NČ 32/2010

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri in v soboto občasne padavine, deloma nevihte.

Nekoliko bo hladneje.

V nedeljo razjasnitve.

številka 32

četrtek, 12. avgsuta 2010

Temni oblaki nad Vegradom Danes seja nadzornega sveta – Je uprava pripravila poročilo o solventnosti?

Marsikdo, ki sem ga v minulih poletnih dneh srečala v mestu, me je tudi letos vprašal, kako je delati v času kislih kumaric. Saj veste, zgodba o tem, da novinarji poleti nimamo dovolj »materiala«, da bi pisali o tem, kaj se dogaja na sosedovem vrtu in okoli njega, časopisne strani lahko polnimo tudi z recepti za vlaganje kislih kumaric, ni nova. Žal pa letos za kisle kumarice ni bilo prostora in časa. Zato, ker je v tem poletju v dolini marsikaj bolj kislo od njih.

Tako mislim

Velenje – Nadzor niki Vegrada (sestavljajo ga trije člani, predsednik Klemen Boštjančič, imenovan na predlog delničarjev Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP, ki je 29-odstotna lastnica Vegrada, ter člana Branka Gabrijel, direktorica za splošne in kadrovske zadeve in direktorica družbe pooblaščenke, ter Samo Mastnak, predstavnik delavcev) so bili v torek še brez poročila uprave Vegrada o solventnosti družbe, ki so ga zahtevali najkasneje do 6. avgusta.

Uprava naj bi obljubila, da bo računovodske izkaze pripravila do včeraj, torej srede, 11. avgusta. Ali jih je, nam do zaključka redakcije, ni uspelo izvedeti.

Predsednik nadzornega odbora je napovedal, da bo, če uprava poročila ne pripravi, na osnovi drugih dejstev - blokade računov, neizplačila plač, neizpolnjenih obveznosti do dobaviteljev - sklepal, da je družba insolventna, in od uprave zahteval uvedbo postopkov v skladu s stečajnim zakonom. Boštjančič je sejo nadzornega odbora sklical za danes, 12. avgusta.

Sicer pa se nad Vegrad zgrinjajo temni oblaki. Inšpektorat za delo je prejšnji teden na državno tožilstvo podal več kazenskih ovadb zoper družbo Vegrad in njeni hčerinski družbi Vegrad Inde in Vegrad Projektivni biro ter odgovorne osebe teh družb zaradi suma kaznivega dejanja kršenja temeljnih pravic iz dela oziroma neizplačila plač.

Celjski kriminalisti preiskujejo more bit na kaz ni va deja nja pri poslovanju Vegrada. Mestna občina Velenje pa je z Vegradom zaradi zamuja nja rokov pre ki ni la pogodbo prenove Vile Biance.

Čeprav se je v času kolektivnih dopustov Šaleška dolina tudi letos zelo izpraznila, so dogodki, ki niso bili prav veseli, tekli dalje. Kako se človeka ne bi dotaknile zgodbe o ljudeh, ki vsak dan hodijo v službo, pa že nekaj mesecev za svoje delo niso dobili plačila? Kako se te ne bi dotaknile zgodbe o tem, da se je število toplih obrokov v javni kuhinji, ki ima v Velenju že nekaj časa reden obisk socialno ogroženih, povečalo za 180 dnevno. Zato, ker tisti, ki delajo, na soncu in letos tudi v peklenski vročini nimajo niti za malico? Kako bi lahko človek kaj slabega rekel o ljudeh, ki so v torek na gradbišču Vile Bianke obstali. Dobesedno. Morda res tudi zato, ker niso več imeli materiala za delo, ker ga njihovo podjetje ni zagotovilo, a bolj zato, ker je enkrat vsega dovolj. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, bi rekla moja stara mama. In ker si delavci Vegrada, sploh tisti iz republik naše bivše domovine, verjetno v teh poletnih dneh niso nič želeli bolj, kot da dobijo plačo, da gredo na dopust k svojim družinam in da večji del zaslužka dajo za lepšo prihodnost svojih otrok. Pa tudi tisti, ki imajo družine v dolini, niso veliko na boljšem. Vodstvo Vegrada pa molči. Delavci še največ izvedo iz medijev, a tudi tem na Vegradu niso več vrata odprta na široko. Prej zelo na tanko.

In potem so tu še delavci Preventa. Nekoč paradni konj koroškega in tudi slovenskega gospodarstva, gre v stečaj. Brez dela bo ostalo tudi 50 naših občanov in občank. Tudi ti bodo potrebovali pomoč.

Da ne govorimo o tistih, ki so brez dela še od prej, in tistih, ki bodo morda brez njega še ostali. Sestaviti začetek s koncem meseca je v vse več družinah v dolini vsak mesec težji projekt.

Ob vseh zgodbah preteklih dni se vseeno sprašujem, kje je tu država? Zakaj v primeru Vegrada ni odreagirala prej, zakaj delavce puščajo v agoniji, brez plač, že tri mesece? Zakaj se tudi v zvezi s Preventom ni zganila prej? Zakaj so se lahko na velenjski občini hitro odzvali in začeli ponujati pomoč lačnim in obupanim delavcem, ki so ostali brez že zasluženega zaslužka, država pa nič.

Zaradi časa kislih kumaric? Zaradi dopustov, ki si jih tisti, ki so že mesece brez dohodkov, niti sanjati več ne upajo? Naivno upam, da se bodo sedaj tudi na državni ravni zganili in ukrepali. In da bodo tisti, ki so veliko družin spravili na rob obupa, za to tudi odgovarjali. Pa ne čez nekaj let, ker vemo, kako počasi meljejo sodni mlini. Takoj!

Vlaganje kandidatur se lahko začne V ponedeljek, 9. avgusta, so začeli teči roki za volilna opravila za lokalne volitve, ki bodo v Sloveniji 10. oktobra. Volilci bodo poleg županov in občinskih svetov na njih volili tudi člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Poletje brez kislih kumaric Bojana Špegel

Milena Krstič - Planinc

Skrajni čas za vložitev kandidature po rokovniku volilnih opravil 15. september

1,50 EVR

V ponedeljek se je tako začel rok za vlaganje kandidatur, zadnji rok za oddajo kandidatur pa je po rokovniku volilnih opravil 15. september ob 19. uri.

V okviru volilnih opravil je začel teči tudi rok za predloge članov predstavnikov strank v volilnih odborih, kar morajo stranke storiti do 18. avgusta.

Organizatorji volilne kampanje morajo do 26. avgusta odpreti poseben račun, občine pa objaviti pogoje za uporabo brezplačnih plakatnih mest.

Volilna kampanja se bo uradno začela 10. septembra in bo trajala do 8. oktobra do polnoči, ko se bo začel volilni molk. mkp

Če ne daš …

Povratnikom (po petih letih) v drugo ligo, nogometašem Šmartnega, se ni uresničila želja, da bi že v uvodnem krogu razveselili številne ljubitelje njihove igre, ki so napolnili njihovo tribuno. Z gosti iz Krškega so izgubili z 0 : 2. Vendar domači niso bili v podrejeni vlogi, kot bi lahko sklepali po izidu.

Imeli so kar nekaj izrazitih priložnostih za zadetek, toda njihov najboljši strelec v prejšnjem prvenstvu in najboljši strelec lige Alen Mujanovič s soigralci ni imel sreče. Po številnih zapravljenih priložnostih se je uresničilo nenapisano ulično pravilo: če ne daš, dobiš in izgubiš.

vos

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

2

12. avgusta 2010

22. raziskovalni tabor Otroško mesto vabi Velenje, 9. avgusta – Počitnice so se že prevesile v drugo polovico, in ker dnevi hitro minevajo, je prav, da vse otroke in njihove starše spomnimo, kako lahko popestrijo zadnje počitniške dni. V Vili Mojca so vsak delavnik vrata na široko odprta od 9. do 18. ure, prav tako vsako dopoldne vabijo na mestno otroško igrišče, kjer animatorji poskrbijo za kreativno in pestro preživljanje dopoldanskih uric. Poiščete jih lahko med 10. in 12. uro.

Sicer pa se po tem, ko so uspešno končali letošnje kolonije ob morju, na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje že pripravljajo na Otroško mesto. »To je čisto posebno mesto, ki bo zaživelo v Vili Mojca zadnji počitniški teden, od ponedeljka, 23. avgusta, do petka, 27. avgusta. Pod vodstvom mentorjev in vzgojiteljev bodo potekale različne aktivnosti, otroci bodo na drugačen način spoznavali svoje mesto. Gre za dnevne tabore, ki se bodo vsak dan začeli ob 9. in končali ob 13. uri,« nam je povedala sekretarka zveze Tinca Kovač. Prijave zbirajo v Vili Mojca, prostih mest je še dovolj.

Kot vedno, bodo čas počitnic kronali z velikim otroškim živ-žavom na mestnem otroškem igrišču. »Ta veseli dan« bo letos v soboto, 28. avgusta, začeli pa ga bodo ob 16. uri.

bš

Emil Šterbenk v nadzornem svetu Teša Šaleška dolina – Župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so za predstavnika lokalnih skupnosti v nadzornem svetu Termoelektrarne Šoštanj predlagali dr. Emila Šterbenka. Zaposlen je na Inštitutu za ekološkem raziskave ERICo Velenje.

tp

Pravila tednika Naš čas in Radia Velenje za izrabo časopisnega prostora in programskega časa za predstavitev mnenj kandidatov, političnih strank in njihovih programov pred volitvami članov občinskih svetov in županov 10. oktobra 2010.

Velenje - V skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (Ur. l. RS št. 41/2007) in z Aktom o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov (Ur. l. RS št. 60 z dne 23.

7. 2010) tednik Naš čas in Radio Velenje določata način, pogoje in obseg opravil za izrabo programskega časa oziroma medijskega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov pred volitvami članov občinskih svetov in županov 10. oktobra 2010.

Uredništvi medijev v skladu z veljavnimi predpisi in s svojo uredniško politiko omogočata objektivno, enakomerno in primerno predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov pred volitvami. O vsebini, obsegu, pogojih in načinu novinarskih člankov in prispevkov, ki obravnavajo volilno kampanjo, odločata uredništvi medijev samostojno, objektivno in uravnoteženo ter v skladu z uredniško politiko, ki temelji na statutu in programski zasnovi medija.

Na radiu bomo med volilno kampanjo pripravili brezplačno triminutno samopredstavitev kandidatk(ov) za župane za območje, ki ga pokrivamo, v časopisu pa jih bomo na kratko predstavili. Če bo večje število kandidatk(ov), bomo vrstni red žrebali.

V obeh medijih bomo ločili novinarske prispevke od drugih strankarskih objav.

Obdobje volilne kampanje se za kandidate na lokalnih volitvah začne 10. septembra in traja do vključno 8. oktobra (zaključi se 24 ur pred pričetkom glasovanja).

Pri popravkih oziroma odgovorih, ki se nanašajo na objavljene informacije, poskusih izrabljanja medijskega prostora za posredno kampanjo bosta medija v času volilne kampanje ravnala po določilih zakona o medijih.

Medija oglaševalcem za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov zagotavljata enake pogoje za objavljanje propagandnih sporočil oziroma zakup oglaševalskega prostora.

Oglasno gradivo mora biti vsebinsko pripravljeno v skladu s predpisi. V skladu s 7. členom ZVRK je treba volilne oglaševalske vsebine vedno objaviti z impresumom in navedbo naročnika vsebine.

Za pravilnost in resničnost besedila oziroma navedb v oglasu odgovarja naročnik objave oglasa.

Ugovore o morebitnih nepravilnostih pri izvajanju teh pravil sprejema direktor Našega časa in nanje odgovarja v sodelovanju z urednikoma tednika Naš čas in Radia Velenje.

Pravila so objavljena na Radiu Velenje, v tedniku Naš čas in dostopna na internetu na domeni nascas.com.

Stane Vovk, urednik tednika Naš čas Mira Zakošek, urednica Radia Velenje

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Raziskovali bodo v Škalah, bivali v Vinski Gori – Lani v znamenju 50-letnice mesta Velenje, letos tudi 60-letnice Gorenja Tatjana Podgoršek

Zavod RS za zaposlovanje in družba ERICo bosta od 17. do 26. avgusta organizirala že 22. raziskovalni tabor.

Tako kot lani bo tudi na letošnjem blizu 30 udeležencev, poleg domačih kar nekaj iz drugih evropskih držav: Avstrije, Češke, Srbije, …

Izbral jih je Zavod RS za zaposlovanje. Za dober teden dni naj bi bil njihov drugim dom podružnična osnovna šola v Škalah. Ker pa jo obnavljajo in ker nihče ni mogel zagotoviti, da bodo dela končana do začetka tabora, se bodo udele-

ženci utaborili v podružnični osnovni šoli v Vinski Gori. »To bo povzročilo nekaj logističnih težav, kajti območje raziskovanja ostajajo Škale z okolico,« je povedal pomočnik vodje tabora Klemen Kotnik.

V taboru bodo torej nadaljevali delo tam, kjer so ga končali lani.

Mladi bodo pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev delovali v področnih skupinah – naravoslovnih, družboslovnih, humanističnih in umetniških, v vseh dosedanjih taborih ni manjkalo še novinarske skupine in tudi ta na letošnjem bo. »Posebne teme nimamo. Je pa res, da je bila rdeča nit

Klemen Kotnik: »Naš tabor je postal eden najbolj množičnih in interdisciplinarnih v Sloveniji.«

lanskega tabora 50-letnica mesta Velenje, letos pa bodo določene skupine namenile pozornost 60letnici obstoja družbe Gorenje

V mestni blagajni vse večji obisk Če bo možnosti za plačilo položnic še več, bo obisk še večji, zato spisek dopolnjujejo Velenje, 5. avgusta – Mimo je že dober mesec, odkar so v kletnih prostorih velenjske mestne hiše odprli tako imenovano mestno blagajno, na kateri lahko občani in

občanke brez provizij plačujejo položnice določenih podjetij in javnih zavodov. Rezultati kažejo, da je bila odločitev za uvedbo mestne blagajne dobra.

Velenjska občina je tretja slovenska občina, ki se je odločila, da svojim občanom ponudi možnost gotovinskega plačevanja položnic brez provizije. Odprli so jo 1. julija in že v prvih dneh ugotavljali, da so se odločili prav, saj so tudi občani, ki so se oglašali v njej, potezo občine glasno pozdravljali. Številke po mesecu dni delovanja so zgovorne.

Občani so v njej plačali 6.625 položnic. Tudi zato želijo na MO Velenje v prihodnje k sodelovanju pritegniti še več podjetij in institucij.

Občani so julija najpogosteje plačali položnice za Habit, Komunalno podjetje Velenje, Elektro Celje, T-2 in Stanovanjsko podjetje Velenje. Zanimivo je, da se projektu še niso pridružile niti vse osnovno šole iz Velenja – na spisku pogrešamo šolo Miha Pintarja Toleda in Center za vzgojo in izobraževanje.

Na njem pa je že nekaj krajevnih skupnosti, večina javnih podjetij

Velenje. Del zbornika, ki ga bomo izdali ob koncu tabora, bo posvečen prvemu, del drugo omenjenemu jubileju.« Poleg raziskovanja je pomemben del tabora tudi družabno življenje, ki je s svojimi športnimi, glasbenimi in drugimi zabavnimi dogodki eden od razlogov, da se dijaki in študentje radi vračajo v Šaleško dolino.

Glavni financer tabora ostaja Zavod RS za zaposlovanje. Kot pravi Kotnik, so skupaj z njim in še nekaterimi donatorji spoznali, da se splača vlagati v mlade, ker imajo od tega vsi koristi.

Kje bo 23. raziskovalni tabor, ki je poleg koprskega edini mednarodni srednješolski tabor v Sloveniji, Kotnik še ne ve. Če bodo nadaljevali dosedanjo tradicijo, bo na drugi lokaciji kot v Škalah. Zagotovo pa bodo osta li na območ ju Šaleške doline oziroma v njeni bližnji okolici.

in zavodov, tudi Vrtec Velenje.

Možno je tudi plačilo položnic, ki jih fizičnim osebam izstavlja Mestna občina Velenje, kot so kupnine stanovanj, letovanje v občinskih objektih, najemnine garaž, najemnine vrtičkov in kazni, ki jih izrekajo občinski redarji.

Plačilo položnic v mestni blagajni je zaenkrat možno ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8. in 11. uro ter 12. in 14.30, ob sredah med 8. in 11. uro in med 12. in 16.30 ter ob petkih od 8. do 12. ure. Če bo interes občanov še večji, pa na občini pravijo, da bodo delovni čas podaljšali.

bš

Med delom in pričakovanji po delu Žalčan čaka Velenjčana, ali zares ločitev funkcije poslanca in župana – Za mnoge je prva črka abecede V - Ironija: ko ni dela, ljudje mislijo na penzijo – Za varnost na Vransko Za našega nekdanjega gospodarskega ministra Lahovnika pravijo, da je zelo odprte glave, pa je vendarle precej zamešal stvari v poslanskih vrstah. Zgodilo se je, kar ni želel. Ko je odstopil iz ministrskih vrst, je postal poslanec in iz poslanskih klopi izrinil svojega nekdanjega strankarskega kolego in občinskega soseda Posedela iz Žalca. In tako se je vsaj v tem primeru zgodilo, kar so nekateri napovedovali, drugi pa nasprotovali: prišlo je do ločitve županske in poslanske funkcije. In Lojze Posedel je ostal le še žalski župan. A ne da bi to želel, seveda. In tudi ne za dolgo. Do jeseni naj bi namreč Lahovnikovo pozabljivost, da uradno javi, da se odpoveduje poslanski funkciji, popravili in Posedel bo spet lahko sedel na dveh stolčkih. Pa spet vsi ne vedo, če še za dolgo. Jeseni so namreč lokalne volitve in občani ga bodo morali za župana znova potrditi. V žalski občini pa je kar nekaj kandidatov, ki bi radi sedli na županski stolček.

Za mnoge pri nas pa je V še vedno prva (lahko bi rekli tudi zadnja) črka abecede. Zaradi nesrečnega Vegrada, seveda. Težav te gradbene družbe ni in ni konca. Kot da se eni ne bi zavedali, za kako resno stvar gre. Napetosti niso le med upravo in nadzornim svetom, tudi med člani nadzornega sveta samimi. Med zunanjim članom, ki je predsednik, in ostalima dvema članoma, ki sta iz Vegradovih vrst, pa eden iz vrha družbe, drugi iz sindikata. In ko naj bi se zgodba s Celovškimi dvori vendarle razvijala, Vegrad izgublja posle bliže domu.

Kanalizacijski sistem v Spodnji Savinjski dolini, pa celo domača občina mu je »vzela« obnovo vile Biance. In namesto da bi delavcem

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

dajala vsakdanji kruh firma, v kateri so zaposleni, jim ga morajo razne humanitarne organizacije, občina in drugi dobrotniki.

Ob vsem tem niti ni čudno, da je med ljudmi zadnji čas večje zanimanje za upokojevanje kot za delo. To sicer ne velja za mlade, ki ne dobijo dela, da bi dočakali upokojitev, pa niti ne razmišljajo. Če bodo prvo zaposlitev našli šele v zrelih letih, jim težko gre v glavo, kako bodo zbrali 43 let delovne dobe. Le s starostnim pogojem pa bodo dobili nizko pokojnino. In res je treba priznati, da so razprave o pokojninski reformi pri nas zdaj top tema. Zanjo je veliko zanimanja tudi med tistimi, ki so »tik pred zdajci«. Ki jim do upokojitve manjka le še malo, pa tehtajo, ali lahko še pred uveljavitvijo reforme pobegnejo v pokoj. Kaj jih čaka, razmišljajo tudi taki, ki so na ogroženih delovnih mestih in ki so računali, da bodo do izpolnitve pogojev za upokojitev lahko kakšno leto ali dve »počakali« na zavodu za zaposlovanje. Tudi te zanima, če se jim bo delovna doba podaljšala, in lahko na tako čakanje pozabijo.

Odprtih vprašanj je še vedno veliko, premier in socialni minister pa zagotavljata, da sta vse dobro pojasnila. Delodajalci rešitve pozdravljajo, čeprav ne vem, kako so lahko veseli, da bodo pri njih še v večjem številu delali stari delavci, ne pa mladi, od katerih bi lahko pričakovali več; nasprotujejo pa ji sindikati. Presenetljivo složno.

Poti pa bodo še bolj kot doslej vodile na Vransko. Ne zato, ker bi dobili kakšno pomembno boljšo prometnico, vodile bodo na poligon varne vožnje. Kar so mnogi doslej priporočali, bo po novem zakonu za mlade voznike obvezno. Tečaji varne vožnje. To sicer ne bo izpit po izpitu, bo pa tak trening varne vožnje obvezen. In, kar je za mlade voznike tudi zelo pomembno, treba ga bo plačati. To pa bo za mnoge mlade dodaten strošek. Seveda bo kdo rekel, da se bodo pač odpovedali izpitu za voznika motornega vozila, ampak to nikakor ni več luksuz, ampak potreba. Mnogo je namreč poklicev in zahtev ob razpisih za delovna mesta, da ima kandidat vozniško dovoljenje. Torej bo treba za pridobitev delovnega mesta globlje seči v žep.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

12. avgusta 2010

Vila Bianca »pod ključem«

ve, na delovišču Vile Biance pa so delavci po opozorilih nadzornikov že nekaj časa delali bolj zato, ker jim je bilo nerodno stati brez dela.

Zato smo v upravi morali ukrepati,« je še dodal župan. In še, da ne gre le za rok dokončanja in finančna sredstva za obnovo vile iz EU, ki so jih pridobili na razpisu. Tam so namreč strogi, in če bi obnova zelo zamujala, bi jih lahko tudi izgubili. »Gre zato, da je treba urediti razmerja v zvezi z Vegradom. In delavcem pomagati po najboljših močeh, kar že počnemo,« je še dodal župan.

Velenjska občina enostransko prekinila pogodbo z Vegradom in zavarovala objekt Vile Biance – Ta teden izbor novega izvajalca del – Upajo, da bo vila končana do 20. septembra Bojana Špegel

Velenje, 6. avgusta – V torek zjutraj smo si v spremstvu Maksa Arliča, predstojnika Urada za stanovanjska vprašanje na MO Velenje, ogledali, kako napredujejo dela pri obnovi Vile Biance. V pogovoru nam je povedal, da dela že zamujajo. Delavci, ki so prišli na gradbišče, pa niso delali. Ko smo jih vprašali, če morda stavkajo, so nam odgovorili: »Ne stavkamo, samo ne delamo. In ne bomo, dokler ne dobimo plač.« Jasno je bilo, da gre za »tihi štrajk«, za katerega so se zagotovo odločili iz obupa. Ni ga bilo, ki bi jih za to obsojal.

V četrtek in petek so se na MO Velenje vrstili krizni sestanki zaradi zamud pri obnovi Vile Biance, pa tudi dodatnih pomoči, ki jih že in jih še bodo zagotovili obubožanim delavcem Vegrada in tudi Preventa, saj naj bi bilo med slednjimi okoli 50 delavk in delavcev iz MO Velenje.

vodstvu Vegrada ponudili možnost sporazumne prekinitve pogodbe ter čas za premislek in morebitne pripombe. Ker se do roka, zapisanega v predlogu – iztekel se je v petek, 6. avgusta, do 10. ure - v Vegradu na naš pred log niso odzva li, smo morali, da bi preprečili škodo, od pogodbe enostransko odstopiti. Več kot očitno je namreč postalo, da Vegrad del na objektu Vila Bianca v nobenem primeru ne bo pravočasno zaključil. Izvajalec prenove objekta Vila Bianca je z deli zamu-

jal že za več kot 30 dni, kar je razvidno tudi iz nadzornikovega vpisa v gradbeni dnevnik. Zato smo nekaj minut čez deseto preko vročitelja Vegradu poslali dokument o enostranski prekinitvi pogodbe,« nam je v petek okoli poldneva povedal velenjski župan. In dodal, da je to najtežji in najbolj žalosten dan, odkar je v upravi občine, kjer je že dolga leta. »Najslabše pri vsem tem je to, da delavci, ki so obnavljali vilo Bianco, že nekaj časa ne dobivajo plače, da nimajo urejene pre-

Srečko Meh: »Združili smo moči za pomoč delavcem Vegrada in tudi Preventa.«

hrane in da so v obupnih razmerah. Njihovo skrajno sredstvo je bilo, da so prenehali delati. Splošno znano dejstvo je, da ima podjetje Vegrad velike finančne teža-

Poziv, naj delavci ne podpisujejo pogodb Zelo pomembno pa je, je še dodal župan, da delavcem Vegrada ponujajo na MO Velenje tudi brezplačno pravno pomoč. »V podpis jim dajejo pogodbe, v katerih se odpovedujejo vseh svojih

novega izvajalca del. Župan, ki je zato imenoval delovno skupino, je prepričan, da ga bodo uspeli izbrati že ta teden. Vilo Bianco naj bi končali do 20. septembra, saj želijo obdržati vse podizvajalce del, tudi Vegradove hčerinske firme, ki naj bi vgradile že izdelana okna, položile keramiko in izdelale fasado. Hkrati so stekli postopki za vnovčenje garancij za zavarovanje del na tem objektu. »Vilo sem si ogledal in moram reči, da je bilo veliko narejenega, da je v notranjosti tudi lepo narejeno in da tudi zato verjamem, da bomo 20. septembra občinski praznik praznovali v Vili Bianci,« je dodal župan.

Že v petek so na MO Velenje začeli izvajati postopke za izbiro

Materialna in pravna pomoč obubožanim delavcem Župan Srečko Meh je poudaril, da sta z Bojanom Kontičem po sestanku s predstavniki sindikata Vegrada in vodstva podjetja dala pobudo, da aktivneje začne delovati Odbor za pomoč občanom in občankam, ki so ga ustanovili oktobra lani. Po delovnem sestanku aktivnosti tečejo koordinirano. »Pomoč gre v tri smeri. Delavce Vegrada smo s pomočjo Centra za socialno delo informirali, kakšno pomoč lahko dobijo in kako lahko uveljavijo pravico do enkratne denarne pomoči. Te jim že izplačujejo. V javni kuhinji 180 delavcev Vegrada lahko vsako popoldne, med 15. in 18. uro, brezplačno dobi topel obrok. Poleg tega smo otrokom delavcev omogočili nakup šolskih potrebščin v višini 50 evrov. Doslej smo pomagali 70 družinam, na koncu jih bo več kot sto.« Še vedno zbirajo podatke o šoloobveznih otrocih iz Vegradovih družin, da jim bodo s potrebščinami pomagali ob začetku šolskega leta.

Kot je znano, je velenjski odbor Rdečega križa že razdelil prehrambene pakete med delavce Vegrada, po potrebi bodo na MO Velenje zagotovili dodatna sredstva za njihov nakup. Pomoč pa so obljubili tudi direktorji večjih velenjskih družb. Odbor za pomoč občanom bo pomagal tudi delavcem Preventa, ki so doma v MO Velenje. Na občini ocenjujejo, da bo družin, potrebnih pomoči zaradi težav v teh dveh podjetjih, 450 do 500.

»To je najtežji trenutek, odkar sem v upravi« V petek zjutraj so se na MO Velenje po bese dah župa na Sre čka Meha po tehtnem premisleku odločili in z Vegradom enostransko prekinili pogodbo o prenovi Vile Biance. Slavnostno so jo podpisali 8. maja 2009. »Pred to odločitvijo smo

Obdržali naj bi podizvajalce del

3

Vilo Bianco bodo do imenovanja novega izvajalca del varovali varnostniki. (Foto: vos)

pravic do Vegrada. Najslabše je, da naj bi v njih pisalo, da so dobili izplačane vse osebne dohodke in da jim je firma poplačala tudi kredite, kar je za njih izjemno slabo,« je povedal Srečko Meh in dodal, da so ravno zato v torek v Vegra dovem sam skem domu delavcem pripravili predavanje, na katerem so jih seznanili z nji-

hovimi pravicami, načini uveljavlja nja pravic in mož nost mi pomoči. V zadnjih dveh mesecih je brezplačne pravniške nasvete poiskalo več kot 60 delavcev.

Po potrebi bodo storitev brezplačnega pravnega svetovanja okrepili s sodelavkami pravne službe občine.

Karitas pomaga Vegradu Voditeljica Župnijske Karitas v Velenju Milica Kovač je sporočila, da že od marca spremljajo težave delavcev Vegrada. Žal so bili takrat pri vodstvu podjetja odslovljeni, češ da je Vegrad dobra fir ma, ki si zna pomagati sama in delavci pomo-

Z rastjo števila prebivalcev pozornost tudi komunalni infrastrukturi Izredna seja o spremembah obstoječih občinskih prostorskih načrtov

či Karitas ne potrebujejo. Kljub vsemu so stiske delavcev spremljali in jim tudi nudili pomoč in podporo. Zdaj, ko je postalo očitno, kako velike so stiske zaposlenih v Vegradu, sodelujejo skupaj z drugimi sorodnimi ustanovami v občinskem odboru za pomoč občanom in občankam. Zanje zbirajo prehrambene izdelke, pralni prašek, oblačila, šolske potrebščine in seveda denarne

nove občane, ampak tudi za tiste, ki na območju lokalne skupnosti živijo že danes, pa še nimajo urejene kanalizacije in drugih komunalnih vodov.

Sicer pa so obča ni poda li 45 predlogov za posege na najboljša kmetijska zemljišča, 25 za posege na druga kmetijska zemljišča, 1 za vrnitev stavbnih zemljišč v kmetijsko rabo in 10 predlogov za poseg na gozdna zemljišča. Po ocenah je z zapolnitvami in novogradnjami v obstoječih in novih ureditvenih

prispevke. Za delavce Vegrada so namenili 16.000 evrov, ki so jih s pomočjo mnogih dobrih ljudi zagotovili iz skupne akcije slovenske Karitas Pomagajmo preživeti iz naslova prejete dohodnine. V njihovo akcijo se lahko vključite tudi vi. Prispevke zbirajo na TRR SI56 0600 0097 7538 266, sklic 29144, namen Pomoč delavcem v stečaju.

območjih možno zagotoviti izgradnjo 370 do 600 novih stanovanjskih enot. Večina predvidenih gradenj bo usmerjenih v naselja Šmartno ob Paki (tudi večstanovanjski objekt), Gorenje, Gavce, Rečica ob Paki ter delno Slatina in Veliki Vrh. V nadaljevanju seje so sprejeli še dopolnitve registracije dejavnosti javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki.

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 9. avgusta – »Skorajda ni dneva, da občani, ki so podali predloge za spremembe občinskih prostorskih načrtov, ne bi poklicali na občinsko upravo in vprašali, kako daleč so zadeve,« je v uvodu pojasnil razlog za sklic pete izred ne seje sve ta obči ne Šmartno ob Paki tamkajšnji župan Alojz Podgoršek. Hkrati je svetnike seznanil, da je sprejel sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine. Poleg že omenjenega je kot razlog za sklic izredne seje navedel še boljšo infor-

Namesto Petroviča Kovač Izredne seje so se udeležili vsi svetniki.

miranost svetnikov.

Po besedah Podgorška so v občini pristopili k spremembam že obstoječega prostorskega načrta, priprava občinskega prostorskega načrta pa za zdaj miruje. Od 1. do 30. septembra bodo spremembe

in dopolnitve javno razgrnjene v prostorih občine, na občinskih spletnih straneh, nanje bodo lahko občani podali pripombe. Kdaj bodo organizirali javno razpravo, se bodo še dogovorili. Načrtovalci bodo upoštevali tiste, ki bodo smi-

selne in tudi izvedljive. Če bo šlo brez zapletov, bi bile lahko spremembe prostorskih načrtov sprejete do konca tega leta.

Svetniki so v krajši razpravi opozorili na potrebo po urejanju komunalne infrastrukture ne samo za

Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da je Občina Šmartno ob Paki na pobudo Gregorja Petroviča, dosedanjega občinskega tajnika oziroma direktorja občinske uprave, sporazumno prekinila sodelovanje z njim.

V ponedeljek, 16. avgusta, bo na njegovo mesto sedel domačin Drago Kovač. Bil je eden do 34 kandidatov, ki so se prijavili na razpis, oziroma eden od 9, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje. Dobil je tudi največ točk. Kovač je do lani med drugim opravljal dolžnost predsednika nadzornega odbora Občine. V pisni izjavi je zapisal, da odstopa s tega položaja zaradi odhoda na službeno dolžnost v tujino.

tp

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

DOGODKI

12. avgusta 2010

Kljub večjim naložbam brez zadolževanja V Občini Luče končali tri večje dvoletne projekte – Negotovost glede obvoznice ni dobra za razvoj - Do naslednjega občinskega praznika nadaljevanje izgradnje infrastrukture v središču občine

ko lotili, ko bo zadruga prestavila svojo trgovino na drugo lokacijo.« Posodobitev ceste v Rogačnik je veljala dobrih 300 tisoč evrov, blizu 100 tisoč evrov posodobitev zdravstvene ambulante (denar je v celoti prispevala lokalna skupnost, 300 tisoč evrov pa so odšteli še za izgradnjo parkirišča in ureditev okolja pred občinsko stavbo. »Kljub temu da so naložbe finančno kar velik zalogaj, se nam za zdaj še ni bilo potrebno zadolževati. Lani smo za

Tatjana Podgoršek

V minulih dneh je bilo veselo v občini Luče. Tu so namreč pripravili splet prireditev ob občinskem prazniku, povezali pa so jih pod skupnim naslov 41. lučki dnevi.

Osrednji dogodek je bila slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta pred tednom dni. Na njej so med drugim podelili občinska priznanja. Priznanje občine je prejel Kristjan Germelj, zlato plaketo pa Franc Kosmač.

Lučki župan Ciril Rosc nam je ob tej priložnosti dejal, da so lahko z opravljenim delom od lanskega do letošnjega občinskega praznika zadovoljni, saj stvari gredo po programu. Zaključili so tri dvoletne večje projekte, kot so ureditev 30 parkirišč pred občino, v celoti so obnovili zdravstveno ambulanto, po obnovi pa je sama po sebi klicala cesta v Rogačnik. »Nekatere stvari bi radi postorili še jeseni. Predvsem imam v mislih nadaljevanje izgradnje pločnika skozi Luče in izgradnjo novega parkirišča na prostoru, kjer danes stoji objekt zadruge. Slednjega se bomo lah-

projekte pridobili približno 600 tisoč evrov, nekaj naj bi jih še letos, na razplet na razpisu pa čakamo še za en projekt. Upam, da bomo tako uspešni tudi v prihodnje.« Če so zadovoljni glede uresničevanja osrednjih občinskih projektov, pa jih neko-

ob 9.45 odpe lje nazaj pro ti Pesju, od tu pa ob 10. uri do avtobusne postaje Velenje in proti Graški gori (udeleženci proslave bodo lahko vstopali tudi na vseh vmesnih avtobusnih postajah).

Avtobus št. 3 Odhod ob 9.15 izpred glasbene šole Velenje, nato v Ravne k osnovni šoli, nato k spomeniku XIV. divizije v Osreških pečeh, proti križišču in naprej proti Graški gori (udeleženci bodo lahko vstopali na vseh vmesnih avtobusnih postajah). Po prihodu na Graško goro bo peljal avtobus št. 3 nazaj v Šoštanj na avtobusno postajo in nadalejeval pot proti Pesju, avtobusni postaji Velenje, tržnici in Graški gori.

Avtobus št. 4

Vozni red avtobusov: Avtobus št. 1 Odhod z avtobusne postaje v Velenju ob 7. uri do spomenika XIV. divizije v Paki. Udeleženci bodo nato prehodili del poti XIV. divizije.

Odhod z avtobusne postaje Velenje ob 9. uri. Po opravljenem prevozu v Pako začne avtobus št.

1 sprejemati udeležence proslave na avtobusni postaji v Velenju in nato v smeri Graške gore na avtobusnih postajah pri pošti, tržnici, rondoju in v Škalah.

Avtobus št. 2 Odhod ob 9. uri iz Topolšice (pri gasilskem domu) proti Šoštanju na avtobusno postajo, ob 9.15 proti Skornemu do gostišča Acman, približno ob 9.20 nadaljuje pot proti Paški vasi in Šmartnemu ob Paki. Približno

Na vprašanje, kaj naj bi postorili do prihodnjega občinskega praznika, pravi Rosc, da bi težko odgovoril, ker so vmes jesenske lokalne volitve, na katerih bodo svoje povedali volilci. Če pa bo nadaljeval mandat, naj bi nadaljevali že začete projekte predvsem v središču Luč. Tu namreč morajo glede mirujočega prometa še marsikaj postoriti: pločniki, parkirišča, ureditev trškega jedra. Že ob delavnikih je promet skozi center otežen, ob vikendih zaradi izletnikov, turistov praktično nemogoč. »V okolici središča smo v veliki meri končali vlaganja v ceste. Tisto, kar je ostalo, je manjši del. V prihodnje se bomo lahko posvetili drugim projektom, morda še bolj razvojno naravnanim, kot so ceste. Pa ne mislim, da te niso pomembne. Za naše občane, ki vztrajajo pri delu na odmaknjenih kmetijah, so zelo pomembne,» je še poudaril Ciril Rosc.

Ciril Rosc: »Napovedi o tem, kaj bomo postorili do prihodnjega občinskega praznika, je težko dajati. Vmes bodo svoje namreč rekli volilci.«

Srečanje borcev, planincev in vojaških veteranov Velenje, Graška gora - Območno združenje borcev za vrednote NOB, Planinsko društvo Velenje in veteranska združenja vabijo v soboto, 21. avgusta, s pričetkom ob 11. uri na 24. tradicionalno srečanje borcev, planincev in članov veteranskih združenj na Graški gori. Tako bodo zaznamovali bližnji praznik Mestne občine Velenje, 65-letnico osvoboditve in 66-letnico pohoda XIV. divizije. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič.

Organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusne prevoze. Objavljamo njihov vozni red in dodajamo, da bodo avtobusi odpeljali udeležence nazaj v dolino po končani slovesnosti.

liko skrbi izgradnja obvoznice, s katero bi precej razbremenili promet skozi središče Luč, hkrati pa pridobili prostor, ki ga bi rada lokalna skupnost izkoristila za uresničitev nekaterih razvojnih projektov. »Obvoznica je projekt ministrstva za okolje in prostor ter prometnega ministrstva, lani v tem času je bila opravljena javna razgrnitev, zbiranje pripomb, po informacijah, ki jih imam, pa zadeva še ni prišla do vlade. Se pa bojimo, da bo zaradi stanja v državnem proračunu stvar znova zastala.

Takšno nedorečeno stanje pa ni dobro, saj v takem položaju težko načrtujemo razvoj. Upam, da bodo glede obvoznice stvari čim prej končane vsaj na papirju, da vemo, pri čem smo in katere projekte bo možno izpeljati.« Sicer pa je Rosc zadovoljno dejal, da so bili omenjeni uresničeni projekti nujni in da so jih tako sprejeli tudi občani.

Ciril Rosc o vnovični kandidaturi za župana: “Če mi bodo volilci in volilke zaupali še en županski mandat, bo med mojimi prednostnimi projekti izgradnja pločnikov in parkirišč v središču Luč in še nekaj manjših gradenj v infrastrukturi. V rokavu pa imam razvojni projekt, ki pa za zdaj ostaja še v idejni obliki, zato ga ne bom izpostavljal. Nenazadnje se moramo o stvareh dogovoriti še v prostorskih planih.

K odločitvi o ponovni kandidaturi pa me je nagovorilo dejstvo, da je potreben še en mandat za dokončanje projektov v središču lokalne skupnosti. S tem bomo uresničili projekte, ki sem jih vseskozi zagovarjal, ter končali zgodbo, ki je trajala nekaj let, odkar sem aktivno v službi na občinski upravi.«

Odhod ob 9. uri iz Šentilja od gostilne Pirh v Kavče na avtobusno postajo pri Hrvatu, nato proti Podkraju, mimo pokopališča do AP v Pesju pri banki.

Odhod iz Pesja ob 9.30 do avtobusne postaje Velenje, od koder bo nadaljeval pot proti Graški gori ob 9.45 (udeleženci proslave bodo lahko vstopali na vseh avtobusnih postajah).

Gradnja pločnika skozi Luče naj bo končana jeseni.

Pri plakatiranju nič več po domače Nov Odlok o oglaševanju v MO Velenje, ki je začel veljati julija, prinaša nove možnosti in prepovedi plakatiranja – Kmalu razpis za oddajo koncesije za plakatiranje – Na roke narisanim jumbo plakatom so šteti dnevi Velenje, 29. julija – Le pet let star občinski odlok o oglaševanju je dobil novo, dopolnjeno in delno spremenjeno vsebino. Mestni svetniki in svetnice so nov odlok sprejeli na zadnji predpočitniški seji sveta v juniju, dva tedna po objavi v uradnem listu, sredi julija, pa je stopil v veljavo. Ker nas je zanimalo, zakaj so relativno mlad odlok že spremenili in kaj ta prinaša, smo za odgovore prosili Alenko Rednjak, vodjo urada župana MO Velenje, ki je besedilo odloka predstavljala tudi svetnikom. »Do spremembe odloka o oglaševanju je pri-

šlo predvsem zaradi sprememb zakonodaje na državni ravni. Zato smo ga morali popraviti in dopolniti, je pa v celoti usklajen s slovensko zakonodajo,« v uvodu pove Rednjakova in doda: »Mislim, da je bilo v zadnjih letih tudi po starem odloku v Velenju oglaševanje dobro urejeno. Tako imenovanega divjega oglaševanja skorajda nismo več zaznali, se je pa še pojavljalo.

To bomo skušali z novim odlokom odpraviti.« Zaznali smo kar nekaj opozoril v zvezi z oglaševanjem društev in neprofitnih organizacij, ki so, da bi se izognili stroškom za oglaševanje na urejenih panojih, ki jih njihovi proračuni niso prenesli, največkrat k s sodelovanju povabile vešče v risanju in pisanju velikih plakatov, ki so potem »krasili« največja križišča v mestu. Marsikdaj so bili postavljeni tako, da so zmanjševali preglednost v križiščih, zato so bili vprašljivi ne le z estetskega, ampak tudi varnostnega vidika. Po novem bo drugače. »MO Velenje bo določila tri lokacije, ki jih bomo tudi primerno uredili, in tam bodo lahko društva in humanitarne organizacije javnost o svojih dejavnostih obveščale brezplačno. Čeprav je to povezano z dodatnimi stroški, jih bomo skušali pripraviti čim prej. Ko jih bomo predali v uporabo, »divjega« postavljanja

Avtobus št. 5 Odhod ob 9. uri iz Pake (pri gostilni Kovač), nato gre v Šalek in na Gorico do obračališča za avto bu se. Pri bliž no ob 9.30 nada ljuje pot pro ti Vele nju, mimo pošte, tržnice, rondoja proti Graški gori (potniki lahko vstopajo na vseh vmesnih avtobusnih postajah).

V križiščih po tem, ko bo občina uredila tri lokacije za brezplačno plakatiranje, takih panojev ne bo več. Če bodo, bodo redarji lahko izrekli občutno visoko denarno kazen.

na roke narisanih panojev ne bomo več dovolili, zato jih ne bo več v vsakem večjem križišču,« je dodala Rednjakova.

MO Velenje bo kmalu objavila razpis za izbiro izvajalca za tako imenovano drobno plakatiranje ter plakatiranje in postavitev velikih »jumbo« plakatov po mestu. »Izbrali bomo seveda najugodnejše izvajalce, kar velja tudi za izbor izvajalca za oglaševanje na avtobusnih postajališčih. Ta razpis bomo namreč objavili posebej. Pri tem bomo upoštevali tudi vse nove vrste oglaševanja, ki smo jih že zajeli v odloku, doslej pa jih v njem ni bilo. Gre predvsem za svetlobne objekte, ki so si jih želele večje trgovine in večja podjetja. Novost bo tudi ta, da bo moral vsak, ki bo želel oglaševati, vpisati mesto oglaševanja v register lokacij. Te bo odobravala posebna komisija, ki jo bo imenoval župan.«

Le malo več »jumbo« plakatov Za razliko od drugih večjih slovenskih mest je treba priznati, da Velenje še ni zasuto z velikimi stojali in »jumbo« plakati. Teh naj bi bilo v prihodnje več, zato nas je zanimalo, kje jih bodo dovolili postavljati. »V odloku nismo natančno opredelili mest za postavitev »jumbo« plakatov, smo pa predvideli nekaj lokacij, kjer bi še lahko stali. Poudariti moram, da ne bomo preveč širili tovrstnega oglaševanja, da bomo torej k že obstoječim dodali le nekaj dodatnih mest. Dodatna mesta bomo dovolili ob industrijski cesti, kjer jih še ni veliko, nekaj pa tudi ob Šaleški cesti.« Nadzor nad izvajanjem odloka o oglaševanju bo prevzelo mestno redarstvo. Pravni osebi, ki bo kršila odlok, bodo lahko izrekli globo v višini 1.200 evrov, 800 evrov pa samostojnemu podjetniku ali posamezniku. Odgovornim osebam (tako posameznikom kot odgovornim pri podjetnikih) bodo lahko izrekli kazen v višini 250 evrov. »Sankcije niso majhne, zato upam, da bo plakatiranje v našem mestu po novem še bolje urejeno,« je k temu še dodala naša sogovornica.

Bojana Špegel

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

12. avgusta 2010

5

Mayerholdove hiše (res) kmalu ne bo več Čakajo na pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje, izvajalec del pa je že izbran Velenje, 9. avgusta - Tisti, ki so se v zadnjem času sprehodili skozi Staro Velenje, so zagotovo opazili, da je prostor za Mayerholdovo hišo, kjer je imel zasebnik Franc Sever precej neurejeno skladišče, izginilo. Zanimalo nas je, ali to pomeni, da bodo končno porušili tudi nevarno dotrajano Mayerholdovo hišo in kaj bodo potem uredili na tem prostoru. Maks Arlič, predstojnik urada za stanovanjska vprašanja na Mestni občini Velenje, nam je domnevo o skorajšnjem

začetku rušenja potrdil. »Javni razpis za rušenje Mayerholdove hiše je končan, pogodba z izva jal cem del je pod pi sa na.

Takoj, ko dobimo pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje objekta, bodo dela stekla. Vsekakor bo to še poleti,« smo izvedeli.

Začasno bodo na tem območju uredili parkirišče, ki ga bodo preplastili z grobim asfaltom. »Zaenkrat še nima mo vse bin za to območje. Če se bo našel investitor, ki bi želel na tem območju graditi,

mu bomo to omogočili. Hiša je imela tretjo stopnjo kulturnovarstvenega varovanja. To pa pomeni, da bi moral morebitni investitor na tem mestu postaviti objekt, ki po višini ne bi presegal sedanjega, vse ostalo pa ne bi bilo predpisano.« V Starem velenju pa močno propada tudi stavba Stari trg 11, v katerem je med drugim tudi gostišče Čuk. Omet je začel odpadati, streha ni več najbolj varna. Arlič nam je povedal, da občina še ni lastni-

Pogled na Mayerholdovo hišo po tem, ko je za njo odstranjeno skladišče. Kmalu naj bi tu zazevala praznina, stari del mesta pa bo dobil dodatne parkirne prostore.

ca objekta v celoti, saj ima v njem poslovni prostor podjetje Figaro. »Tudi ta objekt bo doživel podob-

no usodo kot Mayerhold. Ko bodo razrešena lastniška razmerja, ga bomo porušili. To velja tudi za sta-

ro pekarno sredi starega trga,« smo še izvedeli.

bš

Venera vabi pod Sonce Velenjski raziskovalni studio Venera pripravil dvodnevni festival ustvarjalnosti in gibanja na mestnem otroškem igrišču – Pod soncem, v parkih in ob jezerih želijo pripraviti še več dogodkov pravljamo zelo različne delavnice; ene so bolj umetniške, druge eksperi men tal ne, teh niš ke. Z nji mi poskrbimo za vsa področja, med otroki pa z njimi naletimo na dober odziv.« Ana nam je še povedala, da je trenutno v Veneri 15 članic in članov, večina pa se jih je po študiju že vrnila v Velenje, zato bodo njihove aktivnosti še bolj pogoste. »Prizadevamo si, da bi pri mladih vzbudili še več ustvarjalnosti, da naš mali festival v bodoče privabi ne le otroke, ampak vse generacije. Ustvarjalnost je zagotovo nekaj, kar traja celo življenje, in to si želimo spodbujati.« Da to drži, je pokazal že pogled na nedeljske aktivnosti na otroškem igrišču, majice so s pomočjo sitotiska oblikovali mali in veliki obiskovalci, tudi glino so gnetli vsi.

V Eko delavnici so iz tetrapakov oblikovali zanimive denarnice, kaligrafije so se učili malo večji (ali starejši) obiskovalci, lutke pa so oblikovali mlajši. Dober je bil tudi obisk športno obar vanih ‘migalnic’, pa delavnice, v katerih so izdelovali periskop … In kdaj nas bodo spet povabili na njihov mini festival. Ana pravi: »Smo mlado društvo, zato svojih stalnih prostorov

oglasMK_SS 138x200_Velenje.ai

1

9.8.10

13:25

Ana Godec: »Želimo si, da bi se družine več zadrževale v naravi in manj v nakupovalnih centrih.«

še nimamo. Želimo si oživiti javne površine v mestu in delovati kot protiutež zbiranju družin v nakupovalnih centrih. Zato jih bomo skušali privabiti v parke, pa tudi ob jezero. Prav tam bodo pripravili naš naslednji festival.« Na vprašanje kdaj, izvemo le: »Kmalu.« Temu bomo sledili in vas pravočasno obvestili.

-25 % ... *

Mladinska knjiga Trgovina d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana

Velenje, 8. avgusta - Skupina mladih deklet in fantov iz Velenja, ki so si izkušnje pri delu z otroki med študijem nabirali v Mariborskem raziskovalnem studiu Mars, se je predlani odločila in ustanovila Venero, kar je okrajšava za Velenjski raziskovalni studio. Prvič so se javnosti predstavili na dvodnevnem ustvarjalnem festivalu »Pod Soncem 2010«, ki so ga v soboto in nedeljo popoldne pripravili na mestnem otroškem igrišču. Čeprav jim je oba dni malo ponagajal dež, so bili zadovoljni tako organizatorji kot obiskovalci.

Vene ro vodi štu dent ka Ana Godec, ki nam je v nedeljo popoldne, ko je bil obisk delavnic v senci mogočnih dreves na otroškem igrišču res odličen, povedala: »Velenjski raziskovalni studio smo v Velenju ustanovili tudi zato, ker smo med študijem v Mariboru delali v Mariborskem raziskovalnem studiu, kjer so nekateri naši člani tudi ustanovni člani. Zdelo pa se nam je, da bi bilo prav, da podobne stvari izvajamo tudi v svojem rodnem mestu. Kot Venera smo letos že drugič sodelovali tudi na festivalu Lent, na katerem smo pomagali pri izvedbi delavnic za otroke. Pri-

bš

… in darilo: GSM aparat Samsung!

25 % popust* pri nakupu πolskih potrebπËin!

Popolna ponudba uËbenikov in delovnih zvezkov ©olske potrebπËine priznanih blagovnih znamk Moænost obroËnega odplaËevanja Popolna ponudba na spletu: www.emka.si/sola Bogata nagradna igra - obdarimo vse sodelujoËe! * Popust velja pri nakupu izbranih πolskih potrebπËin, ki so posebej oznaËene.

Akcija traja do razprodaje zalog.

Mladinska knjiga, Šaleška cesta 19a, Velenje, tel. 03 898 32 76

Živahno in ustvarjalno je bilo na festivalu »Pod soncem 2010« tako v soboto kot v nedeljo.

GSM aparat samsung e1080 0 DARILO pri vsakem nakupu šolskih potrebščin nad 150 €!! *GSM aparat Samsung E1080 deluje brez ak obveznosti do operaterjev. Darilo prejme vsak kupec ob enkratnem nakupu šolskih potrebščin v vrednosti nad 150 €.

Ne velja za nakup knjig, učbenikov in delovnih zvezkov, darilnih kartic, Mobikartic in predvajalnikov Apple.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 6

6

DOMA IN NA TUJEM

12. avgusta 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 4. avgusta Joško Joras je prekinil gladovno stavko in sporočil, da se je za to odločil, ker sta se vladi Slovenije in Hrvaške v Bohinju dogovorili, da bosta ustvarili pogoje za normal no življe nje ob meji. Za ta korak se je odločil, potem ko ga je znova obiskal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Rado Genorio.

Kriminalisti, ki preiskujejo zadevo bulmastifi, so zaslišali partnerja ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, odvetnika Mira Senico.

Skupina mladih se je v piranskem zalivu srečala s poldrugi meter dolgim morskim psom, vendar pa so nekatere prestrašene mediji opozarjali, da gre za človeku nenavarno vrsto - modruljo.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi neuspešne zaustavitve gozdnih požarov odstavil več visokih vojaških častnikov. Vroče je bilo tudi dobesedno, saj so v Moskvi namerili rekordnih 39 stopinj Celzija.

Kljub novici, da naj bi v Iranu napadli konvoj predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, so iranske oblasti novico zanikale, češ da je šlo le za ognjemet.

Mediji so sporočili, da je bil napaden. A v njegovem uradu pravijo, da je šlo le za ognjemet.

Kenijc so na referendumu glasovali o novi ustavi, ki bi zmanjšala pristojnosti predsednika in decentralizirala oblast. In njihova odločitev je bila, da ustavo sprejmejo.

Četrtek, 5. avgusta Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so zavrnili očitke Zbornice varnosti in zdravja pri delu in Zveze društev varnostnih inženirjev, da predlog novele zakona o varnosti in zdravju pri delu niža raven zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in dopušča delo pod vplivom alkohola. Dejali so, da predlog poenostavlja postopke in ne niža varnostnih standardov.

Potem ko je pred dnevi grško jav-

šle še nove grožnje. Grška policija je tako v Atenah evakuirala finančno ministrstvo, potem ko je prejela grož njo, da je v njegovih prostorih bomba.

Italija je zadala hud udarec neapeljski mafijski združbi Camorra, saj so v Bruslju aretirali visokega vodjo Camorre in preprodajalca mamil Vittoria Pirozzija.

Ameriški glasbenik haitijskega rodu Wyclef Jean je na televiziji CNN tudi uradno napovedal svojo kandidaturo za haitijskega predsednika.

Petek, 6. avgusta Ministrica za gospodarstvo je povedala, da je najboljši ponudnik za rešitev Preventa Globala podjetje Boxmark Leather.

oblasti obtožila, da lažejo.

Ponedeljek, 9. avgusta Premier Borut Pahor je skupaj z ministrom za delo Ivanom Svetlikom na novinarski konferenci predstavil predlog novega pokojninskega zakona. Ob tem je dejal, da bi vsakršno odlašanje reforme pomenilo iti s slabšega na še slabše, česar

Pokojninski sistem bodo reformirali tudi brez soglasja sindikatov.

Ministrica je sporočila, da je najboljši ponudnik za rešitev Preventa Boxmark Leather.

V SDS so bili strogi. Milan Zver je tako dejal, da si nekateri mediji, med njimi pa zlasti POP TV oz. njihov novinar Jure Bračko, prizadevajo, da bi razpis za sofinanciranje projekta Stožice prikazali kot povsem enako zgodbo, kot se je v letu 2006 dogajala z mariborskim Ljudskim vrtom. Povedal je še, da so poskusi opravičevanja ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra Igorja Lukšiča, povezani s pridobivanjem javnih sredstev za Stožice, na trhlih nogah.

Premier je prejel poročilo ombudsmanke in poudaril, da vlada med gospodarsko krizo socialnim pomočem namenja za skoraj 44 odstotkov več sredstev kot v konjukturi. A po besedah Pahorja se je tako oslabila konkurenčnost, zaradi česar bo morala vlada okrepiti tudi stebre konkurenčnosti, če bo hotela okrepiti mrežo socialne varnosti.

Potem ko so socialni partnerji od vlade prejeli zadnji predlog pokojninske reforme, ki predvideva upokojitev pri 65. letu starosti oziroma s 43 leti delovne dobe za moške in 41 leti za ženske, so sledili prvi odzivi. V ZSSS so tako dejali, da se je vlada očitno odločila, da bodo v tej državi delali stari, iztrošeni ljudje, mladi pa bodo viseli na zavodih za zaposlovanje.

Uničujoče poplave v Pakistanu so prizadele že 14 milijonov ljudi in uničile 650 tisoč domov.

Sobota, 7. avgusta V Mojstrani je ob ob prisotnosti več kot tisoč planincev in ljubiteljev gora svoja vrata odprl Slovenski planinski muzej. Zbrane je ob tem planinskem prazniku nagovoril predsednik republike Danilo Türk.

Novinarjem je odgovarjal tudi na vprašanja o Preventu in bil kriti-

Kandidiral bo za haitijskega predsednika.

nost razburkala novica o grožnjah anarhističnih skupin, ki so svarile turiste pred kaosom, v katerega nameravajo pognati državo, so pri-

čen do vlade: »Vprašanje je, kako bi morala vlada ukrepati, ko opazi, da se lastniki nekega zasebnega podjet ja izra zi to neod govor no obnašajo,« je dejal.

Tuja pšenica je presegla ceno 200 evrov, slovenski kmetje pa so se jezili nad ceno 100 do 130 evrov na tono ter dejali, da takšna vrednost sploh ne pokrije stroškov. In hitro so odgovrili tudi peki, ki bodo podražili kruh, saj pravijo, da bodo brez tega v izgubi.

Medtem ko so 12 milijonov Pakistancev prizadele najhujše poplave v zgodovini države, se je predsednik Asif Ali Zardari odločil ostati v tujini, kar je poželo mnogo ogorčenja.

Nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro je spet postal izjemno

V Mojstrani je odprl vrata Slovenski planinski muzej.

dejaven: prvič po štirih letih se je udeležil zasedanja otoškega parlamenta.

Zaradi požarov, kakršnih v novejši zgodovini Rusije še ni bilo, so se zdrav stve ne raz me re v Moskvi poslabševale, gostota smoga je presegla vse dovoljne meje. Oblasti so prebivalce opozarjale, naj ostajajo doma.

Na odročnem gozdnem območju province Badahšan na severovzhodu Afganistana je policija odkrila trupla ustreljenih ameriških in nemških zdravnikov ter dveh Afganistancev.

Nedelja, 8. avgusta V hudih poplavah v Nemčiji, na Češkem in Poljskem je umrlo najmanj 15 ljudi. Prebivalce z ogroženih območij na Češkem in Poljskem so reševali tudi s helikopterji.

V Nemčiji, Češkem in na Poljskem so imeli težave z naravo. Podobno kot še vedno v Pakistanu, na Kitajskem, in – sicer drugače – v Rusiji.

Na stotine ljudi se je ponoči zbralo na spominski slovesnosti v središču Chinvalija, prestolnici Južne Osetije, ob drugi obletnici gruzijskega napada.

Drugo obletnico vojne med Gruzijo in Rusijo pa je zaznamoval tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je priletel v Abhazijo na nenapovedan obisk.

Zemeljski plazovi, ki so jih obilne padavine sprožile na severozahodu Kitajske, so pod seboj pokopali najmanj 127 ljudi, dva tisoč pa jih pogrešajo.

V Iranu je odmevala zgodba Sakineh Mohamadi-Aštiani, ki jo je iransko sodišče zaradi prešuštva obsodilo na smrt s kamenjanjem, a potem odločitev razveljavilo. Sakineh je poudarila, da so obtožbe proti njej v celoti izmišljene, in

si »vlada ne more p rivoščiti.« Ob tem je napove dal, da bo vla da zakon v držav ni zbor, če bo to potrebno, spravila tudi brez soglasja sindikatov.

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je objavilo sklep o začetku stečajnega postopka v Preventu Globalu in Preventu Avtomobilskih delih. Za stečajna upravitelja sta bila imenovana Boris Kastivnik in Grega Erman.

Dogajalo se je v Stožicah, kjer je komi sija pre gle dova la šport ne objekte.

V društvu za povračilo preplačane elek tri ke so zoper Elek tro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska napovedali tožbe, saj v podjetjih niso odgovorili na njihove zahtevke in niso navedli višine preplačila.

V Nagasakiju so se z minuto molka spomnili 65. obletnice ameriškega napada z atomsko bombo, v katerem je bilo ubitih 74 tisoč ljudi.

Torek, 10. avgusta Potem ko so dopoldan zaznamovali pred vhod športne dvorane v Stožicah postavljeni tovornjaki, je pred večerom direktor Leke Milan Srčnik dejal, da je z Grepovim izvajalcem Sektorjem Beton sklenil dogovor, tako da so tovor njaki umaknjeni s prizorišča. In zgodila se je prva, košarkar ska tek ma. Župan Janković pa je ob tem napovedal, da bo vložil tožbo proti podjetju Leka.

Dogovor je vendarle bil sklenjen.

Odgovorni so sporočili, da je bil za ureditev kostnice v rovu Barbara v Hudi Jami pri Laškem izbran Rudnik Trbovlje - Hrastnik.

Ministrstvo za kulturo je presenetljivo sporočilo, da bo od spletnega portala primorska.info zahtevalo vrnitev sredstev z lanskega razpisa za pluralizacijo medijev, saj njihov projekt ni izpolnil zahtev.

Direktorica WHO je povedala, da je pandemije gripe virusa H1N1 konec. Da bo le tako tudi pozimi.

Evropska komisija pa je navedla, da bo septembra državam članicam predstavila predloge glede uvedbe posebnega EU-davka, s katerim bi Unija okrepila lastne vire za financiranje proračuna sedemindvajseterice.

Grenke zmage Jure Trampuš

Odvod vsaj trenutno začasno pozabljene zgodbe o termoelektrarni Šoštanj, njeni prihodnosti in velenjskih rudarjih, je bila informacija, da naj bi se slovenski pogajalci s francoskim Alstomom dogovarjali, da naj bi to podjetje v zameno za posel Šaleški dolini pomagalo pri gradnji športne infrastrukture. Kasneje, ko sem te namige preverjal, o tem nihče ni vedel ničesar. Šlo naj bi za še eno iz množice gostilniško-forumskih debat, ki jih redno ustvarjata človeška domišljija, včasih pa tudi nevoščljivost. Pa vendar, ideja ni tako slaba, zakaj neki naj ne bi tisti, ki v nekem okolju s poslom ustvarijo dobiček, v to okolje vrnili vsaj del pridobljenega.

Tako nekako razmišlja tudi ljubljanski župan, ki s sistemom, priznam da nepreglednih in velikokrat zavajajočih donacij, izbira mestu prijazna podjetja. In morda bi lahko tako razmišljali tudi Šalečani.

S športnimi objekti so velikokrat težave. Izgradnja infrastrukture je draga, njeno vzdrževanje prav tako, investitorji ali sponzorji nikoli ne vedo, ali se jim bo vložen denar vrnil. Velikokrat se jim ne in marsikatero podjetje lokalni športni klub sponzorira predvsem zaradi občutka pripadnosti, lahko tudi družbenega ugleda, zelo malokrat pa le zaradi ekonomskih koristi. A svet na srečo ne vrtita le trg in pohlep, ampak včasih tudi kaj drugega.

Recimo javni interes ali čisti altruizem. Redko, a vseeno.

Tukaj v Ljubljani so te dni odprli Športni center Stožice. Velik, kolosalen gradbeni objekt, ki raste nekaj deset metrov stran od okna moje dnevne sobe, je neverjetno razburil slovensko javnost.

Ljudje so se redno sprehajali okoli gradbišča, modrovali in kazali s prstom, eni politiki so navijali za stadion, drugi so hujskali proti njemu, mediji so nihali od navdušenja do zgražanja pa spet nazaj. A dejstva so neizpodbitna: gre za največji gradbeni projekt v Ljubljani v zadnjih desetletjih, gre za eno največjih investicij v športno infrastrukturo v Sloveniji, gre za velikanski kompleks, ki z Ljubljanskega gradu zgleda kot narobe obrnjena zlata skleda ali kot, če pustimo superlative, posušena meduza. Vendar to niso vsa dejstva. Zaradi finančne krize, megalomanije načrtovalcev in prihajajoče volilne jeseni so se na gradbišču dogajale nepravilnosti. Inšpektorji znajo povedati, da jih statistično ni bilo več kot drugje, a ker je bilo gradbišče zelo veliko, jih je bilo torej zelo veliko. Statistika ne pomaga tistemu podizvajalcu, ki za svojo delo ni dobil niti povrnjenih stroškov. Prav tako jim ne pomagajo gostilniški ciniki, ki pač pravijo, da je med graditvijo piramid umrlo veliko sužnjev in da si je v severni Ljubljani Jankovič zgradil svojo piramido. Krivice, ki so vgrajene v stene prihajajočih športnih uspehov, bi morale biti čim prej odpravljene.

Mesto Ljubljana, ki rado pove, da je naročnik in ne izvajalec gradnje, se moti. Moralno je enako odgovorno kot podjetja, ki ne plačujejo svojih delavcev. Podobno, kot so moralno odgovorni tudi tisti posamezniki, ki nosijo krvave diamante, ali oni, ki v trgovskih centrih kupujejo dobrine, nastale v nečloveških razmerah. Velika zmaga ljubljanskega župana je torej najmanj grenka.

In zato sem, če je res tako, kakor se zdi danes, zadovoljno prebral nedavno novico, da je mesto Velenje z gradbišča nagnalo velenjski Vegrad, ker ni dovolj hitro prenavljal Vile Biance.

Vegrad, podjetje, ki dokazano izkorišča tuje in domače delavce, in to tako, kot je izkoriščanje pred več kot sto leti opisoval Dickens, v družbeno občutljivem mestu ne bi smelo več graditi.

Tako, kot sem te dni vseeno zadržano vesel, da so v beli Ljubljani vendarle zgradili velik stadion, sem bistveno bolj žalosten in osramočen, da iz mojega mesta Velenje prihaja podjetje, kakršno je danes Vegrad.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

12. avgusta 2010

Največ težav zaradi palčk za čiščenje ušes Učinki delovanja Centralne čistilne naprave Šaleška dolina zavidanja vredni – Na leto očisti več kot 6 milijonov kubičnih metrov vode – S pridobitvijo koncesije za »pomije« še več zelene energije Tatjana Podgoršek

Septembra letos bodo minila 4 leta od predaje Centralne čistilne naprave (CČN) Šaleška dolina svojemu namenu. Takrat ena največjih okoljskih naložb v dolini v zadnjih nekaj desetletjih dosega zavidanja vredne učinke v varovanju okolja. Še vedno je edina čistilna naprava s pritrjeno bio maso v Sloveniji in ena od petih, ki proizvaja tako imenova no zele no ener gijo. Vodja CČN Šaleška dolina Nataša Uranjek Ževart je povedala, da je bila naprava zgra je na pred vsem za zmanjšanje vnosa snovi, ki povzročajo prekomerno rast alg in ostalih mikroorganizmov v reki Paki. »Z izgradnjo druge faze smo to dosegli.« Na naša vprašanja je UranjekŽevartova odgovorila: Kje so rezultati čiščenja najbolj vidni? »Pri iznosu organskih in neraztopljenih snovi v reko Pako, pri katerih učinki čiščenja presegajo 91, prej pa so dosegli dobrih 40 odstotkov. Za blizu 50 0dstotkov je manj v prečiščeni vodi tudi dušika in fosforja.« Reka Paka se je pred izgradnjo CČN uvrščala v četrti kakovostni razred. Kaj pa danes? »V reki je živelj, kar pomeni, da je kakovost vode bistveno boljša.

Rez ul ta ti nad zo ra, ki ga izva ja velenjski ERICo, to potrjujejo.

Danes – na primer - odteče v reko po prečiščenju za približno 5 ton manj raztopljenih organskih snovi na dan, kot jih je pred izgradnjo

druge faze. Po zakonodaji ne razvrščamo rek več v razrede, ampak v njeno ekološko stanje. Če bi reko Pako vrednotili po starem, bi zanesljivo sodila najmanj v drugi kakovostni razred.«

mečejo v odtoke tistega, kar tja ne sodi. S tem bodo omogočili kakovostno delovanje vseh naprav, nam pa olajšali delo, prihranili čas, ki bi ga lahko namenili drugim stvarem. Poleg spremljanja delovanja

mešan kanalizacijski sistem, kar pomeni, da poleg pitne vode, ki jo prodamo, k nam priteče tudi meteorna voda. Na leto prečistimo približno 6 milijonov kubičnih metrov vode. Prodamo jo približno

metrov na leto ter trdi odpadki, usedline in maščobe. Teh se nabere blizu 140 kubičnih metrov na leto. Največji stranski produkt čiščenja pa je odvečno biološko blato. Tega je bilo lani 4096 kubič-

Nataša Uranjek Ževart: »CČN Šaleške doline je možno nadgraditi samo že z dezinfekcijo.«

Kakšni odpadki priplavajo do čistilne naprave, kateri povzročajo največ težav? »Do nas priplava vse, kar občani odvržejo v umivalnike in straniščne školjke. Največ težav pa povzročajo palčke za čiščenje ušes. Zaradi svoje oblike se »prebijejo« skozi grablje, čez postopek vhodnega čiščenja, ki je namenjen odstranjevanju trdih odpadkov, in se nabirajo v bazenu za odpadne vode.

Zato opozarjam občane, naj ne

V gniliščih je še nekaj prostih mest. Zapolnili bi jih radi s predelavo odpadkov iz kuhinj v Šaleški dolini.

CČN izvajamo namreč še notranji nadzor nad kakovostjo pitne vode, nadzor nad sistemom daljinskega ogrevanja, preverjamo izcedne vode na zapr tem odlagališču nenevarnih odpadkov …« Koliko vode prečisti CČN na leto? »V občinah Velenje in Šoštanj je

Za Turn trije projekti

polovico.« Kateri so stranski produkti čiščenja odplak?

“Odpadki, ki nastanejo pri procesu čiščenja, so predvsem odpadki na grabljah in sitih (teh je približno 53 kubičnih metrov na leto), pesek, ki ga je blizu 200 kubičnih

in zavetišča za živali. »Z obema malo zamujamo, ni pa vse v naših rokah. Verjamem, da se bo zadeva razvila v naslednjih dveh letih.«

nih metrov.”

Kam odložite odpadke? »”Vse, razen odvečnega blata, smo do letos odložili na odlagališče nenevarnih odpadkov v Velenju, sedaj jih odvažamo na Cero Celje.

Odvečno blato, ki ga odvzamemo iz odpadnih voda, pa na čistilni napravi dodatno obdelamo. Pridobimo dehidrirano blato, ki naj bi ga po prvotni načrtih odložili na kompostarni. Zaradi nasprotovanja nekaterih občanov smo od tega odstopili in sedaj približno 3000

7 ton tega blata pogodbeno podjetje Saubermacher Slovenija odvaža na sežig v sosednjo državo. Drugi produkt obdelave blata je proizvodnja tako imenovane zelene energije – bio plina, s katerim proizvajamo električno in toplotno energijo za ogrevanje gnilišč in upravne zgradbe. Lani smo proizvedli 330 tisoč kubičnih metrov bio plina s 65-odstotno vsebnostjo metana, iz tega 720 megavatnih ur električne energije in z njo pokrili tretjino potreb po tej energiji na CČN.” Kako pa je z odpadki iz kuhinj? »Teh za zdaj ne predelujemo, ampak jih podjetje PUP Saubermacher vozi drugam. Ker pa si nenehno prizadevamo za zmanjšanje stroškov obratovanja CČN in ker imamo na naših gniliščih še proste zmogljivosti, smo ministrstvo za okolje zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje za predelavo »pomij«. Sedaj čakamo na odgovor. Če bo naši vlogi ugodili, bomo predelovali tudi odpadke iz kuhinj z območ ja Šaleš ke doli ne, jih ustrezno predelali, pridobili še več bio plina. Z nakupom še ene kogeneracijske naprave bi lahko tako zagotovili 60 odstotkov električne energije, ki jo potrebuje CČN.« Bi kazalo CČN še nadgraditi? »CČN zagotavlja terciarno čiščenje, kar pomeni, da odstranjuje iz odpadnih voda organske snovi, fosfor in dušik. Nadgraditi jo je možno samo še z dezinfekcijo. Ta je potrebna za iztok odpadne vode v vodna telesa, ki se uporabljajo za kopalne vode. Tega pri nas ni, zato je dezinfekcija nepotrebna.« V času priprav in same izgradnje je bila CČN Šaleške doline deležna kar precejšnjega zanimanja tukajšnje javnosti. Je tudi danes? »Sedaj ji največ pozornosti namenjajo učenci in dijaki šol iz cele Slovenije. Sploh maja letos smo imeli tu pravo gnečo. Tudi do 5 avtobusov učencev in dijakov na dan se je seznanilo z delovanjem napravo v okviru strokovnih ekskurzij.«

Odkup živine z eko kmetij Letošnja letina jabolk za zdaj dobra – Prihodnje leto trgovina, čez dve leti veterinarska klinika in zavetišče za živali Tatjana Podgoršek

»Delovna enota Turn za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina v tem trenutku ni toliko finančno pomembna kot je iz drugih razlogov. Za zdaj se tu ukvarjamo s pridelavo jabolk na integriran način, v bližnji prihodnosti pa nameravamo udejanjiti še tri projekte,« je o načrtih na Turnu v Velenju povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev.

Na 21 hektarjev površin, zasajenih z jablanami, so lani kljub toči pridelali 400 ton jabolk, letos naj bi jih še 100 ton več. Letina za zdaj kaže dobro. Večino pridelka nameravajo prodati na zvestem domačem trgu, nekaj jabolk pa bodo izvozili v Anglijo. Zgodnejše sorte bodo začeli obirati 20. avgusta. Kot je zatrdil Drev, so se lani lotili posodobitve hladilnice. Staro 100-tonsko so na novo predelali za shranjevanje 38 ton sadja, letos pa je v izgradnji hladilnica za 40 ton. V njej naj bi skladiščili predvsem jesensko vrsto jabolk elstar, da bodo ostale čvrste do začetka spomladi. »Z jabolki so povezana dela, ki jih izvajamo prav v tem trenutku. Do konca septembra letos načrtujemo, da bomo končali obrat za predelavo jabolk v čips in suhe krhlje ter sladek tolkec. Omenjene izdelke tržimo pod blagovno znamko Slodar. Moram izraziti zadovoljstvo, ker so se pri potrošnikih dobro prijeli, sploh jabolčni čips, po katerem je povpraševanje večje od ponudbe, in sladek tolkec. Tega prodajamo neposrtedno.« Po besedah Iva Dreva glede tega Turnu še

niso rekli zadnje besede. V polnem zamahu so namreč aktivnosti za ureditev trgovine, v kateri bodo ponudili potrošnikom dobrote, nagrajene na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, in ostale kulinarične specialitete slovenskih kmetij - že omenjene izdelke blagovne znamke Slodar, ponudbo pa naj bi dopolnili še s kakovostnimi suhomesnatimi izdelki kmetov Šaleške doline. Trgovina naj bi odprla vrata spomladi prihodnje leto. V končni fazi je tudi izdelava dveh projektov, in sicer veterinarske klinike

Drev je potrdil informacijo, da so na osnovi dobrih izkušenj, ki jih imajo z zbirnim centrom v Ravnah, zaznali izziv tudi pri odkupu ekološke živine. Z odkupom želijo dokazati, pravi Drev, da se da takšna živina tržiti. V naslednjih petih letih naj bi odkupili blizu 500 glav na leto. »V Sloveniji je blizu 100 ekoloških kmetij. Zadruga se je povezala z mariborskimi Košaki. Dogovorili smo se, da bomo mi zagotovili odkup tovrstne živine iz cele Slovenije, Košaki pa bodo poleg klanja živali poskrbeli še za distribucijo kakovostnega mesa do uporabnikov. Upajo, da bodo našli kupce za meso v šolah in vrtcih.

Psiholog odgovarja (17) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com

Lepo pozdravljeni, Stara sem 55 let in imam 2 otroka, sina in hčer. Hči je stara 31 let in se odlično razumeva.

Sva zelo navezani druga na drugo in zaupni kot prijateljici. Hči mi zaupa vse podrobnosti iz njenega življenja, jaz ji pomagam svetovati, če me potrebuje. Pravi, da sem njena najboljša prijateljica. Vsak vikend pride domov, ker opravlja del njene poslovne dejavnosti v Ljubljani in del v našem kraju. Malo sem se pogovarjala s prijateljicami in mi pravijo, da najin odnos hčerki škodi, ker da ji onemogočam osamosvojitev. Meni se to ne zdi, me pa vseeno zanima vaše strokovno mnenje. Hvala za vaše mnenje.

Je prijateljstvo s hčerko zdravo?

Pozdravljeni, Navezanost med starši in otroki ima lahko različne oblike in intenzitete. S hčerjo sta vzpostavili zelo intimen in zaupen odnos prijateljstva. Zanima me vajina zgodovina in razmerje v odnosu.

Vam je hči predstavljala prijateljico že med svojim odraščanjem?

Ste jo takrat potrebovali in je ona na nek način skrbela za vas? Če je bilo tako, potem to ni bilo v njeno dobro. Otrok potrebuje oporo, ne sme biti v položaju, da on podpira, svetuje in skrbi za starše. V kolikor se je vajin prijateljski odnos oblikoval po 20. letu in sta v dajanju in prejemanju enakovredni, potem ne vidim težav.

Vseeno pa se vprašajte, ali preko tega odnosa ne zadovoljujete svoje potrebe ter s tem ovirate svojo hčer, da si najde prijatelje in socialni krog zunaj družine? Lahko jo podzavestno držite »priklenjeno« nase in ona zaradi konfliktnih občutkov pripadnosti in krivde ne more prerezati popkovine. Pogovorite se z njo in jo vprašajte, kako ona doživlja vajin odnos - se čuti dolžno do vas, ji je v breme ..., karkoli, kar bi kazalo na to, da ohranja odnos zaradi napačnih razlogov, ki temeljijo na nerazrešeni preteklosti med vami in njo.

Za zdaj letina jabolk kaže dobro.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 8

8

MLADI

12. avgusta 2010

Res je čisto Dijaki in študenti že sedem let združujejo prijetno s koristnim - Med poletnimi počitnicami si krajšajo čas in polnijo denarnice z urejanjem svojega mesta Velenju se pozna, da je poleti deležno lepotnih posegov. Dijaki in študenti na počitniškem delu očistijo plevel v marsikaterem kotičku, ukrotijo razraslo grmovje in osvežijo barve. Pri projektu Čisto moje Velenje jih letos sodeluje več kot 650, vsak od njih pa bo dvakrat premislil, preden bo pod noge vrgel kakšno smet. Tako je mesto, odkar se projekt izvaja, resnično bolj čisto.

Od 26. junija, ko se je projekt začel, so večino trgov in poti že očistili. Poleg tega na občini zaradi velikega povpraševanja po delu iščejo različne alter native. Tako lahko dijaki obiskujejo Dom za varstvo odraslih, posebej urejajo tudi ekološke otočke, v prihodnje pa bodo morda obiskovali še vrtce.

Koordinator dela Janko Ramšak meni, da je projekt uspešen: »Od leta 2003, ko smo ga začeli izvajati, je vandalizma ob koncu tedna manj. Dijaki in študentje dobivajo delovne navade in tako znajo vzdrževati red in čistočo.« Predvsem to pa je tudi namen počitniškega dela, česar se dobro zavedajo mentorji posameznih delovnih skupin. Ti so v prejšnjem obdobju tudi sami čistili tlakovane poti, pobirali smeti in obrezovali grmovje, sedaj pa skupine usmerjajo pri delu, priskrbijo orodje in vodo, skrbijo za varnost in dobro počutje, motivirajo

3 evre na uro x 10 dni dela + dobra družba = 240 evrov v žepu dijake ter zagotovijo, da bo delo dosledno opravljeno. Študentki Metka Jelen in Maja Banovšek bosta skupine vodili skoraj vso poletje. »Naše delo ni naporno. Sprva sicer težko vzpostavimo stik. Ko pa se spo zna mo, pos ta ne delo

V Šoštanju počitniško delo v skupnem projektu občine in Termoelektratne poteka dve leti. Ines Kumer je sodelovala že lani, za letos pa je končala prejšnji teden. Vesela je, da je lahko pomagala urediti okolico Šoštanja in tudi sama vedno bolj pazi na red in čistočo.

zabavno in tudi zgodaj vstajati ni več težko,« pravi Metka. Obe sta opazili razliko v odnosu dijakov do urejenega okolja. Začeli so se zavedati, kako težko je ohranjati čisto mesto, zato sami ne smetijo več.

Kristina Bajcer je prvič delala lani, Matej Vošnjak pa sodeluje že tret-

je leto. Oba imata dobro družbo in sta na počitniškem delu spoznala veliko prijateljev. Kristino za zgodnje vstajanje in delo v vročini motivirata zaslužek in nova poznanstva: »V skupini se imamo super in delo je zabavno. Naučila sem se, kako je potrebno skrbeti za okolico, in

Dijaki in študenti želijo delati! volje. Trenutno je vse nekoliko potihnilo. Vprašanje pa je, za kako dolObiskali smo go? O tem in o trenutni poudbi štuštudentski servis dentskih servisov smo se pogovarMaribor in Mladinski jali z Bojano Pocajt Škoberne, referentko za posredovanje dela na Štuservis Velenje dentskem servisu Maribor, StojaPovpraševanje po no Mirst, direktorico Mladinskega servisa Velenje, in Danijelo Ožir, delu je večje kot vodjo izpostave. ponudba - Zakon o Letošnja ponudba malem delu del podobna lanski nezaželen

Tina Felicijan Vesna Glinšek

Nekateri dijaki in študenti ves čas, večina pa poleti, delajo preko študentskih servisov. Ponavadi vsaj deset delovnih dni. Nekateri več, dru gi manj. Neka te ri pora bijo denar za morje, drugi za oblačila, tretji za hrano, četrti za šolanje. A nekateri namigujejo, da bo plačilo slednjega že čez nekaj mesecev za marsikoga pod vprašajem. Tu je namreč Zakon o malem delu, ki je v javnosti že sprožil val jeze in neje-

»Opažamo, da se dijaki in študentje že v mesecu marcu in aprilu zanimajo za počitniško delo.

Zato jim takrat svetujemo, naj različnim podjetjem pošljejo čim več pisnih prošenj, da bodo vsaj kakšno dobili odobreno. Dela namreč ni veliko, saj je ponudba večja od povpraševanja,« o trenutni ponudbi del pravi Bojana Pocajt Škoberne.

K temu Stojana Mirst dodaja: »V tem času pride večina prostih del kar sproti. To so začasna dela, za nekaj dni. Izbire pa ni prav veliko.

Sicer pa je stanje podobno kot prejšnja leta. Največ je strežbe.« Na obeh ser visih se strinjajo:

Andreja Kegljevič o tem, kakšno spremembo prinaša Zakon o malem delu za študentske servise: »Po novem zakonu bi lahko delali preko agencij za posredovanje malega dela tako dijaki kot študenti, poleg njih pa tudi brezposelni in upokojenci. To pomeni, da bodo študenti v tem zakonu potegnili krajšo. Vezani so na študij, zato bodo težje našli zaposlitev, ker jih bodo ostali izpodrivali. Poleg tega je predvidena tudi minimalna provizija za študentske servise, torej 2 %, kar pa servisom ne omogoča preživetja. Po vsej verjetnosti se bodo morale posredovalnice malega dela preusmeriti v zavode za zaposlovanje.«

Odkar se mladi med počitnicami lahko zamotijo s strgali in lopatami, je v Velenju občutno manj vandalizma in smeti sedaj opozorim ljudi, ki mečejo smeti po tleh.« Tudi Matej in njegova družba bolj pazijo na okolje: »Opažam, da je manj vandalizma.

Ko vidimo, kako je naporno čistiti, gredo odpadki raje v smeti kot v naravo.« Zato občini ni težko odšteti kakšnega evra več in poleti zaposliti več dijakov in študentov. Več ko je vključenih, manj bo malomarnega ravnanja z okoljem.

Posledično so skupine večje, njihov teren pa manjši. Zato se včasih oglašajo občani, ki imajo občutek, da občina namenja denar za posedanje v senci in krempljanje po režah. Maja pravi, da ni tako: »Očitki prihajajo od tistih, ki nimajo kaj početi in le slonijo na oknih. Dijaki potrebujejo tudi počitek. Delajo v opoldanski vročini, ko zadrževanje na soncu ni varno. Poleg tega mentorji vedno poskrbimo, da skupina res v celoti opravi delo, ki so ji ga koordinatorji dodelili.« Iz leta v leto projekt v vseh pogledih dokazuje svojo uspešnost. Mla-

di se zaposlijo, začnejo spoštovati urejeno in čisto mesto, razlika na ulicah pa je očitna. Po Velenju se zgleduje Šoštanj, kjer dijaki in študenti delajo v manjših skupinah.

Kamor koli že, na počitniško delo se je res vredno iti. Družba, zaslužek in izkušnje so združeni v nekaj dneh zabavnega dela.

7 let počitniškega dela v Velenju in 2 leti v Šoštanju

V Šoš ta nju počit niško delo v skupnem projektu občine in Termoelektratne poteka dve leti. Ines Kumer je sodelovala že lani. Vesela je, da je lahko pomagala urediti okolico Šoštanja, in tudi sama vedno bolj pazi na red in čistočo.

Tina Felicijan

Mladinski servis Velenje je od začetka šolskega leta izdal več kot 2560 napotnic. Od tega so jih približno 600 izdali za počitniško delo. Sicer pa je med člani servisa 1500 dijakov in 800 študentov iz občin Velenje, Šoštanj in Slovenj Gradec, od koder prihajajo predvsem po napotnice za poletna čiščenja mest. Študentski servis Maribor sprotne evidence izdanih napotnic ne vodi. Izstopa pa podatek, da v poletnem času samo preko Mestne občine Velenje za projekt Čisto mesto dvigne napotnico okrog 40 dijakov na teden.

»Situacijo rešujeta občini Velenje in Šoštanj!« »Trenutno je največji delodajalec prav Mestna občina Velenje, ki je na vse prošnje odgovorila pozitivno. A ugotavljamo, da nekateri dijaki oziroma še učenci osnovnih šol, ki so končali 9. razred, tudi napišejo prošnje, ampak v njih ne navedejo datuma rojstva. Zato so včasih

bila slabo opravljena. Zato so bila usklajevanja neuspešna. Če primerjamo naš zakon z nemškim, tam reforma malih del ni privedla niti do napovedane množične legalizacije dela na črno niti do zaposlovanja brezposelnih z obveznim socialnim zavarovanjem.« Podobnega mnenja je tudi Bojana Pocajt Škoberne: »Mislim, da sam zakon za štu-

… Zato mislim, da takega izkoriščanja ni. Nekateri dijaki in študenti pač želijo imeti kakšen evro za pri-

nekoliko dlje kot 10 dni. Zato mi tudi Zakon o malem delu ne diši preveč. Osebno bo name namreč

Bojana Pocajt Škoberne

Danijela Ožir

Teja Pušnik

Julija Mazej

razočarani, saj se ne morejo včlaniti, če niso stari 15 let. Mislim, da so samo takšni pri teh prošnjah zavrnjeni,« poudarjajo.

dente ni dober. Vem, vlada želi z njim onemogočiti tako imenovano delo na ‘črno’. A tega po mojem mnenju ni več, kajti vsi zaslužki študentov in dijakov gredo v prihodke družine, kar se pozna pri višini otroških dodatkov, pri štipendijah

boljšek, drugi pa si s tem denarjem dejansko plačujejo šolanje.«

slabo vplival. Ne vem, kako si bom po končani srednji šoli plačala študij, če ne bom mogla delati.« Malo kasneje smo v centru mesta ujeli še eno dijakinjo, Julijo Mazej: »Letošnje poletje ne delam nikjer, saj nobena od poslanih prošenj ni bila odobrena. V odgovoru so največkrat zapisali, da imajo zaposlenih dovolj, da letos dijakov in študentov ne sprejemajo … Zato ne delam nikjer, sem pa delala v preteklosti.«

»Zakon o malem delu za dijake in študente ni dober!« Tako se strinjajo zaposleni na obeh servisih. Pri tem so posebej izpostavili dejstvo, da je težko predvideti, kaj bo zakon prinesel. Stojana Mirst je k temu dodala, da je zakon napi san na hit ro in je motiviran politično. »Tudi analiza je

Stojana Mirst: »Ekonomska analiza učinkov sprejetja Zakona o malem delu kaže na dodatno davčno in administrativno obremenitev gospodarstva.«

Kakšne pa so izkušnje dijakov in študentov?

Tejo Pušnik smo na velenjskih ulicah zmotili ravno med delom.

V okviru projekta Čisto moje Velenje je namreč delala družbo starejšim občanom, ki prebivajo v Domu za varstvo odraslih Velenje. »Počitniško delo letos opravljam že drugo leto in do zdaj so moje izkušnje pozitivne. Rada bi le delala

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 9

MED VAMI

12. avgusta 2010

9

Veselje moraš imeti, računati ne smeš preveč …

Pri Sovičevih v Ravnah pri Šoštanju pravijo, da bi bilo lahko boljše, nikakor pa ne slabše, ker … – Radi bi kupili še kakšen stroj in si olajšali delo – Subvencije ne samo tistim, ki so že v tem mlinu Tatjana Podgoršek

»Morda bi šli pa k Sovičevim, po doma če Kri šta novim,« so nam dejali na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šoštanju, kjer smo poprašali po kmetiji, ki bi jo bilo vredno obiskati.

Polna hiša cvetja, na dvorišču vse na svojem mestu, v hlevu zadovoljne krave, na vratih domačije pa nas je pričakal prijazen gospodar Franc, ki skupaj z ženo Marjano, z otroki Andražem, Valentino, Vidom in Lucijo skrbijo za kmetijo, to sta Franc in Marjana prevzela od dedka Franca in babice Marije. »V osemčlanski družini ima vsak svoje,« pravi gospodar Franc. Za mizo v kuhinji s krušno pečjo je stekla besede o tem, kako radi gredo, če se le da, na kakšen nedeljski izlet v hribe. Tudi nekaj dni dopusta na morju načrtujejo, ker sta - na srečo - dedek in babica še toliko pri močeh, da lahko poskrbita za vse

Sovičevi upajo, da bo delo kmetov kmalu bolje ovrednoteno.

potrebno, s počitnic pa se bosta vrnila tudi »ta veča dva«. Beseda steče tudi o sedanjem času, ki je vse prej kot prijazen tudi za kmeta: »Ne sodimo ravno med tiste, ki na veliko jamrajo in kritizirajo. Je pa res, da bi bilo lahko bolje, nikakor pa ne slab še, ker potem res ne vemo, kje bi lahko še kaj vzeli. Zaloge so že zdavnaj pošle, razvoju je treba slediti, za to pa je potreben tudi denar. Človek ima občutek, da se v krizi pojavljajo težave tudi tam, kjer jih ne bi bilo treba.« Na njihovi kmetiji, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in prirejo mesa, jih seveda najbolj mučijo prenizke odkupne cene. Nekoliko naj bi se že dvignile, a se za zdaj še niso. »Cene mleka so se v kriznih časih znižale za skoraj tretjino, na drugi strani pa so stroški ostali enaki oziroma celo višji. Dobrih 20 centrov za liter mle-

Hlev so preuredili in razširili samo z lastnimi sredstvi. Naložbe so se lotili zato, da bi izboljšali pogoje živini, sebi pa nekoliko olajšali delo.

ka je premalo. Ne pokrivamo niti osnovnih stroškov. Odločili smo se za posodobitev molže, v to vložili kar nekaj lastnega denarja, ne vem

pa, kdaj se nam bodo vlaganja v takih razmerah povrnila,« je komentiral. Dodal je še, da so se hkrati lotili obnove in razširitve hleva za

Leto dni po podpisu tudi ključ Po 4 letih vendarle začetek aktivnosti za izgradnjo gasilskega doma in doma krajanov Topolšica – Denar bo zagotovila Občina Šoštanj v naslednjih 3 letih

prosto rejo predvsem zaradi zagotavljanja boljših pogojev za živali.

Računali so na subvencijo, a ugotovili, da so zadeve preveč zapletene. »Če za gradnjo pridobiš podjetje, je predrago, če pa bi rad delal predvsem sam, med kandidate za prido bi tev evrop skih sred stev ne moreš priti. Na kilograme papirja je potrebno izpolniti, pa tekanja od vrat do vrat, a ni nujno, da boš uspešen.« Tako so vložili le lastna sredstva, a gradili kar dolgo. Prav bi se mu zdelo, če bi evropska sredstva dobile vse kmetije, ne samo tiste, ki so že v tem »mlinu«.

Sovičeva kmetija je velika 53 hek-

tarjev, od tega je le 5 hektarjev polj, na katerih pridelujejo silažno koruzo in krmo, vse ostalo je predvsem gozd. Nekaj obdelovalne zemlje imajo v najemu. Na leto oddajo 120 tisoč litrov mleka, v hlevu pa imajo v tem trenutku 22 molznic.

Pitancev trenutno nimajo, ker med gradnjo zanje ni bilo prostora. Čredo krav molznic bi radi povečali še za 5, 6 repov. Franc in Marjana pravita, da je vsako delo zahtevno, mlečna proizvodnja pa je »občutljiva«. V hlevu je treba biti dvakrat na dan ob isti uri vseh 365 dni v letu. Torej skoraj 800-krat ob isti uri. Tudi nevšečnosti je lahko precej več kot pri drugih dejavnostih.

Sicer pa pravita, da mora imeti kmet ne glede na čase veselje do dela na polju in v hlevu, računati ne sme preveč, pa tudi tega ne govoriti, da se nič ne splača. »Če bi se še enkrat odločala o tem, ali bi bila gospodinja na kmetiji ali ne, bi se odločila enako. Ko poslušam tiste, ki hodijo v službo …

Vsaj otroci imajo več od mene, cela družina,« je dodala Marjana.

Glede na urejenost in možnosti bi se lahko Krištanovi ukvarjali s kmečkim turizmom, a Marjana pravi, da za kaj takega nima veselja. Takrat pa tudi tisti vikendi, ki si jih sedaj vzamejo za družinske izlete, niso prosti.

Kmetijo so Sovičevi že kar posodobili, sedaj bi morali posodobiti še stroje in katerega še kupiti, da bi si olajšali še kakšno delo. Franc si želi predvsem krmno prikolico. Kakšni pa bi bili njuni napotki mladim prevzemnikom kmetij? »Da bi se dela lotili čim bolj resno in z obilo veselja.» Oba pa trdno upata, da bo trud kmetov kmalu vendarle bolje ovrednoten in da bo - kot pravi ljudska pesem - »Lepo je res na deželi, deželi, kjer hiška na samem stoji …«

Karolini v spomin Zadnji petek v juliju smo se na pokopališču v Šmartnem ob Paki poslovili od Karoline Lesnjak iz Velikega Vrha. Rojena je bila leta 1919 v številni Zabukovnikovi (Štoberjevi) družini v Dobriču (Andraž).

Na sliki z leve: Viki Drev, Darko Menih in Franc Skok.

Tatjana Podgoršek

Šoštanj, 6. avgusta – V prostorih občine Šoštanj sta šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih in Franc Skok, prokurist, odgovoren za področje visokih gradenj družbe Ceste mostovi Celje, podpisala pogodbo o izgradnji gasilskega in večnamenskega doma v Topolšici. Dela naj bi izbrani izvajalec začel v teh dneh in jih končal čez leto dni. Vrednost naložbe je več kot 1,3 milijona evrov, zagotovila pa jih bo Občina Šoštanj v naslednjih treh letih.

V objektu z več kot 2100 kvadratnimi metri bo polovico prostora odmerjenega topolškemu gasilskemu društvu, preostalo polovico pa si bodo delili krajevna skupnost, tamkajšnja druš-

tva, v objektu bo še turistična pisarna in večnamenski prostor za druženje krajanov.

Franc Skok je za podpis pogodbe dejal, da je izgradnja objekta v teh časih, ko gradbincem primanjkuje dela, izziv za družbo CMC. Izrazil je prepričanje, da bodo projekt končali v predvidenem roku in kakovostno.

Tako kot objekt v Ravnah, ki so ga predali svojemu namenu konec meseca junija, bo tudi objekt v Topolšici - po besedah Darka Meniha – zelo pomemben za tamkajšnje krajane oziroma društva. »Projekt je nastajal nekaj let. Na začetku smo imeli težave z zemljišči. Prvotno smo hoteli dom postaviti na stari lokaciji gasilskega doma, a ni šlo. Sedaj smo zemljišče našli v središču kraja, odkupili smo ga od Bolnišnice Topolšica za 170 tisoč evrov, se lotili ure-

janja projekta, podpisali pogodbo in z zadovoljstvom pričakujemo dan otvoritve.« Najbolj zadovoljen je bil zagotovo Viki Drev, predsednik KS Topolšica. »Podpis pogodbe je za nas pomemben dogodek, saj smo se na projekt pripravljali 4, 5 let. Upam, da bomo še bolj veseli čez leto dni, ko naj bi dobili v roke tudi ključe objekta. Društva so že kar malce nestrpna. Obstoječi dom je v zelo slabem stanju, prostorsko je omejen. Mislim, da bodo društva, ki so danes zelo prizadevna, v novih prostorih še bolj dejavna.« Na ugotovitev, da je naložba velik finančni zalogaj, pa je Drev odgovoril: »Projekt združuje dva domova. Zahtevnejši del predstavlja gasilski, ki ga moramo zgraditi zaradi kategorizacije našega društva.«

Karolina Lesnjak

Mlada leta je preživljala na domačiji in ni ji bilo lahko. Pridno kmečko dekle je doma moralo prijeti za vsako delo. Tudi vojna vihra ji ni prizanesla. Tragično je izgubila očeta, bratje pa so morali oditi v okupatorsko vojsko ali kam drugam. Vse do leta 1948 je vzorno kmetovala na domu. Omenjenega leta je spoznala kasnejšega moža Franca, se poročila in prevzela gospodinjstvo na veliki kmetiji Dušičevih. Svojim trem sinovim in hčeri je privzgojila vrednote, ki jih je dobila v mladosti in tudi v življenjski šoli.

Mnogo bi lahko napisal še o njenem bogatem in dolgem življenju, vendar bodi tako.

Karolina ni bila samo kmetica, ampak tudi družbena delavka.

Delovala je v ZZB NOV Šmartno ob Paki, društvu upokojencev in pri Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki. V vseh organizacijah bodo čutili vrzel, ki je nastala z njenim odhodkom.

V imenu omenjenih organizacij in društev Jože Bernik

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

12. avgusta 2010

Igrala bo s simfoniki Lara je ponos velenjske glasbene šole – Mlada pianistka bo še pred vpisom v srednjo šolo igrala s simfoničnim orkestrom

Lara se zelo dobro razume s svojo profesorico Moniko Vehovec, ki upošteva njene želje in jo v vsem podpira. Hvaležna pa je tudi Jožici Grebenšek in Milici Šnajder, ki ji pomagata, ko se pripravlja na tekmovanja.

Lara Oprešnik je za svoja leta izjemno zrelo in odločno, a tudi razigrano dekle. Do glasbe je od nekdaj gojila posebno ljubezen, zaradi zvena, velikosti in črnine pa je za svojega izbrala klavir. Pri črnobelih tipkah se njeno muziciranje ne ustavi. Obvlada še violino, rada poje, zanima jo dirigiranje, med letošnjimi počitnicami pa se zabava z igranjem saksofona. Še malo, pa bo lahko kar sama sestavila simfonični orkester. S pravim pa bo nastopila, ker je na tekmovanju pokazala izjemen talent in virtuoznost.

Glasbeno šolo je začela obiskovati zgodaj, tako da še ni končala osnovne šole, ko je nižja glasbena

»Nimam posebnega vzornika, čeprav občudujem velike pianiste, ki jih poznam. Trudim se po svojih najboljših močeh.« šola že za njo. Pred vpisom na glasbeno gimnazijo bo ure klavirja obiskovala še dve leti, saj bo to njen glavni predmet. Čeprav odločitev o srednji šoli za njene vrstnike še ni pred vrati, Lara že ve, da je nič ne bo odvrnilo od glasbene gimnazije. »To je že odločeno. Če bi se zgo-

dilo drugače, bi se vpisala na klasično gimnazijo in postala profesorica matematike,« vztraja Lara.

Njen naslednji cilj je namreč glasbena akademija, ki ji lahko odpre vrata velikih odrov. Želi si nastopa ti kot solist ka, ven dar se že, čeprav še ni dobila prve plače, zaveda, da se le s tem ne da preživeti.

Zato že danes razmišlja o orkestru in poučevanju.

Naravna muzikalnost in nadarjenost nista dovolj za takšne uspehe.

Ti terjajo dolge ure zbrane vaje, zaradi česar ima Lara le malo prostega časa ob vikendih. Pa še takrat mora nadoknaditi zamujeno v šoli.

Namesto druženja s prijatelji in družino se uči. Pred tekmovanji vadi

Lara Oprešnik obiskuje osmi razred osnovne ter sedmi razred glasbene šole. Šteje šele 13 let, kljub temu pa je že leta 2007 na regijskem tekmovanju prejela srebrno priznanje.

Od takrat se je zvrstilo veliko uspe hov in seminarjev. Na dveh mednarodnih tekmovanjih je prejela drugo nagrado.

Na zadnjem regijskem tekmovanju je prav tako osvojila drugo nagrado, ki ji je omogočila nastop na državnem tekmovanju. Tam je zasijala z zlatim priznanjem. Vse nagrade pa pretehta nagradni koncert s simfoničnim orkestrom. vsaj tri ure na dan, sprošča pa se s preigravanjem najljubših Bachovih, jazz in boogie woogie skladb ter sprehajanjem okrog Velenjskega jezera, igranjem košarke in nogometa. Tako se klavirja nikoli ne naveliča. »S prijatelji lahko čas nadoknadim kdaj drugič. Klavir in glasba sta zame na prvem mestu. Oboje mi veliko pomeni in se hočem celo življenje ukvarjati s tem.« Pri igranju jo spodbujajo starši in profesorji. Drug za drugega pa navijajo tudi sošolci, ki se družijo v orkestrih in skupaj igrajo. Zaradi tega je vztrajati v nenehni vaji nekoliko lažje. Zagona pa dajejo tudi priznanja. Ta so nagrada za voljo, delo in vložen trud. Vse to se pokrije z nagradami in pohvalami. »Nastop s simfoničnim orkestrom je največ, kar bi lahko dobila za nagrado. Tega se zelo veselim in že izbiramo koncert,« pravi Lara, ki se rada spopada s težko in novo glasbo. Kako uspešna je pri tem, pa bomo lahko kmalu spoznali na nastopih, ki se ji obetajo.

Tina Felicijan

V Šoštanju jubilejni Smallfest – Festival alternativne glasbe – Letos jih je nekoliko namočil dež

V petek in soboto so ob Družmirskem jezeru odmevali zvoki rock in metal glasbe. Zavod za kulturo Šoštanj je namreč pripravil jubilejni, deseti Smallfest, festival neuveljavljenih skupin iz okolice mesta, prišli pa so tudi gostje iz Italije. Prvi dve leti je bil festival pred Mladinskim centrom Velenje, zadnjih osem pa na odlični lokaciji ob jezeru v Šoštanju. Njegov namen je - po besedah organizatorja Kajetana Čopa - na festival privabiti ljudi, ki radi poslušajo alternativno glasbo, festival poznajo in hkrati vsako leto s seboj pripeljejo nove prijatelje. »Sicer pa lahko glavni namen razberemo že iz imena Smallfest. Gre za majhen festival z odlično glasbo, ki pa ni komercialna, popularna. Predvsem

S Smallfesta …

omogočamo nepoznanim skupinam, da se predstavijo na velikem odru. To je za njih in za ostale glasbenike vedno posebno doživetje.« V petek se je pod šotorom predstavilo pet tovrstnih skupin, med njim velenjski Inmate, ostali pa so prišli na vrsto drugi festivalni večer, v soboto. Tokrat je bilo tudi več obiskovalcev, kajti v petek jo je nekoliko zagodlo vreme. K sreči je bil za vse, obiskovalce in nastopajoče, priskrbljen šotor. Tako so lahko drugi dan obiskovalci na odru med drugim videli skupino Šus, Uroš Planinc group, …

Se kasneje te skupine uveljavijo v glasbenem prostoru? Čop odgovarja: »Mislim, da se uveljavijo. Mogoče ne ravno zaradi Smallfesta, ampak če so dobre, potem jih publika sprejme.

Gre namreč za skupine, ki so znane med poslu-

Urban Novak Vsak, ki se je že kdaj odločil graditi, prenavljati, obnavljati, prizidati ali pa samo polepšati svoje domovanje ali delovno mesto, je potreboval najmanj nasvet strokovnjaka. Soočen s problemi gradnje in iskanja izvajalcev ter pravilnih odločitev je osupel spoznal, da bo težko stvar izpeljal sam. In tako se je verjetno vsak srečal z arhitektom ali arhitektko. Osebo, ki jo je najel, da mu je svetovala ali pa izdelala projekt, ki je omogočil uresničiti željo po novem ali lepšem domu.

V ne tako davni preteklosti se je arhitektom verjelo tudi na besedo, da bodo predlagane rešitve pravilne in koristne. Prav tako nihče ni poskušal spreminjati predlaganih rešitev ali pa končnega projekta.

Zaključna leta socializma in prva dekada kapitalizma pa sta predvsem po zaslugi arhitektov samih pomenila padec kvalitete v arhitekturi stavb ter s tem posledično tudi zatona strokovne avtoritete.

Osvobojeni enoumja in oboroženi z novim kapitalom so invetitorji vlogo arhitektov spremenili iz vizionarske v vlogo, v kateri arhitekti izključno sledijo logiki kapitala ne glede na ceno (beri kvaliteto svojega dela). Čez noč je arhitekt postal uslužbenec kapitala, saj mu je ta zagotavljal preživetje. Nenadoma so odpadle debate o kvaliteti dela, saj so vsi poskušali zgolj preživeti. Delovanje v skladu s pravili stroke in dobre prakse v korist naročnika za dosego kvalitetne arhitekture je bilo potisnjeno na stran in dobra arhitektura se je izgubila v viharnem morju norih zahtev investitorjev.

Razmere se sicer izboljšujejo, priča smo porastu števila dobrih arhitektur, a se vendar vedno znova postavlja vprašanje, kako smo lahko dopustili izgubo 20-30 let in v tem času dopustili množenje anonimne arhitekture stavb, ki se danes rešujejo svoje anonimnosti z zavijanjem v fasade lucidnih barv. Kje torej tiči vzrok za tako slabo, povprečno arhitekturo predvsem stanovanjskih objektov? Mar nas odsotnost presežkov kvalitetne arhitekture niti malo ne moti?

Mislim, da poleg vseh opisanih problemov, težava tiči v dejstvu, da se nihče nikoli ni in se tudi sedaj ne ukvarja z vzgojo naročnikov oziroma z izobražzevanjem širše publike o osnovnih elementih prostora in arhitekture. Nenazadnje so prav vsi, ki prestopijo prag vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter tudi fakultet, tisti, ki bodo nekoč postali naročniki in investitorji v svoja stanovanja, pisarne, poslovne prostore in hiše ter s tem tudi naši klienti.

Ostajajo zvesti tradiciji Vesna Glinšek

Arhitektura in otroci

Za ureditev prostorov ali gradnjo novih bodo zapravljali velike vsote, pogostokrat takšne, ki jih bodo bremenile do konca življenja. In če je ureditev lastnega doma nemalokrat življenjska, mogočce celo doživljenjska investicija, zakaj se torej vanjo spustiti popolnoma neuk in z velikim nezaupanjem do arhitektov? Do, pravzaprav edinih oseb, ki lahko znatno pripomorejo k lajšanju težav, povezanih z gradnjo.

šalci tovrstne glasbe, drugim mogoče nekoliko manj. Je razlika med alternativno in komercialno glasbo.« K temu je organizator podal še pomembno dejstvo, da je Šoštanjski Smallfest eden najbolj varnih v Sloveniji. Naj tako tudi ostane.

Potrebno pa je priznati, da se je s prihodom nove generacije arhitektov začelo počasi spreminjati tudi to področje. Ko smo arhitekti spoznali, da bo potrebno za zvišanje nivoja grajenih objektov doseči nekakšno osnovno izobrazbo širšega kroga ljudi in pa predvsem dnašnjih otrok, so se stvari spremenile na boljše. Rodila se je ideja o delavnicah za otroke z imenom Arhitektura in otroci. To so v osnovi delavnice, v katerih poskušajo arhitekti preko edinstvenih, unikatnih in kreativnih pristopov pokazati, kaj prostor je in kaj pomeni prostor graditi ali pa samo oblikovati. Otroci različnih starostnih skupin z igro spoznavajo oblike, barve, principe zlaganja, urejanja, gradnje, pomen plnega in pomen praznega prostora ter podobne pojme. Praktično vsega, česar se lahko ustavrjalna oseba, ki se ukvarja s prostorom, domisli. In stvaritve, ki se jih domislijo, so neverjetne, rešitve, s katerimi se otroci lotijo reševanja zastavljenih izzivov, pa prav tako. Ker gre za srečcanje s prostorom v njihovih najboj nežnih letih, jim spomin na igro o prostoru lahko ostane celo življenje. Tudi če nikoli ne gredo študirat česa podobnega. Verjeten rezulatat udeležbe na takšni delavnici pa je, da se bodo s pomočjo teh spominov kasneje v življenju, ko se bodo začeli ukvarjati z gradnjo, lažje in bolj z razumevanjem za prostor lotili gradnje ali prenove. Različni izrazi v arhitekturi bodo naenkrat dobili svoj pomen in smisel ter ne bodo le besede, zaprte v besednjaku arhitektov.

Mogoče naročniki ne bodo več prihajali z željami po recimo veliki terasi na jugu, ki naj bo pokrita, da nanjo ne dežuje, in naj ima strešno okno ali t. i.”frcado” zato, da bo terasa vseeno imela nekaj svetlobe! Manj takšnih nesmiselnih zahtev bo obenem zelo verjetno pomenilo tudi dvig kvalitete grajenega prostora.

Ob tem moram omeniti, da se v jeseni pripravlja delavnica “Arhitektura in otroci” tudi v Velenju. In nanjo ste vsi starši vabljeni, da ali pošljete ali pripeljete svoje malčke oz. mladostnike z upanjem, da bo v njihovi prihodnosti bolj pomembno dobro delovno ter bivalno okolje kot pa hiter in nov avto. Tako bodo otroci dobili možnost odrasti v zrele osebe, ki bodo znale ceniti lep in urejen ambient ali pa okolico ter jih tudi čuvati in s tem zavedanjem obogateni stopili na svojo lastno

življenjsko pot.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

12. avgusta 2010

11

Glasbene novičke

Vedež Če bi bil vedež, ne bi bil revež, pravi pregovor.

Naša propagandna služba je kljub dopustniškemu času razmišljala o vsebini sporočila, rezultat tega pa je nova rubrika v vašem in našem časopisu Naš čas. Prvič se boste lahko naši bralci z njo seznanili prihodnji četrtek. »Poimenovali smo jo Vedež. Ime rubrike je zgovorno, v njej pa bomo dajali ključe do pravih mojstrov. Z rubriko želimo obogatiti vsebino časopisa z uporabnimi informacijami, hkrati pa omogočiti čim širšemu krogu ljudi dostop do podatkov, ki jim lahko pridejo prav ob vsakem trenutku in

za marsikatero storitev. Saj veste, ko se lotimo tega in onega, so informacije o pravih mojstrih zlata vredne,« pravi vodja propagande Nina Jug. Nekatere prave mojstre so naši propagandisti že povabili k sodelovanju, druge bodo še v teh dneh. Ne bo pa nič narobe, če pravi mojstri pokličejo našo propagandno službo in s kratkim opisom svoje dejavnosti in navedbo številk, pomembnih za stik, pripomorejo k bogati vsebini rubrike, hkrati pa zagotovijo potencialnim uporabnikom čim več informacij na enem mestu. Cene za sodelovanje v rubriki Vedež so dostopne vsakomur, sploh, če se bodo odločili za daljše sodelovanje.

Prava številka za pravi stik za prave mojstre je: 03 89817 50 , 03 898 17 51

tp

Jeseni »živi« album Kingstonov

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

CHATEAU Velenjska skupina se predstavlja z novo skladbo z naslovom Le s teboj, za katero je glasbo napisal Zvone Hranjec, besedilo pa Andreja Hvalec Odlazek. Skladba bo našla mesto tudi na novem albumu skupine, ki naj bi izšel še to jesen.

ROK KOSMAČ Julija se je predstavil na prestižnem mednarodnem festivalu Sunčane skale v črnogorskem Hercegnovem. Predstavil je skladbo Nevero ti, ki jo je odpel v srbskem jeziku. Melodijo je napisal sam, pod besedilo pa se je podpisal znani radijski voditelj Don Sergio.

SAŠA LENDERO Potem, ko se že več kot leto dni spopada z vlogo mamice, že nekaj časa tudi ponovno razveseljuje svoje privržence. Po skladbi Nedosegljiva, ki jo je predstavila pred časom, tokrat ponuja skladbo z naslovom Nikoli ni prepozno. Zanjo je že nared tudi videospot, ki so ga posneli na Ljubljanskem barju.

HEAVENX Primorska skupina, v kateri kot basist nastopa tudi naš prometni minister Patrick Vlačič, po lanskoletnem singlu 1 problem predstavlja novi single Adrenalin. Avtor skladbe je Rok Golob, izvr sten vsestranski glasbenik, ki ga dobro poznamo po številnih glasbenih vlogah.

HEX Elektro drum’n’bass punkerji Hex po singlu Adrenaline predstavljajo novo ploščo z naslovom Party Destruction. Na EP-ju najdemo štiri skladbe: istoimensko Party Destruction, dubstep različico Afterparty Destruction, elektro house remiks Soundtrapa in remiks skladbe Killing In The Name zasedbe Rage Against The Machine.

1. SEVERINA - Nevira 2. APRIL - Ne bi 3. KESHA - Take It Off Popularna hrvaška pevka Severina je na letošnjem jubilejnem 50. Splitskem festivalu nastopila z nežno poletno balado Nevira. Za razliko od narodnjaško obarvanih skladb, s katerimi se je predstavljala v zadnjem času, je tokrat svoje oboževalce spet razveselila s skladbo z dalmatinskim melosom, s katero je prepričala tudi vas, ki ste ji dodelili največ glasov v izboru pesmi tedna Radia Velenje.

Zvočni posnetek celotnega koncerta, ki ga je skupina Kingston ob svoji 15-letnici pripravila v začetku junija v ljubljanskih Križankah, bo izšel v jesenskih mesecih. Na albu mu, ki je tre nut no še brez naslova, bo preko dvajset največjih uspešnic, ki so jih Kingstoni nanizali v svoji 15-letni karieri.

Skladbe bodo v okrepljeni zvočni podo bi, saj jih je na kon cer tu spremljala ekipa gostujočih glasbenikov in mnogi glasbeni gostje.

Da čakanje na album ne bo predolgo, so fantje pripravili novo, plesno različico aktualnega singla Original, pripravljajo pa se tudi na tradicionalni nastop na absolventskem izletu v Grčiji, kjer pa tokrat ne bodo nastopili samo na Kreti, ampak bodo osvojili tudi Zakintos, kjer jih čakajo kar trije koncerti.

… več na: www.radiovelenje.com

koncertno turnejo, ki se bo pričela 9. oktobra, v okviru turneje pa bo obiskal tudi Slovenijo. K nam prihaja v ponedeljek, 15. novembra, ko bo nastopil v dvorani Arena v Stožicah. Tudi po 40 letih kariere je Joe Cocker še vedno eden najuspešnejših glasbenikov na svetu.

Izdal je 21 studijskih in 4 koncertne albume, osvojil mnogo nagrad, kot so grammy, golden globe in oskar in velja za eno največjih glasbenih legend.

Dokončno slovo Rolling Stones?

V Šmartnem ob Paki bo letos že četrtič potekal tradicionalni festival Poletje pod kozolcem. Na prizorišču ob Hiši mladih se bo v času od 13. avgusta do 9. septembra zvrstilo šest kulturnih prireditev, od tega

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

šti ri glas be ne. Zače lo se bo ta petek, 13. avgusta, ko bodo festival odprle glas be ne sku pi ne Up'n'downs, Pre pro sto črni in Orlek. Prvi dve sta še mladi, neuveljavljeni skupini iz okolice Mozirja (Up'n'downs) in Šmartnega ob Paki (Preprosto črni), medtem ko zasavskih veteranov, skupine Orlek, prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj so s svojimi nastopi v dolgih letih obstoja navdušili že nič koliko obiskovalcev. Koncert se bo začel ob 20. uri.

ra lahko pričakujemo na prodajnih policah. Album prinaša devet novih skladb in Cockerjevo različico skladbe I Hope skupine Dixie Chicks. Pevec se bo po več kot triletnim premoru odpravil tudi na

Omar Naber gre proti soncu

Že četrtič Poletje pod kozolcem v Šmartnem ob Paki

LESTVICA DOMAČE GLASBE 1. Modrijani - Žito 2. Domen Kumer s prijatelji - Adijo ljubica 3. Gadi - Tebe čakam 4. Ansambel Roka Žlindre - Moj Pepi 5. Zaka pa ne - Pridi nazaj 6. Štirje kovači - Sprašujejo kak' dolgo še 7. Unikat - Dovolj mi je 8. Mitja kvintet - Bela laboda 9. Iskrice - Šepni mi prav potiho 10. Karavanke - Jurijev sm'n

Sicer pa bo v okviru festivala nastopila še Sanja Mlinar Marin z velenjskim Big Bandnom VOX (22.

8.), na prireditvi Eno pesem peti (29. 8.) se bodo predstavili ljudski pevci in godci iz Šaleške doline, festival pa bodo zaključile skupine Spomini, Spev in Zlati muzikanti na prireditvi Po domače pod kozolcem 9. septembra.

Omar Naber se predstavlja z novim singlom z naslovom Proti soncu. Gre za novo pesem s prihajajočega albuma, za katero je glasbo in besedilo napisal sam. Novi album naj bi izšel v začetku leta 2011, priprave na izid so v polnem teku, Omar pa pravi, da bo to njegov najboljši album doslej. Od zadnje studijske plošče do danes se je Omar sicer predstavil s sin gli I Still Car ry On, Sanjam in Poseben dan.

Pesem Proti soncu je energič na sklad ba s spev no melodijo, kakršnih smo v zadnjem času pri Omarju tudi vajeni. To pa seveda ne pomeni, da na novem albumu ne bo tudi kakšne čutne balade, v katerih Omar kot izjemen vokalist prav tako blesti že od samega začetka kariere.

Novi album in turneja Hard Knocks je naslov skladbe, ki napoveduje izid istoimenskega in težko pričakovanega novega albuma Joe Cockerja, ki ga oktob-

Britanski veterani The Rolling Stones po poročanju britanskih medijev za leto 2011 načr tujejo sklepno turnejo, s katero se bodo po kar 50 letih aktivnega delovanja dokončno umaknili z glasbe-

nih odrov. Skupina je nastala že leta 1962, skupna starost četverice pa bo ob začetku turneje točno 268 let. Najstarejši v skupini je bobnar Charlie Watts, ki bo prihodnje leto praznoval okroglih 70 let, preostala trojica pa seveda tudi ni več v rosnih letih – Ron Wood šteje 63, Keith Richards in Mick Jagger pa 66 let. The Rolling Stones so po vsem svetu prodali več kot 200 milijonov albumov, spisek njihovih uspešnic pa je zelo dolg. Zadnjič so skupaj nastopili na svetovni turneji Bigger Bang med letoma 2005 in 2007. Ta turneja je postala najdonosnejša vseh časov, saj so z njo zaslužili več kot 558 milijonov dolarjev.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 12

12. avgusta 2010

12 Peter Krajnc, predsednik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, ni samo odličen vinar, ampak tudi organizator. Se še ni zgodilo, da bi mu katera aktualna vinska kraljica dala košarico. O čem kaj razmišlja ob pogledu na letošnjo, 14. kraljico žlahtne kapljice, Andrejo Erzetič iz Goriških brd? Da je znova zanetil pri nekaterih favšijo ali da vedno znova dokazuje, da je treba tudi za take reči pravilen pristop.

Nova dela Tudi slaba podjetja dajejo nekatere nova dela in opravila. Policistom, inšpektorjem, stečajnikom in predvsem humanitarnim delavcem.

Tokrat bolje

»Hvala bogu, midva sva zunaj ...,« ugotavljata v Škalah– Hrastovcu Ivo Arlič, predsednik krajevne borčevske organizacije, in Slavica Avberšek, predsednica upokojenk in upokojencev te krajevne skupnosti. V mislih imata seveda osnutek novega pokojninskega zakona.

Po tem ko so pred tednom velenjski nogometaši potonili v celjski Areni, so tokrat svojo barko srečno izpeljali iz Luke Koper. (Pri)morski duh jih čaka tudi v nedeljo.

Zeleno na črnem Če Slovenija za blok 6 ne bo prižgala zelene luči, se kaj lahko zgodi, da se bo za Slovenijo prižgala črna.

Zanimanje od zunaj

»Povejte nam, kakšna je razlika med starotrškim in srednjeveškim dnevom?« je Karolina Destovnik na sobotni kmečki tržnici vprašala Anico Oblak, ki je ta dan oblekla prav posebna oblačila in na stojnici ponujala slastne srednjeveške jedi. »Razlika je, seveda. Čeprav se vsi vračamo v zgodovino, se iz nje tudi nenehno učimo.

In dejstvo je, da so v tistih časih znali dobro jesti, ne da bi pazili na holesterol in podobno. Zato vsem priporočam, da vsaj na starotrškem in srednjeveškem dnevu tudi vi pozabite na to!,« je povedala Anica. Prvič jo lahko ubogate že to soboto, v Šaleku.

Za Velenje se zadnji čas zanimajo gradbinci iz vse Slovenije. Zdaj še bolj, ko Velenje izgublja svojega glavnega gradbinca.

Aktualen vzdih Ko bi le bila ambrozija edina stvar, na katero so ljudje alergični.

Nova mis debelušk

Italijani so dobili že svojo 21. mis debelušk na stadionu v toplicah Casciana, dvajset kilometrov od mesta Livorno.

Letos si je naziv najtežje med Italijankami prislužila 33-letna Angela Scognamiglio. Ženska, ki tehta kar 172 kilogramov, prihaja iz sosednjih toplic Montecatini. Tam dela kot natakarica v restavraciji svojega izbranca. Tako kot na vsakem drugem izboru so se tekmovalke borile za naklonjenost občinstva in žirije z izhodi v najrazličnejših opravah.

A pri končni odločitvi so odločali grami. Namreč Ange la je pre ma ga la prvo spremljevalko, 26letno Cynthio Fernando Pereyro, le zato, ker je bila nasprotnica od nje lažja za 500 gramov. Po seštevku vseh glasov sta bili tekmovalki izenačeni. Sicer pa je na finalnem izboru sodelovalo 31 tekmovalk. Niti ena ni smela biti lažja od 100 kilogramov, predstavile pa so se pred več kot 2500 ljubitelji ženskih oblin.

Odgriznil mu je prst in rešil življenje 48-letni Američan Jerry Douthett je povsem pijan zaspal v stanovanju. Zbudil se je od bolečine in zagledal svojega psa Kika, kako nekaj žveči. Očitno je bilo, da je pes odgriznil in pojedel njegov nožni prst. »Moral ga je pojesti, saj ga z ženo nikjer nisva našla. Ko sem se zbudil, sem pogledal dol, povsod videl kri in mojega prsta ni bilo več,« je povedal Američan. Žena Rose je Jerryja hitro odpeljala v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bil prst močno vnet, saj ima njen mož v resnici hudo obliko sladkorne bolezni. Še več: zdravniki so morali odstraniti še nekaj več prsta in tako je lastnik spoznal, da se mora psu pravzaprav zahvaliti, saj drugače ne bi obiskal zdravnika. »Če me ne bi ugriznil, bi lahko umrl,« je dejal Jerry.

Rekord v kuhanju pasulja

Makedonski kuharji v mes tu Štip nameravajo na dan Svete Pet ke postaviti nov rekord v kuhanju pasulja. Lonec, ki je že pripravljen, v premeru meri dva metra, visok je 1,5 metra, v njem pa bodo profesionalni mojstri skuhali približno 3,5 tone fižola s slanino. Ljupčo Gievski, šef kuhinje najbolj znanega makedonskega hotela Aleksandar Palas v Skopju, je zaupal količine, s katerimi

bodo dosegli pred vi de no količino specialitete: v lonec bo šlo 400 kg fižola, 200 kg slanine, 40 kg čebule, 70 litrov olja, 8 kg rdeče paprike, 9 kilogramov soli, približno 100 strokov česna, še nekatere druge začimbe in seveda voda. Kuhanje pasulja bodo 27. oktobra spremljali britanski sodniki, ki bodo skrbeli, da bo vse potekalo v najlepšem redu in po pravilih.

V žensko oblečen župan O tem, da župani ne počnejo nenavadnih stvari vedno le pred volitvami, govori novica, da je župan Reykjavika, sicer komik Jon Gnar r, oble čen v žensko, s plavolaso lasuljo na glavi in z naličenimi ustnicami odprl gejevski festival v islandski prestolnici. Ko so ga namreč kot posebnega gosta poklicali na oder, so bili vsi udeleženci gejevske parade presenečeni, ko je namesto župana na oder stopila gospa v obleki, potiskani z rožicami. Medtem ko so nekateri takoj prepoznali šaljivega župana, so drugi šele nekaj trenutkov kasneje ugotovili, da je ženska pravzaprav njihov župan. Znani komik se je poša-

lil, da se župan na žalost ni mogel udeležiti prireditve, čemur so se vsi navzoči dodobra nasmejali. Oče petih otrok in eden naj bolj zna nih islandskih komikov je postal župan glavnega islandskega mesta junija, sicer pa je Islandija februarja postala prva država na svetu, ki jo vodi istospolno usmerjena predsednica vlade. Johanna Sigurdardottir svoje spolne usmerjenosti ne skriva, skupaj s svojo dolgoletno partnerko Jonino Ledsdottir pa sta bili med prvimi lezbijkami, ki so, potem ko je islandski parlament junija sprejel zakon o istospolnih porokah, stopile pred matičarja.

Finci s savno tudi na dopust

Grda in lepa vila Za nekatere je mestna občina »grda vila«.

Vegrad je nagnala iz lepe vile Biance. A je očitno »hudobna« vila nekje drugje.

Poseben fenomen

Finska je edina dežela na svetu, kjer imajo več savn kot avtomobilov, kar med drugim pomeni, da ima prav vsak prebivalec Finske dostop do savne, če že ne v svoji hiši, pa skupinsko v bloku ali naselju, kjer živi. Savne na Finskem najdete tudi v parlamentu, za povrh pa je pri njih povsem običajno, če imate poslovni sestanek kar v savni. In seveda: tudi v svojih poletnih hišah in kolibah si Finci obvezno omislijo savno. Odločitev finske družine, ki si je na otočku v osrčju južnega finskega otočja zgradila preprosto, leseno vilo s savno na 20 kvadratnih metrih, tako ni nobena velika posebnost.

Zanimiva pa je celotna gradnja, ki so si jo omislili tik ob morju in kamor z veseljem povabijo vse svoje prijatelje – na oddih in skupno savnanje.

Ob gradnji ali negradnji šoštanjskega bloka 6 nekateri opozarjajo na poseben fenomen. Da bi bila namreč negradnja zdaj dražja od gradnje. To pa naj ne bi bila edina tovrstna šaleška posebnost. Tudi škoda zaradi negradnje hitre ceste bo verjetno kmalu višja, kot če bi jo že zgradili.

Ena žlehtna Mnogi zdravniki ne bodo več dežurali.

Nekatere zanima, če bodo zaradi tega ljudje bolj ali manj zdravi.

Vremenska napoved Temni oblaki s Koroške se razširjajo proti Velenju.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 13

ŠPORT

12. avgusta 2010

Skorajda pet golov na tekmo

danji Velenjčani v njihovi vrsti je presenetil domačega vratarja Bobana Savića z udarcem z več kot 30 m. Toda nato so se domači iz pekla povzpeli v nebesa. Še bolj so stisnili zobe, a do konca prvega dela sicer (še) niso uspeli izenačiti. V drugem polčasu pa je junak tek me pos tal novi nec Dejan Djermanović. Najprej je po sijajni Grbićevi podaji ušel gostujočim branilcem in z natančnim udar cem poslal žogo v mrežo.

Kmalu za tem se je domačemu vratarju Bobanu Saviću nasmehnila sre ča, saj je gos tujo či igra lec Andraž Struna takoj za tem, ko je prišel na igrišče, zadel prečko. Nato pa se je zgodilo, kot je na novinarski konferenci omenil gostujoči trener Nedžad Okčič: ”Če ne daš, dobiš.” Le nekaj minut za tem so domači izenačili, pot do zadetka pa je bila zelo zanimiva. Koprčani so se z izbijanjem žoge izpred svojih vrat za trenutek otresli domačega pritiska. Na njihovo smolo pa je žoga priletela na nogo Marku Kolsiju, ki je udaril iz prve. Ponesrečen udarec pa je imel srečno pot. Spremenil se je v podajo na levo do za koprske branilce pozabljenega Djermanovića, zaspal je tudi vratar Hasić in domači so bili sku-

Nogometaši Rudarja z zmago nad aktualnim prvakom preboleli stres po visokem porazu Celju V 4. prvenstvenem krogu v 1. nogometni ligi so se strelci zelo izkazali. Na štirih tekmah so dosegli kar 19 zadetkov ali skorajda pet na tekmo. Največ, šest, v Novi Gorici, kjer so domači hitovci gostili Celjane. Gostje so iztržili točko, čeprav so domači po slabi uri vodili že z na videz neulovljivih 3 : 0.

Toda v dobri minuti so dosegli dva gola zapored, v sodnikovem dodatku pa izenačili na 3 : 3 in imeli celo priložnost za zmago. Moštvi sta trenutno v sredini lestvice, Celjani na petem mestu, Goričani pa na šestem. Z zmago s 3 : 2 se je na vrh povzpela Nafta, drugi je Maribor s tekmo manj. Zaradi nastopanja Štajercev v ligi Evropa so njegovo tekmo z Olimpijo preložili.

Domžale so tretje, v zgornji del lestvice, na četrto mesto, pa so se z zmago 2 : 1 nad aktualnim prvakom Koprom povzpeli nogometaši Rudarja. V derbiju novincev so bili Kranjčani s 3 : 2 boljši od Ajdovcev, pri katerih bodo v nedeljo gostovali Velenjčani. Zaradi prenavljanja igrišča v Ajdovščini bo njihova pot precej krajša, saj bo tekma v Domžalah. Vsekakor sta največje razočaranje prvih štirih krogov z le eno zmago in sedmim mestom aktualni prvak Koper ter Olimpija (sicer s tekmo manj), ki je še brez zmage. Z le eno priigra-

no točko je predzadnja, zadnje pa je z enako bero točk povratnik v prvo ligo Primorje.

Od poraza do zmage Nadvse zanimivo nogometno predstavo so videli ljubitelji nogometa tudi v Velenju, kjer so rudarji zasluženo slavili proti Koprčanom. Po ponižujočem porazu z 1 : 5 v predprejšnjem krogu v Celju, se je velenjski trener Bojan Prašni-

kar (moštvo je nekoliko dobro premešal) z igralci zavedal, da se zanj lahko odkupi samo z zmago nad aktualnim prvakom. To mu je uspelo, s čimer so rudarji potrdili, da so imeli v Celju resnično slab dan, po katerem pa njihovi privrženci upajo, da se ne bo več ponovil. Vsaj v takšni ob liki ne. Čeprav je Rudarjev trener po tekmi izjavil, da kljub bolečemu porazu ni razlogov za zaskrbljenost (to je med tem potrdil s sobotno zmago), se ga je po tekmi s Koprom vendarle še enkrat

dotaknil: »Ta poraz nas je vsekakor šokiral. Ne morem se znebiti občutka, da nismo smeli izgubiti, sploh pa ne s tako visokim izidom.

Danes so se igralci predstavili v povsem drugačni podobi. Borili so se, v dvobojih so bili čvrsti, zmago so si izredno želeli in jo tudi dosegli.« Toda prve dobre pol ure tekme ni napovedovalo, da so si rudarji opomogli po stresu v celjski Areni Petrol, saj so gostje povedli z izjemnim zadetkom Almira Kariča. Nek-

Elektra začela priprave na novo sezono

13 paj z navijači v raju. Po tem vodstvu pa smo imeli občutek, da so kar tekmovali, kdo bo večkrat zadel, a ne mreže, temveč okvir vrat. A je v preostalih minutah do konca tekme sreča objemala koprskega vratarja. V 81. minuti je Denis Grbić s precejšnje razdalje (žoga je preletela slabo postavljenega Hsića) zadel prečko. Od nje se je odbila v tla (vendar ne za golovo črto), nato jo je ujel vratar. Gledalci so bili prepričani, da je žoga prešla črto.

To je želel sodnika prepričati tudi Prašnikarjev pomočnik Robert Pevnik. Za njegov nevljuden nastop ga je sodnik odstranil med gledalce. V 87. minuti je imel Djer manović lepo priložnost, da zmago potrdi s tako imenovanim ‘hat trickom’, iz bližine in težkega položaja je zadel spet le prečko. Nato pa je imel še dve zaporedni priložnosti, da se vpi še med strel ce Denis Grbić, ki bi si to vsekakor zaslužil. Najprej je z glavo zadel prečko, nato pa odbito žogo z levico poslal tik ob levi vratnici. Takoj za tem je sod nik odpiskal konec tek me, rudarji so se na lestvci povzpeli na četrto, zmago pa bodo potrjevali v nedeljo (ob 17.00) proti povratniku Primorju. Jo bodo potrdili?

vos

Štejejo le zadetki Novinci v 2. ligi, nogomešaši Šmartna 1928, so na uvodni tekmi razočarali z izidom ne pa tudi z igro - Izgubili so z 0 : 2 Pod dolgem času so si šmarški in okoliški ljubitelji okroglega usnja spet lahko ogledali drugoligaško nogometno sceno.

Pod Goro Oljko so gostovali Krčani, žilava ekipa z mnogo izkušenimi borci. Domači so v zadnjih pripravljalnih tekmah pokazali izjemno pripravljenost, obstajala pa je bojazen, kako prenesti formo v prvi krog. V uvodnih minutah sta se nasprotnika zgolj opazovala. Tu in tam je bilo sicer nekaj poizkusov prebijanja okopov, a je bilo v teh preveč sramežljivosti. Potem pa so Šmarčani sestavili nekaj obetavnih akcij. Tako so v sredi prvega polčasa, predvsem s predložki Anžeta Podgorška, nevarno pretili gostom. Kar nekajkrat so domači »kibici« skoraj že slavili, a žoga ni in ni hotela v mrežo solidnega vratarja Krškega. Pravzaprav se slika v drugem delu ni bistveno spremenila. Res so si tudi gostje vzeli nekaj časa za preverjanje čvrstosti domačih, a v glavnem je ostalo le pri poizkusih. Žal pa Šmarčani v svojih vrstah niso imeli moža, ki bi znal konkretizirati materialno premoč. Vse pohvale za trud in izjemno borbenost, a je uvod v drugoligaško elito terjal svoj davek. Da je črta, ki deli srečo od nesreče, zelo tanka, so se Šmarčani prepričali v 82. minuti, ki je gostom prinesla nepričakovano veselje za vodstvoi. Domači strateg je v zadnjem delu osvežil ekipo, a žal nekaj izjemnih priložnosti ni bilo realiziranih. Že v sodnikovem podaljšku, v času popolne domače premoči, je e enem redkem protinapadu gostov, njihov napadalec v dvoboju z Jovišo Kraljevičem potegnil »krajši konec«, kar je sodniku zadoščalo za najstrožjo kazen in s tem končnih 0 : 2.

Kakor koli že, škoda izgubljenih točk, vendar številni gledalci niso bili razočarani s prikazanim. Verjetno bi bilo drugače, če ne bi nesrečna poškodba preprečila nastop kapetana Mateja Kolenca. Gotovo pa bodo Šmarčani v nadaljevanju prvenstva ipravili še obilo veselja.

Bodo šmarski strelci spretnejši in iznajdljivejši pred nasprotnikovi vrati v nedeljo v 2. krogu v Črnomlju proti Bele krajini.

Za Košarkarski klub Elektra so zaključene počitnice, saj so 9. avgusta pričeli trenirati. Na prvem treningu v ponedeljek se je zbralo 15 košarkarjev. Mladincem in kadetom se je že pridružilo tudi nekaj članov, ki še imajo veljavno pogodbo s klubom in želijo čim bolje pričakati uradni začetek članskih priprav.

Predsednik kluba Darko Lihteneker in vodja strokovnega sveta Bojan Brešar sta igralcem zaželela uspešno treniranje ter jih seznanila z ambicijami v novem tekmovalnem obdobju: »V prejšnji sezoni nismo bili najbolj zadovoljni z doseženim, zato smo pripeljali legendo slo-

venske košarke Dušana Hauptmana, ki je že bil naš trener in je imel tudi najboljše rezultate.

Od vas članov pričakujemo, da se boste po rednem delu uvrstili v zgornji del lestvice, v ligo za prvaka države. Skratka, želimo postati trdno prvoligaško moštvo.« Začetek priprav članske ekipe je legenda slovenske košarke, novi-stari trener Elektre Dušan Hauptman, določil v ponedeljek, 16. avgusta. Do takrat bo treninge vodil novi pomočnik glavnega trenerja Hauptmana, prav tako povratnik v šoštanjski klub, domačin Aleš Rehar. Za kondicijsko pripravo bo skrbel Zvone Čosič.

V prihodnjih tednih bo tudi bolj znana sestava ekipe, saj bodo na treningih preskusili nekatere nove igralce na igralnih mestih, ki so trenutno v šoštanjskem klubu deficitarna zaradi odhoda nekaterih igralcev (Podvršnik – Hopsi Polzela, Koštomaj – Slovaška …).

Priprave bodo šoštanjski košarkarji opravili doma v Šoštanju, odigrali bodo kar nekaj prijateljskih tekem, nova ekipa pa se bo domačemu občinstvu predstavila na Natkovem memorialu, ki bo 17. in 18. septembra.

Tjaša Rehar Foto: vos

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 14

ŠPORT, MODROBELA KRONIKA

14 Tako so igrali 1. SNL, 4. krog Rudar - Luka Koper 2:1 (0:1) Strelci: 0 : 1 Karić (32), 1 : 1 Djermanović (51), 2 : 1 Djermanovič (73) Rudar: Savič, Jeseničnik, Kolsi, Cipot, Korun (od 46. Tolimir), Trifković (od 64. Roj), Mešić (od 85. Metelka), Grbić, Djermanović, Berko, Dedič.

Trener: Bojan Prašnikar.

Luka Koper: Hasić, Marič, Handanagić, Guberac, Kovačević, M. Pavlin, L. Pavlin, Struna, Bešić, Karič, Marčeta.

Trener: Nedžad Okčič.

Drugi izidi: Nafta – Domžale 3:2 (2:1), Hit Gorica – CM Celje 3:3 (2:0), Triglav Gorenjska – Primorje

Izsilil prednost

3:2 (2:2), Olimpija – Maribor (tekmo so prestavili).

Velenje, 6. avgust – V petek zvečer je v Pesju, pri gostišču Hartl, počilo. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost drugemu vozniku, pri trčenju pa se je ena oseba lažje poškodovala. Povzročitelj nesreče je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Voznika so pridržali do iztreznitve, sledi pa še kazenska ovadba.

2. SNL, 1. krog Šmartno 1928 – Krško 0:2 (0:0) Šmartno 1928: Pusovnik, Kramar, Kompan, Kraljevič, Jahić, Babič, Podgoršek, (od 89. Plesnik), Jelen (0d 65. Jamnikar), Veler (od 84.

Podbrežnik), Mahmutović, Mujanović. Trener: Bojan Žurej.

Drugi izidi: Šenčur – Bela krajina 3:0 (1:0), Dravinja Kostroj – Labod Drava 1:0 (1:0), Aluminij – Dob 1:1 (1:0), Mura 05 – Interblock 1:1(0:0).

Vrstni red: Garmin Šenčur, 2. Krško 3, 3. Dravinja 3, 4. Roltek Dob 1, 5.

Mura 05 1, 6. IB Interblock 1, 7.

Aluminij 1, 8. Labod Drava 0, 9. Šmartno 1928 0, 10. Bela krajina 0.

Prestrašila se je in padla Velenje, 7. avgust – V soboto okoli 9. ure dopoldne je ženska srednjih let tekla ob robu vozišča na Konovem. Na sicer preglednem delu vozišča sta se pred njo srečevali dve vozili. Ker se je prestrašila, se je pričela umikati, padla po vozišču in si poškodovala kolena in roke.

Istega dne ponoči naj bi močno vinjeni peški partner z avtomobilom zapeljal preko noge in jo poškodoval. S policisti ni hotela sodelovati in je pred njihovim prihodom zapustila zdravstveni dom. Policisti bodo naknadno ugotovili okoliščine tega prometnega dogodka in primerno ukrepali.

Prijateljske tekme Med desetdnevnimi pripravami rokometašev Gorenja Velenje na Rogli so državni podprvaki odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Z visokima zmagama so potrdili, da bodo zelo dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono. To bodo odprli 11. septembra, ko bodo v 1. krogu prvenstva gostovali v Škofji Loki pri Merkurju.

V spremenjeni zasedbi s bodo varovanci Branka Tamšeta konec tega tedna prvič predstavili navijačem v domači dvorani na tradicionalnem Jarnovičevem memorialu, na katerem bo skupaj z gostitelji nastopilo šest prvoligaških ekip: Celje Pivovarna Laško, Nexe Našice (Hrvaška), Kadetten Schaffhausen (Švica), Bosna in Tremblay (Francija). Turnir se bo začetek jutri (v petek) s tekmo med Celjani in Švicarji (18.00) ter med Velenjčani in Hrvati (20.00), končal pa v nedeljo ob 20. uri s finalno tekmo.

Žalčanu zasegli orožje Žalec, 11. avgust – Kriminalisti Policijske uprave Celje so v sodelovanju z žalskimi policisti opravili hišno preiskavo pri 33-letnem občanu z območja pod pristojnostjo Upravne enote Žalec. Pri njem so našli in zasegli pištolo,

12. avgusta 2010 Velenja storil nasilno dejanje, ko je pod pretvezo, da prodaja kuhinjsko posodo in druge različne predmete, stopil v garažne prostore in postal nasilen do oškodovanke.

Ob tem policisti znova opozarjajo, naj si občani v primeru, če v bližini svojih stanovanj oziroma stanovanjskih hiš opazijo neznane, sumljive osebe, skušajo zapomniti čim več koristnih podatkov (videz, telesne posebnosti, govorico, podatke o prevoznem sredstvu, registrske številke vozila in podobno) in o tem nemudoma obvestijo policijo.

Eden se je odpeljal z BMW-jem, drugi s toledom Oba voznika sta pustila avtomobila odklenjena Žalec, 3. avgust – V torek okoli 14. ure je neznanec izpred gostišča v Gotovljah odpeljal osebni avto BMW, letnik 2006, temno sive barve, registrskih številk CE MC-365. Vozilo je bilo odklenjeno in v teku. Lastnik je z dejanjem oškodovan za okoli 14.000 evrov.

Grozil mu je sodelavec Velenje, 7. avgust – V soboto so policisti prejeli prijavo kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Gre za primer, ko je sodelavec grozil sodelavcu, naj preneha delati pri enem od gradbenih podjetij v Velenju, kjer je tudi sam zaposlen.

Zaradi resne grožnje bodo policisti ukrepali.

Strela zanetila požar Gornji Grad, 3. avgust – V torek je strela udarila v gospodarsko poslopje v Gornjem Gradu.

Požar je popolnoma uničil zgornji leseni del gospodarskega poslopja. V požaru nastala škoda je ocenjena na 40.000 evrov.

Vransko, 3. avgust – V torek malo pred 7. uro zjutraj se je na avtocesti zunaj naselja Stopnik zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 37-letna voznica osebnega avtomobila renault twingo. Vozila je po desnem prometnem pasu avtoceste iz smeri Trojan proti Arji vasi, kjer je dohitela 43-letnega poljskega voznika vlečnega vozila. Voznica je z nezmanjšano hitrostjo, brez zaviranja, silovito trčila v zadnji del priklopnega vozila. Voznica, ki pri vožnji ni uporabljala varnostnega pasu, se je v prometni nesreči hudo poškodovala.

Gorenje Velenje - Klima Petek Maribor 33 : 24 (16 : 12) Gorenje : Gajić, Skok, Bezjak 5, Manojlović 8, Stanojević, Rutar, Cehte, Miklavčič 2, Musa 4, Štefanič, Golčar 9, Novak, Ferkulj 1, Gams 3 (1), Brgles, Bajram, Šimič 1 Izključitve: Gorenje: 18 minut, Maribor 6; sedemmetrovke: Gorenje 1/1, Maribor 7/7.

V Florjanščico naneslo les

Rudar – Simer Šampion 1:2 (1:0)

Zaključek odbojke na mivki

Velenje, 5. avgust – V noči na četrtek je z ograjenega območja gradbišča novega Mercator centra v Velenju neznanec odtujil kabel dolžine 15 metrov, vreden 500 evrov. Za storilcem še poizvedujejo.

Brez zaviranja v zadnji del tovornjaka

Gorenje: Manojlovič 3, Cehte 3, Rutar 2, Miklavčič 3, Musa 1, Štefanič 2, Golčar 6, Šimič 5, Gams 4.

Sedemmetrovke: Gorenje 5/3, Slovenj Gradec 2/2; izključitve: Gorenje 10 minut, Slovenj Gradec 12.

Velenje, 4. avgust – V sredo popoldan je na Policijsko postajo Velenje prišlo šest ogorčenih gradbenih delavcev, ki jim je znan velenjski gradbeni podjetnik ostal dolžan kar nekaj plač.

Policisti so zbrali ustrezne podatke, preverili status delavcev, zoper podjetnika pa bodo ukrepali s kazensko ovadbo in prijavo na inšpektorat za delo.

Mercator še ni odprt!

Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 28 : 19 (17 : 9)

Po sobotni pomembni zmagi proti Kopru je Rudarjev trener Bojan Prašnikar v prijateljski tekmi razigraval svoje igralce s celjskim Simer Šampionom, ki je v prejšnjem prvenstvu izgubil boj z nogometaši Šmartna 1928 za uvrstitev v 2. ligo. Zanimivo, tekma je bila pri kozolcih ob Škalskem jezeru. Nekdanji konjeniški tekmovalni prostor (tako imenovani parkur) so namreč med tem preuredili v igrišče. V prvem polčasu so domači igrali z enako postavo (počivala sta le Denis Grbić in Rusmin Dedić in vratar Boban Savić) kot na sobotni prvenstveni tekmi, v drugem delu pa so dobili priložnosti igralci, ki so doslej manj igrali.

Gostje so bili zelo motivirani in se veselili zmage. Domači so sicer povedli z golom Mirze Mešića, goste pa sta k zmagi popeljala Dragan Lazičić in Mirnes Mešić.

Rudar: Jahić, Tomčak, Jeseničnik, Cipot, Novaković, Roj, Metelka, Trifković, Korun, Djermaović, Mešić; igrali so še : Hertelendi, Kramar, Berko, Umihanić, Kolsi, De Moraes, Mujaković.

Ogorčeni delavci so se obrnili na policijo

Zaseženo orožje.

vojaški bajonet, dva revolverja in več kot 100 različnih nabojev.

Osumljenega bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonit lov in zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksploziva.

»Prodajalca« posode prijeli Velenje, Ljubljana, 5. avgusta – Na območju Ljubljane so prijeli 19-letnega romunskega državljana, ki je 2. avgusta dopoldne na območju

Šempeter, 8. avgust – V nedeljo popoldan pa je bil ukraden osebni avto seat toledo, rdeče barve, letnik 1995. Lastnik je pustil avtomobil odklenjen na parkirišču bencinskega servisa v Šempetru, neznanec pa je situacijo izkoristil in vozilo odpeljal.

Kolo dobilo noge Velenje, 3. avgust – V torek, v večernem času, je izpred stanovanjskega bloka na Goriški v Velenju izginilo gorsko kolo. Policisti za storilcem poizvedujejo.

Bele Vode, 7. avgusta – Konec minulega tedna so imeli marsikje po Sloveniji zaradi obilnih padavin gasilci spet polne roke dela. V soboto popoldne tudi šoštanjski.

V naselju Bele Vode je zaradi neurja v potok Florjanščico naneslo les, ki je zaprl most nad gos ti ščem. Voda je zače la poplavljati okolico. Gasilci so naplavljen material odstranili in zagotovili pretočnost potoka. Zaradi nanosa materiala je bila nekaj časa neprevozna tudi cesta od Belih Vod proti Smrekovcu.

mkp

Iz policistove beležke

Mozirje - S tako imenovanim turnirjem Oaza open Mozirje 2010, ki je hkrati finale pokala Slovenije, se v Mozirju zaokrožuje letošnja slovenska serija v odbojki na mivki. V preurejeni Bredent areni bodo do sobote tekmovali najboljši odbojkarji in odbojkarice na mivki iz Slovenije, Španije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Češke, Kanade in celo Brazilije.

Dvoboji glavnega turnirja, na katerega bo uvrščenih 16 dvojic v vsaki kategoriji, se bodo v mestu ob Savinji začeli danes, predvidoma ob 13. uri. V soboto, 14. avgusta, bosta na sporedu polfinalni tekmi in tekmi za 3. mesto, ob 20. uri se bo začel ženski finale, uro kasneje pa moški finale, ki bo razkril še zadnje zmagovalce finala pokala Slovenije 2010. Organizator je ŠD Mozirje, ki je poskrbelo tudi za bogat nagradni sklad.

V soboto bo tekmovalni in zabavni program povezoval svetovno znani »DJ Speaker« iz Španije, Luis Torres, ki je med drugim že več let eden izmed moderatorjev na FIVB turnirjih svetovne serije. Med drugim je svoj glas posodil tudi na odbojkarskih tekmah na mivki na olimpijskih igrah v Atenah in Pekingu. Zaključne dvoboje si bo kot velik športni navdušenec ogledal tudi aktualni mister Slovenije, domačin Marko Janko, ki bo zmagovalcem na mivki tudi podelil pokale in nagrade. Organizatorji bodo s petkovim koncertom Mozirjanke Alye in Happy bendom poskrbeli tudi za energično zabavni zaključek slovenske serije odbojke na mivki.

Nemiren zaradi abstinenčne krize?

V torek, 3. avgusta, je v čakalnici dežurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje, najverjetneje zaradi abstinenčne krize, kršil javni red in mir odvisnik od prepovedanih drog.

Posredovati so morali policisti.

prvi zaradi groženj in strahu drugega pretepel z lesenim kolom. Prvi bo zaradi tega ovaden, drugi pa je zaradi lažjih poškodb moral poiskati zdravniško pomoč.

Znesel se je nad ženo

V sredo, 4. avgusta, okoli 11. ure so se v centru Velenja prepirali in zmerjali trije odvisniki, kršitev pa prijavili kar sami in bili zato tudi nagrajeni. Z ustrezno kaznijo seveda.

V petek, 6. avgusta, so okoli 19. ure policisti pridržali moža, ki se znesel nad ženo. Preden so ga privedli v posebne prostore, so skušali zadevo rešiti na kraju samem, a se ni dal.

Policisti so mu napisali plačilni nalog, ki pa je zaradi več prekrškov in pridržanja precejšen.

Gradbenik nad gradbenika z lesenim kolom

Zaradi glasne glasbe bi izklopili elektriko

V četrtek, 5. avgusta, ob 7. uri sta se v Šmartnem ob Paki zaradi neporavnanih računov sprla podjetnika gradbene stroke. Pri tem je

V soboto, 7. avgusta ponoči, je bila v vhodu v stanovanjski blok na Stantetovi v Velenju večja skupina mladostnikov ob glasni glasbi

Odvisniki so se zmerjali

tudi precej glasna. Glasba je prihajala iz enega od stanovanj, kjer pa policistom, ki so se želeli o tem pogovoriti, sprva niso hoteli odpreti vrat. Ko so se policisti odločili za odklop električne energije, je kršitelj ugotovil, da je stvar postala resna, zato je s kršitvijo prenehal, se pogovoril s policisti, ti pa so mu po pogovoru izročili plačilni nalog.

Pred blokom ga je napadel sosed V ponedeljek, 9. avgusta, okoli 14. ure je prišel na Policijsko postajo Velenje krajan Šaleka in povedal, da ga je zaradi starih sporov pred blokom napadel sosed. Razgretemu Velenjčanu bodo policisti napisali plačilni nalog.

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 15

TO IN ONO

12. avgusta 2010

Oven od 21. marca do 20. aprila Očitno ste si nabrali veliko nove energije. Prav nič vam ne bo v naslednjih dneh težko. Celo godilo vam bo, če boste močno zaposleni in vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate še premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne želite veliko ukvarjati. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Ker sprememb v življenju nikoli niste marali, si jih tudi tokrat ne boste želeli.

15

Čirule Čarole na prostem Knjižnica Velenje je gostila Kulturno umetniški klub Potovke

Bik od 21. aprila do 21. maja Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega prvega dela avgusta, saj so vse vaše skrbi za neko vam ljubo osebo v teh dneh že preteklost. Vendar ne morete iz svoje kože, saj se še ne boste umirili. Če je človek nagnjen k temu, da ga bolj skrbi za druge kot zase, pa se kaj lahko zgodi, da spregleda kakšen bolezenski znak. Bolečina nikoli ni čisto brez veze. Zato ji »prisluhnite«. Če vas bo skrbelo, le obiščite zdravnika. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, občutek vas ne vara. A kaj, ko vas bo preveč strah narediti prvi korak. Nasprotno stran pa verjetno tudi. Očitno še ni pravi čas.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Še vedno boste zelo razdvojeni. Sploh ne boste več vedeli, kaj si želite. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost in kako se lahko človek razveseli tudi majhnih stvari. V nedeljo bo to še posebej občutno in očitno. Nikar že z mimiko na obrazu ne pokažite, kaj čutite!

Rak od 22. junija do 22. julija Zadnji dnevi za vas niso bili najbolj prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek. Ker se bo vse steklo tako, kot bi si lahko želeli le v sanjah. Zdelo se vam bo, da je življenje resnično prijazno do vas. In to se vam bo poznalo tudi na daleč, že na obrazu. Tistih dni, ki jih boste še preživeli od doma, se upravičeno veselite. V soboto bo veselo, v nedeljo prav tako, v ponedeljek pa se bo vse skupaj umirilo. In potem se bo za večino življenje vrnilo v stare tirnice. Ki se jih po svoje celo veselite, saj boste spet vedeli, kje ste doma. In kako daleč pšo zvezdah lahko sežete, kajne?

Lev od 23. julija do 23. avgusta Zvezde vas bodo v naslednjih dneh razvajale. Ni važno, kje boste, doma ali na dopustu, saj vam bo v naslednjih dneh resnično lepo. Tudi zato, ker boste uspeli obračunati s preteklostjo in razrešiti neke družinske zamere, ki se vlečejo vse predolgo. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport in dobra družba. Sploh slednja vam bo letos res pisana na kožo. Stari prijatelji, ki ste jih že skoraj pozabili, bodo spet aktiven del vašega življenja.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Novica, ki je ne boste pričakovali, bo do vas prišla ob koncu tega tedna. Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase, ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko kot si ga vzamete. Tarnanje pri tem prav nič ne pomaga. Naredite si raje natančen plan vsakega dneva posebej.

Velenje – Šoštanj - V juliju so v Knjižnici Velenje gostili Kulturno-umetniški klub Potovke z interaktivno gledališko predstavo Čirule čarole, ki je potekala na prostem. Predstava je bila namenjena otrokom od 5. leta starosti. Gre za umetniško ustvarjalno skupino, ki se ukvarja s posredovanjem ljudskega izročila na nov, moderen in nekonvencionalen način. Potovke so ženske, ki so v preteklosti potovale, prenašale novice, informacije in priboljške, in prav to želijo avtorice tega projekta ohranjati in nadaljevati.

Gostili so dve predstavi: v Velenju pri Vili Herberstein, v Šoštanju pa ob Šoštanjskem jeze-

Dobre čarovnice »čirule« so tokrat začarale otroke v Velenju in Šoštanju.

ru. Čirule čarole je izviren avtorski projekt, ki lik čarovnice oz. »čirule« predstavi kot lik zeliščarke, zdravilke, svetovalke. Zgodba govori o treh prav posebnih sestrah – čirulah, ki se ne bojijo nikogar, vsakomur povedo, kar mu gre, in se lotijo prav vsega. Liki sester izhajajo iz slovensko–slovanskega izročila.

Otroci so se s pomočjo čirul seznanili s števil-

nimi bajeslovnimi bitji in hkrati imeli možnost uriti veščino pripovedovanja. Predstava je potekala v savinjskem narečju, kar jo je naredilo še bolj zanimivo. Po skoraj dveh urah so se poslovili s sloganom p otovk: »Ena dobra zgodba na dan prežene zdravnika, sitnobo, zlobne sile in ščipanje v trebuhu stran!«

Poletje v Muzeju Velenje Minula sončna nedelja je na Velenjski grad privabila otroke, željne spoznavanja srednjega veka in življenja na gradovih. Otroci so s pomočjo pisma viteza Gunfrida spoznali grad in življenje v njem ter poiskali grajsko gospodično, ki je vezla v okroglem stolpu. Grajska gospodična jih je lepo sprejela in odločitev otrok, da bodo vitezu svetovali poroko z njo, nagradila z bonboni. Ker pa gostiteljici ni bilo najbolj všeč, da otroci niso bili primerno opremljeni, saj so deklicam manjkale kronice, dečkom pa meči, jih je povabila v grajski atrij, kjer jim je Andreja Zelenik pripravila grajske delavnice. Kmalu so se vsi spremenili v princeske in viteze, se na koncu posladkali še s slastnimi piškoti in se strinjali, da se na Velenjski grad še vrnejo.

Tanja Verboten

S Petro v ruskem Tibetu

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Spet boste sami tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina bo v teh dneh pogosto v vaših mislih, pa tudi posvečali se ji boste več kot običajno. Čeprav boste našli tudi čas zase. In za svojo dušo. Tega ste najbolj potrebovali.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra V teh dneh boste kar precej pogrešali družbo, saj bodo številni od vam dragih drugje kot vi. Je pač čas dopustov. Morda je to priložnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti časa. Spoznali pa boste, kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni, sploh, če bosta v naslednjih dneh s partnerjem veliko sama. Majhne razpoke v zvezi lahko prerastejo v velike luknje. Pazite, kaj govorite, pa tudi, kaj počnete. Partner vas bo pozorno opazoval. Če drugega ne, boste izjemno zadovoljni s svojim zdravjem.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči največja želja tega poletja, saj nimate več veliko časa. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. In poka še vedno. Žal. Ni kaj, oba sta trmasta, malo tudi naveličana, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. Kar boste v vašo zvezo vložili v teh dneh, se bo obrestovalo še vso jesen. Zato se potrudite. In pazite na zdravje, nagnjeni boste k prehladom.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Še nekaj lepih, brezskrbnih dni je pred vami. Avgust bo pravzaprav letos za vas izjemno lep mesec. Takšen je bil že začetek, pa tudi v naslednjih dneh vam ne bo prav nič manjkalo, prej boste imeli česa preveč. Čeprav veste, da vas čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom, tudi zato, ker si jeseni obetate večjo spremembo v vašem življenju. Dobro veste, da je delo tudi privilegij, sploh, če je tako, da vas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite in potem tudi ukrepate. Včasih sicer ne bo šlo čisto po željah, a se ne boste pritoževali.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Zabava bo odlična, počutje vsak dan boljše. Manjša skrb bo kmalu odpadla.

Kar verjeti ne boste mogli, ko si boste končno lahko oddahnili. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj res vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed in zamolčanih dejanj. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, boste to takoj občutili. Njegovo odločitev spoštujte. Sprejmite jo, kakršnakoli že bo. Tako boste tudi sebi naredili največjo uslugo!

Ribi od 19. februarja do 20. marca Poletni dnevi vam bodo še naprej godili, skorajda vam bo kakšen dan tudi dolgčas.

Zdelo se vam bo, da je v vsakdanjiku čisto premalo »akcije«. V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Ja, zna vam spet malo ponagajati, vendar vam bo hitro šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se več smejali, pa tudi pogovarjali. Nekam tiho ste zadnje čase. Vi pa dobro veste, zakaj. In vso pravico imate, da to zadržite zase. Vsaj sanjarjenja vam ne bo mogle nihče vzeti, kajne?

I

Potopisi na prostem so pritegnili domačine, ki so uživali ob spoznavanju mnogim nepoznanih delov Rusije.

Velenje, 3. avgusta - Atrij kavarne Lucifer je bil prejšnji torek zvečer prizorišče prvega iz niza treh potopisnih predavanj, ki jih prireja Knjižnica Velenje v sklopu poletnih kulturnih prireditev. V prijetnem ambientu smo prisluhnili dogodivščinam mlade popotnice Petre Draškovič, ki se je tokrat potepala po Rusiji. Med drugim si je privoščila tudi treking po gorovju Altaj, ki ga zaradi čistosti in poezije naravnih lepot upravičeno imenujemo tudi “ruski Tibet.”

Zgovorna popotnica je v uri in pol trajajočem predavanju navdušila s čudovitimi fotografijami najbolj odročnega in posledično neokrnjenega predela osrednje Azije ter nas popeljala v kraljestvo naravne lepote Unescovih Zlatih gora.

Zgodilo se je ... od 13. do 19. avgusta - 14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo označili dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad. 235 stopnic so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka pod vodstvom Draga Bizjaka ter Valterja Hudournika in Jožeta Žalarja; - prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta 1945. V Velenju se je tako od 996 volilnih upravičencev volitev 15. avgusta udeležilo 987 ali 98,1 % vseh volivcev; - 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa ime nova la osnovna šola 14. divizije, danes pa se ime nuje osnov na šola Šmartno;

- 15. avgusta 1998 so v Cirkovcah pri Vele nju z odprt jem novega vodovoda zaznamovali krajevni praznik; - 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju; - od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko, prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno

Tito na obisku v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)

vasjo Družmirje zaradi izkopava nja pre mo ga poto nil pod jezersko gladino Družmirskega jezera; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zvez ne ga izvrš ne ga sve ta Edvard Kardelj, predsednik ljud ske skup šči ne Ljud ske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek

Luka ter član izvršnega sveta LRS Tone Bole; - 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna. Zjutraj so v hotelu Paka odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji Jezero.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 16

TV SPORED

16 ČETRTEK, 12. avgusta

06.50 06.55 07.40 09.00 09.05 09.15 09.35 10.10 10.15 10.40 11.05 11.35 13.00 13.15 13.45 14.15 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.15 18.30 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 23.35 00.25 00.50 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 09.00 10.55 11.25 12.45 13.10 14.05 15.25 15.55 16.20 16.55 19.00 20.00 21.50 23.20 00.50

Kultura Odmevi Na zdravje!

Tiger Severin, ris.

Mojster Miha – Miha ima prost dan Marči Hlaček – mustangi Modro poletje, 34/38 Bibiji: škatla s spomini, ris.

Telebajski: peščeno nihalo Oddaja za otroke Berlin: trapasti hormoni, 19/20 Sveto in svet: pogovor s slovenskimi škofi Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan.

Vrtičkarji: mesto žensk Vrtičkarji: kufri gor, kufri dol Poročila Mostovi Vipo: Rim – želja pri vodnjaku, 4/26 Fifi in cvetličniki, 4/26 Očiver in gorski vzpon, dok. film Enajsta šola: klobuk Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: dvojnost Oddaja za otroke Žrebanje deteljice Bela, risanka Katkina šola, ris.

Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Čez planke: Makedonija Dragonja, skrivnostna reka, dok. film Odmevi, šport, vreme Osmi dan Mednarodna obzorja: Velika Britanija, pon.

Tv dnevnik 12.8.1992 Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Bres reza: rojstvo slovenske demokracije Tv dnevnik 12.8.1992 V osemdesetih vrtovih okoli sveta: Avstralija in Nova Zelandija Slovenska jazz scena Evropski magazin Med valovi, tv Koper To bo moj poklic: vzdrževalec tekstilij, 2.del Budimpešta: EP v plavanju Veliki spomladanski koncert gimnazije Kranj Skupinska tožba, am. film Bližajoča se vihra, ang. film Samosežig, angl.-kan. nad.

Zabavni infokanal

PETEK, 13. avgusta

06.50 06.55 07.40 09.00 09.05 09.15 09.40 10.10 10.15 10.30 10.40 10.55 11.25 11.50 12.15 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.25 17.00 17.25 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.05 00.15 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 09.00 10.25 10.55 11.25 11.40 12.05 12.50 13.15 15.10 15.40 16.15 16.55 19.00 20.00 20.55 23.00 00.30 01.20

06.20 06.50 07.55 08.50 09.40 10.10 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.35 22.55 23.50 00.40 01.40

Tv prodaja 24ur, pon. Čarovnija ljubezni, nad.

Iskrice v očeh Tv prodaja Regina Tv prodaja Živeti zeleno, dok. ser.

Mali vragci 24ur ob enih Prestopniki, avstralski film Regina 24ur popoldne Iskrice v očeh Čarovnija ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gost Boštjan Romih Mentalist, nan.

24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (467) 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Popotniške razglednice: Ekvador z Galapaškim otočjem 12.35 Mura Raba TV, informativna oddaja 13.05 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Glasba za otroke 19.55 Pravljica za otroke 19.10 Video spot dneva 19.15 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja - ustvarjalni februar 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Iskrice, ansambel Pepelnjak 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 468. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - O diabetesu 00.00 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

12. avgusta 2010

06.20 06.50 07.55 08.50 09.40 10.10 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.25 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.30 22.20 22.40 00.40 01.15 02.15

Kultura Odmevi Na zdravje!

Tiger Severin – Severin in nosorog Mojster Miha – Vojc spi pri Janezu Marči hlaček: živalski mladički Modro poletje, 35/38 Bibiji: šilček Bisergora: kje sem doma Martina in ptičje strašilo: dogovor Oliver in gorski vzpon Enajsta šola To bo moj poklic: vzdrževalec tekstilij, 1. del To bo moj poklic: vzdrževalec tekstilij, 2. del Osmi dan Poročila, šport, vreme Široki vrh – Broad Peak, dok. odd.

Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor Pes, 51/52 Iz popotne torbe: plašne živali Risanka Šola Einstein, 24/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd.

Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 15. odd.

Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 35. del V dobri družbi: po slovensko Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: moška lepota Duhovni utrip Tv dnevnik 13.8.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 13.8.1992 (Ne) pomembne stvari: dvojnost Šport špas: Radeče Slovenski glasbeni dnevi 2010 Podoba podobe: U3 Primorski mozaik Istra skozi čas, 4/6 Budimpešta: SP v plavanju Zlata šestdeseta, nostalgija z Ivanko Krašovec Vrnitev svetopismemskih nadlog, dok. ser.

Krvavi otok, am. film V škripcih, am. film Kdo pobija kifeljce, angl. nad., 1/3, pon.

Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Čarovnija ljubezni, nad.

Iskrice v očeh Tv prodaja Regina Tv prodaja Živeti zeleno, dok. serija Mali vragci 24ur ob enih Biloxi Blues, am. film Regina 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gostja Špela Močnik Mentalist, nan.

24ur zvečer Dobri Nemec, am. film Šest modelov, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Iskrice, ansambel Pepelnjak 13.00 Skrbimo za zdravje: O diabetesu 13.50 Videostrani, obvestila 18.15 Vabimo k ogledu 18.20 Regionalne novice 18.25 Miš Maš, oddaja za otroke svetovni dan gora 19.05 MIŠ MAŠ - kdo danes otrokom šiva copatke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Na obisku pri … Jožetu Šaleju, ponovitev 22.20 Hrana in vino, kuharski nasvet 22.50 Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 2. del 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 14. avgusta

06.10 06.20 07.00 07.15 07.45 sledi sledi 09.30 10.45 12.00 13.00 13.15 14.25 15.55 sledi 16.10 17.00 17.15 17.20 sledi 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 19.55 20.05 22.10 22.35 23.10 00.15 01.40 02.05 02.25 02.50

06.30 08.40 09.10 09.20 09.45 10.05 10.30 12.00 13.35 15.15 16.55 19.50 21.55 22.25 23.40 01.55

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: plašne živali Zgodbe iz školjke: Rdeča kapica Križ kraž: Mihec in Maja: lisica tatica Ribič Pepe Sven in podgana, norveški film Polnočni klub: moška lepota Čez planke: Makedonija Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Gospod Hulot na počitnicah, franc. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Iz sobotnega popoldneva Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Poletni Zakaj pa ne Na vrtu Popolna družina Z Damijanom Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Televizijske novice, am. film Prvi in drugi Poročila, vreme, šport Legende velikega in malega ekrana: Katarina Lavš Med dvema ognjema, am. film Tv dnevnik 14.8.1992 Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 14.8.1992 Posebna ponudba, potroš. odd.

Minute za …, tv Koper Vrnitev svetopisemskih nadlog, dok. odd.

Zimski spomini: Vancouver – ZOI 2010 Vrhunci SP v nogometu: Anglija-Slovenija Vrhunci SP v nogometu: Portugalska-Španija Budimpešta: EP v plavanju Maribor: košarkarski turnir, Slovenija-Rusija Alpe, Donava, Jadran The Cranberries, posnetek koncerta Sobotno popoldne, ponov.

Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser.

08.25 Poštar Peter, ris. ser.

08.50 Jaka na Luni, ris. ser.

09.00 Florjan, gasilski avto, ris. ser.

09.15 Jagodka, ris. ser.

09.35 Radovednica Bibi, ris. ser.

10.05 Pingvini v vesolju 10.25 Dežela pred časom, ris. ser.

10.50 Kim Possible, ris. ser.

11.15 Divjina Evrope, dok. ser.

12.15 Resnica o snežnem leopardu, dok. ser.

13.10 Velike ideje za majhen planet, dok. ser.

13.35 Privlačnost umora, kan.-am. f 15.15 Poirot, nan.

16.15 Življenje ni šala, am. nan.

17.05 Umori na podeželju: Umorjeni filmar, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! gost Janez Hočevar Rifle 21.30 Vohunske spletke, am. film 23.50 Spomin, kan.-am. film 01.35 24ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - svetovni dan gora 09.45 Najmanjša lučka na božičnem dreveščku, risani film 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (469) 10.40 Videospot dneva 10.45 Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 2. del 11.40 Na obisku pri … Jožetu Šaleju, ponovitev 12.50 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 To bo moj poklic: Slaščičar – 2. del, izobraževalna oddaja 19.25 Glasba za otroke 19.40 Pravljica: Bibi in Gusti udomačita kolo 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Posnetek koncerta skupine Pentangle 21.25 Videospot dneva 21.30 Obrazi Porabja, 2. del dokumentarne oddaje 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Parni valjak, posnetek koncerta, 2. del 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 15. avgusta

07.00 sledi 09.30 10.00 10.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.25 14.55 15.20 17.00 17.20 18.20 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.50 20.05 21.35 21.45 22.40 23.10 01.00 01.25 01.45 02.15

06.30 06.50 07.20 07.30 07.55 08.25 09.45 10.15 10.45 11.45 13.35 15.15 16.55 19.15 19.50 21.55 23.30 00.55 01.50

Živ žav Telebajski, 71/90 Šport špas Praznični prenos maše s Ptujske gore Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme V dobri družbi po Slovensko Na lepše: Stična in Kostanjevica na Krki Prvi in drugi Kekec, slovenski čb film Poročila, šport, vreme Psalmi tišine, Kartuzija Žiče, dok. odd.

Risanka Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vaja zbora, tv komedija Žrebanje lota Intervju Poročila, vreme, šport Še vedno diham, am. film Tv dnevnik 15.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni ifokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 15.8.1992 Festival oktetov Kranj 2010 Za oblaki, port. film Med valovi, tv Koper Alpe-Donava-Jadran Na obiski, Tv Koper Zimski spomini: Vancouver – ZOI 2010 Vrhunci SP v nogometu: Nizozemska-Brazilija Vrhunci SP v nogometu:Urugvaj-Gana Budimpešta: EP v plavanju Slovenci po svetu: 17. tabor Maribor: košarkarski turnir: Slovenija-Srbija Na sončni svetlobi, it. film Na utrip srca Rim, angl.-am. nad, 3/10 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser.

08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.40 Florjan, gasilski avto, ris. ser.

08.50 Jagodka, ris. ser.

09.15 Radovednica Bibi, ris. ser.

09.40 Pingvini v vesolju, ris. ser.

10.05 Dežela pred časom, ris. ser.

10.30 Hevreka!

10.50 Preverjeno, ponov.

11.40 Tretji čudež, am. film 13.45 MotoGP, prenos za VN Češke 15.15 Najdrznejši videoposnetki 15.35 Shaq, pomeriva se!, resničnostna serija 16.30 Življenje ni šala, am. nan.

17.20 Willy 3, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?, gost Robert Friškovec 21.35 Šivi srca, am. film 23.45 Vremenar, am. film 01.35 Palača, nad.

02.30 24 ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja - zdravniki, bolniki, krvni pregled 09.45 Miš maš, otroška oddaja - Kdo danes otrokom šiva copatke?

10.35 Vabimo k ogledu 10.40 1856. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Šport, športna informativna oddaja 11.10 Problemi v slovenski energetiki, pogovor, ponovitev 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev - Iskrice, ansambel Pepelnjak 13.30 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2010 – 2. del - nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov 19.50 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 20.50 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - O diabetesu 21.40 Delčnjakov večer - 1. del, posnetek koncerta 23.00 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 16. avgusta

07.05 07.15 07.40 09.00 09.05 09.15 09.30 10.00 10.05 10.15 10.30 11.00 11.25 12.00 13.00 13.15 13.45 15.00 15.10 15.40 16.05 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.35 21.05 22.00 23.00 23.30 01.00 01.25 02.00 02.30

06.30 07.00 08.00 09.00 09.50 10.20 12.30 13.00 13.30 13.55 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.00 17.25 18.00 18.50 19.00 19.05 20.00 21.00 22.30 22.50 00.25 01.30

06.20 06.50 07.55 08.50 09.40 10.10 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.10 15.35 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.45 23.05 00.00 00.50 01.50

Utrip Zrcalo tedna Parada Tiger Severin – Severin in lev, ris.

Mojster Miha, ris.

Poroka mojih staršev, dok. film Modro poletje, 36/38 Bibiji: svetleče sledi, ris.

Rim – želje pri vodnjaku Trevi Fifi in cvetličniki: čmrlek ima nahod, 4/26 Šport špas Življenje z živalmi, 13/25 Šola Einstein, 14/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Naši vrtovi, dok. ser.

Polnočni klub: moška lepota Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 9/26 Risanka Buba Guba: pisma, 10/10 Podstrešje: kako nastaja podstrešje, 10/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom K. Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Naša KS: Frakl gre na zdravljenje, nan.

Starši v manjšini, 1/6 Istra skozi čas: dolgo 19. stoletje Odmevi, vreme, šport Umetnost igre: kdo je človek, ki me gleda Glasbeni večer Tv dnevnik 16.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Tv prodaja Festival oktetov Kranj 2010 Tv dnevnik 16.8.1992 Slovenski utrinki Posebna ponudba Duhovni poklic, dok. odd.

Osmi dan Alpe, Donava, Jadran Prvi in drugi To bo moj poklic: mesar, 1. del Eutrinki – zaščitene posebnosti EU Cranford, angl. nad., 1/5 Rožnati panter: prenočišče, ris.

Rožnati panter: vampir, ris.

Iz sobotnega popoldneva Vrtovi sveta, Indija, 3/5 Strogo nadzorovani vlaki, češ. f.

Knjiga mene briga Bratje 3, avst. film Vrtovi sveta, Indija, 3/5 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad.

Iskrice v očeh, vene. nad, pon.

Tv prodaja Regina Tv prodaja Živeti zeleno Mali vragci 24ur ob enih Vremenar, am. film Najbolj nori šport Regina, romunska nad.

24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan.

Sužnja ljubezni, am. film 24ur zvečer Kronike Sare Connor, am. nad.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Nanovo, mladinska oddaja, Taborniki na obisku 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.10 Delčnjakov večer - 1. del, posnetek koncerta 13.30 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Tiho, tukaj beremo, gledališka igra za otroke 18.55 Pravljici za otroke: Ovca Boža, Mamuti, velikani, vesoljci in moja sestrica 19.10 Mladi upi, otroška oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Medn. leto astronomije 2009 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Videospot dneva 22.40 Hrana in vino, kuharski nasveti 23.10 Akustika 2008– dobrodelni koncert, posnetek 1. dela 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

TOREK, 17. avgusta

06.50 07.00 07.45 09.00 09.05 09.15 09.30 09.35 10.05 10.10 sledi 10.25 10.40 10.55

01.05 01.30 02.05 02.30

Kultura Odmevi Parada Severin in kamela, ris.

Mojster Miha, ris.

Emigrant, kratki film Modro poletje, 37/38 Bibiji: glina, ris.

Risanka Na potep po spominu Zlati prah: komu se lepše sanja Mladi znanstvenik Janko, ris.

Feliksova pisma, ris. nan.

Zgodbe iz školjke: nariši mi Backa Zgodbe iz divjine, 8/20 Intervju Poročila, šport, vreme Kmečko gostuvanje Umetnost igre: Kdo je človek, ki me gleda Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 7/26 Sejalci besed, France Prešeren, otr. nan.

Potplatopis Novice, šport, vreme Gledamo naprej Naravni park Slovenije – slovenske Alpe Naši vrtovi: Luciano Viatori, dok. Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vrtičkarji: stranka, nad.

Vrtičkarji: ful keša Psalmi tišine, Kartuzija Žiče, dok. odd.

Odmevi, šport, vreme Leto 1917, dok. odd.

Prava ideja!, posl. odd.

Naravni park Slovenije – slovenske Alpe, dok. ser.

Tv dnevnik 17.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 13.00 13.30 13.55 14.20 14.45 16.10 16.40 17.45 19.00 20.00 20.30 21.05 21.45 00.00 01.50

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Eutrinki Dober dan Koroška Tv dnevnik 17.8.1992 Glasbeni spomini z Borisom K. Na obisku, Tv Koper Mostovi V dobri družbi po slovensko Intervju: Borut Pahor Med valovi, Tv Koper Muzikajeto: Indija Prava ideja! Življenje drugih, nem. film Hazarder, angl. film Zabavni infokanal

06.15 06.45 07.50 08.45 09.35 10.05 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.45 22.25 22.45 23.40 00.30 01.30

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad.

Iskrice v očeh Tv prodaja Regina, rom. nad., pon.

Tv prodaja Živeti zeleno Mali vragci 24ur ob enih Poroke in afere Regina, rom. nad.

24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Afera v župnjišču, kan. film 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad.

Vohun v nemilosti, nan.

24 ur, ponovitev Nočna panorama

11.25 12.00 13.00 13.15 13.40 14.10 14.25 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.25 21.00 22.00 23.05 23.55 00.35

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.00 Mladi upi, otroška oddaja 11.40 Mednarodno leto astronomije 2009, ponovitev 12.40 Akustika 2008 – dobrodelni koncert, posnetek 1. dela 13.50 Vabimo k ogledu 13.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Zakaj je Pika šla v šolo, posnetek gledališke predstave 19.00 Pripovedka za otroke: Čevljar 19.10 Nanovo, mladinska oddaja, Dnevi mladih in kulture, ŠŠK 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 1857. VTV magazin 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Šport, infor. športna oddaja 22.05 To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog -1. del, izobr. odd.

22.30 Videospot dneva 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti 23.00 Iz VTV arhiva: Bolero 2009 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

SREDA, 18. avgusta

06.50 07.00 07.40 09.00 09.05 09.15 09.30 09.50 10.00 10.05 10.35 11.10 11.25 11.55 13.00 13.15 13.55 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 21.45 22.00 23.10 00.15 01.05 01.30 02.10 02.35

06.30 07.00 08.00 09.00 11.35 12.05 12.30 13.20 14.50 16.20 16.50 17.15 18.45 19.00 19.25 20.00 21.45 23.25 00.10

06.20 06.50 07.55 08.50 09.40 10.10 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.35 22.55 23.50 00.40 01.40

Kultura Odmevi Parada Severin in dvojčka Aje Aje, ris.

Mojster Miha, ris.

Felicijino življenje, kratki film Modro poletje, 38/38 Bibiji: osem nog, ris.

Obisk v akvariju, 7. del Deželica Pimpan, ris.

Sejalci besed: France Prešeren Potplatopis, 11. odd.

Naravni parki Slovenije: slovenske Alpe Pssalmi tišine, Kartuzija Žiče Poročila, šport, vreme Naša KS: Frakl gre na zdravljenje Družina: Učiteljica demokracije Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Makalu – 30 let pozneje, dok.

Bojan, ris.

Leni in čivka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Bitka s časom, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Brez reza: berlinski zid – 20 let pozneje Makalu – 30 let pozneje, dok.

Tv dnevnik 18.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 18.8.1992 Knjiga mene briga Glasbeni večer Legende velikega in malega ekrana: Katarina Lavš Mostovi Črno beli časi Kuharjeva hči, fr. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu Z Damjanom Glasbena oddaja Mandragola, predstava PDG Nova Gorica Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad.

Iskrice v očeh Tv prodaja Regina, rom. nad.

Tv prodaja Živeti zeleno Mali vragci 24ur ob enih Ljubezenska zgodba, am. film Regina, rom. nad.

24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gost Jure Košir Mentalist, nan.

24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.00 Nanovo, mladinska oddaja, Dnevi mladih in kulture, ŠŠK 11.40 1856. VTV magazin, regionalni - informativni program 12.05 Kultura, informativna oddaja 12.10 Šport, informativna športna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Iz VTV arhiva: Bolero 2009 – 1. del, posnetek prireditve, ponovitev 13.30 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Tiho, tukaj beremo, gledališka igra za otroke 18.55 Pravljica za otroke 19.15 Čas za nas, mladinska oddaja, Ko kamni cvetiji 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Popotniške razglednice: Neverjetna Indija 22.20 Videospot dneva 22.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 472. oddaja 22.55 Mura Raba TV, informativna oddaja 23.25 Naša Evropa, izobr. oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 17

12. avgusta 2010

FESTIVAL MLADIH KULTUR

17

kunigundin kun k unig un gu und un din in n caropis r o pis c ca a ar ps panka Letn Letnik nik 1 nam Številka Št evilk v a 1 manka Brezplačnik Br ez zplačnik

mla adih kultur r festival mladih ultur 2o.8.-28.8.2o1o 2o.8.-28.8.2 2o1o velenje v je je Zadnji avgustovski avgustovski teden. teden n. Zadnji dnevi dnevi počitnic za z mlade, ki se jeseni odpravljajo odpravljajo v šolo, šolo, za mlade po p sr cu pa so tto o zadnji dne vi pole tja, ki jih je tr eba pr ež žisrcu dnevi poletja, treba preživeti v eti čimbolj aktivno, aktivno, pestro pesttro ter ter k kulturno ulturno in glasben glasbeno no bogato. boga to. F Festival estival K Kunigunda unigunda bo letos letos že trinajstič rarazprl svoja svoja jadra jadra in tako tako kot kot v sako le to zajadr al v cen nvsako leto zajadral centter er našega mest mesta. a. Ekipa festiv festivala ala je v zadnjih letih letih postala post ala še bolj odgo odgovorna, vorna, izkušena izkušena in pripr pripravljena avljen na na nove nove in vse vse večje večje izzive, izziv ve, ki čakajo čakajo festival festival letos letos s– tto o se bo še bolj poznalo v naslednjih le tih. N a zače etletih.

Na začetku k u no nove ve zgodbe lahko lahko rrečemo, e ečemo , da se bomo letošnji letošn nji festiv al potrudili potrudili spraviti spravitii ne le eden, ampak kar kar dva dva festival niv oja višje, in tako tako post taviti ttemelje emelje za nasledn nja nivoja postaviti naslednja le ta. Čutimo se namr eč s posobne, da K unigunde ne n leta. namreč sposobne, Kunigunde omejujemo več več in jo ponesemo pone esemo tudi med druge preprebiv alce naše prelepe prelepe dežele. dež žele. Iz leta leta v leto leto festiv al bivalce festival nudi vedno vedno boljši kulturno-glasbeni kulturrno-glasbeni program, program, kar kar a smo že in bomo še dokazali. dokazali. ali Prav Prav zato zato ttako ako op timissoptimistično stopamo stopamo naproti naproti letošnji letošnji K Kunigundi, unigundi, ki bo rres e es nek aj posebnega. nekaj Še preden preden se bo začela prava p ava Kunigunda, pr Kunigunda, boste boste zaza ago tovo obisk ali tudi k on ncert, ki bo napo vedal c egotovo obiskali koncert, napovedal celotno lo tno festiv festivalsko alsko dogajan dogajanje, nje, zgodil pa se bo pr prav av v pe tek 13. ob 21. uri v par rku pred v elenjsko gimna apetek parku velenjsko gimnazijo. zi jo. Za nastopajoče nastopajoče smo o izbrali izbrali skupino skupino ROLLING ROLLIN NG BAST TA ARD, ki preigrava preigrava uspešnice skupine skupine MotorMotor o BASTARD, Vsi tisti, ki vas vas bolj bolj zanima zgodovina zgodovina festifesttihead. Vsi vala, pa se boste boste zagotovo zagotovo udeležili okr ogle miz ze vala, okrogle mize na temo temo »KAKO »KAKO JE N NASTAJALA ASTAJ A ALA K KUNIGUNDA«, UNIGUNDA«, ki se bo pričela 18. avgusta avgusta a ob 19. uri v Kunigundi Kunigundii regionalnem multimedijskem multimedijskem cen centru tru K Kunigunda. unigund da.

V živo živo pa si jo bo mogoče mogoč če ogledati ogledati tudi na spletju spletju www.kunigunda.si, ostale novice www.kunigunda.si, kjer dobte d te tudi ost dob ale no vice o festivalu. festivalu.

OBFESTIVALSKO OBFESTIV VALSK A O DOG DOGAJANJE AJAN A JE Tudi letos letos bo v vse s dni festiv se festivala ala med 16. in n 19. uro na T itovem trgu deloval d val KUNIGUNDIN delo KUNIGUNDIN RA ADIO v živo, živo, Titovem RADIO ki bo Velenjčane Velenjčane e obveščal obveščal o festivalskem festivalskem m dogajanju.

N a radiu radiu bodo potekali potekali in tervjuji za nas stopajočimi Na intervjuji nastopajočimi izv ajalci, vrtela vrtela se bo kvalitetna kvalitetna alt ernatiivna glasba. izvajalci, alternativna V sak dan pa bo sledil s vklop v frekvenco frekvenco R Radia V elenVsak vklop Velenje in kratek kratek pr eg gled dne vnega dogajanja na n festiv alu. pregled dnevnega festivalu.

PILA AT TES se bo vsak vsak večer, večer, ob 20. uri odvijala odvijala v v parparPILATES gimnaz zijo, kjer boste boste lahko lahko sam o mimogr eku pred gimnazijo, samo mimogrede, ali pa čisto čisto zares z zares vadili vadili Pilates.

Pilates.

Zjutraj vaše Zjutraj vaše otroke otrroke čak čaka a nepozabna ttedenska edenska de de-la vnica, ki smo jo skupaj skupaj z plesnim stu diom N po lavnica, studiom po-imeno vali PLESNO PLES SNO POLETJE POLETJE ZA OTROKE. OTRO OKE. Otroci Otroci imenovali bodo spoznavali spoznavali To To je delavnica delavnica za kvalitetno kvalitetno gi gi-balno preživljanje preživljan nje počitnišk ega časa otrok, otrok, kjer se počitniškega bodo pod strokovnim strokovnim v odstvom mentorjev mentorjjev seznan vodstvom seznan-jali z različnimi različnimii zvrstmi plesno-gibalnih h umetnosti umetnosti in spoznali osrednje osrrednje kulturne kulturne ustanove ustanove še iz dru dru-ge perspektive. perspektive.. Potrebna Potrebna je pr edhodna prija va na predhodna prijava www .kunigunda a.si. www.kunigunda.si.

Dopoldan pa boste b e lahko bost lahko na dela vnici KO KO SODI delavnici ZADONIJO, ZADONIJ O, vsak vsa ak dan po cirka cirka d dve ve urilii spozna spoznavavali umetnost umetnost zvoka, zvok o a, ki pride iz soda. Sk u upaj z v odSkupaj vodjo delavnice delavnice (in (in obenem vodjo vodjo skupine skupin ne StrojMaStrojMachine) Primože em Obržanom boste boste osvojili osvojili nova nova Primožem znanja, ki bodo o v vas vas razbijala razbijala še dolgo. dolg go. DelavniDelavnica je (zaradi (zaradi resnosti) resnosti) e plačljiva plačljiva – 10€ s čimer kukupiš inštrument-sod. p inštrument-sod.

Potrebna Potrebna je j predhodna predhod p dna p prija prijava j va na www.kunigunda.si. www.kunigu unda.si.

Čar opis preloži prelož ži na tri dele in simuliraj simuliraj da mečeš Čaropis sr čno molotovko. molotovko. Naredi Naredi fotografijo fotografijo in i jo pošlji pošlji srčno na info@kunigunda.si info@kunig gunda.si Najbolj N ajbolj izvenserijske izvense erijske bodo nagrajene nagrajene

NaĹĄ Ä?as, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

FESTIVAL MLADIH KULTUR

20. 8.

8.

12. avgusta 2010

21.8..

21.8

22.8.

22.

8.

RAZSTAVA RAZST TAVA

RAZSTAVA RAZST TAVA

GRAFITI

V sklopu festivala festivala Kunigunda Kunig gunda smo v sodelovanju sodelovan nju z Lirikonfestom, Lirikonfestom, UVKF F in i galerijo Arsin pripravili pripravili PĂłd P Ăłd h kulturi. kulturi . P Podhod odhod k Vili V i li B Bianka ianka bo za z nekaj dni post al pr avcatii rrazstavni azstavni pr ostor. Ĺ˝e pr vi nekaj postal pravcati prostor. prvi festivala boste boste lahko lahko obiskali obiskali rrazstavo azstavo v Bihać ću dan festivala Bihaću rojenega s vobodnega umetnika um metnika Rep y Repija, Repija, ki se s rojenega svobodnega Repy bo velenjskemu velenjskemu obÄ?inst v pr vu edstavil z izbr animi lli obÄ?instvu predstavil izbranimi li-k kovnimi ovnimi opusi, kot kot so P Piran, irran, K Koper oper idr idr.. Razst Razstavo avo si bo mogoÄ?e ogledati ogledati 24 24 ur. ur. PĂłd PĂłd h kulturi kulturi ima name en namen v elenju predstaviti predstaviti ume t tnosti, ki bodo zdruĹžene v velenju umetnosti, no novem vem kulturenm kulturenm objektu objektu u Vile Vile Bianka.

Bianka.

IzraĹžanja umetnikov IzraĹžanja umetnikov na festiv festivalu alu K Kunigunda unigunda so po po-stala prava stalnica prav dru-st ala Ĺže pr ava st alniica in tudi letos letos ni pr av n niÄ? dru spremljali gaÄ?e. ÄŒe boste boste prvi dan lahko lahko spr emljali rrazstavo, az zstavo, v as bo drugi dan o ob b2 20.

0. u uri ri P PĂłd Ăłd h kulturi kulturi vo vo-vas dila skozi skozi pod podhod hod V Vile i le B Bianka ianka na prelistavanprelis stavanje nove nove ((foto)monograďŹ je foto)monograďŹ je o V Velenju elenju , ki k so jo izdali pri zaloĹžbi Pozoj.

Poz zoj. Da bo dogodek ĹĄe boljj umetumetniĹĄko poskrbel niĹĄko zaÄ?injen, bo p oskrbel Milan MariÄ?, MariÄ?, ki bo b nam vam predstavil predstavil v ideorazglednice Mesto Mesto s sanja in vam videorazglednice sanja-mi, Zibelki mojega otroĹĄtva, pospremila otroĹĄtva a, vse vse tto o pa bo posp premila Lirikonfestova degustacija poezije..

Lirikonfestova degus stacija poezije

Za pester pester program program o tvorittve o ob b1 19.

9. u uri ri bodo posk poskrkrotvoritve beli Stanislav voda pleĹĄe Stanislav Ĺ pegel s svojo svojo inĹĄtalacijo inĹĄtalacijo v oda pleĹĄ ĹĄe in tolkalista tolkalista Davor Davorr tter er Gr Gregor regor Plamber Plamberger, rg ger, ki bosta bosta glasbeno obarvala obarvala veveÄ?er.

Mlado Ä?er. binako binako poe poe-zijo pa bodo prostoru vlili prostoru v lili tudi mladi, Vid, Alek sanVid, Aleksandra dra r in M Mojca, o ojca, ki bodo preprebrali brali odlomek svojega svojega dela. dela.

OTVORITEV OTV ORITEV

Tudi ÂťuliÄ?na umetnostÂŤ um metnostÂŤ graďŹ tiranja graďŹ tiranja je Ĺže e prava prava stalstalnica na festivalu festivalu Kunigunda.

Kunigunda. Tokrat Tokrat smo o se odloÄ?ili, predstavimo veÄ? lokacijah veÄ? da graďŹ te graďŹ te pr eds stavimo na v eÄ? lok acijah v v eÄ? dneh – tako tako bost e lah hko 2 22., 2. , 2 23.

3. iin nv verjetno erjetno ĹĄ ĹĄe e2 24.

4. boste lahko avgusta avgusta spremljali spremljali e ume umetnike tnike v pod podhodu hodu k Vili Vili Bianka, Biank a, pa v po podhodu odhodu na Cankarjevi Cankarjevi ulici, u pred p r ed Mladinskim Mladinskim m centrom centrom Velenje Velenje in novim novim mladinskim m ladinskim m hotelom hotelom . Letos Letos bo ĹĄe posebej za za-nimiv o, saj smo pred pred festivalom festivalom razpisali razpisalii nateÄ?aj, nateÄ?aj, na nimivo, k aterega se je prija p vilo k ar nek aj mladih ume tnikov, katerega prijavilo kar nekaj umetnikov, ki bodo minimalno minima alno – a v pozitivnem smislu sm mislu – spresprekotiÄ?kov Velenju do-menili podobo nekaterih nekaterih k otiÄ?kov v V ellenju in do k azali, da si tud di gr aďŹ tarji zasluĹžijo naziv v umetnika. umetnika. kazali, tudi graďŹ tarji

Ĺ PORT Ĺ POR T Tudi letos letos ĹĄportni na navduĹĄenci vdu uĹĄenci – natanÄ?neje natanÄ?neje koĹĄarkoĹĄa arkaĹĄki k aĹĄki na navduĹĄenci vduĹĄenci – ne bo boste ste prikr prikrajĹĄani, ajĹĄani, saj se bo Ĺže Ĺž prvi dan festivala festivala zgodilo zgodillo 2. odprto odprto ĹĄportno prvenprven nstvo st vo Kunigunda.

Kunigunda. S Streetball treetball tturnir urnir se bo odvijal odvijal na igriĹĄÄ?u velenjskega velenjskega kotalkaliĹĄÄ?a kotalkaliĹĄÄ?a v SonÄ?nem SonÄ?nem m parku p arku s priÄ?etkom priÄ?etkom o ob b1 17.

7. u uri ri . V Vse se ekipe, ki si Ĺž Ĺžeelijo sodelovati sodelovati na turnirju, turnirju u, lahko lahko svojo svojo prijavo prijavo oddate oddate na dan turnirja v Mladinskem Mladinskem cen centru tru V Velenje elenje ali pa p eno uro zaÄ?etkom turnirja uro pred pred zaÄ?e tkom tu urnirja na kotalkaliĹĄÄ?u. kotalkaliĹĄÄ?u.

Spektakularna Spek takularna

otvoritev o tvoritev 1 13.

3. fes festivala tivala m mlaladih kultur di h k ultur Kunigunda Kun nigunda se bo letos letos od odvila dvila v

Ĺ PORTNI Ĺ POR TNI D DAN AN

atriju v atriju velenjskega elenjskega gr gradu. radu. Zar Zaradi adi pr preseneÄ?enja eseneÄ?enja a in da bo navduĹĄenje navduĹĄenje vas vas – obiskovalcev obiskovalcev – ĹĄe v eÄ?je, v am veÄ?je, vam zaenkrat zaenkr at pr programa ograma o otvoritve tvoritve ĹĄe ne bomo izda izdali, ali, lah lah-ko k o pa v vam am obljubimo obljubimo, o, da z gr gradu adu ne bost boste e odĹĄ odĹĄli ĹĄli ravravnoduĹĄni. Torej Torej otvoritve otvorritve ob 2 21.

1 . uri uri v atriju atriju v veegradu llenjskega enjskega g radu letos letos rres es ne gr gre e zamudit zamuditi! ti!

Ĺ portni Ĺ por tni d dan an n na a T Titovem itovem trgu trgu bo b navduĹĄil navduĹĄil

KONCERT K ONCERT LET3 L ET3 je skupina, skupina, za katero katero v velja, elja, da se ji nobe nobe-na druga g skupina skupina p n ne e mor more e niti p pribliĹža pribliĹžati ti v b besedi besedi-Nastope skupine odlikujejo lih, energiji energiji in kvaliteti. kvalitteti. N astope sk upine odl ikujejo izjemna odrska odrska ene energija, ergija, teatralna teatralna do dovrĹĄenost vrĹĄen nost in izredna izr edna unik unikatnost atnost s pridihom bizarnosti. S s svojim vojim originalnim pristopom pristopo om k rock rock glasbi in provokativprovok o ativnimi koncerti koncerti so LET LET3 T3 ena izmed najbolj, Ä?e ne kar kar najbolj, kontroverznih kontroverzn nih sk skupin upin jugo jugovzhodne vzhodne Evrope.

Evrope.

Velenje V elenje bodo pretresli pretresli od 2 22.

2. u ure re dalje na n ve ve--

likem odru pred Mladinskim centrom likem o dr u p r ed M ladinskim c entrom Velenje.

Velenje.

KONCERT K ONCERT Kolektiv S Kolektiv STROJMACHINE TROJM ACHI H NE se je izoblikoval izoblikoval pr pred e ed enajstimi leti leti in je v dobrem dobrem e desetletju desetletju delo delovanja vanja n naastopil stopil na mnogih industr industrijskih rijskih performansih dom doma ma in v tujini. Menimo, posebMenimo, da skupine skupine ni potrebno potrebno poseb bno predstavljati, omenimo lahko, skupina predstavljati, omenim mo pa lahk o, da sk upina v svoje nastope nastope vkljuÄ?uje vkljuÄ?uje moÄ?ne m hipno tiÄ?ne ritme, ki svoje hipnotiÄ?ne jih nadgrajujejo svetlobnimi uÄ?innadgrajujejo s pirotehniko piroteh hniko in s vetlobnimi uÄ?in nki. Skupina Skupina dokazuje, dokazuje, da se lahk lahko o glasbila nar naredijo ediijo zgolj iz odpadnih materialov uporablmateria alov – kot kot glasbilo upor ab bljajo celo v instrument instrument predelan predelan e motor motor N Nissan issan 1.6. ÄŒe ÄŒ st ste e Ĺže mislili, da st ste e vide videli eli v vse, se, se raje raje odpravite odpravite na n koncert skupine StrojMachine, koncert sk upine Str ojMachine, ki bodo v L Letnem etnem m kinu ob Ĺ kalskem k inu o bĹ kalskem jjezeru ezer u nastopila nastopila ob 2 21.30 1 . 30 uri uri . Koncert Koncert bodo izpelja izpeljali ali v v vsakem sakem vr vremenu. emenu.

vse obisk ovalce e festiv ala, saj se boste boste lahko lahko preizpreizvse obiskovalce festivala, kusili v jahanju u napihljivega napihljivega bika, bika, na voljo voljo o kusili bo tudi trapy, trrap a y, pa simulacija sim mulacija gibanja v brezteĹžnostnem breztteĹžnostnem prostoru, Ä?esar zagotovo zagotovo ne doĹživit e vsak vsa ak dan, klaklaprostoru, doĹživite div vo, napihljive napihljive ovire ovire in ĹĄe mnogo dru ugih za v se divo, drugih vse generacije ki bodo generacije zanimivih zaniimivih in zabavnih zabavnih stvari, stvari, a okupirale trg. okupirale Titov Titov tr g. PriÄ?el se bo Ĺže o ob b1 13.

3. u uri ri . Vse Vse skupaj bo zaÄ?in nil ĹĄe 6-urni bodypainting, bodypainting g, na isti loloskupaj zaÄ?inil kaciji. M oĹžnost poslikave poslikave ttelesa elesa in pr eizk kuĹĄanja na kaciji.

MoĹžnost preizkuĹĄanja na-igral pa bo seveda s seveda imel vsakdo, vsakdo, ki bo o tto o Ĺželel. Ĺželel V ĹĄih igral slabeg ga vremena vremena se dogodek prestavi p estavi na pr primeru slabega soboto, 28. avgusta. avgu usta. soboto,

PREDSTAVA PREDST TAVA PSYCHOPATT YA S PSYCHOPATTYA SEXUALIS EXUALIS - V VRNITEV R NITEV PORNO DIVE P OR NO DI VE je predstava, predstava, ki jo ljubi ljubitelji itelji gledagledaliĹĄÄ?a prav prav gotovo gotovo ne smete smete zamuditi. Patty Patty Diphusa, mednar odni seks sek ks simbol in ena tistih Ĺže ensk, ki ima mednarodni Ĺžensk, vodilno v odilno dil vlogo vlogo l v Ä?asu, Ä? ki ga Ĺživi. Ĺži i OdloÄ?ila Odl Ä?il se je j pokapok kazati, za ti, da se za sup superseksi perseksi ttelesom elesom skriv skriva a tu tudi udi izjemen um in da njeno Ĺživljenje bilo.. Ĺž ljenje ni tako Ĺživ tako preprosto, preprosto, kot kot je bilo OdloÄ?ena je, da reĹĄi reĹĄi drĹžavo drĹžavo in svet svet – prip pravljena pa pripravljena vit, bizar je tudi sprejeti sprejeti v vse se posledice. Duho Duhovit, bizaren en in pr ovokativen k a abar et si bost e lahk o ogled dali v dv dvooprovokativen kabaret boste lahko ogledali Nova rrani ani Centra Centra N ova ob ob 20.

20. uri uri . IIgrajo grrajo Boťtjan Golob in Sergej Sergej Randjelović.

Randjeloviić.

GombaÄ?, Ĺ˝iga Golob Cena C en a p predstave r ed s t av e jje e 110 0â‚Ź â‚Ź*, *, z za ad dijake ija k e iin nÄ? Ä?lane la ne Ĺ Ĺ Ĺ K-ja Ĺ K-ja 7 â‚Ź â‚Ź..

KONCERT K ONCERT LET3

Ta d Ta dogodek og od e k jje ee eden d e n iizmed z m ed ĹĄ ĹĄtirih, tiri h , k kii s so o lletos e tos n na a ffestivalu es t iv a lu p l a Ä? ljiv i , za za k on ce r t StrojMachine S t r ojM a c h i n e p ab os te o d ĹĄ tel i 7 â‚Ź a plaÄ?ljivi, koncert pa boste odĹĄteli â‚Ź.. Z Za d ija k e iin nÄ? l a n e Ĺ Ĺ K-ja Ĺ Ĺ K-ja jje ev s topn i n a 4 â‚Ź *. dijake Ä?lane vstopnina â‚Ź*.

P S Y C H OPAT TA S E X UA L I S PSYCHOPATTA SEXUALIS

Najprej je bil samosvoj Najprej sa amosvoj karaoke karaoke sho show. w. P Potem otem je bil due t. Danes so to to L LOLLOBRIGIDA OLLOBR IGIDA . Glasba G LolLolduet. lobrigida je za vse vse navduĹĄenke navduĹĄenke in na vduĹĄence d pi navduĹĄence pi-sanega kinky stars, lollipop, Jackinky disco disco sveta, sveta, porno st ars, lo ollipop, J ackie Chana, seksa, seksa, s roza roza slonÄ?k slonÄ?kov, ov, Chry Chrystle stlle in Ale Alexis, xis, disca, Eltona Eltona Johna, Johna, o ĹĄtrumfet, ĹĄtrumfet, kan-kana, kan-kana,, Ä?ar Ä?arobnega obnega prahu, pr ahu, labella z okusom okusom jagode, bonbonov, bonbon nov, Ä?okoliÄ?okolina, fetiĹĄa fetiĹĄa in mnogo mn nogo veÄ?. veÄ?. Skratka, Skratka, na odru u bo v vladala ladala prava pr ava punk energija, energija, podkrepljena podkrepljena z vsem vsem m naĹĄtetim. naĹĄtetim.

Nevsakdanja, N evsakdanja, s spektakularna pektakularna Lollobrigid Lollobrigida, da, ki se po osvojeni os vojeni lanski MTV nagradi nagradi za najboljĹĄega najboljĹĄega regioregionalnega izvajalca izvajalca bori z overbookingom, overbookingom, se bo predpredstavila st avila tudi velenjski velenjski e publiki. HrvaĹĄko-slovenska HrvaĹĄko-slo o venska zv ezda bo n na a v velikem elikem odru odr u pr pred ed Mladinskim M zvezda centrom Velenje cen trom V elenje e zasijala o ob b 21.uri 21 .uri . Oder Od der jim bodo ogr eli v edno bo olj znani slo venjgraĹĄki Âť cirkusantiÂŤ ogreli vedno bolj slovenjgraĹĄki ÂťcirkusantiÂŤ – skupina skupina Z ZIRCUS IRC CUS . Zircus Zircus tr trenutno enutno usm usmerja merja ener ener-gijo v izdelavo izdelavo svojega svojega drugega cd-ja, po p nastopih nastopih na lanskem lanskem Klu Klubskem ubskem mar maratonu atonu pa so dobesedno ÂťrazvneliÂŤ Âťr azvneliÂŤ slovensko slovensko sub-sceno sub-sceno.. ÄŒe boste bos ste obiskali obiskali koncert, vam obeta prava glasbeno-vizualna tta a k oncert, se v am obe ta pr ava glasben no-vizualna poslastica, ki jo je absolutno vredno vredno doĹživeti! doĹžiiveti!

STROJMACHINE STROJMA CHINE

generalni sponzor:

mladinski svet sv sv ve et velenje e

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 19

FESTIVAL MLADIH KULTUR

12. avgusta 2010

23.8.

24.8.

2 4.8 8.

25.8.

25.

8.

BOBNANJE BOBNAN JE

KONCERT K ONCERT

Park P ark p pred red g gimnazijo imnazijo bo za nekaj nekaj ur spe spett vibr vibririrral al z a afriškimi friškimi rritmi itmi b bobnov obnov, ki jih boste boste lahlah h-

Sveže S veže

ko ko pr preizkusili eizkusili tudi sami, v vse se sk skupaj upaj pa bo po povezoval vezoval vas verjetno verjetno tudi k n Albin IInkret, nkret, ki se že ž aj naučil in vas kaj leta uk varja s ttovrstnim ovrs stnim bobnanjem. Torej Torej za z dolga leta ukvarja vse na vdušence afriških ritmo v ali pa za tist e, ki si vse navdušence ritmov tiste, to še želit e post ati, bo delavnica d vnica potekala dela potekala od 1 17.

7. to želite postati, ure ure dalje v parku parku pred pred gimnazijo g gimnazijo.. V Vabljeni, abljeni, a da ug ugoottovite, ovite, ali ima te k aj ritma a. imate kaj ritma.

ed šti ali eno ustanovljen pr ustanovljen pred štirimi rimi le leti. ti. Do danes so izd izdali glasbeno zgoščenko, zgoščenko, v endar že pr av pridno delajo vendar prav tudi na njihovem njihovem drugem dru ugem studijskem studijskem albumu u, ki bo albumu, izšel nekje proti proti k on ncu le ta. Glasba sk upine S .A.R.S. koncu leta. skupine S.A.R.S. je svojevrstna svojevrstna kombinacija komb binacija pop, pop, rock, rock, rreggae, egga ae, hip hip--hop in blues glasbe, glasbe, ki se odlično prepleta prepleta z ele ele-men ti tr e folk glasbe. Sk up pina je adicionalne srbsk menti tradicionalne srbske Skupina med leti leti 2006 in 2008 20 008 zamenjal kar kar nekaj nekaj člano č v, članov, v endar pa ustanovitelja ustanovittelja sk upine Alek sandarr Luk ovendar skupine Aleksandar Luković – Lukac Lukac in Dr Dragan aga an Kovačević Kovačević - Žabac ostajata ostaja a ta in v odita sk upino še na aprej. N jihov najpr epozna avnejši vodita skupino naprej.

Njihov najprepoznavnejši hit Budja v lebac jih je ponesel med zvezde zvezde na n podpodBudjav rročju očju Balk ana, za to zdaj z tudi zelo rredno edno k once ertirajo Balkana, zato koncertirajo po bivši bivši Jugi. V elenjju se v am v okviru okviru njiho ve turturVelenju vam njihove neje ta ta dan o ob b 2 21.30 1 . 30 u uri ri n na a v velikem elikem od odru ru pred Mladinskim centrom cen ntrom V elenje obeta obeta fantastičen fantastičen a pred Velenje koncert. Za v zdušje pr ed in po koncertu koncertu pa bo po koncert. vzdušje pred po-vedno bolj aktiven ak ktiven primorski Soundsystem Sounds sys stem skrbel vedno Freedom Fighters Figh i ters So ound.

Freedom Sound.

KONCERT K ONCERT Dogajanja na v velikem elikem m od odru r u pred pred Mladinski Mladinskim m centrom V centrom Velenje elenje se bo zač začel čel za v večerni ečerni k koncert oncert ogr ogreevati v ati z od odrom r om z zapostavljenih apostavljenih . Ob 1 19.

9. u uri ri bodo bod do oder zasedli mladi neuveljavljeni neuvelja e vljeni bendi (sr (srečni ečni p poorraženci aženci predizborov predizborov za Kunigundo Kunigundo in DMK), ki bodo bod do imeli priložnost pokazati pokazati s svoje voje v veščine eščine in pr prepričati epriča ati publik publiko, o, da tudi oni v seb sebii skriv skrivajo ajo delček zv zvezde, ezde, ki se še razvija. razvija. Nastopili Nastopili bo bodo: odo: EQUILIBRIUM, VISOKA VISOK KA FREKVENCA FREK VENC CA in ELEMENTAL. ELEMEN NT TAL A . Drugi del Odr Odra a zapo zapoost stavljenih tavlljenih sledi v četrtek. četrtek.

amputirana amputirana

roka roka

19

KONCERT K ONCERT Sa Satrianija trianija

ali

kr krajše ajše

S.A.R.S. S. A .R .S. je band, ki k prihaja iz Beograda Beograda in n je bil

Zgodba skupine skupine K KATALENA ATALENA je začela začella nastajati nastajati leta neznani vasici le ta 2001 v nez znani v asici na jugovzhodu jugovzhod du SloveniSlovenije, kjer se je našlo na ašlo 6 ljubiteljev ljubiteljev slovenske slovensk ke folklorne glasbe&pesmi in i začelo ustvarjati ustvarjati poseb bno glasbo posebno glasbo,, ki jih odlikuje odlikuje še š danes Ko so pr eučevali a arhivir adanes.. Ko preučevali arhivirani folklorni material, material, so se odločili njego njegovo ovo podobo pomladiti in luč luč sveta sveta je zagledala glas glasba, sba, ki nosi funka. v sebi pridih jazza, ja azza, bluesa, art rocka rocka in tudi funk a.

Sk upina Katalena Katale ena ustvarja ustvarja unikaten unikaten po st-rock stil, Skupina post-rock predstavlja zapuščino Slovenije ki hkrati hkrati pr edsttavlja glasbeno zapuščin no Slo venije spravil v bolj sveži sveži različici. razlličici. Njihov Njihov zadnji projekt projek kt je spr avil ljudske čisto novo rrezijske ezijske ljudsk e pesmi v čist o no vo podobo podobo – prepriprepričani pa smo, smo, da a bodo s to to podobo začar vzačarali glavalli tudi gla ni oder festivala festivala a Kunigunda.

Kunigunda. Velenjskemu Velenjskemu u občinst vu občinstvu se bodo predstavili predstavili o ob b2 21.30 1 . 30 u uri ri na na v velikem elikem odru od r u pred pred Mla Mladinskim adinskim cen centrom trom V Velenje. elenje.

BAMBI B A M BI M MOLESTERS OLESTERS so surf rock rock band iz Siska Sisk ka na Hrvaškem, Hrvaškem, s svojo vojo zgod zgodbo dbo pa so začeli že da davnevnega leta Na njihovo vplivali leta 1995. N a njiho vo glasbo so najbolj vpliv a ali surf hiti iz šestdesetih šestdesetih let le et in tovrstna tovrstna glasba je njinjjihov hov zaščitni znak še danes. dane es. Od izida prvega prvega albuma album ma redno redno nast nastopajo opajo v domo domovini v vini in po svetu, svetu, kjer so si zgradili najboljših sozgradili sloves sloves kot kot ena n ajboljših in originalnih s odobnih surf skupin. surfali skupin. Mi bomo bomo skupaj skupaj z njimi surfa ali ob o b 21.30 21 .30 uri na v velikem elikem od odru r u pred pred Mladin MladinnVelenje. skim centrom centrom V elenje.

KA ATALEN A A KATALENA

S .A.R.S. S.A.R.S.

BAMBI MOLESTERS

LOLLOBRIGIDA LOLLOBRIGID A

*Vstopnice Vstopni plačljivih do do-godkov godk ov so na voljo v prededprodaji pr odaji v vsak sak d dan med 9. in 17.

17. uro uro v K Kunigundi unigundi - regionalnem regionalnem m multime multime-dijskem dijsk em cen centru tru u in od 16. avgusta a vgusta dalje tudi v Mla Mla-dinskem dinsk em cen centru tru V Velenelene, skozi skozi v es dan, d oz. eno je, ves uro o pr pred ed dog dogodkom godkom na samem amem prizorišču. prizorrišču. Cene vstopnic v stopnic so z za a dijak dijake e in člane ŠŠK-ja ŠŠK-ja nižje. n

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 20

20

FESTIVAL MLADIH KULTUR

26.8.

27.8.

2 7.8 .8.

12. avgusta 2010

28.8 28.

8

KONCERTI K ONCERTI

KONCERTI K ONCERTI

ZAKLJUČKI ZAKLJUČ ČKI DELA DELAVNIC AV VNIC

Sedmi festivalski festivalski dan o ob b1 18.

8. u uri ri prinaša d drugi r ug i oder zapostavljenih oder z apostavljenih , mladih neuveljavljenih neuveljavljenih

Skupina ZM Skupina ZMAJEV A JEV R REP EP se je zbrala zbrala leta leta 1998, prvi studijski posnetki posnetki t pa so nastali nastali dve dve leti leti kasnekasnenato prvenec je. Leta Leta 2003 je na to v samozaložbi izšel pr rvenec Ogenj, ki je bil nekakšen nekak kšen prvi otrok otrok uporniške uporniške scene.

Do tega tega rrojstva ojstva je če tverica odbrusila kar kar nekaj nekaj a konkončetverica cert certov ov po slo slovenskih venskih h klubih in odrih, tako tako da so bili pripr pripravljeni avljeni v živo živo zagovarjati z zago varjati tist tisto, o, kar kar so posneli. p S ploščo Urok Urok (2005) (2005 5) so uvedli uvedli menjavo menjavo tonalitet tona alitet in ritmo v in kasneje kasneje iz rrocka ocka pr ešli k jaz zu. Zase edba se ritmov prešli jazzu.

Zasedba loteva predvsem prvinskega zvočnega izražanja lo teva pr edvsem prv vinskega zv očnega izr anja in aža glasba, opredeljena. posledica tega tega je gla asba, ki ni žanrsko žanrsko opr ed deljena.

Vsi V si ljubitelji ljubitelji tovrstne tovrstne e glasbe jih boste boste imeli moč m slisliša ti o ob b2 20.uri 0.uri na še še neodkritem neodkritem urbanem prizorišprrizoriššati ču t terase erase kavarne kavarne Centra Centra N Nova o va .

Kot se spodobi za obisk Kot obiskovalce ovalce dela delavnic, vnic, bodo lahko lahko kaj na zaključku zaključku le-teh le e-teh tudi občinstvu občinstvu pokazali, pokazali, a kaj so vse se plesne navdušense naučili v preteklih preteklih dneh. Za v e na vdušence bo o ob b 10.

10. u uri ri n na ap ploščadi loščadi pred pred Centrom Centrom Nova Nova dan D, D, saj s se nam obeta obeta dogodek kZ O ODRA DR A NA ULICO N AU LICO , ko ko se nam bo pr predstavila edstavila v večina e ečina tistih, ki obisk obiskujejo ujejo pl plesno esno šolo N – nast nastopili opili p pa a bodo tudi nekateri, obiskovali Ninino delavnico nek ateri, ki so obisk ovali N inino dela vn nico v času festiv ala Kunigunda.

Kunig gunda. Druga delavnica delavnica (Ko (Ko sodi za festivala za-donijo)) se nam bo predstavila donijo predstavila pred pred večernim večernim konkoncertom cert om o ob b2 20.

0. u uri ri , ko ko bodo udeležencii tte e dela delavnivniVelenje ce pred pred Mladinskim Mladins skim centrom centrom V elenje pokazali, pokazali, kaj kaj so se naučili zaigrati zaigrati na sode.

glasbenih skupin. skupin. K KYRU, YRU, M M. M.U.D.D. U.D.D . . in CHICKS CHICKSY Y DICK DICKS KS kazati s voje v eščine in pr epok bodo dobili priložnost pokazati svoje veščine prepričati publiko, publiko, da tudi on ni v sebi skrivajo skrivajo kar kar nek kaj pričati oni nekaj talenta, ki pa se še rrazvija. azvija a. talenta, Po nastopih nastopih ih mladih l dih skupin sk kupin i pa bodo b d na odru d zasija ijale l Po zasijale prave zvezde, zvezde, saj bo glavni glavni v oder tokrat tokrat gostil DE DEEprave MOLITION GROUP MOLITION G ROUP. Stari S Stari mački slovenske slovenske rock roc ck scene se nam bodo predstavili pred dstavili z no novimi vimi in se seveda ved da tudi starimi starimi uspešnicam i. V ečer, ki se ga ne splač ča uspešnicami.

Večer, splača zamuditi že zavoljo zavoljo starih stariih časov, časov, ko ko so Demolitio Demolition on group predstavljali slovenskih gr oup pr edstavljali eno najboljših n slo venskih skuskupin. Od 21 21.30 . 30 u uri ri dalje bomo pred pred v velikim elikim o oddrom rom čak čakali ali Dež – Dež v iizvedbi zvedbi sk skupine upine Demolitio Demolition on group. group.

PREDSTAVA PREDST TAVA Monokomedija Č Monokomedija ČEFURJI EFUR JI R RAUS AUS po romanu romanu G Goorrana ana Vojnovića Vojnovića v režiji režiji Marka M Mark a Bulca, v kateri kateri nas z ust varjalno igro igro prepriča prepriča a Aleksandar Aleksandar Rajak ović – ustvarjalno Rajaković odvija skozi skozi oči Marka Marka Đor đića, sina sin na Sale. Zgodba se odvija Đorđića, priseljencev iz Bosne, ki brez brez dlake dlake na jezik u prip opriseljencev jeziku pripov eduje o življenju življenju na Fužinah, Fužiinah, o problemih problemih s policijo, policijjo, veduje dr ogo in ttežavah ežavah v druž ini košarkaškem ini, košarkaškem klubu in drogo družini, še o mnogih drugih stvareh. stvarreh. Pr edstava je zanimiv va Predstava zanimiva pr edvsem zar la, ki je mešanica slo ven nadi besedil predvsem zaradi besedila, slovenščine, jezikov jezikov nek danje sk s upne drža ve in uličneg ga nekdanje skupne države uličnega slenga. Monokomedijo Monokomedijo pa p odlikuje odlikuje tudi odrekanje odrekan nje gledaliških efektov efektov in osredotočanje osrredotočanje na moč besed dibesedila in pripovedno pripovedno tehniko tehniko gla glavnega vnega igr igralca. alca. O Od d 20.

20 . uri velenjskega gradu uri v atriju atriju v elenjskega g radu .

Predstava je plačljiv a – za ogled d boste boste odšt eli 10 €*, dijaki in čla aPredstava plačljiva odšteli člaŠŠK-ja pa 7 €. ni ŠŠK-ja

EMKEJ E MKEJ, član skupine skupine Tekochee Tekochee Kru, je po ne nekaj ekaj le le-tih skrbnega izbiranja izbiranja surovin surovin končno končno dodal jjajca ajca in pripravil pripr avil »Šmorn«. Gre G Gre za singel, ki napoveduje napovedujje istoistoimenski solo prvenec, prvene ec, na katerem katerem “se “se loteva loteva situa situa-cij iz vsakdanjega vsakdanjega ži življenja ivljenja in jih prepleta prepleta s s svojimi vojimi melodičnimi in tekstovnimi teksttovnimi vrlinami, ki ga označuoz značujejo kot kot enega izme d najbolj pr epoznavnih MC-je M v izmed prepoznavnih MC-jev v našem prostoru.” prostoru.” N Na a velikem velikem od odru r u prad prad a Mla Mla-Velenje dinskim centrom centrom V e elenje bo o ob b 2 22.

2. u uri ri pokazal pokazal vse, v se, k kar ar lahk lahko o sk skupaj upa aj z bendom. N Na a odru se m mu u bodo pred pr ed med in po nast nastopu topu pridružili še U-KAN U-KAN, N, Mrigo Mrigo r in še marsikdo. marsikdo.

Uprizoritev sojenja Uprizoritev soje enja Agati Agati v izv izvedbi edbi ansambla ansam mbla LoškeLoškega odra odra iz Škofje Škoffje Lok e ni samo dr amatizacija t do Loke dramatizacija do-godk ov, ki so o pisani v T avčarjevi V isoški kr oniki, godkov, opisani Tavčarjevi Visoški kroniki, ttemveč, emveč, k kot ot pr pravijo avijo ust ustvarjalci, varjalci, je tudi so sodobna odobna me me-ttafora afora o krivičn em in pr avičnem s vetu, o nedolžnih, krivičnem pravičnem svetu, o zmotnih zmotnih sodbah sodbah in o žrtvi, žrtvi, ki ima tako tako močno m vero vero braniti, v svojo svojo nedolžnost, nedolžn nost, da se niti ne poskuša poskuša u braniti, ampak je prepričana, preprričana, da je svet svet urejen urejen tako, tako, da bo pravici pr avici in resnici resnici na koncu koncu vedno vedno zadoščeno. zadoš ščeno. PredPredstavo st avo Co Coprniška prniška krvava kr vava rihta rihta v Loki Loki si bosbostte e lahk o ogleda ali n na ap prostem, rostem , pri pri domu domu kulkullahko ogledali tture ure na na Titovem Titovem trgu trgu zadnji dan festivala fe estivala o ob b

GREEN LAND D

20.

20. uri. uri .

CO Ekipa iz društva društva CO-GO O-GO je že lani organizirala organizirala a 18urni party party – letos letos pa bodo začeli pisa ti no vo z godbo. pisati novo zgodbo.

Svoj poimenovali S voj event event so poime novali GREEN LAND. LAND. Tudi Tud di letos letos se bo vse vse odvilo odvilo na isti isti lokaciji lokaciji kot kot lani, torej torej v Let Let-nem kinu ob Škalskem n em k i nu o bŠ kalskem jjezeru ezer u , seveda seved da tudi prilož-z mnogimi nastopajočimi. nastopajjočimi. Tako Tako bomo imeli prilož nost videti videti enega najboljših na ajboljših hrvaških hrvaških producentov producentov LEMON L EMON-a, pa enega eneg ga najbolj znanih slovenskih slovens skih djdj-ev -e v EDDIE-a F – lokalno lokalno a sceno pa bodo pred pred publiko p publik o zagovarjali zago varjali TONSKE, TONSKE E, QUB QUB, B, BRLEE in še kdo. kdo. Dogo Dogo-dek se bo odvijal odvijal m med ed 2 21.

1 . iin n5 5.30 . 30 u uro ro , ko ko pa se nam obeta obeta tudi after af ter party, par t y, ki je s voje mesto mesto dobil v svoje a v t o k a mp u J ezer o V e l e nj e . avtokampu Jezero Velenje.

KONCERT K ONCERT

Za Z ao obisk bi s k d dogodka og od k a b boste os te o odšteli d š tel i 3 € €*. *.

Čefurji rraus aus

DEMOLITION GROUP GROUP

PREDSTAVA PREDST TAVA

Metal sk Metal skupina upina ŠU ŠUS Š S je celjsko-velenjski celjsko-velenjski thr thrash ash me me-javnosti ttal al band, ki je začel začel delovati delovati leta leta 2004 in se e je ja vnosti prvič predstavil leta festivalu Smallfest. predstavill le ta 2005 na festiv alu Sm mallfest. Od nekaj vendar ttakrat akrat so imeli v bendu kar kar nek aj ttežav, ežav, v endar so se uspešno nastopili z vsemi vsemii uspešn šno spoprijeli ij li iin vmes nast topili o ili ttudi di na festivalu Avstriji.

Njihov ttekmovanju ekmovanju na festiv alu v A vstriji. N jiho ov slogan je »metal connects« upajo,, da bodo s s svojim nasto»me tal connect ts« in upajo vojim nast opom uspeli povezati poveza e ti mlade in obenem tudi tudi dokazati, dokazati, bili.

Skupina da so še vedno vedno v takšni takšni formi, kot kot so b ili. Sk upina Šus bo nastopila nastopilla pred pred skupino skupino IINTERCEPTOR NTER RCEPTOR , davnega leta ki pa je prvi posnetek po osnetek izdala že da vnega le ta 1993 in so od takrat takrat eden v vodilnih odilnih graveyard graveyard metal metal ban ban-dov Sloveniji do v v Sloveniji.

Slovenijii. Z mnogo koncerti koncerti po Slo S veniji in tujini je band postal postal znan zaradi zaradi svojih svojih ekstremnih ekstremnih zvokov zv okov in znači značilnim ilnim pe petjem tjem najbolj pr prepoznavnega ep poznavnega člana skupine, skupine, pevca p vca Gregorja pe Gregorja Čulka. Čulka. N Na a velikem velikem odru od r u pred pred Ml Mladinskim ladinskim cen centrom trom V Velenje elen nje se v vam am ttako ako obe obeta ta zelo o kakovosten kakovosten me metal tal k koncert once ert in lahk lahko o ste prepričani, stresel st e pr epričani, da se bo str esel oder – verjetno verjetno kar kar bosta celo Velenje.

Velenje. Skupini Sk kupini Šus in Interceptor Interceptor bost a ttako ako zadnji nastopajoči nastopajjoči skupini skupini na 13. festiv festivalu valu mladih kultur Kunigunda, pričel k ultur K unigun nda, koncert koncert pa se bo prič čel o ob b 22 22.. uri u ri na.

IInterceptor nterceptor

Šus

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

12. avgusta 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Steve Harvey: Bodi ženska, razmišljaj kot moški Uporaben odlomek iz 6. poglavja: Kako moški razlikuje med žensko za zakon in tisto za zabavo? »Kdor me pozna, ve, da sem strasten športni ribič. Od nekdaj ljubim mirne trenutke tega športa. Rad posedam po bregovih rek ali na čolnih in namakam trnek.

Večjega miru se ne da doseči. Rad pa imam tudi nenadne navale adrenalina, ko se mi kaj obesi na trnek. Neopisljivo uživam, ko moram napeti vse telesne in umske sile, da potegnem kakšno veliko ribo na suho.

Ko mi to uspe, pa se moram odločiti, ali jo bom vrgel nazaj ali jo bom obdržal.

Najprej se torej veselim samega lova, potem trenutka, ko vidim, da se je nekaj prijelo na trnek, nato napora, da izvlečem ulovljeno, in na koncu še ocenjevanja plena. Ribo si dobro ogledam in jo potežkam ter razmišljam, ali sodi med moje trofeje. Veš, riba, ki jo obdržim, mora biti res nekaj posebnega. Vse, ki ne dosegajo mojih meril, vržem nazaj, da se ribolov lahko nadaljuje.

Moški lovi bodisi za šport bodisi za hrano. V obeh primerih se ribič trudi ujeti najdaljšo, najtežjo, skratka najboljšo ribo.

Prvi bo svoj ulov občudoval, ga fotografiral (nato pa ga vrnil v vodo) in se hvalil z njim pred prijatelji, drugi bo ribo odnesel domov, jo očistil, povaljal v moki in ocvrl.«

Aleksander Sergejevič Puškin: Skrivni zapiski A. S. Puškina Intimni dnevnik z naslovom Skrivni zapiski A. S. Puškina naj bi nastal v zadnjem letu njegovega kratkega in razburljivega življenja (1799–1837), ki se je v divje-romantičnem slogu tudi končalo – umrl je od strelne rane, ki jo je dobil v dvoboju s svakom in domnevnim ljubimcem svoje žene, Dantesom.

vo in izdelavo bark ter jader kot preučevanje vremena in morskih tokov. Tako najdemo jadralce v ne več kot 3 m dolgih lupinicah, pa vse tja do 200 m lepotic.Vse te jadrnice imajo nekaj skupnega in te njihove značilnosti so opisane v Jadralskem priročniku.

Namenjen je vsem tistim, ki ste že kadarkoli okusili čare in vrednote jadranja, oziroma se boste z jadranjem šele srečali. Na enostaven način razlaga teorijo jadranja, opisuje mornarske veščine, tehnike jadranja v vseh razmerah, različne manevre od privezovanja do varnega sidranja, z motorjem in pod jadri vse, kar mora vedeti vsak član posadke.

Priročnik je izčrpen pripomoček, namenjen tako izkušenim jadralcem kot začetnikom in sodi v opremo vsakega jadralca, ki se želi prepustiti modremu morju in uživati, na drugi strani pa v ključnih trenutkih med jadranjem modro, preudarno ravnati.

Jack Jackson: Priročnik za potapljanje z avtonomnim dihalnim aparatom Priročnik za potapljanje temeljito in celovito predstavlja enega najvznemirljivejših sodobnih špor tov. V njem so zajeti vsi podatki, s katerimi se mora potapljač seznaniti, preden se poda na svoj prvi potop - od teoretičnih vsebin, namenjenih predvsem začetnikom, ki se potegujejo za pridobitev potapljaške izkaznice, do podrobnih opisov delovanja tlaka na človeško telo in o zaščiti pred nevarnostmi, povezanimi z njim.

Začetniki bodo v tej knjigi izvedeli tudi vse o nekoliko manj znanih temah, npr. o plinskih zakonih, medtem ko bo del o tehničnem potapljanju pritegnil k branju tudi bolj izkušene potapljače. Ne glede na potapljaške izkušnje in vrsto podvodne dejavnosti je ta priročnik nepogrešljiv spremljevalec vsakega potapljača, predvsem pa začetnika ali sezonskega ljubitelja podmorja. Vsakomur na razumljiv in prijeten način ponuja znanja, ki so potrebna za varno in prijetno raziskovanje podvodnega sveta.

Avtor knjige Jack Jackson si je znanje in izkušnje pridobil v desetletjih potapljanja na različnih koncih sveta, zlasti pa v Rdečem morju in v Tihem oceanu, ter med 12-letnim poveljevanjem potapljaški ladji in vodenju potapljaških odprav.

Joe Sacco: Varovano območje Goražde - vojna v vzhodni Bosni 1992-95

Dnevnik se prične z nekoliko nenavadnim posvetilom njegovi ženi. Napisan je očitno pod vtisom, da bo kmalu umrl, kar mu je napovedala že vedeževalka. Želel je zapisati tudi svoje grehe, saj se mu ni zdelo prav, da ne bi bili tudi grehi del njegovega spomenika.

Puškin je živel precej razvratno življenje, ko pa je spoznal svojo ženo, Natalijo Nikolajevno Gončarovo, ki je ni mogel dobiti drugače kot s poroko, se je za ta drastični korak odločil in tudi verjel, da mu bo končno prinesel mir ter da bo poroka z njo zdravilo za zdolgočasenost in lahkoživost. »Imeti v lasti lepoto, ki si jo poleg tega dobil deviško, je največja sreča, ki lahko doleti moškega, in tako rezka, da ne more dolgo trajati,« je zapisal. Njegova sreča ni trajala niti dva meseca. Žena se mu je zdela sicer najlepša med vsemi, a ni čutil nobenega poželenja po njej, užitek ob gledanju nje je bil zgolj estetski.

Halsey C. Herreshoff: Jadralski priročnik Jadranje je tesno povezano z naravo, zato tistim, ki poznajo zakonitosti vremena in skrivnosti navigacije, nudi mnogo več zadovoljstva. Gre za zanimiv in obsežen šport, saj zajema tako zasno-

Avtor se je zaradi šokiranosti nad dogodki v Evropi in zaradi osebne prizadetosti nad dejstvom, da se etnično čiščenje lahko dogaja, odločil na lastne oči videti dogajanje v Bosni. Jeseni 1995 se je znašel v Sarajevu, polnem zunanjih zapisovalcev zgodb, fotografov in filmarjev. Dobil je možnost, da obišče mračno mesto Goražde, kjer pa je stopil v svet nesprejemljivega nasilja, o katerem se ni govorilo, ki je ostalo skrito.

Varovano območje Goražde je z eno besedo brutalno iskren, doživet in natančen stripovski dokument, število vprašanj, ki jih odpira, pa znatno presega tista, na katera poskuša odgovoriti. »Ko se je leta 1991 v Sloveniji začela balkanska vojna, sem bil v Muenchnu na rockovskem koncertu,« piše Sacco v uvodu k slovenski izdaji. »Odkrito povedano, nisem razumel položaja in v slovenski krizi prav gotovo nisem videl uvoda v grozote, ki so se kasneje odvile na Hrvaškem in v Bosni. Morda sem bil naiven, vendar moram znova poudariti, da si nisem mislil, da bi bilo po koncu hladne vojne kaj takega v Evropi sploh mogoče.« Joe Sacco je po izobrazbi novinar in po srcu umetnik. Izumil je povsem nov žanr, stripovski žurnalizem. Svojo poročevalsko pot je začel s stripi, ki prikazujejo Berlin in glasbeno sceno.

Pripravila: MB

VELENJE

Četrtek, 12. avgusta 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 21.00 Kavarna Nova Stand up večer z Ano Marijo Mitič 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja

Petek, 13. avgusta 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 20.30 Atrij Velenjskega gradu Koncert Ota Pestnerja, legende slovenske zabavne glasbe (v primeru slabega vremena bo koncert v Domu kulture Velenje) 21.00 Park pred Gimnazijo Velenje Koncert Tribute Motorhead 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet

Sobota, 14. avgusta 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 – 12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 Športno igrišče ob Beli dvorani Državno prvenstvo v odbojki na mivki za gluhe in naglušne 10.00 Trg v Šaleku 10. Starotrški dan 10.30 Galerija Velenje Otroška predstava Brane Solco – Teatro Papelito Strigalica 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet

Nedelja, 15. avgusta 14.00 Graška Gora 35. mednarodni festival Graška Gora poje in igra

Ponedeljek, 16. avgusta 8.00 – 14.00 Bela dvorana in športna igrišča ob TRC Jezero Športni tabor Zmaga Kuštrina na TRC Jezero (do 20.8.)

8.00 – 14.00 Mestni stadion Velenje in igrišča ob stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina ob

stadionu (do 20.8.)

10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 15.00 – 21.00 Mladinski center Velenje in Kotalkališče Velenje Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Zvezde pod zvezdami Bombna misija, akcijska vojna drama

Torek, 17. avgusta 10.00 – 12.00 in 16.00 – 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku Še enkrat glinaste ideje 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 15.00 – 21.00 Mladinski center Velenje in Kotalkališče Velenje Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 19.00 Atrij Centra Nova Kulturni večer v počastitev državnega praznika, dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 19.00 Kulturnica – literarna kavarnica Poletna branja X Vinska Gora 22. raziskovalni tabor Velenje 2010

Sreda, 18. avgusta 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 15.00 – 21.00 Mladinski center Velenje in Kotalkališče Velenje Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 19.00 Kunigunda – regionalni multimedijski center Okrogla miza: Kako je nastajal festival mladih kultur Kunigunda 21.00 Kavarna Lucifer Potopisno predavanje Tajska – še vedno raj na zemlji Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

Koledar imen ŠOŠTANJ

Sreda, 13. avgusta 8.00 Pohodniški izlet Laško – Celjska koča - Celje

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 12. avgusta Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih

Petek, 13. avgusta Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Otvoritev 4. poletnega festivala ‘’Poletje pod kozolcem 2010’’, nastopajo: Up’n’Downs, Preprosto črni in ORLEK

Ponedeljek, 16. avgusta Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Počitniške ustvarjalne in plesno – gibalne delavnice

Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)

RAZMETANE POSTELJE (Unmade Beds) Romantična drama, 93 minut Režija: Alexis Dos Santos. Igrajo: Fernando Tielve, Deborah Francois, Michiel Huisman idr.

Nedelja, 15.8. ob 18.00 Nedelja, 15. 8. 20.30 – mala dvorana Romantična zgodba nemirne mladosti, iskanja identitete in

energijo, je postavljena v boemski raj – labirintno zapuščeno skladišče v Londonu, polno sanjavih idealistov.

Axl želi odkriti svojo preteklost, zato išče izgubljenega očeta. Vera bi svojo preteklost najraje pokopala, zaceliti skuša zlomljeno srce. Njuni zgodbi se odvijata v vzhodnem delu Londona.

Ko Axl izve, da njegov oče trguje z nepremičninami, ga spozna pod pretvezo, da je študent, ki išče stanovanje.

REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR)

ROBIN HOOD Romantična drama, 140 minut Režija: Ridley Scott Igrajo: Russell Crowe, Mark Strong, Cate Blanchett, Kevin Durand, Max von Sydow, Matthew Macfadyen, Danny Huston, idr.

Sobota, 14. 8., ob 21.10 Režiser zgodovinskih spektaklov Gladiator in Nebeško kraljestvo se je podal po sledeh srednjeveške legende o Robinu Hoodu, zaščitniku revnih in izkoriščanih. Po dolgoletnih bojih v tujini se Robin vrne v domači kraj, ki ga terorizira zlobni nottinghamski šerif. S pomočjo iznajdljivosti in vojaških veščin se Robin s somišljeniki odloči osvoboditi ljudi in osvojiti srce pogumne plemkinje Marian, a naleti na srdit vojaški odpor, ki vodi v mnoge osupljive in krvave bitke. S podporo Ministrstva za kulturo!

REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3,5 EUR)

Avgust/veliki srpan

12. Četrtek: Klara

Ivana Frančiška

13. Petek: Lilijana, Janez

14. Sobota: Anastazija 15. Nedelja: Marija 16. Ponedeljek: Rok 17. Torek: Emilija (Milica)

18. Sreda: Helena Lunine mene

Torek, 17. avgusta Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Počitniške ustvarjalne in plesno – gibalne delavnice

Sreda, 18. avgusta Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Počitniške ustvarjalne in plesno – gibalne delavnice

16. avgusta, prvi krajec ob 20:04

Kam na izlet?

Planinsko društvo Velenje: petek, 13. avgusta: Dachstein (tri dni) in Planina Blato – Vogar (KU Gorenje); sobota in nedelja, 14. – 15. avgust Storžič (PD VG). VABLJENI!

Mayerjeva vila odprta vsak dan Šoštanj – Prenovljena Mayerjeva vila, v kateri so našle svoj stalni prostor dela kiparja Ivana Napotnika, sakralna zbirka Zvoneta Čebula in hortikulturna zbirka Vlada Kojca, je odprta vsak da od 10. do 18. ure.

Vstop je prost. mkp

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D PREDMESTNI raziskovanja spolnosti, ki se KROKODILI KOT NOČ IN DAN spogleduje s francosko novovalovsko (Knight and Day) Akcijska komedija, 109 minut Režija: James Mangold Igrajo: Tom Cruise, Cameron Diaz, Peter Sarsgaard, Maggie Grace, Paul Dano, Marc Blucas, Viola Davis, Jordi Molla, idr.

Petek, 13. 8., ob 21.00 Sobota,14. 8., ob 19.00 Nedelja, 15. 8., ob 20.00

21

(Vorstadtkrokodile) Mladinski film 98 minut Režija: Christian Ditter Igrajo Nick Romeo Reimann, Fabian Halbig, Leonie Tepe, Manuel Steitz, Javidan Imani, Robin Walter, Nicolas Schinseck, David Hürten, Jacob Matschenz, Axel Stein idr.

Petek, 13. 8., ob 19.00 Nedelja, 15. 8., ob 16.00 - otroška matineja Desetletni Hannes živi s svojo mamo.

Njegova največja želja je, da bi postal član Krokodilov – najbolj frajerske klape na svetu. Da pa bi postal Krokodil, mora sprejeti izziv in priplezati po zidu na vrh visoke opuščene tovarne. Vendar gre vse narobe in Hannes se znajde v resni nevarnosti. Zadnji trenutek ga reši Kai, ki dogajanje opazuje od daleč in pokliče gasilce. Tudi Kai si želi postati Krokodil, vendar je priklenjen na invalidski voziček in ga drugi otroci ne jemljejo resno. Nekega večera pa se v trgovini, v kateri dela Hannesova mama, zgodi rop. Kai skozi okno opazi zakrinkane roparje, ki pobegnejo na motorjih. Zdaj ima Kai informacije, ki jih Krokodili nujno potrebujejo, če želijo pomagati Hannesovi mami in rešiti zločin...

S podporo Ministrstva za kulturo!

REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3,5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR) PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI

(poletna filmska projekcija):

CITYCENTER Celje •četrtek, 12.8. Biotržnica •nedelja, 15. avgust ob 11. uri pravljične urice v Džungli •od 2. do 15. avgust fotografska razstava Štajerski biser-80-letnica Mariborskega otoka in •razstava OŠ FRANA KRAJNCA – Mesto šepeta svoje zgodbe •do 25. avgusta V ŠOLI MI NIČ NE MANJKA! Skupna akcija zbiranja šolskih potrebščin za socialno ogrožene družine na Celjskem v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa.

•preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču Citycentra

BOMBNA MISIJA (The Hurt Locker) Akcijska vojna drama, 131 minut Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Jeremy Renner, Anthony Mackie, Brian Geraghty, Guy Pearce, Ralph Fiennes, David Morse, Evangeline Lilly, Christian Camargo, idr.

Ponedeljek, 16. 8., ob 21.00 Drzni narednik James prevzame vodenje elitnega vojaškega bombnega oddelka v Iraku.

Vsakodnevno smrtonosno razstavljanje podtaknjenih eksplozivnih teles dodatno otežujejo sočasni spopadi s sovražniki, Jamesova navidezna lahkomiselnost pa v njegovih podrejenih vzbudi številne pomisleke o njegovih pravih motivih. Toda vsakodnevni stres soočanja s smrtjo razkrije Jamesov pravi značaj in za vedno spremeni življenja vseh vpletenih. Film leta! 6 oskarjev –za film, originalni scenarij, režijo, montažo, mešanje zvoka, režijo zvoka.

Vstopnine ni V primeru slabega vremena bo projekcija v preddverju Doma kulture!

Naslednji vikend, od 20.

8. do 23. 8. 2010 napovedujemo: komedijo ODRASLI, grozljivko MORA V ULICI BRESTOV, dokumentarni film ŽELVIINO OSUPLJIVO POTOVANJE. V ponedeljek, 23.8. na ploščadi ob Domu kulture Velenje – Zvezde pod zvezdami, napovedujemo komedijo, ZACK IN MIRI SNEMATA PORNIČ v vsakem vremenu!

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. avgusta 2010

Nagradna križanka Jessica - naravna nega nohtov Uvaža in zastopa: BIZJAN & CO Malgajeva 7, Ljubljana Tel.: 01 434 77 11 email: bizjan.co@siol.net www: bizjan-co.si

Jessica - prva dama nohtov.

Jessica vam priporoča sistem v treh korakih za mlajši videz vaših rok. Njen SPA kit za roke vsebuje tri razvajajoče kolagenske tretmaje, ki omogočajo vračanje lepega videza vaših rok.

V programu Jessica lahko izbirate razne odtenke lakov v modnih barvah, belilo za nohte, hitro sušeč nadlak, kapljice za sušenje, komplete kiti, kremo za obnohtne kožice, kremo za roke in telo, krepilo za nohte, lake za poslikavo, losion za moške roke, medlak, nadlak, odstranjevalce laka, olje za nego nohtov, peling za moške, pilice za nohte, podlake, sredstvo proti glivicam in sredstvo proti grizenju nohtov.

Program JESSICA za nego nohtov so na voljo v vseh bolje založenih parfumerijah ali pri vaši kozemtičarski v salonu ZOJA v Velenju na Partizanski 10, v Salonu lepote YING YANG v Žalcu na Celjski cesti 8 in Salonu Barbara, Ulica skladateljev Ipavcev 1 v Šentjurju.

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Jessica" najkasneje do 23. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: lak za nohte Jessica.

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 12. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 16. avgusta

Nagrajenci nagradne križanke GALEB TRADE-PRODAJALNE GALEB na Kidričevi 12 v Velenju (v stari Nami), objavljene v tedniku Naš čas, 29. julija: 1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov prejme: Matej Avberšek, Paški Kozjak 34, Velenje 2. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov prejme:Viktor Sušec, Topolšica 86 a, Topolšica 3. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov prejme: Sinreih Danica, Sejmišče 35, 2382 Mislinja Nagrajenci dvignejo nagrade s potrdilom v prodajalni Galeb v Velenju na Kidričevi 12.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRAKA V tednu od 2. avg. 2010 do 8. avg. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. avg. 2010 do 8. avg. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

02.avg

03.avg

04.avg

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

05.avg

PESJE

MOBILNASKORNO

06.avg

07.avg

08.avg

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

12. avgusta 2010

23

mali OGLASI RAZNO BAZEN za mleko Nieros, 1200 l, star štiri leta, ugodno prodam ali menjam za telice. Gsm.: 041/239-651 HIDRAVLIČNI dvig za obračalnik Pajek SIP 350 in leseno prešo za okras ugodno prodam. Gsm.: 041/291-476 IZKOPALNIK krompirja in nakladalko za seno prodam. Gsm.: 031/865-552

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443365 (AA) OBVESTILO IZGUBIL se je papagaj sivi žako.

Kdorkoli ga je našel, prosim naj mi ga vrne. Čaka ga nagrada. Gsm.: 031/640-295.

PRIDELKI JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883 KROMPIR za ozimnico, po ugodni ceni prodam. Gsm.: 040/802-868

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje.

Gsm: 040/465-214.

UPOKOJENEC, vdovec z lastno hišo želi spoznati žensko do 60 let. Če želiš prijateljstvo, pokliči.

Gsm.: 070/578-496 51-LETNA ženska želi spoznati moškega za resno zvezo, starega od 55 do 62 let iz Velenja ali okolice.

Gsm.: 031/255-932

PODARIM LJUBITELJEM živali oddam tri mlade kmečke muce.

Gsm.: 031/640-369 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse generacije Zaupanje, dnevno poveže mnogo raznovrstnih ljudi. Tel.: 03/572 63 19, gsm.: 031/836-378 GOSPE in punce, vas želijo spoznati.

Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min), gsm.: 031/505-495 BREZPLAČNO spoznavanje za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 eur, ugodno za moške. Gsm.: 031/836-378

OČKA z resnimi nameni išče zvesto punco. Odgovorite, ne bo vam žal.

Gsm.: 041/229-649 VEM, da iskreno, zvesto dekle še živi, ki 41-letnega, prijaznega, razočaranega podjetnika spoznati želi.

Gsm.: 031/860-668 KDOR si poštene, trajne zveze želi, pri nas jo dobi. Gsm.: 031/836-378

NEPREMIČNINE DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm.: 041/763-358, Aleš ODDAM 3-SOBNO študentsko stanovanje v Ljubljani (Nove Jarše), prosta soba za enega študenta oddam. Gsm.: 041/600-640

ZAHVALA

ŽIVALI TELIČKO limuzin, staro sedem dni in suha metrska drva prodam. Gsm.: 051/314-306 KRAVO simentalko, brejo (drugo tele) in okrasni kozolec prodam. Gsm.: 041/785-207 BIKCA pasme sivc težkega 120 kg prodam. Gsm.: 031/835-757 ČISTOKRVNE mladiče bernski planšar ugodno prodam. Ogled staršev in mladičev možen v Šoštanju. Gsm: 041/515-482 BURSKEGA kozlička in kozico, stara pet mesecev, z rodovnikom, za nadaljno rejo prodam. Gsm.: 031/553-743 TELIČKI sivo-rjavi, AP kontrola, prodam. Gsm.: 031/650-524 BIKCA simentalca, težkega 150 kg prodam. Gsm.: 031/398-506 KUŽKI SHIH-TZU mladički, čistokrvni brez rodovnika, lepi, stari pet tednov. Sprejemam rezervacije, kužki bodo cepljeni in vet. pregledani. Gsm.: 031/566-415 PRODAJA nesnic, ki že nesejo, v nedeljo 15. 8. od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Tel.: 02/876 12 02

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 14. 8. in 15. 8. – Dobelšek Jernej, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke:

Porok za objavo ni.

Smrti: Frančiška Srnelj, roj. 1921, Borovnica, Miklavčičeva c. 18; Tereza Germ, Zabukovica 167, Žalec; Anton Srebre, roj.

1914, Šoštanj, Levstikova c. 20; Jožef Derčar, roj. 1933, Tržišče, Škovec 6; Franc Videmšek, roj. 1921, Velenje, Kavče 10a.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 898 17 50

V SPOMIN

Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, sestre in tete 7. avgusta je minilo 10 let, ko je prenehalo biti srce našega

MARIJE GRUDNIK JOŽETA MEHA

Florjan 111, Šoštanj 24. 4. 1937 – 4. 8. 2010 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal.

1943 – 2000

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.

Hvala Pogrebni službi Usar, pevcem in gospodu dekanu za lepo opravljen obred in sveto mašo.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Za vsako Vašo misel nanj, za prižgano svečko na njegovem grobu iskrena hvala.

Spomin nate ni izbrisal čas.

Vsi Tvoji

Vsi njeni

ZAHVALA ZAHVALA

Dolga je lahko življenska pot, vendar jo nekateri prehitro končajo.

Tako je težka bolezen pripomogla, da je na tej poti omagal tudi naš dragi mož, oče, tast in dedek

Zapustil nas je dragi oče, dedi in pradedi

ALOJZ MEŽA ANTON SREBRE 12. 12. 1914 – 1. 8. 2010 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu stali ob strani, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: vsi njegovi

Koroška cesta 15/b, Velenje 14. 5. 1945 – 3. 8. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam bili ob težkih trenutkih v oporo. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sestrični Mirici Jurko in njeni družini, družinama Rožič in Imperl ter nečakinji Marti.

Iskrena hvala dr. Samu Zveru in osebju Hematološke klinike UKC Ljubljana, dr. Mateji Grat in ostalim na Hematološkem oddelku Bolnišnice Celje za vso prizadevanje ob zdravljenju njegove bolezni. Hvala tudi Reševalni službi ZD Velenje, Pogrebni službi Usar, g. Karlu Dragu Semetu za izbrane besede slovesa, g. kaplanu iz cerkve Svetega Martina Velenje za opravljen obred, praporščakom, pevski skupini Flamingo za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Ave Marijo.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Žalujoči: žena Marijana, sin Marko, hči Judita, zet Darjo ter vnukinji Nastja in Karin

Naš čas, 12. 8. 2010, barve: CMYK, stran 24

Vrtičkarjem gradijo hiško Večnamenska stavba naj bi bila končana do konca avgusta – Načrtujejo nova vrtičarska področja

Šalek se bo vrnil v zgodovino Starotrška tržnica, tatič, vitezi, srednjeveška gospoda … Vse to in še več vas v soboto čaka na trgu v Šaleku, kjer pripravljajo jubilejni 10. Starotrški dan Velenje, 9. avgusta - To soboto, 14. avgusta, bodo v Šaleku pripravili jubilejni 10. Starotrški dan. Priprave so v polnem teku, saj želijo letos tej prireditvi, ki je v svoji zgodovini doživljala vzpone in padce, nekajkrat pa je tudi odpadla, vrniti nekdanji sijaj. Prireditev tokrat pripravlja Krajevna skupnost Šalek v sodelovanju z nekaj člani Turističnega društva Šalek in tamkajšnjimi gasilci. Začeli bodo ob 10. uri, prvi del prireditve pa sklenili ob 14. uri. Drugi del se bo pričel ob 17. uri in končal ob polnoči.

Kot nam je povedala predsednica sveta KS Šalek Vladka Jan,

Predsednica KS Šalek Vladka Jan: »Starotrški dan ne bo potekal čisto po pravilih, saj želimo, da bo čim bolj pester.«

bodo letošnji Starotrški dan začeli s sveto mašo na trgu v Šaleku. »Po njej bomo pripravili bogato otvoritev starotrškega dne s prihodom konjenice in starotrške gospode. Zaživele bodo stojnice, na katerih se bodo predstavili zanimi-

vi rokodelci iz vse Slovenije. Med njimi bo tiskar Janez, pa kaligraf, obiskali nas bodo tudi vitezi, ki bodo prikazali viteške boje. Popoldne pa bo bolj zabavno obarvano, a bomo prav tako gostili zanimive goste. Med nas bo prišel grof Celjski s svojo Barbaro, po trgu se bodo motali tatiči in požiralci ognja.

Bogat pa bo tudi glasbeni program; nastopili bodo mladi harmonikarji iz šole Roberta Goličnika, Majda Petan in kasneje še Ansambel bratov Avbreht, ki bo poskrbel tudi za ples. Ko bo padel mrak, bomo prikazali, kako je grad Šalek pogorel po tem, ko naj bi vanj udarila strela, kar je bil takrat začetek njegovega konca. Seveda bo prikaz le simboličen,« nam je povedala Vladka Jan.

Šalek še lepši, kot je bil Zanimalo nas je tudi, kako uspešno je za kraj leto 2010. » Zelo.

Načrtovali smo dali veliko prireditev, ki smo jih nekaj že uspešno izvedli, največ pa jih pripravljamo v drugi polovici leta. Odločili smo

se, da poskušamo oživiti prostor pri graščini Šalek. Načrtovali smo tri kulturne prireditve, eno smo že izvedli, dva koncer ta pa bomo v septembru. Ker je prva lepo uspela, smo zelo optimistični. Čakamo tudi obisk gledališča iz Senovega, ki nam bo zai gra lo Par tlji čevo komedijo.« Letos so uspešno izpeljali očiščevalno akcijo kraja, ki so jo združili z akcijo Očistimo Slovenijo. »Šalek smo očistili vseh navlak in neprijet nos ti, želi mo pa si, da podobno akcijo letos izvedemo še enkrat. Posebno pa smo ponosni na cvetlična korita; skupaj s PUPom smo jih uredili kar 22, dve naši krajanki pa pridno zalivata rože v njih. Z rožami smo okrasili tudi lani obnov ljen most čez reko Pako,« je dodala Vladka Jan. Okolje so jim v teh polet nih dneh pomagali polepšati tudi dijaki, vključeni v projekt Čisto moje Velenje. Skratka, Šalek je lep in čist, zato bo sobotni dogodek v njem zagotovo še lepši.

Bš

Na Ljubnem po slovensko

Velenje, 9. avgusta – Ko so se na MO Velenje odločili, da naredijo konec tako imenovanemu divjemu vrtičkarstvu, so začeli urejati prvo mestno vrtičarsko naselje na meji med Gorico in Bevčami. Čeprav z divjim vrtičkarstvom še niso čisto »pometli« - uspelo jim je v Trebuši, na nekaterih zasebnih zemljiščih pa ne – je vrtičarsko področje Krajnca, kot ga imenujejo domačini, odlično zaživelo. Večino vrtičkov je najemnike dobilo že lansko leto, letos spomladi so oddali še zadnje.

Lahko rečemo, da gre za primer dobre prakse, kar nam je potrdila tudi Amra Kadrić, vodja Urada za gospodarstvo in finance na MO Velenje. V avgustu bodo do najemnikov občinskih vrtičkov izpolnili še en dolg – prav v teh dneh postavljajo večnamenski skupni prostor. »V juliju smo izvedli javni razpis za gradnjo večnamenskega skupnega prostora, ki bo stal v naselju. Izbrali smo podjetje Lamut iz Maribora, ki je prejšnji teden opravilo pripravljalna dela. Upamo, da bodo uspeli do konca avgusta hiško dokončati. Sicer pa bo v njej prostor za shranjevanje orodja za vrtnarjenje, prostor za upravnika ter prostor za druženje s pokrito teraso.«

Prejšnji teden so zabrneli gradbeni stroji, ta teden so postavili temeljno ploščo in začeli postavljati lesen večnamenski prostor.

Mestne vrtičke so že lansko leto ogradili z ograjo, na njih velja poseben red. V sušnih julijskih dnevih se je izkazalo, da je vode za zalivanje kakšen dan zmanjkalo, saj jo zaenkrat tja še dovažajo gasilci. »Za to smo jim res hvaležni, a ker želimo, da bo vrtičarsko območje tudi ekološko naravnano, bomo uredili tudi zbiralnik za meteorno vodo. Z zbrano dežnico bodo lahko vrtičkarji zalivali svoje vrtnine.« Izvedeli smo še, da na MO Velenje projektna skupina že pripravlja predloge za ureditev novih urejenih vrtičarskih območij. Predstavili naj bi jih že to jesen, uresničili pa kar kmalu, saj si želijo, da se čim več ljudi ukvarja s to, po svoje tudi rekreativno dejavnostjo.

bš

Tropski svet in šov pitonov v Mozirskem gaju

Udeleženci poletne šole z ljubenskim ponosom – skakalcem Primožem Piklom

Osnovna šola Ljubno ob Savinji je bila od 24. julija do minule sobote gostiteljica letošnje poletne šole za slovenščino, ki jo pripravljata Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za šolstvo in šport. Namenjena je bila otrokom in mladostnikom slovenskega porekla, ki živijo v tujini.

Sloven šči no in lepote Zgor nje Savinjske doline je spoznavalo 65 otrok, starih od 7. do 17. let, iz deve-

tih držav. Zanimanje za tovrstno obliko izobraževanja zelo narašča, saj se je za prosta mesta prijavilo 105 otrok iz devetih držav, starih od 7 do 17 let. Ljubno oziroma tamkajšnja šola se je za gostiteljstvo potegovala na javnem razpisu. Po mnenju ravnatelja Rajka Pintarja so očitno ponudili najbolj zanimiv in raznolik program ter dobre pogoje za delo, prednost pa

je bila tudi ta, da večina otrok prebiva pri svojih vrstnikih. Tako so lahko z vrstniki govorili slovensko, se spoznavali, družili in seveda ustvarjali pristne vezi. Nekaj učencev je spoznavalo tudi delo in življenje na eni od turističnih kmetij.

Udeleženci so bili razporejeni v sedem skupin, od otrok, ki niso zna li niti bese de, do tis tih, pri katerih tudi v družini uporabljajo

slovenščino. Vsak dan so se intenzivno učili jezika po štiri ure dopoldan, popoldansko učenje pa je bilo bolj neformalno, in sicer ob ogledu nekaterih turističnih zanimivosti Zgornje Savinjske doline. Večina otrok se je ob koncu poletne šole že lepo pogovarjala v zanje drugem tujem jeziku.

Tp

Od 14. do 22. avgusta bodo ljubitelji lepo urejenih cvetličnih gredic imeli še en razlog več za ogled Mozirskega gaja. Tu bodo namreč pripravili osrednjo razstavo cvetja, ki jo bodo dopolnili z zanimivo in poučno razstavo tropskih rastlin. V soboto, 14., in v nedeljo, 15. avgusta, pa si bodo lahko obiskovalci ogledali še razstavo kač. Poleg članov Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje pri organizaciji razstave sodelujejo še sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, slovenski dobavitelji cvetja in društvo slovenskih vrtnarjev.

Po zagotovilih organizatorjev bo vstop v Tropski svet tokrat nekoliko drugačen, saj bo prihod divje razposajenosti zamenjal urejen slog postavitve in razmestitve posameznih rastlinskih vrst. Tako bodo obiskovalci lahko spoznali rastline in njihove lastnosti, izvedeli, kam jih postaviti v okolje, komu jih podariti, katere združevati v skupne nasade in podobno.

Poleg omenjenega velja opozoriti še na druge vsebine. Ena od njih bo poročna dekoracija v cerkvi. Tisoče vrtnic bo povezanih v zanimivo cvetlično zgodbo. Za ljubitelje eksotičnih postavitev rastlin bo zanimiv pravi zen vrt.

Največja atrakcije za mnoge obiskovalce Mozirskega gaja pa bo velik šov pitonov in razstava najbolj strupenih kač našega planeta.

tp