31-2020

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (16/28 °C), soboto (16/29 °C) in nedeljo (16/29 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 6. avgusta 2020â€

ĹĄtevilka 31 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Velenje je izgubilo izjemnega Ä?loveka Ni besed, s katerimi bi lahko izrazil boleÄ?ino in praznino, ki jo s sodelavci obÄ?utim ob boleÄ?i izgubi naĹĄega spoĹĄtovanega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a. Bolezen je bila Ĺžal moÄ?nejĹĄa, Ä?eprav smo si Ĺželeli, da bi Bojanu uspelo dobiti tudi to bitko. Zanj, Ĺžal, usodno. Velenje je izgubilo izjemnega Ä?loveka z izrazitim socialnim Ä?utom in izjemnim posluhom za ljudi. Nenehno si je prizadeval za razvoj in napredek naĹĄega mesta, za kar je veÄ?krat zelo odloÄ?no in predvsem zelo uspeĹĄno nastopil na drĹžavnem parketu. Kot poslanec v DrĹžavnem zboru Republike Slovenije, kot Ä?lan DrĹžavnega sveta Republike Slovenije, kot vodja ali predsednik ĹĄtevilnih odborov, zdruĹženj, sosvetov, poslanskih skupin, druĹĄtev, zvez ... NajglasnejĹĄi, najprizadevnejĹĄi in najuspeĹĄnejĹĄi je bil kot podĹžupan in zadnjih 10 let kot naĹĄ spoĹĄtovani Ĺžupan. Z izjemno razsodnostjo in vizionarstvom je vodil nas, sodelavce, obÄ?ino in mesto. Imel je izjemen obÄ?utek za pravilne odloÄ?itve in razreĹĄil je ĹĄe tako nereĹĄljive teĹžave. Tudi Ä?e bi sam v kakĹĄ-

nem primeru izbral drugaÄ?no reĹĄitev, se je kasneje izkazalo, da je bila njegova reĹĄitev boljĹĄa in edina pravilna. Ker je

znal predvideti stvari vnaprej in misliti na vse. To zmorejo le izjemni posamezniki.

NaĹĄemu Ĺžupanu se ĹĄe enkrat zahvaljujem

za vse izkuĹĄnje in znanje, ki ga je uspel prenesti name in ga bom skrbno negoval.

Obljubljam, da bom njegovo idejo o ÂťsrÄ?nemÂŤ Velenju, Velenju, ki bo prijazno za vse, a bo vseeno ohranjalo svojo kulturo in identiteto, zagovarjal in si zanj prizadeval Ä?isto vsak sleherni dan.

V teh dneh prejemamo ĹĄtevilna soĹžalna pisma, tako z drĹžavnega nivoja, iz drugih slovenskih obÄ?in, partnerskih in prijateljskih mest, zdruĹženj, zvez, druĹĄtev ‌ To so boleÄ?e besede soÄ?utij, tolaĹžilnih besed, ki pripadajo tudi vam, spoĹĄtovani obÄ?anke in obÄ?ani. In podelili jih bomo z vami, kmalu. Ker je bil Bojan naĹĄ spoĹĄtovani Ĺžupan. Bil je od nas vseh in mi smo bili njegovi. Radi smo ga imeli. Brezno izgube je brezmejno. Ostaja ogromna praznina in neizmerna boleÄ?ina, a Ĺžene nas Bojanov neizmerni Ä?ut za tovariĹĄtvo, poĹžrtvovalnost, praviÄ?nost. Negujmo in spoĹĄtujmo spomin nanj. Z njemu ljubim poetom Kajuhom ga pozdravljam v zadnje slovo: ÂťPotlej pa pojdi, pojdi svojo pot ‌ đ&#x;”˛

ÂťOd nas je priÄ?akoval ĹĄe malo veÄ?ÂŤ NemogoÄ?e in nepojmljivo se zdi, da se moramo posloviti od naĹĄega Bojana KontiÄ?a, dragocenega tovariĹĄa, izjemnega Ä?loveka. OdĹĄel je mnogo prekmalu in zelo boleÄ?e. Bojan je bil tisti, ki nas je vodil in zdruĹževal, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Bojan je bil tisti, ki je od nas vedno priÄ?akoval ĹĄe malo veÄ?, kot smo mislili, da zmoremo. Vedno je za vsakega naĹĄel pravo besedo in dober nasvet, pohvalil je naĹĄe prednosti in sprejel pomanjkljivosti. Odlikovali so ga izjemen obÄ?utek za Ä?loveka, za praviÄ?nost in za prave odloÄ?itve. To je pogoj za modrost. RazmiĹĄljanja o teĹžavah je znal zaÄ?initi z neprekosljivim in izvirnim humorjem, s katerim se je veÄ?ina teĹžav reĹĄila sama od sebe ali razblinila v niÄ?.

Ob njegovem prezgodnjem odhodu nam ostaja zgolj tolaĹžba, da je bil Ä?as, ki smo ga preĹživeli z Bojanom, izjemno dragocen in nas bo bogatil za zmeraj. PogreĹĄali ga bomo!

Peter Dermol, podĹžupan

đ&#x;”˛

SvetniĹĄka skupina SD

VÄ?eraj Ĺžalna seja, danes slovo Velenje – Smrt dolgoletnega Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a, ki je bil tudi poslanec drĹžavnega zbora in svetnik drĹžavnega sveta, odmeva po Ĺ aleĹĄki dolini in celotni Sloveniji. Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺžalno sejo sveta pripravila vÄ?eraj. Vodil jo je podĹžupan Peter Dermol, od Bojana KontiÄ?a pa se je poslovil tudi predsednik drĹžave Borut Pahor.

Pogreb bo danes, 6. avgusta, ob 17. uri na PokopaliĹĄÄ?u Podkraj. Ĺ˝ara bo v poslovilnem prostoru na dan pogreba od 12. ure dalje. Parkiranje bo urejeno na parkiriĹĄÄ?u pri Razstavno-prodajnem salonu Gorenje. Avtobusi bodo kroĹžno vozili do pokopaliĹĄÄ?a, saj bo od 10. ure dalje dostop do pokopaliĹĄÄ?a z osebnim avtomobilom onemogoÄ?en.

V znak Ĺžalovanja so v Velenju prireditve do vkljuÄ?no petka, 7. avgusta, odpovedali in po mestu, na Ĺ aleĹĄki cesti in Cesti FrantiĹĄka Foita izobesili Ä?rne zastave. Ĺ˝alne knjige so odprte v prostorih Mestne obÄ?ine Velenje, na sedeĹžu stranke Socialnih demokratov Velenje na PreĹĄernovi 1 v Velenju in Socialnih demokratov na Levstikovi 15 v Ljubljani. Ĺ˝alne knjige bodo odprte ĹĄe danes do 18. ure.

Bojan KontiÄ? je bil od leta 2014 tudi drĹžavni svetnik, zato je Ĺžalna knjiga odprta tudi na sedeĹžu DrĹžavnega sveta Republike Slovenije na Ĺ ubiÄ?evi 4 v Ljubljani. V DrĹžavnem svetu Republike Slovenije pa je bila Ĺžalna seja vÄ?eraj. đ&#x;”˛

Vetrolom povzroÄ?il veliko ĹĄkode Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – V sredo, 29. julija, je v veÄ?ernih urah na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline divjalo deĹžno neurje z moÄ?nimi sunki vetra. Veter se je v dolini Penk okrepil in zavrtinÄ?il ter povzroÄ?il veÄ?jo ĹĄkodo v gozdovih od Lokovice, preko Velikega in Malega vrha in v Ĺ martnem ob Paki.

Veter je lomil tudi na poboÄ?jih Skornega vse do Gorenja. Posledice vetroloma so vidne v pasovih podrtega in polomljenega drevja. Ĺ koda bo pri posameznih lastnikih velika, Ĺžal bo tudi veliko manj uporabnega lesa, saj je podrto drevje polomljeno in razpokano. Najbolj pomembno pa je, da se lastniki sanacije ujme lotijo postopoma. Zavod za gozdove Slovenija, Krajevna enota

ÄŒastna straĹža borÄ?evske organizacije in sekretarka Marjana Koren med podpisom v Ĺžalno knjigo

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj vloĹžila zahtevo za vstop v postopek Tako bodo seznanjeni z aktivnostmi in zahtevami v vseh fazah postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za soseĹžig nenevarnih odpadkov v TEĹ

Ĺ oĹĄtanj, svetuje, da se lastniki najprej posvetujejo s svojim revirnim gozdarjem (Dean Kregar 041 657 621). Ta bo popisal ali ocenil koliÄ?ino poĹĄkodovanega drevja. Zavod za gozdove prav tako svetuje, da manj veĹĄÄ?i lastniki za delo v gozdu poiĹĄÄ?ejo profesionalne izvajalce za seÄ?njo, ki bodo opravili zelo zahtevno in

nevarno delo namesto njih. Seznam usposobljenih izvajalcev za delo v gozdu je na vladni spletni strani https://www.gov.si/teme/ nadzor-v-gozdarstvu. Lastnikom gozda Zavod za gozdove tudi svetuje, da Ä?e je moĹžno, najprej poskrbijo za drevesa smreke, da ne bi priĹĄlo do kasnejĹĄega napada đ&#x;”˛ smrekovih podlubnikov.â€

Ĺ oĹĄtanj, 30. julija – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je pri Agenciji Republike Slovenije za okolje in prostor v Ä?etrtek priglasila k postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za soseĹžig nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj kot stranka v postopku, so sporoÄ?ili iz ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Zaradi lokacije Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in kot lastnica nepre-

miÄ?nine, na kateri se predvideva poseg, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj upraviÄ?ena do sodelovanja v postopku, kar je izjemnega pomena, saj bodo tako seznanjeni z aktivnostmi in zahtevami v vseh fazah postopka, pravijo.

Znotraj 35-dnevnega roka od objave javnega naznanila je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj vloĹžila zahtevo za vstop v postopek. Kot lastni-

ca nepremiÄ?nin, na katerih se predvideva poseg – to je soseĹžig nenevarnih odpadkov oziroma nadomestnega goriva SRV v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, ki bi lahko povzroÄ?al obremenitve okolja in bi lahko vplival na zdravje in premoĹženje ljudi, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj neposredno udeleĹžena pri aktivnostih. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

6. avgusta 2020

Domovi bi v teh Ä?asih potrebovali veÄ? kadra

LOKALNE novice

Odpovedani kulturni dogodki Velenje – V znak Ĺžalovanja in spoĹĄtovanja ob smrti Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a so odpovedani vsi kulturni dogodki v obÄ?ini do vkljuÄ?no 7. avgusta.

Festival Velenje je tako v torek odpovedal Torkove igrarije na travniku pri domu kulture Velenje, ki so jih naÄ?rtovali z Muzejem Velenje, v sredo etno piknik v SonÄ?nem parku s skupino PraĹĄnati, v Ä?etrtek odprtje razstave Arpada Ĺ alamona in Anje Kralj RazliÄ?nosti generacij v Galeriji Velenje in jutri koncert kantavtorja Janija KovaÄ?iÄ?a na ploĹĄÄ?adi pri kulturnem domu Velenje.

V Muzeju Velenje pa so odpovedali pravljiÄ?no jogo za otroke in jogo za odrasle v grajskem parku ter srednjeveĹĄki tabor na Velenjskem gradu, ki bi ga pripravili v sodelovanju z druĹĄtvom Ĺ aleĹĄki vitezi. Prav tako so v znak Ĺžalovanja in spoĹĄtovanja z Velenjskega gradu sneli zastavo. đ&#x;”˛

Ĺ ola bo potrebna temeljite obnove Ĺ oĹĄtanj – V osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj letos med poÄ?itnicami veÄ?jih vzdrĹževalnih del ne bodo izvedli.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa se dolgoroÄ?no Ĺže pripravljajo na temeljito obnovo. ÄŒeprav je ĹĄola praktiÄ?no nova, ni v najboljĹĄem stanju, so povedali. đ&#x;”˛

mkp

SPAR obdaril materinske domove po Sloveniji

V Centru starejĹĄih Zimzelen imajo vzpostavljeno sivo in rdeÄ?o cono za morebitne okuĹžene – Prve morebitne okuĹžene bodo namestili v covid negovalne bolniĹĄnice – V domove, ki se sooÄ?ajo z okuĹžbo, vkljuÄ?eni tudi epidemiologi Jasmina Ĺ karja

Skupnost socialnih zavodov je 1. avgusta izstopila iz delovne skupine za Covid-19, je pred tednom dni izjavil v. d. sekretarja skupnosti Denis Sahernik. Skupnost namreÄ? Ĺže ves Ä?as opozarja, da ni ustrezne strategije za domove starejĹĄih. Na Ministrstvu za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti ĹĄe vedno upajo na sodelovanje. Skupnost socialnih zavodov Slovenije naj bi se tako v skladu s sprejetim sklepom upravnega odbora od avgusta umaknila iz delovne skupine, saj niso bili upoĹĄtevani njihovi predlogi, je povedal Sahernik.

Domovi ob pojavu okuĹžbe z novim korona virusom potrebujejo po njegovem opozorilu strokovno pomoÄ? takoj, in ne Ä?ez teden dni. V skupnosti vztrajajo, da je ob pojavu okuĹžb s korona virusom obolele treba nemudoma in brez odlaĹĄanja osamiti zunaj doma, saj da lahko le tako uÄ?inkovito zajezijo nadaljnje ĹĄirjenje okuĹžb. ÂťOsamitev zunaj doma ne more biti predmet vsakokratnega zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije, temveÄ? potrebujemo sistemsko ureditev, ki bo takĹĄno ukrepanje vnaprej

predvidela v vseh prizadetih domovih ter jim s tem omogoÄ?ila hitro odzivanje,ÂŤ so iz skupnosti sporoÄ?ili na zaÄ?etku julija.

Treba je delovati kompromisno v iskanju najboljĹĄih reĹĄitev

Na direktorico Centra starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica Andrejo Ĺ tefan BukoviÄ? smo naslovili nekaj vpraĹĄanj, med drugim tudi, kako so organizirani, kako bodo ukrepali ob morebitni okuĹžbi in zagotovili izolacijo ter kam bodo nameĹĄÄ?ali oskrbovance, okuĹžene z novim korona virusom. Izstop iz Skupnosti socialnih zavodov iz delovne skupine za Covid-19 Ĺ tefan BukoviÄ?eva komentira takole: ÂťDomovi v druĹžbi Deos niso Ä?lani skupnosti in teĹžje komentiram namero izstopa Skupnosti socialnih zavodov iz delovne skupine za Covid-19. Smo se pa domovi, podjetja, ĹĄole, bolniĹĄnice itd. znaĹĄli v novi in teĹžji situaciji, kako zagotoviti Ä?imbolj optimalno delovanje v prihodnje in uskladiti ukrepe zaĹĄÄ?ite za zajezitev okuĹžbe z izvajanjem dejavnosti. Skratka, imamo izziv, kako drug z drugim z veliko usklajevanja delovati naprej. In ob takĹĄnih situacijah je potrebno delovati kompromisno

v iskanju najboljĹĄih reĹĄitev in se pogovarjati. Dopisi so suhoparna materija in morajo biti podprti z dogovori, argumenti, potrebno je izraĹžanje in sliĹĄanje, delovati moramo timsko, ker imamo skupni cilj zaĹĄÄ?ititi naĹĄe stanovalce in zaposlene.ÂŤ

Siva in rdeÄ?a cona za stanovalce

V Centru starejĹĄih Zimzelen imajo vzpostavljeno sivo cono za stanovalce, pri katerih je izkazan sum na okuĹžbo Covid-19, in rdeÄ?o cono za namestitev stanovalcev z okuĹžbo, ki nimajo teĹžjih zdravstvenih teĹžav. ÂťRdeÄ?o cono bomo ob morebitni okuĹžbi aktivirali v veÄ?namenski dvorani.

Za to smo v druĹžbi Deos poskrbeli z dodatnimi investicijami v pregradna vrata, tako da je siva cona vzpostavljena za naprej, Ä?e bi bila potrebna izolacija stanovalcev. Saj – kot nas je opozorila zdravstvena stroka – smo na te vrste bolezni in obvezno izolacijo malo pozabili, in zato smo oddelek tudi tako primerno pregradili za v bodoÄ?e,ÂŤ pove Ĺ tefan BukoviÄ?eva, ki ĹĄe doda, da bodo prve morebitne okuĹžene po dosedanjem protokolu Ministrstva za zdravje namestili v

covid negovalne bolniĹĄnice, ki so v Novem mestu, Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani. ÂťS hospitalizacijo prvih okuĹženih dom pridobi Ä?as, da vzpostavi rdeÄ?o cono in se pripravi na izvajanje protokola. Tako so tudi ukrepali v Deos Centru starejĹĄih Horjul, kjer so uspeĹĄno prepreÄ?ili ĹĄirjenje okuĹžbe po domu.ÂŤ

Regijska vzpostavitev strokovnega tima bi bila dobrodoĹĄla

Kako so v Centru starejĹĄih Zimzelen organizirani, imajo dovolj kadra, strokovne pomoÄ?i, pomoÄ?i lokalne skupnosti? Ĺ tefan BukoviÄ?eva: Že dolgo je znano, da bi domovi potrebovali veÄ? kadra. V Ä?asu razglaĹĄene pandemije je Ministrstvo za zdravje poverilo zunanje sodelavce, ki so s strokovnim svetovanjem pomagali domovom. V domove, ki se sooÄ?ajo z okuĹžbo, se operativno vkljuÄ?ijo tudi epidemiologi.

Tudi v okviru delovne skupine za Covid-19 je eden od predlogov, da se regijsko vzpostavi zunanji strokovni tim, ki se bo vkljuÄ?il v pomoÄ? domu z okuĹžbo,ÂŤ odgovori direktorica Ĺ tefan BukoviÄ?eva. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza MalÄ?ke in mladostnike so obdarili tudi v Mozirju.

Mozirje, Ĺ˝alec, 29. julija – SPAR Slovenija vsako leto obdari materinske domove po Sloveniji z velikonoÄ?nim zajtrkom. Letos pa so zaradi izrednih razmer med velikonoÄ?nimi prazniki svojo tradicionalno dobrodelno akcijo izvedli julija ter tako mamice in otroke, ki z njimi bivajo v materinskih domovih, obdarili v najtoplejĹĄem mesecu.

MalÄ?ki in mladostniki so se razveselili novih zvezkov, barvic, barvnih kulijev in ostalih potrebĹĄÄ?in, ki jih potrebujejo za novo ĹĄolsko leto, medtem ko so mamice z dojenÄ?ki prejele izdelke za previjanje. Poslovodje Sparovih in Intersparovih trgovin so obiskale skupno deset materinskih domov v Sloveniji, med drugim tudi domova v Mozirju in Ĺ˝alcu. đ&#x;”˛

mkp

Pripravljajo se na gradnjo odprtega optiÄ?nega omreĹžja Ĺ oĹĄtanj – Ena najbolj pereÄ?ih teĹžav, ki pesti prebivalce nekaterih bolj oddaljenih krajevnih skupnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, je dostop do svetovnega spleta. Z izgradnjo odprtega optiÄ?nega omreĹžja preko projekta RUNE (Rural Network Project) bodo dostop do kvalitetnega omreĹžja lahko pridobili tudi bolj oddaljeni prebivalci. Gradnja na terenu bi se lahko zaÄ?ela proti koncu letoĹĄnjega leta. Projekt bodo izvajalci na sestankih s krajani predstavili predvidoma jeseni. V obÄ?ini naÄ?rtujejo 1.900 prikljuÄ?kov. Posamezno gospodinjstvo, ki bo Ĺželelo dostop do optiÄ?nega omreĹžja, bo prispevalo 150 evrov, s Ä?imer bo pokrit del stroĹĄkov izdelave notranjih inĹĄtalacij, ki bodo potem tudi ostale last gospodinjstva. đ&#x;”˛

mkp

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Vreme kot Ĺživljenje – vroÄ?e in hladno Udarci KV in narave – OĹživljanje objektov – Ĺ marske (pos)reÄ?nice – Znaki izginjajo Kot da ta nesreÄ?ni korona virus ni dovolj! NaĹĄo deĹželico, seveda tudi naĹĄe oĹžje obmoÄ?je, je pred dnevi moÄ?no prizadelo ĹĄe moÄ?no neurje s toÄ?o. KV, ki se ÂťpotikaÂŤ pa raznih slovenskih krajih, je zadnji Ä?as na naĹĄem obmoÄ?ju najmoÄ?neje udaril v RogaĹĄki Slatini in tudi bliĹžnjem Rogatcu. Tu je moral v karanteno tudi Ĺžupan. Izkazalo se je tudi, da KV udarja ĹĄe viĹĄje - primer okuĹžbe so namreÄ? zaznali tudi v kabinetu vlade. Neurje pa je razen v Ĺ martnem ob Paki povzroÄ?ilo veliko ĹĄkode tudi v Ĺžalski in ĹĄe posebno v laĹĄki obÄ?ini. Veliko je bilo poplavljenih povrĹĄin in objektov. Prav v tem Ä?asu poplav pa so v Ĺ entjurju predstavniki obÄ?ine in drĹžave podpisali pogodbo za protipoplavne ukrepe ob Kozarici v naselju HruĹĄevec. Pogodba je vredna kar 1,8 milijona evrov; precej bo primaknila ÂťdrĹžavaÂŤ. Desni breg te reke so pred Ä?asom Ĺže uredili, zdaj bo na vrsti levi, konÄ?ali naj bi ga v enem letu. Vendar je obmoÄ?ij, ki jih bodo morali urediti in zaĹĄÄ?ititi pred visokimi vodami, ĹĄe kar nekaj.

Kljub zdravstvenim in vremenskih pretresom Ĺživljenje teÄ?e dalje. Ne tako, kot bi sicer, saj na mnogih podroÄ?jih opaĹžamo upad proizvodnje in prodaje, okrnjeno je druĹžabno Ĺživljenje, vsaj prestavljene, Ä?e Ĺže ne dokonÄ?no odpovedane so razne prireditve. Kot je znano, je bil v tem najveÄ?ja Ĺžrtev Celjski sejem, saj so po prelaganju in upanju nazadnje morali dokonÄ?no odpovedati letoĹĄnji MOS. Za vsaj nekaj dogajanja so poskrbeli z Âťdrive inÂŤ prireditvami. Z nami vred pa seveda Ä?akajo lepĹĄe Ä?ase. K lepĹĄim Ä?asom bosta – vsaka za svoj namen – pripomogla tudi dva objekta sredi Celja, ki dokazujeta, da ni vse novo, kar je na novo. Gre za objekta, ki sta bila nekoÄ? namenjena drugim vsebinam, kot jih bosta imela zdaj. S prenovo pa bosta zdaj namenjena mladim in odraslim. Kar smo Ĺže napovedovali, naj bi se ta mesec zgodilo: te dni naj bi zaÄ?el poskusno delovati Tehnopark. Tega so, kot smo Ĺže pisali, uredili sredi centra mesta v nekdanji znani celjski veleblagovnici T, ki je bila kasneje namenjena razliÄ?nim dejavnostim. Zdaj pa bo v njem prvi znanstveni in zabavni park v drĹžavi. Mladim in tudi manj mladim, druĹžinam, skratka vsem vedoĹželjnim bo ponujal zabavne, znanstvene, pouÄ?ne in eksperimentalne vsebine in ĹĄe veliko drugega. Drugi novo-stari

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

objekt bo oĹživel na Glaziji. Res na obmoÄ?ju, kjer je bil pred krepko nekaj leti znani nogometni stadion Glazija. Pred Ä?asom smo Ĺže pisali, da tam nastaja celjska Âťmala klinikaÂŤ, saj naj bi v veÄ?jem objektu, ki so ga zaÄ?eli graditi pred desetimi leti, naĹĄle mesto dejavnosti iz zdravstva. A se je s poslopjem zgodilo kot z mnogimi drugimi pri nas, ki so ÂťzastaliÂŤ zaradi teĹžav investitorjev. Pred Ä?asom je novi lastnik zaÄ?el to ĹĄe ÂťnedolĹžnoÂŤ poslopje temeljito prenavljati, z novimi vsebinami pa naj bi v kratkem objekt konÄ?no zaĹživel. V njem bodo stanovanja in razliÄ?ni poslovni prostori, nekaj prostorov pa bo tudi po novem namenjenih zdravstveni dejavnosti. Saj je le streljaj od celjske bolniĹĄnice in zdravstvenega doma.

V obÄ?ini Slovenske Konjice so konÄ?no povsem dokonÄ?ali svoj javni vodovod! Pred kratkim so ĹĄe zadnja gospodinjstva na obmoÄ?ju Tolstega vrha in KonjiĹĄke vasi prikljuÄ?ili na javni vodovod. V Ĺ marju pri JelĹĄah pa so vsa gospodinjstva ob obÄ?inskem prazniku – z manjĹĄo zamudo – dobila malo drugaÄ?no posebno darilo: knjiĹžico Ĺ marske (pos)reÄ?nice. Gre za natis besedil v ĹĄmarskem nareÄ?ju, ki so med epidemijo nastala na facebooku na strani Ĺ marski argo.

Ta stran je Ĺ marÄ?ane v najteĹžjih Ä?asih moÄ?no povezala. ÂťStopili smo skupaj, povezali preteklost s sedanjostjo ter tako ohranili del izjemne ĹĄmarske dediĹĄÄ?ine, ki bogati vsakdanji utrip naĹĄe obÄ?ine,ÂŤ je knjiĹžici na pot napisal ĹĄmarski Ĺžupan. (Predvsem) trĹžani Lemberga pa bodo veseli ĹĄe enega ÂťdarilaÂŤ. Potem ko je odsek ceste, ki vodi v srediĹĄÄ?e kraja, lani ‚izpadel› iz programa obnove, se ga lotevajo te dni. Veseli so zato, ker je po lanskem izpadu preĹĄel v naÄ?rt za naslednje leto, a ker je obÄ?ina nekaj denarja le ĹĄe nabrala (tudi zaradi mile zime in z razporeditvami), bodo dela opravili ĹĄe letos.

Pa ĹĄe to: marsikje pri nas Ĺže nekaj Ä?asa opaĹžajo kraje oziroma odstranitve prometnih znakov. Nepridiprave najbolj motijo tisti, ki omejujejo oziroma urejajo hitrost voĹžnje motornih vozil. OÄ?itno so tudi sami storilci pri teh dejanjih hitri, saj imajo ÂťodgovorniÂŤ teĹžave, da bi jih odkrili.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

V SPOMIN

6. avgusta 2020

Bojan KontiÄ? globoko zaznamoval Velenje in Slovenijo V nedeljo, 2. avgusta, se je poslovil velenjski Ĺžupan in drĹžavni svetnik Bojan KontiÄ?

Mira ZakoĹĄek

Le nekaj dni po tistem, ko je 23. julija obeleĹžil svoj 59. rojstni dan, se je v nedeljo, 2. avgusta, dopoldne na svojem domu v Stari vasi poslovil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje in drĹžavni svetnik Bojan KontiÄ?.

Bil je vidni Ä?lan stranke Socialnih demokratov, dolgoletni predsednik tukajĹĄnjega odbora in podpredsednik stranke na drĹžavni ravni. Bil je drĹžavni poslanec in drĹžavni svetnik.

kojil in funkcijo opravljal nepoklicno. Leta 2014 je postal drĹžavni svetnik in funkcijo je opravljal vse do danes.

Ljubil je Mestno obÄ?ino Velenje

Bojan KontiÄ? je ljubil Velenje, na svoji zasebni in profesionalni poti je zaznamoval Ĺživljenja

projektov in precejĹĄnih sredstev.

Velenje je tudi prijazno mesto.

Prijazno otrokom, starejĹĄim, invalidom, planetu, prostovoljstvu.

Velenje pa je tudi ĹĄe veliko veÄ?.

Znano je tudi po prostovoljstvu, solidarnosti, skrbi za soÄ?loveka.

To so vrednote, ki so preveÄ?krat pozabljene, odrinjene na stran in nezaĹželene. Izjemno ponosen

uspeĹĄno poslovno pot. Zagotavljamo vedno nova stanovanja za reĹĄevanje stanovanjskih stisk in s ponosom poudarjam, da mlade druĹžine pri toÄ?kovanju prejmejo veÄ? toÄ?k in zato pridejo prej do obÄ?inskega stanovanja. Nudimo ĹĄtipendije za deficitarne poklice. Skratka, mladi prepoznajo prednosti in priloĹžnosti, ki jim jih Velenje ponuja, in tudi v prihodnje se bomo trudili ustvarjati dobre pogoje zanje in za tiste na zaÄ?etku zaposlitvene poti.ÂŤ

Ob nastopu tretjega mandata

Kako je videl prihodnost Velenja?

ZaÄ?el je med rudarji

Rodil se je v delavski druĹžini v Pesju in preĹživljal usodo ĹĄtevilnih tistih, ki so morali zaradi izkopavanja premoga zapustiti svoje domove. Na rojstni kraj je bil vedno ponosen, prav tako pa tudi na ĹĄtevilne prijatelje iz tistih Ä?asov.

Poklicno pot je zaÄ?el na velenjskem premogovniku. Tudi to je bilo obdobje, ki se ga je vedno rad spominjal in tudi v kasnejĹĄih letih je rad poudarjal, da je bil knap. Zato se je za knape tudi vedno znal boriti. Ĺ˝e v tistih Ä?asih je bil tudi druĹžbenopolitiÄ?no aktiven, zato so ga leta 1991 povabili, da se je zaposlil pri predhodnici Socialnih demokratov, istoÄ?asno pa je bil tudi sekretar izvrĹĄnega sveta velenjske obÄ?ine. Od leta 2002 pa je vodil tudi tukajĹĄnjo borÄ?evsko organizacijo.

Dva mandata v drĹžavnem zboru

Leta 1996 je bil prviÄ? izvoljen v DrĹžavni zbor Republike Slovenije. Med letoma 1998 in 2010 je bil podĹžupan velenjske obÄ?ine, od leta 2010 do danes pa je bil velenjski Ĺžupan. Lani se je upo-

Med prvim mandatom

mnogih, bil je Ä?lovek z veliko zaÄ?etnico in prijatelj. Mnogi smo se veliko nauÄ?ili od njega. Predvsem pa odloÄ?nosti, poguma in modrosti.

Seveda je bil Bojan KontiÄ? kot Ĺžupan in tudi v vlogi vseh ostalih funkcij pogosto gost NaĹĄega Ä?asa. Na zadnje smo se z njim pogovarjali ob lanskem obÄ?inskem prazniku, ko je bil tako kot mnogi VelenjÄ?ani zelo ponosen na Ä?astitljivi jubilej – 60-letnico mesta. Takole je takrat dejal: ÂťVelenje je resniÄ?no lepo in urejeno mesto, kar nam priznavajo mnoge ocenjevalne komisije, tuji gostje, prejeti nazivi in nagrade. Ni pa to samoumevno. To je rezultat dolgoletnega dela, ĹĄtevilnih

sem, da te vrednote ĹĄe vedno cenimo, jih ohranjamo in Ĺživimo ter jih z zgledom prenaĹĄamo na svoje otroke.ÂŤ

Svoj tretji mandat zaÄ?el optimistiÄ?no

ÄŒeprav ga je ob lanskem prazniku bolezen Ĺže prizadela, je bil optimistiÄ?en in poln delovnega elana. Veliko je razmiĹĄljal o tem, kako v mestu zadrĹžati mlade: ÂťV Velenju mladi radi ostanejo, se tukaj ustalijo in si ustvarijo druĹžino. Ker vedo, da bodo tukaj imeli na voljo veÄ? brezplaÄ?nih aktivnosti, veÄ? sprehajalno-rekreacijskih povrĹĄin kot v veÄ?jih mestih ipd. S pomoÄ?jo SAĹ A inkubatorja lahko stopijo na

Ponosen je bil na Velenjsko plaĹžo, a je gledal naprej

ÂťV Velenju ne bo ĹĄlo veÄ? dolgo naprej tako, da je vse zastonj.

V mestu si Ĺželimo gostov, ki bi pri nas ostali dalj Ä?asa, veÄ? dni.

Dejstvo je, da ĹĄtevilo noÄ?itev v Velenju raste. 71 % gostov je iz tujine, predlani je bilo veÄ? kot 33 tisoÄ? noÄ?itev (41,44 % veÄ? kot

Vodje svetniĹĄkih skupin v spomin Bojanu KontiÄ?u Veronika Juvan, NSI: ÂťPremalo Ä?asa smo se poznali, da bi lahko postali prijatelji, pa vendar dovolj dolgo, da smo postali sodelavci. Vsak VelenjÄ?an ve, da je po smrti Bojana KontiÄ?a ostala velika zapuĹĄÄ?ina.

Branjevke so ĹĄe danes hvaleĹžne za novo trĹžnico, obÄ?ani za lepo promenado, za brezplaÄ?ne prevoze in ĹĄe in ĹĄe. Bojan KontiÄ? je odĹĄel med zvezde, zato, da bi pazil na Velenje od daleÄ?. In ko kakrĹĄna zvezda pomeĹžikne, vemo, da je to njegov veÄ?ni nasmeh.ÂŤ JoĹže Hribar, Moje Velenje: ÂťBojan KontiÄ? je bil Ĺžupan, ki je v obÄ?ini pustil svoj peÄ?at. Brez dvoma je bil vizionar.

Nekatere vizije so se mu uresniÄ?ile, druge paÄ? ne. Tako je paÄ? v Ĺživljenju. Bil je tudi Ä?lovek. Nekaterim vĹĄeÄ?, drugim spet ne ..., ampak tudi nasprotniki so mu vedno priznali, da je izvrsten govorec, taktik in trd pogajalec. Osebno vem, da ga je fasciniral lik Josipa Broza, zanimal ga je kot zgodovinska osebnost in kot zbiratelja. Ni pa zase zahteval takĹĄnega luksuza, ampak je bil res skromen Ä?lovek. Kot zanimivost pa: oba sta umrla v nedeljo. Ker ostale dni v tednu

se dela. Za konec pa zapis njegovega sina Mitje ob izgubi oÄ?eta: „Tvoja krila so pripravljena, moje srce pa ne.“ Darinka Mravljak, DeSUS: ÂťGloboko pretreseni smo v svetniĹĄki skupini DeSUS sprejeli Ĺžalostno novico, da nas je zapustil Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Izgubili smo velikega zagovornika medgeneracijskega soĹžitja, solidarnosti in skrbi za starejĹĄe. ÄŒeprav mlajĹĄi od nas, je bil velikokrat modrejĹĄi in smo se od njega uÄ?ili pokonÄ?ne drĹže in neizmerne ljubezni do tukajĹĄnjega okolja, do Velenja in njegovih prebivalcev. Storili bomo vse, da bomo nadaljevali njegovo razvojno zaÄ?rtano pot.ÂŤ Suzana KavaĹĄ, SDS: Življenje je Ä?udno in velikokrat nepraviÄ?no. Po navadi ne nagradi najbolj pridnih in sposobnih. Na lokalnih volitvah leta 2018 se je gospod KontiÄ? do vseh nasprotnikov spoĹĄtljivo obnaĹĄal. Ĺ˝alosti nas, da je tako hudo zbolel. Srce je vedno imel na pravem mestu. PoÄ?ivaj v miru, spoĹĄtovani Ĺžupan.ÂŤ JoviĹĄa Kraljević, SNS: ÂťBojana KontiÄ?a sem cenil kot dobrega Ä?loveka, ki je znal prisluhniti vsakemu, predvsem

pa tudi preprostemu Ä?loveku. Razumel je naĹĄe probleme, naĹĄe Ĺželje in potrebe in ogromno naredil za Ĺ aleĹĄko dolino.

Popotnica, ki nam jo je dal, je dobra in ogromna. Verjamem, da bomo svetniki do konca mandata zastavljeno tudi uresniÄ?ili.ÂŤ Matej Jenko, Dobra drĹžava: ÂťOb smrti Bojana KontiÄ?a, Ĺžupana, s katerim sva nekaj let „kriĹžala kopja“ v politiÄ?ni areni Mestnega sveta Velenja, izrekam soĹžalje vsem njegovim sodelavcem in druĹžini, ki mu je teh v teĹžkih trenutkih odhajanja stala ob strani.ÂŤ MatjaĹž PeÄ?ovnik, Levica: ÂťÄŒlovek, ki se bori vse Ĺživljenje za malega Ä?loveka, ga spoĹĄtuje in mu nikdar ne obrne hrbta, ne more iti v pozabo. Tako bo tudi naĹĄ Ĺžupan ostal v srcu vseh nas.

Vso politiÄ?no pot se je boril in stal na strani delavskega razreda. Zato je tudi podpiral skupaj s tovariĹĄi dvig minimalne plaÄ?e, kar nam je tudi uspelo. Bil je Ä?lovek, ki mu ni bilo vseeno za Velenje.

Postoril je ogromno dobrega za naĹĄe mesto in bil steber Velenja. Ostal bo Ä?lovek z veliko zaÄ?etnico.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

ÂťVelenje je sonÄ?no mesto s pravo energijo. Ponosni smo na naĹĄe Velenje, na kakovost Ĺživljenja, ki jo nudimo, na razliÄ?nost in strpnost ter na dejstvo, da s sprejemanjem razliÄ?nih kultur v sinergiji in soĹžitju Ĺživimo razliÄ?ne narodnostne skupnosti. Velenje je tudi ogledalo vseh nas, ki ga sestavljamo. Vsak od nas je majhen, a hkrati zelo pomemben delÄ?ek velenjskega Ponosen je bil na bicy in lokalca mozaika. Ĺ ele vsi skupaj smo to, kar leto prej). V povpreÄ?ju ostanejo smo – celotna podoba Velenja. tri dni. Ponudbe imamo dovolj in Zato je ĹĄe toliko bolj pomembno, tukaj je priloĹžnost za s turizmom da sprejemamo prave odloÄ?itve, povezane storitvene dejavnosti saj imamo veliko dolĹžnost, da oz. zasebni sektor, da prepozna vodimo naĹĄe mesto, da bo pripratrĹžno niĹĄo v Velenju in prepriÄ?a s vljeno na naslednje generacije. svojo ponudbo. Turiste v Velenju Da bodo vedele, da smo Velenje imamo, sem smo jih privabili, gradili s srcem in da smo nanj sedaj je zasebni sektor tisti, ki gledali s srcem. naj to trĹži.ÂŤ Imejmo radi naĹĄe mesto!ÂŤ đ&#x;”˛

Na prvo mesto si postavljal solidarnost

Dragemu Ĺžupanu in prijatelju

OdĹĄel si. A vendar boĹĄ vedno z nami. Prijatelj, tovariĹĄ, mentor, vodja, predvsem pa ÄŒlovek. VeÄ?ina ne pozna vseh tvojih zahtevnih bojev. Morda jih veÄ?ina niti ne ve, da si, ko si jih bojeval, vedno in dosledno na prvo mesto postavil solidarnost. Skrb za pravice delavcev, spoĹĄtovanje razliÄ?nosti in omogoÄ?anje enakih moĹžnosti so bila vodila tvoje Ĺživljenjske in delovne poti. Socialno demokracijo si razumel, Ĺživel in udejanjal v njenem bistvu.

Tvoje ravnanje je to potrjevalo vsak dan znova. Velikokrat se ni bilo lahko upirati populistiÄ?nemu priÄ?akovanju veÄ?ine, ti pa si to zmogel in znal. Vedno znova si vsem pokazal tisto, kar je v Ä?loveku najboljĹĄega. Ne le v vsem nam tako ljubem Velenju, moÄ?an in neizbrisen peÄ?at boĹĄ pustil tudi v naĹĄih srcih. HvaleĹžni smo, da smo lahko del tvoje poti prehodili s tabo. Vem, da bodo spomini nate in na tvoje delo, tvoje odloÄ?itve, vedno svetilnik na naĹĄih nadaljnjih poteh. Bojan, verjamem, da veĹĄ: ÂťTrudila se bom, da te ne bomo razoÄ?arali. Naredila bom vse, da ti bomo morda celo v ponos.ÂŤ

Minevali so dnevi, tedni, meseci ... Verjela sem v upajoÄ?e sanje, da se boĹĄ vrnil in da ne boĹĄ odĹĄel sredi dela in naÄ?rtov.

A tako kot se reka v daljavo izgubi, si od nas odĹĄel tiho in brez slovesa ‌ A pomirja me misel, da sem v delu tvoje politiÄ?ne poti smela biti tvoja sopotnica.

Veliko si me v tem kratkem Ä?asu nauÄ?il.

Bil si organiziran, zelo delaven, a tudi zelo spoĹĄtljiv, prijazen, poĹĄten in Ä?uteÄ?. ÄŒeprav si moral premagovati tudi mnoge ovire in teĹžave, si ohranjal pogum in spoĹĄtljiv odnos do vsega in vsakogar. Bil si in ostajaĹĄ moj vzor.

Hvala za tvoj pogum, za tvoj prijazen jutranji pozdrav, za tvoj veÄ?ni optimizem! Hvala za tvoj zgled velikoduĹĄnosti!

Hvala za tvoje veliko srce!

PogreĹĄala te bom. PogreĹĄali te bodo VelenjÄ?ani, pogreĹĄale te bodo velenjske ulice, cvetje na velenjskih balkonih, zelene trate in potke okoli jezera, po katerih si se rad sprehajal ‌

đ&#x;”˛

Andreja KatiÄ?, predsednica OO SD Velenje

đ&#x;”˛

Darinka Mravljak, podĹžupanja MO Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Zaposlitvene moĹžnosti in priloĹžnosti se poveÄ?ujejo

GOSPODARSKE novice Gradbeno dovoljenje pri Gaberkah je pravnomoÄ?no

V Gorenju bodo do oktobra, postopoma potrebovali 400 proizvodnih delavcev - Vsaj sto takoj po konÄ?anem kolektivnem dopustu, 10. avgusta Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 30. julija – V obdobju od januarja do konca meseca junija so se v evidenco brezposelnih na Uradu za delo (UD) Velenje na novo prijavile 1.504 osebe, skoraj 40 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani. V istem obdobju pa se je iz evidence brezposelnih odjavilo 1.038 oseb oziroma 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, zaposlilo se jih je 814, kar je 8 odstotkov manj kot lani.

Na UD Velenje je bilo konec junija v evidencah brezposelnih registriranih 2.247 oseb (32 odstotkov veÄ? kot lani v enakem obdobju. ÂťÄŒe smo do konca junija na Uradu za delo Velenje ĹĄe govorili ĹĄe o poveÄ?ani brezposelnosti, se je slika na trgu dela v zaÄ?etku julija drastiÄ?no spremenila. Zapo-

sluĹžbi Zavoda Republike SloÂťNa Zavodu za zaposlovanje izvenije za zaposlovanje Velenje, vajamo nabore, preverjamo ustreBranka Ĺ kulj Nussdorfer. znost kandidatov, jih motiviramo NajveÄ? potreb je po delavcih v in aktiviramo, da bomo po kolekproizvodnji. Izkazujejo jih tako tivnem dopustu lahko v Gorenju podjetja v Ĺ aleĹĄki gospodinjski kot Zgornji Saaparati zaposliPotrebe po vinjski dolini. li prvih 100 dedelavcih v Samo Gorenje lavcev, potem potrebuje takoj po pa po etapah proizvodnji kolektivnem dodo oktobra, izkazujejo tudi pustu, ki ga bodo skupaj 400. Za druga podjetja v ta namen smo zakljuÄ?ili 10. avĹ aleĹĄki in Zgornji se povezali z gusta, zaradi poveÄ?anega obsega Uradi za delo Savinjski dolini. dela v proizvodnji, praktiÄ?no po vsaj 100 novih zavsej Sloveniji, poslitev, Ä?e ne 200, do 1. oktobra za proizvodna dela pa izvajamo pa bi jih potrebovali 400. Tudi nabore med brezposelnimi vse druga podjetja iz te panoge v do V. stopnje ravni njihove izotem Ä?asu izkazujejo poveÄ?ane brazbe.ÂŤ potrebe po zaposlovanju – GorePogodbe o zaposlitvi bodo tranje IPC, Turna (kjer je tudi pri- jale od enega do treh mesecev. đ&#x;”˛ loĹžnost za zaposlitev invalidov), Veplas, Leplast in ostali.

â?ą

Branka Ĺ kulj Nussdorfer: ÂťNa zavodu izvajamo nabore kandidatov, preverjamo njihovo ustreznost, jih motiviramo in aktiviramo.ÂŤ

slitvene moĹžnosti in priloĹžnosti se poveÄ?ujejo,ÂŤ pravi vodja UD Velenje in Mozirje v ObmoÄ?ni

Oba hostla, velenjski in ĹĄmarĹĄki, zaradi primerne infrastrukture in ugodne namestitve privabljata predvsem skupine, ki tam najdejo prosto za izvajanje raznih aktivnosti ali pa so priĹĄle v Ĺ aleĹĄko dolino zaradi ĹĄportnih, Zaradi omejitev kulturnih in drugih za prepreÄ?evanje prireditev. Zato upravljalci obeh ĹĄirjenja virusa lahko niso bili najbolj opvelenjski hostel timistiÄ?ni, ko so lahsprejme le 30 oseb. ko ponovno odprli vrata. Rezervacije, odpovedane v Ä?asu epidemije, se niso prestavile na kasnejĹĄe obdobje, saj ni bilo veÄ? razloga za namestitev. Ni prireditev, ki privabljajo skupine.

Razmere pa tudi zelo oteĹžujejo potovanje veÄ?jih skupin ljudi. A vendarle so tako v Velenju kot v Ĺ martnem ob Paki Ĺže zabeleĹžili nekaj noÄ?itev, do konca poletja pa imajo nekaj rezervacij.

â?ą

VeÄ? krajĹĄih namestitev

Mladinski hotel Velenje sprejema turistiÄ?ne vavÄ?erje in veÄ?ina slovenskih gostov jih je vnovÄ?ila. Sicer so junija gostili le malo ljudi – zabeleĹžili so 55 noÄ?itev, lani pa 470. Vendar Ä?e bodo rezervacije realizirane, izkupiÄ?ek ne bo tako slab, kot je kazalo na zaÄ?etku sezone, ko sploh niso imeli gostov. ÂťGre za izkljuÄ?no slovenske turiste, ki so prejĹĄnja leta predstavljali le tretjino gostov. Verjetno jih ta destinacija pritegne, ker ni tako obljudena, kot sta Gorenjska in Primorska. V prihodnjih mesecih pa imamo vedno veÄ? rezervacij manjĹĄih skupin, deni-

bonov,ÂŤ poroÄ?a Urban Hrastnik in ĹĄe pove, kako se prilagajajo novim razmeram, ko morajo pritegniti drugaÄ?en profil gostov, kot so jih imeli do sedaj, ko so jih obiskovale predvsem skupine. ÂťDelamo na promociji lokalnih turistiÄ?nih ponudnikov in produktov, denimo Vinske turistiÄ?ne poti, Mladinski center Ĺ martno ob Paki naÄ?rtuje novega muzetradicionalni Poznopoletni festival, ki bo ja, ki ga je lani letos zaradi omejitev pri izvajanju kulturnih odprlo DruĹĄtvo ljudske tehnike prireditev nudil predvsem dogodke, na in v njem predkaterih obÄ?instvo sedi. stavilo 70 let tehniÄ?ne kulture v naĹĄem kraju. Oboje smo v sodelovanju z Razvojno agencijo SaĹĄa povezali v turistiÄ?no doĹživetje, ki ga izvajamo vsak Ä?etrtek. Pripravljamo nagradno igro v sodelovanju s Slovensko turistiÄ?no agencijo.

Glede na to, da ni kulturnega in druĹžabnega dogajanja, poskuĹĄamo z drugo ponudbo pritegniti obiskovalce.ÂŤ Zaradi moÄ?ne konkurence, ki jo predstavljajo druge destinacije po Sloveniji, pa je to kar teĹžko. A morda bo letoĹĄnje nagovarjanje obrodilo sadove ĹĄele prihodnja leta.

v istem mesecu. ÂťNa sreÄ?o smo v sodelovanju s plesno ĹĄolo M dance pred kratkim izvedli plesni tabor. Avgusta pa v sodelovanju z velenjsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti naÄ?rtujemo likovni tabor. Seveda omogoÄ?amo uporabo turistiÄ?nih

â?ą

đ&#x;”˛

in dodaja, da brez teĹžav izpolnjujejo ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa. Hostel je dovolj velik in kapacitete sob primerne, da lahko vanje namestijo ljudi na primerni razdalji.

Promovirajo destinacijo

V Hostlu Ĺ martno ob Paki so na zaÄ?etku leta upali na ponovno visoko zasedenost, ki je zadnja leta stalno naraĹĄÄ?ala. Marca so ĹĄe imeli precej gostov, veÄ? kot lani

Izgube velikih podjetij se merijo v milijardah ÄŒeprav se morda komu zdi, da kriza, s katero se trenutno spopadamo, ni velika, pa dejstva kaĹžejo drugaÄ?e. Stojimo pred najveÄ?jo teĹžavo tega stoletja in dokler ne bomo ukrotili divjanja korona virusa, bo svet deloval z zelo okrnjeno moÄ?jo. Malo je namreÄ? podjetij, ki se kljub krizi lahko pohvalijo z dobrimi rezultati, precej veÄ? velikanov pa teĹžko diha ali celo razmiĹĄlja, kako kar najmanj boleÄ?e skleniti svojo veÄ?inoma dolgoletno uspeĹĄno pot. NemĹĄko gospodarstvo je v drugem kvartalu tega leta padlo za rekordnih 10,1 %: To je recesija stoletja, ugotavljajo njihovi analitiki. Avstrijsko gospodarstvo je padlo celo za 12,8 odstotka, izgube velikih podjetij se merijo v milijardah – Renault ima recimo 7,3 milijarde evrov izgube, Schell celo 18, Ä?e naĹĄtejemo le dva.

Na teĹžave gospodarstva kaĹže tudi zaposlovanje. Negativni trendi so prizadeli vso Evropo, tudi Slovenijo. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je po podatkih zavoda za zaposlovanje maja, ko je priĹĄlo do sproĹĄÄ?anja ukrepov, uvedenih za zajezitev ĹĄirjenja novega korona virusa, znaĹĄala 9,3 odstotka, kar je 0,2-odstotne toÄ?ke veÄ? kot aprila. Februarja, pred izbruhom epidemije Covida-19, je bila brezposelnost 7,9-odstotna. Vendar pa prvi podatki kaĹžejo, da se je junija negativni trend zaustavil in se brezposelnost ni bistveno poveÄ?ala.

Po veÄ?letni rasti ĹĄtevila noÄ?itev v Mladinskem hotelu Velenje in Hostlu Ĺ martno ob Paki bodo letos zabeleĹžili znaten upad, a vendar bo noÄ?itev veÄ?, kot je kazalo po ponovnem odprtju mo druĹžin, ĹĄtudentov in skoraj vsi bodo vnovÄ?ili bon. Avgusta priÄ?akujemo tudi skupino 17 ĹĄtudentov, ki bodo izvedli pripravljalni vikend, napovedala se je skupina okrog 30 starejĹĄih kolesarjev, vsi pa bodo ostali le nekaj dni,ÂŤ pove Metka Rupreht

Dars je na podaljĹĄanem razpisu za prva gradbena dela na severnem delu tretje razvojne osi na prikljuÄ?ku Gaberke prejel pet ponudb.

NajcenejĹĄo, vredno 8,47 milijona evrov, je oddal konzorcij Kolektor, CGP in VOC Celje. Kot pravijo na Darsu, je gradbeno dovoljenje za dela pri Gaberkah postalo pravnomoÄ?no. Dars je tudi Ĺže objavil razpis za sklop del Jenina od prikljuÄ?ka Velenje jug do Slovenj Gradca. Gradnja odseka je po interventnem zakonu doloÄ?ena kot pomembna investicija.

Razpisana dela zajemajo gradnjo trase dela hitre ceste, prikljuÄ?ne ceste, viaduktov Jenina in VisoÄ?nik, mostu Jenina in ĹĄe nekatera druga dela. Ocenjena vrednost javnega naroÄ?ila je 30 milijonov evrov brez DDV. Skrajni rok za predloĹžitev prijave za sodelovanje je 1. september.

Junija se je negativni zaposlitveni trend ustavil

Hostlom gre bolje, kot je kazalo

Tina Felicijan

6. avgusta 2020

V regiji SaĹĄa nekateri dihajo bolje SaĹĄa regija, kljub teĹžavam, ki so se kazale na zaÄ?etku epidemije v gospodarstvu, spet bolje diha.

NajveÄ?ji preskok je bil gotovo narejen v Gorenju. Tu so ĹĄe pred kratkim govorili o ogromnem opuĹĄÄ?anju. Sedaj pa je drugaÄ?e. V sindikatu SKEI Gorenja so po besedah predsednika Ĺ˝ana Zebe zadovoljni, ker so lahko odĹĄli na kolektivni dopust optimistiÄ?no razpoloĹženi. Po teĹžavnem zaÄ?etku leta in pozneje ĹĄe teĹžav zaradi korona virusa in s tem napovedanimi najveÄ?jimi odpuĹĄÄ?anji do sedaj so imeli zaposleni veliko sreÄ?e, da so vodilni kadri naĹĄli dovolj trĹžnih priloĹžnosti in zapolnili zmogljivosti, tako da kakĹĄnih posebnih odpuĹĄÄ?anj za zdaj ne bo potrebnih in bo zato tudi praznovanje njihovega 70- letnega jubileja bolj optimistiÄ?no. Ker je dela veÄ?, bo Gorenje Ĺže takoj po kolektivnem dopustu, ki letos traja le dva tedna, dodatno zaposlovalo, do oktobra naj bi zaposlili kar 400 delavcev.

GEN-I prodal za 50 odstotkov veÄ? sonÄ?nih elektrarn Virus korona je prinesel ĹĄe kakĹĄno pozitivno zgodbo. Recimo veÄ?je zanimanje za alternativne vire energije. V prvem polletju so v Skupini GEN-I prodali za preveÄ? kotk 50 odstotkov veÄ? sonÄ?nih elektrarn za samooskrbo kot v enakem obdobju lani. NaÄ?rtovani EBIT so presegli za skoraj 20 odstotkov, prodali so za 65 teravatnih ur elektriÄ?ne energije in plina in izdali za 25 milijonov evrov komercialnih zapisov.

Kriza z virusom odnesla velik del prodaje Ĺ˝alski proizvajalec elementov za notranjost avtomobilov Novem Car Interior Design letos zaradi umirjanja avtomobilskega trga in epidemije covida-19 priÄ?akuje 20-odstotni upad prodaje. Aprila je bila prodaja 92 odstotkov niĹžja od naÄ?rtovane, maja pa za 80 odstotkov. Trenutne ocene kaĹžejo, da bodo naroÄ?ila letos nihala zaradi krize v panogi.

Se moramo pripraviti na inflacijo?

Zlato gre v nebo

Ob neverjetnih vsotah, ki jih drĹžave po vsem svetu namenjajo temu, da ljudje obdrĹžijo sluĹžbe oziroma da brezposelni dobijo ustrezno nadomestilo, se pojavlja vse veÄ? opozoril, naj se pripravimo na inflacijo. Ta je trenutno ĹĄe pod nadzorom in je Ĺže veÄ? kot desetletje niĹžja od Ĺželja denarnih oblasti. Nekaj analitikov sicer meni, da ob zelo visoki brezposelnosti in stanju, ko je dejanski BDP obÄ?utno manjĹĄi od potencialnega, razlogov, da bi se morali bati inflacije ni.

London – Cena zlata se je v torek na svetovnih borzah prviÄ? v zgodovini povzpela nad 2000 dolarjev. Za 31,1-gramsko unÄ?o je bilo treba popoldne odĹĄteti rekordnih 2000,58 dolarja. Letos so se cene zlata zviĹĄale Ĺže za veÄ? kot 30 odstotkov. Pred zaostritvijo koronske krize v marcu je bilo treba za eno unÄ?o te Ĺžlahtne kovine odĹĄteti manj kot 1500 dolarjev.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Prestrukturiranje usmerjeno k bolj donosnim delovnim mestom Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z Evropsko komisijo pripravlja program prestrukturiranja premogovnih regij, s katerim bo Evropa sofinancirala prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo – Sedanje smernice kaĹžejo, da se tukajĹĄnjemu okolju nasmiha svetla prihodnost Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝e dolgo ugotavljamo, da se bo treba v tukajĹĄnjem okolju, ki je v veliki meri odvisno od energetskih podjetij Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki sta oba ogljiÄ?no zelo obremenjujoÄ?a, prestrukturirati. Pa ne zgolj na tem podroÄ?ju – delovno intenzivne panoge z nizko dodano vrednostjo bo treba poÄ?asi nadomeĹĄÄ?ati z bolj donosnimi delovnimi mesti, ki prinaĹĄajo viĹĄjo dodano vrednost in s tem tudi boljĹĄi zasluĹžek, ki si ga vsi seveda Ĺželimo. Ĺ˝al pa ga trenutna produktivnost ne omogoÄ?a. O aktivnostih, ki potekajo v zvezi s tem, smo se pogovarjali s Ä?lanom skupine, ki pripravlja osnovne smernice, direktorjem velenjske obÄ?inske uprave mag. Iztokom Morijem.

Pravzaprav lahko reÄ?emo, da imamo kar malo sreÄ?e, da je na evropski ravni sprejet program prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo seveda tudi finanÄ?no podprt. Lokalna skupnost na vse to ni nepripravljena? ÂťTako je. Lokalna skupnost se je skupaj z obÄ?inami celotne regije,

Mag. Iztok Mori: ÂťLokalni udeleĹženci imamo zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju strategije.ÂŤ

â?ą

gospodarskimi druĹžbami Ĺ aleĹĄke doline (ĹĄe posebej s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj), predstavniki civilne druĹžbe, razliÄ?nih izobraĹževalnih institucij in sindikatov zelo aktivno lotila priprave omenjene strategije prestrukturiranja premogovnih regij. Skupaj Ĺželimo najti najboljĹĄe reĹĄitve za tukajĹĄnje prebivalce in ustvariti najboljĹĄe pogoje za nova delovna mesta, ki jih bomo zaradi prehoda na brezogljiÄ?no druĹžbo potrebovali v naslednjih desetih, dvajsetih, tridesetih letih. S tem progra-

mom Ĺželimo naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom ter naĹĄim zanamcem zagotoviti pogoje za uspeĹĄno prihodnost, ki bo ponujala ĹĄtevilne nove moĹžnosti in priloĹžnosti.ÂŤ S tem ko ste k sodelovanju pritegnili resniÄ?no vse akterje, ki imajo znanje in izkuĹĄnje, ki jih lahko delijo, ugotavljate, da je pripravljenosti, volje, priloĹžnosti in moĹžnosti res veliko? ÂťOsebno verjamem to, kar delamo. Verjamem, da delamo dobro. Tako smo Ĺže sedaj, v zelo kratkem Ä?asu, zbrali veliko reĹĄi-

Direktor Plastike Skaza Bart Stegeman: ÂťVodstvo se je v Ä?asu korona krize dnevno usklajevalo s kupci in zaposlenimi preko vseh moĹžnih kanalov, zdaj se trudimo izgubljeno nadoknaditi.ÂŤ

Velenje – DruĹžinsko podjetje Plastika Skaza od lanskega julija po odhodu Igorja in Tanje Skaza z mesta izvrĹĄnih direktorjev vodita dr. Robert AgniÄ? in Bart Stegeman. Igor in Tanja Skaza pa sta ostala 98-odstotna lastnika podjetja. V njem opravljata nadzorniĹĄko funkcijo. Oba nova direktorja prihajata iz podjetja Skaza, ker sta Ĺže prej vodila kljuÄ?na delovna podroÄ?ja in nadaljujeta preobrazbo v novodobno podjetje, ki neguje izbrane vrednote in si prizadeva za uresniÄ?evanje postavljenih ciljev in vizije. Natanko leto dni, odkar je prevzel naloge direktorja, smo se v Plastiki Skaza sreÄ?ali z Bartom Stegemanom.

Koliko se lastnika vkljuÄ?ujeta?

Veliko ÂťkomandirataÂŤ? ÂťOh, to pa ne ‌ Tako je bilo tudi dogovorjeno. Imamo pa z njima zelo dober osebni in formalni odnos. V Ä?asu korona krize smo ju pogosto obveĹĄÄ?ali o tem, kaj se v podjetju dogaja. Sta lastnika Skaze in prav je, da sta seznanjena.

Sicer pa se uradno sreÄ?ujemo enkrat meseÄ?no oziroma po potrebi.

Oba imata ogromno izkuĹĄenj, ki so nam lahko v pomoÄ?, Igor na tehniÄ?nem podroÄ?ju, Tanja na motivacijskem, in ĹĄkoda bi bilo, da tega ne bi upoĹĄtevali.ÂŤ

dobili informacijo, da bi lahko skupaj s kohezijskimi sredstvi pridobili kar okrog 350 milijonov evrov, kasneje se je govorilo celo o milijardi evrov. A oÄ?itno ne bo tako, saj Evropska komisija sedaj zaradi spremenjenih okoliĹĄÄ?in in potreb po raziskavah za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusne bolezni ta sredstva zmanjĹĄuje.

Kljub temu verjamem, da bomo skupaj z drugimi kohezijskimi sredstvi dobili dovolj sredstev za uresniÄ?itev ciljev, ki smo si jih zastavili.ÂŤ

Kako ste se sooÄ?ili s korona krizo?

lali doma. V enem tednu smo imeli to urejeno.ÂŤ

Kako se je to obdobje odrazilo poslovno?

ÂťTako kot za cel svet je bilo tudi za nas nekaj nepriÄ?akovanega.

Kako si pripravljen na nepriÄ?akovano? Nisi! A smo se zelo hi-

Potem se je vse ustavilo. Z izvozom ustvarite veÄ? kot 90 odstotkov prometa. Od njega ste odvisni.

ÂťÄŒe je Ikea trgovine zaprla, je bila prodaja manjĹĄa. ÄŒe so prodali manj, so manj kupovali pri nas ‌ To ĹĄe Ä?utimo, a gre na bo-

Bart Stegeman: ÂťZavedamo se, da Ä?e bo ĹĄlo Velenju dobro, bo ĹĄlo tudi nam. Radi pomagamo, Ä?e le lahko.ÂŤ

den smo se tukaj, v Velenju, sestali z dvema kupcema. Trudimo se nadomestiti, kar smo izgubili.ÂŤ Ste optimist? ÂťSeveda. Smo dober kolektiv in prihodnost nam dobro kaĹže.ÂŤ Letos ste imeli virtualen dan odprtih vrat. ÂťDan odprtih vrat je priloĹžnost za vse, ki Ĺželijo podjetje bolje spoznati. Tokratni je potekal na druĹžbenem omreĹžju. Vsi, ki so to Ĺželeli, so lahko prisluhnili zgodbi in viziji podjetja, predstavili smo proizvodne procese in materiale, iz katerih nastajajo naĹĄi izdelki, prijazni do ljudi in narave. Bilo je malo krajĹĄe, kot bi bilo sicer, z odzivom pa smo bili zadovoljni.ÂŤ

â?ą VaĹĄ najveÄ?ji kupec, ĹĄvedski pohiĹĄtveni trgovec Ikea, je trgovine zaprl Ä?ez noÄ? ... ÂťTudi meje so se zapirale ‌ Treba je bilo uskladiti proizvodnjo in prodajo. Vodstvo se je dnevno usklajevalo s kupci in zaposlenimi preko vseh moĹžnih kanalov. Vodje proizvodnje so bili tedensko v stiku s sodelavci, ki so delali od doma. Ogromno smo komunicirali navznoter. Vsak je vedel, kaj je treba narediti.ÂŤ

Morda je doslej veljalo, da tukaj ni pravega razvojnega naboja, da ni projektov in idej. Zadnji meseci so pokazali, da ni tako? ÂťRes je. Projektov, idej, predlogov in razvojnih razmiĹĄljanj je veliko, seveda pa je naĹĄa naloga, da odgovorno izberemo tiste, ki bodo resniÄ?no zagotavljali najboljĹĄe pogoje za ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo in s tem tudi viĹĄjimi plaÄ?ami. To bo zagotovo prineslo veÄ?jo blaginjo celotni lokalni skupnosti.ÂŤ

â?ą

ÂťZ lastnikoma, Igorjem in Tanjo Skaza, imamo zelo dober tako osebni kot formalni odnos.ÂŤ

tro odzvali in se organizirali. Ĺ˝e ĹĄtiri ali pet dni pred zaprtjem ĹĄol in vrtcev, ker smo slutili, da se utegne to zgoditi, smo se na to pripravili. Veste, pri nas je zaposlenih veliko mladih mamic in poskrbeli smo, da so lahko ostale doma s svojimi otroki. Potem smo izpeljali vse potrebno, da smo zaposlenim, kjer je bilo to moĹžno, omogoÄ?ili delo od doma.

Z dobro podprtim IT sistemom so lahko vsi tisti, ki so lahko, de-

soustvarjanju strategije, ki jo pripravljajo.ÂŤ

tev, predlogov, idej, ki seveda pomenijo za nas nove izzive, a smo Kaj konkretno pa trenutno vaĹĄa nanje dobro pripravljeni. Ĺ˝elimo delovna skupina dela? si, da energetika zaradi prestrukturiranja v naĹĄem okolju ne bi ÂťNaĹĄa delovna skupina sodeJe res opredeljenih projektov Ĺže kar usahnila, ampak jo Ĺželimo luje z mednarodno druĹžbo Deza veÄ? kot 400 milijonov evrov? ohraniti drugaÄ?e, bolj uÄ?inkovito loitte, ki jo je Evropska komisija in brezogljiÄ?no. ÂťVerjetno je KakĹĄen naÄ?in bo projektov ĹĄe Ĺ˝elijo si projekte, Projekte najboljĹĄi, bodo veÄ?, ideje pa s katerimi bodo prestrukturiranja seveda pokazale seveda ĹĄe veustrezne raziskadno zbiramo in dvignili kakovost premogovnih ve. Vsekakor pa ustrezno razvrĹživljenja v regiji. regij pripravlja razmiĹĄljamo, da ĹĄÄ?amo. Ĺ˝elimo Ĺ˝e zdaj jih je mednarodno bi energijo ĹĄe nasi projekte, s evidentiranih druĹžba Deloitte, prej proizvajali, katerimi bomo za veÄ? kot 400 ki jo je izbrala seveda ne iz predvignili kakomoga, ampak iz vost Ĺživljenja v milijonov evrov.

Evropska komisija. kakĹĄnega drugeregiji, projekte, ga Ä?istega vira.ÂŤ ki bodo naravizbrana za pripravo teh progra- nani razvojno in bodo povezoPa je Ĺže znano, na koliko nepo- mov. Njihovi strokovnjaki opra- vali celotno druĹžbeno sfero. Med vratnih sredstev iz Evropske uni- vljajo v lokalnih okoljih inter- drugim si Ĺželimo tudi, da bodo je bi za pripravo teh programov vjuje z vsemi udeleĹženimi, torej lahko naĹĄi izobraĹževalni zavodi in seveda kasnejĹĄo izvedbo lahko tudi Ä?lani naĹĄe delovne skupine. podpirali usposabljanja, ki jih bo raÄ?unali?

Aktivno zbirajo informacije, pre- za razvoj zahtevnejĹĄih delovnih ÂťTa trenutek teĹžko ocenim, na gledujejo projekte, prenaĹĄajo iz- mest potrebovalo razvijajoÄ?e se koliko sredstev lahko raÄ?una- kuĹĄnje iz tujine. Zelo pomembna gospodarstvo. Imamo torej vimo, saj se ti podatki nenehno se jim zdijo tudi naĹĄa mnenja in zijo. In imamo sanje, v katere spreminjajo. Na zaÄ?etku leta se dosedanje izkuĹĄnje, kar se mi zdi verjamemo. V prestrukturiranju je omenjalo 95 milijonov evrov odliÄ?no, saj imamo tako lokalni vidimo priloĹžnost za vse nas.ÂŤ đ&#x;”˛ nepovratnih sredstev, potem smo udeleĹženci pomembno vlogo pri

Korona je spremenila svetovni trg Milena KrstiÄ? – Planinc

5

GOSPODARSTVO

6. avgusta 2020

lje. Pri Ikei do konca letoĹĄnjega leta ne priÄ?akujemo velikega izpada. Se pa pozna pri kupcih v drugih drĹžavah, predvsem pa na podroÄ?ju pridobivanja novih. Potovanja so ĹĄe vedno omejena, pogajanja gredo poÄ?asneje. Aprila in maja smo imeli najavljene tri ali ĹĄtiri veÄ?je kupce. Njihov osebni obisk je bil sicer odpovedan, a smo bili z njimi v stikih Âťon lineÂŤ.

Zdaj pa se poÄ?asi vzpostavljajo tudi osebna sreÄ?anja. PrejĹĄnji te-

Plastika Skaza je v tem okolju pomemben zaposlovalec. Boste zaposlovali tudi v prihodnje? KakĹĄne profile? ÂťKorona kriza je precej spremenila trg. Mi smo bili Ĺže vsaj pol leta pred korono, ta pa je to ĹĄe pospeĹĄila, s svojo blagovno znamko prisotni na internetnih platformah. Obvladovanje teh platform zahteva drugaÄ?en profil kadrov. Kar pa se kadra v proizvodnji in skladiĹĄÄ?u tiÄ?e, bomo najbrĹž spet zaposlovali jeseni.

In ker smo v tem Ä?asu nekoliko reorganizirali nekatere oddelke,

bomo potrebovali tudi visoko izobraĹžen kader.ÂŤ Razvijate spet kaj novega?

Za to si nenehno prizadevamo. Pri tem se ne ustavljamo.

UpoĹĄtevamo potrebe in Ĺželje tako velikih kupcev kot malih

â?ą

ÂťPotovanja so ĹĄe vedno omejena, pogajanja z novimi kupci gredo poÄ?asneje.ÂŤ

uporabnikov, veliko smernic in idej za nove produkte pa imamo tudi sami. Pred dobrimi 14 dnevi smo zakljuÄ?ili en del tega procesa. Nov vrhunski izdelek bomo predstavili septembra. Ne bom ĹĄe povedal, kaj. Sem pa zelo ponosen.ÂŤ KakĹĄno je sodelovanje z lokalno skupnostjo? ÂťV to okolje smo tesno vpeti.

Zelo dobro sodelujemo z Mestno obÄ?ino Velenje in znotraj te s SAĹ A inkubatorjem. Z veseljem sodelujemo pri ĹĄtevilnih razvojnih in drugih projektih, tako evropskih kot tistih manjĹĄih, povsem lokalnih. Zavedamo se, da Ä?e bo ĹĄlo Velenju dobro, bo ĹĄlo tudi nam. Radi pomagamo, Ä?e le lahko.ÂŤ Zdaj je Ä?as dopustov. Kje ga boste preĹživeli vi? ÂťNe vem ĹĄe. Vse je ĹĄe odprto.

A se bo v kratkem treba odloÄ?iti – za ÂťgorÂŤ ali ÂťdolÂŤ.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 29. julija VeÄ?erno neurje, ki je ponekod vkljuÄ?evalo toÄ?o, je zajelo velik del drĹžave in povzroÄ?ilo veliko gmotno ĹĄkodo. UniÄ?ene so ĹĄtevilne strehe, poĹĄkodovani avtomobili, toÄ?a je poleg objektov ponekod uniÄ?ila pridelek, ceste, povzroÄ?ila izpad elektrike in onesnaĹženje pitne vode. Gasilci so morali posredovati na veÄ? kot 500 lokacijah, aktiviranih je bilo okoli sto enot. Najhuje je bilo v DomĹžalah, kjer se prva ocena ĹĄkode vrti okoli 2,5 milijona evrov.

Sklad Alfi je kupil zadnji del terjatev Abanke in postal veÄ? kot 80-odstotni lastnik vseh finanÄ?nih terjatev do skupine TuĹĄ. Vrhovno sodiĹĄÄ?e je razsodilo, da je treba Mercatorjeve delnice, ki so bile s sklepom agencije za varstvo konkurenco konec lanskega leta zaÄ?asno odvzete, nemudoma vrniti Agrokorju.

HadĹž - letos brez medsebojnih kontaktov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je preko Twitterja predlagal preloĹžitev za 3. november predvidenih predsedniĹĄkih volitev, Ä?eĹĄ da bi okrepljeno glasovanje po poĹĄti zaradi epidemije korona virusa lahko prineslo volilne prevare in netoÄ?ne rezultate; poĹžel je veliko nasprotovanj.

Muslimani so v maskah zaÄ?eli tradicionalno romanje v Meko, ki pa bo zaradi pandemije Covida-19 potekalo v zelo omejenem obsegu in pod strogimi preventivnimi ukrepi.

ZDA bodo iz NemÄ?ije umaknile 11.900 vojakov. Trenutno imajo v NemÄ?iji nameĹĄÄ?enih 36.000 vojakov.

ÄŒetrtek, 30. julija V Sloveniji je moÄ?no padla naklonjenost predÄ?asnim volitvam. Trenutno je namreÄ? predÄ?asnim volitvam naklonjenih le 40,9 odstotka vpraĹĄanih, kaĹže javnomnenjska anketa, ki jo je za Ä?asnik Delo opravila Mediana. DeleĹža tistih, ki so za to, da vlada mandat izpelje do konca, in tistih, ki bi ĹĄli na predÄ?asne volitve, sta trenutno skoraj enaka.

UÄ?inki epidemije Covida-19 se ĹĄe moÄ?no poznajo na drĹžavni blagajni. V proraÄ?unu je Slovenija zabeleĹžila kar za 15,5 odstotka manj prihodkov kot v lanskem polletju, odhodki pa so se poveÄ?ali za 27,7 odstotka. ProraÄ?un je tako izkazal 1,916 milijarde evrov primanjkljaja.

Kljub teĹžavam pa nekatera podjetja dobro poslujejo. Skupina Krka je v prvem polletju dosegla prodajo v viĹĄini 803,8 milijona evrov, kar je ĹĄest odstotkov veÄ? kot v primerljivem lanskem obdobju. ÄŒisti dobiÄ?ek se je poveÄ?al za 15 odstotkov.

Sicer pa drĹžave po svetu moÄ?no Ä?utijo omejitve, ki jih je prinesel korona virus. ZDA in NemÄ?ija so poroÄ?ale o najveÄ?jih padcih BDP, odkar merijo gospodarsko aktivnost. Posebej v ZDA je BDP v drugem Ä?etrtletju v primerjavi z enakim obdobjem

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

lani zelo upadel, kar za 32,9 odstotka. V NemÄ?iji pa je BDP v drugem Ä?etrtletju v primerjavi s predhodnim upadel za 10,1 odstotka.

Huawei ne popuĹĄÄ?a.

Seveda pa so tudi tu nekatera podjetja zelo uspeĹĄna, recimo kitajski tehnoloĹĄki velikan Huawei.

Ta je kljub vsem omejitvam (ne le zaradi virusa), s prvega mesta najveÄ?jih proizvajalcev pametnih telefonov izrinil Samsung Electronics.

Petek, 31. julija V kabinetu predsednika vlade so potrdili okuĹžbo z novim korona virusom. OkuĹžen je strokovni sodelavec.

ObmoÄ?je evra je v letoĹĄnjem drugem Ä?etrtletju zabeleĹžilo 12,1-odstoen padec bruto domaÄ?ega proizvoda (BDP), v celotni EU pa se je gospodarska aktivnost skrÄ?ila za 11,9 odstotka, je danes objavil evropski statistiÄ?ni urad Eurostat. Gre za najveÄ?ja padca, odkar urad od leta 1995 vodi to statistiko. NajveÄ?ji Ä?etrtletni padec BDP so zabeleĹžili v Ĺ paniji (– 18,5 %). NajmanjĹĄi padec so imeli v Litvi (–5,1 %).

Podatkov za Slovenijo medtem ĹĄe ni. StatistiÄ?ni urad RS (Surs) jih bo objavil 31. avgusta

demija Covida-19 trajala ĹĄe dolgo, njene uÄ?inke pa bo Ä?utiti ĹĄe veÄ? desetletij. Svet se medtem pribliĹžuje 18 milijonom okuĹžb z novim korona virusom.

Aplikacija #OstaniZdrav, namenjena obveĹĄÄ?anju o stikih z okuĹženimi z novim korona virusom je pripravljena. Aplikacija Ĺže deluje, prilagojena je slovenskim uporabniko m in je v testiranju na MJU in NIJZ. PriÄ?akujejo, da bo uporabnikom na voljo do druge polovice avgusta. Informacijska pooblaĹĄÄ?enka Mojca Prelesnik je ob tem ponovno opozorila na po njeni oceni neustrezne pravne osnove za delovanje aplikacije, Ä?eĹĄ da ocena uÄ?inkov ne more nadomestiti pomanjkljivosti veljavnega zakona.

V Berlinu se je po podatkih policije zbralo okoli 17.000, po podatkih organizatorjev pa 20.000 ljudi na osrednjem protestu proti omejitvam, ki so jih v drĹžavi uvedli zaradi novega korona virusa. Rusija namerava oktobra zaÄ?eti mnoĹžiÄ?no cepiti proti Covidu-19, je sporoÄ?il ruski minister za zdravje Mihail MuraĹĄko.

V ZdruĹženih arabskih emiratih so objavili, da so uspeĹĄno zagnali svojo prvo jedrsko elektrarno. To je prva arabska drĹžava, ki proizvaja jedrsko energijo.

Nedelja, 2. avgusta Boj z zahrbtno boleznijo je izgubil dolgoletni Ĺžupan obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Bil je vidni Ä?lan stranke SD, dolgoletni poslanec drĹžavnega zbora in drĹžavni svetnik. V Velenjski obÄ?ini bodo morali sedaj pripraviti nadomestne volitve.

Trump bi ukinil tudi TikTok.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo v ZDA prepovedali priljubljeno spletno druĹžbeno omreĹžje za deljenje videoposnetkov TikTok, ker po ocenah ameriĹĄkih oblasti obstaja nevarnost, da to platformo zlorabljajo kitajske obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe.

Muslimani na hadĹžu so simbolno kamenjali hudiÄ?a s steriliziranimi kamni, ki so jih prejeli ob prihodu v Meko. Namesto obiÄ?ajne milijonske mnoĹžice se letos zaradi pandemije Covida-19 tradicionalnega romanja udeleĹžuje le nekaj tisoÄ? vernikov.

Velik del Francije je zajel vroÄ?inski val. Temperatura v Parizu je v senci dosegla 40 stopinj Celzija. Podobno je tudi v Italiji, drugje po Evropi pa je vroÄ?inski val le nekoliko blaĹžji.

Sobota, 1. avgusta V 79. letu starosti je umrl Franc (Feri) Horvat, gospodarstvenik, veÄ? mandatov poslanec v DZ, kratko obdobje tudi predsednik DZ in nekoÄ? Ä?lan jugoslovanske vlade.

Neurje, ki je v sredo prizadelo velik del Slovenije, je po prvih ocenah tudi na KoroĹĄkem in v Savinjski regiji povzroÄ?ilo veÄ?milijonsko ĹĄkodo.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da bo pan-

6. avgusta 2020

Ponedeljek, 3. avgusta Slovensko obalo je prizadelo hudo neurje, ki pa po prvih podatkih vendarle ni povzroÄ?ilo prevelike ĹĄkode. Neurja z moÄ?nim vetrom in nalivi so prizadela tudi druge dele drĹžave, skupaj 25 obÄ?in.

Hudo neurje z vetrom je prizadelo tudi velik del HrvaĹĄke, posebej Istro. V Umagu je veter pihal tudi veÄ? kot 150 kilometrov na uro, na morju pred mestom pa so zabeleĹžili trombe.

V Velenju je bilo ugotovljenih najveÄ? okuĹžb s korona virusom naenkrat. Pozitivne so bile tri osebe.

DeSUS zahteva odgovore od predsednice Aleksandre Pivec.

V poslanski skupini DeSUS od predsednice stranke Aleksandre Pivec enotno zahtevajo konkretna pojasnila o ravnanju, povezanem z obiskoma podjetja Vinakras in obÄ?ine Izola.

TuristiÄ?ne bone je do ponedeljka deloma ali v celoti Ĺže uporailo 292.561 upraviÄ?encev, s tem pa se je v turistiÄ?ni sektor steklo 40,2 milijona evrov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posvarila, da verjetno nikoli ne bo ene magiÄ?ne reĹĄitve za novi korona virus. Tudi uÄ?inkovito cepivo najverjetneje ne bo izkoreninilo Covida-19.

Tik pred drugo obletnico zruĹĄenja viadukta Morandi, v katerem je Ĺživljenje izgubilo 43 ljudi, so v Genovi odprli nov viadukt.

Poimenovali so ga San Giorgio in je posveÄ?en svetniku, ki je pomemben za to italijansko mesto.Â

Torek, 4. avgusta

Boj z zahrbtno boleznijo je izgubil Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Na Svetih ViĹĄarjah pri TrbiĹžu je bilo Ĺže 32. leto zapored osrednje slovensko romanje na stiÄ?iĹĄÄ?u slovanskega, romanskega in germanskega sveta. SreÄ?ali so se Slovenci treh Slovenij: matiÄ?ne, zamejske in izseljenske.

Easy Jet se je vrnil na Brnik.

V nedeljo je ponovno vzpostavil lete v Berlin, kamor bo do konca poletne sezone predvidoma letel enkrat tedensko.

Vrh najnovejĹĄe Forbesove lestvice 100 najvrednejĹĄih blagovnih znamk tako kot lani zasedajo tehnoloĹĄki velikani Apple, Google, Microsoft, Amazon in Facebook.

V indijski zvezni drĹžavi PandĹžab je zaradi zastrupitve z alkoholom umrlo 86 ljudi. Policija je v zvezi s trgovino z nezakonito proizvedenim alkoholom v soboto izvedla veÄ? kot sto racij.

V Sloveniji so vsi veÄ?ji trgovci v nedeljo spet odprli trgovine.

Zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila nezakonitih migracij iz Slovenije v Italijo je vlada v Rimu napovedala, da bo v Furlanijo-Julijsko krajino na mejo s Slovenijo poslala dodaten kontingent vojakov.

Libanonsko prestolnico Bejrut je stresla silovita eksplozija. PoroÄ?ajo o vsaj 80 mrtvih in okoli 4000 ranjenih. Eksplozijo je bilo

Brez signala Naj zaÄ?nem s prijazno prigodo, ki se je te dni dogodila sredi temnih gozdov odmaknjene Jelovice. Hodili smo s taborniki gor in dol, se malo izgubljali v kraĹĄkih vrtaÄ?ah, se prebijali med trni in debli, zaĹĄli in se reĹĄili s hojo po azimutu, malo za ĹĄalo in malo zares smo tako korakali proti cilju. Ko smo priĹĄli na veliko jaso, je eden od mlajĹĄih tabornikov, kakĹĄnih deset let je bil star, zastal in rekel, da naj posluĹĄamo. ÂťSliĹĄite, telefonski zvonec, nekaj zvoni.ÂŤ No, ni zvonil telefonski zvonec, paÄ? pa je veter z druge strani zelene jase prinesel zvok kravjega zvonca. Telefoni na tisti planoti sicer bolj poredko zvonijo, saj je signal ĹĄibek, prenosa podatkov pa skorajda ni. Kar je tudi prav, mobilno omreĹžje in telefoni so sredi narave v resnici odveÄ?.

A kar navadili smo se, da so vedno z nami.

Otroci, ki so se rodili po letu 2000, niti ne Jure TrampuĹĄ poznajo sveta, v katerem ni bilo Ĺžepnih raÄ?unalnikov, ki se delajo, da so telefoni. Ĺ˝ivimo v elektronski dobi, ki je v mnogoÄ?em boljĹĄa kot tiste pred njo. A ne povsod. Mamljivi blesk kopice informacij in fotografij, posnetkov in navidezne sreÄ?e ustvarja popaÄ?eno realnost, obÄ?utek, da je vse na dosegu roke, Ä?etudi smo si ljudje vedno bolj narazen. Ideja ustanoviteljev Facebooka, podjetja, ki trguje z naĹĄimi skrivnostmi, mi pa mu pri tem v resnici pomagamo, je bila, da se poveĹže ves svet. Skoraj so bili uspeĹĄni, a ta svet, vse te povezave niso tisto, kar smo misli nekoÄ?.

Ljudje smo povezani v moderirano prikazovanje nekih hipnih zgodb, ki naj bi bile ukrojene po naĹĄem okusu. In ker so mu tu pa tam res podobne, hlepimo po nadaljnjih odmerkih hitro zasvojljive sreÄ?e. Namesto pameti imamo v rokah pametne telefone.

Vse to je laĹžna sreÄ?a, laĹžen obÄ?utek, da smo pomembni, da so pomembne fotografije prijateljev, ki so ravno zdaj na plaĹži (mi pa nismo, a smo skoraj tam), laĹžen obÄ?utek, da vemo, kaj se dogaja v svetu (ker prebiramo Ä?lanke, ki teĹžijo k vĹĄeÄ?nosti, enostavnosti, logiÄ?nosti, Ä?etudi je resnica velikokrat dolgoÄ?asna in predvsem zapletena), laĹžen obÄ?utek, da poznamo vse odgovore, ker smo nekomu napisali, da je idiot, laĹžen obÄ?utek, da nas imajo tudi drugi radi, zato, ker paÄ? lajkajo naĹĄe objave, ker nam poĹĄiljajo majhne, smejoÄ?e se rumene pike, laĹžen obÄ?utek, da smo naredili nekaj dobrega, ker smo se podpisali pod kakĹĄno peticijo ali pa delili res jezno objavo o stanju v naĹĄi ĹĄirĹĄi in oĹžji domovini.

DruĹžbena omreĹžja so stroj za ustvarjanje iluzij, stroj, ki mu ne poveljujemo sami, paÄ? pa ga urejajo algoritmi, katerih namen je prodaja oglasov v prijaznejĹĄi in politiÄ?na propaganda v malo manj prijaznejĹĄi izpeljavi.

Vse te stvari, ves ta neon, ki bleĹĄÄ?i v nas, je samo bitka za naĹĄ Ä?as. Smo manualni delavci, suĹžnji ekonomije pozornosti, pri Ä?emer smo si okove nadeli prostovoljno.

In medtem, v Ä?asu, ko se smejimo posnetkom nagajivih maÄ?k in nerodnim padcem, se zunaj ekrana dogajajo usodnejĹĄe stvari.

Zgodi se recimo epidemija nekega virusa in kar naenkrat, vsi zaprepadeni nejeverno ugotovimo, da v Sloveniji, v hitro starajoÄ?i se druĹžbi, Ĺže zadnjih 16 let ni bil zgrajen noben nov dom za starostnike. Velenjski je star Ĺže 40 let, Ĺže dlje Ä?asa mu primanjkuje prostorov za nove varovance.

NaĹĄa druĹžba je v resnici pozabila, kaj pomeni dostojanstvo, v resnici smo pozabili, kaj je pomembno. Iztirili smo se. In s telefoni v roki vsi nasmejani drvimo v nepovrat. đ&#x;”˛

Ugodni krediti za manjĹĄa podjetja V Bejrutu sta odjeknili moÄ?ni eksploziji.

Ä?utiti celo na 240 km oddaljenem Cipru. Razneslo naj bi skladiĹĄÄ?e z eksplozivno snovjo.

V NSi zaznamujejo 20. obletnico ustanovitve stranke. Predsednik stranke Matej Tonin se je ob tej priloĹžnosti v poslanici zavzel za krepitev stranke, saj se bo s tem okrepila zdrava in racionalna politiÄ?na sredina. VeÄ?jo slovesnost v NSi naÄ?rtujejo 4. septembra, ko v goste priÄ?akujejo tudi vodjo Evropske ljudske stranke Donalda Tuska.

Nekdanji ĹĄpanski kralj Juan Carlos, ki se je znaĹĄel sredi veÄ?milijonskega korupcijskega ĹĄkandala, naj bi se umaknil iz Ĺ panije v Dominikansko republiko.

Slovenski podjetniĹĄki sklad je objavil javni razpis za novo linijo neposrednih kreditov od 5000 do 50.000 evrov na podjetje. Ti so namenjeni zagotavljanju ugodnih likvidnostnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki so utrpela gospodarsko ĹĄkodo zaradi covida-19.

Skupno je razpisanih 25 milijonov evrov kreditov, ki so namenjeni za podporo okoli 750 mikro, malim in srednje velikim podjetjem s podroÄ?ja turizma, ki se nahajajo zunaj problemskih in obmejnih problemskih obmoÄ?ij, imajo vsaj pet zaposlenih in so utrpela gospodarsko ĹĄkodo zaradi novega korona virusa. Vloge lahko oddajo do 24. avgusta in 9. oktobra za upraviÄ?ene stroĹĄke, ki so natanÄ?no opredeljeni v javnem razpisu.

Na razpis se lahko prijavijo podjetja, ki imajo od pet do vkljuÄ?no 49 zaposlenih ter opravljajo dejavnosti hotelov, podobnih nastanitvenih obratov, poÄ?itniĹĄkih domov, avtokampov, taborov, streĹžbe jedi in pijaÄ?, potovalnih agencij, organizatorjev potovanj, organiziranje razstav, sejmov in sreÄ?anj, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter medkrajevni in drug cestni potniĹĄki promet. đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

POGOVOR

6. avgusta 2020

Dovolj razlogov za praznovanje, a brez prireditev

So majhni, a pogumni in inovativni

V obÄ?ini LuÄ?e ponosni na ĹĄportni center, najveÄ?ji projekt v samostojni lokalni skupnosti – VeÄ?jih investicij v prihodnje ĹĄe niso dorekli

Posodobljenih 2,5 kilometra ceste v Logarsko dolino letoĹĄnja osrednja naloĹžba v obÄ?ini SolÄ?ava – Trajnost na vseh podroÄ?jih dela in Ĺživljenja Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

vreden pribliĹžno 2,4 milijona evrov, se nismo zadolĹžili. VeÄ? let smo zanj varÄ?evali, blizu 900 tisoÄ? evrov pa smo pridobili na razpisih eko sklada in ministrstva za ĹĄolstvo in ĹĄport.ÂŤ Za dvig kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov so poskrbeli ĹĄe z izgradnjo Ä?istilne naprave, katere vrednost ocenjujejo na pribliĹžno 300 tisoÄ? evrov. Tudi za to se niso zadolĹžili. V teh dneh urejajo njeno okolico. Ob zapisanem so letos pripravili ĹĄe osnovo za asfaltiranje kar nekaj kilometrov obÄ?inskih cest, predvsem v zaselku Krnice in v zadnjem delu Podvolovljeka. Asfaltirali naj bi jih ĹĄe letos.

Praznik obÄ?ine LuÄ?e 5. avgust bi bil letos zagotovo ĹĄe bolj slovesen kot minula leta, saj so v Ä?asu od lanskega do letoĹĄnjega avgusta uresniÄ?ili najveÄ?ji projekt v zgodovini samostojne lokalne skupnosti – ĹĄportni center. ÂťTehtnih razlogov za praznovanje imamo, a bo letoĹĄnji obÄ?inski praznik bistveno drugaÄ?en od minulih – brez prireditev, brez druĹženja obÄ?anov.

Njihovo zdravje in zdravje drugih postavljamo na prvo mesto, primernih reĹĄitev v zvezi z izvajanjem ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžb z novim korona virusom pa nismo naĹĄli. Odpovedali smo 51. LuÄ?ke dneve, tudi slavnostne seje obÄ?inskega sveta ne bo. Kdaj bomo letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem podelili priznanja in nagrade, v tem trenutku ĹĄe ne vemo. Za to bomo izkoristili prvo primerno pri- Ciril Rosc: ÂťPogled na opravljeno delo loĹžnost,ÂŤ je pojasnil Ĺžupan od lanskega do letoĹĄnjega avgusta nas ObÄ?ine LuÄ?e Ciril Rosc. navdaja z zadovoljstvom.ÂŤ

Priprava obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtov

Izzivov do prihodnjega praznovanja obÄ?inskega praznika jim – pravi Rosc – ne manjka. VeÄ?jih naloĹžb v tem trenutku ne naÄ?rtujejo oziroma se ĹĄe niso dokonÄ?no dogovorili. So se pa prijavili na nekaj razpisov, in sicer za nakup opreme za ureditev notranjega in zuNaloĹžbe brez zadolĹževanja nanjega fitnesa, za ureditev peĹĄpoti mimo Igle, Pridobitev, kot je ĹĄportni center, je po bese- ki bo kar velik zalogaj, v pripravi imajo ĹĄe nekaj dah sogovornika za okolje zelo pomembna in drugih zadev. Ĺ˝e dalj Ä?asa snujejo obÄ?inske propo odzivu obÄ?anov – od mladih do nekoliko storske naÄ?rte. Te aktivnosti bi radi zakljuÄ?ili. starejĹĄih – tudi potrebna. Od V teh dneh obnavljajo staro njega si veliko obetajo, saj ga ĹĄportno igriĹĄÄ?e, ki bo dobilo bodo lahko uporabljale tudi novo podobo, preurejajo nekaj LetoĹĄnji obÄ?inski razliÄ?ne ĹĄportne ekipe za uÄ?ilnic v osnovni ĹĄoli, predvinagrajenci priprave. ÂťNedvomno gre za deli so postavitev ĹĄe treh etno Zlata plaketa ObÄ?ine pravo stvar in glede na to, da hiĹĄk ‌ ÂťSkratka, idej nam ne LuÄ?e: Marija Robnik; prismo ĹĄportni center zgradili v manjka,ÂŤ je sklenil Ciril Rosc. znanje ObÄ?ine LuÄ?e: Katađ&#x;”˛ predvidenem finanÄ?nem okvirina Resnik, Silva Robnik, ru, je ĹĄe toliko pomembnejKlavdij StrmÄ?nik. ĹĄa. ÄŒeprav je bil velik zalogaj,

ÂťZelo smo razmiĹĄljali, ali naj ob prazniku obÄ?ine pripravimo prireditev ali ne. Naposled smo se odloÄ?ili zanjo. Smo majhni, tudi korajĹžni, trudimo se biti inovativni in nekao se moramo izpostaviti v dobrem. Seveda se zavedamo pomena zdravja za obÄ?ane in ostale goste in bomo na prireditvi, ki bo na prostem, dosledno upoĹĄtevali priporoÄ?ila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje,ÂŤ nam je pred vÄ?erajĹĄnjo (sredino) prireditvijo v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine SolÄ?ava dejala tamkajĹĄnja Ĺžupanja Katarina Prelesnik.

Dodala je ĹĄe, da so prireditev naÄ?rtovali Ĺže od februarja dalje, za temo pa izbrali kmetijstvo.

Predvideli so posodobitev kilometra ceste, posodobili so je veÄ?

Pogum in inovativnost se jim obrestuje, meni sogovornica, saj beleĹži lokalna skupnost v zadnjih nekaj letih precejĹĄen razvoj. To jim znajo povedati obiskovalci. Vsi sicer niso bili najbolj navduĹĄeni nad deli, ki jih izvajajo pri posodobitvi ceste v Logarsko dolino, Âťa mi tega ne moremo opravljati pozimi, Ä?ez noÄ? pa se stvari ne da urediti. Pred dvema letoma smo posodobili en del, pri pripravi letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una pa smo predvideli posodobitev ĹĄe kilometra ceste.

Zaradi dobre ponudbe in dobrega izvajalca del se danes ponaĹĄamo z

2,5 kilometra sodobne ceste. Dela na odseku do slapa oziroma do kroĹžnega prometa so Ĺže konÄ?ana, pri kmetiji Plesnik, kjer hkrati obnavljamo tudi vodovod, pa aktivnosti ĹĄe potekajo. Ob tej priloĹžnosti se moram zahvaliti sodelavcem, saj smo s skupnimi moÄ?mi kljub epidemiji korona virusa pripravili razpis in se lotili izvedbe.ÂŤ TakĹĄne sreÄ?e pri izbiri izvajalca pa Ĺžal niso imeli pri izgradnji ploÄ?nika in parkiriĹĄÄ?

Katarina Prelesnik: ÂťTurizem je pomemben steber razvoja obÄ?ine.

Ne Ĺželimo si mnoĹžiÄ?nega obiska, ampak tolikĹĄnega, kolikor smo ga sposobni voditi sami.ÂŤ

v vasi SolÄ?ava. Dvoletni projekt bi morali konÄ?ati lani.

Vseh Ĺželenih korakov tudi ĹĄe niso naredili v turizmu. Majhni so, pojasnjuje Prelesnikova, prepuĹĄÄ?eni sami sebi, z blizu 800 tisoÄ? evri ÂťteĹžkimÂŤ obÄ?inskim proraÄ?unom.

Razpisov za podroÄ?je turizma, na katere bi se lahko prijavil njihov Center Rinka, pa ni.

Trajnost na vsakem podroÄ?ju

Njihovi naÄ?rti za nadaljnji razvoj so povezani s trajnostjo na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja in dela. V slo-

PoÄ?itniĹĄko delo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Mladostniki lahko precej prispevajo h kvalitetnejĹĄemu Ĺživljenju v domaÄ?em okolju, kar dokazujejo z delom, ki ga opravljajo – Dijaki in ĹĄtudentje delajo, kar lahko in kar omogoÄ?ajo vremenske razmere – PlaÄ?ilo za opravljeno delo znaĹĄa 5,40 evra na uro Jasmina Ĺ karja

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj letos kljub posebnim okoliĹĄÄ?inam zaradi korona krize ponovno organizira poÄ?itniĹĄko delo med poletnimi poÄ?itniamic z namenom omogoÄ?iti dijakom in ĹĄtudentom delovno preĹživljanje prostega Ä?asa.

Andrej Volk, viĹĄji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, pove, da je letos posebno leto, saj so prejeli veliko proĹĄenj. ÂťTo pomeni, da bo v letoĹĄnjem poletju na teden delalo petnajst otrok, dijakov in ĹĄtudentov, ki jim je treba zagotoviti delo. Pri delu smo Ĺžal omejeni, ker ne smejo uporabljati strojev, zato je vÄ?asih teĹžko poiskati primerno delo, ki ga lahko opravljajo. Verjamem tudi, da jim vÄ?asih kakĹĄno delo ne ustreza najbolj, vendar moramo, kot kaĹže Ĺživljenje, vÄ?asih poprijeti za vsako delo,ÂŤ razloĹži Vovk, ki poudari, da gre predvsem za fiziÄ?na opravila. ÂťNabor del je podoben kot prejĹĄnja leta. Fantje obrezujejo drevje, Ĺžagajo, podirajo, dekleta

pa Ä?istijo, pometajo po parku in mestu. Plan dela smo pripravili Ĺže pred poÄ?itnicami, nekaj dela je tudi sprotnega in takĹĄnega z danes na jutri. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer (vroÄ?ine ali neurja) pa je treba obÄ?asno delo prekiniti. Nekaj takih dni smo imeli v prvem tednu.ÂŤ

Prejeli viĹĄje ĹĄtevilo vlog kot pretekla leta

Letos so na poÄ?itniĹĄko delo zaradi bistveno veÄ?jega ĹĄtevila vlo, sprejeli veÄ? dijakov in ĹĄtuAndrej Volk dentov. Sprva so jih nameravali okrog osemdeset, potem pa Nekaj dijakov in ĹĄtudentov so zagotovili doprihaja iz mesta, nekaj s datna sredstva, podeĹželja. OpaĹžamo pa razliko da so lahko k med tistimi, ki prihajajo iz mesta delu povabili vse prijavljene, oziroma s podeĹželja in kmetij. Ko ki so vlogo odprimejo za metlo, toÄ?no vemo, dali pravoÄ?asno od kod kdo prihaja. in imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Vovk smo vmes opazili Ĺže rahel upad poudari, da je zanimanje mla- zanimanja za poÄ?itniĹĄko delo, dih precejĹĄnje. ÂťV desetih letih letos pa je povpraĹĄevanje spet

â?ą

venski prestolnici je lokalna skupnost prepoznana kot podeĹželsko okolje z moĹžnostjo butiÄ?nega turizma, pravi Katarina Prelesnik in zaradi tega je med drugim deleĹžna vlaganj v ureditev tamkajĹĄnja panoramska cesta. Aktivnosti, ki jih naÄ?rtujejo sami do prihodnjega avgusta, pa so povezane z Ĺželjo po izgradnji telovadnice. ÂťTu ekonomske raÄ?unice ni, menimo pa, da si vsak drĹžavljan zasluĹžiti

precejĹĄnje, kar lahko pripiĹĄemo tudi korona virusu, zaradi katerega otroci ostajajo doma, a so Ĺželjni dela in zasluĹžka,ÂŤ poudari Vovk, ki ĹĄe doda, da bodo dela zakljuÄ?ili na zaÄ?etku septembra, ko bodo v prvem tednu skrbeli ĹĄe za varnost otrok na poti v ĹĄolo.

Kako bo to videti v praksi, za zadaj ĹĄe ne vedo, gotovo pa bodo vsaj nekateri otroci zaÄ?eli ĹĄolsko leto v razredu.

S projektom Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico Ĺželijo pri mladih ĹĄe naprej spodbujati medsebojno in medgeneracijsko povezanost ter povezanost s krajem, v katerem Ĺživijo.

Sebastjan Glavnik: ÂťLetos prviÄ? opravljam poÄ?itniĹĄko delo in mi je vĹĄeÄ?. Delam zato, ker rad delam, ob tem pa ĹĄe zasluĹžim kakĹĄen evro. Vedno pride prav.

Danes odstranjujemo grmovje pri umetni travi na nogometnem igriĹĄÄ?u, delo zaradi dobrega so-

imeti moĹžnost rekreacije v bliĹžini doma. Lotili smo se pogumno.

Idejna zasnova je konÄ?ana, jeseni priÄ?akujemo pridobitev gradbenega dovoljenja. Nimamo pa ĹĄe zagotovljenega vsega denarja. Vrednost naloĹžbe ocenjujemo od 700 tisoÄ? evrov dalje.ÂŤ Stekla pa so Ĺže prizadevanja za nadgradnjo gasilske cisterne. Pri tem poleg proraÄ?unskega denarja raÄ?unajo ĹĄe na uspeĹĄno prijavo na razpisu in na kakĹĄnega donatorja. đ&#x;”˛

delovanja ostalih fantov mine hitro.ÂŤ Robi HriberĹĄek: ÂťJaz sem letos zraven Ĺže tretje leto. Prihajam, ker je dobra druĹžba in ker se Ĺže poznamo med seboj. V tem tednu kosimo, pometamo in obrezujemo drevje. Dela ne zmanjka, ni pa preteĹžko, hitro mine teh sedem ur.ÂŤ MatevĹž Ĺ tigl: ÂťPrijetno je. Tudi vroÄ?ina me ne moti. Ko je vroÄ?e, se paÄ? dobro preznojiĹĄ. Delo je vsaj zame bolj psihiÄ?no kot fiziÄ?no naporno, saj sem navajen fiziÄ?nega dela.ÂŤ Jaka Hudobreznik: ÂťVĹĄeÄ? mi je, ker se vsi, ki opravljamo poÄ?itniĹĄko delo, bolj kot ne poznamo in delo hitro mine.

Vsak dan sproti nam povedo, kaj nas Ä?aka. Z obÄ?ine pridejo in pogledajo, kaj delamo in Ä?e sploh kaj delamo. Tudi dekleta delajo, vendar bolj Ä?istijo po parku. NajbrĹž imamo fantje bolj zahtevna opravila.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

6. avgusta 2020

To je kriza, ni pa propad Kako dobo korone z omejevanjem druĹžabnega in kulturnega dogajanja doĹživljajo ustvarjalci v glasbeni industriji in kakĹĄne poglede imajo na prihodnost?

Tina Felicijan Foto: Lara LukĹĄe

lokacije na drugo, odsotnost od druŞine ‌ Življenje glasbenikov se zdi svobodnjaťko in bohemsko, a profesionalni glasbeniki so predani in disciplinirani. V sluŞbi so, ko se vsi ostali zabavajo.

Korona kriza je posegla v vse pore gospodarskega, druĹžbenega in kulturnega Ĺživljenja, ni pa povsod pustila enakih posledic.

Medtem ko se je veÄ?ina lahko vr- HoÄ?ejo delo, hoÄ?ejo nila v sluĹžbe, je velik del (samo) kulturo zaposlenih v kreativnem sektorju Sogovorniki so priznali, da so ĹĄe vedno doma, saj je prirejanje se sprva zaradi sicerĹĄnjega nazabavnih in kulturno-umetniĹĄkih pornega urnika razveselili zaudogodkov moÄ?no omejeno. Ge- stavitve tempa in si oddahnili. A neralni sekretar Sigica Peter Ba- bolj ko se je premor daljĹĄal, veÄ?je roĹĄ je Ĺže aprila napovedal, da je je bilo nelagodje. Kdaj bodo lahglasbeni sektor ena prvih Ĺžrtev ko ĹĄli nazaj v sluĹžbo, Ä?e jo bodo aktualnih okoliĹĄÄ?in, hkrati pa sploh obdrĹžali? Kako dolgo jih med zadnjimi, ki se bo pobral. bodo ĹĄe omejevali ukrepi? Kako Ocenil je, da se bo tudi po ukini- bodo preĹživeli? Bolj ko opazujetvi aktualnih ukrepov za omeje- jo, kako se svet okrog njih vravanje zbiranja mnoĹžic kriza glasbene industrije nadaljevala in bo ĹĄkodo, ki se je za zdaj sploh ĹĄe ne da oceniti, mogoÄ?e obÄ?utiti tudi v naslednjih letih, saj se bodo drastiÄ?no poslabĹĄale razmere za vzdrĹževanje ter razvoj kakovostne ustvarjalnosti in produkcije kot temeljnega pogoja za konkurenÄ?nost glasbenih izdelkov na trgu.

Velenjske mladinske organizacije, ki so pri programskih aktivnostih prav tako moÄ?no omejene zaradi ukrepov proti ĹĄirjenju korona virusa (ti se, kot ugotavljajo, oÄ?itno nanaĹĄajo le na kreativne industrije, medtem ko David Slatinek: ÂťVerjamem, da lahko trgovina, gostinstvo se najhujĹĄi scenarij, da bi kultura in druge turistiÄ?ne panoge povsem zamrla, ne bo zgodil, ker tega poslujejo praktiÄ?no nemotene bomo dopustili.ÂŤ no), so na pogovor o Ĺživljenju udeleĹženih v glasbeni industriji v novi realnosti povabile uveljavljene ustvarjalce: akademsko izobraĹženega tolkalca Davida Slatineka, ki se preĹživlja s koncerti z raznimi zasedbami, studijskimi snemanji in svojo ĹĄolo bobnanja, pevca v narodnozabavnem ansamblu Stil GaĹĄperja Jazbeca, uspeĹĄnega tonskega tehnika Mitja Groma, ki med drugim sodeluje z najveÄ?jo produkcijsko hiĹĄo za festivale in turneje Clair Global, ter enega najbolj uveljavljenih mojstrov luÄ?ne tehnike v Sloveniji in Evropi ÄŒrta Birso.

GaĹĄper Jazbec: ÂťSkrbi me, ali bodo

ljudi,ÂŤ je ÄŒrt Birsa nakazal, da so moĹžne tudi drugaÄ?ne prakse. ÂťPri nas pa se povzroÄ?a nepopravljiva ĹĄkoda, katere resniÄ?ne posledice se bodo ĹĄele pokazale.

Na to moramo opozarjati in pritiskati na vlado, ki nima posluha

kulturnih prireditev pa morajo biti skorajda prazna. Da gre za strategijo razdruĹževanja, civilnega onemogoÄ?anja, razmiĹĄljajo sogovorniki. ÂťKot da bi nas pripravljali na civilizacijo brez kulture, na diktaturo. Kar se zdaj dogaja, kaĹže na tipiÄ?no diktatorsko usmerjeno Na koncertu v StoĹžicah, politiko: delaj in bodi denimo, pri organizaciji tiho, kulturna ni poin izvedbi dela okrog membna, pomembno je obratovanje tovarn 200 ljudi. Ti so zdaj brez in pritekanje denarja v sluĹžbe, brez prihodkov. Na proraÄ?un.ÂŤ takĹĄnem koncertu se obrne Vendar pa v nasprookrog milijon evrov. Davka tju s sploĹĄnim prepriÄ?anjem, da se kulturna dobiÄ?ek drĹžava zdaj ne no-umetniĹĄki delavci more pobrati. in ustvarjalci zajedajo v proraÄ?un, vanj prispevajo. ÂťNe poznam nikogar, ki bi bil breme slovenski drĹžavni blagajni. MogoÄ?e imajo trije znanci status samostojnega umetnika, ostali so samostojni podjetniki ali imajo d. o. o., plaÄ?ujejo davke na dobiÄ?ek, kupujejo opremo od slovenskih uvoznikov, se pravi spet plaÄ?ajo davek,ÂŤ pove Mitja Grom. GaĹĄper Jazbec doda: ÂťZaradi koncertov zasluĹžijo tudi izvajalci drugih storitev. Gostinci na veselicah prodajo ogromno pijaÄ?e in pri tem plaÄ?ajo davek. Vse to je plus v drÄŒrt Birsa: ÂťGlasba prinese radost Ĺžavni blagajni.ÂŤ

â?ą

v Şivljenje, prekine monotonost vsakdanjosti – to ljudje potrebujejo.

Prihodnost je negotova

Sogovorniki se bojijo, da se bo zaradi aktualnih razmer poruĹĄil cenovni standard njihovih storitev. ÂťPri nas se je komaj stabiliziral trg cen – kar se tiÄ?e tehniÄ?nih storitev. Zdaj lahko priÄ?akujemo ĹĄe veÄ?ji damping.

Organizatorji bodo poskuĹĄali nadomestiti med krizo izgubljene dobiÄ?ke,ÂŤ pravi Grom. ÂťOrganizatorji nas Ĺže zdaj spraĹĄujejo, ali bomo zaradi krize spustili ceno koncertov,ÂŤ poroÄ?a Jazbec, sogovorniki pa se strinjajo, da ukrepi niso razvrednotili le glasbenih ustvarjalcev in njihovega dela, paÄ? pa Mitja Grom: ÂťPod trenutnimi pogoji se celotno sceno in kulturo ljudje ĹĄe posluĹĄali slovensko glasbo, organizatorjem, ki morajo preĹživeti na nasploh.

SluĹžba, ne zabava Kljub temu verjamejo, da Ä?e avtorji ne bomo imeli moĹžnosti trgu, ne splaÄ?a prirejati koncertov, ker PreĹĄtevilnim laikom se jih obÄ?instvo ni in ne bo zain sredstev za dovolj kakovostno se stroĹĄki niso zniĹžali, zasluĹžki pa niso zdi, da je delo v glasbeni produkcijo.ÂŤ mogoÄ?i.ÂŤ pustilo. Niti sistematiÄ?no industriji prej zabava kot demoniziranje druĹženja ne sluĹžba. VeÄ?ina koncermore zatreti potrebe po socialnih tov je med vikendi, torej stikih ali Ĺželje po posluĹĄanju Ĺžive V korona dobi niso ranljivi le tisti, ki nastopajo ali so glasbeniki in tehniglasbe in plesu. To je tako kot delujejo v zakulisju uprizoritev. Glasbeno panogo ki med tednom prosti. druga kultura in razliÄ?ni naÄ?ini Njihovo delovno mesto umetniĹĄkega izraĹžanja del Ä?lovesestavljajo tudi skladatelji, tekstopisci, glasbeni – koncertno prizoriĹĄÄ?e ĹĄtva, ki bo v takĹĄni ali drugaÄ?ni uÄ?itelji, dirigenti, zaloĹžniki, distributerji, izposojevalci – je polno razposajenih obliki preĹživel tudi korono. razliÄ?ne opreme, redarske sluĹžbe in ĹĄtevilno drugo ljudi. Le kdo si ne bi ĹžeObÄ?utku nemoÄ?i navkljub se storitveno osebje, ki je povezano s 50 milijard dolarjev torej strinjajo, da Ä?rnogledost ne lel takĹĄne ÂťsluĹžbeÂŤ? Seveda ti povrĹĄni pogledi bo reĹĄila niÄ?esar. Verjamejo, da vredno svetovno glasbeno industrijo. na delo profesionalnih bo slovenska glasbena in druga glasbenikov, poznavalkulturno-umetniĹĄka industrija cev glasbene tehnike, organiza- Ä?a na stare tirnice, medtem ko za kulturo.ÂŤ naĹĄla pot nazaj, navzgor. A ne torjev festivalov in koncertov, sami ostajajo v negotovosti, bolj ÂťMogoÄ?e je nekaj resnice v pod taktirko aktualne politike, glasbenih menedĹžerjev in agen- se spraĹĄujejo, zakaj in kako dol- ĹĄpekulaciji, da se vlada boji menijo. Zato pozivajo kolege in tov ter ĹĄtevilnih drugih, ki so v go ĹĄe ne bodo smeli opravljati zbiranja veÄ?jega ĹĄtevila ljudi. obÄ?instvo, naj se povezujejo, glaozadju vsakega veÄ?jega koncerta, svojega dela.

Na koncertih se ljudje druĹžijo. sno opozarjajo nase, zahtevajo ne zajamejo celotne slike – temeÂťPrecej nemoÄ?ni smo. Ĺ˝ivimo Tam je energija. Morda poskuĹĄa svojo pravico do svobodne izbire ljitih priprav, veÄ? tednov ali me- tako, kot odloÄ?i vlada. Zanimivo, vlada to zavreti,ÂŤ je David Sla- in opravljanja dela ter pravico secev dolgih turnej, noÄ?i in dni da Italija, ki je v prvem valu epi- tinek odgovoril na vpraĹĄanje, dostopa do kulturno-umetniĹĄkih brez spanja ter utrujenost, ki sle- demije veliko bolj trpela, Ĺže prire- zakaj so lokali, trgovine, terme dobrin. đ&#x;”˛ di naporni sezoni, beganje z ene ja koncerte na prostem za 2000 ali plaĹže lahko polne, prizoriĹĄÄ?a

â?ą

Korona poÄ?itnice NataĹĄa Tajnik Stupar

ÄŒeprav moje poÄ?itnice niso ravno tiste prave hrvaĹĄke poÄ?itnice s svetleÄ?imi ĹĄtanti in sardinami na plaĹži, so bile v letoĹĄnji sezoni zagotovo ene bolj globalnih, saj smo se na malem otoku sreÄ?evali naslednji narodi: Hrvati, Srbi, Bosanci, Nemci, Avstrijci, ÄŒehi, Slovaki, AmeriÄ?ani (veliko), Kitajci, Slovenci, Ĺ vedi, Danci, Korejci, MadĹžari, Belgijci, Albanci. Nisem pa zasledila Francozov.

Pripekalo je sonce in popoldanska vroÄ?ina je risala mokre srage po naĹĄih telesih. Ohladili smo se v morju in po zalivÄ?ku so priglisirali novi obiskovalci, dva mlada oÄ?ka z vsak po troje dece, glasni in otroci so se drli, kako bodo kakali in lulali v vodo. Da pogosto privlaÄ?imo to, kar si ne Ĺželimo, se je tukaj zagotovo uresniÄ?ilo. Seveda so se parkirali tik pod naĹĄim plaĹžnim taborom. OÄ?kota sta s sabo imela ĹĄe eno hladno buteljko z jadrnice, parkirane nedaleÄ? ob robu zaliva. Potem so telovadili po navodilih enega od oÄ?kov, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil nadelan do onemoglosti. Tako so bili glasni in objestni, da je cela plaĹža obnemela in se Ä?udila Ĺžabarskemu naglasu, ki je presekaval mirno butanje morja. Buteljka je bila hitro prazna in oÄ?ka ĹĄe bolj glasna. Potem se je eden odpeljal z gumico in z jadrnice pripeljal ĹĄe obe mladi mamici in dva jokajoÄ?a dojenÄ?ka. Eno samo trpljenje. Sedeli smo, posluĹĄali in se Ä?udili. Nekje daleÄ? v srcu me je bilo sram. Ta nadelani oÄ?ka je opotekajoÄ?e, z dojenÄ?kom v rokah, hodil po plitvini in bil grimasna prikazen, ki se mi je tako vtisnila v moĹžgane, da danes piĹĄem o njej. Jadrat pa so odĹĄli, ker so letos korona cene 30 % ‚akcija off›.

Stali smo v vrsti pred trgovino in si natikali maske na obraze.

NihÄ?e se ni jezil. Videti je bilo, da smo to sprejeli. Evropejci na otoku. Nisem zaÄ?utila ne strahu ne jeze, ne zaÄ?udenja in ne obtoĹževanja. PaÄ? smo to zaÄ?asno sprejeli, in ne zaradi diktata in vlade, temveÄ? zaradi virusa, in nihÄ?e ni bil slabe volje.

Na kamnitih mezopotamskih reliefih iz predkristusovih Ä?asov so upodobljene maske Ä?ez obraze, skoraj enakih dizajnerskih reĹĄitev, kot si jih zatikamo za uĹĄesa danes. Tudi EgipÄ?ani so se ‘pomaskirali’ in beneĹĄke maske ĹĄe vedno prodajajo na stojnicah na Trgu sv. Marka. TeĹžko razumem danaĹĄnje skoraj obsedeno nesprejemanje zahtev te situacije, a ga sprejemam z veliko mero strpnosti, empatije in razumevanja.

Kristalna voda je objemala naĹĄe duĹĄe, ko smo leĹžali v njenem objemu in je pihalo tako neĹžno, da so kocine stale pokonci; in razmiĹĄljali smo o lepoti in smislu Ĺživljenja. Tudi o novi realnosti, ki jo je najbolje ponotranjiti, Ä?eprav ni kaj daleÄ? od malo bolj samotnega Ĺživljenja. Preprosta in enostavna ukrepa za prepreÄ?evanje Ä?rnega scenarija nove realnosti sta le razkuĹžilo in maska.

Zelo enostavno. ÄŒe sem vrtnarka in bom skrbela za svoje drevo, se lahko odloÄ?im za dva tipa obrezovanja. Ali poreĹžem vse razen najlepĹĄih in najmlajĹĄih poganjkov in imam krasno cvetoÄ?e drevo ali pa pustim vse, da lepo raste in vsak poganjek posebej neĹžno pazim, tudi tiste nepravilne, stare in malo bolne. Seveda se odloÄ?im za vse. Kako bi se pa odloÄ?ili vi?

Vsak se ne more odloÄ?ati za vse (ĹĄe dobro). Za nas vse se odloÄ?ajo ljudje, katerih naÄ?ela naj bi bila v najviĹĄjem. Ko pa gre le za oblast in je ‘delu Ä?ast in oblast’ le prazna fraza, je to simptom neozdravljive bolezni elit, ki ob izgubi oblasti iĹĄÄ?ejo brezkompromisen naÄ?in za njeno vnoviÄ?no pridobitev z vsemi sredstvi in na vsak naÄ?in. Besede so teĹžke in bolijo.

Za vedno se vtisnejo v naĹĄ spomin. Besede so ogledalo naĹĄe narodove osebnosti. Izbirajmo jih modro in z obÄ?utkom do soÄ?loveka, takega navadnega mene, slehernika, ki vÄ?asih ne morem razumeti, zakaj potrebujem masko in si moram umiti roke. ResniÄ?no obsojanja vredno pa je, da tega mene – nerazumnega, slehernika, izkoristite za netenje kaosa, anarhije in me celo uporabite za svoj boj za oblast in pridobivanje vaĹĄih t. i. – saj veste kaj.

Zanima me, kaj bo po poÄ?itnicah. Tega, kaj se je dogajalo pred 80 leti, ne morem spremeniti. Lahko spremenim danes in jutri.

NoÄ?em veÄ? premlevati preteklosti, zanima me prihodnost in Ĺživljenje. Preteklost je konÄ?ana, zapisana. OdpuĹĄÄ?eno v dobro. ÄŒist pogled v prihodnost. Kot da bi bile vsakoletne poÄ?itnice nova in stalna prelomnica, a kot vzgled. In ne z upanjem v boljĹĄo prihodnost, temveÄ? z zahtevo in naÄ?rtom za uresniÄ?itev.

HoÄ?emo nazaj takĹĄno Ĺživljenje, kot smo ga vajeni. A termitnjak se sesipa in klima se je pokvarila. A morje kar traja in traja, valuje ‌ in voda, ta vesoljska stvar, vedno spolzi med prsti.

Domov bo treba, tudi poÄ?itnic je enkrat konec. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

6. avgusta 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Anonimke Anonimke so nekaj, Ä?esar v naĹĄih medijih ne objavljamo, saj menimo, da vsebina, ki ni podpisana, morda ni verodostojna. Jih pa neverjetno veliko dobivamo zadnje Ä?ase, eno smo pretekli teden prejeli tudi na raÄ?un svojega dela.

Neznani VelenjÄ?an nam oÄ?ita enostransko pisanje o raznih slavospevih direktorjem, sindikalistom in ostalim javnim obÄ?anom. Prav tako nam oÄ?ita, da piĹĄemo prispevke za osebe, ki potrebujejo promocijo, prispevki so po njegovem narejeni tako, da navadni Ä?lovek pomisli, da smo prejeli za objavo plaÄ?ilo ali ĹĄe veÄ?, da so ga intervjuvane osebe napisale same. No, mogoÄ?e so katerega v Ä?asu korona krize res delno napisale same, saj smo veliko delali po elektronski poĹĄti in telefonu, drugaÄ?e pa vse oÄ?itano zavraÄ?amo. Prav nikoli ĹĄe nismo zaraÄ?unavali informativnih novinarskih prispevkov, prav nikomur.

V NaĹĄem Ä?asu so plaÄ?ani oglasi ali pa reportaĹže, ki so tako tudi oznaÄ?eni

(kot promocijsko besedilo). Res morda kdaj malo preveÄ? povzdignemo kakĹĄnega mladega start-upa, ampak to predvsem zaradi spodbude, ker mu je uspelo, predvsem pa zaradi spodbude, da bi mu sledili tudi drugi mladi. Je pa dejstvo, da je veÄ?ina uspeĹĄnih – to dokazuje tudi statistika. Kot je tudi dejstvo, da direktorji v intervjujih pohvalijo svoje podjetje, saj je drugaÄ?e bolje, da menjajo sluĹžbo in da delavci marsikaj vidijo drugaÄ?e (pogosto prav, pogosto pa tudi

narobe), a povedo ĹĄele, ko izgubijo delo.

Neznani VelenjÄ?an nam tudi oÄ?ita nekaj konkretnih ÂťspodrsljajevÂŤ, ko na primer ob pisanju o poĹžaru nismo navedli premoĹženjskega stanja druĹžine, ki se ji je zgodila nesreÄ?a (a to je v takĹĄnem primeru res neumestno), prav tako pa nam svetuje, da preverimo ĹĄe nekatere druge zadeve. KakĹĄno gotovo bomo.

Si pa Ĺželimo, kot velikokrat tudi zapiĹĄemo, sodelovanja vas bralcev, tudi pripombe in pobude so vedno dobrodoĹĄle, a naj te ne bodo anonimne, naj za kritiko, ki jo izpostavljate, Ä?e se le da stojita ime in priimek. Tudi naĹĄa so vedno zapisana. Vsem obÄ?anom pa dajemo tudi moĹžnost objave pisem bralcev, seveda pa ta morajo biti podpisana in ne Ĺžaljiva. Na posebno Ĺželjo lahko avtorja tudi ne podpiĹĄemo (a njegovo ime in naslov moramo imeti v uredniĹĄtvu). Dejstvo je, da zakon o medijih zelo jasno doloÄ?a, kdo je odgovoren za vsebino pisanja, in tega se drĹžimo v uredniĹĄtvih Radia Velenje in tednika NaĹĄ Ä?as zelo odgovorno.

Foto Pixabay

đ&#x;”˛

mz

Zabranjeno puĹĄenje je Korona hit pozitivno

om. Skupina je sicer nazadnje izdala novo izvirno skladbo letos aprila. Living in a Ghost Town je bila tako prva avtorska skladba po letu 2012. ÄŒlani zasedbe so aprila sodelovali tudi na virtualnem koncertu One World. Predvideni datum izdaje novega albuma, ki bo med drugim ponudil sedem instrumentalnih skladb, je 4. september. energije, da bi reĹĄili poletje 2020, sicer bo totalna ÂťbananaÂŤ.

Astrid in Avantgarden in ÄŒrno pero Skupina Astrid in Avantgarden, ki jo sestavljajo harfistka in vokalistka Astrid Ana Kljun, basist in producent Jani Hace in producent Martin Ĺ tibernik, je svoje prve takte ujela v poletju 2017. V lanskem letu so izdali svoj prvenec Coconut, se prijavili

rana osebna izpoved deklice s Ä?rnim peresom pod krilom, ki tik pred velikim preobratom v svojem Ĺživljenju znova poĹžene korenine, se poveĹže s svojim divjim arhetipom in intuitivno vstopa v deroÄ?e vode rdeÄ?e reke. Navdih je umetnica naĹĄla v zbirki pravljic Clarisse Pinkole Estes. Ĺ˝enske, ki teÄ?ejo z volkovi pa so jo vodile skozi morje boleÄ?ih spominov, ki jih je morala utiĹĄati in si jih podrediti, preden je sama postala mati.

Nov album skupine Rolling Stones

Psihomodo Pop predstavljajo Banano Psihomodo Pop predstavlja novi spot za Banano, peti single z albuma Digitalno nebo, ki je bil nedavno okiten tudi z Porinom za najboljťi album rock glasbe. Po Şe dobro znanih hitih Sve će biti u redu, Ako Şeliť biti moja, DÊjà vu in Digitalno nebo predstavljajo Davor Gobac in Psihomodo Pop novi single, poln pozitivne

na spletno tekmovanje Ema FreĹĄ in se nato letos predstavili ĹĄe na njenem odru. Skladba Sing to me je bila ena od desetih skladb, ki so dosegle finale omenjenega tekmovanja. Zdaj so izdali svojo tretjo skladbo ÄŒrno pero, prvo v slovenskem jeziku. ÄŒrno pero je intimna introverti-

1. IVANA KOVAÄŒ – NeÄ?e zlato na mene 2. DANIELS BEND – Pozitiva 3. JAY BOLK – Migi migi

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

GLASBENE novice

Po 15 letih premora se je legendarni tandem Kurtović-Sekson ponovno zdruĹžil, da vas okuĹži z dobro glasbo. Ko se zdruĹžita dva pionirja Âťnovega primitivizmaÂŤ, se vedno zgodi nekaj magiÄ?nega.

Tudi tokrat legendarni Sarajliji kombinirata Âťzbilju, ĹĄegu i rokenrolÂŤ in rezultat je ÂťKorona hit pozitivan!ÂŤ Mislim, da se bodo mnogi videli v besedilu ÂťU mom gradu zagaÄ‘en je zrak, imam masku, astmu i poviĹĄen tlak, u Ĺživotu vazda volio sam slavlje, kafana je uzela mi zdravlje,ÂŤ pravi Sejo Saxo in nadaljuje, Âťbilo je sijajno ponovno sodelovati z Elvisom J. Kurtovićem, skupaj pa nisva 'v kadru' zaradi socialne distance, ki se je drĹživa Ĺže 15 let. Na sreÄ?o nimamo virusa ampak novo pesem Korona hit pozitivan, s katero bomo poskuĹĄali okuĹžiti ljudi.ÂŤ

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Skupina

Legendarna britanska skupina The Rolling Stones bo konec poletja izdala nov album Goats Head Soup 2020, ki bo med drugim ponudil tri povsem nove skladbe. Album, poimenovan po 11. studijskem albumu iz leta 1973, bo nasledil zadnji album bluesovskih priredb Blue and Lonesome iz leta 2016. Frontman skupine Mick Jagger je oboĹževalcem sporoÄ?il, da potrebujejo ĹĄe nekaj Ä?asa, da zakljuÄ?ijo snemanje albuma, ki pa Ĺže zdaj po njegovi oceni 'zveni kar dobro', piĹĄe portal Ultimate Classic Rock. Na albumu bodo tudi tri ĹĄe neizdane skladbe Scarlet, Criss Cross in All the Rage.

Skladbo Scarlet so posneli v sodelovanju s kitaristom skupine Led Zeppelin Jimmyjem Page-

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Igor in Zlati zvoki – Moja mala Ansambel Dar – Pomlad Ansambel Razplet – Res Ä?utim te ĹĄe Ansambel Andreja Bajuka in tamburaĹĄka skupina Melos – ObriĹĄi solze Ansambel Ĺ entjanci – Kje so punce Ansambel Greh – Le za tebe Ansambel Ponos – Da le ĹĄe enkrat Ansambel Trenutek – Na kolena Ansambel Valovi – VeseliÄ?ka Primorski fantje – Poljubi me

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Basi in Neda

Umrl hrvaĹĄki glasbenik Rajko Dujmić Za posledicami prometne nesreÄ?e je v reĹĄki bolniĹĄnici umrl nekdanji vodja zagrebĹĄke pop skupine Novi fosili Rajko Dujmić. NesreÄ?a se je zgodila minulo sredo.

Dujmić je bil eden najbolj priznanih hrvaťkih glasbenikov.

Najbolj znan je bil kot vodja Novih fosilov, s katerimi je sodeloval med letoma 1978 in 1990. Je avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic skupine, kot so KoĹĄulja plava, Za dobra stara vremena, Milena, Ĺ uti moj djeÄ?aÄ?e plavi, SaĹĄa in mnoge druge. Njihove ploĹĄÄ?e so se prodajale v milijonih izvodih po celotni nekdanji Jugoslaviji.

Sodeloval je tudi s skupinami Srebrna krila in Riva, ki sta z Dujmićevimi pesmimi nastopili tudi na tekmovanjih za pesem Evrovizije.

Skupina Riva je s pesmijo Rock me, za katero je Dujmić napisal glasbo kot predstavnica takratne Jugoslavije zmagala na Evroviziji v Lozani leta 1989. Njegove pesmi sta izvajala tudi Jasna Zlokić in Jasmin Stavros.

KoroĹĄki pevec Luka Basi je zdruĹžil moÄ?i z balkansko glasbeno divo Nedo Ukraden. Kaj je nastalo? Pesem z naslovom Ni Dubai, ni Hawaii, ki bo prav zagotovo hit poletja.

Nino OĹĄlak si Ĺželi druĹžbo ÄŒeprav od izida njegovega zadnjega albuma Nekaj je na tebi, ki je izĹĄel lansko jesen, ĹĄe ni minilo polno leto, glasbenik Nino OĹĄlak v poletne mesece stopa s Ä?isto sveĹžo pesmijo Midva. Nino verjame, da bodo plesni latino ritmi hitro navduĹĄili ljubitelje plesne pop glasbe.

Nina Lampret brez kril Nina Lampret je mlada pevka, polna Ĺživljenjske energije, zato verjamemo, da nikogar ne bo pustila ravnoduĹĄnega.

Tokrat se predstavlja s pesmijo PtiÄ?i brez kril, za katero je posnela tudi videospot. Nina je sicer dijakinja gimnazije Lava v Celju, z glasbo pa se ukvarja Ĺže od mladih nog.

Njena prva pesem, ki ji je dala zalet pri petju, je bila pesem ‚A veĹĄâ€˜ znane slovenske pevke Alye, ki je postala tudi njena uÄ?iteljica petja.

ZaÄ?el se je Festival Trnovfest 2020 ZaÄ?el se je tradicionalni festival Trnovfest 2020, ki bo v Trnovem potekal tako kot vsako leto od 1. do 31. avgusta. Zunanji dogodki so letos ponovno brezplaÄ?ni.

Zaradi vladnih ukrepov in priporoÄ?enega popisa NIJZ je nakup vstopnic moĹžen zgolj po spletu.

Ustavimo rasizem VeÄ? kot 700 ljudi iz glasbene industrije v Veliki Britaniji – vkljuÄ?no z umetniki, menedĹžerji, producenti in podjetji – je napisalo odprto pismo, v katerem ljudi pozivajo, naj 'stopijo skupaj' in 'takoj izbriĹĄejo rasizem'. Med drugimi so se pod pismo podpisali Little Mix, Nile Rodgers, Lewis Capaldi in Rita Ora.

Naš ­čas, 6. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

⏩

6. avgusta 2020

frkanje

Dežuje? Ne dežuje! Takole sta se veselo prepričevala Vanica Petrovič, predsednica krajevne organizacije Zveze borcev Šoštanja, in Bojan Voh podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Sicer pa je Čvek ocenil, da sta si ženski želeli dežja, da sta lahko pokazali svoja lepa dežnika, Bojan pa je tisto malo dežnih kapelj stoično prenašal (tudi zato, ker ni imel tako lepega dežnika).

» Levo & desno «

Nikoli sama Nesreča kot da res nikoli ne pride sama. Kot da korona virus ni dovolj, so se nas lotili še nalivi in toča. Nekaj še imajo skupnega: proti vsem smo v veliki meri še nemočni.

Čudni časi Res – kakšni časi! Letos nas celo silijo, da moramo aktivno preživeti dopust in ne čepeti doma. Da »zapravimo« vavčerje in pomagamo turizmu. Upam, da se bo »turizem« naslednja leta spomnil nas.

Dol – gor Vsi velenjski nogometaši le niso padli v nižjo ligo. Eden je iz druge lige celo napredoval v prvo. V celjsko ekipo državnih prvakov.

⏫

No, da je dež letošnje poletje stalnica in dežnik del garderobe še tistih redkih stikov, ki jih virus dovoljuje, je Čveku uspelo ujeti tudi na drugi sliki. Tokrat so se s parazoli v Topolšici postavljali kar Bojan Škarja, Andreja Krejan in Janja Rednjak, vsi trije aktivni člani ZB. Kot se za borce spodobi, pa so se pred dežjem raje stisnili k steni, kot da bi z njimi mahali naokoli.

Blizu osi Vsaj na papirju smo bliže hitri cesti 3. razvojne osi. No, (v)saj papir veliko prenese.

Kako počrpati

⏩

Namestnik poveljnika Civilne zaščite je ves čas korona krize polno zaseden in njegov telefon nenehno zvoni. Tako je bilo tudi na sestanku s predsednico Kluba vodnih športov Slavico Živko na velenjski plaži. Slavica ga je potrpežljivo čakala. Sicer pa še sreča, ugotavlja Čvek, da sta se o stvareh dogovorila, saj so bili naslednji dnevi zaradi neurij, ki so divjala tudi v tukajšnjem okolju, za Prelovška še bolj polni.

Naša deželica bo za okrevanje po koroni dobila več kot 10 milijard evropskih evrov.

A kaj ko denar ni vse. Pri nas se rado zatika pri črpanju odobrenih sredstev.

5 ni odlično Kot marsikaj drugega Slovence deli tudi prihajajoče 5G omrežje. Ta petka za mnoge, ne le pri nas, ne pomeni čiste petice.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Mlajši otroci imajo veliko več korona virusa Otroci, mlajši od pet let, imajo v nosu od deset- do stokrat več genetskega materiala novega korona virusa kot starejši otroci in odrasli, je pokazala študija. To pomeni, da bi lahko bili majhni otroci pomembni prenašalci virusa v skupnostih. Med 23. marcem in 27. aprilom so razi-

skovalci v Chicagu odvzeli bris iz nosu 145 bolnikom z blagim ali zmernim potekom bolezni en teden po pojavu simptomov. Bolniki so bili razdeljeni v tri skupine.

46 otrok, mlajših od pet let, 51 otrok, starih med pet in 17 let, in 48 odraslih, starih med 18 in 65 let. Ugotovili so, da imajo mlajši od pet let v zgornjem respiratornem traktu od deset- do stokrat večjo količino virusa sars-Cov-2 kot drugi dve skupini bolnikov.

Dodali so, da je nedavna laboratorijska študija pokazala, da več kot je genskega materiala virusa, bolj je lahko ta kužen. »Zato bi lahko bili mlajši otroci pomembni prenašalci pri širjenju virusa sars-Cov-2 med prebivalstvom,« so zapisali avtorji študije, objavljene v znanstveni reviji JAMA Pediatrics. Vedenjske navade

mlajših otrok in tesni prostori v šolah in vrtcih ob sproščanju ukrepov povečujejo zaskrbljenost za širjenje virusa v tej starostni skupini, so še poudarili.

Pornografija lahko vodi v težave z erekcijo Kdor gleda veliko pornografije, ima več težav z erekcijo in manj veselja ob »normalni« spolnosti, so na kongresu v Antwerpnu razkrili znanstveniki Evropskega združenja za urologijo, novico pa povzema nemška tiskovna agencija DPA. »Moški si ogledujejo veliko pornografije, v povprečju kar 70 minut na teden, običajno za pet ali 15 minut,“ je razkril vodja študije Gunter de Win z uni-

verze v Antwerpnu. Ta dodaja, da je razlika med vprašanimi res velika, saj nekateri moški gledajo pornografije zelo malo, drugi pa zelo veliko. Rekorder med vprašanimi gleda pornografijo kar 23 ur na teden, več kot povprečno tri ure na dan. Študija pa je razkrila še en presenetljiv detajl. Kar 23 odstotkov vprašanih, mlajših od 35 let, je priznalo, da ima doma pri spolnosti s partnerico težave z erekcijo. Ankete se je udeležilo

3267 moških predvsem iz Belgije in Danske, ki so jim znanstveniki iz obeh omenjenih držav in Velike Britanije zastavili kar 118 vprašanj, tudi o samozadovoljevanju. »Ni dvoma, da pornografija vpliva na to, kako sami vidimo spolnost,« trdijo raziskovalci. Številni vprašani so potrdili, da za vzburjenje potrebujejo vse bolj ekstremno pornografijo. Kar 90 odstotkov jih del posnetka prevrti naprej, da čim prej pridejo do najbolj zaželenih posnetkov. Prav zato znanstveniki svetujejo zdravnikom, ki se pri svojih pacientih ukvarjajo s težavami z erekcijo, naj jih povprašajo o gledanju pornografije.

Francozi bodo prepovedali grelce v lokalih Francoska vlada namerava v zimskih mesecih v lokalih prepovedati grelce. S tem želi predsednik Emmanuel Macron nadaljevati prehod v gospodarstvo z manj emisij ogljikovega dioksida in porabe energije. Ukrep še ne bo stopil takoj v veljavo, ampak je napovedan za konec prihodnje zime, saj je gostinski sektor v času epidemije Covida-19 doživel velik udarec in bodo gostinci tako imeli več časa za prilagoditev. »S tem bomo končali prakse, ki so vodile v popolnoma neupravičeno rabo energije,« je za francoske medije dejala ministrica za okolje Barbara Pompili.

Francozi ocenjujejo, da ima

Francija najmanj 12.500 ogrevanih teras. Po nekaterih ocenah ima grelce 70 odstotkov pariških lokalov. Po oceni Thierryja Salomona iz združenja NegaWatt, ki si prizadeva za manjšo odvisnost od fosilnih in jedrskih energij, ogrevanje 75 kvadratnih metrov s plinom od novembra do marca odda toliko CO2 kot avtomobil, ki bi trikrat obkrožil Zemljo.

Odkrit izvor megalitov v Stonehengu Neolitski Stonehenge v Veliki Britaniji že stoletja buri zanimanje zgodovinarjev in arheologov, ki skušajo najti odgovore na vprašanja, kako so ga postavili, s kakšnim namenom in od kod izvirajo megaliti iz peščenjaka.

Odgovor na slednjega so sedaj

najverjetneje našli. Večina megalitov izvira iz 25 kilometrov oddaljenega območja West Woods.

V reviji Science Advances v sredo objavljena študija po pisanju francoske tiskovne agencije AFP razkriva, da večina megalitov izvira iz 25 kilometrov oddaljenega območja West Woods, kjer je bila prav tako odkrita velika dejavnost v neolitiku. Odkritje govori v prid teoriji, da so bili megaliti pripeljani v Stonehenge približno sočasno, okoli 2500 let pr. Kr., to je v času druge faze konstrukcije.

Po drugi strani priča tudi o tem, da so njegovi graditelji izvirali iz zelo dobro organizirane družbe.

Starejše raziskave so že pokazale, da so manjši kamni Stonehengea iz približno 200 kilometrov oddaljenega Walesa. Nova študija pa kaže, da so bili monoliti postavljeni sočasno z njimi. »Torej se je moralo takrat tam veliko dogajati,« je povedal Nash in dodal, »v Stonehenge so se stekali materiali iz različnih krajev.« Kako je tedanjim prebivalcem uspelo z megaliti premagati 25 kilometrov dolgo pot, zaenkrat ostaja neznanka, čeprav prevladuje prepričanje, da so jih vlekli s sanmi. Tudi pomen Stonehengea še vedno ostaja zavit v skrivnost.

Dunajski zgled Če se že tako radi s kom primerjamo, bi se lahko tudi z Dunajem. In jih posnemamo in so nam za zgled; tam so uvedli vavčerje za gostilne.

Tudi mnogi pri nas bi jih raje porabili v njih kot na morju ali v gorah.

Odlično, vendar …

Naša regijska mlekarna je za kakovost mleka tudi letos prejela več priznanj. A vseh vseeno ni prepričala. Nekateri še vedno raje pijejo kaj drugega. Močnejšega.

Konkurenca Čeprav je na naših morskih obalah kar zadovoljiv obisk, plaže vseeno niso preveč polne. Kako bi le lahko bile, ko pa je tako veliko ljudi privabila naša velenjska plaža.

Domačinov in tudi tujcev.

Enakoprav­ nost Policisti ali pa tudi bolničarji lahko potrdijo, da je pri nas vse več enakopravnosti med spoloma. Nasilni še zdaleč niso le moški, tudi ženske niso vedno nežne.

Napoved Obetata se nam vroča jesen in zima. Ampak to ni vremenska napoved.

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 11

11

REPORTAŽA

6. avgusta 2020

100-letnica rojstva slikarke Majde Kurnik (2. del) Milena Koren BoĹžiÄ?ek

O njeni umetniĹĄki vlogi in pomenu govorijo ĹĄtevilna dela, ki so vkljuÄ?ena v mnoge zbirke v Sloveniji in Srbiji, predvsem pa njeno mesto utrjujejo dogodki zadnjih let, ki so jo obudili iz preteklosti. DruĹĄtvo Slovencev v Beogradu je Kurnikovi namenilo pozornost med najvidnejĹĄimi imeni Slovencev iz Beograda, kot so: Ulrik Celjski (grof), Jurij Vega (matematik), Davorin Jenko (skladatelj), Vela Nigrinova (dramska igralka), Mihovil Logar (skladatelj), JoĹže PleÄ?nik (arhitekt), Edvard

Po veÄ? kot petdesetih letih od smrti Kurnikove je spomin nanjo in njeno mesto v srbski umetnosti ĹĄe vedno zelo sveĹž in aktualen, Ä?eprav so se ĹĄele pred dvema letoma za vedno zaprla vrata ateljeja in z njo zgodba tega prostora, ki ga je delila s svojim Ĺživljenjskim spremljevalcem. Njegova druĹžina je bila s slikarko zelo povezana. Marklenova neÄ?akinja Ana von Schindler se ĹĄe vedno z Ĺžarom spominja, kako sta v dolgih pogovorih posedali na stopnicah pred vhodom v hiĹĄo na Zadarski 7, kjer je Kurnikova Ĺživela. OznaÄ?uje jo kot prijetno in bistro sogovornico. Njena pripoved pa se seveda dotakne tudi ljubeÄ?ega odnosa med Majdo Kurnik in Aninim Otroka v vojni, 1945, svinÄ?nik na stricem Marklenom Mopapirju sijenkom, s katerim sta skupaj ustvarjala. Majda Kurnik je slikala figuralne kompozicije, tihoĹžitja, portrete in krajine, ki jih je povsem prilagajala Ä?asu, razpoloĹženju in prostoru, v katerem se je nahajala.

Med vojno je veÄ?inoma risala in ustvarja grafiko vojnega Ĺžanra. OznaÄ?ujemo jo lahko za slikarko ekBrez naslova 35, (1965-66), gvaĹĄ na spresivne poteze, liriÄ?nega kartonu realizma, dramatiÄ?nega intimizma in na koncu vzpona k abstrak- Rusjan (pilot in konstrukciji. Njene zadnje podobe so vse bolj tor). Velik poklon slovenrazgrajene, pripravljala se je na odhod, sko-srbski avtorici pomeni ki ji je bil usojen. Tega ni poudarjala s tudi odkup in vkljuÄ?itev del trpkostjo, marveÄ? s kozmiÄ?nimi liki, kaj- Majde Kurnik v zbirko prti veliki umetniki temeljito in intenzivno vega zasebnega muzeja v Ĺživijo ter tiho odidejo.

Srbiji, Muzeja Zepter v Be-

LuÄ?o Ĺ˝gank, med prijatelji in v poslovnem svetu znani gurman, lastnik lokala Lucifer v srediĹĄÄ?u Velenja in proizvodnje Ä?okoladne linije Lucifer Chocolate, ki jih prodaja po vsej Sloveniji, pa tudi na tujem, je nemirnega in raziskovalnega duha. Ima sicer proizvodnjo Ä?okolade nad lokalom Lucifer, kjer ima 18 zaposlenih, a doma tudi svoj Ä?isto pravi Ä?okoladni laboratorij, v katerem nastajajo novosti, ki jih najprej preizkuĹĄa s prijatelji, potem pa seveda tudi ponudi trgu. Kjerkoli potuje po svetu, potuje z odprtimi oÄ?mi, v ospredju njegovega zanimanja pa so Ä?okoladnice in teÄ?aji, ki jih tam organizirajo. Tako Ĺže veÄ? desetletij nabira izkuĹĄnje, ki jih potem zaÄ?ini po svoje, in tako nastajajo vedno nove inovativne Ä?okoladne in druge dobrote.

Tako kot veÄ?ino lokalov, ki so morali biti v Ä?asu korona krize zaprti in ĹĄe zdaj poslujejo z velikimi omejitvami, so se tudi pri Luciferju znaĹĄli v teĹžavah, pa ne zgolj zaradi zaprtja lokala v centru Velenja, ampak ĹĄe bolj zaradi neobratovanja ĹĄtevilnih hotelov po svetu in doma, kjer prodajajo njihove parlineje in Ä?okoladice ali pa jih turistom ponujajo za

ogradu, ki pod budnim oÄ?esom direktorice muzeja dr. Ivane Simeonović ÄŒelić sistematiÄ?no zbira, razstavlja in objavlja umetniĹĄka dela likovne umetnosti Srbije od druge polovice 20. stoletja do danes.

Galerija Velenje pa se ji je Ĺže poklonila z dvema razstavama v letih 1999, ko je prejela v dar risbe od njenega partnerja, in 2017, ko je Mestna obÄ?ina odkupila in Galerija prejela v dar dela, osebne dokumente in predmete Kurnikove od neÄ?akinje Marklena Mosijenka – gospe Ane von Schindler.

Zanimivo je, da se je mnogo let po njeni smrti pojavilo veliko zanimanje zbirateljev za njena dela, ki jih v svojih zbirkah postavljajo skupaj z najvidnejĹĄimi imeni profesorjev na jugoslovanskih akademijah in uveljavljenimi imeni na svetovni sceni.

Glede na njeno kratko Ĺživljenjsko pot, ki je trajala komaj 47 let, je vendarle zasedla dostojanstveno mesto slikarke, ki je bila ne samo opaĹžena v slikarskem svetu, temveÄ? je vanj vnesla pomembna slikar-

ve Majde Kurnik v sodelovanju z Muzejem Velenje na Velenjskem gradu. Tako bo ob 100-letnici rojstva Majda Kurnik v svojih delih spet zaĹživela v mestu, kjer se je pred stoletjem rodila.

Njen opus je slogovno po sploĹĄnem orisu razvoja slikarstva teĹžko primerljiv in opredeljiv s kolegi in kolegicami, ki so Ĺživeli v Sloveniji, Ä?eprav so v veÄ?ini tudi ĹĄtudirali v Zagrebu in Beogradu. Zagotovo pa je njen slog sooblikovalo Ĺživljenjsko okolje. Njeno slogovno spreminjanje ni imelo velikega

Majda v svojem domu v Beogradu

ska odkritja, spremembe in novosti, ki jih delijo pomembnejĹĄe prelomnice njene ustvarjalnosti.

Vidimo jih v pretanjeni potezi, pretehtani kompoziciji in trdnem obÄ?utku za barvno podajanje ter v toÄ?ki, ko je poetiÄ?no Ä?ustvo zamenjalo obÄ?utje tesnobe in negotovosti.

Oktobra pripravlja Galerija Velenje ĹĄe najMuzikanti, 1963, olje na platnu veÄ?ji poklon umetnici – postavitev stalne razsta-

razpona, saj je umrla stara komaj 47 let.

Kljub temu pa je v njenem opusu mogoÄ?e prepoznati liriÄ?ni realizem, dramatiÄ?ni intimizem in kozmiÄ?no abstrakcijo.

V svojem celotnem ustvarjanju je bila zavezana iskrenemu intimizmu, razpeta pa med realnostjo in prividi, med budnostjo in sanjami, med sreÄ?o in moro.

Njena izjemna dela so dobila svoj prostor med najveÄ?jimi likovnimi umetniki moderne in sodobne umetnosti in v najvidnejĹĄih muzejih in galerijah Srbije.

Morda bodo tudi naĹĄla mesto ĹĄe v kateri galeriji v Sloveniji.

Ne samo dobre, tudi zdrave Ä?okolade Lucifer je v korona krizi ponudil trgu novo linijo bolj zdravih Ä?okolad s proteini, Ä?okolado, slajeno s stevio, ter zdrave granola tablice v dveh okusih – Celotna linija je brez glutena – Za nove izdelke pod blagovno znamko LuciFIT Ä?okolade je pridobil certifikat Âťpravica za uporabo registriranega znaka preÄ?rtan Ĺžitni klasÂŤ za oznaÄ?evanje brezglutenskih prehranskih izdelkov dobrodoĹĄlico. Ĺ e zlasti ga je prizadelo, da imajo manj obiska tudi vedno oblegane Benetke (tam so Luciferjeve Ä?okolade Ĺže dolgo hit), povsem pa se mu je ustavila prodaja na Japonsko in ĹĄe na nekatere druge trge. Lokal v Velenju je bil zaprt, proizvodnja je padla, treba je bilo odpuĹĄÄ?ati.

Linijo LuciFIT sestavlja 5 brezglutenskih izdelkov (za vse so pridobili certifikat), ki bodo verjetno ĹĄe posebej mamljivi za ĹĄportnike in rekreativce ter seveda vse, ki iĹĄÄ?ejo takĹĄno brezglutensko ponudbo. Trenutno je v Luciferjem asortimaju sicer Ĺže skupaj 12 brezglutenskih izdelkov, zato si v podjetju prizadevajo, da bi postopoma certificirati celoten asortima. Prvi v Sloveniji ponujajo proteinsko Ä?okoladno tablico iz mleÄ?ne in temne

Lucifit Ä?okolade slajene s stevio ‌

LuÄ?otov nemirni duh pa je prihajal vse bolj do izraza, dolge ure je preĹživljal v svojem laboratoriju. Skupaj z mladimi, prav tako razvojno usmerjenimi sodelavci, iskal nove reĹĄitve in tako ustvaril novo linijo proteinskih Ä?okolad Lucifit. Slajene so s stevio (3 izdelki iz

Ä?okolade z vsebnostjo 20 g proteinov, Ä?okolado brez dodanih rafiniranih sladkorjev, slajeno le z naravnim sladilom stevia, in pa Ĺžepni prigrizek za vsakogar – granolo, ki je priroÄ?en zdrav in hranljiv obrok ob vsaki priloĹžnosti, zaradi svoje oblike pa zelo primeren za uĹživanje na poti. Granola je na voljo v dveh popularnih okusih – orehu in kokosu.

omenjene linije so slajeni s stevio; proteinski Ä?okoladi pa vsebujeta sladkor), rastlino, ki je podobna meti, je pa tisoÄ?krat slajĹĄa od sladkorja (ti izdelki torej ne vsebujejo rafiniranega sladkorja).

‌ in brez glutena

Po besedah Laure Ĺ koflek, vodje projekta pridobitve certifikata pri Luciferju, so se z odstranje-

vanjem surovin, ki so vsebovale gluten, pridobivanjem ustreznih surovin za proizvodnjo brez glutena, doloÄ?evanjem izdelkov, ki bodo v ponudbi, analizo, revizijo in verifikacijo poslovnika HACCP, ukvarjali Ĺže nekaj Ä?asa. Proizvodnjo so generalno oÄ?istili, uvedli nove protokole in seveda poskrbeli za ustrezno izobraĹževanje vseh zaposlenih.

NajveÄ?ji izziv pa jim je zaradi prostorske situacije predstavljalo obvladovanje neÄ?istih-Ä?istih poti. ÂťPoskrbeti smo morali tudi za pravilno razvrstitev surovin in sestavin, da se prepreÄ?i moĹžnost kontaminacije z glutenom. V proizvodnji so samo izdelki, ki ne vsebujejo glutena, in od vseh dobaviteljev smo pridobili izjave o tem.

Vse z namenom, da smo lahko brez skrbi pri upraviÄ?evanju zaupanja in odgovornosti, ki nam jih nalaga pridobljeni certifikat. Ponosna sem na svoje sodelavce, brez izjeme so se resno lotili stva-

Fotografije iz arhiva Galerije Velenje in Peter MarinĹĄek

ri in sprejeli potrebne prilagoditve,ÂŤ pravi Ĺ koflekova.

S certifikatom v Sloveniji korak pred drugimi

NataĹĄa Forstner HoleĹĄek, podpredsednica SDC, ki je certifikat podelilo, je bila izdelkov zelo vesela, poudarila pa je, da pomeni znak (preÄ?rtani Ĺžitni klas) zagotovilo, da je izdelek brez glutena in da deklaracije pravzaprav sploh ni treba brati. LUCI, d. o. o., je v Sloveniji prvi proizvajalec Ä?okolad, ki je pridobil ta znak, na kar so v podjetju lahko zelo ponosni. Dolgoletna direktorica Valerija Kumar je ob prejetju certifikata povedala: ÂťPoleg vseh prednosti in kakovosti (roÄ?no izdelano, vrhunske surovine, napreden dizajn, liÄ?na embalaĹža, moĹžnost personalizacije, lasten tisk ...), gluten free certifikat odpira vrata v popolnoma nov prodajni segment. Zaradi resnosti in teĹže tega certifikata bomo z njim pri potroĹĄniku zagotovo vzbudili ĹĄe veÄ?je zaupanje v izdelke, gluten free kupec namreÄ? velja za zelo zahtevnega kupca.ÂŤ Novi izdelki LuciFIT so torej razvojno izjemno pomembna dopolnitev Ĺže doslej bogatega proizvodnega asortimaja podjetja Luci, v katerem sicer Ĺže vsa leta celotna proizvodnja temelji na vrhunskih naravnih in sveĹžih surovinah. To kakovost ponujajo tudi v Kavarni Lucifer, kjer sladokusce med drugim razveseljujejo tudi z odliÄ?nimi sladoledi. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

POGOVOR

Ĺ aleĹĄka dolina je dokaj dobro preĹĄla spomladanski val okuĹžbe s Covidom-19, v zadnjem Ä?asu pa postaja Velenje eno od ĹžariĹĄÄ?. ÂťOkuĹžbe so povezave z velikim zaposlovalcem v dolini, saj ima doslej veÄ?ina pozitivnih oseb skupno delovno mesto zaposlitve, specifiko osebnega druĹženja. Nekaj potrjeno okuĹženih je tudi iz drugih podjetij. Pri 12 osebah smo identificirali kot vir okuĹžbe druĹženje zunaj delovnega mesta, ker ljudje ne upoĹĄtevajo fiziÄ?ne razdalje in ostalih preventivnih ukrepov, ki jih svetujemo za omejitev ĹĄirjenja novega korona virusa,ÂŤ je razloge za poveÄ?ano ĹĄtevilo okuĹženih v tukajĹĄnjem okolju sredi minulega tedna pojasnila primarijka dr.

Alenka Trop Skaza, dr. med., predstojnica oddelka za epidemiologijo na celjski enoti Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Na naĹĄa preostala vpraĹĄanja je Trop Skazova takole odgovorila: So bolniki starejĹĄe ali mlajĹĄe osebe? ÂťKer gre za aktivno delovno populacijo, so bolniki mlajĹĄi. Ob tem naj takoj znova poudarim, naj se ljudje res drĹžijo navodil, sploh sedaj v visoki sezoni dopustov, ko mnogi pozabijo na nevarnost, virus pa ne pozabi na nas. Sama osebno se zelo bojim, kaj bo, ko se bodo konÄ?ali kolektivni dopusti in bodo ljudje znova vstopali v delovni proces. Bojim se, da informacije, ki jih bodo podajali ob nastopu na delo, ne bodo 100-odstotno resniÄ?ne. Kaj se bo iz tega izcimilo, Ä?e do tega pride, si lahko samo predstavljamo.ÂŤ Smo lahko zaradi ĹĄtevila odkritih okuĹžb na dan zaskrbljeni ali ne? ÂťZavedati se moramo, da so ĹĄtevilke, ki jih vsak dan sliĹĄimo, vrh ledene gore.

NihÄ?e si ne zatiska oÄ?i, da identificiramo vse okuĹžene. Pri epidemioloĹĄkem anketiranju se izkaĹže, da je primarni vir oseba, ki se ni odloÄ?ila za testiranje, ali je ĹĄlo za mlajĹĄo, ki doloÄ?enim zdravstvenim teĹžavam ni posveÄ?ala pozornosti. MoĹžno je celo, da je bila oseba asimptomatska. Po izkuĹĄnjah iz tujine

6. avgusta 2020

Ljudje pozabljajo na virus, ta pa na nas ne Pogovor s predstojnico oddelka za epidemiologijo na celjski enoti Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, primarijko dr. Alenko Trop Skaza je lahko 30-, 40-krat ali celo veÄ? v populaciji okuĹženih, kot jih odkrijemo. Kot epidemiologinja z dolgoletnim staĹžem ugotavljam, da je preventivno zavedanje ljudi v tem Ä?asu povsem drugaÄ?no, kot je bilo marca, aprila. Takrat smo kot druĹžba stopili skupaj, se drĹžali vseh priporoÄ?enih ukrepov. Danes si ljudje nadenejo masko, ker jo paÄ? morajo imeti, nosijo jo pod nosom, brado, vlaÄ?ijo jih po Ĺžepih, torbicah, se dotikajo razliÄ?nih povrĹĄin in si nato nadenejo masko na obraz samo zato, da jo imajo. Manjka preventivno razkuĹževanje ob vstopih in izstopih iz zaprtih prostorov, razdalja med ljudmi, ki ne Ĺživijo v skupnem gospodinjstvu. Izbruhi, ki jih povezujemo z najbolj ranljivimi v domovih za starejĹĄe, izhajajo iz zabav, druĹžinskih piknikov.ÂŤ

Ĺžine osmih otrok, v kateri so bila dekleta zelo pridna. Spominja se, da sta z mamo med vojno po kmetih nabirali volno, ki sta jo potem doma predli in za partizane pletli nogavice. Ko smo jo na predveÄ?er njenega rojstnega dne, ki ga je imela 1. avgusta, obiskali, smo obÄ?udovali njen vrt z najdebelejĹĄo Ä?ebulo in paradiĹžnikom, njena hiĹĄa pa je daleÄ? naokoli vi-

Ima pri okuĹžbi pomembno vlogo odpornost organizma oziroma kaj vpliva na to, da je nekdo bolj dovzeten zanjo kot nekdo drug? ÂťOkuĹžba poteka v bistveno teĹžji kliniÄ?ni sliki pri starejĹĄih in pri kroniÄ?nih bolnikih. Po 50. letu namreÄ? zaÄ?enja naĹĄ imunski sistem usihati, ni veÄ? v taki kondiciji, da bi se lahko uspeĹĄno postavil po robu razliÄ?nim mikroorganizmom, ki preĹžijo na nas. V enaki slabi koĹži glede imunosti so kroniÄ?ni bolniki. Lahko pa se bolezen zaplete tudi pri sicer zdravi osebi v najboljĹĄih letih.ÂŤ

Novi korona virus je zahrbten, ima veliko obrazov. Veste strokovnjaki Znaki za okuĹžbo so zelo razliÄ?ni. NePrimarijka dr. Alenka Trop Skaza: ÂťZavedati se o Covidu-19 danes Ĺže veliko? kateri jih sploh nimajo, drugi jih imamoramo, da so ĹĄtevilke, ki jih vsak dan sliĹĄimo, jo veÄ? hkrati. le vrh ledene gore.ÂŤ ÂťKo bomo vedeli vse, bomo lahko ocenili, koliko vemo danes. VsekaÂťZnakov, ki se lahko pojavijo pri kor pa vemo bistveno veÄ? kot na zaÄ?et- pri nekaterih drugih zdravilih. NajveÄ? okuĹžbi s Covidom-19, je cela paleta: od ku. Znanje o korona virusu se dopol- pa si obetamo od razvoja in aplikacije poviĹĄane telesne temperature, ki je obinjuje iz dneva v dan. Relativno kratka res res uÄ?inkovitega cepiva. Dokler te- Ä?ajno 37, 37,2 stopinje Celzija, glavobol, Ä?asovnica je bila od odkritja virusa do ga ne bo, bo virus med nami. NajveÄ?ji suh kaĹĄelj, boleÄ?ine v miĹĄicah rok, nog. samega poroÄ?anja o bolezni. Danes te- davek bodo plaÄ?ali starejĹĄi in kroniÄ?ni Pri mlajĹĄih se lahko pojavijo motnje v stirajo vrsto tako imenovanih kandida- bolniki, ni pa v prihodnje izkljuÄ?eno, da okusu, vonju ali celo izguba obeh. TeĹžtnih cepiv. Nekatera so v tretji fazi kli- se bo virus razĹĄiril na ne najbolj ranlji- ja kliniÄ?na slika je, ko nastopijo teĹžave niÄ?nih preizkuĹĄenj, kar pomeni, da jih ve skupine in povzroÄ?al teĹžjo kliniÄ?no zaradi pljuÄ?nice, ki se kaĹžejo kot teĹžka Ĺže testirajo na veÄ? kot 10 tisoÄ? zdravih sliko, kot jo sedaj.ÂŤ sapa, lahko Ĺže stopnjevana temperatura, prostovoljcih. DoloÄ?ena zdravila, za kaki po tableti lekadola ne izzveni. Ta staDanes nekateri Ĺže dvomijo, da bo ce- nja so resnejĹĄa in zahtevajo hitro intertera na zaÄ?etku nismo vedeli, da so uÄ?inpivo reĹĄitev pred okuĹžbo. kovita v boju proti Covidu-19, so Ĺže revencijo. Pri virusu gripe so pljuÄ?nice pri gistrirana, dopolnjujejo se znanja o meÂťVsako cepivo, ki je tarÄ?no, varno, doloÄ?enih osebah obiÄ?ajno sekundarni dikamentozni terapiji, dobri obeti so uÄ?inkovito in imunogeno, je iz javnoz- bakterijski zaplet, pri Covidu-19 pa lah-

Anica Petek ima 90 let Anica PeÄ?ovnik, poroÄ?ena Petek, je bila doma iz Tiroseka pri Gornjem Gradu. Po poklicu kuharica je sluĹžbovala po vsej Sloveniji, potem pa sta leta 1965 z moĹžem na Konovem zaÄ?ela graditi hiĹĄo, kjer Ĺživi ĹĄe danes s svojo hÄ?erko Majdo, njenimi otroki in vnuki. Anica Petek je iz dru-

dravstvenega vidika najboljĹĄe oroĹžje v boju proti nalezljivim boleznim. Tradicijo na tem podroÄ?ju poznamo. Gre za novo cepivo, ker je tudi povzroÄ?itelj nov.ÂŤ

dna po roĹžah na oknih in vsepovsod okrog hiĹĄe. Na Bevkovi ulici na Konovem Ĺživijo pridne Ĺženske. Anica je vesela in vedno dobre volje. Rada kuha, peÄ?e in je ĹĄe vedno aktivna v krajevni skupnosti. Bila je aktivna, ko se je gradilo na Konovem, pri druĹĄtvu aktivnih Ĺžena, pri borcih, upoko-

jencih, pri invalidih, mladincih ‌ Ĺ˝e 66 let prepeva v razliÄ?nih pevskih zborih, 22 let je pela tudi v zboru Gorenje, sedaj pa poje v pevskem zboru Invalid Konovo.

Iskrene Ä?estitke Anica Petek, ĹĄe veliko prepevanja in druĹženja s sokrajani in naj bodo vaĹĄa okna vedno tako cvetoÄ?a. đ&#x;”˛

Marija Skrt

ko virus napade pljuÄ?a direktno. Virus lahko pljuÄ?a moÄ?no poĹĄkoduje. Vedno veÄ? je podatkov, da Ä?eprav je pri doloÄ?eni osebi kliniÄ?na slika blaga, ne vemo, kakĹĄne bodo dejanske posledice bolezni.

Na te podatke ĹĄe Ä?akamo.ÂŤ KakĹĄen bi bil vaĹĄ nasvet v zvezi s potovanji, dopustom v tujini? ÂťNi potrebno daleÄ?, le na slovensko obalo, da vidimo, da so ljudje na plaĹžah kot sardine. Ni toliko pomembno, kam potujemo, ampak moramo imeti vedno pred oÄ?mi preventivne ukrepe, saj z njimi varujemo sebe, svoje bliĹžnje, sodelavce in druge ljudi. V primeru kakrĹĄnega koli simptoma je bolje narediti 10 testiranj v prazno kot enega zgreĹĄiti.ÂŤ Ĺ˝e od vsega zaÄ?etka pojava epidemije opozarjate na potrebo po upoĹĄtevanju ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžb z novim korona virusom ‌ ‌ fiziÄ?na distanca vsaj 1,5 metra, higiena rok oziroma umivanje ali razkuĹževanje teh ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, higiena kaĹĄlja, maske, ki se nosijo pravilno in se ne svaljkajo po Ĺžepih, torbicah, ki se ne nosijo pod brado, na nosu. Na delovnem mestu je potrebno zamenjati masko vsaki 2 uri.

Delodajalci to morajo omogoÄ?ati. ÄŒe sluÄ?ajno kaĹĄljate, kihate (pravilno je v ramo), obvestite o tem zdravnika, ki vam bo dal nadaljnja navodila. Veliko VelenjÄ?anov, ki so na kolektivnem dopustu, je domicilno iz drĹžav zunaj Slovenije. HrvaĹĄka je na rumenem seznamu, kar pomeni, da ljudje s stalnim prebivaliĹĄÄ?em v Sloveniji nimajo karantene ob vrnitvi. Druge drĹžave nekdanje skupne drĹžave so na rdeÄ?em seznamu in ob vrnitvi s teh obmoÄ?ij velja karantena. Na Ĺžalost se na forumih pojavljajo ÂťreceptiÂŤ, kako se izogniti prehodu iz rdeÄ?e drĹžave v Slovenijo brez karantene. Pozivam, naj se ti nasveti, bliĹžnjice ne udomaÄ?ijo, ker Ä?e se bodo, se nam slabo piĹĄe.ÂŤ đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Ni potrebno veliko, da nekomu polepĹĄaĹĄ dan Ĺ oĹĄtanjÄ?an Matic Omerza zbira sliÄ?ice za bolne otroke – Na dan prejme od ĹĄestdeset do sto pisem, vsako je ganljivo – Naslednjo poĹĄiljko albumov namenja bolniĹĄnicam na Ĺ tajerskem 22-letni Matic Omerza prihaja iz Gaberk pri Ĺ oĹĄtanju. S pomoÄ?jo prijateljev in zbirateljev sliÄ?ic ÂťVeseli valoviÂŤ se je lotil zbiranja sliÄ?ic in albumov, ki jih ima Ĺže preko dvesto petdeset. Pakete sliÄ?ic z albumi v teh dneh Ĺže pridno predaja bolnim otrokom pediatriÄ?nih oddelkov bolniĹĄnic po vsej Sloveniji. Po Ljubljani in Jesenicah prihaja na Ĺ tajersko, kjer bo bolniĹĄnicam v Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju in na Ptuju predal kar nekaj albumov, namenjenih bolnim otrokom. Zares lepa gesta mladeniÄ?a, za katerega bliĹžnji pravijo, da je zgreĹĄil poklic in bi moral biti vzgojitelj, ker ima tako rad otroke. ÂťPa vendar sem se odloÄ?il za kuharski poklic, ki ga imam prav tako rad, saj lahko v njem lahko napredujem in preizkuĹĄam vedno nove stvari – Ä?akata me ĹĄe izpit in diploma, da zakljuÄ?im ĹĄtudij hotelirstva,ÂŤ nasmejano razloĹži fant velikega srca, ki si je v letoĹĄnjem poletju vzel Ä?as tudi za dobrodelnost.

Dnevno prejme od ĹĄestdeset do sto pisem

KakĹĄen mora biti Ä?lovek, da se loti tovrstnih akcij? ÂťPrijazen,

ÂťMoram priznati, da me ljudje spraĹĄujejo, Ä?e bom ĹĄe kaj naredil.

Gotovo se bom lotil ĹĄe kakĹĄne akcije, saj rad pomagam drugim, ĹĄe posebej najmlajĹĄim.ÂŤ

â?ą

Tudi vi lahko pomagate narisati nasmeh na obraz bolnih otrok, tako da prispevate kakĹĄno sliÄ?ico ali album ÂťVeseli valoviÂŤ. Matica najdete na socialnih omreĹžjih Facebook in Instagram.

trdnega karakterja, za povrh pa ĹĄe pozitivna oseba. Vse delam z veseljem, ker si Ĺželim, da je vsaka sekunda mojega Ĺživljenja kori-

stno preĹživeta. Spontano sem se lotil zbiranja sliÄ?ic, najprej med prijatelji, nato preko druĹžbenih omreĹžij in upam, da s tem nekaj

otrok tudi osreÄ?im.ÂŤ KakĹĄen je odziv ljudi? ÂťDnevno prejmem od ĹĄestdeset do sto pisem. Vsa so ganljiva, sploh Ä?e so iskrena.

Vsako mi da novo energijo, priznam, da tudi pohvale dobro denejo,ÂŤ navduĹĄeno pove Omerza, ki ga veseli, da se odzivajo vse generacije: tako otroci, mladostniki kot starejĹĄi. ÂťVsako pismo preberem, vsako mi da nov zagon.

Vesel sem, ker vidim, da mi ljudje pomagajo in ker lahko skupaj osreÄ?imo veliko otrok. Upam, da do 15. avgusta zberem Ä?im veÄ? sliÄ?ic in albumov, ki jih precej kupujem tudi sam. Pri tem se moram zahvaliti starĹĄema, ki mi precej pomagata, saj mi poleg sluĹžbe tale hobi vzame ogromno Ä?asa. NavduĹĄen in srÄ?no ganjen sem, ko vidim, da so ljudje tako odprtega srca. ResniÄ?no bi rad osreÄ?il Ä?im veÄ? otrok, kajti zavedam se, da lahko z malimi stvarmi veliko doseĹžeĹĄ v Ĺživljenju.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

MODROBELA KRONIKA

6. avgusta 2020

LaĹžji dostop do bolniĹĄnice KonÄ?ana obnova javne poti na poti proti BolniĹĄnici TopolĹĄica Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 31. julija – KonÄ?ana je obnova javne poti od kriĹžiĹĄÄ?a z lokalno cesto do BolniĹĄnice TopolĹĄica. Izvajalec del – podjetje Tegar iz Ĺ˝alca – je obnovil voziĹĄÄ?no konstrukcijo, uredil odvodnjavanje povrĹĄinskih voda, novo javno razsvetljavo, izvedel nov ploÄ?nik za peĹĄce ter avtobusno obraÄ?aliĹĄÄ?e s postajaliĹĄÄ?em in uredil petnajst parkirnih mest. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je postopek javnega naroÄ?ila za izbiro izvajalca del izvedla spomladi letos. Med devetimi ponudniki so z najugodnejĹĄim, torej Tegarjem, v zaÄ?etku maja

Dostop bo laĹžji ne samo za tiste, ki se pripeljejo s svojim prevozom, ampak tudi za tiste, ki bodo uporabili javni prevoz. (foto: jkĹĄ)

podpisali pogodbo. Obnova javne poti je stala nekaj manj kot 213.000 evrov (z DDV). VeÄ?inoma ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo iz deleĹža drĹžavnih sredstev za financiranje obÄ?in. Izvajalec se je skladno s pogodbo obvezal gradnjo konÄ?ati najkasneje v dveh mesecih od uvedbe v delo, rok pa so zaradi neugodnih vremenskih razmer podaljĹĄali za 14 dni. Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se vsem uporabnikom zahvaljujejo za strpnost in razumevanje zaradi oviranega dostopa do bolniĹĄnice med izvajanjem del. Zahvaljujejo pa se tudi podjetju Tegar za kakovostno opravljeno delo.

Dostop do BolniĹĄnice TopolĹĄica bo zdaj laĹžji ne samo za tiste, ki se pripeljejo s svojim prevozom, ampak tudi za tiste, ki bodo uporabili đ&#x;”˛ storitve javnega prevoza.

POLICIJSKA kronika VelenjÄ?an hudo pretepen Velenje, 29. julija – V sredo okoli poldneva so policisti na Kardeljevem trgu v Velenju opravili ogled kaznivega dejanja. Pretepen je bil obÄ?an, ki je pri tem utrpel hude telesne poĹĄkodbe – zlom desne rame, zlom leve podlahtnice in veÄ? ran na glavi. Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo. Zaradi teĹže kaznivega dejanja je osumljeni v priporu.

Neprevidno Ä?ez progo PaĹĄka vas, 29. julija – V sredo okoli 13.30 so bili policisti obveĹĄÄ?eni o nesreÄ?i na prehodu ceste Ä?ez ĹželezniĹĄko progo na relaciji PaĹĄka vas–Florjan na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Voznik kmetijskega traktorja je vozil traktor po nekategorizirani cesti in zapeljal na nivojski prehod ceste Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v Ä?asu, ko je po progi v desni nepregledni ovinek pripeljal potniĹĄki vlak.

Vlakovodja je zaÄ?el zavirati, vendar mu trÄ?enja ni uspelo prepreÄ?iti. Vlak je trÄ?il v sprednji del traktorja, ki ga je odbilo s proge. V nesreÄ?i ni bil nihÄ?e telesno poĹĄkodovan, na vlaku in kmetijskem traktorju pa je nastala materialna ĹĄkoda.

Hudo poĹĄkodovan kolesar Mozirje, 30. julija – V Ä?etrtek okoli 21. ure se je prometna nesreÄ?a s hudimi telesnimi poĹĄkodbami zgodila na obmoÄ?ju Mozirja. Na odseku

ceste GroĹĄovlje–Homec je zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a padel 44-letni kolesar. Pri padcu se je hudo telesno poĹĄkodoval.

Kolesarka spregledala voznika

Hitri test je bil pozitiven

Velenje, 31. julija – V petek zveÄ?er se je na Stantetovi v Velenju huje poĹĄkodovala kolesarka. S kolesom je vozila iz garaĹž Nakupovalnega centra, pri tem pa spregledala voznika osebnega vozila. Zavrla je in padla po voziĹĄÄ?u.

Mozirje, 30. julija – V Mozirju so imeli policisti v postopku 44-letno voznico osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je vozila brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Z njo so opravili tudi hitri test na droge, ki je bil pozitiven, zato so odredili strokovni pregled. Tega je voznica odklonila. Vozilo so ji zasegli, za sodiĹĄÄ?e pa bodo spisali obdolĹžilni predlog.

Ukradli scenica Ĺ˝alec, 30. julija – V Ä?etrtek je bil v Ĺžalcu ukraden osebni avto znamke Renault scenic, registrske ĹĄtevilke CE LD837, Ä?rne barve. Vozilo je imel lastnik parkirano pred stanovanjskim blokom na ÄŒopovi ulici. Vse, ki bi karkoli vedeli o odtujenem avtomobilu, prosijo, da to sporoÄ?ijo na e 113 ali anonimni telefon policije 0801200.

Padcu botroval alkohol Ĺ oĹĄtanj, 31. avgusta – V petek zjutraj se je v Lokovci pri padcu poĹĄkodoval kolesar. Izkazalo se je, da je do nesreÄ?e priĹĄlo zaradi alkohola, in to precej nad dovoljeno mejo za voĹžnjo v cestnem prometu. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Zasilni pristanek letala Ĺ˝alec, 31. julija – V petek malo po 13. uri so bili policisti obveĹĄÄ?eni o zasilnem pristanku ultra lahkega letala v kraju Zgornje Roje. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreÄ?e ugotovili, da je na letalu v zraku zaÄ?el odpovedovati motor, zato je moral pilot zasilno pristati.

Med zasilnim pristankom na njivi je na letalu nastala manjĹĄa materialna ĹĄkoda, pilot in sopotnik v letalu pa se pri zasilnem pristanku nista poĹĄkodovala. Na kraju je pri ogledu sodeloval tudi preiskovalec letalskih nesreÄ?.

Plen tatov konÄ?al v koruzi TopolĹĄica, 1. avgusta – V TopolĹĄici so neznanci v soboto poskuĹĄali ukrasti traktorski zgrabljalnik za seno znamke SIP. Storilci so ga odvlekli po cesti pribliĹžno 150 metrov od kmetije, kjer pa jim je uĹĄel po hribu na njivo koruze. Tam so ga potem pustili.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pomagali tudi policisti Velenje, 29. julija – V sredo zveÄ?er so velenjski policisti v sodelovanju z gasilci pomagali pri urejanju cestnega prometa na lokacijah, kjer je bilo to zaradi varnosti potrebno.

Prijavila izsiljevanje Velenje, 30. julija – V Ä?etrtek je starejĹĄa VelenjÄ?anka policistom naznanila kaznivo dejanje izsiljevanja. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Nasilna sinova Velenje, 30. julija – Prejťnji teden so policisti zaradi nasilja v druŞini, ki sta ga

izvajala sinova, posredovali in ukrepali v dveh primerih.

V Ä?etrtek okoli 22. ure je sin v stanovanju na Foitovi razgrajal, pri tem razbil leseno omaro, se nespodobno vedel in grozil starĹĄema. Tudi ko so na kraj priĹĄli policisti, se ni pomiril, ampak je krĹĄitev nadaljeval. Odrejeno mu je bilo pridrĹžanje do streznitve. Glede na predhodne dogodke v druĹžini pa so mu izrekli tudi ukrep prepovedi pribliĹževanja.

V soboto, 1. avgusta, zveÄ?er pa je policijska patrulja posredovala pri druĹžinskem nasilju v Pesju. Sin se je znesel nad mamo in razbijal inventar. V predalu mize v njegovi sobi so naĹĄli tudi dva vrĹĄiÄ?ka konoplje. Osumljeni se kljub odredbi policije ni pomiril, zato so mu odredili pridrĹžanje do

streznitve, kasneje pa izrekli tudi ukrep prepovedi pribliĹževanja. ÄŒaka ga ovadba za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Zasegli motor in motorno kolo Velenje, 31. julija – V petek popoldan so motoristu v Starem Velenju zasegli motor. Prometna patrulja, ki ga je ustavila, je vozniku odredila preizkus alkoholiziranosti. Ta je bil pozitiven. V postopku pa se je pokazalo, da je tudi motor upravljal brez ustrezne kategorije vozniťkega izpita. Zoper motorista bodo podali kazensko ovadbo.

Kmalu za tem pa so kolo z motorjem v petek zasegli ĹĄe vozniku iz Ĺ marskih Cirkovc.

Ta ga je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Na nepoĹĄten naÄ?in do energije Velenje, 1. avgusta – V sredo zjutraj so v trgovini Spar v Nakupovalnem centru pri kraji ĹĄtirih ploÄ?evink energijske pijaÄ?e policisti obravnavali VelenjÄ?ana, ki ga bodo kazensko ovadili.

Pri sinu naĹĄel bel prah Ĺ oĹĄtanj, 1. avgusta – V soboto proti veÄ?eru je skrben oÄ?e v Ĺ entvidu pri sinu naĹĄel skrito vreÄ?ko z belo praĹĄnato snovjo. Posumil je, da gre za prepovedano drogo. Policisti bodo snov poslali na analizo. ÄŒe bodo rezultati pozitivni, ga bodo zaradi koliÄ?ine (blizu 20 g) ovadili za kaznivo dejanje neupraviÄ?ene uporabe in posesti droge.

Previdnost na gorskih poteh LetoĹĄnja poletna sezona v visokogorju je ravno tako zaznamovana tudi z ukrepi in posledicami pandemije korona virusa Covid-19. V preteklih letih je bilo v naĹĄih gorah veliko tujih turistov, ki so se vraÄ?ali z obale Jadranskega morja, letos pa jih skorajda ni. Med obiskovalci prevladujejo naĹĄi drĹžavljani – domaÄ?ini, kar pa ne pomeni, da policisti in gorski reĹĄevalci nimajo dela z obravnavo posamiÄ?nih varnostnih dogodkov in interventnim reĹĄevanjem poĹĄkodovanih pohodnikov. PreĹživljanje dopusta in poÄ?itnic znotraj Slovenije, unovÄ?evanje turistiÄ?nih bonov ter epidemioloĹĄka slika v sosednjih drĹžavah so glavni razlogi, da je obisk slovenskih gora v teh dneh precejĹĄen. Med obiskovalci so poleg izkuĹĄenih pohodnikov in planincev tudi takĹĄni, ki niso ne izkuĹĄeni in ne pripravljeni na visokogorske razmere. Ravno zaradi slednjih imajo policisti in gorski reĹĄevalci obilico dela.

Gorski reĹĄevalci so letos izvedli veÄ? kot 250 intervencij, sicer pa se je v zadnjih petih letih ĹĄtevilo njihovih posredovanj poveÄ?alo za 40 odstotkov. Glavni razlog za takĹĄno poveÄ?anje je naraĹĄÄ?ajoÄ?i trend turizma, ki ga je v letoĹĄnjem letu korona virus povsem ohromil.

Gorski reĹĄevalci so opravili najveÄ? intervencij na najbolj obiskanih obmoÄ?jih ob vznoĹžju Julijskih in KamniĹĄko-Savinjskih Alp, kjer tudi letos priÄ?akujejo najveÄ? obiskovalcev.

Policisti so pri nadzorih ugotovili, da je bilo veliko pohodnikov obutih v nizko ĹĄportno obutev. Nekateri so imeli obutev, ki je bila primerna zgolj za sprehode po mestu ali ravnem terenu, nikakor pa ne za visokogorske poti in plezalne smeri. Tudi pri oblaÄ?ilih so bile ugotovitve enake, kar velja tudi za vsebino nahrbtnikov oziroma torb, ki so jih imeli s seboj. VeÄ?ina pohodnikov ni imela rezervnih oblaÄ?il niti zaĹĄÄ?ite pred deĹžjem ali nevihtami. Niso se zavedali, da lahko deĹž ali nevihta v visokogorju ustvari neprimerno veÄ? teĹžav in teĹžavnih okoliĹĄÄ?in kot v mestu ali sprehajalni stezi okoli mesta.

Letos policisti opaĹžajo veÄ? obiskovalcev gora skupaj s psi. To od lastnikov zahteva dodatno previdnost in upoĹĄtevanje dejstva, da vse gorske poti niso primerne za pse. Policisti opozarjajo, da je treba pse imeti na povodcu tako zaradi varnosti psov kot varnosti ostalih obiskovalcev, kajti nekatere poti in steze so ozke in so sreÄ?anja teĹžje izvedljiva, pa tudi zaradi drugih Ĺživali, ki Ĺživijo v naravnem okolju. Lani so policisti in gorski reĹĄevalci imeli kar nekaj primerov, ko so morali reĹĄevati tako poĹĄkodovane ljudi kot pse, kar bistveno oteĹžuje njihovo delo, saj poĹĄkodovani ali ogroĹženi psi reagirajo drugaÄ?e kot sicer.

Razvoj tehnologije in vsestranska uporaba mobilnih telefonov je vplivala tudi na strukturo vzrokov gorskih nesreÄ?. Med temi je tudi fotografiranje in iskanje najboljĹĄih lokacij za Ä?udovite posnetke in poznejĹĄe objave na druĹžabnih omreĹžjih. Iskanje najboljĹĄega mesta, nepozorno stopanje nazaj, hitenje na vrh in lovljenje sonÄ?nega vzhoda ali Ä?akanje na sonÄ?ni zahod ter vraÄ?anje v dolino v temi so vse pogostejĹĄi razlogi za nesreÄ?e v gorah. ÄŒe Ĺželimo fotografirati, bodimo pri tem pozorni, ne pozabimo na varnost ter se ne izpostavljajmo po nepotrebnem z iskanjem najboljĹĄega mesta ali Ä?asa fotografiranja.

Kadar se odpravimo v gore, je zelo pomembno, da se drĹžimo oznaÄ?enih – markiranih poti in stez, da se ne izgubimo ali zaplezamo, s Ä?imer se lahko spravimo v teĹžave, ĹĄe zlasti, Ä?e nas ujame nevihta ali noÄ?.

Na spletnih straneh Policije https://www.policija.si/ in Gorske reĹĄevalne zveze Slovenije https://www.grzs.si/ lahko najdemo vrsto uporabnih informacij in nasvetov za obisk gora. Ne glede na svojo izkuĹĄenost, psihofiziÄ?no kondicijo in zdravje je priporoÄ?ljivo pogledati aktualna obvestila in se pripraviti na obisk gorskih postojank in vrĹĄacev.

Poti in izlete v gore prilagodimo svojim sposobnostim in vremenskim razmeram. V visokogorju namreÄ? veljajo drugaÄ?na, stroĹžja pravila kot v mestu in nakupovalnih srediĹĄÄ?ih. UpoĹĄtevajmo jih in ostanimo zdravi.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

SOCIALNI podlistek

Spoznavanje samega sebe Spoznavanje samega sebe, svojih zmoĹžnosti, svojega potenciala v vsej svoji veliÄ?ini, z vsemi dobrimi kot tudi slabimi lastnostmi, je bilo danaĹĄnjega dne, ko to zapisujem na papir, zelo zanimivo potovanje! Ugotovil sem, da sem s svojo samoanalizo dobil tudi zelo dober obÄ?utek za ocenjevanje drugih ljudi in njihovih navad. Zanimivo pri vsem tem je to, da se, Ä?eprav se s samoanalizo ukvarjam Ĺže skoraj trideset let, od tega jo zadnjih 20 let ĹĄe dopolnjujem z eksperimentiranjem, uĹživanjem drog, opojnih substanc, ĹĄe vedno zavedam tega, da me na to pot (drogiranja) ni poslal nihÄ?e drug kot jaz sam.

Tudi do danaĹĄnjega dne mi ni Ĺžal, da sem Ĺže (pre)dolgo na tej poti, kajti spoznal sem, da je v Ĺželji po neÄ?em (kar Ä?loveku godi) Ä?lovek sposoben narediti, govoriti marsikaj, samo da pride do tistega, kar si Ĺželi. To zanimivo doĹživetje je bilo pred slabima dvema mesecema, ko sem priĹĄel na kavo (nehote) v prostore druĹĄtva Ĺ ent. Medtem ko sem

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

opazoval, kdo vse ga obiĹĄÄ?e, tudi od teh, ki jih poznam, kdo pride mimo na klepet ipd. v Ĺ ent (pri vsem tem opazovanju, posluĹĄanju drugih oseb in njihovih pogovorov z zaposlenima in med seboj), sem ugotovil, da si ĹĄe veliko ljudi dandanes ne Ĺželi oziroma noÄ?e priznati, da so si za veÄ?ino stvari v svojem Ĺživljenju bolj kot ne krivi sami. LaĹžje je igrati Ĺžrtev in se delati uboge sirote, ki jih nihÄ?e ne razume ali jih noÄ?e razumeti.

Me pa zelo zelo veseli, da v druĹĄtvu Ĺ ent delata dve osebi (moji ÂťterapevtkiÂŤ s posluhom za ljudi, ki se tako ali drugaÄ?e razlikujejo od veÄ?ine prebivalstva v naĹĄi obÄ?ini in naĹĄi drĹžavi. Meni sta zelo veliko pomagali s tem, ko sta mi prisluhnili, me vÄ?asih kaj vpraĹĄali ob mojem brbljanju, me hoteli zaustaviti, da ne govorim tako hitro in zelo ÂťeksplozivnoÂŤ (med drugim ‌). Zato rad prihajam v Ĺ ent in ĹĄe najbrĹž bom nekaj Ä?asa hodil tja.

Koliko dolgo pa ‌ bomo ĹĄe videli. đ&#x;”˛

Uporabnik Ĺ entovega programa Dnevni center za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog Velenje

Bo izolacija dviĹžnega valja dovolj? Ĺ oĹĄtanj – Na Glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju izvajajo dela na jaĹĄku dviĹžnega valja, kjer so zajete zaledne meteorne vode. Dela izvajajo v sklopu odprave reklamacijske napake. JaĹĄek bodo izolirali in prepreÄ?ili dostop vode. Upajo, da bo to zadostovalo in da bodo s tem ukrepom prepreÄ?ili vdor zalednih vod z obmoÄ?ja Lokovice izpod Pustega gradu na Glavni trg. Da utegnejo meteorne vode biti problem, se je izkazalo nedavno v obilnem deĹževju 23. in 24. julija. V Ä?asu prenove trga tega ni mogel predvideti niti projektant, saj ĹĄest mesecev ni bilo obilnejĹĄih padavin. Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pravijo, da Ä?e izolacija jaĹĄka ne bo zadoĹĄÄ?ala in se bodo meteorne vode ĹĄe pojavljale, bo potrebno za prepreÄ?evanje vdorov vode izvesti veÄ?ji ukrep na cestiĹĄÄ?u. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

Ĺ PORT

6. avgusta 2020

Po letu dni 'popravili' napako Almir Sulejmanović priÄ?akovano znova Rudarjev trener V Rudarju, ki je nedavno sezono v prvi ligi konÄ?al na zadnjem mestu brez ene same zmage, se je zgodilo priÄ?akovano: to, kar smo ugibali v prejĹĄnjem tedniku. Prekinili so sodelovanje z Dominikom BerĹĄnjakom. Tako kot ĹĄtirim trenerjem pred njim tudi njemu v 36 krogih ni uspelo vsaj enkrat zmagati. To je pomenilo neslaven konec sezone in selitev v drugo ligo. Na svoji spletni strani je vodstvo kluba zapisalo: ÂťNK Rudar Velenje sporoÄ?a, da je prekinili sodelovanje z Dominikom BerĹĄnjakom. Domen, zahvaljujemo se ti za korektno opravljeno delo v zelo teĹžkem in nehvaleĹžnem obdobju.ÂŤ Objavili pa so tudi njegov odgovor: ÂťZahvaljujem se klubu za dano priloĹžnost in zaupanje. V tem Ä?asu, ko sem sedel na klopi Rudarja, sem pridobil veliko neprecenljivih izkuĹĄenj, ki mi bodo pomagale v nadaljnji trenerski karieri. SrÄ?no upam, da se bo Rudar kmalu vrnil tja, kamor tudi spada, torej v prvo slovensko nogometno ligo!ÂŤ Ker bo v sredo na sporedu Ĺže 1. krog, so morali hitro poiskati novega trenerja. In ĹĄe isti dan, torej v sredo, 29. julija, so sporoÄ?ili, da so to vlogo do junija 2003 znova zaupali Almirju Sulejmanoviću (42).

PrviÄ? je glavno trenersko vlogo v Rudarju prevzel v drugi polovici lanskega marca, ko je zamenjal DravograjÄ?ana Marijana PuĹĄnika in s sedmim mestom moĹĄtvu zagotovil obstanek v elitni druĹĄÄ?ini.

Nato ga je tudi pripravljal na novo sezono. Po treh krogih pa se je moral na zaÄ?udenje Rudarjevih ljubiteljev posloviti z vroÄ?ega

Rudarjevega trenerskega stolÄ?ka.

To se je zgodilo 29. julija. Torej ga je vodstvo kluba vrnilo toÄ?no po letu dni in s tem gotovo potrdilo, da lani ni pametno ravnalo. Braco, kot ga prijatelji kliÄ?ejo, je Rudarjev otrok, trenersko pot pa je zaÄ?el pri Dravogradu.

Pa lanski odslovitvi iz Rudarja je hitro naĹĄel novo sluĹžbo. Na zaÄ?etku septembra je v seĹžanskem Taboru zamenjal Andreja

Razdrha, ki je odĹĄel v DomĹžale.

VelenjÄ?an naj bi na Primorskem ostal tri leta, toda letoĹĄnjega januarja je moral to vlogo prepustiti v Argentini rojenemu Italijanu Mauru Germanu Camoranesiju, sam pa prevzel vlogo njegovega pomoÄ?nika.

Prisluhnili so ulici, igralcem ‌

V velenjskem klubu se v prejĹĄnji sezoni niso dogajale le trenerske menjave, ampak med drugimi tudi v vodstvu kluba. Tako je Marka ÄŒepelnika, ki je odĹĄel k Olimpiji, na mestu direktorja januarja

zamenjal prav tako domaÄ?in Zoran KerĹĄiÄ?.

Peto trenersko menjavo v dobrem letu pojasnjuje: ÂťV zadnjem letu so se resniÄ?no zamenjali raznorazni trenerji. Po pravici povedano, nobeden ni zadovoljil naĹĄih priÄ?akovanj: nobene zmage, vse manj

gledalcev, polno neodobravanj ulice ‌ Skratka, vsekakor katastrofalno konÄ?ana sezona in treba je bilo nekaj narediti. Prisluhnili smo Ĺželjam ulice, igralcem v garderobi ‌ in ena plus ena je dve, ter vrnili Almirja Sulejmanovića. NaĹĄa Ĺželja je, da bi Ä?im spet igrali v prvi ligi. Ne glede na to, ali se bomo vrnili Ĺže po eni sezoni, kar si seveda Ĺželimo, ali ne, moramo biti strpni. Trenutno je najpomembnejĹĄi sedanji Ä?as, ko na novo sestavljamo ekipo. Potem bodo sledile uvodne tekme, ki bodo delno Ĺže pokazale, kaj lahko priÄ?akujemo. Nekaterim

igralcem so potekle pogodbe in niso veÄ? naĹĄi Ä?lani. Med drugim Miću Kuzmanoviću (Celje – op. p.), Dominiku Radiću (Avstrija), Marku ÄŒosiću. S temi fanti smo sicer opravili pogovore, vendar niso podaljĹĄali zvestobe Rudarju, s pojasnilom, da Ĺželijo napredovati, tega pa jim druga liga po njihovem mnenju ne bi omogoÄ?ila.

Glede na to, koliko so pustili – ne bom dejal energije in truda v klubu, ampak vloĹžka –, smo se jim paÄ? zahvalili. Od izkuĹĄenih ostajajo Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, David KaĹĄnik, z Damjanom Trifkovićem smo pred koncem dogovora, da bo ĹĄe naprej nosil naĹĄ dres. Nismo pa se dogovorili z AljaĹžem Kreflom, saj Ĺželi igrati v prvi ligi oziroma v tujini. ÄŒe si bo premislil, so mu vrata v naĹĄ klub odprta. Verjamemo, da bodo imeli v bodoÄ?e pomembno vlogo tudi igrali igralci naĹĄe ĹĄole. DomaÄ?i igralci privabljajo domaÄ?e gledalce, poslediÄ?no tudi sponzorje. V naĹĄih selekcijah je pribliĹžno 400 otrok, in Ä?e ne bomo vsako leto vzgojili vsaj enega, potem nismo naredili niÄ?,ÂŤ poudarja Zoran KerĹĄiÄ?. đ&#x;”˛

MoĹžnost in priloĹžnost, da se izkaĹžemo

Po tem, ko je Ä?lanska ekipa v jesenskem delu tekmovanja v 3. slovenski ligi osvojila prvo mesto, spomladanskega pa zaradi epidemije korona virusa v ligi niso odigrali, je krovna organizacija ponudila vodstvu kluba moĹžnost napredovanja na viĹĄjo raven. Vodstvo kluba je dvignilo zeleni karton in s tem razveselilo ljubitelje nogometa v Ĺ martnem ob Paki ter njegovi okolici. ÂťTo je nagrada za preteklo delo Ä?lanski ekipi, strokovnemu ĹĄtabu in vsem, ki so nam pomagali do tega. Za upravo kluba pa pomeni veÄ? trdega dela,ÂŤ je odloÄ?itev komentiral nje-

jal, da imajo infrastrukturo zgledno urejeno, tekmovalna raven pa je takĹĄna, kot jo zmorejo. Ĺ e vedno sestavljajo okostje ekipe domaÄ?i igralci, ki so Ĺže nosili vijoliÄ?ni dres v 3. slovenski ligi, dodali so le nekaj okrepitev. Ekipa ima karakter, odlikuje jo Ĺželja po dokazovanju, Âťo financah pa lahko reÄ?em, da gredo te z roko v roki s tekmovalnimi uspehi. Posluh sponzorjev in donatorjev za tekmovanje na viĹĄji ravni je veÄ?ji. Poleg tega smo si zadali meje, do kam smemo in zmoremo. Zavzeto vsak dan iĹĄÄ?emo moĹžnosti in upamo, da nam bo glede tega uspelo tako, kot smo naÄ?rtova-

Ob odhodu iz Rudarja najbrĹž niste niti v sanjah pomisli, da bo klub tako klavrno konÄ?al sezono? ÂťLagal bi, Ä?e bi dejal, da sem to slutil. Mislim, da nihÄ?e ni.

Zadovoljivo smo konÄ?ali predprejĹĄnjo sezono in dobro zaÄ?eli novo. Po osvojenih toÄ?kah proti DomĹžalam in Mariboru, kar je bil zame lep uspeh, smo verjeli, da bomo na koncu v zlati sredi-

2. SNL, 1. krog Krka – Rudar (11. avgusta), vÄ?eraj: Ĺ martno 1928 – Jadran-Dekani, Vitanest Bilje – Kalcer Radomlje, Nafta 1903 – KrĹĄko, Primorje eMundia – Drava Ptuj, FuĹžinar Vzajemci – Brda, Beltinci Klima Tratnjek – Triglav Kranj, BreĹžice 1919 Terme ÄŒateĹž – Roltek Dob. 2. krog: Rudar – Vitanje Bilje, Kalcer Radomlje – Ĺ martno ob Paki (nedelja, 16. avgusta) ...

3. krog: Šmartno 1928 – Rudar (23. avgusta) ...

Po sedmih letih se na stadion v Ĺ martnem ob Paki vraÄ?a drugoligaĹĄki nogomet – Ogrodje Ä?lanske ekipe sestavljajo domaÄ?i igralci – Tekmovalni uspeh in finance gredo z roko v roki gov predsednik Bogdan Trop in nadaljeval: ÂťPri odloÄ?itvi smo razmiĹĄljali tudi, da ima klub dolgoletno tradicijo in si mesto med dvema velikima prvoligaĹĄema, kot sta Celje in Velenje, nastop 2. ligi zasluĹži. Zavedamo se, da odloÄ?itev prinaĹĄa s sabo veliko odgovornih ravnanj, kajti potrebno bo dvigniti raven organizacije, tekmovalnosti, infrastrukture, financ. Delamo 'na polno'.ÂŤ Na vpraĹĄanje, v Ä?em priÄ?akujejo najveÄ? teĹžav, je Trop de-

Almir Sulejmanović o novi priloŞnosti

Stane Vovk

Ne bodo muha enodnevnica Na ĹĄportni stadion pri osnovni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki se po sedmih letih vraÄ?a drugoligaĹĄki nogomet. V sredo, 12. avgusta, se bo ob 17.30 uri Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 v prvem krogu 2. slovenske nogometne lige v sezoni 2020/2021 sestala z ekipo Jadran Dekani. Ĺ˝e vse od Ĺžreba parov dalje pa vlada med ljubitelji ĹĄmarĹĄkih vijolic najveÄ? zanimanja za sosedski derbi, za tekmo z velenjskim Rudarjem v nedeljo, 23. avgusta.

Ĺ˝elijo si Ä?imprejĹĄnjo vrnitev

li.ÂŤ Sogovornik je zagotovil, da se status igralcev ne bo spremenil, da ostajajo nepoklicna Ä?lanska ekipa, saj zahtevnejĹĄi tekmovalni ritem jemljejo kot moĹžnost in priloĹžnost za dokazovanje. O nagradah z igralci iĹĄÄ?ejo kompromise. Kar nekaj skupnih toÄ?k so Ĺže dogovorili, odprte ostajajo ĹĄe nekatere malenkosti. In v Ä?em vidi Trop mesto ekipe na prvenstveni lestvici? Želimo se videti Ä?im viĹĄje. NaĹĄ drzni cilj je uvrsitev do prve polovice lestvice.ÂŤ

Veselijo se izziva

Ramiz Smajlović, trener Ä?lanske ekipe NK Ĺ martno 1928, je pove-

ni. Ĺ˝al se je po spletu okoliĹĄÄ?in zgodilo drugaÄ?e. Naj se ne sliĹĄi neskromno, ko sem lani moral oditi, sem bil seveda preseneÄ?en. PriĹĄel je paÄ? trenutek, ko smo se razĹĄli. Sicer pa, kar je bilo, je bilo. Vesel sem vrnitve.

OÄ?itno sem imel precejĹĄnjo pod-

dal, da ga odloÄ?itev uprave kluba o uvrstitvi v viĹĄjo tekmovalno skupino ni presenetila. Nasprotno.

PriÄ?akovali so jo, saj so si Ĺže pred zaÄ?etkom minule sezone zadali jasen cilj. Priprave na novo sezono so zaÄ?eli 6. julija po dokaj nenavadnem poloĹžaju. Spomladanskega dela minule sezone zaradi epidemije niso igrali, Âťv novi sezoni pa se je ekipa znaĹĄla v novem poloĹžaju. Ves Ä?as smo poskuĹĄali ohraniti ritem trreningov in tekem pred konÄ?anjem spomladanskega dela prvenstva v 3. ligi. Priprave smo nadaljevali po krajĹĄem premoru. Te so potekale predvsem v domaÄ?em okolju, za tri dni smo odĹĄli na mariborsko Pohorje. Ocenjujem, da smo v mesecu dni napredovali, z nekaj okrepitvami smo na do-

Ogrodje aktualne Ä?lanske ekipe tvorijo igralci, ki so Ĺže nosili dres NK Ĺ martno 1928 v minuli sezoni. Okrepili pa so jo: Ĺ˝an KopuĹĄar in GaĹĄper Dragić (iz domaÄ?e mladinske ekipe), BlaĹž HrhovĹĄek (iz tujine), Filip Lojen (NK Radomlje), Ĺ˝iga Pesjak (NK BreĹžice), Stian DĹžumhur (NK Celje) in Kristjan Barić (NK Dravograd).

poro med ljubitelji nogometa.

OÄ?itno so ljudje zunaj kluba, in ne nazadnje tudi v njem, prepoznali, da sem dobro opravljal delo ‌ Povsod je lepo, doma je najlepĹĄe. Moj pogled je usmerjen samo naprej. Pred mano je novo obdobje, nov zagon, nova zgodba. Skupaj z vsemi si bom prizadeval, da klub postavimo na mesto, ki mu pripada.ÂŤ Vmes ste si nabrali tudi precej izkuĹĄenj? ÂťVsekakor. Po nekajmeseÄ?nih izkuĹĄnjah v Velenju se mi je ponudila priloĹžnost v Taboru. Sprva sem deloval samostojno, nakar je klub dobil priloĹžnost, da pripelje legendarnega nekdanjega zvezdnika italijanskega nogometa Maura Camoranesija. PoÄ?aĹĄÄ?en sem bil, da sem lahko ostal kot njegov pomoÄ?nik. S tem sem dobil novo znanje, nove izkuĹĄnje. Verjamem, da mi bodo priĹĄle prav v moji nadaljnji nogometni karieri.ÂŤ Klub se lahko v pretekli sezoni pohvali le z dvema pokalnima zmagama. V uvodnem krogu je najprej (obakrat kot gost) izloÄ?il Bravo (4 : 1), nato presenetljivo v osmini finala favorizirano Olimpijo (1 : 0). Gotovo

bri poti.ÂŤ Odigrali so tudi nekaj pripravljalnih tekem, pri katerih je kot trener iskal predvsem pomanjkljivosti, ki jih nameravajo pred zaÄ?etkom nove sezone tudi Ä?im veÄ? odpraviti.

Smajlović zagotavlja, da se zavedajo moÄ?ne konkurence, hkrati pa se veselijo izzivov. Vsi igralci komaj Ä?akajo na zaÄ?etek prvenstva. ÂťV 2. slovenski ligi ne bomo muha enodnevnica. Imamo potencial, kakovost in zanesljivo bodo vsi igralci dali vse od sebe, vsako tekmo poskuĹĄali zmagati in si zagotoviti lepo izhodiĹĄÄ?e za naprej. Pozivam zveste navijaÄ?e, da nas z obiskom na tekmah pri tem podprejo. Menim, da si fantje to zasluĹžijo,ÂŤ je ĹĄe dejal Ramiz Smajlović. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Rekli so â?ą MatjaĹž Trop, kapetan ekipe: ÂťMenim, da si nastop v 2. slovenski nogometni ligi zasluĹžimo. RazpoloĹženje v ekipi boljĹĄe ne bi moglo biti. Komaj Ä?akamo na zaÄ?etek prvenstva, saj Ĺže lep Ä?as nismo tekmovali. Priprave na novo sezono so bile zahtevne, saj bo tudi konkurenca huda.

Ne ciljamo na vrh, ampak se bomo borili za vsako toÄ?ko in raÄ?unamo na zlato sredino prvenstvene lestvice.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 15

Ĺ PORT, UTRIP

6. avgusta 2020 se strinjate, da njegovi navijaÄ?i teĹžko teĹžko Ä?akajo, kdaj se bo zgodila spet prva za prvenstvene toÄ?ke. ÂťTakrat sta bili to zelo odmevni zmagi. Toda to je zgodovina.

Upamo, da bomo Ä?rni niz porazov Ä?im prej prekinili. Ne more trajati veÄ?no. Na uvodni tekmi bomo gostovali pri Krki. SkuĹĄali bomo zmagati. To je ĹĄportno Ĺželeti. Vsekakor pa se zavedamo, da smo v nekoliko slabĹĄem poloĹžaju kot naĹĄi gostitelji. V drugi ligi so sezono konÄ?ali prej.

Opravili so lahko polne pripra-

ve. Mi smo ostali v tekmovalnem ciklusu in imeli precej krajĹĄi odmor, zaradi tega tudi (pre) kratke priprave. Poleg tega se je oziroma se bo zamenjalo veliko igralcev in ekipo je treba tako rekoÄ? sestavljati na novo. Vemo pa, da ne moreĹĄ stvari zgraditi Ä?ez noÄ?. Menim, da si obÄ?ina Velenje Ĺže zaradi infrastrukture oziroma moĹžnosti za nogomet zasluĹži nogomet v prvi ligi.

Cilj smo si zadali: Ä?imprejĹĄnja vrnitev v prvo ligo. ÄŒe bi se to zgodilo Ĺže v prvi sezoni, bi bili seveda zelo veseli.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

kdaj • kje • kaj VELENJE Sobota, 8. avgust 10.00 Velenjski grad SrednjeveĹĄki tabor (srednjeveĹĄke igre, prikaz viteĹĄkega oroĹžja in Ĺživljenja nekoÄ?, glasbenik na lutnji ‌) 10.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Zgodba o izgubljeni dudi, predstava GledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

Nedelja, 9. avgust

Priťel Adel Halilović, odťel Adam Voťnjak

10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje Odprta vrata domaÄ?ije

Ponedeljek, 10. avgust

Enoletno zvestobo je z rudarji kot prosti igralec podpisal v avstrijskem Salzburgu rojeni 24-letni bosanskohercegovski branilec Adel Halilović. V Slovenije je bil Ĺže kratek Ä?as pri Radomljah in Gorici. Niso pa mogli zadrĹžati nadarjenega Adama VoĹĄnjaka, ki je prejĹĄnji mesec dopolnil dvajset let. Ob plaÄ?ani odĹĄkodnini so ga pustili v novega prvoligaĹĄa Koper.

Nogometno pot je zaÄ?el na Ljubnem, nato odĹĄel v Ĺ martno, od tam pa v Rudar. Po nabiranju izkuĹĄenj med kadeti oziroma mladinci je klub pred dvema letoma z njim podpisal prvo profesionalno pogodbo, ki bi mu potekla Ä?ez leto dni. V prejĹĄnji sezoni je za Rudarjevo Ä?lansko moĹĄtvo odigral sedemindvajset prvenstvenih in eno pokalno tekmo. Edini gol je za Ä?lansko moĹĄtvo dosegel v zadnjem krogu v gosteh proti Bravu (1:1)

Gorica se je vrnila v prvo ligo NogometaĹĄi Gorice so na prvi tekmi kvalifikacij za prvo ligo v Novi Gorici igrali s Triglavom 1 : 1. Na povratni v Kranju so zmagali kar s 5 : 0 in se po letu odsotnosti vrnili med najboljĹĄe, Gorenjce pa potisnili v drugo ligo.

21.00 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Mleko, drama (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Kina Velenje)

Torek, 11. avgust 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije s KnjiĹžnico Velenje (v primeru slabega vremena odpade) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 20.30 PloĹĄÄ?ad pri Domu kulture Velenje UrĹĄka Supej: Lullabies for daydreamers, koncert Mozzajik Summer festivala (v primeru slabega vremena v Max klubu ob 21.30)

Sreda, 12. avgust

Oven, 21. 3. – 21. 4.

10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zabavne igre naĹĄih starĹĄev 19.00 Titov trg Tolpa lutkarica – Stari in drzni, uliÄ?na predstava (v primeru slabega vremena odpade)

V tem tednu vam bo postalo jasno, da ni laĹžjih poti v Ĺživljenju. Lahko raÄ?unate, da boste kmalu nagrajeni za trud, ki ga mnogi doslej niso niti opazili. Ko ga bodo, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplivalo naravnost blagodejno. Uspelo bi vam Ĺže prej, Ä?e bi zaupali pravim ljudem. Sedaj vsaj veste, kdo je vaĹĄ pravi prijatelj, kdo pa tisti, ki se zanj le glasno izdaja. Veliko poslov vam bo uspelo izpeljati od torka do Ä?etrtka. Uspeh pri delu bo imel domino efekt, saj boste zadovoljni tudi v zasebnem Ĺživljenju. Zdravje? TeĹžave zaradi slabega spanja bodo vsak dan bolj izrazite.

Ĺ OĹ TANJ

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Sreda, 12. avgust 16.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj ZeliĹĄÄ?arna

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 8. avgust

Partner vam bo po tem, ko ste res naredili veliko napako, povedal nekaj krepkih. Prisluhnite mu, saj razmiĹĄlja trezno in neobremenjeno. ÄŒe boste ubogali njegove nasvete, bo reĹĄitev teĹžave, ki ni od vÄ?eraj, kmalu tu. V naslednjih dneh boste po sluĹžbeni dolĹžnosti sreÄ?ali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil. Pa ne Ä?ustveno, ampak poslovno. Njegova ponudba vam nekaj dni ne bo dala miru, strah pa vas bo, da se vam zdi predobra, da bi bila resniÄ?na. Boste tvegali? Preden se odloÄ?ite, dileme zaupajte partnerju, da ne bo ĹĄe enkrat ogenj v strehi.

Sreda, 12. avgust 17:30 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma NK Šmartno 1928 – NK JADRAN Dekani

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Lunine mene

Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Tudi zato, ker se premalo trudite zanj.

PoskuĹĄajte se drĹžati navodil zdravnika veÄ? kot le en teden, pa boste videli, da se zdrav Ĺživljenjski slog obrestuje. Ĺ˝al niste vztrajni, navodil se drĹžite le, dokler vas je strah. Ko ta mine, z njim skopni vsa vaĹĄa volja. Zavedajte se, da ko boli duĹĄa, boli tudi telo. Potrebovali boste veliko poÄ?itka, da se spravite v staro formo. Nekoga, ki bo skuĹĄal biti veÄ? v vaĹĄi druĹžbi, najprej vanjo ne boste sprejeli. Zato, ker mu ne boste veÄ? zaupali. A s svojim nesebiÄ?nim dejanjem vam bo dokazal, da ste se o njem motili. Zato boste kmalu prijateljstvo obnovili.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

18. avgusta, ob 18:45,

Odvrgli boste zastore, ki ste si jih sami postavili, da bi se zaĹĄÄ?itili pred ĹĄkodoĹželjnimi ljudmi. Tako moÄ?no se boste zaljubili, da se vam bo zdelo, da je vsaka previdnost odveÄ?. Partner vam bo lepĹĄal dneve in noÄ?i. Spoznal vas bo z novimi ljudmi, ki jih boste takoj sprejeli za dolgoletne prijatelje. Veliko se bosta pogovarjala, ĹĄe veÄ? smejala. To bo zelo blagodejno vplivalo na vaĹĄo duĹĄo, ki se je v prvi polovici leta pogosto borila proti vam in vaĹĄim naÄ?elom. Partner vas bo prepriÄ?al, da se boste zaÄ?eli bolj redno ukvarjati z gibanjem. Na zaÄ?etku bo teĹžko, a kmalu brez tega ne boste veÄ? znali konÄ?ati dneva.

zadnji krajec

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Ĺ TAMPE Ĺ˝MAVC, IgriĹĄÄ?e Ĺželijo obnoviti z umetno travo Bina: Kino z muco Ĺ martno ob Paki – V ĹĄportnem parku pri osnovni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki je poleg ostalih ĹĄportnih povrĹĄin tudi manjĹĄe igriĹĄÄ?e z umetno Ino travo. Tega uporabljajo za treninge nogometaĹĄev, kadar razmere ne dopuĹĄÄ?ajo treninga na travnatih povrĹĄinah, za turnirje v malem nogometu, izvajanje programov ĹĄportne vzgoje tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole in za rekreacijo vseh obÄ?anov. IgriĹĄÄ?e je ograjeno, vendar odprto in dostopno za vse uporabnike ves Ä?as. IgriĹĄÄ?e, veliko 40 x 20 metrov, je bilo zgrajeno leta 2006. Kljub rednemu vzdrĹževanju ga je naÄ?el zob Ä?asa, zato se je obÄ?ina lotila njegove popolne obnove. Ta predvideva zamenjavo umetne trave, golov in popravilo obstojeÄ?e ograje.

Vrednost obnovitvenih del so ocenili na 23 tisoÄ? evrov brez DDVja. 6.300 evrov je ObÄ?ina Ĺže pridobila na letoĹĄnjem razpisu Fundacije za ĹĄport, na sofinanciranje projekta pa upajo ĹĄe od Nogometne zveze Slovenije. Tudi ta je objavila razpis, na katerega se je lokalna skupnost prijavila. Rezultati ĹĄe niso znani, saj razpis ĹĄe ni konÄ?an.

ml – Mladina / C – Sz/ Cicibani Slikanice zaboji Vir: https://www.mohorjeva.org/ Zaljubljena krimi-mijav-ka Sodobna in hkrati veÄ?na tĂŠma – v veÄ?ni, tudi sodobnemu (malemu) bralcu ljubi pesniĹĄki formi in ‌ prikupno maÄ?ji podobi. Bina Ĺ tampe Ĺ˝mavc v najĹžlahtnejĹĄi maniri nadaljuje tradicijo balad in romanc, kot so prejĹĄnje rodove spremljale s PreĹĄernovim Povodnim moĹžem in Kovi-

tp

Za vas so se zaÄ?eli najlepĹĄi dnevi v letu. Nekaj teĹžkega je konÄ?no za vami, prihodnost vidite z bolj roĹžnatimi oÄ?ali. Vse sicer ĹĄe ne bo tako, kot si Ĺželite, a boste veliko laĹžje dihali, kot ste od marca dalje. Zato boste po dolgih mesecih spet zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Tudi zato, ker se bo konkretno spremenilo, sploh finanÄ?no. O tem, kako boste ĹĄe izboljĹĄali prihodke, boste razmiĹĄljali tudi med poÄ?itnicami.

Do septembra boste imeli izdelan naÄ?rt, kako naprej. Vseeno pa morate biti previdni. PriloĹžnost je takĹĄna, da bi vam jo mnogi brez zadrĹžkov speljali, zato o njej ĹĄe ne govorite glasno.

izmuznila kakĹĄna miĹĄ!

Povzeto po spletu.

KONC, Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

ml – Mladina / M – Leposlovje od 13. leta dalje Vir: https://www.dobreknjige.si/

Skupina najstnikov z vseh koncev Slovenije se z avtobusom odpelje na poletni tabor nekam v tri krasne. VeÄ?ina jih nad letovanjem v hribih godrnja, saj tja ne gredo prostovoljno, ampak na Ĺželjo starĹĄev. DoĹživljanje tabora spremljamo skozi prvoosebni pripovedi Valentine in UroĹĄa, ki ga poznamo Ĺže iz romana Avtobus ob treh.

Valentino zaznamujejo motnje hranjenja, UroĹĄ pa je po maminih besedah zasvojen

Onward, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Dan Scanlon Slovenski glasovi: Miha Rodman, Rok Kunaver, Mojca Funkl, Damjana ÄŒerne, PrimoĹž Pirnat, Matic LukĹĄiÄ?, MariĹĄa JagodiÄ?, Karin Komlajnec, MaĹĄa Tiselj, Alenka TetiÄ?koviÄ?, Jernej Kuntner, Ĺ˝iga BuniÄ?, Andrei Lenart ÄŒernilogar Nedelja, 9. 8., ob 16.00/otroĹĄka matineja

ZLATI ÄŒASI La Belle Époque, romantiÄ?na komedija, 115 minut (Francija, Belgija)

CITY CENTER Celje

Ko vam bodo zaradi vaĹĄega zdravja strokovnjaki svetovali ĹĄe nekaj sprememb v Ĺživljenju, se ne izgovarjajte, da zanje nimate Ä?asa. Res ga nimate veliko, a zase si ga ĹĄe vedno lahko vzamete veÄ?, kot si ga trenutno. V teh dneh vam bo Ĺžal, da niste sprejeli neke ponudbe, saj se bo pri poslih stanje ĹĄe zaostrilo. To ne bo dobro vplivalo na vas, a se boste poskuĹĄali vsak dan znova prepriÄ?ati, da denar ni vse. Sploh, ker ne Ä?utite pomanjkanja. Skrbi vam bo povzroÄ?ala bliĹžnja oseba, ki ne bo hotela sliĹĄati nobenega dobrega nasveta. Zavedajte se, da je tudi vi ne boste mogli prepriÄ?ati, da se zresni, saj ĹĄe ni pripravljena na to.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan veÄ?.

Obisk pa vrnite ĹĄele, ko boste nanj povabljeni, sicer bi lahko vse skupaj izpadlo preveÄ? vsiljivo, kar pa ni v skladu z vaĹĄo naravo. V teh dneh boste zelo sreÄ?ni, da ste s svojim minulim delom poskrbeli, da kljub teĹžkim Ä?asom, ki se bodo finanÄ?no jeseni zagotovo ĹĄe zaostrili, vi pomanjkanja ne boste obÄ?utili. Vseeno pa boste bolj previdni pri zapravljanju. A to bo veljalo le za stvari, ki bi jih preplaÄ?ali, saj se boste ĹĄe vedno drĹžali naÄ?ela, da za zdravo hrano in drobne uĹžitke, ki vam vraÄ?ajo zdravje in energijo, ne boste varÄ?evali. Sobota bo zelo aktivna, nedeljo pa boste kmalu pozabili.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

KINO spored NAPREJ

Veselili se boste naslednjih dni, saj se vam bo v njih Ĺživljenje spremenilo na bolje. Ĺ˝e zato, ker boste zelo malo doma. Letos pa ste vsaj kratek odklop res potrebovali. Ĺ˝al pa vam bo finanÄ?no stanje Ĺžrlo Ĺživce. TeĹžave na tem podroÄ?ju so nastopile nepriÄ?akovano, saj so bili tudi izdatki nepriÄ?akovani. Ĺ e vedno pa ne bo tako hudo, da bi se morali zadolĹžiti. Vendar pa boste morali vsaj nekaj mesecev z denarjem spet ravnati izjemno skrbno. To pa ob vaĹĄem sedanjem naÄ?inu Ĺživljenja niti ne bo hudo, saj ste zaradi korona virusa doma veÄ?, kot ste kdaj koli bili. Prijatelji vam bodo pomagali v Ä?ustvenem smislu, obÄ?utek osamljenosti bo redek.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21 .6.

17:00 VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? v Malem Vrhu Postavitev klopotca

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

15

V zadnjih tednih ste najraje sami s seboj. Nezavedno se izogibate ne le partnerju, ampak tudi ljudem, ki so vam doslej veliko pomenili. Partner se ne bo pritoĹževal, saj je Ĺže navajen, bo pa zato vse bolj beĹžal od vas. Prijatelji pa vam bodo zamerili, saj jih boste zavrnili tudi veÄ?krat zapored. A ta konec tedna jih ne boste, saj bo vabilo zelo mamljivo. Na sreÄ?anju boste spoznali, da vam druĹženje manjka bolj, kot ste si priznali. Zato boste zaÄ?eli spreminjati nove Ĺživljenjske navade in spet postali bolj druĹžabni. Ĺ e naprej pa ne boste naĹĄli reĹĄitve za poslovno Ĺživljenje. Tudi zato, ker zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, da bi vam dopuĹĄÄ?alo veÄ?je napore.

ReĹžija: Nicolas Bedos. Igrajo: Daniel Auteuil, Guillaume Canet, Doria Tillier, Fanny Ardant, Pierre Arditi Nedelja, 9. 8., ob 20.00 ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ ÄŒADI OB DOMU KULTURE

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

Precej odsotni boste, zato si bo partner vaĹĄe obnaĹĄanje vÄ?asih narobe razlagal.

Umaknil se bo tudi sam, ker bo prepriÄ?an, da potrebujete Ä?as in prostor, da spet zadihate s polnimi pljuÄ?i. Imel bo slabo vest, saj se zaveda, da ga skrbi tudi zanj.

A glavne skrbi bodo povsem drgje. Poslovna situacija vam ne bo dovoljevala, da odklopite in si odpoÄ?ijete. Poslovne teĹžave se bodo stopnjevale iz tedna v teden. LetoĹĄnje poletje bo zelo drugaÄ?no, veliko manj sproĹĄÄ?eno kot prejĹĄnja. Manjkala vam bo poletna dopustniĹĄka rutina, a se boste z njo sprijaznili. Veselje boste naĹĄli v branju, ki vas bo tudi najbolj pomirilo.

MLEKO HĂŠraĂ°iĂ°, drama, 92 minut (Islandija, NemÄ?ija, Francija, Danska) ReĹžija: GrĂ­mur HĂĄkonarson Igrajo: ArndĂ­s HrĂśnn EgilsdĂłttir, Sveinn Ă“lafur Gunnarsson, SigurĂ°ur SigurjĂłnsson, Hinrik Ă“lafsson, Hannes Ă“li Ă gĂşstsson, Edda BjĂśrg EyjĂłlfsdĂłttir Ponedeljek, 10. 8., ob 21.00

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Ä?evim MaÄ?kom Murijem, in jo nadgradi z dodajanjem prepoznavno svojih komponent zgodbe v zgodbi in izvirnih neologizmov. V sodelovanju s slikarko Kristino Krhin sta ustvarili dovrĹĄeno mojstrovino, ki se je bodo razveselili otroci in odrasli.

Od kitice do kitice, od verza do verza, ki v iskrivo ustvarjalnem besednjaku nizajo pripoved, se s Pinom in Ino odpravimo v kino: z njima se muzamo in trepetamo, ko skupaj vstopamo v novo zgodbo. Uvodni galantno-plesni takti komajda dajo slutiti napeto zgodbo – pravo pravcato krimi-mijav-ko –, ki se bo odvrtela pred zbrano druĹĄÄ?ino.

Pester nabor junakov, ki nastopajo v zgodbi, daje polet otroĹĄki domiĹĄljiji, ritmizirano glasbeno ozadje ton pripovedi, dodelane ilustracije pa ĹĄe dodatno pritegnejo pozornost malega obÄ?instva. In Ä?eprav je na nogah sam cvetober maÄ?konov, sploh ni izkljuÄ?eno, da se pozornosti vrlih miĹĄjevarstvenikov sem in tja ne bi navihano

z virtualnim svetom. On seveda to zanika.

Zgodba nam veÄ?plastno odstira teĹžave, s katerimi se sooÄ?ajo sodobni mladostniki in njihove druĹžine.

Odlomek iz knjige ÂťPogreĹĄam igranje s prijatelji, kajti sam igram le, kadar odlagam uÄ?enje, kadar sem skregan z mamo ali jezen na MiloĹĄa, kadar me nekaj skrbi. Sam se ne zberem tako kot v igri s prijatelji, ne spraĹĄujem se o nasprotnikih, ne naÄ?rtujem nakupov, za potek in izid mi je vseeno, hoÄ?em samo, da mi teÄ?e Ä?as in da ne mislim na zoprne stvari. Vsaj v igranju sem car, Ä?e sem Ĺže vse drugo zamoÄ?il.ÂŤ đ&#x;”˛

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Za letoĹĄnje leto ste imeli kar nekaj velikih naÄ?rtov, ki se niso izĹĄli. Delno je za to kriv Covid-19, delno pa vi sami. A ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari, ki vam bodo vrnile vero v prihodnost. SreÄ?ni boste, ker boste osebno sreÄ?o delili tako s partnerjem kot sorodniki. S sodelavci ne boste imeli tako pristnega stika, ne bodo se zdeli pravi, da bi jim razlagali svoje osebne zmage. V zaÄ?etku prihodnjega tedna boste dobili dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete Ä?as za premislek. Ne vzemite pa si ga preveÄ?, saj bo podobnih priloĹžnosti letos malo. ÄŒe Ĺželite, da se staus quo nadaljuje, pa vam ni treba storiti prav niÄ?.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Ĺ˝al se vam sanje, ki ste jih sanjali kar nekaj tednov, doslej ĹĄe niso v celoti uresniÄ?ile. Ĺ e je upanje, da se bodo, a vi ga boste izgubljali iz dneva v dan. Verjemite, da so teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Prisotne so le zato, ker jim posveÄ?ate preveÄ? pozornosti. Takoj, ko boste imeli veÄ? dela, bodo izpuhtele.

PreveÄ? brezdelja Ĺžal ni dobro za vas, saj ste najbolj sreÄ?ni, ko ste v polnem pogonu. V naslednjih dneh boste. Vseeno pa si vzemite ĹĄe kakĹĄen dan za odklop od vsakdanjika. Pri tem mislite predvsem nase in svojo sreÄ?o, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hoÄ?ejo. Predolgo ste jih razvajali.

Naš čas, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED

Četrtek, 6. avgusta

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.30 12.00 13.00 13.30 13.45 14.45 15.15 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 00.10 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 09.00 09.50 11.10 13.10 13.40 15.25 15.50 16.30 17.00 18.00 18.55 20.00 21.00 21.30 22.30 23.35 00.45 01.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.30 07.35 07.50 07.55 08.10 08.25 09.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.50 21.50 22.20 23.55 00.45 01.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.10 11.50 12.40 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.10 23.00 23.30

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 30. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moj vrt ima načrt: Bernarda in Andrej, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 1, 17/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Justin Trudeau – drugačna Amerika, francoska dok. odd.

Slovenci v Italiji: Bralna kultura mladih Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna odd.

Svetovalka Hana, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 30. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dok. odd.

Na kratko: Risoroman Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Najglasnejši glas, am. nad., 6/7 Velike osebnosti 20. stoletja: Športniki, brit. dok. ser., 6/8 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Moja generacija, brit. dok. film Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 5/8 Zmage so doma: OI 2016 odbojka (M): Brazilija - italija, finale Slovenska narečja: Gorenjska narečna skupina, izob. ser., 3/7 Slovenska polka 2019 Slovenski valček 2019 Poletni koncerti iz naših krajev Vražji muzikanti na Ptuju Alfred & Sofie, dok. film Videotrak Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, brit. dok. ser., 1/2 Mame, slov. nan., 11/18 Poti svobode, poljska nad., 3/13 Poklon Postojnski jami, ob 200. obletnici odkritja podzemnega paradiža Festival Godibodi 2020: Vlado Žabot in Rudi Pančur Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Super krila, risanka Mašine pripovedke, risanka Ruby Mavrica, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Pirati iz soseščine, risanka TV prodaja Reka ljubezni, 4/21 Tisti usodni poljub, 1/122, 123 Ukradena preteklost, 1/52 Reka ljubezni, 4/22 TV prodaja Šverc komerc, 1/65 Vedno tvoja, 2/75 Ko zadiši ljubezen, 1/13 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/124, 125 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1/66 Vedno tvoja, 2/76 24UR zvečer Jeklene magnolije, ameriški film Umor, 3/3, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2774. VTV magazin, reg. inf. odd.

Kuhinjica, izob. oddaja Miš Maš, kajenje ubija Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Kaj je bonton Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Lipuš Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Islandija, 1. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Cvetka Lipuš (55) Poweršok, koncert Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

6. avgusta 2020

Petek, 7. avgusta

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.30 12.00 13.00 13.30 13.45 14.40 15.00 15.35 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.15 18.25 18.50 18.57 20.00 21.05 21.55 22.00 22.45 23.30 23.55 00.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 31. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moj vrt ima načrt: Mojca in Lea, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 18, 19/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Revna Evropa, nem. dok. odd.

TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Špasni učitelj, niz. nan., 7/24 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 31. del Čist zares: Notranje oblikovanje Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional, kopr. dok. odd.

Izzivalci, EBU dok. film: Ada: Preudarno s hrano, kratki dok. f.

Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koncert Ansambla Banovšek, 1.

Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 9/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Zvezde velikega platna: Greta Garbo, brit. dok. ser., 1/11 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sobota, 8. avgusta

06.25 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.20 08.45 08.55 09.20 10.00 10.20 10.55 11.15 11.30 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.55 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.40 18.05 18.15 18.45 18.55 18.57 20.00 21.40 22.00 22.50

04.00 06.00 09.00 09.55 10.45 12.45 13.10 13.45 14.25 14.50 16.40 17.10 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 23.30 00.25 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.30 07.35 07.50 07.55 08.10 08.25 09.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.50 22.00 22.30 22.35 00.10 01.00 01.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Alpe-Donava-Jadran: Blatno jezero Med valovi O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Nogomet - evropska liga: Inter : Getafe, osmina finala, posnetek iz Gelsenkirchna Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala Zvezdana: V primežu bolečine Neskončne širine, dok. film Videotrak Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nad., 6/10 Mame, slov. nan., 12/18 Bolšoj, ruski film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Goran Dragić Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Super krila, risanka Mašine pripovedke, risanka Ruby Mavrica, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Pirati iz soseščine, risanka TV prodaja Reka ljubezni, 4/22 Tisti usodni poljub, 1/124, 125 Ukradena preteklost, 1/53 Reka ljubezni, 4/23 TV prodaja Šverc komerc, 1/66 Vedno tvoja, 2/76 Ko zadiši ljubezen, 1/14 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/126, 127 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1/67 Delovna akcija 24UR zvečer Eurojackpot Mladostna napaka, kanadski film Umor, 3/4, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Skrbimo za zdravje: Živimo s stomo Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Miš Maš, Kaj je astma Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Domači ljubljenčki (2008) Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Lidija Dominkovska, Spomin Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Peru Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Lidija Dominkovska, Spomin (56) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 06.10 07.05 09.00 11.20 11.45 12.10 13.00 13.30 14.40 15.30 17.25 19.00 20.00 21.40 22.10 00.00 00.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.50 08.05 08.25 08.40 09.05 09.25 09.55 10.25 10.55 12.25 14.10 14.25 16.05 17.50 18.50 18.55 20.00 21.50 23.25 01.00

08.30 08.55 09.00 09.40 10.00 11.30 12.30 12.35 13.00 13.30 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.50 18.55 19.15 19.25 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Čudogozd: Raketa Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Izzivalci, EBU dok. film: Ada: Preudarno s hrano, kratki dok. f.

Osvežilna fronta: Stres, odd. za mladostnike Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dok. odd.

TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Nika Kljun Poklic: domorodec, dok. odd.

TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, nan., 9/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Kurban bajram Slovenski magazin Ozare Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 6/8 Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Bog, le kaj smo spet zagrešili?, francoski film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 7/13 Sedmi pečat: Brez ljubezni, kopr. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 1.

Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 5/8 Mame, slovenska nan., 9, 10/18 Muzikajeto: Mongolija/The Ih Tsetsn Ensemble, 2. del Zmage so doma: OI 2016 Rokomet (M): Danska - Francija, finale Zmage so doma: OI 2016 namizni tenis (M), finale C. Monteverdi: Orfej, opera Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 8, 9/18 Videotrak Poletni koncert iz Schönbrunna 2015, Dunajski filharmoniki in Zubin Mehta Sledi: dr. Pavel Turner (18421924), dok. odd.

Poletna noč - Poklon Elzi Budau Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, risanka Moj mali poni, risanka Ruby Mavrica, risanka Luna Petunija, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Maggie & Bianca, 2/8-10, it. nan.

Zmaga na ledu, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, am. film, 1/2 Opičje norčije, ameriški film Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Kar si dekle želi, ameriški film Prevarana, italijanski film Ljubezen med selitvami, am. f.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Domači ljubljenčki (2008) Tiho, tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje (2009) Jutranji pogovori 1 Skrbimo za zdravje: Živimo s stomo Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Klarisa Jovanovič, XII (52) Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš: Kdaj so nastala jezera Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Petra Kolmanič, Luske (53) Dotiki gora: Lepenatka Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Tori Tango, koncert Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Marko Kravos, Kruh in mleko Popotniške razglednice: Peru Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja, 9. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 09.00 09.15 09.25 09.35 09.45 09.55 10.10 10.20 10.45 11.00 11.30 11.35 12.05 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.15 18.40 18.55 18.57 20.00 21.00 21.50 22.15 23.10 23.15 23.40 00.35

04.00 06.00 06.30 07.30 07.50 07.50 08.15 08.50 09.20 09.45 10.10 11.00 12.00 13.10 13.35 15.10 15.30 16.00 17.30 19.00 20.00 20.50 21.00 22.20 23.15 00.10

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.15 08.30 08.55 09.20 09.45 10.15 10.45 11.40 13.20 13.35 15.15 16.55 18.50 18.55 20.00 22.00 23.40 01.10

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 12.50 14.20 15.10 15.30 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.10 23.40

Ponedeljek, 10. avgusta

Živalski čira čara, risanka Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 8/24 TV-izložba Prisluhnimo tišini: Slabo slišim, kaj zdaj?

Ozare Obzorja duha: Cerkev je ženska Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, posnetek koncerta Izginotje kresnic, kanadski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 7/8 Muk, risanka Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Telesni stražar, brit. nad., 1/6 Intervju: Mary Wilson Poročila, Šport, Vreme V upanju na čudež – iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, dok. ser.

Operne arije: G. Verdi: Rigoletto Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.30 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Kurban bajram Glasbena matineja W. A. Mozart: Simfonija št. 40 v g-molu Mladen Bucić: Romantika na kitari 8. srečanje kitarskih orkestrov Slov.

Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 6/8 Novi sosedje: Blok, dok. ser.

Mame, slovenska nan., 11, 12/18 Čez planke: Flores Mogočni vlaki: Sibirija – skozi led in sneg, potopis, 4/6 Žogarija Zmage so doma: OI 2016 - košarka (M): Srbija - ZDA, finale Kolesarstvo - BMX: dirka Ljubljana, reportaža Ambienti Codelli, igrano dok. film Moja generacija, brit. dok. f.

Videotrak Veličastne reke sveta, dok. ser., 3/3 Žrebanje Lota Aleksander Mežek - Izza zavese, glasbeni dok. film Zvezdana: V primežu bolečine Videotrak Info kanal

12.20 14.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Maša in medved, risanka Mala miška Mia, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, risanka Moj mali poni, risanka Ruby Mavrica, risanka Luna Petunija, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Maggie & Bianca, 2/11, 12, it. nan.

Mladostna napaka, kan. film Vaše zdravje, naša skrb Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 2/2 Ljubezen med selitvami, am. f.

Kar si dekle želi, ameriški film 24UR vreme 24UR Ni vse zlato, kar se sveti, am. film Svetlolaskine ambicije, am. film Rešeno srce, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Kajenje ubija 2774. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Na obisku ... pri Hermi Groznik Lepote sveta: Islandija, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Tiho, tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje (2009) Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in Medvedek Jaka, Zobozdravnik ni bau-bau (2010) Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Lipuš Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Lidija Dominkovska, Spomin Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.30 12.00 13.00 13.30 13.45 14.30 15.00 15.15 15.50 16.00 16.20 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.10 18.25 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.00 09.55 11.40

15.00 15.30 16.10 17.15 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 22.25 23.20 00.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.25 09.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.40 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.50 21.50 22.20 23.55 00.45 01.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 12.50 13.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 32. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moj vrt ima načrt: Živa in Irena, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 20, 21/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prvinska preizkušnja (II.): Peru, brit. dok. ser., 1/6 S-prehodi: Urad za Slovence po svetu Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 32. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Slovenija, dok. odd.

Na kratko: Socialna mobilnost Malčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Slovenija po osamosvojitvi: Lojze Peterle, pogovorna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Glasbeni večer: Tartinijev koncert, posnetek iz stolne cerkve Sv. Jurija v Piranu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 6/8 Dobro jutro, poletni izbor Glasovi strahu: Bienvenido in berači, koprodukcijska odd.

Obzorja duha: Cerkev je ženska Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: Rio brez meja, odd. o slovenskih paraolimpijcih Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: otvoritev Ljudje in zemlja, izob. odd.

Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret Videotrak Mogočni vlaki: Vietnam Ekspresni vlak ponovne združitve, potopis, 5/6 Mame, slov. nan., 13/18 Dediščina Evrope: Razkriti Julij Cezar, britanska dok. odd.

Južna Afrika – konec sanj Nelsona Mandele?, fr. dok. odd.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Super krila, risanka Mašine pripovedke, risanka Ruby Mavrica, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Divja brata Kratt, risanka Reka ljubezni, 4/23, slov. nan.

Tisti usodni poljub, 1/126, 127, nan.

Ukradena preteklost, 1/54, nan.

Reka ljubezni, 4/24, slov. nan.

TV prodaja Šverc komerc, 1/67, hrvaška nan.

Močna ljubezen, am. ser.

Ko zadiši ljubezen, 1/15, nan.

24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/128, 129, nan.

24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1/68, hrvaška nan.

Vedno tvoja, 2/77, nan.

24UR zvečer Sen havajske kresne noči, am. f.

Umor, 3/5, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2774. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kdo govori latinsko?

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Islandija, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Meta Kušar, Morje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Metki Klevišar Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Meta Kušar, Morje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek, 11. avgusta

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.30 12.00 13.00 13.30 13.45 14.30 14.50 15.05 15.40 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 02.55 03.20 04.15

04.00 06.00 09.00 09.55 11.15 13.25 15.20 15.35 16.00 16.30 17.15 18.00 18.55 20.00 20.55 21.30 22.50 23.10 00.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.25 09.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.50 21.45 22.15 23.50 00.40 01.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 33. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moj vrt ima načrt: Gregor in Tina, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 22, 23/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prvinska preizkušnja (II.), brit. dok. ser., 2/6 Duhovni utrip: Kurban bajram TV-izložba Potepanja: Hortobágy in jezero Tisa Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 33. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: Ivan Roškar - kmet iz Sv. Jurija v Slov. goricah, dok. odd.

Kalimero, risanka Čebelice: Tista o bolhah Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Avstralija v barvah: Izpostava imperija, dok. ser., 1/4 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 10/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 2.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Dobro jutro, poletni izbor Evrovizijski zbor leta 2019, posnetek iz Göteborga Kolesarstvo - BMX: dirka Ljubljana, reportaža Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 1. dan Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 2. dan Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 3. dan Intervju: Mary Wilson Kantata za Janeza Godca, dok. portret Videotrak Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 5/6 Mame, slov. nan., 14/18 Sveti zrak, izraelski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, risanka Mašine pripovedke, risanka Ruby Mavrica, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Divja brata Kratt, risanka Reka ljubezni, 4/24, slov. nan.

Tisti usodni poljub, 1/128, 129 nan.

Ukradena preteklost, 1/55, nan.

Reka ljubezni, 4/25, slov. nan.

TV prodaja Šverc komerc, 1/68, hrvaška nan.

Vedno tvoja, 2/77, nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/16, nan.

24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/130, 131 nan.

24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1/69, hrvaška nan.

Vedno tvoja, 2/78, turška nan.

24UR zvečer Pod površjem, ameriški film Umor, 3/6, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Na obisku ... pri Metki Klevišar Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kaj je puberteta?

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Rešimo pravljico, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Pogačnik, Sneguljčica Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2775. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Veliki vrh v Košuti Tori Tango, koncert Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Pogačnik, Sneguljčica Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda, 12. avgusta

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.30 12.00 13.00 13.30 13.45 14.35 14.50 15.00 15.40 16.20 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.45 23.35 00.05 00.30 01.25

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 11.20 13.20 14.15 14.40 15.25 16.45 19.10 20.00 21.00 21.05 21.35 23.15 00.05 01.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.25 09.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.50 21.45 22.15 23.50 00.40 01.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.35 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 20.05 22.30 22.35 23.25 23.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 34. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Zeliščarka Mirjam, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 24, 25/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prvinska preizkušnja (II.): Argentina, brit. dok. ser., 3/6 TV-izložba Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom: Narodni park Őrség, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 34. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenska narečja: Koroška narečna skupina, izob. ser., 4/7 50 knjig, ki so nas napisale: Miki Muster: Zvitorepec Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Luna, francoski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet: Sakralna glasba Slovenska narečja: Koroška narečna skupina, izob. ser., 4/7 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 7/8 Dobro jutro, poletni izbor Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Andrej Košak Ambienti Sledi: Ivan Roškar - kmet iz Sv. Jurija v Slov. goricah, dok. odd.

Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film Nogomet - DP: Celje : Mura, 01. kolo, prenos iz Celja Nogomet - evropska liga: vrhunci četrtfinalnih tekem Na utrip srca: Sergej Lifar ali revolucija plesa, francoski film Žrebanje Lota Mame, slovenska nan.

Daphne, angleški film Karmela, dok.-igrani film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, risanka Mašine pripovedke, risanka Ruby Mavrica, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Divja brata Kratt, risanka Reka ljubezni, 4/25, slov. nan.

Tisti usodni poljub, 1/130, 131, nan.

Ukradena preteklost, 1/56, nan.

Reka ljubezni, 4/26, slov. nan.

TV prodaja Šverc komerc, 1/69, hrvaška nan.

Vedno tvoja, 2/78, turška nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/17, nan.

24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/132, 133, nan.

24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1/70, hrvaška nan.

Vedno tvoja, 2/79, turška nan.

24UR zvečer Priznanje, ameriški film Umor, 3/7, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2775. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Spoznajmo čutila Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Nerodna Avuština, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Stegar, iz zbirke Med nebom in Zemljo Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Pod svobodnim soncem, Poletno gledališče Studenec Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Stegar, iz zbirke Med nebom in Zemljo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

PRIREDITVE

6. avgusta 2020

Nagradna kriĹžanka Mozirski gaj

RADIO VELENJE

Mozirski gaj je odprt vsak dan, od 9. do 19. ure.

Poskrbeljeno je za vse varnostne ukrepe.

ObiĹĄÄ?ite cvetliÄ?no razstavo v Mozirskem gaju vsak dan in se prepustite cvetnemu objemu.

Mozirski gaj vas priÄ?akuje odprtih rok, dovolite, da se vas dotakne!

Novost v Gaju to poletje: skozi Gaj se lahko popeljete s kolesom Pony.

Posnamete fotografijo s Ponyem in jo poĹĄljite na gaj.pony@gmail.com. Tisti, ki bo poslal fotografijo, ki bo prejela najveÄ? vĹĄeÄ?kov na naĹĄi FB strani, bo lahko oktobra prav tega Ponya odpeljal domov.

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMozirski gajÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 17. avgusta. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti. IzĹžrebali bomo tri privlaÄ?ne nagrade!

od 7. 8. do 13. 8.

- 8. avgusta 1862 je ĹĄkof Anton Martin SlomĹĄek posvetil veÄ?jo cerkev sv. KriĹža na Sv. KriĹžu nad Belimi Vodami; - 8. avgusta 1943 je bil v ZavrĹĄah rojen nekdanji poslanec DrĹžavnega zbora Republike Slovenije in dolgoletni Ĺžupan Velenja SreÄ?ko Meh; - Okraj Ĺ oĹĄtanj so 8. avgusta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, sodil pa je v okroĹžje Celje; - 8. avgusta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliki finale pevske prireditve ÂťPoletnih 13ÂŤ, na kateri je nagrado zlato sonce osvojila VelenjÄ?anka Natalija Verboten ; - Jolanda Batagelj je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evropskem prvenstvu v Munchnu; - 9. avgusta 1899 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Drago Chloupek (oÄ?e je bil ÄŒeh, ki je priĹĄel kot zdravnik v Ĺ oĹĄtanj); medicino je Drago Chloupek ĹĄtudiral v Zagrebu, Krakovu in Gradcu (1925); po vrnitvi v Zagreb leta 1951 je vodil odsek na Centralnem higienskem zavodu vse do konca Ĺživljenja; Drago Chloupek je znan tudi kot filmski dokumentarist; s snemalcem Aleksandrom Gerasimovom je posnel okoli 35 zdravstvenoprosvetnih in dokumentarnih filmov; Drago Chloupek je avtor prvega filma v pro-

dukciji 'Fotofilmskog laboratorija Ĺ ole narodnog zdravlja dokumentarca LjetovaliĹĄte TopolĹĄÄ?ica'; umrl je 14. oktobra 1963 v Zagrebu; - 9. avgusta 1968 se je v Celju rodil publicist, pedagog in glasbenik Peter Napret; od leta 1997 pouÄ?uje na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in od 2006 tudi na Glasbeni ĹĄoli Ljubljana Moste-Polje; od ustanovitve l. 1999 je predsednik Citrarskega druĹĄtva Slovenije, ustanovitelj in Ä?lan Slovenskega citrarskega kvarteta, Ä?lan ocenjevalnih komisij doma in v tujini in organizator drĹžavnih citrarskih tekmovanj; - 9. avgusta 1995 je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže drugiÄ? tisto poletje divjalo silovito neurje; potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzroÄ?ili pravo razdejanje. Nastalo materialno ĹĄkodo, ki jo je povzroÄ?ilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev; - nekdanji velenjski Ĺžupan Franc Ropotar je v Velenju umrl 10. avgusta 1895; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi ĹĄtajerski provizoriÄ?ni deĹželni zbor v Gradcu; zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenĹĄÄ?ine kot poslovnega jezika; Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega Ĺživljenja v takratnem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; rojen je bil 23. maja 1817 v Ĺ˝alcu; - 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, ki je zahtevala Ĺživljenja ĹĄtirih rudarjev; - od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno pr-

Cerkev sv. KriĹža (Foto Arhiv Muzeja Velenje) venstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih Ä?olnov; - ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indi-

ji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding so 18. marca 1976 splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; - otvoritev planinske koÄ?e (koÄ?e Korickega) na Smrekovcu je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja); 13. avgusta 1942 so partizani koÄ?o zaĹžgali. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

ÄŒETRTEK, 6. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 27. julija do 2. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 27. julija do 2. avgusta niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 27. julija do 2. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. julija do 2. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

6. avgusta 2020

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

Mila Kačič

Iz src rasto v srca mostovi, mostovi rasto, železobetonski mostovi, mostovi, grajeni s strastjo, grajeni trdno.

V SLOVO

V SLOVO

(Karel Destovnik Kajuh)

Ob mnogo preranem slovesu župana Mestne občine Velenje in predsednika Sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje

BOJANA KONTIČA

BOJANU KONTIČU

se spominjamo dolgoletnega dobrega sodelovanja, uspehov in vseh trenutkov, ki smo jih delili.

Družini izrekamo globoko in iskreno sožalje.

Spominjali se ga bomo kot odločnega človeka, ki je znal prisluhniti, kot iskrivega sogovornika in župana, s katerim smo skupaj gradili mostove med občinama.

Mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje s sodelavci

Župan, Svet in uprava Občine Šoštanj Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

(T. Pavček)

V SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN

BOJANU KONTIČU

BOJANU KONTIČU,

Območni odbor DeSUS Velenje in svetniška skupina DeSUS sta z županom Bojanom Kontičem izgubila velikega zagovornika medgeneracijskega sožitja, solidarnosti in skrbi za starejše. Globoko smo pretreseni, ker smo ga izgubili in hvaležni smo, da je bil z nami.

županu Mestne občine Velenje,

Ženi Tanji in sinu Mitji izrekamo ob izgubi dragega moža in očeta globoko sožalje. ki je vedno verjel: “Kdor spoštuje preteklost, ima v rokah prihodnost in lahko polno živi sedanjost!”

Območni odbor DeSUS Velenje in svetniška skupina DeSUS

Sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje z direktorico Mojco Ževart

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

DEŽURSTVA ZD VELENJE Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 43,2 m2, zgrajeno l. 1981, 6/8 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 69.000 €.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu).

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 35.000 €.

POROKE

TEPEŠ ROK, Jenkova cesta 19, Velenje in BAHOR ANA, Lokovica 97 B, Šoštanj

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 8.8. in nedeljo, 9. 8. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro 03 8995 485 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 9. 8. 2020, od 8.00 do 8.30. Število nesnic je omejeno, sprejemajo naročila. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

UE Velenje

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA

ŽIVALI

GIBANJE prebivalstva

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

radio velenje com

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

• • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Nagrajenci nagradne križanke »Beli zajec«, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. julija 2020, so: •

Borut Zajc, Špeglova 17, 3320 Velenje; • Ida Jelenko, Topolšica 169, 3325 Šoštanj; • Irena Vodeb, Kavče 22 / C, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti (praktična nagrada Beli zajec). Čestitamo!

Rešitev gesla: ELEKTRIČNO KOLO

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naš čas, 6. 8. 2020, barve: CMYK, stran 19

OBVEŠČEVALEC

6. avgusta 2020

V spomin prijatelju in tovarišu

BOJANU KONTIČU

1961 - 2020

Tovariš si mi in ostaneš za vselej tovariš.

Oba sva človeka slabosti in kadar je ura trpljenja dvanajst, takrat še močneje začutiva svoje človeštvo, takrat je med nama vse polno vezi.

(Kajuh)

županu Mestne občine Velenje, dolgoletnemu predsedniku OO Socialnih demokratov Velenje in OO Socialnih demokratov SAŠA, nekdanjemu poslancu Državnega zbora Republike Slovenije in vodji poslanske skupine Socialnih demokratov, podpredsedniku Socialnih demokratov.

Socialni demokrati Območna organizacija SD SAŠA Občinska organizacija SD Velenje Svetniška skupina SD Velenje

19

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

Z eno besedo: katastrofa V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki sredino neurje s toÄ?o povzroÄ?ilo po grobih ocenah za blizu pol milijona evrov ĹĄkode – Potrebne strokovne podlage za odpravljanje posledic in pomoÄ? drĹžave Tatjana PodgorĹĄek

NoÄ? iz srede na Ä?etrtek minuli teden je bila zaradi neurja s toÄ?o dolga za Ä?lane operativnih enot Prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ martno ob Paki in PaĹĄka vas, ĹĄtaba civilne zaĹĄÄ?ite ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, predvsem pa

za Ä?lane gospodinjstev praktiÄ?no po celem obmoÄ?ju lokalne skupnosti, ki kar niso mogli verjeti svojim oÄ?em. Posledice naravne nesreÄ?e so bile precejĹĄnje Ĺže pet dni pred tem, minulo sredo pa so bile ĹĄe kar nekajkrat hujĹĄe, se je izrazil eden od oĹĄkodovancev. ÂťZ eno besedo: katastrofa.

Po grobih ocenah beleĹžimo blizu pol milijona evrov ĹĄkode,ÂŤ je dejal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar, ki se je omenjeno sredo ĹĄele vrnil z dopusta.

Voda, ki je tekla z vseh koncev in krajev, je zalivala kleti in ostale prostore, dovoze do hiĹĄ, se razlivala po cestah, poljih, travnikih,

Vodo je s sabo prinaĹĄala pesek, mulj, blato in tudi drevje.

â?ą

V Gavcah je voda v enem od stanovanjskih objektov lila skozi okno, drugje je uniÄ?ila dostop do hiĹĄe, v Ĺ martnem ob Paki je zalivala kleti, garaĹže ‌

s sabo prinaĹĄala veliko blata, mulja, peska, dreves. Veter je ruval stebre v nekaterih vinogradih, toÄ?a je v povpreÄ?ju poĹĄkodovala tudi do 40 % grozdja. Ĺ koda je ponekod nastala tudi v gozdovih, neurje ni prizaneslo niti 100 let stari TiĹĄlarjevi lipi v ReÄ?ici ob Paki. Ta je padla na sredino hiĹĄe, v kateri – na sreÄ?o – Ĺže veÄ? let nihÄ?e ne Ĺživi.

V zaÄ?etku tedna nam je KopuĹĄar dejal, da je material mnogokje ÂťzabilÂŤ meteorne kanale, zato je bilo razlivanje vode ĹĄe toliko veÄ?je. PraktiÄ?no ni obmoÄ?ja v lokalni skupnosti, na katerem ne bi neurje s toÄ?o povzroÄ?ilo veÄ?jih ali manjĹĄih teĹžav. Najhuje je bilo v vaĹĄkih skupnosti Skorno ter Gavce – Veliki Vrh. SproĹžilo se je

Tudi sredino neurje Ĺ oĹĄtanju ni prizaneslo NajveÄ? ĹĄkode je povzroÄ?ilo na obmoÄ?ju Skorna, Belih Vod in Lokovice Milena KrstiÄ? – Planinc Foto: arhiv gasilcev

Ĺ oĹĄtanj, 29. julija – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ima to smolo, da jo veÄ?ja neurja le redko zaobidejo.

KoliÄ?ina padavin na obmoÄ?ju Belih Vod je bila v Ä?etrtek in petek, 23. in 24. julija, tako velika, da so se sproĹžili ĹĄtevilni plazovi, precej ĹĄkode so obilne padavine povzroÄ?ile na cestah, tako ob-

Ä?inskih kot krajevnih, o Ä?emer smo poroÄ?ali Ĺže prejĹĄnji teden.

V noÄ?i s srede na Ä?etrtek, 30. julija, pa je obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj zajelo novo moÄ?no neurje z vetrom in nalivi. NajveÄ? ĹĄkode je nasta-

Plazove so pokrivali ĹĄe naslednji dan.

lo na obmoÄ?ju Belih Vod, Skorna in Lokovice. Veter je podrl gospodarski objekt v Skornem, velike koliÄ?ine dreves in na omenjenem obmoÄ?ju povzroÄ?il veliko nevĹĄeÄ?nosti v prometu. VeÄ?i-

Veter je podrl gospodarski objekt.

Zaradi poĹĄkodb na veÄ? mestih je bila ĹželezniĹĄka proga Ĺ martno ob Paki–ŠoĹĄtanj zaprta dva dni.

12 zemeljskih plazov, od tega so trije veÄ?ji in problematiÄ?ni. Ĺ˝elezniĹĄka proga Ĺ martno ob Paki– Ĺ oĹĄtanj je bila zaradi poledic neurja s toÄ?o na veÄ? mestih zaprta dva dni. Na veÄ? krajih so poĹĄkodovane drĹžavne in lokalne ceste ‌ Z ekipo so – je pojasnil KopuĹĄar – od srede zveÄ?er na terenu in koordinirajo delo ter izvajajo ukrepe za prevoznost ter za zagotavljanje najnujnejĹĄih zadev, potrebnih pri vsakdanjem Ĺživljenju obÄ?anov. V teh dneh priÄ?akujejo strokovnjaka, s katerim si bodo ogledali vse kritiÄ?ne toÄ?ke zara-

na cest je bila neprevozna.

Nalivi so povzroÄ?ili poplave, plazove in ĹĄkodo na zasebnih objektih, cestah in infrastrukturi. Gasilci so posredovali na petnajstih lokacijah.

V sredo od 21.30 pa do Ä?etrtka do pol 3. ure zjutraj je bilo na terenu 67 gasilcev z enajstimi intervencijskimi vozili (iz PGD Lokovica 20 gasilcev s tremi vozili, iz PGD TopolĹĄica 18 gasilcev s prav tako tremi vozili, iz PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto pa 29 gasilcev s pet vozili). ÂťGasilci so se na terenu spet izjemno izkazali. Res sem ponosen nanje,ÂŤ pravi poveljnik ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega poveljstva Boris GoliÄ?nik. ÂťPokrivali so plazove, odstranjevali podrta drevesa, Ä?rpali vodo iz objektov, s ceste odstranjevali les poruĹĄenega hleva ...ÂŤ Tudi naslednji dan, v Ä?etrtek, je bilo na terenu 22 gasilcev s

V podporo samozaupanju Ob svetovnem tednu dojenja bodo ves teden po vsej Sloveniji in tudi v Velenju potekale ĹĄtevilne akcije v sklopu 7. festivala Dojiva se Tina Felicijan

Velenje, 8. avgusta – Z namenom detabuizacije dojenja, predvsem pa povezovanja (bodoÄ?ih) mamic z ustvarjanjem razumevajoÄ?e in podporne skupnosti, ki si deli znanje in izkuĹĄnje, je pred ĹĄestimi leti nastala Facebook skupina Dojiva se, ki ima Ĺže 20 tisoÄ? Ä?lanic. Ne sreÄ?ujejo se le v digitalnem svetu, temveÄ? tudi na festivalu Dojiva se, ki je namenjen opogumljanju Ĺžensk, da ponovno odkrijejo in prisluhnejo svoji intuiciji. V poplavi informacij in dobronamernih nasvetov o materinstvu je namreÄ? pomembno, da se Ĺženska zanese na svojo presojo in svoj obÄ?utek ter da z znanjem raste tudi njeno zaupanje vase, pravi soorganizatorka festivalnega dogajanja v Ve-

lenju Suzi MatavĹĄ in pojasnjuje: Ženske v noseÄ?nosti in po porodu potrebujejo dovolj Ä?ustvene, psiholoĹĄke in fiziÄ?ne podpore, znanja in zaupanja vase, da se laĹžje sooÄ?ajo z vsakodnevnimi izzivi in se poÄ?utijo bolj samozavestne pri skrbi in negi otroka. Medtem ko so v preteklosti mlajĹĄim mamam to podporo zagotavljale druge izkuĹĄene Ĺženske v skupnosti, v kateri so Ĺživeli, so danes mnoge Ĺženske prepuĹĄÄ?ene same sebi. Mnoge so prepuĹĄÄ?ene tudi nasprotujoÄ?im si nasvetom iz okolice in iskanju informacij po spletu.ÂŤ

Delili bodo priroÄ?nik, predavanja bodo na spletu

Zaradi aktualnih razmer ter omejitev zbiranja in druĹženja

bo festival letos potekal nekoliko drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. Ĺ e vedno bodo v 20 slovenskih mestih in tudi v Velenju delili priroÄ?nik o noseÄ?nosti, dojenju in starĹĄevstvu 'Zaupam si', ki je izĹĄel Ĺže tretje leto zapored. ÂťV njem bo-

â?ą

KljuÄ?na beseda festivala je zaupanje, spletno geslo pa #zaupamsi.

ste lahko prebrali veÄ? kot 40 strokovnih Ä?lankov o porodu, dojenju, vzgoji, prehrani in zdravju.

Ponosna sem, da boste v njem naĹĄli tudi Ä?lanek moje letoĹĄnje soorganizatorke Ajde Hudej,ÂŤ napoveduje sogovornica in vabi na

PriroÄ?nik Zaupam si bodo v Velenju delili v soboto, 8. avgusta, med 9. in 11. uro pri klopi za dojenje na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u.

prevzem priroÄ?nika v soboto, 8. avgusta, med 9. in 11. uro na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u.

Na spletu se bo zvrstilo veÄ? brezplaÄ?nih strokovnih predavanj, pravi in: ÂťZ vami bo veÄ? kot 20 strokovnjakov, ki bi sicer predavali na festivalu. Pohvalimo se lahko, da bo o telovadbi za noseÄ?nice in mlade mamice predavala Ä?lanica velenjske festivalske

ekipe Sanela JeliÄ?ić. Program, termine in prijavnico na predavanja najdete na www.dojiva.se.

Tam so zbrane tudi vse ostale informacije o festivalu.ÂŤ V tednu dojenja med 1. in 8. avgustom pa napovedujejo tudi ĹĄtevilne manjĹĄe akcije, kot so deljenje osebnih zgodb na spletu. ÂťVse mame vabimo, da v tem tednu s svojimi vzpodbudami,

di drsenja zemlje ali poplavljenih povrĹĄin. ÂťPotrebujemo strokovne osnove, da bomo lahko ukrepali tudi za dolgoroÄ?ne reĹĄitve. Zagotovo pa bo potrebna pomoÄ? drĹžave, saj za odpravljanje posledic naravnih nesreÄ? toliko denarja ni na voljo. Je pa v tem Ä?asu ĹĄe ta teĹžava, da so ljudje v drĹžavnih organih na dopustu in se znajo stvari ĹĄe dodatno zavleÄ?i. S strahom priÄ?akujemo, kaj bodo povzroÄ?ile nadaljnje padavine,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar. đ&#x;”˛

ĹĄtirimi vozili. Odstranjevali so posledice neurja: prekrivali so strehe, pokrivali plazove, odstranjevali podrto drevje ‌ Na terenu so bile gradbene ekipe, ki so vzpostavljale prevoznost cest, in predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki so ugotavljali nastalo ĹĄkodo. đ&#x;”˛

koristnimi nasveti in iskrenimi pohvalami pomagajo drugim do boljĹĄega poÄ?utja, veÄ? samozavesti in do zaupanja vase.ÂŤ KnjiĹžnice po vsej Sloveniji in tudi KnjiĹžnica Velenje bodo izpostavile kakovostne knjige s podroÄ?ja dojenja in starĹĄevstva, nekateri gostinski lokali bodo v svojo ponudbo vkljuÄ?ili hrano, ki pomaga pri nastajanju mleka, ter delili motivacijska sporoÄ?ila vsem mamam z dojenÄ?ki in otroki. Izbirali pa bodo tudi naj podpornika dojenja med zdravstvenimi delavci. ÂťKer se zavedamo, kako pomembni so zdravstveni delavci za vzpostavljanje dojenja in podporo v trenutkih, ko jo mame najbolj potrebujemo, smo se letos odloÄ?ili pohvaliti in nagraditi vse, ki s svojim delom res izstopajo. Tako bomo na koncu svetovnega tedna dojenja razglasili naj podpornika dojenja med zaposlenimi na oddelkih slovenskih porodniĹĄnic, med patronaĹžnimi sestrami in pediatri po mnenju slovenskih mamic.ÂŤ đ&#x;”˛