31 2022

Toplo morje, (pre)vroče sonce in zabava

TAKO mislim

Njegovo veličanstvo –drevo!

Diana Janežič

Pod lipo so nekdaj sedeli naši predniki, modrovali, zborovali in se šli vaško skupnost, krajevno skupnost, občino in državo v enem. »Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele,« … je lokacijo plesišča opisal Prešeren. Cesar je zameril Krpanu, ker je, sicer v obrambo dežele, za kij posekal najlepšo lipo … Mogočne hraste so opevali mnogi pesniki, pa vrbe žalujke, vitke bele breze, ponosne bukve in še in še. »Drevesa so pesmi, ki jih zemlja piše nebu,« je zapisal libanonski pesnik, pisatelj in slikar Gibran Khalil Gibran. »Sadna drevesa, v vseh arhaičnih kulturah posvečena bogovom plodnosti, lepote, mladosti in modrosti, so spomladi kot neveste, jeseni pa kot radodarne matere. Miti in legende jim pripisujejo božansko naravo, pesniki jih opevajo v svojih čudovitih pesmih, slikarji jih upodabljajo na svojih slikah, sodobna znanost pa v njih odkriva neprecenljiv vir zdravilnih sestavin,« piše Marija Ana Kolman v tretji knjigi Drevesa – miti, legende, zdravilnost.

Velenje, 1. avgusta – Letošnje poletje si bomo zagotovo zapomnili po hudi vročini, ki traja in traja. To je lažje prenašati ob morju, zato so bili na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje čisto zadovoljni, da jim je v prvi izmeni zdravstvenega letovanja otrok iz Šaleške doline ob morju vreme dobro služilo. Le kakšen dan ali noč bi lahko bile temperature nižje, a je toplo morje vseeno vsem omogočalo, da so se ohladili in ob tem še močno zabavali. Prva izmena otrok in njihovih spremljevalcev je tudi

letos polnih 10 dni preživela v enem najlepših zalivov ob slovenski obali, v idiličnem Pacugu, kjer je mladinski počitniški dom, ki ga upravlja ZPM Vič –Rudnik. Tam je letos od 13. do 31. julija letovalo 76 otrok in mladostnikov, kar je 20 več kot lani, za njihovo dobro počutje pa je skrbela ekipa 11 spremljevalcev.

Velika prednost Pacuga je, da je tam res vse blizu, od obale, do športnih igrišč in vseh pomožnih objektov. »Tokrat je z nami v Pacugu letovalo veliko predšolskih otrok in otrok, ki

so končali prvi ali drugi razred osnovne šole, manj pa je bilo najstnikov. Zato je imel veliko dela tudi plavalni učitelj Jakob Kotnik. Na koncu smo bili zelo veseli, saj je večina neplavalcev splavala, vsi pa so izgubili strah pred vodo. Letos je bilo namreč z nami v Pacugu 5 otrok, ki so bili na morju prvič. Vsi so bili neplavalci. Splavalo je 11 otrok, skoraj enkrat toliko pa jih je okrepilo plavalno znanje,« nam je povedal pedagoški vodja letovanja Blaž Hrovat

Čeprav se je v tej vlogi preizkusil prvič, jo je odlično opravil,

tudi po zaslugi zelo motiviranih vzgojiteljev, ki so se vse dni letovanja trudili, da so se imeli otroci lepo in da so bili varni, kar sploh ni lahka naloga. Zadnji večer so vse udeležence plavalnega tečaja nagradili s posebnim priznanjem in nagrado. Želja, da splavajo, da se ohladijo, je bila tako velika, da otrok niti meduze, ki jih je veter tu in tam zanesel v zaliv, niso prestrašile. Lovili so jih z mrežami in tako poskrbeli, da ožigov ni bilo veliko.«

Nadaljevanje na strani 20. ��

Ste v življenju že posadili drevo?

S krajinsko arhitektko Sašo Piano smo se pogovarjali o drevesih. Zato, ker jih je na Krasu na površini 3500 hektarjev zgorelo nešteto, zato, ker v mestih lajšajo neznosno vročino, ki bije z betona in asfalta, in zato, ker imamo v Velenju nekaj impozantnih, velikih, odraslih dreves, ki so postala simbol mesta in zadnja leta zaščitniki prebivalcev.

O tem, ali je Velenje v primerjavi z drugimi mesti bolj ozelenjeno in kakšno je stanje dreves v mestu, je Saša Piano povedala: »Velenje je med bolj ozelenjenimi mesti. Zanimiva je primerjava med nekoč in da-

nes. Drevesa so zrasla in dimenzija dreves se je v primerjavi s časom, ko je mesto nastajalo in so drevesa šele sadili, spremenila. Nekateri arhitekti danes menijo, da drevesa motijo kuli-

so modernističnega mesta, ker so prerasla objekte.

Glede na to, kaj se v zadnjem času dogaja in kakšne drevesne vrste sadimo, pa bi rekla, da nazadujemo.

Imeli smo in še imamo veliko velikih dreves – drevo postane Drevo z veliko začetnico, ko odraste, in takrat šele opravlja svojo funkcijo. Odrasla drevesa so izjemno dragocena. Dogaja

Včasih so ob rojstvu otroka posadili drevo, ki je raslo skupaj z njim, ga preraslo in preživelo.

Drevo. Koliko nam pomeni in kaj pomeni, ve najmanj vsakdo, ki je v vročini poiskal senco pod njim, se zleknil v travo in zasanjal. Ni ga čez senco drevesa. Drevesa sporočajo, govorijo, pojejo. Ko zašumijo gozdovi, vemo, da prihaja nevihta. Jokali smo, ko so pred leti drevesa ječala v oklepu ledu in se lomila pod njegovo težo. Žive, sveže so podobe gorečega Krasa, kjer na srečo ni zgorela nobena hiša, zato pa tisoče dreves in s tem tisoče domov živali. Kdaj bodo dobile nova domovanja?

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi in kako lepa, zračna, zelena je, se zave vsakdo, ki potuje po državah brez dreves ali le z majhnimi drevesci tu in tam. Kako pomirjujoče deluje, ko znova zagledaš slovensko gozdnato pokrajino.

Drevesa v mestu so – kralji. Morala bi biti. Dajejo nam senco, kisik, čistijo zrak, prinašajo vlago, hranijo množico drobnih živalic na svojem deblu, listih in ob koreninah, čuvajo gnezda ptic in skrivajo veverice. Bogatijo naš prostor z lepoto v vseh letnih časih. Jesen bi bila mnogo manj barvita, če ne bi bilo jesenskega listja, ki jemlje slovo. In kam bi pozimi obesili ptičje hišice s semeni? In koga bi občudovali spomladi, če ne bi imeli neveste češnje? In kje bi poleti sanjali o ljubezni in daljnih deželah, če ne bi bilo jablane na vrtu?

Zato naj vsakdo, ki prime v roko motorno žago ali sekiro, da bi podrl drevo, pomisli, da je raslo tam mnogo let prej, preden se je rodil, in bo segalo visoko v nebo in globoko v zemljo še leta, ko njega več ne bo.

se, da ta odrasla drevesa podirajo oziroma so nam v napoto. Pri izvajanju kakršnih koli preureditev z lahkoto podremo drevo, stavbe pa varujemo. V resnici pa stavbo postavimo v krajšem času kot drevo odraste.

To bi moralo priti v našo zavest in bi velika drevesa morali varovati. Morda se bomo tega zavedeli prav zdaj, v vročinskih valih.

Obstajajo enostavni ukrepi, ki bi jih lahko sprejelo mesto, na primer pri načrtovanju parkirnih površin bi morali zahtevati, da so ozelenjena z velikimi drevesi. Pred nakupovalnimi

centri so velike asfaltirane površine, vegetacija je na robovih. Razlogi za to so, da odpadlo listje jeseni zahteva čiščenje, drevesa pozimi »ovirajo« pluženje snega. Na drugi strani pa vozniki na parkiriščih pod drevesi iščejo košček sence … Pri umeščanju dreves v prostor je treba razmišljati o tem, kakšne drevesne vrste bomo sadili, kam, kakšne razmere in koliko prostora v širino za veje in globino za korenine jim bomo omogočali.

Nadaljevanje na strani 2 �� Diana Janežič

Letos v Pacugu letovalo več otrok iz Šaleške doline kot lani – Vročino preganjali s kopanjem, ustvarjanjem v senci in druženjem s sovrstniki – Prihodnji teden začetek zdravstvenega letovanja v Savudriji

Hrast pred Gimnazijo Velenje je rasel, ko še Velenja ni bilo; danes hrani številne zgodbe mladih gimnazijcev.

Participativni proračun

Ljubljana, 18. julija – Pred lokalnimi volitvami leta 2018 se je k izvedbi participativnega proračuna v primeru izvolitve zavezalo 275 kandidatk in kandidatov za županska mesta, a je po štirih letih obljubo držalo le 24 od 56 županj in županov, ki zdaj končujejo svoj mandat, navajajo na inštitutu Danes je nov dan. Med občinami, ki ga izvajajo, sta tudi Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pri participativnem proračunu gre za eno najpomembnejših oblik neposrednega vključevanja občank in občanov v delo lokalne samouprave, ki prinaša številne pozitivne učinke. Po navedbah inštituta se lahko z izvedbo participativnega proračuna med drugim poveča učinkovitost porabe javnih sredstev, poskrbi se za enakomernejši razvoj občine in izboljša ravnanje z občinsko infrastrukturo. ��

Spremenjena prometna ureditev na Žarovi cesti

Velenje – Od ponedeljka, 1. avgusta, je na območju gradbišča oskrbovanih stanovanj na Žarovi 12 popolna zapora Žarove ceste. Obvoz je urejen mimo trgovine Momax in je označen z ustrezno prometno signalizacijo, poteka pa po vzporednih državnih in lokalnih cestah. Takšna prometna ureditev je predvidena do 17. julija 2023. Izvajalec je začel s strojnim rušenjem obstoječe stavbe ter se trudi, da bi bil vpliv na okolico čim manjši. Mestna občina Velenje udeležence v prometu in predvsem stanovalce tistega območja prosi za strpnost in razumevanje in se jim za to zahvaljuje. ��

Odkop premoga v Premogovniku Velenje

Velenje – 28. julija so v Premogovniku Velenje začeli z izvajanjem načrtovanega daljšanja delujočega odkopa k. -110 B v Jami Pesje, na katerem bodo ob že delujoči odkop vgradili enajst dodatnih sekcij hidravličnega odkopnega podporja. Proces daljšanja bo predvidoma trajal deset delovnih dni. Po zaključenem daljšanju odkopa bo proizvodnja predvidoma ponovno stekla 16. avgusta. Premogovnik Velenje je letos izkopal več kot 1,6 mio ton premoga. Trenutni izkop premoga je 81.000 ton nad proizvodnim načrtom, vendar se bo ta višek v času daljšanja odkopa B znižal, saj proizvodnje ne bo oziroma bo ta potekala le s pripravskih delovišč v zelo nizkih količinah, med 200 in 500 tonami na dan. ��

SE Prapretno dobila uporabno dovoljenje

Ljubljana, 2. avgusta - Trenutno največja sončna elektrarna v Sloveniji Prapretno, ki jo je zgradilo podjetje HTZ, je kot prva sončna elektrarna v Sloveniji pridobila pravnomočno uporabno dovoljenje. S tem so zaključeni vsi upravni postopki, ki omogočajo redno obratovanje elektrarne, so sporočili iz HSE. Elektrarna z močjo treh megavatov je od odprtja v začetku aprila do danes proizvedla 1.906.583 kilovatnih ur električne energije, kar naj bi zadoščalo za letno oskrbo približno 450 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Kot so sporočili iz HSE, načrtujejo tudi gradnjo druge faze Sončne elektrarne Prapretno, s katero bodo njeno moč povečali do približno 13 megavatov. V poskusnem obratovanju je tudi nedavno zgrajena sončna elektrarna Zlatoličje moči 2,5 megavata na odvodnem kanalu istoimenske hidroelektrarne, za katero pravnomočno uporabo dovoljenje pričakujejo v tem mesecu. V skupini HSE je sicer sedem sončnih elektrarn, te pa oskrbujejo več kot 1600 povprečnih slovenskih gospodinjstev. ��

Popravek in pojasnilo

V prejšnji številki Našega časa smo ob predstavitvi zlatih in diamantnih maturantov po pomoti zapisali, da je bila Loti Krk zlata maturantka. Bila je diamantna maturantka programa Gastronomija in turizem. Loti Krk, vsem njenim domačim in bralcem se za napako opravičujemo.

Zlatih in diamantnih maturantov je bilo še več in njihove zapise bomo objavili v prihodnji številki Našega časa. �� Uredništvo

Drevesa v mestu niso zgolj dekoracija, temveč nam veliko dajo

Stavbo postavimo v krajšem času kot drevo odraste - Že Marija Terezija je zapovedala, da je treba na vsak vrt posaditi drevo

(Nadaljevanje s prve strani)

Kakšna je funkcija drevesa v mestu?

Najprej vnos narave v prostor, gradnik mesta v smislu oblikovanja, še najmanj je dekoracija, čeprav prebivalci vso vegetacijo jemljemo predvsem v tem smislu. Drevesa ustvarjajo mikroklimo – senca pod drevesom je drugačna kot pod platnom. Poleg sence so tu gibanje zraka, vlaga, zadrževanje vode … Drevo rahlja prostor, je protihrupna zaščita, nabira prah iz zraka in olajša dihanje … Poleg tega je vsako drevo poseben habitat, življenjski prostor za žuželke, ptice, veverice. V podnebni krizi se čedalje bolj zavedamo številnih naravnih funkcij in koristi drevesa, v mestu pa sta seveda pomembni tudi estetska in oblikovna funkcija dreves.

Kako klimatske spremembe vplivajo na drevesa, na sajenje posameznih vrst dreves?

Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da bo sčasoma cela Slovenija Kras, kar pomeni, da neke drevesne vrste v urbanih okoljih ne bodo več uspešne. Naj se vrnem v čase gradnje Velenja. Sadili so pretežno hitro rastoče vrste, kot so breze, vrbe in topoli. Verjetno v povojnem času tudi ni bilo na voljo pestre izbire dreves. Poleg tega so sadili smreke. Kmalu se je pokazalo, da smreka ni dobra za urbano okolje, ker je občutljiva za višje temperature, mesta pa so vedno toplejša okolja. Sedanje klimatske spremembe gredo smreki še manj 'na roko'.

Arboristi še ugotavljajo, katere drevesne vrste so primerne za spremenjene klimatske razmere v urbanih okoljih. To na primer počnejo zdaj v Arboretumu Volčji potok s testnim nasadom različnih drevesnih vrst.

Katera drevesa so značilna za Velenje?

Velenje ima bogato zbirko dreves. Imamo drevesa, ki jih opazimo, vsak dan hodimo mimo njih in so impozantna. Tak je na primer hrast pred Gimnazijo Velenje, potem so to ogromni kavkaški oreškarji okoli Titovega trga, ki so, zanimivo, v osnovi grmovnice, v Sončnem parku je pestrost teh dreves velika. V mestu imamo tudi nekaj lepih tulipanovcev, eden je pri Osnovni šoli Mihe Pintarja - Toleda. Nekaj lepih, posebnih oreškarjev je ob Tomšičevi cesti, zanimiva vrsta je čuga – iglavec, enega najdemo v Sončnem parku, drugega pri domu krajanov v Stari vasi. V

Sončnem parku sta impozanten himalajski bor in lepa cedra in še in še.

Ali imamo v Mestni občini Velenje skupino, ki bi načrtovala, spremljala sajenje in na drugi strani tudi podiranje dreves?

Načrta, kaj saditi, kje saditi, usmeritve na tem področju, nimamo, prav tako nimamo posebne službe, ki bi se ukvarjala posebej s tem. Sicer pa so sestavni del urbanističnega načrta, ki je sestavni del občinskega prostorskega načrta, tudi zelene

morda najprej izberejo drevesa, zanje poiščejo primerno lokacijo, se pozanimajo, kako velika bodo v končni starosti ter jih ustrezno odmaknejo od stavbe. Upoštevati moramo prostor za krošnjo in korenine.

Kdaj drevo podremo?

Vedeti moramo, da tudi drevo lahko umre, in to nenadoma. Dreves se bojimo ob neurjih in vetrovih, strah nas je, da se bodo podrla ali da bodo veje padale na stavbe ali ljudi. Neizogibno je, da se tudi zdravo drevo ob neurju, streli prelomi,

podre. Kljub vsemu so pa bolj nevarna za te dogodke drevesa, ki so nepravilno negovana. Tak primer je tako imenovano obglavljanje dreves. Čim drevo neprimerno obrežemo, začne iz naravne potrebe po obnavljanju na novo poganjati in vse, kar zraste iz nepravilne rezi, je mnogo bolj lomljivo, krhko. Če drevo realno gledano lahko ob padcu koga ali kaj poškoduje, ga je treba odstraniti. Če nameravamo drevesa na nekem terenu zaradi gradnje podreti, je treba že prej začeti saditi nova, nadomestna. Želela bi si, da v mestu ne bi podirali dreves zaradi gradbenih posegov.

V veliko primerih se da drevo zaobiti, malo spremeniti traso, na primer kolesarske steze, vodovoda … In drevo pustiti pri miru. Skratka, varovati je treba odrasla drevesa in jih res podirati v izjemnih razmerah.

Kakšna je življenjska doba dreves in kdaj je drevo odraslo?

površine. Takšna je zakonodaja, posamezne občine pa ta del bolj ali manj strokovno pokrivajo. Sicer pa bi v strokovni skupini, ki bi opravljala to nalogo, morali biti gozdar, krajinski arhitekt, arborist, agronom, gradbinec in še kdo, skratka različni strokovnjaki, ki razumejo sistem, kot je mesto.

Mini varianta vsega povedanega je domači vrt. Kaj posaditi, da čez leta ne bo napoti nam ali sosedom?

Vse je seveda odvisno od lege, velikosti parcele, objektov … Naj na pomoč pokličem Marijo Terezijo, ki je – seveda predvsem s prehranskega vidika – zapovedala, da mora biti na vsakem vrtu vsaj eno veliko drevo. Včasih so ljudje posadili vsaj češnjo, na podeželju so rasle velike hruške, orehi … Če izbiramo, kaj bi posadili, in si želimo korist od drevesa v obliki plodov, potem posadimo vsaj češnjo. Naredi lepo krošnjo, relativno hitro odvrže liste in pusti prostor soncu v jeseni. Vsekakor pa posadimo drevo.«

Kaj je veliko drevo?

Velika drevesa so himalajski bor, ginko, bukev, hrast – to so drevesa, ki dosežejo višino 30 in več metrov. Velika so tudi drevesa, ki dosežejo 15 metrov. Ko ljudje sami snujejo svoj vrt,

Seveda je življenjska doba različna; nekatera so hitro rastoča in imajo kratko življenjsko dobo. Bukev v gozdu v idealnih razmerah lahko doseže 300 let starosti, v parku doseže 150 let, v mestu morda 70 let. Ko smo v Velenju gradili park Vista, so podrli 30–40 let stara drevesa.

To je doba, ko je drevo odraslo in začne v polni meri opravljati svoje funkcije.

Pogorelo nam je 3500 hektarov gozda na Krasu. Kaj reči ob tem, kdaj bodo spet rastle rastline na teh površinah?

To je katastrofa z več vidikov: za ljudi, rastline, živali, ozračje, zemljo. To je zahtevno območje in razmere postajajo še zahtevnejše, zato bo proces obnove izjemno dolg. Tak požar uniči vse, kar vidimo nad zemljo, in gre v zemljo, poškoduje koreninski del, zemljo kot tako. Na strmejših legah je še nevarnost erozije. Strašna škoda. ��

Ogromni kavkaški oreškarji okoli Titovega trga so, zanimivo, v osnovi grmovnice.

Drevesa v mestu ustvarjajo mikroklimo – senca pod drevesom je drugačna kot pod platnom.

Velenje je mesto v parku, v park spadajo drevesa.

Velenje še bolj po meri invalidov

Sodelovanje v projektu za omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi – Načrt kot podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo

Velenje, 26. julija – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je podpisal dogovor o sodelovanju pri projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi 2022. Glavni cilj projekta je izboljšati mobilnost slepih in slabovidnih, gibalno oviranih, starejših in šolajočih se otrok, ki se uvrščajo med bolj ranljive udeležence v prometu. Pomemben rezultat projekta bo državni zemljevid multimodalne mobilnosti vseh sodelujočih občin.

S pomočjo Geografskega informacijskega sistema bo vzpostavljen zemljevid točk v prostoru (javne stavbe, postajališča, toaletni prostori, parkirišča) in tudi njihova opremljenost s pločniki in ovirami. Projekt bo omogočil celovito, redno vzdrževano in brezplačno uporabo podatkov za mobilnost ranljivih oseb na državni ravni. Projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financira pa Ministrstvo RS za infrastrukturo in za občino ne predstavlja nobenih finančnih obveznosti.

Cilj projekta: samostojna mobilnost gibalno oviranih oseb Mestna občina Velenje kot občina po meri invalidov že vrsto let načrtno razvija, spodbuja in realizira dejavnosti ter ukrepe, ki prispevajo k večji kakovosti

osebnega življenja invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost ter za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom udejanjanja pravic človeka in državljana.

Sodelovanje pri projektu in pridobitev analize posameznih točk v naši občini s pomočjo invalidov bo zagotovo pripomoglo k temu, da bomo lahko še kaj izboljšali, saj gre za izjemno pomemben vseslovenski projekt, v okviru katerega po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, skupaj z invalidi zajemajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart

ter aplikacije za navigacijo. To bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta.

❱Pred kratkim so ponižali več kot 30 robnikov in s tem omogočili boljši in varnejši dostop

Tudi sicer Mestna občina Velenje izvaja številne aktivnosti za izboljšanje življenja invalidov na vseh področjih. Kupili so plažni invalidski voziček za kopanje, ki je namenjen predvsem uporabnikom invalidskih vozičkov, lahko pa ga uporablja

tudi vsak, ki ima težave z dostopom do vode.

Pri dopolnitvi in spremembah obstoječih prostorskih aktov ter pri izdelavi novih prostorskih aktov občina vedno posebno skrb namenja invalidom, predvsem pri prostorskih rešitvah in odstranitvi ovir. Skrbi za odpravljanje ovir, ki onemogočajo ali otežujejo neodvisno življenje invalidov v lokalni skupnosti. Pred kratkim so ponižali več kot 30 robnikov in s tem omogočili boljši in varnejši dostop za invalide in kolesarje ter druge udeležence v prometu. Skrbi tudi za ureditev dostopov za invalide na javnih cestah in ulicah v mestu in namerava s tem nadaljevati tudi v prihodnje. ��

Podjetja razpisala 81 štipendij

Pet podjetij izrazilo potrebo po sofinanciranju štipendij za deficitarne poklice v šolskem oz. študijskem letu 2022/2023

Velenje, 27. julija – Mestna občina Velenje od šolskega/ študijskega leta 2019/2020 sofinancira štipendije dijakom in študentom za deficitarne poklice, ki jih dodeljujejo delodajalci s sedežem v Mestni občini Velenje. Vsako leto objavi javni poziv, na katerega se prijavijo delodajalci, ki želijo pridobiti sredstva Mestne občine Velenje za sofinanciranje štipendij. Letos se je na javni poziv delodajalcem v Mestni občini Velenje za sofinanciranje štipendij za deficitarne poklice v šolskem oz. študijskem letu 2022/2023 odzvalo pet podjetij, in sicer Komunalno podjetje Velenje, Presta, Elektro Jezernik, HTZ in Premogovnik Velenje.

Podjetja so izkazala potrebe po štipendijah za skupaj 81 štipendistov. Od tega 61 za poklicno/srednješolsko izobraževanje, 10 za izobraževanje na 1. bolonjski stopnji ter 10 za izobraževanje na 2. bolonjski stopnji. Prvič se je izkazala potreba po sofinanciranju štipendij za poklice izobraževalnega programa gastronom hotelir. Do prijav za pridobitev štipendij lahko dijaki in študenti dostopajo na spletnih straneh ali oglasnih deskah omenjenih podjetij – na spletnih straneh

podjetij HTZ, Premogovnik Velenje in Komunalno podjetje Velenje, na oglasni deski podjetja Elektro Jezernik, podjetje Presta je javni razpis izobesilo v svojih poslovalnicah. Roki za prijavo na razpise so različni in so navedeni v javnih razpisih podjetij.

Štipendiranje traja do zaključka izobraževanja. Višino štipendije določi štipenditor. Sofinanciranje štipendij Mestne občine Velenje znaša največ 40 % izplačane štipendije in ne presega 40 evrov mesečno za dijaka in 80 evrov mesečno za študenta.

Pogoji za dodelitev štipendije dijakom in študentom so, da imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje in so državljani Republike Slovenije, so vpisani v učni oz. študijski program za deficitarni poklic, ki je uvrščen v nabor deficitarnih poklicev, niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu in hkrati ne prejemajo druge štipendije razen državne štipendije.

V preteklem šolskem letu 2021/2022 je Mestna občina Velenje sofinancirala štipendije 37 dijakom in 12 študentom. ��

Varnost v Premogovniku je vedno na prvem mestu!

Odgovor Premogovnika Velenje na izjavo župana MO Velenje za lokalne medije

Velenje, 29. julija – »Varnost in zdravje pri delu je področje, ki mu v Premogovniku Velenje posvečamo največjo možno skrb in pozornost, to je tudi naš najpomembnejši strateški cilj. Zavedamo se potencialnih nevarnosti, zato stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven,« so poudarili v sporočilu Službe za odnose z javnostmi Premogovnika Velenje.

»Iz izjave župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki jo je v preteklem tednu podal medijem, je lahko razumeti, da je Premogovnik Velenje v zadnjih letih zmanjševal vlaganja tudi na račun varnosti, kar pa nikakor ni res. Sredstev, namenjenih za investicije, v Premogovniku Velenje nismo nikoli zniževali na račun varnosti zaposlenih, so se pa ta zniževala sorazmerno z usmeritvami, da znižujemo število zaposlenih in višino proizvodnje.

V Premogovniku Velenje smo od leta 2012 do danes za investicije namenili približno 180 mio evrov. 95 odstotkov investicijskih vlaganj je namenjenih vzdrževanju proizvodne zanesljivosti, to so vlaganja v posodabljanje strojne

in elektro jamske opreme za zanesljivo in varno izvajanje proizvodnega procesa, gradnjo jamskih infrastrukturnih objektov, vlaganja v reševalne in samoreševalne aparate ter merilnike zračnih parametrov, v informacijsko podporo tehničnih procesov itd.

Med pomembnejšimi investicijami zadnjih let, ki so neposredno vezane na zagotavljanje varnosti, so posodobitev varnostno-tehnološkega informacijskega sistema (VTIS) za spremljanje tehnoloških in varnostnih parametrov proizvodnih procesov, vzpostavitev in posodobitev videonadzornega sistema v jami, nadgrajen je bil sistem bliskavic, ki z zvočnim in svetlobnim signalom opozarjajo na morebitni izriv in izbruh plinov v jami, vzpostavljeno je dodatno elektronsko beleženje vstopa v jamo, uvedeno v zadnjih letih, da lahko vsak trenutek vemo, kdo je kje v jami; posodobljene so termokamere v ex-izvedbi; letos smo zamenjali zavorni sistem izvažalnega stroja GHH, v teku je gradnja izstopnega zračilnega jaška NOP2 za izboljšanje prezračevanja jam PV in s tem povečanje varnosti zaposlenih.

Samo v zadnjih treh letih je bilo v Premogovniku Velenje za investicije

namenjenih 50 mio evrov, pri čemer je bil največji del investicij namenjen vlaganju v opremo za odkope (predvsem za hidravlično in odkopno podporje ter smerne in verižne transporterje), v opremo za pripravska delovišča, opremo za infrastrukturo in transport materiala ter ljudi.

jamska reševalna četa, ki danes šteje 98 članov in je povezana tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni.

Glede županove izjave, da »jama ni ustrezno vzdrževana in da namesto tega raje razmišljajo, da bi uvažali premog« in njegove izjave glede »navodil, ki jih je Premogovnik prejel«, pa do-

sistemske proizvodne vire za oskrbo z elektriko, poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah. Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku tako velika, da zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter resne pripravljalne in preventivne ukrepe vseh deležnikov na slovenskem elektroenergetskem trgu.

Poleg tega imamo za zagotavljanje varnosti vzpostavljen Načrt obrambe in reševanja, v katerem so zapisane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa ter preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem, v Premogovniku Velenje pa deluje tudi visoko strokovna, tehnično in fizično usposobljena

dajamo, da je Vlada RS razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije – namen te je, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov in plina do premoga. Vlada je obenem Slovenski državni holding pozvala, naj organi upravljanja državnih podjetij, ki upravljajo

Poziv vlade SDH-ju razumemo kot formalni poziv, naj proizvodne družbe zagotovijo pripravljenost virov in zalog. Kljub temu da je zalog premoga v pridobivalnem prostoru dovolj, pa je tehnična omejitev letni izkop premoga, za katerega ocenjujemo, da v letih 2022 in 2023 ne more bistveno preseči 2,8 mio ton izkopanega lignita. Zaradi povečanih potreb po proizvodnji električne energije v Termoelektrarni Šoštanj posledično proučujemo tudi možnost uvoza premoga (pregled potencialnih ponudnikov, logistične razpoložljivosti). Ko in če bo objavljen sklep oz. akt, ki bo naslavljal opisano tematiko, pa bodo stekle tudi nadaljnje aktivnosti,« so še zapisali v sporočilu iz Premogovnika Velenje.

�� Služba za odnose z javnostjo Premogovnika Velenje foto: M. Beškovnik

Letošnji veliki načrti blizu cilju

V Občini Šmartno ob Paki v letošnjih prvih šestih mesecih uresničili glavnino načrtovanih aktivnosti –Vrednost vlaganj ocenjujejo na blizu 4 milijone evrov

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki - Ob sprejemanju letošnjega proračuna so v občini Šmartno ob Paki zagotavljali, da je ta naravnan razvojno in da bodo leto 2022 zaznamovale tudi take investicije, ki jih v samostojni občini še ni bilo. Po preteku sedmih mesecev župan Janko Kopušar pravi, da so glavnino največjih nalog že uresničili oziroma da bodo dosegli zastavljene cilje do konca leta.

Velike in manjše naložbe

Med naložbami za zdaj najbolj izstopa gradnja prizidka k javnemu vrtcu ter energetska sanacija starega dela objekta. Gradnja prizidka je končana, do začetka novega šolskega leta se nadejajo, da bo tudi energetska sanacija in da bodo do takrat vrtec v celoti predali svojemu namenu. Prav tako ni bilo malo aktivnosti na drugih področjih, pravi Kopušar. Skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje so v vaški skupnosti Rečica ob Paki obnovili kanalizacijsko in vodovodno omrežje, v polnem zamahu je obnova vodovoda v vaški skupnosti Mali vrh, kjer se bo na javni vodovod priključilo sedem novih uporabnikov. Ti so se do zdaj oskrbovali z vodo iz zasebnega vodovoda.

Odpravili so posledice drsenja zemlje iz leta 2020 pri Vrhovniku v Vaški skupnosti Slatina ter uredili hudourniški potok pri Vovkovih v Skornem. »Za našo lokalno skupnost je zelo pomemben začetek obnove odseka državne ceste Paška vas - Gorenje ter gradnje kolesarske poti Velenje – Mozirje, ki poteka tudi na območju naše občine.«

To so glavne investicije, pojasni Kopušar in doda, da so izvedli še precej manjših, ki so za življenje tamkajšnjih občanov prav tako pomembne. Mednje sodijo izvedba projektov v okviru participativnega proračuna, projekt Las, ureditev ceste proti domačiji Ježovnik v Velikem vrhu, ki jim je ob vsakem neurju povzročala nemalo

vzdrževalnih stroškov.

Vrednost vlaganj v letošnjih prvih šestih mesecih ocenjujejo na blizu 4 milijone evrov. »Na zajeten investicijski cikel smo bili pripravljeni, zajeli smo ga z veliko žlico. Razlog za to je tudi uspešnost pri črpanju denarja iz državnih in evropskih virov.«

Poleti potekajo vzdrževalna dela na športnih objektih

Začetek nove kopalne sezone bo v prvih dneh septembra – Obstoječo podlago bodo zamenjali s keramiko – Razširili bodo doskočišče smučarsko-skakalnega centra pod Velenjskim gradom

15. julija so na Bazenu Velenje pričeli z letnim remontom in drugimi investicijskimi deli. Zato so spremenili obratovalni čas in začasno zaprli veliki in mali bazen ter savno. »Predvideni začetek nove sezone je v prvih dneh septembra,« pojasni direktor Rdeče dvorane ŠRZ Dimitrij Amon ter doda, da v tem počitniškem času poteka tudi sanacija malega bazena.

nicah, ki so jih lani prvič umetno zasnežili.

Vzrok? »Zaradi potreb, ki so se pokazale v lanski sezoni, smo se odločili, da razširimo doskočišče na skakalnicah K8 in K14, tako da bomo omogočili skakalcem varnejše in širše doskočišče, ki ga bodo lah-

diona. Zagotovo je najbolj kritična upravna stavba, ki je zajeta v projektno nalogo. V sušnem obdobju se je pokazala tudi težava travnate podlage na centralnem igrišču, o čemer smo začeli intenzivneje razmišljati v tem času, saj vsakodnevno močenje igrišča zgodaj zjutraj in

Do konca leta v načrtu še …

Letošnja druga polovica leta bo v znamenju dokončanja nekaterih že omenjenih projektov. V preteklih dneh jih je pristojno ministrstvo obvestilo o odobritvi sanacije propusta pri Kodrunu v Tajni. V naslednjih dneh se nadejajo začetka izvedbe še enega projekta, ki so ga načrtovali več let – gradnje podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki. Vreden je več kot 2 milijona evrov, glavnino denarja bo zanj primaknila država. Med drugim načrtujejo še obnovo fasade na objektu Baronija v Šmartnem ob Paki. ��

Sanacija malega bazena »Zaradi dotrajanosti je bilo treba zamenjati umetno podlago. Odločili smo se za menjavo s keramiko, ki bo podaljšala življenjsko dobo malega bazena. Ob sanaciji je treba preurediti tudi prelivne kanale in zamenjati PVC kanalete. Pri zadnji energetski sanaciji Bazena Velenje mali bazen ni bil deležen nobene sanacije razen bazenske tehnike. Zaradi poslabšanja mikrobiološke slike v malem bazenu v letošnji sezoni smo se odločili, da obstoječo podlago zamenjamo s keramiko, ki bo podaljšala življenjsko dobo bazena in preprečila nadaljnje širjenje ter slabšo mikrobiološko sliko v bazenu. Posledično se bo tudi kvaliteta vode izboljšala, čeprav ni bila tako slaba. Smo se pa zaradi morebitnih poslabšanj stanja odločili, da poleti opravimo sanacijo in pripravimo bazen za zimsko sezono,« razlaga Amon.

Razširili bodo doskočišče na skakalnicah K8 in K14

V tem poletnem času izvajajo tudi redna vzdrževalna dela na vseh ostalih športnih objektih. Dimitrij Amon omeni še razširitev doskočišča v smučarsko-skakalnem centru pod Velenjskim gradom, na skakal-

določila najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina

ko v spomladanskem in jesenskem času uporabljali za suhe treninge in priprave.«

Obnova čaka tudi Mestni stadion Ob jezeru Kako daleč je obnova mestnega stadiona? »V letošnjem letu pripravljamo projektno nalogo, ki bo podlaga za celovito obravnavo celotnega območja mestnega sta-

pozno zvečer ne zadošča več. Zato smo začeli razmišljati o menjavi travnatega igrišča. Nobena od teh investicij pa v letošnjem letu ne bo prišla na vrsto, v tem času pripravljamo podlage, da bomo investicije lahko izvedli v naslednjih letih,« pojasni Amon.

Med največje naložbe v Velenju uvrščajo tudi gradnjo urbanega parka, ki bo velik doprinos turizmu v Šaleški dolini. Gradbeno dovoljenje so pridobili 30. junija. Žal so bili zaradi previsoke končne ponudbe obeh prispelih ponudb primorani postopek zaključiti brez izbire izvajalca in odpreti nov razpis.

ki imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 %.

Vlada je izdala Uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema, s katero bo za eno leto omejila najvišje dovoljene maloprodajne cene plina za zaščitene odjemalce.

Ljubljana, 22. julija – Glavno vodilo vlade pri sprejemanju nizov ukrepov proti draginji je skrb za vse ljudi.

Vlada se zaveda, da mora v času energetske draginje, ki je posledica obuditve gospodarstva po pandemiji in ruske invazije na Ukrajino, ukrepati hitro in odločno. Vlada je tako izdala že četrti paket ukrepov za zamejitev draginje – tokrat je z regulacijo maloprodajne cene zemeljskega plina naslovila zaščitene odjemalce.

Zaščiteni odjemalci so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci ter osnovne socialne službe, to so izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi

prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše) in zapori. Med zaščitene odjemalce po zakonodaji sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh.

Najvišje dovoljene cene zemeljskega plina bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023. Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 €/kWh (brez DDV). Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale

0,07900 €/kWh (brez DDV).

Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij, to sta ohranitev 50-% znižane stopnje trošarin in znižana stopnja DDV na 9,5 %.

Prihranki za gospodinjstva

Na letni ravni bo tako povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 %, tisti,

Povprečni odjemalec socialne službe, ki ima sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bo na letni ravni prihranil do 1.390 evrov ali do 11 %, tisti s pogodbami pri srednje dragih dobaviteljih do 8.710 evrov ali do 44 %, tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji, pa do 13.590 evrov letno, kar je tudi do 55 %.

Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 %, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1.420 evrov ali 11 do 34 % na leto.

Mehanizmi za mirno jesen brez negotovosti

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ta teden vsem državam članicam priporočila, naj porabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov, zato je vlada, z namenom

pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, pozvala Plinovode in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja.

Vlada je obenem pozvala podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.

»S sprejemanjem ukrepov bomo nadaljevali, tako da bomo imeli že septembra pripravljene vse mehanizme, ki bodo ljudem in tudi gospodarstvu omogočili gotovo dobavo ter mirni jesen in zimo s čim manj negotovosti,« je na novinarski konferenci ob koncu vladne seje povedal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.

Janko Kopušar: »Na zajeten investicijski ciklus smo bili pripravljeni in ga tudi uspešno uresničujemo.«

Vsako leto je Bazen Velenje zaprt od 15. julija do začetka septembra. Potekajo generalno čiščenje in ostala redna vzdrževalna dela. Vrednost investicije znaša 78.789 evrov.

Zdravnikov ne primanjkuje, v Sloveniji smo le napačno organizirani

Glavni problem primarnega zdravstva niso nevpisani pacienti, temveč nadomeščanje odsotnih zdravnikov, ki imajo vpisane paciente – Vsak mesec dobivajo podatke od ZZZS, koliko ima kakšen zdravnik vpisanih pacientov

Jasmina Škarja

Lansko leto je v precejšnji meri zaznamovala epidemija covida-19, ki je zahtevala tudi v zdravstvenih domovih vzpostavitev spremenjenega sistema dela, ki se je deloma prenesel tudi v letošnje leto. Še vedno se zdravstveni domovi soočajo s številnimi pacienti, ki potrebujejo fizični stik z zdravnikom, administrativnimi obremenitvami, pomanjkanjem zdravnikov in velikim številom telefonskih klicev v ambulante. Zato so za dostopnost do zdravnika uvedli tudi druge možnosti: elektronsko naročanje obrazcev, posvet na daljavo, povratni klic pacientu iz ambulante ...

Z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje Jankom Šteharnikom smo se pogovarjali o problemih, ki težijo paciente in zdravnike in o njegovem videnju problematike zdravstva.

Kje vidite največji problem zdravstvenega sistema?

»Kratkoročne rešitve so v reorganizaciji. V novih pravilih, zmanjšanju in obsegu pravic. Ne samo Slovenija, vse evropske države so 20 let delale na rešitvah (sam sem imel možnost doživeti Avstrijo in Španijo). Slovenci smo v tem specifični. Prvi problem je kader, nimamo ga malo, vendar ga nimamo dovolj. Če bi bil odločevalec, bi določene strukture v zdravstvu skušal reševati izven Slovenije v sodelovanju z ostalimi državami, ker smo premajhni. Medicina se razvija v enormne razsežnosti. V prihodnost zdravstva nasploh se ne bi spuščal, ker me globalno gledano ne zanima. V lokalnem okolju pa je prihodnost transparentna, odvisna je od upravljavca sistema – občine in zasebnega kapitala. Ker pričakovati kaj od države ni ravno optimistično.«

Čemu so namenjene nadomestne ambulante?

»Nadomestne ambulante niso obstajale, smo jo pa v Velenju uvedli v juliju. Glavni problem primarnega zdravstva v Sloveniji niso nevpisani pacienti, temveč nadomeščanje odsotnih zdravnikov, ki imajo vpisane paciente. Odgovornost vsakega zdravstvenega delavca je, da pomaga ljudem, ki potrebujejo pomoč. Za to so št. 112 in služba nujne medicinske pomoči, urgentne službe v bolnišnicah in dežurne službe kadar so razpisane in delujoče, za nevpisane paciente.

Za vpisane paciente pa smo se interno reorganizirali in je nadomestna ambulanta namenjena pokrivanju kratkotrajnih odsotnosti, za dolgotrajno odsotnost imamo drugačno organizacijo. Po priimkih se osebe razdelijo na zdravnike, ki so prisotni. Sistem je zelo zaple-

ten, ljudi ne bi utrujal s tem. Poenostavljeno: če ste imeli deset konjev in so trije obnemogli, vi v tistem trenutku ne morete prepeljati tovora za deset konjev na cilj. Podobno je v sistemu zdravstva. Imeli smo smolo. Dve zdravnici sta si istočasno zlomili roko, kar pomeni štiri tisoč pacientov, to nadomestiti je zelo naporno, tisti, ki delajo, morajo delati še več. Lahko bi se zgodilo, da bi posledično izgubili še kakšnega. Tudi pacienti morajo včasih razumeti, da vsak obisk zdravnika ni nujen. Omogočamo tudi komunikacijo na daljavo, ki še ni stekla, kot bi morala, tisti, ki jo uporabljajo, pa so nad njo navdušeni.«

Kako rešujete problem pomanjkanja zdravnikov v Šoštanju?

»Predčasno se vrača zdravnica, zelo odgovorna, ki bo pomagala pacientom in svojim kolegom, ki so bili zaradi odsotnosti bolj obremenjeni. Včasih takšno situacijo rešujemo z gostujočimi zdravniki iz drugih okolij, kar je delna rešitev. Pri kroničnih bolnikih in bolnikih, ki potrebujejo svojega zdravnika, pa to ni najbolj idealna rešitev, vendar je bolje kot nič. V Šoštanju so imeli razpisano koncesijo, dobili smo zdravnico, ki je začela delati, pa se je odločila, da ne bo delala zaradi notranjih nesoglasij. Na žalost je odšla v Zdravstveni dom Nazarje, kjer nima takšnega vpisa, kot bi ga morala imeti. Pacienti, ki so se pripravljeni peljati v Nazarje ali z njo komunicirati na daljavo, lahko problem torej takoj rešijo. Širše gledano je ta problem rešljiv na celotnem področju Slovenije, je pa res, da se morajo ljudje posluževati druge oblike komunikacije ali pa nekajkrat letno stopiti do svojega zdravnika v sosednji kraj.«

Soočamo se z več covid primeri, a način dela v zdravstvenih domovih terja osebni obisk. Kako pomemben je osebni stik s pacientom?

»Tudi prijateljstva propadajo, če ni osebnega stika. Pregovor pravi 'daleč od oči daleč od srca'. Ljudje smo ustvarjeni, da komuniciramo med seboj. V problematičnih situacijah je pomembno, da imamo pomoč ob sebi, v tem primeru zdravnika. Situacijo v Velenju smo v času epidemije urejali po najboljših močeh, ker smo dopuščali pacientom dostop. Država je pravila veliko bolj omejila, a smo v Velenju stvari drugače organizirali. V specialističnih ambulantah smo delali, kolikor je bilo možno, delno je bilo delo onemogočeno tudi zaradi odsotnosti zdravnikov. Smo pa, kar na žalost bo prihodnost, uvedli nov sistem komunikacije.«

Zakaj so ukinjeni telefoni?

»Predstavljajte si 40.000 prebivalcev in dve telefonski številki. Dnevne potrebe so nad zmogljivostmi, prednost komunikacije po telefonu je, da zdravnik pokliče pacienta, ko je pripravljen in ima kartoteko pred sabo. Produktivnost in rešitev je veliko hitrejša, kot če pacient naključno dobi stik z zdravnikom. Za vse enostavne stvari pa smo uvedli komunikacijo po e-pošti, izkušnje so zelo pozitivne, se pa že vnaprej opravičujem, če katera ambulanta ne odre-

vse, kar pacient potrebuje.«

Lahko zdravnik v nadomestni ambulanti zavrne pacienta?

»Zdravnik nikoli ne sme zavrniti pacienta, če se to dogaja, je neprijetno. Vsi zdravniki morajo biti v vsakem trenutku, tudi na cesti, pripravljeni pomagati ljudem. Zato se mnogi zdravstveni delavci izogibajo javnosti, ker je pacient lahko tudi zelo neprijeten – vleče za rokav zdravnika, ga sprašuje za

Verjamem, da bi vsakdo kakšno preskakovanje izkoristil zase, a če bi vsak to storil enkrat, bi bili prikrajšani tisti, ki takšno pomoč res potrebujejo, kar se pogosto dogaja.«

Ali se preverja število aktivnih pacientov, se lahko zdravniku začasno dodelijo neopredeljeni?

»Zračunajte si. 1.800 deljeno z 200 delovnimi dnevi je 9 pacientov dnevno, kar pomeni, da če bi vsak pacient prišel samo enkrat na leto, je to 9 pacientov dnevno, v povprečju pridejo večkrat. Če imate pa 2.000 ali 2.200 pacientov, pa je situacija težja. Če k temu dodamo nadomeščanje (v povprečju so zdravniki dvajset odstotkov delovnega časa odsotni na nivoju zavoda zaradi izobraževanja, kratkotrajnih in dolgotrajnih odsotnosti, dopusta, porodniških odsotnosti ...) … V tistem trenutku morajo ostali zdravniki, ki imajo tako ali tako previsok vpis, pomagati še tem. Upam, da bodo ljudje razumeli, da tisti, ki delajo, delajo za njih. Tisti, ki ne delajo, jih pa ni, in za te bi moral poskrbeti nekdo drug. Zavod in občina nimata nobenih orodij, da bi to spremenila.«

Zakaj se ob odhodu zdravnika pacienti avtomatsko ne dodelijo drugim?

še vedno nekatere, ki znajo vse, česar v medicini ni več. Primarno zdravstvo ravno tako. Včasih je bil družinski zdravnik pediater in družinski zdravnik, danes imamo razvojno ambulanto, pediatrično ambulanto do šest let, splošnega zdravnika, nujno medicinsko pomoč ... Če seštejete vse ure, niti približno ne moremo zagotoviti zadostnega števila. Zato so ti zdravniki tudi obremenjeni. Tu bodo potrebne spremembe, tako pri sistemu kot pri ljudeh.«

Dotakniva se še nujne medicinske pomoči v Velenju. Kakšno je stanje?

agira ravno v 24 urah. Vendar ne skrbite, ko ste poslali sporočilo, pa niste dobili negativnega sporočila, da ni dospelo, boste odgovor zagotovo dobili.«

Kako je s pošiljanjem elektronske pošte med vikendi?

»Ko smo začeli s tem projektom, smo naleteli kar na nekaj težav in zanimivih situacij. Čas pisanja je bil neopredeljen, nekateri so pisali na dolgo in široko, to pa je tudi z zdravstvenega stališča slabo. Lahko se zgodi, da nekdo v petek zvečer napiše mail, da ga boli v pljučih, v ponedeljek je lahko zanj že prepozno. Zdravstveni sistem ima dežurne službe in nujno medicinsko pomoč za takšne primere. Ljudje, ki takšno pomoč čez vikend potrebujejo, naj se poslužujejo te pomoči. Komunikacija z zdravnikom je omogočena v njegovem ordinacijskem času, ker lahko hitreje odreagira. V prvi fazi se je dogajalo, da bi zdravnik lahko v ponedeljek zaradi količine prejete pošte samo odgovarjal na maile, kar ni smiselno. Sistem je praktičen. Lahko ga uporabljate za napotnice, pripomočke, termine pri zdravniku, recepte ... Skratka

mnenje. V trenutku, ko nekdo vstopi v zdravstveni dom, pa mu moramo nuditi pomoč.«

Ali se preverja število opredeljenih pacientov ali je to samo fiktivna številka?

»Mi smo financirani glede na to, koliko imamo vpisanih pacientov. V povprečju smo številčno nad standardom (1.895). Vsak mesec dobivamo podatke od ZZZS, koliko ima kakšen zdravnik vpisanih pacientov. V Velenju širše gledano ni takega problema z vpisom. Mislim, da smo dobro vpisani, večji problem je pri zobozdravnikih, država pozablja na zobozdravstvo, ki je v slepi ulici. Upam, da se bo to uredilo. Delno je problem tudi ginekologija, vendar v Velenju ne tako izrazit.«

Zaradi česa se ljudje najpogosteje pritožujejo?

»Če bi vsebine dogodkov in obiskov, ki so bili zavrnjeni, lahko razlagali v javnosti, bi ugotovili, da pogosto prihaja do izsiljevanj. Da pacienti ali resnično ne potrebujejo obiska ali gre za dokumentacijo, preskakovanje vrst, izkoriščanje dobrote, ki naj bi bila sistemsko urejena.

»Ker jih ni. Vsak odhod zdravnika ali upokojitev, selitev v drug kraj, zapustitev delovnega mesta povzroči določenim pacientom preglavice. Ampak za te preglavice ni odgovoren zavod, niso krivi zdravniki, ki delajo, kar morajo ljudje razumeti. Oni so vložili denar, ga namenili za zdravljenje, za to, da jim je zdravljenje omogočeno, mora poskrbeti nekdo drug. Občina in zavod sta samo organizatorja tega, kar je mogoče, mogoče pa je samo tisto, kar imamo na razpolago.«

Zakaj primanjkuje zdravnikov? Rekli ste, da jih je na trgu dovolj.

»Zdravnikov po moje ne primanjkuje, temveč smo napačno organizirani. V preteklosti smo obljubljali preveč. Dežurstva in nujna medicinska pomoč sta vzeli veliko zdravnikov iz sistema, subspecializacije ponujajo bistveno kvalitetnejšo obravnavo, vendar to pomeni, da je potreba po zdravnikih večja. Najbolje ljudje poznajo internista, kar je bila ena specializacija, ki je zdravila 20 bolezni. Danes imamo na tej specializaciji deset subspecializacij. Zaradi tega je količina zdravnikov večja, ljudje pa pravijo, da je dosegljivost manjša. Veste, operirati koleno, gleženj, kolk, ramo ali pa komolec ni enako. Iščite zdravnika, ki je specializiran za določeno področje. Ponekod pa imamo

»NMP je del urgentnega centra. Ekipa se ukvarja z delom in preskrbljenostjo ljudi na terenu v resnih situacijah. Obstaja nujna reanimacijska ekipa, v kateri je zdravnik, imamo nujno reševalno vozilo, ki nima zdravnika, vozilo urgentnega zdravnika, ki pride sam na teren, obseg je ogromen. V večini zavodov niti nimajo zaposlenih zdravnikov, gostujejo. Pri preobremenitvi, pomanjkanju, covid bolezni ti zdravniki ne morejo gostovati. Zato imajo določeni zavodi probleme. V Velenju smo v preteklosti skušali razmišljati drugače. Zato imamo zdravnike, ki so redno zaposleni, in smo eden redkih zavodov, ki ima zaposlene na tem področju. Je pa sistem pred spremembo, lahko da bo to področje prevzela bolnišnica, saj gre za dislocirano enoto bolnišnične urgentne službe in bo prišlo do sprememb in bodo na nivoju občine obstajale samo še dežurne in splošne ambulante. O tem bo odločala država, politika.« ��

Priporočila glede uporabe zaščitne opreme

Nimamo pravice preprečiti pacientom vstopa brez maske, vendar je tako kot to, da si umivate roke, zobe, varno vozite svoj avto, to priporočilo smiselno. Tudi sam se včasih sprašujem, ali je kje omejitev petdeset kilometrov na uro res smiselna. Podobno je pri vstopu v zdravstveno ustanovo brez mask. Nam so priporočili, mi smo to uvedli. Upam, da se v tednu ali dveh številke zopet zmanjšajo in bomo lahko znova umaknili uporabo mask. Lahko pa ljudje verjamejo, da je nam najmanj prijetno, da se to mora dogajati. Je pa v naše in njihovo dobro.

Janko Šteharnik: »Upam, da bodo ljudje razumeli, da tisti zdravniki, ki delajo, delajo za njih. Tisti, ki ne delajo, jih pa ni in za te bi moral poskrbeti nekdo drug. Zavod in občina nimata nobenih orodij, da bi to spremenila.«

Današnji čas terja od nas veliko aktivnosti, energije, pripravljenosti za miselne in fizične akcije. Da bi za vse to poskrbeli s počitkom, dovolj spanja, primerno prehrano in rekreacijo, žal mnogokrat ne gre. Nekatera živila, napitki in poživila – na primer energijske pijače – s katerimi si želimo pomagati, pa na dolgi rok kvarno vplivajo na zdravje.

Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu in danes je preplavljen z energijskimi pijačami, ki vabijo z barvito, privlačno embalažo in sladkim okusom ter se oglašujejo kot pomoč pri povečevanju miselnih funkcij in energijskih zalog. Po energijskih pijačah posegajo ljudje, ki si želijo budnosti, ali pa mladostniki, ker se jim to zdi 'kul'. Gre za močno industrijo, katere blagovne znamke so pogosto povezane s športnimi dogodki in z zvezdniki. Zato med mladimi tovrstne pijače hitro postanejo pozitiven simbol. Žal pa jih nihče ne pouči o izredno škodljivem vplivu na zdravje. Veliko strokovnjakov za zdravje svari, da bi jih morali ukiniti! Mladi pa jih radi še kombinirajo z alkoholom in tako nastanejo še bolj strupeni koktajli substanc. Je res vredno?

Pije jih več kot tretjina mladih Slovencev

»Energijske pijače postajajo vedno bolj popularne in glede na podatke Inštituta za nutricionistiko je prodaja teh pijač med letoma 2011 in 2019 narastla za 50 odstotkov. Posebno zaskrbljujoče je, da jih uživa vse več mladih. Po zadnjih podatkih naj bi jih uživala več kot tretjina mladih Slovencev med 11. in 17. letom in vsak drugi petnajstletnik,« navaja podatke Anja Bovha iz Zveze potrošnikov Slovenije. Informacije staršev in osnovnošolskih učiteljev potrjujejo, da tudi v Sloveniji te pijače

vedno pogosteje uživajo mladostniki in celo otroci, kar je pokazala tudi anketa med ljubljanskimi osnovnošolci zadnje triade.

Izmed 280 osnovnošolcev jih energijske pijače uživa 61 %. Največkrat po pouku s prijatelji (36 %), na izletu (28 %) ali doma (24 %). Zadnji odgovor je še posebej skrb vzbujajoč, saj nakazuje, da imajo otroci te pijače na voljo v domačem hladilniku, kjer si jih preprosto postrežejo z vednostjo staršev.

Ne dajo ti kril

»Energijske pijače poleg sladkorja vsebujejo še kofein, taurin in glukonolakton – to so spojine, katerih interakcija naj bi imela spodbuden učinek na centralni živčni sistem, povečala pozornost in zmanjšala zaspanost. V

manjših količinah so za odrasle dovoljene za uživanje. Problem pa nastane pri otrocih in mladostnikih, ker lahko zaradi

svoje manjše telesne mase hitro presežejo še dovoljeni dnevni vnos kofeina. 25-kilogramski otrok, na primer, to je osemletnik, po podatkih Evropske agencije za prehrano že z eno pločevinko preseže najvišji še varen vnos kofeina. Otroku nikoli ne bomo dali spiti dveh ekspreso kav, medtem ko jim

nekateri starši dovolijo uživanje energijskih pijač in lahko spijejo tudi celo pločevinko,« je nazorna strokovnjakinja.

Je v teh pijačah kaj dobrega?

Po energijskih pijačah posežemo, ko potrebujemo energijo: ob športni aktivnosti, ko moramo ali želimo biti dalj časa budni – a ravno v teh primerih ima lahko uživanje večjih količin škodljive posledice. »Če jih uživamo dalj časa, lahko energijske pijače vplivajo na naše spanje – povzročijo motnje spanja, razdražljivost, preobčutljivost – vplivajo tudi na hidracijo telesa, ob dolgotrajnem uživanju pa se razvije toleranca na

kofein in ga moramo uživati vedno več,« pravi Anja Bovha. Čezmerno uživanje kofeina torej lahko kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, tesnobo, glavobole, dehidracijo, bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov, težave s spancem ipd. Porušeni vzorci spanja pa lahko dolgoročno vodijo tudi v pojav kroničnih boleznih, srčno-žilnih, lahko pa tudi duševnih. Ker kofein vpliva na absorpcijo kalcija in ker je v adolescenci proces izgradnje kosti še v polnem teku, lahko redno uživanje energijskih pijač pušča pri mladih dolgotrajne posledice.

Starši bodite zgled

Anja Bovha v prvi vrsti apelira na starše, da otrokom in mladostnikom ne dovolijo pitja energijskih pijač in jim ga ne omogočijo s tem, da je ta pijača na voljo v domačem hladilniku.

»Čeprav je ponekod v Evropi že v veljavi prepoved prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let, tudi na našem ministrstvu

za zdravje menijo, da bi bilo namesto prepovedi prodaje energijskih pijač treba stremeti k podobnemu odnosu kot do kave, ki ni ne prepovedana ne starostno omejena, pač pa je prepoznana kot živilo, primerno zgolj za odrasle.

Predvsem pa je pomembno, da se o tem začnemo pogovarjati. Veliko staršev se ne zaveda, kako nevarno je lahko za njihove otroke uživanje energijskih pijač. V anketi med ljubljanskimi osnovnošolci smo ugotovili, da ima kar 25 odstotkov te pijače na voljo v domačem hladilniku. Zato lahko največ v prvi vrsti naredimo starši, da otrokom razložimo, zakaj energijske pijače zanje niso primerne, kakšen je njihov način delovanja in dejavniki tveganja, in če ne želite, da po njih posegajo, jih raje odstranite iz svojih domov,« polaga na srce staršem Anja Bovha.

Namesto umetnega poživila si zato raje privoščite energijsko vadbo, sprehod po naravi, počitek ali zeliščni čaj ter pravi kakav.

�� Diana Janežič

Energijske pijače lahko občasno uživajo zdravi odrasli ljudje v zmernih količinah. Mešanje z alkoholnimi pijačami ima lahko usodne posledice, saj kofein delno zabriše delovanje alkohola. Glede na dokazane učinke na srce in ožilje uživanje energijskih pijač odsvetujejo ljudem z visokim krvnim pritiskom in bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih lahko povzroči srčne aritmije ali celo hujše zaplete delovanja srčne mišice.

Evropski kodeks proti raku se osredotoča na ukrepe, ki lahko posamezniku pomagajo pri preprečevanju raka. Gre za dvanajst priporočil, ki jih lahko večina ljudi upošteva brez posebnih spretnosti ali svetovanja. Priporočila spodbujajo nekajenje, vzdrževanje normalne telesne teže, telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, omejevanje uživanja alkohola, previdnost pri sončenju, zaščito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu in varovanje pred ionizirajočimi sevanji. Spodbujajo tudi dojenje in cepljenje proti hepatitisu B ter HPV. Priporočajo previdnost pri jemanju hormonskih sredstev za lajšanje menopavzalnih težav in spodbujajo udeležbo v presejalnih programih DORA, ZORA in Svit.

V prvem tednu avgusta obeležujemo svetovni teden dojenja, zato je prav usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je »Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo«.

Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot UNICEF priporočata, da mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu in naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, saj gre za naravni način hranjenja dojenčka. Materino mleko dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja pa naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku.

Pozitivni učinki dojenja na žensko

Dojenje nenazadnje pozitivno vpliva tudi na ženske; zni-

Vabljene nosečnice

žuje tveganja za raka na prsih in jajčnikih, znižuje tveganje za povišan krvni tlak; če si ženska želi dojiti in dojenje (s)teče brez večjih težav, to krepi njeno duševno zdravje. Otročku pomaga pri obrambi pred okužbami, znižuje pojavnost hujših drisk, znižuje tveganja za bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa, preprečuje karies, omogoča skladen telesni razvoj in razporeditev zobovja; s pomočjo tesnega telesnega stika in neposrednega očesnega stika prispeva k občutkom varnosti in zaupanja, kar mu prinaša psihične in razvojne prednosti. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otroka in matere in zaradi okolijskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo. Zavedati se moramo, da

mame za dobre prakse dojenja potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne razmere.

Dojenje se namreč pogosto jemlje za samoumevno žensko dejavnost; celo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire.

Pri tem pa se podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo ali jih celo napotujejo k odločitvam, da ne bodo dojile ali da bodo dojile krajše obdobje, kot bi si želele. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi vloge očeta. Ko gre za dojenje, je njegova naloga predvsem skrbeti za doječo mater, da bo lahko karseda dobro dojila svojega otroka. Bolj ko bo oče vključen v skrb za otroka, močnejša bo vez med njima.

Ob koncu si velja zapomniti tudi to – bodimo hvaležni, da se kultura dojenja ni povsem izgubila.

�� Društvo za boj proti raku Velenje

se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo« je slogan tedna dojenja –Dojenje je naravni način hranjenja dojenčka in pozitivno vpliva tudi na ženske

Kaj vsebujejo energijske pijače? Zakaj so škodljive?

V Evropi že sprejemajo ukrepe o omejitvah prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let. Prvi sta bili Litva in Latvija, v Veliki Britaniji, na Švedskem in Norveškem se že pogovarjajo o tem. Po tragediji na Hrvaškem leta 2021, ko je zaradi zaužitja večjih količin teh pijač umrl 13-letnik, razmišljajo o prepovedi. Tudi v Sloveniji bo treba uvesti nekatere ukrepe na tem področju – predpise za omejitve oglaševanja in prodaje (avtomati z napitki) ter izobraževanja.

Eva Hren je kitaristka – na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala iz kitare – in pevka, ki se poslušalcem predstavlja v različnih žanrih, nastopa solo in z drugimi izvajalci, začela pa je leta 1999 v skupini Katrinas. V sklopu Poletnih prireditev je julija v atriju Galerije Velenje pripravila solo koncert.

Polovica poletja je za nami, polovica še pred nami. Kje ste, kaj delate?

Letos sem po dolgem času spet sprejela koncerte poleti. Sicer sem bila čez poletja malo lenobna, letos pa sem dobila precej ponudb za koncerte, tudi z Big bandom, in tako je moje letošnje poletje živahno.

Dve koronski leti sta vsakomur nekaj vzeli, nekaj dali, predvsem glasbeniki ste bili v težki situaciji brez nastopov …

To je dobro vprašanje, ker je res, da korona ni samo vzela, je tudi dala. Meni je dala mir, morala sem se ustaviti. Ko se človek ustavi, je glava prazna in je prostor za kreativnost. Ta čas sem iz začetne melanholije obrnila v ustvarjanje novega albuma, ki počasi prihaja med poslušalce. S tega vidika sem hvaležna, ker sicer ne vem, kdaj bi se ta album zgodil. Na drugi strani pa je korona vzela koncerte, in ko sem po tem obdobju znova stopila na oder, lani na Ljubljanskem gradu konec maja, je bilo posebno vznemirjenje. Začutila sem vrednost, da imam poslušalce, pa četudi šumijo s papirčki, kašljajo, kihajo (smeh).

Kakšne nastope imate rajši? Nastopili ste na festivalih, na

Ljubši so mi koncerti v intimi

Z Evo Hren o petju v skupini, na festivalih in intimnih koncertih, o mladih glasbenikih in liku Marjane Deržaj

manjših koncertih, solo, v duetih, skupinah …

Glavna razlika je v intimi, ki jo imaš s poslušalci. Na manjših odrih si kot v dnevni sobi in skupaj sklenemo krog. Na velikih odrih pogrešam ta stik, je pa večji zvok, pogled na avditorij je fascinanten, orkester ima svojo moč. Ljubši pa so mi koncerti v intimi.

Začeli ste v tercetu Katrinas, peli še v drugih sestavih …

Izkušnja v tercetu je bila super, držati se moraš svojih linij in discipline. Rada pa imam ta peskovnik, v katerem poznam osnovno melodijo, potem pa se okoli nje igram. Z vidika druženja je petje v skupini vedno fajn, s članicami Katrinas smo spletle prijateljstvo in to obdobje mi je ugajalo. V zadnjem času ugotavljam, da je vsa kilometrina, ki sem jo prehodila, in tudi padci na njej – vredna vsega. Ko zdaj stopim na oder, se mi skoraj ne more več zgoditi nekaj, česar še nisem doživela, ali pa to jemljem bolj življenjsko, ne podre se mi več svet.

Tudi med glasbenimi stili križarite: zabavna glasba, etno, jazz …

Kot se sama spreminjam, se spreminja moj slog. Začela sem z jazzom, nato me je potegnila ljudska glasba, ker smo jo doma veliko gojili. Nekaj časa sem več

pela kot igrala kitaro. Na naslednji plošči se želim predstaviti tudi kot kitaristka, ker je to moj inštrument. Zdaj grem v smeri avtorske glasbe.

Nekaj čisto drugačnega in posebnega pa je bilo verjetno sodelovanje v oddaji Znan obraz ima svoj glas, kjer ste mnoge 'sezuli' z vlogo Marjane Deržaj.

Moram reči, da ta oddaja povleče človeka in mu vse potegne iz žepa. Skozi 12 oddaj ne moreš skriti sebe, ne kot glasbenik ne kot osebnost. Dostikrat se lik zelo sklada s tabo. Pri liku Marjane Deržaj – njena hči mi je napisala prijazno pismo in

zapisala, da sva si po njenem mnenju podobni tudi po karakterju – sem bila tudi sama presenečena, ko sem se zagledala. Včasih pa je bil lik povsem drugačen. Tako sem bila tudi Amy Winehouse, odlična glasbenica, ki je peljala glasbeni slog čisto po svoje, in sem se morala spoprijateljiti s temi liki, tudi z njihovimi temnimi platmi, da sem lahko nalogo dobro izvedla. Nisem več smela biti jaz, ampak postati lik do konca.

Ocene so me v začetku motile; dobila sem nizke ocene pri liku, v katerega sem ogromno vložila, ali pa višje ocene, kjer mi je šlo lažje. Skratka zanimiv koncept oddaje, ki te povleče ven kot

igralca, plesalca in pevca. Super izkušnja, ki jo glasbenikom priporočam.

Ste profesorica kitare na Konservatoriju za glasbo. Kakšne kitariste imamo med mladimi?

Učim klasiko, a vedno bolj skušam spodbujati dijake, da niso samo učenci, ki poslušajo profesorja, ampak da razmišljajo o tem, kaj bodo v življenju počeli. Spodbujam jih, da aranžirajo glasbo za kitaro, napišejo skladbe in jih predstavljajo na tekmovanjih, če kdo poje ali jazzira, da se tako predstavi. Skušam jih vzgajati široko, kot sem široka tudi jaz. Svet je takšen, da takšne glasbenike potrebuje, ne le butične, stili se mešajo.

Vi ste dobili glasbo doma, tudi vaš sin Hugo ima vaše glasbene gene …

On je otrok, ki ne pozna treme, zanj je oder, kot bi nastopal v dnevni sobi. Upam, da je zdaj, ko vstopa v puberteto, ne bo dobil … Preizkuša se, igra kitaro, že od prvega razreda osnovne šole poletja preživlja tako, da gre ob pol devetih igrat na ulico tistih nekaj skladb, ki jih zna. Ulica ga tako uči tega, kaj glasba lahko prinese ljudem. Upam, da bo odnesel košček dragocenosti, ki jo da glasba, tudi če ne bo glasbenik, ko odraste.

Kako vi spremljate druge pevce, kakšna je slovenska glasbena scena v vaših očeh?

Precej hodim na koncerte, ob tem se učim. Imamo ogromno dobrih glasbenikov in želim, da bi mediji, radiji in uredniki bolj podprli novosti, vrteli dobro glasbo, da bi se slišala. Nedavno sem gledala film o Elvisu Presleyju in v tistih časih je urednik, ki je slišal nekaj kvalitetnega, dal dušo in telo, da se je ta glasba vrtela, poslušala. Tako so oblikovali glasbeni okus, iz tega se je razvil val rock and rola. Zdaj pogrešam takšen samurajski del, da bi podprli mladega pevca, dobro glasbo.

Ali je težko biti glasbenik, mladi glasbenik?

Ogromno stvari moraš znati, glasbenik z butično glasbo zelo težko prodre, a če je vztrajen, tudi. Torej je treba verjeti v to, kar delaš, in to se potem tudi sliši. Težko je biti glasbenik, če se držiš ene zadeve in je ne izpustiš. Tako tudi jaz delam nekaj koncertov, nastopov z big bandi, pa z dueti, špansko klasiko na kitari igram s pevko Ireno Yebuah Tiran.

Bi potrebovali več festivalov? Festivali spodbujajo glasbeno ustvarjanje, težava pa je po festivalu. Če si zmagovalec, bi te morala vsaj lastna hiša, organizator festivala, podpreti, da se promoviraš v oddajah. Ko sem zmagala na Slovenski popevki (leta 2019 s skladbo Šesti čut, op. p.), je bila borba, da sem se pojavila v eni oddaji, zvečer ob polnoči … �� Diana Janežič

Šmartno ob Paki, 24. julija –Župnik Župnije Šmartno ob Paki Ivan Napret je v začetku julija praznoval 50 let duhovništva. Minulo nedeljo je zaznamoval zlati jubilej tudi v domači župniji Dol pri Hrastniku, kjer je vodil mašo na praznik tamkajšnjega zavetnika sv. Jakoba. Leta 2002 je kot drugi v samostojni občini Šmartno ob Paki prejel naziv častni občan, pet let pred tem pa priznanje župana omenjene lokalne skupnosti. Priznanja in slovesno praznovanje zlatega jubileja dokazujejo, da ga občani cenijo. Obiskali smo ga in mu zastavili nekaj vprašanj. 50 let duhovništva je lep jubilej. Je tudi pomemben?

»Vsekakor sem vesel, da sem dočakal zlati jubilej. Bogu se zahvaljujem za pomoč, ki me spremlja vse življenje, in za pomoč tistim, ki so mi in mi še stojijo ob strani. Pri tem mislim na domače, na farane okolij, v katerih sem služboval.«

Jubilej ste zaznamovali tako v župniji, kjer delujete, kot v župniji, iz katere prihajate. Katero praznovanje je za vas pomembnejše?

»Eno in drugo. V rojstni fari sem bil krščen, birman, tam sem imel novo mašo, tam imam svoje sorodnike, prijatelje, znance. V Šmartnem ob Paki, kjer bo od mojega prihoda 1. avgusta minilo 41 let, pa sem krstil v tem času več kot 1300 otrok, več kot

Življenjska pot je vijugasta

Zlatomašnik Ivan Napret, župnik Župnije Šmartno ob Paki, meni, da je v župniji zaznati velik čut za potrebe bližnjega – Kar lahko dobrega stori, po najboljših močeh tudi naredi

1300 občanov sem spremljal na poti k zadnjemu počitku in poročil skoraj 340 parov. Povsod so vezi žive.«

Ste si predstavljali, da bo vaša pot duhovništva takšna, kot je bila oziroma je še?

»Na začetku težko, saj nisem vedel, kje vse bom služboval. Življenjska pot ni ravna, je vijugasta, če pri tem mislim tudi na študij v Ljubljani in Mariboru, na služenje vojaškega roka v Bitoli v sedanji Severni Makedoniji, na službovanje v župnijah, kjer sem deloval: kratek čas v Črešnjevcu, v Slovenski Bistrici, osem let sem bil kaplan v Vidmu Krško, kjer je jedrska elektrarna. Povsod sem se čutil potrebnega in mislim, da so me ljudje sprejemali takšnega, kot sem.«

Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da boste v življenju počeli to, kar počnete? Ste morda kdaj obžalovali svojo odločitev?

»Nikoli je nisem obžaloval, ker sem se kot duhovnik počutil vedno potrebnega: najsi bo to v stiku z mladimi, ki sem jih tako

rekoč usmerjal v življenju, da bi bolje spoznali Jezusov nauk (če ga upoštevamo, je življenje lepše), ali na obisku pri več kot 1000 bolnikih v bolnišnicah, še posebej pa na domovih. Na mojo odločitev za duhovnika je vplivalo več stvari, v ospredju pa je bil občutek, da me je Bog poklical, da sem to, kar sem.«

Časi so se precej spremenili. Tudi za duhovnike?

»Res so se, tudi za nas. Ne glede na to pa ostanejo tiste stvari, ki ohranijo vero v Boga in ki so v življenju velika vrednota. Kljub manjšemu številu vernikov se čutim še vedno potrebnega.«

Farani pravijo, da imajo najboljšega duhovnika na svetu. Odlikujejo ga skromnost , gospodarnost, pripravljenost pomagati sočloveku v stiski ne glede na uro in dan. Lahko

tudi vi porečete, da so farani v občini Šmartno ob Paki dobri farani?

»Ja, vsekakor lahko rečem, da je v naši župniji zaznati velik čut za potrebe bližnjega. To opažam na raznih akcijah, kot je bila nedavna, na kateri smo blagoslovili avtomobile in so ljudje

❱»V 41 letih sem krstil več kot 1300 otrok, več kot 1300 občanov sem spremljal na poti k zadnjemu počitku in poročil skoraj 340 parov.«

v zahvalo darovali za misijone. Vedno sem presenečen nad darovi. Pa tudi sicer je tukaj veliko dobrih ljudi. Vesel sem dobrega dela Karitas in sodelovanja z občino.«

Duhovnikov primanjkuje že vrsto let. Zakaj, menite, se mladi v večjem številu ne odločajo za ta poklic? Katere so največje ovire?

»Ponudb je v sedanjem času zelo veliko, precej so se spremenile razmere v družbi, marsikje je drugačno tudi družinsko življenje. Morda je v domovih premalo duhovnega življenja, morda se rodi tudi premalo otrok. Skratka, razlogov je zelo veliko.«

Pa vendarle pravite, da je ta poklic nekaj posebnega.

»Zagotovo je nekaj posebnega. Ne delaš samo zase. Sem v službi Boga, ki me je izbral, poklical, in to poslanstvo opravljam z veseljem tudi v dobrobit ljudi. Pri slednjih ne delam nobenih razlik. Kar lahko dobrega storim, po najboljših močeh tudi naredim. Da rad pomagam, če je treba, ljudje cenijo, kar se kaže pri obiskih. Na moja vrata trkajo ljudje s sosednje Hrvaške, iz drugih okolij, tu in tam tudi domačini.«

Običajno so ljudje, ki opravljajo službo več kot 40 let, upokojenci.

»Duhovniki prave upokojitve ne poznamo. Delamo, pomagamo, se žrtvujemo, dokler se lahko.«

Kakšne so vaše želje, pričakovanja?

»Želim si zdravja in moči, da bi lahko opravljal poklic še naprej. Sicer pa dela nikoli ne zmanjka na vseh področjih. Mislim, da bo treba počasi obnoviti kakšno streho, saj zob časa dela svoje. Stvari so v božjih rokah.«

�� Tatjana Podgoršek

Ivan Napret: »V tukajšnjem okolju se dobro počutim, sem srečen in zadovoljen, bodočnost pa je v božjih rokah.«

Vodilna tema festivala so bili kiti

Škarja

Velenje, 30. julija – Ob Škalskem jezeru se je zgodil že 11. Festival nasedlega kita. Gre za ekološko-glasbeni festival, ki spodbuja in ozavešča mlade. Čez dan je namenjen najmlajšim, za katere so letos pripravili ekološke delavnice in kamišibaj predstave. Zvečer se je festival prevesil v glasbeni večer, ki je postregel s pisanim naborom glasbenih izvajalcev in različnih žanrov.

Otroci so spoznavali tehniko sitotiska

Žiga Mrak, predsednik Festivala nasedlega kita, je zadovoljen, da je odziv vsako leto dober, obisk pa je odvisen tudi od vremena. »Veseli nas, da prihaja vedno več otrok, saj želimo s popoldanskimi delavnicami poskrbeti za najmlajše, večerni

čas pa je namenjen staršem in ostalim obiskovalcem, ki imajo radi glasbo. Sodelujejo tako neuveljavljeni kot že uveljavljeni izvajalci, saj želimo podpreti tudi manj komercialno znana imena slovenske glasbene scene. Letos so otroci spoznavali tehniko sitotiska, sami so tiskali majice, lahko so rezali in lepili, barvali pobarvanke. Ogledali so si lahko tudi štiri kamišibaj predstave, ki sta jih zanje pripravila Boštjan in Nejc,« razlaga Mrak, ki ga veseli, da otroke delavnice in tovrstna umetnost zanimajo ter da vsako leto pritegnejo tudi otroke in starše, ki festivala prej niso poznali.

Dejan Bukovnik, prijatelj festivala, je ponosen, da je festival vsako leto boljši, da je poskrbljeno tudi za dobro hrano

in dobro družbo. »Na festival prihajajo naši prijatelji, družine, njihovi otroci in tisti, ki slišijo, da gre za dober festival, na katerem se naučimo kreativnega dela s kiti, ki so naša vodilna tema. Festival se proti večeru razživi, saj ima noč svojo moč. Obiskovalci prihajajo tudi od drugod, tudi iz drugih delov sveta. Letos so med obiskovalci tudi francosko govoreči,« doda in ne pozabi omeniti, da se ustvarjalci festivala skupaj dogovorijo, koga bodo povabili. Vsi imajo radi glasbo in poznajo glasbeno sceno, zato odločitev ni pretežka.

Živa Zore in Barbara Drev sta na ekoloških delavnicah ugotavljali, da so otroci polni idej. »Majčke tiskamo s sitotiskom, skupaj vtisnemo logotip nasedlega kita na majice. Uživamo z njimi in za njih. S temo

smo omejeni, saj gre za Festival nasedlega kita. Vsako leto skušamo biti inovativni. Na internetu najdemo ogromno stvari in jih prilagodimo otrokom. Vedno znova ugotavljamo, da otroci zelo radi ustvarjajo.«

Organizirali pester

sklop dogodkov, čaka jih še Kunigunda

Da je dogajanje pestro tudi letošnje poletje, pritrdi tudi Maruša Skornišek, programska vodja festivala Kunigunda. »Do zdaj se je na Letnem kinu ob Škalskem jezeru odvil otroški počitniški tabor Indicamp, ki ga je organiziral Mladinski center Velenje, v soboto pa se je zaključil s sklepnim dogodkom,

Jerkoviču in njegovi predstavi Zbogom korona, mi gremo na dopust in filmskim večerom. Malo manj je bil obiskan sobotni koncert indie rock skupine Jonathan, verjetno sta k slabšemu obisku botrovala dopustni čas in vreme.«

Letošnje festivalsko poletje kmalu nadaljujejo in se na Letni kino vračajo konec avgusta, ko začnejo s koncertnim delom festivala mladih kultur Kunigunda, ki se vrača že petindvajsetič. »Tudi letos pripravljamo zelo pester program. Organizirali bomo šest raznolikih koncertnih glasbenih večerov, razstav, inštalacije, uprizoritvene umetnosti (plesne, večerne predstave, modne revije, krea-

Mantra 30°C+

Prvi vzdihljaji poletja v optimistični maniri obetajo očiščenje tegob vsakdanjega življenja, ki slehernico bremenijo večji del dvanajstmesečja. Zgodovina popularne kulture nam lahko brez pretiranega truda ponudi primere te poetične reprezentacije obdobja neznosnih temperatur in nestrpnosti pred kampanjskimi počitnicami: od aristokratskega motiva sladkega brezdelja (dolce far niente), štirih velikih s-jev (sea, sun, sand & sex) šestdesetih in sodobnega fenomena hot girl summer.

Nič presenetljivega torej ni, da imamo že v sredini junija misli napolnjene z iluzornimi idejami in pričakovanji prihajajočih tednov, ki naj bi nam postregli z nebrzdanim hedonizmom. K iluziji veselega poletnega vrveža v veliki meri pripomorejo tudi mediji, ki to podobo reproducirajo globoko v meje neokusnosti. Romantizacija poletja - kot obdobja neodvisnega od muk vsakodnevnega zbujanja in pritoževanja nad neukrotljivim tempom življenja - je v sami srži torej utečena strategija ustvarjanja pritiska.

Ta pritisk v zadnjih letih učinkovito izvršujejo družbena omrežja, nekje med aprilom in majem pa se mnenjskim voditeljicam pridruži še falanga oglaševalskih agencij, ki stremijo k neomejeni prodaji turističnih paketov, kozmetike in dvomesečne vstopnice za najbližji fitness. Popoldanski sprehod vzdolž ene mestne ulice je nekaj tednov ozaljšan s spodbudami v obliki posiljenih podukov tipa »naj bo vaše poletje brez odvečnih kilogramov« ali tračev, kje v predsezoni dopustujejo estradnice. Uročena spirala posredovanega pritiska pa je dokončno dopolnjena z jasno ločitvijo med »moškimi« in »ženskimi« dejavnostmi ter trendi, katerih spolna stereotipizacija opazno presega okvir sprejemljivega.

Nobenega dvoma ni, da se s tovrstnimi oglaševalskimi in medijskimi vzvodi pritiska okoriščajo multinacionalne korporacije - takšen operacijski modus ima nenazadnje sam sodobni kapitalizem, v katerem živimo. Poleg tega, nič kaj presenetljivega strogo-ekonomskega vidika, lahko zaznamo tudi družbeno rezultantno poletni počitniški pritisk. Prva, izrazito očitna posledica je razredno ločevanje. Beri: kdor več plača, bolj uživa! Slednja utvara je predvsem rezultat javnih podob srečnih parov ali družin na Mallorci in Santoriniju, ki na peščeni plaži srebajo predrage koktajle ali se objemajo ob sončnem zahodu. Skrajni stadij te tovarne pritiska pa je sprijaznjenje z domnevno poletno neizpopolnjenostjo, ko zaradi finančnega ali časovnega primanjkljaja iz domače sedežne garniture, v sobi brez klimatske naprave, ugotavljamo, da smo zavistni in tesnobni. Na soroden način se odvija reprodukcija absurdnih podob; brezhibno izklesanih teles, inovativno-pretencioznih prehranjevalnih navad in podpovprečnih lepopisnih bestsellerjev.

Vse našteto pa seveda terja finančna sredstva. Skratka: poletje je verižna reakcija neuresničljivih pričakovanj in neznosnega družbenega pritiska. Da bi se razbremenili okov te verižne reakcije se moramo nemara sprijazniti z dejstvom, da je poletje le še eden od zidakov spektakla, ki ga živimo - spektakla prvotnega navdušenja in kasnejšega razočaranja. Hot girl summer is over, honey! ��

ekološkim Festivalom nasedlega kita. Pred tem smo organizirali pester sklop dogodkov, od filmskih večerov, do koncertov in stand up predstave. Z obiskom nekaterih dogodkov smo nadpovprečno zadovoljni, saj smo ugotovili, da bi za nekatere potrebovali še dodatne sedeže, kar se je pokazalo pri Perici

tivne in intermedijske delavnice). Pridružilo se nam bo tudi Društvo urbanih športov Duša Velenje, ki že sedmo leto zapored pripravlja na Titovem trgu skate session,« našteva Skorniškova in doda, da ko zaključijo z enim festivalom, že razmišljajo o drugem. ��

Matija Pohorec

Jasmina

Maruša Skornišek: »Januarja

Alja Gajšek: »Ne naučimo jih nič novega, damo jim prostor, da lahko ustvarjajo karkoli morskega si želijo. Super jim gre.«

Radijski in časopisni MOZAIK

V teh dneh poslušalcem Radia Velenje družbo dela znan glas Andreje Petrovič, voditeljice in moderatorke, ki jo že vrsto let spremljamo na televizijskih ekranih in poslušamo v radijskem etru. Pozitivna in nasmejana Velenjčanka zase pravi, da jo bogatijo domača zemlja, rože, živali in morski oddih. A temu se je - za Radio Velenje - tokrat odpovedala.

»Poletje je čas dopustov, brezskrbnih dni. Oddiha. Ko me je urednica Radia Velenje Maja Oderlap poklicala, če bi nadomeščala v času dopustov, sem takoj rekla ja. Se vidi, da imam rada radijsko delo in sem se z lahkoto odpovedala morju. Res me je bilo strah dela, čeprav imam kilometrino. A je šlo z lahkoto. Takoj sem padla "noter" ob pomoči Jasmine Škarja, Dragana Berkenjačevića in Mitje Čretnika. Program je fajn, lokalno naravnan z odlično narodno-zabavno glasbo. Priznam. Delo je prišlo ravno ob pravem

času, ko sem bila po izgubi trimesečne muce popolnoma na tleh. Sem namreč velika ljubiteljica in zaščitnica živali in me je smrt male muce, zadnje iz legla prostoživečih mačk, ki je odšla v nov ljubeči dom in se okužila od muce, sprejete iz društva, zelo prizadela.

Trudim se ostati vedno pozitivna, nasmejana, ozaveščati ljudi in se držati človeških vrednot,« je povedala zgovorna Andreja.

Kaj sporoča Andreja našim poslušalcem in bralcem?

»Danes si, jutri te ni. Bodimo hvaležni in ponižni. Naj bo to poletje še naprej prijetno, sončno, sproščujoče. Poskusimo videti v vsem nekaj lepega.« �� tr

ČETRTEK, 4. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 5. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 6. avgusta 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 7. avgusta 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 8. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 9. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 10. avgusta

– 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00

Planinci – veterani, zbrani v pohodniškem krožku UNI 3 Velenje, znajo res uživati življenje. Vedno so dobre volje, nasmejani in fit za pohode po naši lepi deželi. Junija so v Paški vasi, v prijetnem zavetju starega kozolca, ob dobri hrani in pijači, proslavili zaključek študijskega leta. Ob Igorju Centrihu so 'dekleta': Lojzka, Marjanca, Anka in Jerica, ki skupaj štejejo 295 let. Lepo, a ne?

Med obetavne zvezde slovenske, morda na čezmejne glasbene estrade, morda med publicistke-novinarke v sodobnih medijih bi se znala že kmalu umestiti študentka glasbe v Stockholmu in novinarka Veronika Steiner, rojena Mozirjanka. On dan jo je po naključju srečal Čvek, ko je ravno kolebala med rdečim jaguarjem in belim chevroletom corvette C1. Četudi je tokrat morda še odpešačila do bližnjega doma Na trgu, je kazalo, da se bo nekega dne s športno limuzino tudi vozila na lastne koncerte. Katera pa ne bi?

Z zrncem soli

Kdor do zdaj ni verjel, da je vsaka stvar za nekaj dobra, ima letos dokaz. Veliko sonca in malo dežja nam bosta dala veliko morske soli. Žetev bo rekordna. Upamo, da bo kakšno zrnce tudi za v glave.

Prostovoljci

Prostovoljci so tisti, ki za svoje dobro delo ne pričakujejo plačila in nudijo svoje znanje, pomoč drugim ljudem iz svojega prepričanja, dobre volje, altruizma. Kako pa se reče tistim, ki so dobro plačani, pa ne delajo?

Dopust

Včasih smo v tem časopisu pisali, kje dopustujejo znani someščani –politiki, gospodarstveniki … Danes bi nas zanimalo, kje, če sploh kje, dopustujejo navadni ljudje.

Zanimivosti

o vodi

• Približno 70 % človeškega telesa predstavlja voda.

• Veliko več vode, kot je je na površini, je shranjene pod površjem našega planeta.

• Od vse vode na svetu je človeštvo lahko uporablja le 0,3 %. Toliko vode je na voljo v podzemnih vodonosnikih, rekah in sladkovodnih jezerih.

• Ob rojstvu predstavlja voda kar 80 % novorojenčkove teže.

• Priporočen dnevni vnos vode je približno 8 kozarcev.

• Ni nujno, da vso vodo užijemo v čisti obliki – skoraj vsaka hrana ali tekočina vsebuje nekaj vode. Zastrupitev z vodo se največkrat pojavi po pitju velikih količin vode po intenzivni vadbi, ko telo izgubi veliko vode s potenjem.

• Ko človek občuti žejo, to pomeni, da je njegovo telo izgubilo že 1 % vode.

• Teža, ki jo človek izgubi neposredno po telesni aktivnosti, je teža izgubljene vode, ne maščobe.

• Zemlja je zaprt sistem (kot terarij), kar pomeni, da ne izgublja ali prejema snovi. Torej: voda, ki je obstajala na tem planetu pred milijoni let, je še vedno ista voda, ki je na Zemlji danes.

Čevlji z visoko peto so bili prvotno namenjeni bogatim moškim

Visoke pete so v 21. stoletju simbol ženstvenosti, elegance, predvsem pa veljajo za obutev, po kateri v večini posežejo le ženske. Nekatere ženske si pravzaprav ne predstavljajo dneva službe, ne da bi zjutraj obule visoke pete, brez

njih se jim zdi njihova oprava oz. obleka nepopolna. Toda ta ultra ženstveni oz. dekliški simbol je bil najprej izumljen za moške. Kdo bi si mislil! Perzijski moški so namreč začeli trend visokih pet v 10. stoletju. Nanje so kasneje prisegali tudi jahači in kavboji. Tako so čevlji z visoko peto večinoma veljali za moško modo do 18. stoletja, ko so jih prevzele ženske. Prva znana ženska, ki naj bi obula pete, je bila menda Katarina Medičejska (1533). V Angoli našli 170-karatni rožnati diamant

žnati diamant zadnjih tristo let. Francoska vlada poroča, da gre menda za enega najredkejših in najčistejših naravnih kamnov. Angola je kot država izredno ponosna na zgodovinsko najdbo, diamant pa so poimenovali

po najdbišču – Lulo Rose. Gre za enega najčistejših ter najredkejših diamantov oz. naravnih kamnov, ki ga bodo lahko prodali na dražbi za več deset milijonov evrov. Spomnimo se rožnatega diamanta Pink Star iz leta 2017, ki je bil na dražbi v Honk Kongu prodan za dobrih 71 milijonov evrov.

Zvezdiški finale na teniškem turnirju v Umagu

Ta vikend se je zaključil tradicionalni teniški turnir Plava Laguna Croatia Open, ki je potekal od 22. do 31. julija v Umagu. Mesto Umag v vseh dvantridesetih izvedbah turnir-

ja še ni bil priča tako zvezdniškemu finalu, ki so si ga gledalci lahko ogledali ravno letos. Finale sta namreč igrala Španec Carlos Alcaraz in Italijan Jannik Sinner, oba prvokategornika ter prvi in drugi nosilec turnirja. Nekaj težav je imel Španec v polfinalu proti Zeppierijem, ko si je med tekmo poškodoval gleženj, a se vseeno odločil, da odigra finale. Kljub temu, da so stavnice v vlogo favorita postavljale Alcaraza, si je zmago zagotovil Italijan Jannik Sinner. Proti Špancu je naslov v Umagu osvojil v treh nizih, 6:7, 6:1 in 6:1. Za Italijana je to letos prvi naslov ter prvi na peščeni podlagi, Španec pa si je kljub porazu zagotovil napredovanje na četrto mesto ATP lestvice.

⏬

lahko le v poletnih mesecih ujame delavne ljudi –v brezdelju. Morda pa je bila med Borisom Goličnikom in Francem Roscem težka debata, pa sta se morala malo nasloniti. Poslanec še ima malo počitnic, gasilec pa je že moral garati na Krasu.

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Bevče – le hrib stran od mesta, a na podeželju

Osrednja značilnost vasi je cerkev svetega Nikolaja (Miklavža) iz 16. stoletja, ki je tudi kulturno-zgodovinski spomenik in je osrednji lik grba KS Bevče. V Bevčah se pohvalijo še z eno značilnostjo – kozolcem. Jih je kar nekaj in so vredni ogleda.

V grbu so tudi trije lipovi listi, ki obeležujejo tri značilne lipe v vasi - lipa pri cerkvi in Krušnikova lipa v središču vasi sta častitljive starosti. Tretja lipa je bila posajena ob razglasitvi samostojnosti Slovenije. K njenim koreninam so položili ustanovno listino KS in prvi slovenski denar. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa so posadili še eno lipo.

Brez gasilcev tudi v Bevčah ne bi šlo

Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Bevče je že od leta 2008 Bogomir Trebičnik.

Predstavite nam vašo krajevno skupnost, ljudi in življenje v njej!

»Smo krajevna skupnost z okoli 500 prebivalci. Nekaj je pravih kmetov, imamo tri večje kmetije, na katerih se ukvarjajo z živinorejo. Imamo tudi nekaj podjetnikov in storitvenih dejavnosti. Večinoma pa se krajani vozijo na delo v Velenje in druga mesta.«

Katera društva delujejo v Bevčah in kako se krajani vključujejo v njihove aktivnosti?

»Največje in najbolj aktivno društvo, ki je tudi gonilna sila celotne krajevne skupnosti, je PGD Bevče. Ustanovljeno je bilo leta 1952, torej letos praznuje 70 let obstoja, njegovi člani pa so poleg Bevčanov tudi prebivalci sosednjih KS. Imamo še Kulturno-prosvetno društvo, ki pripravlja kulturni program za vse prireditve, Konjeniški klub Bevče, upokojence pa združuje DU Velenje – pododbor Gorica-Bevče, ki organizira razna druženja in športne dogodke med društvi.«

Katere so tradicionalne prireditve v Bevčah in kakšna je udeležba krajanov?

»Najprej naj povem, da zadnji dve leti zaradi pandemije in protikoronskih ukrepov prireditev nismo organizirali, sicer pa jih imamo kar nekaj. Glede na to, da so najbolj aktivni gasilci, se naših akcij udeležujejo

krajani vseh starosti, od mlajših do starejših. Prireditve, ki ne potekajo na prostem, so v dvorani gasilskega doma, tam pa se odvijajo tudi športna udejstvovanja.

Januarja skupaj z gasilci organiziramo nočni pohod na Tuševo, udeležba je od 20 do 50 krajanov. V zimskem času se krajanke udeležujejo vadb za krepitev zdravja v dvorani gasilskega doma. Skozi celo leto je ob sredah dvorana namenjena športnemu druženju krajanov. V aprilu imamo vsako leto čistilno akcijo v okviru občinske čistilne akcije, udeleži se je okoli 10 do 20 krajanov. Tradicionalno postavljanje mlaja na roke izvedemo v aprilu, dogodka se udeleži okoli 50 krajanov. V ju-

❱Največje in najbolj aktivno društvo, ki je tudi gonilna sila celotne krajevne skupnosti, je PGD Bevče.

niju izvedejo naši gasilci tekmovanje za Grudnikov memorial za starejše gasilke in gasilce ter tekmovanje članic in članov za pokal KS Bevče. Pri tem sodelujemo tudi mi. Je pa bilo letos to tekmovanje posebno svečano ob 70-letnici delovanja PGD.

Naš krajevni praznik je uradno 25. junija, a smo ga že pred leti prestavili v september, ker je takrat na splošno manj prireditev, ljudje so že z dopustov, vreme pa je še primerno za druženje na prostem. Tako 30. septembra počastimo krajevni praznik in krajane, starejše od 70 let. Naj omenim, da je teh v letošnjem letu 50. Na tej prireditvi orišemo preteklo delo, plane za naprej, podelimo priznanja, izvedemo kratek kulturni program, ob zakuski in pijači pa se na obeh prireditvah družimo.

Skupaj z gasilci vsako jesen organiziramo izlet krajanov v različne pokrajine naše domovine, kjer spoznavamo znamenitosti in običaje.

Sodelujemo s sosednjimi krajevnimi skupnostmi in vsako leto smo gostje in kdaj tudi gostitelj kakšnega športnega srečanja.«

Najpomembnejši projekt je kanalizacija

Prebivalci 19 krajevnih skupnosti in mestnih četrti imajo

seveda različne potrebe in želje glede ureditve kraja; mestne drugačne kot primestne. Zato Mestna občina Velenje posebno pozornost namenja primestnim območjem, kjer je treba urediti manjkajočo infrastrukturo. V KS Bevče so večji investicijski projekti gradnja kanalizacijskega omrežja, ureditev parkirišča za tovorna vozila ob regionalni cesti Velenje-Celje, gradnja državne kolesarske povezave, nadaljevali pa bodo tudi z gradnjo javne razsvetljave. Pričenjajo s postopki umestitve otroškega igrišča ter priprave strokovnih podlag za umestitev pločnika iz KS Gorica do KS Bevče.

dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Zaključek investicije, ocenjene na 600.000 evrov, predvidevajo v letu 2025.

Do konca leta 2022 načrtujejo zaključek gradnje državne kolesarske povezave do Dobrne, ki bo potekala skozi Vinsko Goro. Kolesarska povezava je dolga 6,4 km (od Velenjke do meje z Občino Dobrna) in bo omogočala dnevno mobilnost ter kvalitetno kolesarsko povezavo Velenja z

na. Z investicijo bodo izboljšali svetlobno-tehnične razmere in tako zagotavljali večjo varnost prebivalcev.

Bevče rastejo s priseljenci in otroki

Po treh mandatih predsednika Sveta KS Bogomir Trebičnik priznava, da je bilo veliko postorjenega, izboljšanega, želja in potreb pa seveda nikoli ne zmanjka. »Bevče rastejo s pri-

smo določili lokacijo ob gasilskem domu. Ta predlog smo že posredovali MO Velenje in čakamo na odgovor. Želimo eno nekategorizirano cesto prekategorizirati v občinsko in postopki, ki jih mora izvesti KS, potekajo. Radi bi se tudi približali mestu z razširitvijo proge mestnega lokalnega prometa Lokalc in z izposojo koles BICY. Seveda si želimo rednega vzdrževanja cest, bankin in meteornih kanalov ob cestah.

❱Želje krajanov so: gradnja otroškega igrišča, pločnik ob cesti Bevče–Gorica, mestni promet Lokalc, kolesa sistema Bicy, optično omrežje.

Največja želja in potreba pa je ureditev pločnika ob cesti na Gorico, saj je zaradi gostega prometa od križišča pri Obircu do Gorice varnost pešcev ogrožena. Druge pešpoti na tej relaciji namreč ni.

Želimo tudi, da bi zavijanje v Bevče z regionalne ceste pri kapelici postalo varnejše, kot je zdaj. Mogoče bi to bilo z označbami in ureditvijo srednjega pasu za zavijanje v levo. Pove-

Za pripravo dokumentacije, projekta, pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnjo kanalizacijskega omrežja naj bi namenili okoli 300.000 evrov. Začetek gradnje kanalizacije, ki jo bodo izvajali po fazah, načrtujejo v letu 2023. Z zaključeno investicijo bodo 19 hišam omogočili priklop na javno kanalizacijsko omrežje.

Zaradi potrebe po ureditvi parkirišča za tovorna vozila pri Obircu bodo letos pričeli s postopki pridobitve projektne

Dobrno. Skupna ocenjena vrednost projekta, ki ga vodi Direkcija za infrastrukturo, znaša 3 mio evrov. Ob tem je treba urediti varen dostop iz Bevč na regionalno kolesarsko povezavo. Letos je v načrtu še gradnja novega odjemnega mesta javne razsvetljave. Namestili bodo devet svetilk v dolžini 200 m ter uredili osvetlitev od gasilskega doma in odcepa mimo Kore-

seljenci, novimi hišami in novimi družinskimi člani. Ob moji preselitvi pred leti v Bevče nas je bilo manj kot 400, zdaj nas je več kot 500. Lega je ugodna, smo le hrib stran od mesta in vendar na podeželju, mimo nas gre regionalna cesta.«

Bogomir Trebičnik še o željah in potrebah krajanov: »Velika želja krajanov je postavitev otroškega igrišča. S PGD Bevče

Večji investicijski projekti so: gradnja kanalizacijskega omrežja, ureditev parkirišča za tovorna vozila ob regionalni cesti Velenje–Celje ter gradnja državne kolesarske povezave in javne razsvetljave.

dati namreč moram, da to cesto skozi Bevče kar precej voznikov na poti s Koroške ali na Koroško uporablja kot bližnjico, ob zastoju, nesreči pa sploh ves promet teče skozi Bevče.

Še en prometni problem moram izpostaviti: varno vključevanje kolesarjev iz Bevč na drugo stran regionalne ceste na novo kolesarsko cesto. Občina ta problem pozna in išče načine, kako to speljati.

Za konec pa še to: radi bi v Bevče pripeljati tudi optiko, saj vemo, da se danes vedno več dejavnosti izvaja na daljavo, po računalnikih.«

�� Diana Janežič

Zavijanje levo v križišču za Bevče pri kapelici je na regionalni cesti Velenje-Celje zelo nevarno.

Bogomir Trebičnik je predsednik Sveta KS Bevče od leta 2008.

Krajevna skupnost Bevče je bila ustanovljena leta 1974 – Meji na sosednje Krajevne skupnosti Vinska Gora, Gorica, Šalek, Šentilj, Staro Velenje in Paka pri Velenju.

Cesta iz Bevč do Gorice je razmeroma ozka in je edina pešpot za krajane. Da je v uporabi, kaže tudi široka bankina, zato si krajani želijo pločnik.

pratika

Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči

Avgustovski svetniki najpogosteje napovedujejo vreme za jesen

Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Če velikega Šmarna (15. 8.) sonce peče, dobro vince v sod poteče. Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, celo jesen drži. V nebo se je dobro ozreti tudi na jernejevo (24. 8.). Če je ob Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti.

Kaj nabirajo

zeliščarji?

V avgustu so dnevi odlični za nabiranje zelišč. To počnemo v zgodnjih jutranjih urah, v času, ko se posuši rosa. Nabirajmo zdrave dele zelišč in jih povežimo v šopke za sušenje. Gnile dele odrežemo. Avgust je ugoden čas tudi za nabiranje melise, mete, origana in timijana. Na mesta ubranih zelišč lahko posadimo nova dvoletna zelišča, kot so peteršilj, rabarbara ali kumina. V zadnjem poletnem mesecu zeliščarji radi obogatijo zaloge. Nabiramo kamilico, materino dušico in pelin. 24. avgusta goduje sv. Jernej, znan kot nabiralec zelišč, saj naj bi imele prav na ta dan rastline posebno moč. Gospodinje so zdravilne rože, ki so bile nabrane na 24. avgusta, vmešale v maslo in pripravile Jernejevo mast, ki so jo čez leto uporabljale za zdravilo, predvsem za celjenje ran, bolečine v križu in za razna kožna obolenja. Avgusta še lahko nabiramo in sušimo liste oreha, ki so bogati z zdravilnimi čreslovinami. Nabiramo tako, da z osrednjega stebla posmukamo posamezne lističe ter jih hitro posu-

šimo pri 40 stopinjah, da ne počrnijo.

Dobra misel že od nekdaj slovi kot raznolika in blaga zdravilna rastlina, o čemer priča že njeno ime. Med drugim jo uporabljajo za nekatere prebavne težave, saj naj bi dobra misel spodbujala delovanje jeter, pogosto je sestavina čajev proti prehladu, v pomoč naj bi bila pri celjenju ran, povrhu vsega deluje še rahlo pomirjevalno.

Hmeljevi storžki v avgustu zrastejo le na ženskih rastlinah. Nabiramo jih vse do septembra. V tradicionalni rastlinski medicini se pripravki iz posušenih hmeljevih storžkov uporabljajo proti anksioznosti, nespečnosti, napetosti, vznemirjenosti in tudi za blaženje simptomov menopavze ter spodbujanje menstruacije. Poznan je tudi ugoden vpliv na prebavo, spodbujanje teka zaradi grenčin in lajšanje črevesnih krčev.

Angelika cveti julija in avgusta, a

samo enkrat in nato odmre. To staro, zelo aromatično kobulnico so nekoč zelo cenili kot zdravilo za vse bolezni. Njeni učinki so vidni predvsem pri težavah s prebavili, ljudsko pa naj bi bila v pomoč tudi pri revmi, menstruaciji, napihnjenosti, boleznih jeter in kašlju.

Srčnico so nekoč uporabljali za zmanjšanje anksioznih stisk med

porodom in ob želodčnih težavah. Z njo so odganjali zle duhove. Ima dokaj neprijeten vonj in grenak okus. Za sušenje avgusta nabiramo cvetočo zel, ki jo narežemo in posušimo.

Na vrtu sadimo motovilec in špinačo

Pobiramo pridelke in pripravljamo vrt na prihajajočo jesen. Delo na vrtu zaznamujeta okopavanje in redno zalivanje pridelkov, da bi lahko plodovi lepo dozoreli. Avgusta lahko začnemo sejati motovilec in špinačo, ki bo dozorela za čas zimske solate. Pobiramo krompir, čebulo, koruzo, peso, česen,

korenček, paradižnik, stročnice in bučke.

V prazne gredice, ki ostanejo po pobiranju spomladanskih pridelkov, lahko ponovno posadimo zimske pridelke, kot so zimska solata in redkvica, a pri tem pazimo, da bomo kolobarili in jih posadili glede na dobre in slabe sosede. Avgusta lahko izkoristite tudi čas za ponovno sajenje jagod.

Posebno skrb namenimo paradižnikom, da ne bodo trpeli suše, saj lahko tako razvijejo bolezni, plodovi pa lahko začnejo gniti. Poleg tega redno odstranjujemo plevel, saj ta po nepotrebnem krade vodo našim vrtninam. Prav tako redno opazujemo vrtnine glede znakov bolezni. Nestanovitno vreme zaradi visoke vlage in temperatur lahko povzroči razvoj bolezni in plesni ter uniči pridelke.

Nadaljujejo

pasji dnevi

se

Skoraj ves avgust trajajo tudi pasji dnevi: od 23. julija do 23. avgusta. Danes so splošno znani kot najbolj vroči dnevi poletja. Pravijo, da kakršno vreme bo prvi pasji dan, takšno bo vse do 23. avgusta.

Konec starega

in začetek

novega čebelarskega leta

Čebelar ima avgusta polne roke dela. Avgust je namreč znan kot konec starega in začetek novega čebelarskega leta. Čebelar se odloči, koliko panjev bo zazimil, in nadaljuje s krmljenjem čebel, saj ve, da bodo čebele, ki se izležejo avgusta in septembra, prezimile.

V vinogradih je pestro!

V vinogradih imajo glavno besedo klopotci. So posebnost, ki jo poznamo le na Slovenskem. So simbol časa, ko se človek veseli dela, ki ga je že opravil, hkrati pa že živi v pričakovanju, kakšna bo letina in njena kakovost. Ko so se nekdaj oglasili klopotci v goricah, otroci niso več smeli v vinograd, saj naj bi se v vsakem grozdu skrivala kača. Gospodinje pa so morale kokoši zapreti v kurnik, da ne bi zašle v vinograd in tam delale škode. Grozdje je imelo čas, da se je v miru mehčalo in čakalo na trgatev.

Avgusta je poletje v polnem razcvetu. Naužijte se sonca, toplih poletnih večerov in petja čričkov, kajti že septembra bo na vrata potrkala jesen.

za pot v hribe

V planinah veje svež veter

Rogla in Terme Zreče

Uvrščata se med največje ponudnike turističnih storitev v destinaciji in regiji. Rogla je znano smučarsko središče, ki je zanimiva za preživljanje prostega časa v naravi tudi poleti. Nahaja se na Pohorju na nadmorski višini okoli 1500 m. V letošnjem poletju so posebno pozornost namenili aktivnostim v naravi na svežem gorskem zraku - Pohorska vasica, Jezernikov park, Čutna pot z energijskim parkom, Medgeneracijski vadbeni park, pohodništvo in vedno bolj aktualno kolesarjenje - ter avtentičnosti gastronomskih in kulturnih značilnosti Pohorja. Obiskovalci Rogle so tisti, ki želijo del poletja preživeti na svežem zraku in v naravi, tako domači kot tuji. Glede na trenutno stanje povpraševanj in rezervacij pričakujejo dobro poletno sezono, ki

oskrbnica začasne 'koče' Alenka Vetrih. Za vikende je pestro, med njihovimi rednimi obiskovalci so pohodniki, kolesarji, veliko je tudi tujih gostov (Madžari, Nizozemci, Čehi ...).

Nudijo pester izbor hrane, kot so enolončnice (pasulj, jota, bograč, golaž, zelje s klobaso, boranja, polnjena paprika) ter gobovo juho z ajdovimi žganci, domače široke rezance z gobami ... V ponudbi nikoli ne manjkajo jabolčni in borovničev štrudelj ter skutini in ajdovi štruklji z orehi. Občasno pa goste razveselijo s kakšno drugo sladico – pito iz ajdove kaše z jabolki.

Najbolj veseli so, da se gosti radi vračajo, s tem pokažejo, da se pri njih res dobro počutijo in da so vedno dobrodošli.

Planinski dom Gora Oljka

številne vrhunske športnike in ekipe, ker jim

razmere za priprave in regeneracijo ali rehabilitacijo. V letošnjem poletju bodo na Rogli in v Termah Zreče gostili osemnajst nogometnih klubov. Posebnost ponudbe je pestro doživljajsko dogajanje na prostem. Poleg že obstoječe športne infrastrukture, urejenih in označenih pohodnih ter kolesarskih poti so obogatili ponudbo za družine, ki jim predstavljajo primarno ciljno skupino. Zelo prepoznavni so z edinstveno Potjo med krošnjami. Izletniške točke, ki jih je vredno obiskati ne glede na to, ali je izhodiščna točka na Rogli ali v Termah Zreče, so: obisk Žičke kartuzije, vinske kleti Zlati grič in starega mestnega jedra v Slovenskih Konjicah, Ošlakove kovačije, Skomarske hiše in muzejske zbirke, posvečene pohorskemu pesniku Juriju Vodovniku, farme jelenov Arbajter na Zreškem Pohorju, graščine s periščem in Oplotniškega Vintgarja v Oplotnici ter Centra Noordung in Beškovnikove kašče v Vitanju.

Koča na Mozirski planini

Še vedno so na nadomestni lokaciji, potem ko je koča pogorela, ampak se kljub temu trudijo, da nudijo gostom prijaznost in pozitivno energijo. Se pa že zdaj veselijo selitve v novo kočo, ki jo gradi PD Mozirje. Še vedno zanjo zbirajo sredstva. Pri društvu lahko kupite majice in bidone, s tem pa pripomorete h gradnji pogorele koče. Letošnja poletna sezona se je začela kar dobro, pove

Je 734 m visoka 'gora', kraški osamelec, ki je dostopna tudi z avtomobilom. Na vrhu stoji baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma. Gre za zelo priljubljeno pohodniško točko za domačine in tudi druge. Na Goro Oljko se lahko povzpnemo po več poteh. Poti so dobro označene in uhojene. Tik pod vrhom Gore Oljke je planinski dom Gora Oljka, kjer pohodniški ali romarski izlet vsak dopolni z okusnim obrokom, sladico ali samo okrepčilno pijačo in se naužije lepih razgledov.

V planinskem domu nudijo pogostitve ali zabavno druženje tudi večjim skupinam po predhodnem naročilu (sprejmejo lahko do 100

oseb). Pri njih lahko prenočite v 9 sobah, kjer je 26 postelj, ali na skupnih ležiščih z 20 posteljami. Dom je odprt vse leto, od torka do nedelje. Oskrbnika doma sta Aleš in Berta.

Pogled z Gore Oljke seže na Posavsko hribovje, Kum in Mrzlico. Na zahodu vidimo Menino, Golte, Smrekovec in Raduho, ko se uzremo na severno stran, bomo ugledali Peco, Uršljo goro, Pohorje in Paški Kozjak. Izjemno lep je razgled na Spodnjo Savinjsko dolino od Letuša do Celja, na del Zgornje Savinjske doline z Mozirjem in na del Šaleške doline z Velenjem. Gora Oljka je kot znamenita pohodniška točka vključena v Savinjsko, Šaleško in Polzelsko planinsko pot.

Kope

Kope so znano zimsko smučarsko središče na Koroškem, toda tudi letna sezona je pri njih bogata z dogodki. Gostje radi pobegnejo iz vročine v bolj prijetne temperature, na 1300 metrov nadmorske višine. Vsak vikend med 30. julijem in 21. avgustom je odprt bike park Kope, obratuje pa tudi štirisedežnica Pungart. Ponujajo najem električnih in navadnih koles ter vodene kolesarske ture.

Grmovškov dom na Kopah leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki veže Mislinjsko in Dravsko dolino. Odprt je vse leto. Nahaja se na sedlu med Veliko Kopo (1542 m) in vrhom Otiše (1416 m). Z vrha se odpre lep razgled proti Črnemu vrhu, Paškemu Kozjaku, Smrekovškemu pogorju, Uršlji gori ter za njo

Alpam. Sobe v domu so preproste, a prijetne. Vsaka ima umivalnik, sanitarije in tuši so etažni. Izbirate lahko med 2, 3, 4, 5 in 6-posteljnimi sobami. Na voljo so jedilnica, lovska soba s kaminom, centralno ogrevanje, elektrika in telefon. V sklopu doma deluje tudi prostorna restavracija za 200 oseb, pod njo sta Holcer pub in velika sončna terasa.

Nastanitev ponuja tudi Lukov dom, prijazno in domače prenočišče v neokrnjeni naravi na Kopah. Sprejme lahko do 180 gostov v prijetno opremljenih, prostornih sobah.

Obiskovalci so predvsem navdušenci nad naravo, vseh starostnih skupin, družine, ki jim veliko pomeni brezplačni vsakodnevni animacijski program v Lukovem domu. Dnevni obiskovalci najraje obiščejo energetske točke na Veliki Kopi. Ob poti nanje se ustavijo ob Petelinjem jezeru, kjer imajo ob nedeljah možnost največjih nedeljskih samopostrežnih kosil pri Grmovškovem domu. ��

bo primerljiva oziroma uspešnejša od poletne sezone 2019. Tujci bodo ustvarili okoli 30 % nočitev. Rogla in Terme Zreče gostita tudi

omogočijo odlične

osrednjim Kamniško-Savinjskim

(2)

Slovenija je čudovita dežela tudi v tem smislu, da nam sploh ni treba daleč, pa smo že v naravi, sredi gozdov, na bližnjem hribu. Lahko si vzamemo uro, dve, lahko dopoldne ali pa užijemo cel dan. Lahko gremo do prve koče na čaj ali enolončnico, lahko prespimo prek vikenda in si res odpočijemo. Tudi Šaleško dolino obkrožajo ravno dovolj visoki hribi, da rabimo le malo kondicije, časa in volje – in že smo v čisto drugem svetu. Vabljeni v hribe!

Foto: Iztok Medja

Foto: Jože Miklavc

Mozirske planine, Foto: Jože Miklavc

Med nami so obrazi, ki izstopajo iz sivine povprečja, a zanje zaradi njihove skromnosti veliko ljudi ne ve. Mednje lahko uvrščamo tudi 17-letnega Tadeja Kumra iz Slatine v občini Šmartno ob Paki. Fant namreč obiskuje dve srednji šoli – Srednjo zdravstveno v Celju ter Ekonomsko-turistično v Italiji. Hkrati je član slovenske mladinske košarkarske reprezentance, ki se že spogleduje s člansko, tovrstne izkušnje pa si že leto dni nabira v italijanskem klubu Next stop Rapallo, v katerem spada med stebre ekipe. Predvsem pa je Tadej eden redkih mladih, ki verjame, da je tam, kjer je volja, tudi pot.

Če si nekaj želiš in si za to pripravljen kaj narediti, potem …

Da je športnik po duši, izda kar sam s tem, ko od vsega najprej nameni pozornost košarki. Čeprav je v njegovem domačem kraju doma nogomet, ga je najprej pritegnila atletika, starejši brat pa je glavni krivec za to, da je še kot učenec na razredni stopnji začel pri KK Elektra Šoštanj trenirati košarko. »Všeč mi je in vesel sem, da sem bil pri 15 letih prvič povabljen v slovensko reprezentanco v kategoriji do 17 let. Pred letom dni pa se mi je nasmehnila priložnost za pridobivanje izkušenj in s tem za osebno napredovanje še v tujini. Med ponudbami sem se odločil za Italijo, ker se tam igra kakovostna košarka, ker je blizu Slovenije in ker mi je dežela všeč.«

Vse se da, če imaš željo, voljo in motivacijo

Srečanjem s 17-letnim Tadejem Kumrom iz Šmartna ob Paki – Košarko trenira v tujini, srednjo šolo obiskuje v Sloveniji in v Italiji – Želja je biti vrhunski športnik, po končani karieri pa človek, ki je zadovoljen s tem, kar dela in ima

Sliši se enostavno, a je daleč od tega, doda. Treningi so naporni, delodajalec zahteva od igralcev največ, kar lahko dajo, šolske obveznosti pa tudi niso mačji kašelj. »Če nimaš reda in discipline, nisi vztrajen, nimaš volje in motivacije, je vsak trud zaman. Zaradi

treningov je pri mojih šolskih obveznostih potrebnega veliko usklajevanja, predalčkanja. Vsak dan ti praktično narekuje, kdaj moraš vstati, kdaj je čas za treninge, kdaj za učenje, čas za prehrano, za počitek, ki je pomemben. Za zdaj dokazujem, da se to da, če imaš vse omenjeno.« Na področju športne dejavnosti si je Tadej zadal visok cilj: po stopinjah svojega vzornika Luke Dončiča bi rad stopal in prišel

med štiri top košarkarje na svetu. »Pot je zahtevna, strma, a bom poskušal te svoje sanje uresničiti.«

V Italiji pouk v živo, v Sloveniji glavnina na daljavo

Za nameček se je Tadej po končani osnovni šoli odločil za kar dve srednji šoli: v Sloveniji za Srednjo zdravstveno v Celju, v Italiji pa za Ekonomsko-turistično. V letošnjem šolskem letu je bil dijak drugega letnika in je na obeh šolsko leto uspešno končal. Na srečo, pravi, tehnologija omogoča, da je lahko v slovenski šoli izobraževanje potekalo bolj na daljavo (le pri nekaterih preverjanjih znanja je moral biti prisoten, obvezno pa mora biti pri opravljanju prakse v celjski bolnišnici), v italijanski pa je potekal pouk in vse ostalo v živo.

Zakaj dve šoli? Po krajšem premisleku smo izvedeli, da se je za medicinsko odločil, ker mu je blizu stik z bolnim človekom, zelo pa ga zanima tudi turizem. »Človek nikoli ne ve, kako dol-

Velenjskim "heberjem" v spomin in slovo

Letos smo se poslovili od treh eminentnih športnikov, dvigalcev uteži iz kluba TAK Rudar Velenje – zapustili so nas: Ignac Nace Šalej, Anton Sušek in Polde Krevzel

Vsi so z entuziazmom, s talentom in športnim duhom so prispevali k ugledu in športnim uspehom kluba v največji možni meri – tako v domačem okolju kot širom domovine.

Ignac Nace Šalej je bil eden prvih v družini dvigalcev uteži, ki je sledil idejam Ludvika Uranjeka, da bi razvijal šport, ki izvira iz antike. Nace je bil naš idol, ki nas je poleg svojih vrstnikov – Miletiča, Jenka, Kneza, Korošca in mnogih drugih – navdušil za ta plemeniti šport. V tej aktivnosti smo spoznali in se naučili dosegati osebne zmage in poraze tudi na tekmovanjih. Skupaj z njim smo tekmo-

vali na teritoriju nekdanje Jugoslavije. Nace je bil odličen dvigalec uteži in smučar. Po prenehanju aktivnosti v dviganju uteži se je posvetil vlogi trenerja smučanja.

Anton Sušek se je klubu TAK RUDAR priključil na pobudo starejšega člana Milana

Jenka. Na Šolskem centru je obiskoval šolo za rudarja strojnika. Bil je zelo marljiv in borben športnik in kot takšen ugleden v vsej takratni športni sferi. Z dosežki v dviganju uteži je prispeval k številnim zmagam. Na prvenstvih za posameznike si je priboril številna odličja.

Polde Krevzel je bil vsestranski športni talent. Uspešen je bil v dviganju uteži in je glede na majhno telesno maso vedno pobiral odličja na vseh pomembnih tekmovanjih. Bil je

izreden karakter, dober in pošten. Vsem je rad pomagal. Leta 1965 se je na tekmovanju za Jugoslovanski pokal v Osijeku izkazal in prejel izredno priznanje. Ekipi kluba TAK Rudar je takrat priboril drugo mesto med najmočnejšimi klubi v tedanji državi. Kot smučarski skakalec je bil vodilni v velenjskem klubu v svojem času. Imel je vzdevek "velenjski Polda". Pomeril se je tudi v gimnastiki, pri Rudarski godbi je igral tudi klarinet. Skratka, vsestransko sposobna osebnost je bil.

Iskrena hvala vsem za njihove dosežke, prispevke k ugledu panoge dviganja uteži in TAK Rudar ter za plemenita dejanja. Hvala vam, fantje, počivajte v miru. �� Jože Zaluberšek in Milan Jenko Foto Nace Šalej

go boš lahko v športu. Zaradi poškodb lahko končaš prej kot načrtuješ, in tudi po športni karieri je treba nekaj početi,« je pojasnil.

Na vprašanje, kako najprej, je Tadej odgovoril. »V naslednji sezoni ostajam v istem klubu in upam, da bom še napredoval. Tega si želim tudi pri učnih obveznostih.« Se vidi v prihodnje kot športnik ali kot poslovnež? Kot športnik, bo pa izkoristil izzive in priložnosti tudi drugje. »Po športni karieri želim biti uspešen podjetnik oziroma nekdo, ki bo zadovoljen s tem, kar ima in kar dela.« V tujini ali v Sloveniji? »V Sloveniji, a v navezavi s tujino, predvsem z Italijo.«

❱»Če nimaš reda in discipline, nisi vztrajen, nimaš volje in motivacije, je vsak trud zaman.«

Zanj bodo letošnje počitnice dokaj kratke, saj ga pred odhodom v Italijo v začetku septembra čaka še kar nekaj obveznosti, pa treningi … »Kljub temu počitnice zajemam z veliko žlico, saj si je treba vzeti čas za prijatelje, dekle, družino. Predvsem pa se želim naužiti hrane iz mamine kuhinje,« je sklenil Tadej Kumer.

�� Tatjana Podgoršek

Slab uvod za knape

V boj za uvrstitev v 1. SNL se je podalo 16 ekip – Rudarje presenetila ekipa iz Beltincev – Tudi Triglav sezono začel s porazom, Bistrica svoj drugoligaški ples odprla z zmago

Pretekli vikend so po nekaj več kot dveh mesecih ponovno oživele tudi drugoligaške zelenice. Uvodno tekmo sezone so v petek, 29. julija, odigrali velenjski rudarji, ki so gostovali v Beltincih. Velenjčani so se s prekmursko ekipo sicer pomerili že v začetku julija v sklopu pripravljalnih tekem in jih ugnali z 2 : 0, tokrat pa so bili boljši Beltinčani. Z zmago 2 : 0 so si tako priborili prve tri točke in presenetili knape, ki so v sezono vstopili z jasnim ciljem –povratek med elito. Čeprav so tekmo nekoliko bolje odprli nogometaši Rudarja, svojih priložnosti niso izkoristili, za nameček pa so si po prekršku Stefana Kladarja v 61. minuti prislužili tudi rdeči karton. Za domače je v 59. minuti po predložku iz kota zadel Adis Emruli, nato pa je za končno zmago z 2 : 0 v 63. minuti žogo v mrežo pospravil Gal Grobelnik

Za prve tri točke in prvo zmago na domačih tleh se bodo velenjski nogometaši borili v soboto, ko bodo na stadionu Ob jezeru gostili ekipo

Rogaške, ki je tudi sama v lovu na prvo zmago v sezoni. Obračun prvega kroga, ko so gostovali pri ljubljanski Iliriji, se je namreč končal brez zadetkov. Uvodna tekma ni bila pisana na kožo niti nogometašem Triglava, ki so se v pretekli sezoni v kvalifikacijah borili za prvoligaško vstopnico. Točke jim je odvzela ekipa iz Bilj. Bolj uspešno so sezono začeli nogometaši Krke, ki so premagali Brinje. Slednji so odigrali svojo prvo tekmo v drugoligaški konkurenci. Bolje so se v drugi ligi z zmago nad Dekani predstavili Bistričani. Izkazal se je tudi Aluminij, ki si je priboril zmago nad ekipo iz Krškega, prvo zmago so osvojili tudi nogometaši Nafte, ki so premagali Primorje. Tri točke pa so pripadle še ekipi Roltek Doba, ki je na domačih tleh premagala Fužinar Vzajemce.

2. SNL, 1. krog

Beltinci Klima Tratnjek - Rudar Velenje 2:0 (0:0)

Strelci: 1:0 Emruli (59.), 2:0 Grobelnik (63.)

Rudar : Haran, Borden, Tubić (od 71. Vošnjak), Kosić, Saramago (od 69. Bićanić), Spudić (od 69. Bošković), Kočar, Wirekoh (od 46. Jovanović), Hrovat (od 56. Majcenović), Kladar, Karabatić; Rdeči karton: Kladar (61.)

Drugi rezultati: Krka – Brinje Grosuplje 4:1, Krško – Aluminij 1:3, Jadran

Dekani – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:1, Roltek Dob – Fužinar Vzajemci 3:1, Primorje – Nafta 1903 0:3, Vitanest

Bilje – Triglav Kranj 2:0, Ilirija 1911 –Rogaška 0:0

Tadej Kumer: »V življenju nam lahko uspe marsikaj, če si pravilno zadamo cilj in delamo na tem, da ga dosežemo.«

Polde Krevzel

Polde

Šoštanj, 1. avgusta - Zgodba gasilske družine Ovčarjevih iz Florjana pri Šoštanju bi bila predolga, če bi zapisovali kaj več kot le nujne podatke o njihovem zadnjem podvigu, ko so v tednu usodne sobote do naslednje nedelje, ko je zagorel Kras, že prvi ponudili gasilsko pomoč v pričakovanju nujnih intervencij s širšega področja Slovenije.

Takoj je bilo jasno, čeprav so se valili beli in črni oblaki nad slovensko pokrajino v mejnem področju z Italijo, da bo v vročini, super suši in vetru kmalu potrebno zelo obsežno posredovanje v tehniki in živi sili izurjenih gasilcev za zamejevanje in gašenje doslej najobsežnejšega gozdnega požara v naši deželi. Hitro se je izkazalo, da je najbolj učinkovito gašenje z združenimi letalskimi silami iz več sosednjih držav, a bi brez fizičnega napada, sečnje in gašenja z vsemi sredstvi za gašenje gozdnih požarov zgoreli domovi, gospodarska poslopja vikendi in polja. Pa še veliko več ha gozdov, ki niso le lesna masa, temveč pljuča Krasa.

Ko se zdaj ozremo po fotografskem gradivu, posnetem iz zraka, je šele videti strašljivo sliko, posledice ognjene stihije, ki je nastajala po več še neugotovljenih natančnih in točnih vzrokih.

Ko so se iz različnih prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot prijavili koordinaciji poveljstva gasilskih sil na Krasu tudi pri PGD Šoštanj mesto, je bilo hitro jasno, da se bo v enoto za posredovanje vključilo tiste članice in člane, ki so strokovno usposobljeni za tovrstne gasilske intervencije ter zdravstveno in zaposlitveno zmožni za nepredvidljivo odsotnost. V Občinskem gasilskem poveljstvu (GPOŠ) Občine Šoštanj so v sodelovanju in po načrtih Gasilske zveze Šaleške doline (GZŠD) ter GZS določili tehnično opremo in gasilske sile, ki so ustrezale operativnim ciljem vodstva gasilske intervencije Kras.

Na Kras je odšlo pet članov družine Ovčar V izbrane ekipe PGD Mozirje, Radmirje, Gorica ob Dreti in Luče so vključili tudi društva iz Šaleške doline, med njimi tudi iz PGD Šoštanj mesto. In v tej operativni skupini so se prijavili in bili sprejeti na različne dolžnosti in funkcije Benjamin (Beno) ter partnerica Romana Ovčar, njuna sinova Jaka in Miha ter hči Ajda. V operativni ekipi so dobili povsem različne zadolžitve glede na dosedanje gasilsko-taktične funkcije

Brez srčnih,

smelih in strokovnih gasilcev bi Kras še gorel

Družina Ovčar iz Florjana je edinstven primer prostovoljcev iz SlovenijeSkupaj je pri gašenju požara na Krasu iz Občine Šoštanj v treh izmenah sodelovalo 65 gasilcev s 24 vozili

vodo združenih sil in več držav izpod neba, kot tudi z varovanjem možnega širjenja na tleh, ki so širjenje sicer kilometrskih požarnih linij dodobra potolkle. Na Krasu so Šoštanjčani in nekateri drugi s tega območja prebili 96 ur. »Kot družina Ovčar nismo štedili moči in naporov, da bi se skupaj s prijatelji in kolegi gasilci pretolkli in obvarovali domove, naselja ter večje komplekse naravnega okolja. Za vse napore in tveganje nam ni žal, saj smo bili več kot poplačani s hvaležnostjo domačinov, z njihovo skrbjo za nas, predvsem tudi ob tem, da smo v akciji spoznavali nove prijatelje - kolege in to v okoliščinah, ko je bilo zares hudo,« je za Naš čas pojasnjeval Beno. »Zahvala gre tudi našim delodajalcem, ki nas v našem poslanstvu podpirajo, za razliko od še vedno mnogih, ki ne razumejo, kaj pomeni klic na pomoč«.

in izkušnje. V pogovoru o tem smo želeli najprej spoznati to vrlo gasilsko družino, ki daje od sebe veliko več od pričakovanj.

Družina Ovčar so vitalna, ljubeča skupnost, pravo gnezdo prostovoljnega gasilstva. Vsi so zaposleni. Benjamin kot voznik v Komunalnem podjetju Velenje, Romana prodajalka v železnini Hudovernik Velenje, Jaka in Miha sta strojnika na betonskih črpalkah pri samostojnem podjetniku Beton Vrtačnik, Ajda končuje 1. letnik policijske akademije in sije tudi kot prava, vsestranska gasilka.

Najdaljši staž od leta 1988 pri PGD Šoštanj ima Romana, Benča pa je iz Velenja v Šoštanj ter posledično med gasilce pripeljala »goreča« ljubezen do nje 9 let pozneje. Ker jabolko ne pade daleč od krošnje, so vsi trije otroci odraščali v tesnem stiku z gasilci in se zelo hitro »zastrupili« z adrenalinom, ki je spre-

mljal starša. Enega za drugim so včlanili v društvo s popolnim zaupanjem v vodstvo in pravo družbo. Jaka leta 2002, Miha 2 leti za njim, Ajda pa leta 2007. »Kot zavedni gasilci smo vseskozi zelo aktivni, saj imamo vsi opravljen tečaj za operativnega člana in se redno udeležujemo

Beno Ovčar: »Za razliko od kasnejše - sobotne intervencije, kjer se je bolj kot ne čistilo in zalivalo požarne linije -, smo bili v četrtek na prvi bojni liniji v neposrednem stiku z ognjem, dimom in vročino, kjer so prišla več kot prav vsa naša usposabljanja, vsa naša vlaganja v znanje, veščine in opremo, tako zaščitno kot gasilno.

Narava ognja in širjenja požara v naravi v takšnih »purfel« razmerah je muhasta, zato nas je GZS še enkrat zaprosila za pomoč, tokrat za 24-urno izmeno (po 12 ur na moža).Tokrat smo se v noči iz sobote na nedeljo prijavili Romana, Beno, Jaka ter Miha, medtem ko nas je Ajda menjala v nedeljo zjutraj. Šoštanjčani smo bili udeleženi ponoči z 11 ljudmi, čez dan pa z 10 ter tremi vozili. Menim, da smo dali pomemben prispevek k celotni v zgodovini Slovenije največji gasilski intervenciji«

POLICIJSKA kronika

Grozila sta si

Velenje, 28. julija – Policisti so popoldan obravnavali kaznivo dejanje Groženj. Do njih je prišlo med dvema odvisnikoma zaradi vračila denarja. Podali bodo kazensko ovadbo.

Kurila na njivi

Velenje, 28. julija - Zvečer so posredovali v Lazah,

kjer je občanka kurila odpadke na njivi in kršila odlok večje požarne ogroženosti. Gasilci so se odzvali in pogasili odpadke. Podali bodo predlog drugemu prekrškovnemu organu.

Kradla parfum

Velenje, 28. julija – Policiste so poklicali iz trgovine DM v Nakupovalnem centru Velenjka in jih obvestili

o tatvini parfuma. Ugotovljeno je bilo, da je prodajalka zasačila mladoletnico pri kraji parfuma.

Nesreča z delovnim strojem

Mozirje, 29. julija - Nekaj pred 13. uro se je zgodila v kraju Lepa Njiva na območju Mozirja prometna nesreča, v kateri se je huje telesno poškodoval 42-letni moški. Pri upra-

gasilskih intervencij. Trije smo vozniki C kategorije tovornih vozil, trije prvi posredovalci, vsi z več opravljenimi specialnostmi. Beno je v zadnjem mandatu pomočnik poveljnika PGDŠ, Miha skrbi za sistem in funkcioniranje radijskih zvez,« je hitela predstaviti vso ekipo, pol »specialne« gasilske desetine, med njimi »najstarejša« izprašana gasilka, še mladostna mama Romana.

Njihov dom v Skornem pri Šoštanju je prava gasilska baza. A se zdaj že kaže, da bo prišlo do »kadrovskih« premikov, saj sta fanta že prišla na okus ljubezni, Jaka vleče v Laško, Miha pa v bližnjo Topolšico.

Časa za razmišljanja o nevarnosti ni bilo Ko je stekel dogovor za udeležbo na intervenciji »Gori nam Kras«, se je po običajnem ob-

vljanju delovnega stroja po klancu navzdol je izgubil oblast nad strojem in se z njim prevrnil.

Previsok tovornjak

Velenje, 29. julija - Zjutraj so obravnavali prometno nesrečo pri Esotechu, kjer je tovorno vozilo trčilo v višinsko prepreko. Opravljen je bil ogled kraja in vozila. Vozniku je bil izdan plačilni nalog, zoper prav-

veščanju zagnal sistem hitrih priprav in odhod na skoraj 200 km oddaljeno požarišče v naravi. V četrtek je odpotoval moški del družine, v družbi še štirih članov PGDŠ, skupaj iz občine Šoštanj 20. Razporejeni so bili v sektor 2 kot varovanje vasi Hudi Log ter Kostanjevica na Krasu.

Divje akcije je bilo več kot dovolj, saj je ogenj kar nekajkrat napredoval v neposredno bližino hiš, je obnavljal dogodek Beno Ovčar. Zato časa za razmišljanje o nevarnostih in o tem ali bodo družinski člani kos nalogam, ki so jim bile zadane, ni bilo. Ob tem je izpostavil odlično sodelovanje z že omenjenimi PGD iz Gasilske zveze, predvsem vodenje poveljnika in sektorskega vodje Milana Krofliča, katerega pomočnik je bil Beno ta dan. Kot društvo so v četrtek sodelovali z dvema voziloma, cisterno ter poveljniškim vozilom, vseskozi pa so delovali pod budnim očesom občinskega poveljnika Občine Šoštanj Borisa Goličnika, ki je prevzel delo vodje na sprejemu enot.

Bilo je res hudo

Ta vikend jim je bila dodeljena naloga čiščenja in zalivanja Trstelja, kar je precej veliko naravno območje. Romana je skrbela za prevoz moštva iz štaba na požarišče ter nazaj. Ta noč in dan sta minila precej bolj mirno, saj so ekipe v prejšnjih dneh ogenj dodobra dotolkle tako z

no osebo pa bo uveden prekrškovni postopek.

Ogoljufal jo je

Velenje, 30. julija - Zvečer so v Škalskih Cirkovcah obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Starejša ženska je zaupala je znancu, ki je posekal cca 8 ha gozda in ji nekaj denarja za obnovitev strehe njene hiše vrnil, večino obdržal. Z njenega tekočega računa je dvignil nekaj denarja in jo skupno oškodoval za okoli 20.000 evrov.

Umrl pri podiranju drevesa

Boris Goličnik, poveljnik GPO Šoštanj, je na gasilske enote ter posamezne udeležence v tej največji gasilski intervenciji naslovil nekaj besed in zahvalo: »Ker menim, da je požar na Krasu zdaj res pod nadzorom ter da ne bo več potrebe, da gremo še enkrat »v ogenj«, bi se vam rad iskreno in iz srca

potrebno sestaviti in poslati na vročo, nepredvidljivo pot.

Izjemno sem vesel, da smo se vsi živi in zdravi vrnili iz te, doslej največje intervencije v zgodovini Slovenije, ki bo zaradi vseh doživetih emocij ob hvaležnosti domačinov in celotne Slovenije prav gotovo vsakemu ostala v zelo, zelo lepem spominu. Skupaj je pri gašenju požara na Krasu iz naše občine v treh izmenah sodelovalo kar 65 gasilcev s 24 vozili. Še enkrat iskrena hvala in globok poklon vsem skupaj! Hvala pa tudi vsem tistim, ki niso mogli biti del tega in so zagotavljali ustrezno in dovoljšno požarno varnost doma! Na pomoč!«

da je izključena, policisti bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

Nakradel in šel

Topolšica, 1. avgustaNekaj po 17. uri se je na območju Topolšice pri delu v gozdu smrtno ponesrečil 65-letni moški. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom ugotovili, da je moški sekal v gozdu. Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo in je zaradi poškodb na kraju umrl. Tuja kriv-

Velenje, 1. avgusta - Popoldan je delavec trgovine Jager obvestil policiste, da iz trgovine proti jezeru peš sledi občana, ki je pred tem ukradel razne izdelke v trgovini. Patrulja je občana prestregla in mu zasegla baterijsko vrtalko, mini 24-urno časovno stikalo in prehrambene izdelke.

zahvalil za vaš vsakokratno hiter in dober odziv društev in operativnih enot, ko jih je bilo

Boris Goličnik: »Hvala tovarišice in tovariši gasilci za izjemno požrtvovalnost in tveganje.«

Foto: Štab CZ Notranjska (STA)

MARIAS JAVIER:

Napisana življenja

od – Odrasli 929-027.522 – Skupinske biografije

Vir: www.bukla.si

Javier Marías v zbranih življenjepisih zavrača objektivnost; že z izbiro fotografij pisateljic in pisateljev odškrne vrata v njihov intimnejši svet, nato pa iz okruškov eksistenc avtorjev, iz pričevanj njihovih sodobnikov in anekdot stke človeško podobo umetnikov besede, kot so Thomas Mann, Vladimir Nabokov, Oscar Wilde,

dani dvoboj prestavljala kar sedemnajst let. Nevarna razmerja povzame zaupljivo mnenje madame du Deffand: “Človeka obdajajo orožje in sovražniki. Prijatelji so tisti, za katere se nam ni treba bati, da nas bodo umorili, hkrati pa morilcem njihovega namena ne bi preprečili.”

POGAČNIK MARKO: Grimmove

pravljice za odrasle (otroke)

od –

VELENJE

Četrtek, 4. 8.

19.00 Galerija Velenje Mitja Konić, Mentaliteta risbe, 2012-2022, odprtje razstave Petek, 5. 8.

20.00 Atrij Velenjskega gradu Tjaša Fabjančič – MINIATUREn, koncert, PKP

Sobota, 6. 8.

10.00 Travnik pri domu kulture Sobotne lutkarije: Repa velikanka, interaktivna igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje, PKP

Nedelja, 7. 8. 10.00-12.00 in 16.00-18.00 Vista in Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Ponedeljek, 8. 8. 17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku 21.00 Ploščad pri domu kulture Triumf, komična drama, poletni kino Zvezde pod zvezdami Torek, 9. 8. 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri domu kulture

Torkove igrarije: Knjižnica Velenje, PKP

Dvodnevna poletna tura v Julijce

Sreda, 10. 8. 9.00 Prostori DU Velenje Srečanje članov DU Velenje 10.00 Knjižnica Velenje, terasa Zabavna sreda: Živali poletja 20.30 Pri domu kulture (Mozaik bar)

Soul sangam: Sharat Srivastava, Igor Bezget, Heiko Dijker, koncert, Mozzajik Summer Festival 2022

ŠOŠTANJ

Sobota, 6. 8. X Odhod z AP Šoštanj Pohod - Trupejevo poldne (1931 m)

Po treh letih spet Flosarski praznik na Ljubnem

ob Savinji

Yukio Mishima, Isak Dinesen in Djuna Barnes. Pred nas prikliče njihova prijateljstva, medsebojno občudovanje, pa tudi ljubosumje in privoščljivost. Rimbaudov odnos z Verlainom je bil “serija nesreč”, za Jamesa Joycea je bila, po mnenju njegovega brata, “nesreča nekakšna razvada”, medtem ko je bil na družabnih dogodkih prava mora, saj sploh ni odprl ust. Henryju Jamesu se je Flaubertovo delo gabilo, saj ga je nekoč, ko ga je obiskal s Turgenjevom, ta sprejel v domači halji; zanj je postal človek, ki je vse počel v domači halji. Robert Louis Stevenson je med svoje prijatelje štel tudi ljudi sumljivega slovesa, med drugim strupenega satirika in množičnega morilca, Turgenjev in Tolstoj pa sta svoj napove-

Vila Mayer vabi otroke

V Vili Mayer v Šoštanju bodo v avgustu pripravili tri delavnice sitotiska za otroke. Sitotisk je grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito. Na delavnici bodo tiskali na papir in tekstil – majice, ki naj jih udeleženci prinesejo s seboj. Delavnice bodo ob četrtkih, 4., 11. in 25. avgusta, od 10. do 13. ure. ��

KINO spored

THOR: LJUBEZEN IN GROM

Thor: Love and Thunder, akcijsko pustolovski film, 119 min (ZDA). Režija: Taika Waititi. Igrajo: Christian Bale, Natalie Portman, Chris Hemsworth, Matt Damon, Melissa McCarthy Petek, 5. 8., ob 17. uri, velika dvor.

TAJNI

AGENT 117: IZ

AFRIKE Z LJUBEZNIJO

117: Alerte rouge en Afrique noire Pustolovska komedija, 117 min (Francija, Belgija). Režija: Nicolas Bedos, Igrajo: Jean Dujardin, Pierre Niney, Fatou N'Diaye, Natacha Lindinger, Gilles Cohen, Wladimir Yordanoff Petek, 5. 8., ob 20. uri, velika dvor.

ČEBELICA MAJA 3:

ZLATO JAJCE

Maya the Bee 3, sinhronizirana animirana pustolovščina, 88 min (ZDA). Režija: Noel Cleary Sobota, 6. 8., ob 17. uri, velika dvor.

HITER KOT STREL

Bullet Train, triler, 127 min (ZDA)

Režiser: David Leitch. Igrajo: Brad Pitt,

Sandra Bullock, Joey King, Aaron Taylor-Johnson, Andrea Muńoz Sobota, 6. 8., ob 20. uri, velika dvor.

MINIONI: GRUJEV VZPON

Minions: The Rise of Gru, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA). Režiser: Brad Ableson, Kyle Balda Nedelja, 7. 8., ob 16. uri, velika dvor

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama (ZDA) Režija: Joseph Kosinski. Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman Nedelja, 7. 8., ob 19. uri, velika dvor

TRIUMF

Un triomphe, komična drama, 105 min (FR).Režija: Emmanuel Courcol. Igrajo: Kad Merad, David Ayala, Lamine Cissokho, Sofian Khammes, Pierre Lottin, Wabinlé Nabié, Alexandre Medvedev, Saïd Benchnafa, Marina Hands, Laurent Stocker Ponedeljek, 8. 8., ob 21. uri, ploščad pri Domu kulture Velenje

Planinsko društvo Velenje, sekcija Pilates, organizira 6. in 7. avgusta dvodnevni planinski podvig z vzponom na pogorje Veliko Špičje (pod Triglavom - nad Sedmerimi jezeri) ter v dolino Sedmerih jezer. Zelo zahtevna, predvsem kondicijsko, je Lepa Špica (2398 m) eden od devetih vrhov pogorja Julijcev s pogledi na očaka, dolino Trente ter spodaj ležeča jezera. Po počitku na Prehodavcih in sestopu preko Lepega Špičja ali po lažji smeri po dolini Triglavskih jezer bo prenočevanje na koči na Sedmerih jezerih, naslednjega dne pa povratek na izhodišče na planino Blato.

Pohod bo organiziran z lažjo smerjo, dolgo 7 do 8 ur, in daljšo, ki bo prvi dan terjala do 11 ur zahtevne hoje, a bosta nudili zagotovo nepozabne razglede ter uživanje v pisanem alpskem svetu v tem času bohotenja najlepšega planinskega cvetja. Avtobus bo peljal z AP Dolič in Velenja.

Prijave do zapolnitve mest sprejemajo v pisarni PD Velenje ter planinska vodnika Miha, telefonska številka 040 465 224, in Silva, telefonska številka 041 200 977.

�� Jože Miklavc

Potem, ko je obdobje korona epidemije preprečilo ljubenskim flosarjem 60. jubilejne ljubenske flosarske prireditve, so ponovno prikazali vezanje flosa to sredo, osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj bo v petek in še več spremljajočih prireditev do sobote.

V nedeljo, 7. avgusta, bo izveden celotni flosarski program s povorko s Foršta do Vrbja. Ob motoriziranem in peš sprevodu bo prikaz vsega etnografskega iz starih časov in ohranjenih starih šeg ter še veliko tega, kar se v sedanjem času dogaja na Ljubnem in v tem delu Zgornje Savinjske doline.

Pred osrednjim flosarskim programom bo hitrostno kiparjenje z motornimi žagami, sredi nedeljskega popoldneva ho-ruk, vdiranje flosa, splovitev ter vožnja pod mostom, ki se bo zaključila s krstom flosarskega pripravnika Zelenca in flosarsko himno. Pod večer bo tradicionalna flosarska veselica do svita, ko flosarji spet »vdirajo flos« … proti domu. �� Jože Miklavc

Skozi tančice ženskega pogleda

Skrivalnice

Se še spomniš, kako smo se kot otroci igrali skrivalnice?

Koliko smeha, seveda tudi nagajivosti in kakšnih solzic. A tudi slaba volja ni odnesla otroške razposajenosti in želje, da se naslednji dan igramo isto igro.

Kot odrasli se igramo drugače skrivalnice. Pogosto sami pred seboj in seveda tudi pred drugimi.

Skrivamo, kako se zares počutimo, skrivamo besede, ki bi jih v resnici želeli spregovoriti, skrivamo svoje telo, skrivamo se za zgodbami o gospodinjskih opravilih in ostalih obveznostih, ki jih imamo, skrivamo se za obrekovanjem

drugih ljudi, vse v zameno, da nam ni treba govoriti o sebi ali izraziti sebe. Seveda obstajajo situacije in ljudje, kjer ne čutimo nobene potrebe po skrivalnicah. Preprosto smo, kar smo. Spregovorimo o svojih občutkih, doživljanjih same sebe, preprekah, izzivih, ki jih imamo v mislih in srcu.

Zdi se mi, da se rado zgodi, da ko ženska postane mamica, je tako velik fokus na otroku, da se v predajanju njemu tako dobro skrije sama sebi, da se ji lahko zgodi, da se po nekaj letih »zbudi« iz ponavljajočih se zgodb in fokusov, da se vpraša, kaj se je pravzaprav zgodilo z njo. Nastopala je v vsaki zgodbi, v vsaki besedi, ki jo je izrekla. A danes se zaveda, da to ni bila ona, samo ona. In danes ne

ve, kdo je. Ne zna biti sama. V prepletenosti z otrokom ne zna več odgovoriti, kdo je ona.

Tudi te skrivalnice lahko prinesejo smeh, nagajivost in solze. Odvisno od tega, kako se sprejemamo v takšnih situacijah. Ali si dovolimo biti izgubljene v tem trenutku in se bodriti v zavedanju, da z nekaj truda se bomo zopet našle. Si dovolimo bližnjim pripovedovati zgodbo o sebi? Predvsem pa, ali smo same pripravljene sprejeti svojo zgodbo? Čar zgodb je, da vedno lahko sledi novo poglavje. Poglavje, katerega kreatorji smo lahko popolnoma mi sami.

Samo dovoliti si moramo! Vse dobro.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Pametna pasja uta (Pasja vila) –pred glavnim vhodom, kjer lahko pustite svojega psa ko greste po nakupih

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.

si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Lunine mene

avgusta, ob 13:06, prvi krajec 5.

�� Renata P. Knez

Je sin Vulkana in velikan s tremi glavami, ki bruhajo ogenj. Živel je v votlini na griču Aventinu in ropal po bližnjih deželah. Ko je prišel Herkul v Italijo, ubil Geriona in se polastil njegovih volov, se je ustavil ob Tiberi in zaspal. Medtem je velikan ukradel nekaj glav črede in živali za rep odvlekel v svojo votlino; ker so hodile ritensko, je zamešal sledi. Ko se je Herkul zbudil, je opazil, da je okraden. To mu je povedalo mukanje zaprtih živali, po drugi različici pa velikanova sestra. Vdrl je v votlino in so vražnika, ki je bruhal ogenj in dom, stisnil za goltanec in zadavil. Na sliki je skupaj s Herkulom, upodobljen samo z eno glavo.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vaše razpoloženje bo iz dneva v dan nihalo, kar bo povzročilo precej notranjega nemira in napetosti. Lahko se pojavijo tudi manjše zdravstvene tegobe, povezane s stresnim obdobjem, zato ne pozabite na dejavnosti, ki krepijo vaše dobro počutje. Izkoristite sončne dni, da si ponovno napolnite baterije. Pazite pa, da vam energije ne bodo kradli manjši nesporazumi. Če jim ne boste namenjali pozornosti, se bodo hitro razkadili in na vaše počutje ne bodo imeli bistvenega vpliva. Bik, 21. 4. – 20. 5.

Vedno bolj se zavedate, da nikoli ne boste mogli ugoditi prav vsem, zato je pravi čas, da se nehate obremenjevati z malenkostmi, ki v vašem življenju nimajo nikakršnega pomena. Ne podlegajte več pritiskom iz okolice, temveč se naučite slediti svojim občutkom in intuiciji. Pogum, da sledite samim sebi in počnete stvari na svoj način, vam lahko na dolgi rok prinese ogromno spoštovanja, predvsem pa osebnega zadovoljstva. Tudi na zasebnem področju se bodo stvari uredile takoj, ko se boste znebili bremen okolice in se prepustili raje tistim stvarem, ki v vas vzbujajo dobre občutke.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Polni boste pomislekov, za katere pa boste sčasoma ugotovili, da so povsem neutemeljeni. Tako vaše počutje kot odnosi z vašimi najbližjimi se bodo okrepili, če se boste znebili polemik in strahov, ki vas zgolj omejujejo, da bi se zares sprostili in znali uživati v lepih trenutkih. Bodite potrpežljivi do sebe in do drugih, predvsem pa ne dopustite, da vas ponovno zajamejo negativne misli. Če se boste znali izviti iz krča negativnosti, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Kipeli boste od pozitivne energije, čeprav še sami ne boste vedeli, od kod jo jemljete. Izkoristite svoje počutje za navezovanje novih stikov in sklepanje poznanstev. Okolica vas bo z veseljem poslušala, kar bo vodilo do dobrih odnosov, samskim pa se morda odpre kakšna priložnost za novo romanco.

Tudi v službi boste pustili dober vtis in veliko lažje ter hitreje opravljali svoje obveznosti. Pozorni ostanite le na področju financ, kjer se lahko zgodi, da boste zaradi obilice energije po nepotrebnem zapravljali in prekoračili postavljeno mejo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Kar nekaj presenečenj vam bo prineslo življenje v naslednjih dneh. Večina jih bo prijetnih, kar vam bo dalo nov elan in več volje tako za delo kot za druženje. Kljub vročini boste izjemno učinkoviti, noči pa bodo bolj mirne, kot ste pričakovali. Ljubezen vam bo naklonjena, kar vas bo veselilo, a ne pustite, da vas to preobremeni. Sproščeno obdobje in dobro počutje izkoristite za nego duha. Začnite s tistimi dejavnostmi, ki pozitivno vplivajo na vaše počutje, saj ga boste na tak način ohranjali tudi v prihodnosti.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Ne ustrašite se izzivov, ki vam jih prinaša nov teden, spretno jih lahko namreč izkoristite v svoj prid. Sami boste morali poskrbeti, da se bodo dogodki odvijali v pravo smer in vam prinesli tudi kaj dobrega. V tem času sicer ne boste preveč romantično razpoloženi, kljub temu pa poskrbite, da nekaj časa posvetite tudi partnerju, sicer se vam na partnerskem področju obeta kar nekaj pretresov. Tudi samski boste tokrat delovali precej hladno in manj dostopno, zato večjih sprememb na tem področju ne pričakujte.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

- 5. avgusta 2019 je umrla pedagoginja in ravnateljica Marija Žužek (roj. Letonje). V letih 1959 - 1974 je bila šolska pedagoginja na OŠ Gustava Šiliha, 1974 - 1977 pomočnica direktorja za pedagoške zadeve na VIZ Velenje, 1977 - 1989 ravnateljica na OŠ Livada. Rodila se je 27. julija 1935 v Paški vasi;

- 6. avgusta 1896 se je v Lazah pri Velenju rodil sadjar Ivan Dolinšek. Osnovno šolo je obiskoval v Šentilju in leta 1914 končal dveletno Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Povsem se je posvetil sadjarstvu in vinarstvu, najprej doma, nato pa v Preboldu. Leta 1928 se je preselil v Kamnico, kjer se je poročil in 1934 kupil posestvo ter osnoval drevesnico. V njej je gojil sadje po novih metodah (pritlično drevje za intenzivne nasade). Bil je častni član Sadjarskega društva Slovenije. Umrl je 21. maja 1974 v Kamnici pri Mariboru; - 6. avgusta 1985 se je v Slovenj Gradcu rodila slovenska

alpska smučarka Ana Drev. Njena prva uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu je 2. mesto iz Flachaua v sezoni 2015/16, 2. mesto je ponovila tudi na tekmi za Zlato lisico v Mariboru 30. januarja 2016; - 8. avgusta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami; - 8. avgusta 1943 je bil v Završah rojen nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in dolgoletni župan Velenja Srečko Meh; - Jolanda Čeplak Batagelj je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evropskem prvenstvu v Mϋnchnu; - 9. avgusta 1899 se je v Šoštanju rodil Drago Chloupek (oče je bil Čeh, ki je prišel kot zdravnik v Šoštanj). Medicino je študiral v Zagrebu, Krakovu in Gradcu (1925).

Po povratku v Zagreb leta 1951 je vodil odsek na Centralnem higienskem zavodu vse do konca življenja. Drago Chloupek je tudi znan kot filmski dokumentarist. S snemalcem Aleksandrom Gerasimovom je posnel okoli 35 zdravstveno-prosvetnih in dokumentarnih filmov. Drago Chloupek je avtor prvega filma v produkciji Fotofilmskog laboratorija Šole narodnog zdravlja dokumentarca Ljetovalište Topolšica. Umrl je 14.

oktobra 1963 v Zagrebu; - 9. avgusta 1968 se je v Celju rodil publicist, pedagog, glasbenik Peter Napret. Od 1997 dalje poučuje na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje in od 2006 tudi na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje. Od ustanovitve 1999 je predsednik Citrarskega društva Slovenije, ustanovitelj in član Slovenskega citrarskega kvarteta, član ocenjevalnih komisij doma in v tujini in organizator državnih citrarskih tekmovanj;

- 9. avgusta leta 2015 se je smrtno ponesrečil slovenski motociklistični dirkač Berto Camlek na dirki za alpsko-jadransko prvenstvo na madžarskem Hungaroringu. Osvojil je več naslov slovenskega državnega prvaka in naslov avstrijskega prvaka.

Rodil se je v Velenju 30. aprila 1970;

- 10. avgusta leta 1895 je v Velenju umrl nekdanji velenjski župan Franc Ropotar. Poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi štajerski provizorični deželni zbor v Gradcu. Zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika. Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega življenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe. Rodil se je 23. maja 1817 v Žalcu; - 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje. Ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji. Reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji. �� Damijan Kljajič

V naslednjih dneh boste polni ustvarjalnosti in energije, ki vam bo pomagala tudi pri iskanju novih rešitev za probleme, ki vas pestijo že nekaj časa. Svež pogled na situacijo bo doprinesel k temu, da boste veliko lažje in hitreje shajali z vsemi spremembami, ki se nenehno pojavljajo na vaši poti. Tudi v partnerskem razmerju boste občutili nekaj svežine, kar bo še dodatno okrepilo vaš odnos. Samski boste tokrat še posebno romantično razpoloženi, s čimer boste pritegnili ogromno zanimanja in simpatij.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Nekdo bo močno vplival na vaša počutje in razpoloženje, a le dokler boste to dopuščali sami. Ne pustite, da vas ljudje ujamejo v svoje zanke in določajo vaše občutke. Raje se odmaknite in ukvarjajte z aktivnostmi, ki vas razveseljujejo. V družbi pa svojo pozornost namenite le tistim, ki so tega tudi vredni in v vas ne vzbujajo slabih občutkov. Marsikaj se bo razjasnilo v naslednjih dneh in pred vami bo kar nekaj pomembnih odločitev. Naj ne temeljijo na mnenjih in govoricah drugih.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pred vami so dinamični in naporni dnevi, ko se boste ukvarjali z več stvarmi naenkrat. Situacija bo od vas zahtevala povečano zbranost in ogromno časa, kar vas bo precej obremenilo. Na trenutke se bo vse skupaj zdelo neobvladljivo, saj bo vmes nastopilo tudi nekaj nepričakovanih dogodkov. Ne bodite prestrogi do sebe, če ne boste zmogli vsega. Vzemite si nekaj časa, v katerem boste povsem odmislili vse obveznosti in si s tem nabrali novo energijo. Le tako boste lahko nadaljevali in na koncu tudi dosegli tisto, kar ste si zadali.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Kanček previdnosti ni odveč, a ne bodite preveč nezaupljivi do vseh in vsega okoli vas, saj se s tem zapirate pred svetom. Če želite, da nastopi sprememba, se boste morali kdaj zgolj prepustiti toku in slediti poti, ki vam jo ponuja življenje samo. Ne sledite slepo svojemu načrtu in si dovolite nekaj spontanosti, ki vam lahko prinese ogromno lepih trenutkov in novih poznanstev. Že v naslednjih dneh vas čaka lepa priložnost, da se lotite nečesa novega in se spravite v pravi pogon.

Vodnar, 21. 1. –

18. 2.

Zdelo se vam bo, da nikakor ne morete uloviti pravega ritma in postoriti vsega, kar ste si zadali. Energije boste imeli na pretek, ampak ne boste vedeli, kako jo izkoristiti na pravi način. Vaša vnema in zagnanost bosta na močni preizkušnji. Na trenutke se vam bo zdelo, da se vse odvija ravno obratno od želenega, a pomembno je, da ne izgubite upanja. Optimizem, odločnost, vztrajnost in samozavest bodo ključnega pomena za uspeh.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zdi se vam, da nikakor ne najdete prave moči in energije, da bi lahko izpolnili vse tisto, kar ste si zadali. Vsako najmanjšo stvar občutite kot veliko obremenitev, ki vam stoji na poti in vas ovira pri izpolnjevanju vaših ciljev. Hrepeneli boste po brezskrbnosti in harmoničnih odnosih, hkrati pa se boste zavedali, da je pred vami še ogromno problemov, ki jih ne morete rešiti z danes na jutri. Na srečo je vsaka težka situacija tudi dober učitelj, ki vam bo na dolgi rok pokazal, kako se soočati s takšnimi ali drugačnimi stiskami, in vas okrepil za nadaljnje izzive.

AMANAR, Simona - nekdanja romunska telovadka, AZANA, Manuel - španski politik, IPEL - mejna reka med Madžarsko in Slovaško, Ipoly

Srečko Meh (Avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

MLEKO kozje, prodam. Gsm: 031 460 128.

ŽIVALI

TELIČKO Limuzin, staro 14 dni, prodam. Gsm: 031 726 558.

KOKOŠI NESNICE - zlate, slonokoščene, trikolor, zelenojajčne grahaste in temnojajčne črne. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Prodaja Kmetija Šraj, 031 751 675.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 58214-01 ali 031-653-250.

KUPIM

JEČMENOVO SLAMO v okroglih balah, kupim. Gsm: 041 786 154.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 6. 8. 2022 in nedeljo, 7. 8. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro –03 8995 491 Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Ujeda ne more biti domača žival

Ujede so na vrhu plenilske piramide in pomembne pri uravnavanju plenilcev in škodljivcev v naravi – Skozi tisočletja so se navadile živeti s človekom, mi pa smo se navadili živeti z njimi

Jasmina

Škarja

David Di Davide, predsednik Konjeniško-kinološkega društva Radlje ob Dravi, je tudi sokolar (kdor se ukvarja z ujedami), ki mora spoštovati ljudi, živali in naravo. Sam je lastnik dvanajstih kraljev neba, do katerih imajo ljudje posebne vrste strahospoštovanje.

Sokolarji spremljajo, proučujejo in izvajajo ukrepe za ohranitev ujed

Sokolarstvo prispeva k varovanju življenj ljudi in preprečevanju nastanka gmotne škode v letalskem prometu. Pticam omogoča, da nemoteno živijo v naravi, človek pa jih opazuje in proučuje. »Sokolarji izvajajo varstvene ukrepe za ohranitev avtohtonih vrst ujed v smislu spremljanja, proučevanja, vzdrževanja in krepitve njihovih naravnih populacij. Opredeljeni smo kot lovci z ujedami. Gre bolj za tržno nišo, za turizem,« razloži uvodoma Di Davide.

Kako ujede postanejo človekove prijateljice?

»Zelo enostavno, to je v naših genih. Ujede so nam pomagale preživeti, posebej sokoli in orli, gre za starodavno druženje in navezo, ki bo trajala toliklo časa, dokler bomo obstajali ljudje. Gre za ptice ujede, v glavnem sokole, kragulje, orle in kanje. Ptice, ki rade sodelujejo s človekom. Skozi tisočletja so se navadile živeti s človekom, mi pa smo se navadili živeti z njimi. Zato je delo z njimi prijetno,« razloži Di Davide, ki smo ga srečali na letošnjem srednjeveškem dnevu na Velenjskem gradu, kjer je ljubiteljem ptic predstavljal svoje ujede.

Pove, da je pred koronavirusom precej obiskoval domove za starejše in osnovne šole ter ozaveščal ljudi, da ujede niso škodljive, temveč so zelo koristne živali. »So na vrhu plenilske piramide in pomembne pri

uravnavanju plenilcev in škodljivcev v naravi. Kadar gozdne ptice in ujede najdemo poškodovane, je najbolje, da pokličemo veterinarja oziroma nekoga, ki se s tem ukvarja, npr.

❱Vzreja ujed je zelo zahtevna. V zadnjih letih smo se naučili marsikaj, vendar se je treba poglobiti predvsem v vzgojo.

sokolarja. Če pa ni poškodovana, jo je najbolje pustiti, saj so verjetno starši kje v bližini in jih hranijo. V določenem obdobju namreč gredo iz gnezda in jih starši hranijo zunaj gnezda,« opozori Di Davide.

Sokol dočaka tudi 30, orel 60 let Sokoli in druge sokolarske ptice v oskrbi lahko dočakajo lepo starost, tudi 30 let. Sokol selec

ONESNAŽENOST ZRAKA

nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. do 31. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

jih lahko dopolni 24, sokol plenilec 29, kragulj 28 in več, merlin 12, planinski orel pa 60. »V naravi je seveda njihova najdaljša življenjska doba bistveno krajša. Ko si v srednjih letih, se moraš pozanimati, kdo bo ujedo podedoval za tabo.« Ujede so zadnja leta zaščitene. So katere tudi ogrožene? »Nekaj jih je. So pa vse vrste v vzponu. Nekaj je prehodnih. Škarniki in sokoli, ki migrirajo, so gostje. Ujeda ne more biti domača žival. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da jih imajo ljudje, ki jih vzrejajo, ker se potem določeno število mladičev vrne v naravo. Zaradi tega imamo ‘breeding program‘. Določene vrste vzrejamo, npr. sove uharice in določene sokole, in od štirih mladičev se trije vrnejo v naravo, eden pa gre k novemu vzreditelju, ker imajo tako, če preživijo določeno število let

v ujetništvu, precej večjo možnost preživetja. S tistimi se ne ukvarjamo, ampak pustimo, da jih hranijo starši,« pojasni vzreditelj Di Davide in spomni na to, da so to mesojede živali z zelo raznoliko prehrano. »Lahko lovijo sesalce, ptice, plazilce, ribe, žuželke, dvoživke in tudi mrhovino. So popolni mesojedci, izbor hrane je precej pester, od žuželk in miši do mladih srn in zajcev – jedo marsikaj, odvisno od ujede. Kraljevi orel upleni tudi gamsa. Labodom so nevarni, ljudem ne, razen kadar gnezdijo in branijo svoje mladiče. Gre za lovce, delno so

mrhovinarji, predvsem pozimi, drugače pa lovijo živi plen.«

Kakšna je njihova cena?

»Cene so skrivnost, odvisne so od povpraševanja in ponudbe na trgu. Povem lahko, da so visoke, ujede pa je težko dobiti, ker jih je težko vzrejati. Lahko jih imajo samo ljudje, ki se s tem strokovno ukvarjajo. Večkrat lahko pride tudi do poškodb, bolezni in poginov, saj so to potomci dinozavra in so adaptirani v naravo.«

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 25. do 31. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 25. do 31. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Do kraljev neba imajo ljudje posebne vrste strahospoštovanje.

Foto: kpss.si

Slovenci radi potujemo z av todomom, ta oblika potovanja oziroma turizma pa je v nekate rih zahodnoevropskih državah sploh nacionalni šport, na pri mer na Nizozemskem, v Fran ciji, Belgiji, Skandinaviji in še kje. Avtodomarji seveda potre bujejo poleg želje, da s seboj na raziskovanje sveta ali drugačne počitnice peljejo nekaj domače ga udobja in svobodo potova nja, še marsikaj, predvsem pa urejena počivališča.

V Slovenski turistični organi zaciji ugotavljajo, da je Sloveni ja med ljubitelji avtodomarske ga turizma vse bolj priljubljena destinacija. Podatki izpred treh let denimo kažejo, da je Slove nija sedma najbolj priljubljena evropska destinacija za kampi ranje v bivalnih prikolicah. V zadnjih letih zato pri nas nasta ja vse več postajališč za avtodo me. Leta 2014 je stekel projekt Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji in danes je v mreži že več kot 160 lokacij za posta nek avtodomov, skupaj pa 300.

Pri razvoju tega turizma ne gre le za število urejenih posta jališč, na katerih se lahko popo tnik z avtodomom ustavi, tem več tudi za turistične kmetije, ki so kot dopolnilno dejavnost odprle svoja vrata avtodomar jem. Pri STO ugotavljajo, da se je odnos do avtodomarjev v za dnjih letih izboljšal in so bolj dobrodošli, kot so bili leta 2014.

Postajališča se razlikujejo v ceni in ponudbi; nekatera ponu jajo le vodo in odlaganje smeti, druga tudi urejene sanitarije, avtodomarji pa si predvsem želijo urejenih lokacij, kjer se počutijo varne in dobrodošle.

Avtodomarji gremo tja, kjer nam je všeč

Pred 20 leti sta se med avto domarje vpisala tudi Irena in Leo Kočevar, sicer doma v Sta ri vasi. »Kot otroka sva kampi rala s svojimi starši, z najino družino nadaljevala v prikolici, kasneje sva imela kombi, ko so prišli vnuki, pa sva presedlala na avtodom, da smo lahko sku paj potovali. Ko sva se upoko jila, pa je avtodom postal na

Kot polž s hišico na poti

Avtodomarski turizem je eden najhitreje razvijajočih se segmentov turizma –Na dopustu se splača drugače živeti, ker so spomini potem drugačni

va. Tako potem najdeva skrite kotičke, pa tudi tako, da za kak šno pot, nasvet vprašava doma čine, ki so vsi zelo prijazni in voljni usmeriti ljudi k lokalnim zanimivostim,« je še eno Ireni no priporočilo.

Uporabljajte zemljevid

Preden pa začnemo v avto dom nositi prtljago, se potova nje veliko prej začne z načrto vanjem. »Najino načrtovanje se začne pozimi. Pogledava, kam bi še želela iti, kam bi se želela vrniti. Izposodiva si v knjižnici ali kupiva knjige o potovanjih, pregledava zemljevide, ki jih vzameva na pot. Tudi telefon ska navigacija se namreč po kvari. Skupaj se odločiva, kam. Mož rad fotografira, mene za nimajo galerije, slikarstvo, rada imava šport in kulinariko,« na števa Irena in pove, da lahko zdaj, ko sta upokojena, potujeta celo leto, na pot pa ne gresta v juliju in avgustu, če gre za kraj še izlete po Sloveniji, pa ne za vikend. »Takrat potujejo tisti, ki so v službah,« razloži.

Na dopustu je treba živeti drugače, ne kot doma

jino sredstvo za raziskovanje predvsem Zahodne Evrope,« je povzela zgodovino Irena, ki je pred leti pet let pisala tudi blog za revijo Avtodom.

Obredla sta že velik del Evro pe in mesta, ki sta jih želela videti, na nekatere lokacije sta se po nekaj letih vrnila in ugotavljata, da se je ponudba za turiste izboljšala. »Gradovi so dostopni, opremljeni z av dio vodiči, vsak ponuja zgodbo, mnoge destinacije so se razvile, obogatile. Zato nekatere obišče va ponovno.«

»Avtodomov je na cestah ogro mno, v Sloveniji jih je manj,« pa pove Leo, ki je zadnja leta šofer, prej sta vozila oba. »Marsikaj se zgodi, avto se tudi pokvari, kar sva doživela, na srečo pa nisva imela prometne nesreče. Pri tem se zaneseva na AMD Slovenije, kjer so nama v vseh primerih, ko sva jih potrebovala, hitro in

zanesljivo pomagali,« povesta. Ponekod o avtodomarjih me nijo, da so to popotniki, ki bi radi brezplačno parkirali, a Leo odločno pove, da »so avtodomi predragi, da bi njihovi lastniki varčevali pri denarju za eno ali dve noči varnega parkiranja na urejenem parkirišču«.

❱

Opreme je lahko hitro preveč, udobje je tudi v glavi.

Poleg tega obstaja kultura av todomarjev, in tega sta se na učila tudi onadva. »Kakšna je razdalja med avtodomi, da ne sediš na 'dvorišču' soseda, na počivališčih se odpadki recikli rajo oziroma ločujejo, pazi se na čistočo, varnost. Tisti avto domarji, ki smo zrastli v šoto rih ali kot taborniki, smo ve

Nova prijateljstva in nova znanja

(Nadaljevanje s strani 1)

Otroci so si tudi letos v ko loniji najbolj želeli druženja z vrstniki. Veseli so bili, ko so bili skupaj na plaži, v vodi ali v senci. Izjemno so uživali v ustvarjanju in športnih igrah. Najbolj pa so uživali v plavanju in hlajenju v morju, zato je bil majhen zaliv vsako dopoldne in popoldne poln otroškega smeha in veselja.

Ja, veliko so tudi plesali, tudi na plaži, na kopnem in v vodi. Skupinski plesi so bili res pravi hit poletja. Ko so bili na suhem, pa so tudi na plaži igrali dru žabne igre, ustvarjali različne zapestnice, barvali ali se le po govarjali … V ustvarjanju so najbolj uživali mlajši, starejši so tudi sredi dneva, ko je bilo precej vroče, raje izbrali špor tne igre v senci bogatih dreve snih krošenj.

So pa prav vsi dobro izkori stili vse aktivnosti, ki so jim jih za popestritev posameznih dni

letovanja pripravljali vzgojite lji. Te so bile na vrsti tudi po popoldanskem počitku, ko so v najhujši vročini otroke povabili v ustvarjalne delavnice ali le na druženje v senci. »Vsak večer smo zaključili z večerno prire ditvijo, ki je bila vedno temat sko obarvana. Pripravili smo spoznavni večer, tombolo, iska li smo zaklade, izvedli zabavno modno revijo, pa večer talen tov … in vedno večer zaključili s plesom ali športom. Mlajši so šli prej spat, prej so seveda sli šali še pravljico, starejšim smo pustili, da so bili budni kakšno urico dlje. Sploh, ker so bili ve čeri lepi, opazovanje sončnih zahodov ob športnih igrah ali plesu je imelo za njih poseben čar,« smo še izvedeli.

V času letovanja so pripra vili tudi izlet z ladjico, ki je po njih prišla v Pacug, kar omo goča dolg pomol, ki so ga ob plimi uporabljali tudi za skoke v vodo. Ogledali so si celo slo

vensko obalo, sploh mlajši so z zanimanjem opazovali morski živelj, kar jim je omogočala bar ka s steklenim dnom.

Ostajajo lepi spomini in zdravje

Na MZPM Velenje so veseli, ker je letos v Pacugu z njimi letovalo veliko otrok, ki še nikoli niso bili v koloniji. Ob povratku domov

seli že, če je teren poravnan, varen. Sanitarije niso obvezne. Preseneti me, da dobijo na blo gih slabo oceno počivališča, ki nudijo senco, so blizu zanimi vega kraja, nimajo pa sanitarij. To pričakujejo avtodomarji, ki niso naučeni uporabljati svoje ga avtodoma. Problem je lahko ustavljanje v avtokampih, kjer je zamudno urejanje dokumen tov, iskanje prostora, sploh če želiš le prespati in zgodaj zju traj nadaljevati pot. Midva kori stiva nizozemsko spletno stran za rezervacijo počivališča in vedno je v redu,« razlaga Irena. Letošnje cene za noč so od 10 do 20 evrov, najdražje je parki ranje blizu večjega mesta. Leo in Irena parkirata dlje in nato raziskujeta s skuterjem. »Vedno greva na dražja parkirišča, ki so tudi varovana, in vsem pri poročam, da tu ne varčujete,« svetuje Irena.

Avtodom lahko z omaricami, zaboji in poličkami vabi, da vzamemo na potovanje pol do mače opreme. »Opažam, da lju dje vzamejo s seboj preveč stva ri. Malo rezervo hrane je treba imeti, sicer pa so cene povsod dokaj enake. Ustaviva se v ve čjih mestih, nakupiva hrano, ker pa uživava v kulinariki in rada spoznavava hrano drugih kultur – saj zato potujeva, kajne – jeva lokalno hrano, obiščeva tržnice … Na dopustu se splača drugače živeti, ker so spomini potem drugačni.

Žari, ležalniki, stoli, mize, po soda, oblačila – tega je hitro preveč in pretežko je. Avtodo me tehtajo in kazni so visoke. Oblačila lahko med potjo ope rete brez težav, če kaj manjka, kupite. Midva sva iz avtodoma najprej odstranila televizor. S seboj imava knjige, zemljevide, potopise o deželah, kamor gre

Leo doda, da načrtujeta osnovno traso, čar pa je v tem, da na poti tudi odstopita od na črta: »Za to so največkrat krivi tisti, ki nama svetujejo, kam še morava iti, kaj še morava po gledati.«

S tem Leo tudi odgovori na vprašanje, v čem je čar potova nja z avtodomom. Morda se kdo vpraša, zakaj bi človek prevozil toliko kilometrov, se ukvarjal s prometom, parkiranjem, gnečo in vsem drugim – kaj je na tem tako posebnega?

»To je adrenalin. Potem so tako lepi spomini, ostanejo fo tografije krajev, parkov, narave, videi, potopisi, zgodbe, ljudje, dogodivščine, neznane ceste, ki te pripeljejo v čudovite kra je, na konec ceste do morja … Kako dragoceni so ti spomini, sva ugotavljala pretekli dve leti v času korone, ko sva znova gle dala filme, fotografije in brala najine zapiske. In komaj čakala, da greva na novo pot,« navdu šeno razloži Irena. ��

so vsi zatrjevali, da se prihodnje letos spet vrnejo. Nekateri so se težko poslovili od novih prijate ljev in prijateljic, vsi pa so do mov prinesli veliko lepih spo minov. In, upajmo, tudi zdravja. »S pomočjo sredstev iz akcije Pomežik soncu in donacije, ki nam jo je namenila MO Vele nje, izkupičkom akcije Odreži drugačnost in avkcije kolesar ske majice s podpisom Tadeja Pogačarja, smo zelo veseli, da smo letos lahko počitnice ob morju omogočili tudi otrokom, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, ker k sreči v zadnjem letu niso imeli težav z zdrav

jem, zato niso bili upravičeni do zdravstvenega letovanja, ki ga sofinancira ZZZS. Še nekaj takih bomo s seboj vzeli tudi v Savu drijo, kamor za 10 dni odpotu jemo v četrtek, 11. avgusta. Tudi tam bo ekipa večja kot lani, ko smo drugo izmeno izvedli v Poreču, saj nas bo na letovanje odpotovalo več kot 90,« je po vedala sekretarka zveze Bojana Špegel. Tudi za to letovanje je že vse pripravljeno, želijo si le, da vsi ostanejo zdravi in se zdravi tudi vrnejo domov. Ko se bodo, bodo letošnje poletne počitnice že jemale slovo, saj se bo druga izmena končala 21. avgusta. ��

Diana Janežič

Irena in Leo uživata v spoznavanju znanih in neznanih krajev, kulture in kulinarike.

Hotel res čisto ob morjuKakqa Taray

Mlajši so po kosilu ustvarjali v senci dreves, starejši pa so se raje ukvarjali s športom.