. Zvečer nekajkrat zagrmi in se ulije. Po večerji, ki je bila znatno boljša od dneva prej, pa se zopet zberemo ob prijetno prasketajočem kaminu. (se nadaljuje) n Andrej Kuzman

Mnenja in odmevi

V prejšnji številki Našega časa je bil objavljen prispevek z naslovom »Tisti za nami bodo imeli še veliko dela«, v katerem predsednik Krajevne skupnosti Skorno-Florjan navaja, kako je nezadovoljen s pridobitvami v svoji krajevni skupnosti v zadnjih štirih letih. V spodnjih vrsticah navajamo nekaj dejstev, kaj vse je Občina Šoštanj v tej krajevni skupnosti, ki je zelo razvejana, saj obsega tri večja območja – Pohrastnik, Florjan in Skorno, naredila v zadnjem mandatu. Na področju cestne infrastrukture so bile prenovljene ceste: odsek Mikek v Skornem (900 m), cesta Grebenšek–Petkovnik v Florjanu (550 m), cesta Petkovnik–Mežnar v Florjanu (1.940 m), začetni odsek v Pohrastniku na cesti Pohrastnik– Petkovnik (610 m), odsek Onat v Florjanu (150 m), odsek pri igrišču Skorno s sofinanciranjem KS (140 m), odsek pod igriščem v Skornem (360 m), odsek Turinek v Penku (370 m), odsek Irman v Pohrastniku (130 m), cesta v Pohrastniku (100 m), preplastitev Puharskega mostu (50 m), odsek Lipa–Fajdiga (850 m), odsek ulice (Pirtovšek) v Pohrastniku (120 m), odsek Goričnik (Florjan)–Napotnik (Topolšica) – 300 m. Občina Šoštanj v teh dneh objavlja javno naročilo za sanacijo odseka Melanšek–Mikek v Skornem (400 m). Skupno je bilo v KS Skorno - Florjan v zadnjih štirih letih torej obnovljenih 6.970

metrov cest. V okviru omenjenih sanacij cest je Občina Šoštanj prenovila tudi tri mostove. V Penku je občina uredila javno razsvetljavo, kjer je tudi pripravljen projekt za izgradnjo kanalizacije. V zaključni fazi je javno naročilo za sanacijo ceste nad plazom Brusnjak in tudi sanacija samega plazu. Prav tako v zaključni fazi je javno naročilo za sanacijo ceste pri odcepu Skorno (180 m) in odseku Lipa (286 m) ter ureditev javne razsvetljave na odseku Lipa – odcep Skorno. Občina Šoštanj je zgradila tudi oporne zidove ob lokalni cesti, ko se je po poplavah 2012 Florjanščica zajedla v lokalno cesto, v dolžini 430 m. Kjer ni novih opornih zidov, je občina asfaltirala bankine, s čimer je omogočila normalno prevoznost in srečevanje vozil na vozišču. KS Skorno-Florjan je bila močno prizadeta tudi po naravnih nesrečah, tako je Občina Šoštanj sanirala plazove: Lesjak, Kusterbajn, Zagoričnik, Fajdiga, Galinec (evakuacija in izselitev družine Pirtovšek) ter uredila gozdne ceste po poplavah in žledu. Poplavno zelo ogroženo je naselje Pohrastnik, Občina Šoštanj je po pogajanjih s Slovenskimi železnicami dosegla, da se bo v septembru pričela sanacija tega območja z izgradnjo dodatnega prepusta čez potok Toplico. S kohezijskimi sredstvi je bilo urejeno kanalizacijsko omrežje Florjan (Mlakar) v dolžini 1.077 metrov za 78 populacijskih enot in Skorno-Florjan (1.239 metrov za 124 populacijskih enot). Občina je uredila tudi kanalizacijo v Pohrastniku. Občina Šoštanj v veliki meri

pomaga pri ureditvi igrišča v Skornem. Zgrajeno je bilo že v prejšnjem mandatu, v tem je občina dogradila nadstrešnico ob igrišču, oporni zid, pripravila plato za pripravo spremljajočega objekta ter kupila opremo za igrišče. Ob koncu želimo poudariti, da ima Občina Šoštanj z vsemi krajevnimi skupnostmi dobre odnose in vse izzive sproti skupaj premagujemo. Ne želimo, da bi prišlo do napačnega razumevanja, da v KS Skorno - Florjan ni bilo veliko narejenega, zato se nam je zdelo nujno pripraviti odgovor na omenjeni prispevek. Obenem pa čestitamo krajevni skupnosti za vse, kar so sami uspeli urediti na svojem območju, tudi z njihove strani je bilo veliko narejenega.

VSE NAJBOLJŠI I N A J I R D O M na polju zori Ko ajda

n Darko Menih, prof., župan Občine Šoštanj

V Velenju so doma pošteni ljudje V Šparovem lokalu na Selu sem pred nedavnim pozabil moško torbico z mobitelom, plačilnimi karticami in vsemi dokumenti. Na poti na Koroško sem jo pogrešil in preveril v lokalu, ali so jo morebiti našli. So jo, sem izvedel, in da me čaka. Kot nekdanji Velenjčan sem zelo vesel, ker tu še živijo pošteni ljudje. Rad bi se javno zahvalil neznancu, ki je torbico našel in jo izročil uslužbenki. Če se bo javil, ga bom rade volje počastil s kosilom, saj mi je prihranil veliko poti, časa in nenazadnje tudi stroškov. n Peter Krajnc Ljubljana

Četrtek, 21. avgust, ob 18. uri • nastop folklornega društva Žalec • dobrote iz Bio in Kmečke tržnice • program povezuje Franci Podbrežnik

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, 1000 Ljubljana

V KS Skorno-Florjan prenovljenih 7 km cest v zadnjih štirih letih

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

14. avgusta 2014

Želja ni dovolj

Prva liga Telekom Slovenije, 4. krog Rudar Velenje - Domžale 0:1 (0:1)

Strelec: 0:1 Knezović (13 -avtogol). Rudar: Rozman, Stjepanović (od 79. Plesec), Firer, Črnčič, Jelić (od 7. Kocić), Jahić, Tolimir, Klinar, Radujko, Knezović, Babić (od 46. Rošer). Trener: Jernej Javornik Drugi izidi: Maribor – Gorica 2:1 (2:1), Luka Koper – Celje 0:2 (0:1), Gorica 2:1, Radomlje – Olimpija 1:4 (1:1), Krka – Zavrč 2:3 (0:3). Vrstni red: 1. Domžale 4 tekme 12 točk (gol razlika 5:0), 2. Maribor 3 – 9 (6:3), 3. Zavrč 4 – 9 (6:4), 4. Olimpija 2 – 6 (7:2), 5. Celje 4 – 6 (5:2), 6. Luka Koper 3 – 6 (3:3), 7. Rudar 4 – 3 (2:5), 8. Krka 4 – 3 (5:10), 9. Gorica 4 – 0 (2:6), 10. Radomlje 04 – 0 (5:11).

Nogometaši Domažal zmagoviti niz nadaljevali tudi proti Rudarju – Velenjčani v naslednjem krogu z Olimpijo Nogometaši Rudarja tudi po četrtem krogu ostajajo samo z eno zmago in tremi porazi ter s samo tremi točkami na sedmem mestu. Na osmem je Krka, ki je prav tako izgubila tri tekme. Še brez točk sta novinec Radomlje na predzadnjem in aktualni pokalni prvak Gorica na zadnjem mestu, ki je še večje razočaranje prvih štirih krogov kot Velenjčani. Nogometaši Domažal pa so gotovo najprijetnejše dosedanje presenečenje. Tudi po gostovanju v Velenju ostajajo na prvem mestu z vsemi možnimi točkami in še edini brez prejetega gola. Po zmagah v Novi Gorici, Celju in na Ptuju proti Zavrču so vse tri točke dobili tudi proti Rudarju z zmago z 1 : 0. Na drugem mestu imajo vse možne točke tudi nogometaši Maribora s tekmo manj. V prvi polovici lestvice so po zmagi v Novem mestu tretji Zavrč, Olimpija, ki je odigrala šele dve tekmi, in Celje, ki je z dobro igro presenetilo podprvaka Koper in ga premagalo na njego-

značilno, da se doslej nobena tekma ni končala z neodločenim izidom. Nogometaši Rudarja so dvoboj z vodečimi Domžalami začeli zelo odločno, da bi prekinili njihov dosedanji zmagoviti niz in prvič zmagali doma v tem prvenstvu. Toda želja je bila premalo. Žoga pač ne more sama v mrežo, treba ji je pomagati. Priložnosti za to so imeli, vendar strelci (spet) niso bili razpoloženi. Ne glede na to pa bi bil najbolj pravičen neodločen izid. Toda naj tudi tokrat ponovimo: točke prinašajo le zadetki, ne umetniški vtis. Sicer pa so tekmo končali z igralcem manj zaradi drugega rumenega kartona Denisa Klinarja v 87. minuti.

Če ne daš, dobiš

V prvih desetih minutah so imeli Ivan Firer (dvakrat) Nikola Tolimir, Senad Jahić lepe (pol)priložnosti za vodstvo, vendar njihove žoge niso bile dovolj natančne ali pa je bil gostujoči vratar Nejc Vidmar vselej na pravem mestu. Ulično

Nesrečni Ivan Knezović

gostje so nepričakovano povedli, pa čeprav niso imeli zadnjega udarca. V 13. minuti je žogi pomagal za hrbet svojega vratarja Matjaža Rozmana Ivan Knezović. Gostujoči

Jenšterletova, Landeker in ekipa zlati vimi zelenici. Za prve štiri kroge je Dušanbe, 4.- 11. avgusta – Slovenska izbrana vrsta, ki je štela samo štiri člane, je v Tadžikistanu poskrbela za izjemen uspeh. Na svetovnem mladinskem in veteranskem prvenstvu v tekvondoju verzije ITF, ki je potekalo v Dušanbeju, so osvojili dve zlati, eno srebrno in dve bronasti posamični medalji ter eno ekipno zlato in eno srebrno medaljo. Dušanbe, glavno mestu Tadžikistana, je med 4. in 11. avgustom gostil preko 400 udeležencev iz 52 držav, merili pa so znanje v posameznih in ekipnih borbah, formah, testu moči in specialni tehniki. Slovenska reprezentanca je bila tokrat maloštevilna, a zelo izkušena in nadvse uspešna. Sestavljali so jo trije veteranski mojstri tekvondoja – Peter Landeker V. dan, Ismet Ičanović VI. dan in Muhamed Baltić V. dan, vsi aktualni evropski prvaki, ki opravljajo tudi delo reprezentančnih trenerjev; mladinka Jerneja Jenšterle - I. dan – aktualna evropska prvakinja; prvič pa jih letos vodi trenerka Staša Lipnik - III. dan - večkratna svetovna in evropska prvakinja. Prvi dan prvenstva sta za veselje poskrbela veterana: Muhamed Baltić, je v formah, kategorije gold, črni pas, V. dan, osvojil 2. mesto; Peter Landeker, forme, veterani silver, črni pas, V. dan pa z osvojenim tretjim mestom. Nastopili so tudi Jerneja Jenšterle, Ismet Ičanovič in veteranska ekipa v formah, vendar je nekoliko zmanjkalo, da bi osvojili medalje. Drugi dan si je naslov svetovne mladinske prvakinje suvereno priborila Jerneja Jenšterle. V kategoriji mlajših mladink do 64 kg je brez težav opravila z nasprotnicami iz Kazahstana, Tadžikistana in Ukrajine in zasluženo osvojila zlato medaljo. Sobota je bila v znamenju veteranskih borb. Najprej se je v ring podal Muhamed Baltič, ki je moral

pravilo pravi: če ne daš, dobiš in v kategoriji nad 80 kg priznati premoč angleškemu tekmovalcu. Peter Landeker je ponovil uspeh svoje klubske varovanke. Brez težav je premagal tekmovalce iz Češke, Argentine, Portorika in Grenlandije

igralec Vancaš Rudi Požeg je bil na Japonske, Rusije, Anglije in Češke. Zadnji dan prvenstva so veterani posegli še po eni medalji. Pri ekipnem testu moči so bili celo v borbi za prvo mesto, a so bili po višanju števila desk, ki jih je morala

sredini igrišča spretnejši od Nemanja Stjepanovića. Z žogo je krenil na levo stran in jo kot na krožniku podal soigralcu Aladinu Šišiću, ki je utekel v kazenski prostor in se odločil za diagonalni strel. Rudarjev branilec je sicer dokaj rahlo žogo nespretno zadel, spremenil njeno smer in skotalila se je v spodnji levi kot Rozmanovih vrat. Če ne bi bilo Knezovićeve noge, bi žoga najbrž zletela ob vratnici v avt. Če … Kljub prizadevanju domači v

nadaljevanju niso zmogli preobrata oziroma osvojiti vsaj točko. Najbliže izenačitvi je bil Jahić, saj je na začetku drugega polčasa zadel prečko. Nekaj minut pred koncem pa se je velika priložnost (znova) za izenačitev ponudila Firerju, vendar pa je njegovo žogo, ki jo je z bližine točke kazenskega strela z glavo poslal proti gostujočim vratom, Vidmar zlahka ukrotil. V sodnikovem triminutnem dodatku je imel najnevarnejši gostujoči igralec Kevin Parker še dve lepi (enkrat je žoga celo oplazila levo vratnico z zunanje strani) priložnosti, da Domžale potrdijo zmago z drugim golom. Toda te sreče ni bilo več.

»Naša igra ni več naključna!«

Trener Domžal Luka Elsner je bil po tekmi v Velenju dodatno zadovoljen, saj so njegovi igralci z novo zmago prekinili tudi slab niz z Rudarjem na lanskem prvenstvu. Igralci Rudarja so lani kar dvakrat zmagali in prav tolikokrat igrali neodločeno. »Naša igra ni več naključna. Tudi danes smo dobro nadzirali dogajanje na igrišču. Gol smo res dali srečno, toda na celi

Spodrsljaj(?) Triglava V soboto in nedeljo so zaživela tudi drugoligaška nogometna igrišča. V novi sezoni v tej ligi ni več najslabših ekip prejšnje celjskega Šampiona, Bele krajine in tudi Radomelj, ki so se namesto prvaka Doba odločili za zgodovinski nastop v najboljši slovenski nogometni druščini. Novinci v ligi so prvaka 3. lige vzhod Dravinja Kostroj in zahod Tolmin ter Triglav, ki je izpadel iz prve lige. Kranjčani so za mnoge veljali za prve favorite, a so po prvem krogu najbrž vsaj nekateri to mnenje spremenili. Krčani so jih na svojem igrišču premagali z 1 : 0. Farmtech in Ankaran – Hrvatini, ki igrata drugo sezono v tej konkurenci, sta se razšla z neodločenim

izidom. Aktualni prvak Dob je gostoval v Šenčurju in se moral zadovoljiti le s točko. Izid je bil 1 : 1. Po prvem polčasu je vodil, v drugem pa so domači izenačili. Zelo pomlajeno moštvo Šmartna je proti Aluminiju, ki je v prejšnji sezoni načrtoval vrnitev v prvo ligo, plačalo davek neizkušenosti in izgubilo z 0 : 2. Domači so zadetka dosegli v prvem delu. Gostje so si v nadaljevanju prizadevali izenačiti, vendar so ostali tudi brez častnega zadetka. Že v uvodnem krogu sta se udarila novinca Dravinja in Tolmin. Nogometaši z zahodnega dela države so zmagali kar s 4 : 1. Sodeč po izidih prvega kroga lahko ljubitelji drugoligaškega

tekmi bi težko naštel tri, štiri nevarne situacije, v katerih nam je Rudar zares zapretil, razen po prekinitvi. Nove tri točke na gostovanju proti kvalitetnemu nasprotniku dokazuje našo zrelost; to je fantastično. Na popuščamo v želji, motivaciji. Sedaj, ko smo na vrhu, je to še lažje.«

V Ljubljano z optimizmom

Jerneju Javorniku pa za zdaj ostaja tolažba: »Znova nismo imeli sreče. Po lepih akcijah v uvodu smo imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, a nismo zadeli. Nato smo dobili ta nesrečni zadetek, po katerem smo se poskušali vrniti v igro, a nismo uspeli. Nekaj priložnosti je bilo tudi v nadaljevanju, tudi prečka, a žoga enostavno ni hotela v gol. Veseli me, da smo vendarle na trenutke igrali dobro, kar mora biti dober obet za naprej. Poskušali bomo te izgubljene točke povrniti proti Olimpiji. n Stane Vovk

2. SNL, 1. krog Aluminij - Šmartno 1928 2:0 (2:0)

Strelca: Eros Grezda 27., Blaž Cesar 34. Šmartno 1928: Rozman, Mišetić (od 46. Kurež), Zamernik (od 71. Džokić), Bezovnik, Maze, Štorman, Fasvald, N. Pungaršek, Kidrič, T. Pungaršek (od 72. Dobnik), Zbičajnik. Trener: Oskar Drobne Drugi izidi: Farmtech Veržej - Ankaran Hrvatini 2:2 (2:0), Dravinja Kostroj - Tolmin 1:4 (0:0), Krško - Triglav 1:0 (0:0), Šenčur - Roltek Dob 1:1 (0:1). V nedeljo (17.30) bo v Šmartnem gostovalo Krško. nogometa znova pričakujejo zanimivo tekmovalno sezono. n vos

Ana v Južni Ameriki

VIP kot Velenje – ideje – povezovanje

ekipa zlomiti, Angleški tekmovalci uspešnejši. Tako je ekipa v sestavi Landeker, Ičanović in Baltić osvojila odlično 2. mesto. Slovenska reprezentanca je v skupnem seštevku odličij osvojila odlično osmo mesto, kar je fantastičen uspeh, saj so se prvenstva udeležili kot ena najmanjših reprezentanc.

Šmartno ob Paki – V Južni Ameriki že dalj časa vadi najuspešnejša slovenska lisička Tina Maze, pred dobrim tednom dni pa se je na južno poloblo odpravilo še pet slovenskih smučarskih reprezentantk. Poleg Maruše Ferk, Ilke Štuhec, Katarine Lavtar in Ane Bucik tudi Šmarčanka Ana Drev. V argentinski Ushuaii bodo do 28. avgusta, vadijo pa pod vodstvom Rasta Ažnoha, Andreja Možine in Denisa Šteharnika. Dan pred odhodom na priprave so Ano obiskali predstavniki Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki, ji čestitali za 29. rojstni dan, hkrati pa ji zaželeli uspešno vrnitev na snežno bele poljane. Drevova, ki je od lani uspešno pozdravila poškodbo, je med drugim dejala, da bo zdaj prvič lahko intenzivneje trenirala z zdravim kolenom. Pričakuje, da bodo intenzivni treningi njena odskočna deska za prihajajočo sezono.

Velenje, 23. avgusta – Naslednjo soboto bo na teniških igriščih tenis centra Jezero potekal letos že 27. VIP CUP teniški turnir dvojic. Organizirata ga Marjan Gaberšek in Marjetka Gaberšek Golež, glavni pokrovitelji pa bodo letos En Storage GMBH, Mestna občina Velenje, Termoelekrarna Šoštanj in Veplas Velenje. Na spisku povabljenih je več kot 250 bolj ali manj znanih Slovencev in Slovenk iz sveta politike, gospodarstva in zabave, pa tudi nekaj tujcev. Med teniškimi tekmami bodo lahko igrali golf, streljali s puško, igrali pikado in se pomerili v drugih športnih izzivih. Tudi letos bodo udeleženci zbirali sredstva v humanitarne namene. Izkupiček bodo na večerni prireditvi, ko bodo razglasili rezultate, podelili Varstveno-delovnemu centru Ježek Velenje.

n Tanja Verboten

n tp

Z leve stojita Staša Lipnik in Jerneja Jenšterle. Z leve čepijo Ismet Ičanović, Peter Landeker in Muhamed Baltić.

in postal svetovni veteranski prvak v borbah do 90 kg. Za njim je nastopil Ismet Ičanovič, ki je premagal Argentinskega borca in izgubil proti Škotu ter osvojil 3. mesto v borbah do 80 kg. Celotna veteranska ekipa (Landeker, Ičanović, Baltić) pa je posamične uspehe dopolnila še z ekipnim naslovom veteranskih svetovnih prvakov v borbah. Za ta uspeh so morali premagati ekipe iz

n bš

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 18

18 Nameren požig sodniškega stolpa Velenje, 5. avgusta – Prejšnji torek ponoči so velenjski policisti zaradi požara odhiteli do sodniškega stolpa pri bivši skakalnici Skakalnega kluba Velenje na grajskem griču. Požar je bil podtaknjen, neznanec je zažgal deske pod sodniškim stolpom. Ogenj je zaradi hitrega posredovanja gasilcev PGD Velenje poškodoval le lesena tla stolpa. Škodo ocenjujejo na okoli 500 evrov. Piromana policija še išče.

Nad mačko z zračno puško Velenje, 5. avgusta – Prejšnji torek popoldne so policisti začeli iskati za zdaj še neznanega storilca, ki je v okolici Starega z zračno puško streljal na mačko, ki jo je lastnica zaradi poškodb morala odpeljati k veterinarju, kjer je ostala na zdravljenju. Za storilcem kaznivega dejanja mučenje živali – predpisana je denarna kazen ali zapor do šestih mesecev – policisti še poizvedujejo.

Traktor dobil noge Hramše, 6. avgusta – Policisti Policijske postaje Žalec so obravnavali tatvino starejšega traktorja. Gre za traktor Štore 502, oranžne barve. Neznani storilec ga je ponoči odpeljal izpod kozolca ob stanovanjski hiši.

Med potovanjem ostal brez avta Šoštanj, 6. avgusta – Prejšnjo nedeljo dopoldne so velenjske policiste obvestili o tatvini osebnega vozila VW Tuareg, kovinsko črne barve, registrskih številk CE HJ-355. Vozilo je lastnik v ponedeljek, 28. julija, parkiral na parkirišču na Trgu svobode v Šoštanju. V nedeljo, ko se je vrnil s potovanja, pa je opazil, da so mu vozilo, vredno okoli 20.000 evrov, ukradli.

Dobro »prečesal« vikend Zavodnje nad Šoštanjem, 6. avgusta – V Zavodnjah je v prvih dneh avgusta neznani storilec vlomil v

MODROBELA KRONIKA počitniško hišico. Ukradel je prenosni računalnik Toshiba, fotoaparat Nikon ter nekaj vrst alkoholnih pijač. Najbolj dišalo mu je vino in pivo. Lastnik povzročeno škodo ocenjuje na dobrih 1.700 evrov.

Drzni tat ni uspel na bankomatu Velenje, 7. avgusta – V četrtek popoldan so policisti začeli iskati neznanca, ki je ženski, med sprehodom skozi center mesta uspel iz torbice ukrasti denarnico. Čeprav je imela torbico na ramenu, mu je to uspelo, ni pa bil uspešen, ko je poskušal na bankomatu izprazniti njen račun. Policisti predrzneža še iščejo.

Poškodoval dva parkirana avtomobila Velenje, 7. avgusta – V četrtek ponoči so velenjski policisti po klicu občanke na OKC, da je na parkirnem prostoru na Kersnikovi cesti neznani voznik zelenega osebnega avtomobila znamke Renault Clio poškodoval parkirana vozila, odhiteli na kraj dogodka. Ugotovili so, da sta poškodovana dva osebna avtomobila, medtem ko je povzročitelj zbežal. Policisti ga še iščejo. Ko ga dobijo, kazen ne bo majhna.

Vrnila sta se Velenje, 8. avgusta – V petek so policisti preklicali iskanje Feliksa Vertačnika iz Topolšice in Borisa Stropnika iz Velenja. Oba sta se vrnila domov.

Zbil kolesarja in pobegnil Velika Pirešica, 8. avgusta – V petek ob 13. uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na relaciji Ložnica pri Žalcu–Velika Pirešica. V prometni nesreči sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in kolesar. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini stanovanjske hiše Ložnica pri Žalcu 28. Voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Velike Pirešice, je prehiteval traktor in trčil v kolesarja, ki je pravilno vozil po svoji strani vozišča. Voz-

nik osebnega vozila je po nesreči odpeljal s kraja, kolesar pa se je pri padcu lažje poškodoval. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti iščejo vozilo VW Polo, rumene barve, z delnimi reg. številkami MB J6. Vse, ki karkoli vedo o prometni nesreči ali udeleženem vozniku in vozilu, policisti prosijo, da to sporočijo na telefonsko številko 113.

Ker ni šel peš, ostal brez avta Velenje, 8. avgusta – V petek zvečer je vestna občanka poklicala na OKC in povedala, da na relaciji Kavče–Velenje voznik osebnega avtomobila modre barve vozi močno nezanesljivo. Trčil je tudi v avto, ki je bil parkiran ob cesti. Policisti so ga kmalu izsledili in ustavili. Preizkus z indikatorjem alkohola je za voznika pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku. Ker pa je bil veseljak blizu doma, mu policisti avta najprej niso zasegli. Ko pa se je med opravljanjem ogleda prometne nesreče s pobegom kar sam odpeljal proti domu, so mu ga zasegli. Policisti pa so napisali tudi obdolžilni predlog na sodišče – oddelek za prekrške jih bo obravnaval več.

Kuhal bo žganje Šoštanj, 9. avgusta - V Metlečah pri Šoštanju je neznanec iz odkle-

njenih prostorov gospodarskega poslopja ukradel okoli 1.000 evrov vreden kotel za žganjekuho. Ker je kar 80-litrski in je letos sadje marsikje bogato obrodilo, ga bo lahko skuhal precej. Če ga ne bo raje prodal.

Žalil jo je bivši zet Florjan pri Šoštanju, 9. avgusta – Mogoče je bila kriva tudi debela polna luna, zgodilo pa se je v soboto popoldne. Na dvorišču stanovanjske hiše v Florjanu je bivši zet verbalno napadel in žalil bivšo taščo. Okoliščine policisti še preverjajo, ker je bil pri prepiru prisoten tudi otrok, pa bodo obvestili tudi Center za socialno delo.

Motor zasežen, kazni še sledijo Velenje, 11. avgusta – V ponedeljek popoldan je policist s službenim motornim kolesom na Šaleški cesti kontroliral mladoletnega voznika kolesa z motorjem in ugotovil, da nima vozniškega dovoljenja. Zato mu je kolo z motorjem zasegel, napisal pa je tudi obdolžilni predlog na sodišče. Poleg tega pa bo mladoletnikovemu očetu, ki je lastnik kolesa z motorjem, izdal plačilni nalog, ker je dal vozilo v uporabo osebi, ki ne sme voziti takega vozila. Kazen ne bo majhna, saj znaša 500 evrov.

Iz policijske beležke Za prepir kriv lajež Velenje, 6. avgusta – V sredo popoldne so velenjski policisti obravnavali prijavo oškodovanca, ki je povedal, da ga je že prejšnji dan na stopnišču bloka na Vojkovi cesti fizično napadel sosed, ki ga je ujezilo njegovo ustno opozorilo o lajanju njegovega psa. Okoliščine prekrška po Zakonu o varstvu javnega reda in mira policisti še preverjajo.

Preglasna vila Velenje, 6. avgusta – V sredo ponoči so policisti utišali preglasno glasbo v gostišču v Vili Bianci. Natakarju so ob tem izdali plačilni nalog.

Padel, ker je bil prehiter Letuš, 8. avgusta – V petek, nekaj pred deseto uro, se je v prometni

nesreči v Letušu huje poškodoval voznik motornega kolesa, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti.

Bogat plen Luče, 9. avgusta – V Lučah je neznani nepridiprav vlomil v stanovanjsko hišo in ukradel več zlatnine in gotovine.

Ostal brez »trave« Šoštanj, 9. avgusta – V soboto ponoči so policisti mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek z marihuano.

Žalil jo je Velenje, 9. avgusta – V soboto dopoldan so policisti mirili družinski spor med bivšima partnerjema na Goriški cesti. Ker se je bivši žaljivo vedel do bivše, so mu policisti napisali položnico.

Še vedno možne povišane koncentracije ozona Velenje, 11. avgusta – V poletnih dneh ob močnem sončnem sevanju se lahko pojavijo povišane koncentracije ozona

v zraku. Povišane koncentracije ozona v spodnjih plasteh ozračja nastajajo zaradi onesnaževal v zraku, ki so posledica človekovih dejavnosti. Največ jih ustvarita promet in industrija, so pa škodljive za živali, rastline in ljudi. Najpomembnejša dejavnika glede vpliva na zdravje sta raven koncentracije ozona in

trajanje izpostavljenosti. Vdihavanje ozona lahko pri občutljivejših posameznikih povzroči učinke, kot so težko dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Slabo vpliva tudi na številne kronične bolezni, kot so bronhitis, srčne bolezni, astma … Da bi se izognili nevšečnostim, ki jih lahko povzročijo povišane vrednosti ozona v zraku, podajamo nekaj priporočil: • Koncentracije ozona so v notranjih prostorih praviloma nižje kot zunaj. • V poletnem času prezračite svoje domove v jutranjih

•

urah in dopoldanskem času, v času povišanih koncentracij pa oken ne odpirajte. V času visokih koncentracij se izogibajte naporom na prostem. Zunanje aktivnosti in dela opravljajte v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje. Za občutljivejše skupine ljudi (otroci, bolniki z boleznimi dihal in krvnega obtoka) je priporočljivo, da v času povečanih koncentracij ostajajo v zaprtih prostorih.

Povišane koncentracije ozona se običajno pojavljajo v vročih poletnih dneh z močnim sončnim sevanjem v opoldanskem in popoldanskem času ob jasnem vremenu. Za občutljivejše skupine ljudi, kot so otroci, bolniki z boleznimi dihal in krvnega obtoka, je priporočljivo, da v takšnih dneh ostajajo v zaprtih prostorih. Ob zmernem do močnem severnem ali vzhodnem vetru so koncentracije nižje. V kolikor bodo na merilnih mestih vrednosti dosegle opozorilno vrednost 180 mikro-g O3/m3 zraka, bodo na MO Velenje preko medijev takoj obvestili javnost o višini izmerjenih koncentracij in prebivalstvo usmerili z navodili . n

Najnovejše informacije o izmerjenih vrednostih ozona v zraku na merilnih postajah Velenje, Zavodnje in na mobilni postaji v Šoštanju so na razpolago na spletni strani: http://okolje.velenje.si/

14. avgusta 2014

Varnostni ukrepi ob nevihtah in neurjih Adil Huselja

V zadnjih letih so nevihte vse pogostejše spremljevalke poletnih in sončnih dni, letošnje poletje pa je dodatno postreglo s spremenljivimi vremenskimi razmerami in obiljem dežja. Vremenske nevšečnosti ter predvsem nenadne in nepredvidljive spremembe vremena postajajo ne zgolj v Sloveniji, ampak tudi v ostalih evropskih državah vse bolj stalnica našega vsakdana. Močnejše padavine, veter, bliskanje in udari strel ustvarjajo nelagoden občutek pri ljudeh, ki so zaradi posledic neviht in neurij marsikdaj tudi v smrtni nevarnosti. Sicer pa nevihte in neurja vse pogosteje za seboj puščajo prava razdejanja v mestih in območjih, kjer se »narava razbesni«. Nevihte in neurja je krajevno in časovno težko napovedati, čeprav vremenoslovci z radarskimi meritvami ter uporabo sodobne tehnologije spremljajo razvoj in gibanje nevihtnih oblakov. Tako pogostokrat v napovedih zajamejo širše območje ali kar razglasijo nevarnost lokalnih ter kratkotrajnih močnih neviht in neurij. Zato je redno spremljanje vremenske napovedi za območje, kjer smo ali kamor se nameravamo odpraviti, prvi (preventivni) ukrep. Pri tem pa spremljanja oziroma opazovanja neba in okolice ne smemo zanemariti, da se lahko še pravočasno umaknemo pred dežjem ali nevihto. Kaj narediti, ko se znajdemo sredi nevihte, je odvisno od tega, ali smo v zaprtem objektu oziroma pod streho ali na prostem brez možnosti zaščite. Poglejmo, kaj lahko naredimo za večjo varnost, ko smo v objektu, ki mora biti dovolj velik in z vseh strani zaprt, kar pomeni, da vrtna uta ali nadstrešek nista objekta, ki nudita ustrezno zaščito. Najprej zapremo vsa okna in vrata, kar velja tudi za polkna ali žaluzije. S tem preprečimo »vdor« vetra in vse negativne posledice, ki jih lahko povzroči s svojo silovitostjo na okenskih steklih in v notranjosti našega doma. Zaprta polkna in spuščene žaluzije bodo preprečile ali vsaj omilile škodo tudi zaradi morebitne toče ali predmetov, ki jih lahko veter »prinese« iz okolice. Ko smo v objektu, se zadržujemo v središču prostora in stran od oken, vrat in zunanjih sten. V notranjosti doma ostanemo vsaj še pol ure po tistem, ko je udarila zadnja strela, da se nevihta oddalji oziroma umiri. Iz vtičnic izključimo električne naprave, če pa jih ne moremo izključiti, jih ugasnemo. Za vrednejše električne aparate je priporočljiva prenapetostna zaščita, kar je dobro zagotoviti že ob nakupu, saj se nevihte dogajajo tudi takrat, kadar nismo doma in nimamo možnosti izklapljanja aparatov iz električnega omrežja. Strokovnjaki opozarjajo, da med nevihto ne uporabljamo telefonov, slušalk ali drugih električnih naprav, saj lahko strela »potuje« skozi žice in tako strese vsakogar, ki napravo uporablja, poleg uničenja same naprave. V času nevihte je tudi priporočljivo, da se ne kopamo, tuširamo ali ne pomivamo posode, saj je voda prevodnik električnega toka in je zaradi tega stik z njo nevaren, če strela udari v objekt. Če le imamo možnost, pred nevihto pospravimo okolico hiše ali balkon stanovanja. Vrtno mizo in stole pospravimo, kar velja tudi za kolesa, igrače, orodje, pripomočke za žar in ostale predmete, ki jih lahko veter odnese. Opozorilo velja tudi za cvetlične lončke in korita, ki jih spravimo v zaprte prostore ali jih vsaj postavimo na tla, da ne ostanejo na balkonski ograji ali na okenskih policah, ker lahko hitro postanejo nevarni leteči predmeti. Tisti, ki živijo v bližini potokov, rek, hudournikov ali plazovitega območja, morajo spremljati tudi stanje voda oziroma spreminjanje razmer na terenu v okolici, da bi lahko po potrebi ustrezno ukrepali. Z rednim čiščenjem žlebov na strehi in zagotavljanjem nemotenega odtekanja meteornih vod lahko bistveno izboljšamo varnost doma in preprečimo nevšečnosti, ki smo jih lahko deležni ob močnem dežju ali neurju. Ukrepi, ko nas nevihta »ujame« na prostem, si zaslužijo dodatno pozornost, saj smo takrat veliko bolj izpostavljeni, zato bodo opisani v eni od naslednjih kolumn. Do takrat pa čim več sonca! n Adil Huselja

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. avgusta 2014

Nordijska hoja Z uporabo ustreznih palic in pravilno tehniko lahko običajno hojo nadgradimo v nordijsko hojo (NH), ki je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih

sklepe. Takšen način izvajanja TD velja danes za primeren in varen način za vsa starostna obdobja ter vse ravni telesnega treninga. Vse, kar potrebujemo, je le par ustreznih lahkih kompaktnih karbonskih palic. Ročaj palice se mora dobro prilega zapestju, dolžina jermenčkov naj bo prava, višina palic pa takšna, da spuščena nadlaht in pod-

več kot 90 % mišic telesa. Preko ramenskega obroča in rok prenašamo del telesne teže na palici. Ob tem pomembno razbremenimo hrbtenico, kolke in kolena. Aktiven odriv od palice zmanjša pritisk na medvretenčne ploščice, hrbtenica pa se ob tem zravna in raztegne. Mišice prsnega koša so ob takšni hoji bistveno aktivnejše, prav tako

Oven od 21. 3. do 21. 4. Rekli si boste, da je bilo vsega dovolj in da je sedaj čas za razvajanje. Privoščili si boste, kot že dolgo ne. Pa ne le pri nakupih, tudi pri telesnem razvajanju in drobnih nežnostih. Res vam bo godilo, ko vas bo predvsem partner razvajal in pazil, da se boste v naslednjih dneh res odlično počutili. Vračali boste bolj malo, saj se še niste čisto odločili, kaj bi v življenju sploh radi. Prijatelji vas bodo ob koncu tedna prepričali, da se jim pridružite. Privoščili si boste pravo avanturo. Še bolje bo, kot ste si kdajkoli mislili! V prihodnjih dneh vas zvezde opozarjajo na previdnost pri podpisovanju uradnih dokumentov. In na varčnost. V zadnjem času ste že veliko zapravili, sedaj pa je čas, da se ustavite.

zdravnik svetuje

dejavnosti (TD). Vzorca hoje ob tem ne spreminjamo. S palicami si le podaljšamo roke in se od njih intenzivno odrivamo od podlage – navzgor in naprej. Za razliko od pohodniške ali planinske hoje pri NH roke večino dela opravijo za telesom. NH nam zaradi aktivne uporabe palic omogoča intenzivnejšo vadbo, poveča porabo energije, izboljša moč mišic zgornjega dela telesa ter razbremeni hrbtenico in

laht tvorita kot med 90 in 80 stopinjami. Ob hoji po asfaltu bomo na jekleni konici palic nataknili gumijaste ščitnike. Vsem zdravim posameznikom ter stabilnim bolnikom svetujemo redno NH, intenzivnost pa bodo prilagodili svoji trenutni zmogljivosti. NH združuje elemente vadbe za vzdržljivost, moč in gibljivost, hkrati pa izboljšuje koordinacijo in ravnotežje. Ob NH aktiviramo

tudi mišice ramenskih obročev in zgornjih okončin. Telesni trening je celovitejši, hoja pa veliko bolj učinkovita, varna in hitrejša. NH izboljša funkcijo dihal in obtočil, zmanjša nestabilnost samodejnega živčnega sistema, poveča krvni pretok, spremeni presnovo v perifernem mišičevju, zmanjša inzulinsko rezistenco ter stabilizira krvni sladkor. Z NH učinkovito porabljamo maščobe, obvladujemo

telesno težo, nižamo srčni utrip in krvni tlak ter omogočamo prestrukturiranje telesa. Ljudje, ki redno izvajajo NH, so čustveno stabilnejši in imajo manj težav z zbranostjo. Njihov imunski sistem je stabilnejši, zato redkeje zbolevajo, če pa že, je čas okrevanja bistveno krajši. Redkeje se pojavlja kronična utrujenost, tesnobnost ali razdražljivost. NH pripisujejo tudi antiaterosklerotičen in antitrombotičen učinek. Gibanje v naravi nas sprošča, inspirira in energetsko polni. Življenje je lahko lepo, zanimivo in dinamično, a za to moramo poskrbeti tudi sami. n Janez Poles

Zgodilo se je … celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega jezera; - 18. avgusta 1997 je Šaleško dolino prizadelo hudo neurje, ki je za nekaj ur prekinilo tudi vse glavne prometne poti; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih; - 19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki se je odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredse-

Bik od 22. 4. do 20. 5. Letošnji avgust bo za vas še naprej lep, proti vašim pričakovanjem pa tudi zelo umirjen. Zdelo se vam bo, kot da končno lahko lažje zadihate, saj nekoga, ki vam povzroča kepo v grlu, ne bo več v vaši bližini. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali marsikateri dan. Sploh ob koncu tedna boste z njimi preživeli nekaj nepozabnih ur. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Dolžniki se vas bodo izogibali, kar vas bo jezilo. Denarnica res še ne bo prav debela, a za sproti bo. Zdravje pa bo solidno in to bo odtehtalo vse drugo, saj je bilo skrbi, povezanih z njim, preveč.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Z letošnjim poletjem se sklada tudi vaše počutje. Odlično bo, pa čeprav si boste sedaj tudi vi želeli, da se vsaj malo ohladi. Pred vami bo v teh dneh veliko življenjskih izzivov, ki se jih boste naravnost veselili. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. V naslednjih dneh se boste odločali, kaj boste počeli v hladnejših mesecih, da obdržite kondicijo in zdravje. Slednje bo v teh dneh precej občutljivo, saj se ne boste znali prilagajati velikim temperaturnim razlikam, ki bodo prišle z rahlo ohladitvijo. Kar se denarja tiče, o njem v naslednjih dneh molčite. Tako bo še najbolj pametno.

Rak od 22. 6. do 22. 7. V teh dneh se boste odločili in se podali novim delovnim nalogam naproti z veliko mero energije in optimizma. A čakajo vas preizkusi, ki vas bodo spravili ob živce, pa čeprav se boste zelo trudili, da ne bi bilo tako. Tega, kar se dogaja v vašem zasebnem življenju, pa raje ne obešajte na veliki zvon, saj vam bo sicer močno žal. Škodoželjni bi lahko povedano prenesli vašemu partnerju in zgodbo močno začinili. Zato zaupajte le tistim, ki jim preverjeno lahko. Pa še tu skrbno izbirajte. S konkretnimi dejavni počakajte še vsaj dan ali dva, še bolje na začetek prihodnjega tedna. Naj vas to, da so mnogi še na dopustu, pri tem ne moti. Še manj ovir na poti do cilja boste imeli, če pohitite.

Lev od 23. 7. do 23. 8. Čeprav bo poletje še vedno aktualno, se bo pri vas v teh dneh vse vrtelo okoli posla in denarja. Ne bo vam sicer do teh pogovorov, saj se vam čas ne bo zdel najboljši, a ko boste slišali, o kakšni številki se pogovarjate, boste zdržali vse. Pa čeprav ne bo lahko, saj se vam bo zdelo, da se prodajate. In da vam nastavljajo past. Pomirite se, že kmalu boste spet imeli čas, da se posvetite partnerju in sebi. Ko bodo na začetku prihodnjega tedna izvedeli za vašo srečo v zasebnem življenju, vam bo lažje. Vrnil se bo tudi optimizem, lažje boste delali načrte. Bodite pa odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Prevečkrat so vas že izkoristili, vrnili pa nikoli.

od 15. do 21. avgusta - 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola Šmartno; - od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal turistični teden, ki se je začel z veliko prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Slomškov dom v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

dnik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek – Luka ter član izvršnega sveta LRS Tone Bole; - 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna; zjutraj so v hotelu »Paka« odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer

pa še zabava s plesom v restavraciji »Jezero«; - 20. avgusta 1945 je bila na Glavnem trgu v Šoštanju svečana proslava miru, na kateri so že agitirali tudi za bližajoče se volitve v ustavodajno skupščino Jugoslavije, na katerih je 11. novembra tudi v šoštanjskem volilnem okraju prepričljivo zmagala lista Ljudske fronte. n Damijan Kljajič

Od nekdaj najraje zapravljate. A zadnje čase se krepko brzdate, saj veste, da ne smete. Bo pa zato toliko bolj sladko, ko si boste v teh dneh spet lahko privoščili več kot zadnje tedne. Tudi tisto, kar ste si že dolgo želeli, bo na vašem spisku. Rekli si boste, da bo že nekako, saj se obenem zavedate, da zna že ta jesen prinesti novo streznitev. Denarja bo dovolj za vse, če boste le znali tu in tam sami sebi reči tudi ne. Utrujenost, ki vas pesti že nekaj dni, pa bo počasi minila. Edino zdravilo, ki bo res delovalo, bo tokrat počitek. Pazite tudi, kaj jeste. Občutljivi boste kot že dolgo ne, zato boste za boljše počutje poskrbeli tudi, če boste pazili na vse, kar vpliva na vaše telo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Šele ob koncu tega tedna se boste začeli zavedati, da poletje ne bo več dolgo. Ob tem spoznanju postali bolj strpni, saj se vam je zdelo, da veliko zamujate. To bo dobro tudi za vašo dušo, ki še vedno preboleva neko izgubo. Že v teh dneh poskrbite, da boste zaposleni z vsem tistim, kar vas veseli, saj boste le tako ohranili duševno ravnovesje in posledično zdravje ter dobro počutje. Ne bo vam lahko, ker je bilo nekaj preteklih tednov vse skoraj tako kot ste si želeli. Sedaj pa ne bo več, saj je pred vami precej težko in naporno obdobje. Zato tisti, ki ste še na dopustu, krepko izkoristite vsak dan. Tisti, ki ste se že vrnili v realnost, pa čuvajte in ohranjajte energijo.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Ugotovili boste, da je včasih bolje, če človek nima veliko prijateljev. Še tisti, ki jih imate, se bodo v teh dneh slabo izkazali. A vam bo tokrat vseeno. Dolgo ste vlagali in se trudili, sedaj je čas, da boste tudi poželi, kar ste že zdavnaj začeli sejati. Brez zavisti tudi tokrat ne bo šlo, še bolj nevarno je to, da vam bo nekdo za hrbtom močno nagajal. In da mu bodo morda nekaj dni tisti, ki so vam pomembni, celo verjeli. Ker ste zaupanja vreden človek, boste tudi tokrat to znali pokazati v ključnem trenutku. In že od torka naprej se bo zgodba povsem spremenila, v vašo korist. Ljubezen? Bežite od resničnosti in se prepričujete, da je vse v najlepšem redu. Želite pa si nekaj čisto drugega. Dovoljeno vam je sanjati, brez slabe vesti.

Strelec od 23. 11. do 21. 12. Brigita Bučar s.p., Prožinska vas 57, Štore

Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov

S��

www.streha-metalko.si T 041 622 385

NOVOS�� Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Izjemna ugodna strešna kritina od slemena do žleba v enem kosu.

VARNA VOŽNJA LJUBEÈNA • voznik zaèetnik • izbris toèk • šola vožnje A, B, C kategorije www.zsam-celje.si • 031 618 926

Tihi dnevi so vas izčrpali, partnerjevi očitki in pogledi pa boleli. Ni bilo dobro, da ste se tokrat zaprli vase in pustili, da se je partnerjeva jeza ohladila. Sploh, ker dobro veste, da tokrat res ni pretiraval. Ne znata se pogovarjati, to je dejstvo. In to vas lahko v prihodnjih tednih zelo drago stane. Razen, če se boste končno spremenili. Postavite se v partnerjevo kožo, pa vam bo kmalu jasno, kaj morate storiti. K sreči vas bodo že v teh poletnih dneh zasuli z delom, kar vam proti pričakovanjem ne bo v preveliko breme. Sploh, ker se zavedate, da bo september, ko bo moralo biti delo končano, čisto prehitro tu. Dva tedna znata biti prekratka.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Vaše življenje bo po nekaj poletnih tednih spet steklo v svoj ustaljeni tok, zato naj vas dogodki prihodnjega tedna ne prepričajo v to, da ostanete doma. Pa čeprav si to po tihem zelo želite. Preveč ste namreč potrebni še vsak nekajdnevne spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih priložnosti. Prijatelji, ki vas bodo povabili, si vas iskreno želijo srečati. Sožitje z naravo vas bo v teh dneh pomirilo. Vaši živci bodo iz dneva v dan manj napeti, čisto sproščeni pa ne. Partner bo to, kar se te dni dogaja z vami, razumel, a v celoti vas ne bo podprl. Tokrat mu celo ne boste zamerili, saj veste, da ste bili že nekaj časa precej naporni. Še sami sebi ste šli tu in tam na živce.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Medtem, ko bodo eni še uživali v vročem poletju, boste vi že polni delovnih načrtov, povezanih s prihodnostjo. Tudi zato, ker vas bodo v to prisili šefi, saj se bo ravno v teh dneh izkazalo, da res ni vse tako kot bi moralo biti. Skrivanje za izgovori, da niste vi krivi, da je neko pomembno delo na mrtvi točki, ne bo več zaleglo. Prihaja čas, ko jim boste morali povedati, da niso pomembni le oni, ampak tudi vi. To vam ne bo lahko. Čutili boste, da vam energija, pridobljena med dopustom, hitro kopni. Zato skušajte to spremeniti že v naslednjih dneh, saj vam jo bo sicer zagodlo zdravje. Imejte se bolj radi, vsaj toliko, kot si želite, da vas imajo radi vaši najbližji. Tem ne bo težko, da vam to tudi pokažejo. Vsak dan znova.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Srečni in zadovoljni boste, kot že dolgo ne, a šele od sredine prihodnjega tedna dalje. Prej pa vas čaka še nekaj napornih dni. Ker boste vedeli, da bo kmalu mimo, boste lažje zdržali. Kmalu boste namreč imeli dovolj energije in časa za vse, kar si boste želeli. Zavedati se boste začeli, da nikomur niste nič dolžni, čeprav ste sorodnikom precej obljubili. Vse, kar boste počeli, bo naložba v vašo prihodnost in boljše počutje. Ker bo čas brezdelja hitro minil, nikar ne poležavajte doma. Privoščite si vse tisto, kar si že nekaj časa želite. Če partner ne bo želel z vami, pojdite sami. Ali pa s prijatelji. Nekomu pa prej na glas povejte, kaj si mislite o njem in njegovih dejanjih. Je že skrajni čas, saj misli, da ste copata.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, s tran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

14. avgusta

06.45 Poletna scena 07.10 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Pozabljeni igrači, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 08.45 Knjiga o džungli, ris. 08.55 Minuta v muzeju, ponov. 09.00 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Glasbila, prečna flavta, ris. 09.15 Male sive celice, ponovitev 09.55 Lottina dobrota, dok. film 10.35 Kangčendzenga, dok. film 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Rex – kraljevsko ime, dok. film 14.30 Slovenci v Italiji 15.15 Mostovi Hidak 15.45 Sončni mlin, ris. 15.50 Adi v morju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.05 Firbcologi, odd. za otroke 16.30 Ungujina obleka, igrani film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Eisensteinov učenec, dok. portret 18.35 Svet živali, ris. 18.40 Bacek Jon, ris, 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 5/5 21.35 Aplavzi 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Povesti in novele 19. stoletja, 7/8 00.20 Dnevnik, ponov. 00.50 Slovenska kronika, vreme, šport 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal

07.00 Otroški kanal 08.30 Zabavni kanal 14.00 Točka, glasb. odd. 14.55 Evropski magazin 15.35 Slovenski vodni krog: Unica 16.10 Planet opiljih ljudi, 1/2 17.00 Mostovi Hidak 17.50 Žrebanje Deteljice 18.00 Atletika, ep, prenos iz Zuericha 22.15 Moja družina (XI.), 5/9 22.45 Rdeče pečine, kitajski film 01.10 Točka, glas. oddaja 01.55 Zabavni kanal

06.00 Mufki, ris. 06.05 Balonar Oskar, ris. 06.20 Franček, ris. 06.45 Lego Chima, ris. 07.10 Pod košem, ris. 07.35 Samuraj, ris. 08.00 Hotel 13, nan. 08.15 Tv prodaja 08.30 Kamp razvajencev, ang. ser. 09.30 Tv prodaja 09.45 Želim te ljubiti, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Sila, nan. 11.55 Tv prodaja 12.10 Vrtinec življenja, nan. 13.05 Zmenki milijonarjev, am. ser. 14.00 Policijska družina, am. nan. 14.55 Modra naveza, nan. 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Glasba in besedilo, am. film 21.55 24ur zvečer 22.15 Po sinovi sledi, am. nan. 23.05 Rizzoli in Isles, amer. nan. 23.55 Borgijci, kanad. nan. 00.55 Na terapiji, slov.nan. 01.25 Policijska družina, nan. 02.10 24ur zvečer 03.10 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Čas za nas, tabornike: ŠTPM 2014, Scoutball 09.35 Ustvarjalne iskrice (33): Prijazna čarovnica 09.55 Oglasi 10.00 Pop corn: Zaklonišče prepeva 11.00 Dravograd, turistična občina 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka: Pomlad na livadi 19.15 Ustvarjalne iskrice (34): Jesenske vazice in svečniki 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Gambija 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža: Igor in Zlati zvoki, Fantje s Praprotna, Krjavelj 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.40 Življenje in delo dominikancev v Sloveniji 23:40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

16. avgusta

Nedelja,

17. avgusta

Ponedeljek, 18. avgusta

06.40 Poletna scena 07.10 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu,ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Pozabljeni igrači, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Knjiga o džungli, ris. 08.35 Minuta v muzeju, ponov. 08.40 Metka in Zverinko Zver, ris. 08.45 Glasbila, sitar, ris. 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.10 Življenje kot v filmu, 1/3 09.40 Megabiti energije, dok. odd. 10.00 Marijino vnebozetje, prenos praznične maše iz župnije Dole pri Litiji 10.55 Nikolajeva ladja, dok. odd. 12.00 Triglav, dok. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Na robu 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Mali kralj, ris. 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.05 Ciak Junior: Slika, igrani film 16.20 Moja soba: Saška in Robi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Pogled na … poslikave v narodnem muzeju, dok. odd. 17.30 Duhovna središča Bosne 18.00 Kulturni vrhovi, dok. odd. 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 23. fstival narodnozabavne glasbe, Vurberk 2014, 2. del 21.10 Podoba podobe: 200 let Marije pomagaj na Brezjah 22.05 Poročila, vreme, šport 22.30 Poletna scena 23.00 Polnočni klub 00.05 Dnevnik , ponoviev 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

06.30 Dnevnikov izbor, ponov. 07.00 S soncem v očeh: Razočaranje 07.15 Zgodbe iz Školjke: Bine 07.35 Fračji dol, ris. nan. 08.00 Hura za Hopka, ris. nan. 08.25 Za devetimi gorami, pravljica 08.40 Studio Kriškraš: Časovni stroj 09.10 Ribič Pepe, ponov. 09.30 V boju s časom, 7/13 09.55 Male sive celice, tv kviz 10.40 Infodrom 10.50 Mali detektiv, igrani film 11.05 Majhni glasovi, kolumb. film 12.15 Mladi Leonardo, 20/26 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Med valovi, tv Koper 15.15 Alpe, Donava, Jadran 15.50 Keramika iz časa Rimljanov, dok. odd. 16.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Planet opičjih ljudi, 2/2, dok. odd. 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Dolga je pot od nekje do nekoč, feljton 20.30 Združitev prekmurskih Slovencev z matično domovino, prenos proslave 21.30 Na poljih Flandrije, 6/10 22.25 Poročila, vreme, šport 23.00 Poletna scena 23.25 Luther (III.), 1/2 01.10 Ozare 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal

06.50 Poletna scena 07.15 Utrip 07.30 Zrcalo tedna 08.00 Adi v človeškem telesu: Zakaj se mi kovca, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Pozabljeni igrači, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.40 Knjiga o džungli, ris. 08.50 Minuta v muzeju, ponov. 08.55 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.00 Glasbila, ris. 08.05 Infodrom 09.10 Moja soba: Saška in Robi, resn. odd. 09.40 Enajsta šola: Rudnik, ponov. 10.25 Delo v najtežjih razmerah, 2/3 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.50 Polnočni klub: Družinska drevesa 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš: Časovni stroj 16.35 Za devetimi gorami, pravljica 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Žan, mož s kamero, dok. portret 18.40 Knjiga o džungli, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Čez planke, Sevilla in Andaluzija 22.00 Odmevi 22.55 Poletna scena 23.20 Odiseja 5200 – Kolo, ki je zavrtelo svet, ponov. 23.50 Slovenska jazz scena 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

07.00 Otroški kanal 08.30 Zabavni kanal 12.45 Točka, glasb. odd. 13.30 Iz noči klavirjev, pianist Ivan Ferčič 14.40 Prisluhnimo tišini 15.05 Slovenski magazin 15.30 Tista lepa leta, dok. film 16.35 Pričevalci: Lučka Kralj Jerman 17.50 Poletna scena 18.15 San Sebastian: Šesti čut 18.45 Atletika, ep, prenos iz Zuericha 22.00 Stara nergača (II.), 5/6 22.30 Victoria, norv. film 00.15 Zabavni kanal

07.00 Poletna scena 07.35 Polnočni klub: Družinska drevesa 08.55 Atletika, ep, prenos iz Zuericha 11.40 Slovenci v Italiji 12.20 Kajak-kanu, sp, divje vode, prenos iz Auqsburga 14.55 Atletika, ep, prenos iz Zuericha 18.10 Košarka, prijatelj. tekma, Slovenija : Nova Zelandija, posn. iz Kanasa 20.00 Nogomet, prva liga, Olimpija : Rudar, prenos iz Ljubljane 22.00 Marley, am. film 00.20 Med valovi 00.55 Zabavni kanal

07.00 Živ žav sledi Mali kralj, ris. 07.05 Nanigugu, ris. 07.10 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.15 Svet živali, ris. 07.20 Trala trali, ris. 07.25 Manja, ris. 07.30 Viki Vijak: Novi čevlji za raketo 07.40 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.50 Vse o Rozi, ris. 08.00 Živalski čira čara: Pingvin, ris. 08.05 Minuta v muzeju, ponov. 08.10 Larina zvezdica, ris. 08.15 Svetovalka Hana, ris. 08.30 Mucika, ris. 08.40 Mili in Moli, ris. 08.50 Adi v človeškem telesu: Zakaj spim, ris. 08.55 Zoran in Žarko, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Pokukajmo na Zemljo: Irska, ris. 09.20 Tim in Bavbavčki na počitnicah, ris. film 09.45 Luka, reševalni čoln, ris. 09.50 Pujsa Pepa, ris. 09.55 Pim in Pom, ris. 10.00 Hura za Hopka, ris. nan. 10.25 Minuta v muzeju, ponov. 10.30 Kapitan Sabljezobi, 22/26 10.45 Sledi, tv Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 23. festival narodnozab. glasbe: Vurberk 2014, 2. del 14.55 Ljudje podeželja: Manuelov portovec 15.15 Dragi dnevnik, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Miranda (II.), 4/5 17.50 Komisar Rex, 11/12 18.40 Mucika, ris. 18.55 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vonj dežja na Balkanu, 8/14 20.55 Intervju 21.45 Murska republika 1919, dok. film 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Poletna scena 23.05 Dnevnik nekega naroda, 5/8 00.20 Alpe, Donava, Jadran 00.50 Dnevnik, ponov. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

06.00 Neobičajna šola, ris. 06.45 Lego Chima, ris. 07.10 Pod košem, ris. 07.35 Samuraj, ris. 08.00 Hotel 13, nan. 08.15 Tv prodaja 08.30 Kamp razvajencev 09.25 Tv prodaja 09.40 Želim te ljubiti, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Sila, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Vrtinec življenja, nan. 13.00 Zmenki milijonarjev, am. ser. 13.50 Dave, am. film 16.00 Želim te ljubiti, nan. 16.55 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vse za denar, am. film 21.50 Mesto angelov, am. film 23.05 Eurojackpot 23.10 Mesto angelov, nad. filma 00.00 Na terapiji, nan. 00.30 24ur, ponov. 01.30 Zvoki noči

07.00 Oto čira čara 07.01 Chuggington, ris. 07.10 Rori, dirkalnik, ris. 07.20 Tika taka, ris. 07.30 Dežna kapljica, ris. 07.55 Kaja, ris. 08.10 Perla, ris. 08.35 Winx klub, ris. 09.00 Pod košem, ris. 09.25 Lego Chima, ris. 09.50 Samuraj, ris. 10.15 Hotel 13, nan. 10.30 Mala bomboniera, ang. film 12.15 Na trdnih tleh, am. nan. 13.10 Tv prodaja 13.25 Ti pripadaš meni, am. film 15.10 Zvezda dizajna, am. ser. 16.05 Adijo, ljubezen, am. film 18.00 Čista desetka, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kraljestvo, am. film 22.00 Dobri pastir, am. film 01.05 24ur, ponov. 02.05 Zvoki noči

Petek,

15. avgusta

08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek jaka: pomlad na livadi 10.00 Oglasi 10.05 Dotiki gora: Ratitovec 10.25 Naj viža: Igor in Zlati zvoki, Fantje s Praprotna, Krjavelj 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš: Gasilec vedno in povsod 19.20 Ustvarjalne iskrice (35): Parkirna ura 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku pri sestrah Frančiškankah Marijinih misijonarkah 21.00 Graška gora poje in igra. posnetek 1. del a- ponovitev 22.50 Koncert dalmatinskih klap, ponovitev 2. dela 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila

Sobota,

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Gasilec vedno in povsod 09.40 Ustvarjalne iskrice (36): Šal iz flisa 09.55 Oglasi 10.00 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.20 Popotniške razglednice: Gambija 11.20 Napovedujemo 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Mojca in medvedek Jaka: Pomlad na livadi 19:10 Mura Raba TV 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Graška Gora poje in igra 2013, posnetek 2. dela 22.45 Skrbimo za zdravje: kronična obstruktivna pljučna bolezen 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

07.45 Poletna scena 08.55 Atletika, ep, prenos iz Zuericha Kajak kanu, sp, divje vode, prenos iz Augsburga 13.00 Turbulenca 13.25 Ugriznimo znanost: Hipnoza 13.40 Zlata mrzlica, am. film 14.55 Atletika, ep, prenos iz Zuericha 17.50 Košarka, prijat. tekma, Slovenija : Grčija, posn. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer, Lisa Smirnova 20.50 Zakulisje Bruslja – kdo v resnici vodi EU?, dok. odd. 22.15 Ljubezen, ki jo dajemo, dok. film 23.55 Zabavni kanal POP TV

07.00 OTO čira čara 07.01 Chuggington, ris. 07.10 Rori, dirkalnik, ris. 07.20 Tika taka, ris. 07.30 Dežna kapljica, ris. 07.55 Perla, ris. 08.20 Winx klub, ris. 08.45 Pod košem, ris. 09.10 Lego Chima, ris. 09.35 Samuraj, ris. 10.00 Hotel 13, nan. 10.15 Družabnica, am. film 12.25 Na trdnih tleh, am. nan. 13.20 Tv prodaja 13.35 Valovi smrti, am. film 15.35 Zvezda dizajna, am. ser. 16.30 Ko sem jedel črve, am. film 18.00 Čista desetka, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Grda resnica, am. film 21.45 Z roko v roki, am. film 00.05 Bitka Mary Kay, am. film 01.50 24ur, ponov. 02.50 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Postani kuhar 09.40 Ustvarjalne iskrice (37): Adventni koledar 10.05 Pikin VTV studio (7/2013) 10.45 2225. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Dravograd, turistična občina 12:05 Graška gora poje in igra, posnetek 2. dela 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Nanovo: DIFI fest, S preventivo nad raka 19.15 Pop corn: Zaklonišče prepeva 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Jutranji pogovori 21.05 Naj viža: Igor in Zlati zvoki, Fantje s Praprotna, Krjavelj 22.25 Kmetijski razgledi 22.55 Življenje in delo dominikancev v Sloveniji 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 Otroški kanal 08.30 Zabavni kanal 15.00 Med valovi, tv Koper 16.20 Intervju 17.15 Dober dan, Koroška 18.00 Plavanje, ep, prenos iz Berlina 18.55 Košarka, prijat. tekma, Slovenija : Litva, prenos iz Kaunasa 20.45 Plavanje, ep, posn. iz Berlina 21.15 Vzhodnoberlinska saga, 4/6 22.05 Shetlandske skivnosti, 4/4 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Zabavni kanal

06.00 Mufki, ris. 06.05 Balonar Oskar, ris. 06.20 Spuži Kvadratnik, ris. 06.45 Lego Chima, ris. 07.10 Pod košem, ris. 07.35 Samuraj, ris. 08.00 Hotel 13, nan. 08.15 Tv prodaja 08.30 Kamp razvajencev 09.25 Tv prodaja 09.40 Želim te ljubiti, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Sila, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Vrtinec življenja, nan. 13.00 Princeska, kan. serija 13.30 Z roko v roki, am. film 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kako se znebiti tanta v 10 dneh, am. film 22.05 24ur zvečer 22.35 Po sinovi sledi, am. nan. 23.25 Rizzoli in Isles, am. nan. 00.15 Borgijci, kanad. nan. 01.15 Na terapiji, nan. 01.45 Policijska družina, nan. 02.30 24ur, pon. 03.30 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 oglasi 10.05 Miš maš: Otroški parlament 10.45 To bo moj poklic: Veterinarski tehnik, veterinar (28) 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan: Energetski poligon 18.50 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.15 Oglasi 19.20 Ustvarjalne iskrice (38): voščilnice 19:35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Koncert ans. Vikend 23.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.25 Dotiki gora: Kokrško sedlo 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

14. avgusta 2014

Torek,

Sreda,

19. avgusta

20. avgusta

06.40 Poletna scena 07.05 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Pozabljeni igrači, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.40 Knjiga o džungli, ris. 08.50 Minuta v muzeju, ponov. 08.55 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.00 Glasbila, ris. 09.05 Studio Kriškraš: Časovni stroj 09.35 Za devetimi gorami, pravljica 09.45 Zgodbe iz školjke: Bine 10.30 Avstralija na slovenski način, potopis 11.45 Sledi, tv Maribor 12.10 Festival Imago Sloveniae 2013 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke: Sevilla in Andaluzija 14.30 Obzorja duha 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Musti, ris. 15.45 Larina zvezdica, ris. 15.55 Angelina balerina, ris. 16.10 Ribič Pepe 16.30 S soncem v očeh, nan. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Starosta slovenskega Hollywooda filmar Ljubo Struna, dok. portret 18.40 Luka, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Paradiž (II.), 6/8 21.00 Myanmar, dežela tisočerih pagod, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Pričevalci: Ivanka Kržič Zorko 00.30 Intervju, ponov. 01.20 Dnevnik, ponov. 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal

06.40 Poletna scena 07.05 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Pozabljeni igrači, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.40 Knjiga o džungli, ris. 08.50 Minuta v muzeju, ponov. 08.55 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.00 Glasbila, ris. 09.05 Ribič Pepe 09.25 Vetrnica: Traktor 09.30 S soncem v očeh: Razočarjanje 09.45 Prenosni telefon in gospodar reke, igrani film 10.20 Madagaskar, 2/3, dok. ser. 11.55 Myanmar, dežela tisočerih pagod, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.35 Globus: Zločin, ki ne zastara 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Veliki malčki, ris. 15.45 Male sive celice, tv kviz 16.30 Kot riba v vodi, dok. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Poletna scena 17.45 Dare Ulaga, vrtnar z igralstvom v srcu, portret 18.35 Živalski čira čara, ris. 18.40 Trala trali, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Pokvarjenka, ang. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Nočna mora, dok. odd. 00.15 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.00 Otroški kanal 08.30 Zabavni kanal 15.30 Točka, glasb. odd. 16.40 Mostovi Hidak 17.15 Sam Sebastian: Šesti čut 18.00 Plavanje, ep, prenos iz Berlina 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Koncert iz Sarajeva ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne 21.35 Louise Wimmer, franc. film 22.55 Točka, glasb. odd. 23.40 Zabavni kanal 06.00 Mufki, ris. 06.10 Balonar Oskar, ris. 06.25 Spuži kvadratnik, ris. 06.50 Knjiga čarovnij, ris. 07.15 Lego Chima, ris. 07.40 Pod košem, ris. 08.05 Power Rangers, ris. 08.30 Hotel 13, nan. 08.45 Tv prodaja 09.00 Princeska, kanad. ser. 09.30 Tv prodaja 09.45 Želim te ljubiti, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Sila, nan. 11.55 Tv prodaja 12.10 Vrtinec življenja, nan. 13.05 Zmenki milijonarjev, am. ser. 14.00 Policijska družina, nan. 14.55 Queen Latifah show, am. ser. 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nad. nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Trdoglavci, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Po sinovi sledi, am. nan. 23.20 Rizzoli in Isles, am. nan. 00.10 Borgijci, kanad. nan. 01.05 Na terapiji, nan. 01.35 Policijska družina, nan. 02.20 24ur 03.20 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Modri Jan: Energetski poligon 09.15 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.40 Ustvarjalne iskrice (38): voščilnice 09.55 Oglasi 10.00 Koncert ans. Vikend 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Nanovo: Kako premagati stres med maturo 19.10 Oglasi 19.15 Ustvarjalne iskrice (39): Smrečica iz papirja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Združeni za zdravje: telemedicina 21.00 Oglasi 21.05 2226. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 To bo moj poklic: Varnostnik, varnostni telesni stražar (29) 21.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.20 Mozaik kulture: Vrhunec festivalskih dogodkov Studenec 2014 (2. del) 22.50 Pogovor z dr. Marjanom Žnidaričem 22.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 Otroški kanal 08.30 Zabavni kanal 14.35 Točka, glasb. odd. 16.10 Evropski magazin 16.30 Mostovi Hidak 17.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.20 Na vrtu, tv Maribor 18.00 Plavanje, ep, prenos iz Berlina 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarka, prijat. tekma, Slovenija : Litva, posn. 21.50 Tujina poroka, kitaj. film 23.25 Točka, glasb. odd. 00.10 Zabavni kanal POP TV

06.00 Mufki, ris. 06.05 Spuži Kvadratnik, ris. 06.30 Knjiga čarovnij, ris. 06.55 Lego Chima, ris. 07.20 Pod košem, ris. 07.45 Samuraj, ris. 08.10 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Queen Latifah show, am. ser. 09.30 Tv prodaja 09.45 Želim te ljubiti, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Sila, nan. 11.55 Tv prodaja 12.10 Vrtinec življenja, nan. 13.05 Zmenki miljonarjev, am. ser. 14.00 Policijska družina, nan. 14.55 Queen Latifah show, am. ser. 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nad. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vohunske spletke, am. film 22.20 24ur zvečer 22.50 Po sinovi sledi, am. nan. 23.40 Rizzoli in Isles, amer. nan. 00.30 Mafijska zdravnica, am. nan. 01.20 Na terapiji, nan. 01.50 Policijska družina, nan. 02.35 24ur, ponov. 03.35 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Nanovo: Kako premagati stres med maturo 10.45 2226. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Pogovor z dr. Marjanom Žnidaričem 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas, mladi za Veleje: Predstavitev MS 19.10 Ustvarjalne iskrice (40): Darila iz kozarca 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn: Vili Resnik, skupina BO! 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Na obisku: pri Matjažu Debelaku 23:30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

14. avgusta 2014

Knjižne novosti CORDEROY TRACEY: Ne! ml – mladina / C-Sz - Slikanice zaboji

Mali nosorog Arni je bil nadvse prikupen malček in njegovi starši so bili prav tako, kot človeški starši, ponosni na vsako njegovo novo odkritje. Vse se je vrtelo le okoli njega. In kot vsi malčki, je kmalu tudi Arni odkril nadvse zanimivo besedo NE. Uporabljal jo je ob vsaki priložnosti, ki jo je našel. Ob tem pa je kmalu splahnelo najprej navdušenje staršev, kmalu pa tudi Arnijevo. Ni se hotel igrati s prijatelji, ni se hotel obleči, ni hotel iti z dežja na suho … Postal je zelo žalosten. Ko ga je očka vprašal, če ga lahko potolaži in stisne, se je končno njegov NE spremenil v JA. Življenje malega Arnija je zopet postalo lepo in zabavno.

Kdaj - kje - kaj

lahko vsak bralec najde v njej del sebe. V zgodbi preslikava svoje težave, pričakovanja in želje ter išče rešitve zanje. Zamisli se nad odnosi v družini in namesto za »več« se odloči za »boljše«. Mali Martin se nikakor ne more vključiti v šoli, sošolci pa se mu posmehujejo. Šola zanj postane prav mora. S starši pa se odpravi na počitnice k švedskemu

Vsi, ki smo starši, smo tudi vzgojitelji in če se ne slepimo, vemo, da odgovornosti za otroke ne moremo prelagati na šole, družbo ali kogarkoli drugega. Na koncu so to vendar naši otroci, in če nimajo vrednot, delovnih navad in še česa, kar si mi želimo, je sicer na slabšem tudi družba, a v prvi vrsti naši otroci in mi, kot tisti, ki jih imamo radi in jim želimo vse najboljše. Avtorja Albert in Leonida Mrgole sta napisala praktično knjigo, ki nima veliko teorije, ampak nam na praktičen način naslikata mnogo primerov in situacij, v katerih se v večji ali manjši meri znajdemo vsi. Vsaka tema je predstavljena z

Zöllner, Angelika: Rdeča hiša ali Skrivnost živih besed ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. Leta Nemška pisateljica, pedagoginja in še kaj, Angelika Zöllner, se predstavlja s pravljičnim mladinskim romanom Rdeča hiša. V spremni besedi Ana Kranjc meni, da prav simbolika širi zgodbo knjige, da

Četrtek, 14. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku – Menserola počitnice 9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 15.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival ljubezni do umetnosti: Nekoč je bilo jezero 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Poletje na kotalkališču 4102 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 15.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival ljubezni do umetnosti: Nekoč je bilo jezero 20.00 Havana bar Poletje v Havana baru, Coctail party

jezeru, kjer se sreča s pravljičnimi bitji in še z nekom: tam najde pravega prijatelja Johana. Stari pastir si zanj vzame čas, mu prisluhne, Martin pa z navdušenjem posluša njegove zgodbe. Na zanimiv način najde pot iz težav s pisanjem in branjem. Ob njem se čudimo lokvanjem, sončnim zahodom, drevesom … in se soočimo tudi z odhajanjem. Nekakšen sodoben mali princ nas opozori na pomen sprejemanja, topline, ljubezni in slovesa. Primerna je tako za mlade bralce in starejše, ki so mladim blizu.

PAJK, Pavlina: Arabela

Sobota, 16. avgust 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.00 Zbirno mesto – pred cerkvijo sv. Andreja v Šaleku Mesečno vodenje za občane: Šalek (grad, naselje, cerkev) 10.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival ljubezni do umetnosti: Nekoč je bilo jezero 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Lutkovna predstava Ognjeni grad in dudovo drevo (30. PKP) 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival ljubezni do umetnosti: Interaktivna predstava

Nedelja, 17. avgust

od – odrasli / 821.163.6 Slovenski romani

zgodbo, ki vsebuje tudi zaplet in rešitev. Bit najstnik vsekakor ni lahko. Zato pa smo ob njih starši, ki moramo zlasti v tem obdobju postati trden steber, ob katerega najstniki vedno znova zadevajo. To za starše ni hvaležna naloga, za otroke pa nič kaj priljubljena. A brez jasno določenih mej in pravil tudi otroci niso zadovoljni in se ne počutijo varno. »Odrasti ni lahko in navsezadnje – ali nismo odrasli za to, da jim pomagamo? In otroci so prav gotovo za to, da nam pomagajo odrasti.«

VELENJE

Petek, 15. avgust

MRGOLE ALBERT & LEONIDA MRGOLE: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo od – odrasli / 37 – Vzgoja. Izobraževanje

Prav je, da opozorimo še na eno pisateljico, ki je bila v slovenski literaturi po krivici pozabljena. Pavlina Pajk je ustvarjala v drugi polovici 19. stoletja in se zavzemala za osamosvojitev žensk, kar je bilo glede na razmere v 19. stoletju zelo napredno. Arabela je sirota, ki živi pri svojem judovskem stricu, ta pa jo želi zaradi premoženja poročiti kar s svojim sinom. A pred Arabelo je kar nekaj zapletov. Odkriti mora, kakšne so njene korenine, vera in seveda – kam jo vleče srce. Arabela je ženski roman, kjer je v ospredju sentimentalna ljubezenska zgodba in ženski lik mlade Arabele, ljubezen, vera in zakon pa kot višje vrednota. Za današnji čas je to popolnoma tradicionalna zgodba, za družbo v 19. stoletju pa zelo napredna miselnost.

RUIZ ZAFON, Carlos: Ujetnik nebes od – odrasli / 821-311.2 Družbeni romani

Eden najuspešnejših španskih sodobnih pisateljev Carlos Ruiz Zafon z Ujetnikom nebes zaključuje trilogijo romanov Senca vetra in Igro angela. Skozi vse tri dele razpleta skrivnost Daniela Sempere, ki dela v očetovi skromni knjigarni v Barceloni v petdesetih letih 20. stoletja. Prizadeva si izslediti človeka, ki je uničil vse knjige avtorja Juliana Caraxa in odkriti njegovo skrivnost početja. Tokrat neznanec v knjigarni kupi najdragocenejši izvod knjige Grof Monte Cristo in jo s posvetilom nameni Ferminu, Danielovemu sodelavcu in dobremu prijatelju. Ta dogodek nas pomakne v mračno obdobje med vojnama. Daniel pa razkriva še skrivnost žene Bee, ki naj bi se iz njemu neznanega razloga sestala s svojim bivšim zaročencem … n DS

Dalmatinski večer z Kvatropirci Šoštanj – Petek, 15. avgusta, ob 20. uri v Galeriji Šoštanj - Kvatropirci: Gorazd, Tomaž, Samo in Jure skupaj prepevajo že dobri dve leti. Njihova posebnost je prepevanje dalmatinskih skladb, katerih priredbe pišejo tudi sami.Sobota, 16. avgusta ob 19. uri v Galeriji Šoštanj: Potopisno predavanje - Camino, the walk of life - Aleksandra (Saška) Bellian bo predstavila, kako je izgledala njena "pot življenja", poznana kot pot v Santiago de Compostela. n

14.00 Graška Gora, športno igrišče Graška Gora poje in igra 2014, 39. festival narodno zabavne glasbe

Ponedeljek, 18. avg. 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku – Menserola počitnice 8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem

Ob jutrišnjem prazniku na Golteh maša Na jutrišnji praznik Marijinega vnebovzetja bo ob 12. uri pri kapeli Jezusa Dobrega pastirja na Mozirski planini tradicionalna maša. Po maši se lahko sprehodite po planini, obiščete Mozirsko kočo in Alpski vrt. Na terasi hotela Golte nas bo zabavala skupina Venus. Obiskali

stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 20.00 Titov Trg (pred Domom kulture) nastop Kulturno umetniškega društva Sevdah iz Vranja (Srbija). 21.00 pred Domom kulture Velenje Filmska projekcija: romantična drama Okus po ljubezni (Zvezde pod zvezdami 2014)

ŠOŠTANJ

Petek, 15. avgust 20.00 Gasilski dom Šoštanj Zabava v Šoštanju - ans. Smeh in Pop design 20.00 Kavarna Šoštanj Dalmatinski večer s Kvatropirci

Sobota, 16. avgust X 16.00 19.00

Torek, 19. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku – Menserola počitnice 8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 – 12.00 in 16.00 – 19.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku – Torkove igrarije: Utrip mesta (30. PKP) 19.00 Vila Bianca Koncert: Dejan Praprotnik, citre (26. Citrarski festival Velenje)

Sreda, 20. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku – Menserola počitnice 8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Poletna osvežitev z zelišči 10.00 Vila Mojca

boste lahko tudi turistično tržnico.

Praznik gorskih zelišč V nedeljo, 17. avgusta, od 10. ure dalje lahko obiščite Alpski vrt na Golteh; v njem boste lahko spoznali zdravilna gorska zelišča. Skupaj z zeliščarjem se boste odpravili na travnik, izvedeli koristne nasvete o pravilnem nabiranju in uporabi zelišč za domačo lekarno.

Poletne počitnice v Vili Mojca

20.00 X X 11.00

Odhod iz AP Šoštanj Planinski tabor za osnovnošolce – Soriška planina Gasilski dom Šoštanj Zabava v Šoštanju - Tekmovanje starih brizgaln Kavarna Šoštanj Potopisno predavanje – Aleksandra (Saška) Bellian Camino, the walk of life Gasilski dom Šoštanj Zabava v Šoštanju - ans. Spev in Skorband Odhod iz AP Šoštanj Planinski tabor za odrasle – Tatre (Slovaška) Odhod iz AP Šoštanj Grintovec (tura, zahtevna pot) REKS Ravne Kolesarski dvoboj

20.00 Dvorana Marof – Mladinski center Šmartno ob Paki Otvoritev razstave likovnih del nastalih na likovni delavnici ''Pogled vase''

Nedelja, 17. avgust do 14.00 Marof – Mladinski center Šmartno

ob Paki Zaključek likovne delavnice ''Pogled vase''

Ponedeljek, 18. avg. 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti

Torek, 19. avgusta: 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti

Sreda, 20. avgusta 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti

Lunine mene

Ponedeljek, 18. avg. X

Telovadnica OŠ KDK Šoštanj Poletni košarkarski tabor KK Elektra 2014

Torek, 19. avgust

17.

9.30 Zbirno mesto pred MS Šoštanj Športne igre na prostem

avgust, ob 14.26, zadnji krajec

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 14. avgust

Dvorana Marof – Mladinski center Šmartno ob Paki Likovna delavnica ''Pogled vase'' 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti Ves dan

Petek, 15. avgust Ves dan

Dvorana Marof – Mladinski center Šmartno ob Paki Likovna delavnica ''Pogled vase''

CITY CENTER Celje • • •

Sobota, 16. avgust

•

8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob MC Šmartno ob Paki Kmečka tržnica Ves dan Dvorana Marof – Mladinski center Šmartno ob Paki Likovna delavnica ''Pogled vase''

• •

četrtek, 14.8., od 14.00 -19.00, Biotržnica petek, 15.8., od 14.00 Kmečka tržnica Nedelja, 17.8., ob 11.00 Pravljične urice, Ris Links in varuh narave Četrtek, 21.8. 18.00 koncert Modrijanov Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče! Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki

Najvišje ležeča razstava gob Obiščite Alpski vrt na Golteh in si oglejte najvišje ležečo razstavo užitnih in strupenih gob v Sloveniji. Gobarsko društvo Marauh pripravlja tudi brezplačna predavanja o gobah. Z izkušenimi gobarji se boste podali ''v gobe'', v restavraciji hotela Golte pa bodo na voljo tudi raznolike gobje jedi. n

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

ŠEF Chef (ZDA) Komedija, 90 minut. Režija: Jon Favreau. Igrajo: Jon Favreau, Robert Downey Jr., Scarlett Johansson, John Leguizamo, Bobby Cannavale,Emjay Anthony, Dustin Hoffman, Sofia Vergara, Oliver Platt,idr. Petek, 15. 8., ob 20.30 Sobota, 16. 8., ob 21.00 Nedelja, 17. 8., ob 20.00 Ko kuhar Carl Casper nenadoma pusti službo v ugledni losangeleški restavraciji, kier v svoji kuharski ustvarjalnosti noče popustiti njegovemu gospodovalnemu lastniku, mora ugotoviti, kaj naj zdaj počne. Znajde se v Miamiju in z bivšo ženo, prijateljem in svojim sinom ustanovi mobilno kuhinjo. Na cesti se kuhar Carl vrne k svojim koreninam, ponovno obudi strast do kuhinje ter veselje do življenja in ljubezni.

NEVERJETNI SPIDER – MAN 2 3D

The Amazing Spider-Man 2 (ZDA) Akcijska domišljijska pustolovščina, 136 minut / ZDA. Režija: Marc Webb. Igrajo: Emma Stone, Andrew Garfield, Stan Lee, Rhys Ifans, Embeth Davidtz, Martin Sheen, Sally Field, idr. Petek, 15. 8., ob 22.40 3D Nedelja, 17. 8., ob 17.30 3D Nadarjeni mladenič Peter Parker skuša najti ravnotežje med življenjem običajnega študenta, ljubeznijo do lepe Gwen in svojim skrivnim junaškim udejstvovanjem pod krinko super junaka Spider-Mana. Med raziskovanjem skrivnostnih raziskav svojega izginulega očeta, Peter s pomočjo prijatelja Harryja naleti na nevarne skrivnosti zlovešče korporacije OsCorp. To sproži niz neprijetnih dogodkov, ki Spider-Mana prisilijo, da se spopade kar s tremi nevarnimi nasprotniki - železnim velikanom Rhinom, naelektrenim maščevalcem Electrom in večnim sovražnikom Zelenim škratom.

ANTBOY Antboy (Danska) Družinska komična pustolovščina, 77 minut. Režija: Ask Hasselbalch. Igrajo: Oscar Dietz, Nicolas Bro, Samuel Ting Graf, Amalie Kruse Jensen, Kenneth Bogh Andersen, Laerke Winther Andersen, Aske Bang, idr. Petek, 15. 8., ob 19.00 Sobota, 16. 8., ob 19.00 Nedelja, 17. 8., ob 16.00 – otroška matineja Ko 12 letniega Pelleja ugrizne mravlja, nanj prenese super moči. Ob pomoči prijatelja, ljubitelja stripov Wilhelma, si Pelle ustvari skrivno identiteto – postane superheroj Antboy. In seveda ravno pravi čas, saj prihaja negativec, zlobni super lopov Flea.

OKUS PO LJUBEZNI (Dabba) Romantična drama, 104 minute. Režija: Ritesh Batra. Igrajo: Irrfan Khan, Nimrat Kaur, Nawazuddin Siddiqui, Denzil Smith, idr.

Ponedeljek, 18. 8., ob 21.00 – Zvezde pod zvezdami pred Domom kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Skupnost dostavljalcev hrane v Mumbaju sestavlja pet tisoč posameznikov, ki so svoj poklic podedovali že od prednikov. Večina je nepismenih, a naslova nikoli ne zgrešijo. Pa vendar se tudi to zgodi: ena izmed napačno dostavljenih menašk privede do srečanja med gospodinjo in moškim, ki si začneta izmenjavati sporočila in ustvarjati namišljen pripovedni svet.....

Naslednji vikend, od 22. 8. do 25. 8. napovedujemo:

akcijsko komično pustolovščino NINJA ŽELVE, akcijsko pustolovščino V OSRČJU VIHARJA, triler DVA OBRAZA JANUARJA, ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek, 25. 8. ob 21.00 ob Domu kulture, mladinsko komedijo GREMO MI PO SVOJE 2.

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

14. avgusta 2014

Nagradna križanka zadruge Šaleška dolina

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je uradni zastopnik za prodajo in servis gorske kmetijske mehanizacije BCS, ki jo predstavljata gorski traktor Volcan V950 in gosrka kosilnica BCS 630 WS MAX Easy Drive. Izvajamo tudi storitve košnje z gorskim traktorjem Volcan V950. V ponudbi imamo vso kmetijsko mehanizacijo proizvajalca SIP. Informacije 041 813 949 (Branko)

Z VAMI IN ZA VAS!

RADIO VELENJE ČETRTEK, 14. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje

PETEK, 15. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. avgusta

Rešeno križanko pošljite najkasneje do 25. avgusta na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ ŠALEŠKA DOLINA«. Izžrebali bomo tri bone v vrednosti 10 evrov za nakup v trgovinah zadruge Šaleška dolina.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. avgusta

Vabimo vas na

12. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline, ki bo v soboto, 30. avgusta 2014.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Več informacij:

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. do 10. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

www.zelenedoline.si

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

14. avgusta 2014

Poišči 10 razlik!

mali OGLASI

DEŽURSTVA • Hišo v dveh etažah v Paški vasi 140 m2, zgrajeno 2009, 540 m 2 zemljišča. Cena 165.000 evr.

• Hišo v treh etažah v Lipju na sončni legi, 180 m2, zgrajena 1987, 669 m2 zemljišča. Cena 149.000 evr

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. • Samostojno hišo v Rečici ob Paki, z opremo, 300 m2, na vrhunski parceli s sončno lego, zgrajeno leta 2009, s 799 m2 zemljišča. Cena 260.000 evr.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 8. in 17. 8. – Renata Lamot, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00, torek, četrtek 12.00 - 14.00

ŽIVALI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

BIKCA in telico, limuzin, težka 190 in 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 557 829 KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev drugega teleta prodam. Gsm: 031 640 369 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje, prodam. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI

STIKI -POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

KORUZO za silažo prodam. Gsm: 041 946 944 REFOŠK, rose, savinon in muškat – klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, račja jajca, domači kis,

borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO PIANINO august foerster, audi A4 avant 1.9 dizel quatro, l. 2000, 85 kW, 6 prestav, servisna knjiga, poraba 5,9 litra, prodam. Telefon: 03 586 80 77 VARILNI aparat varstroj 220-380 V 140 A, prodam za 50,00 evrov in pralni stroj gorenje. Gsm: 041 881 337

ODDAM V NAJEM oddam hišo z 1200 m2 zemljišča. Je 1 km iz Velenja. Gsm: 031 627 160

Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00

Vas zanima študij fizioterapije? Strokovna izobrazba za perspektiven poklic. Novo! Študij fizioterapije v Laškem, v zdravilišču, ki je opremljeno z najsodobnejšimi aparaturami in drugimi terapevtskimi pripomočki ter ima najboljše razmere za izvajanje praktičnega pouka. V prihajajočem šolskem letu bo na voljo študij fizioterapije prve bolonjske stopnje z vrhunskimi predavatelji, v naslednjem šolskem letu pa tudi druge bolonjske stopnje. Informativni dan bo 19. 8. 2014 ob 16. uri v Laškem. Informacije na fizioterapevtika.si in na tajnistvo@fizioterapevtika.si

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50 • epp@nascas.si ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati in dedek

Nagrajenci nagradne križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 31. julija 2014, so: •

Janko Oštir, Hrastovec 47 a, 3320 Velenje; • Ivan Plešnik, Goriška 44, 3320 Velenje; • Danica Sivka, Škalska 30 a, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: KOPALNICA VAŠIH SANJ

ALOJZ VAJDL

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Borovnik Matjaž, Dobrna, Zavrh nad Dobrno 35 in Ciglar Jasmina, Dobrna, Zavrh nad Dobrno 35.

SMRTI

Golčman Eva, roj. 1926, Velenje, Stantetova ulica 3; Pečovnik Pavla,

roj. 1927, Šoštanj, Lokovica 134 a; Petek Aleksander, roj. 1963, Sončna pot 18; Sirše Peter, roj. 1935, Prebold, Dolenja vas 171; Vajdl Alojz, roj. 1942, Šoštanj, Bele Vode 10 b; Dežman Marijan, roj. 1950, Prevalje, Kot pri Prevaljah 28; Podergajs Amalija, roj. 1935, Celje, Na Otoku 9; Vodeb Alojzij, roj. 1929, Žalec, Pongrac 79 b.

Bele Vode 10 b, Šoštanj

18. 6. 1942 – 1. 8. 2014 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za lep govor in opravljen obred, cerkvenemu zboru, pevcem in trubačem za zapete in zaigrane žalostinke, pogrebcem, govornikoma Francu Skornšku in Ivu Drevu ter pogrebni službi Tišina. Posebno zahvalo pa izrekamo Zoranu Kacu za vso pomoč pri ogranizaciji pogreba ter Silvi, Miciki, Kseniji, Jasmini in Faniki za vso izkazano pomoč. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala.

Žalujoči žena Vida, otroci Miran, Zdenka in Andreja z družinama

Naš čas, 14. 8. 2014, barve: CMYK, stran 24

Morje je še vedno »IN« Kje so si in si še nabirajo moči nekateri znani Šalečani – Večina prisega na morje v sosednji Hrvaški – Nekaj tudi avanturistov in popotnikov Velenje – Za mnoge se čas dopustov izteka, eni so že skoraj pozabili, da so si ga že privoščili. Ko smo preverjali, kje dopustujejo (so ali še bodo) znani Šalčani, so telefoni pogosto zvonili v prazno. Čisto naivno sklepamo, da zato, ker so verjetno tisti, ki smo jih želeli povprašati, kako in kje si letos polnijo baterije, še bili na kakšni plaži ali celo v tujini. Celo zato, ker takih nismo našli prav veliko. Pa začnimo v mestni hiši. Velenjski župan Bojan Kontič je letos z dopustom kar pohitel. Nanj se je skupaj z ženo Tanjo odpravil že v prvih dneh julija, tokrat pa je izbral Mali Lošinj. Dopust je prekinil na dan državnozborskih volitev, a se je takoj po njih vrnil na otok. Obiskal ga bo še enkrat, menda že kmalu. Mali Lošinj je za dopust izbrala tudi njegova sodelavka Alenka Rednjak, ki vodi urad za investicije in razvoj. Nova vodja urada župana Saša Sevčnikar je z dopustom prav tako pohitela, z otrokoma ga je v začetku julija preživela na Pagu. Ta otok je izbral Tudi Tone Brodnik, ki je po novem tudi v. d. direktorja občinske uprave. Na dopust se je odpravil, še preden so ga imenovali na to mesto, sedaj pa bo verjetno zanj manj časa za sproščanje, sploh ker bo

septembra občina na veliko praznovala 55-letnico mesta, pa tudi številne investicije, ki sodijo pod njegov urad za gospodarstvo, bodo še v polnem teku. Teden dni je letos na Pagu z ženo Nives preživel tudi direktor velenjske Knjižnice Vlado Vrbič, preostanek dopusta pa je, kot ponavadi, užil v Zavodnjah nad Šoštanjem. Na Hrvaško že nekaj let prisega direktor Veplasa Franc Vedenik. Tudi letos se je vrnil na preizkušeno mesto, v Biograd ob morju. Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, pa se je odločil letošnji dopust preživeti v nekoč izjemno priljubljeni destinaciji Šalečanov, v Fiesi. Dopust zanj ni bil najboljši, pokvarila ga je bolezen in še nekateri neljubi dogodki, zato je bil prav srečen, da se je lahko vrnil na delovno mesto. Verjetno bo na letošnji dopust skušal čim prej pozabiti. Spominov nanj pa sploh nima nova direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Letos si dopusta sploh še ni privoščila, ker preprosto ni našla časa zanj. Seveda si ga bo, a šele pozno jeseni. Kam jo bo mahnila, pa še ne ve. Njen predhodnik Damjan Kljajič pa si bo zagotovo zapomnil letošnje dopustniške dni. Teden dni je skupaj s prijatelji iz Šaleške doline

potoval po Jugoslaviji. Pot jih je ponesla vse do Črne gore, vmes pa so si ogledali tudi prizorišča bojev na Sutjeski in Neretvi in še nekaj zgodovinsko pomembnih lokacij. Kratke dopuste, večinoma podaljšane vikende, si v tem poletju privošči direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. Večino prostih dni preživi v družinski hiški ob novigradskem morju, delček dopusta pa bo, kot že vrsto let doslej, preživela v Posočju. Direktorica Galerije Velenje Stanislava Pangeršič je na dopust odpotovala takoj, ko se je v Gorenju začel kolektivni dopust. Z možem Bojanom sta življenje močno umirila na Hvaru. Na otok Pelješac zaradi čudovite narave že vrsto let prisega nova poslanka v državnem zboru Andreja Katič. Kot vedno je z družino tam živela čisto v skladu z naravo, brez vse sodobne navlake. Letos si bo dopust na otoku Pašmanu zapomnil tudi velenjski zobozdravnik Ivan Janežič. Ta že nekaj let naokoli potuje z avtodomom, letos pa je moral dopust neprostovoljno podaljšati. Neurje, ki je

ob koncu julija in na začetku avgusta pustošilo po Dalmaciji, je namreč odneslo del ceste na tem otoku, zato se ni mogel vrniti domov takrat, kot je načrtoval. Vse pa je šlo po načrtih Mileni Pečovnik, direktorici Visoke šole za varstvo okolja, ki je skupaj z družino proste dni preživela na Šipanu. Ne prvič, verjetno pa tudi ne zadnjič.

Več kot le vonj po tujini Med Šalečani smo našli tudi nekaj takih, ki so se letos odločili za tujino. Peter Kobal, pomočnik direktorja v podjetju Gorenje –

Staro in mlado v Lučah 45. Lučki dan ponudil pestro kulturno in etnografsko dogajanje – Za vsakogar nekaj Občina Luče je v sodelovanju z društvi in krajani v preteklem tednu poskrbela, da so ljudje celotne Zgornje Savinjske doline obiskali njihovo občino. 45. Lučki dan je obiskovalcem postregel z raznoliko in pestro ponudbo dogodkov kulturnih, športnih, etnoloških in zabavnih vsebin. Že tradicionalno je bil vrhunec na nedeljo, ko je vaščane že navsezgodaj z budnico pozdravila godba Zgornje Savinjske doline, ki ji je sledilo pritrkavanje iz farnega zvonika in streljanje z možnarji. Po maši so si obiskovalci lahko ogledali stare šege in navade ljudi, ki še vedno ohranjajo staro tradicijo. To pa še zdaleč ni vse, kar se je v Lučah dogajalo. Predsedniki DU Zgornje Savinjske doline so se ob kuhanju golaža družili pred »vlcarsko bajto«, ki je bila zaupana v upravljanje Društvu upokojencev Luče. Na Hočevarjevi njivi so priredili pravo »vlcarsko tekmovanje«, na katerem so spretnosti pokazali gozdarji, na ogled je bila postavljena lovska razstava, Čebelarski center Luče je imel dan odprtih vrat, za smeh so poskrbeli s skečem »Nekoč in danes«, tisti s kondicijo pa so se udeležili športnih turnirjev in pohoda na Križevnik in Veliki vrh. Ko je sonce zašlo za goro, so na svoj račun prišli vsi, ki jih zasrbijo pete, ko zaslišijo poskočno glasbo in se radi

«Vlcarska bajta«

vzdrževanje, je raziskoval Islandijo. Zakonca Vrabič, profesorica Darinka in ravnatelj Rudarske šole Albin, pa sta bila v Španiji. Ne kar tako, obiskala sta namreč družino bodoče snahe in zagotovo deželo tudi zato doživela čisto drugače, kot bi jo kot navadna turista. Najbolj avanturistična pa sta bila Matjaž Šalej, organizator prireditev na Festivalu Velenje in profesor na Šolskem centru Velenje Miran Papež. Že vrsto let si v poletnem času privoščita popotovanja, na katerih potešita svojo radovednost do geografije in zgodovine, ki ju oba močno zanima. Tokrat sta se z avtom, na katerem sta bili tudi kolesi, odpravila na 20-dnevno popotovanje čez Balkan do grškega Peloponeza. Prečesala sta ga od severa do juga, malo z avtom,

Ciril Rosc, župan Občine Luče: »Vlcarska bajta ima bogato zgodovino. Letošnje leto smo njeno uredili lastništvo in jo oddali v brezplačno upravljanje domačemu Društvu upokojencev, ki so se zelo zagnano lotili obnove in ji dali novo vsebino.« Emil Hedžet, predsednik Pokrajinske zveze Društva upokojencev Celje: »Danes sem vesel in presenečen. Društvo upokojencev Luče nas je povabilo že drugič in me veseli, ker so vedno aktivni, kar je pohvale vredno. Povabili so nas v svoj novi dom, kjer se bodo zbirali. Lesena koča je bila prinešena iz Matkovega kota, potrudili so se z zbiranjem stare posode in opreme, ki so jo imeli gozdarji. To bo etnološka zani-

zabavajo dolgo v noč. V petek je bil rock večer, ki je vrhunec že v jutranjih urah dosegel z nastopom zasavskih Orlekov, v soboto pa je sledil zabavni večer z ansamblom Slovenski zvoki. Vse dni prireditve je bila možnost spusta po Savinji

malo s kolesi. Med drugim sta si ogledala kar 7 zaščitenih Unescovih kulturnih spomenikov, vsaj delno pa sta si ogledala tudi Halkidiko. Privoščila sta si pristno hrano domačinov, vreme pa jima za razliko od tistih, ki so letos izbrali obale Jadranskega morja, sploh ni nagajalo. Domov sta se vrnila utrujena, a več kot navdušena – tudi nad grškimi slaščicami. A obdobje sladkega in vedno prekratkega poletja se za večino izteka. Pravijo, da ob zelo aktivnem dopustu energijo, ki si jo naberemo med počitkom, »pokurimo« že v treh dneh. Upajmo, da bo za večino letos trajalo dlje, saj bo jesen na mnogih področjih vroča in naporna. n bš

mivost za vse turiste, ki pridejo v Zgornjo Savinjsko dolino.« Tomaž Kastelic, avtor razstave Savinjske naplavine: »To so lesene naplavine, nabrane ob reki Savinji, ki niso več služile nobeni stvari. Iz teh naplavin se da marsikaj narediti, les oživiti in spraviti v življenje, ki predstavlja spominek.« Vlado Poredoš, vodja in pevec skupine Orlek: »Kot ste opazili, smo najbrž eden redkih slovenskih bendov, ki ni ekonomsko usmerjen, saj nas je devet. Kjerkoli po svetu igramo, igramo tako, kot smo danes v Lučah, in nas sploh ne moti, če nas ne razumejo. Odzivamo se na vse družbene tegobe, ker vsi dobimo položnice ki jih je treba plačati. Ponosen sem, da pojem v slovenščini.« s kajakom ali raftom, soteskanja za najbolj pogumne, za tiste, ki jih navdušuje podzemni svet, je bila na ogled Snežna jama, za umetniške duše pa ogled unikatnih izdelkov in različnih razstav. n Irena Budna

Starotrškega dne ne bo Velenje – Na redni seji Turističnega društva Šalek so sklenili, da letos tradicionalnega Starotrškega dne ne bodo pripravili. Napovedan je bil za 23. avgusta, prireditev pa odpovedujejo zaradi težav pri organizaciji dogodka. Predsedniki DU Zgornje Savinjske doline

n bš