31 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (19/30 °C), soboto (18/32 °C) in nedeljo (17/31 °C) bo sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 2. avgusta 2018â€

ĹĄtevilka 31 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Predsednik drĹžave Borut Pahor obiskal mlade tabornike

cena 1,90 â‚Ź

Res potrebujete plastiÄ?no?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ribno pri Bledu je Ĺže dolga leta poletno zatoÄ?iĹĄÄ?e tabornikov Ĺ aleĹĄke doline. V zadnji izmeni je taborilo 180 tabornikov rodov Hudi potok Ĺ martno ob Paki, Mrzli studenec Mislinja, Lilijski griÄ?

Pesje in rod Topli vrelec TopolĹĄica. Organizatorji pa so jim tokrat pripravili res prvovrstno preseneÄ?enje. Kar ves Ä?as so namreÄ? praznovali, ko so na razliÄ?ne naÄ?ine spoznavali slovenske prazni-

ke. Ĺ e posebej nepozabno pa je bilo njihovo praznovanje dneva drĹžavnosti, o katerem so se skrbno poduÄ?ili. Na njihov ÂťprazniÄ?ni danÂŤ pa so doĹživeli neverjetno preseneÄ?enje. Kar naenkrat je mednje priĹĄel predsednik drĹžave Borut Pahor. PreseneÄ?en pa je bil tudi on, nad znanjem in veĹĄÄ?inami, ki jih obvladajo, ter nad dobro voljo, ki so jo trosili. VeÄ? na 11. strani.

Janja ĹĄe tretjiÄ? na vrhu zmagovalnega odra NaĹĄa vrhunska ĹĄportna plezalka Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO), je 28. julija, na letoĹĄnji Ä?etrti tekmi svetovnega pokala v teĹžavnostnem plezanju v italijanskem Arcu zmagala, potem ko je na slovitem tekmovalnem prizoriĹĄÄ?u lani in predlani osvojila tretje mesto. To je bila tretja zmaga KoroĹĄice v letoĹĄnji sezoni v teĹžavnosti in Ä?etrta uvrstitev na zmagovalni oder, kamor se je drugiÄ? zapored povzpel tudi Domen Ĺ kofic, ki si je v Italiji priplezal bronasto medaljo.

Janja je bila z vrhovi kvalifikacijskih in polfinalne smeri korak pred tekmicami, prav tako je najboljĹĄo predstavo prikazala tudi v zahtevnem finalu, kjer je padla tri gibe pod vrhom, a prepriÄ?ljivo zmagala pred Avstrijko Jessico Pilz na drugem in Belgijko Anak Verhoeven na tretjem mestu. ÂťArco ni bil moj najboljĹĄi prijatelj, saj me ni spustil s tretjega mesta, zato sem si letos ĹĄe posebej Ĺželela zmago in Ĺže v kvalifikacijah dala vse od sebe. Finalno smer sem odplezala malce nesproĹĄÄ?eno, saj na zaÄ?etku nismo poznale sekvence gibov, nato pa se mi ni uspelo sprostiti, Ä?etudi je smer dovoljevala malo poÄ?itkov in reĹĄevanja. Na koncu me je zmanjkalo, a sem bila zadovoljna s tem, kar

Ob Ĺ kalskem jezeru Ĺže osmiÄ? nasedali kiti

PlastiÄ?ne vreÄ?ke, ki so na zaÄ?etku 20. stoletja ugledale luÄ? sveta, so danes eden najveÄ?jih onesnaĹževalcev in okoljskih sovraĹžnikov planeta. Njihovo uporabo in ravnanje z njimi, smo pripeljali do skrajnosti.

Kako je lahko sodobna druĹžba to sploh dopustila, se (med drugimi) spraĹĄujejo Ekologi brez meja, ki vse pogosteje skupaj s civilno-druĹžbenimi organizacijami opozarjajo na ta velikanski problem 21. stoletja. Pozivajo k treznosti, k razmisleku o svojem Ĺživljenjskem slogu, navadah in odloÄ?itvah. Res potrebujemo vsako vreÄ?ko, ki nam je na voljo?

Podatki, ki objavljeni, so ĹĄokantni. Vsako leto na svetu izdelajo pribliĹžno 600 milijard plastiÄ?nih vreÄ?k. PopreÄ?en evropski drĹžavljan jih letno uporabi okoli 500. Na sploĹĄno vsako le enkrat, uporaba pa ni daljĹĄa od pol ure. V primerjavi z dolgo Ĺživljenjsko dobo, ki jo premorejo – za razgradnjo potrebujejo od 400 do 1.000 let - je to koliko? Pravilno se jih reciklira le kakĹĄne 4 odstotke. Druge konÄ?ajo tam, kjer ne bi smele, kjer se jih ne da reciklirati – v meĹĄanih komunalnih odpadkih in naravi, kjer predstavljajo veliko nevarnost za vsa Ĺživa bitja. Tudi Ä?loveka, seveda. Mene, tebe ...

Kako je sodobna druĹžba to sploh lahko dopustila, se spraĹĄujejo Ekologi brez meja. Kako smo si lahko to dovolili sami sebi? ÄŒas, res skrajni Ä?as je, da zaÄ?nemo ravnati drugaÄ?e. Ni treba Ä?akati sistemskih ukrepov, direktive.

Sami imamo moÄ?, vsak od nas, da lahko pripomore k boljĹĄemu in Ä?istejĹĄemu svetu. Pa Ä?e zaÄ?ne z vreÄ?ko manj na dan! Ali pa vsaj s tem, da tisto, ki jo imamo, uporabimo veÄ?krat in ko odsluĹži, da jo odloĹžimo na pravo mesto. Ali pa s tem, da gremo v trgovino s kakĹĄno okolju prijaznejĹĄo embalaĹžo, morda s pralno vreÄ?ko (mimogrede: v Centru ponovne uporabe v Velenju jih ĹĄivajo iz novih, a ne veÄ? koristnih materialov, prav z namenom zmanjĹĄanja plastiÄ?no-vreÄ?kastega odtisa, ki ga puĹĄÄ?amo okolju).

V nekaterih trgovinah pa so plastiÄ?ne vreÄ?ke (razen tistih najtanjĹĄih za Ĺživila, sadje, zelenjavo), Ĺže ukinili. Hvalevredno. đ&#x;”˛

8

Foto Luka Fonda

sem pokazala, saj sem se potrudila po svojih najboljĹĄih moÄ?eh in zato bila zadovoljna tudi brez vrha,ÂŤse je kar smejalo 19-letni Janji, ki je uspela premagati urok Arca, potem ko je letos zmagala tudi v Villarsu in Brianconu, v Chamonixu pa je bila druga. Z novimi stopniÄ?kami se je trdno zasidrala na mestu vodilne v skupnem seĹĄtevku svetovnega pokala v teĹžavnostnem plezanju.

Selektor slovenske reprezentance v ťportnem plezanju Gorazd Hren, pa je ob tem dejal: Že vso sezono gremo v pravo smer.

Danes smo tudi v zakletem Arcu stvari postavili na pravo me-

sto. Zelo sem vesel za Janjo, ki bo vedno poskusila pokazati najboljĹĄe, kar zna, in zelo sem vesel za Domna, ki je v finalu pokazal res dobro plezanje.ÂŤ Ĺ portnoplezalno karavano po napornem juliju Ä?aka krajĹĄi tekmovalni premor, naslednja tekma svetovnega pokala bo v balvanskem plezanju, in sicer 17. in 18. avgusta v MĂźnchnu, vrhunec sezone pa predstavlja svetovno prvenstvo v ĹĄportnem plezanju, ki ga od 6. do 16. septembra gosti Innsbruck, 29. in 30. septembra pa bomo za najboljĹĄe ĹĄportne plezalke in plezalce znova đ&#x;”˛ lahko navijali v Kranju.â€

Foto Martina Hrastnik

Na bloku 5 Ĺže izvedli prvi testni zagon Ĺ oĹĄtanj, 30. julija - Po temeljiti obnovi, ki je potekala vse od septembra, so v ponedeljek popoldne v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj opravili prvi testni zagon kotla z uporabo oljnih gorilnikov. Na osnovi rezultatov analize zagona bo izvedena nova nastavitev sistemov in podsistemov na kotlovskem podroÄ?ju, nato pa ĹĄe testni zagon kotla s premogom.

V okviru prenove, ki je preteĹžno ekoloĹĄka, so dosegli zmanjĹĄevanje emisij duĹĄikovih oksidov, Ĺžveplovega dioksida in prahu. RaÄ?unajo, da ga bodo v slovenski elektroenergetski sistem sinhronizirali v prihodnjih dneh. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

2. avgusta 2018

Nenujna zdravstvena pomoÄ? poslej plaÄ?ljiva Mestna obÄ?ina Velenje podarila veÄ? kot tisoÄ? slovenskih zastav

Ukrep so uvedli, ker mnogi v Urgentni center Celje prihajajo s teĹžavami, ki bi jih lahko uredili s svojim izbranim osebnim zdravnikom

V Mestni obÄ?ini Velenje so junija naroÄ?ili veÄ? kot tisoÄ? zastav, ki so jih podarili ĹĄportnim klubom, krajevnim skupnostim in mestnim Ä?etrtim. VeÄ? kot ĹĄestdesetim ĹĄportnim klubom, ki delujejo v Velenju, so podarili slovensko in velenjsko zastavo. Ĺ estnajstim krajevnim skupnostim in trem mestnim Ä?etrtim pa so podarili po 50 slovenskih zastav.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Celje, 30. julija – V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so od ponedeljka vse nenujne zdravstvene storitve, ki jih pacienti uveljavljajo v ambulantah SploĹĄne nujne medicinske pomoÄ?i v Urgentnem centru Celje, plaÄ?ljive.

Vse od zaÄ?etka delovanja celovitega Urgentnega centra Celje v njem beleĹžijo veliko rast ĹĄtevila obiskov pacientov SploĹĄne nujne medicinske pomoÄ?i. PopreÄ?no

dnevno ĹĄtevilo pacientov, ki jih obravnavajo, se je lani glede na leto pred tem, poveÄ?alo za skoraj Ä?etrtino, v prvih ĹĄestih mesecih letoĹĄnjega leta pa beleĹžijo ĹĄe dodatno 10-odstotno rast. ÂťOpaĹžamo, da zdravstvene teĹžave velike veÄ?ine teh pacientov

â?ą

Za nenujni pregled 30 evrov, za nenujni kratek obisk brez pregleda 15 evrov.

V Velenju je deĹžurna in nujna medicinska pomoÄ? za NUJNE primere na voljo 24 ur na dan. V ambulanti se lahko oglasite osebno, kadar pa zaradi zdravstvenih teĹžav tega ne morete, lahko pokliÄ?ete na 03 899 54 45 ali ĹĄtevilko 112. ÂťZastave, ki so pomemben simbol slovenske drĹžave in izraĹžajo narodno zavest, smo nabavili z Ĺželjo, da bi jih ob drĹžavnih praznikih v Velenju vihralo ĹĄe veÄ?. Ĺ portnim klubom pa smo jih podarili za promocijo Velenja in Slovenije na mednarodnih tekmovanjih,ÂŤ poudarjajo. Zanje so namenili skoraj 20 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

mz

Podjetje TVK Ĺže gradi proizvodno halo Mestna obÄ?ina Velenje je s pomoÄ?jo skoraj milijona evrov nepovratnih sredstev lani razĹĄirila poslovno cono Stara vas in tudi odprodala dve parceli podjetjema TVK in Eurograf. Prvo Ĺže gradi svojo proizvodno halo, drugo pa ima nekaj teĹžav zaradi slabe nosilnosti tal. Namestiti nameravajo namreÄ? zelo teĹžke stroje, zato bo treba tla dodatno utrditi. Omejeni podjetji sta se

janje nujnih ukrepov zdravnika in zdravstvene ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe neposredno Ĺživljenjsko ogroĹžene zahtevajo nujnega zdravlje- na, oziroma osebe pri kateri bi nja v skladu s pravili obvezne- glede na bolezenske znake v kratga zdravstvenega zavarovanja in kem Ä?asu lahko priĹĄlo do takĹĄne bi jih pacienti lahko urejali pri ogroĹženosti. izbranem osebnem Pacienti, ki bodo zdravniku ali v lokalPresodil Ĺželeli biti pregledani nem zdravstvenem dov ambulanti SploĹĄne bo mu,ÂŤ sporoÄ?ajo iz bolnujne medicinske pourgentni moÄ?i, bodo morali poniĹĄnice. zdravnik. slej izpolniti izjavo. S Z ukrepom, ki so ga uvedli, Ĺželijo omejipodpisom pa bodo ti deleĹž nenujnih zdravstvenih potrdili, da soglaĹĄajo z moĹžnoobravnav in tako izboljĹĄati do- stjo, da bodo v nenujnih primestopnost oziroma skrajĹĄati Ä?as rih plaÄ?niki storitev. Presojo ali obravnave tistih, katerih zdra- gre za uveljavljanje nujne ali nevstveno stanje zahteva nujno nujne zdravstvene storitve pa bo zdravljenje. Enota SploĹĄne nuj- opravil urgentni zdravnik. đ&#x;”˛ ne medicinske pomoÄ?i je, kot Ĺže ime pove, organizirana za izva-

â?ą

ÄŒestitke kolektivu OĹ Bratov Letonje Kljub prizadevanjem razliÄ?nih druĹĄtev in tudi obÄ?in, da bi bili naĹĄi domovi zasuti s cvetjem, je resnici na ljubo tega na naĹĄih balkonih in oknih vse manj. Se pa najdejo izjeme in med takĹĄnimi

je gotovo poslopje Osnovne ĹĄole Bratov Letonje iz Ĺ martnega ob Paki, ki ga krasi prekrasno cvetje, tako da si ga je vredno ogledati in jih tudi posnemati. đ&#x;”˛

mz

OÄ?i uprte v luno, pri nas ÂťobÄ?udovanÂŤ tudi Mesec Proizvodna hala podjetja TVK hitro ÂťrasteÂŤ

zavezali, da bosta do konca prihodnjega leta zagotovili novih 28 delovnih mest. Se pa Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže pripravlja na nadaljnjo ĹĄiritev poslovne cone, za to Ĺže imajo odobrenih 800 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev, ĹĄiritev pa naj bi stekla prihodnje leto. đ&#x;”˛

mz

Vodohran Gorice si lahko ogledate tudi znotraj Šoťtanj – V Šoťtanju so obnovili vodohran na Goricah in vanj postavili razstavo o izgradnji prvega javnega vodovoda v Šaleťki dolini.

Sprehajalci se lahko pri vodohranu odĹžejajo iz pitnika, hkrati pa se s pomoÄ?jo informativne table seznanijo z zgodovino objekta, ki je postal del tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine kraja. Tisti, ki bi si Ĺželeli videti tudi notranjost objekta, se lahko o tem dogovorijo v Vili Mayer.

Vodohran, oziroma rezervoar je bil na Goricah zgrajen leta 1931. Mesto Ĺ oĹĄtanj je s pitno vodo oskrboval vse od leta 1932 do leta 1986. Ĺ tirinajst kilometrov dolgo vodovodno omreĹžje, ki je vodilo od Tajhtovega izvira v Belih Vodah do vodohrana na Goricah, je bilo zgrajeno v piÄ?lih ĹĄtirih mesecih, kar je bilo za tisti Ä?as izjemen inĹženirski podvig. đ&#x;”˛

mkp

Mednarodni festival neodvisnih kratkih filmov Slovenj Gradec – Ĺ tevilne vetrnice v roĹžnati barvi, postavljene po Slovenj Gradcu, te dni vabijo na 3. mednarodni festival neodvisnih kratkih filmov Shots, ki bo od jutri do sobote potekal v tem koroĹĄkem mestu. Na festival se je prijavilo 1350 filmov iz 110 drĹžav, v treh festivalskih veÄ?erih pa bodo odvrteli 20 finalistov in ob zakljuÄ?ku podelili osem nagrad. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Dolga nedelja – Pridi ĹĄpilat grofe – BrezplaÄ?no na Roglo – Domovi za avtodome Zemlji je le za krajĹĄi Ä?as uspelo zatemniti luno, mnoge pri nas pa bolj zanima, ali bo Mesec uspel ÂťrazsvetlitiÂŤ dogajanje okoli novega mandatarja in nove slovenske vlade. Bo po neuspelem prvem krogu ÂťzmagovitiÂŤ Ĺže drugi, ali bo sledil ĹĄe tretji in ĹĄe kaj? Peterica, ki ji je dala ÂťkorbcoÂŤ Nova Slovenija, pravi da z Mescem in Levico misli resno. Seveda, saj je za veÄ?ino od njih to zdaj zadnja moĹžnost, da se jim uspe povzpeti v novo vlado. ÂťAli tudi reĹĄiti Slovenijo?ÂŤ bo kdo povpraĹĄal. Zadnji dnevi so bili za ÂťreĹĄitelje zelo dolgi ‌ Ob tem pa se marsikje ob tem Ä?asu Ĺže spraĹĄujejo, kdo bi lahko ĹĄe naprej dobro vodil katero od obÄ?in. Morda kdo bolje od sedanjih? Seveda, v ozadju volilnega dogajanja na drĹžavni ravni se Ĺže zaÄ?enja boj na lokalni. Tudi lokalne volitve in volitve Ĺžupanov so vse bliĹže. Samo poÄ?itniĹĄko-dopustni Ä?as ĹĄe mine! Morda pa je prav v tem dopustniĹĄkem Ä?asu tudi ob kakĹĄnem kozarÄ?ku primeren Ä?as za tovrstna paberkovanja. Tudi ko gre malo za ĹĄalo, gre precej zares! Politika ne izbira Ä?asa in naÄ?inov!

NekakĹĄno ÂťglasovanjeÂŤ imajo ta Ä?as tudi v Celju. Ne ĹĄe o tem, kdo naj bi bil novi Ĺžupan, Ä?eprav tudi pri tem aktivnosti Ĺže teÄ?ejo (nekateri ÂťobljubljajoÂŤ, da bo Celje spet tretje!) ampak o najnovejĹĄi turistiÄ?ni akciji ÂťPridi ĹĄpilat grofe v CeljeÂŤ. S tem sloganom Ĺželijo ĹĄe poveÄ?ati obisk v kneĹžjem mestu. Ciljajo seveda (tudi) na tujce in morda so tudi zato velike jumbo plakate najprej postavili v Ljubljani. A avtorjem akcije mnogi zamerijo nerazumljivost gesla. In to je tudi eden od tem pogovorov in kresanja mnenj v kneĹžjem mestu. ÄŒe bo akcija uspela in bodo mesto ob Savinji ÂťpreplaviliÂŤ turisti, bodo verjetno potihnili tudi kritiki. Sicer pa po Celju tudi odmeva vest, da je celjski ĹĄkof Stanislav LipovĹĄek poslal papeĹžu odstopno izjavo na to funkcijo. Tem bolj, ker mu je papeĹž nedolgo tega poslal Ä?estitko ob njegovi zlati maĹĄi. A vse skupaj ni niti malo dramatiÄ?no: cerkvena navada paÄ? je, da ĹĄkof, ki doseĹže 75 let, ponudi papeĹžu odstop.

V turistiÄ?ni destinaciji, kot se lepo slovensko reÄ?e, Rogla – Pohorje, ki zdruĹžuje obÄ?ine Slovenske Konjice, ZreÄ?e, Vitanje in Oplotnico, pa so z nedeljo uvedli novost: brezplaÄ?en turistiÄ?ni avtobus za voĹžnjo na Roglo. Taka okolju prijaznejĹĄa voĹžnja ni namenjena le turistom od drugod, tudi domaÄ?inom. Avtobus bo vozil ves Ä?as glavne

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

poletne turistiÄ?ne sezone do nedelje, 2. septembra, in sicer dvakrat dnevno ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah. In to na relaciji Slovenske Konjice, ZreÄ?e, Rogla, Pesek. PrviÄ? so se torej lahko s tem brezplaÄ?nim avtobusom popeljali v nedeljo, ko je bila na Rogli znana prireditev – Praznik pohorskega lonca, kjer so tekmovali v kuhi Âťedinega pravega pohorskega loncaÂŤ. Pripravili so tudi trĹžnico dobrot s pridelki in izdelki z znakom kakovosti Okusi Rogle. V (ĹĄe veÄ?) krajih – tudi na naĹĄem obmoÄ?ju – pa bi radi privabili ĹĄe veÄ? turistov z avtodomi. Ponekod prostore zanje Ĺže imajo, pa bi jih radi razĹĄirili, drugod uredili na novo. Menda ne drĹži, da naj bi v Celju nekaj mest za take turiste in njihova vozila uredili tudi na novem naÄ?rtovanem Park&Ride centru ob Savinji, gotovo jih bodo v Ĺ marju in Rogatcu. V Ĺ marju bodo prostor za avtodome z oskrbovalno ploĹĄÄ?adjo (ter 56 parkirnih mest za osebna vozila) uredili v ĹĄportnem parku, v Rogatcu bo tak prostor pri Muzeju na prostem. Obe obÄ?ini sta denar za naloĹžbi pridobili na skupnem razpisu Razvojne agencije Sotla.

Na Evropski ploĹĄÄ?adi v RogaĹĄki slatini pa je en mesec ( do 27. avgusta) na ogled razstava na panojih Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. V ta kraj, ki se ponaĹĄa z bogato zgodovino steklarstva, taka razstava seveda ĹĄe kako sodi. Na njej prikazujejo razvoj steklarstva od prvih glaĹžut do sodobnih steklarn. Na voljo je precej starih zapisov, izdelkov iz zaÄ?etnega obdobja pa Ĺžal ni. Je pa na ogled stekleni valjar iz sredine 18. stoletja, pa tudi slatinske steklenice iz konca tega stoletja. To razstavo, ki jo je pripravil celjski Pokrajinski muzej, so najprej predstavili v Celju, tja se bo po predstavitvi v RogaĹĄki Slatini, spet vrnila.

Pa ĹĄe to: v Celju so se lotili sanacije oporeÄ?ne zemljine otroĹĄkega igriĹĄÄ?a pri ĹĄe enem vrtcu. Ĺ aleÄ?anov se (menda) zdaj ni treba bati, da bi oporeÄ?na zemljina (spet) pristala pri njih! Saj MOC zagotavlja, da projekt zamenjave zemljine poteka v skladu z vsemi veljavnimi predpisi.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

2. avgusta 2018

Cestna zgodba se konÄ?uje, glasbena zaÄ?enja Po in o Ĺ oĹĄtanju z Ĺžupanom Darkom Menihom Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V to, da teÄ?e, je treba vloĹžiti veliko truda, pravi Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja, Darko Menih. In da teÄ?e, kot je treba, je treba biti zraven. Tudi zato si poleti ne privoĹĄÄ?i veliko dopusta. Na zaÄ?etku julija si ga je nekaj, z veseljem pove. Nenapovedano, ko je iz Avstralije, kjer Ĺživi, preko Londona, kjer je bila na seminarju, domov v TopolĹĄico priĹĄla hÄ?i. Skupaj z druĹžino so potem obredli dobrĹĄen del Slovenije.

DobrĹĄen del obÄ?ine, ki ji Ĺžupanuje, pa je kak teden kasneje obredel ĹĄe z nami.

Kljub temu da so poÄ?itnice na vrhuncu, je videti, da se jim v Ĺ oĹĄtanju ne pustite motiti? ÂťRes se veliko dogaja, prenavlja in gradi. Nekatere naloĹžbe zaÄ?enjamo, nekatere se bliĹžajo koncu.ÂŤ

Pri izbiri izvajalca za ceste imeli ’sreÄ?no roko’ Pri tistih, ki se bliĹžajo h koncu, je obnova veÄ? kot ĹĄtirideset kilometrov lokalnih cest. ÂťPred dvema letoma, maja, smo z izvajalcem podjetjem Andrejc, sklenili koncesijsko pogodbo za obdobje petnajstih let. Z njo smo opredelili tako investicijsko kot redno letno in zimsko vzdrĹževanje cest. V obdobju dveh let mora izvajalec obnoviti ali zgraditi skoraj 44 kilometrov cest, kar je zelo veliko. Ta del pogodbe se izteka. Rok je bil sicer maja letos, a smo izvajalcu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so dela nekoliko upoÄ?asnila, rok podaljĹĄali. Dela potekajo dobro, opravljena so kakovostno, ljudje pa so z novimi cestami zelo zadovoljni. Rekel bi, da smo imeli pri izbiri izvajalca ’sreÄ?no roko’.ÂŤ Koliko ĹĄe manjka do konca? ÂťZa dokonÄ?anje del ima izvajalec ĹĄe ĹĄtiri mesece Ä?asa, do konca oktobra.

NajveÄ?ja dela potekajo trenutno na cesti v Bele Vode, kjer je izvajalcu po lanskih pripravljalnih delih in izvedbi opornih zidov, ostala ĹĄe zakljuÄ?na faza preplastitve cestiĹĄÄ?a. Ta Ä?as konÄ?ujejo odsek od Sovineka do GrebenĹĄka. Do konca oktobra bo moral izvajalec konÄ?ati ĹĄe ploÄ?nik v Gaberkah, dokonÄ?ati del ploÄ?nika v Ravnah in poskrbeti za talne oznaÄ?be

na nekaterih voziĹĄÄ?ih. Po zagotovilih izvajalca je Ä?asa za dokonÄ?anje teh del dovolj in potem bo konÄ?ana ena lepa ĹĄoĹĄtanjska cestna zgodba.ÂŤ

bo velik 1.440 kvadratnih metrov in bo enkrat veÄ?ji od sedanjega, vanj pa se bodo uporabniki – uÄ?enci in vodstvo glasbene ĹĄole, Pihalni orkester Zarja in MeĹĄani pevski zbor Svoboda, vselili 1. septembra prihodnje leto.ÂŤ

Glasbena ĹĄola najveÄ?ji projekt

Kaj pa drugje? ÂťNa obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja poteka obnova vodovoda in kanalizacije na TekavÄ?evi cesti in Cesti heroja Ĺ ercerja, druga faza, vodovod Ĺ oĹĄtanj na odseku MetleÄ?e – Matko in posodabljanje interne toplotne postaje na enem od objektov na Cesti heroja Ĺ ercerja.ÂŤ

NajveÄ?ji projekt letoĹĄnjega leta je Glasbena ĹĄola, njena izgradnja in dozidava. ÂťNa to smo res ponosni. Do toÄ?ke, kjer smo danes, smo priĹĄli s trdim delom v zadnjih treh letih. Gradbeno dovoljenje smo pridobili julija pred dvema letoma.

NajveÄ? energije, dela in pozornosti smo od takrat namenjali zagotavljanju sred-

â?ą

Po izgradnji bo v Zavodnjah na javno kanalizacijsko omreĹžje prikljuÄ?enih 22 objektov.

stev. Veseli smo, da nam je to uspelo.

NakljuÄ?je je, da bo glasbeno ĹĄolo izvedla preizkuĹĄena ekipa. Projektanti prihajajo iz podjetja Modular arhitekti in so bili snovalci naĹĄega lepega Vrtca, zgradilo pa ga je isto podjetje, kot zdaj gradi glasbeno ĹĄolo, Esotech s partnerjem podjetjem Andrejc. Vrednost pogodbe, skupaj z davkom na dodano vrednost je 2.560.000 evrov. Objekt

Prvo glasbeno ĹĄolo so ustanovili Nemci

Prvo glasbeno ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju so med drugo svetovno vojno ustanovili Nemci. V ĹĄolskem letu 1941/42 jo je obiskovalo 78 uÄ?encev. Po vojni je v Ĺ oĹĄtanju delovala interna glasbena ĹĄola za potrebe tovarne usnja, v ĹĄolskem letu 1951/52 pa je zaÄ?ela delovati NiĹžja glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj. Danes deluje kot oddelek Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

Tudi prostori so bili razliÄ?ni. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se ĹĄe spominjajo, ko je bila ta ĹĄe nad staro banko, na danaĹĄnji lokaciji pa je od leta 1994. Zaradi prostorske stiske so se nenehno ĹĄirili in iskali nove uÄ?ilnice.

in turistov. V njej bomo zgradili dve Ä?istilni napravi, ena bo velikosti 84, druga pa 35 populacijskih enot. Tisto, kar je najbolj pomembno pa je, da bo po konÄ?ani naloĹžbi na sistem priklopljenih 22 objektov in to bo velika pridobitev za kraj.ÂŤ

Saniranje plazov stalnica Z naravnimi ujmami in plazovi pa nimate take sreÄ?e. ÂťNe, to pa res ne. V zadnjih letih je potegnilo veÄ?

Darko Menih: ÂťV to, da teÄ?e, je treba vloĹžiti veliko kot 200 plazov. Sanacij truda.ÂŤ smo se lotili resno in odgovorno. Nekateri so celo Veliko pozornosti komunalni ogroĹžali Ĺživljenja. V veliko pomoÄ? pri infrastrukturi tem so nam bili na Ministrstvu za okolje in prostor. Doslej smo jih sanirali Ĺže Precej pozornosti namenjate dvigu standar- preko 140, na Ĺžalost pa se v naĹĄi obÄ?ini dov na podroÄ?ju komunalne infrastrukture. pojavljajo znova in znova. Za te namene Ni dolgo nazaj, ko ste pohvalili, da boste je treba zagotoviti veliko denarja, pri kanalizacijsko omreĹžje ĹĄirili v Zavodnje. Ä?emer nam gre drĹžava precej na roke.ÂŤ ÂťZelo dobro se zavedamo, kaj pomeni Ste potemtakem tudi v teh dneh ’na plazovih’? Ä?ista narava, Ä?isto okolje. Na podroÄ?ju

OŞivljanje Trga bratov Mravljakov Življenje s Trga bratov Mravljakov se je po izgradnji Pilon centra premaknilo tja.

Lokali na njem so ostali prazni, bolj kot ne so ga zasedali avtomobili ‌ ÂťZdaj Ĺželimo to spremeniti, trg posodobiti, vanj pripeljati vsebine, ki bodo vĹĄeÄ?ne in uporabne. V okviru procesa nastajanja Celostne prometne strategije je bilo to jasno prepoznano. Ĺ li smo med

â?ą

Izvajalec zagotavlja, da je Ä?asa za dokonÄ?anje obnove vseh 44 kilometrov cest dovolj.

obÄ?ane, jih povabili k nizanju idej. ÄŒe jih bomo lahko uresniÄ?ili tri Ä?etrtine, bo cilj doseĹžen. Zdaj nastaja strategija.

Na trgu Ĺželimo obnoviti infrastrukturo, z njega umakniti mirujoÄ?i promet, promet bo dovoljen le za dostavo, oĹživiti lokale. Ĺ e letos bomo skuĹĄali pridobiti zemljiĹĄÄ?a nekdanje Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj in takoj za tem pristopiti k ruĹĄenju objektov, za tem pa zgraditi stanovanjski objekt, urediti parkiriĹĄÄ?a pri Muzeju usnjarstva in urediti oba podhoda, ki vodita do tja.

Kako je poleti v Ĺ oĹĄtanju? Živahno je. Razstave, prireditve, tudi veselice. Nekaj jih je Ĺže bilo, nekaj jih ĹĄe bo. Veliko je moĹžnosti za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa, veliko je delavnic.

Zagotovo pa si morajo tisti, ki Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za investicije: ÂťFriderich Nietzche obiĹĄÄ?ejo Ĺ oĹĄtanj, ogledati Muzej je dejal, da bi bilo brez glasbe Ĺživljenje ena sama napaka, zato usnjarstva, obiskati Vilo Mayer, predlagamo izvajalcu glasbene ĹĄole, naj bo na gradbiĹĄÄ?u poleg Kajuhovo obeleĹžje ‌ Morda se ropotanja strojev ves Ä?as prisotna tudi glasba.ÂŤ odpravijo na planinski pohod na Smrekovec, Pusti grad, na razliÄ?ne tematske poti? Zanimive so tudi komunalne infrastrukture smo v zaÂťTrenutno – ob pomoÄ?i drĹžave – sani- kolesarske poti do Slemena in na sv. KriĹž. dnjih letih naredili ogromno. Ta Ä?as je ramo plaz Zager na javni poti v LokoNikakor pa ne gre spregledati tega, da v ospredju izgradnja kanalizacijskega vici, Onat na lokalni cesti v Florjanu, letos obeleĹžujemo Napotnikovo leto. Kar omreĹžja Zavodnje 1 – center in Zavodnje Petelinji klanec nad lokalno cesto v nekaj dogodkov temu velikemu kiparju, 2. Nekaj Ĺ oĹĄtanjÄ?anov se sicer spraĹĄuje, Belih Vodah, plaz LipovĹĄek na javni poti na katerega smo zelo ponosni, se je Ĺže Ä?eĹĄ, kaj je le treba tega ‌ Pa je! Zavodnje v Ravnah pa je Ĺže saniran. Z lastnimi zvrstilo, ĹĄe veÄ? pa se jih ĹĄe bo.ÂŤ đ&#x;”˛ so naĹĄa krajevna skupnost, v njej Ĺživijo sredstvi pa saniramo plaz ReĹžen pod naĹĄi krajani, so priljubljena turistiÄ?na Goricami v Ĺ oĹĄtanju.ÂŤ vasica, ki jo obiĹĄÄ?e veliko pohodnikov

â?ą

Energetska obnova stanovanjskih objektov Celovito bo Mestna obÄ?ina Velenje s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev sanirala stanovanjske bloke na Cesti talcev 18A, na Cesti Simona Blatnika 1 in na Vojkovi 12A Mira ZakoĹĄek Na stanovanjskem objektu na cesti Simona Blatnika Ĺže delajo fasado

V Ĺželji, da bi zagotovili viĹĄjo kakovost Ĺživljenja najemnikov in zmanjĹĄali stroĹĄke ogrevanja, se v Mestni obÄ?ini Velenje zadnja leta intenzivno prijavljajo na projekte za pridobitev nepovratnih sredstev v te namene. Na ta naÄ?in so sanirali Ĺže veÄ?ino svojih objektov, med drugim ĹĄole, vrtce in Zdravstveni dom.

Letos pa so uspeĹĄno pridobili sredstva za energetsko sanacijo treh stanovanjskih obÄ?inskih objektov, v katerih imajo najemna stanovanja, in sicer na Cesti talcev, Cesti Simona Blatnika in na Vojkovi cesti. V teh dneh poteka in intenzivna prenova na Cesti Simona Blatnika (na sliki).

Vse tri obnove naj bi bile predvidoma zakljuÄ?ene ĹĄe pred koncem leta.

Na Cesti Simona Blatnika bodo menjali tudi stavbno pohiĹĄtvo

Na objektu Cesta talcev 18A bodo vgradili dodatno zunanjo izolacijo kle-

vzdrĹževanje, med drugim bodo postorili nekaj potrebnih gradbenih, obrtniĹĄkih in instalacijskih del, z njimi pa ne bodo posegali v konstrukcijo objekta.

NaloĹžba je vredna 285 tisoÄ? evrov.

Mestna obÄ?ina Velenje bo zagotovila skoraj 157 tisoÄ?akov, Evropska unija 109 tisoÄ?, slovenska udeleĹžba kohezijske politike pa znaĹĄa dobrih 19 tisoÄ?akov.

Zamenjali bodo Ä?rno streĹĄno kritino

tnih zidov, dodatno izolirali fasado in jo seveda tudi na novo uredili, zamenjali pa bodo tudi stavbno pohiĹĄtvo s trislojno zasteklitvijo. RaÄ?unajo, da bodo na

ta naÄ?in prihranili na kvadratni meter stanovanjske povrĹĄine 45 kWh. Vzporedno s tem bodo opravili tudi nekaj del, ki sicer sodijo v redno investicijsko

Objekt na Cesti Simona Blatnika ni podkleten, zato je z energetsko sanacijo predvidena izolacija temeljev, dodatno bodo izolirali tudi strop in zamenjali Ä?rno streĹĄno kritino z novo sistemsko ravno streho. Izolirali bodo tudi ‘cokel’ na objektu in vse stene. Tudi na tem

objektu bodo zamenjali stavbno pohiĹĄtvo s trislojno zasteklitvijo. Za vse to bodo porabili 310 tisoÄ? evrov. ObÄ?ina bo zagotovila skoraj 169 tisoÄ? evrov, Evropa 120 tisoÄ? evrov in drĹžava dobrih 21 tisoÄ?.

Na vrsto pride tudi Vojkova 12A

Med objekti, ki jih bodo sanirali s pomoÄ?jo nepovratnih sredstev, je tudi stanovanjski objekt Vojkova 12 A. Objekt je podkleten, v njegovem levem delu pa je zakloniĹĄÄ?e. Toplotno bodo sanirali levi del objekta (desnega so pred desetimi leti delno obnovili). Obnovili bodo izolacijo kletnih in fasadnih zidov, izolirali pa bodo tudi streho desnega dela objekta. Delno od zamenjali stavbno pohiĹĄtvo. Dela bodo znaĹĄala 285 tisoÄ? evrov. Mestna obÄ?ina bo prispevala 155 tisoÄ?akov, Evropa 110 in drĹžava malo manj kot 20 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

V TEĹ ĹĄe nobene analize o seĹžiganju odpadkov

GOSPODARSKE novice Zaradi Vegrada v teĹžavah RdeÄ?i kriĹž RdeÄ?i kriĹž Slovenije mora del sredstev za gradnjo Hotela Arija, ki jih je Ĺže plaÄ?al glavnemu izvajalcu Vegradu, zaradi izgubljenih toĹžb ponovno plaÄ?ati ĹĄe njegovim podizvajalcem. Glavni odbor je zato obravnaval prejeto ponudbo banke za najem dodatnega kredita za poplaÄ?ilo toĹžb v skupni viĹĄini tri milijone evrov.

Zatrjujejo, da ni bila narejena ĹĄe nobena ĹĄtudija, kaj ĹĄele sprejeta kakĹĄna odloÄ?itev – V lokalnih skupnostih so takĹĄno moĹžnost Ĺže pred Ä?asom zavrnili Mira ZakoĹĄek

V ĹĄtudiji okoljskega ministrstva, ki iĹĄÄ?e prepotrebne seĹžigalnice komunalnih odpadkov, ugotavljajo, da bi se lahko obstojeÄ?i seĹžigalnici v Celju pridruĹžili tudi industrijski obrati Salonit Anhovo, Vipap KrĹĄko, Lafarge Cement, toplarna v Mariboru, nekdanja Termoelektrarna v Trbovljah in Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki bi lahko sama prevzela 180 tisoÄ? ton gorljivih odpadkov, kolikor jih zavrĹžemo v Sloveniji.

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj so informacijo o tem, da bi se na to Ĺže pripravljali, odloÄ?no zanikali: ÂťPri takĹĄnih projektih je v

prvi fazi treba narediti tehniÄ?no ĹĄtudijo o moĹžnostih, ĹĄele potem oceniti in pripraviti investicijo ter vkljuÄ?iti tudi druĹžbeno skupnost. V primeru Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj nismo niti v tej prvi fazi, torej niti raziskav ĹĄe ne delamo,ÂŤ pravijo in dodajajo, da bi bile potrebne zelo ĹĄiroke, saj bi bilo pred morebitno odloÄ?itvijo o seĹžigu najprej treba ugotoviti, katera alternativna goriva iz komunalnih odpadkov bi morebiti lahko kurili in v katerem izmed obeh blokov.

Predstavljajo pa energetski del tega slovenskega problema: ÂťKer vpraĹĄanja o ravnanju z odpadki zadevajo ĹĄirĹĄi slovenski kon-

tekst, se je treba zavedati, da bomo morali v Sloveniji sami reĹĄiti problematiko odpadkov in da so z energetskega vidika odpadki po ustrezni tehnoloĹĄki obdelavi eden od moĹžnih alternativnih energentov.

V Sloveniji namreÄ? izvaĹžamo 200.000 ton energetsko izkoristljivih odpadkov. Cena tega izvoza je visoka, pri Ä?emer je ĹĄe vpraĹĄanje, ali jih sploh lahko izvozimo. V iskanju reĹĄitev na te izzive se opira razmislek o morebitnih primernih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju in v Trbovljah, kjer so energetski objekti Ĺže umeĹĄÄ?eni v prostor. V teh objektih, Ä?e bi se odloÄ?ili zanje, predvsem pa

2. avgusta 2018

po posebnem okoljskem dovoljenju, bi soseĹžigali predpripravljene frakcije, ki bi bile pod strogim nadzorom tako glede sestave kot vnaprej znane energetske vrednosti. Te frakcije so pripravljene iz odpadkov po posebnem okoljskem dovoljenju in predstavljajo alternativni energent,ÂŤ so ĹĄe zapisali.

Naj ob tem spomnimo, da smo vpraĹĄanja na to temo Ĺže postavljali Ĺžupanom tukajĹĄnjih lokalnih skupnosti, vsi pa so morebitno kurjenje odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj odloÄ?no zavraÄ?ali. đ&#x;”˛

DrĹžavni proraÄ?un s preseĹžkom DrĹžavni proraÄ?un je v prvem polletju zabeleĹžil 180,9 milijona evrov preseĹžka Po dosedanjih ocenah vlade bi lahko ob koncu leta proraÄ?unski preseĹžek dosegel 227 milijonov evrov, kar je precej veÄ? od naÄ?rtov. Do konca junija je proraÄ?un zabeleĹžil skoraj 4,8 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,4 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani, odhodki so se ob tem poveÄ?ali le za 1,8 odstotka.

Mnogim regres ni bil izplaÄ?an Nekaterim delavcem je dopust precej zagrenjen. InĹĄpektorat za delo namreÄ? ugotavlja, da je vse veÄ? neizplaÄ?anih regresov. Lani je ugotovil 2084 krĹĄitev glede izplaÄ?evanja regresa, kar je 274 veÄ? kot leta 2016 in 749 veÄ? kot leta 2015. Do sredine letoĹĄnjega julija se je v primerjavi z enakim obdobjem lani ĹĄtevilo krĹĄitev sicer nekoliko zmanjĹĄalo, a po besedah inĹĄpektorata ĹĄe vedno zelo izstopa. NajveÄ? krĹĄitev so ugotovili v gradbeniĹĄtvu.

Krka zelo uspeĹĄna

ObÄ?ani tokratnega toplotnega remonta skorajda nismo obÄ?utili Od petka do nedelje je Energerika Komunalnega podjetja Velenje opravila redni letni remont toplovodnega omreĹžja, za katerega so namenili 40 tisoÄ? evrov Mira ZakoĹĄek

Kljub peklenski vroÄ?ini v jaĹĄkih toplovodnega omreĹžja in vroÄ?inskemu valu od zgoraj je 24 delavcev Energetike Komunalnega podjetja Velenje zadnji vikend v celoti opravilo vse, kar so si zastavili za letoĹĄnji redni letni remont, ki ga tradicionalno opravljajo tisti poÄ?itniĹĄki vikend, ko je najveÄ? obÄ?anov na dopustih. Ĺ e posebej razveseljivo je bilo, da obÄ?ani tega remonta tokrat skorajda nismo obÄ?utili. TehniÄ?ni vodja Gregor Cvet pravi, da zato, Âťker je distribucijski sistem v Ä?asu remonta obratoval, prekinitve dobave toplote so bile le na posameznih oskrbovalnih podroÄ?jih Velenja, kjer so se izvajala dela. Na podroÄ?ju Ĺ oĹĄtanja in TopolĹĄice odjemalci remonta niso obÄ?utili, saj smo tam Ĺže na zaÄ?etku poletja izvedli vsa obnovitveno-vzdrĹževalna dela s kratkimi prekinitvami obratovanja, katerih odjemalci verjetno sploh niso obÄ?utili.ÂŤ Za izvedbo remonta so z gradbeno pripravljalnimi deli, kar vkljuÄ?uje odkrivanje kinetnih in betonskih ploĹĄÄ? jaĹĄkov, priÄ?eli Ĺže nekaj dni pred petkom. V noÄ?i iz Ä?etrtka na petek, pa so na celotnem omreĹžju zniĹžali temperaturo ogrevne vode na 95 °C.

Obnovili so 30 metrov cevovoda DN 300 na 3 cevnem toplovodnem sistemu, izvedli vse naÄ?rtovane revizije visokonapetostnih energetskih naprav ter posodobili 2 veÄ?ja jaĹĄka na vroÄ?evodnem omreĹžju in 4 na toplovodnem sistemu.

Posebnost letoĹĄnjega remonta je bila, da so veÄ?ino del usmerili v zamenjave dotrajanih armatur v jaĹĄkih, ki ne opravljajo veÄ? svoje funkcije v Ä?asu izloÄ?evanja posameznih odsekov vroÄ?evodnega ali toplovodnega omreĹžja oziroma ne tesnijo, ko Ĺželijo segmentno odpravljati manjĹĄe netesnosti

Gregor Cvet: ÂťPostorili smo vse, da bomo lahko zagotavljali nemoteno oskrbotoplote v prihajajoÄ?i ogrevalni sezoni.ÂŤ

Varjenje cevovoda na 3 cevnem distribucijskem sistemu

Krka je znova zelo uspeĹĄna. V pol leta je prodala za 680,5 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je ĹĄtiri odstotke veÄ? kot v enakem obdobju lani in najveÄ?ja prodaja v kakĹĄnem prvem polletju doslej. ÄŒisti dobiÄ?ek je v tem obdobju dosegel 101,7 milijona evrov, kar je 11 odstotkov veÄ? kot v enakem lanskem obdobju.

FinanÄ?na uprava vraÄ?a dohodnino FinanÄ?na uprava je prejĹĄnji teden zaÄ?ela vraÄ?ati dohodnino tistim zavezancem iz drugega sveĹžnja informativnih izraÄ?unov dohodnine za lani, ki so med letom plaÄ?ali previsoko akontacijo dohodnine. Potem ko je maja Ĺže vrnila 62,7 milijona evrov, je skupni znesek vraÄ?il tokrat veÄ?ji, nekaj manj kot 191 milijonov evrov.

Vse veÄ?je preseljevanje

Prevezave 3 cevnega omreĹžja na ekonomnejĹĄi 2 cevni naÄ?in obratovanja

tem. Teh prevezav so izvedli 8. Za prevezave iz 3 cevnega na 2 cevni sistem obratovanja so se v poslovni enoti Energetika odloÄ?ili na osnovi izvedene hidravliÄ?ne anaDotrajana veÄ? desetletij stara lize 3C omreĹžja, ki so jo izvedli z zaporna armatura lastnim kadrom in kjer so po Cvetovih besedah ugotovili, da nekdaj nujno potreben cevovod za distribucijo sanitarne tople vode, danes ni veÄ? ekonomiÄ?en in ga je moĹžno ukiniti. ÂťSimulacije in izraÄ?uni so nam pokazali, da skupno koliÄ?ino toplote za namen ogrevanja stanovanj in pripravo sanitarne tople vode lahko distribuiramo le po enem, obstojeÄ?em dimenzijsko ustreznem cevovodu.

Ta naÄ?in obratovanja predstavlja velike prihranke v vseh nadaljnjih letih, saj bomo obÄ?utno zmanjĹĄaMenjava odseka cevovoda na 3 li toplotne izgube na celotnem 3 cevnem distribucijskem sistemu cevnem omreĹžju ter stroĹĄke pri rednih vzdrĹževalnih in intervencijna cevovodih. Za zanesljivejĹĄe te- skih delih,ÂŤ dodaja Gregor Cvet. snjenje pri zaustavitvah na posaZ izvedbo letnega remonta so meznih zapiralnih obmoÄ?jih so opravili veliko posodobitev in izzamenjali 8 veÄ?jih zapornih ar- vedli najobseĹžnejĹĄa vzdrĹževalna matur, soÄ?asno pa na zapiralnih dela na distribucijskem sistemu, obmoÄ?jih najstarejĹĄega 3 cevnega s Ä?imer bodo lahko v prihajajoÄ?i toplovodnega omreĹžja prevezali ogrevalni sezoni ĹĄe naprej zagonekatere cevovode na tehniÄ?no tavljali varno, uÄ?inkovito in zanebolj ekonomiÄ?en naÄ?in obratova- sljivo oskrbo vsem odjemalcem v đ&#x;”˛ nja – preureditev na 2 cevni sis- Ĺ aleĹĄki dolini. â€

Evropi ne povzroÄ?a teĹžave le priseljevanje od drugje, ampak jo vse bolj pestijo tudi notranje migracije. Ljudje v iskanju lepĹĄe prihodnosti paÄ? zapuĹĄÄ?ajo domaÄ?a neustrezna ognjiĹĄÄ?a in praznijo cela obmoÄ?ja. Hude teĹžave z izseljevanjem imajo predvsem drĹžave na Baltiku (v Litvi in Latviji), pa GrÄ?ija, Portugalska in Ĺ panija ter drĹžave na Balkanu. Za primer vzemimo le zgodbo HrvaĹĄke, ki je sedaj v Evropi na vrhu med drĹžavami po izseljevanju. Tu ta trend traja Ĺže od leta 1991, pospeĹĄil pa se je od zaÄ?etka leta 2009. Takrat je drĹžava imela ĹĄe 4,31 milijona prebivalcev, na zaÄ?etku leta 2018 pa le ĹĄe 4,11 milijona. TeĹžava je tudi ta, da odhajajo predvsem mladi.

Slovenija sicer ni med kritiÄ?nimi drĹžavami, a to predvsem zato, ker se k nam ljudje tudi priseljujejo. V letu 2017 se je v Slovenijo priselilo 18.808 ljudi, iz drĹžave pa se jih je odselilo 17.555.

DrugaÄ?na pa je slika, Ä?e vzamemo le neto odselitve Slovencev (torej razlika med priseljenimi in odseljenimi Slovenci). Ta razlika kaĹže, da se je iz drĹžave odselilo kar 6.583 Slovencev. Slovenci odhajajo najveÄ? v Avstrijo in NemÄ?ijo, tujci pa se priseljujejo najbolj iz Bosne in drugih drĹžav nekdanje Jugoslavije. Selitveni prirast drĹžavljanov Slovenije je bil Ĺže 28. Ä?etrtletje zapored negativen.

HrvaĹĄka vlada socialno HrvaĹĄka vlada precej socialno, a tudi populistiÄ?no odpisuje dolgove svojim drĹžavljanom. Najprej je na pomoÄ? stopila vsem tistim, ki so najemali kredite v ĹĄvicarskih frankih, minuli vikend pa je stopil v veljavo zakon o odpisu dolga drĹžavljanom, ki imajo blokirane raÄ?une.

V prvem valu so zajeli 150.474 drĹžavljanov, ki imajo dolgove do drĹžave v znesku do 10.000 kun (1350 evrov). HrvaĹĄki premier Andrej PlenkoviÄ? je ob tem dejal, da si s paketom zakonov, ki so jih predlagali prejĹĄnji mesec, prizadevajo, da bi odpisali del dolgov kar 326.000 hrvaĹĄkim drĹžavljanom, ki so imeli 31. maja letos blokirane raÄ?une.

Hrvati v turizem vloĹžili skoraj milijardo Na HrvaĹĄkem naj bi letos v turistiÄ?no dejavnost vloĹžili skoraj milijardo, 980 milijonov evrov. To je 15 odstotkov veÄ? kot v lanskem letu in kar 40 odstotkov veÄ? kot leta 2016. Od tega bodo 628 milijonov evrov vloĹžili v hotele, poÄ?itniĹĄke kampe in v izboljĹĄanje nastanitvenih zmogljivosti, 312 milijonov evrov pa v sprehajaliĹĄÄ?a, plaĹže in potrebno infrastrukturo. O tem, da se naloĹžbe v hotele ĹĄe kako izplaÄ?ajo, priÄ?a podatek, da imajo hrvaĹĄki hoteli s ĹĄtirimi ali petimi zvezdicami v tem trenutku 99,2-odstotno zasedenost.

Ĺ˝alska obÄ?ina bo ĹĄirila poslovni coni Ĺ˝alec, 31. julija – Ĺ˝alska obÄ?ina se bo lotila razĹĄiritve poslovnih con Arnovski gozd in Vrbje. Kot je povedala direktorica Ĺžalske obÄ?inske uprave Tanja RazborĹĄek Rehar, bodo leta 2020 zaÄ?eli z izgradnjo javne infrastrukture v Arnovskem gozdu. Ĺ iritev bodo prilagodili đ&#x;”˛ mz potencialnim investitorjem.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

2. avgusta 2018

SaĹĄa inkubator presegel priÄ?akovanja V treh letih zagotovili zagon ĹĄtevilnih podjetij in omogoÄ?ili nova delovna mesta – Prejeli nepovratna sredstva, s katerimi bodo lahko svoje delo ĹĄe nadgradili – Prostori povsem zasedeni Mira ZakoĹĄek

Tretje leto mineva kar je Mestna obÄ?ina Velenje ustanovila SaĹĄa inkubator, ki ima svoje prostore v PodjetniĹĄkih centrih Standard in Rudarski dom. Mnogi niso verjeli v njegov uspeh, danes pa se lahko pohvalijo z mnogimi spodbudnimi rezultati.

Inkubator uspeĹĄno vodi direktorica Karla Sitar, ki jo imajo mladi radi in vse veÄ? je takĹĄnih, ki potrkajo na njihova vrata. Âť Tega smo najbolj veseli, saj v veÄ?ini takoj prepoznamo podjetniĹĄko Ĺžilico. To pa seveda tudi pomeni, da smo postali v tem okolju bolje prepoznavni,ÂŤ je zadovoljna Sitarjeva.

Izjemno uspeĹĄno leto

Lansko leto je bilo za SaĹĄa inkubator izjemno uspeĹĄno leto.

Presegli so vse zastavljene cilje tako vsebinsko kot po obsegu programa. Ugodni so tudi njihovi finanÄ?ni kazalniki in kar je prav tako pomembno, dobro poslujejo tudi njihova inkubirana podjetja.

Prejeli nepovratna sredstva

Prvi poletni dnevi so bili zanje zelo obetavni. Na razpisu SPIRIT za podporo inkubatorjem in tehnoloĹĄkim parkom Slovenije so bili uspeĹĄni. Prejeli so 314.000 evrov nepovratnih sredstev za obdobje dveh let. ÂťTega smo res zelo veseli, saj to pomeni, da lahko ponudimo ĹĄe boljĹĄi in

â?ą

Pohvalijo se lahko z 49 podjetji (lani jih je nastalo 12), ki so v inkubatorju, ta skupno ustvarijo 5,4 milijona evrov prihodkov.

kvalitetnejĹĄi program in zagotovimo tudi vrhunske mentorje tako domaÄ?e kot tuje. Prav tako bomo lahko pripravili mentorske programe za podjetnike, ki so ĹĄe posebej za podjetnike zaÄ?etnike zelo pomembni, pravi Sitarjeva.

Mentorji v veliki meri pripomorejo, da mladi svoje ideje hitreje in uspeĹĄneje razvijajo.

Kaj je inkubator?

Mnogi tudi v tem okolju ĹĄe ne vedo, kaj pravzaprav SaĹĄa inkubator je. Predvsem ga poistovetijo z neko infrastrukturo (poceni pisarne), ki je v Velenju odliÄ?na in imajo torej zelo dobre pogoje za delo, ĹĄe posebej, ker prostore podjetnikom v startu nudijo pod izjemno dobrimi pogoji.

Infrastruktura je pomembna in potrebna, a Kala Sitar poudarja, da so mnogo veÄ?. Gre za preplet programskih aktivnosti, ki so mentorsko podprte. Mladim podjetjem pomagajo, da pridejo do sofinanciranja, do investitorjev, ki so pripravljeni podpreti posamezno podjetniĹĄko idejo. Te ob zakljuÄ?kih tako imenovanih podjetniĹĄkih trampolinov (veÄ?tedensko podjetniĹĄko izobraĹževanje in usposabljanje) obiÄ?ajno tudi javno predstavljajo, na predstavitev pa povabijo potencialne investitorje. Tu pa je ĹĄe cel kup

drugih izobraĹževalnih oblik in usposabljanj, vedno podprtih s strokovnjaki razliÄ?nih podroÄ?ij.

Veliko gradijo tudi na samozavesti, ki jo bodoÄ?i podjetnik vsekakor potrebuje.

â?ą

V PodjetniĹĄkem centru Standard ima sedeĹž 40 podjetij, ki imajo 52 zaposlenih, lani so imela 1,5 milijona evrov prihodkov in 150 tisoÄ? evrov dobiÄ?ka.

Direktorica Karla Sitar: ÂťZelo vesela sem, da je vse veÄ? mladih, ki prihajajo k nam po nasvete.ÂŤ

â?ą

Podjetnikom so nudili 800 mentorskih ur, njihovih aktivnosti se je udeleĹžilo 3000 udeleĹžencev na 60. dogodkih.

Bilo je videti, da je vse predimenzionirano, zdaj pa je polno

Mladim podjetnikom pomagajo z izobraĹževanjem in mentorstvom, ĹĄe posebej uspeĹĄni so tako imenovani trampolini, ki se zakljuÄ?ijo s predstavitvijo konkretnih podjetniĹĄkih idej.

prvi na lokaciji Rudarski dom, povsem zasedena. Nekaj prostora se ĹĄe najde v coworking prostoru, kjer nudijo mladim podjetnikom Âťdelovno mestoÂŤ mizo in raÄ?unalnik za delo.

Polni prostori pa seveda niso dovolj. Njihovi podjetniki so vse uspeĹĄnejĹĄi, samo v lanskem letu so pomagali pri ustanovitvi 12 podjetij, ki so se na novo odprla.

V letu 2017 je tako nastalo kar 23 novih delovnih mest. Prav

ÂťVeliko jih je bilo, ki niso verjeli v uspeh SaĹĄa inkubatorja,ÂŤ pravi Sitarjeva. Mnogi so menili, da so prostori, ki jim jih je Mestna obÄ?ina Velenje dodelila mnogo preobseĹžni, in da iz vsega skupaj ne bo niÄ?. Na sreÄ?o ni tako, danes sta oba podjetniĹĄka centra tako tisti v Standardu kot oni

tako so bile tri podjetnice SAĹ A inkubatorja izbrane za najboljĹĄe MOSove podjetniĹĄke talente, dve podjetji pa sta prejeli nepovratna sredstva Slovenskega podjetniĹĄkega sklada.

Mesta se bodo morala poÄ?asi zaÄ?eti prazniti

Sicer pa je inkubator to, kar Ĺže beseda pove: varno zatoÄ?iĹĄÄ?e ob zaÄ?etku Ĺživljenjske dobe.

Podjetja lahko ostanejo pri njih tri leta, najuspeĹĄnejĹĄim nudijo zatoÄ?iĹĄÄ?e do pet let. Vsako leto pa se najemnina nekoliko zviĹĄa.

Potem morajo zapustiti prostor in omogoÄ?iti razvoj spet novim podjetnikom. Nekaj takĹĄnih je Ĺže na trgu, kjer se uspeĹĄno kosajo z globalno konkurenco.

LetoĹĄnje leto ĹĄe uspeĹĄnejĹĄe

Lansko leto je bilo zelo uspeĹĄno, letoĹĄnje bo ĹĄe bolj. To so pokazali vsi dogodki, ki so jih organizirali, saj so bili ĹĄe bolje obiskani, izraĹženih pa tudi prikazanih pa

je bilo ĹĄe veÄ? podjetniĹĄkih Ĺželja. Ĺ e posebej navduĹĄil je zadnji PodjetniĹĄki trampolin, ki so ga poimenovali Trampolin tretje generacije. ÂťLahko reÄ?em, da smo z njim pomembno dvignili nivo naĹĄih storitev, pokazali, da znamo delati izjemne dogodke.

Predstavitev je bila dobro obiskana (pravzaprav smo morali udeleĹžbo omejiti). Vseh ĹĄest ekip, ki so se predstavile v finalu, se pogovarja za sodelovanje s potencialnimi investitorji. To seveda pomeni, da so v dveh mesecih, kar so se druĹžili z nami, usvojili pomembna znanja, ki jim bodo zagotovo koristila pri njihovem podjetniĹĄkem delu. Verjamem vanje in prepriÄ?ana sem, da bodo uspeĹĄni.ÂŤ

â?ą

V Poslovni coni Rudarski dom pa deluje 9 njihovih podjetij, ki zaposlujejo 57 delavcev, ustvarili so 3,8 milijona evrov prihodkov in 285 tisoÄ? evrov dobiÄ?ka

Pod njihovim okriljem tudi center ponovne uporabe

Center ponovne uporabe postaja prav tako vse bolj prepoznaven, deluje pet let, svoje prostore pa ima v zahodnem delu PodjetniĹĄkega centra Standard.

Veliko se ukvarjajo s promocijo ponovne uporabe, pripravljajo razliÄ?ne dogodke, med drugim so organizirali mizarsko in ĹĄiviljsko delavnico in javno draĹžbo.

Delujejo kot socialno podjetje, od obÄ?anov prejemajo izdelke, ki so ĹĄe uporabni, jih oÄ?istijo, popravijo, revitalizirajo in seveda prodajo. Ponudba je vse pestrejĹĄa in vse bogatejĹĄa. đ&#x;”˛

Blok 5 ekoloĹĄko prenovljen in pripravljen na ponovno obratovanje IĹĄÄ?emo sodelavce, ki Ĺželijo z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost, sooblikovati procese.

Prenova jih je stala 10,5 milijonov evrov, blok bo obratoval do leta 2030, letno pa bo proizvajal od 700 do 800 GWh Mira ZakoĹĄek

Na zaÄ?etku septembra lanskega leta so zaÄ?eli v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj revitalizacijo bloka 5, ki bo predvidoma trajala do konca oktobra, upajo pa, da bodo blok v omreĹžje lahko prikljuÄ?ili Ĺže prej.

Prvi testni zagon pa so Ĺže opravili v ponedeljek.

Blok ima 345 MW instalirane moÄ?i, od zaÄ?etka obratovanja bloka 6 pa ni obratoval. Prenova, ki je v prvi vrsti ekoloĹĄka pomeni prilagoditev delovanja novim evropskim okoljskim standardom.

Stala jih je deset milijonov in pol evrov.

Od septembra do lani so med drugim vgradili filtre za zmanjĹĄanje izpustov duĹĄikovih dioksidov, opravili revizijo motorjev na transportu premoga in Ä?iĹĄÄ?enje opreme bloka . Zamenjali so ele-

ktronski del turbinske regulacije in 4 izstopne kolektorje.

Po besedah izvrĹĄnega direktorja za tehniÄ?no podroÄ?je mag.

Branka Debeljaka bodo mejne koncentracije SO2 niĹžje za 50 odstotkov, NOx za 60 odstotkov in praĹĄnih delcev kar za 80 od-

stotkov. Predvideno je, da bo blok obratoval do leta 2030. Letno bo proizvedel med 600 in 800 GWh elektriÄ?ne energije, njegove zmogljivosti pa so seveda ĹĄe viĹĄje in tudi proizvodnja bo odvisna od potreb in razpoloĹžljivih koliÄ?in premoga.

PridruĹži se ekipi

PLASTIKA SKAZA D.O.O.

OPERATER V PROIZVODNJI - delavec v proizvodnji -

vizualni pregled izdelkov, zlaganje izdelkov v ustrezno embalaĹžo, odstranjevanje dolivov, dodelava izdelkov (lasersko graviranje, ultrazvoÄ?no varjenje), - zbiranje in vnos podatkov v raÄ?unalnik, - opravljanje dela na razliÄ?nih linijah v proizvodnji.

-

Za nadaljnje obratovanje TeĹĄ je po besedah direktorja mag. Armana Koritnika, blok 5 izjemnega pomena, tako zaradi veÄ?je proizvodnje kot zaradi zanesljivosti zagotavljanja elektriÄ?ne energije. Ĺ˝e letos naj bi s tem blokom proizvedli 307 GWh elektriÄ?ne đ&#x;”˛ energije. â€

NUDIMO: - zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as s 6-meseÄ?no poskusno dobo; - moĹžnost strokovnega izpopolnjevanja in osebne rasti; - moĹžnost stimulativnega plaÄ?ila.

Svojo proĹĄnjo in CV prosimo poĹĄljite na: kadrovska@skaza.com

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 25. julija Predsednik LMĹ Marjan Ĺ arec je na pogajanja tudi uradno povabil Levico. Napovedali so, da se uradno pogovori zaÄ?enjajo dan kasneje.

Sta se pa Ĺže tisti dan zaÄ?ela pogovarjati ameriĹĄki predsednik Donald Trump in predsednik Evropske komisije Jeana-Claude Juncker. Trump je Junckerja sprejel z besedami, da si Ĺželi obojestransko koristne trgovine med ZDA in EU. Iz Srbije so sporoÄ?ili, da so od zaÄ?etka junija diagnosticirali 41 primerov okuĹžb z virusom zahodnega Nila, ki se prenaĹĄa veÄ?inoma s piki komarjev. Trije ljudje so umrli.

V Levici so prejeli vabilo na pogajanja.

ÄŒrnogorska policija je pridrĹžala domnevno odgovornega za nesreÄ?o na morju v Ulcinju, v kateri sta umrla slovenska drĹžavljana.

V veÄ? napadih samooklicane Islamske drĹžave v mestu Sveida na jugu Sirije je bilo po uradnih podatkih ubitih 96 ljudi, ĹĄe 176 ljudi je bilo ranjenih.

ÄŒetrtek, 26. julija ZaÄ?elo se je - za pogajalsko mizo so sedli predstavniki LMĹ in Levice. Ĺ arec je dejal, da so ugotovili, da pogajanja imajo smisel in da so doloÄ?ili Ä?asovnico pogajanj.

Italija je po prestani zaporni kazni iz drĹžave izgnala slovenskega drĹžavljana Roka Ĺ˝avbija, ki je bil zaradi novaÄ?enja borcev za skrajno skupino Islamska drĹžava in posedovanja oroĹžja obsojen na zaporno kazen. Ko so novinarji izvedeli, da je Ĺ˝avbi Ĺže v Sloveniji, so ga obiskali. Ĺ˝avbi pa je skupaj z oÄ?etom ekipo Planet TV napadel s pestmi.

VeÄ?ji del Slovenije je zajelo deĹževje in neurja, ponekod na Dolenjskem in v Pomurju je padala tudi toÄ?a.

Okoli 600 ljudi iz afriĹĄkih drĹžav je preplezalo dvojno ograjo z rezili na meji med Marokom in ĹĄpansko eksklavo Ceuto ter vstopilo na ĹĄpansko ozemlje. ÄŒeprav je Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice odredilo zaÄ?asno prepoved tega poÄ?etja, je v Rimu policija izselila Rome iz sicer zakonitega naselja, v katerem

Dogovorila sta se o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in EU.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

CviÄ?ko

je Ĺživelo okoli 300 ljudi.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta se dogovorila o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in Unijo.

Petek, 27. julija Potem ko se je nekdanji podpredsednik SMC Milan Brglez pritoĹžil na sklep o njegovi izkljuÄ?itvi iz stranke, je medijem povedal, da se v stranko Âťniti pod raznoÂŤ ne Ĺželi vrniti, vendar pa hoÄ?e, Âťda tudi stranka SMC spoĹĄtuje slovenski pravni red in lastna pravila.ÂŤ DrĹžavni zbor se je namreÄ? seznanil z obvestilom predsednika republike Pahorja, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. Tako je bilo jasno, da se drugi krog iskanja mandatarskega kandidata zaÄ?enja dan kasneje.

Opazovali smo popolni Lunin mrk, ki je bil najdaljĹĄi popolni Lunin mrk v tem stoletju.

PrimoĹž RogljiÄ? je zmagal na 19. etapi Dirke po Franciji in se v skupnem seĹĄtevku prebil na 3. mesto.

Rusi so protestirali proti naÄ?rtovani pokojninski reformi.

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Kalifornija so se gasilci bojevali z obĹĄirnim poĹžarom, ki je zahteval Ĺživljenji dveh gasilcev, veÄ? deset tisoÄ? prebivalcev pa je zaradi ognjenih zubljev moralo zapustiti domove.

predsednikom Hasanom Rohanijem.

V Zimbabveju so bile prve sploĹĄne volitve od lanskega padca diktatorja Roberta Mugabeja, ki je drĹžavo vodil skoraj 40 let in jo privedel v globoko gospodarsko krizo.

Nedelja, 29. julija Stranke LMĹ , SD, SMC, Levica, SAB in DeSUS so opravile veÄ?urna maratonska pogajanja o koalicijski pogodbi, ki jih bodo nadaljevale ĹĄe v ponedeljek.

V Splitu je v starosti 71 let umrla legenda hrvaĹĄke glasbe Oliver Dragojević. Med njegove najveÄ?je uspeĹĄnice se uvrĹĄÄ?ajo Skalinada, Malinkonija, Oprosti mi, pape, Vjeruj u ljubav, Piva klapa ispo’ volta, Nadalina in Karoca.

V svoji karieri je posnel 23 studijskih albumov in ĹĄtevilne kompilacije.

Francozi v osnovnih ĹĄolah prepovedujejo uporabo mobitelov

Francoski poslanci so v ponedeljek izglasovali zakon, ki ĹĄolarjem s septembrom prepoveduje uporabo pametnih telefonov v ĹĄolah. Prepoved se nanaĹĄa na osnovnoĹĄolce, stare do 15 let.

Torek, 31. julija PrimoĹž RogliÄ? je na 19. etapi Dirke po Franciji v cilj pripeljal prvi.

Ĺ panski parlament je na glasovanju zavrnil predlog vladnega proraÄ?una manjĹĄinske vlade Pedra Sancheza, kar je takoj sproĹžilo vpraĹĄanja o politiÄ?ni stabilnosti v drĹžavi.

Severna Koreja je izpolnila obljubo in ZDA vrnila posmrtne ostanke 55 ameriĹĄkih vojakov, ki so padli v bojih med korejsko vojno.

Sobota, 28. julija Pri Ruski kapelici pod VrĹĄiÄ?em je potekala slovesnost ob 102. obletnici postavitve. ÄŒastni pokrovitelj dogodka predsednik Borut Pahor je poudaril, da je prizadevanje za mir najplemenitejĹĄe stremljenje Ä?loveĹĄtva.

Spremljali smo kolesarsko Dirko po Franciji, kjer je PrimoĹž RogliÄ? nakazal, da bo ob sklepu osvojil skupno Ä?etrto mesto, kar je najboljĹĄa slovenska uvrstitev na tem tekmovanju doslej.

Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont se je po ĹĄtirih mesecih v NemÄ?iji vrnil v Belgijo.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je sprejel odstop uglednega ameriĹĄkega kardinala, 88-letnega Theodora McCarricka, ki je obtoĹžen spolnega nadlegovanja najstnika pred skoraj 50 leti.

VeÄ? deset tisoÄ? Rusov se je v veÄ? mestih po drĹžavi zbralo na protestih proti sporni pokojninski reformi.

2. avgusta 2018

Oliver Dragojević

V Beogradu je v soboto zveÄ?er neznanec ustrelil odvetnika Dragoslava Ognjanovića, ki je med drugim zastopal nekdanjega srbskega predsednika Slobodana MiloĹĄevića.

Slovenska moĹĄka rokometna reprezentanca mladih upov je na finalni tekmi evropskega prvenstva do 20 let v Celju premagala Francijo z 31:30 (15:16) in osvojila odliÄ?je zlatega leska NajboljĹĄi slovenski triatlonec David PleĹĄe je na ironmanu v ZĂźrichu osvojil drugo mesto.

PleĹĄe si je s tem zagotovil mesto na jesenskem svetovnem prvenstvu na Havajih.

Pred obalo Ĺ panije so od petka iz morja reĹĄili veÄ? kot 1400 migrantov, ki so skuĹĄali drĹžavo doseÄ?i na veÄ? deset Ä?olnih.

Ponedeljek, 30. julija Kot ocenjujejo stranke, ki se tokrat pogovarjajo o koaliciji so besedilo koalicijske pogodbe „uskladili do te mere, da bo o njej lahko odloÄ?al svet stranke Levica“.

V uniÄ?ujoÄ?em gozdnem poĹžaru, ki je minuli teden razdejal obmorska letoviĹĄÄ?a blizu Aten, je po najnovejĹĄih podatkih gasilcev umrlo 91 ljudi, 25 jih ĹĄe pogreĹĄajo. Najbolj je prizadeto letoviĹĄÄ?e Mati.

Predsednik ZDA Donald Trump je presenetil s trditvijo, da se je pripravljen kadarkoli brezpogojno sreÄ?ati z iranskim

Svet stranke Levica je izglasoval podporo manjĹĄinski vladi, in ne vstopu stranke v koalicijo. Levica bo zdaj peterici ponudila sporazum o sodelovanju z manjĹĄinsko vlado pod vodstvom Marjana Ĺ arca.

VeÄ? evropskih drĹžav je zajel vroÄ?inski val. HrvaĹĄki hidrometeoroloĹĄki zavod je razglasil rdeÄ?i alarm za celotno hrvaĹĄko obalo zaradi izjemne nevarnosti, ki jo visoke temperature pomenijo za zdravje ljudi.

Evropska unija je razĹĄirila sankcije proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. EU je sankcije razĹĄirila med drugim na podjetja, ki so pomagala pri gradnji mostu, ki celinsko Rusijo povezuje s Krimom.

Na HrvaĹĄkem so se s Ä?ustveno slovesnostjo poslovili od priljubljenega glasbenika Oliverja Dragojevića, ki je umrl v nedeljo v 71. letu starosti za posledicami raka na pljuÄ?ih.

Cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in so se v Sloveniji julija na letni ravni poviĹĄale za 1,9 odstotka, k skupnemu dvigu pa so najveÄ? prispevale viĹĄje cene pogonskih goriv. V primerjavi z junijem pa so poletne sezonske razprodaje obleke in obutve inflacijo zniĹžale, tako da smo na meseÄ?ni ravni beleĹžili 0,9-odstotno deflacijo Mars je bliĹžje Zemlji, kot je bil kadarkoli v zadnjih 15 letih. NaslednjiÄ? bosta sosednja planeta znova tako blizu ĹĄele leta 2035.

ÂťHola, rubia!ÂŤ, me pozdravi mimoidoÄ?i. Odzdravim mu, potem pa se sama pri sebi reĹžim. ÂťRubiaÂŤ po ĹĄpansko pomeni svetlolaso Ĺžensko, blondinko torej. Spomnim se, kako je dedi kdaj obÄ?udoval moje lase, kako temni, da so, Âťskoraj Ä?rni!ÂŤ je celo rekel.

Zanimivo, kajne, vse je relativno, tudi barva, svetlost in temnost. ÄŒe sem v Sloveniji temnolaska, sem na ĹĄpanskem otoku, na katerem smo se znaĹĄli, svetlolaska. ÄŒe imam v Sloveniji koĹžni ten, ki vleÄ?e proti olivnemu, imam tu takega, ki vleÄ?e bolj proti jogurtu. Mali Ä?uk je podedoval mojo barvo las – kostanjevo, ki se na soncu rahlo rdeÄ?kasto zasveti in tako je tudi on ÂťrubioÂŤ. Menda se je v Ä?asu Napoleonovih pohodov po Sloveniji z druĹžino, katere vejica sem tudi sama, pomeĹĄal neki francoski vojak in med drugim Kaja AvberĹĄek tudi na meni pustil pege in ĹĄÄ?epec rdeÄ?ega pigmenta.

Imam belo kolo z nekaj turkiznimi lisami, uporabljam ga, ko ga le lahko. V naĹĄem, kako naj reÄ?em – avtentiÄ?nem kvartirju, je kolo ĹĄe kar eksotiÄ?no prevozno sredstvo. Malih brneÄ?ih motorjev je polno. Tako sem za marsikoga Âťsvetlolaska na kolesu, ki vozi tudi v klanecÂŤ. Seveda ne vedo, da prihajam s hribov. Neki gospod mi je predlagal, naj si na kolo namontiram motorÄ?ek. ÂťMotor sem vendarle jaz!ÂŤ, mu odgovorim in on se smeje.

NaĹĄ kvartir je sestavljen iz mreĹže bolj ali manj strmih enosmernih uliÄ?ic na ploÄ?nikih katerih so parkirani avtomobili.

Velikokrat so parkirani tako, da mora peĹĄec (ĹĄe posebej, Ä?e ima voziÄ?ek, katerekoli vrste Ĺže) hoditi po cesti. Tega se Ä?lovek seveda navadi, vozniki pa tudi. Ne bi bilo slabo, Ä?e bi uredili kakĹĄne skupnostne garaĹže, a kaj, ko hoÄ?e vsak parkirati pred svojo hiĹĄo. Ko se z malim Ä?ukom sprehajava malo po ploÄ?niku in malo po cesti, me za vsak na ploÄ?niku parkiran avto vpraĹĄa, kako se imenuje.

Zdaj jih prepozna Ĺže kar nekaj in veselo vzklika njihova imena.

To so: panda (ki ga ima mami, ampak ne tukaj, panda pa je tudi medvedek, ki ga je videl v berlinskem Ĺživalskem vrtu in zato je Âťtisti pandaÂŤ in ne Âťtista pandaÂŤ), vovola (kot imenuje volva, prepozna vse modele, saj volvo Âťes de Kalin!*ÂŤ, kot pravi sam), hroĹĄÄ?, dacia sandero (da si je tako zapomnil dacio se mi zdi res hecno, ker je bila zame dacia vedno Âťkar en avtoÂŤ, ki se ga pa res ne da zapomniti), mali smartek, clio, dĹžip (Âťes de tati!**ÂŤ) in nazadnje osvojeni cviÄ?ko (tako imenuje fiÄ?ka, in ko mi ga je prviÄ? omenil, sem se mu od vsega srca nasmejala.) Mercedeze in BMW-je si je zamislil kot eno vizualno skupino, zato jih zaenkrat ĹĄe zamenjuje. ÂťKaj bosta poÄ?ela?ÂŤ, me vpraĹĄa mamica Kalinovega kolega iz vrtca, ko mala Ä?mrlja ob istem Ä?asu prideva iskat. ÂťGreva gledat gradbiĹĄÄ?e ob morju, malega maĹĄinoljuba gradbiĹĄÄ?a namreÄ? nadvse navduĹĄujejo.ÂŤ ÂťJa? Jaz pa sem mislila, da hodijo gradbiĹĄÄ?a opazovat predvsem upokojenci, da si krajĹĄajo Ä?as, da vidijo, kako zadeva napreduje in tako ...ÂŤ ÂťNo, nekateri otroci so stare duĹĄe in imajo upokojenske hobije, si mislim!ÂŤ Tako hodiva s triletnim dedkom gledat gradbiĹĄÄ?a, seveda obvlada vse stroje, meni pa se odpira nov, ĹĄiren in pisan svet vseh sort gradbenih maĹĄin. Po poti pa: ÂťAmbulancia! Cisterna! Dvigalo! Kamijon! Betonovoz! Smetar – tovornjak! Policija! Taksi! Gasilski voz! PometaÄ?! ...ÂŤ MuĹĄkarci su pravi muĹĄkarci, kot bi zapel pevec kultnih BuldoĹžerjev iz osemdesetih prejĹĄnjega stoletja. Se spomnita pande iz berlinskega Ĺživalskega vrta, ki sem ga omenila zgoraj? Bili so panda, levi in tigri in rdeÄ?i ibisi, pa tudi majcene kozice in kozliÄ?ki, namenjeni prav temu, da jih otroci boĹžajo in hranijo z briketki iz avtomata. ÂťKalin, glej nosoroga!ÂŤ ÂťMami, mira***, kosilnica!ÂŤ ÂťGremo boĹžat male kozice? Lej, kake Ä?edne bingeljÄ?ke imajo na bradici!ÂŤ ÂťTraktor! Traktor! Traktor!ÂŤ Ob kozjih hiĹĄicah je bil, najbrĹž za okras, parkiran star traktor. Od vseh Ĺživali v ĹĄirnem Ĺživalskem vrtu, polnem roĹž, si je Ä?ukec za najljubĹĄo Ĺžival izbral traktor. Zakaj pa ne, navsezadnje. Morda pa ga nekega dne zaÄ?neta zanimati tudi flora in favna. Do takrat bo mahal voznikom pometaÄ?ev in ti mu bodo z veseljem kazali, kako delajo metle z vodo na pritisk in priĹžigali ter ugaĹĄali rdeÄ?o utripajoÄ?e-vrteÄ?o se luÄ?ko na strehi. Koliko mikrovesolij obstaja znotraj tavelikega in vsako je ogromno in vsako je enako vredno kot katerokoli drugo. đ&#x;”˛

* ĹĄp.: je Kalinov! ** ĹĄp.: je tatijev! *** ĹĄp.: glej

Zlati mladi rokometaĹĄi Izjemni mladi slovenski rokometaĹĄi do 20 let, so se razveselili prve zlate kolajne za slovenski rokomet. V polni dvorani Zlatorog so na tekmi polni preobratov z 31:30 premagali Francijo in osvojili zasluĹžen naslov evropskih prvakov. V ekipi so bili tudi trije Ä?lani RK Gorenja Velenja in sicer Miha KavÄ?iÄ?, Tadej Mazej ter Vanja Kralj. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

REPORTAŽA

2. avgusta 2018

Tretja razvojna os bo gotovo vplivala na nepremiÄ?ninski trg Mojca Ĺ truc

Odkar je obdobje recesije minilo, znova posluĹĄamo o naraĹĄÄ?anju cen nepremiÄ?nin. Podatki razkrivajo, da so se stanovanjske nepremiÄ?nine v obmoÄ?ju z evrom v prvem letoĹĄnjem Ä?etrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani podraĹžile za 4,5 odstotka, na ravni Evropske unije pa za 4,7 odstotka. Slovenija je zabeleĹžila drugo najviĹĄjo rast v Uniji (takoj za Latvijo).

Zanimalo nas je, kako je na trgu nepremiÄ?nin za Ĺ aleĹĄko dolino. ÂťCene novogradenj (stanovanj) se v regiji gibljejo od 1.200

do 1.700 â‚Ź/m2, starejĹĄa stanovanja pa se prodajajo od 800 do 1.200 â‚Ź/m2,ÂŤ pojasnjuje Dejan GorĹĄek iz podjetja Habit d. o. o., upravljanje z nepremiÄ?ninami. Kot dodaja, se pri hiĹĄah cene precej razlikujejo glede na lokacijo nepremiÄ?nine in so cene med hiĹĄami v mestih in na podeĹželju precej razliÄ?ne. ÂťNa najemnem trgu se cene gibljejo od 250 â‚Ź/mesec pri garsonjerah pa do 700 â‚Ź/mesec pri veÄ?sobnih stanovanjih,ÂŤ ĹĄe dodaja GorĹĄek.

Konkretno za Mestno obÄ?ino Velenje je ÂťpovpreÄ?na cena stanovanja 946 â‚Ź/m2, za hiĹĄe 704 â‚Ź/m2, za poslovne prostore 468

â‚Ź /m2 in za parcele 40 â‚Ź/m2,ÂŤ pa je povedal PrimoĹž Jazbec iz NepremiÄ?nine.net.

Trenutno je v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?ano povpraĹĄevanje predvsem po manjĹĄih stanovanjih. ÂťTe pogosto kupujejo tisti kupci, ki so zainteresirani za nalĹžbe v nepremiÄ?nine oziroma njihovo oddajanje,ÂŤ pojasnjuje Dejan GorĹĄek.

Dodaja, da je veliko tudi povpraĹĄevanja po hiĹĄah v mestih, kamor se najveÄ?krat selijo druĹžine s ĹĄoloobveznimi otroki.

V glavnem so kupci v Ĺ aleĹĄki dolini domaÄ?ini, Âťv zadnjem Ä?asu pa opaĹžamo rast povpraĹĄevanja tudi iz drugih predelov Slo-

PovpreÄ?na cena stanovanja je 946 evrov na kvadratni meter

1�00 ���� 1��0 ����

venije, saj cene nepremiÄ?nin v naĹĄem okolju niso tako skokovito narasle kot v veÄ?jih mestnih srediĹĄÄ?ih, zanimanje za najem pa moÄ?no presega trenutno ponudbo na trgu,ÂŤ pojasnjuje GorĹĄek.

Na sploĹĄno torej tudi v Ĺ ale-

1��0 ���� 11�0 ���� 1020 ���� 8�0 ���� �80 ����

12-meseÄ?ni trend

�10 ����

April 2017

��0 ����

HiĹĄa

1�0 ���� 0 ����

na avtoceste ob poveÄ?anih cenah v Ljubljani povzroÄ?ila pravi bum na podroÄ?ju gradenj novih hiĹĄ in stanovanj ob avtocesti. Je pa res, da se bo povpraĹĄevanje prilagodilo takratni gospodarski situaciji v drĹžavi,ÂŤ ĹĄe pravi Dejan GorĹĄek. †đ&#x;”˛

ĹĄki dolini na trgu nepremiÄ?nin trenutno povpraĹĄevanje presega ponudbo. Tretja razvojna os bo na to ĹĄe dodatno vplivala. ÂťPrav gotovo bo, saj smo enako zaznali tudi pri nepremiÄ?ninah v spodnji savinjski dolini, kjer je bliĹži-

April 2018

Grafika cen nepremiÄ?nin v savinjski regiji po nepremicnine.net. Pri vsakem mesecu stolpci, gledano z leve predstavljajo: hiĹĄo, posest, poslovni prostor, stanovanje.

April 2018

624,25 â‚Ź/m

624,81 â‚Ź/m

666,38 â‚Ź/m

33,51 â‚Ź/m

33,57 â‚Ź/m

33,73 â‚Ź/m

Poslovni prostor

552,96 â‚Ź/m

553,40 â‚Ź/m

554,17 â‚Ź/m

Stanovanje

994,89 â‚Ź/m

996,42 â‚Ź/m

1001,98 â‚Ź/m

Posest

Marec 2018

Oktober 2017 2

2

2

2

2

2

2

2

2

2

2 2

⏆⏇

⏆ (0,33%)

⏆ (0,66%)

⏆ (0,22%) ⏆ (0,71%)

Trend gibanja cen nepremiÄ?nin v savinjski regiji po nepremicnine.net.

BrezplaÄ?ni tedni nepozabne zabave Obiskali smo Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj – Potekajo tematski tedni – Otroci (pa tudi starĹĄi) navduĹĄeni

Svojega prihoda in udeleĹžbe ni treba napovedati vnaprej. Treba je le priti. Tako kot je v ponedeljek, v spremstvu mame Helene SekliÄ? priĹĄla Nina Dvorjak. Mama jo je pripeljala, ker ji privoĹĄÄ?i peste poÄ?itnice. ÂťDa se bo druĹžila, ustvarjala, da poÄ?itnic ne bo preĹživljala doma pred te-

uro med tednom. ÂťVsak se nam lahko pridruĹži. Poskrbimo za zajtrk, slane prigrizke med igro in za sadno malico. NiÄ? jih ne stane,ÂŤ vabi Edita. Dnevno prihaja od trinajst do osemnajst otrok. ÂťTa teden jih bo verjetno malo manj.

Poznajo se kolektivni dopusti.ÂŤ V Medgeneracijskem centru se

lo pogovoriti. ÂťOb ponedeljkih pa imamo skupino starejĹĄih obÄ?ank, s katerimi hodimo na sprehode v bliĹžnjo in daljno okolico.

Hodimo tudi ĹĄtiri, pet ur. NajstarejĹĄa udeleĹženka teh sprehodov je stara 84 let.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 30. julija – V Medgeneracijskem centru v Ĺ oĹĄtanju se dogaja vse leto, poÄ?itnice v njem pa so nekaj posebnega. LetoĹĄnje bodo marsikomu ostale v spominu kot nepozabne po zabavi, druĹženju in ĹĄtirih tednih strnjenih poÄ?itniĹĄkih aktivnosti. Tematski tedni so namenjeni otrokom od 6. do 15. leta starosti, ki Ĺželijo poÄ?itnice preĹživeti na zabaven, aktiven in kreativen naÄ?in. Zanje so pripravili pouÄ?en, zanimiv in pester teden, zaÄ?injen z oblico smeha in druĹženj.

Ta teden poteka v znamenju ustvarjalnosti. Naslovili so ga Sam svoj mojster. Otroci izdelujejo zapestnice prijateljstva, oblikujejo roĹžice iz krep papirja, peÄ?ejo palaÄ?inke ‌ in v vsem postajajo pravi mojstri. Pred tem sta se zvrstila Ĺže slikarski in cirkuĹĄki teden, konec avgusta bo razgiban.

Edita TamĹĄe, vodja Centra medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline, ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, je v Ä?asu poÄ?itnic med tednom v Ĺ oĹĄtanju. ÂťPoÄ?itnice so Ä?as in priloĹžnost za krepitev socialnih veĹĄÄ?in, zabavo, neformalno uÄ?enje, tkanje novih prijateljstev ‌, in vse to poÄ?nemo tukaj.ÂŤ

BlaĹženka KneĹževiÄ? je moderatorka SrediĹĄÄ?a za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj.

â?ą

Helena SekliÄ? je pripeljala hÄ?i Nino: ÂťZakaj bi doma sedela pred raÄ?unalnikom? Ali ni lepĹĄe druĹženje, ustvarjanje?ÂŤ

Za Ä?as od 20. do 24. avgusta se napoveduje razgiban teden. Podali se bodo v naravo, si na sveĹži trati podajali Ĺžogo, po mestu iskali zaklad ‌

levizorjem, raÄ?unalnikom in s telefonom. Tale naĹĄ medgeneracijski center je velika pridobitev. V Ĺ oĹĄtanju ni veÄ? toliko priloĹžnosti za druĹženje otrok, kot jih je bilo nekdaj.ÂŤ Nina pa rada pride. ÂťNajbolj vĹĄeÄ? mi je, ko ustvarjamo in se igramo. Tukaj spoznam tudi nove prijatelje.ÂŤ Delavnice potrkajo med 9. in 14.

druĹžijo tudi z BlaĹženko KneĹževiÄ?, ki vodi SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje v Ĺ oĹĄtanju. Tam pomaga otrokom, ki potrebujejo uÄ?no pomoÄ? in pomoÄ? pri razumevanju slovenskega jezika. Radi ga obiĹĄÄ?ejo tudi starejĹĄi, ko potrebujejo pomoÄ? pri uporabi pametnih telefonov, raÄ?unalniĹĄko pomoÄ? ali ko se Ĺželijo o Ä?em samo ma-

Edita TamĹĄe, vodja centra Medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline, je deklica za vse. Ko pride v Ĺ oĹĄtanj, najprej (v druĹžbi otrok) poskrbi, da roĹžice niso Ĺžejne.

Svet stopil v ekoloĹĄki krog, Slovenija Ĺže maja V sredo, 1. avgusta, je svet vstopil v ekoloĹĄki dolg, so objavili v organizaciji Global Footprint Network (GFN). Dan ekoloĹĄkega dolga je dan v koledarskem letu, ko Ä?loveĹĄtvo za preĹživetje porabi veÄ? naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.

Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj pribliĹžuje zaÄ?etku

letu. Leta 1997 smo v ekoloĹĄki dolg kot globalna druĹžba vstopili proti koncu septembra, letos pa Ĺže 1. avgusta. Po poroÄ?anju GFN bi za trenutne potrebe Ä?loveĹĄtva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. ÄŒe pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta.

Slovenija je vodilna v regiji, saj je v ekoloĹĄki dolg vstopila 12. maja. Sledijo HrvaĹĄka (19. junija), ÄŒrna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija), so sporoÄ?ili iz okoljske organizacije WWF Adria. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

2. avgusta 2018

Ko se lenobni dolgÄ?as prevesi v Ĺže osmi Festival nasedlega kita Kljub muhastemu poletju je zadnjo soboto v juliju vreme poskrbelo za pravi vroÄ?inski val. MogoÄ?e se gre za to zahvaliti tudi ustanovitelju festivala MatevĹžu ÄŒasu, kateremu v spomin je festival posveÄ?en.

Na idiliÄ?ni lokaciji v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru Velenje je potekal Ĺže osmi Festival nasedlega kita, ki ima poudarek na ekoloĹĄki noti. Vsako leto ekipe tekmujejo v ustvarjanju nasedlih kitov iz odpadnega materiala. Letos pa so premierno poskrbeli tudi za bio-razgradljive lonÄ?ke, s katerimi so na festivalu ĹĄe dodatno prispevali pri zmanjĹĄanju ogljiÄ?nega odtisa. Za vse male nadobudneĹže so Ä?ez dan potekale delavnice izdelave Ĺžonglerskih Ĺžogic in poi-ev ter slack line, voĹžnja z monocikli, poi, baloni ‌ Za vse lakotnike pa so poskrbeli velenjski Ĺžar mojstri.

Ena od rdeÄ?ih niti najveÄ?jega ekoloĹĄko-glasbenega festivala na svetu so delavnice nasedlih kitov iz odpadkov. Letos je kite sestavljalo kar 10 skupin iz cele Slovenije in tudi tujine. Po izboru obiskovalcev je zmagala kitova plavut v naravni velikosti, iz odpadnega lesa in odpadnih vreÄ?k. Dimitrij Amon, Ä?lan zmagovalne skupine ÂťAmon Kralj in pikaÂŤ je za NaĹĄ ÄŒas povedal: ÂťFestival Ä?utimo kot naĹĄ festival Ĺže od samega zaÄ?etka. Zdi se nam zanimivo sporoÄ?ilo, da se iz odpadnih materialov delajo nasedli kiti. Vsako leto pridemo z novo idejo, na kakĹĄen naÄ?in, narediti tega kita.ÂŤ Zmagovalci so prejeli celoletno zalogo toaletnega papirja.

Drugo uvrĹĄÄ?ena ekipa iz Ljubljane se Ĺže pripravlja na boj za prvo mesto v naslednjem letu. ÂťNaĹĄ kit je narejen iz plastike, stiropora, kartona, Ä?evljev, CD-jev, zamaĹĄkov in vreÄ?k

Pa smo vas nategnili NataĹĄa Tajnik Stupar

za smeti. V Velenje smo se pripeljali s polnim avtom smeti, ki smo jih zbrali doma. Nato smo jih tukaj dali na kup in naredili nasedlega kita. Doma se lotimo nabiranja smeti za naslednje leto.ÂŤ Ko se dan prevesi v noÄ?, je Ä?as za glasbeni del festivala. Obiskovalci so lahko plesali ob alternativni glasbi vse od 80-tih, do break beat-a, hip-hopa in IDM-a oz. inteligentne plesne glasbe. Izvajalec slednje, BlaĹž, je povedal: Že drugiÄ? sem na festivalu nasedlega kita. VsakiÄ? je tukaj eden najboljĹĄih ÂťvajbovÂŤ od vseh festivalov v Sloveniji. Gre za skupno izkuĹĄnjo, reciklirani kiti, ljudje, ki so pripravljeni dati sto procentov v festival, vse skupaj. Danes sem si dal duĹĄka.ÂŤ Obiskovalci so bili deleĹžni tudi velike poslastice. Po desetih letih se je na oder vrnila polovica hip-hop zasedbe Plan B. Luka Sever je navduĹĄeni mnoĹžici nenapovedano odrepal ĹĄe vedno aktualne uspeĹĄnice.

Festival poteka v organizaciji Kulturnega druĹĄtva nasedlega kita, ustvarjajo pa ga njegovi Ä?lani povsem prostovoljno. Seveda pa ne bi ĹĄlo brez pomoÄ?i Mestne obÄ?ine Velenje in lokalnih podjetij ter drugih podpornikov in prijateljev festivala. Vsi, ki kakorkoli pomagajo pri festivalu, delajo to, ker jim je v veselje. In ravno zato, ostaja festival tudi po osmih letih brezplaÄ?en. đ&#x;”˛

P. K., foto: Martina Hrastnik

Polfinalisti Zlate harmonike navduĹĄili komisijo V nedeljo, 29. junija, je na velenjskem gradu potekalo polfinale 38. Zlate harmonike LjubeÄ?ne. UdeleĹžilo se ga je 25 tekmovalcev iz vse Slovenije. NajmlajĹĄa tekmovalka Nika Drofelnik iz PaĹĄke vasi je ĹĄtela komaj 6 let, najstarejĹĄi udeleĹženec v kategoriji veteranov Konrad Kostanjevec iz GoriĹĄnice pa 75 let.

Selektor ZHL TomaĹž GuÄ?ek ugotavlja, da nivo tekmovalcev raste iz leta v leto, tako da so se Ä?isto vsi tekmovalci uvrstili v finalno prireditev Zlate harmoni-

ke, ki bo 26. avgusta na LjubeÄ?ni. Za uvrstitev v finale se bo pomerilo ĹĄe 10 kandidatov, ki bodo tekmovali na 2. polfinalni prireditvi, ki bo 16 avgusta prav tako na LjubeÄ?ni.

Odbor Zlate harmonike LjubeÄ?ne in njenega predsednika Roberta Goterja ĹĄe posebej veseli, da je polfinalna prireditev Ĺže tretje leto zapored potekala pod pokroviteljstvom in v soorganizaciji Mestne obÄ?ine Velenje. saj atmosfera velenjskega gradu doda prireditvi prav poseben peÄ?at.

Zbrane je pozdrav tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je pohvalil nastopajo-

Ä?e in organizatorje in si zaĹželel ĹĄe veÄ? takĹĄnih dogodkov v osrÄ?ju velenjskega gradu.

Voditeljica prireditve Darja Vrhovnik z najmlajĹĄo udeleĹženko Niko Drofelnik đ&#x;”˛

ÄŒeprav me trenutno ni v Velenju, sliĹĄim same dobre novice. O uspehih na Velenjski plaĹži, o veÄ?erni glasbi v mestu, o tem, da so se dilerji preselili iz Mladinskega centra, o uspehih in novih definicijah coworkinga, o mestnem redarstvu, ki pazi ‘celjsko’ zemljo na nasipu, o tem da bi Velenje postalo avtonomna cona za uĹživanje marihuane. ResniÄ?no, to so govorice, ki jih prinese Ä?loveĹĄki od ust do ust, prav do roba realnosti, do roba kopnega na lepem Adriatiku.

ZadnjiÄ? sva se s starim prijateljem Ĺže skoraj prerekala na plaĹži.

Z premiĹĄljenimi argumenti sem ga dvignila na obzorje razuma in mu ponovno razloĹžila, da si vsi ljudje zasluĹžimo Ä?lovekove pravice, ne glede, ali smo Sinthi, Bosanci ali Sudanci, ali Indijanci ali Sirci. Pomagala sem mu, da je iz desnega krila prilezel v glavo. đ&#x;™‚ Potem sem zaÄ?utila globoko hvaleĹžnost in vedela, da bo vesolje spet milostno z menoj. Milostno v koliÄ?ini lepote in navdiha.

PosluĹĄam dohtarja rakarja pri sosedih; haha je priĹĄel en Ä?iko k meni, z bulo na glavi, maĹĄÄ?obno bulo, tako, da je ĹĄla ravno v klobuk ..., sem bulo odrezal, zaĹĄil in ĹĄe rakasta ni bila. To je glavno, si oddahne. Potem je gospod celo serijo klobukov podaril. V dobrodelne namene.

SreÄ?am znanca iz srednjeĹĄolskih let, z lepo Ĺženo, pediatrinjo.

VpraĹĄa me, Ä?e kaj razstavljam. Odgovorim mu, da pripravljam veliko razstavo Ä?ez dve leti. A tako ..., niÄ? veÄ? spontanosti in svobode, reÄ?e. Pogledam ga debelo, Ĺžena se muza in nasmiha. Verjetno je ĹĄokiran, kako lahko ima en obuboĹžan umetnik ĹĄe bele zobe, ob vseh nikotinskih letih pijanÄ?evanja in slabe prehrane.

On, ki pa je zobar, pa ne, navkljub belilom in peroksidu, ki ga vsako jutro Ĺžvrklja. ZaÄ?utim to moĹžgansko besnenje in zavist beline. Moj notranji otrok je ĹĄe Ĺživ, mu odgovorim. Vidva (z Ĺženo) sta vajinega ubila. Jaz pa svojega nahranim vsak dan. Z enim akvarelom ali risbo. Debelo me gleda, in vidim, da me ne razume. Tudi jaz obupam. Poslovim se in jima zaĹželim lep dan.

S sabo na plaĹžo Ĺže dva dni nosimo Butalce Frana MilÄ?inskega. StarejĹĄi sin bere na glas, krohotamo se z ‘bitter’ moĹžganskim obÄ?utkom. Potem ĹĄe na moje veliko veselje mlajĹĄi ugotovi, da je vse res. Mama, ali je to po resniÄ?nih dogodkih?

Aaaaaaaa, ta izgorelost, ki jo moram flikati, raje bi dala glavo v vroÄ? pesek in se prepustila navodilom najveÄ?je, najmogoÄ?nejĹĄe vladarice vseh Ä?asov ...., njenega visoÄ?anstva Ä?loveĹĄke neumnosti. PoizkuĹĄam se osredotoÄ?iti na en zvok, brati eno knjigo, razmiĹĄljati eno sliko. TeĹžko je, vendar mi bo zagotovo uspelo.

Potem bom lahko spet malo divjala, razmiĹĄljala o stotih stvareh, delala pet slik hkrati in brala sedem knjig naenkrat.

Potem izvem za prijateljevo poÄ?eno srce. Umrl za posledicami infarkta. Moj prijatelj kipar, ki nikoli ni dobil spodobnega naroÄ?ila, bil pa je bolj natanÄ?en lovilec Ä?loveĹĄkih karakterjev od slovenskih kiparskih superzvezdnikov BegiÄ?a in Brdarja. Za razliko od teh dveh, je on preĹživljal svoje tri krasne sinove, hranil tri lepe mladeniÄ?e. Trdo delal in skromno Ĺživel. VeliÄ?ino njegove zapuĹĄÄ?ine bo odkril ÄŒas in zagotovo bo veliÄ?astnejĹĄa od grimas v bronu. V skicirki mi roka sama zariĹĄe proĹĄnjo. PoÄ?ivaj v miru stari moj, naj ti bo zemlja mehka, dragi prijatelj.

Ker je takĹĄen Ä?as in ker si to lahko privoĹĄÄ?im, razmiĹĄljam o nemogoÄ?ih dejstvih in neverjetnih dogodkih, ki me lahko napeljejo dalje, k ĹĄe veÄ?ji Ä?loveĹĄki neumnosti. Ali lahko ljudje s sabo prinesejo vroÄ?ino in poletje? V ateljeju imam nedokonÄ?ano sliko globalne shrambe rastlinskih semen v Svalsbardu. Naslikala sem jo v zelenih in zemeljskih tonih, brez snega. Ĺ˝e dve leti nazaj. Grozno. Ko pridem nazaj z dopusta jo bom prekrila s cinkovo belo, vse, pa tudi Ä?e porabim dve kili. Ĺ e malo tako neodgovornega obnaĹĄanja v ateljeju, pa bo to moja ‘kataklizma’, bo potrebno veÄ? kreativne Ä?ujeÄ?nosti in predanosti.

Dober teden ĹĄe in potem bo spet vse po starem. Konec dopusta in konec polnjenja baterij. Tudi vam, dragi bralci, se bo verjetno iztekel dopust in poÄ?itniĹĄke dogodivĹĄÄ?ine. Potem bomo polni novih moÄ?i naredili red. Najprej bo nujno ponovno bolj poglobljeno poiskati in kaznovati t. i. kupce in prodajalce ‘celjske’ zemlje, potem zemljo odkopati in jo primerno skladiĹĄÄ?iti in sanirati. To naj bo glavna Ĺžupanova obljuba in potem bomo obkroĹževali listke kajne? MogoÄ?e z denarjem, ki ga prinese Velenjska plaĹža? (ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e) Vi, dragi bralci, pa si spoÄ?ijte, napolnite si baterije in telesa z vitamini in hormoni sreÄ?e. ÄŒaka nas prijetno in naporno leto z zavihanimi rokavi. Lepo se imejte, dragi naĹĄi in vaĹĄi. PoĹĄiljam đ&#x;”˛ en vroÄ? suĹĄÄ?anski pozdrav. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

2. avgusta 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Mojca in njene ÂťprinceskeÂŤ DopustniĹĄki Ä?as je prevel tudi naĹĄo redakcijo, ki je tako kot veÄ?ina kolektivov v teh najbolj vroÄ?ih poletnih dneh, moÄ?no skrÄ?ena. Tudi dogodkov in sogovornikov je precej manj kot obiÄ?ajno, a jih vseeno najdemo toliko, da so oddaje Radia Velenje in strani NaĹĄega Ä?asa zanimive. Najdemo tudi tisto, kar je pogosto prezrto, Ä?udovite kotiÄ?ke naĹĄe narave, prelepa koruzna in pĹĄeniÄ?na polja, potepanja po gozdnih in planinskih poteh ‌ in to je tisto, kar vam tudi priporoÄ?amo v teh poletnih dneh. Ko imate vroÄ?ine in mestnega vrveĹža dovolj.

Mahnite jo kam v naravo v bliĹžino rek in potoÄ?kov, ali v mnogim tako vabljive hribe, kjer je prijetno hladno. Seveda pa vabi tudi Velenjska plaĹža, na kateri se vsak dan dogaja kaj zanimivega.

Program Radia Velenje smo v teh poletnih dneh poletno osveĹžili. VeÄ? vas vabimo k sodelovanju, tudi z nagradnimi igrami in sproĹĄÄ?enimi pogovori. Veseli bomo, Ä?e se boste odzvali.

Veseli pa smo tudi, da vas je ĹĄe vedno veliko, ki prisegate na pisanje razglednic. V redakciji se vsake zelo razveselimo.

Je pa poletni Ä?as tudi Ä?as za kakĹĄen obisk v naĹĄi redakciji. PrejĹĄnji teden je pripeljala na ogled priprave Ä?asopisa svoje tri princeske naĹĄa sodelavka Mojca Ĺ truc. Dvanajstletna Rebeka, desetletna Hana in ĹĄestle-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. JELENA ROZGA - Uzmem koliko mi daĹĄ 2. BIG FOOT MAMA - Normalen 3. NOÄŒNA PRAVILA - Ti

Mojca Ĺ truc s svojimi tremi princeskami

tna Sara so z zanimanjem opazovale raÄ?unalniĹĄki ÂťprelomÂŤ Ä?asopisa, ki jim ga je pokazala naĹĄa oblikovalka Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, sicer pa se skupaj z mamico nav-

duĹĄujejo nad novinarstvom. Mi si seveda Ĺželimo, da pri tem kar vztrajajo. đ&#x;”˛

mz

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

GLASBENE novice

Umrl je Oliver Dragojević V splitski bolniĹĄnici je v 71. letu starosti v nedeljo zaradi raka na pljuÄ?ih umrl legendarni hrvaĹĄki

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

tnico izida svojega najbolj vplivnega albuma The Joshua Tree.

Na drugo mesto se je s 44,7 milijona evrov uvrstil country pevec Garth Brooks, ki se je leta 2014 po upokojitvi vrnil na koncertne odre, tretje mesto pa je pripadlo

Potepini – Kako naj ti povem Pvaninski abuhi – V naroÄ?ju topline Ansambel KlateĹži – Pravi muzikant Ansambel VĹžig – Sine moj oprosti Ansambel Galop – Novo Ĺživljenje Ansambel Jelen – Zakaj si odĹĄla Zaka pa ne – Bodi in Ansambel Nalet – Zabava Hozentregarji – Moja dohtarca Ansambel BorĹĄt – Tja Ä?ez Suhokranjske griÄ?e

www.radiovelenje.com

glasbenik Oliver Dragojević. Bil je osebnost z velikim talentom in karizmo ter eden redkih balkanskih glasbenikov, ki je nastopil v newyorťki dvorani Carnegie Hall, v londonskem Royal Albert Hallu, pariťki Olympii in v sydneyjski operi. V dobrih 40-tih letih glasbene kariere je ustvarjalni Dalmatinec izdal 23 studijskih albumov in ťtevilne kompilacije, njegove uspeťnice, kot so Cesarica, Nadalina, Moj lipi anđele, Galeb i ja, Skalinada in ťtevilne druge, pa so osvojile srca milijonov. Za svoje glasbeno ustvarjanje je prejel tudi ťtevilne nagrade, februarja letos je bil na 25. podelitvi hrvaťkih glasbenih nagrad Porin odlikovan s kipcem za Şivljenjsko delo.

U2, najveÄ?ji zasluĹžkarji Na vrh seznama najveÄ?jih glasbenih zasluĹžkarjev v ZDA v lanskem letu, ki ga je objavila revija Billboard, se je zavihtela skupina U2. Na raÄ?un njenih Ä?lanov se je lani steklo 46,6 milijona evrov, predvsem po zaslugi svetovne turneje, s katero so obeleĹžili 30-le-

metal skupini Metallica, ki je lani zasluĹžila 37 milijonov evrov. Med Ĺženskami je najviĹĄje na lestvici, na ĹĄestem mestu, Lady Gaga, medtem ko med raperji na 13. mestu prednjaÄ?i Kendrick Lamar.

Naveza v veselem priÄ?akovanju Ansambel Naveza uĹživa v delovnem poletju na veselicah in porokah, hkrati pa so v priÄ?akovanju naraĹĄÄ?aja, saj bosta dva Ä?lana ansambla v kratkem postala oÄ?ka – drugiÄ? se bo veselil pevec in vodja ansambla Jure MlinĹĄek, prviÄ? pa harmonikar Mitja ÄŒeh.

Ob tem so fantje posneli ĹĄe nov valÄ?ek z naslovom ÄŒe ĹželiĹĄ, ki govori o lepem in dolgem prijateljstvu med fantom in dekletom, ki se kasneje izkaĹže za „nekaj veÄ?“.

Glasbo in priredbo je ustvaril Rok Ĺ vab, besedilo pa je napisala Vera Ĺ olinc. Videospot so posneli v okolici Raven pri Ĺ oĹĄtanju in na terasi znane restavracije v Slovenj Gradcu.

Yorku, posluĹĄalci pa so na spletnih kanalih pesem Ĺže okronali za poletno uspeĹĄnico, ob kateri bodo poplesavali te vroÄ?e dni. Pesem je bila v manj kot 48 urah deleĹžna Ĺže veÄ? kot sto tisoÄ? ogledov.

Duo Vanillaz ne poÄ?iva

Poletno iskrena Jelena Rozga

Za slovensko-hrvaťkim dvojcem Vanillaz je nekaj napornih tednov. Miha Pajk in Marko Bucić sta letos Şe navduťila korejsko publiko, pred kratkim pa sta naredila nov korak v svoji bogati glasbeni karieri in otvorila sloviti Ultra Split. Takoj po festivalskem dogajanju sta se zaprla v studio, kjer bosta preŞivela velik del poletja. Trenutno predstavljata novo uspeťnico Misbehaving, pri ustvarjanju katere se je priljubljenemu dvojcu pridruŞil ameriťki ustvarjalec Lyon Hart. Skladba je nastala pred pol leta v New

Ena najbolj priljubljenih hrvaĹĄkih pevk Jelena Rozga je posnela nov glasbeni hit za vroÄ?e poletne dni. V pesmi lahkotnih ritmov, ki nosi naslov Uzmem, koliko mi daĹĄ, izpostavlja svoje slabosti, obenem pa ĹĄiri izjemno pozitivno sporoÄ?ilo, in sicer, da tako v ljubezni kot v Ĺživljenju ni vedno vse postlano z roĹžicami, a je ljubezen vendarle tista, ki na koncu zmaga. O dopustu Jelena Rozga trenutno ĹĄe ne razmiĹĄlja, saj jo Ä?akajo ĹĄtevilni koncerti po vsej HrvaĹĄki.

Brigita Ĺ uler Brigita Ĺ uler predstavlja novo poletno pesem Pozdrav z Jadrana. Z njo sporoÄ?a, da v iskanju prave sreÄ?e vedno ĹĄtejejo le trenutki preprostih in iskrenih pozornosti. Na slovenski obali je zanjo posnela tudi Ĺže videospot. Avtor glasbe je Goran Topolovac, besedilo in aranĹžma pa je prispevala sama.

Talenti Razigrani tekmovalci preteklih sezon oddaje Slovenija ima talent so s posebnim hitom VroÄ?e poskrbeli za plesa polno poletje, moker, odĹĄtekan in akrobatski videospot pa je Ĺže osvojil splet. V manj kot 24 urah od objave se je na YouTubu zavihtel na sam vrh in postal najbolj vroÄ? video v Sloveniji, pesem pa se je hitro prebila na vrh lestvice najbolj predvajanih slovenskih skladb.Â

Ines Erbus SimpatiÄ?na Ines Erbus, ki ste jo v razliÄ?nih vlogah spoznali v ĹĄovu Znan obraz ima svoj glas, predstavlja novo pesem z naslovom Ti i Ja, ti in jaz, ki jo

je Ĺže podkrepila z atraktivnim videospotom. Ines stavi na hrvaĹĄka besedila, saj Ĺželi prodreti v tujino, in kot pravi, zaenkrat deluje, saj se v hrvaĹĄÄ?ini tudi sama poÄ?uti vse bolj domaÄ?e.

Daniels bend Fantje, Ĺželjni zabave in glasbenega ustvarjanja, so novost na slovenski glasbeni sceni. ÄŒe so do sedaj ljudi zabavali predvsem na zasebnih zabavah, so si s prvim lastnim singlom izpolnili veliko Ĺželjo, ĹĄe posebej pa so ponosni, da je za glasbo in besedilo poletne pesmi Le enkrat se Ĺživi poskrbel Mitja Ĺ inkovec.

Spice Girls Pet nekdanjih ÂťsesterÂŤ se po besedah Mel B letos zagotovo vraÄ?a na odre, je pa zaradi zadrĹžkov ene izmed Ä?lanic postopek zdruĹžitve precej dolgotrajen. Gre za Victorio Beckham, ki je vrnitev Ĺže zanikala, Ä?eprav naj bi vse Ĺže podpisale novo pogodbo o sodelovanju. To sicer ne bi bila njihova prva ponovna zdruĹžitev, pred leti so se Ĺže podale na skupno turnejo in nastopile na sklepni prireditvi OI 2012 v Londonu.

Naš ­čas, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏩

2. avgusta 2018

frkanje

Pred kratkim sta se (že spet!) srečala aktiven koordinator aktivnosti med upokojenci naše doline, šef Zlatega kotička, razglašen prostovoljec leta ter donedavni predsednik DU Velenje Črt Urbašek in nekdanja Šoštanjčanka, zdaj uspešna menežerka upokojenskega hotela Delfin iz Izole Nina Golob. »Ja, kaj pa ti delaš v tej vročini Nina, bi ja bila raje ob hladilnem morju« je začuden bluzil Črt. Nina pa … »Kje pa ti živiš … ta čas ni bolj znane in privlačne plaže kot ob velenjskem jezeru, vse dere sem gor, pa v tej smeri nobene prometne gneče!«

» Levo & desno «

Rešitelji Šoštanjska termoelektrarna pogosto rešuje Slovenijo pred električnimi mrki. Tako uspešno, da nekateri menijo, da bi jo lahko uspešno reševala še pred nakopičenimi zahtevnimi odpadki.

Sever - jug

⏬

Ekipa vaške skupnosti Veliki Vrh – Gavce je »grizla« pri vlečenju vrvi, stisnila zobe, a ni bilo dovolj, da bi premagal nasprotnike. Fantje so imeli za to takoj pripravljen odgovor: »Taktika je že bila prava, vendar mi nismo najbolj navajeni takega terena. Pridite na našega, pa bomo videli, kdo bo koga.«

Res se ne ve, kdaj bodo glede hitre ceste 3. razvojne osi vse zaplete poravnali. Včasih se zdi, da ko so vsaj nekatere težave malo zgladili, so problemi drugod novi nastali.

Tujka Za nekatere je beseda urgenca prava tujka. Zato je ne razumejo. Pa gredo tudi z manjšimi težavami tja, da bi jo spoznali. Po novem jih lahko to vsaj v celjski urgenci to kar precej stane.

Po dežju

⏫

Zaradi muhastega vremena več prireditev odleti po dežju! Še eno hujše zlo za organizatorje je - obiskovalci so manj žejni.

V poletnih dneh so ena najpomembnejših stvari tudi srečanja voznikov motorjev in starodobnih vozil. Ko je zagnani klub Zgornjesavinjskih starodobnikov pred dnevi pripravil enega od njih se je starodobnikov kar trlo, saj so stali za vsakim vogalom. V Mozirje so jih poleg drugega, kot so zatrjevali, pripeljale tri pomembne stvari: sladoled, kozarec vina in sočne klobasice, ki jih je pražil znani toplovodni inštalater iz Velenjskega toplovoda Andrej Parašuh Džeda. Boljšega hobi pekača od njega baje ni. Še posebej če si lačen in ful drugačen!

Na tekočem Ob začetku Flosarskega bala so pripravili tudi pokušino in ocenjevanje različnih naravnih vod. Saj je kar šlo, ampak mnogi so bolj mojstri v ocenjevanju drugačnih tekočin.

Srečno ime ZANIMIVOSTI

Sardine skočile iz vode

kovnjakov dosegla celo milijon odstotkov. Zaradi čedalje hujše ekonomske in finančne krize namerava venezuelski predsednik Nicolas Maduro državni valuti odvzeti kar pet ničel. Napovedal je, da se bo problema lotila ustavodajna skupščina z obsežnimi pooblastili. Denarna konverzija se bo začela 20. avgusta, Maduro pa je javnosti že pokazal nove bankovce.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bodo v Venezueli s tako podivja-

V ribiškem pristanišču Basha v Keelungu na Tajvanu so bili prejšnji teden priča prav posebnemu fenomenu: na tisoče sardin je poskočilo iz oceana. Ribič Lu

Jingwai, ki je posnel nenavadno dogajanje, je dejal, da je »morje spominjalo na vrelo vodo«. Za hip je bil prepričan, da ga ribe napadajo in to se mu ni zdelo prav nič smešno. Kot so mu kasneje pojasnili, so se sardine v zrak pognale zaradi strahu pred barakudami – torej, krvoločnimi ribami, ki lahko zrastejo tudi do dva metra.

V vesolju tudi satelit Tara Minuli teden so z evropskega vesoljskega izstrelišča izstrelili štiri satelite evropskega navigacijskega programa Galileo, med katerimi je tudi satelit Tara, ki je ime dobil po slovenski dijakinji Tari Keber.

Ta si je to čast prislužila leta 2011 kot 10-letna deklica, ko je zmagala na likovnem natečaju. Na njem so sodelovali otroci, rojeni med letoma 2000 in 2002, žirija pa je izbrala po enega zmagovalca iz vsake izmed tedanjih 27 članic Evropske unije in po vsakem zmagovalcu so poimenovali en satelit iz navigacijskega sistema Galileo. »Ponosna sem, da nosi satelit v vesolju moje ime,« pravi Tara.

Zlati prinašalci obeležili obletnico pasme Pred kratkim so v škotskem višavju pripravili srečanje psov pasme zlati prinašalec in njihovih lastnikov. Zbralo se je 361 kužkov, ki so obeležili 150-obletnico pasme in s tem podrli svetovni rekord največjega števila zlatih prinašalcev na enem mestu. Pasma sicer izhaja iz Tomicha v

Jata delfinov pri Kornatih Hrvaški raziskovalci z Instituta Plavi svijet so pri Kornatih v Jadranskem morju opazili več kot 50 navadnih delfinov, kar je največja jata, ki so jo v zadnjih desetletjih opazili v hrvaškem morju. Opazovali so jih dve uri in skušali pridobiti čim več informacij o njihovih navadah, posneli pa so tudi kar nekaj fotografij.

Posebej spodbudna je informacija, da so raziskovalci opazili tudi mladiče, saj to vliva upanje, da bi se delfini nekoč lahko trajno vrnili v Jadran. Navadni delfini so sicer v zadnjih dveh desetletjih

V Venezueli je bila junija inflacija 46 tisoč odstotkov, do konca leta pa naj bi po napovedih stro-

Tako in drugače Po mnenju nekaterih bi odpadki lahko tudi zlato postali. Če bi jih malo k premogu dodali. Drugi se bojijo, da bi le okolje še bolj zasvinjali.

Brez greha Mladi pari, ki prihajajo iz gozdov, se brez »slabe vesti« lahko drug pred drugim razgalijo in pregledajo tudi najbolj skrite dele telesa. Da vidijo, če nimajo kakšnega klopa.

Reševalci Na znameniti velenjski plaži za varnost redno skrbijo reševalci. Pred slabim vremenom seveda ni rešitve!

To je vprašanje

škotskem višavju, prvega kužka pa je lokalni prebivalec Dudley Marjoribanks, znan tudi kot lord Tweedmouth, v drugi polovici 19. stoletja ustvaril s križanjem labradorca, gladkodlakega prinašalca, irskega setra in ruskega rumenega psa. Njegov namen je bil ustvariti pasmo, ki bi pomagala pri lovljenju ustreljenih ptičev, padlih v vodo.

Zmanjkuje prostora za ničle

Vsaj za eno lokacijo za počitniške prireditve ne moremo reči, da jim primanjkuje sonca. Sončni park je sončen, tudi če dežuje.

Kdaj so mladi res toliko zreli, da lahko odločajo sami in ne »potrebujejo« več, da v njihovem imenu odločajo starši. To je zadnji čas še posebno aktualno vprašanje. Proti nadzoru staršev so najbolj taki, ki to sicer najbolj potrebujejo.

no inflacijo v nekaj mesecih spet na istem, a predsednik se ne da.

Medtem pa je v državi trenutno skoraj nemogoče dobiti gotovino, minimalna plaža pa je približno en dolar na mesec.

prejšnjega stoletja z Jadrana izginili iz različnih razlogov: veliko so jih pobili ribiči, ki so jih imeli za škodljivce, k izginotju pa so prispevali tudi industrijski ribolov, onesnaženost morja in spremembe zaradi globalnega segrevanja.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

REPORTAŽA

2. avgusta 2018

11

Ribno je obiskal Borut Pahor Ĺ˝e osmo leto zapored so se na jasi sredi gozda sreÄ?ali ĹĄtirje rodovi Ĺ aleĹĄke zveze tabornikov – rod Hudi potok Ĺ martno ob Paki, rod Mrzli studenec Mislinja, rod Lilijski griÄ? Pesje in rod Topli vrelec TopolĹĄica - V skupni izmeni so zaÄ?eli taboriti zato, ker so bili takrat rodovi eni manjĹĄih v zvezi, z vztrajno rastjo pa so danes najĹĄtevilÄ?nejĹĄa izmena z veÄ? kot 180 udeleĹženci.

Tema letoĹĄnjega taborjenja so bili prazniki. Vsak dan smo praznovali enega, program pa poleg taborniĹĄkih veĹĄÄ?in in znanj dopolnili z obiÄ?aji, ki so znaÄ?ilni za posamezen praznik, ki jih vsi morda ne poznajo veÄ?. Tako smo zaÄ?eli z novim letom, nadaljevali pa s kulturnim dnem, pustom, gregorjevim, veliko noÄ?jo, prvim majem, dnevom drĹžavnosti, dnevom reformacije in boĹžiÄ?em.

Program taborjenja se pripravlja Ĺže veliko Ä?asa naprej in zato smo se rodovi sestali dvakrat, vodniki pa na teh sestankih podali ideje, kaj bi poÄ?eli, ker navsezadnje so oni tisti, ki program z otroki izvajajo. Tako je pri pisanju idej za dan drĹžavnosti padla zamisel, da bi v svoje vrste povabili predsednika drĹžave. Na dan drĹžavnosti namreÄ? nimamo posebnih obiÄ?ajev, mnogim pa je to le dela prost dan, ki ga izkoristijo za podaljĹĄan vikend na morju. Zato smo iskali idejo, ki bi zapolnila naĹĄ dan, hkrati pa otroke nekaj nauÄ?ila. Z leti smo se pri tabornikih nauÄ?ili, da niÄ? ni nemogoÄ?e, sploh pa to velja za rodove, kot so naĹĄi, ki s svojo iznajdljivostjo in idejami krepijo svoje vrste iz leta v leto. Vodji programa, ki ideje zbereta in skozi taborjenje koordinirata delo pomoĹžnih ekip, sta tako poslali uradno vabilo na urad predsednika Republike Slovenije. Ĺ˝elja je bila, da bi predsednik obiskal naĹĄ tabor in se z otroki pogovarjal o pomenu dneva drĹžavnosti ter predstavil funkcijo predsednika drĹžave. Gotovega odgovora nismo dobili vse do 6. dne taborjenja, ko je sredi deljenja kosila na Bledu zazvonil telefon. V tabor se je najavil poseben obisk. Otrokom nismo povedali, kaj nas

naslednji dan Ä?aka, in tako smo vadili celoten protokol pod pretvezo, da so drĹžavne proslave na dan drĹžavnosti resna stvar.

Tudi telovadbe smo jih zjutraj oprostili. Dopoldne so skupaj z vodniki spoznavali zgodovinsko ozadje praznika in simbole Slovenije, kot so to poÄ?eli vsak dan poprej. Okrog pol 12. ure je zadonel rog in otroci so strumno korakali na svoja mesta v zboru. Na vhodnih vratih je bil postrojen Ä?astni vod, za njim pa se je v spremstvu taborovodje Marka Nastrana, vodje MÄŒ programa Diane PodgorĹĄek in vodje GG programa Ajde KovaÄ?iÄ? pojavil ĹĄe predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Naenkrat je bilo vse jasno. Ob mimohodu predsednika je bilo v taboru mogoÄ?e sliĹĄati enega glasnejĹĄih taborniĹĄkih pozdravov. Sledilo je poroÄ?ilo vodnikov in petje slovenske himne gostom (in prazniku) v Ä?ast. Podelili smo ĹĄe nekaj nagrad, kot to obiÄ?ajno poÄ?nemo v sveÄ?anih zborih, sledil je pozdravni nagovor predsednika. Ob obisku smo mu simboliÄ?no podelili tudi taborniĹĄko rutico, zapis taborniĹĄke prisege in uradno taborniĹĄko baretko. Po koncu zbora so otroci posedli ob ognjiĹĄÄ?e, kjer se je zaÄ?el osrednji del programa.

Najprej je predsednik odgovoril na nekaj vpraĹĄanj najmlajĹĄih.

Od tega kaj poÄ?ne v prostem Ä?asu, do tega kaj morajo storiti, da lahko postanejo vojaki, in za koga je naĹĄ gost navijal v finalu svetovnega prvenstva v nogometu. Kmalu se je vloga obrnila in vpraĹĄanja je zbranim zastavljal predsednik sam. Prvo je seveda bilo, kaj pomeni dan drĹžavnosti, takoj zatem pa ĹĄe, kdaj se je Slovenija osamosvojila. Besedo je dobil 6-letni Oskar iz rodu Mrzli studenec, ki je po skrbnem premisleku le povedal pravi datum in ker je pred-

sednik mislil, da mu bo letnica predstavljala teĹžave, je obljubil, da bo naredil tri sklece, Ä?e odgovori pravilno. Oskarju je uspelo.

Ne morete si predstavljati obraza preseneÄ?enja, ko je pred njim gospod predsednik skoÄ?il na tla in izpolnil svojo obljubo. Pogovor je odtlej potekal bolj sproĹĄÄ?eno, lekcija dneva pa je bila, da imamo v Sloveniji 12 drĹžavnih praznikov, in da praznik ne pomeni vedno dela prostega dne.

Pred zakljuÄ?kom se je Borut Pa-

hor odloÄ?il vsem zbranim taboreÄ?im podariti protokolarno darilo – roÄ?no izvezeno zastavo Republike Slovenije. Sledilo je ĹĄe skupinsko slikanje, podelil je nekaj stiskov rok, potem pa je pomahal v slovo ob odhodu iz tabora. Tako se je sklenila ena od zgodb, ki se bo ĹĄe vrsto let pripovedovala ob taborniĹĄkem ognju.

Iskreno smo poÄ?aĹĄÄ?eni, da se je spisala ravno v naĹĄih vrstah – v naĹĄi izmeni 4-ih. đ&#x;”˛

Diana PodgorĹĄek

Ob Velenjskem jezeru taborili skavti severovzhodne Slovenije Po lanskem zelo uspeĹĄnem zletu slovenskih tabornikov ob severnem delu Velenjskega jezera so letos tam taborili skavti severovzhodne Slovenije. Z lokacijo so bili po besedah odgovornega vodje Vida Pesjaka, zelo zadovoljni, saj jim je omogoÄ?ala, da so v celoti izpolnili zadani program. Ĺ otorilo je 330 otrok, 40 voditeljev in 60 skavtov, ki so skrbeli, da je vse potekalo tako kot mora. V ponedeljek popoldne so se vrnili domov z lepimi spomini. đ&#x;”˛

mz

VelenjÄ?anka Kaya Solo osvaja YouTube Kaya Solo iz Velenja ima na kanalu YouTube okrog 16 tisoÄ? sledilcev – Z nasveti Ĺželi predvsem pomagati mladim Mojca Ĺ truc

ÄŒeprav je VelenjÄ?anka Kaja KoÄ?evar ĹĄe zelo mlada, je pod imenom Kaya Solo dobro poznana. Z njim se s posnetki na spletnem kanalu YouTube predstavlja pribliĹžno leto dni in v tem Ä?asu je nabrala okrog 16 tisoÄ? sledilcev, ki iz tedna v teden nestrpno priÄ?akujejo nove prispevke. V glavnem so to mlada dekleta med 11. in 16. letom starosti, nekaj pa je seveda tudi drugih.

Kaja pravi, da je naziv Solo izbrala, ker je velika oboĹževalka Vojne zvezd, obenem pa besedica solo vsebuje Ä?rke, ki spominjajo tudi na Slovenijo. Kot Kaya se v prispevkih predstavlja v slovenskem jeziku, prej pa je bila na YouTubu aktivna v angleĹĄkem. ÂťZaÄ?ela sem leta 2010 in takrat ciljala na angleĹĄki trg. Toda v tujini je konkurenca velika in med milijoni

kanalov se teĹžko najdeĹĄ,ÂŤ pravi Kaja.

Dodaja, da si je nekoÄ? Ĺželela imeti 15 tisoÄ? sledilcev, danes pa so apetiti veÄ?ji. ÂťAmpak to ni moj glavni cilj. Ta je, da bi pomagala Ä?im veÄ? ljudem, ki gledajo moje videe,ÂŤ poudarja Kaja.

Vse delo opravi sama. Prek spleta se je nauÄ?ila snemanja in montaĹž. ÂťPo izobrazbi sem raÄ?unalniĹĄki tehnik, tako da se mi ni zdelo teĹžko in sem program hitro razumela. Mislim pa, da lahko to znanje osvoji vsak, morda le kdo potrebuje nekaj veÄ? Ä?asa. Uspe pa lahko, le voljo je treba imeti,ÂŤ razmiĹĄlja Kaja.

Pravi, da ji spletno ustvarjanje vzame ves Ä?as, ki ga ima. ÂťSnemam nekje od 20 minut pa do ene ure, za montaĹžo vÄ?asih porabim uro, vÄ?asih pa tudi pet ur, redno pa vsakodnevno odgovarjam tudi na sporoÄ?ila sledilcev,ÂŤ pojasnjuje Kaja in dodaja, da so dekleta zelo ÂťfajnÂŤ

in da se rada veliko pogovarja z njimi.

Pri izbiri objavljenih vsebin Kaja razmiĹĄlja, kakĹĄen nasvet bi njej koristil v najstniĹĄkih letih. ÂťTako sem posnela tudi video, v katerem govorim o fantu, ki ne razume besede ne. In mnoge druge,ÂŤ pravi Kaja in dodaja, da vÄ?asih na njeno izbiro vsebin vplivajo tudi sledilci. ÂťKo dobim kakĹĄno pobudo, je seveda ne zgrabim takoj, ampak premiĹĄljujem. PremiĹĄljujem, ali bi lahko komu koristila,ÂŤ ĹĄe enkrat poudarja Kaja.

Kot pravi, bi od aktivnosti na kanalu YouTube lahko tudi Ĺživela. ÂťÄŒe imaĹĄ veÄ? sledilcev, te znamke prej opazijo in poĹĄiljajo izdelke, ker vidijo, da lahko doseĹžeĹĄ veÄ? ljudi. Tudi YouTube plaÄ?a veÄ?, Ä?e imaĹĄ veÄ? sledilcev,ÂŤ pojasnjuje Kaja in dodaja, da bo v bliĹžnji prihodnosti morda to res njen edini posel.

Seveda pozna tudi teĹžje plati spletnega

Kaya Solo – Foto: Jan Rozman.

Ĺživljenja. Nekateri mi skuĹĄajo priti preblizu, drugi mi oÄ?itajo, da zgolj reklamiram izdelke otrokom. ÂťV tem primeru razloĹžim, da sem denar za izdelek zasluĹžila

sama in predstavljam samo tisto, kar mi je vĹĄeÄ?,ÂŤ pravi Kaja. ÄŒeprav je vse bolj priljubljena, najde Ä?as za spremljanje drugih slovenskih YouTube deklet. ÂťVse jih oboĹžujem. VeÄ?inoma pa sem jih tudi Ĺže spoznala prek klepeta na Instagramu ali Facebooku.

Bi jih pa rada spoznala ĹĄe veÄ?, ker so mi fajn in se hitro poveĹžemo, saj so na nek naÄ?in moje sodelavke, pravi Kaja.

Njen nasvet vsem, ki bi radi sami zaÄ?eli z YouTube kanalom, je, da je potrebna predvsem volja. ÂťSamo zaÄ?eti je treba, in Ä?e imate voljo, vas bo ta nesla naprej. ÄŒe je ĹĄtevilo sledilcev nizko, preverite, zakaj je tako – predvsem je treba svoj kanal kritiÄ?no pogledati, z oÄ?mi zunanjega opazovalca. Nikar pa se ne sekirajte preveÄ?, Ä?e ĹĄtevilke niso takoj visoke. ÄŒe se trudite in vztrajate, ĹĄe bodo,ÂŤ zakljuÄ?uje Kaja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

MED VAMI

2. avgusta 2018

Ĺ portni center za prihodnost pomembna pridobitev V obÄ?ini LuÄ?e v teh dneh zaÄ?enjajo osrednjo naloĹžbo tega mandata – Ena od razvojnih smeri nedvomno turizem, predvsem ĹĄportni Tatjana PodgorĹĄek

Mesec avgust bo za obÄ?ino LuÄ?e zagotovo nekaj posebnega ne le zaradi obÄ?inskega praznika, ampak tudi drugega dogajanja.

ZaÄ?etek osrednje naloĹžbe tega mandata

V teh dneh bodo v lokalni skupnosti pristopili k izvedbi osrednje naloĹžbe tega mandata – k izgradnji ĹĄportnega centra pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli in jo po naÄ?rtih do izteka leta tudi konÄ?ali.

NaloĹžba je vredna blizu 2 milijona evrov, od tega so za pribliĹžno Ä?etrtino potrebnega denarja podpisali pogodbo o sofinanciranju s pristojnim ministrstvom, preostali denar bo zagotovila lokalna skupnost sama. Kljub velikemu finanÄ?nemu zalogaju se obÄ?ina ne bo zadolĹžila, zagotavlja tamkajĹĄnji Ĺžupan Ciril Rosc. ÂťZa naloĹžbo smo se dogovorili na zaÄ?etku mandata, prav tako smo se takrat odloÄ?ili, da bomo vsako leto dali na stran kar nekaj proraÄ?unskega denarja. Danes imamo finanÄ?no konstrukcijo zanjo praktiÄ?no Ĺže zaprto.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj bo naloĹžba pomenila za krajane

in lokalno skupnost, je Rosc odgovoril: ÂťPomembna bo za naĹĄe uÄ?ence, za druĹĄtva oziroma krajane rekreativce, ki so vse pogostejĹĄi uporabniki obstojeÄ?ih ĹĄportnih zmogljivosti, za lokalno skupnost in s tem tudi za obÄ?ane pa razvojno priloĹžnost. OmogoÄ?ila bo namreÄ? vse bolj iskano ĹĄportno - turistiÄ?no ponudbo.ÂŤ

Obnova infrastrukture

Sicer pa je Ciril Rosc ĹĄe dejal, da so v zadnjem letu s seznama predvidenih nalog Ĺže preÄ?rtali sanacijska dela na infrastrukturi.

Obnovili so vodohran v PodveĹži, ki je glavno zajetje pitne vode za LuÄ?e, v teh dneh je ĹĄe Ĺživahno v zaselku Strmec, kar nekaj Ä?asa in energije zaposlenih v obÄ?inski upravi je terjala izvedba razpisov za sofinanciranje raznih dejavnosti, pridobivanje potrebne doku-

mentacije in izvedba postopkov, povezanih s ĹĄportnim centrom.

Za naloĹžbe veÄ? kot 1,2 milijona evrov na leto

Nekaj naloĹžb, predvsem manjĹĄih, je ĹĄe v izvajanju, zagotavlja Rosc. Med drugim potekajo priprave na predvideno izgradnjo nove osrednje Ä?istilne naprave v vrednosti 200 tisoÄ? evrov, ki naj bi jo prav tako zgradili do konca leta. Tudi ta zalogaj bodo zmogli brez zadolĹževanja. V naslednjih dneh bodo pristopili k ureditvi enega oddelka za potrebe predĹĄolske vzgoje. Uredili ga bodo v objektu, ki so ga kupili za potrebe izgradnje ĹĄportnega centra, aktivnosti pa narekuje prostorska stiska. Te so doslej reĹĄevali z umestitvijo oddelkov vrtca v ĹĄolske prostore, z odobritvijo polovice dodatnega od-

LetoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci

Na slavnostni seji v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika bodo podelili nekaterim obÄ?anom obÄ?inska priznanja. Naziv Ä?astni obÄ?an ObÄ?ine LuÄ?e bo prejel dr. Karli GrĹžan, zlato plaketo obÄ?ine Planinsko druĹĄtvo LuÄ?e, priznanje obÄ?ine pa Patricija Resnik in Metod Rosc.

kakovostno raven bivanja.ÂŤ Minula leta so za naloĹžbe, zagotavlja Ciril Rosc, namenili dobrih 1,2 milijona evrov, kar je veÄ? kot polovico letnega proraÄ?una, letos bo tega zaradi triletnega varÄ?evanja bistveno veÄ?.

Razvojna priloĹžnost turizem

V katero smer bodo usmerili nadaljnje korake? VeÄ?ji poudarek bodo dali turizmu, pojasnjuje Rosc, sploh na podroÄ?ju ĹĄporta, kar bo omogoÄ?al ĹĄportni center.

PovpraĹĄevanja je Ĺže danes kar nekaj. Pred tednom dni so pospeĹĄili aktivnosti na poteh - planinskih,

pohodniĹĄkih, turistiÄ?nih, kolesarskih ter feratah (zavarovane plezalne poti). ÂťNaĹĄ razgibani teren nudi enkratne priloĹžnosti za to obliko turizma in na tem podroÄ?ju nas Ä?aka ĹĄe veliko dela.ÂŤ Seveda pa poleg zapisanega ne bodo zanemarili prizadevanja po nadaljevanju vlaganj v infrastrukturo, sploh cestno, kjer so v minulih letih sicer posodobili blizu 150 kilometrov obÄ?inskih cest, vendar je tiste, ki so jih uredili pred 10 leti in veÄ? Ĺže naÄ?el zob Ä?asa. đ&#x;”˛

Ciril Rosc: ÂťMenim, da smo lahko zadovoljni s pridobitvami in doseĹženo raven Ĺživljenja v lokalni skupnosti.ÂŤ

delka pa teh moĹžnosti ni veÄ?. Po mnenju sogovornika sta razloga za prostorsko stisko dva: imajo veÄ?ji naravni prirast, vse bolj pa zaznavajo, da starĹĄi, ki so otroke imeli doma na kmetiji vse do vstopa v ĹĄolo, sedaj te vpisujejo Ĺže v jasli vrtca. ÂťSkoraj vsi otroci v obÄ?ini so vpisani v vrtec, kar je po eni strani dobro, po drugi povzroÄ?a dodatne stroĹĄke. Te pa lokalna skupnost mora pokriti, Ä?e Ĺželi zagotoviti obÄ?anom viĹĄjo in

Maketa novega ĹĄportnega centra kot najveÄ?je naloĹžbe tega mandata

Evropa investira v Mednarodni festival folklore – Praga 2018 podeĹželje V LajĹĄah bodo uredili ĹĄportno igriĹĄÄ?e z objektom za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ irĹĄe obmoÄ?je zaselka LajĹĄe nad letaliĹĄÄ?em in ob regionalni cesti, ĹĄteje Ĺže skoraj sto stanovanjskih enot, ne premore pa urejenega prostora za druĹženje, igro in delovanje krajanov na ĹĄportnem, kulturnem in drugih podroÄ?jih. Ĺ˝e prihodnje leto, ko bodo tam uredili ĹĄportno igriĹĄÄ?e z objektom za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as, bo drugaÄ?e. Projekt Ĺ portno igriĹĄÄ?e LajĹĄe, katerega vodilni partner oziroma nosilec projekta je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ostali partnerji pa so ĹĄe Ĺ aleĹĄki aeroklub, TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica podeĹželje in Naravno zdraviliĹĄÄ?e Terme TopolĹĄica je bil po prijavi na prvi javni poziv LAS za sofinanciranje operacij v okviru Strategije lokalnega razvoja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja, izbran za sofinanciranje v viĹĄini 92.000 evrov.

Objekt bo pritliÄ?en z veÄ?namensko dvorano, garderobami, sanitarijami, skladiĹĄÄ?em, manjĹĄo kuhinjo ter zunanjim pokritim prostorom.

Izgradnja objekta s komunalno in zunanjo ureditvijo je ocenjena na 221.000 evrov. Javni razpis na portalu javnih naroÄ?il za izbiro izvajalca del je Ĺže objavljen, ponudbe priÄ?akujejo v teh dneh. đ&#x;”˛

VelenjÄ?ani na poletnih mednarodnih igrah v Izraelu Velenje, 25. julija - PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je sprejel velenjske ĹĄportnike, udeleĹžence 52. poletnih mednarodnih iger ĹĄolarjev, ki bodo od 29. julija do 3. avgusta potekale v Izraelu, mestu Jeruzalem.

Letos bodo na igrah ĹĄolarjev velenjski ĹĄportniki tekmovali v atletiki, tenisu in plavanju. Iger se bodo udeleĹžili atletinje in atleti

TomaĹž Turinek, Sebastjan Turinek, Tijan Skaza, AljaĹž Kos, Manca Cesar, Hana Marovt, Sandra Ĺ merc, Nina KovaÄ?ević, Tea MagriÄ?, Tinkara MiklavĹžin in Tia Sulejmanović s trenerjema Matijo in Jano Molnar, plavalke in plavalci AnĹže Perc, Ĺ˝an Skledar, Sara Navodnik in Zarja Lara Pratnekar s trenerjem Vladom Stjepićem ter tenisaÄ?i Filip PuĹĄnik

Bilo je lepo, tudi naporno, za vse nas pa enkratno in nepozabno. Ĺ oĹĄtanj, Praga - S temi besedami bi lahko opisal udeleĹžbo naĹĄega Folklornega druĹĄtva Oglarji Ĺ oĹĄtanj na mednarodnem festivalu folklore v Pragi na ÄŒeĹĄkem. UdeleĹžilo se ga je 50 skupin iz celega sveta, tudi skupine iz tako oddaljenih deĹžel, kot so Avstralija, Indonezija, Tajvan, predvsem pa so bile to skupine iz Evrope.

VeliÄ?asten je bil pogled na osrednji Karlov trg v Pragi, kjer ti Ĺže sam spomenik z zelenico, trg obdan z mogoÄ?nimi stavbami, starimi cerkvami, mestno hiĹĄa, predvsem pa edinstveno mestno uro, priÄ?ara lepote starega mestnega jedra. Ko se na takĹĄnem trgu sreÄ?a ĹĄe petdeset folklornih skupin, v pisanih narodnih noĹĄah, je to enkraten dogodek tako za udeleĹžence, domaÄ?ine, predvsem pa za mnoĹžice turistov, ki jih je v Pragi na leto trikrat veÄ? kot domaÄ?inov, ki jih je skoraj 1,3 milijona.

Mi smo bili del te zgodbe. Opravili smo dva polurna nastopa na razliÄ?nih odrih, se udeleĹžili uradnega sprejema predstavnikov skupin in sodelovali v paradi okrog glavnega trga. V natrpanem programu pa smo naĹĄli Ä?as tudi za sprostitev in zabavo, kar nam je dalo dodatnih moÄ?i. ObÄ?utili smo utrip Ĺživljenja velike prestolnice, mnoĹžice turistov in velikega hotela, prometa, tako cestnega, podzemne

Jamikar, Gal KriÄ?ej in Ĺ˝ana Kukavica skupaj s trenerjem SaĹĄom Pistotnikom.

Ekipo, ki jo sestavlja 18 ĹĄportnikov ter 4 trenerji, vodi Katka GerĹĄak iz Ĺ portne zveze Velenje.

Na mednarodnih igrah ĹĄolarjev se Ĺže od leta 1968, ko so bile prve takĹĄne igre organizirane v Celju, povezujejo ĹĄportniki iz vsega sveta in s tem ĹĄirijo idejo o prijateljstvu, soĹžitju ter medkulturnem dialogu. Na tekmovanju se bodo druĹžili z veÄ? kot 1.000 mladimi ĹĄportniki v starosti od 12 do 15 let iz 69 mest in 29 drĹžav sveta. đ&#x;”˛

Ĺželeznice, kot tramvaja. Veliko je bilo stvari, ki so nas prevzele in navduĹĄile.

To je bil res lep zakljuÄ?ek letoĹĄnje uspeĹĄne sezone. Med drugim smo se uvrstili na regijsko tekmovanje folklornih skupin, opravili

veliko javnih nastopov, se druĹžili tudi zasebno, na koncu pa se javnosti predstavili tudi izven naĹĄih meja. đ&#x;”˛

Andrej Volk

Sodelovanje na mednarodnem festivalu folklore v Pragi je bil lep zakljuÄ?ek uspeĹĄne sezone Folklornega druĹĄtva Oglarji.

UdeleĹženci poletnih mednarodnih iger s podĹžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Petrom Dermolom pred odhodom v Jeruzalem

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

Ĺ PORT

2. avgusta 2018

Rudarji bodo danes pokuĹĄali nemogoÄ?e DomĹžale na vrhu, Kot so poudarjali pred odhodom, v BukareĹĄti nimajo Ä?esa izgubiti – Obenem bo to zanje Rudar na dnu nova mednarodna izkuĹĄnja Stane Vovk

Danes bodo odigrane povrtane tekme drugega kroga kvalifikacij za ligo Evropa. NajslabĹĄe izhodiĹĄÄ?e so si za gostovanje v romunskem glavnem mestu BukareĹĄti priigrali nogometaĹĄi Rudarja, saj so z romunskim podprvakom izgubili z 0:2. Najbolj so se izkazali drĹžavni prvaki, nogometaĹĄi Olimpije. V StoĹžicah so kar s 5:1 premagala severnoirskega predstavnika, Maribor in DomĹžale pa sta v gosteh igrala nedoloÄ?eno 0:0 in imata prav gotovo velike moĹžnosti za napredovanje. ÄŒeprav so v ĹĄportu napovedi nehvaleĹžne, pa je teĹžko verjeti, da bi VelenjÄ?ani danes v romunskem glavnem mestu uspeli izloÄ?iti kakovostnejĹĄega in izkuĹĄenejĹĄega nasprotnika.

Na prvi tekmi so Ĺže po petih minutah igre zaostajali z 0:1. Po hitrem gostujoÄ?em napadu po

levi strani in po predloĹžku skorajda z roba igriĹĄÄ?a je pred drugo vratnico visoko skoÄ?il Dennis Man, ki ga ni nihÄ?e oviral, in Ĺžogo poslal v mreĹžo. Po zaostanku so PuĹĄnikovi izbranci zaigrali bolj zavzeto. Do odhoda na odmor so si priigrali tudi nekaj priloĹžnosti za izenaÄ?enje. Pri strelih pa so bili nenatanÄ?ni oziroma je bil vratar vselej na pravem mestu. V drugem polÄ?asu so

v mreĹžo. ViĹĄjega poraza jih je z dobrimi obrambami reĹĄil vratar Marko Pridigar.

ÄŒe bodo tako igrali ‌

Kljub porazu trener Marijan PuĹĄnik ni bil slabe volje: ÂťGostje so pokazali, da so veliko kakovostnejĹĄe moĹĄtvo. Seveda imajo tudi povsem drugaÄ?en proraÄ?un od naĹĄega. Trener ima za vsako igralno mesto na izbiro dva ena-

Pomembna izkuĹĄnja

Evropska liga, 2. predkrog, prva tekma Rudar Velenje - Steaua (Romunija) 0:2 (0:1)

Strelca: Man 4., Teixeira 74.

Rudar Velenje: Pridigar, PuĹĄaver, TomaĹĄević, Vasiljević, PiĹĄek, Muić, Parfitt-Williams (od 56. Kamara), Trifković (od 73. Vodeb), Bolha, TuÄ?ić (od 69. Ĺ imunac), Radić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

bili gostje precej boljĹĄi. Zmago z 2:0 pa so potrdili v 74. minuti.

DomaÄ?i branilci so bili neodloÄ?ni in napadalec Felipe Teixeira je Ĺžogo z nekaj metrov preusmeril

kovredna igralca. Gola smo prejeli iz ostrih predloĹžkov, kar je za nas velika ĹĄola. DrugaÄ?e pa Romuni niso imeli kaj veÄ? priloĹžnosti, imeli pa so pobudo v

ÂťPred nami je trnova pot!ÂŤ Pravi novi trener Gorenja pred novo tekmovalno sezono, ki se bo zaÄ?ela Ä?ez mesec dni Stane Vovk

PrejĹĄnji teden so se zaÄ?eli pripravljati na novo tekmovalno sezono tudi velenjski rokometaĹĄi. ÄŒlansko moĹĄtvo Gorenja je zelo spremenjeno, pomlajeno, saj je veliko igralcev odĹĄlo, veliko priĹĄlo. Novi trener pa je postal 42-letni Zoran JoviÄ?ić. Pogodbo je sklenil za dve leti. Nekdaj odliÄ?ni reprezentant se je po konÄ?anem igranju odloÄ?il, da bo svoje bogate igralske izkuĹĄnje kot trener prenaĹĄal na druge. OdloÄ?il se je za trenerski poklic. Doslej je najveÄ?ji uspeh dosegel pred petimi oziroma ĹĄtirimi sezonami, ko je Koper najprej pripeljal v 1 B ligo, nato pa v prvo ligo.

Te dni smo na zaÄ?etku enega izmed treningov novega trenerja ‚zbodli‘ z vpraĹĄanjem: Usedli ste na v zadnjem Ä?asu zelo spolzko Gorenjevo trenersko klop? ÂťRes je, da je Gorenje v zadnjih sezonah zamenjalo veliko trenerjev, vendar se s tem ne obremenjujem. Ekipa je nova, jaz sem nov. PrepriÄ?an sem, da bomo dali vse od sebe. Ali bo to ovolj, danes ne vem. Tudi o moÄ?i ekipe ĹĄe ne morem kaj povedati.

igri, kar je tudi normalno glede na njihovo kakovost.ÂŤ Kljub porazu je trener pohvalil svoje fante: ÂťNavduĹĄen sem nad njihovo borbenostjo, Ĺželjo, veliko so tekli, skratka, nad vsem, kar so pokazali na tej tekmi. Dali so vse od sebe, zato jim kapo dol. ÄŒe bodo tako igrali v prvenstvu, bom zelo zadovoljen.ÂŤ O danaĹĄnji povratni tekmi pa: ÂťKljub porazu doma se ne predajamo. Smo pa izredno veseli, da smo priĹĄli skozi prvi krog in da smo lahko bili udeleĹženci v drugem. Iz tega se lahko samo kaj nauÄ?imo.ÂŤ

Zoram JoviÄ?ić in Gregor ÄŒudiÄ? (trener vratarjev)

Vsekakor bo potreben Ä?as, da se ekipa uigra. Kar deset je novih igralcev. Ĺ˝elim si in priÄ?akujem, da bodo vsi na vsaki tekmi pokazali veliko Ĺželjo in voljo, in igrali po svojih najboljĹĄih moÄ?eh, da jih bodo tudi gledalci sprejeli.ÂŤ MoĹĄtvo je v prejĹĄnji sezoni s tretjim mestom vsekakor razoÄ?aralo svoje ljubitelje, ki so navajeni, da se vsako leto bori za naslov. Nanj pa Ĺže Ä?akajo pet sezon, na pokalnega pa

Damjan Trifković, kapetan: ÂťV prvem polÄ?asu smo dobro parirali nasprotniku. Imeli smo kar precej predloĹžkov, a smo bili pri strelih premalo odloÄ?ni oziroma konkretni. Manjkala je pika na i. Ĺ koda, da smo tako hitro prejeli zadetek. Gostje so v nadaljevanju podvojili vodstvo, nam pa je proti koncu zaÄ?elo zmanjkovati moÄ?i. ÄŒeprav nismo dosegli niti Ä?astnega zadetka, bomo skuĹĄali na povratni tekmi zaigrati bolj samozavestno. Ne nazadnje nimamo, kaj izgubiti. Bo pa to za nas nova pomembna mednarodna izkuĹĄnja.ÂŤ đ&#x;”˛

daj je pred nami trening. NaĹĄa Ĺželja je, da ga Ä?im bolje opravimo. Jutri je nov trening, in tako bomo ĹĄli tudi iz tekme v tekmo.ÂŤ Ob domaÄ?em pokalu in od prvega kroga v domaÄ?en prvenstvu boste nastopali ĹĄe v pokalu evropske rokometne zveze. Vodstvo kluba pa se je odpovedalo nastopom v regionalni ligi Seha. Kako ocenjujete to regionalno ligo? ÂťNimamo dovolj igralcev, da bi tekmovali na toliko frontah.

Veliko je tekem, veliko potovanj.

Za toliko potovanj bi potrebovali trideset fantov. Mislim, da je trenutno za nas idealna evropska liga. NihÄ?e pa ni priÄ?akoval, da bomo igrali Ĺže v prvem krogu in da nas Ĺže na uvodu Ä?aka najteĹžji nasprotnik, predstavnik Ĺ vedske, Alingsas. Toda kar je, je. Do zaÄ?etka tekmovanje bomo zavzeto trenirali, odigrali tudi Ä?im veÄ? tekem, da bomo Ä?im bolje pripravljeni. Prva tekma 2. septembra bo na Ĺ vedskem, povratna pri nas. 8. septembra se zaÄ?ne drĹžavno prvenstvo. V prvem krogu bi morali gostovati v OrmoĹžu, vendar bomo morali zaradi povratne tekme s Ĺ vedi ta dvoboj preloĹžiti.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺže petnajst sezon, od leta 2002/03? ÂťNiÄ? ne morem obljubljati. TeĹžko je sedaj, ko se je ekipa ĹĄele zaÄ?ela uigravati, govoriti o mestih.

Enostaven odgovor bi bil, da bomo tam, kot si bomo zasluĹžili.

Seveda pa se s povpreÄ?jem ne bomo zadovoljili. SkuĹĄali se bomo vrniti na vrh. Pred nami pa je trnova pot. Igrali bomo tekmo po tekmo in si prizadevali na vsaki doseÄ?i Ä?im boljĹĄi rezultat. Se-

Verdinek ostaja v Gorenju Slovenski reprezentant Matic Verdinek (189 cm, 1994) in RK Gorenje Velenje sta nadgradila veljavno sodelovanje. Po podpisu novega sporazuma levokrilni rokometaĹĄ v Ĺ aleĹĄki dolini ostaja đ&#x;”˛ vsaj do poletja 2021. â€

V derbiju kroga med udeleĹžencema evropske lige domaÄ?i premagali gosta iz Velenja s 3:1 – V ponedeljek (18:00) ob jezeru KrĹĄko Stane Vovk

Po visokem porazu v uvodnem krogu nove tekmovalne sezone, so nogometaĹĄi Rudarja tudi v drugem krogu doĹživeli poraz, ta pa jih je pahnil na zadnje mesto na lestvici.

Po dveh krogih so ĹĄe edini brez toÄ?k, vendar pa bo verjetno Ĺže po naslednjih dveh krogih drugaÄ?e.

Maribor in DomĹžale sta bila v prejĹĄnjem prvenstvu vendarle drugo in tretje moĹĄtvo in sta tudi letos velika kandidata za naslov. TakĹĄne ambicije imajo gotovo tudi LjubljanÄ?ani, vendar so razoÄ?aranje prvih dveh krogov. Na njih so si priigrali le eno toÄ?ko in doslej ĹĄe niso (kot tudi KrÄ?ani) premagali gostujoÄ?ih vratarjev. Rudarji bodo v naslednjih dveh krogih obakrat gostitelji in to obakrat v ponedeljek. Najprej proti KrĹĄkem, nato proti novincu Muri. Na obeh dvobojih bodo favoriti. ÄŒe Ĺže zaradi drugega ne, pa zaradi domaÄ?ega terena. Med razoÄ?arance drugega kroga lahko uvrstimo tudi Maribor, ki je po visoki zmagi v Velenju s petimi goli razlike, nepriÄ?akovano na svojem igriĹĄÄ?u, strelsko popolnoma zatajil proti novincu Muri. SoboÄ?ani so se domov vrnili z veliko toÄ?ko (0 : 0). Drugi derbi kroga je bil v Celju, kjer je gostovala Gorica, bilo je 2:2, pa Ä?eprav so domaÄ?i dolgo vodili z 2:0. Triglav, ki se je komajda obdrĹžal v elitni druĹĄÄ?ini, pa je na svojem igriĹĄÄ?u 1:3 izgubil z Aluminijem. KidriÄ?ani so skupaj z DomĹžalÄ?ani ĹĄe brez izgubljene toÄ?ke in po prvih dveh krogih skupaj z njimi na vrhu lestvice.

NogometaĹĄi DomĹžal so se zavedali, da so proti rudarjem favoriti. To so Ĺželeli tudi Ä?im prej dokazati. Ĺ˝e od prve minute so odloÄ?no krenili v napad. Po nekaj nevarnih napadih, v katerih je neprestano diĹĄalo po zadetku, so se v 32. minuti prviÄ? veselili.

Matija Ĺ irok se je spretno otresel Rudarjevega branilca, poslal Ĺžogo pred drugo vratnico osamljenemu TonÄ?iju Mujanu, ki je zadel nebranjeno stran vrat. Po

Na kratko Spet v spomin na MatjaĹža Cvikla Po petih letih premora je vodstvo velenjskega Rudarja znova izvedlo turnir v spomin na njihovega nekdanjega odliÄ?nega igralca MatjaĹža Cvikla. V svoji bogati karieri je kot napadalec zaigral v dresih velenjskega Rudarja, kjer je tudi zrasel kot nogometaĹĄ, Maribora, Beltincev, turĹĄkega Zeytinburna, ĹĄestkrat pa je oblekel tudi slovenski reprezentanÄ?ni dres.

PrejĹĄnji teden je minilo devetnajst let, ko je po daljĹĄi in hudi bolezni umrl v 33. letu starosti.

Na osmem turnirju so poleg gostiteljev nastopili ĹĄe upi iz DomĹžal, Celja, Aluminija, Interblocka, Brinja in Grosuplja.

KonÄ?ni vrstni red: 1. Aluminij, đ&#x;”˛ 2. Celje, 3. Rudar ‌â€

prejetem zadetku so gostje le zaÄ?eli veÄ? pozornosti namenjati napadalni igri in loviti izenaÄ?enje, vendar pravih udarcev proti vratarju Dejanu Miliću ni bilo. Nekoliki nevarneje so zapretili le v zadnjih trenutkih prvega dela. Tudi v drugi polÄ?as so domaÄ?i krenili odloÄ?no, da bi Ä?im prej podvojili vodstvo, kajti tako pred njimi, kot tudi gosti sta danes povratni kvalifikacijski evropski tekmi. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa je domaÄ?i trener Simon RoĹžman poslal na igriĹĄÄ?e svojega najboljĹĄega strelca v prejĹĄnji sezoni Lovra Bizjaka.

Ta je v 49. minuti nezadrĹžno potegnil po levi strani, poslal Ĺžogo pred oddaljenejĹĄo vratnico, kjer jo je Senijad IbraÄ?ić poslal v mreĹžo. V 57. minuti so domaÄ?i zadeli ĹĄe tretjiÄ?. Po podaji Agima Ibraimija je IbriÄ?ić z lepim udarcem s pribliĹžno dvajsetih metrov poslal Ĺžogo v desni zgornji kot Pridigarjevih vrat. Vlatku Ĺ imunacu. je po dvojni podaji s Solomunom uspelo izid ublaĹžiti na konÄ?nih 1 : 3.

Trener Marijan PuĹĄnik je po tekmi dejal: V prvih dveh krogih smo imeli dva najteĹžja nasprotnika. To ni noben izgovor za naĹĄi slabĹĄi predstavi, toda vedeli smo, da bo ob tem evropskem ritmu zelo teĹžko za nas. Maribor in DomĹžale sta najmoÄ?nejĹĄi ekipi. Mi smo ĹĄe vedno v nastajanju. Zlasti smo tanki v zvezni liniji. Ĺ e vedno iĹĄÄ?emo dva igralca, ki bi poveÄ?ala konkurenco na sredini. Obenem pa smo na obeh uvodnih tekmah naredili preveliko napak. Moramo se spet vrniti k osnovam, rudarjevemu naÄ?inu igranja; to je trdno v obrambi, ter borbi za Ĺžogo z veliko teka.ÂŤ Zaradi zgoĹĄÄ?enega ritma nastopov trener pogosto menjuje igralce. ÂťVsi igralci bodo dobili priloĹžnost po receptu, tako kot treniraĹĄ, toliko tudi igraĹĄ. Mlada igralca, ki sta dobila na tej tekmi priloĹžnost, sta perspektivna, seveda pa bosta morala ĹĄe najprej dobro trenirati in se dokazovati.ÂŤ đ&#x;”˛

OdliÄ?en nastop naĹĄih atletinj Zagreb - Na odprtem atletskem prvenstvu HrvaĹĄke v Zagrebu je v soboto in nedeljo nastopilo prek 20 slovenskih atletinj in atletov, med njimi tudi Anita Horvat, Jerneja Smonkar in Bernarda Letnar (AK Velenje).

Slovenska rekorderka Anita Horvat (Velenje) je tokrat tekla na 200 metrov in dosegla skupno drugi Ä?as z njenim najboljĹĄim izidom sezone (23,60). Horvatova bo v Berlinu nastopila na 400 m, tokrat je za mednarodno normo za EP na pol krajĹĄi razdalji zaostala za desetinko. Jerneja Smonkar (Velenje), edina slovenska dobitnica odliÄ?ja na nedavnem balkanskem prvenstvu, je zabeleĹžila drugi Ä?as na 400 m (54,87). Druga je bila tudi Bernarda Letnar (Velenje) v metu đ&#x;”˛ kopja (54,59 m).â€

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

KRONIKA

Kako hitro po Levstikovi?

Po njej se tedensko pelje 21.000 vozil - Promet umirjajo z merilnikom Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj - ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v letu 2016 izdelala Celostno prometno strategijo (CPS) in pridobila strateĹĄki dokument, v katerem je pripravljeno uÄ?inkovito zaporedje ukrepov na podroÄ?ju prometa, ki vodijo v celostno spremembo, ta pa naj bi zagotovila doseganje viĹĄje kakovosti bivanja. ÂťTo bomo dosegli s trajnostno mobilnostjo, kar med drugim pomeni zagotovitev mobilnosti za vse, obenem pa zmanjĹĄanje prometa in njegovih negativnih vplivov na okolje,ÂŤ pravi Darko ÄŒepelnik iz uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Eden od ukrepov, ki pripomore k izboljĹĄanju stanja, je umirjanje prometa z merilnikom hitrosti. Ta vpliva na poveÄ?anje varnosti in pretoÄ?nost prometa V Ĺ oĹĄtanju so prikazovalnik hitrosti namestili ob Levstikovi cesti.

Meri in izpisuje hitrost vozil, ki je jasno

da zmanjĹĄa hitrost. Gre za sistem za opozarjanje prekoraÄ?itve hitrosti oziroma izboljĹĄanja prometne varnosti na kritiÄ?nih odsekih cest,ÂŤ pravi ÄŒepelnik.

â?ą

Spletna povezava http://www.sostanj.si/ objava/120373

Hitrost, ĹĄtevilo vozil in vse druge statistiÄ?ne podatke z Levstikove objavljajo na spletni strani.

vidna vsem udeleĹžencem prometa. ÂťGlavna prednost table je izmeniÄ?ni barvni prikaz hitrosti in smeĹĄka glede na merjeno hitrost.

Na ta naÄ?in poskuĹĄamo vplivati na voznike,

Zbrane podatke, od popreÄ?ne hitrosti, najveÄ?je hitrosti, ĹĄtevila vozil ‌, obdelajo in objavijo tudi na spletni strani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. V tednu od 16. do 23. julija je denimo po Levstikovi peljalo 20.964 vozil, v eni uri popreÄ?no 260, najviĹĄja hitrost, ki je bila zabeleĹžena, je bila 113 kilometrov na uro, povpreÄ?na hitrost v tistem tednu 49 kilometrov na uro. đ&#x;”˛

Celovita prenova osvetlitve Velenjskega gradu Mestna obÄ?ina Velenje je v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb prejĹĄnji teden zaÄ?ela z energetsko sanacijo in optimizacijo razsvetljave Velenjskega gradu.

RaÄ?unajo, da bodo dela sklenili v drugi polovici oktobra, zanje pa bodo namenili 115 tisoÄ? evrov.

Nova razsvetljava bo izpolnjevala ekoloĹĄke zahteve in standarde osvetlitve, doloÄ?ene za fasade objektov in obzidij gradu. Namestili bodo reflektorsko razsvetljavo z novo energetsko in svetlobno tehniÄ?no uÄ?inkovitejĹĄo razsvetljavo z LED-tehnologijo. Na nove drogove in nosilne konzole bodo namestili

40 novih reflektorjev z LED-tehnologijo skupne moÄ?i 2.913 W. Poraba elektriÄ?ne energije se bo bistveno zniĹžala, kljub veÄ?jemu ĹĄtevilu reflektorjev. Prenovo izvaja podjetje Elektro Jezernik. đ&#x;”˛

mz

bela kronika ÄŒelno v Paki Velenje, 26. julija – V Ä?etrtek se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta Ä?elno trÄ?ili vozili. Ena oseba se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodovala. Vzrok nesreÄ?e je bila neprilagojena hitrost.

Vlom v stanovanjsko hiĹĄo Velenje, 26. julija – ÄŒas poÄ?itnic in dopustov je obdobje, ko so precej delavni nepridipravi. Eden je v Ä?asu, ko je bil lastnik na dopustu, vlomil v njegovo hiĹĄo na obmoÄ?ju Velenja. KriminalistiÄ?ni tehniki in policisti so opravili ogled. Zdaj zbirajo obvestila, da bodo storilca lahko izsledili.

Policisti pozivajo oÄ?ividce nesreÄ?e, da se jim javijo Ljubno ob Savinji, 28. julija – V soboto, malo po 17. uri, se je na Ljubnem ob Savinji zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila udeleĹžena kolesarka in neznani voznik terenskega vozila Ä?rne barve.

Ta je na mostu Ä?ez Savinjo tesno prehiteval kolesarko in z ogledalom trÄ?il v njeno roko, tako da je ta padla in se pri tem laĹžje telesno poĹĄkodovala. Po trÄ?enju se voznik ni ustavil in nudil pomoÄ? poĹĄkodovani, ampak je od-

Ni ĹĄlo za ugrabitev, ampak nesporazum Velenje, 27. julija – VelenjÄ?anka je ravnanje tujcev, ki so nujno potrebovali zdravniĹĄko pomoÄ? za enega od njih, napaÄ?no razumela in poklicala policiste.

Ko so policisti v petek dobili prijavo, da so neznanci hoteli ugrabiti VelenjÄ?anki, se je zgodba kot poĹžar razplamtela po socialnih omreĹžjih in med prebivalci. Izkazalo pa se je, da ĹĄe zdaleÄ? ni ĹĄlo za to.

Kaj se je dejansko zgodilo, so pojasnili na Policijski postaji Velenje.

Bel kombi s tujo registrsko oznako je ustavil ob prijaviteljici z otroki. Eden od potnikov je zaÄ?el vpiti: urgenca, urgenca ‌ Iz vozila pa sta izstopila dva potnika in ji zaÄ?ela v tujem jeziku nekaj dopovedovati. peljal naprej v smeri LuÄ?.

Zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in nesreÄ?e policisti naproĹĄajo voznika Ä?rnega terenskega vozila in vse morebitne oÄ?ividce ter voznika, ki sta na kraju nesreÄ?e nudila pomoÄ? poĹĄkodovani, da pokliÄ?ejo na Policijsko postajo Mozirje ali na interventno ĹĄtevilko 113 oziroma na anonimni telefon Policije 080 1200.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zasegli so mu avto Velenje, 26. julija – V Ä?etrtek so policisti zaradi voĹžnje brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja vozniku, ki je vozil tudi pod vplivom alkohola, v Silovi zasegli avto.

Nadlegoval prijateljico bivĹĄe Ĺžene Velenje, 26. julija - V Ä?etrtek je VelenjÄ?an po domofonu nadlegoval prijateljico bivĹĄe Ĺžene in ji povzroÄ?al

obÄ?utek nelagodja in prestraĹĄenosti.

Policisti so se odloÄ?ili, da mu napiĹĄejo odloÄ?bo o prekrĹĄku.

StarĹĄ ni upoĹĄteval sklepa sodiĹĄÄ?a Velenje, 26. julija – Ker eden od razvezanih partnerjev ni upoĹĄteval sklepa sodiĹĄÄ?a o stikih z otroki, ga bodo policisti ovadili za sum storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe.

VelenjÄ?anka se je prestraĹĄila, jim povedala, da bo poklicala policijo, moĹĄka sta sedla nazaj v kombi, ki je odpeljal naprej.

Policisti so takoj zaÄ?eli z iskanjem vozila in zbiranjem obvestil. NaĹĄli so ga pri Zdravstvenem domu Velenje. Potniki so bili drĹžavljani Romunije. Eden od njih je potreboval zdravniĹĄko pomoÄ?, zaradi Ä?esar je bil tudi hospitaliziran.

Policisti so se obrnili tudi na delodajalca, si ogledali kombi, elementov ali znakov, ki bi kazali, da je ĹĄlo za kakrĹĄnokoli zlonamerno dejanje, pa niso naĹĄli.

Izginilo kolo Velenje, 28. julija – Na Goriťki cesti je neznanec v soboto ukradel kolo. Latnika je oťkodoval za 200 evrov.

Paka je bila nenavadno zelena Velenje, 26. julija – V Ä?etrtek okoli 20. ure je policiste poklicala VelenjÄ?anka in jim povedala, da je reka Paka nenavadno zelene barve. Policisti so opravili ogled kraja, vzet je bil vzorec in poslan v analizo.

Vpila na cvetliÄ?arko Velenje, 27. julija – V Nakupovalnem centru Velenje je v petek na cvetliÄ?arko kriÄ?ala razjarjena gospa. Zakaj se je tako obnaĹĄala, bo policistom ĹĄe razloĹžila.

Bivťi spet nagajal Velenje, 27. julija – Na Jenkovi je svoji bivťi Şeni (spet) nagajal bivťi moŞ.

Pred njenimi vrati je vpil in tolkel po njih.

Bikec jo je mahnil po svoje Velenje, 28. julija – V soboto zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da naj bi preko noÄ?i nekdo v Silovi ukradel bikca.

Policisti pa so ugotovili, da bikec ni bil ukraden, ampak jo je sam mahnil na potep. NaĹĄli so ga, ko je obiskal sosede.

2. avgusta 2018

Vremenske nevĹĄeÄ?nosti in poĹžari – doma in v tujini LetoĹĄnje vremenske razmere v juniju in juliju so bile spremenljive in nestabilne.

Nekateri celo pravijo, da so nenavadne, saj v juniju in juliju ni bilo veliko dni, ko ne bi deĹževalo ali oblaki ne bi skrili sonca. Tudi lokalna neurja, ki zajamejo manjĹĄa obmoÄ?ja, a zaradi koliÄ?ine padavin, silovitosti deĹžja, toÄ?e ali vetra so v letoĹĄnjem poletju ravno tako pogosta. Toda navkljub temu so povpreÄ?ne temperature na enaki ravni ali so celo malenkostno viĹĄje. Vremenske nevĹĄeÄ?nosti, ki jih doĹživljamo v naĹĄi drĹžavi in v drugih evropskih drĹžavah postajajo stalnica, ki nas spremlja zadnja poletja. Strokovnjaki pravijo, da je vse to priÄ?akovano, saj se podnebje segreva in v ĹĄtevilnih drĹžavah vse pogosteje evidentirajo najviĹĄje temperature, odkar izvajajo meritve. V oddaljeni Japonski so zaradi najviĹĄjih temperatur doslej evidentirali veÄ? kot 60 smrtnih Ĺžrtev, na tisoÄ?e ljudi pa so hospitalizirali v bolniĹĄnicah.

V Ä?asu pisanja te kolumne se na Ĺ vedskem gasilci borijo z veÄ? kot desetimi velikimi poĹžari. ObseĹžnost poĹžarov v Latviji je zelo velika, da so tako kot Ĺ vedi zaprosili Evropsko unijo za pomoÄ?. Najbolj tragiÄ?ne posledice poĹžarov pa so v GrÄ?iji, kjer je doslej umrlo veÄ? kot 70 ljudi, na desetine pa je poĹĄkodovanih in Ĺživljenjsko ogroĹženih zaradi posledic dima in ognja. Dejstvo je, da je v poletnem Ä?asu najveÄ? poĹžarov in poletnih neurij, toda zadnja leta tako pri nas kot drugje se konstantno pojavljajo in so vse bolj nevarna in ogroĹžajoÄ?a tako za naravno okolje, premoĹženje in Ĺživljenja ljudi.

Ne glede na dejstvo, da poletni Ä?as pomeni poÄ?itniĹĄko dopustniĹĄki Ä?as ne smemo pozabiti na podnebne spremembe, in posledice, ki so vse bolj opazne in tragiÄ?ne. Izpostavljeni smo prav vsi, ne glede ali smo v domaÄ?em kraju, na izletu v bliĹžnjem kraju ali dopustujemo daleÄ? od doma. DomaÄ?e okolje in s tem tudi vremenske razmere, znake, ki opozarjajo na hitro spremembo vremena ali prihod neurja, dobro poznamo, toda kljub temu moramo biti pozorni na dogajanje v okolju.

To ĹĄe zlasti velja, kadar smo v drugem okolju oziroma drugi drĹžavi, kjer nam lokalne vremenske in druge znaÄ?ilnosti niso dobro poznane. V teh dneh divjajo poĹžari v GrÄ?iji, Latviji in na Ĺ vedskem, kar ne pomeni, da do slednjih ne more priti v drugih drĹžavah oziroma poÄ?itniĹĄkih krajih, kamor se praviloma odpravljamo v tem obdobju.

Prvi ukrep pred odhodom od doma v tujino je zagotovo spremljanje novic v medijih in iskanje informacij s pomoÄ?jo spleta ali na Ministrstvu za zunanje zadeve. Trenutne razmere na poĹžarnih obmoÄ?jih v omenjenih drĹžavah niso varne in je vsako potovanje tvegano, na kar opozarjajo tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve. ÄŒe se znajdemo v takĹĄnih okoliĹĄÄ?inah pa je zelo priporoÄ?ljivo upoĹĄtevati navodila varnostnih organov in gasilcev. V primeru ogroĹženosti, izgube ali uniÄ?enja osebnih dokumentov se lahko vselej obrnemo na diplomatska in konzularna predstavniĹĄtva Republike Slovenije. Zato je priporoÄ?ljivo pred potovanjem pridobiti in shraniti telefonsko ĹĄtevilko in naslov predstavniĹĄtva v drĹžavi, kamor potujemo. To velja tudi za kopiranje osebnih dokumentov, potrdil o letih in drugih pomembnih informacijah, ki nam lahko pridejo prav v okoliĹĄÄ?inah, ki so nevsakdanje ali ogroĹžajoÄ?e.

Poleg naĹĄtetega velja opozoriti tudi na varnostne ukrepe ob namestitvah v poÄ?itniĹĄkih naseljih ali v hotelih. Seznanitev z lokacijo sobe, evakuacijsko potjo, toÄ?ko zbiranja v primeru poĹžara ali drugih razlogov je osnovni ukrep, ki ga ne smemo niti spregledati niti podcenjevati. To velja tudi za hrambo dragocenejĹĄih predmetov in osebnih dokumentov. Tatvina ali izguba slednjih nam lahko v tujini zagreni poÄ?itnice in ustvari nepredvidene dodatne stroĹĄke. Zato navkljub poÄ?itniĹĄkemu razpoloĹženju ne pozabimo na te osnovne ukrepe, ki nas lahko obvarujejo pred nevĹĄeÄ?nostmi in nam hkrati lahko zagotovijo veÄ? varnosti.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

V Avstriji poskusno 140 kilometrov na uro Na pribliĹžno 120 kilometrih zahodne avstrijske avtoceste A1 je od vÄ?eraj najviĹĄja dovoljena hitrost zviĹĄana na 140 kilometrov na uro.

To omejitev so spremenili na dveh odsekih preteĹžno tripasovne zahodne avstrijske avtoceste A1 med Linzem in Dunajem oziroma Linzem in Salzburgom Na naĹĄi agenciji za varnost prometa bi taki spremembi nasprotovali. Prej je treba urediti pretoÄ?nost, menijo. Je pa pri nas vseeno precej omejitev neustrezno postavljenih in tudi to ovira pretoÄ?nost prometa. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

UTRIP

2. avgusta 2018

15

UĹživaj poletje!

Za Ä?as poletnih poÄ?itnic se vedno poÄ?utimo kot majhni otroci.

In ni vaĹžno kako zgodaj se zaÄ?nemo pripravljati nanje, se bomo zadnjo noÄ? ĹĄe vedno premetavali v postelji do dveh zjutraj in tuhtali kaj smo pozabili.

Pred vsakim potovanjem je treba poskrbeti tudi za pripravo in birokracijo. Ĺ e pred odhodom se je priporoÄ?ljivo pouÄ?iti o navadah in razmerah v drĹžavi, ki jo obiskujemo, se pozanimati o cepljenju in aktualnih varnostnih razmerah. PriporoÄ?ljivo je, da si pred odhodom na dopust, napravimo naÄ?rt, kaj vse moramo storiti pred odhodom, katere informacije je pametno zbrati in kako ravnati v primeru teĹžav. Varnost je ena od osnovnih zahtev, ki jih Ä?lovek mora izpolnjevati. Karkoli Ĺže poÄ?nemo, zmeraj si Ĺželimo biti varni. Prav tako pa varnosti nikakor ne smemo zanemariti na potovanju. In ne govorimo le o zavarovanju, ki si ga lahko zagotovimo pri rezerviranju poÄ?itnic, temveÄ? tudi o slabostih naĹĄe destinacije in stvareh, ki jih moramo upoĹĄtevati, da smo na potovanju Ä?im bolj varni. PriporoÄ?amo, da si sveĹže informacije o varnosti potovanj ogledate na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije v rubriki Informacije za popotnike.

Posamezna obvestila po drĹžavah so na voljo v rubriki PredstavniĹĄtva po svetu. V primeru, da Slovenija nima konzularnega predstavniĹĄtva v drĹžavi, v katero potujete, se lahko za pomoÄ? obrnete na predstavniĹĄtva preostalih drĹžav Ä?lanic Evropske unije. Preden se odpravimo na poÄ?itnice, se pozanimajmo o naĹĄi destinaciji tudi pri uradnih svetovalcih.

NaĹĄ najboljĹĄi nakit pustimo doma ali v hotelu, prav tako naĹĄe najboljĹĄe in najdraĹžje tehnoloĹĄke igraÄ?ke. Pazljivo z denarjem, ne shranjujmo vsega denarja in banÄ?nih kartic le v denarnici, temveÄ? si jih pametno razporedimo in se

drĹžimo druge toÄ?ke (laĹžna denarnica kot vaba). Skenirajmo in kopirajmo si najpomembnejĹĄe dokumente. To nam bo zagotovilo nekaj varnosti v primeru, da nam dokumente ukradejo. Ne pretiravajmo z alkoholom, preveÄ? opiti smo lahka tarÄ?a vseh nepridipravov. Nikakor ne bodimo preveÄ? zaupljivi do tistih preveÄ? prijaznih tujcev. Preden odpotujemo je najbolje, da se pozanimamo o najbolj pogostih zvijaÄ?ah, ki jih na ulicah izvajajo razni nepridipravi. DaljĹĄe potovanje je pogosto zdruĹženo s kulturnim ĹĄokom, pa tudi izpostavljanje ĹĄkodljivim agensom je daljĹĄe. Pri daljĹĄem

vstvenih nevĹĄeÄ?nosti. ÄŒe morate redno jemati zdravila, ki jih dobite le na recept, prosite osebnega zdravnika, da vam zdravilo napiĹĄe tudi z mednarodnim imenom. Zdravila shranite na enem mestu, najbolje v priroÄ?ni torbici, in na varnem pred otroki. Preden si pripravite torbico z zdravili, preverite datum njihove uporabe. Zdravila naj ostanejo v originalni embalaĹži, skupaj z navodilom za uporabo. Pazite, da ne bodo shranjena pri temperaturi, viĹĄji od sobne (25 °C). ZaĹĄÄ?itena naj bodo pred svetlobo in vlago.

Pozorni bodite tudi na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo

nje izgubljenih mineralov in prepreÄ?itev izsuĹĄenosti ob driski in bruhanju, zdravilo proti alergiji, tablete za Ä?iĹĄÄ?enje vode, sterilna obveza za rane, tamponi, obliĹži, povoji, gaze, razkuĹžilo, ĹĄkarjice, elastiÄ?ni povoj, navadni, termometer, sterilne rokavice. Ne pozabite na sonÄ?na oÄ?ala, zaĹĄÄ?itno kremo in kondome. Kadar potujete v eksotiÄ?ne kraje, se pred potovanjem obvezno cepite proti doloÄ?enim boleznim (katere bolezni so to in kako cepljenje poteka, se pozanimajte pri svojem osebnem zdravniku ali na spletni strani InĹĄtituta za varovanje zdravja. Za cepljenje pa je po-

ÄŒe se vam v Ĺživljenju kaj ne izide, tako kot bi Ĺželeli, niste veÄ? prijazni. Niti do najbliĹžjih, ki jih zadnje dni prav odrivate od sebe. VÄ?asih je bolje, Ä?e kaj obdrĹžite zase. MolÄ?ite, kolikor dolgo bo ĹĄlo. Ljudje so privoĹĄÄ?ljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaĹĄih nasprotnikov izkoristil vaĹĄo ranljivost. Tokrat vam bodo tudi tisti, ki jim zaupate, povedali, kar vam gre. Brez pretiravanja ste za vse, kar se vam trenutno dogaja, krivi sami. Prej, kot se boste sprijaznili s tem, laĹžje vam bo. V naslednjih dneh pa vas Ĺžal Ä?aka ĹĄe nekaj Ĺživljenjskih neviht.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pri delu, ki ga v teh dneh sicer ne boste imeli prav veliko, bo ĹĄlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe. Kar se odnosov tiÄ?e, pa bo slika povsem drugaÄ?na. Zadnje Ä?ase velikokrat malce zamujate, kar vam sodelavci Ĺže zamerijo. Na glas vam tega ĹĄe niso povedali, a ne bodo veÄ? dolgo tiho. Ĺ e je Ä?as, da se stvari obrnete v vaĹĄo korist, Ä?e se boste takoj vzeli v roke. ÄŒe ĹĄele odhajate na dopust, v prostih dneh naredite plan, kako se boste zresnili. PoÄ?utje bo kljub vsemu odliÄ?no. A le, ko boste daleÄ? od doma in vsakdanjika.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

V teh dneh boste pogosto delovali zasanjano in odsotno. Partner vas bo kmalu vpraĹĄal, kaj se dogaja z vami, saj bo imel obÄ?utek, da vam gre na Ĺživce. ÄŒe si Ĺželite ohraniti zvezo, bodite previdni v besedah in dejanjih, saj Ĺže nekaj mesecev hodite po tankem ledu. Kar se financ tiÄ?e, se bo stanje na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu zaÄ?elo izboljĹĄevati. To vas bo vsaj malo potolaĹžilo, saj dnevi, ki so pred vami, ne bodo najbolj prijetni. Sploh, ker avgustovske vroÄ?ine ne boste prenaĹĄali najbolje. Imeli boste teĹžke noge in glavo, noÄ?i pa bodo dolge in brez spanca.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒe ne boste veÄ? zapostavljali prijateljskih vezi, bo Ĺživljenje v naslednjih dneh ne le lepĹĄe, ampak tudi laĹžje. Imeli ste Ĺže obÄ?utek, da to postaja mirno in takĹĄno, kot si Ĺže dolgo Ĺželite. Samotarstvo, ki ste se mu kljub poletju predajali zadnje tedne, bo pustilo posledice. A avgust bo povsem drugaÄ?en. Poskrbeli boste, da boste v srediĹĄÄ?u pozornosti. Ko vas bodo hvalili, vam bo rasel greben. Ko vas bodo grajali, ne boste niÄ? sliĹĄali. To pa pomeni, da ĹĄe naprej beĹžite pred resniÄ?nostjo. Vzemite se v roke, saj tako ne bo ĹĄlo veÄ? dolgo. Vsaj brez posledic ne.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Napeto in zelo stresno stanje v sluĹžbi se za tiste, ki trenutno niste na dopustu, ĹĄe ne bo umirilo. Tudi zato, ker gre poleti vse bolj poÄ?asi, boste postajali utrujeni in nestrpni. VroÄ?ina bo k temu dodala svoje, zato boste domov hodili povsem izmuÄ?eni. ÄŒe bo partner Ĺželel od vas kaj veÄ? kot le nekaj besed in opravljanje najbolj nujnih stvari, bo imel teĹžko delo. Ĺ˝ivljenje se vam bo umirilo prihodnji teden, s tem pa tudi vi. Sploh, Ä?e si boste privoĹĄÄ?ili kakĹĄen dan oddiha veÄ?, poskrbite, da greste od doma. Lahko tudi samo na kratek izlet.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

potovanju se tudi zmanjĹĄa upoĹĄtevanje sploĹĄnih dietno-higienskih priporoÄ?il. Pazite na higieno, s seboj imej vlaĹžilne robÄ?ke in razkuĹžilo. NaĹĄi kovÄ?ki in potovalke so mnogokrat zelo natrpani, toda nikoli tako, da se ne bi naĹĄel prostor za zdravila in druge pripomoÄ?ke, ki nas lahko na potovanjih reĹĄijo ĹĄtevilnih zdra-

posebne pogoje shranjevanja. V vaĹĄi potovalni lekarni naj bodo zdravstvena kartica, ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in cepljenju (Ä?e je to potrebno), tablete proti poviĹĄani telesni temperaturi in boleÄ?inam, tablete proti driski, tablete za zdravljenje zaprtja, tablete proti potovalni slabosti, praĹĄek za nadomeĹĄÄ?a-

trebno poskrbeti najmanj osem tednov pred naÄ?rtovano potjo. Ĺ˝elimo vam torej sreÄ?no pot, lepe poÄ?itnice in Ä?im manj nevĹĄeÄ?nosti!

Enota za otroke in mladostnike pred. Karmen Petek, mag. zdr. nege đ&#x;”˛

5. Uporabljajte zaĹĄÄ?itni faktor vsaj 15.

6. Krema za sonÄ?enje naj ĹĄÄ?iti naĹĄo koĹžo tako pred UVA kot UVB Ĺžarki.

Voda in pesek namreÄ? odbijata sonÄ?ne Ĺžarke, s tem pa poveÄ?ujeta koliÄ?ino nevarnih UV Ĺžarkov.

Odbiti Ĺžarki zadenejo in poĹĄkodujejo koĹžo.

7. Kremo nanesite po kopanju ali namakanju kljub temu, Ä?e ima vaĹĄa krema oznako vodoodporno. Krema se v vodi delno izpere in zato ni veÄ? tako uÄ?inkovita.

8. Tudi v senci se ustrezno zaĹĄÄ?itimo, saj nas lahko tudi v senci ulovijo sonÄ?ni Ĺžarki. Imejte senÄ?nik.

9. ZaĹĄÄ?itite se tudi na dopustu v gorah. Tam veljajo enaka pravila kot ob vodi, pravzaprav je tam zaĹĄÄ?ita ĹĄe bolj pomembna. Velja namreÄ?, da je naravna zaĹĄÄ?ita na vsakih 1000 metrov nadmorske viĹĄine zmanjĹĄana za sedem odstotkov, zlasti v primeru snega, saj

V prvih dneh avgusta boste dokazali, da lahko s trmo in vztrajnostjo doseĹžete veliko. ÄŒeprav bo ĹĄe vladalo poletno mrtvilo, se ne boste ozirali nanj. Svoje poslovne ideje boste zaÄ?eli uresniÄ?evati Ĺže v naslednjih dneh. Odkrili boste nekaj talentov, za katere ĹĄe sami niste vedeli, da jih imate. OÄ?itno ste odliÄ?en pogajalec, vaĹĄa prednost pa je tudi v tem, da se vsega lotite ĹĄele po tem, ko preĹĄtudirate vse mogoÄ?e izide. Tokrat vas bo strah le, da vas bodo drugi pustili na cedilu, sebi boste povsem zaupali. A kdor Âťne riskira, ne profitiraÂŤ. Tega, da rek drĹži, se zavedate vsak dan bolj. Kot kaĹže, boste Ĺže kmalu vi tisti, ki boste ÂťprofitiraliÂŤ. PoÄ?utje bo solidno, iskali boste senco in ohladitev.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒuden teden je pred vami. ÄŒe boste iskreni do sebe in drugih, teĹžav ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moÄ?i in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Zaostanek pri delu bo vsak dan veÄ?ji, kar vas bo spravljalo v dodaten stres. Tokrat vam ne bo preostalo drugega, kot da priznate, da ne zmorete. Ko vam bo to uspelo storiti, vam bo takoj laĹžje. ÄŒe boste lahko odĹĄli za nekaj dni na dopust, pa boste poÄ?istili tudi v svoji glavi. V teh dneh boste spet Ä?utili veÄ?jo Ĺželjo po ljubezni. Telesno se boste poÄ?utili dobro, teĹžave boste imeli le s svojo zmedeno duĹĄo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Pravila varnega sonÄ?enja 1. Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro.

Umaknite se v hladne in zaprte prostore ali v senco. Nadenite si klobuk, sonÄ?na oÄ?ala ter lahko in gosto tkana oblaÄ?ila.

2. Pijte dovolj tekoÄ?ine, najbolje vodo!

3. ZaĹĄÄ?itite oÄ?i s kakovostnimi sonÄ?nimi oÄ?ali.

SonÄ?ni Ĺžarki lahko poĹĄkodujejo oÄ?esno roĹženico in povzroÄ?ijo nastanek sive mrene v poznejĹĄih letih. Izberite oÄ?ala, ki zagotavljajo 100 odstotno zaĹĄÄ?itno pred UV Ĺžarki.

4. Vsaj 30 minut pred sonÄ?enjem oziroma izpostavljanju soncu na suho in Ä?isto koĹžo nanesite kremo za zaĹĄÄ?ito pred soncem, da se vpije v koĹžo in jo zaÄ?ne ĹĄÄ?ititi.

Krema naj ima ustrezen faktor, pri nanosu pa pazite, da kakĹĄnega del telesa ne pozabite namazati. Nanos ponovite veÄ?krat na dan, zlasti, Ä?e smo ob vodi.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Zadnji dnevi so vam odprli oÄ?i. Sedaj zagotovo veste, da nikoli veÄ? ne boste obudili stare ljubezni. V delu, ki pa ne bo sluĹžbene narave, boste iskali uteho pred Ä?ustvenimi teĹžavami. Postalo vam je jasno, da morate Ä?im manj stvari temeljiti na vas samih. Ob tem pa boste vse pogosteje razmiĹĄljali o nekom, ki vam je Ĺže dolgo zelo blizu. Doslej si niste upali pokazati, da si Ĺželite veÄ? kot le prijateljstvo.

Sedaj boste zaÄ?eli razmiĹĄljati tudi o tem, da naredite prvi korak. ÄŒas ĹĄe ni zrel, zato ne bodite nestrpni. Ko bo, boste to takoj zaÄ?utili.

je takrat obseg ĹžarÄ?enja poveÄ?an za 100 odstotkov. Za primerjavo, voda in skale poveÄ?ajo UV sevanje za 50 odstotkov.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

â?ą

Obdobje Ä?akanja na razplet nekega precej neprijetnega stanja se bo podaljĹĄal.

To vam ne bo vĹĄeÄ?, saj ne marate negotovosti. ÄŒe ste se prav v teh dneh podali na dopust, boste vsaj malo pozabili na to, kar bo zelo dobro. Predajte se lenarjenju in poÄ?ivanju, Ä?im veÄ? se posveÄ?ajte partnerju. Do torka se boste sprijaznili s tem, da ĹĄe ni priĹĄel Ä?as, ki bi vam pomagal videti v vaĹĄo prihodnost. Marsikaj se ĹĄe lahko zgodi v naslednjih tednih, zato ne tuhtajte preveÄ?. Izkoristite mesec avgust, saj je to letos ugoden Ä?as za ĹĄtudij ali nabiranje novih znanj. BoleÄ?ine v sklepih bodo vsak dan manjĹĄe.

Porjavela koĹža torej ni znak zdravja, ampak znak obrambe organizma.

ZATO IMEJTE RADI SVOJE TELO!

10. ÄŒe opazite, da vaĹĄa koĹža postaja roĹžnata, se Ä?im hitreje umaknite s sonca v senco. Na opeÄ?eno koĹžo pa dajte hladne mokre obkladke.

VsakiÄ?, ko UV Ĺžarki priletijo na naĹĄo koĹžo, na njej naredijo poĹĄkodbo. Ti uÄ?inki se potem seĹĄtevajo. SonÄ?ne opekline poÄ?asi pripeljejo do staranja koĹže in sprememb na koĹži, ki vodijo tudi do koĹžnega raka.

Kreme za zaĹĄÄ?ito pred soncem so se pri zaĹĄÄ?iti pred mela-

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V teh dneh resniÄ?no ne boste vedeli, zakaj se ne poÄ?utite dobro. Sploh, ker boste naredili prav vse, kar si boste zadali, in ker se boste ob tem zavedali, da delate dobro, sebi v korist. OÄ?itno pa nekaj ĹĄe vedno delate narobe. V teh dneh, ko boste zaradi tega, ker ne boste naĹĄli odgovora, ĹĄe posebej ranljivi, se druĹžite le s tistimi, ki jim zaupate. Jasno vam je, da bo Ĺže september prinesel kopico novih teĹžav, zato uĹživajte vsak dan v avgustu, ko se jim ĹĄe lahko izognete. UpoĹĄtevajte partnerjeve nasvete, saj so iskreni in premiĹĄljeni.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

nomom pokazale kot ne dovolj uÄ?inkovite. So pa pomembne pri zaĹĄÄ?iti, torej zmanjĹĄevanju pojavnosti drugih oblik koĹžnega raka, kot sta na primer skvamozno in bazalno celiÄ?ni karcinom. Slednja sta najpogostejĹĄa koĹžna raka in sta povezana s soncem. đ&#x;”˛

Zdravstveni dom Velenje

Nepredvideni dogodki v prvih dneh avgusta bodo poskrbeli, da si sploh ne boste veÄ? podobni. To, da se boste tega takoj zavedali, bo dobro. Manj dobro pa je, da ne bo lahko najti reĹĄitve za nastali poloĹžaj. Vsaj v kratkem Ä?asu ne.

TeĹžava bo v tem, da tokrat res ne boste vedeli, kako sploh zaÄ?eti. Nimate veÄ? Ä?asa Ä?akati, zato poĹžrite osebni ponos in poiĹĄÄ?ite pomoÄ?. Zelo verjetno je, da boste morali zanjo zaprositi nekoga, ki ga ne marate najbolj. Izkazalo pa se bo, da ste ga povsem napaÄ?no ocenili.

Pomagal vam bo iskreno in nesebiÄ?no. VaĹĄ Ä?as ĹĄele prihaja.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

KonÄ?no ste se umirili in ste na dobri poti, da se tudi spoÄ?ijete. To je bilo nujno, saj vam je telo Ĺže sporoÄ?alo, da ste ga preobremenili. Pred vroÄ?ino boste beĹžali ne le v senco, veliko boste tudi v vodi. Ribe se v njej vedno odliÄ?no poÄ?utite.

Prihodnji teden bo zelo pomemben za vaĹĄo prihodnost. Sprva se tega sploh ne boste zavedali, a boste k sreÄ?i ĹĄe pravi Ä?as zaznali, da tokrat ne smete le zamahniti z roko in Ä?akati, kaj se bo zgodilo. Nekdo namreÄ? raÄ?una prav na to in Ä?aka na vaĹĄo napako. PrekriĹžajte mu naÄ?rte in dokaĹžite, da ste kos tudi najteĹžjim nalogam!

Naš ­čas, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED

Četrtek, 2. avgusta

Petek, 3. avgusta

Sobota, 4. avgusta

05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

10.55 Vem!, kviz 11.40 Odmev davnine, izob. odd.

12.25 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), šp. nad.

15.05 Moj gost/Moja gostja: Vezilje prekmurskih madžarskih krožkov vezenja, odd. TV Lendava 15.55 Slovenski utrinki, odd. madž. TV 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Zvezdan Pirtošek, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek: Slovenski parlament galerija kamna 18.05 Mala kraljična, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser.

20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad., 5/8 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Rusija – trenutki pred revolucijo, britanska dok. odd.

00.05 Strasti, TV-nad., 30/60 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal

05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

11.05 Vem!, kviz 11.55 Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Zvezdan Pirtošek, dok. odd.

12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), šp. nad.

15.00 Umetni raj: Dokumentarni film od Južne Amerike do Slovenije, od Berlina do Ljubljane 15.35 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: OŠ Lava - zidamo prihodnost 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Čez planke: Šrilanka 20.55 Nočni receptor, brit.-am. nad.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Kota Zabriskie, am. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.50

05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 ZSrečo kuha Cmok: Tista o Cmokovem zajtrku 07.15 Telebajski, lutkovna nan.

07.35 Kljukec s strehe, ris.

08.00 Studio kriškraš: Strahulja 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 10.20 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dok. ser.

10.55 Z Mišo...: Ciril Horjak 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Se zgodi, slov. nan.

15.00 Ambienti 15.35 Profil: Barbara Riman 16.10 Prvinska preizkušnja, britanska dok. ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Sveta Trojica nad Vrhniko, dok. odd.

17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Pariz lahko počaka, am. film 21.35 Poročila, šport, vreme 22.00 Poletna scena 22.15 Iz pozabe (II.), brit. nad.

23.10 Strasti, TV-nad.

23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.10 Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki: Amaterji, ris.

Zlatko Zakladko: Rabarbarin kompot v Kostanjevici na Krki 08.10 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dok. ser.

08.40 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

09.45 Dobro jutro, poletni izbor 11.55 Slovenski vodni krog: Želimeljščica, dok. nan.

12.40 Zdravje Slovencev: Čezmejno zdravstveno varstvo, dok. odd.

13.20 Z Mišo...: Ciril Horjak 14.20 Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd.

15.25 Čez planke: Belfast 16.25 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan.

18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan.

20.00 Ukane po kanadsko, razv. odd.

20.45 Avtomobilnost 21.15 Ambienti 21.45 Paranoja, kopr. film 23.30 Umor, je napisala (II.), am. nan.

00.20 Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection 00.55 Videotrak, zabavni kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Iz popotne torbe: Pospravljanje Ribič Pepe, odd. za otroke Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki 10.20 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 10.45 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 11.30 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar 12.15 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg 13.20 Jan Plestenjak s Simfoniki, koncert iz Križank 15.35 Umor, je napisala (II.), am. nan.

16.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 19.45 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 20.00 Koncert ansambla Nemir, 1. del 21.20 Zvezdana: Zalalala 22.00 Umor, je napisala (II.), am. nan.

22.50 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.20 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja 01.35 Videotrak 02.40 Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Portugalska, osmina finala, posnetek iz Sočija 04.25 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris.

07.15 Tika taka, ris.

07.25 Čebelica Maja, ris.

07.35 Super krila, ris.

08.00 Divja brata Kratt, ris.

08.25 Amika, 1/18 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/67 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/68 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/21 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/58 13.40 Usodno vino, 3/28 14.40 Lepo je biti sosed, 3/15 15.35 Dedinja Vendavala, 1/28 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/22 17.55 Ukradena preteklost, 1/59 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/81, 82 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/8 23.00 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/20 23.50 Princ podzemlja, 2/29, 30 01.15 24UR zvečer 01.45 Zvoki noči

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris.

07.25 Robocar Poli, ris.

07.45 Super krila, ris.

08.00 Divja brata Kratt, ris.

08.25 Amika, 1/19 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/69 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/70 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/22 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/59 13.40 Usodno vino, 3/29 14.40 Lepo je biti sosed, 4/1 15.35 Dedinja Vendavala, 1/29 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/23 17.55 Ukradena preteklost, 1/60 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Po vseh teh letih, kan. film 21.45 24UR zvečer 22.15 Eurojackpot 22.20 Dekle z vlaka, am. film 0.15 Stavka za božič, am. film 01.50 24UR zvečer 02.20 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Miš maš, Spoznajmo čutila 09.45 Čas za nas, tabornike!

10.20 Ustvarjalne iskrice 10.35 Napovedujemo 10.50 Pop Corn 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Nanovo, Imate težave s profesorji?

16.10 Videospot dneva 16.15 Kuhinjica 16.40 Mojca in medvedek Jaka 17.20 In prišel je …, gled. predstava 17.40 Ustvarjalne iskrice 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 2589. VTV magazin 18.55 Kultura, informativna oddaja 19.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Dnevi osamosvajanja Slovenije danes, pogovor 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: ans. Vikend, Trio Šubic 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Kmetijski razgledi 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Lov na skriti zaklad 10.45 In prišel je …, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.05 Ustvarjalne iskrice 11.35 Naj viža: ans. Vikend, Trio Šubic 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Kajenje je out 17.10 Ustvarjalne iskrice 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Nalezljive bolezni in cepljenja 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Pop Corn, Mambo Kings, Samuel Lucas 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

2. avgusta 2018

06.30 07.00 09.15 09.40

10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki 10.10 Čarokuhinja pri atu: Tajska 10.25 Bleščica, odd. o modi 10.55 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon 11.45 Avtomobilnost 12.25 Evropska prvenstva 2018: veslanje, prenos iz Glasgowa 14.30 Tihotapci identitete, dok. film 15.40 Umor, je napisala (II.), am. nan.

17.00 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 20.00 Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert 22.20 Televizijski klub: Digitalna dieta 23.15 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.40 Umor, je napisala (II.), am. nan.

00.35 Ukane po kanadsko, razv. odd.

01.20 Videotrak 02.20 Nogomet - SP 2018: Španija : Rusija, osmina finala, posnetek iz Moskve 04.55 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.20 Poko, ris.

07.45 Mala miška Mia, ris.

07.55 Peter Pan, ris.

08.20 Kraljevska akademija, ris.

08.45 Skrivnostni ranč, ris.

09.05 Čudežna ura Yo Kai, ris.

09.25 Ninja želve, ris.

09.50 Jaz sem Luna, 1/71-72 arg. nan.

11.55 Znan obraz ima svoj glas 14.40 Ljubezen po domače 15.40 Avto karaoke 15.55 Po vseh teh letih, kanadski film 17.40 Hipnoza: Dobra zabava 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Lepotica pod krinko, am. film 22.00 Je ali ni?, am. film 23.40 Joe proti vulkanu, am. film 01.30 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medved Jaka 09.40 Miš maš, Kajenje je out 10.20 Napovedujemo 10.25 Vila malina, gled. predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.10 Koncert ans. ŠTRK, pon.

12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Popotniške razglednice: Grčija 16.30 Pikin studio 2017/5 17.05 Nanovo, Imate težave s profesorji?

17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 Festival Vurberk 2016, posn. 1.

19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Koncert Big banda orkestra Slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Nedelja, 5. avgusta

Ponedeljek, 6. avgusta

Torek, 7. avgusta

Sreda, 8. avgusta

Poletna scena Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Črna na Koroškem 10.55 Komorni godalni orkester Akademije za glasbo (B. Ipavec) 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Koncert ansambla Nemir, 1. del 15.00 Tožilčeva priča, am. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika 17.45 Vina sveta, razv. kulturna odd.

18.40 Bacek Jon, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avst.-nem. nad.

20.50 Z Mišo...: Zlatko Zahović 21.35 Poročila, šport, vreme 22.05 Konfucij, igrano-dok. film 23.35 Strasti, TV-nad.

00.10 Za lahko noč: Navdih klasike: Harfistka Anja Gaberc 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.35 Info-kanal

06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.05 Vem!, kviz 11.50 10 domačih 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), šp. nad.

15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Romantika, dok. ser.

16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Kletvice 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Peš ob Nilu, potopisna ser.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, TV-nad.

23.40 Glasbeni večer 23.40 Letni časi – Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski) 23.45 Fire & Ice: Vlatko Stefanovski, Vasko Atanasovski in Komorni godalni orkester Slovenske filhar.

00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal

05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.20 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

10.50 Vem!, kviz 11.40 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad.

15.00 Potepanja: Bratislava in Sátoraljaújhely, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Strahulja 15.55 City folk - Obrazi mest: Daka 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Biološka zdravila, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Vetrnica pod Nanosom 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks (V.), brit. nad.

20.50 Foto/Photo Joco Žnidaršič; Neznosna lahkost fotografiranja, dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Pričevalci: Jože Košorok, dok. odd.

01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.00 Info-kanal

05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.05 Vem!, kviz 11.55 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 12.25 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad.

15.00 Pod drobnogledom: Hidroelektrarne na Muri?, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Odmev davnine: Baba, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Iračani na Finskem 18.05 Trobka in Skok, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Čas sprememb, it. film 21.30 Stopnice, kratki igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad.

23.45 Odmev davnine: Baba, izob. odd.

00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 08.35 09.05 10.15 12.40 13.25

06.40 07.00 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.55 09.05 09.15 09.25 10.00

07.00 Duhovni utrip: OŠ Lava - zidamo prihodnost 07.15 Glasbena matineja 07.15 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 07.25 Glasba Antonija Vivaldija: Orchestra Barocca di Bologna, zbor Viva Brežice 08.10 Danes dol, jutri gor, slov. nan.

09.20 Ukane po kanadsko, razv. odd.

10.30 Hišica v preriji - blagoslovljeni naj bodo vsi otroci, am. film 12.10 Evropska prvenstva 2018: veslanje, prenos iz Glasgowa 14.25 Evropska prvenstva 2018: kolesarstvo - cestna preizkušnja (Ž), prenos iz Glasgowa 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 03. kolo, prenos iz Kidričevega 19.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 20.50 Žrebanje Lota 21.00 Odbojka na mivki - turnir svetovne serije, pre. iz Ljubljane 23.00 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje 23.50 Beli zajec, TV-igra AGRFT 00.35 Videotrak 01.35 Nogomet - SP 2018: Hrvaška : Danska, osmina finala, posnetek iz Nižnega Novgoroda 04.10 Zabavni kanal, videotrak

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.15 09.40 10.25 11.10

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mulčki, ris.

Bisergora: Za bolezen je zdravilo Firbcologi, odd. za otroke Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Slovenski vodni krog: Rak, dok. nan.

Svetovni popotnik: Sveta dežela Dragonja - skrivnostna reka, dok. film 12.15 Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok. odd.

13.20 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 14.25 Televizijski klub: Digitalna dieta 15.25 Umor, je napisala (II.), am. nan.

16.20 Avtomobilnost 17.00 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 20.00 Svetovni popotnik: Sveta dežela 20.50 Oproščen (II.), nor. nad.

21.40 Umor, je napisala (II.), am. nan.

22.35 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.05 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dok. film 23.55 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 3. kolo, posnetek iz Kidričevega 02.15 Videotrak, zabavni kanal

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.20 Poko, ris.

07.45 Mala miška Mia, ris.

07.55 Peter Pan, ris.

08.20 Kraljevska akademija, ris.

08.45 Skrivnostni ranč, ris.

09.05 Čudežna ura Yo Kai, ris.

09.25 Ninja želve, ris.

09.55 Jaz sem Luna, 1/73-74, arg. nan.

11.55 Znan obraz ima svoj glas 14.35 Ljubezen po domače 15.50 Avto karaoke 16.05 Je ali ni?, ameriški film 17.50 Delovna akcija 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Načrtovalka porok, am.film 21.50 Mati in hči, ameriški film 00.05 Nimaš pojma, ameriški film 01.45 Zvoki noči

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris.

07.25 Robocar Poli, ris.

07.35 Mašine strašljivke, ris.

07.40 Grizzy in glodavčki, ris.

07.50 Mala miška Mia, ris.

08.00 Divja brata Kratt, ris.

08.25 Amika, 1/20, belgijska nan.

08.35 TV prodaja 08.50 Jaz sem Luna, 1/75, arg. nan.

09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/76, arg. nan.

11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/23, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/60, nan.

13.45 Usodno vino, 3/30, slov. nan.

14.45 Lepo je biti sosed, 4/2, slov. nan.

15.35 Dedinja Vendavala, 1/30, nan.

16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/24, meh. nan.

17.55 Ukradena preteklost, 1/61, nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/83-84, tur. nan.

21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/9, am. nan.

23.00 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/21, am. nan.

23.55 Princ podzemlja, 2/31-32, nan.

01.20 24UR zvečer 01.50 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Miš maš, Darilo iz gline 10.25 Ustvarjalne iskrice 10.40 Napovedujemo 10.45 2589. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Mladi in ranjena samopodoba, pogovor z dr. Lucijo Čevnik 12.10 Koncert Big banda orkestra Slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski 13.55 Kuhinjica, izob. oddaja 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.10 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.30 In prišel je…, gledališka predstava Vrtca velenje 16.50 Nanovo, Kaj je MEPI? 17.30 Ustvarjalne iskrice 17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice: Grčija 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža ans. Vikend, Trio Šubic 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Mambo Kings, Samuel Lucas 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Vse o silah 10.50 Ustvarjalne iskrice 11.10 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 16.55 Ustvarjalne iskrice 17.15 Žogarija (2), Koper 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Slikarski urok Majde Kurnik 22.05 Kuhinjica, izob. oddaja 22.30 Štirje letni časi z ans. Biseri, posnetek 2. dela koncerta 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o Cmokovem zajtrku 08.15 Martina in ptičje strašilo: Poskus 08.20 Vodja, kratki dok. film 08.40 Moji, tvoji, najini, družinska nad.

09.45 Dobro jutro, poletni izbor 12.00 Slovenski vodni krog: Koritnica, dok. nan.

12.40 Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu 13.20 13. festival »Sredi zvezd 2016«, Žalec, posnetek koncerta 15.30 Sam svoj; Jože Babič, 1., dok. film 16.25 Umor, je napisala (II.), am. nan.

17.25 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.55 Obramba in zaščita, kopr. film 23.20 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.50 Peš ob Nilu, potopisna ser., 2/4 00.40 Videotrak 01.40 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 03.50 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris.

07.25 Robocar Poli, ris.

07.35 Mašine strašljivke, ris.

07.40 Grizzy in glodavčki, ris.

07.50 Mala miška Mia, ris.

08.00 Divja brata Kratt, ris.

08.25 Amika, 1/21, belg. nan.

08.35 TV prodaja 08.50 Jaz sem Luna, 1/77, arg. nan.

09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/78, arg. nan.

11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/24, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/61, nan.

13.45 Usodno vino, 3/31, slov. nan.

14.45 Lepo je biti sosed, 4/3, slov. nan.

15.35 Dedinja Vendavala, 1/31, nan.

16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/25, meh. nan.

17.55 Ukradena preteklost, 1/62, nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/85-86, tur. nan.

21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/10, am. nan.

23.00 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/22, am. nan.

23.55 Princ podzemlja, 2/33-34, nan.

01.15 24UR zvečer 01.45 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Krava na mesecu, gled. predstava Vrtca Velenje 09.30 Žogarija (2), Koper 10.00 Ustvarjalne iskrice 10.20 Napovedujemo 10.25 In prišel je …, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.45 Štirje letni časi z ans. Biseri, posn.

12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.25 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš, Darilo iz gline 16.15 Kuhinjica, izob. oddaja 16.40 Nanovo, Šola in šport 17.20 Ustvarjalne iskrice 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Slikarski urok Majde Kurnik 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Camino 21.00 2590. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Kuhinjica, izob. oddaja 21.55 12. Festival medn. tolkalnih skupin Bumfest 2018 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Vesela hišica: Polž Studio kriškraš: Strahulja Kaj je tam?, kratki igrani film Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Dobro jutro, poletni izbor 10 domačih Zgodbe izza obrazov: Robert Friškovec 14.10 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert 16.45 Ambienti 17.25 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.50 Žrebanje Lota 22.00 Prevara (II.), am. nad.

23.00 Umor, je napisala (II.), am. nan.

23.50 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.15 Videotrak 01.20 Šport 03.50 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris.

07.25 Robocar Poli, ris.

07.35 Mašine strašljivke, ris.

07.40 Grizzy in glodavčki, ris.

07.45 Mala miška Mia, ris.

07.55 Divja brata Kratt, ris.

08.20 Amika, 1/22, belgijska nan.

08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 1/80, arg. nan.

09.45 TV prodaja 10.15 Jaz sem Luna, 1/79, arg. nan.

11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/25, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost 1/62, tur. nan.

13.45 Usodno vino, 3/32, slov. nan.

14.45 Lepo je biti sosed, 4/4, slov. nan.

15.35 Dedinja Vendavala, 1/32, meh. nan.

16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/26, meh. nan.

17.55 Ukradena preteklost, 1/63, tur. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/87-88, tur. nan.

21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/11, am. nan.

23.00 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/23, am. nan.

23.55 Princ podzemlja, 2/35, špan. nan.

00.35 Princ podzemlja, 2/36, špan. nan.

01.20 24UR zvečer 01.50 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Šola in šport 10.45 Ustvarjalne iskrice 11.00 2590. VTV magazin 11.20 Kultura, inf. oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, S čaji nad bolezni 17.10 Čas za nas, tabornike!

17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Camino 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: Priprava na porod in babištvo 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Antonius Marcus Aurelius: Dnevnik cesarja Marka Avrelija od – Odrasli / 1 – Filozofija

Rimski cesar Mark Avrelij (121-180 p. Kr.) je v svojih zapiskih v grĹĄkem izvirniku TĂĄ eis heautĂłn utiral pot k samemu sebi in prodrl globlje od svojih predhodnikov, ki so sledili besedam Spoznavaj samega sebe na proÄ?elju Delfskega preroÄ?iĹĄÄ?a. Navezoval se je na bogato dediĹĄÄ?ino grĹĄke nravstvene filozofije od Heraklita do razliÄ?nih sokratskih ĹĄol, najbolj zavezal pa se je stoicizmu. V svojstvenem stoiĹĄkem izrazu - filozofiji, ki je ni snoval iz knjig, temveÄ? iz Ĺživljenja samega, je ohranil asketsko strogost do sebe, strogost do drugih pa je opustil in jo nadomestil z vse razumevajoÄ?o Ä?loveĹĄko dobroto. V zdajĹĄnjih turbulentnih Ä?asih vsesploĹĄnega banaliziranja Ĺživljenja na vseh ravneh – antiintelektualizma, populizma in narcisizma svetovnih voditeljev, poblaznelega potroĹĄniĹĄtva in hlastanja za ĹĄarlatanskimi priroÄ?niki za osebno rast - je stoiĹĄka etika Marka Avrelija aktualnejĹĄa in zdravilnejĹĄa kot kadarkoli prej: ÂŤBodi kakor peÄ?ina, ob kateri se veÄ?no razbijajo valovi: sama stoji trdno, okoli nje pa se polega kipenje vodĂĄ.ÂŤ (Mark Avrelij IV 49).

Ĺ e posebej srdito so ga napadale feministke, ki so ga proglasile za okrutnega izdajalca in poĹĄast, njo pa za krhko muÄ?enico. Hughes se na napade ni odzval, vpogled v njuno skupno Ĺživljenje pa je odstrl tik pred svojo smrtjo leta 1998 skozi pesniĹĄko zbirko Pesmi za rojstni dan. Palmenova je s svojevrstno apologijo oblatenega pesnika mojstrsko osvetlila njegovo ljubezen do Ĺžene in nemoÄ? pri spopadih z njenimi divjimi notranjimi demoni in nenehnimi depresijami: ÂťMislil sem, da sem zaslutil mraÄ?ne sile svoje bele boginje, svoje srameĹžljive muze, ter da jo pred zlom lahko zaĹĄÄ?itim, v resnici pa sem takrat stal iz oÄ?i v oÄ?i z lastnimi demoni v podobi ĹženskeÂŤ.

Nizozemska pisateljica in filozofinja Connie Palmen je dala glas enemu najveÄ?jih angleĹĄkih sodobnih pesnikov Tedu Hughesu, ki v liriÄ?nem monologu pripoveduje o svojem Ĺživljenju z ameriĹĄko pesnico Sylvio Plath. Na temelju temeljitega raziskovalnega dela njunih literarnih opusov in drugih dokumentov je razkrila njegovo plat strastne uniÄ?ujoÄ?e ljubezni; skupna pot slovitih literatov se je namreÄ? Ĺže leta 1963 konÄ?ala z njenim samomorom, za kar je javnost okrivila Hughesa.

ÄŒetrtek, 2. avgust 8.00 Velenjski grad Dnevni tabor na Velenjskem gradu – Afrika 17.00 Velenjska plaĹža Ustvarjalno druĹženje na plaĹži 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 19.00 Galerija Velenje Somehing about views/Nekaj o pogledih, odprtje slikarske razstave Barbare JurkovĹĄek 19.30 Atrij Galerije Velenje Bordo (HRV), glasbeni projekt Martina Ĺ˝unca – koncert 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s

Dnevni tabor na Velenjskem gradu

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

od – Odrasli / 821-312.6 – Biografski romani

VELENJE

Sobota, 4. avgust

Hjalmar SĂľderberg: Resna igra

Connie Palmen: Ti si rekel

17

PRIREDITVE

2. avgusta 2018

Erotika, skozi katero je izraĹženo prepriÄ?anje o nezmoĹžnosti ljubezni, je kljuÄ?ni motiv literarnega opusa ĹĄvedskega pisatelja, dramatika, pesnika in Ä?asnikarja Hjalmara SĂľderberga (1869-1941). Poleg Strindberga slovi tudi kot najboljĹĄi opisovalec Stockholma, kajti njegovi liriÄ?no – impresionistiÄ?ni opisi prestolnice so nadvse Ä?arobni. Resna igra je ljubezenski roman, vpet v ozadje zeitgeista tedanjega Stockholma ter skandinavskih kulturnih in politiÄ?nih razmer. Glavna protagonista Arvid in Lydia nikoli ne prideta zares skupaj: po usodni mladostni zaljubljenosti se ji on odreÄ?e, ker si Ĺželi svobode in nikakor ne prenese, da bi ga nekdo Ä?akal. Nato se oba ujameta v zakon z drugima, se vnoviÄ? sreÄ?ata in potem skrivaj izĹživita svojo strast, vse dokler on ves zgroĹžen ne odkrije, da ni edini ljubimec v njenem Ĺživljenju. Resna igra navduĹĄi tudi s kritiÄ?nim subtilnim poudarkom dvojne morale: bralcu se, na eni strani ostro zariĹĄe samoumevnost erotiÄ?nega svobodnega kolovratenja neodloÄ?nega Arvida, na drugi pa zloveĹĄÄ? prizvok oznake femme fatale, ki se pripiĹĄe osvobojeni Lydii po loÄ?itvi od veliko starejĹĄega, uglednega soproga. đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

Velenjski muzealci bodo v Ä?etrtek, 2. avgusta, bodo med 8. in 14. uro na Velenjskem gradu pripravili dnevni tabor za osnovnoĹĄolce.

PoÄ?itniĹĄki dopoldan bodo udeleĹženci lahko preĹživeli na gradu, kjer si bodo ob spremstvu muzealcev ogledali prenovljeno razstavo Afrika, po vzoru raziskovalca Afrike FrantiĹĄka Foita in njegovih grafik izdelali in odtisnili svojo grafiko, se sproĹĄÄ?ali

HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE!

Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation Sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Brad Bird Slovenski glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Zala Djurić RibiÄ?, Marjan BuniÄ?, Miha Rodman Petek, 3. 8., ob 19.00 – 3D Sobota, 4. 8., ob 19.00 Nedelja, 5. 8., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE

Smeh in solze na Janovem koncertu pri Alenki na domu

Mamma Mia! Here We Go Again Glasbena romantiÄ?na komedija, 114

spremljevalnim programom 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Bonton za male lumpe 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Diane TaĹĄner ter koncert Urbana in Katarine MeĹža 21.00 Velenjska plaĹža, PlaĹža MiaMia Country Night

Ponedeljek, 6. avgust 9.00

AZ Ljudska univerza Velenje PoÄ?itniĹĄke aktivnosti za osnovnoĹĄolce v Planetu generacij 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Kapitan fantastiÄ?ni, drama

Torek, 7. avgust 10.00-12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: S Ä?opiÄ?em ustvarjamo spomine z DĹ L 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija

Jan Plestenjak je v Alenkin dom prinesel smeh in solze sreÄ?e. Alenka iz Celja je bila namreÄ? sreÄ?na izĹžrebanka v nagradni igri Citycentra Celje ÂťJanov koncert pri vas domaÂŤ. V intimnem vzduĹĄju so Alenka in njena druĹžina ter prijatelji na akustiÄ?nem koncertu doĹživljali nepozabne trenutke. ÄŒustveno razpoloĹženje se je stopnjevalo vse od Janovega prihoda pred stanovanjski blok in doseglo svoj vrhunec, ko so Alenki ob pesmi ÂťEn poljubÂŤ tekle solze sreÄ?e. đ&#x;”˛

Sreda, 8. avgust 10.00 Galerija Velenje Kaligrafija in okraĹĄevanje Ä?rk, delavnica

Ĺ OĹ TANJ Ponedeljek, 6. avgust 18.00-22.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

s tematsko obarvano jogo in se preizkusili v otroĹĄkih igrah, ki so danes Ĺže skoraj pozabljene.

UdeleĹžba na dnevnem taboru stane 5,5 evra, v ceno pa so zajete muzejska vstopnina, animacije, delavnice in malica.

Vsi, ki bi se Ĺželeli udeleĹžiti dnevnega tabora na Velenjskem gradu, se morajo nanj predhodno prijaviti po elektronski poĹĄti na naslov info@muzej-velenje. si ali po telefonu na ĹĄtevilko 03 898 26 30.

prli razstavo Diane TaĹĄler ter pripravili koncert Urbana in Katarine MeĹža.

Odprtje prve razstave risb ljubiteljske ustvarjalke Diane TaĹĄler, ki ustvarja pod imenom diArt, bo pospremil koncert mladih kitarista in pevke, brata in sestre.

Razstava bo na ogled do 2. septembra 2018.

Razstava in koncert

Šmarno ob Paki – Druťtvo vinogradnikov Šmartno ob Paki vas v soboto, 11. avgusta, vabi na slovesnost in druŞenje ob posta-

V soboto, 4. avgusta, bodo ob 18. uri na Velenjskem gradu od-

minut (ZDA, VB) ReĹžija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters Petek, 3. 8., ob 21.00 Sobota, 4. 8., ob 21.00 Nedelja, 5. 8., ob 18.00

SKRIVNOSTNO OGLEDALO

Looking Glass Triler, 103 minute (ZDA) ReŞija: Tim Hunter Igrajo: Nicolas Cage, Robin Tunney, Marc Blucas, Ernie Lively, Jacque Gray Petek, 3. 8., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 4. 8., ob 20.00 – mala

Pri ’PetaÄ?u’ bo pel klopotec

dvorana Sobota, 4. 8., ob 23.15 Nedelja, 5. 8., ob 19.00 – mala dvorana

NEVESTA

The Bride Grozljivka, 97 minut (Rusija) ReĹžija: Svyatoslav Podgaevskiy Igrajo: Viktoriya Agalakova, Igor Khripunov,Vyacheslav Chepurchenko, Aleksandra Rebenok Petek, 3. 8., ob 23.15 Nedelja, 5. 8., ob 20.15

KAPITAN FANTASTIÄŒNI

Captain Fantastic KomiÄ?na drama, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Matt Ross Igrajo: Viggo Mortensen, George MacKay,

Lunine mene

4. avgusta ob 20:18 bo zadnji krajec CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 2.8. BiotrĹžnica • Petek, 3.8. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 5.8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Deklica in kit • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. • V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

vitvi klopotca pri ’PetraÄ?u’ (Fanika in Danilo Pokleka) v Gavcah. Slovesnost se bo zaÄ?ela ob 17. uri. Prisluhnili boste pesmi, ki jo bo klopotec zapel in simboliÄ?no pozdravili jesen ter prihajajoÄ?o trgatev. đ&#x;”˛

mkp

Frank Langella, Steve Zahn, Sami Isler, Annalise Basso Ponedeljek, 6. 8., ob 21.00 Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Naslednji vikend, od 10. 8. do 13. 8., napovedujemo: glasbeno romantiÄ?no komedijo MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE, animirano druĹžinsko komedijo HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE 2D in 3D, biografski glasbeni dokumentarec WHITNEY, komedijo VSE ZA MEDVEDKA, kriminalko, triler TERMINAL, animirano pustolovĹĄÄ?ino DVIGNI SIDRO, in v ponedeljek, 13. 8., ob 21.00 v Zvezdah pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob domu kulture Velenje, psiholoĹĄki triler OBUPANA.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 23. do 29. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 23. do 29. julija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Jan je v Alenkin dom prinesel veliko smeha in tudi nekaj solz

Stresno sodobno starĹĄevstvo, predavanje 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: S Ä?opiÄ?em ustvarjamo spomine z DĹ L 20.30 Atrij Velenjskega gradu Iskrena spoved, komedija – Ena Ĺžlahtna ĹĄtorija

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriĹžanka Ĺ portni park Jezero

2. avgusta 2018

RADIO VELENJE

Ĺ portne aktivnosti na Jezeru

POLETNI POPUST

- 50 %

odbojka na mivki mini golf koĹĄarka mali nogomet

ÄŒETRTEK, 2. avgusta

Popust velja med 8 in 16 . h

h

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 3. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

Delovni Ä?as: vsak dan 8.00–22.00 ure

REZERVACIJE 041 500 380 ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Športni park JezeroÂŤ, najkasneje do ponedeljka 13. avgusta.

IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.Â

Praga 1948 Mineva sedemdeset let, odkar smo se peljali na Vsesokolski zlet v Prago. Bil sem edini udeleĹženec iz Velenja, sicer pa celjski gimnazijec. Prej smo izbrani telovadci iz veÄ?jih slovenskih srediĹĄÄ? cel mesec vadili skupaj na ljubljanski zelenici, da smo vaje za nastop izpilili tako rekoÄ? do popolnosti. Oblekli so nas v uniforme iz kvalitetnega oficirskega blaga in obuli v spodobne Ä?evlje. Sivi suknjiÄ? sem nosil, ĹĄe ko sem bil Ĺže ĹĄtudent in mnogi so mi ga zavidali.

PonoÄ?i je vozil vlak iz Slovenije z okoli ĹĄtiristo potniki (prihajajoÄ?ih Jugoslovanov je bilo preko ĹĄtiri tisoÄ?) skozi MadĹžarsko in proti jutru, ko smo obstali na neki postaji, so se na vlak povzpeli policisti in osebe v civilu ter vpili na ves glas: ÂťTito fuÄ?, Tito fuÄ?ÂŤ. Drugega nismo razumeli, smo pa dojeli, da se je zgodilo nekaj nenavadnega in bili v veliki negotovosti.

Jugoslavijo, ki je bila v tesnem objemu s Sovjetsko zvezo, so izkljuÄ?ili iz komunistiÄ?ne povezave vzhodnoevropskih drĹžav. Zgodil se je tako imeno-

vani informbiro, krivdo pa so naprtili jugoslovanskemu predsedniku Titu, ki naj bi postal Moskvi neposluĹĄen in se oziral proti zahodu.

V Pragi nas je doÄ?akal hladen sprejem. Uradni predstavniki so bili zelo neprijazni in vsa bratska povezanost je v hipu splahnela. PraĹžani pa so nas na vsakem koraku navduĹĄeno

Gottwalda, ki je zamenjal priljubljenega BeneĹĄa, ÄŒehi niso marali, kar so izraĹžali na razliÄ?ne naÄ?ine. Tako so vsi Ä?eĹĄki sokoli po tihem dogovoru, ko so korakali mimo Ä?astne tribune, namesto da bi s pogledom pozdravili Gottwalda, gledali vstran, samo vodja na Ä?elu ni tvegal. Mi smo se seveda ravnali po protokolu, da ne bi priĹĄlo do incidenta.

S prostimi vajami smo nastopili na ogromnem stadionu, ki je sluĹžil prav za mnoĹžiÄ?ne na-

pozdravljali, nam segali v roke in pogosto skandirali: ÂťTito-BeneĹĄ, Tito-BeneĹĄÂŤ, Ä?eprav so bili malo razoÄ?arani, ker nismo priĹĄli v sokolski opremi.

KomunistiÄ?nega predsednika

stope, in poĹželi velik aplavz.

ZvoÄ?niki so bili vgrajeni v tla.

Moja oznaka je bila toÄ?no na zvoÄ?nikovih reĹĄetkah, tako mi je glasba po nastopu ĹĄe dolgo zvenela v uĹĄesih in so jo konÄ?no

pregnali gledalci z dolgotrajnim ploskanjem.

Ko smo se pri Subotici vrnili v domovino, so nas obkroĹžili vojaki z naperjenim oroĹžjem.

Jugoslavija je bila v veliki nevarnosti, da vanjo vdre tuja vojska in odstrani vodstvo, ki ni bilo po volji Stalinovi Sovjetski zvezi, zato so bili uvedeni vsestranski varnostni ukrepi.

Na ÄŒeĹĄkem sem kupil za tisti Ä?as dragoceni torpedo za odsluĹženo kolo, ki sem ga odkril na podstreĹĄju pri starem oÄ?etu v Podsredi. Carinik in policist sta ga nekaj Ä?asa natanÄ?no ogledovala, in ko sta se prepriÄ?ala, da ni morda kakĹĄno eksplozivno telo, sta velikoduĹĄno dovolila uvoz. Ĺ prikle sem dobil v Celju v Slovenija ĹĄportu in manjkajoÄ?i torpedo sam vgradil, na kar sem bil zelo ponosen. ÂťPuchÂŤ je menda zagledal luÄ? sveta kmalu po prvi svetovni vojni, zato je vzbujal nemalo pozornosti.

Ker je bilo ogrodje, najbrĹž po hujĹĄem padcu, moÄ?no zamaknjeno, sem lahko stal z malo vaje na mestu z nogami na pedalih. Na ta naÄ?in sem dobil veliko stav, ki sem jih spremenil v pijaÄ?o za Ĺžejne prijatelje. đ&#x;”˛

SOBOTA, 4. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 5. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 6. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 7. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 8. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja

Bojan GlavaÄ?

Andreas Brandstätter

SERVIS in PRODAJA

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

Ĺžage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlaÄ?ni Ä?istilci • Ä?rpalke

Poletno gledaliĹĄÄ?e Studenec pri DomĹžalah Predstave: 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12., 14., 15. avgust Vse predstave ob 21. uri

Informacije in rezervacija vstopnic:

051 61 61 51 051 61 41 41 www.studenec.net NAS CAS - Studenec 2018.indd 3

27.6.2018 14:05:50

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

2. avgusta 2018

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ?

alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

prodam. Na parceli je moĹžna gradnja, parcela nudi zasebnost in Ä?udovit razgled. Info: 040 512 380.

PRIDELKI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE PARCELO 2.000 m2, delno stavbno in delno kmetijsko zemljiĹĄÄ?e v VirĹĄtanju

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 100.000 â‚Ź

RAZNO DOMAÄŒE VINO KraĹĄki teran in otroĹĄko kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 5. 8. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 TELIÄŒKO pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

Komunalno podjetje Velenje

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.

ZOBOZDRAVNIKI 4. 8. do 5. 8. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med. (V deĹžurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure)

VETERINARSKA POSTAJA Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600. Delovni Ä?as ambulante Velenje, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE: FRANKULOVIĆ VITOMIR, Ravne na KoroĹĄkem, ÄŒeÄ?ovje 30 in GAVRIĆ ALEKSANDRA, Velenje, Stantetova ulica 7 URĹ EJ TOMAĹ˝, Velenje, BevÄ?e 46B in KUHAR MAJA, Velenje, BevÄ?e 46B VERZELAK MEDARD, Ĺ martno ob Paki, Veliki Vrh 40 in AHAÄŒIÄŒ DANICA, Ĺ martno ob Paki, Veliki Vrh 40

- 8. avgusta 1862 je ĹĄkof Anton Martin SlomĹĄek posvetil veÄ?jo cerkev sv. KriĹža na Sv. KriĹžu nad Belimi Vodami; - 8. avgusta 1943 je bil v ZavrĹĄah v Misliniji rojen tudi nekdanji poslanec DrĹžavnega zbora Republike Slovenije in dolgoletni Ĺžupan Velenja SreÄ?ko Meh;

od 3. do 9. avgusta - 3. avgusta leta se je v Ĺ entjurju pri Celju rodil gledaliĹĄki ustvarjalec in Ä?lan GledaliĹĄÄ?a Velenje Karli ÄŒretnik; - 3. avgusta 1966 se je rodil tudi ĹĄaleĹĄki pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor ĹĄtevilnih pesniĹĄkih zbirk in drugih leposlovnih del; - 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a v kateri so se teĹžko poĹĄkodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; - v mestu Lexington v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Kentucky je 4. avgusta 2001 Katarina Srebotnik osvojila svoj sedmi turnir v posamiÄ?ni konkurenci; - v zaÄ?etku avgusta leta 1982 so lahko obÄ?ani zaÄ?eli v blagovnici ERA-Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za dinarje skorajda ni bilo mogoÄ?e kupiti. V Velenje so se zato zaÄ?ele stekati reke ljudi iz celotne bivĹĄe Jugoslavije, ki so tako lahko uresniÄ?ili svoje sanje in kupili zamrzovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo; - avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika – Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smuÄ?iĹĄÄ?a;

kateri je nagrado Zlato sonce osvojila VelenjÄ?anka Natalija Verboten; - Jolanda ÄŒeplak Batagelj je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evropskem prvenstvu v Muenchnu; - 9. avgusta 1995 je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže drugiÄ? tisto poletje divjalo silovito ne-

Sv. KriĹž (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- Okraj Šoťtanj so 8. avgusta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okroŞje Celje. 2. marca 1946 je bil okraj Šoťtanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaleťko – savinjski okraj s sedeŞem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov. Predsednik okraja je bil Vlado Miklavc, tajnik pa Rudi Jesenťek; - 8. avgusta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliko finale pevske prireditve Poletnih 13, na

urje. Potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzroÄ?ili pravo razdejanje.

Nastalo materialno ĹĄkodo, ki jo je povzroÄ?ilo neurje, so ocenili na 500 milijonov tolarjev; - avgusta leta 1953 so po naÄ?rtih arhitekta Otona Gasparija in inĹženirja Stanka Bloudka, zaÄ?eli z udarniĹĄkim delom graditi velenjski stadion Ob jezeru. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

V SPOMIN Poslovil se je upokojeni novinar NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje

SMRTI: JAMNIKAR NEĹ˝A, roj. 1926, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 1 PUNGARTNIK KAROL, roj. 1936, Velenje, Ulica Franca SokliÄ?a 3

BOGDAN MUGERLE Od njega se bomo poslovili danes, v Ä?etrtek, 2. avgusta, ob 17. uri, na PokopaliĹĄÄ?u Podkraj.

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

Ohranili ga bomo v najlepĹĄem spominu.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťModro vinoÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 19. julija 2018 so: • JoĹžica Dolinar, Cesta IV/9, 3320 Velenje • Osojnik Ajda, SonÄ?ni griÄ? 18, 3320 Velenje • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrado dvignejo oz. koristijo v restavraciji ÂťMia BiancaÂŤ. Obvestila za prevzem nagrade prejmejo nagrajenci po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: Modro vino.

radio velenje

Sodelavke in sodelavci

com

ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi moĹž, oÄ?e in oti,

107,8 MHz

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

KAROL PUNGARTNIK 14. 6. 1936 – 25. 7. 2018

Le srce in duĹĄa ve, kako boli, ko tebe veÄ? ni.

Zahvaljujemo se dr. Simoni Ĺ pital za dolgoletno zdravljenje, patronaĹžnima sestrama Viti in Tatjani, pihalni godbi Zarja Ĺ oĹĄtanj, Prostovoljnemu gasilskemu druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj Mesto in vsem ostalim, ki so nam stali ob strani v teh teĹžkih trenutkih.

Hvala gospodu Ĺžupniku za opravljen obred. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 20

PoÄ?itnice – priloĹžnost za delo in poÄ?itek V Mestni obÄ?ini Velenje 200 proĹĄenj, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 80, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 9 udeleĹžencev poÄ?itniĹĄkega dela – UdeleĹženci Ä?istijo okolico, pomagajo pri izvedbi tradicionalnih taborjenj, delavnic, pomagajo starejĹĄim v domu za varstvo odraslih – Za uro od 3,92 do 4,23 evra zavodov, pomagajo varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje, pri izvedbi tradicionalnih taborjenj in delavnic MedobÄ?inske

delo poteka v sedmih terminih, v vsakem je po 10 udeleĹžencev. ÂťMladi delajo teden dni po 7 ur na dan. PoÄ?itnikarjem teÄ?e

bruto oziroma 3,92 evra neto, vsak dan pa prejmejo tudi malico.

PoÄ?itniĹĄko delo traja pet delovnih dni v tednu po 7 ur.

poÄ?itniĹĄko delo sem se odloÄ?il zato, da nekaj dni med poÄ?itnicami poÄ?nem kaj koristnega, zaradi zasluĹžka in pridobivanja dodatnih izkuĹĄenj. Ĺ koda je le, da traja le teden dni. Z veseljem bi ga podaljĹĄal ĹĄe za toliko Ä?asa.ÂŤ Ĺ˝iga HriberĹĄek: ÂťTudi letos sem se odloÄ?il za opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela, ker rad delam, se druĹžim z vrstniki, pridobivam izkuĹĄnje, Ä?istim okolico, urejam

Rok Jemec

Žiga Hriberťek

Luka Krel

Mark Legner

zveze prijateljev mladine Velenje v SonÄ?nem parku. Skrbijo tudi za urejenost velenjske plaĹže. Vsak posameznik lahko opravi v tednu dni najveÄ? 38 ur oziroma dela pet delovnih dni. Za uro dobijo plaÄ?anih 5 evrov bruto oziroma 4,23 evra neto.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj poÄ?itniĹĄko delo za dijake, ĹĄtudente organizirajo letos desetiÄ?. Na obÄ?inski upravi so prejeli blizu 80 vlog in vsem bodo ugodili. Tudi tu je seznam del, ki jih izvajajo udeleĹženci, podoben zgoraj omenjenim aktivnostim: Ä?iĹĄÄ?enje peĹĄpoti, parkiriĹĄÄ?, peskolovov, obrezovanje grmovnic, barvanje, pomoÄ? pri delu na obÄ?inski upravi, v Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj. PoÄ?itniĹĄko

delovna doba, urna postavka za opravljeno delo pa znaĹĄa 4,73 evra bruto, kar za udeleĹženca pomeni 3,92 evra neto, stroĹĄek obÄ?ine pa je 6,68 evra na uro,ÂŤ je povedala TjaĹĄa Rehar, viĹĄja svetovalka za odnose z javnostjo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Projekt Porihtajmo si Ĺ martno pa so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki letos pripravili tretjiÄ?. Razpisali so 10 prostih mest za dijake, prejeli so 9 vlog. Dve skupini sta svoje delo Ĺže opravili, tretja bo Ä?istila in urejala okolico obÄ?inskih objektov, urejala zelenice in opravljala nekatera laĹžja vzdrĹževalna dela sredi avgusta. Tudi v tej lokalni skupnosti nagradijo udeleĹžence za opravljeno uro s 4,73 evra

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ aleĹĄka dolina – Zakaj delo med poÄ?itnicami? VpraĹĄanje, s katerim se marsikateri mladostnik odzove na pobudo starĹĄev, naj si najde v dveh poÄ?itniĹĄkih mesecih kakĹĄno delo, saj menijo, da so poÄ?itnice priloĹžnost, ko lahko zdruĹžijo prijetno s koristnim, delo in poÄ?itek.

Za mnoge je, menijo strokovnjaki, poÄ?itniĹĄko delo prvi stik s trgom dela, ki lahko ublaĹži morebitni Âťtrdi pristanekÂŤ ob prvi resni zaposlitvi. Poleg tega jim zasluĹžek daje tudi veÄ?jo samostojnost in s tem manjĹĄo odvisnost od starĹĄev, ne smemo pa pozabiti niti na vzgojni uÄ?inek, saj vemo, kako drugaÄ?e ravna otrok z 20 evri, Ä?e si jih je sam zasluĹžil.

V obÄ?ini Velenje ĹĄestnajstiÄ?, v ĹĄoĹĄtanjski desetiÄ?, v ĹĄmarĹĄki tretjiÄ?

PoÄ?itniĹĄko delo v Ĺ aleĹĄki dolini organizirajo tudi obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. PrviÄ? je projekt ÄŒisto moje Velenje stekel v mestni obÄ?ini pred 16 leti.

Poteka v dveh tedenskih terminih, in sicer od 2. julija do 31. avgusta. Letos so prejeli 200 proĹĄenj mladih, ki se Ĺželijo vanj vkljuÄ?iti, trenutno je zasedenih vseh 130 mest za dijake, so sporoÄ?ili iz sluĹžbe za odnose z javnostjo. ÄŒeprav zagotavljajo, da ne bodo zavrnili nobene vloge, saj se vsako leto nekaj mladih po odobritvi odloÄ?i, da ne bodo opravljali poÄ?itniĹĄkega dela. Mladi urejajo okolice krajevnih skupnosti, ĹĄol, javnih

Tukaj je ’fajn’ Ĺživet Tako kaĹže analiza Zlati kamen, tako pa ocenjujejo tudi prebivalci Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Po podatkih ISSO Zlati kamen, sistema pametnih kazalnikov razvojne uspeĹĄnosti za slovenske obÄ?ine, ki vkljuÄ?uje 54 kritiÄ?nih kazalnikov uspeĹĄnosti z osmih podroÄ?ij, sodi mestna obÄ?ina Velenje med obÄ?ine z najboljĹĄim Ĺživljenjskim standardom v Sloveniji.

Po opremljenosti stanovanj z osnovnimi elementi infrastrukture je prva obÄ?ina v Sloveniji, ĹĄtevilo zdravnikov v osnovnem zdravstvu je moÄ?no nad popreÄ?jem, takĹĄna je tudi stopnja investicijske aktivnosti ter viĹĄina sredstev, ki jih namenja kulturi in ĹĄportu. NadpovpreÄ?no Jernej Jakob: ÂťVse je uÄ?inkovito zmanjĹĄuje tudi blizu, vse dostopno.ÂŤ koliÄ?ine zbranih odpadkov.

To pa Ä?utijo tudi VelenjÄ?ani. Vsaj tisti, ki smo jih povpraĹĄali po tem, kakĹĄno se jim zdi Ĺživljenje v Velenju.

Jernej Jakob, ki se je z druĹžino sicer preselil na Polzelo, ugotavlja, da je kakovost bivanja v Velenju na zelo visokem nivoju. ÂťVse je blizu, vse je dostopno, mesto ni preveliko in ne premajhno.ÂŤ Zakaj NajboljĹĄe uvrstitve beleĹži Mestna obÄ?ina Velenje na podroÄ?ju Ĺživljenjskega standarda, kar omogoÄ?ajo relativno visoki bruto prejemki in plaÄ?e, izvrsten stanovanjski standard, dobra zdravstvena oskrba (ĹĄtevilo zdravnikov v osnov-

je potem odĹĄel? ÂťZaradi sluĹžbe. Oba z Ĺženo delava v Zasavju in s Polzele nama je pot do tja bliĹžja.ÂŤ Je pa v Velenju velikokrat. ÂťZelo sem navezan nanj.

Dobro se tukaj poÄ?utim, tukaj imam starĹĄe, prijatelje.ÂŤ Valentina Kramarić je v Velenje pred petimi leti priĹĄla iz HrvaĹĄke. ÂťZelo preseneÄ?eni smo bili nad marsiÄ?em, nad urejenostjo, standardom ‌ Malo kje je tako. Radi tu Ĺživimo. Smo ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina in edino, kar me je doslej zmotilo v Velenju, je dostop do pediatrov. Danes sva s hÄ?erkico prviÄ? po sedmih mesecih videli svojo pediatrinjo. V posvetovalnici naju je doslej vedno sprejela druga. Trenutno sem na porodniĹĄkem dopustu, po njem me Ä?aka zavod za Valentina Kramarić: zaposlovanje, a sem prepriÂťMalo kje je tako.ÂŤ Ä?ana, da mi dela tukaj ne bo problem najti.ÂŤ Gospod, ki ni Ĺželel biti imenovan, kaj ĹĄele na sliki v Ä?asopisu, v Velenju Ĺživi petintrideset let. Hvalil je vse poÄ?ez. ÂťStandard je visok, dostopnost zdravstvenih storitev dobra, brezposelnih v primerjavi z drugimi mesti ni veliko, varnost v mestu je na nivoju.ÂŤ ZakljuÄ?il pa je z enim stavkom: ÂťTukaj je ’fajn’ Ĺživet’.ÂŤ

MaĹĄa in Ana Ovnik

In kaj so povedali nekateri udeleĹženci poÄ?itniĹĄkega dela v vseh treh obÄ?inah?

Rok Jemec: ÂťLetos v projektu ÄŒisto moje Velenje sodelujem drugiÄ? in lahko izreÄ?em le pohvalne besede. NajbrĹž ne preseneÄ?a, da opravljam poÄ?itniĹĄko delo pri gasilskem domu Velenje glede na to, da sem Ĺže 10 let Ä?lan tukajĹĄnjega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva.

Urejam okolico doma, pomagam gasilcem, hodim z njimi na teren, priskoÄ?im, kjer je potrebno. Za

zelenice, pomemben pa mi je tudi zasluĹžek. Tokrat ĹĄe toliko bolj, ker si pri 18 letih Ĺželim opraviti izpit za voznika motornih vozil in je treba za to varÄ?evati. Meni je lepo, malo je naporno, ker je vroÄ?e, a imamo odmore. TeĹžko razumem nekatere mlade, da se v poÄ?itniĹĄko delo ne vkljuÄ?ijo, saj zdruĹžujejo s tem prijetno s koristnim. Zakaj jih ne zanima in zakaj se jim ne da, pa teĹžko odgovorim.ÂŤ Luka Krel: ÂťKonÄ?al sem tretji letnik Srednje zdravstvene ĹĄole v Slovenj Gradcu in sem Ĺže lani

opravljal poÄ?itniĹĄko delo v Domu za varstvo odraslih Velenje. Pri delu s starejĹĄimi varovanci, predvsem dementnimi, sem pridobil doloÄ?ene izkuĹĄnje, ki sem jih Ĺželel ĹĄe nadgraditi. Zadovoljen sem, ker rad pomagam ljudem, zadovoljen pa sem tudi zaradi zasluĹžka, ki mi pride zelo prav glede na to, da nimam ĹĄtipendije. PoÄ?itniĹĄko delo ni fiziÄ?no naporno, bolj psihiÄ?no, ker si v stiku s starejĹĄimi ljudmi, ti pa imajo razliÄ?ne Ĺživljenjske zgodbe in nemalokrat jim poskuĹĄam nuditi psihiÄ?no oporo. Zakaj se ponekod za poÄ?itniĹĄko delo ne odloÄ?a ĹĄe veÄ? dijakov? Morda zato, ker traja premalo Ä?asa, pa dobijo drugje za daljĹĄi Ä?as in s tem tudi veÄ? denarja. Nekatere morda odvraÄ?a to, da ne dobijo tistega, kar si Ĺželijo.ÂŤ Mark Legner: ÂťV projektu Porihtajmo si Ĺ martno sodelujem prviÄ?. OdloÄ?il sem se predvsem zaradi zasluĹžka, novih izkuĹĄenj, pa tudi tega, da poÄ?nem nekaj koristnega. Vstajanje mi ne dela preglavic, pa tudi ne gledam kar na uro, kdaj bo dela konec. Aktivnosti, ki mi jih doloÄ?i mentor, niso prezahtevne, zna pa biti tudi kakĹĄna zabavna. Morda bom sedaj ĹĄe bolj pozoren na to, da bo okolje urejeno, zelenice poÄ?iĹĄÄ?ene. Zadovoljen sem, in Ä?e bom imel priloĹžnost, se bom za poÄ?itniĹĄko delo odloÄ?il ĹĄe kdaj.ÂŤ MaĹĄa in Ana Ovnik sta sestri.

Ana bo jeseni postala dijakinja Srednje zdravstvene ĹĄole Celje, smer kozmetiÄ?ni tehnik: ÂťZa ĹĄolo sem se odloÄ?ila, ker me to zanima, za poÄ?itniĹĄko pa, da bom zasluĹžila nekaj evrov. Delo se mi zdi zanimivo. Rada pomagam tudi babici, ki ima kmetijo. Tako da mi dela, ki jih opravljamo na poÄ?itniĹĄkem delu, ko urejamo mesto in okolico, niso tuja.ÂŤ MaĹĄa je ĹĄtudentka Filozofske fakultete v Ljubljani, smer prevajalstvo: ÂťZa poÄ?itniĹĄko delo sem se doloÄ?ila, ker pride vsak evro prav. NajbrĹž ga bom porabila za kakĹĄno potovanje. Delam Ĺže Ä?etrtiÄ?, izkuĹĄnje so dobre. Zelo zadovoljna sem bila lani. Bila sem v dobri ekipi in smo se imeli res luĹĄtno. Kako bo letos, pa ĹĄe ne vem, ker smo ĹĄele zaÄ?eli.ÂŤ đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

nem zdravstvu je moÄ?no nad povpreÄ?jem) ter veliki vloĹžki v kulturo in ĹĄport. Indeks Ĺživljenjskega standarda se je najbolj izboljĹĄal prav v obÄ?ini Velenje. Na podroÄ?ju komunalne opremljenosti stanovanj pa je vodilna obÄ?ina v Sloveniji.

K dvigu kvalitete Ĺživljenja v Mestni obÄ?ini Velenje veliko prispeva tudi velenjska plaĹža, ki postaja vse bolj priljubljena med domaÄ?ini in obiskovalci. Seveda je ĹĄe posebej mamljiva v teh vroÄ?ih dneh.