31 2021

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (18/31 0C), soboto (20/33 0C) in nedeljo (20/31 0C) bo vroče in pretežno sončno.

Četrtek, 12. avgusta 2021

številka 31 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Dober namen je »sfižil« natečaj Milena Krstič - Planinc

Cesta je ogromen projekt Tretja razvojna os je ogromen projekt, kar dokazuje tudi fotografija odseka ceste pri Gaberkah, katerega gradnjo so začeli oktobra lani. Trenutno vse poteka po načrtih, pripravljajo že vse potrebno za začetek del na odseku Janina na koroškem koncu, na velenjskem (območje Škalskega jezera in Konovega) pa so v prvi fazi postopka prijav za sodelovanje.

Odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem bo dolg 17,5 km, med Velenjem in Šentrupertom (ki še čaka) pa 14 km, skupna dolžina bo 31,5 km. Poleg tega bo treba zgraditi 3,4 km navezovalnih cest, 8 izvennivojskih priključkov, 5 dvocevnih predorov, en enocevni predor, 3 galerije, 4 pokrite vkope, 26 viaduktov, 15 podvozov in 1 podhod, 11 nadvozov, 8 mostov, obojestransko počivališče in avtocestno bazo. 🔲

JANJA_300x400_tisk.pdf

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

1

8/9/21

9:58 PM

mz, foto: J. Miklavc

V nedeljo bo živahno na Graški Gori Kulturno društvo Graška Gora bo v sodelovanju s soorganizatorji pripravilo že 45. mednarodni festival Graška Gora poje in igra. Festival pripravljajo v nedeljo, 15. avgusta, ko bodo od 14. ure dalje gostili priznana imena narodnozabavne glasbe. Na festivalu bodo nastopili: Vera & Originali, Veseli svatje, Jodel Express s kraljico jodlanja Brigito, Trio Roberta Goterja, Zupan, Katrca, Golte, Zaka' pa ne, Vikend, Grupa Štimung s Hrvaške ter domača skupina Fantje z Graške Gore.

Prisotne bodo ob tej priložnosti nagovorili tudi župani Mestnih občin Velenje in Slovenj Gradec ter Občine Mislinja in s tem še dodatno potrdili dobrososedsko sodelovanje. Prireditev bo revijalnega značaja, nastopili pa bodo tudi ansambli, ki so bili v preteklih letih na tem festivalu zelo uspešni.

Vstop na prireditev bo prost, potekala pa bo v skladu s priporočili NIJZ in ob upoštevanju pogojev PCT. 🔲

Kamorkoli grem, predvsem pa na mojih poteh po Velenju in Šoštanju, me pritegnejo lepo urejeni, ocvetličeni ali ozelenjeni balkoni, gredice ... Pri balkonih že dalj časa opažam, da jih v Velenju ni več toliko ozaljšanih s cvetjem in zelenjem, kot jih je bilo nekdaj. Starejši Velenjčani se bodo še spomnili, da skorajda pred dvema, tremi desetletji v mestu bi nilo balkona brez rož. Mlado mesto je cvetelo, kamorkoli si pogledal.

Potem se je začelo počasi, a vztrajno spreminjati. Za rož’ce je treba skrbeti, se z njimi pogovarjati, predvsem pa jih zalivati. Ko smo začeli vse več dni preživljati na poletnih počitnicah, v času največje žeje torej, je bilo treba, da so rože ohranile kondicijo, najti koga, ki bi v času odsotnosti skrbel za to. Nekdaj sploh ni bilo vprašanje. Za to so poskrbeli sosedi. Večer, preden si šel na počitnice, si ključ stanovanja z navodili, koliko vode potrebuje kakšno korito in kdaj, zaupal njim in jim prepustil skrb za cvetlice. Zdaj pa so tudi sosedje veliko odsotni, pa tudi odtujenost je vse večja. V kakšnem bloku se še poznajo ne. Tako je sčasoma postalo bolj priročno, da rožic pač ni.

V marsikaterem okolju pa bi to radi spremenili. Občane spodbujajo, da spomladi v korita posadijo cvetje, po možnosti medovito, da bodo v mesta pritegnili tudi čebele. Prav vsak posameznik lahko z navidezno majhnimi koraki pomembno prispeva (tudi) k temu. Načini, s kakršnimi občane spodbujajo, so različni, od delavnic in darovanja cvetja do nagradnih natečajev in tekmovanj za najlepše balkone, terase, gredice, zelenice …

Več cvetja si želijo tudi v Šoštanju. Občina je to pokazala tako, da je na vse šoštanjske mostove namestila korita z rožami, občinska stavba pa je tako ali tako vsa leta v cvetju. Letos so prvič poskusili z nagradnim natečajem, tekmovanjem za najlepše urejen balkon, teraso, okolico individualnih stanovanjskih objektov in okolico poslovnih objektov. Prijaviti se je bilo treba pisno.

Rok za prijavo na natečaj se je iztekel 10. julija. Natanko mesec dni za tem me je zanimalo, kako bo ocenjevanje potekalo, koliko »cvetjeljubcev« (vem, da v Šoštanju teh ni malo, nekateri balkoni in terase jemljejo dah), se je prijavilo …

A glej ga zlomka! Nobene prijave? Najprej nisem verjela. Potem sem se vprašala, kaj je šlo narobe. In mislim, da vem, zakaj se je dober namen »sfižil«. Na natečaj se je bilo treba prijaviti, se izpostaviti. Za to potrebuješ precej samozavesti, tudi poguma. Konec koncev ne veš, kako bo vročina vplivala na bujnost, kaj bo naredila kakšna poletna nevihta … Pa še nekaj je. Tekmujejo prijavljeni, ne pa tudi neprijavljeni, z res »hudimi« zasaditvami. Zgodi se lahko, da sosedov neprijavljeni balkon izstopa, tvoj prijavljeni ali morda celo zmagovalni je proti njemu …

Pot, ki so jo tokrat ubrali, v dobri veri, da je bila prava, očitno ni bila prava. Za naslednje leto, ker ne bodo odnehali, bodo stvar zastavili drugače. O drugih pristopih že razmišljajo. Mogoče je med njimi tudi ta, ki bi bil veliko bolj primeren, nenazadnje pa tudi pošten. Komisije turističnih društev, društva pa imajo v vseh krajevnih skupnostih po občini, bi šle same na teren, se ozirale levo, desno, gor in dol … Za vsak primer, da ne bi česa spregledale, pa bi k opazovanju povabile tudi krajane. Tako ne bi mimo šel noben lepo urejen balkon, gredica, okolica, cvetlica ... Potem pa bi lastnika preprosto vprašali, če bi se bil s svojo zasaditvijo pripravljen potegovati za nagrado. Mislim, da bi redki rekli, da ne. Ker bi bilo že to, da je bil njihov trud opažen, svojevrstna nagrada.

Morda bo prihodnje leto tako? Samo ne odnehajo naj nikar! Zaradi občanov in obiskovalcev, ki imajo radi, da jim »uč« pade na kaj lepega, in zaradi čebelic, ki jih je zadnja leta vse manj videti v mestih. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Stiki otrok z ločenimi starši v času poletnih počitnic

33. VIP CUP 2021 Velenje - Prihodnjo soboto, 21. avgusta bo potekal na Tenis centru Jezero že 33. tradicionalni VIP CUP Velenje 2021. Osrednji dogodek bo tradicionalni teniški turnir dvojic, dogajanje pa bodo popestrili še z ostalimi zanimivimi tekmovanji in aktivnostmi. Udeleženci, ki se turnirja lahko udeležijo, če so vabljeni in se morajo prijaviti, se bodo lahko med drugim pomerili tudi v tekmovanju v golfu. Organizatorji (Marjan Gaberšek, Marjetka Gaberšek Golež s sodelavci) pa bodo s pomočjo sponzorjev tudi tokrat poskrbeli za bogat družabni program. 🔲

mz

Cepljenje odslej v Zdravstvenem domu Velenje – Ta teden znova poteka cepljenje tudi za nenaročene, po novem ne več v prostorih Doma učencev, ampak v prvem nadstropju Zdravstvenega doma Velenje. Danes, v četrtek, 12. avgusta, med 8. in 12. uro je cepljenje organizirano z drugim odmerkom cepiva Pfizer, med 14. in 15. uro pa s prvimi odmerki cepiva Moderna za starejše od 12 let. V petek med osmo in deseto uro bodo s cepivom Johnson&Johnson cepili za starejše od 18 let, med 11. in 12. uro pa s cepivom AstraZeneca prav tako starejše od 18 let. 🔲

mz

V Športni dvorani nove luči Šoštanj, 6. avgusta - V Športni dvorani Šoštanj podjetje Ajgrad zaključuje z zamenjavo razsvetljave. Stare dotrajane reflektorje bodo zamenjale sodobne LED luči. Prepričani so, da bodo uporabniki z novo pridobitvijo zadovoljni. 🔲

mkp

Cesta v Podgori Šmartno ob Paki – Cestni odsek od križišča z regionalno cesto pred Rečico ob Paki do mostička čez Hudi potok v Logu v občini Šmartno ob Paki je dotrajan, na kar opozarjajo tudi občani.

Njihove pripombe so bile na občinski upravi slišane. Prihodnji teden bodo namreč stekla obnovitvena dela. »Ker ta odsek ceste uporablja tudi večje število pešcev in kolesarjev, smo pri projektiranju upoštevali tudi želje vaške skupnosti Podgora po zagotovitvi prostora za varen promet šibkejših udeležencev v prometu«, so povedali na občinski upravi. Dodali so še, da bo rekonstruirana cesta v dolžini slabih 800 metrov zato široka 5 metrov in bo imela vizualno označen pas za šibkejše udeležence v prometu.

Za izvedbo del je bila na javnem razpisu izbrana družba VOC Celje, podpisana pogodba pa je vredna dobrih 132 tisoč evrov.

Izvajalec pričakuje, da bodo gradbena dela zaključena v roku enega meseca. Na tem odseku bo potrebna občasno delna in občasno popolna zapora ceste, zato na občinski upravi prosijo uporabnike ceste za razumevanje. 🔲

tp

V Lokovici jim dela ne zmanjka Šoštanj – V krajevni skupnosti Lokovica, eni od devetih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, dela na področju infrastrukture ne zmanjka nobeno leto.

Z lastnimi sredstvi so letos uredili sistem meteornega odvodnjavanja pri Čehu in s tem rešili že dolgo pereč problem zamakanja naselja. Na trasi proti Irmanu so asfaltirali 150 metrov ceste na najbolj strmem predelu kraja, s pomočjo Občine Šoštanj pa asfaltirali cesti odsek proti Konovšku v Penku, ki je še na območju Lokovice. »Za jesen načrtujemo asfaltiranje dela ceste proti Krumpačniku ter dela ceste proti Dermolu. Uredili ju bomo s pomočjo proračunskih sredstev. Na ta sredstva računamo tudi pri ureditvi dela kanalizacije v naselju nad Janžovnikom ter urejanje še preostalih makadamskih cest v kraju,« pravi Peter Radoja, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Lokovica. mkp

Po Šoštanju peš ali s kolesom Šoštanj – Občina Šoštanj je med kolesarji zelo priljubljena, saj jim ponuja kar nekaj izzivov, med drugimi vzpon na Sleme, Smrekovec, Sveti Križ in Lom. Manj pripravljeni kolesarji pa lahko nabirajo svojo kondicijo tudi po dolini.

Tisti, ki raje kot s kolesom raziskujejo peš, imajo na voljo skoraj 90 km planinskih poti. Po njih se lahko vzpnejo na vrhove, tudi najvišji vrh občine Smrekovec, ali pa se sprehajajo po urejenih poteh v okolici Šoštanja, Lokovice, Gaberk, Raven, Topolšice, Belih Vod, Šentvida, Zavodnja, Skorna in Florjana. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

12. avgusta 2021

mkp

Na centrih za socialno delo se pogosto srečujejo z urejanjem stikov prav pred poletnimi počitnicami, saj se morajo starši držati sodne poravnave ali odločbe sodišča, si pa znajo določbe razlagati vsak po svoje Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da je treba pri vseh dejavnostih upoštevati otrokovo korist, zato naj bi starši svoje ravnanje prilagodili otrokovim potrebam.

Pa je res tako? Žal so nekateri otroci ločenih staršev že v času epidemije in omejitev težko ohranjali stike, spet drugi so videvali le občasno. Obstajajo tudi starši, ki se nočejo zavedati, da ima otrok ločenih staršev pravico redno vzdrževati osebne stike in zvezo z obema staršema, razen če je to v nasprotju z njegovo koristjo. Z otrokom pa je treba gojiti pozitiven odnos. V odnosu do otrok bi morala biti starša složna, ne glede na krhkost, ranljivost in osebni odnos med njima. Če se starši ne morejo dogovoriti in sporazumeti o vzgoji, varstvu in stikih, jim pri tem pomaga center za socialno delo. Če tudi to ne zaleže, pa o stikih odloča sodišče.

Naloga CSD je, da pomaga poiskati skupni imenovalec

Pomočnik direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška v Enoti Velenje Marko Verdev razloži, da center za socialno delo v okviru svojih nalog nudi staršem pomoč pri dogovarjanju za ureditev stikov oz. v primerih nejasnosti ali nedorečenosti le teh, čeprav so določeni s sodno poravnavo ali odločbo. »Pogosto se na centru s temi vpraša-

nji srečamo prav pred poletnimi počitnicami, saj se morajo starši držati sodne poravnave ali odločbe sodišča, si pa znajo določbe razlagati vsak po svoje.

Naloga CSD je, da skuša skupaj s staršema poiskati skupni imenovalec (točko, ko se oba starša strinjata), seveda mora biti vse navedeno v skladu s sodno poravnavo ali odločbo, in nato na podlagi tega doseči kompromis med njima. Ob tem je treba upoštevati tudi koristi otrok,« opozori Verdev.

Na voljo je več oblik pomoči

V primerih, ko imata starša težave z dogovarjanjem stikov z otrokom, morajo centri za socialno delo slediti Družinskemu zakoniku, ki starše v vseh členih napoti, da se o stvareh sporazumejo. Če sporazuma ne morejo doseči, jih zakonik napoti na CSD, da jim ta pomaga pri sklenitvi sporazuma. Če starša želita, se po družinskem zakoniku lahko vključita tudi v mediacijo. »Na voljo so torej oblike pomoči, v okviru katerih lahko starša prideta kompromisne rešitve. CSD jima poleg navedenega ponudi vključitev v socialno varstvene storitve osebne pomoči ali pomoči družini za dom, kjer ob strokovni pomoči iščeta možnosti za spremembo pri sebi in svojem ravnanju. Navedene storitve so prostovoljne, kar pomeni, da se starša po želji vključita vanje.

Simbolična fotografija (foto: Pexels)

S tem pokažeta tudi interes in pripravljenost za delo na sebi, na svoji osebnostni rasti, pa tudi željo po spremembah. Če starša navedeno uvidita in s partnerskega preideta na starševski odnos, lahko ustvarita ustrezne pogoje, v katerih se bo otrok, kljub temu da prehaja od enega do drugega, počutil varnega in bo imel pri vsakem od staršev občutek, da je doma,« razloži pomočnik direktorice Centra Savinjsko-Šaleška Marko Verdev.

Je bilo v času epidemije kaj več obravnav in preprečevanja stikov?

»V času epidemije ni bilo posebnih odstopanj glede navedenega, so se pa pojavljali posamezni primeri, v katere je bilo treba vložiti precej truda in strokovnega dela, da so se nedorečenosti, ki so izhajale iz sodne poravnave (ker v tej niso bile upoštevane izredne razmere – epidemija),

razrešile in da sta jih oba starša enako razumela. Največ težav je namreč ravno v različni interpretaciji in razumevanju tega, kar je zapisano v sodni poravnavi.

Posledično pride do več vzrokov za konflikte med staršema in včasih iskanje »nepomembnih zapletov«, kar lahko izgleda kot iskanje igle v senu in pomeni težave pri izvajanju stikov,« sklene Marko Verdev. 🔲

Jasmina Škarja

Kadar starša s partnerskega preideta na zgolj starševski odnos, lahko ustvarita pogoje, v katerih se bo otrok, kljub temu da prehaja od enega do drugega, počutil varnega in bo imel pri obeh starših občutek, da je doma.

Vrtec Šoštanj trenutno obiskuje osemdeset otrok Vzgojno in izobraževalno delo je načrtovano po načelih in ciljih kurikula, prilagojeno pa je počitniškim mesecem Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – V juliju in avgustu za večino otrok in staršev nastopi vsaj teden, dva ali več počitnic, in to se pozna tudi v vrtcu. Število prisotnih otrok je precej manjše. Vrtec Šoštanj trenutno tako obiskuje osemdeset otrok.

Vzgojno in izobraževalno delo v vrtcu pa je tudi v tem času načrtovano po načelih in ciljih kurikula, le da je prilagojeno počitniškim mesecem. Ker so dnevi topli, lahko večino dejavnosti izvajajo na prostem. Več je igre, sprostitve, zabave, risanja, barvanja, iger z vodo, ustvarjanja …

Za vse prisotne otroke je, tako kot vedno, odlično poskrbljeno.

Zaposleni v tem času večinoma koristijo letni dopust. »Kljub temu pa se že intenzivno pripravljamo na novo šolsko leto. Po

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

V nekaterih oddelkih bodo imeli tudi letos povečan normativ, kar pomeni, da bodo lahko dobili prostor v vrtcu vsi tisti otroci, katerih starši bodo to želeli in potrebovali. Tega,

❱

V nekaterih oddelkih bodo imeli tudi letos povečan normativ.

Več bo igre, sprostitve, zabave, risanja, barvanja, iger z vodo, ustvarjanja …

enotah potekajo nujna vzdrževalna dela, predvsem pa temeljito čiščenje ter razkuževanje

prostorov in igrač,« pravi ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

da vsi zaposleni v vrtcu vsakodnevno upoštevajo in izvajajo priporočila NIJZ v zvezi s širjenjem covida-19 in upajo, da bo jeseni epidemiološka situacija ugodna, pa ni treba posebej poudarjati. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 3

Šoštanj – Z Marijo Anžej se že trinajst let srečujeva na upravi Občine Šoštanj, kjer dela kot višja svetovalka za projekte in investicije. Srečanja z njo so pogosta, saj je tudi projektov in investicij v občini vsako leto veliko. Vedno sva govorili o razpisih in poteku del, tokrat pa o njenem delu in o njej.

Investicije, projekti … Ni to dolgočasno delo? »Sploh ne! Zelo je razgibano, projekt se od projekta razlikuje in vsak mi je zanimiv. Ko sem se zaposlila na Občini, pravzaprav niti nisem vedela, da bo delo tako raznoliko.« Raznoliko? V kakšnem smislu? »Nekateri projekti se zaključijo v pisarni, spet drugi me odpeljejo na teren, kjer je treba z izvajalci sodelovati pri koordinacijah. Ti znajo biti tudi 'z vsemi žavbami namazani'. Glede na vrsto projekta pa sem enkrat v »kanalih«, drugič na cesti ali pri plazu, v starem objektu, ki se renovira ali na gradbišču objekta, ki nastaja čisto na novo. Vsakič je izziv neznanka novega projekta. V fazi izvajanja vedno skriva kaj nepredvidljivega. S tem se soočim in iščem najboljše možne rešitve. Če ne zmorem sama, so mi za pomoč in nasvet na voljo sodelavci. Če še to ni dovolj, pa sežem širše in najdem odgovor pri zunanjih sodelavcih, s katerimi tudi dobro sodelujem, pa naj bodo to projektiva na Komunali Velenje, izvajalci, projektanti, posamezniki na ministrstvih … Krog ljudi, s katerimi sodelujem, je širok. To dela moje delo zelo zanimivo, razgibano in raznoliko.« Se še spomnite prvega projekta? »Kako se ga ne bi! Prvi projekt, pri katerem sem sodelovala čisto na začetku dela na Občini, je bila izgradnja REKS-a v Ravnah. Treba je bilo pripraviti prijavo za pridobitev evropskih sredstev, kasneje izvesti razpis za izbiro izvajalca del.

Vmes in še preden so se dela začela, smo imeli na terenu kontrole. Spomnim se, da dokler od EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) nismo prejeli pogodbe o sofinanciranju, nismo smeli začeti. Kontrola na terenu je preverjala starost štorov, ali so drevesa podirali pred začetkom projekta itd. Danes je to priljubljena lokacija, kjer se izvaja veliko aktivnosti. Veseli me, da sem delo na Občini začela s tako dobrim projektom.« Za njim ste bili vključeni v številne druge ... »Če jih naštejem nekaj: izgradnja doma v Topolšici, v Skornem, obnove

Neznanke so ji pri vsakem projektu izziv Marija Anžej, višja svetovalka za projekte in investicije na Občini Šoštanj: »Pritiski so časovni, da izvedem zadeve v rokih, zakonski, da postopke izvedem pravilno, včasih pa se še sama obremenjujem s kakšno zahtevno dilemo.

Zaradi tega je bila že kakšna noč neprespana, moji živci pa na preizkušnji.« vsak razpis. Pozoren je treba biti na marsikaj. Tudi odgovornost je velika.

objektov za krajevne skupnosti, zdravstveni dom, kulturni dom … Vsekakor je bil eden večjih projektov izgradnja novega vrtca, ko je bilo treba s stroko sodelovati pri izvedbi arhitekturnega natečaja za izbiro projekta, sodelovati z zaposlenimi vrtca, da se uskladijo vse aktivnosti, izvesti postopek razpisa koncesije in potem sodelovati ves čas gradnje. To je bil večletni projekt. Z mnogimi zadevami pri tem projektu sem se srečala prvič. Takrat moraš zaupati v strokovno skupino, s katero sodeluješ, in iskati rešitve, ki so na koncu legitimne, strokovne in privedejo do dobrega rezultata.« Drugo večje področje, za katerega vsako leto pripravite in razpišete več razpisov za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, so občinske ceste.

❱

»Kontrola na terenu je preverjala starost štorov, da bi ugotovila, če niso dreves slučajno podirali že pred začetkom projekta.«

»Največji projekt je bil izvedba razpisa za 15-letno investicijsko in redno vzdrževanje občinskih cest. Vsako leto pa Občina in krajevne skupnosti obnavljajo ceste, ki niso zajete v koncesijo, in za te se izvajajo razpisi in iščejo najugodnejši izvajalci.

Pripravljam tudi razpise za sanacije objektov, sanacije plazov, za izgradnjo vodovodov, kanalizacije, izvedbo javne razsvetljave, kolesarske poti … Skratka, kjer je treba izpeljati investicijo, sem vključena najprej pri iskanju možnih virov sofinanciranja iz evropskih skladov, ministrstev in podobno, potem pa pripravljam javne razpise za izbiro izvajalcev, ki bodo te investicije do konca izpeljali na terenu. Pripravljam tudi večletne razpise za vzdrževanje gozdnih cest, izvajanje zimske službe za občino

»Potrebno je poznavanje zakonodaje o javnih naročilih, prakse Državne revizijske komisije in zahtev vsakega projekta, za katerega pripravljam javno naročilo.

Vsako področje ima svojo specifiko, ko se pripravljajo zahteve za reference. Situacija na trgu se spreminja in s tem tudi praksa o tem, kaj od ponudnikov zahtevati v smislu poslovno-finančnih

Marija Anžej: »Krog ljudi, s katerimi na področju svojega dela sodelujem, je širok in zelo raznolik. To dela moje področje zelo zanimivo, razgibano in raznoliko.«

in vse KS, razpise za izvajanje šolskih prevozov in še kaj bi se našlo.« Velikokrat zna biti najbrž precej stresno. »Najbolj težko je, če si v časovni stiski, pred teboj pa so roki, ki se jih ne da podaljšati. Kadar sem odvisna samo od sebe in razporeditve svojega dela, se

❱

»Enkrat sem v 'kanalih', drugič na cesti ali pri plazu, v starem objektu, ki se renovira, ali pa na gradbišču objekta, ki nastaja čisto na novo.«

mi zadeve iztečejo. Če pa sem v projektih odvisna od zunanjih sodelavcev in ne dobim vseh potrebnih odgovorov, zaradi česar je lahko ogrožena izvedba projekta v zadanem roku, pa to postane res stresno. Adrenalinsko.« Podpisani ste pod vsako javno naročilo,

❱

»Leta dela, pridobljene izkušnje in stresne situacije te utrdijo, da ne zaženeš panike ob vsaki kritični situaciji.«

sposobnosti, da jih obravnavamo enakopravno … Res stresno pa je reševanje revizijskih postopkov. Na srečo še nisem imela opravka z zahtevnimi. Za en primer smo se dogovorili v predrevizijskem postopku in je kasneje novi izvajalec dela na Trgu svobode dobro opravil.« Doživljate pri svojem delu tudi pritiske? »Sprašujete o pritiskih?! Vedno so. Časovni, da izvedem zadeve v rokih, zakonski, da postopke izvedem pravilno, potem pa se še sama kdaj obremenjujem s kakšno zahtevno dilemo, da jo rešim strokovno. Zaradi tega je bila že kakšna noč neprespana, moji živci pa na preizkušnji.

Na meni je, da po strokovni plati pazim na zakonske in druge omejitve pri realizaciji projektov. Na koncu je moje delo podvrženo redni kontroli, vsako leto imamo notranjo revizijo dela, pa poročanje nadzornemu odboru, kontrole ministrstev pri dodelitvi evropskih sredstev, kontrole Računskega sodišča Ministrstva za finance … Pri teh kontrolah je treba vedno predložiti vso urejeno dokumentacijo. Verjemite mi, da so za nekatere posamezne projekte kontrole obsegale pregled po pet ali celo deset in več fasciklov dokumentacije. Najprej je stresno, ko se trudiš, da je vsa dokumen-

V Velenju za VDC Saša nova bivalna enota Skoraj milijon tristo tisoč evrov bo znašala investicija v novo bivalno enoto, ki jo bodo gradili kot prizidek k VDC Saša – Večino sredstev bo zagotovila država, občina pa bo v ta namen prispevala 170 tisoč evrov – Gradnja naj bi bila zaključena prihodnje leto Mira Zakošek

Mestna občina Velenje se je sredi preteklega tedna razveselila sklepa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o potrditvi noveliranega investicijskega programa za izgradnjo bivalne enote Varstveno-delovnega centra SAŠA. Tako bo torej tudi Velenje dobilo to obliko institucionalnega varstva. Varstveno-delovni center SAŠA izvaja socialnovarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter storitev institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Prostora jim primanj-

3

AKTUALNO

12. avgusta 2021

Skica prizidka – nastanitvenega centra

kuje za izvajanje institucionalnega varstva, zato namerava zgraditi prizidek k obstoječemu centru, ki bo namenjen namestitvi 12 odraslih oseb z motnjo v

duševnem in telesnem razvoju.

Objekt bo zasnovan v treh etažah. V kletnem prostoru so predvideni prostor za tehniko, prostor za pripomočke in

shrambo invalidskih vozičkov ter toplotna podpostaja. V pritličju sta predvideni dve enoposteljni sobi s kopalnico, dve dvoposteljni sobi s kopalnico,

tacija zgledno pripravljena, a je zato tem večje zadovoljstvo na koncu, ko dobiš pozitivno mnenje in potrditev, da si delo dobro opravil, v skladu s pravili stroke, zakonov in drugih določil, ki jih je treba upoštevati.« Kako pa se počutite v delovni sredini, na občinski upravi? »Smo dober kolektiv, ne preštevilčen, med seboj se dobro poznamo, sodelujemo in si pomagamo. Lahko rečem, da se v svojem delovnem okolju dobro počutim. Sodim pa že tudi med »ta starejšo gardo« zaposlenih, tako da te leta dela, pridobljene izkušnje in stresne situacije utrdijo, da ne zaženeš panike ob vsaki kritični situaciji, ampak jo skupno s sodelavci rešiš, po možnosti s čim manj stresa.« Rojena Celjanka ste, pa kljub delu in dolgoletnem bivanju v tem okolju niste prevzeli lokalnega naglasa. »Morda je krivo tudi to, da sem dolga leta učila. Sicer sem po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, pa še andragoško-pedagoško izobrazbo sem pridobila.« Kaj vas je pripeljalo v Šaleško dolino? »Takoj po končanem študiju sem se kot štipendistka zaposlila v Gorenju. Ko je Gorenje Elektronika šla v stečaj, sem si poiskala zaposlitev na šoli, najprej v Velenju, kjer sem učila angleščino, kasneje

❱

»Za nekatere posamezne projekte so kontrole obsegale pregled po pet, deset in celo več fasciklov dokumentacije.«

pa na Srednji ekonomski šoli v Celju, kjer sem poučevala strokovno-ekonomske predmete. Z leti te vožnja utrudi, razpršeno delo na več šolah tudi, zato sem iskala delo bliže domu. Leta 2008 sem bila sprejeta na delo na Občini Šoštanj, kjer sem zaposlena vse od takrat.« Kaj vas razveseljuje in sprošča v prostem času? »Z možem in hčerko živimo v Gaberkah, kjer v prostem času malo vrtnarim, gremo v naravo na sprehode, v roke rada vzamem dobro knjigo ali pa odigramo kakšno partijo remija. Druženje s prijatelji popestri konce tedna. Za dopust pa na morje, da si napolnimo baterije in malo zamenjamo okolje.« 🔲

prostor za nadzor, učna čajna kuhinja s shrambo in jedilnico ter dnevni prostor, sanitarije za invalide, stopnišče s hodnikom, dvigalom ter predprostorom. V nadstropju je predvidena ena dvoposteljna soba s kopalnico, štiri enoposteljne sobe s kopalnico, kopalnica za oskrbo, prostor za osebje, pogovore in pomirjanje, prostor za čistila in pralnica/likalnica ter stopnišče s hodnikom in dvigalom. Objekt bo imel tudi pohodno teraso.

Računajo, da bodo dela kmalu stekla, zaključena pa naj bi bila prihodnje leto. Država bo pri naložbi sodelovala v višini 1.195.916,96 evra brez DDV oz.

1.308.006,04 evra z DDV, prispevek Mestne občine Velenje znaša 170.087 evrov (zemljišče za gradnjo in kritje komunalnega prispevka). 🔲

Milena Krstič - Planinc

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

12. avgusta 2021

Pred sindikalisti Gorenja veliki izzivi

GOSPODARSKE novice

Razpoloženje pred letošnjimi kolektivnimi dopusti je bilo v Gorenju letos bistveno drugačno kot lani – Sindikalisti imajo tudi sedaj veliko dela, je pa povezano s povečanimi naročili, ne z odpuščanjem, ki jim je grozilo lani Mira Zakošek

Delavci Gorenja so se vrnili z zasluženih kolektivnih dopustov.

V tukajšnjem okolju jih letos ni veliko, tudi v Gorenju so bili krajši kot prejšnja leta. Namesto treh so imeli le dva tedna, saj je pred njimi zelo delovna jesen. To je namreč tisti del leta, ko je bilo običajno naročil bistveno več kot v prvih mesecih. Računajo, da bo tudi letos tako, zato so že napovedali dodatno zaposlovanje.

O vsem tem smo se pogovarjali s prvim sindikalistom Gorenja Žanom Zebo.

»Delo je obljubljeno vsem redno zaposlenim, kakšnih 100 jih je zaposlenih za določen čas, zanje obljubljajo druge rešitve.« Sicer pa s tem ne bi smelo biti težav, saj napovedujete nadaljnjo rast proizvodnje in dodatno zaposlovanje? »To je seveda spodbudno, saj se napoveduje rast predvsem v pro-

enak način sodelovanja pri upravljanju, kot ga imamo zaposleni v Gorenju, d. o. o. V tovarni televizorjev je okoli 70 odstotkov delavcev zaposlenih za določen čas, kar ni dobro. Predvsem si želimo tudi več zaposlitev za nedoločen čas.« Kako pa je z delovnimi razmerami, doseganjem norm?

❱

»Sindikalnega dela je vedno ogromno.«.

Obljubili so tudi, da zaradi tega ne bodo odpuščali, ampak redno zaposlenim delavcem ponudili delo v drugih obratih. Tisti, ki se za to ne bodo odločili, se bodo lahko dogovorili za odhod z odpravnino.« Pa vendar gre za zelo obsežen obrat, v njem dela kar 428 delavcev in med njimi je veliko invalidov, ki jim je bila proizvodnja prilagojena. »Na to smo opozorili vodstvo, ki pa je zaradi statusa tega podjetja o zapiranju moralo obvestiti ministrstvo za delo. Tudi mi smo poslali dopis, s katerim apeliramo, da delavcem s statusom invalida (mislim, da je takšnih v tem podjetju 128) zagotovijo primerna delovna mesta v novih programih. Trenutna delovna mesta so bila prilagojena njihovim delovnim zmožnostim. Vodstvo zagotavlja, da bo tako. Ni pa nam vseeno za obrat, v katerega se je v preteklosti veliko vlagalo, tudi zaradi prilagajanja delovnih mest invalidom. Dejansko s tem zapiramo 428 delovnih mest.« Torej je delo obljubljeno vsem 428 trenutno zaposlenim delavcem v omenjenem obratu?

delavce, »višje« kadre, in storiti vse, da jim bodo delovna mesta zanimiva in plača stimulativna, saj sta od njih odvisna razvoj in prodaja.« Ste uspeli zagotoviti relativno visok regres? »Res je, delodajalci so upoštevali naš predlog, potrebnih je bilo sicer nekaj pogajanj, a na koncu smo se dogovorili za izplačilo v višini 1.200 evrov regresa. Zaposleni so si to vsekakor zaslužili.« Kako pa je v tem posebnem letu potekalo sindikalno delo? »Dela je vedno ogromno. Seveda smo ob spominu na lanski prvi maj, ko nam je grozilo veliko odpuščanje, letos nekoliko bolj sproščeni. Smo pa ponosni, da smo s svojimi aktivnostmi dosegli, da odpuščanja ni bilo. To kasneje zaradi povečanih naročil

Za vami so torej zelo intenzivni meseci, veliko ste delali, pogosto tudi ob sobotah. »Moram priznati, da se je prvič v zgodovini Gorenja, vsaj kar jaz pomnim, zgodilo, da smo imeli v prvem polletju toliko dela kot letos, še posebej prve mesece leta. Res smo delali zelo veliko, veliko pa je bilo seveda tudi težav, predvsem z izpadom proizvodnje med tednom (predvsem nedobavljeni repromaterial), in zato smo pogosto delali tudi ob sobotah, zaradi prerazporejenih delovnih dni.« Ni pa ta čas prijazen za zaposlene v obratu kabelskih setov hčerinskega podjetja IPC, saj so izvedeli, da bodo ta program ukinili. Ste to spremljali? »Obvestili so nas, da bo prišlo do tega postopoma tam proti novemu letu. Žal so izračunali, da proizvodnja ni rentabilna, zato bodo te komponente kupovali pri zunanjih dobaviteljih, ki ponujajo konkurenčnejše cene.

Nižja brezposelnost

❱ izvodnji gospodinjskih aparatov, ki je naša glavna dejavnost, moram pa priznati, da mi je nekoliko uganka tovarna televizorjev, kjer pred kolektivnimi dopusti niso podaljšali delovnega razmerja okoli 140 zaposlenim za določen čas, za september pa napovedujejo dodatne zaposlitve.

Napovedi za to proizvodnjo so bile večje, kot se trenutno tam dejansko dela. Bomo videli, kaj se bo v prihodnje dogajalo v tej tovarni.« Verjetno pa imajo kar nekaj težav s pridobitvijo ustreznega kadra.

❱

»Ni nam vseeno za obrat, v katerega se je v preteklosti veliko vlagalo, tudi zaradi prilagajanja delovnih mest invalidom. S tem zapiramo kar 428 delovnih mest.«

»To zagotovo drži. V sindikatu si prizadevamo, da bi tam vzpostavili sindikalno organiziranost in tako poskrbeli za pravice tam zaposlenih. Uspelo nam je že opraviti volitve v svet delavcev, ki se bo konstituiral po kolektivnih dopustih. Takrat nameravamo izvesti tudi volitve sindikalnih zaupnikov v že ustanovljeni sindikalni organizaciji. Seveda si želimo, da bi tam zaposlenim zagotovili

»Nov lastnik je izredno povečal produktivnost, to delavci čutijo, dela se več, po predstavitvah delodajalca pa se delovna mesta tudi posodabljajo in avtomatizirajo, po potrebi pa tudi prilagajajo število delavcev.« Kaj pa plače, je res, da je tri četrtine zaposlenih na 'minimalkah'? »V Gorenju je večina delovnih mest v proizvodnji, zato te plače niso bile nikoli veliko nad minimalno. Zaradi zviševanja minimalne plače ja težava za delodajalce toliko večja, ker je v podjetju vedno večja uravnilovka. Mi smo se pogajali z delodajalcem, se veliko pogovarjali, usklajevali. Zavedamo se, da so tudi plače del konkurenčnosti podjetja.

Upam, da se bodo z novim letom nekatera plačna razmerja spremenila. Trudimo se in pritiskamo na delodajalca, da odpravijo tudi to, da veliko delavcev ne prejme niti minimalne plače in jim jo podjetje »doplačuje«, kar je psihološko gledano za delavce vsekakor obremenjujoče in nestimulativno.« Boste s spremembami odpravili tudi del uravnilovke na teh najnižjih delovnih mestih? »Upam. Je pa res, da se je minimalna plača v zadnjih letih precej dvignila, zato je tudi težko odpraviti uravnilovko. Vsekakor se bomo trudili in pritiskali na delodajalca v tej smeri, saj gre za delavce, ki so v največji stiski. Vzporedno z vsem tem pa ne smemo pozabiti na ostale

Veliko več povpraševanja po zavarovanjih Nemčija po katastrofalnih poplavah v začetku julija, ki so prizadele regije ob reki Ren, beleži občuten porast povpraševanj za zavarovanje pred nesrečami. Ker je naravnih nesreč vedno več tudi pri nas, je prav, da razmislite, ali sploh imate oziroma ali imate ustrezno sestavljeno zavarovalno polico. Po naravnih nesrečah je že tako hudo, dodatno pa boli, če svoje nepremičnine niste ustrezno zavarovali.

Slovenci več potujemo Slovenci v zadnjem času, ko so države omilile stroge ukrepe za zajezitev pandemije covida-19, več potujemo. Povpraševanje je sicer slabše kot lani, v turističnih agencijah pa opažajo rast zanimanja za organizirana potovanja in upajo, da novi val okužb ne bo ustavil sedanjega gibanja. V Združenju turističnih agencij Slovenije vrnitev na raven pred pandemijo pričakujejo do sredine leta 2025.

Poleg epidemije tudi vremenske težave

V Gorenju je večina delovnih mest v proizvodnji, zato te plače nikoli niso bile veliko nad minimalno.

Žan Zeba: »Verjetno se bo v prihodnje treba pogovarjati tudi o pravicah, pogojih dela in plačilu zaposlenih ter ob tem skrbeti, da bomo konkurenčni in ne bomo samo ohranili, pač pa tudi povečali število delovnih mest.«

Brezposelnost v Sloveniji se je tudi julija zmanjšala, šesti mesec zapored. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec julija registriranih 70.655 brezposelnih, kar je 0,6 odstotka manj kot junija in 21 odstotkov manj kot julija lani.

Surs pa v anketi brezposelnosti kaže, da je bilo junija pri nas brezposelnih 47.000 ljudi, starih od 15 do 74 let. Od tega je sicer precej več žensk, in sicer 57 odstotkov, moških pa 43 odstotkov.

Brezposelnost se je znižala po vsej državi, razen na območjih Ptuja in Trbovelj. Največji upad je tudi v tem mesecu beležila območna služba Koper (-3,6 odstotka), v območni službi Velenje je bil tokrat le -0,5 odstotka. Sicer pa se je na letni ravni brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Najbolj se je zmanjšala prav v območni službi Velenje in sicer za -30,9 odstotka. Čeprav so potrebe delodajalcev večje, so velika tudi strukturna neskladja.

Vse večji problem postaja tudi vreme. Ekstremni podnebni dogodki in vzorci – vročina, požari, nalivi, poplave … se vrstijo, pomanjkanje vode pa čuti že več deset milijonov prebivalcev tega planeta. Izkoriščanje naravnih dobrin pa se kljub temu nezadržno in nenasitno nadaljuje, potrošniško naravnana družba, v kateri sta edina resna regulatorja kapital in trg, pa vse bolj spodjeda temelje obstoja vseh bitij na naši Zemlji.

tudi ni bilo potrebno. Je pa treba vedeti, da bi tiste dobre delavce, ki jih še kako potrebujemo, če bi jih odpustili, le stežka dobili nazaj. Izzivov za sindikalno delo je vedno veliko. Letos smo imeli tudi Kongres SKEI, na katerem smo potrdili novo izvoljene zaupnike, ki nastopamo zahteven petletni mandat. Velikokrat imam občutek, da gremo delodajalcu na živce in smo jim trn v peti, a vse to potrjuje moje prepričanje, da svoje delo opravljamo dobro. Verjetno se bo v prihodnje treba pogovarjati tudi o pravicah, pogojih dela, plačilu zaposlenih in ob tem skrbeti, da bomo konkurenčni in bomo ne samo ohranili, pač pa tudi povečali število delovnih mest.

Vsekakor je zelo pomembno, kaj se bo v prihodnje dogajalo z Gorenjem, tudi zaradi situacije v Premogovniku. Zato je potrebno sodelovanje tako lokalne skupnosti kot tudi države.«

Cene nepremičnin poskočile Promet z nepremičninami se je v koronskem letu 2020 zmanjšal, cene nepremičnin pa so rasle naprej. V začetku tega leta je po normalizaciji poslovanja število transakcij poskočilo in bilo aprila na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo. Rast cen se je še nekoliko pospešila.

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so bile lani višje za tri do štiri odstotke. Poleg omejene ponudbe novih stanovanj na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas vse bolj vpliva tudi občutna rast cen gradbenega materiala.

Lanske bone izkoristilo 57 % imetnikov Do konca prejšnjega tedna je nove bone za turizem, kulturo in šport, unovčilo 147.867 upravičencev, in sicer v skupni vrednosti 10,81 milijona evrov. V približno dveh tednih koriščenja novih bonov je bilo tako porabljene nekaj manj kot šest odstotkov njihove vrednosti. Nadaljuje se tudi koriščenje t. i. starih turističnih bonov, Te je doslej izkoristilo okoli 57 odstotkov upravičencev, in sicer so porabili 46,5 odstotka njihove vrednosti. Oboji boni so veljavni do konca letošnjega leta.

8,48 milijona za kmetijstvo Vlada je na dopisni seji s prerazporeditvijo sredstev v proračunu zagotovila nekaj manj kot 8,48 milijona evrov dodatnih sredstev za izplačilo finančnih nadomestil v kmetijstvu. Med drugim bodo sredstva namenjena za izplačilo finančnega nadomestila upravičencem v prireji govejega mesa, krompirja in jabolk ter prašičerejcem.

🔲

Šest zlatih na Agri Arja vas – Izdelki Zelene doline Mlekarne Celeia iz Arje vasi so tudi na letošnjem 35. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni izstopali iz povprečja. Strokovna komisija je za izjemno kakovost šestim namenila zlato medaljo, nagrajeni pa so bili tudi mlekarnini ostali izdelki.

Zlato medaljo so prejeli: trajno mleko s 3,5 % in 1,5 % mlečne maščobe, trajno mleko brez laktoze s 3,5 % mlečne maščobe, tekoči jogurt bela breskev in pomarančni cvet, jogurt brez laktoze z okusom borovnice v lončku ter tekoči jogurt brez laktoze z okusom borovnice v plastenki. V mlekarni so prepričani, da k izjemni kakovosti izdelkov največ prispeva osnova zanje – izključno slovensko mleko brez gensko spremenjenih orga-

🔲

mz

nizmov, ki ga pridelujejo na blizu 900 kmetijah iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. Vinko But, direktor mlekarne, še dodaja, da s tem dokazujejo, da imajo odgovor na trende potrošnikov glede pomena samooskrbe in lokalno pridelane hrane, ki prihajata v živilsko-predelovalni industriji vse bolj v ospredje. »Zelo veliko napora z našimi lastniki, kmetijskimi zadrugami, vlagamo, da odkupimo 260.000 litrov mleka na dan. Dodaten porok odličnosti je naš certifikat »brez gensko spremenjenih organizmov«, brez GSO, ki potrošniku zagotavlja izjemen standard varnosti in kakovosti izdelkov.

Trud kmetov, od katerih odkupujemo mleko, dokazuje, da imamo skupen cilj – trgu ponuditi mlečne izdelke iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. Za takšno sodelovanje smo izjemno hvaležni, zato ga negujemo in razvijamo,« še dodaja Vinko But. 🔲

tp

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

12. avgusta 2021

Korona prizadela gospodarstvo, ki pa ji je kljub vsemu uspešno kljubovalo Kako smo poslovali v Savinjsko-šaleški regiji v letu 2020?

Manjši obseg industrijske proizvodnje

Obseg industrijske proizvodnje se je zmanjšal za 6,2 %, prvič po zadnjih šestih letih, ko je obseg industrijske proizvodnje rasel iz leta v leto (v letu 2019 za 3 %, v letu 2018 za 4,6 % in leta 2017 za 8 %).

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 0,7 %, v letih 2018 in 2019 pa za 1,9 %; izvoz je znašal 32.875.893.000 evrov, uvoz pa 32.025.619.000 evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2019 manjši za 2 %, uvoz pa za 6 %. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, v letu 2020 je bila 102,7 %, v letu 2019 pa 98,3 %. Cene življenjskih potrebščin so se znižale za 0,1 %, v letu 2019 pa povečale za 1,6 %.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je v letu 2020 zvišala in je znašala 8,9 %, v letu 2019 pa 7,7 %. V letu 2020 je bilo registriranih 87.283 brezposelnih oseb, kar je za 16 % več kot v letu 2019 oziroma okrog 12.000 več kot leto prej. V SAŠA regiji je bilo konec preteklega leta 2.573 registriranih brezposelnih oseb, 296 več kot leto prej, stopnja registrirane brezposelnosti je dosegla 9,7 %.

Gospodarske družbe v rdečih številkah

Podatke je predložilo 1.170 družb, kar je 39 več kot leto poprej. Družbe so zmanjšale število zaposlenih, povečale skupne prihodke in odhodke, dodano vrednost pa ohranile na nivoju leta 2019. Skupaj so gospodarske družbe na nivoju regije poslovale negativno, predvsem zaradi porasta subjektov z izgubo.

Se je pa lani stopnja zadolženosti gospodarstva zmanjšala, nadaljevala sta se razdolževanje in čiščenje bilanc, manj pa je bilo investicij, kar se lahko v regiji pokaže pri rasti v prihodnjih letih.

Manj mikro podjetij

V primerjavi z letom 2019 se je zmanjšal delež mikro družb, povečal pa delež majhnih družb. Skoraj nespremenjena sta ostala deleža srednjih in velikih družb.

Na padec rezultatov poslovanja družb

Z dobičkom je poslovalo skoraj 67 % vseh družb

-20 % -40 % -60 % -80 %

-100 %

Pomembnejši podatki o poslovanju gospodarskih družb v SAŠA regiji v letih od 2016 do 2020

so v letu 2020 odločilno vplivale tako velike družbe kot tudi mikro družbe.

Višja produktivnost

Povprečna plača zaposlenih pri družbah v regiji v letu 2020 je bila 1.691 evrov, v letu 2019 pa 1.669 evrov. Na to so v največji meri vplivali korona dodatki. Produktivnost zaposlenih se je v primerjavi z letom 2019 povišala, saj so zaposleni v družbah ustvarili 11 % več neto dodane vrednosti na zaposlenega.

SAŠA regija predstavlja 2 % slovenske gospodarske moči

SAŠA regija v Sloveniji že nekaj let dosega okoli 2 % ekonomske moči. V preteklem letu je v regiji poslovalo 1,7 % vseh družb, ki so zaposlovale 3 % vseh zaposlenih, ustvarile 2,9 % vseh prihodkov in 2,1 % neto dodane vrednosti družb v Sloveniji.

Po obsegu ekonomskih postavk so najmočnejši člen slovenskega kakor tudi regijskega gospodarstva družbe iz predelovalnih dejavnosti, le da so družbe s področja trgovine na ravni Slovenije po obsegu prihodkov nekoliko močnejše od predelovalnih dejavnosti, medtem ko je bilo v regiji ravno obratno. Te družbe so bile tudi v poslovnem letu 2020 izvozno usmerjene, a so kljub temu poslovno leto 2020 zaključile z neto celotno izgubo 264 milijonov evrov, ki so jo pridelale le velike družbe. Ta izkazana izguba je najvišja v obdobju poslovanja zadnjih petih let v regiji.

Na drugem mestu po gospodarski moči v regiji ostajajo družbe, ki opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo. Te družbe so poslovno leto 2020 zaključile z neto čistim dobičkom v višini 388 tisoč evrov.

Med poslovno aktivnimi družbami je bilo v letu 2020 8 velikih, 23 srednjih, 160 majhnih in 979 mikro družb.

Najnižji delež čistega dobička v zadnjih petih letih

V letu 2020 so imele družbe najnižji delež neto čistega dobička (9,1 % manj) v skupnih prihodkih v zadnjih petih letih. Tudi drugi deleži postavk poslovnega izida v skupnih prihodkih so bili najmanj ugodni v letu 2020. Vpliv epidemije kaže na najmanj ugodno sliko in poslovanje družb v SAŠA regiji v zadnjih petih letih.

Produktivnost se je izboljšala

V letu 2020 so se izboljšali le kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le število zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega so bili v letu 2020 višji kot v letu 2019.

Kljub porastu prihodkov je vpliv epidemi-

POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Število družb - od tega: ustanovljenih pred letom poročanja - od tega: ustanovljenih v letu poročanja Število zaposlenih Prihodki Odhodki Neto celotni dobiček Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček

Opomba: *Podatki za leto 2019 iz letnih poročil za leto 2020 **Podatki za leto 2019 iz letnih poročil za leto 2019

V SAŠA regiji 55 manj podjetnikov

Podatke iz letnih poročil je AJPES predložilo 1.427 podjetnikov, kar je za 55 ali 3,7 % manj od števila podjetnikov, ki so predložili podatke iz letnih poročila za leto 2019. Na novo je bilo registriranih 383 podjetnikov (43 manj kot leto prej), s poslovanjem je prenehalo (izbrisanih) 324 podjetnikov (89 več kot leto prej). Samo v mesecu marcu 2020 je bilo izbrisanih za enkrat več podjetnikov, kot znaša mesečno povprečje.

Manjša poslovna uspešnost

Podjetniki so zmanjšali poslovno uspešnost, hkrati pa nekoliko povečali ekonomsko moč. Izkazali so za 10.854.000 evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 2 % več kot v letu 2019. Število zaposlenih pa je bilo v primerjavi z letom 2019 za 16 zaposlencev večje od števila zaposlenih pri podjetnikih.

Podjetniki so ohranili svojo gospodarsko moč

Podjetniki SAŠA regije so v preteklem letu ohranili svojo ekonomsko moč. V SAŠA regiji so poslovali manj kot 3 %

30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5% 0%

F Gradbeništvo

C Predelovalne G Trgovina, dejavnosti vzdrževanje in popravila motornih vozil

Število podjetnikov

Znesek v tisoč EUR Letno poročilo za leto 2020 Letno poročilo za leto 2019 2020 2019* 2019** 2018 1.170 1.170 1.131 1.132 1.114 1.114 1.073 1.069 56 56 58 63 15.449 16.637 16.744 16.406 2.904.911 2.592.262 2.600.450 2.412.681 3.163.746 2.609.382 2.619.000 2.560.444 -258.836 -17.120 -18.550 -147.763 52.108 70.396 70.634 55.984 316.415 95.473 97.172 204.533 -264.307 -25.078 -26.538 -148.550

Čisti dobiček v znesku 52.108.000 evrov je v letu 2020 izkazalo 783 družb, to je 66,9 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 26 %. Zmanjšal se je tudi njegov delež v prihodkih vseh družb, od 2,7 % v letu 2019 na 1,8 % v letu 2020.

V trinajstih družbah, v katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 53,5 % čistega dobička vseh družb. V 306 družbah ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, ustvarile pa so 1 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku dobrih 316 milijonov evrov je izkazalo 352 družb, to je 30,1 % vseh družb. V primerjavi z letom 2019 je bila čista izguba višja za kar trikrat (+231 %). Povečal se je tudi njen delež v prihodkih vseh družb, od 3,7 % v letu 2019 na 10,9 % v letu 2020.

Družbe s čisto izgubo so imele 7.472 zaposlenih, kar je 48,4 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kar 88,8 %.

35 %

Deleži

V informaciji, ki so jo pripravili v velenjski enoti Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), so predstavljeni rezultati 1.170 gospodarskih družb, 1.427 samostojnih podjetnikov in 8 zadrug. V informaciji ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku.

Leto 2020 je zaznamovala epidemija covida-19. Poslovni subjekti so morali pri pripravi podatkov iz letnih poročil posvetiti pozornost njenim posledicam v okviru morebitne precenjenosti finančnih in nefinančnih sredstev ter prepoznavanja prihodkov v povezavi s prejetimi državnimi pomočmi.

100 % Število družb 80 % Število zaposlenih 60 % Prihodki 40 % skupaj Prihodki 20 % na tujem trgu 0% GT rgo vin a M , vzd Str rže CP ok ov vanje rede ne l , zn in p oval an opr ne d stv av en ila ejavn e in mo o teh torn sti J In n i ičn h vo fo e d zil D O rmac eja skr ijsk H v ba e in Pro F Gra nos z e ko me db ti lek m t i en trič un n s ištv no ikac klad o en ijsk išč KF erg e e ina ijo dej nje nčn , p avn lin o e in om s t i zav in L P aro p osl val I Go aro ov niš sti an je ke de nstvo zn ep javn rem ost Os ični i tal na e d mi eja vn os t i

Mira Zakošek

Družbe regije so ne glede na zmanjšan obseg poslovanja kljub razmeram na trgu dosegle uspešne rezultate, čeprav so poslovno leto zaključile z visoko neto čisto izgubo.

Število zaposlenih

H Promet in skladiščenje

M Strokovne, Ostale znanstvene in dejavnosti tehnične dejavnosti Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek

Ekonomska struktura po dejavnostih podjetnikov je razvidna z zgornjega grafa.

je pustil svoj pečat in so družbe pridelale negativni poslovni izid na zaposlenega, vendar sta bili neto dodana vrednost na zaposlenega in povprečna plača na zaposlenega najvišji v zadnjih petih letih.

Za 1.188 manj zaposlenih

Lanski rezultati poslovanja družb SAŠA regije kažejo na padec obsega poslovanja. Število zaposlenih se je zmanjšalo za dobrih 7 % ali za 1.188 zaposlenih.

Povprečna plača v regiji se je povečala za dober odstotek ali za 20 evrov, prav tako se je povečala produktivnost zaposlenih.

zaposlenih, obsegu prihodkov, odhodku in izgubi v povprečju zavzemali 3 % mase vseh slovenskih podjetnikov. Za podjetništvo v SAŠA regiji je značilna usmerjenost na domači trg, v lanskem letu so na tujem trgu ustvarili le 17 % realizacijo. Dobro četrtino vseh prihodkov so ustvarili podjetniki v predelovalnih dejavnostih, slabi dve desetini pa podjetniki v gradbeništvu.

Večina, 98 % ali 1.399 podjetnikov, je sodila med mikropodjetnike, ki so v lanskem letu ustvarili dobri dve tretjini prihodkov od prodaje in zaposlovali tri četrtine vseh zaposlenih pri regijskih podjetnikih.

Največ podjetnikov, 1.178, je razvrščenih v skupino, ki ima 1 zaposlenega; ustvarili so 35,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 62,9 % neto podjetnikovega dohodka. 862 oziroma 60,4 % vseh podjetnikov ni imelo nobenega zaposlenega, ustvarili pa so 41,8 % neto podjetnikovega dohodka in 18,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje.

Produktivnost nižja od slovenskega povprečja

Kazalniki produktivnosti kažejo, da so bili regijski podjetniki in njihovi zaposleni nekoliko manj produktivni od povprečja Slovenije. Prihodki na zaposlenega so bili lani nižji za 10 %, neto dodana vrednost pa za 3,4 %, povprečna plača na zaposlenega je bila za 20 evrov pod slovenskim povprečjem.

Dobrih 84 % podjetnikov z dobičkom

Podjetnikov dohodek (dobiček) v znesku 12.159 tisoč evrov je v letu 2020 izkazalo 1.202 samostojnih podjetnikov, to je 84,2 % vseh. V primerjavi z letom 2019 se je podjetnikov dohodek pri samostojnih podjetnikih, ki so predložili letno poročilo za leto 2020, povečal za 6 %. Poslovno uspešni samostojni podjetniki so v letu 2020 zaposlovali 88,4 % vseh zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v regiji.

Negativni poslovni izid (izgubo) v znesku 1.305 tisoč evrov je v letu 2020 izkazalo 221 samostojnih podjetnikov, to je 15,5 % vseh. Negativni poslovni izid pri samostojnih podjetnikih, ki so predložili letno poročilo za leto 2020, je skoraj za polovico višji kot v letu 2019.

Na območju SAŠA regije posluje 9 zadrug

Konec lanskega leta je bilo na področju SAŠA regije registriranih 9 zadrug, podatke iz letnih poročil za leto 2020 pa je na AJPES predložilo 8 zadrug. Ustanovljena je bila ena zadruga, izbrisov pa ni bilo.

S primerjavo podatkov zadrug ugotavljamo, da so se ugodna gospodarska gibanja v regiji nadaljevala kljub vplivom epidemije. Zadruge so ustvarile 20.113.000 evrov prihodkov (+11 % v primerjavi z letom prej), 19.712.000 evrov odhodkov (+9 % v primerjavi z letom prej) in 360.000 evrov neto čistega dobička, ki je bil v letu 2020 trikrat večji. Glede na predložene podatke za leto 2020 so zadruge v regiji okrepile celotno gospodarnost in ustvarile 2.398.000 evrov neto dodane vrednosti.

Zadruge so poslovno leto 2020 zaključile pozitivno. V zadrugah je bilo lani 65 zaposlenih. 🔲

vseh podjetnikov, ki so tudi po številu Znesek v tisoč EUR 2016 2017 Prihodki 140.924 147.671 Odhodki 130.337 137.132 Podjetnikov dohodek 11.549 11.448 Negativni poslovni izid 962 909 Neto podjetnikov dohodek 10.587 10.539 Število zaposlenih 1.359 1.388 Število podjetnikov, ki so predložili letno poročilo 1.553 1.521 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA

2018 150.334 139.022 12.300 989 11.311 1.415 1.543

2019 158.941 147.729 12.231 1.019 11.212 1.548 1.482

2020 150.838 139.948 12.159 1.305 10.854 1.472 1.427

Pomembnejše postavke poslovnega izida samostojnih podjetnikov v letih od 2016 do 2020 so razvidne iz zgornje preglednice.

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

12. avgusta 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 4. avgusta Brezposelnost v Sloveniji se je tudi julija zmanjšala, šesti mesec zapored. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec julija registriranih 70.655 brezposelnih, kar je 21 odstotkov manj kot julija lani.

Svetovna zdravstvena organizacija poziva k moratoriju na poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19, saj številne revne države še vedno čakajo na prve odmerke.

Podatki ameriške univerze Johnsa Hopkinsa kažejo, da je bilo do danes s covidom-19 po vsem svetu potrjeno okuženih več kot 200 milijonov ljudi. Število umrlih s covidom-19 znaša 4,25 milijona.

Francosko sodišče je vladi predsednika Emmanuela Macrona na-

Število umrlih s covidom-19 znaša 4,25 milijona.

Petek, 6. avgusta Po začetku umika ameriških in Nato sil Talibani dobivajo premoč v državi. Osvojili so mesto Zarandž, prestolnico pokrajine Nimroz. Ameriška televizijska mreža CNN je odpustila tri zaposlene, ker so na delovno mesto prišli necepljeni.

Janja Garnbret je prva olimpijska zmagovalka v zgodovini športnega plezanja. Dvaindvajsetletnica je zlato kolajno v Tokiu osvojila z najboljšo predstavo v kombinaciji s skupnim izidom 5 točk. Sloveniji je priborila še tretje zlato odličje v Tokiu.

Državno tožilstvo v Koblenzu je uvedlo preiskavo zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti v nedavnih katastrofalnih poplavah v Nemčiji.

V več delih Grčije se bojujejo z gozdnimi požari, najhuje je na obrobju Aten, kjer je moralo svoje

ložilo 10 milijonov evrov kazni, največ v zgodovini sodišča, ker ji ni uspelo znižati onesnaženosti zraka na zadovoljivo raven.

Enota skoraj 50 pripadnikov gasilskih enot in civilne zaščite iz Slovenije je odšla na pomoč Severni Makedoniji v boju z uničujočimi gozdnimi požari.

Četrtek, 5. avgusta Predstavniki vzgoje in izobraževanja še ne vedo, kako bo potekal pouk jeseni. Se bo tudi v prihajajočem šolskem letu izvajalo prostovoljno samotestiranje?

Premier Janez Janša je v intervjuju za poljsko tiskovno agencijo PAP poudaril, da je pravo Evropske unije nad nacionalnimi zakoni, ne pa tudi nad ustavami držav članic.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) nasprotuje predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in se zavzema za njegov umik iz nadaljnje obravnave.

Legendarni Messi užaloščen zapušča Barcelono, ki ga zaradi finančnih težav ni uspela zadržati v klubu. Sedaj odhaja v moštvo Paris Saint-Germain.

Promet z nepremičninami se je v koronskem letu 2020 zmanjšal, cene nepremičnin pa so rasle naprej. V Sloveniji so nepremičnine med dražjimi v EU. Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi bo po več kot dveh desetletjih končal z igranjem za španskega velikana Barcelono.

Pred spopadi v sirski provinci Dara na jugu države, ki so izbruhnili minuli mesec, je po podatkih Združenih narodov od konca juli-

Kaj narediti?

ja pobegnilo najmanj 18.000 ljudi.

Francoski ustavni svet je potrdil obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev.

Ebrahim Raisi je v iranskem parlamentu uradno prisegel kot novi predsednik Irana.

Izjemna športna plezalka, Slovenjgradčanka (članica ŠAO Velenje), je izpolnila pričakovanja in na olimpijski tekmi osvojila zlato medaljo.

domove zaradi ognjenih zubljev zapustiti že nekaj tisoč ljudi.

Po odhodu sil zveze Nato iz Afganistana naj bi se zaradi strahu pred talibani več afganistanskih sodelavcev Slovenske vojske za pomoč obrnilo tudi na Slovenijo.

Na tekmi za bron je bila avstralska izbrana vrsta bolj zbrana kot Slovenija. Kljub temu so naši fantje spisali izjemno zgodbo in Slovenijo dvignili na noge.

Nedelja, 8. avgusta Neurje je danes spet prizadelo dele Slovenije. Med drugim je na območju Žalca in Prebolda padala toča ter po podatkih uprave za zaščito in reševanje povzročila večjo materialno škodo na objek-

Kataklizmične podobe na otoku Evia v Grčiji.

tih, vozilih in poljščinah.

Obsežni požari ne divjajo le na jugu Evrope, ampak tudi v Sibiriji in Kaliforniji. V Evropi je še vedno posebej hudo na jugu Turčije, Grčije in Italije.

Na Hrvaškem je trenutno 1,055 milijona turistov, od tega 886.000 tujih in 169.000 domačih. Slovencev je 125.000, s čimer so za Nemci drugi najštevilčnejši med tujimi gosti.

Končale so se letošnje 32. poletne olimpijske igre moderne dobe.

Slovenski športniki so na letošnjih igrah osvojili pet odličij, kar jih med 93 državami, ki so osvojile vsaj eno kolajno, uvršča na sedmo mesto po uspešnosti glede na šte-

stoletja glede na predindustrijsko dobo predvidoma toplejše za 1,5 stopinje Celzija. Svetovni voditelji končno pozivajo k takojšnjemu odločnemu delovanju.

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarja, da so tisti delavci v gostinstvu in turizmu, ki se iz različnih razlogov niso cepili, diskriminirani na različnih področjih.

Delegacija kluba severnoameriške lige NBA Dallas Mavericks z lastnikom Markom Cubanom na čelu je prispela v Slovenijo na sestanek s slovenskim košarkarskim asom Luko Dončićem. Delegacija je prišla Dončiću predstavit podrobnosti nove pogodbe.

V kitajski metropoli Wuhan, kjer se je spet pojavil novi koronavirus, so v manj kot tednu dni zaključili s testiranjem vseh 11 milijonov prebivalcev.

Torek, 10. avgusta Slovenska industrija je junija zabeležila rast. Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v šestem letošnjem mesecu za 1,6 odstotka višja kot maja in za 18,9 odstotka nad tisto iz junija lani. Ljubljanski Kongresni trg je tradicionalno gostil sprejem slovenskih olimpijcev, ki so uspešno zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah v Tokiu.

22-letni Luka Dončić je dopoldan v Ljubljani podpisal zgodo-

Sobota, 7. avgusta Z novembrom bo po celotnem avtocestnem omrežju začela veljati prepoved prehitevanja za težka tovorna vozila, je napovedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Požarom v Grčiji ni videti konca. Na severnem delu otoka Evija še vedno gori več kvadratnih kilometrov gozda. Z otoka so evakuirali že več tisoč ljudi.

Požari divjajo na Peloponezu in v okolici Aten. Oblasti na Siciliji so zaradi gozdnih požarov, ki divjajo na med turisti priljubljenem otoku, za šest mesecev razglasile izredne razmere.

Ognjeni zublji sicer ob izjemno visokih temperaturah pustošijo tudi drugje.

V Franciji so v soboto potekali najmnožičnejši protesti proti uvedbi covidnega potrdila za vstop v restavracije in medkrajevne vlake doslej. Zbralo se je kakšnih 240.000 ljudi.

Košarkarji Slovenije so na olimpijskih igrah v Tokiu osvojili vrhunsko četrto mesto. Na žalost se jim je medalja izmuznila, čeprav bi si jo po prikazanem zaslužili. Zmanjkal jim je kanček športne sreče.

Naše olimpijce so tradicionalno pozdravili na Kongresnem trgu.

vilo prebivalcev. Slovenija je bila po tem merilu v Riu 2016 sedma najuspešnejša država.

Talibani po umiku Američanov osvajajo vse večje ozemlje v Afganistanu. V zadnjih spopadih so zavzeli pet prestolnic pokrajin.

Ponedeljek, 9. avgusta Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v novem poročilu opozoril, da so podnebne spremembe zajele vse kotičke sveta. Tudi ob takojšnjem ukrepanju bo ozračje planeta sredi

V Wuhanu so v manj kot tednu dni testirali na covid 11 milijonov ljudi.

vinsko pogodbo z Dallas Mavericks. Z njo je postal najbolje plačani slovenski športnik vseh časov, hkrati pa najmlajši v zgodovini lige NBA s takšno vsoto.

V naslednjih petih letih bo zaslužil 207 milijonov dolarjev in se uvrstil med sto najbolje plačanih športnikov na Zemlji.

Neurje s točo v Spodnji Savinjski dolini je na hmelju povzročilo približno 80-odstotno škodo.

Epidemiološka obravnava primerov zajčje mrzlice (tularemije) v severnoprimorski regiji je prvič v Sloveniji potrdila prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi.

Talibani so po navedbah številnih virov v Afganistanu zasedli še dve glavni mesti pokrajin. V tednu dni so zasedli že osem pokrajin.

Ameriški senat je potrdil predlog 1000 milijard dolarjev vrednega zakona o obnovi propadajoče infrastrukture ZDA. S tem naj bi uspešneje konkurirali vse bolj razvijajoči se Kitajski.

Polno jih je, na levi in na desni, ljudi, ki so prepričani, da vedo več kot ostali. V vseh teh letih novinarskega življa sem se naučil, da obstaja pomembna razlika med skepso in cinizmom. Nekoč je o tem razmišljal tudi Jurij Gustinčič. Naj bom konkreten: skeptični novinar ne bo nikoli verjel oblasti, pač pa bo njene trditve poskušal preveriti, jih pogledal z Jure Trampuš druge plati, jih dal v širši kontekst. Ciniki delujejo drugače, zanje vsaka oblast laže, vsaka krade, in če že sprejme kakšen dober ukrep, je to storila zgolj za to, da je prekrila slabega. Biti cinik ni težko, samo brez širine in domišljije moraš biti.

To nas pripelje do osnovne dileme letošnjega leta: kaj storiti s cepljenjem. Zakaj se eni cepijo, drugi pa se ne? Zakaj eni verjamejo medicinski stroki, drugi pa bi raje še malo počakali? Zakaj prvi obsojajo druge, da so anticepilci in da bodo odgovorni, če se bodo šole znova zaprle, drugi pa se posmehujejo prvim, češ da so ovčice in da so pokleknili pred farmacevtskem lobijem?

Ljudje smo različni, eni ljudje se injekcij v resnici bojijo, drugi imajo smiselne pomisleke, spet tretji so zaradi lastnih izkušenj polni nezaupanja, četrti ne razmišljajo, verjamejo teorijam zarote in tistim, ki namenoma izkoriščajo prizadete. Ti zadnji, torej prodajalci čudežnih preparatov in svetinj, so izmed vseh najhujši – izkoriščajo negotovost in neznanje posameznikov zgolj za to, da bi obogateli ali pa zasloveli. Ampak, OK, lažni preroki se niso pojavili šele lansko zimo.

Smo, kjer smo. Dejstvo je, da bo vsaj tretjina ljudi v Sloveniji (najverjetneje še več) ostala necepljena. Veliko je razlogov, zakaj je tako, bistven je v nespodobno nesposobni vladi in v celotnem nezaupanju do institucij moči, ki že desetletja tli v javnosti. Vendar Slovenija pri tem bistveno ne odstopa, tudi v drugih državah se del posameznikov ne bo nikoli cepil.

Najslabše, kar lahko kot družba storimo, je, da začnemo obsojati necepljene. Da jim na hrbet naprtimo krivdo za prihajajočo jesen ali pa jim omejimo pravice. »Vsaka prisila povzroči samo več nasprotovanja,« bi o tem rekel epidemiolog Ivan Eržen. Kdor se ne bo cepil, naj se redno testira ali pa kako drugače dokaže, da ne širi morebitne okužbe. Širili jo bodo tudi že cepljeni in preboleli, a dejstvo je, da so cepljeni bolje zaščiteni, tveganje za hospitalizacijo je zanje bistveno manjše, hkrati pa manj širijo virus kot necepljeni.

Zapisano ne pomeni, da so cepiva izmišljotina farmacevtske industrije in da vsak četrti v ramo dobi placebo. Neizpodbitno dejstvo je, da cepiva pomagajo organizmu, ki potem bolje premaga virus. Ali cepiva škodijo? Zdravstvena stroka pravi, da ne. Ali z drugimi besedami, cepiva, ki smo jih v sedemdesetih in osemdesetih letih dobivali kot otroci, so bila bistveno bolj nečista kot cepiva, ki se uporabljajo danes.

Prišla bo jesen. Virus se bo znova širil med ljudmi. In oblast bo znova grozila z 'lockdownom', hkrati pa bo s prstom kazala na tiste, ki se niso cepili. Ne, za širjenje bolezni ne bodo krivi oni, ne nazadnje bodo ravno oni med najbolj ogroženimi, za širjenje bolezni pa bo kriva oblast, ker družbe ne bo pripravila na jesenski val. Kaj je storila v šolah? Nič. Kaj je storila v domovih za ostarele? Nič. Kaj je storila s posebnimi bolnišničnimi oddelki? Nič.

Nesposobni vedno reagirajo tako, da s prstom kažejo na druge, napak pri samih sebi pa ne priznavajo. Seveda napake oblasti ljudi ne odvezujejo osebne etične odgovornosti, da ne škodujejo drugim.

Ne, covid-19 ni izmišljotina. Zbolevajo tudi mladi. Nekateri izmed njih imajo trajne posledice. Ne gre le za izgubo voha ali okusa, pri dolgem covidu-19 se lahko pojavljajo dolgotrajna izčrpanost in nevrološke težave. Za zdaj je najboljše zdravilo zoper epidemijo covida-19 cepljenje.

Kljub geslom o izkoriščevalskem kapitalizmu in o zarotah farmacevtov navkljub nisem niti sekunde pomišljal in sem že spomladi veselo nastavil ramo. In nato še enkrat. Leta sem poslušal predavanja o kemiji, biologiji, nekaj malega tudi o genetiki, a ne domišljam si, da veliko vem o epidemijah, pa četudi sem se nekoč celo znanstveno ukvarjal z eno izmed njih. Še največ me je o njih naučil Albert Camus. Njegova knjiga Kuga je alegorija časa, v katerem je živel, tako pa tudi današnja epidemije covida veliko več pove o človeški družbi kot o virusu samem. 🔲

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 7

Bistveno povečanje števila strank pred okenci

Zakon o prijavi prebivališča uvedel krajevno pristojnost

V tem in naslednjem letu poteče osebna izkaznica večjemu delu državljanov – Se bodo zaradi velikega števila na novo pridobljenih digitalnih potrdil državljani pogosteje odločali za oddajo vlog organom državne uprave na portalu e-uprava?

Velenje – Upravna enota (UE) Velenje se je na začetku poletja soočila z bistvenim povečanjem števila strank pred okenci. Največ je bilo povpraševanja po zamenjavi osebne izkaznice, kar je razumljivo, saj v tem in naslednjem letu osebna izkaznica poteče večjemu delu državljanov Slovenije.

Zamenjali pet tisoč osebnih izkaznic

Na UE Velenje so v prvem polletju izdali enkrat več osebnih izkaznic kot lani v enakem obdobju, in sicer okoli 5.000. »V naslednjem letu osebna izkaznica na območju naše upravne enote preneha veljati osem tisoč prebivalcem. Ker je vlogo za osebno izkaznico možno oddati le osebno na okencu, moramo stranke najprej naročiti in potem sprejeti. To pa je v času, ko so zaradi epidemije potrebni določeni varnostni ukrepi, kar zahteven logistični podvig,« pravi načel-

Pretečene osebne izkaznice veljavne samo na območju Slovenije

nica mag. Franja Tevž.

Skrajšali čakalne vrste

Pred okenci pa poleg državljanov, ki želijo menjati osebni dokument, sprejemajo tudi državljane, ki želijo prijaviti stalno ali začasno prebivališče, ter tujce, ki

Od 14. julija je do konca leta možna uporaba pretečenih osebnih izkaznic, ki jim je veljavnost potekla po 29. marcu 2020.

Uporaba pa je možna le na območju Republike Slovenije in pod pogojem, da v tem času ni prišlo do sprememb osebnih podatkov in da fotografija na osebni izkaznici še vedno izkazuje istovetnost osebe.

❱

Junija je skoraj neobvladljivo situacijo povzročila potreba državljanov po pridobitvi digitalnega potrdila.

želijo podati vloge ali pa jim je treba vročiti osebni dokument. »Tudi te stranke za obisk upravne enote še vedno naročujemo.

Naročanja potekajo v glavnem po telefonu, veliko pa je v zadnjem času tudi naročanja po elektronski pošti. Stranki praviloma še isti dan odgovorimo in

Od konca junija se s ciljem preprečevanja fiktivnih prebivališč uporablja spremenjen Zakon o prijavi prebivališča. Ta uvaja krajevno pristojnost, kar pomeni, da se lahko posameznik prijavi le na tisti upravni enoti, na območju katere je naslov prijave prebivališča. Uradniki lahko po skrajšanem postopku osebi zavrnejo prijavo v primeru, ko niso izpolnjeni vsi pogoji za prijavo prebivališča (kvadratura, namenska raba itd.).

ternetnih straneh ministrstva za javno upravo in upravnih enot.

Tako si lahko stranka za zadeve brez krajevne pristojnosti sama izbere upravno enoto, kjer bo urejala postopke.

Načelnica mag. Franja Tevž: »V prvem polletju smo izdali enkrat več osebnih izkaznic kot lani v enakem obdobju.«

sporočimo termin, ko se lahko oglasi na upravni enoti.«

Urgentno še isti dan

Strankam, ki nujno potrebujejo storitev državne uprave, skušajo to zagotoviti še isti dan. Sicer

pa so se trenutno čakalne vrste pri naročanju skrajšale, tako da lahko stranke svoje opravijo že v roku dveh delovnih dni, na prometu pa praviloma še isti ali naslednji delovni dan. Čakalne liste so dnevno ažurirane na in-

Naval za digitalna potrdila

Največji porast in skoraj neobvladljivo situacijo je junija povzročila potreba državljanov po pridobitvi digitalnega potrdila SIGOV-ca oziroma aplikacije SI-PASS v povezavi s potrebo po dostopu do portala zVEM in možnostjo izpisovanja potrdil o

Kako biti dober starš, ki je kos različnim izzivom?

Med 1. in 8. avgustom je potekal teden dojenja – V Velenju se je dogodek odvijal tretje leto zapored – Na festivalu se je zbralo lepo število mladih mamic, nosečnic, očetov, babic in dedkov, ki so delili izkušnje in se spodbujali Ob svetovnem tednu dojenja so se v prvem tednu meseca avgusta tudi v Velenju odvijale številne akcije v sklopu 8. festivala Dojiva se, ki je letos sicer potekal v 22 mestih po Sloveniji. Najpomembnejše sporočilo festivala je tudi letos Zaupam si, kajti če si zaupaš in si podkrepljen z znanjem, se vse odvija bolj spontano in po željah, so se strinjali tudi prisotni na dogodku, ki je 7. avgusta potekal v Letnem kinu ob Škalskem jezeru.

7

MED VAMI

12. avgusta 2021

V tednu dojenja je potekalo precej brezplačnih spletnih predavanj. Na samem dogodku so delili tudi vodnike s strokovnimi članki za podporo staršem in nosečnicam.

Če je mirna in zadovoljna mama, je miren in zadovoljen tudi otrok

Vodja festivala Suzi Matavš je povedala, da je bistvo festivala podpora staršem, ''mama mami'' iz prve roke, izmenjava izkušenj, opogumljanje žensk in nabiranje novih znanj, saj gre za neformalno druženje. »Veseli nas, da je letošnji dogodek obiskalo veliko mamic, nosečnic, očkov, babic in dedkov. Odziv je bil dober, mamice, tudi stari starši so se dobro odzvali. Informacije so iskali vsi, saj se želijo podkrepiti z znanjem in verodostojnimi informacijami ter z njimi lažje postopati v določenih situacijah,« je povedala na festivalu, ki ni namenjen samo dojenju in doječim mamicam, temveč tudi nosečnicam

in starševstvu ter opogumljanju žensk. »Čas nosečnosti in čas po porodu sta obdobji, ko potrebujemo veliko zaupanja vase in veliko verodostojnih informacij, dobrodošle so spodbude in po-

❱

trudi po svojih najboljših močeh. Zato je najpomembneje, da si zaupajo, kajti če je mirna in zadovoljna mama, je miren in zadovoljen tudi otrok. Seveda drži tudi to, da je pomembno

Vsaka mama želi svojemu otroku najboljše in se trudi po svojih najboljših močeh.

hvale. Naučiti se biti starš se ne da. Ne da se enostavno odkljukati vzgojnih metod in naučenih napotkov. Veliko lažje se je pogovoriti in izmenjati izkušnje v živo, da dobiš še spodbudo in nasvet,« je poudarila Matavševa. Kaj sprašujejo obiskovalci? »Različne stvari. Govorijo o izkušnjah pred in po porodu. Zavedati se moramo, da je vsaka mama dobra mama, vsaka želi svojemu otroku najboljše in se

zaupanje, kajti, če si zaupaš, se vse odvija bolj spontano in po lastnih željah.«

Tudi veselo življenjsko obdobje je včasih težko in naporno

Mlada mamica Eva Klepec je vesela, da obstajajo takšni dogodki. Sama ga je obiskala zato, da spozna ostale mamice, s katerimi lahko izmenjujejo mnenja, ideje, napotke o tem, kako

Eva Klepec: »Če sam pri sebi ne kompliciraš, vse lepo steče.«

vzgajati in pristopati k vzgoji otroka. »Čeprav gre za veselo življenjsko obdobje, je včasih tudi težko in naporno. Zavedati se je treba, da gre tudi za psihično in fizično zahteven čas. Doma imamo novorojenčka, vse se je spremenilo, vse je drugače. Za zdaj mi najbolj manjka spanca. S Hano imava srečo, da z dojenjem nimava težav. Sem pa zelo ekološko usmerjena, te svoje izkušnje delim tukaj tudi z ostalimi prisotnimi. Uporabljam namreč pralne pleničke ter predstavljam metodo, ki je precej stara (za zahodnjaški svet pa novejša) – brezpleničarstvo. Gre za zgodnje navajanje dojenčka (že s prvim dnem) na kahlico in na življenje brez pleničk. Odločitev je tehtna tudi zaradi ohranjanja narave, poleg tega pa otroka nisem želela povijati v plastiko. Prepričana

sem, da so dojenčki tudi zaradi uporabe pralnih plenic prej brez njih, saj jih moti mokrota. Dobre so tudi za otrokovo kožo, veliko manj je pleničnih izpuščajev. Pralne pleničke so iz naravnih materialov, poleg tega z njimi ne proizvajamo smeti.

Podatek, da na enega otroka pridelamo eno tono plenic letno, pove veliko. Obstaja več spletnih trgovin, kupujejo in prodajajo se tudi rabljene. Obstajajo čudoviti vzorčki za fantke in punčke,« še doda Klepčeva, ki se ji zdi, da je postopek zahteven ravno toliko, kolikor si ga človek sam zaplete. »Gre za opazovanje dojenčka, da vidiš, kdaj gre na potrebo.« 🔲

cepljenju. »Tudi te vloge je bilo treba oddati osebno. Na UE Velenje smo jih v juniju obdelali kar 1.500. Julija je število vlog bistveno upadlo, kar je verjetno posledica tega, da so vsi cepljeni državljani na dom prejeli pisna potrdila o cepljenju,« pravi Tevževa.

Zaradi velikega števila na novo pridobljenih digitalnih potrdil sklepajo, da se bodo državljani v bodoče verjetno pogosteje odločali za podajo vlog organom državne uprave na portalu e-uprava. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Klopotec pri Vinotoču Primožič Šmartno ob Paki – Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je pred časom obudilo običaj postavljanja klopotcev v vinogradih članov društva na obronkih Malega in Velikega Vrha.

Lani prijetnega druženja zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 niso organizirali, letos pa ga bodo, in sicer v petek, 13. avgusta, ob 17. uri.

Tokrat bodo klopotec postavili pri Vinotoču Primožič v Malem Vrhu, od koder prihaja predsednica šmarškega društva vinogradnikov Mojca Primožič. Kot pravijo v društvu, bo klopotec s tem, ko bo zapel, simbolično pozdravil jesen ter prihajajočo trgatev. 🔲

tp

Mayerjeva poletna čitalnica Šoštanj – V sodelovanju z Mestno knjižnico Šoštanj vas od julija do septembra v Vili Mayer v Šoštanju čaka pester izbor knjig in revij, ki jih lahko brezplačno in brez vračila odnesete domov ali jih prelistate v prijetni, hladni senci altana. Poletna čitalnica je odprta v odpiralnem času Vile Mayer, od torka do petka od 10. do 16. ure. 🔲

mkp

Jasmina Škarja

vsak dan

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

12. avgusta 2021

Z mednarodne biološke olimpijade je prinesla bron Odlična maturantka velenjske gimnazije Nina Jakop je na 32. mednarodni biološki olimpijadi prejela bronasto odličje 23. julija se je s sklepno slovesnostjo in podelitvijo odličij na daljavo zaključil IBO Challenge 2021, nadomestno tekmovanje 32. mednarodne biološke olimpijade, ki je potekalo v portugalski prestolnici Lizboni. Pod okriljem ZOTKS je slovenske barve na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani zastopala tudi odlična maturantka splošne smeri Gimnazije Velenje Nina Jakop. Zaradi tega se za Nino najdaljše počitnice niso začele z zadnjim maturitetnim izpitom in odličnim maturitetnim uspehom, temveč je nadaljevala s pripravami in učenjem za olimpijsko tekmovanje. »Že od malih nog me je zanimal svet biologije in kot otrok sem zelo rada brala razne živalske enciklopedije in gledala dokumentarne filme o naravi. Ta ljubezen do vsega živega me ni nikoli zapustila in tako sem za izbirni maturitetni predmet izbrala biologijo.

V okviru tega predmeta je bilo izvedeno šolsko Proteusovo tekmovanje, na katerem sem zasedla drugo mesto in se s tem uvrstila na državno tekmovanje. Tudi na tem sem se dobro odrezala in dosegla 11. mesto med 4. letniki.

To je bil sam po sebi zelo lep rezultat, vseeno pa sem bila malo razočarana, saj sem vedela, da organizacija ZOTKS na priprave za ožji izbor ekipe za olimpijado povabi le najboljših deset tekmovalcev na državnem tekmovanju.

Mednarodna biološka olimpijada ali IBO predstavlja najvišji nivo tekmovanja za dijake, na njej pa sodeluje kar 76 držav z vsega sveta. Sreča pa je bila na moji strani in po spletu naključij sem bila povabljena na priprave. Temu je sledil izbirni test na Biotehniški

težav dosegla odličen uspeh in si zagotovila dovolj točk za vpis na izbrani fakultetni program. Po maturi sem si vzela nekaj dni premora, nato pa sem se spet začela učiti, saj smo praktični del IBO pisali že 19. julija, slab mesec po koncu mature, do takrat pa sem morala predelati ogromno materiala. Dva tedna pred začetkom olimpijade so bile na Biotehniški fakulteti izvedene tudi tridnevne priprave, na katerih so nam univerzitetni profesorji po osem

loge zelo zanimive. Za razliko od maturitetnih nalog, ki večinoma preverjajo naučeno znanje, pa naloge iz olimpijade temeljijo predvsem na logičnem sklepanju na podlagi podatkov, podanih v raznih grafih in tabelah, pri tem pa vključujejo poleg bioloških vsebin tudi elemente organske kemije in matematike. Po odpisanem testu nisem pričakovala odličja, saj so bile naloge zelo težke. Zato sem bila zelo presenečena, ko sem ob objavi rezultatov izvedela, da sem

❱

Nina je potrdila svoj talent za biologijo in bila kos zahtevnim nalogam. V konkurenci 396 dijakinj in dijakov iz 76 držav je osvojila bronasto odličje.

Nina Jakop: »Ta uspeh mi zelo veliko pomeni, saj je potrdil, da je biologija res moje področje. Tako bom lahko bolj samozavestno začela prvo leto študija, ki je seveda biološko orientiran.«

univerzi v Ljubljani, kjer sem si z doseženim drugim mestom trdno zagotovila mesto v slovenski ekipi, ki šteje štiri člane. Po izbirnem testu sem za nekaj časa odmislila olimpijado, saj sem se morala posvetiti učenju za maturo, na kateri sem brez večjih

si prislužila bronasto medaljo. Za razliko od športnih tekmovanj na tekmovanjih iz znanja medalje oziroma priznanja prejme večji delež tekmovalcev. Tako prvih 10 odstotkov tekmovalcev prejme zlato medaljo, naslednjih 20 odstotkov srebrno in še naslednjih 30 bronasto. Kljub temu si je medaljo težko priboriti, saj moraš zanjo premagati kar veliko najboljših biologov svoje generacije. Za vso podporo in mentorstvo pa se moram zahvaliti svoji profesorici biologije Ireni Štimac, ki je vame verjela bolj, kot pa sem verjela sama vase,« je svojo pot do odličja opisala Nina Jakop.

ur na dan predavali o različnih tematikah – od rastlin do genetike in razvojne fiziologije živali. V pripravah sem zelo uživala, saj sem izvedela veliko novega in spoznala univerzitetni način poučevanja. Že štirinajst dni kasneje pa je šlo za res, ko smo najprej pisali praktično-teoretični, nato pa še teoretični del olimpijade.

Gostiteljica letošnjega IBO je bila sicer Lizbona, kjer bi preživeli cel teden, napolnjen z raznimi aktivnostmi, zaradi trenutnih razmer pa je bilo tekmovanje izvedeno na daljavo, iz Ljubljane. Test je bil izveden na računalnikih, trajal pa je dvakrat po tri ure. V reševanju sem prav uživala, saj so bile na-

🔲

ŠCV, Gimnazija, foto: Loti Črep

Ko rabljeni izdelki dobijo drugo priložnost Po epidemiji so ljudje bolj osveščeni – Občani dnevno prinašajo tudi manjše stvari, kot so kozarci, lestenci, lončki za rože, igrače – Ne sprejemajo pokvarjene električne in elektronske opreme Jasmina Škarja

S pomočjo spretnih rok v Centru ponovne uporabe Velenje številni izdelki ponovno zaživijo in dobijo drugo priložnost. Volje, zanosa in kreativnosti jim po dvanajstih letih delovanja ne manjka, čeprav opažajo, da je bilo v času epidemije manj nakupov in menjave pohištva. Vodji CPU Velenje Alenki Košir se zdi, da smo po epidemiji ljudje bolj osveščeni. »Znova smo prišli na stare tirnice, ljudje ponovno prinašajo in kupujejo stvari. Veseli smo, da podaljšujemo življenjsko dobo mnogim izdelkom in zmanjšujemo količino odpadkov. Tudi ekološko osveščenih kupcev je vedno več. V našem centru imamo na zalogi veliko pohištva (miz, stolov, kompletov za kuhinje, kavčev, dvosedov, nekaj postelj, omar), tudi dekorativnih izdelkov, športne in otroške opreme, po kateri je precej zanimanja.

Trenutno knjige ponujamo s 50-odstotnim popustom, saj je poletni čas primeren tudi za prebiranje knjig.«

je omare in se znebilo odvečnih reči,« razloži Koširjeva.

Dotrajani izdelki sodijo v zbirni center

Ekipa CPU Velenje pa sprejema izdelke tudi na terenu. V okviru projekta IMBI so kupili električni kombi, s katerim se odpravijo po večje kose pohištva. Če so izdelki dotrajani in niso dovolj kvalitetni, sodijo v zbirni center. »Tudi

❱

Ker je poletni čas primeren tudi za prebiranje knjig, jih ponujajo s 50-odstotnim popustom.

pokvarjene električne in elektronske Alenka Košir: »V našem centru ne zbiramo oblačil in opreme ne sprejemamo, ker nimamo obutve, velik poudarek dajemo čiščenju izdelkov. Zelo rezervne opreme in mojstra, ki bi dal pomembno je, da so izdelki na polici čisti in prijetni garancijo za popravilo. Občani so se nana pogled. Mislim, da se ravno po tem razlikujemo od vadili na nas in dnevno prinašajo tudi ostalih centrov.« manjše stvari, kot so kozarci, lestenci, Nekateri izdelki so po lončki za rože, igrače. Zanimivo je tudi obdelavi prav inovativni ložnost. Nekateri izdelki so po obdelavi prav to, da k nam prihajajo ljudje iz cele Slovenije, Največji poudarek v CPU Velenje dajejo či- inovativni. S tovrstnim nakupom izdelkov iz Prekmurja, s Primorske, z Gorenjske in s ščenju in popravilom izdelkov. Kako poteka pripomoremo k trajnostnemu načinu življe- Koroške. Spremljajo nas na FB profilu, kjer prevzem? »Najprej opravimo diagnostiko, da nja in potrošništva,« je prepričana Koširjeva, imamo več kot enajst tisoč sledilcev. Gre za preverimo, kaj se da uporabiti in na kakšen ki omeni tudi akcijo, v kateri so pred kratkim ekološko osveščene kupce, ki se zavedajo, da način, ter kaj lahko uporabimo kot surovino. sodelovali in h kateri so jih povabili Ekologi so nekatere starejše stvari veliko kvalitetnejše Nekatere omare npr. uporabimo za police. brez meja in Zadruga dobrote. »Zbirali smo od novejših.« 🔲 Vse popravimo v mizarski delavnici in glo- rabljena oblačila in obutev, ki so jih prinašali binsko očistimo, da izdelki dobijo drugo pri- tudi od drugod. Precej ljudi je prevetrilo svo-

Olimpijada emocij Matjaž Šalej

V teh časih se mi zdi pomembno pisati o športu. Zato, ker je vsakdan še vedno omejen in zaznamovan s pandemijo, seveda tudi šport, kultura in druge socialne dejavnosti. A šport je drugačen, s svojim poslanstvom zdravega duha v zdravem telesu premošča bolezen. Zato so športne igre, tekmovanja, kakršnakoli že, višek te dejavnosti, še posebej pa to pride do izraza z olimpijado.

Uspešne olimpijske igre so za športniki, za nami, vse slovenske medalje so zlate, tudi tista bronasta in srebrna, da ne govorim, da je bera zlatih največja do sedaj in posebej mila. Z vsako zlato vsaj pri sebi čutim eno tiho notranjo povezavo, kolesarsko, lokalpatriotsko, sonaravno. Kar pa se mi posebej zdi vredno presežnikov in komentarja ob letošnji olimpijadi, pa je povečana količina emocij pri vseh, tekmovalcih in navijačih, celo pri komentatorjih.

Od čustev in vznesenosti, od že omenjenega patriotizma (tudi lokalnega), slovenskega ali kakršnegakoli drugega, pa do čisto osebnih želja enostavno privoščiti športnikom uspeh, privoščiti uresničitev sanj …

Drugačna olimpijada je za nami, ne samo da je bila leto dni kasneje od predvidenega termina, bila je praktično brez gledalcev in navijačev. Za nami je olimpijada, ki nas je spet naredila normalne, predvsem zato, ker je bil prvi dnevni pogovor namesto politike in nekonsistentnih političnih ukrepov ob covidu prav in samo šport. Uspehi naših gladiatorjev, ki so nas združevali in s katerimi smo sočustvovali, polemizirali športne taktike, njihovo srečo v nesreči in še marsikaj. Šport, ki je iz osrednjih dnevnih vesti naredil prvo vest športno ali s športom povezano, samo ne politične ali zdravstvene, šolske, ki so zadnji dve leti v službi politike. In če me sprašujete, kakšne so bile te igre zame, bi rekel najboljše. Najboljše ravno zaradi tovrstnih stvari, najboljše zaradi največ zlatih za našo domovino in seveda najboljše, ker so bile vse luči še bolj usmerjene v tekmovalce. Navijači smo bili izenačeni po vsem svetu in smo gledali igre doma, tudi tistih zahodnjakov, ki imajo vedno denar za ogled športa, ni bilo, in je lahko revni afriški športni navdušenec navijal za svoje ravno tako kot recimo bogat Anglež. In dobre, odlične, najboljše so bile tudi zato, ker je leto zamika sprožilo dodatno željo, dodatno motivacijo in veliko pričakovanje športnikov. Tisti z doseženimi športnimi normami so kar pet let čakali in se lahko nadejali iger in uspeha, so se pa seveda tudi bali razočaranj ali neuspeha.

Seveda so nas najbolj prežemale lastne emocije, ampak če so že naše tako močne, koliko so bile šele močne emocije športnikov, ki se jim svet ob neuspehu – ali, bolje, neuresničenih sanjah – zruši, ali pa še bolje, koliko sreče so bili deležni tisti, ki so se jim sanje uresničile z medaljo. Morda je težo medalje še najbolje opisala zlata plezalka Janja Garnbret z izjavo, da se športnik šele po medalji zave teže, ki jo je nosil s sabo in ki mu je padla z ram, čeprav si je ni čisto znal predstavljati. In takšnih emocij je bilo na plečih športnikov stotine, tisoče. Zanimive pa so tiste nekatere reakcije, ki so jih mediji ali kamera zaznali ob zaključkih in doseženih ciljih. Iskrene reakcije vrhunskih športnikov, prijateljev, tistih, ki drug drugemu privoščijo uspeh, so bile najlepše. Objem naše judoistke Tine s francosko tekmico in večno rivalko Clarisse, ki jo je po borbi objela in dvignila v zrak, obe s solzami v očeh, ali pa zanos dveh skakalcev v višino, ki sta se izjemno srčno z objemanjem veselila deljene zlate medalje. Kot dva mlada skakajoča kozlička. Seveda imamo vsak svojo emocionalno zgodbo ob spremljanjih uspehov naših športnikov, ki jo mnogokrat povezujemo z vznesenimi emocionalnimi komentarji televizijskih in radijskih novinarjev. Citati, »Leti po vodi zdaj kot raketa Beni Savšek!« ali pa »Ustavi se Primož, vsega hudega je konec!« nam še zdaj odmevajo po glavi, kot tudi vznesen odgovor zlate plezalke Janje na novinarsko vprašanje »Kdo je najboljši na svetu?« »J's«, s tresočim, srečnim in ponosnim glasom.

In slednjič se mi zdi še posebej pomembno, da so nam tokratne olimpijske igre zopet pokazale neko staro realnost, ki ni prežeta s politično-zdravstvenimi nebulozami, ter novo realnost olimpijade brez gledalcev, ki je ravno zaradi vsaj petletne želje nekaterih tekmovalcev in nas navijačev v pričakovanju naredila te japonske igre morda vseeno najboljše do sedaj, prav zaradi emocij ter dolgih pričakovanj nove in stare realnosti. Pa tudi zaradi tega, ker takšne olimpijade brez gledalcev in navijačev ne bi mogel nihče bolje organizirati, kot so jo urejeni, samodisciplinirani, dosledni in tehnološko superiorni Japonci. Ob tej nenormalni oddaljeni olimpijadi smo se zopet počutili kot normalni državljani. Prav zaradi nam dragih olimpijcev, dobitnikov medalj in vseh drugih športnikov, ki so bili ena velika ekipa in ki so nas osrečevali teh dobrih štirinajst dni. Spet so nam osmislili sedanjost! 🔲

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 9

9

107,8 MHz

12. avgusta 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje lahko sprejemali goste, saj so takšne oddaje veliko bolj pristne kot pa zgolj kratka telefonska javljanja, s katerimi smo se morali zadovoljiti v času koronakrize. Seveda vsi skupaj upamo, da bo to mogoče, ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, ki se jih na Radiu Velenje dosledno držimo.

Njihov urednik Ado Buljo zatrjuje, da se na oddaje že pripravljajo, prve pa bodo seveda namenjene mladinskemu festivalu Kunigunda. Morda pa se za jesen dogovorimo še za kakšno dodatno oddajo. Res nas veseli, da je med mladimi zelo veliko zanimanja za radijsko delo. Svojo oddajo Desetka so z začetkom šolskega leta napovedali tudi dijaki Šolskega centra pod vodstvom Petra Vrčkovnika.

Vrača se frekvenca mladih Smo sicer še sredi poletnega in dopustniškega vrveža in v času zelo resnih kislih kumaric, ko se zelo malo dogaja in ko se moramo novinarji še bolj potruditi, da izbrskamo kakšne pametne novice, a se nekatere »podopustniške« oddaje počasi že vračajo. Tako boste od prihodnjega tedna dalje znova lahko poslušali Frekvenco mladih, ki je tudi okrepila svoje uredništvo. Mladi si želijo, da bi v studiu znova

🔲

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. NIKA ZORJAN – Ljubi, ne ljubi 2. NOČNI SKOK – Napilo se nebo 3. ENRIQUE IGLESIAS feat. FARRUKO – Me pase Vroča Nika Zorjan bo v letošnjem avgustu radijske etre preplavila kar dvakrat. Najprej je na radijske postaje prišla njena samostojna skladba Ljubi, ne ljubi, takoj v drugi polovici meseca pa prihaja še duet z eno od najbolj priljubljenih vokalnih zasedb pri nas.

mz

Ado Buljo

GLASBENE novice sko narodno Konj, med drugim pa je izvedla tudi operni napev iz Verdijeve Traviate. S koncertom je zelo jasno pokazala, zakaj je prva in prava dama slovenske zabavne glasbe.

Gibonni v okviru Restart Toura 2021

Helena Blagne z nepozabnim koncertom Samo ena je Helena Blagne, slovenska glasbena diva, ki že 30 let osvaja srca poslušalcev s skladbami, ki se uvrščajo med najbolj predvajane na številnih radijskih postajah. 29. julija je na Ruski dači izvedla samostojni koncert z naslovom ''Helena intimno''. Ob vrhunski glasbeni ekipi je na koncertu predstavila uspešnice zadnjih let in tudi tiste, s katerimi se je njena glasbena pot začela. V duetu je nastopila tudi z gostiteljico Natašo Pirc Musar, s katero sta si za skupen nastop izbrali ru-

Restart Tour so urbana glasbena koncertna doživetja, povezana v enotno koncertno glasbeno turnejo, ki se med poletjem odvija v več slovenskih mestih. Z najbolj zvenečimi imeni slovenske in ex-YU glasbene scene Restart Tour

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas da je čas za varno druženje na dogodkih v živo. Del največjega povezanega koncertnega dogajanja v Sloveniji bo tudi Gibonnijev koncert. Gibonni, ki je v svetu glasbe sinonim za dovršeno kvaliteto in vrhunske glasbene dosežke, bo nastopil 10. septembra na Ukmarjevem trgu v Kopru.

derground klubih kot na velikih festivalih, bo 20. avgusta nastopila na Škofjeloškem gradu, na dogodku Techno & House Open Air, ki je bil sicer predviden že za lansko poletje. Ljubitelji tehnoglasbe bodo tako lahko poplesavali ob odru, ki bo postavljen v osrčju gradu nad Škofjo Loko.

30. Trnovfest

Paul Anka: Making memories

Metalska zasedba Black Ivy je v Centru slovanskih kultur Franceta Prešerna v Trnovem otvorila že tradicionalni, 30. Trnovfest. Zasedba Black Ivy, ki je odprla festival, je šestčlanska težkometalska skupina, ki prihaja iz Ilirske Bistrice. Igrajo od leta 2019 in so v tem času že izdali tudi EP Trapped In Delirium.

Do konca avgusta bodo nastopili še Lilith Cage, Hogminister, Before Time, Eyecontact, KiNG FOO in drugi. Na zadnji avgustovski dan bo nastopila skupina Gigutke s slovensko-balkanskim folk jazzom.

Kanadski glasbenik Paul Anka praznuje okrogli jubilej – 80 let. Avtor uspešnice Diana, ki je v glasbeni industriji znan kot

DJ Umek pomembno prispeva k obuditvi koncertne in kulturne dejavnosti in po več kot letu dni koncertnega premora sporoča,

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

DJ Umek je slovenski didžej, glasbenik in producent. V 90. letih preteklega stoletja je bil pionir tehna v Sloveniji, zato je dobil pri svoji publiki vzdevek »Fotr«. Kmalu je postal mednarodno znan. Legenda tehnoglasbe, ki že več kot 25 let nastopa tako v evropskih un-

vsestranski pisec pesmi, je neutruden. Še vedno ustvarja in koncertira, na turneji je bil še pred dvema letoma. Ob svojem 80. rojstnem dnevu je Anka izdal singel Making Memories, ki napoveduje njegov povsem nov album.

1 ANSAMBEL AKTUAL – Bella Belilissima 2 ANSAMBEL SPEV – Špelca 3 FANTJE SPOD ŠILENTABRA – Lepa naša domovina 4 ANSAMBEL VEZ – Izgubljena ljubezen 5 ANSAMBEL RAUBARJI – Pogrešam te domača vas 6 DEJAN DOGAJA IN SOS KVINTET – Nenormalno lepo 7 ANSAMBEL DOLENJSKIH 5 – Make up 8 ANSAMBEL EURO KVINTET – Nad oblaki si 9 ANSAMBEL LESARJI – Izbrala si je lesarja 10 ANSAMBEL MLADI DOLENJCI – Moja moja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BILLIE EILISH Billie Eilish je 19-letni glasbeni fenomen. Pred dopolnjenim 20. letom se lahko pohvali s kar sedmimi grammyji in s številnimi drugimi nagradami, zdaj pa je izdala še drugi studijski album, na katerem je 16 skladb. Izid albuma je pospremila z novim videospotom Happier Than Ever, ki že dosega najvišja mesta svetovnih glasbenih lestvic.

LUMA Luma je novonastali duet, ki različne stile popa prepleta z alternativo, tematike, o katerih mlada glasbenika Lucija in Martin pišeta, pa želita skozi njun odnos približati poslušalcem in gledalcem. Prvemu izdanemu komadu Promises riše značaj magičen glas Lucije Harum. Preplet glasbenih stilov je senzacija in osvežitev na slovenski glasbeni sceni.

EMKEJ Štajerski raper Emkej je nedavno izdal svoj prvi kon-

certni album, za katerega bi bilo, kot pravi, "škoda, da ne bi izšel". Po epidemijskem času, ko kakšno leto ni bilo pravih koncertov, je Emkeju in njegovi zasedbi Muzičari februarja uspelo izpeljati koncert v Kinu Šiška, ki so ga zdaj izdali na "živem" albumu Live @ Kino Šiška. Navzlic temu, da v dvorani ni bilo občinstva, jim je uspel nastop, ki je bil tako dober, da si je zaslužil, da ga ovekovečijo, hkrati pa je postal Emkejeva prva koncertna plošča.

FILM TINE TURNER Izšel je glasbeni dokumentarec o razburkanem življenju in izjemni karieri slovite glasbene legende, ene in edine Tine Turner. Dokumentarec vsebuje posnetke njenih osupljivih odrskih nastopov, pa tudi intervjuje z njeno družino in prijatelji ter nekaterimi svetovnimi zvezdami. Film so premierno prikazali marca 2021, na virtualni izdaji 71. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu.

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

12. avgusta 2021

frkanje » Levo & desno «

Epidemija Po epidemiji, ki je negativno tresla Slovenijo, spet raste pozitivizem.

Vse več je pozitivnih.

Gostje pod pritiskom

⏫

Necepljeni gostinci si želijo cepljene goste, kaj si ti mislijo o tem, pa ni pomembno.

Priljubljena snemalka in novinarka znane lokalno-regionalne televizije Ksenija Rozman alias »One Lady Podcast (digital)« (na terenu in v domači kopalnici dela vse živo – snema, montira, ureja in po VTV oddaja), res prisrčna kolegica, je v ljubenskem Vrbju srečala znanca in dejala: »Pa gospod, od nekod vas poznam, dovolite, ali ste vi državni svetnik SAŠA regije … aha, župan tudi … ja, prav vas moram nekaj vprašati … ali ste že bili cepljeni za delta virus?!« Franjo Naraločnik izpod klobuka pa le: »Kdo je pa lahko župan ali svetnik, če ne bi bil cepe… pardon, cepljen?!«

⏪

⏫

Takole sta novi direktor Športnega zavoda Rdeča dvorana Dimitrij Amon (desno) in dosedanji dolgoletni direktor Marjan Klepec (ki je ravno v tem času praznoval tudi svoj rojstni dan) opravila primopredajo poslov ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. Dogodku je z zanimanjem prisostvoval Dimitrijev sin Gal in prisluhnil vsem nasvetom, ki jih je svojemu nasledniku dal Klepec. Morda pa mu to čez leta, ko bo znova prišlo do menjave generacije, še prav pride.

Na Ljubnem so ob flosarskem balu pele tudi žage, pa ne le za udiranje flosa, ampak za umetniške stvaritve. Tadej Brgles, sicer večkratni državni prvak v tej disciplini, je svoje mojstrstvo pokazal s skulpturo Žejni medved, ki je, ko je bil lepo izdolbljen, romal na večerni srečolov. »No«, je menda rekel, Čvek pa takoj zabeležil, »saj ni bilo težko. Le bolj, ko sem ga gledal, bolj žejen sem postajal.«

Podnebje grozi Znanstveniki trdijo, hude podnebne spremembe so pred vrati. Politiki zasedajo in ustanavljajo komisije. Ste dovolj zavarovani?

Internet Ko danes potrebuješ zdravnika, ni važno, če si bolan. Važno je, da se znaš naročiti preko interneta.

Šolsko leto Novo šolsko leto se približuje, ministrice za izobraževanje Simona Kustec, pa nikjer. Čeprav je menda Bog z nami, kot zatrjuje premier, bi bilo dobro, če kaj postorimo tudi sami.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Neandertalec bo dobil temnejšo barvo kože Neandertalec, razstavljen v Muzeju neandertalcev v Mettmannu, bo dobil temnejšo barvo kože. Novejše raziskave so namreč pokazale, da neandertalci verjetno niso imeli tako svetle polti, kot je prikazana v replikah, so sporočili iz muzeja v Mettmannu pri Düsseldorfu. »Zato smo mu želeli dati temnejšo barvo kože,« je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa dejala direktorica muzeja Bärbel Auffermann. Dodala je, da je replika že dokončana in da jo imajo shranjeno v kleti. Znana replika prijaznega, smehljajočega se starejšega moža s kopjem, ki je zaščitni znak muzeja, bo tako s temnejšo barvo kože na stalni razstavi na ogled od oktobra.

Znano je, da je imel Homo sapiens, naš neposredni prednik, do pred 7.000 leti temnejšo kožo. Zato je verjetno, da to velja

tudi za neandertalce, ki so bili kot lovci in nabiralci skoraj nenehno izpostavljeni sončni svetlobi in so s svojo prehrano zaužili tudi veliko vitamina D, je še pisala dpa.

Jamske oznake kažejo neandertalce v novi luči Oznake v treh jamah v Španiji niso nastale naravno, pravijo znanstveniki. V novi raziskavi ugotavljajo, da so rdeče oznake na kupoli stalagmita v jamskem sistemu na jugu Španije neandertalci ustvarili pred več kot 60.000 leti. Obarvanje je bilo izvedeno s postopkom brizganja in pihanja približno 20.000 let pred prihodom sodobnih ljudi v Evropo. Prej so strokovnjaki menili, da je do obarvanja v Cuevi de Ardales prišlo naravno. Toda nova študija, objavljena v reviji PNAS, podpira stališče, da so

odtisi, odkriti v treh jamah na Iberskem polotoku, oblika neandertalske jamske umetnosti. Študija navaja, da nahajališča od drugih naravnih materialov, vzorčenih v jamah, izstopajo po svojih nenavadnih barvah in teksturah. Nova analiza, ki vključuje podrobnejše datiranje, kaže, da so nekatere oznake stare okoli 65.000 let, neandertalci pa so bili takrat edini prebivalci Evrope.

Raziskava je pokazala tudi, da je bil rdeči pigment uporabljen v različnih obdobjih, včasih z več kot 10.000-letnim razmakom. To nam pove, da so se generacije neandertalcev v različnih obdobjih vračale na omenjeno mesto, da bi naredile simbolične oznake.

Ta študija dopolnjuje dokaze, da so bile intelektualne sposobnosti neandertalcev v preteklosti precej podcenjene. Avtorji študije PNAS sicer pravijo, da oznake niso "umetnost" v ožjem pomenu besede, temveč rezultat "grafičnega vedenja", namenjenega ustvarjanju vizualnih simbolov.

Najdišče v Cuevi de Ardales, ki se nahaja v gorski verigi v španski pokrajini Málaga, so odkrili leta 1821, potem ko je bil po potresu odkrit prikrit vhod.

Sauron je znan kot temni vladar iz trilogije "Gospodar prstanov", katerega "zaščitni znak" je goreče oko. Ariannegroup, ki izdeluje rakete in satelite, bi moral zdaj razviti sistem senzorjev za opazovanje vesoljskih dogodkov, v angleščini "Sensors of Advanced Usage and Reconnaissance of Outerspace Situation" ali – Sauron. S sodobno tehnologijo bodo skenirali nebo in ugotavljali, kaj tam leti, kje, v kakšni orbiti in kako se ti leteči objekti premikajo. Pri tem je pomembno

Sauronovo oko bo spremljalo dogajanje v vesolju Evropska unija se je odločila zgraditi lasten sistem za opazovanje vesolja ter obveščanje in opozarjanje v primeru nevarnosti ali sumljivih dogodkov v orbiti Zemlje. "Lastno" pomeni, da EU, ko gre za vesoljske nevarnosti, ne želi biti več odvisna od tehnologije, orožja in razpoloženja Združenih držav. Kot poroča nemški tabloid "Bild", je Evropska komisija za to nalogo zadolžila koncern "Ariannegroup" in nemško podjetje za vesoljsko tehnologijo OHB iz Bremna.

Vsak bo nosilec določenega dela omenjenega projekta. To bosta "Sauronovo" in "Odinovo oko".

ugotoviti, ali so ti leteči objekti prijazni ali ne. So na primer to deli vesoljskih naplavin ali kaj drugega?

Senzorji naj bi prepoznali tudi najmanjše predmete. "Odinovo oko" (Odin je nordijski oče bogov in bog vojne) pa bo sistem za zgo-

dnjo identifikacijo balističnih teles in letečih predmetov, ki se gibljejo s "hipersonično hitrostjo", na primer jedrske rakete iz Rusije ali Kitajske ... Gre za sistem devetih teleskopov, "povezanih v mrežo", s katerimi bo mogoče "skenirati" celotno nebo. To bo neke vrste nadzor prometa, ki bo skrbel za zaščito evropskih satelitov. Ne bo pa to vojaški bojni sistem. Sama obramba pred morebitnimi balističnimi raketami bo ostala stvar posameznih držav EU.

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 11

11

ZDRAVJE

12. avgusta 2021

Zdravje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki V občinah Šaleške doline se slabše odzivajo v program DORA – Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, v celjski regiji zboli okoli 180 žensk, večinoma po 50. letu starosti Jasmina Škarja

Udeležba žensk v programu DORA je v Šaleški dolini nižja kot drugod po Sloveniji. Delež žensk, starih med 50 in 69 let, ki so se udeležile programa DORA, je znašal v občini Velenje 76,8 %, v občini Šoštanj 75,6 % in v občini Šmartno ob Paki 75,6 %, medtem ko znaša slovensko povprečje 77,6 %. V vseh treh občinah pa udeležba v zadnjem obdobju narašča. Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, zaposlena na NIJZ Celje, pravi, da je državni presejalni program DORA organiziran populacijski program za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki poteka od leta 2008. Rak dojk je namreč najpogostejši rak pri ženskah. Letno v Sloveniji zboli okoli 1400 žensk, v regiji Celje okoli 180 žensk, večinoma po 50. letu starosti.

Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje bolj uspešno

»V presejalni program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Sloveniji, ki so vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo (rentgensko slikanje dojk). Z mamografijo večinoma odkrivajo majhne rake, ki jih ženska še ne more zatipati oz. ki bodo postali tipni šele v naslednjih mesecih ali letih.

Ravno z zgodnjim odkrivanjem rakov, ki so praviloma majhni in imajo boljše možnosti za ozdravitev, uresničujejo dolgoročni cilj presejalnega programa, kar je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji. V V občinah Šaleške doline je udeležba žensk v programu DORA nad minimalno zahtevo, to pomeni, da se vabilu na slikanje odzove vsaj 70 odstotkov povabljenih. Ženske se sicer v primerjavi s slovenskim povprečjem odzivajo v manjšem številu, kljub temu pa je opazno naraščanje odzivnosti.

zadnjem petletnem obdobju je v primerjavi s predhodnimi obdobji tako opazen porast odkritih rakov v omejenem stadiju. To je v večjem delu mogoče pripisati učinku programa DORA, ki rake odkriva v zgodnejših stadijih bolezni,« pravi Lucija Beškovnik ter doda, da je zgodnje odkrivanje izrednega pomena, saj je petletno preživetje bolnic z boleznijo v začetnem stadiju v zadnjem obdobju preseglo 96 %, v primerjavi s petletnim preživetjem bolnic z razsejanim stadijem, ki je nekaj manj kot 20 %.

Presejalni program DORA v času epidemije

seznani zdravnik in ji predstavi načrt zdravljenja, ki ga pripravi multidisciplinarna skupina strokovnjakov. Diagnoza rak dojk predstavlja poleg soočenja s telesno boleznijo tudi veliko duševno stisko. Bolnice lahko poiščejo pomoč v skupinah za samopomoč bolnikov z rakom pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Trenutno deluje v različnih krajih po Sloveniji 20 takšnih skupin, v Velenju se skupina srečuje vsak tretji torek v mesecu ob 18. uri, v čakalnici psihiatrične ambulante Zdravstvenega doma Velenje. Skupino vo-

ni bolezni, ki bi jo še vedno spremljala takšna stigma. Vodilo našega društva je razbijati tabuje o raku in poučevati o zdravem načinu življenja ter pomenu zgodnjega odkrivanja raka s spodbujanjem ljudi, da se udeležujejo preventivnih pregledov in da so pozorni na začetne morebitne znake rakastega obolenja. S strokovnimi predavanji, delavnicami, tečaji, srečanji, šolami in dnevi zdravja ter rekreativnimi vsebinami uporabnikom predstavljamo najnovejše informacije na področju preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja rakavih obolenj. Z nasveti

di prostovoljka koordinatorka skupine Tilka Bubik, ki jo lahko kontaktirate na 031 805 423 vsak torek od 14. do 18. ure ali na e-naslov tilka.bubik@gmail.com.

Srečanja skupine za samopomoč bolnikov z rakom se lahko udeležite brez predhodne prijave.«

za zdravo življenje brez raka moramo začeti čim bolj zgodaj, v otroštvu ali vsaj v mladostništvu. Dobro je, da mlade nagovorimo s pristopom, ki je njim blizu. Če za preprečevanje raka uporabimo učenje z igrifikacijo, bodo imela sporočila Evropskega kodeksa proti raku večji učinek. Trudili se bomo, da slehernemu mladostniku približamo igro WASABY, ki uporabnikom pomaga spoznati, kako lahko zmanjšajo dejavnike tveganja za raka na osnovi najnovejših znanstvenih odkritij. Aplikacija ima 10 interaktivnih izobraževalnih modulov, ki podirajo mite o možnostih preprečevanja raka. Vsak modul vsebuje video posnetke, praktične nasvete in interaktivne kvize. Učenje z igrifikacijo lahko mladim pomaga, da na dostopen in zabaven način prevza-

V letu 2020 je bilo tako v programu DORA po celi Sloveniji skupaj slikanih 99.679 žensk, ob 74-odstotni udeležbi vabljenih, rak dojk pa je bil odkrit pri 600 ženskah. »Ti rezultati so primerljivi z letom 2019,« pojasni Beškovnikova, ki znova opozori na to, da je rak dojke, če ga odkrijemo zgodaj, dobro ozdravljiv, zdravljenje manj obsežno in kakovost življenja boljša. Na pregled se lahko naročijo ženske tudi same, na brezplačni telefonski številki 080 27 28 ali po e-pošti dora@onko-i.si.

Diagnoza rak dojk predstavlja tudi veliko duševno stisko

Pomembno je vedeti, da lahko za rakom dojk ženska zboli tudi v manj kot dveh letih po zadnji mamografiji z normalnim izvidom, zato v programu DORA svetujejo redno mesečno samopregledovanje dojk. Vsak mesec si naj ženske dojki redno in skrbno pretipajo. »Ta redni samopregled naj bo na izbrani dan v mesecu. Sum predstavljajo na novo zatipana zatrdlina, spremembe kože ali bradavice (vdrta, izbočena ali strukturno spremenjena koža oz. vdrta ali spremenjena bradavica), enostranski izcedek ali povečane bezgavke v pazduhi. Ob kakršnihkoli vidnih ali tipnih spremembah dojk se obrnite na osebnega zdravnika ali ginekologa.

Kaj pa, ko se ugotovi rak dojk?

»Če slikanje in dodatne preiskave potrdijo diagnozo rak, žensko s tem

Rak spada med bolezni, ki človeka najbolj usodno zaznamujejo

Da rak spada med tiste bolezni, ki človeka lahko usodno zaznamujejo, se strinja tudi predsednica Društva za boj proti raku Velenje Branka Drk: »Bolezen v življenje vsakega posameznika vnese globok čustveni pretres. Kljub skokovitemu napredku sodobne medicine in vse boljšim rezultatom zdravljenja verjetno

mejo odgovornost za svoje zdravje. Naš cilj je, da ne glede na situacijo delujemo neprekinjeno, saj bomo samo tako dosegli tisto, česar si želimo – dvigniti raven znanja na področju preprečevanja rakavih bolezni v regiji, osveščati o hitrem prepoznavanju raka in zmanjšati število bolnikov z rakavimi obolenji.«

Jaz in moj rak

Mija Ošljak: »Prelomnica je bil 46. rojstni dan, ko sem zatipala bulico v velikosti graha pod bradavico leve dojke in bila prepričana, da bo izginila sama od sebe. Pa ni, kljub zdravniškim pregledom vsake tri mesece, do mojega 49. rojstnega dne, ko se je stanje poslabšalo.

Vesela sem bila, da sem našla dr. Jurija Gorjanca, zdravnika z zlatim srcem.

Opravila sem vse potrebne preiskave, ki so potrdile diagnozo rak, ob kateri se mi je za nekaj časa sesul svet. Obstala sem v trenutku, prevzeli so me strah, panika, praznina. Sledila je operacija, po kateri sem pet let prejemala tudi hormonsko terapijo, ki je posledično zelo vplivala na moja čustva. Pomoč sem poiskala tudi v skupini za samopomoč v slovenjgraški bolnišnici, se zdravila z antidepresivi in si pomagala s psihoterapijo. Ko sem spoznala, da nisem edina s takimi težavami, sem se sprejela. Pomoč sem našla tudi v društvu za boj proti raku. Takrat sem se zavedala, kako pomembno je, da ti nekdo s toplino v srcu pove, da je pred tabo še veliko lepih trenutkov, da lahko s svojo izkušnjo pomagaš drugim in sebi. Da si kljub invalidnosti koristen.

Da lahko z ozaveščanjem preprečiš marsikateri resen bolezenski zaplet, celo smrt. Da lahko iz lastnih izkušenj poveš, kako pomembno se je ustavljati, odpočiti, se posvetiti stvarem, ki te sproščajo, polnijo, kako pomembno je najti čas za vse tiste, ki so ti blizu. Da lahko poveš, da ni pomemben svet okoli tebe, marveč svet v tebi. V društvu za boj proti raku se spodbujamo in se zavedamo, kako pomembno za zdravje je naše notranje ravnovesje. Skupaj telovadimo, treniramo možgane, se učimo tujih jezikov, hodimo na sprehode, izlete in se smejimo.

Danes se zavedam, da je rakasto obolenje kronična bolezen, z njo sem se naučila živeti. Ni me strah. On je moj in jaz sem njegova. Že štirinajst let. Nekako se mi zdi, da spoštujeva drug drugega. Z njegovo pomočjo sem postala notranje bogatejša, polnejša. Lahko celo rečem, da je bil dobra izkušnja.« 🔲

Kaj sodi v potovalno lekarno? Če se odpravimo v bolj eksotične dežele, preverimo, kakšna je dostopnost medicinske oskrbe in razvitost zdravstvene službe – V času, ko je korona še vedno prisotna, si pripravimo tudi vlažilne robčke za čiščenje rok, razkužila za roke in zaščitne maske za obraz Jasmina Škarja

Čeprav se počitnice počasi iztekajo, je časa za potovanja še dovolj, zato je dobro, da se spomnimo, kaj vse sodi v potovalno lekarno. Pred odhodom na pot si namreč poleg osnovne prtljage in osebnih potrebščin pripravimo tudi to. Ustrezno pripravljena potovalna lekarna lahko reši manjše zdravstvene nevšečnosti, ki se pojavijo na potovanju. »Pred odhodom na potovanje se lahko posvetujete s farmacevti v lekarni, kjer lahko prejmete številne nasvete in informacije glede samozdravljenja manjših zdravstvenih težav na potovanjih. Svetujemo vam tudi, kako v teh posebnih časih pripraviti ustrezno potovalno lekarno z zdravili in ostalimi pripomočki,« pove mag. Veronika

Rebernik, mag. farm. iz Lekarne Velenje.

V času koronavirusa ne pozabimo na čistočo tudi na poti

Pri pripravi vsebine potovalne lekarne je treba upoštevati to, kam se odpravljamo, kako dolgo bo naše potovanje, način potovanja, starost in zdravstveno stanje popotnikov. Še posebno pozorni moramo biti pri pripravi potovalne lekarne za otroke, nosečnice in doječe matere. Brez katerih pripomočkov ne smemo na pot? »Farmacevti priporočamo, da pred potovanjem ne pozabimo na osnovne pripomočke za prvo pomoč (antiseptično pršilo, mazilo za rane, sterilna gaza, povoji, obliži, škarje, pinceta, termometer), pripravke za sončenje z ustre-

znim zaščitnim faktorjem, pripravke za nego po sončenju in za lajšanje težav pri sončnih ali drugih opeklinah, sredstva za zaščito pred piki komarjev, klopov in drugih insektov ter pripravke

❱

Ne pozabimo na zdravila, ki jih jemljemo redno in jih zdravniki predpišejo na recept.

za odpravljanje težav po piku, zdravila proti potovalni slabosti, proti bolečinam in za zniževanje povišane telesne temperature, zdravila, ki jih uporabljamo pri težavah z drisko in zastrupitvi s hrano, pa tista za nadomeščanje elektrolitov in tekočine v prime-

ru bruhanja, driske in močnega znojenja (rehidracijski praški).

Tu so še zdravila za zdravljenje zaprtja, alergij, za vneto grlo in žrelo. Ne pozabimo na zdravila, ki jih jemljemo redno in jih zdravniki predpišejo na recept.

Zdravila si pri zdravniku priskrbimo pravočasno, na dopust pa jih odnesemo za teden ali dva več, kot jih potrebujemo, v primeru, da pride do kakšnega nepredvidenega podaljšanja dopusta,« razlaga farmacevtka Rebernikova. »V času, ko je še vedno prisoten virus korone, si pripravimo tudi vlažilne robčke za čiščenje rok, razkužila za roke in zaščitne maske za obraz. Pred odhodom na počitnice, sploh, če se odpravimo v bolj eksotične dežele, preverimo, kakšna je dostopnost medicinske oskrbe in razvitost zdravstvene službe.«

S primerno pripravljeno potovalno lekarno bomo hitreje in z manj zapleti poskrbeli za manjše zdravstvene težave vseh članov družine.

Ne pozabimo pa upoštevati tudi vseh preventivnih zdravstvenih nasvetov, da bodo naše počitnice brezskrbne in se domov vrnemo zdravi.

Kje hranimo zdravila?

Vsa zdravila hranimo v eni torbici, nedosegljiva otrokom ter zaščitena pred svetlobo in vlago.

Med potovanjem in bivanjem hranimo zdravila na temperaturi do 25 stopinj Celzija,razen nekaterih zdravil, ki imajo poseben režim shranjevanja, npr. v hladilnikih (insulini, biološka zdravila itd). Ta zdravila hranimo

v posebnih hladilnih torbicah.

Potovalna lekarna naj bo v osebni prtljagi, tako jih ima potnik vedno pri sebi, ko jih potrebuje, pride pa lahko tudi do izgube ali zakasnitve prtljage. Vsa zdravila hranimo v originalni embalaži, skupaj s priloženimi navodili za uporabo. 🔲

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 12

12 Leta 1968 so ob tedanji Kidričevi cesti 9a v stanovanjskem predelu pred sedanjim zdravstvenim domom in lekarno investitorji novega Velenja zgradili tudi del prostorov s kasneje bolj znanim upokojenskim klubom. Nekaj let kasneje je tedanje Društvo upokojencev Velenje (DU Velenje) te prostore odkupilo, vendar nakup ni bil legaliziran z vpisom lastništva v zemljiško knjigo.

Po dolgih 50 letih se je »sožitje« s pristojnimi na MOV nekoliko zapletlo, razčiščevanje domnevno sporne zadeve, da omenjeni prostori niso v lasti DU Velenje, pa je prišlo do skrajne točke s tožbo, ki jo je vložilo DU Velenje. Po treh bridkih letih je sodišče razsodilo, da je Društvo upokojencev Velenje lastnik omenjene nepremičnine, navedene v kupni pogodbi z dne 2. 2. 1976. Ker je dolgotrajni proces sodnega razčiščevanja pustil slab priokus in precej napora vpletenih, nam je sedanji predsednik DU Velenje Franc Vedenik v krajšem pogovoru razjasnil nekaj ključnih okoliščin.

Kako je prišlo do tako radikalnega odnosa in sodnega postopka? »DU Velenje je prostore DK na Kidričevi 9a koristilo vse od izgradnje leta 1968. Takrat je zaživela ideja Nestla Žganka, da se poleg stanovanjskega bloka za upokojence zgradijo tudi društveni prostori, ki bodo služili za druženje in koriščenje prostega časa upokojencev Velenja. In tako je bilo ter ostalo vsa leta do leta 2018. V začetku tega leta so člani UO naključno dobili informacijo, da namerava MOV v korist Za-

Gozdnogospodarska enota Velenje, ki pokriva večino MO Velenje, manjši del občine Šoštanj in večji del občine Šmartno ob Paki, je v letu 2020 izdala 304 odločbe za redno sečnjo in 300 odločb za sanitarno sečnjo (ujme, podlubniki). »Na območju katastrskih občin Velenje in Bevče je znašal posek ocenjeno okoli 600 m3. Črnih sečenj je bilo v lanskem letu za 600 m3 drevja, tri četrtine na bodoči trasi tretje razvojne osi (Gaberke, Škale), drugje bistveno manj,« pove Aleš Ocvirk, univ. dipl. inž. gozd., vodja Območne enote Šoštanj Zavoda za gozdove Slovenije.

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

12. avgusta 2021

Po treh letih spet na »svoji« zemlji Društvo upokojencev Velenje uspelo pridobiti lastništvo nad že skoraj izgubljenimi prostori

Ob ogledu in dogovorih je predsedniku Vedeniku odleglo.

voda Ljudska univerza Velenje (zavod je ustanovila MOV) v »naših« prostorih urediti večgeneracijski center Planet generacij (z adaptacijo in delno novogradnjo). Za to je bilo pridobljeno že gradbeno dovoljenje. Izkazalo se je, da je imel bivši predsednik DU Velenje Črtomir Urbašek že pogovore in dogovore z MOV, o čemer pa ni obvestil članov in Upravnega odbora DUV. Ko smo to pri njem preverjali, je Urbašek potrdil namero MOV in navedel tudi dejstvo, da je kot lastnik v zemljiški knjigi vpisana MOV, ki zato lahko razpolaga s prostori. Člani UO, odgovorni za delovanje DUV, takrat nismo dobili nobenih zagotovil glede drugih prostorskih možnosti in namer ob predvideni izselitvi DUV.«

Grožnja je zaostrila odnose med takratnim vodstvom DUV in drugimi organi. »V začetku leta 2018 sem prevzel vodenje DU ter se tako soočil s problemom, da bo društvo ostalo brez prostorov za delovanje. Nihče v društvu ni mogel dojeti dejstva, da smo naenkrat ostali brez vsega. Ob slabem poslovanju smo bili tudi zadolženi. Vsa leta delovanja smo smatrali, da so prostori last našega društva. Od dokumentacije, ki nam je bila na voljo, sem imel samo nakupno pogodbo iz leta 1976, po kateri naj bi društvo takrat od Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje prostore odkupilo. Na osnovi tega dokumenta smo pri takratnem županu Bojanu Kontiču protestirali glede nameravanega odvzema prostorov. Župan

Upokojenski klub z dvorano in s pisarno na Kidričevi 9a

je prisluhnil naši zahtevi in začasno ustavil gradnjo Planeta generacij z zagotovilom, da se bo nastala situacija reševala sporazumno v obojestransko korist. DUV je na MOV naslovilo prošnjo za izdajo zemljiško knjižnega navodila, da bi lahko našo lastnino vpisali v Zemljiško knjigo (ker ta uradna formalnost očitno ni bila izvedena ob nakupu). Napaka vodstva DUV v letu 1976 je bila, da ni izvedlo postopka vpisa v zemljiško knjigo. Dejstvo je, da v tistih časih zemljiške knjige niso imele takšne veljave kot danes in so v društvu smatrali, da je za lastništvo dovolj že nakupna pogodba. To napako bi lahko bili popravili še leta 1997, ko je po zakonu o lastninjenju družbenega premoženja bil možen vpis lastništva, vendar tega niso

naredili. Občina Velenje je tako po zakonu postala lastnica.« Iskali ste skupno ustrezno rešitev, a brez dogovora. »Z MOV smo nadaljevali pogovore o statusu prostorov, vendar do dogovora ni prišlo.

Vztrajali so, da naj z ustreznim dokumentom dokažemo, da je bila kupnina za prostore po pogodbi dejansko plačana. Brez tega je bilo nemogoče izvesti vpis v Zemljiško knjigo. Župan Kontič nam je zato predlagal, naj iščemo pravico s tožbo, a je tudi zagotavljal, da bomo poskušali spor rešiti sporazumno. Po vloženi tožbi malega društva proti veliki instituciji naše občine smo poizkušali pridobiti dokazilo o vplačilu kupnine pred desetletji, vendar tega dokumenta že po samih predpisih ni treba

Sečnja v zasebnih in državnih gozdovih Vseh posek ni mogoče nadzirati, jih pa preverjajo in izvajajo kontrole, kadar je to mogoče in potrebno, ter ugotavljajo, ali je vse izvedeno v skladu z odločbo – Pri samem nadzoru zakonite sečnje revirni gozdarji zaznavajo nekaj odstopanj

Kdo izvaja nadzor po izvedeni sečnji?

»Zavod za gozdove, ki izda odločbe za posek tako v zasebnih kot državnih gozdovih, mora izvajati nadzor in samo izvedbo sečnje. V odločbi so navedeni podatki o količini in vrstah dreves, vse pa mora biti označeno z gozdarsko oznako (rdečo piko) in žigom revirnega gozdarja na panju, ki omogoča nadzor po izvedeni sečnji.« Ocvirk nadaljuje, da je v gozdu treba upoštevati nekatere omejitve. »Vse poseke je nemogoče nadzirati, jih pa preverjamo in izvajamo kontrole, kadar je to mogoče in potrebno, ter ugotavljamo, ali je vse izvedeno v skladu z odločbo. Tudi v primeru Kožlja smo se ponovno odpravili na teren.

Gre za sečnjo državnega gozda, kjer so imeli kar nekaj težav pri spravilu lesa iz gozda, saj je tam

hraniti tako dolgo, prav tako pa ga niti v arhivih bivšega SDK ni več. V postopku tožbe pa smo pridobili vrsto drugih dokumentov, kot dokaz, da je bila kupnina plačana in da manjka le vpis v Zemljiško knjigo.« Sodba vam je vrnila upanje, upokojenim občanom pa normalno prihodnost. »Upravno sodišče je razsodilo v prid DUV in nam priznalo lastninsko pravico nad prostori.

S tem je bilo potrjeno lastništvo do zgradbe, obema pravdnima strankama pa je prepustilo možnost dogovora glede ostalih zemljišč, ki sodijo k zgradbi (dohodne poti, zelenice, parkirni prostor idr.). MOV se je na tej osnovi lažje odločati o še odprtih zadevah, ker je osnova za to zaključena tožba. Tako so lahko novi pogovori stekli v zelo pozitivnem vzdušju. Menim, da je sedaj spor dokončno rešen v korist našega društva, upokojencev ter širše skupnosti, ki je dolžna omogočati dostojno življenje starejših in upokojenih prebivalcev naše lokalne skupnosti.

Naša trdna namera je, da v teh prostorih nadaljujemo pozitivno zgodbo iz leta 1968, ter da bo v teh prostorih nastal center za upokojence, ki bo odprt tudi ostalim občanom. Takšen center si upokojenci Velenja v sicer zelo razvojno usmerjeni občini zaslužijo. Zato si vodstvo društva zelo prizadeva ohranjati dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, kajti brez dobrega sodelovanja ne bo mogoče uresničiti razvojnih načrtov.« 🔲

Jože Miklavc

štljivo odnos do nje. »Globe za tovrstno odlaganje odpadkov so različne in znašajo od 400 evrov naprej. Na neprimerno ravnanje z odpadki tudi opozarjamo. Lani smo z medobčinsko komunalno inšpekcijo očistili pet odlagališč. Žal opažam, da je vseh pet odlagališč znova polnih odpadkov.« Rešitev? »V Sloveniji ustanavljamo naravovarstveni nadzor in gozdarski nadzor. Upam, da bodo te službe res zaživele in bodo profesionalno določene. Če imajo obiskovalci pripombe glede odpadkov in divjih ter objestnih voženj v naravi, se lahko obrnejo na lokalno območno enoto, gozdarsko inšpekcijo in medobčin-

❱

Za območje Gorica– Bevče ocenjujemo, da se je posekalo okoli 300 m3 drevja.

Obiskovalci in opazovalci gozda moramo upoštevati navodila lastnika gozda.

zelo močvirnato območje in so tla mehka. Zdaj je območje sanirano. Resda je ostalo še nekaj hlodovine in vej, ki jih bodo pospravili, ko bo to mogoče. Je pa tudi skladišče očiščeno lesa in prazno,« je povedal Ocvirk, ki kakšnega večjega nenadzorovanega poseka na Gorici in v Bevčah ni zaznal. »Na območju Gorica–Bevče ocenjujem, da se je posekalo okoli 300 m3 drevja.

Tabla za obiskovalce gozda, ki v času sečnje in spravila lesa prepoveduje prehod in gibanje po gozdu.

Res pa je, da je področje veliko in so tu in tam še kakšna suha drevesa, ki so ostala po žledolomu, vendar gre za zanemarljive količine,« še pove.

Nedopustna divja odlagališča in vožnje izven urejenih poti

Pri nadzoru zakonite sečnje revirni gozdarji zaznavajo nekaj odstopanj. Posebej tam, kjer gre za zasebni gozd, je lastnik tisti, ki lahko v skladu z navodilom

gozdarske službe in po svoji lastni vesti počne, kar želi, le da mora biti to označeno in evidentirano. »Nekateri želijo posekati čim več, spet drugi pa imajo zaradi osebne navezanosti do gozda spoštljiv odnos in posekajo le najnujnejše in poškodovano drevje,« razmišlja Ocvirk, ki poudari tudi, da smo obiskovalci gozda lahko le opazovalci, ki moramo upoštevati navodila in napotke lastnika gozda. Ti se zadnje čase srečujejo tudi s problemom

odlaganja smeti v gozdove. »Tudi takšnih, ki sodijo na ustrezna zbirna mesta (gradbeni material in pohištvo), kjer jih sortirajo in ustrezno deponirajo. Zavedamo se, da je tudi na tem področju potreben nadzor, vendar mi sami tega ne moremo zagotoviti,« še pove vodja Območne enote Šoštanj Zavoda za gozdove Slovenije Aleš Ocvirk, ki opozori, da je odlaganje smeti v gozdove nedopustno, ker škodi naravi in okolju, kaže pa tudi na nespo-

sko komunalno inšpekcijo v MO Velenje,« sklene Ocvirk, ki se mu zdi, da čeprav se ljubiteljsko nabiralništvo povečuje in prerašča v pridobitno, lastnike gozdov bolj moti in se vsaj za zdaj pogosteje obračajo na gozdarsko službo zaradi nedovoljenega odlaganja smeti in odpadkov ter nedovoljene vožnje z motornimi vozili in električnimi kolesi v gozdu. »Tovrstne motnje v gozdu so velik problem. Vsakdo, ki se zaveda, da narava potrebuje mir, bo to tudi upošteval.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 13

KUNIGUNDA

12. avgusta 2021

pokaži

13

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

12. avgusta 2021

Občuten porast nesreč s smrtnim izidom Ceste na Celjskem letos terjale že petnajst življenj, lani v primerljivem obdobju pet Milena Krstič - Planinc

Celje, Velenje, 5. avgusta – Ceste na Celjskem so letos terjale že petnajst življenj, lani v enakem obdobju pa pet. Število prometnih nesreč in hudo telesno poškodovanih pa je na nivoju primerljivega obdobja lani.

Avtocesta letos vzela pet življenj, lani nobenega

prometnih nesrečah, na tretjem mestu je neupoštevanje varnostne razdalje. »Upoštevajmo pravilo dveh sekund! Najbolj nazorno je to označeno na določenih odsekih avtocest, kjer lahko točno vidimo, kje se nahajamo in kakšna mora biti razdalja,« svetuje Mlakar.

Med petnajstimi smrtnimi žr-

Izogibajmo se motečim dejavnikom

Nikoli ne vozimo pod vplivom alkohola ali mamil. Vedno, ko sedemo v vozilo, uporabljajmo varnostni pas, upoštevajmo prometno signalizacijo in omejitve hitrosti, osredotočimo se na vožnjo, pri tem pa se čim bolj izogibajmo motečim dejavnikom, kot so kajenje, brskanje po

»Občuten porast nesreč s smrtnim izidom obravnavamo na avtomobilski cesti A1, kjer je letos življenje izgubilo že pet oseb, lani nobena. Ugotavljamo, da vozniki niso dovolj pozorni na zastoje na avtocesti, ki nastajajo zaradi del pri vzdrževanju te ceste in prometne signalizacije ne spoštujejo dovolj. Prav za-

❱

Umirjanje prometa uvod v novo šolsko leto

Od 9. do 15. avgusta po vsej Sloveniji poteka poostren nad-

❱

Električni skiroji so zelo mobilni, a skoraj neslišni.

Med smrtnimi žrtvami trije vozniki motornih koles in štirje pešci.

radi nepozornosti in nepazljivosti voznikov je prišlo do hujših naletov in tragičnih prometnih nesreč,« pravi komandir Postaje prometne policije Celje Vinko Mlakar.

Hitrost je ključna

Na splošno pa med vzroki za nastanek prometnih nesreč izstopajo nepravilni premiki z vozili in hitrost, ta je ključna v vseh

meru nesreče dobesedno poleti.

Prtljaga, ki je nameščena zunaj vozila, največkrat so to kolesa, pa mora biti pravilno pritrjena, da med vožnjo ne pade z vozila,« svetuje in obenem opozarja Mlakar.

Na pot se je treba odpraviti spočit in pravi čas, pri tem pa upoštevati morebitne zastoje, prometne nesreče. »Če boste morali na sprostitev prometa čakati dalj časa, imejte v vozilu dovolj goriva in dovolj tekočine, da se boste lahko odžejali,« svetuje.

Vinko Mlakar: » Vozniki niso dovolj pozorni na zastoje na avtocesti.«

tvami v prometu so na Celjskem letos trije vozniki motornih koles in kar štirje pešci. »Pri vožnji skozi naselje moramo biti zelo pazljivi na šibkejšo kategorijo udeležencev v prometu, se pravi na pešce, kolesarje, mopediste, v zadnjih letih tudi na voznike električnih skirojev. Ta vozila, ki so zelo mobilna, so skoraj neslišna.«

predalih in uporaba mobilnega telefona. »Vse to zelo zmanjša pozornost na promet. Nikoli ne vozimo zaspani. Na daljši vožnji načrtujmo postanke. Vozila naj bodo tehnično brezhibna. Posebej pozoren je treba biti na to, kako je shranjena in pritrjena prtljaga. Neustrezno shranjena, ko predmeti ležijo povsod, v pri-

POLICIJSKA kronika

Iz POLICISTOVE beležke

Zapeljal s ceste

Trčil v ograjo mostu

Šmartno ob Paki, 5. avgusta – V četrtek zvečer malo pred 21. uro je voznik osebnega avtomobila v Velikem vrhu na cesti zgrešil pot proti domu. Pri obračanju vozila je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Policisti so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, zato bodo zoper njega podali obdolžilni predlog.

Šoštanj, 9. avgusta – V ponedeljek ob pol enih zjutraj so policisti obravnavali voznika osebnega vozila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo mostu v Šoštanju. Preizkus z alkotestom pokazal, da je imel v litru izdihanega zraka 0,97 miligrama alkohola.

Policisti so zoper voznika napisali obdolžilni predlog.

Spletna goljufija Velenje, 5. avgusta – V petek je Velenjčanka policistom naznanila, da je bila pri prodaji čevljev po spletu ogoljufana za 351 evrov. Policisti bodo po zbranih obvestilih podali kazensko ovadbo.

Vinjen zapeljal v hišo Žalec, 6. avgusta – Nekaj po polnoči so v petek policisti v Kapli obravnavali prometno nesrečo, v kateri je19-letni voznik osebnega vozila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v stanovanjsko hišo. Povzročitelj je bil vinjen, saj je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel v litru izdihanega zraka 0,52 miligrama alkohola. V nesreči so bili trije sopotniki, stari med 19 do 20 let, lažje telesno poškodovani. Zoper povzročitelja bodo policisti napisali obdolžilni predlog.

Nesreča s pobegom Žalec, 7. avgusta – Policisti so v soboto obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila okoli pol ene zjutraj na relaciji Žalec– Griže, v bližini tehničnih pregledov v Žalcu. Neznana voznica neznanega osebnega vozila je trčila v krmilo kolesa, ki ga je vozil 36-letnik. Ta je padel in se lažje telesno poškodoval. Voznica na kraju ni počakala in je odpeljala neznano kam. Vse, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči, policisti pozivajo, da pokličejo na interventno številko 113 ali Policijsko postajo Žalec na telefonsko številko 03 713 47 00.

zor hitrosti SPEED, ki je mednarodno usklajen. Nadzor hitrosti je obenem uvod v začetek novega šolskega leta. Ker je stanje prometne varnosti na Celjskem, zlasti po številu smrtnih žrtev, bistveno slabše, pa policisti na tem območju posebno pozornost v teh dneh namenjajo najšibkejšim udeležencem v prometu – pešcem in voznikom enoslednih vozil, pozorni pa so tudi na psiho-fizično stanje voznikov (vožnja pod vplivom alkohola in 🔲 mamil).

Vozil preblizu robniku Šoštanj, 9. avgusta – V ponedeljek malo čez 13. uro so policisti v Šoštanju obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je huje telesno poškodoval 57-letni voznik kolesa z motorjem. Voznik je vozil iz smeri Velenja proti Šoštanju ter pred krožiščem za Mozirje zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča trčil v robnik in padel.

Ukradli kolo Velenje, 9. avgusta – V noči na ponedeljek je neznanec na Ljubljanski cesti v Velenju ukradel gorsko kolo znamke Lomardo. Lastnico je oškodoval za okoli 400 evrov.

Sanacija plazu pod cesto v Skornem

Šoštanj – V sredini julija je Občina Šoštanj od ministrstva za okolje in prostor prejela pogodbo o sofinanciranju sanacije plazu pod lokalno cesto v Skornem, pri meji z občino Šmartno ob Paki, v višini dobrih 123.000 evrov. Zaradi specifike plazu, ker je potrebno varovanje ceste in terena, bo treba pri saniranju izvesti dve kamniti zložbi, pod cesto v dolžini 40 metrov, pod to kamnito zložbo pa približno 10 metrov nižje še eno v dolžini 44 metrov. Dela bo za nekaj manj kot 160.000 evrov izvedlo podjetje GP Fajdiga. Zaključek del je previden v drugi polovici oktobra 2021. 🔲

mkp

Mesto za električno polnjenje vozil ni parkirišče Šoštanj, 5. avgusta – V četrtek so policisti iz Šoštanja prejeli pisno prijavo o nepravilno parkiranih vozilih na mestu, ki je namenjeno električnemu polnjenju vozil. Opravili so kontrolo parkirnih mest in ugotovili, da sta tam parkirani dve vozili, ki nimata električnega pogona.

Obema smo izdali plačilni nalog.

Grožnje po telefonu Velenje, 6. avgusta – V petek je na enoto prišla občanka in naznanila prekršek z izrečenimi grožnjami po telefonu. Policisti so zbrali obvestila, zoper kršitelja pa ustrezno ukrepali.

Do pol štirih niso spali Velenje, 6. avgusta – V petek ob pol četrti uri zjutraj so policisti ukrepali na Vojkovi cesti 12, kjer je stanovalec z glasno glasbo motil počitek sosedov. Napisali so mu plačilni nalog.

Nedostojnega voznika izsledili Velenje, 7. avgusta – V soboto ob 20.15 se je pri policistih zglasila občanka s pričo, ki je potrdila njeno prijavo o nedostojnem vedenju neznanega moškega v vozilu znamke Renault Clio. Policisti so z evidencami lastnika vozila našli, tako da mu bodo lahko poslali odločbo o prekršku.

Nespodoben gost Velenje, 8. avgusta – V nedeljo okoli 9. ure je v lokalu Pit Stop v Velenju občanko verbalno

napadel in ji grozil moški. Policisti so mu napisali plačilni nalog za nespodobno vedenje.

Belo snov poslali v analizo Velenje, 8. avgusta – V nedeljo ob 20.20 so policisti na Šaleški cesti občanu zasegli bel kristalni prah. Ker so posumili, da gre za prepovedno drogo, so snov poslali v analizo. Če bo sum potrjen, bodo postopali tako, kot postopajo običajno v takih primerih – z odločbo o prekršku.

Prav nič ni bil sladek Velenje, 9. avgusta – V ponedeljek so posredovali na Cankarjevi cesti, kjer je občan stanovanjskega bloka kršil javni red in mir. Vstopil je v prostore slaščičarne in se nespodobno vedel do delavke.

Dolge kolone in prehitra vožnja V teh poletnih dneh je promet počitniško-dopustniški. Zaznamuje ga manj prometa v mestnih središčih, tako v mestih kot na ostalih cestah pa je večje število motoristov, mopedistov, kolesarjev in uporabnikov (električnih) skirojev. Če je manj prometa v mestih zaradi preživljanja dopusta in počitnic, zaprtih osnovnih in srednjih šol ter fakultet, ga je toliko več v znanih in priljubljenih središčih in krajih, ki jih obiskujejo trume turistov.

Trume turistov pa so v zadnjih dneh in tednih, še zlasti ob koncih tedna, prisotne na mejnih prehodih naše države z Republiko Hrvaško.

Kolone niso dolge le zaradi dela policistov in doslednega pregleda osebnih dokumentov in potrdil, skladno z veljavnimi epidemiološkimi ukrepi, ampak tudi zaradi nepripravljenosti potnikov, ki na mejni prehod pridejo brez pripravljenih dokumentov, kar podaljšuje trajanje postopkov in s tem dolžino kolon na mejnih prehodih. Zadnji vikend so na nekaterih mejnih prehodih potniki čakali tudi do šest ur, kar je tako od potnikov v kolonah kot od uslužbencev policije, ki so morali opraviti svoje delo, zahtevalo veliko mero potrpežljivosti. Ekstremno dolgim kolonam in čakalni dobi za prehod državne meje bi se lahko številni izognili, če bi pred odhodom od doma preverili stanje na naših cestah, podatke o času, ki je potreben za prehod državne meje, in morebitnih zastojih. Slednji podatki so dostopni na spletni strani policije https://www.policija.si/ in jih lahko vselej uporabimo za načrtovanje poti in izbiro mejnega prehoda, kjer ni zastojev in gneče.

Z načrtovanjem poti in izbiro mejnega prehoda, kjer ni zastojev, se lahko izognemo dolgotrajnemu čakanju in nervozi, jezi in slabi volji, ki se zaradi počasnega polzenja in neučakanosti (saj smo vendarle na poti na počitnice!) pojavi pri marsikom. Tako kot so se prejšnji teden pojavila pričakovanja nekaterih čakajočih v koloni, da jih policisti, vzdrževalci Darsa ali nekdo tretji oskrbi z vodo in prigrizki. Žal, toda kolonam v poletnem času se je mogoče izogniti le z (dobrim) načrtovanjem in izbiro relacije potovanja, pa še to ni zanesljivo, saj se lahko prometne razmere zaradi prometnih nesreč, vremenskih razmer ali drugih okoliščin hitro spremenijo in smo tam, kjer si ne želimo biti. Če se kolonam na vrhuncu turistične sezone težko izognemo, pa to ne velja za prehitro in nevarno vožnjo, saj je hitrost vožnje v domeni voznika. Do letošnjega 15. julija so policisti obravnavali 1.335 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je sicer pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Toda posledice letošnjih nesreč so veliko hujše, saj je umrlo 26 oseb, skoraj toliko, kot v celotnem letu 2020, ko je bilo smrtnih žrtev 27. Do sredine julija 2021 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovljenih tudi 74.522 kršitev s področja hitrosti, to je skoraj 11.000 kršitev več kot v enakem obdobju v lanskem letu, ko je bilo kršitev 63.614.

Med povzročitelji prometnih nesreč izstopajo vozniki v starostni skupini od 25 do 34 let. Udeleženci iz te skupine so povzročili 306 nesreč, od tega sedem s smrtnimi žrtvami. Največ hudih telesnih poškodb pa so povzročili udeleženci v starostni skupini od 18 do 24 let. Sedem smrtnih žrtev je umrlo zaradi povzročiteljev, ki so vozili z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola. Starost teh povzročiteljev je bila: 22 let, 22 let, 25 let, 32 let, 45 let, 63 let in 65 let.

Torej, mladi in neizkušeni, a seznanjeni s problematiko alkohola, ter starejši in neobzirni, saj bi pri teh letih in vozniškem stažu morali vedeti, da alkohol zmanjšuje vozniške sposobnosti.

Zaradi navedenega policisti od 9. do 15. avgusta v okviru mednarodnega projekta izvajajo poostren nadzor hitrosti SPEED. S tem nadzorom želijo vplivati na umirjanje prometa, kar je deloma že uvod v aktivnosti, ki so povezane z začetkom novega šolskega leta.

Zato vozimo zmerno in odgovorno – danes, jutri … vedno!

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

V prepiru ni manjkalo žaljivk

Končana dela na cesti v Lokovici

Velenje, 9. avgusta – V ponedeljek zvečer sta se na Kidričevi cesti sprli občanki. V prepiru ni manjkalo žaljivk. Policisti so ocenili, da si obe zaslužita plačilni nalog. Vsaka svojega, seveda.

Šoštanj – V krajevnih skupnostih občine Šoštanj so veseli vsakega na novo obnovljenega cestnega odseka. Pred kratkim so se obnovljene ceste veselili v Lokovici (odsek Irman). Obnovitvena dela je izvedlo podjetje Gradbeništvo Tomaž Ostervuh, s. p., stala pa so 24.000 evrov. 🔲

Ne sme ji blizu Šoštanj, 9. avgusta – V ponedeljek zvečer je v Šoštanju prišlo do spora med partnerjema, ki sta v ločitvenem postopku. V prepiru je mož ozmerjal ženo in ji razbil telefon. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru pa so uvedli prekrškovni postopek.

mkp

Ob jubileju nov avto za gasilce Topolšica – Mnogi se poletja veselijo tudi zaradi gasilskih veselic. Žal bo zaradi znanih vzrokov letos marsikatera odpadla, v Topolšici pa upajo, da bodo v septembru vendarle lahko organizirali nekoliko večje slavje, saj letos praznujejo 90. obletnico delovanja društva. Ob tej priložnosti bodo s pomočjo Občine bogatejši za nov avto GVM-1 in motorno brizgalno ter prikolico za njen prevoz. 🔲

mkp

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

12. avgusta 2021

Novi red na cestah Od včeraj velja novela zakona o pravilih cestnega prometa – Ste se že seznanili z novostmi? Nekatere najbolj pogoste smo nanizali v naslednjem prispevku 1. Zvišujejo se kazni za uporabo mobilnega telefona med vožnjo: s 120 evrov na 250 evrov plus tri kazenske točke.

2. Sprejete so nove kazni za prekoračitev hitrosti. O njih smo pisali v prejšnji številki.

3. Neplačilo parkirnine v mestih je sedaj omejeno na 40 evrov. Globa za parkiranje na mestu, rezerviranim za invalide, pa se zvišuje z 80 na 200 evrov.

4. Če se vozilom z rdečo in modro lučjo ne boste umaknili, boste tvegali globo 300 evrov.

5. V križiščih, ki bodo imela dodatno tablo, bo dovoljeno zavijanje desno.

6. Pri prehitevanju kolesarjev voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne

presega 25 kilometrov na uro je zahtevana primerna bočna razdalja najmanj 1,5 metra. Globa za prekršek je 80 evrov.

7. Otrok, manjši od 140 centimetrov ali lažji od 36 kilogramov, mora biti med vožnjo zavarovan z zadrževalnim sistemom, otroki, ki so visoki vsaj 140 centimetrov ali težji od 36 kilogramov, pa se lahko zavarujejo le z varnostnim pasom za odrasle (do zdaj je veljalo za višino 150 centimetrov).

8. Lahka motorna vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro in ki niso širša od 80 centimetrov, morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti.

Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, lahko vozijo ob desnem robu

smernega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena na do 50 kilometrov na uro. Dovoljena je uporaba invalidskih vozičkov na motorni pogon tudi na vozišču ceste v naselju, namenjene prometu motornih vozil, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena do 70 kilometrov na uro, ali ceste zunaj naselja. Uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 kilometrov na uro ali so širša od 80 centimetrov, lahkih motornih vozil brez krmila (električna rolka, segway brez krmila, hoverboard …) in miniaturnih motornih vozil (gokart, motorne sani, mini moto …), v cestnem prometu ni dovoljena.

Lahko motorno vozilo lahko vozi le starejši od 14 let, do 18. leta pa je obvezna čelada.

9. Redarji bodo lahko nadzirali promet v skupnem prometnem prostoru, približevanje in razvrščanje pred križišči, pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v prometu in prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči. 🔲

Skozi ves dan čutiš, kot da bi se priklopila na program avtomatizma – delaš, izpolnjuješ obveznosti, noriš, se stresiraš, predvidevaš posledice, si ustvariš v glavi zgodbo, ki se še ni zgodila, se ob »pomanjkanju časa« še bolj stresiraš in potem naslednji dan ponoviš, kot bi stisnila gumb »repeat«?

Kaj si govoriš, ko ti nekaj uspe? Pomisli za trenutek – koliko časa si dejansko nameniš, da se pohvališ in se zaveš, da si nekaj opravila dobro? Sedaj pomisli na situacije, ko ti »spodleti«. Recimo, ko si pozabila poslati pomemben mail, se ti je zažgala jed, si izgubila potrpljenje nad svojim otrokom in mu namenila par ostrih besed. Se zavedaš, da si imela pred izgubo potrpljenja 100 ostalih momentov, ko pa si imela potr-

od 13. 8. do 19. 8.

- 13. avgusta 1944 se je v Škalah rodil politik Ivan Verzolak (vzdevek Ivo). Leta 1990 je bil soustanovitelj in prvi predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije, leta 1992 pa je v Velenju ustanovil odbor Slovenske nacionalne stranke. V mandatu 1992–1996 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Umrl je v Topolšici, 6. marca 2020; - 14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo zaznamovali dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad. 235 stopnic so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka, pod vodstvom zdaj že pokojnih Draga Bizjaka in Valterja Hudournika ter Jožeta Žalarja; - 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala Osnovna šola 14. divizije, danes pa nosi ime Osnovna šola Šmartno; - 16. avgusta 1935 se je v Celju rodil župan, gospodarstvenik

pežljivost, mirnost in srčnost pri najmočnejšem izzivu mam – vzgoji? In kaj storiš? Za trenutek izgube potrpežljivosti si očitaš cel dan, spregledaš pa večino svojega ljubečega odnosa do svojega otroka. In to se ti zgodi tudi na ostalih področjih – v službi, do partnerja, do družine, do prijateljic, in kar je najbolj pomembno – do sebe!

Začni več čutiti in si manj očitati! Ja, prav zdaj, ko to bereš, si daj zaobljubo! Moj monolog bo prihajal več iz srca in manj iz analitičnega, obsojajočega uma!

Potegni bilanco svojega dneva in prepričana sem, da več stvari, dejanj in situacij izpelješ dobro, zelo dobro in celo odlično!

Recimo skuhaš dobro kavo, si vedno na voljo prijateljici, ki je v stiski, svojemu otroku že tisočič pomagaš zavezati vezalke na čevljih, organiziraš dan, pripraviš najmanj tri obroke na dan, zbereš energijo, da si

in družbenopolitični delavec Peter Krapež. V začetku leta 1961 se je kot diplomirani inženir gozdarstva zaposlil v KZ Šoštanj ter Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ostal zvest do upokojitve leta 1995.

V tem času je opravljal številne naloge in funkcije: bil je terenski gozdar, podpredsednik in v mandatu 1966–1969 predsednik velenjske občinske skupščine ter direktor velenjske podružnice Službe za družbeno knjigovodstvo.

Skorajda od ustanovitve Civilne zaščite pa do upokojitve je opravljal tudi funkcijo poveljnika Civilne zaščite v Velenju; - 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik, psevdonim Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju; - 17. avgusta 1991 so krajani Starega Velenja praznovanje krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja, ki v teh dneh spet dobiva novo podobo; - 18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil župan in poslanec Jožef Rak. Leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu. Umrl je v Velenju, 5. decembra 1884; - 18. avgusta 1923 se je v Velenju rodil Miha Valenci. Bil je aktiven gasilec in je enaintri-

Oven, 21. 3. – 21. 4.

V naslednjih dneh vas čaka precej lepega, saj se boste družili predvsem z ljudmi, ki so vam res ljubi. Žal boste morali do nedelje sprejeti tudi nekaj težkih odločitev, povezanih s prihodnostjo družine, saj se čas za odgovore izteka. Pri tem boste zelo previdni, a na koncu boste ugotavljali, da vam niti ena od ponujenih rešitev ni všeč. Zato boste izbrali tisto, ki bo pomenila manjše zlo. Od ponedeljka dalje vas čaka več dela kot zadnjih nekaj tednov, a ste na to pripravljeni. Hitrejši tempo vas bo utrudil. Še dobro, da to ne bo trajalo predolgo, saj nimate veliko dodatne energije. Postanite spet fizično aktivni.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Trud, ki ste ga v letošnjem poletju zavestno vlagali v svoje telo in umirjanje duše, se bo poplačal v drugi polovici avgusta. Bolj mirni boste, hkrati pa boste zelo delovno učinkoviti, saj vaši možgani ne bodo utrujeni. Godilo vam bo, da vas v službi ne bo veliko, saj boste najraje delali sami. V prostem času se boste veliko družili s sorodniki, ki pa bodo precej naporni. Ne bo se vam dalo poslušati, kaj vse delate narobe, zato jim jasno postavite mejo, do katere se sploh lahko vtikajo v vaše življenje. Še dobro, da so vam življenjske izkušnje dale dovolj moči, da jim boste rekli ne, ko bodo od vas zahtevali nemogoče.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

V teh dneh si boste morali priznati, da vam ni všeč, da se poletje izteka. Bojite se jeseni, saj vam lahko poslabšanje epidemiološke situacije krepko prekriža načrte.

Zato boste v teh dneh začeli oblikovati plan B, če se nič kaj prijetne napovedi uresničijo. Čeprav ste tudi vi že utrujeni od pandemije, vas to ne bo ustavilo.

Ob druženju s prijatelji, ki jih čez leto le redko vidite, boste izvedeli marsikaj novega. Večina novic vam ne bo všeč, a boste modro molčali, saj bodo povezane tudi z vami in vašo družino. V vročih dneh se hladite na čim bolj naraven način. Če boste veliko v bližini klimatskih naprav, se vam bodo vrnile težave s sklepi.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Monolog srca

15

umiješ lase in si polikaš bluzo, ki ti je pri srcu, možu nameniš lepo sporočilo, četudi bi ga najraje »zadavila«, ker te ne sliši, da potrebuješ več pomoči pri otrocih.

Izbiraš prijaznost, srčnost, nezamerljivost, se razdajaš, nudiš, daješ, povezuješ, umirjaš konflikte, tolažiš otroke, poslušaš sodelavke, jim daješ spodbudo, motiviraš družinske člane, da se pobotajo ... Prepričana sem, da bi, če bi se sedaj pogovarjali, na listo dejanj dodala še ostale svoje super moči!

Si mojstrica odnosov, zato postani tudi mojstrica same sebe! Sliši se, ustavi se in si nameni čas, občuti veselje, nameni si srčni monolog, ne dovoli si obsojati same sebe, izrazi svoja čustva, saj so izredno pomembna, in ne dovoli si verjeti najpogostejše laži, ki si jo ženske znamo govoriti same sebi – nisem vredna.

Si vredna!

Miha Valenci (Arhiv Muzeja Velenje)

desetkrat kot 'Toni Hercfeler' sodeloval na velenjskih pustnih karnevalih. Umrl je 16. decembra 2007; - 18. avgusta 1929 se je v Šoštanju rodil obrtnik Ivan Movh. Šolanje je zaključil na poklicni šoli in šoli za vodilne kadre v obrti ter postal slaščičarski mojster. Nadarjenost je podedoval po očetu (ta je leta 1928 odprl slaščičarno Ivan Movh v Šoštanju, po nacionalizaciji leta 1947 pa je postal poslovodja Mestne slaščičarne Šoštanj), pri katerem se je naučil slaščičarske obrti. Opravil je mojstrski izpit in ga po očetovi upokojitvi leta 1966 zamenjal. Po treh letih je ustanovil samostojno Slaščičarno Ivan Movh v Šoštanju, katere lastnik in vodja je bil do upokojitve leta 1990. Umrl je 9. maja 2019 v

🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

Šoštanju; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega jezera; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. V Zdravstvenem domu Velenje, enota splošne ambulante v Šoštanju, se je zaposlil leta 1967, med letoma 1970 in 1995 pa je bil vodja Zdravstvene postaje Šoštanj. V letih 1994�1999 je bil župan Občine Šoštanj. Rojen je bil 7. oktobra 1938 v Topolšici; - 19. avgusta 1907 je bil v Lokah pri Žalcu rojen duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 župnijski upravitelj v Zavodnju.

Umrl je 6. maja 1985; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom; - 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna. Zjutraj so v hotelu "Paka" odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji Jezero. 🔲

Damijan Kljajič

Samozavestni in odločni boste tudi, ko vam bo življenje na pot nasulo trnje.

Situacija se bo v nekaj dneh obrnila in to ne v vašo korist, sploh na finančnem področju. Kmalu boste potrebovali pomoč, saj sami ne boste znali iz trenutne situacije. Prave prijatelje vedno spoznaš v stiski. Lahko ste srečni, ker jih imate, saj vam bodo pomagali skozi najhujše. Partner vas bo pomirjal, poskušal bo pomagati po svojih močeh. Vzel si bo več časa za vas, če bo le lahko, razvajal vas bo, kar boste izjemno cenili. Življenje da in življenje vzame. Vam bo v naslednjih dneh dalo veliko, saj boste spoznali, da nikoli niste sami.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Če letos še niste bili na dopustu, si boste v naslednjih dneh znali vzeti čas za počitek in lenarjenje. To boste počeli čisto brez slabe vesti, saj ste precej utrujeni od dogodkov v preteklih tednih in mesecih. To velja tudi za tiste, ki boste v naslednjih dneh delovno aktivni. V prostem času se ne boste pretegnili.

Odločitev, da se v njem bolj posvetite partnerju, bo odlična naložba za mirno in lepo jesen. V ljubezni, če je iskrena, pretiravanja ni. In vaša je zelo iskrena. Uživajte v njej, saj vam bo partner pozornost vračal na potenco. Zdravje bo odlično, vseeno pa vas bo skrbelo. A ne za vas, za nekoga od bližnjih.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Teden bo miren kot že dolgo ne. Na trenutke bo celo prepočasen za vaš temperament. Želeli ga boste spremeniti, a boste pri tem ostali sami, saj nihče od vam najljubših še ne bo imel časa za vas. Še partner se vam bo izneveril, saj bo imel, za razliko od vas, zelo veliko dela in obveznosti. Nikar mu ničesar ne očitajte, saj si bo želel, da bi bilo drugače. Vroče dni izkoristite za poletne aktivnosti, ki si jih letos še niste uspeli privoščiti. Pazite pa, da si ne boste naložili preveč dela in obveznosti. To ne bo rešilo vaših čustvenih težav. Te so povezane s pomanjkanjem samozavesti. Potrudite se, da se to čim prej spremeni.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Odločili se boste, da boste odslej večkrat uživati v stvareh, ki vas osrečujejo.

Izgovor, da nimate časa, bo odpadel, saj ga boste kmalu imeli več kot kadarkoli v življenju. Želeli si boste več mirnih dni, brez stresa. In želja se vam bo uresničila še pred iztekom avgusta. Potem pa boste nekaj časa kar malo izgubljeni. Vsak dan posebej se boste tudi skušali držati novih pravil, ki si jih boste določili sami. Žal ne bo enostavno.

Iz hitrega tempa življenja preiti v bolj umirjenega za vas ne bo lahko. Uspelo vam bo le, če boste našli novo strast. Razmislite, kaj ste si vedno, ko niste imeli časa, najbolj želeli. Potem to uresničite.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Življenje vas zadnjih nekaj tednov naravnost razvaja. Od sreče boste kar lebdeli. Zdelo se vam bo, da ste dočakali čas, ko boste poplačani za vse, kar ste počeli v življenju. Priložnost, ki jo boste dobili v naslednjih dneh, bo fantastična. To vam bo takoj jasno, a se je boste vseeno malce ustrašili. Ne podcenjujte svoje fizične moči, saj ste trenutno bolj zdravi in krepki, kot ste bili še pred nekaj meseci. Razvijali boste svoj kreativni potencial, pri tem pa sploh ne boste gledali na materialne koristi. Dovolj vam bo, da se boste dobro počutili ob tem, kar boste počeli. Novi znanec bo poskrbel, da boste večkrat nasmejani.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Teden bo poln prijetnih presenečenj. V vaše življenje se bodo vrnili nekdanji prijatelji. Šele, ko boste v njihovi družbi, se boste začeli zavedati, da ste jih pogrešali. Ob tem boste spoznali, da ste še posebej pogrešali osebo, ki vam je pred leti vedno pognala kri po žilah. Še vedno vam jo, a tokrat bodo iskrice na obeh straneh. Le vprašanje časa je, kdaj se bodo zanetile do te mere, da boste pripravljeni zapustiti dosedanje življenje in si ustvariti novo. Kot kaže, bo to začetek obdobja, v katerem bo za vas veliko stvari novih. Tega vas bo strah, a boste hkrati srečni kot že dolgo ne.

Prepustite se toku, četudi vas bo premetaval.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

V službi boste spet bolj nemirni, saj je pred vami naporen teden. Zavedanje, da kar nekaj tednov ne boste imeli pravega časa zase, pa vas tokrat ne bo spravljalo v slabo voljo. S partnerjem se bosta začela pogovarjati o pomembni spremembi v vajinem življenju. Načrti ne bodo le fiktivni, tokrat bosta oba pripravljena, da skočita v neznano. Zadnji dnevi avgusta bodo tudi zato drugačni, kot sta vajena.

Zavestno se boste odločili, da ne boste več delali dolgoročnih načrtov, saj ste vedno razočarani, če se ne iztečejo tako, kot želite. Jasno pa vam bo, kaj si v prihodnosti res želite. In to bo vaš smerokaz.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Pred vami je obdobje velikih sprememb. Začetek ne bo obetaven, saj boste nekomu, ki mu ne bi smeli, pokazali svoj temperament. Poskušali boste popraviti prvi vtis, a vam ne bo najbolje uspelo. Zavedajte se, da ga boste lahko popravili le z uspehi pri delu. Prav na tem področju vas čaka veliko novih izzivov. Nekaterih se veselite, drugih se bojite. Upravičeno, saj se podajate v kalne vode, kaj je pod gladino, pa vam bo jasno šele čez nekaj mesecev. Zato se ne obremenjujte preveč, saj sami ne boste dosegli ničesar. Dogovor, ki ga bosta sklenila s partnerjem, pa bo odličen. Rezultati bodo hitro vidni.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Podajate se v novo avanturo in ob tem priznavate, da vas je strah. Nikar ne dvomite o sebi, saj veste, da ste odgovorni in delavni. Bolj zaupajte v srečo, ki bo tokrat res na vaši strani. S tem, da vas nenehno nekaj skrbi, delate veliko škodo svojemu telesu in duši. Zato se kljub obveznostim vsaj poskušajte sprostiti. Vse, ki vam jemljejo energijo, čim prej brišite iz svojega življenja.

Odločitev, da boste v prihodnje le družinskim članom dopuščali, da od vas pričakujejo več kot drugi, bo pravilna. Partner bo iskren tudi, ko drugi ne bodo. Zato poslušajte njegove nasvete in se tudi ravnajte po njih. Uspeh je zagotovljen.

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED

Četrtek, 12. avgusta

06.25 06.35 07.00 09.00 10.05 10.45 11.15 11.40 12.00 13.00 13.25 14.25 14.55 15.45 15.55 16.05 16.10 16.15 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.45 21.55 22.00 22.45 23.30 0.00 0.30 01.25

Kultura Odmevi Poletno jutro Otroci Sredozemlja, Slovenija Tipično slovensko, Dvojina, izob.dok. film Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Pozabljeni Slovenci, Luiza Pesjakova Moje mnenje, Posvojeni Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 2. sezona Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja Vendegem: Dragosics Mária, portretna odd.

Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Simon, risanka Pujsa Pepa, risanka, 6. sezona Mulčki, risanka Zombi Lars, norv. nad., 38-39/3 Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, dok. film Na kratko, Ekonomija pozornosti V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ujet (I.), brit. nad., 1. sezona Starodavni gradbeni podvigi, nemško-francoska dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Bauhaus - nova doba, nem. nad.

Posebne zgodbe, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Poletno jutro 13.45 Profil: Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia 16.30 Poletni pozdrav 18.00 Tehnika ljudstvu, dok. film 20.00 Temna stran zelenih energij, koprodukcijska dok. odd.

21.00 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Umor na otoku, španska nad.

23.00 Slovenska jazz scena: Zoran Škrinjar, International Jazz Connection 0.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.05 11.00 12.10 13.10 13.25 14.20 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.25 22.55 00.05 01.00 02.05 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 52. del Solze v raju, 1. sez., 53. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 28. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 29. del Vedno tvoja, 3. sez., 22. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 4. del Sanjski moški, 1. sez., 16. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 5. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 30. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 31. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 6. del Vedno tvoja, 3. sez., 23. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 3. del Hiša iz kart, 6. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije 2866. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka: Kako so živeli vitezi in princeske?

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Korun, Proizvodnja ljudi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka, Okrogli muzikanti in Ptujskih 5 Regionalne novice, inf. prog.

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Korun, Proizvodnja ljudi Alfi med prijatelji Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

12. avgusta 2021

Petek, 13. avgusta

06.25 Kultura, Odmevi 07.00 Poletno jutro 09.00 Otroci Sredozemlja, Francija, 2. sez.

09.55 TV-izložba 10.10 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kul.-pop. odd.

10.50 Posebne zgodbe, dok. film 11.20 Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona 11.45 Rojaki, odd. o zamejcih 12.00 Pozabljeni Slovenci, Felicita Kalinšek, dok. odd.

12.20 Pozabljeni Slovenci, Dragotin Gustinčič, dok. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 2. sezona 14.25 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.30 Timi gre, risanka 15.40 Simon, risanka 15.50 Šola za pošasti, risanka, 15.55 Žanov svet, risanka 16.05 Pujsa Pepa, risanka 16.10 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

16.40 Infodrom, poletje 2021, Splet 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran, Polotok Pelješac 17.55 Duhovni utrip: Odnos do prednikov v konfucianizmu 18.10 Bacek Jon, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Poletni pozdrav 21.00 Skrivnost gozda mrtvih, nem. nad.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.45 Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo, slovenski film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Poletno jutro 13.40 Tabu in Simfonični orkester RTV Slovenija, koncert 15.40 O živalih in ljudeh, izob. odd.

16.05 Na vrtu, izob. odd.

16.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Goran Dragić 18.00 Odštevanje do leta 1989: padec berlinskega zidu, nem. dok. odd.

20.00 Nepozabna noč britanskih princes, angleško-švedski film 21.40 Umor na otoku, španska nad.

22.35 Po poteh sužnjev: Od 1375 do 1620, francoska dok. ser.

0.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 08.50 09.50 10.45 11.50 12.55 13.10 14.05 15.05 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.30 23.00 23.05 00.35 02.15 02.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.30 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 54. del Solze v raju, 1. sez., 55. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 30. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 31. del Vedno tvoja, 3. sez., 23. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 5. del Sanjski moški, 1. sez., 17. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 6. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 32. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 33. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 7. del Vedno tvoja, 3. sez., 24. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez.

Nočna dostava, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Robo TV 5 Izbrano iz arhiva: Odprta tema, Pitje alkoholnih pijač je škodljivo, 2003 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš: Mala šola astronomije Spoznajmo jih ... Brane Mozetič, iz zbirke Nedokončane skice neke revolucije Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Sant Petersburg, 2010 Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn: Res Nullius, 2003 Spoznajmo jih ... Brane Mozetič, iz zbirke Nedokončane skice neke revolucije Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota, 14. avgusta

06.20 07.00 07.05 07.15 07.25 07.40 07.45 07.55 08.20 08.45 09.10 09.50 10.30 10.45 11.30 12.20 12.40 13.00 13.25 14.05 14.45 16.00 16.30 17.00 17.20 18.15 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 22.40 23.05 23.55 00.25 01.20

04.00 07.00 09.00 11.00 13.20 14.10 15.25 17.55 18.15 20.00 21.40 22.35 00.45

Kultura, Odmevi Čudogozd: Novo prijateljstvo Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Nejko, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka in OŠ Solkan Infodrom, poletje 2021, Splet Osvežilna fronta: Odločitev, odd. za mladostnike Koncerti za mlade, glasbenoizobraževalna ser. L. Bernsteina TV-izložba Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Sledi, Anton Perko (1833–1905), dok. odd.

Temna stran zelenih energij, koprodukcijska dok. odd.

Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zelena energija gozda, dok. odd.

Free spirits - Samosvoji, dok. odd.

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Karaoke bar Mož, ki je poznal neskončnost, koprodukcijski film Poročila, Šport, Vreme Dvojček, norveška nad.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Janez Winkler, 1. del Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Circom Regional, kopr. dok. odd.

Avtomobilnost Pozabljeni Slovenci, Karla Bulovec Mrak Ivan Hribar - župan za vse čase, dok. feljton Frida - Naj živi življenje, italijanski dok. film Zvezdana, Lukova mama Big band RTV Slovenija: Uroš Perić 10 let, Big band RTV Slovenija: Uroš Perić – 10 let Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.05 09.30 10.15 11.00 11.50 13.05 13.20 14.30 14.45 15.15 15.45 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 21.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi (Heidi), ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 83. del Betty v New Yorku, 1. sez., 84. del Betty v New Yorku, 1. sez., 85. del Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Ko zorijo jagode, slovenski film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Mia in beli lev, francoski film Vojna med nevestama, ameriški film 23.30 Hollandov opus, ameriški film 02.00 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.45 10.45 12.15 12.40 14.00 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 22.05 23.05 23.35 0.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Mala šola astronomije Ministrski stol: Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz arhiva VTV, Naj viža stoletja, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Kako so živeli vitezi in princeske?

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Anja Golob, Kaj je sreča Dotiki gora: Majorka Tramuntana, 3. del Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jure Jakob, Mračna sončnica Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 1. del Popotniške razglednice: Sant Petersburg, 2010 Mali koncert iz GŠ Velenje: koncert trobilne zasedbe Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja, 15. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.10 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 10.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.40 15.40 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.50 23.05 23.30 01.05 01.10 01.35 02.30

Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Zajček Belko, risanka Bratca, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad.

Marijino vnebovzetje, prenos iz župnijske cerkve v Tolminu Ozare Obzorja duha, Ženski obraz Boga Ljudje in zemlja, izob. odd. #Zelena generacija/Young Village Folk: Mitja in Matjan Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poletni pozdrav Čez planke, Flores Louise pozimi, fr. anim. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kul.-pop. odd. Šola za pošasti, risanka Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Intervju, Pater Bogdan Knavs Dirigentka, koprodukcijski film Poročila, Šport, Vreme Pota svetega, francoski dok. film Za lahko noč: Operne arije, Sopranistka Bernarda Bobro (Linda di Chamounix) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.15 Duhovni utrip, Odnos do prednikov v konfucianizmu 07.30 Posebne zgodbe, dok. film 07.55 Glasbena matineja: Vokalna skupina, Umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, gostja Tanja Činč, Plamen iz Toronta 09.00 Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona 11.25 Zelena energija gozda, dok. odd.

13.25 Katar 2022, Fifina mag. odd.

15.45 Razkošje lepega 100 let Narodne galerije, dok. film 16.40 Ambienti 17.10 Neverjetna zgodba poštarja Ferdinanda, belg.-fran. film 20.00 Stonehenge: Razkriti izgubljeni krog, britanska dok. odd.

20.55 Žrebanje Lota 21.10 Skrivnosti čudežev v Lurdu, francoska dok. odd.

22.00 Poletna noč - Poklon Elzi Budau 23.50 Zvezdana, Lukova mama 00.45 Videotrak 01.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.05 09.30 10.15 11.00 11.50 12.20 12.35 13.55 14.10 16.00 18.00 18.50 18.55 20.00 22.05 23.50 01.35

08.30 08.55 09.00 09.45 10.15 10.25 10.55 11.55 12.25 13.55 14.55 15.15 17.30 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.10 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 86. del Betty v New Yorku, 1. sez., 87. del Betty v New Yorku, 1. sez., 88. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Mia in beli lev, francoski film Koncert Tanje Žagar: Ples z zvezdami Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Moja neprava žena, ameriški film Drugi moški, ameriški film Ko zorijo jagode, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Mala šola astronomije 2866. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz arhiva VTV, Naj viža stoletja, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 2 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Korun, Proizvodnja ljudi Izbrano iz arhiva: Odprta tema, Pitje alkoholnih pijač je škodljivo, 2003 Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka, Okrogli muzikanti in Ptujskih 5 Spoznajmo jih ... Brane Mozetič, iz zbirke Nedokončane skice neke revolucije Jutranji pogovori 2 Mali koncert iz GŠ Velenje: klavirski večer Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 16. avgusta

06.30 07.00 09.00 10.15 11.05 11.30 12.00 13.00 13.25 14.30 15.10 16.00 16.10 16.20 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.45 00.40 01.05 02.00

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Otroci Sredozemlja, Turčija Obzorja duha, Ženski obraz Boga Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona Moj vrt ima načrt, Zakaj pa?, dok. odd.

Intervju, Pater Bogdan Knavs Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 2. sezona Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Žogomet, avstralska nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi, Maks Kavčič (1909-1973), dok. odd.

Pujsa Pepa, risanka Simon, risanka Nejko, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Wisting, koprodukcijska nad.

Glasbeni večer: Konstantin Bogino, Simfoniki RTV SLO in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro, poletni izbor 13.45 Prisluhnimo tišini, CODA otroci in koraki za Urbana, izob. odd.

14.00 Prisluškovalec svetov, dok. film 15.00 Ljudje in zemlja, izob. odd.

15.50 #Zelena generacija/Young Village Folk: Mitja in Matjan 17.55 Strah ostane, dok. film 20.00 Maroko iz zraka, fran. dok. ser.

20.45 Prvaki, Skrivnost preživetja, ameriško-britanska dok. ser.

21.50 Umor na otoku, španska nad.

22.50 Circom Regional, kopr. dok. odd.

00.00 Prvih trinajst, kratki igrani film 00.25 Videotrak 01.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.30 07.45 08.35 09.40 10.40 11.45 12.50 13.05 14.10 15.10 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 22.20 23.20 00.10 01.15 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.20 21.25 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 56. del Solze v raju, 1. sez., 57. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 32. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 33. del Vedno tvoja, 3. sez., 24. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 6. del Sanjski moški, 1. sez., 18. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 7. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 34. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 7. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 4. del Hiša iz kart, 6. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

2866. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Alfi na Floridi Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Svetina, Plamen iz morja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Studio Evropa: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje, Po socialnem vrhu EU v Portu Regionalne novice, inf. prog.

Kratek koncert, Klape v Stožicah: klapi Luka in Mali grad Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Svetina, Plamen iz morja Izbrano iz arhiva: Informativni program 7 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek, 17. avgusta

06.15 07.00 09.00 10.20 10.55 11.20 11.55 13.00 13.25 14.30 15.00 15.30 15.45 15.55 16.00 16.10 16.20 16.25 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 01.10 01.35 02.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Otroci Sredozemlja, Španija Umetni raj, Novi slovenski filmi Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona Moj vrt ima načrt, Bernarda in Andrej, dok. odd.

Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 2. sezona Duhovni utrip, Odnos do prednikov v konfucianizmu Potepanja - Barangolasok TV-izložba Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Žogomet, Škoda, Salwa, avstralska otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji: Lovro, Fairooz, Fazle, dok. odd.

Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ločitve (I.), brit. nad., 1. sezona Vojna pred sodiščem jugoslovanski procesi, nemškočeška dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Janez Winkler, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro, poletni izbor 13.50 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 14.40 Pozabljeni Slovenci, Lili Novy, dok. odd.

15.30 Alpe-Donava-Jadran, Polotok Pelješac 17.55 Prekmurje kulturnozgodovinska skica, dok. film 20.00 Zgodba o Bogu II., Nebesa in pekel, ameriška dok. ser.

20.55 Pierrot moli k luni, japonska nan.

22.05 Umor na otoku, španska nad.

23.05 Kaj govoriš? So vakeres?

23.30 Apokalipsa - neskončna vojna, francosko-kanadska dok. ser.

00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.55 08.20 08.35 09.25 10.25 11.20 12.25 13.25 13.40 14.40 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 22.35 23.50 00.40 01.45 02.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 58. del Solze v raju, 1. sez., 59. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 34. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 35. del Usodno vino, 2. sez., 7. del TV prodaja Sanjski moški, 1. sez., 19. del Gorski zdravnik, 14. sez., 7. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 36. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 8. del Vedno tvoja, 3. sez., 25. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 5. del Hiša iz kart, 6. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Studio Evropa: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje, Po socialnem vrhu EU v Portu Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 7 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Uroš Zupan, Indijansko poletje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2867. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Majorka in Montserrat, 4. del Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Uroš Zupan, Indijansko poletje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda, 18. avgusta

06.15 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.25 14.40 15.10 15.45 15.55 16.05 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.55 23.45 00.20 00.45 01.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Otroci Sredozemlja, Portugalska Free spirits - Samosvoji: Lovro, Fairooz, Fazle, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 1. sezona Moj vrt ima načrt, Mojca in Lea, dok. odd.

Globus: Prihodnost Evrope Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 2. sezona Obrazi naših rojakov, Joško Hudl, Sabina Buchwald Pod drobnogledom - Nagyito alatt: Földrengés / Potres Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Žogomet, avstralska otroška ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj novi cilj, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Tudi s tabo ne, madžarski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil, dr. David Bandelj Moj novi cilj, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.00 Dobro jutro, poletni izbor 13.10 Otroški pevski zbor RTV Slovenija: Slovenske ljudske pesmi in otroške igre 14.00 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kul.-pop. odd.

14.20 Vikend paket 17.55 Čudež pri Kobaridu, dok. film 20.05 Na utrip srca: Jonas Kaufmann, tenor za vse čase, ang. dok. film 21.10 Žrebanje Lota 21.20 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Helena Blagne 22.05 Umor na otoku, španska nad.

23.10 Juan Benigar (1883-1950), dok. film 00.20 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.20 09.10 10.10 11.05 12.10 13.15 13.30 14.25 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.20 22.50 23.50 00.40 01.30 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 60. del Solze v raju, 1. sez., 61. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 36. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 37. del Vedno tvoja, 3. sez., 25. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 8. del Sanjski moški, 1. sez., 20. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 8. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 38. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 9. del Vedno tvoja, 3. sez., 26. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 6. del Slepa pega , 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

2867. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

ROBO TV 3 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Bevc, Cigaretni dim Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN: Domen Kumer, Bepop, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Bevc, Cigaretni dim Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT

12. avgusta 2021

Triglav brez izgubljene točke na Več pozornosti taktiki in uigravanju vrhu, Rudar brez dobljene na dnu Matic Verdinek, pred tremi sezonami najboljši strelec lige, se vrača na pota stare slave

Bodo v nedeljskem 3. krogu z Beltinčani le zaigrali trdneje v obrambi in učinkoviteje v napadu?

Po dveh odigranih krogih v drugi ligi so gotovo najbolj zadovoljni nogometaši Triglava, ki so na vrhu lestvice s polnim izkupičkom šestih točk. V prvem krogu so bili boljši od Gorice, ki je še v prejšnji sezoni igrala v prvi ligi, v drugem pa od Krke, ki je v uvodnem krogu slavila proti Rudarju. V tem pa je svoje podpornike razočarala s porazom 1 : 2. Gorenjske vrste je pred to sezono okrepil nekdanji slovenski reprezentant, v Mariboru rojeni Dare Vršič, ki se je po dveh sezonah z Obale preselil k njim, pred tem pa je bil kar šest sezon član Maribora. Vsekakor v klubu pričakujejo, da jim bo s svojimi izkušnjami pomagal nazaj v prvo ligo, iz katere so izpadli po koncu sezone 2019/20.

Neveselih obrazov so po prvih dveh krogih v Rudarju, saj so se od elitne druščine poslovili po končani predlanski sezoni.

Velenjčani so gotovo upali, da bodo po porazu z Novomeščani izgubljene točke, ali vsaj eno, pridobili na gostovanju v Rogaški Slatini. Toda Rogaška, novinka v ligi, jih je domov odpravila z 1 : 0. Zadetek je v 34. minuti dosegel Andrej Pavlović in Rudarji so po dveh krogih edini, ki niso osvojili še nobene točke.

Pričakovati je bilo, da se bodo že v tej sezoni vmešali v boj za vrh lestvice ter se vrnili v elitno prvoligaško druščino. Po dveh porazih pa je močno spremenjena zasedba v primerjavi s prejšnjo sezono očitno daleč od uresničitve te želje. Seveda je to šele začetek nove sezone in priložnost še zdaleč ni zamujena, a morali bodo

Marko Oštir (koordinator mlajših starostnih kategorij in trener mladincev), Matej Kramer (biovital operater in maser), Gorazd Hostnik (tehnični vodja ekipe), Benjamin Zbičajnik (pomočnik glavnega trenerja), Zoran Jovičić (glavni trener), Janez Gams (direktor kluba), Nina Djordjevič (trenerka za telesno pripravo) Bodo trenerji v nedeljo z igrišča odhajali bolj veselih obrazov?

pokazati več in začeti nabirati točke. Njihovi ljubitelji upajo, da bodo slab vtis z uvodnih dvobojev popravili že v nedeljskem tretjem krogu z Beltinčani, ki so z dvema točkama štiri mesta pred njimi.

Pomurci imajo trenutno najslabši napad (le enkrat so zatresli mre-

Tako so igrali Druga SNL, 2. krog Rogaška - Rudar Velenje 1 : 0 (1 : 0)

Strelec: Pavlović (34) Rudar: Sekulić, Verbič (od 68. Tubić), Barić, Jukić (od 57. Rudonja), Sousa Saramago, Spudić (od 75. Koprivnik), Bračun (od 57. Lombaya), Am. Vošnjak (od 57. Štrakl), Sampson, Boampong Wirekoh, Jovan, Hrovat; trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Krka - Triglav 1 : 2 (0 : 1), Beltinci Klima Tratnjek - Primorje 0 : 0, Jadran Dekani - Drava Ptuj 1 : 2 (0 : 0), Gorica - Vitanest Bilje 3 : 2 (1 : 1), Krško - Fužinar Vzajemci 2 : 2 (0 : 1), Ilirija 1911 – Brežice 1919 Terme Čatež 2 : 2 (1 : 2), Nafta 1903 – Roltek Dob 2 : 3 (1 : 1).

Vrstni red: 1. Triglav 6 (4 : 2), 2. Primorje 4 (2 : 0), 3. Dob 4 (4 : 3), 4. Drava 4 (3 : 2) 5. Krka 3 (5 : 5), 6. Gorica 3 (4 :

žo), a najboljšo obrambo. Njihov vratar je moral doslej le enkrat po žogo v svojo mrežo. Rudarjeva pa je z Naftino in Krkino najbolj luknjičava. Vsa tri moštva so prejela že po pet zadetkov. 🔲

vos

4), 7. Bije 3 (3 : 3), 8. Rogaška 3 (1 : 2), 9. Krško 2 (4 : 4), 10. Brežice 2 (3 : 3), 11.

Fužinar 2 (3 : 3), 12. Beltinci 2 (1 : 1), 13.

Nafta 1 (4 : 5), 14. Jadran-Dekani 1 (2 : 3), 15. Ilirija 1 (2 : 3), 16. Rudar 0 (3 : 5).

Rokomet - prijateljski tekmi Gorenje: Verboten, Panjtar (12 obramb), Taletović (10 obramb), Tajnik, Pajt (4), Velić (1), Starc, Miklavčič (2), Drobež (1), Sokolič (1), Verdinek (12), Šiško (1), Grmšek (5), Kavčič (5), Ravnikar.

svojo dosedanjo pripravljenost preizkusili z italijansko Pallamano Trieste. Tržačani so bili v prejšnji sezoni enajsti v tako imenovani italijanski Seriji A. Tako kot včerajšnja tekma bo tudi jutrišnja brez gledalcev.

Začetek državnega prvenstva bo predvidoma 11. septembra.

V prvem krogu se bodo aktualni prvaki udarili v gosteh s podprvakom Trimom. 🔲

vos

Članska ekipa NK Šmartno 1928 novo sezono med tretjeligaši začenja doma – Cilj precej spremenjene ekipe vrnitev v drugo slovensko nogometno ligo

Gorenje Velenje - HSG Graz 38:27 (18:11)

Tatjana Podgoršek

Gorenje: Verboten, Panjtar (10 obramb), Taletović (7 obramb), Tajnik (1), Pajt (9), Velić, Starc, Miklavčič (1), Drobež (3), Sokolič (6), Verdinek (11), Šiško (3), Grmšek (2), Antlej, Kavčič (2), Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

Ta konec tedna začenjajo tekmovanje v sezoni 2021/2022 ekipe v tretji slovenski ligi. Med njimi bo tudi članska ekipa NK Šmartno 1928, saj je v prejšnji sezoni izpadla iz druščine drugoligašev. Na domačem nogometnem stadionu pri šmarški osnovni šoli se bo v prvem krogu sezone 2021/2022 ob 17.30 uri srečala z ekipo Podvinci.

Četrtkovo popoldne je bilo v Vili Bianci izjemno pestro, saj smo gledalci košarkarske tekme strastno navijali za uvrstitev v finale

Manjkal je le en gol ali ena zmaga

»Grenak priokus smo imeli prve dni po izpadu iz druge slovenske nogometne lige, saj nam je za ob-

Lara Oprešnik

Ekipa Zavoda za turizem

se jezili nad slabimi sodniškimi presojami, navdušeno navijali in ploskali ob neverjetno odigranih akcijah ter potočili tudi kakšno solzo, ko se ob koncu tekme ni izšlo po pričakovanjih. Slovenija je izgubila za eno samcato točko, v Vili Bianci je zavladala tišina, v zraku pa je bilo občutiti razočaranje navijačev.

Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je povedala: »V Zavodu za turizem Šaleške doline smo izjemno ponosni, da lahko navijamo za

Spomnimo, v sezoni 2018/2019 je bil najboljši strelec lige. Septembra si je po drugi tekmi nove sezone pri domačih opravilih poškodoval kazalec na levi roki.

Sreča v nesreči je bila v tem, da je desničar. »Na vso moč se bom trudil, da bom še boljši, kot sem bil pred poškodbo,« je dejal med okrevanjem. In to dokazuje.

Slovenski prvaki so včeraj gostili v prejšnjem prvenstvu šele šeste Ribničane, jutri pa bodo

Čim prej tja, kamor sodimo

SC Ferlach - RK Gorenje Velenje 27:32 (14:19)

Strastni navijači

Že zelo dolgo se sprašujem, kakšna je enačba, da imamo ravno mi Slovenci, dvomilijonski narod, tako vrhunske športnike na toliko raznovrstnih področjih.

Neverjetno. In še ena športna pravljica se je pisala v četrtek popoldne, ob 13. uri, v Vili Bianci.

Zavod za turizem Šaleške doline je organiziral ogled košarkarske tekme, na kateri se je naša ekipa v polfinalu borila proti Francozom. Bila je to košarkarska pravljica, a z grenkim priokusom, saj smo le za eno točko izgubili tekmo in sanje o olimpijskem finalu. Ekipa Zavoda za turizem Šaleške doline je vrhunsko poskrbela za strastne navijače. Že ob prihodu so jih čakale zastavice »I feel Slovenia«, pijača, navijaški bobni, kokice, slovenska zastava in velik ekran z ogromnim zvočnikom. Zaradi slabšega vremena ob začetku tekme ni bilo veliko gledalcev, a kljub temu pozitivnega in navijaškega vzdušja ni manjkalo. Strastni navijači smo spremljali resnično vsako točko, vsak koš, skok, podajo,

Rokometaši Gorenja, ki so se na začetku julija začeli pripravljati na novo rokometno sezono, so medtem prestali že tri preizkušnje. Na prvih dveh sta bili njihov nasprotnik avstrijski prvoligaški moštvi Ferlach (šesti v prejšnji sezoni) in predzadnji, deveti HSG Graz. Slovenski prvaki so obakrat prepričljivo zmagali. Na obeh dvobojih je strelsko blestel Matic Verdinek.

Skupaj je dosegel kar 32 golov.

naše športnike na olimpijskih igrah v Tokiu. Športniki so po moji oceni največji in najboljši ambasadorji turizma, pa naj bodo Šaleške doline ali od drugod po Sloveniji – navijati je treba za vse!« Kljub malo drugačnemu izidu od želenega smo prav vsi zelo hvaležni za izjemne tekme, za vrhunsko slovensko košarkarsko ekipo, ki jo bomo vsekakor spodbujali tudi v prihodnje. 🔲

sponzorjev, tudi igralcev, krajšo klop, zato bodo morda še bolj kot v minuli sezoni breme nosili domači, šmarški nogometaši, in igralci iz bližnje okolice, pojasnjuje sogovornik. Skromnejša klubska blagajna namreč ne omogoča dragih okrepitev. Trop pravi, da se na novo sezono dobro pripravljajo že nekaj tednov in da se nadejajo dobrih rezultatov.

Na vrh z novinci in tudi prekaljenimi domačimi igralci

Razočaranja nad izpadom iz druge slovenske nogometne lige ni skrival niti trener članske ekipe NK Šmartno 1928 Igor

kjer nam je mesto.« Priprave na novo sezono so, tako kot večina ostalih klubov, opravili doma.

Po Fenkovih besedah pogrešajo morda kakšen skupen zajtrk ali večerjo, po kateri bi se fantje več družili.

Bodo pa v novi sezoni nastopili s precej spremenjeno ekipo.

Dres šmarških vijolic je sleklo kar nekaj nogometašev, ki nadaljujejo športno pot v prvoligaških in drugoligaških klubih, njihovo vrzel pa so zapolnili novinci in, na srečo, pravi trener, tudi nekateri prekaljeni domači nogometaši, ki že nekaj časa nosijo dres kluba. »Cilj je čimprejšnja vrnitev na višjo raven tekmova-

Članska ekipa NK Šmartno1928 v novi sezoni (foto: ZSK))

stanek v njej manjkal le en gol ali ena zmaga. Glede na prikazano so imeli naše fantje možnosti za to, niso jih izkoristili, hrbet pa nam je tu in tam obrnila tudi športna sreča. Po ohladitvi glav in opravljeni analizi smo se odločili za nadaljevanje. Naš cilj je vrh prvenstvene lestvice in vrnitev v družbo drugoligaških ekip, kamor tudi sodimo,« je povedal Bogdan Trop, predsednik NK Šmartno 1928.

Zdrs v nižjo raven tekmovanja pomeni za klub odhod nekaterih

Fenko. »Ni pomembno, na kateri tekmi smo zabili gol premalo, bili premalo odločni v določenih trenutkih, ali so nas za uspeh prikrajšali sodniki, v sezoni 2021/2022 smo pred novim izzivom v nižji nogometni ligi. Tu nas čakajo motivirani nasprotniki z željo po premagovanju nekdanjega drugoligaša.

Motivacije ne manjka tudi našim fantom, ki želijo izpolniti svoja, klubska pričakovanja in pričakovanja navijačev – vrnitev tja,

nja. S tem ciljem v mislih v novo sezono tudi vstopamo.« Nedeljski nasprotnik, ekipa Podvincev, bo vse prej kot lahek.

Igor Fenko pravi, da takšnih tudi v tretji slovenski ligi ne bo.

So pa vsi bolj ali manj prevetrili svoje vrste in že nekaj uvodnih tekem bo pokazalo, kam kdo sodi. »Glede na prikazano in zavzetost fantov na treningih pričakujemo, da bodo tri točke ostale doma,« je sklenil Igor Fenko. 🔲

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

12. avgusta 2021

Nagradna križanka Kmetijska zadruga Šaleška dolina

Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Šoštanj www.kz-saleskadolina.si 03 898 49 07 V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pod blagovno znamko Ekodar tržimo sveže ekološko goveje meso, ekološko telečje meso in mesnine. Smo največji slovenski ponudnik eko govejega mesa s sledljivim izvorom vse do konkretnega eko rejca.

Skupna blagovna znamka EKODAR je postala sinonim za zaupanja vredno slovensko ekološko goveje meso visoke prehranske vrednosti. Vsak kos mesa je preko QR kode sledljiv vse do eko rejca, kar lahko preverite s pametnim telefonom. Vsi v verigi – kmet, zadruga in predelava – smo ustrezno certificirani in nadzirani. Vsak dan skrbimo, da bi vsi sodelujoči tudi v bodoče ostali vsega zaupanja vredni.

Ekološko goveje meso, ekološko telečje meso in mesnine Ekodar naročite na spletni strani trgovina.ekodar.si ali preko telefona 03 898 49 76. Na dom vam jih dostavimo brezplačno.

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška dolina«, najkasneje do ponedeljka 23. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA NICOLAI, Kathryn: Čuječnice za lahko noč od – Odrasli 821-32 – Kratka proza Vir: https://www.mladinska-knjiga.si

V tednu od 2. do 8. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Čuječnice za lahko noč so zbirka kratkih zgodb, ki nas popeljejo skozi leto. Ilustrirana knjiga o prigodah iz vsakdanjega življenja, ob katerih nam postane prijetno in toplo, vas bo zagotovo zazibala v sladek sen … ali pa se boste ob njej vsaj umirili in začutili, da je življenje lepo. V knjigi boste poleg zgodb našli še nekaj kuharskih receptov, meditacij in celo navodil za ročna dela, da boste ta svet morda še malce bolj posvojili. Tako boste našli namige za meditacijo med hojo, ob vodi, za naporne praznike.

Prebrali boste lahko, s katerimi tremi stvarmi je dobro začeti dan, kako se razvedriti po slabem dnevu, kako se končno lotiti stvari, s katerimi odlašate. Na koncu knjige je stvarno kazalo, s katerim boste laže poiskali zgodbo, ki najbolje ustreza vašim trenutnim potrebam.

Včasih nas spanec preprosto noče obiskati, saj nas ovirajo možgani, ki se nočejo umiriti, ampak premlevajo, tuhtajo, skrbijo, se bojijo. Še toliko bolj, če smo jih preveč spodbudili s kofeinom ali prekomerno uporabo zaslonov. Tudi Kathryn Nicolai je to povzročalo preglavice, potem pa je ugotovila, da jo uspavajo – zgodbe. Lotila se je ustvarjanja podkasta Nothing Much Happens, ki ima več kot 10 milijonov prenosov, število poslušalcev pa vztrajno raste.

Na vprašanje, zakaj nas zgodbe uspavajo, Kathryn Nicolai odgovarja: »Zgodbe za lahko noč si pripovedujemo iz dobrega razloga: pomagajo nam najti smisel, usmerijo nas na pravo pot in nam omogočijo, da se odtrgamo od sedanjosti ter odkrivamo nov prostor in čas.

Odpirajo nam nova obzorja in nove možnosti, da si lahko predstavljamo tako lastno življenje kot življenja drugih. Če te zgodbe pripovedujemo na ustrezen način, nas tudi pomirijo.«

DENTON, Lauren K: Sezona orkanov

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. julija do 1. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Edita P. Š.

ČETRTEK, 12. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti – naša gostja bo vodja festivala dojenja Suzi Matavž, tema pa pomen dojenja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 26. julija do 1. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Betsy in Ty sicer popolnoma zadovoljno živita na svoji kmetiji v Alabami, neizpolnjena ostaja le želja po otrocih. Mlajša sestra Jenna je mama samohranilka z dvema hčerkama in hrepeni po nečem drugem. Ko se ji ponudi priložnost za dvotedenski odmik od resničnosti v iskanje ustvarjalnih navdihov, ne odlaša. Odloči se in hčerki za dva tedna prepusti sestri, ki ji nadvse rada ustreže, toda ob tem na kocko postavi lastno srce. Jennina pustolovščina se po dveh tednih še podaljša, Betsy pa se znajde med spopadanjem z lastnimi željami in izpolnjevanjem sestrinih. Prihaja tudi sezona orkanov. Betsy in Tya skrbi za kmetijo, sestri pa se vsaka zase spopadata še z lastnimi vrtinci in orkani čustev ter preteklih izkušenj, ki lahko kličejo tudi k nepremišljenim odločitvam. Razburljiva in iskrena zgodba o sestrstvu, materinstvu in zakonu, ki ji ne manjka spopadanja s preteklimi odnosi in s takimi in drugačnimi orkani. Zgodba za vse, ki verjamejo v možnosti novih priložnosti.

24 ur

PONEDELJEK, 16. avgusta

Skupna občinska uprava SAŠA regije

od – Odrasli 821-311.2 Vir: https://www.knjigarna.net

RADIO VELENJE

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 2. do 8. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

TOREK, 17. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (svetoval bo Simon Ogrizek – predsednik svetovnega florističnega združenja Florint); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 12. 8. 2021, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

12. avgusta 2021

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 14. 8. 2021 in nedeljo, 15. 8.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 91.

Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje - na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

VELENJE Četrtek, 12. 8.

17.00 Vila Bianca Videz tipnega – tekstura, faktura, šrafura, raster, odprtje razstave Društva šaleških likovnikov, ZKD Šaleške doline in JSKD – OI Velenje 20.00 Knjižnica Velenje, atrij Kavarne Lucifer Borneo, Brunej in Singapur, potopisno predavanje Igorja Fabjana 20.30 Galerija Velenje Komedija o artu, monokomedija z Miho Firštem

Petek, 13. 8.

10.00-12.00 Mercator Center Velenje Sočutna info točka Slovenskega

20.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Spopad harmonik, Miha Debevec in Dejan Kušer, koncert (PKP)

društva Hospic – OO Velenje 20.30 Pri Domu kulture Velenje Joker Out koncert (PKP)

Sobota, 14. 8.

Nedelja, 15. 8.

8.00

9.00

Pred Centrom Nova Poletni utrip turističnih društev: Kam na poletni potep?, spremljevalni program tržnice 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00-12.00 Vista Mastodont na obisku, počitniška delavnica Muzeja Velenje 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Volk in kozlički, predstava Lutkovnega gledališča Velenje (Sobotne lutkarije)

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NEPREMIČNINE DIJAKINJI, dijaku ali študentki oddam sobo z balkonom v centru mesta Velenje. Gsm: 041 969 210.

RAZNO DRVA bukova, prodam. Razrez in dostava po dogovoru. Gsm: 041 786 154. (št. 31, 33)

ŽIVALI PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo

Trg mladosti 7, Velenje

Iščemo najemodajalce sob za študente.

Javite se na

info@vsvo.si ali 03 898 64 10

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

težo, prodam. Fišar, Tabor. Gsm: 041 619 372.

NESNICE, rjave, cepljene, pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 15. 8. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

KUPIM Ohranjeno posteljo po možnosti z jogijem, kupim. Gsm: 041 969 210.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • Meh Ivana, roj. 1941, Šoštanj, Ravne 42 • Bunderla Aleš, roj. 1984, Velenje, Silova 26

ODRED ODPISANIH: NOVA MISIJA The Suicide Squad, akcijska znanstvenofantastična pustolovščina,132 min (ZDA) Režija: James Gunn Igrajo: Margot Robbie, Idris Elba, John Cena, Joel Kinnaman, Jai Courtney Petek, 13. 8., ob 20. uri

GLAVNI JUNAK Free Guy, akcijska komedija, 115 min (ZDA) Režija: Shawn Levy Igrajo: Taika Waititi, Jodie Comer, Ryan Reynolds, Utkarsh Ambudkar, Joe Keery, Lil Rel Howery, Camille Kostek Sobota, 14. 8., ob 20. uri

ŠKRATKI Die Heinzels - Rückkehr der Heinzelmännchen, sinhroniziran animirani družinski film, 78 min (NEM) Režija: Ute von Münchow-Pohl

Nagrajenci nagradne križanke »Beli zajec«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. julija 2021, so: Ana Pistotnik, Tavčarjeva 19, 3320 Velenje; • Franc Omladič, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki; • Ljubica Donko, Metleče 12, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti (praktična nagrada Beli zajec). Čestitamo!

Rešitev gesla: AUTENTHIC BIKING

Glasovi: Matej Recer, Maša Derganc, Asja Kahrimanovič, Gašper Jarni, Vesna Pernarčič, Andrej Murenc, Iztok Lužar Nedelja, 15. 8., ob 16. uri

ANNETTE Annette, muzikal, 139 min (Francija, Nemčija, Belgija) Režija: Leos Carax Igrajo: Adam Driver, Marion Cotillard, Simon Helberg Nedelja, 15. 8., ob 20. uri

Torek, 17. 8.

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Lutkovno gledališče Velenje

Sreda, 18. 8.

10.00 Knjižnica Velenje, terasa Zabavna sreda: Naredimo si poletni šopek 20.00 Galerija Velenje El Camino de Santiago – Po poti na konec sveta, potopis z glasbo, Katarina in Urban Meža (PKP)

Ponedeljek, 16. 8.

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje

• • • • •

Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Džungla – otroški park - odprt Adrenalinsko poletje na adrenalinskih napravah do 25.8.

Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si

107,8 MHz

GOSPODIČNA MARX Miss Marx, biografska drama, 107 min (Italija, Belgija) Režija: Susanna Nicchiarelli Igrajo: Romola Garai, Patrick Kennedy, John Gordon Sinclair, Felicity Montagu, Karina Fernandez, Emma Cunniffe, George Arrendell, Célestin Ryelandt, Oliver Chris, Alexandra Lewis, Georgina Sadler Ponedeljek, 16. 8., ob 21.00

Lunine mene

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

•

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

15. avgusta, ob 17:20, prvi krajec

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

ZAHVALA

Naročniki jih objavite ceneje.

Poslovila se je naša draga

IVANKA BLAGOTINŠEK rojena Lambizer

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 14.00 Graška Gora, športno igrišče Graška Gora poje in igra 2021, 45. mednarodni festival narodnozabavne glasbe 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Morske pošasti z dna morja, ustvarjalnica in ogled Pikine vile

CITY CENTER Celje

KINO spored mali OGLASI

Muzejski odmevi: O Kavčnikovi domačiji z Damijanom Kljajičem 17.00 Velenjski grad, park Joga v grajskem parku 21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Gospodična Marx, biografska drama (Zvezde pod zvezdami)

1932–2021 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli…

A. M. Slomšek

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje.

Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za nego in skrb.

Od nje smo se poslovili v petek, 6. avgusta 2021, v ožjem družinskem krogu.

Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.

Rajko in Tatjana z družinama

Naš ­čas, 12. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 20

Vsak evro pride prav

Žive meje lahko ogrožajo varnost

Skupine mladih počitnikarjev so letos majhne tudi zato, da lahko pokrijejo čim več lokacij – Na OŠ MPT čistilkam pomagajo pri čiščenju učilnic

Višina žive meje za preglednost ceste ne sme presegati 75 cm – Globa petsto evrov – Prijav občanov ni pretirano veliko Jasmina Škarja

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 10. avgusta – V počitniško delo, ki ga organizira Mestna občina Velenje, je letos vključenih sto sedemdeset mladih, predvsem dijakov. Delati

skupine po dva. Z eno od skupin smo se v torek dopoldan srečali na Osnovni šoli Mihe Pintarja - Toleda. Tam je bil v času našega obiska tudi mentor počitniškega dela, ki že devetnajsto leto poteka pod sloganom Čisto

da se želim malo navaditi na delo. Na šoli pomagamo čistilkam prestavljati omare, stole, mize … in čistimo učilnice,« je povedal.

Teo Ivančić, bodoči dijak srednje zdravstvene šole, pa je dodal, da je počitniško delo fajn, ker lahko

Zaradi zagotavljanja večje varnosti tokrat opozarjamo na obvezno vzdrževanje in obrezovanje živih mej na površinah ob cestah in tam, kjer je zaradi njih slabša vidljivost. Kriterije za žive meje, ograje in škarpe predpisuje Zakon o cestah in občinski odlok. Še posebej jih je treba upoštevati na površinah, kjer je postavljena prometna signalizacija, in tam, kjer bi ovirale preglednost vozišča.

za infrastrukturo. »V njih so, za vsak objekt posebej, določeni tudi omejitve in pogoji, ki jih je

za izvajanje nadzora pa je pristojna Inšpekcija za ceste. Stanje na terenu ob opravljanju svoje-

Žive meje ne smejo posegati v prosti profil ceste in ovirati preglednosti

Odlično so se ujeli. Mlada moč pride prav, sploh pri težjem delu.

Benjamin Videmšek: »Za počitniško delo Čisto moje Velenje se odločajo predvsem fantje.«

so začeli sredi junija, zaključili bodo konec avgusta. Počitniško delo izvajajo na različnih lokacijah in različnih področjih. V enem tednu oziroma petih delovnih dneh je v počitniško delo osem mladih vključenih v štiri

V letošnjem poletju občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki skupaj s Termami Topolšica vsem prebivalcem in obiskovalcem Šaleške doline ponujajo novo priložnost za preživljanje prostega časa: avtobusno povezavo z možnostjo prevoza koles med Velenjem in Logarsko dolino, Bicikel bus, na katerega je priključena prikolica, ki lahko prevaža deset koles. Letošnje leto vozi testno, če bo odziv dober, bodo s projektom nadaljevali tudi prihodnje leto.

moje Velenje, Benjamin Videmšek. »Skupine so majhne zato, da lahko pokrijemo čim več lokacij. Danes smo v Starem Velenju, na dveh velenjskih šolah in Šaleškem gradu,« je povedal Videmšek, ki je tudi sam na počitniškem delu. »Odnos do dela bi lahko ocenil kot dober, naredijo, kar se jim naroči, je pa res, da kaj več pa tudi ne.« Po večini so »počitnikarji« fantje, malo je med njimi deklet.

Ammar Paloš je končal deveti razred osnovne šole, jeseni bo nadaljeval v smeri mehatronike. Na počitniškem delu je prvič. »Edini razlog, da sem se prijavil, je ta,

tako tudi nekaj zaslužiš. Za kaj bo zasluženo porabil, pa se še ni odločil.

Tedensko lahko dijaki opravijo 38 delovnih ur, ura pa je nagrajena s šestimi evri.

Zelo zadovoljni z njima in njunim odnosom do dela sta bili čistilki Brigita Ramšak in Lidija Bolarič. Čez počitnice je v šolah veliko dela. »Generalno je treba očistiti vse in taka pomoč pride zelo prav, sploh pri težjem delu, kjer je potrebna močna moška roka. Pomoči sva zelo veseli,« sta povedali. 🔲

Inšpektor za ceste mag. Franc Zajamšek iz Službe medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja SOU Saša pove, kaj pravi odlok o živih mejah, drevesih, nasadih in škarpah za našo občino: »Vse zahteve glede živih mej in ostalega rastlinja ter gradnje objektov ob cestah so določene v Zakonu o cestah in predpisih s področja cest in so enake za vse občine. Žive meje in ostalo rastlinje ob cesti ne sme posegati v prosti profil ceste in ne sme ovirati preglednosti. Na območju površin, potrebnih za preglednost ceste, njihova višina ne sme presegati 75 cm,« pove in doda, da je gradnja objektov ob občinskih cestah dovoljena samo na podlagi soglasja občine, ob državnih cestah pa soglasja Direkcije Republike Slovenije

treba upoštevati za zagotovitev ustrezne varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Objekti morajo izpolnjevati pogoje teh soglasij,« nadaljuje Zajamšek.

Kakšne so kazni, kdo preverja stanje v lokalnem okolju, kako pogoste so prijave in kakšni vzroki zanje?

»V Zakonu o cestah je za kršitve teh določb predpisana globa petsto evrov. Stanje na tem področju so dolžni preverjati izvajalci rednega vzdrževanja cest,

Med potniki Bicikel busa tudi starejši kolesarji in pohodniki V prvem mesecu se je z Bicikel busom peljajo sto osemnajst potnikov – Kolesarji so avtobusno povezavo dobro sprejeli – Na MO Velenje računajo, da bo povezava do Koroške zaživela leta 2023 tobusna linija med Velenjem in Logarsko dolino še vozila? »Pogodbo imam podpisano do konca avgusta. Vse pa je odvisno tudi od epidemioloških razmer.

Avtobus vozi med vikendi, tja in nazaj, dvakrat dnevno, tudi ob praznikih. Upam, da bomo tudi v bodoče lahko projekt uspešno izvajali, tako kot smo si ga zastavili.«

Potniki, ki uporabljajo Bicikel bus, tudi starejši

Namenjena je tudi potnikom brez koles, pove Alenka Rednjak, vodja Urada za investicije in razvoj pri MO Velenje, ki predstavi projekt za vse aktivne prebivalce od blizu in daleč: »Gre za dobro kolesarsko zgodbo, ki je namenjena tudi pohodnikom. Kolesarji so to avtobusno povezavo dobro sprejeli. Veseli smo, da je odziv dober, tako da bomo verjetno s tem projektom nadaljevali tudi v prihodnje. Tudi sama sem preizkusila povezavo in moram reči, da gre za čudovito doživetje.

Vesela sem, da so med potniki tudi starejši ljudje. Opozorila bi še na drugi linijo, ki prihaja iz Avstrije, in sicer Štrekna bus, ki vozi že nekaj let in je prav tako dobro obiskan. Potniki lahko s tega avtobusa prestopijo na Bicikel bus in se podajo proti Logarski dolini, s kolesom ali brez,« pove Rednjakova. »Kolesa, tudi električna, so na prikolici, priključeni na avtobus, varna. Šofer je skrben in po-

Izvajanje nadzora nad ustreznostjo vzdrževanja živih mej in dreves so dolžni preverjati izvajalci rednega vzdrževanja cest, za izvajanje nadzora pa je pristojna Inšpekcija za ceste. Stanje na terenu ob opravljanju svojega dela spremljajo tudi občinski redarji, ki sproti opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti.

Povezava s Koroško je tik pred izvedbo

MO Velenje si precej prizadeva ljudem približati trajnostno mobilnost. Urejenih je že več kot šestnajst kilometrov kolesarskih poti. Kaj pa ostale ko-

Andreja Rednjak: »Takoj ko bo povezava do Mislinje končana, se bom tudi sama s kolesom podala proti Koroški.«

❱

Kolesa, tudi električna, so na prikolici, priključeni na avtobus, varna. Šofer je skrben in poskrbi, da potniki in kolesa varno prispejo do cilja in nazaj.

skrbi, da je potnikom udobno in so kolesa varno pripeta. Iz podatkov Nomaga je razvidno, da se je v prvem mesecu z avtobusom peljalo sto osemnajst potnikov. Gre pretežno za odra-

sle potnike, tudi za upokojence, ki imajo brezplačne vozovnice.

Nekaj je tudi dijakov,« razloži Rednakova, ki opaža, da to linijo uporabljajo kar vse starostne kategorije. Koliko časa bo av-

ga dela spremljajo tudi občinski redarji in sproti opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti. Prijav občanov ni pretirano veliko.

Večinoma se nanašajo na neustrezno obrezane žive meje,« še izpostavi mag. Franc Zajamšek, SOU Saša, in opozori občane, naj upoštevajo zakon, poskrbijo za preglednost cest, obrezujejo žive meje in ostala drevesa na površinah ob cestah in s tem skrbijo za svojo varnost in varnost drugih. 🔲

lesarske povezave in še naslednji ambiciozni cilji? Alenka Rednjak odgovarja: »Povezava s Koroško, do Mislinje, je tik pred izvedbo. V teh dneh pričakujemo gradbeno dovoljenje, tudi država je objavila razpis sredstev za sofinanciranje izgradnje, na katerega se je ministrstvo za infrastrukturo že prijavilo. Računamo, da se bodo dela kmalu začela, in verjamem, da bo kolesarska povezava leta 2023 zaživela. Zagotovo bo to ena najlepših kolesarskih poti v Sloveniji, saj bo vključevala kar nekaj viaduktov in tunelov.

Izpostavila bi še en projekt, ki ga pripravljamo skupaj z občino Šoštanj. Gre za povezavo do Dobrne in Celja. Veseli smo, da se v prihodnje obeta še kar nekaj kolesarskih povezav,« še pove Rednjakova, ki se bo takoj, ko bo nova povezava dokončana, tudi sama s kolesom podala na Koroško. 🔲

Jasmina Škarja

Tina Belina, Zavod za turizem Šaleške doline: »V Šaleški dolini spodbujamo zdrav, aktiven in trajnostno naravnan življenjski slog, zato nam je v veselje, da se lahko pohvalimo z dodatnima avtobusnima povezavama z možnostjo prevoza koles, in sicer med Velenjem in Logarsko dolino (Bicikel bus) ter med Velenjem in Dravogradom (Štrekna bus).

Z organiziranim javnim prevozom želimo zagotoviti možnost dostopa od Dravograda do Zgornje Savinjske in Logarske doline brez osebnega vozila in s tem zmanjšati pritisk pločevine na omenjeni območji. Hkrati je naš namen ponuditi udobno izkušnjo izleta brez stresne vožnje v avtomobilu, z manjšim ogljičnim odtisom, spodbuditi pa želimo aktivno odkrivanje narave in uživanje v zelenih doživetjih.«