31-2019

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (17/29 °C), soboto (17/31 °C) in nedeljo (18/28 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 8. avgusta 2019â€

ĹĄtevilka 31 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Zadovoljno sobivanje temelji tudi na majhnih stvareh Tatjana PodgorĹĄek

V minulih dneh je sonce pokazalo svojo moÄ?, ljudje pa smo se ÂťbraniliÂŤ pred nevĹĄeÄ?nostmi visokih temperatur z zastiranjem oken, zgodnjim prezraÄ?evanjem, poznimi sprehodi ‌ ÂťV vaĹĄem okolju pa pogosto tako zaudarja po gnojnici,ÂŤ je menila gostja iz Celja, ki se je oglasila v veÄ?ernih urah v enem od vroÄ?ih julijskih dni. Kar ni mogoÄ?e, da sva se sredi vasi peljala mimo neurejenega gnojiĹĄÄ?a po cesti, ki naj bi bila sestavni del drĹžavnega kolesarskega omreĹžja in namesto sveĹžega zraka napolnila svoja pljuÄ?a ‌, saj veste s Ä?im?, sta me pobarala kolesarja. Odgovora na vpraĹĄanji seveda nista sliĹĄala, ker tudi mnogi drugi preprosto ne moremo razumeti odnosa nekaterih soobÄ?anov, do okolja in ne nazadnje tudi do narave.

Zelo se zavedamo, da je kmetijska dejavnost sestavni del naĹĄega vsakdana, zavedamo se njenega pomena za kmeta in za druĹžbo, a prav zato vse teĹžje razumemo in se spraĹĄujemo, ali je res treba ob visokih temperaturah polivati gnojnico po njivah in travnikih in to tako, da ta stoji na povrĹĄinah, ali trositi gnoj, ki potrebuje kar nekaj Ä?asa za razkroj? Ali je res to treba najpogosteje poÄ?eti ob sobotah, ko obiÄ?ajno za dlje Ä?asa odpremo okna in vrata, ko peremo in obeĹĄamo perilo, ki se je nabralo v koĹĄu med tednom, si privoĹĄÄ?imo kakĹĄen sprehod po ÂťneokrnjenemÂŤ okolju. Kar nekaj dni je potrebnih, da neprijetni vonj v prostorih zamenja ÂťnormalenÂŤ zrak, perilo je tako ali tako najbolje ponovno oprati, da posebej ne omenjam tega, kako tekne hrana, speÄ?ena na Ĺžaru v smrdljivem okolju, pa o mrÄ?esu, ki ga je v vroÄ?ih dneh tudi brez neprijetnih vonjav dovolj. Ĺ˝alosti spoznanje, da omenjeno onesnaĹževanje okolja ni tako redek pojav, da to poÄ?nejo praviloma eni in isti, ki jim izreÄ?ena kritika leti Âťskozi eno uho noter, pri drugem pa venÂŤ, kar znajo povedati drugi kmetje, ki se zavedajo, da takĹĄno poÄ?etje meÄ?e slabo luÄ? tudi nanje. Bolj kot o tem, kaj povzroÄ?ajo s svojim poÄ?etjem, znajo modrovati, kaj bi morala zanje storiti drĹžava in obÄ?ina, kako Ä?udni in teÄ?ni smo obÄ?ani, in da niso krivi, Ä?e se vremenoslovci pri napovedi zmotijo. Mimogrede, ti so napovedovali dalj Ä?asa trajajoÄ?e visoke temperature, gnojnico pa so polivali kljub temu.

Ni Âťbig bosÂŤ na vasi tisti, ki se ponaĹĄa z najveÄ?jim traktorjem, takĹĄnimi in drugaÄ?nimi prikljuÄ?ki, ampak tisti, ki se zaveda pomena sobivanja, da ne poÄ?ne tega drugim, kar ne bi bilo vĹĄeÄ? tudi njemu, Ä?e ne bi bil to, kar je, se poskuĹĄa prilagoditi danim razmeram, saj bo tako za vse prav. Ena od ljudskih modrosti pravi: kjer je volja, je tudi pot. To velja tudi v primeru zlivanja gnojnice, trosenju gnoja, ureditve gnojiĹĄÄ? ‌ FranÄ?ek KlanÄ?nik, eden od zelo pomembnih dolgoletnih in cenjenih snovalcev kulturnega Ĺživljenja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, je avtor pesmi, s katero se konÄ?a kar nekaj koncertov tamkajĹĄnjih pevskih zborov: Pod goro Oljko, v dolini Pake, leĹži vasica, ki je ni enake ... O, Ĺ martno moje, o Ĺ martno moje, kdor tu prebiva, sreÄ?o uĹživa ... Zakaj ne bi bilo tako res, saj je za to velikokrat treba tako malo? Pa ni zgolj Ĺ martno kraj, kjer mu kakĹĄen ÂťkmetÂŤ podobo po svoje reĹže.

Dojiva se v SonÄ?nem parku Festival dojenja je namenjen pomoÄ?i in informiranju noseÄ?nic o dojenju in podpori dojeÄ?im mamam pri premagovanju teĹžav Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. avgusta – V petnajstih krajih po Sloveniji, letos pa prviÄ? tudi v Velenju je na mednarodni dan dojenja potekal festival Dojiva se. Namenjen je podpori v noseÄ?nosti, pri dojenju, starĹĄevstvu in v druĹžinskem Ĺživljenju, informiranju noseÄ?nic o dojenju ter v podporo dojeÄ?im mamam pri premagovanju teĹžav.

Festival je v velenjskem SonÄ?nem parku spremljal bogat program s predavanji in delavnicami.

Bil pa je tudi enkratna priloĹžnost, da se mamice sreÄ?ajo v Ĺživo in si v Ĺživo izmenjajo tudi izkuĹĄnje.

UrĹĄka Petek je priĹĄla na festival s hÄ?erko Vito. ÂťZato, da malo ÂťpofirbcamÂŤ. Morda o dojenju izvem kaj novega. Nekaj izkuĹĄenj Ĺže imam. PrviÄ? se je bilo treba

zelo truditi, drugiÄ? je laĹžje. Z mamicami si tudi sicer izmenjujemo izkuĹĄnje. Vsaka si Ĺželi dojiti Ä?im dlje. Je pa vsak otrok drugaÄ?en in tudi vsaka mamica je drugaÄ?na.ÂŤ

UrĹĄka Petek s hÄ?erko Vito: ÂťMogoÄ?e pa izvem kaj novega.ÂŤ

â?ą

Skupnost Dojiva. se je nastal na socialnem omreĹžju in danes zdruĹžuje veÄ? kot 15.000 noseÄ?nic in mam.

Doji tudi na javnih krajih. ÂťS tem nimam teĹžav. Pogledi, ki sem jih deleĹžna tu in tam, me sploh ne motijo. ÄŒe lahko jaz jem kjer si Ĺželim, lahko tudi moj otrok.ÂŤ đ&#x;”˛

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa izide v sredo, 14. avgusta. Prispevke zbiramo do ponedeljka, do 10. ure.

RaÄ?unajo, da bo DZ potrdil poroĹĄtvo Ministrstvo za infrastrukturo pri potrditvi zakona o poroĹĄtvih za 3. razvojno os in drugi tir med DivaÄ?o in Koprom, ki je trenutno v koalicijskem in medresorskem usklajevanju, ne priÄ?akuje zapletov.

Kot so izpostavili na ministrstvu, sta oba projekta pomembna za razvoj Slovenije in tudi za koalicijo.

Za 3. razvojno os priÄ?akujejo poroĹĄtvo v viĹĄini 714 milijonov evrov.

Ocenjeno poroĹĄtvo na osnovi naloĹžbenih programov za odseka Novo mesto-Osredek in Velenje-Slovenj Gradec, na podlagi predinvesticijske zasnove za odsek Osredek-Maline ter na podlagi analize stroĹĄkov in koristi za odsek Ĺ entrupert-Velenje predstavlja do 50 odstotkov ocenjene vrednosti naloĹžbe. “PoroĹĄtvo do 50 odstotkov ocenjene vrednosti predlagamo zato, ker poroĹĄtva za projekte, ki jih izvajajo javni koncesionarji, kot je Dars, ne smejo preseÄ?i 50 odstotkov vrednosti investicije, saj se sicer dolg koncesionarja vĹĄteva v dolg drĹžave,â€? so ob tem poudarili na Ministrstvu za infrastrukturo. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

Komunala zahteva denar, okoljsko ministrstvo molÄ?i Velenje – Komunalno podjetje Velenje je potem, ko Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj do izteka roka (sredine prejĹĄnjega tedna), ni vrnila skoraj milijona evrov preplaÄ?anega ogrevanja, ponovno naslovilo zahtevo za vrnitev denarja. ViĹĄino so izraÄ?unali na osnovi razlage okoljskega ministrstva, da za proizvodnjo toplotne energije niso potrebni emisijski kuponi.

V TeĹĄu ob tem zatrjujejo, da ĹĄe vedno niso dobili dodatnih pojasnil, ki so jih zahtevali od okoljskega ministrstva in zato tudi nimajo osnove, da bi lahko denar vrnili. Znova poudarjajo, da bodo to storili takoj, ko bodo dobili ustrezno pojasnilo. Kdo v okoljskem ministrstvu, ki ga vodi minister Simon Zajc, se sedaj izmika odgovoru? đ&#x;”˛

mz

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e dalo mnenje s pridrĹžkom Ĺ martno ob Paki – RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je pregledalo poslovanje ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za leto 2017 in izdalo mnenje s pridrĹžkom. Ni pa zahtevalo odzivnega poroÄ?ila, saj so na obÄ?inski upravi Ĺže med revizijskim postopkom sprejeli ustrezne ukrepe za odpravo odkritih nepravilnosti.

Te so zaznali pri pripravi proraÄ?una in zakljuÄ?nega raÄ?una, pri prodaji nepremiÄ?ninskega premoĹženja in oddaji prostorov v najem, pri delovni uspeĹĄnosti in dodatku k osnovnim plaÄ?am zaposlenih, pri javnih naroÄ?ilih, investicijskih odhodkih, tekoÄ?ih transferjih druĹĄtev, organizacij ter ustanov in pri zadolĹževanju obÄ?ine. Na obÄ?inski upravi so povedali, da bodo ugotovitve komentirali v naslednjih dneh. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V tem Ä?asu je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj veliko gradbiĹĄÄ?, nekatere naloĹžbe pospeĹĄeno zakljuÄ?ujejo

PospeĹĄevanje malega gospodarstva Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju so se lotili priprave pravilnika o dodeljevanju finanÄ?nih sredstev za pospeĹĄevanje razvoja malega gospodarstva. RaÄ?unajo, da ga bodo svetnicam in svetnikom lahko predstavili Ĺže na septembrski seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Za pospeĹĄevanje malega gospodarstva imajo letos v proraÄ?unu na voljo 30.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Na hladilni stolp TeĹĄa projicirali okoljevarstvene pozive

Ĺ oĹĄtanj, 1. avgusta – Aktivisti Greenpeace Slovenija so v zgodnjih jutranjih urah na enega izmed hladilnih stolpov Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ) projicirali razliÄ?ne okoljevarstvene pozive. S tem so Ĺželeli pozvati vlado Marjana Ĺ arca, naj prepozna podnebno krizo kot nacionalno krizo in nemudoma ukrepa, so sporoÄ?ili iz okoljevarstvene organizacije. đ&#x;”˛

Slovenski dijaki na lingvistiÄ?ni olimpijadi do zlata

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝upanu Darko Menihu se smeji. Avgust in september bosta v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zelo plodna.

V tem Ä?asu je odprtih veliko gradbiĹĄÄ?, med njimi veliko takih, na katerih dela zakljuÄ?ujejo in bodo v kratkem rezali otvoritvene trakove.

Med takimi je ureditev parkiriĹĄÄ? in okolice gasilskega doma v mestu. ÂťVeseli smo, da dela potekajo tako, kot smo si zamislili. Asfalt je Ĺže poloĹžen, urediti je treba le ĹĄe okolico. Do praznovanja 140-letnice PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto bo vse nared,ÂŤ je zadovoljen Ĺžupan.

Osrednji dogodek tridnevnih slovesnosti bo v nedeljo, 18. avgusta, s prevzemom novega gasilskega vozila GVM-1 ter blagoslovom parkiriĹĄÄ?a in garaĹže.

V zakljuÄ?ni fazi je tudi izgradnja nove glasbene ĹĄole. ÂťPo zadnjih zagotovilih izvajalca dela potekajo po naÄ?rtu. ÄŒaka jih ĹĄe ureditev okolice, da se bo ta zlila z objekti v neposredni bliĹžini. Oprema je naroÄ?ena in upam, da bo otvoritev in vselitev vanjo na dan, ki ga naÄ?rtujemo za ta veliki dogodek za Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Ta naj bi bil proti koncu septembra, v dneh, ko obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj praznuje.

H koncu gredo tudi dela pri izgradnji dveh kanalizacijskih vej v TopolĹĄici (obmoÄ?je cerkev–Tajnik–Menih ter obmoÄ?je Kolavter)

bo lahko zaĹživel. Tudi lokacijo ima odliÄ?no. Tam je zelo dejavna nova generacija mladih. Skrb za dom in trĹženje bo prevzelo Ĺ portno druĹĄtvo LajĹĄe. Podobno je v Skornem, kjer izvajalec Ĺže zakljuÄ?uje dela. Dom in igriĹĄÄ?e bosta sluĹžila zelo aktivnim druĹĄtvom v tem kraju, krajanom in vsem obÄ?anom Ĺ oĹĄtanja.ÂŤ

tudi za izvajalca obnovitvenih del v podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju. Tam bodo do jeseni preuredili garderobni del telovadnice ter obnovili kanalizacijo.

V krajevnih skupnostih na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja pa potekajo naÄ?rtovana obnovitvena dela na cestah.

V tem Ä?asu v Lokovici, Ravnah, TopolĹĄici, Skornem. ÂťVse, ki so

Župan Darko Menih: Jesen bo plodna.

ter odstranjevanje dveh veÄ?jih plazov v Belih Vodah. Dela pa potekajo, oziroma se zaÄ?enjajo, na dveh plazovih na Lomu v TopolĹĄici, za zaÄ?etek del na plazu v Zavodnjah in plazu v Skornem pa je tudi Ĺže vse pripravljeno. Ĺ˝upana posebej veseli, da prihaja Ä?as otvoritve dveh domov krajanov, in sicer v LajĹĄah in v Skornem. ÂťV LajĹĄah je treba samo ĹĄe urediti okolico ter posodobiti igriĹĄÄ?e, in dom, ki je zelo lep,

ÄŒaka jih ĹĄe ureditev okolice objekta nove glasbene ĹĄole in vgradnja opreme.

V zadnjem vikendu, kar pomeni, da se zelo mudi, pa so se zaÄ?ela dela pri ureditvi dveh novih oddelkov v vrtcu v Gaberkah. Brez teh posegov jeseni v vrtec ne bi mogli sprejeti vseh vpisanih otrok. Dela izvaja podjetje Ragrad iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, ki je bilo izbrano

zaradi gradenj v teh dneh deleĹžni hrupa in motenja posesti, prosim za strpnost. Vse, kar delamo, delamo zanje, da se bodo potem, ko bodo dela zakljuÄ?ena, poÄ?utili bolje,ÂŤ ĹĄe pravi Ĺžupan Menih. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

JuĹžna Koreja, Yongin, 6. avgusta - Na mednarodni lingvistiÄ?ni olimpijadi, ki je v Yonginu potekala med 29. julijem in 2. avgustom, je ekipa slovenskih dijakov osvojila ekipno zlato medaljo.

Sodelovalo je 54 ekip iz 36 drĹžav. Tekmovalci so se pomerili v individualnih in ekipnih nalogah. Na olimpijadi so slovenske barve zastopali Ana Meta Dolinar z Gimnazije BeĹžigrad, Ana Luetić z Gimnazije ViÄ?, Rok Tadej BrunĹĄek z Gimnazije Ĺ olski center Velenje in Sebastian KordiĹĄ z Gimnazije Ĺ kofja Loka.

Na letoĹĄnjem ekipnem tekmovanju, ki je trajalo tri ure, je bila naloga sestavljena iz precej neznanega sistema sporazumevanja.

Tekmovalci so se ukvarjali s posebnim naÄ?inom zapisovanja, ki se uporablja pri ritmiÄ?ni gimnastiki za opis elementov, ki jih izvajajo telovadci. đ&#x;”˛

Rekonstrukcija Vodnikove ceste Velenje – Podjetje Andrejc je Ĺže zaÄ?elo priprave na rekonstrukcijo 319 metrov dolgega odseka Vodnikove ceste v Velenju (ob reki Paki - mimo ĹĄole Antona AĹĄkerca). V sklopu urejanja Mestnega kolesarskega omreĹžja – vzhod bodo tu zgradili tudi kolesarsko stezo in ploÄ?nik. Od Jenkove ceste do mostu Ä?ez Pako (pri pumptrack poligonu) bodo uredili poltretji meter ĹĄiroko dvosmerno kolesarsko stezo in loÄ?en slab meter in pol ĹĄirok ploÄ?nik. Po konÄ?ani rekonstrukciji bo motorni promet na tem delu Vodnikove ceste v celoti prepovedan. Mestna obÄ?ina Velenje bo za to namenila dobrih 124 tisoÄ? evrov. V Ä?asu gradnje lahko sprehajalci in kolesarji uporabljajo ploÄ?nik ob PreĹĄernovi cesti.

Dela bodo predvidoma zakljuÄ?ena do konca meseca. đ&#x;”˛

DruĹĄtvom dobrih 180 tisoÄ? evrov Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj na ĹĄportnem, kulturnem in humanitarnem podroÄ?ju deluje 62 druĹĄtev. Na vsa so zelo ponosni, njihovo delovanje pa ObÄ?ina tudi finanÄ?no podpira.

Za letos so zakljuÄ?eni Ĺže vsi razpisi, na osnovi katerih dodeljujejo sredstva. Komisije so imele veliko dela, da so pregledale vse vloge in preverile dokazila o upraviÄ?enosti. 29 ĹĄportnim druĹĄtvom so za delovanje namenili 124.450 evrov, med 12 druĹĄtvi, ki delujejo v ljubiteljski kulturi, so razdelili 51.500 evrov, 21 humanitarnim druĹĄtvom, ki sicer nimajo vsi sedeĹža v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, so pa vanje vÄ?lanjeni njihovi obÄ?ani, pa so namenili 6.700 evrov. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

8. avgusta 2019

Živahno naloŞbeno poletje

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

mkp

Na nogah, kolesih in vozilih naokrog Spet v klopi – ZDA, Kitajska, CC – Na kolesa in noge – Tovornjaki se vraÄ?ajo Ĺ e nekaj brezskrbnega Ä?asa nam je ĹĄe ostalo. Kmalu bo namreÄ? konec poÄ?itnic. Ne mislim na poÄ?itnice ĹĄolarjev, ampak na to, da bodo v svoje klopi spet sedli poslanci. Ker so se v teh svojih poÄ?itniĹĄkih dneh fiziÄ?no in psihiÄ?no okrepili, lahko priÄ?akujemo ĹĄe bolj ognjevite razprave. Pa ne mislim pri tem na to, da so se Ä?esa takega ÂťnalezliÂŤ med poÄ?itnikovanjem na morju v naĹĄi soseĹĄÄ?ini. Ni pa si takega poÄ?itnikovanja mogla privoĹĄÄ?iti velika veÄ?ina upokojencev.

Pa Ä?eprav so tudi ti pred kratkim dobili svoj regres oziroma dodatek. Da bi si tak luksuz lahko privoĹĄÄ?iti, bi temu dodatku morali ĹĄe veliko dodati. ÄŒeprav politiki bolj ali manj poÄ?ivajo, imamo dovolj drugaÄ?nih nevĹĄeÄ?nosti. Vreme je ĹĄe kar nestabilno, kar skrbi seveda kmete. Ĺ e posebno hmeljarje. Pred dnevi so v spremstvu kolegov z vsega sveta sicer dokaj zadovoljno pogledovali po hmeljiĹĄÄ?ih, zdaj seveda upajo, da jim bo do obiralne sezone vreme (ĹĄe bolj) naklonjeno. NaĹĄe hmeljarjenje je res ÂťmednarodnaÂŤ dejavnost: na mnoga opravila prihajajo v Savinjsko dolino delavci iz vzhodnih evropskih drĹžav, veliko hmelja pa prodamo celo na Kitajsko. Od tam pa prihaja zadnji Ä?as v Evropo vse veÄ? izdelkov, ki povzroÄ?ajo glavobol celjski Cinkarni. Po sporu z ZDA s pigmenti prodira na naĹĄo celino in niĹža izvoz ter zbija ceno CC. Kjer se prepirata dva velika, majhni Âťgor plaÄ?aÂŤ! Morda pa je to priloĹžnost, da CC moÄ?neje prodre v Ameriko. Melanija, pomagaj! bi kdo porekel.

V Celju pa ÂťpreĹĄtevajoÂŤ uspeĹĄnost projektov KolesCE in Celebus.

Predvsem se je dobro prijelo kolesarjenje z mestnimi kolesi, saj ga je za svojega vzelo Ĺže veÄ? kot 4.000 uporabnikov. Celjanov in drugih, med temi tudi veliko turistov. Kljub nekaterim bolj ÂťpraznimÂŤ linijam, so v kneĹžjem mestu zadovoljni tudi z mestnim avtobusnim projektom. Prisluhnili so tudi Ĺželjam ljudi, tako da bodo uvedli ĹĄe nekaj dodatnih linij, tudi linijo do mestnega pokopaliĹĄÄ?a. Vendar bo ta delovala le dva dni v letu: 31. oktobra in 1. novembra. Nekatere Ĺže obstojeÄ?e linije pa bodo podaljĹĄali in zajeli ĹĄe nova obmoÄ?ja.

Na sistem izposoje koles se pripravljajo tudi v Slovenskih Konjicah.

Tudi tu bodo zanj pridobili ĹĄe evropska sredstva. ÂťPostajaliĹĄÄ?ÂŤ

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

za navadna in elektriÄ?na kolesa naÄ?rtujejo ĹĄtiri, na njih bo tudi elektriÄ?ni prikljuÄ?ek za polnjenje koles. KonjiÄ?ani bodo svoj sistem vkljuÄ?ili v sisteme sosednjih obÄ?in, kjer Ĺže imajo tak naÄ?in izposoje koles. Na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju jih je Ĺže kar precej.

Ne vem, Ä?e tudi s sposojenimi kolesi, a v nedeljo se je veliko kolesarjev podalo na tradicionalni ĹĄmarski kolesarski maraton. Izbrali so lahko tri razliÄ?no dolge proge: 22, 42 ali 66 kilometrov, pot pa jih je vodila po slikoviti kozjanski pokrajini. Za najmlajĹĄe so pripravili ĹĄe en kilometer dolg ÂťmaratonÂŤ. Se pa v Ĺ marju pri JelĹĄah Ĺže tudi pripravljajo tekaĹĄko prireditev – Rokov tek, ki bo 21. septembra.

Tega oĹživljajo po devetletnem premoru. UdeleĹženci bodo tek zaÄ?eli pred cerkvijo sv. Roka nad Ĺ marjem, pri PodÄ?etrtku preÄ?kali drĹžavno mejo in se vrnili do adrenalinskega parka Aqualuna pri PodÄ?etrtku. Tek bo povezal pet obÄ?in, tri s Kozjanskega in Obsotelja ter dve s sosednje HrvaĹĄke. Rokov tek, ki ga imenujejo tudi Âťmaraton z duĹĄoÂŤ bo dolg 21 kilometrov, letos pa pripravljajo ĹĄe 42 kilometrsko traso ter otroĹĄki tek Rokec, ki dolg tri kilometre. Na 21 in 36 kilometrsko pot pa se bo moÄ? podati tudi s kolesi. Rokov tek ima letos ĹĄe posebno ÂťteĹžoÂŤ - zbirali bodo tudi denar za druĹžino iz Ĺ marja, ki ji je poĹžar pred kratkim uniÄ?il hlev.

Ni pa na tem vzhodnem koncu Slovenije vse tako veselo. V Rogatcu in Bistrici ob Sotli so znova bolj slabe volje zaradi prometa. Na njihovih cestah je spet (pre) veÄ? tovornjakov. Na zaÄ?etku junija so se razveselili, ko je drĹžava prepovedala tranzitni promet tovornjakov (tudi) skozi ta dva mejna prehoda, zdaj se spet jezijo, ker so ta reĹžim v dogovoru s HrvaĹĄko omilili. In na cestah je spet veÄ? teĹžkih tovornjakov. Seveda tudi letos obÄ?utijo pritisk ĹĄtevilnih osebnih vozil, saj vozniki zaradi gneÄ?e iĹĄÄ?ejo manjĹĄe mejne prehoda. Od takih turistov seveda nimajo niÄ?, saj se jim mudi naprej proti morju.

Pa ĹĄe to: v enem od Ä?asnikov smo lahko prebrali, da med Ĺžupani z naĹĄega obmoÄ?ja najveÄ? potuje naokoli Ĺžalski. To niti ni presenetljivo, saj ta najlaĹžje, kot bi rekli po domaÄ?e, leta naokoli. Saj je Kos!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

8. avgusta 2019

Konec prihodnjega leta avtobusi na vodik ObÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj sta pridobili 3 milijone nepovratnih sredstev za nakup ĹĄestih avtobusov na vodikov pogon – Z njimi bosta Ĺže do konca prihodnjega leta posodobili lokalni promet Mira ZakoĹĄek

Seveda se ob tej informaciji mnogi spraĹĄujejo, zakaj vodik, saj vsi skupaj o njem bolj malo vemo. Na pogovor smo zato povabili direktorja velenjske obÄ?inske uprave mag. Iztoka Morija, ki se s tem projektom skupaj z Energetsko agencijo za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko regijo (KSSENA), ukvarja Ĺže nekaj Ä?asa.

Prvi korak vaĹĄega Ĺže nekajletnega dela je narejen, dobili ste 3 milijone evrov nepovratnih sredstev (obÄ?ina Velenje 2 in obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj enega – projekt vodite skupaj) 6 avtobusov boste lahko kupili? ÂťPravzaprav gre za prvi veÄ?ji uspeh naĹĄega dela, prvi od osvojenih vrhov, Ä?e hoÄ?ete. Pot, ki jo je bilo treba prehoditi, da smo ta rezultat dosegli, je bila v resnici dolga in teĹžavna. Je zelo pomemben mejnik, nas pa seveda Ä?aka ĹĄe mnogo izzivov, preden bomo lahko govorili o uspehu.

V sodelovanju z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in Holdingom Slovenske elektrarne se je oblikoval strokovni tim, ki ga Ĺže od zaÄ?etka zelo uspeĹĄno koordinira Energetska agencija KSSENA. V tem trenutku so glavne aktivnosti osredotoÄ?ene na nadaljnjo pripravo tehniÄ?nih in strokovnih podlag za vzpostavitev dodatnih kapacitet za proizvodnjo vodika in polnilnice za oskrbo vozil.ÂŤ Tale projekt Ĺže kar nekaj Ä?asa pripravljate, zakaj odloÄ?itev, da vodik, zakaj ne recimo elektrika? ÂťRes je, ta ideja ni nova, na neki naÄ?in jo v tem okolju razvijamo, ali pa vsaj o njej razmiĹĄljamo, Ĺže skoraj desetletje. PrepriÄ?ani smo, da gre za edinstveno priloĹžnost, ki bi jo lahko nadgrajevali na obmoÄ?ju celotne Vzhodne Evrope.

Vodik dobiva namreÄ? v Evropi vse veÄ?ji pomen, veliko raziskav na to temo je bilo narejenih in zdi se, da bo mobilnost prihodnosti temeljila na razprĹĄenosti pogonskih goriv. Tudi pri t. i. vozilih na

vodik gre v osnovi za elektriÄ?ni pogon, glavna razlika je shranjevanje energije v tlaÄ?nih posodah ter pretvorbi le-te z uporabo gorivnih celic. Konvencionalna baterijska elektriÄ?na vozila bodo vsekakor imela pomembno vlogo, saj v doloÄ?enih aplikacijah zadostijo vsem potrebam. Obstajajo pa resne, tehniÄ?ne in ekonomske omejitve pri njihovi ĹĄiroki uporabi, predvsem v segmentu teĹžkih vozil, ki pa so znane in jih ni smiselno posebej izpostavljati. Vodikove tehnologije so bile izbrane zaradi celovite obravnave problematik, s katerimi se sreÄ?uje Savinjsko-Ĺ aleĹĄka regija ter Republika Slovenija.

Da razmiĹĄljamo prav, pa je vsekakor najveÄ?ji dokaz, da smo Ĺže pridobili nepovratna sredstva za nakup takĹĄnih avtobusov.ÂŤ Pa vendar v Ä?em ima vodik prednost pred elektriko, so vidiki zgolj ekoloĹĄki? ÂťPrimerjava med tehnologijama ni enoznaÄ?na, saj ima velik vpliv na ekoloĹĄko obremenitev sama proizvodnja elektriÄ?ne energije in vodika, seveda pa to ĹĄe zdaleÄ? ni edini vidik. Pri naĹĄem projektu gre za celovito obravnavo prihodnjih izzivov na podroÄ?ju mobilnosti, energetike in trajnostnega razvoja v pravem smislu. Pri tem so poleg zniĹževanja negativnih vplivov na okolje kljuÄ?na izhodiĹĄÄ?a med drugim tudi fleksibilnost za najveÄ?jo moĹžno izrabo razpoloĹžljivih (domaÄ?ih) energentov, maksimalna vkljuÄ?itev obnovljivih virov energije v energetsko oskrbo, zmanjĹĄanje energetske odvisnosti, ohranjanje stabilnosti prenosnega sistema in distribucijskih omreĹžij, izvajanje investicij z znatnim potencialom za spodbujanje sektorja raziskav in razvoja, podporo za rast domaÄ?ega gospodarstva ter razvoj visokokvalificiranih kadrov, poveÄ?evanje mednarodne prepoznavnosti ter celo razvoj trajnostnega turizma v regiji.ÂŤ En avtobus stane 500 tisoÄ? evrov, kakĹĄni avtobusi bodo to, razen tega, da so zelo dragi?

ÂťAvtobusi so vrhunski, lepega, sodobnega, nekoliko izstopajoÄ?ega dizajna. Bistveno je, da omogoÄ?ajo doseg med 400 in 500 kilometri, ne proizvajajo emisij, so sestavljeni iz komponent priznanih in preverjenih proizvajalcev (gorivno celico denimo proizvaja podjetje Michelin) in nudijo izjemno visoko raven po-

Sebastian Apat (SDS) je vpraĹĄal, ali lahko v obÄ?ini tisti, ki bodo menjali individualne ogrevalne sisteme na fosilna goriva in jih nadomeĹĄÄ?ali s toplotnimi Ä?rpalkami, raÄ?unajo na subvencije.

Odgovor so pripravili v MedobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu in varstvu okolja.

Pojasnjujejo, da je v mestnem srediĹĄÄ?u in bliĹžnji okolici ta teĹžava reĹĄena s centralnim toplovodnim sistemom. O tovrstnih subvencijah iz obÄ?inskega proraÄ?una ne razmiĹĄljajo, so pa te subvencije dostopne na Ekoskladu. Dodajajo, da deluje v Velenju Energetska svetovalna pisarna, kjer lahko obÄ?ani dobijo brezplaÄ?ne strokovne informacije o uÄ?inkoviti rabi energije ter moĹžnostih

pridobivanja finanÄ?nih spodbud v te namene.

Glavni onesnaĹževalec zraka je promet

Sebastiana Apata (SDS) je tudi zanimalo, kakĹĄne ukrepe bo Mestna obÄ?ina Velenje sprejela, da bomo na tem obmoÄ?ju sledili drĹžavnim ciljem za zagotavljanje Ä?istega zraka in okolja.

Na MedobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu in varstvu okolja pravijo, da te cilje skrbno uresniÄ?ujemo Ĺže tri desetletja. Sprejet je bil obÄ?inski odlok, sanacijski program in kup operativnih programov. ÂťLahko reÄ?emo, da smo bili vzorÄ?na obÄ?ina in da smo s svojim delom, idejami, lastnim zagonom ter navduĹĄenjem in svojimi sredstvu uspeli uresniÄ?iti sanacijo resniÄ?no hudo degradiranega obmoÄ?ja. Da

ki pa so v smislu komercialne proizvodnje in uporabe ĹĄe na zaÄ?etku uvajanja.

Ampak, da bodo cene padle, da bo ta cena sprejemljiva, da bi jo lahko tudi mnoĹžiÄ?no uporabljali, bo morala industrija proizvajati veÄ? teh razliÄ?nih vozil in urediti tudi vse, kar sodi zraven, to pa je tudi dovolj polnilnic. Ĺ ele ta-

Projekt poteka, kot ste Ĺže poudarili, v sodelovanju s TEĹ , verjetno so vam zagotovili, da bodo do konca prihodnjega leta, ko ga Ĺže Ĺželite vzpostaviti, proizvajali dovolj velike koliÄ?ine vodika? ÂťTako s TEĹ kot HSE imamo dogovor, da nam bodo zagotovili zadostne koliÄ?ine in da bodo tudi zgradili polnilnico za vodik in dogradili vodikarno. Dogovorili smo se tudi, da bo cena v tem

Proizvodnja vodika je okolju prijazna

ÂťSeveda, proizvodnja vodika je lahko okolju prijazna, Ä?e se za osnovni energent uporabljajo obnovljivi viri energije oz. se proizvaja v sistemu z visokim izkoristkom. ÄŒe upoĹĄtevamo celoten Ĺživljenjski cikel avtomobilov, raziskave kaĹžejo, da so avtomobili na vodik in gorivne celice do okolja bolj prijazni kot klasiÄ?ni in tudi kot baterijski elektriÄ?ni avtomobili.

obdobju primerljiva z dizelskim gorivom in se bo gibala med 4 in 6 evri na kilogram vodika (1 kg vodika vsebuje veÄ? kot 33,3 kWh, kar predstavlja med 3 in 4 litre dizla oz. bencina). TakĹĄna cena je za obÄ?ini sprejemljiva in kot sem dejal primerljiva z bencinom in dizlom, za povrh pa je tehnologija zelena in okolja prav niÄ? ne obremenjuje.ÂŤ Bo 6 avtobusov dovolj za vzpostavitev dobrega potniĹĄkega prometa? ÂťDa. Z njimi bomo lahko nadgradili obstojeÄ?e linije ter vzpostavili nove. Predvsem pa se nam vsem skupaj zdi zelo pomembno, da bomo povezali obÄ?ini, s tem pa tudi zagotovili bolj optimalen potniĹĄki promet. PrepriÄ?an sem, da bodo obÄ?ani obeh obÄ?in ĹĄe bolj zadovoljni.ÂŤ đ&#x;”˛

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj Ĺže proizvajajo vodik Iztok Mori: " PrepriÄ?ani smo, da gre za edinstveno priloĹžnost."

tovalnega ugodja za potnike in voznike. V zaÄ?etku prihodnjega meseca naÄ?rtujemo strokovno ekskurzijo v Lens, mesto, ki je pribliĹžno tako veliko, kot je Velenje, je pa trenutno v fazi vpeljave tovrstnih vozil v potniĹĄki promet.

Pridobiti Ĺželimo uporabne podatke, od osnovnih, na kakĹĄen naÄ?in so se lotili tega projekta, kakĹĄen poslovni model imajo, do konkretnih vpraĹĄanj, ki jih bodo zagotovo postavili predstavniki TEĹ in HSE, ki delajo na projektu postavitve polnilnice in vodikarne.

Za kakĹĄno tehnologijo pravzaprav gre? ÂťTorej kljuÄ?ne sestavine pogonskega sklopa so tlaÄ?ne posode, ki lahko hranijo 28 kg vodika pri 350 barih, gorivna celica tipa PEM moÄ?i 30 kW, pomoĹžni baterijski sklop ter elektromotor moÄ?i 250 kW. Gre sicer za stare in preizkuĹĄene tehnoloĹĄke koncepte,

Kaj zanima velenjske svetnike?

FinanÄ?ne spodbude preko EKo sklada

krat bodo vozila na vodik postala mnoĹžiÄ?no dostopna.

se nam stanje, kot smo ga imeli pred sanacijo, ne bi nikoli veÄ? ponovilo, pa smo si zagotovili s sprejetjem odloka o informacijskem sistemu za podroÄ?je zraka na obmoÄ?ju MO Velenje ter obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Velenje, Âťso med drugim zapisali v odgovoru in dodali, da vse to ves Ä?as spremljajo in nadzirajo.

Lastnica Klasirnice je MO Velenje

Matej Jenko (Dobra DrĹžava) je ponovno postavil vpraĹĄanje, kdo je lastnik Klasirnice, kakĹĄna je njena uporabna vrednost in namembnost v tem trenutku in kakĹĄni so stroĹĄki.

Iz Urada za razvoj in investicije odgovarjajo, da je lastnica ĹĄe Mestna obÄ?ina Velenje, ki pa z objektom nima nobenih stroĹĄkov.

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj imajo s proizvodnjo vodika in kisika Ĺže pomembne izkuĹĄnje. O njih smo se pogovarjali z direktorjem Mitjem TaĹĄlerjem.

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj Ĺže proizvajate vodik, za kakĹĄne potrebe? ÂťTEĹ uporablja vodik izkljuÄ?no za potrebe hlajenja generatorjev bloka 5 in bloka 6. Pri proizvodnji vodika se proizvaja tudi kisik, ki ga prav tako uporabljamo v okviru svojih procesov oziroma za lastne potrebe. Trenutna letna proizvodnja vodika znaĹĄa 12 ton.

Od tega ga mi zase potrebujemo od 2 do 3 tone.ÂŤ Kako je videti ta proizvodnja? ÂťV elektrolizerju se iz demineralizirane vode s pomoÄ?jo elektriÄ?ne energije proizvajata vodik in kisik. Kisik se uporablja za potrebe plamenskega rezanja.

TEĹ trenutno razpolaga z infrastrukturo za proizvodnjo vodika v zgoraj omenjenem moĹžnem obsegu, ne razpolaga pa s polnilnico, ki bi omogoÄ?ala polnjenje avtobusov. V teku so priprave

Elektrika je odklopljena, prav tako pa tudi vse ostale komunalne dobrine. Objekt je zaprt in ni v uporabi. Je pa Mestna obÄ?ina Velenje s Premogovnikom sklenila pisni dogovor, s katerim ga je pooblastila, da pridobi ustrezno dovoljenje za ruĹĄenje objekta. ObÄ?ina se je zavezala, da bo predala objekt Premogovniku Velenje za ruĹĄenje in izpraznitev notranje tehnoloĹĄke opreme. Premogovnik je z demontaĹžo zaÄ?el in jo veÄ?ji del Ĺže opravil. Dogovorjeno je bilo, da bo Premogovnik z ruĹĄenjem objekta zaÄ?el v prvem letu po preusmeritvi odvoza na jaĹĄek NOB II. Zapisali so ĹĄe, da z dogovorom Mestna obÄ?ina Velenje ni imela nobenih stroĹĄkov. Premogovnik objekta ne uporablja, zato zanj tudi ni zavezanec za plaÄ?ilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Predan pa mu je samo za potrebe ruĹĄenja. đ&#x;”˛

projektnih izhodiĹĄÄ? in projektne dokumentacije v okviru katere se bo doloÄ?ilo najprimernejĹĄo reĹĄitev glede na predvideno dinamiko odjema vodika in potrebno stopnjo razpoloĹžljivosti oskrbe voznega parka z vodikom.ÂŤ Zakaj strokovnjaki ocenjujejo, da je vodik eno najbolj Ä?istih goriv?

ÂťProizvodnja vodika je Ä?ista tehnologija, prav tako Ä?ist je tudi postopek pretvorbe kemiÄ?ne energije vodika v gorivnih celicah.

Stranska produkta sta samo voda in toplotna energija. Izkoristek procesa v gorivnih celicah znaĹĄa trenutno med 65 in 70 odstotki, skoraj 100 odstotkov veÄ? kot pri klasiÄ?nih motorjih z notranjim zgorevanjem.ÂŤ Torej je tudi sama proizvodnja ekoloĹĄko neobremenjujoÄ?a. Kaj sploh potrebujete zanjo? ÂťProizvodnja vodika je ekoloĹĄko neobremenjujoÄ?a. Za proizvodnjo potrebujemo samo demineralizirano vodo in elektriÄ?no energijoÂŤ.

Mitja TaĹĄler: ÂťProizvodnja vodika je ekoloĹĄko neobremenjujoÄ?a."

Koliko boste poveÄ?ali proizvodnjo za potrebe mestnega prometa? ÂťObstojeÄ?a letna proizvodnja vodika znaĹĄa 12 ton. Za naÄ?rtovanih 6 avtobusov bo potrebnih pribliĹžno 150 ton vodika na leto.

Za takĹĄno koliÄ?ino bo potrebno dograditi elektrolizerje in hranilnike s potrebno kapaciteto.ÂŤ đ&#x;”˛

Dars Ĺže iĹĄÄ?e izvajalce Dars je Ĺže objavil javno naroÄ?ilo za gradnjo hitre ceste na lokaciji Gaberke na severnem delu tretje razvojne osi. Ocenjena vrednost del je 13,2 milijona evrov. Rok za oddajo ponudb pa je 10. september.

NaÄ?rtovana dela obsegajo gradnjo tras ceste in dostopne poti v Premogovnik Velenje, nadvoza in prikljuÄ?ka Gaberke ter komunalnih vodov. Med drugim obsegajo deviacijo regionalne ceste Ĺ kale-GraĹĄka gora - Ĺ miklavĹž in delna zemeljska dela za potrebe gradnje trase hitre ceste. Rok za njihovo dokonÄ?anje je 14 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. ÄŒeprav ta sklop predstavlja preddela za vzpostavitev dostopa z gradbiĹĄÄ?a hitre ceste do obmoÄ?ja Premogovnika Velenje za potrebe deponiranja viĹĄkov materiala iz izkopa, je to po pojasnilih Darsa đ&#x;”˛ mz toÄ?ka, na kateri se bo gradbiĹĄÄ?e lahko ĹĄirilo proti severu.â€

PeĹĄpot in kolesarska steza do 22. avgusta Velenje – Prenova peĹĄpoti in izgradnja kolesarske steze na Gorico (pod Vilo Herberstein) uspeĹĄno poteka in raÄ?unajo, da bo v celoti zakljuÄ?ena do 22. avgusta. Mestna obÄ?ina Velenje bo zanjo namenila dobrih 160 tisoÄ? evrov. Rekonstruirali bodo celotni odsek te poti, od GoriĹĄke ceste do KopaliĹĄke ceste pa bodo zgradili loÄ?eno kolesarsko đ&#x;”˛ mz pot, ki bo ĹĄiroka dvakrat po pol drugi meter.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

UresniÄ?ili dolgoletno Ĺželjo in potrebo

GOSPODARSKE novice Slovenijo obiskalo 13 odstotkov veÄ? turistov

Drofelnikovi iz PaĹĄke vasi predali namenu dober milijon evrov vreden hlev za vzrejo piĹĄÄ?ancev – 10-letna pogodba s Perutnino Ptuj – Lepo je Tatjana PodgorĹĄek

Na urejeni in kleni kmetiji Drofelnikovih, po domaÄ?e Golobovih, sredi PaĹĄke vasi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki sta pred dvema letoma prevzela Âťvajeti v rokeÂŤ Tilen in Monika Drofelnik – predstavnika Ä?etrte generacije. Kmetijski inĹženir in magistra agronomije si bosta zaÄ?etek upravljanja kmetije, ki sta jo predhodno uspeĹĄno vodila Tilnova starĹĄa, zagotovo zapomnila za celo Ĺživljenje. Pred nedavnim sta namreÄ? prerezala otvoritveni trak na novi, pomembni pridobitvi za kmetijo in – po sliĹĄanem – tudi za drĹžavo: 2200 kvadratnih metrov velik nov hlev za vzrejo piĹĄÄ?ancev – z rekuperatorjem in talnim gretjem drugo tovrstno farmo v drĹžavi. NaloĹžba je bila vredna veÄ? kot milijon evrov, zanjo sta pridobila kredit slovenskega regionalnega razvojnega sklada, iz evropskega razpisa, na katerem je bila njuna vloga prav tako uspeĹĄna, pa upata na povraÄ?ilo stroĹĄkov v viĹĄini 40 odstotkov.

Za blaginjo Ĺživali in razvoj

ÂťNaj to priloĹžnost izkoristiva in se ĹĄe enkrat zahvaliva vsem, ki so nam pri tem pomagali: obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, krajanom, lastnikom zemljiĹĄÄ?, zaposlenim na Kmetijskem zavodu Celje in njegovi velenjski izpostavi, ne nazadnje tudi izvajalcem in ĹĄe komu. ÄŒe ne bi imeli njihove podpore, bi zelo teĹžko uresniÄ?ili naĹĄo dolgoletno Ĺželjo in potrebo.

Projekt izgradnje novega hleva je namreÄ? star osem let, stvari pa so se ÂťpoklopileÂŤ ĹĄele v zadnjem dobrem letu. Da pridobiĹĄ toliko potrebne dokumentacije, kar 16 soglasij, ni maÄ?ji kaĹĄelj. MoraĹĄ imeti jeklene Ĺživce in moÄ?no voljo. Na kmetiji vse to imamo, in

kot mlada prevzemnika sva Ĺželela doseÄ?i zastavljen cilj: nadaljnji razvoj kmetije in skrb za Ĺživali,ÂŤ sta pripovedovala nekaj dni po slovesnosti, ki se je je udeleĹžilo

dan starimi piĹĄÄ?anci (Ĺživali in hrano zanje jim zagotavlja omenjena ptujska druĹžba), oddali pa jih bodo, ko bodo ti teĹžki 2,40 kilograma. Je vzreja perutnine

veliko nihanje cen. Za naloĹžbo izdelaĹĄ finanÄ?ni plan po trenutno veljavni ceni, pride kriza, te padejo in ne moreĹĄ plaÄ?ati vseh stroĹĄkov. Tako bi nam morala

Slovenijo je junija po podatkih StatistiÄ?nega urada RS obiskalo skoraj 700.000 turistov, kar je 13 odstotkov veÄ? kot junija lani. V turistiÄ?nih nastanitvenih obratih so zabeleĹžili okoli 1,7 milijona prenoÄ?itev, pri Ä?emer so jih 75 odstotkov ustvarili tuji turisti. Ĺ tevilo prenoÄ?itev se je junija na letni ravni poveÄ?alo za 10 odstotkov.

Dobrih 200 milijonov evrov preseĹžka V prvem polletju je imel drĹžavni proraÄ?un 208,2 milijona evrov preseĹžka, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znaĹĄal 184,2 milijona.

Prihodki so se okrepili za 6,8, odhodki pa za 6,5 odstotka, sporoÄ?a finanÄ?no ministrstvo. Kljub viĹĄanju plaÄ? in razbremenitvi regresa je slovenski proraÄ?un v dobrem stanju. ZadolĹženost drĹžave glede na BDP vztrajno in hitro pada. Ta je zdaj okoli 70 %.

Meritve in odkupi zemljiĹĄÄ?

V teh dneh je zelo Ĺživahno na bodoÄ?i trasi hitre ceste med Velenjem in Ĺ entrupertom, saj geodeti Ĺže izvajalo meritve. RaÄ?unajo, da bodo na tej trasi vse do septembra, trenutno pa so predvsem na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Konec meseca se bo v Velenju sestal koordinacijski odbor skupaj z Darsom. Pregledali bodo, kako potekajo aktivnosti, med drugim seveda tudi, kako te teÄ?ejo na terenu.

PospeĹĄeno pa teÄ?ejo tudi odkupi zemljiĹĄÄ?.

Nov Spar v Mozirju Otvoritveni trak nove pridobitve so prerezali vsi Drofelnikovi: Tilen in Monika (prva z leve)

precej krajanov in drugih gostov, blagoslovil pa je pridobitev dekan braslovĹĄke dekanije Ivan Napret.

Na leto od 250 do 260 tisoÄ? piĹĄÄ?ancev

Po besedah mladih gospodarjev kmetije je bilo razlogov za zahtevno naloĹžbo veÄ?. Osrednja pa prostorska stiska na obstojeÄ?i lokaciji in Ĺželja umakniti vzrejo piĹĄÄ?ancev zunaj srediĹĄÄ?a vasi, kjer sta leta 1970 Tilnova stara starĹĄa postavila hlev za vzrejo perutnine. Na 640 kvadratnih metrih Golobovi redijo 12 tisoÄ? piĹĄÄ?ancev naenkrat, v novem hlevu jih bodo lahko naenkrat 40 tisoÄ?. Na leto jih bodo Perutnini Ptuj, s katero so sklenili 10-letno pogodbo, zagotovili od 250 do 260 tisoÄ?. Nov hlev so prav danes (v Ä?etrtek) prviÄ? napolnili z en

zahtevna? ÂťZelo, vsaj prvih 10 dni, ko so Ĺživali ĹĄe manjĹĄe in ko mora biti v hlevu primerna temperatura, da o higieni ne govorimo.

V teh vroÄ?ih dneh lahko Ĺživali doĹživijo vroÄ?inski stres, zato smo hlev opremili s tehnologijo, ki omogoÄ?a boljĹĄe bivalne pogoje zanje in s tem manj teĹžav zaradi visokih temperatur.ÂŤ Drofelnikovi upajo, da bodo sedaj imeli na kmetiji manj dela in malo veÄ? Ä?asa zase. Ne samo zaradi vgradnje najsodobnejĹĄe tehnologije za vzrejo perutnine, ampak tudi zaradi zmanjĹĄanja ĹĄtevila govejih pitancev iz 100 na 60 kosov. Vse bolj se nagibajo k temu, da bi opustili ĹĄe pridelavo krompirja in morda raje opravili veÄ? strojnih uslug.

Je danes v Sloveniji teĹžko kmetovati? ÂťTeĹžave predstavlja pre-

ÂťMoj hobi je moj vsakdanÂŤ Mlada podjetnica Anja NaraloÄ?nik uresniÄ?uje svoje sanje, ki so se rodile na daljĹĄem ĹĄtirimeseÄ?nem potovanju po Oceaniji, na katero se je odpravila sama. Na tej poti je spoznala sebe, svoje Ĺželje in hotenja. Ko jo spoznaĹĄ, ugotoviĹĄ, da jo spremljajo talent, sreÄ?a, dobra volja in dobra energija. ÂťTam sem doĹživela toliko izzivov, veÄ?krat bila prisiljena stopiti iz cone udobja, da ob vrnitvi v Slovenijo nisem bila veÄ? enaka,ÂŤ pove sogovornica, ki je tako zaÄ?ela uresniÄ?evati sanje o podjetniĹĄtvu, ki so postale njena strast in Ĺželja. ÂťImela sem izkuĹĄnje iz marketinga,ÂŤ zato sem izbrala to podroÄ?je, odgovor zame je AN idea, digitalni marketing.ÂŤ ÂťMoj hobi je moj vsakdan, saj na delo ne gledam kot na delo, ampak je to moj naÄ?in Ĺživljenja,ÂŤ nam zaupa. Z jutranjimi rutinami, npr. jogo in meditacijo, sprehodi in telovadbo, prebudi telo in tako lahko svojo energijo prenaĹĄa tudi na svoje stranke.

Na vpraĹĄanje, kaj je marketing in kako postati marketing mojster, Anja odgovori: Âť Ko zaÄ?neĹĄ odkrivati sebe in ko dobiĹĄ empatijo do sebe in ljudi, zaÄ?utiĹĄ, kaj Ĺželijo.ÂŤ

8. avgusta 2019

Pravi, da je komunikacija po spletu pomembna, zato se trudi, da nadgrajuje sebe in svoje vsebine in da tisto, kar je bilo zanjo pristno ĹĄe pred nekaj Ä?asa, ni nujno, da bo tudi danes. To se pozna tudi pri strankah, Âťzato laĹžje prikliÄ?em v svoj svet osebe, ki si jih ĹželimÂŤ odvrne. Vidi, da je na trgu ĹĄe veliko moĹžnosti in da mnogim podjetnikom o tem manjka znanja. ÂťVesela sem za tisti, ki premagajo strah, poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, kljub temu da so na svojem podroÄ?ju strokovnjaki, pri nastopu na spletu pa jim znanja primanjkuje in se odloÄ?ijo stopiti iz cone udobja.ÂŤ Skrit potencial vidi v ljudeh, in Ä?e znajo prepoznati svoje potenciale, imajo vse priloĹžnosti tega sveta. Prihaja generacija milenijcev, za katere bo teĹžko predvideti, kako doseÄ?i uspeh. Pravil ni, razmiĹĄljanja o njih omejujejo ljudi pred uspehom. Na socialnih omreĹžjih je dobro biti drugaÄ?en, dobro je presekati povpreÄ?je. ÂťPri oglaĹĄevanju je najveÄ?ja napaka, da se ne oglaĹĄuje,ÂŤ pravi Anja. Samo denar za opremo in prenovo je premalo. ÄŒe ni strank, denarja za promocijo, se

priti nasproti drĹžava z ukrepi, kot jih poznajo kmetje v tujini,ÂŤ odgovori Tilen in doda: ÂťSicer pa je kmetovati lepo. StarĹĄi so vse tri otroke zgodaj uvajali v delo, nam prepustili marsikatero opravilo in radi smo delali v hlevu, se ukvarjali s stroji. Kmetijo sem prevzel, ker menim, da sem pokazal najveÄ? zanimanja in se tudi izobraĹževal v tej smeri.ÂŤ Svojo odloÄ?nost in pogum sta Tilen in Monika dokazala z odloÄ?itvijo o izgradnji novega hleva za vzrejo perutnine, Ä?eprav – kot pravita – se sedaj njuno pravo delo ĹĄele zaÄ?ne. Tisti, ki ju bolje poznajo, pa menijo, da bosta uspeĹĄno nadaljevala razvojno pot Golobove kmetije, saj jima zagnanosti, idej in dobrih zgledov ne manjka.

ZgornjesavinjÄ?ani so bili nove trgovine veseli in so se mnoĹžiÄ?no udeleĹžili otvoritve, na kateri je igrala godba Zgornje Savinjske doline. Po tem so jih zabavali NuĹĄa Derenda in Isaac Palma, ansambel Golte in Veseli SavinjÄ?ani, Ä?arodej Jani in klovn Ĺ˝are, folklorna skupina BoÄ?na ter plesna skupina Migaj Mozirje.

Spar Slovenija je prejĹĄnji Ä?etrtek v Mozirju na Cesti na Lepo Njivo odprl svojo 103. trgovino v verigi trgovin Spar in Interspar. Ob tem dogodku je podjetje Spar Slovenija podarilo 4.000 evrov Osnovni ĹĄoli Mozirje za prenovo ĹĄolske knjiĹžnice. Skupna naloĹžba je vredna skoraj 5,5 milijona evrov. Nova trgovina obsega skoraj 1.400 kvadratnih metrov sodobno urejenih povrĹĄin. V supermarketu je 25 zaposlenih. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

ÂťV sodelovanje grem s strankami, pri katerih zaÄ?utim, strast, energijo, se poistovetim z njimi.ÂŤ v podjetju zaÄ?no frustracije. ÂťVse Samo razumevanje stranke, da moramo poÄ?eti uravnoteĹženo,ÂŤ vidiĹĄ potencial, ki ga same ne, je ĹĄe doda. zelo pomembno, in Ä?e ji ga znaĹĄ Anja svoje znanje nabira iz pra- pomagati privleÄ?i na plan ter ji kse, najveÄ? odgovorov pa najde v dati zagon, da uspe, je odloÄ?ilno. sebi.ÂŤ Lahko bi imela vso znanje Anja organizira druĹženja stratega sveta, a Ä?e ne bi bila oseb- stnih podjetnic v Mariboru, Ljubljani, Celju in Velenju, na njih pa si Ĺženske delijo podporo in dobre ideje. Odzivi so fantastiÄ?ni, ÂťteĹžko jih je opisati, to so res strastne podjetnice,ÂŤ navduĹĄeno pripoveduje Anja NaraloÄ?nik.

Pri Ĺženskah je prava podpora za podjetniĹĄtvo zelo dobrodoĹĄla in je je vÄ?asih premalo. PridruĹžijo se lahko podjetnice, ki Ä?utijo strast, dogodki Anja NaraloÄ?nik: ÂťZ oglaĹĄevanjem na so objavljeni na njeni socialnih omreĹžjih lahko v krajĹĄem Ä?asu Facebook strani, drudoseĹžeĹĄ veÄ?je ĹĄtevilo ljudi.ÂŤ Ĺženja so brezplaÄ?na.

Nov projekt Passionostno zrela in ga ne bi znala nate Fempreneur je usmerjen na uporabiti, mi ne bi niÄ? koristilo,ÂŤ afriĹĄki trg, kjer mentorira afriĹĄke pove sproĹĄÄ?eno. Sama obiskuje podjetnice, ki so diskriminirane Akademijo kognitivno transper- in nimajo dostopa do znanja, podsonalne psihologije, kar ji zelo jetniĹĄkih centrov, ki bi jih podprli pomaga pri delu s strankami. na podjetniĹĄki poti kot pri nas,

in ne dobijo finanÄ?nih sredstev samo zato, ker so Ĺženske. So zelo strastne, v njih gori enak ogenj kot pri podjetnicah pri nas, od moĹĄkih so zatirane, poslovni partnerji ne Ĺželijo sodelovati z njimi samo zato, ker so Ĺženske. ÂťSvojo zgodbo Ĺželim deliti naprej.ÂŤ VeÄ? o projektu najdete na spletni strani www.an-idea.eu/passionate-fempreneur, kjer lahko tudi sami postanete ambasadorji projekta.

Pove, da je prihodnost na tistem socialnem omreĹžju, na katerem je stranka. Anjino najljubĹĄe socialno omreĹžje je trenutno Instagram.

Svoje strahove premaguje, o nevarnostih na socialnih omreĹžjih ne razmiĹĄlja. ÂťNi smisel Ĺživljenja, da ostajamo v svojih strahovih, ampak

da pogledamo strahu v oÄ?i, saj se tam skrivajo naĹĄi najveÄ?ji potenciali, ki jih lahko obrnemo v svoj prid,ÂŤ je prepriÄ?ana.

Ameriko ima v posebnem spominu, zaradi sodelovanja v projektu World Chicago, ki ga je financirala ameriĹĄka vlada. S Na Balkanu je bila med 16 izbranci, ki so tam nabirali praktiÄ?ne izkuĹĄnje in povezave. Delala je za eno najveÄ?jih organizacij za podjetnice v Ameriki Women Tech Founders. Njena naslednja poslovna pot bo v okviru pridobivanja sredstev za projekt, ki spodbuja afriĹĄke podjetnice.

Nezavedanje lastnih potencialov in nesamozavest, sta najveÄ?ja razloga, da ljudje ostanejo na mestu. ÂťS svojo podporo vidim v njih potencial, ne strahove ali teĹžave.ÂŤ Rada pomagam pri dvigu samozavesti, komunikaciji, premagovanju strahov in kreativnem razmiĹĄljanju. ÂťTistim, ki si dovolijo, pomagam ustvarjati uspeĹĄno zgodboÂŤ zakljuÄ?i najin klepet strastna podjetnica Anja. ÂťMoja vizija je, da ljudem pomagam pri osebnostni rasti in osebnem zadovoljstvu.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

8. avgusta 2019

5

Delavce v Gorenju zamenjali vzdrŞevalci Delavci Gorenja bodo do 12. avgusta na tritedenskem kolektivnem dopustu, v proizvodnih halah pa je kljub temu Şivahno – VzdrŞevalci se trudijo, da bi odpravili vse napake in poskrbeli za primerno vzdrŞevanje strojev – Prvi zagoni strojev Şe danes Mira Zakoťek

Remontna dela v Ä?asu kolektivnega dopusta so Ĺže veÄ?letna stalnica. NajveÄ? jih opravijo seveda v Ä?asu najdaljĹĄega kolektivnega dopusta, to pa je poleti. Seveda so zelo veseli, kadar je nekoliko daljĹĄi (tako kot letos), saj lahko dela opravijo manj stresno. O tem, kako potekajo ta dela letos in kako so organizirani, smo se pogovarjali z direktorjem skupnega vzdrĹževanja Evgenom VrĹĄnakom.

Tri tedne je sicer kar veliko, a so za vas, ĹĄe posebej tile zadnji dnevi verjetno zelo napeti? ÂťDa, veliko vsega je potrebno pregledati, popraviti, predvsem pa uskladiti posamezna dela med razliÄ?nimi izvajalci. In Ä?e vse to ĹĄe tako skrbno naÄ?rtujeĹĄ, kar se seveda trudimo, se zdi, da na koncu zmanjka Ä?asa in so tiste zadnje minute res napete. Pa tudi na voljo ni ravno tri tedne. V nekaterih obratih so namreÄ? delavci zaradi potreb po repromaterialu za Valjevo in Mora Moravijo, delali dlje. Danes (Ä?etrtek, 8. avgusta) pa se nekateri Ĺže vraÄ?ajo, da skupaj opravimo zagone strojev in drugi, ki bodo hale napolnili z repromaterialom, da bo lahko tako proizvodnja v ponedeljek resniÄ?no nemoteno stekla.ÂŤ Kako pa ste si zastavili letoĹĄnja dela?

ÂťPoudarek dajemo vzdrĹževanju opreme. Ĺ˝e pred kolektivnim dopustom smo skupaj z vodstvi posameznih programov in tamkajĹĄnjimi vzdrĹževalci, naredili plan po katerem zdaj, moram reÄ?i zelo tekoÄ?e delamo, seveda pa, Ä?e ĹĄe kaj odkrijemo, tudi

ÂťV skupnem vzdrĹževanju obnavljamo robotsko celico za lepljenje v Kuhalnih aparatih.

Menjali smo tudi krmilni del. Sodelujemo pri menjavi verige in transporterja v lakirnici v

â?ą

Linijo proizvodnje kuhaliĹĄÄ?

Atag so iz Nizozemske prestavili v Velenje

Evgen VrĹĄnak, direktor Skupnega vzdrĹževanja Gorenja: ÂťVsak remont je skrbno naÄ?rtovan in dobro pripravljen.

Takoj, ko bo ta sklenjen, bomo Ĺže zaÄ?eli pripravljati naslednjega.ÂŤ

to popravimo. Dejansko smo na vseh kljuÄ?nih strojih opravili preventivne preglede, ocenili, v kakĹĄni kondiciji so, zamenjali izrabljene dele in jih usposobili za zahtevno jesensko proizvodnjo.ÂŤ Ste opravili tudi kaj obseĹžnejĹĄih del?

Valjevu. Na zaÄ?etku kolektivnega dopusta smo demontirali opremo za proizvodnjo kuhaliĹĄÄ?

Atag in jo prestavili v Velenje.

Dogradili smo ĹĄe stroj za izdelavo uparjalnikov v Rogatcu, kjer smo namestili tudi napravo za ĹĄirjenje in oĹženje cevi. V Velenju smo obnovili ĹĄe ĹželezniĹĄki prehod in tako zagotovili mirnejĹĄi promet za transport lakiranih in drugih izdelkov iz hale Kuhalnih aparatov v program Pomivalnih strojevÂŤ Kako pa imate organizirano vzdrĹževanje? ÂťVsak proizvodni program ima lastne vzdrĹževalce, okoli 22 jih je v vsakem. Ti so redno prisotni

Nekatere naprave so Ĺže starejĹĄe, to velja tudi za robotsko celico za lepljenje v Kuhalnih aparatih. Menjali so krmilni sistem.

Med veÄ?jimi posodobitvami je obnova ĹželezniĹĄkega prehoda, s Ä?imer smo zagotovili mirnejĹĄi promet

in v Ä?asu proizvodnje odpravijo pomanjkljivosti, ki se pojavijo. Ti so tudi poskrbeli za veliko vzdrĹževalnih del v Ä?asu kolektivnega dopusta. V skupnem vzdrĹževanju pa smo zadolĹženi za vsa veÄ?ja vzdrĹževalna in investicijska dela in vodimo tudi tale remont. V naĹĄi sluĹžbi je zaposlenih 85 vzdrĹževalcev, pokrivamo pa podroÄ?je Velenja, Rogatca, Mora Moravie in Valjeva.ÂŤ

â?ą

Vsa moĹžna vzdrĹževalna dela opravijo Ĺže med letom vzdrĹževalci, ki delajo po posameznih programih, veÄ?ja pa takrat, ko stroji stojijo

Kaj vse pa sodi v vaĹĄo sluĹžbo? ÂťPoleg remontov in drugih vzdrĹževalnih del skrbimo za zunanjo ureditev objektov Gorenja, za vso energetiko, imamo skupno delavnico, vodimo razvoj, nabavo in oskrbo z rezervnimi deli,

skrbimo za obeĹĄala. Imamo pa tudi svojo mizarsko delavnico.ÂŤ Koliko delavcev pa je sodelovalo pri letoĹĄnjem remontu? ÂťRazliÄ?no v posameznih Ä?asovnih obdobjih, med 120 in 150. VeÄ?inoma so bili to naĹĄi vzdrĹževalci, za doloÄ?ena dela pa najamemo tudi zunanje.ÂŤ Omenili ste, da skrbite tudi za energetiko, delno ste samooskrbni? Še vedno smo veÄ?inoma odvisni od toplotnega ogrevanja Komunalnega podjetja Velenje in elektro distributerjev. Uspevamo pa s kogeneracijo proizvodnje toplote in elektrike, zagotavljati s pomoÄ?jo zemeljskega plina, pribliĹžno Ä?etrtino lastne potrebne đ&#x;”˛ energije.ÂŤâ€

Velenje na poti k drugaÄ?ni prihodnosti Velenje ima bogato tradicijo druĹžbenega inoviranja in visoko stopnjo druĹžbene trajnosti, idej za reĹĄevanje najbolj pereÄ?ih druĹžbenih vpraĹĄanj pa ne manjka Tina Felicijan

Zaradi bliskovitega povojnega razvoja, skoraj poloviÄ?nega deleĹža prebivalstva, zaposlenega v dveh velikih podjetjih, bogate rudarske in industrijske dediĹĄÄ?ine ter multikulturnosti je Velenje zanimiv raziskovalni objekt. Kot malo industrijsko mesto je bilo vkljuÄ?eno v mednarodni raziskovalni projekt Bright Future, v okviru katerega so raziskovalci z Geografskega inĹĄtituta Antona Melika ZRC SAZU z lokalnimi predstavniki civilne druĹžbe, obÄ?ine, gospodarstva, znanosti in kulture skuĹĄali prepoznati prednosti, ki lahko postanejo gonila novega razvoja teh mest. ÂťMesta z industrijsko zgodovino imajo po naĹĄem mnenju velik potencial zaradi industrijske kulturne dediĹĄÄ?ine, njihovo prebivalstvo ima dragoceno znanje, izjemna pa so tudi zaradi edinstvenih druĹžbenih odnosov med prebivalci,ÂŤ je pojasnil vodja projekta dr. David Bole.

Prednosti in slabosti Ĺživljenja v Velenju

Raziskovalci in sogovorniki iz lokalnega okolja so na delavnicah najprej razpravljali o najveÄ?jih prednostih in slabostih Ĺživljen-

ja v Velenju z vidika druĹžbene infrastrukture, druĹžbenega Ĺživljenja, vpliva prebivalcev na razvoj kraja ter sposobnosti prilagoditve na spremembe. ÂťPotrdili smo domnevo, da je Velenje mesto z visoko stopnjo druĹžbene trajnosti, prepoznali pa smo tudi nekatera najbolj pereÄ?a vpraĹĄanja in izzive mesta, ki so pritegnili pozornost v nadaljevanju procesa. Zato smo dali udeleĹžencem nalogo, da razvrstijo deset druĹžbenih problemov Velenja od najbolj do najmanj pomembnega. Ocenili so, da so trije najpomembnejĹĄi problemi: ranljivo, na dveh podjetjih temeljeÄ?e gospodarstvo, nejasna usoda po zaprtju premogovnika ter izseljevanje izobraĹženih mladih. Zanimivo je, da so se v javnosti pogosto omenjane teĹžave z albansko skupnostjo znaĹĄle povsem na dnu seznama,ÂŤ povzema dr. Jernej Tiran, Ä?lan inĹĄtitutske raziskovalne ekipe.

DruĹžbene inovacije

Eden pomembnejĹĄih ciljev projekta Bright Future je prepoznavanje druĹžbenih inovacij. Te obsegajo najrazliÄ?nejĹĄe storitve in praktiÄ?ne reĹĄitve, ki uÄ?inkovito reĹĄujejo pereÄ?a druĹžbena vpraĹĄanja in prispevajo k veÄ?ji kakovosti Ĺživljenja prebivalcev.

ÂťNajprej smo ugotovili, da je Velenje mesto z izredno bogato tradicijo druĹžbenega inoviranja, ki sega vse do izgradnje mesta.

Nato smo podrobneje spoznali ĹĄtiri dobre prakse, ki jih lahko opredelimo kot druĹžbene inovacije: Udarnik MC Velenje, urbano

vrtiÄ?karstvo, ekoloĹĄko gibanje v 80. letih in revitalizacija Stare pekarne. Ugotovili smo, da je kljuÄ? uspeha teh inovacij odliÄ?no sodelovanje, zmoĹžnost dogovora in poenotenja interesov vseh vpletenih akterjev, podpora in posluh odloÄ?evalcev ter odloÄ?nost, zagnanost in ambicioznost pobudnikov. Tako je moĹžno trenutne slabosti mesta spreminjati v prihodnje prednosti.ÂŤ

ReĹĄitve za druĹžbena vpraĹĄanja

ReĹĄitev prvega vpraĹĄanja (ranljivega, na dveh podjetjih temeljeÄ?ega gospodarstva) so raziskovalci in udeleĹženci delavnic iskali v diverzifikaciji gospodarstva. ÂťUdeleĹženci so predlagali po-

stavitev ribogojnice na obmoÄ?ju jezer v obliki javno-zasebnega partnerstva, ki bi ga omogoÄ?il tudi zakon o zapiranju premogovnika.

Ribogojnica bi zaposlovala do 80 ljudi, tako za gojenje rib kot za urejanje prostora, in omogoÄ?ila tudi zaposlitev slabĹĄe kvalificiranim delavcem,ÂŤ je sogovornik predstavil eno od idej.

Za reĹĄitev za drugo vpraĹĄanje (moĹžni socialni problemi po za-

ÂťVelenje je mesto z visoko stopnjo druĹžbene trajnosti, ki se kaĹže v kakovostni in dostopni druĹžbeni infrastrukturi, razvitih socialnih programih, druĹžbeni povezanosti in dobrem notranjem sodelovanju, ki temeljijo na vrednotah, kot so solidarnost, medsebojna pomoÄ? in strpnost. Mesto se ponaĹĄa tudi z bogato tradicijo druĹžbenega inoviranja in uspeĹĄnim spopadanjem s krizami in ĹĄoki. Zato se zdi, da utegne uspeĹĄno prebroditi teĹžave v negotovi prihodnosti in ponuditi moĹžne reĹĄitve tudi drugim industrijskim mestom v Sloveniji in Evropi,ÂŤ ocenjuje Ä?lan raziskovalne ekipe Geografskega inĹĄtituta Antona Melika ZRC SAZU dr. Jernej Tiran.

prtju premogovnika) so udeleĹženci predlagali krepitev in profesionalizacijo nevladnega sektorja, ki bi prek razvijanja inovativnih programov nudil zaposlitev mladim diplomantom druĹžboslovnih smeri in skrbel za socialno vkljuÄ?enost brezposelnih s prostovoljstvom, priloĹžnostnim delom in izobraĹževanjem. ReĹĄitev za beg moĹžganov pa so udeleĹženci videli v razvoju mentorske sheme, v

kateri bi starejĹĄi, izkuĹĄeni delavci na mlajĹĄe prenaĹĄali znanje, jih usmerjali in usposabljali. Za to bi dobili tudi finanÄ?no spodbudo, hkrati pa bi se upokojili takoj, ko za to izpolnjujejo pogoje, in s tem prepustili mesto mlajĹĄim, ki bi lahko uresniÄ?ili svoj ustvarjalni potencial in ostali v domaÄ?em kraju, povzema Tiran. ÂťOmenjene tri potencialne druĹžbene inovacije nameravamo predstaviti lokalnim oblastem z upanjem, da se bodo te ideje v prihodnosti udejanjile. Hkrati pa Ĺželimo aktivirati ter motivirati lokalno skupnost, da bo oboroĹžena z znanjem in sposobnostmi, ki izhajajo iz industrijske dediĹĄÄ?ine, prepoznala nove gospodarske, druĹžbene in druge dejavnosti (kulturna industrija, turizem, izobraĹževanje ‌), ki bodo izboljĹĄale kakovost njihovega Ĺživljenja,ÂŤ je sklenil Bole. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 31. julija Na zadnji julijski dan leta so upokojenci na svoje banÄ?ne raÄ?une poleg rednih pokojnin prejeli tudi letni dodatek, izplaÄ?an v petih razliÄ?nih zneskih.

V civilni pobudi Kje bomo jutri spali? so opozorili, da so drĹžavi dobiÄ?ki slabe banke oÄ?itno veliko pomembnejĹĄi od zagotavljanja osnovnih razmer za bivanje drĹžavljanov.

Predsednik ZDUS Janez SuĹĄnik je razburil z izjavo, da druĹĄtva upokojencev, ki bodo oktobra sodelovala na Festivalu za tretje Ĺživljenjsko obdobje, pri organizaciji svojih programov, ne bodo prejela sredstev ZDUS, ki jih ta pridobi z donacijami.

Izvedeli smo, da bo nekdanja predsednica uprave Slovenskega drĹžavnega holdinga Lidija Glavina, kot kaĹže, novo delo dobila pri drĹžavnem trgovcu z elektriÄ?no energijo - v milanski podruĹžnici podjetja GEN-I.

HrvaĹĄka predsednica je zatrdila, da BiH ni oznaÄ?ila za nestabilno drĹžavo, ki jo nadzoruje militantni islam.

Severna Koreja je v tednu dni ĹĄe drugiÄ? izstrelila dve balistiÄ?ni raketi kratkega dosega, ki sta padli v Japonsko morje.

HrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, na katero se je vsul plaz kritik, ker naj bi med obiskom v Izraelu Bosno in Hercegovino oznaÄ?ila za nestabilno drĹžavo, ki jo nadzoruje militantni islam, je takĹĄno izjavo zanikala.

ÄŒetrtek, 1. avgusta Beno MegliÄ? je prevzel vodenje sektorja kriminalistiÄ?ne policije Policijske uprave Maribor.

Vlada je predlagala, da bi vpoklic pomoĹžnih policistov podaljĹĄali do konca leta.

Hrvatje so se veselili, ko je padla ĹĄe zadnja administrativna ovira za gradnjo terminala za utekoÄ?injeni zemeljski plin na Krku. Evropska komisija je namreÄ? ugotovila, da so naÄ?rti hrvaĹĄke vlade za sofinanciranje gradnje terminala skladni z evropskimi pravili o drĹžavni pomoÄ?i.

Rusija je zaradi obseĹžnih gozdnih poĹžarov, ki divjajo v Sibiriji in so Ĺže uniÄ?ili 3,2 milijona hektarjev ozemlja, razglasila izredne razmere.

NemÄ?ija je na slovesnosti ob 75. obletnici zaÄ?etka varĹĄavske vstaje priznala moralno odgovornost za nacistiÄ?ne medvojne grozote na Poljskem, a zavrnila plaÄ?ilo vojne odĹĄkodnine.

Ruanda pa je ob razĹĄiritvi virusa ebole iz odroÄ?nih delov v mesto zaprla del meje z DR Kongo.

Na Nizozemskem so v javnih prostorih prepovedali noĹĄenje

Na Nizozemskem so prepovedali noĹĄenje oblaÄ?il in pokrival, ki prekrivajo obraz.

oblaÄ?il in pokrival, ki prekrivajo obraz.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo na kitajsko blago s 1. septembrom uvedli nove 10-odstotne carine v vrednosti 300 milijard dolarjev.

Petek, 2. avgusta Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je v nagovoru na prisegi nove generacije 36 policistov nadzornikov drĹžavne meje poudarila, da je varovanje meje Ĺže nekaj Ä?asa ena izmed prioritet in eden najveÄ?jih varnostnih izzivov policije.

Zaradi izpada elektriÄ?ne energije ni deloval sistem uprave za javna plaÄ?ila, prek katerega sicer potekajo vsa drĹžavna plaÄ?ila.

V NSi so zahtevali sklic seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri naj bi od odgovornih zahtevali pojasnila in naÄ?rte novih velikih drĹžavnih infrastrukturnih projektov.

Izvedeli smo, da se je veÄ?er prej v Zagrebu zgodila grozljiva druĹžinska tragedija. V hiĹĄi so naĹĄli dva mrtva moĹĄka, tri Ĺženske in desetletnega otroka. Strelec je tik pred policijskim prijetjem sodil ĹĄe sebi.

V Zagrebu je moĹĄki umoril ĹĄest ljudi, nato pa sodil ĹĄe sebi. PreĹživel je le 7-meseÄ?ni dojenÄ?ek.

Zveza Nato je Rusiji pripisala ÂťizkljuÄ?no odgovornostÂŤ za propad pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega.

VroÄ?inski val, ki je teden prej zruĹĄil vroÄ?inske rekorde v petih evropskih drĹžavah, se je zadrĹževal nad Grenlandijo in izredno pospeĹĄil tajanje otoĹĄke ledene ploĹĄÄ?e - odtajalo naj bi se je Ĺže veÄ? kot 50 odstotkov.

Ursula von der Leyen je na obisku v Rimu Italiji obljubila pomoÄ? pri migracijah.

Sobota, 3. avgusta Tako na cestah kot na mejnih prehodih je bil izredno prometno obremenjen dan.

Evropska unija je za novo direktorico Mednarodnega denarnega sklada predlagala Bolgarko Kristalino Georgievo.

Split in srednjo Dalmacijo je prizadelo hudo neurje z moÄ?nimi sunki vetra, ki je dosegel hitrost do 119 kilometrov na uro. Veter je ruval drevesa in povzroÄ?il visoke valove.

Na ulicah Hongkonga se je Ĺže deveti konec tedna zapored zbralo veÄ? tisoÄ? protestnikov, ki so zahtevali veÄ? demokratiÄ?nih pra-

8. avgusta 2019

Mlad strelec je sodil v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Teksas.

vic in avtonomijo izpod Kitajske.

Kitajska vojska jih je posvarila, da je pripravljena posredovati, Ä?e bi bilo treba.

V Moskvi je policija na protestih opozicije, ki zahteva svobodne in poĹĄtene lokalne volitve, prijela veÄ? sto protestnikov.

Na Kitajskem je moral tamkajĹĄnji vodni park zapreti svoj Âťcunami bazenÂŤ, potem ko je zaradi tehniÄ?ne napake umetni val uĹĄel izpod nadzora in poĹĄkodoval 44 plavalcev.

V ZDA je bilo v streljanju v nakupovalnem centru v El Pasu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Teksas ubitih veÄ? ljudi, najmanj 22 ljudi so odpeljali v bolniĹĄnico. Storilca so policisti pridrĹžali.

Nedelja, 4. avgusta Evropski statistiÄ?ni urad Eurostat nam je sporoÄ?il, da si lani veÄ? kot Ä?etrtina prebivalcev EU ni mogla privoĹĄÄ?iti niti tedna dopusta zunaj svojega doma, v Sloveniji pa je bilo takĹĄnih nekaj veÄ? kot petina.

Na Svetih ViĹĄarjah je potekalo 31. sreÄ?anje Slovencev treh Slovenij, matiÄ?ne, zamejske in izseljenske.

Sudanska vojska in opozicija sta podpisali izjavo o prihodnji ureditvi drĹžave, ki predvideva delitev moÄ?i in oblikovanje skupnega civilno-vojaĹĄkega sveta, ki bo nadzoroval oblikovanje prehodne civilne vlade in parlamenta.

Indonezijsko prestolnico DĹžakarto in okolico je prizadel izpad elektriÄ?ne energije, zaradi katerega je brez elektrike ostalo okoli 30 milijonov ljudi.

Iranska revolucionarna garda je v Perzijskem zalivu zasegla tuji tanker, ki je po njihovem Âťtihotapil nafto nekaterim arabskim drĹžavamÂŤ.

V ZDA je po strelskem napadu v Teksasu do mnoĹžiÄ?nega streljanja priĹĄlo tudi v mestu Dayton v Ohiu. MoĹĄki je pred nekim lokalom ubil najmanj devet ljudi, 27 je bilo ranjenih. Tokrat je policija storilca ubila.

jo veÄ? teĹžav s sodnimi zaostanki, se pa spopadajo s hudo prostorsko problematiko. Kot so dejali, je stanje v Ljubljani nevzdrĹžno.

Predsednik NSi Matej Tonin je ob obletnici ustanovitve stranke napovedal prenovljen in osveĹžen program. Po njegovih besedah je navdih stranke oblikovanje nove Slovenije in njen premik proti politiÄ?ni sredini.

Ob obletnici operacije Nevihta je hrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar-Kitarović dejala, da mora naĹĄa juĹžna soseda postati drĹžava blaginje in svobode, v kateri se cenita Ĺživljenje in Ä?lovek, ne pa osebni interesi, prazne obljube in prepiri, ki krepijo brezup in delitve.

Nova Zelandija je napovedala, da namerava dekriminalizirati splav in ga obravnavati kot zdravstveno vpraĹĄanje.

Predstavniki Frontexa naj bi gledala stran, medtem ko prihaja do krĹĄitev Ä?loveĹĄkih pravic.

Izvedeli smo, da naj bi Evropska agencija za mejno in obalno straĹžo Frontex namerno gledala stran, ko se dogajajo krĹĄitve Ä?lovekovih pravic prebeĹžnikom.

Torek, 6. avgusta V domaÄ?ih medijih je odmevala vest, da se je v noÄ?i konec julija v azilnem domu na ViÄ?u v Ljubljani zgodil incident, v katerem je morala posredovati policija. Prosilec za azil, nad katerim naj bi se Ĺže nekaj Ä?asa izĹživljali varnostniki, naj bi imel pri sebi brisaÄ?o, v njej pa noĹž, teĹžava pa naj bi bila ĹĄirĹĄa. Nekateri predstavniki civilne iniciative so namreÄ? opozorili, da varnostniki omenjenega azilnega doma ponoÄ?i tihotapijo prebeĹžnike.

Blizu Rimskih Toplic sta se iztirila dva vagona potniĹĄkega vlaka.

PoĹĄkodovanih ni bilo.

Ob obletnici prve uporabe atomske bombe je Ĺžupan HiroĹĄime pozval k svetu brez jedrskega oroĹžja.

6-letnik se bori za Ĺživljenje, najstnika, ki ga je pahnil s ploĹĄÄ?adi galerije pa so policisti aretirali.

Londonska policija je aretirala 17-letnika in ga ovadila za poskus umora, potem ko je z opazovalne ploĹĄÄ?adi galerije moderne umetnosti Tate Modern v desetem nadstropju porinil ĹĄestletnega deÄ?ka, ki se bori za Ĺživljenje.

Ponedeljek, 5. avgusta Predstavniki sodstva so opozorili, da na slovenskih sodiĹĄÄ?ih nima-

Ob obletnici prve uporabe atomske bombe v vojni je Ĺžupan HiroĹĄime Kazumi Macui vnoviÄ? pozval k svetu brez jedrskega oroĹžja, vlado Ĺ inza Abeja pa, naj se pridruĹži pogodbi o prepovedi tega oroĹžja.

V ruski sibirski regiji je bilo v eksplozijah, ki so odjeknile v skladiĹĄÄ?u streliva v vojaĹĄkem oporiĹĄÄ?u, poĹĄkodovanih 12 ljudi.

Potem ko so ZDA teden prej napovedale dodatne 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza, so kitajska podjetja ustavila nakupe kmetijskih pridelkov iz ZDA. AmeriĹĄka vlada je uvedla nove sankcije proti Venezueli in zamrznila vse premoĹženje venezuelske vlade v ZDA.

Zaradi umetne inteligence konec obiskov ambulant?

Navadno imam v Ä?akalnici pri zdravniku pribliĹžno dve uri potrpeĹžljivosti ob Ä?akanju. ÄŒe ĹĄe ne pridem na vrsto, zaÄ?ne nemir v meni naraĹĄÄ?ati. Na ljubljanski urgenci je povsem moĹžno, da bolnik Ä?aka tudi ĹĄtiri ure in veÄ?. Kar ni niÄ? v primerjavi s Kitajsko, kjer bolniki na obravnavo pri zdravniku v bolniĹĄnici v vrsti Ä?akajo tudi do ĹĄtiri dni.

Problem izvira iz ĹĄibkega zdravstva. ÄŒeprav je sistem univerzalen, je povpreÄ?je ĹĄtevila zdravnikov na 1000 prebivalcev 1,8. Za primerjavo: Slovenija ima povpreÄ?je 3,1, ZDA 2,5. Primarno zdravstvo na Kitajskem je oslabelo - zdravniki so slabo izobraĹženi, zato bolniki kakovostne specialiste iĹĄÄ?ejo v bolniĹĄnicah veÄ?jih mest.

Vzporedno s tem se z osupljivo hitrostjo razvija z umetno inteligenco podprt digitalni dostop do zdravnikov. Vodilna kitajska zdravstvena spletna platforma Ping An Good Doctor je v ĹĄtudentske kampuse, industrijske cone in TjaĹĄa Zajc drugje zaÄ?ela nameĹĄÄ?ati zdravstvene kioske.

V njih bolnik prek z umetno inteligenco podprtega vpraĹĄalnika dobi odgovor o svoji diagnozi, po tej primarni triaĹži pa lahko s pomoÄ?jo video konference govori tudi z zdravnikom. Ping An Good Doctor zaposluje 1000 zdravnikov in sodeluje s 5000 dodatnimi. Kioski imajo hlajene avtomate z veÄ? kot 100 razliÄ?nimi zdravili, ki jih lahko bolniki dvignejo takoj po pregledu.

Umetna inteligenca ima zametke Ĺže v prejĹĄnjem stoletju, a se je razvoj na neki toÄ?ki ustavil zaradi preĹĄibke zmogljivosti raÄ?unalnikov. Doba interneta, merilcev, nosljivih naprav in drugega tehnoloĹĄkega napredka na podroÄ?ju zbiranja podatkov je dala nov zagon tehnologiji, od katere so priÄ?akovanja velika na vseh podroÄ?jih druĹžbe. Poznavalci umetne inteligence ob tem skeptikom optimistiÄ?no odgovarjajo, da umetna inteligenca ne bo povzroÄ?ila velike brezposelnosti.â€?ÄŒloveĹĄkeâ€? dejavnosti, ki zahtevajo empatijo, so za zdaj ĹĄe varno v rokah ljudi. Avtomatizacija naj bi prinesla razvoj novih sluĹžb. ÄŒe o svetu umetne inteligence na vsakem koraku pri nas ĹĄe veÄ?inoma beremo - z izjemo kakĹĄnega pametnega doma in uporabe robotskih sesalcev - je druĹžba v Aziji, sploh na Kitajskem, z njo vsak dan bolj prepojena.

Ker je Azija v devetdesetih zamudila razvoj tehnoloĹĄke infrastrukture, kot je denimo ĹĄiroka uporaba kreditnih kartic, je mobilna tehnologija na tem delu Zemlje zaĹživela na povsem drugaÄ?en naÄ?in kot pri nas. Ĺ tevilne azijske drĹžave postajajo brezgotovinske ekonomije, kjer potroĹĄniki vse plaÄ?ujejo s pomoÄ?jo mobilnih telefonov. Kitajci aplikacijo WeChat, ki je v prvih fazah razvoja spominjala na Facebook, uporabljajo za vse: povezovanje s prijatelji, storitve, poÄ?asi tudi zdravstvo. Razvijajo se novi poslovni modeli povezovanja Ĺživljenja na spletu in realnega sveta (angl. O2O - online to offline), ki potroĹĄnikom olajĹĄujejo Ĺživljenje. Bolniki se lahko prek spleta pogovorijo z zdravnikom, dobijo recept, zdravila pa jim domov dostavi kurir. Namesto odhoda do laboratorija laborant pride na dom in poskrbi za odvzem krvi in prenos na testiranje. Vse te storitve so naroÄ?ene na spletu.

Ob ustrahovalcih, ki trdijo, da umetna inteligenca druĹžbi ne prinaĹĄa niÄ?esar dobrega, optimisti diametralno nasprotno v tehnologiji vidijo svet, v katerem bo prosti Ä?as drugaÄ?en.

Vodilna figura s podroÄ?ja medicine Eric Topol verjame, da bo umetna inteligenca zdravnikom omogoÄ?ila veÄ? Ä?asa za to, zaradi Ä?esar so se odloÄ?ili ĹĄtudirati medicino: pristnega stika s pacientom. ÄŒas prisluhniti bolniku, namesto uperjanja pogleda v raÄ?unalniĹĄki zaslon in tipkovnico. Za bolnike ideja, da bomo vse manj Ä?asa preĹživeli v Ä?akalnicah in ambulantah, postaja vse bolj otipljiva. đ&#x;”˛

Ĺ tevilo brezposelnih julija viĹĄje V Sloveniji je bilo konec julija registriranih 71.850 brezposelnih, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot junija in 5,5 odstotka manj kot julija lani. Zavod za zaposlovanje rast na meseÄ?ni ravni pripisuje iztekom zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. V prvih sedmih mesecih se je na Zavod prijavilo 41.361 oseb, kar je ĹĄtiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani.

Julija se je v evidenco brezposelnih prijavilo 6.210 brezposelnih, kar je 50,4 odstotka veÄ? kot junija in 3,9 odstotka manj kot julija 2018.

Med novoprijavljenimi je bilo 3.821 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as, 419 iskalcev prve zaposlitve in 853 trajno preseĹžnih delavcev oziroma steÄ?ajnikov.

VeÄ?jo rast brezposelnosti, kot na ravni drĹžave so beleĹžile obmoÄ?ne sluĹžbe Trbovlje (+2,6 odstotka), Ptuj (+2,1 odstotka) ter Celje in Velenje (v obeh +1,7 odstotka). Brezposelnost je najmanj porasla v đ&#x;”˛ obmoÄ?ni sluĹžbi Koper (+0,9 odstotka). â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

IZ OBÄŒIN

8. avgusta 2019

7

Veliko dodatnega dela in odgovornosti nas Ä?aka Pogovor z Ĺžupanom ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Jankom KopuĹĄarjem o odloÄ?itvi ustavnega sodiĹĄÄ?e za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o umeĹĄÄ?anju trase tretje razvojne osi, aktivnosti in pomoÄ?i prizadetim obÄ?anom Tatjana PodgorĹĄek Ustavno sodiĹĄÄ?e je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloÄ?ilo, da uredba o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu (DPN) za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert do prikljuÄ?ka Velenje ni v neskladju z Ustavo. OdloÄ?itev je razveselila predvsem Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo RS za infrastrukturo (Dars), Gospodarsko zbornico Slovenije, Savinjsko-ĹĄaleĹĄko in KoroĹĄko gospodarsko zbornico in tudi nekatera podjetja, manj pa ZdruĹženje civilnih iniciativ Savinjske regije, ki (pravi) da ima v ognju ĹĄe nekaj Ĺželez. OdloÄ?itev Ustavnega sodiĹĄÄ?a je moÄ?no odmevala tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki zahteve za ustavno presojo v primerjavi z obÄ?inama BraslovÄ?e in Polzela ni podpisala. Na obmoÄ?ju obÄ?ine je po drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu predvidenih za ruĹĄenje 20 stanovanjskih in 49 ostalih objektov (pomoĹžnih in gospodarskih). Po registru prebivalstva pred dobrima letom dni je ob tem direktno prizadetih pribliĹžno 46 obÄ?anov in obÄ?ank. V zvezi z odloÄ?itvijo ustavnega sodiĹĄÄ?a in o trenutnih aktivnostih smo nekaj vpraĹĄanj zastavili Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janku KopuĹĄarju.

Kako komentirate odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a? ÂťKot vsi drugi smo na odloÄ?itev teĹžko Ä?akali. Morda za nas ni bila najbolj priÄ?akovana, jo bomo pa spoĹĄtovali. Glede na napovedi in kako se aktivnosti izvajajo, se zavedamo, da prinaĹĄa veliko dodatnega dela, odgovornosti, kajti doloÄ?ene aktivnosti drĹžave oziroma Darsa, ki izvaja projekt, nas ne bodo obĹĄle. Poleg tega moram reÄ?i, da gre za neko negotovost, saj s tako velikim projektom sam in naĹĄa obÄ?inska uprava nimamo nobenih izkuĹĄenj. Kaj vse nas Ä?aka, niti ne vemo. Lahko le predvidevamo potek nekaterih stvari, drugih si danes ĹĄe ne predstavljamo.ÂŤ Predstavniki zdruĹžene civilne iniciative v tukajĹĄnjem okolju menijo, da bi bila odloÄ?itev

Ustavnega sodiĹĄÄ?a drugaÄ?na, Ä?e bi zahtevo podpisala tudi ĹĄmarĹĄka obÄ?ina? ÂťS tem ne soglaĹĄam. NatanÄ?no smo prebrali odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a, iz katere je jasno razvidno, da so preverjali le postopek umeĹĄÄ?anja trase, nikakor pa ne vsebine zahteve za ustavno presojo.

Pred vloĹžitvijo te smo se veliko pogovarjali predvsem o dveh stvareh: o pravilnosti postopkov oziroma spoĹĄtovanju

so nekateri Ĺže prejeli in imajo sedaj 45 dni Ä?asa pripombe nanje. V naslednjih mesecih bo precej aktivnosti na terenu.

Prav tako smo bili seznanjeni, da je Dars po sprejetju odloÄ?itve Ustavnega sodiĹĄÄ?a sklenil z izbranim projektantom pogodbo za projektiranje odseka. ObÄ?ina je po svojih kanalih, na svoji spletni strani, predsednike vaĹĄkih skupnosti po elektronski poĹĄti seznanila z aktivnostmi, objavila jih je tudi na oglasni deski. Verjamemo, da bodo izvajalci pred prihodom na teren lastnike zemljiĹĄÄ? o tem konkretno obvestili.ÂŤ Veste morda, koliko pogodb o odkupu objektov, zemljiĹĄÄ? je morda Ĺže podpisanih? ÂťNe, ker tega ne izvaja lokalna skupnost, ampak Dars.ÂŤ

Janko KopuĹĄar: ÂťOd svojih Ĺže podanih zahtev ne bomo odstopili, oziramo pa se tudi naprej.ÂŤ

zakonodaje ter o zaĹĄÄ?iti prizadetih obÄ?anov. Poleg tega je iz odloÄ?itve Ustavnega sodiĹĄÄ?a razvidno ĹĄe, da je zahtevo vloĹžila ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, vendar so jo oznaÄ?ili za nepopolno. Kdo je zahtevo brez naĹĄega pooblastila, vednosti vloĹžil, je seveda drugo vpraĹĄanje. ObÄ?ina je bila potemtakem prisotna pri presoji.ÂŤ DrĹžava aktivnosti po odloÄ?itvi ustavnega sodiĹĄÄ?a na terenu Ĺže izvaja? Že. Dars nas je o njih obvestil. DrĹžava je Ĺže zaÄ?ela odkupovati za ruĹĄenje predvidene objekte, pripadajoÄ?a zemljiĹĄÄ?a, z geodetskimi meritvami, geomehanskimi in hidroloĹĄkimi raziskavami, s parcelacijami. Tudi pogodbe o odkupu

Se je v tem Ä?asu kdo od prizadetih obÄ?anov Ĺže oglasil na obÄ?inski upravi in iskal kakrĹĄnekoli informacije, povezane z moĹžnostjo nadomestne izgradnje objektov? So na voljo zanje nadomestna zemljiĹĄÄ?a, in Ä?e, kje? ÂťZa zdaj se pri meni ni oglasil ĹĄe nihÄ?e, pri mojih sodelavcih pa so nekateri iskali doloÄ?ene informacije in jih tudi dobili.

Vem ĹĄe, da so se nekateri zanimali za nadomestna zemljiĹĄÄ?a. Glede slednjih pa naj povem, da enakih zemljiĹĄÄ? z enako lego, okoljem v lokalni skupnosti, Ĺžal, ni. Imamo pa po bilanci nezazidanih stavbnih zemljiĹĄÄ? dovolj za prihodnja leta, a so v zasebni lasti. ObÄ?ina je sicer lani odkupila nekaj parcel, ki pa verjetno za interesente niso zanimive. ÄŒe pa so, se lahko pogovarjamo. Kljub temu menim, da kdor Ĺželi ostati v lokalni skupnosti, lahko najde nadomestno zemljiĹĄÄ?e.ÂŤ Lahko obÄ?ina prizadetim pride naproti pri reĹĄevanju teĹžav, povezanih s to gradnjo ceste? ÂťV okviru svojih pristojnosti se bomo potrudila in pomagali prizadetim, da bo stiska Ä?im manjĹĄa. Verjamem, da bo kar nekaj vpraĹĄanj, ki jih bomo lahko reĹĄili. O konkretnih bi v tem trenutku teĹžko govoril, kajti ljudje teĹžave reĹĄujejo sami, dokler jih lahko. Ko pa pridejo do

nereĹĄljive ovire, pa se obiÄ?ajno obrnejo na ObÄ?ino. V takih primerih mnogokrat ne moremo pomagati, morda tu in tam kaj malega.ÂŤ KakĹĄne pa so zahteve lokalne skupnosti? Se o njih s pristojnimi v drĹžavi Ĺže dogovarjate?

Kako kaĹže glede njihove uspeĹĄnosti? ÂťV Ä?asu javne razgrnitve ter sprejemanja DPN-ja smo na obÄ?inskem svetu in obÄ?inski upravi podali pripombe nanj.

NanaĹĄale so se predvsem na protipoplavno zaĹĄÄ?ito in cestno infrastrukturo. Ĺ˝e takrat z nekaterimi pripombami nismo uspeli. Od teh svojih zahtev ne bomo odstopili. Po uveljavitvi DPN-ja pa se oziramo Ĺže naprej, kaj bo to pomenilo

predvsem za Podgoro, ReÄ?ico ob Paki, Veliki Vrh ter za obÄ?ino. Oblikujemo pripombe, ki jih bomo predstavili Darsu in ministrstvu za infrastrukturo; kakĹĄna so naĹĄa priÄ?akovanja in katere so teĹžave, ki jih je potrebno reĹĄiti pred zaÄ?etkom izgradnje, v Ä?asu izgradnje in po njenem koncu. Ĺ e vedno lahko govorimo nekako o treh vpraĹĄanjih, in sicer protipoplavna zaĹĄÄ?ita na obmoÄ?ju reke Pake in Hudega potoka ter lokalno, obÄ?insko in drĹžavno cestno omreĹžje in ureditev ostale infrastrukture (kanalizacija) na tem obmoÄ?ju. DoloÄ?ene aktivnosti bodo morale potekati hkrati, za kar bo treba pripraviti nekatere podlage za njihovo izvajanje. Gotovo pa so ĹĄe nekatere stvari ter teĹžave, ki jih v tem trenutku ĹĄe ne poznamo, ali se bodo pojavljale vsak dan in jih bo treba korektno ter sproti reĹĄevati.ÂŤ đ&#x;”˛

Za odkup predvidenih 43 objektov, pogodb podpisanih 22 Po informacije v zvezi z odkupom objektov smo se obrnili tudi na Dars.

Na vpraĹĄanje, kolikim ÂťruĹĄencemÂŤ so Ĺže poslali pogodbe, koliko od teh jih je Ĺže podpisalo, koliko – ocenjujejo -- jih ne bo in kaj se bo s slednjimi zgodilo, smo prejeli naslednji odgovor. ÂťOd letoĹĄnjega junija, ko je bila sprejeta odloÄ?itev Ustavnega sodiĹĄÄ?a RS, s katero je bila potrjena skladnost Uredbe o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert do prikljuÄ?ka Velenje jug z Ustavo in zakoni, smo na tem odseku posredoval ponudbe za odkup 43 objektov. Do danes (minulega petka) so bile podpisane pogodbe za odkup 22 objektov. Glede ostalih odkupov objektov se z lastniki ĹĄe dogovarjamo in pripravljamo odgovore na njihove pripombe. Za odkup ĹĄtirih objektov so ponudbe ĹĄe v pripravi.

V tej fazi ĹĄe ni mogoÄ?e oceniti, koliko lastnikov ne bo Ĺželelo podpisati pogodb, saj so razgovori ĹĄe v zaÄ?etni fazi.

 Če investitor in lastnik zemljiĹĄÄ?a v postopku pogajanj ne bosta dosegla sporazuma za odkup zemljiĹĄÄ?a, bo v skladu z zakonskimi doloÄ?ili (ZUreP-2 - Ur.l.

RS ĹĄt. 61/2017) predlagan postopek za razlastitev. To je skrajni ukrep odvzema lastninske pravice zaradi zagotavljanja javnih dobrin, za katerega zakon zelo natanÄ?no doloÄ?a pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Gre za tehtanje med pravico do zasebne lastnine na eni strani in pomembnostjo zagotavljanja javne dobrine na drugi strani. Postopek razlastitve je upravni postopek, ki ga vodi upravni organ, obema strankama pa omogoÄ?a, da aktivno sodelujeta in predstavita svoja staliĹĄÄ?a. Ta postopek se konÄ?a z odloÄ?bo, zoper katero je mogoÄ?e uporabiti pravna sredstva (pritoĹžba). Po zakljuÄ?enem razlastitvenem postopku se postopek nadaljuje pred pristojnim sodiĹĄÄ?em z namenom sodne doloÄ?itve odĹĄkodnine za razlaĹĄÄ?ena zemljiĹĄÄ?a.ÂŤ đ&#x;”˛

NajveÄ?ja naloĹžba ni oklestila drugih ciljev ObÄ?ina LuÄ?e praznuje – Nova telovadnica razvojna priloĹžnost – V naslednjem letu dni v ospredju znova ceste – Bogati 50. LuÄ?ki dnevi Tatjana PodgorĹĄek

Od sobote, 3. do nedelje, 11. avgusta, se vrstijo prireditve, s katerimi bodo v obÄ?ini LuÄ?e zaznamovali letoĹĄnji obÄ?inski praznik. V okviru jubilejnih, 50. luÄ?kih dnevov se bodo lahko obÄ?ani lahko druĹžili in sodelovali na mnogih ĹĄportno rekreativnih, etnoloĹĄkih, kulturnih dogodkih, na vlcarskem tekmovanju, na sveÄ?anem prevzemu novega gasilskega vozila, otroci in njihovi starĹĄi na ustvarjalnih delavnicah.

Najbolj pester bo zadnji dan praznovanja, ki ga bodo popestrili s streljanjem z molĹžnerji, jutranjo budnico, sv. maĹĄo v Ä?ast farnemu zavetniku sv. Lovrencu ter prireditvijo Od ĹĄtanta do ĹĄtanta po vasi, na kateri bodo prikazali dejavnost druĹĄtev, rokodelcev, nekatera stara opravila ‌ Posebej ob praznovanju velja omeniti slavnostno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta, na kateri bodo nekaterim najzasluĹžnejĹĄim obÄ?anom in druĹĄtvu podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Zlato plaketo obÄ?ine bo prejela ÄŒebelarska druĹžina LuÄ?e, priznanja obÄ?ine pa Ana

StrmÄ?nik, Tadej PotoÄ?nik, mag. Simona MoliÄ?nik ter Ĺ olsko ĹĄportno druĹĄtvo.

Namen prireditev pravijo, je boljĹĄe poÄ?utje domaÄ?inov, turistov, ki jih je v teh dneh v LuÄ?ah precej in trenutnih obiskovalcev, ki se na poti v Logarsko dolino tu radi ustavijo.

Nova telovadnica konec oktobra

ÂťV okviru obÄ?inskega praznika smo naÄ?rtovali otvoritev nove ĹĄportne dvorane, a se to zaradi nekaterih zapletov ne bo zgodilo.

RaÄ?unamo, da bomo otvoritveni trak najveÄ?je naloĹžbe v samostojni obÄ?ini LuÄ?e, vredne 2,3 milijona evrov, lahko prerezali proti koncu oktobra,ÂŤ je pojasnil tamkajĹĄnji Ĺžupan Ciril Rosc in dodal, da

bo nova pridobitev sluĹžila potrebam obÄ?anov, pomembno bo vplivala tudi na razvoj lokalne skupnosti. Zaradi tega so zadnji mandat in ĹĄe leto veÄ? ťparaliÂŤ ter ostale stvari prilagajali temu finanÄ?nemu bremenu. Zaradi tega, meni sogovornik, proraÄ?unski porabniki in obÄ?ani niso bili prikrajĹĄani.

Ustaljene aktivnosti so potekale brez posebnosti, tudi nekaj cest so posodobili z asfaltno prevleko, so pred izgradnjo nove Ä?istilne naprave v vrednosti 300 tisoÄ? evrov. Zanjo Ĺže imajo izbranega izvajalca del, Ä?akajo le ĹĄe na gradbeno Ciril Rosc: ÂťÄŒas do prihodnjega dovoljenje.

Za naloĹžbe nameobÄ?inskega praznika bo finanÄ?no manj obremenjujoÄ? kot je letoĹĄnji.ÂŤ njajo veÄ? kot polovico obÄ?inskega pro-

Na obÄ?ini zagotavljajo, da bo nova ĹĄportna dvorana pomembna razvojna pridobitev

raÄ?una. LetoĹĄnji je teĹžak 4,2 milijona evrov, samo za ĹĄportno telovadnico in Ä?istilno napravo bodo odĹĄteli 2,5 milijona evrov, poleg tega izvajajo ĹĄe nekaj manjĹĄih vlaganj, kot so preureditev vrtca, rekonstrukcija nekaterih cestnih odsekov in podobno.

Ceste, nadgradnja miniaturnega muzeja, odkup nekaterih objektov ‌

V Ä?asu do prihodnjega obÄ?inskega praznika bodo, meni Ciril Rosc, nekoliko laĹžje zadihali, saj ne naÄ?rtujejo tako velikih finanÄ?nih obveznosti, kot so letoĹĄnje.

Brez naloĹžb pa omenjen Ä?as tudi ne bo minil. Na obmoÄ?ju jezera severno od

kraja LuÄ?e so uredili miniaturni muzej, v katerem obujajo stare poklice. Tega Ĺželijo sedaj ĹĄe nadgraditi. Prav tako razmiĹĄljajo o nakupu nekaterih objektov, v katerih bi uredili muzej planinstva, tradicionalnega luÄ?kega petja, in ĹĄe Ä?esa. Vse kaĹže, da jih Ä?aka tudi deleĹž pri urejanju razmer v javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, katerega soustanovitelj so. Na podroÄ?ju infrastrukture bo znova izrazitejĹĄa skrb za ureditev in posodabljanje cest. ÄŒeprav bo novih neurejenih sÄ?asoma zmanjkalo, so nekatere obstojeÄ?e zaradi odpravljanja posledic vetroloma in neurij tako poĹĄkodovane, da je njihova obnova nujna. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

8. avgusta 2019

IzhodiĹĄÄ?na tema delavnice tokrat geometrija Na likovni delavnici v Ĺ martnem ob Paki devet ljubiteljskih slikark iz vse Slovenije – Raziskovanje in preizkuĹĄanje razliÄ?nih sodobnih likovnih naÄ?inov in praks Tatjana PodgorĹĄek

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njena obmoÄ?na velenjska izpostava bosta v sodelovanju z javnim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki od 9. do 18. avgusta pripravila 33. likovno delavnico Ĺ martno. Na njej bo sodelovalo devet ljubiteljskih likovnic iz vse Slovenije (prviÄ? same Ĺženske), ki bodo tudi tokrat ustvarjale pod budnim oÄ?esom akademskega slikarja DuĹĄana FiĹĄerja. Tokratna izhodiĹĄÄ?na tema delavnice bo geometrija, zato naslov delavnice Geoforma.

Monika IvanÄ?iÄ? Fajfar, producentka za podroÄ?je likovne dejavnosti na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, je povedala, da je delavnica Âťpognala korenineÂŤ kot likovna kolonija v GoriĹĄkih brdih in se kmalu preimenovala v likovno delavnico. Od leta 2010 poteka v Ĺ martnem ob Paki. Njen namen pa ostaja vsa leta enak: omogoÄ?iti ljubiteljskim likovnikom raziskovanje in preizkuĹĄanje razliÄ?nih sodobnih likovni naÄ?inov ter praks.

IzhodiĹĄÄ?na tema delavnice je vsako leto drugaÄ?na, doloÄ?i pa jo sklad v sodelovanju z mentorjem.

Po zagotovilih sogovornice je likovna delavnica Ĺ martno posebnost v slovenskem prostoru, od mnogih drugih podobnih se razlikuje po konceptu, vsebini in rezultatih.

Delo na njej temelji na skupinskem delu, v okviru dogovorjenih formalnih izhodiĹĄÄ? pa vsak udeleĹženec iĹĄÄ?e svoj individualni izraz.

Vloga mentorja je pomembna, saj ta zastavlja vpraĹĄanja in pomaga pri iskanju reĹĄitev nanje. Rezultat takega ustvarjalnega druĹženja je inovativna razstava. Z njo bodo, tako kot vrsto let doslej, letoĹĄnje druĹženje na njej tudi sklenili. Nastala dela bodo udeleĹženci predstavili ĹĄirĹĄi javnosti v soboto, 17. avgusta, ob 20. uri v dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki, ki bo za udeleĹženke ves Ä?as delavnice tudi delovno okolje. Od 29. avgusta do 29. septembra pa bodo dela na ogled ĹĄe v razstaviĹĄÄ?u na Velenjskem gradu.

Vedno koĹĄÄ?ek svobode v Ĺžepu NataĹĄa Tajnik Stupar

Utrinek z lanske likovne delavnice z naslovom Mitologija globalne vasi

đ&#x;”˛

Murakon ob Muri Sveti Martin na Muri, 27. julija - Zlatko Kraljić, pesnik in slikar, rojen v Medjimurju, Ĺže desetletja ĹživeÄ? v Velenju, je z mednarodnim pesniĹĄkim festivalom, imenovanim Murakon, ki ga je pred 6 leti zaÄ?el v svojem rodnem kraju Svetem Martinu na Muri, hote ali nehote razburkal ne samo Muro, ampak mednarodno pesniĹĄko srenjo. Uspeh festivala je iz leta v leto veÄ?ji, gostujoÄ?i pesnice in pesniki pa uveljavljena imena v literaturi. LetoĹĄnji Murakon se je odvijal zadnjo sobotno noÄ? v juliju. Festival pa je med drugim pozdravil predsednik druĹĄtva slovenskih pisateljev DuĹĄan Merc, ki je izrazil navduĹĄenje nad organizatorji in pesniki, ki podirajo meje med drĹžavami, z najmoÄ?nej-

ĹĄim oroĹžjem, ki ga ima narod, to je besedo. Pred branjem poezije je zbrane nagovoril ĹĄe predsednik DruĹĄtva hrvaĹĄkih knjiĹževnikov Djuro Vidmarović, ki je poudaril pomen Murakona, kot enega pomembnejĹĄih festivalov na HrvaĹĄkem. V nadaljevanju veÄ?era se je z branjem poezije pridruĹžil ostalim gostom iz razliÄ?nih drĹžav. Pesmi so brali Jazs Attila, Gabriella Musetti, Goran Gatalica, Emilija KovaÄ? in predstavnica Slovenije, Barbara Korun. Zahvalo vsem sodelujoÄ?im, svojim prijateljem, obÄ?ini Sveti Martin na Muri in drugim med njimi svoji Ĺženi Biserki, je v kratih besedah podal tudi Kraljić, veÄ?kratni literarni nagrajenec, ki je uspel idejo, ki se mu je rodila ob njemu najljubĹĄem

Skrivnosti muzejske gostilne

kraju ob Muri oĹživiti in jo Ĺživeti.

S tem seveda veliko prispeva k prepoznavnosti Medjimurja, za kar se mu je zahvalil tamkajĹĄnji Ĺžupan DraĹžen CrnÄ?ec. Prejemnik priznanja ZaĹĄÄ?itnik Mure je letos dr. LajoĹĄ Bence. Festivala so se udeleĹžili tudi Ä?lani Ĺ aleĹĄkega

literarnega druĹĄtva Hotenja, saj je Kraljić njihov dolgoletni Ä?lan.

GostujoÄ?i pesniki so poleg druĹženja ob Muri brali ĹĄe v Lendavski knjiĹžnici. đ&#x;”˛

MBK

Simulacijska voĹžnja flosa po reki Savinji

Pljuvalnik Nekaterih reÄ?i, ki so bile obvezna oprema v starinskih gostilnah, v sodobnih ne najdemo veÄ?. Med njimi je pljuvalnik, kakrĹĄnega hranijo v muzejski gostilni na Velenjskem gradu. Ĺ e posebno veliko jih je bilo po ĹĄaleĹĄkih gostilnah, ker je zaradi knapovĹĄÄ?ine tudi pljuvanja

bilo veÄ? kot drugod. Zaradi prepovedi kajenja v rudniĹĄkih jamah je veliko moĹĄkih ĹžveÄ?ilo tobak. Kultura ĹžveÄ?enja tobaka pa ni bila na najviĹĄjem nivoju. Pljuvali so vse naokrog, kar je ĹĄe posebno motilo gostilniÄ?arje, ki so po gostilnah nameĹĄÄ?ali pljuvalnike in izobeĹĄali napise: Ne pljuvaj po tleh! Zanimivo je, da eden izmed pljuvalnikov v muzejski gostilni izvira iz velenjskega zdravstvenega doma.

Torej niso Ä?ikali le obiskovalci gostiln ‌ đ&#x;”˛

tf

Ljubno – Šest LAS-ov v Sloveniji, med njimi tudi Las Zgornje Savinjske in Šaleťke doline, je prijavilo na tretji javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS projekt Interaktivni turizem za vse in bili so uspeťni.

Osrednji cilj projekta je inovativno, zanimivo ter z uporabo novih tehnologij predstaviti ĹĄe tako oddaljene in nedostopne turistiÄ?ne destinacije tudi ranljivim skupinam (gibalno oviranim, starejĹĄim, slepim in slabovidnim, ljudje z motnjami sluha in govora). Prav tako je uporaba nove tehnologije zanimiva za ostale turiste in mlade.

Na obmoÄ?ju LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline sta partnerja pri projektu ObÄ?ina Ljubno in tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo NaĹĄ kraj, ki se lotevata tehnoloĹĄke posodobitve flosarske zbirke na Ljubnem ter priprave njene vsebine za interaktivno uporabo. SrediĹĄÄ?e postavitve bo reka Savinja, po kateri se bodo sprehajali obiskovalci in doĹživljali interaktivne animirane zgodbe, ki bodo prikazovale Ĺživljenje ob reki Savinji in na njej. Spoznali bodo floro in favno ter kulturnozgodovinske znaÄ?ilnosti Ĺživljenja ob reki. Med drugim bodo izkuĹĄnjo prepletli z Ĺživljenjem in navadami flosarjev, kulturnimi znamenitostmi in razvojem kraja, ki sodi med evropska splavarska mesta. Za adrenalinsko izkuĹĄnjo bo obiskovalcem na voljo simulacija

flosa ter divja voĹžnja po Savinji. SĂĄmo izkuĹĄnjo bodo popestrile projekcije po stenah.

Virtualne vsebine flosarske zbirke bo izvajal AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje, izbrali pa so ga na razpisu.

Vrednost projekta za obmoÄ?je LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je slabih 79 tisoÄ? evrov. 85 odstotkov denarja (nekaj manj kot 57 tisoÄ? evrov od slabih 67 tisoÄ? upraviÄ?enih stroĹĄkov) bo prispeval evropski kmetijski sklad, blizu 22 tisoÄ? evrov bo zagotovila ObÄ?ina Ljubno. Projekt bodo izvajali v dveh fazah. Prva predvideva naÄ?rt upravljanja naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, popis in digitalizacijo obstojeÄ?ih artefaktov, druga pa snemanje voĹžnje s flosom, ki bo osnova za postavitev njegove simulacije.

Ivica OreĹĄnik, direktorica Zavoda za razvoj podeĹželja in turizma kot upravljavca LAS-a, je povedala, da LAS poleg sodelovanja v projektu Interaktivni turizem za vse izvaja ĹĄe pet projektov v sodelovanju z drugimi LAS-i v drĹžavi, od enega so odstopili, dveh pa niso dobili odobrenih. Poleg Ĺže dodeljenih nekaj manj kot 1,5 milijona evrov za izvajanje lokalnega razvoja v okviru pristopa Leader to pomeni za obmoÄ?je ĹĄe dodatnih veÄ? kot 284 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

Verjetno se boste strinjali z menoj, da je Ä?as dopustov v doloÄ?enih kontekstih za nekatere edini Ä?as notranje svobode, kjer lahko dejansko sledimo svojim Ĺželjam in notranjim vzgibom. Ĺ˝alosti me, da generalno Ĺživimo Ĺživljenja, ker ĹĄtirinajstdnevni letni dopust predstavlja vrhunec leta. A vendar takrat pogosto zavijemo na napaÄ?no stran; stojimo v cestnih zastojih, hodimo v vrsti po turistiÄ?nih promenadah, se v svojih nepremiĹĄljenih doĹživetjih poĹĄkodujemo ali celo ogroĹžamo Ĺživljenje sebe in drugih.

Celoten sistem je naravnan tako, da je svoboda postala pojem, ki nas potencialno lahko ogrozi. Najprej eksistenco, potem teritorij in na koncu izbiro. Pred leti sem z dijaki snemala kratek video z intervjuji o definiciji svobode. Kar nekaj mladostnikov se je jasno izrazilo z zanikanjem obstoja svobode. â€œĹ e zadnja iluzija o tem, da so ptice svobodne, se nam je razblinila. Kako naj sedaj Ĺživimo? Tu nas imate zaprte in nas ‘kao’ ĹĄolate, da nismo dopoldan na ulici in da je mir. Potem pa za naĹĄ trud in uÄ?enje ĹĄe sluĹžb ne dobimo. KloĹĄarjenje in revĹĄÄ?ina definitivno ni svoboda.â€?

Svobodo sem prviÄ? zaÄ?utila konec srednje ĹĄole, ko sem se, polna mladostniĹĄke ljubezni odpravila na ĹĄtop v Barcelono. Moj teritorialni okvir zatohle doline se je pretrgal in kompas v glavi je prviÄ? pokazal pravo smer. Nekateri takrat prepotujejo cel svet, kot naprimer moj sosed, ki ga je prekolesaril in prevozil z motorjem. Nekateri prepeĹĄaÄ?ijo velike razdalje, da si lahko podarijo obÄ?utek svobodnosti, sami sebi dokaĹžejo svojo sposobnost preĹživetja v nastavljenih sistemskih okoljih ali drugi, v divjini.

Svoboda in teritorialnost pa nista nujno povezana, saj je lahko obÄ?utek svobodnosti omejen z Ĺželjo oz. njeno neizpolnitvijo. “A samo do Barcelone si ĹĄla?â€? “Zmanjkalo mi je denarja in nisem mogla naprej.â€? “Zakaj pa nisi .....â€? Ta obÄ?utek je v glavi, koliko je Ä?lovek dejansko svoboden.

Mislim, da za ta obÄ?utek ne potrebujem ĹĄirine nekega teritorija.

A vendar, ob zanikanju obstoja svobode kot iluzornega pojma pridem do nevidnih mej, ki krojijo naĹĄa dejanja, razmiĹĄljanja, komunikacijo med nami. Postavljajo pravila medsebojnih odnosov, osnovna civilizacijska merila, ki so se gradila tisoÄ?letja.

Svoboda definitivno tudi ni to, da poĹĄljeĹĄ svojega uÄ?itelja v ‘pm’, tudi to ne, da brezsramno ‘gobcať’, razglabljaĹĄ in navidezno ĹĄiriĹĄ meje okusne komunikacije, seveda najraje skrit v anonimnosti medmreĹžja, a vseeno je tvoja svoboda omejena s hitro izsledljivo IP ĹĄtevilko. Svobode v sistemu torej ni. MogoÄ?e je Ä?lovek lahko svoboden ob popolnem obvladovanju preĹživetvenih sposobnosti izven sistema. A vendar so te sposobnosti izgradile preĹživetveni sistem Ä?loveĹĄke druĹžbe. Svoboda govora se hitro zakljuÄ?i s prebojem meja okusnosti in nespoĹĄtovanja osnovnih civilizacijskih vrednostnih sistemov in Ä?loveĹĄkih vrednot.

Meni je zelo ljuba ustvarjalna svoboda v raziskovanju vizualnega sveta skozi kreativno razmiĹĄljanje; sploh likovnega, Ä?e ga abstrahiram. ÄŒeprav je ravno ta svoboda po mojem mnenju najbolj intimna, dopuĹĄÄ?a svobodno individualno interpretacijo posameznika. Meni je brezmejna in brezkonÄ?na ob ustvarjanju moĹžnih kombinacij in razliÄ?nih kompozicij. Zanjo tudi ne potrebujem dopusta, da bi jo lahko uĹžila v vsej polnosti. Vsaj to.

Vedno je na dosegu in zanjo ne potrebujem veliko. SvinÄ?nik in kos papirja je Ĺže lahko dovolj.

ObÄ?utek svobode bi nam lahko dalo tudi vedenje, da lahko v svojem Ĺživljenju postanem karkoli in kjerkoli. V svobodo Ä?loveĹĄke migracije posega kapital. Nekateri se lahko selijo, drugi pa ne.

Nekateri lahko potujejo, drugi ne. Delal bom to, kar mi bo prineslo preĹživetje in denar, saj brez denarja ne morem biti svoboden oz. doĹživljati obÄ?utka svobode. Svoje izbire ne pogojuje Ĺželja, talent ali sposobnost, temveÄ? kapital in sistemska usmeritev za ustrezno dejavnost, ki bo varno, brez tveganja omogoÄ?ila preĹživetje.

ObÄ?utek svobode uravnava zdravo moĹžgansko kemijo. Zato bom sedaj natrenirala to doĹživljanje obÄ?utka svobode in ga razselila v razliÄ?na Ä?asovna obdobja delovnega leta. Da tudi med letom lahko za kakĹĄen dan odklopimo in sliĹĄimo veter v laseh. Da vidimo, kako se jutro prebuja s svobodno barvno skalo namesto jutranje prometne konice pred sluĹžbo. Svobodo izbire, premikanja, govora, ustvarjanja, svobodo Ä?utenja ... Da Ä?utimo Ĺživost in resniÄ?no svobodo v naĹĄih Ĺživljenjih (Ä?eprav je dejansko ni ).

Lepo preĹživite poletje do konca. Ĺ˝elim vam prijetne dni s svojimi dragimi. In ne pozabite, vedno imejte mali koĹĄÄ?ek svobode s sabo v Ĺžepu. Nikoli se ne ve, kdaj pride prav. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

8. avgusta 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Kolo namesto poleĹžavanja na plaĹži Kako kaj poletje? Âť Zelo lepo.

Se mi dobro godi,ÂŤ odgovarja oblikovalka tednika NaĹĄ Ä?as Janja KoĹĄuta Ĺ pegel. Kot je pojasnila, jo ob prihodu domov Ä?aka Ĺže na pol pripravljeno kosilo, seveda Ä?e sta fanta doma. Tako ji ostane malo veÄ? Ä?asa za ostale stvari, konjiÄ?ke, kot je vrtnarjenje, druĹženje s prijatelji, za ÂťskokÂŤ v GoriĹĄka brda, kjer Ĺživijo starĹĄi, za nabiranje kondicije, ki ji bo priĹĄla zelo prav na dopustu.

Namesto leĹžanja na plaĹži namreÄ? naÄ?rtuje kolesarjenje. Ne glede na vse omenjeno, proste dni priÄ?akuje z nestrpnostjo. ÂťSicer pa se poletje glede delovnih obveznosti niÄ? ne razlikuje od ostalih dni. Delo potekla dokaj mirno, razen ob torkih in sredah dopoldan, ko se stvari za Ä?asopis ÂťfiniĹĄirajoÂŤ. Je pa potrebno opraviti tudi tisto, kar sicer oblikuje sode-

lavec TomaĹž, ki je sedaj na dopustu.

Kasneje bo obratno.ÂŤ Poleg Ä?asopisa Janja in TomaĹž urejata tudi spletne strani druĹžbe NaĹĄ Ä?as, na katerih si prizadevamo objaviti aktualne in zanimive informacije iz lokalnega ter ĹĄirĹĄega okolja za vse generacije. Vabljeni k njihovemu prebiranju.

Kmalu po prihodu z dopusta, dodaja Janja, se bosta delo in Ĺživljenje vrnila v stare tirnice. To pomeni, da oba oblikovalca poleg oblikovanja strani v tedniku, spletnih strani Ä?aka oblikovanje prilog v tedniku NaĹĄ Ä?as. Prihodnji mesec praznujeta obÄ?ini Velenje ter Ĺ oĹĄtanj in priloĹžnost za naĹĄo marketing sluĹžbo, temu pa kmalu sledijo priprave na izvedbo zahtevnega in obseĹžnega projekta, med katere sodi Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Janja KoĹĄuta Ĺ pegel: ÂťPoletje se glede delovnih obveznosti ne razlikuje od ostalih dni.ÂŤ

đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Koja okreva po moĹžganski kapi Srbski glasbenik DuĹĄan Kojić – Koja, Ä?lan legendarnih zasedb

Ĺ arlo Akrobata in Disciplin A Kitschme v londonski bolniĹĄnici okreva po moĹžganski kapi. 58-letni frontman zasedbe Disciplin A Kitschme je moĹžgansko kap doĹživel v Londonu, kjer se je mudil na obisku pri sestri. PravoÄ?asno so ga hospitalizirali in ga dali v umetno komo, s Ä?emer moĹžganom omogoÄ?ijo Ä?as, da si opomorejo. DuĹĄan Kojić je glasbeno pot zaÄ?el leta 1977 v skupini Limunovo drvo, ki jo je ustanovil z Milanom Mladenovićem, kasnejĹĄim frontmanom zasedbe Ekaterina Velika. Glasbenika sta nato zasnovala rock trio Ĺ arlo Akrobata, ki je izdal kulten studijski album z naslovom Bistriji ili tuplji Ä?ovjek biva kad...

Po razpadu Ĺ arlo Akrobata leta 1981 je Koja ustanovil zasedbo Disciplina kiÄ?me (kasneje Disciplin A Kitschme), ki je do danes izdala deset studijskih albumov, zadnjega (Opet) leta 2015.

Woodstock 50 dokonÄ?no odpovedan Organizatorji Woodstocka 50, ki naj bi od 16. do 18. avgusta potekal v Columbii v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Maryland, so po vrsti finanÄ?nih in logistiÄ?nih teĹžav festival dokonÄ?no odpovedali. Festival, ki naj bi proslavil 50-letnico znamenitega festivala leta 1969 v Bethelu pri New Yorku, je ves Ä?as spremljala vrsta teĹžav. VeÄ?krat so spreminjali lokacijo festivala, sodelovanje so odpovedali tudi glavni financerji dogodka, na koncu pa so udeleĹžbo na festivalu odpovedali tudi ĹĄtevilni napovedani glasbeniki, med

njimi tudi Jay Z, Miley Cyrus in Santana. Organizatorjem tako na koncu ni preostalo drugega, kot da festival odpovejo.

Jazzva tretja na tekmovanju za Evrovizijski zbor leta Na drugem mednarodnem tekmovanju ljubiteljskih pevskih zborov Evrovizijski zbor leta, ki je bilo v soboto v GĂśteborgu, je slovenska vokalna zasedba Jazzva osvojila tretje mesto. Zmagal je danski pevski zbor, na tekmovanju pa so se predstavili ĹĄe zbori iz Belgije, NemÄ?ije, Latvije, NorveĹĄke, Ĺ kotske, Ĺ vedske, Ĺ vice in Walesa.

A cappella zasedba Jazzva, katere repertoar sestavljajo pesmi najrazliÄ?nejĹĄih Ĺžanrov, od popa, rocka

evrov prihodkov, v njenem okviru pa se bo koncertov skupaj udeleĹžilo okoli 8,5 milijona ljudi. S tem je turneja 28-letnega britanskega glasbenika postala najdonosnejĹĄa in najbolj obiskana turneja v glasbeni zgodovini. Osem let so si rekord s 660 milijoni evrov in 7,3 milijona obiskovalcev lastili irski rokerji U2. Turneja, ki nosi ime po Sheeranovem tretjem studij-

bo Sheerana v okviru turneje na koncu v Ĺživo sliĹĄalo 8,5 milijona ljudi v 43 razliÄ?nih drĹžavah.

Up N' Downs uspeĹĄno nastopili v ZajeÄ?aru Mozirska rock skupina Up N' Downs, ki ustvarja Ĺže desetletje, je konec junija uspeĹĄno gostovala na 53. izvedbi zajeÄ?arske Gitarijade.

Na legendarni srbski rock manifestaciji, kjer so pred ĹĄtirimi leti kot prvi Slovenci osvojili naziv zmagovalca po glasovanju obÄ?instva, so si tokrat delili oder z Alenom Islamovićem, Goblini in Ribljo ÄŒorbo. Up N' Downs so po besedah srbskih medijev pred nekaj tisoÄ? glavo mnoĹžico, naredili pravi spektakel in z izdelanim nastopom dvignili publiko na noge. Skupina se sicer po prvencu z naslovom Vse, kar sem pozabil vraÄ?a z drugim delom istoimenske trilogije. Na posluĹĄalce se tokrat obraÄ?ajo z nekoliko trĹĄim zvokom, a ostajajo zvesti svoji melodiÄ?nosti, ki se posebej izraĹža v baladah. Pod glasbo in besedila sta se podpisala brata ZavolovĹĄek. AranĹžerski del so, kot

in jazza do aranĹžmajev ljudskih pesmi, se je predstavila s priredbama skladbe SpominÄ?ice in slovenske ljudske BejĹži ftiÄ?ek. Za uvodno in zakljuÄ?no toÄ?ko tekmovanja so ĹĄvedski organizatorji angaĹžirali vse tekmovalne zasedbe. ÄŒlani vsake od zasedb so zapeli uspeĹĄnici ĹĄvedske skupine Abba, za uvod skladbo Mamma Mia, za zakljuÄ?ek pa Thank You For The Music.

Ed Sheeran zruĹĄil rekord skupine U2 Turneja Eda Sheerana Divide Tour je ĹĄe pred svojim koncem ustvarila rekordnih 661 milijonov

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. TOMISLAV BRALIĆ & KLAPA INTRADE - Meni fali sve 2. NIKA ZORJAN - Na plaŞo 3. CALYPSO IN URBAN VIDMAR - Rezerva

Meni fali sve je nova skladba Tomislava Bralića in klape Intrade iz Zadra, s katero so se predstavili na letoťnjem Şe 59. Splitskem festivalu. Avtorica skladbe je Helena Papić, skladba pa postaja ťe ena uspeťnica te priljubljene dalmatinske zasedbe.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – Eks velja Ansambel Nemir – Ĺ krjanÄ?ek Ansambel Ĺ epet – Na koĹžo pisan Dolenjskih 5 – Ne bodi taka reva Ansambel Prava stvar – Imam te v naÄ?rtu Ansambel Razgled – Ĺ opek belih roĹž Ansambel Smeh – Fina Nina Ansambel Ĺ trk – Ko hiĹĄa po kruhu diĹĄi Ansambel Galop – Od ljudi za ljudi Ansambel Lunca – NekoÄ? bova skupaj

www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO ELLA ROĹ Glasbenica Ella RoĹĄ je predstavila Ä?etrto avtorsko skladbo.

Ponovno moÄ?no izpovedno zgodbo je poimenovala Leti.

PrejĹĄnje tri avtorske skladbe so pripovedovale o ljubezni.

Tokrat pa gre za motivacijsko zgodbo, ki posluĹĄalcem sporoÄ?a, naj sledijo svojim sanjam in naj se kljub oviram ne predajajo.

ANŽE ŠUŠTAR AnŞe Šuťtar, moŞ vrhunske sopranistke in pevke Alenke Gotar, je iz narodno zabavnih vod, v katerih je ustvaril kar nekaj hitov, zaplaval v nove.

Tokrat se namreÄ? predstavlja s pop rock balado VrĹžem sidro, kjer si ti, za katero je sam napisal besedilo in melodijo. Za skladbo je posnel tudi romantiÄ?en videospot, v katerem si neĹžnosti izmenjuje z Ĺženo.

ALYA skem albumu Divide, se je zaÄ?ela marca 2017, do konca avgusta, ko se bo sklenila v angleĹĄkem mestu Ipswich, pa bo vkljuÄ?evala 255 glasbenih nastopov. Po ocenah na podlagi prodanih vstopnic

pri prvem albumu, oblikovali vsi Ä?lani benda, k razvoju zvoka pa je kot producent pripomogel tudi Robert Likar (Niet, The Drinkers), ki se je nedavno pridruĹžil skupini kot kitarist.

Alya, ki je junija nastopila na festivalu CMC v Vodicah na HrvaĹĄkem in pritegnila veliko pozornost tamkajĹĄnjih medijev, bo 17. avgusta nastopila na ĹĄe enem hrvaĹĄkem

festivalu, tokrat na veÄ?erih dalmatinskih ĹĄansonov v Ĺ ibeniku. Predstavila se bo z romantiÄ?no skladbo Ili s tobom ili sama, za katero je glasbo napisal Raay, besedilo pa Nenad NinÄ?ević.

VANILLAZ Miha Pajk in Marko Bucić, Ä?lana slovensko-hrvaĹĄkega dua Vanillaz, sta v novi pesmi uporabila znano melodijo romske pesmi Ederlezi. Novost sta predstavila na splitskem festivalu Ultra Europe, ki je potekal v juliju, in poĹžela veliko zanimanja.

CALYPSO IN URBAN VIDMAR IzkuĹĄeni glasbeni maÄ?ki iz skupine Calypso in mlad glasbenik Urban Vidmar so zdruĹžili moÄ?i v simpatiÄ?no nagajivi poletni skladbi Le rezerva, za katero so posneli tudi videospot. Avtor glasbe je Theo ÄŒebron, kitarist skupine Zvita feltna, pod besedilo pa se podpisuje Tadeja HlebĹĄ Salobir.

Naš ­čas, 8. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

8. avgusta 2019

frkanje » Levo & desno «

Velenje v r’ožcah Velenje je res že lepo v rožicah. In to ne navadnih. Zacvetelo je v prazničnih sončnicah. Te združujejo nekaj, kar pri mnogih ne gre skupaj: lepoto in koristnost!

Začetek del

⏫

Če boste te dni iskali programsko vodjo festivala Kunigunda Marušo Skornišek, začnite na najbolj nenavadnih in nepredvidljivih mestih. Tja se po navadi »zavleče«, ko išče navdih za festival. A glede na to, da se bo festival vsak čas začel, je gotovo iskanje navdiha prepozno. Gre torej zgolj za umik? »Kje pa! Gre za zavzemanje strateške pozicije. Iz te zasede bom opazovala, če vse teče, kot mora. Če bo šlo kaj narobe, lahko takoj skočim v akcijo, lahko pa se skrijem in počakam, da gre najhuje mimo,« jo je Čvek ujel pri kovanju načrtov.

⏫

Kadar grafična oblikovalka Nuša Fužir knjig ne oblikuje, jih pa bere. Ampak med vrsticami. Kar pomeni, da je pozorna na format, naslovnico, poravnavo, font, razmik med vrsticami … »Saj ne da me vsebina ne zanima.

Se pa nanjo res ne morem osredotočiti, če knjiga ni oblikovana tako, kot se šika. No, razen če je res napeta. Potem me še premajhne črke in preozki robovi ne odvrnejo od branja.«

⏩

Slišimo, da se uresničujejo naše napovedi in dobiva Vzajemna pri napovedi povišanja dodatnega zavarovanja že posnemovalce. Torej je skrajni čas za rešitev, ki je zelo enostavna: ukinitev dodatnega zavarovanja. A kaj ko nekatere moti, da pri tem najbolj vztraja levica!

Eni pravijo, da sedaj, ko so tuddi upokojenci dobili regres, gre z dopusti menda šele dokončno zares! V resnici pa je zanje regres večnamenski, saj ga bodo mnogi bolj kot za dopust porabili za življenje bolj potrebne stvari.

Nekoč in danes Včasih smo imeli črno-belo televizijo in so nam stvari prikazovali zelo rožnate. Zdaj imamo barvno televizijo, stvari pa močno črno – bele.

ZANIMIVOSTI

Čudno, prečudno

Trump zdaj tudi na Koga je pojedel korejskih znamkah krokodil?

dom Tr umpom izdala spominsko serijo znamk. Posebna izdaja vključuje tri znamke, ki zaznamujejo zgodovinsko srečanje.

Ena izmed znamk prikazuje prizor prvega rokovanja med političnima voditeljema, na drugi lahko severnokorejskega in ameriškega predsednika vidimo med podpisovanjem dogovora, na tretji znamki v zbirki pa je natisnjeno celotno besedilo dogovora, v katerem se je Severna Koreja obvezala k popolni jedrski razorožitvi, ZDA pa so obljubile, da bodo končale vojaške vaje na Korejskem polotoku. Neuradno Severna Koreja v kratkem načrtuje tudi izdajo znamk, ki bodo počastile Trumpov nedavni obisk demilitariziranega območja med Južno in Severno Korejo.

Rešitev

Regres

Marko Lekše je uspešen zborovodja moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki, čeprav po poklicu ni glasbenik. Na prireditvah je običajno med nastopajočimi, tokrat pa je med obiskovalci dogodka, na katerem je nastopila ena od njegovih treh hčera. Medtem ko njegova žena Klavdija z navdušenjem spremlja nastop, ga Marko bolj zamišljeno. Čvek predvideva, da pri tem tuhta, zakaj je lahko ponekod vse tako enostavno in prisrčno, marsikje, tudi v zboru, pa včasih tako zapleteno.

Leto dni po podpisu dogovora v Singapurju je Severna Koreja v spomin na prvo srečanje med Kim Džong Unom in Donal-

Dars že išče izvajalce del za gradnjo HC tretje razvoje osi.

Torej gre zares. Res je tudi, da išče izvajalce za del ceste 3. razvojne osi jug. A ne med Velenjem in Šentrupertom, ampak bolj južno - med Novim mestom in Osredkom.

V Avstraliji je pred kratkim po ravsu z drugim krokodilom na krokodilji firmi izdihnil skoraj pet metrov dolg orjak MJ. Lastniki so se odločili, da opravijo obdukcijo, pri njej pa so v želodcu krokodila našli kovinsko ploščo s šestimi vijaki iz nerjavečega jekla.

Gre za ploščico švicarske izdelave, torej ploščico, kakršne kirurgi vstavljajo pri nekaterih operacijah.

Upravitelj krokodilje farme John Lever je dejal, da bi lahko bila kovinska ploščica v krokodilovem trebuhu tudi 40 ali 50 let. Ker pa je kislina v MJ-jevem želodcu zbrisala identifikacijsko kodo, je nemogoče ugotoviti, komu natančno je pripadala. Lahko živali ali pa, bolj verjetno, človeku.

Človeške celice v živalske zarodke Raziskovalec matičnih celic in profesor Hiromitsu Nakauchi se

je pred kratkim zelo razveselil, saj so japonske oblasti dovolile, da v živalske zarodke vsadi človeške celice s ciljem, da bi lahko nekega dne na ta način pridobili organe, ki bi jih lahko presadili v ljudi. To sicer že počnejo v nekaterih drugih državah. V ZDA so tako človeške celice vsadili v zarodke svinj in ovac, vendar tam zakonodaja prepoveduje, da bi se takšni

zarodki tudi rodili. Prav to pa naj bi bilo po novem mogoče na Japonskem. Nakauchijeva ekipa načrtuje, da bo miši in podgane gensko tako spremenila, da ne bodo mogle razviti trebušne slinavke. V naslednjem koraku naj bi takšnim zarodkom vsadili umetno reprogramirane matične celice, ki se lahko razvijejo v vse tipe celic. Iz njih naj bi se potem v živalih razvila trebušna slinavka. To bi lahko bila rešitev za številne resne bolezni, res pa se hkrati s tem odpira tudi vrsta etičnih vprašanj.

Miss Anglije z visokim IQ

Na letošnjem tekmovanju za miss Anglije se je, tako kot leta prej, pomerilo na stotine žensk, krono pa si je na koncu zagotovila 23-letna Bhaša Mukherjee, ki je vse prej kot običajna udeleženka tovrstnih tekmovanj. Mlada zdravnica ima dve diplomi iz medicine, vrh vsega pa se lahko pohvali z inteligenčnim količnikom 146.

Nova miss Anglije, ki se je rodila v Indiji, njena družina pa se je v Veliko Britanijo preselila, ko je bila stara devet let, govori pet tujih jezikov. Le nekaj ur po zmagi na lepotnem tekmovanju je nastopila tudi novo službo. »Vse skupaj je bilo zelo kaotično, ne morem se odločiti, ali sem bila bolj nervozna zaradi tekmovanja ali zaradi nove službe,« je dejala po zmagi. Kot zmagovalka Miss Anglije bo državo predstavljala na tekmovanju za Miss sveta, s pridobitvijo krone pa si je zagotovila tudi počitnice na Mauritiusu.

Borec za pravice živali poziva, naj komarjem dovolimo, da nas pičijo Pred kratkim je francoski borec za pravice živali Aymeric Caron javnost razjezil z izjavo, da bi morali komarjem pustiti, da nas pičijo. Kot pravi, tako le darujemo kri skrbnim materam, ki skrbijo za svoj naraščaj. Ljudi namreč pikajo samo komarjeve samice, preden izležejo jajčeca. »Za razvoj teh potrebujejo beljakovine, sicer pa se komarji hranijo predvsem z rastlinskimi sokovi,« je dejal Caron. Njegove izjave so naletele na buren odziv, saj piki komarjev zaradi bolezni, ki jih prenašajo, vsako leto posredno ubijejo na milijone ljudi. A Caron se kritik brani, češ da je v izjavi izrecno povedal, da takšen pri-

Tudi pri nas se srečujemo s čudno stvarnostjo: zabojniki so polni odvržene hrane, mnogi želodci pa so še vedno močno prazni!

Kako dolgo Zadnji čas veliko govorimo o prehitevanju pri porabljanju naravnih virov. Zato tudi Slovenija že lep čas živi na kredit, kar so mnogi Slovenci sicer vajeni. Vprašanje je le, kako potrpežljiva kreditodajalka bo mati Zemlja.

Zaskrbljujoče, a prijetno Pravijo, da so ponekod razmere v domovih za dijake in študente zaskrbljujoče. Da morata ponekod v eni postelji ležati dva. No, tako je marsikje tudi v primerih, ko je postelj dovolj!

Veselo in brez pritoževanj!

Izravnava Časi se res obračajo na slabše. To kaže tudi že nekaj časa trajajoč padec prodaje osebnih avtomobilov. In naraščanje tatvin takih vozil!

Kaj je bolje

stop ne velja na območjih, kjer razsajajo omenjene bolezni, poleg tega pa njegov nasvet ni bil namenjen splošni javnosti, ampak le tisti skupini ljudi, ki želi živeti po skrajnih antispecističnih načelih.

Ne le opozarjajo, policisti pogosto voznike tudi kaznujejo.

Vozniki se odzivajo različno, morda na videz celo čudno.

Nekateri imajo namreč raje, da jim zasežejo avto, kot da bi jim vzeli vozniško dovoljenje.

Merilo Pri vseh se pameti ne meri po kakovost in ceni njihovih pametnih telefonov!

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 11

Milojko Kumer, samostojni kulturni delavec, restavrator in kipar iz Ĺ oĹĄtanja, natanÄ?neje iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, naredi svoj odtis in pusti vtis, kjerkoli se pojavi in karkoli Ĺže dela. Dela pa veliko. Ĺ e vedno. Z njim sem se dobila pri njem doma. Sprva sem ga Ĺželela predstaviti za rubriko ÂťsreÄ?anjeÂŤ, in to Ĺže veÄ?krat pred tem, pa je nekako vedno priĹĄlo kaj vmes, nastal pa je intervju.

Tak iskriv in neposreden, kot je umetnik sam. Ĺ˝al pa je za vse, o Ä?emer sva se pogovarjala, zmanjkalo prostora. Tisto bom prihranila za kdaj drugiÄ?, za kakĹĄno drugo priloĹžnost. Ker nekako se mi zdi, da ta ĹĄe pride.

Milojko, kdo in kdaj vas je navduĹĄil za to, kar je postalo vaĹĄe Ĺživljenje? ÂťV ĹĄoli, v petem razredu, smo se uÄ?ili o kiparju Ivanu Napotniku. Pred nami je stal njegov na pol izdelan kip. Takoj, ko sem ga ugledal, sem se oglasil in povedal, da bi takega lahko naredil tudi jaz. SoĹĄolci so se mi smejali, tovariĹĄica pa me je pouÄ?ila, da je Napotnik vendar akademski kipar, kaj pa govorim? Iz ĹĄole sem ĹĄel tistikrat hitro domov.

Ne vem, Ä?e kdaj tako hitro. Iz lesa sem ustvaril kip in ga nesel v ĹĄolo. Seveda mi niso verjeli, da je moje delo. Od takrat sem umetnik, od takrat ustvarjam.ÂŤ Ustvarili ste veliko skulptur in kipov, opravili ĹĄtevilne rekonstrukcije, restavriranja, konserviranja objektov, predmetov, stavbnega pohiĹĄtva tako doma kot v tujini. Ste imeli dobre mentorje? ÂťDobre mentorje in dobre, kako naj se izrazim, menedĹžerje, ki so mi zaupali in dali delo. Doma in v tujini. Doma sem veliko delal za Marjana MarinĹĄka, direktorja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. On je bil vedno prvi. Vedno na moji desni.

Kar je bilo treba, sem mu popravil, od citer do starin. Vpeljal me

11

MED VAMI

8. avgusta 2019

Boga, Ĺženske in konja ne moreĹĄ ne vem kako ÂťskalafiÄ?itÂŤ Povabili smo se k Moljku Kumru, restavratorju in kiparju iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju Upokojili ste se kot samostojni kulturni delavec, restavrator in kipar. Pred tem ste bili v redni sluĹžbi?

je v muzej na Velenjskem gradu.

Tam je veliko, zelo veliko kosov, ki sem jih obnovil, od vrat do polken, skrinj, starih predmetov ...ÂŤ.

ÂťKot kipar sem bil zaposlen na Rudarskem ĹĄolskem centru, kjer sem delal za mizerno plaÄ?o.

Ustvaril sem lepo zbirko kipov, za katere danes sploh ne vem, kje so. NajbrĹž so vse, Ä?esar niso Ĺže takrat vzeli za kakĹĄnega ĹĄefa, pokradli. Domov sem prihajal utrujen, brez navdiha. Vedel sem, da tako ne bo veÄ? ĹĄlo. Direktorja Iva Jamnikarja sem vpraĹĄal, Ä?e bi bi mi dali malo veÄ?jo plaÄ?o. Povedal sem mu, da zasluĹžim komaj 90 tisoÄ?, drugi po 250 tisoÄ?, 300 tisoÄ?. Pa mi je odgovoril: ÂťVeĹĄ Milojko, umetniki so v najveÄ?ji bedi naredili najboljĹĄe

Delali pa ste tudi drugod, marsikje ste pustili odtis. ÂťJa ‌ KavÄ?nikova domaÄ?ija, sakralni objekti, Ĺ krabÄ?eva domaÄ?ija ‌ Veliko je bilo tega. Delal sem na terenu in doma. Ko sem priĹĄel domov, sem ĹĄel naravnost v delavnico. Le v domaÄ?i fari zame ni bilo dela. Doma Ä?lovek ni veliko vreden. Ponujam se pa ne. Kot tudi provizij ne ponujam. Umetnika, ki bi jih dajal, bi teĹžko naĹĄli.ÂŤ

â?ą

ÂťV domaÄ?i fari zame ni bilo kaj dosti dela. Doma Ä?lovek ni veliko vreden.ÂŤ

TeĹžko je verjeti, da v Ĺ oĹĄtanju s slovesom, kakĹĄnega imate, niste imeli dela. ÂťZame ga ni bilo. Bilo pa ga je veliko. Kadar so me z ObÄ?ine poklicali, sem jim bil takoj na razpolago. A to so bile majhne stvari in majhni zasluĹžki. Recimo, ko so vandali kipu Kajuha zlomili prste, sem jih popravil.

Ko so ga prevrnili, sem ga pritrdil na podstavek, ga oÄ?istil ‌ Mislim, da sem takrat za opravljeno delo dobil 200, najveÄ?

300 evrov. Ko je letos nekdo oneÄ?edil podstavek Kajuhovega kipa in ga je nekdo drug prebarval, je za to dobil 700 evrov.

Jaz bi naredil zastonj. Sem bil

Milojko Kumer: ÂťNisem kot nekateri umetniki, ki pravijo, da Ä?esa pa ne bi prodali. Tudi prav. Potem pa ne. BoĹĄ pa laÄ?en.ÂŤ

tam in se ponudil ... Že vejo.

Sam pa sem si mislil, da sem res ÂťÄ?oravÂŤ. Danes moraĹĄ ÂťfejstÂŤ raÄ?unati, da si kaj vreden.ÂŤ ZasluĹžek je moral biti pa lep, Ä?eprav ste marsikatero stvar naredili tudi brez plaÄ?ila? ÂťNikoli mi to ni pomenilo toliko, kot bi mi kakĹĄno priznanje.

Nekateri so ga dobili. Na moje Şulje. A pustimo to ‌ Danes mi je v zadovoljstvo, da sem ťe kolikor toliko zdrav in lahko ťe delam. V Velenju pa ste imeli veliko dela tudi v sakralnih objektih. Marjan Kuk, Şupnik Şupnije sv. Martina, me je imel zelo rad.

Zanj sem res veliko delal, pravzaprav vse, od kipov, krstilnikov

do slik. Ponosen sem na to, da mi je zaupal. Zadnje slike, ki sem jih restavriral, so bile zelo velike.

Ko delaĹĄ tako sliko, dobiĹĄ samo pritisk. Ne veĹĄ, kaj bo pokazala.

Ko zaÄ?neĹĄ delati, vidiĹĄ, da je zaniÄ?, da je preperela, da je gorela ‌ A sem uspel.ÂŤ Mojster je mojster. ÂťImel sem druĹžino, ki je zahtevala, da jo preĹživim. Ĺ˝ena je bila frizerka. Treba je bilo zgraditi dom, peljati otroke na morje ...

Delo si je bilo treba porazdeliti.

Vedel sem – tole bom restavriral in bo priĹĄlo plaÄ?ilo, za naroÄ?en kip bo priĹĄel denar. Organiziral sem se tako, da sem imel ves Ä?as delo. Nisem samo kiparil ali slikal, delal sem vse, a vse s podroÄ?ja umetnosti.ÂŤ

â?ą

Ä?esa ne prodajo. Tudi prav, potem pa ne. BoĹĄ pa laÄ?en. Kaj bi imel doma ne vem koliko kipov?

Pristop je enak. Samo ponavljali bi se. Pri starinah je vsak komad drugaÄ?en in terja drugaÄ?en pristop.ÂŤ Greste kaj po ÂťbovĹĄjakihÂŤ? Kupite tam kaj, kar potem obnovite? ÂťGrem. Tam kupim kak Ä?im bolj pokvarjen kos, ker je tudi najbolj poceni. Najraje staro orodje, sicer pa sem zbiratelj oroĹžja. OÄ?e je bil komandant juriĹĄnega bataljona in je najbrĹž malo revolucije presnel name.ÂŤ Pri koncu greva ĹĄe enkrat na zaÄ?etek. Ne gre mi v glavo, da ste v svoji fari kot sate rekli, ĹĄe najmanj delali. Sploh, ker v Ĺ oĹĄtanju veliko dajo na dediĹĄÄ?ino in preteklost. ÂťDajo, dajo ‌ Enkrat me je nekdo klical, Ä?e bi naredil pribliĹžno 90 centimetrov velik kip Boga za kapelo in me vpraĹĄal, koliko bi za to raÄ?unal. Od 700 do

ÂťVeĹĄ, Milojko, umetniki so v najveÄ?ji bedi naredili najboljĹĄe stvaritve, mi je rekel. Jaz pa sem mu odgovoril, da grem domov, in me ne bo nazaj, ker se sam ne mislim iti nobene bede.ÂŤ

stvaritve.ÂŤ Jaz pa njemu: ÂťZdajle grem domov in ne bo me nazaj, ker se sam ne mislim nobene bede iti. ÄŒe boste pa vi ĹĄli zdajle domov, je pa zelo verjetno, da ne boste nikoli veÄ? direktor.ÂŤ Pa se mu nisem zameril. Ĺ e rekel mi je, naj ostanem.ÂŤ Ali naredite kdaj kaj za svojo duĹĄo? ÂťNaredim. Ampak moja duĹĄa hitro gre, ker ĹĄe rabim denar. Pokojnina je nizka. Ko kdo pride in bi kupil, prodam. Nisem kot nekateri umetniki, ki pravijo, da

800 evrov, sem rekel. Pa je to za lesen kip ĹĄe premalo. Ker sem ga poznal in ker naj bi bilo za Ĺ oĹĄtanj, sem si rekel, naj bo. Pa je bilo preveÄ?. Ĺ˝upnik je potem priskrbel aluminijast kip. ÄŒe takega blagoslovi v lepi stari kapeli, naj ga kar! Jaz, Ä?e bi bil Ĺžupnik, ga Ĺže ne bi. ÄŒe bi bila cerkev moderna, ne reÄ?em. Tako kot konja in Ĺženskega akta tudi Boga ne ne moreĹĄ ne vem kako ÂťskalafiÄ?itÂŤ.

Ne moreĹĄ narediti neÄ?esa, kar si ni podobno.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Razstava Kaj se dogaja v turizmu? rezanega cvetja Oblikujejo nove produkte, izvajajo digitalni marketing, povezujejo destinacije – SodeÄ? po polletnem obisku je delo uspeĹĄno morda jeseni?

Tina Felicijan

Poleg najveÄ?je razstave eksotiÄ?nih Ĺživali na prostem ĹĄe nastop lipicancev Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje – Od 15. do 18. avgusta se bo v Mozirskem gaju odvijala najveÄ?ja razstava eksotiÄ?nih Ĺživali na prostem v drĹžavi. Organizirata jo druĹĄtvo Bioexo in upravljalec parka – EtnoloĹĄko hortikulturno druĹĄtvo Mozirje.

Nika in AleĹĄ iz druĹĄtva Bioexo zagotavljata, da bo letoĹĄnji ĹĄov pitonov ponudil veliko veÄ? kot vsa leta doslej, saj se bodo pitonom pridruĹžili ĹĄe ostali Ĺživalski prijatelji iz druĹĄtva, in sicer anakonda, legvani, ptiÄ?ji pajki, orjaĹĄke kopenske Ĺželve. Pripravljajo pa ĹĄe kakĹĄno preseneÄ?enje.

Posebnost razstave pa bo predstavitev ĹĄpanske ĹĄole jahanja z lipicanci in njihov nastop v nedeljo, 18. avgusta. S konji se bodo predstavili ĹĄtudenti promocijske skupine jahaÄ?ev pod vodstvom jahalnega uÄ?itelja Ĺ˝arka KariĹža.

Predstava bo potekala v sodelovanju s PRC Krumperk, ki deluje pod okriljem Univerze Ljubljana.

V drugi polovici avgusta so si obiskovalci parka cvetja in etnografskega muzeja na prostem ob reki Savinji v Mozirju vrsto let lahko ogledali v tem Ä?asu tudi razstavo rezanega cvetja in nastop mladih cvetliÄ?arjev. ÂťTega na tokratni razstavi ne bo. OdloÄ?ili smo se za spremembo.

Morda bomo pripravili razstavo jeseni hkrati z razstavo buÄ?,ÂŤ nam je pojasnila Maja Horvat, vodja PR in koordinatorka marketinga za Mozirski gaj. đ&#x;”˛

Minevata dve leti in pol od ustanovitve Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki lokalni turizem gradi na treh stebrih: urbanem, podeĹželskem in termalnem. Direktor Franci Lenart napoveduje, da bo 2019 prelomno leto, ki ga bodo zaznamovali ĹĄtevilni projekti za krepitev Ĺ aleĹĄke doline kot turistiÄ?ne destinacije.

Letos so namreÄ? izoblikovali in objavili novo blagovno znamko Velenja – pisano vetrnico je zamenjal stiliziran ‚v›.

V sodelovanju z Gorenjem Gostinstvom in Muzejem premogovniĹĄtva Slovenije so ustvarili petzvezdiÄ?ni turistiÄ?ni produkt Velenje Underground – vrhunsko kulinariÄ?no doĹživetje v avtentiÄ?nem rudarskem okolju, za katerega so dobili certifikat Slovenske turistiÄ?ne organizacije, ki je produkt uvrstila med 12 najboljĹĄih in obiskovalcem najbolj priporoÄ?enih. ÂťZelo pomembno se nam zdi tudi povezovanje destinacij. Dobro smo povezani s

Foto: Matej VraniÄ?

Spodnjo Savinjsko dolino, Ĺ˝alcem, KoroĹĄko, povezujemo se ĹĄe z Mariborom in nastali so produkti, ki jih skupaj uspeĹĄno trĹžimo,ÂŤ je povedal direktor. Spomladi je zaÄ?el voziti Ĺ trekna bus – avtobus s prikolico za kolesa, ki omogoÄ?a dostop do kolesarskih poti po Ĺ aleĹĄki dolini, KoroĹĄki, v kombinaciji s Kolesarskim vlakom pa tudi po Dravski dolini.

Veliko pozornosti posveÄ?ajo promociji. Trenutno pripravljajo novo spletno stran destinacije Ĺ aleĹĄka dolina. ZakljuÄ?ujejo video in foto zgodbe s podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline.

Nastaja digitalna aplikacija za pametne telefone S Piko odkrivamo mesto Velenje, ki bo obiskovalcem 30. Pikinega festivala omogoÄ?ala, da bodo samostojno raziskovali Velenje. Vzpostavljena so popularna druĹžbena omreĹžja, ki so eden glavnih stebrov digitalnega marketinga. ÂťSkratka, letos vodimo ogromno aktivnosti, s katerimi krepimo destinacijo,ÂŤ pravi Franci Lenart in dodaja, da lahko pozitivne rezultate pokaĹžejo tudi s ĹĄtevilkami.

V tej sezoni so kot velik uspeh Ĺže zabeleĹžili, da so v juniju praktiÄ?no

vsak dan izvedli turistiÄ?no vodenje po mestu. ÂťTo je potrditev, da Velenje je mesto, ki je zanimivo za obiskovalce, da imamo kaj pokazati in znamo kaj ponuditi.ÂŤ Tudi sicer se ĹĄtevilo obiskovalcev Velenja veÄ?a. ÂťPregled prve polovice leta je pokazal, da je ĹĄtevilo domaÄ?ih obiskovalcev praktiÄ?no enako kot lansko leto, tujih gostov pa je kar precej veÄ?. To nas navduĹĄuje in motivira, da izoblikujemo dodatno ponudbo, s katero bomo te goste na naĹĄi destinaciji zadrĹžali Ä?im dlje,ÂŤ je ĹĄe povedal diđ&#x;”˛ rektor zavoda za turizem.

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

Ĺ PORT

8. avgusta 2019

Rudar po dvobojih z DomĹžalami in Mariborom tudi z Aluminijem 1 : 1 – ToÄ?ko jim je z mojstrskim strelom zagotovil Rijad Kobiljar NajveÄ?je negativno preseneÄ?enje prvih ĹĄtirih krogov sta v najmoÄ?nejĹĄi slovenski nogometni ligi gotovo 'evropska' Maribor in DomĹžale. Aktualni prvak je ĹĄe brez zmage in le s tremi toÄ?kami na predzadnjem mestu, DomĹžalÄ?ani pa le z eno celo zadnji.

Svoje ljubitelje za zdaj gotovo najbolj razveseljuje Olimpija, ki je po tretji zmagi sama na vrhu lestvice z dvema toÄ?kama prednosti pred drugim Aluminijem.

Nekoliko nepriÄ?akovano je na visokem Ä?etrtem mestu novinec Tabor. S toÄ?ko v KidriÄ?evem so bili gotovo zadovoljni tudi v Rudarju. Pred tem gostovanjem je v klubu dogajanje zaznamovalo zunaj zelenice. V ponedeljek so namreÄ? po ĹĄtirih mesecih nepriÄ?akovano odstavili z mesta glavnega trenerja Almirja Sulejmanovića, v petek, v razmiku ĹĄtirih dni, pa so za mnoge priÄ?akovano, prekinili sodelovanje tudi z Marijanom PuĹĄnikom, ki so ga po slabih rezultatih in trepetanju za obstanek v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini, spomladi zamenjali z njegovim dotedanjim pomoÄ?nikom, njega pa imenovali za ĹĄportnega direktorja.

"Izvirni razlog je nezmoĹžnost medsebojnega sodelovanja obeh posameznikov,ÂŤ so med drugim pojasnili iz uprave kluba odpoved sluĹžb v razmiku ĹĄtirih dni.

Za mnoge je bila ta poteza nepremiĹĄljena, saj je bilo priÄ?akovati, da novi glavni trener ter ĹĄef

radio velenje com

stroke ne bosta kompatibilna in uresniÄ?il se je star pregovor, kjer se prepirata dva, tretji dobiÄ?ek ima. Prvi moĹž stroke je postal Celjan Janez Ĺ˝ilnik. Ĺ˝e v soboto je imel na gostovanju v KidriÄ?evem krstni nastop z novim moĹĄtvom.

Rijad Kobiljar - evrogol

Velenjska zasedba je bila KidriÄ?evem precej okrnjena. Zaradi izkljuÄ?itve v prejĹĄnjem krogu (kaznovana sta bila z dvema tekmama negiranja) nista smela igrati David KaĹĄnik in Ĺ˝iga Ĺ koflek, zaradi poĹĄkodb (ĹĄe vedno) niso mogli igrati Marko ÄŒosić, Ivan Vasiljević, Elvedin DĹžinić, in Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, vrnil pa se je kapetan Damjan Trifković.

DomaÄ?i nogometaĹĄi so bili v trdi in zahtevni tekmi nekoliko nevarnejĹĄi od gostov. Imeli so tudi veÄ? priloĹžnosti, vendar jim ni uspelo zmagati. Sicer so dokaj hitro povedli. V 22. minuti je Rudarjev branilec blizu levega roba igriĹĄÄ?a nepazljivo izgubil Ĺžogo. Do nje se je po podaji dokopal Matic Vrbanec in jo po nekaj korakih z roba kazenskega prostora poslal pred levo vratnico vratarja TomaĹža Stopajnika.

Tam je bil Luka Ĺ tor hitrejĹĄi od Rudarjevih branilcev in jo z nekaj metrov ob vratarjevi levi vratnici poslal v mreĹžo za 1:0. ÄŒeprav so si domaÄ?i prizadevali poviĹĄati vodstvo, jim to ni uspelo, kar jim je z nekaj dobrimi obrambami prepreÄ?il tudi Stopajnik. Je pa uspelo zadeti gostom. V 59. je Cene Kitek izvedel kot z leve strani. Let Ĺžoge je bil nenavaden.

Pred vratarjem Luko JaneĹžiÄ?em je udarila v tla in se odbila izven ĹĄestnajstmetrskega prostora do Rijada Kobiljarja. Imel je dovolj Ä?asa, da jo je umiril, nato pa jo je z res lepim udarcem poslal v levi zgornji vratarjev kot za izenaÄ?enje (1 : 1). To je bil pravi evrogol, neubranljiv.

DomaÄ?i trener Slobodan Grubor je oÄ?itno upal na zmago svojega moĹĄtva. Ta se ni zgodila, je pa Aluminij skupaj z Olimpijo ĹĄe brez poraza.ÂťZadovoljen sem z naĹĄo igro, ne pa tudi z rezultatom. Bili smo boljĹĄi. Skoraj vso tekmo nasprotniku nismo dovolili niÄ?. Po enem udarcu z razdalje so nam vzeli toÄ?ko. Po tolikih naĹĄih priloĹžnostih in strelih (v okvir 7 : 3) bi morali dati drugi gol.ÂŤ V nedeljo (20.10) bo v Velenju gostovala vodilna Olimpija. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

S. Vovk

Janez Ĺ˝ilnik: ÂťV minulih dneh nas je nekoliko premetavalo levo in desno. Moram pohvaliti fante. Zbrali so se in dokaj solidno odigrali tekmo. Zadovoljen sem zlasti z igro po menjavah. Proti koncu je Aluminij pritiskal, toda vzdrĹžali smo vse in zasluĹženo osvojili toÄ?ko.ÂŤ

Horvatova in HribarĹĄek tretja Ljubljana, 1. avgusta - Maja Mihalinec (Mass Ljubljana) in Nejc PleĹĄko (Olimpija Ljubljana) sta zmagovalca letoĹĄnje mednarodne atletske lige (MAL), ki jo je Atletska zveza Slovenije (AZS) v sodelovanju z organizatorji najveÄ?jih mitingov v drĹžavi letos spet oĹživila. Maja Mihalinec (100 in 200 m) je zbrala 32 toÄ?k, le toÄ?ko je zaostala Ti-

na Ĺ utej (Kladivar, palica, 31), tretja je bila Anita Horvat (Velenje, 100 in 400 m, 29).

Med atleti je PleĹĄko v metu kladiva zbral 29 toÄ?k, drugi je bil metalec diska Kristjan ÄŒeh (Ptuj, 25), tretji Peter HribarĹĄek (Velenje, 110 m ovire in 400 m ovire, 23). đ&#x;”˛

Velenjski petankarji osvojili Celovec Celovec, 3. in 4. avgusta - Petankarji petankarskega druĹĄtva Klagenfurt so organizirali velik mednarodni turnir, na katerem so sodelovale tudi Avstrija, HrvaĹĄka in Slovenija. DruĹĄtvo petanke Velenje se je tekmovanja dvojk udeleĹžilo kar s petimi ekipami. MoÄ?na konkurenca jih ni ustavila. Osvojili so prvo, drugo, tretje in peto mesto. To je rezultat treningov, ki jih imajo v letnem kinu v Velenju.

DruĹĄtvo iz Celovca se je zelo potrudilo, da je bil turnir prijeten.

Igrali so na lepih terenih, a Ĺžal na precejĹĄnji vroÄ?ini. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga TS, 4. krog Aluminij - Rudar Velenje 1:1 (1:0) Strelci: 1:0 Ĺ tor (23.), 1:1 Kobiljar (59.).

Rudar Velenje: Stopajnik, Krefl, Hrubik, Puťaver, Filipović (od 46.

Lovenjak), VoĹĄnjak, Kitek (od 83.

PetroviÄ?), Kobiljar, Radić, TomaĹĄević (od 57. Trifković), TuÄ?ić. Trener: Janez Ĺ˝ilnik.

Drugi rezultati: Olimpija – Triglav 4 (3:1), Tabor SeŞana – DomŞale 2:1 (2:0), Mura – Maribor 1:1 (1:0), Celje – Bravo 2:2 (1:2).

Vrstni red: 1. Olimpija 10 (10:4), 2.

Aluminij 8 (5:2), 3. Triglav 6 (8:9), 4.

Tabor 6 (3:4), 5. Mura 5 (7:6), 6. Bravo 4 (6:8), 7. Rudar 3 (6:7), 8. Celje 3 (4:5), 9. Maribor 3 (3:4), 10. DomĹžale 1 (5:8).

Vabimo vas, da se nam v soboto, 31. avgusta 2019 pridruĹžite na

17. kolesarskem maratonu Zelene Doline.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.mlekarnaceleia.si

Ĺ e tretjiÄ? enak rezultat

Rogla in Terme ZreÄ?e gostila ĹĄtevilne vrhunske ĹĄportnike Rogla in Terme ZreÄ?e, s svojim aktivnim Ĺživljenjskim slogom, prijetno klimo, odliÄ?no infrastrukturo in ĹĄportnikom prilagojenimi storitvami, predstavljata priljubljen cilj za priprave vrhunskih ĹĄportnikov, saj se letno v Uniturjevih centrih na Âťnove zmageÂŤ pripravlja okoli 3000 vrhunskih ĹĄportnikov oz. 120 reprezentanc in ekip.

Poletna sezona priprav vrhunskih ĹĄportnikov se je tokrat zaÄ?ela s pripravam slovenske Ĺženske koĹĄarkarske reprezentance, ki se je na Rogli mudila tik pred nastopom na evropskem prvenstvu v Srbiji. Ĺ˝e ĹĄestiÄ? je na Rogli potekal KoĹĄarkarski kamp Gorana DragiÄ?a, kjer se je od enega najboljĹĄih slovenskih koĹĄarkarjev vseh Ä?asov uÄ?ilo veÄ? kot 100 bodoÄ?ih velikih imen slovenske koĹĄarke.

Sredina poletja je tradicionalno namenjena pripravam nogometaĹĄev. Na Rogli in v Termah ZreÄ?e so se pripravljali Ä?lani nogometnih klubov Slask Wroclav iz Poljske, Slaven Belupo iz HrvaĹĄke ter Astra in Voluntari iz Romunije. V Ä?asu priprav so odigrali veÄ? kot dvajset prijateljskih tekem med seboj in tudi z nekaterimi slovenskimi nogometnimi klubi.

Trenutno se na Rogli pripravlja madĹžarski rokometni klub Pick Szeged, ki je eden stalnih udeleĹžencev rokometne lige prvakov. Le-temu se bodo v naslednjih dneh pridruĹžili ĹĄe rokometaĹĄi beloruskega Brest Meskhova, hrvaĹĄkega Zagreba in prviÄ? tudi rokometna reprezentanca pekinĹĄke ĹĄportne univerze iz Kitajske, medtem ko se bodo v Termah ZreÄ?e pripravljali rokometaĹĄi ukrajinskega Metalurga ZaporoĹžje.

V prihodnjih dneh se na Rogli veselijo ĹĄe koĹĄarkarjev Cedevite Olimpije in slovaĹĄkega Inter Bratislava.

Rogla in Terme ZreÄ?e v zadnjih letih krepita prepoznavnost tudi v drĹžavah BliĹžnjega Vzhoda. V letoĹĄnjem poletju se pri njih pripravlja tudi veÄ? priznanih nogometnih in rokometnih klubov iz Saudske Arabije.

Poleg teh seveda tu nabira nove moÄ?i ĹĄe polno individualnih ĹĄportnikov. Od njih velja tokrat ĹĄe posebej omeniti hrvaĹĄko metalko kopja Saro Kolak, ki si je na zadnjih olimpijskih igrah ÂťprimetalaÂŤ zlato odliÄ?je ter Ĺ˝ana Kranjca in Ĺ tefana Hadalina, Ä?lana slovenske moĹĄke alpske smuÄ?arske reprezentance. đ&#x;”˛

BrezplaÄ?ne priprave na Triglav tek

Prva sobota v septembru bo na Brdu pri Kranju v znamenju Ĺže 8. Triglav teka.

UdeleĹženci se bodo pomerili v petih preizkuĹĄnjah, in sicer na otroĹĄkem teku KuĹža pazi (350 in 700 m), druĹžinskem teku (3,4 km), poslovnem teku trojk (3 x 3,4 km), teku na 10 km in na polmaratonu. Organizatorji organizirajo brezplaÄ?ne priprave, med drugim tudi v Celju, udeleĹžijo pa se jih lahko vsi, ki so poravnali startnino, za otroĹĄki tek pa startnine ni. Vadbe potekajo vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri na stadionu na 1. gimnaziji Celje.

Prijavite se na spletni strani http://www.triglavtek.si/sl/vadbe.

Informacije in prijave na www.mlekarnaceleia.si

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ PORT, REKREACIJA

8. avgusta 2019

ÄŒetrto mesto bi bil velik uspeh S predsednikom Nogometnega kluba Rudar Petrom Dermolom o jesenskem delu sezone in delu z mladimi Predsednik Nogometnega kluba Rudar Peter Dermol se veseli uspehov, ki jih moĹĄtvo dosega na zaÄ?etku letoĹĄnje sezone, ponosen pa je tudi na vse bolj prepoznavne domaÄ?e mlade igralce, ki jih vzgajajo v nogometni ĹĄoli. Povabili smo ga na pogovor.

V klubu ste Ĺže nekaj let. Kako gledate na to obdobje?

V klub sem priĹĄel pred leti, ko je imel klub 350.000 evrov dolga. Takrat se nas je skupaj nabralo nekaj ĹĄportnih navduĹĄencev, ki nismo Ĺželeli, da klub zaradi finanÄ?nih teĹžav propade. Sponzorjev ni bilo veÄ?. Ostala sta Mestna obÄ?ina Velenje in v nekoliko manjĹĄi obliki Premogovnik Velenje. Vmes smo imeli neprijetno izkuĹĄnjo s tujimi investitorji, saj igralci v doloÄ?enem obdobju tudi po 6 mesecev niso dobili plaÄ?ila. Z velikim prizadevanjem nam je uspelo prebroditi teĹžavno obdobje, stabilizirali smo klub in naredili naÄ?rt vzgoje domaÄ?ih igralcev. Uvrstili smo se v evropski pokal, reorganizirali nogometno ĹĄolo ter organizacijsko in finanÄ?no stabilizirali klub.

Lahko reÄ?emo, da nam je uspelo uresniÄ?iti vse, kar smo zastavili. Grenak okus pa ostaja po zadnjih dogodkih v klubu, saj tega nismo Ĺželeli, niti naÄ?rtovali.

V preteklem tednu so klub pretresle kadrovske spremembe. Zakaj so bile te nujno potrebne?

Zato, ker so doloÄ?eni dogodki prerasli interese kluba. V klubu pa je na Ĺžalost nastala tudi velika poslovna ĹĄkoda.

Klub ni samo Ä?lanska ekipa, slednja je lahko zgolj posledica dobrega delovanja vseh ostalih podroÄ?ij. Vodstvo kluba

daje usmeritve, ki zagotavljajo finanÄ?ne vire, da klub lahko deluje, da ĹĄportno izobraĹžuje mlade, da Ä?lanska ekipa lahko igra. Nogometna ĹĄola je vir mladih talentov, ki dajejo Ä?lanski ekipi nove kvalitetne igralce, mladostno energijo. Ne smemo pozabiti na podroÄ?je, ki skrbi za kakovostne pogoje treniranja in Ĺživljenja nogometaĹĄev v Velenju. V klubu moramo biti vsi enakopravni, vsi med seboj spoĹĄtovani in spoĹĄtljivi ter korektni. Vsi smo na isti ladji, kar pomeni, da moramo drug drugemu pomagati, Ä?e je to potrebno. Ĺ˝al so nekateri veslali v nasprotni smeri, v katero smo Ĺželeli. Medsebojno obraÄ?unavanje pa so postavili nad interese kluba in to ne glede na posledice, ki jih bo klub Ä?util.

Vse skupaj je klub postavilo v zahtevnejĹĄi poloĹžaj. ÄŒe ne bi tega reĹĄili sedaj, bi morali reĹĄevati Ä?ez dva meseca z veliko veÄ?jimi posledicami. Klub je danes zaradi tega pred veliko veÄ?jimi izzivi, kot bi bil drugaÄ?e.

Reakcija navijaÄ?ev je bila burna?

To je tudi razumljivo. ÄŒe sem iskren, sem reakcije navijaÄ?ev vesel, ker to dokazuje, da jim ni vseeno za klub in da je usmeritev kluba, da mora v klubu delovati Ä?im veÄ? domaÄ?ih strokovnjakov prava. Ne morem pa biti vesel sovraĹžnega govora, ki so ga sproĹžili posamezniki. NK Rudar Velenje mora skrbeti tudi za vzgojo mladih. Dostop do socialnih omreĹžij ima tudi mnogo mladih, tudi otrok. Zaradi tega smo tudi umaknili objavo iz socialnih omreĹžij. Si pa Ĺželim, da bi bili navijaÄ?i zvesti klubu tako v dobrem kot v slabem. Ne samo, da pridejo na tekmo v dobrem, ob sla-

bem pa napadajo in Ĺžalijo posameznike v klubu. Klub potrebuje njihovo pomoÄ? in podporo. Podporo navijaÄ?ev pa potrebujemo ĹĄe toliko bolj takrat, ko je klub v teĹžavah.

Kako ocenjujete zaÄ?etek sezone? ÂťTekme so pokazale, da je naĹĄa ekipa dobro pripravljena in da je usmeritev kluba, da Ĺželimo postaviti ob bok izkuĹĄenim igralcem, Ä?im veÄ? mladih, pravilna. Seveda pa moramo zaradi te odloÄ?itve priÄ?akovati med sezono tudi Âťnekaj nihanjÂŤ in to da bodo priĹĄli tudi slabi trenutki. Izgube toÄ?k najbolj obĹžalujem na tretji tekmi proti Triglavu, kjer bi z veÄ? discipline lahko dosegli veÄ?. Po zadnji tekmi proti Aluminiju pa moramo biti zadovoljni s toÄ?ko. Ko ostaneĹĄ brez petih kljuÄ?nih igralcev ter brez ce-

lotne obrambne linije, potem je toÄ?ka zadovoljiva.ÂŤ

gajo premagovati tegobe v vsakdanjem Ĺživljenju.ÂŤ

Nogometna ĹĄola postaja vse bolj prepoznavna in ima tudi veliko Ä?lanov? ÂťPred leti, ko sem postal Ä?lan NK Rudar, je bilo Ä?utiti, da se razmere v nogometni ĹĄoli iz leta v leto slabĹĄajo. Kot predstavnik lokalne skupnosti sem se zaÄ?el takoj zavzemati za to, da pritegnemo v klub Ä?im veÄ? mladih in da klub bolje organiziramo. Vzpostaviti Ĺželimo sistem, ki je prijazen do igralcev, ki omogoÄ?a nadarjenemu posamezniku, da uporabi vse razpoloĹžljive pogoje (ti so v Velenju resniÄ?no dobri), da se lahko razvije v odliÄ?nega nogometaĹĄa in da Ä?im prej postane del Ä?lanske ekipe. Vsem trenerjem v nogometni ĹĄoli se je treba zahvaliti, da vzgajajo tako uspeĹĄne mlade nogometaĹĄe. Dejstvo je, da na mladih svet stoji, in dokler bom predsednik tega kluba, bom to tudi zagovarjal.ÂŤ

Nekaterim mladim iz vaĹĄe nogometne ĹĄole ste Ĺže dali priloĹžnost, da se preizkusijo v ekipi Rudarja? ÂťNa zadnji tekmi je bila povpreÄ?na starost zaÄ?etne enajsterice 21,5 let. Ponosen sem, da smo mlade tako hitro vkljuÄ?ili v ekipo. TomaĹž Stopajnik je v tem trenutku prvi golman, Adam VoĹĄnjak in Luka Lovenjak zelo dobro izkoriĹĄÄ?ata priloĹžnosti, ki jih dobivata.

Na zadnji tekmi je prviÄ? letos zaigral tudi Cene Kitek. VeÄ? priloĹžnosti za dokazovanje mora dobiti tudi Dem Pljava.

Zadaj v Ä?akalnici pa na svojo priloĹžnost Ĺže Ä?aka GaĹĄper Jovan. Zavedamo se, da bo zaradi takĹĄnega pristopa kdaj trpel rezultat, vendar vsi, ki Ĺželimo v Ĺživljenju uspeti, moramo nekje zaÄ?eti, vsi delamo napake, na katerih se uÄ?imo. Zato je treba mlade podpirati, bodriti in jim ponuditi pravo priloĹžnost.ÂŤ

Organizirate tudi kar nekaj dogodkov, s katerimi tudi promovirate klub. Pred nedavnim je bil to tradicionalni Cviklov memorial. ÂťRes je, razliÄ?ne aktivnosti pripravljamo med letom. Pomembno se mi zdi, da na ta naÄ?in omogoÄ?imo tudi mlajĹĄim tekmovalcem, da se dokaĹžejo in izkaĹžejo na tekmah in da tako na lokalni in nacionalni ravni promoviramo ta ĹĄport.

Mladim Ĺželim pokazati, da se nam je dobro pridruĹžiti, saj gojimo ĹĄportno Ĺživljenje v vseh pogledih, jih vzgajamo v fiziÄ?no in psihiÄ?no moÄ?ne osebnosti ter zagovarjamo ekipno pripadnost. Vse to so lastnosti, ki Ä?loveku tudi sicer poma-

VaĹĄa priÄ?akovanja za to sezono? ÂťVeliko bo odvisno od prestopnega roka, ki se zakljuÄ?uje konec avgusta. Nekateri igralci si Ĺželijo oditi v boljĹĄe klube, kar je normalno in pri tem jih ne Ĺželimo ovirati. Ĺ e vedno pa mislim, da bo ekipa dovolj kakovostna, da se bo lahko enakovredno borila za evropska mesta. Cilj je uvrstitev na Ä?etrto mesto.

PrepriÄ?an sem, da igralci to zmorejo.

Zame so vedno zmagovalci, ko vidim, da se borijo, ko so poĹžrtvovalni in ko so iz sebe iztisnili zadnjo kapljico znoja, pa tudi kakĹĄno kapljo krvi.ÂŤ đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Otroci bodo ponovno tekli za otroke Na dosedanjih treh dobrodelnih Skazinih tekih otrok otroku so s skupnimi moÄ?mi zbrali 21.300 evrov – ÄŒetrtega posveÄ?ajo otrokom z avtizmom Milena KrstiÄ? - Planinc

in starĹĄe Ĺ˝alec, v katerem z izvajanjem razliÄ?nih dejavnosti skrbijo za najmlajĹĄe, ki se sooÄ?ajo s to Velenje - SrÄ?nost, dobrodelnost in medsebojno razvojno motnjo. sodelovanje so vrednote, ki vodijo v lepĹĄi jutri in Tradicionalni dogodek je skozi leta prerasel lojih zato velja razvijati Ĺže pri najmlajĹĄih. V to verja- kalne okvire. To se kaĹže tako v viĹĄini zbranih sredmejo tudi v podjetju Skaza. 7. sepstev kot tudi v ĹĄtevilu udeleĹžentembra bodo na velenjskem stadicev. Samo lani je za svoje vrstnike Prijave zbirajo onu priredili Ĺže Ä?etrti dobrodelni teklo 800 otrok! Doslej so s skuna spletni strani tek Otrok otroku. pnimi moÄ?mi zbrali 21.300 evrov Na tradicionalnem dogodku, ki in s temi sredstvi omogoÄ?ili letoOtrokotroku.si letos poteka pod Ä?astnim pokrovanje rejniĹĄkim otrokom iz celjviteljstvom predsednika Republiske regije, velenjskim plavalcem ke Slovenije Boruta Pahorja, bodo otroci iz vse z Downovim sindromom udeleĹžbo na evropskem Slovenije s tekom pomagali svojim vrstnikom v tekmovanju, v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo stiski. Z zbranimi sredstvi bodo tokrat polepĹĄali prijateljev mladine Velenje pa so na pomoÄ? priĹživljenje najmlajĹĄim, ki se sooÄ?ajo z avtizmom. skoÄ?ili tudi otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin. đ&#x;”˛ Zbrana sredstva bodo namenili Centru za otroke

â?ą

Piknik doĹživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru Ste ljubitelj kolesarjenja in piknikov v naravi?

Pri nas v Restavraciji Jezero smo za vas pripravili posebno in nepozabno Piknik doĹživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru EKSKLUZIVNA PONY PIKNIK PONUDBA VSEBUJE:

izposojo PONYja z vso opremo za piknik do 4 ure, piknik kovÄ?ek z malico – mesni ali vegetarijanski meni, piknik ÂťdekcoÂŤ, zemljevid s priporoÄ?enimi turami okoli velenjskih jezer, izbor pijaÄ?, ki jih boste izbrali sami.

VEČ INFORMACIJ NA:

Restavracija Jezero W www.gorenjegostinstvo.si Podajte se na pot novih doĹživetij in preseneÄ?enj ob jezeru.

DoĹživite novo pustolovĹĄÄ?ino‌ R E Z E RVAC I J E I N KO N TA K T N I P O DAT K I Z A I Z P O S O J O :

Restavracija Jezero, Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija T + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

8. avgusta 2019

LoÄ?ujete? LoÄ?ujte!

POLICIJSKA kronika Kolesa izginjajo Velenje, Mozirje, 31. julija – Noben teden, skorajda dan ne mine, da ne bi noge dobilo kakĹĄno kolo. V sredo je na BraÄ?iÄ?evi v Velenju neznanec, izpred stanovanjskega bloka ukradel nezaklenjeno Ĺžensko kolo zanamke Kilimanjaro, bele barve. V petek, 2. avgusta, je zaklenjeno moĹĄko kolo neznanec ukradel v bliĹžini stadiona v Velenju. Ukradeno gorsko kolo znamke lost arrow, Ä?rno-sive barve, je vredno okoli 700 evrov.

Dan zatem, v soboto, 3. avgusta, pa je bilo izpred gostinskega lokala v Nazarjah ukradeno moĹĄko kolo znamke superior, modro zelene barve.

Kradla v TUĹ -u Velenje, 2. avgusta - V petek popoldan so v trgovini TUĹ pri kraji prijeli Ĺžensko. Ukradla je za 77 evrov izdelkov. Policisti jo bodo zaradi tatvine kazensko ovadili.

Zapeljal Ä?ez skiro Velenje, 3. avgusta – V soboto popoldan je voznik osebnega avtomobila na parkiriĹĄÄ?u na Foitovi zapeljal preko otroĹĄkega skiroja in ga poĹĄkodoval. Policisti bodo zoper voznika ukrepali z obdolĹžilnim predlogom zaradi nepravilnega premika z vozilom, zoper zakonitega zastopnika otroka pa s postopkom zaradi opustitve dolĹžne skrbi in nadzora nad otrokom.

Hudo poĹĄkodovan motorist Velenje, 4. avgusta – V nedeljo se je nekaj pred poldnevom pripetila huda prometna nesreÄ?a.

Na Celjski cesti sta trÄ?ila motorist in voznik osebnega vozila.

Prometno nesreÄ?o je povzroÄ?il motorist, ki je zaradi voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo trÄ?il v osebno vozilo. V trÄ?enju se je hudo poĹĄkodoval.

Voznik zaprl pot kolesarju

Tudi med poÄ?itnicami nastajajo odpadki, ki se jih da ponovno uporabiti in predelati

Velenje, 4. avgusta – V nedeljo popoldan je zdravniĹĄko pomoÄ? v velenjskem Zdravstvenem domu iskal kolesar, ki se je ponesreÄ?il na Ĺ aleĹĄki cesti. Ko je to preÄ?kal pri zeleni luÄ?i na semaforju, mu je pot zaprl voznik osebnega avtomobila. Kolesar je trÄ?il v prednji del avta in padel po voziĹĄÄ?u.

Odnesel 50 evrov, ĹĄkode napravil za tisoÄ?

Mozirje, 5. avgusta – Med vikendom je bilo vlomljeno v avtomat za avtokozmetiko ob avtopralnici v Nazarjah. Storilec je iz avtomata ukradel okoli 50 evrov, s poĹĄkodovanjem avtomata pa lastniku povzroÄ?il celih 1.000 evrov ĹĄkode.

Iz Gornjega Grada po poroÄ?ajo o kraji z gradbiĹĄÄ?a. Neznanec je v ponedeljek ukradel dve verigi za pritrjevanje delovnih strojev.

Vlom v hiĹĄo Ĺ˝alec, 5. avgusta - V LoÄ?ici ob Savinji, na obmoÄ?ju Policijske postaje Ĺ˝alec, je neznanec v ponedeljek vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hiĹĄo. Ukradel je tri elektromotorje.

Izkoristil nepazljivost turistov Velenje, 5. avgusta – V ponedeljek je v Velenju neznani storilec izkoristil nepazljivost dveh nemťkih turistov, ki sta na vozilo pritrjevala kajak.

Ob vozilo sta odloĹžila nahrbtnik s telefonoma, kamero, dokumenti in gotovino. Storilec je nahrbtnik ukradel. Kmalu po dogodku je ukradeni nahrbtnik, iz katerega je storilec ukradel denar in kamero, manjkali pa so tudi rezervni kljuÄ?i vozila, naĹĄel obÄ?an in o tem obvestil policiste.

V Rimskih Toplicah iztiril potniĹĄki vlak Celje, 6. avgusta - Nekaj po 10. uri, so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da so malo pred Ĺ˝elezniĹĄko postajo Rimske Toplice iztirila dva vagona mednarodnega potniĹĄkega vlaka, ki je vozil v smeri proti Celju. NesreÄ?a je v celoti zaustavila ĹželeĹžniĹĄki promet. Na vlaku je bilo okoli 200 ljudi, veÄ?inoma mlajĹĄi potniki, ki so bili namenjeni v BudimpeĹĄto.

NihÄ?e od potnikov naj ne bil poĹĄkodovan, vsem se se opraviÄ?ili in jim uredili nadomesti prevoz z avtobusom. Vzrok iztirjenja ĹĄe ni poznan, saj preiskava ĹĄe poteka. DuĹĄan Mes, prvi moĹž Slovenskih Ĺželeznic je povedal, da bi naj iztirila dva madĹžarska vagona, ĹĄtirje, ki so v njihovi lasti, pa na sreÄ?o ne. Ĺ kodo ocenjuje na pribliĹžno pol milijona evrov, ĹĄkodopa naj kril povzroÄ?itelj, saj ima vsak prevoznik za tovrstne primere urejeno ustrezno zavarovanje. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Partnerju prepovedali pribliĹževanje Velenje, 1. avgusta - V Ä?etrtek popoldan je v Vinski gori partner pretep partnerko.

Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, sledi pa ovadba za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Sestri sta se zlasali Velenje, 3. avgusta – V petek, malo po 7. uri, so ťli policisti v Šalek, kjer sta se sprli in zlasali sestri. Zoper obe bodo policisti uvedli prekrťkovni postopek.

Nespodobno v hiťi za brezdomce Velenje, 3. avgusta – V soboto, malo pred poldnevom, so policisti posredovali v Hiťi za brezdomce, kjer se je stanovalec nespodobno vedel do delavca.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Tudi med poÄ?itnicami mora ostati nekaj prostora za razmiĹĄljanje in umno ravnanje z odpadki in loÄ?enim zbiranjem frakcij. To, da je treba odpadke sortirati in njih odloĹžiti v temu namenjene prave zabojnike, je seveda jasno. Ni pa vseeno, kakĹĄne so frakcije, ki jih odlagamo, pravi ekotehnologinja Alenka Centrih Ocepek iz PUP Saumermacherja. Z nami je delila nekaj nasvetov.

EmbalaĹža mora biti Ä?ista!

ÂťSteklena embalaĹža (steklenice, kozarci za vlaganje) mora biti, preden jo damo v zabojnik z zelenim pokrovom, iztoÄ?ena.

Taka mora biti tudi meĹĄana embalaĹža (plastiÄ?na, kovinska, tetrapaki). Iz nje, preden jo odloĹžimo v zabojnik z rumenim pokrovom, stisnemo zrak. Tako bo v njem veÄ? prostora. ÄŒe imate kartonsko embalaĹžo, ki skupaj s papirjem sodi v zabojnik z rdeÄ?im pokrovom, stopite nanjo in jo prepognite, da boste zmanjĹĄali volumen,ÂŤ pravi.

To je najmanj, za kar se lahko vsak potrudi. ÂťÄŒe bo embalaĹža Ä?ista, bodo imele embalaĹžne druĹžbe in tudi mi, ki jim brezplaÄ?no oddajamo embalaĹžo, manj teĹžav. Kozarec z marmelado ali vloĹženo zelenjavo ne sodi v zabojnik za stekleno embalaĹžo! S tem se uniÄ?i celotna koliÄ?ina v zabojniku oziroma cel zabojnik pravilno odloĹžene steklovine je uniÄ?en, ker roma med meĹĄane komunalne odpadke.ÂŤ

ÄŒe pozabite, lahko brezplaÄ?no pripeljete sami

MeĹĄane komunalne odpadke (Ä?rni zabojniki) koncesionar podjetje PUP Saubermacher v individualnih hiĹĄah julija in avgusta namesto na tri tedne odvaĹža na 14 dni, na obmoÄ?ju veÄ?stanovanjske gradnje pa tudi Ä?ez poletje ostajajo odvozi na vsakih 7 dni.

PovzroÄ?itelji odpadkov dan odvoza vidijo na poloĹžnicah. Zlasti tiste iz individualnih hiĹĄ Ĺželijo

spomniti na to, naj jih ne pozabijo pripraviti na tisti dan, ko so za to na vrsti. ÂťÄŒe pa se zgodi, da je kdo pozabil pripraviti zabojnik ali je bil na dopustu in ni imel nikogar, ki bi jih pripravil namesto njega, lahko odpadke brezplaÄ?no pripelje v zbirni center.ÂŤ

leto 2020. Zbranih je bilo veÄ? kot 50 odstotkov loÄ?enih frakcij. Še vedno pa ugotavljamo, tako kot smo ugotavljali Ĺže na zaÄ?etku leta, ko smo zaÄ?eli s sortirnimi analizami, da je med meĹĄanimi komunalnimi odpad-

Kaj so pokazale sortirne analize?

V podjetju PUP Saubermacher so opravili prvi sklop sortirnih analiz meĹĄanih komunalnih odpadkov.

V vzetem vzorcu v Ĺ martnem ob Paki so bili med meĹĄanimi komu-

Da ostanki mesa ne bodo zaudarjali

Kosti in ostanki mesa, salam, klobas sodijo v zabojnik za meĹĄane komunalne odpadke in ne, kot bi kdo mislil, med bioraz-

â?ą

IztoÄ?imo, stisnimo embalaĹžo, da Ä?imbolj izkoristimo volumen zabojnika, in tako vplivamo tudi na videz zbiralnice.

Kup odpadkov na fotografiji so meĹĄani komunalni odpadki in ne embalaĹža, kot bi mogoÄ?e kdo mislil.

PribliĹžno eno tono meĹĄanih komunalnih odpadkov roÄ?no sortirajo na sortirni mizi. V Velenju ĹĄtirikrat letno, v Ĺ oĹĄtanju dvakrat in v Ĺ martnem ob Paki enkrat.

gradljive odpadke. S temi odpadki so poleti precejĹĄnje teĹžave. Hitro zaÄ?ne iz zabojnika zaudarjati. Kako se temu izogniti? ÂťJaz doma – je prav ali pa ne – te odpadke zavijem v vreÄ?ko, pa ĹĄe v eno vreÄ?ko, da Ä?im manj zaudarja in zdrĹži odvoz na 14 dni.ÂŤ

Kako dobro loÄ?ujemo?

V Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže drugo leto zapored dosegamo cilje, ki jih narekuje evropska direktiva za

ki ĹĄe vsaj 30 odstotkov meĹĄane embalaĹže, ki tja ne sodi. Rezerve pa so ĹĄe,ÂŤ pravi Centrih - Ocepkova. Ob tem pa ne pozabi pohvaliti prebivalcev, ki so vse bolj osveĹĄÄ?eni o tem, kaj sodi v kakĹĄen zabojnik. ÂťPrihaja pa Ä?as, ko bo treba zaÄ?eti bolj vneto razmiĹĄljati o tem, kaj kupujemo, saj bo do leta 2030 treba zbrati 70 odstotkov loÄ?enih frakcij in bo prostora za meĹĄane komunalne odpadke samo ĹĄe 30 odstotkov.ÂŤ

nalnimi odpadki tudi taki, ki ne sodijo vanje – od embalaĹže, tekstila do bioloĹĄkih odpadkov, oÄ?itno pa koliÄ?ine niso bile take kot v ostalih dveh obÄ?inah, saj deleĹžev na spletni strani ne navajajo posebej. V vzetem vzorcu v Ĺ oĹĄtanju je bilo kar 32 odstotkov plastiÄ?ne embalaĹže, 28 odstotkov tekstilij in 22 odstotkov organskih kuhinjskih odpadkov. V Velenju je bilo v vzetem vzorcu 27 odstotkov organskih kuhinjskih odpadkov in 21 odstotkov đ&#x;”˛ plastiÄ?ne embalaĹže.

ZaÄ?eli spletno prodajo kombiniranih vozovnic Uporabili jih boste lahko za voĹžnjo z avtobusom in vlakom Ljubljana, Velenje – Potniki, ki za prevoz v sluĹžbo ali po dnevnih opravkih uporabljajo javni potniĹĄki promet, lahko od 1. avgusta na razliÄ?nih spletnih straneh, prviÄ? kupijo tudi kombinirane enkratne, dnevne in tedenske vozovnice, ki jih bodo lahko uporabljajo za voĹžnjo z avtobusom ali vlakom. Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju s koncesionarji, ki izvajajo gospodarsko javno sluĹžbo linijskih prevozov potnikov, 1. junija uvedlo enotno vozovnico javnega potniĹĄkega prometa in 18 hitrih linij avtobusov. Z enotno vozovnico lahko potniki na doloÄ?eni relaciji potujejo veÄ?krat dnevno z vsemi vrstami in izvajalci javnega pre-

voza. S 15 novimi hitrimi linijami avtobusov med Ljubljano in veÄ?jimi slovenskimi kraji, ter pohitritvijo treh obstojeÄ?ih linij je

na voljo 82 novih avtobusnih povezav brez postankov med potjo.

Vozovnice so neimenske in prenosljive, kar pomeni, da jih

lahko uporablja veÄ? potnikov. S kombiniranimi vozovnicami se bo lahko recimo potnik iz Nove Gorice do Ljubljane pelje z avtobusom, pot do Celja ali Velenja pa nadaljuje z vlakom. Pri tem mu ni treba kupovati razliÄ?nih vozovnic pri razliÄ?nih ponudnikih.

Nakup vozovnic je recimo moĹžen tudi na ĹželezniĹĄkih postajah ali v poslovalnicah in prodajnih mestih avtobusnih druĹžb, med drugim nam pogoste druĹžbe Nomago. Tukaj v bliĹžini so te v Velenju, Mozirju, Celju, Slovenj Gradcu in Ravnah na KoroĹĄkem. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

8. avgusta 2019

15

Flosarska rajĹža na Ljubnem privabila tisoÄ?e ljudi Flosarska etno-povorka je bila lepĹĄi in najzanimivejĹĄi del vsega dogajanja TuristiÄ?no druĹĄtvo NaĹĄ kraj v sodelovanju z ObÄ?ino Ljubno ter prebivalci okoliĹĄkih zaselkov Ljubnega, so v ljubenskem Vrbju in ob Savinji minulo nedeljo priredili tradicionalno 59. etnografsko povorko, z vdiranjem in splavitvijo kar treh flosov. Na rajĹžo je tokrat veÄ?ji splav pospremil ĹĄe dva manjĹĄa, imenovana ÂťkuzlaÂŤ, kot nam je pojasnil prvi med flosarji Martin Juvan ÄŒuks. Dejal je, Âťda se je flosarska dejavnost in s tem ohranjanje tradicije splavarjenja po Dreti in predvsem Savinji ohranila zaradi pristnosti nekdanjih dogodkov, sodelovanja s krajani izven srediĹĄÄ?a kraja ter v povezanosti z razumevajoÄ?imi ljudmi in podporniki gospodarstva ter obÄ?ine.

Letos smo za spremembo poslali na rajĹžo po vdiranju najteĹžjega flosa ĹĄe dva manjĹĄa flosa ÂťkuzliÂŤ, kot so jih imenovali stari zapeÄ?eni flosarji. Na njih sta bila najveÄ? po dva flosarja.

ObiÄ?ajno so te male v Celju povezovali v veÄ?je floseÂŤ. In prav takĹĄna sta tokrat popeljala do vodne zapore v Vrbju ÄŒuks in Ĺžupan NaraloÄ?nik s svojima pomoÄ?nikoma.

Flosarska finalna zgodba se je zaÄ?ela zgodaj popoldne, ko so formirali etno povorko s ForĹĄta, mimo Placa do osrednjega prireditvenega

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Pred vami je dokaj miren teden. ZatiĹĄje, ki je sredi poletja zavelo v vaĹĄem Ĺživljenju, pa ne bo veÄ? dolgo trajalo. Za konec tedna se obeta obisk, ki bo v vas prebudil stare rane. Ĺ˝alostni boste, saj rana zaradi odloÄ?itve nekoga od bliĹžnjih ĹĄe vedno moÄ?no skeli. Nekaj skrbi boste imeli na finanÄ?nem podroÄ?ju, saj vse kaĹže, da boste izgubili reden vir prihodkov. Vseeno ne boste preveÄ? Ä?rnogledi, ker k sreÄ?i ni edini.

Najbolje se boste poÄ?utili, ko boste zelo zaposleni, zato boste sami poskrbeli, da boste. Imeli boste dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca avgusta speljali v veliki meri po svojih Ĺželjah.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ÄŒeprav se vÄ?asih zdi, da se poleti Ä?as ustavi, to ne drĹži. Pazite, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. ÄŒe ga boste, bodo posledice.

Predvsem finanÄ?ne. Tega si trenutno ne morete privoĹĄÄ?iti, saj Ĺže natanÄ?no veste, kam boste usmerili prihranke. Potrebovali jih boste Ĺže Ä?ez en mesec. Sicer pa vam energije ne bo kar tako zmanjkalo. Ĺ˝e spomladi ste se zaÄ?eli veÄ? ukvarjati s svojim telesom in zdravjem, sedaj pa se vam lepo obrestuje. Pazite le, kakĹĄen bo vaĹĄ tempo Ĺživljenja v prihodnjih dneh.

VÄ?asih pretiravate z aktivnostmi, prav niÄ? pa ne bo narobe, Ä?e boste kakĹĄen dan ali dva hudo lenarili.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

dogajanja v Vrbju. Vozove s prikazi domaÄ?ih del, vlcerije, flosarstva idr., so pripeljali kmetje in drugi domaÄ?ini z vseh vetrov - izpod Smrekovca, Tera, PrimoĹža, Rastk, Travnika, pa Okonine in Savine, Radmirja in Planine.

Voditelja prireditve sta natanÄ?no predstavila lepe obiÄ?aje, dela vlcerjev in flosarsko naporno delo, kmeÄ?ka in lesarska opravila na domaÄ?ijah ter drugo. Prikazali so poroko, skakalni ĹĄport in nogometni podmladek, ter moderno in staro gasilsko tehniko ‌ Da se

Na veÄ? podroÄ?jih boste v teh dneh zelo uÄ?inkoviti. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste preĹživljali proste dni.

Kljub temu da boste poÄ?ivali, boste nehote delali, saj boste tkali stike z ljudmi, ki jih boste Ĺže kmalu zelo potrebovali. Dostop do njih bo veliko laĹžji, tudi njihova pripravljenost za sodelovanje bo veÄ?ja. A najprej boste do konca izpeljali naÄ?rte, ki jih imate doma, v svojem domu. Naredili boste vse, kar ste si zadali. ObÄ?utek bo fantastiÄ?en. Zdravje vam ne bo povzroÄ?alo teĹžav, saj boste uĹživali v dneh brez stresa.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Vse do konca avgusta ne boste hiteli prav na nobenem podroÄ?ju. Tokrat se boste odloÄ?ili za pot, ki bo v dobro in korist vas in ne vseh tistih, ki od vas nenehno nekaj priÄ?akujejo. Najbolj fasciniran bo partner, saj ne bo verjel, da ste lahko tako vztrajni. Povsem navduĹĄen bo nad vami, kar vam bo vsak dan znova tudi pokazal.

V naslednjih dneh boste veliko zapravljali. Ne bo vam Ĺžal in ne boste skopuĹĄki. Vse bo namreÄ? vnaprej naÄ?rtovano, izpolnili pa si boste tudi Ĺželjo, ki ste jo negovali nekaj let, a nikoli ni bilo prave priloĹžnosti, da bi jo uresniÄ?ili. DoĹživetje bo enkratno, vredno bo vsakega evra. Grelo vas bo ĹĄe nekaj tednov.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

je ob bregu Savinje trlo ljudi, je omogoÄ?alo tudi primerno vreme. Izbrani ÂťzelenecÂŤ, flosarski pripravnik Martin Budna ŽulcÂŤ s ForĹĄta, pa se je dodobra namuÄ?il Ĺže ob vdiranju flosa, lahko mu ni bilo niti, ko so mu, vsem na oÄ?eh najprej brali levite, nato pa je dobil na glavo, skozi reĹĄeto iz polnega ĹĄkafa, ĹĄe hladno Savinjo.

Podjetni poslovneĹž lesarske stroke iz Zgornjih PobreĹžij Stanko KopuĹĄar, je ĹĄe kleÄ?eÄ?ega in do gat premoÄ?enega novega flosarja spodbujal, trepljal po rami, ter obdaril, kot veleva Ĺže stara flosarska zapuĹĄÄ?ina. Zbrana druĹĄÄ?ina pa je druĹžno zapela ljubensko himno novemu flosarju v Ä?ast in dolgo Ĺživljenje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

ÂťKladnskaÂŤ lipa med najveÄ?jimi v Sloveniji

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Nehote boste v naslednjih dneh zrli daleÄ? v prihodnost. Zvezde vam svetujejo, da bodite pri tem previdni. Ne Ĺželite si tistega, kar veste, da ni mogoÄ?e doseÄ?i. ÄŒaka vas tudi nekaj obveznosti, ki vam ne bodo diĹĄale, a se jim ne boste mogli izogniti. Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Ko boste zaÄ?eli, bo vse teklo gladko. KonÄ?no se boste spet lahko posvetili stvarem, ki vas veselijo, zanje pa imate Ĺže pregovorno Ä?as le v poletnih mesecih. Letos zamujate, a boste vse nadomestili v prihodnjih dveh tednih. Razburljivi dnevi so pred vami, premalo se bo dogajalo le na ljubezenskem podroÄ?ju. Ĺ˝elje in fantazije pa bodo oĹživele ponoÄ?i.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Poskrbeli boste, da boste v naslednjih dneh uĹžili prav vsak dan, od zgodnjega jutra do poznega veÄ?era. Ob tem boste pozabili tudi na Ĺželje, ki jih imate Ĺže nekaj Ä?asa, pa jih ne upate uresniÄ?iti. V teh dneh boste, Ä?eprav se ne boste trudili, tudi polni odliÄ?nih poslovnih idej. Zavedali se boste, da se v vaĹĄem Ĺživljenju in Ĺživljenju vaĹĄe druĹžine ne bo niÄ? spremenilo, Ä?e jih ne boste vsaj poskuĹĄali uresniÄ?iti. Ob sebi imejte ves Ä?as beleĹžko. Zapisujte si vse, kar se vam zdi pomembno in ĹĄe naprej uĹživajte v prostih dneh. Ko bodo mimo, bo Ä?as, da pregledate ideje in se lotite dela.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Z informativno tablo odkrili za javnost veliÄ?astno veÄ? sto let staro lipo Ob robu dvotedenskega flosarskega praznovanja prejĹĄnjo sredo (25. julija) so na gorski domaÄ?iji Kladje v Teru pod Starimi Stani, nedaleÄ? od planinskega doma na Smrekovcu, predali namenu informativno tablo o eni najveÄ?jih lip v Sloveniji. Male slovesnosti s predstavitvijo tega, poldrugi m debelega plemenitega drevesa v prsni viĹĄini Ä?loveka, z obsegom 4,8 m in viĹĄino kar 31 m, se je udeleĹžilo veÄ? predstavnikov s podroÄ?ja urejanja gozdov, varstva narave, obÄ?ine Ljubno ob Savinji ter Ä?lani druĹžine Podlesnik - turistiÄ?ne kmetije ÂťKladjeÂŤ na 1.038 metrih nadmorske viĹĄine.

Prav druĹžina Andreje in Henrika Podlesnika, ki sta pred dobrimi 15 leti dobila od starĹĄev - ti so kupili opuĹĄÄ?eno kmetijo- le to v last in upravljanje, je dala pobudo, da se do takrat skoraj anonimno plemenito drevo predstavi javnosti. Zavod za gozdove obmoÄ?na enota Nazarje pa je s skupino sodelavcev, na Ä?elu z

DolgoÄ?asja Ĺže lep Ä?as ne poznate. Tudi v naslednjih dneh boste poskrbeli, da bodo dnevi prijetni in polni doĹživetij. K sreÄ?i vam bo ĹĄlo na roko tudi vreme. Ker se boste vse bolj zavedali, da bo poletje kmalu zaÄ?elo jemati slovo, vas tudi vroÄ?ina ne bo veÄ? motila. Sploh, ker veste, da bodo sproĹĄÄ?eni dnevi kmalu preteklost. Ob vrnitvi v sluĹžbo vas letos Ä?aka ne le veliko dela, ampak tudi veliko stresnih situacij. V teh dneh se ĹĄe ne boste obremenjevali s tem. Bolj, kot sicer se boste posveÄ?ali ljubljeni osebi. VÄ?asih bo reagirala tako, da ne boste vedeli, ali mu je veÄ?ja pozornost vĹĄeÄ? ali ne. VĹĄeÄ? pa ji bo, Ä?e jo boste obdarili.

Lojzetom Glukom (aktualnim predsednikom Zveze gozdarskih druĹĄtev Slovenije) ter v sodelovanju z domaÄ?ini uredila vse potrebno, da se je kot peta po vrsti znaĹĄla na ÂťzemljeviduÂŤ dreves posebnega pomena v Zgornji Savinjski dolini tudi Kladnska lipa. Ob odkritju znaÄ?ilne table o drevesu z vsemi potrebnimi podatki in predstavitvijo, ki so se je med drugim udeleĹžili tudi Ĺžupan obÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik, Matej DemĹĄar iz Zavoda za varstvo narave enote Celje in dr. Darij KrajÄ?iÄ?, vodja OE ZGS Nazarje ter seveda Lojze Gluk in drugi, je bilo sliĹĄati veliko lepih besed o ohranjanju naĹĄih naravnih vrednot. Prijetni dogodek je popestril tudi lep kulturni program. DomaÄ?i pa so pod lipo velikanko, staro veÄ? sto let, postregli lipov Ä?aj ter lipov med z domaÄ?im kruhom, zmanjkalo pa ni niti pitne vode iz studenca, ki izvira dobesedno pod to đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc lipo.

Ĺ˝e nekaj dni ste izgubljeni. Dnevi so preveÄ? enaki, v njih ni dovolj razburjenja, da bi bili zadovoljni s tem, kar se vam dogaja. Da, ukrepati boste morali sami, saj se samo od sebe ne bo niÄ? spremenilo. Najprej se lotite tistih projektov, pri katerih bo pot do cilja laĹžja. To vam bo dalo voljo, da se Ä?im prej spoprimete tudi s teĹžjimi. ÄŒeprav vam ne diĹĄijo, ne boste mogli nadaljevati Ĺživljenja, Ä?e jih ne razreĹĄite. Pometanje problemov pod preprogo se nekaj Ä?asa obnese, potem pa se ti preveÄ? nakopiÄ?ijo. Najbolj vas bodo skrbele finance. Pa ne, ker jih ne bi imeli, ampak, ker gre denar teĹžko od vas. Vse bolj vam bo jasno, da ga bo treba dati.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Prekinitev neke pogodbe vas bo prizadela bolj, kot boste pripravljeni priznati na glas. Kljub temu da nimate dobrega obÄ?utja, se bo izĹĄlo bolje, kot trenutno priÄ?akujete. Ker boste razoÄ?arani, pa se boste vrgli v delo, ki vas moÄ?no veseli.

Ob tem boste pozabili na vse probleme, Ĺžal pa tudi na svet okoli sebe. Partner ne bo vesel. Nekaj Ä?asa bo ĹĄe tiho prenaĹĄal vaĹĄe obnaĹĄanje, potem pa vam bo nalil Ä?istega vina. Njegovo potrpljenje bo na robu, ne bo veÄ? dolgo zdrĹžal. Zato se boste morali vzeti v roke in se posvetiti tudi druĹžini. Pri tem se nikar ne delajte muÄ?enika, saj bi to bila najslabĹĄa moĹžna reĹĄitev.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

ÄŒeprav veÄ?jih sprememb v Ĺživljenju nimate radi, se boste zaÄ?eli zavedati, da so vÄ?asih te potrebne. Ideje, kako se lahko izvleÄ?ete iz obÄ?utij, ki jih nimate radi, v teh dneh ĹĄe ne boste dobili, saj se boste odloÄ?ili, da vsaj za nekaj dni pozabite na vse teĹžave in uĹživate v poletju. Ljubezen? PogreĹĄali boste dolge pogovore in iskrena Ä?ustva. Ĺ˝al bo partner z mislimi povsem drugje kot vi. A le zato, ker ste se vi tako moÄ?no odtujili od njega. Pot nazaj ne bo lahka, bo pa vredna vaĹĄega truda. Zmanjkalo vama je stvari, ki bi vaju povezovale. Poletje je kot nalaĹĄÄ? zato, da jih spet najdete. Oba potrebujeta Ä?as, zato ne bodite nestrpni. TeĹžave vam bodo povzroÄ?ali sklepi.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Poslovila se je Marija Strahovnik V torek so se v Podkraju LokoviÄ?ani in mnogi obÄ?ani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj poslovili od svoje najstarejĹĄe obÄ?anke Marije Strahovnik iz Lokovice 101 (Ĺživela je pri Korenakovih). Njeno moÄ?no srce se je dolgo upiralo starosti, iz postelje pa kljub temu ni stopila vsaj 4 leta. Bila pa je ĹĄe dolgo po zaokroĹženi 100-letnici, ki jo je dosegla pred slabimi ĹĄtirimi leti, dokaj Ĺživahna. Le skrb

do soÄ?loveka in ljubeÄ?a hÄ?erke Mojce, zeta Franca ter ostalih najbliĹžjih, so jo zadnja leta ohranjali pri Ĺživljenju ob seveda Ĺželji po sobivanju na tem svetu. Zaspala je tiho in mirno, stara dober mesec manj kot 104 leta in za seboj zapustila dve hÄ?erki, dva sinova in njihove potomce. 11. septembra bo v njeni izbici gorel le plamenÄ?ek spomina na plemenito mamo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

OdĹĄla je najstarejĹĄa obÄ?anka obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 104-letna Marija Strahovnik

Tokrat si boste morali priznati, da nimate vedno prav. VaĹĄi nameni bodo sicer dobri, a bo to premalo. ÄŒeprav ste Ĺželeli znancu pomagati, vam ni uspelo. Sedaj pa vam bo zameril, da niste naredili ĹĄe veÄ?. Razumite ga, ne gre za nehvaleĹžnost.

Njegov poloĹžaj res ni roĹžnat. Ampak trenutno tudi vaĹĄa ni. Oba s partnerjem se bojita, kaj vama bo prinesla prihodnost, zato ste toliko bolj varÄ?ni. K sreÄ?i imate dovolj na raÄ?unu, da se ne bi smeli bati niti najbolj Ä?rnega scenarija. A se ga vseeno boste. TeĹžave vas bodo morile bolj, kot si boste priznali, kar se bo odraĹžalo tudi na vaĹĄem zdravju. Napeti boste, zato vas bo bolelo celo telo. PrivoĹĄÄ?ite si masaĹžo.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Kar se ljubezni tiÄ?e, bo najlepĹĄe tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta, celo dolgoÄ?asna. Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. In to prav dobro veste, a nimate volje, da bi se potrudili, da to spremenite. VaĹĄe misli bodo v naslednjih dneh povsem drugje. Ĺ˝elite si dokonÄ?ati delo, ki ni lahko, a vam veliko pomeni.

V sluĹžbi boste zato porabili veliko energije, doma pa je ne boste imeli dovolj niti za najbolj nujna opravila. ÄŒe se boste v naslednjih dneh odpravili na dopust, bo to najboljĹĄa moĹžna odloÄ?itev. Potrebujete odklop, ko ste doma, pa ga niste sposobni narediti. Spanje ĹĄe nekaj dni ne bo najboljĹĄe, saj se tudi ponoÄ?i ne boste znali umiriti.

Naš čas, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED

Četrtek, 8. avgusta

06.00 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.35 11.25 12.00 12.25 13.00 13.35 14.25 14.35 15.10 15.40 16.10 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.00 21.55 22.00 22.35 22.55 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.30 11.20 11.30 14.10 15.00 15.55 17.50 18.20 18.55 19.25 20.00 20.50 21.25 22.10 22.40 23.10 00.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 22.35 23.25 01.05 01.55 02.25

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Grofičino popoldne, dok. film Začnimo znova, slov. nan.

Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. ser.

Circom Regional, kopr. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Mednarodna obzorja: Hrvaška, razdvojena dežela TV-izložba Slovenci v Italiji: Vklop; o sodobni umetnosti z Ivanom Žerjalom Moj gost/Moja gostja: Lov in lovci, odd. TV Lendava TV-izložba Armanova skrivnost II., nem. mlad. nad.

Zombi Lars: Herman in Caroline, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Rogatec, dok. ser.

Na kratko: Meritokracija Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika , Šport, Vreme Sinji planet II: Naš sinji planet, brit. dok. ser.

Dnevnik nekega naroda: Filozof na oblasti, dok. ser.

Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Tehnika ljudstvu, dok. film Mestne promenade: Rogatec, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Duet iz ostriža in lososa Dobro jutro, poletni izbor Alfred & Sofie, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Vinci Vogue Anžlovar Noč Modrijanov 2018, 1. del Vrtičkarji, slov. nad., 3/10 Vrtičkarji, slov. nad., 4/10 Firbcologi: O lažnivcih s palicami, firbcologih na veleplakatu in mumiji, odd. za otroke Videotrak Kdo laže? (I.), brit. nad., 6/6 Mame (II.), slov. nan., 2/10 Z Mišo: Janez Škof Ambienti Avtomobilnost Slovenska jazz scena: Jazz Ravne: Vid Jamnik kvartet z gosti Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Dibo, ris.

Robocar Poli, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild, ris.

Lepo je biti sosed, 6/5, slov. nan.

Sreča najde pot, 8, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 123, meh. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/70-71, tur. nan.

Lepo je biti sosed, 6/6, slov. nan.

Sreča najde pot, 9, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 124, meh. nan.

24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2/72-73, tur. nan.

24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2/4, hrv. nan.

Vedno tvoja, 1/34, tur. nan.

24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7/6, am. nan.

Gasilci v Chicagu, 4/20-21, am. nan.

Grimm, 5/22, am. nan.

24UR zvečer Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. oddaja 10.00 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti 11.00 Kuhinjica, izob. oddaja 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Mojca in medvedek Jaka 19.30 Kuhinjica, izob. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Vikend, ans. Kvinta 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi (maj 2019) 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 21.55 Videospot dneva 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.15 Videostrani, obvestila

8. avgusta 2019

Petek, 9. avgusta

06.00 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.35 11.30 12.00 12.25 13.00 13.35 14.45 15.10 15.40 16.15 16.35 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.35 22.55 00.50 01.15 02.05

04.00 06.00 11.00 11.00 11.45 12.30 14.35 15.00 15.25 15.50 17.50 18.20 18.55 19.25 20.00 20.45 22.45 23.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.30 22.35 23.45 01.25 01.55

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ilegalčki - skriti otroci okupirane Ljubljane, dok. odd.

Začnimo znova, slov. nan., 4/35 Mestne promenade: Rogatec, dok. ser.

Circom Regional, kopr. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tone, javi se!, dok. film TV-izložba Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Armanova skrivnost II., nemška nad., 8/13 Zombi Lars, norv. nad., 14. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Čist zares: Fitnes Izzivalci, EBU dok. film: Toma, glasbeni improvizator Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Števerjan 2019, festival narodnozabavne glasbe Sledi: Dr. Alojzij Juvan, pozabljeni župan (1886–1960), dok. odd. TV Maribor Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Ceremonija, fran.-nemški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Tedenski izbor Videotrak Slastna kuhinja: Prepelica v medeni marinadi Dobro jutro, poletni izbor Orkester Mandolina O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine Vrtičkarji, slov. nad., 5/10 Vrtičkarji, slov. nad., 6/10 Čist zares: Fitnes Videotrak Življenja Tomaža Kajzerja: Usodni zamah, slov. nan., 3/6 Z dvignjeno glavo, fran. film Televizijski klub: Ljubim te, vendar ali lahko ljubim tudi tvoje otroke?

Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Dibo, ris.

Robocar Poli, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6/6, slov. nan.

Sreča najde pot, 9, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 124, meh. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/72-73, tur. nan.

Lepo je biti sosed, 6/7, slov. nan.

Sreča najde pot, 10, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 125, meh. nan.

24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2/74-75, tur. nan.

24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2/5, hrv. nan.

Vedno tvoja, 1/35, tur. nan.

24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen po domače Skrivnosti v Glenwoodu: Umetnost umora, kan. film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. oddaja 10.00 Kmetijski razgledi 10.30 Kuhinjica, izob. oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Miš maš 19.30 Kuhinjica, izob. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Zvita Feltna, Isaac Palma&Manca Špik 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

Sobota, 10. avgusta

06.15 06.35 07.00 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.10 09.50 10.05 10.30 10.45 11.00 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.05 22.00 22.20 23.15 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 10.30 10.55 11.40 13.00 13.50 15.30 16.15 18.05 19.00 20.00 21.40 22.25 23.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 08.10 08.15 09.00 10.40 11.10 13.30 14.45 15.55 16.50 17.45 18.50 18.55 20.00 21.55 00.05 01.50

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Zdravnica Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, risana nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Izzivalci, EBU dok. film: Toma, glasbeni improvizator Čist zares: Fitnes TV-izložba Čarokuhinja pri atu: Maroko Prava ideja: Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme Tednik NaGlas!: Judita Franković Brdar Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Mestne promenade: Izola, dok. ser.

Naši vrtovi: Botanični vrt v Ljubljani, dok. odd.

Med morjem in gorami, japonska dok. odd.

Nova dvajseta, slov. nad., 13/18 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Babilon.tv: Sanje Slovenski magazin Ozare Naj vam tekne: Brda - slovenska Toskana Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik , Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Njihova najboljša zgodba, ang. film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Dober, boljši, vegan?, nemška dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Pričevalci: Doris Mayer Sledi: Dr. Alojzij Juvan, pozabljeni župan (1886–1960), dok. odd. TV Maribor Slastna kuhinja: Prepelica v medeni marinadi Med zidovi, dok. film Televizijski klub: Ljubim te, vendar ali lahko ljubim tudi tvoje otroke?

Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 2/3 Avtomobilnost Onstran reke, južnoafriški film Skodelica kave, dok. film Videotrak Pavarotti: Neskončno čustvo, koncert iz veronske arene Zvezdana: Utopljene sanje Aritmični koncert - Ana Pupedan Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Prigode Govorečega Toma, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Planet 51, angleški film Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 2/17, slov. nan.

Naša mala klinika, 3/1, slov. nan.

MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Anina provizija, slov. film Elizabethtown, am. film Carrie, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Jutranji pogovori 1 10.40 Kuhinjica, izob. oddaja 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Jutranji pogovori 2 17.00 Videostrani, obvestila 18.40 napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Sara Golčman, harmonika 18.50 In prišel je ..., gled. predstava Vrtca Velenje 19.10 Ustvarjalne iskrice 19.30 Dotiki gora: Triglav 19.45 Vrtnarski kotiček 19.55 Napovedujemo 20.00 Novice tega tedna 20.20 Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti 21.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Sara Golčman, harmonika 21.45 Popotniške razglednice 22.45 Videospot dneva 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.15 Videostrani, obvestila

Nedelja, 11. avgusta

07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.45 07.55 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 09.35 09.45 09.55 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.05 15.20 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.35 22.00 23.15 23.45 00.10 01.05

04.00 06.00 06.30 07.25 07.45 07.45 08.15 09.05 9.35 10.00 10.25 10.50 11.35 13.15 14.35 15.05 15.20 17.05 17.35 18.55 20.00 22.15 22.25 00.00 00.45

06.00 07.00 07.01 08.40 09.05 09.35 09.55 10.45 11.15 13.20 14.30 15.40 17.35 18.50 18.55 20.00 21.50 00.20 02.00

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Milan, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini: Od prepovedi do ustave Ozare Obzorja duha: Marijina svetišča Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Števerjan 2019, festival narodnozabavne glasbe TV-izložba Ivan brez življenja, kratki igrani film AGRFT Altamira, kopr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nad.

Intervju: Jure Komar Poročila, Šport, Vreme Nekoč je bila dežela pridnih, dok. film Za lahko noč: Iz noči klavirjev: Pianist Tadej Horvat, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Babilon.tv: Sanje Glasbena matineja Festival Maribor: W. A. Mozart: Simfonija št. 38 v D-duru, KV 504, »Praška« Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Yi-Chen Lin Slastna kuhinja: Jeseter Mame, slov. nan., 17/18 Mame, slov. nan., 18/18 Mame (II.), slov. nan., 1/10 Mame (II.), slov. nan., 2/10 Princ na belem konju, druž. film Čez planke: Belfast Ambienti Carmen manet, zmagovalec tekmovanja Evrovizijski zbor leta 2017, glasbeno-dok. reportaža Evrovizijski zbor leta 2019, posnetek iz Göteborga Žogarija Odbojka na mivki - turnir svetovne serije, posnetek iz Ljubljane Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Rudar : Olimpija, 5. kolo, prenos iz Velenja Žrebanje Lota Zoran Predin - koncert ob 40-letnici ustvarjanja Zvezdana: Utopljene sanje Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Planet 51, ang. film Blaze in megakolesniki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Peter Pan, ris.

Polona ga žge Zvezde plešejo Ljubezen po domače Delovna akcija Anina provizija, slov. film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Huda učiteljica, am. film Corellijeva mandolina, am. film Kenguru Joey, avstralski film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2682. VTV magazin 10.10 Vrtnarski kotiček 10.25 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.50 Jutranji pogovori 1 12.50 Kuhinjica, izob. oddaja 13.40 Videostrani, obvestila 18.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18.45 Napovedujemo 18.50 Mojca in medvedek Jaka 19.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hudobreznik, harmonika 19.35 Dotiki gora: Triglav 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Vikend, ans. Kvinta 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hudobreznik, harmonika 21.20 Jutranji pogovori 2 22.20 Kasaške dirke, reportaža 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 12. avgusta

06.10 06.40 07.00 09.00 09.15 10.40 11.25 12.00 12.40 12.45 13.00 13.35 14.20 14.40 15.05 15.35 16.05 16.10 16.35 17.00 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.35 23.00 23.10 23.10 23.15 23.40 00.05 01.00

04.00 06.00 10.45 11.15 11.25 11.45 12.30 14.30 15.25 16.15 17.50 18.25 18.55 19.25 20.00 20.50 21.20 22.20 23.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.15 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.30 23.20 00.10 01.55 02.25

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Joker, kviz Intervju: Jure Komar Začnimo znova, slov. nan., 5/35 Obzorja duha: Marijina svetišča Makroregije - Podonavska: Kopački rit Makroregije - Podonavska: Rečni sediment - od zlata do blata Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda: Filozof na oblasti, dok. ser., 7/8 TV-izložba Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd.

Dober dan, Koroška TV-izložba Frfra in Cufek, ris.

Kozmo, belg. otroška nan., 7/26 Zombi Lars, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Dober dan, odd. TV Maribor Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Otroci Sredozemlja: Italija Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Žar legende Glasbeni večer Moj klasični hit: Svetlana Makarovič Večerna impresija - samospevi L. M. Škerjanca Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Zdravnica Zlatko Zakladko: V paradižu paprike Slastna kuhinja: Jeseter Dobro jutro, poletni izbor Sledi: Dr. Alojzij Juvan, pozabljeni župan (1886–1960), dok. odd. TV Maribor Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Ambasadorji plavanja, dok. film Vrtičkarji, slov. nad., 7/10 Vrtičkarji, slov. nad., 8/10 Studio kriškraš: V mestu, lutkovna odd. za otroke Videotrak Lizbona, 12 točk!

Mame (II.), slov. nan., 3/10 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., brit. nad., 5/8 Želim vse, slov. TV-film Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Dibo, ris.

Robocar Poli, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6/7, slov. nan.

Sreča najde pot, 10, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 125, meh. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/74-75, tur. nan.

Lepo je biti sosed, 6/8, slov. nan.

Sreča najde pot, 11, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 126, meh. nan.

24UR popoldne V dvoje, 1/6, slov. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/76-77, tur. nan.

24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2/6, hrv. nan.

Vedno tvoja, 1/36, tur. nan.

24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7/7, am. nan.

Gasilci v Chicagu, 4/22, am. nan.

Inšpektor Beck, 5/1, švedska nan.

24UR zvečer Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd.

10.00 Kuhinjica, izob. odd.

10.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture. Žan Forštner - harmonika 18.50 Miš maš, Kaj je capoiero?

19.30 Kuhinjica, izob. odd.

19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Slikarski urok Majde Kurnik 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža, ans. Vikend, ans. Kvinta 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture. Žan Forštner - harmonika 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila

Torek, 13. avgusta

06.00 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.30 10.45 11.50 12.20 13.00 13.35 14.20 14.45 15.05 15.35 16.05 16.10 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.35 22.55 01.00 01.25 02.20

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom Tednik Začnimo znova, slov. nan., 6/35 Umetnost igre: 20 let Mini teatra Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja: Italija TV-izložba Babilon.tv: Sanje Potepanja: Kalocsa és/in Magyarpolány, odd. TV Lendava TV-izložba Frfra in Cufek, ris.

Kozmo, belg. otroška nan., 8/26 Zombi Lars, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Mura - obrazi iste reke, dok. odd.

Muk, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Za Prekmurje gre!, dok. odd.

Ničevo seme, novozel. nad., 1/5 Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Spomini: Marica Antolin, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sreda, 14. avgusta

06.00 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.40 11.35 12.05 12.35 13.00 13.35 14.20 14.35 15.05 15.35 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.35 22.55 23.50 00.20 00.45

04.00 06.00 08.55 09.40 11.20 12.15 12.55 14.30 15.20 15.45 16.20 17.00 19.00 19.30 20.00 21.15 21.45 22.30 23.35 23.55

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.15 18.50 18.55 20.00 21.15 22.05 22.35 23.25 00.15 02.00 02.30

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Športno plezanje - SP: balvansko plezanje (Ž), prenos iz Hačiodžija Slovenski magazin Življenje pred kamero, dok. odd. Športno plezanje - SP: balvansko plezanje (M), prenos iz Hačiodžija Lizbona, 12 točk!

Avtomobilnost Vrtičkarji, slov. nad., 9/10 Vrtičkarji, slov. nad., 10/10 Športno plezanje - SP: balvansko plezanje, posnetek iz Hačiodžija Adrenalinci: Plezanje, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 3/3 Mame (II.), slov. nan., 4/10 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Marko Mandić Prevara (IV.), am. nad., 5/10 NaGlas!: Judita Franković Brdar Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Dibo, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6/8, slov. nan.

Sreča najde pot, 11, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 126, meh. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/76-77, tur. nan.

Lepo je biti sosed, 6/9, slov. nan.

Sreča najde pot, 12, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 127, meh. nan.

24UR popoldne V dvoje, 1/7, slov. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/78-79, tur. nan.

24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2/7, hrv. nan.

Vedno tvoja, 1/37, tur. nan.

24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7/8, am. nan.

Gasilci v Chicagu, 4/23, am. nan.

Inšpektor Beck, 5/2, švedska nan.

24UR zvečer Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd.

10.00 Slikarski urok Majde Kurnik 11.00 Kuhinjica, Izob. odd.

11.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, inf. razv. odd..

17.00 Videostrani, obvestila 18.40 Napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture. Kvartet harmonik 18.50 Poldi, mojster za vse, gled. predstava Vrtca Velenje 19.15 Ustvarjalne iskrice 19.30 Kuhinjica, Izob. odd.

19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 2683. VTV magazin 20.30 Dotiki gora. Veliki vrh v Košuti 20.50 Ans. Spev 2018, Po Slakovi poti 22.25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture. Kvartet harmonik 22.30 Videospot dneva 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila

01.40

04.00 06.00 10.30 10.30 11.15 11.30 14.05 14.20 16.40 18.00 18.30 18.55 19.20 20.00 20.55 21.00 21.25 22.10 22.20 23.20 00.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.15 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.25 23.15 00.05 01.50 02.20

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Začnimo znova, slov. nan., 7/35 Ambienti Pozabljeni Slovenci: Luiza Pesjakova Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Jure Komar TV-izložba City folk - Obrazi mest: Maribor, dok. odd.

Pod drobnogledom: Literarne obletnice, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Poročila ob petih, Šport, Vreme Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. ser.

50 knjig, ki so nas napisale Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Lyndon B. Johnson, ameriški film Nisi pozabil, kratki igrani film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Sveto in svet: Sporočilo ramazana: postati močnejši vernik in močnejša oseba Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Tedenski izbor Videotrak Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom Dobro jutro, poletni izbor Čarokuhinja pri atu: Maroko Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem Joker, kviz Moji, tvoji, najini, nad., 1/35 Moji, tvoji, najini, nad., 2/35 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Po poteh slovenske opere: Operni razcvet (1972 - 2005), glasbenodok. ser.,7/8 Žrebanje Lota Mame (II.), slov. nan., 5/10 Zadnja beseda! Žar legende Zapuščina (III.), dan. nad., 6/9 Tomos, dok. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR OTO čira čara Dibo, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6/9, slov. nan.

Sreča najde pot, 12, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 127, meh. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/78-79, tur. nan.

Lepo je biti sosed, 6/10, slov. nan.

Sreča najde pot, 13, meh. nan.

In prišla je ljubezen, 128, meh. nan.

24UR popoldne V dvoje, 1/8, slov. nan.

Dekle z imenom Feriha, 2/80-81, tur. nan.

24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2/8, hrv. nan.

Vedno tvoja, 1/38, tur. nan.

24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7/9, am. nan.

Motiv zločina, 1/1, kanadska nan.

Inšpektor Beck, 5/3, švedska nan.

24UR zvečer Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razv. odd.

10.00 2683. VTV magazin, regionalna informativna odd.

10.30 Kuhinjica, izob. odd.

10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture. Jasmin Balić - harmonika 18.50 Miš maš, Materinski dan 19.30 Kuhinjica, izob. odd.

19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje. O odvisnostih 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Bohem, Mrfy 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture. Jasmin Balić - harmonik 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.25 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 17

WOODS, EVA: Sto sreÄ?nih dni od- Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani ÂťNenehno razmiĹĄljam o tem, da si moram obnoviti avtomobilsko zavarovanje, si kupiti nov zimski plaĹĄÄ?, ĹĄe preden poidejo tisti boljĹĄi, je rekla Polly. Nato se opomnim ... Ne morem, veĹĄ?

NemogoÄ?e je ne misliti na prihodnost. S teĹžavo se je skobacala na noge. Kakorkoli. Ĺ e neÄ?esa ti ni treba narediti, Ä?e umiraĹĄ, in to je nehati jesti sladkarije. V resnici sem jih zaÄ?ela ĹĄe bolj jesti. Torej, si za vroÄ?o Ä?okolado ali tortico?ÂŤ Osrednji junakinji romana sta petintridesetletnici Annie in Polly, ki jima Ĺživljenje ni prizanaĹĄalo s teĹžkimi udarci.

Spoznata se v bolniĹĄnici, kjer Annie obiskuje ĹĄestdesetletno, popolnoma dementno mamo, Polly pa se zdravi zaradi rakavega obolenja. Ĺ˝enski izhajata iz razliÄ?nih druĹžbenih razredov; Annie iz delavskega, Polly pa iz bogataĹĄko intelektualnega. Trpljenje ju zbliĹža, da postaneta iskreni prijateljici. Polly z iskrivimi domislicami spreminja Ĺživljenje Annie in tudi drugim bliĹžnjim, saj sklene, da pred senco smrti ne bo klonila, paÄ? pa skuĹĄala polepĹĄati Ĺživljenje vsem, ki jih ima rada. Zabavno grenka pripoved z mozaikom

17

PRIREDITVE

8. avgusta 2019

Ĺživljenjskih usod ljudi, ki zaradi Pollyjine ĹĄirokosrÄ?nosti in empatije postajajo boljĹĄi, zrelejĹĄi posamezniki ter se nauÄ?ijo upravljati s svojimi Ĺživljenji, je romaneskni priroÄ?nik o moÄ?i medsebojne pomoÄ?i in ljubezni. Avtorica je pripoved napisala po izkustvu lastne hude, vendar pravoÄ?asno odkrite in ozdravljene bolezni.

(Povzetek s spletne strani dobreknjige.si)

SNEL, ELINE: Sedeti pri miru kot Ĺžaba Vaje Ä?ujeÄ?nosti za otoke (in njihove starĹĄe) od – Odrasli / 159.9 – Psihologija Svetovna uspeĹĄnica, namenjena otrokom in njihovim starĹĄem, je Ä?udovit uvod v meditacijo Ä?ujeÄ?nosti. Na preprost in dostopen naÄ?in opisuje, kaj je Ä?ujeÄ?nost in kako lahko vaje na priloĹženi zgoĹĄÄ?enki vaĹĄemu otroku pomagajo, da se umiri, postane bolj osredotoÄ?en, laĹžje zaspi, se otrese skrbi, obvlada jezo in postane bolj potrpeĹžljiv in pozoren. PriloĹžena zgoĹĄÄ?enka vsebuje enajst vodenih meditativnih vaj za otroke med petim in dvanajstim letom starosti. Primerno tudi za vzgojitelje, uÄ?itelje in vse, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo otrok.

(Povzeto po zaloĹžniku) đ&#x;”˛ Izbor: vgp

VELENJE ÄŒetrtek, 8. avgust 9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Meditacija ob origamijih, pogovorna delavnica 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi TiĹĄina v Ä?asu hrupa Borisa Beje 17.00 Vila Bianca, galerija Ĺ aleĹĄka dolina v grafiki, odprtje razstave Katarine Aman 18.00 Velenjski grad Kako se je na Velenjskem gradu Ĺživelo nekoÄ??, pogovorni veÄ?er

Petek, 9. avgust 20.00 PlaĹža Mia Mia VeĹĄki deÄ?ki, koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje Goran BojÄ?evski Quartet, koncert (Poletne kulturne prireditve)

Sobota, 10. avgust 8.00–13.00 Cankarjeva ulica Poletni bolťji sejem

Rudi BuÄ?ar in Istrabend, koncert (Poletne kulturne prireditve)

10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Picko in Packo, GledaliĹĄÄ?e Makarenko (Sobotne lutkarije)

Ponedeljek, 12. avgust 21.00 Pred Domom kulture Velenje Whitney, glasbeni dokumentarni film (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 13. avgust 9.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Lutke se po mestu potikajo 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ulovimo svoje sanje, pogovorna delavnica 20.00 Atrij Galerije Velenje Square Waltz, koncert (Poletne kulturne prireditve)

Sreda, 14. avgust 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zabava s kuĹžki (Zabavna sreda) 20.00 PlaĹža Mia Mia Kingston, koncert 20.30 Atrij Velenjskega gradu

Ĺ OĹ TANJ

17.00 Pri ŠpanÄ?evi zidaniciÂŤ - AnĹže PodgorĹĄek v Malem vrhu Postavitev klopotca, DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ oP

Sreda, 14. avgust

Sobota, 10. avgust X

Sobota, 10. avgust

Planinsko druťtvo Šoťtanj Planinski izlet in tura v Naravnem parku Ela (Davos – Švica)

Ĺ MARTNO OB PAKI

20.00 Pod kozolcem – MC Šmartno ob Paki Jamarsko predavanje Jerice Koren – raziskovanje jame ChevÊ v Mehiki

Lunine mene

Petek, 9. avgust 21.00 Pod kozolcem – MC Šmartno ob Paki Poletni kino pod kozolcem, X MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Likovna delavnica Geoforma pod vodstvom akademska slikarja Duťana Fiťerja, JSKD in MC Šmartno ob Paki (do nedelje, 18.8.)

15. avgusta, ob 14:29 (polna luna - ĹĄÄ?ip)

DruĹžabno literarna sreÄ?anja na Konovem V Krajevni skupnosti Konovo se pribliĹžno 200 Ä?lanov vkljuÄ?uje v pododbor druĹĄtva upokojencev Konovo. Vodi ga Marija Skrt.

V tem mesecu so po enomeseÄ?nem dopustu zopet zaÄ?eli kegljati na vrvici. Letos so Ĺže uteÄ?enim aktivnostim dodali ĹĄe druĹžabna literarna druĹženja. Namenjena so vsem, ki si Ĺželijo na tem podroÄ?ju kaj novega izvedeti ali pa osveĹžiti pozabljeno. Teme na sreÄ?anjih so razliÄ?ne. LetoĹĄnje leto, ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika, se pogovarjajo in prebirajo zanimivosti o pomembnem slovenskem jezikoslovcu. Nekaj Ä?asa namenijo pogovoru o prepreÄ?evanju padcev v starosti in nekaj urjenju spomina.

Ob povabilu, da se nam pridruĹžite jeseni, je Ä?lanica Hermina VrbovĹĄek zapisala: ÂťNa Konovem se vedno nekaj novega dogaja.

Na novo je, da imamo literarno kramljanje ob Ä?aju. LetoĹĄnji 'Ä?astni gost' je Valentin Vodnik, ker je letos 200 let od njegove smrti in je Vodnikovo leto. O njem smo se uÄ?ili v ĹĄoli, deklamirali njegovo Dramilo, a veliko smo Ĺže pozabili ali pa marsiÄ?esa sploh nismo vedeli. Ob teh sreÄ?anjih smo o njem izbrskali veliko zanimivosti. Na kup smo znosili knjige, v katerih je o njem kaj pisa-

lo, nekaj smo si jih izposodili v KnjiĹžnici Velenje, tudi Kuharske bukve iz leta 1799.

Naslednja tema je bila, kako si ohraniti Ä?im dlje zdrav um in nato napotki za varovanje pred padci. Na koncu pa obdelamo razliÄ?ne teme, tudi o zgodovini. NaĹĄ Gustl TanjĹĄek je pravi zgodovinski leksikon. Ali ste vedeli, da je Konovo prviÄ? omenjeno 1436. leta? Gospa Lojzka nam vÄ?asih prebere kaj lepega za duĹĄo, Marija pa nam pridno naliva domaÄ?i zdravilni Ä?aj. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄka dolina v grafiki Velenje, 8. avgust – Danes ob 17. uri bodo v razstaviĹĄÄ?u vile Biance odprli razstavo grafik likovne ustvarjalke Katarine Aman z naslovom Ĺ aleĹĄka dolina v grafiki. Lani je na Velenjskem gradu priredila razstavo grafik v tehniki linoreza, s katerimi je predstavila ikoniÄ?ne stavbe, spomenike in druge arhitekturne in urbanistiÄ?ne utrinke Velenja. Za tokratno razstavo je pripravila ĹĄe vrsto novih grafik iz ĹĄirĹĄe Ĺ aleĹĄke doline.

Poletna bralnica Velenje – Od 1. julija do 31. avgusta velja v knjiĹžnicah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki poletni delovni Ä?as. V vseh enotah bo do konca avgusta potekal projekt Poletno branje. V knjiĹžnicah so urejeni kotiÄ?ki, v katerih so razstavljena bolj lahkotna literatura, na terasi pred KnjiĹžnico Velenje pa je Poletna bralnica. Tudi letos pa se je knjiĹžnica s poletnim branjem deloma preselila tudi na Velenjsko plaĹžo.

Izdelali bodo maslo

Kako se je na Velenjskem gradu Ĺživelo nekoÄ??

Muzej Velenje vabi nocoj, 8. avgusta, ob 18. uri na Velenjski grad, kjer bodo pripravili pogovorni veÄ?er z naslovom Kako se je na Velenjskem gradu Ĺživelo nekoÄ?? Spomine na Velenjski grad, kakrĹĄen je bil v Ä?asu, ko so bila v njem ĹĄe stanovanja, bo z obiskovalci delila nekdanja prebivalka gradu Tea Devin (rojena Fidej), ki se je v grajskih sobanah tudi rodila kmalu po drugi svetovni vojni.

Svoje najzgodnejĹĄe spomine na Ĺživljenje v gradu bo dopolnila tudi s spomini na Ä?as, ko je Velenje postajalo mesto. Dobro se spomni tudi 20. septembra 1959, dne, ki je postal velenjski obÄ?inski praznik, saj je bila ena izmed nastopajoÄ?ih na slavnostnem odprtju novega mestnega srediĹĄÄ?a. Kot defektologinja je 22 let delala v velenjski osnovni ĹĄoli s prilagojenim programom (danes Center za vzgojo, đ&#x;”˛ izobraĹževanje in usposabljanje Velenje).

Vabi hiĹĄa mineralov Velenjski muzealci v poÄ?itniĹĄkih dneh vabijo k obisku HiĹĄe mineralov v Starem Velenju, kjer si je mogoÄ?e ogledati zbirko veÄ? kot pet tisoÄ? mineralov z vsega sveta. HiĹĄa mineralov je za obiskovalce odprta od torka do nedelje med 13. in 17. uro, ogled bogate zbirke pa je mogoÄ?e dopolniti ĹĄe z ogledom zanimive obÄ?asne razstave z naslovom Litosfera, ki do konca poÄ?itnic gostuje na Velenjskem gradu.

ObseĹžna geoloĹĄka zbirka mineralov sveta in zbirka mineralov s podroÄ?ja Slovenije, ki sta na ogled v HiĹĄi mineralov, prihajata iz zasebne zbirke zbiralca in poznavalca JoĹžeta Rihtarja. Razstavljen je tudi edinstven kos jantarja, ki je bil najden v Premogovniku Velenje leta 2008. Poleg zbirke mineralov si je v HiĹĄi mineralov mogoÄ?e ogledati tudi geoloĹĄko zbirko dragih kamnov. đ&#x;”˛

Velenje - KavÄ?nikova domaÄ?ija bo tudi v nedeljo, 11. avgusta, za obiskovalce odprta med 10. in 17. uro. Obiskovalci se bodo lahko ob 11. uri udeleĹžili prikaza izdelave masla in ga tudi preizkusili, namazanega na kruh, peÄ?en v kruĹĄni peÄ?i. đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 11. 8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - MavriÄ?na ribica zgladi prepir • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober

tf, mkp

na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

ANGRY BIRDS FILM 2

ZVESTI MOĹ KI

Animirana pustolovĹĄÄ?ina, 100 minut (ZDA, Finska) ReĹžija: Thurop Van Orman Glasovi: Dove Cameron, Nora Lum, LilRel Howery, Sterling K. Brown, Nicki Minaj, Jason Sudeikis Slovenski glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Ĺ tefan KuĹĄar, Andrej Murenc, Sebastijan Cavazza, Mojca Funkl Petek, 9. 8., ob 18.00 - sinhroniziran Sobota, 10. 8., ob 18.00 ,3D sinhroniziran Nedelja, 11. 8., ob 16.00 – sinhroniziran / otroĹĄka matineja

RomantiÄ?na komiÄ?na drama, 75 minut (Francija) ReĹžija: Louis Garrel Igrajo: Louis Garrel, Laetitia Casta, LilyRose Depp Petek, 9. 8., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 10. 8., ob 20.00 Nedelja, 11. 8., ob 19.00 – mala dvorana

ÄŒRNA REKA Kriminalka, 113 minut (Francija, Belgija) ReĹžija: Erick Zonca Igrajo: Vincent Cassel, Romain Duris, Sandrine Kiberlain, Élodie Bouchez,

Charles Berling Petek, 9. 8., ob 20.00 Sobota, 10. 8., ob 21.30

SPIDER MAN: DALEÄŒ OD DOMA Akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Jake Gyllenhaal, Zendaya, Samuel L. Jackson, Cobie Smulders Nedelja, 11. 8., ob 18.00, 3D

JEKLENO NEBO 2 Akcijska komiÄ?na avantura, 90 minut (Finska, NemÄ?ija, Belgija)

ReĹžija: Timo Vuorensola Igrajo: Udo Kier, Kym Jackson, Julia Dietz Glasba: Laibach Petek, 9. 8., ob 22.15 Nedelja, 11. 8., ob 20.30

WHITNEY HOUSTON Dokumentarni film, 105 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Nick Broomfield, Rudi Dolezal Nastopajo: Whitney Houston, Tony Anderson, Burt Bacharach, Michael Baker, Bobbi Kristina Brown Ponedeljek, 12. 8., ob 21.00 - zvezde pod zvezdami V primeru slabega vremena bo predstava v mali dvorano Kina Velenje.

Naš čas, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

8. avgusta 2019

Nagradna križanka Športni park Jezero

RADIO VELENJE

NOGOMET na prenovljeni umetni travi ob Beli dvorani.

Vsak dan od 8h do 22h.

20,00 € na uro Rezervacije na gsm: 041 500 380

FITNES CENTER JEZERO Posebna akcija do konca meseca (31. 8. 19) Cena mesečne karte samo 20,00 €.

Vsak dan od 8 do 22 . h

h

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Športni park Jezero«, najkasneje do ponedeljka 19. avgusta.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Prenosna miniklimatska naprava za v žep Poletja so vse bolj vroča in večina ljudi se zadržuje v zaprtih prostorih, opremljenih s klimatskimi napravami. A marsikdo se mora kljub izjemno visokim temperaturam odpraviti na pot. Rešitev zanje bi bila bila osebna klimatska napravi, ki je dovolj kompaktna, da jo lahko spravimo celo v žep.

Gre za prenosno klimatsko napra-

vo s prodajno oznako Reon Pocket, ki so jo zasnovali inovativni inženirji podjetja Sony. Uporaba je sila enostavna, saj zadošča, da jo vstavimo v žep posebne majice in jo uporabljamo preko pametnega telefona. Raziskovalci podjetja Sony zatrjujejo, da lahko Reon Pocket zniža temperaturo za kar 13 stopinj Celzija, kar je v peklenski poletni vročini več kot dovolj.

Za tiste, ki pa sedijo v klimatiziranih prostorih in jih zebe, pa jih lahko prenosna klimatska naprave tudi segreje in sicer na način, da poveča temperaturo za do osem stopinj Celzija.

Prenosne klimatske naprave trenutno ni mogoče kupiti v trgovi-

nah, ampak je na voljo le preko portala za zbiranje zagonskega kapitala, cena novosti pa se giblje od 27 pa do 162 evrov, odvisno od tega, kakšno napravo želimo.

Električni brivnik za manj kot 14 evrov Kitajsko podjetje Xiaomi je eden največjih proizvajalcev pametnih mobilnih telefonov na svetu, vse pogosteje pa orje ledino tudi na drugih področjih. Tokrat je presenetilo z vsestransko uporabnim električnim brivnikom Xiaomi Youpin Enchen Black Stone 3D Electric Shaver, ki ga spletna prodajalna TomTop ponuja za slabih 14 evrov, kar je seveda zelo poceni. Brivnik je odporen na vodne curke, za britje pa ima na voljo kar tri 360 stopinjske brivne glave, ki omogočajo tako suho kot mokro britje, uporabnik pa lahko za britje izbira med počasnim vrtenjem in hitrejšim vrtenjem brivnih glav. Novost odlikujejo še dolga dvomesečna avtonomija delovanja in hitro polnjenje, saj lahko povsem izpraznjen brivnik napolnimo v eni uri.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Zdravniški nasveti, gost: Aleksandra Žuber, dr. med., upokojena družinska zdravnica Tema: tegobe staranja

ČETRTEK, 8. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 9. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 10. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 11. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 12. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 13. avgusta

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

107,8 MHz

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 14. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 29. julija do 4. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 29. julija do 4. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 29. julija do 4. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. julija do 4. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 8. 8. 2019, barve: CMYK, stran 19

Stavbe na trgu bodo oznaÄ?ene Projekt bodo predstavili v tednu Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Trg bratov Mravljakov je historiÄ?no trĹĄko jedro Ĺ oĹĄtanja in kot tako zavarovano kot nepremiÄ?na kulturna dediĹĄÄ?ina.

Tak bo ostal tudi po preureditvi v obmoÄ?je mirujoÄ?ega prometa.

Skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poskrbela, da bodo stavbe v njem dobile poseben zaĹĄÄ?itni znak, certifikat.

Stavbe in zgodovino, povezano z njimi, bodo opremili z napisi in QR kodami (linkom na spletno stran) in tako omogoÄ?ili vpo-

od 9. 8. do 15. 8.

gled v trg na zanimiv in privlaÄ?en naÄ?in. Nikakor pa ne bodo pozabili na slepe in slabovidne, za katere Ĺželijo napise opremiti z Braillovo pisavo.

Projekt enotnih oznaÄ?evalnih tabel za spomenike lokalnega pomena bodo zaÄ?eli predstavljati v okviru letoĹĄnjega tedna Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine konec septembra. Za zaÄ?etek s predstavitvijo in delavnicami za Trg bratov Mravljakov. V nadaljevanju pa si Ĺželijo, da bi bila tako opremljena vsa druga historiÄ?na dediĹĄÄ?ina v obÄ?ini. đ&#x;”˛

- 9. avgusta 1899 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Drago Chloupek (oÄ?e je bil ÄŒeh, ki je priĹĄel kot zdravnik v Ĺ oĹĄtanj). Medicino je Drago Chloupek ĹĄtudiral v Zagrebu, Krakovu in Gradcu (1925). Po vrnitvi v Zagreb leta 1951 je vodil odsek na Centralnem higienskem zavodu vse do konca Ĺživljenja. Drago Chloupek je tudi znan kot filmski dokumentarist. S snemalcem Aleksandrom Gerasimovom je posnel okoli 35 zdravstveno - prosvetnih in dokumentarnih filmov. Drago Chloupek je autor prvega filma v produkciji Fotofilmskog laboratorija Ĺ ole narodnog zdravlja dokumentarca LjetovaliĹĄte TopolĹĄÄ?ica (1927), ki je Ĺžal izgubljen. Umrl je 14. oktobra leta 1963 v Zagrebu; - 9. avgusta 1995 je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže drugiÄ? tisto poletje divjalo silovito neur-

je. Potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzroÄ?ili pravo razdejanje.

Nastalo materialno ĹĄkodo, ki jo je povzroÄ?ilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev; - avgusta leta 1953 so po naÄ?rtih arhitekta Otona Gasparija in inĹženirja Stanka Bloudka zaÄ?eli z udarniĹĄkim delom graditi velenjski stadion Ob jezeru; - 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, ki je zahtevala Ĺživljenja ĹĄtirih rudarjev; - 9. avgusta 1968 se je v Celju rodil publicist, pedagog in glasbenik Peter Napret. Od 1997 dalje pouÄ?uje na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in od 2006 tudi na Glasbeni ĹĄoli Ljubljana Moste-Polje. Od ustanovitve 1999 je predsednik Citrarskega druĹĄtva Slovenije, ustanovitelj in Ä?lan Slovenskega citrarskega kvarteta, Ä?lan ocenjevalnih komisij doma in v tujini in organizator drĹžavnih citrarskih tekmovanj; - od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno

je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja). 13. avgusta leta 1942 so partizani koÄ?o zaĹžgali; - 14. avgusta 1990 so s krajĹĄo slovesnostjo oznaÄ?ili dokonÄ?anje izgradnje Cerkev sv. Vida v Ĺ entvidu nad Zavodnjami (Foto Arhiv Muzeja Velenje) stopnic na Velenjski grad. 235 stopnic prvenstvo v daljinsko vodenih so s pomoÄ?jo dijamodelih Ä?olnov; kov velenjske Rudarske tehni- 18. marca 1976 so v japonĹĄke in poklicne ĹĄole naredili ski ladjedelnici Mitsui Shipdelavci Rudarskega praktiÄ?nebuilding splavili linijsko ladjo ga pouka pod vodstvom JoĹžeSploĹĄne plovbe Piran z imeta Ĺ˝alarja ter zdaj Ĺže pokojnih nom Velenje, Ladja Velenje je Draga Bizjaka in Valterja Hu9. junija 1998 v tropskem cidournika; klonu nasedla v bliĹžini prista- v noÄ?i na 15. avgust 1931 so niĹĄÄ?a Kandla v Indiji. ReĹĄevana ljubljanskem kolodvoru zanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. gorele prve Ĺžarnice, ki jih je avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci napajala elektriÄ?na energija iz po umetno izkopanem kanalu velenjske termoelektrarne; potegnili nazaj v morje. Z za- 15. avgusta leta 1974 so v Velevarovatelji je bil sklenjen konju zaÄ?eli graditi novo osnovmercialni dogovor, da se ladja no ĹĄolo s prilagojenim prograne popravlja, zato je bila promom, ki se je nekaj Ä?asa imedana za staro Ĺželezo in razrenovala osnovna ĹĄola 14. divizizana v Alangu v Indiji; je, danes pa se imenuje osnov- otvoritev planinske koÄ?e (Kona ĹĄola Ĺ martno. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ? rickega koÄ?e) na Smrekovcu

mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA

HistoriÄ?no trĹĄko jedro bodo ohranili, objekte v njem pa opremili z oznaÄ?evalnimi tablami.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE GARSONJERO opremljeno oddam.

Gsm: 041 747 520.

LAKIRNO KOMORO, 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali Ä?esa drugega, oddam v najem. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65.

SI OGL A

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: TOPOLĹ ICA, 89 m2, adaptirano l. 2019, VP/2. nad.. Stavba je opremljena z invalidskim dvigalom. Cena: 112.700 â‚Ź

mali

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

PRIDELKI Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: Ĺ OĹ TANJ, CENTER, 59 m2, adaptirano l. 2007, 3/3 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 45.000 â‚Ź

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

KORUZO za silaĹžo, prodam. Gsm:041 905 999.

KROMPIR jedilni bel domaÄ?, prodamo. Gsm: 051 628 677.

RAZNO NAKLADALKO, 19 m3, novejĹĄo, ter veÄ? prikljuÄ?kov za traktor, dobro

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

LEKARNA VELENJE

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 11. 8. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

PRAĹ IÄŒE, odliÄ?ne mesnate pasme, primerne za dopitanje na veÄ?jo teĹžo, prodaja FiĹĄar, Tabor Gsm: 041 619 372.

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • • • • •

Jurko Miroslav, roj. 1952, Velenje, Lopatnik 5 Stropnik Ivanka, roj. 1932, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 97C Janjić Dine, roj. 1951, Velenje, Kardeljev trg 3 Birsa Branko, roj. 1925, Velenje, Ĺ ercerjeva cesta 17 Koradej Ivana, roj. 1933, Velenje, Ulica Franca SokliÄ?a 9

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. 8. 2019 in 11.8. 2019, Robert Kralj, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

ohranjeno in vzdrĹževano, ugodno prodam. Tel. 03 588 86 59.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

STOJALA kovinska z lesenimi policami, velikosti 2 x 2 m, globine 30 cm, prodam. Primerna za klet ali shrambo.

Cena po dogovoru. Gsm: 051 626 788.

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

GIBANJE prebivalstva

DEĹ˝URSTVA OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

www.usar-pogrebne-storitve.com

• • •

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

8. avgusta 2019

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 20

Naravno vzgojena, roÄ?no obrana, skrbno predelana prava sivka Viktorija Maze in Alen Salkić v TopolĹĄici gojita pravo sivko in jo predelujeta v kulinariÄ?ne in kozmetiÄ?ne izdelke vrhunske kakovosti Tina Felicijan

Ko sta se mestni fant Alen Salkić in podeĹželsko dekle Viktorija Maze spoznala, si nista mislila, da bosta kdaj okolico Viktorijine domaÄ?ije obdala z modrovijoliÄ?nimi polji. Alenu kmeÄ?ko Ĺživljenje ni bilo blizu. A koga ne bi premamil mir med zelenimi travniki na sonÄ?nem poboÄ?ju nad TopolĹĄico, kjer je mlad par pred ĹĄtirimi leti zasadil prve grmiÄ?ke prave sivke in jih letos obral Ĺže tri tisoÄ?. ÂťZaÄ?ela sva iskati dejavnost, s katero bi se lahko ukvarjala popoldne ob sluĹžbi. Nekaj, kar bi naju zadrĹževalo v naravi, kar je lepo, sproĹĄÄ?ujoÄ?e, s Ä?imer bi pridobivala novo znanje, veĹĄÄ?ine,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati Viktorija, ki je doĹĄtudirala muzikologijo, danes pa je podjetnica, ki ob podpori partnerja, dru-

Ĺžine, prijateljev in tudi lokalne skupnosti gradi blagovno znamko Blue Hill. Želela sva gojiti zeliĹĄÄ?e, ki ima ĹĄirok in uÄ?inkovit spekter delovanja. Ko sva analizirala kakovost zemlje na kmetiji in mikroklimo, sva ugotovila, da so razmere zelo ugodne za vzgojo sivke. Vse se je izĹĄlo in tudi tast in taĹĄÄ?a Rudi in Iva sta idejo podprla,ÂŤ pa je dodal Alen.

Znanje sta nabirala sproti

Ko sta se odloÄ?ila, da bosta gojila sivko, o njej pravzaprav nista vedela drugega, kot da lepo sveti in prijetno diĹĄi. Ko sta zaÄ?ela raziskovati, v kaj se podajata, pa sta ugotovila, da je vrst sivke veÄ? kot 40, vsaka pa ima ĹĄe veÄ? podvrsti. Po skrbni raziskavi sta sklenila, da bosta gojila pravo sivko – edino od vseh, ki je primerna

Ko se je prvih 200 grmiÄ?kov lepo prijelo, sta zasadila ĹĄe veÄ? doma pridelanih sadik. Letos obdelujeta 3000 grmiÄ?kov, ki dajo liter eteriÄ?nega olja in 600 litrov hidrolata na Ĺžetev. Prihodnje leto bodo dozoreli do polne rasti, nasad pa nameravata ĹĄe enkrat poveÄ?ati.

Sivko povezujemo z Mediteranom. A ta zaradi podnebnih sprememb, ki prinaĹĄajo poletno pripeko, ni veÄ? najbolj primerno rastiĹĄÄ?e. Pred nekaj desetletji sivka pri nas ne bi preĹživela ostrih

tudi za prehrano. ÂťSivka ni le diĹĄavnica, ampak je tudi zeliĹĄÄ?e z ogromno zdravilnimi uÄ?inkovinami. Te najbolje razvije, Ä?e ima dovolj sonca, pa tudi pravo prst.

Prava sivka raste na temperaturi do 25 stopinj. Pripeko slabo prenaĹĄa, potrebuje pa veliko sonÄ?ne svetlobe. In ne mara preveÄ? vode. PreĹživi tudi do – 20 stopinj, a mora biti suha zima,ÂŤ je rastlino, ki so jo uporabljale Ĺže starodavne civilizacije na BliĹžnjem vzhodu, predstavila Viktorija. Zaradi moÄ?nega vonja se nadnjo ne spravljajo ĹĄkodljivci. Grozi ji le toÄ?a, pred katero je ne morejo zaĹĄÄ?ititi, saj ne bi enako dobro uspevala, Ä?e bi bila zasenÄ?ena z zaĹĄÄ?itno mreĹžo.

miÄ?no. Zasadita, oplejeta, obreĹžeta jo sama in s pomoÄ?jo druĹžine in prijateljev roÄ?no Ĺžanjeta postopoma, kakor zorijo cvetovi.

Cvetje se roÄ?no liÄ?ka in preseje.

Ker cvetje nima nobenih primesi, je zagotavljena najviĹĄja kakovost. Tudi pri predelavi ne uporabljata konzervansov in drugih dodatkov. Destilirata jo Ĺže nekaj ur po Ĺžetvi, da pridobita hidrolat in eteriÄ?no olje, suhe cvetove pa uporabljata za dodatke jedem

Prava sivka je manjĹĄi, pol olesenel grm z manjĹĄimi vijoliÄ?nimi do modrimi socvetji, dolgimi okrog pet centimetrov, ki s cvetovi vred ne preraste ĹĄestdesetih centimetrov. Najbolj razĹĄirjena sivka, tista koĹĄatih, visokih grmov s cvetovi na dolgih steblih, je le diĹĄavnica. Pridelovalci jo najpogosteje gojijo, ker da do 15-krat veÄ? eteriÄ?nega olja kot prava. A ta ni uĹžitna, v kozmetiki pa ima oĹžji spekter uporabe. Za razliko od prave sivke, ki ima veÄ? kot 140 zdravilnih uÄ?inkovin, jih kriĹžanec vsebuje manj kot ĹĄtirideset. Vonj prave sivke pri aromaterapiji pomirja, vonj kriĹžanca, ki vsebuje veliko kafre, pa poĹživlja. ali Ä?ajem. ÂťVeÄ? dela je veÄ?ja kakovost,ÂŤ pojasnjuje Alen. Cene eteriÄ?nega olja prave sivke dosegajo od tisoÄ? evrov do desetkrat toliko za liter, kar je odvisno od naÄ?ina pridelave in predelave – kakĹĄno je rastiĹĄÄ?e in ali se destilirajo le najÄ?istejĹĄi in najbolj zreli cvetovi, ali tudi nerazviti in pomeĹĄani z drugimi deli rastline in plevelom.

NatanÄ?no in skrbno delo

Pri Mazejevih plantaĹž sivke ne obdelujejo niti mehansko niti ke-

zim, danes pa ji podnebje severno od Mediterana bolj prija.

Olje lepo diĹĄi, sproĹĄÄ?a in pomirja. Hidrolat pa je tisti, ki ima veÄ?ino zdravilnih uÄ?inkovin. Blagodejno deluje na koĹžo, blaĹži opekline, razkuĹžuje rane, zniĹžuje krvni tlak, naĹĄteva Alen Salkić, zdravstveni tehnik, po poklicu vojak, in doda zanimivost: ko je na bojiĹĄÄ?ih SoĹĄke fronte zmanjkalo joda, so zaÄ?eli rane razkuĹževati s sivko, kar se je pokazalo za zelo uÄ?inkovito.

Zakaj namesto bolj donosnega kriĹžanca gojita pravo sivko? ÂťKer Ĺželiva ljudem namesto zgolj diĹĄavnice ponuditi zeliĹĄÄ?e s ĹĄtevilnimi zdravilnimi uÄ?inkovinami,ÂŤ odgovarjata Viktorija Maze in Alen Salkić.

Izdelke uspeĹĄno trĹžita

Viktorija in Alen se v vzgojo sivke nista podala s poslovnimi ambicijami. ÂťStremela sva k temu, da delava nekaj pozitivnega za ljudi, zase in za naravo,ÂŤ pravi Alen. Vendarle pa sta kmalu ugotovila, da so njuni pridelki ljudem vĹĄeÄ?. Laboratorijske analize so pokazale tudi vrhunsko kakovost. Zato sta se vrgla tudi v posel in ustanovila blagovno znamko Blue Hill, ki ima sedeĹž v Velenju. Še vedno pa je na prvem mestu veselje do tega in najveÄ?je plaÄ?ilo je naĹĄe zadovoljstvo, zadovoljstvo ljudi, pa tudi narave.ÂŤ Pridelujeta Ä?isti hidrolat, ki se lahko uporablja v kozmetiki in kulinariki. ÄŒisto eteriÄ?no olje, ki ima visoke aromaterapevtske vrednosti. Izdelujeta sirup, ki se izvrstno poda tudi h koktajlom, likerje, sivkin med, negovalna in masaĹžna ter aromatizirana olja in trda mila.

Za zdaj sta osredotoÄ?ena na maloprodajo prek spletne trgovine in na ljubljanski trĹžnici. Izdelke Blue Hill Ĺže ponujajo nekatera gostiĹĄÄ?a in kozmetiÄ?ni saloni. Kmalu pa bosta Viktorija in Alen hidrolat ponudila tudi veÄ?jim kupcem. đ&#x;”˛

Taborniki rodu hudi potok na taborjenju v Ribnem Taborniki Rodu Hudi potok vsako leto deset poletnih dni preĹživimo v naravi, na desetdnevnem taborjenju v Ribnem. Tudi letos smo taborili z rodovi iz TopolĹĄice, Mislinje in Pesja ter Ĺže tradicionalno 4. izmeno ponovno uspeli ĹĄe nadgraditi. Tokrat smo rdeÄ?o nit posvetili spoznavanju vikinĹĄke kulture ter ob tem ohranjali vsakoletne obiÄ?aje. Jutranji telovadbi in sveÄ?anemu zboru so sledile ĹĄtevilne aktivnosti, vse od orientacije, veĹĄÄ?in bivanja v naravi, prve pomoÄ?i, lokostrelstva in ĹĄe mnogih drugih. Ĺ e nekoliko pristnejĹĄe taborniĹĄtvo so taboreÄ?i izkusili na bivakiranju, kjer so noÄ? preĹživeli izven tabora ter si z vodniĹĄko pomoÄ?jo sami pripravili

obrok in postavili bivak.

Zelo poÄ?aĹĄÄ?eni smo bili ob obisku Ĺžupana obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, Janka KopuĹĄarja in podĹžupana Janka AvberĹĄka, saj tovrsten obisk tradicionalno poteka vsako leto. Upamo, da bo tako tudi v bodoÄ?e. Taborjenje so popestrili tudi ĹĄtevilni obiski nekoÄ? aktivnih Ä?lanov in obisk nemĹĄke skavtske skupine, ki je z nami preĹživela pestro popoldne.

Taborjenje oznaÄ?ujemo kot uspeĹĄno tudi zato, ker so rodovi z vodniĹĄkim teÄ?ajem, ki je potekal vzporedno osrednjemu programu, pridobili 7 novih izurjenih vodnikov. đ&#x;”˛

UrĹĄa Irman

DolgÄ?as nima med poÄ?itnicami kaj poÄ?eti!

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so zelo zadovoljni s poletno Ĺživahnostjo v Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SAĹ A, generacije pod kroĹĄnjo Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u Ĺ AĹ A, Generacije pod kroĹĄnjo v Ĺ oĹĄtanju (prostore ima na Trgu bratov Mravljakov) je Ĺživo vse leto, ĹĄe posebej zanimivo in Ĺživahno pa je v njem med poÄ?itnicami. Julija so se Ĺže, avgusta pa se ĹĄe bodo v njem in zunaj njega med delavniki od 10. do 14. ure zvrstile ĹĄtevilne privlaÄ?ne in brezplaÄ?ne aktivnosti, tematsko obarvane in izvedene tako, da Ä?as mine, kot bi pihnil.

Veliko so zunaj, raziskujejo Ĺ oĹĄtanj in okolico. (foto: T. J.)

PoÄ?itnice v medgeneracijskem srediĹĄÄ?u so obarvane tematsko. (foto: T. J.)

Tedni v njem so tematsko obarvani. Konec julija so potekale kuharske delavnice, priprave poletnih napitkov, v prvih dneh avgusta so zaokroĹžili raziskovalni teden, turistiÄ?ne informativne

dejavnosti, spoznavali so Ĺ oĹĄtanj in raziskovali njegovo okolico.

Tina Jan, vodja medgeneracijskega srediĹĄÄ?a, pravi, da so veseli vsakega otroka, ki se jim pridruĹži, povsem brez potrebe je, da

bi bilo kateremu med poÄ?itnicami dolgÄ?as. ÂťSamo pride naj in se nam pridruĹži,ÂŤ pravi Janova.

Tudi avgusta se napovedujejo zanimive dejavnosti in pouÄ?ni tematski dnevi. Med drugim angleĹĄko preĹživljanje prostega Ä?asa, angleĹĄko branje, angleĹĄke urice ‌ Zabavno bo s ĹĄivanko, ĹĄivali bodo, ustvarjali sonÄ?ke za sreÄ?o ...

Z Ĺživostjo v medgeneracijskem srediĹĄÄ?u so zadovoljni tudi na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. PrejĹĄnji teden so jih obiskali od tam. Niso priĹĄli praznih rok, ampak s slaĹĄÄ?icami, ki so jih ustvarili, in z njimi pogostili usluĹžbence. ObÄ?inska delegacija na Ä?elu z Ĺžupanom Darko Menihom jim je obisk vrnila naslednji dan. ÂťPodarili smo jim Ä?okoladice in bombone ter se z njimi vzajemno medgeneracijsko posladkali. Res sem zadovoljen z dogajanjem,ÂŤ nam je povedal. đ&#x;”˛