31 2015

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (16/34 °C) in soboto (17/33 °C) bo jasno, v nedeljo (17/31 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 6. avgusta 2015

Iz

ĹĄtevilka 31 | leto 62

majhnega

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

rase veliko

cena 1,80 â‚Ź

DruĹžimo se!

Milena KrstiÄ? - Planinc

Poleti je veÄ? Ä?asa za druĹženje. Ne mudi se, kot se obiÄ?ajno mudi Ä?ez leto.

A tudi poleti, ko se veÄ? druĹžimo, uĹživamo na piknikih, sreÄ?anjih, zabavah, veselicah ..., je dobro razmiĹĄljati o tem, kam z embalaĹžo in drugimi odpadki, ki bodo ostali po takih dogodkih. Ĺ˝e pri naÄ?rtovanju je pametno vedeti, koliko ljudi bo prisotnih, in razmisliti, koliko Ä?esa bomo potrebovali, da ne bo vsega preveÄ? in bo potem neuporabljeno konÄ?alo v smeteh. ÂťPoskusimoÂŤ lahko z vraÄ?ljivo embalaĹžo, steklenicami, ki jih bomo po zabavi vrnili nazaj v krogotok v ponovno polnitev. Naredili bomo dobro denarnici in okolju.

Velenje, 3. avgusta – Skorajda ni otroka, ki ne uĹživa, ko barva in riĹĄe. Sploh, Ä?e je lahko ob tem ĹĄe malo umazan. Kako pa to poÄ?nejo veliki? Da, tudi oni se med risanjem in slikanjem umaĹžejo, pa jih prav tako niÄ? ne moti. To in ĹĄe marsikaj so spoznali malÄ?ki, ki so se na torkovih igrarijah na travniku pri Domu kulture preizkusili v risanju s prstnimi barvami in vodenkami. Eni so to poÄ?eli na mizah, drugi na pravih slikarskih stojalih. Ker iz majhnega vedno raste veliko, je morda med njimi tudi kakĹĄen uspeĹĄen bodoÄ?i umetnik. đ&#x;”˛

ÄŒe se bomo odloÄ?ili za ploÄ?evinke in plastenke, se lahko marsikje dogovorimo, da tisto, kar ne bomo porabili, vrnemo. Prazno embalaĹžo pa stisnemo in oddamo v zato namenjene zabojnike. Tiste z rumenim pokrovom. In spet vam bo hvaleĹžna tako denarnica kot narava.

Redki so pikniki brez Ĺžara in zelenjave. Posebej pozorni bodimo na meso, da ne bo priĹĄlo zaradi njega do kakĹĄnih prebavnih teĹžav, po katerih se ga bomo ĹĄe dolgo spominjali. Ostanke mesa, ki jih je treba zavreÄ?i, zavijmo v plastiÄ?no vreÄ?ko – teh je, resici na ljubo, povsod preveÄ?, a so vsaj v tem primeru koristne. Iz zabojnikov za meĹĄane komunalne odpadke tako vsaj smrdelo ne bo.

Ostanke zelenjave oddajmo v rjav zabojnik za bio razgradljive odpadke.

V poletnih mesecih, ko so temperature visoke in hitro pride do gnitja, jih v zabojnik odloĹžimo v biorazgradljivih vreÄ?kah, lahko tudi v papirnatih, ki so ostale od kruha, da gniloba ne bo moteÄ?a za tiste, ki bodo zabojnik uporabljali za nami, in tudi za delavce, ki so dnevno v stikih z odpadki.

In uĹživajmo. UĹživajmo v druĹženju. Vzemimo si Ä?as za pogovore, sreÄ?anja, piknike, pozitivne misli in za nove zamisli.

bĹĄ

Nahranimo tudi duha v sebi.

đ&#x;”˛

Modro zeleni prah povzroÄ?il preplah Pred napovedano novinarsko konferenco je prejel direktor TEĹ dr. MatjaĹž Eberlinc grozilno pismo z neznanim prahom, ki pa ni bil zdravju nevaren Direktor Eberlinc je po konÄ?ani agoniji dejal: ÂťSpremembe, ki se dogajajo v poslovanju druĹžbe in vplivajo tudi na lokalno skupnost, so verjetno botrovale temu, da se je nekdo odloÄ?il opozoriti na problematiko na sicer nenavaden naÄ?in, ki zagotovo ne pripomore k normalnemu poslovanju in reĹĄevanju odprtih vpraĹĄanj, ki so bila, so in bodo, ne glede na to, kdo druĹžbo vodi.ÂŤ Celotno akcijo so vodili policisti in gasilci pod vodstvom poveljnika Borisa BrinovĹĄka, ki je poskrbel, da je vse potekalo skladno z varnostnimi predpisi. Policisti pa ĹĄaljivca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Napovedana novinarska konferenca bo sedaj v sredo, Dr. MatjaĹž Eberlinc na njej pa naj bi govorili o posaj je TEĹ enostransko odpovedal slovnih rezultatih v letoĹĄnjem prpogodbo, dosedanja usklajevanja vem polletju. đ&#x;”˛ pa niso obrodila sadov.

Policisti in gasilci pri preiskavi grozilnega pisma s sumljivo vsebino, ki ga je prejel direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj MatjaĹž Eberlinc.

Ä?etrtek 6. avgust

Ansambel

Kalinka

ob 20.30

i in romanc

VeÄ?er Ruskih pesm

Lucienne

petek 7. avgust

ob 20.30 n glasbe z Lucienne

VeÄ?er evergree

ije:

VA RAZV BA

vac Rezer

4

530 41 74

A AJ

Ĺ oĹĄtanj - Prah, ki je bil del grozilnega pisma, v torek malo pred 11. uro pa ga je dobil direktor ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne dr. MatjaĹž Eberlinc, ni bil nevaren zdravju ljudi, povzroÄ?il pa je veliko nevĹĄeÄ?nosti.

Eberlinc je poĹĄiljko odprl tik pred napovedano novinarsko konferenco (vsebine pisma ni prebral), ki je seveda odpadla, pridrĹžali pa so vse, ki so Ĺže bili v poslopju, saj je to eden od varnostnih ukrepov. Med njimi je bilo tudi ĹĄest novinarjev, nekaj pa jih je ostalo tudi pred stavbo, saj niso mogli do svojih avtomobilov, ki so bili na varovanem obmoÄ?ju. To je trajalo skoraj pet ur, dokler niso dobili analiz prahu. Seveda je bilo ob tem dogodku veliko ugibanj, ĹĄe posebej, ker ima TEĹ vrsto nerazreĹĄenih vpraĹĄanj. Ni recimo

jasno, kaj bo v prihodnje z blokoma ĹĄtiri in pet, s tem pa tudi s ĹĄtevilom zaposlenih. Prav tako tudi ni jasno, kaj bo z ogrevanjem Ĺ aleĹĄke doline,

ZA

Mira ZakoĹĄek

0

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje, 30. julija – Mestna obÄ?ina Velenje je marca objavila Razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov letos. Prejeli so 30 vlog, od tega 22 predlogov ni bilo popolnih. Po tem, ko so predlagatelje pozvali, da vloge dopolnijo, so to storili vsi.

Vsak predlog je bil ovrednoten glede na sprejeta merila za izbor programov in projektov, sredstva pa so dodelili 29 druĹĄtvom in organizacijam. Komisija je mednje razdelila 20 tisoÄ? evrov. Od tega so 9 tisoÄ? evrov namenili velenjskim druĹĄtvom in ustanovam, 5 tisoÄ? evrov pa tistim, ki imajo sedeĹž zunaj MO Velenje, vendar delujejo tudi na obmoÄ?ju velenjske obÄ?ine. 6 tisoÄ? evrov so namenili karitativni in socialni dejavnosti. Ta sredstva je prejela Ĺ˝upnijski Karitas Velenje, edina prijavljena v tem sklopu. đ&#x;”˛

bĹĄ

Obnavljajo cesto skozi Pesje Velenje, 4. avgusta – V teh dneh promet skozi Pesje, na cesti Velenje–ŠoĹĄtanj, teÄ?e izmeniÄ?no. Na odseku od kroĹžiĹĄÄ?a do kriĹžiĹĄÄ?a z radarjem, kjer je odcep za naselje Pesje, namreÄ? obnavljajo asfaltno prevleko. Ker gre za drĹžavno cesto, obnova ne bo stroĹĄek obÄ?ine. Obnova je temeljita, saj so zamenjali tudi spodnji ustroj in tampon ceste, ki je moÄ?no obremenjena s tovornim in osebnim prometom. bĹĄ

đ&#x;”˛

Igrala pri zelenici ob Domu kulture?

V sluĹžbi za razvojne projekte in gospodarstvo Mestne obÄ?ine Velenje ponovno prouÄ?ujejo moĹžnost postavitve igral na zelenici ob Domu kulture. To pobudo je na seji sveta podal svetnik (SMC) Matej Jenko.

Ob 55- letnici mesta so o tem Ĺže razmiĹĄljali, a se za to niso odloÄ?ili, ker je to tudi prireditveni prostor. đ&#x;”˛

mz

Vse veÄ? mam doji Slovenj Gradec, 3. avgusta – Ob svetovnem tednu dojenja, ki ga obeleĹžujemo med 1. in 7. avgustom in letos poteka z geslom Dojenje in delo - naj deluje, so Svetovni zvezi za dojenje (WABA) veÄ? pozornosti posvetili razliÄ?nim vidikom dojenja. Opozarjajo na pomen razliÄ?nih okolij, ki lahko zaviralno ali pa spodbudno vplivajo na dojenje. V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec je bilo lani rojenih 959 otrok, od tega 462 deklic in 497 deÄ?kov. Opravljenih je bilo 215 carskih rezov. Skupaj premeĹĄÄ?enih novorojenÄ?kov v Ljubljano ali Maribor je bilo 37. PremeĹĄÄ?enih otrok v center za nedonoĹĄenÄ?ke je bilo skupaj 305. NedonoĹĄenih otrok je bilo 55. Iz statistiÄ?nih podatkov je opaziti, da se je glede na leto 2013 poveÄ?al odstotek izkljuÄ?no dojenih otrok, odstotek delno dojenih otrok se je zmanjĹĄal za 3 %, nedojenih pa zmanjĹĄal za 0,3 % odstotka. Zato so zaposleni na ginekoloĹĄkem oddelku slovenjgraĹĄke bolniĹĄnice zelo zadovoljni, saj so v promocijo in izboljĹĄanje dojenja vloĹžili veliko truda in dela. Kljub temu bodo ĹĄe naprej skrbeli za izpopolnjevanje znanja in dela na podroÄ?ju dojenja. đ&#x;”˛

bĹĄ

Mladostniki preveÄ? sedijo Ljubljana, 4. avgusta - Raziskava ÂťZ zdravjem povezano vedenje v ĹĄolskem obdobjuÂŤ (HBSC 2014), ki jo je Ĺže Ä?etrtiÄ? zapored izvedel Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje, je pokazala, da je v zadnjih dvanajstih letih vse manj slovenskih mladostnikov redno telesno dejavnih. Tako je le ĹĄe okoli 18 % mladostnikov telesno dejavnih vse dni v tednu, medtem, ko vsak peti mladostnik v prostem Ä?asu veÄ? kot ĹĄtiri ure preĹživi v sedeÄ?em poloĹžaju. Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. Podatki tudi kaĹžejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta. Sicer pa s starostjo telesna dejavnost upada, tako je dovolj telesno dejavnih najveÄ? 11-letnikov, sledijo 13- in 15-letniki. Med 15-letnimi dekleti jih je redno telesno dejavnih le ĹĄe dobrih 7 %.V obdobju zadnjih dvanajstih let raziskava beleĹži upad redne telesno dejavnih mladostnikov, in sicer ĹĄe posebej med 11-letniki in med 15-letnimi dekleti. đ&#x;”˛

Ponovna aktivacija kartice Bicy stane Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje je zagotovljena brezplaÄ?na uporaba koles, a nekateri sploĹĄne pogoje uporabe krĹĄijo (na eno kartico si izposojajo veÄ? koles, zadrĹžujejo kolesa tudi po 14 ur, jih uniÄ?ujejo).

TakĹĄnim uporabnikom je nadaljnja uporaba prepovedana. V primeru manjĹĄih krĹĄitev, pa jim na TIC-u kartico vseeno ponovno aktivirajo. Do nedavnega je bilo to brezplaÄ?no, po novem pa je treba za to odĹĄteti 6 evrov. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

6. avgusta 2015

Veliko pozornosti namenjajo neljubim dogodkom

20 tisoÄ?akov za socialo in zdravstvo

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

mz

BolniĹĄnica TopolĹĄica in Zavod za zdravstveno zavarovanje Hercegovsko-neretvanjske Ĺžupanije sta si izmenjala izkuĹĄnje in dobre prakse Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica, 4. avgusta – V torek so BolniĹĄnico TopolĹĄica obiskali predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Hercegovsko-neretvanjske Ĺžupanije iz Bosne in Hercegovine. Do tega sreÄ?anja je priĹĄlo potem, ko sta stike navezala vodja kakovosti v tukajĹĄnji bolniĹĄnici in direktor tamkajĹĄnjega zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica prim. Leopold Rezar, mag. Brigita Putar, ki bdi nad sistemom kakovosti, in vodja sluĹžbe za informatiko Marko Oberstar so gostom predstavili nekatere novosti v kakovosti, predvsem pa, kako znotraj te obvladujejo nezaĹželene oziroma neljube dogodke. ÂťObvladovanje in poroÄ?anje o neljubih dogodkih je nekaj, na kar smo v naĹĄi bolniĹĄnici res ponosni.

Tudi v Sloveniji smo bili v zvezi s tem doslej deleĹžni Ĺže precej zanimanja,ÂŤ pravi direktor.

Neljubi dogodek je vsak nepriÄ?akovan dogodek, ki je ali bi lahko povzroÄ?il pacientu ĹĄkodo med zdravstveno oskrbo in ni posledica narave pacientove bolezni. ÂťKadar sodelavci ugotovijo, da v delovnem procesu vse ne teÄ?e gladko, da se

Gostom so predstavili BolniĹĄnico TopolĹĄica in jih po njej tudi popeljali.

nekje zatika, to javijo vodstvu. To vsako takĹĄno zadevo obravnava, odpravi in prijavitelju tudi javi rezultate obravnave.ÂŤ Neljubi dogodki, ki so jih Ĺže obravnavali, so z zelo razliÄ?nih podroÄ?ij. Recimo, da je pribor, ki ga uporabljajo bolniki, ki jedo kasneje, ostajal v bolniĹĄniÄ?nih sobah in se ni vraÄ?al v kuhinjo. Z nekaj organizacijskimi prijemi so to uredili. Nelju-

bi dogodek je lahko denimo tudi to, da medicinska sestra na temperaturnem listu ne zna prebrati navodil zdravnika. To so odpravili tako, da terapije zapisujejo s tiskanimi Ä?rkami. ÂťTo je urejeno tudi v sistemu kakovosti. Zdravnik vsako terapijo parafira. Temperaturni listi so tako popolnoma pregledni.ÂŤ Ob tem so v BolniĹĄnici poudarili, da je zelo pomembna prav prijava

Z odpisi dolgov do manj ÂťodpisanihÂŤ DrĹžava pomaga ĹĄe drugaÄ?e – Celjani bi vrgli ministrico, prodaja CC v zraku – Asfaltna baza razdvaja – LaĹĄka CI proti cesti Pa se je zaÄ?elo! DrĹžava, obÄ?ine in razliÄ?na podjetja naj bi zaÄ?eli Ä?rtati dolgove najrevnejĹĄim zadolĹženim prebivalcem. ÄŒeprav naj bi bilo ĹĄe nekaj nejasnosti, poudarjajo, da je jasno, da bo akcija pomagala mnogim, da se znebijo bremen, ki jih moÄ?no bremenijo. Zdaj naj bi bili nekateri ĹĄe bolj odloÄ?ni, da akcija uspe, da bi bili boljĹĄi od naĹĄe ÂťnajboljĹĄe sosedeÂŤ, pri kateri podobna akcija, zaÄ?eta pred nami, naj ne bi bila najuspeĹĄnejĹĄa. Nekateri bi se po zadnjih dogodkih paÄ? ĹĄe bolj radi primerjali, pa Ä?eprav stvari nimajo niÄ? skupnega. Kot z medsosedskim sporom zaradi arbitraĹže nima niÄ? skupnega na tisoÄ?e slovenskih turistov, ki so letos ĹĄe moÄ?neje kot prejĹĄnja leta okupirali HrvaĹĄko. HrvaĹĄko obalo.

Kot sliĹĄimo, naj bi drĹžava pomagala svojim drĹžavljanom ĹĄe na druge naÄ?ine. Tako, sliĹĄimo, naj ne bi uvedla osovraĹženega davka na nepremiÄ?nine, ampak bi ĹĄe naprej veljal davek za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Ki pa bi doĹživel nekaj popravkov. Gotovo takih, da bi dobili nekaj veÄ?. Za nekaj let naj bi si oddahnili tudi tisti, ki bodo morali postaviti svoje male Ä?istilne naprave za Ä?iĹĄÄ?enje greznice. Seveda bi bilo dobro, da bi ta Ä?as bolje izrabile tudi obÄ?ine in dorekle, kako uÄ?inkoviteje pomagati ljudem do

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

takih naprav, saj niso poceni. Predvsem starejĹĄi, ĹĄe posebno upokojenci v odmaknjenih krajih si jih bodo teĹžko ÂťprivoĹĄÄ?iliÂŤ. Da bodo obÄ?ine v tem Ä?asu kaj moÄ?neje gradile kanalizacijo, je malo verjetno, ĹĄe posebej, Ä?e za to ne bo veÄ? evropskega denarja.

DrĹžava pa denar seveda priÄ?akuje tudi od prodaje podjetij, v katerih ima svoj deleĹž. Iz prvega sveĹžnja je nekaj druĹžb Ĺže naĹĄlo nove lastnike, nekaj ĹĄe ne. Med slednjimi je z naĹĄega obmoÄ?ja tudi celjska Cinkarna. O njej zadnji Ä?as veÄ? sliĹĄimo zaradi kvarnih okoljskih posledic njenega delovanja v preteklosti. ÄŒe k temu priĹĄtejemo ĹĄe nepremiĹĄljeno delovanje, ko so nekateri odpadke vozili daleÄ? naokoli, bo sanacija obseĹžna in draga. Zaradi premajhne aktivnosti nekateri terjajo odstop aktualne ministrice za okolje, Ä?eprav jo drugi ÂťzagovarjajoÂŤ, da je na tem poloĹžaju ĹĄe premalo Ä?asa, da bi lahko poÄ?istila stvari. ReĹĄevanje starih posledic delovanja Cinkarne pa tudi povzroÄ?a, da so tisti, ki se zanimajo za nakup, previdni. Saj si ne Ĺželijo nakopati na vrat prevelikega bremena starih grehov. Zato se prodaja CC menda odmika, Ä?eprav ĹĄe vedno velja, da se za nakup zanimajo druĹžbe iz Poljske, ZDA in Avstrije. Kdaj? To je ĹĄe v zraku!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

neljubega dogodka. Pozvali so zaposlene, da dogodek, ki bi lahko bil v ĹĄkodo pacientu, zaposlenim, obiskovalcem in sodelavcem javijo. Pri tem med prijavitelji ne iĹĄÄ?ejo krivcev, temveÄ? poskrbijo, da se moĹžnosti za pojav nezaĹželenih dogodkov zmanjĹĄajo na Ä?im manjĹĄo moĹžno mero. đ&#x;”˛

Na naĹĄem oĹžjem obmoÄ?ju pa se zapleta s prodajo ÂťostankovÂŤ nekoÄ? mogoÄ?ne druĹžbe Ceste mostovi Celje. DruĹžba Ahac NG, ki je prevzela VOC ter naprej zaposluje veliko delavcev nekdanjega cestnega podjetja in vzdrĹžuje ceste na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju, je najela tudi asfaltno bazo v PireĹĄici. In bila prepriÄ?ana, da bo to lahko tudi kupila. ÄŒe je ťpekuliralaÂŤ, da bo cena na drugi prodaji padla, se je uĹĄtela. ViĹĄjo zavezujoÄ?o ponudbo je dala celjska gradbena druĹžba Remont. ÄŒeprav menda nekako niti ĹĄe ne ve, kaj bo z njo. Za zdaj je Ahacu uspelo ĹĄe vsaj za mesec podaljĹĄati najem, potem pa ‌ Bodo gradili svojo? Morda bodo najemniki lahko ĹĄe ostali nekaj Ä?asa. Celje pa druĹžb le ne izgublja, tudi pridobiva jih. Elektro Celje energija je prevzela prodajni del Elektra Gorenjske. Kaj bo to pomenilo za odjemalce elektriÄ?ne energije, ne vemo, ti seveda priÄ?akujejo pocenitev.

V LaĹĄkem pa se je znova predramila civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji hitre ceste 3. razvojne osi skozi njihov kraj. Mislijo, da je to preveÄ? ĹĄkodljivo za delovanje in razvoj zdraviliĹĄke dejavnosti, tudi da bo uniÄ?ila nekatere kraje. Nekako dajejo prav VelenjÄ?anom, saj menijo, da je cesto najbolje speljati preko Prebolda do Zasavja, in to od prikljuÄ?ka v Ĺ entrupertu.

Taka reĹĄitev pa je seveda v nasprotju z Ĺželjo Celjanov, da bi z ÂťipsilonomÂŤ celjsko obmoÄ?je z dvema krakoma s prikljuÄ?kov Celje-vzhod in Celje-zahod na vsaki strani Celja povezali z LaĹĄkim in dalje z Dolenjsko.

Pa ĹĄe to: V PodÄ?etrtku so uvedli prodajno posebnost – spominkomat. To nikakor ni avtomat, kjer bi si ljudje lahko osveĹžili spomin, Ä?eprav bi mnogim priĹĄel ĹĄe kako prav. To je ÂťleÂŤ avtomat za prodajo spominkov! đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

6. avgusta 2015

Prvim na lestvici ne bo treba Ä?akati dolgo

Ĺ˝ivilska trĹžnica do 1. decembra DruĹžno jo bosta financirali ObÄ?ina in Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj – Pogodbo z izvajalcem, druĹžbo Mineral iz Preserij so podpisali v ponedeljek Milena KrstiÄ? - Planinc

ObÄ?ina ima na voljo garsonjero, stanovanjski sklad ĹĄest stanovanj

Ĺ oĹĄtanj, 3. avgusta – Za obÄ?ino, krajevno skupnost in lokalne pridelovalce je bil ta ponedeljek velik dan – podpis pogodbe za izgradnjo Ĺživilske trĹžnice v mestu. S tem se naposled zaÄ?enja uresniÄ?evanje dolgoletnih prizadevanj in Ĺželja Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, prebivalcev in lokalnih pridelovalcev hrane.

Lokacija Ĺživilske trĹžnice se prostorsko in Ä?asovno ujema s prenovo Trga svobode. Oba objekta sta tudi po zunanji ureditvi vsebinsko usklajena. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno letos, gradnja pa bo potekala po doloÄ?ilih in pogojih, ki sta jih podala ARSO in Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine, da so v Ĺ oĹĄtanju gradbeno dovoljenje dobili.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Živilska trŞnica bo armiranobetonski objekt s poloŞno, ravno streho.

Fasada bo deloma iz granitogresne, deloma steklene in lesene fasade.

polovico Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, obe si delita tudi stroĹĄke strokovnega nadzora, izdelavo varnostnega naÄ?rta in projektne dokumentacije.

TrĹžnica mora biti zgrajena, kot se je s podpisom pogodbe zavezal izvajalec del, do 1. decembra letos.

Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, v kateri vsaki dve leti objavijo razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, so tik pred tem, da objavijo prednostno listo upraviÄ?encev.

Na razpis so prejeli 65 vlog, komisija, ki jih je pregledala in obravnavala, jih je osem zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnila. Drugim so odloÄ?be, ki vsebujejo ĹĄtevilo doseĹženih toÄ?k iz ocenitve bivalnih razmer, Ĺže poslali. Tudi ti so imeli oziroma imajo moĹžnost pritoĹžbe, Ä?e se z doseĹženim ĹĄtevilom toÄ?k ne strinjajo. Po obravnavi pritoĹžb na drugostopenjskem organu bodo izoblikovali prednostno listo upraviÄ?encev.

Za najem stanovanj bodo priĹĄli najprej na vrsto prvi z liste. Koliko jih lahko na to raÄ?una Ĺže v kratkem? Andrej Volk je povedal, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj trenutno razpolagajo le z eno garsonjero. ÂťIma pa na Cesti talcev Stanovanjski sklad Republike Slovenije prostih nekaj stanovanj, ki jih bomo na osnovi razpolagalne pravice dodelili upraviÄ?encem s prednostne lestvice. Ocenjujem, da bi lahko na osnovi tega Ĺže v kratkem ugodili ĹĄestim ali sedmim upraviÄ?encem do najema neprofitnih stanovanj.ÂŤ

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Po podpisu so si segli v roke Ĺžupan Darko Menih, predsednica sveta KS UrĹĄka Kurnik in direktor Minerala Marjan Urleb.

Med ĹĄtirimi ponudniki, ki so oddali ponudbe za izvedbo del – Markomark iz Vidma pri Ptuju, Ce-invest iz Trebnega, VAS iz Ĺ oĹĄtanja, Mineral iz Preserij, je bil kot najugodnejĹĄi izbran slednji. Mineral bo objekt, pokrit prostor z Ĺživilsko trĹžnico z javnimi sanitarijami, zgradil za 242.000.000 evrov. Polovico denarja bo zagotovila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj iz proraÄ?una,

Remont toplovodnega omreĹžja uspeĹĄno opravili Remont naÄ?rtujejo v Ä?asu dopustov, dela pa naÄ?rtujejo tako, da jih lahko opravijo v enem vikendu – Letos so za to namenili 41 tisoÄ? evrov – Toplotno oskrbo zagotovili v rekordnem Ä?asu

Pregled lovilca nesnage

Mira ZakoĹĄek

Toplovodno omreĹžje Ĺ aleĹĄke doline je dobro vzdrĹževano, vse, kar je mogoÄ?e, popravijo med letom, enkrat letno pa se odloÄ?ijo za zaustavitev sistema. To je praviloma prvi vikend avgusta, ko so v Gorenju kolektivni dopustu, pa ĹĄe toplo je.

LetoĹĄnji remont je potekal od tega petka do nedelje, tokrat pa se niso odloÄ?ili za popolno zaustavitev sistema in prekinitev dobave toplote vsem uporabnikom. Dela so opravili tako, da obratovanja niso prekinili, ampak zgolj zmanjĹĄali temperaturni nivo. ÂťZ neprekinjenim obratovanjem sistema pod toÄ?ko vreliĹĄÄ?a in dobro naÄ?rtovano organizacijo dela smo Ä?as prekinitve dobave toplotne energije vsem konÄ?nim odjemalcem zmanjĹĄali na najmanjĹĄo moĹžno mero, nekateri odjemalci motenj dobave sploh niso obÄ?utili, saj smo dela izvajali parcialno na treh razliÄ?nih zapiralnih obmoÄ?jih. Enemu od naĹĄih najveÄ?jih odjemalcev toplotne energije – Termam TopolĹĄica – pa smo zagotovili oskrbo Ĺže v petek zveÄ?er, preostalim odjemalcem po zapiralnih obmoÄ?jih pa v soboto v popoldanskih urah,ÂŤ pravijo v poslovni enoti Energetika Komunalnega podjetja Velenje.

Remont je potekal od petka, 31. julija, do nedelje, 2. avgusta. Dela je opravljalo 27 delavcev Komunalnega podjetja Velenje, prikljuÄ?ili pa so se jim tudi zunanji izvajalci predvsem iz Elektra Celje. Za remont so letos namenili 41 tisoÄ? evrov. Dela so opravili kljub zahtevnim razmeram celo prej, kot so predvidevali.

VzdrĹževalna dela na cevovodu

Menjava armatur

Remonte v Komunalnem podjetju skrbno naÄ?rtujejo, priprave zaÄ?nejo Ĺže marca, najugodnejĹĄi termin

Rekonstrukcija jaĹĄka TUĹ

pa uskladijo s svojimi najveÄ?jimi odjemalci. To so Gorenje, Terme TopolĹĄica, Premogovnik Velenje,

Veplas ‌ Ĺ˝e aprila so izdelali podroben program vseh potrebnih del za odpravo najbolj kritiÄ?nih toÄ?k na

sistemu daljinskega ogrevanja, ki bi lahko v novi ogrevalni sezoni povzroÄ?ile moteno energetsko oskrbo odjemalcem toplotne energije.

LetoĹĄnja dela so potekala brez zapletov in po naÄ?rtih. Med drugim so opravili obseĹžno sanacijo vroÄ?evoda v jaĹĄku TUĹ , v razdelilnih jaĹĄkih za smer Kardeljev trg, Stantetova ulica in Ĺ alek 90-97. Vgradi-

li so 9 novih zapornih armatur, na elektroenergetskih napravah v Ä?rpaliĹĄÄ?ih 110 MW in 70 MW pa opravili vsa preventivnovzdrĹževalna dela, ki se lahko izvajajo le v breznapetostnem stanju. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Ko je nuja, izravnajo fosilna goriva Ob julijski vroÄ?ini in suĹĄi, ko je bil vodostaj rek nizek, se je ponovno pokazalo, kako pomembna je termoenergija Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 31. julija – Da je premog izjemno pomembno gorivo, se je znova pokazalo v suĹĄnem in vroÄ?em juliju. V Premogovniku Velenje so se razmeram, ko hidrologija ni bila ugodna in so v hidroelektrarnah proizvedli manj elektriÄ?ne energije, kot so naÄ?rtovali, odzvali takoj, pravi vodja Proizvodnje in glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan MakovĹĄek. Poraba premoga v TEĹ -u, ki je v juliju znaĹĄala preko 380.000 ton, ni bila niti za trenutek motena. ÂťNa odkopu A na koti –80, ki je trenutno v obratovanju, smo 22. julija uvedli ĹĄtiriizmensko delo, tako da odkop neprekinjeno obratuje vseh 24 ur na dan. Do nadaljnjega bo ta odkop tako obratoval tudi vse sobote,ÂŤ pravi. Dodatno rezervo predstavlja premog na deponi-

Mag. Bogdan MakovĹĄek: ÂťZnova se je potrdilo, kako pomemben je naĹĄ deleĹž pri zagotavljanju zadostnih koliÄ?in premoga in poslediÄ?no elektriÄ?ne energije.ÂŤ

ji, kjer ga je bilo konec julija naloĹženega pribliĹžno 200.000 ton. V Premogovniku zagotavljajo, da je s tem ustrezna dobava premoga Ter-

Kako kaĹže za naprej?

Trenutno deluje odkop A na koti –80, v pripravi pa sta dva nova, in sicer odkop B na koti –80 in odkop E na koti –80. V obratovanje ju bodo vkljuÄ?ili v drugi polovici septembra.

NaÄ?rtujejo, da bo proizvodnja v zadnji Ä?etrtini leta precej viĹĄja, kurilnost pa bo ostala taka, kot je bila do sedaj. V Premogovniku so prepriÄ?ani, da bodo izpolnili letoĹĄnji naÄ?rt.

moelektrani Ĺ oĹĄtanj zagotovljena tudi za naprej. ÂťJulija se je ponovno potrdilo, kako pomembna je termoenergija oziroma kako strateĹĄko pomemben je velenjski premog pri zanesljivi oskrbi z elektriÄ?no energijo v Ä?asu, ko te na trgu ni oziroma so vodostaji rek zelo nizki in hidroelektrarne ne morejo proizvajati toliko energije, kot je naÄ?rtovano,ÂŤ pravi. ÄŒe proizvodnja energije v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj niti za trenutek ni bila motena julija, pa je treba povedati, da ni bila motena niti pred

tem, in to navkljub teĹžkim geomehanskim pogojem, ki letos vladajo v jami. V prvi polovici leta so imeli dokaj neugodno odkopno fronto. ÂťDo aprila je proizvodnja potekala na dveh odkopih, a je odkop CD1 pri napredovanju pogosto naletel na ostanke starih, nelikvidiranih prog.

VeÄ?krat je bilo potrebno izgrajevanje starih deformiranih lokov na samem odkopu, kar se je poznalo pri napredku in doseĹženi proizvodnji.

Na odkopu D na koti –65 pa je bilo oteĹženo pridobivanje premoga iz stropnega dela. V aprilu je priĹĄlo ĹĄe do stebrnega udara in zatesnitve odvozne proge na odkopu D kote –65, zaradi Ä?esar je bilo potrebno pretesariti del proge v dolĹžini 86 metrov,ÂŤ strokovno pojasni teĹžave vodja Proizvodnje in glavni tehniÄ?ni vodja PV. Trenutno poteka proizvodnja samo na odkopu A na koti –80, ki so ga uvedli v proizvodnjo aprila, medtem ko je odkop D na koti –65 normalno zakljuÄ?il odkopavanje v zaÄ?etku junija, ko so se morali zaradi velikih teĹžav, ki so se pojavljale v odvozni progi odkopa CD1, odloÄ?iti tudi za njegovo predÄ?asno demontaĹžo.

Veliko naporov, nekaj dodatnih delovnih dni, visoko strokovno znanje in tudi izkuĹĄnje so pripomogle k temu, da so polletje zakljuÄ?ili uspeĹĄno. Pa ĹĄe kurilna vrednost premoga, ki so ga odkopali, je bila viĹĄja od napovedane oziroma tiste, ki so jo naÄ?rtovali. ZnaĹĄala je 11,43 GJ/ tono ali, povedano drugaÄ?e, do sredine julija je kaloriÄ?na vrednost nakopanega premoga znaĹĄala preko 19.000 teraJoulov, za kar pa je bilo treba nakopati okoli 1.670.000 ton premoga. đ&#x;”˛

6. avgusta 2015

GOSPODARSKE novice Preverjajte gozdove!

Velenje, 29. julija – Zavod za gozdove Slovenije opozarja vse lastnike gozdov, da redno in pogosto pregledujejo svoje gozdove, kjer so prisotni iglavci. Tudi iz ĹĄoĹĄtanjske enote zavoda sporoÄ?ajo lastnikom v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov. ÄŒe opazijo pojav Ä?rvine na deblih in na tleh ob drevesu, odpadle zelene iglice ob drevesu, rdeÄ?e-rjavo kroĹĄnjo in odstopanje lubja, naj o odkritih, s podlubniki napadenih drevesih obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja. Nujno je, da se lastniki gozdov Ä?im prej lotijo poseka napadenih dreves, seÄ?ne ostanke napadenih dreves pa je potrebno izpostaviti moÄ?ni sonÄ?ni pripeki, ali jih zmleti, ali pa prekriti s Ä?rno folijo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Na vremenske razmere so se odzvali takoj Velenje – V Premogovniku Velenje so se na vremenske razmere, ko hidrologija ni bila ugodna in so v hidroelektrarnah proizvedli manj energije od naÄ?rtovane, odzvali takoj. Uvedli so 4-izmensko delo, s Ä?imer so omogoÄ?ili, da je trenutno en sam delujoÄ?i odkop neprekinjeno obratoval 24 ur na dan. ÄŒe bo treba, napoveduje se ĹĄe en vroÄ?inski val, pa pravijo, da bodo za zagotavljanje Ä?im viĹĄje proizvodnje uvedli ĹĄe dodatne delovne dneve.

Rezervo predstavlja tudi premog na deponiji, kjer ga je trenutno naloĹženega okoli 230.000 ton ali, prevedeno v energijo, 2.500 tera Joulov. đ&#x;”˛

mkp

Odstopil Ä?lan nadzornega sveta NLB Peter Groznik Tako so sporoÄ?ili iz druĹžbe. Nadzorni svet NLB se bo o prenehanju njegovega mandata seznanil na avgustovski seji, ko bo odloÄ?al tudi o njegovi proĹĄnji za skrajĹĄanje statutarno doloÄ?enega 3-meseÄ?nega odpovednega roka, so ĹĄe sporoÄ?ili. đ&#x;”˛

Minimalni dohodek zrasel za drobiĹž Ljubljana, 3. avgusta – Od 1. avgusta se uporablja usklajeni znesek minimalnega dohodka, ki po pojasnilu ministrstva za delo znaĹĄa 270,82 evra, kar je 1,62 evra veÄ? kot pred tem. Znesek je usklajen na podlagi objavljenega indeksa rasti cen Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in v obdobju od januarja do junija v primerjavi z enakim obdobjem lani, so dodali.

Prejemnikov denarne socialne pomoÄ?i, ki znaĹĄa toliko kot minimalni dohodek, je meseÄ?no pribliĹžno 53.000. đ&#x;”˛

HSE edini, ki je vplaÄ?al

Delavci Gorenja Vloge za kmetijstvo do 10. avgusta se vraÄ?ajo v sredo Ĺ oĹĄtanj – Do 10. avgusta bodo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj sprejemali vloge za ko-

V Premogovniku Velenje dokapitalizacijo z novimi stvarnimi in denarnimi vloĹžki ocenjujejo za uspeĹĄno

Velenje - Ĺ˝e vse od 24. julija so delavci Gorenja na kolektivnem dopustu, veÄ?ina pa se jih vraÄ?a v sredo, 12. avgusta, odvisno od proizvodnih naÄ?rtov v posameznih programih.

Kolektivni dopust imajo v vseh svojih tovarnah tako v Sloveniji, Srbiji in na ÄŒeĹĄkem. VzdrĹževalci pa ta Ä?as izkoriĹĄÄ?ajo za obnovitvena dela, ki jih v Ä?asu redne proizvodnje ni mogoÄ?e opraviti. Ta potekajo po besedah pomoÄ?nika direktorja VzdrĹževanja Petra Kobala skladno z naÄ?rti.

VzdrĹževalci so bili veseli nekoliko niĹžjih temperatur, saj tako delo laĹžje in hitreje opravijo.

Velenje, 29. julija – Do srede, ko se je zakljuÄ?il ĹĄe drugi krog vpisa delnic Premogovnika Velenje, so delniÄ?arji v poenostavljenem zmanjĹĄanju osnovnega kapitala in hkratnem poveÄ?anju z novimi stvarnimi in denarnimi vloĹžki vplaÄ?ali za 34.000.000 evrov delnic z denarnimi vloĹžki in 37.600.000 evrov z vplaÄ?animi in vpisanimi delnicami s stvarnimi vloĹžki (z izroÄ?itvijo opreme 21.600.00 evrov, s konverzijo terjatev iz naslova kreditnih pogodb 16.000.000 evrov), oboje iz Holdinga Slovenske elektrarne.

Premogovnik je z odprto dokapitalizacijo omogoÄ?il vsem svojim delniÄ?arjem, da ohranijo udeleĹžbo v kapitalu in sodelujejo z vpisom in vplaÄ?ilom delnic. V pr-

vem krogu med 15. in 22. julijem so imeli prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleĹži v osnovnem kapitalu le delniÄ?arji, ki so Ĺže bili imetniki delnic druĹžbe. V tem krogu je kot edini vplaÄ?al delnice HSE v viĹĄini 18.000.000 evrov v denarnih vloĹžkih. Nove delnice, ki na podlagi prednostne pravice do 22. julija niso bile vpisane in vplaÄ?ane, pa je lahko vpisal in vplaÄ?al katerikoli delniÄ?ar. Tudi v tem krogu je bil edini, ki je vpisal in vplaÄ?al nove delnice, HSE v viĹĄini 16.000.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

V Nivigu se letos, da prebrodijo teĹžko obdobje, obraÄ?ajo na zasebne investitorje

Ĺ oĹĄtanj, 31. avgusta – Vseh sedem mesecev letoĹĄnjega leta je bilo za Nivig, podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter druge storitve, v primerjavi s prejĹĄnjimi tremi leti izjemno teĹžko, pravi direktor Luka Petrak. Dela ni bilo veliko, pa ĹĄe tisto, kar ga je bilo, so bile malenkosti. PraktiÄ?no nobene-

ga veÄ?jega projekta.

Razlog, zakaj je na dlani. ÂťNi evropskih sredstev, ni novih projektov, obÄ?ine imajo manj denarja ... Vse to se poznaÂŤ. Veliko naloĹžb se letos izvaja iz finanÄ?ne perspektive, ki se izteka, projektov za novo do leta 2020 ĹĄe ni. Evropska sredstva pa pomembna dodana vrednost projektom, velikokrat pa nujna za izvedbo.

V Nivigu so se letos, da prebrodijo to obdobje, v precejĹĄnji meri obraÄ?ali na zasebne investitorje.

Ena od priloĹžnosti, v kateri so se videli in se ĹĄe, je dobava, gradnja in zagon malih komunalnih Ä?istilnih naprav. ÂťA letos nismo postavili niti ene,ÂŤ pravi Petrak. To nas preseneÄ?a glede na to, da morajo do konca leta 2017 za male komunalne Ä?istilne naprave poskrbeti

đ&#x;”˛

Luka Petrak: ÂťS sodelovanjem z drugimi na razpisih imamo slabe izkuĹĄnje.ÂŤ

vsi, ki niso prikljuÄ?eni na javno kanalizacijsko omreĹžje. Samo na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je takih

mkp

Furs reĹĄil tri Ä?etrtine ugovorov Ljubljana, 3. avgusta – FinanÄ?na uprava RS (Furs) je doslej reĹĄila 76,4 odstotka vseh vloĹženih ugovorov zoper informativne izraÄ?une dohodnine za lani. Teh 33.993 odloÄ?b je zavezancem tudi Ĺže odposlala. Kdor bo moral dohodnino doplaÄ?ati, bo to moral storiti v 30 dneh, v tem Ä?asu pa bo tudi finanÄ?na uprava zavezancem s preplaÄ?ili vrnila denar.

mz

ÄŒakajoÄ? novo finanÄ?no perspektivo Milena KrstiÄ? – Planinc

riĹĄÄ?enje sredstev upraviÄ?encem, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja na njihovem obmoÄ?ju. Med upraviÄ?ence bodo razdelili 26.000 evrov, kar je toliko kot prejĹĄnja leta. V Ĺ oĹĄtanju za razliko od sosednjih obÄ?in zneska za te namene niso poveÄ?ali.

Kot prejĹĄnja leta pa se tudi letos kaĹže, da bo najveÄ? zanimanja za finanÄ?no podporo pri naloĹžbah v kmetijsko proizvodnjo (letos vkljuÄ?uje tudi gozdarstvo) in zavarovalne premije. Novost letoĹĄnjega razpisa pa je pomoÄ? za izobraĹževanje in usposabljanje za nekmetijske dejavnosti na kmetiji.

đ&#x;”˛

okoli 650 gospodinjstev. ObÄ?ina pa jim gre pri tem na roke s subvencijami. ÂťMislim, da je tolikĹĄno nezanimanje pogojeno s tem, da ljudje raÄ?unajo na podaljĹĄanje roka. Vendar dvomim, da ga bo moĹžno podaljĹĄevati v neskonÄ?nost.ÂŤ Malo so jih letos ÂťreĹĄevalaÂŤ dela, ki so jih opravljali za Komunalno podjetje in ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj.

K sreÄ?i pomanjkanja poslov zaposleni ne Ä?utijo. Ĺ e vedno jih je toliko, kot jih je bilo. ÂťTudi plaÄ? nismo niĹžali. Imamo dobre kadre in nanje stavimo tudi za Ä?as, ko se bodo odpirali novi projekti.ÂŤ Letos so poskusili priti do dela s sodelovanjem pri javnih razpisih tudi zunaj Ĺ aleĹĄke doline. ÂťA smo bili povsod neuspeĹĄni. ÄŒeprav smo vse razpise pripravljali tako, da kakega posebnega zasluĹžka z njimi niti ne

bi bilo, bilo bi plaÄ?ano le delo, smo bili predragi. To nas Ä?udi,ÂŤ pravi direktor Nivige.

S sodelovanjem z drugimi na razpisih pa imajo slabe izkuĹĄnje. ÂťPovpraĹĄevanje po sodelovanju je bilo sicer veliko, a se na podlagi letoĹĄnjih izkuĹĄenj tega ne bomo veÄ? ĹĄli. Kar nekajkrat smo bili speljani na tanek led. Tako smo izgubili projekt, ki smo ga imeli Ĺže skoraj dobljenega, obnovo Trga svobode v Ĺ oĹĄtanju.ÂŤ Direktorja smo vpraĹĄali tudi, ali vidijo kakĹĄen nov veÄ?ji posel, ki jim bo vrnil optimizem v Ä?asu priÄ?akovanja nove finanÄ?ne perspektive? ÂťZa zdaj ga ni na vidiku, a se bomo borili ĹĄe naprej.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

6. avgusta 2015

GOSPODARSTVO

5

VpraĹĄanje ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe vedno odprto Pred enim mesecem je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj enostransko odpovedala pogodbo o dobavi toplotne energije z zgolj trimeseÄ?nim rokom – Nova pogodba, ki predvideva 30-odstotno poviĹĄanje cen in nezanesljivo oskrbo za tukajĹĄnje okolje, ni sprejemljiva Mira ZakoĹĄek

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je na zaÄ?etku julija odpovedala dolgoletno pogodbo o dobavi toplotne energije z zgolj trimeseÄ?nim odpovednim rokom. To je za to okolje povsem nesprejemljivo in zagotovo tudi nedopustno, saj v tako kratkem Ä?asu nikakor ni mogoÄ?e zagotoviti kakĹĄne druge reĹĄitve.

Celotna stanovanjska in poslovna infrastruktura podrejena daljinskemu ogrevanju Mesti Velenje in Ĺ oĹĄtanj z okolico, s tem pa tudi celotna industrija, so grajeni tako, da druge reĹĄitve kot daljinsko ogrevanje nikakor niso mogoÄ?e, vsaj v tako kratkem Ä?asu ne. Res je te dni vroÄ?e, a nova ogrevalna sezona je dobesedno pred vrati. Sprejemljiv torej ni naÄ?in odpovedi

dobiÄ?ka, leto 2012 z dobrimi 165 tisoÄ?aki, leto 2012 s skoraj 127 tisoÄ?aki in leto 2013 s skoraj 229 tisoÄ?aki.

Oskrba naj ne bi bila nemotena Ĺ e mnogo hujĹĄi pa je predlog v pogodbi, da Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ne bi veÄ? zagotavljala nemotene oskrbe toplotne energije. V predlogu pogodbe je namreÄ? predvidena moĹžnost intervalov, ko TEĹ toplotne energije ne bi zagotavljal tudi do 72 ur.

Kaj bi to pomenilo sredi najhujĹĄe zime za naĹĄe domove in kaj ĹĄele za vrtce, ĹĄole, bolniĹĄnice, podjetja, turistiÄ?ne objekte?

Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki ter njihov Ĺžupan Darko Menih od Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj terjajo izpolnitev zavez, ki so jim bile dane v fazi sprejemanja prostorskih aktov za gradnjo bloka 6. Zahtevajo zagotovitev vroÄ?evodnega napajanja Ĺ aleĹĄke doline tudi v Ä?asu, ko bloka 6 in 5 ne bosta v obratovanju.

novejĹĄih informacij o staliĹĄÄ?ih tega kolektiva o dobavi toplotne energije nismo mogli preveriti. Je pa direktor dr. MatjaĹž Eberlinc pred nedavnim potrdil teĹžave pri zagotavljanju toplotne energije ob morebitnem izpadu bloka iz omreĹžja. Za predlog pogodbe pa je dejal, da je to ĹĄele predlog, o katerem se bodo ĹĄe pogovarjali.

Zakaj nezanesljiva oskrba?

To vpraĹĄanje smo postavili dr. UroĹĄu Rotniku, dolgoletnemu direktorju Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in sedanjemu direktorju Komunalnega podjetja, ki je sodeloval pri naÄ?rtovanju ĹĄestega bloka. PrepriÄ?an je, da je reĹĄitev moĹžna, saj ima Ĺ a-

â?ą

Lokalna skupnost ne more pristati na moĹžne prekinitve dobave, saj se s toplotno energijo ogreva veÄ? kot 90 odstotkov prebivalcev in veÄ?ina podjetij.

pogodbe, nikakor pa tudi ne predlog nove pogodbe, ki jo je ponudila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj.

TEĹ proizvaja toploto z dobiÄ?kom Predvideno je namreÄ? poviĹĄanje cen iz sedanjih 11 na 14 evrov. To je odgovorne na Komunalnem podjetju in Svet ustanoviteljev tega podjetja (vsi Ĺžupani Ĺ aleĹĄkih obÄ?in) presenetilo. Iz izkaza poslovnega izida Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj prinaĹĄa postavka Âťoskrba s paro in toplo vodoÂŤ Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj vsa leta (podatkov za lani sicer ĹĄe ni) dobiÄ?ek. Tega izkazujejo tudi v letih, ko so toplotno energijo proizvajali tudi ĹĄe na tretjem bloku, ki je pomenil bistveno draĹžjo proizvodnjo. TehnoloĹĄko popolnejĹĄi bloki pomenijo cenejĹĄo proizvodnjo tako elektrike kot toplotne energije in po njihovi logiki bi se morala toplotna energija z blokom ĹĄest poceniti. Ta blok pomeni namreÄ? trideset odstotkov boljĹĄi izkoristek (tudi za toplotno energijo!).

Pa poglejmo ĹĄe poslovne izide v tej postavki zadnjih ĹĄtirih let (vzeli smo jih iz letnega poroÄ?ila termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Leto 2010 so sklenili s skoraj 127 tisoÄ?aki

Ĺ aleĹĄka dolina – KoliÄ?ine oziroma deleĹži loÄ?eno zbranih odpadkov se zadnja tri leta praktiÄ?no ne spreminjajo, potrjujejo primerjalne analize, ki so jih opravili v PUP Saubermacherju za tiste obÄ?ine, v katerih izvajajo javno gospodarsko sluĹžbo ravnanja z njimi, zbiranja in odvoza odpadkov. ÄŒeprav so deleĹži loÄ?eno zbranih frakcij vsaj v obÄ?inah Ĺ aleĹĄke dolini ÂťzgledniÂŤ za slovenski prostor, z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni.

Tudi zato ne, ker stojimo na mestu in ker so cilji, ki jih Ĺželimo doseÄ?i in nam jih nenazadnje nalagajo evropske direktive na tem podroÄ?ju za obdobje tja do leta 2030, precej viĹĄji.

V Mestni obÄ?ini Velenje in obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zberejo veÄ? kot 50 odstotkov loÄ?enih odpadkov, v

Vodstvo Komunalnega podjetja Velenje in z njim tudi obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj so dejansko potisnjeni ob zid. Alternativnega vira v tako kratkem Ä?asu niti tehniÄ?no niti ekonomsko ni mogoÄ?e zagotoviti.

Zakaj je sploh priĹĄlo do teh zapletov v zvezi z zanesljivo oskrbo?

Rotnik pravi, da so strategijo obratovanja na hitro spremenili, kar pa je nesprejemljivo, takĹĄnih odloÄ?itev nikakor ni mogoÄ?e sprejemati kar Ä?ez noÄ?, vsekakor je treba predvideti dovolj dolgo Ä?asovno obdobje, da se najdejo alternativne reĹĄitve.

â?ą

leĹĄka dolina doPoroÄ?ali smo Ĺže, volj proizvodnih enot, da v tem okolju da lahko oskrbuje prebivalPredlog TEĹ -a o dvigu cene toplotne energije je ĹĄe vedno predmet predlogov Termoelektrarne ce s toplotno energijo. Poupogajanj, vendar je staliĹĄÄ?e KPV in lokalne skupnosti jasno – dvig ceni mogoÄ?e sprejeti in voddaril je, da Komunalno podne toplotne energije je povsem neupraviÄ?en in neutemeljen. Lokalne stvi Mestne obÄ?ine Velenje jetje s TEĹ dobro sodeluje skupnosti so podprle izgradnjo Bloka 6 s ciljem zmanjĹĄati stopnjo in Ĺ oĹĄtanja sta Ĺže dvignili Ĺže vse od leta 1960, nikoli onesnaĹženosti okolja, izboljĹĄati kakovost in energetsko uÄ?inkovitost, glas. Od vodstva Komunalni bilo nobenih teĹžav in tudi saj bo za enako koliÄ?ino proizvedene energije porabljeno pribliĹžno za nega podjetja so zahtevali sedaj so pripravljeni sodelo30 odstotkov manj premoga. PoslediÄ?no to pomeni, da so priÄ?akovali dogovor, ki pa ga ĹĄe vedno vati pri iskanju najboljĹĄih rezniĹžanje stroĹĄkov za proizvodnjo toplotne energije in s tem niĹžjo ceno. niso dosegli. Po besedah diĹĄitev. Dejstvo pa je, da tega rektorja dr. UroĹĄa Rotnika nikakor ni mogoÄ?e narediti v so se Ĺže nekajkrat pogajali, nazadnje v torek, a zadeve niso premaknili no. Cela obÄ?ina je grajena s predpostavko, da bo TEĹ zagotavljal nemoteno daljinsko z mrtve toÄ?ke.

Sistem ogrevanja v ogrevanje in torej alternativnih moĹžnosti niĹ aleĹĄki dolini deluje Ĺže od Ponujena pogodba je koli v preteklosti ni nihÄ?e iskal. Termoelekleta 1958 in je bil zgrajen nesprejemljiva trarna bo vsekakor morala uresniÄ?iti zavetudi zaradi zmanjĹĄevanja ÂťDviga cene ne razumemo. Ves Ä?as so ze, ki jih je dala ob zaÄ?etku gradnje bloka nam govorili, da pomeni blok 6 za 30 od- 6. Seveda pa je lokalna skupnost pripravlvplivov onesnaĹženja stotkov boljĹĄi izkoristek premoga, zakaj jena sodelovati pri zagotovitvi tehnoloĹĄkih na okolje, ki so ga prej torej poviĹĄanje?ÂŤ pravi predsednik sveta moĹžnosti za stabilen vir toplotne energije,ÂŤ povzroÄ?ala mnoga ustanoviteljev Komunalnega podjetja Bo- pravi Bojan KontiÄ?. individualna kuriĹĄÄ?a v jan KontiÄ?, ki nemotene oskrbe nikakor ne V torek je v termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj odnamerava sprejeti, sicer pa je tudi ni moĹž- padla novinarska konferenca, tako da najgospodinjstvih.

LoÄ?ujmo bolj skrbno

Alternativnega vira na kratek rok ni

Vsaka nepredvidena prekinitev dobave toplote vpliva na kvaliteto bivanjskega standarda odjemalcev, gospodarskim subjektom pa povzroÄ?a motnje delovnega procesa in veliko gospodarsko ĹĄkodo.

Dosedanja usklajevanja niso bila uspeĹĄna

â?ą

obÄ?ini Ĺ martno ob Paki 42 odstotkov. Velik deleĹž predstavljajo biorazgradljivi odpadki, ki jih je v Velenju kar petina, v Ĺ oĹĄtanju 13 odstotkov, v Ĺ martnem ob Paki pa 6. ÂťZato tudi nastane razlika v deleĹžu loÄ?eno zbranih frakcij med obÄ?inami,ÂŤ pojasnjuje Alenka Centrih Ocepek. ÂťPozna se, da je v Velenju visok deleĹž gospodinjstev, ki Ĺživijo v blokovni gradnji in so po tehniÄ?nem pravilniku dolĹžna biorazgradljive odpadke oddajati v rjave zabojnike, medtem ko so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki veÄ?inoma deleĹž individualna gospodinjstva, ki se lahko odloÄ?ajo med lastnim kompostiranjem, rjavim zabojnikom ali kombinacijo obojega.ÂŤ Sortirne analize meĹĄanih komunalnih odpadkov v Ä?rnih zabojnikih kaĹžejo, da je med njimi ĹĄe vedno med 15 in 20 odstotkov biorazgradljivih odpadkov. Kaj to pove? ÂťKaĹže na to, da tista gospodinjstva, ki imajo kompostnike, del biorazgradljivih odpadkov ĹĄe vedno oddajo v Ä?rne zabojnike, del gospodinjstev v blokovni gradnji pa ĹĄe vedno ne loÄ?uje,ÂŤ meni Centrih Ocepkova. To pa

tako kratkem Ä?asu (treh mesecih in eden je Ĺže mimo). Izrazil je prepriÄ?anje, da bo prevladal razum, da se bodo oboji obnaĹĄali kot dobri poslovni partnerji in zaplet Ä?im prej reĹĄili. Termoelektrarna je po njegovem vsekakor dolĹžna upoĹĄtevati tudi svojo druĹžbeno odgovornost v tem okolju, kjer obratuje Ĺže veÄ? kot 50 let, sobivanje pa za tukajĹĄnje prebivalce ni bilo vedno lahko.

pomeni tudi, da se veliko ÂťpovzroÄ?iteljevÂŤ odpadkov, ki biorazgradljive odpadke in embalaĹžo oddajo v zabojnik za meĹĄane komunalne odpadke, ne zaveda, da s tem poslediÄ?no povzroÄ?ajo viĹĄje zneske na poloĹžnicah. Poravnati jih je treba podjetju v Celju, kjer opravljajo koncesijo za predelavo in odlaganje meĹĄanih komunalnih odpadkov.

Bolj primerljiv med obÄ?inami je odstotek loÄ?eno zbrane embalaĹže v prvem polletju, saj so imele vse tri obÄ?ine v tem obdobju Ĺže embalaĹžne zabojnike z rumenim pokrovom. KaĹže na pribliĹžno 28 odstotkov loÄ?eno zbrane embalaĹže. DeleĹž se je v mestni obÄ?ini Velenje od leta 2013 poveÄ?al za skoraj 10 odstotkov, v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki za 6 odstotkov.

Rezerve pa so ĹĄe povsod. Potrebno je loÄ?evati na izvoru. ÂťNaj loÄ?eno zbiranje odpadkov postane naÄ?in Ĺživljenja. Ko govorimo o trajnostnem razvoju je to tisto, s Ä?imer lahko prispeva vsak posameznik vsak dan, tako doma kot v sluĹžbi in druĹžbi.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Pogodba je bila veljavna Kar nekajkrat je bilo v medijih v zadnjem Ä?asu zapisano, da pogodba o dobavi toplotne energije ni bila veljavna. Ali je res tako, smo vpraĹĄali prav tako nekdanjega direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Petra Dermola, sedanjega podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje. Pribil je, da to ne drĹži, da je dikcija v pogodbi zelo jasna in da pogodba velja, dokler je kdo od partnerjev ne prekliÄ?e.

Kaj je s plinskimi turbinami?

Plinske turbine so bile tiste, ki so prav tako predstavljale enega od zanesljivih dodatnih virov poleg petih blokov, kolikor so jih do nedavnega imeli, a jih je Termoelektrarna oddala Elesu.

ReĹĄitev bo vsekakor treba najti. Pri tem pa bo treba spomniti tudi na obljube, ki so bile dane, ko se je novi blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj umeĹĄÄ?al v prostor in sobivanje z njim res ni enostavno. Da pa bi tukajĹĄnjemu okolju zdaj vzeli ĹĄe toplovod, bi pomenilo, da je ĹĄlo vse skupaj Ĺže daleÄ? Ä?ez rob.

SporoÄ?ilo za javnost Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da je na spletnih straneh www.velenje.si (PriloĹžnosti) objavljen javni razpis za prodajo stanovanja ĹĄtev. 26, 7. etaĹža, GoriĹĄka cesta 63, Velenje, v kvadraturi 68,8 m2, ID stavbe ĹĄtev. 4162. Razpis bo odprt do 20. avgusta 2015.

Vsi pogoji nakupa so navedeni v razpisu.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 29. julija Predsednik drĹžavnega zbora je pojasnil, da je Slovenija za novega arbitra imenovala Ronnyja Abrahama, in sicer zato, ker v Sloveniji ni primerljivega kandidata.

Vlada je po 20 urah le sprejela razreza proraÄ?unov za prihodnji dve leti. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob tem dejal, da bo denarja dovolj le za tekoÄ?e delovanje ministrstev.

Poslanci v hrvaĹĄkem saboru so soglasno izglasovali sklep vlade, da se zaÄ?ne postopek za prekinitev arbitraĹžnega sporazuma med Slovenijo in HrvaĹĄko. Odzvali so se predstavniki Evropske komisije, ki so dejali, da spoĹĄtujejo demokratiÄ?no odloÄ?itev sabora, a hkrati izrazili obĹžalovanje zaradi Âťenostranske odloÄ?itveÂŤ HrvaĹĄke.

Predsednik dela. Na Ä?rno.

S poloĹžaja Ä?lana Stalnega arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a je odstopil Budislav Vukas, ki ga je imenovala HrvaĹĄka.

Petek, 31. julija Varuhinja Ä?lovekovih pravic je na ustavno sodiĹĄÄ?e vloĹžila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona, ki posega v subvencijo najemnine za najemnike trĹžnih stanovanj. Kardinal Marc Ouellet je upokojena nadĹĄkofa Antona Stresa in Marjana TurnĹĄka obvestil, da se lahko brez omejitev vkljuÄ?ita v pastoralno Ĺživljenje Cerkve.

Velika Britanija je v iskanju reĹĄitve pred navalom beguncev okrepila nadzor predora v Calaisu tudi s policijskimi psi. Premier Cameron pa je ob tem napovedal ĹĄe zamenjavo mehkejĹĄe varnostne ograje s trĹĄo, kot jo imajo za varovanje vrhov Nata.

Slovenski premier Cerar je prejel pismo hrvaťkega kolega Milanovića, ki ga vabi na pogovor ob nastali zadregi. Na pismo je odgovoril z besedami, da arbitraŞni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reťevanje spora.

Po vsem svetu je odjeknila vest, da je ameriĹĄki zobozdravnik v Zimbabveju na zaÄ?etku julija ubil zaĹĄÄ?itenega in nadvse popularnega leva Cecila.

Predsednik republike Borut Pahor je spregovoril v poslanici. Ocenil je, da arbitraĹžni sporazum med Slovenijo in HrvaĹĄko nima boljĹĄe alternative, iskanje novih poti pa bi po njegovem pomenilo vrnitev k nesporazumom.

Slovenija je pisala arbitraĹžnemu sodiĹĄÄ?u in potrdila, da se lahko konec avgusta ali na zaÄ?etku septembra udeleĹži obravnave, v kateri bo lahko pojasnilo svoje videnje dogajanja.

Vlada je na zadnji seji pred poÄ?itnicami odpoklicala veÄ? veleposlanikov, med drugim tudi veleposlanico v Parizu Veroniko Stabej, pri kateri je pri notranjem nadzoru ugotovila ĹĄtevilne nepravilnosti.

TurĹĄka vojska je zatrjevala, da so bili na jugovzhodu drĹžave ubiti trije turĹĄki vojaki.

Pred parlamentom Federacije BiH v Sarajevu je veÄ? tisoÄ? ljudi protestiralo proti predlogu nove zakonodaje, ki po mnenju sindikatov krÄ?i pravice delavcev.

Na gejevski paradi ponosa v Jeruzalemu je ultraortodoksni Jud, ki je podoben napad izvedel Ĺže leta 2005, zabodel in huje ranil ĹĄest udeleĹžencev parade.

6. avgusta 2015

Mojca Ĺ truc

HrvaĹĄki sabor se je odloÄ?il za prekinitev arbitraĹžnega sporazuma.

ÄŒetrtek, 30. julija

HrvaĹĄki premier je Cerarja povabil na pogovor. Odgovor naĹĄega premierja mu ni bil vĹĄeÄ?.

Na Zahodnem bregu so poĹžgali hiĹĄo palestinske druĹžine, pri Ä?emer je v ognju umrl 18-meseÄ?ni otrok.

V severni Kaliforniji so razglasili izredne razmere.

Angela Merkel je sporoÄ?ila, da se namerava na zveznih parlamentarnih volitvah leta 2017 potegovati za nov vladni mandat.

TurĹĄke zraÄ?ne sile so napadle poloĹžaje Delavske stranke Kurdistana na severu Iraka in pri tem ubile osem civilistov.

Indija in BangladeĹĄ sta si izmenjala 162 enklav ozemlja in s tem konÄ?ala skoraj 70 let trajajoÄ? spor za mejo.

Nedelja, 2. avgusta Zaradi nezadovoljstva lokalnih skupnosti, v katerih je bilo lani ukinjeno opravljanje izpitnih voĹženj, so v Javni agenciji RS za varnost prometa predlagali spremembo pravilnika, po kateri bi bilo to znova mogoÄ?e.

Verniki treh Slovenij (matiÄ?ne, zamejske in izseljenske) so romali k cerkvi Matere BoĹžje na Svetih ViĹĄarjah.

Italijo je zajelo neurje. V Toskani so moÄ?an deĹž, silovit veter in toÄ?a poĹĄkodovali veÄ? ljudi, prekinjene so bile ĹželezniĹĄke povezave.

Na letalskem mitingu v Rusiji je med akrobatskim poletom v okviru prvih vojaĹĄkih olimpijskih iger strmoglavil ruski vojaĹĄki helikopter Mi-28, pri Ä?emer je umrl pilot.

Sobota, 1. avgusta Po smrti otroka v poĹžaru so izraelske oboroĹžene sile ubile dva 17-letna palestinska protestnika.

Sirci, ki jih sponzorirajo in urijo ZDA in se morajo boriti samo proti Islamski drĹžavi, so takoj po prihodu na sever drĹžave doĹživeli uniÄ?ujoÄ? poraz. Porazila jih je sirska Al Kaida.

Na gejevski paradi ponosa v Jeruzalemu je bilo huje ranjenih ĹĄest ljudi.

Torek, 4. avgusta V Ĺ oĹĄtanju so policisti zaprli obmoÄ?je okoli poslovne zgradbe termoelektrarne, saj je generalni direktor MatjaĹž Eberlinc prejel pisemsko poĹĄiljko s prahom. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da prah ni bil nevaren.

Mediji so nas obvestili, da zaradi negativnega mnenja RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a poslovanje vodstva t. i. slabe banke preiskujejo kriminalisti NPU, preiskavo pa usmerja specializirano drĹžavno toĹžilstvo.

Iz Slovenskega drĹžavnega holdinga so sporoÄ?ili, da je prodaja Telekoma konÄ?ana, saj je Cinven umaknil svojo ponudbo za nakup 72,75-odstotnega deleĹža.

HrvaĹĄka je ob 20. obletnici operacije Nevihta pripravila parado.

Francija in Velika Britanija sta se v boju proti prihodu prebeĹžnikov odloÄ?ili za tesnejĹĄe sodelovanje.

Zaradi veÄ? tisoÄ? prebeĹžnikov, ki na vsak naÄ?in Ĺželijo priti iz Francije v Veliko Britanijo skozi predor pod Rokavskim prelivom, sta se London in Pariz dogovorila za tesnejĹĄe sodelovanje.

Angela Merkel si Ĺželi ĹĄe en mandat.

do leta 2030 ameriĹĄke termoelektrarne zmanjĹĄajo izpuste za 32 odstotkov glede na raven iz leta 2005.

Nad sirskim mestom Ariha v provinci na severozahodu drĹžave, ki je v rokah upornikov, je padlo vladno letalo. Na obmoÄ?ju, ki ga je letalo pred tem obstreljevalo, so po nesreÄ?i naĹĄli najmanj 12 Ĺžrtev.

Ponedeljek, 3. avgusta V Ä?asu, ko je bilo zaradi dopustov le malo novic, so mediji poroÄ?ali, da zavezanci davÄ?ni upravi dolgujejo 1,4 milijarde evrov – vendar se ĹĄtevilka poÄ?asi zniĹžuje, k Ä?emur bo prispeval tudi odpis dolgov.

Upokojeni ljubljanski nadĹĄkof Anton Stres je postal rektor KatoliĹĄkega inĹĄtituta.

Po severni Kaliforniji so divjali gozdni poĹžari, ki so se peti dan po obsegu veÄ? kot podvojili.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je predstavil ÂťnajveÄ?ji in najpomembnejĹĄi korak do zdajÂŤ v boju proti podnebnim spremembam: da

Hrvaťka je ob 20. obletnici operacije Nevihta v Zagrebu priredila vojaťko parado, ki so se je udeleŞili nekateri visoki predstavniki politike – naťih ni bilo med njimi.

V juliju se je v New Yorku z legionelo okuĹžilo 86 ljudi, od katerih so jih 64 morali zdraviti v bolniĹĄnici, sedem pa jih je umrlo. Vzrok okuĹžbe so verjetno naĹĄli.

Januar: avtomehanik.

Februar: mesar.

Marec: delavec v oddelku izdelave diplom.

April: predelovalec tkanine.

Maj: mlekar.

Junij: skrbnik Ĺživali.

Julij: komunalni delavec.

Avgust: ekoloĹĄki pridelovalec zelenjave.

September: gradbinec.

Oktober: mizar.

November: trgovec.

December: frizer.

Ĺ pela KoĹžar

Predsednik drĹžave je delal, ĹĄe preden je postal predsednik. Ne le to znal se je poistovetiti z marsikaterim delovnim Slovencem in plod tega je bilo predsedniĹĄko mesto, ki smo mu ga zaupali drĹžavljani. Pa tudi prvi slovenski predsedniĹĄki koledar, ki sicer ni nastal na njegovo, ampak na pobudo fotografa. A verjamem, da ga je predsednik obesil na eno izmed sten, v sluĹžbeni ali domaÄ?i rezidenci.

Morda je bil prav to razlog, da je ponovno prijel za ‌ namreÄ?, od leta 2012 ga praktiÄ?no nismo veÄ? videli Âťna terenuÂŤ, njegove delovne uspehe smo lahko obÄ?udovali le ĹĄe na koledarju, nato pa se je zgodila – arbitraĹža. In predsednik se je nanjo najprej odzval Âťs terenaÂŤ. Za kosilnico, v maji brez rokavov, zavistno zagorel in, ker je tisto dopoldne nanj sijalo poletno sonce, vidno poten. A ker je ĹĄlo v tem primeru za prvi odziv predsednika na zgodbo z mednarodnimi razseĹžnostmi, so lahko kmetovalca Boruta spoznali po vsej Evropi. NamreÄ?, ker smo del EBU-ja, evropske mreĹže nacionalnih televizij, si dnevno izmenjujemo nacionalne zgodbe.

Ko se je torej zgodila arbitraĹža, smo poleg slike in vsebine iz nacionalne televizije poĹĄiljali tudi izjave. Torej tudi predsednikovo. Seveda smo Ä?ez nekaj dni poslali ĹĄe predsednikov nagovor, ki ga je, priÄ?akovano, posnel za svojo delovno mizo. A kljub temu drugje verjetno ne razumejo, zakaj je nepriÄ?akovani dogodek sprva sproĹžil tako nepriÄ?akovano reakcijo.

Mi paÄ?. Saj smo predsednikovih faux pausov vajeni in smo se tako v teh letih, od kar ga imamo, odloÄ?ili, da predsedniĹĄka drĹža paÄ? ni pomembna. Pa Ä?eprav kaj takega ne vidimo pri nobenem drugem predsedniku drĹžave. Celo mediji v teh dneh poroÄ?amo le o neustreznem strateĹĄkem oziroma kriznem komuniciranju s strani vladnega, niÄ? pa s strani predsedniĹĄkega kabineta. Kar me skrbi, saj smo se oÄ?itno vsi skupaj navadili na predsednikovo domaÄ?ijstvo, ob tem pa pozabili, da je njegova primarna vloga PREDSTAVLJANJE drĹžave navzven.

Borut Pahor je prevzel atribute vseh svojih predhodnikov – KuÄ?anovo ljudskost, DrnovĹĄkovo presenetljivost, TĂźrkovo drĹžo – a prav to mu povzroÄ?a teĹžave. Ne le, da vsakega od atributov predhodnikov Ĺžene do skrajnosti, ampak jih tudi kdaj hierarhiÄ?no ÂťpomeĹĄaÂŤ. Da, zato se je najprej pojavil v maji z globokim izrezom in ĹĄele nato s kravato okoli vratu. OÄ?itno ni enostavno slediti vsem trem.

A Ä?e se bo Ĺželel vpisati za vekomaj v zgodovino, kar so navsezadnje sanje vsakega politika, bo moral najti sebi lastni atribut. Za naslednje volitve pa to verjetno ne bo pomembno, kajti, ko se narod, vkljuÄ?no z medijsko sceno, bolj odziva na predsednikove besede Âťajmo, miĹĄkaÂŤ kot pa na predsednikovo drĹžo ob mednarodnem ĹĄkandalu, je jasno, da nam je vseeno. Zato je tudi vseeno, kdo nas vodi. In poslediÄ?no, kam.

Kot nam je vseeno, da predsednik Ĺže ves ta Ä?as dela na Ä?rno. Je paÄ? izviren in mi skupaj z njim, saj smo izvolili tako izvirnega predsednika s tako izvirno predsedniĹĄko kampanjo.

Kljukec in Kekec nista del naĹĄe nacionalne dediĹĄÄ?ine po nakljuÄ?ju. Kot đ&#x;”˛ tudi ne Butalci. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

6. avgusta 2015

DruĹžinam zanimivi tudi poleti

ÂťDruĹžili smo se tako v naĹĄih prostorih kot na prostem, na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih, tako bo tudi v zadnjem tednu poÄ?itnic. Otroci so pri nas izjemno uĹživali,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je zaĹželeno, da starĹĄi otroke prej prijavijo za poÄ?itniĹĄke aktivnosti.

Za vse uporabnike (program teÄ?e od 9. do 13. ure, otroci pa lahko pri njih ostanejo vse do 17. ure) je program brezplaÄ?en, saj so pridobili sredstva Ministrstva za delo, druĹžino in socialne zadeve, podpirata pa jih tudi MO Velenje in podjetje Invel, d. o. o.

Izvemo ĹĄe, da med letom v prostorih druĹĄtva Novus pripravljajo razne oblike neformalnega druĹženja, in to od ponedeljka do Ä?etrtka od 9. do 17. ure. ÂťPosamezniki, druĹžine, otroci, so vabljeni k nam na klepet, uporabljajo lahko internet, igramo druĹžabne igre in ustvarjamoÂŤ. StarĹĄem nudijo tudi obÄ?asno kratkotrajno varstvo otrok, za kar se morajo dogovoriti vsaj kakĹĄen dan prej.

DruĹžinski center Harmonija, ki deluje pod okriljem DruĹĄtva Novus, se je dobro prijel – Jeseni bodo zaÄ?eli nove preventivne programe Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30. julija – DruĹĄtvo Novus, ki ima prostore v tretjem nadstropju Farmina, ni veÄ? novo. Deluje Ĺže od leta 2001, a bolj aktivno in prepoznavno je postalo v zadnjih dveh letih. Vodi ga Lidija Praprotnik, njihova glavna dejavnost pa je razvijanja Ä?loveĹĄkih virov in socialnih programov. Lokalno pomenljiv in prepoznaven je njihov DruĹžinski center Harmonija, v katerem izvajajo veÄ? programov, vsi so usmerjeni tudi preventivno.

Ko se oglasimo v prostorih DruĹĄtva Novus, tam kljub poletju ni zatiĹĄja. Gostijo kar nekaj otrok, ki se igrajo in ustvarjajo. Lidija Praprotnik nam v uvodu pove: ÂťVse leto pri nas izvajamo razliÄ?na izobraĹževanja, delavnice, svetovanja, nudimo mentorstvo, povezujemo pa se z drugimi nevladnimi organizacijami. Tudi mi smo prostovoljska organizacija, pomoÄ? prostovoljcev pri naĹĄem delu je izjemno pomembna.ÂŤ Zanima nas, kaj poÄ?nejo v zadnjem Ä?asu, saj je ob naĹĄem obisku pri njih kar nekaj otrok, ki radi prihajajo v njihove programe. ÂťGre za zelo kvaliteten program, ki

V pomoÄ? tudi, ko se zalomi ponuja razliÄ?ne vsebine, saj vsem druĹžinskim Ä?lanom omogoÄ?a laĹžje sooÄ?anje z vsakodnevnimi izzivi, ki jih navrĹže Ĺživljenje.ÂŤ Celo leto sicer pripravljajo pester program za otroke, med poÄ?itnicami se temu posvetijo ĹĄe bolj. Prva dva tedna letoĹĄnjih poÄ?itnic je v njihove poÄ?i-

tniĹĄke delavnice prihajalo tudi po 30 otrok in mladostnikov dnevno, zadnji teden avgusta pa bodo program ponovili.

Namenjen je predvsem otrokom od 1. do 6. razreda osnovne ĹĄole.

V Harmoniji izvajajo tudi dejavnosti, ki krepijo starĹĄevske kompetence, pravi sogovornica.

Ko vpraĹĄamo, kako, izvemo, da redno pripravljajo delavnice za starĹĄe in bodoÄ?e star-

Lidija Praprotnik: ÂťPoÄ?itniĹĄke aktivnosti bodo spet zaĹživele zadnji teden avgusta.ÂŤ

Starejťi so pridni ťtudentje Univerza za tretje Şivljenjsko obdobje ima v tem okolju bogato tradicijo Mira Zakoťek

Kar vsako ĹĄolsko leto Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje je bilo uspeĹĄno, pravzaprav uspeĹĄnost iz leta v leto raste. Tudi za 29. ĹĄolsko leto lahko tako reÄ?emo. To velja za ĹĄtevilo vsebin oziroma kroĹžkov, ki jih pripravljajo, ĹĄtevilo udeleĹžencev in razliÄ?nih dogodkov. Vsekakor pa tudi za kakovost vsebin. ÂťCeloten program naĹĄe dejavnosti naÄ?rtujemo zelo na ĹĄiroko in kvalitetno. To velja tudi za naĹĄe prireditve. Te so v Velenju na zelo visoki ravni in to lahko trdim tudi za naĹĄeÂŤ, pravi predsednica Marija VrtaÄ?nik. Veliko jih pripravljajo, saj se posamezni kroĹžki tako predstavljajo ĹĄirĹĄi javnosti in s tem promovirajo svojo dejavnost. Pogosto se kroĹžki poveĹžejo in se skupaj predstavijo. Dejavnosti se tudi sicer pogosto prepletajo in temeljijo na medsebojnem sodelovanju. Likovniki ĹĄolsko leto na primer zakljuÄ?ijo z razstavo, program pa jim pripravijo glasbeniki in se tako predstavijo tudi oni.

Jezikovna izobraĹževanja se najpogosteje zakljuÄ?ijo z izletom v deĹželo, kjer govorijo jezik, v katerem so se izobraĹževali. ÂťPravzaprav je Ĺže delo skozi celo leto usmerjeno v neki

â?ą

ljenjsko obdobje, ki je druga najstarejĹĄa v Sloveniji, je zasnovano na prostovoljstvu, Ä?eprav so pravzaprav ena velika institucija. To velja tudi za samo vodenje, VrtaÄ?nikova ga opravlja neprofesionalno. Tudi ani-

pa tudi neposredna informacijska povezava z univerzo. Imajo jih 56, vsi so zelo aktivni, pogosto se pojavljajo kot prostovoljci tudi na drugih podroÄ?jih. ÂťVesela sem, da smo postali nekakĹĄen vir prostovoljstva, kar je tako znaÄ?ilno za Velenje. NaĹĄi ťtudentjeÂŤ so Ä?lovekoljubi, humanitarci, zelo vsestransko uporabni in zato povsod dobrodoĹĄli,ÂŤ je ponosna VrtaÄ?nikova, ki skupaj z najoĹžjimi sodelavci Ĺže pripravlja vse potrebno za novo, jubilejno trideseto ĹĄolsko leto, ki bo, kot smo Ĺže navajeni, spet obseĹžnejĹĄe in bogatejĹĄe.

â?ą Predsednica Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Marija VrtaÄ?nik: ÂťVse veÄ? zanimanja je za izobraĹževalne vsebine o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja.ÂŤ

jeni storiti za svojo lepĹĄo starost,ÂŤ pravi predsednica Marija VrtaÄ?nik.

TakĹĄna izobraĹževanja snujejo tudi v sodelovanju z drugimi druĹĄtvi, med drugim upokojenskimi in krajevnimi skupnostmi.

Seveda pa snujejo tudi Ĺže prireditvene aktivnosti, ki bodo v jubilejnem letu ĹĄe posebej bogate. 30-letnico bo obeleĹževala univerza kot takĹĄna, razliÄ?ne jubileje pa ĹĄtevilni kroĹžki. Tako napovedujejo za november koncert njihove vokalne skupine. Vsaki dve leti pripravljajo mednarodni festival vezilstva, ki je

Tudi ĹĄtevilo moĹĄkih udeleĹžencev naraĹĄÄ?a, lani so jih imeli Ĺže dvajset odstotkov. Vse bolj pogosto pa se jim pridruĹžujejo tudi invalidi in brezposelni. V svoje dejavnosti vkljuÄ?ujejo Ĺže skoraj 10 odstotkov celotne populacije upokojencev.

njimi so tudi sami Ä?lani univerze, nekateri obiskujejo tudi druge kroĹžke.

Skupaj z vodstvom univerze, ki ima svoje prostore v Domu za varstvo odraslih, opravljajo zelo pomembno vlogo tudi animatorji, ki so desna roka mentorjem, obenem

ĹĄe, na katerih jim predstavljajo teme, kot je najstniĹĄtvo, kako otroku postavljati meje, kako z njim komunicirati. UÄ?ijo jih tudi, kako naj se v teĹžkih situacijah spoprimejo s stresom. Poleg tega v druĹžinskem centru brezplaÄ?no svetujejo ob zakonskih in partnerskih izzivih in teĹžavah. Posameznikom in druĹžinam pomagajo tudi v specifiÄ?nih Ĺživljenjskih situacijah, ki jih je po besedah naĹĄe sogovornice vse veÄ?.

V Ä?asu brezposelnosti, razveze, Ä?e prihaja do konfliktov v druĹžini, lahko poiĹĄÄ?ete njihovo pomoÄ?. Zadnje Ä?ase se veliko uvarjajo tudi s pomoÄ?jo pri neĹželenih noseÄ?nostnih, saj imajo v ekipi strokovno usposobljeno druĹžinsko in zakonsko terapevtko. ÂťVsebine, ki jih izvajamo, prispevajo k laĹžjemu usklajevanju poklicnega, druĹžinskega in zasebnega Ĺživljenja. Gre za dejavnost, ki potrebuje svoj Ä?as, da pritegne ljudi, predvsem pa moramo pridobiti zaupanje, kar nam dobro uspeva,ÂŤ je prepriÄ?ana naĹĄa sogovornica. Tudi zato redno organizirajo zanimiva predavanja, ki jih bodo jeseni, Ĺže v septembru, ĹĄe okrepili. Za dve Ĺže vedo; v Ä?etrtek, 10. septembra, bodo pripravili delavnico Âťkako otroku postaviti mejeÂŤ in v torek, 22. septembra, delavnico Âťkako pomagati otroku pri uÄ?enjuÂŤ. Program dela objavljajo na facebooku in spletni strani druĹĄtva Novus. đ&#x;”˛

Odpisovanje dolgov se je zaÄ?elo Od tega ponedeljka so Ĺže na voljo obrazci, s katerimi lahko upraviÄ?enci prosijo za odpis neporavnanih dolgov. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, se je k temu prikljuÄ?ila tudi Mestna obÄ?ina Velenje (prosite lahko za odpis dolgov v njihovih javnih zavodih, predvsem ĹĄolah in vrtcih) in Komunalno podjetje Velenje. Obrazci so na voljo tudi na centrih za socialno delo, RdeÄ?em kriĹžu, Karitasu in Zvezi prijateljev mladine.

Kaj je dolg, ki ga je mogoÄ?e odpisati?

Dolgovi, ki so lahko odpisani, zajemajo glavnico, obresti in stroĹĄke.

Odpisani so lahko dolgovi gospodinjskih stroĹĄkov (kot so obratovalni stroĹĄki, stroĹĄki ogrevanja, komunalnih storitev in vodovoda, stroĹĄkov dobave elektriÄ?ne energije), dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, stroĹĄki banÄ?nih storitev, neplaÄ?anih davÄ?nih obveznosti ali neplaÄ?ila vrtca in ĹĄolske prehrane. Odpisani so lahko dolgovi, nastali do konca leta 2013. Podjetja, ki se k sporazumu pridruĹžujejo, pa lahko sama doloÄ?ijo viĹĄine odpisa dolga. DrĹžava je za te namene predvidela milijon evrov. Pametno je, da interesenti vloge vloĹžijo Ä?im prej, saj bo eden od kriterijev za odpis dolga vrstni red vloĹženih proĹĄenj.

Kdo lahko prosi za odpis dolgov?

Osebe, ki so v osebnem steÄ?aju, ne morejo prositi za odpis dolgov. To pa lahko storijo vsi tisti, ki so bili kadarkoli letos do konca junija prejemniki denarne socialne pomoÄ?i, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, otroĹĄkega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma prejemniki v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko druĹžino. Prav tako se dolgovi lahko odpiĹĄejo tudi osebam, ki so navedene v odloÄ?bah o pravici do denarne socialne pomoÄ?i, varstvenega dodatka oziroma otroĹĄkega dodatka.

matorji posameznih kroĹžkov, ki v celoti skrbijo, da vse poteka tako, kot je treba, so prostovoljci. PlaÄ?ujejo pa mentorje, ki svoje delo tudi zelo profesionalno opravljajo. Mnogi med

Lansko ĹĄolsko leto so imeli 56 kroĹžkov in 720 sluĹĄateljev, najmlajĹĄa udeleĹženka je bila stara 27, najstarejĹĄa pa 90 let.

konÄ?ni produkt, s katerim zakljuÄ?imo ĹĄolsko leto,ÂŤ pravi VrtaÄ?nikova, ki je vesela sodelovanja in prepletanja dejavnosti. ViĹĄek je seveda vsakoletna zakljuÄ?na prireditev, na kateri se predstavijo vse dejavnosti.

Celotno delo univerze za tretje Ĺživ-

7

SOCIALA, IZOBRAŽEVANJE

Koliko dolga bo odpisanega?

S tistimi, ki bodo izpolnili pogoje za odpis dolga, bodo dolĹžniki sklenili dogovor o odpisu dolga, v katerem bodo doloÄ?ili viĹĄino dolga, ki se bo odpisal.

Foto Sima Dimitric

Kako lahko zaprosite za odpis dolgov?

Med novimi kroĹžki, vsaj sedem bo novih, bodo tudi tisti, za katere je v zadnjem Ä?asu najveÄ? zanimanja, to so kroĹžki, ki izobraĹžujejo, kako Ĺživeti zdravo, kako skrbeti zase in se izogniti poĹĄkodbam. ÂťStarejĹĄi postajajo na tem podroÄ?ju vse bolj ozaveĹĄÄ?eni in tudi vse veÄ? so pripravl-

zelo zahteven projekt, pri njem pa jim pomaga lokalna skupnost, ĹĄe posebej Muzej Velenje, naÄ?rtujejo pa ĹĄe ĹĄtevilne druge projekte, s katerimi bodo ĹĄe poglobili medkulturni in medgeneracijski dialog v tem okolju, pa tudi ĹĄirĹĄe. đ&#x;”˛

Izpolnite ustrezen obrazec za odpis dolga in ga predloĹžite upniku. Najdete ga na prej omenjeni spletni strani, dobite pa jih lahko tudi na centrih za socialno delo in v vseh humanitarnih organizacijah. Izpolnjen obrazec poĹĄljete direktno na naslov upnika.

Celovite informacije o odpisu dolgov lahko najdete na spletni strani www.paketpomoci.si. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

6. avgusta 2015

S Ä?opiÄ?em in prstki risali pravljico Poletje na travniku otrokom ob torkih kulturo predstavlja drugaÄ?e – Sobote rezervirane za lutke in gledaliĹĄÄ?e – Obisk odliÄ?en, odpovedi skorajda ni Bojana Ĺ pegel

Velenje, 4. avgusta – V torek malo po deveti uri je travnik pri domu kulture zaÄ?el spreminjati podobo. Zaposleni v Festivalu Velenje so postavljali mize, stolÄ?ke in slikarska stojala. Ĺ˝e pred 10. uro so zaÄ?ele v senco dreves prihajati prve druĹžine. Ĺ e veÄ? je bilo dedkov in babic, ki so v ustvarjalnico pod milim nebom pripeljali vnuke in vnukinje. Tokrat so spoznavali, kaj in kako delajo slikarji. ÄŒlani druĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, ki se jim pridruĹžijo vsako poletje, so jim tudi tokrat predstavili razliÄ?ne likovne tehnike. MlajĹĄi so risali s prstnimi barvami, malo veÄ?ji pa so se preizkuĹĄali v akvarelu.

slikarije. Do konca avgusta bomo gostili ĹĄe Kunigundo, pripravila bo posebno inĹĄtalacijo. Zagotovo pa bo prihodnji torek nekaj posebnega, saj se bomo prviÄ? skupaj uÄ?ili nemĹĄÄ?ino, in to v igri.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da so tudi sobotne lutkarije dobro obiskane, med drugim pa bodo avgusta otroci spoznali prvi slovenski stand up za otroke, ki ga ustvarja Kajetan ÄŒop.

prav vse, kar so si zastavili. ÂťImeli smo ĹĄtevilne izobraĹževalne delavnice, od slikarskih do kiparskih. Te so odprtega tipa, udeleĹžijo se jih lahko vsi, ki radi ustvarjajo. PovpreÄ?no na leto organiziramo tudi vsaj 4 likovne kolonije, vsaj enkrat letno svoja dela darujemo v dobrodelne namene.

Ne le v dolini, pomagamo tudi drugim likovnim druĹĄtvom, kadar imajo humanitarne akcije,ÂŤ pri-

Z otroki nikoli dolgÄ?as Potem se pomeĹĄamo med male in velike ustvarjalce. Ĺ˝e nekaj let slikarka Irena HoÄ?evar prihaja na travnik, saj rada predaja svoje znanje. Že od otroĹĄtva zelo rada slikam in riĹĄem, odkar sem

Salih BiĹĄÄ?ić, predsednik druĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, rad predaja svoje likovno znanje, saj je tudi sam zaÄ?el risati Ĺže kot otrok.

Irena HoÄ?evar najraje ustvarja akvarele. NajveÄ? motivov najde v naravi, ki je oÄ?itno blizu tudi njenim tokratnim uÄ?encem. Otroci so s pomoÄ?jo vode in barvic ustvarjali mavrice, drevesa, fantazijske podobe.

Kultura malo drugaÄ?e Organizatorka otroĹĄkih kulturnih prireditev v Festivalu Velenje Andreja Zelenik je bila vesela, ker je kljub temu, da je Velenje trenutno ĹĄe moÄ?no izpraznjeno, na travniku ustvarjalo veliko otrok. ÂťLetos je vroÄ?e, zato ugotavljamo, da otroci in starĹĄi, ki zelo radi prihajajo na naĹĄe prireditve, raje izberejo dopoldneve kot popoldneve, kar se prejĹĄnja leta ni dogajalo. Morda gredo takrat raje ob Velenjsko jezero in se ohladijo.

Ker je poletje vroÄ?e, smo doslej izpeljali vse napovedane torkove igrarije, le eno, ko smo Ĺželeli ustvariti knjiĹžnico pod kroĹĄnjami dreves, nam je odplaknil deĹž. Otroci zelo radi prihajajo, ker spoznavajo kulturo malce drugaÄ?e. Doslej so se lahko uÄ?ili igrati na afriĹĄka glasbila, lutkarji so jim predstavili barvit svet razliÄ?nih lutk, Ä?lani Ĺ aleĹĄkih likovnikov so jim Ĺže pomagali ustvarjati z glino, danes pa z njihovo pomoÄ?jo ustvarjajo

Misel.

Zavedanje. Življenje?

Velenje, 6. avgusta – Od danes je na Velenjskem gradu odprta razstava Vasje Grabnerja.

Ukvarja se s slikarstvom in oblikovanjem. Kot zagovornik humanosti je sodeloval pri vzpostavljanju in ĹĄirjenju uspeĹĄnega projekta Art For Justice, ki poudarja Ä?lovekove pravice in teĹžave manjĹĄin. Zanimajo ga miselni procesi, njihova mehanika in odzivi nanjo. Razstavlja doma in v tujini, trenutno tudi v Ĺ vici, kjer ga zastopa galerija KUNST 7. Razstavo ÂťMisel.

Zavedanje. Ĺ˝ivljenje?ÂŤ, ki je na ogled na Velenjskem gradu od danes do 29. avgusta, je pripravila Galerija Velenje. Odprtja razstave tokrat ne bo, bodo pa pripravili performativno zaprtje razstave z druĹženjem, ki bo 27. avgusta đ&#x;”˛ bĹĄ ob 18. uri. â€

upokojena, se temu ĹĄe bolj posveÄ?am. Vsaj 10 let sem Ĺže aktivna v druĹĄtvu likovnikov, vsa leta pomagam otrokom spoznavati Ä?arobni svet umetnosti. Ker imam rada naravo, najveÄ?krat upodabljam prav to. Fascinirajo me tudi kamni, ker z moĹžem veliko potujeva, mi motivov za ustvarjanje ne zmanjka. Ustvarjam prav vsak dan, najraje akvarele, pa tudi v drugih tehnikah, saj se rada uÄ?im. ÄŒe ne riĹĄem, ustvarjam v kulinariki, piĹĄem bloge ali berem. RiĹĄem za duĹĄo, ko to poÄ?nem z otroki, nam res nikoli ni dolgÄ?as,ÂŤ nam je povedala. Tokrat je otrokom predstavljala tehniko akvarela, ki so jo mali slikarji hitro usvojili.

ÄŒakajo na nov ÂťdomÂŤ Otrokom je na travniku pomagal ustvarjati tudi predsednik DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov Salih BiĹĄÄ?ić. Letos je nastopil drugi ĹĄtiriletni mandat kot predsednik. Ponosen je, ker so v prvem izpeljali

poveduje. Prizna, da letno v druĹĄtvo pritegnejo le enega, morda dva mlajĹĄa Ä?lana. ÂťÄŒeprav nas je 100, smo veÄ?inoma upokojenci. Res aktivnih je 30 Ä?lanov, drugi se nam pridruĹžijo obÄ?asno.

LetoĹĄnje leto za nas ni lahko. Izgubili smo Vilo RoĹžle, kar je za veÄ?ino Ä?lanov boleÄ?e. To je bil naĹĄ drugi dom, v njem smo ustvarjali vse dni v letu, saj mnogi doma nimajo ustreznih pogojev.

Sedaj Ä?akamo na nove prostore. Dobili naj bi jih na Gorici, a ĹĄele po preselitvi Krajevne skupnosti Gorica v nov poslovno-stanovanjski center.ÂŤ Seveda upajo, da se bo to zgodilo kmalu jeseni. ÄŒez poletje skupina keramiÄ?ark ustvarja v velenjskem Mladinskem hotelu, slikarji pa v stari pekarni v Starem Velenju. Ĺ˝al tam pogoji za delo v mesecih, ko se shladi, niso primerni, zato komaj Ä?akajo na svoj novi ÂťdomÂŤ. Salih prizna, da rad dela tudi z najmlajĹĄimi, saj je tudi sam samouk, ki je na svoji ĹĄoli v Lukavcu razstave pripravljal Ĺže kot osnovnoĹĄolec. Ustvarja v vseh tehnikah, a najraje olja. NajveÄ?krat upodablja morske motive in portrete. V torek je svojo strast do umetnosti in znanje, ki ga nabira Ĺže veÄ? kot tri desetletja, z veseljem delil z otroki. đ&#x;”˛

Blues naĹĄega Ä?asa in prostora Velenje, 7. avgusta – Jutri ob 21. uri bo v Velenju nekaj novega. To bo koncert na velenjski plaĹži. Nastopila bo zasedba Hamo & Tribute to Love, ki iĹĄÄ?e navdih v bogati dediĹĄÄ?ini rokenrola – pri glasbenih velikanih, kot so John Lennon, Paul Mc Cartney, Mick Jagger ‌Geografsko so zasidrani v Ljubljani, mentalno pa v ameriĹĄkih drĹžavah kot so texas, Louisiana, Tennessee, Memphis ... Ustvarjalno se sprehajajo med soulom in klasiÄ?nim rockom ter iĹĄÄ?ejo naÄ?in, kako blues postaviti v ta Ä?as in prostor.

Gre za prvo prireditev v okviru Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje ob Velenjskem jezeru, na letos sicer zelo aktualnem prizoriĹĄÄ?u. ÄŒe bo vreme slabo (pa menda ne bo), bo konđ&#x;”˛ bĹĄ cert odpadel. â€

Led in sneg v mestu Urban Novak

Nedolgo tega stojim pred domaÄ?im oknom in zrem v mesto, ki se odpira pred menoj. Nekaj manjka. Tisti znani obÄ?utek, ko moĹžgani zaznajo, oko pa tega ne vidi, je spet tu. Kaj manjka? Od leve proti desni. In od desne proti levi. KonÄ?no. Saj res – manjka stolp smuÄ?arske skakalnice.

Ne da nisem vedel, da ga Ĺže nekaj Ä?asa ni. Le grajski hrib brez njega je sedaj prijazen na pogled. Stolp je bil grd in ogromen, a je pomenil smuÄ?arske skoke v samem mestu. Nekako tako kot Zlata lisica v Mariboru. VroÄ?inski val z rekordnimi temperaturami me je seveda napeljal na premiĹĄljevanje o ledu in snegu. In kako bi se bilo fino malce pohladiti. Pa seveda tudi o tem, zakaj je skakalni ĹĄport zamrl in ali se res ni dalo kaj veÄ? potegniti iz teh naprav. Ĺ e prav dobro se spomnim, ko je bil t. i. ÂťchallengerÂŤ dobro obiskan dogodek v mestu.

No, vroÄ?ina je odnesla seveda tudi te misli in alternativa ohladitvi je bila – voda. Med branjem zanimivih zgodb o prirejanju zimskih olimpijskih iger pa je misel zopet odtavala na ledene in sneĹžene povrĹĄine.

Zakaj bi morala biti zimska aktivnost povezana s koliÄ?inami naravnega snega? Saj imamo vendar sneĹžne topove in v treh jezerih dovolj vode. Tudi Ä?e snega ni, ga torej lahko naredimo.

Kitajci, ki so organizatorji zimskih olimpijskih iger leta 2022 v Pekingu, bodo organizirali olimpijske igre v mestu, kjer snega sploh ni.

In ga ne bo. PrviÄ? v zgodovini. Za izvedbo vseh disciplin bodo uporabili izkljuÄ?no umetni sneg, pridelan s sneĹžnimi topovi. Zanimivo bo videti, kako bodo takĹĄne ÂťzeleneÂŤ zimske olimpijske igre izgledale na malih zaslonih. Verjetno bele Ä?rte in zaplate sredi nezasneĹžene pokrajine. Zelo zelo Ä?udno bo gledati takĹĄne ĹĄportne prireditve. A Kitajci se ne dajo in kljub opozorilom, da nimajo zadostnih koliÄ?in vode za izvedbo iger, nadaljujejo priprave. Mednarodni olimpijski komite jih prav tako opozarja, da ne bodo uspeli poloviti vse vode ter jo vrniti v zbiralnike, ko bodo igre konÄ?ane in se bo sneg stalil. Ne glede na vse bodo njihove olimpijske igre verjetno zelo uspeĹĄne, saj (predvidevam) gledalcev ne bo manjkalo.

Ob prebiranju poroÄ?ila Mednarodnega olimpijskega komiteja se mi je utrnila zanimiva misel. Kaj pa, Ä?e recimo v naĹĄi dolini organiziramo kakĹĄne zimske igre? Dobro, ne ravno olimpijske. Za kaj takega je naĹĄa dolina le veliko premajhna. A kakĹĄne druge bi pa lahko. Recimo prve srednjeĹĄolske urbane zimske olimpijske igre. Hja, saj to bi pa ĹĄlo! Pa ĹĄe zanimivo bi bilo! Velenje in Ĺ aleĹĄka dolina sta kot nalaĹĄÄ? ustvarjena za to.

Imamo ostanke skakalnic, imamo smuÄ?iĹĄÄ?a, v bliĹžini pa hokejski klub, pa tekmovanja v ÂťcurlinguÂŤ, okoli jezera so vsako zimo urejene smuÄ?ine za smuÄ?arski tek in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. PrepriÄ?an sem, da bi naĹĄli tudi prizoriĹĄÄ?e za recimo bob stezo. MogoÄ?e z Jakca v Staro Velenje? Predstavjajte si prizoriĹĄÄ?e za umetnostno drsanje na Titovem trgu pod strogim pogledom Tita. Za ta namen bi lahko zgradili tudi lep projekt ĹĄportnega parka na obmoÄ?ju stadiona ob Velenjskem jezeru.

Leta 1954 so v ÄŒikagu organizirali smuÄ?arske skoke. V ÄŒikagu.

Mestu sredi ameriĹĄke ravnice. Brez hribov ali vsaj vzpetin. In ĹĄe sredi poletja. Pa so uspeli. Gledalcev malo morje, prireditev pa uspeh.

Velenje ima to sreÄ?o, da se vsaka zanimiva ideja hitro prime ter da se vedno najde nekaj prostovoljcev, ki so pripravljeni poĹžrtvovalno delati, da doloÄ?ena aktivnost zaĹživi in tudi preĹživi.

MogoÄ?e bi bila ĹĄe najveÄ?jiateĹžava organizirati nastanitev sodelujoÄ?ih ĹĄportnikov ter predSmuÄ?arski skoki poleti 1954, vsem gledalcev. A to bi bila obeChicago, ZDA, vir: Pruned nem priloĹžnost za izgradnjo olimpijske vasi, v kateri bi ĹĄportniki prebivali. Po konÄ?anih igrah pa bi olimpijsko vas zlahka spremenili v stanovanjske povrĹĄine ter jih ponudili v odkup.

Vse skupaj zveni kot znanstvena fantastika? NeuresniÄ?ljivo? MogoÄ?e. A mislim, da se vÄ?asih tudi najbolj nore ideje odliÄ?no primejo v pravem okolju. Boste rekli, da to ne gre? MogoÄ?e se kdo ĹĄe spomni Gimnazijade? Pred davnimi leti je zrasla na zelniku nadobudnih velenjskih gimnazijcev in se po preĹživetih porodnih krÄ?ih nekaj let kotalila po slovenskih srednjih ĹĄolah. Zabavno druĹženje srednjeĹĄolcev ob kulturnem udejstvovanju se je pred Gimnazijado zdelo nemogoÄ?e, a nato je vendarle zaĹživelo. In zakaj se torej ne bi mogle zgoditi tudi prve urbane olimpijske igre. Pa Ä?etudi za srednjeĹĄolce. Konec koncev jih je v srednjeĹĄolski center vpisano kar precej, torej bi imeli tudi precej sodelujoÄ?ih. ÄŒe pa bi za zaÄ?etek stvari znali obrniti tudi na ĹĄaljivo noto, pa toliko bolje. Ĺ e mesto bi dihalo sveĹž, energije poln zrak.

Ah, ta vroÄ?inski val. Malo pa mi je pomagalo tole premiĹĄljevanje o đ&#x;”˛ ledu in snegu. ÄŒetudi umetnem. â€

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 9

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Kisle kumarice in bel prah Kumare letos odliÄ?no uspevajo in pridne gospodinje so jih zagotovo Ĺže veliko vloĹžile. Letos pa jih zelo dobro obÄ?utimo tudi novinarji, saj je takĹĄno Ä?isto ta pravo poletje, brez kakĹĄnega posebno zanimivega dogajanja, Ä?e seveda izvzamemo poletne kulturne prireditve.

No, tako je bilo do tega torka, ko se je dogajala pred Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj Âťprava dramaÂŤ. Napovedana je bila novinarska konferenca, na njej pa naj bi vodstvo predstavilo letoĹĄnje poslovanje, ko je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v Ä?asu nizkih vodostajev znova pokazala, kako pomembna je njena vloga pri zagotavljanju zanesljive oskrbe Slovenije z elektriÄ?no energijo. Tik pred novinarsko konferenco pa je direktor dr. MatjaĹž Eberlinc odprl kuverto, iz katere se je vsul bel prah. Odgovorni so takoj ukrepali, novinarji pa smo se zaradi tega

1. PETAR GRAĹĄO - Moje zlato 2. NINO - Lepa si 3. MAROON 5 - This summer's gonna hurt

znaĹĄli v Ä?udnem poloĹžaju. Poti so bile namreÄ? kar naenkrat prekinjene, eni so bili Ĺže v stavbi, drugi tik pred njo, tretji malo dlje stran in tisti smo imeli pravzaprav veliko sreÄ?o. Gibanje je bilo zaradi varnosti namreÄ? povsem omejeno in tisti, ki so bili v stavbi ali pa tik pred njo, niso smeli nikamor in tam so morali ostati do konca preiskave. Je pa res, da so imeli informacije, tehniÄ?ni direktor Branko Debeljak jim je namreÄ? potrdil, kaj se je v stavbi, dogajalo. In ti naĹĄi kolegi so bili z nami solidarni, informacije so nam preko mobilnikov seveda posredovali. Mi jim pa Ĺžal nismo imeli in smeli Ä?esa dati. Sicer pa so morda imeli nekaj.

Eden od snemalcev, ki je bil pred tem Ĺže v stavbi, je dejal, da so tam odliÄ?ni rogljiÄ?i in sadje. Upam, da jih je bilo dovolj za dolgo Ä?akanje. đ&#x;”˛

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

mz

GLASBENE novice

www.radiovelenje.com

Priljubljeni ĹĄpanski glasbenik Julio Iglesias je napovedal, da bo 18. septembra izdal nov album s skladbami, ki jih je navdahnila Mehika.

Album Mexico – Julio Iglesias bo kot prva napovedala skladba Falla-

Spoj JoĹĄkovih hitov: veselje, energija in ples HrvaĹĄki pevec JoĹĄko ÄŒagalj, vsem bolje poznan kot Jole, predstavlja novo pesem z naslovom Pijanica nisam, za katero je posnel tudi videospot. Pesem je nekakĹĄen spoj vseh JoĹĄkovih zadnjih hitov: vesela, hitra in plesna. Za glasbo in besedilo sta poskrbela TonÄ?i in Vjekoslava

Ans. AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja & Alenka Gotar – Ĺ e vedno si tu DomaÄ?ini – Prva dama Event – HudiÄ?evka Fantje izpod Lisce – A ti je vroÄ?e Frajerke – Ljubi me Golte – Najbolj nora noÄ?

Grajski kvintet – Ko je ljubezen mlada Ognjeni muzikanti – Danes pijan Sekstakord – Objemi me

10. Šment – Na tebi je vse

Julia Iglesiasa navdihuje Mehika

ste Corazon. Mexico bo prvi Iglesiasov studijski izdelek po izidu albuma Romantic Classics iz leta 2006, na katerem je interpretiral priljubljene angleĹĄke skladbe, ter prvi album v ĹĄpanĹĄÄ?ini od izida albuma Divorcio iz leta 2003. Na albumu bo dvanajst pesmi z mehiĹĄkim priokusom, z njimi pa se priljubljeni pevec Ĺželi pokloniti najveÄ?jim mehiĹĄkim glasbenikom. Iglesias z veÄ? kot 300 milijoni prodanih albumov sicer velja za najbolje prodajanega izvajalca latinskih korenin.

9

107,8 MHz

6. avgusta 2015

Konec avgusta v znamenju Avsenika

Huljić. ÂťPesem govori o resni temi, ki jo jaz opevam ĹĄaljivo. Zgodba je v bistvu takĹĄna, da gremo fantje na pijaÄ?o, pa nas kliÄ?ejo Ĺžene, punce, mame ‌ In vse trdijo, da smo 'pijanice', ampak mi to nismo.

PaÄ?, vÄ?asih se nam pije in takrat si Ĺželimo samo, da nas pustijo pri miru,ÂŤ je pojasnil Jole. MoĹĄki del bralcev se najbrĹž strinja, kajne? Kaj pa Ĺženske?

Nove zmage za Big Foot Mamo Skupina Big Foot Mama je v sodelovanju s KoĹĄarkarsko zvezo Slovenije posnela uradno navijaĹĄko himno slovenske koĹĄarke, ki bo prviÄ? bodrila slovensko koĹĄarkarsko re-

prezentanco in navijaÄ?e na prihajajoÄ?em evropskem prvenstvu septembra na HrvaĹĄkem in v Franciji.

Skladbo Nove zmage so predstavili na dnevu odprtih vrat slovenske koĹĄarkarske reprezentance v Kranju, kjer je Big Foot Mama kot skrivni gost himno tudi prviÄ? javno odigrala. Himna Nove zmage je hkrati tudi novi radijski singel, s katerim zasedba napoveduje izid dvojne zbirke najveÄ?jih uspeĹĄnic septembra in veliki koncert ob 25. obletnici s ĹĄtevilnimi gosti, ta bo 2. oktobra v ljubljanski Hali Tivoli.

Praznik trobente je star Ĺže 55 let V GuÄ?i se je zaÄ?elo 55. sreÄ?anje trobentaÄ?ev, ki naj bi v naslednjih dneh v srbsko mesto privabil pol milijona obiskovalcev. Na Âťprazniku trobenteÂŤ bodo sodelovale skupine iz regije, nastopili pa bodo tudi Goran Bregović, Sanja Ilić in Balkanika, Ekrem Mamutović, Boban in Marko Marković in Elvis Ajdinović ‌ Poleg tradicionalnega tekmovanja trobentaÄ?ev pripravljajo ĹĄe druge vsebine. Obiskovalci bodo lahko videli razliÄ?ne razstave, predstavili bodo tudi knjige in druge publikacije o festivalu. Posebno doĹživetje bo tudi pouliÄ?na parada glasbenikov. SreÄ?anje trobentaÄ?ev, ki se bo sklenilo 9. avgusta, Ĺže nekaj let pritegne veliko obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Narodnozabavni festival Avsenik bo kljub nedavni smrti Slavka Avsenik tudi letos popestril dogajanje v Begunjah. Rojstni kraj bratov Slavka in Vilka Avsenika bo tako od petka, 21. avgusta, do nedelje, 23. avgusta, prizoriĹĄÄ?e mednarodnega festivala. Organizator je druĹžba Tradicija Avsenik, ki v treh festivalskih dneh priÄ?akuje veÄ? kot 6.000 obiskovalcev iz Slovenije, HrvaĹĄke, Avstrije, Italije, NemÄ?ije, Nizozemske in Ĺ vice.

Po 16 letih nov album AmeriĹĄki raper Dr. Dre bo po skoraj 16 letih izdal nov samostojni album, ki bo po njegovih trditvah hkrati tudi zadnji. PloĹĄÄ?a bo spremljala film o njegovi nekdanji skupini N.W.A., izĹĄla pa bo 7. avgusta.

One Direction s preseneÄ?enjem Najbolje prodajana fantovska skupina One Direction

je poskrbela za preseneÄ?enje, ko je pred nekaj dnevi nenapovedano izdala prvi singel po odhodu Zayna Malika. Zadnja pesem, pod katero se je skupina podpisala ĹĄe kot kvintet, je izĹĄla novembra lani.

Najin dan s Ĺ kofovo Flora & Paris predstavlja singl Najin dan, ki se nahaja tudi na debitantskem albumu Jutranja rosa. Ker so Ĺželeli imeti pesem z vokalom nove pevke, so jo posneli ĹĄe enkrat. Nova pevka je Patricija Ĺ kof, ki se je skupini pridruĹžila spomladi, zdaj pa Ĺže skupaj z njimi nastopa in snema pesmi.

Macy Gray o seksi igraÄ?kah AmeriĹĄka soul pevka Macy Gray je z novim singlom in videospotom posegla v (zanjo) novo podroÄ?je – seks igraÄ?ke. V pesmi B.O.B. namreÄ? razpreda, kako se Ĺženska poÄ?uti ob uporabi svojega ÂťnajboljĹĄega prijateljaÂŤ.

Kljub navidezni neresnosti si Ĺželi, da bi se Ĺženske opogumile in o tem spregovorile.

Naš ­čas, 6. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

6. avgusta 2015

frkanje » Levo & desno «

Bolj smrdi Zadnji čas tudi Šoštanjčani vse bolj opozarjajo na smrad iz premogovniškega jaška – in celo iz Teša. Nekateri pravijo, da se občutljivost veča, bolj ko se veča občutek, da sta ti energetski družbi manj »njihovi«.

Brez elana

⏫

Blaž Košorok, generalni direktor HSE, na letošnjem skoku čez kožo ob županu Šoštanja Darku Menihu, Ivanu Kotniku in Albinu Vrabiču iz Šolskega centra Velenje na tribuni: »Slišim ja, da po Šoštanju smrdi. Menda smrdi zato, ker tisto, kar naj bi bilo speljano v kotel bloka 6, ni bilo speljano tja. Ampak kaj imam jaz s tem? Na prezračevanje se ne spoznam. Županu svetujem, da mojstra išče drugje.«

⏫

Mira Britovšek in Marija Berložnik imata enaki začetnici imena. Druži pa ju še nekaj – delo v turizmu. V Šaleku pravijo, da bi brez Mire težko, saj je ena tistih, ki veliko delajo, a raje ostajajo v ozadju. Marija je sekretarka velenjske turistične zveze, pri delu pa se odlično znajde. »Pri tebi tako diši, da se je kar težko upreti,« je tiho prišepnila Miri, ki je v soboto stregla dobrote na kmečki tržnici in z njimi vabila na vola. Ja, letos bodo v Šaleku spet pekli vola. In Mira bo zraven.

Ne, ne bo ga vrtela na žaru, bo pa zagotovo poskrbela, da bodo svojo porcijo dobili vsi, ki si ga bodo zaželeli. Da o tem, kako bo v Šaleku dišalo 22. avgusta, sploh ne govorimo.

⏪

Po navadi je čiščenje stekel žensko opravilo. Vsaj doma. Na mostu čez reko Pako, ki ima stekleno ograjo, ki je nenehno tarča vandalov, to ne velja. Prah in umazanijo sta čistila dva, ki bi, po tehniki sodeč, hitro očistila tudi domača okna (naslov sem skrbno shranila). Seveda sta ograjo čistila zato, da se bo spet dobro videlo reko Pako? To je bil namreč eden glavnih razlogov, da se je arhitekt odločil za stekleno ograjo. Več kot leto dni že stoji, pa se je mnogi še vedno nis(m)o navadili. Je pa veliko bolje, če je čista.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Eksplodiral polnilnik baterij za mobilne telefone Katy Emslie iz škotskega Aberdeena je 26-letna študentka medicine, ki tako kot večina ostalih uporablja mobilni telefon. Ko se ji baterija izprazni, jo mora seveda napolniti.

Minuli teden je nameravala to sto-

riti prek noči, končala pa je s hudimi opeklinami dlani. Polnilnik je namreč vklopila v svoji spalnici in zaspala, naprava pa je med njenim počitkom eksplodirala in povzročila manjši požar. Zgoreli sta preproga in del postelje, na kateri je spala Katy – ko se je ta vendarle prebudila, je skušala v polsnu goreči polnilnik izklopiti, da bi preprečila nadaljnjo škodo, pri tem pa se je opekla. Zdravniki so z njene dlani odstranili odmrlo kožo in mehurjasto tkivo ter spustili tekočino, ki se je nabrala pod njim. Okrevanje naj bi trajalo vsaj en mesec.

Spopad z urinsko nesnago

v San Franciscu Rachel Gordon, je cilj projekta ljudi pripraviti do tega, da bodo v prihodnje dvakrat premislili, preden se bodo odločili urinirati v javnosti.

Velika mesta poleg svojih lepot marsikdaj skrivajo tudi veliko kotičkov, kjer se ljudje radi olajšajo na mestih, ki za to niso predvidena. Da bi to preprečili, so se v San Franciscu odločili preizkusiti po-

Prej

sebno barvo, od katere se urin odbija, kar konkretno pomeni, da se bo urin z zidu odbil nazaj v nepridiprava. Barva deluje tako, da pred površino ustvari zračno zaporo, ki glede na trditve proizvajalca odbije praktično vsakršno tekočino. Za začetek so v San Franciscu z barvo poskusno prebarvali devet zidov v bližini barov v soseskah, kjer je veliko brezdomcev. Zidove so opremili s svarilnimi napisi, ki v angleščini, kitajščini in španščini opozarjajo: »Zadrži se!... Poišči olajšanje na primernem kraju.« Kot je povedala predstavnica oddelka za javna dela

Ura za slepe Podjetje iz Južne Koreje je imelo ob oblikovanju novega izdelka, imenovanega Braille smartwatch, pred

Potem

očmi 285 milijonov slepih ljudi, ki živijo na svetu. Ura za slepe naj bi jim olajšala življenje, saj ne kaže samo časa v Braillovi pisavi, temveč se poveže z mobilnim telefonom, tako da lahko uporabniki prek nje prebirajo tudi SMS sporočila in druga opozorila s telefona. Podjetje načrtuje, da bodo do konca leta prodali okoli 10 tisoč takšnih ur, a pozablja na

dve pomembni pomanjkljivosti izdelka: baterija ure vzdrži le 10 ur, cena pa je 3000 dolarjev.

14-letna manekenka Ko je drsela po modni brvi, je od navdušenja nad novim obrazom in telesom vsem zastal dih – potem pa so izvedeli, da ima manekenka Sofia Mechetner šele 14 let. Najstnica je nova muza znamke Dior in sociologi že zmajujejo z glavo, saj so upali, da so se modni strokovnjaki naučili, da je izpostavljanje mladoletnic pritiskom modnega sveta nehumano. Za povrh je Sofia nevarno suha. Njeni zastopniki se branijo, da je enostavno prevelik talent, da bi ga spregledali. Mechetnerjeva je z Diorjem že podpisala dveletno pogodbo v vrednosti 200 tisoč evrov

za vse reklamne kampanje in modne revije za omenjeno znamko.

Samo telefona ne!

Anketa, ki jo je opravilo podjetje KRC Research, v njej pa je sodelovalo 7.000 ljudi iz sedmih držav, razkriva, kako zelo je današnji človek navezan za prenosne naprave. Številni uporabniki (60 %) s svojimi napravami spijo, in sicer dobesedno: telefon držijo v rokah. Na stranišče ga s seboj vzame 57 odstotkov uporabnikov, vsak šesti pa telefon uporablja tudi med tuširanjem. Poleg tega bi se 22 odstotkov anketirancev za en konec tedna raje odreklo spolnosti kot svojemu telefonu, 40 odstotkov pa jih svoji napravi zaupa skrivnosti, ki jih ne bi niti svojemu najboljšemu prijatelju. Ob tem je 61

Zdaj, ko kriza še ni povsem premagana in bi nam kaj dobrega še kako prišlo prav, smo ostali brez elana. Brez Elana!

Bolj doraslo Gorenje je doraslo, ni več tako surovo. Poljakom je prodalo Surovino.

Slovensko je …

Zadnji čas trgovci vse bolj tekmujejo, kdo je najbolj slovenski. Mnogi kupci pa godrnjajo, da so izdelki, ki jim jih ponujajo, vse bolj tuji.

Brez meja Nekateri kritično pravijo, da naša slaba banka pri svojem delu nima nobenih meja. Pa kmalu nič več ne bo tako. Dobila bo mejo. Družbo Meja Šentjur.

Prelaganje Država daje občinam vse manj denarja. Občine občanom manj ugodnosti.

Državljani smo vse manj zadovoljni.

Odštevanje V vse več krajih imajo semaforje z »odštevalniki« časa. S takim odštevanjem naj bi dosegli, da bi manj preštevali ponesrečene.

Pivo ostaja Čeprav je zadnji čas vse večje zanimanje za pridelavo hmelja, v naši bližnji okolici hmeljišča vse bolj izginjajo.

Zanimanje za hmelj izginja, za pivo pa zaradi knapovske tradicije seveda ne.

Aktualna odstotkov uporabnikov priznalo, da niso zadovoljni s svojimi telefoni, 79 odstotkov pa jih meni, da jih naprava zmoti v neprimernih trenutkih.

Vse več Slovencev se izseljuje. Kmalu bo zelo resnično pela pesem: Samo milijon nas še živi na svoji zemljici …

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

REPORTAŽI

6. avgusta 2015

Spomini jih bodo greli tudi pozimi Zanimanje za letovanje v zdravstveni koloniji je bilo veÄ?je kot ĹĄtevilo prostih mest – Letos zdravje ob morju ÂťnabiraloÂŤ 164 otrok in mladostnikov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30. julija – V juniju in juliju so na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje najveÄ? pozornosti posveÄ?ali zdravstvenim kolonijam ob morju.

Obe izmeni sta konÄ?ani, o tisti, ki je prva okusila sonce in morje v PoreÄ?u, smo Ĺže pisali, po vrnitvi druge izmene iz Savudrije pa smo radovedno preverili, kako so otroci in mladostniki iz Ĺ aleĹĄke doli-

letovanje peljali 100 otrok. Spremljalo jih je 12 vzgojiteljev, od tega dva plavalna uÄ?itelja, saj je naĹĄ namen, da otrokom ponudimo moĹžnost uÄ?enja plavanja in izpolnitve veĹĄÄ?in plavanja. Pri tem smo bili zelo uspeĹĄni; otroci so izgubili strah pred vodo, v veÄ?ini so tudi splavali.

Sicer pa smo program dela za vse dni skupaj z vzgojitelji pripravili Ĺže pred odhodom, saj se vedno posebej pripravimo na veÄ?erne dogodke pa tudi dnevne dejavnosti,ÂŤ smo iz-

V Savudriji so otroci iz vse Ĺ aleĹĄke doline uĹživali tako v morju kot senci. In celo med fotografiranjem.

Tudi letos so pripravili niz zanimivih veÄ?ernih prireditev, po katerih so znani. Letujejo namreÄ? skupaj z mladimi iz Ljubljane, ki se tudi radi vkljuÄ?ujejo vanje.

ne tam preĹživeli 10 letos res vroÄ?ih dni.

Marija Krajnc je Ĺže nekaj let pedagoĹĄka vodja kolonije v Savudriji. Povedala nam je: ÂťLetos smo na

vedeli na zaÄ?etku.

Dnevi v Savudriji so vedno polni in kratkoÄ?asni, a Marija z ekipo se potrudi, da vsako leto dodajo kaj novega: ÂťNekateri otroci z nami

letujejo veÄ? let zapored, zato moramo poskrbeti, da jim je vedno zanimivo. Letos smo imeli kar nekaj mlajĹĄih otrok, ki so bili z nami prviÄ?. Tem smo posveÄ?ali ĹĄe po-

sebno pozornost.ÂŤ Razveseljivo je, da z domotoĹžjem niso imeli teĹžav, le prvi veÄ?er je eden od mlajĹĄih fantov pogreĹĄal mamico. Marija prizna, da je bilo v najhujĹĄem vroÄ?inskem valu tudi ob morju vreme naporno. ÂťPrilagajali smo se uspeĹĄno. Dopoldan smo prej ĹĄli s plaĹže, popoldan pa smo se nanjo vraÄ?ali pozneje. Otroke smo usmerjali v senco, ki jo ima dom v Savudriji k sreÄ?i veliko. Seveda smo poskrbeli, da jim ni bilo dolgÄ?as.ÂŤ V Savudriji je letos letovalo kar nekaj otrok z resnimi diagnozami.

Zato so bili veÄ? kot sreÄ?ni, ker niso imeli zdravstvenih teĹžav. ÂťSeveda pride do ureznin, zdrsov, oĹžigov meduz. Imeli smo kar nekaj otrok z alergijami, na katere smo bili ĹĄe posebej pozorni.Âť Poleg tega so nekateri malo teĹžje prenaĹĄali vroÄ?ino, vse ostalo pa je bilo super. Tudi veÄ?erni programi, ki jih pripravlja-

jo skupaj z otroki iz Ljubljane, so spet navduĹĄili. Sploh modna revija, na kateri so si vse, kar so nosili na pisti, Ä?ez dan izdelali sami. Ob vrnitvi domov so vsi po vrsti zatrjevali, da se prihodnje leto spet vidijo in da Ĺže komaj Ä?akajo, da pride naslednje poletje.

Bo prihodnje letos (spet) veÄ? otrok? ÂťOtroci so se imeli dobro tako v PoreÄ?u kot Savudriji, naĹĄe delo je dobro opravljeno. Sedaj mislimo na naslednje leto, ko si Ĺželimo, da ponovno pridobimo veÄ? letovalnih mest, saj smo letos morali zavrniti kar nekaj otrok, ki smo jih umestili na Ä?akalno listo,ÂŤ nam pove sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?.

Ker lani niso zapolnili vseh odobrenih mest, jim je namreÄ? Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije odobril kar 100 sofinancira-

nih mest manj kot leta prej. Prav vsakemu otroku namreÄ? krijejo velik del letovanja. Izkazalo se je, da je 144 odobrenih mest za otroke z zdravstveno diagnozo premalo, kar so organizatorji tudi slutili, saj bolnih otrok v Ĺ aleĹĄki dolini ni manj, kot jih je bilo. ÂťHvaleĹžni pa smo, ker je ZZZS letos namenil veÄ? denarja za vsak letovalni dan, zato je bil prispevek starĹĄev bistveno niĹžji kot prejĹĄnja leta, ko smo na morje poĹĄiljali 244 otrok. Ĺ˝elimo si, da bi nam v prihodnje spet odobrili toliko prostih mest,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da so s pomoÄ?jo sponzorjev in donatorjev letos 50 otrokom omogoÄ?ili letovanje brezplaÄ?no, ĹĄe lepemu ĹĄtevilu pa z delnim plaÄ?ilom. đ&#x;”˛

Letos nadpovpreÄ?na bera zdravilnih zeliĹĄÄ?

Lani mokro poletje zdravilnim zeliĹĄÄ?em ni godilo, letoĹĄnja vroÄ?ina pa – ÄŒlani DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje so veÄ?ino pridelka na Grilovi domaÄ?iji Ĺže pobrali – Znanje radi delijo z mladimi Velenje, 31. julija – V teh poletnih dneh si lahko v velenjski knjiĹžnici ogledate razstavo zdravilnih zeliĹĄÄ?, ki jo je pripravilo druĹĄtvo zeliĹĄÄ?arjev Velenje. Ĺ˝e dolga leta dobro sodelujejo s KnjiĹžnico, vÄ?eraj so tam mladim bralcem popestrili sredino dopoldne. V okviru veselih sred so jim pripravili zeliĹĄÄ?ne Ä?aje in povedali veliko o zeliĹĄÄ?ih, ki zdravijo. Sploh tistih, ki jih lahko otroci najdejo tudi na domaÄ?ih vrtovih. Razstavo, ki postaja tradicio-

nalna, so poimenovali ÂťZdravilne rastline tako-takoÂŤ. Vse rastline, ki jih najdete na razstavi, so zrasle v Ĺ aleĹĄki dolini.

Predsednik druĹĄtva Zvonko Skrt je vedno vesel, ko znanje, ki ga pri njihovih Ä?lanih ne manjka, delijo z drugimi. ÂťPogosto svoje delo predstavljamo po ĹĄolah in vrtcih, pa tudi na razliÄ?nih prireditvah. Ĺ e najraje pa jih sprejmemo na Grilovi domaÄ?iji, kjer jim z veseljem razkaĹžemo naĹĄ zeliĹĄÄ?ni vrt. Sodelujemo tudi na

vseh prireditvah, ki jih Muzej Velenje pripravlja na domaÄ?iji. Takrat pogosto ponudimo naĹĄe pripravke tudi obiskovalcem,ÂŤ pripoveduje Skrt. Pravi, da v Ĺ aleĹĄki dolini dobro uspeva veÄ?ina avtohtonih zdravilnih zeliĹĄÄ?. Tudi na njihovem vrtu v Lipju je letos letina nadpovpreÄ?na. ÂťLani je bilo veliko deĹžja, pridelek je bil boren. Letos pa je kljub rekordni vroÄ?ini letina odliÄ?na, je pa res, da smo Ä?lani druĹĄtva tudi po tri ure dnevno zalivali naĹĄ vrt.ÂŤ Zato

ZeliĹĄÄ?ni vrt na Grilovi domaÄ?iji v Lipju je letos obilno obrodil. Na njem gojijo Ĺže 100 razliÄ?nih vrst zeliĹĄÄ?, samo letos so dodali 10 povsem novih.

so se letos poleg priprave Ä?ajnih meĹĄanic lotili tudi priprave razliÄ?nih sirupov, ki bodo ĹĄe kako prav priĹĄli pozimi, v Ä?asu gripe in prehladov.

Sicer pa je letoĹĄnja letina Ĺže skoraj pobrana, na zeliĹĄÄ?nem vrtu ĹĄe osta-

jata slez in dobra misel, Ä?e bo jesen lepa, se bo obraslo ĹĄe nekaj Ĺže obranih sadik. Zato se Ä?lani druĹĄtva sedaj odpravljajo v hribe. Minulo soboto so imeli zeliĹĄÄ?arski dan na Golteh. ÂťTam je ĹĄe vedno sezona za

nabiranje zdravilnih zeliĹĄÄ?. Bolj kot se morajo pri rasti te ÂťmuÄ?itiÂŤ, bolj zdravilne so, saj imajo veÄ? eteriÄ?ne moÄ?i.ÂŤ Nabirali so predvsem materino duĹĄico in plahtico, ki jo potem uporabijo za zeliĹĄÄ?ne Ä?aje. Vsako leto izdelajo kakĹĄno novo meĹĄanico zdravilnih Ä?ajev, ki jih tistim, ki jih to zanima, radi predstavijo in tudi pripravijo.

Ĺ˝e 100 razliÄ?nih vrst zeliĹĄÄ?

ZeliĹĄÄ?ni vrt na Grilovi domaÄ?iji so letos prviÄ? izmerili. Obdelujejo kar 500 kvadratnih metrov, na njih raste okoli 100 razliÄ?nih zdravilnih rastlin. ÂťVse so avtohtone, letos pa se lahko pohvalim, da smo posadili ĹĄe 10 novih, ki jih doslej na vrtu ni bilo. Ker smo to naredili na zaÄ?etku maja, so se odliÄ?no prijele, Ĺže prvo leto so dobro obrodile,ÂŤ pripoveduje naĹĄ sogovornik. VeÄ?ino novih vrst zeliĹĄÄ? so prinesli kar njihovi Ä?lani, med drugim tudi pegasti badelj, baldrijan, sraÄ?ico, beli vratiÄ? ‌ Pogosto jim kakĹĄno sadiko poklonijo tudi Ä?lani drugih slovenskih druĹĄtev zeliĹĄÄ?arjev, saj med seboj dobro sodelujejo.

Zvone Skrt je skupaj s Ä?lani velenjskega druĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev tudi letos pripravil razstavo v KnjiĹžnici. Na njej lahko vsak spozna rastline, ki rastejo v Ĺ aleĹĄki dolini, marsikdo pa sploh ne ve, kako uÄ?inkovite so.

đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

Ĺ PORT

6. avgusta 2015

Maribor Ĺže na vrhu, Rudar ĹĄe na dnu NogometaĹĄi Rudarja doĹživeli tretji zaporedni poraz – V soboto v DomĹžalah morda le prva toÄ?ka?

V prvi nogometni ligi so konec te- ugovarjanja tudi trener Marijan Pudna odigrali tekme tretjega prven- ĹĄnik. Prvo toÄ?ko si je v tem krogu stvena kroga. Zanj je bilo znaÄ?ilno, priigral Koper. Gostil je Celjane, da so gostujoÄ?a moĹĄtva zbrala veÄ? tekmeca pa sta se razĹĄla z neodlotoÄ?k kot domaÄ?a. Na svojem igriĹĄÄ?u Ä?enim izidom 1 : 1. Tudi Rudarjevi je zmagal le Maribor in potrdil, da ljubitelji so upali, da bodo njihovi je po izpadu iz evropnogometaĹĄi proti ZavrÄ?u skega tekmovanja ĹĄe ob jezeru konÄ?no zmatrdnejĹĄi favorit za gali oziroma osvojili vsaj osvojitev novega naprvo toÄ?ko v novi sezoslova, kot so morda ni. Ĺ˝elja je ostala za prinekateri ocenjevali. hodnjiÄ?.

NogometaĹĄe KrĹĄkeIgrati so zaÄ?eli ĹĄele poga, ki so bili po dveh tem, ko so HaloĹžani imekrogih presenetljivo li Ĺže prednost dveh gocelo na prvem melov. No, igrali so tudi do stu, je premagal s 4 : tedaj, a zadevali so go1. Z zmagama v uvostje. Zmagali so s 3 : 1. dnih dveh krogih pa Vse tri gole pa so doseso KrÄ?ani ĹĄe vedno gli po lepih akcijah ozivisoko na razpredelroma hitrih nasprotnih nici, na Ä?etrtem menapadih, v katerih so bistu. li domaÄ?i prepoÄ?asni in Gorica je bila v premalo zbrani. NajveÄ?

Novem mestu z 2 : teĹžav sta jim povzroÄ?a1 boljĹĄa od Krke, pa la najboljĹĄi igralec tega Ä?eprav so prvi gol dvoboja in strelec dveh dosegli domaÄ?i, ki golov Dejan Glavica, pa so zadnjih deset strelec prvega gola Deminut imeli igralca jan PoliÄ? ter Jure Matjamanj. Derbi ljubljanĹĄiÄ?. NajlepĹĄi 'izdelek' je ske kotline so v Stobil prav drugi gol GlaviĹžicah dobili DomLuka PraĹĄnikar je za ce. Po natanÄ?ni globinĹžalÄ?ani. Olimpijo so zdaj dosegel edina ski podaji MatjaĹĄiÄ?a je premagali z 2 : 0. Ta gola za rudarje. bil znova spretnejĹĄi od dvoboj je bil zelo razdomaÄ?ih igralcev in s taburljiv. Morda bi bil razplet druga- ko imenovanim lobom mojstrsko Ä?en, Ä?e ne bi LjubljanÄ?ani konÄ?ali premagal vratarja Mateja Radana, tekme samo z devetimi igralci. Za- ki je bil vseeno najzasluĹžnejĹĄi, da za radi dveh rumenih kartonov je bil njegovim hrbtom ni obtiÄ?ala ĹĄe kaĹže po pol ure igre izkljuÄ?en Matic kĹĄna Ĺžoga veÄ?. Za domaÄ?e pa je zaFink, iz enakega razloga pa po pet- del z udarcem z glavo z bliĹžine Lunajstih minutah igre v drugem pol- ka PraĹĄnikar po dobrem predloĹžki Ä?asu ĹĄe Rok Kronaveter. Poleg tega Damjana Trifkovića z desne strani. je ob koncu prvega dela moral med Velenjski nogometaĹĄi so v dosegledalce menda zaradi nenehnega danjih treh krogih zabili le dva go-

la, prejeli pa ĹĄest. Z Gorico, ki je prav tolikokrat pobirala Ĺžoge iz svoje mreĹže, imajo trenutno najslabĹĄo obrambo v ligi, skupaj s Celjani pa tudi najbolj neuÄ?inkovit napad.

Oboji so na treh tekmah dosegli samo po dva gola. Sicer pa, kot pravijo, verjamejo vase in so prepriÄ?ani, da nasprotnikova vrata ne morejo ostati zanje veÄ?no zaprta. Bodo morali pa tudi obrambni igralci igrati bolj disciplinirano, zbrano, da jim ne bodo hitri nasprotnikovi napadalci uhajali kot za ĹĄalo.

Igrali, kot so naÄ?rtovali GostujoÄ?i trener Ivica Solomun je po tekmi povedal: ÂťVedeli smo, da nas Ä?aka zelo teĹžka tekma, drugaÄ?na kot v prvih dveh krogih, ko smo igrali z moÄ?nejĹĄimi nasprotniki (Maribor, Olimpija) od nas. Dobro smo se pripravili. ÄŒvrsto smo zapirali sredino in s (pol)kontrami poskuĹĄati Ä?im prej doseÄ?i gol. Na naĹĄo sreÄ?o smo tekmo idealno odprli. Izvedli smo dve odliÄ?ni akciji, zabili dva gola. Mislil sem, da nas Ä?aka le ĹĄe mirno nadaljevanje. Toda igralci so si zakomplicirali Ĺživljenje. Po osnovnoĹĄolski

Prva liga Telekom Slovenije, 3. krog Rudar - ZavrÄ? 1:3 (1:2) Stadion Ob jezeru, gledalcev 500, sodniki: Ĺ˝nidarĹĄiÄ? (Kranj), Ul in KordeĹž (oba Maribor).

Strelci: 0:1 PoliÄ? (4.), 0:2 Glavica (24.), 1:2 PraĹĄnikar (44.), 1:3 Glavica (86.).

Rudar: Radan, KaĹĄnik (od 77. Ĺ˝itko), Trifković (od 69. Grbić), PraĹĄnikar, S. Babić, Bolha (od 79. Krcić), Ihbeisheh, Knezović, Jahić, Eterović, M. Babić. Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Jahić; Cvek, PoliÄ?, RogaÄ?, Antić.

Drugi rezultati: Maribor - KrĹĄko 4:1 (2:0), Olimpija - DomĹžale 0:2 (0:1), Krka - Gorica 1:2 (1:1), Luka Koper - Celje 1:1 (1:1).

Vrstni red: 1. Maribor 7 (6:2), 2. DomĹžale 6 (5:3), 3. Gorica 6 (5:6), 4. KrĹĄko 6 (3:4), 5.

ZavrÄ? 5 (4:2), 6. Olimpija 4 (4:3), 7. Krka 4 (3:3), 8. Celje 2 (2:3), 9. Luka Koper 1 (3:5), 10. Rudar 0 (2:6).

ÄŒeprav so bili ob Dejanu PoliÄ?u kar trije domaÄ?i igralci, jim je uĹĄel in Ĺže po nekaj minutah tekme popeljal svoje moĹĄtvo na pot zmage.

napaki, ki je ne bi napravili niti naĹĄi najmlajĹĄi igralci, so domaÄ?i zniĹžali.

Nato so nas zaÄ?eli stiskati, kolikor so mogli, imeli smo tudi nekaj sreÄ?e.

Predvsem pri prostem udarcu z roba ĹĄestnajstmetrskega prostora (Mate Eterović), a je rezervni vratar, ki je zamenjal na zaÄ?etku drugega polÄ?asa poĹĄkodovanega prvega vratarja Dominika Picaka, odliÄ?no posredoval. Zadnjih deset minut smo igrali tako rekoÄ? ĹĄe brez Zlatana Muslinovića, ki se je prav tako poĹĄkodoval.

Na sreÄ?o pa smo nekaj minut pred koncem s tretjim golom vendarle potrdili zmago.ÂŤ

Javornik se opraviÄ?uje ÂťPriÄ?akovali smo prvo zmago oziroma prvo toÄ?ko. Ni je bilo.

Presekal nas je hitro prejeti prvi gol, nato ĹĄe drugi in potrebovali

smo kar veliko Ä?asa, da smo se vrnili v igro. Na sreÄ?o smo ob koncu prvega dela le zadeli. Gol nam je vlil upanje za nadaljevanje. V drugem polÄ?asu smo igrali veliko bolje, a ne dovolj, da bi dosegli Ĺželeno. Vseeno pa menim, da smo z naĹĄo igro na dobri poti. Igralcem manjka ĹĄe nekaj veÄ? samozavesti in konkretnosti. Imajo ĹĄe veliko rezerve. Moramo biti potrpeĹžljivi, ob tem se opraviÄ?ujem ljubiteljem nogometa v dolini in jim pravim, naj bodo potrpeĹžljivi. Vedeti moramo, da se so se v klubu zgodile precejĹĄnje spremembe. Verjamem, da bo slej ko prej priĹĄla naĹĄa prava igra.

Gostje so bili na tej tekmi konkretnejĹĄi in se zasluĹženo veselili, mi pa bomo skuĹĄali v soboto v gosteh presenetiti DomĹžale, tako kot nas je na tej tekmi presenetil ZavrÄ?.ÂŤ

Smo kot velika druŞina Tako pravi ustanovitelj in trener Taekwondo kluba Skala Peter Landeker – Trdo delo se obrestuje Bojana Špegel

Velenje, 28. julija – Velenjski Taekwon-do klub Skala je zaÄ?el delovati (s sekcijo Taekwon-do kluba Unior ZreÄ?e v DoliÄ?u, Mislinji in Velenju) leta 1996. Uradno ustanovljen je bil leto kasneje. Ne prvo in ne drugo se ne bi zgodilo brez Petra Landekerja, ki je vse od prvega dne trener, poleg tega pa tudi uspeĹĄen tekmovalec v veteranski konkurenci. Je aktualni evropski in svetovni prvak. Klub danes ĹĄteje veÄ? kot 70 Ä?lanov, ki v svojih kategorijah dosegajo zavidljive rezultate tako v drĹžavnem kot evropskem in svetovnem merilu.

V Velenju zaÄ?el Âťiz niÄ?ÂŤ Peter Landeker je veÄ? kot ponosen na ÂťsvojeÂŤ fante in dekleta, saj pravi, da so tehniÄ?no zelo podkovani, najljubĹĄe pa mu je, da delujejo kot druĹžina. ÂťTo, da se na treninge vraÄ?ajo tudi naĹĄe Ä?lanice po tem, ko

rodijo, mi je res najlepĹĄe. V naĹĄem klubu denar in zasluĹžek nista najpomembnejĹĄa, lahko zatrdim, da delamo s srcem in duĹĄo,ÂŤ pripoveduje Peter, ki ima zelo zanimivo Ĺživljenjsko zgodbo. ÂťZ borilnimi veĹĄÄ?inami sem se zaÄ?el ukvarjati kot osnovnoĹĄolec. Prihajam iz Ivence pri Vojniku, odraĹĄÄ?al sem na veliki kmetiji, a sem ob delu na njej naĹĄel Ä?as tudi za borilne veĹĄÄ?ine. Najprej sem treniral karate, ki me ni v celoti navduĹĄil, ko pa sem odkril knjigo Izvorni Taekwon-do Tonia Nobila, sem ugotovil, da sem naĹĄel svoj ĹĄport. Takrat klubov ĹĄe ni bilo veliko, a sem ga pred skoraj tremi desetletji naĹĄel v Celju,ÂŤ pripoveduje. Splet pasti, ki jih prinesejo najstniĹĄka leta, ga je ĹĄe ne polnoletnega pripeljala v Velenje. Ĺ˝elel je prekiniti niti z druĹžbo, ki ni bila dobra zanj, zato je zaÄ?el, kot pravi sam, Âťiz niÄ?ÂŤ. ÂťNi bilo lahko. NihÄ?e me ni poznal, jaz nisem nikogar poznal. Moral sem uporabiti svoj znaÄ?aj, se dokazovati. Na

zaÄ?etku me seveda nihÄ?e ni cenil, ko sem priĹĄel v mesto, pa sem delal v gostinstvu, saj sem bil izuÄ?en za kuharja. Moja zagnanost in neukrotljiv duh, ki ga Ä?loveku dajo tudi borilne veĹĄÄ?ine, me nista ustavila. Tudi Ĺželja, da v Velenju naredim center za tekvondo, je pred uresniÄ?itvijo tlela kar nekaj let,ÂŤ pripoveduje.

Dolga leta je imel namreÄ? treninge na ĹĄtirih koncih mesta, kar mu je vzelo veliko Ä?asa in energije. Borilni center je ob podpori vodstva in ravnateljev uredil v prosti telovadnici Ĺ olskega centra Velenje. ÂťVedno, ko prihajam v naĹĄ center, me skrbi, ko gledam, kako mladi uniÄ?ujejo tujo lastnino. V naĹĄem klubu jo vsi spoĹĄtujejo. NaĹĄ moto je, da delamo s srcem, z duĹĄo. Trudimo se tudi, da smo dobri najemniki,ÂŤ zatrdi Peter, ki je vesel, da so uspeli center zelo sodobno opremiti. ÂťJe takĹĄen, kot ga imajo svetovne velesile, ki se ukvarjajo s tekvondojem.ÂŤ

Vzgojil ĹĄtevilne prvake V Skali trenirajo fantje in dekleta od ĹĄestega leta naprej, imajo pa tudi skupino rekreativcev, ki se uÄ?ijo predvsem tehnik samoobrambe.

Taekwon-do klub Skala pa ne deluje

Peter Landeker med treningom.

Tekvondo ga spremlja Ĺže skoraj 3 desetletja.

samo tekmovalno, temveÄ? tudi organizacijsko. Doslej so organizirali niz drĹžavnih prvenstev za razliÄ?ne kategorije, vedno vzorno. Zanima nas, ali je Peter, ki je zadnja leta tudi uspeĹĄen podjetnik, del zasluĹžka

pa ves Ä?as vlaga tudi v klub in tekmovalce, ĹĄe danes edini trener v klubu. Želel sem, da svoje tekmovalce pripravim tako dobro, da jih bo vsaj 10 osvojilo mojstrske pasove. To mi je uspelo, v resnici jih je Ĺže veÄ?. Ni-

PraĹĄnikar edini strelec doslej: ÂťIz tekme v tekmo je boljĹĄe. Na prvi smo imeli le tri strele na gol, v drugi veliko veÄ?, na tej pa smo ĹĄe nevarno zapretili, vendar tudi tokrat samo enkrat zadeli; to pa je bilo znova premalo za prvo zmago ali da bi ostali vsaj neporaĹženi. Dobivamo prepoceni zadetke. Veliko truda vlagamo na treningih, nato pa se vse podre zaradi naĹĄe nepazljivosti. Premalo smo iznajdljivi pred nasprotnikovimi vrati, pa tudi doslej nismo imeli prave sreÄ?e. Slab zaÄ?etek nam ni zmanjĹĄal samozavesti in nam je ne sme zmanjĹĄati. PrepriÄ?an sem, da se nam bo odprlo. Upam, da Ĺže v DomĹžalah, kjer Ĺželimo dobiti vsaj toÄ?ko.ÂŤ. đ&#x;”˛

Stane Vovk

sem veÄ? edini trener v klubu, delam pa tudi v drĹžavni reprezentanci, v katero so me povabili prav zaradi mojega dela v klubu. ÄŒe hoÄ?eĹĄ biti trener, se moraĹĄ temu posvetiti stoodstotno. Sploh, ker so naĹĄi tekmovalci dijaki in ĹĄtudentje, zato se moramo prilagoditi njihovemu urniku. Vesel sem, da imam trenersko pomoÄ? iz vrst naĹĄih Ä?lanov.ÂŤ Iz povsem neperspektivnega otroka in mladostnika, za katerega so vsi verjeli, da ne bo niÄ? iz njega, brez pomoÄ?i spodbudnega domaÄ?ega okolja in tudi njegove finanÄ?ne pomoÄ?i je zrasel uspeĹĄen poslovneĹž in ĹĄportnik z vodstvenimi, organizacijskimi in pedagoĹĄkimi sposobnostmi. NiÄ? Ä?udnega, da je vzornik tudi svojim tekmovalcem. Za konec Peter ponosno poudari: ÂťÄŒlani, ki so bili v mladinskih vrstah svetovni in evropski prvaki, so sedaj tudi svetovni vice prvaki. NaĹĄi mladinci, ki so po mojem mnenju kot deÄ?ki najboljĹĄi v Evropi, so letos na evropskem prvenstvu v Italiji dosegli vrhunske rezultate.ÂŤ Danes je v klubu toliko vrhunskih tekmovalcev, da jih imajo v vseh ĹĄtirih starostnih kategorijah. Ponosni so, da branijo tudi barve Slovenije, saj je kar 15 tekmovalcev kluba v drĹžavni reprezentanci. Ĺ˝elijo pa si, da bi lahko nastopali tudi na olimpijskih igrah. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ PORT

6. avgusta 2015

Treniranje mladih je zanj sanjski poklic ne izpite za to delo. In ĹĄe danes je to moja sluĹžba. Delam to, kar delam najraje na svetu,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Takrat je bil ĹĄe ĹĄtudent, a se je kmalu odloÄ?il, da Ĺželi ostati trener. V letih, ko se je zaÄ?el resneje ukvarjati s treniranjem, so trenirali v RdeÄ?i dvorani in na Livadi. Kmalu sta bili Bojana Ĺ pegel ĹĄportno plezanje v Velenju zaÄ?elo ti dve steni premalo. Novo so uredobro razvijati, med plezalci sem dili pri prijatelju, pri Ahtikih. ÂťKo Velenje – V zadnjih dveh letih Ä?la- naĹĄel nove prijatelje. Kmalu je ta se je naĹĄ ĹĄport zaÄ?el ĹĄe bolj razvini Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka, ĹĄport zame postal resna stvar,ÂŤ pri- jati, smo iskali moĹžnost za postaviki se ukvarjajo s prostim plezanjem, poveduje Gorazd, ki je zaÄ?el plezati tev nove stene. NaĹĄli smo jo na Ĺ olnizajo uspeh za uspehom. Nanje je leta 1993. Plezal je skupaj s takrat skem centru Velenje, kjer treniramo ponosen tudi njihov trener Gorazd odliÄ?nim Matejem MejovĹĄkom, Gre- ĹĄe danes. Takrat je bila super, sedaj Hren, VelenjÄ?an, za katerega njego- gom Ĺ eligom in njegovima sestrama pa imamo na njej Ĺže slabĹĄe pogoje.

A znamo improvizirati, kar kaĹžejo tudi naĹĄi rezultati.

Res pa si zelo Ĺželimo, da bi v bliĹžnji prihodnosti v Velenju postavili novo, konkretno steno.ÂŤ Gorazd je trenutno edini trener v velenjskem druĹĄtvu. Imajo pa tri inĹĄtruktorje, to so Damjan Maher, Matija RovĹĄnik in Alen MarinoviÄ?. S tekmovalci pa se ukvarja le Gorazd, ki je vesel, da je med mladimi zaGorazd Hren s svojima najuspeĹĄnejĹĄima tekmovalkama TjaĹĄo SlemenĹĄek in Janjo nimanje za prosto Garnbret. (Foto: AnĹže Ĺ tremfelj) plezanje v porastu. ÂťNa naĹĄih ligah, ki vi varovanci pravijo, da je Âťnajbolj- UrĹĄo in Ĺ pelo, Petrom BraÄ?iÄ?em ... so predhodnica drĹžavnim tekmovaĹĄi trener na svetuÂŤ. VelenjÄ?an, ki je ÂťNekaj jih ĹĄe pleza, drugi ne veÄ?,ÂŤ njem, tekmuje tudi do 280 osnovnoĹĄtudiral raÄ?unalniĹĄtvo, poklicno pa doda. Kot tudi, da prosto plezanje ĹĄolcev samo v vzhodni Sloveniji. Na je izbral ĹĄport, se je s prostim pleza- ni nevaren ĹĄport, Ä?eprav ga imajo drĹžavnem prvenstvu jih je seveda njem zaÄ?el ukvarjati v osnovni ĹĄoli. mnogi za ekstremnega. ÂťVarnost je manj, a lige so dobro izhodiĹĄÄ?e, saj Na sedanji OĹ Livada je hiĹĄnik za vedno odvisna od Ä?loveka. ÄŒe rav- se Ĺže na njih pokaĹžejo talenti. Plesvoji hÄ?eri, sina in njegove prijatelje namo z opremo tako, kot je treba, zanje je v vzponu po vsem svetu, pod stopnicami ustvaril malo ste- to ni nevaren ĹĄport. KakĹĄna nate- Slovenija pa je tu naredila res velik no za prosto plezanje. Gorazd je gnjena miĹĄica, kita, boleÄ?ine v kriĹžu razvoj,ÂŤ pravi Gorazd, ki zadnjih 6 po prvem poskusu ugotovil, da je so najpogostejĹĄe.ÂŤ let kot trener dela tudi v drĹžavni reto ĹĄport zanj. Danes je trener mlaprezentanci. dim prostim plezalcem v Velenju Ĺ˝elijo si novo steno Leta 1998 je Gorazd postal in- Nad priÄ?akovanji in Mariboru.

V zadnjih dveh letih velenjski ÂťPo tem, ko sem ugotovil, da je ĹĄtruktor prostega plezanja. ÂťTakrat prosto plezanje ĹĄport zame, sem za- sem, sprva z malce strahu, zaÄ?el ĹĄportni plezalci dosegajo rezultaÄ?el trenirati na steni v RdeÄ?i dvora- vzgajati otroke. Iz leta v leto sem te, ki so celo nad priÄ?akovanji. ÂťPri ni. Najprej sem to poÄ?el na skrivaj, delal veÄ?, bolj resno. Leta 2008 pa uspehih sta konstantni Janja Garnker starĹĄi niso bili navduĹĄeni nad sem postal trener ĹĄportnega pleza- bret in TjaĹĄa SlemenĹĄek. Janja je v mojo izbiro. V tistem Ä?asu se je nja, takrat sem opravil tudi potreb- mladinski konkurenci trenutno ne-

Trener ĹĄportnega plezanja Gorazd Hren v zadnjih dveh letih s svojimi varovanci niza uspeh za uspehom – Plezalke vodijo, fantje jih poÄ?asi ÂťlovijoÂŤ

NaĹĄi VelenjÄ?ani uspeĹĄni na dobro pripravljeni prvenstvu Slovenije V velenjski RdeÄ?i dvorani je bil prejĹĄnji konec tedna zanimiv mednarodni rokometni turnir starejĹĄih kadetov oziroma tako imenovane skupine U-19.

Poleg mladih Slovencev so na njem nastopili ĹĄe njihovi sovrstniki iz Argentine, Egipta in AlĹžirije, ki so v naĹĄi drĹžavi na pripravah. Vse ĹĄtiri ekipe bodo od 8. do 20. avgusta letos nastopile na svetovnem prvenstvu v Rusiji.

Mladi Slovenci so pokazali dobro formo, saj so v treh tekmah prav tolikokrat zmagali.

Od AlĹžircev so bili boljĹĄi s 37 : 21, EgipÄ?anov z 29 :2 6, na zadnji tekmi tridnevnega turnirja pa so v nedeljo Argentince premagali kar z desetimi goli razlike (36 : 16) đ&#x;”˛

vos

V soboto, 25., in nedeljo, 26. julija, je bilo v Novi Gorici prvenstvo Slovenije za Ä?lane in Ä?lanice. UdeleĹžba je bila izvrstna, prav tako tudi rezultati. VelenjÄ?ani so bili odliÄ?ni. Med njimi je najbolj izstopala Maja Mihalinec, ki je zmagala v Ĺženskem sprintu z novim osebnim rekordom na 100 m (11,44) in postala vice prvakinja v teku na 200 m s Ä?asom 23,37. Peter HribarĹĄek je zmagal v teku na 400 m z ovirami (53,19) in osvojil bron na 110 m z ovirami (15,32). Dvakratni vice prvak je postal Jan Breznik, in sicer v teku na 1500 m (3:54,53) in 3000 m (8:36,53). Z drĹžavno kolajno se je okitil tudi TomaĹž PliberĹĄek v teku na 3000 m z zaprekami. Osvojil je srebro s Ä?asom 9:31,25. Srebrn je postal tudi Jan Kramer v teku na 800 m s Ä?asom 1:56,63, bron pa si je v teku na 400 m pritekla Jerneja Smonkar s Ä?asom 57,19. OdliÄ?na, Ä?eprav brez kolajne, je bila mlada, komaj 16 let stara Tina ÄŒesnik, ki je bila v teku na 800 m in 1500 m dvakrat Ä?etrta, vendar z odliÄ?nima rezultatoma (800 m 1:17,68 in 1500 m 4: 38,22). Tudi drugi so đ&#x;”˛ se solidno borili in izboljĹĄevali svoje osebne rezultate.

Maja do zlata, a stotinko za normo BukareĹĄta, 1. avgusta – Maja Mihalinec (Velenje) je prvi dan balkanskega prvenstva v atletiki v romunskem mestu Pitesti osvojila zlato v teku na 100 m in je z 11,34 sekunde z osebnim rekordom le za stotinko zgreĹĄila normo (11,33) za nastop na svetovnem prvenstvu v drugi polovici avguđ&#x;”˛ sta v Pekingu.

TjaĹĄa uĹživa tako med treningi v umetni kot v naravni steni.

Poletnih poÄ?itnic sploh ne pogreĹĄa.

Pleza Ĺže od malega TjaĹĄa SlemenĹĄek, ki prihaja iz Podkraja, je kot otrok rada plezala po stopnicah, stolih in drevesih. Ĺ portno plezanje je prviÄ? videla na televiziji. Kmalu je starĹĄe prepriÄ?ala, da so jo peljali na prvi trening.

V tretjem razredu osnovne ĹĄole je zaÄ?ela redno trenirati. Danes je dijakinja velenjske ĹĄportne gimnazije, kjer je soĹĄolka Janje Germbret, s katero Ĺže od njunega Ä?etrtega razreda trenirata skupaj. Obe bosta jeseni zaÄ?eli drugi letnik gimnazije.

TjaĹĄa nam pove, da veliko trenira, zato je vesela, da je izbrala velenjsko gimnazijo. ÂťImamo dobre pogoje, kar je ob ĹĄtevilnih treningih in tekmah zelo pomembno. VĹĄeÄ? mi je tudi, ker lahko treniram Ĺže v ĹĄoli prvi dve uri pouka. V ĹĄoli nimam teĹžav,ÂŤ izvemo.

TjaĹĄa trenira pet- do ĹĄestkrat tedensko po tri ure skupaj, najveÄ?krat na plezalni steni v telovadnici Ĺ CV. Rada pleza tudi v naravi, ni ji tudi teĹžko, ko opravljajo kondicijske treninge. Njen prvi uspeh so bile stopniÄ?ke na drĹžavnem prvenstvu. ÂťPotem so se uspehi kar vrstili.

Lani sem dosegla tretje mesto na evropskem prvenstvu v teĹžavnosti, letos pa prvo zmago na evropskem pokalu. To sta doslej moja najveÄ?ja doseĹžka.ÂŤ Vesela je, ker trenutno nima zdravstvenih teĹžav, saj je Ĺže imela teĹžave z zapestjem in boleÄ?inami v kriĹžu. Ĺ˝eli si, da tako ostane do konca sezone. ÂťSeveda si na vseh pomembnejĹĄih tekmah Ĺželim finala, tudi stopniÄ?k. Na svetovnem mladinskem prvenstvu si Ĺželim priti vsaj v finale in tam doseÄ?i Ä?im boljĹĄi rezultat, saj bo konkurenca huda,ÂŤ prizna. To, da nima Ä?asa za poÄ?itnice, je ne moti, saj uĹživa v treningih. Kadar ima Ä?as, se rada druĹži z vrstniki. A ĹĄport je zanjo vedno na prvem mestu.

premagljiva, Ĺže tri leta je evropska prvakinja v balvanih in teĹžavnosti, prav tako je svetovna prvakinja. TjaĹĄa je na evropskem prvenstvu v ÂťteĹžavnostiÂŤ zasedla tretje mesto, isti uspeh je dosegla tudi Sara LukiÄ? v balvanih. ÄŒeprav je TjaĹĄina primarna disciplina ÂťteĹžavnostÂŤ, letos dosega odliÄ?ne rezultate v balvanih, saj je enkrat zmagala, enkrat zasedla Ä?etrto mesto. To je bil nepriÄ?akovan rezultat, na koncu je zasedla drugo mesto evropskega pokala v balvanih,ÂŤ s ponosom pripoveduje Gorazd. Ko ga vpraĹĄamo, kako uspeĹĄni so fantje, najprej pove: ÂťNe vem zakaj, a vedno sem imel v skupini, ki sem jo treniral, veliko deklet. Zadnja leta se trudim to spremeniti. Sedaj imamo v odseku kar nekaj fantov, ki dosegajo dobre rezultate. Kilian ÄŒop je Ĺžal trenutno poĹĄkodovan, a je bil drĹžavni prvak, na zadnji tekmi evropskega pokala se je uvrstil v finale. Zan Sudar je letos na vseh tekmah priĹĄel v finale, zato mislim, da fantje poÄ?asi lovijo dekleta, ki so najboljĹĄe na svetu, zato jih ni lahko uloviti,ÂŤ med smehom prizna Gorazd.

Evropska in svetovna turneja pri ĹĄportnih plezalcih trajata od maja do konca septembra, na zaÄ?etku decembra sledi ĹĄe drĹžavno prvenstvo. ÂťPotem gremo vsi, tako trenerji kot plezalci, na oddih, da se damo na ÂťoffÂŤ, da se vsaj dva tedna ne vidimo. Januarja pa zaÄ?nemo resno trenirati za novo sezono,ÂŤ izvemo.

LetoĹĄnja je torej pribliĹžno na sredini, najveÄ? upov pa polagajo na svetovno prvenstvo, ki bo na zaÄ?etku septembra v Italiji. ÂťOd Janje, ki je dobro pripravljena, priÄ?akujem, da poskusi obraniti naslov svetovne prvakinje v teĹžavnosti, v balvanih je Ĺželja ista. Letos bo namreÄ? prviÄ? svetovno prvenstvo tudi v balvanih, zato konkurence ne poznamo dovolj. Neznanka nam je predvsem japonska ekipa.ÂŤ Gorazd nikoli noÄ?e imeti prevelikih priÄ?akovanj pred velikimi tekmami, prvi cilj je uvrstitev v finale, kar letos velja tudi za TjaĹĄo, Zana in Saro. TjaĹĄa je po mnenju svojega trenerja sposobna priti na stopniÄ?ke, kar je dokazala đ&#x;”˛ Ĺže na evropskem prvenstvu.

OdliÄ?en uspeh gluhega atleta Tadeja Encija Velenje, 30. julija – Ĺ˝upan MO Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel Tadeja Encija, ki je na evropskem prvenstvu gluhih v atletiki osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov.

Evropsko prvenstvo je med 20. in 25. julijem potekalo v mestu Bydgoszcz na Poljskem. Ĺ˝upan je mlademu VelenjÄ?anu Ä?estital za odliÄ?en doseĹžek in poudaril, da je njegov uspeh dokaz, da se lahko z veliko truda, vztrajnosti in odrekanja kljub zdravstvenim oviram doseĹže velik uspeh. V imenu lokalne skupnosti se je Tadeju zahvalil za odliÄ?no promocijo mesta in mu zaĹželel ĹĄe veliko ĹĄportnih uspehov.

Na sprejemu so bili tudi predstavniki MedobÄ?inskega druĹĄtva gluhih in nagluĹĄnih, Zveze druĹĄtev gluhih in nagluĹĄnih Slovenije in Atletskega kluba Velenje. Mladi atlet se jim je zahvalil za vso podporo na njegovi ĹĄportni poti. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

POTOPIS

6. avgusta 2015

Po gorah Srbije in Bosne (Prvi del) Planinsko druĹĄtvo Velenje Ĺže vrsto let organizira na vrhuncu poletne planinske sezone vsaj eno daljĹĄe planinsko potovanje v tuja gorstva. Po Bolgariji, slovaĹĄkih Tatrah, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter ÄŒrni gori smo se lani odloÄ?ili za planinarjenje po srbskih planinah. Potovanje, imenovano ÂťÄŒudovita SrbijaÂŤ, je naziv veÄ? kot upraviÄ?ilo, zato smo se letos odloÄ?ili za podobno smer z dodatkom Bosne.

Tudi tokrat sta potovanje organizirala in vodila Husein Djuherić in Andrej Kuzman s sodelovanjem novosadske agencije Navigator.

1. dan, 18. julij: Le nekaj minut po polnoÄ?i krene poln avtobus firme Miki z velenjske avtobusne postaje proti Rogatcu, kjer vstopimo v HrvaĹĄko. Na meji s Srbijo, kamor prispemo ob zori, pa procedura, ki je nismo veÄ? navajeni. Poberejo osebne dokumente, treba je Ä?akati, tudi vstopne takse ĹĄe niso odpravili. Pri Rumi vstopi Dule, predstavnik srbske agencije, in skupaj nadaljujemo pot do sremske vasi Pećinci v Vojvodini. Tu je slikar Slobodan Jeremić – Jeremija po dolgoletnem raziskovanju in zbiranju leta 1995 odprl muzej v Ä?ast kruhu – Muzej hleba. V etnografsko, arheoloĹĄko in likovno zbirko je povezal veÄ? kot 2000 predmetov, ki pripovedujejo zgodbo o naporni poti od Ĺžitnega semena do skorjice kruha. Dodatna vsebina muzeja so likovna zbirka, jedilnica in zvonik, posveÄ?ena svetemu Nikolaju, naslikane podobe srbskih vladarjev ‌ Gostitelji – Ä?lani Jeremijeve druĹžine – nas prijazno sprejmejo, ob odhodu postreĹžejo z rakijo, burek pa nas Ä?aka v bliĹžnjem gostiĹĄÄ?u.

Medtem ĹĄofer opazi, da je v avtobusu odpovedala klima in nenaÄ?rtovano zavijemo v Beograd na servis. V peklenski vroÄ?ini nekje v predmestju naĹĄe nekdanje prestolnice sta nam toÄ?eno laĹĄko pivo na robu neke trĹžnice in klimatizirana jedilnica servisne delavnice lajĹĄala dolge minute Ä?akanja.

S ĹĄe znosno zamudo in z urejeno klimo nadaljujemo voĹžnjo proti PoĹžarevcu, kjer si Ĺželimo ogledati arheoloĹĄki park Viminacijum. V njem se v zadnjih letih zbirajo arheologi s celega sveta in ob obseĹžnih izkopavanjih odkrivajo Ĺživljenje v Ä?asu rimskega imperija. Viminacijum je bil pet stoletij pomembno rimsko mesto, v Ä?asu vladavine cesarja Hadrijana v drugem stoletju je postal center rimske province Gornje Mezije (Moesie Superior). Razprostiral se je na povrĹĄini 450 ha

Piknik je najboljĹĄa zabava Zabave v naravi postajajo vse bolj priljubljene, v naĹĄi okolici pa je ogromno odliÄ?nih moĹžnosti zanje.

Zbrali smo nekaj ponudnikov prostorov za piknike. Izkoristite kakĹĄen poÄ?itniĹĄki dan in povabite svoje domaÄ?e ali prijatelje kam v naravo!

Pizzeria

IzletniĹĄka kmetija - domaÄ?ija LamperÄ?ek, ÄŒrnova 1, Vinska gora

2 opremljena piknik prostora ď‚&#x; priprava hrane in pijaÄ?e (na vaĹĄo Ĺželjo) ď‚&#x; veÄ?namensko ĹĄportno igriĹĄÄ?e (nogomet, odbojka, badminton ‌) ď‚&#x; otroĹĄko igriĹĄÄ?e ď‚&#x;

Info: 031/ 318 101 www.domacija-lampercek.si

med Donavo in Mlavo, imel svojo luko, o razviti industriji keramike, predelavi kovin in izdelavi nakita in kovanju lastnega denarja priÄ?a preko 50.000 najdenih predmetov.

V 5. stoletju so mesto opustoĹĄili Huni.

Ogledamo si ostanke amfiteatra, s Ä?udovito kupolo prekrite ostanke

Po hribih skem kopu Drmno, kjer kopljejo premog za HE Kostolac, so naĹĄli 27 m pod zemljo v celoti ohranjen skelet mamutice, ki so ga prepeljali na ta prostor.

VraÄ?amo se nazaj na avtocesto Beograd–NiĹĄ in pri ParaÄ?inu zavijemo proti vzhodu. V daljavi se Ĺže kaĹžejo obrisi markantne gore,

ki je cilj naťe ture naslednji dan – Rtanj.

Na odcepu ceste proti Sokobanji stoji naĹĄ Etno hotel Rtanj BalaĹĄević. Sicer soliden hotel, povezan s ĹĄtevilnimi apartmaji in z liÄ?nim bazenom, je precej zaseden, zato nam dodelijo tudi nekaj neustreznih sob. Osje gnezdo, mrzla voda in ĹĄe kaj so vzrok, da nekateri naslednji dan menjajo sobe.

2. dan, 19. julij: mavzoleja in grobnic, nekropole in svinÄ?ene sarkofage ‌ V neposredni bliĹžini je zrasel Domus Scientiarum – v rimskem slogu grajen objekt s ĹĄtevilnimi laboratoriji, bivalnimi prostori za znanstvenike, predavalnicami in tudi prostori za atraktivno turistiÄ?no ponudbo. Junija leta 2014 so v arheoloĹĄkem parku odprli Mamut park.

Gre za 1500 m2 veliki podzemni prostor, v katerem so razstavljeni skelet mamutice Vike, najden leta 2009, in ĹĄe ĹĄtirih mamutov, izkopanih dve leti kasneje. Na povrĹĄin-

Rtanj je 7 km dolg planinski masiv na severu sokobanjske kotline, 200 km juĹžno od Beograda. Ena najlepĹĄih srbskih gora je za domaÄ?ine mistiÄ?na in sveta: je najveÄ?ja piramida na planetu, za ufologe je toÄ?ka, kjer pristajajo Nezemljani, je gora s Ä?udeĹžnim elektromagnetnim sevanjem ‌ Ob napovedanem koncu sveta 21. 12. 2012, ko naj bi le obmoÄ?je Rtnja omogoÄ?alo preĹživetje, so se napolnile okoliĹĄke vasi, skupina mladeniÄ?ev je ĹĄotorila celo na vrhu. Rtanj je poznan tudi po avtohtonih aromatiÄ?nih in

zdravilnih zeliĹĄÄ?ih, najbolj znan je rtanjski Ä?aj. Vsako leto 7. junija na dan sv. Jovana Biljobera se mnoĹžica ljubiteljev narave organizirano in pod strokovnim vodstvom poda na goro.

Na goro se podamo iz istoimenske vasi Rtanj 7 km od hotela, kjer nas Ä?aka vodiÄ?, domaÄ?ini mu pravijo pope, ker je nekoÄ? ĹĄtudiral teologijo. Pred nami je izjemno vroÄ? dan, manjĹĄa skupina se ustavi po dveh urah hoje, ko zmanjka senÄ?-

nih bukovih gozdov, ostalim pa prijeten vetriÄ? na travnatih poboÄ?jih pomaga pregnati vroÄ?ino ob vzponu na vrh. Na vrhu Rtanja (Ĺ iljak 1561 m) je stala kapelica sv. Ä?orÄ‘e, ki jo je leta 1935 postavila Ĺžena pokojnega Julijusa Minha, lastnika danes opuĹĄÄ?enega rudnika premoga. Pri gradnji so sodelovali vsi takratni rudarji. Kapelico so kasneje menda veÄ?krat z dinamitom poruĹĄili iskalci zlata. Popoldanski sestop je kot spust v pregret kotel, pivo v vasi pa zlata vredno. Pope nas popelje ĹĄe v svojo prodajalno razliÄ?nih travaric in zdravilnih Ä?ajev. Nekateri naj bi imeli tudi afrodizijske uÄ?inke, menda se je prodaja zato poveÄ?ala, o uÄ?inkih pa udeleĹženci ĹĄe ne poroÄ?ajo.

VeÄ?erni obisk 26 km oddaljene Sokobanje se prileĹže. PreseneÄ?a turistiÄ?ni vrveĹž v tem sicer znanem zdraviliĹĄkem mestecu.

3. dan, 20. julij: Potujemo proti zahodu, cilj tega dne je Zlatibor. DaljĹĄi postanek si privoĹĄÄ?imo v VrnjaÄ?ki Banji. Tu sem do sedaj bil le enkrat, leta 1989 kot spremljevalec velenjskih gimnazijcev na obisku partnerske gimnazije. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Za razliko od od-

maknjenih krajev, kjer se zdi, da so zadnja leta v razvoju zastali, se turistiÄ?ni kraji, kot so Sokobanja in VrnjaÄ?ka Banja, naglo razvijajo.

Turisti so resda preteĹžno domaÄ?i, a mnoĹžica njih govori o uspeĹĄni turistiÄ?ni sezoni. Cene so zlasti za nas izjemno ugodne.

Pot nadaljujemo skozi ÄŒaÄ?ak v OvÄ?arsko-Kablarsko klisuro. Soteska z reko Zahodna Morava, dolga okrog 20 km in stisnjena med pogorjema OvÄ?ar in Kablar, je obmoÄ?je z desetimi pravoslavnimi samostani, imenovano Âťmala srbska Sveta goraÂŤ.

Zaustavimo se v kraju OvÄ?arbanja, kjer nas v gostiĹĄÄ?u tik ob reki Ä?aka okusno kosilo. Da je zadovoljstvo ĹĄe veÄ?je, priÄ?ne deĹževati in neznosna vroÄ?ina, ki nas Ĺže ves Ä?as spremlja, kmalu popusti.

Ko so Ĺželodci polni in se zvedri, se vkrcamo na splav in po 20-minutni voĹžnji izstopimo pri danes Ĺženskem samostanu Nikolje na levem bregu Morave. Tu nas sprejme prijazna Katarina, izkuĹĄenica (pripravnica) in nekoÄ? ĹĄtudentka matematike. Samostan naj bi bil zgrajen v 15. stoletju, ko so se po bitki na Marici in kosovski bitki sem pred Turki umaknili pravoslavni menihi. Likovno bogata cerkev je posveÄ?ena sv. Nikoli, na dvoriĹĄÄ?u samostanskega kompleksa je stavba (konak), ki jo je samostanu osebno podaril MiloĹĄ Obrenović med svojo 1. vladavino. Sem je umaknil svojo druĹžino leta 1813 po propadu prve srbske vstaje. Tu je pokopan tudi njegov sin Peter.

NajdragocenejĹĄi predmet v samostanu je rokopisna knjiga iz zaÄ?etka 17. stoletja Karanski evangelij.

V nadaljevanju poti nismo spregledali odcepa proti GuÄ?i, kraju, ki je v zadnjih letih znan po sreÄ?anju trubaÄ?ev. V okoliĹĄkih turistiÄ?nih krajih, tudi na Zlatiboru, Ĺže mesece prej potekajo kvalifikacije za nastop v GuÄ?i. Po UĹžicu se priÄ?ne cesta vzpenjati na prostrano valovito gorsko planoto Zlatibor, v istoimenski turistiÄ?ni center pa prispemo proti veÄ?eru in se nastanimo v hotelu BraÄ?a Sekulić. Po veÄ?erji se porazgubimo v nepopisnem vrveĹžu najveÄ?jega gorskega turistiÄ?nega srediĹĄÄ?a Srbije. (se nadaljuje) đ&#x;”˛

Andrej Kuzman

Gorske zeliĹĄÄ?arke v Alpskem vrtu Pravi Ä?udeĹž, da se je minulo nedeljo sploh kaj dogajalo na naĹĄem Zimsko-letnem rekreacijskem centru na Golteh, saj je vreme kazalo zobe. Medtem, ko so pri hotelu lovci kuhali menda najboljĹĄi golaĹž, so se na dvodnevno prazniÄ?no sreÄ?anje pripravile zeliĹĄÄ?arke ZeliĹĄÄ?arskega druĹĄtva Velenje. V hladnem vremenu, ki ga je kronala tako gosta megla, da bi jo lahko rezal s sabljo, pa so Poldka Ĺ lutej, Marjana in Janko ÄŒekon ter legendarni ÂťrcnejarÂŤ Zlatko RoĹĄer trudili, da so sprva redke planince privabili na malo zeliĹĄÄ?no delavnico in pokuĹĄino eliksirjev z Alpskega vrta. Ko pa se je vsaj za nekaj Ä?asa nebo delno odstrlo, se je tam okoli pojavilo kar nekaj sprehajalcev, ki se niso zbali vremena. Gorske zeliĹĄÄ?arke so prikazale zdravilne rastline, nabrane na podroÄ?ju planine ter svetovale obiskovalcem. ÂťGre za ozaveĹĄÄ?anje, opozarjanje o zdravilnih in strupenih rastlinah, ohranjanje narave ter prikazu nabiranja in shranjevanja zdravilnih bilk in cvetjaÂŤ, nam je povedala Ĺ lutejeva. ÄŒe je bilo nedeljsko vreme zaniÄ?, pa so se dan prej sreÄ?evali s ĹĄtevilnimi ljubitelji narave, ki so v ÂťalpinetumuÂŤ obÄ?udovali ĹĄtevilne primerke roĹž in zdravilnih rastlin, Goltejev botaniÄ?ni vodiÄ? Zlatko pa je ob razdiranju anekdot in moÄ?nih ĹĄal marsikoga tudi Âťnotranje razkuĹžilÂŤ! đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Gorskih zeliĹĄÄ?arki pouÄ?ujeta mimoidoÄ?e o naravnih ÂťrcnejahÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

6. avgusta 2015

15

Lipovtova tisa v osmo stoletje Bolj natanÄ?nega mejnika oz. rojstnega dne tudi strokovnjaki dendrolgi niso uspeli odkriti, a je zanesljivo Lipovtova tisa v Savini nad Ljubnim ob Savinji ÂťupihnilaÂŤ Ĺže vsaj sedemsto sveÄ?. Tako pa so tudi napisali na posebno obeleĹžje pri 16 metrov visokem drevesu, ki ga latinsko imenujemo Taxus baccata. To je zelo lep iglavec, ki je sicer strupen Âťod glave do peteÂŤ. V okviru 55. Flosarskega praznika ter ob obÄ?inskem prazniku na Ljubnem ob Savinji, so 23. julija na domaÄ?iji Vinka Jeraja, p. d. Lipovta v Savini nad Ljubnim, slovesno predali namenu leseno tablo z nadstreĹĄnico ob veÄ? kot 700 let stari tisi, ki jo je nekdo od prednikov posadil v bliĹžini skednja kot ÂťhiĹĄno drevoÂŤ, kar je bilo v Zgornji Savinjski dolini v preteklosti zelo pogosto. Lipovtova kmetija nosi ime po ĹĄtevilnih lipah, ki rastejo okrog posestva, nekaj dreves pa povsem blizu gospodarskih objektov ter ob edini cesti, ki pelje v dolino. A bo poslej ĹĄe bolj znana po Ä?vrsti, lepi in na sonÄ?ni strani rastoÄ?i tisi moĹĄkega spola, kot smo sliĹĄali strokovnjake. Tisovina (les tise) je bila svoj Ä?as zelo cenjena za izdelavo delov orodij ter

menda tudi glasbil. A je les tudi lep in deluje dekorativno kot okras v lepo urejenih kmeÄ?kih domovih. Tisa na domaÄ?iji Jerajevih (po zorenju nosi rdeÄ?e jagode, zato ÂťbaccataÂŤ), ima v prsni viĹĄini premer 86 cm, z obsegom 270 cm (!), je redka znamenitost v Sloveniji, na katero se lahko ponosni tako domaÄ?ija kot gozdarji, ki so to vrednost prepoznali in ji konÄ?no namenili dostojno obeleĹžje. DomaÄ?ini so veseli, da se je drevo ohranjalo skozi rodove ter da je sedaj vrednost, ki ima v teh krajih le malo posnemovalcev (morda starejĹĄa in bolj poznana je Hribarska tisa na Ĺ turmovem hribu v SolÄ?avi). A tudi Lipovtova tisa je Ĺže od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik. V uradnih evidencah je bila doslej poimenovana kot ÂťErmenÄ?eva tisaÂŤ. Kot zelo redka avtohtona drevesna vrsta v Sloveniji je potrebna posebne pozornosti, so povedali tudi ob postavitvi obeleĹžja predstavniki obÄ?ine Ljubno ter stroke, umetnica Slavica Tesovnik pa je povedala nekaj lepih stihov, ki so se poLipovtova tisa je od leta 1987 zavarovana kot naravni dali temu naravnemu okolju. spomenik in je bila v uradnih evidencah doslej poimenovana ErmenÄ?eva tisa.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Zaradi poveÄ?anega odkopa premoga se je jezero naglo ĹĄirilo in v njem so naĹĄle svoj Ĺživljenjski prostor ĹĄe druge ribje vrste. Roparica ĹĄÄ?uka je vznemirjala zaspane krape in jim grenila brezskrbno Ĺživljenje. PoveÄ?alo se je tudi ĹĄtevilo ribiÄ?ev, ki so pogosto obogatili domaÄ? jedilnik. Radi so pripovedovali razburljive zgodbe in pri tem moÄ?no pretiravali o velikosti in teĹži plena.

Menda se je tudi veÄ?krat dogajalo, da so jim velike zverine, veÄ?je od razpona rok, pretrgale vrvico.

Tudi mene je v mladosti premamila ribiĹĄka strast. Pogosto sem zahajal k vodi in z blestivko draĹžil

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Doslej je ĹĄlo precej gladko. Sredi poletja pa se vam bo zalomilo. TeĹžave bodo predvsem finanÄ?ne, a ne bodo tako hude, da bi bilo treba zganjati paniko. Ob vsem, kar se vam lepega dogaja v teh dneh, se zato ne obremenjujte preveÄ?, Ä?e bo kakĹĄna poloĹžnica morala poÄ?akati na naslednji mesec. ResniÄ?nost pa je takĹĄna, da si verjetno ne boste dali kaj veliko reÄ?i in boste spet rinili z glavo skozi zid. Sorodniki bodo precej ogorÄ?eni, saj ne bodo odobravali vaĹĄega naÄ?ina zbiranja denarja. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, Ä?e bi mu vsaj malce prisluhnili. ÄŒe boste ĹĄe naprej vztrajali pri svojem, se ne Ä?udite, Ä?e boste nesreÄ?ni. In sami. Samota pa vas res ubija.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Mirni poletni dnevi bodo kmalu preteklost. PogreĹĄali jih boste. Dobra novica je, da je slabo obdobje konÄ?no preteklost. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj Ä?asa precej naklonjena. Zato konÄ?no prisluhnite svojim Ĺželjam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. ÄŒe boste izkoristili tople poletne dni in veÄ?krat ĹĄli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po Ĺžilah. Morda potrebujete prav to – novo simpatijo, ki lahko preraste v ljubezen. Zanimivo bo, da bo oseba, ki bo srediĹĄÄ?e dogajanja v teh dneh, vaĹĄe Ä?isto nasprotje. Pa naj ĹĄe kdo reÄ?e, da se nasprotja ne privlaÄ?ijo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Kot bi mignil, bo prva polovica avgusta preteklost, vi pa niste naredili ĹĄe niÄ? od tega, kar ste si Ĺželeli postoriti to poletje. Najprej je bila kriva vroÄ?ina, potem to, da niste priĹĄli do ljudi, ki jih potrebujete za izvedbo naÄ?rtov. V teh dneh se bodo poÄ?asi vraÄ?ali z dopusta, zato ne iĹĄÄ?ite veÄ? izgovorov. VeÄ?ina naslednjih dni bo zato bolj delavnih, kot so bili minuli. Zaznamovale jih bodo tudi zdravstvene teĹžave. ÄŒe ste med tistimi, ki ne marate klimatskih naprav, vam bo vroÄ?e. ÄŒe jih boste uporabljali, pa se znate prehladiti. Tistim, ki boste te dni ĹĄe na dopustu, vam ne bo manjkalo prav niÄ?. UĹživali boste kot Ĺže dolgo ne. Tudi zato, ker bo druĹžba letos odliÄ?na. Umirili se boste in opravili s stresom, ki vam sicer pogosto krade moÄ?i.

Mnogi levi boste v teh dneh praznovali rojstni dan. Tisti, ki boste dosegli okroglo ĹĄtevilo let, se boste praznovanja lotili zelo resno in zagnano. Vrnjeno vam bo, saj vam bo uspelo celo bolje, kot ste si Ĺželeli. Zvezde vam bodo ĹĄe nekaj Ä?asa tako naklonjene, tako, da vam bo uspelo uresniÄ?iti prav vse, Ä?esar se boste lotili. ÄŒeprav je poletje, lahko ugodno obdobje izkoristite tudi na poslovnem podroÄ?ju. Neformalni pogovori in novi znanci vam lahko odprejo mnoga vrata, ki so vam bila doslej zaprta. Tudi zato se boste odliÄ?no poÄ?utili, saj boste zadovoljni kot Ĺže dolgo ne. Kar se ljubezni tiÄ?e, pa ne bo vse tako kot si Ĺželite. Predvsem zato, ker bo partner moÄ?no odsoten. VpraĹĄajte ga, zakaj. To verjetno priÄ?akuje, saj vam sam od sebe tokrat ne bo niÄ? povedal.

NajveÄ? ĹĄtejejo stvari, ki se jih ne da preĹĄteti ‌ (Albert Einstein)

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Kot kaĹže vas niÄ? ne izuÄ?i, saj iz leta v leto ponavljate stare napake. Na glavo ste si spet nakopali celo kopico dela. UĹživali boste v njem, vendar se vam bo vsak dan ĹĄe malo nakopiÄ?ilo in nikakor ne boste znali iz nastale situacije. ÄŒe boste poskrbeli za vsaj nekaj prostih dni, ki jih boste izkljuÄ?no namenili delu, se bo dobro izĹĄlo. Sploh, ker vam bodo vsak dan naloĹžili ĹĄe kakĹĄno delo veÄ?. V nasprotnem primeru pa se vam lahko zgodi, da vam bo spet zaÄ?elo nagajati zdravje, saj je vaĹĄe poÄ?utje moÄ?no odvisno od psihe. Novica, povezana z vaĹĄim prijateljem, ne bo najboljĹĄa, najslabĹĄa pa tudi ne. Ne bo vam Ĺžal niti minute, ki mu jo boste posvetili. HvaleĹžen vam bo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Delovali boste sreÄ?no in umirjeno, a v vas bo vrelo. Sami nase boste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz osebne krize, ki jo sicer opazijo le vaĹĄi najbliĹžji. Sploh ne boste veÄ? vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si Ĺželite v Ĺživljenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moÄ?i, da bi z njimi zaÄ?eli spreminjati svoj svet. Tokrat boste teĹžko Ä?akali na Ä?udeĹž, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vaĹĄem razmiĹĄljanju. Tudi vaĹĄi najbliĹžji se znajo obrniti proti vam. In to le zato, da bi vas spodbudili k nujnim spremembam. Dolgo so le molÄ?e opazovali, sedaj jim je jasno, da se morajo vmeĹĄati. In to na naÄ?in, ki vas vedno znova prisili, da zaÄ?nete delati stvari, ki so dobre za vas. Tokrat bo potrebnega res veliko truda.

Ĺžina je bila takrat Ĺže obogatena z njunim prvim vnukom Alanom, ki so se mu kasneje pridruĹžili ĹĄe Rok, AljoĹĄa in Monika.

PoroÄ?no zaobljubo sta v soboto, 25. julija, obnovila. PoroÄ?ni obred je v hotelu Paka v Velenju vodil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je v svojem nagovoru povezal resniÄ?na dej-

stva in Ä?ustva v ĹĄopek najlepĹĄih mislih. Zanje so mu bili vsi iskreno hvaleĹžni. Slavljencema Anici in Ivanu TamĹĄetu pa so ob njunem jubileju zaĹželeli ĹĄe veliko lepih, sreÄ?nih, skupnih let. đ&#x;”˛

BoĹžena TamĹĄe

ĹĄÄ?uke. Sempatja sem kakĹĄno prelisiÄ?il in jo potegnil na suho. Rudarji pod zemljo niso odnehali in Ĺ kalsko jezero je postajalo ĹĄe veÄ?je.

Hitro ugrezanje povrĹĄja je imelo za posledico, da so bile njive, ki so jih kmetje spomladi obdelali, v jeseni Ĺže delno pod vodo. Nekega dne me je spet zamikalo. Komaj sem zaluÄ?al blestivko, Ĺže se je spozabila dvokilska ĹĄÄ?uka. Dolgo se mi je upirala, dokler je nisem mimo fiĹžolovih kolov usmeril k obali. Iznenada je riba ostre zobe zasadila v fiĹžolovko in je ni spustila. Ni mi preostalo niÄ? drugega, kot da sem zakoraÄ?il do fiĹžolovke, jo previdno izruval in jo skupaj s plenom odnesel na kopno. Ĺ Ä?uka je v smrtnem boju nepredvidljiva. RibiÄ?i so pravili, da je odrezana glava ĹĄavsnila Ä?lovekov prst in so ga v bolniĹĄnici komaj reĹĄili.

Ko so na ĹĄkalskem obmoÄ?ju prenehali odkopavati, se je jezero umi-

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒe ĹĄe niste bili na dopustu, bi vam v teh dneh pomagalo Ĺže, Ä?e bi si privoĹĄÄ?ili vsaj podaljĹĄan vikend. ÄŒe vam uspe, poskrbite, da bo Ä?im bolj sproĹĄÄ?en. Lahko pa obiĹĄÄ?ete tudi kakĹĄno lepo izletniĹĄko toÄ?ko v bliĹžini. Nujno je, da menjate okolje in pozabite na vse, kar se vam dogaja v sluĹžbi. Tega pa ni malo, tudi vse bolj naporno je. Pridejo dnevi, ko se iskreno spraĹĄujete, kako dolgo boste ĹĄe zdrĹžali, saj so zahteve nadrejenih postale prehude. Ob tem vas skrbi, da boste naredili napako, saj nimate veÄ? dovolj Ä?asa in energije, da bi se delu posvetili tako kot je treba. ÄŒe pa ste Ĺže na pravem dopustu, uĹživajte vsak dan posebej. Zavedajte se, da po tem, ko se vrnete, ne boste veÄ? imeli Ä?asa za stvari, ki vas najbolj osreÄ?ijo. Zdravje bo ĹĄibko, Ä?eprav boljĹĄe, kot je bilo pred tedni.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Tihi dnevi se bodo nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli pogledati v pravem ogledalu. Partner vam bo v kratkem povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo vĹĄeÄ?. Radi bi, da se vam niÄ? kaj ne spremeni, po drugi strani pa si moÄ?no Ĺželite sprememb. A Ä?e se boste do partnerja obnaĹĄali kot da je le ĹĄe vaĹĄ sostanovalec, boste stvari le ĹĄe poslabĹĄali. Res pa je, da boste Ĺžalost utapljali v ustvarjalnosti.

DomiĹĄljija bo spet dobila krila, izvedba pa bo otroÄ?je lahka. Ob tem boste o tem, da bi se veÄ? druĹžili s prijatelji, le razmiĹĄljali. Naredili pa bore malo.

Ĺ Ä?uka na kolu Kmalu po nastajanju Ĺ kalskega jezera so v njem zaplavale ribe. Mirna voda je najbolj prijala krapom.

Nedolgo po vojni je sreÄ?ni ribiÄ? ujel dvajsetkilskega in radovedni VelenjÄ?ani so lahko veÄ? dni obÄ?udovali senzacionalno trofejo.

Polni boste velikih Ĺželja, o katerih boste tudi na glas govorili vsakemu, ki vas bo pripravljen posluĹĄati. Ĺ˝al se vam sanje ne bodo v celoti uresniÄ?ile, a bodo teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Ob koncu tega tedna boste spoznali nekoga, ki bo veÄ? kot simpatiÄ?en, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako vĹĄeÄ? vam je. Najprej boste le lepo gledali, potem boste poskusili ĹĄe kaj veÄ?. Ali boste uspeĹĄni ali ne je odvisno samo od vas. Pazite kaj in koliko govorite, naleteli ste namreÄ? na osebo, ki ne mara ljudi, ki se radi hvalijo. To poletje si boste zapomnili tudi po pogostem sanjarjenju, v katerem pa boste letos res uĹživali.

Lev od 23. 7. do 23. 8

Diamantna poroka TamĹĄetovih LetoĹĄnje sonÄ?no poletje je Anici in Ivanu TamĹĄetu iz Velenja prineslo 60 let skupnega Ĺživljenja – diamantno poroko, ki sta jo praznovala skupaj s svojimi najbliĹžjimi in najdraĹžjimi v hotelu Paka v Velenju. MoÄ? sonca, ki ima najveÄ?jo energijo ravno v poletnih mesecih, Ĺže od nekdaj zdruĹžuje mnogo mladih parov v skupno Ĺživljenje. Pred 60 leti, 23. julija 1955, sta kot mlad par polna sanj in Ĺželja stopila na skupno Ĺživljenjsko pot na matiÄ?nem uradu v Ĺ oĹĄtanju, kjer sta si obljubila zvestobo, ljubezen in prijateljstvo v dobrem in slabem. Prvi dom sta si ustvarila v PleĹĄivcu, v vaĹĄki ĹĄoli, kamor je Anico kot mlado uÄ?iteljico zanesla prva sluĹžbena pot in kjer sta se z Ivanom tudi spoznala. Kar kmalu po poroki se jima je rodila hÄ?i Zlata, nato pa se je druĹžina ĹĄe poveÄ?ala, pridruĹžila se je hÄ?i Jolanda. Kot vsi mladi ljudje sta tudi Ĺželela svoji druĹžini ustvariti Ä?im lepĹĄi dom, zato sta se po ĹĄestih letih Ĺživljenja v PleĹĄivcu leta 1960 preselila v novo lepo stanovanje na Rudarski cesti 2 v Velenje, ki je bilo takrat mesto mnogih priloĹžnosti in v polnem razcvetu. Ĺ˝ivljenje pa je teklo ‌ in po nekaj letih se je druĹžina ĹĄe poveÄ?ala, saj se je rodila tretja hÄ?i BoĹžena. Z veliko ljubezni, odrekanja in truda sta leta 1977 zgradila hiĹĄo na Gorici v bliĹžini Ĺ ilihovega Belega dvora in ustvarila topel dom za vse, kajti dru-

Oven od 21. 3. do 21. 4

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Zgodilo se bo, da vam bo Ĺžal, ker ste nekomu, ki ste mu doslej slepo zaupali, razlagali zelo osebne stvari. Na uho bodo namreÄ? priĹĄle povsem napaÄ?ni osebi.

Ker pa bo vsakdo ĹĄe kaj dodal, bo informacija dobila povsem novo razlago. Zaplet je lahko hud, posledice tudi. Odkrili boste, da je do njega priĹĄlo tudi zato, ker vas niso razumeli. To vam bo v rahlo tolaĹžbo, v veliko pa zagotovo ne. OdloÄ?itev, da boste svoj Ä?as odslej bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo Ĺže kmalu obrestovala. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odloÄ?itvi, izvedba pa bo kmalu ustavljena. Ne po vaĹĄi krivdi. Ĺ lo bo za nagajanje nekoga, ki vas ima Ĺže dolgo na piki. ÄŒe se le da, z njim prekinite vse vezi, tudi beĹžne.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

rilo. Ĺ˝e prej so ga ribiĹĄki zagnanci oplemenitili z vnosom novih ribjih vrst. KonÄ?no je v jezeru zagospodaril nenasitni som, strah in trepet vsega, kar se premika. V restavraciji ob jezeru imajo nagaÄ?enih kar nekaj razliÄ?nih trofej, vrednih ogleda. NajveÄ? obÄ?udovanja in spoĹĄtovanja vzbuja dvometrski krvnik, ki bi zlahka Ä?loveku odgriznil glavo.

V novem Velenjskem jezeru, ki je s 54,5 metri drugo najgloblje v Sloveniji (prvo je DruĹžmirsko s 85,5 metri), zagotovo preĹžijo tudi take poĹĄasti, zato kadar se grem kopat v urejeno kopaliĹĄÄ?e, ne plavam daleÄ? od obale.

Bojan GlavaÄ?

Ob koncu tega tedna boste uĹživali, kot Ĺže dolgo ne. To velja tako za tiste, ki ste Ĺže bili na dopustu, kot za tiste, ki nanj ĹĄele odhajate. PreĹživeli jih boste z osebo, ki vam veliko pomeni, a ni vaĹĄ partner. Ne gre torej za ljubezensko zvezo, prej za prijateljsko. Se pa zna zgoditi, da se boste ravno zato, ker se boste sprostili in laĹžje zadihali, imeli nekaj teĹžav z zdravjem. Stres, s katerim imate opravka veÄ?ino dni v letu, paÄ? pusti posledice. ÄŒe se vam zgodi, da se boste res slabo poÄ?utili, ne silite z glavo skozi zid. PoÄ?ivajte, bodite prizanesljivi do sebe. Nakup, ki ga naÄ?rtujete ĹĄe v avgustu, dvakrat dobro premislite. Lahko vam povzroÄ?i precejĹĄnjo zmedo pri osebnih financah. Te so sicer dobre, a ne tako dobre, da bi lahko tvegali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ko se vam bo ravno zaÄ?elo odpirati tako na delovnem kot finanÄ?nem podroÄ?ju, se bo zaÄ?elo tudi lomiti. Tam, kjer sploh ne priÄ?akujete. ÄŒeprav ne boste Ä?isto niÄ? krivi, in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste nemirni. Na trenutke vas bo preplavila Ĺžalost, saj vas bo kar nekaj tistih, ki jim zaupate, tokrat pustilo na cedilu. Ĺ e nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izĹĄlo. Ne Ä?akajte le doma, na kavÄ?u, raje se zamotite s stvarmi, za katere si Ĺže dolgo niste znali vzeti Ä?asa. FinanÄ?no stanje vam ĹĄe nekaj tednov ne bo dopuĹĄÄ?alo, da bi se igrali z denarjem. Tvegane naloĹžbe prestavite za nedoloÄ?en Ä?as. Bolje tako, kot ĹĄe veÄ? teĹžkih dni. Ker gre bolj za Ĺželjo kot nujo, naÄ?rtov ne bo tako teĹžko spremeniti.

Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. avgusta

05.55 06.15 07.00 09.00 09.50 10.30 12.00

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 17/35 Slovenski pozdrav Zgodbe izza obrazov: Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj 12.30 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov.

14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Simfonorije: Maestro v težavah, ris.

16.00 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 5/26 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Nekoč je bil ledenik, dok. film 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris.

18.10 Tinka in Žverca, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 1/4 21.40 Aplavzi: Omar Naber 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, 48/60 23.40 Pozabljeni Slovenci: Sergej Mašera 00.10 Umetnost igre: Iliada na gledališkem odru 00.40 Slovenski vodni krog: Rašica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov.

01.55 Slovenska kronika 02.20 Sveto in svet 03.10 Polnočni klub 04.20 Aplavzi: Omar Naber 04.40 Slovenski pozdrav, ponov.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.50 09.05 09.30 10.15 12.35 13.10 14.00 14.35 16.25 19.10 20.00 21.10 22.10 23.45 00.30 03.20

06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35

08.40 08.55 09.00 09.05 09.45 10.15 10.10 11.10 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.35 23.40

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, ris.

Male sive celice, kviz Sama doma, dok. film.

Slovenski vodni krog: Rašica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro City folk: Praga Tema nad mestom, dok. odd.

Začnimo z nova, 9/35 Pričevalci: Franc Repič Plavanje, sp, prenos iz Kazana Točka, glasb. odd.

Po sledeh islamskega terorizma, dok. odd.

Boj gospodične Friman, 2/3 Grofica Monsoreaujska , 2/2 Točka, glasb. odd.

Plavanje, sp, posn. iz Kazana Zabavni kanal

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklice H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Allen Rachel, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška Zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Tako globoko kot ocean, am. film 24ur zvečer Mentalist, nan. Črni seznam, nan.

Dekle s popolnim spominom, am. nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Mladi za Veleje, Društvo podeželske mladine Vinska gora Ustvarjalne iskrice (119), Denarnica Napovedujemo Medvrstniško nasilje, pogovor Pop Corn, King Foo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, muce predejo Ustvarjalne iskrice (120), Naše osončje Videostrani, obvestila Napovedujemo DMK – 25 let Dnevov mladih in kulture Regionalne novice 3 Naj viža, Poskočni muzikanti, Koroški kvintet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru: Miami Dotiki gora: Konjiška gora Videospot dneva Videostrani, obvestila

6. avgusta 2015

Sobota,

7. avgusta

05.55 06.15 07.00 09.00 09.50 10.25 12.00 12.20 13.00 13.35 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 22.00 22.45 23.15 00.25 00.55 01.25 01.45 02.10 02.35 03.30 04.00 04.20

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.40 09.00 09.20 10.10 12.40 13.10 14.00 14.40 15.40 16.25 19.05 20.00 20.50 21.25 22.15 22.30 00.40 02.15 03.00 05.40

06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.20 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.00 23.30 23.35 00.10 01.55 03.35 04.10

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.05 11.15 12.30 12.50 13.05 13.10 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 23.50 00.10 00.15

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri dol, 18/35 Slovenski pozdrav Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 2/10 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vrtičkarji: Delničarska družba Vreme Dnevnik, vreme, šport Noč Modrijanov 2014, 1. del Odmevi, vreme, šport Poletna scena Polnočni klub Strasti, 49/60 Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovenska kronika Čez planke: Madžarska Sam Sebastian: Šesti čut Aplavzi: Sandra Feketija Noč Modrijanov 2014, 1. del

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, ris.

Vetrnica Fribcologi Mi znamo: Škampova juha Slovenski vodni krog: Gruberjev Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Nekoč je bil ledenik, dokum. film Umetnost igre: Iliada na gledališkem odru Začnimo znova, 10/35 Pozbaljeni Slovenci: Pavla Jesih, dokum. film Zvezdana: Rak na duši Plavanje, sp, prenos iz Kazana Točka, glasb. odd.

Butan – med mitom in stvarnostjo, dokum. odd.

Starši v manjšini (V.), 4/6 Glasba in prijateljstvo, 3/4 Kinoteka: Fellini, Zurlini, Rossellini Osem in pol, ital. film Noč Modrijanov 2014, 1. del Točka, glasb. odd.

Plavanje, sp, posnetek Zabavni kanal

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris.

Otroci, to smo mi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Zorro, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Smokey in razbojnik, am. film Zgodba o Amber, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, muce predejo Ustvarjalne iskrice (120), Naše osončje Zmigajmo Naj viža, Poskočni muzikanti, Koroški kvintet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Miš maš, Sinhrono plavanje Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Dama iz Maxima, Poletno gledališče Studenec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

8. avgusta

9. avgusta

06.00 Poletna scena 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.30 Vetrnica, otr. odd.

07.35 Pika Nogavička, ris. nan.

08.00 Biba se giba, nan.

08.20 Studio Kriškraš: Potegavščine 08.45 Ribič Pepe 09.05 Izjemne dogod. Sama Foxa, 6/26 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Rdeči alarm, igrani film 10.30 Infodrom 10.40 Kdo si pa ti?, 2/10 11.10 Kulturni vrhovi: Sveta Trojica nad Vrhniko 11.35 Sredozemski vranjek, dok. odd.

11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Mura – temna reka, dokum. film 14.25 Gozdovi Slovenije: Jelšev grez, 2/5 15.10 Doktor Martin, 3/8 16.00 Energija polarnega sija, dokum. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Hrvaška Istra, ponov.

18.20 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Vohunka, ang. mini serija 2/2 21.35 Večer v Palladiumu, 4/6 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Poletna scena 23.25 Strasti, 50/60 00.00 Tabu in Simfonični orkester Rtv Slovenija, koncert 01.40 Ozare 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov.

03.00 10 domačih 03.50 Zvezdana 04.30 Poletna noč

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.10 09.20 09.25 09.45 09.50 10.15 10.30 10.50 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.20 22.50 23.10 23.40 00.45 02.20 02.45 03.40 04.30

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Muk, ris.

Timi gre, ris. film Kapitan Sabljezobi, 19/26 Kapitan Sabljezobi, 20/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Noč Modrijanov 2014, 1. del Poljub, Marilyn, dok. film Poročila, vreme, šport Gola gora, dok. odd.

Naši vrtovi, dok. ser.

Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 14/18 To naše življenje, 1/8 Intervju: Matjaž Mastnak Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 51/60 Oblast, 26. del Zlata mrzlica, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Nekoč je bil ledenik, dok. film Mozartine: Boštjan Lipovšek, Vasilij Meljnikov

06.50 20 naj – narodno zabavnih pesmi vseh časov 09.10 Začnimo znova, 6/35 09.40 Začnimo znova, 7/35 10.10 Začnimo znova, 8/35 10.45 Začnimo znova, 9/35 11.10 Začnimo znova, 10/35 11.45 Kitarski orkester GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus, popularna glasba 12.30 Kajak kanu – sp, prenos iz Seu d'Urgella 14.00 Hank in Aša, film 15.10 Sozvočje svetov – G.F. Haendel, izbor arij in instrum. skladb 16.25 Plavanje – sp, prenos iz Kazana 19.35 Sam Sebastian: Šesti čut 20.00 Poletna noč, poklon Dušanu Velkaverhu 21.55 Zvezdana 22.35 George Gently (VI.), 4/4 00.10 Točno popoldne, ponov.

01.00 Plavanje – sp, posn.

03.55 Zabavni kanal

07.00 07.30 08.05 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30

10 domačih TV poroka V duhu ljudskega izročila, ponov.

Vrtičkarji: Mafija, nad.

Vrtičkarji: Otrok, nad.

Vrtičkarji: Osvajanje zemlje, nad.

Vrtičkarji: Zver z bajerja, nad.

Vrtičkarji: Delničarska družb, nad.

Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Atene 1997 Kajak kanu – sp, prenos iz Seu d'Urgella Bela gospa, film To je ljubezen, koncert Nuše Derenda Plavenje – sp, prenos iz Kazana Odbojka na mivki – mednarodni turnir, reportaža iz Ljubljane Žrebanje lota Koncert v Veronski Areni 2014, 1/2 Bejartove uspešnice, 1. del Shetlandske skrivnosti 3/4 Ne se hecat', ponov.

Aritmični koncert, pon.

Plavanje – sp, posnetek Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.50 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 09.55 10.10 11.55 12.10 13.30 15.45 17.25 18.55 18.58 20.00 22.35 01.00 02.35

24ur, ponov.

Baba, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Florjan, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Top design , avst. ser. Čas deklištva, am. film Nališpani Pete, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Karate Kid, am. film Na ognjeni črti, am. film Posebna policija, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40

Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš, Sinhrono plavanje Ustvarjalne iskrice (114), Formula Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (121), Poletni nakit iz gumbov Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dotiki gora: Konjiška gora Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, muce predejo Žogarija 6 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Vurberk 2015, posnetek 2. dela festivala Na obisku … pri Francu Žerdonerju Besede miru: Miami Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.05 10.25 10.30 10.50 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.25 18.30 19.15 19.40 19.55 20.00 20.20 21.10 22.20 23.20 23.50 23.55

11.00 12.00 13.10 14.30 16.25 19.15 19.50 20.00 20.50 21.30 23.30 00.50 01.45 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.50 08.10 08.35 09.00 09.05 09.30 09.55 10.15 10.30 10.45 12.25 12.40 13.40 14.35 17.05 18.55 18.58 20.00 22.40 00.20 02.15

24ur, ponov.

Baba, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Ročne spretnosti z Mojstrovalcem, ris.

Hotel 13 , nan.

Tv prodaja Moj zvesti prijatelj, am. film Tv prodaja Top design, avst. ser.

Top 4 s Tjašo Kokalj Princ plime, am. film Willy 2, am. film 24ur vreme 24ur Seks v mestu 2, am. film Bogate prijateljice, am. film Osamljena srca, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako nastane elektrika 09.40 Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.10 Pikin studio 6/2014 10.40 Napovedujemo 10.45 2315. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Medvrstniško nasilje, pogovor 12.00 Mojih prvih 60, 1. del posnetka koncerta 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 14.50 Prodajno TV okno 15.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 2015 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, King Foo 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, Poskočni muzikanti, Koroški kvintet 23.05 40 let CUDV Dobrna 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

10. avgusta

05.55 06.15 06.30 06.55 09.00 09.50 10.25 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.05 23.40 00.50 01.15 02.10 03.00 04.15 04.40

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 19/35 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Čez planke Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 52/60 Slovenska jazz scena Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Tednik Tarča Slovenski vodni krog: Brestanica Slovenski pozdrav

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.35 08.50 08.55 09.35 10.20 12.45 13.25

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, Vesoljske pošasti, ris.

Vetrnica Jubi, anim. ser.

Zgodbe iz koljke Papirnati žerjavi, igrani film Infodrom Slovenski vodni krog: Brestanica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Obzorja duha Nina Dominko, Eva Černe, Klemen Torkar, Darko Vidic Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani Z vrta na mizo Čez planke: Hrvaška Istra Na poti z Vladom Poredošem Dober dan, Koroška Začnimo znova, 11/35 Butan – med mitom in stvarnostjo, dok. odd.

Točka, glas. odd.

Pozabljeni Slovenci: Ivan Rudolf Dediščina Evrope: Čas skrivnosti, čas ljubezni, 1/2 Vera (III.), 1/4 Prijateljica v komi, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

14.10 15.15 15.30 16.35 17.05 17.45 18.15 19.10 20.00 20.30 22.10 23.40 01.10 02.00

06.00 07.00 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.35 10.50 11.45 12.15 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 23.25 00.15 01.05

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklice – H2O, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi reteklosti, am. film Tv prodaja Bogate prijateljice, am. film Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Mentalist, nan. Črni seznam, amer. nani.

Dekle s popolnim spominom, nan.

01.50 24ur zvečer, ponov.

02.25 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.15 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Ali je srednji ver res tako temačen?

Jesen življenja: Teden vseživljenjskega učenja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 7 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (122), Žabica Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Na obisku … pri Zvonetu Čebulu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Mojih prvih 60, 2. dela koncerta Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

11. avgusta

05.55 06.15 07.00 09.10 09.50 10.30 12.15 12.25 13.00 13.30 14.25 14.40 15.00 15.10 15.45 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 22.45 23.05 23.40 01.35 02.00 02.20 02.50 03.20 04.00 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.50 08.05 08.25 08.55 09.00 09.30 10.10 13.00 15.30 16.20 17.15 17.45 18.15 19.10 20.00 20.45 21.20 21.50 23.50 00.40 01.30

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem, kviz!

Danes dol, jutri gor, 20/35 Slovenski pozdrav Aplavzi: Omar Naber Prisluhnimo tišini Poročila, vreme, šport Čez planke: Berlin Bisergora, nan.

Evropski magazin Poročila Potepanja - Barangolasok Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Poletna scena Poročila, vreme, šport Zapeljevanje pogleda: , dok. ser.

Novice Kioka, ris.

Vrtičkarji, ponov.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Pesem ptic trnovk, 3/10 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 53/60 Pričevalci: Marko Kos Slovenski vodni krog: Učja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovenska kronika Pozabljeni Slovenci: Savin Sever Lepa dolina smrti, dok. feljton Slovenski pozdrav, pon.

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, ris.

Studio Kriškraš Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Učja Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Oktet Deseti brat – 35 let Šepetati konjem, dok. feljton Večer v Palladiumu, 4/6 Potepanja, tv Lendava Začnimo znova, 12/35 Energija polarnega sija, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Kino, ki je preveč videl, dok. film Naj muzika igra: Edvin Fliser Čokoladne sanje, 10/10 Veliki mojster, film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

12. avgusta

05.55 06.15 07.00 09.10 09.55 10.35 12.05 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.30 20.05 22.00 22.50 23.10 23.45 01.40 02.05 02.25 03.20 04.15 04.40

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.30 08.55 09.00 09.25 10.10 13.00 13.55 15.15 15.40 16.15 17.15 17.45 18.15 19.05 19.50 20.00 20.50 21.15 21.45 23.20 00.05 00.40

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Morske deklce, avst. nani.

08.20 Tv prodaja 08.35 Zaljubljen do ušes, nan.

09.15 Zaljubljen do ušes, nan.

10.15 Tv prodaja 10.30 Grehi preteklosti, nan.

11.25 Tv prodaja 11.55 Toskana, ljubezen moja, nan.

14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

21.00 Preverjeno 21.50 Gasilci v Chicagu, nan.

22.45 24ur zvečer 23.20 Mentalist, nan.

00.10 Črni seznam, amer. nan.

01.00 Dekle s popolnim spominom, nan.

01.45 24ur, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05 09.35 09.55 10.15 10.20 11.20 11.40 11.45 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.40 23.05 00.05 00.10

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 7 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (122), Žabica Napovedujemo Na obisku … pri Zvonetu Čebulu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Curling Ustvarjalne iskrice (123), Zvezde – opazujmo nebo Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Camino v Španiji 2316. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Vurberk 2015, posnetek 1. dela festivala Kuhinjica, izobraževalna oddaja Gospodarstveniki: Tanja Skaza Videospot dneva Videostrani, obvestila

01.35

Poletna scena Odmevi Najboljše jutro Vem!, kviz Danes dol, jutri gor, 21/35 Slovenski pozdrav Pozabljeni Slovenci: Savin Sever Poročila, vreme, šport Intervju: Matjaž Mastnak City folk: Murska Sobota Poročila Pod drobnogledom Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Vrtičkarji, nad.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Moj sin, fran. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 54/60 Poletna noč Slovenski vodni krog: Kučnica, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Intervju, Matjaž Mastnak Slovenski magazin Slovenski pozdrav

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, ris.

Ribič Pepe Za devetimi gorami, ponov.

Zgodbe iz školjke: Benetke Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Kučnica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Iz glasbenih festivalov Festival Radovljica 2011 Slovenski magazin Naši vrtovi: Britta Hoeschele Gola gora, dok. odd.

Slovenski po svetu Začnimo znova, 13/35 Bela celina: Antarktika Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Imago Sloveniae: Vlado Kreslin Preludij poletju, D. Zajc, J. Gregorc, V. Dedovič Se zgodi, 9/15 Veliki šef, hongkongški film Točka, glasb. odd.

Slovensko olimpijsko stoletje, 5/11 Slovensko olimpijsko stoletje, 6/11 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Morske deklice – H2O, nan.

08.35 Tv prodaja 08.50 Zaljubljen do ušes, nan.

09.30 Zaljubljen do ušes, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Grehi preteklosti, nan.

11.40 Tv prodaja 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen, ang. serija 12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Najbolj jezen človek v Brooklynu, am. film 22.45 24ur zvečer 23.20 Mentalist, am. nan.

00.10 Črni seznam, amer. nan.

01.00 Dekle s popolnim spominom, amer. nan.

01.45 24ur, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.10 11.30 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 00.05 00.10

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Curling Ustvarjalne iskrice (123), Zvezde – opazujmo nebo 2316. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija Ustvarjalne iskrice (124), Zabavno poletje Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn: Šank rock, Moonlight sky Kuhinjica, izobraževalna oddaja Spin show 2014 Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 17

SLASTNI JUPIJI od – Odrasli / 641 – Priprava jedi Tudi k nam so priĹĄli ti jupi kolaÄ?ki, okrogla slaĹĄÄ?ica, ki je oÄ?arala sladkosnede po vsem svetu. Izvirajo iz Amerike, kjer so jih poimenovali po veselem vzkliku whoopie ali whoopie pie, verjetno zaradi njihovega videza in okusa. Jupiji so sestavljeni iz dveh biskvitnih blazinic, ki ju povezuje

UPDALE, ELEANOR: Joj, te uťi! ml – Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji

VELENJE ÄŒetrtek, 6. avgust 6.00 18.00

Naglavne zverinice, uĹĄi najverjetneje nikomur niso popolnoma neznane. Predvsem starĹĄi so tisti, ki se z nadlogo uĹĄi pri svojih otrocih sreÄ?ajo vsaj enkrat v Ĺživljenju. So

18.00 18.00 20.30

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Po Smrekovcu Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru ÄŒetrtkove filmske projekcije – Vintage erotika GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Atrij Kavarne Lucifer, Velenje Ansambel Kalinka, ruska pesem in balalajka (31. PKP)

Petek, 7. avgust 5.00

sladek nadev, lahko pa jih pripravite tudi na slan naÄ?in. Pri ustvarjanju je dobrodoĹĄla domiĹĄljija in malo vedenja kateri okusi se najbolje dopolnjujejo. Uporabite lahko Ä?okolado, sadje, oreĹĄÄ?ke in tudi zelenjavo.

Ljubka slaĹĄÄ?ica, kot nalaĹĄÄ? za kak poletni veÄ?er, ĹĄe posebej, Ä?e je ta deĹževen.

BUCK, SHANNON: 200 receptov, nasvetov in tehnik za naravno lepoto od – Odrasli / 646 - OblaÄ?enje.

Nega telesa Pravijo, da bi morali na svojo koĹžo dajati samo tisto, kar lahko damo tudi v usta, kajti nekatere uÄ?inkovine iz krem, tonikov, gelov in mask prodirajo skozi povrhnjico, vse do notranjih organov. V naĹĄe telo tako prihajajo kemiÄ?ne snovi in drugi dodatki, ki zdravju ne koristijo ali so zanj celo nevarni.

Vse veÄ? je danes takih, ki iĹĄÄ?ejo naravnejĹĄe kozmetiÄ?ne izdelke ali pa si jih enostavno pripravijo sami.

V tej knjigi boste naĹĄli napotke, recepte in navdih za ustvarjanje naravnih kozmetiÄ?nih izdelkov. Opisane so tehnike izdelave naravnih krem, losjonov, ĹĄamponov, deodorantov, balzamov in tudi parfumskih vodic v lastni kuhinji.

Odhod z avtobusne postaje Velenje Tridnevni planinski pohod – Triglav 8.00 ZOO Station Velenje Joga na SUPih 20.00 Havana bar Velenje Salsa Night z DJ Mrkyjem 21.00 PlaĹža ob Velenjskem jezeru Koncert Hamo & Tribute 2 love 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

namreÄ? obdobja, ko uĹĄi povzroÄ?ajo prave epidemije, in teĹžko se jim je izogniti. Razposajeno idilo, ko otrok vesel in poln novih doĹživetij priteÄ?e iz vrtca ali ĹĄole domov, skali Ä?udno srbenje in nenehno praskanje po lasiĹĄÄ?u. Idilo v trenutku zamenja panika starĹĄev – oh, ne, pojavile so se uĹĄi!

FRITZ, ANAT: Presna kuhinja! od – Odrasli / 641 – Priprava jedi Presnojedstvo je prehranjevanje brez kuhanja oz toplotne obdelave na veÄ? kot 48°C. V presnih jedeh ohranimo vse vitamine in minerale, ki jih telo potrebuje. Presna hrana je Ĺživa hrana, to so surovo sadje, zelenjava, semena in oreĹĄÄ?ki. Med presno hrano priĹĄtevamo tudi kalÄ?ke, divje rastline, sveĹže zaÄ?imbe, super Ĺživila, morske rastline, fermentirana Ĺživila in suho sadje.

Knjiga prinaĹĄa preproste recepte za vse, ki bi se radi preizkusili v presni kuhi, ali pa samo obogatili in popestrili jedilnik.

Poskusite se v pripravi barvitih smutijev, raznovrstnih solat, juh in enolonÄ?nic, zelenjavnih testenin, pestih, namazih in slastnih zdravih slaĹĄÄ?ic. đ&#x;”˛

Pripravila: MB

Vila Mayer uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez Obred brez takse, prostori pa brez plaÄ?ila uporabnine – Bo zato porok veÄ?? Ĺ oĹĄtanj – Sklenitev zakonske zveze je povezana s precejĹĄnjimi stroĹĄki. ÄŒe se mladoporoÄ?enca odloÄ?ita, da bosta zakonsko zvezo sklenila zunaj uradnih prostorov, pa ĹĄe z veÄ?jimi. PriĹĄteti jim je treba 180 evrov takse, ki jo plaÄ?ata upravni enoti.

Na obmoÄ?ju Upravne enote Velenje sta bila doslej uradna prostora za sklepanje zakonskih zvez dva, odslej so trije. 1. julija se kot uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez poleg prostorov upravne enote Velenje ter velike ali orgelske dvorane glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželj-

17

PRIREDITVE

6. avgusta 2015

skega ĹĄteje tudi Vila Mayer v Ĺ oĹĄtanju. Tako so prizadevanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj padla na plodna tla. Videli pa bomo, ali bo tako plodno tudi ĹĄtevilo porok, ki se bodo zgodile v vili. Poleg tega, da mladoporoÄ?encem ne bo treba plaÄ?ati takse, jim tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ne bo zaraÄ?unala uporabnine za najem prostorov. PoroÄ?ni obred lahko opravijo v salonu vile, ki sprejme 80 svatov, po vnaprejĹĄnjem dogovoru pa tudi na vrtu pod stoletnimi drevesi, kjer lahko obredu prisostvuje 120 svatov. đ&#x;”˛

mkp

Poletna Ä?italnica tudi Vila Mayer Ĺ oĹĄtanj – Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj je za branje v poletni Ä?italnici Vile Mayer pripravila pester izbor knjig in revij, ki jih lahko bralci brezplaÄ?no in brez vraÄ?ila odnesejo domov ali jih prelistajo in preberejo kar tam. Poletna Ä?italnica je odprta v Ä?asu, ko je odprta vila, od torka do petka od 10. do 16. ure. đ&#x;”˛

mkp

Sobota, 8. avgust 5.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Triglav 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje OtroĹĄka predstava ÄŒirula, ÄŒarule, Puf (31. PKP – Sobotne lutkarije) 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Ponedeljek, 10. avgust 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: drama ÄŒrno ali belo (31.

PKP)

Torek, 11. avgust 10.00 – 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje NemĹĄÄ?ina v naravi (31. PKP – Torkove igrarije) 20.30 Velenjski grad Koncert Darje Ĺ vajger (31. PKP)

Sreda, 12. avgust

CITY CENTER Celje • Petek, 7.8., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota, 8.8., 9.00-12.00 in nedelja, 9.8. 9.0012.00 Ujemite naĹĄa Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Terme ZreÄ?e • Nedelja, 9.8., 11.00, PravljiÄ?ne urice: VÄ?asih se rad kotalim kakor Ĺžoga • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.0021.00. nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • Do 31.8. otroke, ki slavijo Ä?aka posebno darilce, okvirÄ?ki za slike. • Do 10.8. Nagradna igra Poletna oaza na FB

10.00 KnjiĹžnica Velenje Zabavna sreda: Ustvarjalnice sveta Peru, zibelka krompirja

Ĺ OĹ TANJ

Mission : Impossible Rogue Nation (ZDA) Akcijski film, 130 minut ReĹžija: Christopher McQuarrie Igrajo: Tom Cruise, Simon Pegg, Jeremy Renner, Rebecca Ferguson idr.

Petek, 7. 8., ob 19.00 Sobota, 8. 8., ob 21.15 Nedelja, 9. 8., ob 18.00

ZAKLAD LAME RAME Kaptein Sabeltann og skatten i Lama Rama (NorveĹĄka) DruĹžinska pustolovĹĄÄ?ina s podnaslovi, 87 minut

od 7. 8. do 13. 8.

- 8. avgusta 1862 je ĹĄkof Anton Martin SlomĹĄek posvetil veÄ?jo cerkev sv. KriĹža na Sv. KriĹžu nad Belimi Vodami; - Okraj Ĺ oĹĄtanj so 8. avgusta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, sodil pa je v okroĹžje Celje; 2. marca leta 1946 je bil okraj Ĺ oĹĄtanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Ĺ aleĹĄko–savinjski okraj s sedeĹžem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov; predsednik okraja je bil Vlado Miklavc, tajnik pa Rudi JesenĹĄek; - 8. avgusta 1998 sta Radio Vele-

Ĺ MARTNO OB PAKI

Nedelja, 9. avgust

Petek, 7. avgust - sreda, 12. avgust

X

ves dan

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Planinski tabor za osnovnoĹĄolce 10.30 Marijin spomenik v Ĺ oĹĄtanju Petje Ä?ez poletje - MePZ DU Ĺ oĹĄtanj

Ponedeljek, 10. avgust 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Dvorana Marof Likovna delavnica ''Žanr upodabljanje vsakdanjega Şivljenja''

Lunine mene

Sreda, 12. avgust 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Spoznajmo socialno omreĹžje Facebook

7.

avgusta, ob 4:04 , zadnji krajec

PaĹĄki Kozjak Glasbeni nedeljski spet poje in igra dopoldnevi PaĹĄki Kozjak, 14. avgusta – Kulturno druĹĄtvo PaĹĄki Kozjak bo 14. avgusta pripravilo nekoÄ? tradicionalno prireditev ÂťPaĹĄki Kozjak poje in igraÂŤ.

Prireditev bo na igriĹĄÄ?u pri ĹĄoli na PaĹĄkem Kozjaku, zaÄ?eli pa jo bodo ob 18. uri. V krajĹĄem kulturnem programu se nam bodo predstavili domaÄ?i glasbeniki, dogajanje pa bo popestreno z razvedrilnimi nagradnimi igrami. Dolgo v noÄ? bo sledila veselica z ansambloma Vikend in Potepini. đ&#x;”˛

MISIJA: NEMOGOÄŒE ODPADNIĹ KA NACIJA

14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

ReĹžija: John Andreas Andersen, Lisa Marie Gamlem Igrajo: Tuva Novotny, Fridtjov SĂĽheim, Anders Baasmo Christiansen, Odd Magnus Williamson, Pia Tjelta idr.

Petek, 7. 8., ob 19.15 – mala dvor.

Sobota, 8. 8., ob 19.15 – mala dvor.

EDEN Eden (Francija) Zgodovinska glasbena drama, 131 minut ReŞija: Mia Hansen-Løve Igrajo: FÊlix de Givry, Pauline Etienne, Vincent Macaigne, Hugo Conzelmann, Zita Hanrot, Roman Kolinka idr.

Petek, 7. 8., ob 21.30 Sobota, 8. 8., ob 20.45 – mala dvor.

nje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliki finale pevske prireditve ÂťPoletnih 13ÂŤ, na kateri je nagrado zlato sonce osvojila VelenjÄ?anka Natalija Verboten; - Jolanda ÄŒeplak Batagelj je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evropskem prvenstvu v M nchnu; - 9. avgusta 1995 je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže drugiÄ? tisto poletje divjalo silovito neurje; potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzroÄ?ili pravo razdejanje; nastalo materialno ĹĄkodo, ki jo je povzroÄ?ilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev; - avgusta leta 1953 so po naÄ?rtih arhitekta Otona Gasparija in inĹženirja Stanka Bloudka zaÄ?eli udarniĹĄko graditi velenjski stadion ob jezeru; - leta 1893 se je 10. avgusta v Kotljah pri Ravnah na KoroĹĄkem rodil slovenski pisatelj in politik

Ĺ oĹĄtanj – Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj bo avgustovske nedeljske dopoldneve popestril s koncerti, na katerih se bodo zvrstili domaÄ?i glasbeni izvajalci. Pri Marijinem spomeniku na Trgu svobode bo ob nedeljah med 10.30 in 11.15 sliĹĄati zborovsko petje. Prvi bo 9. avgusta zapel meĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj z dirigentko Metke AtelĹĄek, 16. avgusta moĹĄki pevski zbor Lokovica, ki ga vodi Vesna PireÄ?nik, 23. avgusta se bo predstavil Ĺženski vokalni sestav GaberĹĄki cvet, ki ga vodi Ljudmila PodvinĹĄek, kot zadnji v avgustu pa bo pri Marijinem spomeniku pod taktirko Tee Plazl zapel moĹĄki pevski zbor Ravne.

Za glasbo pred TUĹ -em v Ĺ oĹĄtanju pa bo ob nedeljah med 9. in 10.30 skrbel DJ Mrky.

bĹĄ

Nedelja, 9. 8., ob 19.00 – mala dvor.

ANT-MAN (ZDA) Akcijska pustolovska ZF, 117 minut ReĹžija: Peyton Reed Igrajo: Paul Rudd, Evangeline Lilly, Michael Douglas, Corey Stoll, Bobby Cannavale, Michael PeĂąa, idr.

Sobota, 8. 8., ob 19.00 3D Nedelja, 9. 8., ob 20.30

KAPITAN SABLJEZOBI IN 7. PALÄŒEK 3D Der 7bte Zwerg (NemÄ?ija) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 87 min.

ReĹžija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann

đ&#x;”˛

mkp

Slovenski glasovi: Igor PotoÄ?nik, Denis VuÄ?ak, Lija PeÄ?nikar, VlaĹĄkaliÄ? Vlado, Jernej Kuntner, Alenka TetiÄ?koviÄ?, idr.

Nedelja, 9. 8., ob 16.00 3D – otroťka matineja

ÄŒRNO ALI BELO Black or White (ZDA) Drama, 121 minut ReĹžija: Mike Binder Igrajo: Kevin Costner, Gillian Jacobs, Jennifer Ehle, Octacia Spencer idr.

Ponedeljek, 10. 8., ob 21.00 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Gradnja velenjskega stadiona (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Lovro Kuhar - PreĹžihov Voranc, izrazit realist in predstavnik socialistiÄ?nih teĹženj v slovenski literaturi; v svojih delih, najpomembnejĹĄi so romani PoĹžganica, Doberdob, Jamnica, zbirka novel Samorastniki, Ä?rtice Solzice ter potopisa Od Kotelj do Belih Vod, je zdruĹžil izkuĹĄnje realistiÄ?nega romana in novele s tradicijo ljudskega pripovedniĹĄtva; - 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila hu-

da delovna nesreÄ?a, ki je zahtevala Ĺživljenja ĹĄtirih rudarjev; - od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih Ä?olnov; - 13. avgusta 1996 se je v velenjski glasbeni ĹĄoli priÄ?ela Ĺže 10. mednarodna violinska ĹĄola profesorja Igorja Ozima. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC, MODROBELA KRONIKA

Nagradna križanka Mestne knjižnice Velenje

6. avgusta 2015

RADIO VELENJE

Center Nova Šaleška cesta 19, Velenje Telefon 03 898 25 50 www.knjiznica-velenje.si V Knjižnici Velenje nudimo različne bralne kotičke in pester nabor poletnega branja. Že berete E-knjige? Za vse, ki raje berete elektronske knjige, nudimo dostop do portala BIBLOS. E-knjige še nikoli niso bile tako blizu. Prijavite se na: www.biblos.si

ČETRTEK, 6. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 7. avgusta

Več si lahko preberete na www.knjiznica-velenje.si Mestna knjižnica Velenje vas v poletnem času vabi: • • •

ob ponedeljekih, sredah in petkih med 8. in 15. uro ob torkih in četrtkih med 8. in 19. uro ob sobotah med 8. in 12. uro.

"Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo."

(Mongolski pregovor)

Rešeno križanko pošljite najkasneje do 17. avgusta na naslov Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom » Mestna knjižnica Velenje«. Izžrebali bomo tri knjige.

Kronika Skupila jo je pločevina Velenje, 30. julija – K sreči je minuli teden minil brez hujših prometnih nesreč, zgodilo pa se je več dogodkov, v katerih jo je skupila predvsem pločevina. V enem primeru pa so policisti voznici, ki je pregloboko pogledala v kozarec, vozilo zasegli.

V četrtek je prišlo do trka zaradi izsiljevanja prednosti pri odcepu za Dobrno. Policisti so povzročitelju napisali plačilni nalog.

V soboto je voznica zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča v Podkraju zapeljala v robnik in nato treščila v zaščitno ograjo. Škodo sta utrpela pločevina in družinski proračun.

V nedeljo je plačilni nalog prejel voznik, ki je zaradi nepravilne odločitve v križišču pod gradom povzročil nesrečo. K sreči v njej ni bil nihče poškodovan.

Dan pred to nesrečo, v soboto, 1. avgusta, pa

so imeli policisti kar nekaj dela z voznico, ki je pregloboko pogledala v kozarec. Kljub temu se je odločila, da je sposobna za vožnjo. Policisti so menili drugače in ji s tehničnimi sredstvi to tudi pokazali. Pred sodnikom bo morala zagovarjati tudi obstoj svojega trenutno neveljavnega vozniškega dovoljenja. Potrebovala pa bo dober zagovor, da ji bo sodnik vrnil avtomobil, ki so ji ga policisti zasegli.

Lepljivi prsti Velenje, 30. julija – V četrtek je neznanec v trgovini TopShop ukradel dve ponvi, vredni 79 evrov. Policisti bodo tatiča skušali najti.

V petek je varnostnik v trgovini Lidl pri tatvini zalotil Velenjčanko. Z njo se je pogovoril, razložil pa ji je tudi, kje se bo morala za storjeno kaznivo dejanje zagovarjati.

V soboto je neznanec z avtomobila, ki je bil parkiran na Šercerjevi v Velenju, ukradel registrsko tablico.

Ne odločajte se po občutku!

Glede na to, da v zadnjem času policisti beležijo vse več prometnih nesreč, ki se končajo s pobegom, velenjski policisti povzročiteljem svetujejo, da v takih primerih ne izgubijo glave, ampak kljub temu, da stvari sprva ne obetajo nič prijetnega, ne izgubijo razsodnosti.

Ostanejo naj mirni in se ne odločajo po občutku. Šok in strah namreč velikokrat narekujeta napačna dejanja. Nekaj prvih stvari, ki jih je treba storiti v takih primerih, je

preprostih. Najprej zavarujete sebe, nudite pomoč drugim, če je to mogoče, predvsem pa ostanite mirni. Če ste v prometni nesreči očividec, pa si skušajte zapomniti čim več podrobnosti. Ostanite v bližini in svoje videnje in védenje takoj, ko bo to mogoče, povejte policistom na kraju. Povejte jim tudi podrobnosti, ki se vam morda ne bodo zdele pomembne, a utegnejo biti ključ do zaključka uspešne preiskave.

Policija svetuje

Preluknjane pnevmatike Topolšica, 31. avgusta – V petek je neznanec preluknjal tri pnevmatike na vozilu, ki je bilo parkirano v Topolšici. Lastnika je oškodoval za 150 evrov.

Divja jaga v Belih Vodah Šoštanj, 2. avgusta – V nedeljo so policisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja v Belih Vodah, kjer si je nekdo na nezakonit način zaželel divjačine. Amaterskega lovca bodo skušali izslediti in ga predati sodišču. Na kraju je pustil nekaj sledov.

Kolo je iskal zaman Velenje, 3. avgusta – V ponedeljek je Velenjčan zaman iskal svoje kolo, ki ga je nezaklenjenega pustil za hotelom Paka. Če policisti z zbiranjem obvestil ne bodo našli kolesa in tatu, si bo moral kupiti novega (tudi ključavnico).

Iz POLICIJSKE beležke Pred matičarjem je obljubljal nekaj drugega Velenje, 30. julija – V četrtek je na 113 poklical občan in povedal, da se je k njemu zatekla soseda, ki ima težave z možem. Policista, ki sta odšla na kraj, pa sta ugotovila, da je teh težav res precej. Mož se je nad njo več let fizično znašal in izvajal psihično nasilje.

Policija je možu, ki se ni držal obljub, izrečenih pred matičarjem, predvsem pa zato, ker je kršil kar precej določil slovenske zakonodaje, izrekla ukrep prepovedi približevanja. Za svoja dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi na sodišču.

Potreboval je zdravniško pomoč Šoštanj, 31. julija – Policiste je v petek poklical Šoštanjčan in povedal, da bos in na pol oblečen neznanec pred hišo potiska pred njo parkirana vozila. Ko so šli preverit, kaj se dogaja, so ugotovili, da neznanec potrebuje zdravniško pomoč, ki so mu jo tudi priskrbeli.

Stepli sta se sestri Velenje, 1. avgusta – V soboto sta se na Kidričevi cesti stepli sestri. Ena od njiju lahko računa na plačilni nalog.

Ne bi še šla domov Velenje, 1. avgusta – V soboto zvečer so imeli varnostniki v lokalu MC težave z dvema, ki se nista strinjala, da bo treba zaradi zapiranja lokal zapustiti.

Policistom ju je uspelo prepričati, a so enemu od obeh morali za nameček zaradi grdega obnašanja dati nekaj tudi na račun.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 8. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 9. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 10. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

TOREK, 11. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 12. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. julija do 2. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. julija do 2. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CMYK, stran 19

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE HIŠO v Šoštanju, dvostanovanjska, ugodno prodam. Gsm: 051 624 066

PRIDELKI KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol sivček, prodam. Gsm 041 905 999 SENO v kockah in balah prodam.

Gsm: 031 523 748

BUKOVA cepljena drva prodam.

Gsm: 031 517 415 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 OKROGLE silažne bale in kocke prodam. Gsm: 051 388 847 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Vabimo vas na

13. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline, ki bo v soboto, 29. avgusta 2015.

IŠČEM STAREJŠO vitko soplesalko (do 163 cm) iščem. Gsm: 041 325 723

ŽIVALI KOZO, belo, mlekarico, prodam po ugodni ceni. Gsm: 031 517 415 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372

VOZILA MEGANE 1.9 karavan, prevoženih 203.000 km, reg. do 3/2016, vinjeta, gume, klima, prodam.

Gsm: 041 784 508

Več informacij:

STROJI DESET lesnoobdelovalnih strojev prodam. Gsm: 041 784 508

GIBANJE prebivalstva • Opremljen gostinski lokal s teraso v Šaleku v Velenju, 54 m 2, zgrajen 1987, pritličje. Odlična poslovna priložnost! ER E 105-150. Cena 51.000 evr.

www.zelenedoline.si

“zAbAvA

Upravna enota Velenje

v ŠOŠTAnju”

POROKE

Porok za objavo ni bilo.

SMRTI

• Poslovni prostor, trgovino s skladiščem 200 m2, v prvem nadstropju Nakupovalnega centra v Velenju (neživilska trgovina), zgrajen 1997.leta. ER D(60-105) Cena 140.000 evr.

Nagrajenci nagradne križanke »Salon pohištva Remedika«, objavljene v tedniku Naš čas, 23. julija 2015 so:

Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.

Tudi v poletnem èasu vas prièakujemo e, vsak dan od 8.-16. ur v soboto od 8.-13. ure.

Petek, 14. 08. 2015

20:00

Sobota, 15.08. 2015

16:00

AnSAmbel veSelI SvATje

20:00

AnSAmbel STIl, ROK’n’bAnD PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN SEBASTJAN, s. p.

GSM: 070 849 569

Pod šotorom, pred gasilskim domom Šoštanj

Cmok Marija, roj. 1946, Velenje, Zidanškova cesta 4; Lipovac Radenko, roj. 1959, Šoštanj, Prešernov trg 11; Blagotinšek Marija, roj. 1924, Velenje, Jerihova cesta 16.

• Franc Vončina, Cesta I./24, 3320 Velenje • Vid Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj • Jože Jelen, p.p. 531, 3323 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

www.kamnosestvo-podpecan.si

19

OBVEŠČEVALEC

6. avgusta 2015

32. TeKmOvAnje STARIh bRIzgAln

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. in 9. 8. – Janja Črv, dr.dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

Za vedno se je poslovila od nas draga mama, babica in tašča

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

HILDA NOVAK 3. 10. 1927 – 25. 7. 2015 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Lekarne Velenje in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Bolnišnice Topolšica in Centru starejših Zimzelen Topolšica, govorniku g. Jožetu Aristovniku, g. Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 20

Ljubenska flosarija pomemben turistiÄ?no gospodarski produkt 55. Flosarski krst ostaja privlaÄ?na etnografska klasika Poleg ĹĄtevilnih spremljajoÄ?ih prireditev v okviru flosarskega in obÄ?inskega praznika na Ljubnem je privabil mnoĹžico obÄ?udovalcev koncert hrvaĹĄke glasbene ikone Severine in osrednje, nedeljsko dogajanje, etnografska povorka s prikazom flosarskih, kmeÄ?kih ter gozdarskih opravil v starih Ä?asih in spremljajoÄ?a bleĹĄÄ?eÄ?a kolona starodobnih vozil iz vse Zgornje Savinjske doline. Prireditelji, tamkajĹĄnje druĹĄtvo NaĹĄ kraj, ObÄ?ina Ljubno ob Savinji ter ostala domaÄ?a druĹĄtva, so letoĹĄnjo nalogo ob dobrih vremenskih razmerah opravili z odliko. Zadovoljna z organizacijo, izvedbo in obiskom domaÄ?inov ter gostov in dopustnikov iz tujine sta bila tudi osrednja organizatorja, predsednik druĹĄtva naĹĄ kraj Radenko TeĹĄanović in Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik. Flosarski bal sodi med najstarejĹĄe prireditve v Sloveniji. Letos Ĺže 55. je potekala v drugi polovici julija in se je zakljuÄ?ila prvo avgustovsko nedeljo. V okviru Âťetno bala & festivalaÂŤ, ki so mu letos nadeli tudi inovativno skovanko ÂťbaliranjeÂŤ, se je odvilo domala 55 razliÄ?nih dogodkov, v katerih so se ÂťnaĹĄleÂŤ domala vse starostne skupine udeleĹžencev in sodelujoÄ?ih.

Vrhunec dogajanja je bilo nedeljsko popoldne, ko so Flosarski bal

zakljuÄ?evali z etnografsko-lesarsko obarvano povorko skozi trg Ljubnega, nato pa tradicionalno vdiranje flosa, voĹžnjo po dokaj visoki plovni Savinji ter krst mladega flosarja ÂťzelencaÂŤ. Kasneje so se na prireditvenem prostoru v Vrbju predstavili z motornimi Ĺžagami umetniki

na godba Zgornje Savinjske doline, kolono starodobnih vozil, motorjev, limuzin ter traktorjev DruĹĄtva zgornjesavinjski starodobniki. Za njimi so lesno-vlcerska in druga domaÄ?a opravila prikazali krajani vasi in zaselkov z obmoÄ?ja domaÄ?e obÄ?ine, prav vsi so navduĹĄili s svojo izvir-

vod mimo mnoĹžice gledalcev prelil v zavetje vrbovih dreves in trepetlik do hladilne reke Savinje. Tam se je zgodba nadaljevala s prihodom ljubenskih flosarjev, ki so sestavili in povezali bruna, reme in deske v splavno celoto, flos z varovalnim ĹĄtrikom pod ÂťkomandoÂŤ najstarej-

Vdiranje ljubenskega flosa je ĹĄlo tokrat kot namazano. SliĹĄati je bilo, da je bilo na podloĹžnih remih zares nekaj spolzkega.

kiparjenja z motornimi Ĺžagami v tekmovanju za lepe nagrade prireditelja. Povorko, v kateri sta nosila slovensko zastavo in zastavo obÄ?ine Ljubno ob Savinji dva konjenika, za njimi pa je korakala ÂťÄ?eticaÂŤ ljubenskih flosarjev, je pospremila pihal-

nostjo, prikazom oblaÄ?ilne kulture iz starih Ä?asov ter zgodbami in deli, ki so jih prikazali na traktorskih priklopnikih. Ob spremni besedi mojstrskega para domaÄ?e besede Francija PodbreĹžnika in lepe ĹĄtudentke Ljubenke Andreje Lenko se je spre-

ĹĄega in najbolj izkuĹĄenega flosarja Martina Juvana ÄŒuksa pa nato odrinili po obreĹžju do korita reke.

Kot pravi flosarska pesem, Âťbomo zvezali, urno peljali, bratec le hit!ÂŤ, so tokrat zares jadrno vdrli flos in se ob pravih flosarskih vzklikih na-

li ĹĄe krst ÂťzelencaÂŤ, pripravnika za flosarja. UroĹĄ Krajnc – ÂťMlinerjevÂŤ iz Planine, je pred omizjem f losarske srenje prestal ÂťskuĹĄnjeÂŤ, oĹĄpiÄ?il flosarski kol in se pustil blagosloviti.

Ob prisotnosti botra Mirka StraĹĄka, sv. MiklavĹža ter flosarske bratovĹĄÄ?ine, ko je UroĹĄ podal zaobljubo, je dobil na glavo skozi sito ĹĄkaf hladilne Savinje. Ko je spet priĹĄel do ÂťluftaÂŤ, pa je moral na eks zliti v sebe ĹĄe litrski krigl rdeÄ?ega bizeljÄ?ana, saj je le tako lahko postal pravi ljubenski flosar. DruĹžno so nato ob posveÄ?enem tronu zapeli znano flosarsko peCimerman iz PrimoĹža nad Ljubnim je pred sem ljubenskih, po mnoĹžico obiskovalcev tesal les za gruĹĄt vsej Evropi znanih flosarjev, in se za leloĹžili na splav. Ko je ÄŒuks pograbil to dni posvetili svoji druĹžbi, prijateÂťvesonekÂŤ, pri drugih opravilih pa ljem in druĹžinam. A je zabava na so mu pomagali prekaljeni flosar- ta dan spet trajala v noÄ?, saj Âťbaliji, je nastala najlepĹĄa razglednica ranjaÂŤ z znanima ansambloma Fanljubenske flosarije. Po kakĹĄnih dve- tov z vseh vetrov in Toneta Rusa res sto metrih pa so se Âťna RoglciÂŤ, tem ni bilo zamuditi. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc znamenitem flosarskem kraju na Savi (po pripovedih in zgodbah starih flosarjev) izkrcali ‌ no, tokrat je bilo to kar v Vrbju, ko so uprizori-

Uprizorili bodo ÂťStarotrĹĄko pravljicoÂŤ StarotrĹĄki dan, glavna prireditev TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, so v soboto predstavljali na kmeÄ?ki trĹžnici – Prireditev bo 22. avgusta – Pekli bodo tudi vola Velenje, 1. avgusta – Vsako prvo soboto v mesecu je na Velenjski kmeÄ?ki trĹžnici ĹĄe bolj veselo kot sicer. DruĹĄtva, povezana v TuristiÄ?no zvezo Velenje, tam predstavljajo svoje delo in prireditve, obeleĹžijo pa tudi veÄ?je praznike. Minulo soboto so zvoki harmonike na daleÄ? napovedovali, da se na trĹžnici spet dogaja. Med obiskovalce se je pomeĹĄala grajska gospoda, na stojnici so delili dobrote, ki so jih poznali tudi naĹĄi predniki.

Predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek Vladka

Jan nam je povedala, da so se letos ĹĄe posebej potrudili, da na StarotrĹĄki dan, ki bo v soboto, 22. avgusta, od 15. ure dalje na trgu v Ĺ aleku pripeljejo ĹĄe veÄ? gostov od drugod. Povedala je tudi: ÂťStarotrĹĄki dan je pika na i vsemu delu, ki ga pripravimo v druĹĄtvu. K nam tokrat pridejo gostje iz Mokronoga, Dobrne, Nove Cerkve, KoroĹĄke, pa ĹĄe od marsikod. Prireditev bomo zaÄ?eli z maĹĄo, nato pa bomo sku-

V TD Ĺ alek imajo zaenkrat 6 srednjeveĹĄkih kostumov. Vse smo lahko videli v soboto na kmeÄ?ki trĹžnici.

TD Ĺ alek med letom pripravi veÄ? tradicionalnih prireditev. Ker dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, bodo septembra ob krajevnem prazniku, pripravili pikado turnir in tekmovanje z avtomobilÄ?ki na daljinsko upravljanje. Sodelovali bodo tudi pri organizaciji sreÄ?anja krajanov Ĺ aleka, ta bo v nedeljo, 20. septembra. Pripravili bodo tekmovanje v kuhanju ĹĄaleĹĄke Ĺžupe, pasulja in golaĹža. Vse, kar bodo skuhali, bodo brezplaÄ?no razdelili med obiskovalce. Na prireditvi bodo izbrali tudi mis Ĺ aleka. Jesen bo zaznamovalo koĹžuhanje, ki ga bodo tudi letos pripravili oktobra v gasilskem domu. Vsako leto pripravijo nekaj prireditev na Ĺ aleĹĄkem gradu; prva je bila na kresni veÄ?er, jeseni pa bodo zagotovo pripravili vsaj ĹĄe eno z glasbenimi gosti.

paj z gosti pripravili povorko vseh nastopajoÄ?ih. Ob 16. uri bomo uradno odprli StarotrĹĄki dan. PridruĹžil se nam bo tudi predsednik TuristiÄ?ne zveze Slovenije,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da bo program tekel vse do 19. ure.

Uprizorili bodo Ĺ aleĹĄko pravljico; odÄ?arati bodo poskuĹĄali grofiÄ?no, ki ÂťLetos bo bogata tudi Ĺže stoletja spi pod starotrĹĄka trĹžnica, saj gradom. ÂťUpabodo sodelovali vitezi, mo, da se bo narokodelci, naĹĄi mladi ĹĄel princ, ki jo bo kuharji ‌ reĹĄil,ÂŤ doda naĹĄa sogovornica. Izvemo, da imajo v druĹĄtvu 6 starotrĹĄkih kostumov, z njimi se radi pokaĹžejo tudi na prireditvah drugod, ne le doma. Letos bodo dodali ĹĄe enega.

Sicer pa bodo obiskovalcem pripravili restan krompir in peÄ?enega vola. Organizatorji upajo, da jim bo vreme sluĹžilo in da bodo gostili veliko druĹžin. MlajĹĄim bodo zagotovo zanimivi vitezi, grajska gospoda iz vseh koncev drĹžave in otroci, ki bodo sami pripravljali in stregli jedi.

V okviru TD Ĺ alek namreÄ? deluje skupina, ki se imenuje ÂťMali kuharÂŤ. Vsem bo zagotovo zanimiva starotrĹĄka trĹžnica, na kateri bodo spoznali razliÄ?ne rokodelce, domaÄ?e dobrote in ĹĄe marsikaj. ÂťNaĹĄe krajanke bodo pripravile veliko jedi, ki jih jemo v Ĺ aleku, pa ĹĄe marsikaj drugega,ÂŤ doda Janova. Sicer pa bodo na odru skrbeli tudi za gledaliĹĄke vloĹžke. NaturĹĄÄ?ike vodi Drago Seme, ki napiĹĄe tudi tekste. ZveÄ?er, po konÄ?anem uradnem programu, se bo razĹživelo rajanje z ansamblom Ĺ ok. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Kot kaĹže, bo zob Ä?asa ĹĄe nekaj Ä?asa najedal graĹĄÄ?ino Turn.

Usoda gradu Turn ĹĄe negotova MO Velenje ga je neuspeĹĄno prodajala Ĺže dvakrat – Sama denarja za obnovo nima Velenje, 30. julija – Svet Mestne obÄ?ine Velenje je Ĺže leta 2005 sprejel sklep o odprodaji graĹĄÄ?ine Turn v Hrastovcu. Takoj za tem so iz graĹĄÄ?ine preselili tamkajĹĄnje stanovalce. Doslej so izvedli dva javna razpisa za prodajo graĹĄÄ?ine, obakrat neuspeĹĄno. Zato je usoda graĹĄÄ?ine, ki so jo skupaj s pripadajoÄ?im zemljiĹĄÄ?em nazadnje prodajali za 200 tisoÄ? evrov, ĹĄe vedno negotova. Skupna povrĹĄina posestva je 2.316 m2, od tega stavba v tlorisni izmeri 850 m2 in dvoriĹĄÄ?e v izmeri 1.466 m2, atraktiven pa naj bi bil tudi zaradi bliĹžine Ĺ kalskega jezera in rekreacijskih povrĹĄin.

Dejstvo je, da MO Velenje denarja za obnovo nima, sploh, ker bo ta zahtevna tudi zaradi njegove

zgodovinske vrednosti in jo bo treba izvesti po navodilih Zavoda za varovanje arhitekturne dediĹĄÄ?ine.

Turn je namreÄ? kljub mnogim dodelavam ena redkih ĹĄe ohranjenih srednjeveĹĄkih grajskih stavb na Slovenskem. Na obÄ?ini raÄ?unajo, da bi zgodovinska stavba, ki datira v leto 1207, tako da utegne imeti ĹĄe romanske sestavine, investitorje pritegnila po izgradnji tretje razvojne osi. Kot je znano, bo hitra cesta od Velenja proti KoroĹĄki tekla v njegovi bliĹžini. Do takrat pa na obÄ?ini skrbijo, da je propadajoÄ?a stavba zaĹĄÄ?itena z varovalno ograjo, ki prepreÄ?uje dostop, saj je nevarna in v slabem stanju. đ&#x;”˛

bĹĄ